Joe Toporii

Filozofska fakulteta Ljubljana

PRIREDNI ODNOSI
V SLOVENSKEM KNJINEM JEZIKU

Problemi tega naega sestavka se glede na nao tradicionalno slovnico

tirih avtorjev' nakazujejo deloma e iz naslova: takoj skraja namre moramo
pojasniti, kaj nam pomeni izraz priredni (in s tem seveda tudi priredje ali
parataksa in prirednost ali kordinativno razmerje).
Priredje nam je zveza dveh ali ve sintaktino enakovrednih delov spo
roila, kakor so npr. j az I i n ti; o e I in mati; 1 e p o , / m i i n o ve
denje: vem, da ima skih i I in si eli miru itd. Izraz enakovre
den se nam zdi bolji od sicer obiajnega glaven ali neodvisen, eprav je
drugi, ko ga definiramo, zelo pripraven, ker tvori opozitivno dvojico s svojim
nasprotjem, namre z izrazom odvisen. Podredje (in sploh sintagma) pa nam
seveda pomeni zvezo d v e h med seboj odvisnih delov sporoila: iz enega izmed
njih izhaja podrejevalna sila, drugi pa se ji podreja. Primerov za to je v izo
bilju: vem, da si truden; mlad t ant; tega ne v em. (Leee razprto tiskano
kae na tako imenovani vodilni len sintagme, leee tiskano pa n a odvisnega).
Razlika med tem in tradicionalnim slovninim gledanjem na priredje je
naslednja:
Slovenska slovnica in Slovenski pravopis govorita o priredju docela
jasno samo, ko gre za zvezo stavkov.^ Pokaimo to s slovninim primerom za
vezalno ali kopulativno priredje:

Sever in jug se budita,/

drami se vztiod in zahod?

^ Dr. A n t o n Bajec, dr. Rudolf Kolari, dr. Mirko Rupel, (Jakob Solar) S l o v e n s k a slovnica. Druga
popravljena izdaja. Ljubljana 1964 (dalje Ss 1964).
2 Prim. Ss 1964, str. 318323.
' Ss 1964, str. 320.
Ker je za nas priredni odnos mogo ne le na ravni stavkov, temve tudi na
ravni stavnih lenov, npr. osebka, predmeta itd., in njih delov (prilastka, pri-
stavka itd.), lenimo zgornji primer takole:

Sever I
in jug se budita,//
drami se v z h o d /
in zahod.

V prirednem razmerju torej nista le stavka, temve v obeh tudi njih osebka.
Tako je priredje, vsaj kolikor je lo za lonega ali disjunktivnega, pojmo
val pri nas e Anton Breznik, ko pie: Lono priredje je dvojno: a) stavno, e
so zvezani stavki med seboj, npr. Ali grmi / ali se pa zemlja trese; b) besedno,
e se veejo samo stavni leni, npr. Vse je vae, bodi Pavel / ali Apolo, bodi
Keia / ali svet, bodi ivot / ali smrt. (Trub.)'' Slovenska slovnica tirih avtorjev
pa uporablja za nestavno priredje veinoma izraz istovrstni prirejeni stavni
leni^ (prim. Bila je mona, / bistra, / oblastna enska) oz. samo
istovrsten (prim. Stopi ven/ ali noter). Tako je tudi na zadevnem mestu
v Slovenskem pravopisu 1962.* Tretje meni znano poimenovanje prirednega od
nosa v stari slovnici pa je iste stopnje (prim. Med odvisniki iste stopnje
piemo vejico k a k o r v priredju: In vedela sva, kje kosi mladijo/ kje
dr o zdi, / kod divji mo ho di, J kje vile se skrivajo v
gozd i.'
Mislim, da je prav, e se poimenovanje prirednega odnosa poenoti v tem
smislu, da ga oznaujemo le s pridevnikom priredni, uporabo izraza pri
redje, ki pomeni priredno sintaktino tvorbo, pa razirimo tudi na n e s t a v n a
priredja, tj. na tip oe / in mati in podobne.
Nae pojmovanje prirednosti se loi od slovniinega tudi po tem, da iz
pojma prirednosti izkljuuje razmerje, kot ga imamo v primerih kot trudna
m ati, suh obraz, globoke brazde v njenih lici h. Za te in take pri
mere namre v slovnici beremo: Priredni prilastki stoje pred svojim imenom.^
Prilastek ali atribut, ena najtipinejih o d v i s n i h enot stavka v e n d a r ne
more biti v p r i r e d n e m razmerju nasproti enoti, od katere je odvisen! (Take
prilastke je najbolje imenovati ujemalne ali kongruentne.)
Ko smo tako odpravili podlago za eno vrsto nesporazumov, si sedaj na
tanneje oglejmo lastnosti priredja kot takega. Oblikovna znailnost priredja
nasproti podredju iste vrste je na splono ta, da lenov priredja razen deloma
vezalnega, stopnjevalnega in lonega,' ni mogoe invertirati n a podlagi le
nitve po aktualnosti (komaj mogoe pa v stilsko zaznamovani stavi), ne da bi
pri tem spremenili n a r a v o priredja. To razpoznavno merilo nam utegne koristiti
posebno v primerih, ko jezikovno sporoilo uporablja tipino podredno vezno
sredstvo, da izrazi prirednost, prav tako koristno pa bi utegnilo biti tudi pri iz-

* Dr. A . Breznik, S l o v e n s k a s l o v n i c a za srednje o l e . etrta, pomnoena izdaja. 1934 (dalje Ss

1934), str. 210.
' Ss 1964, str. 101.
" S l o v e n s k i pravopis (dalje SP 1962), str. 84.
' Ss 1964, str. 103; SP 1962, str. 86.
S s 1964, str. 348. Podobno tudi na str. 313, le da se tu n a m e s t o izraza prireen uporablja
izraz prirejen.
' O tem gl. mojo razpravo Besedni red v s l o v e n s k e m knjinem jeziku, SR 1967.
loanju iz priredja stavnih tvorb, ki sicer uporabljajo tipina priredna vezna
sredstva, namre nevezniko zlaganje, za podredno razmerje.
V em pa se priredje loi od n a v a d n e g a zaporedja neodvisnih, samostojnih
stavkov? Naa slovnica reuje to vpraanje ob zgledih Lepo vreme je. Na spre
hod pojdem proti Lepo vreme je, na sprehod pojdem oz. Lepo vreme je. Zato
pojdem na sprehod in konno Lepo vreme je, zato pojdem na sprehod. Za prvi
primer (dva stavka, brez veznika) se trdi: V prvem zgledu nimata ugotovitev,
da je lepo vreme, in odloitev, da pojdem na sprehod, e nobene prave zveze.
Zato sta tudi izraeni v s a k a v svojem zakljuenem stavku; ugotovitev ima svoje
stavno valovanje, odloitev tudi svoje. Pa pa se e za drugi zgled priznava,
da v govoru asovno in glasovno pove/emo/ ta dva stavka v ojo enoto, a
stavka sta ostala e zmeraj samostojna, drug drugemu enaka, na isti stopnji,
v isti vrsti in redu, drug pri drugem ali, kakor pravimo, drug drugemu prire
jena.'"
Razlika med dvema prirednima in samo zaporednima stavkoma bi po tej
definiciji bila v prisotnosti ali odsotnosti zveze med obema sestavinama in v
stavni intonaciji. Meni se zdi vaen samo prvi kriterij: tipina, in sicer zveza
v razmerju, m o r a biti med obema sestavinama, e hoemo govoriti o pri
redju, posebna stavna intonacija pa ni nujna. J e pa vpraanje, ali je ta po
menska zveza nujna e v zavesti govoreega ali pa je dovolj, e jo vzpostavi
zavest naslovnika (dekodirajoega). Po mojem prvo spet ni potrebno, eprav
je v veini primerov res dano, drugo pa je. Stavka Lepo vreme je in Na sprehod
pojdem brez medsebojne povezave ne bi bila dejansko sporoilo, temve dve
sporoili, ki pa ne bi bili smiselni, izgovorjeni drugo za drugim ob istih okoli
inah. Mislim, da naslovnik takim stavkom vzpostavi smiselno, razmersko
zvezo posledinosti, in s tem imamo e priredje. (Menim, da je ta zveza obstajala
tudi e pri ubesedujoem: Lepo vreme je, torej ni ovire, da bi el na sprehod ali
kaj takega je podstava sporoila Lepo vreme je. Na sprehod pojdem.) V ve-
zalnem priredju mora biti med stavkoma, ki ga tvorita, skupen del njunih po
menskih enot, pomensko stiie in odzivanje, npr. umestitev v doloen as in
razmere, enotno gledanje na sestavine priredja ipd. Kakor hitro take skupne
odzivne podstave ali oitnejega razmerja med deli pomenske podstave v dveh
enotah, ki lahko tvorita priredje, zmanjka, ne moremo ve govoriti o priredju,
temve le e o zaporedju stavkov.
Iz tega, kar smo pravkar povedali, jasno sledi, da za nas tako imenovano
glavno loilo (pika, klicaj, vpraaj) tudi ob odsotnosti veznika pred drugim
lenom potencialnega priredja ni ovira za priredni odnos. Tako priznavamo sta
tus priredja tudi naslednjima samostojnima stavkoma: V vsa/tem (lonem) pri
redju se po dva stavka zaenjata z ali. I Razmerje njunih dejanj pa je tako,
da eno izkljuuje drugo.^^ Zdi se nam pa, da prirednega razmerja ni med nasled
njima samostojnima stavkoma (ki komentirata zglede za vezalno priredje): V
teh primerih imamo po dva ali ve glavnih stavkov, torej priredje. I Posamezni
stavki so si po vsebini sorodni; vsak ima zase svoj pomen, vsi skupaj pa izre
kajo splono misel.^'^ Med tema stavkoma ni pomenske vzporejenosti, temve
le zaporednostna gradnja ene ire miselne enote.

Ss 1964, str. 321.

" N . m., str. 319.
'= N . m., str. 320.
 Koliko vrst priredij pa je?
Na to vpraanje odgovarjajo razne slovnice razlino. Naa slovenska pozna
vsaj e od Breznika sem^^ pet tipinih:
1. vezalno ali kopulativno: Zeblo me je pa laen sem bil.
2. lono ali disjunktivno: Ali delaj doma ali pa pojdi v svet.
3. protivno ali adverzativno: Oi imajo, pa ne vidijo.
4. vzrono ali kavzalno: Dvignite glave, kajti priblialo
se je nae odreenje.
5. sklepalno ali konsekutivno: Prezgodaj sem priel na svet;
torej sem bil nadloga e od rojstva.

V primeri s slovensko h r v a k a slovnica'^ nima vzronega, zato pa izvze-

malno {Bijae vedar zimski dan, samo je tanka koprena leala na dolini), Cehi,'*
imajo poleg petih znanih tudi nam e stopnjevalno ali gradacijsko priredje (pri
mer bi bil Dobra kritika ne podira samo, I ampak tudi zida) in pojasnjevalno
ali eksplikativno (primer bi bili lahko Zajevi verzi: Pode nas podivjani vali
burje. / Z rogovi se upirajo v nae hrbte. Mi smo brez telesa. Brez poti.), Slo
vaki^' se loijo od Cehov po tem, da imajo namesto pojasnjevalnega priredja
dopustno (primer bi bil: Res je siromak, pa ima svoj ponos). Poljaki'* in R u s i ' '
imajo manj skupin celo od nas: Poljaki loijo vezalno, posledino, protivno in
lono priredje, Rusi pa vezalno, protivno, lono in pojasnjevalno.
Kdo ima prav? Upotevati moramo dejstvo, da je razlog za to neenako si
stemizacijo deloma v slovanskih jezikih, ne pa v slovnicah. Morda npr. v ruini
res ni formalnih dejstev, nemara specializiranih veznikov, za natannejo kla
sifikacijo. Na slovenski jezik pa, se zdi, prav zahteva poveanje tevila kate
gorij, e hoemo vanje brez sile in nasilja razporediti vse zadevno gradivo.
Tako bi najprej kazalo upotevati s t o p n j e v a l n o razmerje med
leni priredja, pa naj ga pridruimo vezalnemu priredju ali pa ga isto osa
mosvojimo. Medtem ko vezalno priredje tvorijo stavki (in manje enote), ki,
jim je skupno le to, da so njih vsebine priredne sestavine veje enote (v
stavnem priredju soobst6jajo ali pa si asovno slede veina slovnic (in
tudi naa) tu misli, da so si stavki po vsebini sorodni^"), se enote stopnjeval
n e g a priredja vsebinsko stopnjujejo, in sicer navzgor ali navzdol. Da bi bilo
stopnjevalno priredje bolje obravnavati kot isto samosvojo skupino, kaejo
primeri, kjer se stopnjuje n e k a k o protivno priredje, npr. Niso mi dali kruha,
celo zasmehovali so me.
Iz protivnega priredja pa menda ne kae po hrvakem zgledu izloati pri
merov z veznikoma samo ali le, saj se dasta tudi ta veznika zamenjati z drugimi,
n e k a k o enakovrstnimi, protivnimi vezniki: vasih brez teave (prim. Denar ni
dale, samo (= toda) akati bo treba-^), v drugih primerih pa nam analiza kae,
da gre v bistvu vendarle za isto (prim. p r a v tako iz Ss 1964: Gaj ni e svatovski

" N . m., str. 209210.

^* Breznik (Ss 1934, str. 210), ima tu pravzaprav sklepalno (konkluzivno) ali posledino (kon
sekutivno).
Brabec, Hraste, Z i v k o v i .
Havrdnek, Jedljka.
" Pauliny, Stole, Ruika.
Srednjeolska s l o v n i c a ; podobno v s l o v n i c i D o r o s z e w s k e g a .
" Akademijska slovnica.
" Ss 1964, str. 320. Tako e pri Brezniku.
" Ss 1964, str. 321.
odet, I le (= toda) rni trn cvete bahato-, tu je nasprotje med gajem in rnim
trnom in med ni svatovski ter bahato). Res je pa, da talce izvzemalne veznike
z lahkoto loimo od drugih protivnih (prim. le, samo: pa, toda, vendar), medtem
ko je druge protivne veznike bodisi po obutku bodisi analitino medsebojno
kaj teko razmejiti. Po naem mnenju prav tako lahko ostanejo v okviru
protivnega priredja tudi res n e k a m posebni primera tipa Fant je res mlad, I a
prebrisan. Taki primeri namre glede na mogoo pretvorbo eprav je fant
mlad, I je prebrisan v bistvu ne povedo drugega kot to, da se vsebina ne
katerih protivnih priredij da izraziti tudi podredno z dopustnim odvisnikom.
V marsiem nam bo olajana analiza priredij tudi v primeru, e v slo
vensko slovnico uvedemo pojem pojasnjevalnega priredja. Primer zanj bi bil
npr. V polmraku se je prikazala velika senca: I to je sosed peljal voz sena.
V teh sedmih vrstah priredja uporabljamo v slovenini naslednje veznike
in veznike besede (spisek al ni popoln):

1. v e z a l n o : in, pa, ter.-^^ Rahlo se je pozibaval, kakor da se mu

ib i j o kol enal in mu bodo zdaj zdaj odpovedale no-
g e; Ti/ pa jaz/ pa zidana marela: nikoli e ni el mimo, da bi ne
bil klobuka snel,/ kolena p r ip ogni 1,/ oi kviku po
vzdignil/ ter iz srca v z d i h n i 1: Lep je Blega:
2. s t o p n j e v a l n o : ne samo (ne le) ampak tudi (temve tudi, mar
ve tudi), tako kakor, ne ne, niti niti, tudi:^^ Znamo ga ne le
piti,/ ampak tudi ne s t i (Trdina) , /Ni/kogar ni: e make
ne/ ne psa (Bor M.); A sedaj je treba borbe v nas,/ borbe,/
svetle borbe; ne poitka/ ne miru, niti lepih sanj
(Kosovel); N e le da mi ni pomagal,/ e nagajal je; Pazljivo so ga poslu
ali tako mladi/ kot stari; Kakor je dobilo pesemsko besedilo pri ustoli-
evanju kransko obliko,/ tako so jo dobili tudi poganski obredi in
pesmi (Legia, Tomi);
3. p o j a s n j e v a l n o : to, tj., to se pravi. . . : Slovenino piemo danes
z g a j i c o,/ to je z latinico, kakor je...; Slovenske sa
moglasnike govorimo z mehkim nastavkom,/ to se pravi, da se nae
njajo brez eksplozije glasivk (oboje SP 1962);
4. l o n o : ali, ali, bodi(si) bodi(si), zdaj zdaj, oziroma, tu
tam.^ Bo/ ali ne bo? (P. Vidav); Imajo otroki oddelek to se pravi:.

" a) Tako tudi po Ss 1964, str. 320; ista s l o v n i c a t e j e na str. 102 m e d n j e e ne ne (in'
nj7i niti), m e d primeri pa j e obravnavan tudi e ne samo ampak iudi; na s\r. 101 najdemo e
lako kakoi in ( g o t o v o po pomoli) c e l o aii. Breznik (n. m., str. 209) n a v a j a med vezalnimi vezniki e
vih tega, nikar, nikarpada, kar gre po n a e m v s t o p n j e v a l n o priredje.
" Z uvrstitvijo ne ne (in niti nili) so pravzaprav t e a v e . Breznik (Ss 1934, str. 210) jih
uvra v nikalno l o n o priredje: Vi ne znate ne mene/ ne mojega oeta (Dalm.) To bi bilo res le v
primeru, ko bi lo za odgovor na vpraanje Ali poznate mene ali mojega oeta? Toda v tem primeru
j e sintaktina pretvorba d v o j n a : 1) namesto p o v e d n e g a stavka imamo vpraalnega, 2) n a m e s t o trdilnega
pa nikalnega. N a j b l i j a pretvorba ne mene/ ne mojega oeta je tako mene/ kot mojega oeta ali mene/ in
mojega oeta, zaradi esar postavljam take primere v s t o p n j e v a l n o priredje.
Druga t e a v a j e z d v o j n i m v e z n i k o m ne samo (ali ne le) ampak tudi (ali marve tudi, temve tudi).
v stari slovnici (prim. Breznik 1934, str. 209) so bili taki vezniki uvreni v v e z a l n o priredje, v Ss 1964
se o njih ne g o v o r i , ponazarjajo pa (kot v SP 1964) protivno priredje (prim. Ss 1964, str. 102). Mislim,
da to ni u p r a v i e n o niti v primeru, e ne priznavamo s t o p n j e v a l n e g a priredja (v tem primeru jih j e treba
uvrstiti med v e z n i k e v e z a l n e g a priredja). N a i s t e m mestu ima Breznik natete tudi p o l e m in nato, Ss 1964,
str. 321 pa meni, da to niso vezniki. Toda pretvorba n j i h o v i h primerov {Zgrudil se je na stol, potlej (nato)
je globoko vzdihnil, namre Zgrudil se je na stol in globoko vzdihnil) k a e , da potlej (ali na(o) v tej
zvezi komaj e nastopata kot prislova.
Ss 1964 pozna samo ali ali in tudi med zgledi ni primera za en sam aJi (str. 102) in bodi(sij
(bodi(si) (str. 136).
 enoj dve/ ali tri sobe (E. Peroci); Nista vedela, e sta iva//
ali e mrtva (Trdina); Samostalnik stoji bodisi sam/ ali s
predlogom (SP 1962); Zbodel je zdaj enega/ zdaj dru
gega, tu si je privoil prijatelja,/ tam sovranika);
5. p r o t i v n o : pa, ali, vendar, a, toda, ampak, ne ampak (marve,
temve):^^ Trubarji so bili podlonika druina, ki so ml i nar i 1 i
pod vasjo,/ od srede 16. stoletja pa kme tov al i in
stanovali v vasi (Rupel); Jokal bi,/ pa ne smem (Kosovel); Sreo
lovimo po svetu vsi,/ ali srea je udna ptica (Juri); Marsikaj sem e
doivel,/ vendar kaj takega e ne; V nasprotju z Grki so imeli Rimljani
mogono logiko,/ a slabo d i al e k t i k o (Vidmar); Tinka
je porodila dekletce. ivo in zdravo dekletce,/ toda beda
sto (C. Kosma); Originalno,/ ampak neukusno (J. Kozak); Veseli me
vselej, kadar najdem loveka, ki mi ni iz gole samopridnosti,/
ampak iz dobrega srca prijazen (Stritar); Prosta je besedna
stava tedaj, kadar besede same po sebi nimajo dolo
ene stave,/ temve jo doloa pomen stavka (Ss
1964); Raica takrat ni bila samotna vasica v zatiju,
stran od velikih poti,/ marve je stala sredi pr o-
prometne in obrtne pokrajine (Rupel);
6. v z r o n o : ^ ' zakaj, kajti, saj, sicer, drugae, namre:^^ Ne morem tja,/
zakaj sosed me sovrai (SP 1962); Predlog je bil izglasovan brez debate,/
'kajti poslancem se je mudilo na veerjo; Storil sem, kot so mi rekli,/
saj drugega mi tako ni preostajalo; Storil sem, kot so mi rekli,/ sicer
(drugae) bi se bilo e huje konalo; Storil sem, kot so mi rekli,/ ne
maram namre nepotrebnih teav.
7. s k l e p a l n o ; zato, pa, torej, tako, zatorej : Prili ste, da se esa
nauite,/ zato se primite dela (SP 1962); Prosili so me, naj pridem,/ pa
sem; Dobro se bomo imeli,/ pridi torej (SP 1962); Knjigo je pisal nekaj
let,/ tako so neke njene neskladnosti razumljive; Izdal si nas,/ zatorej
umri.

Spisek prirednih veznikov in primeri priredij kaejo na dva problema:

prvi so vezniki z enako funkcijo, drugi pa mnogofunkcionalnost nekaterih vez
nikov, posebno in, pa, ali. O obojem sem pred leti e p i s a l , z a t o se tu lahko
omejimo n a kratko poroilo o najbistvenejem.
Medsebojno razmerje posameznih veznikov iste vrste je mogoe kolikor
toliko zanesljivo ugotoviti na podlagi nasprotij, kot so sodobno zastarelo,
leksikalizirano svobodno, knjino ljudsko, stilsko zaznamovano stilsko
nevtralno, navadno poudarjalno, splono predvsem na papirju ipd. Primer
za sodobno proti zastarelemu nam lahko ponazorita protivna veznika pa in pak.

-* Med temi veznilii j e zanimiv ampak: rabi se ali s a m o s t o j n o , t j . tako kot pa, vendar, toda,
hkrati pa v zvezi z ne, tj. tako kot sicer v e d n o temve in marve. SP 1962 (str. 105) n a v a j a samo primere,
ko se ampak da zamenjati s temve in marve. Breznik (Ss. 1934, str. 210) n a v a j a med protivnimi vezniki
tudi ali a/i, vendar tega ni ponazoril s primerom. A l i je to s p l o h m o g o e ?
" Ss 1964 (str. 322 i m e n u j e t e v e z n i k e tako imenovan/e/, ker da s o pravzaprav prislovi. Prav
zamenjava s ker pa kae, da gre za v e z n i k e .
" Iz B r e z n i k o v e g a spiska (Ss 1934, str. 209) v e z n i k o v v e z a l n e g a priredja smo prenesli sem namre.
" Prim. Stilska v r e d n o s t s l o v e n s k i h knjinih v e z n i k o v , Radovi Z a v o d a za s l a v e n s k u filologiju,
Zagreb 1964. Tam j e tudi v s a z a d e v n a bibliografija od Dalmatina sem.
leksikalizirano svobodno vezalna veznika pa in in,^^ za knjino ljudsko
primerjaj in in pa (kadar pa ni leksikaliziran) ali nato potlej. Vsa doslej na
v e d e n a nasprotja ponazarjajo hkrati stilsko nevtralnost zaznamovanost. Za
nasprotje n a v a d n o poudarjalno primerjaj protivno pa ali (ali vendar) za
splono predvsem na papirju pa zato tedaj.
Glede veznikov in in pa, teh najtipinejih zastopnikov tako imenovanih
polifunkcionalnih veznikov, sem v omenjeni razpravi priel do sklepa, da tu
dejansko ne gre za funkcionalno polisemantinost, temve da je prvi v knjinem
jeziku vezalni, drugi pa protivni; v vseh drugih funkcijah pa samo zamenjujeta
specializirane veznike. Ker smo pa obravnavali v primerih^^, naj to svojo misel
p r a v n a kratko ponazorim ob vezniku in, pri tem pa se oprimo kar na primere,
ki nam jih daje Ss 1964: Mimo si el,/ in se nisi oglasil (in = a, pa toda); Ve
likim pevcem so nekdanje dni zidala mesta se na strune zvok,/ in danes moji
pesmi dano ni siroti eni utolaiti jok (in = toda); Toplo je bilo/ in sneg se je
tajal na strehah (in = zato). V vseh teh primerih je raba veznika in stilsko za
znamovana. Tako je tudi v primerih Zatri mi knjigo,/ in tema se zgrne nad
nami in Zapiem ti zemljo/ in prost bo vojaine, kar se oboje da razlagati
podredno: e nam zatre knjigo, se nad nami zgrne tema oz. Zapiem ti zemljo,
da bo prost vojaine. Primer Toplo je bilo/ in sneg se je tajal na strehah n a m
kae, da posledina, vzrona, pa tudi protivna razmerja, ugotovljena na podlagi
suhe, absolutno najnaravneje logine analize razmerij vsebin v dveh stavkih,
ki potencialno tvorita priredje, v konkretnem sobesedilu vendarle lahko do
ivimo kot samo vezalna. To nam, morda nehote, potrjuje tudi Ss 1964, ki ta
primer uvra enkrat v vezalno, drugi pa v posledino priredje.^' Za loveko
zavest sta v prvem primeru vani dve soobstajajoi dejstvi, namre toplota
in tajanje, v drugem pa njuna povezanost kot vzrok in posledica.
Reenemu bi se lahko ugovarjalo (e bi se nali drugani primeri, kot smo
jih obravnavali tu) s stalia sintaktinega nasprotja zaznamovan nezaznamo-
van. V tem primeru bi bil vezalni in (in podobno analogni pogovorni pa) pa
vezalno sredstvo priredja par excellence (kakor sem v omenjeni razpravi o stil
ski vrednosti slovenskih veznikov lahko ugotovil za podredni veznik da, ki
lahko uvaja odvisne stavke skoraj vseh vrst).
Kot je znano, so neodvisni stavki lahko zdrueni v priredje tudi brez vez
nika. Taka priredja bi jaz imenoval neveznika, njihovo zloenost p a sgrednost.
Odlien primer za vezalno nevezniko priredje je npr. tale:

1. Trudna pea motna voda kot brez struge,/ kot brez dna;
2. B 1 a t n a ,/ ostudna, gosta kresa,/ avje ji prepleta tla;
3. Le na,/ gnila,/ ol t a pena,/ s plevami pomeana pla
v a , / t a v a , / k o l o b a r i/ sem/ zdaj tja;
4. Vzide luna: / proti nji se iz tolmuna zelen vzpne mrli.^

" Vsi primeri, ki jili SP 1962 (str. 558) navaja za vezalni pa so leksikalizirani {lu pa tam, ne grem
pa ne giem, ga ni pa ga ni od nikoder) ali pa so p o g o v o r n i (oe pa mati, jaz pa ti pa on). Dodal bi,
da se v e z n i k pa v primerih kot iz icoc sem sliai jeanje, pa sem stopil noter rabi stilsko zaznamovano,
e nam je v mislih p o s l e d i n o priredje (o tem gl. nie pri v e z n i k u in) kot v e z a l n o priredje pa z v e n i
pogovorno.
" Ss 1964, str. 320 proti str. 102.
" O. Zupani, Obup; LZ 1938.
Priredni leni so (sicer e enako tiskani):
kot brez struge blatna kresa lena plava sem
kot brez dna ostudna. avje gnila tava tja
gosta olta kolobari
s plevami pomeana

Eno samo vezniko besedo je pesnik uporabil v vsej pesmi (nekak izmenini
zdaj): v vseh drugih primerih razmerje med leni priredja besedno ni nakazano,
v e n d a r ga veinoma z lahkoto spoznamo za vezalno oz. stopnjevalno. Enota 4
je posebno zanimiva zaradi tega, ker je razmerje med obema stavkoma mogoe
pojmovati tudi podredno, tj. asovno, vendar je tako dekodiranje pesmi manj
v prid. Na to posebnost sosednih stavkov (in drugih sintaktinih enot) opozarjam
predvsem zato, da lahko poudarim vejo svobodo pri dekodiranju takih enot
sporoila.
Ali so vsa priredja lahko neveznika?
Da so taka lahko vezalno, vzrono in sklepalno, je slovenski slovnici znano
vsaj e od Breznika, ki pravi: /V/ ivahnem govoru /vezni in/ lahko popolnoma
izpustimo (brezvezje, a s y n d e t o n ) i n vzroni in sklepalni veniki se lahko iz-
puajo, ker drugi stavek sam naznanja vzrok ali p o s l e d i c o . P o s t a v l j a pa se
tudi vpraanje, ali so vsi nevezniki stavki (in njih deli seveda) asindetini ali
brezvezni, tj. da tvorijo posebno stilsko figuro in jih je treba imeti zato za
stilsko zaznamovane?

Na ti dve vpraanji bomo odgovorili najlae, e imamo pred omi nekaj

primernih zgledov. Prvi bodi iz Preerna:
1. Sem dolgo upal in se bal,/ slovo sem upu,/ strahu dal;
2. srce je prazno,/ sreno ni,/ nazaj si up in strah eli.
Ta primer nam v enoti 1. kae brezvezniko vezalno zvezo, ki jo sicer iz
raa veznik nato; seveda je vezalno brezvezniko tudi v upu,/ strahu. V enoti 2.
pa imamo najprej protivno brezvezniko priredje (srce je prazno,/ sreno ni),
celo to priredje pa je prvi len posledinega priredja (srce je prazno, sreno ni,/
nazaj si up in strah eli). Vzrono brezvezniko priredje imamo v naslednji kitici
Daneta Zajca: Ne glej me,/ ne maram tvojih oi. /Druge oi gledajo vame.^^
Tu prvo priredje postane prvi len drugega, podobno kot zgoraj pri Pre
ernu. Zgled za stopnjevalno brezvezniko priredje od istega pesnika je toliko
zanimiveji, ker je sintaktino pristaven: Da ji besede. Besede strahu.
/Besede samote./ Besede skozi vozle na ustih,/ besede o
ljubezni. Prav to je tudi v naslednjem: Ko jo je zagledal, je zbeal dale v
sivo ravnino kot klic, ki se je poslovil,/ kot lovek, ki je
umrl. Primer za lono nevezniko priredje je tee najti, nemara: Gre, ne
gre?^* Za pojasnilno priredje: Pred njim se je ustavila senca: bil je njegov brat.,

" Ss 1934, str. 209.

" N . m., str. 210. T a k o tudi Ss 1964, str. 321 za in in str. 323 z a sklepalno priredje, m e d t e m ko se
za vzrone priredne v e z n i k e trdi, kot smo e sliali, da so v s l o v n i c i prislovi in so take z v e z e s t a v k o v
zaradi t e g a b r e z v e z n i k e (str. 322),- p o d o b n o e za potlej in nato in (udi v v e z a l n e m priredju (str. 321).
Jezik in zemlja, 1961.
" v l o n e m priredju j e pri vpraalnih s t a v k i h ta p o s e b n o s t , da smo v dvomih, ali je tudi prvi a!i
veznik ali ne. M.
 Odgovor n a zastavljeni vpraanji bi bil po teh primerih: Vsa priredja so ^
lahko neveznika, vsa taka pa so hkrati stilsko zaznamovana. Tako je v knji- \
nem jeziku sedaj, ni pa tako vedno moralo biti v slovenskem jeziku, kot nam
kaejo tevilne sorodne tvorbe npr. v ljudskem umetnostnem izroilu in sploh ;
v ljudskem govoru (prim. Ne hodi ez Dravo,/ so vele vode,/ bj se mogel vtopiti \
zavoljo mene; Oetu,/mater' je obljubil, da bo novo mao pel; P r i s t o - :
p aj t e ,/ d a r o v a j t e nao mlado nevestico! Bratci, sestre, pristo- \
pajte,/ pristopajte, darovajte (vse ljudsko blago); Deca so mi goli,/ bosi\
(Mostec). j
Cas, ki nam je bil na razpolago za raziskavo, nam ne dopua p o d r o b - 1
neje govoriti o priredjih, izraenih s podrednimi sredstvi. To naj samo p o - .
nazorim ob veznikih kot medtem ko ali namesto da in ob predlogu z/s, ki n a m
nadomestujejo protivne in vezalne veznike: Medtem ko so cirlico prevzeli pred
vsem pravoslavni narodi,/ se je glagolica e dolgo ohranila v poglavitnem med
Hrvati ob morju (Legia, Tomi); Namesto da bi se bil odloil za belega,/ si je
izbral rnega, slabega; Z oetom sva la v vinograd. (= jaz/ in oe). Zdi se n a m , ;
da je vse priredne odnose mogoe izraziti tudi s podrednimi sredstvi. Vendar bo j
treba vpraanje, ali imamo v teh primerih e o p r a v k a s priredji, in ne e s pod- s
redji reiti ob kaki drugi priliki, nemara prav na podlagi tega, ali je njih e s t a - j
vine mogoe ali nemogoe invertixati. '