UNIVERZA V LJUBLJANI

AKADEMIJA ZA GLASBO
ODDELEK ZA PIHALA, TROBILA IN TOLKALA

SEMINARSKA NALOGA

POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH

UČENCEV V SISTEMU ZASEBNIH GLASBENIH
ŠOL

LARA RAMŠAK

Mentorica: asist. dr. Ana Kavčič Pucihar

LJUBLJANA 2023
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

Kazalo vsebine

Povzetek......................................................................................................................................3

Uvod............................................................................................................................................3

Andragogika – veda o izobraževanju odraslih............................................................................4

Opredelitev odraslosti v andragogiki......................................................................................6

Poučevanje odraslih učencev......................................................................................................7

V čem se kažejo razlike med izobraževanjem otrok, mladostnikov in odraslih?......................8

Motivacija za izobraževanje v odrasli dobi............................................................................8

Zasebne glasbene šole.................................................................................................................9

Zasebna glasbena šola s koncesijo........................................................................................10

Zasebna glasbena šola brez koncesije...................................................................................10

Koristi učenja inštrumenta pri odraslih učencih.......................................................................11

Specifični izzivi poučevanja klarineta pri odraslih učencev.....................................................13

Intervju......................................................................................................................................14

Zaključek...................................................................................................................................18

Viri in literatura.........................................................................................................................19

2
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

1. Povzetek

V sledeči seminarski nalogi sem se osredotočila na učenje odraslih učencev klarineta v

sistemu zasebnih glasbenih šol.

Na začetku seminarske sem se posvetila izobraževanju odraslih in andragogiki bolj na

splošno. Kako se tudi učenje in izobraževanje razlikuje med otroki in odraslim in tudi kdaj se
kot ljudje opredelimo kot odrasli oziroma, kdaj iz izobraževanja otrok preidemo na
izobraževanje odraslih. Pisala sem tudi o motivaciji odraslih učencev za nadaljnjo
izobraževanje in kateri so razlogi zakaj se odrasli odločijo za nadaljnje izobraževanje.

Kasneje sem se posvetila zasebnim glasbenim šolam – kakšne so razlike med javno in
privatno glasbeno šolo in kakšne so značilnosti zasebne glasbene šole s koncesijo in kakšne so
značilnosti zasebne glasbene šole brez koncesije.

Pisala sem tudi kakšne so lahko koristi za odraslega, če se začne učiti inštrumenta v
odrasli dobi in kaj vse mu to doprinese. Vse od socialnih učinkov, do kognitivnih in osebnih.

V enem poglavju pa sem se posvetila kakšni so možni izzivi pri učenju klarineta
odraslih učencev. Pisala sem iz lastnih izkušenj in tudi izhajala iz teorije kakšne so razlike
med odraslimi učenci in otroci.

Na koncu pa sem še dodala intervju z mojim učencem, ki ga v letošnjem šolskem letu

na privatni glasbeni šoli poučujem klarinet. Povprašala sem ga vse od tega zakaj se je odločil
za igranje klarineta, katere stvari mu predstavljajo največji izziv, do tega, katere cilje želi
doseči pri igranju klarineta.

2. Uvod

Ko slišimo besedo poučevanje, nas večina pomisli na poučevanje otrok, dijakov ali
študentov. Večina si takoj v glavi naslika sliko učiteljice, ki poučuje skupino majhnih otrok
kako pisati, šteti… Tudi v glasbenih šolah smo bili kot otroci zmeraj navajeni, da smo pri
pouku nauka v glasbi z našimi vrstniki, če ne celo kar z našimi sošolci iz osnovne šole. Redko
pa pri besedi poučevanje pomislimo na poučevanje odraslih.

3
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

Tudi sama dobim enako predstavo, ko pomislim na poučevanje inštrumenta. O

poučevanju odraslih nisem preveč razmišljala, niti se s tem nisem srečala, dokler nisem sama
začela letos poučevati na zasebni glasbeni šoli, kjer je eden mojih učencev odrasel. Preden sva
z mojim odraslim učencem pričela s poukom si nisem predstavljala kako bo najin pouk
potekal, niti kaj se od mene pričakuje. Pri pedagogiki smo se sicer na kratko pogovarjali o
andragogiki, ampak smo omenili predvsem osnove, oziroma predvsem kaj andragogika je in
določene posebnosti poučevanja odraslih – katere, bom opisala v sledečem poglavju. Ko sva
začela z najinimi prvimi urami učenja klarineta, sem imela sama precej treme, verjetno ravno
toliko, kot sem jo imela pri mojih prvih urah učenja. Vendar je sam proces poučevanja, kljub
vsem mojim skrbem hitro stekel. Danes lahko rečem, da izjemno uživam v poučevanju
svojega starejšega učenca. To me je tudi navdihnilo, da sem si izbrala to temo za pisanje svoje
seminarske.

Poučevanje odraslih zna biti izjemno nagrajujoče – človek, ki se je odločil za učenje

klarineta ali katerega koli drugega inštrumenta v odrasli dobi je to naredil zaradi lastnega
zanimanja in želje po novem znanju in muziciranju in to zelo močno vpliva na njegovo
zagnanost in motivacijo pri delu.

3. Andragogika – veda o izobraževanju odraslih

»Andragogika je veda, ki raziskuje izobraževanje odraslih v sklopu različnih

konceptov in značilnosti, ki vplivajo na učenje in izobraževanje odraslih v sklopu različnih
konceptov in značilnosti, ki vplivajo na učenje in izobraževanje v odraslosti, vzroke za stanja
v izobraževanju in učenju odraslih.« (I. Lesar, 2021)

Andragogika je v primerjavi s pedagogiko dosti mlajša veda. Iz tega lahko sklepamo, da

se tudi v praksi poučevanje odraslih ni posebej označevalo oziroma ločevalo od splošnega
vseživljenjskega učenja. Tudi danes ima andragogika različne podobe v različnih državah:

1. ZDA: Malcom Knowles – označuje andragogiko kot umetnost in vedo o pomoči

odraslim, ki se učijo

4
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

2. Nizozemska: študij socialnega dela in organizacija lokalne skupnosti in izobraževanje

odraslih
3. Francija: učna pomoč odraslih za prilagajanje družbenim in gospodarskim
spremembam

Izobraževanje odraslih kot dejavnost, je mnogo starejša od andragoške teorije. To

seveda nastane predvsem iz koncepta vseživljenjskega učenja. Vseživljenjsko učenje obstaja
že od začetka same civilizacije. Ljudje smo bitja, ki se učimo celotno življenje in se vseskozi
spreminjamo. Verjetno, da se je pojem andragogika pojavil toliko kasneje je razlog predvsem
v tem, da se je izobraževanje odraslih začelo bolj organizirati in tudi institucionalizirati šele
kasneje.

»V stari Grčiji in kasneje v Rimu so Aristotel, Platon, Sokrat, Cicero in Evklid

poučevali odrasle . Njihovo poučevanje je izhajalo iz odraslega. Koncept andragogike pa je
bil prvič v uporabi šele leta 1833 - sprva ga je opisal Aleksander Kapp. Z njim je skušal
imenovati Platonovo vzgojno teorijo. Kasneje je ta izraz ponovno uporabil nemški
znanstvenik Rosenstock (1924) predvsem, da bi označil potrebo po drugačnih konceptih v
izobraževanju odraslih v primerjavi z izobraževanjem otrok. Ideja o izobraževanju odraslih se
je razmahnila predvsem v 19. stoletju, temu je botrovalo hitro spreminjajoče se okolje in
industrializacija. V 20. stoletju po prvi svetovni vojni pa izobraževanje odraslih doživi razcvet
z osredotočenostjo na oblikovanje sistema za usposabljanje in poučevanje in na samega
posameznika in njegovo učenje.« (Lesar, 2020/2021)

»Izobraževanje odraslih označuje cel spekter nenehnih učnih procesov, formalnih ali
drugačnih, kjer ljudje, ki jih družba, kateri pripadajo, šteje za odrasle, razvijajo svoje
zmožnosti, si bogatijo znanje in izpopolnjujejo svoje tehnične ali strokovne sposobnosti ali pa
jih usmerjajo v nova področja, da bi tako zadostili svojim potrebam ali potrebam družb, v
katerih živijo. Učenje odraslih zajema oboje: formalno in nadaljevano izobraževanje,
neformalno učenje in paleto vsakdanjega in naključnega učenja, ki je na voljo v večkulturni
učeči se družbi, kjer priznavajo prijeme, ki temeljijo na teoriji in na praksi.« (Urad Slovenske
Nacionalne komisije za Unesco in Andragoški center Slovenije, 1997)

5
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

3.1 Opredelitev odraslosti v andragogiki

Preden lahko začnemo govoriti o izobraževanju odraslih je potrebno določiti kdaj, kot
ljudje preidemo iz faze odraščanja v odraslost. Kdaj postanemo odrasli je zelo relativno in
tudi včasih težko določimo točno mejo, kdaj nekdo postane odrasel. Ali je to, ko zaključimo
naše šolanje ali, ko postanemo polnoletni ali, ko začnemo živeti samostojno ločeno življenje
od naših staršev in smo finančno neodvisni. Načeloma poznamo štiri relativne oznake ali
modele, kdaj postanemo ljudje odrasli:

1. Sociološki model – sprememba socialnih vlog

2. Oznaka odvisna od družbe in časa, kulturnih, bioloških in psiholoških dejavnikov
3. Psihološki model – stopnja psihosocialnega razvoja
4. Antropološki model – vstopanje v odraslost (I. Lesar 2020/2021)

Odraslost bi lahko opredelili tudi kot obdobje stabilizacije po obdobju razvoja. Prehod v
odraslost tako označuje več dejavnikov, seveda se ta meja skozi zgodovino in tudi skozi
kulture spreminja, oziroma je postavljena v različnih obdobjih.

»V andragogiki odraslost opredeljujemo glede na to ali je oseba zapustila redno šolanje in

je bilo izobraževanje njena poglavitna naloga, vloga učenca pa je zavzemala največji delež
njenega časa in dejavnosti.« (Ogrizović, 1966) Z zaključitvijo našega rednega šolanja
postanemo odrasli in s tem lahko začnemo tudi z izobraževanjem odraslih. Odraslost je doba
našega življenja, ko izobraževanje ni več naša prva prioriteta – to postanejo služba, družina
…, vendar se ljudje učimo celotno življenje in tudi izobraževanje je pomembno za naš osebni
napredek in tudi zadovoljstvo – zato je ključnega pomena, da imamo ljudje tudi kot odrasli
omogočen dostop do le tega.

6
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

4. Poučevanje odraslih učencev

Ko govorimo o izobraževanju odraslih pa se je potrebno vprašati kako se samo

poučevanje oziroma učenje odraslih razlikuje od učenja mlajših otrok, oziroma mladostnikov.
Potrebno se je vprašati kakšne so značilnosti odraslih pri izobraževanju. Ta fenomen je
raziskoval tudi Malcolm S. Knowles in je pri oblikovanju svojega izobraževalnega koncepta
izhajal predvsem iz prepričanja, da se učenje odraslih in otrok razlikuje. Teorijo andragogik je
zasnoval na podlagi štirih predpostavk o značilnostih odraslih učečih, ki se razlikujejo od
značilnosti otrok učencev, na katerih temelji tradicionalna pedagogika. Kasneje je bila tem
štirim predpostavkam dodana še zadnja, peta predpostavka.

Te se glasijo:

1. Pojem jaz: človek se skozi odraščanje, dozorevanje od odvisnega posameznika

spreminja v vse bolj samostojnega.
2. Izkušnje: v času dozorevanja si oseba nabira vse več izkušenj, ki so pomemben vir
učenja.
3. Pripravljenost za učenje: v odraslosti se pripravljenost za učenje vse bolj usmerja v
razvojne naloge. Odrasli zaznavajo večjo potrebo po učenju.
4. Usmerjenost v učenju: pri učenju se osredotočenost vse bolj usmerja na reševanje
problemov.
5. Motivacija za učenje: pri odraslih je motivacija za učenje notranja.

Temu kasneje doda še naslednje značilnosti: odrasli morajo vedeti, zakaj se morajo učiti,
morajo biti v izobraževanju sprejeti in spoštovani, ter imeti ustrezno podporo, poleg tega je
pomemben tudi vzajemen odnos med učiteljem in učečim se. (Smith, 2002)

Iz tega lahko sklepamo, da izobraževanje odraslih, oziroma učenje odraslih zmeraj izhaja
iz lastne iniciative – če se človek ne bi želel več načrtno učiti, se ne bi in tudi to zanj ne bi bilo
več potrebno, saj je že zaključil obvezno izobraževanje. Tudi zaradi tega so običajno odrasli
učenci dosti bolj notranje motivirani in tudi vztrajni, če pride do večjih izzivov.

7
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

Izobraževanje postane način življenja, odrasli pa so se pripravljeni tudi dosti samostojno učiti
in izobraževati skozi celotno življenje.

5. V čem se kažejo razlike med izobraževanjem otrok,

mladostnikov in odraslih?

Nujno pa je izpostaviti tudi določene fizične, kot tudi meta kognitivne in sociološke
razlike med odraslimi in otroki. Predvsem fizične predispozicije se poznajo pri učenju
inštrumenta v odrasli dobi. Razlike med odraslim in otrokom se kažejo pri zaznavanju,
razumevanju in reševanju problemov.

Odrasli in otroci različno dojemajo čas - odraslim je čas bolj dragocen, imajo tudi več
izkušenj in so bolj vpeti v kulturo in jim vpetost v kulturo in tradicijo dosti več pomeni, kot
otrokom. Tudi zaradi tega so odrasli pri nadaljnjem izobraževanju bolj preudarni kaj bodo
izbrali in kje bodo porabili svoj prosti čas. Poleg porabe časa pa odrasli tudi dosti bolj
preudarno rešujejo probleme – v njih se ne zaganjajo impulzivno, marveč iščejo sintezo.

»S starostjo začnejo tudi pešati sluh in vid, povečevati se začne odzivni čas. V starosti
nam upade fluidna inteligenca, ki je povezana s hitrostjo spomina, oziroma hitrostjo priklica,
naraste pa kristalizirana inteligenca povezana s presojanjem in besediščem. Intelektualne
sposobnosti se od 20. do 60. leta ne zmanjšujejo – zmanjšuje se le hitrost.« (Lesar,
2020/2021)

To lahko opazimo tudi na področju inštrumenta, predvsem pri začetniku. Načeloma

odrasli učenci zelo dobro razumejo naša navodila, ampak imajo vseeno težave pri izvedbi le
teh – predvsem se to kaže, ker je igranje povezano z motoriko, ki se skozi leta počasneje
razvija. Odrasli niso več v plastičnem obdobju razvoja in včasih se lahko to pri učenju
inštrumenta – predvsem tehnike zelo pozna.

5.1 Motivacija za izobraževanje v odrasli dobi

8
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

Odrasli imajo pristop do izobraževanja popolnoma drugačen od otrok. To običajno

seveda počnejo zaradi lastne motivacije in želje medtem, ko je izobraževanje za otroke
večinoma obvezno. Vendar se razlogi zakaj se odrasli odločajo za izobraževanje razlikujejo.
Zakaj se je določen človek odločil za učenje inštrumenta je pomembno izvedeti predvsem, da
bomo sami lažje kasneje postavljali skupne cilje, ki jih želimo doseči.

C. Houle (1976) je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja raziskoval, kakšne tipe učencev,
ki se vključujejo v izobraževanje lahko najdemo – oziroma, kaj je njihova motivacija za
odločitev za ponovno izobraževanje:

1. Ciljno motivirani – učenec se vključi v izobraževanje, da doseže izbran cilj- odrasli

pogosto izberejo tisto obliko izobraževanja, ki zagotavlja, da bi ta cilj dosegli. Ti
učenci običajno iščejo znanje, ampak so pri tem zelo ozkogledni – predvsem če jih
pridobljeno znanje ne bo pripeljalo do željenega cilja.
2. Motivirani z dejavnostjo – učencu ni tako pomemben cilj, ampak udeležba v izbrani
dejavnosti. To lahko počnejo zaradi sproščanja, možnosti za vključevanje v novo
družbo (socializiranje), …
3. Motivirani z učenjem- ti ljudje se želijo nenehno izobraževati in širiti svoja obzorja,
včasih tudi na več področjih.

6. Zasebne glasbene šole

»Zasebno šolstvo ni del javnega šolstva, je pa njegova dopolnitev – namreč dopolnitev

v smislu možnosti obstoja šol, ki delujejo po drugačnih načelih kot javne šole. Zasebni sektor
staršem omogoča izbiro šol, ki vzgajajo in izobražujejo v skladu z njihovimi prepričanji.«
(Krek in Šimec, 1996)

Zasebne šole dopolnjujejo in bogatijo naše šolstvo. Izpolnjevati morajo zakonske

pogoje, lahko pa so vseeno svobodne pri izbiri lastnih programov s posebnimi pedagoškimi
izhodišči, metodah poučevanja, pri organizaciji pouka…

V slovenskih glasbenih šolah se pouk odraslih izvaja le v zasebnih glasbenih šolah,

kjer imajo običajno za starejše tudi posebne programe – vse od posebej organiziranih ur nauka

9
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

o glasbi, do posebnih programov, kjer se lahko v učnem procesu osredotočimo bolj na osebne
želje odraslih. To se nanaša predvsem na kakšno glasbo oziroma žanr si želijo igrati in tudi
kakšno stopnjo igranja želijo doseči sami.

Zasebne glasbene šole se razlikuje od javnih predvsem po načinu ustanovitve. V

zasebnih glasbenih šolah lahko ponujajo tudi drugačne pedagoške pristope, kot na primer v
javnih – primer tega je glasbena šola Edgar Willems, kjer pouk poteka po njegovih metodah
učenja. Ker imajo zasebne glasbene šole bolj odprte roke pri izbiri in ponujanju programov,
lahko v primerjavi z javno ponujajo tudi možnost vseživljenjskega izobraževanja – torej imajo
programe za odrasle.

»Zasebne glasbene šole so vse tiste glasbene šole katerih ustanovitelj ni država ali
lokalna skupnost, in ki praviloma izvajajo javno veljavne programe v okviru ali izven javne
mreže glasbenih šol. Zasebne glasbene šole se delijo tudi na te s koncesijo ali te brez nje.«
(Klinc, 2016)

6.1 Zasebna glasbena šola s koncesijo

V zasebnih glasbenih šolah s koncesijo izvajajo javno veljavne programe, ki so

veljavni v mreži javnih glasbenih šol. Šole so tudi programsko, organizacijsko in finančno
izenačene z javnimi šolami, poleg tega pa so tudi del javne mreže glasbenih šol. (Klinc, 2016)

To tudi pomeni, da na koncu izobraževanja v teh šolah dobijo učenci spričevalo, ki je

enako kot tisto, ki ga dobijo učenci v zasebnih glasbenih šolah. Tudi zadolžitve učiteljev v teh
glasbenih šolah so enake, kot zadolžitve učiteljev v javni glasbeni šoli. Programi zasebnih
glasbenih šol se tako načeloma ne razlikujejo od programov, ki jih izvajajo javne glasbene
šole. Zasebne glasbene šole s koncesijo morajo izpolnjevati vse iste določbe kot javne
glasbene šole in s tem zagotavljajo enako kakovost pri izvajanju programov.

6.2 Zasebna glasbena šola brez koncesije

10
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

Zasebne glasbene šole brez koncesije delimo na dve kategoriji: zasebne glasbene šole, ki
izvajajo javno veljavne programe, ki se programsko bistveno ne razlikujejo od javnih
glasbenih šol in na zasebne glasbene šole, ki izvajajo javno veljavne programe po posebnih
pedagoških načelih. Zasebne glasbene šole, ki izvajajo javno veljavne programe lahko v
literaturi tudi zasledimo, kot nadomestne glasbene šole, ki nadomeščajo državne. Po strukturi
V-I sistemov morajo ustrezati javnim glasbenim šolam, prilagajajo pa lahko učne cilje,
vsebine in metode. Zasebne glasbene šole, ki pa izvajajo programe po posebnih pedagoških
načelih pa veljajo za alternativne glasbene šole. Te šole predstavljajo dopolnitev ter
obogatitev javnega izobraževanja medtem, ko je prejšnja le nadomestilo. V posebnih
pedagoških programih uveljavljajo vsebine, način dela in pogoje, ki so značilni za
mednarodno uveljavljene pedagoške programe, kot so Willems tehnika, Waldorfska vzgoja,
…

7. Koristi učenja inštrumenta pri odraslih učencih

Razlogov zakaj se odrasli odločijo za učenje inštrumenta je več in za vsakega učenca so ti

unikatni – ali si želijo nov hobi, drugačno preživljanje prostega časa, dolgoletna uresničitev
želje, da bi se naučili igrati inštrument ali glasbo… Poleg uresničitev lastnih želja, ali načina
preživetja prostega časa, pa lahko učenje glasbe v starejšem obdobju prinese tudi veliko
koristi.

1. Učenje inštrumenta lahko zmanjšuje stres

Učenje glasbe ali kateregakoli inštrumenta je lahko zelo sproščujoče. V času učnih ur ali
vadenja lahko odrasli odmislijo vsakodnevne skrbi in se osredotočijo samo na osvajanje novih
veščin in igranja inštrumenta.

2. Izboljšuje možganske funkcije

11
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

S starostjo začenjano naše možganske funkcije pešati, da pa to upočasnimo pa je nujno da

naši možgani ostanejo aktivni. Učenje novega inštrumenta je popolna aktivnost za ohranjanje
vitalnosti naših možganov, saj je za igranje inštrumenta potrebno aktivirati več možganskih
centrov hkrati, hkrati pa moramo biti sposobni razmišljati o več stvareh naenkrat.
Vključujemo tudi tako naš sluh, kot fino motoriko, pri igranju klarineta pa tudi nadzorujemo
naše dihanje.

»Študije so pokazale, da lahko učenje inštrumenta pomaga izboljšati spomin, pozornost in

kognitivne sposobnosti možganov. Na nek način je podobno učenju novega jezika, kjer
razvijete levo stran možganov. Poleg tega lahko lekcije glasbe dolgoročno izravnajo
zmanjšane živčne funkcije.« (Roras, 2021)

3. Pomaga pri preprečevanju in zmanjševanju simptomov Alzheimerjeve bolezni

Povezano z izboljševanjem oziroma ohranjanjem možganskih funkcij je lahko učenje

inštrumenta koristno tudi pri Alzheimerjevi bolezni.

»Čeprav trenutno ni znanega zdravila za Alzheimerjevo bolezen študija kaže, da lahko

glasba pomaga zmanjšati njene simptome. Poleg tega lahko redni glasbeni tečaji pomagajo
okrepiti delovanje možganov in preprečujejo tveganje za nadaljnjo degradacijo. « (Roras,
2021)

4. Učenje novega inštrumenta je tudi način, da odrasli spoznajo nove ljudi

Za vse ljudi, ne samo odrasle je socializiranje včasih tudi eden ključnih dejavnikov, da
poskusimo z novim hobijem. Poleg tega, da lahko odrasli spoznajo nove ljudi v sami glasbeni
šoli, pri pouku nauka o glasbi ali pa tudi pri šolskem orkestru, omogoča učenje inštrumenta
tudi naknadno udeleževanje v glasbenih dejavnostih, ki jih omogoča skupnost, na primer v
raznih godbah ali zborih …

12
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

5. Učenje inštrumenta ponuja tudi kreativen in prijeten način izražanja

Seveda pa poleg vseh kognitivnih koristi, kot tudi socialnih pa igranje inštrumenta ponuja
tudi možnost umetniškega, kot tudi osebnega izražanja. Z učenjem inštrumenta lahko kot
odrasli najdemo nov način doseganja umetniškega, kot tudi osebnega zadovoljstva. Glasba
nas lahko izpopolnjuje tako umetniško, kot na osebni ravni. Zadovoljstvo pa dosežemo tudi z
uresničevanjem ciljev in učenjem novih vrlin.

6. Z učenjem inštrumenta postanejo odrasli odličen vzornik za svoje otroke

Poleg uresničevanja lastnih ciljev, pa lahko odrasli motivirajo svoje otroke in jih
navdušijo za igranje ali za vadenje inštrumenta. Skozi čas lahko s svojimi otroki skupaj
uživajo v skupnem muziciranju. Z učenjem inštrumenta v odrasli dobi pa tudi odrasli
postanejo vzornik za svoje otroke, da vidijo, da nikoli ni prepozno se začeti nekaj na novo
učiti in da se v življenju nikoli ne nehamo učiti.

8. Specifični izzivi poučevanja klarineta pri odraslih učencev

Učenje novih vrlin in spretnosti je vedno polno izzivov in preprek. Še posebej pa so lahko
ti izzivi toliko bolj opazni pri učenju inštrumenta starejših učencev. Kot sem že prej opisala
motorične sposobnosti, kot sluh in tudi vid s starostjo pešajo in to se precej pozna pri učenju
igranja kateregakoli inštrumenta. Izzivi se seveda pojavijo pri učenju igranja klarineta.

13
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

Kot vem iz lastnih izkušenj, je pri igranju klarineta pri odraslih veliko izzivov predvsem s
fino motoriko prstov. Podobno se seveda pojavi tudi pri malih otrocih, ko se še fina motorika
precej razvija, vendar se ta s časom tudi priuči. Pri odraslih je seveda učenje fine motorike
dosti počasnejše kot pri otrocih in na koncu verjetno tudi ne bodo morali doseči spretnosti in
fleksibilnosti, kot nekdo, ki se je klarinet učil od majhnega. Pri tem se nanašam predvsem na
to, da samo igranje po vsej verjetnosti ne bo tako hitro (igranje hitrih pasaž). Te spretnosti
tudi s časom pešajo pri profesionalnih glasbenikih, saj s starostjo hitrost naše motorike peša.
Podoben fenomen se zgodi seveda tudi pri artikulaciji, kjer je enak fenomen na jezični mišici.
To seveda ne pomeni, da odrasli ne morejo dobro igrati klarineta le, da bodo za to, da se
naučijo določene veščine porabili več časa.

Pri odraslih pa dosti časa potrebujemo tudi za popravljanje narobe naučene tehnike ali
napak. Popravljanje napačno naučene tehnike ni enostavno za nikogar in vzame dosti časa. Ko
se naučimo nekaj napačno dosti časa porabimo, da to popravimo prvo na tonskih vajah, nato
pa prenesemo to še na etude in skladbe. Pogosto se potem zgodi, da te napake pridejo nazaj
predvsem na raznih nastopih in izpitih. Proces popravljanja napačno naučene tehnike je lahko
pri odraslih še bolj dolgotrajen, predvsem zaradi motorike. Odrasli učenci bodo običajno
konceptualno dobro razumeli, kaj je pri njihovem igranju narobe in tudi zakaj morajo določen
tehnični problem popraviti, ampak bodo pri popravljanju napak še zmeraj imeli težave, kljub
razumevanju navodil in kar se da natančni izvedbi. Dolgotrajen proces popravljanja napak je
še posebej pri popravljanju drže ali nastavka.

Izziv pa včasih lahko nastane tudi pri učenju novih prijemov ali not na klarinetu. To se
pojavi predvsem zaradi hitrosti priklica informacij, ki tudi s starostjo počasi peša, zato včasih
učenje novih tonov tudi po daljšem obdobju učenja, lahko predstavlja manjši izziv.

Izziv pa ne samo pri učenju klarineta, ampak tudi pri učenju drugega inštrumenta lahko
predstavlja samokritičnost odraslega učenca. Odrasli bolje razumejo , kaj je od njih zahtevano
kot otroci, hkrati tudi sami sebi postavljajo previsoke cilje, včasih pa tudi sami od sebe preveč
zahtevajo in so mogoče potem razočarani, ko jim to ne uspe. Seveda se to pojavlja na vseh
stopnjah izobraževanja, vendar je to precej opazno pri odraslih učencih. Sama sem to opazila
tudi pri svojem učencu, ko pride zelo dobro pripravljen na učno uro in mu potem nekaj ne
uspe in je zaradi tega potem razočaran sam nad sabo, oziroma se spravi povsem nepotrebno še
pod več stresa, ker si želi da bi mu uspelo.

14
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

9. Intervju

1. Kakšni so bili vaši razlogi, da ste se odločili za učenje klarineta v odrasli dobi?

Klarinet mi je bil, kot glasbilo, že dolgo zelo všeč. Všeč mi je barva zvoka in tudi
posebnost
melodij, ki jih lahko z njim izvajam. Prvi klarinet, ki sem ga kupil, je bil bolj poceni, zato je
bila tudi glasba, ki sem jo z njim izvajal, bolj skromna in gotovo je bila tudi kvaliteta slabša.
Na predlog učitelja sem kupil nov klarinet, ki je boljše kvalitete. S tem je tudi kakovost
zvoka boljša. Vsekakor pa sam inštrument ni dovolj. Potrebno je tudi strokovno in kvalitetno
vodenje in poučevanje. Tako sem v dosedanjem času ugotovil, da je nujno sistematično in
kontinuirano vodenje. To vključuje ure vadenja in dela tudi doma. Vsekakor vem, da brez
nekega vloženega truda ni rezultatov. Zato sem se tudi odločil za obiskovanje glasbene šole,
kjer bi lahko to svojo željo uresničil. In prepričan sem, da sem na dobri poti. Gotovo je, da
sem v odrasli dobi “malo iz vaje” in prav zato potrebujem več treninga in tudi vadenja. Vem
pa tudi, da brez neke motivacije in truda, ni uspeha. Tu pa, brez spodbud in angažiranja
učitelja, učiteljice, ne bi bilo nič. Zato gre zahvala predvsem njima. Skratka, klarinet mi je kot
dober sopotnik in prijatelj, saj mi pomeni tudi sprostitev in je učenje tega inštrumenta zame
nek izziv, neka prijetna dolžnost.

2. Ali ste že v otroštvu igrali kakšen inštrument in koliko ste se z glasbo ukvarjali
skozi življenje?

V osnovni šoli sem igral klavir in kitaro, v srednji šoli pa tudi kljunasto flavto.
Obiskoval sem
tudi glasbeno šolo, a zame je bilo to takrat bolj muka, kot pa veselje. Glasba me je spremljala
tudi kot pevca v različnih pevskih zborih. Kot dijak sem prepeval v moškem oktetu srednje
šole, kot študent pa sem bil član PAZ Vinko Vodopivec. V zadnjem letniku Pedagoške
fakultete sem, na predlog profesorja, začel s petjem tudi v UPZ Emil Adamič. Tam sem

15
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

prepeval še prva leta zaposlitve na šoli, kjer poučujem. Kot učitelj sem se z glasbo ukvarjal
tudi pri svojem pedagoškem delu. Predvsem me zelo zanima ljudska glasba in glasba
slovenskih pokrajin, zato sem v lanskem letu izdal knjigo Slovenska ljudska glasbila, kjer sem
učencem ponudil možnosti oz. ideje za izdelavo ljudskih glasbil. Glasba pa je bila tudi
“kriva”, da sem med seboj povezal IKT in glasbo, preko notacijskega programa Finale Note
Pad, s katerim sem učence 5. razredov učil (in jih učim) notnega opismenjevanja. Na šoli
vodim tudi Orffovo skupino, v kateri so vključeni učenci od 3. do 8. razreda, kjer se učimo
preprostih, pa tudi bolj sestavljenih spremljav pesmi. Orffovo skupino sem vodil tudi v
domači župniji, kjer smo, ob pomoči tedanjega župnika, nabavili inštrumente in posneli tudi
svoj CD božičnih pesmi z naslovom Božično veselje. V župniji sem vodil tudi otroški in
mladinski pevski zbor.

3. Ali imate kakšne cilje pri učenju klarineta in če kateri so le ti?

Predvsem si želim, da bi izpopolnil igranje klarineta, to pomeni, da bi bil tudi tehnično

suveren pri igranju. Prav tako imam veliko željo po nadaljevanju igranja v tej glasbeni šoli,
saj učiteljica zelo dobro pozna moje “šibke strani” in me zna pravilno voditi in usmerjati. Kar
pa se mi zdi ključnega pomena je, da me zna na prav način spodbuditi in motivirati za naprej.
Seveda se ne bi branil zaigrati tudi v kaki skupini (godbi). Pri tem imam v mislih predvsem
domačo godbo. Tako bi lahko seveda aktivno nadaljeval z igranjem tega glasbila. Glede na to,
da učim v šoli, pa je za učence zelo zanimivo, če jim kdaj zaigram s klarinetom kako melodijo
in lahko potem primerjajo zvočno barvo tega glasbila s kljunasto flavto. Možnosti je tako kar
nekaj.

4. Ste pri učenju klarineta naleteli na razne izzive, ki so se vam zdeli še posebej
zahtevni? (npr. težave pri učenju tehnike, nastavka, branju not, ritem, časovna
stiska …)

Čeprav poznam določene zakonitosti, ki veljajo v glasbi, pa je zame kljub temu nekaj novega
in običajno tudi zahtevnega, kako združiti teorijo s prakso. V teoriji je vse enostavno, to

16
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

preliti v izvedbo pa je nekaj povsem drugega. Običajno se mi zdi vse zelo enostavno, čeprav
pa je potem v praktični izvedbi popolnoma drugače. V mlajši dobi mi je bilo nastopanje pred
publiko nekaj povsem običajnega, zdaj pa mi to predstavlja kar nek stres in ob tem se mi
pojavlja tudi trema. Ta je pogosto “kriva” tudi za nenatančnost izvedbe. Poleg tega sem do
sebe zelo strog in nisem zadovoljen z vsem, kar pokažem, ko izvajam določeno glasbo. Res
je, da je pri igranju potrebno paziti na ustrezno tehniko igranja. Le-to je potrebno popravljati
in sproti korigirati. S tem so mi v veliko pomoč dodatne vaje, ki jih izvajam, da je igranje
boljše in tehnično pravilnejše. Prav tako je potrebno kontrolirati in nadzirati nastavek. Tudi tu
je potrebno ves čas paziti na izvajanje in igranje. Notne vrednosti sicer poznam, vendar pa se
mi pojavlja razkorak med teoretičnimi osnovami in praktično izvedbo. Tako so lahko
popolnoma enostavne notne vrednosti, zahtevne. Vse to se povezuje tudi z ritmom in
metronomom. Tega sem sicer pri igranju uporabljal tudi v prejšnjih letih, vendar pa ga sedaj
uporabljam pogosteje in z njim tudi vadim in utrjujem svoje igranje klarineta. Lahko pa mirno
rečem, da je to kar bolj zahtevno področje. Za vsako aktivnost je potrebno tudi določeno delo
tudi doma. Sam ne maram stvari narejene na pol ali tako, da bi prišel na uro instrumenta
nepripravljen. Rad imam proste dneve, ko se lahko posvetim igranju klarineta in mi čas ne
predstavlja neke omejitve. Med šolskim tempom pa je kar malo bolj zahtevno, saj imam v
času pouka in tedna veliko aktivnosti, ki jih moram opraviti in izpeljati. Takrat ostane za vajo
manj časa. Vsekakor pa potem izkoristim vikende in takrat vadim bolj sistematično in
načrtno, tako dopoldne kot tudi popoldne.

5. Kaj vas najbolj motivira za vadenje klarineta?

V prvi vrsti je to, da sem na koncu vadenja sam zadovoljen z uspehom oz. izvedbo. Lahko
rečem, da mi je najpomembnejše, da pri igranju uživam, da je igranje že samo po sebi
nagrajujoče. Ob igranju in vadenju se sprostim, prav tako pa je to nek odmik od težav in
problemov. Ko igram, razmišljam o tem, kako bi odigral po svojih najboljših močeh. Seveda
se kdaj zgodi, da pri vajah nisem najbolj zbran. Takrat je tudi uspešnost slabša. Vsekakor pa
je
igranje zanimivo, čeprav pa mora biti človek zbran in osredotočen na to, kar igra. Ker me

17
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

igranje pomirja, sem na koncu igranja tudi sam zelo vesel in je to potem motiv za naslednje
igranje. Vedno igram po določenem načrtu, to pomeni, da je vadenje sestavni del mojega
urnika.

6. Ste opazili kakšne pozitivne učinke na življenje po tem, ko ste začeli igrati
klarinet in se ukvarjati z glasbo?

Vsekakor. Najbolj se igranje kaže pri aktivaciji prepone in tudi pri petju. Igranje
spodbuja in
pomirja. To se je pokazalo tudi v času korone. Takrat mi je bilo igranje klarineta, poleg teka
in planinarjenja, nekaj, kar mi je vlivalo energijo. Glede na to, da sem bil cel dopoldan za
računalnikom, je bilo igranje inštrumenta odmik od te situacije. Predstavljalo mi je neko
svetlo točko v dnevu. Prav tako je bilo igranje dokaz, da nisem “pokasiral” virusa. Resnično,
pomenilo mi je veliko in podobno občutim tudi sedaj. Klarinet me spodbuja k organizaciji
dela, vadenje pomeni neko obveznost, ki pa jo doživljam kot prijetno dolžnost. Ob igranju se
sprostim in glasbo doživljam kot obliko sproščanja. Dejansko je to naložba v sebe. Združujem
prijetno s koristnim. Prepričan sem, da je bila odločitev za igranje inštrumenta, pozitivna, saj
ves čas doživljam, da sem naredil in da delam nekaj pozitivnega zase. Seveda pa se tako tudi
samo potrjujem. To pa je dejansko tisto, kar si človek lahko le želi.
Na koncu bi se rad zahvalil glasbeni šoli Amarilis, učitelju Lanu in učiteljici Lari, ki me v
letošnjem šolskem letu poučuje klarinet. V tem šolskem letu je prav gotovo spoznala, da se
“starejši” učenci razlikujemo od mlajših. Prav gotovo pa nas vse povezuje in združuje velika
ljubezen do glasbe in igranja inštrumenta. To pa je najpomembnejše.

Ljubljana, 6. 5. 2023 Jože Lango

10. Zaključek

Učenje odraslih učencev je lahko zelo nagrajujoče. Odrasli so običajno močno notranje
motivirani in zagnani za delo. Pripravljeni so sprejemati naše nasvete in navodila. Seveda se

18
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

pri učenju odraslih pojavlja tudi veliko izzivov vendar, ko dosežemo skupne cilje in naredimo
spremembe, so nam naši učenci še toliko bolj hvaležni in tudi ponosni sami nase. Kot učitelji
moramo zmeraj strmeti k predajanju znanja in širjenju ljubezni do glasbe na vse okoli nas,
tako na mlajše generacije, kot tudi na odrasle učence. Z dobrim in načrtovanim učenjem lahko
našim odraslim učencem pomagamo uresničiti njihove sanje, da se naučijo igrati željeni
inštrument in to je tudi naše glavno poslanstvo, da naprej širimo glasbo, veselje do igranja in
zadovoljstva le ob tem.

11. Viri in literatura

Houle, C. (1976). The Nature of Continuing Professional Education. V Smith, R.: Adult
Learning: Issues and Innovations. ERIC Clearinghouse in Career Education, Northern
Illinois University, Chicago

Klinc, A. (2016). Javne in zasebne glasbene šole. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru,
Pravna fakulteta

Krek, J. in Šimec M. (1996). Zasebno šolstvo. Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana,

str. 85-86

Lesar, I. (2021). Predavanja predmeta Pedagogika in andragogika na Akademiji za glasbo

v Ljubljani (2021/2021)

Ogrizović, M. (1966). Metode izobraževanja odraslih. Zagreb: Radničko sveučilište Moša

Pijade

Roras, R. (2021). Why music lessons benefit adults.

https://www.musichouseschool.com/8-ways-music-lessons-benefit-adults
(nazadnje obiskano dne: 13. 05. 2023)

19
 Specialna didaktika II (2023) POUČEVANJE KLARINETA ODRASLIH UČENCEV V SISTEMU
PRIVATNIH GLASBENIH ŠOL: Seminarska naloga. Ljubljana: UL AG

Smith, M. K. (2002). Malcolm Knowles, informal adult education, self-direction and

andragogy. https://infed.org/mobi/malcolm-knowles-informal-adult-education-self-
direction-and-andragogy/ (nazadnje obiskano dne 05. 05. 2023)

Urad Slovenske Nacionalne komisije za Unesco in Andragoški center Slovenije (1997).

Hamburška deklaracija Urad Slovenske nacionalne komisije za Unesco Ljubljana, str. 2.
https://arhiv.acs.si/publikacije/Hamburska_deklaracija.pdf (nazadnje obiskano dne 13.
05. 2023)

20