PERIFERNA UTRUJENOST

e je periferna utrujenost visoka potem imamo intervale do nae mejne temperature, zelo kratke. Zaradi tega, je morebiti to vzrok manjega razvoja. Se pravi, ohlajanje telesa med naporom je zelo pomembna stvar. Periferna utrujenost se lahko pojavi na: 1. MOTORINI NEVRON (obiajno motorini nevron ni tisti kjer bi se lahko zgodila periferna utrujenost) 2. IVNO-MIINA SINAPSA ( prvo mesto kjer lahko pride do periferne utrujenosti) 3. MIINA CELICA in VZDRALJIVOST SARKOLEME ( prvi se z draljajem srea na povrini, ravno na sarkolemi. Preko sarkoleme tee mirovni akcijski potencial. To je drugo mesto kjer se lahko pojavi utrujenost (poleg sinapse). Obstajajo dokazi, da je to mesto lahko ali pa
tudi ni kraj nastanka (pojava) utrujenosti. Obstaja monost zmanjanja sproanja acetilholina iz ivnih koniev, kar bi lahko bilo povezano z utrujenostjo.

4. KONTRAKTILNI MEHANIZEM 5. ZMANJANJE ZALOG GORIV 6. KOPIENJE PRESNOVNIH PRODUKTOV

AT 1: POJAVI UTRUJANJA V IVNO-MIINI SINAPSI IVNO-MIINA ZVEZA

-M zvezo tvorita motorina: konna ploica in konna vejica nevrita. (SLIKA 1)

Slika 1: ivno miini stik med motorinim ivcem in miino celico

Da se miica skri, jo je treba vzburiti. Vzburi se prek ivnih vlaken, ki oivujejo miico. ivno vlakno se v miici razveja in tvori z razlinimi miinimi vlakni motorino ploico. Po enem gibalnem ivnem vlaknu se zato preko tevilnih motorinih ploic vzburijo razlina miina vlakna. Skupino miinih vlaken, ki jih hkrati vzburi eno ivno vlakno, skupaj z ivnim vlaknom imenujemo motorina enota. Razmerje med tevilom ivnih vlaken in tevilom miinih vlaken je lahko 1: 1900. Veje kot je to razmerje, natanneje gibe lahko opravlja skeletna miica. V motorini ploici, kot imenujemo stik med ivnim koniem ivnega vlakna in miino celico, je med ivno in miino membrano sinaptina rea. Ko pridejo ukazi za krenje v obliki ivnih impulzov po ivnem vlaknu do miine celice, se iz ivnih koniev v podroju motorine ploice sprosti iz sinaptinih veziklov ivni prenaalec acetilholin. Ukaz za krenje se raziri vzdol aksona ivne celice v obliki akcijskega potenciala.

Slika 2: Poveava ivno-miinega stika

Motorina konna ploica je podroje miine celice. Lei tik pod konnim delom ene od vejic nevrita motonevrona. motonevron oivuje miino celico. Motorina konna ploica in konna vejica nevrita tvorita ivno-miino zvezo (sinapso). Na eni strani ivno miine zveze prihaja ivec z svojim zakljunim delom oz. vejico. V njem so mehurki s keminim prenaalcem elekrinih draljajev acetilholinom (ACh).

ACh ima funkcijo, da takratni elektrini draljaj spremeni v kemini in nato se na membrani nadaljuje zgodba o elektrinem draljaju.

VZROKA ZA UTRUJENOST STA:

1. ZMANJA
SE RAZGRADNJA

ACh

NA SINAPTINI REI

Ob sproanju ACh se hkrati dogaja njegova razgradnja. e to ne bi dralo bi se ekscitacijski draljaj, (draljaj, ki spodbudi doloeno aktivnost v tarni celici) ki ga predstavlja ACh, prenaal na membrano miice. Tam bi se nabiral in bi vzburjal miino membrano. To se pri naporu ves as dogaja (ACh se prenaa ez in se tam vzburi membrana). e bi se to dogajalo brez prestanka se miica ne bi mogla sprostiti. Zaradi tega je zelo pomemben ACETILHOLINESTERAZA (AChE). To je encim, ki razgrajuje ACh na sinaptini rei. Ko AChE razgradi ACh, se miica sprosti. e pa pride do nesorazmerja pri tem delovanju lahko nastane utrujenost. To pomeni,da stalno, visokofrekvenno sproanje ACh-a, povzroi, da encim AChE ne more tako hitro razgrajevati ACh. Zato se ACh poasi kopii na sinaptini rei in zaradi tega se miica slabe sproa in pomeni, da lahko pride do utrujenosti.

2. ZMANJA SE TVORBA ACh Teoretino se lahko zgodi tudi, da se lahko zmanja zmogljivost resinteze oz. sproanje ACh. To pomeni, da se miica ve ne more vzburjati z dovolj veliko frekvenco. V tem primeru imamo drugo vrsto utrujanja.

AT 2: POJAVI UTRUJANJA V MIINI MEMBRANI

Molekule ivnega prenaalca (ACh) pripotujejo preko sinaptine ree in se veejo na posebne sprejemne molekule - receptorje, vgrajene v miino membrano ob motorini ploici. Molekule prenaalca so za miino celico draljaj, zato povzroijo v njej vzburjenje. Le-to se raziri po celotni membrani miinega vlakna in po posebnih cevasto ugreznjenih delih membrane pripotujejo v notranjost miinega vlakna. Vzburjenje poteka v obliki spremembe elektrine napetosti preko membrane, kar imenujemo akcijski potencial, ki potuje kot val po celotni membrani (SLIKA 4).

Slika 3: Vezava ACh na receptorje na motorini konni ploici

Slika 4: a) Membrana miine celice v ravnovesnem stanju; b) irjenje akcijskega potenciala

Nastanek in irjenje akcijskega potenciala

Miice naega telesa se odzivajo izredno hitro. Po stimulaciji je odzivni as miice dolg le nekaj milisekund. Akcijski potencial, ki ga povzroi zunanji elektrini draljaj, potuje po ivnem vlaknu do membrane miinih vlaken. Koncentracija natrijevih ionov je znotraj miine celice desetkrat veja kot zunaj miine celice. Koncentracija kalijevih ionov je zunaj miine celice trideset krat veja od koncentracije kalijevih ionov znotraj miine celice. Akcijski potencial pomeni spremembo v prevodnosti K+ in Na+, ki se izmenjata preko celine ovojnice. (SLIKA 4)

Pri nastanku akcijskega potenciala razlikujemo 4 faze (SLIKA 5): Zaetna faza: Membrana se edalje bolj depolarizira (membranski potencial postaja manj negativen). Ko se depolarizacija povea za okoli 20 mV (iz priblino -70 mV na -50 mV), se sproi akcijski potencial. Draljaj, ki povzroi depolarizacijo, je lahko motnja potenciala, ki se iri po membrani ali pa odpiranje natrijevih kanalkov v kemini sinapsi.

Faza hitre depolarizacije: Ko se dosee vrednost praga, se membrana hipoma nadalje depolarizira in membranski potencial postane celo pozitiven. Med hitro depolarizacijo se odprejo natrijevi kanalki in vdor natrijevih ionov iz zunanjosti celice (z desetkrat vejo koncentracijo kot v notranjosti celice) povzroi strmo naraanje potenciala proti pozitivni vrednosti (pozitivna povratna zanka). Opazimo, da se depolarizacija iri kot val po celici, kar imenujemo irjenje akcijskega potenciala. Faza repolarizacije: Kmalu po strmi depolarizaciji se membranski potencial zane vraati proti prvotni vrednosti. Natrijevi kanalki se namre v tej fazi zapirajo, kalijevi kanalki, ki so se zaeli odpirati kasneje, pa so v tej fazi odprti. Pretakanje kalijevih ionov iz celice v okolico povzroi vnovino padanje membranskega potenciala proti zaetni negativni vrednosti. Faza hiperpolarizacije: Preden se membranski potencial dokonno ustali na zaetni vrednosti mirovnega membranskega potenciala, je za nekaj asa celo bolj negativen kot na zaetku. V tej fazi so vsi natrijevi kanalki e zaprti, doloen dele kalijevih pa je e vedno odprtih iztok kalijevih ionov povzroi nadaljnjo padanje potenciala. ele ko se zaprejo tudi vsi kalijevi kanalki, se membranski potencial ustali pri vrednosti mirovnega membranskega potenciala. Za uravnavanje natrija in kalija v zaetno stanje skrbi Na-K rpalka. rpalka deluje tako, da prerpa tri natrijeve ione ven, soasno pa dva kalijev ion v celico. Tako Na-K rpalka povrne koncentracijo natrijevih in kalijevih ionov v notranjosti in zunanjosti celice v zaetno stanje. Reemo, da se membrana repolarizira. Ta proces je relativno poasen.(SLIKA 5,6)

VZROKA ZA UTRUJENOST SO:

1. Ponavljanje faz akcijskega potenciala povzroi spremembe vsebnosti elektrolitov in teave pri repolarizaciji! Zaradi tega pride do UTRUJENOSTI, ki se pojavi kot upoasnitev prevodnosti membrane! 2. Problem nastane, ko K+ gre iz miice v medcelinino in se zane tam izgubljati. Zaradi tega rpalke vseh sosednjih miic teijo k temu, da bi porpale ta K+ nazaj. Zaradi tega lahko prav tako nastanejo teave. 3. rpalke za delovanje potrebuje ATP.

4. Pri naporu je problem, da se to sploh vzpostavi. Pri tem se lahko zgodi, da se prevodnost skozi membrano (zaradi sprememb K+ in Na+) zane zmanjevati in to pomeni upoasnitev prevodnosti po tej membrani. Napor, ki pomeni ponavljanje teh dogodkov, pomeni tudi to, da se vsakokrat nekaj teh elektrolitov (e posebej velja za K+, ki gre ven) izgubi in miica ga ne pridobi nazaj. Posebej, e se zanejo pojavljati tudi drugi znaki, ki pomenijo velik napor za Na+/K+ rpalke, da bi delale s polno mojo. Posledica je, da je draljaj poasneji po membrani. 5. Ker je sila miice odvisna od frekvence vzdraenja, vidimo, da se, kljub enaki frekvenci vzdraenja, upoasni depolarizacija miice. Prihaja do nesorazmerja. Miica se odziva vedno poasneje in zaradi tega deluje na breme oz. na upor z manjo silo. To je tretja zaporedna znailnost utrujanja-MO UTRUJANJA, ki se imenuje UPOASNITEV DEPOLARIZACIJE PO MEMBRANI. 6.

Slika 5: Shematski prikaz akcijskega potenciala

Slika 6: Na-K rpalka prerpa 3 Na ione iz celice, zatem pa 2 K iona v celico

AT 3: POJAVI UTRUJANJA V KONTRAKTILNEM MEHANIZMU

Pojavi utrujanja so naslednji: 1. H+ zasedejo aktivna mesta na troponinu pred Ca++ 2. Manj Ca++ se izloi iz cistern sarkoplazemskega retikuluma 3. Ca++ ostaja v sarkoplazmi, saj ga rpalka ne more izrpati nazaj v sarkoplazemski rezikulum 4. Aktivnost Miozin ATP-eaze se zmanja v acidozi

Krenje miine celice

Miino krenje je drsenje tankih aktinskih nitk med debelejimi miozinskimi nitkami. Dolina nitk ostaja nespremenjena. Krajanje sarkomere je posledica oenja I in H pasu; Z liniji se pribliujeta. Teorija drsenja temelji na procesu vzpostavljanja povezave med miozinskimi glavicami in aktivnimi mesti na aktinu ter premikanju prenih mostikov glavic miozina) prosti sredini sarkomere. Krenje je torej posledica zaporedno potekajoih ciklov prenih mostikov. Mehanizem enega prenega mostika: preni mostiek se vee na specifino mesto na aktinski nitki preni mostiek se uporne proti sredini sarkomere (sredini A pasu) in pri tem potegne aktinsko nitko s seboj prekine se zveza med prenim mostikom in aktinom; preni mostiek se vrne v prvotni poloaj in je pripravljen za nov cikel (vezavo na novo mesto na aktinu) Drsenje aktinskih niti je posledica delovanja prenih mostikov, ki jih roke vleejo proti sredini sarkomere. Vsak preni mostiek sledi svojemu lastnemu neodvisnemu ciklu gibanja, tako da je v vsakem trenutku krenja le 50% prenih mostikov v povezavi z aktinom, ostali so v vmesnih fazah cikla.(SLIKA 7)

Slika 7: Mehanizem enega cikla prenega mostika

1. Vloga

kalcija in uravnalnih proteinov pri miinem

krenju
Prehajanje miine celice iz faze mirovanja v fazo krenja in v njej sledeo fazo sprostitve je odvisno od poloaja uravnalnih proteinov (tropomiozin, troponin). Njihov poloaj uravnavajo Ca2+. e je koncentracija kalcija v sarkoplazmi nizka

(stanje mirovanja), uravnalni proteini prepreujejo interakcijo med aktinskimi in miozinskimi nitkami. Ko naraste koncentracija Ca2+ v sarkoplazmi nad 10-6 M, je to znak za zaetek sodelovanja med aktinom in miozinom. Kalcij se premakne na troponin C. Ta vezava premakne troponin I in prekine njegov inhibirajoi uinek (aktivira se miozin ATP-eaza) Poleg tega se premakne troponin T in potegne tropomiozin iz lebiev aktinske nitke (osvobode se mesta na aktinu za sodelovanje z miozinom). Posledica vezave Ca2+ na troponin C je torej aktivacija miozin ATPeaze in odkritje mesta na aktinu za vezavo z miozinom. (SLIKA 8)

2. Odpiranje kalcijevih kanalov pod vplivom ivnega impulza pogoj za zaetek miinega krenja
Pogoj za zaetek miinega krenja je odpiranje kalcijevih kanalov v sarkoplazemskem retikulumu (SR) in naraanje Ca2+ v sarkoplazmi. Odpiranje Ca2+ kanalov je posledica draenja miine celice. Miino celico vedno vzdrai draljaj, ki pripotuje po nevritu alfa motonevrona. (SLIKA 8)

VZROKA ZA UTRUJENOST STA: 1.1. H zasede aktivno mesto na aktinu

Med tem naporom so razlini elektroliti, ki se tam notri nabirajo. Nekateri prihajo, nekatreri odhajajo. Med njimi je tudi H. H, ker plava v citoplazmi, lahko zasede aktivno mesto na aktinu kjer je Ca. e si zagotovi to mesto, postane to mesto neaktivno in sila te miice se zmanja, ker ne pride do sklopa med aktinskimi in miozinskimi vlakni. Se pravi, ko je neposredno na kontraktilnem mehanizmu. 1.1.1. Utrujanje Ca rpalk

Ca2+ se v veliki meri veejo na ta aktivna mesta in zato pride do sklopa. e se ne veze imamo utrujenost povezano z H. Ampak del tega Ca, ki je povezan tam notri in pa, ki plava v citoplazmi, pa nam povzroa teave. Kajti, ta Ca elijo rpati nazaj saj je tam notri nekoristen, ker se ni usedel na aktivno mesto in ga ne potrebujemo. rpalke pa ga elijo rpati nazaj zato, da je zopet uskladien in bi pri ponovni depolarizaciji zopet skoi in morebiti zasede pravo mesto. To se dogaja ves as (ven-noter, ven-noter, ). Pri tem imajo zelo veliko in teko nalogo Ca rpalke. Ca rpalke se lahko tudi utrudijo,ko ne morejo ve tega poenjati ve tako uspeno. Zato je vedno ve nakopienega Ca. e se Ca ne more sprostiti na aktivna mesta, zaradi tega ne more opravljati svoje funkcije in lahko prihaja do utrujanja zaradi dveh vzrokov: zaradi tega, ker ga rpalke ve ne morejo potegniti nazaj (v sarkoplazemski retikulum) in zaradi tega ker je tam notri neuporaben (v sarkoplazmi). Povsod je problem ta, da vasih med naporom rpalke (prej smo imeli za druge snovi, zdaj smo imeli Ca) ne zmorejo ve v takni meri opravljati svojega dela kakor v zaetnem stanju.

Zaradi tega se: 1.) ZMANJA SILA in 2.) ker imamo kislo okolje, tudi pljuni cilj (ki vzpodbuja ATP, da se razgrajuje) in miozinska pregrada ne zmore ve opravljati svoje funkcije z enako intenzivnostjo. Zato se upoasn PLJUNI CILJ.

Slika 8: Vloga kalcija in uravnalnih proteinov pri miinem krenju

PREGLED ZAPOREDJA DOGODKOV V IVNO-MIINEM STIKU PRI MIINEM KRENJU:

1. Elektrokemini draljaj prispe do konnih vejic nevrita alfa motonevrona 2. ACh prenese draljaj na motorino konno ploico in povzroi akcijski potencial 3. Draljaj se po transverzalnih tubulih iri v notranjost miine celice (AChE unii ACh) 4. Povezanost transverzalnih tubulov z raziritvami SR povzroi odpiranje Ca2+ kanalov v membrani cistern; sledi prehajanje kalcija v sarkoplazmo 5. Ca2+ vpliva na regulacijske proteine tako, da je mona povezava med aktinom in miozinom 6. Ca2+ se vee na troponin C (SLIKA 8); ta vez premakne troponin I stran od miozina ATP-eaze (prekine se njegova inhibicija) in troponin T tako, da potegne tropomiozin stran od specifinih vezalnih mest na aktinu.

Slika 9:Celotni pregled ivno-miine (krenje in sproanje)

Sproanje miine celice

PREGLED ZAPOREDJA DOGODKOV MIINEM SPROANJU: V IVNO-MIINEM STIKU PRI

Obdobju krenja sledi as sprostitve, ki se zane, ko pade koncentracija Ca2+ ionov v sarkoplazmi pod 10-6M. Premikanje Ca2+ ionov med SR in sarkoplazmo je posledica dveh mehanizmov: Odpiranje kalcijevih kanalov v membrani SR pod vplivom draenja miine celice Delovanje Ca2+ rpalke, ki rpa Ca2+ iz sarkoplazme nazaj v SR. (SLIKA 9) Ko preneha delovanje miine celice, se zapro Ca2+ kanali in prevlada uinek Ca2+ rpalke (Ca2+ ATp-eaza v membrani SR); posledica je znievanje koncentracije kalcijevih ionov v sarkoplazmi. To povzroi prekinjanje zveze med troponinom C in Ca2+ in s tem premaknitev troponina I in T v prvotni poloaj s imer se vzpostavi stanje v mirovanju; troponin I inhibira miozin ATP-eazo na prenem mostiku, troponin T pa premakne tropomiozin nazaj v lebove aktinske niti in znova prekrije na njej sprecifina mesta za povezavo z miozinsko glavico. Za delovanje kalcijeve rpalke je potrebna energija iz ATP-ja. (SLIKA 9)

Slika 10: Struktura krljivih proteinov (miozinski in aktinski miofilament)