Seminarska Naloga 3

UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA GLASBO
LARA RAMŠAK
UČINKOVITO VADENJE NA SREDNJI IN

AKADEMSKI STOPNJI GLASBENEGA
IZOBRAŽEVANJA
MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GLASBENA UMETNOST

SMER KLARINET
Mentorica: asist. dr. Ana Kavčič Pucihar
LJUBLJANA 2022
Specialna didaktika II (2022):UČINKOVITO
VADENJE NA SREDNJI IN AKADEMSKI STOPNJI GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA Seminarska
naloga. Ljubljana: UL AG
Vsebina
1. Povzetek...............................................................................................................................3
1. Uvod....................................................................................................................................3
2. Vadenje in zakaj moramo vaditi..........................................................................................4
3. Vadenje in naši možgani......................................................................................................5
4. Ali je pomembno koliko časa vadimo?...............................................................................6
5. Tri vrste vadenja K. Anders Ericssona...............................................................................7
5.1 Naivno vadenje (naïve practice)........................................................................................8
5.2 Namensko vadenje (purposeful practice)..........................................................................9
5.3 Premišljeno vadenje(deliberate practice)..........................................................................9
6. Optimalni pogoji vadenja..................................................................................................10
7. Tehnike bolj učinkovitega vadenja....................................................................................12
7.1 Načrtovanje vadenja in določanje ciljev.........................................................................12
7.2 Ogrevanje........................................................................................................................13
7.3 Pravilo petih zaporednih popolnih ponovitev.................................................................13
7.4 Snemanje, kot pripomoček pri vadenju...........................................................................14
7.5 Učenje notnega gradiva na pamet....................................................................................14
7.6 Vadenje stran od svojega instrumenta.............................................................................15
7.7 Vizualizacija vadenja......................................................................................................15
8. Zaključek...........................................................................................................................16
9. Viri in literatura.................................................................................................................18
2
1. Povzetek
Vadenje je del mojega življenja vsak dan. V sledeči seminarski nalogi, sem se zato
odločila raziskati kakšne so najboljše tehnike vadenja, oziroma kako bi moralo zgledati
najbolj učinkovito vadenje.
V uvodu sem pisala o tem, kaj sploh vadenje je in kaj pod pojmom vadenje razumemo
glasbeniki. Raziskala sem tudi kako vadenje vpliva na naše možgane in kakšni procesi se
dogajajo v naših možganih, ko vadimo.
Kasneje sem pisala tudi o treh vrstah vadenja in teorijo 10 000 ur K. Anders Ericssona.
Ericsson je izpostavil tri tipe, oziroma vrste vadenja in kako vsako izmed teh vadenj vpliva,
na našo znanje oziroma dosežke.
V nadaljnjih poglavjih sem se osredotočila bolj na praktične vidike vadenja. Prvo sem se
osredotočila na to, kakšni bi morali biti čim bolj optimalni pogoji za čim bolj optimalno vajo.
Pisala sem o tem, kako narediti naš prostor vadenja čim bolj optimalen in tudi, kako skrb za
naše telo lahko vpliva na našo delo.
V zadnjem poglavju pa sem raziskala določene tehnike, ki nam lahko pripomorejo, da

sami začnemo čim bolj učinkovito vaditi. Pisala sem o načrtovanju naših vaj, o postavljanju
ciljev, ogrevanju, kako lahko snemanje pripomore k našim vajam in o končni fazi, kako lahko
vizualizacija občasno popolnoma nadomesti naše fizično vadenje.
2. Ključne besede
Vadenje, tehnike vadenja, načrtovanje, možgani, K. Anders Ericsson, pogoji vadenja.
3
3. Uvod
Vadenje inštrumenta je izziv in kakor bi nekateri rekli »nujna muka« vsakega glasbenika.
Vadenje igra ključno vlogo že v nižji glasbeni šoli, do izraza kako in koliko vadimo pa pride
predvsem na srednješolski in seveda akademski stopnji. To ali znamo učinkovito in uspešno
vaditi, lahko na koncu naredi ključno razliko pri našem igranju in v končni fazi tudi naši
uspešnosti. Vsak glasbenik se seveda zaveda pomena vadenja in da je vaditi pač treba. In
seveda je res treba vaditi, saj se le z redno vajo naučimo novih veščin ali je to v glasbi, ali pri
športu ali kjerkoli drugje.
Sama sebe ne bi ravno označila, da sem mojstrica vadenja. Imam dosti časa in zato tudi
dosti časa trenutno lahko namenim svojemu vadenju, kar pa tudi ne pomeni, da sem pri tem
vedno najbolj učinkovita. Tudi v srednji šoli, ko sem imela vsaj za vadenje dosti manj časa,
moje vadenje ni izgledalo bistveno drugače od danes. Imam določen načrt vadenja, ampak
tudi ta je predvsem za določene cilje precej neučinkovit, oziroma precej neorganiziran, kar pa
včasih pomeni, da za določene stvari porabim preveč časa, za druge pa premalo. Svoje
vadenje zmeraj začnem z ogrevanjem, ki je sestavljeno bolj kot ne iz tonskih vaj in kakšne
lestvice (če sem pri volji), nato povadim etudo, ki je na vrsti za ta teden in na koncu sledi
vadenje programa, ki se ga trenutno moram naučiti. Dlje od tega moj plan ne sega, kar se
včasih precej pozna pri vadenju mojega progama. Običajno kakšne stvari ponovim prevečkrat,
kaj pa tudi izpustim. Zaenkrat se mi je še zmeraj vse izšlo, ampak se mi zdi, da bi lahko z
boljšo strukturo in tudi z več ciljnega vadenja stvari izboljšala in tudi prihranila nekaj časa.
S to seminarsko nalogo bi tako rada raziskala, kaj sploh je vadenje, kako vadenje
poteka in v končni fazi, kakšno je sploh najbolj učinkovito vadenje in katere so najbolj
učinkovite metode vadenja, tudi na določenih področjih igranja.
4
4. Vadenje in zakaj moramo vaditi
Kaj je v resnici sploh vadenje?
V slovenskem slovarju knjižnega jezika SSKJ je vadenje definirano kot: »sistematično

ponavljanje gibov, dejanj z namenom postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako
dejanje, dejavnost«. (SSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika, https://fran.si/iskanje?
View=1&Query=vadenje ). V svetu glasbe pa običajno glasbeniki pod vadenje definiramo
več, kot le brezciljno ponavljanje določenih gibov in kombinacij gibov na našem inštrumentu.
Seveda vadenje inštrumenta vsebuje tudi mnoge ponovitve ampak, ko kot glasbeniki
pomislimo na vadenje, ne mislimo samo na brezciljno ponavljanje skladb. V svetu glasbe bi
lahko vadenje opisali kot: » Namenski, premišljen in kreativni proces izboljševanja naših
glasbenih sposobnosti in obvladovanja glasbe.« (Klickstwin, 2016).
Vadenje ima v svetu glasbe posebno mesto. Vsak, ki je del glasbenega sveta bi povedal
novemu učencu da zato, da lahko dobro igra inštrument, mora za to tudi vaditi. Zakaj
glasbeniki vadimo? Zato da izboljšamo svoje igranje in da v končni fazi tudi dosežemo svoje
cilje v glasbi. Vsak človek ima drugačne cilje v življenju, enako pa je tudi v glasbi. Nekateri
bodo želeli zgolj igrati v svoji dnevni sobi za sebe in družino, drugi bodo želeli igrati v svoji
mestni godbi, medtem ko bodo nekateri želeli postati ali profesionalni glasbeniki, učitelji
inštrumentov, profesionalni orkestrski glasbeniki… ne glede na cilj, pa mora vsak za doseg le
tega tudi vaditi. Seveda se bo vadenje med različnimi cilji tudi razlikovalo – razlika bo med
tem koliko bo kdo vadil in tudi na kakšen način.
5. Vadenje in naši možgani
Poleg tega, da vadenje vpliva na naše življenje in poklicno pot, pa vpliva tudi na naše
možgane. Znanstveniki so z raziskavami dokazali zakaj je nujno, da glasbeniki kot tudi
športniki vadijo, torej ponavljajo zaporedoma bolj kompleksne gibe.
»Naši možgani so sestavljeni iz dveh vrst možganskega tkiva –bele in sive možganovine.
Siva možganovina procesira podatke, pošilja signale in stimulacije celicam v telesu, medtem
5
ko je bela možganovina narejena večinoma iz maščobnega tkiva in živčnih vlaken. Zato, da se

naša telesa premikajo, je nujno, da informacije potujejo od sive možganovine po živčnih
vlaknih imenovanih aksoni do naših mišic. Aksoni, ki se nahajajo v beli možganovini, so oviti
v maščobno snov imenovano mielin. Z vadenjem se tako ne spreminjajo naši živci, ampak
mielinska ovojnica, ki deluje podobno kot izolacija na električnih kablih. Mielinska ovojnica
preprečuje izgubo energije pri prenosih signalov v možganih. Tako signali v možganih
potujejo dosti bolj učinkovito, kot tudi hitro. Z repeticijo fizičnih tudi bolj kompleksnih gibov
se mielinska plast, ki izolira aksone debeli in tako formira dosti hitrejše poti za informacije in
signale, ki jih možgani pošiljajo našim mišicam.« (Bosler, Greene, 2017)
»Učenje in izvajanje katerekoli kompleksne naloge vključuje usklajeno delovanje

številnih različnih nevronov v različnih predelih možganov in zahteva, da signali potekajo
skozi velika nevronska omrežja z optimalno hitrostjo. Mielinska ovojnica je ključnega
pomena za optimalen prenos, vendar ljudje začnejo izgubljati mielin v možganski skorji v
starejših letih. Ta postopna degradacija je eden od razlogov za kognitivno upočasnitev in
naraščajoče težave pri učenju novih stvari, ko se staramo.« (Fields, 2020)
Ravno zaradi tega je pri našem vadenju nujna repeticija, ampak ta mora biti pravilna.
Včasih se lahko tudi kot glasbeniki naučimo kaj narobe in s tem tako utrdimo napačne živčne
poti v naših možganih. Verjetno je tudi to eden od glavnih razlogov, zakaj se tako težko
odvadimo delati določene napake, ki smo se jih po nesreči naučili in tudi predvsem zakaj je
tako težko popravljati narobe naučeno tehniko igranja. Razvoj in delovanje mielinske
ovojnice pa nam tudi ponuja odgovor, zakaj se s starostjo učimo počasneje.
Naše vadenje pa lahko tudi vpliva na to koliko truda in energije porabijo naši možgani, da
opravijo določeno nalogo. S tem, ko neko stvar več vadimo, tudi naši možgani porabijo manj
energije, da naredijo določeno nalogo oziroma gibe. Naši gibi postanejo avtomatski. Kot
glasbeniki ne rabimo več razmišljati o določenih prijemih, kako zaigrati noto na našem
inštrumentu, kako se igra stacatto, … Te dejavnosti so za nas avtomatkske, in ravno zaradi
tega lahko več energije pri svojem igranju porabimo za ostala področja (interpretacija, odrska
prezenca, nastopanje…)
»Novinci so pri opravljanju naloge pokazali razširjeno možgansko aktivnost, zlasti v

številnih čelnih predelih možganov, povezanih z nadzorovanim načrtovanjem. Strokovnjaki
so nasprotno pokazali zmanjšano aktivnost na teh področjih; ko postane dejavnost bolj
6
avtomatizirana in manj nadzorovana se zdi, da se strokovnjaki zanašajo na specializirano

obdelavo na določenih področjih v možganih. To zmanjšanje splošne, razširjene dejavnosti v
možganih v korist specializirane, lokalizirane obdelave je lahko tisto, kar izkušenim
športnikom omogoča, da sprejemajo odločitve hitro, učinkovito in z manj energije kot
novinci.«(Cunnington in sod., 2018)
6. Ali je pomembno koliko časa vadimo?
Seveda je naslednje vprašanje, ki se pojavi, ko se pogovarjamo o vadenju, ali je

pomembno koliko časa vadimo in koliko ur na dan moramo vaditi. Tudi vsak starš, ki vpiše v
glasbeno šolo otroka prvo vpraša učitelja, koliko časa na dan bi moral njihov otrok vaditi.
Seveda odgovor ni tako preprost. Za majhne otroke in začetnike je pomembno, da imajo
določen časovni okvir, ampak to koliko vadijo, bi moralo biti popolnoma nepomembno v
primerjavi s tem kaj in kako vadijo.
Tudi dosti uspešnih glasbenikov je podalo svoje misli na to vprašaje. Arthur Rubinstein je
odgovoril, da nihče ne bi smel vaditi več kot 4 ure na dan in da če vadiš več kot to, delaš
nekaj narobe. Tudi profesor violinista Nathata Milsteina, Leopold Aeur, je povedal: »Vadite s
prsti in potrebovali boste ves dan. Vadite z umom in naredili boste toliko kot v eni uri in pol.«
(Kageyama, 2019)
Koliko pa je potrebno vaditi pa so raziskovali tudi psihologi. Najbolj prepoznavna teorija

na tem področju je »pravilo desetih let«, oziroma »pravilo 10. 000 ur«, psihologa Dr. K.
Anders Ericssona. »Psiholog Ericsson poudarja, da zato, da postanemo mojstri oziroma
strokovnjaki na kateremkoli področju, je potrebno vsaj deset let, ali 10. 000 ur premišljene
vadbe – v primeru glasbenikov pa pogosto bližje 25 letom, da dosežejo elitno mednarodno
raven.« (Kageyama, 2019)
Ključna beseda pri tej teoriji je seveda, da vadba, ki jo glasbenik opravlja ni naključna
oziroma brezciljna ampak, da je tehtno premišljena in usmerjena. Iz tega lahko sklepamo, da
ni pomembno toliko koliko glasbenik vadi, ampak tudi kako vadi in da ravno to razmerje
prinese največji uspeh. To teorijo kvalitetnega in ne kvantitetnega vadenja lahko začnemo
uporabljati že pri majhnih otrocih. Za tedensko vadenje jim zadamo cilje, kaj naj povadijo do
7
naslednje ure – lahko je to samo ena vaja, en takt, ena vrstica, ampak nujno je, da jim
zastavimo dosegljive in kratkoročne cilje, ki jih lahko dosežejo v določenem času. Tako bo
tudi njihova vaja bolj osredotočena in bolj uspešna.
7. Tri vrste vadenja K. Anders Ericssona
V svoji teoriji »pravilo desetih let« je psiholog K. Anders Ericsson izpostavil, da najboljši
glasbeniki niso rojeni, ampak ustvarjeni. Omenil pa je tudi »dar«, ki ga imamo vsi ljudje -
prilagodljivost človeških možganov in telesa, ki lahko s pravim treningom in prakso zagotovo
vodi do boljših rezultatov. Bolj – in kar je ključno, bolje – kot vadimo, bolj gradimo tisto,
čemur Ericsson pravi miselne reprezentacije, da izboljšamo našo raven spretnosti. (Future
Talent Learning, 2019)
Poleg tega Ericsson s sodelavci izpostavlja: »Potrebovali boste vsaj desetletje, da dosežete
strokovno znanje in ta čas boste morali pametno vložiti tako, da se vključite v »namerno«
prakso – prakso, ki se osredotoča na naloge, ki presegajo vašo trenutno raven usposobljenosti
in udobja.« (Future Talent Learning, 2019) Poleg tega, da je za ekspertnost potrebno ogromno
vaje poudarjajo da je za učenje nujno tudi, da se postavimo iz svoje cone udobja. Iz tega
načela Ericsson razvije tudi tri vrste vaje: naivno vadenje(naïve practice), namerno vadenje
(purposeful practice) in namensko vadenje (dliberate practice).
5.1 Naivno vadenje (naïve practice)
Prva vrsta vadenja je naivno vadenje. V svojem bistvu zajema vso brezciljno
ponavljanje, predvsem motoričnih gibov. Ericsson izpostavlja: »Če nekdo vozi že več kot 20
let in dejansko vsak dan 'vadi' vožnjo v službo lahko domnevamo, da bo ta oseba bolj izkušen
voznik kot nekdo, ki je šele pred kratkim opravil vozniški izpit? Narobe, pravi Ericsson. To
vrsto vadenja imenuje naivno vadenje, kjer dosežemo osnovno raven kompetence – nato pa
naša uspešnost doseže plato.« (Future Talent Learning, 2019)
8
Iz tega lahko sklepamo, da naivno vadenje zajema vso vadbo pri kateri ves čas
ponavljamo enake stvari, ki jih že znamo. Ne postavimo se iz cone udobja in zaradi tega se
tudi nič novega ne naučimo. Ta način vadenja bi v svetu glasbenika zgledal tako, da bi en
glasbenik celotno življenje igral in vadil samo eno skladbo, ki se jo je naučil kot otrok.
Skladbo pozna zelo dobro, ampak ne pozna nič drugega in zna na inštrument zaigrati samo to.
Takšno vajo lahko opazimo tudi v naši bolj vsakdanji vaji. Namesto, da bi povadili bolj
kompleksno zapleteno pasažo, se jo izogibamo in vadimo samo tiste dele, ki jih že znamo. S
takšnim načinom vaje se ne izboljšujemo, ponavljamo samo tisto kar znamo, oziroma, kar
smo že prej naredili, ostanemo v coni udobja – sami sebi ne postavimo izziva in tako se tudi
ne spremenimo.
5.2 Namerno vadenje (purposeful practice)
Da izboljšamo svoje igranje moramo biti dosti bolj osredotočeni in namerni pri svojem
vadenju. Ericsson je ta način vadenja poimenoval namensko vadenje.
Štiri karakteristike namernega vadenja so:
1. Dobro opredeljeni, specifični cilji – naš namen
2. Osredotočenost – visoka koncentracija in brez motenj
3. Povratne informacije – čim takojšnje, tem bolje
4. Presegamo svoje cone udobja – najpomembnejše od vsega je, da se moramo prilagoditi in

ustvariti to novo normalo (Future Talent Learning, 2019)
Ta način vadenja je načeloma tudi najbolj pogost v svetu glasbe. Pri vadenju si
postavljamo cilje, ki jih dosegamo z osredotočenostjo in trdim delom. Z iskanjem novih
izzivov stopamo iz lastne cone udobja in se učimo, ter s tem izboljšujemo.
5.3 Namensko vadenje (deliberate practice)
9
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je namerno vadenje ključ do uspeha. Vendar obstaja
bistvena razlika med namernim in namenskim vadenjem. Ericsson izpostavlja: »Namensko
vadenje je namerno vadenje, pri katerem vemo kaj je naš cilj in kako ta cilj doseči.« (Future
Talent Learning, 2019) Pri namenskem vadenju imamo tako točno določen cilj in kako le tega
doseči. Ne osredotočamo se samo na to kar znamo, ampak namensko vadenje vključuje
znatna, specifična in vztrajna prizadevanja, da naredimo nekaj, česar prej mogoče niti nismo
mogli. Raziskave na različnih področjih kažejo, da šele z delom na tem, česar ne moremo
narediti, postanemo strokovnjaki, kakršni želimo postati.
Namenska vadba pa se posebej osredotoča tudi na razvoj naše ekspertnosti. Z dobro

namensko vadbo se ne naučimo samo novih spretnosti, ampak lahko na določenem področju
postanemo profesionalci. » Namensko vadenje vključuje dve vrsti učenja: izboljšanje veščin,
ki jih že imamo, ter razširitev dosega in obsega naših spretnosti.« (Future Talent Learning,
2019)
Elementi namenskega vadenja so:
1. Namerno vadenje
2. Objektivni standardi za uspeh
3. Ekspertno vodenje, oziroma mentorstvo
4. Raziskati kaj dela eksperte na določenih področjih dobre in drugačne. O tem je
Ericsson povedal: »Čim bolj se poskušajte približati premišljenemu vadenju ... to
pogosto postane namensko vadenje z nekaj dodatnimi koraki: najprej določite
strokovnjake, nato ugotovite, zakaj so tako dobri, nato pa pripravite tehnike
usposabljanja, ki vam omogočajo, da naredite to tudi vi«.(Ericsson in sod., 2007)
5. Ne ostani v coni udobja
Pri namenski vaji je pomembno tudi, da vemo zakaj vadimo določene stvari. Zakaj
vadimo določeno tehnično vajo, pri čem nam ta vaja pomaga, kje bomo to tehnično vajo
uporabili v praksi oziroma v našem programu. Pri namenskem vadenju se zavedamo našega
cilja, pri sami vaji pa tudi analiziramo naše delo. V človeški naravi je, da vadimo stvari, ki jih
že znamo ampak, če želimo postati in ostati na najvišjem nivoju, moramo zmeraj segati zunaj
cone udobja in vaditi, ne samo z našimi prsti ampak tudi z našimi možgani.
10
6. Optimalni pogoji vadenja
Za to, da bo naše vadenje čim bolj učinkovito pa so seveda potrebni tudi optimalni pogoji.
Seveda nimamo vsak dan možnosti vaditi pod najbolj optimalnimi pogoji. Včasih nimamo
primerne sobe, nismo že celoten dan jedli, mogoče tudi nismo dovolj spali, … Naše okolje,
kot tudi naše fizično počutje lahko vplivajo na naše učenje in seveda tudi na naše vadenje.
Vsak dan seveda ne bomo imeli popolnih pogojev ampak pomembno je, da k temu strmimo.
Ključnega pomena pri našem delovanju in funkcioniranju naših možganov je spanec. Ali
smo dovolj naspani lahko vpliva na našo koncentracijo, ki pa je sestavni del našega vadenja,
kot tudi učenja. Spanec vpliva tudi na naš spomin. »Raziskave kažejo, da spanje pomaga pri
učenju in spominu na dva različna načina. Prvič, oseba s pomanjkanjem spanja se ne more
optimalno osredotočiti in se posledično ne more učinkovito učiti. Drugič, sam spanec ima
vlogo pri utrjevanju spomina, ki je bistvenega pomena za učenje novih informacij, kot tudi pri
utrjevanju že naučenih.« (Ellenbogen, Payne, Stickgold. 2006)
Poleg spanca sta pomembna tudi dobra prehrana in tudi dovolj velika količina vode, tako
pred in tudi med vadenjem. Prazna vreča ne stoji pokonci in enako je tudi, ko vadimo. Včasih
glasbeniki pozabimo, da z igranjem našega inštrumenta porabljamo našo energijo in s tem
tudi kurimo kalorije. Za uspešno delo moramo zadovoljiti naše osnovne fiziološke potrebe.
Tudi v Maslowi hiearhiji, oziroma motivacijski teoriji je nujno, da preden začnemo
uresničevati naše osebne cilje, da zadovoljimo osnovne življenjske potrebe, kot tudi potrebo
po varnosti in občutku pripadnosti, oziroma ljubljenosti.
»Najnižje ravni piramide potreb sestavljajo najbolj osnovne potrebe medtem, ko so najbolj
kompleksne potrebe na vrhu. Ko so potrebe na nižji ravni izpolnjene, lahko ljudje preidejo na
naslednjo raven potreb. Ko ljudje napredujejo po piramidi, postajajo potrebe vse bolj
psihološke in socialne.« (K. Cherry, 2022)
Poleg zadovoljitve naših osnovnih potreb, pa na našo vadenje lahko vpliva tudi naš
prostor dela. Seveda se je že vsakemu glasbeniku zgodilo, da je vadil v tistem prostoru, ki ga
11
je imel na voljo, samo zato, da je lahko vadil. Pa je to bilo zgolj na stopnišču, stranišču,
mogoče nekje zunaj v parku… Včasih seveda ne moremo zmeraj dobiti popolnega prostora za
vadbo, lahko pa si ta prostor ustvarimo sami, oziroma ga poskušamo izboljšati.
Preden začnemo vaditi poskušajmo imeti vse stvari, ki jih potrebujemo za vadbo pri roki:
notno gradivo, svinčnik, radirko, metronom, uglaševalec, notno stojalo, vodo, … Telefon
dajmo na letalski način, da se seveda izognemo možnim motnjam in da poskušamo ostati v
stanju zanosa čim dlje. Poskušamo zagotoviti, da se počutimo najbolj udobno, kot je to možno
- če sedimo, da imamo udoben stol, če stojimo, da imamo dovolj prostora okoli sebe. Z
majhnimi spremembami lahko vadenje naredimo bolj prijetno, kot tudi bolj učinkovito.
7. Tehnike bolj učinkovitega vadenja
7.1 Načrtovanje vadenja in določanje ciljev
Načrtovanje vadenja zna biti v nasprotju z vizijo umetnika, ki deluje v toku zavesti in
po svoji intuiciji in inspiraciji. Vendar nam lahko načrtovanje našega vadenja pomaga ostati
bolj osredotočen, učinkovit in nam pomaga lažje doseči naše cilje. Z dobrim načrtovanjem
lahko bolj koristno porabimo čas in tudi prihranimo nekaj časa. Z doseganjem in
uresničevanjem naših ciljev tudi gradimo našo samozavest. Pri vadenju je pomembno, da si
naredimo natančen plan vadenja kot tudi, da določimo kratkoročne, kot tudi mogoče
dolgoročne cilje. Z natančnim planom bomo ostali na zastavljeni poti in delovali učinkovito
medtem, ko bomo s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji ostali motivirani.
NAČRTOVANJE VADENJA
Vadenje zmeraj poskusimo načrtovati z mislimi na naše naslednje cilje – ali imamo v
prihodnosti avdicijo, koncert, izpit, … Če imamo določen datum koncerta, lahko tudi zelo
natančno do zadnjega dneva naredimo približni načrt, kako bo izgledalo naše vadenje do
12
»dneva D«. Kaj bomo kateri dan vadili, kaj bo potrebovalo največ vaje in časa. Naredimo si
načrt izvedbe. Po načrtu izvedbe pa lahko načrtujemo tudi svojo dnevno vadbo. V vadenje
poskusimo vključiti tudi naše odmore, kdaj bomo približno kaj vadili in mogoče tudi koliko
časa nam bo določena stvar vzela za vadbo. Pomagamo si lahko z razpredelnicami za vadenje.
Pri načrtovanju lahko tudi določimo katere stvari moramo vaditi dosti bolj pozorno in mogoče
katere stvari lahko izpustimo pri svojem vadenju. Pri načrtovanju vadenja poskušajmo tudi
napisati določene cilje, ki jih želimo doseči v času našega vadenja. Po končanem vadenju pa
lahko tudi reflektiramo, kaj smo tisti dan dosegli, katere cilje smo uresničili pri našem igranju
in kaj je mogoče še treba dodelati naslednjič. Svoje delo bomo lahko bolj objektivno ocenili,
hkrati pa bomo lahko tudi bolj natančno izmerili naš napredek.
DOLOČANJE CILJEV
»Za maksimalno učinkovito vadenje si morajo učenci postaviti cilje za prepoznavanje

specifičnih veščin in vedenj, ki jih želijo doseči, ter imeti referenčno točko za ocenjevanje
napredka« ( Schmidt in Lee, 1991 )
Pomembno je, da si zastavimo tako dolgoročne, kot kratkoročne cilje, kot tudi dnevne
cilje za lastno vadenje. Cilji, ki si jih postavimo nam morajo biti v izziv, morajo biti tudi
dosegljivi, realistični kot tudi izmerljivi. Postavljanje ciljev nam pomaga sprožiti nova
vedenja, pomaga usmerjati vašo osredotočenost in ohraniti ta zagon pri našem vadenju. Cilji
tudi pomagajo uskladiti našo osredotočenost in spodbujajo občutek samoobvladovanja.
7.2 Ogrevanje
Preden začnemo s samim vadenjem je nujno, da se tudi ogrejemo. Večino glasbenikov

nas začne takoj z igranjem inštrumenta, vendar je zelo pomembno da, če le lahko naredimo
pred igranjem par vaj za ogrevanje telesa. Dobro je, da poskušamo ogreti vse mišice, ki jih
bomo uporabljali pri igranju hkrati pa tudi, da naredimo par vaj za raztezanje. S tem ogrejemo
svoje telo in se pripravimo. Pred vadenjem je dobro za pihalce, da naredimo tudi razne
13
dihalne vaje. Z dobrim ogrevanjem lahko tudi preprečimo določene poškodbe, hkrati pa se
tudi fizično in mentalno pripravimo na vadenje. » Učinkovit način ogrevanja je eden
najboljših načinov, da svoj um in telo pripravite v stanje zanosa za ustvarjanje glasbe.
Ogrevanje pripravi vaše telo na učinkovito delo že od začetka vadbe in omogoča vašemu
umu, da postopoma doseže globlje načine kritičnega razmišljanja in zavedanja. « (The Art of
Dexterity, 2021)
7.3 Pravilo petih zaporednih popolnih ponovitev
V skladbah, ki jih vadimo se zmeraj pojavijo deli, ki nam predstavljajo težave. Težavo
poskušamo rešiti, a se ob preigravanjih zmeraj prikrade nazaj. Pri tem nam lahko pomaga
pravilo petih zaporednih popolnih ponovitev.
» Svojim učencem povem, da morajo frazo s katero imajo težave petkrat zaporedoma
zaigrati popolno. Na tak način se včasih zgodi, da morajo isto frazo zaigrati dvajsetkrat ali
celo tridesetkrat, preden jim uspe frazo zaigrati petkrat zaporedoma popolnoma. Pojasnim
jim, da morajo biti pri izvedbah do sebe strogi in da morajo biti vse izvedbe kar se le da
popolne.« (Keep, 2020)
S to vajo poskrbimo, da tehnične dele, ki nam delajo težave res dobro povadimo in se
lahko kasneje, ko nastopamo osredotočimo na druge elemente, saj se pri igranju tehnično
zahtevnih fraz počutimo samozavestno in udobno.
7.4 Snemanje, kot pripomoček pri vadenju
Včasih, ko vadimo in ko igramo se ne zavedamo vseh svojih napak. Ko smo osredotočeni

na svoje igranje v trenutku včasih pozabimo na to, kaj počnemo s telesom ali tudi kako
zaigramo določene fraze. Ko vadimo sami in igramo, tudi dosti težje ocenjujemo svoje
igranje, kot celoto. Včasih enostavno ne slišimo svojih napak in se zato niti ne zavedamo, kaj
počnemo mogoče narobe. S tem, ko se posnamemo, lahko dosti bolje vidimo oziroma slišimo
dele s katerimi imamo mogoče še težave. S tem, ko odkrijemo, kje so še naši izzivi, se lahko
14
med samim vadenjem na njih bolj osredotočimo in tudi izboljšamo kvaliteto svojega vadenja.
Dobro je tudi, da ko se snemamo, da posnamemo tudi sliko, saj lahko na tak način vidimo
kakšna je naša drža in kaj počnemo s telesom medtem, ko igramo.
7.5 Učenje notnega gradiva na pamet
Učenje skladb na pamet običajno predstavlja trn v peti dosti glasbenikom. Včasih se
zgodi seveda, da na koncu temeljitega vadenja skladbo že skorajda znamo na pamet, ampak je
zmeraj dobro, da še poznamo par trikov, kako se lahko kakšno stvar naučimo oziroma
povadimo na pamet hitreje. Preden se skladbo začnemo učiti na pamet je dobro, da jo
harmonsko, kot tudi oblikovno analiziramo. Harmonska analiza nam bo najbolj koristila
predvsem pri klasicističnih skladbah saj, če vemo v kateri tonaliteti se nahajamo in katera
stopnja sledi, že lahko odigramo večino skladb oziroma vsaj tehničnih pasaž. Z dobro
oblikovno analizo pa lahko ugotovimo kateri deli se ponavljajo, kateri deli so podobni in kje v
skladbi se pojavlja popolnoma novo gradivo. Z dobro analizo lahko prihranimo čas pri učenju
notnega gradiva na pamet, hkrati pa lahko naučene skladbe mentalno boljše organiziramo. Pri
vadenju gradiva na pamet je tudi smiselno, da poskušamo uporabiti čim več učnih kanalov.
Delo si poskusimo zapomniti s pomočjo mehanskega spomina, kot tudi vizualnega in
slušnega. Zapomniti si poskusimo melodijo skladbe dobro pa je, da tudi skozi skladbo
zastavimo določene točke, kjer se specifično naučimo note na pamet (na primer tonska imena)
– na takšen način si bomo ustvarili varne točke v skladbah, kjer bomo zmeraj prepričani kaj
imamo za igrati in tudi kaj sledi.
7.6 Vadenje stran od svojega instrumenta
Glasbeniki pod vadenje zmeraj štejemo samo ure, ki smo jih preživeli z oziroma za
svojim inštrumentom. Ampak pomemben del vaje oziroma učenja glasbe, nam mora
predstavljati tudi našo lastno raziskovanje in zanimanje o glasbi.
»Poleg vadenja je tudi pomembo, da poznamo svojo »glasbeno obrt«. Pomembno je,
da vemo kako deluje naš inštrument, kakšen je repertoar za nas inštrument, da poznamo
15
glasbena obdobja, zakaj je glasba napisana na določen način, … Obdajmo se s članki,

knjigami, YouTube videi, intervjuji velikih umetnikov.. Poslušajmo in analizirajmo posnetke
in poskušajmo odkriti, kaj dobre umetnike naredi drugačne od ostalih in kaj je tisto, da naredi
vrhunske izvedbe vrhunske. Poskušajmo vizualizirati samega sebe igrati medtem, ko
poslušamo te posnetke.« (Keep, 2020)
7.7 Vizualizacija vadenja
Vizualizacija je tehnika, ki je lahko v življenju glasbenika zelo uporabna. Z

vizualizacijo lahko ne samo dopolnimo, ampak včasih tudi popolnoma nadomestimo fizično
vadenje. »Vizualizacija pospeši proces učenja. Namen vaje je pripraviti in programirati
možgane, da pošljejo sporočila mišicam in se lahko telesni gibi izvedejo tako učinkovito in
gladko, kot je le možno. Mentalna vaja nam omogoča, da ustvarjamo te povezave na način, ki
ne bi bil možen, če bi le razmišljali (namesto si predstavljali), kako igramo.« (Buswell, 2006)
Z dobro vizualizacijo lahko dosežemo primerljive rezultate, kot bi jih s samim fizičnim
vadenjem, pomaga pa nam lahko tudi pri zapomnitvi repertoarja, dvigne našo pozornost čutil,
poveča našo splošno samozavest in mentalno čvrstost na odru.
Tukaj je primer kako lahko izgleda vizualizacija vadenja:
- Zaprite oči, dihajte in se sprostite
- Glejte samega sebe (disociirano) na najbolj primernem kraju za vajo, ustvarite kar največ
podrobnosti, kot jih lahko, v predstavo dodajte kateregakoli prijatelja ali kolega, za
katerega želite, da vas podpira.
- Glejte samega sebe (disociirano), kako se približujete svojemu inštrumentu.
- Začnite igrati/peti, in pri tem uporabljajte tehniko ali igrajte skladbo, ki jo želite vaditi.
Glejte samega sebe, kako jo izvajate popolno (ali pa za to uporabite nekoga drugega kot
model). Zaznajte, kaj vidite, slišite in čutite, ko opazujete samega sebe. Kako uporabljate
svoje roke, glavo? Kako je postavljeno vaše telo? Kako uporabljate svoje noge in stopala?
- Ko ste oblikovali popolno sliko, globoko vdihnite in opazujte prizor od nekod drugod -
16
bližje/dlje, od spredaj/ zadaj/s strani (Buswell, 2006)
(Vaja je povzeta iz knjige Strategije nastopanja Davida Buswella)
8. Zaključek
Vadenje predstavlja velik del glasbenikovega življenja. Ko se odločimo za poklic

glasbenika, se zavežemo, da bomo morali celotno svojo glasbeno kariero vaditi, kar pa v
končni fazi pomeni, da bomo v resnici vadili bolj kot ne naše celotno življenje. Ampak na
našo srečo obstaja dosti trikov, kako si to delo lahko olajšamo, naredimo vadenje dosti bolj
učinkovito in mogoče na koncu vsaj malo bolj zabavno. V končni fazi lahko povzamemo, da s
tem, ko vadimo se tudi učimo in s tem ko se učimo, tudi rastemo. Zato moramo vadenje
sprejeti, kot del glasbenega življenja in ne kot muko ali kazen. Kot del rasti in učenja moramo
vadenje predstaviti tudi svojim učencem in seveda, da je deset minut efektivnega vadenja bolj
koristnih, kot ena ura strmenja v steno.
"Practice does not make perfect. Only perfect practice makes perfect." - Vince Lombardi
17
9. Viri in literatura
 Buswell, D. (2006). Strategije nastopanja za glasbenike, str, . MX Publishing,

Združeno kraljestvo.
 Cherry, K. (2022). What is Maslows Hierarchy of needs?,
https://www.verywellmind.com/what-is-maslows-hierarchy-of-needs-4136760#toc-
progressing-through-the-pyramid-of-needs (obiskano dne 27. 12. 2022)
 Cunnington, R. in sod. (2018). How practice changes brain,
https://www.science.org.au/curious/people-medicine/how-practice-changes-brain
(obiskano dne 27. 12. 2022)
 Ellenbogen JM, Payne JD, Stickgold R. (2006). The role of sleep in declarative
memory consolidation: passive, permissive, active or none?
 Ericsson, K. A., Prietula,M. J. in Cokely, E. T. (2007). The Making of an Expert,
https://hbr.org/2007/07/the-making-of-an-expert (obiskano 28. 12. 2022)
 Fields, R. D. (2022). The brain learns in unexpected ways,
https://www.scientificamerican.com/article/the-brain-learns-in-unexpected-ways/:
(obiskano dne 28.12 2022)
 Future Talent Learning (2019). Nutshell: Practice makes perfect: K Anders Ericsson
and the art of deliberate practice,
https://www.changeboard.com/article-details/17097/nutshell-practice-makes-perfect-
k-anders-ericsson-and-the-art-of-deliberate-practice/ (obiskano dne 27. 12. 2022)
 Keep, A. (2020). Practise productively - the most effective way to practise a musical
instrument,https://www.youtube.com/watch?v=42-
q5J9F64A&ab_channel=AndrewKeeping (obiskano dne 28. 12. 2022)
 Klickstein, G. (2016). Musician's way,
https://www.musiciansway.com/blog/2016/10/defining-music-practice/ (obiskano dne
27.12. 2022)
18
 Kogeyama, N (2019). How Many Hours a Day Should You Practice?

https://bulletproofmusician.com/how-many-hours-a-day-should-you-practice/
(obiskano 27. 12. 2022)
 Schmidt, R. A., Lee, T. D. (1991). Motor learning and performance: From Principles
to Application
 SSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika, https://fran.si/iskanje?
View=1&Query=vadenje (obiskano dne 27. 12. 2022)
 TED– Ed: Annie Bosler in Don Greene (2017). How to practice effectively...for just
about anything, (video) https://ed.ted.com/lessons/how-to-practice-effectively-for-just-
about-anything-annie-bosler-and-don-greene#digdeeper
 The Art of Dexterity (2021). Why musicians should never skip a warm up!
https://theartofdexterity.com/blogs/articles/other (obiskano dne 28. 12. 2022)
19

Seminarska Naloga 3

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Seminarska Naloga 3

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V LJUBLJANI

UČINKOVITO VADENJE NA SREDNJI IN

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GLASBENA UMETNOST

Mentorica: asist. dr. Ana Kavčič Pucihar

V zadnjem poglavju pa sem raziskala določene tehnike, ki nam lahko pripomorejo, da

Vadenje, tehnike vadenja, načrtovanje, možgani, K. Anders Ericsson, pogoji vadenja.

4. Vadenje in zakaj moramo vaditi

Kaj je v resnici sploh vadenje?

V slovenskem slovarju knjižnega jezika SSKJ je vadenje definirano kot: »sistematično

5. Vadenje in naši možgani

ko je bela možganovina narejena večinoma iz maščobnega tkiva in živčnih vlaken. Zato, da se

»Učenje in izvajanje katerekoli kompleksne naloge vključuje usklajeno delovanje

»Novinci so pri opravljanju naloge pokazali razširjeno možgansko aktivnost, zlasti v

avtomatizirana in manj nadzorovana se zdi, da se strokovnjaki zanašajo na specializirano

6. Ali je pomembno koliko časa vadimo?

Seveda je naslednje vprašanje, ki se pojavi, ko se pogovarjamo o vadenju, ali je

Koliko pa je potrebno vaditi pa so raziskovali tudi psihologi. Najbolj prepoznavna teorija

7. Tri vrste vadenja K. Anders Ericssona

5.1 Naivno vadenje (naïve practice)

5.2 Namerno vadenje (purposeful practice)

Štiri karakteristike namernega vadenja so:

1. Dobro opredeljeni, specifični cilji – naš namen

2. Osredotočenost – visoka koncentracija in brez motenj

3. Povratne informacije – čim takojšnje, tem bolje

4. Presegamo svoje cone udobja – najpomembnejše od vsega je, da se moramo prilagoditi in

5.3 Namensko vadenje (deliberate practice)

Namenska vadba pa se posebej osredotoča tudi na razvoj naše ekspertnosti. Z dobro

Elementi namenskega vadenja so:

6. Optimalni pogoji vadenja

7. Tehnike bolj učinkovitega vadenja

7.1 Načrtovanje vadenja in določanje ciljev

»Za maksimalno učinkovito vadenje si morajo učenci postaviti cilje za prepoznavanje

Preden začnemo s samim vadenjem je nujno, da se tudi ogrejemo. Večino glasbenikov

7.3 Pravilo petih zaporednih popolnih ponovitev

7.4 Snemanje, kot pripomoček pri vadenju

Včasih, ko vadimo in ko igramo se ne zavedamo vseh svojih napak. Ko smo osredotočeni

7.5 Učenje notnega gradiva na pamet

7.6 Vadenje stran od svojega instrumenta

glasbena obdobja, zakaj je glasba napisana na določen način, … Obdajmo se s članki,

7.7 Vizualizacija vadenja

Vizualizacija je tehnika, ki je lahko v življenju glasbenika zelo uporabna. Z

Tukaj je primer kako lahko izgleda vizualizacija vadenja:

- Zaprite oči, dihajte in se sprostite

katerega želite, da vas podpira.

- Glejte samega sebe (disociirano), kako se približujete svojemu inštrumentu.

bližje/dlje, od spredaj/ zadaj/s strani (Buswell, 2006)

(Vaja je povzeta iz knjige Strategije nastopanja Davida Buswella)

Vadenje predstavlja velik del glasbenikovega življenja. Ko se odločimo za poklic

 Buswell, D. (2006). Strategije nastopanja za glasbenike, str, . MX Publishing,

 Kogeyama, N (2019). How Many Hours a Day Should You Practice?

You might also like