TEMPERAMENT IN

OSEBNOST
razvoj skozi življenje
Doc. Dr. Alenka Gril

FSD – Psihologija za SD
Osebnostne poteze
• So posameznikove trajne težnje k čustvovanju, mišljenju in ravnanju na
razmeroma dosleden način v času in različnih kontekstih in situacijah (Burger, 2008;
Funder, 2001)
• Medosebne razlike v izraznosti osebnostnih potez v razl. kulturah/jezikih
• Veliko št. os. značilnosti -> srednje št. os. lastnosti -> malo nadrednih os. potez
• velikih 5 faktorjev (V5) osebnostnih potez = dimenzije medosebnih razlik (McCrae in Costa, 1997)
• https://nobaproject.com/modules/personality-traits
• Splošna organizacija osebnostnih značilnosti v petih temeljnih dimenzijah osebnosti – model
V5 ustrezno opiše medosebne razlike v osebnosti ljudi v različnih kulturnih okoljih in
različnih starostih (vsaj od zgodnjega otroštva dalje) (Widiger & Costa, 2012)
 STRUKTURA OSEBNOSTI V5 – O C E A N
Velikih pet faktorjev osebnosti : dimenzije medosebnih razlik
• ODPRTOST/INTELEKT – KONVENCIONALNOST (iskanje, zaznavanje, razumevanje, uporaba zapletenih vzorcev
informacij; hitrost učenja in dojemanja, ustvarjalnost) Oppeness
• Nagnjen k fantaziji – Odprt za občutke – Odprt za različna vedenja – Odprt za nove in različne ideje – Odprt za
različne vrednote in prepričanja
• VESTNOST – BREZBRIŽNOST (soc.zaželen nadzor impulzov -> usmerjenost k cilju) Conscientiousness
• Kompetenten (učinkovit) – Organiziran – Odgovoren – Storilen (vztrajen) – Samodiscipliniran – Premišljen (ni
impulziven)
• EKSTRAVERTNOST – INTRAVERTNOST (raven energičnega odzivanja) Extraversion
• Družaben – Topel – Asertiven (samozavesten) – Aktiven – Pustolovski – Dobrovoljen (+ razpoložen)
• SPREJEMLJIVOST – NASPROTOVALEN (motivacija za + odnose z drugimi) Agreeableness
• Zaupljiv (razumevajoč) – Preprost (nezahteven) – Altruističen – Prilagodljiv (Spravljiv) – Skromen –
Empatičen (soc. občutljiv)
• NEVROTICIZEM - ČUSTVENA STABILNOST (doživljanje negativnih čustev) Neuroticism
• Tesnoben (zaskrbljen) – Jezen (razdražljiv) – Nezadovoljen (depresiven) – Plašen (sramežljiv) – Impulziven –
Negotov (nesamozavesten)
Razvoj osebnostnih potez
• Razvijejo se iz spoznavne in socialne elaboracije ter diferenciacije zgodnejših
temperamentnih potez (Caspi, 2000)
• Ujemanje temperamentnih potez in osebnostnih potez (teoretsko+empirično)
• Dejavniki razvoja osebnostnih potez (Thomas in Chess, 1989):
• Temperamentna nagnjenja
Genetski in okoljski izvori razlik v temperamentnih potezah:
• Socialni odnosi - Biološki dejavniki
• Vzgoja staršev, sorojenci, vrstniki - genetski – srednje-visoka dedljivost;
• Etnoteorije staršev in institucij - genetske razlike med populacijami;
• SES - Okoljski dejavniki (vpliv na bio.dej., izraznost genotipa)
• Kulturno opredeljeni vrednotni sistemi - prenatalno: letni čas – melatonin; razpoloženje + stres
• Socializacijske prakse (Z – V – J) mame (droge, alkohol); onesnaženost okolja;
• Razvoj spoznavnih sposobnosti
Temperament
• je celostna organizacija razmeroma stabilnih značilnosti v kakovosti in intenzivnosti
otrokovega čustvenega odzivanja na socialno in fizično okolje in interakcij z drugimi
• ima biološke temelje, ki primarno uravnavajo posameznikovo odzivanje na okolje
• medosebne razlike v značilnih vzorcih odzivanja (in medkulturne razlike)

• Medosebne razlike v temperamentu med ljudmi so opazne že prenatalno in tudi takoj

po rojstvu, od obdobja malčka naprej pa so razmeroma stabilne

• Temperament vključuje otrokove dispozicije za:

• Čustvovanje (intenzivnost in kakovost +/-)
• Raven dejavnosti
• Senzorno odzivnost
• Vztrajnost
• Prilagodljivost
• Samouravnavanje
TEMPERAMENT DOJENČKOV -
KOMPONENTE
9 komponentni model temperamenta dojenčkov in malčkov (Newyorška vzdolžna
študija temperamenta: 3m dojenčki –otroci – mladostniki – odrasli) (Thomas, Chess, 1977):
• raven dejavnosti (količina gibanja, razmerje med dejavnimi in nedejavnimi obdobji)
• ritmičnost (rednost v bioloških funkcijah – lakota, izločanje, spanje, budnost)
• odkrenljivost (lahkost, s katero nepomemben dražljaj zmoti/prekine dejavnost)
• približevanje / umik (začetni odziv na nov dražljaj: ga sprejme ali se umakne)
• prilagodljivost (lahkost prilagajanja na spremembe v okolju, hitrost preusmerjanja odziva)
• obseg pozornosti in vztrajnost (koliko časa otrok sledi dejavnosti in z njo nadaljuje tudi v
prisotnosti motečih dejavnosti)
• moč odzivanja (moč ali energičnost odzivanja)
• prag odzivnosti (moč dražljaja, ki je potrebna za otrokov odziv nanj)
• kakovost razpoloženja (količina pozitivnega nasproti negativnemu razpoloženju)
TEMPERAMENT – mlajši, srednji in starejši
otroci
• Tro-komponentni model temperamenta (Rothbart in dr.,2000, 2001)
• glede na individualne razlike v čustveni odzivnosti, vzdržljivosti in samouravnavanju
1. Negativno čustvovanje (žalost, neugodje, jeza, pomirjanje, strah, pozitivno pričakovanje)
2. Ekstravernost (impulzivnost, zadovoljstvo ob močni stimulaciji, raven dejavnosti, ne-plašnost,
pozitivno pričakovanje)
3. Prizadevni nadzor (zadovoljstvo ob šibki stimulaciji, smeh, nadzor inhibicije, zaznavna
občutljivost, osredotočanje pozornosti)
• razvoj PRIZADEVNEGA NADZORA - ob k. 2. leta: otrok uravnava svojo dejavnost
• sposobnost ohranjanja pozornosti, vedenjska inhibicija, zaznavna občutljivost
• osredotoči se na predstavljeni cilj svoje dejavnosti in inhibira odziv na trenutne dražljaje
• omogoča načrtovanje dejavnosti in fleksibilno odzivanje na spremembe v okolju

• Vse lestvice zmerno/visoko stabilne iz zgodnjega v srednje otroštvo

• najbolj plašnost, raven dejavnosti, impulzivnost;
• najmanj izražanje neugodja, smeha in osredotočanja pozornosti
Spremembe in stabilnost/doslednost
temperamenta: malčki -> mlajši otroci
• Stabilnost komponent temperamenta narašča s starostjo
• dejavnost malčkov –> raven dejavnosti mlajših otrok
• umik dojenčkov –> socialna plašnost mlajših otrok
• obvladljivost malčkov (nerazdražljivost, prilagodljivost in vztrajnost) –>
napoveduje nižjo raven negativnega čustvovanja in impulzivnosti mlajših
otrok
• Doslednost: v zgodnjem otroštvu poraste – prilagodljivost in vztrajnost,
upade – negativno čustvovanje in raven dejavnosti
• VPLIV: razvoj in izražanje temperamentnih potez spodbujajo kognitivne predstavne
sposobnosti in razvoj jezika pri otroku
Poteze temperamenta in osebnosti v otroštvu
Dojenčki in malčki Mlajši otroci Mlajši otroci Srednji in starejši otroci
(0-3.l) - TEMPERAMENT (3.-6.l) - TEMPERAMENT (3.-6.l) - OSEBNOST (6.-11.let) + Mladostniki
(12.-18.l) - OSEBNOST
sociabilnost, Ekstravertnost/živahnost  Ekstravertnost Ekstravertnost
raven dejavnosti, (raven dejavnosti, energija, (sociabilnost, dominantnost, (dosledno O -> M)
približevanje (-umik), ugodje ob močni stimulaciji, aktivnost)
pozitivno čustvovanje ne-plašnost, + pričakovanje)
Prilagodljivost (novosti) Sprejemljivost Sprejemljivost
- neg. čustva (jeza, frustr. (prijetnost, obvladljivost,
- soc. plašnost poštenost)
negativno čustvovanje, Negativno čustvovanje  Čustvena ne-stabilnost Nevroticizem
ne-pozornost, (tesnoba, strah, sram, žalost (vzburljivost, nesamozavest, (dosledno O -> M)
odkrenljivost, Impulzivnost, - pomirjanje tesnoba)
vztrajnost, pozornost Prizadevni nadzor  (nadzor Vestnost + odprtost/intelekt Vestnost
ne-odkrenljivost inhibicije, šibka stimulacija, (skrbnost, vztrajnost, (upade O -> M)
zaznavna občutljivost vztrajnost, zaznavna občutlj) radovednost, inteligentnost)
Odprtost/intelekt
(upade O -> M)
 TEMPERAMENT IN OSEBNOST (pri mlajših otrocih)
Velikih pet faktorjev osebnosti (Hartup in van Liesehout, 1994) – opisi staršev svojih otrok:
• EKSTRAVERTNOST (sociabilnost, dominantnost, aktivnost)
+ pozitivno povezana s približevanjem in pozitivnim čustvovanjem, sociabilnostjo in ravnjo dejavnosti
• SPREJEMLJIVOST (prijetnost, obvladljivost, poštenost)
• negativno povezana s težavnim tipom temperamenta in tipom s pomanjkljivim nadzorom
• pozitivno povezana s prizadevnim nadzorom
• VESTNOST (skrbnost do stvari, medodvisnost, vztrajnost)
• pozitivno povezana s prizadevnim nadzorom
• ČUSTVENA STABILNOST (vzburljivost, samozavest, anksioznost)
• negativno povezana z negativnim čustvovanjem (anksioznost, strah, sram, krivda, razdražljivost)
• pozitivno povezana s pozornostjo, neodkrenljivostjo
• INTELEKT/ODPRTOST (odprtost za izkušnje, zanimanja, inteligentnost)
• ni povezav s temperamentom
Spremembe in stabilnost/doslednost osebnostnih
potez skozi otroštvo in mladostništvo
V5 – doslednost -> Zgodnje otroštvo Srednje otroštvo Pozno otroštvo Mladosntištvo
Odprtost Enaka = Enaka = (zg-sr)  (sr-poz) 
Vestnost Porast  Enaka = Enaka = Upad 
Ekstravertnost Porast  Upad  Enaka = Upad 
Sprejemljivost Porast  Porast  Porast  Enaka =
Nevroticizem Upad  Enaka = Enaka = Enaka =

• Pet-faktorska struktura osebnosti od srednjega otroštva dalje – V5 robustnih dimenzij osebnosti

(enako kot kasneje v mladostništvu in odraslosti) (Mervielde idr, 1995; Zupančič, 2001)
• v zgodnjem otroštvu 4 dimenzije (intelekt/odprtost in vestnost sta združeni)

• s starostjo narašča neodvisnost med posameznimi dimenzijami V5 (v otroštvu bolj povezani,

v mladostništvu neodvisni)
• stabilnost vseh petih dimenzij osebnosti vse otroštvo (relativni položaj otroka (glede na izraznost
osebnostnih potez) v skupini vrstnikov se ne spreminja)
Spremembe osebnosti v odraslosti
V5 – doslednost -> Prehod v odraslost Zgodnja odraslost Srednja odraslost Pozna odraslost
Odprtost Porast  Porast  Upad  Upad 
Vestnost Porast  Porast  Porast  Porast 
Ekstravertnost Enaka = Porast  Upad  Upad 
Sprejemljivost Porast  Porast  Porast  Porast 
Nevroticizem Upad  Upad  Upad  Upad 

Iz mladostništva v prehod v odraslost:

• Male spremembe; VPLIV maturacijskih dejavnikov in/ali socio-zgodovinske izkušnje, ki si jih delijo posamezniki
• Enaka povprečna izraznost osebnostnih potez pri fantih in dekletih
Zgodnja odraslost -> srednja odraslost:
• Visoka relativna stabilnost potez (30. – 50. let)
• Ženske več S (sodelovalnost, prijaznost) in več N (manj čustvene stabilnosti) kot moški
V pozni odraslosti (po 80. letu):
• Upad E in S ter O, porast N; enako med spoloma
 Mehanizmi razvojne doslednosti in
sprememb v temeljnih osebnostnih dimenzijah
• 4 mehanizmi doslednosti: (Roberts & Caspi, 2003)
• okoljski vplivi – dosledno življenjsko okolje (pričakovanja staršev, učiteljev, vrstnikov, partnerjev, sodelavcev)
• genetski vplivi – genetski dejavniki pojasnijo 50–80 % fenotipske variabilnosti v os. potezah odraslih
(delujejo preko nevrofizioloških poti, npr. prag vzburjenja)
• transakcije med posameznikom in okoljem – (medosebni odnosi s starši, prijatelji, partnerji)
• reaktivne (razl. osebe se razl. odzivajo na okolje, skladno s predstavo o sebi)
• evokativne (razl. osebe izzovejo razl. reakcije drugih, dosledno; okolje izbira ljudi po os. last. – v poklicu, vrstniki)
• proaktivne (izbira, ustvarjanje sebi ustreznega okolja – interesne dejavnosti, prijatelji, življ. slog; izobr., poklic)
• dispozicijski mehanizmi – osebnostna zrelost (S, V, ČS); oblikovana identiteta (jasni cilji -> odločanje, filtriranje info, izbira,
asimilacija, prilagajanje in subj. blagostanje)

• 4 mehanizmi sprememb:
• Odzivanje na podkrepitve – ponavljanje vedenja, ki vodi do poz. posledic; opuščanje vedenja, ki ima neg. posledice;
odzivi drugih usmerjajo k akomodaciji vedenja; drugi postavljajo meje sprejemljivega in pričakovanja;
• Samorefleksija – samoopazovanje in primerjava vedenja s seboj in drugimi: neg. Ocena -> sprememba vedenja in čustvenega
odzivanja; izkušnje v novih socialnih vlogah (ponotranjanje zahtev teh vlog v samopodobo)
• Opazovanje drugih oseb – socialno učenje od prijateljev, partnerjev, trenerjev, tutorjev, mentorjev
• Povratne info o sebi od drugih oseb – socialno vzajemna identiteta – spremembe neskladnih ocen sebe
TEMPERAMENT, OSEBNOST IN SOCIALNO VEDENJE
Temperament usmerja, kako se bo posameznik:
- Učil
- Se odzival
- Se obnašal
- Se počutil
V interakcijah z ljudmi, pri dejavnostih, v okolju,
izbiral igrače, izkušnje in medijske vsebine
Temperament in socialno vedenje mlajših otrok
• T se povezuje s kakovostjo vrstniških interakcij in učinkovitostjo reševanja
konfliktov:
• pozitivno povezana s prilagodljivostjo in sociabilnostjo otroka
• negativno povezana s plašnostjo in negativnim čustvovanjem otroka
• Povezanost s prilagajanjem na vrtec in položajem med vrstniki (preko soc.
vedenja):
• pozitivno čustvovanje –> soc. ustrezno izražanje čustev, vrstniki jih sprejemajo
• visok prizadevni nadzor –> bolj ugodljivi do odraslih
• negativno čustvovanje –> bolj moteče vedenje (če ga je manj, jih vrstniki bolj sprejemajo)
• Temperament se povezuje s spoznavnim delovanjem otrok in razvojem govora
(od 2.l +)
• Dejavni:  osredotočenost na kompleksne naloge
• Nedružabni: manj interakcij, manj socialnih in jezikovnih izkušenj
Temperament in socialno vedenje šolskih otrok
• Povezanost temperamenta s socialnim vedenjem šolskih otrok:
• Agresivnost - negativno čustvovanje (navzven: jeza), ekstravertnost
• Empatija, krivda/sram - prizadevni nadzor in negativo čustvovanje (navznoter: žalost)
• Iskanje pomoči in nasprotovanje - negativno čustvovanje
• Socialna kompetentnost – prizadevni nadzor
• pomanjkljiv prizadevni nadzor - težave pozunanjanja
• pretiran prizadevni nadzor – težave ponotranjanja
 Osebnost in socialno vedenje šolskih otrok
 Otrokove osebnostne značilnosti napovedujejo socialno prilagajanje v vrtcu in šoli
• Osebnost vpliva na socialno prilagajanje v institucijah preko odnosa z vzgojiteljico oz. učiteljico:
• Konfliktni odnosi z avtoriteto se povezujejo s socialno neprilagojenostjo in učno neuspešnostjo

• Povezanost osebnostnih značilnosti otroka:

• s socialnim prilagajanjem (vrstnikom, pravilom, učnemu procesu): ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost
• Socialna kompetentnost (vključevanje, samostojnost, prosocialnost, zaupljivost, strpnost, veselje, mirnost,
sodelovanje)
• z učno uspešnostjo: vestnost in odprtost/intelekt, ekstravertnost
• z inteligentnostjo: odprtost; z ustvarjalnostjo: odprtost

• z vedenjskimi težavami: sprejemljivost, ekstravertnost, odprtost, vestnost

• težave ponotranjenja (anksioznost, potrtost, odvisnost, osamljenost) – čustvena ne-stabilnost
• težave pozunanjenja (agresivnost, nasprotovanje, jeza, egoizem) – ekstravertnost, ne-sprejemljivost
• težave pozornosti – ne-vestnost
• s spoprijemanjem s stresom: vestnost, sprejemljivost, čustvena stabilnost, odprtost – strategije iskanja
pomoči oz. izogibanja
 Osebnostne poteze in vedenje v mladostništvu
• Osebnostne poteze – čustvovanje – vedenje:
• manj sprejemljivi, manj vestni in manj odprti –> več vedenjskih težav v šoli (t. pozunanjenja)
• višji nevroticizem –> več čustvenih težav (anksioznost, depresivnost) (t. ponotranjenja)
• medosebne težave (SLO)
• Višja N in S, nizki O in E – več težav nasploh, z nasprotnim spolom in javnim nastopanjem
• motivacijska prepričanja (SLO)
• Višja V – višje obvladovanje, izkazovanje znanja, izogibanje neuspehu, samoučinkovitost
• Nižja S – višje izkazovanje znanja
• Višja O – vipja samoučinkovitost
• spol
• Majne razlike; v različnih deželah dekleta bolj V in S; v SLO še višji N in O
 Osebnostne poteze in vedenje mladih na prehodu
• spol:
• Majhne razlike po spolu opazne že pri malčkih, ohranijo se v otroštvu, v mladostništvu se nekoliko
povečajo, pri odraslih se ohranijo (podobne pri osebah z razl. izobrazbo in iz razl. sociokulturnih okolij)
• Ženske: višja nevroticizem in sprejemljivost kot moški; tudi višji vestnost in ekstravertnost (ne v SLO)
• specifične življenjske okoliščine mladih na prehodu
• bivanjske razmere: s sostanovalci – osebe z višjim E, S in O
sami – osebe z nižjim N, višjo V
pri starših – osebe z nižjo O (Nemčija)
• Trajanje partnerske zveze – poveča upad N in porast E (višja osebnostna zrelost) (Nemčija, ZDA)
• Kakovost partnerske zveze in zadovoljstvo z njo – nizek N (ZDA)
• Izobraževanje – zaposlenost: študenti manjši porast V kot zaposleni mladi (Nemčija)

• kriteriji odraslosti:
• Več kriterijev odraslosti dosegajo študenti z višjima E in S ter nižjim N (Slo, študenti 1. letnika)
 Osebnostne poteze in vedenje mladih na prehodu
• subjektivno blagostanje:
• Čustveno blagostanje (pogosta pozitivna čustva, malo negativnih; zadovoljstvo z življenjem) večje pri
ženskah z višjima E in V ter nižjim N
• Psihološko blagostanje (vključevanje v smiselne dejavnosti, uresničevanje lastnih potencialov, vzajemna
naklonjenost v tesnih medosebnih odnosih) večje pri ženskah z višjo E, S, V, O in nižjo N
• Socialno blagostanje (kakovost zaznav družbe in lastnega delovanja v širšem socialnem okolju) večje pri
ženskah z večjima E in S (SLO: mlade ženske, študentke)

• psihološko osamosvajanje od staršev: (SLO)

• Zanašanje nase - višje pri mladih z višjo O
• Ohranjanje povezanega odnosa s starši, iskanje opore - večji pri mladih z višjima S in E
• Težave z osamosvajanjem (strah pred razočaranjem staršev in zaznavanje staršev kot motečih) so
pogostejše pri mladih z nižjim V in višjim N
• pomembni življenjski dogodki:
• Več pozitivnih dogodkov doživljajo osebe z višjo E, več negativnih dogodkov pa osebe z višjim N
(Nemčija); več dogodkov + in – tisti, z višjo O (SLO)
 Osebnostne poteze in vedenje v odraslosti
Zgodnja odraslost
• Spol – ženske višja S in N (majhne razlike; v vseh obdobjih odraslosti)
• Kultura – majhne razlike med državami EU
• (glej razlike v vedenju pri osebnostnih tipih)

Srednja odraslost
• Majhne starostne spremembe: upadeta E in N ter O, povečata se V in S

Pozna odraslost
• Spol – ženske višje N in S; moški višji E in O (SLO, Rusija, EU)
• Izobrazba – višji E in O (SLO)
• Psihološka prožnost (zadovoljstvo s staranjem) – višja E in nižji N (Nemčija)
• Subjektivno blagostanje: splošno SB – višja S;
čustveno SB – nižji N in višji S
psihološko SB – višje O, V, E, S in nižji N
socialno SB – višja O in S (SLO)
Tipi temperamenta oz. tipi osebnosti
• Značilen vzorec izraznosti temperamentnih potez oz. osebnostnih potez pri
posamezniku = TIP osebnosti/TIP temperamenta
• Povezanost s čustvovanjem, vedenjem, socialnim prilagajanjem
• Stabilnost skozi otroštvo in mladostništvo ter zgodnjo odraslost
• Medkulturne razlike v izraznosti tipov temperamenta/osebnosti v populaciji
TIPI TEMPERAMENTA dojenčkov in malčkov
• določene komponente (od 9) se pri večini otrok združujejo v tri tipe temperamenta
(Thomas, Chess, 1977, 1984):
https://www.youtube.com/watch?v=tLQdd6R79xw

• lahko vzgojljivi otrok: pretežno dobre volje, vesel, optimističen, ritmičen v biloških
funkcijah, sprejema nove izkušnje in se z lahkoto prilagaja spremembam (40 %
otrok)

• težaven otrok: razdražljiv, nereden glede bioloških funkcij, se močno odziva, je

pretežno negativno razpoložen, se počasi prilagaja na spremembe (10 %)

• počasen otrok: se blago in počasi odziva, počasi se prilagaja spremembam, težko

sprejme novosti, razmeroma pasiven, bolj negativno razpoložen kot vzgojljivi, a bolj
pozitivno kot težavni otroci (15 %)

• tretjine otrok niso mogli razvrstiti v nobeno kategorijo, ker izražajo raznolike
specifične kombinacije temperamentnih značilnosti
Temperament malčkov in socialno okolje
• otrokov razvoj bo optimalen, če se otrokov slog odzivanja ujema z zahtevami okolja
in okolje ustreza njegovemu temperamentu
• Če ni ujemanja => tveganje za razvoj težav v otrokovem prilagajanju narašča

• starši / vzgojitelji naj bi oblikovali okolje, ki ustreza otrokovemu temperamentu in

sočasno in postopno spodbujali vzorce odzivanja, ki so v okolju bolj prilagojeni

• malčki s težavnim temperamentom -> tveganje za vedenjske težave kasneje

• neustrezno se prilagajajo socialnemu okolju,
• za starše so ti odzivi manj sprejemljivi, nanje se negativno odzovejo
(jeza, sovražnost, kaznovalne vzgojne tehnike ali nedoseldno odzivanje) ,
• to še podkrepi otrokovo neugodljivost in nasprotovanje
• Nenormativni dogodki -> spremembe v temperamentnih vzorcih (tudi lahko vzgojljivi)
TIPI TEMPERAMENTA mlajših otrok in
čustveni odzivi
5 temperamentnih tipov (Caspi, 2000) 3-letnih otrok (-> spremlja do zg. odraslosti):
• DOBRO PRILAGOJENI (samonadzor, samozavest, + soočanje z neznanci, novostmi in neuspehom)
• v otroštvu in mladostništvu so neodvisni, socialno prilagojeni, hitro prilagodljivi na novosti,
samozavestni, samoobvladani
• odraslost: dobro prilagojeni
• S POMANJKLJIVIM NADZOROM (impulzivnost, odkrenljivost, čustvena nestabilnost in nemir)
• v otroštvu (težko obvladljivi);
• v otroštvu in mladostništvu imajo več težav pozunanjenja (pretepanje, laganje, nasprotovanje)
• v mladostništvu tudi več težav ponotranjenja (zaskrbljenost, hitro vznemerjenje, jok)
• odraslost: nezaposlenost, konfliktnost v medosebnih odnosih
• ZAVRTI (s pretiranim nadzorom) (anksioznost, plašnost, nezaupljivost do neznanih, zadržanost v stikih)
• v otroštvu so neiniciativni, socialno neodzivni, nesproščeni, anksiozni, plašni, nezaupljivi
• v mladostništvu imajo več težav ponotranjenja
• odraslost: nizka socialna opora, depresivnost
• SAMOZAVESTNI (impulzivnost, raziskovalnost, prilagodljivost novostim, vztrajnost)
• ZADRŽANI (plašnost, brez umikanja v novih situacijah, manj previdni z ljudmi kot zavrti)
 OSEBNOSTNI TIPI v mladostništvu
• Osebnostni tipi mladostnikov (18 let) <– tipi temperamenta (3 leta) (Caspi, 2000)
• Tipi temperamenta v zgodnjem otroštvu se dosledno in stabilno izražajo v mladostništvu, tudi v
značilnem vedenju
• Zadržan tip osebnosti mladostnikov <– zavrti otroci (pretiran nadzor)
• upoštevajo norme, previdni, izogibajo se tveganjem, visok samonadzor
• Tip osebnosti z negativnim čustvovanjem <– otroci s pomanjkljivim nadzorom
• agresivnost, odtujenost, odzivnost na stres, anksiozni, nasprotovalni
• Tip s pozitivnim čustvovanjem <– dobro prilagojeni otroci
• težnja k dosežku in socialni bližini, socialna potentnost, optimizem
TIP TEMPERAMENTA, OSEBNOSTNE POTEZE IN
VEDENJE
na prehodu v odraslost
• Tip temperamenta (3 leta) – V5 dimenzije in socialno prilagajanje (21 let)
(Caspi, 2000)
• S pomanjkljivim nadzorom : nizka V in S, srednja O
• v socialnih stikih nezanesljivi, manj “vredni” zaupanja, konflikti s člani gospodinjstva
• s stalnim partnerjem, manj zaupanja, intimnosti, skupnih interesov, težnja po soc. moči
• Zavrti: nizka E, srednja O, visok N
• manj samozavesti v soc. situacijah,
• malo vključevanja v okolje, najmanj opore, količinsko manj stikov
• Dobro prilagojeni: visok E, O, S, V, nizek N;
• največ socialne opore, + socialnega vključevanja, + socialni odnosi
PFM PROFILI TREH TIPOV OSEBNOSTI
z 1.5

1
N

0.5 E A C O
O O
E N
0
C
A
-0.5

-1

N C
-1.5 A
Resilient Overcontrolled
E Undercontrolled
OSEBNOSTNI TIPI: SPREMEMBE IN
PODTIPI
• Strukturna stabilnost tipov razmeroma visoka
• Individualna stabilnost pripadnosti tipu
• iz zgodnjega otroštva v zgodnje mladostništvo precejšnja;
• v otroštvu nižja;
• od poznega mladostništva dalje visoka
(Asendorpf idr., 2001; Asendorpf in Van Aken, 1999; Horvat, 2013; Zupančič in
Kavčič, 2004, 2007)

• Diferenciacija tipov v mladostništvu (NL; Van Lieshout idr., 1998) – podtipi:

• Znotraj tipov razmeroma majhne razlike v osebnostnem profilu
• Razmeroma velike v vzorcu socialnega prilagajanja
 OSEBNOSTNI TIPI IN VEDENJE mladostnikov
Osebnostni tip in socialna prilagojenost (van Lieshout, van Aken in Scholte, 1998)
–> podtipi (Asendorpf in van Aken, 1999)
• Tip s pretiranim nadzorom (povprečno sprejemljivi, introvertni)
–> nezadovoljni, izolirani, prezrti med vrstniki, nesamozavestni (več deklet)
• usmerjeni k dosežku (zelo uspešen, zanesljiv, socialno umaknjen)
• ranljivi (težave ponotranjenja)
• Tip s pomanjkljivim nadzorom (ekstravertni, ne-sprejemljivi, nevestni)
–> antisocialno vedenje, zavrnjeni, agresivni, nepozorni, manj usmerjeni k dosežkom (več
fantov)
• impulzivni (manj težav, ugodni odnosi, več podpore kot antisocialni, najmanj nadzora nad seboj,
učno neuspešni)
• antisocialni (težave pozunanjenja, agresivni, konfliktni, zavrnjeni)
• Prožni tip (nadpovprečnih vseh 5 faktorjev)
–> visoka podpora družine in vrstnikov; priljubljeni med vrstniki (enako fantov kot deklet)
• neodvisni (samostojni, učinkovito obvladujejo, se uveljavljajo, tvegajo)
• medodvisni (prosocialni, skrbni, intimni, priljubljeni)
• razlike med spoloma so stabilne v odraslost
OSEBNOSTNI (POD)TIPI v zgodnji odraslosti
(Pulkkinen, 1996)
• PROŽNI TIP
• Soodvisni (+ stališča do življenja, visoka S in samozavest = Ž;
več vključevanja v kariero, družino in družbo = M)
• Neodvisni (višja E in nižja S = Ž; manj S v medosebnih odnosih = M)
• S PRETIRANIM NADZOROM
• K dosežku usmerjeni (učinkovito vključevanje v družbo, stabilna delovna kariera;
močno usmerjeni k dosežku, visoko samospoštovanje)
• Ranljivi (usmerjenost k družini, višji N in ranljivost; visok N in nizko samospoštovanje)
• S POMANJKLJIVIM NADZOROM
• Impulzivni (več integracije v družbo, manj težavna delovna kariera, manj negativistične;
težnja k pustolovščinam, tveganju, vedenjska nezavrtost)
• Antisocialni (neintegrirane, težave z zaposlitvijo, negativna stališča do življenja;
podobno, manj kaznivih dejanj kot visoko as)
• Visoko antisocialni (brezposelni, večkratna kazniva dejanja)
Literatura
• Zupančič, M. In Marjanovič Umek, L. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
ZIFF. Poglavja:
• Razvoj čustev in temperamenta ter osebnosti v obdobju dojenčka in malčka (238–251)
• Temperament in osebnost v zgodnjem otroštvu (350–360)
• Temperament in osebnost v srednjem in poznem otroštvu (440–449)
• Čustveni in osebnostni razvoj v mladostništvu (561–568)
• Osebnostni razvoj v zgodnji odraslosti (672–675)
• Osebnostni in socialni razvoj v srednji odraslosti (718–721)
• Osebnostni razvoj v pozni odraslosti (759–762)
• Kavčič, T. & Zupančič, M. (2018). Razvoj in pomen temeljnih osebnostnih
dimenzij na prehodu v odraslost. V M. Zupančič & M. Puklek Levpušček (ur.),
Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave (str. 119–156). Ljubljana: ZIFF.