-1-

SKJ 3 BESEDOTVORJE, BESEDOSLOVJE 03/04

I.

Sklop

1. Slovar jezika glede na slovnico

Slovar = nabor poimenovalnih monosti, ki jih doloen jezik ima v najirem smislu
poimenovalne monosti niso samo formalne besede, ampak so tudi stalne besedne zveze,
sestavljene iz najmanj 2 formalnih besed (celota poimenovalnih prvin (leksika) tvori slovar).
Je del pasivne zavesti jezika, lahko pa tudi aktivne, ko iz slovarja aktualiziramo tisti nabor, ki
ga potrebujemo za doloeno besedilo. Slovar se vpenja v slovnico s kategorialnimi
pomenskimi sestavinami (spol, ivost, pojmovnost).
Slovnica = nabor urejevalnih monosti, zakonitosti, nabor pravil, po katerih urejamo
poimenovalne enote v smiselna besedila od najmanjega monega elementa navzgor
zaeni od minimalnega besedila, to je stavna poved, ki ima izraenega vrilca dejanja in
dejanje samo (reki, pregovori) na strukturni ravni (zane se e pri povezovanju morfemov,
nato vgrajuje v slovar uslovarjene so tudi stavne povedi). Pravila so sekundarna, spoznana
kot prav, ki je posledica raziskovanja in tudija spoznano na podlagi jezikovnega sistema
tako, da ga razumem kot dinamino, odprto monost, ki je sposoben reagirati na jezikovno
realnost, jezikovno rabo. S sistemom preuujem iv, dinamien jezik.
Loevanje slovnice in slovarja je mogoe le na metajezikovni ravni: jezik je nedeljiva celota
prepoznavnost slovarja in slovnice je medsebojno pogojena naelo urejevalnosti je
vgrajeno v slovar v slovnino gradivo. Problematika slovnice sega v slovar in hkrati
problematika slovarja sega v slovnico. Slovnica se vgrajuje v slovar e na ravni t. i.
sintagmatike morfemov, distribucije morfemov, kako se kaj kam razvra to je
problematika slovnice, morfematika v smislu tvornih elementov leksema pa je del slovarja.
2. Vidiki preuevanja slovarja jezika
Slovar jezika (kot abstraktni in ne kot konkretni pojem), lahko razlagamo oz. preuujemo na 3
naine, oz. 3 vidiki razlage:

-21. izrazni vidik razlage (semazioloki vidik) izrazna podoba besede oz. poimenovalnih
enot (gre za neprekinjen zbir glasov v govoru ali rk v zapisu)
Deli leksema (tj. beseda (tvorjena/netvorjena, stalna besedna zveza) ponavadi niso
zamenljivi in vanje tudi ne moremo vstaviti drugih morfemov ali pa jih nadomestiti z
drugimi, ker drugae neka slovarska beseda ne spada ve v slovar oz. ni ve del
jezikovnega sistema.
2. skladenjsko-funkcijski vidik razlage slovnini denotat (=slovarski denotat v
najirem smislu) gre za razlino predmetnost, ki jo ta izrazna podoba nosi s seboj
Gre za to, kakno vlogo opravljajo slovarske besede oz. leksemi v stavku njihove
skladenjske vloge (stavni leni). Govorimo o t. i. denotatu, ki ga s seboj nosijo
razline besedne vrste, ki v stavku opravljajo razline skladenjske vloge kot stavni
leni. De Sausure je rekel: Jezik je izraz, ki nosi s sabo smisel, pomen predstavo o
svetu in sebi, vsebino
3. pragmatini vidik
V katerih zunajjezikovnih okoliinah lahko uporabimo doloen leksem. Pragmatine
okoliine moramo prepoznati, saj so pomemben dejavnik uporabe slovarskih enot.
Gre za to, da z lastnega vstopanja v svet izraza in vsebine lahko kaj objektivno ali
stilno zaznamujemo z razlinimi izrazi izrazimo neko pojavnost: ekspresivi (gozd
hosta), antropocentrina poimenovanja za loveka (npr. osel). Ali vstopa tvorec izraza
v pomen le-tega, ali je zmoen izraz modificirati po lastni presoji. V katerih
znotrajjezikovnih okoliinah lahko uporabimo nek leksem gre za pragmatini vidik
(Dober dan! uporabimo lahko samo ob vstopu govorca v prostor gre za lekseme,
ki so vezani na kulturno rabo, upotevati moramo pragmatine okoliine.)
3. Onomaziologija in semaziologija z vidika slovarja
S stalia jezika govorimo o 2 jezikovnih vidikih, ki vplivajo na zasnovo slovarja.
Semazioloki vidik:

izhaja iz nabora rk/glasov in nam predstavi izraz oz. izrazno

podobo nekega leksema. Pri semaziolokem vidiku torej izhajamo iz izraza in se spraujemo:
Kaj nam izraz pomeni? (npr. gre za nabor rk, glasov m-a--k-a) kaj pomeni slovarski
izraz (npr. ola) doloenega jezika oz. katera izmed mnoice predstav mu ustreza vidik je
semazioloki.
Na semaziolokem naelu temeljijo vsi tipi slovarjev, ki so leksemski, izraz tako ali drugae
jezikovno pojasnjujejo; gre za eno- ali vejezine slovarje, lahko razlagalne (razlagajo to, kar
prinaa oznaujo nabor glasov), sopomenske, problemsko omejene, npr. stilistine,

-3besedotvorne, morfemske skratka vse, ki temeljijo na pojasnjevanju taknega ali druganega

slovarskega izraza.
Semazioloki slovarji so nam veliko bliji, imajo e veliko podtipov:

SSKJ enojezini razlagalni slovar s sredstvi istega jezika po doloenih relevantnih

naelih opie vsebino doloenega izraza (oznaevalca). Leksikografsko popolnoma
ustrezen slovar smo dobili Slovenci konec 19. stol. 1894/95 Pleternikov slovenskonemki slovar, ki je 1. semazioloki slovar, ki je verodostojen, relevanten glede na svojo
zasnovo. Je dvojezini slovar. Iztonicam so dodane nemke sopomenke, vendar so v
veliki meri slovenske iztonice v slovenskem ali nemkem jeziku razloene (razlaga v
nemini ali slovenini), poleg so obvezne nemke sopomenke. Pleternik je naredil
slovar v slabih 10 letih, v glavnem sam v smislu redaktorstva, imel pa je mreo, v smislu
raziskovalcev gradiva, terminolokih svetovalcev, pravopisnih bralcev, bralcev ...

Onomazioloki vidik izhaja iz denotata oz. predmetnosti. Nek oznaevalec vzpostavi s

svojo izrazno podobo, referenno razmerje do oznaenca oz. oznaenega in mu s tem da nek
pomen (oz. vsebino denotat oz. predmetnost) ter ga s tem poimenuje. Gre za t. i.
onomazioloki vidik, ki se sprauje s tem, kako kdo/kaj poimenuje (kako se imenuje kdo/kaj).
Na onomaziolokem naelu temeljijo poimenovalni npr. slikovni slovarji e je seveda
mogoe s sliko predmeta predstaviti splono predstavo o njem (pojem predmetnosti) zlasti
kakni slovarji naravoslovnih podroij. Onomazioloko naelo je v podstavi slovarjev, ki
nejezikovno (neverbalno) vsebino, predstavljeno naeloma slikovno, grafino, verbalizirajo:
slikovni slovarji so aktualizirani, npr. za razlina strokovna podroja (zlasti za naravoslovje
naravoslovno-tehnine vede; onomazioloki pristop je pojmovno zelo omejen) ob razlagi je
v slovarju lahko tudi slikovna predstavitev denotata in drugo. Prvi slikovni slovar je napisal
Gradinik, danes slovarji zdruujejo oba vidika, a istega onomaziolokega slovarja Slovenci
nimamo.
Jezikovni znak z onomaziolokega in semaziolokega vidika
JZ= oznaevalec
oznaenec
=

= oznaujoe =
oznaeno

izraz
vsebina

nabor glasov/rk
predstava, ki jo nabor nosi s seboj =
4. Tipologija slovarjev glede na zasnovo

s-o-n-c-e

Kaj pomeni izraz?

Kako se kdo/kaj poimenuje?
=

semaziologija
onomaziologija

-4Po kaknih naelih lahko predstavljam nabor slovarskih enot: knjino-slikovno vezani zlasti
na naravoslovno-tehnine vede, saj teko slikovno narie npr. alost. Onomazioloki pristop
je zelo omejen.
Loijo se glede na:

denotat

Denotat je lahko okamenelo govorno dejanje v doloenih pragmatinih okoliinah

(stavni frazemi). To je frazemski (frazeoloki) slovar. Pomemben je tudi slovar, kjer
bi bila rekla poimenovalne enote jezika, najmanj dvobesedne, ki so stalne, sem sodi
tudi vsa terminologija.

Slovar, ki se navezuje na prvine govornega dejanja govorec ali dejanje samo, gre
za nabor krajevnih in asovnih prislovov in iz njih tvorjenih pridevnikov: tu, tam,
levo, desno, sem, tja pomen je dololjiv glede na to, kje se govorei nahaja; lani,
sedaj, jutri, prej glede na trenutek govorjenja. To bi bil zelo skromen, a uporaben
slovarek, zakrita govorna dejanja izraate 2 modifikacijski besedni vrsti: medmet in
lenek.

Denotat je lahko tudi skladenjsko oz. sintagmatsko razmerje gre za nabor

leksemov, ki izraajo razmerja v primarni funkciji (vezniki, predlogi) in v
sekundarni funkciji (zaimki).

Slovar, ki prinaa pomene, interpretira denotat pridevniko besedo, samostalniko

besedo, vsebina teh denotatov je taka, da jo lahko predstavim v medsebojni navezavi
navezujem en pomen na drugega.

o SSKJ prinaa: frazeologijo (stavno in nestavno), govorna dejanja, tudi nejezikovno

sporoanje (glavo gor, dol), prislove vezane na prvine govornega dejanja, medmete,
pomene kljunih besednih vrst, le lenkov nima.
tvorca besedila avtorski slovar (oz. slovar avtorja) popisovanje leksike, pojmovni
svet doloenega avtorja (npr. Preerna, Cankarja )
asovno obdobje (asovni slovar) npr. slovar protestantizma (to je pomemben as za
tvorjenje slovenine), asovni slovarji so lahko:

zgodovinski

sodobni

sinhroni

diahroni

-5 kako predstavlja leksiko semazioloko ali onomazioloko; metajezikovno razloi in

predstavi doloen pojem ga postavi v iri pojmovni svet: kaj je uitelj? Uitelj je
lovek, ki se ukvarja s pouevanjem, a pride do stopnje, ko se irjenje pojmovnega
slovarja zapre, ne more ve razloiti, kaj je npr. bitje.
-

slovar hipernimov; odgovarja samo kaj je kaj/kdo: npr. omara je pohitvo.

Slovar sinonimov: mora doloiti, kaj je sinonim, 2 ekstremni stalii: 1. sinonimov

nimamo; 2. vsak sinonim ima v jeziku funkcijo, vlogo, ni odve.

slovar razlinih zvrstnih podroij, npr. Slovar slovenskih nareij, pokrajinski slovar
terminoloki slovar
5. Razmerje med leksikologijo in leksikografijo
Leksikologija = slovaroslovje = veda, ki prouuje poimenovalno stran jezikovnega sistema,
njegov slovar v najirem smislu veda o leksemih kot poimenovalnih enotah jezika.
Ponavadi skupaj s slovnico oz. gramatiko tvori celovit jezikovni sistem Ukvarja se z
vpraanjem:

slovarskega pomena

vpraanjem jezikovne kategorialnosti

vpraanjem razmerja med slovnico in slovarjem

vpraanjem opredelitve pomena, tako da bo ta prepoznaven v slovarju

iskanje posebnih pomenov

iskanje konotativnosti (=ali je razmerje med izrazom in denotatom nevtralno ali

neomejeno ali ima prvine lastnega razmerja govorca do predmetnosti (npr.
ustvenost))

pragmatiko, saj doloeni leksemi sodijo v doloene okoliine, ki tudi spremljajo

slovar jezika (npr. dober dan)

v slovar jezika sodijo tudi zunajjezikovne okoliine, povezane s kulturnim krogom

(npr. kimanje)

Leksikografija = slovaropisje = veda o monostih predstavitve leksemov v razlinih tipih

slovarjev. Je aplikacija leksikologije, kako besede na abstraktni ravni vkljuiti v smiselno
knjigo, ki bo odsevala jezikovno realnost. Je prenaanje mikrosistemov, ki so tematsko
doloeni v knjigi. Ni le aplikacija, temve je leksikologija pomo leksikografiji (torej

-6leksikografija izhaja iz leksikologije). Leksikografija je v jedrnem delu vezana na slovarsko

interpretacijo jezika, je aplikativna veda, kako interpretiram leksem v razlinih tipih slovarjev.
Skupna enota obeh je leksem, vendar:

Leksikologija ima poudarek na pomenu leksema

Leksikografija ima poudarek na leksemu z vso svojo pomensko strukturo (celotno

geslo)

6. Razumevanje slovarja jezika v 19. stoletju (Mikloi, Levstik, Pleternik)1

Pri nas se pojavi jasna zavest o tem, kaj slovar jezika je, sredi 19. stoletja.
Mikloieva namera: 1850 pie J. Murcu, namerava predstaviti slovar predvsem takratne
sodobne slovenine, tako, da je najprej popisan oz. vknjien pojmovni svet slovenskega
prostora in ele nato ustrezniki drugega jezika. Temeljni preobrat = spoznanje o posebnostih,
enkratnostih prek jezika oz. slovarja izraenega slovenskega sveta. Mikloi pravi, da mora
dober slovar povezovati ustrezni zasnovi prilagojeno gradivo s sodobno stopnjo jezikovne
znanosti, zato se mu zdi:

Murkov slovar zastarel

Janeiev nemko-slovenski slovar umetna tvorba in dobeseden prevod iz nemkega

jezika.

Ne slovarja ne slovnice ni Mikloi nikoli napisal (Primerjalna slovnica slovenskega jezika

rokopis slovarja danes izgubljen)
Levstik: dela: Napake slovenskega pisanja (1857/58), Kritika Cigaletovega slovarja (1860).
Ob izidu Cigaletovega nemko-slovenskega slovarja je Levstik napisal razmeroma negativno
kritiko tega slovarja, v katerem je tudi predstavil svoje razumevanje modernih slovaropisnih
nael. Povzel je Kopitarjevo stalie, da mora slovar besede zbirati, ne delati in ocenil, da
za vsaj priblino ustrezen slovensko-nemki del manjka e veliko predvsem ivega besedia.
Vloga jezika kot temeljnega najrazpoznavnejega izraza kulturnega in sploh izkuenjskega
sveta njegovih nosilcev. Potrebujemo slovar, ki bi temeljil na naem pojmovnem svetu (=kot
prej Mikloi in Kopitar). Za slovenski jezik so nepotrebni vsi denotatni kalki (ki nimajo v
slovenskem prostoru svojega referennega sveta). Ko je bil 1865 imenovan za urednika in mu
je bilo izroeno vse nabrano gradivo, pa kot da je pozabil na svoja stalia zael
etimologizirati kljub nedvoumni Mikloievi oceni, izreeni v Ljubljani e leta 1859, da za
izdelavo etimolokega slovarja ni usposobljenih ljudi. Zaradi odmika od zamisli o slovarju, ki
1 Slovensko leksikalno pomenoslovje in lanek: Aktualnost Pleternikovih slovaropisnih
nael.

-7naj bi bil zakladnica slovenskega zlasti ivega jezika, mu je bilo slovarsko delo po treh letih
(1868) odvzeto.
Da pa so bile ideje o slovarski zasnovi vendarle ves as precej razline, da je ivela tudi
zamisel o neke vrste zgodovinskem slovarju, je razvidno iz Krekovega mnenja, izreenega e
leta 1880, da na podlagi zbranega gradiva ne more nastati zgodovinski slovar, ki bi imel
znanstveno vrednost.
Pleternik (profesor klasine filologije, kulturnik, prevajalec, esejist): dojame
Mikloieve in Levstikove slovarske vizije. Bil je pripravljen spoprijeti se z danim gradivom
in skladno z njim oblikovati delo, ki naj bi zrcalilo predvsem ivi jezik s konca 19. stoletja.
Leta 1883 je postal urednik slovensko-nemkega slovarja, financiranega iz zapuine
ljubljanskega kofa Wolfa. Delo je dokonal v dobrih desetih letih. Njegov slovar je prvi s
tujim jezikom neobremenjen popis slovenskega sveta (nem. prekrivnost/razlinost)
7. Beseda glede na leksem (slovarsko besedo)
Beseda = pojmovnost v jeziku, ki ima ustrezno izrazno podobo in pomen. Izrazna funkcija
besede = neprekinjen potek glasov in rk; npr. r-i-b-a. Skladenjska funkcija besede = glede na
vlogo v stavku, npr.: Riba plava v morju. (os., pov., p. d. k.). Slovarska, leksikalna funkcija
besede = glede na to, kaken pomen ima beseda; npr. riba = ival z luskinami.
Leksem = temeljna poimenovalna enota jezika.

Enopomenski = simetrini (skladni) jezikovni znak, je dvolenski, sestavljen iz:

izraza/formativa/izrazne podobe ter iz pomena semema (P)/vsebine (aktualizirana v
smislu pomena). To so v veini terminoloka pojmovanja (najvekrat) znotraj ene
stroke (tudi izjeme), netvorjene besede.

izraz (I) povedek

1

L
pomen (P)

stavni len /.../

Tako razumljen leksem je torej pomensko aktualiziran de Saussaurjev (jezikovni) znak.

Vepomenski izraz leksema ustreza ve med seboj povezanim pomenom skupek

pomenov vepomenskega leksema = pomenje (P') = semantem. V tem primeru je
asimetrini, neskladni jezikovni znak. Znotraj leksema je razmerje med izrazom in

-8vsebino nespremenljivo ko je enkrat socializirano (ko ga nosilci doloenega jezika

sprejmejo).
izraz (I)
1

medved
P1

P1 ''zver /.../''
P4

pomenje (P')
Pn

P2 ''igraa /.../''
P3 ''lovek /.../''

Beseda leksem: gre za to, da je leksem iri pojem od besede, saj zajema: e omenjeno
besedo in besedno zvezo (rna maka). Izrazna podoba leksema ni prekrivna s pojmom
besede, leksika pa ne s pojmi besedie, besedje, besedni zaklad. Med temi pojmi gre za
hierarhino razmerje: leksem in leksika sta nadpomenki besedi oz. besediu, besedju,
besednemu zakladu. Poimenovalne enote jezika niso samo besede, ampak tudi stalne
(nestavne) besedne zveze in leksikalizirane krajave (kratina poimenovanja, simboli), ki so
lahko nastala iz besede ali besedne zveze. Besede in stalne besedne zveze (skupaj s svojo
kratino izrazno podobo) sta torej delni mnoici, ki predstavljata leksiko doloenega jezika.
8. Stalna besedna zveza
V primeru, ko lastnostni pridevnik kot eksogeni leksem izgubi sposobnost stopnjevanja, gre
za (konverzni) prehod med vrstne pridevnike s samostalnikim jedrom tvori stalno besedno
zvezo. Stalna besedna zveza je slovarska enota, ki po govornem dejanju ne razpade (=
neodvisna od govornega dejanja). To je vsaka zveza samostalnika z vrstnim pridevnikom
(toda ni nujno, da je samo vrstni pridevnik) npr. gugalni stol, mo beseda. Pridv1 v celoti ne
morejo prehajati v povedkovo doloilo, iz njih torej ne morejo nastajati konverzni
povedkovniki: ev. zveze kot: (Ta) stroj je ivalni razlagam z izpustom (Ta) stroj je ivalni
(stroj). Je del slovarske besede oz. leksema. Stalne besedne zveze kot slovarske enote so lahko
priredne ali podredne.
9. Poimenovalne monosti glede na prvotnost/drugotnost poimenovanja
prvotne

drugotne (ta sklop izloa

stilistiko; veejo se na izrazno gospodarnost)

nabor tistih besed, ki so

v poimenovanju prve

poenobesedenja

kratina/krajavna

-9(univerbizacije)

poimenovanja
(simboli in kratice)

Vezano predvsem na samostalnike

besedne zveze, postopek nastanka ene

delimo na samo pisne (npr.

formalne besede iz najmanj dveh.

reemo srebro in ne Au, NSi ...)

Naeloma so vezana na argonizme

ter na govorne in pisne (SDS).

(ne vemo 100 %).

Tu ne gre za stilistiko, ampak za

Primeri: cirkularna aga cirkularka

pragmatiko ne za eljo po

strojni inenir strojnik

modificiranju, ampak za
gospodarnost izraza (cm
centimeter)

10. Tipologija prvotnih poimenovalnih monosti

Iz lastnega jezika

NETVORJENOST

TVORJENOST

(npr. iz raunalnitva geslo (password:

(tvorjena poimenovanja delamo z nekim starim korpusom,

''vhodna beseda''))

gradivom, da dobimo pri tvorbi nove pomene)

beseda geslo ni tvorjena primarna beseda

z vidika morfemske sestave

BESEDA

TVORJENJE STALNIH BESEDNIH

ZVEZ
(ko poimenujemo vrste oz. podvrste esa: cestni prah, rdea mravlja,
prenosni raunalnik, gugalni stol, omrena kartica, pogovorno okno ...)

POMENOTVORJE

BESEDOTVORJE

(sprememba paradigmatskih in sintagmatskih

SISTEMSKO

lastnosti leksema; gre za to, da ima ena slovarska

beseda ali leksem ve kot en pomen (npr. osel

IZ

ival z doloenimi lastnostmi/lovek s temi

lastnostmi) prvotni pomen dobiva variante,
poimenuje nov denotat)

SPO

(vse besedotvorne
vrste, npr. plailo,
dohodek, urejevalnik)

POMENSKA VSEBOVANOST
(lovek = bitje v osnovnem
pomenu)

METAFORINI POMEN
(npr. iz ra.: mika, okno,

PRENOS

(iz starih poimenovanj

dobimo nova)

METONIMINI IN
SINEKDOHINI POMEN

IZ

GPO

(sklapljanje,
npr. seveda,
dvojni priimki)

- 10 pomo, shraniti (besedilo),

(lisico ima okoli vratu: glava pri

okno, hro, sesuti ...)

vijaku, eblju ...)

Iz tujega jezika
ZAKRITO PREVZEMANJE (KALKIRANJE)

IZRAENO PREVZEMANJE

imamo 2 skupini kalkov

citatnost
DENOTATNI KALKI

polcitatnost

POMENSKI

sistemska
KALKI

prevzetnost
izrazje, ki je brez denotata v jeziku

ohranitev izbire pomenskih sestavin

prejemnika; pojmi iz materialne,

semov, ohrani se notranja hierarhija, funkcija

duhovne kulture; tip: taverna, bor,

pomenskih sestavin kot jo ima izvorni jezik

kurtizana zapie se, kot se izgovori (ohranja se tuj pojmovni svet). Pogosti so v
strokovnem izrazju. Lahko nastanejo dvojnice
npr. Hochoffen = visoka pe = plav

IZ KLASINIH JEZIKOV

IZ ANGLEINE

internacionalizmi, npr. iz jezikoslovja

npr. ra.:strenik (server), trdi disk

sprevrenje (konverzija), nebnenje

(hard disc), povezovalnik (linker),

(palatalizacija), premet (metateza),

uporabniko ime (user name)

govorniki (retorien) tudi npr.

pojmi iz ivih jezikov se hitro

rtvoslovec (viktimolog), starinoslovec (paleontolog) ....

primejo

11. Formalna razlika med besedotvorjem in pomenotvorjem

Besedotvorje: veda, ki se ukvarja s prepoznavanjem postopkov nastajanja novih besed po
tvorbeno pretvorbeni poti; nauk o tvorbi besed prouuje doloeno mnoico besed, ki so
deljive na obrazilo in besedotvorno podstavo, npr. miz-a. Pri besedotvorju imamo obrazilne
morfeme, s katerimi vnaamo nove pomene, pri tvorjenju pomenov pa nimamo nobenega
posebnega izrazila, ki bi bil dodan in bi spreminjal pomen ko besede poimenujejo novo
predmetnost, nimajo lastnih izrazil, ki bi jih spreminjale, spreminjajo pa svoje okolje. Pri
besedotvorju imam opraviti z izrazno druganostjo najmanj en morfem je ve, zato je to
samostojno geslo. Tvorjenka ima glede na netvorjenko najmanj en morfem ve. Prepoznamo
pa relacijo z motivirajoo besedo, kljub temu, da ima tvorjenka en morfem ve.
Pri pomenotvorju imamo opraviti z enim samim izrazom/eno samo izrazno podobo, v
knjinem slovarju jezika nimam opraviti z eno samo iztonico, a ta iztonica mora imeti

- 11 najmanj 2 pomena, da lahko reem, da je tisto geslo pomenotvorno, motivirajoe.

Pomenotvorje ni samo sposobnost jezika, je samostojna poimenovalna monost, ki jo imajo
jeziki. Pomenotvorje je samostojen postopek, izhajamo iz novega, druganega denotata, ki
dobi ve pomenov, ti pa vedno ostanejo povezani z osnovnim motivirajoim pomenom.
Besedotvorje skupaj s pomenotvorjem zavzema kljuno mesto v poimenovalnih monostih, ki
jih ponuja lastni jezik. Pri besedotvorju gre za izrazno druganost, ki se kae v najmanj enem
morfemu ve glede na motivirajoo besedo, oz. najmanj en morfem ve imajo tvorjenke, ki so
nastale pri besedotvornem postopku od t. i. motiviranih pomenov, to se pravi poimenovanj, ki
so nastali po pomenotvornem postopku. Te se formalno ne loijo od motivirajoega
pomena/tvorjeni pomeni se ne loijo od netvorjenih pomenov/motivirani pomeni se ne loijo
od motivirajoih.
Npr. lisica 1. zver /.../
2. konotativni ''pomen'' (ekspr.) lovek /.../
bistvena razlika od:
lisi()-ka tvorjenka 1. majhna lisica 2. ekspr. +
[3. bot. goba po barvi kot lisika]
pomenotvorna, motivirajoa

POMENOTVORJE

BESEDOTVORJE

(sprememba paradigmatskih in sintagmatskih

SISTEMSKO

lastnosti leksema; gre za to, da ima ena slovarska

NESISTEMSKO

beseda ali leksem ve kot en pomen (npr. osel

ival z doloenimi lastnostmi/lovek s temi

IZ

SPO

IZ

GPO

KRATINOST

UNIVERBIZACIJA
lastnostmi) prvotni pomen dobiva variante,

(vse besedotvorne (sklapljanje,

poimenuje nov denotat)

vrste, npr. plailo,

KRAJAVNOST (poenobesedenje,

npr. seveda,

dohodek, urejevalnik) dvojni priimki)

POMENSKA

VSEBOVANOST

npr. rdeka, strojnik;

gre za rezultate

PRENOS

tvorjenosti ene besede

(lovek = bitje v osnovnem
pomenu)

(iz starih poimenovanj

dobimo nova)

iz stalne besedne zveze)

- 12 V PISAVI

V GOVORU IN

PISAVI
METAFORINI POMEN

METONIMINI IN

(npr. iz ra.: mika, okno,

SINEKDOHINI POMEN

pomo, shraniti (besedilo),

(lisico ima okoli vratu: glava pri

okno, hro, sesuti ...)

vijaku, eblju ...)

(kot simboli, npr. kemijski

elementi, merske enote ...)

(npr. poimenovanje
politinih strank in tudi

CD, CD-ROM, D-base,

e-trgovanje, sistem ACPI)

12. Kalkiranje tipoloka predstavitev

ZAKRITO PREVZEMANJE (KALKIRANJE)
imamo 2 skupini kalkov

DENOTATNI KALKI

POMENSKI KALKI

izrazje, ki je brez denotata v jeziku

ohranitev izbire pomenskih sestavin

prejemnika; pojmi iz materialne,

semov, ohrani se notranja hierarhija, funkcija

duhovne kulture; tip: taverna, bor,

pomenskih sestavin kot jo ima izvorni jezik

kurtizana zapie se, kot se izgovori

(ohranja se tuj pojmovni svet). Pogosti so v

strokovnem izrazju. Lahko nastanejo dvojnice
npr. Hochoffen = visoka pe = plav

IZ KLASINIH JEZIKOV

IZ ANGLEINE

internacionalizmi, npr. iz jezikoslovja

npr. ra.:strenik (server), trdi disk

sprevrenje (konverzija), nebnenje

(hard disc), povezovalnik (linker),

(palatalizacija), premet (metateza),

uporabniko ime (user name)

govorniki (retorien) tudi npr.

pojmi iz ivih jezikov se hitro

rtvoslovec (viktimolog), starinoslovec (paleontolog) ....

primejo

13. Levstikovo razumevanje prevzemanja iz drugih jezikov2

Levstikovo razmiljanje o jeziku je genialno izraeno e leta 1857/58, v Napakah slovenskega
pisanja determinira humboldtovsko spoznanje o vlogi jezika kot najrazpoznavnejega izraza
kulturnega in sploh izkuenjskega sveta njegovih nosilcev. Levstik misli, da so za slovenino
smiselno nepotrebni vsi denotatni kalki, tisti torej, ki nimajo v slovenskem prostoru svojega
referennega sveta. Pomenske kalke pa obravnava kot krivce za unievanje duha jezika, saj je
videnje, spoznavnost sveta v razlinih jezikih razlino. Temeljna vloga slovarstva po
njegovem mnenju ni ustvarjati svet, ampak e ustvarjenega prek jezika predstaviti. To velja

2 Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloenk.

- 13 tudi za strokovni jezik: da bi zadostili potrebam strok, bi morali za vsako znanstveno stroko
napisati poseben slovar (Levstik e 1860).
Pri Levstiku je Mikloievo odkrivanje besedno-morfemskih razmerij v slovanskih jezikih in
dokazovanje njihove razlinosti kljub skupnemu praslovanskemu izvoru zamenjala bolj ali
manj ustvena elja po potrditvi vsega slovenskega v slovanskem tudi na podroju
besedotvorja, da bi bila s tem dokazana razlinost slovenskega in nemkega.
Levstikova poljudnost ima dvojno podlago: teoretino, ki se je potrjevala predvsem s
sposobnostjo

izbire

za

njegov

namen

relevantnih

Metelkovih

in

Mikloievih ugotovitev, in praktino normativno, ko je na podlagi lastnih ali sprejetih

spoznanj doloal razlinost ubeseditvenih monosti iste vsebine v nemkem in slovenskem
jeziku. Pri Levstiku se sreamo z modernim strukturalistinim loevanjem predmetnosti,
zlasti pa vsebine in poimenovanja. Gre za spoznanje, da je prevedba doloene vsebine
(predmetnosti) v pomen v obeh jezikih, nemkem in slovenskem, mogoa z izpostavitvijo
razlinih lastnosti te vsebine na vsebinski ravni, kar ima za posledico razlinost pomenskih
sestavin v obeh jezikih na pomenski ravni. Razlinost pomenskih sestavin v nemkem in
slovenskem jeziku za isto vsebino (predmetnost) ponazarja Levstik:
1. z natevanjem teh sestavin pri posameznih primerih: npr. Bethaus moliti in hia :
bogomolja Bog in moliti; Spinnrad presti in koli : kolovrat kolo in vrteti se:
2. vasih e s pomensko ustreznim opisom, ki je lahko tudi pomenska podstava
tvorjenke, npr. Spinnrad kolo za predenje, kolovrat orodje, ki dela s kolesnim
vrtenjem; Bethaus hia, kjer se moli. Za tvorbo omenjenih nemkih zloenk pravi:
''Vzame naj se misel, ki je gotovo in nerazvezljivo zedinjena z nemko besedo,
akoravno je Nemec ni zaznamoval v sestavi, ker si jo mora lovek misliti pred tem,
kar dopoveduje nemka beseda, ali pa morda e pozneje.
Slabost Levstikove razprave je v tem, da pojmuje slovenski jezik kot slovansko nareje, zato
tudi, vsaj naelno, ne ie jezikovnih dejstev, ki bi utemeljevala slovenino kot samostojni
jezikovni sistem glede na druge slovanske jezike. Pri srcu so mu bila Karaieva jezikovna
naela, ki jih ni prevzel samo v teoretinem smislu, ampak se je vasih tudi v praktinih
primerih skliceval na srbski besedotvorni vzorec. Tako ga npr. beseda parobrod moti zaradi
nemkega besedotvornega vzorca in kot boljo monost predlaga parogon ali tudi parogonja
po srbski besedi vetrogonja. Pri tem je imel v mislih samo slovanskim jezikom ustrezno
podstavno besedno zvezo iz glagola in samostalnika, spregledal pa je tvorbeno nezdruljivost
podstavnih besed v slovenini.

- 14 Njegova temeljna sociolingvistina spoznanja o vzrokih razpadanja jezikovne zgradbe: zaradi

drubeno-politine premoi nemine, se pravi zaradi neenakopravne monosti uzaveanja
knjinega jezika, ostaja slovenski jezikovni izraz okrnjen, danes bi rekli funkcijsko manj
razvejan. Pomembno je Levstikovo spoznanje, da je samobitnost jezika resnino prizadeta, ko
je naeta trdnost njegovih notranjih razmerij, naj si bodi na besedni ali morfemski ravni.
Trdnost vsakega sistema je namre odvisna od trdne, ustrezne povezave njegovih lenov vsaj
toliko kot od kakovosti lenov samih sistem ustvarjajo natanno doloena medlenska
razmerja, nikakor pa ne samo leni; tudi za jezikovni sestav je ustreznost povezave morfemov
v besede in teh v skladenjske enote morda celo bistveneja od samega izvora teh najmanjih
pomenskih enot morfemov. Na podroju besedotvorja je Levstika zanimal vpliv v nemini
prevladujoe zlagalne besedotvorne vrste. Zavraa zloenke iz dveh samostalnikov, nastale
samo z medpono, e da so narejene po nemki navadi, npr. parobrod, parovoz, parosklada,
slavohram, psalmopevec, drevored, kolodvor idr. Namesto taknih tvorjenk predlaga tako kot
dotedanje slovnice slovenskega jezika ve sopomenskih reitev:
1. besedno zvezo s prilastkom na desni, npr. kolo pri vozu, pero za pisanje
2. besedno zvezo s prilastkom na levi, npr. mlinski kamen, kuhinjska dekla, kravja dekla.
Tu omenja monost konverznega prehoda taknih pridevnikov v samostalnike, e je
opueno jedro, npr. kuhinjska, kravja ipd.
Levstikova razprava Napake slovenskega pisanja je izjemna v 2 spoznanjih:
1. da je treba loiti zunajjezikovno predmetnost (vsebino) od jezikovnega posredovanja,
se pravi od poimenovanja te predmetnosti. Samobitnost slovenine glede na
nemino utemeljuje prav z razlinostjo izbire ''znamenj'' (pomenskih sestavin) za
jezikovno posredovanje (poimenovanje) predmetnosti. Razlinost izbora predmetnih
(vsebinskih) lastnosti, ki se prevrednotijo v pomenske sestavine, mu predstavlja
temeljni loevalni medjezikovni princip, ki ga izraa z originalnostjo miselnega
poteka, ali kot sam pravi, s sposobnostjo ''slovensko misliti'':
2. da je tudi jezikovna zgradba tako kot vsaka druga odvisna od trdnosti razmerij v njej;
odloitev za kritini pretres skladnje in besedotvorja slovenskega jezika torej ni
nakljuna: gre za spoznanje, da jezik prvenstveno doloajo medbesedna (skladnja) in
medmorfemska razmerja (besedotvorje) ko se le-ta zanejo krhati, tudi jezik izgublja
svojo (globinsko) identiteto.
14. Vrste izraenega prevzemanja iz tujih jezikov
IZRAENO PREVZEMANJE

- 15 e na izrazni ravni je razvidno, da gre za tuje prevzemanje, tuje jezike

CITATNOST
npr. iz ra. Microsoft Windows 2000
Professional, Outlook Express, Codebase ...

SISTEMSKA PREVZETNOST
besede, ki so tudi na glasovni in rkovni
ravni zapisane v slovenskem gradivu oz.
gradivu slovenskega jezikovnega sistema

POLCITATNOST
ti izrazi se najmanj sklanjajo, a ne
vsi, npr. bianco(-a), shweps(-a),
deskop(-a), mega bajt(-a).

Vkljuitev v formalni, tudi glasovni in

doloena je predvsem z glasovjem

rkovni sistem, jezika prejemnika npr.

in rkovjem (zapisujemo besedo

demokracija, virtualnost, animacija, ikona ... s rkami tako kot je v izvornem

zapisu pri glasovju, e znamo
tako izgovoriti, kot je v izvornem
jeziku, ostane, drugae pa ne.)

15. Poenobesedenje (univerbizacija)

Poenobesedenje je posledica jezikovne gospodarnosti. Izhajamo iz ve kot ene formalne
besede, denotat poimenujeta najmanj 2 izrazni besedi. Z univerbizacijo imamo opraviti
najvekrat pri imenskih samostalnikih besednih zvezah (SBZ), naeloma pri besednih
zvezah, ki imajo pridevniki prilastek.
Pridv1 Sam Sam
Pogosto se pojavlja v terminologiji (povedkovo doloilo, samostalniki zaimek,
besedotvorna skladnja ...), a prehajajo v enobesedna poimenovanja povedni naklon >
*povednik (ni e); velelni naklon > velelnik; pogojni naklon > pogojnik
enakovredna izraza, nimamo obutka, da bi prvotni ali
drugotni izraz imel prednost.
Ali dri trditev, da se poenobesedenja najprej uporabljajo v argonu in nato ele prehajajo v terminologijo?
(Jedlika pravi to) Naeloma bi moralo to drati, ko je tenja le po poimenovanju in ne stilu in sicernja
poimenovalna vrednost nas ne zanima.

Pri besedah, ki so nastale iz samostalnike besedne zveze, prehaja v obrazilo jedro

samostalnike besedne zveze. V slovarskem pomenu se, ko izgine jedro, ne zgodi nobena
motnja sicer univerbizacija ne nastane.
Poenobesedenja: prenosni raunalnik > prenosnik, strojni inenir > strojnik, spalna soba >
spalnica, drsalni evlji > drsalke, rpalna naprava > rpalka
jedro je irok pojem in zato se lahko brez kode (v smislu informacije) obrazili
Univerbizirani izrazi so vedno tvorjeni izrazi. Postopka univerbizacije pa ne moremo enaiti s
tvorbenim postopkom (besedotvorjem). Univerbizacija se nanaa (nastaja iz) predvsem na

- 16 imenske zveze (ne glagolske), in sicer tudi e izhajamo iz spoznanja, daje terminologija v 80
% vezana na imenske zveze (samostalnike ali samostalnike zveze z levim ali desnim
prilastkom).
Povelja: Levo, desno, naprej, nazaj, mirno, voljno (prosto) dosleden izpust glagola ali so
to univerbizacije? V jedru povelja je glagol, ki je modificiran s prislovom.
Poenobesedenja (univerbizacije); tako nastali leksemi zaradi jezikovne gospodarnosti v veliki
meri in razmeroma hitro izgubljajo svojo konotativnost; postopek poenobesedenja je
naeloma tak, da se jedro zveze preprosto opusti, v najboljem primeru pa morfemizira, npr.:
-

poimenovanja tudentov glede na smet tudija: biolog, slavist, geograf ipd. tudent
biologije, slavistike

izdelek glede na snov: baker posoda iz bakra bakrena posoda, bober bobrovo krzno
krzno iz bobrove koe krzno iz koe (od) bobra

razne pasme, zlasti konj: belgijec konj belgijske pasme pasme in Belgije, tako e
arabec, bosanec idr. kokoi, npr. tajerka;

ire znana terminoloka poimenovanja, npr. brom kalijev bromid, hipermangan

vodna raztopina hipermangana, deci deciliter

prevozno sredstvo, zlasti vlak glede na smer vonje, npr. dolenjec, gorenjec vlak, ki
vozi na Dolenjsko, Gorenjsko, glede na kakno drugo tipino lastnost, npr. brzec,
ekspres brzi, ekspresni vlak, spalnik, jedilnik idr.

pridelki, znailni za doloeno pokrajino, zlasti vina kot vipavec, tajerec

oseba glede na podjetje, v katerem je zaposlena, npr. esesovec, enobe(-j-a), eldeesovec,

eskadejevski

igrati doloene igre: hazardirati, biljardirati igrati hazard, biljard, hajlati pozdravljati
s hajl, eksati piti na eks, garairati dati v garao idr.

leksemi po izvoru iz (stvarnih) lastnih imen, npr. kalodont pasta za zobe, globin
krema za evlje, aspirin zdravilo proti glavobolu idr.

16. Razmerje med internacionalizmom in globalizmom

Internacionalizem je zakrito prevzemanje besed iz klasinih jezikov (st. grina, latinina),
gre za mrtve jezike, ki nimajo ve rojenih govorcev, gre za pomembno prevzemanje, se
ohranjajo poimenovanja. Globalizem pa je pojem, ki je vezan na t. i. globalni denotat na

- 17 denotat informacijske tehnologije, postmodernistine skupnosti, gre za denotat svetovne

razsenosti, ki je tudi asovno doloen (ga v svetu rabimo, je pomemben jezik).
Globalni jezik: jezik interesno globalne informacije oz. sploh interesno globalne teme; doloa
ga torej tematska univerzalnost (znanost, informacijska tehnologija, deloma politika,
gospodarstvo ipd.); temeljna vloga je zaenkrat sporoanjska. Gre za aktualen pojem
postmoderne informacijske drube; naeloma je to angleina. Leksikalna enota globalnega
jezika je globalizem; od leksikalnega intenacionalizma se torej loi po globalnosti
(univerzalnosti, vsesplonosti) denotata. Globalni jezik presega institucionalni okvir EU. S
stalia pomembnosti drubene in politine vloge je angleina imenovana tudi prvi tuji jezik.
Je hkrati materni in prvi oz. dravni jezik, kar pomeni, da ima tudi samopredstavitveno in
dravnopredstavitveno (identifikacijsko) vlogo. Globalni jezik je vezan na ire pojmovno
polje, ki ga oblikuje leksem globalni, npr. globalni interes, globalno onesnaevanje narave,
globalno naelo
Globalni jezik je noveji (postmoderni) pojem, ki ga je zlasti glede na motivacijo
poimenovanja potrebno loiti od pojma svetovni jezik (Weltsprache); slednji je lahko
vepomenski: gre za poimenovanje z vidika velike razirjenosti sporoanja, tudi velikega
tevila govorcev, velike prostorske oz. ozemeljske razirjenosti, za jezik, ki se pogosto
pouuje v olah (francoina, panina, nemina itd.)3
17. Razmerje med sistemskim in nesistemskim besedotvorjem
BESEDOTVORJE

SISTEMSKO

IZ

NESISTEMSKO

SPO

IZ

GPO

KRATINOST

UNIVERBIZACIJA
(vse besedotvorne vrste, npr.

(sklapljanje, npr. seveda,

KRAJAVNOST

(poenobesedenje, npr. rdeka,

strojnik;
plailo, dohodek, urejevalnik)

dvojni priimki)

gre za rezultate tvorjenosti ene besede

iz stalne besedne zveze)

V PISAVI
(kot simboli, npr. kemijski elementi, merske enote ...)

V GOVORU IN PISAVI
(npr. poimenovanje politinih strank in tudi CD,
CD-ROM, D-base,e-trgovanje, sistem ACPI)

3 lanek: Sodobni poloaj nacionalnih jezikov v lui jezikovne politike.

- 18 -

18. Besedotvorje med morfematiko in skladnjo

Besedotvorje je vezano na:
1. morfologijo izrazna podoba tvorjenke
2. skladnjo pomen, tvorbeni vzorec, interpretirani izvorni nastanek, zakrita skladnja,
ker je nastala po pretvorbi predvidljive besedne zveze.
Besedotvorna skladnja je del skladnje, ki je doloen s skladenjsko podstavo. Besedotvorje je
del jezikovnega sistema skladenjska podravnina, ki jo kot enota doloa pretvorjena varianta
tvorjenke skladenjska podstava.
Obrisi skladenjsko-morfemske besedotvorne teorije e na Poljskem: W. Dobroszewski (1946)
tvorjenke predstavljene kot pretvorba doloenih besednih zvez.
Za poljsko besedotvorno teorijo velja:
1. vsaka tvorjenka je dvodelna, sestavljena iz podstave in obrazila, dvodelnost tvorjenke
se kae v obrazilu in besedotvorni podstavi, je posledica dvodelnosti podstavne
skladenjske zveze, se pravi jedra in razvijajoega lena
2. obrazilne podstave so pomensko razline (vse samostalnike (priponske) tvorjenke je
loil na 2 skupini:
a.) osebkov tip: ''tisti, ki ...'', ''tisto kar ...'' (plavalec, ogrizek)
b.) povedkov tip: ''to, da ...'' (belost, posluanje)
Ta tipologija podstave se je ohranila tudi pri kasnejih poljskih raziskovalcih besedotvorja.
Besedotvorna skladnja (je v pretvorbeni povezavi z besedotovrjem): ta pojem je vezan na
spoznanje, da je vsaka tvorjenka samo pretvorbena varianta doloene strukturne oz.
funkcijske skladenjske enote. Tvorjenka se s funkcijsko skladnjo povezuje preko
besedotvorne vrste, npr. izpeljevanja, zlaganja. Tvorjenko je mogoe pretvorbeno povezati
tudi s povedno skladnjo: besedotvorni pomen je vedno pretvorba ene izmed sestavin
pomenske podstave (propozicije) povedi (to, da ...

; tisti, ki ...

) PPP BP poved.

skl.
Sicer besedotvorna skladnja na obeh skladenjskih ravneh lahko zdruuje samo takne vzorce,
ki so v celoti pretvorljivi v besedotvorne sestavine. V jezikovnem sistemu postaja tako
besedotvorje del tiste skladenjske problematike, ki implicira predvidljivost besedotvorne
(morfemske) strukture in besedotvornega pomena.4
19. Razlika med tvorjeno in netvorjeno besedo
4 Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloenk.

- 19 Netvorjene besede so tiste, ki jih ne moremo razdeliti na podstavo (to, kar je bilo prvotno
dano) in obrazilo (to, s imer bi bila iz prvotno danega napravljena nova beseda). Tvorjenke
pa sestojijo iz podstave in obrazila. Tvorjenka ima najmanj en morfem ve kot netvorjenka,
npr. miz-a miz-ic-a.
20. Aktualnost govorne podstave v besedotvorju
Tvorjenke, ki nastajajo iz Gpo se imenujejo sklopi. Za sklapljanje velja pretvorbena enakost
vseh besednih sestavin podstavne besedne zveze, tudi zaimkov, lenkov ipd. vse se izrazno
ohranijo in postanejo sestavina tvorjenke, npr. se-ve-da, ne-bodi-ga-treba. Prav na podlagi teh
lastnosti je ugotovljeno, da je sklapljanje edina besedotvorna vrsta, ki je vezana na nakljune
besedne zveze iz govora, zato tu upravieno lahko govorimo o govorni podstavi.
21. Morfemska sestava obrazil in razvrstitev obrazilnih morfemov
Tvorjenka je sestavljena iz besedotvorne podstave in obrazila. Obrazilo je lahko:

enomorfemsko

ve kot enomorfemsko
o dvomorfemsko
o ve kot dvomorfemsko

To je dobro tako loiti, ker so tvorjenke predvidljive, vemo, kdaj dobimo dvo- in kdaj ve kot
dvomorfemsko tvorjenko (npr. italijansko-slovenski dvomorfemska; italijansko-slovenskonemki ve kot dvomorfemska).
Enomorfemska obrazila so: priponska, predponska in medponska
1. imamo pri navadnih izpeljankah (In) in pri modifikacijskih izpeljankah (Im): BPo +
Op besedotvorna podstava je zmeraj na levi, priponsko obrazilo pa vedno na desni
strani; npr. dekan-at, gri-ek pri obeh imamo BPo + Op
2. imamo pri sestavljenkah (Se): Opr + BPo predponsko obrazilo je vedno na levi
strani in je enomorfemsko, na desni je besedotvorna podstava; tip pra-domovina, izvlei, pre-pisati, pre-parirati
3. Zm poznamo tudi medponsko obrazilne zloenke: BPo 1 + Om + BPo2 1. del
besedotvorne podstave, medponsko obrazilo, 2. del besedotvorne podstave; sever-ovzhod, bruc--major.
Dvomorfemska obrazila medpona, pripona in predpona so morfemska gradiva, ki
skupaj s e enim morfemom tvorijo obrazilo:

- 20 1. tvorjenke iz predlone zveze (Tpz): Pr + BPo + P Predpona, besedotvorna podstava,

pripona Pr + P = O (predpona + pripona = obrazilo). Pri tvorjenkah iz predlone
zveze imamo predpono (morfem) in pripono (morfem), a pri obeh e nimamo obrazila,
samo morfem; obrazilo dobimo ele, ko damo oba morfema (pripono in predpono)
skupaj.

Ta predpona ni enakovredna predponskemu obrazilu, kot je npr. pri pra-

domovini, enako velja za pripono e hoemo dobiti obrazilo, ju moramo zdruiti;

tip: pri-mor-je, pod-ko-je
2. medponsko priponske zloenke (Zm-p): BPo 1 + M + BPo2 + P 1. del besedotvorne
podstave, medpona (morfem, ne pa medponsko obrazilo), 2. del besedotvorne
podstave, pripona; M + P = O; tip: as-o-pis- glasovno prazna pripona, vrv-o-hodec
Ve kot dvomorfemska obrazila
1. gre za zloenke (Z), tip: italijansk-o-slovensk-o-nemki : Z = BPo 1 + M1 + BPo2 +
M2 + BPO3 + M3 + BPo4
22. Stopnje tvorjenosti
Problematika stopnje tvorjenke obravnava zapleteno sintagmatsko morfemsko strukturo.
Besedotvorna podstava se lahko loi na BPo nijega ranga in obrazilo nije stopnje.
Je lahko e tvorjena in takrat lahko lenimo tako
Lahko govorimo o tvorjenkah I. stopnje (pot-ar) in tvorjenkah II: stopnje (pot-ar-ski).
Tvorjenke z vijim naborom obrazil so lastne vijim, tejim znanstvenim tekstom, gre za
tvorjenje visoko intelektualnih besed. Vije stopnje tvorjenosti izkazujejo tudi doloeno
zvrstno vezanost.
BPo = lahko tvorjena ali netvorjena. Tvorjena BPo pa je sestavljena (loljiva na) iz
besedotvorne podstave nije stopnje in obrazila, ki skupaj tvorita besedotvorno podstavo
zadnje tvorbene stopnje (BPo = BPon.st. + O)

Knjig(a)-arn(a)1-ra(-)2-sk(i)3-ost(-)4-ni5
BPo0
BPo1

Sintagmatski valovi (Miku)

BPo2
BPo3
BPo4

- 21 -

Konnica je {M}, ki izraa spol, sklon in tevilo, tj. usposablja besedo za skladenjsko
vlogo/funkcijo, naredi da beseda postane beseda. Ko delamo nove besede, so na udaru
konnice iz besed skladenjske podstave (iz besed, ki tvorijo BZ), so odve, moramo nekaj
storiti z njimi v novi tvorjeni besedi jih ni ve.
tvorjenka II. stopnje;
lahko spremenim v BZ
vekrat predelati

II.

Soglasniko obrazilo nima pretvorbene

vrednosti, zato ga odstranimo

pri-dela(ti)1-ova(ti)2-lec3-ski4-ost5-ni6

SKLOP

1. Premene v besedotvorju
a.) Govorne in pisne

Samoglasnike: preglas (striev, Aleev); prevoj (diati duh, prenesti prenaati

prenos)

Soglasnike: kvantitetne (daljanje osnove grmovje, drevesje; krnitev

bogastvo, gospodstvo); kvalitetne (palatalizacija (noga noica, moic
moiek); jotacija (zakrita: d+j j (rediti reja, hoditi hoja); s+j , t+j
(nositi noa, gostja goa, teletji - teleji); izraena (n, r, l nj, rj, lj (ceniti
cenjen, zanemariti zanemarjen, soliti soljen), b, p, m, v blj, plj, mlj, vlj
(dobiti dobljen, potopiti potopljen, razumeti razumljen, razstaviti
razstavljen).
b.) Samo govorne
Nadsegmentne: naglas (mladst), trajanje (brt brtec), kakovost (izhd
izgdni)
Segmentne: PPZ, premene zvonikov
)

2. Vzporedna tvorba
Pojem je vezan na spoznanje, da imamo iste stopnje tvorjenk iz iste besedne podstave (iz iste
besedotvorne podstave imam ve istostopenjskih tvorjenk) to ne pomeni, da gre za isti
pomen.
Delav ec
ka

priponsko obrazilo, ki pomeni vrilca/vrilko dejanja m./. spol

3. Pomenska izbirnost istostopenjskih tvorjenk primeri

Prvorojen1 -ec2 -()ek3 ov4
-ka2

- 22 -stvo2 lastnost (tvorjenka iz pridevnike podstave)

Zvitorep-1-ec2 m. sp.
-iti2
-ka2 . sp.
-stvo2
Trdosren1 -e2

sopomenki

-ica2

loitev po spolu

-ik2
-ost2

konnica je nosilec kategorialnih lastnosti: spol, sklon, tevilo,

oseba. A nosilec obvestilnosti o spolu je lahko tudi priponsko obrazilo.

Naravni spol se izraa z leksikalnimi besedami (stric teta) in s konnicami oz. priponami
(lev levinja)
4. Skladenjska podstava
Skladenjska podstava je nestavna podredna besedna zveza, katere predmetno in slovnino
pomenske sestavine so pretvorjene v tvorjenko iz podredne pomenske sestavine so
pretvorjene v tvorjenko iz podredne besedne zveze torej nastane tvorjenka po tvorbenopretvorbenem postopku.
Skladenjska podstava je osnovna enota besedotvorne skladnje.
SPo = x1/x2 drev-o-red red {iz} drev{es} {} -o-; drev-+-o-+-red
Gre za podredno besedno zvezo, razen v enem primeru, ko gre za priredno zloenko: belo-ozelen-o (ta besedna zveza je nestavna, sestavljena iz jedra (odnosnice) in doloujoega
lena).
V priponska obrazila in pripone se vedno pretvarjajo zmeraj obvezno zaimki in tudi drugi
slovnini elementi besedne zveze, iz katere tvorjenka nastaja to besedno zvezo imenujemo
skladenjska podstava.
Skladenjska podstava je vedno besedna zveza, ki je podredna (na strukrni ravni je formalno
doloena s podredjem) je podredna zveza, ki ima po definiciji zmeraj referenni vodilni
len (x1) in odvisni len (x2) je odvisen od vodilnega. Iz SPo generiram ali tvorim
tvorjenko.
5. Predvidljivost temeljnih besedotvornih postopkov besedotvorne vrste
Glede na to, katera sestavina SPo se pretvarja v obrazilo, je mogoe loiti 4
skladenjskopodstavne strukturne tipe:
1. Tvorjenke tipa a (In, Tpz, Zm-p)

- 23 SPo = [x1/]x2; x1 (jedrni del) = zaimek/glagolski primitiv, x 2 (odvisni del) = prilastkov

odvisnik ali stavni len
Podtipi:

a1 navadne izpeljanke (In) V pripono ali priponsko obrazilo se pretvarja jedro in

slovnini pomen [x1/]x2, [] Op/P; npr. ui-telj [tisti, ki] ui [-], [] -telj, ui-; x1 je
jedro, lahko je tudi glagolski primitiv (biti, imeti, delati, dati, postati): x 1 zaim//gl.
primitiv; kralj-eva-ti [biti] kralj[], [] -eva-ti, kralj-; najpogosteja besedotvorna
(pod)vrsta v slovenini v skladenjski podstavi je ena predmetnopomenska beseda,
lahko je tudi predlona, samostalnike tvorjenke: BPo iz glagola, samostalnika,
pridevnika

iz gl. ui-telj [tisti, ki] ui [-]; dod-(a)tek [to, kar] doda[-mo], [] -tek; doda-;
govor-(e)c [tisti, ki] govori[-], [] (e)c, govori-

iz prid. bel-ec [tisti, ki je] bel[-]; hudobn-e [tisti, ki je] hudob(e)n[-], [] -e,
hudob(e)n

iz sam. gozd-ar [tisti, ki je povezan z] gozd[-om]; [] -ar, gozd-

pridevnike tvorjenke:
-

iz sam. sosed-ski [ta, ki je v zvezi s] sosed[-om]; [] ski, sosed-

glagolske tvorjenke:
-

iz sam. gozdar-iti [biti] gozdar[-]; [] -iti, gozd-ar-

iz prid. bledeti [postajati] bled[-]

a2 tvorjenke iz predlone zveze (Tpz) V SPo (x2) = obvezna predlona zveza; v P se

pretverja jedro z ustrezno vezniko besedo, v PR pa predlog z ustrezno sklonsko
konnico

samostalnika tvorjenka:
brez-dom-ec [tisti, ki je] {brez} dom{-a}, [] -ec, {} brez-, -dompridevnika tvorjenka:
pod-stre-ni [ta, ki je] {pod} streh{-o}, [] -ni, {} pod-, -streglagolska tvorjenka:
-

ob-kol-i-ti [dati] kol[-e] {ob}, [] -i-ti, {} ob-, -kol- glagol gre v pripono

pred-pas-a-ti [dati] {pred} pas{-}, [] -a-ti, {} pred-, -pas-

- 24

a3 medponsko-priponske zloenke (Zm-p) V SPo 2 predmetnopomenski besedi, ki

sta v podrednem razmerju; Medponski morfem je nastal iz stavnih razmerij,
priponski morfem pa iz jedra skladenjske podstave in njegovega razmerja

Samostalnika tvorjenka:
ud-o-del-ec [tisti, ki] dela[-] ud{-o}; [] -(e)c,{} -o-, ud-, -delPridevnika tvorjenka:
Bel-o-las- [tak, ki je] bel{-ih} las{-}
2. tvorjenke tipa b to so medponskoobrazilne zloenke
SPo: x1{/}x2 {} Om, tip: avt-o-garaa garaa {za} avt{-o}, {} -o-, -gara, avt-; obrazili
se samo slovnini pomen, zato zaviti oklepaj
3. tvorjenke tipa c
SPo: x1[/x2], [] Opr//Op (predponsko ali priponsko obrazilo) v obrazilo se pretvarja
odvisni del in slovnini pomen.
Podtipi:

c1 modifikacijske izpeljave (Im)

samostalnike tvorjenke:
glav-ica [majhna] glav[-a], [] -ica, glav-; x2 = lastnostni ali koliinski pridevnik (veliko
jelenov = jelenjad) gre za modifikacijske izpeljanke
pridevnike tvorjenke:
drob-c-en [zelo] droben, [] -c-, drob-, -en ti pokrivajo vsa stopnjevanja pridevnikov
glagolske tvorjenke:
korak-c-ati [drobno] korakati, [] -c-, korak-, -ati

c2 modifikacijske sestavljenke (Se)

samostalnike tvorjenke:
pra-domovina [nekdanja] domovina, [] pra-, -domovina; gre za sestavljenke
glagolske tvorjenke
-

prislov asa: pred-pripraviti [prej] pripraviti, [] pred-

prislov kraja: na-pisati pisati [na] 'zgoraj', [] na; pre-bosti 'skozi'

pridevnike tvorjenke:

- 25 pra-star [zelo] star

4. tvorjenke tipa
x1 {+} x1 {+} , {} M//Om (medpona, medponsko obrazilo); bel-o-modr-o-rde bel {in}
moder {in} rde, {} -o6. Merila za doloanje podskupin v okviru tvorjenk tipa (a)
3 podvrste glede na to, koliko predmetnopomenskih besed je v x 2=prilastkov odvisnik (vsi:
P/OP < x1)
In v x2 je ena sama predmetnopomenska beseda, lahko predlona BPo iz gl., sam., prid.
delavec

a1 navadne izpeljanke (In) najpogosteja besedotvorna (pod)vrsta v slovenini

v skladenjski podstavi je ena predmetnopomenska beseda, lahko je tudi predlona

samostalnike tvorjenke: BPo iz glagola, samostalnika, pridevnika
-

iz gl. ui-telj [tisti, ki] ui [-]; dod-(a)tek [to, kar] doda[-mo], [] -tek; doda-;
govor-(e)c [tisti, ki] govori[-], [] (e)c, govori-

iz prid. bel-ec [tisti, ki je] bel[-]; hudobn-e [tisti, ki je] hudob(e)n[-], [] -e,
hudob(e)n

iz sam. gozd-ar [tisti, ki je povezan z] gozd[-om]; [] -ar, gozd-

pridevnike tvorjenke:
-

iz sam. sosed-ski [ta, ki je v zvezi s] sosed[-om]; [] ski, sosed-

glagolske tvorjenke:
-

iz sam. gozdar-iti [biti] gozdar[-]; [] -iti, gozd-ar-

Tpz v Spo (x2) je obvezna predlona zveza brezdomec

a2 tvorjenke iz predlone zveze (Tpz)

samostalnika tvorjenka:
brez-dom-ec [tisti, ki je] {brez} dom{-a}, [] -ec, {} brez-, -dompridevnika tvorjenka:
pod-stre-ni [ta, ki je] {pod} streh{-o}, [] -ni, {} pod-, -streglagolska tvorjenka:
-

ob-kol-i-ti [dati] kol[-e] {ob}, [] -i-ti, {} ob-, -kol- glagol gre v pripono

pred-pas-a-ti [dati] {pred} pas{-}, [] -a-ti, {} pred-, -pas-

- 26 -

Zm-p v x2 sta obvezno 2 predmetnopomenski besedi, ki sta v podredni zvezi domoljubje

a3 medponsko-priponske zloenke (Zm-p)

e imamo v prilastkovem odvisniku 2 predmetnopomenski besedi, ki sta v skladenjskem

podrednem razmerju
Samostalnika tvorjenka:
ud-o-del-ec [tisti, ki] dela[-] ud{-o}; [] -(e)c,{} -o-, ud-, -delPridevnika tvorjenka:
Bel-o-las- [tak, ki je] bel{-ih} las{-}
7. Merila za doloanje podskupin v okviru tvorjenk tipa (c)
Im x2 so lahko vsi drugi pridevniki, razen vrstnih mizica

c1 modifikacijske izpeljave (Im)

samostalnike tvorjenke:
glav-ica [majhna] glav[-a], [] -ica, glav-; x2 = lastnostni ali koliinski pridevnik (veliko
jelenov = jelenjad) gre za modifikacijske izpeljanke
pridevnike tvorjenke:
drob-c-en [zelo] droben, [] -c-, drob-, -en ti pokrivajo vsa stopnjevanja pridevnikov
glagolske tvorjenke:
korak-c-ati [drobno] korakati, [] -c-, korak-, -ati
Se x2 je vrstni pridevnik (prostorska ali asovna doloila) pradomovina

c2 modifikacijske sestavljenke (Se)

samostalnike tvorjenke:
pra-domovina [nekdanja] domovina, [] pra-, -domovina; gre za sestavljenke
glagolske tvorjenke
-

prislov asa: pred-pripraviti [prej] pripraviti, [] pred-

prislov kraja: na-pisati pisati [na] 'zgoraj', [] na; pre-bosti 'skozi'

pridevnike tvorjenke:
pra-star [zelo] star
8. Navadna izpeljava samostalnikov iz glagolov
BPo Sam Glag-

- 27 Loimo vseh 7 besedotvornih pomenov (pretvorba pomenske podstave povedi propozicija)

1 De [to, da] Glag(osebk. oblika) [] Op/P: beg-, dogod-ek, obsod-ba, moli-tev, plava-nje, ognje-met-, brat-o-ljub-je; -, -(e)c, -aj, -ljaj, -(e)k, -e
2 Vd [tisti, ki]+ Glag(osebk. oblika) [] Op/P: misl-ec, ded-i, ded-inja, nosi-lec, bor-ec, bor-ka,
kuh-ar, dom-o-ljub-, korist-o-lov-ec, ud-o-del-ec; -, -ja, -aj, -(e)c, -ist
3 Pd [tisti, ki] Glag(osebk. oblika) [] P/Op: nosil-ec, grel-ec, kaza-lec, ena-aj, klic-aj, bod-e,
most-o-bran-; -, -(e)c, -aj, -ilec, -ator
4 Rd [to, kar] Glag(osebk. oblika) [] P/Op: pis-anje, cur-ek, doda-tek, poved-, cvr-tje, aganje, as-o-pis-; -, (e)c, (e)k, -tek, -aj
5 Sd [to, s imer] Glag(osebk. oblika) [] P/Op: pis-alo, huj-alo, meha-lo, cepi-vo, neti-vo,
daljin-o-mer-, kol-o-maz-; -, -alo, -ilo
6 Md [tam, kjer] Glag(osebk. oblika) [] P/Op: kr-ie, igr-ie, dom-o-vanje, gost-ilna, vozie, sluh-o-vod-, pesk-o-kop-; -, -a, -(e)k, -ik, -e
7 d [tedaj, ko] Glag(osebk. oblika) [] P/Op: praz-nik, post-, et-ev, list-o-pad-, vin-o-tok-;
-
9. Navadna izpeljava samostalnikov iz pridevnikov in samostalnikov
BPo Sam Prid
a.) iz pridevnikov
1 L, S [to, da je] Prid [] P/Op bled-ost, hud-oba, bled-ic, hitr-ica, hitr-ost, izgnan-stvo;
-oba, -ota, -ost, -ica, -ina
2 Nl,s [tisti, ki je]+ Prid [] P/Op: bel-ec, hud-i, debel-uh, divj-ak, dolg-in; -(e)c, -i, -uh,
-ak, -in
3 Ns [tisti, ki je]- Prid [] P/Op belj-ak, medenj-ak, jutranj-ik, maslen-ec, mlad-ica, krivulja, apnen-ec; -(e)c, -i, -ik
4 Md [tam, kjer je] Prid [] P/Op cvetlinjak, travn-ik, ribn-ik, molitven-ik, leden-ica;(j)ak, -ik
5 d [tedaj, ko je] Prid [] P/Op mlad-ost, pust-, silvester-, delovn-ik, star-ost
BPo Sam Sam
b.) iz samostalnikov
1 Nl/p [tist-a/-i/-o, ki je s im v zvezi]+ Sam [] Op/O
1.1 +, ki ima s im opraviti: gimnazij-ec, flaut-ist, ebel-ar

- 28 1.2 prebivalec: Avstrijec, deelan, banjan

1.3 lan: franikan, parnasovec, italniar
1.4 nosilec znailnosti: grbec, nosan
2 Nl/p [predmet, ki ima s im opraviti]

Sam [] Op/O. severnik (veter), dolenjec

(avtobus), bohoriica
3 L/S povedje: [to, da je] Sam [] Op/O: sosedstvo [ to, da je sosed], otroarija [ to, da
je otrok], hudobija
4 Md [tam, kjer]; dekanat tam, kjer je dekan, imenik, cenik, bombonjera, zapeek, ob-moje [tam, kjer je] mo ob
5 d [tedaj, ko]; suec tedaj, ko je sua, traven, miklav
10. Navadna izpeljava pridevnikov iz samostalnikov po pomenskih skupinah
pridevnikov
Izsamostalnike pridevnike besede imajo pripone, ki izkazujejo svojilnost, povezanost,
snovnost, obilnost in bolezensko stanje.
1 Kakovostna pridevnika beseda5
1.1 Prava kakovostna pridevnika beseda
1.1.1 Pridevniki stanja pridevniki, ki izraajo bolezensko stanje oz. proces, npr. jetien,
tifusen, mrzlien Vendar moramo pri teh primerih izhajati iz pridevnika stanja bolan +
predlonega doloila oz. glagola bolovati + predlonega doloila: garjav bolan/boluje za
garjami, jetien bolan/boluje za jetiko
1.1.2 Snovni pridevniki imajo frazni poloaj pred vrstnimi: lepa rdea rezljana lesena
(otroka igraa). Pomensko jih motivira samostalnik, in sicer v vlogi predlonega rodilnikega
prilastka: lesen iz lesa, elezen iz eleza, kovinski iz kovine, betonski iz betona, kamnit
iz kamna (takna pretvorba je sicer znailna tudi za vrstne pridevnike, a na uvrstitev snovnih
pridevnikov med kakovostne je vplivala predvsem ustreznost vpraalnice kaken).
1.1.3 Pridevniki podobnosti: kupolast, ebulast
1.1.4 Pridevniki prisotnosti esa oz. obilnosti: bradat, okat, bolhat
2 Vrstna pridevnika beseda6
Izsamostalniki vrstni pridevniki so pretvorljivi v:

5 Vidovi Muha: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevnike besede.

6 Vidovi Muha: Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov.

- 29

Brezpredloni rodilnik: asketsko ivljenje ivljenje asketov, indijanski poglavar

poglavar Indijancev, imenski seznam seznam imen, atletski klub klub atletov,
gangsterski vlom vlom gangsterjev gangsterji vlomijo (pretvorba v brezpredloni
rodilnik pridevnikih prilastkovnih zvez z glagolniko odnosnico ima izhodie v
glagolski zvezi).

Predloni rodilnik: bavarsko pivo pivo z Bavarske, eki porcelan porcelan s eke,
domovinska ljubezen ljubezen do domovine ljubiti domovino.

Predloni toilnik: aranerska ola ola za aranerje, cigaretni papir papir za cigarete.

Mestnik: gangsterski film film o gangsterjih, alpsko rastlinstvo rastlinstvo v Alpah,

dunajske gostilne gostilne na Dunaju, ambulantni pregled pregled v ambulanti,
abecedni seznam seznam po abecedi.

Orodnik: ladijski prevoz prevoz z ladjo, ahatni prstan prstan z ahatom.

2.1 Vrstni izsvojilni pridevniki

2.1.1 Vrstni izimenski pridevniki (so tvorjeni v glavnem iz lastnih imen s priponskimi obrazili
ov, -ev, -in, -ski, -ki, -ji), a.) nekaj je imenovano po izumitelju: papinov lonec lonec (od)
Papina, rentgenski aparat, glavberjeva sol, pitagorov izrek, blagajev volin; b.) nekaj je
tipina lastnost koga, esa, podobno komu emu: ahilova peta peta (od) Ahila peta,
znailna za Ahila, avgijev hlev, ariadnina nit, sizifovo delo, marijini laski
2.1.2 Vrstni sploni izsvojilni pridevniki (zajemajo tisto skupino pretvorbeno homonimnih
pridevnikov, ki se pojavljajo v stavni strukturi kot prilastek toilnikega predmeta takrat,
kadar imamo v stavku tudi svojilni dajalnik): (Ukradli so mi) oetovo uro (njihova kraja
moje) oetove ure ure, ki sem jo imel od oeta/ki jo je dal oe meni
2.2 Vrstni jedrnovariantni pridevniki
2.2.1 Vrstni neglagolnikojedrni pridevniki
2.2.1.1 Vrstni posrednonamenski pridevniki
2.2.1.1.1 Vrstni posrednonamenski nehomonimni pridevniki (ti pridevniki niso homonimni s
svojilno pomensko skupino, tvorjeni so navadno iz glagolnikov in samostalnikov, ki so
povezani z glagolskim dejanjem): nogometno igrie igrie za nogomet igrie za igranje
nogometa/na katerem se igra nogomet, filmska kamera kamera za film(anje), informacijsko
gradivo gradivo za informacije, analitini postopek postopek za analizo, anketni list,
cenzurni urad, delovni prostor, dostavno vozilo, fabulativni dar, finanni prostor, gradbeni les,
kontrolni pregled

- 30 2.2.1.1.2 Vrstni posrednonamenski homonimni pridevniki (homonimni s pomensko svojilno

skupino, tvorjeni iz neglagolnikih samostalnikov): olsko igrie igrie za olo, konjski
hlev, aranerska ola, cevna ploevinka, ajna lika, levja kletka, pasja uta, gasilni avto
2.2.2 Vrstni glagolnikojedrni pridevniki
2.2.2.1 Vrstni sredstveni pridevniki (iz predlonega orodnika): ladijski prevoz prevoz z
ladjo, mikroskopski pregled, magnetni zapis, lesna trgovina, instrumentalni koncert
2.2.2.2 Vrstni predmetni pridevniki (podstava je brezpredloni rodilnik): tovorni prevoz
prevoz tovora, gozdni nadzor, osebna kontrola, drubena zaita
2.3 Vrstni izprislovni pridevniki
2.3.1 Vrstni pridevniki smeri delovanja (vezani so na glagolnike oz. lastnostne samostalnike,
preko pojmovnih samostalnikov so tvorjeni iz mernih pridevnikov, so iz predlonega toilnika
v vlogi prislovnega doloila kraja): debelinski prirastek prirastek v debelino, dolinsko
raztezanje, globinska razsenost
2.3.2 Vrstni pridevniki okoliin
2.3.2.1 Vrstni pridevniki nahajanja, obstajanja
2.3.2.1.1 Vrstni krajevni pridevniki nahajanja, obstajanja: alpsko rastlinstvo rastlinstvo v
Alpah, dunajske gostilne gostilne na Dunaju, kraki izvir, gorske ivali, morski promet
2.3.2.1.2 Vrstni asovni pridevniki nahajanja, obstajanja (podstava izraa asovnost
obstajanja): zimsko igrie igrie v zimi, aprilski sejem, jesenski de, avgustovska vroina
2.3.2.2 Vrstni izhodini pridevniki (izraajo krajevno ali asovno izhodie)
2.3.2.2.1 Vrstni krajevni izhodini: bavarsko pivo pivo z bavarske, idrijska ipka, eki
porcelan, movirska megla, japonski avtomobili
2.3.2.2.2 Vrstni asovni izhodini: srednjeveka plastika plastika iz srednjega veka,
mladostni spomin, baroni kip, romanska cerkev
2.4 Vrstni videzni pridevniki
2.4.1 Vrstni spremstveni pridevniki (nastali iz predlonega orodnika): hudournika pokrajina
pokrajina s hudourniki, briljantni prstan, mleni ri, naglasno mesto, industrijsko podroje,
acetilenski gorilnik, bencinski kuhalnik, elektrini aparat
3 Svojilna pridevnika beseda
3.1 Pravi svojilni pridevnik

- 31 3.1.1 Lastninskosvojilni pridevnik (povedkov glagol imeti v drugostopenjski pretvorbi izraa,

da je kdo lastnik esa): bratovo posestvo posestvo (od) brata brat ima (poseduje) posestvo,
drubeno premoenje premoenje (od) drube, obinska stavba stavba (od) obine
3.1.2 Nelastninskosvojilni pridevnik
3.1.2.1 Sestavinskosvojilni pridevnik (povedkov glagol imeti izraa, da je kaj sestavni del
koga, esa): jeeva bodica bodica (od) jea je ima bodico bodica je del jea, knjini list
list (od) knjige, ivankino uho uho (od) ivanke, orehova lupina lupina (od) oreha
3.1.2.2 Razmernosvojilni pridevnik
3.1.2.2.1 Razmernodejanski pridevnik (jedro navadno poimenuje nosilca dejanja): gozdni
uvaj uvaj (od) gozda/uvaj gozdu kdor uva gozd, hini gospodar gospodar (od)
hie/gospodar hii, otrokov uitelj, prijateljev znanec
3.1.2.2.2 Razmernostanjski pridevnik (jedro poimenuje nosilca stanja): oetov brat brat (od)
oeta/oetu brat oe ima brata, Tonetova ena, sosedov sin, znanev neak, herin soolec
3.2 Nepravi svojilni pridevnik
3.2.1 Nepravi svojilni dejanski (drugostopenjska podstava, ki ima obliko glagolskega stavka z
motivirajoim samostalnikom kot osebkom, izraa, komu, emu je jedrno dejanje
pripisovano): oetovo delo delo (od) oeta oe dela, gospodarski razvoj, blagajniko
poslovanje, elektrini uinek, besedni pomen, cestni ovinek, kontrolni ukrep
3.2.2 Nepravi svojilni stanjski (drugostopenjski pretvorbi z glagolom imeti v povedku sledi e
tretjestopenjska z razvidnim stanjskim oz. lastnostnim pomenom povedkovega pridevnika):
oetove izkunje izkunje (od) oeta oe ima izkunje oe je izkuen, njegov smisel za
humor je humoristien, fantovi dolgi lasje fant je dolgolas, enin abonma,
bolnikova vroina, voznikova prednost, naa mo.
11. Navadna izpeljava pridevnikov iz glagolov, prislovov in pridevnikov po pomenskih
skupinah pridevnikov
Iz glagola
1 Kakovostna pridevnika beseda
1.1 Prava kakovostna pridevnika beseda
1.1.1 Pridevniki stanja
-

naklonski: epav tak, ki epa; likalen tak, ki lika

dejanje, stanje delenik: govorec tak, ki govori, hrepene

stanje (prej ni treba dejanja): bloden tak, ki blodi, negiben

- 32 -

Vrstna pridevnika beseda

2.1 Vrstni jedrnovariantni pridevniki

2.1.2 Vrstni neglagolnikojedrni
2.1.2.1 Vrstni namenski pridevniki: dvigalni mehanizem mehanizem za dviganje, ivalni
stroj stroj, s katerim se iva, drgalna krtaa, gugalni stol, brizgalna cev, rpalna naprava,
drsalni evlji, celilno mazilo, mehalno sredstvo
Iz prislova
1 Vrstna pridevnika beseda
To so pridevniki, odvisni od govornega dejanja. Nastali so iz krajevnih in asovnih prislovov,
gre za posredni denotat prek besedotvornopodstavnega prislova vezan na doloene
okoliine; te pridevnike oznaujemo Pridv2, npr. zgoraj zgornji, spodaj spodnji, tu(kaj)
tukajnji, tam(kaj) tamkajnji, prej prejnji, lani lanski, letos letonji, sedaj sedanji,
levi, desni. Pri tej skupini gre skratka za relativno prostorsko, asovno orientacijo glede na
govoreega (prostor) ali smo govorno dejanje (as); pridevniki, ki izraajo prostorskoasovno orientacijo, neodvisno od GD, npr. sever severni, srednji vek srednjeveki ne
sodijo v obravnavano pomensko skupino, ampak med pridevnike, nastale iz samostalnika,
glagola, drugih pridevnikov, oznaimo jih pa Pridv1. Kot kae so lahko v podstavi Pridv2 lahko
samo prislovi nahajanja, obstajanja v prostoru, asu, ne pa tudi morda smeri gibanja,
priblievanja ipd.: zgornji, spodnji, zunanji, notranji, zadnji, tukajnji, sprednji, jutrinji,
verajnji, lanski, letonji, sedanji, tedanji ipd. Prostorska in asovna aktualizacija imenske
zveze je v besedilu vezana na govoreega oz. govorno dejanje.
1.2 Vrstni izprislovni pridevniki 2
1.2.1 Krajevni pridevnik: blinji predmet predmet, ki je blizu, dolnja soba soba doli, gornji
stanovalci, nasprotni breg
1.2.2 asovni pridevnik: lanski dohodek dohodek lani, hkratni prihod, prejnji denar.
Iz pridevnika
Vrstni (Pridv1) pridevnik iz kakovostnih in mernih; med konverzne vrstne pridevnike lahko
preidejo npr. vse pomenske skupine zlasti netvorjenih lastnostnih, vendar e pogosteje
pridevniki barve in merni pridevniki, npr. beli fosfor, beli ar, lahki bencin, isti bencin, rni
bor, rdei bor, rdea leska, mrtva lega idr., to ni poseben besedotvorni tip, vse gre po navadni
izpeljavi, iz kakovostnih pridevnikov vedno s (predvidljivim) konnikim obrazilom -i, -a, -o.

- 33 Obrazilo je dvofunkcijsko = obrazilna konnica oz. konniko obrazilo: rni kruh, mrtva
straa, globoko morje. S samostalnikim jedrom tvorijo SBZ, v argonu lahko celo samo ena
beseda: fiolovka, cirkularka Ne stopnjujejo se, lahko se, ampak to je le zveza leksemov.
Naeloma ne prehajajo v povedkovo doloilo. Nimajo desnih dopolnil. Za besedotvorje,
temve le za junkcijo pridevnika; lahko tudi SBZ: deset zapovedi.
12. Navadna izpeljava prislovov iz pridevnikov
1

Lastnostni prislovi

1.1 Pravi lastnostni prislovi so nastali iz lastnostnih pridevnikov prehod lastnostnih

pridevnikov med prislove je definicijska lastnost teh pridevnikov, vsaj tistih, ki so nastali
iz netvorjenih lastnostnih pridevnikov, tip dober, globok, se naeloma razvrajo levo od
glagolskega jedra, npr. Dobro napie (dobro napisan) lanek, vendar tudi: lanek napie
dobro (lenitev po aktualnosti). Pomensko so druljivi s prislovi stopnje, npr. zelo dobro
napie. Zveza, ki jo tvorijo z glagolom, je aktualizirana, v celoti besedilna po govornem
dejanju razpade.
Glede na monost vplivanja na nastanek pogovorne variante fraznega glagola z
(glagolskim) morfemom po Glag. + po, tip oblaiti se po gosposko, je smiselno izloiti
lastnostne prislove iz tvorjenega, izsamostalnikega (lastnostnega) pridevnika s pomenom
podobnosti, enakosti dejanja (glagol), kot ga izraa podstavni samostalnik biti/delati kot
kdo(+), npr. (po) prijateljsko se potrepljati, (po) farizejsko se obnaati, (po) meansko,
(po) kmeko se oblai.
2 Vrstni prislovi so nastali iz pravih (izsamostalnikih) vrstnih pridevnikov, glede na
podstavni samostalnik je mogoe loiti vsaj 3 podskupine; prislov opredeljuje glagolsko
dejanje:
a.) prostorsko ali asovno: laboratorijsko, ambulantno pregledati (v laboratoriju, ambulanti),
politino delovati (v politiki), samostalniko rabiti, tehnino se razvijati, tedensko, meseno,
letno poroati. Sem sodijo tudi primeri, ko je kraj (prostor) primerjalni vzorec (po) pariko se
oblaiti kot ljudje v Parizu, (po) slovensko govoriti (po) domae povedati.
b.) sredstveno: raunalniko, tudijsko obdelati (z raunalnikom, tudijem), zakonsko
zagotoviti, televizijsko, radijsko, medijsko obvestiti
c.) glede na tvorno (konstitutivno) lastnost podstavnega samostalnika, npr. metodoloko
obdelati, bioloko prizadeti, ginekoloko pregledati, etimoloko razloiti, slovnino popraviti,
geometrijsko setevati ipd. e je v podstavi samostalnik s podspolom loveko (+) je ev.

- 34 mogoe tudi pogovorna varianta s prostim glagolskim morfemom po, npr. (po) vojako
pozdraviti.
13. Navadna izpeljava glagolov iz samostalnikov in pridevnikov
V skladenjski podstavi se namesto zaimka pojavlja t. i. proverb (ali glagolski primitiv) gre
za glagole, ki so najbolj pomensko iroki (tipi delati, biti, imeti, dati in postati). Gre za
glagole, ki se obnaajo pri pretvorbenem postopku enako kot zaimki, pretvarjajo se v pripono
ali priponsko obrazilo.
Iz samostalnikov:
a.) delati:
SPo [delati] Sam[4, 6]
- toilnika vezava implicira Rd (need. ponavljalnost dejanja; ed. trajnost): brazdati
[delati] brazd[-e], [] ati, brazd-; gubati; filmati
- orodnika vezava mogoe bi bilo govoriti o Sd: pluiti [delati s] plug[-om], [] iti,
plug; plug-+-iti (palatalizacija g); kositi
b.) biti: (s samostalnikom ustvarja povedkovodoloilno ujemalnost sam. je imenovalniki in
priminost)
SPo [biti] Sam[1]
- povedkovodoloilno razmerje vsebuje pomen L/dejavnosti: SPo [biti] Sam[1] [] Op,
Sam BPo; kraljevati [biti] kralj[-], [] -eva-ti, kralj-; cesarjevati; v SPo je lahko
tudi drugotni pomen (podobnost): SPo = [biti kot] Sam[1]: burjati [biti kot] burj[-a]
- primik v SPo z jedrom biti povzroa okoliinski, in sicer krajevni pomen (Md) biti
pomeni obstajati, nahajati se; SPo = [biti] Sam [5]; gnezd-i-ti [biti v] gnezd[-u],
cestovati, orkestrirati, etovati
c.) dati
- pomen, ki ga implicira toilnika vezava, je e najblije pomenu dejanja (De), SPo
[dati] sam[4]: etiketirati [dati] etiket[-o/-e], apostrofirati, financirati, argumentirati,
dokumentirati, blagosloviti, glasovati, peatiti

- 35 - primik v SPo povzroa okoliinski, krajevni prislov (Md), SPo [dati] Sam[-1]:
ekranizirati [dati na] ekran[-], filtrirati [dati skozi] filter[-], cementirati [dati v]
cement[-], barbarizirati, garairati, opaiti
.) imeti
- pomen je lastnostni, SPo [imeti] Sam[4]: godovati, praznovati, dolgovati, ustvovati,
monopolizirati, domnevati
d.) postati
- v SPo je povedkovodoloila ujemalnost, pomen lastnostni, SPo [postati/postajati]
Sam[1]: doktorirati, daniti, hlapeti, apneti
Iz pridevnikov:
V SPo je x2 kakovostni pridevnik, besedotvorna podstava je torej iz pridevnika; SPo implicira
pomen dejanja (De). V SPo je skladenjskodoloilna ujemalnost; SPo [biti] Prid[K]7. Jedrna
glagola sta naslednja:
a.) biti, divj-a-ti [biti] divj[-i], hudovati se, bosopetiti, lenariti
b.) postati/postajati, bled-e-ti [postajati] bled[-], debeleti, drveneti, besneti, blazneti, gluiti,
bogateti, ledeneti
Vsaj v pomenski podstavi je pridevnik v vlogi povedkovega prilastka, ki razvija poleg glagola
e neizraen toilniki predmet. Jedrni glagol je delati; SPo [delati (kaj)] Prid[K], npr. rn-i-ti
[delati (kaj)] rn[-o], germanizirati, greniti, hrabriti, dobriti, istiti, krotiti, mokriti.
V SPo so lahko tudi stopnjevani (modificirani) pridevniki, npr daljati [delati (kaj)] dalj[-e],
boljati, hujati, gorati, krajati. Ljubkovati [imeti za] ljubk[o]
14. Glagolske tvorjenke iz predlone zveze
V jedru SPo (x1) so dovrne oblike glagolskih primitivov. Podredni len (BPo = x 2) je
samostalnik, pridevnik ali prislov.
1. x2 = samostalnik mono deliti na 2 temelji skupini:
a.) predpona iz predloga SPo in njemu ustrezne konnice, v SPo je vezava ali primik
- v SPo je neizraen toilniki predmet (prizadeti dejanja) SPo [Glag] {p} Sam{-k},
[]P, {}Pr, -sam, BPo

7 K/k = konnica

- 36 - ob|glav|i|ti [dati (koga)] {ob} glav{-o}, [] -i, -ti, {} ob-, -glav-, po|ro|a|ti [dajati
(kaj)] {po} rok{-u}, [] -a,-ti, {} po-, -ro-, predoiti, predpasati, podjarmiti,
vroiti
b.) Pr iz predloga v SPo neizraenega samostalnika, [Glag] Sam[4] {p} (Sam[K])
- v SPo je izraena toilnika vezava
- pred|ro|i|ti [dati] rok[e] {pred}, [] -i, -ti, {} pred-, -ro-, odsloviti, obkoliti,
obmejiti, obrobiti
2. x2 = pridevnik (kot povedkov prilastek), v SPo je neizraen toilniki samostalnik
- Pr iz prislova v SPo, Pr izraa dokonnost dejanja in ta razvija pridevnik v vlogi
povedkovega prilastka; SPo [Glag(Sam)] Prid[-k] {prisl.}, []P, {} Pr, Prid, BPo
- ob|nov|i|ti [narediti] nov[-o] {ob}, [] -i, -ti, {} ob-, -nov-, obnoreti, obuboati,
osamiti, osveiti, poveliati
3. x2 = prislov
- Pr je pretvorba predloga neizraenega samostalnika, SPo[Glag] Prisl{p} (Sam{-k}), []
P, {} Pr, -Prisl- od|stran|i|ti [dati] stran[-] {od}, [] -i-, -ti, {} od-, -stran-, upoasniti
Imamo torej 2 tipa (2 strukturna tipa SPo glede na vezavnost):
1. neizraen prizadeti aktant izpuena vezava koga/kaj, realizirano SPo razmerje;
ob|glav|i|ti [dati] {ob} glav{-o}, [] -i-, -ti, {} ob-, -glav- (neizraen predmet
prehodnega glagola)
2. izraen prizadeti aktant izraena vezava kam, predvidljivo SPo razmerje; pred|ro|
i|ti [dati] rok[e] {pred}, [] -i-, -ti {} pred-, -ro15. Samostalnike in pridevnike tvorjenke iz predlone zveze
Predmetnopomenska beseda SPo je vedno v predlonem sklonu. Znailna je dvomorfemskost
obrazila, v P (pripono) se pretvarja jedro z ustrezno vezniko besedo, v Pr (predpono) pa
predlog z ustrezno sklonsko konnico.
1. Samostalnike tvorjenke
brez|dom|ec [tisti, ki je] {brez} dom{-a}, []-ec, {} brez-, -dompri|les|je [tam, kjer je] {pri} les{-u}, [] -je, {} pri-, -les-

- 37 podstreje, nabreje, zapeek

2. Pridevnike tvorjenke
brez|nos| [tak, ki je] {brez} nos{-a}, [] -, {} brez-, -nospodstreni, primorski, priljuden, brezrok
16. Medponsko-priponsko zlaganje samostalnikov in pridevnikov
Zm-p = besedotvorna vrsta, pri kateri se pretvarja v pripono jedro SPo z ustreznim slovninim
pomenom, v medpono pa slovnino razmerje med predmetnopomenskima besedama v SPo.
Obrazilo je vedno dvomorfemsko.
Zlaganje samostalnikov:
Vd: vrv|o|hod|ec [tisti, ki] hod[-i] {po} vrv{-i}, [] ec, {} -oMd: kamn|o|lom- [tam, kjer se] lomi[-] kam{-en}
De: rib-o-lov- [to, da] lovi[-] rib{-e}
Zlaganje pridevnikov: dolg|o|rok- [tak, ki je] dolg{ih} rok{-}
Kakovostni rodilnik: bel|o|rok- [tak, ki je] bel{-ih} rok{-}. Jedro SPo je prid. zaimek, v
odvisnem delu je kakovostni rodilnik. Poimenovanje delov telesa, dolgolas, kratkonog. Vrstni
prid. + sam. denarn|o|gospodar|ski [ta, ki je v zvezi z] denarn{im} gospodarstv{om},
cestn|o|promet|ni.
Gre za oznaevanje koga glede na kakovostno in koliinsko lastnost njegovih sestavin:
blagouten, trdoiv glagol, belorok, dolgolas kakovostni pridevnik; denarnogospodarski,
cestnoprometni vrstni pridevnik.
Podredne Zm-p imajo doloen del SPo lahko:
a.) izglagolski v prilastkovem odvisniku SPo je vedno polnopomenski glagol, ki se
pretvarja v doloeno sestavino izglagolske zloenke
b.) izsamostalnike v SPo vedno nepolnopomenski glagol, ki se kot slovninopomenske
lastnosti obrazili imenske zloenke
17. Medponskoobrazilne zloenke
Medponsko-obrazilne zloenke so tvorjenke tipa b, gre za zlaganje z medponskim obrazilom:
1. Om izrazno samostojno (-o-/-): sever-o-vzhod, zob-o-zdravnik (Zahnartz)

- 38 2. Om je tisti, ki je homonimen s konnico (gre za tvorjenke obrazilno-konnike

homonimije): volt--meter, slovenij-a-les, avt-o-klepar, golf--igrie vse tvorjenke
z avtom, kinom, golfom so mlajega tipa.
x1 {/} x2, {} Om Zm: BPo1 + Om + BPo2; vedno se obrazili le slovnini pomen: ivin-ozdravnik- zdravnik {za} ivin{o}
Zloenke lahko delimo tudi na podlagi pomena, iz katerega so nastale:
1. predloni toilnik namembnost: kinooperater operater {za} kin{o}, generaloko
2. predloni rodilnik izvornost, snovnost, sestavinskost: sladosok sok {iz} slad{a},
avtokolona
3. brezpredloni rodilnik (slovnini predmet): posojilodajalec [dajalec] posojil{a},
najemojemalec, pravobranilec branilec prav{-a}
4. mestnik obstajanje, izvornost: jugovzhod, avtocisterna, Jugoslovan Slovan {na}
jug{u}
5. orodnik spremstvenost: basbariton, fluorovodik vodik {s} fluor{om}
6. rodilnik svojilnost: arterioskleroza skleroza {od} arterij{e}
18. Modifikacijska izpeljava samostalnikov in pridevnikov
Samostalniki:8
Modifikacijska samostalnika obrazila so pretvorba posameznih pridevnikih prilastkov
katere izmed temeljnih pomenskih skupin pridevnikov. V priponsko modifikacijsko obrazilo
se pretvarjajo lastnostni pridevniki, in sicer se pravi kakovostni s pomenom pozitivne
ustvene naravnanosti prijeten, simpatien ali negativne ustvene naravnanosti neprijeten,
nesimpatien in razsenostna prostorska pridevnika velik majhen ali asovna star mlad,
ter koliinski pridevnik (nedoloni tevnik)ve, veliko:
otrok-ec prijeten[-] otrok, [] -ec, otrok-; gri-ek [majhen] gri[-], [] -ek, gri-; brinje [veliko] brin[-ov], [] -je, brin-, medvedek [mlad] medved
Pridevniki:
Prislov kot razvijajoi len v primerjavi s sestavo pomensko ni drugaen, v bistvu gre za
vejo ali manjo razsenost lastnosti, npr. bledikav [malo] bled, isteji [bolj] ist, drobcen
[zelo] droben
8 Vidovi Muha: Dva tipoloka zgleda normativne vrednosti slovenske besedotvorne
morfematike.

- 39 -

19. Modifikacijska izpeljava glagolov

SPo obrazili razvijajoi len x2. Razvrstitev modifikacijskega obrazila je priponska, in sicer
pred obrazilo glagolske oblike. Glagolska pripona (sicer izraanje nedovrnosti) prevzame
tudi besedotvorno vrednost ali pred glagolsko pripono (korak|c|ati; dvig|ova|ti). Glagolska
pripona je torej lahko dvofunkcijska: izraa nedovrnost ali besedotvorni pomen npr:
pregledovati: Im: [vekrat] pregledati, In: [delati] pregled.
Kae, da ima gl. pripona modifikacijsko obrazilno vrednost, ko izraa ponavljalnost
glagolskega dejanja, x2 je prislov kratnosti vekrat. Nedovrniki iz predponskih dovrnikov
kaejo da so vedno tvorjenke 2. stopnje. Samo pomenske ne pa tudi vidske spremembe se
pojavljajo v primerih, ko je x2 kolikostni prislov ali prislov, ki izraa pozitivno ali negativno
vrednotenje glagolskega dejanja:
x2 malo, nekoliko: brcljati [nekoliko] brcati; ohljati, curljati
x2 ljubko, prijazno izraa le naklonjenost: dremuckati, smejkati, ikati
x2 neprijetno, grdo izraa le nenaklonjenost: dremavhati, hvalisati, kuhariti
20. Glagolske tvorjenke s predponskim obrazilom9
Sestavljenke najtevilneje glagolske tvorjenke, je modifikacijska besedna vrsta (v Opr se
pretvarja razvijajoa sestavina SPo (x2) v BPo pa x1 gl. jedro).
O = Pr (enomorfemska), razvra predvsem na podstavo iz nedovrnega glagola, pa tudi
dovrnika. Ob podstavi iz nedovrnikov ima obrazilo vedno tudi vidsko vlogo, saj nedovrnik
spreminja v dovrnik (nesti prinesti). Ob podstavi iz dovrnika ima predmetnopomensko
vlogo (plaati doplaati). Glede na zgradbo skladenjske podstave so sestavljenke v bistvu
preproste in jih je na podlagi pomena predponskega obrazila v glavnem mogoe loiti na 2
tipa:
1.) obrazilo izraa samo faznost glagolskega dejanja
2.) ali pa e kak drug prislovni pomen
Izrazno je predponsko obrazilo lahko samostojno, npr. u-biti, raz-veljaviti, samo homonimno s
predlogom, npr ob-liti = liti ob, lahko pa tudi pomenskopodstavno (ne samo izrazno) enako s
predlogom (e z dodatno vidsko vlogo), npr. izvlei vlei iz.
1.) Strukturo skladenjskopodstavnih glagolov, ki izraajo samo faznost govornega dejanja
lahko zapiemo SPo [F]Glag, pri emer je F (fraznost) zaetnost (z), konnost (k),
9 Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloenk.

- 40 trenutnost (t). Faznost je u bistvu asovnoprislovna in jo lahko izpiemo: do konca/v koncu

konati, od zaetka/v zaetku zaeti, v trenutku (v bistvu enkrat):
F (z) zbati se [zaeti] bati se, [] z-, -bati; zapeti, zajokati, zaljubiti, obtiati, spregledati,
vzljubiti, vznemiriti
F (k) zrasti [konati] rasti, [] z-, -rasti; umreti, zmeati, zmoiti, zmleti, spresti, oprati,
ohladiti, umiriti miriti [do konca], usahniti, ubiti, hrepeneti;
Konnost dejanja lahko pomeni tudi uspenost (u) oz. izpolnitev, pri glagolih premikanja pa
dosego cilja (c): F (u/c) doklicati klicati [do (uspeha)], [] do-, -klicati; dopovedati,
dognat, dotudirati, dogovoriti, dojadrati jadrati [do (cilja)], dojahati, doromati, dokopati,
doplavati, doleteti, dohiteti
F (t) ukrasti [trenutno/enkrat] krasti, [] u-, -krasti; ustraiti, ukrasti, ugati
2.) Globinsko strukturo skladenjske podstave glagolov, ki izraajo poleg faznosti e kak drug
dodatni prislovni pomen je mogoe zapisati: SPo Glag [PrislF/Prisl] (samo prislov ob
dovrniki podstavi). Izrazna podoba obrazila in njegova vloga v SPo omogoa loitev
primerov na ve skupin:
Glag [PrislF/Prisl skozi]: prebosti bosti [skozi], [] pre-, -skozi; pregrizti, predreti,
prestreliti
Glag [PrislF/Prisl drugae]: predelati delati [drugae], [] pre-, -delati; prevzgojiti,
prekrstiti
Glag [PrislF/Prisl drugam]: prepeljati peljati [drugam], [] pre-, -peljati; pregnati,
predati, prestopiti, prevrniti
Glag [PrislF/Prisl ve]: preplaati plaati [ve], [] pre-, -plaati; preveliati, prejaati
Glag [PrislF/Prisl] ez]: prekobacati kobacati [ez],[] pre-, -kobacati; prekipeti,
prestopiti, preklicati, prekriati
Neizraen pa je tak prislov v primerih, ko je Opr homonimno s predlonim glagolskim
morfemom iz skladenjske podstave. Tak morfem (Mo) lahko izraa glagolsko vezljivost in je
sploh tudi pomenska podstava obrazila: SPo Glag [MoF (Sam1)/Mo (Sam1)], npr.:

izvoziti voziti [izk R], [] 'ven' iz, -voziti;

pokriti kriti [pok M], [] 'zgoraj'; napeljati, oditi, podstaviti, predstaviti, predstaviti,
nadgraditi

podmazati mazati [pok M], [] spodaj pod-, -mazati; podvrei

- 41 v primerih kot izjokati, iznoreti ipd. noreti [izk R] je verjetno R povratnoosebni zaimek

sebe, nekaj primerov prostih glagolskih morfemov:

-

iz ven, npr. izvoziti voziti [izk R], [] iz, -voziti; izliti, izbiti, izdati, izklesati

po zgoraj, npr. pokriti kriti [pok M], po-, -kriti; popacati, poapneti, pobarvati,
pobranati

na gor, napeljati peljati [nak T], [] , -peljati; naslikati, napisati, naoljiti

od stran, npr. oditi iti [odk R], [] od-, -iti; odpoklicati, odnehati, odnesti, odmreti

pod spodaj, npr. podstaviti staviti [podk M], [] pod-, -staviti; podjesti, podssuti,
podnasloviti, podpisati

pred
- spredaj, npr. predstaviti staviti [predk M], [] pred-, -staviti, prednaati, predpisati
- prej, npr. predpakirati pakirati [predk /- M], [] pred-, -pakirati, predpripraviti

nad zgoraj, npr. nadgraditi graditi [nadk M], [] nad-, -graditi; nadkriti,
nadkraljevati, nadleteti, nadvladati, nadzirati.

Do vezljivostnih posebnosti prihaja, ko sta podstava Opr in predloni gl. morfem razlina
e se pomen ne ujema z nobenim od pomena predlonega gl. morfema, je tak pomen Opr
vezljivostno mrtev oz. je enako vezljiv kot njegov morebitni sopomenski glagolski morfem; to
so tvorjenke s predponskim obrazilom:
o ob-/o- okrog; obglodati glodati [obk R] 'okrog', obgratidi, objadtari, obklesati,
obkopati
o po zaporedoma, za; popadati padati [pok *M], [] po-,-padati; pokupiti, pomreti,
posekati
Izgubo vezljivosti lahko povzroajo tudi metonimini pomenski premiki Opr:
o ob-/o- popolnoma, prvotno okrog, npr. okameneti kameneti [popolnoma], []
o-, -kameneti; obnoreti, oglueti, opisati, opliditi, opiti, obutiti
o po malo, prvotno zgoraj; pocingljati cingljati [malot], [] po-, -cingljati;
podremati, poplakniti, poklekniti
o pre- ve, moneje (kot), prvotno skozi; preiveti iveti [ve (kot)], [] pre,
-iveti; prehiteti, predozoreti, predraiti prenapiti
o pomensko podobno je predponsko obrazilo nad- ve (kot), prvotno zgoraj, na
kom, em: nadiveti iveti [vek], [] nad-, -iveti; nadmodriti

- 42 o od- ne ve (biti, delati), prvotno stran, pro odsedeti sedeti [ne ve], [] od-,
-sedeti; odsluiti, odzidati, odzvoniti, odejati, odbobnati, odcveteti
Najve podstavnih prislovov je krajevnih.
21. Besedotvorni pomen v ojem (kategorialnem) in irem smislu
Besedotvorni pomen ima vsaka tvorjenka, e razumemo besedotvorni pomen kot pomen
obrazila oz. obrazilnih morfemov (besedotvorni pomen v irem smislu lahko doloimo vsaki
tvorjenki). V vseh primerih obrazilnih morfemov lahko govorimo o t. i. kategorialnosti, kar
pomeni, da so obrazilni morfemi pomensko vezani na vejo skupino, mnoico doloenih
tvorjenk; da so obrazilni morfemi pomensko vedno precej sploni.
Nosilec besedotvornega pomena v irem smislu je obrazilo. Imamo pa skupino tvorjenk,
katerih obrazilo ali obrazilni morfem desno od besedotvorne podstave ima predvidljivo prvino
skladenjske podstave. V pripono ali priponsko obrazilo doloene skupine tvorjenk se pretvarja
predvidljivi del skladenjske podstave. Govorimo o kategorialnem besedotvornem pomenu.
Gre za tvorjenke, ki so besednovrstno samostalniki in ki so vezane na besedotvorne vrste tipa
a navadne izpeljanke, tvorjenke iz predlone zveze, medponsko-priponske zloenke.
Oji besedotvorni pomen je doloen s pretvorbeno povezavo jedra nemodifikacijske
skladenjske podstave s sestavino pomenske podstave povedi (propozicijo). Rezultat
tvorbenega procesa ene izmed propozicijskih sestavin. Besedotvorni pomen se lahko povezuje
s pomensko podstavo propozicijo stavne povedi
22. Razmerje med besedotvornim in slovarskim pomenom
Besedotvorni pomeni so globinske povedne propozicije, zato jih v najboljem primeru ne
more biti ve, kot je sestavin propozicije in tudi pomensko lahko ustrezajo le tem sestavinam.
Pri besedotvornem in slovarskem pomenu gre za hierarhino urejen zbir pomenskih lastnosti,
katerih vsebina je pri besedotvornem pomenu predvidena (doloena) s pretvorbenim
razmerjem med skladenjsko podstavo in morfemskim sestavom tvorjenke, pri slovarskem
pomenu pa z njihovo razloevalnostjo glede na poimenovano predmetnost.
Besedotvorni pomen se pri veliko besedah prekriva z slovarskim pomenom, predvsem kadar
je v pomenski podstavi povedje (glagolniki): skakanje, dviganje, bivanje ; lahko se pa tudi
zgodi, da se ne prekriva, v tem primeru se je vseeno smiselno ukvarjati z besedotvornim
pomenom, ker le-ta omogoa prepoznati prvinski pomen morfemov v smislu nabora obrazil.

- 43 -

III.

SKLOP

1. Merila za doloanje besedotvornega pomena v ojem smislu predstavitev grafa

Temeljna delitev propozicije na povedje in udeleence (delovalnike im okoliine) izloila kot
prvi, od drugih loeni besedotvorni pomen dejanja, lastnosti, stanja (De, L, S) kot pretvorbo
povedja. Za besedotvorni pomen so se pokazali relevantni e delovalniki (D), ki (v stavni
povedi) lahko prevzamejo vlogo npr vrilca D1 (mesto osebka), rezultata D4 (meto
toilnikega predmeta) in sredstva D 6 (mesto orodnikega predmeta), pa tudi krajevne in
asovne okoliine. Za besedotvorne pomene je bistveno, da se (potencialni) D 1 pretvarja v
besedotvorni pomen tvorjenke, ki poimenuje ivo vrilec dejanja (Vd), nosilec lastnosti ali
povezave (Nl/p), ali neivo predmet za opravljanje dejanja (Pd), nosilec lastnosti, povezave
neivo; (potencialni) D4 gre v rezultat dejanja in je vezan samo na samostalnike izpeljanke
iz glagola, (potencialni) D6 pa v sredstva dejanja; okoliini kraja in asa sta v podstavi
besedotvornih pomenov mesta dejanja, mesta, kjer je kaj (Md/M, kjer je kaj) oz. dejanja asa,
ko je kaj (d/, ko je kaj). besedotvornih pomenov samostalnika iz glagola je 7 in ne 6 oz.
5 (TBA).
Pomenska podstava povedi
povedje De, L, S

udeleenci/participanti

[to, da], glagol je organizator vezljivostnega

polja (oblikuje poved). Vsi glagoli so z

delovalniki/aktanti

okoliine/cirkumstanti

- 44 besedotvorno-pomenskega vidika vezani

na pomen dejanja. Gre za posamostaljenje

D1

D-1

postopek. dogodek to, da se dogodi

Vd+/Nlp+

D4

Lastnost vezana na BPo iz pridevnika

Pd-/Nlp-

D6

as

kraj

glagolskih dejanj najbanalneji besedotvorni

lenoba to, da je len

2. Besedotvorni pomeni iz povedja
Pov [to, da] De, L, S
Glagol v povedku je organizator stavka, vezljivostnega polja, zato lahko izloim povedje iz
propozicije kot potencialni povedek. Pri pomenu lastnosti in stanja se obrazili tudi vezni
glagol [to, da je], vsi ti besedotvorni pomeni izraajo pravzaprav popredmeteno
(posamostaljeno) povedje.
De (v SPo je glagol) glav-o-bol- [to, da] boli{-} glav{a}
pis-anje [to, da se] pie{-}
rib-o-lov- [to, da se] lov{-i} rib{-e}
L (v SPo je pridevnik) lenoba [to, da je] len{-}
belina [to, da je] bel{-}
S (v SPo je samostalnik) hudobija [to, da je] hudob{-a}
3. Besedotvorni pomeni iz potencialnega prvega delovalnika (D1)10
Pri tistih tvorjenkah, ki so nastale s pretvorbo (potencialnega) prvega delovalnika (D 1) z
upotevanjem podspola ivo +/ se je izloila na eni strani skupina z oznako podspola +ivo
kot:

vrilec dejanja (Vd), tvorjenke iz glagola, npr. igral-ka [tista, ki] igra[-], [] -lka,
igra-

nosilec lastnosti (Nl), tvorjenke iz pridevnika ali samostalnika, npr. bel-ec [tisti, ki je]
bel[-], [] -ec, bel-; grb-ec [tisti, ki ima] grb[-], [] -ec, grb-

nosilec povezave (Np), tvorjenke iz samostalnika, npr. ladj-ar [tisti, ki je povezan z]

ladj[-o], [] -ar, ladj-

na drugi strani pa oznaka ivo kot:

10 Slovensko leksikalno pomenoslovje, 4041.

- 45

predmet za dejanje (Pd), tvorjenke iz glagola, npr. nosi-lec [tisti, ki] nosi[-], []
-lec, nosi-

predmet kot nosilec povezave (Np-), tvorjenke iz pridevnika ali samostalnika, npr.
bohori-ica [tista,ki je povezana z] Bohori[-em], [] -ica, bohori-

pedmet kot nosilec lastnosti (Nl-): medenjak [tisti, ki je] meden[-]

4. Besedotvorni pomeni iz potencialnega etrtega delovalnika (D4) in estega delovalnika

(D6)
Neprvi delovalniki le pri prehodnih glagolih, ki so sposobni organizirati vezljivostno polje
na desni strani.
Pri potencialnem 4. delovalniku gre za rezultat dejanja [to, kar] (vse kar ustreza to, kar je
rezultat dejanja).
D4:
Toilniki delovalnik, (povrinsko) stavno toilniki predmet
izraa pomen Rd oz. rezultata dejanja D4 Rd [to, kar]
dodatek [to, kar se] doda {-}
asopis [to, kar] pie{- } {o} as{-u}
podpis [to, kar] podpie{-mo}
D6:
Neprvi delovalnik, ki je povrinsko stavno orodniki predmet, se pretvorbeno lahko
povezuje z izglagolsko podstavo: besedotvorni pomen izraa sredstvo dejanja Sd
D6 Sd [to, s imer]
Odpira [to, s imer] odpira{mo}
[to s imer se] odpira{- }
Ni formalnega kriterija loevanja predmeta za dejanje (tisti, ki) in sredstva (to, s imer),
imam samo izkustveni kriterij (odpira) + snov je vedno Sd (belilo, lepilo ).
Glagol: pri orodniki vezavi bi bilo mogoe govoriti o pomenu Sd, glagolske tvorjenke
poimenuje dejanje na podlagi pripomoka, sredstva, s katerim se dejanje opravlja.
[delati s/z] Sam6: pluiti [delati s] plug{-om} (kositi, lopatati, apniti )
5. Besedotvorni pomeni iz okoliin kraja
Tvorjenke z besedotvornim pomenom kraja in asa imajo v SPo glagol, samostalnik, lahko pa
tudi izprislovni predikativ (stanjski pomen) in pridevnik.

- 46 Ok je v podstavi mesta dejanja in mesta, kjer je kaj/kdo.

Md: kriie [tam, kjer se] kri[-a] (iz glagola)
Mk: imenik [tam, kjer so] imena (iz sam., prid. kjer je kaj)
6. Besedotvorni pomeni iz okoliin asa
Tvorjenke z besedotvornim pomenom kraja in asa imajo v SPo glagol, samostalnik, lahko pa
tudi izprislovni predikativ (stanjski pomen) in pridevnik.
O d
d: praznik [tedaj, ko se] praznuj{-e} (iz glagola)
ko: predpust [tedaj, ko je] {pred} pus{-om} (iz samostalnika, pridevnika (ko je kaj))
7. Naglas pri tvorjenkah
enonaglasnice
In, Tpz, Im

dvonaglasnice

strla
popti
btec

priredne zloenke
belo-modro-rde
Se

samostalnike
podoficr
prdomovna

ve kot dvonaglasnice

Zl

glagolske
besedotvorni vzorec
Zm-p
e predponsko obrazilo
Zm (tvorjenke tipa b) (tvorjenke tipa a3)
izraa
razen tipi z medpono o
cestnoprometen
a.) asovnost je naglaena
npr. severovzhod
denarnogospodarski
prdpriprviti
drugae je s tvorjenkami tipa
b.) kraj nenaglaen
ananasliker
napisati
vikendhia

Naglasno mesto in tevilo naglasov je naeloma odvisno od zgradbe SPo. Naeloma velja, da
je predvidljivost naglasa v slovenini majhna. Pri 2 tipih je lahko predvidljiv: pri zloenkah
in pri sestavljenkah. Pri izpeljankah je naglas predvidljiv, e je priponsko obrazilo stilno
zaznamovano. Ta obrazila so naglaena: fant, poerh, brdvs, bab
Zloenke
Ohranjajo korenski morfem skladenjsko-podstavnih predmetnopomenskih besed, ki niso
zaimki oz. so v prilastkovem odvisniku SPo: belorok, denarnogospodarski, knjigovez,
zobozdravnik; tvorjenke tipa a3, b. tevilo naglasov nam pove, ali so zloenke primarno
vezane na jezikovni sistem ali so v ta sistem prile kasneje.

- 47 Enonaglasne, tip a3:

a.) Tiste, ki so nastale iz. t. i. kakovostnega rodilnika: belih rok, dolgih las (lastnosti
lovekega, ivalskega, rastlinskega organizma). Mesto naglasa: na 1. ali 2. korenskem
morfemu. Vedno je vezan na skladenjsko doloani del SPo dolgong Te tvorjenke
so bolj vezane na zapisano besedo, so tematsko zaprte, vezane na kakovostni pridevnik.
Sem spada tudi tip enook samostalniko jedro je vezano na koliinski pridevnik.
b.) Vse izglagolske tvorjenke: naglas na glagolskem delu tvorjenke: bacilonosec
Dvonaglasnice:
Tip literarnozgodovinski, nastale so v 2. polovici 19. stoletja, v podstavi je vrstni pridevnik in
samostalnik (Bajec jih je ignoriral); cestnoprometni, denarnogospodarski.
Zloenke tipa b
e imajo Om izrazno samostojno (-o-, --: severovzhod, kolodvor, zobozdravnik), potem
Riglerjeve ankete v zvezi s SSKJ kaejo enoglasnost. Drugae je pri veliko mlajih zloenkah,
kjer je Om homonimno s konnico. Ankete so kazale, da so te zloenke zelo agresivne:
avtocesta, avtogaraa, kinoprojektor, vikendhia, angoravolna Te vrste zloenk naj bi bile
dvonaglasne.
Tvorjenke tipa so vezane na venaglasnost. Dvonaglasnost in venaglasnost opozarja na
dejstvo, da je tvorjenka mlajega datuma ali jezikovni kalk. Priredne zloenke imajo toliko
naglasov, kolikor imajo besed v priredni SPo kot je korenov v BPo (sivo-belo-moder)
Sestavljenke:
samostalnike:
2 naglasa dvonaglasnice, imajo kratki naglas na prvem delu besede; pdoficr, morlen
glagolske: podpisati, izvlei Predponska obrazila, ki imajo tudi vidsko vrednost (tvorijo iz
nedovrnikov dovrnike), pomensko pa so to globinski krajevni prislovi, niso naglaeni in
tvorjenka je enonaglasna.
Zgoraj: nad, na, po (naloiti)
Zadaj: za (zatakniti)
Skozi: pre (prebosti)
Spodaj: pod (podpisati)
Glagoli, katerih predponsko obrazilo je asovni prislov, so dvonaglasni: prednaroiti,
predpostaviti, predpripraviti Opr so vedno razvrene ne tvorjene dovrnike.
Kalki iz nemine vzrok dvonaglasnosti

- 48 e je tvorjenka enonaglasna, je to znak, da prevzetost ni ve tako oitna. Takna Opr nimajo

vidske vrednosti, saj se razvrajo ob dovrnikih.
8. Tipologija jezikovnosistemske besedotvorne stilistike
1 BV: Im (c1) s SPo Pridk; ustvena zaznamovanost Stilno zaznamovanost tvorjenke
povzroa izbira besedotvorne vrste oz. drugih segmentov iz BV. Pri c1 (modifikacijskih
izpeljankah) je stilistika, ko je v SPo kakovostni pridevnik, ki izraa ustveno zaznamovanost:
otroi, otroiek, striek, nogica pozitivno; negativno glavura, moina, roina. So
predvidljivo zaznamovane (pozitivno ali negativno), e je v SPo kakovostni pridevnik.
2 Gre za vpraanje, katero besedno vrsto izberem in za vpraanje tvorjenosti
2.1 tvorjenka : netvorjenka; Tvorjenka je bolj morfemsko obremenjena in zato bolj
morfemsko zaznamovana: bosonog(Z) : bos, zemljedelec : kmet, bosopet : bos, brzonog :
hiter, noroglav : nor, topoglav : top (neumen), sivolas : siv
2.2 Dvojna modifikacija: otroi-ek, eveljc+ek eveljek. Gre za potrditev
ekspresivnosti z dvojnim modifikacijskim obrazilom
2.3 zloenka : navadna izpeljanka (In); gologlav : pleec, kodroglav : kodrast (iz enega dela
zloenke kodr-o-glav tvorimo drugo izpeljanko), svetohlinec : hinavec (se hlini svetega
kot da je sveti).
2.4 zloenka : besedna zveza gre za tvorjenke tipa b: ananas--liker ananasov liker;
golf--igrie igrie za golf. Te je SSKJ sprejel kot nezaznamovane, vzorec je
gospodaren, manja morfemska obremenitev kot pri besedni zvezi, se zelo dobro prijemajo.
3 Gre za zaznamovanost besed oz BZ iz SPo ni pa nujno, da je tvorjenka zaznamovana:
hribolazec tisti, ki lazi po hribih: beseda lazi je zaznamovana slabalno, tvorjenka iz nje pa
je nezaznamovana
Gre za ve tipov zaznamovanosti:
3.1 kronoloko, starinsko (asovno): duebrien se briga za due; brodolom brod se lomi
3.2 socialne zvrsti (stilno): ljudomrzne tisti, ki mrzi ljudi
3.3 drugotni pomen (tipi sekundarnih pomenov (metonimini, sinekdohini, metaforini in
pomenska vsebovanost) so lahko tako ivi, da lahko tvorijo nov pomen): dlakocepec kot
da cepi dlako, perogriz kot da grize pero, petolizec, zakonolom, pikolovec, rogonosec,
krvoses, srborit, tiholazec, kleeplazec, suhoparen, dolgoprst, dolgojezien
4 zaznamovanost obrazil, obrazilnih morfemov: tip fant primarna, inherentna
zaznamovanost, enako: babe, debeluh, babura obrazila so sama po sebi zaznamovana

- 49 5 razvrstitev obrazil, obrazilnih morfemov na SPo; Obrazilni morfem in BPo ni zaznamovana,

skupaj pa je zaznamovano, gre za jezikovni ut, ki mi govori o zaznamovanosti:
hranodajalec : stanodajec, stanodajalec : stanodajec, delojemalec : delojemec
5.1 asovnost (starinskost): rkolivec : rkolivar, rodoljub : rodoljub-ar (noben del ni
zaznamovan, a skupaj je zaznamovano)
5.2 razvrstitev obrazil povzroa stilno zaznamovanost tvorjenke (ustvenost): poslovodka
poslovodkinja
6 Gre za spremembo spola tvorjenk pri modifikacijskih izpeljankah (Im) (naeloma je sicer
nespremenjen: klopca)
6.1 sr. sp. m. sp. (ljubkovalnost): vino vince vinek; zelje zeljce zeljek; mleko
mlekce mlekec
6.2 . sp. m. sp.: deklica : dekli, punka : punek
6.3 . sp. sr. sp. (slabalnost): reve, krave, babe
9. Sprememba spola pri modifikacijskih tvorjenkah kot stilistina prvina11
Pri samostalnikih prihaja do spremembe spola pri dveh skupinah, loenih glede na prisotnost
ali odsotnost konotativnega pomena.
Med prve sodijo modifikacijska priponska obrazila, nastale iz nedolonega tevnikega
prilastka ve, veliko nekonotativni pomen:
-

e poimenujemo kaj, kar ni ival, se samostalnik m. spola naeloma spremeni v

samostalnik sr. spola (m. sp. sr. sp.): klasje, grm-je/grmovje, lovetvo (ve/vsi
ljudje), delavstvo, meanstvo

e poimenujemo ival, se pa so tvorjenke naeloma . spola: jelen-jad, srn-jad.

tvorjenke so vedno enotevilske gre za skupna imena

Do zamenjave spola tvorjenega samostalnika pride tudi pri manjalnicah, ljubkovalnicah,
katerih priponsko obrazilo je razvreno na besedotvorno podstavo, nastalo iz samostalnika
srednjega spola, ki poimenuje nedoraslo ival, npr. reb-i-(-ek), tel-i(-ek) zgledi z dvojno
modifikacijsko monostjo. V vseh drugih primerih pomeni sprememba spola motivirajoega
samostalnika, hkrati tudi konotativni, ustveno pozitivni ali negativni pomen, e gre za
slabalnost, prihaja naeloma do tovrstnih modifikacij s priponskim obrazilom:
-

sr. sp. m. sp. (ljubkovalnost): vino vince vinek; zelje zeljce zeljek; mleko
mlekce mlekec

11 Slovensko leksikalno pomenoslovje, 42.

- 50 -

. sp. m. sp.: deklica : dekli, punka : punek

. sp. sr. sp. (slabalnost): reve, krave, babe

10. Tipologija tvorbe kratinih poimenovanj12

Prvi obirneji poskus klasifikacije krajav je podal Rode (l. 1974). Kot nadpomenko je
uvedel pojem krajave, ki jih je loil na okrajave in kratice. Kratice praviloma piemo z
velikimi rkami in brez pike, pri branju pa jih navadno ne razvezujemo ve. Glede na nain
nastanka je loil: inicialne kratice (najveja skupina), ki jih je dodatno loil e glede na to,
kako jih preberemo: glasovne, npr. NUK in rkovalne npr: PTT, BBC; zlogovne kratice
NAMA Narodni magazin in kombinirane kratice, npr. INKOP Industrija kovinske opreme.
Rabi tudi pojme znamenje, simbol in okrajanka, ki jih ni uvrstil h krajavam, esar pa
posebej ni pojasnil.
e noveji pregled krajav z natanno terminoloko tipologijo je naredil Koroec (1993),
opirajo se zlasti na Pravila 1990 in Enciklopedijo slovenskega jezika. Pojmi kratica, kratino
poimenovanje, simbol, formula, okrnjenka, okrajavam okrajanka in skrajanka so
razloevalno opredeljeni s petih vidikov:
-

enobesednost ali neenobesednost tvorbene podstave

obstoj pike ali stinega vezaja (torej loila sploh) krajavi

odzadnja ali odsprednja smer krnjenja

pravopisni in pravoreni vidik, in sicer: *samo pisna, *govorno-pisna, *pisna ali

govorno-pisna krajava

avtomatiziranost ali prilonost krajave.

S teh vidikov je kratica opredeljena na naslednji nain: tvorjenka, nastala iz neenobesedne

podstave, ki ne vsebuje loil, pri njenem nastanku se je krnil zadnji del podstavnih besed, s
pravopisno-pravorenega vidika jih je mogoe uvrstiti v vse tri skupine, z vidika ustaljenosti
pa so tako avtomatizirane (splone, stalne, ustaljene) kot tudi prilonostne (besedilne).
Nataa Logar:
Ker je obseg in nain krnjenja nepredvidljiv (eprav so doloeni tipi pogosteji), sodijo
kratice med jezikovnosistemsko nepredvidljive tvorjenke. Na podlagi gradiva je mogoe
podati opis najpogostejih vzorcev: kratice nastajajo iz eno- ali vebesedne podstave.
a.) Enobesedna podstava kratice so najpogosteje tvorjene iz inicialne kratice:
12 Nataa Logar: Kratice in tvorjenke iz njih aktualna poimenovalna monost.

- 51 -

prve rke 1. in 2. dela besedne podstave zloenk (ne nujno zloenk zadnje tvorbene
stopnje), npr. R iroraun, EKG elektrokardiogram

prve rke predponskega obrazila in prve rke besedne podstave sestavljenk (ne
nujno sestavljen zadnje tvorbene stopnje) prepletenost na zadnji tvorbi
sestavljenk nastala je pri navadni izpeljavi iz pridevnika: prepleksen
perpleksnost PP; UZ ultrazvok

b.) Vebesedna podstava kratice so najpogosteje tvorjene iz:

-

samostalnikov stalne besedne zveze, npr. TNP Triglavski narodni park, ZDA, BiH,
DDV, SIT, O, RK raztopljeni kisik.

drugi vzorci:

stavna poved, npr. TOS e v torek obujamo spomine

priredna besedna zveza, npr. Trip Turizem, rekreacija in prosti as; Legebitra
Lezbijke, geji, biseksualci, transvestiti

mono tudi vestavna

Prevladuje vzorec, pri katerem kratico tvorijo prve rke vseh podstavnih besed (inicialnih,
tipa: TNP, ZDA ). Predlone in veznike besede imajo v kratici lahko svoj krn (npr. BiH,
DIO Dogodki in odmevi, ND tudij na daljavo), e pogosteje pa so krnjene popolnoma
(npr. EMSPL enota za masivno shranjevanje podatkov, DDV Davek na dodano vrednost
). ponavadi se krnov ohrani, veinoma se krnijo besede (vezniki in predlogi). Razlien
je tudi zapis veznikih in predlonih krnov (DIO, BiH).
Redkeji tip je vzorec, pri katerem kratica nastane s kombinacijo prvih rk 1. in 2. dela
besedotvorne podstave zloenk ali predponskega obrazila in besedne podstave sestavljenk in
prvimi rkami preostalih podstavnih besed (npr. MB moganskoilna bolezen, DNK, EPP
).
Ker sta se oba vzorca kot prevladujoa potrdila na priblino enakem in dovolj obsenem
vzorcu kratic s slovensko podstavo in kratic z angleko podstavo, bi lahko rekli, da je
tvorjenje kratic univerzalni pojav modernih jezikov, ne samo kot tvorbeni nain sploh temve
tudi po svojih najpogostejih vzorcih.
Druge izjeme, npr. DeSUS Demokratina stranka upokojencev Slovenije; SoPCoM
Software Proces Complexity; RTG rentgen

- 52 Kratina poimenovanja se delijo na govorne, pisne (cm, km ) ter govorne in pisne. Nekatere
kratice v govoru razveemo (tip O; cm zapis, a izvorno je vse vezano na govor ...). pri
pisnih kraticah izhajamo iz rk, pri govornih pa iz glasov (MB, DNK ); rkovno: DDV
[dedeve], DNK [denka]. Pri strokovnih izrazih gre bolj za glasovno podobo, pri splonem,
nezapletenem jeziku pa rkovna podoba.
Nepredvidljivost v zapisu in izgovoru, npr. RiC, t-PA tkivni plazminogenski akticator,
mRNA Messinger Ribonuclein Acid.
Kratice so tudi podstava za nove tvorjenke, in sicer tako:
-

tvorjenke, nastale po sistemsko predvidljivih postopkih, med katerimi je najve

zloenk z medponskim obrazilom in navadnih izpeljank (npr. Zm: SMS-sporoilo,
IsDN-paket, HTML-dokument, In: MTV-jevski, Natovec, IRC-arski, Tpz:
protinatovski, Zm-p: NF-vsebujo )

11. Tipologija nekratinih nejezikovnosistemskih tvorjenk13

S pojavom t. i. novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) je mogoe opaziti tudi nove
naine tvorjenja besed. Gre za tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljive tvorjenke, katerih
nastanek je vsaj do neke mere prepuen izbiri (prvega) tvorca in pri katerih morda
prepoznamo le najpogosteje vzorce, gre tudi za tvorjenke, pri katerih tudi o temeljnih
sistemskobesedotvornih pojmih, vezanih na izrazno opredelitev tvorjenke, torej o
besedotvorni podstavi in obrazilu, ne moremo govoriti, prav tako pri njih ne moremo rabiti
pojma skladenjska podstava.. podstave teh tvorjenk je namre lahko enobesedna, stalna
besedna zveza ali pa (ve)stavna poved, njene sestavine pa se nepredvidljivo krnijo in
zdruujejo ali pa so nepredvidljive v zapisu, ki izkazuje kombinacijo znakov razlinih
znakovnih sistemov. Kljub temu pa e vedno gre za tvorjene besede, saj je pri njih mogoe
prepoznati podstavno besedo oz. zvezo ali vsaj zapisno sestavljenost iz razlinih elementov.
Gre za t. i. e-tvorjenke, kratice in simbole s piko in besede, zapisane s kombinacijo razlinih
znakovnih sistemov ali pa z znaki enega znakovnega sistema, vendar ne rkovnega.
E-tvorjenke
Gre za tvorjenke z enoglasovnim krnom, ki bi jih pogojno (ker ne gre vedno le za krn e-)
lahko imenovali e-tvorjenke, npr. e-pota, e-ola, m-poslovanje. Vzorec je prevzet iz
angleine, a tudi tam gre za noveji besedotvorni pojav. V slovenini je bil izkazan najprej s
prevodom angl. e-mail v e-pota.
13 Nataa Logar: Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki.

- 53 V gradivu, ki ga je zbrala Logarjeva so e-tvorjenke izkazane s preko 70 razlinimi primeri.

Podstava morfema e- je elektronski, nekaj pa je tudi tvorjenk z morfemom m- (m-poslovanje,
m-zabava, m-vse, m-informacija, m-bannitvo, m-prodaja), nastalim iz pridevnika mobilni in
en primer z morfemom i-: iprogramek ( majhen/ustveno pozitivni iprogram internetni
program). Sem deloma sodi tudi primer SMS s-oglasnik posredovanje malih oglasov iz
Salomonovega oglasnika prek SMS-ov
Pridevnik elektronski ima v teh tvorjenkah preneseni pomen in se neposredno ne nanaa ve
na elektrone, elektriko; tvorjenke je tako mogoe loiti glede na njegov pomen v 3 skupine:
- podstavni elektronski ima pomen ki je povezan z raunalnikom, raunalniki, npr. eslovar, e-verzija, e-zabava, e-opravilo
- podstavni elektronski ima pomen ki je povezan z internetom, internetni, npr. e-pota, enaslov, e-pismo, e-sporoilo, e-kartica, e-razglednica, e-dohodnina, e-bannitvo, eposlovanje, e-knjinica
- podstavni elektronski ima pomen ki je povezan z informacijami, informacijski, npr. eministrstvo, e-tudent, e-vladni e-vlada.
Morfem e- je torej tvorbeno druljiv z zelo razlinimi besedami, pomen njemu podstavnega
elektronski je namre najpogosteje internetni, internet pa je tehnologija, ki mono posega
na skoraj vsa podroja lovekovega ivljenja. E-tvorjenk je toliko tudi zato, ker je e- druljiv
tudi s podstavnimi samostalniki s prenesenim pomenom, npr. e-ovica14, e-prsi15, ali
metonimini pomen e-drava, e-dohodnina.
Nesistemskost e-tvorjenk
Na videz so e-tvorjenke enake tipu C-vitamin 16, ki sodi men medponskoobrazilne zloenke,
vendar med njima ni skupnih tvorbeno-pretvorbenih lastnosti. Podstavni C je namre
samostojna beseda (samostalnik mokega spola), podstava e-ja pa ni e, temve elektronski
(pri m- mobilni itd.), e pa sam po sebi nima pomena elektronski (torej ni simbol s tem
pomenom); prav tako v zloenki (tako kot C v C-vitamin) e- nima pomena razreda (netvorjeni
rkovni simboli lahko v zloenkah nastopajo tudi v pomenu hierarhinosti, npr. D-dur : E-dur,
lahko pa imajo samo razloevalno vrednost, npr. C-disk, D-disk).

14 To so dravljani, ki z dravo poslujejo prek interneta.

15 Sobesedilo: da Matere drave davkoplaevalcem tako srameljivo in poasi razkrivajo
svoje obilne informacijske e-prsi.
16 C-vitamin vitamin C{-}; {} --, C-, -vitamin; C- + -- + -vitamin *Cvitamin, s
pravopisnim popravkom: C-vitamin.

- 54 Podstava e-naslova je lahko samo elektronski naslov, torej samostalnika besedna zveza s
pridevnikim prilastkom

tudi po strukturi podstave torej e-naslov ne sodi med zloenke z medponskim obrazilom,
hkrati pa tudi po tem,

da v e-tvorjenkah ni obrazila, saj ni podstave zanj.

V tem (neobstoju obrazila) pa so e-tvorjenke podobne kraticam, katerih podstavna beseda ali
zveza je krnjena, krni pa so nato zdrueni. Kar je pri e-tvorjenkah tudi podobno kraticam, je
njihov izgovor: le-ta je namre pri obojih lahko tudi razvezovalni.
Bolj kot ne izjemna primera iprogramek in s-oglasnik kaeta na monost raziritve tega
nejezikovnosistemskega vzorca na vse dvobesedne stalne samostalnike besedne zveze s
pridevnikim prilastkom, eprav se pri zvezah, ki nimajo pridevnika elektronski, zaenkrat
realizirajo v zelo omejenem obsegu.
Kratice in simboli s piko
Tako kratice kot simboli so tvorbno-pretvorbno nepredvidljive tvorjenke, a mogoe jih je
loiti na naslednji nain:
a.) besedotvorna kratica je tvorjenka, nastala iz eno- ali vebesedne podstave, krnjene od
konca besede oz. besed proti zaetku v vsaj 2 krna, pri emer se krnijo vse podstavne
besede, nekatere lahko tudi do nitega morfema:
b.) besedotvorni simbol je tvorjenka, nastala iz eno- ali vebesedne podstave, krnjene od
konca besede oz. besed proti zaetku v 1 krn.
Z vidika takne opredelitve lahko o naslednjih primerih govorimo kot o besedotvornih
simbolih in kraticah s piko:

.com, .net, .org, .edu, .yu, .uk, .si;

.exe, .bmp, .txt, .dll, .log, .pac, .pif, .ini in .prx.

Gre za tvorjenke, katerih pojav lahko zopet povezujemo z novimi tehnologijami, pomensko
pa gre za internetne domene (1. alineja) oz. dogovorjene konnice datotek, ki oznauje za
kateri format datoteke gre (2. alineja). Natete besede so v slovenini glasovno prilagojene
(izgovarjamo jih [pi:ka kom] itd.), pika v njih je vedno na zaetku in ima neskladenjsko
vlogo. Tisti del, ki sledi piki je nastal na simbolni ali kratini nain: .com company, .net
network, .uk United Kingdom, .bmp bitmap itd., izjema med natetimi je .log, ki zajema
kar celo besedo log, ki v angleini pomeni dnevnik.

- 55 Zaenkrat tak nain poimenovanja v slovenini e ni produktiven (vse nateto je kot tko
mednarodno), morda pa bo tak e postal.
Kombiniranje razlinih pisnih znamenj
Gre za enega od monih vplivov, ki jih ima na segment jezika mobilna telefonija krajave za
SMS-sporoila. Naini zapisov: samo loilo (:-), :/ ), rka in loilo (:x, :D ), rka in
tevka (1x, mi2 ), tevka in loilo (8-) nosim oala ), rka, loilo in tevka (D8?!
date?!), samo druga pisna znamenja (<> < ribica, {*} objemek ), druge
kombinacije: rka in drugo pisno znamenje (@x@ ima maka?, kr@ krof); loilo in
drugo pisno znamenje (@->-- vrtnica, *<:-) Boiek, :*) pijan); tevka in drugo pisno
znamenje (<3 srek, \_/0 A gre na kavo?); rka, loilo in drugo pisno znamenje (:*
poljubek, :o} nasmeh do ues, =:x zajek); rka, loilo, tevka in drugo pisno
znamenje (o<8-) boiek, dedek mraz).
Primere bi lahko loili na ikone in simbole, ki imata po Peircu naslednji definiciji: ikona je
znak, ki pomeni nekaj preprosto zato, ker je temu podoben, simbol je pa znak, ki je povezan s
svojim objektom po dogovoru, pri emer bi simbol izgubil mo znaka, e ne bi bilo
interpretanta.
V naih primerih je med ikonami najve takih, ki so povezane z izrazom obraza, le nekaj pa je
takih, ki ponazarjajo celo telo oz. predmet ali poloaj telesa oz. teles npr. \_/0.
Izpostaviti je treba krajave, pri katerih je del besedila napisan z ikono, del pa z zaetno
rko/rkami in/ali z drugimi znamenji, npr. kr@, c** cmok, dej [# dej mobi tevilko
imenovali bi jih lahko delne ikone.
Izmed (nerkovnih) simbolov so v t. i. kratkopisne krajave vkljuene tevke, od katerih sta
najpogosteji 3 in 5. Simboli, ki se e pojavljajo so: $, +, &, #, %, @. Sicer so simboli v teh
krajavah najpogosteje vkljueni bodisi samo s svojim videzom, npr. @x@, 8-), bodisi samo s
svojo glasovno vrednostjo: in3ga intriga, z>er zveer, &REJ Andrej. Glasovna
vrednost rk je pa lahko tudi samo priblina, npr. vse1, z7sm, 8ljen sm, ali pa vnaa v
krajavo pogovornost, morda pa e kakno drugo konotacijo: npr. bo2, zju3, pr8.
Mnoge od taknih krajav niso vezane samo na SMS-sporoila, temve so tudi del t. i.
internetnih besedil, od katerih so najznailneja elektronska pota in besedila, ki nastajajo v
internetnih klepetalnicah. Te krajave so verjetno nastale vzporedno v enem in drugem
mediju. Za ve ikonskih kratkopisnih krajav pa je tudi sicer mogoe rei, da so mednarodne.

- 56 Pomenski obseg krajav za SMS-sporoila, razirjenost v rabi

Pomensko je mogoe izloiti naslednje skupine:

skupina posameznih leksemov, ki jih ni mogoe pomensko zdruevati; tu so prislovi

(CP imprej, mmg mimogrede), poimenovanja za posamezne osebe (brt brat, f
fant, prf profesor), predmete (byk kolo, bicikl, kr@), ustanove (fx faks) itd.

od krajav, ki jih je mogoe pomensko razvrstiti, jih je najve povezanih z izpovedjo

ustev (v veliki veini ljubezni, naklonjenosti), tu so e pozdravi in ogovori, ter
razlini komentarji (na sporoeno) in povabila, razpoloenja.

Stilistina zaznamovanost obravnavanih besed

E-tvorjenke sicer nastajajo po novem in nesistemskem vzorcu, vendar pa je le-ta zaenkrat v
slovenini produktiven, s tem pa se poasi izgublja njegova novost in nenavadnost. Simboli
in kratice s piko so sicer zaradi zaetne pike nenavadni in drugani, vendar v ustreznih
besedilih vendarle ne uinkujejo nenavadno oz. so celo terminoloki, bi pa tak vzorec bil
zaznamovan, e bi ga prenesli na besede, ki ne bi imele pomensko zamejenega
terminolokega pomena. Besede, zapisane z znamenji razlinih znakovnih sistemov (med
tvorjenke jih lahko tejemo le v najirem smislu) izkazujejo stilistino zaznamovanost na
pisni ravni. Primarni razlog nastanka je sicer potreba po kratkosti, ki izhaja iz omejenosti na
160 znakov na sporoilo, verjetno pa ima enako teo tudi drugi razlog za nastanek takih
besed, to pa je prav namen stilistino uinkovati.
12. Lastnosti terminoloke leksike17
Lastnosti znanstvenih terminov:
Termini so enopomenski, nekonotativni, besedilnoneodvisni, nesinonimni lahko sicer
obstajajo dvojnice, a nobena nima konotativnega pomena.
Enopomenskost kot naelo terminoloke leksike
Terminoloka leksika termini, strokovno, znanstveno izrazje predstavlja posebno
podmnoico slovarja doloenega jezika. Njena posebnost temelji na bolj ali manj zaprtem
pojmovnem svetu, ki ga predstavljajo denotati posameznih strok. Zaprtost pojmovnega sveta,
ki ga prinaa v jezik terminologija, je relativna t. i. terminologizacija in determinologizacija
sta priakovana in razmeroma pogosta pojava treba je le opozoriti, da ne gre samo za potek
razlinih smeri, ki temelji na pridobivanju oz. izgubljanju doloenih lastnosti.
17 Slovensko leksikalno pomenoslovje.

- 57 e izhajamo iz iste obvestilne vloge, ki naj jo ima znanstveno besedilo in upotevamo

dejstvo, da je nosilec pojmovnega sveta znanosti terminologija, potem so lastnosti, ki jih
jezikoslovci oz. leksikologi pripisujejo temu podsistemu, razumljive.
Terminoloka leksika ima ve lastnosti:
A.) VEINSKOST SAMOSTALNIKE TERMINOLOKE LEKSIKE posebna v tem smislu so

poveljevanja, ki vsebujejo tudi termine; denotat v taknem primeru so doloeni

vedenjski vzorci. Izrazno so poveljevanja prislovna jedrni glagol je pogosto
izpuen (npr. (obrni se) na levo, desno; (pojdi) gor, dol, naprej, nazaj )
B.) ENOPOMENSKOST termini so tisti, ki temeljijo na simetrinem jezikovnem znaku (to

je znotraj posameznih strokovnih podroij njihova definicijska lastnost). S

semaziolokega vidika ustreza izrazu ena sama opomenjena vsebina, gledano z
onomaziolokega vidika pa ima opomenjena vsebina nedvoumni samostojni jezikovni
izraz. Seveda pa enopomenskost velja za podroje ene stroke, zlasti pri tistih terminih,
ki so nastali po metaforini ali metonimini poti iz splonih terminolokih osnovnih
pomenov.
Primer:
- celica: 1. tesen, zaprt prostor: iveti v celici //; 2. bioloka osnovna gradbena enota
organizmov: krvna, rastlinska celica //; rakave celice; zgradba celice/spolna
celica; delitev celice //; 3. politina osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali:
ustanoviti partijsko celico *eb. celica esterostran predelek v satu; elektr.
akumulatorska celica, osnovna enota akumulatorjev; pomnilna celica osnovni del
pomnilnika v (elektronskem) raunalniku, fiz. fotoelektrina celica, fotocelica:
Za termine torej velja, da so nosilci pojmovnega sveta posameznih znanstvenih/strokovnih
podroij in zato je razumljiva tenja po enopomenskosti znotraj posameznih strok.
C.) POMENSKA NEODVISNOST TERMINOV z lastnostjo enopomenskosti znotraj stroke je

tesno povezana pomenska neodvisnost termina od (znotraj) besedilnih, sploh pa

pragmatinih okoliin slovarski (virtualni) pomen je skratka ohranjen tudi v
besedilu
D.) NA SINTAGMATSKI (IN PARADIGMATSKI) RAVNI TERMINOLOKA LEKSIKA NE SPREMINJA
SVOJIH LASTNOSTI

iz pomenske neodvisnosti terminov oz. od tega, kako je termin

odvisen od nekih okoliin, ki se dogajajo znotraj besedila (zlasti pragmatinih

lastnosti), izhaja tudi dejstvo, da terminoloka leksika na sintagmatski (in
paradigmatski) ravni ne spreminja svojih lastnosti sintagmatika namre ostaja le
temeljno urejevalno naelo pomenskih sestavin znotraj (enopomenskega) leksema.

- 58 E.) TERMIN NE MORE IZRAATI KONOTATIVNEGA POMENA pomenska neodvisnost

termina od besedila je povezana tudi z dejstvom, da termin ne more izraati

konotativnega pomena, saj je ta v znanstvenem besedilu nasploh, se pravi v vseh
segmentih tega jezikovnega izraza, nefunkcionalen.
F.) NEFUNKCIONALNOST TERMINOV na ravni sopomenskosti in enakoizraznosti (ali

homonimije) nefunkcionalnost stilistike v znanstvenem besedilu pogojuje tudi

nefunkcionalnost terminov na ravni sopomenskosti sopomenke se lahko pojavljajo
le kot t. i. dvojnice duplete (brez slogovne ali kakne druge besedilne vloge). e
izhajamo iz izkunje slovenistinega jezikoslovja zlasti zadnjih 20 ali nekaj ve let
ugotovimo, da je pojav terminolokih dvojnic posledica tenje jezikoslovne politike po
oblikovanju nacionalne terminologije (najvekrat kalkirane glede na mednarodno z
latin./gr. poreklom npr. konverzija sprevrenje, palatal mehkonebnik,
dialektologija narejeslovje, asimilacija prilikovanje; vasih tudi z brisanjem
pomenskih razlik, npr. leksika besedje, homonim enakoglasnica). Vir nekaterih
sopomenskih parov v terminologiji pa je tudi posledica nepoznavanja terminologije
znotraj stroke, nepoznavanja strokovne poimenovalne tradicije (pisec strokovnega oz.
znanstvenega besedila ne pozna, ali ne pozna dovolj ali noe poznati (priznati) jezika
stroke, o kateri pie). S sinonimijo se lahko izkazuje mladost oz. novost doloenega
znanstvenega podroja in s tem neustaljenost terminologije, ki mu pripada, ali pa gre
za doloene zunajjezikovne posege v terminologijo iz razlinih, najvekrat
jezikovnopolitinih razlogov.
G.) TERMINOLOKA USTALJENOST k nemoteni obvestilnosti znanstvenih besedil

pripomore tudi terminoloka ustaljenost ta lastnost je zelo pomembna, saj

znanstveno besedilo izhaja iz obvestilnosti kot svoje temeljne (definicijske) vloge. Pri
tem gre tudi za dokaz starosti oz. uveljavljenosti stroke t. i. tradicija.
H.) SISTEMSKOST TERMINA gre za sposobnost termina, kako se vkljuiti tako v pojmovni

kot tudi ustrezni izrazni sistem doloenega podroja znanosti in s tem tudi v slovarski
sistem doloenega jezika kot celote biti torej tvorni del leksike doloenega jezika
v tem smislu je dinamika prehajanja v splono leksiko, t. i. determinologizacija,
olajana oz. na izrazni ravni so odpravljene za determinologizacijo vse ovire.
I.) POMENSKA PREDVIDLJIVOST nekateri jezikoslovci jo tejejo za pomembno prvino

terminoloke leksike. Gre za to, da naj bi bila vsebina termina motivirana z lastnostmi
denotata (oz. izraza) npr. sneinka povezana s snegom, cevnica bot. rastline s

- 59 cevastimi ali cevastimi in jeziastimi cveti v kokih; zlasti je to znailno za tvorjene

termine in za termine, ki so nastali s prenosom (metafora, metonimija, sinekdoha).
13. Terminologizacija, determinologizacija v slovarju jezika
Terminoloka leksika termini, strokovno, znanstveno izrazje predstavlja posebno
podmnoico slovarja doloenega jezika. Njena posebnost temelji na bolj ali manj zaprtem
pojmovnem svetu, ki ga predstavljajo denotati posameznih strok. V tem smislu je
terminologija prepoznavna prvina jezika in besedil posameznih strokovnih podroij. Zaprtost
pojmovnega sveta, ki ga prinaa v jezik terminologija, je relativna. Terminologizacija in
determinologizacija sta priakovana in razmeroma pogosta pojava ne gre pri njima samo za
potek v razline smeri, ki temelji na pridobivanju oz. izgubljanju doloenih lastnosti.
TERMINOLOGIZACIJA pri njej je poudarek naeloma na izrazni ravni leksema. Gre za
poimenovanje posebnega, manj znanega z izrazom, ki je vsaj v svojem osnovnem pomenu del
splone zavesti. Gre za proces, ki temelji na spoznanju, da doloen izraz privzema specifien
denotat doloenega znanstvenega podroja (=sprememba denotata; se oi na doloeno
podroje) pomemben del sloni na metafori (glava stroja)
Terminologizacija je proces poimenovanja denotata z znanstvenega podroja z izrazom
denotata, ki sodi v sploni predstavni svet (nosilca) doloenega jezika, tj. poimenovanje
posebnega, manj znanega z izrazom, ki je vsaj v svojem osnovnem pomenu del splone
zavesti (celica, mi). Zelo pomembna lastnost terminologizacije je metaforizacija, kjer gre za
eno izmed temeljnih poti poimenovanja denotata z znanstvenega podroja z izrazom denotata,
ki sodi v sploni predstavni svet nosilca doloenega jezika glede na splono (ne specifino
znanstveno) vdenje je terminologizacija naeloma nerazvidna, ali vsaj teje razvidna.
DETERMINOLOGIZACIJA gre za obraten proces oz. postopek od terminologizacije. Tu gre za to,

da doloen leksem prehaja iz terminolokega sistema v sploni sistem knjinega jezika

(predmetnost postaja del splone zavesti). Denotat je tu tisti, ki izstopa iz pojmovnega sveta
posamezne znanosti in postaja vsesploen oz. splono znan, ni ve prepoznaven samo v
okviru doloenega znanstvenega podroja. V svet splone (neterminoloke) leksike se seveda
poleg vsebine seli tudi njen izraz. Kar je izvorno prvina posebne zavesti, izhajajoe iz
znanosti, stroke, postaja prvina splone zavesti navadno z razirjenim pojmovnim poljem. Gre
za postopen proces, npr. raunalniko izrazje. Zelo pomembno vlogo ima pri 8. znailnosti
terminoloke leksike sistemskost termina (gl. prejnje vpraanje)
14. Tipologija leksemov z vidika denotatov

- 60 Denotat
slovarska vrednost (L1)

govorna dejanja (L2)slovnina razmerja (L3)

(pomenska vrednost)
Glede na denotat se leksemi delijo na 3 vrste:
1.) L1 slovarska vrednost (ali pomenska vrednost) V slovarju te lekseme predstavimo s
pomenskimi sestavinami ali semi ( najmanja nedeljiva pomenska enota leksikalnega
(slovarskega) pomena). Pod slovarsko vrednostjo poznamo tisti denotat, ki ga nosijo s
sabo razline besedne vrste. Razlaga teh leksemov (L 1) ni stavna, predstavljeni so v
smislu slovarske vrednosti. Razline besedne vrste opravljajo vlogo razlinih stavnih
lenov v stavku. Loimo 2 vrsti leksemov: endogeni (samostalnika beseda (imenska)
in glagolska beseda) in eksogeni leksemi (pridevnika beseda ob samostalniku,
prislovna beseda (neokoliinska) ob samostalniku in glagolu.
2.) L2 (govorno dejanje ) njihova razlaga je zmeraj stavna.
Razlaga L1 in L2 je lahko tudi s pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili (PKP).
3.) L3 (slovnina razmerja) priredje (veznika beseda) ali podredje (veznika beseda,
predlona beseda) gre za nabor leksemov, ki izraajo eno ali drugo razmerje.
Predlog je nepregibna besedna vrsta, nima predmetnega pomena, samostalniko nini
pomen z njim izraamo podredno skladenjsko razmerje med besedami oz. BZ
(samostalnike besede ob njih morajo biti v doloenih sklonih, predlogi se veejo z
rod., daj., to., mest. in/ali orod.). Veznik slovnina (skladenjska) besedna vrsta, ki
kae na priredno razmerje med 2 stavkoma ali besedama ali podredno razmerje med
stavkoma. Veznika beseda so vezniki, oziralni in vpraalni zaimki (sam., prid, prisl.)
ter nekateri lenki (npr. vpraalni ali). Veznik se od predloga loi po tem, da ne
vpliva na sklonsko obliko besed ali BZ, ki jih povezuje, gre za priredno razmerje med
besedami (Marija in Janez). Slovnina razmerja so torej lahko: medstavna in
medbesedna. Medstavna se delijo na priredna in podredna in so predstavljena z
vezniko besedo, medbesedna pa so lahko priredna (veznika beseda) in podredna
(predlona beseda).
15. Uslovarjeno govorno dejanje18
18 Slovensko leksikalno pomenoslovje, 91.

- 61 nejezikovnojezikovno
L2

odkimanje izraa nesoglasje

L3 PKP

izraeno

zakrito

znotrajjez.

zunajjez.

frazem
modifikacijski BV
Me

Prislk2

blizu izraa majhno kot nagovor

prav poudarja

posnemovalni

trditev

razpoloenjski

TBN

razdaljo glede na

TBB
kot opozorilo kaditi

spotovana dama

prepovedano

govor

namerni

mu posnema oglaanje
goveda

aj
(kdo) izraa telesno

kec
klic maki bei

boleino
Uslovarjeno govorno dejanje se deli na (razlaga ne posreduje samo slovarskega pomena, ampak tudi namen
tvorca besedila do naslovnika ali besedila (kaj povedati/kaj poudariti); stavno strukturirana razlaga pa izpostavi
le sporoanjski vidik leksema):
1.

NEJEZIKOVNO GOVORNO DEJANJE

(uslovarjena so lahko tudi jezikovno neizraena govorna dejanja; v

slovarju so uslovarjena v najirem smislu), to govorno dejanje se pa deli na:

parajezikovni (paraverbalni): so tisti znaki, pri katerih informacije niso jezikovne, a se kaejo v jeziku
oz. z jezikovnimi izrazi (pokaemo jih na nek nain z glasom, zato so na nek nain povezane z jezikom,
eprav niso jezikovne); npr. viina glasu, registra, hitrost govora, intonacija, kvaliteta glasu, barva
glasu.

nejezikovni (neverbalni): so tisti znaki, pri katerih pa informacije niso jezikovne in tudi niso povezane z
jezikom oz. posredovane z glasom, temve jih izraamo neodvisno od jezika; npr. mimika (obraza),
gestika (kretnje naega telesa), dra telesa, oblaenje, frizura, hoja, oesni stik, gibanje po prostoru.

Uslovarjena nejezikovna govorna dejanja so npr.: premikati glavo gor in dol (strinjam se s tabo); premikati
glavo levo in desno (nima prav); premikanje ramen gor in dol (pusti me, ne vem odgovora). Ta tip
leksemov govornega dejanja, ki je vezan na nejezikovno sporoanje uslovarjajo se

obvestilno

prepoznavni vedenjski vzorci (povezani so s PKP). Za posredovanje pragmatinih okoliin nejezikovnega

sporoanja gre po SSKJ v nekaj razlinih primerih:
a.) podane so res zunajjezikovne okoliine doloenega dejanja s sporazumevalno vrednostjo, npr. pri
gladiatorskih igrah cesar je obrnil palec navzdol s palcem je dal znak za usmrtitev poraenega
b.) z gibi, dro glave sporoamo o svojem ustvenem stanju, razpoloenju, lahko pa tudi razmerju do
konkretnega govornega dejanja, npr. pri izraanju:
o

alosti, zadrege: nagniti glavo; povesiti; skloniti glavo

- 62 o

nesoglasja, zanikanja: odmajati z glavo

neprijetnega zaudenja, dvoma: preseneeno je majal z glavo; zmajati z glavo

strahu: potegniti, stisniti glavo med ramena

nestrpnosti, odpora: stresti, stresati z glavo; odkimanje izraa nesoglasje, zanikanje

c.) ko doloena predmetnost dobi sporazumevalno vrednost, npr. po metu kovanca tevilka navzgor to
dejstvo izraa, da je (kdo) dobil/izgubil npr. stavo
2.

JEZIKOVNO GOVORNO DEJANJE

se deli na leksikalizirano govorno dejanje (L 2) in na pomenska

kvalifikatorska pojasnila (L3)

denotat je jezikovno oz. leksikalizirano govorno dejanje (L 2), ki ima stavno podlago. Prepoznavnost
tako izraenega pomena je torej vezana (tudi) na skladenjske (stavne) katergorialne lastnosti. Gre za
ubeseditev pomena t. i. denotata, ki je vezan na stavek, ki je skladen s predstavo od posameznega
abstrahiranega govornega dejanja. PKP najdemo le pri zakritih govornih dejanjih (pragmatine
okoliine kraja in asa in modifikacijski besedni vrsti medmet, lenek), okamenela frazemska
govorna dejanja PKP nimajo.
Uslovarjena govorna dejanja v SSKJ so razvidna e iz stavnega pojasnila pomena, iz stavno
strukturirane razlage tipi kot (Kdo govorei) izraa/poudarja ipd. kaj (kako kot je izraeno z
geselskim leksemom). Razlaga torej ne posreduje slovarskega pomena, (slovarske vrednosti leksema),
ampak namero tvorca besedila (kaj povedati, tudi poudariti). V vseh primerih, ko SSKJ pojasnjuje, kaj
lovek s im izraa, in ne kaj pomeni, gre za izpostavitev sporonjskega vidika leksema in s tem
njegove pragmatine vloge, lahko posebej izpostavljene s PKP.
Referenca z govornimi dejanji pri leksemih L2 je lahko (leksikalizirano govorno dejanje se deli na):
o

izraeno govorno dejanje v primeru izraene reference imamo opraviti s stavnostrukturiranimi

frazemi, in sicer se izraeno govorno dejanje deli na stavno govorno dejanje, pri emer mamo
opraviti s stavnimi frazemi (pregovori, reki) govorno dejanje je lahko celovito (oblikovano kot
stavek frazemi so lahko besedila), npr. Vrana vrani ne izkljuje oi, O kresi se dan obesi. in
besednozveznimi govornimi dejanji, to pa so rekla (besednozvezni frazemi) govorno dejanje je
lahko delno (je sestavina besedila oz. so frazemi oblikovani v obliki besednih zvez, npr. V tem
grmu tii zajec.

zakrito govorno dejanje v primeru slovarske reference z zakritim govornim dejanjem je izrazna
podoba teh leksemov besedna gre za modifikacijske besedne vrste (medmete in lenke) ta tip
govornega dejanja pozna PKP in za okoliinske prislove.

Modifikacijske besedne vrste

Medmeti kot izraz (globinske) stavno strukturirane povedi in posredujejo celovito govorno
dejanje, npr. Au! (Zelo me je zabolelo!). Medmeti se delijo na posnemovalne (Muuu:
posnema oglaanje goveda), razpoloenjske (au) in namerne medmete (kec klic maki bei)
lenki so kot izraz (globinskega) stavnega dela povedi, stavnega modifikatorja izraenega
stavka, delno (necelovito) govornega dejanja; npr. Tudi sosed obira hruke. (Vsi obirajo
hruke in sosed jih obira). lenki (ali partikule) so nepregibne besedne vrste. Z njimi
vzpostavljamo zveze s sobesedilom, izraamo pomenske odtenke posameznih besed, delov

- 63 stavkov, celih stavkov in povedi, ali pa tvorimo skladenjske naklone. lenki niso del stavnih
zgradb, v okviru katerih se pojavljajo, ampak skrki, ki nadomeajo izpustne stavke, ki bi
lahko ubesedovali sotvarje stavkov, v katerih so lenki. Npr. Sosedovi imajo samo enega
otroka. (Sosedovi imajo samo enega otroka, lahko pa bi jih imeli ve.). V zvezi s lenki
lahko opozorimo samo na namero tvorca besedila, izraeno z razlagalnim vzorcem kdo
govorei/tvorec besedila poudarja kaj.

Prislovi okoliin pragmatine prvine oz. okoliine so pri govornem dejanju tudi
uslovarjene in spremljajo neko dejanje. Kadar mi o neem govorimo, moramo poznati tudi
neke okoliine (pragmatine okoliine) oz. nek iri kulturni ambient, da lahko te fraze oz. te
jezikovne izraze uporabimo v nekih doloenih okoliinah govornega dejanja (t. i. govorno
dejanje s pragmatinimi okoliinami. Gre za prislove kraja in asa, ki so pomensko odvisni oz
vezani na govorno dejanje, SSKJ te oblike razlaga po priakovanju v obliki stavka. Krajevne
in asovne okoliine so predstavljene v zvezi z govoreim/tvorcem besedila oz. trenutkom
govorjenja/nastajanja besedila, npr. blizu (kdo) izraa majhno razdaljo (od sebe); tu (kdo)
izraa kraj, prostor, kjer on (govorei) je, se nahaja; zgoraj (kdo) izraa poloaj, ki je od
njega (govoreega) vije; (nasprotje = spodaj); zdaj (kdo) izraa, da se dejanje godi v asu,
trenutku njegovega govorjenja. Npr. pozdravi dober dan, dober tek izraajo neke
doloene pragmatine okoliine, ki spremljajo govorno dejanje, gre pa tudi za vedenjske
vzorce (bonton); sem spadajo tudi prislovi asa npr. danes, potem, lani.

Pomenska kvalifikatorska pojasnila (L3) denotat + PKP. Pri jezikovnem sporoanju gre lahko za
vzpostavljanje razmerja med tvorcem besedila in naslovnikom/govoreim in ogovorjenim, med
tvorcem besedila in besedilom samim tako glede izbire besedilne vrste kot samih besedilnih prvin,
oboje pa z upotevanjem posebnih sporoanjskih okoliin, izraenih s pomenskimi kvalifikatorskimi
pojasnili. Loimo 2 skupini, in sicer zunajjezikovne ter znotrajjezikovne okoliine.
o

Zunajjezikovne okoliine se delijo na okoliine 1. tipa (te pa na as (pred drugo svetovno vojno,
peta kolona Nemci in pristai nacizma, med narodnoosvobodilnim bojem, bela garda
protirevolucionarna organizacija) in na kraj (v anglekem okolju milord naslov za aristokrata)
in okoliine 2. tipa (med nje sodijo tiste opredelitve, ki so vezane na prepoznavanje drubenih in
politinih danosti tedanjega asa, npr. v kapitalistini ekonomiki delnica vrednostni papir).

Znotrajjezikovne okoliine ali okoliine 3. tipa, ki se pa delijo na tvorca besedila naslovnik

(TB N) ter tvorca besedila besedilo (TB B)

TB N tvorec besedila vzpostavlja razmerje z naslovnikom lahko v skladu z

upotevanjem razlinih okolij glede na narodnost oz. etnijo, drubene, kulturne ipd. danosti,
npr.
-

kot nagovor: npr. tovari doktor, spotovane gospe in gospodje lahko s hkratnim
izraanjem spotovanja npr. v vljudnostnem nagovoru: blagorodn(i) spotovan(i),
cenjen(i) (blagorodni gospod)

pozdrav ali kaj podobnega: npr. kot pozdrav dober dan PKP kot pozdrav npr. pri slovesu
bi priakovali tudi pri adijo, nasvidenje, sedaj z razlago izraa pozdrav pri slovesu

- 64 -

izraanje npr. negativnega ustvenega razmerja v nagovoru naslovnik je poimenovan s

ustveno zaznamovanim izrazjem, npr. kot psovka: ti prekleta ava, je zavpil //; kot
psovka: moli, glista gosposka.

TB B tvorec besedila izraa razmerje do vsebine besedila z uporabo posebnih leksemov, ki

veljajo za kletev, na kar opozarja SSKJ s kvalifikatorskim pojasnilom kot kletvica npr. kot
kletvica grom in strela naj ga udari //, hudi, o hudi ti strela jasna idr. navadno v obliki
stavnih povedi izraeno zanievanje omaloevanje, v SSKJ oznaeno npr. kot psovka mandi
(te) gleda, ali kot kletvica naj (ga) koklja brcne ipd. to ne sodi med psovke, pa tudi med
kletvice ne, v teh primerih bi bil potreben poseben, stavno aktualiziran tip razlage kot (kdo
tvorec besedilaizraa npr. omaloevanje, zavraanje (naslovnika) ipd. Z modifikacijo
besedila glede na pomensko podstavo povedi imamo opraviti v primerih:
-

ko gre za vedenje v javnosti, npr. kot opravilo kaditi prepovedano

ukaz, povelje, npr. kot povelje roke v bok; kot poziv na boj, kot poziv pri pitju: do dna!

Neposredno v nagovoru izraenega negativnega ustvenega razmerja tvorca besedila

do potencialnega dejanja naslovnika, in sicer v obliki posledinega priredja s predvidljivo
propozicijo in zamolkom pomenskega jedra v posledinem stavku; v SSKJ s PKP, npr. kot
gronja samo poskusi, pa bo videl/hudia/ kako bo hudo. V SSKJ so lahko predvideni
tudi besedilni vzorci, znailni za ubeseditev doloenega denotata, npr. v malih oglasih
iem sobo, grem tudi za sostanovalca. Predvideni so deli besedila, npr. nekdaj v naslovih
knjig Veseli dan ali Matiek se eni. Znotraj besedila je lahko predvideno, na katere
besedilne vrste oz. stalne oblike sporoanja je vezano doloeno govorno dejanje, npr. v
osmrtnicah: cvetje hvaleno odklanjamo; lahko so predvideni tudi besedilni vzorci za
doloene zunajjezikovne okoliine, npr. kot napis na nagrobniku tu poiva xy. Za rabo
doloenih leksemov v smislu (besedil.) delov vzorca gre verjetno v primerih kot pristavek
k imenu: doktor Ivan Prijatelj.

16. Pomenske skupine medmetov

Medmeti spadajo med jezikovna govorna dejanja, in sicer med zakrita jezikovna govorna
dejanja ( v primeru slovarske reference z zakritim govornim dejanjem je izrazna podoba teh
leksemov besedna gre za modifikacijski besedni vrsti (medmete in lenke)).
Medmeti kot izraz (globinske) stavnostrukturirane povedi posredujejo celovito govorno
dejanje, npr. Au! (zelo me je zabolelo). Medmeti ali interakcije so posebna besedna vrsta, v
veliki meri besede stavki (Joj! Oh! Zdravo!). so nepregibni. Kot besede stavki se medmeti
jasno loijo od predlogov ali veznikov, manj pa od prislovov in posebno lenkov. Medmete
lahko uporabimo popolnoma samostojno kot pastavek: Ah! Oh! Pst! (pastavek je v smislu
sam po sebi in ne zahteva nobenega pojasnila). Nekateri medmeti se lahko sprevrejo v prave
lene stavka povedke ali povedkova doloila, npr. Maek za miko, mika pa smuk v luknjo
(Maek se je pognal za miko, ta pa mu je smuknila v luknjo). Medmeti kot izraz stavno

- 65 strukturirane povedi posredujejo celovito govorno dejanje. V SSKJ loimo s sporoanjskega

vidika 3 temeljne skupine medmetov (po A. V. M.):
a.) razpoloenjski medmeti izraajo lovekovo razpoloenje. lovek nas obvea o
lastnem ustvenem ali telesnem stanju (npr. veselje, alost, boleina, (telesno ali
duevno) ugodje ). Stavno zgrajene razlage medmetov so za predstavitev govornega
dejanja lahko samozadostne ali pa morajo imeti obvezno predstavitev zunaj jezikovnih
okoliin v SSKJ v obliki PKP. Pri teh medmetih ima razlaga obliko stavka z osebnim
glagolom izraziti ali posnemati izraa, posnema, pri emer je vrilec dejanja (osebek)
doloen z dejstvom, da je e po naravi stvari antropocentrini vidik medmetov vedno
kdo (torej lovek). Razpoloenjski medmeti so obvezno konotativni (imajo drugotni
pomen). Sporazumevanje pri njih ni v ospredju, gre bolj za sproanje napetosti (npr. haha-ha, av, ah, joj, hi-hi ). Vzorec z glagolom izraziti: Vd Glag os Prisln Sam (kdo izraa
kaj kako) npr. juhuhu (kdo) izraa (z medmetom juhuhu) veselje, razigranost, puh
(kdo) izraa (z medmetom puh) zoprnost.
b.) namerni medmeti lovek z doloenimi variantami glasov ali glasovnih povezav
sporoa o doloeni nameri v zvezi:
-

S lovekom, npr. zavrnitev ali pritrditev, dvom, elja po uresniitvi kakega dejanja
v konkretnih govornih okoliinah, npr. utianje pst, aha, p

Z ivaljo, npr. privabiti ival, s t. i. vabnimi klici, ali jo odgnati, ji ukazati

doloeno vedenje, gibanje; pi, pi, pi ; ; namerno medmeti niso obvezno
konotativni (nimajo vedno dodatnih pomenov). Pri namernih medmetih t. i.
vabnih klicih, velevanjih ivalim ipd. morajo biti dane zunajjezikovne okoliine;
referenni pomen je v obliki velelnega stavka npr. ta klic psu pridi sem, muc klic
maki pridi sem, ku klic psu tukaj ostani, kec klic maki bei, pojdi, hi klic
vpreni ivali (ivini) naprej

c.) posnemovalni ali onomatopejski medmeti gre za posnemanje ivali ali posnemanje
vsega drugega. Gre za posnemanje zvokov, ki jih izvajajo ivali (glede na razlino
telesno poutje) ali pa posnemanje vsega drugega, kar sliimo umov, glasov iz
narave, sveta (zvoki razlinih naprav, strojev; zvoki, ki nastajajo ob hoji, gibih ). Gre
za lovekov poseg, natanneje za lovekovo interpretacijo zvokov, s tem seveda za
njihovo prekvalifikacijo v glasovno gradivo in tako za potencialno semantizacijo oz.
obvestilnost tega gradiva kdo posnema glas ivali/naprave/slianega in hkrati lahko
pomensko interpretira. Pri tem tipu medmetov ne moremo govoriti o njihovi stilni
vrednosti. Pojavlja se vpraanje, katera oglaanja, zlasti ivali imajo svoj jezikovni

- 66 (leksikalni) ustreznik. Zdi se, da gre predvsem za ivali, s katerimi prihaja lovek
pogosto v stik, npr. nekatere divje ivali (lisica, volk, zajec ipd.) oz. za tiste, ki ivijo
stalno v lovekovi bliini t. i. domae ivali. S sporoanjskega vidika skua ta skupina
posnemovalnih oz. onomatopoejskih medmetov antropomorfizirati govorico ivali oz.
slianega sploh v tem smislu opravlja (prek loveka) vlogo sporoanja ivali oz. celo
neive narave. Primer glagol posnemati npr. mu posnema oglaanje goveda (kdo) (z
glasovom mu) posnema oglaanje goveda. Pri teh medmetih ni konotativnosti.
J. Toporii louje glavne pomenske skupine medmetov: razpoloenjski medmeti (izraajo
lovekovo razpoloenje), posnemovalni (nekako posnemajo naravne ume in gibe), velelni
(velevajo ali prepovedujejo ali zapovedujejo), k tej skupini so kasneje kot podskupina
uvreni tudi vabni klici.
17. Obvestilnost Slovarja slovenskega knjinega jezika

normativna

pomenska

normira besede s stalia knjinega jezika

zakrita

izraena

normativnost

normativnost

izbira gradiva

slovar razlaga besede s pomenskega vidika

slovnina

ojepomenska
L2

pomenski kvalifikatorji

slovarska kategorialna

skladenjska

L1

z morebitnimi PKP

sintagmatski vidik slovarskega pomena

imenska

glagolska

(samostalnika)
18. Normativnost v Slovarju slovenskega knjinega jezika
SSKJ je informativno-normativen, kar pomeni, da je v njem KJ na iroko predstavljen, z vso
mnoico variant in posebnosti, vendar tako, da je iz razporeditve gradiva in spremnih opozoril
vidna pomembnost in vrednost obravnavanih jezikovnih prvin (vse kar ni knjino, je
oznaeno). Posebna kvalifikatorja, ki sta normativna normativna kvalifikatorja: neprav.,
neustalj.

- 67 Normativnost v SSKJ je lahko zakrita ali izraena.

V zakrito normativnost sodi:
izbira gradiva za slovar (biti mora skladno z zasnovo; vse izpisano ne more v slovar)
analiza leksema, registriranje pomenov
razporejanje leksemov problem, kaj je izhodini leksem
vrsta razlage.
Zakrita normativnost je teje ulovljiva, zaenja se z zbiranjem oz. doloanjem gradiva, iz
katerega bomo oblikovali slovarski korpus nabor, ki je podlaga za izdelavo slovarja
vrednosti vse s stalia knjinosti. Vse, kar je z vidika knjinega jezika nezaznamovano oz.
nima dodatnega pomena, pustimo brez kvalifikatorja. e naj bo delo slovarja korektno oz. v
skladu z zasnovo, mora biti taka e izbira gradiva bibliografskih enot. V SSKJ so do konca
50. let nabirali predvsem leposlovno gradivo veljalo je, da je ta jezik osnova za jezikovno
korektnost. Od konca 50. let je bilo treba uravnoteiti te 2-milijonski korpus e z izpisi drugih
zvrsti zlasti (ubeniki) publicistini, strokovni j. To je bil prvi pomemben normativni vidik.
Drugi normativni vidik je, kaj iz zbranega gradiva bo prilo v slovar. Nastali so
alfabetariji/geslovniki. Prvi je imel podatek, e je leksem e v SP 62 ali Pleterniku ali so
predlagali terminologi. e je imel e Pleternik in je bilo malo izpisov, ni nujno, da so ta
leksem vkljuili v slovar. Bilo je 30 geslovnikov in iz tega so naredili selekcijo geslovnik
SSKJ, ki je imel 100.000 leksemov. Kriterij: najmanj 3 izpisi razlinih aktualnih avtorjev so
bili pogoj, da so o leksemu sploh razpravljali. e se jim je zdelo, da je beseda starinska, so
preverjali v Pleterniku, SP 62. drugi pomembni vir je bil prisoten e v Pleterniku in SP 62.
tako je bila selekcija iz 700.000 besed v 100.000. nikoli se ni doloalo na pamet. Ta geslovnik
je bil temeljni alfabetarij, osnova SSKJ.
Pri vepomenskih leksemih je bilo tudi odloanje, kateri je osnovni pomen:
-

ali se dri tradicije kot je imel Pleternik

ali pa z dananjega vidika ta je osnovni pojem subjektivni vidik in vidik anket.

Zakrita normativnost: kaj bo prilo v slovar in s katerega vidika bo vrednoteno, kateri pomen
bo osnoven. Zakrita normativnost je tudi t. i. sinonimnost, ko so ti slogovno ali zvrstno
nezaznamovani. Sinonimi so pri slogovno ali zvrstno zaznamovanih leksemih (naveden je
nezaznamovan sinonim), tip: Razlaga; sinonim primer: itati star. prepoznavati rke v
pomenskem smislu; brati = nadrejeni, nezaznamovani sinonim obrnjene informacije ni ni
pri brati sinonim itati, ki je starinski. e je sinonim za vejico (npr. filozofija razlaga,
mordoslovje), ta vejica opozarja, da gre za prevzete besede, tudi neke vrste kalke v

- 68 slovenini. To je preprosta normativna stilistika v SSKJ, ne pomeni pa da je temu treba dati

prednost.
V izraeno normativnost pa sodi:
kvalifikatorji ne povedo le, ali je leksem zaznamovan, temve tudi zakaj (eks., as.
)
Izraena normativnost je nabor oznak (kvalifikatorjev), loenih na stilno-plastne kvalifikatorje
to so funkcijsko-zvrstni; slogovni kvalifikatorji (asovni (kronoloki), ekspresivni). SSKJ je
normativni prironik, a norma je opisna pove, zakaj ta leksem ni knjini. Oznak pravilno,
nepravilno v SSKJ tako reko ni, le modra pri treh: npr. sanjati koga je nepravilno, prav je
sanjati o kom. To je dobro, da tega ni, ker ne gre za to, ali je prav ali ne, ampak ali je
(ne)ustrezno. To je pomemben korak naprej v smislu sistemske stilistike. SSKJ je gradivno
zastarel, a nimamo nobenega prironika, ki bi ga konceptualno presegel, ima razviden
leksikografski koncept, se navezuje na Pleternika.
kvalifikatorska pojasnila
Prozodina obvestilnost:
naglasno mesto
tevilo naglasov
intonacija
Kvalifikatorji19
Splono
93 Za opredeljevanje besed, pomenov ali zvez uporablja slovar kvalifikatorje. To so pojasnila, ki pouujejo, v
katero slovnino kategorijo spada beseda, jo opredeljujejo asovno oziroma krajevno, govorijo o njeni stilni
uvrstitvi, razirjenosti in vrednosti ter nakazujejo preneseno ali posebno rabo. S tem kaejo na normo knjinega
jezika ali opozarjajo na razmerje do nje.
94 Posamezne besede, zlasti e pomenijo stroke in poklice ali e je kvalifikator posredno nakazan v razlagi,
nimajo kvalifikatorjev, eprav bi jih po svoji naravi morale imeti.

Glede kvalifikatorjev pri besedah s

posredno razlago prim. 108.

95 Brez upotevanja kvalifikatorjev informacija o besedi ni popolna.
Mo kvalifikatorjev
96 Kvalifikator (slovnini), ki stoji v glavi gesla, velja do konca lanka oziroma do podgesla, v katerem je s
kvalifikatorjem nakazana sprememba besedne vrste. Isto pravilo velja tudi za kvalifikator v okviru podgesla.

19 SSKJ, Uvod.

- 69 97 Kvalifikator, ki stoji tik za zaglavjem, velja do konca lanka oziroma do kvalifikatorja, navadno v okviru
podgesla ali podpomena, ki je temu vsebinsko nasproten (destilirati).

98 Kvalifikator, ki stoji med tevilko

(ali // ali rko) in razlago, velja do naslednjega enakovrstnega oddelka, do samostojnega gnezda ali do
kvalifikatorja, ki mu je vsebinsko nasproten ali ki se z njim ne more vezati. Prim. 107.
99 Kvalifikator, ki stoji neposredno pred posamezno zvezo ali obliko, velja do prvega podpija oziroma do
znaka, ki nadomea podpije.
100 Pomenski kvalifikator velja tudi ez podpije do prve moneje zareze (pomen, podpomen, gnezdo,
terminologija ipd.). To velja tudi za druge kvalifikatorje in kvalifikatorska pojasnila, e stoji za njimi dvopije.
101 Terminoloki kvalifikator velja do novega terminolokega kvalifikatorja, do naslednjega enakovrstnega
oddelka ali do kvalifikatorja pren.
102 Slovnini kvalifikator v zaglavju velja do naslednjega slovninega kvalifikatorja oziroma do prvega loila.
Prim. 188.
103 Kvalifikator z mojo po 96-98 ne velja za tisti del geselskega lanka, ki ga drug, nasproten kvalifikator
posebej preklicuje.
Vrste kvalifikatorjev
104 V slovarju so te vrste kvalifikatorji:
1. slovnini,
2. pomenski,
3. terminoloki,
4. stilno-plastni,
5. ekspresivni,
6. asovno-frekvenni,
7. posebni normativni.
105 Kadar ti kvalifikatorji ne zadostujejo za opredelitev besede, pomena ali zveze, so uporabljena tudi tako
imenovana kvalifikatorska pojasnila. Prim. 158-162.
106 Glede moi velja za kvalifikatorska pojasnila isto, kar za kvalifikatorje.
1. Slovnini kvalifikatorji
m, prid., prisl., dov. ipd.
113 Navadni slovnini kvalifikatorji, ki nastopajo predvsem v glavi in zaglavju gesla, se tukaj ne razlagajo, pa
pa v slovarskem delu kot gesla. Prim. 226.
neskl. pril.
114 Beseda, ki ni pridevnik, nastopa kot nesklonljivi prilastek (bantam).
sam.
115 Beseda, ki ni samostalnik, nastopa kot samostalnik (bel, hura). Spol in sklonljivost sta navadno vidna iz
zgleda.
ali

- 70 116 Kvalifikator povezuje na zunaj razline, a pomensko enake in prosto zamenljive besede (aj) ali opozarja
na to, da je pisno razlikovanje vasih pomensko-stilno utemeljeno (dvo..., bled).

Glede funkcije ali v

shemah za tonemski naglas prim. 204.

in
117 Kvalifikator stoji pred enakovredno dvojnico. Prim. 32. Na prvem mestu stoji ali v knjinem jeziku
doslej veljavna in e precej iva oblika ali pa noveja oblika, ki mono spodriva starejo.
118 Pri sestavljenkah in zloenkah vrste avtocesta in avto cesta, dokod in do kod ta kvalifikator ne daje
prednosti prvi obliki. Prim.
173.

Kvalifikatorji in, tudi, stil. ne veljajo za brezosebno rabo tipa hladno je . Prim. 192/II B.

stil.
119 Kvalifikator stoji v glavi ali zaglavju gesla pred dvojnico, ki je v sodobnem knjinem jeziku stilno
obarvana; nadomea torej enega od stilno-plastnih kvalifikatorjev. Prim. 32 in 188.
tudi
120 Kvalifikator stoji pred manj navadno dvojnico, ki se v knjinem jeziku ali umika ali uveljavlja. Prim. 32,
176, 188 in 204.
elipt.
121 Stavni len, ki bi ga priakovali, je izpuen (braniti, deci). Zaradi opustitve je stavek navadno
ekspresiven.
2. Pomenski kvalifikatorji
pooseb.
122 Obe (abstraktno) ime, ki je dobilo v kontekstu loveke lastnosti.

Kvalifikator se rabi samo, kadar

pomenskega prenosa ni mogoe na kratko razloiti (bledica).

pren.
123 Beseda ali zveza, ki je vsebinsko sicer zelo blizu izhodinemu pomenu, je pa predstavno premaknjena v
drugano okolje (brazda, dostopen, butniti).

Po svoji moi je ta kvalifikator enakovreden podpomenu.

Prim. 40.
3. Terminoloki kvalifikatorji
124 Terminoloki kvalifikator kae podroje, na katerem termin ivi (abdukcija) ali s katerega podroja prihaja
v splono rabo. Vasih opozarja na poseben terminoloki pomen (bibliotekar) ali pa na terminoloko razlago
gesla, ki je bilo e prej poljudno razloeno (ahat). V izjemnih primerih se terminoloki kvalifikator uporablja kot
stilno-plastni kvalifikator (blagoslov).
125 e termin nastopa na ve podrojih, je zapisanih ve terminolokih kvalifikatorjev ali pa en sam, in sicer
strokovno najiri oziroma vsebinsko najprimerneji (elnica) ali pa kvalifikator stroke, ki termin dejansko
uporablja (acetat). Prim. 107 in 141.
126 Strokovni izrazi, ki jih ne uporabljajo samo strokovnjaki ali pa so na meji med splono in strokovno rabo,
se obravnavajo kot besede iz splonega besednega zaklada.
agr., bot., ipd.
127 Navadni terminoloki kvalifikatorji se tukaj ne razlagajo, pa pa v slovarskem delu kot gesla. Prim. 226.

- 71 nestrok.
128 Termin je e iv, a ga noveja terminologija zavraa (formaldehid).
poljud.
129 Beseda (v naznaenem pomenu) je v iri rabi, pa ni v skladu s terminologijo (baterija). strok.
130 Kadar po drugih slovarskih naelih ni mogoe pokazati odnosa med iro poljudno in tej nasprotujoo
strokovno rabo, sledi razlagi posamezne besede kvalifikator strok. in strokovni termin (akacija).
4. Stilno-plastni kvalifikatorji
bibl.
131 Iz biblije prevzeta prispodoba ali izrek (biser).
knji.
132 Beseda, pomen ali zveza, ki se rabi zlasti v leposlovnem ali znanstvenem jeziku. V pogovornem jeziku
zveni nenavadno (brien, celovit, dasi).
pesn.
133 Beseda, pomen ali zveza, znailna za pesnitvo in pesniko prozo, zlasti za tisto, ki je asovno malo
odmaknjena (bloden, belogrud).
pisar.
134 Beseda, pomen ali zveza, znailna za pisarniko, poslovno, vasih togo izraanje (beleiti, glasom).
publ.
135 Beseda, pomen ali zveza, znailna za dnevni in revialni tisk ter za druge oblike javnega sporoanja
(branilec, datirati, eskalacija).
vznes.
136 Beseda, pomen ali zveza, znailna za slovesen slog (blagoslov, alma mater).
nar.
137 Beseda, pomen ali zveza, vzeta iz nareja. Kvalifikator nar. sam pomeni rabo v ve narejih ali narenih
skupinah (bregee); nar. s kvalifikatorskim pojasnilom kae na ire ali oje doloeno podroje rabe (botega,
debie); nar. s citatom pomeni rabo na podroju, odkoder je avtor (cmudje). Prim. 177.
otr.
138 Beseda, pomen ali zveza, ki jo rabijo otroci ali stareji v pogovoru z njimi (ajkati). pog.
139 Beseda, pomen ali zveza iz vsakdanje govorice ljudi, ki ne govorijo v nareju (brigati se, brzec, familija).
nije pog.
140 Beseda, pomen ali zveza iz nije plasti pogovornega jezika (britof, farbati).
arg.
141 Beseda, pomen ali zveza iz govora posameznih stanov. e je raba omejena na ozko podroje, je dodan
ustrezni terminoloki kvalifikator (cvek, defenzivka).
5. Ekspresivni kvalifikatorji
142 Veina ekspresivnih besed, pomenov ali zvez je oznaena s splonim kvalifikatorjem ekspr. Kadar je
mogoe vrsto ekspresivnosti natanneje doloiti, je uporabljen poseben espresivni kvalifikator.

- 72 Primerjave (navadne) niso oznaene z ekspresivnimi kvalifikatorji, tudi kadar so ekspresivne. Prim. 83-85. To
velja tudi za medmete.
ekspresivnost (vekalo).

Za besede, ki so razloene z ekspresivnimi (nadrejenimi) sinonimi, velja ista

Glede ekspresivnosti pri elipt. prim. 121. Ekspresivnost je vekrat vezana z delnim

pomenskim premikom.
ekspr.
143 Mono ustveno obarvana beseda, pomen ali zveza (bacek, budaliti, edkan).

evfem.

144 Beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, vasih tudi neprimernemu izrazu
(dolgoprstne, hudir).
iron.
145 Beseda, pomen ali zveza, ki izraa prikrit posmeh in ima pogosto nasproten pomen od izhodinega
(baron, cvetka).
ljubk.
146 Beseda, pomen ali zveza, ki se rabi v nenem, prisrnem govoru (atek, belcen).

nizko

147 Pomen

besede ali zveze, ki grobo izraa obutek odpora, zoprnosti (crkniti, gobec).
slab.
148 Zaniljiva, prezirljiva beseda, pomen ali zveza (veka, bevskati).
alj.
149 aljiva, egava beseda, pomen ali zveza (buman, ebula).
vulg.
150 Nespodobna, prostaka beseda, pomen ali zveza (drek).
6. asovno-frekvenni kvalifikatorji
raba naraa
151 Beseda, pomen ali zveza, katere raba se oitno iri (dejavnik).
raba pea
152 Beseda, pomen ali zveza, ki se umika iz (splone) rabe (ako, dalekoseen).

redko

153 Beseda, pomen ali zveza, ki je sicer v sploni rabi, pa je v razmerju do sinonima precej redka (bogataka,
dopoldneven).
star.
154 Beseda, pomen ali zveza, ki je bila neko (v kaki funkciji) splono rabljena; danes ima arhaino patino
(ajd, akoravno).
zastar.
155 Neko rabljena beseda, pomen ali zveza; danes je v knjinem jeziku mrtva (blagajnica, diviti se). O tem,
kakno stilno vrednost je imela tako kvalificirana beseda neko, slovar ne daje pojasnil.
7. Posebni normativni kvalifikatorji
neprav.
156 Beseda, pomen ali zveza, ki nasprotuje sistemu oziroma normi sodobnega knjinega jezika (brez da).
neustalj.
157 Beseda, pomen ali zveza, ki se kljub dosedanjim prepovedim dosti uporablja (bogat, igar).

- 73 -

19. Normativnost v slovarju Slovenskega pravopisa 2001 problematinost grafinih

oznak20
Iz poroila Projekt Slovenski pravopis, avgust 1992: Pravopisni slovar podaja (pri obno- in
lastnoimenskem gradivu, tj. pri besedah in vebesednih zvezah) vse, kar zadeva
knjinojezikovno normo: najprej pravopisni zapis, vkljuno z naglasnostjo (jakostno in
tonemsko), izgovor, vrsto pregibanja (oblikospreminjevalnega in oblikotvornega oz. le
oblikoglasnega), vezljivost (in deloma druljivost) in stilno vrednost vsega navedenega in
besedja vse z ustreznim ponazarjanjem, kjer je to potrebno.21
Naslov Slovar slovenskega pravopisa (SSP), temeljni nabor gradiva in zasnovne prvine
upraviujejo misel, da gre pri tem delu za uzakonjanje knjinojezikovne norme, ki naj bi bila
sodobna (izid 2001) predvsem na podlagi predpisov, izvirajoih iz zakonitosti konzerviranega
jezikovnega sistema, morebitno popravljenih na podlagi jezikovnega uta katerega izmed
lanov

urednikega

odbora

ali

redaktorskega

kolektiva.

Zanemarjen

je

temeljni

jezikovnokulturni vidik normativnosti: jezikoslovno uravnavanje kultivirane knjine rabe

jezika najnovejega asa z jezikovnim sistemom odprtim in prilagodljivim naborom
zakonitosti, ki jezik kot tak doloajo. Za take vrste normativni prironik je seveda potrebno
ivo sodobno gradivo, ki odseva v veliki meri nov pojmovni svet (predvsem knjine)
slovenine zadnjih desetih let, ko je tudi formalno postala funkcijsko enaka drugim dravnim
jezikom; hkrati gre seveda e za jezikovni izraz spreminjanja drubenih in politinih nael,
vrednostnih sistemov drube, za izraz asa, ko se zdi, da se izgublja jezikovna zmonost
(kompetenca) slovenskih govorcev za (nekatera) podroja znanosti se res? itd. Kljub temu,
da je ustrezno gradivo za kritino razlenitev aktualnega (knjinega) jezika v relevantnih
raunalnikih besedilnih zbirkah tako reko na dosegu roke, se nam ponuja v glavnem
popravljen SSKJ in bruena slovenina iz srede 20. stoletja.
Gradivni viri uzakonjanja sodobne knjinojezikovne norme v pravopisnem slovarju so
strokovno porazni. e se je knjina norma SSKJ oblikovala na ve milijonih takrat
aktualnega, dokumentiranega in zvrstno uravnoteenega gradiva, v zvezi z normo
govorjenega knjinega jezika (tonematika, tevilo naglasov in njihovo mesto, trajanje glasov)
20 Ada Vidovi Muha: Kaj je novega v knjinem jeziku? Ob izidu Slovenskega pravopisa.
21 Slovenski pravopis, str. VII.

- 74 na relevantnih anketah, je bilo temeljno gradivo SSP povzeto iz SSKJ, se pravi ne samo
zastarelo, ampak slovarsko vsestransko, tudi normativno e izrabljeno. Pregleden in e danes
strokovno v glavnem sprejemljiv Uvod v SSKJ, napisan konec 60. let prejnjega stoletja, so v
SSP-ju zamenjala Pravila Slovenskega pravopisa, zmanjano koliino pomenske obvestilnosti
(informativnosti) tudi nerazvidno opuanje pomenov, krajanje razlag pa v pravopisnem
slovarju veja koliina slovnine obvestilnosti, npr. povedkovnik, lenek, uvrstitve zaimkov,
pomenske kategorialne lastnosti kot pojmovno, snovno idr., vse brez pomenske opredelitve
oz. razlage.
Zavest moderne tudi slovarske tradicije, vgrajene e v jezikoslovno misel 19. stol. v navezi
Kopitar Mikloi Levstik, uresniene prvi v Pleternikovem slovarju, v SSKJ zasnovno
aktualizirane z jezikoslovnimi idejami 20. stoletja, s pravopisnim slovarjem doivela hud
upad.
Zlasti ob izidu slovarskega dela Slovenskega pravopisa se odpirajo pomembna ira
vpraanja. Z jezikovnopolitinega pa tudi sociolokega vidika je zanimivo, da je mogoe
danes gradivni zgodovinski spomin, ujet v informativno-normativni slovar SSKJ,
popravljati v predpis (knjino)jezikovnega vedenja. Tako se predpisni prironik ponuja v
vlogi aktualnega normativnega slovarja knjinega jezika, ponuja se nam celo kot nadomestek
stilistinega prironika. Ob tem se je upravieno vpraati, kako je mogoe, da edini med jeziki
s tranzicijskim bremenom vsaj znotraj slovanskega sveta nismo (z)mogli izdati niti
enozvezkovnega aktualnega slovarja (knjine) slovenine kljub slovarski delavnici, ki se je
leksikografsko odlino usposobila in strokovno potrdila z izdelavo SSKJ, delavnici, ki dobro
ve, kaj pomeni zasnovi slovarja ustrezno, dokumentirano gradivo (raziskovalni material).
Popravki SSKJ-ja so:
-

uvedba in raba t. i. splonih normativnih oznak

zvrstne in stilne oznake

eno izmed nael uvajanja novega izrazja

razumevanje pojma pridevnike vrstnosti (generinosti).

Splone normativne oznake zajemajo ukaz prepovedano rna pika (), nepravilno glede na
pravilno kroec () in odsvetovano puica (). Normiranje, v pravopisu seveda
uzakonjanje z grafinimi znamenji, ki ga slovensko jezikoslovje oz. slovenska jezikovna
kultura ne pozna e 40 let od SP 1962, ko ga je s predstavitvijo ustreznega podroja rabe

- 75 presegel SSKJ je v SSP uporabljeno v priblino 1200 primerih. Ponovna uvedba taknega
naina uzakonjanja upravieno zbuja pozornost. V tem okviru bo opozorjeno samo na
nekatere vpraljive uzakonitve vzorcev in ne na posamezne primere.
(a) Na meanje

meril zvrstnih (pod)sistemov kaejo primeri, ko se besedam iz

neknjinih zvrsti predpisuje knjinojezikovno vedenje, npr. neknj. ljud. gazda

gazdov, gazdin; sleng. mao, maa, maota, maev, maotov; ol. arg. brucevati,
brucovati, brucevanje, brucovanje; pokr. prim. nono -a, nonota, nonov, nonotov;
pokr. vzh. kruc, kruev, krucov.
(b) Za neloevanje govornih poloajev oz. okoliin gre v primerih, ko se ljubkovalnim
ali sploh ustveno zaznamovanim besedam, vezanim na privatni (nejavni) govorni
poloaj, predpisuje prav tako knjinojezikovno vedenje, npr. ljubk. oi-ja, oita,
miko -a, mikota; alj. bimbo -a, bimbota, bimbov, bimbotov; alj. buko -a,
bukota, bukov, bukotov; alj. debelko -a, debelkota, debelkov, debelkotov;
rdeko -a (brez oznake vsaj pog.), rdekota.
20. Tipologija pomenskih kvalifikatorskih pojasnil v Slovarju slovenskega knjinega
jezika
Pomenska kvalifikatorska pojasnila (PKP) (graf pri L1)
zunajjezikovne okoliine

znotrajjezikovne okoliine
O3 (ok. 3. tipa)

O1 (ok. 1. tipa)

O2 (ok. 2. tipa)
druba (politika)

as

kraj

S PKP (gre za pojasnilo leksema, da bi v potencialnem besedilu lahko obvestilno polno

deloval; v primeru PKP gre dejansko za neposrednega ali posrednega oznaevalca potencialne
besedilne realizacije) so predstavljene razline zunajjezikovne in znotrajjezikovne okoliine v bistvu denotat, ki zahtevajo doloeno jezikovno reakcijo.
PKP, ki so navajana preteno ob leksemih s slovarsko (pomenskosestavinsko) razlago (gre za
lekseme 1. tipa L1), lahko loimo na 2 skupini: zunajjezikovne in znotrajjezikovne
okoliine. Zunajjezikovne okoliine se delijo na na okoliine 1. tipa (O 1) in okoliine 2.
tipa (O2).
O1 med nje sodijo opredelitve kraja in asa,

as: 2. sv vojna: 5. kolona; med narodnoosvobodilnim bojem: narodna garda

- 76

kraj: v anglekem okolju: milord naslov za aristokrata

O2 opredelitev drubenih in politinih posebnosti; v ekonomiji: delnica vrednostni papir.

O3 opozarjajo na razline znotrajjezikovne posebnosti leksema, nekaj primerov taknih
oznak:

TB vzpostavlja razmerje z vsebino oz. pomenom doloenega leksema v smislu

(objektivne) omejitve pomena s sklicevanjem:

na avtorja pojma: katarza (po Aristotelu) moralna sprostitev ob umetnikem delu

na naela, spoznanja doloenih filozofskih ol oz. smeri, znanstvenih usmeritev,

ideologij, verovanj: po nazoru starih Grkov kaos neizmeren prazen pristor, iz
katerega je nastal svet

na krajevno doloene okoliine glede na njihove posebnosti s podroja materialne,

duhovne kulture, v ekem okolju buhta buhtelj.

PKP, ki seznanjajo uporabnika z enkratnimi okoliinami rabe doloenega leksema,

npr. pri cerkveni poroki oklic obvestilo o nameravani poroki.

21. Pomenska sestavina

Leksikalni pomen je nabor pomenskih sestavin semov, nabor tistih vsebinskih lastnosti, ki
imajo mo pomenskega razloevanja znotraj slovarja. Pomenske sestavine so enote pomena
(slovarskega) s pomensko razloevalno mojo lahko doloajo prepoznavnost pomena
leksema glede na pomene drugih leksemov. Svojo pomensko razloevalnost opravljajo na 2
ravneh:
-

Uvrevalna pomenska sestavina ima nalogo uvrati razlagani pojem v ire

pojmovno polje. UPS pri samostalnikih npr. drevo povem, kaj sploh je drevo
rastlina. Rastlina iem najbliji in hkrati pojmovno predstavneji pojem. Iem
razlaganemu pomenu leksema iri pojmovni prostor z zavestjo, da je ta prostor tudi
informativni. Pomenska sestavina je najmanji del leksema, ki ima pomensko
razloevalno mo glede na druge lekseme, ljubezen = ustvo. SSKJ si je pomagal
Stane Suhadolnik), da se je oblikovala razlikovalna kartoteka, ki je prinaala nosilne
pomene razlage uvrevalne pomenske sestavine s pojmom premikati se je
razloeno vse, enako npr. pohitvo, rastlina, bil je nabor kolikor toliko verjetnih
pomenskih sestavin.

Razloevalne pomenske sestavine vloga je vezana na loevanje (Pomensko), ki

sodijo pod skupno uvrevalno pomensko sestavino. Mizo loim od ostalih elementov,

- 77 ki sodijo v pohitvo. Lahko izpostavim funkcijo, obliko miza z ravno ploskvijo,

dvignjeno od tal; stol za sedenje. Dosei moramo neprekrivnost razlage v vsaj eni
pomenski sestavini se morajo pojmi, ki sodijo pod isti UPS loiti, da ne prepoznavam
napane sinonimnosti, e gre za koncept slovarja, kjer je razlinost prepoznavam na
izrazni (opisni) ravni in ne na denotatni. To niso enciklopedine razlage, kjer se o
pojmu pove najve, tu je razlaga pomena zelo zaprta. Pomen = UPS v podredni zvezi
z doloenim tevilom RPS (pomen =

UPS

/X RPS). UPS je naeloma ena, opisane morajo

biti posebnosti, e ni 1. tevilo je relativno dololjivo tevilo z dejstvom, koliko prvin

pokriva doloena RPS. ivo srebro = kovina, ki je tekoa 1 RPS. RPS so vezani na
predstavitev funkcije, oblike, barve, agregatnega stanja snovi oz. kombinacije vsega
tega. Baker = mehka rdekasta (RPS) kovina (UPS). Vse te slovarske opredelitve niso
nikoli dokonne, slovar sledi spoznanemu vedenju, nimam dokonnega slovarja (tudi
ne take slovnice niti jezikoslovja)
Pomenska sestavina je vsebinska lastnost, s katero lahko razloujem pomen. Le tisti segment,
ki vzpostavlja razloevalno razmerje do drugih denotatov. Loimo 2 tipa pomenskih sestavin
znotraj slovarskega pomena: UPS in RPS.
Kategorialne pomenske sestavine (KPS) kategorialne lastnosti iz katerih se grupirajo KPS
so tiste lastnosti, ki doloajo besedne vrste glede na njihovo skladenjsko vlogo. Vsak stavni
len je definiran z naborom KPS. Vse, kar je osebek/subjekt, je doloeno z lastnostmi, kot so
spol, ivost in lovekost, tevnost, oseba, sklanjatev. Vse, kar je v vlogi povedka (glagolska
funkcija), je doloeno s potencialno vezljivostjo v slovarju intenca (usmerjenost glagolskega
dejanja). Glagol lahko okrog sebe organizira valenno polje. e ena KPS pri glagolu je vid. To
so vse KPS. Mono bi bilo govoriti tudi o abstraktnem in konkretnem vezano na
samostalniko besedo, a kako lahko to doloam, ne vem, vse tvorjenke dejanja, lastnosti,
stanja so abstraktne, a niso samo te, so e druge, a jih ne znamo opredeliti. KPS so zelo
pomemben pokazatelj in utemeljitelj izvora vepomenskosti: maek m. sp., + make in
maki; - - e se pojavi v zvezi popraviti maka (neka gozdarska naprava); gre za spremembo
kategorialne lastnosti v smislu (ne)ivo; imeti maka glagolski frazem kot tak se tudi
obnaa; -, abstraktno+; glagolska razlaga: biti v takem stanju. - postane + - to se kae na
sintagmatski ravni minimalnega okolja v za loveka tipinih zvezah: sami maki so na
sestanku; lisica: + lisica je zver; - omogoa drugano besedilno okolje: Kupiti pla z lisico.
Sprememba KPS opozarja na spremembo pomena. Lisica + postane +: Naa je prava
lisica. Taki lisici je teko priti na konec. Ko se pojavi leksem v druganem besedilnem okolju
se spremeni pomen in spremembo pomena dokazuje s spremenjenimi KPS. Pri razmiljanju

- 78 vepomenskosti je treba razmiljati o KPS. Ne spremeni se le minimalno besedilno okolje,

ampak tudi medleksemske povezave, sinonimna razmerja, hipo-/hipernimne povezave
KPS so najire pomensko razloevalne lastnosti leksema. Zajemajo besedne vrste, e jih
definiram v skladenjsko funkcijo. Vezane so na besedne vrste v posameznih funkcijah v
stavku. e samostalnik iz svoje definicijske vloge (osebek) v sekundarno vlogo (povedkovo
doloilo), ki je vezana na poved, postanejo kategorialne lastnosti (spol) manj pomembne. Spol
je v povedkovem doloilu irelevanten: Sosed je reva. samostalniki . sp. doloajo
samostalnik m. sp. Mesto v povedkovem doloilu je glede spola neprepoznavno, je mesto s
katerim oznaujem lastnosti, stanje samostalnikom v osebku.
22. Pomenske sestavine predstavitev glede na ekstenzivnost pomena (kategorialne
pomenske sestavine, uvrevalna pomenska sestavina, razloevalne pomenske
sestavine)
Kategorialne pomenske sestavine (KPS) kategorialne lastnosti iz katerih se grupirajo KPS
so tiste lastnosti, ki doloajo besedne vrste glede na njihovo skladenjsko vlogo. Vsak stavni
len je definiran z naborom KPS. Vse, kar je osebek/subjekt, je doloeno z lastnostmi, kot so
spol, ivost in lovekost, tevnost, oseba, sklanjatev. Vse, kar je v vlogi povedka (glagolska
funkcija), je doloeno s potencialno vezljivostjo v slovarju intenca (usmerjenost glagolskega
dejanja). Glagol lahko okrog sebe organizira valenno polje. e ena KPS pri glagolu je vid. To
so vse KPS. Mono bi bilo govoriti tudi o abstraktnem in konkretnem vezano na
samostalniko besedo, a kako lahko to doloam, ne vem, vse tvorjenke dejanja, lastnosti,
stanja so abstraktne, a niso samo te, so e druge, a jih ne znamo opredeliti. KPS so zelo
pomemben pokazatelj in utemeljitelj izvora vepomenskosti: maek m. sp., + make in
maki; - - e se pojavi v zvezi popraviti maka (neka gozdarska naprava); gre za spremembo
kategorialne lastnosti v smislu (ne)ivo; imeti maka glagolski frazem kot tak se tudi
obnaa; -, abstraktno+; glagolska razlaga: biti v takem stanju. - postane + - to se kae na
sintagmatski ravni minimalnega okolja v za loveka tipinih zvezah: sami maki so na
sestanku; lisica: + lisica je zver; - omogoa drugano besedilno okolje: Kupiti pla z lisico.
Sprememba KPS opozarja na spremembo pomena. Lisica + postane +: Naa je prava
lisica. Taki lisici je teko priti na konec. Ko se pojavi leksem v druganem besedilnem okolju
se spremeni pomen in spremembo pomena dokazuje s spremenjenimi KPS. Pri razmiljanju
vepomenskosti je treba razmiljati o KPS. Ne spremeni se le minimalno besedilno okolje,
ampak tudi medleksemske povezave, sinonimna razmerja, hipo-/hipernimne povezave
KPS so najire pomensko razloevalne lastnosti leksema. Zajemajo besedne vrste, e jih

- 79 definiram v skladenjsko funkcijo. Vezane so na besedne vrste v posameznih funkcijah v

stavku. e samostalnik iz svoje definicijske vloge (osebek) v sekundarno vlogo (povedkovo
doloilo), ki je vezana na poved, postanejo kategorialne lastnosti (spol) manj pomembne. Spol
je v povedkovem doloilu irelevanten: Sosed je reva. samostalniki . sp. doloajo
samostalnik m. sp. Mesto v povedkovem doloilu je glede spola neprepoznavno, je mesto s
katerim oznaujem lastnosti, stanje samostalnikom v osebku.
Svojo pomensko razloevalnost pomenske sestavine opravljajo na 2 ravneh:
-

Uvrevalna pomenska sestavina (UPS) ima nalogo uvrati razlagani pojem v ire
pojmovno polje. UPS pri samostalnikih npr. drevo povem, kaj sploh je drevo
rastlina. Rastlina iem najbliji in hkrati pojmovno predstavneji pojem. Iem
razlaganemu pomenu leksema iri pojmovni prostor z zavestjo, da je ta prostor tudi
informativni. Pomenska sestavina je najmanji del leksema, ki ima pomensko
razloevalno mo glede na druge lekseme, ljubezen = ustvo. SSKJ si je pomagal
Stane Suhadolnik), da se je oblikovala razlikovalna kartoteka, ki je prinaala nosilne
pomene razlage uvrevalne pomenske sestavine s pojmom premikati se je
razloeno vse, enako npr. pohitvo, rastlina, bil je nabor kolikor toliko verjetnih
pomenskih sestavin.

Razloevalne pomenske sestavine (RPS) vloga je vezana na loevanje

(Pomensko), ki sodijo pod skupno uvrevalno pomensko sestavino. Mizo loim od
ostalih elementov, ki sodijo v pohitvo. Lahko izpostavim funkcijo, obliko miza z
ravno ploskvijo, dvignjeno od tal; stol za sedenje. Dosei moramo neprekrivnost
razlage v vsaj eni pomenski sestavini se morajo pojmi, ki sodijo pod isti UPS loiti, da
ne prepoznavam napane sinonimnosti, e gre za koncept slovarja, kjer je razlinost
prepoznavam na izrazni (opisni) ravni in ne na denotatni. To niso enciklopedine
razlage, kjer se o pojmu pove najve, tu je razlaga pomena zelo zaprta. Pomen = UPS
v podredni zvezi z doloenim tevilom RPS (pomen =

UPS

/X RPS). UPS je naeloma ena,

opisane morajo biti posebnosti, e ni 1. tevilo je relativno dololjivo tevilo z

dejstvom, koliko prvin pokriva doloena RPS. ivo srebro = kovina, ki je tekoa 1
RPS. RPS so vezani na predstavitev funkcije, oblike, barve, agregatnega stanja snovi
oz. kombinacije vsega tega. Baker = mehka rdekasta (RPS) kovina (UPS). Vse te
slovarske opredelitve niso nikoli dokonne, slovar sledi spoznanemu vedenju, nimam
dokonnega slovarja (tudi ne take slovnice niti jezikoslovja).

- 80 -

IV.

SKLOP

1. Pomeni leksemov (graf)

Pomen leksemov
obvezni

moni
ni nujno, da jih ima vsak leksem

kategorialni

iri denotativni

besedotv. slovarski strukturalni (PS)

slovnini denotatni
razmerni
vez. b.

GD

konotativni

pragmatini

blebetati slabalno
nespametno govoriti

UPS

predl. b.

imenska

uslovarjene zunajjezikovne
okoliine, ki povedo, katere
okoliine morajo biti
izpolnjene, da se definira
posamezni pomen
bor v rus. okolju - juha

glagolska

2. Denotativni slovarski pomen pomenski vzorec

Denotativni pomen glede na odslikavo predmetnosti
predmetnost

govorno dejanje

srednja vrednost

pretvorbeno GD

zveza z GD

(npr. obna imena)

vrednost = 1
(npr. lastna imena)

vrednost =
(npr. zaimki, glagolski
primitivi)

prislov
tu/sedaj

pridevnik
tukajnji/sedanji

celovit medmet

modifikacija drugega GD

Au! (zabolelo me je)

Samo oe me razume (oe me razume,

nihe drug me ne razume)

Denotativni pomen ima vsak samostalnik, glagol, naeloma ga lahko doloimo tudi pri
pridevniku in prislovu. Je obvezni pomen.
Denotativni pomen ima 2 razsenosti: kot sestavina besedila se leksem lahko nanaa na
posamezen denotat, v okviru jezikovnega sistema pa je njegov denotat vedno od posameznega
odtrgan, vezan na izraanje abstrakcije skupine istovrstnih denotatov. V jedru slovarskega
pomena je denotativni pomen.

- 81 Denotativni pomen razmerje med oznaujoim in oznaenim (leksem kot izraz in predstava,
ki jo vzbuja), hoemo to razmerje predstaviti, ne da bi razmiljali, e ta nabor glasov tudi
vrednoti ali vanj vstopa govorec.
Denotat je lahko vse to, kar nosi s seboj slovnini gradivni nabor, tudi to, kar pomeni veznik,
predlog, veznika in predlona beseda. Na sekundarni ravni izraajo priredna in podredna
razmerja, tj. zelo abstraktni denotat slovarja. Slovnini denotat = slovarski denotat v najirem
smislu. Slovarski denotat je lahko tudi t. i. govorno dejanje, denotat stavno-povedne
frazeologije je govorno dejanje: Kdor drugemu jamo koplje _____ kot tak je ta element v
slovarju, kot celoto ga jemljem iz slovarja, po GD ne razpade in ga ne tvorim s samim GD
pragmatina prvina, ki spremlja GD je lahko tudi uslovarjena: dober dan (poznati mora
pragmatine okoliine, iri kulturni ambient govorcev, da lahko uslovarjene prvine
nezaznamovano uporabim.) Uslovarjene so tudi jezikovno neizraena GD premikati gor,
dol = strinjati se.
Denotativni slovarski pomen je zbir pomenskih sestavin. Endogene lekseme (sam., gl. besedo)
doloa dejstvo, da je zbir njihovih pomenskih sestavin skladenjsko hierarhiziran in tako po
tevilu kot po vrsti oz. pomenu absolutno ali relativno predvidljiv. Pomen eksogenih
leksemov (prid., deloma prisl. bes. vrste in povedkovnik) ne morejo izkazovati
hierarhiziranosti svojih pomenskih sestavin pojavljajo se kot pomensko determinujoi leni
zunanjega skladenjskega jedra.
Slovarski denotativni pomen je dvovrsten: v okviru slovarskega pomena so jedrni vsekakor
tisti leksemi, katerih denotat je slovarsko izraen s predvidljivo izbiro in predvidljivo
hierarhino ureditvijo pomenskih sestavin s strukturalno doloenim slovarskim pomenom
torej; denotat skupine leksemov pa je lahko tudi govorno dejanje, njihovo slovarsko
pomensko pojasnilo ima strukturo temeljne komunikacijske prvine stavka. Lekseme, katerih
denotat je govorno dejanje, je vsaj v grobem zopet mogoe loiti na 2 reprezentanni skupini:
medmet, katerega denotat je celovito govorno dejanje in lenek z denotatom, katerega
govorno dejanje je sestavina dopolnilo drugega govornega dejanja.
Znotraj

strukturalno doloenega slovarskega pomena je glede na pomensko vrednost

(pomensko intenzivnost, ekstenzivnost) mogoe lekseme loiti s t. i. srednjo (pomensko)

vrednostjo, ki predstavljajo problemsko pa tudi obsegovno jedro slovarja; od leksemov,
katerih (pomenske) vrednost se

pribliuje neskonnosti gre naeloma za zaimke in

glagolske primitive in lastnih imen, katerih slovarska vrednost je prekrivna z besedilnim

pomenom, ali drugae, njihova (pomenska) vrednost je blizu 1. lastna imena po definiciji

- 82 vzpostavljajo razmerje s posameznim, zato niso sestavine slovarja doloenega jezika, so pa

sestavina poimenovalnega gradiva.
3. Konotativni slovarski pomen tipologija glede na izvor
Veina leksemov je nezaznamovanih in zvrstno nevezanih, se pravi nevtralnih. V precejnji
mnoici leksemov, pa se lahko ob obveznem (slovarskem) denotativnem pomenu pojavlja tudi
konotativni pomen, za katerega velja, da spoznavni subjekt (lovek) po lastni presoji
modificira spoznavni objekt.
Z leksikalnega vidika je mogoe govoriti o dveh tipih konotativnosti:

prvotni, inherentni konotativne prvine so vgrajene v samo morfematiko leksema,

lahko tudi v njegove nadsegmentne lastnosti tevilo naglasov in naglasno mesto, ev.
tonska viina, trajanje glasov in

drugotno, adherentno, ko konotativne prvine nastanejo v zvezi s katerim izmed

drugotnih pomenov vepomenskega leksema. Inherentne konotativne prvine zajamejo
leksem v celoti, ne glede na tevilo njegovih pomenov, adherentne konotativne prvine pa
se pojavijo vedno v njegovem neprvem pomenu, lahko v vseh neprvih ali samo v
posameznih. Gradivo SSKJ nas prepriuje, da se prvina ustvenosti in kronolokosti
pojavlja tako na ravni inherentnosti kot adherentnosti, funkcijsko- in socialnozvrstna
prepoznavnost leksike pa je predvsem inherentna.

Inherentna zaznamovanost leksema je lahko vezana na nasegmentno ali segmentno raven.

Nekaj primerov zaznamovanja zaradi nasegmentnih lastnosti leksema:
mesto naglasa pri pregibalnih vzorcih, kjer naeloma velja, da je najagresivneji
vzorec z nepreminim naglasom na osnovi: vda vod // vda vde; stez
stez : stza stze, stebr stebr : stber stbra; 3. os. mn. pri glagolih tipa poj,
nes : pjejo, nsejo;
tevilo naglasov; blije jezikovnemu neologizmu so primeri dvo- ali venaglasnosti,
kar se lepo vidi pri zloenkah, nastalih po prevzetem besedotvornem vzorcu tipa
angravlna oz. sploh pri zloenkah mlajega tipa, nastalih iz zveze vrstnega
pridevnika s samostalnikom v skladenjski podstavi tip denrnogospodrski,
literrnozgodovnski.
kakovost glasov; blije jezikovnemu neologizmu so glede kakovosti naglaenega glasu
nespremenjeni primeri v tipu kot odhd odhda : odhd odhda; vodovd
vodovda : vodovda vodovda;

- 83 trajanja glasov; blie jezikovnemu neologizmu so glede trajanja naglaenega glasu

nespremenjeni primeri v tipu kot brt brta : brt brta; nespremenjeni tip je
zaenkrat pogovorni, verjetno zelo pokrajinsko pogovorni (ljubljanina)
Nekaj vzrokov asovne ali ustvene konotativnosti pri tvorjenkah:
izbira besedotvorne vrste oz. tvorjenost glede na netvorjenost, npr. bosonog, bosopet :
bos; gologlav : pleast; bojda : baje (da); mukepoln, mukotrpen : teaven, muen;
kopec : hrib; globokomiseln, -umen : pameten; hromonog : hrom; lenokrven : len;
dobrosren : dober ipd.
modifikacijska izpeljava, npr. ustveno pozitivne/negativne prvine konotativnosti; v
SSKJ leksemi z oznakami ljubkovalno/slabalno: at-ek ata; tako e npr. bolni-ek,
ded-ek, juna-ek, mam-i/-ica, o-i/-ka, stp-i-ca-ti ipd.; glav-ina, brat-ina, mo-ina ipd.
konotativnost besed iz skladenjske podstave pretvorbene variante tvorjenke, npr.
izvenzakonski : zunajzakonski izven : zunaj zakona, kosorep kos poeven,
nagnjen rep, ljudomrzen mrziti sovraiti ljudi, malobrien malo brigati se,
durce duri vrata idr.; primeri slabalnosti: babj-ak baba enskar, barant-a /
/ - barantati prekupevalec, but-ec, -elj butati omejen, neumen lovek, candr-a
candrati vlauga, prostitutka, debeluh-a debeluh zelo debela enska,
kleeplaz-ec klee plaziti se, knjigoer reti knjige, golorit gol, nag, jeznorit
jezen idr.
izbira obrazila/obrazilnega morfema glede na
razvrstitev na besedotvorno podstavo, npr. neorgan-ien : neorgan-ski; nesren-ik :
nesren-e, jezin-ik : jezin-e, nehvalen-ik : nehvalen-e, gnus-ota : gnus,
gnus-oba, anatomi-en anatom-ski
izrazno podobo obrazila/obrazilnega morfema, npr. kri-aj : kri-a, ob-nebje :
pod-nebje, kilometr-aa : kilometr-ina idr.; nekaj primerov slabalnosti: rn-uh,
rn-avs : rn-ec; debel-uh : (zelo) debel lovek; govor-anca : // govor, glav-ura :
glava, hla-on : kdor nosi (prevelike) hlae idr.
besedotvorna podstava in obrazilo: en-ura/-a, bab-ela enska poer uh/-un;
novotvorbe (neologizmi), individualizmi pomembnih avtorjev oz. v pomembnih
(literarnih) delih, npr. loilec, nesreonosec, podobnik, kratkoumen, naftonosilka,
pojeduh, kida, lokalka, obraaj idr.; v SSKJ ima ta tip pogosto oznako redko.

- 84 Zdi se (brez zanesljive gradivne analize), da je pogovornost znailna za celotni leksem; gre
torej za inherentno pogovornost. Seveda pa razline prvine ustvene konotativnosti v smislu
slabalnosti lahko vplivajo na premik pomena na podroje (nije) pogovornosti. Vendar, kot
reeno, primarno gre tu za inherentno konotativnost. Razmeroma hitro je razvidnih vsaj nekaj
tipov:
-

Stareje ljudske prevzete besede iz germanskih pa tudi romanskih jezikov, ki bi jih

oznaili kot (1) splonoslovenske pogovorne; ob njih vztrajno ivi knjina sopomenka,
vendar prav zaradi splone razirjenosti teh prevzetih besed ostaja vasih sopomenka
vezana izkljuno na zborni (pisani) jezik, npr. dopasti se (kalk iz nemine) ugajati,
brihten pameten, fin dober, izbran, firbec radovedne, tudi cvek ebelj, cviren
sukanec, ik ogorek itd. (2) pokrajinskopogovorne, npr. bora torba, navadno za
na ramo, basta konec, dovolj, flakon pletenka, borja(a) krako dvorie,
kolona vhod na krako dvorie

Poenobesedenja (univerbizacije); tako nastali leksemi zaradi jezikovne gospodarnosti

v veliki meri in razmeroma hitro izgubljajo svojo konotativnost; postopek
poenobesedenja je naeloma tak, da se jedro zveze preprosto opusti, v najboljem
primeru pa morfemizira, npr.
-

poimenovanja tudentov glede na smet tudija: biolog, slavist, geograf ipd.

tudent biologije, slavistike

izdelek glede na snov: baker posoda iz bakra bakrena posoda, bober bobrovo
krzno krzno iz bobrove koe krzno iz koe (od) bobra

razne pasme, zlasti konj: belgijec konj belgijske pasme pasme in Belgije, tako
e arabec, bosanec idr. kokoi, npr. tajerka;

ire znana terminoloka poimenovanja, npr. brom kalijev bromid, hipermangan

vodna raztopina hipermangana, deci deciliter

prevozno sredstvo, zlasti vlak glede na smer vonje, npr. dolenjec, gorenjec vlak,
ki vozi na Dolenjsko, Gorenjsko, glede na kakno drugo tipino lastnost, npr.
brzec, ekspres brzi, ekspresni vlak, spalnik, jedilnik idr.

pridelki, znailni za doloeno pokrajino, zlasti vina kot vipavec, tajerec

oseba glede na podjetje, v katerem je zaposlena, npr. esesovec, enobe(-j-a),

eldeesovec, eskadejevski

igrati doloene igre: hazardirati, biljardirati igrati hazard, biljard, hajlati

pozdravljati s hajl, eksati piti na eks, garairati dati v garao idr.

- 85 -

leksemi po izvoru iz (stvarnih) lastnih imen, npr. kalodont pasta za zobe, globin
krema za evlje, aspirin zdravilo proti glavobolu idr.

Prvine, ki vplivajo na adherentno (drugotno) konotativnost, so, kot reeno, zlasti ustvene
(ekspresivne). Tovrstna konotativnost je mogoa le v primerih najmanj dvopomenskega
leksema. Nekaj zgledov adherentne slabalnosti: praskati (po asopisih) pisati, plesniv
osivel, star, pesjak tesen, zaprt prostor sploh idr. Izhajajo iz gradiva v SSKJ je mogoe
sklepati, da se je za stopnjevano slabalnost, izraeno z oznako nizko, odloalo v primerih,
zlasti metaforinih prenosov, ko se je poimenovanje z antropolokega vidika negativnih
denotatov, npr. tudi ivali, ki so jim pripisane doloene negativne lastnosti, v smislu
razvrednotenja uporabljalo v zvezi s lovekom, npr. prasec, svinja nivreden, malovreden
lovek, gnida nepomemben, malovreden lovek, gnoj zelo len, zanikrn lovek idr.;
ljubkovalno ali ironino v zvezi z denotatom z antropolokega vidika pozitivnim oz.
primernim za izraanje ironije, npr. mucek, ljubljanska srajca /kdo/ po rodu Ljubljanan,
predsodek trebuh, dulineja dekle, ljubica
4. Sporoanjsko-pragmatini pomen
Pri sporoanjsko-pragmatinem pomenu gre predvsem za pragmatino-komunikacijske
prvine, ki jih prinaajo slovarji, kot je SSKJ (zasnovno je

vezan na

predstavitev

sistematiziranih poimenovalnih enot jezika); gre za razlenitev uslovarjenih govornih dejanj.

Katere informacije nam sploh prinaajo tovrstni slovarji?
Obvestilnost Slovarja slovenskega knjinega jezika

normativna

pomenska

normira besede s stalia knjinega jezika

zakrita

izraena

normativnost

normativnost

izbira gradiva

slovar razlaga besede s pomenskega vidika

slovnina

ojepomenska
L2

pomenski kvalifikatorji

slovarska kategorialna

skladenjska

L1
z morebitnimi PKP

sintagmatski vidik slovarskega pomena

imenska

glagolska

- 86 (samostalnika)
V razmiljanje o uslovarjenih sporoanjskih (komunikacijskih) in pragmatinih prvinah
jezika, je smiselno pritegniti ambiciozni angleki slovar Collinsa Cobuilda, ki v celoti temelji
na sporoanjski vlogi jezika. Slovar namre predstavlja resen poskus ujeti (jezikovno)
izraeno misel, se pravi tako namero tvorca besedila kot tudi (jezikovno) reakcijo naslovnika,
ujeti torej misel jezika z vidika njegove sporoanjske vloge.
Na kratko lahko povzamemo: pri Collins-Cobuildovemu slovarju gre za nov tip slovarstva, ki
je pogojen z monostjo raunalnike obdelave velike, e se da kar najveje mone mnoice
besedil (angleki) raunalniki korpus Banka angleine (The Bank of English), na podlagi
katerega je nastal omenjeni slovar, je lahko za predstavitev dejanske angleine ponudil 200
milijonov besed v vseh mogoih besedilnih in zunajbesedilnih okoliinah njihove rabe.
Raunalnike zbirke besedil omogoajo torej popolnoma nov tip slovarskih zasnov oz.
slovarjev z ambicijo prek jezika prepoznavati vse kulturne,k civilizacijske, ideoloke idr.
okoliine, ki omogoajo jezikovni rabi biti uinkovita. Pragmatina kompetenca, se pravi
sposobnost uinkovite jezikovne rabe za izpolnitev namere in cilja, je bistvo sporoanjske
zasnove slovarja. Po priakovanju ostajajo do doloene mere zunaj tovrstne slovarske zasnove
zlasti znanstvena in umetnostna besedila.
Slovar tako ne prinaa ve (slovarske) vrednosti svoje leksike obeh omenjenih, ampak
prototipski opis doloenega denotata, torej kar se na splono predstavo (pojem) o njem,
izoblikovano na podlagi mnogih, v doloenem trenutku po najve monih zapisov njegove
rabe.
V zvezi s klasinim tipom slovarstva (kamor sodi tudi SSKJ) nas zanima predvsem vpraanje,
v kolikni meri neprimerljivo manji obseg gradiva, na podlagi katerega so nastajali slovarji v
predraunalnikem obdobju (pred l. 1980), omogoa posredovati podatke o sporoanjskem
vidiku jezika, o (posebnih) okoliinah jezikovne rabe. Glede na jezikovnosistemsko zasnovo
teh slovarjev, v primeru SSKJ in njemu podobnih, ki so nastajali v petdesetih in estdesetih
letih zlasti v slovanskem svetu, torej tudi znotrajsistemsko omejenih na knjini jezik
(podsistem jezikovnega sistema), gre seveda, kot reeno, za morebitni slovarski izraz samo
tistih (pragmatino)sporoanjskih prvin, ki so postale neloljivi del jezikovnega sistema oz.
njegove leksike.
Prvine SSKJ, ki opozarjajo na najrazlineje okoliine jezikovne rabe tako tistih leksemov,
katerih razlaga ubeseduje slovarsko vrednost gre za ubeseditev pomenskih sestavin
(slovarskega) pomena (L1) kot tistih drugih, v SSKJ predstavljenih sporoanjsko v obliki
stavno zgrajenih pomenskih pojasnil (L2), to so t. i. pomenska kvalifikatorska pojasnila. Z

- 87 drugimi besedami: pragmatinojezokovni vidik v irem, ne neposredno sporoanjskem

smislu, je v SSKJ prek pomenskih kvalifikatorskih pojasnil mogoe iskati ob L 1, katerih
denotat je predmetnostni, v slovarskem tipu razlag, ali pa ob L 2 z govornim dejanjem kot
denotatom in stavno razlago. Prepoznavnost tako izraenega pomena je torej vezana (tudi) na
skladenjske (stavne) kategorialne lastnosti.
Povzetek: V slovarjih tipa SSKJ je mogoe loiti poleg slovarsko relevantnih slovninih
podatkov (slovninih kvalifikatorjev) e dve drugi temeljni skupini, ki pojasnjujeta oz.
dopolnjujeta slovarski ali (uslovarjeni) besedilni denotat; gre za konotativne podatke, vezane
na (jezikovno)zvrstne in stilne opredelitve, izraene s t. i. kvalifikatorji oznaevalci, in
okoliinske (pragmatine) v najirem smislu, izraene s pomenskimi kvalifikatorskimi
pojasnili.
Pri razmiljanju o sporoanjskem vidiku SSKJ velja usmeriti pozornost tako na stavni tip
slovarskih razlag, pa tudi kot reeno, na pomenska kvalifikatorska pojasnila; slednja se
namre lahko pojavljajo ob eni ali drugi skupini uslovarjenih poimenovanj, se pravi ob
poimenovanjih govornih dejanj ali ob klasinih leksemih.
5. Vloga UPS pri oblikovanju najmanjega in najvejega pomenskega polja (pomenska
piramida)
Pomensko polje predstavni svet, ki ga oblikuje UPS po eni strani s svojo odprtostjo do
drugih UPS (=najveje pomensko polje), po drugi pa do drugih RPS, ki doloajo pomene
leksemov znotraj njenega pomenskega polja (=najmanje pomensko polje)
UPS opravlja torej dvojno leksemskopomensko povezovalno vlogo: znotraj najvejega
pomenskega polja je prevodnost pomensko odprta vzpostavlja razmerja do drugih UPS, in
tako povezuje lekseme z razlino pomensko (in s tem pojmovno) razsenostjo. Znotraj
najmanjega pomenskega polja pa povezuje lekseme, ki izraajo UPS in ustrezno pomensko
ekstenzivnost; pomenska odprtost se kae v monostih nastajanja in izginevanja pomenov
leksemov, ki jih lahko zajame s svojo pomensko razsenostjo; pomenska razlinost in s tem
prepoznavnost znotraj njene pomenske ekstenzivnosti je doloene ele z RPS.
Pomenska piramida: vsaka UPS ima nad- ali podpomenke, razen isto na vrhu (zaimek).
Razmerje med stopnicami je relativno, spreminja se lahko, e vnaamo nova vedenja o svetu.
najveje pomensko polje

kar
bitje
ival
domaa ival

- 88 pes
lovski pes
jazbear
najmanje pomensko polje
Pohitvo
miza

stol

omara

6. Lastna imena v slovarju jezika

Po definiciji poimenujejo posamezno, eprav ne nujno eno; kot taka so prepoznavna v
besedilu oz. njihov denotat je lahko le besedilni. V okviru slovarja so lastna imena doloena
samo s kategorialnimi PS.
Lastna imena lahko veliko povedo o svoji vezanosti na doloene jezikovne, kulturne, verske,
politine okoliine, o svoji trenutni modernosti, starinskosti, socialni pripadnosti nosilca,
drube zlasti iz imen krajev, ulic je po eni strani mogoe po eni strani razbrati njihovo
pomembnost, prostorskost, sredinost, po drugi pa tudi trenutne politine okoliine; trajanje
imena je v primerih politinega poseganja v ta svet jezika naeloma odvisno od trajanja
politinih okoliin, ki so jih pogojevala, npr. v Ljubljani Leninov trg, sedaj Park Ajdovina
Lastna imena imajo tudi implicitno ali eksplicitno mo v smislu raznovrstne identifikacije
nosilcev (npr. mi Sapramika, netopir Kazimir, zajek Uhko, mi rnomika ).
Lastna imena so poleg nekaterih zaimkov, tevnikov in nefrazeolokih, aktualiziranih
imenskih zvez uvrena med besedilne aktualizatorje ( iste predmetnostne reference), zato
svojo obvestilno vlogo lahko opravljajo le v besedilu. Lahko prehajajo med lekseme, se
uslovarjajo, postajajo oba imena lastno ime ne zaznamuje ve posameznega, ampak
lastnost, znailnost, ki je motivirala na posameznem kakorkoli preseno, npr. jude
izdajalec, amerika bogastvo, izobilje, jure neroden, omejen lovek, donhuan osvajalec
ensk
7. Simetrini in asimetrini leksem
Simetrini (skladni) jezikovni znak je enopomenski leksem; kot temeljna poimenovalna enota
jezikovnega sistema je dvolenski, sestavljen iz izrazne podobe, imenujemo je kratko izraz (I)
ali formativ, in vsebine, naeloma aktualizirane v smislu pomena (P), semema. Tako
razumljen leksem je torej pomensko aktualiziran Saussurjev (jezikovni) znak z izrazom

- 89 (formativom) kot njegovo materialno, se pravi glasovno/rkovno danostjo in naeloma v

smislu pomena (semema) aktualizirane vsebine kot virtualne (pojmovne) danosti.
Med enopomenske lekseme sodijo predvsem terminoloka poimenovanja zlasti znotraj ene
stroke, eprav so tudi tu izjeme, npr. leksem slovnica pomeni (a) sistem jezikovnih sredstev in
njihovih medsebojnih razmerij, (b) veda o tem, (c) ubenik slovnice. Zdi pa se, da e se e
pojavi znotraj terminolokega leksema vepomenskost, je tip te vepomenskosti predvidljiv
naeloma metonimini: gre za podpomensko razmerje po vzorcu predmetnost (strokovnega
podroja), veda o tem, (lahko e) delo, knjiga, v kateri se ta veda uveljavlja.
izraz (I)

povedek

L
pomen (P)

stavni len /.../

Naeloma so leksemi vepomenski: izraz leksem ustreza ve med seboj povezanim pomenom
leksem je v tem primeru asimetrini (neskladni) jezikovni znak. Skupek pomenov
vepomenskega leksema bomo imenovali pomenje (p'), sicer semantem. Pri enopomenskih
leksemih sta torej pojma pomen in pomenje prekrivna, zato bomo enopomensko pomenje
oznaevali kot pomen torej (P)
izraz (I)
1

medved
P1

P1 ''zver /.../''
P4

pomenje (P')
Pn

P2 ''igraa /.../''
P3 ''lovek /.../''

8. Tipologija vepomenskosti (graf)

pomenska vsebovanost
hipernimija

hiponimija

pomenski prenos
bliina

podobnost
(metafora)

sinekdoha
9. Vepomenskost enakoizraznost
Vepomenskost = polisemija.

metonimija

- 90 Razmerje med izrazom (formativom) in pomenom ni nujno enoumno glede na preteno

arbitrarnost jezikovnega znaka se izrazna in vsebinska stran jezika ne razvijata nujno skladno,
saj med njima (navadno) ni naravne pomenske povezave. Tako je potrebno loiti
enopomenskost (monosemija), ki temelji na simetrinem jezikovnem znaku in je lastna, kot
smo videli, veliki veini terminoloke leksike, od vepomenskosti (polisemije), temeljee na
asimetrinosti jezikovnega znaka. Vepomenskost leksema pa je zopet treba loiti od
enakoizraznosti (homonimije), kjer gre za veleksemskost enakoizraznice so torej
samostojni leksemi, prekrivnost izrazov taknih leksemov je nakljuna.
Pri vepomenskosti (polisemiji) gre za dejstvo, da sta istemu izrazu (formativu) podrejena dva
ali ve pomenov, kar je mogoe zapisati I = f('P'1 + 'P'2 + 'P'n) ali e naredimo e korak
naprej: isti izraz ima dva ali ve opomenjenih vsebin (predstave) denotatov. Na paradigmatski
ravni gre za vepomenskost leksema, e se leksem lahko povezuje z drugimi leksemi z
medsebojno razlinimi pomeni (razlinimi pomenskimi sestavinami in/ali njihovo razlino
hierarhijo), npr. moki (1) odrasel lovek mokega spola; *(2) (pogovorno) moki (1) v
zakonski zvezi, (zakonski) mo (paradigmatika sopomensko razmerje moki = pog.
(zakonski) mo); s sintagmatskega vidika izhajajo razpoznavne lastnosti pomena (2) iz
monosti povezovanja z enskimi oblikami osebnih svojilnih zaimkov, svojilnih iz
poimenovanj ensk: moj, tvoj, njen, sosedin, Tinin moki: (3) kot povedkovnik lastnosti
mokega (1) tipina skladenjska vloga je povedkovodoloilna, kar seveda vpliva na
sintagmatske lastnosti leksemov. Mogoe je tudi stopnjevanje lastnostnega pomena, npr. biti
(zelo) moki.
I
L=

P1
P'

P2
Pn

Tipi vepomenskosti: Nastajanje vepomenskosti je vezano na 2 temeljna postopka:

vsebovanost (pomena) gre za razmerje med nad- in podpomenskostjo, kjer se (lahko) pojavi
tudi vzporedna podpomenskost (kohiponimija), ter za pomenske prenose na ravni metonimije
s sinekdoho in metafore.
Vepomenskost
vsebovanost

prenos
bliina

hipernimija

hiponimija

podobnost
(metafora)

- 91 sinekdoha

metonimija

Enakoizraznost = homonimija
S stalia simetrinega jezikovnega znaka je pojav enakoizraznosti nasproten pojavu
sopomenskosti: e gre pri sopomenskosti za prekrivnost vsebine oz. njene pomenske
aktualizacije pomena simetrinega jezikovnega znaka oz. najmanj enega pomena pri
vepomenskem (asimetrinem) jezikovnem znaku, gre pri enakoizraznosti za prekrivnost
materialne (glasovne, pisne) jezikovne danosti ob popolnoma razlinem pomenu oz. celotnem
pomenju (semantemu). Ker je razmerje vezano na prekrivnost izraza leksema kot jezikovnega
znaka, tevilo njegovih pomenov ne igra nobene vloge. V tem je tudi temeljna razlika med
enakoizraznostjo in sopomenskostjo: enakoizraznost je razmerje, vezano na izrazno razline
lekseme torej medleksemsko izrazno razmerje, sopomenskost je razmerje med pomeni
razlinih leksemov torej medleksemsko pomensko razmerje. Namre s pojmom popolne
razlinosti je miljena razlinost na ravni pomenskih sestavin in kar je glede na
vepomenskost izjemno vano, tudi vsebinskih (predstavnih) lastnosti potencialnih
pomenskih sestavin. Enakoizraznost torej ni nekaj, kar bi nastalo iz potreb govora (besedila)
kot vse medpomenske in na pomenu temeljee medleksemske povezave; pri enakoizraznosti
gre za jezikovnosistemski pojav, nastal bolj ali manj nakljuno tako na sinhroni kot diahroni
ravni.
Po Lyonsu lahko enakoizraznost opredelimo s tremi relevantnimi lastnostmi:
(a) L1 Ln: pomenska razlinost (distinktivnost)
(b) L Ln: skladenjska enakovrednost (ekvivalentnost)
(c) L1 = Ln: izrazna prekrivnost (identinost)
I
L1

P1

P1

P'1

L2
P'2

Pn

Pn

Enakoizrazni par: IL1 = IL2

I
L1

=
P1

P'1

L2

Pn

P1
P'2

I
Ln
P'n

Pn Pn

P1

- 92 Enakoizrazni niz: IL1 = IL2 = ILn

Zlasti razlinost tudi na ravni vsebinskih lastnosti leksemov, ki tvorijo enakoizrazni par oz.
niz, louje pojav enakoizraznosti od vepomenskosti. Tudi pri slednji gre za prekrivnost na
izrazni ravni in za razlinost na pomenski, vendar pa je ta razlinost omejena: nikoli ne more
zajeti vseh vsebinskih lastnosti (razlinost na predstavni ravni); med pomeni vepomenskega
leksema obstaja torej zveza vsaj na predstavni ravni, na pomenski ravni oz. na ravni
opomenjene vsebine razvidnost povezave ni nujna, je pa pogosta pri vseh treh tipih
vepomenskosti pri (pomenski) vsebovanosti, metafori in metonimiji; zato je
vepomenskost za razliko od enakoizraznosti znotrajleksemsko razmerje.
Razline vsebinske lastnosti enakoizraznic vplivajo na dejstvo, da so vpraanja njihovega
medsebojnega razmerja na sintagmatski ravni popolnoma nerelevantna: tako glede
druljivosti pomenskih sestavin, se pravi glede sposobnosti oblikovanja smiselnih sintagem
kot tudi glede sposobnosti njihove povrinske strukturiranosti. Popolna medsebojna vsebinska
nepovezanost

enakoizraznic

torej

ne

more

vzpostavljati

sintagmatskih povezav, kar z drugimi besedami

nikakrnih

medsebojnih

pomeni, da so enakoizraznice

jezikovnosistemski pojav oz. pojav, relevanten samo za paradigmatiko, v besedilu pa nimajo

nikakrne vloge. Predvsem zaradi njihove besedilne brezfunkcijskosti jih v jeziku obutimo
kot prvino, ki je v sporazumevanju motea; ker pa seveda kljub temu v jeziku obstaja, ji je
zaradi monih tudi medjezikovnih interferenc (konkretno lahko hudi nesporazumi pri
prevajanju) zlasti v kultiviranih jezikih posveena ustrezna pozornost.
Povzetek: zaradi ohranjene vsaj asociativne (predstavne), e e ne tudi pomenskosestavinske
zveze med pomeni je pojav vepomenskosti mogo le znotraj leksema, pojav enakoizraznosti
pa je vedno (po definiciji) le medleksemski.
Izvor enakoizraznic
Njihova izvornost je dvovrstna: vezane so na dogajanje znotraj danega jezika ali pa vpliva na
njihovo pojavitev prevzemanja iz drugega (tujega) jezika; po izvoru so torej znotrajjezikovne
ali medjezikovne.
Tako znotraj danega jezika kot tudi na medjezikovni ravni prihaja do enakoizraznosti tako
zaradi sinhronega (jezikovnosistemskega) kot tudi diahronega (razvojnega) procesa. Na ravni
sinhronije (znotraj danega jezikovnega sistema) je povzroitelj enakoizraznosti poimenovalna
potreba, naeloma reevana besedotvorno, pomensko iritveno motiviranje novih pomenov,
ali z oblikovanjem stalnih (slovarskih) besednih zvez, lahko pa tudi s prevzemanjem iz tujih
jezikov; enakoizraznost, ki se pojavi v taknih okoliinah, je posledica nakljunega izraznega

- 93 sovpada dveh (ali ve) leksemov; pravimo ji prvotna (primarna). V primeru diahronije je
enakoizraznost posledica razvojnega procesa v jeziku, npr. izgubljanje tvorbene
razpoznavnosti pri tvorjenkah ali izgubljanje citatnosti in morda e kaj; v tem primeru imamo
opraviti z drugotno (sekundarno) enakoizraznostjo.
Enakoizraznice glede na izvor
znotraj jezika
sinhrone
(jezikovnosistemske)
tvorjenke

SBZ

med jeziki
diahrone
(razvojne)

izraz

sinhrone
pomen prevzemanje

diahrone
izvorna
prepoznavnost

Nekaj primerov prvotne enakoizraznosti:

(a) Na besedotvorni ravni prihaja do enakoizraznosti npr. zaradi nakljune prekrivnosti
besedotvorne podstave in obrazila, lahko tudi zaradi premen, ki jih povzroi obrazilo
npr. pri tvorbi pridevnikov, manjalnic, glagolnikov ipd.: agonalen (dejansko ni)
pridevnik od agon : agonalen (dejansko tudi ni) pridevnik od agonija; glagolaski
nanaajo se na glagol : glagolski nanaajo ne na glagolico; kolegialen (dejansko
ni) nanaajo se na kolegij: kolegialen prijateljski itd.
(b) Enakoizraznost lahko povzroi prevzeta beseda z besedo, ki v jeziku e obstaja, npr.
(razporeditev enakoizraznic glede na zaporedje prihajanja v jezik) boks usnje iz
goveje koe : boks loen ograjen prostor; bula // oteklina : bula papeka
listina : bula v muslimanskem okolju, nekdaj poroena enska itd.
Enakoizraznost je mogoe sreati na vseh ravneh jezikovne zgradbe od morfemov do
leksikaliziranih besednih zvez, eprav, po prironikih sode, povzroa najve zadreg morda
tudi zaradi razmeroma pogostega pojavljanja prav v besediu.
Z vidika prenosnika je mogoe enakoizraznice loiti na enakopisnice (homografe) in
enakozvonice (homofone). Kot e ime pove, se enakopisnice pojavljajo samo v zapisani
besedi, npr. peti vrstilni tevnik/del stopala (D/M , ed., . sp. peta) : peti oblikovati tone /
/ z govornimi organi; enakozvonice samo v govorjeni, npr. gozd [gost] z drevjem
strnjeno porasel svet : gost povabljenec.

- 94 10. Pomenska vsebovanost s predstavitvijo vzorcev spreminjanja pomenskih sestavin

Pri tipu vepomenskosti, ki temelji na pomenski vsebovanosti, gre za dejstvo, da je doloen
(neprvi) pomen ali ve pomenov implicitno (neopomenjeno, neizraeno s pomenskimi
sestavinami) vsebovanih v doloenem, najvekrat glavnem oz. izhodinem pomenu.
Razmerje med pomeni, ki temeljijo na pomenski vsebovanosti, je nad-/podpomensko, se pravi
hierarhino.
Na ravni vseh stopenj drugotnih pomenov, v tem primeru podpomenov (hiponimov), gre v
bistvu za dosledno ohranitev pomenskih sestavin tistega pomena, ki je v nadpomenski
(hipernimni) vlogi, se pravi za ohranitev tako UPS kot RPS; ta celotni nadpomenski pomen pa
je na ravni svojega podpomenskega pomena v vlog UPS, kot RPS pa se opomenijo tiste
njihove vsebinske lastnosti, ki so za drugotni (podpomenski) pomen relevantne. S tem se
seveda na ravni podpomenskosti manja pomenski obseg, manja ekstenzivnost pomena, vea
pa njegova intenzivnost.
Menjavanje vlog pomenskih sestavin pri pomenski vsebovanosti
lovek
UPS
P1

xRPS

UPS = P1
P2

xRPS

bitje
P1

lovek (1)

sposobno // P 2

v razmerju //

Pomenska vsebovanost temeljni vzorec

P2
Pn

P1

P1 = UPS + xRPS
P2 = P1 + xRPS2

Pn

Pn = P1 + xRPSn ali Pn = Pn-1 + xRSPn-1

Pri tem velja opozoriti, da gre znotraj enega leksema oz. njegovega pomenja (semantema)
lahko tudi za dva ali ve pomenov, ki so v podpomenskem razmerju glede na skupno
pomensko izhodie nadpomenski pomen. Med njimi obstaja t. i. vzporedna podpomenskost
kohipomnimija, razmerje torej, ki e po definiciji ne more biti hierarhino.
11. Metonimini pomen s predstavitvijo vzorcev spreminjanja pomenskih sestavin
Metonimija (=prenos glede na bliino) je zelo pogost nain zapolnjevanja praznine
(katehreze) in ne samo stilistike, se pravi, da gre za poimenovalno monost, ki zaslui
pozornost. Pri pomenu, ki je nastal po metonimini poti, je sicer predvidljivost obnaanja
pomenskih sestavin glede na motivirajoi pomen manja kot pri sinekdohi pri sinekdohi, kot

- 95 smo videli, gre le za njihovo hierarhino preurejanje, vendar pa je tudi pri metoniminem
pomenu njihova dinamika v tolikni meri predvidljiva, da je mogoe prepoznavati doloene
zakonitosti in na podlagi tega govoriti o predvidljivosti pomenov, nastalih tudi z metonimijo,
ne samo s sinekdoho.
Metonimijo pri samostalniku je mogoe zaslediti tako pri tvorjenkah, kjer velja izpostaviti
metoniminost zlasti znotraj besedotvornih pomenov, kot pri netvorjenkah. Pri netvorjenkah
je kar nekaj tipov metonimije vezanih na besedotvorni pomen samostalnika iz glagola.
Menjava vlog pomenskih sestavin pri metonimiji
glina
UPS
P1

xRPS

UPS
P2

usedlina
xRPS P1

za lonarstvo

izdelki
P2

iz gline (1)

Tipi metonimije:

Snov/material izdelek: glina, hrast, tempera, svila

Prostor pohitvo: kuhinja, spalnica

Ustanova/organizacija mesto, prostor ljudje: tovarna, gimnazika, knjinica

Prevozno sredstvo ljudje: vlah, avtobus, vagon

Prostor prebivalci: hia, ola

Naselje prebivalci: mesto, vas, trg, zemlja

(kulturno, umetnostno) obdobje stvaritve: antika, barok

(umetnika) dejavnost rezultat dejavnosti: grafika, arhitektura, poezija, glasba

Zakrita metonimija (leksemi so dvobesedni):

vrstni snovni pridevnik + samostalniko jedro (hrastovo pohitvo (=iz hrastovega

lesa), teleji zrezek (=iz (mesa) teleta)

12. Sinekdohini pomen s predstavitvijo vzorcev spreminjanja pomenskih sestavin

Znotraj metonimije je smiselno loiti sinekdoho kot pojav, pri katerem gre za zamenjavo dela
s celoto oz. celote z delom. Kaj to pomeni na ravni slovarja? Pri sinekdohi prihaja znotraj
endogenih leksemov ob nespremenjenih pomenskih sestavinah v bistvu samo do njihovega
hierarhinega preurejanja (UPS glede na RPS), pri metonimiji pa za delno vnaanje novih oz.
opuanje starih.

- 96 Sinekdoha ohranja tevilo in vrsto pomenskih sestavin znotraj obeh pomenov izhodinega
in prenesenega, spreminja pa se hierarhinost njihovih vlog.
Menjava vlog pomenskih sestavin pri sinekdohi
hruka
UPS
P1

xRPS

UPS
P2

(1)RPS

drevo
P1

s pekastim
// sadeem P 2

// sade
drevesa

Kot poseben tip sinekdohe nekateri navajajo tudi menjavanje mnoine z ednino; dejansko gre
za menjavanje mnoine s tevilno nezaznamovanostjo, ki je homonimna z obliko za
izraanje ednine; naeloma gre za pregovore, reke, spoznanja ipd. kot Lev je kralj ivali;
Vrana vrani ne izkljuje oi ipd. V bistvu gre za pojav, vezan na kategorialne pomenske
sestavine.
13. Metaforini pomen
Za razliko od metonimije (skupaj s sinekdoho), ki je vedno (eno)besedna, velja za metaforo,
da je njena izrazna podoba na ravni leksemov lahko stalna besedna zveza.
Pri metonimiji, kot smo videli, gre dejansko za spreminjanje hierarhije pomenskih sestavin
znotraj dveh pomenov leksema motivirajoega in motiviranega (metoniminega), pri
metafori pa za vnaanje novih pomenskih sestavin na podlagi medsebojnega vplivanja
(interakcije) vsebin dveh denotatov. Metaforina zveza med dvema vsebinama (predstavama)
je mona, e vsebina enega denotata asociira doloene vsebinske (predstavne) prvine drugega
denotata.
Povezovalni element je zlasti pri leksikaliziranih metaforah razviden, asociacija med
motivirajoim in motiviranim metaforinim pomenom leksema je lahko celo
pomenskosestavinska, ali pa se mora opomeniti v metaforinem (motiviranem) pomenu.
Predvsem metafore kot vir terminolokih poimenovanj vsaj naeloma temeljijo na pomenski
asociacijski prepoznavnosti, npr. roka (1) UPS okonina loveka, RPS za prijemanje; (2) UPS
del stroja, RPS (po funkciji) kot roka. V tem smislu je metaforo mogoe ponazoriti kot
prekrivno mnoico.
V naem razmiljanju ostajamo v okviru leksikalizirane metafore, kar pomeni, da ima
metaforini pomen naeloma vlogo zapolnitve poimenovalne praznine v zvezi z doloenim
denotatom; to velja dosledno za terminoloko metaforo, do doloene mere pa tudi za njeno
leksikalizirano stilno vlogo metafore zunaj terminologije.

- 97 -

Metaforini pomen nastaja po podobnostnih asociacijah motivirajoi pomen zbuja na ravni

UPS-a ali RPS-ov doloeno asociacijo z motiviranim pomenom npr. pripisujem ivalim
doloene lastnosti, ki jih prepoznavam pri loveku npr. Osel je neumen nam se tako zdi
povezovalna lastnost med motivirajoim in motiviranim pomenom prekriva oba pomena.
Npr. lovek je volk
metaforini pomen
Pm

PM+

motivirajoi pomen
vezna lastnost, lastna tako motiviranemu kot metaforinemu pomenu
Asociacije so tako individualne v besedilu, da je v formalistinem smislu teko posegati.
Govorimo o leksikalizirani ne besedilni metafori, metaforinem pomenu, kot ga uslovarjamo.
Metaforini pomen je del splone zavesti. Mogoe e bolj kot ostali pomeni, je dvofunkcijski:
poimenovalna funkcija je vedno leksikalizirana, nas zanima v 1. vrsti
stilna funkcija isti denotat variantno poimenujem
14. Posploujoi in specifirajoi metaforini pomen
Pojmovni svet UPS ali ostaja v motiviranem pomenu ali pa se zgubi glede na to loimo
dve skupini:
da posploujoi metaforini pomen

Pm
UPS

pojmovni svet ostaja

ne specifirajoi metaforini pomen

PM+
Posploujoi metaforini pomen

Klepetulja ekspr. enska, ki rada klepeta izpeljem posploujoo metaforo: Vse enske so
klepetulje obvezno konotativni pomen slabalno enska sploh
Posploujoi metaforini pomen je sestavljen iz denotativnega in konotativnega pomena:
pospl PM+ = 'Pd' + 'Pk'. pojmovni svet motivirajoega pomena v motiviranem pomenu ostaja
enak KPS ostajajo enake + +
Specifirajoi metaforini pomen
Volk zver +

+ pridobi + KPS se spremenijo, grem v drug

- 98 lovek, tak in tak +

pojmovni svet

Tip volk zver

lovek spremenjena UPS, taka metafora je specifirajoa metafora, ki ima
funkcijo poimenovalnosti, a iz nekega dodatnega ustvenega, pogovornega vidika
Pm
Volk UPS zver

PM+
UPS lovek

RPS napadalna

= RPS napadalen

KPS +

KPS +

Ne katerikoli lovek, ampak tak in tak lovek je volk, zato je to specifirajoa metafora.
Oznaujem vrsto ljudi ali pa ljudi z lastnostmi odvisno od leksikalizacije metafor. V tem
primeru imamo opraviti tudi s poimenovalno vlogo metaforinega pomena je pa
poimenovalnost z vidika konotativnosti.
Specifirajoi pomen loi e drugostopenjsko metaforo, ki pa je posploujoa posredno
pridobljena prek specifirajoe. Metaforini pomen 2. stopnje je podlaga za posploujoo
metaforo. Celotna struktura metaforinega pomena 1. stopnje se prenese na loveka.
PM+ 2. UPS lovek RPS napadalen PM+ specifirajoi
PM+ 3. slabalno lovek sploh PM+ posploujoi lovek; lovek = slab. Volk v definicijski
prvini loveka dobim napadalnost takrat, ko briem konotativni pomen
15. Vloga metaforinega pomena v umetnostnem in znanstvenem besedilu
Metafora se je pojavila v vseh zvrsteh, je del naega odnosa do sveta (ustvenega,
ekspresivnega). Je temeljni besedotvorni postopek v terminologiji veliko je metaforine
terminologije. Na drugi strani je metafora lastna umetnostnemu besedilu tako slovarskem
kot

individualnem smislu. Nastanek in struktura metafore je enaka v umetnostnem in

znanstvenem besedilu, obe sta sestavljeni iz prekrivne lastnosti motiviranega in

motivirajoega pomena. Prekrivni sta metafori v umetnostnem in znanstvenem besedilu po
izvoru in strukturi, razlini pa sta po funkciji:
Metafora v znanstvenem besedilu je vedno v poimenovalni funkciji ne velja nikoli
konotativnost metafore v terminolokem poimenovanju ni ekspresije. Starinskost in
zastarelost v terminologiji je zaradi umiranja denotata . znanstvenega sveta. Avtor si
eli, da bi metafora v terminologiji postala im prej del splone znanstvene zavesti
izvira iz temeljne funkcije znanstvenega besedila.

- 99 Metafora v umetnostnem besedilu stilna funkcija avtor ne eli, da bi se izgubila,

prepoznavnost avtorstva metafore, hoe imeti individualnost metafore im dalj
ohranjena individualizacija, avtorstvo metafore.
Avtorska leksikalizirana metafora je mrtva metafora. Pojmovni svet UPS ali ostaja v
motiviranem pomenu ali pa se zgubi glede na to loimo dve skupini:
da posploujoi metaforini pomen

Pm
UPS

pojmovni svet ostaja

PM+

ne specifirajoi metaforini pomen

Vloga, ki jo ima metafora v znanstvenem jeziku glede na umetnostni jezik je tista, ki vpliva
tako na njen izvor kot tudi na njeno nadaljnjo usodo znotraj jezika. Vloga metafore v
znanstvenem jeziku je namre poimenovalna (zapolnjevanje katahreze), v umetnostnem
jeziku pa je njena vloga vezana predvsem na slogovni uinek. e izhajamo iz razlinosti
vloge, ki jo imata oba skrajnostna pola lovekove ustvarjalnosti, lahko sprejmemo kot logino
zaenkrat e hipotetino trditev, da imamo na ravni terminologije opraviti predvsem s
pomenskosestavinsko (semsko) metaforo, motivirano torej s pomenskimi sestavinami, pri
metafori v umetnostni besedi (morda e naprej v poeziji) pa predvsem z noemsko metaforo
motivirano torej z vsebinskimi lastnostmi. e je trditev za terminoloko metaforo morda
vendarle preve radikalna, prav zanjo gotovo velja, da je razvidnost asociacije med
motivirajoim in motiviranim pomenom glede na vlogo, ki jo ima znanstveno besedilo, vsaj
zaelena.
Temeljna razlinost vloge metafore v znanstvenem in umetnostnem jeziku zapolnitev
katahreze, slogovni uinek, utemeljena z izvorno razlinostjo metafore v znanstvenem
besedilu glede na metaforo v umetnostnem besedilu, pogojuje tudi razlino perspektivo
metafore: cilj metaforinega znanstvenega termina je skladen s isto obvestilno vlogo, ki jo
ima znanstveno besedilo, se pravi takojnja leksikalizacija (uslovarjenje) in s tem posploitev
(novega) vedenja (pomena), ki ga prinaa; cilj metafore v umetnostnem besedilu je ostati im
bolj in im dalj stran od slovarja skratka ostati im dalj na ravni neleksikalnosti, originalne
(avtorske) asociativnosti in s tem avtorske prepoznavnosti, tako tudi literarnoestetske
uinkovitosti. Zato seveda terminoloka metafora e od prvega trenutka mora izloati (naj bi
izloala) subljektivno (tvorevo) prvino, imenovano (tudi) na ravni pomena konotativnosti
(sozaznamovalnost), literarna metafora pa mora prav to prvino ohranjati oz. na njej graditi
svojo vlogo.

- 100 16. Medleksemska razmerja

Izhajamo vedno iz jezikovnega znaka. Jezikovni znak deluje na ravni semantike in semiotike.
Razmerja loimo:
medleksemska povezava izraza
-

izrazna raven:
-

enakoizraznost (homonimija)

podobnost (paronimija)

povezava pomenov med razlinimi leksemi

-

pomenska razmerja:
-

pomenska razlinost+

protipomenskost (antonimija)

raznopomenskost (heteronimija)

razlinost- (nerazlinost?)
-

prekrivnost
-

sopomenskost (sinonimija)

delna prekrivnost
-

nadpomenskost (hipernimija)

podpomenskost (hiponimija)

vzporedna podpomenskost (kohiponimija)

Toporii deli e homonimijo na homografijo (enakopisnost): kol klo in na homofonijo

(enakozvonost/enakoglasnost): gozd gost.
17. Sopomenskost
To je medleksemsko pomensko razmerje, ki temelji na dejstvu, da imamo en sam denotat in
najmanj

izraza

zanj.

Ta

razlinost

mora

biti

izkazana

najmanj

eno

besedotvornomorfemsko (pomensko) sestavino, v veliko primerih pa z vsemi (neslovninimi)

morfemskimi sestavinami leksema. Lahko nastopa v sopomenskih parih ali sopomenskih
nizih.
I

L1

L2
Px

Py

Enakoizrazni par: PxL1 = PyL2

- 101 I

L1

L2
Px

Ln
Py

Pn

Enakoizrazni niz: PxL1 = PyL2 = PnLn

Je pomembna monost v jeziku, ima pomembno stilno funkcijo na ravni slovarja
slovarska sopomenskost; na ravni besedila besedilna sopomenskost (=razvidna ele v
besedilu, ni nujno, da je leksikalizirana), npr. Fant je padel. Revea so odpeljali.
besedilna sinonimija
Sopomenskost se zane na ravni besedotvornih (obrazilnih) morfemov, najmanjih pomenskih
enot jezika. Morfemi, ki izraajo kategorialne skladenjske lastnosti sklon in tevilo, niso
podlaga za ustvarjanje sinonimov. Sinonimi se pa zanejo, ko zanemo govoriti o
besedotvorju na besedotvorni ravni:
pis -ec iri pojem
-ar

tisti, ki /kdor pie

-un slabalno
-atelj
Za pravo sinonimijo velja, da zamenjam sopomenski izraz znotraj stavka v isti skladenjski
funkciji, se ne sme spremeniti denotativni pomen: Oe bere asopis Ata ita asnik. Velja
tudi zamenjavnost znotraj stavka glede na osebkovo in glagolsko funkcijo (e gre za zloeni
povedi): Vsak ata je oe in Vsak oe je ata. medsebojna vsebovanost, vzajemnost. Na ravni
konotativnosti se zane razlika med sinonimi, stilna vloga sinonimov. Gozd hosta = nareno
(konotativnost).
e bi ostajalo sopomenski pari oz. nizi vezani samo na denotativni pomen, bi seveda pomenili
jezikovno redudanco negospodarnost. Zato je t. i. dvojnic dublet, ki jih zaznamuje ista
pomenska prekrivnost tako na ravni denotata kot konotata in zunajjezikovnih okoliin sploh
v (knjinem) jeziku zelo malo; izjemo (lahko) predstavljajo le poimenovanja znotraj
terminolokih podsistemov posameznih strok.
Sopomenskost glede na izvor
objektivna
medjezikovna

znotrajjezikovna

subjektivna
ustvenost

jezikovna politika
+

- 102 taverna gostilna

asovnost

odhajajoe
itati brati

zvrstnost

prihajajoe knji.

kolo bicikel

zakljuek konec

pozitivno
maka enska

nar.

negativno konstr.
ivkati govoriti

nadnar. (pogovorno)

kompjuter
raunalnik

konverzija
sprevrenje

borja dvorie apno bele

18. Delna sopomenskost

Delna sinonimija so utemeljeni v primerih, ko nimam znotraj enega jezika, ko ne gre za
popolnoma identini denotat, ko jezik prejemnik nima ustreznega denotata, npr. bor (je vrsta
juhe v Rusiji, na Poljskem) juha, borjaa : dvorie gre za razmerje nareje : knjini jezik;
prevzeta beseda : knjini jezik saloon : gostilna. Gre za kulturno posebnost 1. jezika proti 2.,
tudi med nareji so utemeljena s specifinim pojmovnim svetom, to se pokae tudi na
izrazni ravni. Sinonimi so dober pokazatelj kulturne razlinosti med jeziki in dober
utemeljitelj narene razlinosti znotraj jezika. Nareja nosijo s sabo svoj pojmovni svet, svojo
zgodovino.
Delna sopomenskost sodi v okvir jezikovnosistemske pa tudi besedilne stilistike. Med delne
sopomenke bi lahko uvrstili vse tiste, ki poleg denotativnega pomena prinaajo e:

Vpraanje dejanske prekrivnosti denotata; sopomenskost se zdi, da je (vsaj v

konkretnih primerih) doloana bolj na vlogo denotata; npr. gostilna pog. birtija
ekspr. krma pog. otarija v nekaterih deelah taverna v amerikanskem okolju
salun.

Ev. tudi konotativni pomen: npr. govoriti slab. ivkati, gagati nizko kokodajsati
slab. krakati nizko lajati ekspr. ebetati, goleti.

Nekatere modifikacije v primerih kor eden lep krasen ali gri hrib.

19. Protipomenskost
Protipomenskost/antonimija vedno nastopajo v parih (za razliko od sinonimov, ki so lahko
tudi v nizih). Na protipomenskosti temelji prepoznavanje neesa glede na vse drugo pojavi
se fonoloka opozicija +(prisotnost) (neprisotnost) lastnosti: vesel nevesel. A to je
skrajnostna razlaga. O protipomenskosti govorimo znotraj irega pojmovnega pojma. Vrste
protipomenskosti:

- 103

Zamenjavna/konverzivna: dati dobiti, povzroa spremembo aktantskih vlog,

zamenjava antonimov povzroa spremembo aktantskih vlog: kdo(a1) da komu(a2) kaj(a3)
kdo(a2 a1) dobi kaj(a3)

Skrajnostna/polarna protipomenskost definira merne prid. velik majhen, globok

plitev, mlad star doloena je s t. i. srednjo vrednostjo, ki se dokazuje s tem, da e
zanikam eno ali drugo skrajnost, ne vzpostavim protipomenke e nekdo ni velik, ni
nujno, da je majhen, ampak je lahko srednji, enako velja obratno: nemajhen ni nujno
velik

velik

Vs

majhen

nevelik
nemajhen

vrel

Stopnjevalna, gradualna se pojavi srednja vrednost, do nje pelje x vrednosti/stopenj

vro

topel

Vs

hladen

ni vrel

mrzel

leden

ni leden
mlaen

Komplementarna/dopolnjevalna: vojna mir, oe mati, prijatelj sovranik, sin

hi. Nima srednje vrednosti, doloa jo loni ali: ali moki ali enska, e ni oe, je mati,
lahko je brat ali sestra tu je loitev. Gre tudi za razmestitev v prostoru in asu:
spredaj zadaj, tu tam, zgoraj spodaj, levo desno, teek lahek, danes
veraj(?)

Usmerjena/rektorska vezana povsem na glagole: odpreti zapreti eno dejanje

pogojuje drugo dejanje. e hoem zapreti, moram prej odpreti, iveti umreti, priti,
oditi, glagoli premikanja so antonimni pari.

Vloga antonimije v jeziku v leksikologiji in leksikografiji pri ugotavljanju novih pomenov,

so pomembna pomo pri ugotavljanju novih pomenov dokaemo spremembo pomena z
(novim) antonimom potrjevanje besedne druganosti, ali sinonimom nov pomen tvori
nova paradigmatska razmerja. Drugi pomen: mo 1. moki, 2. zakonski mo (sopomenka) :
ena (protipomenka)
20. Nad-/podpomenskost splono

- 104 Razmerje nad- in podpomenskost, v irem smislu nad- in podrednosti, je temeljno urejevalno
naelo slovarja kot refleksa naina miljenja oz. abstraktnih procesov miljenja in s tem v
veliki meri tudi dejanske urejenosti sveta. Na omenjenem razmerju temelji slovarski pomen,
njegova verbalizacija razlaga, dveh skupin hierarhino razlinih pomenskih sestavin,
uvrevalne pomenske sestavine (UPS) v nadpomenski vlogi in razloevalnih pomenskih
sestavin (RPS) v vlogi slovarskopomenske prepoznavnosti ustreznih podpomenk; na tem
razmerju temelji tudi oblikovanje najmanjega in najvejega pomenskega polja.
Sicer pa veljajo za nad-/podpomenskost naslednje znailnosti:

To razmerje je zasnovano na enosmerni zajetosti (inkluziji); enja je drevo gre za

nezamenljivost stavnih prvin v smislu *Drevo je enja.

Pojem pomenske zajetosti, ki je lasten nadpomenskemu leksemu, temelji na dejstvu, da

nadpomenka vsebuje vse lastnosti, katerih nosilci se pojavijo na ravni podpomenskih
leksemov.

Pojem (zakrite) vsebovanost implicitnosti, ki je za razliko od inkluzije, dvosmerni,

lasten tako nad- kot podpomenki; to je mogoe dokazati s stavki, tipa To je enja, torej
je (nujno) drevo enja in To je drevo, torej lahko (ne nujno) tudi enja. razmerje
nujnosti, lastno podpomenki, in monosti, lastno nadpomenki, je v podstavi tudi
mnoice, ki jo pokriva nadpomenka, glede na delno mnoico, ki jo pokriva
podpomenka.
lenitev podpomenskosti
zakrita

izraena

Implicitna podpomesnkost treba jo je izluiti, pri emer se

lahko opiramo na splono zavest, splono predstavnost. Slovarsko
najveje in najmanje pomensko polje se v veliki meri oblikuje

posredno
(del tvorjenk)

na podlagi odkrivanja zakrite podpomenskosti, npr. sadno drevo

je enja, jablana, sliva //

neposredno

s svojim besedotvornim morfemom uvrajo

stalna besedna zveza

del tvorjenk

rni bor (je bor), ptica pevka (je ptica)

zloenke

podpomenko lahko le v najvijo mono

nadpomenko, izraeno zaimkovno ali glagolskoprimitivno (tisti, ki, to, da, biti, imeti )

tvorjenke z UPS
pod vrhom pomenske piramide

Da se sploh lahko realizira razmerje nad- podpomenskost, mora nadpomenka vsebovati vsaj
dve podpomenki, ki pokrivata vsaka svoje pojmovno polje oz. drugae: pojmovno polje
nadpomenke pokriva najmanj dve pojmovni polji, ki ju je mogoe izraziti leksemsko
samostojno; v bistvu gre za razmerje mnoice z najmanj dvema delnima mnoicama oz.

- 105 podmnoicama. Razmerje med podpomenkami ne glede na skupno nadpomenko v nobenem

primeru ne more biti privativno prisotnost/odsotnost (+/) doloene lastnosti; e se e
gibljemo na ravni klasinih jezikoslovnih opozicij, bi bilo mogoe govoriti o ekvipolentnosti.
21. Podpomenskost kot urejevalno naelo slovarja
Razmerje nad- in podpomenskost, v irem smislu nad- in podrednosti, je temeljno urejevalno
naelo slovarja kot refleksa naina miljenja oz. abstraktnih procesov miljenja in s tem v
veliki meri tudi dejanske urejenosti sveta. Na omenjenem razmerju temelji slovarski pomen,
njegova verbalizacija razlaga, dveh skupin hierarhino razlinih pomenskih sestavin,
uvrevalne pomenske sestavine (UPS) v nadpomenski vlogi in razloevalnih pomenskih
sestavin (RPS) v vlogi slovarskopomenske prepoznavnosti ustreznih podpomenk; na tem
razmerju temelji tudi oblikovanje najmanjega in najvejega pomenskega polja.
22. Vzporedna podpomenskost in raznopomenskost
Vzporedna podpomenskost kohiponimija. Ko gre za nadpomenke, je razmerje med njim
ustreznimi podpomenkami leksemi lahko doloeno e s t. i. sorednostjo kot lastnostjo
vzporedne podpomenskosti. Sorednost kot podlaga vzporedne podpomenskosti je torej
pogojena s skupno nadpomenko. Razmerje vzporedne podpomenskosti je definicijsko za
lekseme s skupno UPS kot neposredno nadpomenko.
listavec
breza

bukev

gaber

(drugo)

Raznopomenskost heteronimija
Gre za posledino in ne temeljno paradigmatsko razmerje med leksemi, kot je sopomenskost
ali protipomenskost, vezano na vzporedne podpomenke, se pravi na razmerje med delnimi
(pomenskimi) mnoicami oz. podmnoicami; nekateri jezikoslovci je v okviru posebnega
pomenskega razmerja sploh ne omenjajo. na pomenski ravni doloa vzporedne
podpomenke (kohiponime) skupna (skladenjsko) vodilna pomenska sestavina nadpomenka,
slovarskopomenska UPS, na soredni ravni pa izkljuevalnost ekskluzivnost drugih
slovarskopomenskih sestavin RPS; za raznopomensko razmerje velja torej pomenska
izkljuevalnost: trditev, ki jo vsebuje doloena raznopomenka (heteronim), je glede na trditev
v zvezi z drugo raznopomenko izkljuujoa, kar je mogoe zapisati A1 izkljuuje A2 A3 An;
A2 izkljuuje A1 A3 An; torej vsak An izkljuuje An-1. trditev To je enja izkljuuje trditev

- 106 To je jablana oz. vsako tovrstno identifikacijsko trditev v zvezi z vzporednimi podpomenkami
(kohiponimi), drugae: trditev To drevo je enja vsebuje negacijo trditve To drevo je jablana
itd. Razmerje izkljuevalnosti, doloeno z lonim veznikom ali ali, kot definicijsko
raznopomenskost, onemogoa tudi besedilno zamenljivost raznopomenk e hoemo seveda
ohraniti obvestilno korektnost: Drevo je enja ali jablana, Pes je ali lovski (pes) ali ovarski
(pes) ipd.: v primeru stalnih besednih zvez tip lovski pes, ovarski pes in nekaterih tvorjenk
imamo opraviti z izrazno razvidnostjo pomenske povezovalnosti in pomenske loevalnosti.
Raznopomenskost je torej pogojena z izkljuevalnostjo pomena (konkretno pomenskih
sestavin) na ravni podpomenskosti.