ŽIVČNI SISTEM

Zgradba živčne celice:

Živec: skupek aksonov v perifernem živčnem sistemu.

Živčne proge: skupek aksonov v centralnem živčnem sistemu.

Centralni in periferni živčni sistem:

PRENOS INFORMACIJE PO ŽIVČNEM SISTEMU:
Skica:

Prenos informacije po aksonu:

- po aksonu poteka električen prenos vzburjenja, nosilci vzburjenja so ioni (Na+).
- ko celica ni vzdražena govorimo o mirovnem membranskem potencialu (MMP). Živčna celica v MMP
je polarizirana, kar pomeni, da je več Na+ zunaj celice kot znotraj.
- ko se živčna celica vzdraži, Na+ ioni vdrejo v celico in celica se depolarizira. Kanalčki za Na+ ne
morejo biti dolgo časa odprti, ker bi se celica energetsko izčrpala. Zato po aksonu potuje val
depolarizacije in polarizacije. Val depolarizacije po aksonu imenujemo AKCIJSKI POTENCIAL oz. živčni
impulz.
- lahko je vzdraženih malo ali več dendritov. Če vsota vzdraženih dendritov doseže vzdražni prag, se
akson vzdraži. Akson je vzdražen ali pa ni vzdražen, deluje po principu VSE ALI NIČ.
- amplituda vzdraženja je vedno enaka, glede na jakost dražljaja se spreminja le frekvenca akcijskih
potencialov.
Prenos informacije preko sinapse:
Skica:

- preko sinapse potuje kemičen prenos vzburjenja. Nosilci so živčni prenašalci, nevrotransmiterji.
- akcijski potencial pride do živčnega končiča, odprejo se kanalčki za Ca2+. Ta vstopi v citosol živčnega
končiča, to pa povzroči sproščanje nevrotransmiterja v sinaptično špranjo z eksocitozo. Z difuzijo se
prenese do postsinaptične celice in se veže na receptorje. V sinaptični špranji so posebne
beljakovinski prenašalci za prenos nevrotransmitera nazaj v presinaptično celico, lahko pa se
nevrotransmiter tudi razgradi.
- nevrotransmiterji: acetilholin, dopamin, serotonin, adrenalin, noradrenalin,....
- Sinapse so dinamične in se med življenjem spreminjajo. Lahko izginejo ali nastanejo na novo.
Številne sinapse so sposobne spremeniti svojo moč prenosa tako da se bodisi okrepijo bodisi oslabijo.
Krepitev sinaps je pomembna za učenje. Okrepijo se sinapse tistih živčnih celic, ki so dejavne hkrati.
Živčne celice, ki jih aktivirata dva različna dogodka, se s sinapsami med seboj povežeta v t. i.
asociacijsko živčno mrežo (npr. slina se izloča že ob pogledu na hrano, ne da bi ta prišla v stik s čutili v
ustih).
VRSTE SINAPS:
- Motorična ploščica: sinapsa med živčno celico in mišično celico. Nevrotransmiter je
acetilholin (povzroči krčenje mišic).

- Dopaminska sinapsa: dopamin povzroči občutek ugodja ob prenehanju vzburjenja pa se

prenese v presinaptično celico. Mamila lahko vplivajo na prenašalce oz. razgrajevalce
dopamina in povečajo občutek ugodja, vendar možgani sčasoma dobijo informacijo, da
dopamina ni potrebno sintetizirati in poveča se potreba po mamilu (kokain)
- Drugi učinki droge:
- LSD, marihuana, heroin so po zgradbi podobni živčnim prenašalcem in ob vezavi na
receptorje sprožijo drug način doživljanja vzburjenja.
- alkohol vpliva na delovanje in sintezo nevrotransmiterjev (več dopamina spodbudi občutek
sreče, ob abstinenci pa depresijo in agresijo; Upočasnjeni refleksi zaradi zmanjšane
produkcije nevrotransmiterjev; propad živčnih celic – spomin, zmedenost, koncentracija,...).
Duševne bolezni so lahko posledica prevelikega ali premajhnega izločanja nevrotransmiterjev
(manična depresija), okvar ali poškodb CŽS, nepravilen razvoj CŽS v razvoju otroka,...

CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM: sestavljata ga možgani in hrbtenjača

MOŽGANI
Možgani vretenčarjev so grajeni zelo različno. V razvoju vretenčarskega živčevja nastane najprej
enostavna živčna cev, ki se v prednjem delu telesa razširi v 3 možganske mehurčke. Kmalu se prvi in
zadnji mehurček predelita in nastane pet mehurčkov, iz katerih se razvije 5 osnovnih delov
možganov.
Zaščita:

Pri odraslih vretenčarjih so možgani tako petdelni:

 Veliki možgani
 Medmožgani Sprednji del
 Srednji možgani
 Mali možgani Zadnji del
 Podaljšana hrbtenjača

Na skici označi zgradbo možgan:

E
Iz možganov izhaja 12 parov možganskih živcev, ki so lahko le senzorični, le motorični ali mešani.

sivina

belina

Velike možgane (končne možgane) sestavljata dve hemisferi (polobli) - leva in desna. Na površini je
možganska skorja (sivina), notranji del je bel (belina). Možganska sivina so telesa živčnih celic, tu je
večina sinaps (pretežni del integracijskih procesov se dogaja tu), možganska belina so z mielinom
obdana živčna vlakna. Telesa živčnih celic z dendriti vred niso omejena le na sivino, temveč so zbrana
tudi v belini – to so možganska jedra (tudi tu integracijski procesi). Možganska jedra in možganska
skorja so najvišja usklajevalna središča.
Obe možganski polobli sta v sredini povezani s snopom živčnih vlaken. Vsaka polobla se deli na
manjša območja – možganske režnje. Vsak reženj obdeluje svojo vrsto podatkov.

telesne zaznave, npr.

otip osebnostne
značilnosti,
zaznava vonja,
govor, odločitve
zaznava vida

zaznava sluha,
razumevanje
govora

Možganska skorja je nagubana v številne vijuge, zato je površina zelo povečana, število živčnih celic
je lahko večje. V velikih možganih je sedež inteligence in presoje. Tu je tudi sedež hotnih dejavnosti.
Desna hemisfera je povezana z ustvarjalnostjo in umetniško dejavnostjo, leva pa z matematično
dejavnostjo in rešuje probleme na analitični način.
Limbični sistem se povezuje s talamusom in hipotalamusom. Odgovoren je za čustvovanje (dopamin)
(veselje, skrb, strah, …). Sodeluje tudi pri učenju in spominu.
Mali možgani - center za držo telesa, orientacijo v prostoru, usklajevanje telesnih gibov, za
pomnjenje telesnih gibov, natančnost gibov, napetost mišic – mišični tonus.

Medmožgani (hipotalamus + talamus) -

Hipotalamus skrbi za homeostazo (je osrednja žleza), uravnava telesno T, krvni tlak, lakoto, žejo,
spolno slo, čustvovanje. Na koncu hipotalamusa visi žleza hipofiza. Hipotalamus s svojim delovanjem
vpliva na hipofizo in s tem na hormonalno ravnotežje.
Talamus sprejema signale iz vseh čutil (razen vohalnega organa), jih obdela in posreduje v ustrezna
možganska središča. Je križišče vidnih živcev.
Epitalamus je povezan z epifizo, ki uravnava dnevno nočni ritem spanca.
Možgansko deblo (srednji možgani + most + podaljšana hrbtenjača) Iz možganskega debla izhaja
večina možganskih živcev. Vsa sporočila, ki potujejo iz različnih delov telesa v možgane in obratno,
preidejo skozi možgansko deblo.
 Podaljšana hrbtenjača (središča za nadzor dihanja, refleksno širjenje in oženje žil –
uravnavanje krvnega tlaka, nadzor srčnega utripa, refleks bruhanja, kašljanja). Zgrajena
podobno kot hrbtenjača.
 Srednji možgani (pri ribah in dvoživkah najvažnejše usklajevalno središče, sicer center
nekaterih refleksov – zenični refleks, možganska smrt – ko zenica ne odreagira)
 Most povezuje podaljšano hrbtenjačo z možgani.
HRBTENJAČA
Je iz sivine (telesa živčnih celic z dendriti, telesa in dendriti gibalnih nevronov in internevronov, pri
višjih vretenčarjih sivina v obliki črke H- 4 rogovi) v osrednjem delu in beline (živčna vlakna ovita z
mielinsko ovojnico, ta vlakna pripadajo živčnim celicam s telesi v možganih in na obrobju telesa, po
teh vlaknih potujejo sporočila iz možganov v hrbtenjačo in obratno) v obkrajnem delu .
Iz hrbtnih in trebušnih rogov izhajajo in vanje vstopajo hrbtenjačni živci (skoraj pri vsakem vretencu,
človek jih ima 31). Vsak hrbtenjačni živec se začne z eno hrbtno - dorzalno (čutilni aksoni, vstopajo,
telesa čutilnih celic so izven hrbtenjače v hrbtenjačnih vozlih - spinalnih ganglijih) in eno trebušno -
ventralno korenino (gibalni aksoni, izstopajo, telesa gibalnih živčnih celic so v sivini hrbtenjače), nato
se združita v enoten živec (mešan živec). Čutilna vlakna se v hrbtnih rogovih povezujejo preko
internevronov (povezovalnih, asociacijskih vlaken) z gibalnimi vlakni.

Označi Skico:

Y
Hrbtenjača - naloge:
 tu so najenostavnejši preklopi med čutilnimi in gibalnimi živčnimi vlakni,
 prvo integracijsko središče hrbtenjačnih živcev in sedež različnih refleksnih odgovorov
 Pot pri kateri tečejo živčni impulzi od receptorja do efektorja skozi centralno živčevje (CŽS),
se imenuje refleksni lok. Večina refleksnih lokov vsebuje več kot 2 nevrona, vmes so
internevroni. Z dodajanjem vmesnih celic (internevronov) se poveča možnost procesiranja
informacij.
Refleks je samodejno, nehoten gib (ali nek drug odgovor), ki ga izzove vzburjenje na obrobju
organizma in se prek CŽS »reflektira« nazaj na obrobje. Enostavni refleksi so omejeni na
hrbtenjačo, podaljšano hrbtenjačo in srednje možgane. Kompleksni odgovori pa so posledica
integracijskih procesov v višjih možganskih središčih.
Preprost enosinaptični refleks: če se čutilna celica s sinapso neposredno povezuje z gibalno
živčno celico v hrbtenjači. Npr. pogačični refleks - Receptorji (čutila) v štiriglavi stegenski
mišici (mišica = efektor) zaznajo njen nateg. Ko udarimo s kladivcem po kiti se spremeni
nateg mišice, čutilo se vzburi in pošlje sporočilo (akcijski potenciali) čutilnemu nevronu. Živčni
končiči čutilnih nevronov se preko sinapse povezujejo z motoričnimi nevroni. Sporočilo
(akcijski potenciali) po motoričnih nevronih potuje do mišice (efektor), ki se skrči.glavno
povezovalno središče med obkrajnimi deli telesa in možgani.
štiriglava stegenska mišica
(efektor)
DELOVANJE RFLEKSOV

čutilna živčna celica

čutilo (receptor) za nateg v mišici gibalna živčna celica

(motoriični nevron
internevron

2. OBKRAJNO (PERIFERNO) ŽIVČEVJE je razdeljeno na somatsko in avtonomno živčevje. Je iz živcev

(12 parov možganskih živcev + 31 parov hrbtenjačnih živcev) in ganglijev. Povezuje osrednje živčevje s
preostalimi deli telesa.

SOMATSKO (zavestno) ŽIVČEVJE

To so živci, ki oživčujejo skeletne mišice. Delovanje teh živčnih mrež kontrolirajo veliki možgani, zato
se teh gibov in vedenja zavedamo. Obdelava sporočil poteka v CŽS. Somatsko živčevje deluje tudi
refleksno, ko samodejno in nehoteno izvedemo nek gib.
VEGETATIVNI ŽIVČNI SISTEM
- ni pod vplivom naše volje. Vpliva na delovanje notranjih organov, ki jih pokrivajo gladke mišice. Del
nadzora vrši hipotalamus.
- zgradba: v obliki ganglijev (odebelitev) ob hrbtenjači in ob možganskem deblu. Poleg tega vsebuje
še senzorična vlakna (skupna centralnemu živčnemu sistemu) in motorična vlakna, ki oživčujejo
notranje organe.
Deluje preko dveh sistemov, ki uravnavata delovanje notranjih organov:

- Simpatični avtonomni živčni sistem: pospešuje delovanje notranjih organov, razen prebave,
izločal in spolnih žlez ('beg ali boj'). Živčni prenašalec = NORADRENALIN.

- Parasimpatični avtonomni živčni sistem: zavira delovanje notranjih organov, razen prebave,
izločanja in razmnoževanja ('počivaj in prebavljaj'). Živčni prenašalec = ACETILHOLIN

PREGLED HORMONSKEGA IN ŽIVČNEGA SISTEMA PREKO ŽIVALSKEGA SISTEMA

ŽIVČEVJE:

1. ŽIVČEVJE PRI NEVRETENČARJIH (pri vretenčarjih glej človeka)

Živčni sistem imajo vse mnogocelične živali razen spužev.

Najbolj preprosti živčni sistemi so živčne mreže ožigalkarjev (mrežasto živčevje). Živčne celice so
povezane v difuzno omrežje ali obroče brez centralne kontrole.
Omogoča preproste gibe in proženje ožigalk. Mrežasto živčevje je
značilno za radialno simetrične živali.

Pri višje razvitih mnogoceličarjih (dvobočna simetrija) so živčne celice zbrane v nitaste tvorbe - živčne
vrvice - vzdolž telesa, ki vzburjenje prevajajo le v eni smeri. V sprednjem delu živčnih vrvic so se
razvili zametki možganov (povečano število živčnih celic, ker tu več čutnih celic pri živalih, ki se
premikajo predenjsko).

Kolobarniki, členonožci: vozlast živčni sistem na trebušni strani (trebušnjača) - vzdolž živčnih vrvic so
se pojavile večje skupine živčnih celic- živčni vozli (gangliji) – v njih poteka obdelava sporočil iz
omejenega področja telesa. Lestvičasta trebušnjača = parni živčni vozli vzdolžno in prečno povezani z
živčnimi vrvicami.
Najbolj razvit živčni sistem med nevretenčarji imajo sipe, hobotnice in lignji. Pri njih obstajata že zelo
dobro razvita osrednji (centralni) in obkrajni (periferni) živčni sistem.

vrvičasta trebušnjača
(žuželke, raki)