ŽIVČNI SISTEM

Sabina Lepen Narić

 RAZDELITEV ŽIVČEVJA

Po načinu delovanja ločimo:

Somatsko živčevje ali telesno živčevje ali
zavestno živčevje
- je pod nadzorom velikih možganov
- se zavedamo njegovega delovanja
- s krčenjem skeletnih mišic odgovarjamo na zunanje
dražljaje
Vegetativno živčevje ali podzavestno živčevje ali
avtonomno živčevje
- nadzira delovanje notranjih organov
- deluje samodejno, neodvisno od naše volje
Glede na lego ločimo:
Osrednje ali centralno živčevje (CŽS)
- obsega možgane in hrbtenjačo
Obkrajno ali periferno živčevje
- predstavlja 12 parov možganskih živcev
- 31 parov hrbtenjačnih živcev
 CŽS IN
PERIFERNI ŽIVČNI SISTEM
MOŽGANI

HRBTENJAČA

ŽIVCI
HRBTENJAČA
Lega :
- v hrbteničnem kanalu
od velike line v
zatilnici do drugega
ledvenega vretenca
- nadaljuje se kot snop
hrbtenjačnih živcev, ki
mu pravimo konjski
rep
HRBTENJAČA
HRBTENJAČA
 OVOJNICE OKROG HRBTENJAČE

• trda mrena; zunanja , ki je hkrati pokostnica

hrbteničnega kanala
• pod njo je pajčevnica
• žilnica leži na sami hrbtenjači prehranjuje živčne
celice.

Med žilnico in pajčevnico je možgansko

hrbtenjačna tekočina, ki varuje hrbtenjačo
pred udarci in blaži tresljaje.
HRBTENJAČA V PREREZU
• CENTRALNI KANAL
napolnjen z možgansko-hrbtenjačno tekočino, mozgovna,
cerebrospinalna tekočina

• SIVINA
dva sprednja ali trebušna rogova s telesi gibalnih
živčnih celic
dva zadnja ali hrbtna rogova s čutilnimi živčnimi celicami

• BELINA
obdaja sivino
zgrajena je iz mielinskih čutilnih in gibalnih živčnih vlaken.

Med čutilnimi in gibalnimi živčnimi celicami so v sivini

hrbtenjače pogosto še vmesne živčne celice ali
internevroni.
 HRBTENJAČNI ŽIVCI
• v trebušni korenini so gibalna vlakna, ki izhajajo iz
trebušnih rogov sivine in nosijo ukaze za delovanje
mišic, žlez in notranjih organov.

• hrbtna korenina ima le čutilna vlakna, ki vstopajo v

hrbtni rog sivine, v katerega prihajajo informacije iz čutil v
koži, mišic, sklepov in notranjih organov.

• Obe korenini se združita v mešani hrbtenjačni živec.

 REFLEKSI
- hitri odzivi živčevja na zunanje
in notranje dražljaje
- imajo obrambno vlogo,
vzdržujejo določen položaj
telesa.

REFLEKSNI LOK
- vzburjenje teče po čutilnih
živčnih vlaknih s periferije
v osrednje živčevje-
hrbtenjačo
- tu preide informacija na
gibalna živčna vlakna, ki
prenašajo odgovor do
mišic
- refleksni loki so povezani
tudi z možgani
HRBTENJAČNI REFLEKS

INTERNEVRON

mišica odgovori na
dražljaj
ČUTILNO
ŽIVČNO
VLAKNO

MOTORIČNI
NEVRON
 Refleksi so lahko
• preprosti (enostavni): pogačični refleks
• sestavljeni; iz več preprostih refleksov, ki se po
dražljaju sprožijo en za drugim.

Naše telo izvaja številne refleksne gibe:

kašljanje, dihanje, srčni utrip, krčenje žil,
gibanje črevesja. Stanje, hoja in sedenje so
skupek refleksnih gibov.
 Možgani

• skladiščijo, obdelujejo podatke,

jih primerjajo med seboj in se
hitro odzovejo na spremembe
v okolju

• pri odraslem tehtajo okrog

1,4 kg

• zapolnjujejo lobanjsko votlino

• dobro zavarovani z
• tremi ovojnicami, lobanjskimi
kostmi in kožo, plavajo v
možgansko-hrbtenjačni
tekočini
DELI
MOŽGANov

So petdelni:
- veliki možgani
- mali možgani
- srednji možgani
- most možgansko
- podaljšana hrbtenjača deblo
Podaljšana
hrbtenjača
• je nadaljevanje hrbtenjače

• refleksna središča za pomembne

življenjske funkcije: dihanje, srčni utrip,
požiranje, sesanje, kašljanje, kihanje,
bruhanje, širjenje in oženje žil

• Večina od 12 parov možganskih živcev

izhaja iz podaljšane hrbtenjače
• Večina od 12 parov
možganskih živcev
izhaja iz podaljšane
hrbtenjače
 Mali možgani
• ležijo na zadnji strani lobanjske votline
• sestavljeni iz dveh polobel ali hemisfer

Naloge:
• so eno najvažnejših gibalnih središč,
• skrbijo za držo telesa in orientacijo v prostoru
• vanje prihajajo sporočila iz ravnotežnega organa, skeleta in mišic.
• uravnavajo reflekse, ki so potrebni za skladnost naših gibov, mišični
tonus in ravnotežje telesa.

Če mali možgani obolijo, postanejo mišični gibi nenatančni,

mišični tonus popusti, pojavlja se vrtoglavost, hoja je
nezanesljiva, kot v pijanosti.
 Veliki
možgani

• zavzemajo večji del

lobanje

• z globoko podolžno brazdo

so razdeljeni v levo in
desno hemisfero, ki sta
povezani z živčnimi vlakni

• belina je v osrednjem delu,

na površju je siva
možganska skorja
Na vsaki polobli razlikujemo štiri režnje:
čelni
temenski
zatilni
senčni reženj
 Možganska skorja debela do 5mm
močno nagubana
(površina povečana)
Možganska središča:
• čutilna središča
(v temenskem, zatilnem, in senčnem
predelu)

• asociacijska
središča
• gibalna središča
(v čelnem predelu)
 Možganska skorja je sedež:

• zavestnega mišljenja, volje, razuma

• vseh zavestnih gibov
• čustvovanja in duševnega življenja
• izbira pomembna sporočila in zavrača
nepomembna
• usklajuje programe v nižjih središčih in
daje navodila za podzavestna dejanja
 Asociacijska središča
• usklajujejo sporočila iz čutil.
• V njih se ustvarjajo živčne sledi ali engrami.

• Engram je sled, ki jo v živčnem sistemu zapusti

dražljaj ali doživetje in jo lahko živčevje ponovno
uporabi.
• Asociacijska središča omogočajo razumevanje,
odločanje, mišljenje, spoznavanje, hranjenje
podatkov in njihov priklic iz spomina.
• Leva polobla upravlja
desno polovico telesa in
obratno.

• Če možganska kap
prizadene središče za
gibanje v levi možganski
polobli, bo postala hroma
in neobčutljiva desna
polovica telesa.
 Srednji možgani

• delujejo kot preklopna enota med velikimi

možgani in ostalimi deli osrednjega
živčevja
• nadzorujejo delovanje zenice (zenični
refleks)
 Medmožgani

• ležijo med velikimi in srednjimi možgani

• razdeljeni so na več delov,
najpomembnejša sta talamus in
hipotalamus
 Talamus
• sporočila iz različnih čutil
zbere in posreduje v velike
možgane
• poskrbi, da se vsaka vrsta
impulzov razporedi iz
posameznih čutil v ustrezno
središče v velikih možganih
Hipotalamus:
• središča življenjsko
pomembnih funkcij, ki
uravnavajo presnavljanje,
telesno temperaturo, krvni
tlak, količino vode in soli v
telesu, čustvene reakcije
(zadovoljstvo, jeza, spolni
nagon)
• nadzira avtonomno živčevje
in hormonske žleze (hipofizo)
in tako sodeluje pri nadzoru
notranjega okolja
 Možgansko deblo

• preplet živčnih celic in njihovih vlaken

sestavlja mrežasto tvorbo, ki je odgovorna
za aktivnost telesa, ker vzdržuje možgane
v stanju budnosti in pozornosti
• nadzira sporočila, lahko jih ojača ali zavre,
izbere tista, ki so za telo trenutno
najvažnejša
 Limbična skorja

• med možganskim deblom in velikimi

možgani
• središče za čustvene reakcije (veselje,
strah , skrbi)
 VEGETATIVNO ŽIVČEVJE

• deluje samostojno in nanj zavestno ne moremo vplivati,

ker ni pod nadzorom velikih možgan
• je avtonomno živčevje
• nadzira delovanje notranjih organov (dihala, prebavila,
krvna obtočila, izločala, koža, spolovila, žleze)
• središča so v hrbtenjači in možganskem deblu
• s posebnimi živčnimi progami se povezujejo z velikimi
možgani
• vegetativni živci izhajajo iz hrbtenjače in možganskega
debla, nekaj časa potujejo skupaj z hrbtenjačnimi in
možganskimi živci, nato jih zapuščajo in gredo k
notranjim organom kot samostojni živci
• avtonomne živčne poti nadzoruje hipotalamus
 Delimo ga na:

• simpatično živčevje; pospešuje

delovanje organov, živčni končiči izločajo
adrenalin, simpatični živci izhajajo iz
prsnega in ledvenega dela hrbtenjače,
avtonomni živčni vozli (gangliji) sov obliki
strnjene verige na vsaki strani hrbtenice
• parasimpatično živčevje; zavirajo
delovanje organov, živčni končiči izločajo
acetilholin, svoja središča ima v
možganskem deblu in križnem delu
hrbtenjače, ganglije pa v bližini organov, ki
jih oživčujejo.
• večina notranjih organov je oživčena z
obema sistemoma
 BOLEZNI ŽIVČEVJA

• shizofrenija; duševna bolezen med katero bolnik izgubi stik z

resničnostjo
• anoreksija; duševna bolezen mladostnikov- obsedenost glede
telesne teže, bruhanje, hujšanje, težave s srcem in ožiljem,
slabokrvnost, izostanek menstruacije
• bulimija; motnja prehranjevanja: prenajedanje in bruhanje
• degenerativne bolezni: alzheimerjeva bolezen, parkinsova
bolezen; opešanje razuma, spomina, neprepoznavanje bližnjih,
izguba orientacije v času in prostoru.
• vse vrste odvisnosti od drog (nikotin, alkohol, opij, kokain,
heroin,…); telesno in duševno propadanje
 POŠKODBE DELOV ŽIVČEVJA

• pretres možganov; znaki: bledica, težko dihanje,

počasen pulz, kratkotrajna nezavest, izpad refleksov,
vrtoglavica, glavobol, bruhanje, kratkotrajna izguba
spomina
• vročinska kap; zaradi pregretosti organizma: omotica,
šumenje v ušesih, pospešeno bitje srca, nezavest,
včasih krči in zmedenost
• sončarica: vrtoglavica, pospešeno bitje srca, močno
potenje, glavobol, motnje zavesti
• zlom tilnika: smrt zaradi prekinitve bitja srca in dihanja
• paraliza: popolna ali delna ohromelost telesa
• otroška paraliza: virusno obolenje osrednjega živčevja;
ohromelost delov telesa