GIBALNE AKTIVNOSTI OTROK PRI MOTNJAH POZORNOSTI IN KONCENTRACIJE Lota Gasser, O Spodnja ika, Ljubljana IZVLEEK Gibalne aktivnosti

so zelo pomembne pri otrokovem motorinem in psihinem razvoju. Vsak lovek pri delu potrebuje pozornost in koncentracijo, ki pa jo lahko zmotijo razlini distraktorji. Otroka moramo nauiti, da se pri delu osredotoi samo na doloene podatke. To doseemo tudi z vnaanjem gibalnih aktivnosti v pouk. Pri gibalnih aktivnostih, ki jih otrok izvaja z veseljem, imamo ve monosti, da doseemo aktivno pozornost, ki je rezultat pozitivne motivacije. V prispevku je predstavljeno, kaj je pozornost in kaj koncentracija, kakne motnje se pojavljajo pri otroku z moteno pozornostjo ali koncentracijo, kako odkriti takega otroka in kako teave odpravljati pri pouku portne vzgoje. V prilogi je opisanih nekaj vaj, ki nam pri tem lahko pomagajo. KLJUNE BESEDE: Pozornost, koncentracija, gibalne aktivnosti, motnje pozornosti ADD sindrom, motnje pozornosti in hiperaktivnosti ADHD sindrom, impulzivnost 1. UVOD Motnje pozornosti in koncentracije so razvojno pogojene motnje, pri katerih otroci teko osredotoijo pozornost na doloeno stvar ali dogajanje za dalj asa. Pogosto se pojavijo pri osebah s specifinimi unimi teavami in pri osebah z motnjami v duevnem razvoju. Najbolj pogoste so pri mlajih otrocih. Z leti se te teave izboljajo. Mnogo otrok z motnjo pozornosti je tudi hiperaktivnih. V praksi so avtorji ter praktiki prili do zakljukov in ugotovitev, da obstajajo doloene gibalne aktivnosti in oblike pomoi, ki izboljajo pozornost. 2. POZORNOST Pozornost je v najirem pomenu besede osredotoenost na zunanji ali notranji predmet. vseh stvari, ki ga obdajajo, se omeji le nekatere. Omogoa mu, da neko gradivo pride v lovekovo zavest. Je omejena, tako v svojem obsegu kot v trajanju. Obseg pozornosti je koliina draljajev, ki jih posameznik jasno zazna in je odvisen od vrste in razporeditve gradiva ter starosti. Trajanje pozornosti pa je odvisno od posameznikove utrujenosti, motivacije, interesa, vrste in teavnosti gradiva Pozornost pogosto odvrnejo neki moneji prijetni ali neprijetni draljaji, ki jim pravimo distraktorji. Na smer, trajanje in obseg pozornosti vplivajo razlini dejavniki, ki jih delimo na: Zunanje (intenzivnost draljajev, velikost, trajanje, vrsta in spremembe draljajev) Notranje (posameznikovi motivi) Pozornosti, ki je odvisna od notranjih dejavnikov, je trajneja in uinkoviteja od pozornosti, pogojene z zunanjimi dejavniki ( Musek, Pejak, 1996, str. 129-131). 3. KONCENTRACIJA Mierke je koncentracijo oznail kot disciplinirano organizacijo pozornosti, usmerjeno v dojemanje in oblikovanje zaznavnih miselnih vsebin. Na grobo bi jo lahko opredelili kot usmerjeno pozornost, za katero je potrebna ustrezna zrelost, vaja, energija, zavestno zoevanje polja in e druge lastnosti in sposobnosti. Niedeffer deli koncentracijo na ve vrst po razlinih kriterijih. Glede na obseg jo deli na ozko in iroko. Kot primer ozke koncentracije navaja zadevanje tare v doloeno taro, kot primer iroke koncentracije pa pretevanje zadetkov. Deli jo tudi na internalno, pri kateri gre za osredotoenost na predmet, subjekt ali situacijo v okolju, se pravi na stvari zunaj nas samih.

Glede na samo trajanje pa razlikujemo dolgotrajno in kratkotrajno koncentracijo. Kratkotrajna koncentracija ni nujno plitva in povrna (Tancing, 1988, str. 251) 4. MOTNJE POZORNOSTI Motnje pozornosti ali ADD sindrom (Attention Deficit Disorder) je sindrom zmanjane pozornosti, ki ga lahko definiramo kot poveano odkrenljivost ali skrenljivost pozornosti, zviano impulzivnost, ki trajata ve kot est mesecev. 4.1 ZNAILNOSTI MOTNJE POZORNOSTI Motnja pozornosti je nevroloka motnja. Do nje pride zaradi poasnejih moganskih aktivnosti v frontalnem delu moganov, ki nam pomaga pri odloitvi, na kaj bomo pozorni v svetu okoli nas. Sindrom ADD je razvojna motnja, saj se otrok z njo e rodi. Motnja se pokae pri otroku, starem okoli dveh, treh let, vendar postane oitna ele ob otrokovem vstopu v olo. Takrat se otrok sooi s pravili, organizacijo in omejitvami, ki so potrebne, da je delo med poukom imbolj nemoteno. Tega pa otrok z motnjo pozornosti ni sposoben, ker ne obvlada tevilnih pozornostno-orientacijskih vein, kot so: usmeritev pozornosti v trenutku, ko se to od njega zahteva, zaeti z delom in ostati dovolj dolgo zbran do konca dela, ignoriranje moteih dejavnikov, biti pozoren na ve stvari hkrati, vzporedno z drugimi sodelovati pri skupinski aktivnosti Teh vein otrok z motnjo pozornosti ni sposoben uskladiti, zato ima mnogokrat teave v oli in doma. Vendar za te teave ni kriv otrok sam, ker niso rezultat lenobe in razvajenosti, ampak so rezultat njegove motnje, s katero se je e rodil. Pri nekaterih veliko teav, predvsem s hiperaktivnostjo, izgine v puberteti. Vendar ima do 50% oseb teave, predvsem z impulzivnostjo in slabo pozornostjo, tudi v odraslosti. Glavne znailnosti otrok z motnjo pozornosti, kot so nepozornost, impulzivnost in hiperaktivnost, najdemo do neke mere pri vseh otrocih, vendar so pri otrocih s to motnjo te lastnosti bolj oitne in bolj pogoste. 4.2 PROBLEMI S POZORNOSTJO Otroci z motnjo pozornosti imajo manjo sposobnost pozornosti in koncentracije, kot je to znailno za njihovo starost. eprav motnja pozornosti ni tako vidna kot hiperaktivnost ali impulzivnost, je eden glavnih simptomov motnje pozornosti, ki povzroa najve teav v oli. V razredu uenec skae iz ene aktivnosti na drugo in obiajno ni sposoben tako dolge koncentracije, da bi konal nalogo. Ker je nepazljiv, ima teave s sledenjem uiteljevih navodil in ne more slediti pravilom struktuiranih iger. Motijo ga draljaji iz okolice ali njegove notranje misli. Pogosto zane z vejimi aktivnostmi, kot jih pa kona. Hitro se tudi zane dolgoasiti. eprav je otrok z motnjo pozornosti in koncentracije nepozoren, je v situacijah, ki so povezane z njegovim interesom, sposoben bolje pozornosti. Dalj asa je lahko tudi pozoren pri novih in neobiajnih stvareh. 4.3 PROBLEMI Z IMPULZIVNOSTJO Veina otrok z motnjo pozornosti ima teave s kontrolo nagonov. To se nanaa na otrokovo nesposobnost reguliranja obnaanja in ustev. Reagira namre hitro in ne da bi prej pomislil na posledice svojega obnaanja.

V oli predvsem spodbujanje nekih hitrih odloitev v nalogah povzroi, da otrok z motnjo pozornosti hitro preleti naloge, ne da bi si vzel as in prebral navodila. Tako tudi pogosto odgovarja na vpraanja, e preden so ta postavljena. Ostale uence moti otrok z motnjo pozornosti z odgovarjanjem in govorjenjem, ne da bi prej dvignil roke ali poakal na vrsto. Pogosto izgublja knjige, lomi svinnike, barvice, pozablja naloge in podobno. Vendar vsega tega ne pone zanala, ampak nevede. Impulzivnost tudi pogosto povzroi, da zane iti tak otrok drugim otrokom na ivce, ker izgleda, kot da nikoli ne ve, kdaj je dovolj, oziroma kje so meje nekega obnaanja. Tako pogosto izgublja prijatelje, ne da bi sploh dobro vedel zakaj. 4.4 PROBLEMI S HIPERAKTIVNOSTJO Priblino polovica otrok z motnjo pozornostjo je tudi hiperaktivnih. Takrat govorimo o sindromu ADHD (Attention deficit hyperactivity disorder) ali o motnji pozornosti in koncentracije. Za hiperaktivnost je znailna pretirana oziroma visoka motorina aktivnost. Predolski otroci, ki so hiperaktivni, se vedno neesa dotikajo, nikoli niso zadovoljni, meejo stvari naokoli, zelo so radovedni in nikoli dolgo asa ne vztrajajo pri eni stvari. Stalno potrebujejo nadzor. Hiperaktivnost pa se s starostjo manja. V osnovni oli se nivo otrokove aktivnosti spremeni od tekanja v nemirnost. Uitelji najpogosteje opisujejo hiperaktivne otroke kot nemirne, ki neprestano menjajo poloaj, ne morejo sedeti pri miru, bobnajo s prsti, govorijo, povzroajo hrup, se guncajo na stolu, vstajajo in hodijo naokoli po razredu. So v stalnem gibanju, ki pa je skokovito, nezavedno in hitro. Ne morejo se mirno igrati in prilagajati pravilom igre ter upotevati aktivnosti drugih. To neprestano gibanje in pogosti nesmiselni gibi ovirajo kognitivne une procese, saj se otrok pri delu teko zbere. Punce, ki so hiperaktivne, to izraajo predvsem z neprestanim govorjenjem, ne pa toliko z ostalimi fizinimi naini. V puberteti pa so glavne znailnosti hiperaktivnosti manj opazne. Radi so veliko zaposleni in imajo teave z umiritvijo in pretiranim govorjenjem. 5. RAZIRJENOST, POJAVNOST MOTNJE V literaturi se pojavljajo razlini podatki, kako pogosta naj bi bila motnja pozornosti in hiperaktivnosti. Pojavlja se celo podatek, da naj bi to motnjo imelo do 25% otrok. Vendar se najpogosteje pojavlja podatek, da naj bi to motnjo imelo nekako 3-5% uencev, oziroma nekako 2 uenca v razredu. Odkrili so tudi, da je motnja pozornosti tiri do devetkrat pogosteja pri fantih, ki so v primerjavi z dekleti tudi bolj agresivni, impulzivni in motei. V odrasli dobi je motnja manj pogosta in naj bi jo imelo okoli 2% oseb. 5. POMO PRI DIAGNOSTICIRANJU1 Pri odkrivanju otroka z motnjo pozornosti si pomagamo z listo kriterijev (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorderrs, Fourth Edition(DSM-IV)), ki zahteva prisotnost najmanj est simptomov pri nepozornosti, est ali ve pri hiperaktivnosti in impulzivnosti skupaj. 1. ZMANJANA POZORNOST ni pozoren na detajle in je povren pri olskem delu in drugih dejavnostih ima teave pri ohranjanju pozornosti pri delu in aktivnostih ne poslua, kadar se mu nekaj govori
1

htpp://www.findarticles.com; Paula Anne Ford-Martin: Attentiodeficit/ Hyperactivity disorder (ADHD)

ne sledi navodilom in ne kona z delom ima teave pri organizaciji dela in aktivnosti se izogiba ali nemara del, ki zahtevajo dalje kognitivno delo je odkrenljiv, se hitro zmede je pozabljiv pri dnevnih opravilih 2. HIPERAKTIVNOST neprestano premika roke, noge ali se zvija na stolu ne sedi na svojem mestu, kadar se to od njega priakuje prekomerno tee in pleza, ko je to neprimerno (v adolescenci in odraslosti ima obutek nemirnosti) teko se igra v tiini je neprestano v gibanju prekomerno govori 3. IMPULZIVNOST odgovori na vpraanje, e preden je vpraanje dokonano teko poaka na vrsto zmoti in/ ali se vsili pred ostalimi Ta lestvica kriterijev zahteva, da se nekateri simptomi razvijejo pred sedmim letom starosti in da pomembno oteujejo funkcioniranje na dveh ali veih podrojih (doma in v oli) najmanj est mesecev. 6. GIBALNA AKTIVNOST PRI OTROCIH Z MOTNJO POZORNOSTI 6.1 UENJE Z GIBANJEM Gibalne dejavnosti, razline igre, pri katerih se giblje vse telo ali pa samo deli telesa, lahko uporabljamo za ponazoritev, utrjevanje in preverjanje razlinih unih vsebin, otrokom omogoamo dodatne naine oblikovanja predstav in izraanja, nudijo ve monosti za aktivno sodelovanje, sprostitev in vejo dinamiko v izvedbi unega procesa. Gibalne aktivnosti koristijo "olskemu uenju" posredno in neposredno. Neposredno jih lahko uporabimo pri uenju matematike (ponazarjanje in izraanje koliin, tevil, prostorskih odnosov ), pri uenju pisanja, branja in drugih vsebin. Posredno pa gibalna aktivnost vpliva na obutenje telesa, zaznavanje, zbranost, pozornost, pomnjenje, znajdenje v asu in prostoru ter na asociativne procese. Vpliva pa tudi na emocionalno poutje posameznika in na medsebojne odnose v skupini. John ugotavlja, da lahko okodovanost ivnega sistema povzroi motnje vseh krmilnih funkcij. Moteni so motivacija, kratkotrajen spomin in orientacija v prostoru, nadzor je zmanjan. Poveana je tudi odkrenljivost, kar vpliva na celotno vedenje. Uitelji, ki delamo z uno teavnimi otroki ali z otroki iz velemesta, opaamo, da so ti otroci zelo nepozorni pri odbiranju draljajev, ki so zanje pomembni. Ti otroci potrebujejo veliko vejo motivacijo in pomo za premagovanje svojih teav. Pri tem pa se mora uitelj velikokrat premagovati, da se ne razburja nad njihovo pomanjkljivo pozornostjo, nerednostjo in impulzivnostjo. 6.2 GIBALNA AKTIVNOST Hiperaktivnost se najpogosteje povezuje z motnjami pozornosti in koncentracije. Puleva pravi, da se te teave kaejo kot kratkotrajna in plitka pozornost, distraktibilnost, impulzivnost v mislih in dejanjih, nemirnost. Prav tako pojasnjuje, da lahko te teave obvladujemo z ustreznimi intervencijami, ne moremo pa jih ozdraviti. Koncentracija je sposobnost, da zberemo vso pozornost za eno zaznavo, pravilo ali nalogo. Je nadrejena temeljna funkcija, ki ima pomembno vlogo pri lovekovih dejanjih.

Pejak (1997, str. 82-95) pojasnjuje, da k prilagoditvi organizma na draljaje in k bolji zaznavi prispevajo najmanj tiri komponente: receptorna prilagoditev postularna prilagoditev (z gibanjem udov in delov telesa se dosee imbolj uinkovito zaznavanje draljajev) miina prilagoditev centralna prilagoditev (proces v mreni formaciji in moganski skorji) Za otroke, ki imajo teave s pozornostjo, je torej izredno dobrodolo, e jim pomagamo z nartnimi gibalnimi dejavnostmi, ki spodbujajo razvoj senzomotorike, hkrati pa jih izvaja z veseljem, saj jim vzbujajo ugodje. 6.3 USMERJANJE POZORNOSTI Dobro je, e otroci opazujejo gibanje pri uitelju ali pri kaknem drugem otroku, ker to pritegne njihovo pozornost. Nekateri otroci so zelo teko pozorni, zato jih moramo tega nauiti. Metoda, s katero otrokom olajamo, da bodo pozorni, je napovedovanje ali pa ukaz pod doloenim pogojem, npr. "Ko plosknem z rokami, poskoite!" ali pa "Poakajte, dokler ne reem zdaj!" Klinine izkunje kaejo, da se pozornost podalja, e zanemo vaditi ob krajih nalogah in postopoma podaljujemo as, v katerem mora biti otrok pozoren. Podobno je tudi s predstavami in spomini. Zaenjamo z manjimi zahtevami in te poasi poveujemo. e uitelj sestavlja navodila premiljeno, z njimi izboljuje pozornost, razumevanje govora, slini spomin Pri otrocih z motnjo pozornosti je kljunega pomena tudi zaznavanje. Frostigova razlikuje urjenje gibanja in urjenje zaznavanja, ter ju obravnava kot loeni sposobnosti. Vidne draljaje lahko npr. spoznamo in razloimo brez gibanja (razen rahlega gibanja oi). Gibljemo pa se lahko tudi, ne da bi zaznavali karkoli iz zunanjega sveta. Ponavadi sta gibanje in zaznavanje povezana. Zgled: vdevanje niti v ivankino uho - pri tem usmerimo vso pozornost na vdevanje, gledamo in se gibljemo. Prav tako je pomembno pri otrocih z motnjo pozornosti tudi sluno zaznavanje. Tega urimo tedaj, ko otroci posluajo besedna navodila ali kadar ob glasbi pleejo ali opravljajo ritmine vaje. Take dejavnosti soasno povezujejo vidne in gibalne izkunje in s tem vplivajo tudi na pozornost otroka. Sem sodi uporaba glasbenih instrumentov in tolkal, s katerimi poleg pozornosti razvijamo tudi otrokove sposobnosti za razlikovanje ritma, tonov, glasnosti Obenem pa otroke spodbujamo h gibanju. 6.4 VAJE IN NALOGE ZA IZBOLJANJE KONCENTRACIJE Za otroke z motnjo pozornosti in koncentracije je zelo pomembno, da imajo organiziran prostor, v katerem delajo, s im manj distraktorji. Dobro je tudi, da imajo nek doloen ritem in organizacijo dela skozi dan. To dvoje lahko izvedemo pri pouku z vsemi uenci, da se otrok z motnjo ne bo poutil izpostavljenega, e bo to moral sam narediti. 7. KONCENTRACIJA V PORTU Iz vzhodnih kultur izvira veliko oblik globje koncentracije. To so razne oblike meditacije, konteplacije in posebne vaje poasnega gibanja. Dobra koncentracija je posebno e pomembna v portu, saj je pogoj za uspeno izvedbo motorine dejavnosti. Koncentracijo lahko zelo dobro izboljamo s skrbno nartovanimi tehninimi in taktinimi

treningi. Najprej je potrebno odkriti, kam se nam pozornost ponavadi preusmeri. Pomembno je tudi ugotoviti okoliine, ki nas dekoncentrirajo. Potem lahko trening osredotoimo na te situacije z vajami, ki zahtevajo dalja in bolj intenzivna obdobja koncentracije. Koncentracijo lahko popravimo na ve nainov: Oblikovanje monejega vzorca dejavnosti e nam med gibalno dejavnostjo grozijo neki distraktorji, si lahko oblikujemo nek ritual. Na primer si naredimo nart, da bomo med odmorom usmerili pozornost na dihanje. Ojaanje privlanosti objektov ali akcij, na katere se elimo osredotoiti Na primer pri tenisu opazujemo, kako visoko je oga, vsaki ko preleti mreo. Sprijaznjenje z distraktorji Do distraktorjev zavzamemo neko pozitivno stalie ali pa treniramo v okolju, v katerem so simulirani razni distraktorji. ( Tancig, 1988, str. 256 257) Vaje koncentracije lahko izvajamo v naslednjih primerih: Med treningom ali tekmovanjem Med portno dejavnostjo so obdobja dejavnosti in nedejavnosti, ki zahtevajo menjajoo se pozornost. Da odkrijemo, kam je najbolje usmeriti pozornost med periodami nedejavnosti, je potrebno veliko vaje. Med tekmovanjem pa se pojavlja tudi veliko tevilo distraktorjev. Teh problemov se reimo s tehnikami vizualizacije. Pred tekmovanjem ali treningom ali po njem Vaje koncentracije lahko izvajamo kot del vaj za ogrevanje. Najbolje pa se jih nauimo v nevtralnih okoliinah, ki niso tekmovalne. (Tancig, 1988, str. 257 258) 8. ZAKLJUEK Gibalne aktivnosti so zelo pomembne tako pri otrokovem motorinem razvoju, kot tudi pri njegovem psihinem razvoju. Z njimi se naui sprejemati in zbirati informacije iz okolja, si pridobivati nove izkunje, jih povezovati ter jih spretno uporabljati v razlinih situacijah. Posebno pomembne so gibalne aktivnosti za otroke z motnjo pozornosti. Gibalna aktivnost vpliva na otrokove telesne sposobnosti, na njegov nain gibanja, na vse njegove duevne sposobnosti za reevanje problemov ter na to, kako soustvuje z drugimi. Te lahko pripomorejo k temu, da postane otrok bolj ustvarjalen in sposobneji za uenje v oli. Poveajo se njegove sposobnosti, kot so zbranost, hitrost odzivanja in nadzor nad samim seboj. portna vzgoja v oli mora biti poleg tega, da je storilnostno ter tekmovalno usmerjena, pozorna tudi na to, da daje otroku dovolj monosti, da bi se lahko dovolj dobro pripravil na doloeno aktivnost in jo dobro izvedel. Pri gibalnih dejavnostih, ki jih otrok izvaja z veseljem, imamo ve monosti, da doseemo aktivno pozornost, ki je rezultat pozitivne motivacije. Takna pozornost je bolj uinkovita in trajna ter se kot transfer prenaa tudi na dejavnosti, ki jih otrok obvladuje predvsem z vsiljeno pozornostjo pri veini elementov pouka. 9. LITERATURA Binder, M. (1999). Moj otrok vendar ni neumen. Ljubljana: Zaloba Kres. Braemer in sodelavci. (1992). Otrokove ustvarjalne igre. Ljubljana: Tehnika zaloba Slovenije. Brazelton, B. (1999). Otrok, ustveni in vedenjski razvoj vaega otroka. Ljubljana: Zaloba Mladinska knjiga. Ford-Martin, P. A.: Attentiodeficit/ Hyperactivity disorder (ADHD) Harvey, Parker. C. (1992). The ADD Hyperactivity Handbook for Schools, Effective Strategies for Identifying and Teaching Students with Attention Deficit Disordes in Elementary and Secundary Schools. Implact Publications, Inc. Musek, J. in Pejak, V. (1996). Psihologija. Ljubljana: Educy. Pejak, V. (1975). Psihologija spoznavanja. Ljubljana: DZS.

Tancig, S. (1988). Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in porta. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. erdin, T. in sodelavke. (1991). Teave, teavice, une motnje.Pomurska zaloba. erovnik. (1990). Prironik z vajami za delo z uenci, ki imajo specifine une teave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo. htpp://www.findarticles.com; htpp://www.addinschool.com

PRILOGA
1. VADBA IN RAZGIBAVANJE IGRE, KI POVEUJEJO KONCENTRACIJO Za otroke z motnjo pozornosti in koncentracije so prav tako zelo pomembne razline igre. Igra je neka svobodna in ustvarjalna dejavnost, ki je vpletena v ivljenje vseh otrok pa tudi odraslih, pomeni nek izziv in nove monosti za spoznanje samega sebe, drugih, za udenje, iskanje, primerjanje in nenazadnje tudi za izboljanje koncentracije in vejo motiviranost pri delu ter tako laje in uspeneje uenje. Razline oblike portnih iger so primerne predvsem za otroke, ki so hiperaktivni, saj lahko to vso svojo energijo izivijo preko sproene igre. 1.1 INDIJANSKA IGRA2 Vsi otroci sedijo v krogu na tleh, eden pa hodi po zunanji strani kroga. Ko se za nekom ustavi in se ga dotakne, ta vstane in nadaljuje kroenje, prvi pa se usede na izpraznjeno mesto. e so vsi dobro razumeli zaetna pravila igre, lahko stopnjujemo teavnost: Otrok na razline naine kroi, na primer po vseh tirih, poskakuje ali pa se premika ritensko. e se ustavi za nekom, ne da bi se ga dotaknil, se ta ne sme ganiti. Samo dotik je znak za menjavo. Otroci sedijo v krogu z zavezanimi omi in posluajo korakanje ali skakanje tistega, ki kroi. Kakor hitro se ustavi, skoi pokonci tisti, ki misli, da se je ustavil za njim. 1.2 KAJI KRALJ3 Igro zanejo stari ali stareji otrok. Nekaj metrov dolgo vrvico primemo na enem koncu in jo s hitrimi gibi v levo in desno vleemo po sobi, da se zadnji konec zvija kakor kaa. Drugi poskuajo zadnji konec ujeti ali nanj stopiti. Kdor ga ujame, je kaji kralj (ali kraljica) in vodi vrvico naprej. e je prostor bolj omejen, mora biti kaji kralj zelo spreten, v vejem prostoru pa je lov na kaji rep bolj naporen. 1.3 OGANJE oga je za otroka eno najbolj privlanih portnih pripomokov. ogo lahko vrti, kotali, mee, tole ob tla, da poskakuje, in jo lovi. SVIT, SVEA, LU, MRAK, TEMA, FU4 Otroci kleijo v krogu, vsak na svojem prostoru, ki je oznaen z brisao, in si podajajo ogo. Ko prvi nekdo kljub dobri podaji oge ne ujame, je svit, pri drugi napaki je svea in tako naprej, pri fu je izloen. Kdor ostane v igri, je zmagovalec. Kadar igramo to igro na prostem, stojimo v krogu in razdalja med igralci je lahko veja; odvisna je od spretnosti otrok. IGRE Z BALONI5 Balonkov nimamo samo zato, da jih napihujemo, dokler ne poijo. Poznamo tevilne igre, pri katerih lahko uporabljamo balone. Na primer:
2 3

Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 142 Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 143 4 Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 146 5 Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 146 147

a) Balon im vekrat odbijemo v zrak, ne da bi se dotaknil tal. Isto poskusimo s hrbtno stranjo roke, z obema rokama izmenino ali z glavo. e se usedemo na tla, lahko odbijemo balon tudi z nogo. b) Priredimo tekmovanje po sobi. Otrok mora kar najhitreje prehoditi doloeno tekmovalno progo in odbijati pri tem balon z roko ali glavo. Na progo poloimo razline ovire, ki jih je treba obhoditi ali preskoiti (stol, zaboj, blazine, klop). Po izkunjah otroci pri igrah z baloni radi podivjajo. Kadar igramo z vejo skupino otrok, uporabljamo najve dva balona. Preostali baloni naj bodo ne napihnjeni in pripravljeni, e kateri poi. Najrazlinejih iger z baloni je veliko. e poskrbimo za prijetno razpoloenje, si otroci sami izmislijo marsikaj novega. KLICNA OGA6 Otroci se postavijo v krog. Nekdo zane igro s tem, da vre ogo v zrak in poklie nekoga od soigralcev po imenu. Ta poskua ogo im prej ujeti, drugi se razkropijo. Ko ogo ujame, zaklie stoj in vsi se morajo tisti hip ustaviti. Nato poskua z ogo nekoga zadeti. Kdor je zadet, dobi ogo, kdor zgrei, nadaljuje igro. 1.4 POSKONE IGRE Poskone igre so tiste igre, pri katerih otroci preskakujejo na tleh zartana polja, v katera meejo kamenke. Najbolj obiajna pravila so taka, da igralec vre kamenek v eno polje, v katerega potem ne sme stopiti. Po eni nogi skae v vsa ostala polja po doloenem vrstnem redu in kamenek spet pobere. TEDEN7 Osnova je tloris s sedmimi polji, ki pomenijo dneve v tednu. Prvi vre kamenek v polje za ponedeljek, ga na eni nogi preskoi, pobere kamenek in skae po eni nogi do nedelje. Tam poiva in nadaljuje pot do sobote. Narisanih rt se ne sme dotakniti, vsa polja mora po vrsti preskoiti in kamenka ne sme zgubiti. Nato vre kamenek na torek in tako naprej. e polja ne zadene ali napravi napako, je na vrsti naslednji igralec. Vsakdo, ki pride spet na vrsto, nadaljuje tam, kjer je prej zgreil. Zmaga tisti, ki prvi pravilno sedemkrat preskae vsa polja. e igrajo otroci naprej, si lahko vsak, ki je igro uspeno opravil, izbere eno polje, v katero drugi ne smejo stopiti (polja za nedeljo si ne sme nihe izbrati). Vrstni red igranja doloijo igralci tako, da si vrejo kamenek iz veje razdalje v polje nedelja. Kdor vre najblije, zane igrati, naslednji najbliji je drugi in tako naprej. PE SO E SR TO PO NED

1.5 ODZIVNE IGRE Pri odzivnih igrah otroci ob doloenem znaku, besedi reagirajo in izvrijo doloeno akcijo. Glede na starost in sposobnost otrok lahko prilagajamo zahtevnost igre oziroma tevilo gesel. Takih iger poznamo veliko in ena od njih je:

6 7

Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 249 Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 251

KJE IMA TREBUH?8 Preden zanemo to igro, mora biti vsem otrokom jasno, kje imamo trebuh, hrbet, ritko, noge in roke. Otroci se po mili volji sprehajajo ali podijo po sobi in akajo na doloen vzklik. e zakliemo:Kje je trebuh?, leejo vsi im hitreje na trebuh. Podobno napravijo pri besedi ''roke'' - stegnejo vsi roke kviku. Med posameznimi vzkliki naj bo razlino dolg presledek, da se otroci ne navadijo na hitre reakcije. 1.6 PLESNE IGRE OB GLASBI Pri plesnih igrah poudarjamo prosto gibanje ob glasbi. Otroci se lahko pri plesu tudi maskirajo, obleejo drugane obleke, nadenejo papirnate klobuke in maske. Posebno pa je za otroke e zanimivo, e celo vrsto udeleencev pokrijemo z rjuho in se igramo, da smo kaa velikanka, ki jo je potrebno ukrotiti. Ko glasbo prekinemo, mora kaa otrpniti. Pri tihi glasbi leze previdno in poasi, pri moni pa topota in divja. IGRAMO ZRCALO9 Vsak otrok poie partnerja, ki naj bi bil njegova zrcalna slika. Zrcalni tovari natanno posnema vsak gib svojega izvirnika. ez nekaj asa otroka vlogi zamenjata. Nato poskua zrcalni partner narediti prav nasprotne gibe od svojega tovaria. Tudi to vlogo zamenjata. Zrcalne in nasprotne gibe menjavamo v daljih ali krajih presledkih na doloen znak. Gibi se lahko prilagajajo posameznim glasbilom po hitrosti in izrazitosti. 2. VAJE ZA IZBOLJANJE KONCENTRACIJEA V PORTU 2.1 TETJE VDIHOV IN IZDIHOV10 Ta vaja izhaja iz joge in poteka takole: Zapremo oi, globoko vdihnemo in poasi izdihnemo ter se sproamo od glave navzdol. Ko smo enkrat sproeni, opazujemo dihanje in brez spreminjanja njegovega ritma zanemo teti vdihe in izdihe od 1 do 10 in nato nazaj do 1. To vekrat ponovimo. V zaetku povsem zadoa 8-minutna vaja. Vadimo sede, s podprtim hrbtom, z nogami na tleh in neprekrianimi nogami. S to vajo lahko mono izboljamo nao koncentracijo. S poveano sposobnostjo koncentracije na dihanje se povea sposobnost koncentracije na neko predstavo in s tem bolje eliminiranje moteih dejavnikov ali drugih misli. 2.2 KONCENTRACIJA NA PREDMET11 Potek: Sedemo na stol, hrbet naj bo podprt, pred seboj si namestimo nek predmet ali fotografijo. Najprej se sprostimo tako kot pri prvi vaji, vendar imamo tokrat oi odprte. Nato 5 minut opazujemo predmet ali sliko, ne da bi se premikali, in skuamo ugotoviti im ve znailnosti ali podrobnosti opazovanega objekta. 2.3 METODA KONCENTRACIJE, GIBANJA12 Potek: prvi del vaje KI JO SESTAVLJAJO VAJE POASNEGA

8 9

Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 71 Braemer, Falk: Otrokove ustvarjalne igre; 1992; str. 162

10 11

Tancig: Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in porta, 1988, str.252 Tancig: Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in porta, 1988, str. 253, 254 12 Tancig: Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in porta; 1988; str. 254 256

Stojimo v sproeni dri z rokami ob telesu in rahlo razmaknjenimi nogami. Poasi nekoliko dvignemo levo nogo od tal, tako da jo obrnemo vstran in upognemo koleno. Nato nogo poasi prenesemo naprej in prek telesa na desno stran, kolikor je mogoe, ne da bi se obrnili v pasu. Soasno poasi dvignemo roke vstran (v lego urinih kazalcev 20 minut do tirih). Ne da bi se ustavili, prenesemo svojo levo nogo po isti poti na levo stran telesa in jo nato pomaknemo nazaj. Nato se poasi nagnemo naprej z naprej iztegnjenimi rokami in nazaj iztegnjeno nogo, dokler ni telo z rokami in nogo vzporedno s tlemi. Ne da bi se ustavili, ponovimo gibanje v obrnjenem vrstnem redu, dokler nismo spet v zaetnem poloaju. Nato brez odmora ponovimo vajo z desno nogo. drugi del vaje Zaetni poloaj je enak kot pri prvem delu vaje. Nato dvignemo levo nogo upognjeno v kolenu tako visoko, da se lahko z rokama pridemo za gleenj. Pri tem pazimo, da smo zravnani. Nato se postopoma sklonimo naprej, tako da se e vedno drimo za gleenj in hkrati poasi spuamo nogo, dokler je ne poloimo na tla. Potem z rokama spustimo gleenj in e zmeraj vedno sklonjeni naprej poasi prenesemo svoje roke k desnemu glenju, ga primemo, se postopoma zravnamo, tako da se e zmeraj drimo za gleenj, po prej opisanem postopku spustimo nogo na tla in v sklonjenem poloaju prenesemo roke k levemu glenju, ga primemo, se zravnamo, z rokama spustimo gleenj in v zravnanem poloaju poasi nogo spustimo na tla. Oba dela vaje morata biti izpeljana gladko, tekoe in zelo poasi. Ta vaja je namenjena predvsem portnikom razlinih panog in ne toliko osebam z motnjo pozornosti in koncentracije.

10