UVOD Pri vzgoji predolskih otrok se sreujemo z razlinimi podroij oziroma dejavnostmi in eno od teh je tudi gibalna dejavnost.

S pomojo katere otrok razvija razline gibalne sposobnosti. Kadar pa se otrokovi gibi dogajajo v ritmu ali ob glasbi, se srea s plesom. Pri plesu je gibanje osnovno aktivnost in hkrati izrazno sredstvo, zato le-ta otrok pomaga, da zane obvladovati svoje telo, obuti ugodje, varnost ter pridobiva obutek samozaupanja in samozavesti (Marjanovi, 2001). V seminarski nalogi bom najprej na kratko predstavila nekaj znailnosti in pomenov plesne vzgoje. Nato bom predstavila plesne vsebine, pri emer bom ve pozornosti namenila trem vrstam gibalno plesnih iger, in sicer spretnostnim in ustvarjalnim gibalnim igram, rajalnim igram ter plesu in ponazarjanju. Te so namre glavne sestavine priprave na plesno dejavnost, ki nekako tudi predstavlja vrh mojega seminarskega dela. Sicer pa je v tej pripravi podrobne razloenih nekaj terminov, ki s pogosteje pojavljajo na tem podroju.

1 PLESNA VZGOJA Pri plesni vzgoji gre za podroje estetske vzgoje, katere naloge so: vzgajati otroka v estetski tenkoutnosti, vzgajati otroke v umetniki ustvarjalnosti in seznaniti otroke s spoznanji o umetnosti in lepoti lovekovega okolja. Gre za vzgojo, ki poteka v igralno gibalni dejavnosti, saj je njena vsebina igra z gibanjem, pri emer se otrok igra z gibanjem lastnega telesa ali z gibanjem v skupini. Torej, oblikovanje gibanja, izraanje z gibanjem in ustvarjanje z gibanjem, otroku pomeni igro. S plesno vzgojo pri otroku spodbujamo razvoj ustvarjalnosti katera dandanes predstavlja pomembno osebnostno lastnost. Med bistvene elemente ustvarjalnega procesa pa spadajo: bogato predstavno miljenje, domiljija, in pa kreativno miljenje. Pomembna naravnanost plesne vzgoje je tudi v tem, da posamezniku omogoa in ga spodbuja k uveljavljanju v skupini. Tako se otrok lahko vkljui v etno gibanje v skupini (pri rajalni igri), v njej prevzame doloene dolnosti ali sodeluje v gibalnem ustvarjanju male skupine. Torej, zaradi znailnosti plesne vzgoje je v njej stalno prisotna monost uveljavljanja posameznika v skupini, saj le to prispeva k pozitivnim medlovekim odnosom. Plesna vzgoja otroku omogoa tudi sprostitev notranje napetosti, kar skupaj z monostjo uveljavljanja in ustvarjanja omogoa ponovno vzpostavitev ravnovesja v otrokovi osebnosti (Krofli,1999).

2 PLESNE VSEBINE Sem pritevamo gibanje, spodbude, ki gibanje sproijo in usmerjajo, ter vrste gibalno plesnih iger pri katerih poteka vzgajanje s plesom. Pri slednjih se otrokovo telo giblje na mestu ali skozi prostor. Na mestu se otrok lahko razteguje, upogiba, kroi, kri, dviga, spua, niha, stresa Skozi prostor pa otrok razvija lokomotorno gibanje, v katerega so vkljueni hoja, tek, galop, skok, poskok, drsenje, plezanje, (Krofli,1999)

2.1 VRSTE GIBALNO PLESNIH IGER Tako imenovane razline plesne zaposlitve, glede na njihove znailnosti lahko razporedimo v ve vrst. Sicer le teh ni mogoe povsem strogo loevati, saj so pogosto prvine ene vrste prisotne tudi pri drugi. Posamezne plesne zaposlitve so torej: a) Plesna dramatizacija vsebuje zasnove plesnega gledalia ter elemente gledalike vzgoje. b) Bibarije so igre ob pesmih nagajivkah, iztevankah in ritminih besedilih. c) Didaktina igra, kar v irem smislu sicer predstavlja vsaka plesna zaposlitev, je igro, ki poteka po doloenih pravilih, pri kateri otrok razvija gibalne in druge sposobnosti. Specifinih iger te vrste je v plesni vzgoji manj. d) Spretnostne in ustvarjalne gibalne igre, pri katerih otrok razvija gibalne sposobnosti in ustvarjalnosti. e) Rajalne igre so zasnova ljudskega in druabnega plesa odraslih f) Ples je zasnova individualnega plesnega izraanja in ustvarjanja, ki obiajno poteka z metodo improvizacije. V ojem pomenu besede gre za prosto gibalno ustvarjanje in izraanje(Krofli in Gobec, 1995). Slednje tri bodo (poleg ostalih zaposlitev) tudi osrednje vodilo priprave na gibalno plesno dejavnost, ki jo bom predstavila v naslednji toki, zato bom to vrsto gibalno plesne igre podrobneje predstavila. 2.1.1 SPRETNOSTNE IN USTVARJALNE GIBALNE IGRE Te so otroku v veliko veselje, saj ob neposrednem stiku z odraslim premaguje teave, zadovoljuje potrebo po varnosti in ustveni toplini. Otrok razvija gibalne sposobnosti in samozavest. Ustvarjalne gibalne igre pri plesni vzgoji pa prispevajo tudi k razvijanju ustvarjalnosti. Pri igri z majhnimi orodji otrok razvija hitrost gibanja, koordinacijo, orientacijo skratka lastnosti, ki sluijo telesu kot plesnemu instrumentu (Krofli in Gobec, 1995) .

2.1.2 RAJALNE IGRE Rajalna igra je lahko ljudskega ali umetnega izvora. V prvem primeru je to skupinski otroki ljudski ples, ki se s petjem ali z govorjenim besedilom povezuje v nedeljivo celoto. Za te je znailna krona prostorska oblika, kar oznauje e sama beseda raj. Pri nas je otrokega plesnega izroila bolj malo, ohranilo pa se je kar nekaj tujega, in sicer nemkega izvora. S tem, da otroku posredujemo otroke plesne in gibalne igre in jih vkljuujemo v plesno zaposlitev, pomagamo ohranjati otroko plesno izroilo in hkrati bogatimo otrokov odnos do ljudske umetnosti. Osnova za rajalno igro so lahko tudi pesmi, ki prvenstveno niso bile namenjene rajanju ali pa instrumentalne skladbe. Rajalne igre lahko namre otroci in vzgojitelji tudi sami ustvarjajo (Krofli in Gobec, 1995). 2.1.3 PLES IN PONAZARJANJE Kot sem e opredelila, je ples zasnova individualnega plesnega izraanja in ustvarjanja, ki obiajno poteka z metodo improvizacije. V ojem pomenu besede pomeni prosto gibalno ustvarjanje in izraanje. Vendar pole tega sem sodi tudi ponazarjanje z gibanjem. To temelji na posnemanju gibanj in oblik v okolju, kar se postopoma razvije v plesni izraz. Ples je opredeljen tudi kot gibalna izmiljarija, ki poteka ob zunanjih spodbudah- te otrokom s pomojo rekvizitov (obro, balon, ruta) nudi vzgojitelj ali notranjih spodbudah- to so notranje predstave, ki izhajajo iz doivetij in domiljijskih predstav otroka (Krofli in Gobec, 1995).

3 PRIPRAVA NA GIBALNO PLESNO DEJAVNOST Pri izbiranju ustreznih elementov za predstavljeno dejavnost sem izbrala tiste, s katerimi sem se najpogosteje sreevala med opravljanjem poklica pomonice vzgojiteljice v vrtcu in so mi glede na nekatere lastnosti morda e najbolj blizu. Priprav je namenjena skupini otrok starih od 3 do 5 let. A) SPLONI PODATKI Vsebina: - gibalna igra, ples, rajalna igra (opredeljeni v prejnji toki) Metoda: -vodenje: S to metodo otroke vodimo preteno z lastnim gibanjem. Pomembno je, da otrok gibalni motiv prevzame in ne zgolj posnema, da se torej z njim izraa, vivlja. S to metodo otroke usmerjamo v zaeleno gibanje, jim nakazujemo monosti gibalnega izraanja in jih tako spodbujam,o k lastnemu ustvarjanju gibalnih motivov in plesa. Poleg te pa poznamo e metodo improvizacije, pri kateri otroke s spodbudo za gibanje usmerjamo k gibalnemu ustvarjanju. Ta metoda spodbuja izvirnost gibalnega izraanja in razvoj ustvarjalnosti (Krofli in Gobec, 1995). Globalni cilj: - omogoanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok Specifini cilji: -otrok opazuje in ponavlja gibanje vzgojitelja -poskua vzpostaviti in ohraniti ravnoteje v razlinih poloajih in med gibanjem - razvija sposobnost upravljanja s prsti, rokami in nogami -osvaja osnovne elemente ljudskega plesa -sproeno izvajanje naravnih oblik gibanja -gibanje povezuje z ritmom glasbe (Kurikul).

Oblika: -skupna:V takno obliko so vkljueni vsi otroci. Znailna je predvsem za 3, 4-letne otroke. Pri stalni skupni obliki ne moremo upotevati razlinih interesov otrok in tudi ustvarjanje z gibanjem ni mogoe, zato je z njo usmerjanje plesne dejavnosti precej osiromaeno. - individualna: V usmerjeni dejavnosti se uporablja za razvijanje gibalnih motivov, ko otroci te individualno oblikujejo, posamezno improvizirajo in pleejo. Pri igri po elji pa ta oblika omogoa neposreden stik med vzgojiteljem in otrokom. Vzgojitelj se gibalno igra z otrokom, pri emer ta doivlja ugodje, varnost in samopotrjevanje. Ena izmed oblik je tudi skupinska. Pri tej se le del celotnega oddelka vkljui v dejavnost, drugim pa pripravi dejavnost iz drugih vzgojnih podroij. Vzgojitelj se ukvarja predvsem s plesno skupino, ostale pa obasno kontrolira in ji po potrebi usmerja (Krofli in Gobec, 1995). . B) STRUKTURA DEJAVNOSTI I. del: OGREVANJE Ptiki v gnezda! Vsakemu otroku damo po en obro, ki predstavlja njegovo gnezdo. Zanemo tako, da je vsak od otrok v svojem gnezdu in ko reem: Ptiki letijo!, otroci zapustijo svoj obro in se gibljejo- letajo po prostoru. Med tem vzgojitelj vzame enega od obroev. Ko ree: Ptiki v gnezda!, mora vsak otrok stei najblije gnezdo. Kdor ostane brez tega, je iz igre izkljuen. Tisti otrok, ki do zadnjega ne ostane brez obroa, je zmagovalec. II.del: RAZBIBAVANJE Od glave do peta Kaj pingvin pone? Obraa glavo to se ve. Lahko to ponovi? Seveda kot eli! Obraaj glavo ena, dva in tri in tiri. Razmigaj se, od glave do peta. (obraamo glavo levo in desno) (oprijem glave, poep, prijem za pete)

Kaj opica pone? Z rokami krili, to se ve. Lahko to ponovi? (z rokami nihamo naprej in nazaj) Seveda, kot eli! Z rokami krili ena, dva in tri in tiri obraaj glavo levo in desno, ena in dva. (obraamo glavo levo in desno) Razmigaj se, od glave do peta. (oprijem glave, poep, prijem za pete) Kaj krokodil pone? Se v bokih zvija, to se ve. Lahko to ponovi? (roke ob bok, nihamo levo in desno) Seveda, kot eli! V bokih se zvijaj ena, dva in tri in tiri, (nihamo levo in desno) z rokami krili ena, dva in tri in tiri obraaj glavo levo in desno, ena in dva. (obraamo glavo levo in desno) Razmigaj se, od glave do peta. (oprijem glave, poep, prijem za pete) Kamela, kaj pone? Na tla poklekne, to se ve. Lahko to ponovi? Seveda, kot eli! Poepni, vstani, gor, dol, dol in gor z rokami krili ena, dva in tri in tiri obraaj glavo levo in desno, ena in dva. (obraamo glavo levo in desno) Razmigaj se, od glave do peta. (oprijem glave, poep, prijem za pete) Kaj pa slon pone? Z nogo buta v tla, se ve. Lahko t ponovi? (butamo z nogo v tla) Seveda, kot eli! Butaj z nogo ena, dva e bolj mono, poepni, vstani, gor, dol, dol in gor, z rokami krili ena, dva in tri in tiri, obraaj glavo levo in desno, ena in dva. (obraamo glavo levo in desno) Razmigaj se, od glave do peta. (oprijem glave, poep, prijem za pete) Kaj pa ti pone? S prsti migam, kaj ne ve?Lahko to ponovi? Seveda, kot eli! (pomigamo s prsti in se gekamo med sabo) (Sulejmanovi, 2005) (butamo z nogo v tla) (poepnemo in vstanemo) (poepnemo in vstanemo) V bokih se zvijaj ena, dva in tri in tiri, (nihamo levo in desno) (poepnemo)

V bokih se zvijaj ena, dva in tri in tiri, (nihamo levo in desno)

C) METODINI POSTOPEK III. del: JEDRO DEJAVNOSTI Glasbeni kipi Otroci ob glasbeni spremljavi hodijo, skaejo, pleejo. Ob glasbeni prekinitvi pa morajo obmirovati- okameneti. Glasbo ponovno predvajamo in jim damo navodila nas skaejo kot zajki, letajo kot vrabki (Schmidt, 2002). Palainke Devet lic moke presejmo kar na roke, (z roko zamah naprej in pomigamo z boki) dodajmo pest sladkorja, (razirimo pest) in nekaj kapljic olja, (palec in kazalec se dvakrat dotakneta) pa e malo mleka, (zamah z obema rokama naprej) jajka in soli. (plosk in pomigamo s prsti) Vse to premeajmo, da se zgosti (sklonimo telo naprej in meamo) Vse to premeajmo, da se zgosti (roke sklenemo v pas in se zavrtimo, dvigujemo kolena) (Krajnan,1997) IV. del: UMERJANJE: Bela, bela lilija Otroke postavimo v krog in z iztevanko izberemo enega, ki bo mie plesal znotraj kroga. Otroci se zanejo vrtet v krogu in zraven prepevajo: Bela, bela lilija, v krogu plee deklica, deklica se okrog vrti pa si en'ga izvoli. e je v krogu deek pojejo: rni, rni tulipan, v krogu plee deek sam, deek se okrog vrti, pa si eno izvoli. Ko otrok, ki je na sredine izbere nekoga iz kroga, poskua ugotoviti kdo je oseba, ki jo je izbral. Ko ugotovi za koga gre, izbrani otrok zane plesati v krogu.

ZAKLJUEK Gibanje je nekaj kar otrok zaznava, dojema in doivlja ter ga nato na svoj nain gibalno izrazi. Ples je igra z gibanjem in gibanje skozi igro. Z gibanjem v plesu se otrok identificira, preizkua in odkriva svoje zmogljivosti, izraa svoje obutke in doivlja zadovoljstvo, kar pomembno vpliva na razvoj otrokove osebnosti (Kofli in Gobec 1995). S temi besedami sem izbrala le nekaj dejstev, za katera menim, da lahko vsakega vzgojitelja prepriajo o pomenu oziroma pomembnosti plesne dejavnosti za otroka na predolski stopnji.

VIRI IN LITERATURA -Bahovec D., E. et al. 2010,6.natis. Kurikulum za vrtce: predolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port, Urad Republike Slovenije za olstvo. -Kranjan, R. 1997. AEIOU [CD]. Kranj: Panika Records. -Krofli, B. in Gobec, D. 1995. Igra- gib- ustvarjanje- uenje. Novo Mesto: Pedagoka obzorja. -Schmidt, G. 2002. Gibalne in rajalne igre. Radovljica: LU. Radovljica - Marjanovi Umek, L. 2001. Otrok v vrtcu (Prironik h kurikulu za vrtce). Ljubljana: Zaloba Obzorja. -Sulejmanovi, G. 2005. Knjigobube praznujemo [CD]. Epta, Center za izobraevanje in usposabljanje. Zaloba najlepih slikanic in knjig.