Professional Documents
Culture Documents
2013
NTC program učenja se trenutno izvaja v 14 evropskih državah. Več o programu NTC v
Sloveniji si lahko ogledate na: http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=790
1
mesece preveč ščitijo otrokov glavo, • otroci doživljajo akutni stres zaradi
oče ne more opraviti svoje vloge), učenja na pamet in preverjanja
• otroku ne omogočijo, da bi se plazil, naučenega.
• otroci ne hodijo bosi oziroma sploh ne
hodijo,
• otrokom prepovedujejo skakanje,
vrtenje, zibanje,
• otroke zasipajo z igračami, ki nimajo
pravih funkcij,
• otroci ne smejo na igrišče in se ne
družijo z vrstniki,
• dovoljujejo preveč gledanja televizije
in uporabe računalnika,
• menijo, da bodo otroke preveč
obremenili, zato si otroci v
predšolskem obdobju ne vežejo vezalk,
zapenjajo gumbov, ne grizejo trde
hrane,… ,
• spregledajo, da je otrok pripravljen za
učenje abstraktnih simbolov že okoli
tretjega leta.
Starši imajo pri razvoju otrokovih sposobnosti največjo vlogi in odgovornost. Oni so
tisti, ki preživijo z otrokom največ časa in so z otrokom najtesneje povezani. Kljub
svojim dobrim namenom delajo napake:
1. NAPAKA
- Že dojenčku kupijo roza ali modro sobo. Otrok itak (vsaj prvi mesec) ne vidi
barv, vidi le kontraste. SOBA NAJ BO ŽIVIH BARV IN BARVE SI NAJ BODO V
KONTRASTIH. V prvih mesecih otrokovega življenja se razvijejo glavne poti
od oči do centrov za vid v možganih. Možganska lupina centra za vid ima šest
plasti celic, kamor iz očesnih zrkel prihajajo signali z očesne mrežnice. Ena
plast se odziva na vodoravne linije, druga na navpične, tretja nje namenjena
oblikam kot so krog, trikotnik in pravokotnik. Okolje otroka naj bo polno
črno-belih kontrastov, in to od rojstva dalje. Na ta način otrok že zgodaj
dobiva signale iz okolja, ki naučijo nevronske celice njihovega dela.
2. NAPAKA
- Mame navadno zelo skrbijo za otrokovo glavo in jo držijo tako, da jo otrok
sploh ne more obrniti, če tudi bi jo hotel. Očetje pa otroka držijo bolj
»svobodno« in to je veliko bolje kot materino početje. Posledica je, da se ne
inhibirajo primarni refleksi. Otrok naj ne bo predolgo fiksiran v lupinici.
3. NAPAKA
- Otroka hočejo zaščititi tako, da se ne bi kam udaril ali kaj pojedel na tleh, zato
ga raje dajo v stajico ali hojico. Otroku niti ne dopustijo, da se plazi. PLAZENJE
JE NUJNO! Faza plazenja traja od 1—3 tednov in potem otrok shodi. S tem, ko
mu dovolijo, da se plazi, otrok s celo dlanjo pritiska ob tla in s tem krepi
mišice v rokah ter možganom pošilja pomembne informacije.
2
4. NAPAKA
- Odnos do otroka med mamo in očetom je zelo različen. Mama otroka ščiti,
stiska k sebi. Oče ga guga, meče v zrak, dviga z obema rokama, obrača
tudi na glavo. To kar dela oče ni narobe. Je zelo dobrodošlo, kajti otrok uživa
in ima rad te dejavnosti. Poleg tega pa te dejavnosti pomagajo otroku oziroma
aktivirajo možgane in na ta način se zopet vzpostavljajo nove sinapse. To je
zelo zelo dobro za otroka! Matere morajo pustiti očetom, da rokujejo z
otrokom na svoj način.
5. NAPAKA
- Otroku predolgo pasirajo hrano, ne dovolijo (ker preveč skrbijo zanj), da
grize grobo hrano. To ni pomoč otroku ampak škodovanje, saj se z grizenjem
razvija jezik – organ v ustih. Otrok, ki je samo mehko hrano, ima lahko kasneje
velike težave z govorom. Dajte otrokom jesti trdo hrano od šestega meseca
naprej. Pri letu in pol lahko je samo še trdo hrano.
- Otroci naj pijejo jogurt iz lončka in imajo »brke«, potem pa jim recite naj si jih
pred ogledalom obliznejo. To je dobra vaja za jezik in kasneje zelo pomaga, da
otrok nima težav z izgovarjavo. Lahko mu brčice naredite tudi z evrokremom
ali marmelado.
6. NAPAKA
- Otroku ne dovolijo, da skače po postelji, se vrti, pleza. Menijo, da se bo
udaril, prekucnil ali še kaj hujšega. Otrok sam želi skakanje, vodi ga notranja
sila po skakanju. Pri skakanju otrok razvija ravnotežje in vseskozi ohranja
možgane v aktivnem stanju, saj morajo možgani neprestano med skakanjem
skrbeti, da vzpostavljajo ravnotežje – možgani so zelo aktivni!
7. NAPAKA
- Otroke preveč vozijo na okoli. Otroci premalo hodijo, tečejo in se gibajo v
naravi. Otrok mora hoditi po neravnih površinah, mora hoditi bos – nič
hudega mu ne bo, le razvil bo stopala, tako podplati ne bodo ploski ampak se
bodo pravilno razvili. Otrok naj prehodi pri petih letih pet kilometrov na dan.
- Preizkus Babinskega refleksa: Babinski refleks ali Babinskijev znak
(Babinski test) izzovemo tako, da potegnemo s paličico od pete po zunanjem
stopalnem loku in nato zavijemo proti palcu stopala. Pri zdravem
posamezniku se prsti pri tem testu pokrčijo (flektirajo). Če pride do ekstenzije
prstov (prsti se razprejo), pravimo, da je to znak Babinskega. Pozitiven
Babinski refleks je znak okvare zgornjega motoričnega nevrona. Če ima otrok
še vedno ta refleks, je velika verjetnost, da bo imel težave z ravnotežjem.
Pomagajte otroku tako, da hodi veliko bos in da greste z njim PEŠ v naravo.
NAJ HODI!
8. NAPAKA
- Otrokom pustijo predolgo sedeti pred TV-jem. To je slabo, kajti otrok pri
tem ne razvija ravnotežja, oči gledajo samo naravnost (morale bi pa slediti
premikajočim se stvarem – to je akomodacija očesa – to je takrat kadar otrok
spremlja nek predmet tako, da se ta približuje ali oddaljuje, to se navadno
3
dogaja kadar teče eče – takrat oči delajo,, kajti morajo ocenjevati »teren« in
pomagati, da otrok teče v pravo smer … pa takrat kadar se žoga … kadar se
vozi s kolesom …
- Test fine motorike otrok:
otro otrok naj roko položi na mizo tako, da s celo
dlanjo pritiska ob mizo. Nato pa mu recite naj dvigne le prstanec na roki. Če to
lahko naredi, ima dobro motoriko. Če tega ne zmore – bodo težave, potrebno
je delati vaje za razvoj fine motorike.
- Preizkus prilagajanja
lagajanja vida: otrok naj ujame žogo pred sabo z obema rokama
z vsemi desetimi prsti.
- Prehitro jim kupijo računalnik. Otrok tako preveč sedi namesto, da bi se
gibal
bal na prostem; roke so v zakrčenem
zakrčenem položaju in posledica tega je
nepravilno držanje svinčnika in težave s pisanjem ter fino motoriko; oči
gledajo samo naravnost in ni akomodacije očesa kar vodi v težave z branjem
in pisanjem ter kar je najhujše, otrok ne komunicira,
komunicira kar vodi v težave na
govornem področju.
Osnovna enota živčnega sistema je živčna celica ali nevron. Živčna celica je zgrajena iz
telesa celice z jedrom. Tega obdajajo številni krajši izrastki dendriti ter en daljši izrastek
živčno vlakno ali nevrit. Na koncu se živčna vlakna razcepijo v manjše živčne končiče.
Nekateri živčni končiči se končajo v čutilnih celicah, drugi ležijo prosto iztegnjeni v
mišicah in tkivih.
Živčne celice se med seboj povezujejo prek dendritov in živčnih končičev. Te stike med
živčnimi celicami imenujemo sinapse.
Novejša spoznanja
poznanja s področja nevrofiziologinje kažejo, da inteligenca
nteligenca ni odvisna le od
števila živčnih celic (nevronov)
(nevronov v možganih, ki je podedovano,, ampak tudi od števila
šte
povezav (sinaps) med njimi. Povezave med živčnimi celicami niso podedovane,
podedova ampak
se ustvarjajo skozi aktivnost.
4
Mariam Daimond s kalifornijske univerze Bekrley je dokazala, da je število sinaps
pomembno povezano z ravnjo miselnih zmožnosti. Iz tega razloga je smiselno in
koristno spodbujati razvoj sinaps v t. i. kritičnem obdobju po rojstvu. (Juriševič, Rajović,
Drgan, 2010 )
Razvoj možganov v zgodnjih letih (G. Dryden, J. Vos, 2001, str. 258)
Rojstvo: Večina otrok ima 100 milijard aktivnih nevronskih celic, ki se medsebojno
povezane s 50 triatloni povezav v možganih in po telesu.
Prvi meseci življenja: Ko začne otrok zaznavati okolico, se začnejo vzpostavljati nove
sinaptične povezave. Hitrost povečevanja števila povezav je izjemna – 3 milijarde na
sekundo.
Prvih šest mesecev: Otrok žlobudra, uporablja zvoke vseh jezikov sveta. Proces se
nadaljuje, ko iz celotne množice zvokov začne uporabljati le tiste zvoke in besede, ki jih
sliši v svojem okolju. Možgani opustijo možnost govorjenja vseh jezikov in se posvetijo
samo zvokom, ki prodirajo vanje.
5
Osmi mesec: V otrokovih možganih je že okoli 1.000 triatlonov povezav
(1,000.000.000.000.000)! Po tem času začne število povezav upadati, če otrok ne živi v
dovolj stimulativnem okolju, ki spodbuja vsa čutila.
Deseto leto: Približno polovica povezav je odmrla, vendar jih je še vedno 500 triatlonov.
To je število, ki ostane približno enako vse življenje.
Po dvanajstem letu: Možgani so od rojstva do približno dvanajstega leta podobni super
vpojni gobi. V tem obdobju, še posebno v prvih treh letih življenja, se razvijejo osnove
mišljenja, jezika, vida, odnosov, spretnosti in vseh ostalih lastnosti. Po tem obdobju se
okno zapre in osnovna zgradba možganov je končana.
Človek se uči in razvija celo življenje, vendar se v otroštvu oblikujejo temelji za vse
nadaljnje učenje. Z ustreznimi dejavnostmi, igro in spodbudnim okoljem, ki omogoča
razvoj sinaps in nastajanje gostejše nevronske mreže, se ozaveščeno postavljajo dobre
osnove za kasnejšo uspešno učenje.
Vsak otok, ki se nauči materinega jezika do tretjega leta starosti, je že obvladal enega
najtežjih umskih izzivov in ima prav gotovo možnosti in sposobnosti, da še naprej
napreduje in razvija vse svoje talente. (Rajović 2013, str. 8).
6
4. Posledice napačnega ravnanja
Osnovna značilnost človeka je vzravnana hoja in govor, ki nas evolucijsko ločita od živali
in nas tudi razvijata. Možgani so v osnovi organ za preživetje. Na ta način delujejo vsi
deli možganov usklajeno, sinhronizirano in povezano. Če otrok veliko časa preživlja sede
ali leže, nastaja možnost za nastanek kasnejših kognitivnih težav. Vsako uro sedenja naj
bi otrok kampenziral z dvema urama igranja in aktivnosti.
7
Nespodbujeni možgani: medsebojnih Bogata povezanost je posledica življenja v
povezav je malo. informacijsko bogatem okolju.
Težave z učenjem pa nastajalo tudi v šoli. Lahko bi potrdili, da drži trditev, »Edino
podjetje, kjer delo poteka skoraj tako kot je pred petdeset leti, je vaša najbližja šola ».
Namesto, da bi se otroci zabavali, ko se učijo, postane učenje mučno. Otroci doživljajo v
šoli akutni stres. Zapomniti si morajo ogromne količine podatkov, jih ponavljati in nato
pokazati, da jih pomnijo – reproduktivni način učenja. Takšen način učenja je nasprotju z
delovanjem možganov. Možgani delujejo z asociacijami. Otrokom bi morali omogočati
slikovno pomnjenje.
Kot rešitev nastalih težav v učenju, je dr. Ranko Rajović razvil program NTC sistem
učenja. Razdeljen je v tri faze:
Natančen opis vaj najdete v priročniku Ranka Rajovića, IQ otroka – skrb staršev, ki ga
lahko naročite preko spletne strani Mensa Slovenije (www.mensa.si).
Literatura:
1. Dryden, G., Vos, J. (2001). Revolucija učenja, Educy, Ljubljana.
2. Juriševič, M., Rajović, R., Drgan, L. (2010). NTC učenje: spodbujanje razvoja učnih
potencialov otrok v predšolskem obdobju, gradivo za strokovni seminar,
Univerza v Ljubljani Pedagoška Fakulteta, Ljubljana.
3. Rajović, R. (2013). IQ otroka – skrb starša, Mensa Slovenija, Ljubljana.
4. Rajović, R. (2010). NTC sistem učenja: metodički priručnik za vaspitače, Visoka
škola strukovnih studija za obrazovanje vaspitača »Mihailo Palov«, Vršac.
9
10