SEMINARSKA NALOGA ZA sd 1

Šola v naravi

Avtor: David Horvat

Mentor: Žiga Rakovec Limbuš, november, 2021

DAVID HORVAT

1 Uvod
V tej seminarski nalogi, bom predstavil potek in način dela učitelja
deskanja na snegu v šoli v naravi z učenci osnovne šole. Učenci
obiskujejo sedmi razred, in bodo pet dni preživeli v Avstriji na
smučišču.

1
POROČILO O TERENSKI VAJI

2 JEDRO
Osnovna šola, me je kot učitelja deskanja na snegu najela, da jim
pomagam izvesti šolo v naravi. Šola v naravi bi trajala 5 dni, in se
odvijala na smučišču. Kot učitelj bi sprejel skupino učencev, katere bi
učil deskanja na snegu. Seveda bi si vse organizacijsko porazdelil. Vse
učne vsebine in elemente deskanja na snegu bi učil postopoma, prav
tako bi se varnostno in sistematično na teh 5 dni primerno pripravil.

2.1 PRIPRAVA / ORGANIZACIJA

Pred prihodom na smučišče, se bi seveda moral primerno pripraviti. Ta

priprava zajame seveda postopek učenja deskanja, varnostne aspekte in
razdelitev učencev po skupinah.
Skrbno bi si pregledal karto smučišča in jo preučil, tako se bi dobro
pripravil na teren in vse proge po katerih bi deskali.
Priskrbel si bi vse potrebne telefonske številke, to pomeni od vseh
učiteljev, in prisotnih varnostnih služb na smučišču, če bi prišlo do
kakšne nezgode.
Ko bi prvi dan prispeli na smučišče, bi učence porazdelil na tri skupine.
Prva skupina bi bili čisti začetniki, potem druga bi bili tisti ki se že
znajo do kaj samostojno voziti in pa tretja skupina učencev, ki se znajo
popolnoma samostojno voziti in ne rabijo nobene pomoči. Istočasno bi
vsem učencem podal svojo telefonsko številko, v primeru da bi me v
času izvajanja šole v naravi kadarkoli potrebovali.
Najprej bi jaz prevzel skupino začetnikov, drugi dve skupini pa bi vodili
učitelji iz osnovne šole, kajti tam učenci ne potrebujejo pretiranega
učenja deskanja.

Za popolne začetnike bi pripravil 5 dnevni program učenja deskanja. In

sicer bi izgledal tako:

2
DAVID HORVAT

DNEVI 1 2 3 4 5

UĆNE Pridobitev Poševno Začetek Utrjevanje Prosto

VSEBINE občutka za drsenje, učenja osnovnega bordanje
desko, venčki osnovnega zavoja
bočno zavoja
drsenje,
ustavitev

IZVEDBA:
Za začetnike bi poiskal progo, kjer ni velike naklonine in tudi stranski
naklon proge mora biti majhen ali pa v najboljšem primeru, da ga sploh ni.
Pred začetkom deskanja bi vsakemu učencu preveril ali ima spravno
opremo, nato bi z vsakim ugotovil katero nogo ima spredaj in katero
odzadaj, ko bi šli skozi vse to bi jih naučil zapenjanja in odpenjanja vezi.
Za začetek bi z učenci izvajal vaje z odpeto zadnjo vezjo, tako da bi dobili
občutek za desko. Po vsem tem bi prešel na učne vsebine.
Bočno drsenje:
Postavimo se v osnovni položaj. Gledamo naravnost v smeri drsenja in ne
v tla ali desko. Deska je enakomerno obremenjena, teža je razporejena na
obe nogi enako, tako da je težišče na sredi med vezmi. Drsimo po petah ali
po prstih. Kadar drsimo po petah kontroliramo hitrost z dvigom prstov, ko
pa drsimo po prstih pa z dvigom pet, kolena so lahko skrčena.
Poševno drsenje:
Med bočnim drsenjem pogledamo v željeno smer, teža se prenese na
prednjo nogo, zato preidemo v poševno drsenje. Paziti moramo na pravilen
nastavek robnika. Nadzorujemo in ohranjamo primerno hitrost in
ravnotežje. Pogled je obvezno usmerjen v smer drsenja. Iz enega na drug
robnik se obrnemo leže na tleh.
Osnovni zavoj:
Za izvedbo osnovnega zavoja je značilen nekoliko drugače položaj rok in
zgornjega dela telesa. Roke so odročene, zgornji del telesa je vzravnan,
3
POROČILO O TERENSKI VAJI

mišice trupa pa napete. Ta položaj nam pomaga pri ohranjanju

ravnotežnega položaja in lažji izvedbi zavoja.
Iz počasnega poševnega drsenja obremenimo prvo nogo, tako da se deska
začne obračati proti vpadnici. Istočasno se z zgornjim delom telesa
pričnemo sukati v smer zavoja. Telo ni več v osnovnem položaju, temveč
je ramenski obroč obrnjen rahlo naprej v smeri zavoja. V želeno smer
začnemo potiskati tudi prvo koleno in obenem pritiskamo na peto ali prste
prednje noge (odvisno od tega, ali delamo zavoj po petah ali po prstih). Ob
primerni togosti obračanju telesa sledi deska. Gledamo v tisto smer, kamor
želimo izpeljati zavoj.
V trenutku, ko je deska (njena vzdolžna os) v bližini vpadnice, zamenjamo
robnik in začnemo zaključevati zavoj z obremenjevanjem prstov ali pete
zadnje noge. Po zamenjavi robnika v kolenih znižujemo težišče in s tem
pripomoremo k lažjemu zaključku zavoja. Znižanje težišča je odvisno od
terena in sposobnosti učenca. Učenec je lahko nekaj prvih zavojev
popolnoma iztegnjen. Preko celega zavoja je zgornji del telesa tog in raven.
Po zaključku zavoja sledi dvig v osnovni položaj in ponovno počasno
poševno drsenje do naslednjega zavoja. Hodnik drsenje je zelo širok,
prilagojen terenu in sposobnostim učenca.

Seveda pričakujem, da nekateri učenci prej osvojijo učne vsebine, kot

drugi.
Učence, ki hitro napredujejo bi zaposlil s tem, da bi pomagali drugim, ki
jim ne uspe tako hitro osvojiti elementov.
Med deskanjem, bi učencem pomagal, jim svetoval, skrbel za varnost ter
aktivnost vseh posameznikov. Priredil bi primerne pavze in malce.
Za ogrevanje bi vedno izbral zabavno igro kot je »kdo se boji črnega
moža«, »gnilo jajce«…
Seveda bi kdaj tudi pomagal učencem iz druge skupine. Kadar bi rabili
kakšen učenec iz druge skupine nasvet ali pomoč, bi ga povabil, da se
učenec iz druge skupine pridružil prvi skupini in nekaj časa ostane z nami,
dokler ga ne naučim ali mu razložim to kar ga zanima.

4
DAVID HORVAT

Ko bi z učenci delal na snegu, bi jih prav tako tudi posnel, tako bom lahko
tudi ko končamo z deskanjem učencem pokazal, kaj delajo narobe, jih
opozoril na napake in obrazložil kako lahko to popravijo ali izboljšajo.

2.2 SPREMLJEVALNE AKTIVNOST

Po zaključenem delu na snegu nam ostane še veliko časa za ostale

aktivnosti, kot sem že omenil prej je ena izmed teh pregled posnetkov, za
izboljšanje vadbe naslednji dan, tako bodo učenci lažje videli kaj delajo
narobe. Zvečer bi organizirali tudi kakšno sankanje, družabne igre, ples in
tako dalje, tako se bodo lahko učenci imeli lepo na snegu in v apartmajih
tudi po končanem deskanju.

3 Zaključek
Z učenci bi vzpostavil prijateljski odnos, tako da bi bile naše skupne ure na
snegu vedno sproščene in izvedene v stilu druženja. Tako bi se učenci tudi
dolgoročno navdušili nad deskanjem na snegu in z športom nadaljevali tudi

5
POROČILO O TERENSKI VAJI

po šoli v naravi. Upam, da bom kdaj imel priložnost učiti deskanje v šoli v
naravi.