DT SLO OPOMBA

neurowissenschaftliche Nevroznanstvena Nevroznanost je področje raziskovanja, ki se

Studie, e študija ukvarja z zgradbo,
delovanjem, razvojem, genetiko, biokemijo, fiziolo
gijo, farmakologijo in patologijo živčevja.
Kategorija:Nevrologija, kar pomeni nevroznanost v
dobesednem prevodu, je veja medicine in se
ukvarja z boleznimi živčevja.

Rosamunde Pilcher Rosamunde Pilcher [ˈɹəʊzəmʊnd ˈpʰɪɫtʃʰə] (  

anhören?/i) OBE (geborene Scott; * 22.
September 1924 in Lelant, Cornwall, England; † 6.
Februar 2019[1][2] in Longforgan, Perth and
Kinross, Schottland[3][4]) war
eine britische Schriftstellerin. Ihre Werke
erschienen bis 1965 zum Teil unter
dem Pseudonym Jane Fraser.

- 4 otroci
- Poročila z tekstilunternehmer (škotska)
- Umrla pri 94 (infarct + bronchitis)
- Im Jahr 2002 wurde Pilcher der Titel
eines Officer of the Order of the British
Empire verliehen
- 19090 Die Muschelsucher (1.7 milionov
x prodano)

Tschechow Anton Pavlovič Čehov [antón páu̯lovič čéhov-]

(rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj,
* 29. januar (17. januar
– julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15.
julij (2. julij
– julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško
cesarstvo.
Čehov je eden največjih ruskih pisateljev iz
obdobja po realizmu. Najbolj znane so
njegove kratke zgodbe, za katere imajo Rusi celo
posebno ime (translit. čehovskij
rasskaz – čehovska pripoved). Čehov se je
proslavil tudi z dramskimi deli in spada med
največkrat uprizarjane dramatike v 20. stoletju.
Pokopan je na moskovskem pokopališču
Novodevičje.
 - Imel je hudo otroštvo, eden 6 otrok.
- Postal zdravnik – revne zdravil zastonj
- Zdravil je psihične bolezni

Hirnforschung, e Raziskave
možganov
sich rentieren Biti donosen/ DUDEN: in materieller oder ideeller
Hinsicht von Nutzen sein, Gewinn
Se izplačati bringen, einträglich sein
Rendite, e Donos Duden: Ertrag einer Kapitalanlage
Festplatte, e Trdi disk????
Lernfähigkeit, e Sposobnost - Plastičnost možganov
učenja - Sposobnost nenehnega učenja

Zellenverbindung, e Celična povezava Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki

ju ločuje majhen presledek.
oder Synapse, e
sinapsa
Gehirnforschung, e Raziskave
možgan
Faser, e Vlakno (mišično) DUDEN:

lang gestreckte Zelle des menschlichen, tierischen

oder pflanzlichen Gewebes

BEISPIEL

die Fasern eines Muskels

Farbstoff in eine Pregled s

(Nerven-)Zelle füllen kontrastom
(živčno) calico

Intravenski
kontrast
Andockstelle, e Pristanišče/
stičišče/ PRIPETI/
ZDRUŽITI
Verbindungen Vzpostavijo se
zwischen Nervenzellen povezave med
werden geknüpft živčnimi celicami
Hippocampus, r Hipokampus Hipokampus je pomembna možganska struktura,
vidna kot vzdolžna izboklina v spodnjem rogu
stranskega ventrikla, in je del limbičnega lobusa.
die Dichte des gostota Morfološko in histološko gledano je del skorje
Hippocampus hipokampusa velikih možganov, ki je na prekatni strani prekrit s
 plastjo bele substance. Skupaj z medialno ležečo
dentatno progo tvori hipokampusov kompleks.
Vsak človek ima v možganih dva hipokampusa, v
levem in desnem režnju.[1] Gre za možganski
predel, ki igra ključno vlogo v pomnenju,
kratkoročnem in prostorskem spominu.[2] Pomen
hipokampusa v prostorski orientaciji so potrdile
številne študije, ki so pokazale, da se pri ljudeh, ki
se na primer aktivno ukvarjajo z vožnjo, precej
poveča.[3] Svoje ime je dobil, ker po obliki spominja
na morskega konjička (lat. Hippocampus).
einen Mehraufwand Nalagati si Wortbedeutung/Definition:
treiben dodatno delo
1) zu erbringende Leistung oder zu
tragende Kosten (Aufwand), die
zusätzlich erfolgen oder eine gewisse
Grenze
überschreiten, mehr ausmachen, als
gedacht/geplant/normalerweise

Scanner, r Optični Optični bralnik (scanner) je periferna naprava, ki

naredi digitalno sliko dokumenta in jo shrani
bralnik/skener
v računalnik. Pri tem uporablja tehnologijo,
in den Scanner legen podobno tehnologiji kopirnih strojev. Majhne
Dati/vstaviti v optične bralnike z roko potegnemo čez dokument,
Scan, r skener večji bralniki pa imajo, podobno kot kopirni stroji,
ravno površino, na katero postavimo dokument, ki
ga želimo digitalizirati. Bralniki se veliko
uporabljajo za vnašanje grafike v namiznem
založništvu. Za hitro prebiranje velikih količin
Sken/pregled/ podatkov uporabljamo različne oblike bralnikov -
optično prebran bralnike dokumentov (document readers). To so
lahko bralniki za prepoznavanje znakov iz
dokument magnetnega črnila (magnetic ink character
recognition, MICR), optično prepoznavanje
znakov (optical character recognition, OCR)
in optično prepoznavanje oznak (optical mark
recognition, OMR).
im Käfig halten (einen Držati opico v
Affen) kletki
soziale Areal (im Socialna Alle sozialen Emotionen werden überhaupt erst
Gehirn), s območja/področj durch das Gehirn erzeugt und wahrgenommen.
Neurowissenschaftler sprechen vom sozialen
a možganov Gehirn und meinen damit spezifische Gruppen
von Arealen, die für die Einbettung des
Menschen in die Gesellschaft, für Mitgefühl,
Schuld und Scham verantwortlich sind.
homologe Bereich, r Homologna Ameriški nevroznanstvenik Jordan Grafman
območja je določil štiri druge vrste nevroplastičnosti,
znane kot prilagoditev homolognega
območja, kompenzacijska maskarada,
navzkrižna modalna dodelitev in razširitev
 zemljevida.

https://slv.donationletterfundraising.com/neur
oplasticity-biology#menu-2
Robin RAZISKOVALEC PRIMATOV
Dunbar/Primatenforsc
her, r Robin Ian MacDonald Dunbar, kurz R. I. M.
Dunbar (* 28. Juni 1947 in Liverpool) ist
ein britischer Psychologe. Derzeit ist er Leiter
der Social and Evolutionary Neuroscience
Research Group am Department of Experimental
Psychology an der University of Oxford. Von 2007
bis 2012 war er in Oxford Leiter des Institute of
Cognitive and Evolutionary Anthropology [1]; zuvor
war er von 1987 bis
1994 Professor für Anthropologie am University
College London von 1994 bis 2007 Professor
für evolutionäre Psychologie an der University of
Liverpool.
Er spezialisierte sich im Bereich des Verhaltens
von Primaten und erklärte die Entstehung der
menschlichen Sprache als kommunikatives
„Kraulen“ in größeren sozialen Gruppen.
Seit 1998 ist er Fellow der British Academy.[2] Er
unterstützt die British Humanist Association.[3] Für
2019 wurde Dunbar der Human Roots
Award zugesprochen.[4]

Sozialverhalten, s Socialno vedenje

Längsschnittdaten, e Longitudialni
podatki 1 Definition
(- aus zwei großen
Bei einer Kohortenstudie handelt es sich um
Kohortenstudien)
eine prospektive oder retrospektive Längsschnittstu
die, bei der eine Stichprobe exponierter und nicht
(iz dveh velikih exponierter Personen hinsichtlich ihres Risikos einer
kohortnih Merkmalsausprägung (Erkrankung) untersucht
študijah) wird. Hierzu werden über den
Untersuchungszeitraum hinweg zu
unterschiedlichen Zeitpunkten Daten erhoben.

2 Prospektive Kohortenstudie

Je eine Gruppe exponierter und eine Gruppe nicht

exponierter Personen einer Stichprobe werden über
einen vorab definierten Zeitraum beobachtet. Diese
beiden Gruppen werden dann im Hinblick auf das
zu evaluierende Risiko (Krankheit, Tod)
miteinander verglichen.
Bindung zu Freunden Razmerje/vez do
und Eltern, e staršev in
prijateljev
adolescent screen time Zaslonski čas Koliko časa preživijo mladostniki za ekrani?
mladostnikov/naj
stnikov  Under 2 years old – ZERO screen time
(including TV, electronic media, DVDs,
computers and electronic games).
 2-5 years old – No more than one hour
per day.
 5-17 years old – No more than two hours
per day (homework not included).

1. Preoblikuje dele naših možganov in

tako vplivaj na procesiranje čustev,
pozornost, sprejemanje odločitev ter
kognitivni nadzor.
2. Preveč modre svetlobe, ki jo oddajajo
naprave, lahko povzroča nespečnost.
Zato priporočajo, da telefone vsaj nekaj
časa pred spanjem ugasnemo.
3. Tudi očem ni prizanešeno. Ne le, da
zaradi strmenja v enako oddaljeno točko
zmanjšamo fleksibilnost leče, ampak
lahko poleg tega še škodujemo mrežnici.
4. Metabolni sindrom, ki so ga v ZDA
opredelili kot kombinacijo diabetesa,
debelosti in visokega krvnega pritiska,
najpogosteje povezujejo s sedečim
življenjskim slogom, ki mu botruje tudi
preveč časa, preživetega pred zasloni.
5. Poleg naštetega bi naj preveč
zaslonskega časa negativno vplivalo tudi
na učne sposobnosti mladih, kar je pa za
nas, študente, še posebej neugodno.

converging evidence Konvergenčni Converging evidence refers to the concept that

dokazi independent scientific findings acquired with
different methodological techniques can come
together, or converge, to create strong and well-
supported conclusions. The principle
of converging evidence is also known as
consilience.
Geborgenheit, e Občutek
varnosti /
prijetnosti
digitale Demenz, e Digitalna Brez računalnika, pametnega telefona in svetovnega
spleta dandanes v življenju ne gre več. V tem pa se
demenca skriva velikanska nevarnost, kajti ob intenzivni rabi
teh medijev se sposobnosti naših možganov
zmanjšujejo.

Otroci in mladostniki preživijo z digitalnimi mediji več

časa kakor v šoli. To vodi v govorne in učne motnje,
pomanjkanje pozornosti, stres, depresije in vse večjo
nagnjenost k nasilju.

Ugledni raziskovalec delovanja možganov Manfred

Spitzer nakazuje v tej svoji knjigi zaskrbljujoč razvoj.
Staršem odločno svetuje, naj pri svojih otrocih
omejijo kratkočasenje z digitalnimi mediji, da otrok ne
bo zaneslo v digitalno demenco.
Aufmerksamkeitsstöru Motnje Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je
ngen, e pozornosti bila dolgo časa znana kot otroška motnja, ki v
odraslosti preprosto izzveni. Danes vemo, da
temu ni tako. Raziskovalni izsledki dokazujejo,
da pri več kot polovici otrok z motnjo ADHD, ta
vztraja tudi v odrasli dobi. ADHD je torej
vseživljenjski spremljevalec. Vztrajajo predvsem
simptomi zmanjšane pozornosti in impulzivnosti,
simptomi hiperaktivnosti pa se s starostjo
običajno nekoliko zmanjšajo. Zaradi manj očitnih
simptomov in prilagoditvenih strategij, ki jih
ljudje razvijejo tekom odraščanja, je ADHD v
odraslosti težje prepoznati. Strokovnjaki
ocenjujejo, da približno 1-5 % odraslih izpolnjuje
kriterije za diagnozo ADHD.

➜ pomanjkanje pozornosti

➜ hiper-pozornost (intenzivna pozornost,

usmerjena na določeno stvar, zaradi katere
se posameznik popolnoma izgubi v času)

➜ impulzivnost (značilna so nepremišljena

dejanja, npr. nakupi, ki si jih težko privoščijo
ali kršitve prometnih predpisov)

➜ neorganiziranost in težave v postavljanju

prioritet

➜ težave z upravljanjem časa (odlašanje pri

pomembnih opravilih, zamujanje, ignoriranje
rokov)

➜ pozabljanje, ki ga ljudje pogosto

zamenjujejo za brezbrižnost
 ➜ pomanjkanje motivacije

➜ nesprejetost s strani vrstnikov

➜ težave na akademskem področju (nižje

ocene, ponavljanje letnika, disciplinske
kazni)

➜ težave na delovnem mestu (imajo več

konfliktov z nadrejenim, zamujajo, delo
opravijo površno, večkrat zamenjajo
delovno mesto)

➜ težave s partnerskimi odnosi (pogosteje

menjajo partnerje)

➜ utrujenost (pojavi se zaradi

hiperaktivnosti in težav s spanjem)

➜ nizko samospoštovanje.

CPU - central Procesor je osrednji del računalnika, ki skrbi za

processing unit, e ali osrédnja/centrál izračunavanje in obdelavo
(procesiranje) podatkov (dvojiških števil) ter
no procésna enôta
nadzor in upravljanje drugih enot. Procesorji so
narejeni iz silicija, ovoji pa so se skozi zgodovino
zelo spreminjali (keramika, aluminij). Pri tem bi bilo
pametno, če bi omenil še proizvodnjo toplote (kar
veliko). Pri procesorjih je načeloma več je bolje,
razen toplote in porabe energije.
von einer Sanddünne Teči od peščenih
zum Meer laufen sipin do morja
Sanddünne Peščena sipina
Sesalski možgani zajemajo limbični sistem (MacLean, 1970), ki se nahaja v
osrednjem delu možganov in vključuje specifične strukture, kot so amigdala,
hipokampus in hipotalamus (Bregant, 2012). Glavna naloga limbičnega sistema je
regulacija motivacijskih vedenj, kot so hranjenje, boj, beg in spolna vedenja (Pinel in
Barnes, 2018). Limbični sistem nadzoruje gibanje, telesno temperaturo in delovanje
notranjih organov, skrbi za motivacijo in čustva, obenem pa omogoča bolj specifične
odzive na okolje in kontrolo telesa (Bregant, 2012). Sesalske možgane nekateri
avtorji imenujejo tudi »čustveni možgani«, saj ti predeli sprožajo močna
čustva. Sesalski možgani aktivirajo bes, strah, ločitveno stisko, ljubezen,
pomoč, sočutje, igrivost, potrebo po raziskovanju in spolno slo (Didakta, 2008).
Razvoj limbičnega sistema je za sesalce, ki so takrat bivali na Zemlji, predstavljal
veliko prednost za preživetje, saj je prinašal pomembne spremembe. Po eni strani
limbični sistem s svojim centrom za spomin omogoča pomnjenje informacij in
učenje iz izkušenj (Pirtošek, 2013), po drugi strani pa pojav čustev omogoča
vodenje vedenja v smeri, ki bo z največjo verjetnostjo ohranila obstoj
vrste (MacLean, 1985). Stamm (1955; v: MacLean, 1985) je s svojimi eksperimenti
na živalih pokazal, da se okvare limbičnega sistema odražajo v primanjkljajih v
materinskem vedenju. Samice z okvarjenim limbičnim sistemom so potomcem
izražale manj naklonjenosti, jih manj dojile in iskale. Posledično je bila možnost
preživetja potomcev precej nižja kot v primeru, ko so matere zaradi funkcij, ki jih
omogoča limbični sistem, za potomce skrbele v večji meri in se hkrati bolj trudile, da
jih zavarujejo (MacLean, 1985). Posameznik lahko za potomce tako bolje skrbi, če je
»vklopljena« funkcija čustev (Pirtošek, 2013).
Strukture limbičnega sistema
Hipokampus predstavlja center spomina. Največkrat se kot glavno funkcijo
hipokampusa navaja zmožnost prostorskega spomina in orientacije (Good, 2002),
vendar pa ima hipokampus pomembno vlogo tudi pri ohranjanju spominov.
Hipokampus omogoča prenos informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.
Hkrati nekatere informacije tudi začasno shranjuje, dokler niso prenesene v bolj
stabilne sisteme shranjevanja, ki se nahajajo v možganski skorji (Pinel in Barnes,
2018).
Funkcija amigdale se pogosto povezuje z doživljanjem čustev strahu, hkrati pa ta
struktura omogoča tudi vrednotenje izkušenj glede na čustva, ki jih je posameznik
doživljal ob določeni izkušnji. Amigdala sodeluje v procesu pomnjenja izkušenj, v
katerih je posameznik doživljal zelo intenzivna čustva. Nekateri avtorji zato navajajo,
da v amigdali tiči razlog, zakaj si dogodke, ki v nas vzbudijo močna čustva,
zapomnimo bolje v primerjavi z dogodki, kjer močna čustva niso prisotna. Prav tako
amigdala omogoča posamezniku, da se nauči, kakšna čustva običajno vzbujajo
določene situacije. Najprej oceni čustveno pomembnost določenega dražljaja, nato
pa aktivira specifične poti v možganih, ki sprožijo odziv. V primeru, da amigdala
določen dražljaj zazna kot ogrožujoč, aktivira pot v možganih, ki bo organizmu
sporočala, da se mora umakniti. Poškodbe amigdale se najpogosteje odražajo v
nezmožnosti prepoznavanja strahu in ogrožajočih situacij (Pinel in Barnes, 2018).
Hipotalamus preko vključevanja v različne telesne procese skrbi za ohranjanje
ravnovesja v telesu. Funkcije hipotalamusa med drugim vključujejo ohranjanje
optimalne telesne temperature, regulacijo hranjenja in pitja, sproščanje ustreznih
spolnih hormonov in posledično uravnavanje procesa reprodukcije, vzdržuje pa tudi
organizmov cikel budnosti in spanja (Pop, Crivii in Opincariu, 2018).