DIHALA – APPARATUS RESPIRATORIUS

Zgornji del dihal sestavljajo nos, nosna votlina z obnosnimi votlinami in žrelo.
Spodnji del pa grlo, sapnik in pljuča.
Meja med zgornjim in spodnjim delom je žrelo, ki je križišče dihalne in prebavne poti.

NASUS – NOS
Nos je sedež vohalnega organa, glavna pot za zrak in resonančni organ.
Delimo ga v zunanji nos, nasus externus, in notranji nos, nasus internus,
ki je sestavljen iz nosnega preddvora, vestibulum nasi, in nosne votline, cavum nasi.

NASUS EXTERNUS ZUNANJI NOS

Zunanji nos ima obliko nepravilne tristranične piramide. Baza piramide pritrjuje zunanji nos na podlago.
Stranski ploskvi konvergirata in se stikata v zaobljenem hrbtišču nosu; dorsum nasi. Zgoraj, kjer prehaja
hrbtišče nosu v čelo, je nosni koren, radix nasi, na spodnjem koncu pa prehaja v konico, apex nasi. S
konice vstran potekata nosni krili, alae nasi, ki obdajata dve eliptični odprtini - nosnici , nares. Nosnici
ločuje spodnji del nosnega pretiria , pars mobilis septi nasi, ki poteka od konice k zgornjemu robu filtruma.
Na nosnem krilu je plitek žleb, sulcus alaris, ki loči premakljivi (mehki) del nosu in ale nazi od
nepremakljivega (koščenega).

Nos je sestavljen iz koščenega in hrustančnega ogrodja, iz mišičja in kože.

Koščeno podlago zunanjega nosu tvorijo: processus frontalis maxillae in ossa nasalia, ki omejujejo
aperturo piriformis.

Večji del zunanjega nosu ji iz hrustanca.

Hruslančno ogrodje tvori več hrustancev.

Cartilago nasi lateralis

ima obliko trikotne plošče. Zgoraj je hrustanec prislonjen na nosni kosti in
processus frontalis maxillae, spredaj prehaja v pars cartilaginea pretina , spodaj pa
je v zvezi z cartilago alans major.

Carulago alaris major

ima obliko podkve, obdaja sprednji del nosnice in ji daje tudi obliko.
Crus laterale sestavlja del nosnega krila in se na konici nosu upogne medialno in
preide v manjši crus mediale, ki poteka k hrustančnemu delu septuma.

Cartilagines alares minores

so ponavadi trije hrustanci v zadnjem delu nosnega krila.

Cartilago vomeronasalis Cartilagines nasales aceesoriae

je ozek tanek hrustanec, ki leži za spino nasalis anterior so majhni hrustanci okrogle oblike in leže spredaj med
in se tesno prilega cartilago septi nasi. alarnimi hrustanci.
Po nastanku pripada hrustanec vomeronazalnemu organu.

Mišično plast nosu tvorijo mimične mišice.

Koža nosu je na dorzurnu tanka in premakljiva, na krilih pa zadebeljena in čvrsta.

Na spodnji polovici nosu so v koži dobro razvite žleze lojnice.

 VESTIBULUM NASI – NOSNI PREDDVOR

Skozi nosnici vstopa zrak v parni nosni preddvor, vestibulum nasi. Rob,
limen nasi, katerega tvori spodnji rob cartilago nasi lateralis, loči
preddvor od nosne votline. Vestibulurn nasi je pokrit s kožo, ki ima
večskladni ploščati epitelij, številne dlake, vibrissae, žleze lojnice in
znojnice. Ob limen nasi prehaja koža v sluznico.

CAVUM NASI – NOSNA VOTLINA

Nosna votlina sega od limen nasi do hoan.

Ima obliko štiristranične prizme, na kateri razlikujemo dno, svod, stranski steni in medialno steno.

Svod nosne votline tvorijo

corpus ossis sphenoidalis, lamina cribrosa etmoidalne kosti, pars nasalis frontalne kosti in ossa nasalia

Nosna votlina je najvišja v predelu, kjer svod tvori lamina cribrosa, navzpred se
svod spušča počasi, navzad pa strmo.

Medialno steno tvori nosni pretin, septum nasi, ki obenem razdeli

nosno votlino v desno in levo polovico.
Pars ossea sestavljata lamina prependicularis ossis ethmoidalis in
vomer.
Pars cartilaginea je cartilago septi nasi.
Pars membranacea je vezivni del pretina med obema nosnicama.

Septum nasi je pokrit s sluznico, del pretina pa, ki pripada nosnemu preddvoru, je
pokrit s kožo. Večkrat je pretin ukrivljen v levo ali desno, deviatio septi nasi.

Dno nosne votline je ravno in širše od svoda. Tvorijo ga spredaj processus palatinus maxillae, zadaj
lamina horisontalis ossis palatini. Koščena osnova je pokrita s sluznico. Med korpusom maksile in os
incisivum je kanal, canalis incisivus, ki poteka navzgor in se deli v dva kraka, ki se odpirata v desno in levo
nosno votlino. Po kanalu poteka n. nasopalatinus. V sluznici pa, ki pokriva hrustančasti del septuma je, ne
redko, majhna odprtina, ki vodi v cev s slepim koncem. To je organon vomeronasale Jacobsoni.

Na lateralni strani je pokrit z respiratornim, na medialni pa z zakrnelim vohalnim epitelijem.

Stene nosne votline sestavljajo kosti splenhnokraniuma.

Na stranski steni nosne votline so tri

nosne školjke, conchae. Sprednji del lateralne stene
Zgornja in srednja nosna med limen nazi in svodom
školjka, coneha nasalis nosne votline ter pred
superior in media, pripadata nosnimi školjkami je gladek,
sitki. Spodnja nosna školjka, carina nasi. V tem predelu
coneha nasalis inferior, je med lateralnim zidom in
samostojna kost. Četrta svodom je brazda, sulcus
školjka, coneha nasalis olfactorius, ki vodi zrak v
suprema (Santorini), je vohalni predel. Pred srednjo
konstantna pri novorojenčku, nosno školjko je majhna
pri odraslem človeku pa je zadebelitev, agger nasi.
bolj redka.
 Med nosnim pretinom in školjkami je skupen prostor, meatus nasi communis.
Med školjkami in stransko steno so nosni prehodi, meatus nasi superior, medius in interior.
V te nosne prehode se odpirajo obnosne votline, sinus paranasales
in izvodilo za solze, canalis nasolacrimalis.
Vsi meatusi se zadaj skupno končajo v 1 cm dolg prehod, meatus nasopharyngeus.

Zgornji nosni prehod, meatus nasi superior, poteka v dorzokavdalni smeri in je kratek, ker se od zadaj boči
v nosno votlino telo sfenoidalne kosti. Vanj se odpira del etmoidalnega sinusa - cellulae posteriores.
Sinus sphenoidalis se odpira v žepno, recessus sphenoethmoidalis, ki je zadaj nad zgornjo školjko, med
lamino kribrozo in sprednjo steno sfenoidalne kosti.

Srednji nosni prehod, meatus nasi medius, je prehod pod

srednjo školjko. Na njegovi lateralni steni je polmesečasta zev,
hiatus semilunaris, ki prehaja navznoter v plitek lij,
infundibulum ethmoidale, v katerega se odpirajo zgoraj
sinus frontalis in cellulae anteriores sinus ethmoidalis,
spodaj pa sinus maxillaris.
Hiatus semilunaris omejuje zgoraj izbočenje sitke,
bulla ethmoidalis, spodaj pa processus uncinatus.

V spodnji nosni prehod, meatus nasi inferior, se izliva

solzevod, canalis nasolacrimalis.

NOSNA SLUZNICA - TUNICA MUCOSA NASI

pokriva nosno votlino spredaj do limen nasi in sega tudi v obnosne votline. Po zgradbi delimo sluznico na:

Regio olfactoria Regio respiratoria

obsega zgornjo školjko in njej nasproti ležeči predel
septuma. Sluznica je debelejša in nekoliko rjavkasta
v nasprotju z respiratomo regijo, kjer je rdečkaste
barve in vsebuje nekaj pigmenta. V olfaktornem
delu sluznice so vohalne receptorne celice, od
katerih potekajo nn. olfactirii skozi lamino kribrozo
k bulbus olfactorius. V sluznici so še glandulae
olfactoriae, ki izločajo specifični sekret.
je pokrita z večskladnim migitalčnim epitelijem.
Lamina propria mucosae je posebno dobro razvita
na školjkah. V njej so žleze, glandulae nasales,
katerih sekret vlaži sluznico. Pod sluznico je dobro
razvit venozni pletež, plexus cavernosi concharum,
in to zlasti na spodnji školjki.
Na hrustančnem delu septuma v višini spodnje nosne školjke,
so številne žile in bogate arteriovenozne anastomoze. Iz tega
predela, imenovanega Kiesselbachov predel, locus
Kiesselbachi, navadno izvirajo krvavitve iz nosu.

V nosni votlim se zrak očisti, ovlaži, segreje in izstopi iz nosne votilne skozi hoane v žrelo.
V žrelu se pot zraka križa s prebavno potjo in zavije navzpred in navzdol v grlo.

Zgornjo tretjino nosnega pretina in zgornji del lateralne stene nosne votline preskrbujeta s svojimi vejami a.
ethmoidalis anterior in posterior, ki izvirata iz a. oftalmike. Ostali dve tretjini septuma in lateralne stene
pa preskrbujejo aa. nasales posteriores, laterales in septi, končne veje a. maksilaris.
Vene nosne votline tvorijo gosto kapilarno mrežo kavernoznega značaja. Večje vene odtekajo z
istoimenskimi arterijami.

Mezgovnice iz sprednjega dela nosne votline in paranazalnih sinusov se izlivajo v nodi lymphatici
submandibulares. Iz posteriornega dela pa odteka limfa v lnn. retropharyngei.

N. ethmoidalis anterior, n. ethmoidalis posterior in nn. nasales posteriores superiores so za sprednji

predel nosne votline, za zgornjo in del srednje školjke, nn. nasales posteriores inferiores laterales pa za
del srednje in spodnjo nosno školjko in zadnji del nosne sluznice. Simpatična nitje za nosno votlino pride iz
zgornjih torakalnih segmentov preko ggl. cervicale superius. Parasimpatično po n. facialis preko ggl.
pterygopalatinum. Fila oifactoria so za področje svoda nosne votline.
 LARYNX – GRLO
je del respiratornega aparata, leži v srednjem delu vratu med žrelom in sapnikom. Sega od zgornjega roba 4.
do spodnjega roba 6. vratnega vretenca. Pri otroku leži višje, tako, da njegov spodnji rob sega do 4. vratnega
vretenca. Končno lego dobi šele v puberteti. Descensus grla je posledica ohlapnosti vratne muskulature. Pri
moškem je grlo večje in močneje štrli navzpred kot prominentia laryngea (pomum Adami). V puberteti
grlo hitreje raste in se zato tudi špranja med glasilkama v prvem letu pobertete podaljša skoraj za enkratno
dolžino. Pri tem se spremeni tudi glas, mutacija.

CARTILAGO THYROIDEA – ŠĆITASTI HRUSTANEC

je zgrajen iz dveh ploščic, lamine dekstre in lamine sinistre. Ploščici

konvergirata navzpred in se združita pri ženskah in otrocih v topem kotu
120O, pri moških pa v bolj ostrem kotu 90 O, prominentia laryngea.
Zgornji rob hrustanca je v sredini zarezan, incisura thyroidea sup.
Z dorzalnega roba ploščice izhaja navzgor daljši rog, cornu superius,
navzdol pa krajši rožiček, cornu inferius. Na lateralni ploskvi je
greben, ki poteka od zgoraj zadaj poševno navzpred, linea obliqua,
narastišče oziroma pripenjališče mišic: m. sternothyroideus, m.
thyrohyoideus in pars thyropharyngea spodnjega faringealnega konstriktorja. Izmed hrustancev grla je
cartilago thyroidea največji. Od spredaj je dobro tipljiv in kot ščit obdaja druge hrustance grla.

CARTILAGO CRICOIDEA – OBROČAST HRUSTANEC

ima obliko pečatnega prstana. Lok, arcus, leži spredaj in se navzad dvigne in
preide v ploščo, lamina. Zgornji rob lamine je rahlo za rezan in na njej sta dve
ovalno konveksni sklepni ploskvi, facies articularis arytenoidea, za piramidasta
hrustanca. Na lateralni strani, v bližini spodnjega roba, je na vsaki strani
sklepna ploskev za tiroldni hrustanec.

CARTILAGO ARYTENOIDEA – PIRAMIDASTI HRUSTANEC

je paren, ima obliko tristranične piramide, katere baza ima sklepno ploskev za obročasti
hrustanec in tri vogale. Sprednji vogal je podaljšan v odrastek, processus vocalis, na katerega je
pripeta glasilka. Stranski vogal se podaljšuje v processus muscularis. Nanj so pripete mišice, ki
spreminjajo položaj piramidastega hrustanca.
Facies medialis in facies posterior sta ravni, facies anterolateralis pa je
vdolbena. Zgornja vdolbina, fossa triangularis, in spodnja vdolbina,
fossa oblonga, sta povezani z lokastim grebenom,
crista arcuata. V zgornji vdolbini so žleze, glandulae lacyngeae
mediae.

CARTILAGO CORNICULATA (SANTORINI)

je paren hrustanec v obliki majhnega nekoliko upognjenega stožca. Nahaja se na vrhu
piramidastega hrustanca. Pokrit s sluznico tvori tuberculum corniculatum.

CARTILAGO CUNEIFORMIS
je za proso velik paren hrustanec, leži v sluznični gubi, ki poteha od aritenoidnega
hrustanca na epiglotis in tvori tuberculum cuneiforme.

CARTILAGO EPIGLOTTICA – POKLOPEC

ima obliko pahljače, na sagitalnem prerezu je ukrivljen v obliki črke S. Leži
spredaj na vhodu v grlo. Z vrhom, petiolus epiglottidis, je pripet na ščitasti
hrustanec ob zarezi. V sredini je epiglotis zadebeljen, carina epiglottica, ob
strani pa je tanjši.
 Cartilago thyroidea, cartilago cricoidea in večji del cartilago arytenoidea
so zgrajeni iz hialinega hrustanca, ki v starosti poapni.
Cartilago epiglottica, apex in processus vocalis piramidastega hrustanca,
cartilago cuneiformis in corniculata pa so zgrajeni iz elastičnega hrustanca.

Hrustanci grla so med seboj povezani deloma diartrotično deloma sinartrotično. Sem prištevamo tudi razne ligamente in sluznične
gube, ki vežejo posamezne dele grla med seboj in grlo z okolico.

ARTICULATIO CRICOARYTENOIDEA
je sklep med cartilago cricoidea in cartilago arytenoidea. Capsula articularis je ohlapna, sklep
pa je ojačen z lig. cricoarytenoideum posterius. V sklepu se vrši vrtenje okoli vzdolžne osi in
drsenje piramidastega hrustanca v stran. Po načinu gibanja je to jajčast sklep, articulatio
condylaris.

ARTICULATIO CRICOTHYROIDEA
je premična parna zveza med cornu inferius tiroidnega hrustanca in sklepno ploskvijo krikoidnega hrustanca.
Okrog prečno potekajoče osi se cartilago cricoidea nagiba naprej in nazaj. Po funkciji je to šarnirast sklep.
Zvezo ojačuje nežna sklepna ovojnica in lig. cricothyroideum, ki je razpet med
sprednjim delom obročastega hrustanca in spodnjim robom ščitastega hrustanca.

MEMBRANA THYROHYOIDEA
je razpeta med zgornjim robom tiroidnega hrustanca in os hyoideum. Njen srednji del
je odebeljen v lig. thyrohyoideum medianum, prosta stranska robova, ki potekata od
zgornjih rogov ščitastega hrustanca na velike rogove podjezične kosti, pa v lig.
thyrohyoideum laterale. Pogosto je v ta ligament vložen sezamski hrustanec,
cartilago triticea. Na vsaki strani je v membrani odprtinica, foramen thyroideum,
skozi katero prehajajo žile in živci v grlo.

Lig. cricotracheale prehaja s spodnjega roba krikoidnega hrustanca na zgornji rob

prvega hrustančnega obročka in membrano elastiko sapnika.

Lig. thyreoepiglotticum pripenja epiglotis na uroidni hrustanec,

lig. hyoepiglotticum pa na os hyoideum.
Prostor med poklopcem, podjezičnico in membrano tirohioideo je izpolnjen z maščevjem.
Lig. cricopharyngeum prehaja s stranskih robov obročastega hrustanca v steno žrela in pritrjuje grlo na
okolico.
MEMBRANA FIBROELASTICA LARYNGIS
Membrana quadrangularis je zgornji del fibroelastične membrane grla. Poteka
od stranskih robov poklopca in ščitastega hrustanca na vrh in stransko ploskev
piramidastega hrustanca. Zgornji prosti rob membrane je podlaga za sluznično
gubo, ki veže vrh poklopca in vrh piramidastega hrustanca, plica aryepiglottica.
Spodnji rob membrane kvadrangularis je zadebeljen v lig. vestibulare, ki poteka
v sluznični gubi, pliki vestibularis.

Spodnji del fibroelastične membrane grla je conus elasticus.

Membrana ima obliko stožca s poudarjeno elastično plastjo.
Poteka z loka in stranskih robov krikoidnega hrustanca
navzgor in se pripenja spredaj na tiroidni hrustanec, zadaj pa
na processus vocalis aritenoidnega hrustanca. Zgornji prosti
rob te membrane je lig. vocale. V mediani črti spredaj izstopi
conus elasticus na površino in povezuje kot lig.
cricothyroideum ali pars libera coni elastici krikoidni
hrustanec s spodnjim robom tiroidnega hrustanca.
 MIŠICE GRLA

M. arytenoideus transversus
je neparna mišica, razpeta med lateralnima robovoma aritenoidnega
hrustanca. Oži respiratorni del špranje med glasilkama.

M. arytenoideus obliquus
pokriva m. arytenoideus transversus. Poteka s processus muscularis,
diagonalno se križa, z istoimensko mišico nasprotne strani in se
pripenja na stranski rob in vrh piramidnega hrustanca.

M. thyreoepiglotticus
poteka s tiroidnega hrustanca na rob epiglotisa. Pri skrčenju potegne
mišica epiglotis k tiroidnemu hrustancu in razširi tako vhod v grlo.

M. aryepiglotticus
leži v pliki ariepiglotiki in nadaljuje potek m. arytenoideus obliquus. Snopiči
potekajo na epiglotis. Obe mišici potezata epiglotis navzdol in ožita vhod v grlo.

M. thyroarytenoideus
je parna mišica, ki leži nad m. cricoarytenoideus. Mišica ima dva dela: m. thyreoarytenoideus externus
in m. vocalis. Pri človeku sta mišici skoraj neločljivi. Mišica je razpeta med notranjo stranjo tiroidnega
hrustanca in pocessus vocalis aritenoidnega hrustanca. Lateralni del mišice m. thyroarytenoideus zbližuje
aritenoidna hrustanca, medtem ko medialni del m. vovalis regulira napetost glasilk.

M. cricoarytenoideus lateralis
je tudi parna mišica. Poteka z gornjega roba krikoidnega hrustanca
poševno na processus muscularis artenoidnega hrustanca. Je antagonist
prejšnji mišici, oži špranjo med glasilkama in zmanjšuje napetost glasilk.

M. cricothyroideus
je kratka močna parna mišica, razpeta med spodnjim zunanjim robom
ščitastega hrustanca in sprednjim zgornjim robom obročastega
hrustanca. Mišica je iz dveh delov: medialnega dela, pars recta, in
lateralnega, pars obliqua. Pars recta poteka proti tuberculum inferius
ščitastega hrustanca, pars obliqua pa skoraj horizontalno na cornu
inferius. Pri kontrakciji mišica dvigne lok, s tem se ploščica
obročastega hrustanca pomakne nazaj in glasilki se napneta.

M. cricoarytenoideus posterior (posticus)

je parna mišica, priraščena na zadnjo stran lamine krikoidnega
hrustanca in pripeta na processus muscularis aritenoidnega
hrustanca. Mišici vrtita processus muskularis v dorzalno smer.
Pri tem vrtenju se pomakne processus vocalis v lateralno smer,
špranja med glasilkama se razširi, glasilki se napneta.
 SLUZNICA GRLA
Plica aryepiglottica
poteka na vsaki strani s stranskega roba epiglotisa na aritenoidni hrustanec. Podlago gubi tvori zgornji prosti rob membrane
elastike in m. aryepiglotticus. Na dorzalnem koncu sta v to gubo
vložena dva hrustanca. Cartilago cuneiformis, pokrit s sluznico, tvori tuberculum cuneiforme. Medialno od njega je pod
sluznico cartilago corniculata, ki tvori tuberculum corniculatum.

Plica interarytenoidea
povezuje vrhova obeh piramid in je v sredini ugreznjena, incisura interarytenoidea.

Plica vestibularis
je parna sluznična guba, ki poteka v sagitaini smeri od tiroidnega hrustanca na vrh
aritenoidnega hrustanca. Podlago gubi tvori spodnji prosti rob membrane kvadrangularis,
lig. vestibulare, ter žleze in maščevje. Špranja med vestibularnima plikama je rima
vestibuli.

Plica vocali – glasilka

je pravtako parna guba z ostrim robom. Leži nižje od plike vestibularis in poteka s
tiroidnega hrustanca 0,5cm pod incizuro tireoideo superior na processus vocalis
aritenoidnega hrustanca. Podlaga glasilki so: lig. vocale, zgornji prosti rob konus elastikusa
in m. vocalis. Med glasilkama je špranja , rima giottidis. Pri živem človeku sta gasilki
sivobele barve.

Rima glottidis je špranja, ki jo omejujejo spredaj glasilki, zadaj pa cartilago arytenoidea.

Sprednji del špranje, pars intermembranacea (pars fonatoria), je ozek in
dolg, sega od tiroidnega do aritenoidnega hrustanca.
Zadnji del špranje, pars intercartilaginea (pars respiratoria), je širok ter
kratek in je med aritenoidnima hrustancema.
Za rimo glotidis je za razliko od rime vestibuli značilno, da se oži in širi. Položaj glasilk se
prilagaja vsakokratni funkciji. Pri vdihu se rima glotidis razširi, pri izdihu se nekoliko zoži.
Pri govorjenju in petju je raza le ozka špranja.

CAVUM LARYNGIS

Notranjost grla, cavum laryngis, je v sredini nekoliko zožena.

Hrustanci, mišičje in sluznične gube dajo na fronltalnem prerezu grlu obliko peščene ure.

Vestibulum laryngis, preddvor, je zgornji del grla. Vhod v vestibulum, aditus laryngis, omejujejo
spredaj epiglotis, na vsaki strani ptica aryepigiottica, zadaj pa plica interarytenoidea. Navzdol se
vestibulum laryngis zoži in plica vestibularis ga loči od naslednjega odseka.

Ventriculus laryngis je srednji del grla, ki ga omejujejo zgoraj plica vestibularis, spodaj ptica
vocalis. Ventriculus ima na vsaki strani žep, sacculus laryngis, ki sega v stranski steni grla navzgor in
se slepokonča.

Cavum infraglotticum je del grla pod glasilkama, ki se polagoma razširi in preide navzdol v sapnik.
Larynx spreminja svoj položaj predvsem pri požiranju, ko se pomika navzgor ali navzdol. To funkcijo
opravljajo suprahioidne in infrahioidne mišice.

A. laryngea superior, veja a. tiroidee superior in a. laryngea inferior veja a. tiroidee inferior.
Venozna kri odteka po istoimenskih venah.

Mezgovniee so številne in tvorijo dvojno mrežje, ki med seboj anastomozira in se izliva v nodi lymphatici
cervicales superficiales in nodi lymphatici cervicales profundi.

Motorično inervacijo za m. cricothyroideus da n. laryngeus superior, za vse ostale mišice pa n. laryngeus

interior. Senzibilna inervacija grla do glasilk pride po n. laryngeus superior, za spodnji del po n.
laryngeus inferior. Simpatična nitje pride preko ggl. cervicale medium, parasimpatično po n. vagusu v
ganglije, ki so v steni grla.