DISPRAKSIJA / RAZVOJNA MOTNJA KOORDINACIJE (DCD)

Razvojna motnja koordinacije ali dispraksija predstavlja motnjo v

senzorini obdelavi prispelih draljajev, ki oteuje k cilju usmerjeno in
smotrno delovanje. Dispraksija temelji na motnji moganskega delovanja,
kar ovira urjenje obutenj dotika, ravnoteja in globinskega obutenja in s
tem moti sposobnost gibalnega nartovanja.
Dispraksija je skrita motnja, ki povzroa teave z gibanjem,
koordinacijo, organizacijo ter predelovanjem senzornih informacij. Osebo,
ki ima ta sindrom, lahko vodi v tevilne une in socializacijske teave.
ogosto je ta motnja spregledana.
Znaki in simptomi
!naki so opazni e zelo zgodaj v razvoju. Dojenki so navadno takoj po
rojstvu nemirneji, razdraljivi in jokavi ter imajo opazne teave pri
hranjenju. ! zamudo dosegajo razvojne mejnike "npr. pri osmih mesecih
starosti e ne sedijo samostojno#. reden shodijo, se veliko plazijo po
kolenih. $zogibajo se igram in dejavnostim, ki zahtevajo dobre enorone
spretnosti.
Prepona!ni naki me" #$ in %$ &etom'
%isoka raven motorine aktivnosti& nihanje in topotanje z nogami med
sedenjem, ropotanje po mizi in vrtenje na stolu ' nezmoen sedeti pri
miru.
ogosto krianje in cviljenje.
ogosti napadi trme.
!aletavanje v objekte in padanje ez njih "omare, stoli, evlji, itd.#.
loskanje z rokami med tekom.
(eave pri uenju vonje s kolesom.
omanjkanje obutka za nevarnost "npr. skakanje z visoke viine#.
(eave pri uporabi jedilnega pribora& raje je z rokami, poliva pijao.
$zogibanje igranju s kockami.
)labo razvita fina motorika ' teave pri dranju pisala in strienju.
Risbice so lahko preotroje.
omanjkanje domiljijske in ustvarjalne igre.
$zoliranost med vrstniki.
Dominantnost roke se ne ustali "ves as menja rabo leve in desne roke,
tudi pri istih dejavnostih#.
Obutljivost za dotike in nove zvoke.
(eave pri odzivanju in razumevanju.
Omejena pozornost& veina nalog ostane nedokonanih.
Odklanjanje obliev in obvez.
Odklanjanje esanja, strienja nohtov in las.
(O)SKI OTROK * PREPOZNAVNI ZNAKI
Prepona!ni naki me" +$ in ,$ &etom'
(eave pri prilagajanju pravilom v oli.
%elike teave pri portni vzgoji.
oasnost pri oblaenju in slaenju. *e zna zavezati vezalk.
(eko berljiv rokopis.
Risbe so na niji razvojni stopnji.
Omejena pozornost in slabe veine posluanja.
Raba jezika ni vedno slovnino ustrezna.
*ezmonost, da bi si zapomnil ve kot dve do tri navodila naenkrat.
oasnost pri olskem delu.
*emirnost.
+ahanje z rokami ali ploskanje ob razburjenosti.
,itra razdraljivost in ustvena obutljivost.
(eave pri soasni uporabi vilice in noa.
(eave pri navezovanju stikov z vrstniki.
(eave s spanjem ' nespenost, none more.
Prepona!ni naki po ,$ &et- (nekatere o" pre. na/teti0 te1a! se !
tem o2"o2.- /e !e"no po.a!&.a.o)'
*erodnost, gibalna okornost.
(eave pri izbiri dominantne roke.
(eave pri lovljenju in metanju oge. (eave pri skakanju,
preskakovanju, stanju na eni nogi.
)labi kratkoroen spomin ' pozabijo zahteve in naloge prejnjega dne.
)laba orientacija na lastnem telesu. )laba prostorska orientacija.
(eave pri branju in pisanju ' teko itljiv rokopis, poasen pri pisanju.
(eave pri odgovarjanju na preprosta vpraanja, kljub poznavanju
odgovora.
(eave pri izraanju ' teave pri priklicu besed, slabe komunikacijske
veine.
-obije in obsesivna vedenja.
*epotrpeljivost.
+otenje pouka.
(eave pri prepisovanju besedila s table ali iz knjige.
(eave pri organizaciji in nartovanju.
(eave pri sledenju in upotevanju navodil.
.ustvena nedozorelost, teave pri vkljuevanju v drubeno okolje.
Strate3i.e
!a otroka z dispraksijo je v prvi vrsti najpomembneje razumevanje
okolja, tj. druine, prijateljev in ole. Razumevanje je izhodie za boljo
intervencijo. Dalje, za otroke z dispraksijo je potrebna vija stopnja
organiziranosti, saj imajo sami primanjkljaje na tem podroju. Otrokovo
delovno okolje naj ima neko sistematino urejenost, stari naj ga navadijo
na t.i. check'list pristop, kar pomeni, da si otrok sam ali s pomojo starev
"pri tejih oblikah dispraksije to po navadi naredijo stari sami# izdela
program dela tekom dneva in potem samo belei, kaj je e opravil in kaj
e mora. /vajanje sistematinosti v otrokove delovne navade je klju do
uspeha.
omagamo mu lahko tudi na podroju socializacije. Otroci z dispraksijo
se zaradi narave svojih primanjkljajev teje vkljuujejo v drubo, pogosto
imajo teave pri vzpostavljanju socialnih stikov. 0e posebej izrazito je to
pri portnih aktivnostih, kjer ga zaradi njegove nerodnosti drugi otroci
neradi izberejo za svojo ekipo pri razlinih ekipnih portih. Otroku z
dispraksijo je portna vzgoja navadno najbolj osovraen predmet, sledijo
mu tehnina vzgoja in ostali predmeti, kjer mora pokazati natanno
motorino in koordinirano izvedbo.
Otroci z dispraksijo se v velikem loku izogibajo portnih aktivnosti, kar
pogosto vodi v zakrnelost na gibalnem podroju in posledino v pojav
prekomerne tee, zdravstvenih teav zaradi pomanjkanja gibanja, itd.
!avedati se moramo, da se otrok z dispraksijo mora gibalno
udejstvovati, morda e bolj kot ostali otroci. .e otrok z dispraksijo dosee
nek uspeh na gibalnem podroju, je to zanj velik uspeh, posledino se
lahko izboljajo njegova samozavest in socialne veine. Otrok, ki
kompenzira oz. celo nadkompenzira svoje primanjkljaje ima bolje
monosti za uspeno in sreno ivljenje ter proaktivno sooanje z
dispraksijo.
!a izboljanje otrokovih motorinih in drugih pomanjkljivih spretnosti
obstaja vrsto vaj, ki razvijajo fino motoriko "finomotorini gibi prstov 1
npr. pomembni pri zapenjanju gumbov, rezanju s karjami, zavezovanju
vezalk, pisanju, itd.#, grobo motoriko "miina aktivnost celega telesa#,
organizacijo, socialne veine, itd. %aje, prilagojene vsakemu
posamezniku, posredujemo specialni pedagogi, stari pa naj bi poskrbeli,
da se vaje doma dosledno izvajajo.