Noam Chomsky:

'Language and problems of knowledge'

Izroek
- V lanku 'Language and problems of knowledge' Noam Chomsky razpravlja o tem, kaj sploh jezik
je, iz esa je sestavljen, kako bi ga morali prouevati in kako bi ga morali dojemati.
- Chomsky v uvodu pove, da se moramo v pravilnem znanstvenem prouevanju jezika oddaljiti od
intuicije in zdrave pameti ter, da moramo uporabiti bolj tehnine pojme.
- Prva vrsta Chomskyjeve obravnave 'jezika' je jezik kot E-jezik, to je ekstenzionalni ali
eksternaliziran jezik in pomeni, da je ta jezik neke vrste mnoica predmetov ter, da je ta jezik
miljen kot jezik zunaj duha oziroma moganov.
- Chomsky uporablja tu mentalisitno izrazje, kar pomeni, da, ko govori o duhu, govori na
abstrakten nain o moganih in o lastnostih moganskih sistemov. S tem, ko pravi, da svet vsebuje
abstraktne bitnosti kot so nevronske mree ali mentalne reprezentacije, govori podobno o moganih.
Mentalistino raziskovanje prinaa poleg vpogleda in teoretinega razumevanja naravnih pojavov
tudi spoznanja o moganskih mehanizmih.
- Tipina formulacija predstave E-jezika je definicija 'jezika' po amerikem jezikoslovcu Leonardu
Bloomfieldu 'jezik' je celotnost izrazov (izrekov), narejenih v neki homogeni govorni skupnosti.
- Druga predstava 'jezika' je Aristotelova in pravi, da je jezik odnos med zvokom in pomenom, se
pravi 'jezik' je mnoica parov (s, p), kjer je s stavek (izrek) in p pomen; podobna predstava se pojavi
v teoriji Davida Lewisa kot predmet v okviru teorije mnoic v sistemu monih svetov.
- Pod vsemi temi predstavami bo slovnica neke vrste formalni sistem, ki preteva ali tvori mnoico,
izbrano kot 'jezik', kot neskonno mnoico, za katero iemo konno reprezentacijo. Chomsky si pri
definiranju jezikoslovja pomaga s podrojem prouevanja imenovanim 'c-linguistics' ali kognitivno
jezikoslovje, to se ukvarja s tem, kako delujejo mogani in um govorcev jezikov, na primer 'CEnglish' ali kognitivna angleina in 'C-Japanese' ali kognitivna japonina. Kognitivno jezikoslovje
Chomsky uvra pod naravoslovje in pravi, da bodo to potrdile in eksplicirale nadaljne raziskave
struktur in nael moganskih mehanizmov. Chomsky trdi, da kognitivno jezikoslovje poraja
vpraanja, ki so sprva filozofska, a se nato nadaljujejo v splonem znanstvenem raziskovanju.
Porajajo se vpraanja o dejstvih in o interpretacijah, ampak na nain, ki je podoben empirinim
raziskavam.
- Ker je sama teorija E-jezika pomanjkljiva in ne razloi jezika v celoti, je Chomsky razvil tudi
teorijo I-jezika. I-jezik je miljen kot intenzionalni ter internaliziran. Znotraj I-jezika pa pride do
raziritve okvirov v smislu slovnice kot teorije jezika ali bolje slovnice kot teorije notranje zgradbe
jezika. Slovnica opisuje I-jezik kot sistem, reprezentiran v umu oziroma moganih, konno v
fizinih mehanizmih, ki sedaj e niso raziskani, zato je internaliziran; sistem, ki je intenzionalen v
smislu specifine funkcije intenzije, se pravi specifina karakterizacija funkcije, ki doloa status
mnogim fizikalnim dogodkom, vkljuno izreku 'John seems to be sleeping', izreku 'John seems
sleeping', stavku v Indijskem jeziku ali kripanju vrat, e bi lahko naredili dovolj eksperimentov, da
bi videli kako razlino govorci angleine in govorci japonine 'sliijo' ta zvok.
- Chomsky pravi, da so I-jeziki resnine, stvarne bitnosti in da so resnini kot kemine spojine. So v
umu, konno v moganih, tako kot pravimo, da so v moganih kemini elementi, organske
molekule, neuronske mree in druge bitnosti, ki jih skonstruiramo, ko na ustrezen abstraktni nain
govorimo o moganih.

- Chomsky, ko govori o jeziku, govori o I-jeziku in ko govori o slovnici, govori o teoriji I-jezika.
Ko Chomsky govori o Univerzalni slovnici, govori o njej znotraj jezikosloveve teorije. Predmet
Univerzalne slovnice je sistem nael, ki doloajo loveki jezik kot tak. Ta sistem nael je sestavina,
ki je prisotna v umu ali moganih e preden pride do usvajanja doloenega jezika. Predpostavlja se,
da ta sistem tvori prvotno stanje jezikovne zmonosti, ta zmonost pa se teje kot podsistem uma ali
moganov. To prvotno stanje Chomsky imenuje S0 in je skupna loveka lastnost, ki je loveku
edinstvena in je torej posebna lastnost loveke ivljenjske vrste.
- Chomskyjev cilj teorije Univerzalne slovnice je ugotoviti dejavnike, ki omogoajo usvajanje in
pridobivnje nekega doloenega I-jezika in ki osnujejo razred lovekih I-jezikov in njihovih
lastnosti. Tu Univerzalna slovnica opisuje tako imenovani 'aparat pridobivanja jezika', to je sistem,
ki pa preslika podatke v I-jezik. Za Chomskyja so I-jeziki in stanja S0 stvarne bitnosti in so osnovni
predmet prouevanja jezikovne znanosti, etudi lahko pride do kompleksnejih abstrakcij kot je na
primer prouevanje govornih ali jezikovnih skupnosti, saj te izhajajo iz slovnic I-jezikov in
Univerzalne slovnice.
- Neki Jezik ali I-jezik je stanje pridobljeno z jezikovno zmonostjo pod doloenimi zunanjimi
pogoji. Chomsky nerad govori o 'uenju' jezika, ampak raje o rasti jezika znotraj uma oziroma
moganov. Pridobivanje jezika je bolj to, da se otroku nekaj dogaja kot pa, da otrok nekaj pone.
Gre za jezikovno rast. Chomsky se nato loti pojmovanja znanja. Jezik, ki ga je neka oseba osvojila,
vsebuje ogromen razpon znanja, tako 'znanja-kako', kot 'znanja-da'. Oseba, katere um vkljuuje
jezik angleino, se pravi vsebuje I-jezik angleino, ve kako govoriti angleko in razume razline
stavke in tudi ve, da imajo nekateri zvoki nekatere pomene. Tu Chomsky razdeli tri vidike znanja:
1.) Internaliziran sistem znanja jezika, 2.) znanje oziroma sposobnost govorjenja in razumevanja
jezika in 3.) znanje, da neki stavki pomenijo, kar pa pomenijo.
- Chomsky pravi, in to potrjujejo mnoge raziskave, da irok nabor pojavov tipoloko razlinih
jezikov lahko razloimo v smislu, da je jezikovna zmonost uma oziroma moganov v bistvu
digitalno raunanje, ki sledi nekim splonim naelom. To je precej nepriakovana lastnost
biolokega sistema. Povezano z jezikom, Chomsky vidi tudi zmonost tetja in pretevanja.
Chomsky pravi, da je skozi zgodovino evolucije prilo v moganih do razvoja nastanka sposobnosti
digitalnega raunanja, ki je sluilo rekurzivnim pravilom in prikljuevanju mentalnih reprezentacij
in je tako torej osnovalo zmonost miljenja in jezika v lovekem smislu, aritmetina zmonost pa
je morda se razvila pozneje kot abstrakcija jezikovne zmonosti. Pojavi jezikov na svetu so zelo
raznoliki, toda kljub vsej tej pestrosti, se vedno bolj izkazuje, da so jeziki med seboj prepleteni, to
je, da imajo skupna, ista vodila, to daje zelo razline doseke, ker se lastnosti besedinih postavk
razlikujejo od jezika do jezika. Zaradi teh skupnih lastnosti se je rodila generativna slovnica, ta
temelji na dejstvu, da jezik generira oziroma tvori neomejeno tevilo posebnih konsekvenc, doloa
status vsakemu izrazu in torej omogoa mehanizme za kreativni vidik jezikovne rabe.
- Osrednja vpraanja prouevanja jezika se tako postavijo kot: 1.) Kaken je sistem znanja, ki ga
pridobi oseba, ki govori in razume neki doloeni jezik? 2.) Kako je to znanje pridobljeno? 3.) Kako
je to znanje spravljeno v uporabo? Generativna slovnica vidi jezik kot sistem pravil, kjer se vrste
pravil in njihova medsebojna delovanja ravnajo po Univerzalni slovnici. V eni obiajni predstavi so
ta pravila vsebovala brezkontekstna pravila, leksikalna pravila, transformacijska pravila, fonoloka
pravila. Eden izmed primerov teh pravil je ta, da v anglekih in panskih stavkih glagoli in predlogi
stojijo pred njihovimi predmeti, isto velja za pridevnike in samostalnike.
- Jezik ali I-jezik sam je tako lahko ponazorjen kot le polje monosti za razne parametre, izbrane v
skladu s katerimi koli monostmi, ki jih dopua Univerzalna slovnica. Ker je parametrov konno
mnogo tevilo in ker ima vsak parameter konno vrednost, sledi, da obstaja konno mnogo tevilo
monih jezikov. Kar tvori I-jezik, je besedie in partikularno polje vrednosti parametrov. Ko so
parametri doloeni in je besedie pridobljeno, takrat sistem funkcionira in oseba govori ter razume
neki doloeni jezik.

- Generativna slovnica je bila najprej pojmovana kot sistem pravil, nato kot skupek nael-inparametrov in nazadjne kot minimalizem se pravi kot metoda, ki na imbolj preprost nain raziskuje
lovekovo procesiranje I-jezika ter lastnosti jezika in je tako tudi v skladu z Ockhamovo britvijo.