POVIRJE SPODNJE VELIKE VENE

V. ILIACA EXTERNA
Venozna kri iz spodnjega uda in trebušne stene odteka po veni iliaki eksterni oz. po veni femoralis. Le iz
notranje strani stegna in iz glutealnega predela zbirajo kri vene, ki se izlivajo v v. iliako interno.
Vena iliaca externa zbira kri iz področja, ki ga prehranjuje istoimenska arterija in je nadaljevanje vene
femoralis pod dimeljsko vezjo poteka do sakroiliakalnega sklepa, kjer se združi z veno iliako interno v veno
iliako komunis. Poteka medialno ob arteriji. Vanjo se vlivata v. epigastrica inferior in v. circumflexa ilium
profunda, ki zbirata kri iz stranskega in sprednjega dela trebušne stene.

V. ILIACA INTERNA
Poteka za istoimensko arterijo in zbira kri iz področja, ki ga
prehranjujejo veje arterije iliake interne. Izjema je le v.
umbilicalis, ki se v popku loči od umbilikalnih arterij in poteka
po spodnjem robu lig. falciforme proti porti hepatis. Tu se deli v
dve veji, ena se vliva v ramus sinister v. portae, druga pa se
nadaljuje kot ductus venosus (Arantii) navzad in se vliva v veno
hepatiko sinistro. Po rojstvu v. umbilicalis obliterira (lig. teres
hepatis), prav tako obliterira tudi ductus venosus (lig. venosum).
V. iliaca interna je kratka in vanjo se vlivajo parietalne in
visceralne vene. Parietalne vene zbirajo kri iz medenične stene
in glutealnega dela ter medialnega dela stegna. Visceralne
veje pa se formirajo iz venoznih prepletov okoli organov v medenici in imajo v nekaterih primerih
drugačen potek kot arterije. Venozni prepleti komunicirajo med seboj. Med parietalne vene štejemo v.
iliolumbalis, vv. gluteae superiores in inferiores, vv. obturatoriae in vv. sacrales laterales. Te vene
spremljajo istoimenske arterije in drenirajo venozno kri iz istih področij.

Visceralne vene in venozni prepleti:

1. Plexus venosus vesicalis
Preplet ob bazi sečnega mehurja. Vanj se vteka kri iz stene mehurja. Komunicira s plexus venosus
pudendalis spredaj in plexus venosus prostaticus zadaj. Iz tega prepleta odteka kri po venah mehurja, vv.
vesicales, v veno iliako interno, deloma pa tudi v plexus prostaticus.

2. V. dorsalis penis (clitoridis) profunda

Poteka v medialnem žlebu med brecili spolnega uda (ščegetalčka) in se vliva v plexus pudendalis.

3. Plexus venosus pudendalis

Med simfizo in prostato pri moškem oz. vagino pri ženski. Vanj se vlivajo vv. profundae penis (clitoridis),
vv. scrotales (labiales) in že omenjena v. dorsalis penis (clitoridis)
profunda.

4. Plexus prostaticus
Preplet okoli prostate. Vanj se vliva kri iz prostate, vezikule seminalis in semenovoda ter deloma iz poprej
naštetih prepletov. Iz tega prepleta odteka kri po veni pudendi interni v veno iliako interno, del krvi pa tudi
v plexus venosus rectalis.

5. V. pudenda interna
Začne s plexus pudendalis, spremlja istoimensko arterijo in se izliva v vene iliako interno. Vanjo se vlivajo
vv. rectales inferiores, vv. anales in perinei, lahko pa tudi vv. scrotales
(labiales) in vv. profundae penis (clitoridis).

6. Plexus venosus uterinus in vaginalis

Prepleti so v parametriju desno in levo ob maternici in nožnici. Komunicirajo spredaj s pudendalnim in
vezikalnim ter zadaj z rektalnim prepletom. Največ krvi iz teh dveh prepletov odteka po vv. uterinae v veno
iliako interno. Kri pa odteka tudi po vv. ovaricae v
veno kavo inferior oz. na levi strani v veno renalis.
 7. Plexus venosus rectalis
Preplet ob danki. Navzpred komunicira s prepleti ob prostati pri moškem oz. ob nožnici in maternici pri
ženski, navzad pa s plexus venosus sacralis. Iz tega prepleta izhajajo trije pari ven. Vv. rectales superiores se
vlivajo v veno mezenteriko inferior (sistem v. portae), vv. rectales mediae se vlivajo v veno iliako interno,
vv. rectales inferiores pa v veno pudendo interno.

V. ILIACA COMMUNIS
Poteka od sakroiliakalnega sklepa do vtočišča desne in leve vene v veno kavo inferior, ki je v višini
intervertebralnega diskusa med 4 in 5L. Leva vena je nekoliko daljša od desne in tudi potek desne vene je
različen od poteka leve vene glede na istoimenski arteriji. Na desni je vena za in lateralno ob arteriji, na levi
pa medialno od arterije. V veno iliako komunis sinistro se vliva v. sacralis media, ki poteka po sprednji
površini križnice in anastomozira z vv. sacrales laterales, ki skupaj formirajo plexus venosus sacralis.

V. CAVA INFERIOR
Začne s stočiščem desne in leve vene iliake komunis, ki je nekoliko pod in desno od bifurkacije aorte. Vanjo
se izliva venozna kri iz spodnjih udov, iz stene in organov trebušne votline in medenice in iz spodnjega dela
hrbta. Vena nima zaklopk. Poteka skoraj vertikalno navzgor desno od aorte abdominalis. Spredaj križa aa.
lumbales dextrae in desno arterijo renalis. Pokriva jo peritonej. Nato poteka pod dvanajstnikom in trebušno
slinavko. Z dorzalne strani omejuje foramen epiploicum, kjer jo zopet prekriva primarni peritonej, in se nato
pogrezne v žleb na zadnji strani jeter. Prehaja skozi foramen venae cavae v preponi. V prsni votlini je dolga
le nekaj centimetrov, nakar se vliva v desni atrij. Njeno ustje zastira valvula venae cavae inferioris. V veno
cavo inferior se vlivajo perietalne veje iz hrbta in prepone in
visceralne veje iz spolnih žlez, ledvic, nadledvičnih žlez in jeter.

Vv. hepaticae
Kratke veje, ki potekajo v jetrnem tkivu. Navadno so 2 do 3 in se vlivajo v veno kavo inferior tik pod
prepono. Drenirajo iz jeter kri, ki jo dovaja v. portae in a. hepatica propria.

V. phrenica inferior
Drenira kri iz spodnje strani prepone. Leva vena se navadno spoji z
veno suprarenalis in se vliva v veno renalis sinistro.

V. suprarenalis dextra
Drenira kri iz istoimenske žleze.

Vv. renalis
Potekajo iz hilusa in se takoj združijo v eno deblo. Vena poteka
pred arterijo renalis skoraj vodoravno. Desna vena poteka za
dvanajstnikom. Leva je daljša in poteka za trebušno slinavko in
pred aorto v veno kavo inferior. Vanjo se vlivajo v. suprarenalis
sinistra iz nadledvične žleze in v. testicularis sinistra (v. ovarica
sin.) iz spolne žleze.

Vv. lumbales
Spremljajo istoimenske arterije in jih je 4 do 5 parov. Orenirajo kri
iz hrbta in anastomozirajo z vertebralnimi venoznimi prepleti.
Zgornji pari ven se izlivajo v veno kavo inferior, spodnji pa v veno
iliako komunis. Na vsaki strani jih povezuje vertikalna vena lumbalis ascendens.

V. testicularis (ovarica) dextra

Poteka ob istoimenski arteriji. V. testicularis drenira kri iz plexus pampiniformis, v katerega odteka kri iz
testisa in epididimisa. V. ovarica pa drenira kri iz ovarija oz. iz prepleta
ob ovariju (plexus ovaricus). Vena poteka po m. psoas major, križa sečevod in se vliva na desni strani v
veno kavo inferior, na levi pa v veno renalis sinistro.
V. PORTAE
Iz želodca, črevesa, trebušne slinavke in vranice odteka venozna kri v jetra po venah, ki formirajo veno
porte. Vena portae se začne za glavo pankreasa, kjer se združi ta vanjo v. mesenterica superior in v. lienalis,
v katero se navadno vliva še v. mesenterica inf. Nato poteka navzgor za začetnim delom dvanajstnika in
vstopi v lig. hepatoduodenale. V tej peritonealni duplikaturi poteka med ductus choledochus, ki je desno od
nje, in arterijo hepatiko proprio, ki je levo od nje, Dolga je okoli 7 cm in je brez zaklopk ali pa so le-te
rudimentarne. V porti hepatis se razdeli v ramus dexter in ramus sinister, ki se razvejujeta v
jetrnem tkivu, enako kot arterija, do drobnih vej, venae interlobulares.

V. gastrica sinistra
Drenira venozno kri iz želodca in spodnjega dela požiralnika. Poteka vzdolž
male krivine proti kardiji in zavije nato pred hrbtenico ter se vliva v v. portae ali
v v. lienalis.

V. lienalis
Začne se v hilusu vranice in poteka po zgornjem robu pankreasa. Vanjo se
vlivajo vv. pancreaticae, vv. gastricae breves in v. gastroepiploica sinistra.

V. mesenterica inferior
Prav tako ustreza istoimenski arteriji. Začne se kot v. rectalis superior in poteka
navzgor ter sprejme vv. sigmoideae in vv. colicae sinistrae in se vliva v v.
lienalis.

V. mesenterica superior
Največja veja portalne vene in poteka ob istoimenski arteriji. Vanje se vlivajo
vv. jejunales in ilei, v. ileocolica, v. colica dextra in media in še vv.
pancreaticae, vv. pancreaticoduodenales in v. gastroepiploica dextra.

V veno portae se vlivajo še žolčnikova vena, v. cystica in vv. paraumbilicales, ki potekajo po lig. teres
hepatis proti trebušni steni.

Anastomoze med vejami v. portae in vene kave superior in inferior (porto-kavalne anastomoze)

Anastomoze med kavalnim in portalnim sistemom so v normalnih razmerah neznatnega obsega, šibke,
lahko pa se močno razširijo pri obstrukciji enega ali drugega dela obtoka. Pomembne so predvsem štiri
anastomozna področja.

Vv. esophageae
Iz venoznega prepleta spodnjega dela požiralnika se vlivajo vene delno v veno gastriko sinistro (sistem v.
portae), delno pa v veno azygos in veno hemiazygos (sistem vene kave superior).

Plexus rectalis
Iz venoznega prepleta ob danki se vlivajo vv. rectales superiores v veno mezenteriko inferior (sistem v.
poratae), vv. rectales mediae v veno iliako interno in vv. rectales inferiores v veno pudendo interno (sistem
vene kave inferior).

Retroperitonealne vene
To so zelo tanke vene ekstraperitonealnih organov (predvsem colon ascendens, colon descendens,
duodenum in pancreas), ki se vlivajo v veje mezenteričnih ven (sistem v. portae) in v veje vene azygos in
hemiazygos (sistem vene kave).

Vv. paraumbilicales
Štiri do pet drobnih ven v lig. falciforme povezuje v. portae s subkutanimi venami trebušne stene, vv.
epigastricae superiores, vv. epigastricae inferiores in vv. epigastricae superficiales
(sistem v. kave). V primeru portaine obstrukcije nabreknejo v caput Medusae.