Spominu

O T O N A U P A N I A

SLOVENSKI

PRAVOPIS
Izdala
SLOVENSKA AKADEM IJA
ZNANOSTI IN UMETNOSTI

LJUBLJANA
1950

Novo izdajo sta priredila

INTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
in
ZAVOD ZA KULTURO SLOVENSKEGA JEZIKA
po prvi izdaji
BREZNIK-RAMOV: SLOVENSKI PRAVOPIS 1935
Uredniki odbor
F. Ramov, O. upani
A. Bajec, R. Kolari, M. Rupel, M. malc, J. olar
Pri odtiskih je sodeloval tudi J. Moder
Rokopis za tiskarno sta izdelala
P. Ramov in N. Jesse

Navodila za uporabo
S lovenski prav o p is (okr. SP) obsega p ra v ila in slovar. Splona
slo v n ika p ra v ila so v uvodu le toliko upotevana, k o lik o r zad ev ajo
prav o p is, le p re g ib a n je dom aih in tu jih la stn ih im en je o b delano
o b irn eje, k e r te g a p o g la v ja nae slovnice ne o b rav n a v ajo . D om aa
k ra je v n a im ena so iz slo v a rja popolnom a izloena, k e r bi ob zad o st
nem u p o te v a n ju le-teh slo v ar e b o lj n a ra ste l in k e r je v n a rtu
p oseben p rav o p isn i slo v ar dom aih k ra je v n ih im en z vsem gradivom .
S lovar obsega v glavnem besedie sodobne k n ji n e slovenine.
V n je m ni raz lin ih lokalizm ov (k ra je v n ih posebnosti) p a tu d i ne
isto stro k o v n ih izrazov; v e n d a r smo v tem pogledu vzeli ra j i p rev e
ko prem alo. e to re j k a k e besede v SP ni, e ni reeno, d a ni dovo
lje n a ali da je slaba. N je ra b a p a m ora b iti u p ra v i e n a po pom enski
p o treb i.
V
slo v a rju besede niso raz v r en e m ehanino po abecedi, m arv e
sm iselno po p om enskih sk u p in a h in sorodstvu izvedbe; e to re j
k a k e besede ne dobi m ed iztonicam i, jo ii pod iztonico sorodne
besede! Za ta k o ra z v rstite v se je u re d n ik i o d b o r odloil zato, d a iz
po m en skih sk u p in lah k o vsakdo ja s n e je ra z b e re pom en razlin ih
o brazil, d a lah k o p re g le d a e ra b lje n e izv ed en k e in si lae ie
sv e ta o n jih uporab n o sti, k a d a r u s tv a rja m o reb itn e nove pom en sk e
o dten k e. T e p red n o sti o d te h ta jo as, ki bi ga kdo zam udil z isk a
n je m besede, e je ne n a jd e m ed iztonicam i v ab eced n em redu.
Besede, zlasti tu jk e , so v slo v a rju le skop razloene, k e r r a z
la g a n je ni naloga SP. S tro k o v n i izrazi so v e lik o k ra t zaznam ovani
sam o s k ra tic o stroke. P a p a so p ri splono ra b lje n ih tu jk a h nav ad n o
d odani slovenski pom eni, da izm ed n jih la h k o izbiram o.
e je b eseda s p re je ta v SP, e ni ni reeno o n je n i je zik o v n i
v red n o sti (ali je b eseda dom aa, izposojena, tu ja , p o treb n a , n e p o tre b
na, lju d sk a , p a p irn a ta ipd.). V n e k a te rih p rim e rih sp aenosti ali
n ep o tre b n o sti so besede zaznam ovane s +, k a r pom eni, da za k n ji n o
rab o b esed a ni dovoljena, ali p a z *, k a r pom eni, d a se ji v sk rb n em
je z ik u ogibljim o. T a b i b il v tem p re s o ja n ju o streji, ta m ileji,
a iv lje n je je z ik a g re svojo po t in se za ta k e sodbe ne m eni.

F razeologijo, pom enske o d te n k e o b razil in oblik, zlasti p a izvor

in p om enski obseg besed n a z n a u je SP le redko, k e r to ni n jeg o v a
naloga; u p oteva ta v p ra a n ja veinom a v zvezi z nap an im p isan jem .
V slo v a rju so vse besede (razen tu jih imen) e tu d i v p rav o p isn i
o b lik i p o u d arje n e. Ti p o u d ark i niso sestav n i del p rav o p isn e podobe,
m arv e segajo e v p ra v o re je , zato jih v p isa n ju lah k o zm eraj
opusti (gl. tu d i 63); tu so zapisani zato, da ni tre b a povsod
p o seb ej zapisovati izgovora. Z aradi teh n in ih ov ir in in vasih
v zapisih izgovora niso p o u d a rje n i; v dom aih besed ah je p ri
v ta k ih p rim e rih m esto p o u d a rk a razvidno e iz p rav o p isn e o b lik e;
v tu jih im enih pa v e lja p rav ilo : e v zapisu izgovora nim a p o u d a rk a
n o b en d ru g sam oglasnik, potem je tre b a p o u d a riti ali , n. pr.
[ bklin , brger]; v d ru g ih p rim e rih sta ali n e p o u d a rje n a , n. pr.
[ k ri, br n]. P o u d a rk i so zapisani v ta k i p o en o stav ljen i obliki,
k a k o r jih zapisujem o v v sa k d a n ji k n ji n i rab i, k a d a r jih u p o rab ljam o ; ta k o s t a p rav o p isn a in p rav o re n a o b lik a strn je n i v enotno
podobo. (O p o u d a rk u gl. tu d i 80).
*
Z n avadnim pokonnim tiskom so n a tisn je n e b esed e in izrazi,
ki sodijo pod p o lk rep k o iztonico; z leeim tiskom p a vse raz lag e
o d slevnikih k ra j a v do pom enskih o b jasn itev .
Med izvedenkam i iz iste b esede stoji sam o v e j i c a , k a d a r so
izv ed en k e oblikovno in pom ensko zelo b lizu dru g a d ru g i; p o d p i j e
p a o zn a u je vejo pom ensko ali oblikovno o d d aljen o st ali p a loi
za zgled n av e d en e p rim e re od novih izvedenk.
E n a a j (= ) o zn au je pom ensko en a k o st in sto ji m ed iz p e lja n
k am i z razlinim i o b razili in istim pom enom ali p a m ed tu jim in
u strezn im slovenskim izrazom .
V i j u g a ( ~ ) . pom eni, da je tre b a n a sp re d n jo osnovo d odati
p rip isa n o obrazilo ali sestavni del besede.
D v o p i j e (:) za besedo pom eni, d a sledijo zgledi za u p o rab o
a li pom ensko p o nazoritev.
V o k r o g l i h o k l e p a j i h () so p isa n e vasih d o d atn e b esed e
in p o ja sn ila .
V o g l a t i h o k l e p a j i h [ ] je p o dan i z g o v o r za celo besedo,
posebno p ri tu jih im enih, d rugod (koder je potrebn o ) le za zlog ali
glas. T u ja im ena so zap isan a le v p rib lin em izgovoru, n aslo n je n em
n a na glasovni sestav, k e r jih sam o v ta k i obliki m orem o v k lju iti
v voj govor; k d o r tu ji je z ik zna, si bo tu d i s tem v ed e l pom agati.
Izgovor p o lg la s n ik a -v o b ra z ilu o sn o v n e b esed e ni p o seb ej zazn a

m ovan, k a d a r ga b esed a v p reg ib n ih o b lik ah iz p ah u je. Za izrek o

gl. e 7881.
P ri p reg ib n ih b esed n ih v rsta h so zaznam ovane tu d i oblike,
k o lik o r im ajo posebnosti v p ravopisu, p ra v o re ju ali slovnici.
P ri sam o staln ik ih je s rkam i m s (moki, enski, sred n ji)
zaznam ovan spol, rodiln ik o obrazilo z v ezajem (-a, -i, -e ipd.).
P rid e v n ik i so zapisani v nedoloni obliki, tu d i tak i, ki se
d ejan sk o ra b ijo le v doloni obliki (n. pr. hini, b in k o tn i itd.).
S to p n je v a n je je navedeno le te d aj, k a d a r je v o b lik i k a j po seb
nega; isto v e lja za iz p e lja n e prislove.
P rem ini p o u d ark i dvojnic so n avedeni le z o b razili, in sicer
za sr. sp. ed n in e in vasih tu d i za im en. m noine v m. in . spolu,
n. pr.: grenk im grenk grenk - - - ipd.
G lagoli so v osnovni nedoloniki obliki, poleg n je je z v ezajem
in obrazilom se d a n jik a o b lik a v 1. os.; dodani so tu d i d eleniki,
v eleln ik in glagolnik, k a d a r je p ri n jih k a j posebnega. P ri zloenih
glagolih je za nedolonikom vasih opom ba gl. (nezloeni glagol); to
pom eni, da je tre b a tam isk a ti o b lik e ih p o u d ark e .
Med dvojnicam i (dubletam i), bodi oblikovnim i, bodi p rav o p is
nim i, je vasih veznik in, vasih ali; to pom eni, da sta obe obliki
en a k o v red n i. V asih pa je vm es veznik tudi, k a r pom eni, d a se
d ru g a o b lik a re d k e je rabi.

Kratice v slovarju
afr. a frik i
agron. ag ro n o m ija
alp. a lp in istik a
am er. am erik i
an at. a n a to m ija
angl. ang lek i
arh . a rh ite k tu ra
arh eo l. a rh e o lo g ija
astr. astro n o m ija
avg. avgust
av str. a v s trijsk i
b ajesl. b a je slo v je
belg. b elg ijsk i
biol. b io lo g ija
bot. b o ta n ik a
cerkv. cerk v en
. as
e. eki
d aj. d a ja ln ik
dcl d ec iliter
dec. decem ber
del. delenik
din d in a r
diplom . diplo
m a cija
dol. dolona oblika,
doloilo
dov. dovrnik
dr. d o k to r
dv. d v o jin a
dvozl. dvozloen
edn. edn in a
egipt. egiptovski
e le k tr. e le k trik a
e le k tro te h . e le k tro
te h n ik a
enozl. enozloen
fil(oz). filozofija,
filozof, filozofski
filol. filo lo g ija
fiz. fizika

fiziol. fiziologija
fon. fonetika
fot. fo to g ra fija
franc. francoski
geogr. g eo g ra fija
geol. geologija
geom. g eo m etrija
germ . germ an sk i
gl. glej
glag. glagol
glas. glasba
glav. glaven
gled. gledalie
gosp. gospodarstvo
gram . g ra m a tik a
gr. g rki
hrv. h rv a tsk i
hum . hum oristien
i. im e
imen. im enovalnik
ind. in d u s trija
indoevr. in d o
ev ropski
in. in en ir
ipd. in podobno
iron. iro n ija
ital. ita lija n sk i
itd. in tako d a lje
izg. izgovori
jan . ja n u a r
ju n . ju n ij
ju. ju en
kaz. k azalen
kem . k e m ija
kg k ilo g ram
klas. klasien
knjigovod. k n jig o
vodstvo
kol.
koliinski
kor. k oroki
kozm. k ozm etika

kr. k ra je v e n
kr. i. k ra je v n o im e
k ra t. k ra tic a
l. lasten , leto
lat. la tin sk i
l . i. lastn o im e
lit. lite r a tu r a
liturg . litu rg ija
lo. loilen
lov. lovski
m m okega spola
m. m eseca
m ak. m ak ed o n sk i
m anj. m a n ja lnica
m at. m a tem atik a
med. m edicina
medm. m edm et
m ednar. m ed
n aro d en
m est. m estn ik
m eteorol. m eteo ro
lo g ija
m in (er). m in e ra lo
g ija
m it. m ito lo g ija
mn. m noina
mno. m noilen
na. nain
n ag l. nag laen
nam . nam esto
nar. n aro d en
naravosl. n a ra v o
slo v je
nasl. n aslo n k a
naspr. n asp ro tn o
nav. n avadno
ned. nedoloen
nedol. nedolonik
nedov. n ed o v rn ik
nem . nem ki

nenagl. n enaglaen
nepop. nepopoln
nepoud. n e p o u d a r
je n
nepr. n ep ra v i
n ep reh . n e p re
hoden
neskl. n esk lo n ljiv
nik. n ik a ln ic a
nizoz. nizozem ski
norv. norv ek i
nov. novem ber
n. pr. na p rim e r
obl. ob lik a
odv. odvisnik,
odvisen
ok. okoli
o kr. o k raja n o ,
o k ra ja v a
okult. okultizem
opt. o p tik a
orod. orodnik
os. oseba, oseben
os. i. osebno im e
os. priim . osebni
p riim ek
os. z. osebni
zaim ek
otr. (g.) otroki
(govor)
ozir. o ziralen
perz. p e rz ijsk i
pis. p isa te lj
poet. p o etik a
polit. p o litik a
portug. p o rtu g alsk i
pos. posebno
poud. p o u d a rje n
povr. p o v rate n
p r. p ravo
p red . p re d n ji
p re d l. predlog
predm . p red m e t
pred p . p red p o n a
preds. p red se d n ik
preh . p reh o d en

pren(es). p reneseno
p r e s. p rese n ik
prid. p rid ev n ik
p rih. p rih o d n jik
priim . p riim ek
prim . p rim e rn ik
prip. p rip o n a
p risl. prislov
p ritrd . p ritrd iln ic a ,
p ritrd ile n
prot. p ro tiv en
psihol. p sihologija
rasti. rastlin stv o
rep. re p u b lik a
revol. rev o lu c ija
rim . rim ski
rod. ro d iln ik
rodb. rodbinski
rud. ru d arstv o
rus. ru sk i
s sre d n je g a spola
sam (ost). sam o
sta ln ik
samogl. sam o
glasnik
sed. se d a n jik
sept. sep tem b er
sev. sev eren
sk. skupen
sk. i. skupno im e
sklad. sk la d a te lj
sl. slede
slov. slovenski
slovan. slovanski
slovn. slovnica
soc. sociologija
sogl. soglasnik
sovj. so v jetsk i
sp. spol
spl. sploen
srb. srb sk i
st. stav ek
stegipt. staroegiptovski
stenogr. sten o
g ra fija

stgerm . s ta ro
germ an sk i
stgr. sta ro g rk i
strim . sta ro rim sk i
stol. sto le tje
str. stra n
sv. svet (-a -o)
svoj. sv o jilen
p. p o rt
pan. p an sk i
tev. tevnik,
tevilo
vic. v icarsk i
teh(n). te h n ik a
teol. teo lo g ija
tisk. tisk arstv o
t. j. to je
to. toilnik
trg. trg o v in stv o
tur. tu rk i
um (etn). um etn o st
vel. veleln ik ,
velelen
vez. veznik
voj. v o jsk a
vpr(a). v p raalnica, v p raa len
vrst. v rstile n
z. zaim ek
za. zaetek
zanilj. zan iljiv
zem lj. zem ljep is
zgod. zgodovina (r)
zool. zoologija
zv. zv aln ik
enskega spola
el. elelen
+ ned o v o ljen o za
k n ji n i je z ik
* pogojno dovoljeno
za k n ji n i je zik
~ ponovitev besed n e
osnove p re d :
= p om enska en ak o st

O rabi velikih in malih rk

Sam o v lik e rk e u p o rab ljam o v slovesno n a tis n je n ih napisih,
le p ak ih , oglasih, naslovih in spom enikih. Z roko p a piem o d an d an es
sam p v elik e rk e le v k raticah , ki z zaetnim i rk am i zazn a m u je jp
im e ali naslov: FLR J, LRS, MLO, LM , KLO, A F 2 ipd. D ru g a e
rab im o v elik e rk e le posam i k o t zaetnice.
Z vliko zaetnico se piejo : 1. p rv e b esede v stav k u , 2. la stn a
im ena, oseb, ivali in stv a ri, 3. izrazi spotovanja.

I. P rv e besede v stav k u
P rv e besede v novem sta v k u za p i k o , v p r a a j e m , k l i c a j e m
in d v o p i j e m v p rem em govoru piem o z veliko zaetnico.
P ri n a v a j a n j u del s celotnim naslovom so nam s p iko loene
en o te o k ra j a n i sam ostojni stavki in jih zaenjam o z veliko rko:
Slovenska slovnica. Sestavil uredniki odbor. Odobrilo M inistrstvo za
prosveto LRS. Zaloila Dravna zaloba Slovenije. V Ljubljani 1947.
P o m n i . Za v rstiln im i tevniki, pisanim i s tev ilk am i in piko,
piem o v naslovih in v zaetk u sta v k a z m a l o zaetnico: 4. olska
naloga, 5. len ustave, 3. pregledana izdaja. Za tev ilk am i ali rkam i,
ki p rislo vno (prvi, drugi, tretji itd.) z a zn a m u je jo tok e v raz v rstitv i,
piem o z m a l o , k a d a r so to le deli sta v k a p ri n a te v a n ju (n. pr.
n a te v a n je v 2), z v l i k o zaetnico pa, e za rad i p reg led n o sti
p o sta v lja m o ta z n a m e n ja p re d naslove (n. pr. v itan k ah ) ali p re d
sam o sto jn e o d stav k e (gl. zaetk e v 5 do 14).
K ad a r v p ra a j ali k lic aj sto jita v sta v k u nam esto vejice, n a d a
lju je m o za n jim a z m alo rko: Kaj? da bi m ene kdo takole alil!
L ej! trej je bled njih cvtje vlo. A l' jzero, ki na njeg pokrjini
stoji, m, rtomir! podba tvja?
Za dvopijem piem o z veliko zaetnico le n av ed en e celo tn e
sta v k e: Vzdihoval sem v teh alostnih dneh in neki gospod m i je rekel:
Manj besed, gospodje, in ve dela!" (C ankar) e je p rem i govor
p re trg a n sred i stavka, n a d a lju je m o z m alo zaetnico: Saj ve, zane
Sm rekar, da te n isem e nikdar napak uil." (Juri)

11

II. Lastna imena

4

L astn a im ena nam z a z n a m u je jo doloene p o s a m e z n e osebe,

ivali, k r a je ali stv a ri: Joe, A nton, Franc, Marija, Preeren, T
ito ,
Zupani arec, Luca, Volkun, Marga Litostroj, Ljubljana, Triglav,
Sara, Slovenija, Jugoslavija, Mesec, Zem lja, Sonce, Venera (planeti)
Partizan (drutvo), Galeb (ladja).
Im ena, ki ne z a z n a m u je jo posam eznih oseb, ivali ali stv ari,
am p ak n jih v r s t o , so obna im ena in se p iejo z m a l o zaetnico:
delavec, pesnik, km et, kova, lonar k onj , serec, volk,
dim ka, ada,
belka asopis, vestnik, obzornik, novice, glasnik, zvon, m ladika, klasje,
mesto, gora, list, drutvo, zveza itd. e so la stn a im ena v zeta iz obnih
im en za p o zn am en o v an je posam eznih doloenih oseb, ivali, k r a je v
a li stv a ri, jih piem o z veliko zaetnico: D im ka, ada, M urek, Volk.
Zato tu d i pom ensko loim o: Prebiram novice in Prebiram Novice, k je r
im am v prv em p rim e ru v m islih novice v k ak e m listu , v dru g em
p rim e ru p a list z im enom Novice.
1. O s e b n a i m e n a

a) O sebe im ajo danes n avadno po dve im eni: osebno in ro d

b insko, i m e in p r i i m e k . O be sta p rav i la stn i im eni in se p ie ta
z v eliko zaetnico: Franc P reeren, Ji?an Cankar, Oton Zupani, Bla
Kocen, Slavko Osterc itd.

b) V asih si kdo n ad e n e i z m i l j e n o im e (psevdonim ): TiJo,

Sprans, Dmen, Zam ejski, Gorazd, Kosski, Planinski, Podlimbarski,
A leksandrov, Pai?Je Sedm k, Prihov Vorane itd. T udi ta k a im en a so
p ra v a la stn a im ena in jih piem o z v e l i k o zaetnico.
7
c) O sebnim im enom dod ajam o vasih p r i l a s t k e ; k o t stalni
p rid e v e k so sestav n i del la stn e g a im ena in se p iejo z v e l i k o za
etnico: Duan Silni, Filip M akedonski, A leksander Veliki, Ivan Grozni,
L judevit Posavski, Ludovik Sveti, Friderik Rdeebradec, F riderik s Praz
nim epom itd. P rila stk i, ki jih im ajo im en a po k r a jih ali d ru g ih
znailnostih, se piejo z veliko rko, n. pr. Janez Evangelist, Janez
K rstnik, Janez Zlatousti, Janez Nepom uk, Janez od Kria, Janez Svetokriki itd.; Franiek Salki, Franc Ksavr itd. Sem sp a d ajo tu d i
p lem iki p rila stk i: dr. Janez Bleiweis pl. Trstenki, Lun A ndrej vitez
Ravnodlski, Globonik A nton pl. Sorodolski.
Z m a l o zaetnico pa p ie m o 'ta k e p rila stk e , ki niso la stn a im ena,
m a rv e le oznaitev poklica, asti, svetosti ipd.: doktor (dr.), profesor
(prof.), m agister (m g.), inenir (in.), arhitekt (arh.), plem eniti ( p l) ,
oe (o.), pter (p.), sveti (sv.), gosp (ga.), gospod (g.), tovari, tovariica

12

(tov.) itd.; dr. Franc Preeren, prof. Ivan P rijatelj, arh. Josip Plenik,
o. Stanislav krabec, p. Hipolit, sv. Pavel, ga. Curie [k r ], tov. Kajh.
T ako piem o tu d i raz lo ev aln e dodatke, k a k o r m laji ( m l), stareji (st.)
ali s tu jk o jnior (jun.), snior (sen.): Plinij s t Plinij
.,
m l., Dumas oe,
Dumas sin.
) P ri im enih za v e r o s l o v n a in p o o s e b l j e n a b itja m oram o
8
loiti p ra v a la stn a im en a posam eznih b itij, k a k o r: Jpiter, Vnera,
H fajst, Hra, M erkr, Mars,
Minrva, Dnar, Fesna, Perun,
Svtovit, ira, Buda,Jhve, Bog, Beseda, Duh itd., od obnih im en,
ki zazn a m u je jo le vrsto b itij: bog, duh, bogovi, polbogovi, duhovi, vile,
heroji, rojenice, sojenice, vedom ec, povodni mo, morska deklica, de s e ti
braf, desetnica itd. P ri poosebitvi p o sta n ejo obna im en a stv a ri p ra v a
o seb n a im ena: oe Hrast, m ati B ukev, zlatolaska Breza; Poezija, Srea,
Delo, Dobrota, Resnica, Slehernik, Smrf, Mmon, Lu, M leko, K ruh,
Zastonj ipd.
d) P ra v a la stn a im ena so tu d i tista, ki o z n a u je jo osebe po
9
n a r o d n o s t i , d r a v l j a n s t v u ali k r a j u ; zato jih piem o z v e
l i k o z a e t n i c o : Slovenec, Slovenka, Slovenci; Rus, R usinja, Rusi ;
Jugoslovan, Jugoslovanka, Jugoslovani; Primorci, Gorinke, Traan;
Koroice, Z iljni, Podjnec itd. Z m a l o p a piem o obna im ena:
hribovci, m eanke, tfan, dolinci, planinec, gorjnci itd.
e) Za pisavo zaetnice v t u j i h osebnih im enih v e lja jo ista 10
praivila k a k o r za dom aa im ena: Homr, Sfoklej, Evrpides, Ojdip,
Horc, Julij Czar, W illiam Shakespeare, Lev Tolstoj, M aksim Gorki,
Vladislav Reymont, Jean Jacques Rousseau, Ada Negri, Johann Wolfgang
Goethe, Rntgen, Ohm, Volta, Dvok, G iuseppe Verdi, Adam Mickietvicz itd.
f) Im ena, ki p om enijo p rip a d n ik e raz n ih g i b a n j , n a z o r o v , n
l i s t o v , d r u t e v , s t r a n k , o s e b , r e d o v itd., so obna im en a in
jih piem o z m a l o zaetnico: ilirec, rom ntik, starostovnec, realist,
liberlec, m aterialist, naturalist, demokrt, kom unist, socialist, muslim n,
kristjn, zvnovec, vjevec, bliar, nrodovec, jtrovec, triglavn, zarjn,
daniar, m arksist, hglovec, kntovec, hitlerjnec, luternec, jezuit, franikn, benediktinec, usm iljenka, m etlkovec, mhnievec, cankarjnec itd.
g) V n a s l o v i h u p o rab ljam o red n o obna im en a in jih piem o 12
z m a l o zaetnico: maral, general, komisar, m inister, nadzornik, predsednik, rektor, sekretr, tajnik, ravnatelj, poslanec, tovari, tovariica,
gospod, gosp itd. To v e lja tu d i za tu je in zgodovinske n aslove in
asti: faraon, mikado, cesar, car, carica, kralj, pape, sultan, ah itd.
Gl. tu d i 24.
h) K ad a r osebno im e zazn am u je p r e d m e t in n e ve doloene 13
osebe, p ostan e obno im e in se pie z m a l o zaetnico: Volta volt,

13

A m pre am per, lintgen rntgen (aparat), Ford, ford (vrsta

avtom obila), Ohm ohm; Furlnka furlnka (v rsta sekiric), Tol
minec tolminec (vrsta noa), liter vipavca, hloana, bizljca, bordjca,
ampnjca, j ure k (goba), mriboran (vlak).
14
i) S v o j i l n e p r i d e v n i k e od osebnih la stn ih im en n a -ov -ova
-ovo (~ev -eva -evo) ali An -ina -ino piem o z vliko zaetnico: Vdnikov, opovf Zupanieva sedem desetletnica, Breznikova slovnica, krabev pravopis; Titova Jugoslavija, Sedm kov rom an, Gorazdove pesm i,
Spransova knjiga; Jupitrove strele, M erkurjevo znam enje, Mrtovo polje,
M inrvino svetie, M arijina podoba, Jriin nastop, N kina igra, Julijina
podoba; Mmonov krohot, Primreva ilavost, Traanova iznajdljivost,
Koroeva dobrodunost, Ziljankina narodna noa; Lutrov nauk, Heglova
filozofija, M asarykovi uenci, Shakespearove tragedije.
Sem gred tu d i sam ostalniko ra b lje n i p rid e v n ik i m iz n jih
n a re je n e izvedenke, ki p om enijo godove in p raz n ik e, n. p r, Jurjevo,
Gregorjevo, M artinovo, Dhovo itd.
P ri se sta v lje n ih osebnih im enih se izogibam o p rid ev n ik o m in
si pom agam o z rodiln ik o m : ivljenje Janeza Trdina, novi roman Jua
Kozaka, predavanja Ivana Prijatelja.
Iz osebnili im en, ki so e sam a n a sebi pjridevniki, ne m orem o
d elati novih p rid ev n ik ih o b lik ; to v e lja p redvsem za im en a v 6
in 7. V te h p rim e rih u p o rab ljam o ro d iln ik : pesm i Koseskega, roman
Podlmbarskega, vlada Ivana Groznega, vojne Filipa Makedonskega,
pridige Janeza Svetokrikega, izbor Svetokrikega itd. P ra v tak o up o
ra b lja m o le rodiln ik , k a d a r stavim o p re d im e e naslov: govor marala
Tita, Poezije doktorja Preerna, predavanja profesorja PrijateljaT razprave
oeta krabca.
P ri tu jih oseb n ih im enih na -or in -e r: Aleksandrov, ehov,
Turgenjev, Gonarov itd. u p o rab ljam o ro d iln ik k a k o r Rusi, od k o d er
je teh im en n ajv e : pesm i A leksandrova, novele ehova, spisi Tur
genjeva, dela Gonarova itd. Gl. tudi 27, 7 in 30 .
P rid e v n ik i osebnih im en, ki niso svojilni, se p ie jo z m a l o
zaetnico: cnkarski, cankarjnski, m hnievski, hjglovski, kntovski,
shakespearski, voltairski, ltrski a li lutrovski, jup itrski, slomonsk,
draknski, marksistien, ziljnski itd. Gl. 11 .
2. K r a j e v n a i m e n a

15

a) K ra je v n a l a s t n a im ena za zn a m u je jo doloene posam ezne

k ra je , vode, gore, p o k ra jin e , celine, zvezde, sv e to v ja in jih piem o
z veliko zaetnico: Vrba, Lako, Celje, Savinja, Drava, Jadran, Triglav,
Pohorje, Slovenija, Koroko, Jugoslavija, Evropa, Danica, Zem lja, Sonce,

14

Gostosevci itd. Im ena, k i z a z n a m u je jo le vrsto k r a ja , so o b n a

k ra je v n a im en a in jih piem o z m a l o zaetnico: vas, trg, mesto,
potok, reka, voda, jezero, log, dolina, gora, planina, hrib, m orje, vrh,
dol, ravan itd. e dobi k ra j im e iz ta k eg a obnega im ena, p o stan e
to im e lastno im e in se pie z v e l i k o zaetnico: Potok, Planina, Dol,
Dolina, Gora, Hrib, Log, Gorica, Polje, Selo itd.
b) K ad a r je k ra je v n o lastno im e s e s t a v l j e n o , piem o zaetno
besedo z veliko, e je sestav n i del naslova, d ru g e p a piem o z veliko,
e so la stn a , z m alo rko, e so obna im ena ali doloilni p rila stk i;
to v e lja zlasti za u ra d n e naslove d rav : Federativna ljudska republika
Jugoslavija, Ljudska republika Slovenija, Zveza svetov socialistinih re
p u b lik, Zdruene drave A m erike ipd.

16

e sto ji obno im e k o t p rila ste k p re d k ra je v n im lastn im im e

nom, se pie z m alo, la stn o im e p a z veliko: mesto Ptuj, kopalie
Bled, otok K rk, polotok Istra, pristanie Trsi, najviji vrh Triglav, gora
K rim , reka Mura, potok rna, zahodna Evropa, severna Nemija.
c) K ad ar je k ra je v n o im e sestav ljen o iz doloilnega p rid e v n ik a
in obnega k ra je v n e g a im ena, te d a j piem o p rid ev n ik z veliko, sam o
sta ln ik p a z m alo zaetnico: K ranjska gora, Vinja gora, marna gora,
enturka gora, Sveta gora, alostna gora, Kamna gorica, Sinja gorica,
Notranje gorice, Slovenske gorice, Bela cerkev, Nova cerkev, Stara cerkev,
Zlato polje, Babno polje, Velo polje, Pusto polje, Loki potok, Volji
potok, K rvavi potok, Beli potok, Teka voda, G ornji grad, Stari grad,
Mali grad, Dolenja vas, Srednja vas, Zdenska vas, Rdohova vas, Stepanja
vas, Sina ves, Dobrla ves, Bela pe, Mirna pe, Vranja pe, Novo mesto,
Stari trg, Nadnje selo, Staro selo, Optje selo, etna ravan, M artinj vrh,
rni vrh, Mrzli vrh, Sinji vrh, Zidani most, Ravni dol, Hudi log, Zali log,
Mrzla draga, Suhi plaz, rna prst itd.
Sem tejem o tu d i im ena ulic, cest, je ze r, plano t, m o rij, dolin,
p la n in in led in : Gosposka ulica, Gosposvetska cesta, Traka cesta,
Dravsko polje, M ursko polje, Z iljska dolina, Poljanska dolina, Kanalska
dolina, Traki zaliv, Reki zaliv, Postojnska jama, Cerkniko jezero,
Jadransko morje, K am nike planine, Balkanski polotok itd.
T ako piem o tu d i ze m ljep isn a im en a zu n a j n ae dom ovine,
k a d a r jih slovenim o: Zlati rog, elezna vrata (pri R avi), Skalne gore
(vzhodna v rs ta K o rd ilje r), Sinje gore (v A v straliji), Z eleni rt, Rdee
morje, Vzhodno morje, Belo morje, Ledeno morje, Bodensko jezero,
Michigansko jezero, Veliki ocean, In d ijski ocean, Daljni vzhod, Sudetsko
gorstvo, eko sredogorje, Francosko sredogorje, Hanako viavje, Erdeljsko viavje, A peninski p o lo to k ; Veliki voz, R im ska cesta (ozvezdji) itd.

15

17

18

) e so im ena se sta v lje n a iz t r e h ali v e besed, se p iejo

la stn a im ena z veliko, obna im ena pa z m alo rk o : Dunajsko Novo
m esto, Bohinjska Srednja vas, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, D inarski
obm orski Kras, June apnenike Alpe, Severno Ledeno m orje (Ledeno
m o rje je lastno ime), Rti dobre nade ipd.

P o m n i . T u jih la stn ih im en n avadno ne slovenim o, m arv e jih

piem o v tu jih o b lik a h : Sierra Nevada (slov. Sneno p o gorje), Rio
Grande (slov. V elika rek a), Buenos A ires (slov. D o b re sape). Gl. 29.
19
d) e je k ra je v n o im e sestav ljen o iz doloilnega p rid e v n ik a
in ta k e g a sam ostalnika, ki je ali se uti ko t l a s t n o ime, se p ie ta
p rid ev n ik in sam o staln ik z v e l i k o zaetnico: Bohinjska Bistrica,
Ilirska Bistrica, Slovnska Bistrica, Kdm nika Bistrica, Korka Bla,
kofja Lka, Stara Lka, N em ka Lka, Bnja Lka, N m iki Gradec,
Slovnj Gradec, Polhov Gradec, M rska Sbota, R im ske Toplice, lelzn a
Kapla, Nova tifta, Stara Vrhnika, Dolenji Logatec, Dolnji Lzi, Gorenja
Dobrva, Gorenja Topla rber, Dlnji Suhadl, Dlnja Lndava, Grnje
Otve, Spdnji B rnik, Spdnji entjkobski dol, Spdnje Kosze, Zgrnji
Kelj, Zgrnja Nova vs, Srdnji Lipovec, Srdnje Bitnje, Srdnji
Globodl, Mla Ligjna, Jtfa Ndelja, V like Bloke, Vlike Lae ipd.

20

21

T ako piem o tu d i im ena tu jih k ra je v , k o lik o r im ajo slovensko

obliko: Spodnja A vstrija, Mala .dzija, Zahodna A zija, Prednja Indija,
Velika Britanija, Visoke Tatre, Visok e Ture, Ma li Karpati, Beli Gozdni
Karpati, Traki Kras, D inarski Kras, Osrednje A lp e, A vstralske Alpe,
M oravska Ostrava, Poljska Ostrava, N ora Fundlandija, iVora Zelandija,
Severna A m erika, Juna A m erika , Ju in a A frika itd.
e) V k ra je v n ih im enih po s v e t n i k i h je p rid e v n ik sreJt se
stav n i del la stn e g a im en a in se pie z veliko zaetnico; o h ra n je n je
v d veh o b lik a h : v dom ai sreh', area (o k ra ja n o Sv.) ali v tu ji enJ
(o k rajan o t.); u p o ra b lja ti ju je tre b a tako, k a k o r ju lju d stv o
govori: t. Vid je n ad L ju b lja n o , p ri Stini itd., Sv. Vid n ad C erk n ico ;
Sv. Bolfenk v Halozah, Sv. Danijel, Sv. Mohor, Sv. Jakob, Sv. P eter, Sv. Marjeta nie Ptuja itd.; t. I lj, t. Jernej, t. Jan.
P rid e v e k Seni se je vasih strn il z im enom in ga ne loimo
od n je g a : tanjel, teverjan, tandre, enur, enklav,
em peter,
marna gorat mhor, marca, marjeta, empas, embid, mrtin itd.
f) P r i d e v n i k i iz k ra je v n ih la stn ih im en Se p iejo z m a l o
zaetnico: ljubljanski, mariborski, jugoslovanski, slovenski, blejski, tri
glavski, bohinjski, pohorski, p rekm urski, savinjski, dravski, m urski itd.
V
se sta v lje n ih k ra je v n ih im enih se p rid e v n ik in sam o staln ik
s trn e ta v e n o besedo: ik o fje l ik i, starolk i, kranjskogrski, slovenskogorki, zgom jeavstrijski, velikobritnski, novozelandski, hmarnogrski,

16

belopki, rnovki, lakopotki, dobrlovski, gornjegrjski, entviki,

entjernjski, svet olovrenki, svetodki. M noga se sta v lje n a im ena im ajo
p rid e v n ik ali sam o iz p rid e v n ik a ali sam o iz sa m o staln ik a: vinjnski,
bistriki, loki, sboki (M urska Sobota), ndeljski itd.
3. S t v a r n a i m e n a
a) S tv a rn a l a s t n a im en a so n a s l o v i l i s t o v , k n j i g , d r u t e v , p o d j e t i j itd. Piem o jih z veliko zaetnico, p ri se sta v lje n ih
im en ih prvo besedo z veliko, n a s le d n je p a le, e so la s tn a im en a:
Novice, K lasje, Zvon, Mladina, Polet, Ljudska pravica, Slovenski poroe
valec, D elavska enotnost, asopis za slovenski je zik , knjievnost in
zgodovino; Samogovori, Hlapci, Sosedov sin, Deseti brat, ez plan, Sto
ugank, Na klancu, Bela krizantem a, Borba na tujih tleh, Od K otelj do
Belih vod, Letopis A kadem ije znanosti in um etnosti, Slovenski biografski
leksikon; M uzejsko drutvo, Slavistino drutvo, Ljudska mladina Slo
venije, Drutvo slovenskih knjievnikov, Narodna galerija; Litostroj,
Gostinstvo, Gradis, Slovenski knjini zavod, Dravna zaloba Slovenije itd.

22

P o m n i . P ri n e k a te rih se sta v lje n ih im enih je v rab i p isav a

z veliko rko v obeh sestav n ih delih : Kranjska Cbelica, Slovenska
Matica in Matica Slovenska, Ljubljanski Zvon, Slovenski Narod.
b) Im en a za u rad e, up rav e, ase, dneve, m esece, le tn e ase i t d
so nam ob n a im ena, k a d a r splono govorim o o n jih : m inistrstvo,
zadruga, sindikat, narodna skupina, vlada, krajevni ljudski odbor,
brigada, univerza, fakulteta, visoka ola, ponedeljek, sobota, januar, maj,
avgust, pomlad, zima, pust, posl, tepeni dan, sredozimci, binkoti, cvetna
nedelja, boi, sv. veter, svenica, velika no, sv. rije kralji, mren
( veliki, mali, postni itd.J, (lan dela, dan zmage itd. e rabim o k a te ro
ta k ih im en ko t doloeni naslov, p o stan e lastno im e in ga piem o
z veliko, n. pr.: M inistrstvo za prosveto v Ljubljani, Rektorat univerze
v L jubljani, Zvezna skupina v Beogradu, Filozofska fakulteta v L ju b
ljani, K rajevni ljudski odbor v Zagorju itd.
P ra v tak o tejem o m ed obna im ena izraze, s k a te rim i o zn a
u jem o dogodke, stv a ritv e, dela, g ib a n ja itd.: narodnoosvobodilna
vojska, francoska revolucija, oktobrska revolucija, sedem letna vojska,
pariki m ir, potsdam ski dogovor, m oskovska konferenca, opera, roman,
ep, sonet, balada, evangelij, sv. pismo, itanka, slovnica, slovenstvo, parti
zanstvo, luteranstvo, leninizem , m arksizem itd. e p o stan e ta k a b esed a
naslov doloene knjige, je lastno im e in se pie z velik o zaetnico:
Japljevo Sv. pism o, Breznikova Slovenska slovnica; Akereve Balade in
romance je n e k a j d ru g eg a k a k o r A kereve balade in romance; sloven
ski pravopis je u z a k o n je n v Slovenskem pravopisu.
Slovenski pravopis

17

23

III. S p o to v an je
24

V zn a m e n je sp o to v an ja se p ie jo z veliko zaetnico:
. osebni in sv o jiln i z a i m k i v pism ih: Vi, Vas, Vam, Ti, Tebe,
Te, Va, T vo j; toda: zte, nte, pte, prdte itd.;
2.
obna im ena, k a d a r se n a n a a jo n a doloenega d o sto jan stv e
n ik a ali ustanovo, p a im e izpustim o ali ga o k raja m o : mnoice so
navdueno pozdravljale Marala (nam esto: marala Tita). Ves narod je
razumel pom en Fronte (nam esto: Osvobodilne fronte). Pozdravljam Vao
Ekscelenco (naslov za p o sla n ik e tu jih drav).

O domaih lastnih imenih

D om aa la stn a im ena pogosto n im ajo k n ji n e oblike, m arv e
se v izgovoru, pisav i in ra b i ra v n a jo po k ra je v n e m n a re ju . Zato
im am o za isto osnovo vasih ve oblik: Poljne Pljane, Rdee
(pri Z idanem m ostu) Rtee (pri K ra n jsk i gori) Rete (pri
k o fji Loki), Sjanci (pri O rm ou) Svnica (ob Savi), Prvc
Prac Prelec, M ija M isel, Premrl Prem r Premrv itd.
P ri p re g ib a n ju in ra b i la stn ih im en m oram o u p o tev ati k ra je v n o
lju d sk o osnovo (Mija, rod. Mija, Prem ruja itd.).
26
A. D om aa k r a je v n a im e n a so m okega, ensk eg a ali sre d n je g a
spola v edn in i ali m noini: Bld, Bohinj, Mribor, Radgona, Bukovica,
Lkev, Clje, Plje, Lko, Krko, Slo, Brdo; elzniki, Beltinci, K otlje,
Brslovie, Dom ile, Sla, Brda, Slca. M a rsik d aj p isa v a k ra je v n ih im en
e ni u s ta lje n a in doloena; ta k o bi m o rali p isa ti Drmlja (pri C elju ),
iz D ram lje, v Dramljo, v D ram lji (ne: D ram lje Dramelj) ipd.
P ri pisavi in ra b i k ra je v n ih im en m oram o p aziti:
1. ali je m n o i n s k o ali e d n i n s k o , zlasti p ri im en ih n a -e :
a) Brice, iz Bric, v Bricah; Bgunje, iz Bgunj, v Bgunjah;
Poljne, iz Poljn, v Poljnah (nad kofjo Loko); Pljane, s Pljan,
na Pljanah (pri t. V idu); Domle, iz Doml, v Domlah; Le,
iz L, v Lah; Re, iz R, v Ruah; Borvlje, iz Borvelj, v BorvIjah; Cerklj, iz Cerklj ali iz Cerkljn, v Cerkljh; Grje, iz Grij ali
iz Gorjn, v G orjah;
b) Zagrje, iz Zagrja, v Zagrju (ob Savi); Clje, iz Clja, v Clju;
Dobrpolje, v Dobrpolju, iz Dobrpolja; Gradie, z Gradia, na Gra
diu; mrje, iz mrja, v m rju; Mozirje, iz Mozirja, v M ozirju;
Dovje, z Dvjega, na D vjem ; Kzje, iz Kzjega, v K zjem ; Grosplje,
z Grosupljega, na Grosupljem ; elim lje, iz elimljega, v 2elim ljem ;
Trbnje, iz Trbnjega, v Trbnjem ; Orlje (pri L ju b lja n i), z Orljega,
na Orljem (ne: na Orljah);

25

18

2. ali se s k la n ja k o t s a m o s t a l n i k ali k o t p r i d e v n i k :
a) B itnje, iz B itnja, v B itnju; Trnje, iz Trnja, v T rnju; P rserje, iz
Prserja, v P rserju; mrtin, iz mrtina, v m rtinu, ne: mrtno,
iz mrtnega, v m rtnem ; b) Krko, iz Krkega, v K rkem ; Lko,
iz Lkega, v Lkem; Treblno, s Treblnega, na Treblnem ; Trnovo,
iz T rnvega, v Trnvem ; Nklo, iz Nklega, v Nklem ;
3. ali j e m okega, e n sk eg a ali sre d n je g a s p o l a ,
m no in skih im en ih : Slca [-uc-J, Slc, v Slcih (ne: Slce,
Sla, iz Sl, v Slih (ne: v Slah); Novki, iz Novkov, v
Novkih; Cjnarji (ne: Cajnarje), od -jev, k -jem , pri -jih

zlasti p ri
v Slcah);
Novke, v
ipd.;

4. d a im ajo vzhodnoslovenska in b e lo k ra n js k a m n o in sk a im en a
n a -ci ro d iln ik n a -ec, ne n a -cev: Bltinci, iz Bltinec, v Bltincih;
Brtonci, iz Brtonec, v Brtoncih; lvnjkovci, iz Ivnjkovec, v lvnjkovcih; Bojnci, iz Bojnec, v Bojncih; Vuakvci, iz Vuakovec itd .;
5. s k a te rim p r e d l o g o m se veejo n a v p ra a n ja k j e ? k a m ?
in o d k o d ? n. p r. v P tuju, v P tuj, iz Ptja; v Sboti, v Sboto, iz
Sbote; v Clju, v Clje, iz Clja; v Buievcih, v Bueivce, iz Buevec;
na Vrhniki, na Vrhniko, z Vrhnike; na Jesenicah, na Jesenice, z Jesenic;
na Bldu, na Bld, z Blda; pri Sv. Lnartu, k Sv. Lnartu, od Sv. Lnarta;
pri Sv. Brbari, k Sv. Brbari, od Sv. Brbare (v H alozah), to d a p re d
Sent zm eraj v in iz: v St. Vidu, v t. Vid, iz t. Vida; pri, k in od se
u p o ra b lja jo te d a j, k a d a r im am o v m islih osebe, n e k r a ja ; zato govori
lju d stv o tu d i: pri H rkarjih, k H rkarjem , od H rkarjev; pri Cjnarjih, k Cjnarjem, od Cdjnarjev (Sv. V id n. C erknico). K d aj se u p o
r a b lja ta v in iz, k d a j na in z, je tr e b a ved eti za vsak k r a j p osebej.
P ri im enih d ra v in p o k ra jin u p o rab ljam o v in iz, e so . sp.: v Slo
veniji, v Srbijo, iz eke, iz Poljske itd.; p re d im eni sr. sp. n a -sko
p a no in s (z): na Slovenskem , na Koroko, s ekega, z Ruskega itd.
6 . O seb n a im e n a rabim o veinom a sam o v ednini, za m oki in
en sk i spol, le red k o (zaniljivo) tu d i v sre d n je m spolu. P re g ib
ljem o jih po zgledu obnih im en; v im e n o v aln ik u sreu jem o o b razila,
k i so za obn a im e n a n en a v ad n a , zato pom ni:

27

1.
m o k a im ena in p riim k e n a -a p reg ib ljem o n av ad n o po
m oki s k la n ja tv i, d o v o lje n a p a so tu d i o b ra z ila e n sk ih sam o stal
nikov n a -a; svojilni p rid e v n ik p a delam o sam o z m okim obrazilom
-ov ali -ev: Miha, Miha (ali Mihe), M ihu (ali Mihi), M ihov -a -o; Lka
-a (-e), Lkov; Jka -a (-e), Jkov; Ja -a (-e), Jev; Dtela -a (-e),
Dtelov; Trdina -o (-e), Trdinov; A ndrjka -a (-e), A ndrjkov; Bratina -a
(-e), Brtinov; Legia -a (-e), Legiev; Glja -a (-e), Gljev; Mija -a (-e),
M is jev; Gdina -a (-e), -ov;

19

27

2. m o k a im e n a in p riim k i n a -e se veinom a sk la n ja jo po
zgledu oe oeta: Jie Jeta Jietov -a -o, T n e - ta Tne tov -a -o,
Franc -ta Franc tov -a -o; Orn -ta rntov -a -o; Bel -ta Beltov,
Petr -ta Petrtov, Jak -ta Jaktov, tfud -ta udtov, Kom pre -ta
K om pdretov; za im en a iz tu jih je zik o v gL 34 , b: K tte, K tteja,
p ri vezlonih Jnterle -la Jnterlov, K m perle -la K m perlov ipd.
3. o seb n a im en a in p riim k i n a -o m okega spola se p re g ib lje jo
k a k o r sam o staln ik i m. sp. b rez o b raz ila: M irko M irka M irkuv -a -o,
Marko -ka Markov -a -o, Tito -ta Titov -a -o, Jenko -ka Jenkov -a -o,
Borko -ka Bor kov -a -o, Cvetko -ka Cvetkov -a -o, M urko -ka M urkov
-a -e, Jesnko -ka Jesnkov -a -o itd., ne p a M irkota -otov itd.
4. m oka im en a n a - i in - u (iz -l ali -el) v im en o v aln ik u se
p re g ib lje jo z m okim i obrazili in veznim -j-: Edi Edija Edijev -a -o,
Rudi -ija R udijev -a -o, orli -ija orlijev -a -o, Tnkli -ija Tnklijev -a -o,
Hiti -ija H itijev -a -o, Mali -ija M lijev -a -o, M inti -ija M intijev -a -o,
Kosi -ija K sijev -a -o, vli -ija vlijev -a -o; Prem r Prem rja
P rem rjev -a -o, Stegi Steguja Stegujev, Sm rd Sm rdja Sm rdjev itd.
5. im en a s p o l g l a s n i k o m v o b r a z i l u se p re g ib lje jo k a k o r
obn a im ena: Lkec Lkca Lkev -a -o, krbec krbca krbev -a -o,
Lvec Lvca Lvev -a -o, Leskovec -vca Lskovev -a -o, Jek Jika
Jikov -a -o, Frnek -ka Frnkov -a -o; F ntek F ntka F ntkov -a -o,
B tek -ik a Bkov -a -o, Gbrek -ka Gbrkov -a -o, Slmek Slntska
Slmskov -a -o; Franck -ck Franckv -a -o; Frncelj Frnclja FrncIjev -a -o, Vncelj -clja Vncljev -a -o, Jpelj Jap lja Jpljev -a -o, Brcelj
-clja Brcljev -a -o, Strkelj -kija trkljev -a -o, Prgelj -glja Prgljev
-a -o, Krgelj -glja Krgljev -a -o; Gruden -dna Grdnov -a -o, Lien -na
IAnov -a -o ipd.; Kder -dra Kdrov -a -o, Viher -hra Vihrov -a -o;
o im enih na -er gl. tu d i 36, b.
P ri n e k a te rih im enih n a -elj se je udom aila tu d i d a lj a o b lik a
n a -eljna: Frnceljna, Vnceljna ipd. e so g lasnika sk u p in a zahteva,
se p o lg lasn ik ne iz p a h u je : Pavlek Pavleka Pavlekov, G rm ek G rm eka
G rm ekov ipd. Za sam oglasnikim -r- ne piem o p o lg lasn ik a: Gabrc -a
Gabrev, Mokrc -a Mokrev -a -o itd. N are n ih posebnosti v teh
o b raz ilih k n ji n i je z ik ne upoteva, zato ne piem o Slom eka, Frneka, T neka.
6. D om aa im ena n a -ic -ik -in (nam esto -ec -ek -en s p o lg las
nikom ) piem o in govorim o v k n ji n em je z ik u v o dvisnih sklonih
in izv ed en k ah z nic: Dimic -ica D im iev, Verbi -ica Verbiev, Vidic -ica
Vidiev, Knific -ica K nificev -a -o, Modic -ica Modiev, Gerbic -ica
Gerbiev, Krivic -ica Kriviev, Skfic -ica kofiev, Sivic -ica Siviev,

20

Jgodic -ica Jagodiev, Stepic -ica Stepiev, Grbovic -ica Grabloviev,

-tca M iliev, Bukovic -ica Bukoviev, Jugovi -ica Jugoviev ipd.;
Lipuik -ika bipuikov, L vstik -ika L vstikov, M edvik -ika Medv ikov -a -o, Bcik -ika Bcikov -a -o, M jhin -ina M jhinov -a -o itd.
V en d ar se je p ri n e k a te rih o b lik a h u v e lja v ila p isa v a in ra b a b re z -i-:
Ipavic Ipavca Ipavev, Ljovic -vca Ljovev, Sajovic -vca Sjovev -a -o,
Klavic -vca Klavev, Lskovic -vca Lskovev, Primic -mca Prim ev,
Kastelic -Ica Kastlev.
7. dom aa p r i d e v n a im ena (najve izm iljena) n a -or ali -er,
n a -ski -ki -ki sk la n ja m o k o t p rid ev n ik e: A ndrjkov Joe, Andrjkovega Joeta; Cestnikov -ovega, Gorjnev -evega, Krmanov -ovega,
Matjev -evega, Preihov Vorane, Preihovega Voranca; Gorski Gorskega,
Frankolski -skega, G osteki -kega, K oseski -skega, Podlimbarski -ega,
Malogrjski -skega, Briki -kegn, Rogki -kega, Raki -kega ipd.
e je im e na -ov posneto po ru sk ih im enih, ga sk la n ja m o sam o stal
niko (gl. 30 ): Aleksandrov -ova, Fedorov -ova, Prostanov -ova, Krutorogov -ova, Boksov -ova, Kalinikov -ova, Olev -era, Nehljudov -ova,
Romanov -ova, Nikolajev -eva; p ra v tak o seveda, e je im e po pom enu
sam o staln ik : Spitignjev -eva, Vojanov -ova itd.
8 . p ri p re g ib a n ju im en in p riim k o v za e n s k e o s e b e se
rav n am o po te h le p ra v ilih :
a) e im a im e ali p riim e k e n s k o o b l i k o n a - a , se p re g ib lje
k a k o r en a k a obna im ena, svojilni p rid e v n ik p a d ela z -in -ina -ino:
Lucija -ije , Lucijin -a -o; Katarina -ine, Katarinin -a -o; Ivnka -ke,
Ivnkin -a -o; Kobilca -ce -ci, Koblin -a -o; Kravnja -nje, Kravnjin
-a -o itd.; e je poleg im ena tudi p riim e k enskega spola, sk la n ja m o
oba: Ivnka Kobilca, od Ivnke Kobilce, proti Ivnki Kobilci, z Ivnko
Kobilco, o M ariji tpici, za Marijo tpico itd.;
b) e je m o k i p r i i m e k p o l e g i m e n a , se sk la n ja le ime,
p riim ek pa ostane n esp re m en jen : Jlije Primic, od Ivnke Klemeni,
proti Lei Fatr, berem Zofko Kveder, pri lik i Vat berem o, o M inki
Govekar pie itd.; ali p a: Julije Primeve itd.;
c) e rabim o m o k i p r i i m e k b r e z i m e n a , te d a j ja sn o st
navadno e v im enovalniku zahteva p riim e k z obrazilom - o v a :
Primeva, Kvedrova, Jerjeva, Blvva, Vattova, Pajkova, Faturjeva
itd.; v odvisnih sklonih pa v tak ih p rim e rih m oram o u p o ra b lja ti
to o b liko: od Bloveve, pri Vatftovi, m jevo je uniilo taborie,
z G ovkarjevo, proti Pajkovi itd.; ta k o n avadno tu d i p ri p riim k ih
z ensko obliko: Kobileva, o Kobilevi sodi itd.;
) n e k a te ra tu ja im ena z n en av ad n o obliko se n e s k la n ja jo :
Fides, Crmen, Lili, Nives, Dolres ipd.

21

27

O tujih lastnih imenih

28

29

T u ja la stn a im e n a piem o v slovenini n a d v a n a i n a : v tu ji

ali dom ai obliki. V vsakem p rim e ru p a jih p reg ib ljem o po slo v en
sk ih p ra v ilih z dom aim i o brazili. V sploni ra b i jih b o lj p rila g a ja m o
dom ai p isavi (fonetina pisava), v stro k o v n i (znanstveni) ra b i p a
o sta ja m o blie p rv o tn i podobi.
i. V dom ai o bliki piem o:
a) im ena d r a v , p o k r a j i n in n a r o d o v : Rusija, eko , Polj
sko, Bolgarija, Ogrsko ali Madarsko, A vstrija, Bavarsko, Nemija ali
N em ko, Tirolsko, vica, Belgija, Nizozemsko ali Holandsko, Angl i j a,
A ngleko, I rsko, Norveko, Skandinavija, Italija, panija ali s ta ra Hispanija, Galija, Francija ali Francosko, Alzacija, Burgundija, K itajsko ali
Kina, Indija, Egipt, Brazilija, ile, M ehika, Ognjena zem lja, Estonci,
Baski, Buri, Hotentti, Clu, Bm ani itd.;
b) o b n e p o j m e v la stn ih im enih in s tem b o lj ali m a n j
tu d i p rid ev n ik e, k a k o r: m o r j e (Sredozem sko, Severno Ledeno, fltimeno, Belo, Rdee, rno, Mrtvo, Kaspijsko, Jonsko, Egejsko, Beringovo
itd.), j e z e r o (Bdensko, Blatno, Ldoko, Zenovsko, Lem ansko, Criko,
Gardsko, R om sko, Tanganiiko, Huronsko, adsko, Viktorijino, Genezareko, M iigensko ali Michigansko, Vierwaldstttsko ipd.), z a l i v (B iskaj
ski, Gnovski, M ehiki, K adiki, Bengalski, Hudsonov, Trantski, Siamski,
Perzijski, B tnijski itd.), o t o k i (Alandski, F rizijski, Pontinski, Liparski,
Kanarski, Sundski, Normanski, Novosibirski, Japonski, Falklandovi itd.),
p r e l i v i , p r e k o p i in o i n e (Otrantski, Rokavski, Korziki, M esinski,
Mozambiski, Seki, Pnamski, Severni kanal, Kanal sv. Jurija, Burgund
ski, R enski itd.), g o r o v j a (Tevtoburki les, Turinki les, rni les,
eko rudogorje, vicarska visoka planota, vabsko-bavarska visoka pla
nota, Podolska ploa, Jablonov hrbet, Sianovojski hrbet, V erhojam ko
gorovje, M ehiko viavje itd.), n i a v j a (Panonsko, Sibirsko, Sarmatsko),
p u a v e (Libijska, Arabska, Nubijska, Velika Viktorijina) itd.;
c) n e k a te ra la stn a im ena za r e k e , g o r o v j a in k r a j e : Donava,
Visla, Laba, Odra, Ania, Adia, Tisa, R en, Temza, Rodan (Rhne), Pad,
Tibera- in veino iz v en ev ro p sk ih : Nil, Kongo, Jrdan, Evfrat, Tigris,
Ganges, Ormko, Am azonka, M isisipi, M isuri itd.; A lpe, Abruci, Pireneji,
Beskidi, Karpati, Vogezi, Kordiljre, Kavkz, Himalaja itd.; Dunaj, Solnograd, D unajsko Novo mesto, Budimpeta, Pariz, Lurd, Lizbona, Krdova,
Rim, Pdova, Benetke, Neapelj, Turin, Florenca, London, Dradani -nov
(D resden), Gdansk, Lipsko -epa (Leipzig), Bujana, A tene A ten, Carigrad
(Konstantinopel, ltanbul, Biznc), Smirna, D amask ipd.

22

V
sploni je zik o v n i ra b i ne sm em o p risilje n o sloveniti im en,
k a k o r Frankobrod, nom ost, Monakovo ipd.; rabim o tu jo o b lik o Frank
furt, Innsbruck, Mnchen.
2 . S lovanska la stn a im ena se ra v n a jo po n a sle d n jih p ra v ilih :

a) n e k a te ra b o l j z n a n a la stn a im ena piem o po slovenskem

izgovoru: Praga (. P ra h a), Varva (polj. W arszaw a), enstohva (polj.
Czestochow a) ipd.;
b) c i r i l i c o p rep isu jem o v l a t i n i c o ; za s r b s k e c irilsk e rk e
je m lje m o u strez n a zn a m e n ja iz h r v a t s k e g a p rav o p isa : Karadi,
aak, abac, Bakovia ali Djakovica, ordevi a li D jordjevi itd.; p ri
p re p iso v a n ju b o l g a r s k e cirilice opuam o nem i b n a ko n cu besed:
Plovdiv, Vazov, Pleven, Belogradcik, Gerov, Elin-Pelin itd.; iz r u s k e
cirilice p rep isu jem o tiste znake, ki jih na je z ik v la tin ic i nim a,
z n a jb li jim i ustrezn im i rk am i: Saltikov-edrin, erniev, ernievski
(v ruini y = bi Saltykov-edrin, ernyev itd.), p a p a v e k ra t
piem o K rylov; m e h a n ja n e piem o z m e ra j: Lenin, Lerm ontov, L eskov,
Balmont, B elinski, Arhangelsk, toda: Turgenjev, Gogolj, Koljcov,
bakin, Dalj ipd.; zev zapiram o z j: Gribojedov, A n drejev, D ostojevski,
Buslajev (rusko: -oe-, -ee-, -ae-) ipd.; o b raz ila p rila g a ja m o dom aim :
-ij v -i, -skij v -ski, -y j v -i: Gorki, B elinski, Budenni [budjni]; ehov,
Gonarov itd.; tu d i izgovor im en mono p rib li u jem o dom aem u;
c) z l a t i n i c o p isa n a im ena o b d re izvirni p rav o p is in izgovor:
Mickietcicz [m ickjvi], P rzybyszew ski [pibiyski], Kossak-Szczucka
[ksak-cka], Rzeszow [uu], Slow acki Juljusz [sw ovcki j lju ],
Glowacki [gwovcki]. Osw iecim [osvjncim ], Zdzislaw Dobiki [zdzsw au
dem bcki], Dqbrowska Marja [dom bruska]; nam esto p o ljsk eg a i p i
emo : erom ski, Ld [w d] itd.; Smichov, Litomice [-m jrice],
afaik [-rik], ecft Svatopluk, Macha, Dobrovskij, elako vsky, Palacky,
Boena Nmcova ipd.;
) slovanska la stn a im ena sk la n ja m o po zgledu slo v en sk ih :
Pkin -a -u -om, Pukinov -a -o; Kradi -a -u -em, Kradiev -a -o;
S ienkiew icz [sjenkjvi] -a -m -em, Sienkiewiczev -a -o; amac amca,
Kragujevac -ved, kragujevki -a -o; im ena n a -oj ( Tolstoj, Trubeckoj)
in na -or -e r (ehov, Gribojedov, Turgenjev) sk la n ja m o k a k o r p ra v e
sam o stalnike: Tolstoja -u, ehova, Turgenjeva itd.; eka im en a n a
-cky (Vrhlicky) in -sky ( Dobrovsky)), p o ljs k a n a -cki (K rasicki) in -ski
(K rasiski), ru sk a n a -ski (M usorgski) sk la n ja m o k a k o r slovensko im e
K oseski -ega: Palackega -emu, Dobrovskega -emu, Krasickega -emu,
Krasinskega -emu, Belinskega -em u; p ri ta k ih im enih rab im o ro d iln ik
nam esto sv o jiln eg a p rid e v n ik a : narti Palackega, slovnica Dobrovskega,
dela Krasickega, kritika Belinskega, romani Aksakova, itd., gl. S 14. T ako

23

30

piem o in p reg ib ljem o tudi naslove in zloena im ena, n. p r.: Liter aturna ja gzHa pie, v Literatrni gazeti beremo; Jsnaja P o l n a je
znana vsem u svetu, v Jsni Poljani je ivel in delal T olstoj; e bi
p re g ib a n je p rev e o d d aljilo im e od izv irn e oblike, o stan e im e nesk lo nljivo, n. pr.: Nvoje vrm ja prinaa, iz Nvoje vrm ja povzemamo.
31

3. S taro k la sin a (grka in la tin sk a) im ena piem o v slovenski

obliki, sk la n ja m o p a jih po osnovi v grkem ali latin sk em je zik u .
P ri tem so se u v e lja v ila n a s le d n ja p ra v ila :
a) e im ajo v vseh sklonih i s t o o s n o v o k a k o r v im en o v al
n iku, jih sk la n ja m o po zgledu slovenskih p rim e ro v : Korint -a -m,
korintski -a -o; Troja -e -i, trojnski -a -o; Tebe Teb -am, lebnski -a -o;
D elfi -fov -m7 delfski -a -o; Antigona -e -i, A ntigonin -a -o; M edja -e -i,
M djin -a -o; Levktra -ter -trom s mn., levktrski;
b) e im ajo v odvisnih sklonih d r u g a n o o s n o v o k a k o r v
im en ovalniku, p rid r im o v odvisnih sklonih tu jo osnovo: Ksnofon
-onta., Ksnofontov -a -o; A nkreon -onta, Ankreontov -a -o; A :as
A janta -u , Ajantov -a -o; Kto Ktona -u, Klonov -a -o; Sapfo Sapfe -i,
Sapfin -a. -o; Argo rge -i itd.;
c) p ri s p l o n o znan ih im enih o d p ah u jem o tu ja o b razila tudi
v im en o v aln ik u : A hil (lat. A chilles, gr. A chilleus) A hila -u, Ahilov
-a -o; Odisj (gr. O dysseus) -ja -u , Odisjev -a -o; Skrat (gr. S okrtes)
-a -u , Skratov -a -o; Dmoklej -a -u, D m oklejev -a-o; Lenida (gr. Leondas) -de in -da, Lenidov -a -o; Horc -a ali Horcij -a (lat. H o ratiu s),
Ovid ra ali Ovidij -a (lat. O vidius), Vergil -a ali Vergilij -a itd.
P ri n e k a t e r i h im enih rabim o v im en o v aln ik u tu jo ali dom ao
osnovo in obrazilo: rtem is a li A rtm ida, Plas ali Plada, Cres ali
Crera -e -rin, Vnus ali Venera -e -rini Cicero ali Ciceron -a -onov,
P rikles ali P riklej, Tem istokles ali T em istoklei, Evripides ali Evripid
-ida Evripidov -a -o, Tcit ali Tcitus Tcita Tcitov -a -o itd.
P ri im enih, ki se ra b ijo r e d k o ali sam o s t r o k o v n o , o stan e
im en ovalnik v izvirni obliki: Perdikas (gr. P erd k k as) -ke in -ka,
Perdikov -a -o; Lhes Lahta -u, Lahtov -a -o; Anksarhos -ha, Anksarhov a- o; A naksim enes -na itd.
M oka im ena na -a sk la n ja m o k a k o r slov. m oka im ena na -a
Matija, L uka: Numa -e ali -a, -i a li -u, Nmov -a -o; Lenida -e ali -a,
-t ali -u, Lenidov -a -o itd.

32

4. R om anska, g erm a n sk a, an g le k a la stn a im ena in im en a i

tis tih j e z i k o v , k i u p o r a b l j a j o l a t i n i c o , piem o v im en o v al
n ik u v n esp re m en jen i obliki, izg o v arjam o p a po p rib li n em izgovoru
titeg a jezik a.

24

S k lonska in p rid e v n ik a o b raz ila dodajam o tu jim o b lik am v

glavnem po slovenskih glasoslovnih zakonih; ta o b raz ila p i e m o
tako, k a k o r za h tev a tu ja p i s n a podoba, i z g o v a r j a m o pa tako,
k a k o r za h tev a f o n e t i n a zveza. n. p r.: Barrs -sa, Barrsov -a -o
[b a r s -a. b arso u -ova -o], toda Dumas -asa, D um asov-a -o [dm -aja,
d m jeu -eva -o); Descartes -tesa, Descartesov -a -o [d ek rt -ta, dek rto u -ova]; Faguet - eta, Faguetov -a [fag -ja, fa g je u -ev a] ipd.
P ri fran co sk ih im enih na. samoglasnik + nem i -t se po n aelu vezave
iz g o v arja tudi [fag -ta, fagtou -ova]. Bizetove [biztove] opere,
Milletove [m ijtove] slike, M eilletovo [m ejtovo] pravilo, Cnrnotovo
Ikarntovo] zdravljenje itd.
Povsod opuam o len. k o lik o r ni sestavni del im ena, k a k o r
n. pr. v im enih: Le Havre [l v r], La Rochelle [larol], Lesage ali
Le Sage (ls). Leconte de Lisle [lkontdll].
K ra je v n a im ena so splono m okega spola in se ne ra v n a jo po
tu je m jeziku: tako so n. pr. Marseille, Lille, La Rochelle [m arsj. lil,
la ro l] v francoini . sp., p ri nas pa m okega: iz Marseilla, v Lillu,
pred La Rochellom [m arsja. llu, larolom ]; enskega spola so le
im ena na -a : Ancona [-k-], Foggia [fda]. Pescara [-k-]. Bologna
[- n j-]. Barcelona [-cel-], Sevilla [-lija-], Zaragoza [saragsa], Jena,
Fulda, Upsala. Nagyknisza [nodkana] ipd.
P ri tu jih im enih se za m ehkim i soglasniki -o- v o b razilih ne
sp rem in ja v -e- razen za -J-: Lesageov [lsou]. Boccacciov [bokou],
Coleridgeov [klridou], Vidal de la Blacheov [vidl d la blou] ipd.
A. Nemi -e na koncu im en:
a) o d p a h u j e m o p red obrazili, ki se z a e n ja jo s sam oglas
nikom in p red obrazilom -s k i: Morse Morsa, Morsov -a -o [mrs -a,
m rsou -ova -o], Carlyle -la, Carlylov -a -o [karlil -a. k arl jlo u l. Taine
Taina, Tain-ov -a -o [tn -a, tnou -ova -o], Lamartine -na, Lnmnrtinov
-a -o [lam artn -a, -tnou -ova -o], Brunetire -ra, Brunetirov -a -o
[b ru n tj r -a, -j ro u -ova -oj. Lem ailre -tra, Lem aitrov -a -o [lm tr -a.
lm trou -ova -o] itd.; Marseille -eilla, m arsejski -a -o [m arsj -a.
m arsejsk i] Lille -lla , lilski -a -o [lilski] . D ieppe -ppa, diepski [djp -a.
d jp sk il, Carcassonne -nna, carcassonski -a -o [karkasn -na, k ark a s n s k i-a -o ], Com pigne-gna, com pinjski -a -o [k o m p j n j-a , k o m p je n jsk i
-a-o ], New castle -tla, new castelski-a-o [n ju k s l -sla, n ju k s ls k i- a - o ],
Molire -ra, m otrski -a -o [m oljr -a, -rski]. Louvre -vra, louvrski
-a -o jl v r -a, hivrski]. Lentre -tra, lentrski -a -o [lntr -a, lntrski),
lem aitrski slog [lm trski]. Doumergue -ga -gov [dum rg -a -ou ] itd.;
b) p i e m o , e odloa o iz re k i sp re d stojeeg a so g lasn ik a:
Laplac -cea, Laplaceov -a -o [lapls -a, lap lso u -ova -o], Wallace -cea,

Wallaceov -a -o [w lis -a, w lisou -ova -o], Coleridge -gea, Coleridgeov

-a -o (klrid -a -ou ], Lesage -gea, Lesageov -a -o [ls -a -oul ipd.;
c)
p i e m o v sam oglasniki sk u p in i: Poe Poeja, Poejev -a -o
[p p ja, p jeu -eva -o], A ndre -eja, -ejev -a -o jan d r -ja, - je u
-eva, -o), Coppe -eja, Coppejev -a -o [kop -ja, -je u -je v a -o],
M rime -eja, M rim ejev -a -o [m erim -ja, -je u -je v a -o], Bourdaloue -oueja, -ouejev -a -o [burdal -ja, -je u -je v a -o], Defoe D efoeja,
D efoejev -a -o [def -ja, d ef je u -eva -o], Crusoe -oeja, Crusoejev
[krso -ja, -jeu], M ackenzie -zieja, -ziejev [m eknzi -ja, -jeu].
34

B. Im ena n a n e p o u d a rje n i sam oglasnik.

a) Im ena, k i se k o n u je jo n a n e p o u d a rje n i -a v pism u in iz
govoru, se p re g ib lje jo po zgledu slovenskih im en n a -a, en sk ih in
m okih: Ortega m -ga ali -ge, -gu ali -gi itd., Ortegov -a -o [ortga
-ga -ge, -gou]; Ancona -e , anconski -a -o [ankn-]; Foggia -gie z
[fda -e], Bologna -e , bolonjski -a -o [-nj-], Upsala -le , upsalski
-a -o, Jena -e , jn ski -a -o, Fulda -e , fldski -a -o; Barcelona -e ,
barcelonski-a-o, Valencia-e , valencijski -a -o, Sevilla-e , seviljski ild.
b) K ad a r se tu je lastno im e k o n u je v pism u in govoru n a
n e p o u d a rje n i -e (-, -) ali -t (-y), piem o p re d sam oglasnikom v
o b raz ilu -j-: Goethe -theja, Goethejev -a -o; Fichte -ja, Fichtejev -o -o;
Heine -eja, H einejev -a -o [h jn e -ja, -je u -je v a -o]; Croce Croceja,
Crocejev [kre -ja, jeu ]; Dante -ja, -jev; Gdl -ja, gdlojski;
Stld -ja, -jev; Hardy -yja, -yjev; Galsworthy -yja, -yje v [glsw orsi
-ija, -ije u ]; Percy -yja, -yjev -a -o; Manzoni -nija -jeu [m andzni -ija
- ije u ]; Machiavelli -ija, -ijev [m akjavli -ija , -ijeu]; Marconi -ija, -ijev
[m arkni -ja, -jeul, Bari -ija, barijski [br-], Coventry -yja, coventryjski
[k v entri -ija, -ijski], Ptffi -ija, -ijev, Viipuri -ija, viipurijski itd.
R om anska obna in ro js tn a im ena n a -e se siklanjajo po
slov. m okih p rim e rih : breve breva, konklave konklava, cicerone -ona
[ierne -na], San Michele -ela [san m ik le -la], Giuseppe -eppa
[duzpe -pa]; tak o vasih tu d i vezlona la stn a im ena: Pordenone
-ona [pordenne -na], Belvedere -era [belvedre -ra] ipd.
e se sam og lasn ik a sk u p in a pie n a k o ncu z -i ali -y, n e
piem o -j-: Broadway -waya, broadwayski [brdw ej -w eja, -w ejski],
Macaulay -aya, Macaulayev -a -o [m ekli -ija, -ijeu] itd- To p rav ilo
v e lja tu d i za p rim e r p o u d a rk a n a k onni sam o g lasn ik i sk u p in i:
Cambrai -aia, cambratski -a -o [kam br -b r ja , k am b re jsk i], Barbey -eya,
Barbeyev -a -o fbarb -ja, -jeu l, Bloy Bloya, Bloyev -a -o [blw -ja).
c) Im ena, ki se k o n u je jo n a n e p o u d a rje n i -o, so m okega spola;
v od visnih sklonih o d p a h u je jo tn je o b raz ilo -o in p rev z em a jo slo
v e n s k a o b raz ila: Tasso Tassa, Tassov -a -o [ts-], Caruso -so, Carusov

26

-a -o [karz-1, Palermo -ma, palerm ski [palrm -], Cattaneo -nea, cattan ejski, Ovi e do -da, oviedski [ovjd-], Santiago -ga, santiaki -a -o
[santjg-], Ebro -ra, ebrski [br-], Unamuno -na, -nov, Portimo -maa,
portim ski [portim no -a, portim nski], Chamisso - sa, Chamissov,
Oslo -la itd.
C. Im en a n a p o u d a rje n i sam oglasnik.

35

Im ena, k i se v tu ji o b lik i k o n u je jo n a p o u d a rje n i sam oglasnik

v pism u in govoru, d o b iv a jo -j- p re d slovenskim o b razilo m : Zola
Zolaja, Zolajev -a -o [zol -ja , -jeu l, Hrdia -aja, -ajev [eredi -ja ,
-jeu l, Boileau -eauja, Boileaujev -a -o [bwal -ja, -jeu), Hugo -oja,
-ojev [ g -ja, -jeu), Loti
Lotijev -a -o [loti -ija, -ijeu), Barthou
-ouja, -oujev [bart - ja , - jeu l, Vigny -yja, -yjev -a -o [vinj -ija,
-ijeu], M ontesquieu -ieuja, M ontesquieujev [moniteskj -ja, -jeu l,
Malarm -ja, -jev [m alarm -ja , -je u l, Nancy -yja, -yjski [nans,
-ija -jskil, Richelieu -ieuja -ieu jski [rilj -ja -jski], Curie -ieja,
-iejev [k uri -ija , -jeul, P m Pauja, paujski [p p ja, pjski] itd.
F ra n c o sk e nosnike sam oglasnike p rib li u jem o nai iz re k i z n
ali m za sam oglasnikom ; zato jih n a koncu besed p re d slovenskim i
o b razili m ed sam oglasnikom a tu d i ja sn o izg o v arjam o : Buffon -a, B uf
fonov -a -o [bufn -na, b fnoul, Rostand -anda, Rostanfov [rostn
-na, -noul, Coulomb -omba, Coulombov -a -o [kuln -na, k u lnoul.
Du Camp -pa, Du Campov -a -o [d k n -a, dukn o u l, L ebrun -una, Lebrunov -a -o [lbrn -na, -nou], From enlin -a, -ov [from antn -a, -noul itd.
. Im en a n a soglasnik.

36

a)
e se im e k o n u je n a -er, -en ali -el, vasih -e- izp ad a k a k o r
p o lg lasn ik ; p ri tem se p rav o p is ra v n a po slovensk ih p ra v ilih o
zvonikih r, n, l: Hannover -vra, hannovrski; L uter -tra, Lutrov -a -o,
ltrski -a -o, ltrovec -vca, toda: luternec -nca, luternski -a -o, luternstvo -a; Gloucester -tra, gloucestrski [glstr -tra , -trsk i), M anchester
-tra, m anchestrski -a -o [m nestr -tra , -trsk i); Schaffhausen -sna,
schaffhausenski -a -o [afhuzn -zna, -znski), afhavznerica -e (vrsta
u r); Beethoven -vna, Beethovnov -a -o, beethovenski -a -o [betvn
-una, -unou, -vnski); Baden -dna, bdenski -a -o; G elsenkirchen
-chna, gelsenkirchenski -a -o [gelzenkrhn -hna, -hnski), Saarbrcken
-ckna, saarbrckenski -a -o [sarb r kn -kna, -knski); Bsel -sla,
bselski [bzl -zla, -zlski); D ehm el -m la, Dehmlov -a -o, dehm elski
-a -o [dml -m la, -m lou, -m lski); Schlegel -gla, Schleglov -a -o [lgl
-gla, -gloul, Hegel -gla, Heglov -a -o, hglovski -a -o, hglovec, hglovstvo -a, toda: hegeljnski -a -o, hegeljnec -nca, hegeljnstvo -a.

27

S6

V n e k a te rih d ru g ih ta k ih im enih p a nam je -e- p ra v i e k a k o r

v dom aih im enih Sever -ja, Prijatelj -telja, Podkren -rena ipd.:
W agner -ja, W agnerjev -a -o, wgnerski -a -o, w agnerjnec -nca; Herder
-ja, H erderjev -a -o, herderski -a -o; Schiller -ja, Schillerjev -a -o, schillerski -a -o [ler-]; Keller -ja, K ellerjev -a -o; Burger -ja, -jev; Ibsen
-sena, Ibsenov -a -o, bsenski -a -o, ibsenovka -e (dram a po Ibsenovem
vzoru); St. Gallen -lena, sanktgallenski -a -o; Essen -sena, essenski
-a -o; Engel -gela, Engelov -a -o ipd.
b) Im ena n a -er [- e r ] d o b iv ajo v odvisnih sklo n ih -j-: Grillparzer
-ja -jev, Bchner -ja -jev, Rose gg er -erja -jev, Trir -ja trirski, Chaucer
-ja -jev [s -ja - je u ], Bulwer -ja -jev [blw r - ja -jeu). Pasteur -ja
-jev [pastr -ja - je u ]; ne vrivam o pa -J-, e za -r- o d p ad a nem i -e:
Shakespeare -eara, -earov [ekspr -ra -roul, Molire -ra -rov [m oljr
-a -ou ). Voltaire -aira -airov [voltr -a -ou) itd.
Po tem se ra v n a jo tu d i u dom aena im ena, k a k o r: Burger -ja
jev, Kunaver -ja -jev, Kraigher -ja -jev, Kram er -ja -jev, Layer -ja -jev,
ifrer -ja -jev, Mencinger -ja -jev, Grafenauer -ja -jev, Cigler -ja -jev,
M iler -ja -jev, Perger -ja -jev itd. T oda: Veber -bra -brov, Vider -dra
-drov, W ster -tra -trov, Bter -tra -trov, Magister -tra -trov ipd.
c) Im ena, ki se k o n u je jo v osnovi n a -k -g -h -s -z -c, zlasti n a
-burg, -beg, -bourg (eprav je -g nem ), -burgh, -borg, -ach, -ing(en)
ipd., tv o rijo p rid ev n ik po slovenskih glasovnih zakonih z m eh an jem :
Hamburg ham burki, Augsburg augsburki, Nurnberg nurnb erki, Cherburg cherbourki [erbr erb rk i). Edinburgh
edinburki, Gteborg goteborki, Freisingen freisinki [frjzingen,
fr jzin k i). Tubingen tubinki, Urach uraki, Haag haaki [hg,
hkij, York yorki [jr k jorki), Chicago chicaki [ikgo
ik k i), Atos toki, Ars rki, Bur gos burgaki, Lbeck
lubeki, Narvik ndrviki, Suez sueki, N izza [nia) niki,
Toulouse toulouki [tu l z tu lki), Toblach tblaki, Bregenz
(brgenc) bregenki, Linz Jlinc) linki, Greenwich greenwiki
[grni grniki). Limoges lim oki [lim lim ki). Lige
liki [lje - ljk i]. Avranche avranki [a v r n av rn k i), Casa
blanca casablanki [ k s a b l n k a nki) itd.
) P ri im enih, ki se v p isavi k o n u je jo na -s, piem o v p r i
d ev n iku na -ski e n sam s: Calais calaiski [ k a l jsk i), Nantes
nanteski (nant nntski), Davos dav oski (iu d i davki), Ems
em ski, Worms w orm ski, Poitiers poitierski [p w atj - js k i],
Tours tourski [tr; tu r s k i], Troyes troyeski [trw tr w js k i] itd.
d) P ri im enih na n e m i s o g l a s n i k se p rid ev n ik o o b razilo
-ski m ehanino p rip is u je n e glede na navidezno . nem ogoo so-

28

glasniko skupino, k e r odloa izgovor: Bordeaux bordeauxski

[bord -jski], M ontreux m ontreuxski [m ontr m o n trjsk i),
Chamonix cham onixski [amon -jski], L isieux lisieuxski
[lizj lizjjsk i) ipd. N e k a te re b o lj znan e p rid e v n ik e piem o k a r
fonetino: versjski, m arsjski ipd.; gl. e 33.
D. S e sta v lje n a im ena.

37

Iz dveh ali ve besed s e s t a v l j e n a tu ja im en a utim o k o t

en p o jem in jih p reg ib ljem o sam o v za d n je m sestav n em d elu :
Campo [k m -] Formio, iz Campo Formia, v Campo Form iu, campofo rm ijski; Monte Carlo [m onte k rlo ], iz Monte Carla, v Monte Carlu,
m ontecarlski; Mont Blanc, z Mont Blanca, na Mont Blancu, m oniblaniki
[m nbln -n a -nu, - n k i]; Aix-les-Bains, v Aix-les-Bainsu, aixlesbainski [ekslebn -nu, -nski]; Sainte-Beuve, Sainte-Beuva, SainteBeuvov -a -o, saintbeuvski [sntbv -va, -vou. -u sk i]: Sully-Prudhomm e
-homma, Sully-Prudhommov -a o, sullyprudhom ski (s li p r dm -uma,
-om ski]; Leconte de Lisle, Leconte de Lista, Leconte de Listov -a -o,
lecont edelislski [lkont d lil -a, lk n t d llou -ova, lkntdllski);
Pic d A neto, Pic d A n e ta , picdanetski [pikdanto -ta, -tski]; Sierra
Nevada, Sierra Nevade, sierranevadski [sjera n ev d a -e, -dski); Jerez
de la Frontera -re, jerezdelafronterski [h resd e lafro n tra -re, -rski];
Rio de Janeiro -ra, riodejaneirski [rio d e h an jro -ra, -jrsk i]; Buenos
A ires, iz Buenos Airesa, v Buenos A iresu, buenosaireki [bwn o sjres
-a -kij; M enendez [-es] Pidal, o M enendez Pidalu, M enendez Pidalova
slovnica; Vera Cruz, iz Vera Cruza, v Vera Cruzu [kru s-], veracruki;
New Orleans, iz New Orleansa, neworlean ki [n ju o rlnz -nza, -nki];
San Francisco, iz San Francisca, sanfrancik i [san fran ssk o -ka, -ski];
New York, iz New Yorka, new yorki [n ju j rk -ka, -j rk i]; Salt Lak e
City, iz Salt Lake Cityja, saltlakecityski [soltleksti -ija, -ijsk ij itd.
E. Im enom re k , ki so enskega spola, p a se k o n u je jo n a nem i 38
-e ali n a soglasnik, e v im en o v aln ik u dod ajam o slovensko o b ra
zilo -a: Seina -e -i, seinski -a -o [sna -e -i, snski], Loira -e, loirski
[lw ra -e, hvrski], Garonna -e, garonski [garna -e, -nski], Marna
-e, marnski [mr-], Mosella -e, m oselski [mozla -e, -zlski], Saona -e,
sanski '[sna -e, snskij, Som m a -e, s om ski [sma -e, som skij, Wesera
-e, uoeserski [vzera -e, -skij, Taubera -e, -erski, Saala -e, saalski [sl-],
Mulda -e, m ul ds ki; Warta -te, u a rtski itd.
Im ena re k m okega spola se ra v n a jo po p ra v ilih za d ru g a
k ra je v n a im ena: Ebro Ebra, ebrski -a -o, Tajo -ja, tajski [tho -ha,
tjsk i], Guadalquivir -a, guadalquivirski [g w ad lk iv ir -a, -irs k i] itd.

29

39

F. Im en asnik ov, u stan o v ipd. n av ad n o n e sk lan jam o , k a d a r

jih u p o rab ljam o v tu ji obliki: Humanit [um anit] pie, v Humanit
beremo, urednik Ce-soir [ssw r], lan Acadm ie Frangaise [akadem
fransz), v Acadm ie Frangaise, profesor na Collge de France [kol
d frns], igrajo v Comdie Frangaise [kom ed fransz], na Trinity
College v Oxfordu [trn iti kolid]; p a p a sk la n ja m o Sorbonne k o t
dom ae im e Sorbna -e (p arik a u niverza).
T udi n e k a te ra d ru g a, naem u glasovnem u u s tro ju posebno tu ja
im ena, rabim o b rez sk la n je : Karlsruhe, v Karlsruhe, iz Karlsruhe
[-rej, Spaa, iz Spaa, v Spaa, pri Lago Maggiore, iz Santa F itd.

40

G. T u ja im en a e n sk ih oseb piem o po splonih p ra v ilih za

tu ja im ena, p reg ib ljem o jih p a k a k o r dom aa en sk a im ena. V im e
no v aln ik u jih piem o po tu je m je zik u , v e n d a r nam je n. p r. o brazilo
-e (Charlotte, Beatrice, Inge ipd.) en a k o v red n o n aem u enskem u
o b raz ilu -a, k a k o r ga vasih tu d i piem o; po tem zgledu se ra v n a jo
tu d i v odvisnih sklo n ih : Charlotte, poleg C harlotta - te -ti, C harlottin -a -o
[arlt - ta -e -i, -in], Beatrice -ce -ci, Beatricin -o -o [b eatre -e -i,
-in], Inge -ge -gi, Ingin. T ako sk la n ja m o tu d i g erm a n sk a im ena, ki se
k o n u je jo n a soglasnik: Sigrid Stgride -di, -din [Sgrid -e -i, -in], Ruth
Ruthe -i, Ruthin [rt], v dom ai o b lik i Ruta -e ipd.
P riim k e tu jih enskih oseb sk la n ja m o k a k o r dom aa enska
im en a z obrazilom -ova v odvisnih sklonih: gosp Curie, gosp Curiejeve, gosp Curiejevi, gosp Curiejevo ali Curie, pri gosp C uriejevi,
z gosp Curiejevo [kuri -jev e itd.]; Madame de Stal, Madame de
Siaelove, z Madame de S ta lo v o [m adm d st l -stlove itd.]; Mme.
Svign, M m e. Svignjeve [m adm se v in j -jeve]; Ada Negri, A de
Negrijeve [ngri]; Grazia Deledda, Grazie D eledde [g rcija delda];
Sigrid Undset, Sigride Undsetove [ndset]; Selma Lagerlf, Selm e Lagerlfove; Ricarda Huch, Ricarde Huchove [rik rd a h h]; Clara Viebig,
Clare Viebigove [k lra fbig]; Handel-Mazzetti, Handel-M azzettijeve [handelm acti], Droste-H lshof, Droste-Hulshofove, Sarah Bernhardt, Sarah
Bernhardtove [sar b e r n r -rove]. T ako sk la n ja m o tu d i im ena Slo
v en k s tu jim im enom , n. p r.: Lili Novy, Lili N ovyjeve itd. V ra b i je
tu d i gosp Curie, A de Negri, Sigride Undset, Ricarde Huch itd.

41

5. Im ena iz izv en ev ro p sk ih jezikov, k i se ne p iejo z latin ico

in jih om ikani n aro d i p iejo vsak s svojim pravopisom , piem o tu d i
m i fonetino po p rib li n em izgovoru in jih p rg ib ljem o po zgledu
d ru g ih tu jih la stn ih im en: Peking Pekinga, p ekinki -a -o; Nanking -a,
n a n kinihi; Delhi -ija, delhijski -a -o; Singapur -a, singapurski -a -o;
Kalkuta
kalktski -a -o; Gandi -ija, Gandijev -a -o; Pandit Nehru,

30

Pandita Nehruja, N ehrujev -a -o; Kamboda -e, kam bodski -a -o; Joko
hama -me, jokoham ski -o -o; Hiroima -e, hiroim ski -a -o; Kilimandaro
-ra, kilim andarski -a -o; A dis Abeba, A dis A bebe, adisabebski -a -o;
Tientsin -o, tientsinski -a -c; Jangtsekiang -a, jangtsekianki -a -o;
T im buktu 4uja, tim buktujski -a -o; M ozambik -a, m ozam biki -a -o itd.
Im ena, k i so jih k o lo n iz a to rji p rin e sli iz E vrope, piem o sev ed a v
ev ro p sk i o b lik i: Stanleyville (ob K ongu) -illa, stanleyvilski [stenlivl
-a, -ski]; Capetoum -a, capetownski -o -o [kptaun -a, -au n sk i]; Cooktown -a, cooktoicnski v A v stra liji [kktaun]; Charleston -a v A v stra liji
[rlston -tona] ipd.

O pisavi in rabi tujk

T u jk e piem o v slovenini n a d va n ain a:
1. v t u j i o b l i k i , e so o m e jen e le na ozek k ro g stro k o v
n ja k o v ali d ru b e ; v ta k em p rim e ru se p re g ib lje jo sam o staln ik i po
zgledu tu jih la stn ih im en: genre -ra [nr -a], dreadnought -o [drdn o t -a] m, hausse [s] , baisse [bs] , cercle -la [srkl -la] m, cicerone -na [ierone -na] m, fait accompli [feta k m p l], cross-country -yja
[k ro s-k n tri -ija] m, foul -la [ful -la] m, leader -rja [lder -rja ] m,
law n-tennis -sa [ln-tnis-sa] m, m en u -u ja [mn - ja] m, rendez-vous
-so [ran d ev - ja ] m, adagio [addo], capriccioso [kaprizo], propos
[aprop], ali right [olrjt] ipd. T ak ih besed je z m e ra j m a n j, k e r
se u dom aijo in d o bivajo dom ao obliko; tak o nam je b ila b esed a
m eeting [miting] e p re d 10 le ti re d k a tu jk a , zd a j je splono znan
izraz, zato jo piem o po dom ai iz g o v arjav i m iting -a; pogosto e
tu d i kros nam esto cross-country, sa nam . hausse, nr, nrski itd.
2 . p o d o m a i i z g o v a r j a v i , e so v sploni rab i. V tak em
p rim e ru si je z ik tu jk o v iz g o v a rja v i in p isavi prilag o d i, p ri em er
p a n i d o s l e d e n , k e r sp re je m a tu jk e iz razlin ih virov.

B esede, k i se v izv irn em je z ik u k o n u je jo n a nem i -e, d o bijo

v slovenini veinom a -a: sra -e (charge), afra -e (affaire), bro
ura -e (brochure), renesnsa -e (renaissance) ali renesnca -e (po
nem kem R enessanz), annsa -e (annonce), antnta -e (entente), ankta -e (enqute), m atinja -e (m atine), reporla -e (rep o rtag e m) itd.
T u jk e , ki se v iz g o v arjav i k o n u je jo na sam oglasnik, zlasti
p o u d a rje n sam oglasnik, se ra v n a jo po p ra v ilih za la stn a im ena:
abonm -ja m (abonnem ent), angam -ja m (engagem ent), aranm
-ja m (arran g em en t), buk -ja m (bouquet), renom -ja m (renom m e), kom it -ja m, tm po -a m, brve -o m, finle -o m ipd.

81

42

T u jk e , ki se k o n u je jo n a soglasnik, so nam poveini m okega

spola in jih tak o tudi p reg ib ljem o : budit -ta m (budget), bulvr
-rja m (boulevard), rezervoar -rja m (reservoir), budor -rja m (boudoir), refren -a m (irefrain), suflr -rja m (souffleur), ofer -rja m
(chauffeur), reprter -rja m (re p o rter), resr -ra m (ressort), ansmbel
-bla m (ensem ble), rstbif -a m (roastbeef), knjak -a m (cognac) itd.
43

P ri tu jk a h iz l a t i n i n e in g r i n e m oram o p az iti zlasti

na te le posebnosti:
. S am oglasnike sk u p in e -ia- -io- -ie- -it- -ea- ipd. piem o b re z
v m esnega -j-, e besedo utim o k o t tu jk o , z vm esnim -j - pa, e jo
utilno k o t dom ao; zato piem o: dialektini m aterializem , socilen,
denuncint, diagonla, diagrm, diagnoza, bibliotka, biolg, orint, dita,
higina, avdinca, variirati, olender itd., toda m ilijn, m ilijarda, mi
sijonar, pijn, orhidja, epopeja, vedno p a pripon o -ija: kem ija, m a
terija, asocicija, denuncicija itd.;
la tin sk i e piem o z nav ad n im e: prezidnt, sekulren, p refiks ipd.2 . L atin sk e in g rk e tu jk e piem o fonetino po slovenski iz
g o v a rja v i; x piem o ks: tekstilen, m ksim um , fiksirati, seksulen ipd.;
la tin sk i c piem o po iz g o v arjav i k ali c: koncpt, konkrz,
cirkulirati, kustos, fktum , koncesija, koncil; s c piem o tu d i la tin sk i
-ti p re d sam oglasnikom : inicialka, kcija, tradicija ipd.; po g rk i
iz g o v arjav i piem o peripetija, hrestomatija ipd., v e n d a r p a dem o
kracija; p ri n e k a te rih g rk ih tu jk a h sta v ra b i obe obliki, g rk a
s k in u strez n a la tin sk a s c: kiklp in ciklp, asktika in asctika ipd.;
k a d a r se la tin sk i ali g rk i s iz g o v arja zvenee, ga piem o k o t
z: filozofija, m uzika, iluzija, fiziologija, cezra, precizen, pnzum , krz,
kzmos, knzul, cenzura, konzonnt ipd.;
sp in st govorim o in piem o v tu jk a h , k a k o r: konstelcija, inspircija, konstrukcija, instruktiven, instrkcija (= navodilo), specifien,
spektrum , spekulcija (v filozofiji), restrikcija, instnca, restitcija,
restavrirati, stacionren ipd.; v udom aenih izp o so jen k ah p a piem o
in govorim o t in p: studnt, pijn, pekulant, tacna, pecerija,
pirit, tipndija, intitut, intruktor, intrkcija (dijaka) ipd.;
d v o jn e soglasnike piem o z en o jn im : ilumtncija, aplikcija,
abercija, apelcija, kom unikcija, asancija, kom isija, assor, tror,
konks, anulirati, adnda, abreviatra ipd.
3. N e k a te re g rk e in la tin sk e tu jk e o h ra n ijo p rv o tn o obliko
p rip o n e vseskozi: kzmos -osa m, stdion -ona m, psus -usa m, m ksi
m um -uma m, specim en -m ena m, krpus -usa m, kdeks kdeksa m
ipd.; d ru g e p a so v rab i b rez p rv o tn ih p rip o n : konkrz -a m, instru-

32

m nt -nta m, sedim nt -nta m ; absolutizem -izma m, voklizem -zrna

m itd .; tr e t je sp re m in ja jo p rip o n o po n aih jezik o v n ih zak o n ih :
lgija -e z (legio), kcija -e z (actio), prcija -e (portio), vrzija -e
z (versio), deklarcija -e z (declaratio), obligcija -e z (obligatio) itd.;
la tin s k a p rip o n a Mas -itlis z se je sp rem e n ila po fran co sk o -n em k ih
vzorcih v -itta -e z (frc. -it, nem . -it t): avloritta -e z (au ct ritas
-ittis), integritta -e z (intgritas), dignitta -e z (dgnitas), kapacitta
-e z (capcitas); po p rid e v n ik ih so n e k a te re udom aene s p rip o n o
-ost -osti z: nervznost -i z (nervsitas), sterilnost -i z (sterlitas),
aktivnost -i z (actvitas) ipd.
G rk i sam o staln ik i n a -is z so za m e n jali to prip o n o z -a: kriza
-e z (krsis), bza -e (bsis), analiza -e z (anlysis), dza -e z (dsis),
diagnza -e z (diagnsis), hipnza ipd.; nov eje b esede s p rip o n o -is
so m okega sp. in jih sk la n ja m o k a k o r tu jk e n a -us ali -os: apicitis
-a m, bronhitis -a m, sifilis -isa m ipd.
N e k a te ri sam o staln ik i im ajo v osnovni obliki tu jo pripono,
v o d v isn ih sklo n ih p a jo lah k o z a m e n ju je jo z dom aim i o b raz ili:
m inim um m nim a ali m inim um a, m inim u ali m inim um u, individuum
individua ali individuum a, bolos ali bolus, bola ali bolosa ali
bolusa, cingulum -ula m ; v m noini im a jo n e k a te ri sam o staln ik i
n a -um e la tin sk o obliko n a -a: ktiva, mksima, slvika, psiva ipd.,
so sre d n je g a spola in se ra b ijo p o n ajv e v strok o v n em je z ik u ;
sa m o staln ik i z o brazilom -ia so v ta k ih p rim e rih p rev z eli dom ae
ensko o b razilo -ije : generlije -ij, materilije -ij, m obilije -ij ipd.
P rid e v n ik i so la tin sk o pripono -icus -ica [-ikus -ika] zam e n jali
z dom ao prip o n o -tfen -ina -ino: lgien -bna -o, akadm ien -ena
-o, lien -na -o, thnien -ina -o ipd.; vzporedno so se p ri n e k a te rih
b esed a h razv ili p rid e v n ik i s pripono -ski (-ki): filozfski -a -o,
akadm ski -a -o, liki -a -o, thniki -a -o itd.
G lagoli so posploili ro m ansko-germ ansko p rip o n o -irati Aram:
ignorirati -am, defilirati -am, konfiscirati -am, rekognoscirati -am itd.
Ti glagoli so v isti o b lik i po vidu d ovrni in nedovrni.

O rabi nekaterih pripon

1.
-alec, -ilec, -alk a, -ilka. S am ostalniki, ki z a zn a m u je jo delujo e osebe, se p iejo s prip o n o -alec -alea, -ilec -ilca za m oki spol,
-alka -alke, -ilka -ilke za enski spol, iz g o v a rja ta p a se -lc- in -lkk o t -uc-, -uk- v lju d sk ih , k o t -le-, -lk- p a v k n ji n ih b esed ah : brlec
-lca, brlka -e, poslulec -lca, posluslka -e, morilec -lca, m orilka -e
Slovenski pravopis

33

44

[-uc-, -u k -]; letlec -lca, let lka -e, slu lka -e, snalec -ilca, snailka
-e [-lc, -lk -]; p ri m nogih b esed a h je o b o jn i izgovor, k a k o r je kom u
b e se d a dom aa ali um etna.
2 . -avec, -ivec, -avka, -iv k a p a piem o:

a) k a d a r so ta k i sam o staln ik i izvedeni iz e ivih g lagolskih

p rid ev n ik o v n a - r : bahv -va -o bhavec -avca, bhavka -e; dremv
-va -o dremvc -vca, dremvka -e; jcav -a -o icavec -vca,
jcavka -e; hrav -a -o hravec -vca, hravka -e; laniv -a -o
lanivec -vca, lanivka -e itd.;
b) e sto ji v zlogu p re d p rip o n o -l- ali -Ij-: volivec -vca, volivka
-e; delivec -vca, delivka -e; selivec -vca, selivka -e; ponavljvec -vca,
ponavljvka -e; sestavljvec -vca, s e stavljvka -e itd.
45

3. a) -ica je m a n ja ln a p rip o n a za en sk e sa m o staln ik e n a -a

in -ev: krva krvica, lipa lpica, gora gorica, na enica,
britev britvica, crkev crkvica, brskev brskvica itd .
b)
-ca je m a n ja ln a p rip o n a za sa m o sta ln ik e en sk eg a sp o la
n a soglasnik: klp - klpca -e, stvr -i stvrca -e, ivl -i
ivlca -e, l -i lca -e, brv - bvca -e, postrv - postvca -e,
skrvca -e, dri drce itd.; v rod. mn. se ti sa m o staln ik i k o n u je jo
n a -ic: klpic, stvric, ivlic, luic, bvic, dric. V n e k a te rih ta k ih
p rim e rih se je p o leg -ca u v e lja v ila tu d i p rip o n a -ica: vrvca in vrvica-e.

46

4. -ce je m a n ja ln a p rip o n a za sa m o sta ln ik e sre d n je g a spola:

ogledlo ogledalce [-lc-], kldivo kldivce, kol kolsce, dekl
dekltce; v m noini -ca: vrta vrtca, kla klca [-le-]; e se
o snova k o n u je n a d v a sog lasn ik a in d ru g i ni v, m, n, l ali r, piem o
-ece in govorim o [-ce]: mesto mstee, gnzdo gnzdece, sta
steca, src srece, jjce itfece itd.; e je d ru g i so g lasn ik m, n,
l ali v , piem o in govorim o polg lasn ik p re d tem i glasovi: pismo
pisem ce [-mce], kno okence [-nce], stblo stbelce, vslo
vselce [-lce], posstvo postevce, drutvo drtevce [-uce];
e je drugi soglasnik r, p o stan e le -ta sam oglasen: rbro rbrca,
jdro jdrce itd.

47

5. -in -in a -ino nam ra b i za tvorbo sv o jiln ih p rid ev n ik o v p ri

e n s k i h o s e b a h : na nin -a -o, nevsta nevstin -a -o,
mti m terin -a -o, sosda sosdin -a -o, Anka A nkin -a -o itd.
M oki sam o staln ik i n a -a im ajo ta p rid e v n ik n a -ov, gl. 27, 1.
Z a i v a l i enskega spo la ne rabim o te p rip o n e, m arv e n a j
ra j i -ji -ja -je: krva krvji -a -e, kza kzji -a -e, m i
m iji -a -e, lstovica lstoviji -a -e, ba bji -a -e, riba
ribji -a -e, m uha mji -a -e itd.

Za s t v a r i delam o p rid e v n ik e od en sk ih sam ostaln ik o v z o b ra

zilom -en [n] -na -no: cvetlica cvetlien -na -o, hia hen -na
-o, zvza zvzen -zna -o, drva drven -vna -o, voda voden
-dna -o, knjiga kn jien -na -o, rka re n -na -o itd., ali p a
o p isu jem o: ie p pri su kn ji (ne s knjin), krm a ladje a li p ri ladji (ne
ldjina), vrh gor (ne grin vrh) ipd.
V en d ar so j e v n e k a te rih p rim e rih tu d i p r i stv a re h u v e lja v ila
o b lik a n a -in Ana -ino, zlasti p ri sa m o sta ln ik ih n a -ka -na -h a :
pkino kopito, ivnkino uho, strnkin odbor, sosskin panik, m kine
solz, lunin svit, limnin sok, violinin glas, j hin dodatek ip d
6 . -ov -ova -ovo a li -ev -ev a -evo nam ra b i: a) za tv o rb o svo- 48
jiln ih p rid ev n ik o v p ri m o k i h o s e b a h i n i v a l i h , pr i r a s t
l i n a h p a n e glede n a spol: brat brtov -a -o, sin sinov -a -o,
kozel kzlov -a -o, A: bkov -a -o, petlin petelinov -a -o,
r k rkov -a -o, sm rka sm rkov -a -o, bezgr bezgv -a -o,
j esen jesnov -a -o, brza brzov -a -o, Zpa lepot? -a -o, stric
striev -a -o, knj konjev -a -o, pl plev -a -o itd.;

b)
v z n a n s t v e n e m i z r a z o s l o v j u (kem ija, m a tem atik a,
sn o v n a im ena, slovnica ip d ) : bkrove spojine, elzov sulft, ogljikova
kislina, vodikov sulfid, m etilov alkohl, vplov dioksid, krgov obd,
ulm kova rta, triktnikova viina, sfnusova rta, metov klobuk, tlasov
blsk, kouhov rokv, osbkova besda, povdkovo doloilo i t d
O d sam ostalnikov m okega in sre d n je g a spola za stv a ri n a
vadno n e delam o p rid ev n ik o v s to pripono, m a rv e z drugim i, ali
p a o p isu jem o z rod iln ik o m in p red lo g i: Jegra gradia (ne gradieva),
udrci bia ali z biem, udarci kldiva ali s kldivom, modrina neba
ali nebsna modrina, bistrost oesa ali osna bistrost, bolezen v uesu
ali usna bolezen i t d
V en d ar so se udom aile n e k a te re o b lik e z -ov ali -ev: sdovo
dno, neva konica, kriev pot, kruhova sredica, ptkova juha, mrev
prah, sslev sneg, sveinov mraz, aprilov de, m ajev cvet, m ljeva
setev, sirovi truklji ip d
N e k a te ri sam o staln ik i im ajo p rid e v n ik e s prip o n o -oven -ovna
rovno: blagvni promet, devno vrem e, sovna stiska, jezikvna na
paka, glasvna mo, slgovna posebnost, zlgovna m eja itd.
7. -ski -sk a -sko pom eni o b o sv o jiln o st ali p rip a d n o st n e 49
glede n a spol, -ov -ova -ovo in -in -ina -ino p o m en ita p a sv o jiln o st
ali p rip a d n o st k p o s a m e z n i m pred m eto m m okega ali ensk eg a
sp o la: dlavski -a -o (ne glede n a to, ali p rip a d a d elavcem ali
d elav k a m dlavev, dlavkin), partiznski -a -o, m ein ski -a -o,

35

knjski -a -o, lovki -o -o, vojki -a -o, slovnski -a -o, r uski -a -o,
grski -a -o, vicarski -a -o, italijnski -a -o, nm ki -a -o, evrpski
-a -o, dzijski -a -o, anglki -a -o, norvki -a -o itd.
P a p a nadom eajo p rid e v n ik i n a -ski -ska -sk o sv o jiln i p r i
d e v n ik p ri k ra je v n ih la stn ih im enih: ljubljnski -a -o, m riborsk i
-a -o, cljski -a -o, novom ki -a -o, krnjski -a -o, goriki -a -o, trki
ra -o, postjnski -a -o, lki -a -o (od L in Lka), potki -a -o,
zagrski -a -o, t r b o ve ljski -a -o, jeseniki -a -o; svski -a -o, drvski
-a -o, m urski -a -o, savinjski -a -o, kkriki -a -o; triglvski -a -o,
krim ski -a -o, km ski -a -o, phorski -a -o, slovenskogoriki -a -o,
krki -a -o, sneniki -a -o itd. Zato m oram o paziti, da tega o b raz ila
n e posploim o tu d i na ta k a im ena, ki n osijo im e po doloeni osebi,
in m oram o ra b iti obrazilo -or: Hudsonov zaliv, Baffinova zem lja,
Beringovo m orje, Falklandovi otoki itd. P a pa slovenim o z n jim i p le
m ike naslove: pl. Trsteniki (T rstenik), pl. Sordlski, vojvoda norfolki (ne: od N orfolka), lan glam iki, lan catcdorski ipd.

O razzlogovanju
50

1. N ezloene b esede delim o n a zloge tako, d a je m lje m o k n a

sle d n je m u zlogu:
a) s o g l a s n i k m e d s a m o g l a s n i k o m a : de-la-ti, ma-te-rin,
v e s e -li-ti, je-zi-k-je, -dr-ek, v-tr-ni-ca, so-dar, so-di-ti, ku-pec, ta-ti,
le-pa, ve-li-kost, o-ie-tov, de-lam, e-nem , ve-li-kih itd.;
b) s o g l a s n i k o s k u p i n o , k i m ore za e n ja ti besedo: ti-ska-ti,
m isli-ti, r a s k a v , de-kla, ju-tro, do-bro, pi-ka-vost, me-zg-ti, i-sk ri-ti,
p-zdu-ha, je-kl-na, vo-zl-ti, po-le-tje, vzdi-gne, pra-zne itd.;
c) tisti d e l s o g l a s n i k e s k u p i n e , ki m ore z a e n ja ti b e
sedo: or-ca, pol-nost, slo v stv o , slo -ve n sk i, slo-van-stvo, son-ce, m o js te r ,
m o j s t r s k i , lju d s tv o , sku-njav-ci, bol-ha, siv-kast, rdet-kast, suh-ljat itd.
e se m e je m ed osnovo in obrazilom , ki se z a e n ja s soglas
nikom , zavedam o, n avadno delim o po sestav n ih d elih : s kost-j (dasi
tja), mor-je (dasi rja r ) , mast-na (dasi tna-lo), ust-je (dasi tja), fes-na
(dasi sneg), trd-no (dasi dno), 2 tm-rm, lep-i, po-let-je, vzdig-ne itd.;
) z n a k a Ij in nj sta enotna, zato ju nikoli ne delim o, tu d i
te d a j ne, k a d a r sodi j k o b raz ilu : po-lje, ko-ljem, vo-lja, zna-nje,
a-njem , pe-te-li-nji, s so-lj, z i-va-ljo, z dla-nj, s stra-njo.
51
2 . V zloenih b esedah delim o p red p o n e od osnove, e se sestave
zavedam o: ob-zid-je, raz-i-ri-ti, pred-la-ga-ti, o-do-bri-ti, po-zna-ti, odgna ti, brez-vest-nost, ne-dol-nost, po-gor-je, raz-pre-del-ni-ca, o-raz-

86

o-i-ti, pa-no-ga, pra-vzor, o-dre-ti, od-re~i-ti, ob-re-za-ti, o-bre-je; podro-bi-ti in pod-re-za-ti je tre b a loiti od po-dro-bi-ti in po-dr-za-ti itd.
K ad a r se loitve ne zavedam o, delim o po p ra v ilih za n ezloene
besede: o-braz, ra-zu-me-ti, o-blak, o-ble-i, o-ble-ka, ra-zum itd.

O pisavi sestavljenih besed

B esede so se sta v lje n e n a dv a n a in a : ali se sp a ja jo v eno 2
besedo n avadno z enim p o u d ark o m s p o j e n k e ali p a o h ran i
v sak a b esed n a v rsta svojo obliko in svoj n aglas s k l o p i . Spo
je n k e se p ie jo sk u p a j, sklopi p a n ara zen . M eja m ed sp o je n k am i
in sklopi je v e k ra t nedoloena in razlina, zato tn d i o m ah o v an je
v pisavi. P rav o p is p o d a ja neko o b je k tiv n o m erilo, n e iz k lju u je p a
d ru g a n e pisave, e se k d a j a v to r hoe s tem pom ensko ja s n e je
izraziti.
1 . S am ostalniki
S k u p a j piem o: vingrad, hudournik, plno, zahvalibgca (ko- 53
bilica), nebdigatrba (negoden lovek), nepridiprav (poredne), kipot, kim ed (neka rastlin a), kltivitez, rvojdina, volkodlak, sam ouk,
Gostosvci, tihotpec, krivogld, kleeplzec, kolovz, vinotk, vodom t,
srakopr, kolvrat, nepridiprav itd.
N a r a z e n piem o: velika no, m o besda, m o v eter, l besda,
figa m, m jster skza, ebla dlavka, moicelj vstaj, narbe svt,
pl ms p til, po p oli brt, po poli sstra itd.
Sem sodijo tu d i im ena, k a k o r: a rki alfa, kt bta, m otorji D iesel,
arnice Philipps, baterije Z m aj ipd. (poleg Dieslovi m otorji, Philippsove
arnice itd.).
2 . P rid e v n ik i

S k u p a j piem o: golork, sladkosnden, sladkovden, bojaljen, 54

astilkomen, novolten, petstolten, velikonoen, zlatopljski, kofjelki
(od k o fja Loka) in tak o od se stav ljen ih la stn ih im en, gl. 2 1 ! D a lje
piem o sk u p a j: juno slov nski (juni Slovani), narodnopolitien (na
ro d n a p olitik a), literarnozgodovinski (lite ra rn a zgodovina), narodnogospodrski (narodno gospodarstvo), narodnoosvobodilen (naro d n a
osvoboditev), poljudnoznnstveh (poljudno znanstvo); tak o piem o
tu d i o zn aitve za b arv e, ki so p ra v e sp o je n k e z doloilno besedo
v p rv em in z osnovo v drugem d e lu : svetlsiv, tem nsiv, ivrd,
krvvord, krltnord, temnrumn, rjvorum n, bledmder itd .

37

N a r a z e n p a piem o zveze, k je r je p rv a b esed a n ain o v n i

p rislo v : kriee rdea barva, udno spaen obraz, rajsko lepa ptica,
nedlno vprauj pogld, kapjivo teke tel, splno veljvna pravila,
smrtno nevrno, ino lisaste peruti, blo obrbljen, prisiljeno duhovit itd.
3. Z aim ki
1. S k u p a j piem o:
55

a) enozlone p re d lo g e z naslonskim i t o i l n i k i m i o blikam i

o seb nih zaim kov in pov ratn o -o seb n eg a zaim ka:
ez: zme zte zse zenj znjo znje znju
m ed: m dm e m dte m dse m denj m dnjo m dnje m dnju
n a : nm e nte nse n anj nanjo nnje nanju
n ad : ndm e ndte ndse ndenj nadnjo ndnje nadnju
ob: bme bte bse benj bnjo bnje bnju
po: pme pte pnj pnjo pnje pnju
pod: pdme pdte pdse pdenj pdnjo pdnje pdnju
p re d : prdm e prdte prdse prdenj prdnjo prdnje prdnju
skoz: skzm e skzte skzenj skznjo skznje sksnju
v: vdm e vte vse vnj vdnjo vdnje vdnju
za: zdme zte zse znj znjo zdnje znju
b)
z a i m e n s k e s p o j e n k e , k a k o r; m rsikdo, m arsikaj, mrsikateri, m rsikak, vskdo, vsaktri, vsakdnji, vsaksbi ( = n arazen ),
vsakolten, vskakor, vskdar, vseno, vseskzi, vsepovsd, vsevp rk,
vsemogen in vsegamogen, vsevden in vsegavden, vseviden in
vsegaviden, vsesploen, vseben, mlokdo, m dlokaj, m lokateri, klikaj,
klikaj, tas = te d a j, takisto, tkraj, tstran, nkraj, nstran, ndan,
ondd, onod ipd.
P o m n i . K ad a r dobi v k a k i zvezi sestavni del svoj p ra v i pom en,
piem o n a ra z e n : Mlo s im j e zadovoljen. Vsak sebi stree.
2 . N a r a z e n piem o:

a) enozlone p red lo g e z enozlonim i o r o d n i k i m i osebnim i

zaim ki: pod nj, za nj, pred nj, nad nj;
b) sklope, k a k o r: kdor sibodi
kar si bodi, kr mi, kr se d
( = k o lik o r mogoe), kd v kj, kd v kliko, kd v kak, kd v
kdj, kd v kj (km ), ni kaj, ni kliko (= veliko), za kj, za ni:
A li j e to za kj ali ni za ni? K ad a r im a zveza za ni pom en slab,
se p ie sk u p a j: to je zani (slabo); zani vino (slabo), zani igr
(slabo) ipd.

4. tev n ik i
A. K ad a r piem o te v n ik e s rk am i, piem o:

56

1. s k u p a j vse v rste tevnikov od 1199: enjst, devetnjst,

enaindvjset, petindvjset, tiriintrideset, triinptdeset, estinsdem deset,
devetindevtdeset;
dvaindvjseti, osem intirideseti, estinstdesetega leta, petintiri
desetega, enainsemdeseti;
estintridesetkrat, devetindevtdesetkrat; dvainsdem deseti, petindvjsetikrat, triintridesetikrai itd.;
2 . n a r a z e n z m e ra j sto, tiso, m ilijon: dve sto, tri tiso,
pet
m ilijonov; tiri sto dvajset, est itsot pet sto triinstdeset;
stti, tisoi, pet stoti, sto tisoa knjiga, sto prvi, dve sto drugi,
tri tiso pet sto peti, tiso devet sto osemintiridesetega leta;
stkrat, pet stokrat, sto trikrat, tisokrat, tiso sto petkrat, sttikrat,
tisoikrat, osem sttikrat, devet tisoikrat, sedem sto dvdjsetkrat, enajst
tiso pet sto tiriintiridesetkrat itd.
P o m n i . P ri d en a rn em p o slo v a n ju se vsi tev n ik i p iejo s k u p a j .
B. tevnike, posebno se stav ljen e , piem o n a jv e k ra t s tev ilkam i. P ri ta k em p isa n ju v e lja jo ta le p ra v ila :
1. G lavne te v n ik e piem o z m e ra j v vseh sklo n ih b rez p ik e p ri
tev ilk i: ez 15 m inut je nameril 38 vroine. Pri 75 letih je bil e kar
korenjak. Z 20 leti je el od doma. Plauje po 5% .
2 . K ad a r je te v n ik z n a k a k a k e stv a ri, u p o rab ljam o g lavni
te v n ik v im en o v aln ik u : Avtom obil 2411 se je ustavil pred hio.
S tram vajem 23 se je pripeljal v mesto. Z odlokom 345 je bil nastavljen.
Pred sobo 89 so zaroljali kljui.
3. V rstiln e te v n ik e piem o s piko za tevilko; u p o rab ljam o jih
zm eraj, k a d a r s tevnikom p r e d sam ostalnikom doloam o v rstn i red :
29. X I. 1945. leta je bila razglaena Jugoslavija za federativno ljudsko
republiko; 12. sede v X V . vrsti; na 55. strani IV . zvezka berem o v
3. opom bi spodaj.
4. K ad a r sto ji te v n ik z a sam ostalnikom , rabim o glav n e ali
v rstiln e te v n ik e in jih to r e j piem o b rez p ik e ali z n jo : Poglej
zv. X I ("ali X I.), stran 123 (ali 123.), opomba 4 ("ali 4.); z letom 1945 se
zaenja nova doba nae zgodovine; v lenih 68 govori ustava o ljudski
oblasti; leta (l.) 1939 (ali 1939.) se je vnel svetovni poar.
5. e p ri n a te v a n ju p o n a v lja ln e te v n ik e n a -i (prvi, drugi,
tretji) piem o s tevilkam i, stavim o za n jim i piko.
6 . K a d a r n az n an jam o u ro s tevilko, te d a j stavim o h glavnem u
te v n ik u zg o ra j m ali
ob 8 h , ob 10h, ob 12h itd. = ob osmih, ob

57

desetih, ob dvanajstih itd. ali p a u p o ra b lja m o v rstiln e te v n ik e

p re d sam ostalnikom u ra : ob 8. uri, ob 12. uri, ob 20. uri itd. n a d a lje :
ob 8.15, 9.30, 10.45 = ob etrt na devet, ob pol desetih, ob tri etrt
na enajst ipd.
7.
K a d a r je v zloenkah p rv i del tev ilk a, d ru g i p a s rk am i
pisarna beseda, stavim o m e d n ju vezaj, n. p r.: 25-letnica, 83-letni starek,
250-letni jubilej, 14-meseno zdravljenje, 24-dnevni dopust, 40-urni delav
nik, 500-dinarski bankovec, 25-m ilim trski trak, 16-litrska posoda ipd.
5. P rislo v i
58

S k u p a j piem o: bras, brida, brkone, edalje = ezdalje =

imdalje, imbolj (k ar n a jb o lj), imprj (k ar n a jp re j) = imbri,
kjpak, kajn, kjpada, kajnda, mlone, mlodane, m lokje, mlokod,
m lokdaj, mord, morebiti, nemra, prjkone, prvkar, prvzaprav,
rvnokar, rsda, sev, sevda, skrajda, tlikodane (= sk o ra j), tjavdan,
tjavendn, videl, vda (seveda) ipd.; n a d ro b n e ja n av o d ila ii
v slo v rju ;
zloenke p rislovov z nik aln ico ne, k a k o r: nedle, nedvno, nemdlo, nendoma, nenhoma, neprenhoma, neprevidom a, nerdko, nerdkokrat, neved, nevdoma, nevidoma, nev.
N a r a z e n p a piem o: okli in okli, blj in blj, gr in dl,
tj in sm, sm ter tj, v ali mnj, prj ali slj, naprj in naprj,
mlo po mlo, krtko in malo, mlo in dsti n e, mlo v, mlo prj,
mdlo m nj, zdj pa zdj, n in dn, dn na dn, tak rek, tak zvn,
rvno tak, rdvno tm, prv td, prv tm, prv kj, e ie, e e ipd.
6 . P re d lo n e zveze

59

S p red lo g i so zloeni sam ostalniki, p rid ev n ik i, glagoli in nep re g ib n e besede. P ri p reg ib n ih zloenkah je p isa v a veinom a e
trd n a , p ri n ep re g ib n ih pa vasih o m ahuje, k a k o r je u t za sestav in e
b o lj ali m an j iv; to se m e n ja po pom enskih p re m ik ih celo p ri isti
b esedi; gl. slo v ar odzad, skr ja, zanaprej itd.
S k u p a j piem o: zinez (popolnom a), docla, doista, dodbra,
dokj, doklj, doklr in dkler, domla, dopldan, dopldne, doslj,
dosihml, dosegaml, dosorj, dotehml, dotistihml, dotlj, dovlj
hkrti
izcla in scla, izista in sista sistoma, izhda in shda,
izlhka in zlhka, tzlpa in zlpa, izm ed, iznad, iznenda, iznva in
znva, izpod, izpred, izpva in spfva, iztka in stka, izveine (= v e
inom a), izven, izza

40

ksi = ta k o j, kljb, km lu, kvjem u, kviku m edtm

59
nadlje, nadvs, naenkrt, nagls, nagdoma, nahitroma, nakr,
nakljb, nakrt, nakriem , nakviku, nalhko, nala, namsto, nangloma, naokli, naokrg, npak, napsled, napsodo, napov, napoti
biti kom u (v napoto), naprj, naprdaj, naptti, narahlo, narvnost,
nrazen, nard, nardkom a, narbe, naskrivj, naskrivom a, nasplh,
naspl, nasprti, natnko, natsnoma, natihoma, naJ ( = p o tle j), navdn,
navdilj, navdl, navzdl, navkrber, navzkri, navpik, n avprk, navrh,
navsezdnje, navsezgdaj, napov, navv, navzdl, navzgr, navzlic,
navznter, navzi, navzprd, navzvn, nazdnje, naznk, napti kom u
(v napoto)
obnem, obklj, obkorj, obsorj = osorj, obtorj = otorj, oplnoi, opldne, oddvnaj, odkr, odklj, odsihdb, odsihm l, odslj,
odilj, odv, odondd
poblie, poni, poisi, poem, poz, podnvi, podlgoma, pogdu,
pogsto, pojtri, pojutrinjem , pokj (= z a k a j, em ), poknci, pokrj,
polhko, pomldi ( = spom ldi), ponjve, ponekd, ponevdoma, ponoi,
popldan, popldne, poprd, poprj, poprk, pordko, posihml, posihdb,
poslj, pov, potehml, potm , potem tkem , potihoma, ptlej, poveini,
povprk, povfh, povhoma, povs, povsm , pov(i), pozimi, pzlu,
predlni, predlnskim , predsinnjim, predtm , predvrajnjim , predvsm
scla, ssoma, sista, shda, sknca, skrja, skrtka, sproma,
spomldi, sptoma, sprio, sprti, sprva, stka
vbgajme, visih = rdsi = sift = dsi, vdrgi, vpvi, vtrtji,
vklju b , vkrber, vku p, vnaprj, v n o v i, vbe, vprv, vprk, vprio, vrd,
vv, vtm , vznk
zasa ( = zgodaj), zadsti, zagda, zjtra, zakaj, zarodn, zanal,
zanaprj, zapred, zapovrstj, zarna, zares, zastnj, zastrn, zatgadelj,
zatm, zatrej, zavljo, zbgom, zdle, zdvnaj, zdlaj, zdma (biti),
zgraj, zgrda == zpdo, zjutraj, zlhka, zlpa = zlepo, zm rom in zm raj,
zntraj, znova, zver, zveine, zvkoma, zvika, zvhoma.
N a r a z e n piem o: do istega, do dbrega, do kd, do kder,
do mlega, do sm, do tj, do
td, do sitega, do zdj, do krja =
do knca (= isto, popolnom a)
iz navde, iz glve znati
klju b tem u, k letu
na ves glas, na hitro, na nglo, na skrivnem , na pol, na tsno,
na tsnem , na tihem , na videz, na m h, na ml, na n ovo, na gosto,
na splno,
na znaj, na
pm et, na izst, na dlgo in na iroko k a j
p rip o v ed o v ati, na sto spisati, na
p riti, na rdko (saditi, p riti)

41

ob krtkem k a j p ovedati, ob svjem delati, od kdj, od n kdaj,

od tm , od tedj, od zdj, od sprdaj, od zadaj, od zgraj, od zntraj,
od vraj, od lni, od ltos, od dnes, od de, od blizu, od krja ( =
od zaetka), od knca do krja ( = skoz in skoz), od nekod
po dolgem, po krivem , po navdi, po pravici, po resnici, po sili,
po prstih, po strni gledati, po tem je blag , po nesri, po oprvkth,
po plnoi, po vsm tem , po vijem , pred krtkim , pred nedvnim ,
pred kncem , pod krj, pod vee r , pod no,
p ri kr aju, p ri te j prii,
pri vsm tem
rzen tga
skz in skz, skdz blj, sk z ve, skzi mnj, slj ko p rj, s poti,
s p ota, s som
v prvo, v drugo, v trtje, v krju biti, v krj d ati, v strn stopiti,
v ni d ev a ti koga
z dma iti, za s ( za m alo asa), za gotvo, zrn mlo se zdeti,
zaradi tga, za trdno (vedeti) itd.
7. V ezniki
60

S k u p a j piem o: akorvno, bdisi, eprv, ervno, etdij dsi,

dasiprv, dasirvno, dasitdi, m edtm , njsi, nai, niti, potm , zakj,
zalgadelj, zatrej.
N a r a z e n piem o: n le mpak tdi, ne sam mpak
(tmve, mrve) tudi, im ve tem bolje, im bolj tem m nj,
im blie tem hje, m nj ko, blj ko, dlj ko, br ko, m edtem ko,
hitro ko, vtem ko.
8 . len k i
61
S k u p a j piem o: tle, tkle, tstile, tule, tmle, sedjle, prjle,
el, vndarle, takle, tjle, smle, tkenle itd .; li, jli? kjti, nti,
niti, kkti; le-t, le-ni gl. 74, 3.
N a r a z e n piem o: j li r s f v li? k d or si bodi, kr si
bdi,
kjr si bodi, km or si bdi, kkor si bdi, kder si bdi, gorj si ga
lo v eku ipd.
len ek k o l i piem o sk u p a j ali n a ra z e n : kdorkoli, karkoli, kjer
koli, kamorkoli, kakrenkoli, katerikoli ali kdor koli, kar koli, k je r kolt,
koder koli, kam or koli, kakren koli i t d

O rabi naglasnih znamenj

02

V n av a d n i pisav i nam ra b i t r o j e n ag lasn ih zn a m e n j:

o striv e c n a vseh d o l g i h n a g l a e n i h zlogih, razen n a
iro k em e in o: sedi, sdi, d, sma, sam, mra (iti), ksec, (on) nsi,

42

(ona) vzi, sui; rok, na rke, nog, na nge, pom ld, na pomlad, pro
daja, naprdaj.

streica sam o n a i r o k i h dolgih p o u d a rje n ih e in o: vdi,

lei, eli, kosec, govri, mora (ga tlai), nsi, vozi, prosi, toi;
` k ra tiv e c sam o n a k r a t k i h p o u d a r j e n i h zlogih: m i , v e ,
da, e l, otrk, kup, brt, knj, sedl, Franc.

V n av a d n i p isav i rabim o n a g la sn a zn a m e n ja le te d a j, k a d a r
hoem o n a p o u d a re k ali izgovor sam o g lasn ik a p o s e b e j opozoriti.
T a k i p rim e ri so:

63

1. v k r a j ih o b lik a h 3. os. m n. in v sed. d ele n ik u n a

n. p r.:
le, strm, trp, nes, m r jo, re ko, t r o ; gred,
k u p u j ;
2 . v rod. mn., n. p r.: knj, voz, otrk, kz, rk, nog; voda, gor,
desk, ovc, en ipd.; v ta k ih p rim e rih je nap an o p isa ti streico ;

3. p om enski razloek v p o u d a rk u ali izgovoru sam o g lasn ik a

p ri sicer en a k i besedi: d d da, sdi sed, sedel sedl,
svt svt, v d i vedi, n osi nosi, hiti hiti, govori govri,
mi mi, moli mli, ui i, bdi pam eten ne bdi se
z volom, prete dre voda voda prete, veliki ljudje vliki ljudje;
4. k a d a r hoem o p o seb ej zaznam ovati rite m (v pesm i) ali zab ra n iti n ap an o p o u d a rja n je : Skrita nobna bil ni zvzd ti neb poe
zije, sldnji je bil ti doma jzik omikan, un. (P reeren ) V mladosti
v n d a r trdnie so m ree, toda: Mladost, v e n d r po tvoji t m n i
zarji. T e m n je no in stresa grom oblake. (P reeren) Oi so iskale,
nal so, ne dom, vse ve: domovino. (upani) Vod nam kolesa,
mehove nam ene. (Zupani)
5. besede, k i se v e k ra t napano p o u d a rja jo , k a k o r: pzduha,
vruh, svtovati, vrujem , vrujem , m oldujem ipd., in m a n j znane
besede, zlasti n are n e: m ek m ek, rdina, samtenice, koruzinje,
kenica, kolnik, rpie, dteljie, pozvain, r ori ipd.

Loila
M odulacijo glasu in p resle d k e, s k a te rim i v govoru veem o in
loim o pom enske enote, zaznam ujem o v pisavi z l o i l i . N e k a te ra
teh im ajo o b je k tiv n o logino v red n o st in so p o tre b n a za la je in
zan esljiv o ra z u m e v a n je p isa n eg a je zik a , zato so doloena p o p ra v o
p isn ih p rav ilih . V asih p a p isa te lj z loili iz ra a osebno ali ustveno
raz g ib an o st; ta k a loila so o se b n a in z a n je ni splono v e lja v n ih
p rav il.

43

64

Pika
65

P iko ( .) stavim o:
1. n a koncu p ro steg a ali zloenega p rip o v ed n e g a sta v k a: Dol
gost ivljenja naega je kratka. Zem lja zelenino dviga, nad teboj jo
v loke boi.
2. p ri n a v a ja n ju del za posam eznim i enotam i naslo v a, n. p r .:
R usko-slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Pretnar. Slovenski knjini
zavod v Ljubljani.
N a naslovnih stra n e h in p ri slovesnih n ap isih v t i s k u iz
teh n ino estetsk ih vzrokov ne stavim o pik. P ra v tak o ne za tis k a
nim i naslovi v k n jig i in asopisu; p a p a jo n av ad n o p o stav ljam o
v p isav i z r o k o .
3. za k ra tic a m i: 4. t. m. (etrteg a tega m eseca), 1.1848 (leta 1848);
zv. II, str. 240 (zvezek II, stra n 240), l. 5 ustave.
4. za v rstiln im i tevniki, gl. 57.
B r e z p ik e se p iejo k ra tic e za d e n a r , m e r e , u t e i , k e
m i n e p r v i n e in ta k e k ra tic e , ki se p ie jo z vlik im i zaetnicam i:
din (dinar), m (m eter), km (kilom eter), l (lite r ), hl (hek to liter), g
(gram ), kg (kilogram ), dkg (dekagram ), S (veplo), Fe (elezo), H20
(voda); LRS (L judska re p u b lik a S lovenija), FLRJ (F ed erativ n a lju d
sk a re p u b lik a Ju g o slav ija) ipd.
S tre m i p ik am i ( . . . ) zaznam ujem o nedokonano m isel ali ustvo:
Grobovi tu lijo ... Tja bomo nali p o t... B e i... vse b e i... 0, kaj bo
z vami, vi m ejniki tirje, Celovec, Maribor, Gorica, T rst? ...
V p ra a j

66

V p ra aj ( ? ) stavim o:
1. za sam ostojnim i v p raa ln ic am i: K je? Kdo? Kdaj? Kak? em?
A ? Kam, m isel? Tu? P reko morja? In ni ti m ej? Povej mi,
kodrolaek moj, doklej?
2 . za neodvisnim i v p raa ln im i sta v k i: Ves, poet, svoj dolg? Nima
ni besed? K aj zagrinja se v m olk? K aj m e ne vidi, sin? A h, mladost
ti moja, kam ula si, kje si? K aj pojete pomlad? K aj vriskate prostost?
K aj si? Fantom? Izrodek dom iljije?

Na koncu odvisnih v p ra a ln ih stavkov sto ji loilo, k a k o r ga

te r j a glavni sta v ek : Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se kruh
slui. Povpraevala sva ga, ali je videl nao m ater. Ne vem , zakaj j tako
alosten. Ne sprauj, kaj sme, esa ne! Zakaj m e vprauje, kaj m i je?

44

K lic aj
K licaj ( ! ) stavim o:

67

1. za sam ostojnim i m edm eti, v zk lik i in zv aln ik i: Hej! Joj, pre-

joj! Fej! N ikdar! O, skaeno vino! O, vi p oeni vri! Strune brez

naega glasu! Zvite strune brez glasu! Prazni, peni vri! Vino zavrica! Moj Mate, j, m oj Mate! H m burk, H m burk! klie ji
z v o n ... Krasna si, bistra hi planin! Joe! Tine!
2. n a koncu neodvisnih velelnih, vzklicnih ali eleln ih stav k o v :
Le ne i pevcev p eti! G lej, posluaj, ti se i jaz sem pred teboj
na sveti! O, sonce j! J, ker ga v globini due utim o! K u j m e, ivlje
nje, ku j! ivljenje naj bode ti delaven dan! Naj uje zemlja in nebo,
kar danes pobratimi poj!
N a koncu odvisnih velelnih, vzklicn ih ali elelnih stav k o v sto ji
ta k o loilo, k a k o r ga te r j a glavni sta v ek : Naroil nam je, da bdimo
oprezni. Saj sem m u rekel, naj ne nosi oroja s seboj. Svetoval m u
je, naj m u nekaj asa ne hodi pred oi. A li ti je res ukazal, da pojdi
iz hie? A li ti nisem rekla, da ne nri po v r tu ? Terjaj ga, naj takoj
plaa! Pii m u, naj se oglasi!

Vejica
Z v ejico ( ,) loim o:
1. b esede in posam ezne stav n e lene:

68

. z v a l n i k e , p o u d a r je n e m e d m e t e , sam ostojn e t r d i l n i c e
i n n i k a l n i c e od celo tn eg a sta v k a : Oe, od m edu mi dajte sat
prelep! Pojdi, m oj sinko, na pot! Naprej, zastava slave! Joj, kam bi
del! Ostrigli, oh, so m i peruti! Ne, tega ne dam! D, tako je! P, e
ena reitev je. Nikr, ne bo dobro. Sevda, tega ne tajim.
2.
p r i s t a v e k (apozicijo) od besede, k a te ro p o ja sn ju je , e sto ji
z a n j : Pri Preernu, najvejem slovenskem pesniku, so se uili vsi
kasneji pesniki rodovi. Od m ene, svojega prijatelja, tega vendar ne
priakuje. V nedeljo, 9. maja, bo obletnica osvoboditve.
D o k u m en tarn o se v d a t u m u pie v ejica : V Ljubljani, (dne)
7. aprila 1948 ali Ljubljana, (dne) 7. aprila 1948.
3. i s t o v r s t n e p r ire je n e s t a v n e l e n e b rez v ezn ik a:
a)
k a d a r n a t e v a m o stv ari, la stn o sti ali doloila: Polje, vingrad, gora, m orje, ruda, kupija tebe red. Iglica gre skozi o plen, bla
zino, soro in os. Bila je mona, bistra, oblastna enska. Nai ljudje pa
so padali v K rkem , v Dragi, v Dachauu, v Celju, na Rabu. Oglaali so
se ptii tukaj, tam kaj, vsepovsod.
N e stavim o p a vejice, e so ta k i stavni leni zvezani z v e
zalnim i v ezn ik i in, pa, ter, ali, ne ne, niti n iti, tako kakor:

45

Svinena toa in d e i krvav in solz potok in blisk in grom. Oe pa mati

e ivita. Stopi ven ali noter! Ni ga ne (n iti) tukaj ne (n iti) tam. Slana
je bila (tako) veraj kakor danes. P re d kakor in kot = ko ne sta
vim o vejice, e n e v eeta p opolnih stav k o v (gl. 69, 3), n. p r.:
Skrbel je zanj kakor pravi oe. Rde ko kri. Sedaj vem toliko kakor
prej. Sinoi je pela ko slavek ljub. To v e lja le za p rim e rja ln i kakor,
kot (ko), ne p a za d o p u stn eg a (gl. 70, 4 c).
N e stavim o v ejice m ed p rila s tk e ali p rislove, e niso p rire je n i,
m arv e so povezani s sam ostalnikom v enoto ali m ed seb o j odvisni;
ta k i leni se ne dad vezati z veznikom in, n. p r.: lepa velika no,
pouni kem ini poskusi, najlepe pomladansko cvetje, sami nai stari
vojni tovarii, hud politini boj, pod ljubo domao streho; tam dale
n ekje za gorami, natanno ob sedm ih zjutraj, ni tako strano hud ipd.
b) k a d a r p o n a v l j a m o iste b esed e ali cele izraze, n. p r.:
O, bratje, bratje, priel je dan. O vi, vi z naim pism om , vi z nao
besedo m oje kam , kam ste pahnili sebe in n a s? A danes, d a n e s ...
kako je nam? Mi gremo naprej, m i gremo naprej, m i strelci.
N e stavim o p a v ejice m ed ta k e izraze, k a d a r s p o n o v itv ijo
le s t o p n j u j e m o : zdaj zdaj bo tu, ko j ko j pridi, br br, zelo zelo rad,
hud hud pogream, km alu km alu bi m e bil, hitro hitro bi, veliko
veliko im am povedati ipd.
c) k a d a r i z p o s t a v l j a m o stavni len, k i ga v sta v k u n a
dom ea zaim ek ali p rislo v : Sin, t ti bo ele zagodel. .V Parizu, tam
se je ustavil dalj asa. V m ojih mladih letih, takrat (tedaj) je bilo vse
drugae. Povpraam ga, nevernika.
69

II. posamezne stavke:

1.
v p r i r e d j i h , e niso zvezani z in, pa (vezalnim ), ter, ali
(loilnim ): Voda gine, pada, sahne. Na nebu zvezde sevajo, na vasi
fantje pevajo, poj glasn, poj lep, pri srcu pa jim je hud. Dobra
kritika ne podira samo, am pak (tm ve) tudi zida. Oi imajo, a (pa)
ne vidijo, uesa im ajo, toda ne sliijo. Od nekdaj lep so L jubljanke
slovele, aV lepe od Urke bil ni nobene. Vse ima, vendar ni zadovoljen.
N e sto ji p a vejica, e so sta v k i zvezani z in, pa (vezalnim ),
ter, ali (loilnim ): Pozval nato krdela sem in prila so hrume. Za
blagoslov sem roke vzpel ter kliknil sem krepk. Povsodi se m aham
kot vrst korenjak pa delam pa baham pa pijem tobak. A li delaj ali
pjdi! AV src m i drugo ustvari al' poakaj, da to bit v prsih neha.
P re d in, pa, ter sto ji vejica, e jo za h te v a sp re d sto jei sta v ek :
Sava nastane iz dveh rek: iz Save Dolinke, ki izvira blizu Rte, in Save
B ohinjke, ki prihaja iz Savice. Gospodar pokae hlapcu sm reko, kt naj

46

jo poseka, pa odide domov. Velik je razloek m ed zakoni, k i vladajo 69

nae svobodne sile, in zakoni, ki vladajo nae telesne sile.
Vsi d ru g i p rire d n i v ezn ik i te r ja jo vejico.
2. v p o d r e d j i h : a) o d v isn ik e od g la v n ih stavk o v : Povej mi,
s kom hodi, in povem ti, kdo si. K jer hodi, mu je s trnjem pot posuta.
A k ' pa naklonijo nam sm rt bogovi, m anj strana no je v rne zem lje
krili, ko so pod svetlim soncem suni dnovi!
b) o d v isn ik e iste sto p n je m e d seboj, e niso zvezani z in, pa
(vezalnim ), ter: I n vedela sva, kje kosi m ladijo, kje drozdi, kod divji
mo hodi, kje vite se skrivajo v gozdi.
N e stavim o vejice, e so o d v isn ik i iste sto p n je zv ezan i z in,
pa (vezalnim ), te r; Samo te vem, da pred oblije nje ne sm em in da
ni mesta vrh zem lj, kjer bi pozabil to gorj.
c) o dv isn ik e raz lin ih sto p e n j m ed seboj: Ne vedel bi, kako se
v strup prebraa vse, kar srce si sladkega obeta. Milo se m u je storilo,
ko je prem iljeval, kako ga ima rada, kako skrbi zanj, kako m u stree,
kadar je doma. Cesarina je bila alostna, ko ji nihe ni mogel razloiti,
kdo je vitez, ki le zbil jabolko, in kam je zginil.
3. Vsi p o d r e d n i v e z n i k i te r ja jo vejico. T udi kakor za h te v a
v ejico v popolnem odv isn ik u : Povedal je, kakor je slial. Padel je,
kakor je dolg in irok. Bolje govori, kakor pie.
4. K ad a r si v zloenem sta v k u sle d ita d v a v e z n i k a , stavim o
vejico po logini zvezi: Votlina je suha in, ker je ne dosee nobena
sapica, tudi topla. Medveda je priklenil k skladanici in, ko je spet priel
divji mo, sta se sprijela. 2iv naj vsi nardi, k i hrepen doakat dan,
da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Le pii m ateri, da,
e ne bo denarja do sobote, ne bo ve stanoval pri nas. Skusili ste, da,
kdor se iz prvega prenagli, se km alu upeha. Le otevaj me, zakaj, e si
huda, te imam e najraji.
5. V n e k a te rih zvezah p a so, zlasti v za etk u stav k a, s e s t a v
l j e n i v e z n i k i dobili pom en en o tn ih izrazov, ki jih piem o danes
b r e z v ejice : In e pogledamo v loveko duo, je stvar ista (ne:
In, e...) e prej ko ( = p reden) se je zasvitala zarja, je zadonel glas
od nekod. In pred ko (= p reden) pretee let' in dan, do m atere pride
list poslan (P reeren e pie: In pred, k o ...). A l ak' ne znebi se srnih
ran, nazaj spet pridi ez let' in dan. T ak i se sta v lje n i vezn ik i so e:
in vendar, prcej ko, br ko, potem ko, vtem ko, m edtem ko, namesto da,
e da, kaj da, res da, kako da, in e == pa e v pom enu eprav.
III.
v rin je n e , vm esne in o k ra j a n e sta v k e od celo tn eg a sta v k a: 70
1.
p re d v r i n j e n i m i s t a v k i in za njim i, n. p r.: Dale, n e vem
kje, se je oglasil vig ptika. P oglejte" m i pravi Teva, tistole skalo

47

70

tam spredajZ" m u bo nam, vpraam, prazno pogorie? Jurko, ne bodi

len, je pobral kost in jim nam latil rebra.
G lagolske izraze, k a k o r kaj vem k je , kdo ve ka j, ni da bi ipd.,
obutim o k o t p rislo v e in n e piem o v ejice : Kdo ve kdaj se je e
naselil. O knjigi ni da bi govoril.
2. p re d razlinim i v m e s n i m i d o s t a v k i in za n jim i, e
n a ta n n e je doloajo, o m e ju je jo , p o p ra v lja jo , raz lag a jo , p o u d a rja jo ,
k a k o r: Za vas vse, tudi ivljenje. O knjigi, ali bolje brouri, ni vredno
govoriti. Regionalizem, t. j . ut za krajevne posebnosti, je v literaturi
spet oivel. Meane, posebno (zlasti, predvsem ) izobraence, so ostro
nadzirali. Preeren je bil, kakor znano, po poklicu odvetnik.
V ejico stavim o tu d i p re d b esedam i: kakor, n. pr., in sicer ipd.,
k a d a r u v a ja jo n atev a n je.
3. n e d o l o n i k , k a d a r nadom ea ra z irje n i odvisni p rila stkovni stav ek z da (da bi, ne da bi): Im el je resno voljo, povrniti stor
jeno kodo. Nikdar ve se m u ne bodo povrnile elje, po D unaju razsajati.
N e loim o p a z vejico nedolonika, k a d a r v sta v k u nadom ea
o sebek ali dopolnilo, n. pr.: Po toi zvoniti je prepozno. Elektrine ice
se dotikati je smrtno nevarno. Ni se m u ljubilo vsak dan navsezgodaj
hoditi na goro. Branil m u je hoditi ez travnik. P rijatelji so bili priprav
ljeni zanj se rtvovati.
4. o k r a j a n e stavke, in sicer a) delenike, b) p rire d n e in
c) p o d red n e :
a) k a d a r im a d e l e n i k poleg sebe k ak o p rislo v n o ali p re d
m etno dopolnilo in nadom ea odvisnik: Prijazno m eketje vrh skale,
sta kozi vabili k sebi ovce. In glej, m ladenek (pesniko) cvetni zbor,
slavilno pesem prepevaje, srebrne strune prebiraje, privre ez prag na
beli dvor. 2l jim lahko no, so se poslovili. Priedi m imo okna, je
M artinek zagledal Kvasa. Vidi, kako te prav ui," je dostavila ena,
stopivi v izbo. Pregledala je vse, zaeni v kleti pa vse do podstreja.
Slednji ga je zavrnil, reko: Kaj pa to tebi m ar!" Sklep, sprejet na
zadnji seji, je treba na novo pretresti. Ualjen zaradi neuspeha, ni priel
k slovesnosti (rom anizem ). udno se opotekajo, je hodil po sobi.
N e loimo p a delenikov z vejico, e so p rila stk i ali p ro sti
p rislo v i: Pretei prej oblak na polja ulije de krotak. Opotekaje se je
hodil po sobi.
b) o k ra j a n a p r i r e d j a : Danes lovek, ju tri rna zemlja. Meni
lu, tebi klju. Oba bova dala, nekaj ti, nekaj jaz. Rad ima drubo, a e
raji lepo knjigo. Vsi so krivi, tudi on. Ne dela doma, marve v tovarni.
e velja to zanj, kaj ele zate. Bil je nekoliko neroden, nekoliko ne
maren. Saj ni le neum en, am pak tudi hudoben. Slike m i niso bile po-

48

sebno ve, zakaj, ako bi bil kdaj oten, bi m i bilo ob njih e tee
pri srcu. N isem oster, da bi vas alil, marve, ker bi rad kaj naredil
iz vas. N ekaj pa vam obljubim, namre, da km alu pridem spet.
c)
o k ra j a n a p o d r e d j a : eprav e v letih, e zm eraj ka j dela.
Dasiravno zdrav in moan, bi le posedal in lenaril. PJoa bom, kadar
ti. Kolikor bo dal on, toliko jaz. Pomeniva se p rijateljski, te ne, zbeim
takoj. Sosedje so hodili k nam , pa
zato, ker je bila n aa hia lepa,
ampak zato, k er je babica znala toliko lepega povedati. Kakor siromaen,
je bil 'vendarle po svoje bogat. T oda: Zdrav je kakor riba v vodi
(gl. 68 , 3 a).

Podpije
P o d p ije ( ;) loi posalnezne sta v k e k re p k e je k a k o r v ejica, 71
a ib k e je k a k o r pika. Stavim o ga:
1. m ed p rire d n im i neodvisnim i sta v k i, k i p a so m iselno v e n d a rle
celota, n. pr.: Dokler je lovek mlad in krepak, je ves svet njegov;
kamor poloi trudno glavo, tam je doma; vse m u je prijazno, vse m u
vrata odpira in srce. M olek je trkal in trkal; napsled so se vrata
odprla in na pragu se je prikazala enska pri kakih tiridesetih. Hodi
le dalje, bila bi nama luknja pretesn; poii si lepega prostora! Ne
koliko dni sta se dobro imela; bil jim a je kratek as.
2. v d a ljih stavkih, zlasti v p ro tiv n ih , vzronih ali sk le p aln ih
p rire d jih , n. pr.: Stara slovenina le im ej svoje pravice; nai zalo
ne jem ljim o njenih! A li bi sprejel tudi m oj odgovor, ne vem ; vem
pa, da ga nisem utegnil pisati.
3. v m nogolenski p erio d i loi m iselne o d stav k e: To srce
Ustvarjeno je za ljubezen, a vdano sprejm e, kar m u as odmeri; sedaj
v sovratvo hip ga klie jezen; le malo naj poije v lepi veri: da je
lovetvo vse ena druina, da vse narode en sam up preveva; da blago
slovljena mi domovina 'v svobodi dela, sanja in prepeva; da je na tleh
nasilja in napuha objest; la, rop, krivica iri prevara na brzdi; da pra
vica ni ve gluha, potenje po temnicah se ne stara; da n i poniglavost
povsod na vrhu, da e ne mora klanjati ji ednost; da je m alik trinotva,
znotraj trhel, na zunaj zgubil ve blesket, vs vrednost.
V
k r a j i p erio d i loi p ro re k od p o re k a : Ko izgublja jeseni pri
roda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom; tedaj
se zano zbirati po ledinah in zvonikih ptija krdela.
D vo p ije
D v o p ije ( :) stavim o, k a d a r hoem o opozoriti n a k ak o besedo
a li stavek. Piem o ga:
Slovenski pravopis

72

1. p re d n a te v a n je m posam eznih stv a ri ali tok v o d stav k u ,

n. pr.:, Treba je bilo e sto rei: pialke iz vrbe, strelice za lok, opisati
pastirsko palico, da je bila modrasasto lisasta. Im el je tri sinove: D im i
trija, Vasilija in Ivana.
2. po p rip ra v lja jo ih sta v k ih , k a d a r je izrek, ki se n ap o v e d u je ,
zvezan z n jim b re z veznika, n. pr.: Vpraam vas: ali veste, kaj je
s k rb ? Pti na veji se ti sm eje: jaz sem pred teboj na sveti! In kot
bila je bela njena roka, spoznal sem jo im e ji je: Bolest. G lej to
drevo: za usodo n it ne vpraa, a veino se bori za svoj n a m e n . . . Narod
vas bo preskual kakor vre lonar: ne zvoni m i, ne poje, nisi m i
ognja prestl, v pei, vr, si pil pro m ed repinje, rep!
3. po napovednem sta v k u p re d p rem im ali dobesednim go
vorom : enska je vpraala: Kaj bi radi?" Neznanec je vpraal:
Je oe doma?" enska je odvrnila: Ne, m islim pa, da km alu pride.
Kar noter stopite!" V ta k em p rim e ru piem o za d v o p ijem z veliko
zaetnico (gl. 3).
4. sred i m nogolenske periode, d a se loi p ro re k od p o re k a :
Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkaejo, kako so gospo
darili z izroenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeleil vesoljne
loveke om ike: bi se sm el mali slovenski narod brez strahu pokazati
m ed drugim i z drobno knjigo, kateri se pravi: Preernove poezije.

Pomiljaj
73

P o m ilja j ( ) nam ra b i:
. d a loi v rin je n i sta v ek (apozicijo) od celotn eg a sta v k a: S pri
jateljem tudi jaz imam prijatelje sva la poasi po drevoredu.
Kom aj je zatisnil oi lovek bi m islil, da je m inila le m inuta se
je zbudil in dan je bil. N eki francoski literat bogvedi kako je im e
nesreneu! je iznael besedo impresionizem .
2. d a m oneje p o u d a rja n a s p ro tje : Rastel sem in dorastel
spoznanja ni bilo. Nisem videla am pak pravijo. Jezik lepo govori
prazno je tvoje srce. Sm ej se krivici, p lju j ji v obraz krivica ostane!
Pa da je sam bera nad berai skorje kruha m i ne bo odrekel!
Im e li smo jih dali smo jih vam. iveti um reti je usoda naa.
Glej, rojstvo sm rt, en pom iljaj je vmes.
3. k a d a r hoem o k ak o besedo ali m isel po seb ej p o u d a riti: Pri
jatelj to je beseda vseh besed. Skrb to je vse trpljenje ivljenja.
Hej oblaki preko polja kam ? Pisana procesija vas je kdo bi vas
pretel, kdo bi vam vedel im ena? Srce, eljno lepote, oko, nepokvarjeno
ter za lepoto sprejem ljivo to je vse, esar je treba loveku, da spozna
um etnost ter jo uiva.

60

4. da izreeni m isli d o d a ja razlago z o k ra ja n o p rim ero , e lip

tinim stavkom : Im eli smo ljudi v poljani cvet, im eli smo jih
vrhu gore hrast. ez goro svetel konj je planil zarje val.
5. d a n ak a e neizreeno m isel: Takoj tiho, le ne !
m islile,
da sem ? Ti si izm ed tistih . Tisti veer . Brati bi povedala,
pa . V ta k ih p rim e rih nam ra b ijo vasih tu d i tri p ik e ( . . . ) .
V asih stavim o nam esto p o m i lja ja tu d i vejico, zlasti v p r i
m e rih pod i.
V ezaj

V ezaj (-) stavim o:

1 . n a koncu vrste, k a d a r razzlogujem o besedo

(gl. 50);
ali p ren esen o
tesno povezani: proga Ljubljana-Trst, amac-Sarajevo; Wolf-Pleternikov slovar; slovensko-ruski slovar, rusko-slovenski slovar; volk-glad;
pesem -m olitev prevraa se v kletev, spi car-ponos; prezirljivo-ponosno
je el m im o, trpko-alosten, olto-rde, rno-belo ipd.;
3. za lenkom le, p je p re d kazaln im zaim kom ali prislovom :
le-td, le-t, le-tega, le-tem u, e-t, le-ni, le-na, le-no, le-nega, le
onem u, le-nim ; le-sm, le-tam, le-tu ipd.;
toda: tale, tole, tile, tehle, tegale, onile, onale, onole, nimle,
takle, takle, tamle, tule, sedajle, todle, iele, vendarle, prejle; jeli,
jelit e, to da ka-li;
4. m ed se stav n a d ela zloenk, e je p rv i del zn a k a (tev ilk a
ali rk a), d ru g i p a s rk am i pisan a beseda, n. pr.: 25-letnica, 40-dnevni
post, 24-urna seja, 35-minutna zamuda, 48-kilomtrska proga, 12-krtna
premo. Gl. 57, 7. D -dur [d d u r ], g-mol [g mol), -jevski, b-jevski
[bjeuski] znak, -jevske osnove, r-ov [rov] znak itd.
2 . m ed dve razlini besedi, ki pa sta stv a rn o

N a re k o v a j
N a re k o v a j ( ) nam ra b i:

75

. d a za zn a m u je p rem i ali dobesedni govor: I n sto in sto glasov

grm i: Reitelj Jefte naj iv i!" ul sem vdovice jok: Moj Mate, j,
m oj Mate!" Kaj se me dotika? je vzkliknil Jernej. Ne brani se,
Jernej, ne brani se pravici!" je r e kel mladi sodnik. Hlapec v a ,
odgovori sodnik, ni ubit. V ta k ih p rim e rih stavim o d ru g i n a re k o v a j
zm eraj za loilom.
2.
d a po seb ej ozn au jem o posam ezne b esede ali sta v k e k o t n a
slove ali jim d ajem o p rav doloen pom en: Partizanka" je priplula
zgodaj zjutraj v luko. Preporodovci" so se zbrali sredi gozda. D ivji
petelin jam e skrtati", potem poi" in prevre in nazadnje zabrusi",

51

pravijo lovci. Z geslom v slogi je m o so li v boj. Od ae opojnosti

do Zim zelena pod snegom je dolg razvoj.
K a d a r je tre b a m ed b esedam i v n a re k o v a jih n a v a ja ti k a k e
d ru g e b esede z n a re k o v a je m , te d a j u p o ra b lja m o ap o stro fn e n a re k o
v a je ( , ): Janez pripoveduje: Bil sem za prio i sodnik m e je vpraal:
,Kaj ve o tatvini pri sosedu? Povedal sem po pravici: , Videl sem samo
p ete.' L evstik pie: Cegnarju se njegov ,Pegam in Lambergar ni
p o sreil uje iv-iv? To je ,ivio' zdaj je stareina mladi n a p il"
V asih p ri razgovoru dveh oseb o zn a u jejo p isa te lji besed e
p rv e g a z enojnim , besede d ru g eg a p a z d v o jn im n a re k o v a je m : Pa
ne bo jih nazaj ve ?
to so vse tebi p ustili, kar ti si jim trosil
pozim i, so zdaj ti v r n i l i
N e k a te ri p is a te lji u v a ja jo p rem i govor s p o m ilja je m nam esto
z n are k o v aje m , zlasti p r i dvogovorih.
O p u a j
76

O p u aj () je v k n ji n i ra b i je z ik a p ra v z a p ra v n ep o treb en ,
k e r ne smemo o puati sam oglasnikov; ra b i p a nam , d a z n jim
zap isujem o lju d s k i govor; zlasti pogosto ga sreu jem o p ri s ta re jih
p esn ik ih , v n a ro d n i pesm i in v p reg o v o rih : Da b' ka ja m e iz
tvj9ga svta speljla ne bila, goljufiva kcal K a k bi b la rda in
cveteia. Spredaj ilce, zadaj viVce, v sredi usta, kam en hrusta.

Kratice
77

N e k a te re b esede v pisav i red n o zaznam ujem o z doloenim i

rk a m i ali znaki, a jih berem o, k a k o r d a so popolnom a izp isan e:
m [m ter], l [liter], kg [kilogrm , kila], km [kilom ter], q [cnt],
m 2 [k v ad rtn i m ter], itd. [in t k o dlje]. To so k r a t i c e .
P ri m e d n aro d n ih in dom aih s p l o n o r a b lje n ih k ra tic a h se
m oram o doloenih zn a m e n j d r a ti do p ik e n atann o , d a n e n a sta n e
zm eda; tak o m oram o n. p r. loiti l liter od L leta, g = gram
od g. = gospod ipd. K a d a r si k ra tic e n a novo p rik ra ja m o , m o
ram o g le d ati n a to, d a bo pom en im lae razv id en , gotovo p a ob
p rv i u p o rab i razlon in doloen. P ri b r a n ju red n o u p o rab ljam o
celotno besedo, k i jo k ra tic a zazn am u je, n e sam o za p isan ih rk,
n. p r. 2 km [dv kilom etra], S del [tri d c ilitre, dci], 5. L m . [petega
t g a m seca]; vasih se slii [din, t d] nam esto [d in rjev , in
ta k dlje], a to so iz jem n i p rim e ri.

52

N oveji as so se o k ra j a v e m ono ra z irile v n e k a te rih znanstv en ih p anogah, zlasti k e m ija si je s svojim i fo rm u lam i u s tv a rila
m e d n aro d n a z n a m e n ja za sp o raz u m ev a n je o kem inih snoveh. T eh
k ra tic p ri b r a n ju n e ra z re u je m o v n jih v sa k d a n ji pom en, m arv e
jih rk u je m o , p r i em er si im en a rk vasih p rila g aja m o , n. p r.:
H2O [h dv ], ne [vda]; NaCl [n c l], ne [k h in jsk a sou ],
a tu d i n e [ncl]; CaC03 [c c tri], ne [apnnec ali cco]. S eveda
u p o rab ljam o ta k e fo rm u le samo v strokovnem jezik u .

77

V
h itre m tem pu sodobnega iv lje n ja je ta k n ain o k ra j e v a n ja
p rie l tu d i v v sa k d a n jo rabo. U p o ra b lja m o g a zlasti p ri n a v a ja n ju
se sta v lje n ih in z m e ra j e n a k ih naslovov (del, drav, u p ra v n ih enot,
o rg an izacij, listov itd.). N e k a te re so si iz sestav n ih delov u stv a rile
novo im e z enotnim p o udarkom , n. p r.: Naprza = n ab a v n a in pro
d a jn a zadruga, B eneluks = B elgija, N izozem ska (Need erlan d ), L uksem
b u rg ; Unrra, nrrino blago ipd. D ru g e o k ra ja v e so o sta le p ri rk o v
n ih zn akah, k a r je razv id n o iz v lik ih rk. T e b erem o ali s celo t
nim p rav im im enom (tako z m e ra j p r i asopisih, delih, s ta re j ih
u stan o v ah) ali p a jih rk u je m o k o t p ra v e fo rm u le: LZ [L ju b ljn sk i
Zvn], SB L [Slovnski b io g rfsk i lksikon], SNP [Slovnske n ro d n e
psm i], ZN [asopis zai zgodovino in naro d o p isje], ZDH V [Znnstveno d r tv o za h u m a n istin e vde]; ta k ih p rim e ro v n ik o li ne
rk u je m o ; FLRJ [F ed erativ n a lj d s k a re p b lik a Jugo slav ija] ali p a
[f l r j]; KPS [K om unistina p r tija Slovnije] ali p a [k p s]
itd. V asih k a k a rk o v n a zn a k a izjem no vodi v novo besedno
izg o v arjav o , n. p r.: KLO pogosito iz g o v a rja jo [kl] nam esto [k l ].
Z arad i ta k e g a u s tro ja k ra tic e v pisavi n ik o li ne d o b iv ajo k a k ih
o brazil. V sta v k u jih p a sm em o u p o ra b lja ti le tako, k a k o r za h tev a
celo tn a b esed a ali naslov, ne da bi jih k a r m ehanino lep ili n a
d ru g e besede. T ako pom eni m: I m [m ter], 2 m [m tra], S m [m tre],
5 m [mtrov], pri 10 m [m trih], k 6 m [mtrom] itd. Piem o zm eraj
enako, b erem o p a po stavni zvezi. K ad a r p a rk o v n e zn ak e
rk u jem o , o sta n ejo seveda z m e ra j n ep reg ib n e. Piem o in govorim o
to re j: V L Z [L ju b ljn sk em Zvonu] beremo. ivljenjepis je iz SBL
[Slovnskega b io g rfsk e g a lkskona]. Od MLO [m stnega lju d s k e g a
o d b o ra ali m l ] je prilo. Politika Z D A [Zdrenih d rv A m rik e
ali z d ] je nasprotna ZSSR [Zvzi svtov socialistinih re p b lik
ali z s s r]. Pri VS [V rnostnem svtu] v OZN [O rganizciji z d ru
en ih n ro d o v ali z n] so razpravljali. Naloge A F [A ntifaistine
fro n te en ali f ] so bile doloene na L kongresu (ne: AF-a,
A FZ -eja, A FZ a ipd.).

53

S
k ra tic a m i tu d i ne m orem o d e la ti zloenk in izv ed en k ; zato
n e m orem o pisati, n. p r.: m-drva nam esto m trska drva, l-steklenica
za litrska steklenica, LZ-ov urednik nam esto urednik LZ; ta k o piem o
red n o le: vlada FLRJ, organi LRS, seja CK, pisarna KLO, organizacija
LM , odbor A F in b erem o po z g o rn jih p rav ilih , ne p a: FLR J vlada,
A F odbor, AF-odbor, KLO-pisarna ipd.

Navodila za zborno izreko

78

Z borna ali k n ji n a iz re k a v e lja za govor p re d ja v n o stjo : ola,

gledalie, radio, p re d a v a n ja , govori, rec itac ije , vsako b r a n je naglas,
p e tje , film , gram ofonske re p ro d u k c ije itd., tam je sk rb n o p aziti na
p rav iln o izreko. N ek a j d ru g eg a je pogovorni (k o n v erza cijsk e jezik ,
v sa k d a n ji g o v o r in pogovor k n ji n o izobraenih lju d i. P ogovorni
je z ik sp ro ti n a s ta ja in se stalno ra z v ija , za n j e ni povsem doloenih
p rav il. Z nailne p a so z a n j m a n j iz ra z ita a rtik u la c ija n asp lo h in
vse tis te glasovne sprem em be, ki jih povzroa n e s k rb n a govorica,
tak o predvsem n a s ta ja n je n e ja sn ih sam oglasnikov (red u k cija), n. p r.
[rku, tku, , htu] itd.; sem tejem o tu d i k ra tk o obliko nedolo
n ik a b rez konnega -i, ki im a p ri n e k a te rih glagolskih sk u p in a h
tu d i posebno p o u d a rje v a ln o obliko, n. pr. [hodit, p ro sit, kupovt].
N a o d ru se pogovorni je zik u p o ra b lja ta k o k a k o r n are je , n am re
le te d a j, k a d a r to za h tev a poseb n a situ a c ija d e ja n ja in vloga oseb.
79
S am oglasniki v zbornem govoru so ali p o u d a rje n i ali n e p o u d a r
je n i. P o u d a rje n i sam oglasniki so ali dolgi ali k ra tk i, ed ino p o lg lasn ik
, p isan s rko e, je vedno k ra te k . N ep o u d a rjen i sam oglasniki so
v edno k ra tk i.
P ri p o u d a rje n ih sam oglasnikih p a je raz lik o v ati poleg doline
ali k ra in e e k akovost; ta je p ri e in o izredno iz ra zita; ta k o im a
k n ji n i je z ik i r o k a in (tta, tpem ; nga, bosti) in o z k a
in (grh, dlati; hja, grm vje). iroke sam oglasn ik e o zn aujem o
s streico
ozke z o s t r i v c e m ' .
K ra tk o p o u d a rje n i sam oglasniki so vsi odp rti, iro k i; ozn au
jem o jih s k r a t i v c e m ' (pogrb, strr); le e in o sta v poseb n ih
legah tudi ozka.
N ep o u d a rjen i sam oglasniki so p ra v tak o poveini iro k i; na
njih ovo k ak o v o st ni tr e b a p osebej p az iti; zato jih tu d i p o seb ej ne
oznaujem o, e p rav so v raz lin ih glasovnih legah in v zlogih p re d
p o u d ark o m n e k a j oji.

54

Samoglasniki knjine izreke so torej:

poudarjeni
dolgi
k ra tk i

nepoudarjeni

u
e

N ek a j zgledov: lipa, lp, tta, m ti, rka, m st, muha;

sit, im j, pogrb, brat p s, ropt, kl, napuh;
m siti, sekira, tpec, voznik, vruh.
V
slovenskih n a re jih ta k o navadno k r a j a n je k ra tk ih sam o
g lasnikov v po lg lasn ik ali p a cel n jih popolno o p u an je v k n ji n i
izrek i ni dopustno, ne: [st, dd, k r h ; sk ra, vrh]. P ra v tak o ni
d o p u stn a d ia le k ti n a b a rv n a sp rem em b a k ra tk ih sam oglasnikov
[pru, t k e j, kuv). P ovsod se k ra tk i sam oglasnik, p o u d a rje n ali
n e p o u d a rje n , iz g o v a rja z ja sn o lastn o b arv o : sit, dd, kruh; sekira,
vruh; prv, tkaj, kov.
K ratk o p o u d a rje n a e in o sta zoena, in sic er e p re d istozlonim
j , o p red istozlonim u : [imj, ku , stu , nu) za pisano im ej, kol,
stol, nov. T a oina p ri zapisu izgovora v slo v a rju ni zaznam ovana.
Za p o lg la sn ik a nim am o posebne rk e, piem o ga z e; p aziti
p a je na to, da ga ne izg o v arjam o k o t e, to re j ne [megla, ps, kpec,
spouzek], m arve [mgl, ps, kpc, spouzk] ; v konnikih zlogih
spozna polg lasn ik po tem , da ga ro d iln ik m okega sa m o sta ln ik a ali
en sk a o b lik a p rid e v n ik a (ali p a delenika) n im a ta : kupca, spolzka.
V izgovoru je po lg lasn ik oznaen s rk o .
O p o u d a rk u v zbornem govoru v e lja jo ta le p ra v ila :
1. rasto a

in p a d a jo a in to n a c ija n ista u k az an i k o t p rav ilo ,

k e r ju m nogo n a re ij ne loi ve in bi b ila to re j ta k a za h tev a
za splono rabo n eizv e d ljiv a ; k d o r p a ju loi iz dom aega govora,
ju bo seveda u p o ra b lja l tu d i v zbornem govoru;
2 . v n e k a te rih p rim e rih zlasti p ri i, u in r (sam oglasnem )
se k ra in a le m alo loi od doline; v tak ih p rim e rih je p rav ilo m a
zap isan a dolina (ostrivec), da zapis ne bi z a p e lja l v m oderno vo
k aln o red u k c ijo , n. pr.: podpis, poklic, nap ipd.;
3. p ri besed ah z dvem a p o u d ark o m a loimo v glavnem tri
sk u p in e: a) k a d a r je stra n sk i p o u d are k na prv em zlogu izrazito
dolg in stalen, ga zaznam ujem o z ostrivcem : plmsec, prvir, bgv,
ivrd; b) k a d a r je v m ladih se sta v lje n k a h p rv i sestav n i del

55

80

iz g o vorjen izrazito, je ta stra n sk i p o u d are k zap isan s k rativ cem :

nduren, nduitelj, pdpredsdnik, prdtkm a; c) k a d a r je stran sk i
p o u d a re k (pred glavnim a li za njim ) odvisen p red v sem od p o
m enske zveze (emfaze) ali stavnega ritm a, ni p o seb ej zaznam ovan:
najv, najm nj, najblji, nezadovljen, neverjten, nemoge (emfatino: njv, njm nj, njblji, nzadovljen, nverjten, nmogdce).
81
Pisarni p o d a ja d v a glasova: n av a d n i p re d sam oglasniki,
k r a tk i u p re d soglasniki in n a koncu zloga (besede): klobk,
pejrl [muk, pepu]; k a d a r se tu d i v ti d ru g i legi govori [-1-], je
to v o glatem o k le p a ju p o se b ej oznaeno (razen p ri o b lik ah , k i so
iz slovnice znane, n. p r.: sledi,
ivalmi.
P isan i v se govori n a koncu zloga (besede) k o t u [u ca, p r u ,
u , v u ca]; tu d i v tu jk a h : [uto, arh u ); p re d sam o g lasn ik i in p re d r
ga iz g o v arjam o k o t ustninozobni v: viti, vdeti, vditi, vs [vs],
vz; vrti, vrata,
p ra v ta k o e v p rim e rih : z vrvj, s krvj, pod
brvj, postrvjo; p fe d istozlonim l iz re k a o m a h u je m ed v in u; p re d
istozlonim soglasnikom se v iz g o v a rja ali k o t u a li k o t ti, k a r
je o dv isno od zveze v govoru; pisano vdn govorim o (w dn a li udn).
To v e lja tu d i za p red p o n o u- in za pred p o n o in p red lo g v; gl. v
slo v a rju .
P isa n a lj in n j govorim o razlono v obeh sestav n ih d elih : Ijb,
k n ja; n a koncu zloga (besede) se d ru g i del n e izgovori, p rv i del
(l, n) p a je b o lj iz razito a rtik u lira n , m eh ak in ja s e n glas (bl', kn,
za p isa n o bolj, konj).
V
p isavi ne raz lik u je m o m ed soglasnikim in sam oglasnikitn r;
zaetni n e p o u d a rje n i soglasniki r p re d soglasnikom se m o re v go
v o rn i zvezi sp rem e n iti v sam oglasnikega in te d a j g a v o g latem
o k le p a ju oznaujem o z [r], n. pr. [rde] poleg [rd].
Izglasni zv en ei soglasniki zg u b lja jo v svojem konnem delu
zven; mrz, ld, hrib, bg si p riz a d e v a j govoriti s konnim -z, -d,
-b, -g in po n a ra v i sam i p o sta n ejo ti glasovi n a pol zvenei.
Izgovor soglasnikih skupin ni poseb ej zaznam ovan, k e r je
n ara v n o dan, n. pr. [rasrjen , rasc p ljen , ljcki] za p isano razirjen,
razcepljen, ljudski itd.
82
Izgovor tu jih im en je p r i b l i a n slovenskem u glasovnem u
sestavu; tu ji glasovi u, o, w so priv zeti, sa j so znani tu d i m nogim
naim narejem .

56

SLOVAR

A
a 1. kot im e rke in note v glas. m
neskl.: m ali a, z vlikim A, od
a do ; vseh a ni zadel, sk la d b a
se zane z a ; 2. m edm . se
loi z vejico: A, udovito! A aa,
to se prilee! A, k a j e!
3. vpra. sam ostojna se loi z ve
jico: A, to je rek e l? K aj si
rek el, a P kadar nadomea ali,
ne stavimo vejice: A tak? A
nisem rek e l? A j ? A ni? 4. prot. vez. z vejico: G ovori
tako, a d ela d ru g a e 5. amol, A -d u r glas.
A achen -ena [hen -a] m kr. i.
nem. m esta, ach en sk i -a -o: ~ i
m ir
badon -a m os. i., angel pokonevalec, A badonov -a -o, badonski -a -o; M encingerjev
badon
a b a lie n c ija -e i pr. otujitev, pre
nos pravic na drugo osebo; ab alie n a c jsk i -a -o
ab b [a b j -ja m franc, naslov za
duhovnika; ab b D obrovsky
A b d ra -e , A b d ert -a m ; abd e rt -a m om ejen lovek; abd e rtsk i -a -o om ejn; a b d e rit
stvo -a s omejnost
a b d ic ira ti -am odpovedati se pre
stolu, vladi; a b d ik c ija -e i od
poved; a b d ik a c jsk i -a -o: ~ a
listin a, ~ o pism o
abdom en -m ena m trebuh; abdom in len -lna -o [- ln -] trebuen
bdul H m id Abdul H m ida m
os. tur. i., bdul H m idov -a -o
ab ecd a -e : po abecdi u red iti,
k licati, n ap isati; abecden -dna
-o: ~ o kazalo, ~ i seznam ; abec d a r -ja m, ab e c d aric a -e ,
a b e c d arsk i -a -o, ab ecd arstv o

-a s; ab ecd n ik -a m, abecdnica -e , ab e c d n ik i -a -o;

abecedovti -jem , abecedovn je -a s, ab e ce d n ik o v ti -jem ,
ab e ce d n ik o v n je -a s
bel -a m os. i. ( + belna); A be
lov -a -o (+ belnov -a -o)
a b e r c ija -e z opt., astr. odklon;
a b e ra c jsk i -a -o odklnski
A b esn ija -e i, ab esin sk i -a -o,
A besnec -nca m, A b esnka -e i
a b itu ri n t -n ta m, a b itu ri n tk a
-e i, a b itu ri n ts k i -a -o
b lativ -a [-iu -iva] m lat. im e
sklona; b lativ en -vna -o: ~ a
zveza, b lativ n e o b lik e
ab n o rm len -lna -o [-ln-] pose
ben, nepravilen, nenavaden, boln (duevno); ab n o rm ln o ra z
v it; ab n o rm ln o st -i i
ab n o rm en -m na -o nenavaden, ne
pravilen: ~ o tevilo, ~ i ta len t;
abnorm no velik, ~ o n a d a rje n ;
ab n rm n o st -i i , a b n o rm it ta
-e i
a b o lra ti -am odpraviti, razvelja
viti, zatreti; ab o litv en -vna -o:
~ i zakon, ~ a u red b a, ~ a mo;
a b o licija -e i odprava, razvelja
vitev, ukinitev; ab o licjsk i -a -o
= ab o litv en -vna -o odpraven,
razveljavitven, u kinitven
a b o n ira ti -am se na k a j naroiti
se na kaj, zagotoviti si s plai
lom ali z naplailom, d a ...; ab o
n iran -a -o: ~ i sede oddan,
naroen, najet, naprej plaan s.;
~ a v e e rja naroena, najeta,
naprej plaana v.; ab o n n t -n ta
m odjemalec, naronik, predpla
nik; abonm - ja m: g led alik i
;ab
~ o n m jsk i -a -o: ~ a p re d
sta v a

abortus
movladar, pripadnik absolutizma;
a b so lu tistien -na -o
a b s o lu t rij -a m razrnica, od
pust, odpustnica: p red la g ati, d ati
kom u ~ razreiti odbor (s pri
znanjem , da je dolnost opravil)
ab so lv rati -am zvriti, dovriti,
dokonati, predelati (snov), reiti
(vlogo), opraviti; a b s o lv n t -n ta
m, ab so lv en tk a -e kdor je absolviral
a b s o rb ira ti -am kem ., fiz. vsrkati,
vpijati, vsesati, pouivati: ~ sv e t
lobo, ~ tekoino, ~ p lin ; p o
klic, u rad , s tra s t ipd. a b so rb ira
koga zavzetna; a b so rp c ija -e
vsrkavanje, vpijanje, vsesavanje,
pouitje, v poj
ab stin e n ca -e vzdrnost: ~ od
a lk o h o la treznost, ~ od m esa
vegetarinstvo, ~ od spolnosti
ipd.; ab stin n en -na -o vzdrnosten: ~ o g ib an je, ~ a p o litik a
a b s tin ira ti -am se vzdrati sei ~
od alkohola, p ija e , m esa, ~
od politin eg a d ela ob strani se
drati; a b stin n t -n ta m, ab stin n tk a -e , ab s tin n tsk i -a -o,
a b stin n to v sk i -a -o
a b s tra h ira ti -am k a j o d esa fil.
odm isliti, odmi ljati, posploeva
ti; ~ od esa ne upotevati, ne
raunati s im, ne gledati, ne se
ozirati na kaj; a b s tr k c ija -e
fil. odm iljanje splonih pojmov od
posameznih (naspr. konkretnost);
a b s tr k te n -tn a -o fil. odm iljen,
sploen, pojm oven (naspr. kon
kreten); mat. neimenovan: ~ o
tevilo; obe: sploen, nejasen,
neiv, brez podlage, v zraku; a b
s tra k tn o st -i ; a b s tr k tu m -a
m, mn. a b s tr k ta - k t s slovn.
m iselne besede (naspr. konkrta)
a b s rd e n -dna -o nesm iseln; p r i
g n ati k a j ad a b s rd u m poka
zati nesm iselnost iesa; ab s rd nost -i nesmiselnost

a b o r tu s - a m splav, izpovitek med.;

a b o rtra ti -am splaviti, izpoviti,
naprej spraviti; ab o rtv en -vna
-o splavilen; ab o rtv u m -um a m
splavilo
ab o ta -e z, bo ten -tn a -o, botne -a m, b o tn ica -e , botnost -i
A b rah am -a m os.
~ a vid eti
= 50 let doiveti; A braham ov
-a -o: ~ sin, potom ec = Zid,
judovskega rodu; ~ a sta ro st
50 let; A braham a S an ta C lara, A b rah am a a S an ta C la ra :
p rid ig e A b raham a a S an ta C la
ra (+A braham ove a S an ta C la
ra pridige)
a b re v ia t ra -e i okrajava, kratica
A b ru ci -ov m m n a b r k i -a -o:
v o jv o d a a b r k i
a b r p te n -tn a -o odlom ljen, od
trgan, brez zveze, nepripravljen,
nenaden; govoriti, ig ra ti k a j ex
abru pto brez priprave
abscs -a m ognjek, gnojvica,
m esto, kje r se zbira gnoj; abscsen -sna -o
ab scisa -e mat., abscisen -sna -o
ab sn ca -e odsotnost, nenavzo
nost, neudeleba; absnen -na
-o; a b s e n tra ti -am se oditi, ii
pro, ne iti zraven, ne se ude
leili
ab sin t -a m pelinkovec; ab sn tsk i
-a -o
ab so l c ija -e i liturg. odveza, od
puanje, obrazec za odvezo; abso lu cjsk i -a -o: ~ i obred, ~ a
mo
ab so l te n -tn a -o neom ejn, brez
pogojen, neodvisen, sam na sebi,
popoln: ~ a veina nadpolovina
veina; ab soltno p risl. nujno,
isto, popolnoma, vseskozi, brez
pogojno; ab so l tn o st -i i
absolutizem -zm a m samovlada,
nikom ur odgovorno ravnanje,
ukrepanje; ab so lu tist -a m sa-

60

A drija
abulja -e i fil. brezvoljnost; du

adltus -a m pomonik, nam estnik,

evna bolezen, ko je lovek brez

volje
abzus -a m zloraba, kriva raba
accelerando [a elerndo] prisl.
glas. edalje hitreje ( igrati, p et i )
a c etil n -a m vrsta ogljikovega
vodika; acetil n sk i -a -o: ~ a
lu; a c e til n k a -e
ad ag io [addo] prisl. glas. poasi
(p eti, igrati), kot naslov ali del
skladbe m n e s k l od adagio,
v A dagio, s svojim A dagio
dam -a m os. im e, A dm ov -a
-o: ~ o ja b o lk o na vratu vidni
itasti hrustanci pri odraslem
m o kem ; ~ a o b le k a nagta; ~ i
potom ci ljudje; ~ sin slaboten,
zm otljiv lovek
A dm i -a m os. i., A dm iev -a -o
a d a p tira ti -am prilagoditi, p rire
dili, pripraviti, prenoviti, priva
dili, uravnati; a d a p t c ija -e
prirjanje. prilagajanje, preno
vitev; a d a p ta c ijsk i -a -o: ~ i
stro k i
adekvten -tn a -o em u skladen
s im, ujemajo se s im, enak
emu; a d e k v tn o se iz ra a iz
raa se ustrezno ali skladno;
a d e k v tn o st -i skladnost, uje
m anje
a d h e z ja -e fiz. sprijem nost,
upor, med. zraslna, strnitev,
zraslost; ad h ezv en -vna -o: ~ i
p ro ces z ra a n ja ; ad h e r n te n
-tn a -o sprijet, zlepljen, zrasel,
zraen
ad hoc [adhk] lat. nala za to,
za ta namen
djektiv -a [-iu -iva] m pridev
nik; d je k tiv e n -v n a -o pridev
niki
adjnkt -a m pristav; a d j n k to v ski -a -o pristavski, ad j n k to v stvo -a s
adjutnt -a m pribonik, ad ju t n tsk i -a -o priboniki: ~ o
m esto; a d ju ta n t ra -e

sluga

administrcija -e i uprava, upravnitvo; a d m in istra c ijsk i -a -o

upraven: ~ i u rad , ~ o o se b je;
ad m in istra tiv e n -vna -o; adm in is tr to r -ja m upravnik, oskrb
nik, upravitelj; a d m in istr to ric a
-e upravnica, oskrbnica, upravi
teljica; a d m in istr to rs k i -a -o
upravniki, upraviteljski, oskrbniki; ad m in istr to rstv o -a s
upravnitvo, upraviteljstvo, oskrbnitvo; a d m in istr to rk a -e
upravnica, oskrbnica, upraviteljica
admirl [-l] -a m, a d m irlsk i
-a -o [-als-]: ~ i in, ~ a o b lek a,
la d ja ; a d m ir le n -lna-o [-ln-]:
~ i tab; ad m irlstv o -a s fu n k
cija admirla; a d m ira lit ta -e
najviji urad bojnega brodovja,
zbor admirlov; a d m ira lit te n
-tn a -o; k n tra a d m ir l -a m,
v c ea d m irl -a m [-l]
adoptrati -am posinoviti, poheriti, posvojiti, za svojega vzeti;
ad o p tra n -a -o, ad o p tv en -vna
-o posinovljen, pohrjena; adpc ija -e = a d o p t c ija -e po
svojitev, posinovijenje; ad o p cijski -a -o = ad o p tac jsk i -a -o;
ad o p t n t -a m kdor koga po
svoji, a d o p tra n e c -nca m, adoptra n k a -e kogar kdo posvoji
adorrati -am liturg. astiti, mo
liti; a d o r c ija -e een je,
a d o ra c jsk i -a -o: ~ i dan, ~ a
u ra, pobonost; a d o r to r - ja m,
a d o r to ric a -e i kdor adorira,
astilec, astilka; ad o r to rs k i -a -o
a d r sa -e naslov, spomenica;
a d re s ra ti -am nasloviti ka j na
koga (kom u), a d r sen -sna -o:
~ a listin a ; a d re s t -a m naslov
ljenec, a d re s r - ja m zbirka na
slovov
d rija -e i, a d rij n s k i -a -o: ~ e
ribe, A d rij n sk o m o rje Jdran

61

adut
a d t -a m pri kartah barva, ki
jem lje vse, spl. za vse uspeno
sredstvo, za vse sposoben lovek
a d v n t -n ta m, v ad v n tu , adv n ten -tn a -o: ~ i as (pred
boiem), ~ a n e d e lja
ad v en tzem -zrna m verska loina;
ad v e n tist -a m , a d v e n tstk a -e
pripadnik (-ica) adventizma;
a d v e n tstie n -na -o
ad v rb -a m prislov, ad v e rb ile n
-lna -o [-ln-] prisloven
ad v e rz a tv e n -vna -o proliven: ~ i
veznik, ~ o p r ire d je
a d v o k t -a m odvetnik, advoktin ja -e odvetnica, ad v o k tk a
-e 2, a d v o k tk in -a -o, advok tsk i -a -o odvetniki, ad v o k a
tu r a -e odvetnitvo
aero - v sestavi: e ro d r m -a m leta
lie; e ro d in m ik a -e , erom e h n ik a -e i, e ro st tik a -e
veda o preiskovanju plinov; erok l b -a m; e ro fo to g ra fja -e
fotografski posnetek iz zraka;
e ro ln ija -e zrana 7 roga;
e ro n v tik a -e zrakoplovstvo,
e ro n v ti en -na -o zrakoploven, e ro n v t -a m zrakoplovec,
e ro n v tsk i -a -o zrakoplovski;
e ro p l n -a m letalo, e ro p ln ski -a -o; e ro h id ro p l n -a m
vodno letalo. ero sk p -a m,
e ro st t -a m priprava za raz
iskovanje zraka; e ro te ra p ja
-e
a f k t -a m ustvo, strast; afek tven -vna -o ustven, strasten;
afe k tv n o st -i ustvenost, strast
nost; a fe k t c ija -e i nenarav
no, prisiljeno vednje (govorje
nje), spakovanje; a fe k tira n -a
-o nenaraven, spaen, narejen,
prisiljen, izum etnien; a fe k tra nost -i
a fe ra -e dogodek, zadeva, spor,
pravda, dogodivina
afe r za -e slovn. opuanje za
etnega zloga: T one nam. A nton

A fgn istan -a m , afg n ista n sk i

-a -o; A fgnec -nca m, A fgnk a -e , afg n sk i -a -o, afgnina -e
a fic ra ti -am zadeti, ganiti, napasti
(bolezen); a fic ra n -a -o prtzadet, napaden, bolezensko spre
m enjen; a f k c ija -e napad
a fin it ta -e sorodnost
a firm c ija -e trditev, utrditev,
zatrditev, potrditev; a firm ira ti
-am , ~ se uveljaviti se; a f ir
m ativen -vna -o trdilen, pritrdir
len, odobruja: ~ i stav ek , o d
govor, govor, lan ek
+a fira ti -am nabiti, nabijati, le
piti, izobesiti, izobeati, objav
ljati; + a fi ra n je -a s, + afa
-e naznanilo, objava, lepak
aforizem -zm a m izrek, resnica v
jedrnati, kratki obliki, dom isli
ca; aforistien -na -o kar ima
obliko aforizma; a fo rist -a m
kdor aforistino govori ali pie
ali pa se z aforizmi ukvarja;
afo rstin o st -i jedrnatost sloga
frika -e , O sre d n ja
Ju n a
a frik i -a -o; A frin -n a
m ali A frik n ec -nca m, A fri n k a -e ali A frik n k a -e ;
a fri n sk i -a -o ali a frik n s k i
-a -o
a frik a ta -e zliti glas (c, t, , dz,
d ipd.); a frik te n -tn a -o
a fro n t -a m: a fro n t p ro ti o b lasti
nasprotovanje, alitev
ga m ge -i -o p ri -i z -o; gin
-a -o; ngi ga, S m il ga,
rod. n g i ge, Sm il ge itd.;
engiagin -a -o, Sm ilgin -a
-o; sm rt Sm il ag e ngica;
ag n ica -e : H san agnica,
H asan agnice, H san ag n iin
-a -o
A gam em non -a m os. i. Homer
jevega junaka, A gam m nonov
-a -o, agam m nonski -a -o
a g v a -e bot.: sto le tn a ag v a

62

jd
ag en d e ag n d i mn. poslovanje,
delo, zapisnik, dnevnik
g en s -a m gibalo, initelj, dua
esa (pri delu), vodilo, med. uin
kujoa snov ali sila
ag n t -n ta m, a g n tk a -e opravn ik, posrednik, zastopnik, poln ik, navija, hujska, plaanec;
ag n tsk i -a -o; a g e n c ija -e
posredovalnica, zastopstvo, poroievalni urad; a g e n t ra -e i;
ag e n cijsk i -a -o; ag e n cije -ij
2 mn. med. kem ino delujoe
snovi, kem ikalije
ag ilen -ln a -o [-iln-] giben, pro
en, delaven; agilnost -i i proinosl, delavnost, gibnost
a g ra ti -am delati kretn je, mahati
z rokami m ed govorjenjem ; kc ija -e kretnja z roko
a g itira ti -am za koga ali za k a j
razgibavati, delali na, vplivati na,
naganjati ipd.; a g itira n je -a s;
a g ita c ija -e med. nem irnost,
prem etavanje, naganjanje; ag i
ta c ijsk i -a -o: ~ i govor, shod;
a g it to r -ja m, a g it to ric a -e ,
ag it to rsk i -a -o: ~ i nastop,
~ a beseda
ag lo m ert -a m sprim ek; aglom er c ija -e i sprijem anje, kopi
enje lave in kam enja
ag lu tin c ija -e sprijem anje s ta
nic, lepljenje sufiksov na o b like;
a g lu tin ra ti -am povzroiti zlepitev, zlepiti se; a g lu tin ira j -a
-e: ~ i je z ik i
ag n o scrati -am ugotoviti istovet
nost, prepoznati
ag g ik a -e glas., aggien -na -o
ag o n ija -e i sm rtni boj, um iranje,
pojem anje; a g o n jsk i -a -o, agon ilen -lna -o [ -ln-]: ~ i st d ij
bolezni smrtno stanje
a g ra re n -rn a -o poljedelski, zem
ljiki: ~ a refo rm a; ag ro n o m ija
-e veda o poljedelstvu, agronom
-a m strokovnjak za poljedelstvo,

,
j
;
'

63

ag ro n m k a -e ; ag onm ien
-na -o, agrono m sk i -a -o; ag rrec -rca m pripadnik km etske
politike; a g r rsk i -a -o
a g re g t -a m sku p ek, maj. mnogo
lenski izraz, vsota, min. sku p ek
ve snovi v celoto; ag re g te n
-tn a -o, a g re g c ija -e
a g re s iv e n -v n a -o napadalen; a g re
sivnost -i i napadalnost; a g re
sija -e napad; ag r so r - ja m
napadalec
A g rp a -a in -e m os. i. rim skih
cesarjev, A grpov -a -o, A grip n a -e os. i., A g rip n in -a -o
A h c elj -clja m os. i., A h cljev
-a -o, a h c e ljsk i -a -o [-clj-]
A h c ij -a m os. i., A h cijev -a -o;
A hc -a m, A hcov -a -o in
A hev; A hc [- bc] A hc m os.
in kr. i. (vrh pri Turjaku);
A hv -v a -o; A hai -a m os.
priim., A hin -a m os. priim.
A h ja -e i, A h je c -jca m, a h jski -a -o
hasver -a m veni popotnik,
hasverov -a -o: ~ lan ek ;
h a sv e rsk i -a -o: ~ i zn aaj,
~ a n a ra v a
alit -a m vrsta dragulja, a h te n
-tn a -o
heron -ta m m it. i., h e ro n tsk i
-a -o
A hil -a m os. i. grkega junaka,
A hilov -a -o: ~ a p eta; ah lsk i
-a -o: ~ a za m e rljiv o st; ahlsko
o b u tljiv [povsod -il-]
aitio lo g ja -e prouevanje vzro
kov; aitiolki -a -o: ~ a p ra v
ljica , gl. tudi etio lo g ija
j jv a ja jm o jte medm.
jas Ajm ta m os. i. gr. junaka,
A jn to v -a -o, a j n ts k i -a -o
jb i -a m slez, jb ie v -a -o sle
zov: ~ cvt, a j; a jb ie v n a
-e i slezovina
jd a jd a m pogan, mn. jd i in
jd je , jd in ja -e i poganka,

ajda
jd o v sk i -a -o poganski, jdovstvo -a s poganstvo
a jd a -e , jd o v -a -o: ~ cvet,
m ed; jd o v ec -vca m jdov
k r u h ; jd o v ic a -e jdova slama
jsh il -a m os. i. grkega tragika;
jshilov -a -o: ~ e tra g e d ije ,
~ nazor, ~ a trilo g ija , ~ a
O re stja ; jsh ilsk i -a -o: ~ a
resnost, ~ i vzor, ~ i slog, a jsh ilsko vzvien [povsod: -il-]
a k c ija -e , a k c ije v -a -o: ~
les
a k a d e m ija -e : 1. S lovenska a k a
d e m ija znanosti in um etnosti;
b iti v ak a d em iji, iti v a k a d e
m ijo, iz ak a d e m ije ; a k a d e m ij
ski -a -o: ~ i odbor, slovar, ~ a
hia; 2. visoke ole: glasbena,
trg o v sk a ~ ; b iti n a ak a d em iji,
iti n a a k a d em ijo in z n je ; a k a
d em ijsk i -a -o: ~ a p re d a v a l
nica, ~ a u ilnica; 3. prireditve:
b iti p ri ak a d em iji, iti k a k a
d em iji in od n je ali b iti na
ak a d em iji, iti n a a k a d em ijo in
z n je ; a k a d e m jin -a -o: ~ spo
red , uspeh, ~ a toka; ak a d m ik -a ra, a k a d m i a rk a -e ;
ak ad m ien -na -o = akadm ski -a -o; A cadem a operosru m = A k ad e m ija operzov, v
A k ad em iji operzov
a k a ta l k ti e n -na -o polnotevi
len: 'v i verz
a k c e n t -n ta m poudarek, naglas;
ak c n tsk i -a -o poudaren, na
glasen: ~ a zn a m e n ja ; altcentu ra ti -am poudariti, poudarjati,
a k c e n tu ra n je -a s naglaeva
nje, poudarjanje; a k c e n tu c ija
-e naglaevanje, poudarjanje;
a k c e n tu a c jsk i -a -o naglaevalen, poudarjalen; ak c en to lo g ja
-e nauk o poudarku, akcentolg -a m, ak cen to l k i -a -o
a k c e p tira ti -am sprejeti, akcept c ija -e sprejetje, sprejem

ak cid n ca -e i prigodek, nebistve

na, stranska lastnost; ak cid n en -na -o in ak c id e n tlen
-ln a -o prigoden, nebistven, slu
ajen, stranski; ak cid n n o st -i
i in a k c id e n tln o st -i i ne
bistvenost, prigodnost [ -ln-]
k c ija -e i dlnica, k c ijs k i -a -o
dlniki: ~ a d ru b a ; a k c io n r
- ja m dlniar; ak c io n rsk i -a
-o dlniarski: ~ a n a g ra d a
k c ija -e delo, delovanje, pod
jetnost: ~ za bolnico, m la d in
sko progo; sto p iti v k c ijo za
eti z delom , delati; k cijg k i -a
-o deloven: ~ i odbor, ra d ij, ~ o
po d ro je ; gl. tudi a g ira ti
a k la m ra ti -am koga ploskati ko
m u, s ploskanjem priznavati, pri
trjevati, astiti, soglasno voliti;
a k la m c ija -e i ploskanje, pritrjevanje, priznanje; b iti izvo
lje n p e r acclam atio n em = so
glasno, s ploskanjem, 2 vzklikom
a k lim a tiz ira ti -am se privaditi,
prilagoditi se novem u podnebju,
okolju, razmeram; ak lim atizcij a -e prilagajanje, prilagodi
tev, privajanje
ak o vez. [nasl.], ak o r v n o , ak o tdi, ak o p rv , + ak o p ram
ak o m o d rati -am (se) privaditi,
prilagoditi, prilagajati, privajati
(se), naravnati; ak o m o d cija -e
i prilagoditev, privajanje, natavnva, m ed. prilagodljivost oiesne
lee
a k o n t c ija -e i naplailo, predjem ,
plailo na raun; a k o n ta c ijsk i
-a -o
a k rd -a m glas. sozvok, soc. do
govor, pogodba: d e la ti n a ~
biti plaan od kosa, od storjene
ga dela; ak o rd e n -d n a -o od
kosa plaan, pogodben: ~ o delo;
a k o rd n t -a m kdor odda delo
na akord (delodajalec); a k o rd r
- ja m kdor dela na akord (dela

akustika
vec); akordrstvo -a s, akordrski -a -o
akreditirati -am pooblastiti, pove
riti; akreditiran -a -o poobla
en, opolnomoe n : ~ i poslanik;
akreditven -vna -o poverilen,
pooblastilen: ~ a pisma poveril

tu iva] delovna skupina; slovn.

ktiven -vna -o: ~ i nain, ~ a

oblika; soc. aktiven -vna -o v
slubi, delaven, podjeten, priden,
prizadeven; aktivnost -i de
lavnost, podjetnost, pridnost, pri
zadevnost; aktivizrati -am pod
igati, podgati, navduevati, bu
diti k delu; aktivizcija -e in
aktivizranje -a s podiganje,
navduevanje; aktivist -a ra,
aktivistka -e kdor aktivizira;
aktivizem -zma m ivljenjski
nazor dejavnosti (naspr. trpnosti,
vdanosti); aktivistien -na -o,

nica

akribja -e natannost, skrbnost

akrobcija -e (telovadna) spret
nost; akrobt -a m; akrobtski
-a -o
Akropola -e l. i. atenskega zgor
njega m esta, zlasti gradu s sve
tii in gledalii; akrpolski -a
-o [-ls-] ; v pren. pom enu: grad
um etnostno sredie se pie z
malo: ljubljanska akropola
akrostih -a m pesniki ukras (po
svetilo z zaetnimi ali konnimi
rkami verzov)
Akskov -a m os. i. ruskega slovanofila; ostrina Akskova, duh

aktivstovski -a -o: ~ i zbor,

teaj; aktivirati -am v delo, v
slubo sprejeti

aktiva -iv s mn. trg. -om -a v -ih

z -i (+ aktivam, v aktivah, z
aktivami); aktiva -e aktivna
vojska

ktovka -e torba za akte, papirje

aktualen -lna -o [-ln-] sodoben,

Akskova; akskovska svobodoljubnost, akskovsko svobo

doljuben
aksiologja -e veda o vrednotah,
aksiolg -a m, aksiolki -a -o
aksiom -a m razvidno naelo, res
nica; aksimski -a -o; aksiomtika -e z nauk o aksim ih,
aksim ski sostav; aksiomtien
-na -o kar je aksim sko trdno;
aksiomtik -a m
kt -a m dejanje: zgodovinski
zadnji ~ ; ~ v drami, na odru;

asu prim eren, iv, bole, pere,

nujen; aktulnost -i vanost,
sodobnost, nujnost, ivost, po
m em bnost, potreba; aktualizi
rati -am sproiti, naeti, oiviti:

~ vpraanje, zadevo; aktualizcija -e oivitev, sproitev

zadeve, vpraanja

aktur -ja m, akturka -e pisar

niki uradnik, raunar rentabil
nosti v zavarovalnicah; akturski

-a -o: ~ o mesto
akumulator -ja m, akumultorski
-a -o: ~ a rpalka; akumulcija
-e nabiranje, zbiranje, kopie
nje; akumulacijski -a -o zbira
len, nabiralen: ~ i urad, ~ a pi
sarna; akum ulirati -am zbirati,

um. kip, podoba, model golegt

falesa; pr. uradni spis, listina;
v tem pom enu nav. v mn. m
kti -ov; ad acta (okr. a. a.)
lat. m ed spise, t. j. gre m ed
stare spise, stvar je zakljuena
akter -ja m, aktrka -e igralec,
igralka; aktrski -a -o igralski,
nenaraven, zlagan, hlinjen; aktrstvo -a s glumatvo, zlaganost,
hlinjenost
aktiv -a m slovn. [ ktiu -iva]
tvorni glagolski nain; soc. [akSiovenski pravopis

zbrati, kopiiti, nakopiiti

akstika -e nauk o zvoku, zvokoslovje; akstien -na -o sluen,

zvoen, posluhu ugoden: ~ a za
znava, ~ a dvorana; akstik -a
m kdor se z akustiko ukvarja,
zvokoslovec
05

akt
a k t -a m ostrivec (naglasno zna
m enje), ak to v -a -o: ~ o zn a
m e n je ; a k u tra ti -am zaznamo
vati z ostrivcem, a k u tra n -a -o
rastoe poudarjen
a k te n -tn a -o n ujen, silen, pere,
hud, nagel, hiter, oster: ~ o v p ra
a n je, ~ o v n e tje slepia, ~ a
z a stru p ite v ; ak tn o st -i n u j
nost, silno st, ostrina, naglica
k u z ativ -a [-iu -ivaj m toilnik,
eM i sklon; k u z a tiv e n -v n a -o
toilniki: ~ a zveza
atkvarl [-l] -a m slika z vode
nimi barvami; a k v a r le n - l n a -o
[-ln-]: ~ a slika, ~ i p o rtre t;
a k v a re lis t -a m, a k v a re ls tk a -e
a k v a r ij -a m posoda z vodo za
hranjenje Hvali ali rastlin v sobi;
a k v a rijs k i -a -o (+ a k v a rie n
-na -a)
A k v il ja -e kr. i. Oglj; akvil jslu -a -o ogljski
a k v irra ti -am pridobivati, prido
biti, nabirati; a k v izc ija -e
pridobitev, prirastek, nabiranje;
a k v iz it r - ja m zbiratelj, nabira
lec naronikov, odjemalcev; a k v i
zite rsk i -a -o: ~ i uspeh, ~ a
sposobnost, ~ o delo
+ la slovenimo: b u rk e la Nestro y burke, kakor (ka k rn e) so
N estroyeve; burke Nestropevga
kova, Nestrogeve vrste ipd.; t r a
g e d ija la S h ak esp ea re shakesp earska tragedija; d ram a la
Ibsen ibsenovka ipd.
a la b s te r -stra m, a la b strsk i -a
-o, a la b strn -a -o: ~ a vaza
larih -a m os. i., larihov -a -o
a l rm -a m preplh, klic k oro
ju, k pazljivosti, pripravljenosti,
+ vzbuna; a la rm n te n -tn a -o
razburljiv, vznem irljiv; alrm en
-m na -o: ~ sta n je ; a la rm ira ti
-am pokonci spraviti, preplaiti,
vznem iriti, razburiti; a la rm ira n
-a -o sklican, pripravljen, opo
zorjen

A lar d i -ov m mn. skupno im e za

stara plem ena na junem K av
kazu; a la r d sk i -a -o: ~ i je zik i;
a lar d in a -e
A lasia da S om m arip a m os. i.
[alzija da somaripa], A lasija
d a S om m aripa, A la siju d a Som
m aripa, z A lasijem d a Som m a
rip a ; A asije v -a -o: ~ slo v ar
ali slo v ar A lasija d a S om m a
rip a [povsod: alzi-]
lb a -e [-lb-] liturg. dolgo belo
mano oblailo, lb en -b n a -o
[ - lb-]: ~ e ipke
A lb n ija -e kr. i., A lb n ec -nca
m, + A lbanz -a m, A lb n k a -e
, a lb n sk i -a -o, alb n in a -e
[povsod: alb-]
A lb ert -a m os. i., A lbertov -a -o
(V ojteh, V ojtehov), A lb e rta -e
, A lb rtin -a -o, A lb e rtin a -e
[povsod: alb-]
A lbi -ja m kr. i. m esta v ju. Fran
ciji, Alibin -n a m, A lb in k a
-e , alb in sk i -a -o: ~ a v o j
ska; alb in -n a m pripadnik
verske loine [povsod: alb-]
A lbin -a [alb-, +lbin -a] m os. i.,
A lbinov -a -o; Bine -eta m, B i
netov -a -o; A lb in a - os. i.,
B nca -e os. i., B nin -a -o
lb u m -a m knjiga s slikam i ali
s praznimi listi (za vpisovanje
spom inskih besed in podpisov);
lb u m sk i -a -o: ~ i v erzi [po
vsod: alb-]
A lcibad -a m os. i., A lcibadov
-a -o; A lcibid a -e pesnitev
o
Alcibiadu; tudi A lk ib ad
a le g o rija -e prilika, podoba; a le
gorien -na -o, aleg rin o st -i
; a le g rik a -e nain izraanja
s prilikam i; a le g o riz a ti -am v
alegoriji kaj povedati, izraziti;
ale g o riz c ija -e
A lek sn d e r -d ra m os. i., A lek san
d rov -a -o; A lek sn d e r V liki;
A le k s n d ra -e , A lek sn d rin
-a -o; A le k s a n d rija -e kr. i.

alkohol
mesta v Egiptu, A lek san d rn ec
-nca m, A le k sa n d rn k a -e ,
a le k sa n d rn sk i -a -o: ~ i ro k o
pis, ~ a filozofija, ola; a le k sa n
d rn ec -nca m dvanajstrec, franc,
verz z 1 2 zlogi
A lek sn d ro v -a m pesniko im e
Josipa M urna; pesm i ~ a
a le l ja 1. v zklik ve se lja ; 2. a le
lu ja -e voiti veselo a lelu jo
veliko no; 3. ~ -e velikono
na je d : m a ti p ostavi n a mizo
skledo a le l je ; 4. kot naslov
A le lu ja m neskl.: H ndlov ~
A lem n -a m, alem n sk i -a -o,
alem n in a -e , A lem n ija -e i
A lem b ert, D -a [dalam br -bra]
m franc.
in filozof; D Alem b erto v -a -o [dalam brou]
A ln k a -e , A lenica -e , L enka
-e , L nica -e ; A ln k in -a -o,
L n k in -a -o
A l A lea m os. i., A lev -a -o:
~ a re p a ; A l k sija -e , A lksijin -a -o
A lovec -vca m os. i., A lovev
-a -o; alovevski -a -o
A le ti -ov m mn. otoje ob A m e
rik i, ale tsk i -a -o
lfa m neskl.: od lfa do m ega;
m ali lfa, k t lfa, v k o tu lfa,
z lfa se zane alfa b et, a rk i
lfa (+ lfa arki) [-lf-]
a lfa b e t -a m: g rk i
h e b re jsk i
~ ; po a lfa b tu ; alfa b tie n -na
-o abeceden: '~ i seznam , ~ a
u red itev ; alfa b tsk i -a -o [po
vsod: alf-]
A lfieri [-fir-] -ija m os. i. ita l
pesnika, A lfirije v -a -o
A lfonz -a m os. i., Alfonz K astilski; Alfonzov -a -o
alg a [lg-] -e
lg e b ra [lg-] -e , a lg e b r js k i
-a -o
ali [nasl. in li] 1. vez. a) lo.
(brez vejice): p rin si v in a ali
p iv a; ja z ali ti, eden m o ra iti;
ali d e la j ali pojdi! b) protivni

(z vejico): veliko sem videl, aldi

k a j ta k e g a e n e; s a j je res,
ali vse ni ne pom aga; 2. prisl.
a) vpra . : ali je res? ali ve,
ali je dom a? v p ra u je , ali p o j
dem dom ov ali ostanem v m e
stu ; b) poudarni: li bo gledal!
ali sem g! li nas je bilo!
ali n sa -e zveza: Sveta alin sa; alin sen -sn a -o zvezen
lias prisl. drugae, po domae
lib i m nav. neskl. ali pa -ija dru
god: dokazal je svoj alib i
ni bil na kraju dejanja ob dolo
enem asu; z lib i alt z libijem se je h itro o p ral
a lira ti -am zavezati, zvezati; alira n -a -o zavezan, zvezan (po
pogodbi): ~ i n aro d i; a lira n e c
-nca m zaveznik
a lim n ti -ov m mn. stroki za vzdr
evanji?, vzdrevalnim ; alim ent c ija -e vzdrevanje, plaeva
nje preivnine; alim e n ta c jsk i
-a -o prehram ben, vzdrevalen,
preivninski; a lim e n t re n -rn a -o
prehramben: ~ a obo lelo st po
vzroena po prehrani
aln e a -nee nova vrsta, odsta vek:
s to alneo, od te aln ee
a lite r c ija -e pesnika figura,
a lite ra c js k i -a -o: ~ i u k ra s
A lkios A lk ia m os. i. gr. pesni
ka; a lk isk i -a -o: ~ a k itica,
~ i verz [povsod: alk-]
a lk lij -a m, a lk le n -ln a -o in
alk lie n -na -o lugov, lu e n :
~ e tvorbe, sp o jin e, snovi; alk lijs k i -a -o: ~ i u in ek , ~ e
kovine; alk alo id i -ov m mn.
[povsod: alk-]
a lk im ija -e , alk im ist -a m, a l
kim istien -na -o [povsod: alk-]
alk o h l [alkohl] -a m, alk o h o len
-ln a -o [-ln-]: ~ a p ija a , in
d u s trija ; alk o h o lik -a m kdor
je vdan pijai; alk o h o lien -na
-o: ~ a p ija a , alkoholizem
-zm m, alk o h o liz ira ti -am

67

alegretto
a lle g re tto [alegrto] ital. prisl.
glas. zm erno, nekoliko ivahno:
~ ig rati, p eti; kot naslov ali del
skladbe m neskl.: z a e n ja se z
alleg retto , v A lleg retto , od alleg re tto d a lje
alleg ro [algro] ital. prisl. glas.
hitro, ivahno, veselo: ~ ig rati,
p eti; kot naslov ali del skladbe
m neskl.: znailnosti v A llegro,
od alleg ro n a p re j, sk la d b a se
k o n a z aJlegro
alm an a h -a m koledar, letopis,
alm anbovec -vca m sotrudnik,
sodelavec almanha; alm an hovski -a -o [povsod: alm-]
lo a loe , loi loo, rod. mn.
lo j; loi n -a -o: ~ cvet; ljud
sko a l ja -e , al jin -a -o
a l d ij -a m svobodno posestvo,
alo d ilen, -ln a -o [ -ln-]: ~ o
im etje, ~ a d rav ica
alogien -na -o nelgien, nedo
sleden; lginost -i
A lo jz ij -a m os. i., A lo jz ije v -a -o;
A lo jz ija -e , A lo jz ijin -a -o;
a l jz ijsk i -a -o; L jz -a m , Ljzov -a -o, L jze -ta m, L ojzetov
-a -o; L ojzek -zka m , L ojzkov
-a -o; A lojzijeve -a s dijaki
zavod, a lo jz ije v k i -a -o, alo jzijev nik -a m
a lo k c ija -e i nagovor
a lp k a -e [alp-] zool. vrsta lame,
volne in blacfa; kem . vrsta zli
tine iz bakra, niklja, cina in
cinka; blago iz a lp k e ali blago
a lp k a (+ a lp a k a blago); alpk asto srebro, a lp k a ste g a sreb r, + a lp k a sreb ro , + a lp k a
sre b r
A lpe A lp [lpe lp] m n ., lpski
-a -o: ~ i svet, ~ a flora, ~ o
p o d n eb je; a lp in sk i -a -o planin
ski, gorsku alp n ec -nca m pla
ninec, gorski vojak; alpinizem
-zrna m veda o planinstvu, alpin stik a -e planinstvo, prakti
no uveljavljanje alpinizma; a lp i

nistien -na -o, alp in ist -a m,

alp in istk a -e kdor se s pla
ninstvom ukvarja [povsod: alp-]
lt -a [lt-] m, lto v sk i -a -o: ~ i
solo, ~ a m e lo d ija ; a ltist -a m ,
a lts tk a -e ali a lts tin ja -e
a lte r c ija -e [alt-] sprem em ba,
m enjava (glasu, utripanja); alterra ti -am sprem eniti, m enjati
(glas)
a lte rn a tiv a -e [alt-] izbira m ed
dvem a monostima; a lte rn a tiv e n
-vna -o: ~ a odloitev; p o stav iti
v p ra a n je a lte rn a tiv n o
altru ize m -zm a [alt-] m nesebi
nost (naspr. egoizem), a ltr u is ti
en -na -o nesebien, a ltru ist
-a m ne sebine , lovekoljub; altru sto v sk i -a -o
a lu m n ij -a m, alu m in ijev -a -o:
~ i silik ati, ~ o ksid; alu m in i
ja s t -a -o: ~ a posoda, ~ a k o
vina, snov; a lu m in o te rm ja -e
, alu m inotrn rjen -na -o; alum osilikt -a m, alu m o silcijsk i
-a -o
a l v ij -a m najm laja geoloka
plast, naplavina; alu v ilen -lna
-o [-ln-]: ~ a tla
a lu z ija -e namig, namigavanje;
a lu d ra ti -am namigniti, namigavati
A lza cija -e [alz-] , A lzan -a
m, A lzan k a -e , alzk i -a -o
A lr -a [al-] m, A lrec -rca m,
A lrk a -e , a l irsk i -a -o
A m ads -a m junak srednjevekih
vitekih romanov; A m adsov -a
-o, am adsovski -a -o
am algam -a [-alg-] m, am algm ski -a -o: ~ a p lo m b a; am alg am rati -am, am alg a m ran -a
-o, a m a lg a m ra n je -a s
A m lija -e os. i., A m lijin -a -b;
M lka -e , M lkin -a -o [ - lk-]
am an d m - ja m dopolnilni, sprem injevalni predlog; am an d m jski -a -o: ~ i o sn u tek

68

amonij
a m a t r - ja m, a m a t rk a -e kdor
se nepoklicno (iz ljubezni) ukvar
ja s im; am a te rsk i -a -o, am atrstv o -a s (v um etnosti, portu,
fotografiji)
A m azonka -e grko bajeslovno
bitje, am aznka -e bojevita,
huda enska; am azonski -a -o
bojevit, hud, oster
A m aznka -e i l. i. reke, am azon
ski -a -o; am azont -a m amaznski kam en
a m b ala -e zavoj, zavitek, za
vijanje; am balen -na -o zavijalen, poiljal en: ~ i stro k i
a m b asd a -e poslanitvo, am basden -d n a -o; am b asd o r -ja
m poslanik, am b as d o rsk i -a -o
poslaniki
a m b icija -e astiljubnost, asti
hlepje, prizadevnost; am biciozen
-zna -o astihlepen, prizadeven,
strem ljiv; am bicioznost -i a
stihlepnost
m b ra -e diea morska smola
A m brozij -a m os. i., A m brozijev
-a -o; A m b ro zija -e , A m brzijin -a -o; a m b ro z ij n s k i-a -o :
~ i obred, ~ o p e tje ; A m bro -a
m , A m broev -a -o
a m b ro z ija -e bajeslovna boan
ska jed, a m b ro z ijsk i -a -o
am b u ln c a -e pota na vlaku,
a m b u ln en -na -o: ~ i voz
potni voz pri vlaku
a m b u l n ta -e i kraj za prvo zdrav
niko pomo, vojna bolninica, voz
za prevaanje bolnikov in ranjen
cev; am b u ln ten -tn a -o hode,
prem akljiv, selilen; ~ o z d ra v
lje n je zdravljenje v ambulatoriju; a m b u la t rij -a m zavod za
zdravljenje neleeih bolnikov,
a m b u la t rijsk i -a -o
a m e lio r c ija -e izboljanje, am elio ra cjsk i -a -o izbljevalen,
a m e lio rra ti -am izboljati, iz
boljevati

m en m neskl.: n jeg o v am en je
b il odloen, k onal je z o b i a j
nim am en, b rez am en ni m o
litve, n e p rid em do am en; m en
= konec: ta k o bo p a m en b e
sedi
a m e n o r ja -e i med.
A m erik a -e , Ju n a
S ev ern a
~ ; A m erian -na m , A m erik n e c -nca m, A m erin k a -e ,
A m erik n k a -e ; am erik i -a -o,
j n o am rik i -a -o, svernoam rik i -a -o; a m erik n sk i -a
-o; am erik an zem -zm a m ame
rika jezikovna posebnost, duh
praktinosti in pridobitnosti; am erik a n iz c ija -e ustvarjanje
enotne am erike kulture, m eha
nizacija ivljenja
am etist -a m dragi kam en, am e
tistov -a -o, am etsten -tn a -o
a m fib ija -e dvoivka, am fib ijsk i
-a -o: ~ o letalo (za kopno in
m orje)
a m fib r h -a m metrina stopica
( U U ), am fib r h ie n -na -o
a m fite te r -tra m polkroen pro
stor s stopniasto se dvigajoimi
sedei; a m fite trsk i -a -o, am fite a tr le n -lna -o [-ln-] kar ima
obliko amfitetra
m fo ra -e antini vr z dvema
roema
am id -a m kem ., am d o o g ljk o v a
kislina, am idobencl -a m
A m iens -a [am jn -a] m kr. i.
franc, mesta, am ienski [am jnski] -a -o, P e te r A m ienski, P e
tr a A m ienskega os. i.
a m n e stija -e pom ilostitev, am n e stijsk i -a -o pom ilostitven:
~ i odlok; am n estra ti -am po
milostiti, am n estra n ec -nca m
pomiloenec, am n e stra n k a -e
pomiloenka
am n ez ija -e izguba spomina
am o n ij -a m , am o n ijev -a -o: ~
b ik a rb o n t; am o n iak -a m

mor
m or -ja m rim ski bog ljubezni,
m orjev -a -o: ~ kip ; m orsk i -a -o m orju podoben; m or
- ja m ljubzen, am o r t -a m
um. okrasni kip i krilatih dekov
m o r len -lna -o brez morale, brez
uta za nravnost; m o r ln o st -i
, m o ra lst -a m, m o rln e -a
m [povsod -ln-]
am o rfen -fna -o brezlien, brez
oblien, brez lastne podobe, ne
izrazit; am rfn o st -i
a m o rtiz a c ija -e odplaevanje, po
ravnavanje dolga; am o rtiza cijsk i
-a -o: ~ i stro k i; a m o rtiz ira ti
-am odplaevati, poravnavati dolg
m p ak vez.: ne pe, ~ m ti; nisi
pom gal, ~ n a g a ja l; ne sam
(l) neum en, ~ tu d i hudoben;
n e t, ~ tm
A m p re A m p ra [am pr -a] m
fr anc. fizik , A m perov -a -o: ~
zakon, ~ o p ra v ilo ; am p er -a
[dHipr -] m (okr. A ) enota za
jakost elektrinega toka; am p rsk i -a -o: ~ a u ra ; am perm te r - tra m
am p lificra ti -am raziriti, am plifik c ija -e raziritev
m plion -a m zvonik
am p lit d a -e i valovna dolina
am p la -e med. hrukasta stekleniica za zdravila, razirjeni
del votlega organa
a m p u tira ti -am odrezati, odstra
niti: ~ ud, kos ozem lja; am put c ija -e , a m p u ta c jsk i -a -o:
~ no, trc e lj, ~ a p o litik a
A m sterdam -a m kr. i. m esta,
m ste rd a m sk i -a -o
a m u l t -a m vrani obesek v
obrambo proti zlim silam, ne
sream, boleznim ipd.; am u lten
-tn a -o: ~ i obesek, ~ a sve
tin jic a
A m undsen -a m raziskovalec po
larnih krajev, A m undsenov -a
-o: ~ a p o t v A n t rk tik o ;
m u nd sen sk i -a -o: ~ i zn aaj

m zien -na -o, ~ n o s t -i i

na -e os. i., A nin -a -o; A nica
-e , niin -a -o; A nka -e ,
nkin -a -o; nka -e , nkin
-a -o
an a b a p tst -a m prekrevalec,
an a b ap tze m -zm a m prekrevalstvo, an a b ap tsto v sk i -a -o
prekrevalski
A nbazis ali A n b aza -e i naslov
grkih popisov bojnih pohodov:
K senofntova
~ A lek san
d ra V likega
a n fo ra -e ponavljanje iste bese
de (pesnika figura); an af rien
-na -0 ali n fo rsk i - -o: ~ o
g o v o rje n je
a n a h o t -a m puavnik, anahor tsk i -a -o p u avniki
an a h ro n izem -zm a m asovna ne
skladnost; a n a h ro n isti en -n a -o
a n a k o l t -a m nedoslednost v
stavni zvezi; a n a k o l tsk i -a -o:
~ i stav ek
A n k reo n A n k re o n ta m os. i.;
A n k reo n to v -a -o: ~ a p o ezija;
a n a k re n tsk i -a -o = an a k re n tien -na -o: ~ a p o ez ija ; an ak r n tik -a m kdor Ankreonta
posnema in anakrentsko ali hakreontino pesni; a n a k re n tik a
-e vrsta poezije v slogu A n
kreonta; a n a k re n tik i -a -o:
~ i nastop
a n a k r z a -e predtakt v glasbi
in poeziji, prvi nepoudarjeni zlog
v verzu s padajoim ritm om
A naksgora -a in -e m os. i. gr.
filozofa, A n aksg o ro v -a -o
A n ak sim n d e r -d ra m os. i. gr.
filozofa, A n ak sim n d ro v -a -o
a n a lfa b t -a m nepism en lovek,
neizobraenec; a n a lfa b tsk i -a
-o: ~ i te a j; an a lfab tstv o
-a s nepism enost, an alfab etizem
-zm a m [povsod: -lf -]
a n a li -ov m mn. letopis, an a lst -a
m letopisec, an alstien -na -o:
~ i spis, slog

70

Andrjckov
an a liz a -e razlenjevanje, raz
lenitev, razkrajanje, razkrojitev,
razstavljanje: slovnina, kem i
na, m atem atin a, filozofska
an a litie n -na -o: ~ a geom e
tr ija , fu n k c ija , p sih o lo g ija ; a n a
litik -a m, a n a liz ira ti -am , a n a
liz ira n je -a s, a n a liz to r - ja m:
o p tini
a n a liz to rsk i -a -o
a n a lo g ija -e skladnost, ujem a
nje, podobnost, nalika, istovrst
nost, enakost, izenaevanje; a n a
logen -gna -o = analgien
-na -o skladen, podoben, isto
vrsten, enak
nam -a m . i., nam sk i -a -o:
~ a obala, ~ o p o d n eb je, toda:
nam ske K o rd ilje re ; A nam t
-a m prebivalec A nam a, anam tski -a -o, an am tin a -e
an am n za -e zbirka podatkov o
bolniku, navedbe o nastanku bo
lezni; an am n stien -na -o: ~ i
p o d atk i
n a n as -a m junoam eriki sad,
vrsta jabolk; nan aso v -a -o:
~ okus, vo n j
an a p st -a. m stopica ( U U ),
a n ap sto v sk i -a -o ali an a p stsk i -a -o
a n a r h ija -e brezvladje, nered,
brezpravnost; a n rh i e n -na -o,
an a rh ize m -zm a m nazor, ki ne
priznava nobene oblasti; a n a rh ist
-a m prevrtne, a n a rh isti en
-na -o
an a st tie n -na -o: ~ i snim ek
A n astz ij -a m os. i., A n astz ijev
-a -o, A n a st z ija -e i, A nastzijin -a -o
an te m a -e prekletstvo: izrei
an tem o n ad kom = koga slo
vesno prekleti, izobiti iz verske
ga obestva = a n a te m a tiz ra ti
-am
a n a to m ija -e razudovanje, razteleenje, razlenitev, razudba,
veda ali knjiga o ustroju telesa;
a n a to m ijsk i -a -o; anatm ien

-n a -o = anato m sk i -a -o: ~ a
ugotovitev, m eto d a; an ato m -a
m; an a to m izrati -am
A ncona -e [ankna -e] kr. i.
ital. m esta, an k n sk i -a -o, Anknec -nca m, A n k n k a -e
A n d a l z ija -e , A n d al z ije c -jca
m, A n d a l z ijk a -e , a n d a lu
z ijsk i -a -o
a n d n te prisl. glas. poasi (igrati,
peti), kot naslov ali del sklad
be m neskl.: p ri A n d n te, od
an d n te n a p re j; an d a n tn o prisl.
glas. zmerno poasi, kot naslov
ali del skladbe m neskl.: v n je
govem A ndantno, zane se z
a n d a n tn o
A ndechs-M ern -a [ndeks-] m
l.
i., an d e ch s-m e r n sk i -a -o,
A ndechs-M ernci -ev m mn.
A ndersen -sena [ndersen] m
os. i. danskega pisatelja, A n d er
senov -a -o: ~ e p ra v ljic e ;
n d ersen o v sk i -a -o
A ndersen-N x -j a m os. i. dan
skega pisatelja; A ndersen-N x je v -a -o [nersn nkse-]
A ndi -ov m mn. l. i. junoam. po
gorja, and ezt -a m rud.
A n d o ra -e kr. i., an d rsk i -a -o
A n d re - e ja [andr -ja] m o s .i
A n d r e je v -a -o: ~ dnev n ik ,
~ a ek sp ed icija, rk ti n a o d
k r itja ; A n d r e je v a E le k trik a
A n d re j - ja m os. i., A n d r je v -a
-o; A n d r je v o -ega s (30. nov.):
od A n d r je v e g a sm ; A n d rje c -jca m, A n d r j ev -a -o;
A n d r j ek -ka ra, A n d r j k o v
-a -o; A n d r j e -ta m, A n d r jetov -a -o; A n d r -a m, A n
d r ev -a -o; A n d r je v ec -vca
m, A n d r jev ev -a -o; A n d r ja
-e , A n d r jin -a -o; A n d r je v k a -e
A n d r j k o v Joe m pis. im e,
spisi
A n d r j k o v eg a
Joeta
(+ spisi A ndrejk o v a)

71

Andr jev
Andrjev Leonid m ruski pisa
te lj , drame Leonida Andrjeva,
Leonidu Andrjevu
Andrjka -a in -e m os. i. , Andrjkov -a -o: ~ i spisi (+ Andrjkin )
Andrili -ija m os.
Andrilijcv
-a -o: ~ i prevodi
Andrmaha -e os. i., Andrmahin -a -o: ~ o slovo od Hek
torja
anekdota -e zgodbica ; anekdoti
en -na -o = anekdtski -a -o:
~ i ut, ~ o pripovedovanje;
anekdten -tna -o
aneksija -e politina prikljuitev,
prilastitev ozemlja; aneksijski
-a -o: ~ i zakon, ~ a politika;
anektirati -am prikljuiti, pri
klopiti,

prilastiti

si

Angelico, Fra [fra andliko] Fra

Angelica [-ka] m l. i. it. slikar
ja , Fra Angelicov -a -o
angina -e , anginzen -zna -o:
~ e teave
Angl -a m, Anglinja -e i,
Anglev -a -o, Anglinjin -a
-o, angleki -a -o, anglina -e
; Auglko -ega s: na -em, z
-ega; Anglija -e : v -i, iz -e
anglikanec -nca m, angliknski
-a -o, angliknka -e , angliknstvo -a s angleka cerkev
anglist -a m, anglistka -e kdor
se ukvarja z anglistiko; anglisti
ka -e veda, ki prouuje angle
ki je zik in slovstvo; anglstien
-na -o; angliczem -zma m
posebnost angleine

anglo- v sestavil anglofl [-il] -a

m, ~flski -a -o [ -ls-] anglofb
-a m, ~fbski -a -o, anglomn
-a m, anglomnski -a -o, Angloss -a m, angloski -a -o in
anglosaksonski -a -o, anglosina -e ; angloamriki -a
-o severnoam eriki ( naspr. la
tinski A m eriki); anglo-ameriki
-a -o: ~ i sporazum (m ed A ngli
jo in A m eriko ), ~ a pogodba;
Angloamerin -na m
Angra -e kr. i.. angrski -a -o:
~ a koza, maka, ~ i kunec,
angrka -e (+ angra koza)
anhidrd -a m
anhidrt -a m, anhidrtov -a -o:
~ kristal; anhidrtski -a -o
anilin -a m, anilnski -a -o: ~ e
barve
animlien -na -o ivalski , animlinost -i ivalskost
animirati -am spodbujati, spod

ozemlje;

anektranec -nca m, anektiranka -e

anemija -e m alokrvnost , anemi
en -na -o m alokrven
anemomter -tra m vetrom er,
anemomtrski -a -o
anerod -a m tlakom er brez ivega
srebra

anestezija -e brezutnost, om rtvi

enje; anestezrati -am om rtvi
iti; anestizran -a -o omrtvien
-ena, anestezjski -a -o, anesttien -na -o om rtvien -na -o,
anesttikon -a m, mn. aneste
tika -tik s
angairati -am koga v slubo
sprejeti , vzeti, najeti koga; ~ se
v slubo stopili, zavezati se; angam -ja m pogodba za slubo,
najetje, obveza

angel [-el] -a m, ngelov -a -o:

~ o eenje; ngelski -a -o
[-els]: ~ a milina, istost, ~ o
petje; Angelski grad; ngelc
-a m, ngelek -ka m, ngelkov -a -o [-el-]; Angelek
-ka m, Angelkov urednik
Angla -e os. i., Anglin -a -o;
Anglica -e , Angliin -a -o

buditi, navduevati, navduiti,

raziviti koga za kaj, vneti; ani

miran -a -o: ~ a druba, bil

je ves ~ razvnet; animizem
-zma m vera v duo kot poelo
sveta , animistien -na -o, animst -a m
72

antipod
anim zen -zna -o sovraen, hud,
nevoljen; anim znost -i ne
naklonjenost, sovranost
A n k ara -e kr. i., n k a rsk i -a -o
a n k ta -e poizvedovanje, zbira
nje podatkov; a n k te n -tn a -o:
~ tn i odbor, ~ a m etoda
an d a -e , anden -dna -o
a n o m alija -e izjem nost, poseb
nost; anom len -ln a -o [-ln-]
izjem en, poseben
an o n im en -m na -o brezimen, ne
imenovan, nepodpisan; anonim
nost -i brezim nost, anonm -a
m, an o n im k a -e , anonm nik
-a m, anonm nica -e
*annsa -e oglas, naznanilo;
*annsen -sna -o oglasen, naznanilen: ~ i u ra d (+ annen);
* an o nsirati -am oglaati, ogla
siti, naznaniti, naznanjati
an o rg n ie n -na -o in anorgnski -a -o
an o rm a le n -ln a -o [-ln-] po
seben, nenavaden, udaki, nenormlen; an o rm ln o st -i
an sm b el [-bal] -bla m igralska
druina, pevski zbor, godbeniki;
an sm b elsk i -a -o [ -bl-]: ~ i
izlet, nastop, ~ a povezanost,
~ o p riz a d e v a n je
A nt -a m l. i., mn. A nti in ntje
Antov; n tsk i -a -o
an tag o nizem -zm a m nasprotova
nje, nasprotje, tekm ovanje; med.
nasprotno delovanje dveh miic,
zdravil; an tag o n ist -a m na
sprotnik, tekm ec; a n tag o n stk a
-e , antag o n istien -na -o
a n t n ta -e sporazum, zveza; ant n te n -tn a -o
A n t rk tik a -e obmje junega
teaja, a n t rk ti e n -na -o
a n t n a -e , an tn sk i -a -o
n ti prisl. m enda, pa, saj: ~ ve
a n ti- ima v zloenkah asih stran
ski poudarek in pom eni proti-:
a n tifaist -a m, an tid em o k r tien -na -o, a n tik ris t -a m hu

doben lovek, an tin ac st -a m,

a n tid in sti en -na -o, a n tik o
m unizem -zm a m, an tik o m u n stien -na -o, an tirem sk i -a
-o, a n tin ik o tin st -a m, an tialkoholzem -zm a m, antifem in st -a m, an tiim p e rialsti en
-na -o itd.
a n tib rb a ru s -usa m jezikovni
svetovalec v boju proti spaen
kam; Tom inkov A n tib rb a ru s
a n tic ip ra ti -am naprej, prej na
rediti, vzeti; a n tic ip c ija -e
a n tif n a -e liturg. pripev, an tifnski -a -o: ~ i napev, ~ o b e
sedilo; a n tifo n ra ti -am naprej
peti pri koralu, a n tifo n to r -ja
ra kdor antifonira, a n tifo n rij
-a m zbirka liturginih napevov
A ntigona -e os. i. Ojdipove her
ke, naslov drame; A ntigonin -a
-o: ~ a k riv d a, an tg o n sk i -a -o:
~ i p roblem
a n tik a -e grko-rim ski stari vek;
antien -na -o kar je iz antike,
antn o st -i
a n tik v a r -ja m prodajalec starih
knjig, starinar; a n tik v a ri t -a
m zaloga in prodajalna starih
knjig; a n tik v ri e n -na -o iz
antikvariata; dobi se an tik v rino = v a n tik v a ri tu ; a n tk v a
-e vrsta rk
A n tilje -lj mn. ameriko otoje,
a n tiljs k i -a -o
an tilo p a -e zool., an til p in -a
-o, a n til p ji -a -e
an tim o n -a m kemina prvina, a n
tim onov -a -o: ~ spoj, oksid;
an tim n sk i -a -o: ~ i cvet, sija jn ik = an tim o n t -a m
A n tio h ija -e kr. i. mesta v stari
Siriji, an tio h ijs k i -a -o, A ntioh je c -jca m, A n tio h jk a -e
a n tip a tija -e zoprnost, mrnja,
odpor, nasprotje; a n tip tie n
-na -o zoprn, odvraten
an tip o d -a m prebivalec na na
sprotni poluti Z em lje; nasprotnik

73

antisemit
a n tise m it -a m nasprotnik idov,
a n tise m itsk i -a -o, a n tise m iti
zem -zm a m
an tis p sa -e boj proti prisadu,
gnitju, okubi; an tis p tie n -na
-o protiprisden, p ro tik ie n : ~ i
u k rep , ~ a sred stv a; an tisp tik um -a m, mn. a n tis p tik a
-sp tik s protikuila, razkuila
a n tite z a -e nasprotje, a n tit ti e n
-na -o nasproten: ~ a figura,
p esn itev, ~ o iz ra a n je ; a n tit tik -a m kdor pogosto rabi
antitzo, kdor an tit ti n o = v
antitzah m isli, govori
a n tito k sn -a m strupu nasprotni
strup
a n to lo g ija -e i izbor, cvetnik
(pesm i, rtic, cfef): a n to lo g ija iz
Z upania, C a n k a rja ; an to lo
ki -a -o, antolg -a m
A n t n [ +nton] m os. i., A n
tonov -a -o; nte -ja m (+nteta), A ntejev -a -o; T ne -ta m,
T onetov -a -o; T onek -ka m,
T onkov -a -o; A n to n ija -e ,
A n to n ijin -a -o; T na -e ,
T nin -a -o: T onine pesm i
(L evstik); T o n k a -e , T on
k in -a -o; sv. A ntn puvn ik, sv. A ntn P adov n sk i, M a
r ija A n to in e tta [antw anta] -e
a n tra c n -a m kem ., an tra c n o v
-a -o; a n tra c it -a m, a n tra c ito v
-a -o in a n tra c tsk i -a -o
an tro p o - v sestavi: a n tro p o c e n tri
en -na -o s lovekom kot srediem; an tro p o fg -a m ljudo
erec, a n tro p o fa g ja -e ljudoerstvo; antro p o f b -a m kdor se
ljudi boji, an tro p o fo b ija -e
strah pred ljudm i; antropogeog ra fja -e geografija s poseb
nim ozirom na loveka; an tro p o m orfzem -zm a m poloveevnje,
prenaanje lovekih lastnosti na
druga bitja; antro p o m rfien
-n a -o, a n tro p o m o rfizra ti -am ;

an tro p o z o fija -e lovekoslovna

filozofija; an tro p o b io lo g ja -e ,
antro p o b io l k i -a -o
a n tro p o lo g ija -e lovekoslovje,
lovekoznanstvo, veda o love
kem nainu ivljenja in duev
nem ustroju;
antro p o l g ien
-na -o lovekoznanski, a n tro
polog -a m, a n tro p o lo g in ja -e
kdor se z antropologijo ukvar
ja; an tro p o lo k i -a -o loveko
znanski, lovekoslovski
A n tw rp en [antvrpn] -pna m
kr. i. mesta, a n tw e rp e n sk i -a -o :
~ a lu k a [antvrpn-]
a n u it ta -e letni znesek (obrok)
po dogovoru, letnina; a n u itten
-tn a -o
a n u lira ti -am uniiti, razveljaviti;
a n u l c ija -e razveljavitev,
a n u la c jsk i -a -o razveljavitven
A n ali A n jo u - ja m kr. i.
franc, mesta, a n jsk i -a -o, An je c -jc a m, A n jk a -e ;
an u v n k a -e vrsta trte
a o rist -a m, aoristo v -a -o: ~ p o
m en, ~ a o b lik a
a rta -e glavna telesna utriplnica, ila odvdnica; a rte n
-tn a -o
a p a n a -e , ap a n en -zna -o
a p a ra t -a m priprava, stroj, pristroj, mrea, organizcija: fo to
grafsk i, fizikln i, st r n k in ~ ;
a p a r a t r a -e sestav ve apartov, ustroj
a p a rtm - ja m stanovanje z ve
sobami, a p a rtm jsk i -a -o
a p a tija -e brezutje, otopelost,
nezanim anje, brezbrinost; ap tien -na -o brezuten, top;
a p tik -a m
apl [-l] -a m klic, poziv; a p e
lira ti -am (na koga) klicati, po
zivati, vabiti koga; a p e l c ija -e
'p r iz iv , prizivno sodie, ap ela c jsk i -a -o: ~ o sodie

74

Apolonija
A pl -a m os. i., A plov -a -o
ap n d ik s -a m privesek, dodat e k ,
med. slepi; ap en d ictis -a m
vnetje slepia
A p en ini -ov m mn., a p e n in sk i -a
-o, A peninski polotok Italija
a p e rc ip ra ti -am razbirati zaznave,
dojem ati, spoznavati; apercpcij a -e dojem anje, spoznavanje;
ap e rc p c ijsk i -a -o doznaven,
spoznaven, razbiralen: ~ a spo
sobnost
a p e tit -a m Jek, sfasJ, okus, poe
lenje, skomine; ap e tte n -tna
-o slasten, okusen, zapeljiv, mi
kaven, vabljiv
a p la n ra ti -am zravnati s im, poravnati
a p la v d ra ti -am (emu, k a j) plo
skat i,
pritrjevati,
odobravati;
ap lvz -a m ploskanje, pritrje
vanje, odobravanje s ploskanjem
a p lic ira ti -am uporabiti, izpeljati,
prilagoditi, pom eriti po: ~ p r a
vilo, zakon, besede; med. ~
ov itek; a p lik c ija -e uporaba,
prilagoditev, izpeljava, namea
nje ovitka; a p lik a c ijsk i -a -o:
~ o delo
a p n r -ja m, a p n a rc a -e kdor
pno g ali prodaja; a p n rsk i
-a -o; a p n riti -im apno gati,
z njim trgovati; a p n r je n je -a s;
a p n a r ija -e i, a p n rstv o -a s
a p n e ti -m nepreh.: ile ap n ijo ,
ap n l -la -o: po-, zap n le ile;
po-, zapnlost -i : ~ il = poa p n n je -a s
ap n iti -im pr eh. v apno gati, z
apnom obdelovati (travnik, ko
o); p n il -a -o, p o p n je n -a -o,
ap n tev -tv e ali p n j n je -a s
(travnikov); ap n o v ti - jem z
pnom gnojiti
p n o -a s, p n a t -a -o od pna
um azan, vsebuj apno, ap n o v t
-a -o; p n a st -a -o pnu podo
ben, od apna umazan; ap n n -a
-o: ~ k am en = ap n n ec -nca

m ali a p n n ik -a m ; ap n n a j a
m a = apnca -e , ap n n a zem
l j a = a p n n k a -e ali ap n en n a -e ; a p n n a voda = apn j a -e , ap n n a p rst; ap n n ev -a -o, ap n n a st -a -o; apn n ica -e pe za ganje apna,
ap n n i ar -ja m kdor apnnico
kuri; apne -a s
ap o d k tien -na -o neovren,
trden, nujen, neizpodbiten, od
loen -na; ap o d ik tin o trd iti
k a j z vso gotovostjo in odlo
nostjo, kakor da je trditev ne
izpodbitna, nujna; ap o d k ti n o st
-i ; ap o d k tik -a m
A pokalipsa -e Skrivno razodetje
sv. Janeza, svetopisem ska k n ji
ga; ap o k a lip tie n -na -o skriv
nosten, nejasen, preroki, stra
hoten, grozen: ap o k a lip tin i je z
deci
ap kopa -e slovn. izpuanje
konnega samoglasnika (n. pr. v
verzu), a p o k o p ra ti -am odre
zati, izpustiti
ap o k rifen -fna -o podtaknjen, ne
pristen; a p o k rif -a m apokrifen
spis, zlasti posnemanje svetopi
sem skih knjig; ap o k rfn o st -i
ap o lo g ija -e obramba, obrambni
spis ali govor, zagovor, utem elji
tev, opravienje: P lato n o v a A po
lo g ija S o k ra ta; ap o logt -a m
branilec, zagovornik, kdor se
ukvarja z apologtiko; apologtik a -e obrambni sistem kot
nauk, zlasti proti napadom na
kranstvo; ap ologtien -na -o
obramben, utem eljevalen, zago
voren
A polon -a m l. i., A polonov -a -o;
apolnien -na -o: ~ a lep o ta;
apolnien lovek = skladen,
um erjen, harmnien lovek
A p o lo n ija -e os. t., A p o lo n ijin
-a -o; P olona -e , P o lo n in -a
-o; P o l n ic a -e , P o l n i in - a -o

75

apopleksja
apopleksja -e kap -, boje -ga;
apoplktien -na -o
aposiopza -e zamolk (pesnika

izkustva, samovoljno odmiljan je, um isel brez stvarne podla

ge; apriorstien -na -o kdor
ali kar se nagiblje k apriorizmu
aprobrati -am potrditi, odobriti;
aprobcija -e odobritev, po
trdilo; aprobacjski -a -o odobritven, potrdilen, odobrilen: ~ a

figura)

apostazja -e z odpad , apostazrati -am odpasti; apostt -a m

odpadnik : Jlijan Apostt -a -a
ali Apstata -a in -e m
aposteriren -rna -o izkustven,
kar zvem a posteriri = od na-

listina, ~ i odlk
aprksimatven -vna -o priblien;
aproksimatvnost -i priblinost
aprovizcija -e preskrba z i
vili, prehrana; aprovizacjski -a
-o prehramben: ~ i urad, odbor
psida -e zakljueni polkroni

vzad, od uinka na vzrok, od po

sameznega na splono; aposteri rn o st -i

apostol -a m, apostolov -a
apo
stolski -a -o [ -ls-]: ~ a vera,
cerkev, sluba, vloga misijo
narjev, gorenost m eri na to,

prostor okrog velikega

oltarja,

psiden -dna -o
r ra m mera 100 m2, okr. a
ra -e nadv , zarati -am zago

kar je za vse apstole znailno;

apostlstvo -a [ - l s ] s, apostolt -a m; apstelj -na m ljudska
oblika , apsteljski -a -o
apostrf -a m opuaj; apstrofa
-e nagovor, ogovor (pesnika
figura); apostrofrati -am nago
voriti koga, obrniti se na koga
apoteka -e lekarna; apotkar
-ja m lekarnar , apotkarica -e
; apotkarski -a -o lekarnarski
apoteza -e z oboevanje, poboanstvilev
apozcija -e gram. dostavek, pri
stavek; apozicjski -a -o = apozicionlen -lna -o [-ln-]: ~ i

toviti si kaj z ro

Arabija -e kr. i arbski

.,
-a -o,
Arbec -bca m, Arbka -e ;
arbec -bca m konj arabske
pasme; arabska -e okrasek
v arabskem slogu , arbina -e
Aragnija -e kr. i. pokrajine,
aragnski -a -o, Aragnec -nca
m, Aragnka -e
Aramjec -jca m, Aramjka -e ,
aram jski -a -o, aramjina
-e
aranirati -am urediti, prirediti;
araner -ja m prireditelj, redi
telj; aranm -ja m ureditev,

stavek, ~ a raba
apretra -e oddelek za raztego

pogodba, dogovor, poravnava

vanje in gladenje blaga

arbitra -e razsodnitvo, raz

april [ -il] -a m m ali traven , apri

la = v aprilu, aprilov -a -o:
~ sneg, aprilovo vreme je bilo
suho; aprilski -a -o: sredi po
letja, pa je isto aprilsko vre
me; aprilska ala
aprioren -rna -o fil. kar je doka

sodba, izravnava denarnih vred

not; arbitren -na -o; rbiter
-tra m razsodnik
arborikultra -e gojitev drevja,
drevjereja
arborn -a m tekoina za krop
ljenje drevja
Ardni -nov m mn. pogorje na
Francoskem; v Ardnih; ardn-

zano iz splonih nael, zakonov

ali vzrokov brez neposrednega
ozira na izkustvo; sam ovoljen,
neutem eljen: ~ a trditev, ~ o
dokazovanje; aprirnost -i ;
apriozem -zma m zavraanje

ski -a -o
arna -e torie, prizorie v cir
kusu

76

Aristarh
are o p g -a m najvije (atensko)
sodie, are o p k i -a -o
a r e tir a ti -am ustaviti, p r i j e t i za
,
p r eti; a r e ta c ija -e prijetje, zap ira n je; a r e tir a n e c -nca m, -nka
-e kdor je p rije t; a re st n t
- n ta m je tn ik ; a r st a r s ta m
zapor
A rezzo -a [arco -a] m kr. i., aretn sk i -a -o, A re tn e c -nca m
A rg e n tin a -e i kr. i. junoamer.
drave, A rg en tin ec -nca m, Arg e n tn k a -e , a rg e n tin sk i -a -o
rgo rge -i -o v -i z -o ime
ladje v bajki o Argondvtih, A rg onvt -a m, arg o n v tsk i -a -o;
tako tudi zgod. asopis rgo:
u re d n ik A rge, lan ek v A rgi
a rg o n -a m kem. prvina
A rg n i -ov m mn. (A rgonnes) po
gorje v sev. Franciji; argnski
-a -o
rgos -osa m l. i. starih gr. mest;
A rg lida -e gr s. pokrajina
a rg u m e n t -n ta m dokaz, a rg u
m e n tira ti -am dokazovati, ute
m eljevati; a rg u m e n t c ija -e i
dokazovanje, utem eljevanje; arg u m e n tac jsk i -a -o dokazen,
dokazlen: ~ i postopek
arh i e n -na -o staroveki, pra
daven, prvoten; arh aizem -zma
m slovn. starinski, zastarel izraz;
a rh a iz ra ti -am posnemati staro
(v jeziku , um etnosti); arh a stien -na -o po starem posnet,
starinski
A rh n g elsk -a m kr. i. rus. m esta,
arh n g e lsk i -a -o, A rh n g elec
-lca m, A rh n g e lk a -e [po
vsod: -el-]
a rh e o lo g ija -e starino slov je, arheolgien -na -o, arh eo lo k i
-a -o starinoslovski, arh eo lo g -a
m starinoslovec
a rh i- v sestavi nad-, viji, p rv i:
arh ie p isk o p -a m pravoslavni
nadkof, a rh im a n d rt -a m sa
m ostanski predstojnik na vzho

d u , arh id ik o n -a m prvi diakon,

nadzornik, a rh ip r z b ite r -ja m
prvi v drubi duhovnikov
A rh im ed -a m gr. m atem atik,
A rhim edov -a -o: ~ zakon;
a rh im d sk i -a -o
a r h ite k tu r a -e stavbarstvo, umenost stavbarstva; a rh it k te n -tn a
-o: ~ o risa n je ; a r h it k t -a m,
a rh it k tk a -e stavbar, -ica,
arh it k to v sk i a rh it k tsk i -a -o
stavbarski: ~ o zb o ro v an je; arh ite k t n ik a -e veda o stav
barstvu, a r h ite k t n ik a P re e r
novih pesm i; a rh ite k to n sk i -a
-o kar je v skladu z arhitekiniko: ~ a lep o ta
a rh iv -va [ -iu -iva] m zbirka
listin, prostor za shrambo listin;
a rh iv sk i -a -o: ~ i p ro sto r, ~ a
om ara, dvo ran a, ~ o poslopje,
~ i tu d ij (v arhivu); a rh iv lije
-lij mn. listine, ki se hranijo v
arhivu; a rh iv le n -ln a -o [ -ln-]:
~ a ra z p ra v a (opria na arhivalije), ~ i tu d ij; a rh iv r -ja m,
a rh iv rk a -e kdor upravlja
arhiv, a rh iv rs k i -a -o
A ri d n a -e l. i., A riad n in -a -o:
A rid n in a n it
A rij -a m os. i., rijev -a -o: ~
nauk, a rij n e c -nca m pripad
nik A rije v, a rij n s k i -a -o: ~ i
n auk, razkol, ~ a loina; aria nzem -zm a m
r ija -e pesem , spev; r ijs k i -a
-o: ~ i vloek, n ap ev ; ari zen
-zna -o peven
rijec -jca m l. i. za pripadnike
indoevropskih jezikov nasproti
sem itskim ; A rijk a -e , rijs k i
-a -o: ~ o plem e
A risto -sta m os. i. ital. pesnika,
A ristov -a -o: ~ O rlan d o furioso; ari sto v sk i -a -o
A rist rh -a m os. i. aleksandrinskega slovniarja in uitelja;
prenes. strog sodnik in k r itik ;

Aristd
Aristrhov -a -o: ~ e opombe
k Homerju
Aristd -a m os. i. gr. dravnika,
Aristdov -a -o, aristdski -a -o:
~ o poten
Aristfan -a m gr. kom ediograf,
Aristfanov -a -o: ~ a satira,
komedija; aristfanski -a -o:
~ a ala, ~ o grob, jedek, du
hovit
aristokrt -a m plem i, plem eni
ta; aristokrtinja -e plem
kinja; aristokrtski -a -o, aristokrtien -na -o plem iki,
p lem enitaki; aristokracija -e i
plem stvo, plem enita tv o, vlada
plemstva; aristokracjski -a -o
p tem sk aristokratzem -zma m
domiljava oholost in prezir
ljudstva
Aristotel [-el] - a m, Aristotelov

-a -o: ~ nauk, ~ a filozofija,

ola; aristtelski -a -o [-ls-]: ~ a
filozofija, ola; aristotelzem
-zma m
aritm etika -e i, aritmtien -na
-o: ~ i raun, ~ o zaporedje;
aritmtik -a m, aritm tikarica
-e
aritm ija -e m ed. nepravilno
utripanje srca; aritm ien-na-o
arkada -e obokan hodnik, med.
ilna ~ ; arkdea -dna -o
rko -ka (+Arkota) m os. i.; Ar
kov -a -o (+Arkotov -a -o)
Arktika -e obmoje okoli sever
nega teaja; rktien -na -o:
~ a raziskavanja, ekspedicija
rlberg -a m kr. ., rlberki -a
-o: ~ i predor, ~ a eleznica
Arl es -a [rl -a] m kr. i. franc,
m esta ob Rodanu; Arlen -na
m, Arlenka -e , arlenski
-a -o
armda -e vojatvo, vojska , armden -dna -o
arm atra -e okrepitev, varoval
na naprava; arm irati -am, a r

m iranje -a s, armiran -a -o:

~ i beton z elezom ojaeni beton
Arn vt -a m, arnvtski -a -o
rnika -e zdravilna rastlina in
zdravilo; rnikov -a -o: ~ cvet,
ovitek
Arno -na m l. i. reke v Italiji
arognca -e predrznost, oab
nost; arognten -tna -o pre
drzen, oaben, arogntnost -i
aroma -e vonj, duht aromatien
-na -o lepo die
arondrati -am zaokroiti; arondcija -e
Artaksrks -a m i. i. perz. kraljev,
Artaksrksov -a -o
rtemis in Artemida -e l. i.
antine boginje , Artmidin -a -o
arterija -e ila u tripalni ca; a r
terijski -a ~o: ~ a stena; a rte rilen -ln a -o [ -ln-] arterizen -zna -o: ~ a kri kri iz arterij, s kisikom ; arterializcija
-e presnova venozne krvi v arterialno
artriosklerza -e poapnnje,
poapnlost il, artrisklerti-

en - na -o, artriosklertik -a
m , atriosklertinja -e
artioka -e bot.
artikel [-l] -kla m slovn. len;
trg. artikel -kla m predm et, bla
g o :trgovski artikel
artikulirati -am izrekati, izgovar
jati, izrei; artikulcija -e iz
reka, izgovor; artikulacjski -a
-o: ~ a napaka, ~ o mesto ka
kega glasu
artilerija -e topnitvo, artilerij
ski -a -o topniki: ~ i oddelek,
~ a vojanica; artilerst -a m
topniar, artilerstovski -a -o
topniarski: ~ a uniforma
artist -a m um etnik, cirkuki glu
ma, um etnjakar; artistien -na
-o izum etnien, um etnosten, glum aki; artizem -zma m izum et
nienost, lrpurlartzem -zma m
( l'art pour l'art) = lrpurlr-

aspirrati
tovstvo -a s nazor, da je um et
nost sama sebi nam en ; lrpur-

Asirija -e , Asirec -rca m, Asirka

-e , asirski -a -o
asistnca -e navzonost, pomo;
asistnen -na -o: ~ o osebje;
asistirati -am zraven biti, poma
gati, ob strani stati kom u; asi
stent -nta m, asistntka -e
kdor asistira, asistntski -a -o:
~ a sluba, ~ o mesto
askza -e vaja v kreposti, ostrst,

lartstien -ona -o
arzenl [-l] -a m oronica, oro
arna, tovarna za oroje; arzenlen -lna -o [-ln-]
arznik -a m, arznikov -a -o: ~
prah m inica; arzn -a m, arznov -a -o: ~ kre, ~ e spo
jine, ~ i hlapi; arznast -a -o:
~ a kislina; arzent -a m: svin
eni ~
s sa m starorim ska ute in no

vzdrnost, zatajevanje, boj volje

s strastmi; askt -a m, asktka
-e kdor askezo goji, nravno m o
an, do sebe oster, strog lovek;

vec; karta z eno piko in naj

monejo vrednostjo: srni
pikov
sp. sposoben lovek:
ta ti je s! glas. za pol tona
niji glas od a: As-dur, as-ml
asancija -e zdravitev, izbolja
nje razm er
ascendnca -e sorodstvo po pred
n ikih , ascendnt -nta m pred
nik, ascendnten -tna -o: ~ i

asketski -a -o: ~ i obraz, ~ a

volja, ~ o ivljenje, ~ o iveti;
asktika in ascetika -e nauk,
pouk, knjiga o askzi; asktien
-na -o: ~ i nauk, ~ o slovstvo
asocicija -e druenje, vezanje;
asociacijski -a -o: ~ i zakoni;
asocirati -am druiti, vezati (so
rodne pojm e in predstave); aso
ciativen -vna -o: ~ i lovek,
duh kdor je nagnjen k asociaciji
asocilen -lna -o [ -ln-] nesocialen,

znak
aspsa -e brezknost, brezprisdnosl; aseptien -na -o: ~ a
vroina (nekuna); asptika -e

sebien, netovariki, brez uta za

skupnost, asocilnost -i [ -ln-]
asonanca -e glasovna figura (po
navljanje istega samoglasnika);

nain razkuevanja, varovanje

pred okuitvijo
assor -ja m prisednik
asflt -a m zem eljska smola, asfl-

panska
asonnen -na -o
aspkt -a m videz, podoba, vidik,

ten -tna -o: ~ i tlak; asfaltirati

-am z zem eljsko smolo zalivati
cesto, tlakovati; asfaltiran -a -o,
asfaltiranje -a s [povsod: -alt-]
asim etrija -e i nesomernost, asimtrien -na -o nesom eren
asimilirati -am priliciti, prienaiti,

slovn. vid (glagolski)

aspirin -a m vrsta zdravila, aspi

rinov -a -o: ~ okus
aspirrati -am pridihniti (glas), gle
dati, hlepeti po em, upati, a
kati na kaj, potegovati se za k a j;
aspirta -e pridihnjen, aspiriran glas (ph, ih, kh); aspircija
-e slovn. pridih, spl. gnanje,
lov, prizadeva, gledanje za im,
akanje, upanje na kaj, potego
vanje za kaj; aspiracjski -a -o;
aspirnt -a m, aspirntka -e
kdor se za kaj poteguje, aspirntski -a -o, aspirantra -e
aspirantsko mesto; aspirtor -ja
m elektrini sesalec

prilagoditi, pouiti, presnoviti,

predelati; asimilcija -e pri
likovanje, prilagajanje, prilagodi
tev, presnova, predelava; asimi

lacijski -a -o: ~ i produkt, pro

ces, pojav
asimptota -e m a t vrsta rte
asndeton -a m brezvezje (stavna
figura), asindtien -na -o brezvezen

79

Assemani
a ta - ja m dodeljenec, prosvetni,
vojaki, trgovinski strokovnjak,
dodeljen diplom atskem u uradu;
a ta je v -a -o, a ta jsk i -a -o:
~ a sluba
atavizem -zm a m ddnost, ddovanje znailnosti davnih predni
kov; atav istie n -na -o
ateizem -zm a m brezbotvo, brezboje; a te ist -a m brezbonik, bogotajec; ateistie n -na -o brez
boen
a te lj - ja m delavnica: u m e tn i
ki, fotografsk i, m odni
atelj js k i -a -o: ~ a o p rav a
A tn a -e i os. i. gr. boginje m o
drosti; A tnin -a -o; A ten j -a
m A tenino svetie, rim ska v i
soka ola
A tne -n mn. kr. i. m esta, v
A tn a h ; A tnec -nca m, A tnk a -e , a tn sk i -a -o
a te n t t -a m napad, a te n t to r -ja
m napadalec
a t st -a m pism eno potrdilo, spri
evalo
A tika -e kr. i. za grko deelo,
tik i -a -o, A tin -n a m, Ati n k a -e
A tila -a in -e m os. i. hunskega
poglavarja, A tilov -a -o: ~ p o
hod; tilsk i -a -o [-ils-]: ~ o
r o p a n je
atip ien -na -o nenavaden, ne
obiajen
A tla n tid a -e pravljini pogrez
njeni del sveta
tla s -a in a tl n t -a m zem ljevid,
zem ljevidna kn jig a : tlaso v in
a tln to v -a -o: ~ naslov, ~ e
p la tn ic e ; tlas - n ta in A tl n t
-a m os. i. mit. velikana, tla s
in a tl n t -a m loveka postava
kot podpornik pri stavbi; A tl n
tov -a -o: ~ mo; a tl n tsk i -a
-o: ~ a mo; A tl n tik -a m =
A tl n tsk i ocean; A tl n tsk a k a r
ta politina listina (dogovor)

A ssem ni -ija m os. i., A ssem nije v ev a n g elist r

Assisi A ssisija [asizi -ja] m kr. i.
m esta, A szijec -jca m, asiki -a
-o, sv. F ra n ie k A siki
a s te n ja -e nem, ibkost, oibelost, brezmonost; astn ien -na
-o brez moi, ast n ik -a m lovek ibke postave
a s te rsk -a m zvezdica (v knjigi,
sredi verza)
stm a -e naduha, Jeka, kratka
sapa; astm tien -na -o naduljiv, naduen; astm tik -a m naduljivec, a s tm tin ja -e i naduljivka
s t r a - e bot. vrtna cvetlica; strin
-a -o: ~ cvet
strah a n -a m kraj ob K aspijskem
morju; stra h a n e c -n c a m, strah a n k a -e i, s tra h a n s k i -a -o;
s tra h a n -a m vrsta volne in bla
ga, s tra h a n k a -e i pokrivalo iz
ovje kouhovine
a stro - v sestavi: astro n o m ija -e
zvezdoslovje, astronom -a m zvezdoslovec, astronom ski -a -o
zvezdosloven, astronm ien -na
-o zvezdosloven; astro lo g ija -e
zvezdarstvo, razbiranje in napo
vedovanje prihodnosti iz zvezd,
astro lo g -a m zvezdar, a stro lo
ki -a -o zvezdarski; astro fiz ik a
-e nauk o fizikalnem ustroju
zvezd; astroskp -a m daljnogled
za zvezde, a stro sk o p ja -e opa
zovanje zvezd z daljnogledom;
a s tro s t tik a -e nauk o gibanju
zvezd
kerc [krc] A kerca m os. i.
pesnika, A kerev -a -o
* a ta k ra ti -am koga napasti, *atk a -e i napad: bolezen sk a ~
A ta n z ij -a m os. i., A tan zijev
-a -o, a ta n a z ij n sk i -a -o: ~ a
v eroizpoved; a ta n a z ij n e c -nca
m pripadnik Atanzija; A tanz ija -e os. i.

80

avgust
tlas -a m pogorje v sev. A frik i,
tla k i -a -o; tlas -a m vrsta
svetlega blaga, tlasen -sna -o:
~ i b lesk, tla s a st -a -o tlasu
podoben
a tl tik a -e vrsta telesnih vaj:
lah k a, te k a
a tl t -a m kdor
goji at ltiko, moan in okreten
lovek; a tl tsk i -a -o: ~ a p a
noga v aj, mo, p ostava
a tm o sfra -e ozraje, zrani tlak,
prenes. okolje; atm o sfrsk i -a -o,
atm o sfrien -na -o
at m -a m, atom ski -a -o: ~ a
e n e rg ija ; atom zem -zm a m veda,
ato m st -a m, ato m stk a -e
kdor se z atomizmom ukvarja
a to n le n -ln a -o [-ln-] glas.
brez doloenega tonovnega naina,
breztonovski, ato n ln o st -i
tos -a m Sveta gora, pogorje na
polotoku H alkidiki, n a tosu,
z tosa; to k i -a -o: ~ i ro k o
pis, sam ostan, ~ a k n ji n ic a
+a tr k c ija -e privlanost, vaba,
zanimivost
a trib t -a m slovn. prilastek, spl.
lastnost, svojstvo, znak; a trib ten -tn a -o in a trib u tv e n -vna
-o prilasten, prilastkoven: ~ a
ra b a besede
t r i j -a m rim ska vea
a tro fija -e med. suhotina, atrof ra ti -am suiti se: u d a tro fira ;
atro fi en -na -o: ~ i ud
A u ersp erg -a m l. i. turjakih gra
akov, grad Turjak; A u ersp er
gov -a -o
A ugsburg -a m kr. i. m esta, iz
A ugsburga, v A ugsburgu; ugsb u rk i -a -o: ~ a veroizpoved,
A u g sb u rn -na m, A ugsbur n k a -e
a v n tg rd a -e prednja eta, stra
a, izbrana eta, prva vrsta; a v a n t
g ard ist -a m, a v n tg a rd s tk a -e
prvoboritelj, prvoboriteljica, vod
n ik, vodnica; av n tg rd e n -dna
Slovenski pravopis

-o vodilen: ~ a vloga d elav stv a;

a v n tg a rd sti e n -na -o
a v a n tu ra -e i pustolovina, a v a n
tu ris t -a m, a v a n tu ris tk a -e i
pustolovec, ~ o vk a , a v a n tu ris ti
en -na -o pustolovski: ~ i rom an
a v a n z ra ti -am napredovati (v slu
bi), a v a n z ra n je -a s naprdovanje, avanzm -ja m
A v r -a m ber bra m, av rsk i
-a -o brski -a -o
av d ic ija -e presluka (v gleda
liu)
av d in ca -e sprejem pri velikaih: b iti v avdinci p ri kom =
biti sprejet pri kom; iti v avdinco h kom u = obiskati koga,
iti na razgovor, posvt, iti poro
at, po navodila ipd.; dati, d o
voliti kom u avdinco = sprejeti
koga (na razgovor, obisk ipd.);
av d in en -na -o: ~ a u ra, dv o
ran a , ~ i as, p ro sto r
a v d to r -ja m vojaki sodnik, avd to rsk i -a -o: ~ o m esto; av d i
to rij -a m poslualstvo, dvorana
s poslualci
v e m a rja -e : v e m a rjo zvoni,
ob v e m a rji, p red v e m a rjo
bom dom a; ve m neskl.: v e
ern i
p re d ~ bodi doma,
po ~ ne hdi ven
a v e rz ja -e odpor, zoprnost:
*imam, *utim av e rzjo do esa
= upira se m i kaj
vgij -a m, vgijev -a -o: ~ hlev
avgm nt -n ta m slovn. vrsta obra
zil, av gm ntsk i -a -o: ~ i zlog;
avgm en tatv -va [-u -va] m
poveevalec; obrazila, k i besedam
pom en veajo (naspr. dem inutiv),
vealna beseda
a v g r -a m napovedovalec usode
iz ptijega leta, starorim ski vede, sveenik; av g rsk i -a -o,
avgrov -a -o
av g st -a m vliki srpan, av g sta
ali v avg stu ; avgustov -a -o:
81

Avgutin
~ o vrem e je bilo suho; avgstovski -a -o: v o k to b ru smo,
p a je e k a r avgstovsko v re
m e; A vgust -a m os. i. rim skega
cesarja, A vgstov -a -o: ~ a do
b a; A vgsta -e i os. i.
A v g u tin -a m os. i., A vgutinov
-a -o, av g u tn sk i -a -o: ~ i slog,
~ a m isel; avgu tn ec -nca m
vrsta redovnikov: bosonogi avgu tinec P o hlin; av g u tn sk i -a
-o: ~ i red, sam ostan; avgutinzem -zm a m fil. sm er platonsko-avgutnskih vplivov
a v i c ija -e letalstvo (v praksi),
av ia c jsk i -a -o: ~ a p isa rn a ,
pot, ~ i u ra d ; a v i tik a -e i le
talstvo (veda), a v i ti e n - n a -o :
~ a ola, k n jig a , n a jd b a , ~ i
stro k o v n ja k ; av i n -a m letalo,
av i nski -a -o: ~ i u stro j, deli,
m o to r; av itik -a m letalec
A vignon -a [avinjn -a] m mesto
v ju. F ranciji; A vignnec -nca
m, avignonski -a -o
av itam in o za -e bolezen zaradi
pom anjkanja vitam inov
avizo -a m -u -o -u z -om ali
aviza -e -i -o -i z -o naznanilo,
sporoilo, opozorilo (prom etno);
av iz ra ti -am naznaniti, sporo
iti, opozoriti
v la -e velika in arhitektnsko
lepa vea, uporabna tudi za pri
reditve; slavnostna dvorana po
visokih olah
A v r lij -a m os. i., A v r lije v -a
-o; A v r lija -e os. i.
av re o la -e ar, sij, svetniki sij
(pri podobah in kipih), arni ve
nec, slava, sijaj, obstrt
a v s k u lt c ija -e med. prisluko
vanje zvoku, oslukovanje orga
na; a v s k u ltra ti -am med. oslukovati organ, prislukovati; avsk u lta t ri e n -na -o: ~ o do
g n a n je ; a v s k u lt to r -ja m oslukovalec, av sk u lt to rsk i -a -o
a v s k u lt n t -a m sodni pripravnik

A v s tra lija -e , A v strlec -lca m,

A v str lk a -e [-lc- -lk-], avstr lsk i -a -o [-ls-]
A v strija -e kr. i., A v strije c -jca
m, A v strijk a -e , a v s trijsk i -a
-o; A vstro- grsko -ega s, n a
-em, av stro - g rsk i -a -o: ~ a
m o n a rh ija ; a v s trija k n t -a m
pripadnik avstrijske m iselnosti in
dravnosti, a v s trija k n ts k i -a -o
va -e , v ast -a -o
a v ta r k ija -e i samozadostno go
spodarstvo; a v t rk i e n -na -o
gosp. neodvisen: ~ a d ra v a
a v tn tie n -na -o verodostojen,
pristen; av tn tin o st -i vero
dostojnost, pristnost
vto -a m v tu -o v -u z -om,
v ten -tn a -o: v tn i p rom et,
d avek, stroki, ~ a p ro g a, cesta,
~ o olje, p o d je tje ; a v to g ar a Te
klonica za avto, a v to str d a
-e i, a v to in d u s trja -e , + avtoolje, + a v to p o d je tje , + av to p ro m et; avtom obil [ -il] -a m, av
tom obilski -a -o [ - l s ]: ~ i p ro
m et, deli, ~ a v onja, proga,
in d u strija , klonica, ~ o p o d
je tje , o lje ; avtom obilizem -zm a
m, avtom obilist -a m, avtom o
bilistien -na -o, avtom oblstvo -a [ - l s ] s; v to b u s -a m,
vto b u sen -sna -o: ~ i voz, p ro
m et, ~ a p o sta ja , proga, zveza,
~ p o d je tje ; a v to tk si - ja m,
a v to tk sen -sna -o
a v to b io g ra fija -e lastni ivljen je
pis, av to b io g rf -a m, avtobiog rfsk i -a -o, av to b io g rfien
-na -o: ~ i rom an, spis
av to d af - ja m sodba nad krivo
verci pred inkvizicijskim sodi
em
av to d id k t -a m samouk, avtodid k tie n -na -o
avtogn -a -o: ~ o v r je n je
av to g ra f -a m = av to g rm -a m
lastnorona pisava; av to g r fsk i
-a -o: ~ i p osn etek

82

baba
av to h to n -a m prvotni prebivalec,
domorodec; av to h to n -a -o ali
av to h t n sk i -a -o sam onikel,
prvoten, med. samora ; a v to
h to n o st -i prvotnost, samoniklost
av to k efle n -ln a -o [-ln-] samo
stojen, samosvoj: ~ a cerk ev ;
a v to k efln o st -i samostojnost,
neodvisnost
a v to k r t -a m samovladar, samo
drec; a v to k ra c ija -e i samo
vlada, samovolja; a v to k r ti e n
-na -o; a v to k r tsk i -a -o: ~ i
nain v la d a n ja , v la d ar, ~ a n a
rav a, v lad a
av to m t -a m: p ro d a jn i ~ po po
sta ja h ; prenes. nesamostojen lo
vek; av to m tsk i -a -o ali avtomtien -na -o samogiben, sa
m odejen: ~ i stro j, ~ a k lju a v
n ica; avtom tin o st -i i meha
ninost, nesamostojnost; avtom atja -e z med.
av to n o m ija -e polit, samouprava,
fil.sam ozakonje; avtonom en -m na
-o: ~ a o b last; avtonom no spo
z n a n je = samosvoje, samostojno
spoznanje, avtonom ist -a m
a v to p sija -e ogled na lastne oi;
av t ptien -na -o lastnoien
-na -o: ~ o d o g n an je
v to r -ja m, v to rica -e kdor
je kaj naredil, je vtor svojem u
delu; v to rsk i -a -o: ~ i zakon,
~ a p ra v ic a ; v to rstv o -a s; a v
to riz ira ti -am pooblastiti koga:
av to riz ira n p rev o d = prevod
z avtorjevim ali zalonikovim
pooblastilom; a v to riz c ija -e

pooblastilo; av to riz a c ijs k i -a -o:

~ a Listina
a v to rit ta -e veljava, oblast, mo,
ugled, veljak; a v to rita tiv e n -vna
-o z veliko mojo, veljavo, ugle
dom: ~ a izjav a, sodba, oseba,
odloba; vasih tudi oblasten,
samovoljen; av to rita tiv n o st -i ;
a v to rit re n -rn a -o nasilen, avto rit rn o s t -i i nasilnost, samo
voljnost
av to su g e stja -e sugeriranje sebi;
av tosugestven -vna -o, avtosu gestvnost -i
a v to tip ja -e vrsta jedkanja
azb st -a m, azb sten -tn a -o:
~ a m reica
z b u k a -e abecda, cerkvenoslovanska abeceda; zbuen -na -o
A ze rb jd a n -a m sov j. rep., azerb jd a n sk i -a -o
zija -e i, A zijec -jca m, A zijka
-e ; z ijsk i -a -o; zaniljivo:
a z i t -a m, az i tsk i -a -o; M ala
A zija M ale A zije , O sre d n ja
A zija -e -e , m a lo z ijsk i -a -o,
o sre d n je z ijsk i -a -o
azil [-il] -a m zavetie, azilski
-a -o [ -ils-]: ~ o p rav o
A zori -ov m mn. otoje v Atlntiku, azo rsk i -a -o
A zvsko m o rje -ega -a s
a z r -ja m nebesna modrina, mo
dro nebo, jasnina, sinjina; a u
ren -rn a -o
A b -ta m os. i., A btov -a -o:
~ a slik a rsk a ola
ija -e nadv, tudi io -ia m
iu io p ri iu z iom ;
aiota -e (borzna igra)

B
b [b in b] m neskl. im e rke v
abecedi: vlik i in m ali b, z vlikim B [b ] zani; glas v gla
sovni lestvici: B -dur, b-m ol

b b a -e , b b ica
-a s, b b ik i -a
-jem , b b ik a
-a -o, b b ie -a

83

-e , bb itv o
-o, b ab ie v ti
-e , b b iast
s, b b in -a -o,

Bbenberan
b b in a -e , b b n ica -e , bab
-ta s, b ab z a -e , b a b ra -e ,
b b ji -a -e, b b ja k -a m, b a b je v re n -rn a -o, b ab je v rstv o -a s
B b en b e r an -a m , b b e n b e rk i
-a -o
B abilon -a m, b ab ilo n sk i -a -o:
~ a zm enjava, ~ i stolp, B ab i
lonec -nca m, B ab il n k a -e ,
B abilonsko -ega s = B ab ilo n ija
-e
b c ek -cka m, b c k a -e
B ch -a [bh-] m , Bchov -a -o:
Bchovi h u z rji; Johann Sebastian B ach skladatelj, Bchove
fuge, b chovski -a -o
b acil [ -il] -a m bolezenska klica,
bacilonsec -sca m kliconsec,
b acilonska -e kliconska
b ac n ti bcnem , b c n i in bacn
-te! b cn il -a -o in -l -la -o
[nepoud. bac- in bac-], bcn je n -a -o; b ec ti -m [ bac-],
b ec l -la -o, b e c n je -a s;
b ec n ti -nm [bac-] = bcnem
(koga z nogo)
B k a -e , v -i, b k i -a -o: ~ a
p en ica
B d en B dna m kr. i., b d en sk i
-a -o [-dan-]; B densko -ega s,
na ~ e m
B a d j ra -a in -e m os. i B adjrov -a -o: ~ i vodniki
B adoglio [badljo] -glia m os. i.,
B adgliev -a -0, b ad ljev e c -vca
m, b ad ljev sk i -a -o
B affin -a [b fm ] m os. i. angl.
pomoraka, B affinov -a -o: ~
zaliv, ~ o oto je
b a g a t la -e malenkost, malost,
b ag a t len -ln a -o [ -ln-], bagate liz ra ti -am malti, malotiti;
b a g a te liz ra n je -a s
B gdad -a m, b g d ad sk i -a -o:
~ a eleznica, ~ i k alif
b g e r -g ra m krlat, b a g r n -a -o,
b g rc -a m krlatna barva, bag rti -m, b g ri -te! b ag rl -a -o,
b a g r n je -a s

b a g e r -g ra m tehnina priprava za
izkopavanjet bagirti -m , b a
g r a j -jte! b a g r l - la -o, bag r n je -a s
b a h a ti -am in b a h ti -m se s im,
b h a j -te se in b a h j - jte se!
b h a l -a -o in b a h a l -la -o,
b h a n je in b a h n je -a s; b ah
-a m, b a h k i -a -o, b ah tv o -a
s, b a h a v -va -o, b h a v ec -vca
m , b h a v en -v n a -o, b h a v k a
-e = b a h lja -e , b a h a t -ata
-o, b a h to st -i
b a h lj ti -m plapolati (ogenj), h a h
l ja j -jte! b a h lj l -la -o, b ah lj n je -a s
b aisse ali b aissa -e [bs, bsa
-e] padanje cen na borzi
b a j c o -a m vrhnja preobleka pri
delu ali vonji, ljudsko p a j c
-a m ali aba
b a ja lic a -e = b ja n ic a -e
iba za iskanje podtalne vode
b ja ti -am, b ja n je - a s i . basni
praviti, 2. prerokovati, 3. arati:
ro ja k i o n stra n M ure m islijo, d a
z n a jo b a ja ti; b je n - jn a -o ka
kor v bajki, b je v e n -vna -o
aroven, b a je v t -a -o, b je c - jc a
m; b jk a -e
b a j prisl. kakor pravijo, menda
b a je slo v je -a s, b a jeslo v en -vna
-o, b ajesl v ec -vca m , b a je slvski -a -o
b a jo n t -a m, b a jo n te n -tn a -o:
~ i roaj, napad, ~ a nonica
b a jta -e , b jta r -ja m, b jta ric a -e i, b jta r s k i -a -o, b jta rstv o -a s, b jtic a -e , b jte n
-tn a -o: ~ a stre h a
b a k a la v re t -a m prva stopnja
akadem skih asti
b a k a n lije -lij mn. Bakhova
slavnost, prenes. razuzdano po
pivanje, b a k n tin ja -e enska
v Bakhovem sprem stvu, razuzda
na enska, b a k n tsk i -a -o = bak a n le n -lna -o [-ln-]

84

Bltazar
Bkar -kra m kr.
bkarski -a Baleari -ov m mn., na Balerih,
balerski -a -o
-o: ~ a vodica
bker -kra m, bkrov -a -o: ~ e
balt -a m , balten -tna -o: ~ i
rude, bakrn -a
~ kotel,
mojster, ~ a prireditev, baltka
~ a doba, bakrenca -e neka
-e , baltski -a -o
tekoina , bakrenna -e , bakrbalin -a m, balinati -am, balina
nec -nca m, bakrti -m, bakrl
nje -a s, balinar -ja m, balnec
-a -o, bakrnje -a s, bkrast
-nca m, balncati -am, balnca-a -o, bakrr -ja m, bakrrnica
nje -a s, balncar -ja m, bali
-e , bakrrstvo -a s, bakrorez
nie -a s, balnski -a -o: ~ e
-za m, bakrorzec -zca m, bakrogle, balinek -ka m
krorstvo -a s, bakrorzen -zna balistika -e nauk o luanju in
-o, bakrotsk -a m, bakrovit -a -o
streljanju , balistien -na -o
Bkhus Bkha m, Bkhov -a -o, bal -a m bala, nevestina oprava
bkhovski -a -o
Balkn -a [-alk-] m kr. i. poloto
bkla -e , bakl -a m = baklo
ka in gorovja , Balknec -nca m,
nosec -sca m, baklda -e , baBalknka -e , balknski -a -o,
klti -m mono goreti: lu
Balknski polotok, balkanizi
bakl, baklaj -jte! bakll -la
rati -am, balkanizcija -e ,
-o, baklnje -a s
balkanida -e portne prire
bkrastord -a -e
ditve balkanskih narodov , balka
bki -a m napitnina
nizmi -ov m mn. vsem balkan
baktrija -e , nav. mn. baktrije
skim narodom skupne posebnosti,
gliva cepljivka , baktrijski -a
balkanologja -e = balkano-o, bakterilen -ln a -o, bakteslvje -a s, balkanolg -a m
riolg -a m , bakterioloki -a -o:
= balkanoslvec -vca m, bal~ i zavod, bakteriologija -e
kanolki -a -o = balkanoBaknin -a m os. i. rus. revolucio
slvski -a -o [povsod: -lk-]
narja, bakninski -a -o: ~ i na
balkon -a m, balkonski -a -o: ~ a
zori, Bakninov -a -o
dvorana [povsod: -alk-]
bla -e . nevestina oprava: blo balneologja -e prouevanje
vozijo, 2. bla platna, slame,
zdravilnih vod , balneolg -a m ,
balneolki -a -o, balneoterappapirja; bale -a s
ja -e zdravljenje s kopelm i,
balda -e , balden -dna -o: ~ a
zlasti po zdraviliih, balneopesnitev
terapjski -a -o [povsod: -aln-]
balnsa -e vzvod, ravnoteje, ni
balon -a ra 1. zrakoplov , 2. vehalo , balnsen -sna -o, balan
lika steklenica , balonski -a -o:
sirati -am v ravnoteju drati,
~ a svila, balonek -ka m
omahovati, opotekati se, balansi
ranje -a s
Blt -a m, bltski -a -o: ~ i je
ziki, Bltsko morje = Bltik
balst -a m obta, napota, breme:
biti za ~ , znebiti
se
~ a-a m, bltiki -a -o: ~ a obala,
blto-slovnski -a -o: ~ i prabaldahin -a [ -ld-] m nebo nad
jezik [povsod: balt-]
posteljam i, nad prestoli, nad
blta -e [-ut- ] sekira , bltica
montranco pri procesiji
bldrijan -a m kozlik , bldrija-e [-ut-]
nov -a -o: ~ aj,
~ o olje,~Baltazar
e
-ja [-l-] m os. i. = Bltear -ja [-ol-] m os. i.
kapljice [-ld-]
85

Baltimore
B altim ore [bltim or] m kr. t.,
B ltim ora, v B ltim oru, b ltim o rski -a -o
b lto ra -e [-u-] 1. vrata pri
svinjaku nad koritom , 2 . hlae
na bltoro
B al d istan -a m kr. i. pokrajine,
b alu d istn sk i -a -o, B ald -a
m, mn. B aldi -ev eden na
rodov v Baludistanu, B aludnk a -e , b alu d n sk i -a -o, b a
ldi -ja m jezik Baldev, bal d ijsk i -a -o
b a lu str d a -e i ograja, b a lu str den -dna -o
B alzac [balzk] -a m, B alzacov
[balzkou] -a -o, balzacovski
T-kou-] -a -o: ~ i hum or, ~ a
k o re k tu ra
blzam -a m se rabi kot mazilo,
hladilo, blzam ov -a -o: ~ vonj,
zrak , b a lz a m ira ti -am, b alza m i
ra n je -a s [povsod: -Iz-]
bm b u s -a m, bm busov -a -o:
~ a palica, trs tik a
b a n -a m, b n sk i -a -o, ban o v in a
-e , b an o v in sk i -a -o, b n ica
-e , pd b n -a m
b a n le n -lna -o vsakdanji, obrab
ljen , pleh ek, b a n ln o st -i [po
vsod: -ln-]
b a n n a -e rastlina in njen sade,
b an n o v -a -o: ~ list, cvet,
b a n a n in -a -o: ~ okus
B a n t -a m kr. i., b a n tsk i in ban k i -a -o, B an an -a m, Ban a n k a -e i
b an v z -a m m ojster skaza, banv zien -na -o rokodelski (za
niljivo), om ejen
b n d a -e i. ela, drhal, tropa:
ro k o v n ja k a
2. skupnost
godcev: e le zn i arsk a b an d a
= godba; b a n d it -a m ropar,
razbojnik, b a n d itsk i -a -o, band tstvo -a s
b a n d a -e obveza, b an d en
-na -o: ~ a tk a n in a , b an d a st
-a m izdelovalec obvez, b an d a -

ra ti -am obvezati, b an d a ra n je -a s
b an d e ro -a s, b a n d e rsk i -a -o:
~ a podoha, ~ o blago, b an d rce -a s
b a n ja -e posoda, b n jic a -e i,
b n jk a -e , b n ji e n -na -o:
~ a doga, ~ o uho
b n k a -e denarni zavod, b n en
-na -o: ~ i u ra d n ik , b n n ik
-a m, b n n ik i -a -o, b a n k ir
-ja m, b a n k irsk i -a -o, b n k o ven -vna -o, b n k a rstv o -a s,
b n kovec -vca m: izd elav a b n kovcev, podoba n a b n k o v cih
b a n k t -a m 1. slavnostni obed,
2. obkrajek, hodnik ob robu ce
ste ali mostu; b an k te n -tn a -o:
~ i nagovor, b a n k e tra ti -am,
b a n k e tra n je -a s
b a n k ro t -a m, b a n k r te n -tn a -o,
b a n k r tn ik -a m = b a n k ro te r
-ja m, b a n k ro t rs k i -a -o, b a n k
ro tira ti -am , b a n k ro tra n je -a s
B n tu m neskl. rna A frika"
plem ena B ntu, rn ci B ntu,
b n tu js k i -a -o: ~ a p lem ena,
~ i rnci, ~ i je z ik i
b a p tist -a m lan n eke verske lo
ine; b a p tis t rij -a m krstilnica
(vasih posebna stavba), krstilni
kam en
b r -a m nono zabavie, b rsk i
-a -o: ~ a d ru b a, ~ o o zraje,
razp o lo en je
b r -a m rastlina, b ro v e c -vca
m kaa iz bara
B r -a m kr. i. mesta v rnogor
skem prim orju, b rs k i -a -o:
~ a lu k a
b a r b a -e i, b a r b ic a -e , barb sk i -a -o, b ar b stv o -a s,
b a r a b ija -e , b a ra b o n -a m,
b ara b n stv o -a s, b a ra b in -a m
B ra g a -a in -e m, B ragov -a -o
b a r k a -e lesenjaa, b a r k a r -ja
m, b a r k a ric a -e , b a r k a rs k i
-a -o

barn
b a ra t ti -m = b a ra n t ti -m , bar a t j -jte! b a ra t l -la -o, bar a t n je -a
b a r a tja -e , b a
r a n ta j -jte! b a ra n t l -la -o,
b a ra n t n je -a s, b a r a n tja -e
, b a ra n t -a m, b a ra n t le c
-lca [ -auc-] m
* b rati -am vpraati
b a r a -e zajezitev, zapora, baren -na -o: ~ i og en j
b a r b r -a m, b a rb rsk i -a -o, b a rb rstv o -a s, b a rb a riz e m -zm a
m, b a rb a riz ra ti -am, b a rb a riz ra n je -a s, b a rb a riz c ija -e
B rb a ra -e os. i., B rb a rin -a -o,
B rb a -e . B rb in -a -o. B rbka -e . B rb k in -a -o, B rb ik a
-e , B rb ik in -a -o; b rb a ra
-e fil. vrsta sklepanja
B a rb a r sa -a in -e m os. i. Rdeiebradec, B arbarsov -a -o
B rbo -a m os. i. (+ B arbota),
B rbov -a -o: ~ a p o litik a, ~
rom an, v mn. neskl. g ro fje B rbo, p ri B rbovih (+ B rb i -ov
-om -e -ih -i)
B arb u sse B arbussa m os. i. franc,
pisatelja, B arbussov -a -o [po
vsod: barbus-]
B arcelo n a -e kr. i., b arc elo n sk i
-a -o
b rd -a m, b rd sk i -a -o: ~ e
pesm i, b rd o v -a -o
b a re tk a -e vrsta pokrivala
b rh a n t -a m, b rh a n ta s t -a -o =
b rh a n to v -a -o: ~ o p erilo
B ri - ja m kr. i. m esta, b rijs k i
-a -o: ~ a lu k a
b a ri ra -e pregraja, ovira
b a rg la -e , b a rig la st -a -o, barg lica -e
b r ij -a m, b rije v -a -o: ~ h i
droksid, ~ a k aa
b a rik d a -e i ulina zagrada, b arik d en -dna -o, b a rik a d ra ti -am
b a rl [-l] -a m , b a rle c -lca [-lc-]
m, b a rl e k -ka [-l-] m =
b a rlc e -a [-le-] s

87

b a rt -a m barijeva spojina, bartov -a -o: ~ a voda

b rito n -a m vrsta pevskega gla
su, b rito n sk i -a -o: ~ i glas,
b a rito n ist -a m
b r je -a s in b a r j - s: L ju b
lja n sk o b r je s, b rsk i -a -o:
~ a p rst, b a r j n -n a m, b arj n s k i -a -o, b rje v e c -vca m
b rk a -e , b rk in -a -o, b r k a r
-ja m, b r ica -e , b a rk a -e
, b a rk s a -e
b a rk a r la -e pesem benekih
gondoljerov (olnarjev) in ribiev
B rn a b a -a in -e m in os. i.,
B rnabov -a -o za mokega,
B rnabin -a -o za ensko
b ar k -a m vrsta um etnostnega
sloga, b aroen -na -o: ~ i slog
b a ro k a -e lasulja, b a r k a r -ja
m lasuljar, b a r k a ric a -e lasuljarica
b a ro m te r -tra m, b a ro m trsk i
-a -o
b a r n -a m, b a ro n ic a -e , b a
ro n sk i -a -o: ~ i stan, b ar n stvo -a s, b a ro n t -a m, b a ro
n ija -e ; + b aro n sa -e i
B rte l -tla m os. i., B rtlo v -a -o:
~ slovar, B rtel-Jan eiev slo
var
B rto l -a m os. i., B rto lo v -a -o,
B rtol-N adlek M rica, B rto lN adlkove M arice itd.
b rv a -e i, rod. mn. b rv , b rv e n
-vna -o, b rv n o st -i i = b rv e nost -i [-vn-] i, b rv n ik -a m,
b arv ilo -a s, b a rv le n -ln a -o
[-iln-], b a rv it -a -o, b a rv ito st -i
kolorit, b rv a st -a -o
b rv a ti -am, b rv a n je -a s, b rv a r -ja m, b rv a ric a -e i , b rv arsk i -a -o, b rv a rstv o -a s
barvo- v sestavi: b arv o tsk -a m,
b arv o sl v je -a s, b arv o sl v en
-vna -o: ~ a raz p ra v a, b arv o slvec -vca m, b arv o sl v sk i -a -o
b a r n -a m amet, b a r n a st -a
-o: ~ a o bleka, b ar n o v -a -o

bs
b s -a m nizki pevski glas, bsov
-a -o: ~ a m elo d ija, b asist -a
m, b asstovski -a -o: ~ i g la
sovi, bsovski -a -o: ~ i g la
sovi, k lju
B sar -ja m os. i., B sarje v -a -o:
~ a k n jig a
*bsati bem nabijati (puko),
(na)tlaiti (pipo, ep, prostor),
nadevati (klobaso), trcati (vreo,
ko), polniti
bsen -sni , z b sn ijo , b sn ica
-e , b sen sk i -a -o: ~ i svet,
b sn a -e marnja: p ra z n e
b sn e prazne m arnje, b sn iti
-im, b sn ik -a m , basnopisec
-sca m, b asn o p sje -a s
B sk -a m ud naroda v Pirenejih,
b sk o v sk i -a -o, bsk o v in a -e
b a s re lie f [bareljf] -a m plosko
izdolbena podoba, ploski relief,
b a sre li fe n [bareljfn] -fn a -o
b a s t rd -a m m eanec, krianec,
b a s ta rd ra ti -am kriati razline
vrste, b a s ta rd c ija -e krianje,
m eanje, m eanost, b a st rd e n
-d n a -o: ~ a k ri
b a s tja -e utrdba, B a stlja -e
neko jea v Parizu
b a s lja -e svinja, b a s lje c -ljca
m prai
*b prisl. prav, ravno: ~ danes,
~ ko bi glave ne im el
b t -a m = b t [bt] b e ta m
b te c -tca m in b etc [btc]
-tc m, bto v -a -o: ~ sunek
(v fiziki, tehniki), b ta st -a -o:
~ zam aek
b ta -e vata, b a tr a ti -am, batr a n je -a s, b a tra n k a -e batirana gaza, spodnje krilo
b a ta ljo n -a m, b a ta ljo n sk i -a -o
b a te r ija -e : to p n ik a
akum u l to rsk a ~ , epna
b a te
r ijs k i -a -o: ~ i sp re je m n ik
b ti b o jim se koga (+p re d kom),
b j -te se! b o j -a -e, boj n o st -i , b l -a -o; b ojim se,

d a bo ju tr i de = najbr bo
de; b o jim se, d a ju tr i n e bo
d e ja = najbr ga ne bo; boj z e n -zni strah
b tin a -e 1. palica, 2. udarec
s palico, b tin a ti -am, b tin a n je -a s, b atin -a m
b a tst -a m vrsta platna, b atsto v
-a -o, b a tste n -tn a -o: ~ ro
bec, b a tsta st -a -o: ~ o p erilo
B a t m -a m kr. i., b at m sk i -a -o:
~ a lu k a
B a u d elaire [bodlr] B a u d elaira
m, B a u d elairo v -a -o, b au d ela irsk i -a -o
B audouin de C o u rte n a y [bodw n
d kurtn] m os. i. poljskega
jezikoslovca in slavista, B au
douin d e C o u rte n a y a [-nja],
B audouin de C o u rte n ay e v -a -o
[-njeu -eva -o]: ~ i zapisi r e
zijanine, ~ o g rad iv o
B u m g a rte n -g a rtn a m os. i.,
B um g artn o v -a -o
B av arec -rc a m, B a v rk a -e ,
b a v rsk i -a -o, b a v r in a -e ,
B avrsko -ega s
b av b v -a m (+bav-bav)
B vcis in B vcida -ide , Bvcidin -a -o
*b v iti bavim se ukvarjati se,
b v il -a -o, * b v ljen je - a s
b v k a ti -am in -em, b v k n iti
-nem ; pes, lis ja k b v k a ; bvk a n je -a s
b z a -e osnova, podloga, podlaga;
bzen -zna -o, b zien -na -o,
b a z ira ti -am, b a z ra n je -a s
b a z lt -a m, b azlto v -a -o: ~ i
skladi, bajzlten -tn a -o [-alt-]
b a z a r -ja m trie, b a z rsk i -a -o:
B azrsk a p a r b o la (A kerc)
bzed o v k a -e bolezen, kakor jo
je opisal Bsedow
B zel [-l] -zla m kr. i. m esta,
v Bzlu, bzelsk i -a -o: ~ i
koncil [-zl-]
bazen -a m vodnjak, ribnjak, ko
tel, kotlina, bazn sk i -a -o

88

bekett
B a zlij -a m os. i Bazlijev -a -o,

bazilijnski -a -o: ~ i obred,

bazilijnec -nca m
b az ilik a -e bosljek (rastlina),
bazlikov -a -o bosiljkov
b az ilik a -e vrsta cerkve, baziliklen -lna -o [-ln-]: ~ i slog,
~ a stavba, bazliki -a -o: ~ i
slog
b azilsk -a m neke vrste kuar,
b azilskov -a -o: ~ pogled
b a -e vrsta: en a k e bae, vsak e
b aze
B la -e list, B lin -a -o: ~
u re d n ik ali u re d n ik Bele
b e a tific ra ti -am razglasiti za bla
enega, b e a tifik c ija -e , beatifik a c jsk i -a -o: ~ i o b red
B e atric e [beatrie] ital. im e,
2. B eatrice, 3. B eatrici, 4. B ea
trice, 5. p ri B eatrici, 6. z B ea
trice, B e atric in -a -o [beatriin]
B e au m arch ais [bom ar] B eaum arc h aisa [bom arja] m , Beaum archaisov [-jeu] -a -o, b eaum arch aiso v sk i [-jeuski] -a -o
b b a -e , b e b e c -bca m: za bbca
koga im eti; b b iti -im: bb iti
koga, (z)bbljen -a -o; b b ast
-a -o = b b a v -a -o, b bavost
-i ; b bek -ka m
b e b lj ti -m [bb-] nerazum ljivo
govoriti, b e b lj j -jte! b e b lja l
-la -o, b e b lj n je -a s
b ecti -m gl. b acn iti
b [b] - m vrsta sodov, kota
nja, kjer se nabira voda iz tal,
b ek -k m
b ecti in b ati -m: otrok, ovca,
je le n be, b e k ti -m in b k a ti
-am, b k a n je -a in b e k n je -a
s, b k n iti -nem
b d a -e , bd en -dna -o, bdnost
-i , bd n o sten -tn a -o: ~ i
fond, b dne -a m, b d n ik -a m
b e d k -a m, b ed k i -a -o, bedtvo -a s, b d a st -a -o, *bedasta -e neum nost, b e d a

r ija -e neum nost, b e d riti -im

neum nost delati, govoriti
b ednec -nca m, b ed n a st -a -o
med.
B ednek -n k a m os. i., B ednkov
-a -o: ~ R evek A n d re j ek
b e d e n j -d n j [bdnj] in b d e n j
[bdnj] m -d n ja
b ed ti -m, b ed i -te! b ed e -a
-e, b e d n je -a s, b e d n ji -a -e:
~ i d an vigilija liturg., b e d ljv
-va -o: ~ o sp a n je, b ed ljv o st
-i , b edno st -i [povsod:
bd-]; +bdti, +b d n je
b ed ro -a s, mn. . 4. b e d ra in
b d ra , 2. bd er, 3. bdrom ,
5.
b d rih , 6. z b d ri, mn. tudi
b e d r sa -s s hum ., b d rc e -a
s, b d rn -a -o, b d rn a t -a -o,
b d rn ik -a m, b d rn ic a -e
B eduin -a m Arabec, b ed u in -a m
puavski pastir, b ed u in sk i -a -o
B eethoven [betvn] -v n a m,
B eethovnov -a -o, b eeth v en ski -a -o [-vn-]
bg -a m plemi pri Turkih, begov
-a -o, bgovstvo -a a, H usein
bg, H usein bga, H useinbgov
-a -o
bg -a m: v bg pognati, n a bgu,
bgom a prisl.; beg ten -tn a -o,
ben -na -o, b nost -i ; b e
gati -am, b g a n je -a s, bgav
-a -o, bgavec -vca m, bg an ec
-nca m
beg n ica -e [bg-] butara (na
cvetno nedeljo)
b e g o n ija -e , b eg n ijev -a -o:
~ cvet
b eg n -a m, b eg u n ec -nca m, b e
g u n k a -e , b eg u n sk i -a -o, b e
gunstvo -a s
b k a -e , b kov -a -o: ~ e trte ,
ibe
b e k e t ti -m in -em m ek et ti:
ovce, koze b e k e t jo ali b ek ejo, b e k e t a j -jte! b e k e ta l -la
-o, b e k e t n je -a s, b e k t -ta m

bl
bl [b u ] bla -o. b o lj bl (+ belji), blec -lca [ b euca] m.
b lk a -e [-eu-] i = b la -e
[-eu-] . b lk a st -a -o [-eu-].
bla obleka, bla kovina, bla
n ed e lja , Bla hia vladna palaa
predsednika Z D A , Blo m o r jE,
bla -e bela bolezen, bledica,
b elica -e , belinost -i i albinizem , belin ik -a m, belinica
-e , b elien -na -o, b elin a -e ,
b el ta -e i
B la -a in -e m os. i., Blov -a -o
b elad n a -e bot., belad n in -a
-o: ~ strup, uinek
B la k r jin a Ble k r jin e , tudi
B elo k rn jsk o -ega s, Bli K rn je c B lega K r n jc a m, tudi
B e lo k rn je c -n jca m, B elokran jc a -e , b e lo k r n jsk i -a -o
B el r -ja m os. i B
., e l rje v -a -o:
~ p o tresn i a p a ra t, ~ e sk lad b e
B la R sija B le R sije , Belor s -a m, b e lo r sk i -a -o, belor in a -e
B el B elta m, B eltov -a -o, Belk a -e
B lec -lca [-elc- in -euc~] m os. i.,
B lev -a -o, Bevc -a m os. i
B vev -a -o
b e l ti -m (postajati bel): la sj
m u b e lijo in bel, bell -la -o,
b e l n je -a s, (po)bell -la -o:
~ a glava, p obellost -i
b e le tr ja -e i leposlovje, b e le trist
-a m leposlovec, b e le tristik a -e
, b eletrstie n -na -o
b el iti -im zapisati, zapisovati,
b elnica -e , belnien -na
-o: ~ i list, ~ a cena, b elk a
-e , b eln ik -a m notar, belniki -a -o: ~ j u ra d
B lg ija -e , B lgijec -jc a m,
B lg ijk a -e , b lg ijsk i -a -o
[povsod: - Ig-]
B lial [-al] -a m, B lialov -a -o
b elilo -a s, bellen -ln a -o, belln ica -e i [povsod: -ln-]

B elinski -ega m os. i. zaetnika

ruske knjievne kritike: B elnskega k ritik e
bli ti -im (se), bli -te! b lil -la
-o, b lje n -a -o, b lje n je -a s,
ble -a m, b lja -e i, b e lj v a
-e i, b e lja v n a -e , belvec -vca
m; glavo si b eliti (+ glavo si
u b ija ti); b elin a -e
b e lja k -a m. b e lja k o v in a -e ,
b e lja k o v in sk i -a -o, b eljak o v n ast -a -o: ~ e snovi
B e lja k -a m kr. t., B e ljan -a m,
B e lj a n k a -e , b e lj k i -a -o
B ellevue B ellev u eja [belvu -ja ]
m, gl. tudi B elv ed ere
belo- v sestavi: b eloken -na -o,
belolas -lsa -o, b elo lsk a -e ,
beloglav -va -o, belo g lv ek
-ka m, belolen -na -o, belork -r k a -o, b lo ru m n -na
-o, blosv -siva -o, b lom der
-d ra -o, blolt -a -o [-ut-],
b elo k a -e , b elo k in -a -o
belonica -e , bel n ien -na -o
B elostnec -nca m os. i.t Belostnev -a -o: ~ slo v ar
b el -a m, b el ev -a -o: ~ a
ju h a
B e lv ed re - ra m im e gradov in
stavb z lepim razgledomt belved rsk i -a -o
b en c in -a m, b en cin sk i -a -o, bencl [-61] -a m
B en ed ik t -a m os. i., b en e d ik tin ec
-nca m, b e n e d ik tin sk i -a -o
ben efca -e predstava v prid ka
kega igralca, ben efin a p re d sta v a
b en e ficij -a m nadarbina, dohodek,
b en e fici t -a m, b en eficito v -a
-o, b en eficiten -tn a -o: ~ i do
hodki dohodki iz beneficija
B en tk e B entk m n., b en k i
-a -o, B enen -n a m, Bene n k a -e , b en en sk i -a -o,
B en eija -e , B enko -ega s
b enevolnca -e i naklonjenost, dobrohotnost, b en e v o l n ten -tn a -o

90

besedilo
B e n g lija -e i kr. i., B englec -lca
m, B englka -e , b en g lsk i -o
-o: B englski zaliv, ben g lsk i
tig e r; ben g lien -na -o: ~ i =
b en g lsk i o g en j [povsod: -al-]
B enghasi [bengzi] -ija m kr. i
b en g h sijsk i -a -o
b en ig en -gna -o: ~ lovek = do
briina, ~ i tum or, ~ a b u la =
nedolna bula
B e cija -e in B e tija -e , be tski -a -o
B ograd -a m kr. i., B o g rajan
-a m, B o g ra j an k a -e , bog ra jsk i -a -o
b ra -e i: b ra b esedi; b e rn j
-a m. b e r n j ti -m: s svojo
m alho b e r n j ti po vaseh (Juri), b e r n j j -jte! b e rn j l -la
-o, b e r n j n je -a s, b e rn j v a -e
, b e rn j v s -a m
b e r -a m, b era ic a -e , b e r a
ija -e , b e r k i -a -o, b ertv o
-a s, b e r iti -im, b e r e n je -a s
B ra n g er -e ra [beran -ja] m
francoski p esnik, B ran g ero v -a
-o [ -jeu -eva -o]
B erce -ta m os. t., B erctov -a -o
B e rd j je v -a ra, spisi B e rd j je v a ,
b e rd j je v s k i -a -o: ~ i nazori
B erg en -a m kr. i. norv. in nizoz.
mesta
b rg la -e : o(b) ali po b rg la h
hoditi, z b rg lam i hoditi, brglica -e , b rg la st -a -o
B ergsn -a ra os. i. franc, filozofa,
B ergsnov -a -o: ~ a filozofija,
ola, b erg s n sk i -a -o: ~ i n a
zori
b e ril -a m m ineral, b erilo v -a -o,
b e rilij -a m kovina, b e rilije v
-a -o: ~ a sp o jin a
b erilo -a s 1. branje, 2 . knjiga za
branje, b eriv o -a s snov, ki se
bere, b e rile n -lna -o [-lin-]: ~ i
sestavek
B ringovo m o rje -ega -a s
b e riv k a -e vrsta solate

B e rk e le y [b rkli] B e rk e le y a [-li
ja] m os. i., B erk e le y ev -a -o
[-lijeu -eva -o]
B erlin -a m kr. i., b e rlin sk i -a -o,
B erlinan -a m, B e rln an k a -e
B erlioz [berliz] -a m os. i. franc.
skladatelja, B erliozov -a -o
B e rn rd -a m os. i., B ern rd o v -a
-o, B e rn rd a -e ali B e rn rd k a
-e i os. i., B e rn rd (k) in -a -o;
b e rn a rd in e c -nca m , b e rn a rd in
ski -a -o, M li in V liki Sv. B e r
n rd prelaza v Alpah
B e rn a rd in de S ain t P ie rre [bernardn d sn pjr] B e rn a rd in
de S aint P ie rra m os. i., B e r
n a rd in de S aint P ie rro v -a -o
B erom n ste r -stra m kr. i., b ero m n strsk i -a -o [berom n - 1
b rsa -e plesnoba na vinu, b rsiti -im se pokvariti se (vino),
b rsa ti -am se, b rsa st -a -o,
b rsn a t -a -o
B e rth e lo t -a [bertl -ja in -ta]
m os. i. franc, kem ika , B erth elotov -a -o [bertljeu -eva in
bertltou -ova]: ~ a bom ba,
~ o naelo n a jv e je g a dela, ~
k a lo rim e te r
bs -a m: bs te lopi! bs te plnta j! bsen -sna -o: Bsni Ro
land, bsnost -i , bsne -a m,
besnv -va -o: ~ lovek =r besn j k -a m, b esn ti -m, b esni
-te! besn -a -e, besnl -la
-o, pobesnli lovek, b e s n e n je
-a s, D o sto jev sk eg a rom an Bsi
b esd a -e , rod. mn. b esed i in
besd, besdica -e i, besden
-dna -o: ~ lovek = zgovoren
lovek, ~ a zveza, ~ a ig ra; besdnik -a m, B esdnik -a m Ja
neiev list, b esd n ica -e
b seda -e italnika prireditev
z gojitvijo slovenske besede: go
vori, recitacije, p etje, zabava, ples
besedilo -a s, besedie -a s, bese d n j k -a m, b e s e d n j k a r -ja
m, b e s e d n j k a rsk i -a -o

besediti
b esed iti -im, b esedovti -jem ,
b esed o v n je -a s, besediiti -im,
b esed i en je -a s, beseden -na
-o, b esed ijiv -va -o, b esed ljvec -vca m
besedo- v sestavi: besed o slo v je -a
s nauk o besedah, besedoslven
-vna -o, besedoslvec -vca m,
besedoslvski -a -o, besedotvrje -a s, b esed o tv o ren -rn a -o,
b esedotvrec -rca m
B eskdi -ov m m n . kr. i.
b s tija -e ivina, b esti len -lna
-o [-ln-] ivinski, b esti ln o st -i
ivinstvo (vse le za moralno
oznako loveka)
b tija -e kletvica: ti b tija ti!
b e t - [bt -] = b t -a m: danes
z betm , ju tr i s psom, gl. b t
b ta m neskl. im e druge grke rke,
rabi se zlasti v mat.: m ali bta,
p ri bta, v k o tu bta, sinus
b ta, a rk i b ta, elezo b ta
B e tetto [betto] - tta m os. i., Bet tto v -a -o: ~ nastop, bas,
glas, ~ a igra, ola; b ettto v sk i
-a -o: ~ i nastop, ~ o p e tje
b tev -tve = b tv a -e , b tv ica
-e , b tv iti -im
b te -a m = b teg -ga m,
b eten -na -o, betn o st -i ,
b et n ik -a m, b et n ica -e
b e t ic a -e [btca] 1.ko l, 2 . glava:
b etica sto ri p rav ico ; d ati kom u
po b etici; b eten -na -o svoje
glav, b etn a -e = betn ica -e
bucika, b etn ik -a m, b etast
-a -o [povsod: bt-]
b et n -a m, b eto n sk i -a -o: ~ i
zid, b e to n ira ti -am, b e to n ira n je
-a s, elzobeton, a rm ira n i b e
tn ojaeni beton
b tv a -e steblo, veja, bilka, m a
lenkost; gl. b tev
B eu ro n [bjron] -a m kr. i., buro n sk i -a -o: ~ a um etn o stn a
ola
b v medm.: ni re k e l ne bv ne
m v

B evk -a m os. i., B vkov -a -o:

~ je zik , ~ i spisi
b v k a ti -am in -em, b v k a n je -a
s, b v sk a ti -am, b v s k a n je -a s,
b v sn iti -nem (o psih, lisicah)
bezti -m , b e z a j- jte ! b e z a l- la
-o, b e z n je -a s, bezlo -a s
[povsod: bz-], b e z ln ik -a m
[bdzunik]
bezeg [bzg] -zg m, bezgov -a
-o: ~ o cv etje, ~ izgovor, bezgovna -e [povsod: bzg-]
B zenek -ka m os. i., B zenkov
-a -o: ~ a ste n o g ra fija
bezg ti -m , b ez g j -jte! b ezgl
-la -o, b ez g n je -a s, b ezg ti
pipo, cevko; b ezg lica -e =
b ezg ln ica -e [-un-] [povsod:
bzg-]
b e z g v k a - e , mn. b ezg v k e; bezg e t lja -e , b ezgven -na -o:
~ v ra t, v ra t je ves ~ ; bezgvk a s t -a -o, bezg av k o v n a -e
[povsod: bzg-]
B ezjak -a m hrv. prebivalec m ed
Dravo in Savo, b e z j k i -a -o,
b e z j k -a m tepec
b e z lj ti -m, b e z lj j -jte! b ez lj l
- la -o, b e z lj n je -a s, k ra v e
b e z lj jo , b e z lj v -v a -o, bezlj v e c -vca m, b e z lj v k a -e ,
b ez ljv -va -o [povsod: bz-]
beznica -e , bezn en -na -o: ~ a
d ru b a, b eznk i -a -o
b e ti -m, bi -te in te! be,
be -a -e, b al - la -o, be n je -a s
B ek [bk] B ka m os. i., Bkov -a -o: ~ o u red n itv o , vzgoje slo v je
bi- lat. (dvo-) v sestavi: bd u u m
-a m dvodnevje, b i n ij -a m
dvoletje, b ie n le n -ln a -o [ -ln-]
dvoleten, b ik a rb o n t -a m oglji
kov dvokis, b ik a rb n a -e :
soda ~
B ianchi -ija [bjnki -ija] m: kole sa ~ i ; B ia n c h ije v - a -o; Bian-

92

bilten
chni in B ian k n i -ija m os. i.
v Dalmaciji, B ian c h n ije v -a -o
b b a -e : b b a leze; b b in -a -o
b ib av ica -e plim a in oseka, bibav ien -na -o
b ib lija -e sv. pism o, b ib lijsk i -a
-o, b iblien -na -o, b ib licst -a
m, b ib licstik a -e , biblicstien
-na -o, D alm atin o v a B ib lija
b ibliofil -a m knjigoljub, zbiralec
knjinih redkosti, b ib lio filsk i -a
-o, b ib lio flstvo -a s [pvsod:
-m
b ib lio g ra fija -e 1. popisovanje,
2. seznam knjig, b ib lio g r f -a m ,
b ib lio g r fsk i -a -o, biblio g rfi e n - n a - : ~ i list, ~ i in titu t,
~ a m eto d a
b ib lio t k a -e i knjinica, b iblioten -n a -o: ~ a polica, bibliote k r -ja m, b ib lio te k rk a -e ,
b ib lio te k rsk i -a -o
b ick el [-kl] -k la m kolo, bick elsk i -a -o, b ic ik lst -a m ko
lesar, b ic ik ls tk a -e , biciklstovski -a -o: ~ a zveza, biciklstik a -e kolesarjenje, biciklstien -na -o: ~ a tekm a, ~ o
p re d a v a n je
bi b ia m, biev -a -o, bevnik
-a m = bn ik -a m , b i ati -am,
b i a n je -a s, b i ar -ja m , b iarski -a -o:
se k ta; b i k a r -ja
m vrsta praivali
b iek -ka m , sk. i. b i e v je -a s
= b je -a s, b i k ast -a -o
1. biku podoben, 2. iz bika, bievja, b e n at -a -o 1. poln biev
ja : ~ tra v n ik , ~ o seno, 2. iz
bievja: ~ a k o a ra
b id e rm a je r -ja m (im e po Nemcu
B iederm eierju) lovek predmar
ne dobe (18151848), neoporen, a malce om ejen mehan,
b id e rm je rsk i slog (v likovni
um etnosti m ed romantiko in re
alizmom)
b if - ja m (+ buffet) toilnica
b ifte k -a m dueni goveji zrezek

98

b ifu rk c ija -e vilienje, razcep,

b ifu rk a c jsk i -a -o
biga -e vrsta peciva: i n sk a ~
b ig a m ija -e dvoenstvo, big am st
-a m
bglica -e 1. iver, 2 . veplenka
B ha -a m kr. i., b h a k i -a -o
b ik b ik a m, b ik ec -kca m = b i
ek -ka m, b ik a st -a, -o, b ikov
-a -o, b k o v k a -e , b k o v in a -e
, b ik o b o rec -rca m, b ik o b o rb a
-e , b ik o b rsk i -a -o
b ik o n k v en -vna -o, b ik o n k v nost -i
b ik o n v k sen -sna -o, bik o n v k snost -i
bil [b il] b ili , b ilk a -e [ -il-] ,
b la st -a -o, b ln a t -a -o [ -il-],
b ilje -a s
b ila b i l -a m dvoustnini glas, bila b ilen -ln a -o [povsod: -l-]
b il n ca -e raunski zakljuek,
b iln en -na -o: ~ a n ag ra d a,
b ila n c ra ti -am delati bilanco,
b ila n c ra n je -a s, b ila n n n a
-e ; toda b a la n sa gl. tam
b ila te r le n - l n a -o [ -ln-] dvostran
ski, obojestranski: ~ i izgovor,
~ a pogodba, ~ a som ernost, bila te r ln o st -i [-ln-]
Bilc -a [ -il-] m os. i., Blev -a -o:
~ e pesm i, ~ o s lo v a k o g ra
divo
b ilijo n -a m m ilijon m ilijonov, b i
lijo n sk i -a -o
*b lja -e vigilija, mn. b ilje b lj
m rtvako opravilo
b ilj r d -a m , b ilj rd e n -d n a -o:
~ a m iza, tek m a; b ilj rd n ic a -e
, b ilj rd s k i -a -o: ~ a p alica;
b ilja r d r a ti -am, b ilja r d r a n je
-a s, b ilja rd s t -a m , b ilja rd istovski -a -o: ~ a d ru b a
b ilje t r -ja m, b ilje t r k a -e
bilo -a s utrip ile
b ilo k c ija -e , b ilo k a cjsk i -a -o
b ilte n -a m sporoilo, objava, raz
glas: zd ra v n ik i ~

binren
b in re n -rn a -o dvojen: ~ i zvezdi,
~ e sp o jin e
b in g lj ti -m, b in g lj j -jte! b in glj je , b in g lja jo -a -e, b in g lja l
-la -o, b in g lj n je -a s
B n ik i -ega m os. i.: B nikega
zbor, B nikega p rv a srb sk a
o p e ra
b in k o ti b in k o ti mn. -im -i -ih
-mi, b n k o ten -tn a -o: ~ i p r a z
n ik, b n k o tn ica -e
b in k e l -k la m dvoon ik, binokul re n -rn a -o
binm -a m dvolenik, binm en
-m na -o = binm ski -a -o: ~ i
k o eficien t
bio- v sestavi pom eni zvezo z iv
ljenjem : b io c n trien -na -o
kdor je usm erjen k ivljenju kot
srediu, biogn -a -o, biogenza -e biogentski -a -o: ~ i
zakon, b io g ra fija -e ivljenje
p is, b io g rf -a m, bio g rfsk i -a
-o: B iogrfski lek sik o n ; biogeog ra fja -e veda o zem ljepisni
razirjenosti ivih bitij, biogeorfsk i -a -o, b io k e m ija -e ,
io k m ik -a m, biokm ien -na
-o; b io lo g ija -e ivljenjeslovje , biolog -a m, bioloki -a -o,
b iolgien -ua -o, b io m e trija
-e matematino-statistino pre
iskovanje ivih bitij, biom trien
-na -o, bio sfera -e obmoje
ivih bitij, bioskp -a m, biot h n ik a -e tehnika ivljenja,
b io th n ien -na -o
b ip o l ren -rn a -o dvopolen, bip o l rn o st -i dvopolnost
b ra -e vrsta: vino do b re b re,
blago je ene b re , lovek Iv a
n ieve b re (K ersnik)
b ir t -a m duhovniko pokrivalo,
prim erjaj b a r tk a
b iri -a m, b irk i -a -o, b irtvo -a s
b irm a -e , b irm a ti -am, b irm a
jo -a -e, b irm a l -a -o, b irm a n
-a -o, b irm a n je -a s, b irm a n ec

94

-nca m, b rm a n k a -e , b ir
m anski -a -o, b irm o v lec -lca
[-u c-] m, b irm o v len -ln a -o
[ -ln -]: ~ i o b red ; b rm sk i -a -o:
~ i boter, ~ a u ra
B irm a -e indijska pokrajina, B irm nec -nca m, B irm n k a -e ,
b irm n sk i -a -o
B irm ingham [ brm ingem ] -a m
kr. i. mesta v A n g liji, b irm in g
h am ski -a -o
b ir - ja m pisarna, urad, b iro k r t
-a m pretirano vesten uradnik,
b iro k ra c ija -e = b iro k r tstv o
-a s = b iro k ra tiz e m -zm a m
ozkosrno uradnitvo, ozkosrno
uradniko poslovanje, b iro k r tski -a -o = b iro k r ti e n -na -o
b isga -e , tudi mn. bisge, bisg ast -a -o, b is g a r - ja m
b ise r -a m, b ise r ek -ka m, b i
seren -rn a -o, b ise rn ica -e ,
b ise rn n a -e , b is e rn j k -a m,
b ise rn a t -a -o, b se ra st -a -o,
b is e rje -a s, b se rn ik -a m
B isk jsk i zaliv -ega -a m
bisk v it -a m pikot, prepeenec,
b isk v iten -tn a -o: ~ o testo
B ism arck -a [bism ark-] m os. i
B ism arckov -a -o
b sm ut -a m, bsm utov -a -o, bism u tn -a m m ineral, b ism u tt -a
m mineral
b iste r -stra -o: ~ um , ~ vid ==
b istre -a m, b is trin a -e , b i
stro st -i
b stric a -e , zlasti pogosto v kra
jevnih im enih B strica: B o h in j
sk a B strica, K m n ik a ~ , I lir
sk a ~ , S lovnska ~ itd.; p ri
devnik delamo veinoma le od
Bistrica brez doloila: b istrik i
-a -o, B istrian -a m, B striank a -e
b istriti -m, b is tri -te! b istril -a
-o, b is tr n je -a s, b istrilo -a s,
b istrle n -lna -o [-ln -ilna -o]
b istro - v sestavi: b istro g l v -va
-o, b istro g l d -d a -o, b istro -

blagom iseln -a -o [-sin-], bistro k

-ka -o, bistro m en -m na -o,
b istro m je -a s, b istro m n o st -i
i, b istro v id en -dna -o, bistrovdnost -i itd.
bistvo -a s, b istv en -a -o, b istv e
nost -i [povsod: -stvan-]
b it -i i, b ite n -tn a -o, b tn o st -i i,
b tek -tk a m: tu k a j mi ni b itk a
b iti sem [sam ] s j, sva st st,
sm st s, bdi bodite! bm in
bdem , b in bdes, b in bde,
b va in bodeva, bsta b ta in
bo deta, bm o in bodem o, bste
b te in bodete, bodo in bjo;
bod -a -e: v bodoe, bodo
nost -i i prihodnost, bivi -a -e;
bil [b iu ] b il - in -, m n. -
in - - in - -; bi: bi ne = ne
bi; n e b iti: b iti ali ne b iti
to je zd aj v p ra a n je ; nisem
[-sam ] nisi ni, nisva nista,
nism o niste niso, ne bm, nisem
b il; b iv a ti -am, b iv a jo -a -e;
napano: +bva od dne do dne
o ji (prav: je, se oi); b iv a n je
-a s, b ivalie -a s
b iti bijem , v pom enu t o l i ima
navadno naglasno znam enje: ila
m u je mono bila, srce m u je
bilo, p la t zvona biti, b ij -te! b il
b ila -o, (na)bit -a -o, b itje -a s:
b itje ile = bilo -a s pulz,
b te k -tk a m udarec
B itn ija -e z, b itn ijsk i -a -o, Bitn ec -nca m, B itn k a -e , b itin ski -a -o
b itje -a s, rod. mn. b itij
b itk a -e , rod. mn. b itk, b tv a -e
, rod. mn. b tev [-au ]
b it m en -m ena m zem eljska smo
la, b itu m en sk i -a -o: ~ i om z
zidu, b itum inzen -zna -o
b iv a k -a m prenoevanje pod m i
lim nebom , b iv a k ira ti -am o
toriti, b iv a k ira n je -a s
bivol [-vol] -a m, bivolica -e ,
bivolov -a -o, bvolski -a -o,
b v o lji -a -e: ~ e m eso

B iznc -nca m, B izan tin ec -nca m,

B izan tn k a -e , b iz n tsk i -a -o
= b iz an tin sk i -a -o, b iz a n tin i
zem -zm a m kleeplazna podlonost, hlapevstvo
b iz ren -rn a -o uden, nenavaden,
b iz rn o st -i
B izljsko -ega s, n a B izljskem ,
B izeljnec -nca m, B ize ljn k a
-e i, b iz ljsk i -a -o, b iz lja n
-a m = b iz ljec -ljc a m vino
z Bizeljskega
B izet -a [biz -ja ali -ta l m os.
im e franc, skladatelja, Bizetov
-a -o [bizjeu ali biztou]
bizon -a m am eriki zober (tu r)
*bi -ja m dragulj, dragotina;
*b i u te rija -e draguljarstvo
B jrn so n B j r n s tje rn e m os. i.
norvekega pripovednika in dra
m atika, B jorn so n a B jo rn s tje r
ne j a m, B jornsonov -a -o, b j ornsonski -a -o [poudarek na bjor-]
blg -a -o, b l ji -a -e, prisl. b le, b lagost -i
b la g jn a -e z, b la g jn ic a -e ,
b la g jn ie n -na -o: ~ i izkaz,
b la g jn ik -a m, b la g jn ik i -a
-o, b la g jn i a rk a -e i
b la g in ja -e i ( +blagostanje)
blag - s, v b l g u p laati, blaven -vna -o: ~ a k n jig a , ~ a
orza, blag o v t -a -o, blagovto st -i , blago zn n stv o -a s
blago- v sestavi: b la g o d eje n -jn a
-o, b la g o d jn o st -i i, blagodi
-a -e, b lagod en -na -o, b lagodnost -i , b la g o d je -a s,
b lagoglsen -sna -o, blagoglsje -a s, b lagog lsn o st -i i, b la
gohoten -tn a -o, b lag o h o tn o st -i
i, b la g o n r v en -vna -o, b la g o
roden -dna -o, b lag o r d n o st -i
i, b la g o ro d je -a s, b lag o p o k jen
- jn a -o, blag o sen -na -o, blagosnost -i , + b la g o st n je -a
s blaginja, b lag o v st -i , blagov stn ik -a m, b lag o v o ljen -ljn a
-o, b la g o v ljn o st -i i, blagozv-

blgor
cen -na -o, blagozvonost -i ,
b la g o d t -i i
b l g o r -g ra m blaginja: za b l
gor o e tn ja v e n a j p u k a govori
(Jenko), osem b lagrov, b l g o r
vam ! b lg o r si ga tistem u! blag ro v ti -jem , b la g r j -te! b la
g ro v al -la -o, b la g ro v n je -a s
blagoslov -va m, blagosloven
-v n a -o : ~ a pesem ; blagosloviti
-m, blagosl vi -te! blagoslovil
-la -o, b la g o slo v ljn -n a -o,
blag oslovitev -tve i , blagoslovlj n e c -nca m, b la g o slo v telj -a
m, blagoslovilo -a s, blagoslov len -lna -o [-iln-], blagoslvlja ti -am, b la g o sla v lja jo -a -e,
b la g o sl v lja n je -a s
blag o v oliti -volim , blagovoli -te!
blag ovolil -la -o; b lag o v o ljen
-ljn a -o, b la g o v ljn o st -i
*b la m ira ti -am (o)sm eiti, (o s r a
m otiti koga, * b la m ran je -a s,
*blam a -e osramotitev
b la n k t -a m neizpolnjena tisko
vina, golica
b l n k v rz -a m peterostopni jam b
ski verz, v b l n k v rz ih
b la sfe m ija -e bogokletstvo, blasfm ien -na -o bogokleten
b lto -a s, b l te n -tn a -o, b l tn a t
-a -o, b l tn ik -a m, b l tn o st
-i , b l ta ric a -e i et za blato,
b l titi -im, (o)blten -te n a -o,
b l te n je -a s
b lazen -zna -o, blzne -a m,
b lzn ica -e i 1. blazna enska,
2.
bolninica za blazne, b l zn ik
-a m, blzn o st -i , b la z n ti-m ,
b la z n i-te ! b la zn l -la -o, blaz-
n n je -a s ; b l zn iti -im koga
m otiti, m ea ti: da bi nas blznil, h l z n je n je -a s, blazn v -va
-o, bla,znvec -vca m, b la zn v k a
-e , blazn v o st -i i
b la zin a -e i: h rasto v e blazine,
b la zn a st -a -o, blazin ica -e ,
b la z in j k -a m zofa, b lazin iti

96

-im, b la z in je n je -a s, b lazn sk i
-a -o: ~ a p re o b le k a
*blazran -a -o top, brezuten,
*b lazranec -nca m, *blazrank a -e 2, *blazranost -i i
B l -a m os. i., B lev -a -o:
~ egen; Btla -ta m: Bla
in Nica, B latov -a -o, Blek -ka m
b la iti -m, b li -te! b la il -a -o,
blen -a -o, b len o st -i i,
b len stv o -a s, b len ec -nca
m, b la te lj -a m, b la te ljic a
-e , blailo -a s, b la ilen -ln a
-o [ -ln-], b la ln o st -i [ -ln-]
b le b e ta ti -m in -em, b le b e t j
- jte in b lebi -tel b le b e ta jo
-a -e, b le b e t l -la -o, b le b et n je -a s, b le b t -ta m, b le b e
tav -va -o, b le b et v ec -vca m,
b le b e t v k a -e , b le b et v o st -i i,
b le b e t lja -e , b le b te c -tca m
b le d -a - in bldo, prisl. bled,
mn. b le d i - in b l d i -e, b o lj
b l d ; b le d ti -m, b le d l -la
-o, b le d n je -a s; b le d i ti -m,
bled l -a -o, b le d n je -a s, b le
dica -e , bled ien -na -o, blednost -i , b le d ik a s t -a -o
B led m kr. i.t z B lda, n a Bldu,
B lje c -jc a m , B le jk a -e , b l jski -a -o: B lejsk o jezero , b l jski le to v i a rji
bledo- v sestavi: b led o lien -na
-o, b ledolnost -i , bledolnica -e
bledoln ik -a m, bledm der -d ra -o, b led rd -a
-e, b led ru m n -na -o, bledsn ji -a -e, bledsv -va -o,
b ledzeln -na -o
Bleiw eis -a [bljvajs-] m os. t.,
B liw eisov -a -o: ~ e Novice, ~ a
doba, b l iweisovski -a -o: ~ a
p o litik a ; b liw eiso vec -vca m
b l k niti -nem in b l k n iti -nem,
b l k n i -te in b l k n i-te ! b l k n il
-a -o in b l k n il -a -o
b le ja ti -am in -em, b l ja l -a -o,
b l ja n je -a s

bluza
b l sk -a m, b le sk e t ti -m in
-em se, b le sk e ta j e (se) oi,
b le sk e t l -la -o, b le sk e t n je
-a s, b le sk t -ta m
*blestti -m bleati, b l sti -te!
b le st -a -e, b le st l -la -o,
*b lestn je -a s
b l sti bldem : b o ln ik b l d e ali
b o ln ik u se blde, bledo -a -e,
b l d el b l d la -o, b le d n je -a s
b leti -m (+bliati), blei
se mi, blec -a -e, blal
-la -o, b le n je -a s, bleva
-e , bleica -e : z bleicam i
in e b lji obito je rm e n je ; bliti -im : sonce m e bli
b lisk -a m: h ite r k a k o r blisk,
b lisk o v it -a -o, po blskovo m u
s a b lja gre, bliskom a prisl., blsk a ti -am nepreh.: z omi blska, b lisk al -a -o, b lis k a ti se:
zlato se bliska, b lisk alo in blisklo se je, b lis k a n je -a s,
b lisk av -a -o: ~ e oi, ~ a p o
soda; b lisk a v ic a -e ; b lsn iti
-nem
b li -a m, bliiv -va -o, bliba -e i
b litv a -e bot. vrsta pinnic
(*mangold)
b lz prisl. m enda, pa, e : n a doto
ti blz ne bo tr e b a gledati
(Tavar), ti bom b lz (= ie)
p o kazal, b lz se ti s a n ja
b lizu 1. prisl. zaznam uje prostor,
as in nain: od b lizu se vidi,
od b lizu in dle so p rili, k o
nec l ta je blizu, prim ernik:
blie, 2 . predi, z rod.: blizu vasi,
b lizu polnoi
b li ati -am, b l a n je -a s, b liv a
-e
b li in a -e
b li ji -a -e prim . k malo rablje
nem u osnovniku blizek -zka -o:
T one m i je b li ji sosed k a k o r
Janez, n a jb l ji sosed p a mi je
M arko, prisl. b lie
b li n ji -a -e danes po pom enu
osnovnik s pom enom tega, kar
Slovenski pravopis

je blizu: b li n ji in d a ljn i so
rodniki, b li n ji in d a ljn i so
se d je ; izm ed b li n jih so ro d n i
kov mi je T one b li ji k a k o r
Janez, a n a jb li ji mi je d a ljn i
sorodnik P av le; pre. n a jb li n ji
-a -e navadno ne rabimo, prisl.
od te oblike je: blizu, (naj)b li e gl. tam
b l n jik -a m, b li n jic a -e : po
b li n jic a h hod iti
b lj -a m koren zoper bodljaje
v kriu, b lj e c -eca m [-c-]
b lju v ti b lj v a m in b lj je m ,
b lju v j - jte in b lj j -te! b lju vl -a -o, b lju v n je -a s, b lj vek -vka m, b lj v e n -v n a -o:
p ra e k
bloc: en bloc [anblk] kaj spre
jeti v celoti, vse skupaj, poez
b lo d iti in b lo d iti blodim , blodi
-te! in blodi -te! blod -a
-e, blodil -a -o in b lo d il -la -o,
b lo d e n je in b l je n je ali b lo j n je
in b lo d n je -a s, b lo d en -dna
-o in b loden -d n a -o, blodnom seln -a -o [-m sln- ] , blodnom selje -a [-slj-] s, b lo d n ja
-e , b lo d n j v a -e i, b lo d n j k
-a m labirint
b lo k -a m 1. skupina: ~ hi, ~
(listkov) zveek; 2 . zapora, ogra
ja: ni m ogel ez blk, p rije li
so ga na blk u , stra n k e so v
blku, blk o v n ica -e prijav
nica m ed dvem a eleznikim a
postajama, b lo k ira ti -am zapreti
kako luko, m esto, gozd, hrib,
b lo k ira n je -a s, b lo k d a -e
zapora
+bl n d neskl. plavolas, +blondnec -nca m plavolasec, +blond n k a -e plavolaska
b l f -a m spretno beganje, vara
n je, b lu fra ti -am, b lu fra n je -a s
b l za -e jopica, jopi: v o ja k a
blza, bl zica -e i, b l zen -zna
-o: ~ i gum bi, naivi
97

bpa
b o a z, 2. be, 3. boi, 4. bo, 5. na
bi, 6. z bo, rod. dv. in mn.
b j 1. udv, 2 . dam ski ovratnik
iz kouhovine, bin -a -o: ~ a
glav a
bob b o b a m, bobov -a -o: ~ cvet,
~ a slam a, b b ast -a -o, b obk
-b k in b obek -b k a m, bobovec
-vca m, bobovca -e = bobov n a -e = b o b vka -e : z bobvko za kom p o k ad iti; bobe -a s = bobove -a s,
b o b o v n j k -a m rastlina
b b en -bna m: na b ben biti, na
bo b en p riti, bb en ek -ka m,
b b en sk i -a -o, bobni -a m,
b o b n ati -am, b o b n a n je -a s,
b o b n a r -ja m, b o b n a rsk i -a -o,
b b en k ati -am, b b e n k an je
-a s [-bn-] ir on. za topovski
ogenj na bojiu (Trom m elfeuer)
b o b e r -b ra m, b o b ro v n a -e ,
b b rovec -vca m
b o b k a -e pilula
boblja ti -m : voda b o b lj, k a d a r
v r, b o b lj l -la -o, b o b lj n je
-a s oddaljeno grm enje, neraz
lono donenje, govorjenje
b o b n ti -m, bobn -a -e: ~ e
fraze, besede, b o bnel -la -o,
b o b n en je -a s
Boccaccio m os. i. ital. pisatelja,
Boccaccia -u -a p ri -u z -om
[boko -a -u -om]; Boccacciov -a -o [bokou, -ova], boccacciovski -a -o
Bck lin -a [bklin -a] m os. i.
vic. slikarja, Bcklinov -a -o,
b ck lin sk i -a -o: ~ a p o k ra jin a ,
~ e ciprese
b ba m bokta gora, gorovje, I
ben -na -o, boi n a -e ,
b n a t -a -o, bki prisl.
boiti -im (se): deska, elo, tr e
b uh, b u la se boi, b e n je -a s
b odlo -a s, bod lce -a [-dl-] s
b d cati -am : tra v a bdca ( = b o
de) izpod k rtin , bdcek -cka m
p opek, brst

bdec -dca m . bodica: jeevi

bdci, 2. iglice pri drevju, 3. na
stavki ptijega perja, 4. bodljaj:
s trem i sm rtn im i bdci
Bodensko je z e ro -ega -a s l. i.
b o d e r -d ra -o, b o d riti -m, b o d ri
-te! b o d ril -a -o, b o d r n je -a s
izpodbujanje, b o d rilo -a s izpodbuda
bde -a m no za prebadanje,
bdnje
bodica -e , bo d cati -am , bodc a n je -a s, bo d iev je -a s = bod je -a s
bdi(si) vez.: bdi(si) b o g t a li
ubog; sam o staln ik se ra b i b o
di (si) sam , bodi(i) s p redlogom
b o d lj ti -m, b o d lj j -jte! b o d
lja l -la -o 1. vbode delati, 2. na
badati, b o d lj n je -a s, b o d lj j
-a m, mn. b o d lj ji: p rsn i
b o d lj k -a m, b o d ljk a -e ,
b o d ljik a v -a -o, b o d ljk o v je -a
s, b d elj -d lja m bode: jeevi
b d lji; bo d lj -a m pljunica,
b o d ljv -va -o: ~ vol, ~ a o d e
ja sm reke, b o d ljv ec -vca m,
b o d ljv k a -e
bodonost -i prihodnost
bg m (kot vrsta bitij, poosebljeno
Bog. gl. 8 ) bog b gu in bog
bog pori bgu z bgom, bogo
vi bogov -om -e -ih -i; zbogom ;
v prisl. zvezah se pie skupaj:
bgv, bgvdi: ~ kdo je, ~
koliko, ~ k j ne zna, ~ k je
hodi, ~ k d a j p rid e, ~ k ak o
itd.; bg ga vdi, bg si ga
vdi: ~ k k en je, ~ kdo bo,
~ k ak o ivi, ~ k j ni v red e n ;
vdi si ga ~ ; sm ~ vdi, k a j
bo iz teg a; b g p o m ag aj: e
loveka d e n a r obsede, je tu d i
bgpom agaj ( = hudo); zabga
(vzklik), bgm e (bme, bm eda); vb g ajm e d ati, p ro siti; b il
je sam b g n a sv ru j (== hudi);
bo g ab o j -a -e, bo g ab o jen
-na -o, b o g ab o jn o st -i

boj
b o g at - ta -o se vee z rod. ali
or od.: b o g at zlat, b o g at slav
n ih dl ali b o g t z zltom , bog t z d e n rje m (+n a zlatu,
n a d e n a rju ), napano v pomenu:
+b o g ta etev, + bog ta rosa
obilna elev, rosa; b ogat -a m,
b o g atak i -a -o, b o gattvo -a s,
b o g tej -a m = bog tec -tca m
= b ogatin -a m = bogatnec
-nca m , b o g a tn k a -e , bo g a
tin sk i -a -o, bogstvo -a s
b o g atti -m, b o g atl -la -o,
b o g a t n je -a s; b o g atiti -m,
b o g ti -te! b o g atil -a -o, (o)b o g atn (-n) -n a -o
b o g ati -am = ub o g ati -am , bgaj
-te! bgal -a -o, b g a n je -a s
B ogdan -a m os. i., Bogdanov -a
-o, B gdanek -ka m, Bgdankov -a -o
Bogek -gka m = Bgec -gea m
(v otrokem govoru) gl. 8,
bgek = bgec (na podobi): v
k o tu je visel s ta r bogec, bgkov
-a -o: ~ ko tiek
B g en perk -a m kr. t., n a Bgenp erk u , b g en p erk i -a -o
b o g in ja -e , boica -e (v pesmi),
b o g n jin -a -o: ~ o d arilo
bgm e, bm e m edm ., bgm ej -a m
bogo- v sestavi: bogobjen -jn a
-o, b ogobrec -rc a m, bogo stje -a s, bogohvlen -ln a -o,
b o g o isk te lj -a m, bogoklten
-tn a -o, bogom seln -a -o [-msln-], bogoljb - b a -o, bogolj b e n -b n a -o, bogom l [ -il]
-a -o, bogom l -a m, nav. mn.
bogom li -ov m, bogom ilski -a
-o [ - l s ]: ~ a se k ta; Bogom il
-a m, Bogo -a m, B ogom ila -e
; bogom der -d ra -o, bogoslo
ven -vna -o, bogoslovec -vca m,
b o g oslovje -a s, bogoslvnica
-e , bogosluen -na -o, bogo
slu je -a s, bo g o sk r n stv o -a
s; bogoznnec -nca m, bogoznnstvo -a s itd.

bogom lja -e , bogom ljec -ljc a

m pobonjak, b o g o m ljk a -e ,
bogom ljen -ljn a -o: ~ m enih
b o g o t j -a m kdor Boga taji, bogot je c -jc a m, b o g o tjstv o -a s
bogovti - je m vedeevati, bgovec -vca m vede, protestantski
duhovnik: P re g lje v rom an Bgovec Je rn e j, b o g lja -e vedeevalka; bgovina -e m alik
bgstvo -a s = b o tvo -a s = bonstvo -a s
bohm -a m nadarjen, a zanemar
jen lovek (um etnik, dijak), bohm ski -a -
B o h in j -n ja m kr. i b., o h in jsk i -a
-o: B o h in jsk a dolina, B ohinjsko
j ezero, B ohinjec -n jc a m, Bohn jk a -e , S ava B o h in jk a -e
-e , b o h n jk a -e boksit
B o hinjec -n jca m os. i., B o h n jev
-a -o: ~ i spisi
B ohori -a m, B ohoriev -a -o:
~ rkopis, ~ a slovnica; b o h o
riica -e
b o h o tti -m hitro, bohotno rasti,
b o h o t j - jte ! b o h o tl - la -o,
b o h o t n je -a s; b o h o tti -m,
b o h o t n je -a s, b o h o titi -im se:
c v e tje se je bohotilo, b o h o ta -e
, bohoten -tn a -o, b o h o tn o st
-i : ~ ls, ~ d o m iljije
B oileau -e a u ja m franc. kritik,
Boil e a u je v -a -o, b o ile a u je v sk i
-a -o [povsod: 'bwal -ja, ~ je u ,
~ je u s k i]
b j b o ja m, v b o ju in v b o ju ,
b o je n -jn a -o: ~ i k rik ; b o je v it
-a -o, b o je v ito st -i , b o jn k -a
m , b o jn c a -e , b o jn n a -e
bojni davek, b o jie -a s (+b o jno polje), b o je v ti - jem (se),
b o je v l -la -o, (do)bojevn -a
-o, b o je v n je -a s, b o je v le c
-lca [-u - 1 m, b o je v le n -ln a
-o [-l-], b o j v n ik -a m, b o jv n ica -e , b o j v en -vna -o, boje v n n a -e bojni davek, b o ja lje n -ljn a -o, b o ja ljn o s t -i

boja
+bja -e brva
bja -e plavajoa priprava, na
katero se veejo zasidrane ladje
bojzen -ni , b o ja z ljiv -v a -o,
b o ja z ljiv e c -vca m, b o ja z ljv k a
-e , b o ja z ljiv o st -i
bojkot - ta m, b o jk o tira ti -am
zavraati, ogibati se esa, b o j
k o tira n je -a s
bjler - ja m elektrini, plinski ipd.
grelec (kotel) za vodo
bk b k a m , v b k u in boku, v
b o kih, ben -na -o: ~ a ste
n a; bnica -e : kost bnica;
b k a st -a -o, b o k t - ta -o, bok to st -i , boko v t -a -o, bo
k o m a prisl.
Boka Kotorska -e -e , b k e ljsk i
-a -o: ~ a lu k a, ~ i zaliv [-klj-]
bokl [-u] -a [-la] m: ~ vina
bkati -am, b k a n je -a s, bo k ln ica -e [-u-] koprsko ordje
boks -a m vrsta usnja, e v lji iz
b o k sa = b k sasti ev lji
boks -a m, b o k sa r -ja m, b o k sa r
ski -a -o: ~ m atch; b o k sa ti -am,
b o k sal -a -o, b o k sa n je -a s
boksit -a m bohinjka, bok sten
-tn a -o: ~ i ru d n ik , ~ a ru d a =
b o k sitov -a -o:
ru d n ik
*bl [-61] -i boleina: srn a ~
boln in blen [ -n] , b ln a [ -ou-],
boln in blno [-ou-], b o lj boln, b ln a m ati, blni otroci
(+b olna, bolni), b oln za sm rt,
b o ln na sm rt; boln n a srcu,
n a je tr ih (bolan ud), boln za
suilco, za v roinsko b oleznijo
(bolezen); b o ln ik -a [-ou-] m,
b o ln ica -e [-ou-] , bolnin -a
-o [-ou-], b o ln ik i -a -o [-ou-],
b o ln in ica -e [-ou-] , b o ln i
n ien -na -o [-ou-]
bolhati -am, b o le h ajo -a -e, bolhal -a -o, b o l h a n je -a s, bolh am n a srcu, n a je tr ih (kraj
bolezni), b o leh am za suico, za
je tik o (bolezen)

bolhav -a -o, b o lh av o st -i ,
b olhavec -vca m, b o l h a v k a -e
i,
b o lh en in b o lh en -h n a -o,
b o lh n o st in b o leh n o st -i
boln -a m rena riba roparica;
bolnov -a -o: ~ o meso, ~ i
zo b je
B leslav -a m os. i., B leslavov
-a -o
bolst -i boleina, bolezen, bolsten -tn a -o, b o lstn o st -i
bolti -m, (z)bli -te! bol -a
-e, b lel -la -o, b o le in a -e ,
bolnski -a -o
bolzen -zni , z b o lzn ijo , bolzenski -a -o [-zn -], boleznv
-va -o, b o lezn o sl v je -a s: zu
n a n je in n o tra n je
boleznoslvski -a -o: ~ a a n a to m ija
Bolfenk -a m os. i., Sv. B lfenk
p ri Srediu, B lfenan -a m,
blfen k i -a -o [povsod: -lf-]
Bolgr -a m, B o lg rk a -e , bolg rk i -a -o, B olgrsko -ega s,
z B olgrskega, n a B olgrskem ,
B o lg rija -e , iz B o lg rije, v
B o lg riji, b o lg r in a -e i [po
vsod: bolg-]
b lh a -e in - [bou - 1 , mn. b lh e
in bolh, blh in bolh, bo lh am
in bolhm , b o lh t - ta -o, bolh v -va -o, b o lji -a -e, bolj k -a m, b o ln je k - n jk a m
[vovsod: bou-]
Bolivija -e kr. i., B o liv ijec -jca
m, B o lv ijk a - , b o liv ijsk i -a -o
blj prim ernik k prisl. zel; z
b o lj opisujejo prim ernik in z
n a jb o lj presenik pridevniki in
ustrezni prislovi: 1. k i pom enijo
barve: b lj bel, b lj rn o ; 2. ki
so po obliki deleniki: b lj p e
ko, vroe, uen, znan, gnilo;
3. ki im ajo samo dolono obliko:
b lj divji, m oki, p rav i, b lj
levo, desno; 4. mnogi pridevniki
in njih prislovi na - n (b lj lesn, vodn), - n (blj jzen),
-av (blj zdrv), - a s t (blj l-

100

bordura
sast, b lj rsasto), -a t (blj
kosm at, b lj baht) itd.; prisl.
b lj loi od prisl. b lje : b lj
d elaj! (koliko?) b lje d elaj!
(kako?); b lj in b lj, vse b lj,
z m e ra j b lj, vedno b lj
b o lj r -ja m plem i, b o lj rs k i -a
-o, b o lj rstv o -a s
b o lj a ti -am, b lj a n je -a s, b o ljv a -e
b o ljev k -a m, b o ljev k i -a -o,
b o ljevtvo -a s = b oljevizem
-zm a m, b o lj e vizi r a ti -am, b o lje v izra n je -a s
b o ln ica -e bolninica, bolniki
-a -o, b lnien -na -o, b o ln i
a r -ja m, b o ln i a rk a -e 2, b o l
n i arsk i -a -o [povsod: -ol-]
B ologna -e , B olnjec -n jc a m,
B o l n jk a -e , b o lo n jsk i -a -o
[povsod: bolnj-]
+b o lo v ti - jem bolehati, bolan
biti, + b o lo v n je -a s bolhanje,
bolezen, bolezenski dopust
bo lti -m, boli -te! bole
-a -e, bolal - la -o, boln je -a s; n a bole oi nast v lja k u k la (Stritar), oi m u
bol iz glave, b o l j -a m
[povsod: bou-]
bom b a -e , bom ben -bna -o: ~ i
n ap ad, lija k , bom bnik -a m,
b m bniki -a -o: ~ o letalo,
b o m b a rd ira ti -am, b o m b a rd ira
n je -a s = b o m b ard m -ja m
b o m b st -a m nabuhlost, b o m b k stien -na -o nabuhel, naopir
jen, nabrekel
B m bay -a m, bm b ay sk i -a -o
bom b -a m, bom bev -a -o,
b o m bast -a -o, bom bevec
-vca m, bom baevna -e
bn -a m vrednostni papir, bonski
-a -o: ~ a v red n o st
B o n a p rte - ja m, B o n a p rte je v
-a -o, b o n a p rtsk i -a -o, bonap a rts t -a m

B o n a v en t ra -a in -e m os. i.,
B onav en t ro v -a -o, Bno -a
m, Bnov -a -o, B na -e , Bnin -a -o
bonbon -a m, bon b o n ek -k a m,
b o n b o n i ra -e
B ncelj -c lja m os. i., B n cljev
-a -o: ~ a p re d a v a n ja
bnec -nca m budistini m enih,
duhovnik; zanilj. viji funkcio
nar stranke: n acistin i bnci
B onifc ij -a m os. i., B onifc -a m,
B onifcijev -a -o, Bonifcov -a -o
b o n ifik c ija -e odkodnina, po
vrailo, b o n ifik a c js k i -a -o:
~ i dohodek, stro ek , b o n ifici
ra ti -am, b o n ific ra n je -a s
b o n ite ta -e i ugodnost, korist, bon it te n -tn a -o
Bonm o -a m os. i., Bonm ov -a
-o: ~ i nazori
b onton -a m lepo vedenje, b o n
to n sk i -a -o: ~ a p ra v ila
* bonvivant [bonvivan] -a m dobroivec
b r -a m kem . prvina, b rov -a
-o: ~ klo rid , ~ a k islin a; bra k s -a m, b rak so v -a -o; b rv azelin -a m med.
b r b ra m drevo, b o r v -a -o
in borov -a -o, bo ro v ec -vca m,
b orvev -a -o: ~ a v e ja , b o
ro v je -a s, b o ro v n a -e
b r b o ra m denar: n iti b o ra n i
m am ; b re -a m
b o rb a -e boj, b o rb en -a -o
[ -bn-], b o rb en o st -i [-bn-] i,
rec -rca m, b o rev sk i -a -o,
b rk a -e : p a rtiz n s k a b rk a ;
Brb.a -e i (asnik), B rb in -a
-o: ~ u re d n ik
B o rd ea u x [bord] m, B o rd eau x a
[ -jaj, b o rd e a u x sk i -a -o [-jski
-a -o], b o rd jec -jca m vrsta
vina: n aro il si je ~ a
b o rd l -a m, b o rd lsk i -a -o [-l-]
b o rd ra -e , b o rd re n -rn a -o:
~ i o k ra s (v obliki pasu), b ord ra ti -am, b o rd ra n je -a s

bre
b re prisl.: ~ m lo, ~ sirom ak;
b re n -rn a -o: ~ z d e n a rje m ,
b rn o st -i ubonost
B orghese -e ja m ital. os. t., Borg h eseje v -a -o [povsod: borgz-] , b o rg k i -a -o
b rg is -a m stopnja tiskarskih rk
b o riti -m se, b o ri -te se! bo r
-a -e se, b o ril -a -o, b o rj n je -a s, b o rljv -va -o, b o rljvost -i i, b o rile n -ln a -o [-iln- ] ,
b o riln ic a -e i [-iln-], b o rlsk i
-a -o [-ils-]: ~ a um etnost, b o
rilec -lca [- 11-] m , b o rilk a -e
[-ilk-]
B orneo m , z Br nea, n a B orneu,
b o rn e jsk i -a -o: ~ i u p o rn ik i
b o ro v n ica -e 2, borovniev -a -o,
boro vnievec -vca m, borovne v je -a s = b o ro v n je -a s,
b o ro v n a r - ja m, borov n ast
-a -o
B o rtn ik -a ra os. i., B ortnikov
-a -o: ~ a igra, B o rtn ik Z ofija
2 os. i B
., ortn ik Z ofije ali
B o rtnikove Zofije, B ortnikovi
Zofiji itd., nasto p B ortnikove
b o rza -e 2, n a borzi, b orzen -zna
-o: b o rzn i te a j, senzal, ~ i p a
p ir ji; b o rz ij n e c -nca m, borzij n lta -e 2, b o rz ij n sk i -a -o;
rn a b o rza -e -e z, rnoborzij n e c -nca ra, rn o b o rz ij n k a
-e 2, rn o b o rz ij n sk i -a -o
bs b o sa -o -i in - - -, b o sj k
-a ra, b o s lja -e 2, bosti -m:
~ k o n ja snemati m u podkev, bos ta -e 2, b o sti -m hum . in
zanilj. bos okoli hoditi, b o sa j
-jte! bosl -la -o, b o s n je -a
s, bos -a m, bosa -e 2
Bsna -e 2, B o n jk -a ra, Bosnec -nca m, B o n j k in ja -e 2,
B osnka -e 2, B osnek -ka ra,
bo sen sk i -a -o [-sn-]
boso- v sestavi: bosonog -noga -o,
boso pt -p ta -o, bosopetec -tca
ra, b o soptiti -im
ih

bosti bodem , b d i-te ! b o d - a

-e, b odel b dla -o in b l [bu]
b la -o, (pre)bodn -n a -o,
b o d n je -a s
B o tjan -a m (po domae), svetni
ko ime: S e b a stij n -a ra, Bo
-ta m os. i.
btvo -a s gl. bgstvo
b o t n ik a -e 2 rastlinoslovje, b o ta
n ik -a m, b o t n ik i -a -o, bo tn i a rk a -e 2, botnien -na -o:
~ i v rt, b o ta n iz ra ti -am , b o tan iz ra n je -a s
b te r -tra ra, bo tro v -a -o, b trc
-a m , b tr e k -ka m, b tra -e
2,
b o trin -a -o, b tric a -e 2, btri in -a -o, b tri en -na -o:
~ a n e d e lja , b o trsk i -a -o, b o
trstv o -a s, b o tro v sk i -a -o: ~ a
gostija, b o trin a -e 2: v b o trin i
smo si; b o tr in ja -e 2, tudi mn.
b o trin je -nj, b o trn stv o -a s;
b o tro v ti -jem , b o tro v n je -a s
Bou rg es [bur] m franc. kr. i.,
B ourgesa [ bra] , v B ourgesu
[ bru] , b o u rk i -a -o
b ovla -e (angl. bowle): b rsk o va ~ vrsta pijae
b onski -a -o (+ boestven),
bonstvo -a s (+ boestvo)
boati -am, boajo -a -e, boal
-a -o, b o a n je -a s
boi [v dvoum nih prim erih tudi
Boi) boia ra, o boiu, b o
i -a m panj, ki ga na sv. ve
er poloi na ognjie, boiek
-ka m otr. govor: ~ bo p r i
el, boien -na -o: ~ i dan,
boinica -e 2, bo iev ti -jem ,
b o i j -te! boiev l -la -o,
b o ie v n je -a s
B oidar - ja ra, B o id arjev -a -o,
Bo -a m (+Bota)
b o j st -i 2, b o jsten -tn a -o,
b o j stn ik -a m. b o jstn ica -e i
b o je -ega s bojst : ~ ga m ee
b o ji -a -e: ves b ji dan, Sin
bji, M ati boja, b o ja P o ro d

brti
nica, b o ja hia, za p e t ran
bo jih, b ji grb, b ja pot,
b o jep ten -tn a -o, b o jep tn ik
-a m, b o jep tn ica -e
b r d a , 2. b ra d in b rd e , 3. 5.
b rd i, 4. b ra d in b rdo, 6. z
b rad in b rdo, mn. 1. 4. b ra d
in b rd e , 2. b rd , 3. b ra d a m in
brd am , 5. p ri b ra d h in b rdah, 6. z b ra d m i in b rd a m i;
b r d ic a -e in b ra d ic a -e , b ra d -a m, b ra d t - ta -o, b ra d to st -i , brd o v ec -vca m,
b rad o v n a -e 2
B rad k a -a in -e m os. i., B radkov -a -o: ~ i spisi, ~ e slike
b ra d a v ic a -e , b ra d a v ie n -na
-o, b ra d a v i a st -a -o, b ra d a v i
n a ! -a -o, b rad a v ic a -e , b ra dav n ik -a m rastlina, b ra d a v n ja k -a m rastlina
b r d e lj -d lja m brdljina brada:
m esarica (sekira) im a p re d n ji
in za d n ji b r d e lj; b r d lja -e
iroka sekira za tesanje, b rd ljin -a -o
b r d lja -e telovadno orodje,
b r d ljin -a -o: ~ a b la zin a
*brage - mn. hlae
b ra h i le n -ln a -o: ~ a sila, b rah i ln o st -i [povsod: -ln-]
b ra h ik e f le n -ln a -o [-ln-]: gla
va je ~ a
b r jd a -e , b r jd e n -dna -o: ~ i
koli, b r jd ic a -e
B r jlo v a pisav a -e -e
b r k -a m pasja pasma, b ra k d a
-e , b ra k r a ti -am
b r le c -lca m, b rl ev -a -o, b r lk a -e , b r lk in -a -o, b r lsk i
-a -o : ~ e zah tev e [povsod: -au-]
b r le n -ln a -o [-ln-]: ~ o d ru
tvo, b r ln ic a -e [-ln-]
B rm a -a in -e m, B rm ov -a -o:
~ sv een ik = b ra m n -a m,
b ra m n sk i -a -o; b ram n -a m,
b ram n sk i -a -o, bram an zem
-zm a m
B ram n te - ja m, B ra m n te je v -a -o

b r m b a -e , b r m b e n -b n a -o,
b rm b o v ec -vca m, b rm b o v sk i
-a -o, b rm bo v stv o -a s
b r m o r -ja m, mn. b r m o rji (bez
gavke), b ra m o r v - v a -o : ju n e c
je b ra m o r v
b r n - obramba: v b r n se
p o stav iti
b r n a -e in - , b r n in -a -o:
~ zob = zob od b r n e (pri
b rn i) = b ra n ik -a m, b r n ic a
-e , b ra n -a m; b ra n ti -m,
b r a n j -jte! b ra n l - la -o,
(po)brann -a -o, b r a n n je -a
s (delo in orodje), b ra n le c -lca
[-au-] m, b r a n lk a -e [-au-]
b ra n d y [brndi] -ja m vrsta ga
nja
b r n ic a -e prepona ( diafragma),
b r n i e n -n a -
b ra n ik -a m: n a b ra n ik u s ta ti
b ra n iti b rn im , b r n i -te! b ra n -a -e, b r n il -la -o, b r n je n je -a s, b ra n ile c -lca [-iuin -il-] m, b ra n ite lj -a m, b r a
n ite ljic a -e i , b ra n te ljs tv o -a
s, b ran ilo -a s, b ra n le n -ln a -o
[-ln - 1 , b r n je n e c -n ca m, b r n jenlca -e i
b ra n je v e c -vca m, b r n je v k a -e
, b r n je v s k i -a -o, b r n ja r -ja
m, b r n ja ric a -e , b r a n ja r ija
-e i
+b r n a -e i panoga, stroka
b rn o -a s ive za na pot, po
potnica
b r t b r ta m, mn. b r ti in b r tje
-ov -om -e -ih -i, b r te c -tca
m, b r to v sk i -a -o = b r ts k i -a
-o, b rto v stv o -a s = b r tstv o -a
s, b rto v in a -e , b ra titi -im
se, b r te n je -a s, b ra t -a m
bratranec, b ra t n a -e sestri
na, b r a to lj b je -a s, b rato m o r
- ra m, b ra to m o re n -rn a -o
b r ti brem , b ri -te! b e r - a - e ,
(pre)brvi, b r l -a -o, (o)brn
-a -o, b r n je -a s (delo in stvar),

103

Bratina
+ b r ti lev ite kom u = kzje m o
litvice brati, otevati koga
B r tin a - a in -e m os. i., B ratinov
-a -o
B r tisla v a -e , v B rtislav i, b r a
tislav sk i -a -o
b r tra n e c -nca m, b ra tra n e k -ka
m, b r a tr n a -e , b r tr a n k a -e
b rv e c -vca m oven, b r v k a -e
ovca, b r v sk i -a -o, b ra v in a -e ,
b ra v n sk i -a -o
b r a v ra -e i pogum , hrabrost,
spretnost
b ra z d a -e , b r z d ic a -e i , b ra z d a t
- ta -o, b ra z d a st -a -o, b r z d iti
-im brazde delati, b r z d e n je -a s
b ra z d ti -m, b ra z d ti z rokam i
po vodi, b ra z d j -jte! b ra z d a
jo -a -e, b ra z d a l - la -o, b raz d n je -a s, b ra z d -a m
b raz g o tin a -e , b raz g o tin ast -a -o
B ra z ilija -e i, v B raz ilijo -ji, b r a
zilski -a -o [-il - ] , B razilec -Ica
[ - il-] m, B raz ilk a -e [-il-] in
Br
a z ilij n e c -nca m, B raz ilijn k a -e , b ra z ilij n sk i -a -o
b b a ti -am in -bijem , b b a n je -a s
b r b lj ti -m, b r b lj j -jte! b r b lja
jo -a -e, b r b lj l -la -o, b rb lj n je -a s, b rb lj v -v a -o,
b rb lj v e c -vca m, b rb lj v o st -i
, b rb ljv -va -o, b rb ljv e c -vca
m, b r b lja -e i
b rb n ec -nca m, b rb o n ica -e :
tip ln e ~ e , gl. tudi pod b rb n e c
b rb t -ta m, b rb o t ti -m, brbot j -jte! b rb o t l -la -o, brbot n je -a s, b rb o t le c -lca [-au-]
m = zanilj. b rb o tlo -a s
b r b ra -e , b r b ra ti -m, b r b r a j
-jte! b rb ra l - la -o, b r b r n je
-a s, b b ra s t -a -o, b rb ra v -va
-o, b rb r v e c -vca m, b rb r v o st
-i i, b rb r -a m = zanilj.
b rb r lo -a s
b rb n e c -nca m mozoljec na obra
zu, b rb n e k -ka m, b rb n e k
-n k a m, b rb n k a ti -am posne

mati brbotanje vode, oponaati

glasove pri m ehurkanju vode
b rc -a m , b rc a -e i , b rc a ti -am,
b rc a n je -a s, b rc n iti -nem , b rcnvi -a -e
b d e k b d k a -o in b rd k -d k
- = b rh e k -h k a -o in b rh k
-h k -, b d k o st in b rh k o st ali
b rd k st in b rh k o st -i i
b do -a s, b d je -a s, b d a s t -a -o ,
b rd o v t -a -o = b r d t - ta -o,
b d c e -a s
B rc elj -c lja m os. i., B rcljev
-a -o
b re a -e : eru p tiv n e b re e in
rohi geol., b r e n -na -o:
rn i grohi
b rg - in b r g a m, n a b rg u , za
brgom , brego v a, b reg o v i -v
-om, b re g in b regove, v b regh in v breg o v ih , z b reg o v i;
b r g a r - ja m, b r g a st -a -o,
b re g t - ta -o, b reg o v t -a -o,
bregov je -a s, b r en -na -o:
~ a sa p a (veter z brega); b reek -ka m, b re in a -e
obreje, b re lje k -ljk a m
b r j -a -e: ~ a k rv a , b r jo s t -i
i, b r e jti -m nepreh., b r e j n je
-a s, b r ja ti -am preh., b r ja n je -a s
b rm e -m ena s, b rem n ce -a s,
b rem e n ile n -ln a -o [-il-], b rem nski -a -o, b re m e n iti -m
k oga = obrem enjevti, b rem en j n je -a s
B rem en -a m kr. i. nem ke lu ke,
b rm e n sk i -a -o: ~ a lu k a, Brm rh v en -vna m [-hfn -fn -]
b r n c e lj -c lja in -c e ljn a [-clj-]
m, A leovev lis t B rn celj
b re n ti -m, b rn i -te! b ren
-a -e, b r n a l -ila -o, b ren n je -a s, b re n v -v a -o,
b re n v a -e , b ren lo -a s
b re n k a ti -am, b r n k a n je -a s,
b re n k -a m, b re n k e t ti -m
in -em, b re n k e t je , b ren k e t l -la -o, b re n k e t n je -a s,

104

breztudi b re n k o t ti -m in -em itd.;

b r e n k lj ti -m, b re n k lj je , b ren k lj l - la -o, b r e n k lj n je -a s,
b re n k lj -a m; b r n k n iti -nem ,
b r n k b r n k a m, b r n k e lj -k ija
m bat pri zvonu
B r n n e r -ja m kr. i. alpskega pre
laza, b r n n e rsk i -a -o: ~ i p r e
dor, prelaz, ~ a eleznica, cesta
[povsod: brner-]
b r n ta -e , b r n tic a -e , b ren t -a m = b r n ta r -ja m
B ren tn o -a m, B ren tn o v -a -o:
~ i spisi
B rescia B rescie [bra -e] kr.
i. ital. m esta, B rescian -a, -i m
[bren -na, -i], B rescia n k a -e
[-nka] , b resc ian sk i -a -o
[brenski]
b rsk e v [-u] -kve , b rsk v ic a
-e , b rsk o v -a -o: ~ cvet, ~ a
koica
b r s t -a m, b re st -a ra, b rsto v
-a -o, b resto v n a -e , b r s tje
-a s = b r sto v je -a s
b r sti bredem , b re d i -te! b red e l
b r d la -o, b re d n je -a s
B re t n ja -e , B reton ec -nca m,
B reto n k a -e , b re to n sk i -a -o
b r v e b r v a m kratka papeka
listina
b re v ir - ja
b re v rsk i -a -o: ~ e
m olitve, b re v irje v -a -o: ~ e
p la tn ic e
b rez predi, z rod.: b rez konca in
k r ja , b rez sk rb i, b rez njg a,
b rez n j (+ b re njega)
b rez- se v zloenkah prav vee le
s predm etnim i sam ostalniki, ne
pa z izvedenkam i iz glagolov ali
s pridevniki, ti se zlagajo z n e -:
b rez glave b rezg lv -va -o,
b rez zb brezzob -zba -o,
b rez r p a b re z r p -r p a -o,
b rez pa b rez p en , b rez srca
b rezsren itd.; tu j e zveza
z ne- nemogoa; ponekod imamo
zloenke z b r e z - in z n e - , prve
iz samostalnika, druge iz glagola

105

ali pridevnika, z vejo ali m anj

o pom ensko loitvijo: k d o r je
b rez m a, je b rez m en k d o r
p a ne um e, je n e m en ; k d o r
je b rez pam eti, je b rezp m ete n k d o r se ne spam eti, je
n esp m eten ; k a r je b rez k o n
ca, je b rezk o n n o k a r p a se
ne skona, je neskonno; k d o r
je b rez okusa, je b rez o k sen
k a r se o k u siti n e d (se
okusu u p ira), je n eokusno;
k d o r je b rez sk rb i, je b re z
sk rb en k d o r n e sk rb i p ri
delu, d ela n esk rb n o ; k d o r je
b rez vere, je b rez v rec k d o r
esa ne v e ru je , je n ev ren (ne
v e rn i Tom a ni b il brezvrec!)
itd.; vasih sta mogoi obe obliki
v priblino enakem pom enu: k a r
je b rez k o risti, je b rez k o ristn o
k a r ne koristi, je n e k o rist
no; k d o r je b rez uta, je b rez ten k d o r n e uti, je ne ten ; k d o r je b rez b rig e, je
b rez b ri en k d o r se ne b rig a,
je n eb r en ; k d o r je b rez sram, je b rez sr m en k d o r se
ne sram u je, je n esr m en ; pri
pridevnikih in izglagolnih samo
stalnikih je b r e z - najvekrat
nemogo, zm eraj pa slab, na
m esto njega rabimo nikalnico
n e -: nezm ren, neslien, nepom m ben, neo b ten , neo d p o
ren , neodloen, nezavden, nezavsten, nepo stv en , n esm rten ,
neveden, nezavden, neznaje n , nepovden itd-, ne pa: b rezslen, brezpom m ben, brezob ten itd.; v nekaterih prim erih
bi po tem pravilu lahko delali
zloenke z b r e z - in samostalni
kom ali pa z n e - in ustreznim
pridevnikom v enakem pom enu;
v takih prim erih so se zadnji
as uveljavile zloenke z n e proti zloenkam z b r e z - : red
(brezrden) red en , n er d en ;

brza
p o k o j (brezpokjen) p o k o
je n , n ep o k jen ; tevilo (brez
tevilen) tevilen, netevlen,
sm o ter (brezsm trn) sm otrn,
n esm o trn ; s tr s t (brezstrsten)

strsten , n e s tr ste n ; t k t
(b reztkten) t k te n , n etk te n ; tv r (breztvren) tvren , n e tv re n itd.
b r z a -e , brzov -a -o, b r z a st
-a -o: ~ o gledati, b r z je -a s,
b rzovec -vca m, b rzo v k a -e z ,
b r z o v je -a s, b rzo v in a -e i
b re z a p n n -a -o: ~ i zid
b re z b rv e n -vna -o, b rez b rv n o st
-i
b rezb o en -na -o, brezbne -a
m = brezb n ik -a m, brezbn ica -e , b rezbnost -i , brezb niki -a -o, brezb tv o -a s
b re z b r e n -na -o: ~ a voda,
b rez b r n o st -i
b re z b ri e n -n a -o, b rez b ri n o st
-i , b rez b r n e -a m
b rez cv ten -tn a -o, b rezcv tn ica
-e
b rez sten -tn a -o, b rez stn o st -i z
b rez u te n -tn a -o, b rez tn o st -i
i,
b rez tn e -a m
+ b rez da: dobil sem, b rez da bi
p ro sil = ne da bi bil prsil ali
eprav nisem prosil
b re z d n ji -a -e, b re z d n jo st -i
b rez d le n -lna -o [ - e l n brezdlica -e i , b re z d lje -a s, brezdln o st -i [-eln-] , brezd ln e
-a [-eln-] m = b re z d ln ik -a
[-eln-] m
b rezd m en -m na -o: ~ i sm odnik,
b rezd m n o st -i
b rezd o m en -m na -o, brezdom ec
-m ca m, brezd o m k a -e . b re z
dom ski -a -o, brezdm ek -ka
m; b rezdom ovinski -a -o
b rez d en -na -o, b rez d n ik -a
m , b rez d n ica -e , b rezdnno st -i
b r z e n -zna m mesec marec, brznov -a -o marev: ~ sneg

b rez g lse n -sna -o, b re z g l sje -a

s, b rezg lsn o st -i i
b rez g lv -v a -o, b rez g lv o st -i ,
b rezg lv ec -vca m, b rez g lv e n
-vna -o
brez g r en -na -o, b rezg rn o st
-i
b rez h ib en -bna -o, b rez h ib n o st -i
b rez h l n ik -a m = b rez h ln e
-a m
b re z id je n -jn a -o, b re z id jn o st
-i
m
brezim en -m na -o in b rezim n
-a -o, b rezim n o st -i in brezim nost -i , b rez m n ik -a m =
brezim n e -a m
brezizg ld en -dna -o, b rezizg ld nost -i
brezizh o d en -dna -o, b rez izh o d
nost -i
b rez izrz en -zna -o, b rez izrz n o st
-i
b re z k l se n -sna -o: ~ o ito
brezk o m p ro m isen -sna -o, b re z
kom prom isnost -i i, brezk o m prom sne -a m
b rezk o n en -na -o, b rez k o n
nost -i i
b rez k en -na -o, b rezk n o st
-i
b re z k r je n -jn a -o, b re z k r jn o s t
-i i
b re z k rl [-il] -la -o, b re z k rle c
-lca [-le-] m, b re z k rle n -ln a -o
[ -ln-]: ~ o letalo
b re z k rv e n -v n a -o, b re z k v n o st -i
b rez lse n -sna -o: ~ i p ap ir, b rezlsnost - i t
b rezlien -na -o, b re z li je -a s,
b rezlin o st -i i, b re z lik -a -o
b rezm ad een -na -o, b rezm denost -i
b re z m e je n -jn a -o, b rez m jn o st
-i i
brezm sen -sna -o: ~ i dan
brezm iseln -a -o [-sln-], b re z
m iselno? t -i [-sln-] , loi od
nesm iselnost (gl. tam)

106

briket
brezm oen -na -o, brezm nost
-i i
b re z n a ele n -ln a -o, b rez n a ln o st
-i i, b rez n a ln e -a m [povsod:
-ln-]
+b rez n a d a ljn je g a takoj, brez po
m isleka, brez obotavljanja
b rez n ag l sen -sna -o enklitien,
b rez n ag l sn ic a -e i enklitika
b re z n a ti -am se: v b r z n u se
m ake b r z n a jo , b r z n a n je -a
s, b r z n ik -a m mesec marec
B rzn ik -a m os. i., B rznikov -a
-o: ~ a slovnica, B rznik-R am vev prav o p is
b rezn o -a s, mn. b re z n a -zen
[-zn], b re z d n ji -a -e
b re z o b r ste n -stn a -o, b rez o b r stnost -i i
b rez o b ziren -rn a -o, b re z o b z ir
nost -i
b rez o k sen -sna -o kar je brez
okusa, b rezo k sn o st -i
b rezo sb en -b n a -o: ~ a ra b a g la
golov
B rzovaki Tit, T ita B rzovakeg a m, d ra m a T ita B rzovakega
b rez p m et en -tn a -o, brezp m etnik -a m, b rez p m e tn o st -i 2
b re z p te n -tn a -o, b re z p tn ik -a
m opanek, copata
b rez p l en -na -o: ~ i dopust,
b rez p l n o st -i
b rez p lo d en -dna -o, ~ plodno st -i z
b rez p o g o jen -jn a -o, b rez p o g o j
n ost -i i
b rezp o seln -a -o, brezp o seln o st -i
i
[povsod: -sln-]
b re z p r v e n -v n a -o, b rez p r v n o st
-i , b re z p r v je -a s
b re z p re d m e te n -tn a -o, ~ tn o s t -i i
b re z p rim re n -rn a -o: ~ o k r i
vien, b re z p rim rn o st -i ; loi
od n ep rim eren , n e p rim ern o st
b re z ra z re d e n -dna -o: ~ a d ru
ba, b re z ra z r d n o st -i i
b re z r b rn -a -o
b re z re p -pa -o

b re z r k - k a -o, b re z ro k v e c -vca
m = b re z ro k v n ik -a m
b re z sk rb e n -b n a -o, b rez sk rb n o st
-i , b rez sk b n e -a m
b rez sm trn -a -o
b re z stra ste n -tn a -o, b re z str stnost -i i, b re z s tr s tje -a s
b rez tev ilen -ln a -o [ -iln-]
b rez tel se n -sna -o, ~ s n o s t -i i
b rez h - h a -o, b rez ec -sca m,
b rez n o st -i i = b rez h o st -i i
b rez m en -m na -o, b rezu m n o st -i
, brez m n e -a m, b rez m n ik
-a m, b rez m n ica -e i
b rez u p en -pna -o, b rez p n o st -i ,
b rez p n e -a m
b rezu sp een -sn a -o, b rezu sp nost -i
b re z v rsk i -a -o, b rez v rec -rca
m, b rez v rn e -a m, b rez v rn o st
-i i, b rez v rstv o -a s
b rez v este n -stn a -o, b rezv estn e
-a m = b re z v stn ik -a m, b rezv stnica -e , b rezv stn o st -i
b re z v trje -a s, b re z v trn -a -o
b re z v z je -a s asndeton, b rezvzen -zna -o asindtien
b re z v l d je -a s
b re z v o lje n -ljn a -o, b rez v o ljn o st
-i i, b rez v ljn e -a m
brezzob -zoba -o, ~ z b o s t -i i
b re z z r en -n a -o , ~ z r n o s t- i i
brezien -na -o
b re in a -e , b re lje k - ljk a m,
g l b re g
brglez -a m
b rh e k gl. b rd e k
b rid e k -d k a -o, b rid k o st -i , b rid k sten -stn a -o
b rig a -e skrb, pazljivost; b r i
gati -am (se): b rig am se za k a j
skrbim za ka j, m njm se za kaj;
m e ni ne b rig a m i ni ni mar;
gl. tudi b rie n
b rig a d a -e i, b rig d e n -d n a -o,
b rig a d ir -ja m
b r ik t -a m stisnjeni premog, b rik e tra ti -am , b r ik e tira n je -a s

briljant
b r ilja n t -a m bruen diamant,
b rilja n to v -a -o: ~ p rah , b rilj n te n -tn a -o sijajen, blee,
b r iljir a ti -am svetiti se kot dia
mant, odlikovati se, b r iljir a n je
-a s
b rin b rin a m, b rin o v -a -o: ~
grm , b rnovec -vca m, b rin o v k a
-e i, b rn o v in a -e , b r in je -a s
B rin d isi [-izi] B rin d isija m , v
B rn d isiju , b rn d ik i -a -o
* b rin tk a -e i enska rjavkastih
las, rjavolska
B rio n i -ov m mn., n a B rionih,
b rio n sk i -a -o: B rionski o to k i
b risa ti -em, bri -a -e, b r i
sa n je -a s, b ris -a m, b ris a
-e = b ris v k a -e = b r s lja
-e
b ris k ra ti -am zadirati se nad kom,
nahruliti koga, prezreti, prezirati
B rit n ija -e , B rit n ec -nca m,
B rit n k a -e , b rit n s k i -a -o =
b rts k i -a -o
b riti b rije m , b r ij -te! b ril -la -o,
(o)brt -a -o, b r itje -a s, b rite v
-tve in b rtv a -e , z b ritv ijo
in z brtv o , b rtv e n -a -o [-vn-],
b ritv ic a -e
b riv ec -vca m, b riv cev -a -o, brvk a -e , b riv sk i -a -o, b riv n ic a
-e , b rv n ik i -a -o: ~ i p ro sto ri
b riz g lk a -e , b rizg len -ln a -o:
~ o o ro d je, b riz g ln a -e , b rizg ln ica -e [povsod: -dl-], brzglja -e , b rzg a lic a -e
b rizg a ti -am, b rizg a jo -a -e,
b rizg al -a -o, b riz g a n je -a s,
b rizg lec -lca [-le-] m (oseba),
b rizg an ec -nca m (pijaa)
b rizg lja ti -m, b riz g lj j -jte!
b riz g lja j -a -e, b riz g lj l -la
-o, b riz g lj n je -a s
b ren -na -o skrben, v e ste n ;
b rn o st -i skrbnost, vestnost;
b r ljiv -a -o, b r ljiv o st -i ;
gl. tudi b rig a
B rin sk i spom eniki gl. F re isin g e n

b rk -a m, mn. b rk i -ov in b rk e
b rk , b k lje -k e lj [-klj] i mn.
= brki zanilj., b rice -ic m n.
= b k ic e -ic m n ., b rk c -a m,
b k a st -a -o, b r k t - ta -o
b rk a ti -am , b rk a j -a -e, bJ-kal
-a -o, b k a n je -a s
b r k lja -e roka, noga, brki v za
nilj. pomenu: k am p a m oli te
b k lje ? b r k lja m e boli
b r k lj ti -m, b r k lj j -jte! b rk lj je , b r k lj l -la -o, b r k lj n je
-a s. b r k lja r ija -e , b r k lj a -e
, b r k lja s t -a -o, b r k ij t - ta -o,
b k lje -a m
b rl ti -m: lu b rli, b rl -a -e,
b rl l -la -o, b r l n je -a s, b r liv
k a -e
b r lj ti -m, b r lj j -jte! b r lj l
-la -o, b r lj n je -a s; k a j b r lj
tod? stie, ie
b r lja v -va -o, b rlj v o s t -i , b rlj v e c -vca m, t r l j v k a -e ,
b rlj v s k i -a -o
b rlj z g a -e , b rlj z g a ti -am, b rlj z g a l -a -o, b r lj z g a n je -a s:
o tr k po b l tu b rlj z g a in
b rlju z g ti -m, b rlju z g j -jte!
b rlju z g l -la -o, b rlju z g n je
-a s; b rlj z g n iti -nem , b rlj z g nil -a -o
brlg -ga m, b rlo g a r -ja m:
m dved b rlo g a r
b rn ti -m, b rn i -te! b rn -a
-e, b rn l -la -o, b r n n je -a s
b n ja -e in b n je -a s rna
zemlja, mn. b n je b n j i nesna
ga na ivotu
b n ja -e capa, cunja, b rn ja v -a
-o, b n ja v e c -vca m
B rno -a s, b n sk i -a -o, B rn j n
-n a m, B rn j n k a -e , b r n j n ski -a -o
B ro ad w ay [brdw ej] B ro ad w ay a
m, n a B ro ad w aju , b ro ad w ay sk i
-a -o
b r d -a m, n a b r d u in b r d u ,
mn. bro d v i -v -vom itd . po
leg b r d i -ov -om itd.; brodv-

brzti
je -a s, b ro d r -ja m, b ro d rski -a -o, b ro d riti -im, brod r je n je -a s, b ro d rstv o -a s,
b ro d a rn a -e
b ro d iti brodim , b ro d i -te! brodil
-la -o; tudi s stalnim poudar
kom br d -; b ro d n ik -a m, brodn k i -a -o, b ro d n n a -e , b ro d o
lom -m a m, brodolom ec -m ca m
b ro k t -a m z zlatom in s srebrom
pretkana svila, b ro k te p -tn a -o:
~ p laek
b r m -a m kem ina prvina, b ro
m ov -a -o: ~ a kislina, b ro m t
-a m , bro m id -a m
b ro n b r na m, b ro n a st -a -o: ~ a
doba, b ro n n -a -o: ~ a posoda,
b r n ec -nca m, b ro n n -a -o,
b r n sa -e , b ro n sra ti -am,
b ro n s ra n je -a s
b ro n h ij -ija m in b r n h u s -a m
med., b ro n h i le n -ln a -o [-aln-]:
~ i k a ta r, b ro n h itis -a m
b r a -e in b ro k a -e naprsna
zaponka
b ro ira ti -am seiti, m ehko vezati,
b ro ra n je -a s, b ro ra -e seitek, b ro ric a -e
b r v n in g -a m, b rvningov -a -o
b ro zg a -e , br zg ati -am, b ro z
g aj -te! b r zg a l -a -o, brzgan je -a s
b rs k a ti -am, b rsk je , b rs k a n je -a
s, b rs k lj ti -m malo pobrskati,
b rs k lj j -jte! b rs k lj l - la -o,
b r s k lj n je -a s, b sn iti -nem
b r s t -a m, b rsti -a m, b r s tje -a
s, b sten -tn a -o, b r s tt -a -o
= b rst n -a -o = b rn -a -o
= b rs tn t - ta -o; b rs t ti -im,
b rst -a -e, b rs t l -la -o,
b rs t n je -a s, b stiti -im (se):
grm b rsti, kza ga b rsti
b -a m, d iv ji b, b ek -ka
ra, b r k a -e
b r lj n -a m in b rln -a m, brlj n o v -a -o, b rlj n o v e c -vca
ra, brln o v -a -o, b rlnovec
-vca m

b rt v s -a m: b rt v s k ru h a o d re
zati, b rt v sa ti -am, b rt v sn iti
-nem , b rt v s n je n -a -o
b rtv lo -a s tesnilo, b rtv le n -lna
-o [-il-], b tv iti -im
b ru c -a m, b r co v -a -o, b rcovski -a -o: ~ i v eer
b ru h a ti -am, b ru h a n je -a s, b r u h
n iti -nem , (iz)b r h n jen -a -o
b ru n d a ti -am, b ru n d a jo -a -e,
b r n d a l -a -o, b r n d a n je -a s
B ru n e ti re -ra [brntjr -a] m
os. t., B ru n etiro v -a -o [-jrou
-ova -o], b ru n e ti rsk i -a -o
b ru n o -a s, b r n o v je -a s, b r n a st -a -o, b r n c e -a s
B rno -a m os. i., 2 B rnom
b r s -a ra, b r se n -sn a -o: ~ i
kam en, b ru silo -a s, b ru sln ic a
-e [-il-] , b ru sria -e , b r siti
-im, b r sil -a -o in -la -o,
b r uen -a -o, b r e n je -a s,
b ru sn ik -a m , b ru sn ica -e ,
b ru s -a m, b ru s k i -a -o,
b ru s rn ic a -e , b r u sarstv o -a s
B ru se lj -slj a m, b ru s e ljs k i -a -o
[-slj-]: ~ e ip k e
b r sn ic a -e rastlina
b ru t le n -ln a -o [-al-] surov, b ru t ln o st -i [-al-]
* b r to neskl.: *b ru to tea =
kosmata tea, kosmati dohodki,
kosmati denar; nasprotje *nto
ista tea, isti dohodki; b ru to
obrazec kem ., med., fiziolog.
B r tu s in B r t B r ta m os. i
B rtov -a -o: ~ a za ro ta
b rv -i , b v a -e in b rv c a -e ,
b v en -vna -o: ~ b ru n o
b rz b z a -o, h itre j i -a -e (+bri),
prisl. bzo b e ; b zi v la k bzovlak, b zec -zca m im e hroem
b rz d a -e , b rzd a ti -am, b rz d a n je
-a s, b rz d t -a -o
b rz ti -m, bzi -te! b rz l -la -o,
b rz n je -a s, b rzic a -e , b rz n
-e , b rzin o m r -ra m

brzobrzo- v sestavi: b rz o j v -v a m,
b rz o j v e n -vna -o: ~ i drog,
b rz o j v iti -im, b rz o j v lje n je -a
s, b rz o j v k a -e ; b rzops -sa
m, brzopsec -sca m, brzo p sk a
-e j b rzopsen -sna -o, b rzo
ps je -a s; b rz o stre le n -ln a -o:
~ o o ro je, b rz o stre lk a -e ,
b rz o str lsk i -a -o, b rzo str lec
-lca m [povsod: -el-], b rzo tsk
-a m, b rzo tsen -sna -o, brzovzen -zna -o: ~ o blago, bzov la k -a m ; b rz o tu rn ir -ja m,
b rz o tu rn rsk i -a -o
b r prisl. (hitro): b r p ojdi, b r
kone, bda, bras (menda),
n a jb r : n a jb r n ik o g a r ni nal; b r ko (hitro ko, kakor
hitro): b ko bo m ogoe; ne
zam enjuj z b r e prisl. prim .
k b r z o : hr (koj, hitro, brez
odlaanja) zine b e (hitreje)
stopi
b r o la -e i praena in duena go
vedina, tudi mn. b ro le bro l
[ - ol] , b r len -ln a -o [ -ln-]:
~ a om aka
b b a -e , b b in -a -o: ~ za
p re d e k
b c medm . v otrokem govoru po
m eni bodenje, b ce k -cka m
popek, brst, poganjek, b ce lj
-c lja m konec prsta, b cik a -e
: opek z buciko p rip eti, b u
ati -am zbadati, b u a n je -a s,
b c k a ti -am, b c n iti -nem
b a -e , b en -na -o: ~ o o lje,
b k a -e , b u n ica -e , b a st
-a -o, b ek -ka m = bm an
-a m, b e v in a in -ina -e
b u ti -m, b i -te! bu -a
-e, b a l -la- -o, b u n je -a s,
b en -na -o: ~ sm eh
B u d a -a m -e m, Bdov -a -o:
~ o svetie, b udizem -zm a m,
b u d ist -a m, b u d istien -na -o
b u d lo -a s, b u d la st -a -o, bud lo st -i i, b u d liti -im

b d a ti -am : ~ strg a n e c u n je =
brez uspeha ivati, t. j . bosti in
prebadati, a cunje ne dre vboda;
b d a ti v k n jig e , p a p irje tiati,
bosti v kaj; b d a n je -a s
b d en -dna -o, b o lj b d en ali
b d n e ji; prisl. b d n o : ~ p a
ziti; b d n o st -i i, b d n ic a -e
B dim peta -e i, b u d im p e t n sk i
-a -o
bu d iti -m, b d i -te! b u d il -a -o,
(z)bujn -n a -o, b u j n je -a s,
b u d ite lj -a m = b u d ilec -lca
[-iu -] m , bud ilo -a s, b u d ilk a -e
: u r a b u d ilk a [ -il-], b u d ln ik
-a [ -ln-] m budilo na uri
B d jejo v ice (Budejovice) -ic
m n iz
., B djejo v ic, v B d jejo vicah, b d je jo v ik o pivo
b d la -e nadev, b u d l ti -m
nadevati, b u d la j -a -e, budl j -jte! b u d l l -la -o, b u d ln je -a s
b u d o r -ja m damska soba
b u d t -a m proraun, b u d ten
-tn a -o: ~ a ra z p ra v a
B unos ires m, iz Bunos A iresa,
v B unos A iresu, b u en o siresk i
-a -o
b h a ti -am : v e te r b h a, b u h aj
-a -e, b h a l -a -o, b h a n je -a
s, b h n iti -nem , b h n il -a -o
b h te lj -n a m
b u h t ti -m = b u h t ti -m : o g en j,
p la m en b u h ti = b u h t , b h titi
-im (bkniti), p lam en b h ti
(bkne)
b je n -jn a -o bohten: ~ a ra st
B k a re ta -e , v B k a re ti, buk a re t n s k i -a -o ali b k a re k i
-a -o: ~ i m ir; B u k a re n -n a
m, B u k a re n k a -e
b k a ti -am se: sv in je se b k ajo ,
b k a n je -a s
*b u k -ja m opek
b k ev -kve , b k o v je -a s, bk vica -e , b k o v -a -o: ~ les,
~ a drva, b k o v in a -e i

buzakljunski
b u k o lien -na -o, b u k o lik -a m
p esnik pastirskih pesm i, b u k o
lik a -e bukolina poezija
B kovac V lho, V lha B kovca,
B koveve slike
b k v e -kev [-ku ] mn. knjiga,
b k v ice -vic mn. knjiica, bk o v sk i -a -o: ~ i je z ik ( k i ivi
samo v knjigah = latinina);
b u k v rn a -e i, b u k v rn ic a -e ,
b u k v rn i e n -na -o, b u k v rn ik i -a -o, b u k v rn a r -ja m,
b u k v rsk i -a -o
b la -e ulj, b la st -a -o, b u l t
-ta -o
b la -e listina
b ld o g -a m pasja pasma [ -ld-]
b u ld o er -a m stroj, k i rije zem
ljo, b u ld o zro v -a -o [ -ld-]
b liti -im : iv in a b li (m uka),
b lil -a -o, b lje n je -a s, blec
-lca [-ul-] m voh b lec b li
b ljiti -im: ~ oi = oi izbuhniti, napeti; b lje n je - a s : ~
oi; b u ljiti se prav rabi le s
predm etom oi; b ljiti v no
= strm eti v no
b u lle tin [b u ltn] -a m gl. b ilten
b u lv r -a m velika cesta z drevo
redi v m estu, b u lv rsk i -a -o
B n jev ec -vca m, mn. B njevci
-ev, b n je v sk i -a -o
b n k a -e , b n k a s t -a -o, bnica -e , b n k a ti -am, bnk a n je -a s
b n k e r -ja m
B nsen -a m, B nsenov g orilnik
B r -a m, B rsko -ega s, b rsk i
-a -o: ~ a v o jn a
B u rb o n -a m , b u rb o n sk i -a -o
b u re a u gl. b ir
b re n -rn a -o, b rn e ji, b rn ik
-a m, b rn o st -i
B rg a r - ja m os. i B rg a rje v -a -o
B u rg e r -ja m os. i. nem. pesnika,
B u rg e rje v -a -o: ~ a L en o ra
b u rg n d ec -dca m vrsta vinske
trte in vina, b u rg n d sk i -a -o

111

b riti -im, b r je n je -a s, b it
se (o vrem enu): ves d an se b ri
b r ja -e , b r ja s t -a -o = b rja v -a -o, b rja v e c -vca m burjast, burjav lovek, b u rje v stnik -a m 1. pti, ki oznanja vihar,
2.
znanilec prevratnih dogodkov
B rja -a in -e m os. i., B rje v -a -o
b rk a -e : b rk e u g a n ja ti, b rk a s t -a -o, b rk a v -a -o: ~
lovek = b rk e -a m
b r k a ti -am (vodo), b rk a l -a -o,
b r k a n je -a s, b u r k ij ti -m :
voda b u r k lj iz posode, b u rk lj l -la -o, b u r ld j n je -a s
b r k e lj -k ija m vodni m ehur, b rk e ljc -a m
b u rk l ti -m nerodno hoditi, b u rk l j -jte! b u rk l l -la -o, b u rk l n je -a s, b rk la -e nerda
b rk le -k el [-kl] i mn., b rk la s t
-a -o, b rk le -a m
b u rl sk e n -k n a -o burkast
b rn ik -a m leseno zatikalo pri
vratih
b rn u s -a m beduinski pla
b ro v -a m kravji zvonec, astr.
veliki voz (ljudsko)
B row -a m os. i b., ro v i o b k lad k i
b u r o a z ja -e zanilj. meanski
srednji stan, b u ro - ja m, b u r ozen -zna -o, b u r j -a m,
b u r jstv o -a s, b u r js k i -a -o
b usola -e kompas
b iti -im, b k a -e , b k a st -a
-o, b k a ti -am (se), b k a n je
-a s, b (k )n iti -nem : o g en j je
b (k )n il iz pei
b ta ra -e , b u ta ric a -e i
b ta ti -am, b ta n je -a s, b titi
-im = b in iti -nem
b te c -tca m, b te lj -na m, bte ljn a s t -a -o, b ta st -a -o
b u te ljk a -e , b u t lja -e stekle
nica za vino, b u t ljs k i -a -o:
~ o vino, b u t lj e n -na -o
b u tc a -e gl. b etica
b u z a k lj n s k i -a -o = b u zar n sk i
-a -o

buzdovan
bu zd o van -a m
B y ro n [bjron] -a m, B yronov -a
-o, b y ro n sk i -a -o: ~ i slog, byronzem -zm a m [ povsod: bj-]

b zk ati -am in -em, b z k a j -te in

bzi -te! b z k a n je -a s, b zk n iti
-nem , b z k lja -e = b zk alica
-e

C
c [c in c] 1. im e rke in note m
neskl.: m ali c, o d c n a p re j, s c
zani; 2. v glas.: c-mol, C -dur,
v C -duru, s c-molom, c-k lju
-ca m anj. prip. za osnove i sp.
na -i: stv r - stv rc a -e,
ivl -i ivlca -e [-lc-1, l
-i lca -e, d u ri -i d rce
d ric itd.; v rod. m n. stvric,
ivlic, lic; gl. 45
C f C fa m os. i., C fov -a -o:
~ o slovarsko delo
c jn a -e locnja, c jn ic a -e i
C alais -a [kal -ja] m kr. i..
calaisk i -a -o [kaljski]; P as
de C alais P as de C alaisa [padkal -ja] = C a la isk a oina
C a ld e ro n de la B arca [kaldern
dela brka] m os. i., C a ld e r n a
de la B arca; C ald er n o v -a -o:
~ e dram e, ca ld e r n sk i -a -o:
~ e dram e
C a m b rai -a [kam br -ja] m kr. i.,
v C a m b raiu [kam brju], cam b ra isk i -a -o [ka m brjski]
C am b rid g e -gea [km brid -a] m
kr. t., ca m b rik i -a -o [km briki]
ca m e lj -m lja m kem b elj, bat pri
zvonu
C am oes- -a [kam in -a] m os. i.
portugalskega pesnika, C am osov
-a -o [kam insou -ova -ovo]: ~ a
p esn itev
C am po F orm io [kam pofrm io] m
kr. i. ital. m esta iz C am po F orm ia, v C am po F orm iu, cam pof rm ijsk i -a -o: ~ i m ir
c n d ra -e , c n d ra v -a -o, cnd rav e c -vca m, c n d ra ti -am,
c n d rav o st -i

c n ja -e , c n je k c n jk a m
C n k a r -ja m os. t., C n k a rje v
-a -o: ~ slog, ~ a d ela; c n k a rski -a -o: ~ i slog; c a n k a rj n e c
-nca m posnemovalec Cankarja,
c a n k a rj n s k i -a -o, c a n k a rj n stvo -a s, c n k a rje v e c -vca m
vojak Cankarjeve brigade
C anossa [kansa] -sse kr. i.
ital. mesta: po t v C anosso, do
iveti Canosso poraz, ponianje,
posebno v politinih bojih
cp a -e , cpica -e , c p je -a s,
cpav -a -o, cp av ec -vca m,
c p ast -a -o, c p a r -ja m kdor
cape zbira; capin -a m, ca p n k a
-e , ca p n ast -a -o, cap in sk i -a
-o; c a p n d e r -d ra m, cpe -a
m, c a p n d ra -e ; c a p n d ra ti
-am trgati, raztrgati
C a p ab lan ca [kapablnka] m os. i.
ahista, od C a p ab lan ca in -ce
[-ka -k e ] , C a p ab lan co v -a -o:
~ a p o teza (+C ap ab lan cin )
c a p ti -m, c a p j -jte! cap l -la
-o, c a p n je -a s: po b la tu cap a ti (otroci); c a p lj ti -m, c a p
lja j -jte! c a p lj l -la -o, c a p
lja n je -a s
C a p ri -ija [kpri -ija] m kr. i.,
c p rijsk i -a -o
c r - ja m, c rje v -a -o, c rsk i
-a -o, crstvo -a s; c ric a -e
c riin -a -o; c a r n a -e , c a r
je v i -a m, c a rje v n a -e ; carje v ti -j je m , c a rje v l -la -o,
c a rje v n je -a s; carizem -zm a
m, c a rst -a m, ca rsti en -na
-o = carsto v sk i -a -o
C arcasso n n e -onna [karkasn-na]
m kr. i. franc. m esta, carcasson-

112

Cecilija
sk i -a -o [karkasnski -a -o],
C arcassonec -nca m, C arcassonk a -e [karkasnec -nca -nka]
C a rd u cci -ija [kardi -ija] m os. i.
ital. pesnika, C a rd u c cijev -a -o
[kardijeu -eva -o j: ~ i verzi;
ca rd ccijev sk i -a -o
C rib ro d -a m, c rib ro d sk i -a -o
C a rig ra d -a m, c rig ra js k i -a -o,
C rig ra j a n -a m, C rig ra j a n k a -e
c a rin a -e , ca rin sk i -a -o; carn a r -ja m, c a rn a ric a -e , carn a rsk i -a -o; c a rin rn ic a -e ,
c a rin rn ik i -a -o
c a rin iti -im, c a rin je n je -a s, carin te v -tve
C a rin th ia [karntija] -ije ime
korokega asopisa, C a rn th ijin
-a -o: ~ u re d n ik
C a rly le -la [karljl -la] m os. i.
angl. zgodovinarja, C a rly lo v -a
- o : . ~ a zgodovina
C a rm en [krm en] neskl. o s. i.,
znano zlasti po operi s tem na
slovom: od C arm en, h C arm en,
p ri C a rm en , s C a rm en ; p rid .se
ogibljemo: g lasba v (open) C a r
m en, sm rt C arm en je p r e tr e s
ljiv a
C a rn eg ie -g ieja [karngi -ija] m
os. i. amer. m ecena, C arnegieje v -a -o: ~ a u stanova
C a rn io la -le [karnola -le] l. i.
zgod. asopisa v Ljubljani, C arnolin -a -o: ~ u red n ik , ~ e
ra z p ra v e
C a rr a ra -re [karra -re] kr. i.
ital. m esta; k a r rs k i -a -o: ~ i
m arm o r = m a rm o r iz C a rra re
C a rr i re - ra [karjr -ra] m os. i.
franc, slikarja, C a rri ro v -a -o:
~ o M aterinstvo
C a rtesiu s [kartzius] ali K art zij
m os. i. franc, filozofa D e sc a rte
sa [dekrta] v lat. obliki, v dru
gih sklonih: K a rt z ija -u itd.,
K a rt z ije v -a -o, k a rt z ijs k i -a
Slovenski pravopis

-o ali k a rte z ij n s k i -a -o: ~ i

stavek, n ain
C a ru s a -sa [karzo -za] m os. i.
tenorista, C aru so v -a -o: ~ glas,
~ o p e tje , caru so v sk i -a -o; ~ i
glas [povsod: karz-]
C a sab lan c a -ce [kasablnka -ke]
z kr. i. luke v M aroku, casab l n k i -a -o: ~ a lu k a
C astig lio n e -e ja [kastiljne -ej]
m os. i. ital. knjievnika in diplo
mata i C astiglio n e je v -a -o: ~ a
d v o rsk a u g la jen o st
C avou r - ja [kav r -ja] m os. i.
ital. drav nika, C a v o u rjev -a -o
-ce manj. pripona za samostalnike
sr. sp.: ogledlo o g led lce
[ -lce ], k ladiv o k ldivce,
ol kolsce, d ek l d e
k le tce ; v mn. -ca: v r ta v r tca, k la klca [-lc-]; e se
osnova konuje na dva sogl. in
drugi ni m, n, 1, v ali r, piemo
-ece [ -ce] : m sto m estece,
gnzdo gnzdece, src
srece, j jc e j j e c e ; le je
drugi sogl. m, n, 1 ali v, piem o
-e- in govorimo polglasnik [--]
pred tem i glasovi: pism o p i
sem ce [-amce], okno o k en
ce [-nceJ, stblo stb elce
[-lce], vslo vselce [ -lce],
posstvo posestevce [-u ce];
e je drugi sogl. r, postane samogl.: rb ro reb rce, je d ro

je d rc e
ceba ti -m [povsod: cb-], ce b j
-jte! ceb l -la -o, c e b n je -a
s; ceb n ti -nm , cebn -te!
cebnl -la -o, ce b n j n -en a -o
ali pa: c b n iti -nem ; gl. becti in b ac n ti
c ce lj -c lja m jeziek (oula)
C e c ilija -e os. i., C e c lijin -a
-o, ce cilij n sk i -a -o: ~ o p etje,
c cilij n ec -nca m pripadnik cecilijnskega petja, cecilijam stvo
-a s; C ilk a -e , C lk in -a -o
[-lk-]
113

ceniti
ccn iti -nem : voz je ccnil ez
p ra g ; ccati -am, c ca n je -a s
ce d k a -e gmi, cedkov -a -o
gm ijev, ce d k a st -a -o gum ijast,
gumast
cedilo -a s, cedlce -a [4lc-] s,
ced lek -ka [4u- in -ti-] m;
ced len -ln a -o [-iln-]: ~ a
m reica, ~ a p rip ra v a ; cedilnik
-a [-iln- in -iun-] m = cedilo
ce d ra ti -am odstopiti, predati ko
m u kaj; ce sja -e odstop, pre
daja; ce sjsk i -a -o: ~ a listin a ;
cesio n r - r ja m prevzem nik,
ce d n t -n ta m odstopnik
ced iti -m, cdi -te! ced, ced
-a -e, (o)cejn -n a -o, cejn je -a s, cedil -la -o; cedlen
-ln a -o [ -iun- in -iln-] kar se
cediti d ali se cedL: ~ a sm ola;
cedlec -lca [ -iuc- in 4lc-] m,
c e d ilk a -e [-uk- in -ilk -] , ced ln ica -e [4 ln -] ; cediti se
c d ra -e , rod. mn. cder, cdrov
-a -o: ~ les ced ro v in a -e ,
c d ro v je - a s
C d ro n -a m l. i. potoka v Pale
stin i, cd ro n sk i -a -o
c e fe d r ti -m, c e fe d r j -jte! cefe d r l -la -o, (s)cefedrn -a -o,
ce fe d r n je -a s delo in izdelek,
ce fed r -a m, ce fd ra -e
capa [povsod: cf-]
ce fr t i -m : ~ volno, p e rje , b la
go; c e fra j -jte! c e fra l -la -o,
(s)cefrn -a -o, c e fr n je -a s
delo in izdelek, ce fr lec -lca
[-uc-] m , c e fr lk a -e [-uk-] i
[povsod: cf-]
C e g n ar - ja m , C g n a rje v -a -o:
~ i p rev o d i
ch in ch cha m, chovski -a
-o: ~ i m o jste r; ch m eter -tra
ali chm oter -tra m cerkveni
klju ar; chovstvo -a s
c k a r - ja m , c k are k -ka m,
c k a rsk i -a -o
ce k in -a m , ce k in ek -ka m , cek n a st -a -o: ~ a b arv a , ju h a ;

ce k n sk i -a -o: ~ o zlato, ~ a
vrednost, podoba
cl [cu] -a -o predstavlja celoto,
neokrnjenost in polnost stva ri:
m iza je iz clega (iz enega kosa,
ne zbila iz v e l kosov), cl h leb
(e nerazrezan), c la s u k n ja (e
ne raztrgana), clo tev ilo (ne
ulom ljeno); hodil je cl d an in
clo no, za cl ra z re d vas je ,
za clo skledo gancev b i sn e
del; v clo, n a clo je gazil,
n a clem je p o ila stek len ica,
na clem se je zlagal, po clem
je gazil; to ti je cl m o d rija n ;
pogosto lahko rabimo cl -a -o
ali vs vs vs, kakor imamo
bolj pred omi vsoto delov ali
celoto stvari: ves d an cel
dan, ves as . cel as, vsa
vas cela vas, v se m esto
celo m esto ipd.; v dv. in mn.
tudi cel -, celi -: oba sta e
cel, ob sta e celi, vsi so e
celi, vse so cel, ra n e so cel,
toda v ra ta so cla
c e le b rra ti -am opravljati, opraviti
slovesni obred; c e le b r n t -a m
kdor celebrira, c e le b rra n je -a
s in c e le b r c ija -e slovesno
izvrevanje obreda
clec -lca [-uc-] m rebec, nepregaen sneg, nepokodovan pirh =
celk -a m rebec; c le n ji -a
-e neprizadet
C e lestin -a m os. i., C elestin o v
-a -o: ~ a pism a iz R u sije
C e lestin a -a in -e m os. t., C e le
stinov -a -o: ~ a m atem atin a
te rm in o lo g ija ; C e le stin a -e
os. i C elestn in -a -o
celti - le v 3. os., nepreh.: ra n a
celi, ro k celijo se cli -ijo;
cel -a -e, cell -la -o, cel n je -a s
ce lib a t -a m sam ski stan, celib tsk i -a -o, ce lib te n -tn a -o, celib a t r -ja m samec, ce lib a t rsk i
-a -o, ce lib a t rstv o -a s

114

cent
clica -e , clien -na -o: enoclina b itja
celin a -e : ev ro p sk a
~ o o ra
ti; celinski -a -o: ~ a zapora;
celne -nca m neprebojen sneg
cliti -im pr eh.: ~ rano, elodec,
p lju a ; (za)cljen -a -o, c lje n je -a s; cliti se: r a n a se lepo
cli; celtev -tve ; celilo -a s
sredstvo, k i cli; cellen -ln a -o
[ -ln-]: ~ o zlie, ~ a m aa;
cellnost -i [ -ln-] celina mo,
sposobnost; celvec -vca m , celv k a -e i, ran o c ln ik -a m
[-ln-] ranar
celo poudarni prisl.: cel m eso je
im el, cel lju b e zn iv zna biti,
ce l on je te h m isli, cl p e t
m i jih je dal, cel ui se, cel
d anes je b il tu, cel n ik je r ga
ni, cel ni ne zna, e cel ne,
cel p re d v ra ti (kaj ele za
n jim i); vasih se za nainovni
prisl. rabi tudi clom a = docela,
isto, popolnoma
celo- v sestavi: celodnven -vna
-o; * celo k p en -p n a -o = celten, v celoti, *celo k p n o st -i
celotnost, vse skupaj; celolten
-tn a -o, celom seen -n a -o;
celozm nik -a m zem ljk
celofn -a m vrsta prozornega pa
pirja, celofnski -a -o: ~ i ovoj
clost -i i, closten -tn a -o: ~ o
g le d a n je n a k a j; celovit -a -o,
celovitost, -i
celo ta -e , celoten -tn a -o, ce lo t
n o st -i
c e lu l re n -rn a -o clien: ~ a
te o rija
celu lo id -a m, celuloden -d n a -o:
~ i o v ratn ik , ~ i ro a j
celuloza -e staninina, celulozen
-zna -o: ~ a k aa
C lz ij -a m, okr. C: OC, 100 C
= ni sto p in j, sto sto p in j Clz ija; po latiniziranem os. i. ved
skega astronoma C elsiu sa [clziusa], ki je postavil decimalno

lestvico

za

toplotno

m erjenje;

Clsiusov -a -o: ~ a raziskavanja, ~ o ivljenje; Clzijev -a

-o: ~ a lestvica, stopinja itd.
[povsod: clz-]

cemnt -nta m, na cementu in

-ntu; cemnten -tna -o: ~ i
steber, ~ a zmes, vrea; cementrna -e ; cemntar -ja m, cementnna -e ; cementirati -am
s

cemntom

prevlei,

gl. tudi

cimentrati
cempr -ra m = cepr -ra m
koek, troha, ni

cna -e 2, prisl. pocni, v cno,

v slepo ali pusto cno proda
jati; + za vsako ceno po vsi
sili; cenn -a -o = cn -a -o,
cenji -a -e; prisl. cen, cenje; cnst -i f, cenljv -va -o,
cenik -a m, cenovnk -a m, ce
noven -vna -o, cenovnki -a -o
Cene Cneta m ljudsko os. i. iz
Vincncij; Cnetov -a -o
ceniti -im, cni -te! cnil -la -o,
cenilec -lca [-iu c- in -ilc-] m ,
cenilka -e [-iuk- in -ilk-] ,
cenilo -a s, cenilen -lna -o
[-iln-]; cnjen -a -o, njenje
-a s, cenitev -tve i, cenitven
-a -o [4vn-]:
odbor, centelj -telja m, centeljica -e ,
centeljski -a -o: ~ i sestanek
ceniti -m nasprotje draiti, ceno
niati, zbijati: kaj mi blago
ceni! cni -te! cenil -a -o;
ceniti -m se: blago se ceni;
cenjnje -a s nianje cen, poce
nitev -tve
cniti -nem po m alem puati: sod
tudi cne ne
cnt cnta m , okr. q: blaga na
cnte, stari cnt (56 kg), novi
cnt (10 0 kg); pocnten -tna -o

115

kar tehta ali je odmerjeno za

teo 1 q: ~ i zaboji, sodi; cnt
cnta m stoti del dolarja; cen
tim -a m = centzim -a m stti

centver
del denarne enote; centezim len
4 n a -o [ -ln-]: ~ a te h tn ic a
c e n t v e r -v ra m grki bajeslovni
konj s lovekim oprsjem in gla
vo: b o j s c e n t v ri; c e n t v rsk i
-a -o: ~ i kip, ~ a podoba
c n te r - tra m sredie, sredina:
m oganski
u p ra v n i
cntrs k i -a -o: ~ a p isa rn a ; cntru m -um a m sredie, sredina;
c e n tru m -a m sredinec, centru m k i -a -o: -~ a p o litik a;
c e n trira ti -am kolo, v a lja r teh.
poiskati natanno sredie (n. pr.
kolesu, valjarju), c e n trira n je -a
s, c e n trra n o st -i , c n trien
-n a -o
cen ti- v sestavi: ce n tim ete r -tra
m, o kr. cm, ce n tim etrsk i -a -o;
cen tig rm -a m, o k r .-cg, centig rm sk i -a -o; c e n tilite r -tra
m , okr. cl, c e n tiltrsk i -a -o
c e n tr la -e : e le k tri n a ~ , na
in v ce n tr li; c e n tr lin -a -o:
~ davek, ~ e n a p ra v e
c e n tr le n -lna -o [ -ln-] osrednji,
~ a k u rja v a , n a p ra v a ; c e n iralnost -i [ -ln-] i , centralizem
-zm a m, ce n tra listi e n -na -o,
c e n tra list -a m, c e n tra liz ira ti
-am, c e n tra liz c ija -e , centra liz a c jsk i -a -o: ~ i postopek
ce n tri- v sestavi: c e n trifu g a -e ,
ce n trifu g le n -ln a -o, ce n trifu g ln o st -i ; c e n trip e t le n -lna
-o, ~ t ln o s t -i [povsod: -ln-]
c e n t rija -e eta 100 m o i, stot
n ija ; c e n t rij -a m stotnik, cent r ijs k i -a -o
c e n z u ra -e , cen z ren -rn a -o:
~ r n i u rad , p ostopek; cnzor
- ja m, cnzorica -e , cnzorski
-a -o: ~ i izvod; ce n z u rira ti-a m ,
ce n z u rira n -a -o: ~ i izvod, c e n
z u rira n je -a s
cp - cpi cp po cpi s cepj,
m n. cepi cepi cepm cepi o cep h s cepm in cp -a m -u, mn.
cepvi cpov in cepv, to. cep

116

m cepve; cpov -a -o: ~ ro

n ik ; cpec -pca m, c p e v -a -o:
~ a b etica ; cepi -a m, cep k a
-e , cep n k -a m, cepove -a s
ce p ati -am , c p a n je -a s; cp n iti
-nem , cpnil -a -o in -la -o
cepek -p k a -o = cep ljiv -va -o
kar se d cepiti ali se rado cepi,
cpkost -i = cep ljv o st -i z
c e p e ta ti [povsod: cepet-] -m, e
p e t j - jte ! ce p etal -la -o, ce
p e ta n je -a s, ce p t -ta m;
cep tec -tca m, cep etn -a m,
ce p e tn k a -e , c e p e tljv -va -o
*cepidliti -im dlako cpiti, *cep id l e n je -a s dlakocepstvo,
*cepidlen -na -o dlakocpski
ceplec -lca [ -ilc- in -iuc-] m ,
ceplev -a -o [-il- in -iu-];
c e p lk a -e [-ilk- in -iuk-] ,
ce p lk in -a -o [-ilk- in -iuk-],
ceplski -a -o [-is-]: ~ i posvet,
~ a p ra k sa ; ce p te lj -a m, cep te lje v -a -o, c e p te ljic a -e i,
ce p te ljiin -a -o, c e p te ljs k i -a
-o: ~ i posvet, ~ a p ra k s a
cepilo -a s orodje, ceplen -ln a
-o [-iln-]: ~ i no, ~ a sek ira,
p rip ra v a ; cep ln ik -a [-iun- in
-iln-] m no, cep ln ica -e [-iu nin
sekira, [-iln-] prostor:
~ g ra n ita
cepin -a m, cepinov -a -o: ~ a
konica
cepitev -tve , cep tv en -a -o
[-tvn-]: ~ a n av odila, ~ i n ain
cpiti -im : ~ drv a, d re v je , koga
zoper k a j; cpil -la -o, cplje n
-a -o, c p lje n ec -n ca m, cplje n k a -e , c p lje n je -a s; cp a n k a -e , cp an ica -e
cepivo -a s snov, serum; cepven
-vna -o: ~ i vosek, seru m
cr c e ra ra, cerv -a -o, cervec
-vca m, cero v n a -e , ce r v je
-a s
C erasollo -olla [erazlo -la] m
os. i. ital. stavbarja v L ju b lja n i;
C erasllov -a -o

cin
Crber -a m bajeslovni straar pri
vhodu v podzem lje, strog varuh;

Crberov -a -o, crberski -a -o

cercle -la [srkl -kla ] m kroek,
oja druba

ceremonija -e obred, zunanje

form alnosti iron.; ceremonilen
-lna -o [-ln-]t ceremoni -a m
predpis o zunanjostih kakega
obreda, dejanja: dvorni ~ , spre

cstnica -e ; cstar -ja m =

cestnik -a m kdor je zm eraj
na cesti, oskrbnik ceste, voznik;

cstarica -e i, cestarjev -a -o,

cestarski -a -o: ~ a sluba, ~ o
delo; cestie -a s, cestnina -e
cestni davek , cestninski -a -o:
~ e dajatve; cestninar -ja m,
cestnnarica -e f, cestnnarski
-a -o
cv cevi , cven -vna -o: ~ i povezki bot.; cvnat -a -o, cvast
-a -o; cvka -e i, cvkast -a -o;
cevnjk -a m, cvnik -a m,
cvje -ja s, cevvje -ja s
Czanne -anna [sezn -ua]. m os.
i. franc, slikarja , Czannov -a
-o: ~ a razstava, ola; czanski
-a -o: ~ a tehnika [sezn-]
Cezar -ja m os. i ., Czarjev -a -o;
czarski -a -o: ~ i znaaj, na
stop; czarji -jev m mn. vrsta
vladarjev: v dobi czarjev
czij -a m kem . prvina
cezra -e zareza, odmor sredi
stopice; cezren -rna -o
Champagne -gne -gni [am pnj

jemni
~ promocije; ceremonir -ja m ali ceremonir
-ja m kdor obrede vodi: dvorni
;ceremonizen -zna -o
~
Cres in Crera -e bajsl. I. i
Crerin -a -o: ~ i darovi
crkev -kve , pod crkvijo, mn.
crkve -kev [-ku ] itd. in cerkv cerkv -m - -h -mi;
Crkev kot im e ustanove; cerkvn -a -o: ~ i svet, zid, klju
ar; cerkven -vna -o: ~ lo
vek kdor rad hodi v cerkev;
cerkovnik -a m, cerkvnica -e
, cerkvniski -a -o; cerkvnec
-nca m; crkvica -e , cerkvenca -e ; cerkvnoprven -vna
-o, cerkvnozbrski -a -o, cer-nje -nji] i. franc, pokrajine,
kvnonaben -na -o
champanjski -a -o [ am pnjski
cernrati -am obkoliti, zajeti; cer-a -o]; ampnjec -njca vrsta
nranje -a s obkoljevanje, zapi
vina , ampnjski -a -o: ~ a ste
ranje, obkolitev; cernran -a -o,
klenica, cena
cernranec -nca m obkoljenec
certifikt -a m sprievalo, potrdilo, chartzem -zma m angleko de
lavsko gibanje v prvi polovici
izkaz; certifikten -tna -o
19. stol.; chartst -a m, chartCervantes -a [ servntes -a] m Mistien -na -o [povsod: art-]
guel de [m igl de] ~ m os. i.
Chnier -era [en j -ja ] m os.
pan. romanopisca , Cervantesov
i. franc, pesnika , Chnierov -a
-a -o: ~ Don Kihot
-o [ enjjejt -eva -o]
csar -rja m , cesrjev -a -o, cesrjevi -a m, cesarica -e , Chicago -ga [ikgo -ga] m kr. i.
m esta , chikaki -a -o [ikki
cesariin -a -o, cesarna -e ;
-a -o]
cesrski -a -o, cesrstvo -a s,
cin cina m, cinov -a -o: ~ vo
cesarst -i ; cesarovti cesadik; cinski -a -o: ~ e spojine;
rjem, cesarovl -la -o, cesacianklij -a m , cianklijev -a
rovnje -a s
csta -e , mn. cste cst itd . ali
-o; cianid -a m, cianza -e
cest - -m - -h -mi; ce
modrikavost koe , ciantien
-na -o esar se je lotila cianza
sten -tna -o: ~ i prah, odbor;
117

dbrij
cib rij -a m, c ib rijsk i -a -o: ~ i
po krov, plaek, ~ a noga; cib r ija s t -a -o
C cero in C ceron -ona m os. i.
lat. govornika, C cero nov -a -o:
~ govor, slog; cicernski -a -o:
~ i govor, slog; ciceroninec
-na m, cicero n in sk i -a -o; cicer n in a -e uglajen jezik
ccero -ra m vrsta rk in tiskarska
mera
cicero n e -na [ierne -na] m vod
n ik za tujce, da kae in razlaga
znamenitosti
C ig ale -ta m os. i., C igaletov -a
-o: ~ slovar, ~ a u lica
C ig an -n a m, C ignov -a -o, Cig n k a -e , C ig n k in -a -o, cig n sk i -a -o kadar oznaujemo
narodno pripadnost
cign -n a m, cig n k a -e , cign ek -ka m, cignski -a -o,
c ig a n ja -e , cignstvo -a s,
cig nina -e , cigniti -im, cig n je n je - a s; kadar oznaujemo
nain ivljenja, orodje, sadno
vrsto ipd., tedaj piem o z malo
c ig ra -e sm otka, cig ren -rn a
-o: ~ i tobak, v o n j; c ig raric a
-e delavka v tobani tovarni;
c ig ra rsk i -a -o, cig rn ica -e
sprava za cigare
c ig a re ta -e svaljica, c ig arte n
-tn a -o: ~ i p ap ir ek , tobak;
c ig aretn ica -e doza za cigarete
c ij z iti -im, c ij z e n je -a s
ck c ik a m, ckov -a -o; cika -e ,
ck in -a -o, c k lja -e ; ck ast
-a -o = c k lja s t -a -o vse o
govedu z belo progo po hrbtu
c ik a ti -am po em in n a k a j do
bivati okus po em, m eriti, leteti,
namigovati na kaj: vino cik a n a
jesih , to c ik a nam e; c k a n je -a
s kisanje (vina), namigavanje;
crk n iti -nem : vino je cknilo
se je skisalo, ~ n a koga na
m igniti na koga ali kaj

118

cik ck prisl.: stez se v ije

h od iti ~ sem in tja, v ovinkih,
v okljukih , v kljuih, kriem
kraem, cik c k asl -a -o
ciklm en -m na m , ciklm nov -a
-o: ~ duh, ~ a b a rv a ; ciklm n a s t -a -o: ~ d uh, ~ a b a rv a ;
cik lm a -e , ciklm ov -a -o;
K ersnikov C iklm en, ciklm ensk a [-m an-] p o v est narejena po
Ciklamnu
cikloda -e vrsta krivulje, cikloden -dna -o
ciklon -a m vihar, zrani vrtinec;
ciklnski -a -o
c ik lo n iz ra ti -am, c ik lo n iz ra n je
-a s nain razkuevanja
C ik l p -a m bajeslovni velikan,
C iklpov -a -o; ciklp -a m
velikan sploh, cik l p sk i -a -o,
gl. k ik l p
ciklostil [ -il] -a m vrsta razmno
evanja, stroj: razm noiti na
ciklo stlsk i -a -o [ - l s ]: ~ i p a
p ir, ~ a b arv a, m a tric a ; ciklos tilra ti -am, c ik lo stilra n -a -o:
~ le ta k ; c ik lo stilra n je -a s
ciklus -usa in cik el -k la m vrsta,
venec, zbirka: ~ pesm i, iz ci
k lu sa ali iz cik la
c ik o rija -e , c ik rijsk i -a -o:
~ a k a tla , c ik rija s t -a -o: ~ a
snov
C ilenek -ka m os. i., C ilenkov
-a -o: ~ i b o tan in i spisi
c ilin d e r -d ra m valj, vrsta pokri
vala; ciln d rsk i -a -o, c ilin d ri
en -na -o, c iln d ra st -a -o
c ilj c ilja m: dospeti do ~ a konca,
kraja (zlasti v p.); +dosei ~
nam en, smoter; + c ilja ti -am
m eriti
C im abue -u e ja [imabe -eja]
m os. i. ital. slikarja, C im abeje v -a -o
cim bale -bal mn,
cm bora -e = cb o ra -e
c im e n tira ti -am : ~ m ero uradno
preskusiti, overiti, potrditi; ci-

c is ta
m en tira n -a -or ~ liter, ~ e
u tei; c im e n tra n je -a s; cim entre n -rn a -o: ~ i u ra d m erosodni urad
cim et -a m, cim etov -a -o: ~ duh,
cim etovec -vca m
cm iti -im in cim iti -im se kaliti,
odganjati; cim a -e kal, brst,
pognjek; c m an je -a s, cm ast
a -o, cm n at -a -o, cim avica -e
C im p erm an -a m os.
C im p er
m anov -a -o: ~ e pesm i; cmp erm a n sk i -a -o: ~ i verzi
cin cina m kositer, cn ast -a -o:
~ a posoda, c n a r -ja m, cniti
-im, c n je n je -a s, c n ja v -a -o,
c n jav ica -e poledica
C in c a r -ja m l. i .,C in c a rje v -a -o,
c in c a rsk i -a -o
cin cati -am, cin c riti -im, cin ca
n je -a s, cincv -va -o, cncavec -vca m, cncav k a -e , cncavski -a -o
c in g lj ti -m, c in g lj j -jte! cinglj l -la -o, c in g lja n je -a s;
cn g elj -g lja m zvonek, cngeljek -ka m, cn g eljc -a m
[-glj-]
cn gulnm -u la m pas pri duhovni
k i in redovniki obleki; mn.
cnguli -lov -lom -le -lih s -li
cin ik -a m lovek, ki prezira dru
bene konvencije; cinien -na -o,
cinzm -zm a m
cin k c in k a m, cnkov -a -o: ~
o k is; c n k ast -a -o: ~ a posoda;
cn k o v n at -a -o; c in k rn a -e ,
cin k rn ik i -a -o: ~ i delavec
cin k cin k a m maobna sraga na
ju h i, cin k ast -a -o: ~ a ju h a
cin b er -b ra m, cin b rsk i -a -o,
cinbrov -a -o: ~ a b arv a , cin b ra st -a -o
cip a -e , c ip a r -ja m lovec na
cipe, cpnica -e uta za ciparje,
pialka za klicanje cip; cparski -a -o; preneseni pom en: cipa
-e i vlauga, cpica -e

119

cp ati -am in cip ljem : ila cipa,

tu d i: teko, nerodno hoditi; cip
cipa m bitje, utripanje ile;
cpen -p n a -o, c ip lja -e ila
utripalnica, cip o m r - ra m
C ip e r -p ra m, cip rsk i -a -o
cip r sa -e i, ciprsov -a -o: ~ n a
sad, les, duh; cip rsen -sna -o:
~ s n i venec, o k ra s; cipreso v in a
-e i, c ip r sast -a -o
C ir gl. K iros
circ a prisl., okr. ca. [cirka] ne
kako, priblino, okoli
circu lu s v itiosu s [cirkulus vicizus] m zm otni kolobar, zaarani
krog: ni m ogel iz te g a circ u lu sa
vitiosusa, v tem circu lu su vitiosusu, zael je v ta k e circu lu se vitiosuse
C iril -a m os. i., C irilo v -a -o;
C irila -e , C irilin -a -o; C irlM etdova d ru b a, C irl-M etdove drube, ciril-m et d ijsk i
-a -o: ~ a m isel
cirilic a -e , cirilsk i -a -o [- l s ]'.
~ o pism o; cirilien -na -o
c irk n ij -a m kem . prvina
c irk u l r - ja m okronica, krona
aga; c irk u l r k a -e krona
aga; c irk u l n d u m -um a m okro
nica; c irk u l re n -rn a -o: ~ o
obvestilo, a g a n je
c irk u lra ti -am kroiti, c irk u lra n je -a s, c irk u l c ija -e : ~
k rv i, d e n a rja ; c irk u la c js k i -a -o
cirk u m fl k s -a m, cik u m fl k sen
-sna -o: ~ s n i p o u d are k , ~ a in
to n a cija, ~ o zn a m e n je; cirk u m fle k tra ti -am, c irk u m fle k tra n
-a -o, c irk u m fle k tra n je -a s
c rk u s -a m, cirk u k i -a -o: ~ i
ig ralec, ~ a a re n a ; crk u se n
-sna -o
cs csa m glas.: o d csa n a p re j,
s csom zani; csov -a -o: ~ o
zn a m e n je; C s-dur, cs-m ol
cista -e vodena bula, cistoskp
-a m priprava za preiskavo m e
hurja

cistercijan
c iste rc ija n -a . m = ciste rc ij n ec
-nca m, c iste rc ij n sk i -a -o
c ist rn a -e vodnjak, posoda za
n a fto ; cist rn sk i -a -o
citad e la -e m estna utrdba
c it t -a m navedek; c itira ti -am
navesti, navajati besede koga
drugega ali koga klicati, pozvati
predse; c itira n -a -o: n a c iti
ran em m estu, okr. n. c. m. ali
1. c. = loco citato ali n. n. m.
n a n avedenem m estu; c itira n je
-a s navajanje, c it c ija -e i , cita c jsk i -a -o; c ita to m a n ja -e
z nagnjenje k obilnem u citiranju,
citato m n -a m; c ita to g r f -a
m kdor pie in uporablja pri pi
sanju veliko citatov, citato g r fski -a -o
cito p lzm a -e pratvorivo, k i ob
daja jedro celice
c itre c ite r [-r] m n.f ctrice -ic
mn.: ig ra ti na
u m e tn ik na
citre; c itra r -ja m, c tra ric a
-e , c itr -a m, citric a -e f,
c tra rsk i -a -o; c itr k i -a -o;
c tra ti -am, c tra n je -a s
c itro n a -e , citrono v -a -o: ~
grm , cvet, ~ a k islin a; citro n in
-a -o: ~ sok; c itr n a t -a -o:
~ a b arv a , ~ okus, c itr n a r -ja
m, citronovec -vca m, citro n ek
-ka m m etulj
civl [-il] -a m : b iti v ~ u ne v
uniform i, vojaki slubi; civilen
-ln a -o [-ln-], civ ilist -a m civ ilistovski -a -o
civ iliz irati -am olikati, obrusiti;
civ iliz iran -a -o: ~ n aro d ; civiliz c ija -e olika, izobrazba;
civ iliz ac ijsk i -a -o: ~ i pogoj,
~ a sred stv a
ciza -e vrsta samotenega vozi
ka = czovnik -a m, tudi sesk
sesk = ccek -cka m = czek
-zka m; czast -a -o: sesku po
doben, czati -am cizo vlei
c iz e lra t -am vrezovati drobne
okraske, cizelran -a -o, cizel-

r a n je -a s; cizelr -ja m vrezovalec, cizelrsk i -a -o

c lea rin g gl. k lrin g
C lev elan d -a [klvlen d - 1 m kr. i.
amer. m esta, clev elan d sk i -a -o:
~ i Slovenci,
p a rk s C a n k a r
je v im spom enikom
C lu n y -y ja [ k lni -ija] m kr. i.
franc, m esta, c lu n y jsk i -a -o
[kl n ij-]: ~ i sam ostan, vpliv
cm riti -im, c m a rje n je -a s
cm ra -e , cm rav -a -o, cm ravec -vca m , cm rav k a -e i, cm e
rav o st -i in cm erv o st -i ; cm riti -im se, c m rje n je -a s
cm vati -am, cm v k ati -am : pes
cm vka kadar narahlo cvili;
cm v an je -a s, m v k a n je -a s,
cm vec -vca m, cm va -e ,
cm vek -v k a m
cm ikati -am se, c m h an je -a s,
cm havec -vca m, cm h av k a -e
, cm havski -a -o
cm ziti -im se po sili jokati samo
z glasom, brez solz; cm zen je -a
s, cm z -a m, em zec -zca trt
cm k cm ka m, cm okast -a -o,
cm okt -ta -o, cm ok -a m,
cm oklec -lca [-uc-] m, cm ok vs -a m, cm o k v zar -ja m:
C m o k v zar in U p ern a
cm okti -m, cm o k aj -jte! cm o
k a l - la -o, cm o k n je -a s;
cm okotti -m, cm o k o tj -jte!
cm okotl -la -o, cm o k o tije
-a s; cm oknti cm knem , cm kni -te! cm knil -la -o, cm kn je n -a -o ali povsod cm kcm k c m k a m, c m k a ti -am,
c m k a n je -a s, c m k n iti -nem
oponaanje glasu pri poiranju
vode
cm liti -im: ja zb e ci in zajci cm lijo ; c m lje n je -a s
C obenzl -zla [ kobncl -cla] m kor.
rodb. i., C obnzlov -a -o
C odelli C o d e llija [ kodli -v a ] m
rodb. i ., C od llijev -a -o: ~

120

cprati
g rad ; K odljevo -evega s, g rad
n a K odljevem
cf cfa m: p ri laseh, p ri obleki,
p rto v ih , zastavah, zavesah, t r a
kovih itd . op, obsek, op; co
fk i - ta -o; cfast -a -o
co k la -e , mn. cokle cokel [-kl];
ckelski -a -o [-kls-]: ~ i p o d
p la t, sk an ec; cklica -e , ck la s t -a -o, c k la r -ja m, ck la ric a -e , c k larsk i -a -o;
co k lti -m, co k la j -jte! co
k la l - la -o, c o k l n je -a s, cok la rja -e , (+ coklj-)
cla -e dolinska m era, palec;
colski -a -o [ - l s ]: ~ a d esk a =
clo debela deska,. po cli (de
bel) = poclski -a -o; clarica
-e colo debela deska, doga
C o lb e rt -a [kolbr -aj m os. i.
franc, dravnika, C olb erto v -a -o
[kolbrou -ova -o]
C o lerid g e -gea [klrid -daj m
os. i. angl. pesnika , C oleridgeov
-a -o [klridou -ova -o j
C ollge de F ra n c e [kol d frns]
m neskl. im e najvijega znan
stvenega zavoda v Parizu: la b o
r a to r ij n a C ollge de F rance,
od C ollge de F ra n c e do Sorb one je blizu, n ad C ollge de
F ra n c e je P an th o n
Colom a -m a in -m e [kolm a -a -e]
m os. i. panskega romanopisca,
Colom ov -a -o: ~ e M alenkosti
C om bes -besa [km b -ba] m os.
i. franc, politika, C om besov -a
-o [km bou -ova -o]
C o m d ie-F ran caise [kom edi fransz] neskl. im e najodlineje
ga franc, gled.: v C om die-F ranCaise se go ji v zorni izgovor
franc, k n ji n e g a je z ik a ; od C o
m d ie-F ran g aise se u izgovo
r a vsi d ru g i; p ro ti Com dieF ra n c aise vasih n asto p ajo m la je sk u p in e
Com o C om a [km o -ma] m kr. i.

ital. m esta, cm ski -a -o: Comsko ali K m sko je ze ro

C om pigne -gn a [ko m p jn j -jaj
m kr. i. franc, m esta; com p in jski -a -o [kom p jn jski]: Comp i n jsk i gozd
C om te A uguste [knt ogust] m
os. i. franc, filozofa, Com ta,
Com tov -a -o [ knta, kntou
-ova -o j
cna -e pas, vm esna pokrajina,
cona A, cona B; conski -a -o:
~ a u p ra v a
C ondorcet -a [ kondors -sja ali
-staj m os. i. franc, enciklope
dista, C ondorcetov -a -o [kondorsjeu -eva -o ali kondor stou -ova -o]: ~ a zam isel In s ti
tu ta
c n ta -e vlauga, nivredna en
ska; c n tast -a -o
Cook C ooka (James) [k k dm z]
m os. i. angl. pomoraka in raz
iskovalca; C ookov -a -o [k k u
-ova -o]: Cookovo o to je v
s re d n ji P o lin ez iji
C ooper -p era [k p r -pra] m os. i.
amer. romanopisca; C ooperov -a
-o [kpr ou -ova -o j: ~ ro m an
Stezosledec
co p ta -e , cop ten -tn a -o: ~ a
zaponka, ~ i gum b; c o p ta r -ja
m, co p ta ric a -e , co p ta st -a
-o, co p tarstv o -a s, copt -a m
copt -ta m, coptec -tca m, cop o t ti -m in copem , co p o tj
-jte! copotl -la -o, co p o tn je
-a s, copotlo -a s, copotn -a m
C oppe F ra n ois [kop fransw]
m os. i. franc, kn jievn ika , C o p
p e ja , C oppe je v -a -o: C op
p e je v F o rg e ro n [ko p jeu forrn] je vpliv al n a S trita r ja
* c p ra ti -am arati, * c p ra n je -a
s aranje, *cper -p ra m ar;
c per-cper h u d i a r; * co p rn ja
-e arovnija, *co p rn ic a -e
arovnica, *c o p rn ik -a m arov

121

Corneille
n ik , c o p rij n -a m, *cprniin
-a -o arovniin, *co prnikov -a
-o arovnikov, * c p rn ik i -a -o
arovniki
C o rn eille -eilla [kornj - ja ] m
os. i. franc. klas. dram atika, Corn eillo v -ova -o: ~ e tra g e d ije
[ko rnjeu -eva -o]; corneillovski -a -o: ~ a tra g e d ija
C o rn u -u ja [korn - ja] m os. i.
franc, fizika, C o rn u je v -a -o:
~ prizm a, sp ira la
C o ro n ini -ija [koronni -ija] m
os. i., C o ro n n ije v -a -o
co rp u s delicti [krpus d elikti] m
hudodelsko oroje ali orodje, sle
dovi in rtev hudodelstva, hudo
delski predm et, hudodelska sle d :
b rez tega corp u sa delicti bi ga
ne b ili zasledili, s tem corpusom delicti se j e u je l, ti corpusi
d elicti ga o b re m e n ju je jo , p r e
ve je corpusov delicti
C o rreg g io -gia [kordo -da] m
os. i. ital. slikarja, C orreggiov
-a -o [kordou -ova -o]
C osta [ksta] -a in -e m os. i.,
C o stov [k-] -a -o
C o starca gl. K o sta rik a
+c ta -e cunja, + ctast -a -o
raztrgan, +co tti -m kosmatti
pri konji, trgati obleko, co tj
- jte ! cotl -la -o, c o t n je -a s,
+c ta r - ja m, +c ta ric a -e
raztrganec -n ka , +tav -a -o,
+ctavec -vca m , +c tav k a -e
C oulom b -om ba [kuln -na] m
os. i. franc, fizika, Coulom bov
-a -o [kulnou -ova -o]: ~ z a
k o n ; coulom b -a [kuln -na] m
enota za pretok elektronov
C ou r b e t -a [kurb -ja in -ta]
m. os. i. franc, slikarja, C ourbetov -a -o [ kurbjeu -eva -o in
kurbtou -ova -o]
C o v e n try -y ja [kventri -ija] m
kr. i. angl. mesta, c o v e n try jsk i
-a -o [kventrijski]; k o v en tr-

ra ti -am iron. z bombardiranjem

do tal poruiti, k o v e n trira n je
-a 8
credo [krdo] m ne skl. vrujem ,
vera, del mae, m olitev, prepri
anje: od g l rije do crdo, ne
zna credo, od n je g o v eg a crdo
j e o stalo b o re m alo
crescendo [krendo] prisl. glas.
naraajoe, zm eraj moneje: z
lepim crescendo dosega uspeh,
m o js te r v crescendo
c r t -a m vrsta grm ovja, c r tje -a
s, c r to v je -a s
c r ti crm cr c r cr v a -ta -mo
-te -jo in cr, cr -a -e, cr
crte! cv rl -la -o, c v rt -a -o,
c v rtj - in c v rtje -a s, c r n je
-a s, c v rtn j k -a m, c v rtn k -a
m, c v rtin a -e ; povsod tudi cvrC reu so t -a [krz -ja in -ta] m
kr. i. franc, m etalurkega sre
dia, creu so tsk i -a -o [krzjski in -tski -a -o j; ~ e to v arn e,
je k la r n e
c k a ti -am, c k a -e , c k a n je -a s,
c rk v a ti -am , c rk v a n je -a s,
o k av ica -e , c rk o v in a -e ;
c rk n iti -nem , c rk n je n -a -o ,
c k n je n e c -nca m , c k n je n k a -e
, c rk n e tn a -e , c rk ln a -e
C ro b ath -a [krbat -a] m os. i.,
C ro b ath o v -a -o: ~ a p is a rn a
C roce -c e ja [kre -eja] m os. i.
ital. filozofa, C ro ce je v -a -o
C rom w ell [krm vel] -a m os. i.
angl. dravnika, C rm w ellov -a
-o, crm w ellski -a -o
cro ss-co u n try - y ja [krs kntri
-ija] m p. tek ez drn i n strn
C rusoe C ru so e ja [krso -oja] m
os. i. Robinzona Crusoeja, C r soejev -a -o
c cati -am, c c a n je -a s, c celj
-c lja m, cuclo -a s, cc -a m;
cu c lj ti -m, c u c lj j -jte! cuclj l -la -o, c u c lj n je -a s
cucorm o prisl. tuporamo (nesti)

122

cvetlica
c k a ti -am, c k a n je -a s, c k n iti
-nem kga za lase, c k n iti ga
(s)p iti vino ali ganje
c k e r c k ra m sladkor, c k ro v -a
-o sladkoren -rn a -o: ~ trs,
cu k r n -a -o sladkoren:
vo
da, pesa, ~ k ru h ; c k ra st -a -o,
c k rn a t -a -o sladkornat, c k rc
-a m = c k r e k -ka m slad
korek; c u k r r -ja m, c u k r rn a
-e , c u k r rn ic a -e , c u k r rstvo -a s, c u k r rs k i -a -o, cuk r a r ja -e slaiarna; ckrovk a -e sladkorna bolezen, sladosnost
c l -e , mn. cle cl [cl]; cu
lica -e
c n ja -e , c n jic a -e , c n ja v
-a -o, c n jav e c -vca m, c n jav k a -e , c n ja r -ja m, c n ja ric a
-e i, c n ja rs k i -a -o, c n ja st
-a -o, c u n j riti -im, c u n j r je n je
-a s, c u n ja r ja -e
c re k c rk a m, c rk o m a prisl.;
cu r ti -m, c u r n je -a s; curlj ti -m , c u rlj l -la -o, curlj n je -a s, c rn iti -nem
C u rie P ie rre [k u ri p jr] m os. .
franc. fizika, P ie r ra C u rie ja , C u
rie je v -a -o [ k rja -ijeu -eva
-o]: ~ i zakoni, ~ a ustan o v a;
C u rie M arie [ k ri m ari] os. i.
fiziarke, C u rie jev e , gosp Curie(je v i), za M arijo C u rie (jev o );
o d k r itja gospe C u rie (jev e); oba
C u rie ja , obeh C u rie jev , obem a
C u rie je m a ; C u rie ji -jev -jem :
vsi C u rie ji so n en av ad n o n a
d a rje n i; c u rie -ie ja [ k ri -ija]
m m erska enota za mnoino radio
aktivnega plina
c u rric u lu m v ita e [k u riku lu m vite]
m c u rric u lu m a ali c u rric u la v i
ta e popis ivljenja, potek ivljenja
c zati -am , c z a n je -a s, czek
-zka m; cuzti -m, cuzc -a
-e, cuzl -la -o, cu z n je -a s,
c lja -e , c u z lj ti -m, Guz

lja j -jte! c u z lj l -la -o, cuzlj n je -a s, cu z lj v ec -vca m ,

c u z lj v k a -e , gl. tudi czati
cvk cvka m, p ri cvku, cvk a s t -a -o, cv e k t -ta -o: ste
l j a je ~ a polna cvekov; cvkec
-k ca m ali cvekc -kc m, cvi -a m, cv ek k cv e k ek
[cvekk -kk] m
C vk C vka m os. i .,C vekov -a
-o: ~ e sk la d b e
cvliti -im : ne cvli m a te re ne
m i, ne alosti, ne sili v jok
cvnk cv n k a m, c v n k ati -am,
cv n k a n je -a s; cv e n k e t ti -m ,
cv e n k e t j -jte! c v e n k etl -la
-o, c v e n k e t n je -a s, cv e n k t
-ta m, cv n k n iti cvn k n em
cvesti [povsod: cv-], cvetm -
- -v a -mo -te -jo ali cvet,
cveto -a -e, cveti -te! cv etl
-tl - in cvl cv el - [cvu
cvl -l], (raz) cvl -l -l: razcvel ja b la n a , razcvel d re v je ;
gl. tudi cveteti
cv t -a in - m, mn. cveti cvtov
-om itd. ali cvetovi -v -vom
itd.; cvten -tn a -o: ~ t n i p rah ,
listi; cvetn in cv etn -tn a -:,
tra v n ik je v es cv etn -tn,
cv e tn n e d e lja ; cv tn a t -a -o,
cv e tt -a -o, cv ta st -a -o; cv e
te k -tk a m, cv tk a -e , cv tn ik
-a m, c v e tn j k -a m, c v tje -a
s, cv tjie -a s, cv e t v je ra s
cv eta -e , cv eten -na -o:
~ a ju h a
cv e t ti [povsod: cve-] cvetim -
- -va -ta -mo -te -jo ali
cvet, cvet - -e, c v e t l- la
-o, (ra)cvetn -n a -o, c v e t n je
-a s cv etje; gl. tudi cvesti
cvetlica .-e in cv etica -e , cv e t
lien -na -o; ~ n i m ed, d u h ;
cv e tln at -a -o: tra v n ik je
cv e tln ik -a m cvetlini vrt,
c v e tli n j k -a m , cv e tlia r - ja
m, cv e tla ric a -e t cv e tlia rsk i

cvicti
-a -o, cv e tli a rn a -e , cvetli a rja -e , cv e tliarstv o -a s,
cv e tl je -a s, cvetlica -e
cv iti -m, cval -la -o, cvi n je -a s, cv -a m , cvkati
-am , cv k ati -am, cv ik et ti -m
in -kcem , cv ik t -ta m, cvika
-e i, c v ik e t n je -a s
cviek -ka m, cv k ast -a -o,
cv ik a r -ja m, cv k a rsk i -a -o,
cv k ati -am, c v k a n je -a s
cv iliti -im, cvilil -la -o, c v ilje n je
-a s in c v ilje n je -a s, cvle -a
m, c v lja -e , c v ljk a ti -am ;
cvlim ek -ka m
cv r ti -m, cvri -te! cvr, cvr -a -e, cvral -la -o, cvr n je -a s, cvek -ka in cvrk -k m, c v k a ti -am, cvrk e t ti -m in -kem , c v rk ta ti
-am, c v rk ta n je -a s
c v re ti gl. cr ti

c v k a ti -am : m ast v p o n v i cv ik a,
tek i vozovi c v k a jo ; cv k n iti
-knem : svea cv rk n e, k oga za
uho cv k n iti, list cv rk n e z a ra d i
sue; c v k a -e zaunica; cvkalo -a s, cvr k -a m: e v lji n a
cv ik (e kripljejo)
c v liti -im : v ro in a lis tje cvrli;
cv liti -im se; lis tje se cvrli;
c v rlin a -e kar je scvrljeno;
c v rlj v k a -e
C y ran o de B e rg e rac C y ran o d e
B e rg e raca [sirano d berrk,
siran d berrka] m os. i. franc,
knjievnika in naslov Rostandove
[rostnove] dram e; C y ran o -o ja
[siran -ja] m, C y ra n o je v -a -o,
c y ra n o jsk i -a -o [siran-]
C z a rto ry sk i -skega [artorlski] m
os. i. poljske druine: d elo v an je
C z arto ry sk ih , ~ s k i so im eli
zveze z ju n im i Slovani

[ ald ] m neskl. rka: m ali

, v elik i ; od a do
ak a -e , k ast -a -o: ~ a pisava, k ati -am = ekti -m,
k a r -ja m, k a rica -e
d -a m dim , mr, saje: v hii je
d od pei; da -e im e za
kravo, ad -ta m = de -a
m im e za vola, d ast -a -o poln
ada
j -a m: rski, kam ilini, lipov,
bezgov
je n -jn a -o: ~ a
lika, ~ o m slo; jn ik -a tu,
jn ic a -e i katla, v kateri se
aj hrani; a j n k a -e
jev ec
-vca m; je v -a -o: ~ i nasadi,
- grm
ja ti -am akati: j me! jte
me! j no, j!
a jk o v sk i -ega m l. i p ri a j
kovskem , sk la d b e a jk o v sk e g a
k a -e i vojako pokrivalo
k a ti -am , a k a jo -a -e, ak je,

k al -a -o in a k la -o, a k a
n je in a k n je -a s; ak am k o
ga, esa, n a koga, n a k a j; akale -a s lov.; a k lec -lca
[-uc-] m, ak ln ica -e [ -ln-] :
k alica -e : p a je k n a k alici
ak av e c -vca m, k av sk i -a -o,
k av in a -e i
kovec -vca m kr. i., v kovcu,
kovan -a m, k o v an k a
-e , kovski -a -o: ~ i sejem
a l re n in e l re n -rn a -o uden,
neroden, skrivnosten, a l rn o st
-i
m p elj -p lja m: p u ran o v ~ ali
sm rkelj
n k a r - ja m spolna bolezen: o k u
en s n k a rje m
p lja -e , p ljev ec -vca m
a p lj ti -m po vodi ofotati, a p
l ja j -jte! a p lj l -la -o, aplj n je -a s; a p lj riti -im

cebelr
a r -a m, ra ti -am , r a j -te!
a ra jo -a -e, ra l -a -o, cr a n je -a s; aroben -b n a -o:
aro b n i vr, aroven -v n a -o:
~ a p ija a , aro v n ica -e 2, a
ro v n ik -a m, arovnitvo -a s,
aro v n ik i -a -o
rda -a m m adarski ples, rd ak i -a -o: ~ a p rin ce sa
aro- v sestavi: a ro d j -a m a
rovnik, a ro d jk a -e , arod je n -jn a -o, a ro d jstv o -a s
rija -e trie, balkanski bo
gataki svt, rijsk i -a -o
s sa m, ni as za to (prim e
ren), ni asa za to (m anjka);
za k r te k s, za m lo sa,
p re d m lo som, v sk s bo
t ; dolg s [dug s] m i je,
o d dolgega sa ne v k a j poti; ta s = okr. t. .: t. .
ta jn ik ; za s = za m lo sa;
svj s, o svojem asu v po
m enu nelc; s som : s som
bo e za m in istra (Stritar);
skupaj se pie: ksi = takoj,
posi, vsi, vsih, taas ==
takrat, zasa = zgodaj, ssom a; *nim am asa ne utgnem;
sen -sna -o: asna srea,
snost -i ; asoven -vna -o
[sovn in asvn]: ~ a vrsta,
sovnost -i
sa r - ja m kdor as prodaja, se
potepa; poasnr mek
sn ik -a m, sniki -a -o: ~ o
poroilo, sn ik a r -ja m, sn ik a rje v -a -o: ~ o delo, sn ik a ric a -e , sn ik a riin -a -o,
s n ik a rs k i-a -o : ~ o delo, sn ik a rstv o -a s, a sn ik riti -im
biti asnikar, a s n ik rje n je -a s
asom r -a m, aso m rje -a s =
asom rstvo -a s, a so m ie n -rn a
-o: ~ i kot, asom rec -rca m,
aso m erlec -lca [-le-] m kdor
as m eri (pri portu)
asopis -a m, asopisje -a s, aso
pisen -sna -o: ~ a a g n cija

st - : p ro ti sti rei, v st
biti, v sti (asth) im eti koga,
s astjo obsip ati kga, sten
-tn a -o: ~ a stra a, stn o st -i
, a stljv -va -o, + ast im am
= ast m i je : ast mi j e spo
roiti
asti- v sestavi: a stih lep en -pna
-o, a stih l p je -a s, astih lp nost -i ; astilk o m en -m na -o,
astilk o m n o st -i ; a stilj b e n
-b n a -o, a s tilj b je -a s; astiv r d e n - d n a -o; a s ti lje n -ljn a
-o, a stiljn o st -i
a stit -a -o: ~ sta r e k ; a stitljiv
-a -o, a stitljiv o st -i ; asttost -i
+ a stta ti -am gl. e stitati
a stiti -m, sti -te! ast -a
-e, astil -a -o, an -n a -o,
a n je -a s; v cerkvenem je
ziku en -n a -o, en je -a
s, e n a m a rja -e ; astilec
-lca [-u-] m, a stilk a -e [ -iu -]
, asttelj -a m , asttev -tve
a stn ik -a m, stn ica -e , stnik i -a -o: ~ i n am stn ik
a -e , ica -e , ast -a -o:
~ cvet, en -na -o: ~ i listi
v e lj -v lja m, v eljc -a [-vljc-]
m, v lja r - ja m kdor vlje
ku je , a v lj n -a -o
e vez. v resninem (realnem ) in
mogoem (potencialnem ) pogoj
nem stavku: e bo de, n e p o j
dem ; e bi isk al, b i n ael; v ne
resninem (irealnem ) pogojniku
ko; v odvisnih vpraalnih stav
kih: poglej, e (ali) je p riel
eb la -e [b-]: ~ d lav k a -e
-e t ~ zid arica; eblica -e i,
eblen -ln a -o [ -ln-], eb lji
-a -e in eblin -a -o, e b eln jak
-a [ -ln-] m , eb last -a -o;
K r n jsk a blica, b li a rji
-ev m mn. sodelavci Kr. belice,
b liarsk i -a -o
e b e l r -ja m, eb elarca -e ,
eb elrsk i -a -o: ~ o d ru tv o ,

125

eber
e b elarstv o - s, e b e l riti -im ,
e b e l rje n je -a s, e b e l rn a -e
[povsod: b-]
e b r [br] m -b r -b r -b r
-b r -brm , dv. f e b r -v -om
- -h (-h) -om, mn. ebri -v
-m ~ -h (-h) -; ebre -b rc m,
eb r -a m, eb rek -ka m,
ebrov -va -o: ~ o dno
e b lj ti -m [ b- in eb-], eb
l ja j -jte! e b lj je , e b lja jo
-a -e, e b lj l -la -o, e b lj n je
-a s; e b lj -a m, e b lj v -va
-o, e b lj v ec -vca m, e b lj v k a -e
e b rn j ti -m [eb-] = e b lj ti
e b la -e , eblov -a -o, eblen -ln a -o [-ln-]: ~ a om aka,
eblovec -vca m, blek -Ika
[-l-] m , eblkov -a -o [-l-],
ebular -ja m, e b n la rstv o -a s,
eb u lica -e , e b ln ik -a [-ln-]
m , eb last -a -o: ~ a stre h a
sto lp a
a -e i deklica, punka iz cunj
e k ti -m [dkti], e k aj -jte!
ek ajo -a -e, ekl -la -o,
(na)ekn -a -o, e k a n je -a s,
ek -a m, e k a rija -e
ed ad -a m kr. i ., eddski -a -o:
~ i . ro k o p is .
e d a lje prisl.: ~ b o lj, ve, m a n j
d en rdna -o: ~ a oblika, dno st -i , dnosten -tn a -o: ~vo
iv lje n je
ed iti -im, ()jen -a -o, je n je
-a s in d en je -a s
d ra - kratka lesena pipa;
d rn -a -o: ~ i pokro v ek ; d ra s t -a -o edri podoben: ~ o
iz re z lja n
h -a -i m l. i. naroda, eh in ja
-e , ki -a -o: ~ i sladkor,
ek a koa (nad Jezerskim ),
ko -ega s, na ko iti, ina -e
h e lj -hlja m = elj -lj a m
e h lj ti -m (se), e h lj j -jte!
e h lj l -la -o, e h lj n je -a s

126

hoslovk -a m dravljan kslovke republike, koslovko -ega s, kratica SR

hov -a m os. i. ruskega pisa
telja, rtic e hova
k -a m nakaznica za denar, e
koven -vna -o: ~ i u rad , rau n ,
~ a k n jig a
e k n -n a m = k e lj - k ija m
e k e t ti -m in -em = e k lj ti
-m : s ra k e ek etjo , k ra lj
e k lj , e k e t j -jte! e k etl
- la -o, e k e t n je -a s = e k t
-ta m; e k lj j -jte! e k lj l
- la -o, e k lj n je -a s
elad a -e , e l d ar - ja m, eld ast -a -o, eld en -d n a -o: ~ i
je rm e n
elakovsky [elakuski] -ega m
os. i. ekega pesnika, spisi elak o v sk eg a
e l re n -rn a -o gl. a l re n
elnik -a m = e l n ja k -a m
liti -im delati elo, gladko pri
sekati ali prirezati: liti sn p
e lj s t -i , e lju ste n -tn a -o,
e lj stn ic a -e k o s t , e lju stn ik
-a m, e lj s tn iti -em, e lju s t ti
-m , e lju st -a m, e lju s t k a
-e , e lju stlo -a s, e lju stav
-va -o
elo -a si mn. la l [l], len
-ln a -o [ -ln-]: ~ i list, ~ a stra n ;
ln ik -a m v ln ica -e [-ln-],
elk -a m lovek ali ival s i
rokim elom, e l t - ta -o kdor
ima veliko elo
lo -a m glasbilo, violoncello ali
violonelo, elist -a m, elstk a
-e
em [m ] , ev - -t
-, em -t -j, rabi se pred
vsem nepoudarjeno: k a j em s
te b j, k a j e zd aj
m er -e ra m irok pas
em r -a [m-] m strup, gnoj,
ol, bridkost, nadloga; em ren
-rn a -o, em rn ik -a m, em rnost -i , e m riti -im se in

plja
e m e rn i -m se gnojiti se, jeziti
se, em er! j v -va -o, e m erk a
-e b o t .,em erk av -a -o, e
m e rk a vec -vca m ; povsod tudi
osnova m erem ti -m [m -]: ra k em i pod
k o renino, em -a -e, em el
-la -o, e m e n je -a s
em ? poem ? izraa namen:
em u mi bo? poem m i bo?
em si p rie l m e e ti b u d it?
em u si n are d il? ne zam enjj z
z a k a j (vzrok): z a k a j se sm eje?
ena -e klepetav lovek, klept,
navadno mn. ne: to so p rz n e
ne, e n a rja -e ; enti
-m , e n a j -jte! enl -la
-o, e n n je -a s; nast -a -o,
e n v .- v a -o, envost -i
p ep a m: p ri pu, s pom
zam aiti, p ija n k a k o r p; pe c in epec -pca m, epek
in epek -p k a m = epek -pk
m, pnik -a m sveder za izdiranj zamakov (epov), ep r
- ja m izdelovalec epov, p ar
- ja m sveder za vrtanje epov
e p riti -im se, epri -te se!
e j r il -a -o, e p rje n je -a s
ep eti -m, epi -te! ep, ep
-a -e, epl -la -o, e p n je
-a s
epica -e , p iar -ja m, pia rsk i -a -o
e p rav vez. za dopustne odvisnike:
n a re d il je , ep rv pozna tvojo
voljo ( = proti volji); loi od e
p ra v : n a re d il je, p ra v ( = do
bro) p ozna tvojo voljo ( = po
volji)
r - , ri p ri ri za erj,
e ri -m, n a erh, za erm i,
erven -v n a -o = e rn -a -o,
e r v je -a s
erav n o vez. za dopustne odvisnike,
treba loiti od e rav n o : pridem ,
erav no eli d ru g a e p r i
dem, e rav n o (e) eli tako

sa z. v vezani besedi pogosto

es, +ne m orem si esa ne
m orem si kj
esti em, i -te! sal -la
-o, (po)esn -a -o , e s n je -a s,
eslec -lca [-au-] m , eslk a
-e [-au~] , eslo -a s, esln ik -a [-au-] m, elj -sija m
sen -sna m, esnov -a -o: ~ a
glava, ~ o olje, snovka -e
esm n in em n -a m, esm n je
in em n je -a s, esm nov in
em nov -a -o: ~ a iba, esm novec in em novec -vca m
esnti -m neum nosti govoriti,
esn j -jte! esnl - la -o,
e sn n je -a s, esn -a m,
esnlo -a s
sn iti -nem itd. ali: esnti snem , sni -te! snil -la -o,
sn jen -a -o
e stita ti -am, e stita n je -a st e
stitk a -e , e stita ti kom u za
k a j (za god, za obletnico), tudi
n a em : n a z d ra v ju , n a u sp eh u
( +asttk a, +asttati)
sto prisl., e sto k rat, prim. ee
e prisl., za e se vejica ne
pie: m enijo, e zd a j je vse
ko nano; vsi b era i k m eni h o
dijo, e da im am vsega dosti;
p r ija te lji so svtovali o p rez
nost, e da ni vse res
e re k -rk a m
en gl. a stiti
e n am arja -e : ~ o zm oliti,
p e t e n am arj zm oliti; danes
z d ra v a m a rija ; gl. astiti
e e rk a -e med.
e ljk a -e bot., eljk o v -a -o,
eljk o v in a -e
em n gl. esm n
n ja -e , n jev -a -o: ~ les,
n jev ec -vca m, n je v k a -e
zool.t n je v in a -e
p lja -e i, p lja r -ja m, ep lj r iti -im trgovati s epljami,
e p lj ti -m prazne besede go
voriti, e p ljl -la -o, ep lj-

elja
n je -a s; p ljev -a -o: ~ a
koica, p ljev ec -vca m, p lje v in a -e , tudi pa -e ,
pov -a -o, povina -e .
povec -vca m
eu lja -e : ~ eenj, e lja st
-a -o, e ljica -e , e lja ti
-am eulje od vej trgati
e ta -e i, etica -e , ten -tna
-o: ~ i roji, etnik - m, etov d ja -e ali -a m
e tr t -i : z a d n ja ~ vola, vsako
~ u re, z m estno ~ jo , p ri tre h
~ i h v ina; e trt m neskl.: vsak
~ u re, vsak eg a ~ leta, z v sa
k im ~ , p ri vsakem ~ v ina za
slui; ob ~ n a dve, ob tri ~
n a p e t; e trten -tn a -o: ~ i LO,
~ a p isa rn a , e trtle te n -tn a -o,
e tr tl tje -a s, e trtl tn ik -a m,
e trtu re n -rn a -o
e trti -a -o vrst. tev., etrti prisl.
= e ttik ra t, e trte k -tk a m in
e trte k -tk m, e trtk o v -a -o,
e trtin a -e , e trtn sk i -a -o,
e trtn k a -e , e tr tn ja k -a m
sod, e trtn c a -e , e trtn j k
-a m kdor ima ietrti del zem lje,
e trto l tn ik -a m kdor je v e
trtem letniku
e t d i vez. eprav, eravno (v do
pustnih stavkih), loi od e
tu d i: tak o bo, et d i ti nisi za
d o v o ljen (proti tvoji volji), toda:
tak o bo, e tu d i (= e) ti so
glaa ( s tvojo voljo)
e tv r -a -o loilni t e v .;rabi se:
1 . pridevno, kadar hoemo po
udariti razlinost vrst ali skupin,
ne glede na tevilo posameznih
stvari: etv eri delavci bodo p o
tre b n i: teaki, vozniki, z id a rji
in te s a r ji; 2 . samostal no kot ne
pregiben izraz koliine, kadar
napoveduje tevilo in razlinost
stvari: etv ero delavcev je
postopalo okoli hie; 3. kadar
tejem o m noinske samostalnike:
e tv e ra v ra ta ali etvero v ra t,

e tv e ri e v lji ali etv ero ev

lje v = tirje pari evljev (ne:
tirje evlji); 4. za oznaevanje
v stalne skupine povezanih stva
ri: e tv re s tra n ic e k v a d ra ta
so en a k e; sesalci im a j etv ro
nog, zato jim p rav im o etveronci; 5. pred abstraktnim i in
skupnim i im eni za izraanje mno
goterosti: e tv e ra k riv ic a je v
tem n ap a d u ; e tv e ro v in je p o
sta v il n a m izo; 6 . kot samostojni
izraz koliine: p re re z a l je j a
b olko n a etv ero ; etv ro je
gnal, d v o je p ro d al
e tv e r -i : v e tv r so ga ra z
trg a li T a ta ri, v e tv r se voziti;
e tv riti -im, e tv rje n je -a s,
ce tv r ek -ka m, nav. mn.
e tv e r k i in etv rk i, e tv e ri
ca. -e : ~ lju d i, e tv e rk a -e ,
e tv e n -rn a -o: ~ a nit, etv rn i ca -e , e tv rn ik -a m
etvro- v sestavi: etv ero g lsen
-sna -o, e tv e ro k te n -tn a -o,
e tv e ro lste n -stn a -o, tveon g - n g a - o : ~ a ival, etveronec -ca m, etv ero n en -zna
.-o: ~ a ival; etv ero sp v -eva
m, e tv e ro v p r en -na -o, etv e ro v p r g a -e ; veina sestav
ljenk monih tudi s t i r i : tirinogt - ta -o, tirig lasn o itd.
e tv o rk a -e ples
v elj -v lja m, v eljc -v eljca
[-vlj-] m, v elje k [-vlj-]
-ka m, v ljev -a -o: ~ a k a
p ica; e v lj r -ja m, e v lja r e k
-ka m, e v lja rc a -e evljar
jeva ena, v lja ric a - krpa
za brisanje evljev, e v lj rs k i
-a -o: ~ o o ro d je, e v lj riti -im,
e v lj rje n je -a s, e v lj rstv o
-a s, e v lj rn a -e
ez predl. s to. kae: 1. k r a j :
ez cesto p riti = na drugo
stran ceste; ez gozd le ti p tica,
skozi gozd g re p o p o tn ik ; 2 . a s :
ez m alo asa, ez no; 3. m e -

128

cist
r o : alost je bila ez mo;
ez silo; 4. pomeni p r o t i : ez
ast kom u k a j rei; u d iti se
(+ez k aj) em u, n ad im ; to
iti (+ez k a j, koga) n ad im
z prisl.: z p riti, sem e z,
tam z je lep, z pti, vzeti
delo n a z; poz, zinz po
p o l n o m a +z d ati posestvo
prepustiti sinu, prepisati na sina
ez- v sestavi: e zd a lje edalje,
ezm ren -rn a -o, ezpoloven
-na -o; ez ren -rn a -o
en a -e , enast -a -o
ba -e koko, b k a -e
b u k -a m turka pipa
a m, ka -e , i a rija
-e , i a rjsk i -a -o, iarski
-a -o in evski -a -o
ati -am otroje, aj -te! al -a -o, a n je -a s, kati
-am, k a n je -a s
k ati -am se gzdati se
fu t -a m id, goljuf, oderuh;
fu tski -a -o: ~ i p ti ( u
pani), ~ e m etode trg o v a n ja ,
ifu ta rja -e zaniljivo
ig ar svoj. ozir. z. za m oke osebe:
gospodar, ig ar hio v id i ...;
toda: gospodinja, katere k ru h
je ; oreh, katerega sad ui
va; ig ar si bodi, igver
[-vr] = ig ar; +j -a -e: to
je ona gospa, (+ija) katere hi
je u m rla ; sedl sem pod h r a
stom, (+ije) katerega v e je so
se suile; kup o v al sem p ri
trgovcih, (+ijih) katerih blago
vsi h v alijo
igv -a -o, + igvosten -tn a -o:
~ i p rid ev n ik = svojilni prid.
k -a m ogorek cigare ali ciga
rete; k ati -am, kanje -a s,
ik a r -ja m, k arica -e , k a rsk i -a -o
il [il] -a -o, lost -i
le ila m, v ilu; ilski [-il-]
-a -o : ~ so liter; ilnec -nca m,
il n k a -e i, ilnski -a -o
Slovenski pravopis

i m . . . tm : im d l j e . . . tem
b lje ; im b l i e . .. tem h je ;
im v . . . tem b lje ; im b lj
so sinovi doraali, tem m n j
je bilo d ela; im p r j p rid e,
tem b lje ; toda skupaj: im
b o lj = car najbolj: ca r je s k u
al P o ljsk o im bolj zen aiti z
ostalo dravo; im br = imp r j hitro: im p rj p rid i; imd lje = edlje; +im se p r i
vadim o k r a ju = br ko se pri
vadimo kraju; im blji -a -e
kar najbolji, im p r jn ji -a -e
kar najhitreji
+n -a m d eja n je: + ju n a k i ini
naih dedov = junaka dejanja
naih dedov; + ini ti -im = de
lati, +njenica -e = dejstvo,
+invnik -a m = uradnik, in ite lj -a m faktor
in -a m stopnja: p red se d n ik v r
hovnega sodia im a ~ '' m in i
stra
inila -a ali -e m zool.: zajec
inila
inle inl [-l] i mn. glas.: n a
b ija ti s inlam i
in ti -m in n iti -im z reetom
ito istiti, n je n je -a s
ipke ipk mn., ip k ast -a -o,
p k a r -ja m, ip k arica -e ,
ip k arsk i -a -o: ~ a za d ru g a
ir -a m, rav -a -o, rav o st -i ,
rav ica -e
ire re mn.: te irea re, te
udne k lju k e ! (Akerc), th irer, tem ire ra m
iriek -ka m, riek -ka m:
e riek p re p e v a
islo -a s tevilo, spotovanje, roni
venec, v islih im eti = islati
-am, islan -a -o: ~ i gospod
(v naslovu), isla n je -a s, slanec -nca m, slanost -i
ist -a -o in ist: n a isto p r e
pisati, v isto pom sti, to a je
p o lje v isto p o to lk la, istji
-a -e, prisl. istje, poudarni
129

istiti
prisl. isto: ~ sam, ~ p re p la
ena, ~ sreen, ~ ni; loti:
stal je ~ p re d novim i v ra ti
od: stal je p re d ~ novim i v ra ti;
dosta = do istega; dolona
oblika isti -a -o: ~ i dobiek
= *neto dobiek, ista te a =
*neto tea, istost -i , istoa
in istoa -e , istin a -e
istiti -im, ist -a -e, (o)en -a -o, ienje -a s, a
-e ; istilo -a s, istilen -ln a -o
[-il-], istilnica -e [-il-] , i
stilec -lca [ -il-] m, istilk a -e
[-il-]
isto- v sestavi: istoglsen -sna
-o, istokrven -vna -o: ~ a p a s
ma, istopis -a m
ita ti -am brti brem , tan -a
-o, ta n je -a s, ita n k a -e ,
tan k in -a -o: ~ e platn ice, ta n k a r - ja m, itljiv -va -o:
~ a pisava, itljiv o st -i , itlen -lna -o [-l-]: ~ o drutvo,
~ a soba, itln ica -e , itln iki -a -o: ~ a soba, ~ i sluga,
~ a cLba, it ln i a r -ja m [po
vsod: -ln-]; it te lj -a m, itte ljic a -e , it te ljsk i -a -o:
~ i krog, it te ljstv o -a s, + tek -tk a -o itljiv
vv medm.
iv k ati -am, iv k ajo -a -e, ivkal
-a -o, iv k a n je -a s; iv k lj ti
-m nalahno ivkati, iv k lj j
-jte! iv k lj l -la -o, v k lj n je -a s; iv k n iti -nem
ek -ka m zool.
em -m a m = m a -e , m ice mic m n em ek -ka
[ -ra-] m , em ski -a k) [-m -]
ln -a m ud, lnica -e , lnski -a -o: ~ a izkaznica, ln-.
stvo -a s, la n a rin a -e =
udnina, la n a rn sk i -a -o
ln e k -nka m, l n k a r -ja m,
l n k a rje v -a -o, l n k a ric a -e
, ln k a ri in -a -o, l n k a rsk i
-a -o, ln k a rstv o -a s, ln-

i -a m; la n k riti -im, lank ril -a -o, la n k rje n je -a s

ln -a m, ln ast -a -o: ~ e noge,
l n a r -ja m, mn. l n a rji, ln iti -im, lnil -a -o, l n je n je
-a s; lenovit -a -o: ~ a o b ala,
lenovitost -i , lenonec -ca m
lovek lovka m, dv. lo v k a l j u
di lovekom a lo v k a p ri lju d h
(in lovkih) s lovkom a, mn.
lju d j lju d i lju d m lju d i p ri
lju d h z lju d m i; love -eta s
z a n i l j .,lovek -k a m, lov ja k -a m, loven -na -o,
lovnost -i r loviti -im:
P ro m e te j je lovil lju d i; lovkov -a -o: lovkov sin, lovki -a -o: ~ o b itje , lovtvo
-a s, lovenski -a -o, lovenstvo -a s
loveko- v sestavi: lo v ek o lju b -a
m, lo v ek o lj b ec -bca m, lov e k o lj b e n -bna -o, loveko
lju b je -a s, lo v e k o lj b n o st-i ,
~ znanstvo -a s antropologija
m ren -rn a -o gl. em erm lj -a m, m rljev -a -o
obodra -e , o b o d rti -m, o
b o d ra j -jte! o b o d rl -la -o,
o b o d r n je -a s, o b d rast -a -o
f medm., ofti -m : k a j of
po vodi? ofj -jte! ofl -la
-o, o f n je -a s; ofniti ofnem
in ofnem , ofnil -a -o in -la -o,
oft -ta m, ofotti -m : race
ofotjo, ofotajo -a -e, ofo
ta l -la -o, o fo ta n je -a s
ha -e srasto oblailo, ohati
-am : k ra v a se ob d eb lu oha,
k o n ja ohati, o h a n je -a s; ohlo -a s = o h ln ik -a [-u -]
m , o h lj ti -m nalahno praskati,
o h lj j -jte! o h lj l -la -o,
o h lj n je -a s
k oka m hlod, kast -a -o,
okat -ta -o, o k to st -i
okolda -e , o k o ld a r -ja m,
okolden -dna -o: ~ a to rta,
okoldast -a -o

130

rnti
ln -a m, mn. olni -ov -om -e
-ih. -i; olnov -a -o: ~ o dn;
ln ast -a -o, olni -a m, oln ast -a -o: ~ a kost, olniek
-k a m, lnek -n k a m, olnr
- ja m, o ln rje v -a -o: ~ a ena,
o ln rsk i -a -o: ~ i drog, oln n a -e , o ln rn a -e [po
vsod: -ou- ]
p opa m, opa -e , opast -a
-o: ~ a k u ra , opt - ta -o, op
k a -e , opk -pk m, opi -a
m, opek -ka m, opar -ja
m, (streha) opnca -e
o p lj ti -m , o p lj j -jte! oplj l - la -o, o p lj n je -a s: po
vodi o p ljti
rav -a -o bebast, ravec -vca
m poasne, ravost -i
rba -e neuitna tekoina, slaba
juha, goa, rb ast -a -o
r ti -m, al -la -o, r n je
-a s: kobilice rjo
r k ti -m ekli
re d a -e , red en -dna -o: ~ i
zvonec, ~ a ival; r d n ik -a m,
r d n ica -e rednikova ena,
r d n ik i -a -o: ~ a plaa, ~ o
iv lje n je ; r d iti -im urejali,
razvrati, r d iti -im se vrstiti
se, r d e n je -a s, rdom a prisl.
rm sa -e bot., rm sov -a -o:
~ a vejica, tudi: rn sa -e ,
rnsov -a -o
r p -a m = rp a -e , rep n a
-e , re p in ja -e ; r p a ti -am
in -ljem 1. zajemati, 2 . srebati,
r p a n je -a s
rslo -a s, resln -a -o: ~ a k is
lina, reslen ca -e , reslovina
-e ; r slati -am reslo lupiti,
r sla n je
s, r sla r - ja m =
strojar
r ta -e movirnat svet, re tn a
-e , r tje -a s ruevje, re tn
-a -o
rev rev sa s, mn. rv a rv
rvom v rv ih s rvi, r v je
-a s = re v sje -a s, rvce -a

131

s, k u r ja r v ca bot.; revsen
-sna -o: ~ i k a ta r, revsce -a s
h a - e - kratek glas, rh n iti -nem :
n iti rh n il ni
ri ek -ka gl. irek
rk a -e , rk ica -e , rkoven
-vna -o, k a r -ja m, k a rsk i -a
-o: ~ a p r v d a ; rk o v ti -jem ,
rk u j -te! rk o v je, rk o v al
-la -o, rk o v n je -a s; rk o v len -ln a -o [-l- ] : ~ a m etoda
b ra n ja ; rk o v n a -e ; rkopis
-a m, rkolvec -vca m in rkoliv r -ja m, rk o lv n ica -e ,
rkorzec -zca m, rk o rzn ica
-e , (rk o )stv e c-v ca m, (rko)stv en -vna -o, (rko)stvnica
-e , rk o stv sk i -a -o, rkovn j k -a m del stavnega stroja
rlj n -ena -o rde, rlj n e c -nca
m rdeica: rlj n e c m e o b lije;
rlje n ti -m rd e ti; rlj n k a -e
drevo; rlje n n a -e
m -a m prisad, m ast -a -o:
~ a p ik a
rm lj k -a m rum enjak, tudi rm n j k -a m
rn -a -o in -, mn. in i -e in
rn i -; dol. rni -ega; blj. rn,
prisl. rno in rn; r ni -ega m
vrag, hudi; rn a -e im e rne
krave ali koze; rn - rnta;
rn e -ta m rn vol, priim ek
rn -ta m
rn a g ora -e -e kr. i., v rni
gori, rnogorsk i -a -o: ~ i knez,
rnogorec -rca m, rn o g o rk a
-e
rn v -va -o: je rn v po elu
od u d arca, rn v k a -e ; rnvk ast -a -o
rnec -nca m, n ek -ka m, rn
ski -a -o, rn k a -e zamorka
ali rna ival samica, n k a st -a
-o, rn k lja -e rna kobila,
krava, n k lja s t -a -o nekoliko
rn; rnko -a m vranec
rn ti -m, rn e l rn la -o, rnn je -a s, (po)rnli zidovi, ~ e

rnica
b a rv e ; rn iti -im, (o)rnjen -a
-o, n k lja -e rna kobila,
rn iv ec -vca m denunciant, r
nilo -a s, rn lec -lca [-il-] m
bot., rn len -ln a -o [-il-]: ~ i
( = tintni) svinnik, rn iln ik -a
[-il-] m
rn ic a -e , rn je -a s, rn ast
-a -o, rnn ica -e bot.
rn ik a -e , rn ik a st -a -o
rn in a -e rna barva, blago,
obleka, rno (rdee) vino
rn j v -va -o, rn j v a -e kar
je rno
rno- v sestavi: no-bl [ -bu]
-a -o, rn o b r d -da -o, rnob r d e c -dca m , rnoglv -va -o,
rn o glvec -vca m, rno g lv k a
-e , rno g ld -da -o, rnog ldec -dca m, rnokljn -na
-o, rnoken -na -o, rn o k rl
[-kril] -la -o, rn o k rle c -lca
[ - i l -] m, rnolas -sa -o, rnosec -sca m, rn o l sk a -e ,
rn o ok -ka -o, n o -ru m n
-en a -o, rnolec -lca [-61-] m,
rn o v jn ik -a m, ~ v jn i k i -a
-o; rn o b o rzijn e c gl. b o rza
rn b a -e rnina, rn g e lj -g lja
m rn lovek, rn ta -e rnina
rn h -a m, rn h a -e bot.
rp a ti -am, rp je , rp a jo -a -e,
rp a n je -a s, rp lo -a s, rplk a -e [-l-] , rp alie -a s
kjer se voda rpa
rta -e , rta st -a -o, rtica -e ,
* te -a m = nart, tn ik -a
m svinnik; rta ti -am, rta n -a
-o, rta n je -a s, otane -nca m
rtani podloek za pisanje; rtk a
-e i, rtk a ti -am, tk a n je -a s,
tk a st -a -o; rt lo -a s =
rtilo -a s = ravnilo, rtalo -a s
pri plugu? rt le n -lna -o [-l-]:
~ o oro d je, rt ln ik -a [-tl-] m
rtiti -im in rtiti -m, rt -a
-e, rtil -a -o in -la -o, te n je
in rt n je -a s, rtlec -lca [-l-]

m m oki, ki rti; rtlk a -e [ i l -]

enska, ki rti; rt -a m, mn.
rti -ov mit.
rto m ir -a m . i , to m iro v -a
-o: ~ me, to m irsk i -a -o:
~ o d e ja n je
rv [ru] rva m, mn. rvi -ov
-om -e itd. in rv j in - rvv
rvm rv o rv h s rvm ;
vec vca [uca] m, rv -a
m, rviek -ka m; rv iti -im :
rvi m e po tre b u h u , rv i en je
-a s; rv a v ti -m rviv postajati,
3 . os. mn. rv a v jo in rvav,
rv a v l -la -o, rv a v n je -a s;
rviv -va -o: ~ les, rvvec
-vca m rviv sad, rv v ek -vka
m, rvivost -i ; rv v iti -im se:
sa d je se rvivi; rv in a -e
rvo- v sestavi: rv o j d -j d a -o:
~ a m iza, rv o j d en -dna -o =
rviv: ~ i tram ovi, rv o j d in a -e
, rv o j d in a st -a -o: ~ sad
*tivo -a s = berilo
d -a m zaudenje, udap ln -a
-o [-u-] udovit, preuden, ud k -a m, u d k in ja -e , dtvo -a s, den -d n a -o: ~ o
lp, ~ o rsen, ~ o op o jen , ~ o
sam oten, ~ o m iren ; de -a m,
deen -na -o: ~ a zgodba,
denik -a m, den ost -i i,
do -a (redko: udsa) s: za
do tiho, ez do lep, pri
slovno: do (in: da) lju d i je
bil, do lp a n, d a v elik
lovek; ni do, da je zbolel
(+ ni uda), udovit -a -o, udo
v itost -i
d -i naravna lastnost, narv
u d iti in uditi -im se kom u, e
m u ali n ad im, ud -a -e
se, ud se, d il -a -o in -la
-o se, (za)den -a -o, u d e n je
in d e n je -a s
udo- v sestavi: udodlec -lca m,
u dodlka -e , udodlen -lna
-o, udodlnost -i , udo d ln ik

132

da
-a m, udodlnica -e , udodlstvo -a s [povsod: -l- j
uk -a m zool., kec -kca ra,
k a ti -am : k k a
u m ti -m gl. em ti
m n ata -e , m n atn -tn a -o:
~ a v r ta
u rim ri - ja ra, u rim r ek -ka m
stvo -a s, stv en -a -o [-stvdn-],
stvenost -i [-vn-] , ustvov ti -jem , u stv j -te! u stv u
jo -a -e, ustvovl -la -o, ustv o v n je -a s
t -a m, ten -tn a -o: ~ a p re d
stava, tn ica -e ivec, tn o st
-i ; u tlo -a s organ za ut,
u tilen -lna -o [-il-]; u titi tim , ut -a -e, ti -te! til -la -o, (ob) ten -a -o, u
te n je -a s; u tljv -va -o: ~
lovek, u tljv o st -i
ta ra -e , ta ric a -e
ti jem , u j -a -e, l
[u = u] la -o, u jn o st
-i , ti n ad kom , im; ti
n a k a j paziti

v a ti -am k a j, n ad im; vati

se koga, esa (+ p re d kom),
u v a jo -a -e, v al -a -o, (o)v an -a -o, v a n je -a s, vanec -nca m; u v j -a ra, u v jk a -e , u v jsk i -a -o, u v jn ic a -e ; u v r -ja m, uvarca -e , u v rsk i -a -o: ~ o
plailo, uvln ica -e [-l-]
v e k ti -m, v e k j -jte! vek je , v ek ajo -a -e, v ek l -la
-o, v e k n je -a s ; vek -a m
= veklo -a s, vekv -v a -o,
vekvost -i
v rl ti -m, v rl -a -e, v rll
-la -o, v rl n je -a s: p tic e so
veselo v rlle
v rst v rsta -o in -, mn. vrsti in
vrsti, dol. vrsti -ega, v rst ji
-a -e, prisl. v rsto ; v rst k -a m
krepak mo, v rsto st -i = vrsta -e = v rst ta -e ; vrstti -m, vrst -a -e, vrsti
-te! v rstl -a -o, (pri)vrn
-na -o, v rst n je -a s
v v a m gra v lesu, v deski

d [d ali d] m neskl. 1. im e glasu

in rke: m ali d, v lik i D, od d
n a p re j, zani z d [d]; 2 . glas.:
D -d u r, d-m ol, stru n a d, zapoj
d; 3. rim ska tev. D = 500
d pritrdilni prisl.: d, tak o je
b ilo reeno; tako, d, je bilo
reeno; tako je bilo reeno, d
d a vez. nasl.; 1. podredni vez.:
glavno je, d a si zd rav ; vem,
da ne m ore; m isel, da bo reen;
zdri, da p rid e pom o; s tem .
da lae, ni ne dosee; gre, ne
d a bi pozd rav il; govori, ko (kot,
k ak o r) da bi roice sadil; m raz,
da k rip lje ; d a im am (bi im el),
bi d al; zidaj, samo d a m ore;
v esel sem, d a si p rie l; zato
smo, da delam o; 2 . v okr.

vpra. stavku: k a j da ne p o je
ve? (= kaj je to, da ...) ; u
dim se, k ak o da ga ni (= kako
je to, da . .. ) ; sam a ni vedela,
k a j da je b o lje, da g re ali ne;
v p ra u je , kdo da bi b il za tak o
delo (ka j je tko, da . . . , kdo
je tk, da . .. ) . Kadar da po
m ensko ni utem eljen s takim
okrajanim stavkom , ga ne sm e
mo rabiti: ko sem videl, kdo je
tam (+ kdo da je tam ); ne ve,
k je tii (+ k je d a tii). Pom en
ski razloek je vasih zelo oiten:
p ovedal je, k ak o je zagal
(nain); p oved al je, k ak o da
je zagal (vzrok in nagibi).
3. v vel. in el. stavku pred n a j
lahko izpuamo d a : p rav i, (da)

133

dc

naj pridem; eli, (da) naj se

ui; pa pa ga stavimo vasih
pred vel.: reem ti, da mci!
ne slii, da pojdi? 4. stavimo
ga tudi pred li v odv. vpr.: ne
vem, da li misli resno; pogledal
je, da li je priel
dc dca m, den -na -o, da
-e ; dcar -ja m, dcarski -a
-o, dacarja -e , dacarjski -a -o
D ach au [dhau] -a m kr. i. nem.
mesta: iz Dachaua, v Dachauu,
za Dachauom; dchauski -a -o:
~o taborie; dhavec -vca m
je tn ik v dachauskem taboriu
d d a m neskl. literarna in um et
nostna smer; dadaizem -zma m,

dadaist -a ra, dadastka -e i,

dadaistien -na -o
D g estan -a m rep. ZSSR ob Ka
spijskem morju; Dgestanec -nca
m, Dgestanka -e , dgestan ski -a -o
d a h n iti in dhniti dhnem, dahni
-te! in dhni -te! dahnil -la -o
in. dhnil -a -o, dhnjen -a -o;
dahlna -e : ~ na steklu [nepoud. povsod dah- ali dh-]
d a j ti djem -e in dajem - -
-eva -ta -mo -te -jo in
daj; dajaj -a -e in daj -a
-e, dajj -jte! in djaj -te!
dajl -a -o, dajnje -a s; dajtev -tve i, dajtven -a -o
[-tvn-]; dajlen -lna -o [ -ln-]
dajalnik -a [ -ln-] m dativ; dajlec -lca [-uc -] m , dajlka -e
[-u k-] , dajlski -a -o [-usk-]
D jn k o -ka m os. i Djnkov -a -o:
~ rkopis, naslovnica (+Dajnkota, + Dajnkotov); djnkovec
-vca m, djnica -e z, djniar
-ja m pripadnik djnice, djniarski -a -o
D a k r -ja m kr. i. franc, luke in
utrdbe v Maroku, dakrski -a -o
D k ija -e rim ska provinca ob
rnem m orju; dkijski -a -o;
Dkoromn -a m Romun, dko-

rom nski -a -o, d k o ro m n ina -e

d k til [-il] - a m (U U ), d k tilski -a -o [-ils-]: ~ i verz, ~ a
stopica
d a k tilo g r f -a m strojepisec, d aktilo g r fk a -e , d ak tilo g rfsk i
-a -o, d a k tilo g ra fra ti -am pi
sati na stroj (s strojem ), d aktilo g ra fra n -a -o, d ak tilo g rafja -e
d ak tilo sk p -a m, d a k tilo sk o p ja
-e , d ak tilo sk p sk i -a -o, daktilo sk o p ra ti -am koga napra
viti prstne odtise
d le prisl.: ~ biti, iti, vrei,
im eti (v olo, dom ov); 1 0 0 m ~ ,
k ak o ~ ? p u k a ~ nese, ~ od,
~ do, ~ tam , n ara zen , gori, po
svetu, n a z a j; od d le: ~ v i
deti, spoznati, sliati, p o z d ra
v iti; na dle: ~ videti, sliati;
ned ale odtod; e d ale ne =
e od dale ne e zdale ne
= e malo ne; d ale n ajb o lji,
n a j ve ji, n ajlep i itd. s pres.;
gl. tudi d lje, d a lj; dale
smemo v dobesednem in prene
senem pom enu rabiti tedaj, ka
dar imamo v m islih razdaljo, ne
pa kakrno koli stopnjo m ere;
zato lahko reemo: d ale je za
el, p ad el ipd., ne pa: dale je
p ro p ad e l = hud, z e lo ...; ve
liko, mnogo (+dale) n ad 40 let
+dlek o prisl. slovenimo: 1. gl.
d aljn o - v sestavi; 2 . v zvezi s
prim. mngo, veliko; ~ bolji,
rab n e ji, p rid n e ji, lepi, v eji;
3.
v zvezi s pres. dle: ~ n a j
bolji, n ajslab i, n a jv e ji itd.
d lija -e i bot. georgina
D alla -e os. i. filistejske lepo
tice, znane po Smsonovi ljubez
ni; D allin -a -o
d lj prisl. prim. od dle in d o l
go, gl. d lje
d lja -e : na tak o d ljo iti, se
vidi na vso d ljo ; d a lj v a -e ,

134

Danjec
d a ljin a -e ; d a ljic a -e vrsta
rte geom., d a ljk i -a -o
d lje prisl. 1. prim. od dale in
dolgo; v krajevnem pom enu tudi
d lj: d lje ali d lj ga vrem
ko ti; dle ima, a ja z im am
e d lje ali d lj; v asovnem
pom enu tudi d lj : im d lje
(dlj, dlj) dela, tem b o lje ;
im d lje (dlj, dlj) asa;
2 . naprej: in tako d lje = itd .;
p o jd em d lje, ne zna d lje ; v
tem pom enu ga ne moreta nado
meati d lj in d lj ; do tod je
hodil sm, d a lje p a sk u p a j; do
sle j sem delal jaz, d lje bo
d elal ti
d lje n -ljn a -o kar je dale: d a lj
ne p lanine, d ljn i k ra ji, d ljn i
asi, d a ljn i spom ini, d ljn o so
rodstvo, d ljn i vzrok, d ljn a
m isel, d ljn a pot, iz d ljn e g a
se spom injati
d ljn ji -a -e kar sledi naprej, da
lje, zato tudi n a d a ljn ji: d ljn ja
p re isk a v a je dognala, (na)dlj. n ji dogodki, (n a )d ljn ji spored;
n d ljn ji sv a tje so b ili d a ljn i
n evestini so rodniki in n a jb li ji
eninovi sosedje
d aljn o - v sestavi (+ daleko): d aljnogld -da m, d aljn o g ld en
-dna -o; d aljn o sen -na -o,
d aljn o sn o st -i ; d a ljn o str len -lna -o [ -ln-]: ~ o oroje;
d aljn o v id e n -dna -o, d a ljn o v id
no st -i ; d aljn o v o d -da m
d a lji -a -e prim . od dolg: je d lji ko ti, n a jd lj i dan ; d lja ti
-am, d lj a n je -a s, d a lj v a
-e i
D alm c ija -e kr. i.: iz ~ e , v ~ o ,
v ~ i; D alm atin ec -nca m, D a l
m a tin k a -e , d alm atin sk i -a -o;
dalm atn ec -nca m vino iz Dal
macije [povsod: -Im-]
d a lm a tk a -e [-lm -] liturgina
obleka

135

D lm atin -a [-lm -] m os.

D lm atinov -a -o: ~ a B iblija, ~
p rev o d b ib lije ; dlm atin o v ec
-vca ra
D alto n -tona [dlton -tona] m os.
i. angl. kem ika in fizika; D a lto
nov -a -o; daltonzem -zm a m
slepota za barve
dm a -e gospa, igra; dm ski -a
-o: ~ i gam bit, salon
D am ascn -a m os. i., D am ascnov -a -o
D am sk -a ra kr. i. mesta v Siriji,
iz ~ a , v ~ u ; D am an -na
m, D am an k a -e , dam anski -a -o; d am an k a -e
vrsta meev; dam ascn -a m
vrsta trte, dam st -a m vrsta
blaga, dam stov -a -o = iz damsta
D a m ij n -a m os. i., D am ijn o v
-a -o; D om en D om na m, D om
nov -a -o
D m o k lej -a m os. i., dvorjan si
cilskega tirana Dionizija; D m ok le je v -a -o: ~ m
d n m 2. in 3. dn 4. dn 5. p ri
d n 6 . z dnm in: dn ev a dnevu
dn p ri dnvu z dnvom , Hv.
d neva d n i dnvom a d n i in dnva v dnvih in v d nh z d n
vom a in z dnm a, mn. dn ev i
d n i dnm in dnvm d ni in
dnve v dnh in v d n v ih z
dnm i in z dnvi; podnvi, za
dn, tja v e n d n , tja v d n = navdn navdlj; dan n a dan, dan
za dnm , iz d n ev a v dan, tega
dn, dne 25. dec.; p re j ta dan,
danes ta dan, svoj ivi dan =
vse ivljenje, n j g a dni = ne
ko, na sta re dni = na starost,
ndan = nedavno
d n - = d n je -a s davek; d n jko -k a m = d n j a k -a m de
setine prost km et, d n jsk i -a -o
D a n je c -jca m pesniko im e za
starega Grka, d a n jsk i -a -o;
D a n ja -e mit. os. i.; D a n j

dandy
-a m mit. os. i. kralja, d an a d e
-d mn. here D anja; dan ad ski -a -o: ~ o delo prazno delo,
~ i sod nikoli poln
d an d y -y ja [dndi -ija] m gospek, mlad gizdalin, ki odloa
o modi v kaki dobi; d a n d y je v sk i
-a -o [dndi-], dandzem -zm a
1dendi-] m
d n es [-ns] prisl., d a n n ji -a -e ;
d n d a n es prisl., d n d a n n ji -a
-e; dnes tden, dnes lto;
dn es ponoi = nocj, dnes
z ju tr a j =?= dvi, dnes zveer
= drvi
d an ca -e zvezda, astr. D an ica
-e = V enera; D n ic a Ilirsk a
-e -e naslov Gajevega lista,
d n i a r -ja m som iljenik Dnice Ilirsk e , d n ia rsk i -a -o;
Z g o d nja D an ca -e -e naslov
Jeranovega lista, D aniin -a -o:
~ u red n ik , ~ a p o ezija; dan a r - ja m som iljenik Zgodnje
Danice, d an a rsk i -a -o: ~ i n a
zori; D n a -e os. i D n in -a
-o; D n ica -e os. i., D niin
-a -o
D n ije l -a m os. i., D n ijelo v -a
-o; D anilo -a m, D anilov -a -o;
t n je l m kr. i., iz tn je la , v
tn je lu , t n je lsk i -a -o, tn je lc i -cev m, t n je lk e -elk
[povsod: -el-]
d a n iti d an i se, danilo se je =
svitati se
d a n k a -e revo in klobasa, dnkin -a -o: ~ a ra z irin a
D an sk a -e : v D n sk i, iz D nske; D nsko -ega s: z D n sk ega, na D nskem ; dnski -a -o.
D n ec -nca m, D n k a -e 0, dnina -e
D n te -te ja m os. i. ital. pesnika,
D n te je v -a -o, d n te je v sk i -a
-o; d an to lo g ja -e , dantolg
-a m, dantolki -a -o
d r m d a r d ru d r p ri d ru z
drom , d aro v a -v -voma, d a

rovi - 6 v -voin; toi. m n. tudi

d a ri: d a ri o p ra v it b o g n ji (Pre
eren); im eti d a r besede, v d a r
d ati; d re k -rk a m; dro m a
prisl. kot dar
d ar v n o gl. d asirv n o
D a rd a n e le -nl i m n., d ard a n lski -a -o [-ls-]: ~ i prom et,
~ a u p ra v a ; D a rd a n lsk a oina
-e -e kr. i.
d arilo -a s, d a rile n -ln a -o [-iln-] :
~ i p red m et, ~ a cen a; d arlce
-a [4lc-] s; d a rile c -lca [-lc
-u c-] m = d a rte lj -a m, d arlk a -e [-iu-] = d a rte ljic a -e
i; d a rln ik -a [-il-] m oltar, dare -a s kraj daritve; d a rti
-m koga, d a rite v -tve i, d a ri
tven -a -o [-tvn-], d a rljv -va
-o, d a rljv o st -i i , d a re ljiv -va
-o, d a re ljv o st -i
d a ro v ti -jem , d a ru jo -a -e, darovl -la -o, d aro v n -a -o, daro v n je -a s; d aro v lec -lca
[-u c-] m = d aro v n k -a m, daro v lk a -e [-u k-] i = d a ro v
n ica -e i; d aro v ln ik -a [ -ln-]
m, d aro v ln ica -e [ -ln-] i, darovalie -a s; d aro v n ica -e i
darilna listina; * d a ro v t -a -o
nadarjen, bister, * d aro v to st -i
nadarjenost, bistrost
D arw in [ drwin] -a m os. i., D rw inov -a -o: ~ n au k , d rw in ski -a -o, darv in izem -zm a m,
d a rv in ist -a m, d arv in isti en
-na -o
d asirv n o = d asit d i, darv n o ,
d a sip r v dopustni vez.
d te lj d te ljn a [-tlj-] m, d te ljnov -a -o: ~ a p alm a
dti, dm d d, d v a dsta, dmo d ste d jo in d aj in dad;
d l -a -o, dn -a -o; 3. os. edn.
nav. z ostr. d; d a j d jte ! dno
-ega s: iz d n e g a sk le p a ti n a
neznno; dati koga uit, d elat;
d a ti k a j delat, iv at; dam hio
p o stav iti (ukaem ), dam p rin e

debel
sti vina, je dal sklicati vse m o
ke, dal mi je razum eti, d a j ve
deti; m rtv ih ni d al pokopati,
ni g a dal poklicati, h e ri ni
d a la sp ati m a te rin a lju b e ze n ,
i svoje d ete in ne d a j mu
p raz n o v ati (Dalmatin), ne d aj
m u zin iti; nedoloniki osebek
je izraen kot dajalniki pred
m et h glag. d ati: odposlancem
(ne) d oditi = (ne) d, d a bi
o dposlanci odli; varovati se
moramo dvoumnosti: dal je v a
anom raz g lasiti = a) ukazal
je vaanom, naj razglas in b)
ukazal je , naj vaanom raz
glase; glagol p u stiti smemo v
takih zvezah rabiti le tedaj, ka
dar hoemo posebej poudariti
samo dopustitev, ne pa povzroi
tve (po nem. lassen): sam sicer
ni d al gasiti, p a je v s a j p u stil
(gasiti); napano: +te p u sti po
zd ra v iti = te je dal p o zd ra
viti, je dal n a p ra v iti; prav:
p sti p eti m o jga slavca, ker
izraa samo dopustitev; v zvezi
z nedolonikom pogosto trpna
oblika s se; tebi se ne dam
tepsti, z a k a j se ne da ostrii?
se d in se ne d prisl. po
m en (je mogoe in ni mogoe):
se ne d ni n ap ra v iti, se d
govoriti, se n e d p o v ed ati ipd.;
k a r se d prisl. poudarka: k a r
se d lepo = kar najlepe, im
lepe, k a r se d velik kos, h i
tim k a r se d; d aj, d jta ,
d ajte! pogosto kot pozivlnica
in se loi z vejico od glagola:
d j, po v ej e! d jte , n ik a r ne
n a g a ja jte ! d jta , d jta , kdo
v a ju bo poslual! +d ati odpor
upreti se, po robu se postaviti,
ustaviti se kom u
d tiv -a [-iu -iva] m dajalnik,
d tiv en -vna -o
d tu m -a m: d a n a n ji
z ve
ra j n jim dtum om = ... d n em ;

d ta d t s mn. podatki: n aa ~
niso za n esljiv a ; d a tira ti -am
zapisati dan, mesec in leto, d a
tira n -a -o: pism o je ~ o z
d a tra n je -a s
D a u d e t -a [dod -ja -ta] m os. i.
franc, pisatelja, D au d eto v -a -o
fd o d je u -eva, dodtou -ova]
d a v e k -vka m, dven -na -o;
d v k a r -ja m, d v k a ric a -e ,
d v k a rsk i -a -o, d a v k a rija -e
i,
d vina -e ; dav k o p laev lec 4 c a [-uc-] m, d av koplaev lk a -e [-u k-]
dv en -vna -o: d v n i asi, d v n a
le ta ; d av n in a -e , d v n o st -i
; dvno prisl.: to je bilo e
dvno, dvno je teg a; zd v n aj,
o d d v n a j
dv i prisl. danes zjutraj, d v in ji
-a -e: ~ e m leko
D v id -a m os. i.. izraelskega kra
lja, D vidov -a -o: ~ i psalm i
d v iti -im ; k a e lj m e d vi; ~ se:
pes se d vi s k o stjo ; d v lje n je
-a s, d avtev -tve ; dv ica -e
, dvien -na -o
de- lat. (od- raz-) v sestavi z gla
goli in njih izpeljankam i: defaistiz ra ti, d e in d u stria liz ra ti,
d e m ilita riz ra ti, d en acificrati,
d e lim it c ija -e ra zm ejitev;
d ed u c irati, d e d k c ija -e iz
peljava
d e b ta -e pretres, obravnava,
razprava; d eb te n -tn a -o: ~ i
veer, ~ a snov, ~ o pism o stenogr.; d e b a tira ti -am razprav
ljati, pretresati, obravnavati; d e
b a te r -ja m, d e b a te rk a -e ,
zaeti debato, sp ro iti debato,
posei v deb ato = razgovor,
p retres; dati, stav iti k a j v d e
b ato (+ na debato) = sproiti
razgovor, razpravo o em, obrav
navo, pretres esa
d ebel -la -o: n a debelo p ro d a
ja ti; dol. oblika d eb li -a -o:
~ i e trte k ; deblec -lca [-uc-]

debelti
m, d eb lk a -e [-u k-] , debelj k -a m, d eb el h -a m, debe1 k a -e , d e b e l h a r -ja m,
d eb e lu h a ric a -e , d ebelen
-na -o, debel n o st -i ; debel a st -a -o, d eb el n -a m, deb el n ec -nca m; d eb e lin a -e
d eb elo st -i ; d ebela -e
koruza; razlina imena za debelo
sadje: debelca -e , d eb e lin k a
-e
d eb e l ti -m rediti se, d ebell -la
-o, o debellost -i , d eb e l n je
-a s
d eb e liti -m: ~ ivino, ~ tevila
mat., ~ se; debli -te! debel
-a -e, o d eb e lj n -na -o, deb e lj n je -a s
d ebelo- v sestavi: debeloglv -va
-o, ~ g l v e c -vca m, ~ g l v k a
-e i, ~ g l v s k i -a -o, ~ g l v o st
-i i; debelogld -da -o, ~ g l dost -i i; d e b e lo k li n - n a -o,
~ k lj n a s t -a -o, ~ k lj n e c -nca
m, ~ k lj n s k i -a -o; debelok sten -stna -o, ~ k stn o s t -i ;
debeloken -na -o, ~ k n o st
-i l, ~ k e c -ca m; debelolien -na -o, ~ l n o st -i .
~ linik -a m, ~ linica -e 2,
~ lne -a m ; debelo listen -stna
-o, ~ lis tn ic a -e i ; debelong
-ga -o, ~ n e c -ca m; debelons -nsa -o, ~ nsec -sca m
~ n o s k a -e ; debelok -ka -o;
d eb elo h - h a -o, ~ n o s t -i ;
d eb e lo v rte n -tn a -o, ~ v r tn ik
-a m, ~ v r tn e -a m; debeloln at -a -o [-iln-]
d e b e r -b r [dbr dbri] soteska,
nad d e b rj
d b e t -a m dolg v knjigovodstvu;
d eb eten -tna -o: ~ a v k n ji b a
d e b itra n je -a s (na levi strani
konta); d b ito r -ja m dolnik
deblo -a s, mn. dbla dbel [-bdi];
d b elce -a [-bal-] s dbeln -a
-o [-bal-]; a b l t -ta -o, db la st -a -o, deblovna -e

d e b lo k ira ti -am odgraditi, odpreti;

d e b lo k ra n je -a s
d e b a t -a [debi -ija] m prvi nastop,
d e b itra ti -am prvi nastopiti, za
eti, d e b it n t -a m, d e b it n tk a
-e
dca -e i , d ji -a -e: ~ i dom;
dica -e
decm b er -b ra m gruden, decm b rsk i -a -o; d e k a b rst -a m za
rotnik, upornik (pri decem brski
vstaji l. 1825 v R usiji)
decem vr -a m rim ski oblastnik;
d ec em v ir t -a m desetrica vla
dajoih
d ec n ij -a m desetletje
decn ten -tn a -o spodoben, dosto
jen; decn tn o st -i , decnca -e
spodobnost, dostojnost
d ec e n tra liz ira ti -am, d ec en tra liz c ija -e i , d e c e n tra liz a c jsk i -a
-o, d e c e n tra lst -a m , d ec en tra lstien -na -o
deci- v sestavi: d e c ilite r -tra m =
dl; dci m neskl.: p ri enem
deci, z enim deci, dva dci, tri
deci, p ri p etih deci; d ecim ter
- tra m = dm, d ecim trsk i -a -o;
d ecigrm -a m = dg, decigrm ski -a -o
deci d ira ti -am odloiti, odloati;
d ec id ran -a -o odloen -na: ~
odgovor
dcim a -e vrsta kitic, dcim ski
-a -o: ~ e rim e, ~ a m era; dcim en -m na -o glas.: ~ a p asaa
n a violi
decim ln -lna -o [ -ln-] desetinski: ~ i sistem ; d ecim lk a -e
[-lk-] i; d ecim rati -am zdesetkati, d e c im ra n je -a s
decizven -vna -o odloilen, odlo
ujo; decizvnost -i
d ecrescendo [ dekrendo] prisl.
glas.: iz decrescendo v crescendo
dek dk a m, dki -a -o: ~ i
zbor, dek -a m, d ek i -a -o;
dec -ca m, d erec -rca m,
d e rsk i -a -o, d e a rja -e ;

138

dejti
dko -ka m (+ d kota); dla
-e i , dlica -e , delski -a -o
[-l-] , delstvo -a s [-ls-]
d d [ dd] dd a m; mn. d d je in
dedi, ddov; ddec -dca m, ddek -dka m, ddek -ka m, dd ej -a m; ddov -a -o, d d ji -a
-e, prisl. po dd je, po ddovo:
~ hodi
d e d ic ra ti -am posvetiti, dedikc ija -e posvetitev, d ed ik ac jsk i
-a -o: ~ i izvod (knjige) posvetilni, podarlni izvod
d d o v ati -ujem , (po)ddovan -a -o,
d d o v a n je -a s; dden -dna -o;
ddic -a ra, ddina -e , ddiki -a -o; dd in a -e , ddiina
-e , dd in sk i -a -o, ddiinski
-a -o; d e d in ja -e ddina
d e d u c ira ti -am izvajati, izvesti,
sklepati iz splonega na posamez
no; d e d u k c ija -e , d ed uktiven
-vna -o : ~ a m etoda
d ef k t -a m hiba, napaka; defkten -tn a -o, d efe k tn o st -i
d efen ziva -e obramba, defenzi
ven -vna -o: ~ i boji, defenzvnost -i
defetizem -zm a m m alodunost,
d efe tst -a ra malodune, obupa
nec; d efetistien -na -o maloduen, obupan, razkrojevalen
d ficit -a m prim anjkljaj, deficten -tn a -o
d efil - ja m slavnostni sprevod
pred kom , mimohd; d efilra ti
-am, d e filra n je -a s
d efin ira ti -am opredeliti, d efin i
c ija -e opredelitev; definitiven
-vna -o ustaljen, stalen, konen;
d efin itv n o st -i i; d efin to r -ja
m redovna sluba, d efin to rsk i
-a -o: n e dolnosti
d efl cija -e i upad, zm anjanje de
narnega obtoka, d efla cijsk i -a -o
d efo rm irati -am preoblikovati, po
paiti, skaziti obliko; d efo rm a
c ija -e , defo rm atv en -vna -o

139

d e fra v d ra ti -am ponevriti, defra v d n t -a m Ardor poneveri,

d e fra v d n tsk i -a -o ponevrski,
d e fra v d c ija -e i poneverba
d eg ti -m, d e g j -jte! degl
-la -o, d e g n je -a s; dgniti
-nem , d g n jen -a -o
d e g e n e rira ti -am izroditi se, deg e n e r c ija -e izroditev, izrod,
izrajanje; d eg e n erac jsk i -a -o
izroden: n i zn ak i; d eg e n erran je -a s izrajanje; d eg e n eriran
-a -o izrojn, d eg e n eriran e c
-nca m izrodek, izrojenec; degen e rra n k a -e izrojenka, d eg e
n e rira n o st -i izrojenost, popa
enost
d e g ra d ira ti -am koga vzeli kom u
slubeno stopnjo, poniati ga v
slubi; d e g ra d c ija -e i poni
anje
*d e g u stira ti -am v slabo voljo
spraviti, vznejevoljiti; pokvariti
uitek
D ehm el D eh m la [ d eml -mla] m
os. i. nem. pesnika, D ehm lov -a
-o: n vpliv, d h m elsk i -a -o
d eh tti -m [ dh-], d eh t -a -e,
d eh ti -te! deh tel -la -o, dehte n je -a s, d eh tv -va -o, dehtvost -i [ povsod: dh-]
dezem -zm a [det-] m fil. nazor,
dest -a m, aestien -na -o
d e j le n -lna -o [-un-] in d ejv e n
-vna -o, d e j ln o s t -i [-u n~] in
d ejv n o st -i , d ej ln o ste n -tn a
-o [-un-] in d ejv n o sten -tn a -o
d e j n je -a s: v besedi in d e j n ju ;
d e j n sk i -a -o, d ejn stv o -a s;
d ejn stv en -a -o [-tvn-], dej n stv e n o st -i [-stvn-] , dej n sk o st -i
d e j ti l.d je m - e d je jo in dej,
dj d e jte ! dej -a -e, d e j l -a
-o, d e j n - a - o delati, praviti;
2 . dm d dc, d j d ejte! z nedol.: d j ga vzd ig n iti ali kot
prisl. pozivalnica: d j, p rim i ga!
dl dla -o: ni m u ne d, ni

dejstvo
mu ni dlo; 3. dnem -e
dn ejo, deni -te! d l dla -o:
k am bi dl, (za)dt -a -o
d jstv o -a s dejanje, fa k tu m ; djstven -a -o [-tvn-]; * u d jstv iti
-im izvesti, uresniiti, ostvarili,
uveljaviti; * u d ejstvovti - jem
izvajati, ostvarjati, uveljavljati;
se delovati, uveljavljati se;
+d e jstv o v ti - jem delovali: n a
slik an i p riz o r d e js tv u je nep o
sred no n a nas (Akerc)
d e k a b rst -a m 0 . decem ber
d e k a d a -e 2 d e se tka, d ekdien
-na -o desetinski: ~ i nain
te tja , ~ i sistem
d ek a d n c a -e um etnostna sm er,
d ek ad n en -na -o, d e k a d n t
-n ta m, d e k a d n tsk i -a -o, dek ad n tstv o -a s
d e k a g rm -a m, okr. dkg = 10 g,
tudi d k a -e : tr i dk e m oke;
d ek a g rm sk i -a -o
d ek al g -a m deset zapovedi
d e k n -a m, dek n o v -a -o, dek n sk i -a -o: ~ a ast; d ek a n t
-a m urad, d e k a n tsk i -a -o;
d e k a n ija -e podroje dekana,
d e k a n ijs k i -a -o: ~ i u rad , ~ a
p isa rn a , ~ e m ej
d k la -e , dek lin -a -o: ~ a plaa,
~ o delo: dkelski -a -o [-kls-]:
~ e plae; d e k l riti -im, deklovti -jem , d e k lo v n je -a s
d e k la m ira ti -am, d e k la m c ija -e
, d e k la m ira n je -a s, deklam ac jsk i -a -o: ~ i veer; deklam to r -ja m, d ek lam to rica -e
i, d ek lam to rsk i -a -o: ~ e v aje,
deklam atri en -na -o; d eklam o v nka -e pesem , ki jo kdo
deklam ira
d e k la r ir a ti-a m razglasiti, izjaviti;
d e k la r c ija -e razglas, izjava;
d e k la ra c ijsk i -a -o, d e k la r to r
-ja m, d e k la r to rsk i -a -o, d e
k la ra tiv e n -vna -o: sto ri tu pa
tam k a j ~ e g a

d e k la sra ti -am za razred nie

postaviti, poniati, d ek lasra n ec
-nca m zavrenec, poniani, dek la s ra n k a -e
d ek le -ta s in , d ek ltc e -a s,
mn. d ek ltc a -tec [-tc]
d k lica -e , d k liin -a -o, deklji -a -e, d ekliica -e , d ek lik i
-a -o; dek li -a m, d ekliev
-a -o, deklitv o -a s, d ek liti
-im, d ek lie v ti - jem ; dekla r -ja m, d ek ln ik -a m
d e k lin a -e , d ek ln ica -e , dek ln ji -a -e, d ek ln sk i -a -o,
d eklnstvo -a s
d e k lin ra ti -am slovn. sklanjati,
astr. in fiz. odkloniti se, odkla
njati se; d e k lin c ija -e slovn.
sklanjatev, sklanja, astr. in fiz.
odkln, odklanjanje; d ek lin ac jski -a -o slovn. sklanjatven, astr.
in fiz. odklnski: ~ i k o t; deklin ra n je -a s slovn. sklanjanje,
sklanja, astr. in fiz. odkln
d ek o lt - ja m, d e k o ltra ti -am
razgaliti vrat in prsi, globoko iz
rezati obleko na vratu; dekoltra n o st -i [povsod: -It-]
d e k o n c e n trira ti -am razrediti, zru
iti koncentracijo; d ek o n c en tr c ija -e , d e k o n c e n tra c jsk i -a -o
d e k o rra ti -am krasiti, okrasiti;
d e k o r c ija -e (delo in izdelek)
kraenje, okras, okrasitev; d eko
ra tiv e n -vna -o okrasen -sna,
d e k o ra c jsk i -a -o: ~ o risa n je ,
slik a n je ; d e k o ra te r -ja m , dek o ra t rk a -e , d e k o ra t rs k i -a -o
d e k r t -a m odlok, d e k re tra ti -am
dati in dajati odlok, poslati, po
iljati; d e k re tr a n je -a s
dl -a [d u in dl] m, dlek -ka
[-l-] m, dlec -lca [-le-] m,
dlen -lna -o [ -ln-]; dlom a
prisl. = dlno prisl.: ~ sposo
b en ; dlom a d lom a = nekaj
nekaj, nekoliko nekoliko;
vejico stavimo kakor m ed isto
vrstne stavne lene brez vezni

dlo
ka: delom a bukov, delom a h r a
stov les; delom a tu, delom a
d rugod; delom a seka, delom a
aga ipd.; videl [-del] p ris l
poveini, veinoma
Delacroix -oixa [dlakrw -ja]
m os. i. franc. slikarja, D elacroixov -a -o [dlakricjeu -eva
-o]: ~ e b a rv e
Delaroche -cha [dlar-a] m os.
i. franc, slikarja, D elarochov -a
-o [ dlarou -ova -o]
dlati -am, dlan -a -o: n a roko
n ; d la n je -a s; d elati na k a j:
d ela n a to, da bi p rie l do o b la
sti (+ n a tem ); d ela p ri slo v a r
ju (+ n a slo v a rju ); d elati na
rko, na s tro j ( = kako?); d
la ti z rok, z glavo, z nog,
s stro je m ( = s im?); no se
dla, dan se dla, k ra s ta se
dla, k d e ju se dla; d la se
bolan, lep, p rid e n ali d la se
b olnega, lepega, p rid n e g a
dlavec -vca m, dlavev -a -o;
d lav k a -e , d lav k in -a -o;
d lavski -a -o, dlavstvo -a s
d lav en -vna -o: n lovek (ki rad
dela, priden), n i d an; dlavnost
-i , d lav n ica in delv n ica -e ,
d lav n ik -a m, d lav n ik i -a -o
D elav ig n e -gna [dlavnj -a] m
os. i. franc, pesnika in dram atika,
D elavignov -a -o [ dlavnjeu
-eva -o]
delegirati -am koga pooblastiti,
p oslati koga kot zastopnika; dele g t -a m zastopnik, odposlanec;
d e le g tk a -e zastopnica, od
poslanka; d e leg cija -e zastop
stvo, odposlanstvo; d eleg acjsk i
-a -o, d elegtski -a -o
d le -a m, dleek -ka m, dleen -na -o: n a v red n o st =
vrednost delea; d e l e n - n a -o :
n b iti esa; delnost -i , deln ik -a m, delnica -e , deln iki -a -o; deliti -im (se),
d el en je -a s

141

Dlfi -ov m mn. kr. i. mesta v

Griji, d lfski -a -o: ~ o p r e
roie [-lf - ]
delfin -a m, ae lfn sk i -a -o, d e l
finov -a -o: n o meso [-lf - ]
Delhi -ija m kr. i. v In d iji, v D lh iju , d lh ijsk i -a -o [-lh-]
delikten -tn a -o obutljiv, neen,
rahlouten, rahel, koljiv: ~ a
a fe ra koljiva zadeva, ~ a s tv a r
ca nena; d elik tn o st -i
delikatsa -e sladkarija, poslastek, poslastica, okusna je d : trg o
v ina z n a m i; d elik atse n -sna -o
delikt -a m pregreek, hudodelstvo,
kaznivo dejanje; d e lin k v n t -n ta
m kdor stori d elikt, d elin k v n tski -a -o
delirij -a m, d e lrijsk i -a -o, delir n t -a m, d e lir n te n -tn a -o,
d e lirra ti -am ; d elriu m trm en s
m, d elriu m trem en sa, v d e l
riu m trm en su
deliti -m, del -a -e, deli -te!
d elil -a -o, d e lj n -na -o, delj n je -a s; 10 d eljn o z 2 je 5;
delilen -lna -o [ -ln- in -un-],
d elln o st -i [ -ln- in -un-];
d eljn e c -nca m; delivec -vca
m, d elv k a -e , delv sk i -a -o,
d e lte lj -a m, d elte ljic a -e ,
d elte ljsk i -a -o; d elitev -tve ,
d elitv en -tv en a -o [-tvn-], d e
ljiv -va -o, d eljv o st -i ; deliti
s kom k ru h , delo, zasluek;
""deliti s kom m n en je, usodo,
sreo v pom enu biti s kom istega
m nenja, iste usode, sree
Della Bella D ella B ella in D ella
B elle [delabla -le] m os. i. ita l.
in hrv. jezikoslovca, D ella B el
lov -a -o: n slo v ar
dlnica -e [ -ln-] , dln ien -na
-o: n n i o drezek ; d ln i k i- a - o :
n i k ap itl, n a d ru b a ; dlnia r -ja m, d ln i a rk a -e i, dln i arsk i -a -o [povsod: -ln-]
dlo -a s, mn. d la dl [dl]; delo
za k a j (+ na em ): n za slo v ar

delo(+ n a slo v a rju ); ~ za iz b o lj

a n je (+ na iz b o lja n ju ); dlce
-a [-lc-] s: prv o njegovo ~
delo- v sestavi: d elo d aj le c -lca
[-uc-] m, d e lo d a j lk a -e [-u k ]
; +delo k ro g -a m pristojnost,
torie, podroje; delom rzen -zna
-o, delomiznost -i , delom zne
-a m, d elo m n ja -e ; delo
p u st -a m, delo p sten -tn a -o;
d elo v o d ja -a in -e m, delovden
-dna -o, d elo v d k in ja -e , delov dski -a -o: ~ i teaj, delovdstvo -a s, delovdstven -a -o
[-tvn-]; *delozm en -na -o
dela zmen, zmoen za delo,
delozm nost -i , *delaljen
-ljn a -o dela eljen, d ela ljn o st
-i = ljnost dela
d elo v ati -jem , d elu jo -a -e,
d eloval -la -o, d e lo v n je -a s
d loven -vna -o: ~ i as = as
dela, ~ a norm a, u ra, ~ o vod
stvo = vodstvo dela; delovnik
-a m nart dela; loi dobro od
d laven, delavnik!
d elo rati -am pognati iz stanova
nja,t izseliti koga, na cesto posta
viti; d elo cija -e , deloranec
-nca m, d elo ran k a -e
d elta -e 1. ustje reke; 2 . kot im e
gr. rke m neskl.: vliki dlta,
v k o tu dlta, od d lta n a p re j,
z d lta ; d ltast -a -o; deltod
-a m geom.t deltod en -dna -o
[povsod: M -]
d em ag o g ija -e zavajanje ljud
stva, slepljnje ljudi; dem agog
-a m, dem ag g in ja -e , dem aggien -na -o, dem agki -a
-o, dem agtvo -a s
d m an t -a m biser, d m an ten -tn a
-o biseren: ~ i ju b ile j; dm antov -a -o: ~ s ija j; dm antovec
-vca m; gl. tudi d ia m n t -a m
d e m a n tira ti -am preklicati, oporei
kaj, zanikati; d em n ti -ija m
preklic, zanikanje

d e m a rk c ija -e razm ejitev, d e

m a rk a c ijsk i -a -o: ~ a rta
d em ra -e korak, ukrep; n a
p ra v iti dem aro diplom. = na
praviti korak, posredovati za do
loen namen
d e m a sk ra ti -am razkrinka(va)ti,
d e m a sk ra n je -a s razkrinka(va)nje, d em ask ra n ec -nca m, dem a sk ra n k a -e razkrinkanec,
razkrinkanka
d em n cija -e med. slaboumnost
D m e tra -e os. i. gr. boginje
rodovitnosti in poljedelstva, D m e trin -a -o
d em ilita riz ra ti -am vzeli vojaki
znaaj in mo: ~ N em ijo; dem ilita riz c ija -e
d m inutiv -a m m anjalni izraz,
dm in u tiv en -vna -o, dm inutivnost -i , d m in u tiv u m -a m,
mn. dcm in u tiv a -tiv s
d em isja -e odstop, um ik: podati
dem isjo = odstopiti, um akniti
se, odloiti (ast, mesto, odgovor
nost ipd.); d em isio n rati -am
odstopiti, um akniti se; dem isjski -a -o odstopitven
d em o b ilizirati -am, d em o b ilizcija
-e , dem obilizacjsk i -a -o, dem obilizranec -nca m
d em o g ra fija -e popis ljudi, dem ogrfski -a -o
d e m o k ra c ija -e vlada ljudstva,
d em o k rtien -na -o, dem ok r ti n o st -i ; d e m o k r t -ta
m, d e m o k r tk a -e , d em o k rtski -a -o, d em o k rtstv o -a s
D em k rit -a m os. i. gr. misleca,
D em kritov -a -o
d em o lrati -am razbiti, ruiti, uni
evati, do tal podreti, poruiti;
d e m o lra n je -a s
dem on -a m bog v splonem, duh,
zli duh; dm onski -a -o in d e
m onski -a -o boanski, skrivno
sten, iz neznanih dunih globin;
dem onzem -zm a m, dm onstvo
-a s

142

depresija
d em o n strativ en -vna -o kazalen:
~ i zaim ek, ~ o d e ja n je ; dem onstra tv n o st -i kazalnost, dem o n stra tv a -v s mn. slovn. ka
zalne besede
d e m o n strira ti -am nazorno po
kazati: n voljo (z m noinim
nastopom ), n p rav ilo (s p o
skusi); d e m o n strira n je -a s do
kazovanje, mnoino nastopanje;
d e m o n str c ija -e mnoini na
stop, d e m o n stran t - n ta m, dem o n str n tk a -e , d em o n strn tski -a -o, d em o n strac ijsk i -a -o:
n i nastop
d em o n tirati -am podirati, podreti,
razdti, narazen vzeti (stroj); dem o n ta -e , dem onten -na
-o: n i n a rt
d em o ra liz irati -am, dem oralizu j
-a -e; d em o ra liz c ija -e , d e
m o ralizira n -a -o
D em sten -a m os. i., D em stenov -a -o, dem stenski -a -o
d en a cio n alizirati -am raznaroditi,
d en a cio n alizc ija -e raznaro
dovanje, raznaroditev
d e n r -ja m, d e n re n -rn a -o: n i
pas, d en rci -cev m ran., den r e k -ka ra; d en rn ica -e ,
d en rn ie n -na -o; d en rn o st
-i ; d en rstv o -a s, d en rstv en
-tv en a -o [-tvn-]; d en rn itv o
-a s, d e n rn i a r -ja m
d e n a tu ra liz ra ti -am vzeti drav
ljanske pravice, d e n a tu ra liz c ija
-e
d e n a tu rra ti -am sprem eniti nara
vo, pokvariti, napraviti neuitno;
d e n a tu rra n -a -o: n i p irit
d e n d rit -a m kam en z rastlinsko
podobo, med. razvejan ivec
d e n d ro lo g ija -e nauk o drevju,
drevoslovje; dendrolog -a m,
d en d ro l k i -a -o
d e n t l -a m slovn. zobnik ( t d n ) ,
d e n tle n -ln a -o zobniki, dent ln o st -i ; + d en tl -a m (ri
ba) zobatec zool. [povsod: -l-]

d e n tist -a m zobr, d e n tstk a -e

, d en tstien -na -o, d eutstovski -a -o
d e n u n c ra ti -am ovditi, ovjati,
d en u n c i cija -e ovadba, den u n c ra n je -a s ovajanje, den u n cin t - n ta m ovaduh, den u n c i n tk a -e ovaduka, den u n cin tsk i -a -o ovaduki
*departm - ja m oddelek, okraj,
deela; * d ep a rtm jsk i -a -o okra
jen, deelen
*depa -e brzojavka, *depen
-n a -o brzojaven: ~ o sporoilo;
*depeirati -am brzojaviti, *dep e ra n je -a s brzojavljenje
+d e p la sra n -a -o ne na pravem
m estu, zgreen, neum esten; +dep lasm - ja m neum estnost
d ep o n n ten - tn a -o slovn.: n i g la
gol, d ep o n n tn ik -a m glagol s
trpno obliko in tvornim pomenom
d e p o n ira ti -am poloiti, shraniti,
zaloiti (za koga); d epozit -a m
zaloga vrednotnic, listin; d ep o
ziten -tn a -o: n i u rad , n a li
stin a; dep o n n t -n ta m kdor
deponira; depo t -ta [dep -taj
in depo - ja m polg, skladie,
zaloga; depoten -tn a -o
d ep o p u lc ija -e izum iranje, kre
nje prebivalstva; d ep o p u lac jsk i
-a -o: n i znak i v F ra n c iji
d e p o rtra ti -am odpeljati, odvaati
v pregnanstvo; a e p o rtra n je -a
s, d e p o rt c ija -e , d ep o rta cjski -a -o: ~ i uk az; d e p o rtira
nec -nca m izgnanec, dep o rtra n k a -e izgnanka
+d e p ra v ra ti -am popaiti, pokva
riti, skaziti; + d e p ra v c ija -e
pokvarjenost, ska enost (pred
vsem nravna), izprijenost
d e p re sija -e . med. potrtost,
pobitost; 2 . zemlj. kraj, lee nie
od m orske gladine; 3. viina pod
obzorjem; 4. nizek zrani tlak;
5. gospodarski pritisk navzdol;

143

deprimrati
d e p re sjsk i -a -o, dep resiv en
-vna -o
d e p rim ra ti -am potreti, potlaiti,
duevno zbiti, pobiti; d ep rim ra n
-a -o, d ep rim ra n ec -nca m
d e p u t c ija -e odposlanstvo, dep u ta c jsk i -a -o; d e p u t t -a m
dele, odposlanec, pooblaenec;
d e p u t te n -tn a -o: ~ a zem lja
(ki jo dobi viniar v obdelova
n je zase)
d ra -e pod za suenje (n. pr.
prosa, koruze, ita)
d e r -a m, d re c -rca m, dre
-a m kdor dre ali kdor se dre
+ d e ra n r ti -am motiti, nadlego
vati, razdreti, zm esti; +deran m - ja m m otenje, nadlega
d er v ica -e : ~ o im a, k o g ar
zgaga d ere
d ere n a -e , dereca -e kraj,
kjer voda dere
d er ze d erz mn. i, d er zen -zna
-o: ~ i je rm en , ~ i zobje
d e riv c ija -e izpeljava, d e riv t
-a m kem.: alkohlovi ~ i ; deriv a tv e n -vna -o, d eriv a cjsk i
-a -o: ~ i p ro d u k t; d e riv ra ti
-am
d erm a to lo g ija -e med. nauk o
konih boleznih, derm atolog -a
m, d erm ato lo k i -a -o
d rv i -a m m uslim anski m enih,
d rv iev -a -o, d rv ik i -a -o,
d rv itvo -a s
ds dsa m glas. za pol tona niji
glas od d: p ri dsu si p o greil
D escartes -a [dekrt -a] m os. i.
franc, filozofa in matematika;
D escartesov -a -o [dekrtou
-ova -o]: ~ sta v ek : descartovski -a -o [dekrtouski]: ~ i duh;
gl. C a rtesiu s K a rt z ij
d escen dnca -e izvor, potomstvo;
d escendnen -na -o: ~ a te o
r ija ; descen d n ten -tn a -o
d e s e rt -a m posladek po obedu;
d e s rte n -tn a -o: ~ i noiek,
~ o pecivo, sad je, vino

dest desetih glav. tev.; dest

tiso; v sestavi: d e s tk ra t, destk ra te n -tn a -o, d e s tk ra tn o st -i
; d esetlete n -tn a -o, d e se tl tje
-a s; desttiso ca -e i, destodstten -tn a -o; d estd n v en
-vna -o, desetd n v n ica -e ; dese tv d rn -a -o; d estiti -im, d e
setica -e , deseten -na -o;
d e s tk a -e , d e s tk a ti -am, dese tk o v ti -jem ; d eset k -a m;
desetn ik -a m, d estn ica -e ,
destn ik i -a -o
d e se t r -a -o lo. tev. (rabo glpod etv r); d eset re n -rn a -o,
d eset rn o st -i ; d esetrec -rca
m, d eset rica -e ; d esetero - v
sestavi: d esetero cv ten -tn a -o;
d esete ro k ten -tn a -o, d esetero k tn ik -a m; d esetero n g -nga
-o, deseteronec -ca m; deseterozlen -na -o, d esetero zlnost -i ; d esete ro b o j -b ja
m, d e sete ro b jen -jn a -o, desete ro b jec -jca m; d esetero zn
-a -o; d esetero d n v en -vna -o,
d esete ro d n v je -a s, desetero v sten -tn a -o
d eseti -a -o vrst. tev.; desti,
d e s tik ra t, d esetin a -e , desetn sk i -a -o, d esetn iti -im, dese tn je n je -a s, d esetin o v ti
-jem , d e se tin o v n je -a s, desetnstvo -a s, d es e tin k a -e ,
d e s e tn a r -ja m, deetn ec -nca
m, deseto lten -tn a -o, desetov sten -tn a -o
desig n rati -am doloiti, oznaiti;
desig n ran -a -o, d e s ig n ra n je
-as
deska desk deski [ds-] , mn.
desk dsk in d esk d eskam ;
deica -e [d-] , deen
-na -o [d-]: ~ a tla = parket;
den -a -o [d-]: ~ a stre h a ;
delnica -e [diu-] rezilo
za kalanje dog, deti dim
klati doge, d e n je -a 8

144

devet
deskriptiven -vna -o opisen , de
skriptivnost -i i opisnost
dsni -a -o, desnica -e , desnien
-na -o, desniar -ja m, desni
arski -a -o, desniarstvo -a s
*desperten -tna -o obupen, brez
upen; *desperdo -a m = *de-

dtel dtla [dtu dtla] m zool.,

dtlov -a -o, dtlast -a -o
Dtela -a in -e m os. i., Dtelov
-a -o: n i spisi
dtelja -e , dteljen -ljna -o: n i
cvet, ~ o seme; dteljica -e i,
dteljie -a s njiva, kjer je rasla

sperten lovek, obupanec

despot -a m samovladar, nasilnik,

samodrec; despotski -a -dT de
spotizem -zma m, desptien
-na-o, despotovna -e , dspojna -e
destilcija -e i prekp, prehlp;
destilacijski -a -o: ~ i proces;
destilt -a m prekapna, po cestilaciji dobljena snov; destili
rati -am prekapati, prehlapiti ;
destiliran -a -o, destilranje -a
s; destilatr -ja m, destilaterski
-a -o, destiltor -ja m, destiltorski -a -o
destincija -e namemba, usoda
destruktiven -vna -o razdiralen,
destruktivnost -i i razdiralnost,
destrkcija -e i razdiranje , destrktor -ja m razdiralec , destrktorski -a -o razdiralski
deifrrati -am razbrati tajna zna
m enja

* detjl -a m posameznost, nadrobnost del; *detjlen -ln a -o [ -ln-]

nadroben, delen, posamezen; *detajlrati -am nadrobno razloiti,
navajati; *detajlran -a -o: ~
raun; *detajlranje -a s
dte dteta s, dtece -a s, dteji
-a -e, dteen -na -o, detnji
-a -e, detnski -a -o; detnstvo
-a s; v sestavi deto-: detoljb
-a ra, detomor -ra m , deto
morilka -e [-lk- ] , detomorilec
-lca [-le-] m, detomorlski -a -o
[ -lsk-]

detektiv -a [-u -iva] m tajni po

licist , detektivka -e , detektiv
ski -a -o: ~ i roman
detktor -ja m vrsta radijskih spre
jem nikov, detktorski -a -o
Slovenski pravopis

detelja

determinirati -am naprej doloiti,

odloiti; determincija -e dolo
itev naprej; determinizem -zma
m fil. nauk, da je vse naprej do
loeno, torej ni svobodne volje;
determinst -a m, determinstka
-e pripadnik (-ica) determ ini
zma; deterministien -na -o;
determinanta -e mat.
dti gl. dejti
detoncija -e moan pok, zvok
pri eksploziji; detonacijski -a -o
detronizrati -am vrei s prestola,
detronizcija -e
Deuteronmium -nmija in - 110miuma m 5. Mojzesova knjiga v
sv. pism u
dva -e , devica -e , Devica
Marija -e -e o s . i.; devien

-na -o, devji -a -e, deviki -a

-o, devin -a -o; devtvo -a s,
devinik -a m; devjka -e ,
devjica -e i, devjski -a -o
devalvcija -e z razvrednotenje,
znianje vrednosti; devalvirati
-am razvrednotiti
+ devastrati -am opustoiti , + devastcija -e opustoenje
dvati dvam in dvljem nedovrin ik od dejti, d ti ; devje, devaj -a -e, dvanje -a s
devt devtih -im glav. tev., devetca -e , devtka -e , devt
sto, devt tiso, devetlten -tna
-o, devetdnven -vna -o, devetdnvnica -e ; devtkrat, devtkraten -tna -o; devtdeset, devtindevtdeset, devtdesetkrat,
devtdesetkraten -tna -o; devetdesetlten -tna -o, devetdesetltnica -e ; devtnajst,
145

deveter
d e v tn a jstk ra t, d e v tn a jstk ra ten -tn a -o ali d e v e tn jst itd.
d e v e tn a jstl te n -tn a -o, devetn a jstl tn ik -a m; d e v tk a ti -am
otroka igra, d e v tk a n je -a s
d e v e t r -a -o lo. tev., d ev e t re n
-rn a -o, d e v e t rk a -e ; v se
stavi d ev etero-: ~ k o te n -tn a -o,
~ k o tn ik -a m, ~ g b -ba -o;
d ev e td e set r -a -o, devetdeset re n -rn a -o; devetnajsitr -a
-o, d e v e tn a jst re n -rn a -o; dev e tn a js t rk a -e
d ev eti -a -o vrst. tev.: ~ a d e
ela; d ev etin a -e , d ev e tn k a
-e ; deveti, d e v tik ra t; devtd eseti -a -o, d ev e td e setn a -e ,
d e v e td e setn k a -e , devtdeseti, d ev td e se tik ra t; devtn a js ti ali -n jsti -a -o, devetn a js tn a -e , d e v e tn a jstn k a -e
, d e v tn a jsti ali -n jsti, dev tn a js tik r a t ali -n js tik ra t, dev tin d ev e td e setn a -e
d e v e tk ti -m vekati; d ev etk
-a m = dev etk lo -a s, devetk la -e kdor vsevprek govori
devza -e geslo, menica s tuj o
valuto; devizen -zna -o
d ev o cio n lije -n lij mn. naboni
predm eti; devocionlen -ln a -o
[ -ln-]
dev n ski -a -o geol.: ~ a tv o rb a
d ev ten -tn a -o vdan, kleeplazen,
poboen, pobonjaki; devtnost
-i vdanost, pobonjatvo
* d e z a v u ra ti -am preklicati na la
postaviti, izneveriti se; * d ezavum - ja m preklic
d e z e rtira ti -am pobegniti (od vo
jakov), d e z e rt r -ja m (vojaki)
begun, d e z e rt rsk i -a -o
d ez id e r tu m -a m elja, zaelena
stvar; v mn. d e z id e r ta - t s
d ezin ficra ti -am razkuiti, razkuevati; d ez in fk c ija -e razkuitev, razkuevanje; d e z in fe k c ij
ski -a -o razkuevalen; dezinfkto r -ja m razkuem lec (lovek

146

ali priprava, stroj), d ezin fk to rica -e razkuevalka (lovek),

d ez in fk to rsk i -a -o razkuevalski; dezinfciens -a m razkuilo,
dezinficinten -tn a -o razkuilen
d ez in s k cija -e unienje mresa;
d ezin sek cjsk i -a -o
*d ez in te re sra ti -am se ne se za
nimati, ne se m eniti za k a j;
*d e z in te re sra n -a -o brez za
nimanja; *dezinteresm - ja m
nezanim anje
*dezo lten -tn a -o brezupen, ob
upen: ~ e razm ere, p oloaj je ~
d ez o rg an iz rati -am razkrojiti, raz
krajati; d ez o rg an iz ran -a -o.
d ezo rg an iz c ija -e , dezo rg an iz to r -ja m , d ezo rg an izto rica
-e , d ez o rg an iz to rsk i -a -o
d ez o rie n tra ti -am se zgubiti smer,
zm esti se; d ez o rien tra n -a -o
zm eden, zgubljen, nepoun; dezo rie n tra n o st -i nepouenost,
zmedenost; d e z o rie n t c ija -e
d [povsod: d-] d e ja d e j m,
den -na -o: ~ i pla, ~ i
oblaki, ~ a doba; d ejv -va
-o: ~ veter, ~ a m v rica; dek
-k m; denik -a m, denikov
-a -o: ~ kol, ~ a p alica, k lju
k a; denca -e , d enie -na
-o: ~ a pleh k o st, ~ i okus; deem r -a m, d eem rsk i -a -o:
~ a p o sta ja , n a p ra v a ; ne stoj
n a d e j ; ne hodi v ta k em d e
j ; ne hdi po d e j ; d ev je
-a s; deven -v n a -o: ~ dan,
~ i oblaki, ~ o v rem e; devn ik -a m, devnica -e
d a -e , deen -na -o: ~ i p o
k ro v ; dica -e , d ast -a -o
d ela -e , mn. dele del [-l]
in deel upravna enota, pokra
jina v nasprotju z mestom: d e
la K ra n jsk a n im a l p g a k r a
ja ; grem n a delo = iz mesta
na km te; sem b il n a deeli =

Dickens
na km etih; p rih a ja m z deele
= s km etov
d elski -a -o [ -ls-]: ~ i p rid e lk i
= km eki; delen -ln a -o
[-ln-]: n i zbor, n i poslanec,
n a v lad a; d e eljn -n a m , d e
e lj n k a -e , d e e lj n sk i -a -o,
d eeljn stv o -a s; deelnozbrski -a -o: n e volitve; deeloznnstvo -a s, n z n n s k i -a -o
deti -m [ povsod: d-], deev ti -jem , deevl -la -o, dee v n je -a s
D m an -a m os. i., D m anov -a
-o, dm anski -a -o: n i duh
d e ren -rn a -o: ~ a sluba, n i
u ra d n ik ; d e rn i -ega m kdor
je (tisti dan) na vrsti za slubo;
im eti d e rn o (namre slubo)
d iab z -a m vulkanska kam enina
d ia b te s -a m med. sladkorna bo
lezen, ckrovka; d iab tien -na
-o: n i znaki, n a h ra n a ; diab tik -a m kdor ima diabtes
d iab o lien -na -o hudiev, zloben;
diab lik -a m, diabolzem -zm a
m, d ia b lik a -e
diad m -a m naelek, diadm ski
-a -o
d ia f n -a -o prosojen: n i p a p ir;
d ia fn o st -i prosojnost
d iagnoza -e z spoznava in oznaka
bolezni: n o ugotoviti, n ap ra v iti,
n a re d iti = d ia g n o stic irati -am ;
d ia g n o stik a -e nauk o dolo
anju bolezni, d iagnostik -a m:
dober, sla b n ; diagnostien
-na -o: n a p o sta ja
diag o n la -e i prektnica, diagon len -ln a -o [ -ln-]
d ia g r m -a m naris, ponazoritev
s rto; d ia g r m sk i -a -o
d i k o n -a m, d iak o n sa -e i; dikonski -a -o: n a sluba, n i
red ; d ia k o n t -a m red pred
m anikim posveenjem; diakon tsk i -a -o: n i o b red
d ia k rti e n -na -o razloevalen:

n o zn a m e n je pri zapisovanju
glasovnih odtenkov
d ia l k t -a m nareje; d ia lk ten
-tn a -o in d ia lk tie n -na -o:
n naglas, izgovor; d ia le k to
lo g ija -e nauk o narejih, d ia
lekto lo g -a m, d ialek to lo k i -a -o
d ia le k tik a -e i nauk o m iljenju,
govornika um etnost, zgovornost,
znanstvena metoda ostro oprede
ljenih pojm ov, metoda spoznavanja razvojnih pojavov v naravi
kot rezultata nasprotij in odno
sov ; d ia lk tie n -na -o m iljen j
ski, govorniki: n i m aterializem
nauk o splonih zakonih razvoja
v naravi, loveki drubi in m i
ljenju; d ia l k tik -a m mislec,
govornik, debatr: o ste r n
dialog -a m dvogovor: p isan v d ia
logu; dialgien -na -o: n a
o b lik a spisa
d ia m n t -a m gl. d m an t; rn i
d ia m an t = premog
d i m e te r -tra m prem er, diam etr le n -ln a -o [ -ln-]: ~ o n a
sp ro tje , n o n asp ro te n ; diam etr ln o st -i [ -ln-]
D in a -e grka boginja, D in in
-a -o
diapozitiv -a m fotografski posne
tek na steklu (za projekcije)
d ia r ja -e gria, driska
d i rij -a m dnevnik, vrsta poslov
nih knjig; d i rijs k i -a -o
d iaskp -a m projekcijski stroj,
d iaskpski -a -o
d i sp o ra -e razsejanost po k ra jih :
Slovenci v disp o ri = raztreseni
po svetu
d ia st za -e kem . vrsta ferm en to v;
d ia st tie n -na -o
d ia t n ik a -e glas. tnovska lestvica
z naravno razdelitvijo tonov in
poltonov, diato n ien -na -o
D ickens -a [dikens -a] m os. i.
angl. romanopisca; D ickensov -a
-o [ dkensou -ova -o]

147

didktien
didaktien -na -o poen, po na
elih did ktike : ~ o pesnitvo;
didktika -e nauk o pouevanju; didktik -a m kdor se z didaktiko ukva rja ; didktinost -i

sprem eniti se v dvoglasnik, diftongizranje -a s

digma m neskl. im e glasu in rke
v
stari grini: nekdanjega di

gma e stara klasina grina

ne pie ve; oblika z digma
nam ni ohranjena
digitlis -a m bot. naprstec, petoprstnik; digitlisov -a -o; ~ i
listi so zdravilni
*dignitta -e dostojanstvo, stitljivost; *dignitr -ja m dostojan

pounost
Diderot -a [didr -ja in -ta] m
os. i., Diderotov -a -o [didrje u -eva -o in didrtou -ova -o]
Ddo Didne , Didnin -a -o,

didnski -a -o
diecza -e kofija , dieceznski
-a -o kofijski
Dieppe Dieppa [djp -a] m k r. i.
franc, luke; diepski -a -o
dierza -e rzloka, prem olk m ed
dvema stopicama

Diesel Diesla [dzl dizla] m os. i.,

Dieslov -a -o [dizlou -ova -o]:
~ motor = dizel -zla m
dieta -e 1. bolnika hrana , 2. dnevnna; diten -tna -o in ditien
-na -o in dietetien -na -o:
~ a prehrana; ditik -a m lo
vek, ki se dri dite; diettika
-e nauk o zdravem ivljenju
*difamrati -am jem ati dobro im e,
rniti, blatiti, grditi, obrekovati,
opravljati, raznaati; *difamcija
-e blatenje, obrekovanje
difernca -e razloek , difern-

en -na -o; diferencirati -am

loiti, razloiti, diferenciran -a -o
razloen , diferenciranje -a s;
diferencil -a m mat., tehn.; diferencilen -lna -o [ -ln-] razlo
evalen, dopolnilen: ~ i izpit, ~ e
enabe; diferencicija -e : na
praviti ~ o
diferrati -am loiti se, biti nara
zen, ne soglaati

difrkcija -e fiz. lom ljenje ar

kov, uklon

difterja -e dvica, diftrien

-na -o: ~ a epidemija
diftng -a m dvoglasnik, diftngien -na -o dvoglasniki, diftongizcija -e sprem em ba v
dvoglasnik, diftongizrati -am se

stvenik, visok funkcionar

digresja -e zastranitev, odm ik

dih diha m, dihati -am, dihje,
dihajo -a -e, dihal -a -o, di
hanje -a s; dihljti -m, dihljl -la -o, dihljaj -a m; dih
niti -nem, dhnjen -a -o
dihlo -a s, dihlke -lk [-lk-] i
mn., dihlnik -a [ -ln-] m, dihlen -ln a -o [ -ln-]: ~ a tehnika,
~ i organ
dihtti -m mono sopsti, gnati se
za im, diht, dihtl -la -o, dihtnje -a s; dihtv -a -o poeljiv,
hrepene; dihtvost -i
dihr -ja m, dihrjev -a -o: ~ a
koa, dihrki -a -o: ~ i tat,
smrad
dijak -a m, dijkov -a -o, dijkinja -e , dijek -ka m, dijki -a -o; dijakovti -jem,
dijakovl -la -o, dijakovnje
-a s, dijiti -im, dijenje -a
s; dijtvo -a s
dka -e , den -na -o: ~ i ju
naki; diti -im krasiti; diti
-im se ponaati se, hvaliti se
dikcija -e izgovarjava, izraanje,
govor; dkcijski -a -o: ~ a hiba
dikcionr -ja m besednjak, slovar;
dikcionrski -a -o slovarski
diktirati -am narekovati, zapove
dati, zapovedovati; diktt -a m
nark, samovlada; diktiranje -a s
narekovanje; dikttor -ja m sa
m ovoljni vladar, dikttorica -e ,
dikttorski -a -o: ~ e metode,
148

dir
n i nastop; d ik ta tu ra -e i samo
vlada, samovoljna vlada; d ik tto rstvo -a s; d ik tafo n -a m avto
matini zapisovalec nareka, diktaf n sk i -a -o: n a p rip ra v a za
narek in snem anje nareka
d ilm a -e i izbira m ed dvema iz
kljuujoima se monostima ("ali
a li brez vejice); dilem tien
-na -o in dilm ski -a -o loilen
d ile t n t in d ile t n t -n ta m, dilet n tk a -e sam ouk, nestrokov
njak, kdor se s im ukvarja iz
veselja, ne po poklicu; d ile t n tski -a -o, d iletan tizem -zm a m,
d ile t n tstv o -a s
d il v ij -a m geol. ledna doba,
d ilu v ilen -ln a -o [ -ln-] ledeno
doben
dim dim a m, dim a -e = dim ka
-e i krava tem ne, dimaste barve;
dim en -m na -o, d m n a t -a -o,
d im ast -a -o; dim nica -e , dim
n ik -a m, dim nien -na -o: n a
cev, dim niki -a -o; d im n ik ar
-ja m, d m n ik arica -e , dim
n ik a rsk i -a -o, d im n ik arstv o -a s
d im e n zija -e obseg, razsenost,
mera; dim enzionlen -ln a -o j
[ -ln-]: dvodim enzionlen, tro- j
dim enzionalen = dvorazseen,
trorazseen; d im en zio n irati -am,
d im e n zio n ira n je -a s
D im itz -a [dm ic -a] m os. i., Dm itzov -a -o: n a zgodovina
d im lje dim elj [-m lj] i mn., dm e ljsk i -a -o [-m lj-]: n i zgib;
d m ljice -ic i mn.
d in m ik a -e nauk o gibanju te
les, o silah; dinm ien -na -o:
n i znaaj, dinm inost -i , din m ik -a m lovek z dinaminim
znaajem, dinam zem -zm a m fil.
sm er; dinam o -a m stroj za pro
izvajanje elektrinega toka, din m a -e i, d nam ski -a -o
d in a m it -a m vrsta razstreliva, din am ten -tn a -o

d in a r -j a m, okr. din: 5 din (+D in );

d in a rsk i -a -o: n i dan, n a
v red n o st
D in ra -e pogorje v Dalmaciji;
d in rsk i -a -o: ~ o plem e
d in st -a m vladar, d in a stija -e i
vladarska hia, d in stien -na
-o, din stin o st -i
din -ja m slavnostni obed, veerja
d in ja -e melona, d n jin -a -o:
n e pek
D igen -a m os. i. gr. filozofa,
D igenov -a -o, digenski -a -o
D io k le cijn -a m os. i., D io k lecij n o v -a -o : n a p alaa v S plitu
dioksid -a m kem.: duikov n
D ioniz -a m os. i. gr. boanstva;
D ionizov -a -o: n k lt, d io n i
zien -na -o in d io n z ijsk i'-a -o
neum irjen, nem iren, strasten, du
evno razrvan (nasprotje: apolinien): n a n a ra v a ; kot svetni
ko ime: D ion izij -a ra, D io n i
zijev -a -o; D io n izija -e , Dion zijin -a -o
d io p trija -e optika m erska eno
ta; d io p trjsk i -a -o
dipl e dpel [-pl] mn. i mehvi;
d p la ti -am igrati na mehove;
d ip l r -ja ra in d ip l -a m
diplom a -e i listina, sprievalo o
doseeni asti, opravljenem izpitu,
usposobljenosti ipd.; diplm en
-m na -o: n i o b razec; diplom ski
-a -o: n i izpit; d ip lo m ira ti-a m ,
d ip lo m iran -a -o: n i zd rav n ik ,
odvetnik, in en ir, n a b ab ica
diplom t -a m, d ip lo m tk a -e ,
diplom tski -a -o: n i zbor; d i
p lo m a cija -e ; d iplom tien
-na -o; d ip lo m tik a -e pro
uevanje zgodovinskih listin
d ir d ira m, d ir ja ti -am, d irj je ,
d irja jo -a -e, d ir ja n je -a s;
d irj -a m; d irj le c -lca [-lc-]
m, d irj le n -lna -o [ -ln-]: n i
k o n j; d ir jh a ti -am (Juri); d irj s titi -im teko, nerodno dirjati

149

drati
+ d r a ti -am = dotikati se; h i
r a n je -a s vtikanje v kaj, do
tika n je esa; +d rn iti -nem ga
n iti, zadeti, dotakniti se esa:
n je g o v a usoda ga je m ono
+ d ir n ila ganila; to ga je n e
p r ije tn o +d ir n ilo zadelo
d ire k c ija -e ravnateljstvo, vod
stvo: eleznika
d ire k c jsk i
-a -o: ~ a p isa rn a
d ir k te n -tn a -o neposreden; d i
re k tn o st -i i neposrednost
d ire k tiv a -e i smernica, navodilo,
napotek
d ir k to r -ja m ravnatelj, d ir k to rje v -a -o ravnateljev, d ir k to ric a
-e ravnateljica, d ir k to ri in -a
-o ravnateljiin; d ir k to rsk i -a -o
ravnteljski, d ir k to rstv o -a s =
d ire k to r t -a m ravnateljstvo;
d ire k t rij -a m upravni odbor,
cerkv. knjiga z liturginimi na
vodili
d ire n d j -a m
d irig ira ti -am ravnati, voditi; d ir i
g ira n je -a s, d irig n t -n ta m,
d irig n tk a -e , d irig n tsk i -a -o
d irim ra ti -am odloiti v prim eru
enakega tevila glasov
d irk a ti -am, d irk je , d irk a jo -a
-e, d irk a n je -a s; d rek -rk a m,
d irk a -e i; d irk -a m, d irk lec -lca [-le-] m, d irk le n -lna
-o [ -ln-]: ~ i k o n j; d irk alie
-a s, dirkalen -ena -o
d s dsa m glas. pol tona v i ji glas
od d: z dsom zani, p ri dsu
n eh a j! v ds-m lu
d iscip lin a -e i pravila, red, ostrost,
panoga: v o ja k a, olska, c e r
k v e n a ~ ; a k u s tik a je ~ fizike;
d isciplinski -a -o: ~ a p rav ila,
~ i red, ~ o za sle d o v an je ; discip lin re n -rn a -o: ~ a p re isk a v a ;
d isc ip lin ira ti -am v red spraviti,
urediti, ustrahovati (tudi s kaz
nijo); disciplini ra n -a -o reden,
urejen, posluen, ustrahovan: ~

raz re d , ~ a d ru b a, ~ o la n
stvo; d isc ip lin ira n o st -i i
d ise rta c ija -e i znanstvena raz
prava, d ise rta c jsk i -a -o
d isf n k c ija -e sprem enjena fu n k
cija
* disg u strati -am vznejevoljiti, v
slabo voljo spraviti koga, vzeti
veselje; do esa; * d isgustran -a
-o ozlvoljen, vznejevoljen, slabe
volje, zagrenjen
d ish a rm o n ija -e i nesoglasje, ne
ubranost; d isharm o n ien -na -o
d isid n t -n ta m odpadnik, divjak
(neorganiziranec); d isid n tsk i -a
-o: ~ i glasovi
d isim il cija -e i slovn. (nasprotje
asimilciji) razlikovanje; disim ila c jsk i -a -o: ~ i p o jav i, disim ilra ti -am se
d isj n k c ija -e i loilno st, sodbe
in sklepi z ali ali; d isju n k tv en -vna -o loilen
disk -a m: m e ta n je diska, m e ta
lec disk a
d isk a lc et -a m bosonogi redovnik;
d isk a lc etsk i -a -o: ~ i red
*d isk re d itira ti -am koga kom u
vzeti, jem ati zaupanje; *d isk re
d itira n -a -o brez zaupanja, brez
ugleda; *d is k re d itira n je -a s,
*d isk re d itra n o st -i
* d isk re p n c a -e i nesoglasje, na
sprotje, neskladnost; *d isk rep n ten -tn a -o neskladen
d isk r te n -tn a -o mole, d isk rtnost -i obzirnost, d is k re c ija -e i
d isk rim in c ija -e razloevanje
d isk rz -a m govor, fil. sklepanje;
disk u rzv en -vna -o: ~ o spo
z n a v a n je po sklepanju; ~ a o b
ra v n a v a v obliki razgovora
d isk u s ija -e i obravnavanje, obrav
nava, d isk u sijsk i -a -o: ~ i v e
er, ~ a snov; d isk u tira ti -am
obravnavati; d isk u t n t -n ta m
obravnavlec, razpravljavec
d isk v a lific ira ti -am (se) onesposo
biti (se), onemogoiti (se); dis-

divjati
k v alificira n -a -o, d isk v alifikc ija -e , d isk v a lifik a cijsk i -a -o
d iso l cija -e i razkroj, razpad
diso n anca -e razglas je, nesoglasje,
neubranost; disonnen -na -o
d isp a r te n -tn a -o nezdruljiv, i
sto drugaen, razlien; d isp a r tnost -i i
+d isp er -ja m razpeevlec, razpoiljvec, +d isperski -a -o
razpeevlski, razpoiljvski
d isp en za -e i cerkv. spregled, od
veza, oprostitev kake obveznosti;
d isp e n zra ti -am spregledati, od
vezati; d isp e n z to r -ja m
d isp o n ra ti -am razpolagati s im,
razvrati kaj, urejati; disponnt
-n ta m
d isp o zicija -e , d ispozicjski -a
-o: n i fond; dispozicionlen
-lna -o [ -ln-]
d isp u tra ti -am razpravljati, doganjati z razlogi in ugovori; dispt
-a m ali d isp u t c ija -e raz
prava z dokazi in ugovori, disputa c jsk i -a -o: n i nain, n a
o b ram ba, n o n a p a d a n je ; zna
m enita Raffaellova slika D sp u ta
-e
d istn c a -e razdalja: *v aro v a ti
distnco ne dati do sebe; d ista n
cira ti -am doloiti razdaljo teh.;
* d istan crati -am pustiti pri tek
m ovanju za seboj, zadaj; distnen -na -o
d stih o n -ona ali distih -a m zveza
heksm etra in pentmetra
* d istin gvirati -am razloiti, *distin g v ra n -a -o izbran, odlien,
im eniten; * d istingviranost -i ;
d istn k c ija -e odlika, odliko
vanje
d is trib u c ija -e razdelitev, razde
ljevanje; d istrib u c ijsk i -a -o
razdelitven, d istrib to r -ja m
razdeljevalec, d istrib u tiv e n -vna
-o razdelilen: n i tev n ik i
d i ti -m, di -a -e, dial -la
-o; d iv a -e ; d i v a r -ja m,

151

d i v aric a -e , d ia v n a r -ja
m, d ia v n a ric a -e i kdor ima
trgovino z diavami; diven -vna
-o, divski -a -o: D iv sk i o to
k i; d ia v rn ic a -e prodajalna
za diave
d itir m b -a m pretirana hvala,
slavospev; d itir m b sk i -a -o ali
d itir m b i en -na -o
*diurnst -a m dnevniar, *diurn stk a -e i dnevniarka; *diurn stovski -a -o dnevniarski
d iv a n -a m blazinjak
d iv e rg ira ti -am iti narazen, div ergnca -e raznosmernost, razlo
ek; diverg n en -na -o; div erg n ten -tn a -o
d iv e rz ija -e nezakonito, uporno
delovanje, nasprotovanje, vojsko
vanje; d iv e rz jsk i -a -o: n a o r
g anizacija, n i v o d itelj, n o d e
ja n je ; d iv e rz n t -a m, d iv erzntstvo -a s, d iv e rz n tsk i -a -o
d iv id en d -nda m tevilo, k i ga
delimo, deljenec; d iv id n d a -e
dele od letnega dobika, dividnden -d n a -o; d iv id ra ti -am
+d v iti -im se uditi se; + d v ljen je -a s udenje; + d iv ta -e
udovitost, udo; + dven -v n a -o
udovit, prelep
d iv iz ija -e oddelek, veja sku
pina; d iv izijsk i -a -o: n o p o
veljstvo, divizio n r -ja m po
veljnik divizije
d ivizor -ja m delivec, d ivzorski
-a -o
d iv j in a -e meso divjdi in tudi
d iv j d -i ; d iv j d e n -dna -o,
d iv j ze n -zni
d iv j k -a m neukroena ival, ne
cepljeno drevo, neom ikan lovek;
d iv j k in ja -e , d iv j e k -ka
m, d iv j k i -a -o, d iv j tv o -a
s, d iv j k a -e drobnica = ne
cepljena hruka, enja; d iv jlo
-a s zanilj. divjk
d iv j ti -m, d iv j j -jte! d iv ja
jo -a -e, d iv j je , d iv ja l -la

divji
-o, d iv j n je -a s ; d iv j le c -lca
[-uc-] m, d iv j lk a -e [-uk-] z
d iv ji -a -e, b o lj d iv ji; d iv jin a -e
, d iv ja v a -e , d iv j ta -e ;
d iv jo st -i ; d iv jc a -e , d iv
jo s t -a -o plaen, boje
d i e n te rja -e gria
d l k a -e i , dlica -e , dlen
-na -o, d l k av -a -o, dlak o v t
-a -o, d l k a st -a -o, d l k a r -ja
m, d la k a v n a - , d lnica -e
, d l je -a s
d lako- v sestavi: dlakocepec -pca
m, ~ c p s k i -a -o, ~ c p e n -pna
-o, ~ c e p stv o -a s ; d la k o jd e n
-d n a -o: ~ i m rs
d la n - , na dlni, z d la n jo ; mn.
d lan i d lan i d lanm d lan i po
d lan h z d lanm i; d ln sk i -a -o
d l sk m edm ., d l sk n iti -nem =
d lsn iti -nem = dlsiti -im;
d lsk d l sk a m, d lsk ati -am,
d l sk a n je -a s; d le sk t -ta m,
d le sk v -v a -o, dleskvec -vca m,
d le sk v k a -e i, dlesk v sk i -a -o
d le sn a -e , nav. mn. dlesne d le
sen [-sn]: zo b je so v sa jen i v
d lsne, (+dlesno s)
d l titi -im, d l te n je -a s ; d l tv ati
-am, d l tv a n je -a s; d l tn ik -a m
dlto -a s, d l ten -tn a -o, d l tast
-a -o; dltce -a s ; dletlo -a s
d lj prim. prisl. asa gl. d a lje
d n ev en -vna -o, prisl. dnvno:
d n v n a lu, dnvno delo (v na
sprotju z noen); dnven -vna
-o v pom enu vsakdanji, na dan:
~ i zasluek, ~ o delo, ~ a h r a
n a; dnevno prisl. v pom enu na
dan, vsak dan: ~ zaslui, po
rab i, izd ela to lik o ...
d n v n ica -e i = dn ev n n a -e
= d n vsina -e ; d n v n ia r -ja
m = d n e v n n a r -ja m, dnvni- j
a rk a -e i = d n e v n n a ric a -e
, d n v n ia rsk i -a -o
d n v n ik -a m, dnv n ik i -a -o

d n in a -e delo in zasluek enega

d n e; d nnski -a -o, d n in a r -ja
m, d n in a ric a -e , d n in a rsk i -a
-o, d n n iti -im
D n j p e r -p ra m, d n j p rsk i -a -o;
D n je p ro str j - ja m, d n je p ro s tr jsk i -a -o
D n j s te r -stra m, d n j strsk i -a -o
dn d n s, dn dn n a d n z
dnm, dv. dni dnov d nm a dni
n a dn h z dnm a, mn. d n dnv
in d n dnm d n p ri dnh
z dni; -d n ji -a -e: b re z d n ji
-a -e, n a d n ji -a -e; d n ce -a
s m anji.; d n a -e ' doga za
d n o; d n k a -e debelo revo,
ker je na dnu revesja; kra
jevna im ena D n e in D n je ;
dnn -a -o tudi dnv -a -o: ~ a
doga, ~ a d eb elin a; d n j a -e
= d n k a -e na dnu lee s v e t;
dnen -na -o: ~ i les, ~ i svet,
tra v n ik ; dne -a s; d n ti -m,
d n l -la -o, d n n je -a s; za
dnm prisl. = spodaj, pri tleh;
dn predi, z rod.: dno p o to k a
je le a la v e lik a rib a
do prisl. nekako, okoli, sko ra j: do
sedem u r hod, do tri d in a rje
n a uro
do predi, z rod. 1. n a r a z e n pi
emo prislovite zveze, kadar se
stavna dela ohranita pom en in
obliko zase: do konca, do k r a
ja , do pike, do dna, do volje,
do zad n jeg a, do ivega, do g r
dega, do golega, do istega, do
dobrega, do sitega, do m alega,
do tja , do sm, do k d a j, do te
d aj, do zdaj, do ta k ra t, do lani,
do davi, do letos, do danes, do
kd, do kder, do td itd.
2 . s k u p a j piem o, kadar ut za
sestavine ni ve iv: d o k lj, doslj, d o k l r in d o k ler, d o k aj
in d o k aj, dosihdb, dosihm l,
dosegam l, dovolj, dosta, d o
dobra, dosta, dom la, docla,
dotehm l, do p oldne 3. do

dobrc
t e g a m i j e ( +n a tem ): do z d ra v
ja , do dela, do iv lje n ja nam
je ; hoditi od k r a ja do k r a ja =
od enega konca do drugega, ho
diti iz kraja v kraj
do- v sestavi z glagoli in njih iz
vedenkam i pom eni: 1. dovrilev
in konec dejanja: d obojevati,
d o d elati, dogoreti, d o trp eti, do
k onati, d o v riti itd.; 2 . dosego
doloene stopnje: doko p ati se
do . . do h iteti, doiti, dosei
itd.; 3. dodajanje: do liti, doloiti, dosuti, dostaviti, d o d ajati,
dopisati itd. z im eni se vee
le v redkih prim erih: dobesden, d okolnk e, dolten, dopete, doprsen, dosm rten (v slo
varju so le take zloenke, ki so
ustvarile novo druino izvedenk
ali imajo kake oblikovne poseb
nosti)
db -a m, dbec -bca m, dbov
-a -o; dobovna -e , db je -a
s, d bovje -a s
doba -e : do te dobe, po ti dbi,
dosihdb
d o b v iti -im, d o b av itelj -a m, do
b a v ite ljic a -e i, d o b av iteljsk i
-a -o; d o b v lja ti -am , dobvlja n je -a s; dobva -e , dob v en -vna -o: ~ i stro k i; dob a v lj -a m, d o b vnik -a m,
dob vnica -e i
d b er d o b ra -o, b o lji -a -e; dobro
blago, ~ a u ra, ~ o uro hoda,
~ dan, ~ o sreo! d ober k u p =
poceni, v dobro p isa ti kom u;
~ o delo, n a ~ e m glasu biti,
~ o ime, im eti k a j n a dobrem ;
~ a dua, ~ lovek, ~ a volja,
~ b iti kom u, ~ i so si, dober
se d elati kom u = dobrikati se;
+d o b er sta ti (biti) kom u = po
rok, za porka biti komu, jmiti za koga; dol. oblika dobri
-a -o: m oj ~ i znanec, ~ i p r i
ja te lj; v ljudski rabi veinoma

prim ernik: b o lje vino p rin esi,

b o lji k lo b u k vzemi! prisl.
dobro, blje, n a jb o lje : dbro
dela, b o lje napii! dbro star,
dobro dolgo let, d o d o b ra = i
sto, popolnoma, do dobrega: ~
se spoiti, ~ vse poznam
dobeseden -d n a -o, prisl. d o b esed
no od besede do besede, natan
no po besedah (za nain), do
besede vse = do pike, do rke
vse (za mero izrpnosti in n atannosti): ~ p rep is, ~ prevod,
~ o p ovedati, ~ o n av esti k a j;
dobesdnost -i
dobiek -ka m, d o b i k ar -ja m,
d o b i k a rja -e i, d o b i k riti
-im, d o b ik arsk i -a -o; dob i k a lje n -ljn a -o = eljen
dobika, d o b i k a ljn o st -i
= pohlep po dobiku; dob ik o
nosen -sna -o donosen, dob ik o
nosnost -i donosnost
dobiti -m - -, 3. os. mn. dobijo
in dob poleg dobm - - -va
-sta -mo -ste -do; dbi -te!
ali dobdi -te! dbil in dobil
-la -o in dobilo; dobvi, d ob
lje n -ena -o; d obtev -tve , dob tje -a s, dobit -i ; dob itek
-tk a m; dobten -tna -o; dobte lj -te lja ra, d o b te ljsk i -a -o,
d o b te ljic a -e , d o b itn ik -a m,
d obitn ica -e , d o b tn ik i -a -o;
doblec -lca [-lc-] ra, d o b lk a
-e [-lk-] , d o b ljv -va -o, dobljv o st -i
do b iv ati -am : ~ ugled, teo, za
u p a n je (~ + na ugledu, tei,
za u p a n ju ipd.); d o b iv a n je -a s,
d obivlec -lca [-le-] m, dobiv lk a -e [-lk-] I, d o b iv telj -a
ra, d o b iv teljic a -e i, dobivte ljsk i -a -o
d o b rv a -e , d o b rv ec -vca m,
d o b r v k a -e , d o b rv sk i -a -o
dob rc -v mn. m pice, pike;
dobrv -v a -o

163

dobrti
d o b rti -m , d o b rl -la -o dobro
dti: z ra k m i tu dobri
d o b rik a -e i bot. = dobrk o v n a
-e = d o b ro ltin a -e = dobrov ta -e hudika
d o b rik a ti -am se (komu), d o b ri
k a n je -a s, d o b rik av -a -o, dob rk av e c -vca m, d o b rk a v k a -e
, d o b rk av sk i -a -o, d o b rik
-a m
D o b rla -a in -e m os. i., D obrlov -a -o
d o b rin a -e , d o b rn sk i -a -o; do
b ri in a -e in m = dobrnik
-a m dobrodune
dobro- v sestavi: d o b ro d je n -jn a
-o, ~ d jn o s t -i ; dobrodlen
-ln a -o, ~ d ln o s t -i , ~ d ln ik
-a m, ~ d ln ic a -e [povsod:
-ln-]; dobrodoel -la -o, ~ d lica -e ; d o b roden -sna -o,
~ d n e -a m, ~ d n o s t -i ;
d o b rohoten -tn a -o, ~ h tn o s t -i
, ~ h tn e -a m; dobrom seln
-a -o, ~ m is e ln o st -i i [-sln-];
dobropis -sa m; dobrosren
-na -o, ~ srnost -i , ~ s n e
-a m; d o b ro v ljen -ljn a -o,
~ v ljn o s t -i , ~ v lj e k -ka
m, ~ v ljn e -a m; d o b ro v ljiti
-im se; d o b ro ljen -ljn a -o,
~ ljn o s t -i i , dobrovec -vca
m, ~ v k a -e , ~ v e n -vna -o,
~ v n o st -i
+dobro- v pom enu p r o s t o +dob ro v lje c -ljc a m, +d o brovljk a -e , + dobrovljstvo -a s,
+ d o bro v ljsk i -a -o prostovljec, prostovljka, prostovljstvo,
vrostovljski
+d o b ro b it -i = blaginja, blgor
d o b r st -i Z, d obrsten -tn a -o
d o b r ta -e , d o b ro ten -tn a -o,
d o b r tn o st -i i , d o b ro tn ik -a m,
d o b ro tn ica -e i , d o b r tn ik i -a
-o; d o b ro tljiv -a -o in d o b ro t
ljiv -va -o, d o b ro tljiv o st -i
d o b ren -na -o precj velik, prpcjen

docela prisl. isto, prav, popolnoma

docent -n ta m univerzittni ui
telj, docntski -a -o, docentu ra
-e i , do cfati -am, d o c ra n je -a s
d o k ati -am esa: visoke sta ro
sti
doakovti -lijem : ~
b o ljih asov, d o akovl -la) -o,
d o ak o v n je -a s
*dom vez., asovno: m edtem ko,
vtem ko; protivno: a, ali, pa
dosta prisl. popolnoma, do kraja
d o d ja ti -am, d o d ja n je -a s
do d ti -m gl. d ti; d o d tek -tk a
m , do d ten -tn a -o
d o d e j ti dodnem gl. dodti
d o d ek d ik a -e i , d o d ek d ien -na
-o: ~ i sistem dvanajstinski si
stem; d o d ek a d e r -d ra m min.
dvanajsterec, d o d ek a d rsk i -a -o:
~ i lik, k rista l; d o dekagn -a
m dvanajsterokot; D o d ek a n z -a
m, dodek an k i -a -o
d o d lati -am, d o d elv a -e i , dod elv a ti -am, d o d e l v a n j e -a s;
dodelovti -jem , d o d elo v n je
S

dodeliti -m, dodeli -te! dodlil

-la -o, dodelvi, d o d eljen -n a
-o, dodelitev -tve ; dodelvec
-vca m, dod elv k a -e i , dodelvski -a -o, d o d ellen -ln a -o
[ -ln-]
d o d eljev ti -jem , d o d eljev a l -la
-o, d o d e lje v n je -a s; d o d eljevlec -lca [-le-] m, d o d eljev lk a -e [-lk-] , d o d eljev lsk i -a
-o [ -lsk-]
dodti in d o d e j ti dodnem , dodni -te! dodl -la -o, dodvek -v k a m
d o dvati -am, d o d v a n je -a s
dod o b ra prisl. do dbrega, isto,
popolnoma, docela
dga -e za sode, d g ar -ja m
kdor doge dela, dica -e i, den -na -o: ~ a irin a, dona
-e ; dga -e i vrsta psov, dgin
-a -o; ~ a glava

154

dok
dog ja ti -am se, d o g ja n je -a a,
d o g ajale -a i
d o g ld ati -am gl. g led ati: dogld
-da m: b iti n a ~ u ; dogleden
-dna -o: v ~ e m asu
dgm a -e , mn. dogm e dgem
[-gam] nedokazana trditev, opredeljena verska resnica; dgem ski -a -o [-gam-]: ~ a zgoaovina; d o g m tik a -e i nauk o dog
mah; dogm tien -na -o po
stavljen kakor dogma, brez do
kazovanja: ~ a trd ite v ; dogm tik -a m kdor se ukvarja z dog
m a t i k o k d o r postavlja dogma
tine trditve; dogm atizem -zma
m nekritino m iljenje, ki se opi
ra na dogme ali na nedokazane
trditve
d o g n ti donem gl. g n ati; dogn
-ona m; dognn -a :o: ~ lo
vek, ~ a resnica; d o g n n je -a
s; d o g n ja ti -am, d o g n ja n je
-a a, d o g an jv -va -o: ~ duh;
d o g an jv o st -i i
d o so d iti -m se gl. goditi; doga il -la dogodilo in -lo; dogodvi se; dogodek -d k a m, dog dba -e i, dogodivina - ,
d o g o d lj j -a m
d o g o t v lja ti -am, d o g o t v lja n je
-a s, d o g o tav lj -a m, dogota v lj v e c -vca m, d o gotavljvk a -e , d o g o ta v lj v sk i -a -o
dogotovti -m, dogotvi -te! dogotvil -la -o, dogotovvi, dog o to v ljn -na -o, dogotovtev
-tve i, dogo to v telj -a ro, dogoto v te ljic a -e , d og otovteljski
-a -o
d o g o v rja ti -am (se), dogo v rjan je -a s, d o g o v arj lec -lca
[-uc-] m, d o g o v a rj lk a -e [-uk ]
i , d o g o v arj lsk i -a -o [-u sk-]
d ogovoriti -m gl. govoriti; dogov o rj n o st -i , dogovor -a m,
dogovoren -rn a -o; ~ o s kom
d elati; dogovoriti -m se

155

d o h ja ti -atl, d o h ja n je - s, doh a j -a frt, d o h ajk i -d -o

d o h it ti -m gt. h it ti; d o h itv ati
-am, d o h it v a n je -a s
dohd -da m. dohoden -dna -o:
~ a v ra ta ; dohdnost -i i
dohodek -d k a m, d o h odnina -e 2,
dohodninski -a -o: ~ i d av ek ;
d o h o d arn a -e , d o h o d rstv o
-a s, dohod rstv en -a -o [-tvn-],
doho d rsk i -a -o; d o h o d r -ja
m rentnik
doti dodem in djdem , dodi in
djdi! d odite in d jd ite! dol
-l - in - in del -la -o,
dlec -leca [-lc-] m
djem -jm a m vtisk, obutek, za
znava; d o jm ljv -va -o
d o j m ati -am in -jm ljem , dojm aj -te! in d o j m lji -te! dojm a n je -a s; d o jem lec -lca
[-le-] m , d o je m lk a -e [-lk- ] ,
d o j m ljiv -a -o in d o je m ljiv
-va -o, d o j m ljiv o st -i in do
je m ljiv o st -i , d o jem lsk i -a
-o [ -lsk-]
d o je ti dojm em -e -e, d ojm i
ali dojm i, d o jem ite ali dojm te!
dojl -a -o, dojvi, d o j t -a -o,
d o je tje -a s, d o j te n -tn a -o
d o jiti -m, d ji d o jite! d o jil -a
-o, d o j n je -a s, d o jtev -tve ,
d o je n -jn a -o: ~ a doba, m ati;
d o jilja -e , d o jn c a -e i, dojnki -a -o, do jn tv o -a s; doj n e c -nca m, d o jn ek -ka
m, d o j n k a -e , d o j n k i -a -o;
d jk a -e , d o jln ik -a [-un-]
m = d o jln ica -e z [-un-] =
d o jn j k -a m posoda za m leko
+d jm iti -im se koga = pretresti,
ganiti, zadeti kogaCsosedova n e
srea se je globoko +d o jm ila
vaanov je pretresla, ganila,
zadela vaane; te b esed e so se
ga m ilo +d o jm ile so ga ganile
d o j n ik -a m mlica
dk -a m; la d ijs k i dol;

dokj
d o k a j in d o k aj prisl., d o k jk ra t
prisl. pogosto, d o k jn ji -a -e
in d o k a jn ji -a -e
d o k p a ti -am, d okpalo je ; dok p n iti -nem : d o k p n i e dve
k ap lji!
d o k z ati in -ti dokem gl. k a
zati, dokzan -a -o; dokz -za
m dejanje in u sp e h ; dokzen
-zna -o: ~ i postopek, ~ a mo,
~ o pism o; d o k az ljiv -va -o,
d o k az ljiv o st -i , dokznica -e
; dokazilo -a s, dokazlen- ln a
-o [ -ln-]: ~ o gradivo
d o k azovti -jem , dokazoval -la
-o, d o k azo v n je -a s, dokazovlec -lca [-le-] m, dokazov lk a -e [-lk-] ; dokazovlski
-a -o [ -lsk-], dokazovlen -lna
-o [ -ln-]: ~ i postopek
d o k l d a ti -am, d o k l d a n je -a s,
d o k l d a -e , d o k l d ek -dka m ,
d o k ld en -dna -o
d o k l j vpr. prisl. kako dolgo?
kako dale? do kdaj?
d o k l r in d o k le r ozir. asovni prisl.
1. v pom enu k a k o r dolgo se vee
z nedovrniki: ~ prosi, ~ dela,
~ spi, ~ pie; 2 . d o k le r ne v
pom enu tako dolgo, da ..., do
tle j, da ... se vee z dovrniki:
~ n e pridem , ~ ne u strelim ;
ie, d o k le r ne n a jd e ; te k e l je,
d o k le r se ni sesedel; d ra l bo,
d o k le r ne u m rje ; ne dam , do
k le r ne p laa; ni spregovoril,
d o k le r ni Jan ez odel; vasih
nam ni pred omi zaetek de
janja v odvisniku, marve bolj
stanje po zaetku; v takih pri
m erih rabimo tudi nedovrnik:
ni m iru, d o k le r vse ne spi; vse
je lepo, d o k le r n je g a ni; p o
d ira, d o k le r ne le i vse na tleh
d o k o ln k a -e , nav. v mn. dokol n k e -lnk nogavice, *game
= d okolnice -ic m n. ; dokoln sk i -a -o: ~ i k o re n j

dokonti -m gl. k o n ti, dokonn -a -o; dokonen -n a -o,

dokonnost -i i
dokonevti -jem , d o k o n ev n je
-a s, dokonevl -la -o, dokonevlec -lca [-le-] m, dok o n e v lk a -e [-lk-] , dokonevlski -a -o [ -lsk-]; tudi dokon v ati -am, d o k o n v an je
-a s
dokopati d okop ljem gl. k o p ti:
dokopli so ao sred e n jiv e, do
kopli so dolconli so kopanje,
dokopli so e p re c j tra v n ik a ,
dokopal se je do visoke asti;
d o kopvati -am, d o k o p v a n je
-a s; dokopovti -jem , dokop o v n je -a s
d o k o r j vpra. prisl. asa = do
klj? do katere ure?
d o k to r -ja m, okr. dr.: dr. P re e
ren, P o ezije dr. [dktorja] F ra n
ceta P re e rn a ; d o k to r -ja m
zdravnik, d o k to ric a -e zdrav
nica; d o k to rje v -a -o, d k to riin -a -o, d o k to rsk i -a -o; d o k
to ra t -a m ast, skunja za dok
torsko ast: d elati
p re d ~ o m ;
d o k to rn d -a m kdor je pred
doktortom; d o k to rira ti -am p ri
pravljati se za doktort, delati
skunje za dosego dktorske asti
d o k trin a -e nuk, m iselni sostav;
d o k trin re n -rn a -o kdor preve
poudarja nuk, teorijo, knjino
modrost; d o k trin re c -rc a m,
d o k trin r - ja m; d o k trin rn o st
-i
d o k u m n t -e n ta m pism ena pria,
listina, dokaz; d o k u m n ten -tn a
-o: ~ i p a p ir; d o k u m e n tc ija -e
, d o k u m e n tren -rn a -o, dokum e n t rn o st -i , d o k u m e n tira ti
-am, d o k u m e n tira n je -a s, do
k u m e n tira n -a -o, d o k u m e n ti
ran o st -i
d o k u p iti dokpim gl. k u p iti, dok p -a m, d o k u p o v ti -jem ,
d o k u p o v n je -a s, dokupV ati

dolgo~
-vam , d o k u p v a n je -a s; dok u p o v lec -lca [4c-] m, dokup o v lk a -e [-lk-] , dokupovlski -a -o [ -lsk-]
dol [dl] prisl. na vpraanje kam?:
gr in dl, p o jd i dl!
dl fd u ] dla m, v dlu in dlu;
dlec dlca [dlc duca] m,
dolski -a -o [-us- ] ; do l -a
m, dolca -e i ; d la r -ja m, do
la r ica -e , d o la rsk i -a -o; dolj n -n a m, d o lj n k a -e i, dolj n sk i -a -o
d la r -ja m amer. denarna enota;
d o la rsk i -a -o : ~ a v alu ta, v re d
nost
d o lb sti dolbem [povsod: dub-].
dolbi -te! dolbel d olbla -o
( + dlbil -a -o); d lb e n je -a s;
dlbec -bca m kdor dolbe; dolbn k -a m delavec in orodje; dolblo -a s orodje = dolb -a m
d o lb n j k -a m no za dolbenje;
dlb -a m: k la d n i dolb p ri sto
pi; d o lb n a -e , d olbnski -a -o,
dolbi len -lna -o [ -ln-]
d o l n ji -a -e, d o l n jec -n jca m,
d o l n jk a -e i, d o l n jsk i -a -o;
d o ln ji -a -e [ -ln-]; v rabi zlasti
pri kr. im enih kot razloevalni
pridevnik: D o l h ja vas; v os.
im enih: D olenec, D olnc ipd.;
D o ln jsk o -ega s: z D o le n jsk e
ga, n a ~ e m , na ~ o ; D o lnjec
-n jca m, D o l n jk a -e
d olten -tn a -o polnoleten; doltnost -i
dlg - [dug -] m, mn. dolgovi
-v -vom, dolgove in dolg,
p ri dolgovih in v dolgh, z dol
govi; dlg d elati, v dolgove
lesti, na dlgu b iti (imeti), na
~ je m ati, na ~ d ati; dolgo
vati -jem , do lg o v n je -a s
Ipovsod: doug-] gl. tudi doln
dlg -a -o in dolgo [-ug-] , dv. tudi
dolg, dolgi, v mn. tudi dolgi
-; prim. d a lji -a -e, prisl. d
lje, d lj, d lj ; po dolgem , na

dlgo, ez dlgo; dlgo hodi

(asovno), dolgo ree (nainovno)
dolgas -a m: od dolgasa ga bo
konec; tu d i: dlg as, dolgega
sa; dolgosen -sna -o, dolgosnost -i , dolgosne -a m,
dolgosje -a s; dolgositi -im
(se), dolgosen je -a s, dolgosovati -ujem , d o lgosovanje
-a s [povsod: doug-]
dolgin -a m dolg lovek, d o lgnka
-e , dolgnski -a -o [povsod:
doud-]
dolgo- [dougo-] v sestavi: ~ b r d
-d a -o, ~ b r d e c -dca m; dolgoglv -va -o, ~ g l v e c -vca
m, ~ g l v k a -e ; dolgodlk
- k a -o, ~ d l k e c -kca m; d ol
go jezien -na -o, ~ je z n e -a
m; dolgohl -a -e, ~ h l n ik
-a m, ~ h l n e -a m; dolgok lj n - n a -o; d o lg o k rk -k a
-o; dolgokrl [ -il] -la -o , ~ k r i
lec -lca [-le-] m; dolgols -sa
-o, ~ l s e c -sca m, ~ l s k a -e i;
dolgolten -tn a -o; dolgolen
-na -o, ~ linik -a m, ~ linica
-e ; dolgonog -ga -o, ~ n e c
-ca m, ~ n e n -na -o; dolgo
nos -sa -o, ~ n s - s a m, ~ n o
se -sca m, ~ n s k a -e ; dolgop t -ta -o, ~ p te c -tca m;
~ p tk a -e , ~ p tn ik -a m,
~ p to s t -i ; dolgoprst -a -o,
~ p r s te n -tn a -o, ~ p s tn e -a
m, ~ p s tn ik -a m; dolgorp
-pa -o, ~ r p e c -pca ra, ~ r p k a -e , ~ r p e n -p n a -o, ~ r p nica -e vrsta hruke; dolgors
-sa -o; dolgoroen -na -o,
~ ronost -i i; dolgork -ka
-o, ~ r k e c -k ca m; dolgorg
-ga -o, ~ r e c -ca m hro;
d o lgosknje -a m; d o lg o tr jen
-jn a -o, ~ tr j n o s t -i ; dolgotp en -pna -o, ~ trp n o st -i i;
dolgoh - h a -o, ~ h - h a m
~ e c -ca m; dolgovzen -zna

157

dolgost
-o, ~ v z n o st -i , ~ v z n e -a
m; d o lg o v rt - ta -o, ~ v r tn e
-a m; dolgozlen -na -o,
~ z l n o st -i
dolgost -i i, dolgsten -tn a -o
[ povsod: doug-]
dli prisl. na vpraanje kje?: tam
doli, tu dli
d o lih o k eflen -ln a -o [ -ln-] dolgoglv, d o lih o k efln o st -i i dolgoglvost, d o lih o k e fa lja -e ; dolih o k r n -a -o z dolgo lobanjo,
dolihok r a c ija -e z
d o lin a -e , dolinica -e , dolinski
-a -o, d o ln ast -a -o, dolnec
-n ca m, d o lin k a -e , d o ln a r
- ja m, d o ln a rica -e z, d olnarski -a -o; d o ln je -a s
d o lti -jem , d o lij -jte! dolt -a
-o, d o ltek -tk a m; dolv -a m,
dolven -vna -o, dolvek -vka
m, d o lv k a -e i posoda za doli
vanje
d o liv ati -am, d o liv a n je -a s, doliv -a m posoda, dolivlec -lca
[ le-] m, d o liv lk a -e [-lk-] i,
d o liv lsk i -a -o [ -lsk-], doliv len -lna -o [ -ln-], d o livlnik
-a [ -ln-] m
d oloati -am, d o lo an je -a s; dolo evti -jem , doloevl -la
-o, d o lo ev n je -a s, doloevlen -ln a -o [ -ln-], doloevlec
-lca [ le-] m, d oloevlka -e
[-lk-] , doloevlski -a -o [ -lsk-]
doloiti doloim , doloi -te! do
loil -la -o, doloen -a -o kar
se je doloilo, doloenost -i
stanje po doloitvi; doloen -ua
-o kar se doloiti d ali kar do
loa, dolonost -i i lastnost, do
loitev -tve dejanje in uinek,
doloba -e , dolek -k a m;
doloilo -a s, dololen -ln a -o
[ -ln-], dololnost -i [ -ln-] ,
d o lo ljiv -va -o kar se doloiti
d, dololjivost -i ; dolnik
-a m indikativ, dolniki -a -o
indikativen

dolom it -a m, dolom itski -a -o,

dolom itov -a -o
dolan in dolen -na -o, mn. tudi
- -; dolnik -a m, dolnca -e
i,
dolniki -a -o [povsod:
dou-]
dolina -e , dolinski -a -o: ~ a
m e ra ; dl - : v dol m eri ...,
v dol in ir [povsod: dou-]
doliti -m, dol -a -e, dli
-te! dolil -a -o, doln -na
-o, d o l n je -a s, dolvec -vca
m, d o l v k a -e [povsod: dou-]
dolnost -i i, dolnsten -tn a -o:
~ i izvod [povsod: dou-]
dm dm a m dom u dm p ri dm u
in dom u za domom, dv. dm a in
dom ova -v -vom a, mn. dom o
vi -v -vom -ve po dom ovih
in dom h n ad dom ovi; z dm a
iti (kam?), zdm a b iti (kje?),
zdm ar -j a m; dom prisl. (kje? ),
dom v p r is l (kam ?); d o m n ji
-a -e, dm en -m na -o; dm ek
-m ka m; dom r - ja m: za ~ a
b iti = d o m riti -im za vruha
b iti; dom e -a s, dom arica
-e i hi, ki deduje dom
dom -a -e, p r is l dom e in
po dom e: ~ govori; dom i
-ih m mn.; dom ain -a m, do
m a in k a -e i, dom ainski -a -o,
dom anstvo -a s; d o m aija -e
, dom aijski -a -o; dom en
-na -o, dom nost -i i; d om
i ti -im, do m en je -a s, dom aevti -jem , d o m aev n je -a s
dom la p r is l skoraj, do m lega
dom na -e podroje: m o ja ~
dom niti -m nim se s kom o em,
dom ni -te in -te se! dom nil
-a -o in -la -o, d o m n jen -a -o,
dom nek -n k a m, dom m ba -e
, dom entev -tve
dom icil -a m bivalie, dom iclski
-a -o [povsod: M -]
dom ina -e igra in igraa: dobiti
~ o zmagati v igri ; d m in ati -am
in ~ se, d m in a n je -a s

dopsti
d o m in ij -a m posest, gospostvo;
d o m n ijsk i -a -o
D om inik -a m os. i., D om inikov
-a -o; dom iniknec -nca m, dom in ik n sk i -a -o: ~ i red
dom nion -a m samoupravna dra
va v britanskem im periju; domnio n ski -a -o
d o m in ira ti -am vladati, biti nad
. .. ; dom in n ten -tn a -o prevla
dujo, dom in n tn o st -i , dom in n ta -e glas.; d o m in cija -e
gospodovanje, gospostvo
dom ino -a m irok m akeradni
pla, m aska
Dom in sv et m list, iz D om a in
sveta, v D om u in svetu, D om insvtov -a -o, dom insvtovski
-a -o, dom insvtovec -vca m
d om isliti -im, d o m iljen -a -o, do
m islek -slek a [-slk-] m; dom sel [-su] -sli , dom iseln
-seln a -o, dom iselnost -i [ -sln-]
; dom islica -e , dom slien
-na -o, dom slinost -i ; dom i
sliti si in se
d o m ilja ti -am, ~ si in se, dom lia n je -a s; d om iljav -va
-o, d om iljv o st -i i, dom iljvec -vca m, d o m ili v k a -e ,
d o m iljv a -e ; d o m ilje v ti
-jem , ~ si in se, dom iljevn je -a s
d o m iljija -e , d o m iljv -va -o,
dom iljvost -i , dom iljvec
-vca m, d o m iljv k a -e 2, do
m i ljijsk i -a -o
d o m n evati -am, d o m n v an je -a s,
dom nva -e , dom nven -vna
-o, dom nvnost -i
domo- v sestavi: dom obrnec -nca
m, ~ b r n s k i -a -o, ~ b r n s tv o
-a s; dom oljb -a m, ~ lj b e n
-b n a -o , ~ lj b n o s t -i , ~ l j b j e
-a s; dom orodec -dca m, ~ r o
d en -dna -o, ~ rodn o st -i ; do
m otoen -na -o, ~ t je -a s,
~ t n o s t -i ; dom oznnstvo
-a s, ~ z n n s k i -a -o

dom ovati -jem , d o m o v n je -a s,

dom ovale -a s, dom ovlec
-lca [-uc-] m, dom o v lk a -e
[-uk-] , dom ovlski -a -o
[-u sk-]; dom ven -v n a -o, dom v je -a s, dom ovnica -e i,
dom vnik -a m, dom vniki -a -o
dom ovina -e i, dom ovinski -a -o,
dom ovnstvo -a s, dom ovnec
-nca m, dom ovnka -e ; domov inoznnstvo -a s, dom ovinoznn sk i -a -o
D n -a m l. i. re ke, donski -a -o:
~ i kozaki, ro m an T ihi D on
d o n ati -am, d o n an je -a s; don alec -lca [-u-] m , donalk a -e [-u-] ; dona -a m
donsti -em gl. n esti; donesn
-na -o, donesek -ska m
d oneti donim , doni -te! don
-a -e, donl in do n el -la -o,
d o n n je -a s; dn -a m glas,
donnost -i
D on J u an D on Ju a n a [donhw n]
m pan. os. i., D on Ju anov -a -o,
d o n ju n sk i -a -o, d o n ju n in a
-e , d o n ju n stv o -a s
D on K iht D on K ih ta m pan.
os. i., D on K ihtov -a -o: ~ e
p ustolovine; d o n k ih o tsk i -a
-o: ~ i boj, d o n k ih tin a -e
donositi donosim gl. nositi, do
noen -a -o; dons -sa m, do
nosen -sna -o, donosnost -i i;
donenek -ka m, d o nenka
-e ; dono stelj -a m, donosteljic a -e , d o n o steljsk i -a -o;
donoslec -lca [-le-] m, donoslk a -e [-lk-] , donoslski -a -o
[ -lsk-]
*dop sti dopdem (se) ugajati,
ve biti, pogdu ali po volji biti;
* d o p a d n je -a s (+ dopadaj n je -a s) veselje, uitek, ugod
je; * d o pden -d n a -o, *d o p ad
ljiv -va -o ve, pogodu, pri
kupen; *dopad ljv o st -i ; *dop d a ti -am (se), * d o p d an je -a s

dopisati
do p isati in dopisti dopiem gl.
d op ri doprem , d oprzi -te!
p isa ti; dopis -sa m, dopisen -sna
d o prgel -gla -o, d o p rg a -e ,
-o: ~ a k n jig a ; dopisnica -e ,
do pren -na -o
do p isnik -a m, dopisniki -a -o,
d o p rin esti -em, d o p rin o s -osa m,
d o p sje -a s, dopsek -ska m
d o p rin a ti -am, d o p rin a n je
d o p iso vti -jem , dop iso v n je -a s,
-a s, d o p rin a le c -lca [-le-] m,
d o p rin a lk a -e [-lk-] i
d opisovlec -lca [-le-] m, do
p iso v a lk a -e [-lk-] , dopisod o p rsen -sna -o: ~ a podoba, do
p rs je -a s
v lsk i -a -o [ -lsk-]
d o p u stiti -m gl. p u stiti, dopud o p laati in do p lati -plam gl.
cn -na -o, d o p u n je -a s,
p laati, doplailo -a s, doplalen -lna -o [ -ln-], d o p la n k
dopunost -i ; d o p st -a m,
dop sten -tn a -o, d o p stn o st -i
-a m, dopla -e z
, do p stn ik -a m, d o p stn ica -e
d o p laev ti -jem , d o p la e v n je
-a s, doplaevlec -lca [-le-] m,
oseba in listina; d o p u stijv -va
d o p la e v lk a -e [-lk-] , do-o, d o p u stljiv o st -i ; dopustilo
-a s, dopu stlen -ln a -o [-ln-],
p la ev lsk i -a -o [ -lsk-]
d o p u stite v -tv e i; dop ati -am,
d o p o ld an dopoldne in dopoldneva
d o p an je -a s
[-ud -] m: ves dopoldan, od
d o rsti dorstem , d o rste l -tla -o
d o poldne ali dopoldneva; do
p o ld ne -va s: vse dopoldne,
in dorsel -sla -o: + d o rste l ali
od dopoldnva do v eera; na
d o rsel em u = biti kos em u;
vpraanje k d a j? je prisl.: do
do ren -a -o: d o ren = d o
r se l = d o rste l les; d o rslo st
po ld ne: ~ ne hodi! dopo ld n ji
-i i doren o st -i ; do r-a -e, dopoldnski -a -o, dopolstek -tk a m; d o r ati -am, dod n v en -vna -o [-oud-]
r a n je -a s
dopolniti -polnim [povsod: -oun-],
d rsk i -a -o: ~ i slog, ~ o n a
dopolni -te! dopolnil -la -o,
re je ; D oris D rid e ali D rid a
dopolnvi, d o p o ln jen -a -o, do
-e kr. i. stare grke p o kra jin e;
p o ln je n je -a s, dopolnitev -tve
D rec -rca m
, dopolnilo -a s, dopolnilen -lna
-o [-iln-], dopolnitven -a -o
dosi dosem , gl. sei, dosgel
[-tvn-]
-gla -o, dosen -a -o, dosed o p o ln je v ti - jem [ povsod: -oun-]
nost -i , dosen -na -o, dod o p o ln je v n je -a s, d o plnje- j
snost -i ; dosg dosga ra,
vlec -lca [-le-] m, dopolnjedosek -ka m, dosga -e i
d o sed n ji -a -e, d o sed n jo st -i z;
v lk a -e [-lk-] , d o p o ln jev lsk i
d o se d jn ji -a -e
-a -o [ -lsk-]
dosegam l [-m u] prisl. doslej
dop o v dati dopovm gl. poved ati;
dopved -i , dopveden -dna
dosegati -am in doszati -am, dos g a n je in do szan je -a s, do
-o, dopvednost -i , dopovden
se g ljiv -va -o, d o seg ljiv o st -i ,
-d n a -o = d opovedljiv -va -o,
d o se g ij j -a m
dopovdnost -i = dopovedljvost -i , dopovdek -dka m,
doseliti doselim (se) gl. seliti,
do seljen -a -o, d o sljen ec -nca
dopovdkov -a -o
m , d o s lje n k a -e i , d o sljen sk i
d o povedovati -jem , dopovedovn je -a s, dopovedovlec -lca
-a -o, doselitev -tve , doseltven -a -o [-tven-], doslec -lca
[-le-] m, dopovedovlka -e [-lk-]
[-le-] m
I, d opovedovlski -a -o [ -lsk-]

160

doti
d o se lje v ti -jem , d o seljev l -la
-o, f seljev n je -a s, doseljev lec -lca [ -le-] m, d oseljevlk a -e [ J k -] , d o se lje v le n -lna
-o [-in-] : ~ a p o litik a
dosihdb frnsi-, dosihm l [-m u]
prisl. doslej
d o sk a k ti doskem , d o sk k ati
-am in d o sk k lje m = doskakov ti -jem , d o sk a k o v n je -a s,
d o sk ak o v lec -lca [-le-] m, dos k a k o v lk a -e [-lk- j , doskak o v len -ln a -o [ -ln-]
doskoiti doskoim gl. skoiti, do
skok -ka m, doskokom a prisl.,
dosken -na -o, dosknost -i
, do skoljiv -va -o, doskoljvost -i , doskoie -a s
doslden -d n a -o, dosled n eji -a
-e; dosldnost -i , dosldne -a
m ; prisl. dosldno, d o sld n eje
d o sl j prisl., d o sl jn ji -a -e
*doslven -vna. -o dobesden, po
besedi; *doslvnost -i dobe
sednost
dos l iti -im gl. sluiti, doslen
-a -o, doslenost -i , doslenec -nca m, dosl en k a -e ;
doslen -na -o, d oslnost -i ,
doslba -e , doslutev -tve
d o sm rten -tn a -o: ~ o z a v aro v a
n je ( +doivljenjsko ), d o sm rtn i
ma -e
d o so rj prisl. do zdaj
d o sp ti dospm g l spti, dospel
-la -o, dosplost -i ; dospvati
-am, d o sp v an je -a s
d o st ja ti -am in -jem : ~ se esa
= zadevati kaj: k a r se m ene
d o staja, k a r se d e la d o sta ja ;
d o st ja ti se koga = spodobiti
se kom u
d o st ti 1. do s to jim -, dostj -te!
d o stl -a -o vzdrati, vztrajati:
k a te ri do k o n ca dosto j; spodo
biti se: d o sto j m i; 2 . dostnem ,
do stni -te! dostl -la -o pre
stati, dovriti, z adostovati; + d o st
ti k azen = prestati, odsluiti kazen
Slovenski pravopis

d o stv iti -im, do stv il -a -o, dos t v lje n -a -o; d o stv a -e ,

d o stv ek -v k a m, d o stav lj iv -v a
-o, d o sta v ljv o st -i , do stv en
-vna -o, d ostv n o st -i , do s ta v n in a -e ; d o st v lja ti -am , dos t v lja n je in d o s ta v lj n je -a s,
d o sta v lj v ec -vca m, dostavlj v k a -e , d o sta v lj v sk i -a -o
dsti prisl.: ~ lju d i, k ru h a ; od
~ Strani, n a ~ k ra jih , z ~
stv a rm i; ~ dober, ~ b lzu, ~
n atnno, ~ n ad sto, ~ k u p je , ~ pie; d o s tik ra t prisl.:
~ govori, ~ n e zna; d stik ra te n -tn a -o: ~ gst, ~ a p o ta
d o sto jen - jn a -o, d o sto jn o st -i ,
dosto jn stv o -a s, d o sto jan stv en
-a -o [-tvn-], d o sto jn tv e n ik
-a [-tvn-] m, d o sto jn stv e n ic a
-e [-tvn-]
D o sto jev sk i -skeg a m os. i. rus.
pisatelja, rom an i D o sto jv sk g a,
(+D o sto j v sk ije v i rom ani)
dostp dostopa m, dostopen -pna
-o, dostopnost -i
dlec dleca [-lc-] m gl. d o iti
d o tti dotjem gl. t ti; d o tt
-a -o; d o te tje -a s, d o t v a - e ,
dotvek -v k a m, d otven -v n a
-o, dotvnost -i , d o tv ati -am,
d o t v a n je -a s, d o tev ln ica -e
[ -ln-]
d o ta -e , d o t c ija -e t odm erjeni
znesek, d o ta cijsk i -a -o: ~ i zn e
sek, ~ a vsota; d o tira ti -am da
jati (letno) podporo, d o tir a n je -a s
d o ta k n iti do tk n em se, d o ta k n i
-te se! in -tk n i -te! d o ta k n il
-la - in -t k n il -a -o, ctetkn je n -a -o, d o t k n je n o t -i i,
d o tak n v i se; d o ta k ljiv -va -o,
d o ta k ljiv o st -i [nepoud. po
vsod: -tak- in 4 k ]; g l tudi d o
tik a ti
doti dotem gl. ti: . ~ koga
dohiteti, 2 . doti k am pritei,
3. vino do tee = potee; d otk
m

dotedanji
-k a m, d o tk lo st -i i , d o t k ati
-am, d o t k a n je -a s
d o te d n ji -a -e k prisl. do te d a j
do teh d b prisl. = dotehm l [-m u]
prisl. do zdaj, doslej
+d o tn ik -a m = tis ti; + doten
-na -o = tisti : ~ i , k i je p o
zab il d enik = tis ti..., ~ o ose
bo d obro poznam o = tisto ...;
+ d o tnik je b il tu je c = tisti
je bil tujec; slov. pom en in rabo
tega korena gl. pod dotikati se
d o tik a ti -am ,in dotem se, do
tik a n je -a s, d o tik le n -ln a -o
[ -ln-], do tik lo -a s, d o tik ln ic a
-e [ -ln-] , d o tik ale -a s, dotik a len -na -o: ~ a ra z d a lja
geom.; dotik -a m, d o tik a -e ,
d oten -na -o: ~ a ploskev
d v eh likov; dotno st -i , dotk lja j -a m
d o tistih m l [-m u j prisl. do takrat
d o tl j prisl., d o tle jln ji -a -e
do to iti dotoim gl. toiti, do to
en -a -o; dotk -ka m, do
to e n - n a -o : ~ a cev, dototev
-tve i, dotnica -e ; d o t k a ti
-am, d o t k a n je -a s
d o t k a jn ji -a -e k prisl. do t k a j
d oen -na -o: ~ o pism o
doum ti dom em , dom i -te! do m el in doum el -la -o; dom
-a m, dom en -m na -o, dom n o st -i , dou m ljiv -va -o, dou m ljv o st -i ; dom iti -im (se),
d o m ljen -a -o, d o m ljen o st -i
d oum tev -tve i
d o v ja ti -am, d o v ja n je -a s, dov a j le c -lca [-le-] m, d o v a j lk a
-e [-lk - 1 , d o v a j le n -ln a -o
[-ln-], d o v a j ln o st -i [ -ln-]
do v ati -am, d o v an je -a s, dovozti dovzim gl. voziti, doven -a -o, dovenost -i ;
dovz dovoza m, dovozen -zna
-o, dovznost -i i, dovoznk -a
m, dovoznca -e i oseba, dovzn ic a -e i listina, dovozen -na -o,
dovoznki -a -o, dov n ja -e

dovsti dovdem gl. vsti, dovl

do vela -o in dovdel d o v d la -o,
dovedn -na -o, do v ed n o st -i i
dovodti dovdim gl. voditi, d o
vod dovoda m, dovoden -d n a -o,
dovdnost -i , dovdnica -e ,
dovdnik -a m
d o v o liti-v lim gl. v o liti; d o v lien
-a -o, d o v o ljen o st -i , d ovoljn je -a s, dovolitev -tv e , do
volilo -a s, d o vollen -ln a -o
[-lir 7 , dovolilnica -e [ -ln-] Z,
d o v o lje v ti -jem , d o v o lje v n je
-a s; d o v o ljev lec -lca [-lc-]m ,
d o v o lje v lk a -e [-lk-] i
dovolj prisl. dsti, d o v o lje n -ljn a
-o, dov ljn o st -i
d o v riti -m, dovri -te! dovril
-la -o, d o vrn -n a -o, d o v r
enost -i ; do v ren -n a -o, dovnost -i , d o v rtev -tv e ;
dovrnik -a m, d o v n ik i -a -o;
dovrilo -a s, d o v rlen -ln a -o
[ -ln-]; d o v rev ti - jem , dovre v n je -a s, d o v rev lk a -e
[-lk-] , d ovrev lec -lca [-le-]
m, d o v rev lsk i -a -o [ -lsk- ],
d o v rev len -ln a -o [ -ln-]
dovtip -a m ala, d o v tp en -pna
-o aljiv, d ovtp n o st -i alji
vost, dovtpne -a m aljivec
dovzten -tn a -o, do v ztn o st -i i
dza -e : ~ za cig arete ; med.
- m era v zdravilstvu: z d ra v iln a ~ ,
~ s tr p a ; d o zira ti -am sprav
ljati zdravila v doze, odmriti,
odtehtati; d o z ira n je -a s
dozdvati -am se, d o zd v an je -a s,
dozdva -e , dozdven -v n a -o,
dozdvnost -i , dozdvek -v k a m
dozidati -am, do zid v a -e , dozdek -dka m, d ozdanost -i z;
d ozidvati -am, d o zid v a n je -a s
doznti -m gl. zn ti zvedeti, doz n n j -a s
dozorti -m, dozori -te! dozorel
-la -o:
mo, ~ a penica;
dozorlost -i ; d o zo rv ati -am,
d o zo r v an je -a s

102

drstien
do zo rti -m (se), dozori -te! doz ril -la -o, d o zo rjn -na -o:
sv. Ja k o b ito dozori (je dozril), v ro in a g a j e dozorla; p re
h itro do zo rjn o zrno je drobno;
d o zo rjn o t -i , dozorlo -a s,
do zortev -tve
d da m: b en e k i di; dev
-a -o: ~ a p ala a; devski -a
-o: ~ a ast
d oti donjem , d o n j -te! in
d o n ji -te! dol -la -o, dot -a -o, d o tje -a s, dotev
-tve , dotek -tk a m; doetv n a -e = dotnica -e praz
novanje ie tv e , d o e tn j k -a m,
d o n jati -am : rav n o donjam o
doivti -m, doivi -te! doivel
-la -o, doivlost -i , doivt
-a -o, d o iv etje -a s: veselo
~ 60 let, z a v a ro v a n je za ~ ;
d o ivtost -i ; doti -jem , do tje -a s, dotek -tk a m; do
iv lja ti -am , d o iv lja n je -a s,
d o iv lj j -a m
D r -a m kr. i. m esta, d r k i -a
-o: ~ a lu k a
d r -a m plevel, d r n a t -a -o;
d r je -a s
d r g -a -o in drago, dv. d r g a -i
in d ra g -, mn. d rg i -e in
d rag i -; d r ji -a -e; prisl.
drag, d r e
d r g a -e 1. struga, kotanja, ozka
dolina, D r g a p ri B g u n ja h na
G o r n jsk e m ; 2. elezen drog za
vrtanje v ka m en ; d r g a st -a -o:
~ sv et = kotanjast; d r ie a -e
, d ra v k a -e , d ra n a st -a -o,
d r n a t -a -o; d r iti -im drage
delati
d rg e c -gea m, d r g ic a -e , d r a
g in ja -e , d ra g in jsk i -a -o; drag ta -e i, d rag st -i i, dragte n -tn a -o; d r g n a -e , d r a
g o tina -e , d ra g o tn a r -ja m,
d ra g o tn a ric a -e i, d rag o tin rn ica -e i, drago ti n rstv o -a s,

d ra g o tn je -a s; d ra g lj -a m,
d r a g lja r -ja m ; D r g o tin -a
m os. L
drago- v sestavi: drag o cn -a -o,
dragocnost -i ; d rag o l ten -tn a
-o, d ra g o l tn ik -a m v e rin ik;
d ra g o lj b -a m, d ra g o lj b e c -bca
m; d rag o v ljen - ljn a -o
d ragonec -nca m, d rag o n sk i -a -o
d r h m a -e i, mn. d rh m e -hem
[-hm ]t d rh e m sk i -a -o [-hm -]
d r jn a -e i, d r jn a ti -am , d r jn a n je -a s
D r k o n -a m os. i. atenskega postavodajalca, D rk o n o v -a -o;
d ra k o n sk i -a -o oster, trd, krut:
~ e odredbe, ~ i u k re p i
d r m a -e , d rm sk i -a -o: ~ o
gledalie, ~ i ig ralci, ~ a u p r i
zoritev; d ra m tsk i -a -o d ram tien -na -o: ~ o slovstvo,
d ram ti n o st -i , d ra m tik a
-e vrsta pesnitva; d r a m tik - a
m kdor pie d ram e; d ra m a tiz i
ra ti -am, d ra m a tiz c ija -e i,
d ra m a tiz ira n je -a s; d ra m a t rg
-a m, d ra m a t rk i -a -o, d ra m a
tu rg ija -e i
d ra m iti drm im , d rm i -te! d rm il -la -o, d r m lje n je -a s,
dram ilo -a s, d ram len -ln a -o
[ -ln-], d ram lec -lca [-le-] m,
d ram lk a -e [-lk-] t d ram lsk i
-a -o [ -lsk-]
d r p a ti -am in d r p lje m , d r p a j
-te! in d r p lji -te! d r p a n je
-a s, d r p a le c -lca [-c-] m;
d rp a v ica -e i (bolezen), d rp n iti -nem , d r p n je n -a -o
d ra p ra ti -am v gub nabrati, zastreti; d ra p ra n je -a s, d rap er ja -e i zastor, zavesa; d rap erjs k i -a -o: ~ a scena
d r sa ti -am razvezati, raztrgati, raz
parati; d r sk a -e praska na
koi, razporek; d r sk a v -a -o;
d r sn iti -nem
d r sti e n -n a -o nazoren, izrazit,
oster, grob; d r sti n o st -i

163

drstiti
d ra st iti -im, d r s te n je -a s, d rstn ik -a m hujska
* d r t d ra t in d r ta m ica, dv.
d rat v a , mn. d rat v i -v; d ra tn -a -o ien: ~ o sito, d r ta s t
-a -o iast
d r v d r v a m prisad
D r v a -e i l. i. reke in vrste ciga
ret; d r v sk i -a -o: ~ i breg, ~ i
m ost; c ig a re ta D r v a : 5 (ciga
ret) D r v a, k ad im (cigarete)
D r v a, (cigarete) D r v a so
m on, z (s cigaretam i) D r v a
m i p o strezi I
d r iti -im, d r i -te! d r a e -a
-e, d r il -la -o, d r e n je -a s,
(z)drba -e i, d r b a r -ja m,
d r b a ric a -e , d r b a rsk i -a -o;
d railo -a s, d ra len -ln a -o
[ -ln-] , d ra ln o st -i [ -ln-] ;
d ra v -a -o, d rav ec -vca m,
d ra v k a -e , d ra v sk i -a -o;
d ra ljiv -va -o, d ra ljv o st -i ;
d ra ljv e c -vca m, d ra ljv k a
-e i, d r a lj j -a m, d ra lj js k i
-a -o; d r est -i , d r esie n
-tn a -o
d ra iti -m, d r i -te! d r a -a
-e, d ra il -a -o, d ra n je -a s,
d r b a -e , d r b en -bena -o
[-ban-], d ra lec -lca [-le-] m,
d ra lk a -e [-lk-] , d ra lsk i -a
-o [ -lsk-]
d r a -e , d r ti -m, dri -te!
dr, dr -a -e, d al -la -o,
d r n je -a
d a r - ja m, daric a -e , d r a rsk i -a -o
d r d ra -e , d r d r ti -m, d r d ra j
-jte! d rd r l -la -o, d r d ra n je
-a s; d rd r lo -a s, d rd r -a m ;
d rd r v -v a -o, d rd r v e c -vca
m , d rd r v k a -e , d rd r v sk i -a -o
d re a d n o u g h t -a [drdnot] m ve
lika bojna ladja
d r g a ti in d re z a ti -am , d r g a n je
-a s, d r g a v t -a m; d rg n iti
- n em , d r g n je n -a -o, drg -a m
= d re g lj j -a m

d re m ti in drm ati, d rm am in
d rm ljem , d r m a j -jte! in
d r m lji -te! d rm a l -la -o,
d re m n je -a s; d rem v -v a -o,
drem v ec -vca m , d re m v k a -e
, d rem v ica -e , d rem v o st
-i ; d rem k -a m, d r m a r -ja
m, d r m a ric a -e i, d r m a v t -a
m , drem vs -a m, d rem lo -a s;
d rm e -a m; d re m lj ti -m,
d re m lj n je -a s, d re m lj v -va
-o, d re m lj v e c -vca m, drem lj v k a -e , d re m ljv -va -o,
d re m ljv o st -i i ; d re m ta -e i,
drem o ten -tn a -o, d rem tn o st
-i i, drem tec -tca m; d rem h
-a m, d rem a -e , d re m h a ti
-am, d re m h a n je -a s
d re n d r n a m, d rn o v -a -o: ~
grm ; d rnovec -vca m, drnovk a -e i, d ren o v n a -e , d renov a -e = d re n j a -e i t d ren lja -e , d r n o v je -a s
d ren a a -e , d ren en -n a -o,
d re n a ra ti -am = d re n ra ti -am,
d re n a ra n je -a s = d re n ra n je
-a s; d r n -a m med. odvajalo,
izsuevalo
+d r e n j d r n ja m, v d r n ju gne
a, prerivanje; + d r n ja ti- a m se
gnesti se, prerivati se, tlaiti se;
+d r n ja n je -a s prerivanje, gne
a, stiskanje
d rs -a m portna obleka
d rse n -fina m im e rastlin, vrsta
cvetov: a jd a g re v d r se n
d re s ira ti -am vaditi, riti (Hvali);
d re s ra -e mehanina vaja,
rjenje; d re s ira n je -a s, d r e
s e r - ja m, d re s rs k i -a -o
d re ta -e i evljarska posmoijena
nit: vlei ~ o smrti
d re ti drem , d ri d rte ! in d ri -te!
der -a -e, d er -a -e:
~ a voda, z d erim i valovi
(Preeren); d rl [d u ] d rla -o,
(o)dt -rta -o; d tje -a in d r tj
- s, d r n je -a s; d r ti d erem
se, ne d ri se! ne d e rite se!

dn
d er -a m, d rec -rca m: kon je d re c -rc a m; d re -a m,
d e r h -a m
d re v a -e vrsta sekir = drevenca -e = d rev n ca -e =
d re v n j a -e
d re v a k -a m iz debla iztesan oln
d re v riti -im drati za drevo (pri
oranju), d r e v rje n je -a s, d rev r -ja m, d re v a rc a -e
d re v e n ti -m, d rev e n l -la -o,
d re v e n n je -a s, d rev e n lo st -i
; d rev n ec -nca m
d re v n k a -e m rnik, itna mera
d r v i prisl. danes zveer, drvin ji -a -e
d rev fi -m, drev -a -e, drvi
-te! d rev l -a -o: pes d re v i div
jain o, v ih a r d rev i valove, p re d
seb o j d re v i B onjake, n esrea
d re v i loveka; ~ se: o b la k i so
se d rev li, gl. d rv ti
d rev d rev sa s, d rv ce -a s in
d rev sce -a s in d revek
-ka m ; d rev sen -sna -o, drvn a t -a -o, d rev n -a -o, drv en
-v n a -o, d re v sa st -a -o; drevsnica -e , d r v je -a s, d re v
n in a -e , d r v ji e -a s, drev sn ia r -ja m
d rev o red -da m nasad, drev o rden -d n a -o
d re n j ti -m v koga siliti v koga,
vm eavati se v govorjenje; dren j lo -a s siten lovek, sitne;
d r n ja -e ; d re ti -im na
k a j preati na ka j, d re le c -lca
[-li-] m , d r n ik -a m
d rg js a ti -am , d rg js a n je -a s
d rg l [-du] -i , nav. mn. d rg li
-li tonzila, m andelj; d rgvica
-e vnetje m andljev; d rg lk e
-lk [-u-] mn.
d g a ti -am, d g a n je -a s, d rglo
-a s, d rg ln ik -a [-u-] m (orod
je ), d rg le n - l n a -o [ -ln-], d rg
-a m oseba
d rg e ta ti -tm in drgem , d rg e ta j
-jte! d rg e t je , d rg e t l -la -o,

d rg e t n je -a s, d rg t -ta m,
d rg te c -tca m; d rg e t v -v a -o,
d rg et v ec -vca m, d rg e t v k a -e
, d rg et v sk i -a -o, d rg et lo -a s
d rg n iti -nem , d rg n je n je -a s
d rh l [-u in -l] -i
d rh t ti -m, d rh ti -te! d rh t,
d rh t -a -e, d rh t l -la -o,
d rh t n je -a s; d rh t v -v a -o,
d rh t v ic a -e , d rh t v e c -vca m
d ri a ti -am (se), d ri a n je -a s,
d ria -e = d ri ln ic a -e [ -ln-]
; d r k a ti -am se otr.
d rl [ -il] -a m brezduno, m eha
nino vjenje, u rjen je, uenje
d risk a in d rs ta -e , d rsk a v -a
-o in d rsta v -a -o, d rsk av ica
in d rsta v ica -e , d rsk av e c in
d rsta v ec -vca m, d rsk a v k a in
d rsta v k a -e ; d rsk a ti in drsta ti -am ; d ris tlj ti -m, d ristl j j -jte! d r is tlj l -la -o,
d r is tlj n je -a s, a r is tlj v -v a
-o, d ristlj v e c -vca m, d ristlj v k a -e
d ristti -m klistirati, d rsti -te!
d ristl -a -o; d rs tlja -e , d ristlo -a s, d ristle n -in a -o [ -ln-]
d k a ti -am (se) drsati se, d k a n je
-a s ; d k a -e , d k alica -e nav.
mn. d k alice -lic drslice,
d rk ln ic a -e [ -ln-] drslnica,
d rk ale -a s, d k av e c -vca m,
d k a v k a -e , d k av sk i -a -o;
d r k lj ti -m, d r k lj j -jte! d rk lj l -la -o, d r k lj n je -a s,
d k n iti -nem , d k -a m
d k e lj - k ija m kreplo
d rm stiti -im, d rm s te n je -a s,
drm a -e
d m a ti -am in d m ljem , d m a n je
-a s, d m a -e
d n -a m tratar rua: ez d m im
strn ; d r n t - ta -o, d rn te n -tn a
-o, d rn o v t -a -o, d n a st -a -o,
d rn n a -e , d rn n a st
-o,
d n je -a s = d rn v je -a s; dnca ti -am = d rn o v ti -jem ,

165

drnjhati
d r n r -ja m = d rn o rzec -zca
m kdor drn ree
d rn j h a ti -am smrti, d rn j h a n je -a s
d rn se lj -sija m vrsta sadja
d ro b -a in dro b m , v dro b u in
d r b u ; d robn -a -o: ~ e k lo
b ase; d r b je in d ro b o v je -a s,
d ro b o v in a -e
d ro b cen -cena -o [-cn-h drb k en
-a -o [-kn-] ali d r b k a n -a -o
d ro b ec -bca m, drbec -eca
[-c-] m, d r b e lj -b lja m, drob -a m, drpbe -a m, droblj n e c -nca m, d ro b lj n e k -ka
m, d ro b lj n a s t -a -o
d ro b en -bna -o in d robn -b n -
in d ro b n d ro b n a -; dol. oblika
d ro b n i -a -o; prisl. drobno,
d ro b n je ; n a drobno p ro d a ja ti,
ra z trg a ti; d ro b n st -i , drobn n a -e , d ro b n ta -e
d ro b ir -ja m, d ro b re n -rn a -o,
d ro b riti -im (se); d ro b irje -a s,
d ro b rja s t -a -o
d ro b iti -m, drobi -te! (z)droblj n -n a -o, drob, drob -a
-e, d ro b il -a -o, d ro b lj n je -a s,
d ro b ite v -tve ; dro b ilec -lca
[-UC- in -lc-] m = d rob -a m
kdor drobi, stroj za drobljnje;
d ro b vec -vca m koek, drobec:
~ k ru h a ; d ro b v k a -e vrsta
jabolk; d ro b len -lna -o [ -ln-],
d ro b ln ic a -e [-un-] vrsta se
kire, d ro b ljiv -va -o, d ro b ljvost -i
drobi -a m, d ro b iti -im, drobe n je -a s, droben -na -o,
d ro b nica -e i, d robiek -ka
m ibak otrok
d ro b n ti -m drobn postajati, drobn hoditi; d ro b n l -la -o, drobn n je -a s; d ro b e n t ti -m, drob e n t l -la -o, d ro b e n t n je -a
[-bn-] s
d r b n ica -e skupno im e za ovc
in koz, d r b n ik i -a -o; d ro b
n ica -e i necepljena hruka ali

enja in njun sad, d ro b n en

-na -o: ~ sad, ~ a v e ja
d ro b n k -a m kam en
d ro b n j k -a m bot., d ro b n j k o v
-a -o: ~ a potica
d ro b n j v a -e i, d r o b n ja r ja -e
drobno- v sestavi: d ro bnoblagven -vna -o, d ro b n o cv ten -tn a
-o; drobnoglv -v a -o, ~ g l vec -vca m; dro b n o g ld -d a m ,
~ g l d e n -d n a -o; d ro b n o len
-na -o, d ro b n o lst -a -o, ~ li
sten -tn a -o; d ro b n o m r -m ra
m, ~ m re n -rn a -o; d robnok
- k a -o; drob n o p en -a -o;
d ro b n o r k -r k a -o; drobnoslik r -ja m, ~ s lik rs tv o -a s;
d robnozn -a -o
d ro b tin a -e , d ro b tn o v k a -e
juha iz drobtin (+d ro b tn o v a );
d ro b tn je -a s, d ro b tn iti -im,
d ro b tn je n je -a s, d ro b tn iti
-im, d ro b tn e n je -a s, drobtn a r - ja m kdor drobtini,
d ro b tn a rsk i -a -o, d ro b tn arstvo -a s; d ro b tin ic a -e , Slom
kove D ro b tin ic e mn. , drobtn ia r -ja m kdor se zadovolji
z drobtinicami, sodelavec Drob
tinic; d ro b tn i arstv o -a s naspr.
velikopoteznosti
d r iti -im, d r k a ti -am , drn iti -nem , d r n ik -a m monar
drog -a in - m, mn. drogovi -v,
po drogovih in po drogh, z
drogovi in drogm : telo v ad n i
d r g ati -am, d r g a n je -a s,
d r g n iti-n e m ; d r za ti -am, drz a n je -a s ; d ro ti -m, droi
-te! d ro l -a -o, d ro n je -a s
d ro g e rija -e , d ro g e rjsk i -a -o,
d ro g st -a m, d ro g e rst -a m
d r k -a m tolkal?, d ro k ln ik -a
[-un-] m , d r k a ti -am , d r k an je -a s, d r k n iti -nem ; gl. tudi
d riti
d ro m e d r - ja m, d ro m e d rje v -a
-o, d ro m ed rsk i -a -o

drutvo
d r p lja -e , rod. m n. d r p e lj
[-plj], d r p lji -a -e in d r p ljin
-a -o, d r p e ljsk i -a -o [-plj-]
drozg in dr zd -a m, drozgov in
drzdov -a -o
d r zg a ti -am, d r zg a n je -a s,
dro zga -e , drzg alica -e ,
d r zg a ln ik -a [-un-] m, drozglo -a s
d ro i i mn. d ro i -m - -h -mi
d ro j m n. - -m - -h -m i,
d ron -a -o, d ro n k a -e i,
d ro j r - j m kdor droj proda
ja, d ro n t - ta -o, d roast -a -o
d rp liti -im hitro, neugnano delati,
sem in tja hoditi; d rp lje n je -a
s, d rp la st -a -o, d rp le -a m
d rs a ti -am (se), d rs je , d rsa n je
-a s, d rsa -e : . d s a m u p o je =
podrsva z nogo; d rlo -a s,
d rs lk a -e [-lk-] , d rs lic a -e i,
d rs ln ic a -e [ -ln-] ; d rsle c
-lca [ -le-] m , d rs -a m
d rs ti -m, drsi -te! d rs l -la -o,
d rs -a -e ,..d rs n je -a s,
d rsn -sn -, d rsnost -i
d s k a ti -am , d sk a n je -a s, drsket ti -m, d rs k e t n je -a s, d rsk t
-ta m, d sk n iti -nem = d sn iti
-nem , d rsk -a m zool., d sk anica -e
d rstiti -m se, d rs t se, d rsti -te
se! d rstil -a -o, d rs t n je -a s,
d rstte v -tve , d rstilo -a s,
d rstn c a -e i, d rstln ica -e [ -ln-]
: u m etn a ~
d r g -a in - m: biti kom u za ~ a
n a sv atb i; mn. drugvi -v;
d r g ov -a -o: ~ a sk rb ; d ru ica
-e , d ruin -a -o: ~ a o b lek a;
d ru g o v ti - jem kom u n a sv a t
bi, v delu ; d ru g o v a n je -a s
d r g -a -o nedol. z.: d ru g v e te r
vlee, ves d ru g je, nobeden drug
ne p o jd e z m ano, kdo drug,
k a k a d ru g a, k a j d ru g eg a ; d ru g
d ru g em u pom agata, d ru g d ru
gega vleeta, d ru g za drugim
o d h a ja jo ; v takih zvezah lahko.

167

stoji tudi eden d ru g eg a itd.;

drugo (eno) k d ru g em u = po
vpreno, poez
drugen- -na -o, prim . d ru g n e ji -a -e; pres. vse d ru g en
-na -o ali ves .drugen, vsa
d ru g n a, vse d ru g n o ; d ru gnost -i ; prisl. d ru g e: ni
tako, d ru g e je ; tak o govori,
d ru g e d ela; m li, d ru g e
(sicer) bo tep en
d ru g m prisl. na vpraanje kam?:
grem d ru g am
d r g i - a -o vrst. tev. im a samo
dolono obliko: ti si..p rv i, kdo
, j e d rugi? d ru g i n e p o jd e z m a
no, sam o p rv i; d r g ec -gea m
drugi ebelni roj
d r g i prisl., v d r g i = v d rgo
= d r g ik ra t prisl., d r g i k ra t,
d r g e k r ti; d ru g o k r te n -tn a
-o, d ru g o k r tn o st -i ; d rug
prisl.
:
d ru g j prisl. na vpraanje kje?:
ivi d ru g j
drugo- v sestavi: dru g o jezien -na
-o, ~ jezin o st -i ; d r g o p s
-sa m, ~ pisen -sn a -o; drugor d en -d n a -o, ~ ro d n o st -i i;
d ru g o ro j n ec -nca m; drugostr n sk i -a -o, ~ s tr n s tv o -a s;
drugosplen -ln a -o [ -ln-],
~ spolnost -i [ -ln-] ; drugolec -lca [-lc-] m, ~ lk a -e
[-lk-] , ~ olski -a -o [ -lsk-];
d ru g o v rec -rca m, ~ v rk a -e ,
~ v rsk i -a -o, ~ v rstv o -a s;
d ru g o v rsten -tn a -o
d ru g o d prisl. na vpraanje kod?:
povsod drugod, od d ru g o d p r i
ti, nek o d dru g o d je
d ru g o ten -tn a -o, d ru g tn o st -i i
d ru id -a m keltski duhovnik, d ru dski -a -o
d r in a -e : d o b ra ~ , p r ije tn a
~ , ~ o d elati kom u, b iti kom u
za ~ o, d r in sk i -a -o
d r tv o -a s, d r tv e n -a -o
[-tvn-], d r tv e n ik -a m, d r -

druba
tv en ica -e , d ru tv e n n a -e
[povsod: -tvan-]; d ru tv o v ti
-jem , d ru tv o v l -la -o, dru tv o v n je -a 6 ; d r tev c e -a
[4av-] s
d r b a -e , mn. d r b e d r b ;
d r b ic a -e ; d r b e n -a -o,
d r b e n o st -i i, d r b e n ik -a m,
d r b e n ica -e , d r b e n ik i -a
-o [povsod: -ban-]; d ru b en
-b n a -o, d ru a b n o st -i , d ru b n ik -a m, d u b n ica -e ,
d ru b n itv o -a s, d ru b n ik i
-a -o; d ru b o slo v je -a s socio
logija, drubosloven -vna -o so
cioloki, druboslovec -vca m ,
druboslvski -a -o
d r e -ta m in s, dr ec -ca m,
d r e j -a m
d ru in a -e , d ru in sk i -a -o; d r u
inica -e , d ru in d -i
d r iti -im (se), d r i -te! d r il -la -o, d r e n je -a s, d r u
ilo -a s, d ru len -ln a -o [ -ln-],
d ru ln ik -a [ -ln-] m; d r en
-na -o, d r n o st -i ; d ru ljv
-va -o, d ru ljv o st -i ; d ru n k
-a m, d ru n c a -e t dru n k i
-a -o
d rv a d rv drvm d rv a p ri d rv h
z d rvm i s mn.; d rv a r -ja m,
d rv rsk i -a -o, d rv riti -im,
d r v r je n je -a s, d rv rstv o -a s,
d r v a r ja -e i , d rv rn ic a -e ,
d r v arc a -e sekira = d rv a
-e = d rv n j a -e ; drve
-a s = d rv n k -a m = d rv n j k
-a m t drvec -ca m
d rv n -a -o, d rv n e c -nca m , drventi -m, d rv en -te! d rv en l
-la -o, d rv e n n je -a s; drv n k a -e mera za ito, m ernik =
d re v n k a -e
d rv ti -m, d rv i -te! d r v l- la -o,
d rv n je -a s: srn a d rv i mimo,
d rv l je n a ra v n o st v pogubo,
n e d rv ite v prep ad !
d rv ti -m koga poditi, ~ se, drvi

-te! d rv -a -e, d rv n je -a
s; gl. tudi d re v ti
drvo- v sestavi: d rv o j d -j d a m,
d rv o jd e c -dca m, d rv o j d k a
-e ; drv o sk -sk a m = d rv
ec -ca m
d r a ti -am : ~ obroe drgniti lubje
pro, beliti; d r a n je -a s
drze n -zna -o (+d zek ), d rzn o st
-i i (+dzk o st); d rz n iti -nem si,
dzn e -a m, d rzo v it -a -o, drzovtost -i i
d r a ti -m, d ri -he! d r -a
-e, dr = d ra je, d ra l - la -o,
(za)drn -a -o, d r a n je -a s,
d ra -e i ; d r ti besedo, red,
u k az, k o g a za b esed o ; p o t d ri;
+d r a ti n a k a j dati na kaj: ~
n a ast, ob lek o , n ase; + d r a ti
za im eti za: ~ p o te n ja k a , n o r
ca, p am etn e g a; + d r a ti = im eti:
~ zalogo, avto, psa, p o m onika
(pa pa lahko v pom enu zadre
vati, ne oddajati: zalogo d ri
je ne prodaja); + d r a ti voditi:
~ gostilno, trgovino, dobro ~
pisarno, u ra d ; + d r a ti govor,
olo, p re d a v a n je ipd. im eti ali
pa: govoriti, uiti, predavati ipd.;
d r j -a m, d rlo -a s, d rlce
-a [-le-] s
d r v a -e i, d r v en -vna -o: ~ a
tisk a rn a , D r a v n a zaloba; d rvica -e
d r a v lja n -n a m, d r a v lj n k a -e
, d r a v ij n s k i -a -o, d r a v ij n stvo -a s
d r v n ik -a m , d r v n ik i -a -o,
d r v n ica -e , d rv n itv o -a s
dravo- in d rav n o - v sestavi:
d r a v n o p r v e n -v n a -o, ~ p r v no st -i ; d rav n o zb o rsk i -a -o:
~ e volitve, ~ o za se d an je ; d r a
v o tv o ren -rn a -o, ~ tv rn o s t -i ;
d rav o slven -v n a -o, ~ slo v je
-a s, ~ sl v e c -v ca ra, ~ s lo v sk i
-a -o; d ra v o an n sk i -a -o,
d ravozn n stv o -a s, ~ z n n stv en -a -o [-tvn-]

duri
d u l [-l] -a m dvojina, d u len
-ln a -o [ -ln-] dvojinski
dualizem -zm a m, d u alstien -na
-o, d u a lst -a m
d u b l ta -e dvojnica (beseda),
dvojnik (duplikat), drugi izvod
D u b ro v n ik -a m kr. i., iz D u b ro v
n ika, d b ro v n ik i -a -o, D bro v an -a m, D b ro v an k a -e
d u ca t -a m dvanajstrica
d u d a -e , nav. mn. d d e d u d pi
ali na m ehove; d d a ti -am,
d da n je -a s, dud -a m
d d la -e vrsta pialke, cucelj;
d d la ti -am, d a la n je -a s
d u l -a [-l] m dvoboj, d u e lra ti
-am se dvobojevati se, du elran je -a s dvobojevanje
d u t -a m dvospev, d u ten -tn a -o:
~ i vloek, ~ i solo, ~ a sk la d b a
d u h d u h m, to. d h = vonj in
d u h v pom enu: dua, znaaj,
m isel, oseba, ivljenjsko poelo:
im a duh po g an ju , no tem na
ta re d u h ; im a h u d d uh po
esnu, im a p o svetnega d uh;
mn. duhovi -v; vin ski ~ i, vlik i ~ i; d u h nove drube, p od
p ira ti svobodnega d u h a m la d i
ne, u stv a riti novega d u h a v
v o jski, g reh zoper d u h a asa,
slovstvo razo d ev a d u h a nove
dobe, grei zoper d u h a sloven
ine, pesem k ae udnega d u
h a; duh boji, sv. D uh, D hovo
-ega s = binkoti: o D uhovem ;
d uhoven -vna -o: ~ i svt, ~ e
vede, ~ o opravilo, ~ i poklic
d h a ti -am, d h a n je -a s, duhlo
-a s, d u b len -ln a -o [ -ln-],
d h n iti -nem : v e te r d a h n e
d u h o m ren -rn a -o, ~ m rn o st -i
du h o v n -a m hudi, demon; duh o v na -e strah, prikazen; duh o v n sk i -a -o
d u h o v it -a -o, d u h o v ito st -i r d u
h o v iiti -im, duhofvenje -a s,
d u hovte -a m

d uhovni -ega m = d u h o v n ik -a m
= d uhoven -v n a m; d u h o v n ik i
-a -o, duhovno st -i ; du h o v i
n a -e , duhovnitvo -a s, duhvstvo -a s, d u h v sk i -a -o;
d u h o v n ja -e , d u h o v n jsk i -a
-o; d u hovnica -e
d u h t ti -m = d e h t ti -m, d u h t
-a -e, d u h t l -la -o, d u h tn je -a s
d k tu s -a m potz, med. vd
d lec -lca [-le-] m, d lek -ka
[-l-] m, d l ast -a -o [ -li- ] ;
dlo -a s klobna tula, d liti
-im delati dlo, d liti -im se:
k ru h se dli, d esk a se d li =
se vei
d um a -e neko ruski dravni
zbor, vrsta pesm i
D um as -a [dm -ja] m os. i.
franc, pisatelja, D um asov -a -o
[dum jeu -eva -o], D um as oe

D um as sin
d m ping -a m prodaja blaga pod
proizvodno ceno
D n a j -a m kr. i., z D n a ja , n a
~ u, d n a jsk i -a -o, D n a j a n
-a m, D n a j a n k a -e
d p a -e votlina, d p a ti -am toli
na kaj votlega
d u p lik t -a m dvojnik, dvojnica:
d e la ti v ~ u ali in d p lo ; dup lik to r -ja m, d u p lra ti -am
podvojiti, d u p lra n je -a s
d u p lja -e votlina, d p ljic a -e ,
d p lje -a s, d u p lj n -a -o: ~ e
ebele, d p lja st -a -o, d p e lj
-p lja -e votel, d p e ljn ik -a
[-plj-] m kdor prebiva v dplji; d u p lje n c a -e votlo drevo
d p lo -a s, m n. d u p la -pel -pal];
dpelce -a [-pl-] s, d p la st -a
-o, d u p lin a -e , d u p ln a st -a -o,
d u p la r - ja m golob
d u r -a m glas.: v d ra , t A -dm ,
iz C -d ra ; d ro v ali d ro v sk i
-a -o: ~ a lestvica, ~ i n ain
d u ri m n. d ri d rim d ri p ri
d u rih z d rm i; d rce mn.

160

dua
d ric d rca m d rc e p ri d rcah z d rca m i; d rn ic a -e :
v r a ta so im ela d v o je d rn ic
d a -e
den -na -o: ~ a paa;
du ica -e : ~ m oja, bot. m te rin a
d a ti -am se, dan je -a s, davec -vca m, da v k a -e , d av sk i -a -o; duven -vna -o, d u vnost -i ;
d u esl v je -a s, dueslven -vna
-o, dueslvec -vca m, dueslvski -a -o, d u e sl v k a -e
d ek -k a m 1. sapa: ~ m i je m
lje , z a p ira ; n a ~ izpiti, v ~ u
p o re ti; 2 . odprtina: sod nim a
~ a , ~ a d ati kom u ali em u;
d k a ti -am, d k a n je -a s
d u ik -a m, duikov -a -o: ~ a
k islina, sp o jin a; d u n at -a -o:
~ a g n o jila
d u iti -m, du -a -e, dui
-te! dun -n a -o: ~ o meso,
d u e n je -a s; duica -e nadu
ha, duln ik -a [ -ln-] m, dulen -ln a -o [ -ln-], d u ljv -va
-o, d u ljv o st -i ; duv -a -o,
duvec -vca m, d u v k a -e ,
d u v sk i -a -o, dun k -a m,
d u n j k -a m, d unca -e i
d u u m v r -a m eden dveh vlada
joih mo, d u u m v rsk i -a -o,
d u u m v ir t -a m vlada dveh mo
d v m dv in s glav. tev., dvh,
dvm a, dv -, ob dvh = ob 2 h,
z dvm a; za dva dve stoji od
nosni sam. v dv.: p re d dvem a
leto m a (+dvem i leti), p re d d v e
m a dnevom a (+dvem i dnevi);
t dv, t h dvh; tis ta dv, ti
stih dvh; d v k ra t, d v k ra te n
-tn a -o, d v k ra tn o st -i ; dv
tiso dv sto, dv sto tiso, dv
m ilijo n a
d v js e t -ih glav. tev.: ob d v jse tih
= ob 20 h, ~ m, ~ en, ~ v r t;
n a in d v jse t, d v in d v jset, tri n d v js e t. . . ; ob tiriin d v jse tih = ob 24h; d v js e tk ra t, d v js e tk ra te n -tn a -o; d v ajsetd n -

ven -vna -o, d v a jse td n v n ic a -e

; d v a jse tl te n -tn a -o, d v ajsetl tn ic a -e , d v a jse tl tn ik -a m ;
25-ltnica = p e tin d v a jse tl tn ic a
-e , p e tin d v jse tk ra t, p etin d v js e tk ra te n -tn a -o
d v a js e t r -a -o, d v a jse t re n -rn a
-o; d v a jse t ric a -e , d v ajset rica -e z
d v jse ti -a -o: ~ i (20 .) m a j, ~ e g a
m a ja, ob ~ i (20 .) u ri; tiriin d v jse ti -a -o: ob ~ i (24.) u ri;
d v jseti, d v js e tik ra t, d evetin d v jse ti
d v a jse tc a -e , d v ajsetce n -n a-o ;
d v a jse t k -a m ; d v js e tk a -e
d v a jse tin a -e , d v a js e tn k a -e
m era, d v a jse tn sk i -a -o; p etin d v a jse tn a - e , p etin d v a js e tn
k a -e , tiriin d v a js e tn s k i -a -o
d v n a jst in - js t -ih: ob d v a n a j
stih = ob 12 h ; d v n a js tk ra t in
-jst-, d v n a js tk ra te n -tn a -o
in -jst-; d v a n a jstl te n -tn a -o,
d v a n a jstl tn ic a -e , d v a n a js t
n ik -a m med.
d v a n a js te r -a -o, d v a n a jst re n
-rn a -o, d v a n a jst ric a -e , dvan a js t rk a -e , d v a n a jst re c -rca
m verz in dodekaeder, d v a n a jst ric a -e ; d v a n a jst ro - v se
stavi: ~ g b e n -b n a -o; ~ k o
ten -tn a -o, ~ k o tn ik -a m; ~ n o
en -na -o
d v n a jsti -a -o: ob 12. u ri = ob
d v n a jsti u ri = ob 1 2 h; 12. t. m.
= d v n a jste g a te g a m eseca;
d v n a jsti, d v n a js tik ra t; po
vsod tudi d v a n jstd v a n a jstc a -e , d v a n js tk a -e
d v a n a jstin a -e i , d v a n a js tn k a -e
, d v a n a jstn sk i -a ro
dve- v sestavi poleg dvo- gl. dvod v r - gl. d ri
dv ig ati -am vzdigovati, (+dvigo
vati), d v ig a n je -a s, dviglo -a
s, dvig len -ln a -o [-to-] , dvig ln ik -a [ -ln-] m, dvig -a m

dvomiti
d v ig n iti -nem vzdigniti, d v ig n jen
-a -o, d v g n je n o st -i , dvig -a
m vzdig, d v g lja j -a m vzdigljaj
dvo- v sestavi: d v o b rv en -vna -o,
~ b rv n o st -i i; dvocven -vna
-o, ~ c v k a -e i; dvolnik -a
m binom, ~ lnski -a -o; dvod len -ln a -o [ -ln-], dlnost
-i [ -ln-] ; dvodnven -vna -o,
d n v n ica -e i; d v o d o m en -m n a
-o: ~ a ra stlin a bot., ~ i p a r la
m ent, ~ d m n ic a -e i bot,; dvof n ten -tn a -o, ~ f n tn ic a -e
svea, ~ f n tn ik -a ro; dvoglav
-v a -o, ~ g l v o s t -i , ~ g l v e c
-vca ro, ~ g l v k a -e ; dvoglsen -sna -o, ~ g l s n o s t -i ,
~ g l s je -a s, ~ g l s n ik -a ro
diftong, ~ g l s n i k i -a -o; dvo
jezien -na -o, ~ je zin o st -i ,
~ je z n ik -a m, ~ je z n ic a -e
i; d v o k alen -na -o, ~ k a l n ic a -e bot., ~ k a l n o s t -i i;
dvogovor -a ro; dvok ln ia -e
[ -ln-] i; dvokten -tn a -o; dvo
k ra k - k a -o; d v o k rle n -ln a -o
[ -ln-], ~ k r ln ik -a [ -ln-] m le
talo, ~ k r ile c -lca [-le-] ro zool.;
dvo- in d v elte n -tn a -o, ltn ik -a ro, ~ l tn ic a -e i; dvolk
-a -o, dvolien -na -o, ~ li
nost -i , ~ l n e -a m, ~ linik
-aro, ~ linica -e ; dv olsten -tn a
-o, ~ lis tn ic a - e i bot.; dvom seen -na -o, ~ m se n ik -a m;
dvom seln -a -o [-ln-], ~ m i
seln o st -i [-ln-] i, dvo- in dvenen -na -o; dvonog -ga -o,
~ n e c -ca m, ~ n o e n -na
-o, ~ n n o s t -i i; dvok -ka
-o; d v o p rk lja r -ja ro; d v opije
-a s; d vorm en -m na -o: ~ i
vzvod; d v o raz r d en -d n a -o:
~ a ola, ~ ra z r d n ic a -e ; dvo
rezen -zna -o, ~ r z n o s t -i ;
dvorb -ba -o; dvoren -na
-o: ~ o ig rati, ~ a igra, ~ r o
n o st -i ; ~ r k -ka -o; dvorg
-ga -o; dvospolen -ln a -o,

171

~ spolnost -i , ~ sp ln ik -a ro
[povsod: -ln-]; dv o stv en -vna
-o, ~ s t v n o s t -i i; d v o strn
-n a -o, ~ s tr n o s t -i i, ~ s tr n ski -a -o, ~ s tr n s tv o -a s; dvostih -a m = d v o stje -a s distih;
d v ostrk -ka -o; dvoh - h a
-o, ~ e c -ca ro; dvom -a -o,
~ m je -a s, ~ m e n -m na -o,
~ m n o s t -i , ~ m n e -a ro;
dvo- in d v e re n -rn a -o; dvov l d je -a s duumvirat; dvovpren -na -o, ~ v p r n o s t -i i;
dvovh -vlia -o, ~ v r e n -na
-o, ~ v n o s t- i ; d v o v rste n -tn a
-o, ~ v s tn o s t -i , ~ v s t -a -o;
d vovrstien -na -o; dvozlen
-na -o, ~ z l n o st -i i; dvoznen -na -o, ~ z n n o st -i ;
dvozb -ba -o; dvonstvo -a
s; dvoivka -e zool., dvoven
-v n a -o, ~ v n o st -i
d v j -a -e: d v ji p o d p lati ali
d v je podplatov, d v ji ev lji
ali d v je evljev , d v ja v ra ta
ali d v je v rat, d v je n a z ra n je ;
n a dvje, v d v je iti
d v o j a -e vrsta denarja
d v jb a -e dvom: b rez d v jb e;
d v jb en -bena -o [-ban-]
d v o j ek -ka ro, d v o jica -e ;
dvji -a m, d v je k -jk a ro
d v o je n -jn a -o: ~ i p o d p lat, ~ a
v ra ta , ~ a ok n a; d v o jn o st -i i,
d v jn a t -a -o; d v o jn ik -a ro
(oseba), d v o jn ik -a ro duplikt,
d v o jn ic a -e dublta
d v o jica -e , d v o jen -na -o,
d v o jin a -e , d v o jin sk i -a -o;
d v o jk a -e , d v o jn j k -a m dvo
rezni plug
d v o jti -m, dv o ji -te! d v o jl -a
-o, (po)dvojn -n a -o, d v o j n je
-a S, dv o jlec -lca [-le-] ro, dvojlk a -e [-lk-] i, d v o jljv -va
-o, d v o jljv o st -i
dvom iti in -iti dvom im , dvomi
-te! dvom -a -e, dvom il
-la -o; dvom iti o em (+v k a j,

dvor
+ n ad im ); dvom dvom a m,
d vm ba -e , d v m lje n je -a s,
dvm en -m na -o, dvm nost -i ,
dv om ljivec -vca ra, d v o m ljiv k a
-e , dvo m ljv sk i -a -o, dvom
ljiv -va -o, dvom ljivost -i
d v o r d v ra m, n a dv ru in dvoru;
dvo rec -rc a m, dv o ren -rn a -o,
d v o rsk i -a -o
d v o ran a -e : vhod v ~ o , o k n a
v ~i
dv o rie -a s, dvorien -na -o:
~ i vhod, razgled, ~ a stra n

d v o riti -im, dvo ri -te! d v o ril -a

-o, d v o rje n je -a s
d v o rja n -n a m, d v o rj n k a -e i,
d v o rj n sk i -a -o, d v o rj n ik -a
m, d v o r j n k a -e i, d v o rj n ik i
-a -o, d v rn ik -a ra, d v rn ica -e
, d v rn ik i -a -o, p rid v rn ik
-a m, p rid v rn ic a -e , p rid v rnik i -a -o
d a m ija -e turka molilnica, dm ijsk i -a -o
d n r -a ra nevernik
du n g la -e , d n g elsk i -a -o
[-gl-]: ~ a p o k ra jin a

E
e m ne skl. 1. rka: m ali e, vlik i
E, 2 . glas v glasovni lestvici:
e-m ol, E -dur, 3. m edm . kae
nevoljo: , p u sti me! za ustav
ljanje konj
b en -a m bot., benov -a -o, benovec -vca m, eben o v in a -e
eb o n t -a ra, eb o n ten -tn a -o
eb u lio skp -a ra fiz., kem .
d e n edn. 1. den n m no s,
2. nega, 3. nem u, 4. n e g a
n no, 5. p ri nem , 6 . z nim ;
n a -e -i -o p ri -i z -o; ran. ni
n e n a , n i h . . . se rabi le pri
mnoinscih samostalnikih: Im el
je d v o je evlje, n i so bili e
isto novi. n a v ra ta so d ra la
n a hodnik, n a n a stopnice, na
p a n a verando. P re te l sem v i
lice in opazil, da n e m a n jk a jo .
den rabimo le samostalno,
n n a -o pa pridevno kot pravi
tevnik, e je poudarjen: n cvet
ne n a re d i pom ladi. na se teb i
je e lja spolnila. G rob se za
grobom vrsti, d e n m ed n jim i
e ni b ilk e zelene rodil. Na
m esto p rv i -e d ru g i -e lahko
uporabljamo tudi: den, eni, en:
O ba sta k riv a : e d e n , k e r je
d rail, d r u g i , k e r je u d aril.

E n i so d ejali, d a je sirom ak,

d r u g i , d a je skopuh. E n i so
zbeali v gozd, e n i p a so se
p o stav ili v b ran . e n n a
-o ni poudarjen, rabimo namesto
njega nedolone zaim ke alt pa
ga popolnoma opustimo, ker e
ednina pove itevilo: D al m u je
d in a r (+en din ar). Za tisoak
(+za en tisoak) se e n e k a j
dobi. Recim o k a k o (+no) p a
m etno. V saka pesem je le n e
k a j asa (+en as) lepa. V e
r a j je b ila p ri nas n e k a (+ena)
enska. Napana pa je tudi ra
ba nedol. zaim ka n e k i namesto
tev.: N ap letel je zvezo z n e
k i m izm ed n jih (prav: z enim
izm ed n jih ali: z nekom ); v se
stavi: n a in d v jse t, n a in tn d e set; n a in d v jse ti -a -o, nain trd e se ti -a -o
d en d e n a ra raj, d en sk i -a -o
e d ic ija -e izdaja kn jig, vrednost
nih papirjev; ed icjsk i -a -o
ed ik t -a ra razglas, odredba, odlok,
ukaz, ed k ten -tn a -o
edin -a -o: ~ i sin, edinec -nca ra,
ed n ek -ka ra, ed n ica -e ,
e d in k a -e , ed in o st -i , ednstvo -a s, ed in stv en -a -o [-stvn-],

172

ekscentrien
ed in stv en o st -i [-stvn-] J, ednin a -e samota, revina, e d i
ni ti -im, (z)edinjen -a -o, edn je n je -a s
edino- v sestavi: ed n o k ra t p risl.
ed in ole prisl., ed in o r jen in
ed in o ro jn -n a -o, ed in o ro jnec -nca m, ~ n k a -e ; toda:
edino m oen, edino zveliven
dip -a m, dipov -a -o: ~ k om
p leks, gl. tudi O jd p
e d n in a -e , ed n in sk i -a -o: ~ i
sam o stalnik sngulare tntum
d v ard -a
dvardov -a -o, di
- ja m (+ dita), d ijev -a -o
(+ditov)
e fe k t -a m uinek, vtis, uspeh, po
sledica; mn. e f k ti -ov vrednost
ni papirji; ef k ten -tn a -o: ~ a
borza, ~ a re k la m a ; efe k tiv en
-v n a -o resnien, d ejanski: e fe k
tiv n a slub en a le ta ; e fe k tu ra ti
-am izvriti, e fe k tu ra n je -a s
efe m ren -rn a -o enodneven, kratkoiv, been; efe m erd a -e
1. muha enodnevnica, 2. mn. efem erd e -id preglednica za pre
raunavanje pozicij nebesnih teles
fez -a m kr. i , feki -a -o, Efen -n a ra, E fe n k a -e i
E fi lt -a m l. i., E filto v -a -o,
efi ltsk i -a -o, efiltstv o -a s
[povsod -lt-]
E g jsk o m o rje s E g jsk eg a m o r
ja , e g jsk a k u ltu r a
eg ida -e it, zaita
E g d ij -a m os. i., E g d ijev -a -o
E g ip t -a m kr. i., egiptovski -a -o:
~ a oesna bolezen = trahm,
E gipan -n a m, E g ip n k a -e ,
eg ip nski -a -o
go m neskl. lat. os. z. jaz: p o
zn a sam o svoj go; eg o ist -a m
sebien lovek, sebine, egoist
k a -e 6 sebinica, efeozem -zma
m sebinost, egoistien -na -o,
eg o cn trien -na -o kdor po
stavlja sebe vsem u za sredie,
sam oljuben

h m edm . izraa nevoljo: h, p u sti

me! eh, k a j e!
h a medm. za ustavljanje ivine
j m edm . 1. h: j, vrag, p a e
blodi kdo tod okoli, 2. izraa za
udenje: j, j, k ak o lepo!
ekcm -a m liaj, izpuaj
*ekpa -e za doloen nam en se
stavljeno motvo, posadka, dru
ba: ig ra lsk a ek ip a igralska dru
ina p.
e k la t n te n -tn a -o blee, jasen,
oiten: ~ p rim e r, ~ a zm aga
e k l k tik -a m fil. kdor izbira nauke
po svojem okusu, ek lek ticizem
-zm a m izbiranje naukov, ek lk tien -na -o: ~ i du h
e k lp tik a -e pot Sonca, Zem lje;
ek lp ti en -na -o, ek lp tik i -a
-o: ~ o so red je
kloga -e pastirska pesem
ekonom -a m gospodar, ekonom ski
-a -o: ~ i te a j, ~ a od g o v o r
nost; ek o n o m ija -e gospodar
stvo, posestvo, ek o n o m ijsk i -a -o:
~ a u p rav a , ~ i stro k i; ek o n o
m ien -na -o gospodaren: ~ o
ra v n a n je , eko n o m t -a m
e k ra z it -a m, e k ra z te n -tn a -o
e k s a k te n -tn a -o natanen: ~ e
znanosti (m atem atika, fizika itd.),
ek sa k tn o st -i natannost
e k s a ltra n -a -o prenapet, ek salt c ija -e povianje, povzdiga,
draenje, razdraitev
eksm en -m ena m izkunja, izpit;
e k sa m in ra ti -am izpraevati,
e k sam in n d -a m izpraevanec,
e k sa m in to r - ja m izpraevalec,
ek sam in to rsk i -a -o
e k s rh -a m 1. v bizantinskem ce
sarstvu dravni nam estnik, 2. pra
voslavni nadkof; e k s a rh t -a m
ek sceln ca -e vzvieni (v na
slovih), vzvienost, visokost
e k sc n trie n -na -o izven sredi
a, izsreden, prenapet, udaki;
ek sc n trin o st -i
m

ekscrpt
e k s c rp t -a m izpisek, e k sc rp te n
-tn a -o, e k s c e rp ra ti -am, eksc e rp ra n je -a s, e k sc rp to r - ja
m , e k sc rp to rsk i -a -o
ekscs -a m pretiravanje, nezm er
nost, izgred, ekscesven -v n a -o
ek seg za -e razlaga, tolmaenje,
ek seg t -a m tolma, razlagalec,
ek segtien -na -o, ekseg tsk i
-a -o, ek seg iz rati -am , eksegiz ra n je -a s
e k s e k c ija -e izvritev sodbe,
ek se k u c ijsk i -a -o, e k se k to r
-ja m kdor izvruje sodne ali
davne odlobe, e k se k to rsk i -a
-o, ek se k u tv a -e izvrna pra
vica, izvrni odbor, izvrna oblast,
ek sek u tv en -v n a -o
ek sm p el [-dl] -pla m prim er (za
zgled), elcsem plificrati -am na
zgledih pokazati, eksem plifikc ija -e pojasnilo z zgledi
e k se m p l r -a m izvod, prim erek,
ek sem p lrie n -na -o drugim
v zgled
e k s e rc ra ti -am vaditi se v voja
kih spretnostih, ek se rc re n -rn a
-o: ~ a p rav ila, ek se rc c ije -cij
z mn. vaje, nav. duhovne vaje
e k sh ib t -a m vloga, vloie, eksh ib te n -tn a -o: ~ a k n jig a , eksh ib ra ti -am izroiti, vloiti, vpi
sati v vlono knjigo, ek sh ib ic ija
-e , ek sh ib ic ijsk i -a -o
ek sh u m ra ti -am truplo izkopati,
e k sh u m ra n je -a s, ek sh u m c ija
-e izkop, ek sh u m ac jsk i -a -o
ek sl [-il] -a m izgon, pregnan
stvo; e k su l n t -a m pregnanec
ek sist n ca -e bivanje, obstanek,
ek sistnen -na -o: ~ i m in i
m um , e k s is tira ti-a m biti, iveti,
ek sisten cilen -ln a -o [ -ln-],
eksistencializem -zm a m fil.
sm er, ek siste n cia list -a m, e k si
ste n cialistien -na -o
ek sk lu ziv en -vna -o sam zase, iz
kljuen, ek sk lu ziv n o st -i

ek sk o m u n ic ra ti -am izobiti, eksk o m u n ik c ija -e i izobenje,

ek sk o m u n ik a cjsk i -a -o
e k s k re t re n -rn a -o izloevalen:
~ a leza (n. pr. pankreas)
e k sk rz -a m govor o postranskih
reeh, skok v stran; e k s k rz ija
-e i izlet, e k s k u rz jsk i -a -o:
~ i v la k
e k slb ris -a m lastniko znam enje
za knjige
ksodus -a m odhod, izstop; ksodus -a m druga M ojzesova knjiga
v sv. pism u stare zaveze
eksogn -a -o kar je zunaj nastalo,
povzroeno, kar zunaj deluje
eksorczem -zm a m zarotovanje,
izganjanje hudia; ek so rc ist t
-a m eden tirih nijih redov,
ek so rc st -a m
ek s tik u m -a m iz tujih deel p ri
neseno, eksotien -n a -o nenavaden, tuj: ~ v r t
e k sp a n z ija -e irjen je, ek sp a n
zijsk i -a -o: ~ a p o litik a, ekspanzv en -vna -o kar se iri,
razseen, ek sp an zv n o st -i
e k s p a trira ti -am izgnati iz domo
vine, odvzeti dravljanstvo, eksp a tri c ija -e , e k s p a tria c jsk i
-a -o: ~ i odlok
e k sp e d ra ti -am poslati, odpraviti;
e k sp e d ic ija -e odprava, odpoiljalnica: ~ b lag a, ~ n a se
v ern i te a j, v ~ i je 5 u rad n ic ;
ek sp ed ic ijsk i -a -o; ek sp ed t -a
m urad, od koder se kaj poilja;
ek sp ed itv en -v n a -o uren, ro
en, spreten; e k sp ed to r - ja m,
ek sp ed to ric a -e , ek sp ed to rski -a -o
*e k s p e k to ra c ija -e izprsitev, ju
naenje, ustenje, postavljnje, bahnje; med. odkaljanje, izbruh,
e k s p e k to rra ti -am izkaljati, iz
bljuvati, e k sp k to ra n s -a m sred
stvo za laje izkaljevanje
e k sp e rim n t - n ta m poizkus, eksp e rim e n t le n -ln a -o [ -ln-] po-

174

ekvator
izk u en : ~ a fizika, fo n etik a;
e k s p e rim e n tira ti -am delati po
izkuse, e k sp e rim e n t to r - ja m ,
e k s p e rim e n t to ric a -e
e k s p rt -a m izvedenec, e k sp rte n
-tn a -o: ~ a k om isija, ~ o p o ro
ilo, e k sp e rtiz a -e izvdensko
poroilo, m nenje
e k s p ir c ija -e izdihavanje, eksp ira c jsk i -a -o, e k s p rij -a m
izdih, e k sp ira tv e n -vna -o
e k s p lic ra ti -am razviti (-jati), raz
loiti (-lagati), pojasniti (-njevati);
ek s p lik c ija -e , ek sp lik a cjsk i
-a -o
* ek sp lo atra ti -am izkoriati, *eksp lo a t c ija -e , * eksploatacjski
-a -o: ~ i n a rt (za rudnike)
e k s p lo d ira ti -am razpoiti se, e k s
p lo z ija -e , ek sp lo zijsk i -a -o;
ek sploziven -vna -o razpoen,
kar se rado razpoi: ~ a snov;
ek sp lozivnost -i , eksploziv
[-iu ] - a m razpona snov
e k sp o n ra ti -am izpostaviti, osve
tliti (pri fotografiranju), ekspon ra n -a -o: ~ poloaj, lovek;
e k sp o n n t - n ta m pooblae
ni zastopnik j poverjenik, mai.
vzm noitelj, korenlec, eksponnte n -tn a -o: ~ a enaba, ~ a
fu n k c ija ; ek sp o zicija -e osnu
tek, zasnova, razstava, osvetlitev
(pri fotografiranju), ek sp o zit ra
-e izpostava, podrunica, ekspozit -a m podrunini duhovnik
e k sp rt -a m izvoz, ek sp rte n -tn a
-o: ~ a a k a d em ija , ~ o p o d je tje ,
e k s p o rtira ti -am, e k s p o rt r - ja m
izvoznik
ekspoz - ja m obrazloitev, spo
menica
ek sp r s -a m najhitreji brzovlak;
e k sp r s prisl. hitro, naglo; eksp rse n -sna -o: ~ s n i v lak , ~ o
pism o
e k s p re sija -e izraz, e k sp re sjsk i
-a -o, ek sp re siv e n -v n a -o iz
razen, izrazit, ek spresionizem

-zm a m izrazna um etnost, e k s

p resio n ist -a m, ek sp re sio n isti
en -na -o: ~ a u m etn o st
* ek sp ro p rirati -am razlastiti, *eksp ro p ri c ija -e i razlastitev, *eksp ro p ria c ijsk i -a -o razlastitven
* ekspulzja -e izgon, ek spulziven -vna -o med. [povsod: -Iz-]
* ek stab u lira ti -am izbrisati iz zem
ljike knjige, * ek s tab u lcija -e
izbris
ek stz a -e zanos, zam aknjenje;
e k sttie n -n a -o zam aknjen,
zanesen, e k s t tik -a m zanesenec, zam aknjenec
ek ste m p o rra ti -am nepripravljeno
govoriti
ek sten ziv en -vna -o razseen: ~ o
poljed elstv o , ek sten zv n o st -i ,
e k s te n z ja -e i natega za zlom
ljen ud
e k s t re n -rn a -o zunanji, ek stern st -a m 1. uenec ole, ki ne
stanuje v internatu, 2. zdravnik
za zunanje bolezni, e k s te rn stk a
-e , e k s te rn t -a m
+e k s te ri r -a m zunanjost, videz
e k s te rito ri le n -ln a -o [ -ln-] ne
podloen oblasti drave, kje r bi
va, e k s te rito ri ln o st -i [ -ln-]
e k s tirp ra ti -am z operacijo od
straniti, izluiti, iztrebiti, izrvati,
izkoreniniti, e k s tirp c ija -e i
e k s tra h ra ti -am izvlei, e k s tr k t
-a m izvleek, sok, e k s tr k c ija
-e , e k s tr k te n -tn a -o
*e k stra v a g n c a -e posebnost, u
datvo; *e k s tra v a g n te n -tn a -o
e k str m -a m skrajnost, ek str m e n
-m n a-o skrajen, e k s tre m it ta -e
okonina, nav. m n . ek stre m itte ,
ekstrem izem -zm a m, e k s tre
m ist -a m skrajne, prenapete
ek s u d t -a m med., e k s u d c ija -e
ek u m n sk i -a -o vesoljni: ~ i zbor
E k v ad o r - ja m kr. i. republike v
Juni A m eriki, e k v a d o rsk i -a -o
e k v to r - ja m ravnik, polutnik,
e k v to rsk i -a -o, e k v a to rilen

175

ekvinokcij
-ln a -o [-in-]: E k v a to ri ln a
A frik a
e k v in o k c ij -a m enakonoje, o p e ra
E k v in o k cij, e k v in k cijsk i -a -o
= e k v in o k ci le n -ln a -o [ -ln-]:
~ i v ih a rji
ek v ip a -e i luksuzni voz, vprega
(voz in konji)
e k v iv a le n t - n ta m enaka vred
nost, ek v iv al n te n -tn a -o, ekviv aln ca -e
e la b o ra t -a m izdelek
*eln -a m z anos, polet
e l stik a -e , elstie n -na -o
proen, giben, elstin o st -i =
ela stic it ta -e pronost, gib
nost, gibkost
E lb r s -a m kr. i. gore v Kavkazu
e ld o rd o -a m zlata, obljubljena
deela, e ld o r d sk i -a -o
eleg n -a m zalo obleen m oki,
ele g a n te n -tn a -o, eleg n ca -e
ele g ija -e otona, mila pesem ,
elg ien -na -o: ~ a pesem ,
ele g jsk i -a -o: ~ a vsebina;
elg ik -a m pesnik elegij
E l k tra -e l. i., hi Agamemnona
in K litajm nestre, E l k trin -a -o
e le k trik a -e (pojav), e l k tri e n
-na -o; ~ a eleznica =s e le k
tri n a -e , e le k tri a r - ja m,
e l k tri n o st -i i (lastnost), elektre n n a -e (m noina), e l k triti
-im : ~ ebonitno palico, elktr e n je -a S; e le k triz ra ti -am :
ica e le k triz ra ; e le k triz re n
-rn a -o: ~ i a p a ra t; e le k tr r n a
-e , e le k tr rn s k i -a -o [-ans-];
e le k trific ira ti -am , e le k trifik c ija -e i, e le k trifik a c ijs k i -a -o
ele k tro - v sestavu e le k tro f r -a m;
e le k tro d in m ik a -e , ~ d in m ien -na -o; e le k tro k e m ija -e
, ~ k m i e n -na -o; elek tro in z e n ir -ja m; e le k tro lit -a m,
e le k tro liz a -e i, e le k tro m a g n e
tn e m -zm a m, ~ m a g n te n -tn a
-o: ~ o p o lje ; e le k tro m te r -tra
m; e le k tro m o to r -ja m; e le k tro -

skp -a m, ~ s k o p s k i -a -o;
e le k tro st tik a -e , ele k tro t h n ik -a m, ~ t h n ik a -e , ~ t h nien -na -o; ~ i in titu t; elek tr o te ra p ja -e t
e le k tro d a -e , e le k tro d e n -d n a -o
e le k tro n -a m, e le k tro n sk i -a -o,
e le k tro n ik a -e i nauk teleklfonih, e le k tro n k a -e
elem e n t -n ta m prvina, tonov a,
sestavni del sploh, ele m e n t re n
-rn a -o prvoten, osnoven, p ole
ten, naraven: ~ a resn ica, ~ o
zn an je, ~ e sile
e le v c ija -e dvig(anje), elev acjski -a -o: ~ i kot, e le v to r - ja
m dvigalo
E lvzis -ide in E lvzida -e
kr. i., elv z ijsk i -a -o, E lv zij
-a m
E lija -a in -e m os. i., E lije v -a
-o: ~ o g en j, voz
e lik sir -ja m sok, napoj, zdrrail na
pijaa
elim in ira ti -m izloiti, elim inc ija -e , elim in a c js k i -a -o:
~ i postopek
i pakrog, elip se n -sna -o:
elipsa
~ a os, ~ o sred ie, ~ i tir k a
keg a telesa, elip ti en -n a -o
pakroen, nepopoln:
stav ek ,
elipsoid -a m pakrono telo, e lip
soiden -dna -o
lis -ide in lida -e i kr. i.
e lita -e i izbrana drutbn, e lite n
-tn a -o: ~ i ples, ~ a d ru b a
E liz ab ta -e os. t., Elifeabtin -a
-o, Liza -e , L izin -a -o, L izi
k a -e , L zikin -a -o, B ta -e ,
B tin -a -o, B etk a -e I, B tkin
-a -o; eliza b etin sk i -a -o: ~ a
doba
e lz ij- a m bajeslovni raj pri G rkih,
e lz ijsk i -a -; E liz js k a pal a
sede franc, predsednika repu
blike
eliz ja -e i izpah glasu slovn.
elo n g c ija -e podaljanje:, ko t
na raedalja planeta od Somta

176

enciklopedija
e l v ij -a m geol. izplavina, izpranna
e m jl -a m posteklina, lo, e m a j
lira ti -am postekliti, poloiti,
e m a jlira n -a -o postekljen, poloen
e m a n c ija -e i izarevanje, izteka
n je, e m an a cjsk i -a -o: ~ i p ro
ces, e m a n ra ti -am, em an atv en
-v n a -o
em an c ip ac ija -e osam osvojitev,
em an c ip ac ijsk i -a -o: ~ o g ib a
n je, em an c ip rati -am se osamo
svojiti se, e m a n c ip ra n k a -e ,
em an c ip iran o st -i i
e m b ala -e 1. zavoj, omot, po
soda; 2 . stroki za zavoj in zla
ganje
em b rgo -a m pridranje, ustavi
tev ladij in blaga v pristaniu
em blm -a m znam enje, podoba
em b o lija -e zaneseno zaepljenje
v ilah, ziast po krvnem sesedku
em b rio -ia m z m briom zarodek,
plod, e m b rio n le n -ln a -o [ -ln-]:
~ o sta n je , ~ i znak
m en talec -lca [-le-] m vrsta sira,
m en talsk i -a -o [ -lsk-]: ~ i sir
em fza -e i zanos, pretiravanje,
poudarjanje, em ftien -na -o:
~ i iz ra z
em fizm -a m med., em fizem tien -na -o: ~ a p lju a nakipla
pljua
e m ig ra c ija -e izseljevanje, izse
ljenci, em ig racijsk i -a -o: ~ o
g ib a n je; e m ig r n t -a m izselje
nec, em ig rn tsk i -a -o; em igrr a ti -am
em in n ca -e prevzvieni ( naslov),
pr e vzvieno st, em in n ten -tn a -o
vzvien, odlien, izreden
em ir -a m knez (arabsko)
em is r - ja m poslanec, oglednik
em isija -e izdaja bankovcev in
drugih vrednostnih papirjev, em i
sijsk i -a -o: ~ i k u rz ; e m itira ti
-am izdati vrednostne papirje,
em it n t - n ta m
Slovenski pravopis

em o cija -e ustvena razgibanost,

vznem irjenost, em ocionlen -ln a
-o [ -ln-]
E m na -e kr. i., v Em oni, Em o
nec -nca m, E m n k a -e , em on
ski -a -o
em p r -a m klasicistini slog na
poleonske dobe: pohitvo v ~ u ;
em p rsk i -a -o: ~ a o p ra v a
e m p ir j -a m m it. ognjeno nebo,
deveta nebesa
e m p irja -e izkustvo, em p irien
-na -o izkustven, em p rik -a m;
em pirizem -zm a m nazor, ki m u
je izkustvo edini vir spoznanja;
em p irist -a m prista em pirizma
e m u lzija -e [-lz-] kem., em ulgr a ti -am [-lg-] napraviti em ulzijo
e n iti -im, (z)enen -a -o, en e n je -a s, en b a -e , enben
-a -o [-ban-], en a j -a m, enek -ka m, en ica -e
e n a jst, e n a js t r -a -o, e n a js t re n
-rn a -o, e n a jst re c -rc a m, en jsti -a -o, e n a jstc a -e , e n jsti, e n a jstin a -e , e n js tk ra t,
e n js tk ra te n -tn a -o, e n a jstl ten -tn a -o
e n k -a -o, en k o st -i , en k en
-na -o, en k n o st -i
enako- v sestavi: en a k o b rv en
-v n a -o, en a k o ten -tn a -o,
e n a k o k r k - k a -o, en ak o len
-na -o, en a k o m re n -T n a -o,
e n a k o m rn o st -i , enakom seln
-a -o [-sln-], en ak o m seln o st -i
[-sln-] , enakom en -na -o,
en a k o n o je -a s, e n a k o p rv en
-vna -o, e n a k o p rv n o st -i ,
en a k o rm e n -m na -o: ~ i vzvod,
~ a teh tn ica, e n a k o strn ie n
-na -o, e n a k o v rd en -d n a -o,
~ v r d n o s t -i , ~ v rsten -stn a -o
en c ij n -a m, en cijan o v -a -o
e n c ik lik a -e papeeva okronica
en c ik lo p e d ija -e pregledno delo
iz vseh znanosti, en cik lo p d ien
-na -o, e n c ik lo p e d ijsk i -a -o;
177

12

encim
en cik lo p ed ist -a m, enciklopd
-a m
encim -a m ferm ent
e n d e m ja -e bolezen, ki je udo
maena v kakem kraju, nasprot
je: ep id em ija; endm ien -na
-o: ~ a gola
e n d iv ija -e , e n d v ijin -a -o:
~ o sem e
en d o k rin -a -o kar se nanaa na
notranje izloanje: ~ e leze, e n
d o k rin o lo g ija -e nauk o lezah
z notranjim izloanjem
En j -a m o s . i., E n jev -a -o,
e n js k i -a -o, E n eid a -e
e n e rg ija -e sila, krep ko st; e n e r
g ijsk i -a -o; en rg ien -n a -o
Krepek, odloen; e n e rg tik a -e
nauk o energiji, en e rg tsk i -a -o
e n ica -e m at., n k a -e tevilka 1
en jam b e m e n t -a [anam bm -ja]
m prestop stavka iz verza v verz
e n k la v a -e v dravnem ozemlju
obkoljeni del tuje drave
e n k ltik a -e naslonka, en k lti en
-n a -o: ~ a rab a , e n k lza -e
naslonitev slovn.
n k r a t in e n k ra t prisl. mere: n
k r a t sem e b il va bbec, ali
drugo po t ne bom ve; n k ra t
n i n o b n k ra t; e e n k ra t ve
(toliko) dvakrat ve (toliko); kot
prisl. asa + e n k ra t neko, ne
kdaj, kdaj: +e n k ra t je iv e l...,
+e n k r a t bo e konec; +za enk r t za sedaj; n k ra te n in -k r te n -tn a -o mno. tev.
eno- v sestavi: en o b rv en [-vn]
-vna -o; enobec -ca m, ~ b tvo -a s; enocven -vna -o: ~ a
p u k a = enocvka -e ; enoln ik -a m m onom, ~ l n s k i
-a -o; enodbeln -a -o [-bln-];
en o d nven -vna -o, ~ d n v n ic a
-e ; enodom en -m na -o: ~ a
ra s tlin a ; e n o g l se n -s n a -o , enog lsnost -i ; enoim n -a -o;
e n o jm b o ren -rn a -o, ~ jm -

b o rn ica -e ; en o k alen -na -o,

~ k a l n ic a -e ; en okolsen -sna
-o; en o k r k -k a -o; en o leten
-tn a -o; enolien -na -o, ~ li
nost -i ; enolisten -tn a -o; enom seen -na -o; enom seln -a
-o [-sln-], ~ m iseln o st -i [-saln-]
; en o n a d stro p en -p n a -o; en o
nog -ga -o, ~ n e n -na -o,
~ n e c -ca ro; enok - k a -o;
enoosen -sna -o (z eno osj);
en o p lte n -tn a -o; enoplden
-d n a -o; en o rm en -m na -o;
en o ra zrd en -d n a -o: ~ a ola,
e n o ra zrd n ic a -e ; en o rzen
-zna -o; enoro en -na -o: ~ o
ig ra n je ; en or d en -d n a -o; enorg -ga -o; en o ro k -ka -o;
enostb eln -a -o [-bln-]; eno
stra n s k i -a -o, ~ s tr n o s t -i ;
en o strem n -a -o; en o tiren -rn a
-o: ~ a p ro g a; eno v seh t -a -o
[-sln-]; enov p ren -na -o,
~ v p r n ik -a m; en o v rsten -stn a
-o; enozlen -n a -o: ~ a b e
seda, ~ z l n ic a -e ; enozb
-ba -o, enozn -a -o: ~ a p ira ;
enozven -na -o; enonstvo
-a s monogamija
e n j -a -e lo. tev. enotr; en o jen
- jn a -o m noilni tev.: ~ i p o d
p la ti, en jn o st -i , e n jk a -e
e n o r m e n - m n a -o velikanski, silen;
en rm n o st -i
eno stv en -vna -o nesestavljen,
izb a je o p ra v lje n a zelo enostvno preprosto; to ti + en o
stavno prepovem , se je + en o
stavno uprl, se + enostavno ne
zm eni kratko in malo
e n o ta -e , eno ten -tn a -o, en o t
nost -i , en tn o sten -tn a -o:
'"-'O g ib a n je
e n o t r -a -o lo. tev. = en j -a -e,
en o tren -rn a -o , e n o t rn o s t-i
enovit -a -o: sonna sv etlo b a ni
enovita, enovito st -i
e n te rtis -a m revesno vnetje
e n te ro k ln e r -ja m revesna kopel

178

feros
* n tlati -am koncti -m, konclj ti-m , na omtico ivati, *ntla n je -a s koncnje, koncljnje
en to m ologija -e ukoslovje,
entom olg -a: m, entom olki
-a -o
entuzizem -zm a m navduenje,
e n tu z i st -a m kdor se za kaj
navduuje, en tu zi sti en -na -o
ol -a m . i. grki bog vetrov,
olova h a rfa
eozinoflen -ln a -o [ -ln-]: ~ e ce
lice med.
e p ic n te r -tra m (potresno) sre
die, ep ic n trsk i -a -o
e p id e m ija -e nalezljiva bolezen,
epidm ien -na -o, epidem io
lo g ija -e
e p ifa n ja -e razglaenje Gospo
dovo ( 6 . jan.), E p if n ij -a m
os. i., E p if n ija -e os. i.
ep tfza -e i eerka m ed.
epign -a m potomec, posnemova
lec v um etnosti, epignski -a -o:
~ a lirik a , epignstvo -a s
e p ig r f -a m napis, e p ig r fk a -e
nauk o starih napisih, e p ig r fik
-a m kdor se ukvarja s starimi
napisi, ep ig r fsk i -a -o
ep ig rm -a m pesniki napis, pu
ica; ep ig r m sk i -a -o, epigram tik -a m, ep ig ra m tie n -na -o
E p ik r -a m l.
E p ik ro v -a -o,
e p ik u r je c -jc a m prista Epikrovega nauka, e p ik u r js k i -a
-o, ep ik u r jstv o -a s
e p ile p sija -e bojast, ep ilp tik -a
m bojastnih, epilp tien -na -o
bojasten
epilog -a m sklepna beseda
E p r -a m kr. i., E prec -rc a m,
ep rsk i -a -o
ep skop -a m pravoslavni k o f;
ep isk oplen -ln a -o [ -ln-]; episk o p t -a m kofovstvo, zbor
kofov
ep isk p -a m aparat za projiciranje
neprozornih predmetov, epidiaskp -a m

epstola -e pesnika poslanica,

e p isto l r - ja m zbirka nedelj
skih manih listov
ep it f -a m nagrobnik z napisom
e p it lij -a m, e p it lijsk i -a -o:
~ e celice, e p ite li le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ e celice
epteto n -ona m p rid evek, ep teto n rnans, ep teto n rn an sa
ukrasni pridevek, mn. ep teto n
rn an si -ov m ali e p te ta orn n tia s neskl.
epizoda -e vstavka, vm esno de
ja n je, epizoden -d n a -o = epizdien -na -o postranski, vm esen
epha -e (velika ) doba, razdobje,
ep o h len -ln a -o [ -ln-]
ep o lta -e naram nik
pos -a in p -a m, p sk i -a -o:
~ i verz, ~ a irin a, e p o p ja -e
junaki epos, e p ik a -e pripo
vednitvo, pien -n a -o, p ik
-a m pripovednik
e p rn v ta -e preiskovalna ste
klenka (fiz.)
e r a -e doba, ve k
e r r -ja m dravna blagajna, er rien -na -o: ~ o blago
E r to -e muza ljubezenskega
pesnitva, E r tin -a -o
E ra to ste n -a m os. i. starogrkega
zemljepisca
E rzem R o tterd am sk i m os. i.
E rzm a R o tterd am sk eg a
E rd ljsk o -ega s, e rd ljsk i -a -o:
E rd ljsk o v ia v je
ere m it -a m puavnik, e re m tsk i
-a -o puavniki, e re m it a -e
puavnika naselbina
rg -a m fiz. enota dela
E rn ije E rn ij mn. starogr. bo
ginje m asievanja
ris rid e boginja prepira, ridin -a -o: ~ o jab o lk o
E ritr ja -e kr. i., e ritr js k i -a -o
e ritro c it -a m rdee krvno telesce
rn e st -a m, rn esto v -a -o
ros -a m gr. bog ljubezni, ros
-a m ljubezen, e ro tik a -e , er-

179

erozija
tik -a m, ero tien -na -o lju
bezenski, ero tin o st -i
e ro z ija -e delovanje vode, ledu
in vetra na zem eljsko povrino,
e ro d ira ti -am, erozven -vna -o
*eru d c ija -e izobrazba, *eruditv en -vna -o izobrzen, poen
e r u ir a ti -am izslediti, e r u r a n je -a s
e r p c ija -e izbruh, eru p tiv e n
-vna -o: ~ o k am en je , e ru p c ijsk i -a -o: ~ a faz a
s -a m glas.: E s-d r E s-dra, esm l es-m la
e s j -a m poskus, vrsta razprave,
e s e jist -a m , e s e jistk a -e z,
e sjsk i -a -o: ~ i nain p isa n ja ,
e sejistien -na -o: ~ o p isa n je ,
e se jistik a -e
esn ca -e bistvo, esencilen -ln a
-o [ -ln-] bistven
ssovec -vca ro, ssovski -a -o:
~ o d iv ja n je
e sh ato lo g ja -e nauk o posled
njih reeh, eshatolki -a -o
e s k d ra -e oddelek vojnega brodovja, letal, e s k a d rilja -e
esk a d ro n -a ro oddelek konjenice
skim -a m l. i. naroda, skim ka
-e , skim ski -a -o
esk m pt -a m popust, eskm pten
-tn a -o: ~ a b a n k a , eskom pti
ra ti -am
e s k rta -e (vojako) spremstvo,
straa; e s k o rtra ti -am , eskortr a n je -a s
esp ern to -ta m mednarodni um et
ni jezik, e sp e r n tsk i -a -o, espe
ra n tis t -a m
E ssen -a m kr. i. m esta v P orenju,
essenski -a -o [povsod: sen-]
este t -a ro, esttsk i -a -o, e sttik a
-e , estetien -n a -o; estetiz ra ti -am , e s te tiz ra n je -a s
E sto n ska -e k r . i., E stonec -nca
m, E sto n k a -e , estonski -a -o,
e st n in a -e
e s tr d a -e podstenje, oder
+e o fra ti -am se razgrevati se,
razburjati se

180

+e ta b lra ti -am (se) urediti, usta

noviti (se)
etam n -a m vrsta tkanine, etam nski -a -o
e t p a -e presledek, odmor, po
itek, stopnja, e tp e n -p n a -o:
~ o po v eljstv o
e ta tiz ra ti -am sprejeti v proraun,
podraviti, etatizem -zm a m dr
avni socializem, e ta tst -a ro
prista etatizma
+e t a -e nadstropje, +eten
-na -o nadstropen: ~ a k u r ja
va; +e ta ra -e knjina polica,
stojalo s policami
te r tr a m, trs k i -a -o: ~ i v a
lovi, e t ri e n -na -o: ~ a o lja ,
e te riz ra ti -am uporabljati eter
* etern izra ti -am ovekoveiti, vlei
v nedogled
e tik a -e nravoslovje, tien -na
-o: ~ o d e ja n je , tik -a m ui
telj etike, tos -a ro nravnost
e tik ta -e . listek z napisom,
nalepka, 2 . obiaj, strogi pred
pisi za ve d en je; e tik e tira ti -am
oblepiti z etiketam i
etim olog -a m kdor razlaga izvor
besed, etim o lo g ija -e , etim o
loki -a -o = etim olgien -na
-o: ~ i slovar, etim o lo g izrati
-am, etim o lo g izran je -a s
etio lo g ja -e nauk o vzrokih
(zlasti pri boleznih), etiolki
-a -o: ~ o z d ra v lje n je ; gl. aitiolo g ja
tn a -e kr. i. gore na Siciliji
tn ie n -na -o narodnosten; etnog r f -a m narodopisec, e tn o
g ra fija -e narodopisje, etnog rfien -na -o, etn o g r fsk i -a
-o narodopisen; etn o lo g -a ro
narodoslovec, etn o lo g ija -e narodoslovje, etn o lo k i -a -o
E tr rija -e , E tr re c -rca m,
e tru rs k i -a -o, E tr sk i -ov m
im e naroda, e tr k i -a -o, E tru n -n a ro, E tru n k a -e ,
etru n sk i -a -o, e tr in a -e

fbrika
e t d a -e glasbena vaja
*etu -ja m tok, tulec
va -e os. i., vin -a -o: ~ a hi
e v a k u c ija -e izpraznitev, od
stranitev, e v a k u a c jsk i -a -o,
ev a k u ira ti -am
e v a lv c ija -e doloitev vrednosti,
e v a lv ra ti -am
e v a n g lij -a m, ev a n g eljsk i -a -o,
ev an gelist -a m , evangelstovski -a -o, evang elian -n a m,
ev an g elin sk i -a -o, evangelis t r -ja m knjiga z nedelj
skim i evangeliji
e v a p o r c ija -e izparivanje, evap o ra c jsk i -a -o: ~ i postopek,
e v a p o rra ti -am , e v a p o rra n je
-a s
E v b ja -e kr. i. gr. otoka, evb jsk i -a -o: E v bjsko m o rje
* e v e n tu le n -ln a -o [-ln-] m ore
biten, *ev e n tu ln o st -i [ -ln-]
m orebitnost, +ev e n tu len -lna -o
v erest -a m kr. i. najvije gore
v Himalaji
evfem izem -zm a m m ileji izraz
namesto ostrega, evfem istien
-na -o
e v fo n ja -e blagoglasje, ubranost,
evfnien -na -o
v fra t -a m kr. i. reke v Prednji
A ziji
vgen -a m os. i., vgenov -a -o
ev g n ik a -e z nauk o fizinem iz
boljanju ljudi in ivali, rasna
higiena, evgenik -a m kdor se

ukvarja z evgeniko, evgnien

-na -o
e v h a ris tija -e , ev h aristien
-na -o
evidenca -e razvid: im eti v ~ i;
e v id n ten -tn a -o razviden, evidnen -na -o kar je v razvidu,
oiten
ev k a lip tu s -a m bot., ev k alip tu so v
-a -o: ~ i bonboni
E v k lid -a m l. i. gr. uenjaka,
zaetnika geom etrije, E vklidov
-a -o: ~ zakon
E vm ende Evm end mn. boginje
maevanja
e v n h -a m skopljenec, varuh en
v Orientu, ev n k i -a -o
e v o l cija -e razvoj, ev o lu cijsk i
-a -o, evolucionizem -zm a m,
evolucionist -a m, evo lu cio n i
stien -na -o; ev o lu rati -am
E v r z ija -e skupno im e za Ev
ropo in A zijo kot eno celino,
E v r z ije c -jc a m, e v r z ijs k i -a -o
E v rid ik a -e Orfejeva ena, E vrid ikin -a -o
E v rip id in E vrp id es -da m os. i.
gr. dram atika, E v rip id o v -a -o
E v ro p a -e , E v ro p jec -jca m,
E v ro p e jk a -e , ev ro p sk i -a -o,
e v ro p e izra ti -am, ev ro p e iz cija
-e ; In d o ev ro p je c -jca m, in d o
evropski -a -o
Ezp -a m, Ezpov -a -o
ezo trien -na -o skrivnosten, kar
je samo za izbrance

f [ f] m neslcl. 1. im e rke: vliki

F, z m alim f, do f sem nap isal;
2 . im e glasu in note v glas.: Fd r, f-m l, zapoj f, zani p r i f!
F b j -a m starorim ski dravnik,
F b ije c -jc a m lan Fbijevega
rodu. f b ije c -jca m som ilje
n ik Fbijev; F a b ij n -a m os. i.
f b rik a -e tovarna, f b rik i -a -o

tovarniki, fb ria n -a m, fb ria n k a -e tovarniki delavec

(-vka), fa b rik n t -a m tovarnar,
fa b rik t -a m tovarniki izdelek,
fa b ric ra ti -am izdelovati, izde
lati, pejorativno: na debelo, na
hitrico in povrno izdelovati; fab ric ra n je -a s, fa b rik c ija -e
izdelovanje, fa b rik a c ijs k i -a -o

181

fabula
fa b u la -e lit. basen, zgodba p e
snitve, spl. izm iljena zgodba;
fa b u lra ti -am pripovedovati, p le
sti zgodbo; fab u lst -a m kdor
fabulira, fa b u listk a -e i, fabuls tik a -e
fad in g -a [fding -a] m oslabljena
intenzivnost pri sprejem anju ra
d ijskih valov, prem olk, oslabitev,
pojem anje
F a e r o eri F a e r oerov [ferri -ov]
mn. m, dansko otoje, F a e rsk i
o to k i [f rsk i] (+F a e ro e rsk i oto
k i); F a e ri [f ri] -ov ro mn. pre
bivalci tega otoja, fa e rsk i -a -o
[f rsk i], fa e rin a -e [fr-]
jezik teh prebivalcev
F eto n -a m l. i. gr. mit., F etonov -a -o, fe to n sk i -a -o [fa-e-]
f a flj ti -m, fa f lj j -jte! fa flj l
- la -o, fa f lj n je -a s: voda,
p lam en fa flj
fag t -a m glasbilo, fagtski -a -o:
~ i solo; fag o tist -a m
F a g u e t -a [fag -ja in -ta] m,
franc. lit. zgodovinar; F aguetov
-a -o [fagjeu -eva in fagtov,
-ova]: ~ i nazori, faguetovski
-a -o: ~ a k r itik a
fa j n s a -e
* f jfa -e piva, * f jfe n -fna -o
pipen: ~ i tobak, ~ a cev; * f jfica -e pipica, f a jf r -ja m
vrsta pipe, f jf a r -ja m kdor
pipe dela, pipar
f k c ija -e opozicijska struja,
stranka; fakcizen -zna -o ro
varski, strankarski, hujskaki;
fakciznost -i
fak in -a m tek, postopa, pote
puh, nesramne; fak n sk i -a -o,
fa k in a -e
f a k ir - ja m orientalski asket in
arovnik; fa k irsk i -a -o, fak rstvo -a s
fak sim ile -a m posnetek: ~ p o d
p isa, roko p isa;
fa k sim ilra ti
-am posneti: ~ podpis, ro k o
pis; fa k sim ilra n je -a s

f k t -a m ali fk tu m -a m de
janje, resnica, dejstvo; mn. f k ta
f k t s in f k ti -ov m; fk tien
-na -o dejanski
f k to r - ja m initelj, delovodja,
o pravnik, mat. m noitelj in m noenec; f k to rsk i -a -o, fk to rstvo -a s
fak t tn m -a m desna roka, dua,
za vse pripraven: on je ~ v
odboru, v hii, p ri d elu
f a k t ra -e raun, fa k t re n -rn a
-o: ~ i seznam ; f a k tu r ir a ti -am,
f a k tu r ir a n je -a s, fa k tu rs t -a m,
fa k tu rs tk a -e
fa k u lta tiv e n -vna -o [-u lt-] prost,
po izbiri, neobvezen; fa k u lta tiv
nost -i [-u lt-]
fa k u lt ta -e [-u lt-] oddelek vseuilikih tudij: filozofska
m e d icin sk a ~ ; pooblastilo: im e
ti ~ o ; fa k u lt te n -tn a -o: ~ a
izobrazba, ~ i u ra d
fal n g a -e bojni red, bojna vrsta;
fala n g st -a m panski desniar
ski bojevnik, falan g stien -na -o
+fa lira ti -am propasti, +fa lra n
-a -o propadel: ~ i tu d n t, falten -tn a -o, faltn o st -i
*falt -a m nagajivec, navihanec,
slepar, hudobne; *faltski -a -o
nagajiv, navihan, sleparski, hu
doben, + fa lo ta rja -e slepa~
rija, nagajanje
falz t -a [-lz-] m: p eti s falztom ;
falz te n -tn a -o [-lz-]: ~ i glas
*falzificrati -am ponarediti, popa
iti; * falzificran je -a s ponare
janje, paenje; *falzifik t -a m
ponarejeno, ponaredek; *falzifik to r - ja m ponarejevalec,
*falzifik to rsk i -a -o ponare
jevalski [povsod: -Iz-]
*fami lija -e druina, rodbina;
* fam iliren -rn a -o druinski,
doma; *fam ilirno prisl. zaup
no, domae, nevrisiljeno: ~ o b
evati; *fam ilirn o st -i za
upnost, neprisiljenost, domanost

fatalen
+fam ozen -zna -o glasovit, zna
m enit, slovit; + fam znost -i
glasovitost, znam enitost, slovitost
fantik -a m strasten, sZep p ri
vrenec, fan tie n -na -o, fa
n atizem -zm a m, fa n a tiz ra ti
-am, fan a tiz ra n -a -o, fan atiz ra n je -a s
fanfra -e kratka uinkovita
skladba za zaetek slovesnosti,
pihalo za izvajanje take skladbe;
a n fa rs t -a m kdor pri fanfari
sodeluje
fant f n ta m, mn. f n tje -ov, fnto v ski -a -o, fan ti -a m in
fn ti -a m, fa n t -ta m, fnte k -tk a m in fa n t k -tk m,
fn tovstvo -a s, fn to v in a -e ,
fa n tin -a m, fn to v a ti -u jem in
fan to v ti -jem , f n to v a n je -a
in fa n to v n je -a s, fan ta lin -a
m, fa n ta ln sk i -a -o, fan ta ln stvo -a s
fantazija -e i dom iljija, f a n ta z ij
ski -a -o dom iljijski; fa n t st
-a m sanja, zanesenjak; fan tstien -na -o um iljen, neres
nien, udovit; fa n ta z ira ti -am
v dom iljiji si predstavljati, sanjariti, blesti; fan t zm a -e pri
kazen, dozdevek, sanjarija; fanta z m a g o rja -e blodnja, bod. na prikazen
lantm -a m prikazen, slepilo
fra -e i upnija, f re n -rn a -o
u p n ijski, fa r n -n a m upljan,
fa r n k a -e upljnka, f r -ja
m upnik, zanilj. duhovnik; *frov -a m upnie, *frovki
-a -o upniki
Faraday -a [fradej -eja] m os. i.
angl. fizika in kem ika, F a ra d a y ev -a -o [fradejeu -eva -o];
f ra d -a m enoa za m erjenje
elektrine kapacitete; farad izr a ti -am , fa ra d iz c ija -e
faraon -a m naslov egiptovskih
vladarjev; frao n o v -a -o, frao n sk i -a -o

farizj -a m privrenec stare ju

dovske stranke, hinavec; fariz jski -a -o, fa riz jstv o -a s hinavstvo
frma -e am er. km etija, frm sk i
-a -o: ~ o o b d elo v an je; f rm a r
- ja m, f rm a ric a -e , frm rski -a -o
farmacija -e nauk o pripravljanju zdravil, lekarna, zdravil
stvo; farm ac v t -a m zdravilar,
farm ac v tk a -e zdravilarica,
farm ac v tsk i -a -o zdravilarski,
fa rm a c jsk i -a -o zdravilstven
farmakologija -e i nauk o zdra
v i h , zdraviloslovje, zdraviloznanstvo; farm ak o lo g -a m, fa rm a
koloki -a -o zdravilosloven,
zdravilo slov ski; fa rm a k o te ra p ja
-e zdravljenje z zdravili; farm a kognozja -e nauk o spo
znavanju drog, fa rm a k o p ja -e
lekarnika knjiga
frsa -e burka, tfiuma
fasda -e ospredje, naelje,
sprednja stran, proelje; fasd en
-dna -o: ~ i vhod
fascik el [-kl] -k la m sveenj,
zavoj listin; fasck elsk i -a -o
[-kis-]: ~ i znak, ~ a zn ak a;
fa sc ik u lra ti -am (po)vezati v
svenje
fascinirati -am oarati, om am iti,
prevzeti; fasc in to r -ja m kdor
oara, omami; fasc in to rsk i -a -o
f asija -e napoved, fasijsk i -a -o
*fasna -e oblika, kroj; *fasonr a ti -am dati obliko, kroj emu
+farati -am sesekljati, +fara n
-a -o seseklja n : ~ o m eso
faizem -zm a m, faist -a m, fastk a -e , faistien -na -o,
fastovski -a -o, faistiz ra ti
-am pofastiti, faistiz cija -e ,
d efa istizrati -am razfaistiti,
d efa istizc ija -e i
fatalen -ln a -o [-in-] usoden, nesreen; fatalizem -zm a m vera

188

fta morgna
V usodo, fata listie n -na -o, fa
ta list -a m; ftu m -a m usoda
f ta m o rg n a f te m o rg n e
zrana optina prevara, slepilo,
p rivid ; fata m o rg n sk i -a -o
F u s t -a m os. i., glavni junak
drame z istim naslovom, Jip io
ega, nemirnega duha; F ustov
-a -o: ~ o isk a n je resnice; fustovski -a -o, fu stien -n a -o,
fustovstvo -a s
F v n -a m os. i. starorim. m it
zaitnik red; fv n -a m obe
im e za stire, fvnovski -a -o:
~ i tip ; fv n a -e ivalstvo ka
kega kraja
fa v o riz ira ti -am koga dajati kom u
prednost, koga podpirati, kom u
pomagati naprej; fa v o riz ira n je
-a s, fav o rit -a m m iljenec, ljub
ljenec, izvoljenec, prvenec; fav o
ritin ja -e = fa v o ritk a -e ,
fav o rte n -tn a -o
fza -e i lunina mena, razvojna
stopnja, smer, v kateri deluje
orodje pri obdelavi gradiva; fzen -zna -o; tro f ze n -zna -o:
~ a ica, ~ i tok
faz n -a m zool., fa z n k a -e ,
faznov -a -o, fa z n ji -a -e,
faz n sk i -a -o, fa z a n o r ja -e
F e k -a m l. i. na pol boanskega
naroda, feki -a -o brezskrben
fe b rle n -lna -o [ -ln-] vroinski,
feb rln o st -i [ -ln-]
f b ru a r - ja m svean, f b ru a rsk i
-a -o
F b u s -a in F b a m Apolon, Fbusov in F bov -a -o
fe d e r c ija -e zveza, fe d e ra c jsk i
-a -o, fed e ra tiv e n -vna -o, fed e ra tv n o st -i , fe d e r le n -lna
-o [ -ln-]; fe d e rra ti -am ; fed e
ralizem -zm a m, fed e ra listie n
-na -o, fe d e ra list -a m , federa ls tk a -e , fe d e ra liz ra ti -am
fe g e t ti -m in fegem m igetati,
fe g e t j -jte! feg e tl - la -o,

fe g e t n je -a s; fgec -gea m
klopotcu podobno vreteno
f j in f j medm . gnusa: f j te
bodi! fej, ta k znaaj!
F e lic ij n -a m os. i.
F lik s -a m os. i. Sreko, Fle,
F le -ta m; F lik so v -a -o,
F letov -a -o [-l-]
*fe ljto n -a m podlistek, *fe ljto
n ist -a m podlistkar, *feljto n istk a -e podlistkarica, * feljto nstien -na -o podlistkarski,
*feljto n zem -zm a m podlistkarstvo, * feljto n stik a -e
fm ininum -inum a in -in a m be
seda enskega spola slovn.: iz
~ a smo dobili n e u tru m ; mn.
fm in in a -nin s: vsa ~ a , p ri
~ ih ; fem innsk i -a -o: ~ i sa
m o staln ik i; fem inilen -ln a -o
[ -ln-] med.: ~ i zn ak ; fem in i
zem -zm a m boj z ensko ena
kopravnost, fem in istk a -e , fe
m inistien -na -o, fem in izcija
-e
F e n c ija -e kr. i., fen k i -a -o,
F en i n -n a m, F e n i n k a -e ,
fen in sk i -a-o , fen i n in a -e
fn ik s -a m bajeslovni pti, fniksov -a -o; Preeren: fnis
fenom n -a m pojav, nenavadna
prikazen, *fenom enlen -ln a -o
[ -ln-] udovit, sijajen, nenavaden,
grozen; fenom enalzem -zm a fh
fil. smer; feno m en o lo g ija -e ,
fenom enolog -a m, fenom eno
loki -a -o
F e rd in a n d -a m os. i., F rd o -a
m, N nde -ta m os. i.; F erd inndov -a -o, F rd o v -a -oj
N ndetov -a -o; F e rd in n d a -e
fred a -e ogrinjalo, ki si z njim
m uslim anke zakrivajo obraz
*ferilen -lna -o [ -ln-] poitniki,
* f rije - rij mn. poitnice
frm an -a m (turko) odlok, ukaz
fe rm e n t - n ta m kvasna, snov, ki
sproi kem ine preosnove; ferm e n t c ija -e kvaenje

184

filozof
fs -a m
festiv l [-l] -a m slavnostna pri
reditev, sveanost: g lasbeni ~ ;
festiv len -lna -o [ -ln-]
fti -a m predm et, ki m u pri
pisuje kdo arovno silo, m alik;
fetizem -zm a m vera v fetie,
fetist -a ra, fe tistk a -e ,
fetistien -na -o
fetu s -a m zarodek sesalcev, em
brio, loveki plod; ftu se n -sna
-o, fet len -ln a -o [ -ln-]
fv d -a m, fev d len -lna -o [ -ln-],
fvden -dna -o, fevdalizem -zm a
m, fv d n ik -a m, fvdniki -a -o
* fisk o -a m neuspeh, polom : do
ivel je h u d fisko, s tem fiskom je n ehal, ta k e g a fisk a
e ni doivel
fib u la -e sponka
ficek -cka m nekdaj najm anja de
narna enota: tu d i ~ a nim am
isto ni; fnik -a m
fid ejk o m s -a m rodbinsko pose
stvo, ki se ne sme prodati; fid ejkom sen -sna -o
F d ija ali F dias, rod. F d ija ali
-e m l. i. gr. kiparja; F d ije v
-a -o, fd ijsk i -a -o
figa -e smokva: ~ o n ap ra v iti,
~ o d r a ti; fig o v -a -o : ~ o pero;
figovec -vca m drevo, strahope
tec, neznaajne, fgovka -e ,
fgovski -a -o, fgovstvo -a s;
fig a mo, figa m oa m kdor ne
dri besede, fg ar -ja m, fgarski -a -o, fgarstvo -a s
fig ra -e : p esn ik a
je z ik o v
na
ah o v sk a
fig u r le n
-ln a -o [ -ln-]: ~ o p e tje ; figur r a ti- a m predstavljati, biti samo
figura; fig u r n t -a m kdor figurira; fig ra st -a -o sm een, a
ljiv: ~ lovek, otrok, m aek
f ij k a r - ja m voz in voznik, fij k a rje v -a -o, fij k a rs k i -a -o;
f ij k a ti -am , f ij k a n je -a s, fija k r iti -im, f ija k r je n je -a s

fik c ija -e izmislica, izm iljaj, izm iljenina; fik tiv e n -vna -o va
rav, izm iljen, um iljen, navide
zen; fik tv n o st -i izm iljenost,
nam iljenost; gl. fin g ra ti
fik sira ti -am doloiti, utrditi: ~
dan, uro, ~ v spom inu, ~ koga
= neprem ino gledati, m eriti
koga; fo t. ~ sliko; fik sen -sna
-o trden, stalen, neprem ien; fik sa tv [-tu ] -a m fot.
fila n tro p -a m lovekoljub, fila n
tro p ija -e lovekoljubje, filan tr p sk i -a -o, ~ tr p i e n -na -o
fila te lija -e zbiranje znam k, fi
la te list -a m, fila te lstk a -e i,
fila telisti en -na -o
filh a rm o n ija -e [-lh-] , filh a rm o
nien -na -o: ~ i o rk e ste r, fil
h arm o n ik -a m [povsod -Ih-]
*filia la -e in * fili lk a -e [-lk-]
podrunica; *fililen -ln a -o
[ -ln-] podrunien
filig r n -a m drobno (zlatarsko)
delo, filig rn sk i -a -o
F ilip -a m os. i., F ilipov -a -o;
L ipe -eta m, L petov -a -o; F ili
pini -ov m mn. otoje, filip in sk i
-a -o; F ilip i -ov m mn. kr. i.:
b itk a p ri F ilip ih ; filp ik a -e
oster napadalni govor
f iliste r -tra m omejn, m alom e
anski, ozkosren lovek; filstrsk i -a -o, filstrstv o -a s;
tudi filistje c -jc a m, filist jsk i
-a -o, filistjstv o -a s
film -a m, film ski -a -o, flm ai
-am, flm a n je -a s [-lm -]
filolog -a m jezikoslovec, filolo
g ija -e jezikoslovje, filoloki
-a -o, filolgien -na -o jeziko
sloven, jezikoslo vski; filo lo g in ja
-e jezikoslovka, filo lo g izrati
-am, filo lo g izran je -a s
filom la -e slavek, filom lski
-a -o [ - l s ]
filozof -a m modrijan, modroslovec, tudent filozofije; filo zo fin ja
-e , filozfka -e , filozofski -a

185

filtrirati
-o modro slov ski, modro sloveti; fi
lo zo fija -e modroslovje, filozfien -na -o; filo zo firati -am,
filo z o firan je -a s
f iltr ir a ti -am precediti, precejati,
f iltr ir a n je -a s precejanje, filte r
-tra m cedilo, m rea, filtrsk i -a
-o, f iltr t -a m [povsod: -lt-]
* fin -a -o tenek (nos, sluh, okus,
u t, blago, prs, rta), dober (uho,
oko, okus, roka, delavec), droben
(prah, pesek, poteza), rahel (ut,
kruh, prst), iv (prah, pesek,
moka, trnje), olikan (vednje,
nastop, govor, lovek), plem enit
(ut, okus, znaaj, pogled, lo
vek, obraz, utenje, m iljenje),
um etelen (vezenina, tkanina, sli
karija) tako vse povedni tu jki
je treba v vsakem prim eru po
sebej doloiti pravi pom en; *finsa -e nenost, rahlost, tanina, odlika, plemenitost
fin le -la ro: glas. v fin lu p o
vzem a zaetni m otiv; prenes. s
p adcem S talin g ra d a p re id e boj
v fin le; p. v fin lu za e v ro p
sko p rv en stv o ; fin alist -a m
portnik v fin lu ; fin len -lna
-o [ -ln-] slovn. nam eren (stavek),
p. zakljuen, sklepen; fin ln o st
-i [ -ln-] smotrnost, nam em ost
fin n ce -nc mn. denarstvo, de
narno gospodarstvo; finn en
-na -o, fin n n ik -a m ; finnc a r -ja ro, fin n c arsk i -a -o; fi
n a n s ira ti -am, fin a n s ira n je -a
s, + fin a n sj - j ja m denarnik
fin de sicle, fin de sicla [fendsjkl -a] m dekadnca, urtiein.
sm er ob koncu 19. stol.
fin g ra ti -am hliniti, izm isliti; fin g ran -a -o izm iljen, hlinjen,
ponarejen, zlagan, fik tiv e n -vna
-o; fin g ra n je -a s hlinjenje,
gl. tudi fik c ija
F in sk a -e kr. , v F in sk i, iz F in
ske; F insko -ega s, na Finskem ,

s F in sk eg a; F inec -nca m, fin

ski -a -o, fnin a -e
fn ta -e zvijaa, prevara
f rk e lj - k ija in -k e ljn a [-klj-]
m bokal; + frk e ljc -a [-klj-]
m etrt, frk e lj e k -ka ro, frk e lj k a r -ja ro etrtinkar
firm a -e im e (podjetja), podpis,
trgovsko im e
firn e -a ro: d uh po frn eu , cen a
~ a , s ~ e m p rev lei
fs -a ro im e note in glasu glas.:
s fsom, p ri fsu; fsov -a -o
fskus -a m dravno premoenje,
dravna blagajna; fisk len -lna
-o [ -ln-] proraunski: ~ o leto
fistu la -e : zobna ~ ola
fis ra -e med. poka, poklina
kosti
fizika -e , fizik le n -ln a -o [ -ln-],
naravosloven, fizien -na -o na
raven, telesen, fizik -a ro kdor se
s fizik o ukvarja, zdravnik: sla v
ni
m estni
fziark a -e ;
fiz ik t -a ro: m estni ~
;
fziki
-a -o
fiziognom ija -e zunanji izraz,
fiziognm ika -e prouevanje
fiziognom ije; fiziognm ien -na
-o, fiziognm -a ro, fiziognm ski -a -o
fiz io k r t -a ro, fizio k r tsk i -a -o
in fizio k r ti en -na -o, fiziok ra tz e m -zm a ro gosp.
fiziologija -e naravost., fiziolog
-a ro, fizioloki -a -o, fiziolgien -na -o
fiz k u lt ra -e (iz: fizina k u lt r a = telesna vzgoja, port,
telovadba), fiz k u lt re n -rn a -o
telesnovzgojen, porten; fizk u lt rn ik -a ro, fiz k u lt rn ic a -e ,
fiz k u lt rn ik i -a -o; + fisk u lt ra
fil [-u] -la ro, fiolov -a -o:
~ a ju h a ; fiolek -k a [-u -]
ro; filovec -vca ro, fio lar -ja
ro, fiolovka -e i , fi larica -e
nati, preklja za fiol, filov in a -e fiolova slama, fi lk a

186

fluor
-e [-u k-] in fiolca -e vr
sta fiola; fi lk ati -a m s e [-lk-]
in filkati -am se [-l-] igrati
se s fiolovimi zrni, fi lk a n je -a
s in fi lk an je -a s [-lk- in
-ol-]
fj rd -a m, fj rd s k i -a -o
flafo lti -im, flafli -tel flafoll
-a -o; fla fo t ti -tm in -fem,
fla fo t j -jte! flafo t l -la -o,
fla fo t n je -a s, flaf t -ta m
m ahanje s perutm i, fla f ta -e
perut
fla g e l n t -a m biar, flag e ln tsk i
-a -o, flag e ln tstv o -a s biarstvo, verska sekta v dobi od 13.
do 15. stoletja
F lam sk o -ega s kr.
s F lm skega, na F lm skem , F lm ec -m ca
m, F l m k a -e , flm ski -a -o,
flm ina -e
fla n c a t -a m cvrtnk, zm denec
F la n d r ija -e , v F l n d riji, iz
F l n d rije ; F l n d rsk o -ega s, na
F ln d rsk em , s F l n d rsk e g a ;
fl n d rsk i -a -o, F l n d e r -d ra m
flan la -e vrsta blaga, flan last
-a -o, flan len -lna -o [ -ln-]
F la u b e rt -a [flobr -a] m os. i.
franc, pisatelja, F la u b e rto v -a -o
[flobrou -ova -oj, flau b e rto v sk i
-a -o [flobrouski -a -o]
fl v ta -e , fl v te n -tn a -o, fla v
tist -a m , fla v tistk a -e , flvtica -e
flg m a -e hladnokrvnost, hladnokrvne; flegm tien -na -o,
fleg m tik -a m hladnokrvne
flegm na -e med. prisad, veziv
na vnetna
fle k sja -e slovn. pregibanje,
fle k sjsk i -a -o, flek sv en -vna
-o, fle k tra ti -am , fle k tra n je
-a a: ~ im en in glagolov
fl te n -tn a -o lju b ek, eden, sr
kan; fl tk a n -a -o, fltn o st -i
, fletn b a -e prijetnost
flk m edm . izraa visok glas in hi
trost prem ikanja, flk n iti -nem

z biem ali s tanko ibo mahniti,

initi, skoiti, pasti (v oli); flk a ti -am, flk a n je -a s
+flk a -e krpa, +flik a ti -am k r
pati, + f lik a rja -e krparija,
+ flk a n je -a s krpanje, + flk a s t
-a -o zakrpan, pisan, neenoten;
+ flik -a m krp a
flirt -a m dvorjenje, ljubim kanje;
f lrta ti -am , f lr ta n je -a s
fl b e rt -a m vrsta puke, fl b erto v k a -e
fl ra -e rastlinstvo kakega kraja;
F lo ra -e starorim. boginja cvet
ja in rastlinstva; flo rilg ij -a m
cvetnik, izbor najboljih spisov,
itanka; * flo rra ti -am cvesti,
uspevati, odlikovati se, *florran je -a s
F lo r n ca -e kr. i. ital. m esta,
F lo re n tin e c -nca m, F lo re n tn k a -e , flo re n tin s k i -a -o, flore n tn in a -e
F lo rija n -n a m os. i. Cvetko, c e r
k ev sv. F lo rij n a , p ri Sv. Flor ij n u (kraj), e n tflo rij n sk i
-a -o: d olina ~ a
+fls -a m splav, +fl sar -ja m
splavar, +fl sarica -e splavarica, + fl sarsk i -a -o splavarski,
+flo sriti -im splavariti, *flsati -am (les) plaviti (les), +flsarstv o -a s splavarstvo
*flo sk u la -e besedno lepotije,
lepa, a prazna beseda
+fl ta -e ladjevje, brodovje;
+flten -tn a -o brodoven, flotlja -e m ajhno brodovje
fl id -a m in fl id u m -a m ne
vidna snov, po kateri naj bi se
pretakala energija; fl id en -dna
-o fiz., kem .
flu k tu ra ti -am valovati, flu k tu ra n je -a s, flu k tu c ija -e valo
vanje, naraanje in pojem anje
f l n d ra -e i cunja, vlauga = fln a -e
fl o r -a m kem . prvina, florov
-a' -o, flu o re sc ira ti -am svetli

187

f o f o t ti
kati se, flu o re sc ra n je -a s,
flu o rescn ca -e , flu o rescn ten
-tn a -o
fo fo tti -m in fofem (o velikih
ptiih), f o fo t j- jte ! fo fo t l- la
-o, fo fo t n je -a s
F k id a -e in F kis F k id e
kr. i., fkiki -a -o, F k ijec -jca
m, F k ijk a -e
fkus -a m fiz. gorie, med. bole
zensko kotie, lglo; foklen
-lna -o [ -ln-] kar izhaja iz goria ali kotia: ~ a osvetlitev,
in fe k c ija
*fl -a [-u-] m v in jek, zakrivljen
no
f lij -a m list; flio samo enkrat
pregnjena pla, in flio okr. in
f 0 = fo lin t -a m knjiga iz ta
kih pol; fo lira ti -am, in te rfo lira ti -am liste vstavljati
fo lik el -k la m med. m eiek, fo lik
li -ov mn. m m eiki, mozoljki
fo lk lo ra -e narodopisje, fo lk lo
re n -rn a -o narodopisen, folk l rn o st -i , fo lk lo rist -a m ,
fo lk lo rstk a -e , fo lk lo ristik a
-e , fo lk lo ristien -na -o [po
vsod: -lk-]
fnd -a m sklad: rez erv n i ~
fonem -a m zvona enota, fonm ski -a -o
fo n tik a -e nauk o glasovih, fon tien -na -o, fo n tik -a
fono- v sestavi: fo nologja -e ,
~ l k i -a -o, ~ l g -a m; fono
g raf ija -e , ~ g r f -a m (pri
prava), ~ g r f s k i -a -o
F o rd -a m os. i. amer. velepodjet
nika, F ordov -a -o; f ra -a m
avtomobil iz Frdovih tovarn:
voziti se s frdom , frdov -a -o:
~ e p red n o sti; fordzem -zm a m
gospodarska in socialnopolitina
naela
fo ren zien -na -o sodni, sodnijski:
~ a psihologija, ~ i p rim e r
fo rm a -e oblika, p. b iti v fo r
m i v polni moi; fo rm len -Ina

-o [ -ln-] (+ fo rm len -lna -o)

oblikoven, zunanji, izreen, dolo
en; fo rm ln o st -i [ -ln-] vna
nja oblika, zunanjost, predpis;
form alizem -zm a m pretirava
nje v zunanji obliki; fo rm alist
-a m, form alistien -na -o
fo rm t -a m knjina oblika, raz
senost, velikost: lovek v e lik e
ga ~ a
fo rm ira ti -am oblikovati, tvoriti,
fo rm ira n je -a s, fo rm a c ija -e ,
fo rm a cijsk i -a -o
fo rm u la -e obrazec, besedilo; form u l r -ja m vzorec, golica; form u l rsk i -a -o; fo rm u lira ti -am
oblikovati, izraziti, dati obliko
emu; fo rm u lira n je -a s, form ul c ija -e izraz, izraanje, obli
kovanje; fo rm u lac jsk i -a -o
+fo rsra ti -am tiati, vsiljevati,
prenapenjati, + fo rs ra n je -a s tianje, vsiljevanje, prenapenjanje
*frt -a m utrdba
f rte prisl. glas. glasn, mon: e
e n k ra t o d f rte n a p re j, zane
se s f rte ; fortssim o prisl. glas.
zelo mono
F o rtu n t -a m os. i., F o rtu n to v
-a -o
forum -a m javni trg pri starih
R im ljanih (Forum R om anum ),
sodie, pristojno m esto, pristojna
oblast: to ni p ra v i ~
fosfor -a m kem . prvina, fsforov
-a -o, fosforen -rn a -o; fo sfo re
sc ira ti -am, fo sfo rescran je -a s,
fosforescnca -e , fosforescnten -tn a -o; fo sft -a m, fosften -tn a -o
fosilen -ln a -o [ -ln-] iz zem lje iz
kopan, predpotopen, starodaven;
fo slije -ij mn. izkopanine iz
pradavnih asov, okam enine
fo t lj -a m naslanja, fo tljsk i
-a -o
foto- v sestavi: fo to a m a te r - ja m,
~ a m a t rs k i -a -o, ~ am ate rstv o
-a s; fo to a p a r t -a m, ~ a p a r a -

188

frna
t r a -e i, fo to k em ja -e ,
~ k e m i e n -na -o; fotom ehn ik a -e i, ~ m e h n i e n -na
-o; fo to m e trja -e i, ~ m te r
- tra m, ~ m tr s k i -a -o; foto m o nta -e i, ~ m o n t e n -na
-o; fo to p a p ir- ja ro; fo to re k l m a
-e i, ~ reK lm en -m na -o; foto re p o rt a -e , ~ re p o rte r -ja
m, ~ re p o rte rsk i -a -o, ~ r e p o r ten -na -o; fo to t h n ik a -e ,
~ t h n i e n -na -o; fo to te ra p ja
-e i; fo to tip ja -e
fo to g rf -a m, fo to g r fin ja -e ,
fo to g rfsk i -a -o, fo to g ra fija -e
slika in delo, fo to g ra fjsk i -a
-o kar zadeva sliko: ~ i form at,
o k v ir; fotogrfien -na -o kar
zadeva delo: ~ a ploa, lu,
tem nica, tek o in a; fo to g ra fira ti
-am , fo to g ra fira n je -a s
fr a -e i, fr a r -ja m, gl. p r a
fra k ti -m in fr k ti -m tratiti,
troiti, razsipati; fra k a j -jte!
fra k l -la -o, fra k n je -a s,
fra k -a m
fra g m en t -n ta m odlom ek, drobec,
zlom ek; fra g m e n t re n -rn a -o
odlom koven, nedokonan; fragm e n trn o st -i
fr k -a m vrsta suknje, f r k a r -ja
m gizdalin, fr k a rs k i -a -o grizdalinski, fr k a rstv o -a s gizdalinstvo, f r a k a r ja -e
fr k c ija -e odlom ek, del kak e
skupnosti; fra k cio n st -a m kdor
cepi, Zorm skupnost; frakcionstien -na -o; fra k c io n ra ti
-am med.
fr k e lj -k ija in -k e ljn a [-klj-]
m, fr k e ljc -a m, fr k e lj e k
-k a [-klj-] m
f r a k t r a -e vrsta pisave: gotska
~ ; m ed. prelom: ~ k osti; fra k t re n -rn a -o
fram as n -a m prostozidar, fram asnski -a -o, fram asnstvo -a s,
fra m a s o n e rja -e z prostozidar
s k o ; tudi m asn itd.

189

F r n c F r n c a s F r n ce m m os. i.,
F rn co v -a -o; F ra n c -ta m,
F ra n c to v -a -o; F r n c e lj -clja
in -c e ljn a [-clj-] m, F r n c lje v
-a -o in F r n c e ljn o v -a -o
[-clj-] ; F ra n ie k -k a m, F r a n
ikov -a -o; fra n ik n -a m
(+fra n i k n a r - ja m); fran ik n sk i -a -o; F r n c i - ija m
(+-ita), F r n c ije v -a -o (+F ra n citov); F ra n - n a m, F r n o v
-a -o; F r n jo -a m, F r n je v -a
-o; F ra n c k -ck m, F ra n k o v
-va -o
F r n c a in F r n ic a -e 2, F r n in
in F r n i in -a -o; F ra n ik a -e
t F ra n k in -a -o; F r n c k a -e
, F r n c k in -a -o; F n ik a -e ,
F n ik in -a -o; F n i ne skl.: od
F ni, k F n i, p r i F ni, s F n i;
F n i i ne skl.: o d
p ri
s ~ ; F n in -a -o, F n in -a -o
F ra n c e F ra n c e a [frns -a] m os.
i. franc, pisatelja, F ran ceo v -a
-o [frnsou, -ova -o]: ~ je zik ,
~ a dela
F r n c ija -e : iz ~ e , v ~ i ; F r a n
coz -a m, F ra n c o z in ja -e i,
fran co sk i -a -o, F ran co sk o -ega
s: n a ~ e m ; fra n co in a -e ,
francz -a m orodje, klju za
odvijanje vijakov; fran co zo v ti
- jem vpletati francoske besede
v slovenino; fra n co z o v n je -a s
F r n k -a m l. i., fr n k o v sk i -a -o;
fra n k o fil -a m, ~ f lk a -e ,
~ f ls k i -a -o, ~ flstv o -a s
[povsod: - 11-]; fra n k o f b -a m,
~ f b s k i -a -o, ~ f b stv o -a s
fr n k -a m denarna enota: te a j
~ a (+fr n k o v teaj), p la a ti v
fr n k ib
fra n k ra ti -am plaati potnino,
nalepiti znam ko, fra n k r a n je -a
s, fr n k o -a m, fr n k o prisl.
brez potnine, prevoznine
+fr n a -e vlakno, resica, resa
kot okras pri blagu; +iti v fr n -

fraprati
e razpadati, trgati se, iti v ni;
+fr n a ti -am (se) trgati (se) v
nitke, nitkati se, +fr n a n je -a s
razpadanje v nitke, nitkanje;
+fr n a st -a- -o nitkast, razca
pan, prenes. okraen
+ f ra p r a ti -am iznenaditi, prese
netiti; + fra p n te n -tn a -o pre
senetljiv, nenavaden
f r ta -e gozdna poseka, rt, lz,
goliava; fra t ti -m vse od
kraja sekati v gozdu, f r a t j -jte!
fra t l -la -o, f ra t n je -a s,
f r tje -a s, fr to v je -a s
f r te r -tra m sam ostanski brat,
fr tr s k i -a -o, fr trstv o -a s,
fr tr e k -ka m; fra te rn iz ra ti
-am bratiti se, f ra te rn iz ra n je
-a s bratenje
fr z a -e reenica, puhla, prazna
beseda, puhlica; fr z a st -a -o
puhel, leporeen; fra ze o lo g ija -e
nauk o reenicah, frazeolki
-a -a: ~ i slo v ar; fra z r - ja m
kdor veliko govori, pa malo pove,
kvas; fra z rsk i -a -o, fra z rstvo -a s besedienje, pletenie
nje; fra z riti -im puhliiti, kva
siti; f r a z r je n je -a s
frc a ti -am in fk a ti -am, frc a n je
in f k a n je -a s, frc n iti in fk n iti -nem , fc n je n -a -o
fr a ti -m, fri -te! fral -la -o,
f r n je -a s, frlo -a s, fa
-e
f e k -ka m m tek, ki je nanj
navit sukanec
fre g ta -e bojna ladja, fre g te n
-tn a -o: ~ i p o v e ljn ik
F re isin g e n -a [frjzingen -a ] m
kr. i. nem. m esta, freisin g en sk i
in -inki -a -o [frjzinr]; staro
im e F rsin g en [frzingen] -a m
ali poslovenjeno B ri n j -a m,
b rin sk i -a -o: ~ i kofje, Brinski spom eniki
fre k v n c a -e obisk, zasedba, fiz.
tevilo obratov, ponavljanje; frek v e n tra ti -am obiskovati, fre-

k v e n t c ija -e obisk, obiskova

nje, udeleevanje; fre k v e n ta c jski -a -o: ~ o sprievalo, frek v e n t n t -a m obiskovalec; frek v n ten -tn a -o pogosten, frek v e n ta tv e n -vna -o slovn. po
navljalen: ~ i glagoli, tev n ik i;
fre k v e n ta tv n o st -i
fre n tie n -na -o buren, viharen,
navduen; fre n e z ja -e
fre n o lo g ja -e nauk o obliki lo
banje in moganov v razm erju
do duevnih lastnosti, frenolgien -na -o, fren o l g -a m, frenolki -a -o; fre n o sk o p ja -e
fr k a -e podoba, slikana na
presni omt
f rf lj ti -m, f r f lj j -jte! frflj l
-la -o, f r f lj n je -a S, f flja
-e kdor frflj , f rflj -a m,
f flja s t -a -o
frfo l ti -m, frfo l l -la -o, frfol n je -a s, frfo l -a m, frfol v a ti -am , frfo l v a n je -a s
frfo t ti -m in -fem, frfo t j
- jte in frfoi -te! frfo ta l -la
-o, frfo t n je -a s, frf t -ta m,
frfo t lo -a s, frfo t -a m, frf tn iti -nem
frf r ti -m , f r f r j -jte! f rfr l
- la -o, f r f r n je -a s, frfr lo
-a s, ffra -e , ffra s t -a -o,
frfr v -v a -o, frfr v e c -vca m,
frfr v k a -e , frfr v s k i -a -o
frf riti -im, f rf ra -e , f rf lja
-e
F rid e rik -a m os. i. Miroslav, M ir
ko; F rid e rik a -e os. i. Miro
slava, Mirka
frig id en -d n a -o m rzel lovek,
mrzlak; frig id n o st -i spolna
hladnost, brezutnost, mrzlatvo
frik a tv e n -vna -o slovn.: ~ i g la
sovi priporniki; frik a tv a -e
pripornik
+fren -na -o presen, surov, hla
den, bister, oster, nov, opran,
spoit, moan, okreten, hiter, ze-

190

Furlanija
ln, hladen (zrak, vrem e), vrst,
il, isker, bister ipd.
friv len -ln a -o [ -ln-] lahkomiljen, nespotljiv, nesram en, ob
jesten; friv ln o st -i [ -ln-] , frivlne -a [ -ln-] m
f riz e r -ja m, friz rk a -e , friz rski -a -o: ~ i salon, friz ra ti
-am, friz ra n je -a s, friz ra -e ,
friz re n -rn a -o
+fri id r - ja m hladilnik, +friid rsk i -a -o hladilniki
fk a v e c -vca m , frk o ln -a m,
frk o ln e k -ka m, frk en -na
-o, frk o l s -lsa -o, f k lja -e ,
frk o ln sk i -a -o, f rk lja -e ,
frk t -ta m, frk o tti -m, fiti
-im ; f k a ti -am, fk n iti -nem
frl ti -m, fli -te! frl l -la -o,
frl n je -a s; fliti -im, f lje n je
-a s , f rlj v -va -o, frlj v e c
-vca m, f rlj v k a -e
frn ik o la -e kroglica za igrao,
frn k o la ti -am se in frn k a ti
-am se, frn k o la n je -a s in frnk a n je -a s, gl. tudi n ik a
fr n d a -e odpor, nezadovoljstvo,
fro n d r -ja m nezadovoljne, ro
var, hujska; fro n d rstv o -a s
rovarjenje
fro n ta -e proelje poslopja, bojna
rta, strnjena vrsta trdno pove
zane organizacije: O F = O svo
b o d iln a fro n ta ; fro n t le n -lna
-o [ -ln-]: ~ i napad, f r o n te n -tn a
-o; frontovec -vca m, fro n t -a
m, fr n ta r -ja m, fr n to v sk i -a -o
fro tira ti -am treti, drgniti; f ro ti
ra n je -a s utiranje, f ro tirk a -e
vrsta brisa
fr la -e pialka, fr liti -im,
f r lje n je -a s, fr lb a -e [-lb-]
, f r la r - ja m, fr le -a m
ftiziolg -a m izvdenec za tuber
kulozo, ftizio lo g ja -e veda o
tuberkulozi, ftiziolgien -na -o,
ftiziolki -a -o
f ca ti -am, f c a n je -a s igra z m e

tanjem denarja; f ck a ti -am,

f c k a n je -a s
fu d l ti -m vihravo govoriti, rav
nati, fu d l j -jte! fu d ll -la -o,
fu d l n je -a s
f flja -e , fu flj -a m, fu flj ti
-m, f u flj j -jte! fu flj l -la -o,
fu flj n je -a s
fga -e glas. vrsta skladb, fugte n -tn a -o, fu g ra n -a -o: ~ i
slog; fugto -a m glas. po na
inu fuge
f k s ija -e vrsta okrasnih cvetlic;
f k sijin -a -o: ~ cvet, ~ a b a rv a
fu lm in n ten -tn a -o sijajen, ble
e, vigajo (govor)
fu n d am n t - n ta m podlaga, te m e lj;
fu n d am e n tlen -ln a -o [ -ln-]
osnoven, tem eljen; fu n d am e n tlk a -e [-lk-] osnovna veda tol.;
fu n d ra ti -am utem eljiti, ustano
viti; fu n d c ija -e ustanova,
gradbeni nain polaganja tem e
ljev; fu n d to r - ja m ustanovnik,
fu n d to ric a -e ustanoviteljica,
fu n d to rsk i -a -o ustanovniki,
ustanoviteljski
fu n g ra ti -am opravljati funkcijo,
zastopati kaj; fu n g ra n je -a s
f n k c ija -e delovanje, opravilo;
fu n k c ijsk i -a -o, fu n k cio n len
-ln a -o [ -ln-], fu n k cio n ln o st -i
[ -ln-] , fu n k c io n r - ja m, fu n k c io n rk a -e , fu n k cio n a rsk i -a
-o, fu n k c io n ira ti -am, fu n k cio
n ir a n je -a s
f n t f n ta m utena mera. f n ten
-tn a -o, f n tn ik -a m, f n tn ic a
-e funt teka svea, tehtnica na
funte
f re -a m, frov -a m koline
furg n -a m tovorni voz za prtljago
pri osebnem vlaku, m rliki voz
f u rija -e burjast lovek; neukanost, naglica, razburjenost; fr ija s t -a -o
F u rla n i j a -e : v ~ i, v ~ o , iz
~ e ; F u rl n sk o -ega s: s ~ e g a ,

191

fmn
na ~ em ; furlnski -a -o, furlnina -e , F u rlan -na m ,
F u rl n k a -e ; fu rln k a -e
sekirica za obsekovanje drevja
+frm an -a m voznik, vozr;
+frm anski -a -o vozniki, +frati -am voziti, vozariti; + franje -a s vozarjenje
fu rn ir -ja m oplatica, opiat; furnrski -a -o oplaten -tna -o, fu r
nirati -am platiti, oplatiti, fur-

n ra n je -a s platenje, oplatitev
fu t r -a m in futrum -a m prihodnjik; futren -rna -o: ~ a
oblika; futurizem -zma m umet
nika smer, futuristien -na -o,
futu rst -a m, futurstka -e
fuzija -e strnitev, zdruitev; fuzionirati -am, fuzionranje -a s
fuina -e , fuinski -a -o, funar
-ja ra, funarica -e i, funarski -a -o, funarstvo -a s

G
(koko) gaglj, gagljl -la -o,
g [gd in g] m neskl. 1. ime rke:
gagljn je -a s; ggniti -nem
m ali g, vliki G; 2. kratica za
gram; 3. [g] glas v glasovni
rhniti, poginiti
gj -a m, gjec -jca m, gajevna
lestvici: g-mol, G -dur
G belsberger -ja m os. i., Gbels-e , g jiti -im dati rasti, gojiti,
bergerjev a stenografija
g jen je -a s, gjnik -a m goji
gber -bra m, g brje -a s, ga
telj, logar
brov -a -o: ~ les, gbrovje -a s, Gj -a m l. i., lat. Caius; Ljudevit
gbrovec -vca m, gbrovina -e ;
Gj, gjica -e , gjien -na -o
gbrc -a m, gbrek -ka m,
g jati -am se goditi se: kako se
gabr -a m, gabrca -e , gati gja? g jauje -a s
brina -e , gbrast -a -o: ~ zid;
gjba -e (+kajba) kletka, gaj
gbrica -e neko jabolko
bica -e
gbez -a m, gbezov -a -o: ~ aj
gjda -e duda, gajd -a m
gbe -a m gnus, gabeljiv -va -o, gjsnati -am drgniti: hlae gjsnati, g jsnanje -a s; gjsnati
gabeljvost -i
se smukati se: kaj se gjsna
gabiti -im: ne gbi mi jedi! ~ se:
tod okoli?
ta je d se mi gbi; gabljiv -va
gkati -am in gem ggati
-o, gben -bna -o
gla neskl. dvorna, praznina
G brijel -a m, G brijelov -a -o,
obleka, oprava: oblekel se je
G abrijla -e i, G abrijlin -a -o
v gla, v gla je priel; tudi
gbro -a m kamenina geol.
kot prid. neskl.: gla predstava,
ga -e , nav. mn. ge; gast
gla ples, gla uniform a
-a -o = gnat -a -o rogovilast;
G alaksija -e astr. Rimska cesta,
gnik -a m trak pri spodnjih
hlaah
. galktien -na -o: ~ o osvetje
gad gda m, gdast -a -o, gdov
galaktza -e mleni sladkor; galalt - sl m trda umetna snov-iz
-a -o = gdji -a -e: gdova
mleka; galalten -tna -o: ~ i
mast, Gdova pe, g d jazalg a;
gdovec -vca m, gdina -e ;
gumbi; galaktt -a m vrsta rud
gadols -lsa -o
nine, galakttov -a -o
galn -a m galanten ljubimec, gagga -e raca, ggati -am, glnten -tna -o vljuden, viteki,
ganje -a s, gagljti -m: gos

g ara
udvorljiv; g aln tn o st -i ; ga
la n te r ija -e . vljudnost, udvorljivost, 2 . drobno blago: trg o v in a
z g a la n te rijo ; g a la n te n js k i- a - o
g aleb -a m, galbov -a -o, g alb ji
-a -e
G lec -lca [-le-] m, G lija -e ,
g lski -a -o [ -lsk-]
g a l ja -e bojna ladja v srednjem
ve ku , n a g alji; tudi: g a l r a - e ;
g ale t -a m = g a lij t -a m su
enj (vesla) na galeji, psovka
g alen t -a m svinev sijajnik
g a le rija -e . ozek, dolg hodnik,
na eno stran odprt; m ostovi,
2. stebrina dvorana, 3. najviji
prostor v gledaliu, 4. obinstvo
s tega prostora, 5. um etnika
zbirka (m uzej): N ro d n a g ale
r ija , g a le rijsk i -a -o: ~ i sede
g lica -e? i, glien -na -o : ~ a
b arv a , voda, gliiti -im z ga
lico kropiti
G a lic ija -e kr. i. deele, galki
-a -o: ~ i id, G alicijn -a m,
G a lic ij n k a -e
galiczem -zm a m franc. jezikovna
posebnost
g lij -a m ke m . prvina
G a lile ja -e kr. i., G aliljec -jca
m, G a lil jk a -e , g a lil jsk i -a -o
G alilo G alili m os. i., rod. Galilo G alilija, G alilo G alilije v -a -o
G alip o li - lija m kr. i. polotoka in
mesta ob Dardanlah, galpolski
-a -o [ -lsk-]
g liti -im (se) razgaljati (se), glje n je -a s
g alo n a -e angl. votla mera (4,54 l)
g alp -pa m sko k, v galopu, ga
lo p ira ti -am v skoku jahati, dir
jati, skokom a jezditi
g ala -e , nav. mn. gale gal
g al n -a m, galnov -a -o: ~ p rah ,
~ a razto p in a, galnovec -vca m
kam en, galnovica -e galunova
voda
Slovenski pravopis

G alv n i -ja m prirodoslovec in

anatom, galvnslci -a -o, galvanzem -zm a m , g alv an iz irati -am,
g a lv a n iz ira n je -a s; g alv an iz a
c ija -e f g alv an iz ac jsk i -a -o;
g a lv a n o g ra fja -e i, galvanok v stik a -e i, g alv an o k v ster
-tra m, g alv an o m ter -tra m,
g alv an o p l stik a -e , galvanoplstien -na -o, galvanoskp
-a m; g a lv a n o tip ja -e [povsod:
-alv-]
gm a m neskl. im e grke rke:
k t gm a, a rk i gm a; ena
tisoinka mg
G m a: Vasco [vsko] da ~ m
pan. i .,rod. Vsco da G m e in
G m a, Vsco da G m ov -a -o
*gam a -e dokolenka, golenica,
ovojka, oglenjica
g am b it -a m vrsta ahovske otvo
ritve: dm ski ~ ; gam bten -tn a
-o: ~ i k m et
gm bovec -vca m vrsta jabolka,
gm bovek -ka m
gam s gm sa m, gm sov -a -o : ~ a
b ra d a (+g m sp o rt -a)
G an d h i -ja [gndi] m l. i. indij
skega narodnega voditelja, G and h ije v -a -o: ~ a sm rt
G nges -a m k r . i., indijska reka,
gngeki -a -o
g n g lij -a m, g an g lijsk i -a -o,
m ed. gnglion -a m ivni vozel,
gnglionski -a -o
g a n g re n a -e med., gan g ren zen
-zna -o
g n g ste r -ja m , g n g stersk i -a -o,
gn g sterstv o -a s
G anim d -a m Zevsov toaj
g an iti gnem , gni in gani -te!
gnil in ganil -la -o, g n jen
-a -o, g n je n je -a s, g n jen o st
-i = g in je n o st -i (+g an o tje),
g a n ljiv -va -o, g an ljv o st -i
[nepoud. povsod gan- in gn-]
*gra :e ogoljen m ade, ogoljena
zaplata, mrha (kobila), im e ovce,

193

13

garancija
*grast -a -o raskav, *grati
-am ogoliti: ~ praia, k ra v a
ste b e r g ra = drgne se ob ste
bru, *grati se: ivina se gra,
*griti -im (se); g a r ti -m, g a
r a j -jte! g a ra l - la -o , (z)garn
-a -o, g a r n je -a s, g ar -a m
g a ra n c ija -e porotvo, jam stvo,
g a ra n tira ti -am porok biti, jam
iti, g a ra n c ijsk i -a -o: ~ o p i
smo, g a r n t -a m, g a r n te n -tn a
-o: ~ o pism o
g a r a -e z, g a r en -na -o: ~ a
v ra ta
g rd a -e telesna straa, izbrani
vojaki, g rd en -dna -o: ~ a k o
n je n ica , g a rd ist -a m, g a rd ra ti
-am nadzorovati dekleta po za
vodih, na plesu, g rd e d m a -e
nadzornica nad dekleti
g ard e ro b a -e prostor za odlaga
nje obleke, obleka; g ard ero b en
-b n a -o: ~ i listek, g a rd e ro b r
-ja m , g a rd e ro b rk a -e
g a rd n a -e zastor pri oknu, za
grinjalo, zavesa
G rd sk o j z e ro -ega -a s kr. t.,
ob G rd sk em j z e ru , h G rdskem u j z e ru
g re g r mn. roni voz na dveh
kolesih; grice g ric mn.
g a rje g rij m n .,g rja m g rje
v g rja h z g rja m i; g rja s t -a
-o, g rja v -a -o: ~ a ovca; grja v e c -vca m, g rja v k a -e ,
g rja v ic a -e , g rja v o st -i
g rm o n d -a m stopnja tiskanih rk,
v grm ondu tisk a ti; sta v iti borgis n a grm ond
g a rn ira ti -am opremiti, obloiti,
g a rn ra n je -a s, g a rn it ra -e
oprema, obloba, priklada, premna; g a rn it re n -rn a -o: ~ i
kos pohitva, ~ i stol
g a rn iz ija -e posadka, tudi g a r
nizon -a m, g a rn iz ijsk i -a -o:
~ a bolnica, garniz n sk i -a -o:
~ i d e u rn i astn ik
G ar n a -e i kr. i. reke v Franci-i

g a rso n j ra -e samsko stanovanje,

g a rso n j rsk i -a -o: ~ o sta n o
v a n je ; g a rs o n j re c -rc a m, gars o n j rk a -e
gasilec -lca [-uc- in -le-] m, g a
silski -a -o [-l-]: ~ i dom, ~ o
d ru tv o ; gasilo -a s, gasilen
- l n a -o [ -ln-]: ~ a p rip ra v a , ~ o
o ro d je; gasln ik -a [ -ln-] m, gaslnica -e [ -ln-]
gasiti -m, gsi -te! gasil -a -o,
gan -na -o: ~ o apno; gasn je -a s, gastev -tve
G ask n ja -e kr. i. franc, pokra
jine, G ask n jec -n jca m, Gas k n jk a -e , g as k n jsk i -a -o
g sn iti -nem nepreh.: lui gsnejo ; gasn -a -e
g strie n -na -o kar se nanaa na
elodec, eloden, g a stritis -a m
elodno vnetje, g a s tro la g ja -e
nauk o elodcu, g astro n o m -a m
kdor pozna in ceni dobro jed,
dobro jedec, g astro n o m ija -e
vija kuharija
gerica -e , geriin -a -o
G p er -ja m os. i., G p e rje v -a
-o, gp er -ja m g p erek
-ka m elezna peica ali te
dilnik
g titi -im maiti, (za)jeziti: v g rlu
se mi gti, (na)gen -a -o, gte n je -a s; gt -a m jez
g a u le ite r -ja [gulajter -ja] m ,
g a u le ite rsk i -a -o [gu lajterski]
g avta -e vrsta plesa
g v ra n -a m krokar
G ay-L ussac [gelsk] G ay-L ussaca m os. i., G ay -Lussacov -a -o
[gels k o u ]: ~ zakon, stolp
gz - , gzi gz n a gzi n ad
gazjo, dv. gzi gazi gazm a gzi
o gazh n a d gazm a, mn. gazi
gazi gazm gazi o gazh n ad
gazm
gza -e med. mreasta tkanina
gzda -a in -e m gospodar, gzdarica -e gospodarica

194

geolog
g azla -e 2 1 , srni podobna ival,
2 . oblika lirske pesmi, g az lji -a
-e: ~ i skok, gazlin -a -o: ~ i
rogovi, gazlski -a -o [ -lsk-]:
~ a o b lik a pesm i, gazlica -e
g ziti -im, gzi -te! gzil -la -o,
(iz)gen -a -o, g en je -a s,
g n ja -e , ga -e sled, ki jo
pua divjaina v snegu
g azoln -a m kem .
g azo m ter -tra m plinomer, plinohram, gazom trski -a -o
*ga -e plaa, *gast -a m na
meenec s stalno plao
G a -e os. i. gr. boginje zem lje,
G in -a -o
g ja -e japonska plesalka in
pevka, g jin -a -o
g jz ir -a m geol., g jz irsk i -a -o
g l [gl] -a m neka koloidna snov
g em in c ija -e podvojitev, gemin ra ti -am podvojiti
gn -a m dedna zasnova
g enealg -a m rodopisec, rodo
slovec, g en e alo g ija -e rodopis,
rodoslovje, genealki -a -o rodopisen, rodosloven
g e n e r c ija -e rod, zarod, pokolenje, naraaj, g e n e ra c ijsk i -a
-o, g en e ratv e n -vna -o; gener ra ti -am ; gen rien -na -o:
~ i p o jem (vrstni)
g e n e r l -a m, g en e rlic a -e ge
neralova ena, g enerlov -a -o
(osebno), g en e rlsk i -a -o (na
splono): ~ i in; g eneralisim
-a vrhovni general; g en e rle n
-ln a -o (+generlen) sploen:
~ i ra v n a te lj, tab; g e n e r lk a -e
zadnja skunja pred nastopom,
zem ljevid, g e n e ra liz ira ti -am po
sploiti, posploevati, g e n e ra liz i
r a n je -a s, g e n e ra liz c ija -e ,
g e n e r lta b -a m , g en e rltab e n
-b n a -o, g e n e r lm a jo r - ja m
[povsod: -al-]
g e n e r to r - ja m stroj, ki daje
elektrini tok; stroj, k i proizvaja

gorilni plin ipd., gener to rsk i

-a -o
gen er zen -zna -o velikoduen,
plem enit, gener zn o st -i veliko
dunost
gen eza -e postanek, razvoj, G e
n eza -e prva Mojzesova knjiga
v sv. pism u stare zaveze, stvar
jenje sveta, g e n tik a -e nauk
o
nastanku ivalskih in rastlin
skih vrst, g en tien -na -o
g n ij -a m veleum , g en ilen -ln a -o
[ -ln-] , g eniln st -i [ -ln-]
g e n ita le n - ln a - o [ -ln-]: ~ a leza;
g e n it lije -t lij mn. plodila,
rodila
g n itiv [-iu] -a m rodilnik, gnitiv en -vna -o: ~ a o b lik a
G nova -e [gnova] kr. i. mesta
v Italiji, gnovski -a -o: ~ o
pristan ie, G enoven - n a m,
G enovenka -e
g e n re [nr] g en ra g en ru [nra
-u] m 1. vrsta, slog, 2 . slika iz iv
ljenja; g en rsk i -a -o [nrski]:
~ a slik a; ali pa: n r -a -u m,
n rsk i -a -o
gen tlem an [dntlm en] -a m lo
vek s pravo izobrazbo in odli
nim vedenjem , potenjak, vrl mo,
g en tlem an sk i -a -o [dntlm enski]: ~ o v ed en je, g en tlem an stvo -a [dntlm enstvo] s
g eo cn trien -na -o: ~ i sostav
geodt -a m zem ljem erec, geodtski -a -o: ~ i o ddelek, g eo d ezija
-e zem ljem erstvo
geofizika -e nauk o fizikalnih last
nostih Zem lje, geofzien -na -o
geograf -a m zemljepisec, geo
g ra fija -e zem ljepis, geogrfski -a -o = geogrfien -na -o
geod -a m im e za geometrini lik
Z em lje, geod en -d n a -o
geolog -a m kdor se ukvarja z geo
logijo, geologija -e nauk o ze
m eljski skorji in njenem postan
ku, geoloki -a -o = geolgien
-na -o: ~ a doba

195

geomter
g eo m ter -tra m zem ljem erec, merjevec, g eom trski -a -o; geom e
tr ija -e nauk o likih, geom e
tr ijs k i -a -o: ~ a k n jig a , geom trien -na -o: ~ i lik
geom orfologja -e nauk o obli
kah zem eljske povrine in njih
sprem em bah, geom orfolki -a -o
= geom orfolgien -na -o
geo p o litik a -e nauk o zem ljepis
nih pogojih politike, geopolitien
-na -o
G eorge [ r] m franc. os. i., G eo r
gea [ra], G eorgeov -a -o
[rou -ova -o]
G eorge L loyd [drd ljd] m angl.
os. i., G eorgea L loyda [d orda
ljda] , L loyd G eorgeov -a -o
[ljd drdou -ova -o]
g eo rg na -e dalija bot., georgnin -a -o
g e o sttik a -e nauk o ravnoteju
trdnih teles, nauk o ohranitvi
donosnosti zem lje, geosttien
-n a -o
gpelj -n a m vitel, g p e ljsk i -a -o
g e r n ija -e bot., g e r n ijin -a -o
G erm n -a m , G erm n k a -e ,
G e rm n ija -e , g erm nstvo -a s,
g erm n sk i -a -o: ~ i je zik i; germ n in a -e ; germ anizem -zm a
m, g erm a n izira ti -am , g erm a n i
z ira n je -a s, g e rm a n iz cija -e ;
g erm a n ist -a m, g erm a n istik a
-e , germ an stien -na -o; g e r
m anofil -a m, ~ f ls k i -a -o;
g erm anofb -a m, ~ f b s k i -a -o
g e rm n ij -a m kem . prvina
g e r n t -a m lan svta starih v
parti, g er n tsk i -a -o, g e ru z ija
-e svt starein v parti, geruzjsk i -a -o
g e r n d ij -a m, g e r n d ijsk i -a -o
g eru n d iv [-u] -a m, g erundven
-v n a -o: ~ a ra b a
gslo -a s, mn. gsla gsel [-sl],
gselski -a -o [s l-] : ~ i slog
g sta -e kretnja, g e stik u lra ti
-am, g e s tik u lra n je -a s, gesti-

k u l c ija -e kretanje ob govor

jen ju
gestpo -pa ro, gestpovec -vca m,
g estpovka -e , gestp o v sk i -a -o
gto -ta m idovska m estna etrt
gib -a m, gben -bna -o: ~ i ivec,
gbnost -i , gibek -b k a -o: ~ o
telo; g ibkost -i , gbec -bca m,
giben -na -o, gibnost -i ,
g b lja j in g ib lj j -a m, g ib ljiv
-va -o: ~ p rst, g ib ljiv o st -i
g ib ti in gibati, g ib ljem in -am
(se), g ib lji -te in g ib a j -jte!
g ibajo -a -e, gibal -la -o, gib n je -a in g ib a n je -a s, g ib a
nica -e , nav. mn. g ibnice -ic,
giblo -a s, g ib len -ln a -o
[ -ln-]: ~ a sila; g ib ln ica -e
[ -ln-]
G ib ra lta r -ja m kr. i g b ra lta rsk i
-a -o: G b ra lta rs k a oina -lt-]
g ig n t -a m velikan, g ig n tsk i -a
-o: ~ a p rik a z e n
g iljo tin a -e priprava za obglav
ljanje, g iljo tin ra ti -am, g iljo tin ra n je -a s
g im n stik a -e telovadba, gim nstien -na -o: ~ e v a je ; gimn st -a m telovadec
g im n zija -e , g im n azijec -jca m,
g im n a zijk a -e , g im n azijsk i -a
-o: ~ o poslo p je
ginekolog -a m zdravnik za enske
bolezni, ginek o lo g ija -e nauk
o enskih boleznih in njih zdrav
ljenju, ginekoloki -a -o
g n iti -nem : od e je
~ za im;
g in je n -a -o, g n je n je -a s, g i
n je n o st -i (+g an o tje), g in ljv
-v a -o : ~ prizo r, g in ljv o st-i ;
g in v ati -am, g in v an je -a s
*gips -a m mavec
g irl n d a -e cvetna kita
gs -a m glas.: gis-m ol
gzdati -am (se) pretirano gospo
sko se vesti, gzda -e , gizdv
-va -o, gizdven -v n a -o, giz
dalin -a m = gizdvec -vca m,
g izd aln k a -e , gizdvost -i

glasovti
glac ro k av ice [ glas] vrsta ro
kavic, v glac ro k av icah
g la ci le n -ln a -o [ -ln-] ledeniki,
iz dobe ledenikov: ~ a doba
g l d - in g ld a m, od glad (gla
da) u m reti; g lden -dna -o: ~ o
leto; gladh -a m, glde -a m:
~ in strad e
g l d ek -d k a -o, g l ji -a -e in
g la d k ji -a -e, prisl. g ladko in
ldko, g l je in g la d k je , gldo st -i
g lde -a m 1. orodje za gljenje,
2 . im e v e l rastlin, g lad n k -a m
gladlna kost
g la d i to r -ja m borilec, g lad ito rje v -a -o, g la d ito rsk i -a -o:
~ e ig re
gladilo -a s orodje za gljenje,
glad ilce -a [-le-] s, g la d lk a -e
[-lk-] evljarska deska, gladlen -ln a -o [ -ln-]: ~ o je k lo ;
g lad ln ica -e [ -ln-] 1. stroj za
gljenje, 2 . prostor za tako delo;
g lad ln ik -a [-iu-] m
g la d in a -e : m o rsk a gladina, glad nski -a -o
g lad i la -e bot, gladilin -a -o:
~ cvet
g l d iti -im, glad -a -e, gldil
-a -o in -la -o, (u )glajn -na
-o in (u)gljen -a -o, g l je n je
in g l d e n je -a s, g l ja -e politura
g lad o v ti -jem , gladovl -la -o,
g la d o v n je -a s
g la d o v e n -v n a -o : ~ a sta v k a ; glad vnik -a m 1. kdor ni nikdar sit,
2 . plevelka bot., gladvnost -i
G lad sto n e [gldston] m os. i. angl.
dravnika, G ladstona, G ladstonov -a -o
glgol -a m, glgolski -a -o: ~ e
o b lik e; g lgolnik -a m; glgoln ik i -a -o [povsod: -ol-]
g lag o lica -e , glagliki -a -o =
glgolski -a -o [ -lsk-]: ~ i ro k o
p isi; g la g o lj -a m, g lag o ljsk i
-a -o, g lagoljtvo -a s

gls -a in glas m, glsu gls

v glsu z glsom , dv. g lsa in
glasova glasov glasovom a g lsa
in glasova p ri glasovih z g la
sovom a, mn. glsi in glasovi
glasov glasovom glasove p ri
glasovih z glasovi; n ag ls =
glasno: nagls govoriti, n a ves
gls vpiti, n a glsu biti, hia
je n a glsu; + glsom predl.:
+ glsom z a d n jih u ra d n ih p o ro
il = po zadnjih uradnih poro
ilih, + glsom u ra d n e g a u k az a
= po uradnem ukazu, z urad
nim ukazom ; glsek -sk a m,
glasoven -vna -o: ~ i organ,
glasovnica -e ; glska -e nota
g lsb a -e i, glsb en -a -o: ~ a
ola; glsbenik -a [-bn-] m,
glasbilo -a s, g lasb len -ln a -o
[-in-]
glsen in glasn [-sn] in glasn,
glsna in -, glsno in -, - -,
g la sn ji -a -e, prisl. glasno,
gla sn je ; glasn ik -a m, g lasn i
kov -a -o, g lasn k i -a -o, Slov nski G lsnik, G lsnikov -a -o:
~ u re d n ik ; g lsn ik i -a -o: ~ o
u r e ja n je , glsnikovec -vca m
glasilo -a s 1. glasovni organ,
2 . asopis, asnik: glasilo KP,
glaslen -ln a -o [ -ln-], g la silk a
-e [-lk-]
g la siti -m, glsi -te! glas -a
-e, g la s il-a -o , (u)glan -n a -o,
g la n je -a s
g la sk o v ti -jem , g lask o v l -la
-o, g la sk o v n je -a s, glaskovlen -ln a -o [ -ln-]: ~ a m eto d a
b r n ja
glaso- v sestavi: g lasom r -ra m,
g lasoslovje -a s, glasoslven
-v n a -o: ~ i p o jav , glaso tv o ren
- rn a -o , g la so tv rn ic a -e , +glasovr -ja m klavir
g lasovti -jem , glasoval -la -o,
g laso v n je -a s, glasovlec -lca
[-u c-] m, glaso v lk a -e [-u k-]
; glasovlen -ln a -o [ -ln-]

glasovt
g laso v t -a -o, glasovtost -i
G l u b e rje v a sol, -e -
g l v a -e in g la v , na glvo dati,
iz glve zn ati; glvica -e :
dobro glvico im eti, glavica -e :
zln ata, lan en a, e b lje v ~
g lav -a m, g lava -e , glavek -ka m, g lavaca -e , glavevski -a -o: ~ a b etica
g la v n -n a m , g la v n a -e , glav n ja -e
g la v r - ja m, g la v arca -e , g la
v a rin a -e , g la v riti -im, glav rsk i -a -o, glav rstv o -a s
g la v t - ta -o: ~ o zelje, glavtica -e zool., bot., g lav to st -i
g l v en -vna -o: ~ a bolezen, ~ o
m e sto ,+g la v n a v ra ta vlika vrata,
+g lavni o lta r vliki oltar, Z glav
n a skup in a vlika skupina
g lav i -a m, g la v a r -ja m kdor
dela glavice za bucike, glavaric a -e bucika, g lavast -a -o,
glav iti -im : b u cik e ~ , m ak se
glavii
g la v n a -e , g lavnec -nca m bot.,
g lav n sk i -a -o
glavkom -a m oesna mrena
g la v k o n t -a m m ineral
g l v n ic a -e kapital, g l v n i a r- ja
m kdor d glavnico, g l v n ik i
-a -o
g lav n n ica -e bot.; glav n in a -e
jedro, veina: ~ vojske, glvn ja -e iv ogorek, g la v n j -a
m bot.; g l v n at -a -o: ~ a solata,
~ o ze lje
g la v n ik -a m, glavnikov -a -o:
~ i zobje, g la v n k a r -ja m kdor
dela glavnike, g la v n k a rsk i -a
-o: ~ a pila; g la v n k arstv o -a s
glavo- v sestavi: glavobol [- 01]
-la m, glavonec -ca m zool.,
g lav o p sje -a s zool., glavosk
-k a m
* g lazra -e lo, *glazrati -am
liti, *glazran -a -o poloen,
* g lazran je -a s loenje

198

gld - smer: v to gled, v n e

dogled
g ledlec -lca [-u c-] m , g led lk a
-e [-u k-] , g led lsk i -a -o
[ -lsk-]: ~ i p ro sto r, gledlo -a s
utilo za vid, g led len -ln a -o
[ -ln-]: ~ i ivec
gledalie -a s, gled alien -na
-o: ~ a igra, g led alik i -a -o:
G led alik i list, ~ a p re d sta v a
g l d ati -am, g lj -te! in gldi -te !
l j -te medm ., g led ajo -a -e,
g le d a je n a k a j; gled esa, (n)
gled n a k a j, g l d a n je -a s,
g l d k ati -am v otrokem govoru
gledie -a s: s te g a gledia
gln -a m sluz, made, blato, ob
loga na jeziku; g ln av -a -o:
~ a ovca, g ln ast -a -o: ~ a
voda, ~ a zem lja, ~ je z ik ; glnav ica -e
g l n a -e sipa, m ivka, glnovec
-vca m iz glene nastali kam en
g l e n j -n ja m, g l e n jsk i -a -o
[-nj-]: ~ i sk lep m ed.
g licerin -a m, g licern sk i -a -o
g lik e m ja -e preve sladkorja v
krvi (m ed.)
glikogn -a m ivalski krob
g lin a -e , g ln je -a s, glinov -a -o
iz gline, glnovec -vca m, glnov in a -e glinasta tla, g lin a st Ta
-o, glinn -a -o, g liu n ica -e ,
g lin e n n a -e , g lin t - ta -o =
glin o v t -ta -o = g lin o v t -a -o
kar vsebuje glino, g linica -e in
g linica -e , gline -a s
gliom -a m oteklina v moganih
g lip to tk a -e zbirka graviranih
kam nov in k im r sk ih del
glista -e , glstin -a -o: ~ a j a j
eca; glistav -a -o: ~ o tro k ==
glstavec -vca m, g lstav k a -e ,
g listv k a -e , nav. mn.: glistvk e -vk zdravilo zoper gliste, glstavost -i , glst ast -a -o; glstnica -e bot., g lstn ik -a m bot.,
glstovnica -e bot.

gliv a -e , glivica -e , g lv a r -ja

g lo d ati in glodti glodam in -jem ,
m zool., g lv arica -e zool., g li
glo d aj -te! in gloj -te! glodal
vien -na -o: ~ a bolezen
-a -o in glodal -la -o, g lo d a n je
in - n je -a s; glodv -v a -o
g loba -e : p la a ti globo, globti
kdor rad glda, glodvec -vca m,
-m koga naloiti kom u globo
glo d v k a -e , glodvski -a -o
glo b a -e globel, brezno, globglg gloga m , glogov -a -o: ~ les,
ast -a -o
~ belin, ~ a p alica ; glgovec
g lo b len -ln a -o [ -ln-] kar se na
-vca m glgov grm, glgovina -e
naa na vso povrino, pregleden:
in glogovna -e , glgovka
~ a m eto d a b r a n ja
-e glgova iba
g l b ati -am in -b ijem : voda glo
g lo k sn ija -e neka cvetlica
ba, g l b a n je -a s
g lo rija -e slava, veliastvo: glo
globl [-bu] globli , globlica
rijo kom u p eti = slaviti koga
-e , g loblnik [ -bu-] -a m
g lo ri la -e svetniki sij, obstret:
g lo b in a -e , globinski -a -o: ~ i
z glorilo ko g a o b d ati
relief, ~ o tis k a n je ; globinom er
-m ra m
glosa -e opomba, pripisek; po
sebna vrsta lirske p esm i; glosg lo b ti -m poglabljati, globi -te! j
ra ti -am, glosto r -ja m, glosr
globl -a -o, g lo b lj n je -a s
- ja m slovar, besednjak, glosglobok -ka -o, globlji -a -e =
rien -na -o
globji -a -e == globokji -a
g l h -a -o in gluho, dol. glhi
-e, prisl. globoko, g lo b lje ali
-a -o, kdor ne slii, kar je neob
globe ali globokje, dol. glo
utljivo: gluhi p rsti; glu h o st in
bo k i -ega; globok rabimo v slov.
g luhost -i , g lu h b a -e , glle tedaj, kadar se nanaa res ali
preneseno na m ero, drugae ne:
ec -ca m, gluca -e = glglobok p rep a d , globoka voda,
k a -e
globoko m o rje , globoki k ro
gluho- v sestavi: gluhonm -a -o,
n ik ; globok pogled, globoka m i
gluhonm ec -m ca m, gluhonm sel, globoko p o n ian je, ne pa:
k a -e , gluhonm ost -i , g lu
+globoko v gozdu dale v gozdu,
h onem nica -e
+ globoka tem a gosta, trda tema,
glu k o za -e grozdni sladkor, g lu
+v n a jg lo b lji zimi v najtri zimi,
kozen -zna -o
+povem ti globoko zaupno isto
g l m a -e ala, norija, glm ec
zaupno, + globoko ra z o aran sil
-m ca m, glm ski -a -o, glum
no razoaran, + globoko p r e p r i
-a m , glum ica -e , glum tvo
an trdno preprian; globoina
-a s, g lm iti -im, g l m lje n je -a s
-e , globova -e , globokost
glm pec -pca m = gm pec -pca m
-i , globonna -e , gl. tudi
g l p -a -o, glpec -pca m, glglobina
post -i
globoko- v sestavi: globokoten
g lu ti -m gluh postajati, glul
-tn a -o, globokom seln -a -o
-la -o, g lu n je -a s
[ -sln-], globokom selnost -i
[-sln-] , globokosen -na -o,
glu ti -m sluh jemati, gli -te!
g lobokoum en -m na -o, globokoglu -a -e, glul -a -o, g lu
m je -a s, globokom nost -i
n je -a s, glulec -lca [-le-]
m, glulen -ln a -o [ -ln-]: ~ e
globus -a m zem eljska krogla,
n ap ra v e
glbusen -sna -o: ~ o stojalo

gmota
gm ta -e tvar, m aterija, gm oten
-tn a -o tvaren
g n js -a m kristalinski skrilavec,
gl. tudi r la
g n ti nem , ni enite! gnal
-la -o, g n n je -a s
g nea -e
g n esti gnetem , gnti -te! gneto
-a -e, gnetel g n etla -o, (u) g ne
ten -n a -o, g n e te n je -a s, gnta ti -am, g n ta n je -a s, gntec
-tca m , gnten -tn a -o kar se
d gnesti, gnetlo -a s
gnev gnva ro, gnviti -im se,
gnven -vna -o
g n z d o -a s, gnzdece -deca [-dc-]
s, g nezditi -im, g n ez d en je -a s,
g n zd ast -a -o
g n id a -e , gndica -e i, g n dast
-a -o, gndav -a -o, gndavec
-vca ro, g n d a v k a -e , gndavski -a -o
g n iti gnijem , gnijo -a -e, gnil
-a -o; (na)gnit -a -o, g n itje - a s;
g n ild -i , gniloba -e , gnilo
b en -bna -o, gnlec -lca [-u -]
m 1. novem ber, 2 . neke vrste
hrast, 3. vrsta rdeega skrilavca;
g n iln a -e kar je segnilo
g n j t -i , g n j te n -tn a -o, g n j tnica -e
g n j v iti -im, g n j v lje n je -a s,
jnjve -a m
g n j c a ti -am poasi in okorno se
vesti, gnjcalo -a s okoren lo
v e k , gnjc -a m cmok; m ajhen,
debeluen otrk, g n jcv -a -o
= g n j ca st -a -o: ~ k ru h
g ncati -am : k a j se gnca (obo
tavlja)? gn can je -a s, gncalo
-a s poasne
g n o j -a in - ra, na gnoju, zm esni
gnoj, g n o j k -a m topla greda,
g n o jen -jn a -o in g n o j n -jn
-jn -: tu r je ~
,
p rs t je ves
~ , g n o jn i ko, g nojni voz; gnjn ica -e tekoina, g n o jn ica -e
gnojie, ograd, g n jn iast -a -o:
~ a zem lja; g n jn ien -na -o:

-a ja m a ; gnojie -a s, g n o jav
-va -o, g n o j v ica -e i, g n ja st
-a -o, g n jn a t -a -o
g n o jiti -m, g n ji -te! gnoj
-a -e, g n o jil -a -o, (po)gnoj n -na -o, g n o j n je -a s, gnojte v -tve , gnojilo -a s, gno
jile n -lna -o [ -ln-], gnojvo -a s,
g nojv en -vna -o, g n o j -a m,
g n o j r -ja m, g n o j riti -im
gnm a -e z izrek, gnm ik -a m
kdor pie gnom e, gnm ien -na
-o = gnm ski -a -o
gnm on -a m kazalec na sonni
uri, gnom nik a -e i nauk o
sonnih urah
g nostik -a m kdor globoko, zlasti
versko spoznava, gnostien -na
-o, gnosticizem -zm a m versko
gibanje v asih zgodnjega kran
stva
gn - ja m junoafrika antilopa
gns -a m, gnsen -sna -o, gnsn ik -a m, gn sn ica -e , gnsnost -i ; gnuso b a -e , gnusb en -bna -o, gnusbnost -i i,
gnusta -e , g n sa -e : ti
gnusa gnsasta!
g n siti -im, (o)gnen -a -o, gne n je -a s
G a -e kr. i. portugalske kolonije
v P rednji In d iji, G o an zijec -jca
m, goanki -a -o
goba -e , gobov -a -o: ~ a ju h a ;
gbovec -vca m zool., bot., gb ovica -e gobova juha, gbovk a -e neka hruka, g o b ji -a
-e: ~ a o m aka = gobova o m a
ka, gobica -e , gobe -a s,
goban -na m, g b ar -ja m,
g barica -e , g o b arsk i -a -o:
~ o o ro d je; gobast -a -o, go
b av -a -o: ~ les; gobavost -i ,
gobavti -m, gobavl -la -o
gobec -bca m, gobek -ka m,
gobcti -m neum no govoriiti,
gbast -a -o: ~ pes, gbnica
-e ivalska ustnica, slinavka,
gbkati -am se poljubljati se

200

gl
g obelin -a m vrsta stenske prepro
ge, gobelnski -a -o: ~ a slika
g obezdti -m , gobezdj -jte!
gobezdl - la -o, g o b ezd n je -a
s; gobezdlo -a s, go b ezd lja
-e , gobezdv -va -o, gobezdvost -i
G obi neskl. puava v osrednji
A ziji, navadno v zvezi p u va
Gbi; iz pu v e Gbi, bliati
se puavi Gbi, iti v puvo
Gbi, v puvi Gbi, m ed p u
vo G bi in T ibetom
G o b in eau ( gobin ) G obineau ja (gobinja) m os. i. franc. pisatelja
in diplomata
gd -a in - m praznik: cerk v en i
godovi, danes je m oj gd; pri
slovno: zagda (zarana) p riti,
zgodaj, sad je pogodu, pogodu
kom u sto riti; gden ali goden
-d n a -o in godn ali godn -dn
-: ptii so ~ i, ~ za enitev;
gdnost -i ; gdov -a -o: k d a j
si gdov im a god? godven
-v n a -o: ~ i dan, ~ o darilo,
godvnik -a m, godvnica -e ,
g o d ovnjk -a m, g o dovnja -e
, godovn - s, godovti god jem , godovl -la -o, godov n je -a s
godlo -a s, godlen -ln a -o [ -ln-] :
~ i k v a rte t
gdba -e , rod. mn. gdb, godben
-a -o: ~ o drutvo, godbenik -a
m, g dbenica -e [povsod: -ban-]
gdec -dca m, gdev -a -o, gdevski -a -o: ~ a pesem , godev ti - jem po godevsko se vesti
go d iti -m (se), god -a -e, gdi
-te! godil -a -o, g o d n je -a s,
godtev -tve : ~ lan
g o d lja -e , g d lja st -a -o: o
vino, g o d lj ti -m m rm rati, br
brati, g o d lj j -jte! g o d lja j -a
-e, g o d lj je , g o d lj l -la -o,
g o d lj n je -a s
g o d n ti -m, godni -te! godnl
-la -o, g o d n n je -a s: la n h itro

godni; godnti -m (se), godni

-te! godnl -a -o, g o d n j n je
-a s; g odnja t i --m, g o d n j j
-jte! g o d n jl -a la -o, g o d n jn je -a s
g o d rti -m : p u ra n godr, g o d rj
-jte! g odrl -la -o, g o d r n je
-a s
g o d rn j ti -m, g o d rn j je , g o d r
n ja j -jte! g o d rn ja l -la -o,
g o d rn j n je -a s, g o d rn j -a m,
g o d rn jlo -a s, g o d rn j la st -a
-o; g o d rn j v -v a -o, g o d rn jvec -vca m, g o d rn j v k a -e ,
g o d rn jv s -a m, g o d rn jv sa ti
-am, g o d rn j v sa n je -a s
G oethe -ja m, G o eth e je v -a -o:
~ a pesem , g o eth ejev sk i -a -o:
~ i slog [povsod: go'te-]
+g flja -e z velika usta, gobezdac, irokoustne, + g o flj ti -m
= gobezdti, ustiti se, + gofljn je -a s = usten je, gobezdnje,
+ goflj -a m = irokoustne,
gobezda
g o g n j ti -m skozi nos govoriti,
g o g n ja j -a -e, g o g n jl -la -o,
g o g n j n je -a s, g o g n jlec -lca
[-u-] m, g o g n j lk a -e [-u-] ;
gl. tudi h o h n ja ti
gogotti -m : gosi gogotjo, gogotl -la -o, g o g o tn je -a s,
gogt -ta m
g o jiti -m, goje, goj -a -e,
goji -te! go jil -a -o, g ojn
-n a -o, g o je n je -a s, g ojnec
-nca m, gojnev -a -o, gojnk a -e , g o j n k in -a -o, g o jite lj
-a m, g o jte ljic a -e , g o jitev
-tve i, g ojlen -ln a -o [ -ln-]:
~ a v rsta ra stlin ; gojie -a s:
~ b a k t rij, gojen -ena -o:
~ a p re isk a v a
g jz e r -ja m, nav. mn. g jz e rji
-ev g jzerice -ic mn.
gl [gl] -a m p. vrata, zadetek
pri nogometu, hokeju ipd., glm an -a [-lm -] m vratgf

gol [gu] gola -o, -i -e in golo,

- -; dol. obl. goli -a -o: do
g olega slei; prim. b o lj gl gola
-o; golota -e , golten -tn a -o,
g oltnost -i
gol [gu] - , golvje -a s obsekan les
golina -e . dlaka ivali, kadar
se goli, 2 . mesta brez zrna na
koruznem storu
g olzen -zni ,' golzenski -a -o
[-zn-]: ~ a nadloga
gola -a m jed
g o lat -a -o [gucat]: golo golcato cigane
g o lati -am (se) 1. glasno goltati
tekoine, 2 . kolcati se; g lcanje
-a s, golj -a m poirek [po
vsod: gou-]
g o lti -m, goli -te! gol -a
-e, golal - la -o, g o ln je -a s,
gl -a m [povsod: gou-]
g o ld in a r -ja m prvotno zlatnik,
pozneje dvokronski srebrnik, gold n a rsk i -a -o [povsod: gold-]
glec -lca [-u-] m 1. golobradec,
2. pti, ki e nima perja, 3. itni
plod, 4. gol hrib, n a glec (na
gladko) obru en
golen -n a -o nezrel: ~ e h ru k e,
golnec -nca m nezrel sade
goln -a -o: ~ o zrno, t. j. peni
no, reno (ne: jemenovo, ovse
no), ~ k ru h (iz penice in ri),
g o lenna -e golo zrnje
goln -i , g o ln ji -a -e, g o le n jk
-a m oklep za na kolena (pri
nogometu, hokeju), golenica -e
golenja kost, gorenji del kor
n je v, golenen -na -o, golnk a -e nogavica brez stopala
go lti -m, gli -te! goll -la -o,
(o)glel -la -o, (o)gollost -i ,
g o len je -a s
gle -a m gola, neporasla gora
glf -a m portna igra s kroglo,
golfe -a s [povsod: -lf-]
G olgota -e [-lg-] l. i., z G olgo
te, n a Golgoto, n a G olgoti

G lia -lja in -1je m os. priim.,

G o lje v -a -o : ~ a d ram a, pesem ;
G lja -a in -e m os. priim.,
G oljev -a -o m
golica -e : 1. gola strmina, kjer
so gozd posekali, 2 . neizpolnjena
tiskovina, 3. drevesce brez listja
in vej, 4. tifus, 5. vrsta penice
brez res; goli -a m 1. nego
den pti, 2. golobradec, 3. gola
gora, 4. goli jemen; goliva
-e = g o l rn a -e gola zemlja,
ravnina, goliv arica -e pla
nika; goliti -im se postajati
gol (o gozdovih),
golievti
- jem trebiti gozd, golievl
-la -o, goliev n je -a s
golida -e , goldica -e , golden
-d n a -o: ~ i rep
G lija t -a m os. i., G lijato v -a -o
g olna -e kar je golo, g o ln ar
-ja m prebivalec na golini
goliti glim, gli -te! glil -la -o,
goljen -a -o, g lje n je -a s, go
lite v -tve , g o lj v a -e ; golln ik -a [ -u-] m krznarsko strgalo
g o lj f -fa m, g o lju f ti -m, go
lju f a j -jte! g o lju f l -la -o,
g o lju f n -a -o, g o lju f n je -a s,
g o lju fija -e , g o lj fe n -fn a -o,
g o lj fn o st -i , g o lju fiv -va -o,
goljufivec -vca m, g o lju fv k a
-e , golju fiv o st -i
glk -a [guk-] m govor: b o lji
m olk k a k o r golk; g lk ati -am
ali -em [-ou,-] gruliti
golo- v sestavi: g o lo b rd -da -o,
~ b r d e c -dca m, golobcen
-na -o, ~ b n ik -a m zanilj.,
gologlav -va -o, ~ g l v e c -vca
m, ~ g l v k a -e , g o lo k rk -k a
-o, go lo k rl [ -il] -la -o, golom iti -im, golom rz -za -o:
~ a zim a, golom rzica -e
mraz brez snega, ~ m r z iti -im;
golong -ga -o, golorpec -pca
m, ~ r p k a -e , golorok -ka
-o, golosek -k a m, golosem n

goniti
-a -o, ~ se m n k a -e , golost
- sta -o, g olovrt -ta -o
golb -a m, golobek -ka ra =
golbec -bca ra, golbkati -am
se, g o l b k an je -a s, golobica
-e = golobika -e = golobi
k a -e , golbar -ja ra, golb a ric a -e , g o l b a rjev -a -o,
g o l barski -a -o, golbarstvo
-a s, golobji -a -e: ~ a peenka,
golbast -a -o, golobna -e ,
g o lo b n jk -a m
glovec -vca m gol hrib, golovica
-e suha veja, golovna -e
neka trta
g lsn iti -nem , glsati -am kalja
ti, g lsa n je -a s [povsod: -ou~]
gola -e , glav -ava -o, glavost -i , glavec -vca m, glec -ca ra bot., glar -ja ra,
glavka -e , gole -a s,
g olavna -e meso gole, gl a s -a -o, glen -na -o: ~ i
lezi [povsod: -ou-]
g o lt -a m, golta -e relo, poe
ruh, mn. glte angina, gltec -tca
m, gl ten -tn a -o: ~ a stena;
gltne -a m poeruh, gltnik
-a m m ehkonebnik slovn., gltn iti -nem , gltnost -i pore
nost, goltn -n a m, goltnec
-nca m, g o lta ti -am, g o lta n je
-a s, golt -a m kdor golta,
g o ltj -a m poirek, goltlo -a s
brezno, goltv -va -o, goltvec
-vca m, goltvost -i , go ltv k a
-e bot. [povsod: gout-]
goln -a [-ou-] m 1. kurja gola,
2 . neka rastlina
gom zen -zna -o: m rav e lj, lju d i
je vse gom azno; gom zen -zni
gomaze mres
gom azti -m gl. gom ezti -m
gom ezti -m, gomez -te! gomez -a -e, gom ezl -la -o,
g o m eznje -a s, gom ezce -c
mn. 1. kurja polt, 2 . m ehurki v
kipei tekoini, g om ezljti -m,
go m ezljj -jte! gom ezljl -la

203

-o, g o m e zljn je -a s, gom ezljv

-va -o [povsod: gomz-]
gom ila -e , gom last -a -o, go
m ilica -e , go m ilje -a s; gomliti -im, g o m ljen je -a s, gomlja ti -am se: gore se g o m iljajo ,
gom lom a prisl.
g o m iz lj ti- m : m ra v ljin c i gomizlj jo , gom izljv -va -o: ~ o
vino (ki se peni), gl. tudi go
m ezti
gom la -e skrilasta glina
gom olti -m gomezeti, gom li - te !
gom ol -a -e: ~ a svetloba,
gom oll -la -o, g om olnje -a s,
gom olvka -e bot. neka trava
gom olj -m olja m, gom olja -e :
~ sira; g om ljast -a -o, gomlje c -ljc a m, gom ljica -e ,
gom ljast -a -o; g o m o ljar
-ja m 1. neke vrste pes, 2 . neke
vrste hro; g o m o ljik a -e , gom o ljti -m se: m leko se go
m olji; g o m o ljn je -a s, gom ljnica -e , gom o ljv k a -e stru
peni kukm ak, g o m ljn at -a -o:
~ nos; gom ljnost -i tvorba
gomoljastih vozlov med.
G om ora -e kr. i. svetopisem ske
ga mesta ob M rtvem m orju
gn gona m: p lo d iln i
gnski
-a -o: ~ o b itje
g o nda -e zaplodna leza
gondola -e ozek, dolg beneki
oln, g o n d o lj r -a m, g ondoljra -e , g o n a o lj rsk i -a -o: ~ a
pesem
g o n d r ti -m godrnjati, g o n d rj
-jte! g o n d rl -la -o, g o n d r n je
-a s, g n d ra -e godrnjava en
ska, gondr -a m, gon d rlo -a s
godrnjav lovek, g o n d rv -va -o:
~ lovek
gng -a ra: u d a riti n a ~
g oniom ter -tra ra kotomer, gon io m trsk i -a -o, g o n io m e trja
-e , g o n io m e trjsk i -a -o
g oniti gonim, goni -te! gnil -la
-o, g onjen -a -o, g o n je n je -a s:

gonja
goniti ivino, divjino, kol,
c iste rn o in vod, m otor, stro j,
pesem , svojo (misel), ~ se o i
vin i, goni -a m, gonilo -a s,
gonilen -ln a o [ -ln-]: ~ a sila;
gonlec -lca [-le-] m , gontev
-tve
g o n ja -e , gonj -a m, g o n jk a
-e , g o n j k i -a -o, g o n j j -a ra
gonba -e unienje
g onokkus -a in gonokk -a m
bakterija, povzroitelj kapavice,
g o n o kkusen -sna -o: ~ i b acil
g o n o r ja -e kapavica, g o n o rjsk i
-a -o, gonorien -na -o
g o r prisl. na vpraanje kam?:
p rid i gor! hodi gr in dl
go ra gore -i -o itd. v edn., dv.
in mn. ali: edn. gore gori goro
(na gro) n a gri za gor, mn.
gor gor gorm gor n a gor h za gorm i; go ro v je -a s,
gorski -a -o: ~ o jezero, ~ e
b u k v e; gorstvo -a s, grina
-e . gorski kraj, 2 . gorsko
pravo, gorska davina; grast
-a -o kakor gora: ~ slon, lo
v ek ; g o rt -ta -o: ~ a deela,
g o rto st -i ; grec -rca m pre
bivalec na gori, gorjn
G o rakv -a m os. i., okronica
G o rakva (rod. sam.)
gorica -e , gorien -na -o:
~ o zrno; gorast -a -o
g o rd ijsk i -a -o: ~ i vozel
g o rek -rk a -o -ega -em u itd. in
g o rk g ork [-k] g rk a gorko
- -, grki -ega, g o rk ji, g o r
k e je prisl., n a g rkem b iti; gork ta -e , gorKten -tn a -o
g ren -rn a -o: ~ o pravo, g ornik
-a m pred l. 1848 grainski za
upnik za vinograde, go rn ik -a
m neki pti, g rna -e gorna
davina, gorn ica -e 1. gorno
posestvo, 2 . gorni davek; gornn ik -a m km et, ki je od svoje
gorice plaeval davek

g o re n ji -a -e = g o rn ji -a -e, grn jic a -e gornja izba, g o rn j k

-a m 1. gorjanec, 2 . gornji, se
verni veter; g o rn je c -n jca m:
g o rn je c piha, z g o rn jcem se
je p rip e lja l, G o r n je c -n jc a m,
G o r n jk a -e , g o r n jsk i -a -o:
~ i fa n tje , G o ren jsk o -ega s:
z ~ e g a , n a ~ o , n a ~ e m ; Gor n js k a -e
g o rti -m, gri -te! gor -a
-e, grel -la -o, g o re n je -a s,
goreca -e notranja vroina,
zgaga, gorne -a m, g ornica
-e pelargonija bot., g o rnik
-a m, gornost -i , gorivo -a s,
g o rljiv -va -o, g o rljiv o st -i ,
g o riln ik - a [ -ln-] m, g o rle c -lc a
[-uc- in -lc-] m, gore -a s
G orgna -e grko -bajeslovno
bitje
gorgonzola m neskl. vrsta sira
gri prisl. na vpraanje kje? tam
gri za tre tjo gor
gorica -e , gorki -a -o, gorin
-n a m prebivalec na gori, go
rici; gorinec -nca m vinograd
nik, viniar; g o ri n k a -e , gori n sk i -a -o, g o ra r -ja m;
G orica -e kr.
gorki -a -o,
G orin -n a m, G o ri n k a -e
g o rila -e , g o rlji -a -e
g o rj a -e , g o rj a r -ja m, gorj a rs k i -a -o
g o rj n -n a m prebivalec gor
g o rjn e c -nca m, g o rj n k a -e i,
g o rj n sk i -a -o
G o rjn c i -cev m mn. kr. i., z -ev,
-em, n a -e, -ih, za -i; g o rjn sk i
-a -o: ~ i m edved, G o rj n -n a
m, G o rj n k a -e
g o rj s nepopolni sam. 2. - 4. -
6 . z -m, g orj! medm .
g o rj p -a -o: ~ a jed , ~ o m aslo,
~ Jkomu b iti; g o rj p o st -i
g o rj a -e edra, kratka pipica,
imenovana po kraju Gorjue, kjer
jih izdelujejo

204

gostilna
Grki Maksim m os. i. rus. pri
povednika, Gorkega, Gorkemu,
rtice Mksima Grkega
goro- v sestavi: googrnica -e
neka trta, gorps -sa m orograf ija, goropsec -sca m, goropsen -sna -o, goropsje -a s,
gorostsen -sna -o = orjaki, ve
likanski
grnik -a m zool.
gri in gorji (-a -e) prim. slabi,
huji, zlji, lpi: ona je gri
od tebe; grati -am (se) slab
i, zalji postajati: zdravje se
mu gra, dekl vidno gra;
granje -a s
gs - , 3., 5. gosi, gosk -a m,
gska -e , gosr -ja m, gsji
-a -e: v ~em redu, ~ e pero,
gosjk -a m, gosnjak -a m;
gosjeng -ga m neka trta
gosnica -e , gosniar -ja m,
gosniarka -e , gosniav -a
-o poln gosenic, gosnien -na
-o, gosniji -a -e: ~ i meiki,
gosninik -a m
gosli -i mn., z gslimi; gslice
gslic mn., gslati -am, gslanje -a s, gosl -a m, goslr
-ja m, goslriti -im, gseln -a -o
[-sln-] = gselski -a -o [-sl-],
gselnik -a [-sl-] m tok za gosli
gosp , - - - pri - z -, dt.
- - -ma - pri -h -ma, mn.
- - -m - -eh -mi; gospnji
-a -e; gosp zdravnica, gosp
profesorica, gosp odvtnica,
gosp doktorica (poklic), toda:
gosp zdravnikova itd. = ena
zdravnikova, doktorjeva
+gspica -e gospodina; gospca
-e neki metulj, kaji pastir
gospod -a m, mn. gospodje go
spodov; gospodek -dka m, go
spodi -a m, gospodov -a -o,
gospodovti -jem nad kom ali
komu, gospodujo -a -e, go
spodoval -la -o, gospodovnje
-a s; gospodovlen -lna -o [-ln-],

gospodovlnost -i [ -ln-] , gospodovlec -lca [-uc-] m, gospodovlski -a -o [-alsk-]

gospoda -e , gosposki -a -o, bolj
gosposki, gosposka -e oblast,
gospostvo -a s, gospostva e
ljen, gospostvaljnost -i , go
spoina -e
gospodr -ja m, gospodarica -e ,
gospodren -rna -o: ~ a ena,
gospodrnost -i , gospodrstvo
-a s, gospodrstven -a -o
[-stvn-], gospodrski -a -o:
~ a fakulteta; gospodriti -im,
gospodar -a -e, gospodrjenje -a s
gospodina -e , gospodnin -a -o,
gospodnica -e bot.
gospodinja -e , gospodinjin -a
-o, gospodinjiti -im, gospodinje
nje -a s, gospodinjstvo -a s,
gospodinjski -a -o: ~ o delo
gospojnica -e : vlika, mla gospjnica = vliki, mli maren
gospek -ka m kdor se gospo
dii, gosposkega dela, nastop
gst -a -o in - - -, gostji -a
-e, gosteje prisl., na gosto po
sejati, pogosto vekrat, esto,
pogstoma, gostota -e , gostljt -ta -o nekoliko gost: ~ a
omaka
gst gosta m, mn. tudi: gostje,
gostov, v gsti iti, v gosth biti,
z gostm; gostoljben -bna -o,
gostoljubnost -i , gostoljbje
-a s
gost -a m, gostka -e , gostkin -a -o, gostki -a -o, gostina -e , gosttvo -a s,
gostja -e gostaka
gsti gdem, gdi -te! godel -dla
-o, gdenje -a s, godba -e ,
gde -a m
gostilna -e , 2. mn. gostiln, go
stilnica -e , gostilniki -a -o,
gostilniar -ja m, gostilniarka
-e , gostlniarstvo -a s, go-

gstinja
stln i a rsk i -a -o: ~ o drutv o
[povsod: -ln-]
g stin ja -e = g o stja -e enska,
ki gostuje
g o stin ski -a -o kar pripada gostom:
~ a soba, ~ a zveza, ~ i koga
p o astiti; gostinstvo -a s
g ostiti -m pogostiti koga, gosti
-te! gost -a -e, gostil -a -o,
(po)gon -na -o, gonje -a
s, gostitev -tve , gstba -e i,
g o stija -e , gostie -a s, gosti
te lj -a ra, g o stiteljica -e
go stiti -m gosto narediti, gosti
-te! gost -a -e, gostil -a
-o, (z)gon -na -o, gonje
-a s, gostilo -a s, gostitev -tve
gosto- v sestavi: gostobesden -dna
-o, gostobesdnost -i , gostok v en -vna -o, gostols -sa -o,
gostolst -lista -o = gostolsten
-tn a -o, gostong -nga m zool.,
g o sto lti -m, gostoli -te! gostol -a -e, gostoll -la -o,
g o sto ln je -a s, gostolvati -am,
gostolvek -v k a m
g ostovti -jem , gostujo -a -e,
g ostoval -la -o, gosto v n je
-a s, gosto v n jsk i -a -o
ga -e , gov -i , gova
-e , govje -a s, govka -e
bot., govski -a -o, gar
- ja ro, garski -a -o
G ot -a m , mn. tudi G tje Gotov,
gotski -a -o: ~ i je z ik = gtina -e , gotica -e gotsko
pism o, g o tik a -e um etnostni
slog = gotski, slog
gotv -va -o: zm age gotov biti,
zm aga je gotova, gotv denar,
gotovina -e i, gotovinski -a -o:
~ i stroki, gotovost -i ; na
pano je: + gotov sem z delom
= dodelal, naredil sem , + gotov
sem s p isa n je m = spisal sem ,
+ su k n ja je gotova = suknja
je narejena, dodelana, + gotov
sem za na pot = pripravljen

sem , + gotove z a p re k e = neke

zapreke, + gotovi lju d je = ne
kateri lju d je, + do gotove m ere
= do neke m eje, nekoliko; prisl.
gotovo: ~ prid em , za ~ vem,
dogodek n a ~ p o sta v iti
govdo -a s: dvoje, tro je govd,
mn. govda -d; govd -i
(sk. i,), govji -a -e: ~ i jezik ,
~ e meso, govdina -e , gove
d a r -ja m, g o v d arica -e i, gov d a rsk i -a -o, gov d arstv o -a s,
govdast -a -o, g o v jek -a m,
go v ed o r ja -e
govno -a s, govn -a m zool.
= govnobbec -bca m zool.,
govnka -e zool.
govor -a m, govoren -rn a -o: ~ e
vaje, govorica -e , govoriiti
-im, gov o rien je -a s
govorilo -a s, mn. g o v o rila -l [-il],
govorilen -ln a -o [ -ln-]: ~ i
organi, govorilnica -e [ -ln-]
govoriti -m, govri -te! govor -a -e, govoril -la -o in
govorilo, g o v o rjn -n a -o, go
v o r je n je -a s; g ovoriti o em,
~ zoper koga ali k a j, ez koga,
~ po francosk o ali fran co sk i
(+po francoski)
g o v o rljv -va -o, g o v o rljv o st -i
govo rn ik -a m, go v o rn ica -e i,
g ovorniki -a -o, govornitvo
-a s; govorec -rc a m
govorn -a m zanilj., govornstvo -a s
gzd gozda m , v gozdu, mn. go
zdovi; gzdje - a s sk. i.; gozden
-dna -o: ~ i u v a j; gozdr -ja
m , g ozdrski -a -o: ~ a ola;
gozdrstvo -a s, g o zd riti -im,
g o z d rje n je -a s; gozdi -a m,
gozdiek -ka m, gzdek -d k a
m ; gozdnat -a -o: ~ a p o k ra
jin a , gozdnatost -i ; gozdti
-m pogozdovati, gozdi -te! god -a -e, gozdl -a -o, gozdn je -a s, gozdtev -tve

grhor
gozdti -m zagozdo zabijati, gzdi
-te! gozdl -a -o, toda: za
gozdil -la -o in zagozdilo -i -e,
go zd nje -a s (+gvozd-)
g -a m zool.
g - usnjena vez ali trla, ki
spaja dele raznega orodja, n. jpr.
cepec z ronikom; gica -e ,
gonk -a m okrogla zareza na
concu ronika, okoli katere se
sue kobilica z goj in cepcem,
gva -e trta, vitra, gvica
-e
g r b iti -im, g rab e -a -e, grb il -la -o, (po)g rb ljen -a -o,
g r b lje n je -a s, g rbe -a m,
g rb en ica -e , g ra b e ljiv -va
-o, g rab e ljv ec -vca m, grab e ljv k a -e , g rab e ljiv o st
-i , g rab lec -lca [-le-] m,
g ra b ljv -va -o, g ra b ljv o st -i ,
g ra b lja -e
g ra b lj ti -m, g ra b lj j -jte!
g ra b lj l -la -o, g r a b lj n je -a s,
g ra b lj -a m, g ra b ljc a -e ,
g r b lja v e c -vca m
g ra b lje g r b e lj [-blj] m n .,
g r b ljic e -ic m n., g r b e ljn ik
-a [-blj-] m , g rb ljie -a s
g r c ija -e m ilina, G r c ije -cij
mn. starorim ske boginje lepote
in maline, graciozen -zna -o,
g racioznost -i
*graclen -lna -o [ -ln-] tenak, vi
te k, neen, *graclnost -i [ -ln-]
g r d -a in - m, mn. gradovi,
L ju b lj n sk i g rd (hrib), lju b
lj n sk i g r d (poslopje), grem
n a G r d ( = L jubljanski grad),
staro slovensko svetie na P tu j
skem g rad u ; g r jsk i -a -o, g ra
di -a m, gradek' -ka m,
g rad ie -a s, grad n ik -a m
+g r d -a m stopnja, ast, in,
vrsta, red, g ra d u c ija -e de
litev na stopnje, g ra d u le n -lna
-o [ -ln-] (+graduelen) postopen,
po stopnjah; g ra d u le -a m stop-

niki spev liturg.; g ra d c ija -e

stopnjevanje
g ra d n ic a -e bodiast pasji ogrljk, g rad n ie n -na -o
g r d b a -e , g rd b e n -a -o: ~ o
p o d je tje , g r d b e n ik -a m, g rd b en ica -e , g rd b e n o st -i
[povsod: - bn-], gl. g rad iti
G rd ec -dca m kr. i., G rd an
-a m, G r d a n k a -e , g rk i
-a -o, g r c a ric a -e Grazer
Tagespost, N m ki G rdec, P o l
hov G rdec, Slovnj G rdec,
iz -ega -dca, v -em -dcu
g r d e lj -d lja m vrsta platna
g r d e n -dna m hrast repinjak
g ra d iti -m, g rd i -te! g rad e
-a -e, g rad il -a -o, (z)g rajn
-na -o, g r a j n je -a s, g r d n ja
-e , g rd b a -e , g rad b ie -a s,
gradie -a s ( + gradile), g ra
divo -a s, g rad v en -vna -o, g ra
d ite lj -a m, g ra d ite ljic a -e ,
g ra d ite ljs k i -a -o, g ra d ite ljstv o
-a s
g ra d n ik -a m 1. kdor plot dela,
2.
graak (Preeren)
g r fik a -e risalna, pisalna in
tiskarska um etnost, g rfien -na
-o: a ola, ~ o p o d je tje ; g r a
fik -a m risarski um etnik, ti
skar, g rfik i -a -o; ~ i sin d i
k a t; g r fi a r - ja m, g r fi a rk a
-e
g ra fit -a m, g ra fite n -tn a -o,
grafito v -a -o: ~ a k islin a
grafolog -a m kdor iz pisave raz
bira pisalev znaaj, g rafo lo g ja
-e , grafolk i -a -o: ~ a a n a
liza, ugotovitev
g rh g r h a m, g rah o v -a -o: ~ a
ju h a = g rh o v k a -e , grhovec -vca m, g rh o v ica -e ,
grhovie -a s, g rh o v in a in
g rah o v n a -e , g r h a st -a -o:
~ a k u ra = g r h k a -e
g r h o r -a m, g r h o rk a -e i, g rh o rn ica -e

207

grja
grja -e , g r ja ti -am, g r ja se
m i k a j = gnusi se m i, g ra j lec -lca [-le-] ro, g ra j le n -lna
-o [ -ln-], g r ja n je -a s, g ra j v
-v a -o
Grkha, b ra ta T ib e rij in G aj, T i
b e r ij G rk h u s, T ib e rija G r k h a
Grl [-l] -a m udena posoda:
p rip o v ed k a o ~ u , vitezi sv. ~ a
grm -a ra, kratica g, g rm ski -a
-o: ~ a teh tn ica, ~ a m olk u la
gramtika -e slovnica, gram tien -na -o: o p rav ilo ; gram a tik len -lna -o [ -ln-], gram tik -a m slovniar
gramofon -a m, gram ofonski -a
-o: ~ a ploa
gramoz -za in grm oz -a m
gru, gram ozen -zna -o: ~ a
tla, jam a, gram oznica -e
grmpa -e 1. sesed ek: o ljn a ,
v in sk a
2 . raskavost; grm p a s t -a -o, grm p av -a -o; gram p a -e krastaa
grn -a m stara lekarnika ute
grant -a m, g ran to v -a -o in
g ra n te n -tn a -o: ~ o jabolko,
g ra n tn o rd -a -e, g ran to vec -vca m bot., g ra n a to d e r
-d ra m
granta -e , g ra n te n -tn a -o
+grandiozen -zna -o veliasten,
+ g randioznost -i veliastnost
grniar -ja m , g r n i a rsk i -a -o:
~ a ko a
granit -a m , g ra n ite n -tn a -o,
g ra n ta st -a -o
granulrati -am zrnti -im, g ranulr a n je -a s, g ra n u l c ija -e z,
g ra n u lt -a m, g ranulom -a m
med., g ra n u l re n -rn a -o
grpa -e , grp ica -e , grp av
-a -o, g r p a st -a -o, g r p a r -ja
ro, g r p a ric a -e z, g r p a rsk i
-a -o
graptolt -a ro okam nela praivalca
+grasrati -am razsajati (bolezen),
+ g ra sra n je -a s razsajanje

grak -a ro, g ra k in ja -e ,
g rain a -e z, g rain sk i -a -o

grek -ka ro
grevec -vca m kam enina
graevna -e vinska irta rizling
grica-e grahor, grahorka; g rien -na -o: ~ a m oka; grin ja k -a ro kruh iz graice
+gratifikcija -e priboljek, na
grada
grtis prisl. zastonj: ~ dobiti,
* g r tis ek sem p lr = zastonjski,
brezplani izvod
*gratulrati -am estitati, voiti
komu, * g ra tu lra n je -a s, *gratu l c ija -e voilo, * g ratu lacjsk i -a -o: ~ o d arilo ; *gratul n t -a m voilec, * g ra tu l n tk a
-e voilka
gravmen -a ro obdolitev, oitek,
mn. g rav m in a -in s
gravirati -am vrezati, vrezovati,
g ra v e r - ja ro vrezovalec, grav rk a -e , g ra v ra -e vrez,
heliogravra. -e
grvis -a ro krativec (poudarek)
gravitirati -am teiti, g ra v itra n je
-a s, g ra v it c ija -e tenost ,
g ra v ita c ijsk i -a -o: ~ i zakon
grazioso [gracizo] prisl. glas.
lju b k o ; kot sam. m neskl.
grb -a ro: drav n i
grbolvec
-vca ro, grboslven -v n a -o,
g rb o sl v je -a s
grba -e , grb av -a -o, grb av ec
-vca ro, g b a v k a -e , g b av o st
-i ; gbec -bca ro, g b ica -e ,
g b iti -im, g b lje n je -a s, gb a ti -am, g ib a n je -a s, grbast
-a -o, grbavti -m, grbavenje
-as
grbnec -nca ro, g rb n iti -im,
g rb n e n je -a s, g rb n ast -a -o
gra -e , grav -a -o: ~ a p alica;
g a v k a -e , g ra v in a -e ,
gavost -i , g ra st -a -o: ~ a
pot; giti -im se: b re z a se gri
dela gre,

208

grenk
g r a ti -m: pes gri, m edved gri,
gri -te! gr -a -e, g ral
- la -o, g r n je -a s
g rd -a -o in - - -: obraz;
e ne g re zlepo, p a zgrdo ali
zg rd a; gi -a -e, prisl. grd:
~ zate, g je ; g rdv -a m, grd n -a m, g rd n -a m, g rd n a
-e , gde -a m, grd o b a -e ,
g rd o b ija -e , g rd o b ij n -a m
g rd o biti -im zm aliiti; g rd o
ti sestavi: g rdogld -d a -o,
grd o glden -dna -o, grdogldec
-dca m, grdogldost -i i = grdog ldnost -i
g rd iti -m, g rdi -te! grd -a
-e, g rd il -a -o, (o)grdn -na -o,
g rd n je -a s, grd len -ln a -o
[ -ln-], g rd ln ic a -e [ -ln-] pam
fle t, g rdlec -lca [-le-] m
g r b a -e kos, gruda, kepa: grb a surovega m asla
g r b a ti -am : sneg g rb ati, grb a n je -a s, g reblo -a s
g reb n -a ra, g re b n a st -a -o, greb n iti -im, g re b n je n je -a s,
g re b n a ti -am, g re b n a n je -a s,
g re b n a r -ja ra, greb en lo -a s,
g reb n ec -nca m, greb n ek
-k a m bot., g reb n iti -im:
~ nos
g reb e n ca -e bot., g reb e n a r
- ja m, g reb e n iti -im : ~ trte ,
g re b e n e n je -a s
g r b lja -e , g r b ljic a -e , greblj ti -m z grebljo istiti
g r b sti grbem , grb i -te! g re
bo -a -e , g rb e l g r b la -o , (za)g reb n -n a -o, g re b n je -a s
g rec st -a m kdor se ukvarja z
grino, g rec izra ti -am pogriti,
greczem -zm a m starogrka je
zikovna posebnost
g r d - i: k u re gredo n a grd,
g rd n ic a -e i, g r d je -a s
g r d a -e i 1. gred, 2 . tram (ovje),
3. vrtna greda, topla greda; g re
d ica -e na vrtu, g rd ic a -e i
Slovenski pravopis

majhna gred, g rd en -dna -o:

~ a k riv in a ; g r d a st -a -o
g re d a j -a m: iz tr b iti iz volne
sm eti in ~
g r d e lj -d lja m pri plugu ipd.,
g r d e ljn ic a -e [-dlj-]
G reen w ich [grini] -a m kr. i.
mesta pri Londonu, g reenw ichski [griniki] -a -o: ~ a zvez
dam a
G r g o r - rja in - rja m os. i., na
G reg o rjev o , G re g o rij -a m, greg o rij n sk i -a -o: ~ i k o led ar,
k o ra l; G rgec -gca m, G rgev
-a -o, G r g a -a in -e m, G rogov
-a -o; G rgec -gca m
g rh -a m, g rh e k -lika m in grek -ka ra, g reh ta -e , greh ten -tn a -o, g reen -na -o,
g rn ik -a ra, g rn ica -e ,
g rnost -i ; g reiti -m, gri
-te! greil -a -o, (z)gren -na
-o, g re e n je -a s, g reljv -v a -o
g rem in grm , iti, edn. 2 . gr in
gr, 3. gr in g r; dv. 1. g rv a
in g rv a in greva, 2., 3. g rsta
in g rsta in g resta ; mn. . grmo in grem o in grem , 2 . g re
ste in grste in grest, 3. gred
in gred in gr jo in g rjo ; stara
recenica: k a r leze no g rd e;
gr za k a j (+ g re se za k a j),
gredo -a -e, gred, l l -
in -
gr m ij -a ra okrilje, druitvo, zbor,
g rm ijsk i -a -o, g rem ilen -l na
-o [ -ln-]: ~ a ola
g rn - : vino je v greni, grenca -e i bot., g ren k -a ra bot.
g re n a d ir - ja ra, g re n a d rsk i -a -o
g re n k in g re n k [grenk] grenk - - - ali g rn e k -n k a -o,
g rn k i -ega: ~ a sol; g r n k a st
-asta -o = g re n k lj t -ta -o,
g ren k o b a -e , g ren k o b en -bna
-o, g ren k b n o st -i z, g ren k st
-i , g ren k te n -tn a -o, grenk ta -e
209

14

grnec
g ren e -nca m, gren ica -e ,
g ren n a -e
g re n ti -m im eti, dobivati grenek
okus, g rn i -te! g ren -a -e,
g ren l -la -o, g re n n je -a s;
g re n iti -m delati kaj grenko,
g rn i -te! gren -a -e, g re
nil -a -o, (za)g ren jn -n a -o
in (za)grenl -la -o, g re n j n je
-a s, g ren tev -tve , grenlec
-lca [-u -] m, g re n j v a -e
g ren k o - v sestavi: g renkoken
-na -o: ~ i o reh i; g ren k o sl d
-d a m bot. = g ren k o sl d k i
raz h u d n ik , g ren k o sl d ek -dka
-o, grenkoslzen -zna -o [ s u z -]
g re n k lja -e bot., g re n k ljic a
-e bot.
G ren o b le [grenbl] G renobla, gren b elski -a -o, G ren b elan -a
m , G re n b elan k a -e z [povsod:
grenbl-]
+g rs -a m zdrob, + grsov -a -o
zdrobov: ~ a ju h a
g reiti -m gl. greh
g r ti g rejem , g r j -te! g rejo -a
-e, g rl -la -o, (se)grt -a -o,
g r tje -a s, g rtev -tve , grlec -lca [-u-] m
g rz - mastno blato, m ovirje;
g rzast -a -o = grzen -zna -o
moviren = g rz n at -a -o, grzn ica -e , greznien -na -o:
~ a ja m a; g rez etn a -e i, grzovica -e bot., grezovna -e i
movirna, blatna tla, g re z lja -e
bot.
g rez ti -m spuati navpino na
vzdol, grezlo -a s, grezlen -lna
-o [ -ln-]
g rg o t ti -m in -em grgrati,
gruliti, g rg o tl -la -o, grgotn je -a s
g rg r ti -m, g rg r j -jte! g rg ra
jo -a -e, g rg r l -la -o, g rg r n je -a s, g rg r v -v a -o, g rg rvec -vca m kdor grgra, g rg r
-a m, g rg r v k a -e , g rg r v sk i
-a -o

g rg ta ti -am grgotati
gri -a m, griek -ka ro, g rie v je
-a s, g r a r -ja ro, g r a ric a -e
i,
g ra st -a -o = g ri e v n a t -a
-o, g rn a t -a -o, g ri t - ta -o,
g re v n ik -a m dlakavi sle
* g rl [g ril] g rla m urek, m u
ren, cvrek, * g rle c -lca [-le-]
m m urenek,
*g rl ek -ka
[-l-] m m urenek
+g rim sa -e krem en obraz,
+d e la ti grim se mrdati se, zm r
dovati se, spakovati se
g rn ja -e povzroiteljica grinte
g rn t -a m bot.
g rin ta -e , g rin ta v -a -o, g rn tavec -vca m grintav lovek, ka
m en dolomit, g rn ta v ic a -e
spomladanska volna
G rin to v ec -vca m kr. i., G rin to v ci
-cev m mn., g rn to v k i -a -o
g rip a -e z, gripzen -zna -o: ~ o
o b o le n je
g risti grizem , grizi -te! grizo -a
-e, grizel -zla -o, (u) g rizen -a
-o, g riz e n je -a s, g rizen -z n a -o :
~ a p o v rin a zo b ovja; g riz li ti
-m, g riz lj n je -a s, g rizljv
-va -o, grzlica -e zool.
g riv a -e , g rv a r -ja m, g rv ast
-a -o, g rven -vna -o, grvec
-vca m, g riv n a -e , g rv iti -im
se
griz -a m, griza -e i, g rzav ica -e
klika med.
g ria -e , gria v -a -o: ~ i o tro
ci; gravec -vca m, g rn at -a
-o, gren -na -o, g rn ica -e i
bot., grevec -vca m bot.
g ri lja j -a m : ~ k ru h a
G rk -a m, G rk in ja -e , g rk i -a
-o, G rko -ega s = G rk a -e z
= G r ija -e , g rin a -e
g k a ti -am in -em, g k a j -te!
g rk a j -a -e, g k a n je -a s,
g k av e c -vca m kdor grka,
g k e lj -lj a m
g rl ti -m : g rlica grli, g rli -te!
g rl -a -e, g rl l -la -o, gr-

groza
l n je -a s, g liti -im grlti, glje n je -a s
g rlic a -e , grlic ji -a -e, g liin
-a -o, g r lj k -a m
g r lj -a m 1 . gra v deski, 2 . sm re
kova ali jelova veja, ki se upo
rablja za baklo, g rlje v c a -e
smolnata borovina
grlo -a s, glce -a [-le-] s, grlen
-lna -o [ -ln-]: ~ i glas, ~ a ila
= g rln c a -e [ -ln-] , g lsk i -a
-o [ -lsk-], g la st -a -o, g rln a -e
, g lo v k a -e davica med.
g rm -a m, g m ek -m ka m, grm i
-a m, grm iek -ka m, grm i
e v je -a s = g rm i je -a s, g r
m iast -a -o, g rm o v je -a s, grm vica -e zool., grm vnik -a
m pol, grm a -e
g rm a -e , g rm ast -a -o
g rm d a -e , g rm den -dna -o:
~ i kol, g rm d iti -im, (na) g rm
den -a -o, g rm d e n je -a s; po
vsod: + grom adg rm ti -m, grm i -te! grm , grm -a -e, grm l -la -o,
g rm n je -a s, g rm lj v a -e ,
g rm lj v ic a -e g rm lja v n a
-e , grm vec -vca m 1. kdor
grm i, 2 . de z nevihto
g rm a -e ku p , kepa, prgie:
~ m oke, k am en ja , sira
grm a -e bot.
g rm ek -ka m = g rm elj -sija
m: ~ k lju ev , las
gr b -a -o in - - -, grobi -ega,
b o lj grb -a -o; grobost -i z,
* g ro bijn -a m = surove, su
rovina,t brdavs, *g ro b ijn sk i -a
-o surov, surovinski
g r b g roba m, v grbu, mn. grobi
-ov -om -e -ih -i ali grobovi
-v -vom -ve -vih -vi in
grob je po grobh z grobm ;
g ro b r -ja m, g ro b rsk i - -o,
g ro b k -b k m, grbec -bca m,
gro b en -b n a -o: ~ a tiina;
g ro b n ica -e , grobie -a s;
grobokp -pa m

g ro b lja -e , gro b lje -a s

g r d -a m gl. g r t
gr d - , nav. mn. grdi prsni ko,
g r d je - a s = o g r d je -a s okost
je , grdnica -e kost prsnica
g r d e lj -d lja m taljeno elezo
g r f grofa ra, mn. g ro fje ; grofov
-a -o, grofic -a m, g ro fin ja -e
in grofica -e , grofiin -a -o,
grofina -e , grofovski -a -o,
grofvstvo -a s, g ro fija -e ,
gro fjsk i -a -o
grg -a m meanica kropa, rum a
in sladkorja
gr h g rha m greZ. sprim ek, grh a st -a -o: ~ a k am en in a ; grhov -a -o: ~ e p la sti
g r h a ti -am 1. kruliti, 2 . biti, ma
hati, 3. gubati
g ro h t in k ro h o t -ta m, grohot ti in k ro h o t ti -m in -em
se, g rohten -tn a -o
grom grom a m, grm ski -a -o:
~ a strla! grom ovit -a -o: ~ o
p lo sk a n je ; grom ovnik -a m,
grom oznski -a -o, *grm ko =
glasno
grom a -e kam enina, ki nastane
mehanino
gros [gr] glavni del, veina, 1 2
ducatov: +en gros [angr] na
veliko, grosist -a m veletrec
gr groa m star denar, po g ro
u, pogroen -na -o: ~ o blago
poceni blago
g r t -a m 1. lij za ito nad m lin
skim kamnom, 2 . leseni obod
nad studencem, 3. samokolnica,
tudi gr d
g ro t sk a -e i, g ro tsk en -sk n a -o
nenavaden, uden, sm een, grotsk n o st -i
grza -e , grozen -zna -o in
grozn grozn a grozno - -,
gro zn ji -a -e, g ro zn sk i -a -o;
grzica -e , + grzepln =
grozen, grozod jstv o -a s, g ro
zovit -ta -o, grozovitost -i ,
grozovte -a m; gro zo v ld a -e

211

grozd
grzd grozda m, grozden -dna -o:
~ i sladkor, g ro z d je -a s, grzdji e - a s i . suho grozdje, 2 . ri
bez, grozdjevec -vca m (vino),
rozd -a m, grozdek in grzek -d k a m in grozdk [-dk]
-d k a m, grzdast -a -o, grozdn t - ta -o in g r zd n a t -a -o
g ro ziti -m, grzi -te! groz
-a -e, grozil -a -o, (o)gron
-n a -o, g ro n je -a s, g ro n ja
-e , groztev -tve i, grozilen
-ln a -o [ -ln-]: ~ e besede, grozlec -lca [-le-] m, g ro zljiv
-va -o
+g r zn ica -e mrzlica, tre slika,
+ grozniv -v a -o m rzlien
g ro zo ta -e , grozoten -tn a -o,
groztnost -i
G r b e r - ja m os. i., G r b e rje v
k a n a l (v L jubljani)
g r a -e , g r a st -a -o, gr av
-a -o, gr ica -e
g r d a -e , g r d a st -a -o, g r d av
-a -o, g r d av o st -i , g r d en
-d n a -o poln grud, g r d n a t -a
-o, g r d ica -e , g r d ia st -a -o,
g r d iti -im, g r d e n je -a s
g r d e n -dna m mesec decem ber,
g r d novec -vca m decem brski
sneg
* g r d i mn. 2. grdi, 3. grdim ... = prsi, nedra, nedrje
g r liti -im, g ru l -a -e, grlje n je -a s
+g ru n d ra ti -am podbarvati (pri
slikanju), obarvati
g r n t g r n ta m zemljie, zemlja,
km etija: g ra in a im a sedem
~ o v ; g r n ta r -ja m zem ljk,
km e t, g r n ta rsk i -a -o: ~ a hi;
g r n te n -tn a -o: ~ e b u k v e
+g r n ta ti -am = vrtali (miselno),
razglbljati, prem iljevati, +grnta n je -a s vrtanje, prem iljeva
nje, razglabljanje, mzganje
*gr p a -e skupina, *grpen -pna
-o skupinski: ~ i vodja, ~ o vod
stvo; g ru p ira ti -am vrstiti, re-

212

diti, g ru p ira n je -a s, g ru p c ija

-e
g r st -a m stud, g r ste n -stn a -o
= g ru stljv -va -o ostuden,
g ru stti -m se studiti se: g ru st
se mi delo
g r -a m, g r a st -a -o, gruevt -a -o, g r a ric a -e
groblja po gorskem poboju
g r ec -ca m prod, gramoz
g r ica -e i bot.
G r z ija -e z kr, i. deele, G ru z i
nec -nca m, G ru z n k a -e , g ru
zinski -a -o, g ru zn in a -e i
g b a -e i in gu b a - i, dv gbi
in dv gub, m n. gbe in gub,
gb in gu b ..., g u b a s t -a -o,
g bica -e in gubica -e , gubven -vna -o: ~ e lu sk e geol.,
gubovt -ta -o, g u b at - ta -o
g b a ti -am (se), g b al -a -o, (na)gb an in (na)gubn -a -o, gb a n je -a s, gubv -v a -o, gub n ec -nca m guba na obleki,
obrazu, g u b n iti -im, g ubn e n je -a s, g u b n ast -a -o
g u b e rn ij -a m vlada, oblast, gub rn ijs k i -a -o, g u b ern i len
-ln a -o [ -ln-], g u b rn ija -e i,
g u b e rn to r - ja m , g u b ern to rski -a -o
g u b ti -m, gbi -te! gub -a
-e, gubl -a -o, g b a -e iz
guba: sem n a gbi, g u b te k -tk a
m izguba
g g ati -am, gugje, gu g ajo -a -e,
g g an je -a s, ggav -a -o, ggavec -vca m, g g av k a -e i,
gugln ica -e [-du -] , gug len
-ln a -o [-ln-], g u g lj ti -m,
g u g lj j -jte! g u g lja j -a -e,
g u g lj l - la -o, g u g lj n je -a s,
g g lja -e , g g lja v -a -o, gglja v e c -vca m , g g elj -g lja m
g liti -im (se), gli -te! gul
-a -e, glil -la -o, (o)gljen
-a -o, g lje n je -a s, gle -a m;
gla -e lovek trde glave, gla st -a -o trd, za b it: ~ lovek

hbiti
gm a -e , gum n -a -o: ~ i iz
delk i; gm i - ja m cedka, gu
m ijev -a -o: ~ i izd elk i; gm ije v ec -vca m = gm ovec -vca
m, g m ijev k a -e , g m ija st -a
-o = g m ast -a -o, gum ovna
-e , g u m ira ti -am, g u m ira n je
-a s, g u m ia rb ik u m -a m, gum ie l stik a -e ; gm ica -e
gm b -a m, gm ben -b n a -o: ~ a
lu k n ja , gm bnica -e , g m bar
-ja m, g m barstvo -a s, gum
b a st -a -o
gm no -a s, gum ne -a s, gumn k i -a -o
g m p a - e l . gra, 2. bula, 3. neum na enska; gm past -a -o,
gm pec -pca m
g n ca ti -am se gugati se, gncan je -a s, gncalica -e = gncaln ica -e [-au-] = gncnica
-e
g u rm n -a m sladokusec, g urm nski -a -o, g u rm nstvo -a s
+g r ta -e in t g rtn a -e
pas, pasica, oprta, podproga, obramnica

g u s r -ja m m orski ropar, g u srstvo -a s, g u s rsk i -a -o, gl. tudi

k o rz r
gsle gsel [-sl] m n g sla r
-ja m, g sla rsk i -a -o
g u ta p r a -e , g u ta p re n -na -o
g u tu r l [-l] -a m m ehkonebnik,
g u tu r le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i
glas slovn.
*g u v ern n ta -e vzgojiteljica,
*g u v e rn n tsk i -a -o vzgojiteljski
g u v e rn r -ja m, guver n rsk i -a -o
g zn iti -nem poginiti, crkniti =
gvzniti -nem , gv zn ica -e
crka (za zm erjanje)
g v a j k -a m bot., g v ajk o v -a -o:
~ a sm ola
G v a j n a -e angl., franc., nizoz.
kolonialna posest v Juni A m e
riki, G v aj n ec -nca m, G v aj n k a -e , g v a j n sk i -a -o
g v a rd ij n -a m, g v a rd ij n sk i -a -o
gv -a m vrsta slikanja z vodni
m i barvami
g v erila -e etnisko, hajduko
vojskovanje, g v erilec -lca [-le-]
m , gv erilsk i -a -o [ -lsk-]

H
h 1. rka [h in h] m ne skl. m ali
h,
z velik im H ; 2 . im e glasu in
note [h] m neskl.: h-m ol [hm l], v H -d u ru [hdru], p ri
h [h] si zgreil; 3. predi, pred
g in k: h glavi, h gozdu, h ko
vau, h k o n ju (+ k); gl. k
h a 1. kratica za hektr, 2 . medm.
zaudenja, preseneenja veselja;
zaznam uje sm eh: h ah ah a!
H aag -a [hg -a] m kr. i. mesta:
iz ~ a , v ~ u ; h aa k i -a -o [h-]
h a b t in h e b t [hb-] -a m, hab to v in heb to v -a -o, hab to v je in h e b to v je -a s

h a b ti -m, h a b j -jte! h ab l
-la -o, h a b n je -a s; h ab n ti
hbnem , hab n -te! in h b n i
-te! h ab n l -la -o in h b n il -a
-o, h b n je n -a -o in h a b n j n
-n a -o; h ab lo -a s, h ab -a
m [ nepoud. povsod hab- in hb-]
h a b ti -m slabeti, peati; h ab l
-la -o, h a b n je -a s
h a b ilit c ija -e usposobitev, h a
b ilita c ijsk i -a -o: ~ o delo, h a
b ilitira ti -am (se) za k a j
h b it -a m redovna obleka
h b iti -im, h b lje n je -a s, h ab ljv -va -o, h a b ljv o st -i i

213

habitulen
habitulen -lna -o [ -ln-] navaden,
va jen, privajen ; habitulnost -i
[ -ln-] privajenost , hbitus -a
m fil. stalno duevno razpoloe
n je, med. telesni sestav, ustroj

Hbsburg -a m, hbsburki -a -o,

Habsburn -na m, Habsburnka -e , habsburnski -a -o:
~ a politika; Hbsburgovec -vca
m, hbsburgovski -a -o
hacti -m teko, okorno hoditi,
hacj -jte! hacl -la -o, hacnje -a s, haclo -a s zanilj.
hadrijn -a m bot. koper
H drijan -a m os. i. rim skega ce
sarja , Hdrijanov -a -o
hagiografja -e veda o ivljenju
svetnikov, svetniki ivljenjepis;

hagiogrf -a m, hagiogrfski -a
-o: ~ i zbor, ~ a druba
hahljti -m, hahljj -jte! hahljl -la -o, hahljnje -a s ,
hahljv -va -o, hahljvec -vca
m, hahljvka -e , hahljlo -a s
hjdi m edm ., hjdiva -ita -imo
-ite!
hajduk -a m, hajdkov -a -o, hajdki -a -o, hajdukovti -jem,
hajdukovnje -a s; Hjduk
Vljko, Hjduka Vljka, H j
duk Vljkov -a -o
hjka -e pohod, pogon, Zov, na
pad; hjkati -am goniti, napa
dati,

preganjati,

loviti,

poditi;

hajkanje -a s
hlja -e , hljica -e , hljast
-a -o
Halkdika -e kr. i., halkdiki
-a -o
halza -e goava, plevel; halje -a s, haloga -e in halga
-e bot.
Hloze -oz m n ., izHloz, v ~ ah;
hloki -a -o, Hloan -a m,
Hloanka -e , hloan -a m
vino iz Hloz

halucincija -e utna zmeda,

privid; halucinirati -am blesti,
halucinatrien -na -o

hm m edm . izraa popad z u s ti :

hm hm otr. jesti, hm ga! =
popdi ga; hmati -am jesti, po
padati; hmanje -a s; hamljti
-m, ham ljj -jte! hamljl
-la -o, ham ljnje -a s
hamedrti -m mahedrti
hm lja -e emast lovek , hmljast -a -o
hndar -ja m velik no, ki ga
nosijo za pasom; hndarjev -a
-o: ~ roj, hndarski -a -o
hngar -ja m lopa za letala , hngarski -a -o
hp m edm . izraa naglo popadanje
z roko ali z usti; hpati -am
popadati: ~ se esa lotiti se
(otr. g.); hpniti -nem popasti:
~ po em, ~ se esa; hpiti
-im se esa
harakiri -ija m japonski samomor
s preparanjem trebuha: od be
sede do harakirija je dale; s
harakirijem astijo bogove
hrem -a m. hremski -a -o
hrfa -e , hrfen -fna -o, harfist
-a m, harfistka -e , harfistovski -a -o; tudi hrpa -e
harlekn -a m burke, pavliha,
aljivec; harleknski -a -o, harlekinda -e , harleknstvo -a s
harmonija -e soglasje, sklad
nost; harmonien -na -o ubran,
skladen; harmonrati -am s kom
razum eti se, ujem ati se, skladati
se, soglaati; harmonizrati -am
dodati sprem ljavo napevu , harm onizcija-e sprem ljava glas.;
harmonij -a m glas., harmnij-

ski -a -o: ~ i registri; harmonst -a m

harmonika -e , glas harmonike
(+harmnikin glas), harmoni
kar -ja m, harmnikarica -e ,
harm onikarski-a-o: ~ i nastop
Hron in Kron -a m gr. mitL,
Hronov in Kronov -a -o, hronski in kronski -a -o

hektr
harpija -e 1. zool. najveja ptica

hedonizem -zma m nazor, da je

roparica iz druine orlov v Juni

A m eriki; 2 . mit. krilate poasti
z enskim obrazom in silnim i
krem plji; nav. mn. harpije -j
harpna -e sulica na vrvi za lov
na kite; harpnati -am, harp-

strei utni sli najvije dobro in

sm isel ivljenja; hedonistien

nanje -a s, harpnar -ja m,

harpnarski -a -o
hsniti -nem, hsni -ite! hsnil
-a -o koristiti; hasnovti -jem,
hasnv -va -o, hasnvost -i .
hasnovt -a -o, hasnovtost -i ,
hsek -ska m, hsen -sni korist
hausse [s] neskl. dvig papirjev
na borzi; podomaeno osa -e z
havbica -e vrsta topov , havben -na -o
hvelok -a m vrsta plaa
Havre Le [lvr] m franc, luka:
iz Le Havra, v Le Havru
[lvra -uj, lehavrski -a -o
[lvrski]: ~ a luka
hazard -a m tvegana, samo od na
kljuja, sree odvisna igra; hazrden -dna -o: ~ a igra, hazardrati -am, hazardranje -a s,
hazarder -ja m
Hzdrubal -a m os. i. kartaginskih
vojskovdij , Hzdrubalov -a -o
hazna -e p. vrsta igre , hazenica -e , haznski -a -o
hi hre heri hr o hri
s hrjo, dv. hri her herma hrah in herh, mn.
hre hr in her hram in
heram hre o hrah in he
rh s herami in hermi;
herin -a -o, hrinji -a -e,
hrji -a -e; hrka -e , hrkica -e
hebt -a [hb-] m sm rdljivi bezeg,
gl. habt
ltebrjski -a -o, hebrjina -e ,
Hebrjec -jca m, Hebrjka -e
, hebrast -a m kdor se s hebrejino ukvarja , hebrastka -e
, hebrazem -zma m, hebrastika -e , hebrastien -na -o
215

-na -o, hedonist -a m, hedonstka -se , hedonstovski -a -o

Hfajst -a m gr. mit., Hfajstov
-a -o, hfajstovski -a -o
Hegel Hegla [hgl -gla] m os. i.
nem. filozofa , Hglov -a -o, hglovski -a -o, hglovec -vca m,
hegeljnski -a -o, hegeljnec
-nca m, hglovstvo -a s, hegeljnstvo -a s, hegeljnina -e s
[ povsod: heglj-]

hegemonija -e voditeljstvo, nad

vlada,

prevlada,

gospodovanje;

hegemnien -na -o, hegemon

-a m, hegemnski -a -o, hege
monizem -zma m, hegemonst
-a m, hegemonstien -na -o
hehetti -m se, hehetaj -jte!
hehetal -la -o, hehetnje -a s,
hehet -ta m, hehetlo -a s,
hehetv -va -o, hehetvec
-vca m, hehetvka -e , hehetvski -a -o
Heine -eja [ hjne -eja] m os. i.
nem. pesnika , Heinejev -a -o,
heinejevski -a -o, heinejevec
-vca m, heinejevstvo -a s; heinejnski -a -o, heinejnec -nca
m, heinejnstvo -a s [hajn-]
hj medm . izraa klicanje, ogovor,
priganjanje: Hej, Slovani! hejslovnstvo -a s
liekatmba -e gr. m it. rtev
100 ivali, prenes. mnoina rtev;

hekatmben -bna -o
heksader -dra m min., geom. estrec, kocka; heksadrski -a -o
heksagnski -a -o = heksagonlen -lna -o [ -ln-] esterokoten
heksmeter -tra m estrec, esto mer, esterostopni daktilski verz;

heksmetrski -a -o, heksmetrek -ka m

hektr -a m 100 arov, kratica: ha,
hektrski -a -o

hektoliter
hktoliter -tra m 100 l, kratica: hl;
hktolitrski -a -o: ~ a posoda;
hkto -ta m: trije hkti, tri
hkte
helebarda -e i robvnica, bradaa,
helebrden -dna -o, helebrdnik -a m, helebardst -a m
Heln -a m prebivalec stare Helde,
helnski -a -o; Hlena -e os.i.
pri starih Grkih: lepa ~ (Iliada)
Helna -e os. t., Helnin -a -o,
Alna -e , Alnka -e 2, Alen
ica -e ; Lena -e , Lnka -e i,
Lnica -e , Lnka -e 2
helenizem -zma m obdobje gr.
zgod.; helenistien -na -o: ~ a
doba, umetnost; helenst -a m,
helenstovski -a -o
helio- (sonni) v sestavi: heliocntrien -na -o s soncem v
srediu ; heliogravra -e na
in fotografskega snem anja ; heliografja -e z nain odtiskovanja s lik ; helioskp -a m dalj
nogled

za

ogledovanje

sonca,

~skpski -a -o; heliostt -a m

priprava za naravnavanje son
nih arkov v isto smer; heliotrp -a m vrsta kam na, zem lje
m ersko orodje
helt -a m suenj v parti , helt-

ski -a -o
Helvcija -e i, helvtski -a -o,
Helven -na m, Helvenka
-e , helvenski -a -o
hematt -a m vrsta elezne rude,
hemattov -a -o, hemattski -a -o
hmber in hmbraj, hmbrajte!

medm . izraa nejevoljo, zaude

nje; hmbran -a -o: ~ i tepec,
~ a osa; gl. mber
hemisfera -e polobla, poluia;

hemisfrski -a -o
hemofilija -e i krvavinost , hemo
filik -a m krvavinik , hemoflien -na -o krvavien
hemoroidi -ov m mn. med. zlata
ila , hemoroiden -dna -o
Hnrik -a m os. i., Hnrikov -a

-o, Hinko -a m, Hinkov -a -o

(+Hnkota, +Hnkotov); Hen
rika -e i os. i., Henrkin -a -o
hnt hntaj, hntajte! m edm . iz
raz nejevolje, zaudenja; hntan
-a -o, hntati -am, hntanec
-nca m, hntanski -a -o; gl.
tudi nt
Hraklej -a m os. i. gr. m it.t Hraklejev -a -o, hraklejski -a
-o; Hrkul -a m lat. oblika za
H rakleja , Hrkulov -a -o, hrkulski -a -o [ -ls-]
herldika -e grboslovje , herldik -a m grboslovec , herldien
-na-o grbosloven [povsod:-ld-]
herbrij -a m bot. prirodopisna
zbirka rastlin , herbrijski -a-o:
~ a rastlina, ~ a zbirka
herc -a m fiz. enota za m erjenje
frekvence, kratica: Hz
Hercegovina -e kr. i., hercegovnski -a -o, Hercegovec -vca
m, Hercegovka -e i, hercegov
ski -a -o
Hrder -ja m os. i. nem . filozofa
in pesnika, Hrderjev -a -o: ~ a
zgodovina, ~ i nazori; hrderski -a -o: ~ i nazori; herderjnec -nca m H rderjev pripad
n ik , herderjnski -a -o, herderjnstvo -a s
hereditren -rna -o deden: ~ a
obremenitev, hereditrnost -i
dednost

hertik -a m krivoverec , hertien

-na -o krivoveren, krivoverski;
hertinost -i krivovernost,
herezija -e kriva vera , herezjski -a -o: ~ a mo, mikav
nost; herezirh -a m zaetnik,
oznanjevalec krive vere

hermafrodit -a m dvospolnik, spo

lov r ec; hermafrodtka -e i;
hermafroditski -a -o, hermafroditzem -zma m dvospolnost,
spoloverstvo

hermelin -a m, hermelnski -a -o,

hermelnast -a -o
210

Hieronim
hermenvtika -e nauk o razlagi
besed , hermenvtien -na -o,
hermenvtik -a m
Hermes -a m os. i. gr. mit., pri
R im lj. M erkur , Hrmesov -a -o
hermtien -na -o nepropusten,
neproduen; hermtinost -i
ne propustno st, neprodunost

Herd -a m os. i. judejskega

oblastnika , Herde -a m ljud
sko; Herodov -a -o, Herdeev
-a -o; Herodida -e os. i.,
Herodidin -a -o
herj -a m, herojski -a -o, he
rojstvo -a s; herozem -zma m.
heroien -na -o
Herstrat -a m os. i. Grka, ki je
samo iz slavohlepja zagal Artem idin tem pelj v Efezu; her
strat -a m obe im e za unie
valca kulturnih vrednot, hero-

strtski -a -o: ~ o dejanje; herostrtstvo -a s

Herschel -schla [hrl -la] m
os. i. astronoma , Herschlov -a
-o: ~ a odkritja, tudi Hrlov
vremnski klju
hetra -e vlauga, lovaa, nasladnica, hetrski -a -o
heterogen -a -o raznovrsten, drugoroden, raznoter; heterognost
-i raznoterost, raznovrstnost
Hetiti -ov m mn. starodavni narod
v Mali A z iji; hetitski -a -o, hettina -e
hevrstika -e veda o m etodah,
nauk o virih spoznanja; hevrstik -a m, hevrstien -na -o
Hezod -a m os. i. starogr. pesni
ka, Hezodov -a -o
hi medm . za poganjanje konj; ne
poudarjeni hi m edm . za droben,
visok sm eh: hihihi
hit -a m zev, hitov -a -o, hitien -na -o, hiten -tna -o
hiba -e , hbav -a -o, hbavost
-i , hbast -a -o, hben -bna -o,
hbnost -i , hiba ti -am in hbljem grajati, oitati

hibriden -dna -o m ean, krian;

hibridnost -i , hibridcija -e
meanje, krianje

hidra -e m it. kaa s 7 glavami;

zool. trdoiva vodna ival, ki se
razvije v toliko novih bitij, na
kolikor delov jo raztrga; prenes. kar se nam zdi neuniljivo
hidrnt -a m priklop pri vodovodu,

- hidrntski -a -o
hdrt -a m kemina spojina z vo
dikom, hidrtov -a -o
hidrvlika -e nauk o vodni sili,
hidrvlien-na -o: ~ a stiskal
nica
hidro- (voda) v sestavi : hdroavicija -e , ~avin -a m
vodno letalo; hdrobiologja -e
, hidrocentrla -e , hidrodinmika -e , hdroelektrrna
-e , hidrofilja -e , hidrofobja -e ; hidrografja -e ,
~grfski -a -o; hdrokeflnost
-i [ -ln-] , hidroksid -a m, hidrokslen -lna -o [ -ln-]; hidrolza -e , ~ltien -na -o; hi
drologija -e vodoslov:e, vodoznnstvo, hdromehnika - e 'i ,
hidromter -tra m, hidropln
-a m? hidrosttika -e , hidrothnika -e , ~ thnien -na
-o: ~ i zavod; hidroterapija-e
hierarhija -e razvrstitev vred
not, oblasti in asti po stopnjah:
~ vrednot, cerkvena ~ vlada
joa duhovina, upravna
vojaka ~ ; hierrh -a m oblast
nik, prvak (navadno cerkveni),

hierrhien -na -o: ~ a pot,

~ i red; hierarhjski -a -o
hiertien -na -o posven, svet
hieroglif -a m staroegipansko zna
m enje za pisanje, nav. v mn.

hieroglifi -ov m; hieroglifski

-a -o, hieroglifen -fna -o, hieroglfika -e veda o hieroglifih
Hieronim -a m os. i ., Hieronimov
-a -o, Jeronim -a m in Jerm
-a m
217

higina
h ig ien a -e 2 zaitno zdravstvo,
zdravstvena nega, zdravoslovje,
h ig inien -na -o, hig in sk i -a
-o: ~ i p ro sto ri, ~ e razm ere;
h ig in ik -a m
h igro- (vlaga) v sestavi: higroflen -ln a -o [ -ln-] bot., higrog rf -a m, h ig ro lo g ja -e 2 veda
o vlagi v zraku, h ig ro m ter -tra
m, ~ m tr s k i -a -o, ~ m e tr ja
-e 2 , ~ m tri e n -na -o; higroskp -a m, ~ sk o p s k i -a -o:
~ i p a p ir
h ih it ti -m se, h ih ita j -jte! hih it l -la -o, h ih it n je -a s,
h ih it le c -lca [-uc- in -le-] m,
h ih it lk a -e [-uk- in -lk-] 2 ,
h ih it lsk i -a -o [-u sk- in -lsk-]
h ija c n ta -e 2 bot., h ija c n to v -a -o
h ij n a -e 2, h ije n sk i -a -o, h ij n ji
-a -e in h ij n in -a -o
h l [h il] h la -o kriv, zavit; hlav
-a -o: ~ a k ra v a , hl ja -e 2
krava z nazaj zavitim i rogm i,
h lje c -ljca m vol s hilimi rogm i,
h liti -im
h ilizem -zm a m nauk o tisolet
nem kraljestvu M esija na zem lji;
h ili st -a m, h ilistie n -na -o
him n -a m devika koica, poro
ka; H im n -a m starogrki bog
svatbe, poroke
h im ra -e 2 mit. poast (koza, lev
in kaa v enem bitju), nestvor,
izm iljenina; him rien -na -o
poasten, izm iljen, fantastien
h im n a -e 2 hvalnica, mn. him ne
-m en [-m n], hm nus -a m,
h im n ien -na -o, him ninost -i
2, h im n o lo g ja -e 2, him nolg
-a m, him nolki -a -o
hin v ec -vca m, hinvev -a -o,
h in v k a -e 2, h invek -ka m,
h in v sk i -a -o, h in v ji -a -e,
h in v stv o -a s, h in v in a -e 2,
h in a v e v ti -jem , hin v iti
-im, h in a v e v n je -a s, hinve n je -a s

h n iti -im, hin -a -e, h n je n

-a -o, h n je n je -a s, h m b a -e 2,
hm ben - b n a . -o, h n ec -nca m,
h n ek -n k a m pretveza, h n ja
-e 2 prikrivanje = h in j v a -e 2,
h in ljv -va -o, h in ljv o st -i 2
hip -a m: v sak h ip zdaj zdaj, ta
hip takoj, tisti h ip tedaj, n a hip
takoj, n a h ipe vasih; h ip e c -p c a
m, hipen -p n a -o, h ip n o st -i 2 ;
prisl. hipom a nenadoma, v hipu
h ip e r- (nad, pre-) v sestavi: h ip ereste z ja -e 2 preobutljivost u
tov, ~ e s t ti e n -na -o, ~ e s t tski -a -o; h ip e rf n k c ija -e 2
poveana funkcija, h ip e rg lik em ja -e 2 med. prevelika m no
ina sladkorja v krvi; h ip e rk a ta l k ti e n -na -o nadtevilen:
~ i v erz; h ip e rk rti e n -na -o
prekritien; h ip e rk u lt ra -e 2
pretgnjena kultura, ~ k u lt r e n
-rn a -o preomikan, prerazvit;
h ip e rm an g n -a m, ~ m a n g n o v
-a -o; h ip e rp la z ja -e 2 bohotna
razvitost, ~ p l s ti e n -na -o
bohoten; h ip e rtro fija -e 2 odebellost, poveanje, raziritev,
~ tro fien -na -o, ~ tr o f r a ti
-am
h ip e rb o la -e 2 mat. krivulja, slovn.
figura pretiravanja, prispodoba;
h ip rb o lsk i -a -o [ -lsk-], h ip e r
bolien -na -o, h ip erb o lin o st
-i 2, h ip e rb lik a -e 2
hipnoza -e 2 prisiljeno spanje in
prisilno uspavanje, h ip n o tien
-na -o: ~ o sta n je ; h ipnotzem
-zm a m veda o hipnzi, hipntik u m -a m uspavalo, mn. hipn tik a -tik s; h ip n o tiz ira ti -am
uspavati, h ip n o tiz ira n je -a s,
hip n o tize r -ja m uspavalec, hipn o tiz rk a -e 2, h ip n o tiz rsk i -a
-o; h ip n o z ija -e 2 spalna bole
zen rncev
hipo- (pod-) v sestavi: hipocntru m -um a m, h ip o f n k c ija -e 2
zmanjana funkcija, h ip o h o n d r-

218

hlae
ja -e otonost, namiljena bo
lezen, ~ h o n d e r -d ra m, ~ h n d rsk i -a -o; h ip o k riz ija -e
hinavina, ~ k r t -a m hinavec,
~ k r ts k i -a -o hinavski; hipok o rstik o n -a m ljubkovalno ime,
mn. ~ k o r s tik a -ik s, ~ k o r stien -na -o ljubkovalen; hip o p la z ja -e i nerazvitost, ~ p l stien -na -o nerazvit; hiposttien -na -o biten, osnoven; hip o t k sa -e podredje, ~ t k tien -na -o podreden; h ip o t k a
-e zastava, ~ te k r e n -rn a -o:
a b a n k a ; ~ t e n -na -o: o
p osojilo; h ip o te n za -e , ~ te nzen -zna -o; hip o tza -e do
mneva, podmena, ~ t ti e n -na
-o pogjen; h ipovitam inza -e
med. pom anjkanje vitam inov
h ip o d ro m -a m dirkalie, hipod rm ski -a -o; h ip o lo g ja -e
veda o kon jih , hipolg -a m,
hipolki -a -o
h ir a ti -am , h ir a n je -a s; h ra v
-a -o, h rav e c -vca m, h ra v k a
-e , h ra v o st -i ; h ir le c -lca
[-le-] m, h ir lk a -e [-lk-] ,
h ir lsk i -a -o [ -ls-], h ir ln ic a
-e [ -ln-] , h ir ln i e n -na -o
[ -ln-], h ir ln ik i -a -o [ -ln-]
h iro m n tik a -e napovedovanje
sree iz potez na roki; hirom antja -e , h iro m n t -a m, hirom n tsk i -a -o
h is te r ija -e vrsta duevne bo
lezni, h isterie n -na -o, h iste
rik -a m, h isterin o st -i
h isto lo g ija -e tkivoslovje, histolg -a m , histoloki -a -o
h is t rija -e zgodovina, zgodba;
h isto rien -na -o zgodovinski:
~ i dogodki, h ist rik -a m zgo
dovinar, h ist rik i -a -o zgodo
vinarski; histo rzem -zm a m
pretirano poudarjanje preteklo
sti; h isto ri t -a m zgodovinski
potek; h isto rio g ra fja -e zgo
dovinopisje, h isto rio g r f -a m

219

zgodovinopisec, h isto rio g r fsk i

-a -o zgodovinopisen
h ia -e , hien -na -o, h in a -e
, h in n a -e , h en sk i -a -o,
h e n sk a -e , hin ik -a m, hniki -a -o, h in ica -e , hnitvo -a s; hiica -e ; h a r -ja
m, h iev ti -jem , h ie v n je -a
s, h ievlec -lca [-uc-] m, hiev lk a -e [-uk-] , hievlstvo
-a [ -ls-] s, h iev lsk i -a -o
[ -ls-], h trn a -e
h ta ti -am, h ta n je -a s, h it -a m,
h ite -tca m, h te k -tk a m, h i
tom a prisl., h tn ja -e ; h titi
-im vrei, zagnati
h ite r - tra -o, h itr j i -a -e, prisl.
h itr je ; h itric a -e , h itro st -i
, h itro ste n -tn a -o; h itre -a m
kdor hitro dela, h trn ik -a m
hlebek, ki se v peki prej spee
kakor drugi
h it ti -m, h iti -te! h it -a -e,
h ite l -la -o, h it n je -a s, hitv a ti -am
H itle r -ja m os. i., H itle rje v -a
-o; h tle rje v e c -vca m, h tle rje v k a -e , h itle rje v s k i -a -o,
h tle rje v stv o -a s; h itle rj n e c
-nca m, h itle r j n k a -e , h itle rj n sk i -a -o, h itle rj n s tv o -a s,
h itlerze m -zm a m
h it n -a m zool. neki m ehkuec
h itro - v sestavi gl. brzo-: h itro p s
-sa m, ~ p s je -a s, ~ p s e c -sca
m, ~ p s e n -sna -o; h itro v zen
-zna -o, ~ v o z n n a -e ; h itro m seln -a -o [-sln-], ~ m isel
nost -i [-sln-] , h itro n o g -ga -o
h k r ti prisl., h k r te n -tn a -o,
h k r tn o st -i
h l e h l mn. : n e
dvje,
tr je h le ali hl; h len
-na -o: ~ i ep, gum b; hlnica -e , h ln ik i -a -o; hlice -ic mn. , h lk e -k mn. :
k o p aln e ~ ; h la ev n a -e
blago za hlae; h la t - ta -o,
h l a st -a -o; h l a r - ja m.

hld
h l a ric a .-e 2, h l a rsk i -a -o;
h lek -ka m, h lm an -a m,
h l m a n k a -e 2, hlan -a m;
h la ti -m, h la j -jte! h la
-la -o, h la n je -a s; h la riti
-im, h la rje n je -a s; h l a -e
2
nogavica, h lica -e 2
h l d - in -a m: v hldu, na
h ld u , za h l d a zgodaj zjutraj,
h ld ec -dca m
h l d e n -dna -o in h la d n ali hladn -dn -, prim . h la d n ji -a -e ;
prisl. hladno, h la d n je ; hldn o st -i 2, h la d n ta -e 2, hlad n ca -e 2; h l d e tin a -e 2 *olca
h la d iti -m, h l d i -te! h la d il -a -o,
h la d -a -e, h la j n je -a s,
h lad ilo -a s, h la d ile n -ln a -o
[ -ln-], h la d ljv -va -o, h la d ljvost -i 2, h la d iln ik -a [ -ln-] m ,
h la d iln ic a -e [ -ln-] 2, h ladlec
-lca [-le-] m, lilad lk a -e [-lk-] 2,
h la d te lj -a m, h la d te ljic a -e 2,
h lad e -a s
h la d n ti -m postajati hladen,
h la d n -a -e, h la d n l -la
-o, h la d n n je -a s
h lad n o - v sestavi: hlad n o d en
-n a -o, ~ d n o s t -i 2; h la d n o
k rv e n -vna -o, ~ k v n o s t -i z,
~ k v n e -a m; h ladnosen
-na -o, ~ srnost -i 2
h lam ud r ti -m : p re iro k a oblek a
h la m u d r ; h la m d ra -e 2 lo
vek v mahedravi obleki, hlam ud r v -va -o, h la m u d rv o st -i
2, h la m u d re - 2 mn. pum
parice
h l p ec -pca ro, hlpev -a -o,
h l p e v sk i -a -o, hlpevstvo
-a s, h la p ja -e 2, h lp ek
-ka ro, hlpi -a m , h lpiek -ka m, h la p -ta m za
nilj., hlapn -a m zanilj.;
h l p iti -im, h la p e v ti -jem ,
h la p e v l -la -o, h la p e v n je
-a s, h la p ev lsk i -a -o [ -ls-]
h la p ti -m, h l p i -te! h la p
-a -e, h la p l -la -o, h la p n je

-a s; h lp -a m , mn. h l p i -ov
in h lapovi -v; h l p en -p n a -o,
h l p n o st -i 2; h la p ljiv -va -o,
h la p ljiv o s t -i 2
h l p iti -im, h l p lje n je -a s, h laplen -ln a -o [ -ln-], h la p ln ic a
-e [ -ln-] 2, h la p ln ik -a [ -ln-]
m; h l p ica -e 2, h l p n ja -e 2,
h la p v je -a s, h la p o v n a -e 2,
hla p o m r -ra m; h lap n -a m
aljivo za lokomotivo
h la p t ti -m, h la p t j -jte! h lap t l- la - o , h la p t n je -a s; hlap tlo -a 9, h la p t -a m; h l p a ti
-am, h l p n iti -nem
h la sta ti -m , h la s t j -jte! h lastl -la -o, h la s t n je -a s;
h l sta -e 2, h la st -a m, h astlo -a s, h la st v -v a -o, h lastvec -vca m, h la st v k a -e 2,
h la st v sk i -a -o, h la st k i -a
-o, h la st v o st -i 2, h l ste -a m;
h l ste n -tn a -o, h l stn o st -i 2,
h lstn e -a m; h lasten -na
-o, h la st n ik -a m, h lastn o st
-i 2, h la st n ic a -e 2; h la stljvec -vca m; h l s tn iti -nem
h leb in h lb h l b a m, hlbov -a
-o: a s k o rja ; h lb ec -bca m,
h lb ek -k a m, h lbi -a m,
h l b a st -a -o, h l b a st -a -o,
h l b en -b n a -o, h l b n ica -e 2,
h l b n ik -a m kru n ja k, h l b a r
- ja m kdor kruh prodaja, hlb a ric a -e 2, h le b riti -im, hlb a r -ja m vrsta jabolk = h l b a
-e 2; h lbavec -vca m
h le p ti -m po em in za im,
h le p i -te! hlep -a -e, hlep l -la -o, h le p n je -a s; h lp
h l p a m poelenje, h lp en -pna
-o, h lp n o st -i 2, h le p ljv -va
-o, h le p ljv o st -i 2
h lv -a m, h lv sk i -a -o, h lven
-vna -o; h l v a r -ja m, h lv aric a -e 2, h l v a rsk i -a -o, hlvec -vca m, h lv ek -k a m,
hleve -a 5, h l v o v je -a s

220

hoja
h ld -a m rahel veter, h lid ti -m,
h lid l -la -o, h lid n je -a s
h lk -a m zaduhel zrak, zadunost;
h lk a ti -am teko sopsti, grati,
hlepeti po em; h lk n iti -nem
izdihniti, um reti; h lik e t ti -m
in -em hrpsti, h lik e t l -la
-o, h lik e t n je -a s
h lin iti -im, h lin -a -e, h lin je n
-a -o, h lin je n je -a s, h lm ba -e
, h lm ben -bna -o, h lin e -nca
m, h lne -a m, h ln je n e c -nca
m, h lin v -va -o in h lin j v
-v a -o, h lin j v e c -vca m, hlin j v k a -e , h lnstvo -a s
h lip a ti -am, h lip a n je -a s, h lip a
-e , h lp a v ic a -e hropenje,
h lp ec -pca m, h lpavec -vca m
= h lp a v n ik -a m perunika
(zdravilo ivini zoper hlipanje);
h lp e n -pna -o zraen = hlipven -vna -o = h lp n a t -a -o;
h lp k a ti -am , h lip t ti -m, hlipt l -la -o; h lip t v -va -o;
h lp n iti -nem ; h lip ti -m, hlip -a -e, h lip l -la -o, hlip n je -a s: v e te r hlip, vro in a
h lip od sk al
h ls tn iti -nem , h ls ta ti -am, hlsta n je -a s
hl -a m, h liv a -e naliv,
h liti -m z vetrom deevati,
h lal -la -o
h lo d -a m, h lden -dna -o: ~ a
d eb elin a; hldec -dca m, hldek -ka m, h l d je -a s, hlod v je -as s, h lodovina -e
hm m edm. izraa pritrjevanje, dvom ,
zadrego; h m k a ti -am, h m k a n je
-a s, h m k n iti -nem [hm -]
h m lj h m lja m = h m e lje v n a
-e = h m e ljn a -e ; h m lje n
-ljn a -o, h m lje v -a -o; h m lje
-a s = h m lje v je -a s = hm lje v n ic a -e = h m e ljn je -a
s (steblo); h m e lj r -ja m, hm elj r s k i -a -o, h m e lja rja -e ,
h m e lj rstv o -a , h m e lj riti

221

-im, h m e lj rje n je -a s; h m e
lje v t -a -o, h m e lje v to st -i ;
h m e ljn k -a m = h m eljie -a
s (polje), h m ljev ec -vca m =
h m e ljn j k -a m hm ljno pivo;
h m lje v ica -e , h m e ljn c a -e
hob ten -tn a -o bohoten, h o b o tti
-m bohotti, hob tn o st -i bo
hotnost, h o b o tn ica -e zool.
hd hda in hd h o d m: tr i u re
h od; hoden -d n a -o in h odn
-d n -, hdn o st -i i, hodec
-dca m, ho d n ik -a m koridor,
hode -a s; hodom a prisl.;
h o d a rn a -e , h o d n n a -e i in
h o jn n a -e
h o d iti hdim , hdi -te! hod
-a -e, h o d il -la -o, h ja -e ,
h o j n je -a s; h o j v a ti -am,
h o j v a n je -a s; h o d ln ica -e
[ -ln-]
h o d n ik -a m domae platno, hodnen -na -o: ~ a rju h a ; gl, tudi
pod hod
h o d lje - lj mn. i = h o d lje - lj
mn. = h o d iljk e -ljk mn. i =
h o dki -ov mn, m
h o h n j ti -m nosljati, h o h n j j
-jte! h o h n j l -la -o, h o h n j n je -a s, h o h n j v -v a -o, hohn j v e c -vca m, h o h n j v k a -e ,
h o h n j v sk i -a -o, h o h n j -a m,
h h n je c -a [-njc-] m , h h n ja
-e
hoht -ta m, h o h o t ti -m in
-oem, h o h o ta j -jte! h o h o tl
-la -o, h o h o t n je -a s
+h h ta p le r -ja m nastop, gospoek, +h h ta p le rsk i -a -o
nastopki, +h h ta p le rija -e
nastoptvo
h o j medm., h jk a ti -am, h jk a n je -a s
h ja -e = h jk a -e jelka ,
h jev in h jk o v - -o, h je n
-jn a -o, h je v in a -e in h jk o v in a -e , h je v je -a s = h j
kov je -a s; h jk o v ic a -e i =

hokej
h jk o v k a -e = h jkovica
-e vrsta gob
h o k e j -a m p., h o k e jsk i -a -o:
~ a tekm a, h o k e jist -a m
H olan d sko -ega s: n a ~ e m , s
~ e g a ; H o l n d ija -e : v ~ i,
iz ~ e ; h o ln d sk i -a -o, H olndec -dca m (+H olandz), Hol n d k a -e , h o ln d in a -e ;
h o ln d ec -dca m cevni spojnih
pri vodovodu
h o le ste rn -a m med., h o lestern ski -a -o: ~ e v red n o te
h lm -a [povsod: hm-] m , h o l
m ec -m ca m, hlm ek -ka m,
lim ast -a -o, hlm ast -a -o,
h o lm n -n a m ; prim. kr. i.
H om ec -m ca m, Podnom -m a ra
h o m a tija -e , nav. mn. h o m a tije
-ij zm ede
h o m e o p atija -e nain zdravlje
nja, hom eoptien -na -o, hom eo p tsk i -a -o, h om eopt -a
ra, h o m e o p tin ja -e , hom eop titi -im
H o m er -ja m os. i., H o m erje v -a
-o, h om rsk i -a -o: ~ a p rim e ra ,
h o m rin a -e H om erjev jezik
h o m iltik a -e nauk o cerkvenem
govornitvu, hom iltien -n a -o ,
h o m ilt -a m, h o m ilja -e
govor z razlago evangelija
hom ogn -a -o istovrsten, enoten,
istega rodu, istoroden, istega
kova, hom ognost -i
hom onm -a m enakozvonica, liom onm en -m na -o enakozvoen,
a pom ensko razlien
h o m o tti -m (se), h o m o tj -jte!
h o m otl -la -o, h o m o t n je -a
s, hom t -ta m
*h o n ten -tn a -o poten, spodo
ben, dostojen; *h o n tn o st -i
spodobnost, dostojnost
h o n o r r - ja m nagrada, plailo,
h o n o r re n -rn a -o: ~ i p re d a
v a te lj, h o n o rira ti -am, h o n o ri
r a n je -a s

hp m edm . izraa hitro prem ika

nje, krajo, zasaenje; h p ati -am
skakati, krasti, h p n iti -nem
skoiti, vzeti, zasaiti; h p an je
-a s, h p k ati -am otr.
hoplit -a m teko oboroen peec
stare grke vojske, h o p ltsk i -a -o
H orc -a m in H o r c ij -a m os. i.
rim skega pesn ika, H orcov -a
-o in H o r cijev -a -o, h o rcovski -a -o in h o r c ijsk i -a -o
+h o rd a -e divjka eta, divjaki
(pr ene s.), drhal
+h o r n d e n -dn a -o grozanski,
straanski, velikanski, silen
h o rizo n t -a m obzorje, h o rizo n tlen -ln a -o [ -ln-] vodoraven,
h o rizo n tla -e
horm on -a m med., h o rm o n sk i
-a -o
horo sk o p -a m napoved usode po
zvezdah
h o rt n z ija -e okrasna cvetlica,
h o rt n z ijin -a -o
ho sn a medm. povelievanja; v
liturg. in glas. h o sn a m neskl.:
do
peli so lep ~
hospc -a m gostie
h o sp itra ti -am gostovati, biti zra
ven, h o sp itc ija -e , h o sp itran je -a s, h o sp itn t -a m, nospit n tk a -e , h o sp itn tsk i -a -o
h sta -e , h sten -tn a -o, hstn a t -a -o, h stast -a -o; h stje
-a s = h sto v je -a s; h sta r
-ja m = h stn ik -a m, hstarica -e = h stn ica -e , hsta rsk i -a -o; h o stn n a -e
h o stija -e , h stijsk i -a -o
h t h ta m, prisl. htom a, h o ten
-tn a -o, ho tn o st -i , h o tn k -a
m, h o tn ic a -e , h o tn k i -a -o,
hotntvo -a s, h o tn n ica -e ;
hotv -va -o, h otvost -i , hotvec -vca m, h o tv k a -e , hotv ica -e , h o tv sk i -a -o: ~ i
o tro k nezakonski otrok = hotv e -ta s, h o tiv a -e ; h o tv en
-vna -o, hotv n o st -i ; h o tljv

222

hrest
-va -o, h o tljv o st -i , h o tljv ec
-vca m, h o tljv k a -e , h o tljv ati -am se; hotnstvo -a s
h o t l [- 1] -a m, h o tlsk i -a -o
[ -ls-], h o te lir -ja m, h o te lrk a
-e i, h o te lirsk i -a -o
H o ten to t -a m junoafriki rod,
h o te n t tsk i -a -o
h o te ti hem -e, hot -a -e,
hot, hoti -te! h o tel -la -o,
hofn -n a -o, h o t n je -a s;
gl. tudi em! nikalno: nem
ali nem -e -e; neh o t; hoti
ne hti, hoe ne; h o te l ne
hotel, m ora
h r b e r -b ra -o, h r b ro s t -i i,
h r a b riti -m, h r b ri -te! h ra b r -a -e, h ra b r n je -a s
h r k a ti -am in -em = h k a ti
-am, h r k a n je -a s = h k a n je
-a s, h r k e lj -k ija m = h k e lj
- k ija m plju n ek ob hrkanju, iz
pljunek
h r m -a m, h r m sk i -a -o, h rm ec -m ca m, hrm ek -ka m,
h r m b a -e , h ra m v je -a s
h r n a -e : n a ~ i biti, im eti; na
~ o vzeti, ob svoji ~ i ; h r n a r
- ja m, h ra n a rn a -e , hran o d a j le c -lca [-le-] m, h ran o d a j lk a -e [-lk-] , h ra n o je m le c
-lca [-le-] m , h ra n o je m lk a -e
[-lk-]
h r n iti in -iti h rnim , h r n i -te!
h ra n -a -e, h ra n il -la -o,
h r n je n -a -o, h r n je n je -a s,
h ra n ite v -tve , h ra n tv e n -a -o
[-tvn-]; h ra n ilo -a s, h ra n ile n
-ln a -o [ -ln-]: ~ a jed, ~ a k n ji
ica, h ra n iln ic a -e [ -ln-] , h ranln ien -na -o [ -ln-], h ra n il
n ik -a [ -ln-] m, h ra n ln ik i -a
-o [ -ln-]; h ran ilec -lca [-le-] m
red n ik, varevalec, h ra n lk a -e
[-lk-] , h ra n lsk i -a -o [-lsk-];
h r a n ljiv -va -o, h ra n ljiv o st -i
i; h ra n ite lj -a m, h ra n ite ljic a
-e , h ra n te ljs k i -a -o; h r-

n je n e c -nca m, h r n je n k a -e z;
h ra n v -va -o redilen, h ran v o
-a 8
h r p a -e , h r p a v -a -o, h r p a vost -i , h r p a s t -a -o
h r s t -a in h ra s t -sta m, h r stov -a -o, h r s tje -a s = h rsto v je -a s; h ra st -a m,
h ra s t je -a s = h ra st e v je -a
s; h ra stn a -e i h r sto v in a
-e ; h rsto v ec -vca m, h rsto v k a -e
h r s t - draje = h r a -e
h r e v je -a s, h r je -a s, h ra na -e , gl. tudi h r s t -a m
h r b e t h r b ta in h rb e t -b ta m, mn.
po h rb tih , po h rb tih in po h rb th ; h rb te n -tn a -o: ~ e p la
vuti, ~ a stra n ; h rb to m a prisl.;
h rb tt -ta -o, h rb t e k -ka m,
h rb to v je -a s; h rb tn k -a m pri
stolu; h rb ti e -a s, h r b tn a -e
= h rb to v n a -e
h rb te n ic a -e = h rb t n e c -nca
m, h rb te n i e n -na -o, h rb te n a r -ja m zool. vretenar;
h rb te n j a -e
h rc ti -m, hi -te! h r -a
-e, h a l -la -o, h r n je -a s
h r e k -ka m, h rk o v -a -o zool.
in bot., hk o v sk i -a -o: ~ a
n ara v a, h rk o v n a -e
h r c a ti -am = h r k a ti -am ka
ljati; h r k n iti -nem , h r k -a m
odlomljena veja; gl. tudi k re h a ti
h r n h r n a in h r n a m, h rn o v
-a -o, hrene -a s, h rn o v ica
-e hrnova omaka, h ren o v n a
-e , h re n o v k a -e vrsta klobas
h re p e n ti -m, h re p e n i -te! h repen -a -e, h rep e n , h rep e nl -la -o, h re p e n n je -a s;
h re p e n ljv -va -o, h re p e n ljvost -i
h r st h r sta m vrsta zvoka, h rsta ti -am, h r s ta n je -a s, h restlj ti -m, h r e s tlj n je -a s,
h r stn iti -nem ; h re st ln ic a -e

hreti
[ -ln-] 2 = h r s tlja -e 2 raglja;
h r s ta r -ja m = h re st -a m
= h r s te lj -tlja m vrsta ptiev
h re ti -m, h ri -te! hre
-a -e, h r al - la -o, hren je -a s; h re le c -lca [-uc-] m
h g a -e 2 gra, h g a st -a -o, hgav
-a -o ; h r g n ja - e bua (posoda)
h rib -a m, h rb e c -bca m, h r ib
ek -ka m, h rb sk i -a -o, hrb a st -a -o, h rib t - ta -o, h rb ast -a -o; h rib o v je -a s, h rib je
-a s, h rib in a -e 2, h rib o v it -a
-o, h rib o v to st -i 2, h rb o v n a t
-a -o; h rb a r -ja m, h rb a n -a
m, h rb rn ik -a m, hrib o v ec -vca
m, h rb o v k a -e 2, h rib o v sk i -a -o
h rib o lzec -zca m, h rib o l z k a -e
2,
hrib o lev -a -o, h rib o l sk i
-a -o, h rib o lstv o -a s
h rp a -e 2, h rip a v -a -o, h rp a st
-a -o, h rp a v ic a -e 2, h rip av o st
-i 2, h rp av e c -vca m, h rp a v k a
-e 2, h rp a ti -am in h rp lje m ,
h rp a n je -a s
h rp e lj -p lja m hrustanec m ed
nosnima pretinoma
h rip ti -m hripav postajati, h rip l
-la -o, h rip n je -a s
h k a ti -am in hem , h k a n je -a s;
h k a v -a -o, h k av e c -vca m ,
h k e -a m, h k a v k a -e 2, h k avica -e 2 bolezen, h k n iti -nem ;
gl. tudi h r k a ti
h n ja ti -am hrkati, h n ja v e c -vca
m, h n iti -em zahropsti
h r m h ro m a -o, mn. tudi hrom i,
h ro m ; prisl. hrom o; hrm ec
-m ca m, h r m ast -a -o, hr m av
-a -o, hro m st -i 2, hro m ta
-e 2, hrom ten -tn a -o, hrom tn ik -a m; h rom oden -d n a -o
+h ro m atie n gl. k ro m tie n
h ro m ti -m, hrom -a -e, h ro
m el -la -o, h ro m n je -a s
h ro m iti -m, hrom i -te! hrom
-a -e, h ro m il -a -o, hrom lj n je -a s, h ro m itev -tve 2
+hrom osm gl. krom osom

h r p h r p a m onomatopoetini
izraz, hro p ec -pca m, h ro p t
-ta m; h ro p ti -m, h ro p i -te!
h ro p -a -e, h ro p l -la -o,
h ro p n je -a s
h ro p sti -em, hr p i -te! hrop
-a -e, h ro p e l in h ro p el -p la -o,
h ro p n je -a s; h r p a ti -am in
h r p lje m , h ro p lj ti -m, h ro p lj j -jte! h ro p lj l -la -o,
h r p n iti -nem
hr h ro a m, h roev -a -o:
~ o leto; h r ek -ka m , h rec -eca [-c-] m
h s t -a m onomato poetini izraz.
h rs t ti -m, h sti -te! h rst
-a -e, h rst l -la -o, h rs t n je
-a s; h r s tlj ti -m , h r j ti -m,
hrv ec -vca m bot., h r ljiv
-va -o, hr ljvost -i 2
h r t -a m vrsta psov, h rtc a -e 2,
h rt -a m, h ta s t -a -o; h titi
-im se, h ta ti -am
h r liti -im, h r li -te! h r lil -la
-o, h r u lj n je in h r lje n je -a s,
h r lb a -e [-lb-] 2
h r m -a m, h r m en -m na -o, h r u
m eti -m, h r m i -te! h ru m
-a -e, hrum , h ru m l -la -o,
h ru m n je -a s
h r p -a m, h r p e n -p n a -o, h r p n ik -a m; h ru p ti -m, h r p i
-te! h ru p -a -e, h r u p l- la
-o, h ru p n je -a s; h r p iti -im
se ustiti se, h r p il -a -o, h r p lje n je -a s, h ru p ljv -va -o,
h ru p ljv e c -vca m, h ru p t -ta
m, h ru p o t ti -tm in -oem,
h ru p o t n je -a s
h r s t -a m, h r s ta ti -am, h r u
s ta n je -a s; h ru st v -v a -o,
h ru st v e c -vca m, h ru st v k a
-e 2, h r s titi -im se, h r ste c
-tca m, h r s te lj - tlja m; h ru stlj ti -m , h r u s tlj j -jte! h r u s t
lja l -la -o, h r u s tlj n je -a s,
h ru s tlj v k a -e 2, h ru s tljv -va
-o, h ru stljv o st -i 2; h r stn ic a
-e 2 vrsta rib

hudoba
h ru sta n e c -nca m, h ru stn en
-na -o, h ru st n a s t -a -o, h m sta n e v n a -e
h r -a m, h ru ti -m, hri
-te! h ru -a -e, hr al
- la -o, h ru n je -a s, hru v
-va -o
h r e v -a -o: ~ a voda, ~ o d r e
vo; h r a st -a -o, h r e v e c -v c a
m, h r e v k a -e , h r ev ic a -e ,
h r e v je -a s, h r e v in a -e
h r k a -e , h ru k o v -a -o, h r k ast -a -o, h r k o v ec -vca m,
lir k o v k a -e , h r k o v ica -e
, h r k o v je -a s, h r k o v in a
-e , h r k ic a -e
h r ti -jem , hruj -a -e, h r l
[h r u ] h r la -o, h r tje -a s
H rv a t -ta m, mn. H rv tje in -i
-ov, H rv a tic a -e i, H rv to v -a -o;
h rv k i -a -o in h rv tsk i -a -o,
H rv k o in H rv tsk o -ega s:
n a ~ e m , s ~ e g a ; h rv in a -e
, h r v ta r -ja m, h r v t - ta m
imena za rastline in ivino s
Hrvkega; h r v a t riti -im m e
ati hrv. besede v slovenino,
h r v a t r je n je -a s, h rv titi -im,
h rv te n je -a s
h rz a ti -am in hrem , h rz a n je -a s,
hzav -a -o, h zavec -vca m,
h zn iti -nem
h t ti m in naslonsko gl. pod
m; h tl h t la -o, h t ; nikalno
gl. pod h o tti
h! medm. izraa boleino, zau
denje ipd.
h d -a -o in -, mn. tudi hudi
-, h ji -a -e; prisl. hud, h je ;
hudo ali h d a m u gre (prede),
hud ali h d a je za vod; h d a
( +teka) n. pr. nevihta, zima,
rn a , bolzen, izgba, nesra,
sk rb , s l tn ja , bda, krivica,
k riv d a, k zen ipd.; h d ( +te
ak) as, ud arec, bo j, zloin
ipd.; do h d eg a bolan, hud
p rete p sti, h je u d a ri; h d o st
Slovenski pravopis

-i , h u d ta -e , h d i -ega m
hudi, hdo -ega s; sh d a prisl.
h n d ti -m hjati, h u d l -la -o;
h u d ti -m se, h d i -te se! hudl -a -o; h u d o v ti - jem se,
h u d o v n je -a s
h u d i a -e i dnica, skrn in a : p r i
je la ga je ~
h u d i -a m: za h udia, od ~ a ;
hudiev -a -o, h u d ji -a -e,
h udiek -ka m, h udi -a m,
h u d i ev k a -e , hudevstvo -a
s; h u d i ev ti -jem , h u d iev l
-la -o, h u d i e v n je -a s, hudievlec -lca [-uc-] m, hudiev lk a -e [-u k-] i, h u d iev lsk i
-a -o [-usk-]; h u d ati -am,
h u d a n je -a s
h u d k -a m, hud k o v -a -o; hudn k -a m, h u d n k o v -a -o; hudm an -a m, hudm an o v -a -o,
h u d m an sk i -a -o; h u d m e r -ja
m, h u d m ersk i -a -o
h u d k a -e bot. = h u d o b k a -e
= hudo v ta -e = hudovitov n a -e = h u d o lso v in a -e
= h u d o l to v in a -e i
h u d n a -e : ~ gre iz b o ln ik a
h u d ir -ja m: za h u d rja , od hud r ja ; h u d rja , d a res! h u d rje v -a -o, h u d rsk i -a -o, hud rstvo -a s
hudo- v sestavi: hudo g ld -da -o,
liudoglden -d n a -o, hudols
-sa -o, h u d o l ten -tn a -o, hud oltnica -e z bot.; hudom en
-na -o, ~ m n e -a m, ~ m nik -a m, ~ m n ic a -e , hudom nost -i ; h u d o ren -rn a -o,
~ r n ik -a m, ~ r n i k i -a -o;
h u d o v lje n -ljn a -o, ~ v o ljn o st
-i , ~ v ljn e -a m; hudozm ci
-ev m mn. sredozmci
h u d o b a -e i, h u d obec -bca m,
h u d o b r -ja m, h u d o b ija -e ,
h u d o b ij n -a m; h u d o b en -b n a
-o, h u dobnost -i , h u d obne -a
m, h u d o b n ik -a m, h u d o b n ica
-e i , h u d o b n j k -a m
225

15

hudodlec
h u d o d elec -lca m , h u d o d lk a -e , I h u r medm. bojni klic za napad
h u d o d lsk i -a -o, hudodlstvo
H ur n ec -nca m l. i. severnoamer.
-a s, hud o d len -ln a -o, hudoindijanski rod, H u ro n sk o je z e
dln ik -a m, h u d o d ln ica -e ,
ro -ega -a s k r . i . ; h u ro n sk i
h u d o d ln ik i -a -o, h udodlni-a -o divjaki, divji: ~ o v p itje
tvo -a s [povsod: -dl-]
H s -a m os. i. ekega reform a
h u g en o t -a m, mn. hu g en o ti in
torja, H sov -a -o: ~ e rk e;
-tje -ov, hugen o tsk i -a -o
h u st -a m, mn. h u sti in huH ughes -a [hjz -a] m os. i. angl.
s tje -ov, h u sitsk i -a -o
fizika , H ughesov -a -o [hjzou
h k n iti -nem prhniti, h k a ti
-ova -o]
-am, h k a n je -a s
H go in H gon -a m os. i., H uH u x ley -a [hksli -ija] m os. i.
gonov -a -o
angl. pisatelja, H u x ley e v -a -o
H ugo [g] V ik to r m os. i. franc,
[h kslijeu -eva -o]
pesnika, H ugoja, H u gojev -a -o,
h u z r -ja m vrsta konjikov, huh u g o je v sk i -a -o: ~ i verzi
z rsk i -a -o
[povsod: g-]
h v la -e : hv la! h v la lpa!
h js k a ti -am, h u js k a n je -a s,
h v la vam ! n a hv lo p riti, za
h u jsk -a m, h u jsk k i -a -o,
hvlo p riti, na h v lo mi je ; +n a
h u jsk tv o -a s, h u js k a rja -e
hvlo dom aim o b lastem se to
h u j a ti -am (se), h u j a n je -a s,
ni zgodilo, prav: po p riz a d e v a
h u j le n -lna -o [ -ln-]
n ju , sk rb i; +n a hvlo (prav:
h k a ti -am, h k a n je -a s, h k
zaradi) iro k ih e v ljev se mu
-a m, h k n iti -nem , h k e -a m
noga ni raz b o lela ; + h v a le v re
h liti -im, h lje n je -a s, hulvec
den = h v le v red en , +h v ale-vca m, h u lv k a -e , hulv sk i
e lje n = h v le eljen , *hvalo-a -o, hle -a m
spv -va m hvalnica
h u m n -a -o loveki, blag; huh v le n - ln a -o [ -ln-]: ~ a ( +hvale
vredna) p riza d ev n o st; h v ln o st
m n ost -i lovenost, hum an it ta -e i, h u m a n it re n -rn a
-i [ -ln-] ; h v ln ica -e [ -ln-]
hvalilna pesem , h v ln ien -na
-o lovekoljuben: ~ a u stanova;
-o [ -ln-]
h u m a n it rn o st -i
h v alen -na -o, h v aln o st -i i,
hum an izem -zm a m, h u m a n ist -a
h v al n ik -a m, h v al n ica -e
m, h u m a n stk a -e i , h u m a n i
, hvalne -a m
stien -na -o: ~ a doba, ~ a
h v alisa ti -am, h v a lisa n je -a s,
izobrazba, gim n azija
h v a lsa r -ja m, h v a lisa ric a -e i ,
H um e H um a [h j m -a] m os. i.
hv alisav -a -o, h v alisav ec -vca
angl. filozofa, H um ov -a -o [hjm ou -ova -o]
m, h v a lsa v k a -e i, h v alsav sk i
h u m r -ja m, h u m o rist -a m,
-a -o
h v a liti hvlim , h v li -te! hv al
h u m o ristien -na -o, hum o-a -e, hv lil -la -o, h v lje n
r s k a -e i
-a -o, h v lje n je -a s, h v altev
h m us -a m rodovitna prst, spr-tve , h valv ec -vca m, hvastenina, rna prst ; hm usen -sna
lv k a -e , hvalv sk i -a -o, hva-o, hum zen -zna -o: ~ a zem
llen -ln a -o [ -ln-], h v alln o st
lja e ima veliko humusa
-i [ -ln-] , h v a lte lj -a m, h vaH u n -a m l. i h n sk i -a -o
lte ljic a -e i, h v a lte ljsk i -a -o
*hpa -e troblja pri avtomobilu,
hv -a m boi.
h p a ti -am, h u p a n je -a 8

igo
I
i m neskl. im e rke: m ali i, vliki
I; i-je v sk i -a -o: ~ e osnove
vez. in, tudi, celo: i ti bi el;
i
i tako kakor
m edm . nevlje, razburjenja: i,
k a j p a dela! i no! i-! oslov
sko riganje
Ib r ija -e kr. i. Pirenejskega
polotoka, ib e rsk i -a -o: Ib rsk i
po lo tok; Ib r -a m, Ib re c -rca
m, Ib rk a -e , ib r in a -e
bis -a m afrika torklja, bisov
-a -o
Ib sen -a [ib-] m os. i. norv. pi
satelja, Ibsenov -a -o: ~ a d r a
ma, bsenovski -a -o: ~ a d ram a tsk a te h n ik a , b se n o v k a -e
drama po Ibsenovem vzoru
ca -e mlada kravica, cek cka
m teliek, c ik a -e i: b o ja
cik a boji volek
ide d mn. 13. ali 15. dan v
m esecu po starorim skem kole
darju: m arev e id e 15. marec
id e l [-l] -a m vzor, id elen
-ln a -o [ -ln-] vzoren (+idelen):
~ lovek; id eln o st -i [ -ln-] ,
id e a liz ira ti -am lepe pokazati,
kot je v resnici; id e a list -a m,
id e a lstk a -e , idealizem -zm a
m, id e alisti en -na -o: ~ a fi
lo zo fija
id ja -e m isel, pojem ; fik sn a
id e ja uprta misel; id je n -jn a
-o: ~ i svet; ideolog -a m, ideo
lo g ija -e i, ideoloki -a -o
id n ti en -na -o isti, istoveten,
id n tin o st -i , id e n tit ta -e
, id e n tific ira ti -am istovetiti,
id e n tifik c ija -e
id eo g ram -a m, id e o g ra fja -e ,
id eo g rfsk i -a -o
id ila -e 1. podoba iz preprostega
ivljenja, 2 . pesnitev o takem iv
ljenju, idilien -na -o: ~ i k r a
ji, ~ o iv lje n je ; idilinost -i ,
id lsk i -a -o [ -ls-], id ilik a -e

227

idio- v sestavi: id io la trja -e

samooboevanje, id io p lzm a -e
bot., zool., id io s in k ra z ja -e i
preobutljivost za nekatere dra
ljaje, id io sin k r ti e n -n a -o
idim -a m govor, posebnost go
vora, idiom tien -na -o, idiom tik a -e
id i t -a m bebec, id io tk a -e ,
idiotski -a -o, id i tstv o -a s,
idiotzem -zm a m 1. neum nost,
2.
neknjievn i, nareni izraz,
iditikon -a m nareni slovar,
id io tija -e bebavost
idl [-61] -a m m alik, id o lo la trja
-e id o la tr ja -e i m aliko
valstvo
ig lk a -e [-lk-] volin bot.
g e lj g lja m, g e ljc -a [-galj-] m
jarmi
ig la - e i, rod. mn. igel [-al]: l sn a
~ , n a p rsn a
~ m ag n etn ica,
iglica -e in iglica -e , ig l r
-ja m = ig lia r -ja m, ig lrnica -e tovarna za igle, ig lrski -a -o, iglavec -vca m, ig last
-a -o: ~ o drevo, g eln ica -e
[-gal-] = ig le n j k -a m lok
za igle, ig l t - ta -o poln igel,
igln -a -o: ~ a uesa, g liast
-a -o: ~ a jeca, ig lev je -a s
= ig lje -a s igle iglastih dre
ves, iglasto d re vje, iglokec
-ca m
Ig n c ij -a m, Ig n c ijev -a -o,
N ce -ta m, N cetov -a -o, lgn c ija -e , Ig n c ijin -a -o, ign a c ij n sk i -a -o: ~ a m etoda,
ig n a cijn e c -nca m
ig n o r n t -n ta m nevedne, ignor n c a -e i, ig n o rn tstv o -a s
nevednost, ig n o r n tsk i -a -o
ig n o rira ti -am namenoma prezreti,
prezirati, ig n o rira n je -a s
igo isa s jarem, ig sarica -e
veriica, ki vee igo na oje

ig ra
ig ra -e , rod. mn. ig e r [-gor],
ig rsk i -a -o: ~ e hie, ig rica -e
; ig rie -a s, igren -na -o;
ig ro k z -za m
ig ra a -e , igr ar - ja m, ig r a rica -e , ig r k a -e i, igrk a ti -am se, ig r ast -a -o,
ig r k a st -a -o, ig r arstv o -a
s, ig r k a n je -a s, ig rica -e i
ig r ti -m (se), ig r je , ig rl -la
-o, ig r n -a -o, ig r n je -a s,
ig r ti n a k la v ir, ig r ti skldbo,
vlgo, dom ino; ig r le n -ln a -o
[-in-], ig rln ica -e [ -ln-] , igrale -a s = igrie -a s, igrlec -lca [-uc-] m, ig r lk a -e
[-u k-] i , ig rlsk i -a -o [ -ls- in
-uS-], ig rlstv o -a [ -ls-] s, igr
-a ra, ig rv -va -o, ig rv o st
-i , ig riv -va -o, igriv o st -i
ig re ig rc m godec
h a h a 1. medm. konjsko rezgeta
nje, 2. m neskl. konj
ih nvm on -a m neka afrika ma
ka, preganjalka ka
ih ta -e , ih ta v -a -o: ~ e n a r a
ve, h tav ec -vca ra, h ta v k a -e
i,
ih t ti -m, ih t l -la -o, ih
te n je -a s; ih tti -m (se), ih ti
-te! ih tl -a -o, ih te n je -a s
ihtio- v sestavi: ih tio d n t -a m
okam enel ribji zob, ihtil -a m
neko mazilo proti vnetju, ihtilov -a -o = ih ti len -lna -o
[ -ln-]: ~ o m azilo, ihtiolog -a
m riboslovec, ih tio lo g ja -e
riboslovje, ihtiolki -a -o ribosloven, riboslovski, ih tio z v er
-v ra ra pradavni reptil
Ik a r in Ik a rn s -ra [k -] m grki
bajeslovni letalec, Ik a ro v -a -o,
k a rsk i -a -o: Ik a rsk o m o rje ;
to v a rn a Ik a ru s [ k - ] : izdelki ~ a
ik av in a -e , ik a v sk i -a -o: ~ o
n a re je , kavec -vca m
ik n a -e , ik o n sk i -a -o, ikonog rf -a m, ik o n o g ra fija -e z,
ikon oklzem -zm a m = ikonob rstv o -a s, ik o n o k l st -a m

228

= ikonobrec -rca ra, ikonolo g ja -e , ik o n o d u lja -e i,

ikonosts -a m
ik ra -e , nav. m n. ik re ik e r
[-kar], k ric a -e i, k ra v -a -o,
k ra s t -a -o, k rn -a -o, k rn a t
-a -o, k rn ic a -e i , k rn ik -a ra,
ik r ti -m se drstiti se, ik r n je
-a s
k tn s -a ra poudarek, po d ktusom
l [ il] -a m, lo -a s, lov -a -o:
~ a zem lja; lovec -vca m, ilo
vica -e , lov in a -e , la st -a
-o = ln a st -a -o [ -ln-]: ~ a h i
a, ln a t -a -o [ -ln-]: ~ a p o
soda, je a ; ln ik -a [ -ln-] m
jam a, v kateri kopljejo ilo, loven -vna -o, lovnica -e ln ik,
ilo v n a t -a -o
ile g len -ln a -o [ -ln-] nezakonit,
ile g la -e , ileg ln o st -i [-ln-]
i, n eg le c -lca [-le-] m, ileglk a -e [-lk-] i, ile g lsk i -a -o
[ -ls-]
ilegitm en -m na -o nezakonski,
neposloven, ileg itm n o st -i i
leus -a m med. neprehodno revo
Ili d a -e , I lid in -a -o, Ilion -a
[lion -a] m Troja
Ilir -a m prebivalec in pripadnik
naroda nekdanje Ilirije = Ilirec
-rca m, I lir ija -e , ilirsk i -a -o ;
ilire c - rc a m pripadnik ilirizm a;
ilrstv o -a s = ilirizem -zm a m
ilu m in ra ti -am slovesno razsve
tliti, poslikati kodeks, ilu m in c ija -e , ilu m in to r - ja m
ilu s tra c ija -e razlaga, pojasnilo,
slika, ilu s trira ti -am, ilu s trira n
-a -o: ~ a k n jig a ; ilu s trira n je
-a s, ilu s tra c ijsk i -a -o, ilu s tr to r -ja ra, ilu s tr to rs k i -a -o,
ilu s tra tiv e n -v n a -o
ilu z ija -e slepljenje utov, sle
pilo; iluzionist -a m, ilu zio n i
zem -zm a m, ilu z o ren -rn a -o
= iluz rien -na -o slepilen,
+ilu z ije si d elati slepiti se, de
lati si prazne upe

impertinnten
im a g in re n -rn a -o dozdeven, ne
resnien, u m iljen : ~ o tevilo,
im a g in cija -e i, im a g in rn o st
-i i
im an n ca -e obseenost v stvari,
bivanje v stvari, im a n n ten -tna
-o kar je v kaki rei obseeno:
to je im an n tn o em u
im a trik u lra ti -am vpisati na vi
soko olo, vpisati v matice (m a
trike), im a trik u l c ija -e i, im atrik u la c js k i -a -o: ~ o sp ri e
valo
im b eclen -lna -o [ -ln-] slabo
um en, im beclnost -i [ -ln-]
im im ena s, po im nu, im nom a;
im e in p riim e k osebno in rodbinsko im e, im enik -a m, imen j k -a m: m idva sva im e n j k a
sva enakega imna, im nski -a
-o: ~ a v red n o st; im enoslovje
-a s nom enklatura, im enosloven
-vna -o: ~ a raz p ra v a, im enod a j le c -lca [-uc-] m, + im end an god, godovni dan
im en iten -tn a -o, im e n itn ik -a m
im en tnica -e , im en itn o st -i i
im e n titi -im se, im e n ite n je -a s
im en o vti im enujem , im enoval
-la -o, im enovn -a -o, im enov n je -a s, im enovlec -lca
[-le-] m, im enovlski -a -o
[ -ls-], im enovlnik -a [ -ln-] m
im en ovlniki -a -o [-ln-]
im ti im m , im ej -jte! im aj
-a -e, im l -la -o, im n je -a s
= im tje -a s = im tek -tka
m, im tn ik -a m (+ im e jtelj),
im tn ica -e (+ im e jte ljic a );
nikalno: ne im eti, nim am ; im ti
ko g a za p o te n ja k a , im ti k aj
za resnico, govor im ti ( +dr
ati); v pom enu m o r a t i : p r e
rok, ki im na svet p riti; ne
godi se vse tako, k a k o r bi se
im elo goditi; p ri vas nim a tako
b iti; zveer m i im a b iti dom ;
v okrajanem izraanju: ti mi
n im a k a j o itati nim a (kar bi

m i m ogel) oitati; ali im a d v a

d in a rja posoditi? ali ima dva
dinarja (k i bi jih m ogel) poso
d iti? ja z ti nim am k a j p o v e
d ati jaz nim am (kar bi ti mo
gel) povedati; im eti se: k ak o se
im a? v m islih se im e ti; dobro,
slabo se im eti; se im ajo ra d i;
a p ro ti b +se im a (je v raz
m erju) k a k o r c p ro ti d mat.
im ig ra c ija -e priseljevanje, im ig r n t -a m priseljenec, im igrra ti -am priseljevati se
im in n te n -tn a -o blinji, groze,
prete
im it c ija -e posnem anje, po
snetek, im itira ti -am posnem ati,
posneti, oponaati, im itira n je -a
s, im it to r -ja m
*im oblen -lna -o [ -ln-] nepre
m akljiv, neprem ien, im o b lije
-lij mn. neprem inine
+im o ra lit ta -e nenravnost,
+im o rlen -ln a -o [ -ln-] ne
nraven, +im o r ln o st -i [ -ln-]
im o rt la -e neka cvetlica
im ovna -e , im ovinski -a -o: ~ i
list, im ovt -a -o, im ovtost -i
*im p ed im n t -n ta m ovira, za
preka, zadrek
im p e rativ -a [-iu ( +-if) -iva] m
velelnik, im p e rativ e n -v n a -o:
~ a o blika
im p e r to r -ja m , im p e r to rsk i -a
-o: ~ e prav ice, im p e rto rstv o
-a s
m n e rfe k t -a m nedovrno pre
tekli as, m p e rfe k te n -tn a -o
nedovren, nepopoln: ~ a ob lik a,
m p e rfe k tiv e n -v n a -o: ~ i g la
goli nedovrniki
im p rij -a m cesarstvo, vladavina,
im p e rile n -ln a -o [ -ln-]: ~ e
sile; im p e ria list -a m, im p e ria
listien -na -o, im p erializem
-zm a m
* im p e rtin n te n -tn a -o nesramen,
predrzen, *im p e rtin n c a -e
predrznost

229

impetnoso
im petuoso [-uzo] prisl. glas. bur
no, silovito
im p la n t c ija -e vsaditev, vstavi
te v : ~ leze med., im p la n tra ti
-am vsaditi, vstaviti m ed.
im p lic ira ti -am vplesti, v k lju iti;
im p lcite prtsZ. vkljuno, im plik c ija -e vkljuitev
im p o n d e rab lije -lij mn. netehtno, neteno (kar ni ne tehta)
im p o n ra ti -am spotovanje zbu
diti, zbujati, im p o n ra n je -a s,
im poznten -tn a -o
im p rt -a m u v o z blaga, uvoeno
blago, im p o rtra ti -am, im port r -ja m, im p o rt c ija -e ,
im p rten -tn a -o uvozen : ~ o
blago
im p o tn ten -tn a -o (spolno) ne
zm oen, im potnca -e spolna
nesposobnost, im po tn tn o st -i i
im p re g n ira ti -am prepojiti, imp re g n ira n je -a s, im p re g n cija
-e , im p re g n acijsk i -a -o: ~ a
sred stv a
im p re sija -e dojem , im p re
sionizem -zm a m, im p resionist
-a m, im p resionistien -na -o:
~ o slik arstv o
im p rim tu r m neskl. (lat. naj se
natisne) dovoljenje za tisk: brez
igav je ta
s tem ~ je
izla k n jig a
im p ro v iz irati -am narediti kaj
brez priprave, neutegoma (z m e
sta) govoriti, izpod pazduhe je
m ati, im p ro v iz c ija -e , imp ro v iz to r -ja m
* im p lz -a m podnet, podbuda, izpodbuda, im pulziven -vna -o
podnetljiv, podbuden, im pulziv
n o st -i i
im p u tra ti -am doliti koga, pri
soditi, priteti, podtikati, im put c ija -e i
im n -a -o 1. svoboden, nedotak
ljiv, izvzet, 2. zavarovan zoper
nalezljive bolezni; im u n itta -e
, im u n iteten -tn a -o: ~ a iz

230

kaznica, im unost -i , im u n i
zira ti -am, im u n iz cija -e i
in vez.: oe in m ati, h u je in h u je
ine prisl. drugae; in ica -e
varianta, razliica, in k o prisl.
drugae, milo, udno: in k o se
mi je sto rilo
in a v g u rra ti -am slovesno zaeti,
in a v g u r le n -ln a -o [ -ln-]: ~ a
d is e rta c ija doktorska razprava,
in a v g u r c ija -e i slovesno usto
lienje, izroitev asti
incst -a m krvoskrunstvo
in c id en t -n ta m pripetljaj
in d a n tr n -a m vrsta barvila, ind a n tr n sk i -a -o: ~ e b a rv e
in d e fin ten -tn a -o nedoloen -na:
~ i zaim ki, tev n ik i
in d e k lin b ile -la m, mn. in d ek lin a b lije -lij nesklonljive be
sede
in d ek s -a m seznam, kazalo, m e
rilo; n a in d e k su v seznam u pre
povedanih knjig, in d ic ra ti -am
k a j dati v seznam, kazalo, pre
povedati, in d ic ran -a -o: ~ a
k n jig a ; gl. tudi in d ik c ija
ind eterm in zem -zm a m fil. sm er,
in d e term in st -a m, in d eterm instien -na -o
in d c ije -cij mn. dejstva, ki da
do na kaj sklepati, napotila, sum
ljiva znam enja, opozorila
in d ife r n te n -tn a -o nobenostran,
prenes. mlaen, nem aren, vnmaren, ravnoduen, in d ife r n tnost -i i, in d ife re n tz em -zm a
m fil., in d ife r n ca -e
in d ig n cija -e razkaenost, u a
ljenost, in d ig n ra ti -am koga
ualiti, ujeziti, prizadeti koga,
in d ig n ra n -a -o razkaen, ua
ljen, razburjen, jezen, razdra
en, prizadet
indigo -a m indijsko modro bar
vilo, indigov -a -o: ~ p ap ir,
ndigovec -vca m bot.; tu d i:
n d ik a -e , n d ik a st -a -o, gl.
tudi n tk a

inferioren
in d ij -a m kem . prvina
In d ija -e Z: P re d n ja , Z ad n ja
In d ije c -jc a m, In d ijk a -e ,
in d ijsk i -a -o, In d ijsk i ocean
(Indijsko m o rje ); n d ij in a -e
, s t ra n d ij in a , indolog -a
m, sta ro in d ijsk i -a -o: ~ i jezik,
a oblika, In d ija K orom n d ija
-e -e Z [povsod: ind-]
In d ija n e c -nca m , I n d ij n k a -e Z,
in d ij n sk i -a -o, in d ij n in a -e
Z, in d ij n a ric a -e Z
n d ik a -e Z gl. indigo
in d ik c ija -e Z znaki, ki kaejo,
da je potrebno kako zdravljenje,
n. pr. operacija, in d ic ran -a -o
prim eren, pravi, pravilen, in d i
k ativ en -vna -o: ~ a zn a m e n ja
n d ik a tiv -a [-iu ( +-if) -iva] m
povedni naklon, in d ik a tiv e n -vna
-o: ~ a o b lik a
in d ik to r - ja m stroj, kazalo na
strojih; kem . snov, ki pokae kisle
in bazine lastnosti, kazalec, ind ik to rsk i -a -o: ~ i diag ram
in d ir k te n -tn a -o posreden: ~ i
davki, ~ i govor
in d is k r te n -tn a -o nemole, preradoveden: ~ je ne zna molati,
in d is k re c ja -e i, in d isk r tn o st
-i : po ~ i se je zvedelo
* in d isponran -a -o nerazpoloen,
nevoljen, *indispozcija -e nerazpoloenost, sla ba volja
in d iv id u u m -a in in d iv d u a m po
sameznik, in d iv id u le n -ln a -o
[ -ln-] posam ezen, oseben, indiv id u ln o st -i [ -ln-] lastnosti
posameznega bitja ali osebe, oseb
nost, in d iv id u a liz ira ti -am , inr
d iv id u a liz c ija -e , in d iv id u a
list -a m, in d iv id u alisti en -na
-o, individualizem -zm a m
In d o ev ro p jec -jca m, in d o e v ro p
ski -a -o, in d o ev p in a -e ,
in d o ev ro p est -a m, gl. E vropa
in d o l n te n -tn a -o nem aren, brez
uten, indolnca -e i , indolntnost -i Z

231

In d o n z ija -e i otoje m ed A zijo

in Avstralijo, In d o n zijec -jca
m, In d o n z ijk a re Z, in d o n e z ij
ski -a -o
ind o sam n t -n ta m prenosni za
znam ek na drugi strani m enice,
in d o sn t -a m, in d o st -a m,
in d o sa t r -ja m, in d o sra ti -am,
in d o sra n -a -o, in d o sra n je -a
s, indso -sa m
in d u k c ija -e Z navod fiz., sklepa
nje iz posameznih vrim erov na
splonost fil , in d u k tiv e n -vna
-o po indukciji se ravnajo, in
d u k c ijsk i -a -o: ~ i a p a ra t, do
k az; in d u k tv n o st -i Z, in d k to r - ja m, in d k to rsk i -a -o,
in d u c ira ti -am
Ind u s -a [in-] m reka v Pred. Indiji
in d u s trija -e Z, in d u s trijs k i -a -o,
in d u stri le n -ln a -o [ -ln-], ind u strije c -jc a m = in d u stri le c
-lca [-le-] m, in d u stria liz ira ti
-am, in d u stria liz c ija -e Z, ind u strialzem -zm a m
in e rte n -tn a -o nedelaven, len,
in rc ija -e Z, in rtn o st -i Z
in e rv c ija -e Z m ed., in e rv ra ti
-am med.
* in fa m ja -e neast, sramota,
* infm en -m na -o brezasten,
nesramen, *in fm n o st -i n e
sramnost
in f n t -a m, in f n tin ja -e naslov
panskih in portugalskih princev
in princes
in fa n te rja -e Z pehota, in fan terjs k i -a -o, in fa n te rst -a m
in fa n tile n -ln a -o [rln-] otroji
nerazvit, zaostal, in fan tiln o st -i
[ -ln-] Z, in fan tilzem -zm a .m
otrojost
in f k c ija -e Z okuba, in fe k c ijsk i
-a -o: ~ i o d d elek ; infekcizen
-zna -o kuen, nalezljiv, in fek ciznost -i i , in fic ira ti -am (se),
in fic ira n -a -o, in fic ira n je -a s
in fe rio re n -rn a -o m anjvreden,
podrejen, in ferio rn o st -i i

imfrno
in f rn o -a m p ek el, in fe rn le n
-ln a -o [ -ln-] peklenski
in filtra c ija -e prepojitev, infiltra c js k i -a -o: ~ a a n e ste z ija ;
in filtrra ti -am prepojiti, vtiho
tapiti, pretkati, in f iltrr a n je -a
s, in f iltr t -a m prepojina, zatrdina [ povsod: -It-]
in fin itezim len -ln a -o [ -ln-] ne
skonno m a jh en : ~ i ra u n mat.
in fin itiv -a [-iu ( +-if) -iva] m ne
dolonik, n fin itv en -vna -o ne
doloniki: ~ e o blike; infinten
-tn a -o neom ejen, nedoloen
in fl c ija -e denarna poplava, in
fla c ijsk i -a -o: ~ a n ev arn o st
in flu n ca -e vpliv(anje), med.
hripa, in flu n en -na -o: ~ i
s tro j (za elektriziranje)
in fo rm ira ti -am pouiti, obvestiti
koga, ~ se poizvedeti, inform c ija -e , in fo rm ac ijsk i -a -o:
~ a p isa rn a , in fo rm ativ en -vna
-o, in fo rm to r -ja m
in fra rd e -a -e fie.
in fu z ija -e vlivanje, infzum -a
m poparek, a j; in fu z rije - rij
mn. zool.
ing. mednarodna kratica za inenir
= in.
in g e r n ca -e vtikanje, vm eava
nje, vpliv
in g red in ca -e prim es
in g v e r - ja m neka rastlina in za
imba
in h a lira ti -am vdihavati, in h a lran je -a s, in h a l c ija -e , inhala c jsk i -a -o: ~ i a p a ra t, inhal to r - ja m
in h e r n c a -e neloljiva zvezanost,
in h e r n te n -tn a -o neloljivo
zvezan
in h ib ra n -a -o prepovedan: ~ o
m esto, delo, in h ib c ija -e
in ic i c ija -e vpeljava v kaj
in ic i lk a -e [-lk-] zaetna velika
rka
in ic ia tiv a -e podnet, spodbuda,
pobuda, in ic ia tiv e n -vna -o, ini-

c i to r -ja m pobudnik, inicito rk a -e pobudnica

n je -a s = v je -a s, n ja s t -a -o,
n ja v ic a -e
in j k c ija -e , in je k c ijs k i -a -o:
~ a igla, in jic ra ti -am
in k a rn a c ija -e u teleen je; ink a rn t -a m barva ivega mesa,
in k a rn ra n -a -o uteleen
in k a sra ti -am pobirati gotovino,
in k a s n t -a m izterjevalec, inkso -a m p rejem ki v gotovini
in k lin ra ti -am nagnjen biti, na
gibati se, in k lin ira n je -a s, ink lin c ija -e , in k lin a c js k i -a
-o: ~ i k o t
inklu zv e ali in k lu zv n o prisl.
vtevi: do 1. 1848 ~ vtevi
l. 1848 ali do vtetega 1848. leta
inkgnito prisl. nepoznan, pod tu
jim (izm iljenim ) im enom , inkgnito m neskl.: popoln
v tem ~ ga n ih e ni spoznal
*inkom odrat -am koga biti ko
m u v nadlego
* in k o m p a tib len -ln a -o [ -ln-]
nezdruljiv, *in k o m p atib iln o st -i
[ -ln-] nezdruljivost
* in k o m p e t n ten -tn a -o nepristo
jen, *inkom petn tn o st -i , *ink om petnca -e nepristojnost
* in k o n g ru n te n -tn a -o neskla
den, *in k o n g ru n c a -e ne
skladnost
* in k o n sek v n ca -e nedoslednost,
*inkonsekvnten -tn a -o nedo
sleden
* in k o rp o r cija -e vkljuitev,
*in k o rp o rira ti -am vkljuiti
in k r t -a m izloek lez z notra
n jim izloevanjem, in k re c ja -e
notranje izloanje, in k re t re n
-rn a -o = in k re t ri e n -na -o:
~ n e leze
* in k rim in ira ti -am obdoliti, *ink rim in c ija -e obdolitev
in k ru s t c ija -e oskorjava, oblga,
okrv, in k ru s tra ti -am s skorjo
(se) obdati, obloiti

232

insurgent
in k u b c ija -e razvojni as bo
lezni od okube do izbruha, in
k u b a c ijsk i -a -o: ~ a doba
in k u n b u la -e im e za prve (naj
stareje) tiskane knjige do l. 1500
in k v irra ti -am strogo izpraevati,
natanno preiskovati, in k v iz ic ija
-e , in k v iz ic ijsk i -a -o, in k v i
z ito r -ja m, in k v iz ito rsk i -a -o
n le t -a m vrsta blaga
In n -a [n -a] m kr. i. re ke, inski
-a -o: ~ i p rito k i; In n sb ru c k -a
[n sb ru k-a ] m kr. i., n n sb ru k i
-a -o
In o cn cij -a m os. i., Inocncijev
-a -o
*in o p o rtn -a -o neprim eren, neprikladen, *in o p o rt n o st -i
*inostrn -n a -o zam ejen, *inostrn e c -nca m zam ejec, *inostr n s k i -a -o zam ejski, *inostrn stv o -a s zam ejstvo; inozm ec -m ca m, inozm ski -a -o,
inozem stvo -a s, inozm ka -e ;
+ inovrec -rc a m drugoverec,
+in o r d ec -dca m drugorodec
in o v cija -e obnova, nov pojav,
novotarija, inovacijski -a -o
*in scenrati -am predstaviti, upri
zoriti, in sc e n c ija -e
in se k t -a m mres, uelka
in s e r t -a m oglas, naznanilo (v
asnikih), in se r te n -tn a -o: ~ i
oddelek, in se rra ti -am oglaati
v asnikih, in se r n t -n ta m
kdor oglaa v asnikih
in sg n ije -ij mn. znamenja obla
sti in asti
* in sin u cija -e namigavanje,
podtikanje, in sin u ira ti -am nam igavati, podtikati
*in sistrati -am vztrajati pri em,
pritiskati na kaj
in s k rib ra ti -am vpisati, in sk rp c ija -e vpis, in sk rip c jsk i -a -o
in so lc ija -e sonenje, sonarica
in so lv nca -e nezmonost plae
vanja = in so lv n tn o st -i , insolvnten -tn a -o nezmoen plaila

233

in sp icin t -n ta m nadzornik, pre

glednik, reiserjev pom onik, inspicintski -a -o
* in sp ira c ija -e navdih(njenje),
* in sp irra ti -am navdihniti, na
vdihovati, * in sp ir to r -ja m navdihovalec
in s ta lira ti-a m postaviti, nam estiti,
um estiti, in sta l c ija -e , in sta
la c ijsk i -a -o: ~ i stro k i, in stala t r -ja m, in sta la t rsk i -a -o
in stn c a -e stopnja: o b last vo
prve, d ruge, tr e tje ~ e ; in stn en -na -o: ~ a pot
in stin k t -a m gon, nagon, in s tin k
tiven -vna -o nagonski
in stit c ija -e naprava, ustanova,
toda: in titu t
in tru ira ti -am dajati navodila,
in tru ir a n je -a s, in s tr k c ija -e
, in stru k c jsk i -a -o, in str k to r -ja m , in str k to ric a -e .
in stru k tv e n -v n a -o ; in tru ira ti
-am pouevati (dijake, delavce),
in tru ra n je -a s, in tr k c ija -e
(dijako, delavsko) pouevanje,
in tr k to r -ja m, in str k to ric a
-e (m ed delavci in dijaki)
in stru m e n t -n ta m orodje, in stru m e n t r -ja m, in s tru m e n t rk a
-e , in s tru m e n t rij -a m med.;
in stru m e n t le n -ln a -o [ -ln-]:
~ a glasba; in s tru m e n tira ti-a m ,
in stru m e n tra n je -a s, in stru m e n t c ija -e glas.
in stru m e n t l [-l] -a m orodnik
slovn., in stru m e n t le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ a zveza
in suficinca -e med. nezadost
nost, pom anjkljiva funkcija ka
kega organa, in su fic in ten -tn a
-o nezadosten, pom anjkljiv
insu ln -a m med., in su ln sk i -a
-o: ~ i p re p a ra t
* in sultr a ti -am [-lt-] napasti, na
padati, psovati, grditi, *inslt -a
[-lt-] m napad, psovanje, *insult c ija -e [ -lt-] napad
* in su rg n t -n ta m upornik

inpekcija
in p k c ija -e ; m ed. in p k c ija -e
; in p e k cijsk i -a -o, in p k to r
-ja m, in p k to rsk i -a -o: ~ a
d ra, in p e k to r t -a m, inpi
c ra ti -am, in p ic ra n je -a s
in tit t -a m znanstveni zavod: In
titu t za slovenski je z ik ; intit ts k i -a -o: ~ a o p rav a ; instit c ija -e naprava, ustanova
in tru m n t -n ta m (ljudsko)
in ta b u lra ti -am vpisati, v k n jiiti,
in ta b u lra n -a -o, in ta b u lr a n je
-a s, in ta b u l c ija -e , in ta b u la cjsk i -a -o: ~ i postopek
in t k te n -tn a -o nedotaknjen, cel,
in t k tn o st -i nedotaknjenost,
nepokodovanost
in t r z ija -e vloek, vlono delo,
in t rz ijs k i -a -o: ~ o slik arstv o
in te g l [ -l] -a m mat.: ra u n a ti
z in te g rli, in te g r le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ o ra u n a n je , in te g ri
ra ti -am, in te g rira n je -a s; inte g r c ija -e , in te g r le n -ln a
-o [ -ln-]: docelen, celovit, ne
razdelen: S lov en ija je in te g rlni del Jugoslav ije, in te g r lno st -i [ -ln-] , in te g rit ta -e z
neokrnjenost; in te g ra lz e m -z m a
m, in te g ra ls t -a m
in te l k t -a m um , razum , in te le k tu le n -lna -o [ -ln-] um stven ,
in te le k tu le c -lca [-le-] m umstven ik, duevni delavec, in tele k tu lk a -e [-lk-] , in te l:k tu alzem -zm a m
in te lig n t - n ta ra izobraenec,
razum nik, in te lig n ca -e i sk. i.
razum nost, izobrnenstvo, in te li
genen -na -o: ~ i izpit, in te
lig en ten -tn a -o izobraen, bister
* in t n c ija -e usm erjenost, na
men, prizadevanje, *intencionlen -lna -o [ -ln-] nam eren
in te n d n t -a m upravnik, naelnik, nadzornik, in te n d n c a -e ,
in te n d a n t ra -e , in te n d n en
-na -o: ~ i u ra d n ik , in te n d n tski -a -o

in ten ziv en -vna -o moan, silen,

napet, in ten ziv n o st -i , in ten zit ta -e , in te n z iv ira ti -am, in
te n z iv ira n je -a s
in te rd k t -a m prepoved, izobitev
in te r g n u m -a m m edvladje
in te re n -rn a -o notranji: ~ a za
deva, ~ a bolezen, ~ a m ed i
cin a = in t rn a -e za notranje
bolezni; in te rn ist -a m, in te r
n istk a -e zdravnik (-ica) za
notranje bolezni; in te r n t -a m
zavod z vso oskrbo za uence,
in te rn ist -a m, in te rn tk a -e
gojnec (-nka) internata, in te rn tsk i -a -o: ~ a vzg o ja
*inters -sa m prid, korist, zani
m anje: ~ sk u p n o sti te r ja to,
p o k az al je velik ~ za u m e t
nost; +v ~ u d r a v e je = *v
dravnem ~ u je dravi v prid,
korist je; in te rse n -sna -o: ~ a
sfra podroje zanimanja, koristi
*in te res n ten -tn a -o m ikaven, za
nimiv, * in te res n tn o st -i zani
m ivost, m ikavnost
* in te re sra ti -am (se) m ikati, za
nim ati koga, marati za k a j; +b iti
in te re sra n -a -o n a em biti do
esa: +vsi so ~ i n a im h itr e j
i pom oi vsem je do im hi
treje pomoi; * in te res n t -n ta
m: za slubo ni ~ o v prosilcev,
n a trg u ni bilo ~ o v kupcev,
odjemalcev, za s ta n o v a n je je
veliko ~ o v povpraevalcev, se
jih veliko zanima, poganja, ene,
poteguje
in te rfe r n c a -e fiz. medsebojno
vplivanje sovpadajoih valov, inte rfe r n e n -na -o: ~ e m o tn je
+in te r ij r -a m notranjina, no
tranja oprava
n te rim -a m vm esje, zaasna re
itev; in te rm en -m na -o = inte rm sk i -a -o vm esen, zaasen:
~ i odbor, ~ o m in istrstv o ; inte rim stie n -n a -o

234

invalid
in te r j k c ija -e m edm et, in te rje k o jsk i -a -o m edm eten
in te rk a l re n -rn a -o vm esen
in te rk o n fe sio n len -ln a -o [ -ln-]
m edversiven
* in te rk o n tin e n t le n -lna -o [ -ln-]
veo dele sveta, m edcelinski
* in te rlin e re n -rn a -o m edvrstien
in te rl d ij -a m glas. m edigra,
vm esna igra
in term ezzo -a [interm dzo -a] m
vm esni dogodek, odmor, vm esna
igra
in te m a c io n le n -lna -o [ -ln-]
mednaroden, in te rn a c io n la - e i,
in te rn a c io n a lst -a m, in te rn a cio n alstk a -e , in te rn acio n lec -lca [-le-] m , in te rn acio n lk a -e [-lk-] , in te rn acio n alizr
ra ti -am, in te rn a c io n a liz ra n je
-a s, in tern acio n alzem -zm a m
in te rn ira ti -am, in te rn c ija -e ,
in te rn a c ijsk i -a -o: ~ o ta b o ri
e; in te rn ira n e c -nca m, in te rn ra n k a -e
in te ro g a tv -a [ 4 u ( +-f) -va] m,
mn. in te ro g a tv a -v s vpraalni
zaim ki, vpraalnice, in te ro g ativen -vna -o vpraalen: ~ i za
im ek
in te rp a rla m e n t re n -rn a -o m ed
parlamentaren: ~ a k o m isija
in te rp e l c ija -e vpraanje, vm es
no vpraanje, in te rp e lra ti -am
vpraanje staviti, zahtevati po
jasnila, in te rp e l n t -a m
in te rp o lra ti -am vriniti v kaj,
in te rp o l c ija -e vrinek, vloek
in te rp re tira ti -am razlagali, tol
maiti, in te r p re tir a n je -a s, inte rp re t c ija -e , in te rp r t -a m
in te rp n k c ija -e loilo, postav
ljanje loil, in te rp u n k c ijs k i -a -o
* in te r p c ija -e prekinitev, m ot
nja
in te rn rb n -a m m edkrajevni te
lefon: ~ klie, ne dobim ~ a ,
in te ru rb n sk i -a -o m edkraje
ven: ~ i telefo n sk i pogovor

285

in te rv l [-l] -a m presledek, raz

mak, medas, glas. razlik
in te rv e n ira ti -am posredovati, inte rv n c ija -e posredovanje, in
te rv e n c ijsk i -a -o; in terv en cio nzem -zm a m, in te rv en cio n st
-a m, in te rv en cio n stien -na -o
in te rv j -ja m, in te rv j v a ti -am
in tim en -m na -o presren, pri
sren, iskren, zaupen, in tim n o st
-i , ntim us -a m zaupnik
in tk a -e modrilo, plavilo, n tk a s t
-a -o. gl. tudi indigo
in to k s ik c ija -e zastrupijenje,
zastrupitev
in to le r n c a -e nestrpnost, intole r n te n -tn a -o nestrpen
in to n ra ti -am dati glas, zaeti,
ubirati, in to n c ija -e
in tra m u sk u l re n -rn a -o m edm iien: ~ a in je k c ija
in tra n sig n te n -tn a -o nesprav
ljiv, nepom irljiv, nedostopen, stra
sten, in tra n sig n c a -e , in tra n sig njnost -i
in tra n z itv e n -vna -o neprehoden:
~ i glagoli; in tra n z itv n o st -i
in trig a -e spletka, in trig n tsk i
-a -o, in trig n t -n ta m , in trig n tk a -e , in trig n tstv o -a s,
in trig ra ti -am, in trig ra n je -a s
in tro d k c ija -e uvod
in tr itu s -a m pristop, vstopni
spev liturg.
in tro sp k c ija -e zdravniki pre
gled notranjosti
in tru z ja -e geol. vdor
in tu ic ija -e spoznava brez um o
vanja, med. spoznava brez prave
preiskave, in tu itiv e n -vna -o,
in tu itiv n o st -i
M nundcija -e poplava, povo
denj, *in u n d acjsk i -a -o popla
ven: ~ o p o d ro je
in v a lid -a m, in v a lid k a -e i, in
v alid en -dna -o: ~ i delavec,
in v alid sk i -a -o: ~ a k o m isija,
~ i dom ; in v a lid n in a -e , inv ald n ica -e , in v a lid n o st -i

invazija
in v a z ija -e vdor, in v a zijsk i -a
-o: e ete
in v n c ija -e iznajdljivost
in v e n t r -ja m premina im ovina,
popis im ovine, in v e n t rsk i -a -o:
~ i zapisnik, in v e n ta riz ra ti -am,
in v e n ta riz ra n je -a s, inv en tariz c ija -e , in v e n t ra -e ,
in v e n tra ti -am popisati zalogo,
im etje
in v e rtira ti -am preobrniti, in v e r
z ija -e preobrat, prevrnjeni
besedni red stavka
in v e stira ti -am vloiti denar v ka j,
in v e stic ija -e , in v e stic ijsk i -a
-o: ~ o posojilo
in v e stit ra -e um anje na vi
soka upravna m esta: b o j za ~ o ;
in v e stit re n -rn a -o
in v o k cija -e klicanje, pronja
in v o l c ija -e med., geom.t inv o lu c jsk i -a -o, [-lv.]in v o lv ra ti -am
.

in e n ir -ja m, in e n irk a -e ,
kratica: in. = ing., in en irsk i
-a -o, inenirstvo -a s
in -a m fiz. elektrino nabit de
lec, io n iz irati -am, io n iz c ija -e
+p a k prisl. vendar, vendarle
ipsilon -a m im e grke rke
irac io n len -lna -o [ -ln-] nerazloen, razumsko nedojeten, mat.
neizraunljiv: ~ o tevilo nedolo
eno, iracio n alzem -zm a m
ira d i c ija -e fiz. izarevanje
I r k -a m kr. i., ir k i -a -o: ~ i
p e tro le j; Ir a n -a m
Ira n -a m kr. i., Ir n e c -nca m
Ir n k a -e
ir n s k i -a -o; ~ i
je z ik = irn in a -e
ire le n -ln a -o [ -ln-] neresnien
nestvaren, ire ln o st -i [ -ln-]
Irec -rca m, Irk a -e , Irsk o -ega
S: n a Irskem , Irs k a -e : v Irski,
irsk i -a -o, r in a -e [povsod
ir-]
ire d n ta -e osvobodilno gibanje,
ired en tizem -zm a m, ire d e n tist

-a m, ire d e n tstk a -e t ire d e n

tistien -na -o: ~ o g ib a n je
ire g u l re n -rn a -o nereden, n e
pravi, nepostven, neustrzen;
nepravilen; ~ e ete ete, k i ne
sodijo k rednim, ire g u l rn o st
-i nepravilnost
* irelev n ten -tn a -o nepom emben,
neznaten
rh -a m, r h a r -ja m, rh a ric a
-e f, irh a rs k i -a -o, rh a rstv o
-a s, irh a s t -a -o, rh o v ec -vca
m kdor nosi irhaste hlae, irhov in a -e rh a -e
ir d ij -a m kem . prvina
irig ra ti -am izpirati, irig c ija -e
izpiranje, irig to r -ja m izpiralnik med.
Iris Irid e l. i. mit., Irid in -a -o
[r-]; iris irid e arenica v oesu
* iritra ti-a m (raz)draiti, irit c ija
-e , irita b le n -ln a -o [ -ln-]
draljiv, irita b ln o st -i [ -ln-]
iro n ija -e prikrito norevanje,
podsm eh, iro n ien -na -o podsm ehljiv, iro n iz ira ti -am podsm ehniti se, podsmehovati se
kom u, iro n iz ira n je -a s
shias [ +iias] -a m revma v
kolkih
isk ti iem , ii -te in te! io
-a -e, isk l -la -o, isk n -a -o,
isk n je -a s; isk lec -lca [-lcin -uc-] m, isk lk a -e [-lk- in
-u k-] , isk lsk i -a -o [ -ls-]: ~ a
vnem a; isk le n -ln a -o [ -ln-]:
~ i list, isklo -a s
isk ra -e , rod. mn. isk e r; isk e r
-k ra -o : ~ k o n j, ~ e oi, sk ra s t
-a -o: ~ i pesek, sk rn -a -o;
sk ro st -i i, isk ric a -e , isk rn je -a s, sk rn ic a -e , isk ro m r
- ra m, iskrol v ec -vca m
isk r ti -m, is k r j -jte! isk r l
- la -o, is k r n je -a s = isk riti
-m se, isk ri in is k ri -te se!
isk r -a -e, isk ril -a -o,
is k r n je -a 9

236

it i
isk re n -a -o 1. isker, 2 . (po rus.)
odkritosren, isk r n o s t -i ,
is k re n j k -a m
islam -a m, islam ski -a -o, islam stvo -a s
Islan d sko -ega s, Isla n d ija -e ,
Islan dec -dca ro, islan d sk i -a -o,
slan d in a -e i [povsod: isl-]
ist je -j m n. = stje -a s, istnice -ic m n .,stn ik -a m
isti -a -o kaz. z. izraa istost v
pravem pom enu: vsi ti kro g i
im ajo isto sredie; voda p r i
h a ja iz isteg a v ira ; v prenese
nem pom enu je pesniki izraz
podobnosti: ves je oetov: ista
usta, isto visoko elo, iste ive
oi, isti b u jn i la sje, le nos je
m alo d ru g a e u k ro je n ; pom en
sko je treba loiti isti in en ak :
ta u r a je m o ji en ak a, ni pa
is ta ; ta dva loveka im a ta e n a
ko k ri, n e p a iste; te b a rv e so
vse en ak e, niso pa iste ipd., gl.
tudi e n a k ; p rav , n atan k o , n a
tanno, isto isti (+eden in
isti); po tujem vplivu se rabi:
p o d p isani pro si odbor, d a bi
m u (brez +isti) d o v o lil...; n a j
d en a je b ila torbica, dobi s e ...
(+ista se dobi); ob cesti se je
vil p otok in p rek o te g a ali
n je g a ( +istega) je d r a la b rv ;
isto st -i ; stiti -im, ste n je
-a s; gl. tudi istostin a -e resnica, stin sk i -a -o,
istin t -a -o resnien, istin to st
-i resninost
isto- v sestavi smemo rabiti le te
daj, kadar izraa istost, ne samo
enakosti: istosen -sna -o sosen, hkraten, istosno prisl.
hkrati, obenem, soasno, istosnost -i sosnost, hkrtnost;
isto sje -a s; istodoben -bna
-o, istodbnost -i , istodbnik
-a m sodobnik; istoim nski -a
-o mat.: ~ o tevilo; isto k v en
-v n a -o istih starev, istega ro

d u , isto k v n o st -i ; istom sten

-tn a -o mat.; isto r je -a s tav
tologija, istoren -na -o tavtolgien; isto ro d e n -dna -o sorden, isto r d n o st -i ; istosm ren - m a -o: ~ i to k ; istosm rnost -i ; +isto tam prisl.
prav, ravno tam; +isto tak prisl.
pravtako; +isto tk -a -o prav,
ravno, isto tak; isto v ren -rn a
-o, isto v rn o st -i ; isto v ten
-tn a -o isti, isto v tn o st -i
istost, isto v titi -im, istovten je -a s stenje; gl. tudi enakoIs tra -e [-] kr. i., istrsk i -a -o,
str n -na m, Is tr n k a -e ;
istr n -n a m vino iz Istre
I k a rij t -a m, Ik a rij to v -a -o,
ik a rij tsk i -a -o, ik a rij tstv o
-a s izdajstvo
*tak prisl. tudi tako, e tako, brez
tega
Ita k a -e [taka] kr. i. otoka,
ta k i -a -o
Itlec -lca [-le-] m, it lsk i -a -o
j -ls-] (i? starem veku)
It lija -e kr. i v It liji, Ita li
ja n sk o -ega s, n a Italijn sk em ,
Ita lija n -n a m, I ta lij n k a -e ,
v ita lij n sk i -a -o, ita lij n in a
-e , ita lij n iti -im; ita lia n iz ra ti -am, italian zem -zm a m
ite ra tiv e n -vna -o ponavljalen,
ite ra tiv n o st -i , ite ra tv -a [-iu
( +-if )
a] m
iti dem ; d e . .. , sed. gl. tudi pod
grem , p o jd i -te! di -te! gred,
gredo -a -e, l [u ] la. -
in -, gr za k a j (+g re se
za k a j); pzlu, pod zl iti;
grem poivat (+ k p o itk u );
iti do ivega; + iti n a ivce
draiti, razburjati, motiti; iti n a
lov, iti n ad so v ran ik a, iti n a
vojsko, iti n a ples, iti h kosilu,
iti po o p rav k ih , iti za p o g re
bom , iti n ap ro ti, iti n asp ro ti,
iti izpod rok, iti po srei, iti
v cvet, iti na jo k

237

va
v a -e vrsta vrbe, iv k -a m
bot., vov -a -o: ~ e ibe, vov in a -e
Iv an -a m l. i., Iv an ek -ka m,
Ivek, Iv k a m, Ivo Iv a (+Ivo ta)
m, Ivko -a (+Ivkota) m [po
vsod: iv-]; Iv n a -e , Iv n k a
-e , Ivica -e [iv-]
iv n jk a -e im e neke hruke in
enje
iv n j ica -e kresnica bot. in
zool., iv n o v k a -e bot.
iv r -a m in iv r -i , iv re c -rca
m, iv rje -a s
v je -a s = v n ik -a m, v n a t -a -o
iz predi, z rod. izraa izvor, in
sicer: 1 . v predm etu s predi, (iz
koga ali esa?): n a p ra v iti k a j
iz k o g a (esa), d elati iz lesa,
p lesti iz slam e, k le sati iz k a m
n a; 2 . v prilastku (kateri? ka k
en?): stric iz m esta, pism o iz
L ju b lja n e , k ru h iz bele m oke,
spom in iz m ladosti, k le te v iz
nav ade, beg iz stra h u ; 3. v pri
slovih a) kraja (od kod?): p riti
iz gozda, iz h ie se slii, pot
d ri iz doline v h rib , iz d rav e
voziti, iz k n jig e vedeti, iz ole
z n a ti; b) asa (od kdaj?): spo
m in jam se iz m lad ih let, to
znam e iz p rv e ole, iz p r e
tek lo sti sega v sed an jo st; c) na
ina (kako?): iz glave znati,
k le ti iz n av ad e; ) vzroka (za
kaj? zaradi esa?): sto riti iz
h u d o b ije, d e la ti iz v eselja, la
g ati iz stra h u , b ra ti iz ra d o
vednosti. Nasprotje izraa
predi, v: v hio, v hii; v gozd,
v gozdu; v L ju b lja n o , v L ju b
lja n i zato zm eraj iz hie, iz
gozda, iz, L ju b lja n e za nasprot
no sm er; prim. na in s (z); kako
se rabi iz pri krajevnih im enih,
gl. 26, 5; v enoten predi, z
rod. se je strnil s predlogi: iz
m ed, iznad, izpod, izpred, izza;
gl. tudi tam

238

iz- v sestavi I. z glagoli daje de

janju pom en sm eri iz (od) esa
ven (od kod?); ta sm er se lahko
nanaa 1 . na craj: iz p e lja ti voz
(iz klonice), izb iti k lin (iz tna
la), iz p iti vino (iz kozarca), iz
pito vino, izp it k o zarec; iz p ra z
n iti k o zarec (prazniti iz kozar
ca), izro iti (dati iz rok); 2 . na
osebo ali predm et: izd ati d e n a r
(dati iz denarnice), izd ih n iti
duo (dihniti iz sebe), iz k a lja ti
(kaljati iz sebe), izrei besedo
(rei jo iz ust, izustiti); iz b ra ti
iz b ira ti (izm ed esa), iz p ro
siti (od koga), iz p ra e v a ti koga
(iz koga vlei); kadar glagolu
hoemo dati ta prvotni pomen
predpone, tedaj moramo pisati
iz-; to je potrebno zlasti tedaj,
kadar poleg glagola ni doloila
s predlogom iz; 3. na konec de
janja (dovrenost): izb o lja ti (iz
boljianja ven), iz d e la ti (iz dela
ven), izp o ln iti (iz polnjenja ven)
itd.; v tej rabi prvotnega pom e
na ne utimo ve, marve samo
e dovrenost; to nam enako do
bro d utiti tudi predpona s(z-); zato v pom enu dovrnosti
ali pri pom ensko nepoudarjeni
predponi pri istih glagolih pie
mo zdaj iz-, zdaj s- (z-), pri
emer se radi oziramo na izgo
vorljivost, da za soglasnikom na
koncu prejnje besede piemo
iz-, za samoglasnikom pa s(z-): p rs t iz b o lja ti je z b o lj
al, n a rt izpo ln iti o b lju b o
spoln iti; fa n t iz p ije je spil
iz k o zarca; sod iz p ra zn iti
je sp raz n il; 4. pri novih uenih
besedah dajemo predponi na
vadno pravi pom en po tujem
vplivu, zato piem o iz-: iz o b ra
ziti, izraziti, iz ja v iti, iz v estja,
iz g ra d iti itd.; II. iz- s pri
devniki in sam ostalniki je na
rejen najve po tujih predlogah:

izbljuvati
izreden, iz v rsten , izglagolski,
izim enski, izhd ipd.; iz pred
lonih zvez se je sprijel tudi z
n ekaterim i prislovi in se obru
sil tudi v s- (z-): iz d av n a
zdavna, izveine zveine, izle p a zlepa, iz te k a stek a
itd. Pri pisavi te predpone
je treba paziti toliko bolj, ker
je predpona s- (z-) lahko na
stala iz prvotnih pom ensko raz
linih iz-, s- (z-), vz- ali razv pom enu dovrnosti: izpopolniti
spopolniti, izb o lja ti zb o lj
ati; sk u p a j sklicati, zb ra ti;
v zb u diti zbuditi, v z b rk a ti
ra z b u rk a ti zb u rk a ti, razk u tra ti sk u tra ti; zlasti je
treba paziti na pisavo iz- in s(z-) tedaj, kadar predponi da
jeta glagolu razlien pom en ali
pom enski odtenek: iz b ra ti n a j
b o lje pesm i zb ra ti vse p e
smi, izpisati p o d atk e od kod
sp isati knjig o , iz ta k n iti lu
s ta k n iti lu; iz p re g ati k o n je
sp reg a ti glagole, iz trg a ti list
(iz knjige) strg a ti k o ren ek
ra z trg a ti obleko
izab la -e neka vinska trta, izab la st -a -o; Iza b la -e os, i.,
Izab lin -a -o
Iz a ija -a in -e m os, i. judovskega
preroka, Iz a ije v -a -o, izajev ski -a -o = izien -na -o
[iza-i-]
Izak -a [za k] m os, i.
izb a -e z, izbica -e z, zben -bna
-o: ~ a o p rav a
izb cn iti -bcnem gl. bacniti, izb acn tev -tve [nepoud, -bacin -bc-], iz b c n jen -a -o, izb c n je n o st -i ; izbecti -m,
izb ecj -jte! izbecl -la -o,
izbecn -a -o; izbecnti -nm,
izbecn -te! izbecnl -la -o,
iz b ec n jn -n a -o, izbecntev
-tve [povsod -bc-]

239

*izbviti -im reiti, osvoboditi, izb v lje n -a -o, * izb v ljati -am,
* iz b v ljan je -a s
+ izb eg v ati -m k a j ubeati e
mu, ogibati se esa, +izb eg v a
n je -a s ogibanje
iz b r -i : n a iz b r je dano
iz b er iti -im, iz b er il -a -o, izb er en -a -o: ~ d e n a r
iz b rsati -am se pokvariti se, po
stati brsa (o vin u ) = iz b rsiti
-im se, tudi: zbersiz b e z ti- m [-bz-], iz b e z a j -jte!
izbezal -la -o, izbezn -a -o
izbezgti -m [-bz-], izb ezg j
-jte! izbezgl -la -o, izbezgn -a -o
izbati -am koga, izban -a -o
iz b ira -e , iz b irek -rk a m , iz
b ir e n -na -o, izb irn o st -i ,
iz b iren -rn a -o: ~ i tu rn ir, ~ e
tek m e; iz b irati -am, iz b ira n je
-a s, iz b ir -a ro, iz b irlec -lca
[-ale-] m, iz b ir lk a -e [-alk-] ,
iz b irle n -ln a -o [ -ln-], toda
z b ira ti -am
iz b istrti -m, izb stri -te! izbs tril -la -o, iz b istrn -n a -o;
iz b istrte v -tve : ~ pojm ov
izbiti -jem , izb ij -te! izbil -la
-o, izb it -a -o, iz b ija ti -am :
k lin s klin o m
iz b ij -a m,
iz b ij ln ik -a [-u n-] m; toda
zb i(ja)ti: ~ d esk e
iz b leb e t ti -m, iz b le b e ta j -jte!
iz b leb e ta l -la -o, iz b leb etn
-a -o
iz b lk n iti -nem , iz b lk n i -te! izb l k n il -a -o, iz b l k n je n -a -o
ali pa: iz b l k n iti -blknem , iz
b l k n i -te! iz b lk n il -la -o, izb l k n je n - -o
izb lsk a ti -a se, izblskalo se je
iz b lju v ti -b lj v a m in -jem , iz
b lj j -te! iz b lju v l -a -o, izb lju v n -a -o, iz b lj v e k -v k a
m; iz b lj n iti -nem , iz b lj n je n
-a -o

izbotoati
izb b n ati -am : b o b n al je ebele
iz p a n ja , d o k le r jih ni izbbnal, toda zbobnati lju d i (skupaj)
izb o b n ti -m : grom je izbobnl,
izb o bnvati -am
izboiti -im, izbotev -tve i, iz
b oen -a -o, izboenost -i i,
izbona -e ; gl. tudi izbkati
iz b o jev ti -jem , iz b o j j -te!
iz b o jev a l -la -o, iz b o je v n je
-a s
iz b k ati -am, iz b k a n je -a s; izb k n iti -nem , izbknil -a -o,
iz b k n jen -a -o = izbokel -k la
-o kon vksen : ~ a lea, izbk lo st -i i konvksnost iz b o k li
n a -e , izb o k ln ast -a -o: ~ iz
p u a j; izbk -ka m ; gl. tudi
izboiti
iz b o lja ti in zb o lja ti -am, (i)zbolj
a n je -a s, (i)zboljva -e z,
(i)zbljek -ka m, (i)zboljev ti -jem , (i)zboljevl -la
-o, (i)zboljevnje -a s, (i)zboljev len -lna -o [ -ln-]
izb r -ra m: na izbr dati, v
izb o ru; izboren - rn a -o : izborni
k n ez = knez izbrnik, izborno
vino, izbornost -i i
iz b r ti izberem , izb ri -te! izb r l -a -o, iz b r n -a -o, izbrnec -nca m, iz b r n k a -e , toda
zb rti, zb ira ti skup nabrati
iz b rb r ti -m, iz b rb r j -jte! izb r b r l -la -o, iz b rb r n -a -o
iz b c a t -am koga od kod, izbcn iti -nem , iz b c n je n -a -o
iz b risa ti in zb risa ti -em : (i)zbri
sati m ade, dolg, greh; vino se
iz b rie (ubrie), izbrii -te! iz
b risa l -a -o, (i)zbrisan -a -o:
~ a glava; izb ris -a m, izb rsek
-ska m, izbrisen -sna -o = iz
b ris ljiv -va -o kar se d izbri
sati; izb riso v ti - jem = izb ris v a ti -am , iz b ris v a n je -a
s, izbrisovlec -lca [-le-] m
iz b rti -jem , izb rit -a -o: gladko
~ a koa; iz b rtje -a s

iz b rizg ati -am, izb rzg n iti -nem

iz b rsk a ti -am : ~ k ro m p ir iz zem
lje ; iz b sn iti -nem , iz b sn je n
-a -o; toda z b sk a ti n a kup,
z b sk a ti vsak seb i razbrskati
iz b ru h -a m, iz b ru h n iti -nem :
bo ln ik je iz b r h n il je d , k ri;
v o jn a, u p o r iz b r h n e ; izb r h ati -am, iz b r h a n je -a s, izb r h e k -h k a m
iz b ru siti -im : zrc ala za d a ljn o
glede n a jp r e j iz b r sijo , n ato
zb r sijo ; je d iz b r siti; toda
o tro k je zb r sil ev lje, p ete;
iz b r en -a -o, iz b r s -a m
izbh -a m, iz b h n iti -nem (se):
desk e se na soncu izb h n ejo ,
iz b h el [-u] -h la -o, izbhn je n -a -o: ~ tre b u h ; izbuhln a -e
iz b k n iti -nem se: dno. se je p o
sodi izb k n ilo
iz b ljiti -im : ~ oi, iz b lje n e
oi, gl. b ljiti
izb n k ati -am
izced iti -m, izcdi -te! izcedil
-la -o, iz ce jn -n a -o, izceje n n a -e i, izcedek -d k a m,
iz ce jati -am, iz c ja n je -a s, iz
ceden -dna -o: ~ i tok
izcla in scla prisl. popolnoma
izcliti -im in scliti -im : ~ r a
no, iz cljen -a -o
izcigniti -im : od k oga k a j ~
izcim iti -im se, izcim ljen -a -o;
iz tega se je p ra v d a izcim ila;
repa, k ro m p ir se izcim i; izcm ek -m ka m
iz crti -m gl. c re ti: ~ m asi iz
m esa
iz c u rlj ti -m gl. c u r lja ti
izczati -am izsesati
iz jm a ti in sjm ati -am se
iz k ati -am : ni ga izk ati, gl.
tudi s k a ti -am
izekti in sek ti -m [-di-]
gl. ekati, izekn -a -o in
sekn -a -o

izgnjati
izditi -im, izjen -a -o, izja ti -am, iz ja n je -a s
izesti -em, izei -te! ize
sal -la -o, izesn -a -o; izsek -ska m, izesvati -am, ize s v an je -a s
izn iti -im : ~ ito skozi reeto;
iz n ja ti -am, iznek -n k a m
izsta in ssta, sstom a prisl.
izistiti -im: vino se je izistilo,
izien -a -o, izenje -a s;
izati -am =
izievti
- jem : zlato, sol ~
iz rp ati -am, izrp an -a -o, iz
rp an o st -i ; izrpen -p n a -o,
izrp n o st -i ; iz rp v a ti -am,
iz rp v a n je -a s
iz ta ti -am, iz tan -a -o
iz d h n iti in -iti izdhnem gl. d a h
n iti [nepoud. povsod -dah- in
-dh-]
iz d ja t -am, iz d ja n je -a s, iz
d a j -a m, iz d a j le n -ln a -o
[ -ln-], iz d aj le c -lca [ - uc-] m,
iz d a j lk a -e [-uk-] i, iz d aj lski -a -o [-usk-], iz d aj lstv o
-a [-aust-] s, iz d a j te lj -a m,
iz d a j te ljic a -e
iz d jn ik -a m izdajalec, izd jn iki -a -o, izd jstv o -a s
izd le in zdle prisl. (+izdlek a, +zd lek a): p o z d ra v lja l je
e
ta ga e ~ ne dosega,
e ~ ne, m oj je ~ lpi od
te g a veliko, mnogo
izd ti -m, iz d j j t e ! izdl -a
-o, izdn -a -o, iz d n je -a s, izd ja -e i, iz d je n -jn a -o: ~ i
stroki, iz d te k -tk a m, izdten -tn a -o, izd tn o st -i
iz d v n a(j) in zdvna(j) prisl.
iz d ed n iti -im, iz d e d n je n je -a s
izd la ti -am : ~ olo, delo, izdlek -Ika [-lk-] m proizvod, izd elv a -e , iz d el v ati -am, izd e l v a n je -a s; izdelovti -jem ,
iz d elo v n je -a s, izdelovlec
-lca [-le-] m, iz d elo v lk a -e
[-lk-] , izdelovlen -ln a -o
Slovenski pravopis

[ -ln-], izd elov ln ica -e [ -ln-] ,

toda z d la ti -am : Jan ez je si
c e r olo izdlal, a tu d i ola
je n je g a hudo zd lala
izd estiti -im izdecimirati
izdeti - se, izdelo se je ; izd eevti - je se, izdeevlo se
je [-d-]
iz d ih ati -am, izd ih n iti -nem , iz
dih -a m, izdih o v ti - jem , iz
d ih o v a l- la -o , iz d ih o v n je -a s;
iz d ih v a ti -am, iz d ih v a n je -a s,
iz d ih lja j -a m, izdek -k a m
izdm iti -im se, iz d m ljen -a -o
iz d ra ti -am : ~ zobe, iz d ra n je
-a s, iz d r ti izd rem in izdrm ,
iz d l -rla -o, iz d t -a -o, izd tje -a s (+iz d r tje ): ~ zoba
izd iti -m se: k a v a se izdi,
e ni Z aprta; izd al -la -o,
iz d iljv -va -o
iz d iv j ti -m se, iz d iv j j -jte!
iz d iv j l -la -o, iz d iv j n -a -o,
toda zd iv j ti zaeti divjati
izdolbsti -bem ( + -bim), izdolbel
-b la -o (+-bil -a -o), izdolben
-a -o (+-b lje n -a -o); izd lb ati
-am, izdlbek -b k a m, izd o lb n a
-e = izd o lb en n a -e [po
vsod: -dou b-]
izd r g ati -am, iz d rzati -am, izd rg n iti -nem
iz d r ti gl. iz d ra ti
iz d h ati -am, iz d h a -e
izeniti -im, iz en e n je -a s, izen aevlen -ln a -o [ -ln-], izen b a -e , izen aitev -tve ;
tudi zeniti
izfrti in sfr ti -m: p tii so
iz fr li (namre iz gnezda), toda:
sfrli (s streh e)
iz g n ja ti -am, iz g n ja n je -a s,
iz g an j le c -lca [-uc~] m; iz
gnati izenem : ~ koga iz d e
ele; izni -te! izg n al -la -o,
izgnn -a -o, izg n n ec -nca m,
iz g n n k a -e , izgnnstvo -a s,
izgn -na m, toda zg n ati ali
seg n ati v redo
241

16

izginiti
izg in iti -nem , del. izginil -a -o,
prid. izginli -a -o: p u k e izgin lih v o jak o v ; izginitev -tve ,
iz g in ja ti -am, iz g in ja n je -a s,
iz g in ljv -va -o
iz g ld iti in zg ld iti -im gl. gladiti,
iz g l je n je -a s, iz g ljen o st -i
izg lad o v ti - jem koga, izgladov l -la -o, iz g lad o v n je -a s
izglgolski -a -o [ -ls-] iz glagola
izpeljan: ~ i sa m o staln ik i; izglgolen -ln a -o [ -ln-]: ~ i sa
m o staln ik i
+izg ld at -am: + dobro izgleda
= zdrav si videti, na oi si zdrav,
kae, da si zdrav; zdi se zdrav;
+ izgleda, d a kae, d a ...; + k a
k o r izgleda, bo de = p.odobno
je, da bo ..., videti je, da
kae, da
po vsej p riliki bo
de; +izgld -da m : +n im a iz
gled a n a k a j = slabo kae, ni
ne kae na to, se m u n e obeta
izg l b ati -a m : cesta je izglban a; izg l b al -ala -o; izglobti
-m gl. globti, izglbil -la -o,
iz g lo b ljn -na -o
izgl d t i in -ti -glodam in -jem ,
m ii so izglodale lu k n jo v om a
ro; toda zglodati -am : za je c je
zglodal k o re n je , gl. glodati
iz g n ti gl. iz g n ja ti
izg n sti -tem , izg n ti -te! izgnte l -g n tla -o, izgnetn -na -o:
iz gline je gntel podobo, do
k le r je ni izg ntel; toda zgnsti:
~ vse n a k u p
iz g n o jti -m se, izgnji -te! izg n jil -la -o, izg n o jn -na -o
i zgodi ti -m ; p tii so se izgodli;
toda zgoditi se
iz g o d n jti -m : lan se izgodnj,
p tii so se iz g o d n jli; gl. godn j ti pod godnti
iz g o ljsati -am, iz g o ljsan -a -o:
~ o k lju se, tudi: zg o ljsati -am
iz g o lju fti -m iz (od) koga k a j,
izg o ljufl -la -o, izg o lju fn
-a -o

izg ltati -am [-ut-] s teavo po

vedati, iz sebe spraviti
izgonti -gnim (se), izgoni -te!
izgnil -la -o, izg n jen -a -o:
~ a voda, ~ a iv in a; izgnjenec -nca m, iz g n je n k a -e i,
iz g n jen st -i ; toda zgonti
zgnim skupaj spraviti
izgoreti -m, izgorel -la ro, izgorn a -e proizvod zgorevanja,
izg o rv ati -am, iz g o r v an je -a
s, gl. tudi zgorti -m
izgsti -dem : godci so izgdli
izgotoviti -m, izgotovi -te! iz
gotovil -la -o, izg o to v ljn -na
-o; iz g o tv ljati -am , izg o tv ljan je -a s, iz g o tav ljv e c -vca ra;
povsod tudi: zgoizgovorti -m, izgovori -te! iz
govoril -la -o: izgovoril si je
kt, toda z oetom sva se zgovorila, d a p o jd em v P lanico;
iz g o v o rjn -na -o, izgvo -a
m, izgovrek -rk a m, izgovorilo
-a 6, izgovrnik -a m; izg o v o r
ljiv -va -o, izg o v o rljiv o st -i ;
iz g o v rja ti -am (se), izgovrja n je -a s, iz g o v a rj v a -e , izg o v a rj le n -ln a -o [ -ln-]: ~ a
te h n ik a, iz g o v arjlec - lc a [-au-]
m (+izgovorja-)
izgozdti -m se gl. gozdti, izgzdek -dka m med.
iz g ra d iti -m, iz g rd i -te! izgrdil -la -o, iz g ra j n -n a -o,
iz g r d n ja -e : ~ nove d ru b e,
toda zg ra d iti hio sezidati
iz g rd ti -m: kom u o b raz
izg d il -la -o, izg rd n -n a -o in
izgden -a -o
iz g reb sti -bem , izg rb i -te! izg rb e l -b la -o, izg reb n -na
-o, izgrb -ba m: ~ m rlia,
izg r b ati -am, iz g r b a n je -a s,
toda zg rbsti n a k u p
iz g re d -da m, iz g rd n ik -a in
iz g rg r ti -m, iz g rg r j -jtfe! izg rg r l -la -o, iz g rg rn - -o

242

izkz
iz g rsti -zem, izgrzi -te! izgrzen
-a -o: m olji so obleko izgrizli,
tu d i zgristi
izg u b iti in zgubiti -im: ~ den ar,
slubo, izgubi -te! izgbil -la
-o, iz g u b lje n -n a -o, izgba -e
, iz g u b lj n ec -nca m, izg u b
lje n k a -e , iz g b lja ti -am , iz
g u b lja n je -a s; izgubiti +na
tei, u g led u = teo, ugled iz
g ubiti, iz g u b lja ti; povsod tudi
zgubiz h ja ti -am, iz h ja n je -a s; do
mae le v pravem pom enu: aso
pis iz h aja , n e sre a iz h a ja iz
p rv e zm ote; po nem ,: dobro,
slabo + iz h a ja ti s im iveti, pre
biti, pretoli, biti zadovoljen s im ;
dobro, slabo + iz h a ja ti s kom se
razum eti, biti zadovoljen; S tem
za silo + iz h aja m prebijem , to m i
Zadostuje; z m alim +iz h a ja ti biti
zadovoljen; iz h aja l e -a s, toda:
sh ja ti, se, v z h ja ti
iz h lap e ti -m, izhlapi -te! izhlapl -la -o, izh lap lo st -i ; izh la p v a ti -am , iz h la p v a n je -a s;
iz h lap ti -m, izhlpil -la -o,
iz h la p lj n -n a -o, izhlap tev
-tv e ; iz h la p ijv -va -o, izh la p ljv o s t -i , izh lap n a -e i,
iz h p ek -p k a m
izhd -da m, izhdek -d k a m,
izhodie -a s, izhoden -d n a -o:
~ a toka; toda shd
izhoditi in shoditi -hdim (se) gl.
hoditi, iz h jen in sh o je n -a -o:
a pot, lovek
izh o m o tti -m (se), izhom otj
-jte! izhom otl -la -o
iz h k a ti -am (se)
izh d a in sh d a prisl. na hud na
in, tudi shdo: ~ p ri n je m ni
ne o p rav i
izid -a m konec, uspeh: ~ p r a v
de, ~ p re isk a v e ; ~ k n jig e
iz ig rti -m :
~ asa, pag ata,
~ zad n jo k a rto , ~ koga, iz

ig ra j -jte! izig rl -la -o, izijgfrn -a -o, iz ig rv ati -am, izig r v a n je -a s

izim nski -a -o: ~ i glagoli
iziti izidem , izidi -te! izl [-u]
izl - in -: p r a v k a r izla
(+izila) k n jig a
iz jalo v iti -m se, izjal v i -te se!
iz jalo v il -la -o, iz jalo v lj n -na
-o, iz jalo v te v -tv e
iz ja v a -e , iz j v iti -im, iz j v lje n
-a -o; iz j v lja ti -am, iz j v lja n je -a s
iz je c lj ti -m, iz je c lja j -jte! iz
j e d j l -la -o: s teavo je iz
je c lja l n e k a j besed, iz je c lj n
-a -o: ~ e besede
iz j d -i , nav. mn, izjd -i (tudi
iz jed i - -m) zdrobljeni ostan
ki: m ii iz je d a jo slam o, d a so
sam e iz j d i (-); m ije iz jd i
(-); iz j d a -e izjedena krbina,
zajeda: voda iz je d a b re g in dela
iz jd e ; iz j d a ti -am, iz j d a n je
-a s; iz j sti -jem gl. je sti, izj d e n -a -o: o d srenov izjd en a h ru k a
iz jm a -e , iz jm en -m na -o:
o sta n je , izjm om a, izjm nost -i , iz j ti -jm em , izjm i
-te! iz jl -a -o, iz j t -a -o, izjm i
iz jo k a ti in -ti -jo k am in -em
(se) gl. jo k a ti in ra z jo k a ti se,
z a jo k a ti in z jo k a ti se
iz k ad ti -im (se), izk d i -te! izk d il -la -o: izk ad le so se mu
n o rije, gl. sk ad ti
iz k p a ti -am in -p ijem : k ro m p ir
iz k p a l -a -o, gl. izk o p ti
iz k p a ti -am in -p ijem : vino je
iz soda izkpalo , svea se je
iz k p a la; iz k p a n -a -o
iz k lja ti -am (se), iz k lja n je -a
s, iz k a lje v ti -jem , iz k aljev n je -a s
izkaz -za m, izkzen -zna -o,
izkznica -e , izkazlo -a s;
izk zati in izk azti, izkem gl.

izkazti
k az ati, iz k azan -a -o: izkazati
se postaviti se, izk azati mo,
m ilost; povsod tudi skaz-; izk a z ljiv -va -o, izkazo v ti -jem ,
iz k azo v al -la -o, izk azo v n je
-a s
izk azti -m (se), izkzi -te! izk z il -la -o, izk an -n a -o,
iz k a n o st-i , iz k a z te v -tv e ;
povsod tudi ska-, gl. tam
iz k d a ti in sk d a ti -am : ~ gnoj,
sneg; sk d a j se od tod!
iz k h a ti -am (se), iz k h n iti -nem
iz k l d a ti -am, iz k l d a n je -a s,
iz k lad -a m, iz k la d a rn a -e ,
iz k lad le c -lca [-le-] m, toda
sk l d a ti
iz k le p e t ti -m in -em, izklep e t j -jte! in izklepci -te!
iz k lep e t l - la -o, iz k lep e t n
-a -o
iz k lesti -kleem , izkli -te! izk l sal -la -o, izk lesn -a -o;
iz k lesti kam en, lu k n jo v ivo
sk alo ; tudi sk le sti
iz k lc ati -em, izklc -ca m, izk lic ev ti -jem , iz k lic ev n je -a
s, izklicevlec -lca [-le-] m, iz
k licen -ena -o: ~ a cena; toda
sk lica ti
iz k lju iti -im : ~ iz d ru tv a, ole,
iz k lju i -te! iz k lj il -a -o, izk lj e n -a -o, iz k lju ite v -tve
, iz k lju e v ti -jem , iz k lju j -te! iz k lju e v a l -la -o, izk lju e v n je -a s, izk lju ev len
-ln a -o [ -ln-], iz k lj e n -na -o,
iz k lj n o prisl. ekskluzive, izk lju ljv -va -o, izklju ljvost
-i ; toda sk lj iti
iz k lju v ti iz k lj je m , iz k lj j -te!
iz k lju v l -a -o, iz k lju v n -a -o.
oi kom u iz k lju v ti, enako tudi
sk lju v ti
iz k lo p iti -im, izklopi -te! izklopil
-a -o, iz k lo p lje n -a -o: izk lo
p iti to k ; izklop -pa m, izk lo
pilo -a s ; toda sklopiti

iz k n j iti -im, iz k n j e n je -a s,
iz k n j b a -e i
izk o b acti -m (se) in skob-, izk o b ac j - jte se! izk o b acl
-la -o
izk o b liti -im se: ~ iz p o ste lje
izkliti -im se, izklen -a -o,
izko ltev -tve med. [povsod:

-ou-]

iz k o p ati -kopljem , iz k o p lji -te!

izk o p al -la -o, izk o p n -a -o:
izk o p ti oi, za k lad ; iz k o p an i
n a -e , izkp -pa m, izkopna
-e , izkpen -p n a -o, izkopv ati -am , iz k o p v a n je -a s
iz k o re n in iti -im, iz k o re n in je n -a
-o, iz k o r n iti -im, iz k o r n je n -a
-o, iz k o re n in je n e c -nca m
iz k o r n sk i -a -o: ~ i glagoli
iz k o ristiti -im, izk o rien -a -o,
iz k o re n je -a s, iz k o risttev
-tv e , iz k o ristek -tk a m ; iz k o
ria ti -am, iz k o ria n je -a s,
izko riev ti -jem , izkoriev l -la -o, izk o riev lec -lca
[-uc-] m, izk o riev lsk i -a -o
[-us-], iz k o ri e v n je -a s
iz k o tti -m (se), izk ti -te! izk til -la -o, izk o tn -n a -o,
iz k o tte v -tve , iz k t -ta m
iz k rc a ti -am , iz k rc a n je -a s, izk rc e v ti -jem , izk rcev l -la
-o, iz k rc e v n je -a s; iz k rc v a ti
-am, iz k rc v a n je - s, izkrcevlen -lna -o [ -ln-]: ~ e ete
iz k r iti -im : ~ g rm o v je, ~ si
pot, iz k r te v -tve : toda s k r
iti (se)
iz k ri ti -m, izk rii -te! iz k rial
-la -o, iz k ri n -a -o: ~ b iti1,
~ glas razkrian
iz k riv iti -m: ~ resnico, iz k riv i
-te! iz k riv il -la -o, iz k riv lje n
-a -o, iz k riv tev -tve ; toda
sk riv iti -m: ~ ico
iz k rt iti in sk rt iti -im, iz k rti -te! iz k rt il -a -o, iz k rt en -a -o

izmed
iz k rv a v ti -m, iz k rv v i -te! izk rv a v l -la -o, iz k rv a v ite v
-tve i, izk rv a v lo st -i i
iz k n p ti izkpim , iz k p i -te! izk p il -la -o, izk p - p a m, iz
ku p iek -ka m, iz k u p n n a -e i
izk siti izksim , izksen -a -o,
izk enec -nca m , izkenost -i
, iz k n ja -e i, iz k ati -am ;
izk sanec -nca m, iz k a n je -a
s, izkusevlec -ca [-le-] m;
povsod tudi skuizk stv o -a s em pirija, izkstven
-a -o [-stvn-], izk stv en o st -i
[-stvn-] , izks -a m, izksen
-sna -o
izl n iti -im (se), iz l n je n -a -o.
izl njenje -a s, iz l n je n o st -i
, iz l n je n ec -nca m
izl h k a in zlh k a prisl.
iz l ja ti -am (se): ali si se d aj vse
izljal?
izli izlem gl. lei: p tic a m lade
izle, izlen -a -o, izlga -e
izliti -im koga (se) ozdraviti
koga, izletev -tve ozdravitev
izlp a in zlpa ali zlpo prisl.:
e ne gre zlepo, p a zgrdo; izle p a (zlepa) ni bilo loveka,
ki bi m u b il en ak
izlsti -zem prilesti iz esa, toda
zlesti z drev esa, n a drevo
iz let -ta m, n a p ra v iti izlet iti na
izle t; iz lten -tn a -o: ~ a p is a r
na, iz ltn ik -a m, izltn ica -e ,
izltn ik i -a -o
iz le te ti -m, izleti -te! izltel -la
-o, iz ltati -am, iz l ta n je -a s,
iz letv a ti -am , iz le t v a n je -a s
izlev ti -m se, izlvi -te se! izlvil -la -o, izlev tev -tve i
iz liti -jem zliti kaj is esa, iz litje
-a s , izltek -tk a ra, izliv -a m,
izliven -vna -o, izlvek -vka ra.,
izliv ati -am, iz liv a n je -a s
izlizati in zlizati -em (se): m ed
iz skodele (i)zlizati, (i)zlzek
-zka ra

245

izloati -am, iz lo a n je -a s, izlba -e i , izloevti -jem ,

iz lo e v n je -a s, iz lo e v le c -lca
[-uc-] m , izloevlen -ln a -o
[ -ln-], izloevaln n a -e [ -ln-] i
izloiti izloim, izloi -te! izlo
il -la -o, izloen -a -o, izlo
e n je -a s, izloitev -tve i , iz
loitven -a -o [-tvn-]: ~ a rese k c ija med., izloilen -lna -o
[ -ln-], izloilo -a s, nav. mn.
izloila -l [-il], izlo ijv -va -o,
izloek -ka ra = izlona -e
izloti -m, izli -te! izl il -la
-o, izlon -n a -o, izlotev -tve
, iz e n - n a -o : ~ o b lag o ; iz
loba -e , izloben -a -o [-b n -]:
~ o okno; izlg ati -am : ~ sa
n je, iz l g a n je -a s, izlag lec -lca
[-u-] m , iz la g lk a -e [-u-]
izluiti -im: ~ je d ro , izlui
-te! izlil -la -o, izli en -a
-o, izlutev -tv e z
izliti -im, izlen -a -o, izlutev -tve i, izlenec -nca ra,
izluev ln ica -e [ -ln-] , izlunna, -e
iz m ak n iti -m knem , izm k n i in
-n -te! iz m k n il -a -o in -nl
-la -o, iz m k n je n -a -o; iz
m a k n iti stol izpod nog, d e n a r;
iz m ak ljv -va -o, iz m ak ljv o st
-i , iz m ak ljv e c -vca m tat,
izm ak n tev -tve i; povsod tudi
zm ak-; [nepoud. -mak- in -mak-]
izm la in zm la prisl.
izm aliiti -dm, izm alien -a -o,
iz m ale n je -a s
izm m iti -im kom u k a j gl. m a
m iti, izm m ljen -a -o, i zm am i tev -tve
izm ed predi, z rod. na vpr. od kod?
ali namesto predl. od: ~ hi se
je slial jo k , ~ lju d i je p la n il;
~ vseh n a jb o lj i od vseh ali
m ed vsem i ali vse.h; ed en (kdo,
nekdo) izm ed vaanov m ed va
ani, od vaanov, vaanov; ne

izmencti
ap na vpr. kje ? , n. pr.: +izm ed
hi so d v oria m ed hiam i
izm encti -m, izm en cj -jte!
izm encl - la -o, izm encn -a
-o [povsod: -man-]
izm en ti -ra, izm eni -te! izm nil
-la -o in -nili -e, izm en jn
-n a -o in iz m n jen -a -o; iz
m ena -e i, izm enom a p r i s l iz.
m en tev -tve i, izm enien -na
-o: ~ i to k ; izm en ljv -va -o.
izm en ljiv o st -i
izm enljvec
-vca m, iz m en ljv k a -e i
iz m e n ja ti -am gl. m e n ja ti; izmen j v a ti -am, iz m e n j v a n je -a s,
iz m en jav a -e , izm en jv en -vna
-o; iz m en jev ti -jem , izmen je v l -la -o, iz m e n je v n je -a
s, izm en jev lec -lca [-duc-] m,
iz m en jev lk a -e [-uk-] , izm e n je v le n -lna -o [-ln-], iz
m e n jev ln ic a -e [-ln-]
povsod
tud zm enjizm ra -e , izm rek -rk a m, izm re n -rn a -o, izm riti -im, izm e rtev -tve , iz m erljiv -va
-o, iz m erljv o st -i i
iz m etti -em, izm ei -te! iz
m e tal -la -o: b o ln ik je izm e
ta l v eliko k rv i; izm etn -a -o,
izm et -ta m, izm ek -ka m,
izm etav ati -am, iz m e t v a n je -a
s; tda zm etti: ~ vse seno
z voza, ~ vse n a kup
izm ik ati in zm k ati (se), iz m ik a
n je in z m k a n je -a s, gl. tudi
izm ak n iti in zm akniti
izm isliti -im si k a j, izm iljen -a
-o, izm islek -a [-dk-] m ; toda
zm sliti se n a k a j; izm iljati
-am, iz m ilja n je -a s, iz m iljaj
-a m, izm iljv a -e i, izm iljev ti -jem , iz m ilje v n je -a s,
izm iljevlec -lca [-au-] m , izm i lje v lk a -e [-u-] , izm i
ljo tin a -e
iz m iljija -e , iz
m ilje n i n a -e
izm iti -jem : ~ sod, m a roge, r a
ne, iz m tje -a s, izm vati -am,

izm val -a -o in -la -o, izmv a n je -a s

izm ltiti -m ltim gl. m la titi, iznlen -a -o: ~ o z rn je
izm pdrti -m, izm dri -te! izm d ril -la -o: to m e je izmodrlo, izm odrtev -tve 2 ; izm odrovti - jem ; povsod tudi
zmodizm oldovati -d u jem , izm olduj
-te! izm oldoval -a -o, izm oldovan -a -o
izm oliti izm olim : m ati izm oli sinu
zdravo pam et, izm oli -te! iz
m olil -la -o, tudi zm oliti
izm olsti in zm lsti -lzem, iz
m olzi -te! izm olzel -zla -o: ves
d e n a r j e izm olzel iz n jeg a, iz
m olzen -a -o (+-en -a -0)2 ~ a
k ra v a ; izm lzek -zka m [p o
vsod -m ou-]
izm otati -am : v te a v ah je bil,
p a se je le izm otal; toda zm o
ta ti p re jo v k lo b ek ; izm otvati -am (se), izm o t v an je -a s
izm ozgati -am, izm ozgan -a -o;
izm ozgvati -am , izm o zg v an je
-a s.
izm uiti r im (se) in zm iti -im
(se), izm ui -te! izm il -a -o,
izm en -a -o
izm uzniti -nem se, izm zati -am :
dobro se je izm znil, b il je v
h u d i zagati
izn ad predi, z rod. na vpr. od kod?:
kam en je p rile te l iz n ad p eine;
oe je vzel b rite v iznad v ra t;
napano na vpr. kje? kod?~. p o
lica j e p r ib ita + izn ad v r a t nad
vrti; + iznad p eine so se pasli
gam si nad peino
iz n jti iz n jd e m gl. n a jti, iz n a j
d ite lj -a m, iz n a jd ite ljic a -e i,
iz n jd b a -e , iz n jd e n -a -o,
iz n jd e n o st -i
iz n a jd ljiv -va
-o, iz n a jd ljiv o st -i ; toda z n a jti
se: fa n t se je znael
iz n ak aziti -m, iz n ak zi -te! izn ak il -la -o, izn ak au -n a

246

izortf
-o; iz n ak za -e , izn ak zen
n ica -e [ -ln-] , izob raev alec
-zna -o
-lca [-le-] m, iz o b ra e v lk a -e
[ -lk - ]
iz n eb iti -m se gl. znebiti se
zogeotrm a -e rta enake ze
iznem i iznem rem obnemoi,
m eljske toplote
iznem gel -ogla -o, iznem gizogibati -am in -ljem se: ~
lost -i
k oga (esa), kom u
(emu),
izn en diti -im koga, izn en d en
+p re d kom (im); izo g ib an je
-a -o, iz n e n d e n je -a s, izne-a s, izogb -b a m : +v izogb
n d a -prisl. nendoma
posledicam = da se izognemo
izn sti -em gl. n esti: k a r je bilo
posledicam, izogben -b n a -o;
v hii, so vse iznsli; n a m no
izogniti -ognem se gl. ogniti se
inem se sta n k u je +iznsel
v p ra a n je sproil, nael, spra izoglsa -e rta, ki vee enake
jezikovne pojave
vil v razgovor; + iznsti p re d
izohim na -e rta enake sred
log predloiti, predlagati, pred
nje zim ske topline
log staviti; lju d je so + iznsli
izohipsa -e rta, ki vee toike
zagnali, zaeli govoriti, st izm i
enake nadm orske viine
slili; + to iznse toliko to d to
izohrn -a -o enakotrajen
liko; toda vse je znesel n a kup
izo k r g liti -im, izo k ro g ltev -tve
iz n ev e riti -im (se), iz n e v rja ti
iz o lirati -am osmiti: A v strija se
-am, iz n ev ra -e , iz n e v rje
je iz o lirala ; iz o lc ija -e osa
-a s
m itev, oddvojitev, iz o lacijsk i -a
iznosti -nosim : ~ pohitvo iz
-o: ~ i m a te ria l, izolacionzem
hie; +izns -osa m znesek,
-zm a m, izolacionst -a m, izotoda: znositi n a k p
lacionstien -na -o: ~ a p o li
iznva in znva prisl. zopet
tik a ; izo lto r -ja m osm nik,
iz o b ra -e rta enakega zranega
samlo, izo lto rsk i -a -o: ~ a
tlaka
v erig a; izolren -rn a -o: ~ i
izobiti -im, izobenje -a s, iztra k , izolirnica -e med.
obtev -tve , izobenec -nca
iz o m erja -e kem . snovi razli
m, izobenka -e i, izobevti
nih fizikalnih in kem inih svoj-jem , zo b ev n je -a s
stev, toda enake em pirijske for
izobsiti -im: ~ zastave, izobeen
mule; izom ren -rn a -o: ~ e
-a -o, izobati -am, izo b an je
snovi
-a s
iz o m e trja -e m eritev po enakih
iz o b ilje -a s: iveti v izobilju,
delih, izom trsk i -a -o
izoblnost -i , izoblen -ln a -o
izom ka -e , izo m k ati -am,
[povsod: -l-]
izom kan -a -o
izo b lik ovati - jem : ~ loveka
izom rien -fna -o enakolik, izoizo b rziti -im (+ nao b raziti), izom rfnost -i , izo m o rfja -e
b r e n -a -o, izobrenec -nca
enakolikost
m, iz o b r e n k a -e , izobrzba
izonegviti -im, izongati -am
-e , izo b ren o st -i , izobrkoga, iz o n eg v ljen -a -o
zen -zna -o, iz o b ra zljv -va -o, - iz o r ti - rjem in -o rjem : ~ k ro m
izob renstvo -a s; izobraevp ir; iz rji -te! izo rl -a -o, izo rn -a -o; toda sem e zo rl
len -ln a -o [ -ln-], izob raev ti
dokonal oranje; n jiv a je zor- jem , iz o b ra e v n je -a s, izn a ali ra z o r n a
o b ra e v te lj -a m, izobraevl-

247

izostti
*izostti -nem ne priti, ne biti;
*je izostal ni priel, ni ga bilo,
*izostnek -n k a m prenehanje,
zam uda; *izo stjati -am, *izo s t ja n je -a s
izo striti m zo strti -m: konico
gl. o striti pod o ste r
iz o trm a -e rta enake srednje
letne toplote
izp iti -im gl. spiti
iz p h a ti -am : ~ p ra h iz esa
iz p a h n iti-p h n e m : ~ k a j iz esa,
~ si roko, noga je iz p h n je n a,
izp ah n tev -tve , izpah -ha
m ; izpah o v ti -jem , izpahovn je -a s, iz p a h je se m i; toda:
sp ah n ti -nem strniti, zvezati;
[nepoud. povsod -pah- in -ph-]
iz p riti -im, iz p rje n -a -o; izparv a ti -am, iz p a rv a n je -a s, iz
p a rin a -e , iz p a rln ic a -e [ -ln-]
i,
iz p rica -e ; iz p arev a ti -am,
iz p a r v a n je -a s; toda: sp riti
v par spraviti
iz p sti -dem pasti iz esa; + izpasti
v pom enu uspeti: ig ra je lepo
+iz p ad la uspela; iz p d a ti -am :
la s je m u iz p ad a jo ; iz p d a n je
-a s, izpd -d a m, izpdek
-d k a m
iz p e lj ti -m -pljem , iz p lji -te!
iz p lja l -la -o, iz p e lj n -a -o,
iz p eljn e c -nca m, iz p e lj n k a
-e i , iz p e lj v a -e ; iz p eljv a ti
-am, iz p e lj v a n je -a s, izpeljev ti -jem , iz p e lje v n je -a s,
iz p eljiv -va -o, iz p eljiv o st -i ;
toda sp e lj ti: ko m aj je sp e lja l
ez klanec, sp e lj ti n a led
iz p n ja ti -am vpeto k lju k o ; izp n ja n je -a s
izp ti -pnm gl. peti, izpet -a -o
iz p ti -pojem (se) gl. pti, izpt
-a -o: ~ glas, ~ a pesem
izp ih ati -am in -em : ~ p ra h iz
lu k n je gl. p ih a ti, iz p ih a n je -a s;
iz p h n iti -nem , iz p h n je n -a -o;
izp ih ovti -jem , izpinovl -la
-o, iz p ih o v n je -a s, toda sp i

h ati: v e te r je sp ih al lis tje na

kup
izp p ati -am in -ljem : zob, las ~
izpisati in -ti -em iz esa, iz
pis -a m, izpisek -sk a m, izpisovti -jem , izp iso v n je -a s,
izpisovlec -lca [-uc-] m , izpiso v lk a -e [-uk-]
izpisnna
-e , toda spisati: ~ nalogo
izp it -im se: izpilo se m i je,
izp -a m, izpisek -k a m
izp it -a m skunja, + poloiti iz
p it napraviti, opraviti izp it,
skunjo, + p o lag ati izp it delati,
opravljati skunjo, izpit; izp iten
-tn a -o
izpita ti in sp itati -am : p u ra n a
~ ivino
izpiti -jem gl. piti, izp it -a -o: ~
obraz, izptost -i i, izp te -a m ,
izp tek -tk a m; gl. spiti
iz p l ati in -ti -plam : delav ce
se n e izpla = se n e spla, izplailo -a s; izp laev ti
-jem , iz p la ev n je -a s, izplaevlec -lca [-u-] m, izp la
ljiv -va -o, iz p la ljv o st -i ;
izplailen -lna -o [ -ln-]
iz p lk n iti in sp l k n iti -nem : ~
kaf, iz p lak o v ti - jem , izplak o v n je -a s, izp lak o v len -lna
-o [ -ln-], iz p lak o v ln ik -a [ -ln-]
m, gl. tudi sp la k n iti
iz p lti -poljem gl. p la ti, izpln
-a -o
izp lav ati -am : n a suho je izp l v al
izp lav ti -m, izplvi -te! izplvl
-la -o, iz p lav ljn -n a -o in
- v lje n -a -o: voda je izp lav la
les iz ja r k a
iz p lj n iti -nem , iz p lj n e k -n k a
m, iz p lju v ti -p lj v a m in -p lj je m gl. p lju v a ti
iz p l ti -vem gl. p lu ti: la d ja izplve
izpod predi, z rod. na vpr. od kod?:
voda tee ~ sk ale; rib a je i
n ila ~ skale; ne na vpr. kje?

izposoditi
kod?: rib a je + izpod sk a le pod
skalo; +izpod te cene ne dam
pod to ceno (+izpod to ceno);
o troci + izpod enega le ta ('''iz
pod eno leto) pod eno leto
izpodbiti -jem kom u k a j, izpod
b ija ti -am, iz p o d b ija n je -a s,
tudi spodbti, gl. b iti -jem
izpodbsti -bodem in spodbosti
(+ vzpodbosti) koga k emu,
gl. bosti, izpodbodn -na -o.
izp o dbdati -am, izp o d b ad ljv
-v a -o; povsod tudi spodizp o d b da in spodbda -e , izp o d b u d ti -m, izpodbdi -te!
izp o dbdil -la -o, izp o d b u jn
-na -o, izpodbden -dna -o;
iz p o d b jati -am, iz p o d b ja n je
-a s; povsod tudi spodizpodti -m, izpdi -te! izpdil
-la -o, izp o jn in -dn -na -o:
podil jih je iz hie, d o k le r jih
ni izpdil; iz p jati -am : k ra v a
se je iz p ja la ; toda spoditi za
poditi
izp o d jd a ti in sp o d j d ati -am, izp o d j d a n je in sp o d j d a n je -a
s, izp o d jsti in sp o d jsti -jm
izp o d k opti in sp odkopti -kop
ljem , izpodkopvati in spodk o p v a ti -am, izp o d k o p v an je
-a s in sp o d k o p v an je -a s
izpodlsti -zem koga
izp o d letti in spodletti -m, izp o d l tati -am : noga mi izpodlta, je z ik se m u izpodlta; povsod tudi spodizp o d m aknti -m knem : ~ kom u
stol; izpodm kati -am. tudi spodizpodnsti in spodnesti -sem, izp o d n ati in spodrtati -am
izp o d rsti in spod rsti -stem gl.
ra sti; iz- in sp o d r an je -a s,
iz- in sp o d rstek -tk a m, iz- in
sp o d rina -e
izp o d rcati in sp o d r c a ti-a m (se),
iz- in spodrcan -a -o
iz p o d re d ti -im, izpodrdi -te!
izp o drdil -la -o, iz p o d re jn

249

-na -o; iz p o d r ja -e , izpodr ja ti -am, iz p o d r ja n je -a s;

povsod tudi spodreiz p o d rp iti in sp o d rp iti -im koga
izpo d rzati -rem , izpodrzan -a
-o; izpodrezov ti -jem , izpodrezovl -la -o, izp o d rezo v n je
-a s; izpodrzek -zka ra = izp o d re z n a -e , iz p o d re zlo -a s;
povsod tudi spodreizp o d rn iti in sp o d rin iti -nem , iz
p o d riv ati in sp o d riv ati -am , izin sp o d rv a n je -a s, izp o d riv
in spodriv -a m
iz p o d k n iti in sp o d k n iti -nem :
spodknilo mi je
izp o d sn iti in sp o d rsn iti -nem , izin sp o d rslja j -a m
izpodvzati (li. v ezati; izpodvza
-e , izp o d v n ja -e ; povsod
tudi spodizpodgati in spodgati -am , izin spodagovti - jem , iz- in
spodagovlec -lca [-u -] m
izpolniti in povsod tudi spol- iz
polnim , izpolni -te! izpolnil
-la -o, iz p o ln je n -a -o, izp o l
nitev -tve i, iz p o ln je v ti -jem ,
iz p o ln je v n je -a s, izp o ln jev lec -lca [-u-] m, izp o ln je v lk a
-e [-u-] [povsod: -pou-]
izpopolniti -polnim , izpopolni -te!
izpopolnil -la -o , iz p o p o ln je n -a
-o, izpopolnitev -tve I, izpopoln je v ti -jem , izp o p o ln jev al -la
-o, izp o p o ln je v n je -a s, izpop o ln je v len -ln a -o [-in-], izpop o ln je v lec -lca [-u-] m, po
vsod tudi spop- [povsod -ou-]
izposlovti -sljem , izp o sl j -te!
izposloval -la -o, izp o slo v n je
-a s, izposlovn -a -o, izposlovlen -lna -o [-ln-], izposlovlnica -e [ -ln-]
izposoditi -sodim, izposodi -te!
izposodil -la -o, izposojen -a
-o, izp o so jen k a -e i , izp o so jati
-am, iz p o so ja n je -a s, izposoje v ti -jem , izp o so jev l -la

izpos ta v iti
-o, iz p o so je v n je -a s, izposoje v le c -lca [-u-] m 1 . kdor iz
posoja, 2 . kdor si izposoja; po
vsod tudi sposizp o stviti -im, iz p o st v ljen -a -o,
iz p o st v lja ti -am , iz p o stv ljan je -a s, izpo stv a -e
izp o stti -postim gl. postiti, izpen -a -o, izposttev -tve i;
povsod tudi spoizpoti ti -m, izpti -te! izptil
-la -o: izptil je p reh la d , toda
ves se je spotil, gl. spotiti
izpovedovti - jem k a j izjavljati,
izpovedovl -la -o, izpovedov n je -a s, izpovedovlec -lca
[-u-] m, izpoved -i izjava,
toda spovedati, spovedovti koga
iz p ra sk a ti -am : oi k o nu
izp ra sk a n n a -e i
iz p ra a ti -am, iz p r a l -la -o,
iz p r an -a -o,
iz p ra ev ti
-jem , izp ra ev a l -la -o, izp ra e v n je -a s, izp ra ev le n
-ln a -o [ -ln-]: ~ a k om isija, izp rae v le c -lca [-u-] m, izpraev lk a -e [-u-] , izpraevnec -nca m, iz p ra ev n k a -e 1
iz p ra e v te lj -a m t povsod tudi
sp raiz p ra ti -m: ~ obleko, ebele se
~ ; izp ri -te! izp r il -la -o,
iz p ra n -na -o
iz p ra ti -prem , izpri -te! iz p r l
-a -o, iz p r n -a -o, iz p irati -am,
iz p ira n je -a s, iz p irle c -lca
[ -u-] m, izp iralo -a s, izpirae -a s, iz p ir ln ik -a [ -ln-] m
iz p r v d a ti -am (se)
iz p ra z n iti -im gl. p raz n iti, izprzn je n -a -o, iz p razn itev -tve ;
iz p ra z n je v ti -jem , izp ra zn je v l -la -o, iz p ra z n je v n je -a s;
povsod tudi sprazizp re- predpona z blizu istim pokakor p re - gl. ta m : izprebirti -berem (si), izprebledtj -im ; po navadi spre- gl. tam

250

iz p ri -em : k o n je ~ , izprzi
-te! izp reg el -gla -o, izp ren
-a -o, izp r g ati -am, iz p r g a n je
-a s; toda sp reg a ti glagole
iz p re d in sp red [nasl.] predi, z
rod. na vpr. od ko d ? od kdaj?:
o d p e lja l je ~ hie, ~ nosa jo
je u k ra d e l, sp o m in jam se b e
sed ~ tre h le t; napano na vpr.
kje? k o d ? kdaj?: voz je stal
+izp red (spred) h ie pred hio,
+iz p re d novega le ta m e ne bo
pred novim letom
iz p re g ld a ti -am gl. g le d ati; izp re g l d -da m, izp reg led o v ti
-jem , iz p re g led o v u je -a s;
povsod tudi spreizp reg o v o rti -m gl. g o v o riti in
spreg o v o riti
izp reh d in iz p rh o d -da m, izp re h o d ti -dim se, iz p re h ja ti
-am se, iz p re h ja n je -a s, izp re h a j le c -lca [-u-] m , izp r e h a j lk a - e [-u-] , izp reh aja l e -a s; povsod tudi sp reh iz p re m en ti -m gl. p rem en ti, izp re m e n j n je -a s, izp rem m b a
-e i, izp rem en tev -tve , izprem e n ljv -va -o, iz p re m en ljiv o st
-i , iz p re m en ljv e c -vca m, izp re m e n ljv k a -e z mat.; izprem n ja ti -am, iz p re m n ja n je -a s,
iz p re m n ja st -a -o, iz p re m n ja v
-a -o, iz p re m in j v e k -ka m
neki m etulj, iz p re m in je v len -ln a
-o [ -ln-]: ~ i p red lo g ; povsod
tudi spreiz p re o b rn ti -bn em gl. o b rn iti,
iz p re o b rn j n je -a s, izp reo b rntev -tve , iz p re o b n je n e c -nca
m, izpreob r ati -am, izp reo b r a n je -a s; povsod tudi spreobiz p r ti -p rm (koga od esa), izp t -p rta -o, iz p tje -a s
iz p re v d eti in sp rev id e ti -im
iz p re v ra a ti -am, iz p re v r a n je
-a s, povsod tudi sp reizp re v r i izprev em (se); v r e
me, bolezen se izp rev e, iz-

izsahnti
p re v e n -a -o: ~ a te o rija , ~
n a u k ; iz p re v en e c -nca m, izp re v e n k a -e ; povsod tudi
spreizp rati in sp ra ti -am, iz- iv
sp ran -a -o; iz- in sprievti
-jem , iz- in sp rie v al -la -o;
izp rievlo in sprievlo -a s
iz p rid iti in sp rid iti -im, iz- in
sp rije n in sp rd en -a -o, iz p ri
je n e c -nca m, iz p rje n k a -e i
iz p rije n o st -i ; povsod tudi spriizp ro siti in sprosti -prosim , izin sprsi -te! iz- in sprsil -la
-o, izpren in spr en -a -o
iz p v a in sp rv a prisl.
izpuh -a m, iz p h n iti -nem , izp h a ti -am
iz p u h tti -m, iz p u h tl -la -o,
iz p u h tv a ti -am, iz p u h t v a n je
-a s, iz p u h tn a -e
iz p k n iti -nem : ~ zob, la s, izp k n je n -a -o, iz p k ati -am
iz p u liti -im : ~ las, izpli -te! izp lil -a -o, iz p lje n -a -o
izp st -a m, izp sten -tn a -o, izp stn ica -e i
iz p u stiti -m, izpsti -te! izpu stil -la -o, izpun -na -o:
gozdar je izpstil korca, toda
m rli a so spustili v jam o ; izp ati -am, iz p a n je -a s;
izp u aj -a m, gl. sp u stiti
iz r b iti -im, iz r b il -a -o in -la
-o, iz r b lje n -a -o, iz ra b a -e,
iz ra b lja ti -am, iz ra b lja n je -a s
iz ra n a t -am in z ra n a ti -am,
iz ra u n v ati in zra u n v a ti -am,
iz ra u n v a n je -a s
Izrae l -a [z-] m , Izralec -lca m ,
iz ra lsk i -a -o [povsod: -a-el-]
iz r sti -em gl. rasti, izren -a
-o, iz r sle k -a [-slk-] m , iz
ra ste k -tk a m; toda zra sti
iz ra v n a ti in z ra v n ti -m, iz- in
z ra v n a j -jte! iz- in ?ra v n l
- la -o, iz- in z ra v n an -a -o, izin zra v n a v a ti -am, iz ra v n van je -a s, iz ra v n av a -e

251

izraz -za m, izrazen -zna -o, iz

raz n o st -i , iz r ziti -im gl. r a
ziti, iz ren -a -o, iz ra a ti -am
(+izraevati), iz r a n je -a s,
iz ra z it -a -o; izrazoslven -vna
-o, iz razo slo v je -a s, iz r z je -a s
izrcen -ena -o in izren -na -o
izri -em, izreci -te! iz r k e l
-k la -o, izren -n a -o, izrk
-k a m, iz r k a -e = izrekov n je -a s, iz re k ljiv -va -o,
izrekljvotst -i ; iz r k a ti -am,
iz r k a n je -a s
iz r d en -d n a -o (+ izv an red en ),
izrdnost -i
iz r za ti -rem k a j iz esa, izri -te! iz r za l -a -o, izrzan
-a -o, izrz -za m, izrezek -zka
m; izrezovti -jem , izrezo v l
-la -o, iz re zo v n je -a s ; iz
rezlj ti -m , iz re z lja j -jte!
iz re z lja l -la -o, iz re z lj n -a
-o; toda zrzati
iz rg ati -am , iz rg n iti -nem , izgn je n -a -o
iz rin iti -nem (se): m eh u rci so se
izrin ili, iz rn ek -n k a m, iz riv ati
-am, iz riv a n je -a s
iz rti izrjem , iz rj -te! izrl -a -o,
iz rt -a -o: k r t j e iz rl zem ljo
izroiti -m, izroi -te! iz ro il-la
-o, izron -n a -o, izro itev
-tve , izroitv en -a -o [ - tvn- ] ,
izronec -nca m, izroilo -a s;
izroati -am, iz ro a n je -a s
iz ro d iti -m se, izro d il -la -o,
iz ro jen -na -o, iz ro jen ec -nca
m, iz ro j n k a -e , izro d itev -tve
, izrd -da m, izro d ek -d k a
m, izrdstvo -a s, izr d en -d n a -o
izro p o tti -m koga iz raz re d a,
toda zro p o tti n a tla
iz ru v ti -r je m , iz r j -te! izru vl -a -o, iz ru v n -a -o; tudi:
izrvti, izrvl, iz rv n [iz-r-v-]
iz r iti -im fiol, koruzo
iz sah n ti -shnem gl. safeoiti, izsh el -h la -o in izsafel -h l -;
[ nepoud. povsod -sah- in -sak-]

izsekati
iz sk at i -am, izsk ati podobo iz
kam na, izsk -k a m, izsekv ati -am, iz se k v a n je -a s, izsek o vti -jem , izsekovl -la
-o, izsek o v n je -a s
izseliti -slim (se), izseli -te!
izselil -la -o, iz sljen -a -o, iz
selitev -tve , iz sljen e c -nca
m, iz s lje n k a -e i , iz seljen sk i
-a -o (+izsljen ik i), izslnik -a
[ -ln-] m; iz seljev ti - jem (se),
iz se lje v n je -a s, iz seljev len
-ln a -o [ -ln-]
izsesti -m, izsesj -jte! izsesl - la -o, izsesn -a -o, izsesv ati -am, izses v an je -a s
[povsod -ss-]
izsiliti -im kom u k a j, iz koga iz
siliti; iz silje v ti -jem , izsiljev n je -a s, iz siljev len -ln a -o
[ I n -], iz siljev lec -lca [-u-]
m, iz silje v lk a -e [-u-]
izsp ati -am in -pijem , iz sp a n je
-a s; izsipvati -am, izsipvan je -a s
izskoiti izskoim , izskoil -la
-o: p ero je izskoilo
izsled iti -m, izsldi -te! izsldil
-la -o, izsledn -n a -o; izsl
den -dna -o; izsldek -dka m,
izsledovti -jem , izsled o v n je
-a s, izsledovlec -lca [-u-] m
izspsti -sopem, izspel izspla -o
iz sr b ati -am in -b ijem gl. s r e
b a ti: ves a j je iz sr b al
iz srk a ti-a m , iz s rk a n - a - o : ebele
so izsrk a le m ed
+iz sta v iti -im izdati: + izstaviti
p o trd ilo izdati potrdilo
izstopiti -stopim iz d ru tv a, iz
stopi -te! izstopil -la -o, izstop
-pa m, izstpek -p k a m, iz
sto p en -pna -o, izstopati -am,
iz sto p a n je -a s
iz str d a ti -am koga, iz str d a n je
-a s, iz strd a n ec -nca m, izstrd an k a -e , iz strd a n o st -i

iz stre liti -m: ~ kroglo, iz streli

-te! iz strlil -la -o, iz stre lje n
-na -o, iz strle k -lk a [-lk-] m,
iz strlen -lna -o [ -ln-]: ~ a
ra n a = iz stre ln a -e
iz stg a ti -am, iz stg a j -te! izstgal
-a -o, iz stg an -a -o, gl. strg a ti
izstri -em, izstrzi -te! izstrgel -gla -o, izstren -a -o, izstr ek -ka m
iz str g a ti -am , izstr iti -im, izstr e k -ka m
izsuiti -m, izsi -te! izsil
-la -o, izsun '-e n a -o, izsu
itev -tve , izsu ev ti -jem ,
iz su ev n je -a s, izsu ev alen
-lna -o [ -ln-]: a dela, izsuevlec -lca [-l-] m
izs ti -spm in -s jem : sv o je
srce izsp
izb ati -am, izban -a -o
izolati -am (se), izolan -a -o
iz tk a ti -am : k ra v i m leko iz
seska
iz tk n iti -nem
iz ta k n iti -tknem , iz t k n i -te! in
-tak n -te! iz tk n il -a -o in -l
-la -o, iz t k n je n -a -o, iztak n tev -tve ; iz ta k ljv -va -o,
iz ta k ljv o st -i , iz t k n je n e c
-nca m iztikljivec, iz t k n je n k a
-e iztikljivka; loi iz t k n e lu
in st k n e lu [nepoudarjeno
-tak- in -tk-]
iztei -tem gl. tei: voda je izt k la iz soda, iztk lo oko; izt k a ti -am , iztk -k a m, izt k a n je -a s ; toda sti -em
izteg n iti in -tg n iti -tgnem : ~
roko, iztgni -te! iztg n il -la
-o, gl. te g n iti; iz tg n jen -a -o;
iztgati -am = iztzati -am, izt g a n je -a s, iz tz an je -a s, iz
tegovati -jem , izteg o v n je -a s,
povsod tudi stegiztp sti -tpem , iztp i -te! izt p e l -pl -o, iztepn -na -o:
iztp sti p ra h iz obleke, toda
f a n tje so s e s t p li; iz t p a ti-a m ,

izumreti
iz t p a n je -a s, iz te p v a ti -am,
iz te p v a n je -a s, iztep -a m;
gl. stpsti -pem
iz te p t ti -m z rn je s teptanjem
spraviti ven; toda ste p t ti tla,
gl. ste p t ti [povsod -tp-]
iz t rja ti -am , iz t r ja n je -a s, izte rj te v -tve , iz te rj v a -e ,
iz te rj v a ti -am, iz te rj v a n je -a
s; iz te rje v ti -jem , iz te r je
v a n je -a s, iz te rje v le c -lca
[ -u-] m, iz te rljiv -va -o, iz
te rljiv o st -i i
iz testi izteio, izti -te! iztsal -la -o, iztesn -a -o, nek
je iztsal, toda klop ste sati
iz tk a in stk a prisl.
iz th a in stih a prisl.
iz tk a ti -am in -em; iztik o v t i
-jem , iz tik o v l -la -o, iztik ov -a m , iztikovlec -lca
[-uc-] m, iztik o v lk a -e [-auk- ]
, iz tik o v last -a -o: ~ otrk
ki rad iztk a ; iz tik ljv -va -o,
iz tik ljv e c -vca m, iz tik ljv k a
-e i, iz tik ljv o st -i i ; iz tik v t
-a m; iztik lo -a s, iz tik len
-lna -o [-ln ]
iz tra ti -am koga iz esa, iz tranec -nca m, iz tra nk a -e , tudi
s tra ti -am
iz tiriti -im se: voz se iztiri; v lak
se je iz tiril je skoil s lira
(+v lak je iztiril), iz tr je n je -a
s, iz tirite v -tve z
izts iztsa m, iz tisk a ti -am : k n ji
go ~ , iztisn iti -nem : sok iz
lim one ~ , iz tisk v ati -am, iztis k v a n je -a s
iz tk ti iztkm , iztk -te! iztk l
-la -o, iz tk n -a -o, gl. stk a ti
iztl iti -im gl. tlaiti: s teavo
je iztlil n e k a j besed iz sebe;
toda stl iti v vreo
iztoiti -tim k a j iz esa, iztoi
-te! iztoil -la -o, iztoen -a
-o, iz t k a ti -am, iztk -ka m,
iztoen -na -o:
cev, izto

nica -e ; +izten vzhoden,

+iztk vzhod, gl. st k ati
iztovoriti -m, izto v o ri -te! iz to
v o ril -la -o, iz to v o rje n -na -o,
izto v o rn n a -e i, iz to v rja ti
-am, iz to v rja n je -a s
iztoiti iztoim , iztoi -te! izto
il -la -o: dolg je iztoil; toda
stoilo se m u je po dom u
iz tr b iti -im : ~ b lato, gozd, iztr b i -te! iz tr b il -la -o. iztr b lje n -a -o, iz tre b ite v -tve
; iz tr b lja ti -am , iz tre b lja n je
-a s, iz tre b lje v ti - jem , iz
tr e b lje v n je -a s, iz treb ilo -a s,
iz tr b e k -b k a m, iz tre b lje v ln ik -a [ -ln-] m
iz tr sk a ti se: iz tr sk a se, iztrskalo se je
iz tr sti -em k a j iz esa, iz trsa ti
-am , iz tr s a n je -a s, iz treso v ti
-jem , iz tre so v n je -a s
iz trzn iti in strz n iti -im (se), iztr z n je n -a -o, iz tr z n je n je -a
s, iz trezn tev -tv e ; povsod
tudi streziz tg a ti -am k a j iz esa: palico
~ iz rok; toda strg a ti -am (raz
trgati) obleko, k o rn ek
iz tk a ti -am : pipico ~ ob mizo,
iz trk v a ti -am, iz trk v a n je -a s
iz tr iti in stiti -im, iztrek
-ka m
izuiti -m, izi -te! izil -la
-o, izun -na -o, izu ev ti
-jem , iz u e v n je -a s, izutev -tve
iz d iti -im med., iz d b a -e med.,
izdek -dka m med.
izum etniti -im, izu m etn ien -a
-o, izum etnien o st -i i
izm iti -im, iz m ljen -a -o, iz u
m ite lj -a m, iz u m ite ljica -e i ,
izu m ljv -va -o, izm -a m,
izm ek -m ka m
iz u m rti izum rm gl. u m re ti; iz
u m rli rod; iz u m irati -am, iz
u m ira n je -a 8

izuriti
iz riti -im, iz rje n -a -o, iz rje nec -nca m, iz rje n k a -e ,
iz rje n o st -i
iz stiti -im : ne m ore besede
izustilo -a s izrek, izjava ; izst
-a m : na iz st se n au iti
iz v b iti -im koga od dom a, kom u
solze
d e n a r ~ kom u, izvb il -la -o, iz v b lje n -a -o, izv b lja ti -am, iz v b lja n je -a s
iz v ja ti -am, iz v ja n je -a s, izvaj -a m, iz v aj le c -lca [-u-]
rn, iz v a j lk a -e [-u~] , izvaj lsk i -a -o [-u-], iz v aj le n
-lna -o [ -ln-]
iz v aliti -m, izvli -tel izvalil
-la -o, iz v a lj n -na -o, izvalj n e c -nca m, iz v lja ti -am
+iz v an rd e n -dna -o izrden
iz v re k -rk a m lindra
izv ein e priti, veinoma, poveini
izv d eti -vm, izvdel -dela (+iz
vedla) -o, izvden -a -o, izvdevi (+izvdi) ko jo izvdel
-a -o; izvdenec -nca m, izvd e n k a -e t izv d en sk i -a -o
(+izvdeniki -a -o): ~ o m n e
n je , izv d en o st -i ; povsod
tudi zviz v ja ti -am : ~ penico
izv en [zvn] predl. z rod. zu n a j:
~ hie, m esta, ~ n evarnosti,
~ m ej, ~ ab o n m ja , ig ra
d an es je ~ (abonm aja)
iz v en u rd e n -d n a -o [-vn-]
izv sek -ska m, izvsen -sna -o:
~ a deska, izvsiti -im
+izv sten -tn a -o neki, doloen:
~ i lju d je m is lijo ..., ~ i k r a ji
e niso p o s la li...; +izvstnost
-i gotovost: z vso ~ j o trd i
izv esti -vedem , izvdi -te! izv
d el -v d la -o, izvl -la -o, izv edn -n a -o, iz v ed n k a -e i,
iz v ed ljiv -va -o, iz v ed ljiv o st -i
, izv d b a -e , gl. iz v ja ti
* izvstje -a s poroilo
izv iti -im se: desk a se je izvila, tudi zve-

izvd -a m, izvidnica -e , izv id

n ik -a m, izv d n ik i -a -o
iz vini ti -nem : nogo si izvini ti,
noga se m i je izvnila, izvin -a
m, izvnek -n k a m
izv ir -a m, iz v irek -rk a m, izvi
ra ti -am , iz v ra n je -a s, izv i
ren -rn a -o, iz v irn ik -a m, iz
v irn o s t -i
izviti -jem kom u k a j iz rok, iz
v ija ti -am , iz v ija n je -a s, izv ij -a m, toda: zviti v rv
izvli -em k a j iz esa, izvlci
-te! izvlkel -k la -o, izvlen
-a -o, izvlek -k a m; izvliti -im ; toda zvli
izvod -da m, izvodti -vdim gl.
voditi
izvohati -am
izv o jsk o v ti -jem , izv o jsk o v l
-la -o, izvojsk o v n -a -o
izvoliti -vlim , izvoli -te! izvolil
-la -o, izv o ljen -a -o, izvolitev
-tve , izv o ljen ec -nca m, iz
v o lje n k a -e , iz v o ljiv -va -o,
izvo ljiv o st -i , izv o ljen o st -i ;
izvoli -te! prosim
izvr -ra ra = izvir -a m
izvek -ka m
izvo tliti -na, izvotli -te! izv o tlil
-la -o, iz v o tlj n -n a -o, izvo
tlitev -tve , iz v o tln a -e t
izvoziti -vozim gl, voziti, izvoen
-a -o; izvz -za m, izvozen
-zna -o: o blago doloeno za
izvoz; izvozen -zna -o: blago
zd a j ni ~ o ga ni mogoe izvo
ziti; izvoznik -a m, izvzniki
-a -o, izvoznna -e ; izvati
-am, iz v an je -a s; toda zvo
ziti n a kup, zv aati sk u p a j
iz v r a ti in zv r ati -am , izv r a n je -a s
izvri -vrem , iz vrzi -te! izvgel -gla -o: k ra v a je izv rgla,
sad se je izvgel, izvren -a -o,
izvek -ka m, izvenec -nca
m, iz v en k a -e
iz v r ti -vrm , izv rl -la -o

254

jbolko
iz v rsten -tn a -o, izvrstnost -i i
iz v riti -m, izvri -tel izvril
-la -o, izv rn -na -o, iz v ri
tev -tve , tu d i: zvrti, -m,
zvrtev -tve , a samo: izvrba
-e i, izvren -na -o, izvnost
-i i, izv rilen -lna -o [ -ln-]:
~ a o b la st = iz v rn a oblast;
iz v rite lj -a m, izvrnk -a m,
iz v rljiv -va -o, iz v rljiv o st -i
z; izv rev ti -jem , iz v r v n je
-a s, iz v re v len -ln a -o [-ln- ] :
~ i organ, izvrevlec -lca [-u-]
m, iz v re v lk a -e [-u-]
iz v rta ti -am , iz v rta n je -a s, izv rta n n a -e , iz v rt -a m , izvitki -ov m mn.
izvzeti izvzm em , izvzm i -te!
izvzm i, izvzel -a -o, izvzt -a
-o, izv ztek -tk a m t iz v z tje
-a s [ povsod: izuz-]
izza predi, z rod. na vpr. od kod?
od kdaj?: g led a ~ vogla, sonce
sveti ~ oblaka, ~ tiste noi
ni ve z d ra v ; napano na vpr.
kje? kod ? kdaj?: sk riv a l se je
+izza vogla za voglom , sonce
je b ilo +izza o b la k a za obla
kom , +izza m o k re pom ladi je
prilo suho p o le tje za mokro
pomladjo
izzbati -am, izzban -a -o
izzvti izzovem, izzovi -te! izzvl -la -o, izvn -a -o, izziv
-a m ; izzivati -am, iz ziv an je -a
s, izzivlen -lna -o [ -ln-], izzi-

v lnost -i [ -ln-] i, izzivlec -lca

[-le-] m = izziv -a m, izziv k i -a -o, izzivtvo -a s
izgati -am, izgan -a -o, iz g a n je -a s; izagovti -jem ,
izagovl -la -o, izag o v n je
-a s, izagovlen -ln a -o [ -ln-],
izagovlec -lca [-u-] m
iza r ti -m, izri -te! izarl
-la -o: ~ a to p lo ta; iz arv ati
-am, iz a r v a n je -a s
iza rti -m, izri -te! izril
-la -o, iz a rj n -n a -o in iz rje n -a -o; izartev -tve ,
izarlen -ln a -o [ -ln-], izarlnost -i [ -ln-] ; iz rja ti -am,
iz rje n o st -i ; iz a rje v ti
-jem , iz rje v l -la -o, iz a rje v n je -a s
izti -m m in -m em , izl -a
-o, izt -a -o, iztost -i ;
izm ti -am, izm an je -a s,
izm lec -lca [-au-] m, izem lk a -e [-u-] , izem len
-lna -o [ -ln-]: ~ p o litik a
izgti -gm, izgi -te! izgl
-a -o, izgn -a -o, izigati -am,
iz g a n je -a s, iziglec -lca
[-le-] m , iz ig le n -ln a-o [ -ln-] :
~ a m etoda
izlbiti -im: ste b e r ~ kanelirti,
izlb ljen -a -o
iz reb a ti -am, zr b a n -a -o
iz rti -rm , izr -te! izfl -la
-o, izt -a -o, iz tje -a s
izvgti -am, izvigan -a -o,
izvganj -a s

J
j [j ali j ] m neskl.: m ali j,
z vlikim J [j ali j ]
j a in j a [ nasl.] prisl.: 1. d,
2. vendar: sa j sem ~ rek e l, p a
~ ne; 3. le, neki: ja k je p =
le kje pa? ja k d a j = kdaj neki?
4. p a j za gotovo prid i! a j,
e vem , ja, k a j e! no j,

e je tak o ...; ja n, p n ik a r
(v ljudski govorici)
ja b la n a -e , ja b la n -i i, ib lanov -a -o, j b l n ica -e , j b la no v in a -e i = j b lo v in -e
j b o lk o -a [-ou-] s: A dm ovo ~
v grlu; Jbolek -ka m, jb o lece -a [-c-] s, j b o len -na

255

-o: ~ i m t, j b o l n ik -a m ,
j b o lk o v ec -vca m , j b o l n ja k
-a m , j b o ln ica -e , j b o lk a st
-a -o, j b o lica -e m ed. v skle
pih [povsod: -ou-]
j iti -im (+j a ti -am ), j e n je
-a s (+ j a n je -a s); j a ti -am
se skuhati se v moi
j d -a m jeza, strup, alost; j d e n
-d n a -o nesreen, alosten, jezen
+ja d ik o v ti - jem toiti, tarnati,
ja vkati, zdihovati, + ja d ik o v a n je
-a s zdihovanje, Joba
*jd iti -im (se), ja d -a -e,
j d e n je -a s je z iti, togotiti, gnevatise
J a d ra n -na m, ja d r n s k i -a -o:
~ a letovia, Ja d r n sk o m o rje
= A drija
j d r a ti -am, j d r a n je -a s, ja d r lec -lca [-le-] m, ja d r lk a -e
[-lk-] , ja d r ls k i -a -o [ -ls-],
ja d r le n -ln a -o [ -ln-], ja d r lstvo -a [ -ls-] s, ja d r -a m
j d r n -a -o hiter, nagel; j d rn o
jpris.: m rlii je z d n o j d rn o ;
j d rn o s t -i
ja d rn a -e izreza pri koritu ali
pri jaslih, da more ival z glavo
do jedi
ja d ro -a s, mn. 1. in 4. j d ra ,
2. j d e r, 3. j d ro m , 5. p ri j drih , 6 . z j d ri; j d rc e -a s,
j d rn -a ro, ja d r r -ja m, ja d r rsk i -a -o, ja d r rs tv o -a s,
ja d r rn ic a -e ; j d ro v je -a s;
j d rn ik -a m jambor, j d rn ic a
-e , j d rn i e n -na -o, ja d rlo
-a s, ja d rle n -lna -o [ -ln-];
ja d ro v n a -e , ja d ro v n a st -a
-o, ja d ro v n a r -ja m, jid r o vden -dna -o: ~ a vrv
j g li -a m bot. trobentica = jagli -a m, j g le c -gleca l-tc-j
m , gl. tudi je g li
j g lo - a s i . peno, kaa: lako
~ ri; 2 . aebelo zmteto ito;
ja g l -a m, nav. m n. jag li
-ev: p roseni ~ prosena kaa

j g n e d -a m in -i , jg n ed o v a
-o, j g n ed o v in a -e , j g n e d in a
-e , j g n e d je -a s
ja g n je -ta s, j g n je to v -a -o,
j g n j ji -a -e, j g n je tin a -e
= j g n je e v in a -e = jg n je in a -e ; j g n jic a -e (s
mica); j g n ji -a m, j g n ji ek
-ka m; j g n jiti -im, j g n je titi
-im, j g n je te n je -a s
j g o d a -e , jg o d o v -a -o: ~
cvet; jg o d en -dna -o: ~ i sok;
j g o d a st - -o, j g o d n a t -a -o,
j g o d je -a s = j g o d o v je -a s;
ja g o d ica -e , j g o d ia st a -o,
j g o d i je -a s, j g o d ie v je -a s,
jg o d o v in a -e i , jg o d o v ec - vca
m ganje iz jagod; j g o d iti -im ;
j g o d a r -ja m in j g o d a ric a -e
kdor nabira jagode, j g o d arski -a -o, ja g o d riti -im, jagod r je n je -a s
j g v a r -ja m zool., j g v a rs k i -a -o
ja h a ti -am , ja h a n je -a s, ja h
-a m, ja h ic a -e , ja h k i -a
-o, ja h le c -lca [-le-] m , ja h lk a -e [-lk-] , ja h ls k i -a -o
[ -lsk-], ja b le n -ln a -o [ -ln-]:
~ e hlae, ~ i k o n j = j h a n e c
-nca m ; ja h ln ic a -e [ -ln-] ,
ja h ln ik i -a -o [ -ln-], ja h a le -a s, ja h a lk i -a -o, ja h riti -im, ja h r je n je -a s
j h ta -e vrsta ladje
J h v e J h v e ja in -ta m, J h v e je v
in J h vetov -a -o; Jeh o v a -a
in -e m, Jehovov -a -o, jh o v ec
-vca m, j h o v k a -e , jh o v sk i
-a -o
j jc e -a s, mn. j jc a j jc j jc e m ;
ja j e n -na -o: a o m aka; j jast -a -o: ~ a o b lik a; j j n a t
-a -o: ~ a ju h a ; j j e c e -a [-c-]
s, j j e k -ka m, v mn. tudi
j j k a j j k s, j j k a s t -a -o;
j j a r -ja m, j j a ric a -e ,
j j a rs k i -a -o, ja j r iti -im,
ja j r je n je -a s; j j n ik -a m
ja j n j k -a m, j j n i k i -a

Japonec
-o, ja jc e v o d -da m ; j j e v e c
-vca m bot.
j k -a -o, prim. j ji -a -e; prisl.
jk o , j e ; j k o st -i , j k o ste n
-tn a -o
J k a c Ja k ca -u m os. i., Jkev
-a -o: ~ i p o rtre ti
J k o b -a m os. i:, Jkbov -a -o,
J k a -a -u m, Jkov -a -o, Jkec -kca m, Jk ev -a -o, j k e c
-kca m igraa; Ja k o b n a -e i
os. i., Ja k o b n in -a -o; j k o b k a
-e vrsta hruk, j k o b e k -ka
m vrsta jabolk = j k o b a k -a
m; o sv. J k o b u (25. julija), p ri
Sv. J k o b u (kraj); ja k o b in ec
-nca m pripadnik sm eri v franc,
revoluciji, ja k o b in sk i -a -o, ja k obinzem -zm a m, ja k o b n stvo -a s
j le n -ln a -o [ -ln-] zaviden, var
ljiv: ~ b iti kom u, vse je ~ o ;
j ln ik -a m zavistne, varljivec;
j ln o s t -i [povsod: -ln-], j liti
-im hliniti
j lo v -a -o nerodoviten, prazen;
j lo v o st -i , j lo v ec -vca m,
j lo v k a -e , j lo v ic a -e , j lo v in a -e = j lo v je -a s; jalo v ti -m, ja lo v i -te! jalo v
-a -e, ja lo v l -a -o, jalo v lj n je -a s
j m -a m bot. brest, jm ov -a -o,
jm o vec -vca m, jm ovev -a -o
j m a -e , j m sk i -a -o, j m a st
-a -o, j m n a t -a -o, j m n ik -a m,
j m n ic a -e , j m a r -ja m, j m a rica -e , j m a rsk i -a -o,
ja m riti -im loviti po jam ah,
ja m r je n je -a s ; j m ic a -e ,
j m i -a m, j m i ica -e i, jm iast -a -o; j m i a ti -am de
lati jamice za krom pir, fiol, ze
lje ipd., j m i a n je -a s; j m lji
-a m, j m lji e k -ka m , j m ljica -e , ja m n a -e ; j m arica
-e jm ica -e rudarska
svetilka za v jamo; jam om rec
Slovenski pravopis

-rca m, ja m o m rsk i -a -o, jam om rstvo -a s

J a m a jk a -e otok v Velikih A n tiljah, ja m jsk i -a -o, Ja m jan
-a m, Ja m j a n k a -e
j m b -a m vrsta stopice ( U ):
p etero sto p n i
j m b sk i -a -o:
~ i verz, ritem
j m b o r -a m in j m b o ra -e jad m ik , j m b o rsk i -a -o, jm b o ro v je -a s ; gl. tudi j rb o l
j m iti -im porokovati, j m e n je
-.a s porotvo, jm stv o -a s, jm evina -e = j m in a -e
J n ez -a m os. i., Jnezov -a -o,
J n ez ek -zka m o s. i., Jn e -ta
m, J n e -ta m; t. Jn -a m
kr. i., e n tj n ev e c -vca m (v i
no), e n tj n k i -a -o, en tjn evo -ega s 27. dec.
j n e -a m, j n e ev -a -o: ~ o
olje, jn eev ec -vca m ganje iz
jnea
j n i a r -ja m, j n i a rs k i -a -o,
j n ic a rstv o -a s, ja n i riti -im,
ja n i rje n je -a s
j n je c -n jca m, j n j e v -a -o,
j n j e k -ka m, j n jk a -e ,
j n j ji -a -e, j n j e v in a -e ,
j n j e v in a s t -a -o; j n j a r -ja
m, j n j a ric a -e , j n j a rs k i -a
-o, j n j a rs tv o -a s, j n je -ta s,
j n je tin a -e
j n k a -e ensko krilo
Jriko -ka m os. i. (+ Jn k o ta),
Jnkov -a -o (+ Jnkotov)
j n ta r -ja m, j n ta r je v -a -o,
j n ta r s k i -a -o, j n ta r ja s t -a -o
j n u a r -ja m prosinec, j n u a rs k i
-a -o
J n u s -a m rim sko boanstvo, Jnusov -a -o: ~ d v o jn i o b raz
ja n zen zem -zm a m verski nazor,
im enovan po nizozem skem kofu
Jn sen u (lat. Ian sn iu s); ja n z e
n ist -a m, ja n ze n isti en -na -o
Jap o n ec -nca m, Ja p o n k a -e ,
ja p o n sk i -a -o, Japo n sk o -ega
257

17

jr
s: n a ~ e m , Ja p o n sk a -e : v
~ i ; jap o n in a -e
jr -a -o: ~ o ito, ~ a koko;
j re c -rc a m, j r e k -ka m,
j r k a -e i, j r ic a -e , j rica -e , ja r -ta s; j r ji -a
-e, j r k o v -a -o; j r iti -im
(se), j r e n je -a s; ja rti -m
(se); ja rn a -e , ja ro v n a -e
jr -a -o hud, je ze n : ~ a k aa;
ja r ti -m poditi, jeziti; j ro s t
-i i, j a rin -a m vrtinec
jrbol [-ol] -a m in j rb o la -e ,
gl. tudi j m b o r
jrek -rk a m, j r k a s t -a -o, ja rk o v t -a -o, ja rk o v to st -i
jrem -rm a m, j rm o v -a -o: ~ a
k am b a; j rm o v ec -vca m vol za
jarem , j rin o v k a -e = j rm n ica -e trta, vitra pri jarmu;
j rm n ik -a m iglica na jarmu;
ja rm -a m; j rm iti -im,
j rm lje n je -a s; j rm e n ik -a
m del age: lega hlodov v ~ u
n a agi
jsa -e poseka, goliava v gozdu,
j s a s t -a -o: ~ gozd
jsen -sna -o, ja s n j i -a -e, prisl.
jsn o , ja sn je : b iti si na ~ e m
s im, p riti si na ~ o s im;
ja s n in a -e , j sn o st -i , jasn ta -e , ja sn ilo -a s; jasnoglv -va -o, ja sn o k -ka -o,
jasn o v id e n -dna -o, ja sn o v id
n o st -i , ja sn o v id ec -dca in
jaska -e bot. = je sk a -e
jskati -am, j s k a n je -a s
jsli j sli -im -i -ih -imi mn.
(+j s la s, + z j sli); jselski -a
-o [-sdls-]: ~ i obroki; j slice
-ic mn. j slik i -a -o: ~ i
p a stirc i
jasmin -a m bot., jasm inov -a -o:
~ grm ; jasm novec -vca m
jasniti -m (se), j sn i -te! ja s
nil (pojsnl) -a -o, ja s n j n je
-a s, ja sn te v -tve
jaspis -a m min., jspisov -a -o

258

jastreb -a m zool., j stre b o v -a

-o, j s tr e b ji -a -e, j s tre b a s t
-a -o, j s tr e b a r -ja m
jerica -e gerica
jek -ka m teh., j k o v en -vna
-o, j k a s t -a -o
jt -a m starocerkvenoslov. glas,
j to v -a -o: ~ zn ak
jata -e , j to m a prisl. = v ja ta h
Jva -e kr, i. otoka, ja v n sk i -a
-o, Javriec -nca m, Ja v n k a
-e i
jven -v n a -o oiten, prim. b o lj
prisl. ja v n o oitno; j v n o st
-i obinstvo, itnost; ljudstvo;
ja v n o p r v e n -vna -o
jviti -im (se) sporoiti, naznanili,
oglasiti (se); j v lje n -a -o, ja vtev -tve , j v lja ti -am (se)
sporoati, naznanjati, oglaati
(se), ja v lja n je -a s; ja v te lj -a
m, ja v te ljic a -e , ja v te ljs k i
-a -o, ja v lj v e c -vca m, jav lj v k a -e , ja v lj v s k i -a -o
jvkati -am, j v k a n je -a s, j v k
-a m, j v k n iti -nem
jvor -a m, j v o o v -a -o: ~ a
iba, m iza; j v o ro v in a -e =
j v o rin a -e (les), j v o r je -a s
= j v o ro v je -a s (gozd)
jaz m ene me, m eni mi,
m ene me, p ri m eni, z m enoj
in z m no; dv. m idva m dve
(mdve), n ju , nm a, n ju , p ri
nm a (nju), z n m a; mn. m
m, nas, nm , ns, p ri ns, z
nam i; zm e, m dm e, nm e,
nadm e, obm e, pm e, pdm e,
prdm e, skozm e, vm e, zm e;
kot sam. m lastn i jz, lastn eg a
jza, jzu , jza, v jzu , z jzom
jzbec -beca [-bde-] m, jzb eev k a -e i, jzb eev -a -o, jzb eji -a -e, j zb e a st -a -o, jzbeevina -e ; j z b in a -e ,
j z b in a st -a -o; j z b e a r -ja m
vrsta psov, j z b e a rsk i -a -o
(povsod: -b-)

jelen
Ja zo n -a m os. i. m it., Jzonov
-a -o
ja z z -a [d z -a] m glas.
j c a ti -am, j c a n je -a s, j ca v -a
-o, j ca v o st -i , jcav ec -vca
m, j c a v k a -e i, j ca v sk i -a -o
je c lja ti -m , je c lj j -jte! je c lj je, je c lja jo -a -e, je c lja l -la
-o, je c lj n je -a s, je c lj v -va
-o, je c lja v e c -vca m , je c lj v k a
-e , je c lj v sk i -a -o
j a -e i, je r -ja m, je a rc a
-e , je rs k i -a -o, j a ti -am
koga, j a n je -a s, j iti -im,
j e n je -a s
je ti -m, j i -te! je e -a
-e, je, j a l -la -o, je n je
-a s ; j a v -a -o, j av c -vca
m, j a v k a -e , jav sk i -a -o,
j a v t -a m = jealo -a s zanilj.
je m e n -n a m , jem enov -a -o:
~ a k aa = je m n e k -ka m
(jeprenj); jem novec -vca m
= je m e n j k -a m jemnov
k ru h ; je m n k a -e jem enek
in vrsta hruk; jem novica -e
= je m n o v k a -e slama,
jem nie -a s, je m n ast -a -o
j d - , je d ilo -a s == je lo -a s;
je d a -e , j d e n -dna -o: ~ a
lica, j d e c -dca m, j d n -a m,
j d e -a m, je d h -a m zanilj ;
j d k a -e ; je d ile n -lna -o
[ -ln-]: ~ o o lje ; je d iln ic a -e
[-tn-] , je d ljv -v -o; jdeen -na -o [-da-], j d e n o st -i
[-da-] ; je d lo -a s: lica im a
rep in je d alo
j d e k -d k a -, j d k o st -i i, jdk a ti -am, j d k a n je -a s, j d k a r
-ja m , j d k a ric a -e , j d k a rsk i
-a -o, j d k a rstv o -a s, (u)jedkov n a -e radiranka
j d ro -a s, mn. j d ra j d e r [-darJ;
j d e r -d ra -o, j d rn -a -o,
je d r n -a -o, je d r n t - ta -o;
j d ra s t -a -o; je d rn to s t -i ,
je d r n o st -i , j d rn o st -i ,
je d rn a -e ; j d rc e -a s, j d r-

259

cen -na -o, j d r a s t -a -o,

j d r a t -a -o, j d r je -a s,
je d ro v n a -e i, je d ro v t -a -o,
je d ro v to st -i
J d rt -i os. t., J d rtin -a -o, J e
ric a -e os. i., J ri in -a -o,
J ra -e os. i., J rin -a -o;
m ila j r a -e -e
je e p -a [dip -a] m am eriki poli
cijski avtomobil
J fte -ja m os. i. judovskega gla
v a r j a J f te je v - a -o : ~ a p riseg a
je g lc - [jglc -] m gl. ja g lec -a
je g li -a [ja g lj m gl. ja g li -a
je g u lja -e , je g u lji -a -e, j e
g u lja st -a -o, je g ljic a -e i,
je g ljiti -im, j g lje n je -a s
j j medm. zaudenja, tobe = j h ,
j jh a ta , j h a ta
je k j k a m, j k a -e odm ev, j k n iti -nem, j k a ti -am
j k a v in a -e , j k a v sk i -a -o,
j k a v e c -vca m, j k a v k a -e
je k lo -a s, j k lo v -a -o, je k l n
-a -o, j k la s t -a -o, je k n o s t
- . j k l n a st - -o, je k le n n a
-e = je k ln a -e je k lo v na -e ; je k l n k a -e sulica;
je k l n e c -nca m siderit, je k l n ev -a -o; je k le n ti -m, je k lti
-m, je k lj n je -a s; je k le n ti
-m, je k le n n je -a s; je k l r -ja
rn, je k l rs k i -a -o, je k l r n a -e
= je k l rn ic a -e = je k le n i
ca -e , je k l rn i k i -a -o, j e
k la rstv o -a s, je k lo r z -a m,
je k lo rze c -zca m, je k lo r z e n
-zna -o
j l [j l] - , j la -e , j lk a -e
[-lic- in -uk-] , je l -a m,
jlo v in jelo v -a -o, jel v ec -vca
m, je lo v n a -e , je l v je -a s,
j lk o v -a -o [-lk- in -uk-]; Je
lovica -e kr. i. visoke planote
je le n -na m, je ln o v -a -o, jel n ji -a -e, je l n a st -a -o, je lnec -nca m, je l n e k -k a m,
je le n n a -e (m eso), je ln o v in a

j li
-e i (koa), je l n ja k -a m (od
padki), je le n j k -a m (prostor)
je li j lita , j lite vpra. prisl.: 1 .
ali: j li ve? 2 . kajneda, ne res:
j li da ni p ra v ? (brez vejice);
j lite d a je res? je lita da sta
lan a? 3. kadar je samostojna
vpraalnica, jo loimo z vejico:
ti si bil, j li? grdo je, j lite ,
e nam to o itajo ; gl. tudi li
j lk a -e [-lk- in -uk-] gl. je l
j l a -e , j le v -a -o, jlev ec
-vca m, j l e v je -a s, j l je -a
s, j le v in a -e i, j lic a -e i ,
j le v ica -e , j ln ic a -e i,
jl evka -e [povsod: ju-];
m arje p ri J lah [-l-]
je m ti je m lje m , j m lji -te! jem lj -a -e, je m l -a -o ,.je m n je
-a s, jem alec -lca [-uc-] m , je m lk a -e [-uk-]
j n ja ti -am nehati, je n je v ti
- jem , je n je v l -la -o, je n je v n je -a s, je n j v a ti -am, je n j v a n je -a s
Je n k o -a m os. i. (+ Jenkota),
Jn k ov -a -o (+ Jenkotov)
j r -a m starocerkvenoslov. glas,
j ro v -a -o: ~ znak
j rb a s -a m, j rb a e k -ka m
je r b -a m , je r b o v -a -o, je r b ji
-a -e; je re b ic a -e , je re b ji
-a -e; je re b a r -ja m , je re b a rsk i -a -o, je re b a ric a -e
pialka, je re b a st -a -o, je r b a r -ja m lovec, je r b a rs k i -a -o
je re b k a -e bot:, je re b k o v -a
-o, je re b k o v e c -vca m, je re b k o v in a -e , je re b je -a s
= je re b e v je -a s
Je re m ija -a in -e m os. i J e re
m ijev -a -o, je re m i d a -e
toba, alovanje
je r -ija m starocerkvenoslov. glas,
je rje v -a -o: ~ znak
J e rih a -e in J rih o -a ni kr. i.
palestinskega m esta, je rih n sk i
-a -o: roa ~ a

j rm e n -na m, je rm n ji -a -e,
je rm n sk i -a -o, je rm n a s t -a
-o, je rm n e c -nca m, je rm n ek -ka m, je rm n je -a s, jer-r
m n a r -ja m, je rm n a ric a -e ,
je rm n a rs k i -a -o, je rm n a rstvo -a s, je rm e n riti -im, je rm e n rje n je -a s, je rm e n a rja
-e
J rn e j J e rn ja m os. i., Je rn je v
-a -o; J e rn je c -jc a m, Je rn jev -a -o, Je rn j e k -k a m,
Je rn j k o v -a -o, N jek -ka
m, N jkov -a -o, N je -ta m ,
N jetov -a -o; Je rn je v o -ega
s (24. avg.), e n tje rn js k a no;
Je rn -a m, Je rn e v -a -o;
je rn j ic a -e i vrsta h ru k ;
J e rn ja -e , J e rn jk a -e ,
N jk a -e
+j ro b -a m varuh, +j ro b o v -a
-o varuhov, +j ro b s k i -a - va
ruki: ~ o gospodarstvo; +j robstvo -a s varutvo
+j ru -a m ponarejeno ganje,
+j ru e v -a -o
Je ru z ale m -a m k r. i., jeru z al m ski -a -o, Jeru zalm ec -m ca m,
Je ru z a l m k a -e ; je ru z a l m an -a m in je ru z a l m e c -m ca
m vino iz jeruzalem skih goric
nad Ormoem: p iti ~ a
je se n je s n a m, jesn o v -a -o,
jesn o v ec -vca m, jesen o v n a
-e , jesn o v je -a s = je s n je
-a s, je sn ek -k a m
je s n -i , na jsen , je s n sk i -a
-o, jesn e c -nca m = je sn ek
-ka m = je sn ak -a m je
senski m ladi; je s n i prisl. =
v je sn i
je s te r -tra m vrsta rib , je stro v
-a -o, je se tro v n a -e i, je s tra s t
-a -o, je s trn -a -o
j sih -a m kis, jsih o v -a -o k i
sov, j sih a st -a -o kisast, j sih a r
-ja m, j sih a ric a -e i, j sih a rski -a -o, je s ih rn a -e i kisarna

260

jezuit
je s k a -e i bot., je sk o v -a -o,
je sk o v in a -e
j s ti j m j j (nav. z ostrivcem), j v a je s ta in je v je st ,
jm o j ste j jo in jem je st
je d ; j j j jte ! jed o -a -e,
jed , j d e l -dla -o in j l j la
-o; im a k a j j sti jedi (+za
je sti); nesi m u j sti (jed i) na
stavbie; p o jd i jst!
je stv in a -e , je stv n sk i -a -o
j -a -e kdor rad j, jen
-ena -o, j o st -i i, jnost
-i i ; j a -e i hrana, krma
j p re n j -a in je p r n j - n ja m
jem enek, jem enka
je ti jm em zaeti, j m i -te! je l
-a -o
j tik a -e , j ti en -na -o, jtin o st -i , j ti n ik -a m, jtinica -e
je tn ik -a m, je tn ik o v -a -o, je tnca -e i, je tn in -a -o, je tn ki -a -o, je tn n ic a -e i, je tn n ien -na -o, je tn tv o -a s,
je tn a r -ja m, je tn a rsk i -a -o
j tr a j te r, jtro m , j tr a , v jtrih , z j tr i s mn., j tr n -a -o,
j tr c a j tr c -em s mn., j trn ic a
- , j tr n ik -a m bot., j tr a s t
-a -o, j tr n a t -a -o, j tr n a s t -a -o
j tr v a -e , j trv ic a -e ene bra
tov se m ed seboj im enujejo jetrve
j z -a in je z
mn. jezovi -v;
jezov -a -o, je z n in a -e = jezovina -e ; je z iti -m, jezi
-te! jez -a -e, je zil -a -o,
je z e n je -a in je n je -a s, j a
-e i
j z a -e , j ze n -zna -o, j zn o st
-i , j za v -a -o, j za v ec -vca
m, j z a v k a -e ; j zic a -e ;
j z a ti -am (se), j z a n je -a s;
je ziti -m (se), jzi -te! in jzi
-te! jez -a -e, je z ljiv -va -o,
je z ljiv o st -i , je z n o rit -ta -o,
je z n o rto s t-i , je zn o rtn e -a m

j z d iti -im, jezd -a -e, j zd e

n je -a s, j a -e ; jzd ec -a
[-dc-] m, jzd eev -a -o [-d-],
j zd e n -dna -o: ~ i k o n j; jezdljv -va -o, je z d r -ja m, jezd a rc a -e , je z d rsk i -a -o,
je z d rn a -e , je z d rn ic a -e i,
je z d a rn a -e , je z d riti -im,
je z d rje n je -a s
j z e ro -a s, j z e re n -rn a -o = jze rsk i -a -o in je z rsk i -a -o,
j z e rc e -a s, j z e re c in je z re c
-rc a m ( prebivalec) , je z rk a -e
neka riba, je z rn ic a -e , j ze rn a t -a -o, j z e ra s t -a -o, jzerie -a s
je z ik -ika m, jezien -na -o: ~ i
ko ren , ~ a p ov rin a, ~ lovek,
otrok, ~ i d o k to r; jezin o st -i
, jezne -a m, jezn ica -e i,
je z n ik -a m vrsta glasov ( l, r),
glas. vrsta piali; jeziek -ka
m, jezikov -a -o: ~ a leg a ali
lega je zi k a; je zik o v en -vna
-o: ~ i zakoni, raz v o j; jezn iki -a -o: ~ i ra z re d glagolov
je z ik ti -m, je z ik j -jte! jezik l -la -o, je z ik n je -a s; jezikv -va -o, je zik v o st -i ,
je zik v ec -vca m, je z ik v k a -e
I, je zik -a m , je zik o v ti -jem ,
je z ik o v n je -a s
je zik o - v sestavi: je zik o slo v je -a
s, jezikosloven -vna -o, je z ik o
slovec -vca m, jezik o slo v k a -e
, jezik o sl v sk i -a -o; jezik o tv ren -rn a -o, ~ tv o rn o st -i ,
~ tv r e c -rca m; jezik o zn n e
-nca rn, ~ z n n s k i -a -o , ~ z n n stvo -a s
je z lj ti -m, je z lj j -jte! jzlj l - la -o, je z lj n je -a , jezlj v -va -o, je z lj v e c -vca m,
je z lj v k a -e , je z lj v o st -i
je z u it -a m, mn. je z u iti in je zu tje , je z u itsk i -a -o, jezu to v ski -a -o, jezu itzem -zm a m ,
je z u ts tv o -a s, je z u to v stvo -a s

Jzus
Jzn s -a m os. i., Jzusov -a -o,
Jzuek -ka m = Juek
-cka m (ljudsko)
j prisl. = jezd : p rili so j
in p
j -a m, jev -a -o, j e k -ka
m, j a st -a -o, je e v n a -e ;
j ev ec -vca m, j e v k a -e
neka riba, j a ric a -e neka
riba
j a -e 1. jahanje gl. jezditi,
j e n -na -o: ~ i ko n j, ~ a
pot; 2 . breina, breggl.
jez
je c a -e bodica in bodiasta lu
p in a ; je je -a s, je iti -im se,
je a r -ja m bot., je aric a -e
bot. in zool.
je iti -m (se), j i -te! je n je
-a s
j d -a m kem . prvina, jdov -a -o:
~ a tin k tu ra , jdovec -vca m,
jo d id -a m, jo d o stru m t -a m
zdravilo
jo g u rt -a m vrsta kislega m leka,
jo g u rto v -a -o
j j medm.: o j j, j jm en e , j jm ine, j jm en e sta, j jm in a s ta
j k -a m, jo k a v -va -o, jo k v o st
-i i , j k a v ec -vca m, j k a v k a
-e i, j k a v sk i -a -o, jo k liv -va
-o, jo k ljv e c -vca m, jo k ljv k a
-e , j k a st -a -o
jo k a ti in jo k ti j k a m in joem
(se) n ad kom (im), po kom
(em), za kom (im); jo k a j
-jte! ji -te! j k a l -la -o,
jo k n je -a s; j k c a ti -am otr.
J n ec -nca m pripadnik starega
gr. rodu, jo n sk i -a -o: ~ o n a
re je, ~ i ste b er
j p a -e enska obleka, jo p ic a
-e z, jopi -a m
j r a -e velika, nerodna enska;
j re -a m velik, neroden m o
a k ; j ra s t -a -o neroden
j ta -e i vr s ta jedi
j ta m neskl. im e grke rke:
m ali ~ , tu d i za jo ta ne prav
ni ne, pie se z jo ta, jo ta sub-

262

scrip tu m ; jo tira n je -a s, jo t c ija -e slovn. m ehanje

jo v i le n -ln a -o [ -ln-] vesel, dobrovoljen; jo v i ln o st -i [ -ln-]
Jo a - in -e m os. i., Jev -a -o;
Jef -a m, Joefov -a -o; Jsip
-a m, Josipov -a -o; Jek -ka
m , Jokov -a -o; Jko -a m
( +Jokota), Jokov -a -o (+ Jokotov); Je -ta m, Joetov -a
-o; Joica -e , Joiin -a -o;
Jofa -e , Jofin -a -o, Joefn a -e , Joefn in -a -o, F in a
-e , F n in -a -o; Jo sip n a -e 2,
Josipnin -a -o; Jef IL, joefnec -nca m, jo efin zem -zm a
m, joefnstvo -a s, jo efn sk i
-a -o
ju b il j -a ra, ju b il je n -jn a -o,
ju b il n t -a ra, ju b il n tk a -e ,
ju b il n ts k i -a -o
J d J d a m, J d in ja -e i po na
rodnosti; j d j d a m, j d in ja
-e po znaaju; j d o v sk i -a -o,
jd o v stv o -a s, j d o v in a -e ;
j d j d a m vrsta igre s karta
mi: ig ra ti j d a , gl. tudi m velj; j d a ti -am zm erjati; Ju d ja -6 kr. i., ju d js k i -a -o
J d a -a in -e m os. i., Jud o v -a
-o, Jde -a m, J d eev -a -o:
~ d en ar, p o lju b
j g ju g a m 1 . stran neba: n a ju g ,
z ju g a ; 2 . veter: v ju g u je v la
ga, iz ju g a pri; j e n -na -o:
~ i te a j, ~ e deele, ~ i v eter,
sneg; j g o v -a -o, j g o v e n -v n a
-o, j g o v in a -e = j g a lic a
-e odjga, jugovo vrm e
jugo- v sestavi: ju g ovzhod -da
ra, ~ vzhoden -dna -o, ~ vzhod
n ik -a m; ju go zah o d en -dna -o,
ju g o zah o d -da ra, ~ z a h d n ik
-a m; Ju g o slv ija -e i , Ju g o
slovan -a ra, Ju g o slo v n k a -e
, ju g o slo v n sk i -a -o, jugoslovnstvo -a s
j h a -e , j h in -a -o: ~ d o d a
tek, ~ a k o n s rv a ; j e n -sna -o

juvelr
ju h , ju h j, j h u , j h u h u medm.
veselja, dobre volje
j h ta -e vrsta usnja, j h te n -tna
-o, j h to v in a -
j u lij -a ra mali srpan, j u lijsk i -a
-o: ~ a vroina, ~ o delo
Julijm os. i ., J lije v -a -o;
J lija n -a ra, J lija n o v -a -o;
J le -ta m , J leto v -a -o; Jlek -ka [-l-] m , Jlkov -a -o
[ - l -]; J lija -e i, Ju lijin -a -o,
u lij n a -e , J u lij n in -a -o;
J la -e , J lin -a -o, J lk a -e
-lk -] z, J lk in -a -o [-lk-]; J u lij
C zar, J lija C e z a rja ; J lijsk e
Alpe, J lijsk ih lp; ju lij n s k i
-a -o: ~ i k o le d ar
j u n k -a m, ju n k o v -a -o, ju n k in ja -e , ju n k in jin -a -o,
ju n k i -a -o; ju n e k -ka ra,
ju n iti -im, ju n e n je -a s,
ju n ak o v ti -jem , ju n a k o v n je
-as, ju n tv o - s
ju n ec -nca ra, j n ev -a -o, j n ek -ka m, j n k o v -a -o;
j u nevna -e ; ju n ic a -e , ju n ji -a -e, ju n k a -e
ju n ij -a m ronik, j n ijs k i -a -o;
ju n ij B rt, J n ija B r ta m
os.rim sko i.
ju n io r -ja m, kratica ju n . = m laji, naraajnik; j n io rsk i -a -o:
~ e tekm e
junker-ja m plem i, astniki n araa jnik, Oblastne, nadute: pruski ~ j i ; j n k e rs k i -a -o, j n k e r s tvo -a s oblastnost, nadutost
v j a v nem nastopu (posebno v politki)
Ju n o Ju n n e os. i. m it., Junn in -a -o: ~ o svetie; ju n n ski-a -o
J p ite r -tra ra os. i. m it., Jpitr v -a -o, j p itrs k i -a -o
Ju r a -e kr. i. pogorja; j r a -e
geol. srednjedobna tvorba zem eljs k e plasti; j rs k i -a -o: ~ i apn enec

Ju r i -a m os. i. slov. pis., J riev -a -o, j riev s k i -a -o

J r ij -a m os. i., J rije v -a -o;
J r -ja m, J rje v o -ega s praz
nik 24. aprila, ju r je v ti -jem ,
ju r je v n je -a s; J r e k -ka
ra, J rk o v -a -o; J rk o -a m,
J rk o v -a -o; J re -ta m, J retov -a -o; p ra z n ik sv. J r ija ;
grem o k Sv. J u riju , od Sv. J u
rija , bil je p ri Sv. J u riju ; t. J r,
v t. J rju , iz t. J r ja ; j r -ja
m bankovec; j r e k -ka m goba
bot.; j r je v k a -e bot. kalunica, j rje v ic a -e bot. mar
nica; j r - ja m psovka: ti ~ ti!
vi ga, j r ja ! j r e -ta m: ta
k eg a j r e ta p a e ne! j r e k
-ka m psovka in denar
j s j s a ra pravo, ju rd i e n -na
-o praven; ju r is t -a m pravnik,
ju rsti e n -na -o, ju rsto v sk i
-a -o pravniki; ju stc a -e sod
stvo, pravosodje; ju ste n -na -o
soden; ju s tifik c ija -e izvri
tev sm rtne obsodbe, ju stific ra ti
-am izvriti smrtno obsodbo
Ju stin -a ra os. i., Ju stin o v -a -o;
Ju stin a -e os i., Ju stn in -a -o;
Jsti os. i. neskl.; Ju s tin ij n
-a ra os. i , Ju stin ij n o v -a -o,
ju stin ij n s k i -a -o
jut-a -e vrsta blaga, j to v e c -vca
ra, ju to v n a -e , j ta s t -a -o:
a v rea
ju tr i prisl.: ~ z ju tr a j, ~ o p o l
dan, ~ zveer, ponoi; j tri n ji -a -e; p o j tri, p o j trin je m
prisl.; p o j tri n ji -a -e
j tr o -a s, ran. j tr a j te r [-tr];
j tr n ji -a -e in j tr a n ji -a -e
zjtranji: ~ i asopis = j t r a n jik -a ra, j tr a n jic a -e , Jutrovo -ega s l. i. Vzhod, n a Jtrovem , v J tro v i deeli; j tr n jik -a ra veter, ju tr n n a -e
dota
ju v e lr -ja ra dragotinar, ju v e lrski -a -o dragotinarski

juzina
j in a -e opoldanski obed, kosilo,
j in a ti -am ksiti
j iti -i se, j e n je -a s, jue
-a s, j n ik -a m , ju n j k -a m ,
ju n j k i -a -o; g l. ju g

jun o - v sestavi: ju n o slo v n sk i -a

-o, ju n o am rik i -a -o; junovzhdnik -a m, ~ vzhoden -dri
-o; ju n o zah d n ik -a m, ~ z a
hoden -d n a -o

K
k [k ali k] m ne s k l: m ali k,
v lik i K, od k do p, zane se
z m alim k
k [k , pred zveneim i zaporniki g,
pred nezveneimi h] p r e d i z
daj.; pred k in g se pie h: h
koncu, h godu; kae, kam je
kaj nam erjeno, obrnjeno: a) v
kraju: k hii je p riel, k Sv. Vi
du iti, voziti h gozdu; b) v
asu: bilo je k boiu, k p u
stu, k prazn ik o m je p rie l do
m ov; c) v nainu: k slabem u
n ag n jen , h koncu g re (pojem a),
k srcu si je m a ti (gnati) k a j, k
srcu m u gre; +k prvem u, +k
d ru g em u prvi, drugi itd.; +k
srei na sreo; ) k predmetu:
k m a te ri se vrni! k lui se
obrni! k hu d i u ri se rav n a , k
kodi se je p rid ru ila e s r a
m ota; iti +k p o itk u poivat,
lei +k p o itk u spat, poivat,
iti +k nogam pe, k pam eti
p riti spametovati se, +k sebi
p riti zavedeti se
k a b la -e judovski skrivnostni
na u k, spletkarjenje, spletke, kovarstvo
k a b a r t -a m, k a b a r te n -tn a -o:
~ a p re d sta v a ; k a b a re ts t -a m,
k a b a re ts tk a -e
k b e l [-l] -b la m: elek tri n i,
b rzo ja v n i, telefonski, a rm ira n i,
zem eljski, m orski
kablovod
-da m, k ab lo g r m -a m, kablra ti -am, k a b lra n je -a s
k b e l [-u] -bla m kaf g l k eb e l
k a b in a -e soba na ladji; k o p a l
n a k ab in a, te lefo n sk a k a b in a

k a b in e t -a m, k a b in te n -tn a -o:
~ o pism o, ~ i m in ister, ~ a p i
sa rn a
k a b rio l t -a m vrsta vozila, avto
mobila
k a c ti -m mazati, k a c j -jte!
k a c l -la -o, n a k a c n -a -o,
k a c n je -a s, k acv -v a -o
k a -e 2, k k a m, k ji
-a -e, kan -a m, k a r - ja m,
k ja k -a m kaji pastir, k ar
- ja m, k a st -a -o, k ec -ca
m, k ica -e 2, k a la -e i ribi
podobna ival, k n ica -e . je
gulja, 2 . neka rastlina, k n ik
-a m bot.
k iti -im draiti, razburjati, ostriti,
k e n je -a s, k a ljv -va
k a d - , v kdi, k ad ca -e in
k d c a -e 2, k ad ik a -e 2, k d a r
- ja m sodar za kadi
k d a r prisl., k d a r kli ali k a d a rkli- k d a r si bdi prisl.
k a d a v e r -v ra m truplo, mrhovinjfl,
k a d a v e rn -a m neki strup
k ad n ca -e i, k ad n en -na -o,
k ad n n o st -i 2, k ad e n cir a ti
-am, k a d e n c ra n je -a s
'
k d e r -d ra m: d elav sk i k d ri,
stro k o v n i k d ri, k d ro v e c -vca
m, k d rsk i -a -o: ~ i rok, k dro v sk i -a -o: ~ a p o litik a k a d t -a m vojaki gojenec, k ad ten -tn a -o, k a d e tn ic a
k ad tsk i -a -o
k d i - ja m (m uslim anski) so d n ik
k d ije v -a -o
k a d iti -m, k d i -te! k a d il - -o,
k a j n je -a s, k ja -e , k ad ilec
-lca [-uc- in -le-] m, k a d ilk a -e

kako
[-lk-] , k a d ile n -ln a -o [ -ln-]:
~ a tra v a , k ad iln ic a -e [-iu-]
orodje, k ad iln ic a -e [ -ln-] soba
za kajenje, k a d ln ik -a [ -ln-] m,
kad ilo -a s
kdmij -a m kem . prvina; kdm ije v -a -o: ~ oksid
Kdmos -a m, K ad m ja -e , kadm jsk i -a -o
*kadrlja -e etvorka (ples)
kadlja -e ajbelj
kadnja -e nek, kotanja, kotli
na, k a d n jic e -ic mn., k adn ja s t -a -o
kfra -e , k frn -a -o: ~ o olje,
~ cvet = k fro v ec -vca m
kftan -a m orientalska dolga vrh
nja obleka
kaheksja -e slabo zdravstveno
stanje, hiranje, k a h k ti e n -na
-o: ~ i b o ln ik
khla -e , mn. k h le -hel [-hl]
1.
posteljna posoda, 2 . ploica za
oblaganje sten, 3. modelnica, penia, k h lic a -e (za cvetje),
k h e ln -a -o [-ln-]: ~ i roaj,
k h e ln ic a -e [-ln-] i penica
kahljti -m se, k a h lj j - jte se!
k a h lj l -la -o, k a h lj n je -a s:
voda k a h lj
Kairo -a m kr. i. mesta v Egiptu,
K arec -rca m, K ark a -e ,
k a irsk i -a -o [povsod: ka-ir-]
kj 1. vpra. z. sa? m u? k j?
p ri m? s im? k j e, k j bi,
k j bi tisto, k j se u je d a ; za
k a j stoji vejica, kadar je treba
v m islih kaj dopolniti: k j (bi
bilo), ko bi zd a j p riel;, svarim
ga, ali k j (pom aga), ko m e ne
poslua; 2 . nedol. z. k j: on je
za k j, k ak o je k j? ne m orem
si k j, d a ne bi; p eli smo, da
je bilo k j; nim am s im p la
ati; im tm , im v
tem b lje ; 3. prisl.: k j aka,
paa, k j stoji? k j jih je, k a j
si to .ti? ni k a j p rid a ; vejica:

si bil ti, k j? s a j bi pisal, p a

n e vem k j; sa j bi pisal, p a
ne vem k j
kajk -a m vrsta olna, k a j k i
-a -o: ~ i klu b , k a ja k s -a m,
k a ja k k i -a -o p.
Kjetan -a m os. i., K je ta n o v
-a -o
kjfe -a m
kjkavec -vca m, k jk a v sk i -a -o,
k jk a v in a -e
kajmak -a m smetana
kjman -a m aligator
Kjn -a m, K jn o v -a -o: ~ o zn a
m e n je znam enje zloina, k jn o v ski -a -o: ~ i zn aaj, ~ a n a
rav a, k jn o v stv o -a s
kajn, k a jn d a prisl.: k a jn e , da
ga ni bilo; k a jn d a ne; p riel
'e, k a jn d a ; k a jn , zn? toda:
:aj ne zn?
kajn -a m, k a j n s k i -a -o
kjpa, k jp a k , k jp a d a prisl. seve,
seveda
kjsi prisl.: hi ni b ila k jsi p r i
p ra v n a za njegovo hio
kjti vez. ker, zakaj
kajta -e sobica na ladji, k a j te n -tn a -o: ~ a p a lu b a
kja -e i, k j ic a -e , k j e n
-na -o, k j n ik -a m , k j a r
- ja m, k j a ric a -e 2, k j a rsk i
-a -o, k j a rstv o -a s
kk -a -o . vpra. z. k k p rizo r?
po k kem ? 2. nedol. z. k ak o u r o
e ostanem , k a k d in a r bi si p r i
h ra n il (vpra. k k -a -o, nedol.
k k k k a -o, kadar ni naslonka)
k a k a d -ja m papiga
Kkanj K k n ja m kr. i. m esta v
Bosni, k k a n js k i -a -o: ~ i ru d
nik
kako m 2. -k a 3., 5. -k u 4. -ko
6 . -kom , k ak o v -a -o, k ak o vec -vca m, k a k o v in a -e
kak prisl., kak p a, k ak o p a k , kak p ad a pritrd. seve, seveda; to
da: k ak pa, d a ni p riel?

kakofonija
k a k o fo n ija -e neubranost, slaboglasje, k akofonien -na -o
k k o r prisl., k a k o r si bodi, k a k o r
koli, k a k o r h itro br ko, k a k o r
d a: k a k o r d a bi ne vedel, k a
k o r tako; glede vejice pred
k a k o r gl. uvod 68, 3 a r 69,
in 70, 4c: to je v eje k a k o r
ono; k a k o r (eprav) sirom aen,
je b il v en d a r po svoje bogat;
lae bi ga nosil, k a k o r poslual
kkov -a -o in k ak v a -o = ka k
en: k ak o ve so te besede? k a
kovost -i , kakov o sten -tn a -o
k k r e n -na -o: ~ je bil, ta k
je e zd aj; ljubezen, k k rn o
je gojilo srce; k a k re n k o li ali
k k re n kli; k a k re n (si) bdi
k k e n -na -o vpra. z. = k k
-a -o: k k n i ste? k ak en -na
-o nedol. z.: k ak en d in a r e
p rih ra n im ; k k n o st -i = k a
kovost -i
k k tu s -a m, k a k t ja -e
k a k u m in le n -lna -o [ -ln-]: ~ i
glas slovn.
k l [k u ] k la m lua, mlaka,
kal -a m = kali -a m mlaka,
kale -a s, k alo v n a -e , kalati -am se: sv in je se k a la jo
po m laki, k le -a m goa
k l [k l] - klica, k aliv -a -o:
sem e je kalivo = bo vzkalilo,
kalv o st -i , k aliek -ka rn,
k alca -e , kaln ica -e , nav.
mn. kaln ice -ic: dvokalnice,
en o k alnice; k l e c -lca [-le-] m
= k le k -ka [-l-] m, k aliti
-m, k li -te! k a lil -a -o, k a
lje n je -a s
K a la b rija -e kr. i., K alabrz
-a m, k a l b rijs k i - -o
* k alam itta -e nezgoda, neugod
nost, stiska
k a l n -ln - gl. k alen
k la ti -am cepiti, k la n je -a s,
k la n ic a -e poleno, k lav ec
-vca m, k la n k a -e breskev,
ki se lepo odlui od koice

266

k a l ti -m zajem ati vodo, k a l j

-jte! k a l l -la -o, k a l n je -a
s, k a l r -ja m
k alce n -a [-le-] m m ineral
k lc ij -a m kem . prvina, k lcijev
-a -o, k a lc in ra ti -am, k alcin ra n je -a s, k a lc in c ija -e , k a l
cit -a m [povsod -le-]
K a ld ja -e [ -ld-] k r . i., K aldje c -jc a [ -ld-] m, k a ld js k i -a
-o [ -ld-], k a ld j in a -e [ -ld-] i
+k ld rm a -e tlak, +k a ld rm n a
r6 [ -ld-] . tlakarina
kaleidoskp -a rn, kaleid o sk p ski -a -o
k le n -ln a -o in k a l n -ln -
[kln in kaln: k lna, kaln in
kaun; kaln in kaun], dol.
k ln i -ega [ -ln-], k aln ca -e
[ -ln- in -un-] kalna voda, k a l
nost -i [ -ln-] , gl. tudi k a liti
k -li: ali gori, k -li? A li smo
raz b o jn ik i, k-li?
k a lib e r -b ra m notranji prem er
cevi, k a lb rsk i -a -o
k a lif -a m, k alifo v -a -o, k a lif ski
-a -o, k a lif t -a m
K a lifo rn ija - , K alifo rn ije c -jca
m, k a lifo rn ijsk i -a -o
k a lig ra fija -e lepopisje, k alig rfien -na -o = k alig rafsk i
-a -o lepopisen, k a lig r f -a m
lepopisec, k a lig r fin ja -e
lepopiska
k lij -a m kem . prvina, k lije v
-a -o: ~ a sol
k alik -ja m bombana tkanina,
k a lik je v -a -o: ~ povoj, ~ a
obveza med.
k a lin -a m neka ptica: k a lin e lo
viti, k a lin sk i -a -o
kalina: -e rastlinsko ime, k a li
nov -a -o; kaln o v ec -vca m,
k a ln o v in a -e , k a ln o v je -a
s = k a lin je -a s
K aliopa -e i k i. ene izm ed m uz
K alp so -e l. i. n im fe, K alpsin
-a -o

K a m lo

kaliti -m delali kalno, m ea ti

k li -te! k a l -a -e, k alil -a
-o (toda: sk lil -la -o), k a lj n
-n a -o, k a lj n je -a s, k alte v
-tve : ~ nonega m iru, kalvec .-vca m: ~ nonega m iru
kaliti -m : kova k a li v vodi e
lezo; k li -te! k l -a -e,
k a lil -a -o, k a lj n -na -o, k a
lj n je -a s, k alvec -vca m: ~
eleza, k a lln ik -a -iu -] m e~
ber. za kaljenje, kle -a m
kaliti -m: zrno kali, gl. k l -
kalkulrati -am raunati, ocenje~
vati, k a lk u lra n je -a s, k a lk u
la c ija -e 2, k a lk u la c jsk i -a -o,
k a lk u l n t -a m, k a lk u l n tsk i
-a -o, k a lk u l to r -ja m [povsod:
-lk-]; k a lk l [ -il] -a m
Kalkta -e kr. i. m esta v In d iji,
k a lk ts k i -a -o: ~ a lu k a [pov sod: -lk -]
Kalmik -a m, kalm k i -a -o [po
vsod: -Im -]
klnast -a -o [ -ln-]
kalnti -m postajati kalen, k aln
-a -e, k a ln l -la -o, kaln nje -a s [povsod: -ln-]
k lo m unesek, obraba, 2. -la 3.,
5.
-lu 4. -lo 6 . -lom
kalorija -e i enota toplote, g ram
sk a
k alo rien -na -o: ~ a
v red nost, ~ a ce n trala , k alo rim te r -tra m
k a l p -a m m odel, k a l p a r - ja m,
k a l p a rsk i -a -o, k al p arstv o
-a s, k a l p e n -pna -o, k alupnjk -a m
klus -a m otrdek zlom ljene kosti,
kal zen -zna -o
kala -e , k a l a st -a -o, kalen -na -o , k a l n a t ra -o,
k al n ic a -e bot., k alnien
-na -o; k a l a ti -am , k alan je - s
Kalvrija -e i kr. t., k a lv rijsk i
ra -o; prenes. k a lv r ija -e
huda pot, dolgo trpljenje [po
vsod: -Iv-]

kalvl -a [-lv-] m vrsta jabolka

Kalvin -a m l. i., k alv n ec -nca
m, k alv n sk i -a -o: ~ i n au k ,
k alv n stv o -a s, k alv in izem
-zm a m [povsod: -Iv-]
km prisl.: vpra. k m gre P km
li? p a re nim a, k m li d in a r;
nedol. km : bom e k m el,
si g a e km zaloil
kamarla -e dvorna stranka, kam arlsk i -a -o [ -ls-]
kmba -e zakrivljeni del r a z n e
ga orodja, n. pr. jarm a, km b a st -a -o, km b n ica -e
Kambz -a m os. i.
kmbrij -a m geol. doba, k m b rijski -a -o
kambrk -a m vrsta tkanine, kam b r k a st -a -o: ~ a ru ta
Kamtka -e kr. t., na Kamtki, k am tsk i -a -o
kamla -e , k a m e lji -a -e: ~ a
dlak a, k a m la r -ja m, kam elov n a -e vrsta tkanine
kamleon -a m, k am leo n sk i -a
-o, kam leonstvo -a s
kamelija -e i neka cvetlica
kmen -a -o: ~ a sol, ~ o o lje
kmen -m na ra, k a m n r -ja m,
k a m n rsk i -a -o, k am n rstv o
-a s, k m n a t -a -o = k am n it
-a -o = k am n te n -tna -o, k am
ni tn ik -a ra; k am n ti -m, k a m
n a j -jte! k am n l -la -o, kam n n -a -o, k a m n n je -a s; kam n ti -im, kam n i -te! k am n l
-la -o, k a m n n je -a s; k m n je
-a s in k m e n je -a s; k am n ek
ka m; km en ek -ka m, km enkati -am se, k m en k an je -a s [povsod: -mn-]; k a
m en in a -e , k am en ca -e zool.,
k am en k a -e bot.
Kamna -e i muza pesnitva
kmera -e fot. aparat
kameralstika -e i nauk o drav
nem gospodarstvu
kamilica -e , k am ilien -na -o
Kamlo -a m l. i., K am lov -a -o

267

kamin
k am in -a m 1. odprto ognjie v
sobi, dim nik, 2 . razpoka v strmih
planinskih stenah, k am n ast -a -o
k am io n -a m tovorni avtomobil,
k am ionski -a -o
k am ila -e
k m n ian -a m kam niki vlak
k am no- 2? sestavi: kam nolom -m a
m, kam nops -a m, kam nopsen
-sna -o, kam nopsec -sca m,
k am nosk -k a m, kam noseki
-a -o, kam nostvo -a s, kam notsk -a m, kam n o tsen -sna -o:
~ a podoba, k am n o tisk r -ja m,
k a m n o tisk rn a -e , kam notisk rsk i -a -o
k am o r prisl.: k m o r e, k m o r si
bdi, k am o rk o li ali km o r kli
*km p k m p a m 1. del, oddelek,
skupina, 2 . taborie, zlasfi rojako, navadno: *km po -a m,
* k am p rati -am taboriti na pro
stem , * k am p ran je -a s, *km pa
-e druina
* k am p n ja -e i gonj a, boj, d elo,
zagon, gibanje: p ro tislo v e n sk im
v o d iteljem se je zaela v elik a
k a m p n ja gonja, po nem kih
listih se je v zdignila d iv ja k a m
p n ja gonja zoper slovenske
te rja tv e ; ob p o o stren i kam pn ji (boju) m ed ita lija n sk im i in
fran coskim i listi; delavci za
etveno k am p n jo
k a m ra -e i izba, k m rica -e ,
k m rn -a -o: ~ i podb o ji
* k am u flrati -am p rikriti, *kam uf lr a n je -a s prikrivanje, *kam uflaa -e prikritje, zadelava
k n -a m 1. nam en, nakana, 2 .
kaplja, 3. bolezen na vinu, bersa,
k n a st -a -o: ~ o vino; k n ec
-nca m: ~ vin a; k n ek -ka
m, gl. tudi k a n iti -nem
k n -a m tatarski poglavar, Dng isk an -a m, kn o v -a -o
K n a d a -e i k r. i., k a n d sk i -a
-o: ~ a penica, K andan -a m,

K an d a n k a -e i, k a n d k a -
i
neko jabolko
k n a fa s -a m konopljena tkanina
k a n l [-l] -a m prekop, prtka,
preliv, vodotok, k a n lsk i -a -o
[ -ls-]: ~ a p risto jb in a ; k a n a li
zira ti -am, k a n a liz ira n je - a s,
k a n a liz c ija -e
k a n l j a -e i, k a n c ija -e (psovka)
k a n a p -ja m vrsta zofe
k a n re c -rc a m , k a n r e k -ka m,
k a n r k a -e , k a n rs k i -a -o:
K an rsk i otki
k n c le r -ja m, k n c le rsk i -a -o:
p alaa, * k an c lja -e pisar
na, *kan cljsk i -a -o pisarniki,
*kanclst -a m pisar
k an c n a -e oblika pesm i
k a n d e l b e r -b ra m svetilnik, k an d e l b rsk i -a -o
k a n d id t -a m , k a n d id te n -tn a
-o: ~ a lista, k a n d id tin ja -e i ,
k a n d id tk a -e i, k a n d id ts k i -
-o, k a n d id ira ti -am, k a n d id ira
n je -a s, k a n d id a t ra -e i
k n d is -a m vrsta sladkorja, k a n
d ira ti -am : k a n d ira n o sa d je
k a n e lra ti -am , k a n e lra n -a -o:
~ i ste b e r = lebiasti steber;
k a n e lra n je -a s
k n g la -e i, k n g lica -e i
k a n ib l [-l] -a m ljudoerec, nav.
m n. k an ib li, k a n ib lsk i -a -o
[ -ls-], kan ib alizem -zm a m, kan ib lstv o -a [ -ls-] s, k an ib iina -e [-l-] i
k a n iti kn em : k n i -te! . k n il
-la -o: n a srce m u j e kanilo,
gl. tu d i k an
k n iti -im: k a j k n i namerava?
k n i -te! k n il -a -o
k n ja -e i, k n je c -n jca m, kan j h -a m
k n o n -a m vrsta, postava, seznam,
predpis, glasbena oblika, k nonski -a -o: ~ o p rav o , k a n nien -na -o: ~ a st ro s t; k a
n o n iz ira ti -am posvetiti, slovesno
potrditi, razglasiti za s v etnika,

268

kapitulirati
k a n o n iz c ija -e ; k an o n ik -a
m, k a n n ik i -a -o, k a n o n ik t
-a m
k an n -a m top, k a n o n r -ja m
topniar, k a n o n rsk i -a -o, kan o n d a -e i
K a n s a - e kr. i., iti v K anso
hudo se poniati
* k n t k n ta m: p riti n a k a n t na
boben
K n t -a m os. i. nem. filozofa,
K ntov -a -o: ~ a filozofija,
k n to v ec -vca m uenec Kanto
ve filozofije, k an to v sk i -a -o,
k n to v stv o -a s
k a n t ta -e gl as.
k a n til n a -e popevka, pesmica,
k a n til n sk i -a -o
k a n tin a -e i klet, pivnica, poseb
no za vojake ali delavce, k an tin r -ja m, k a n tin rk a -e
k a n to n -a m 1. okraj, okroje, 2 .
m ejni, zlasti obcestni kamen,
k an t n sk i -a -o
k n to r -ja m pevec, cerkovnik,
itelj, k n to rsk i -a -o
k a n -ja m vrsta olna
k ao ln -a m porcelanska glina,
porcelanka, ko ln sk i -a -o
k o s - a m nered, zm eda, zm enja
va,. k ao tie n -na -o, kao tin o st
-i 2
k p - m - m, mn. k p i -ov in
kap vi -v in k a p j , kapi, po
k ap h, pod k apm : z d e ja pod
k p p r iti; k ap -a m
k p - : k p ga je zadela, u m rl
je za k a p j
k p a -e , k p ica -e , k p i a r
- ja m kdor dela kape, k p ia st
-a -o, gl. epica; k p ica ti -am :
~ evlje, k p ic a n je -a s
k a p a c it ta -e zmogljivost, spo
dobnost, priznan strokovnjak; kap ac it te n -tn a -o
k a p a r - ja m v rsta zajedavca, kp a rsk i -a -o
k a p a ti -am in -l j em, k p a l -a -o:
m alo je de kp al, k p a lo je ;

269

k p a n je -a s, k p -a m, k a p
nica -e , k p n ik -a m, k p n iki -a -o: ~ a tv o rb a, k a p n n a
-e , k ap le n -ln a -o [ -ln-]: ~ a
ce v k a k a p lk a -e [-lk-] =
k a p ln ik -a [ -ln-] m; k a p lj ti
-m, k a p lj j -jte! k a p lja l -la
-o, k a p lj n je -a s, k a p lje v in a
-e , k a p lji v -va -o: k ap ljv o
teko, k a p ljv o st -i
k p a v ic a -e med., k p av ien
-na -o
k a p la -e , k ap le n -lna -o [ -ln-],
k ap e ln ik -a [ -ln-] m, k ap ln i k i -a -o [ -ln-]: ~ i o d er; kap lica -e , kap lien -na -o
k p e lj -p lja in k p e ljn a m, kpi -a m, k p lje v -a -o = k a
p elj nov -a -o [-plj-]
k a p ta n -a m stotnik, k ap etan o v
-a -o, k ap ta n sk i -a -o
k p i e v je -a m neka rastlina, kpiev in a -e
k a p il ra -e lasnica, k a p il re n
-rn a -o: ~ e ile; k a p il rk a -e ,
k a p il rn o st -i
k a p ita l [-l] -a m, k ap italizem -zma
m, k a p ita list -a m, k a p ita listk a
-e , k ap italisti en -na -o: ~ i
reim , ~ o gospodarstvo; k ap ita liz ra ti -am, k a p ita liz ra n je -a
s, k a p ita liz c ija -e ; k ap itlen
-ln a -o [ -ln-] velik, izreden
k a p it n -a m ladijski poveljnik,
pom orski astnik, k a p it n s k i -a
-o: ~ i izpit, k a p it n ic a -e
kapitanova ena
k a p it l [-l] -a m glava pri ste
bru, k ap itlsk i -a -o [ -ls-]: ~ o
o k ra sje , ~ i list
*kaptel [-l] -tla m poglavje
k a p ite lj - tlja m: stolni
k a p i
te ljsk i -a -o [-tlj-]: ~ a c e r
kev; k a p itu l r -ja m
K apitl [-61] -a m kr. i., n a Kapitlu, k ap it lsk i -a -o [ -ls-]:
~ e gosi
k a p itu lira ti -am podati se, vdati
se: po dve u ri tra ja jo e m b o ju

kapln
je tr d n ja v a k a p itu lira la se je
vdala; k a p itu l c ija -e , kapitu la c jsk i -a -o, k a p itu l n t -a
m, k a p itu l n tsk i -a -o, k ap itu ln tstv o -a s
k a p l n -a ra, k a p l n sk i -a -o: ~ a
slu ba; k a p la n ija -e , k a p la
n ijs k i -a -o: ~ a hia, k ap lan o v ti -jem , k a p la n j -te! kap la n o v l -la -o, k a p la n o v n je
-a s, k ap ln stv o -a s
k a p lja -e , k p ljic a -e , k a p
lja s t -a -o, k p lji a st -a -o
k p ra -e vrsta zaimbe
* k aprca -e m uha, sitnost, svoje
glavost: im eti ~ e m u h e ; *kapricizen -zna -o m uhav, m u
hast, svojeglav, siten; *kapriciznost -i muhavost, trma,
svojeglavost, sitnost; * k ap ric rati
-am se na k a j trmasto na em
vztrajati, zapiiti se v kaj, sit
nariti s im
k a p r n sk i -a -o: ~ a k islin a kem .
k a p c a -e , k a p c a st -a -o
k ap u c in -a ra, k a p u c in k a -e ,
k ap u cin sk i -a -o, kap u cn ec
-nca m
k a p u s -a m zelje (dokler raste),
k pusov -a -o: ~ belin, k p u sen -sna -o: ~ n i v rt, kpusnica -e , k p u sn ik -a m zelnik
k r ozir. z., sar em ur k r p ri
m er s im er; k a rk o li ali k a r
koli
k r prisl.: k a r n jp re j, k r si
bdi; k a r veji, tem b o lji; k r
ga poznam , o d k r, *nakr, rvn o k ar, p r v k a r, k r ni, n ik r
k a ra b in k a -e vrsta puke, k a ra b in j r -a m, k a r a b in j rs k i -a -o
K arab sk o m o rje s in K aribsko
m o rje -ega -a s
k a r a k te r -ja m znaaj, k a r a k te
ren -rn a -o, k a r a k te ris tik a -e
oznaba, k a ra k te risti e n -na -o
znailen, k a ra k te riz ra ti -am,
k a r a k te r iz ra n je -a s, k a ra k te -

riz c ija -e , k a ra k te ris tik a m

-a m znailna lastnost
k a ra m b l [-61] -a m, k aram b o lr a ti -am
k a ra m e l [-l] -a m gani sladkor,
k a ra m la -e vrsta sladkorkov
K a ra n t n ija -e i kr. i. za Koro
ko, K a ra n t n e c -nca m, K aran t n k a -e i , k a ra n t n s k i -a -
k a ra n t n a -e varnostni zapor za
radi nalezljivih bolezni, k a ra n t n sk i -a -o, k a r a n te n ra ti -am
k a r rs k i -a -o: ~ i m arm o r, g l
C a rr a ra
k a r t -a m utena enota za dra
gulje in zlato, k a r te n -tn a -o:
~ a u te
k r a ti -am, k r a n je -a s, k ra v ec
-vca m, k ra n e c -nca m
k a ra v n a -e potujoe krdelo
trgovcev ali rom arjev, vrsta, kara v n sk i -a -o: ~ a pot
k a rb id -a m, k a rb id o v k a -e
svetilka na karbid, k a rb id e n
-d n a -o: ~ a sv e tilk a
k a rb l [-ol] -a m, k a rb le n -lna
-o [ -ln-]: ~ a k islin a, k a rb o lin j -a m
k a rb n -a m geol. doba, k arb n sk i -a. -o; k a rb o n t -a m, k a r
b o n a te n -tn a -o, k a rb o n iz ra ti
-am, k a rb o n iz c ija -e
k a rb o n r -ja m privrenec skrivne
ital. drube v boju za dem okra
cijo v za. 19. stol.; k a rb o n rsk i
-a -o, k a rb o n rstv o -a s
k a rb n k e l [-l] -k la m tvorovje,
tvor z ve streni
k arcin o m -a m rak, rakavo obolen je, k arc in m sk i -a -o
k a rd n s k i -a -o: ~ a os, ~ i zglob
k a rd ia z l [-ol] -a ro neko zdravilo
k a rd in a l [+l] -a m , k a rd in lsk i
-a -o [ -ls-]: ~ i k lo b u k , k a rd inlstvo -a [ -ls-] s; k a rd in le n
-lna -o [-ln-] poglaviten, glaven;
~ i te v n ik i = glavni tevniki
k a rd io g r f - a m aparat za m erjen je srnih utripov, k ard io g rf-

270

ksa
ski -a -o, k a rd io g r m
m,
k ard io g rm sk i -a -o
kardiologija -e m ed. nauk o srcu
kardiospzem -zm a == kardiospzm us -a m kr trebune pre
pone
kardtis -a m srno vnetje
Krel [-l] -rla m os. i., K rlov
-a -o, K relek -ka [-rl-] m,
K relkov -a -o [-ral-], K arlo
-a m, K arlin a -e , K arlin in -a -o
karnca -e akanje, k a r n e n
-n a -o: ~ a doba z a v a ro v a n ja
akalna doba
*karfijla -e cvetaa, k a rfij le n
-ln a -o [ -ln-]: ~ a ju h a
kariatda -e kip enske kot steber
Karibda -e , Scla in K aribda,
gl. Scla
karira -e te k, napredovanje v
slubi, ivljenjska pot, k a ri rski -a -o, k a rie ris t -a m stremh, k a rie ris tk a -e
kries -a m med. gniloba, karizen -zna -o: ~ i zo b je
karikatura -e i, k a rik a t re n -rn a
-o, k a r ik a tu ris t -a m, k a r ik i
ra ti -am, k a r ik ira n je -a s
kartrati -am delati vzorce s kva
drati, k a rra n -a -o: ~ e hlae,
~ i zvezek, p ap ir, k a rira s t -a -o
karitativen -vna -o: ~ o delo, krita s neskl.
K rlo v ac -vca m, k arlo v k i -a -o:
K rlo v k a cesta, K rlovan -a
m, K rlo v an k a -e
Krlovi Vri m mn., K rlovih V a
rov, k rlo v a rs k i -a -o: ~ a sol
karmelian -n a m, k arm li n k a -e , k a rm e li n sk i -a -o
karmezn -a m rdee barvilo, k a rm eznast -a -o
karmn -a m neko rdee barvilo,
k arm in sk i -a -o: ~ a b a rv a ;
k a rm n sk o rd -a -e
karneval [-l] -a m pust, predpust, k a rn e v lsk i -a -o [ -ls-]
Krnija -e i k r. i., k rn ijs k i -a -o,
K rn i -ov m mn., k rn sk i -a -o

271

*karnisa -e zastornica (im a dele:

letvo, palico in kljuko), k arn sn ik -a m
kro -a m im e igralne karte, k a
rov -a -o: ~ as, ~ a d am a
Kron -a m gl. H ro n
karoserija -e avtomobilsko ohi
je , k a ro se rijsk i -a -o
karotin -a m neka kemina spo
jina
krp k r p a m riba, k rp o v -a -o,
k a rp o v n a -e i, gl. tudi k ra p
Karpti -ov m mn., k a rp tsk i -a
-o, V liki K arp ti, M li K arp ti
krta -e igralna karta, zem lje
vid, k rte n -tn a -o: ~ i p a p ir;
k a r t ti -m, k a r t n je -a s, gl.
tudi k v rte ; k a r tira ti -am delati
zem ljevid kake pokrajine, k a r ti
r a n je -a s, k a rto g r f -a m,
k a rto g ra fija -e , k a rto g ra fra ti -am , k a rto g ra fra n je -a s,
k a rto g r fsk i -a -o, k a rto g r m
-a m, k a rto g r m sk i -a -o
Kartgina -e kr. i., K artag n ec
-nca m = K arta n -n a m,
K a rta g n k a -e = K a rta n k a
-e , k a rta g n sk i -a -o, k a rta nski -a -o
kartl [-l] -a m, k a rt lsk i -a -o
[-ls-], k a rte lra ti -am, k a rte lra n je -a s
karton -a m lepenka, k a rto n sk i -a
-o, k a rto n ra ti -am, k a rto n ra n
-a -o, k a r to n ra n je -a s, k arto n a -e , k arto n e n -na -o:
~ a to v a rn a
kartoteka -e , k arto tee n -na
-o: ~ o knjigo v o d stv o
kartuzija -e , k a rtu z jsk i -a -o:
~ i sam ostan, k a rtu z ij n e c -nca
m, k a rtu z ija n s k i -a -o: ~ o iv
lje n je
k r e lj -lja in -e ljn a m vrsta
gob, k r lje v -a -o = k r e ljnov -a -o [-lj-]
*ksa -c blagajna, k a s ra ti -am,
k a s ra n je -a s, *kasr -ja m bla
gajnik

kascija
k a s c ija -e 2 razveljavitev listine,
sodbe, k a sa ijsk i -a -o: ~ o so
die, k a s ra ti -am sodbo raz
veljaviti sodbo
+k a s r n a - e 2 vojanica, +k asren ski -a -o [-ran-] = k a s rn ik i
-a -o, k a s a rn ra ti -am, k asarn r a n je -a s
k asen -sn -, k a sn ji -a -e, kn ji -a -e, prisl. kasn, k a s n je
ali k n je ; dol. k sn i -a -o -ega;
k asn -ta m [nepoud. povsod
kas- in kas-]
k a s ta -e 2 katlica
K sij -a m, K sijev -a -o: ~ a
za ro ta
K sija -e 2, K sij in -a -o
K asio p ja -e 2 astr.
k a s k d a -e 2 stopniasti slap
k a s n ti -m zastajati, m uditi; preozen, kasn, poasen postajati;
asn -te! k a sn l -la -o. kasn n je -a s [nepoud. povsod kasin kas-]
k a s n ti-m (se) zadrevati, m u d iti:
k a j m e kasn? sam ni ne n a
red i pa e d ru g e k asn i; kasni
-te! kasnfl -a -o, k a n j n je -a s
[nepoud. povsod kas- in kas-]
K sp ijsk o (+K aspiko) m o rje -ega
-a s kr. i.
k s ta -e i vrsta, plem e, drubeni
razred, stan
k a s ta n j ta -e , nav. mn. k astan j te -t glas.
K stav -stva m kr. i., k stav sk i
-a -o
k a st l [-l] -a m trdnjvica, gra
di, k aste l n -a m gradnik, kasteln stv o -a s
K a stilija -e kr. i., k astlsk i -a -o
[ -ls-], K astlec -lca [-le-] m,
K astlk a -e [-lk-]
K sto r -ja m junak grke pripo
vedke, K stor in P lu k s zvezdi
v ozvezdju Dvojkov
k s to r -ja m bober, k ast re c -rca
m vrsta klobukov

k a s tr c ija -e skopljenje, k a s tri

ra ti -am, k a s trira n je -a s, kas tr t -a m skpljenec, evnuh,
k a s tr tsk i -a -o: ~ i glas otro
ki glas
+k a s tr la -e kozica
k a -e i , ken -na -o: ~ i obr
log; k ica -e bot., k n ica -e
2,
k n ik -a m , k n ja k -a m,
k n a t -a -o: ~ a k lobasa, kast -a -o: ~ a snov
k a -e , kica -e 2
k e lj -lja m, k lja ti -am, klja n je -a s, k lja v -a -o, klja v e c -vca m, k lja v k a -e 2,
k a ljv -va -o
K am ir -a m kr. i. indijske drave,
k a m rsk i -a -o, K am rec -rca
m, K am rk a -e 2, k am r -a m
vrsta tkanine, prvotno iz Kamira,
k a m rk a -e 2 kam irska koza
K ab -a m pripadnik slovanskega
naroda v zaledju Gdanska, kabski -a -o, k a b in a -e ,
K absko -ega s
k a ta f lk -a [-lk-] m (visok) m rt
vaki oder
k a ta h r z a -e 2 nepravilna raba,
ponesreena primera (v poetiki)
k atak o m b e -mb 2 mn. podzem elj
ske grobnice, k atak m b sk i -a -o:
~ i se stan k i
k a ta l k ti e n -na -o nepopoln: ~ a
v rstic a
k a ta liz to r -ja m snov, ki spre
m inja hitrost kake reakcije, kata lz a -e 2 sprem em ba reakcijske
hitrosti kem .
k a ta lo g -a m im enik, seznam , k a
talo k i -a -o, k a ta lo g iz ira ti -am,
k a ta lo g iz ra n je -a s, k atalo g iz cija -e 2
K a ta lo n ija -e 2 kr. i., K atalo n ec
-nca m, K ata lo n k a -e 2, k a ta lnina -e , k a ta lo n sk i -a -o
k ata p l z m a -e 2 m ed. kani ovitek
k a ta p lt -a [-lt-] m 1. staroveki
top, 2 . naprava za dvig avionov,
zlasti na letalonosilkah

kva
k a i r -ja m, k a ta r le n -ln a -o
[ -ln-]:
~o
v n etje, k a t re n
-rn a -o
k a ta r k t -a m slap, prag, jez v
reki, brzica
K a ta rin a -e l. i., K a ta rin in -a -o,
K tra -e , K trin -a -o, Ktric a -e , K triin -a -o
k a t s te r - tra m tem eljni vpisnik,
zem ljika knjiga, k a t s trs k i -a
-o = k a ta s tr le n -ln a -o [ -ln-],
k a ta s trr a ti -am
k a ta stro fa -e nesrea, polom, po
raz, k a ta stro f le n -ln a -o [ -ln-]
k a t d e r -d ra m predavalna stolica,
olska, una miza, k a t d rsk i -a
-o: ~ a uenost
k te d ra -e stolica (uiteljsko m e
sto) na visoki oli
k a te d r la -e stolnica, k a te d r len -ln a -o [ -ln-]: ~ a cerk ev
stolna cerkev
k a teg o rie n -na -o odloen, do
loen: ~ a iz jav a
k a te g o rija -e vrsta, razpol, kate g o rjsk i -a -o, k a te g o riz ira ti
-am, k a te g o riz ira n je -a s, k ateg o riz cija -e i, k ateg o riza cjski
-a -o
k a te h t -a m verouitelj, k ateh tski -a -o, k a te h tik a -e , kateh tien -na -o h katehetiki
spadajo, k a te h z a -e , k ateh st -a m, k a te h s tin ja -e , kate h iz ra ti -am, k a te h iz r a n je -a
s, k a te h iz c ija -e ; katehriken
-a m, k ateh m e n sk i -a -o
k atek iz em -zm a m, k atek zem sk i
-a -o [-zm -]
k a t r i -a -o . vpra. z.' k a t ri?
vprauje po vrstah oseb ali stva
ri: k a te ri izm ed vas je to storil?
2 . ozir. z. k a t ri rabimo, kaar
odnosna oseba ali re ni znana
ali kadar m islim o na eno ali ve
izm ed mnogih oseb ali stva ri:
k a te ri ste zadovoljni, vzdignite
ro k e; v sa k a penica, k a te ro k u
p u jem , je sn e tja v a ; rabiti ga
Slovenski pravopis

moramo, kadar bi bil k i dvo

um en: ta je tisti, k a te re m u je
vse zau p al; smemo ga rabiti
tudi za predlogi: pot, po k a te ri
hodi, vodi v pogubo; hie, iz
k a te rih so nas prep o d ili, so za
gali; 3. nedol. z. k a t ri: e vas
k a te re g a zadene, b rez stra h u
p o jd i; k a t rik li ali k a t ri kli,
k a t ri si bdi
k a t r ik r a t prisl. 1 . vpra.: k a t rik r a t e nese danes? (desetikrat); 2 . nedol. vasih, tu in
tam: k a t r ik r a t se p oleni; ~
zna, e v e k ra t p a ne; p a e
~ (kdaj) p ridi!
k a t ta -e geom.
k a t te r -tra m (zdravnika pripra
va ), k a t tr s k i- a - o , k a te triz ra ti
-am, k a te triz ra n je -a s med.
K a tilin a -a in -e m os. i., K atilnov -a -o: ~ a zaro ta
k a tio n -a m pozitivno naelektreni
ion, k ati n sk i -a -o
k a t d a -e i, k ato d en -dna -o: ~ i
a rk i
katolift -na m, k a to li n k a -e
i , kato lin stv o -a s, k a to lik -a
m katolian, k ato lik i -a -o, k a
tolitvo -a s, k a to liz c ija -e ,
katolicizem -zm a m
K ton -a m, K tonov -a -o
k a tra n -a m, k a tr n s k i -a -o, katra n iz ra ti -am, k a tra n iz ra n je
-a s, k a tra n iz c ija -e , k a tra n iz ac jsk i -a -o
K at l [-l] -a m os. i. rim. pesni
ka , K atlov -a -o: ~ e pesm i
k a t n -a m bombana tkanina, kat n a st -a -o
k v a -e , k v in -a -o: ~ a p r i
mes, k v en -vna -o: ~ a lik a
lika za kavo, k v n ica -e
katla za kavo, k v n ik -a m po
soda za kavo; k a v rn a -e , kav rn ic a -e , k a v rn ik i -a -o,
k a v r n a r -ja ro, k a v rn a rs k i -a
-o; kvovec -vca ro bot.
273

18

kavalerja
k a v a le rja -e konjenica, kav alerjs k i -a -o, k a v a le rs t -a m;
k a v a lk d a -e [-lk -] krdelo jez
decev, jhanje
k a v a l t -a m preprosta, zlasti vo
jaka postelja
k a v a lir -ja m jaha, plemi, kdor
dvori damam, k a v a lirsk i -a -o:
~ o ved en je, k av a lirstv o -a s
k a v a tn a -e lirs ki samospev
k v c ija -e varina, jamina
k v n k -a m, k v ukov -a -o.
k v u k o v ec -vca m, k v u k ast
-a -o
k v e lj -v ija in -v e ljn a m, k v e lj c
-a m, k v e lj e k -ka m [-vlj-],
k v lja s t -a -o
k a v rn a -e votlina, jama, k av e rnzen -zna -o med. poln kavern
k v ia r -a m
k v k a -e , k v k in -a -o: ~ o
gnezdo, k v k a ti -am dajati gla
sove kakor kavka
K av k z -a m kr. i. pogorja, kavk k i -a -o, K av k zijec -jca m,
K av k zijk a -e z
k v k e lj -k ija m kvelj, k v k e ljc
-a [-klj-] m; k a v k lj ti -m,
k a v k lj j -jte! k a v k lj l -la -o,
k a v k ij n je -a s; k v iti -im
k v ra -e rum ena koleraba, tudi
k v la -e
k v s -a m: to je bil rv s in kvs!
k v sati -am, k v s a n je -a s, kvsn iti -nem, k v s n je n -a -o
k v sti en -na -o je d ek , oster:
~ a soda; k v s tik a -e viganje, jed ka n je, k v stik u m -a m
sredstvo za jedkanje
k av z len -lna -o vzroen: ~ a
zveza vzrona zveza ; kavzln o st
-i [povsod: -ln-]
k azalec -lca [-u-] m 1. prst na
roki, 2 . kazalo na u ri, kazlek
-ka [-u-] m, k azlen -ln a -o
-ln- ] : ~ i zaim ki, kazlo -a s,
azlce -a [-le-] s, k az ln ik -a
[ -ln-] m, k a z lk a -e [-lk-]

k z a ti in k a z ti kem , k i -te!
ka -a -e, k z al -la -o, k az n je -a s
k azein -a m mlena beljakovina
k az em ta -e pred bombami va
ren prostor v trdnjavi, jea
kzen -zni , k zen sk i -a -o: ~ o
pravo, k z en sk o p r v en -v n a -o,
kazenskosden -d n a -o [povsod:
kazn-]
kzen -zna -o: k a k o r je bilo ~ o
K zim ir -a m, K zim irov -a -o
kazin o m -na -nu -no -n u -nom
drutveni dom = k az in a -e ,
k az in sk i -a -o: ~ i ples
k az iti -m, k zi -te! kaz -a
-e, kazil -a -o, (s)kan -na
-o, k a n je -a s, k az le n -ln a
-o [ -ln-], kazlec -lca [-le-] m,
k az lk a -e [-lk-]
k azn o v ti -jem , k a z n j -te! k a z
n u jo -a -e, k azn o v al - la -o,
kazn o v n -a -o, k az n o v n je -a
s, k a z n je n e c -nca m, k z n je n k a -e , k z n je n sk i -a -o, k a z
niv -va -o, k azn iv o st -i , kaznlen -ln a -o [ -ln-], k azn iln ica
-e [ -ln-] , k az n ln ik i -a -o,
k azn o v len -ln a -o [ -ln-]
k a z u stik a -e i veda, k i se ukvar
ja s posam eznim i znailnimi pri
m eri (moralnim i ali pravnim i),
k az u st -a m, k azu stien -na -o
k im ed -a m neka rastlina
k ip o t -a m rok a, k aip ten -tna
-o: ~ i n apis
ksi prisl. takoj
k d j vpra. prisl.: od k d j, do
k d j; k d a j nedol. prisl.: k d a j
p a k d a j vasih; ti bo k d a j e
al, e k d j k a j rci
kd 1. vpra. z. koga, kom u, kga,
p ri km , s km ; kdo P vprau e
samo po osebah nasploh, ne
glede na spol in tevilo: kd je
p riel? kd so k riv ci? 2 . nedol.
z. kdo uporabljamo za katero koli
nedoloeno osebo: ta k m i v e n
d a r kdo povej, k ak o jo s to

274

kidati
stv a rjo ! v prisl. zvezah: kdo ve
k je , kdo ve kam , p rie l je od
kdo ve kod, kdo ve kako, kdo
ve k a te ri; gl. tudi nekdo
k d r ozir. z. kogar, kom ur, k o
gar, p i ; kom er, s k m er; k d r
si bdi, k d r kli in k d o rk o li
k b a -e koko brez repa, k b a st
-a -o brez repa, s prisekanim
repom , kbec -bca m ival s pri
sekanim repom , k b ek -ka m
mlad pti. pianec
k e b l [kdbdu] -bl in k b e l [-au]
-b la m kaf, keb lca -e [kab-]
k c [kc] medm .: dobil bo kc
po ro k ah , k ecn ti -nm , kecn
-te! k ecn l -la -o [povsod:
kc-]; gl. tudi k rc
k fir -a m vrst a kislega mleka.
k firo v -a -o: ~ k vas
k e g e lj -g lja m, k g e ljc -a [-galj-]
m , k eg lj ek -ka ro; k e g lj ti
-m, k e g lja j -jte! k e g lja l -la
-o, k e g lj n je -a-s, k e g lj -a ro,
k eg lji e -a s, k eg ljv e c -vca
ro, k e g lj v k a -e
k e h lj ti -m, k e h lj j -jte! kehlj l - la -o, k e h lj n je -a s
k e k lj ti -m jecljati, k e k lj j
-jte! k e k lj l - la -o, k e k lj n je
-a s, k e k lj v e c -vca ro jecljavec
+k la -e orne tia, zidarska lica,
ometaa
k lih -a ro, klihov -a -o: ~ a
noga; k lih a s t -a -o
K lt -a ro, mn. K lti in K lt je
-ov nekdanji indoevropski narod,
k ltsk i -a -o, k lt in a -e
[povsod: -It-]
k m b elj -b e ljn a [-belj-] in -b lja m
k e m ija -e , km ien -na -o,
km ik -a ro, k m i a rk a -e ,
kem zem -zm a ro med., kem ik lija -e , k em ig rf -a ro, kem ig ra fja -e , k e m o te ra p ija -v
zdravljenje s kem inim i sred
stvi, kem za -e med.
k e n g u r - ja m vrsta vrearjev,
k e n g u ru je v -a -o: ~ a v rea

275

K nt -a ro kr. i., k n tsk i -a -o

k n tu m sk i je z ik i (zahodna indo
evropska jezikovna skupina)
K ops -a ro, K opsov -a -o: ~ a
p iram id a
k p a -e z, k epica -e , k p a st -a
-o, k e p a t -ta -o; k p a ti -am,
k p a n je -a s, k p iti -im se:
sneg, m oka, sla d k o r se k pi
K p le r - ja m os. i. zvezdoslovca,
K p le rjev -a -.o: ~ i zakoni
k e r vez., zato k e r: zato k e r si to
storil, ne p o jd e z nam i; zato
ne po jd e z nam i, k e r si to sto
ril; sto ril sem zato, k e r d r u
gae nisem m ogel [k r a in a sl.]
k e r m ik a -e lonarska um etnost,
k er m ie n -na -o: ~ i izdelki,
k e r m ik -a ro, k e r m i a rk a -e
, k er m ik i -a -o
k e r a tn -a ro roenina, k e ra ttis
-a med. vnetje roenice
k e ra to fr -a ro kam enina, k era to frov -a -o: ~ i grohi, k era to firsk i -a -o: ~ a lav a
k e ro p l stik a -e izdelovanje po
dob iz voska
k ru b -a ro angel, k ru b sk i -a -o,
k e ru b in -a ro, k ru b in sk i -a -o
K erzonz -a ro kr. i., k erzo n k i
-a -o
k s - [kas -] ro, k esti -m se,
k e s a j - jte se! k esl -la -o,
sk esn -a -o, k e s n je -a s
[povsod: kas-]
k esen gl. kasen
k i ozir. z. se ne sklanja, a se rabi
za vse sklone, spole in vsa te
vila; dodajamo m u osebne za
im ke raznih oseb v odnosnem
sklonu, spolu in tevilu; rabimo
ga pa, kadar govorimo o dolo
eni osebi ali stvari: T ista p e
nica, ki jo z d a j k u p u je , je
sn e tja v a. To ni za v elik an a, ki
se m u p ra v i B rdavs, p a tu d i
zam e ne, k i m i p ra v ite K rp an
k id a ti -am, k id a n je -a s, k id
-a m, k id lec -lca [-au-] ro, ki-

kifza
d lk a -e [-u-] i, k id ln ic e -ic
[-u-] mn. vile za kidanje
k if za -e z skrivljenost hrbtenice
k ih a ti -am, k ih a n je -a s, kih -a
m, k ih le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i
p rae k , k hav -a -o, kh av ec
-vca m, k h a v k a -e , kh av ica
-e , k h av o st -i , k ih n iti -nem
k ij -a m, k ja s t -a -o, k je c -jca
m, k j e k -ka m, k ij a -e kij
K ijev -a m kr. i. ruskega m esta,
k ije v sk i -a -o, K jevan -a m,
K je v a n k a -e i
k k a ti -am in -em hripav biti,
~ se hehetati se, k k n iti -nem
hripav glas dati
k ik irik i medm. petelinje p etje, k i
k irik i - ja m, k ik irik a ti -am,
k ik irik a n je -a s
*kikla -e krilo, rod. mn. k k e l
[ -kl]; *kklica -e krilce
K iklop -a m gl. C iklp
k ila -e , k len -ln a -o [ -ln-]: ~ i
pas, k ila v -a -o, klav ec -vca
m, k la v k a -e , k la v o st -i ,
k la st -a -o: ~ a re p a
k ilo g ram -a m, kratica: kg; k ila
-e : dve kili, tri kile, p e t kil;
k ilo g rm sk i -a -o, klogram m te r -tra m, k ilo g ra m m trsk i -a -o
k ilo h rc -a m fiz., kratica kH z
k ilo m te r -tra m, kratica: km,
k m 2, km 3; k ilo m trsk i -a -o,
k ilo m e trin a -e plailo za k m ,
k ilo m etr a -e podatki v km
k ilo v a t -a m 1000 vatov, kratica
kW , k ilo v ten -tn a -o: ~ a u ra,
kratica: kW h
k ilo v lt -a [-lt-] m 1000 voltov,
kratica: kV
k im a ti -am, k im a n je -a s, km av
-a -o , k im a v ec -v c a m kdor samo
kim a, k m a v k a -e , km niti
-nem , k m lja j -a m, k im len
-lna -o [ -ln-]: ~ a m iica
kim av ec -vca m septem ber
K m b ri -ov m mn. nekdanji keltski
prebivalci Walesa, k m b rsk i -a
-o, k m b rin a -e

K im on -a m, Kim onov -a -o
kim ono -n a m japonsko vrhnje
oblailo s irokim i rokavi, o b le
k a kim ono, b lu z a kim ono, ro
k avi kim ono
K ina -e gl. K it jsk o -ega s
k n c ati -am = k in k a ti -am
+k n -a m okras, lip, nakit;
+k n a ti -am krasiti, zaljati,
lipati, kititi
k in e m tik a -e nauk o gibanju
ne glede na gonilne sile, kintik a -e i nauk o gibanju, kintien -na -o: ~ a e n e rg ija
k in e m a to g r f -a m in k ino -a m,
-u -o -u -om, k in e m ato g r fsk i
-a -o: ~ i a p a ra t, ~ a d v o ran a,
~ o gledalie, ~ a p red sta v a,
v vsakdanji rabi tudi okrajave
o
tujih zgledih: kino dvo ran a,
ino p red sta v a, toda: kinoopera t r, kinostdio, k in o p ro j k tor, k in o a p a r t
k in n -a m zdravilo proti malariji,
k in n sk i -a -o, k in n o v ec -vca m
k in k a ti -am, k in k a n je -a s, knk av -a -o, k n k a v ec -vca m,
kn k e -a m, k n k n iti -nem,
k in k lj ti -m, k in k lj j -jte!
k in k lj l - la -o, k in k lj n je -a s
k inolog -a m, k in o lo k i -a -o:
~ o d ru tv o ; k in o lo g ija -e
ki sk -a m odprta vrtna hiica,
prodajna hiica za asopise, okrep
ila ipd.
k ip -a m, kipec -pca m, k ip r
- ja m, k ip rk a -e , k ip rstv o
-a s, k ip rn ic a -e , k ip rsk i
-a -o
k ip ti -m, kip i -te! k ip -a
-e, k ip l in k ip e l -la -o, kipn je -a s; k p n iti -nem , k p n je
tije -a s, k p n je n e c -nca m =
k ip n ik -a m, k p n je n k e -nk
mn. neke gibanice, k p n ja k - a m;
kip len -ln a -o [-ln-]: ~ i p ro
ces, k ip ln o st -i [ -ln-]
k ir a s r -ja m oklepnik, k ira srsk i
-a -o oklepniki

270

klnec
K irgiz -a m pripadnik naroda v
Srednji A ziji, k irg ik i -a -o:
K irg ika ste p a
K irk a -e i, K rk in -a -o
K ros in K r K ra m, K rov -a -o,
K iru p e d ja -e
k ir rg -a m med., k ir rg in ja -e i,
k ir u rg ija -e i, k ir rg i e n -na
-o: ~ o z d ra v lje n je , k ir r k i
-a -o: ~ a k lin ik a
k is -a m, k sen -sna -o, k is r -ja
m, k is rn a -e , k iso v r -ja m,
k sast -a -o
k is l [-u] -li kisle jedi in pi
jae, k islo -a s kisalna snov,
k islen -ln a -o [-ln-]t kisln ica
-e [-ln-] i
k isa ti -am (se), k isa n je -a s, ksav -a -o, k savec -vca m 1. kdor
se rad kisa, 2 . kislica (rastlina)
k ise l [-u] -sla -o, kslec -a [- bc-]
m, k islica -e , k islin a -e ,
k islin sk i -a -o, k islost -i ,
k isl b a -e = kisl a -e ;
k ise lj k -a m, k slast -a -o, k i
se lk ast -a -o [-l-]; k islti -m,
k isli -te! kisl -a. -e, kisll
-a -o, k is lj n je -a s, k islti -m,
k isll -la -o, k isl n je -a s
k isik -a m, kisikov -a -o
*kist -a m opi
k it -a m m orski sesalec, kitov -a
-o, ktovec -vca m, kitov ina -e
, kitolov -va m, k ito l v k a -e
(ladja), kitolvec -vca m, kitolvstvo -a s
k it -a m mazivo, lepilo, zamazka,
k ita ti -am mazili, k ita s t -a -o
mazivast: ~ a snov
k ita -e , k itic a -e , k itk a -e i,
k tje -a s, k ita st -a -o, k tn a t
-a -o, k ta v -a -o, k ite n -tn a -o:
~ a ovojnica, k tn ic a -e , k ititi
-im, (o) k ite n -a -o, k ite n je -a s
K it jsk o -ega s: na K itjskem ,
K it jsk a -e : v K it jsk i, kit js k i -a -o: ~ o srebro, K it jec
- jc a m, K it jk a -e i, k it j in a
-e i

k it r a -e , k ita ris t -a m, k ita

ristk a -e i
k zm et -a m usoda, kakor je na
m enjeno
k j prisl. (toka) 1. vpra.: k je si
bil? ne vem , k je tii o trok,
2.
nedol. k j : ii si slube k je
d ru g je! +od k je od kod, + do
k je do kod
k j r in k j r ozir. prisl.: k j r te
najd em , tam te bom ; k je rk o li
ali k j r kli, k je r si bdi
k l d a -e , k l d ica -e , k l d je
-a s, k l d en -dna -o: ~ a stena,
k l d a st -a -o: ~ lovek, k ld nica -e sekira za kalanje klad
kld iv o -a s, rod. mn. k ld iv , k ld iv c e -a s [povsod: +-div-]; k ldivnica -e I neka sekira in riba,
kldivie -a s, k l d iv a r -ja m
k la f ti -m umazano govoriti, klaf j -jte! k la f l -la -o, k laf n je -a s, k la f -a m, k la f rski -a -o: ~ e besede, k la f riti
-im, k la f rje n je -a s, k l fa st -a
-o klepetav
*k lafta -e slab klobuk zanilj.
= *klafrn ca -e , * k lafd ra -e z
* k l ftra -e i seenj, * k l ftrsk i -a
-o: ~ a d rv a senjska drva
k l ja -e gl. k l sti k ld em
k l m a -e 1. zmeane sanje, 2 .
lovek, ki nerodno hodi ali se
vede, pijanec, norec, k l m ast -a
.-o, k la m ti -m kakor v omotici
okrog hoditi = k la m o t riti -im;
k la m j -jte! k la m l -la -o,
k la m n je -a s
+k l m fa -e penja, penjaa, skba, +k l m fica -e , +k l m fati
-am spenjati, zbijati, +k l m fa r
-ja m klepar
k l n ec -nca m, k l n e k -ka m ,
k la n n -n a m prebivalec na
klancu = k l n a r -ja m, k ln ast -a -o, k ln en -na -o,
k l n n ik -a m, k la n in a -e i;
iti, voziti v k la n ec navzgor, po
k la n cu navzdol

277

kinjati
k l n ja ti -am se, k l n ja n je -a s
k l p a ti -am in k la p ti -m, klap j -jte! k la p l -la -o: uesa
m u k la p ajo , k l p a n je in klap n je -a s, k l p a st -a -o: ~ a
u esa; k la p o h - h a -o, klapoen -na -o, k la p o n ic a -e
zaunica, k lapoec -ca m, klap o iti -im, k la p o e n je -a s
K la ra -e os. i. Jasna, K lrin -a
-o, k la risa ali k la rs in ja -e
redovnica sv. Klare
k la rin t -a m, k la rin te n -tn a -o:
~ i glas, u stn ik ; bsovski k la r i
nt, k la rin e tis t -a m
k l s -a in klas' m, k l s je -a in
k la s j - s, k l sek -ska m.
k l e k -ka m, k l sa st -a -o,
k l sen -sna -o, k l sn a t -a -o:
~ e trav e , k la s t - ta -o, klasn ec -nca m, k la sn c a -e i, klasti -m, k l si -ite! klas -a
-e, k la sl -a -o, k la s n je -a s,
k la ste v -tve
k la sifik c ija -e redovanje, raz
vrstitev, ocena, razredba, k la si
fic ira ti -am (porazdeliti, oce
n iti k la sific ira n je -a s, k la si
fik a c ijsk i -a -o: ~ a konferen ca
k l sik -a m zgleden pisatelj (po
sebno grki in rim ski), k lsien
-na -o: ~ o delo, k lsin o st -i
; klasicizem -zm a m, klasicst
-a m, klasicistien -na -o
* k la srati -am po velikosti loiti,
* k la sra n je -a s
k l sti -dem poloiti, polagati: i
v ini k l sti; k l d i -te! k l d el
-d la -o, k l d e n je -a s; k l st -
; k l ja -e i, k l ja ric a -e
rjuha, v kateri nosijo klajo i
vini, k l je n -jn a -o: ~ i ko,
~ o apno
k l ti k oljem , k o lji -te! k olj
-a -e, k la l - la -o, k l n -a -o:
~ les; k l n je -a s, k l v en -vna
-o: ~ i dar, ~ a ivina, k l v n ica
-e i, k lv ec -vca m, k l v k a -e
, k l v sk i -a -o, k l v in a -e

k l titi -im (se), k l ti -te! k la t

-a -e, k l til -la -o, (o)klten
-ten a -o, k l te n je -a s; k l te
-a m, k l te k i -a -o: ~ o iv lje
n je, k l te n ic a -e ; k l tiv tez
-a m
k la v ir -ja m (+glasovir), k la v ir
ski -a -o: ~ i v irtu o z; k lav iat r a -e
k l v rn -a -o, k l v rn e -a m, k lv rn o st -i
k l v z u la -e om ejitev, pridrek,
k la v z u lra ti -am
klavzrci -e zapora, k la v z re n
-rn a -o: ~ i p ro sto r, iz p it
k l v a r -ja m oja
k l c a ti -am, k l c a n je -a s, klcav -a -o: ~ a noga; klcav ec
-vca m klecav lovek, k l ca v k a
-e , klcavost -i , k l c n iti -nem
kl -a m in kl - , po k leh ;
kle -ta s peena sipina, klet -i skalna plitvina v reki,
peena sipina, k le e v t -a -o
k le a ti -m, 3. mn. k le ijo in
kle, kli -te! k le -a -e,
kle, k lal - la -o, k le n je
-a s, k le ln ik -a [-u-] m
kleep lz -za m, k leep lzec -zca
m, k leep lzen -zn a -o, kleep lstvo -a s, k le e p lz iti -im,
k le e p l z e n je -a s
k l j -a m, k l ja s t -a -o: ~ a snov,
k le jti -m, k l ji -te! k le jl -a
-o, k le j n -na -o, k le j n j e - a s:
k l ja r -ja m, k le j rn ic a -e ;
k l je c -jc a m; k l je v -a -o,
k le je v n a -e , k le jln ik -a [ -ln-]
m, k l jn a t -a -o
k l k -k a m kletvica: ti k lk
b a b ji! K lk -k a m kr. i. gore,
zbiralie arovnic, n a K lku
k l k a -e kljuse, suha krava, gr
asta krivina na drevesu, k l k a st
-a -o krivencast
k le k t ti -m in -em, k le k e t j
-jte! k le k e t l -la -o, k lek et n je -a s; sra k e k le k e t jo ali
k le k ejo

klima
k l k lja ti -am, k l k lja n -a -o: ~ a
ip k a; k l k lja n je -a s, k l k lja ric a -e , k l k lja rs k i -a -o: ~ a
o b rt, k l k lja rstv o -a s
K lem en -na m os. i., K lem nov
-a -o; k lem en tn ec -nca m
k le n -n a m m akln , k lnov -a
-o, klnovec -vca m, kln o v in a
-e i
k le n -na m riba iz reda krapovcev, k ln ec -nca m
k le n -a -o: ~ o ito, ~ slog, k lnk a -e i neko jabolko, k l n o st -i
k l n k a ti -am, k l n k a n je -a s,
k l n k -a m: v k l n k zvoniti,
k l n k n iti -nem , k le n k t -ta m
k le p r -ja m, k le p rsk i -a -o: ~ o
o ro d je, k le p rstv o -a s, k le p rn ica -e , gl. tudi k le p ti
k le p ti k l p lje m , k le p lji -te! k le
p al -la -o, k le p n je -a s; klp
-ep a m, po k l p u : m oka po klp u dii, mn. k l p i; k lep lo -a s,
k le p ln ik -a [-u-] m, klep
-a m, k le p le n -ln a -o [ -ln-]:
~ o kldivo, k le p le c -lca [-u-]
m; k l p n iti k lpnem : p o krov
klp ne, k l p n i -te! k l p n il -la
-o; k l p ec -pca m, k l p k a -e z
kravji zvonec, linica
k le p e t ti -m in -em, k le p e t j
-jte! k le p e ta l -la -o, klepet n je -a s; k le p t -ta m, klep et -a m, k le p e t a -e i, klep etlo -a s, k le p e ta v -v a -o,
k le p et v ec -vca rn, k le p e t v k a
-e = k le p e t lja -e , kleptec -tca m, k le p tev -a -o
k lep to m n -a m, k le p to m n sk i -a
-o, k le p to m a n ija -e
k l rik -a m duhovnik, duhovniki
pripravnik, k l ru s in k l r k l ra
m duhovniki stant k le rik le n
-ln a -o [ -ln-], k le rik le c -lca
[-le-] m, k le rik lk a -e [-lk-] ,
k le rik a liz e m -zm a m
k le s ti klem , k li -te! kle
-e, k l sal -la -o, k le sa n je

-a s, k le s r - ja m, k le s rsk i -a
-o: ~ o oro d je, k lesn ec -n ca m
k le stiti -im, (o)klen -a -o, kl en je -a s; k l st -a m 1. klecenje, 2 . odsekana veja, k lestln ik -a [-u-] m, k le stn a -e ;
k l stje -a s, k le e n n a -e i obsekano vejevje, k l e v ec -v c a m
okleeno deblo
kle i mn. kl k lam k le
v k lah s klam i; klice
-ic z mn.; k l a r -ja m, kl arica -e , k le riti -im pri
oranju klee drati, k l a st -a
-o, k ln ik -a m, klm an -a m
k l tra -e i klee, neroda, motovilo, k le tr ti -m klestiti, m o
toviliti, k le tr j -jte! k le tr l
-la -o, k le tr n je -a s
k l t - , k l tk a -e , k le t r -ja m,
k le ta rc a -e , k le t rstv o -a s,
k le t riti -im, k le t r je n je -a s,
k l te n -tn a -o: ~ i k lju , ~ i
p ro sto ri
k l ti kolnem [-u-], k ln i -te!
[-ou-], k oln -a -e [-ou-], k ll
-a -o, k le tje -a s, k letev -tve ,
k l tv ic a -e , k le tv in a -e
k le v ta -e obrekovanje, k levet ti -m obrekovati, k le v eta l
-la -o, k le v tn ik -a m obreko
valec
k lic a -e i, klicen -na -o: ~ i list,
klica -e i, kliconsec -sca m
bacilonosec
k lic a ti -em, klio -a -e, k lii -te!
k lic al -a -o in -la -o, k lican
-a -o, k lic a n je in k lic n je -a s,
klic -a m, k lic j -a m, k lic r
-ja m, k liclec -lca [-u-] m,
k lic lk a -e [-u-]
k li n t -n ta m varovanec, odjema
lec, k lie n t la -e i varstvo, od
jemalci, k li n tsk i -a -o
k lik a -e svojt, k lk a rs k i -a -o,
k lk a rstv o -a s
k lik n iti -nem , k lik -a m
klim a -e , klim tien -na -o:
~ i k ra ji, ~ e razm ere, ~ o

279

klmaks
z d ra v lje n je ; k lim ato lo g ja -e i ,
k lim atolog -a m, klim ato l k i
-a -o; k lim a to te ra p ja -e
k lm ak s -a m stopnjevanje (v poe
tiki)
k lim a k t rij -a m m ena, m enska
jalovost, k lim a k t ri e n -na -o:
~ i zn ak i
k lin -na m, kln ec -nca m, k lin
ek -ka m, k ln a r -ja m, k li
n a s t -a -o; k ln iti -im postav
ljati kline, iliti, k ln je n je -a s,
k ln a ti -am klinec biti (otroka
igra), k ln a n je -a s; kln n ica
-e rastlina, neka hruka; k li
nopis -a m
k lin a -e i rezilo, britvica, k ln ica
-e
k lin ik a -e zdravstvena uilnica
ob leeih bolnikih, klinien -na
-o: ~ o z d ra v lje n je , ~ i b esed
n ja k , ~ i z d ra v n ik = k lin ik -a m
* k ln k e r -ja m pr e peka, 1. vmes
ni produkt cem entne industrije,
zidak, gan do zgostitve
2.
K lo K le K li muza zgodovine,
K lin -a -o
k lrin g -a m (clearing) plailo po
n akazilu: p la a ti v ~ u ; k lir in
ki -a -o
k lis tra ti -am dristiti gl. tam ; k lis tra n je -a s, k lis tra -e dristn je, k lis tir -a m dristilo, k lis trk a -e dristlja, k lzm a -e
k li -ja m ploa za tiskanje slik,
k li ra ti -am delati klieje, kli ra n je -a s, k li rn a -e
k liti -jem , k lij -te! k lijo -a -e,
k lil -a -o, k litje -a s
k lv k a ti -am in -em stokati, vzdihovati, cviliti: pes, p u ra klve,
k lv k a n je -a s
k lj b prisl. in predi, vkljub, nakljb: ~ tem u, k lj b tem u da
eprav, dasi; k lj b d elati k o
m u; k lju b o v ti -jem , k lju b j
-te! k lju b u jo -a -e, k lju b o v a l
-la -o, k lju b o v n je -a s, k lju bov iec -lca [-u-] m, k lju b o -

vlen -ln a -o [-ln - ] , k lju b o v lnost -i [ -ln-] i, k lj b a s t -a -o

k lj -a m, k lj e n -na -o: ~ a
stavba, k lj e v -a -o: ~ a b r a
da, k lj n ic a -e neka kost,
k lj e k -ka m, k lju r -ja m,
k lju a r c a - e , k lju rs k i -a -o:
~ o delo, k lju rstv o -a s, k lju vnica -e z, k lju v n i e n -na
-o: ~ a lu k n ja , k lju v n i a r -ja
m, k lju v n i a rstv o -a s, k lju v n iarsk i -a -o: ~ o o ro d je,
k lj iti -im, k lj i -te! k lj il
-a -o, k lj e n je -a s
k lj k a -e , k lj ic a -e = k lj k ica -e , k lj k a r -ja m, k lj k a st -a -o: ~ nos orlovski nos,
k lj k a s ti kri, k lju k t - ta -o,
k lj k e c -kca m skljuen lovek,
odpira, zvite: lan iv i k lj k e c ,
k lju k o n s -sa m
k lj k a ti -am trkati, biti, toli, k lj k a n je -a s, k lj k a v e c -vca m,
k lj k n iti -nem nalahno potrkati,
poepniti
k lju n -a m, k lju n -a m pti,
k lj n a s t -a -o, k lju n -a m,
k lj n e k -k a m, k lj n k a ti
-am se, k lj n iti -nem , k lj n e c
-nca m, k lju n t -ta -o, k lju n o t j - ja m neki hroek
k lj s a -e i, k lj s e -eta s in k lju s -ta s, k lj s a s t -a -o, k lj
sa ti -am
k lju v ti k lj v a m in k lj je m ,
k lj j -te! k lju j -a -e, k lju v l
-la -o, k lju v n je -a s, k lju v
-a m, k lju v ln ik -a [-u-] m
neko bakrarsko orodje, k lju v lec -lca [-u ] m
k lo k a -e
k lo b sa -e , k lo b sen -sna -o,
k lobas -a m = k lo b a sr -ja
m, k lo b a sti -m, k lo b a s j -jte!
k lo b a sal -la -o, k lo b a s n je -a
s, k lo b sa r -ja m kdor dela klo
base, k lo b saric a -e , klobsast -a -o, k lo b sica -e i, kiob si a r -ja m

280

kmlu
klobi -a in klobi -a m, klbec -bca m, klbek -ka m,
kl b ko -a s, klbece -a [-c-]
s, k l b ast -a -o, k l b k a st -a
-o, k lob ast -a -o
k lo b k -a m , k lobek -ka m,
k lo b u r - ja m , k lo b u arca -e ,
k lo b u a rja -e = k lo b u rstv o
-a s, k lo b u riti -im, k lo b u rk a -e , k lo b ast -a -o = klob k a s t -a -o, klo b u n a -e =
klo b u ev in a -e , k lo b u n ast
-a -o = k lo b u ev n ast -a -o,
k lo b je -a s = k lo b k o v je -a s
repuh bot., klob n ica -e katla
za klobuke, k lo b u n j k -a m
1.
oblika za klobuke, 2 . neka mor
ska ival; k lo b iti -im se obla
iti se, k lo b e n je -a s
k lo b tra -e slab klobuk, klob u tr ti -m zm eati, spriditi,
klepetati, k lo b u tr j -jte! klob u tr l -la -o, k lo b u tr n je -a
s, k lo b u tr -a m
k l c ati -am in -em : k o k lja kle, k l a -e koklja, k liti -im,
k l en je -a s
klec -ca m jesika bot., klek
-ka m pistacija bot. = kloevec -vca m
k lo fu ta -e zaunica, k lo fu t ti
-m, k lo fu t j -jte! k lo fu t l
-la -o, k lo fu t n je -a s, k loftn iti -nem = k lo fn iti -nem in
klofnem , k l fn je n -a -o
k l k a -e koklja, k l k a ti -am in
-em, k lo k o t ti -m in -em,
k lo k o t j -jte! k lo k o ta l -la -o,
k lo k o t n je -a s, k lo k o t -ta m,
k lo k o tca -e vrsta kozarca
k l k a n -a m kenguru zool.
k l k a r -ja m rna olna
k l m p ati -am, k l m p a n je -a s =
k l n k a ti -am , k l n k a n je -a s :
v oda v posodi klm pa, k l n k a ;
k l m p n iti -nem : ~ v vodo;
k l n k n iti -nem : kam en k l n k n e
v vdo

281

k l n c ati -am omahovali, epati,

k l n cn iti -nem
k lo n ica -e vozarna, remiza, gl.
k olnca
k lo n iti klonem , klo n i -te! klon
-a -e, k lo n il -la -o, k l n je n je -a s, k lo n tev -tve
k lp k lo p a m klo, klopov -a -o
k lp - , k lopca -e , klpica -e
, klopen -p n a -o: ~ a deska,
k lo p n ca -e deska pri klopi
klpec -pca m loputa, loputica
k lo p o t ti -m in -em, k lo p o ta j
-jte! k lo p o ta l -la -o, klopot n je -a s, klo p o t -ta m, klop o t -a m, k lo p o ta -e , klopo tlo -a s, k lo p o tv -va -o,
k lopotvec -vca m, k lo p o t v k a
-e , klopotec -tca m, k lo p o t lja
-e
k l r -a m, k loro v -a -o, k l ro v ec
-vca m, k lo r t -a m, k lo rid -a m,
k lo rt -a m, k lo ro fo rm -a m ,
k lo ro fo rm ra ti -am , k loroform r a n je -a s, kloroform zem -zma
m, klo ro v o d k -a m, k lo ro v o d i
kov -a -o: ~ a k islin a, klorofil
[ -il] -a m
kl kla m klp, klec -a
[ -c-] m = klek -ka m,
klevec -vca m ricinus, klevina -e
* klter -tra m samostan, *kltrski -a -o samostanski
k l t -a m vrsta tkanine, k l ta st
-a -o: ~ a oblek a, podloga
K lto -te ena od treh park, Kltin -a -o
kl v n -a m aljivec, burke, k lo v n
ski -a -o: ~ i izraz
k lo zt -a m, k lo zten -tn a -o: ~ i
p a p ir
k l b -a m, k l b s k i-a -o : ~ a soba,
seja, ~ i n a eln ik ; k lbovec
-vca m, klb o v sk i -a -o, k lu b
-a m, k lu b k i -a -o, k lu b tvo -a s
k m ln prisl.: ~ potem , nato, ~
za n jim ; k m alu b i bilo po

kmet
n je m skoraj; vsi km alu so p r i
li hkrati
k m t k m ta m: iti na km te,
s km tov p riti, iveti n a k m e
tih ; km tik i -a -o = km ki
-a -o = km tsk i -a -o, km eti
-a m, k m etvs -a m zanilj
k m e t v s lja -e zanilj., k m e
tica -e , k m e tija -e , km etijic a -e , k m e tijsk i -a -o, k m e
tijstv o -a s, k m eto v ti in km tovati, k m e t je m in km tu jem ,
k m e t j in k m tu j -te! km etovl
-la -o in km toval -a -o, km eto v n je in k m e to v an je -a s,
k m etovlec -lca [-u-] m, km eto v lk a -e [-u-] , km etovlski
-a -o [-u-], km tstvo -a s
* k n ftra -e navoza
K neipp [knjp] -a m , K neippov
-a -o [knjpou -ova]: ~ a kava,
~ o z d ra v lje n je , k n jp a ti -am
se, k n jp a n je -a s
k n ez -a m, k n e g in ja in k n g in ja
-e (knezova ena), k n n a -e
(knezova hi), knzov -a -o (e
m islimo enega kneza): a hi,
~ zet; k n ji -a -e (splono):
~ e g a rod; kntvo -a s; knezovti -jem , k n ezovl -la -o,
k n ez o v n je -a s, k n eev in a -e
, knezokf -kfa m, knezok o fja -e , k n ezo k o fjsk i -a -o
k n j k a s t -a -o pohabljen, okrnjen
k n jig a -e , k n jig r -ja m, k n jig m a -e , k n jig rn ik i -a -o,
k n jig rn itv o -a s, k n jig rsk i
-a -o, k n jig rstv o -a s; k n ji ic a
-e i, k n ji ra -e z zanilj., k n ji
en -na -o: ~ i jezik , trg, ~ a
slovenina; k n ji ev e n -v n a -o:
~ o delo; k n ji e v n o s t-i , k n ji
evnik -a m, k n j ev n ica -e ,
k n j e v n ik i -a -o; povsod tudi:
k n jiv k n jig o - v sestavi: k n jig o lj b -a m,
k n jig o n a -a in -e m kdor
knjige nosi, k n jig o p sec -sca m ,
k n jig o p sje -a s, k n jig o t ec

-ca m, k n jig o t en -na -o: ~ a

cena, k n jig o trtv o -a s, k n jig o vz -a m = k n jig o v zec -zca m,
k n jig o v k i -a -o, k n jig o v tv o
-a s, k n jig o v o d ja -a in -e m ,
k n jig o v d k in ja -e i, k n jig o v o d
stvo -a s, k n jig o v o d sk i -a -o:
~ i te a j, k n jig o r -ra m
k n ji n ic a -e i, k n ji n i en -na -o:
'-'-'i p ro sto ri, k n ji n i a r - ja m,
k n ji n i a rk a -e , k n ji n i a rsk i
-a -o: ~ a sluba, ~ o delo
k n o ck o u t [nkaut] -a m odloilni
udarec za zmago v boksarskem
boju, unienje, k n o ck o u t prisl.:
pobil ga je k n o ckout, zd a j je
knock o u t; k n o c k o u tra ti -am
[nokaut-] na tla podreti
*knta -e i usnjen bi, koroba
ko vez. 1. a s o v n i : ko d e n a r
poide, p am et p rid e ; h itro ko,
b r ko, vtem ko, m edtem ko,
b o lj ko, d a lj ko; b o lj ko je
te k la k ri, ve je bilo p a r ti
zanov; d a lj ko je p rav il, b o lj
ga je b r a t zav id al; 2 . p r i m e r
j a l n i : ko ( = kot, kakor) bi
tren il, ja z sem m o n eji ko ti
( = kot, kakor ti); bei, ko ( =
kot, kakor) da gori za n jim ;
3. p o g o j n i ( neresnini pogoj):
ko bi lju d je ne m rli, bi svet
p o d rli
k o a d j to r -ja m pomonik (v cer
kveni slubi), k o a d j to rje v -a
-o, k o a d j to rsk i -a -o
k o a g n l t -a m strjenina, koagul c ija -e strjevanje, sesedanje,
k o a g u lra ti -am strditi se, se
siriti se, zakrkniti, sesesti se
k o a lic ija -e zveza, k o alicijsk i
-a -o: ~ a vlada, k o a lra ti -am,
k o a lra n -a -o zvezan
ko b ac ti -m , k o b ac j -jte! k o
bac al - la -o, k o b a c n je -a s,
k o b c elj -clja m otrok, ko e
kobac, ko b citi -im se kozolce
prevraati, k o b n ik -a m kobacelj; k o b a c lj ti -m, kobac-

koder
lj j -jte! k o b a c lj l -la -o,
k o b a c lj n je -a s
k o b liti -im, k o b lje n je -a s, kob lj -a m: za do b er ~ (korak)
se p re m a k n iti; k o b lj prisl.;
k o b lja -e , nav. m n. k o b lje
razkreene noge loveka, koblja s t -a -o rogovilast, k o b lja ti
-am s teavo se prem ikati, kob lja n je -a s
k o b a lt -a m ke m . prvina, k baltov
-a -o: ~ sulfat, k o b altn -a m
neka ruda, k b alto o k sd -a m ,
k o b alten -tn a -o: k o b a ltn e spo
jin e [ povsod: -It-]
K banci -ev m mn. prebivalci Koz
jaka ob levem bregu Drave, kb an sk i -a -o, K bansko -ega s:
n a K banskem , s K banskega
k b e r -b ra m kocka: k b re m e
ta ti kockati se, k b ra st -a -o,
k b ra ti -am : z len ik i k b rati,
k b rc -a m, k b ra n k a -e
im e neke nae kae
k o b ila -e , rod. mn. kobil [-l],
k o b ilji -a -e: ~ e m leko, k o
b ila r - ja m, k o b ila rja -e ,
k o b il rn a -e = k o b il rn ica
-e , k o b ilica -e , k o b lia r -ja
m, kobili ast -a -o, k o b liji -a
-e, k o b liti -im (se), k o b ilje -a s
sk. i. deblo, trtne veje .
k b lji -a -e, k b lja m uha, K blja
g lava kr. i.
k b ra -e indijska kaa naorka
k o b l [-l] -a m = k o b la -e ,
k o b lek -ka [-l-] m: ~ e
e n j; k o b lica -e , k o b ln ica -e
[ -ln-] , k o b ln a t -a -o [ -ln-],
k o b la st -a -o
kc koca m, kocast -a -o, kocti
-m, k o c j -jte! kocl -la -o:
sneg koc (pada v debelih ko
sm ih), k ce lj -c lja m kocasta
oseba, ival ali re, k c n ja -e
velika sneinka, k c n ja st -a -o,
k c n ja t -a -o; k o c n j ti -m,
k o c n j j -jte! k o c n j l - la -o;
kocong -ga -o

kocn -a m zelnati tor, k o cn je

-a s, kocenti -m trdeti, leseneti, kocen -a -e, kocenl
-la -o, k o ce n n je -a s
k o cin a -e , k o cin ast -a -o, kocn ica -e , k o cn je -a s
k o ck a -e , kck in -a -o, k o ck ast
-a -o, k o ck a ti -am, k o c k a n je -a
s, k o ck a r - ja m, k o ck a rsk i -a -o,
kckovec -vca m premog kckaste oblike
k a -e i, koan -na m, k ar
- ja m, k a rica -e , k o riti
-im, k o rje n je -a s, k arsk i
-a -o, koica -e , k o r -ja m
zanilj.
k o e m jk a -e
koi -a m navadni praiek zool.
(vrsta lenonocev)
k o ija -e , k o jic a -e , k o ijen
-jn a -o: ~ o oje, k o jsk i -a -o:
i konj, ko ij -a m, k o ijki -a -o: ~ i k o n j; k o ijiti
-im
k o ljiv -va -o, k o ljv ec -vca m ,
k o ljv k a -e , k o ljiv o st -i
k o n ik -a m = k n ja k -a m
(zob), kniki -a -o
k od prisl. (prostor) 1. vpraalni:
kd si hodil? ne v ne kd ne
km ; od kd, do kd (+od k je ,
+ do k je ); 2 . nedoloni: bo e
kd p riel do m esta
k o d a -e zakljuek kake skladbe
k odein -a m pom irjevalno sred
stvo, kodenov -a -o: ~ e ta b lete
k o d ek s -a m star rokopis, rokopis
ni zakonik, zbirka zakonov, kodific ra ti -am zakone zapisati, kod ific ra n je -a s, k o d ifik c ija -e
k o d lja -e , k o d ljic a -e , kod lja s t -a -o, sk o d ljk a ti -am se
k d e r -d ra m, k d rc -a m, k o d r
ek -ka m, k o d ra ti -am in
k o d r ti -m, k o d ra j -jte! kod r l -la -o, k d ra n je in - n je
-a s; k o d rav -a -o, k d rav ec
-vca m, k d ra v k a -e ; k d rcati -am se, k o d rc ja -e , k-

283

koder
d r n a t -a -o, k o d rlj ti -m (se),
k o d rlj j -jte! k o d rlj l -la -o,
k o d rlj n je -a s; k o d ro b r d ec
-dca m, kodro g lv ec -vca m,
k o d ro lsec -sca rn, k o d ro lsk a
-e , kodro las -sa -o
k o d e r prisl., k o d erk o li in k o d er
kli, k o d er si bdi, od kder,
do k d e r (+od k je r, +do k je r)
ko d icl [ -il] -a m dostavek k opo
roki
k o e d u k c ija -e skupna vzgoja
m ladine obeh spolov, ko ed u k ac jsk i -a -o
k o efic ien t -n ta m mat.
k o ek sistn ca -e soasno bivanje
ve rei
k o fein -a m sestavina kave, aja
k f n k c ija -e mat.
k o h a b it c ija -e skupno bivanje,
spolno zdruevanje, k o h ab itac ijski -a -o: ~ a tu b e rk u lo z a
k o h e re n c a -e , k o h e r n te n -tn a -o
k o h e z ija -e i vezljivost (privla
nost m ed m olkulam i iste snovi),
k o h ez ijsk i -a -o vzen: ~ a sila
k o h o rta -e del rim ske legije
k o in cid n ca -e i sovpad, koincidra ti -am, koincidnen -na -o
k o itu s -a m spolno obevanje, koitra ti -am
k j prisl. takoj, kar: k j pridem ,
k o j povej, k o j m eni d a j, k o j
tu o sta n i
ln
k ja -e spalnica na ladji, k jic a
-e lesena pastirska bajta v
hribih
k k a -e neki peruanski grm,
k o k ain -a m m amilo iz lista tega
grma, k okainzem -zm a m, kok a in iz ra ti -am, k o k a in st -a m,
k o k a in stk a -e
k o k rd a -e pntljast znak, znaka
k k a ti -am in -em, k k a n je -a s,
k k a -e i = k o k lja -e , kk ic a -e i, k k ljic a -e , kok1j ti -m, k o k lj j -jte! koklj l -la -o

kokcidiza -e i neka ivalska bo

lezen
k o k ta -e spogledljivka, kok ten
-tn a -o spogledljiv, k o k tn o st -i
, k o k e tira ti -am spogledovati
se, k o k e tira n je -a s
k o k o d k a ti -am, k o k o d k a n je -a
s, k o k o d jsa ti -am, k o k o d jk a ti -am , k o k o d jc -a m kurji
glas, k o k o d k m edm .
k k o lj -a m, k k o lje n -ljn a -o:
~ o sem e, ~ i v en k i; k k o lje v
-a -o: ~ i cvetovi; k k o lja st -a
-o, k k o ljn a t -a -o: ~ a p e
nica
ko k o n -a m sviloprejkin zapredek,
ko k n sk i -a -o: ~ a n itk a
k o k re k -rk a m k o k rik -a m
ciklam en
kkos -a m neka palma, kokosov
-a -o: ~ i orehi, ~ o m leko
kok -i ali kok - ; k o k o ji
-a -e: ~ a ja jc a ; k o k a r -ja m
in k o k o r -ra m, k o k a ric a
-e in k o k o arc a -e , kokarstv o -a s in k o k o rstv o -a s,
k o k o a rija -e , k o k a rsk i in
k o k o rsk i -a -o; k o k o in jak -a
m = k o k o n j k -a m, k o k o k a
-e , kokevec -vca m vranica,
ornica, bot.; ko k n ica -e kurje
zdravje bot.; k o k o e r ja -e
(+koko je r e ja)
k o k t -a m petelin, k o k tec -tca
m = k o k te k -tk a m; k o k o t ti
-m in -em, k o k o t j -jte!
k o k o t l -la -o, k o k o t n je -a s,
koko tca -e lahkotica bot.
k o k ta -e lahkoivka
k o k s -a m vrsta fiola, k k sast -a
-o: ~ i fiol = k k sa r -ja m
k o k s -a m iz premoga narejeno
kurivo, kksov -a -o: ~ a tea,
k o k so v it -a -o: p rem o g je
k k sa ti -am predelovati v k ks,
k k sa n je -a s, k o k s rn a -e ,
k k sa r -ja m
k o k ta jl -a m m eana alkoholna
pijaa

284

koleno
k k u s -a m neka bakterija
k l [k u ] kola m, na k lu in
kolu, s kolom , klec kolca [-u-]
m, k la st -a -o, k lek -ka
[ l - ] m, k lje -a s, kolie - a s
red kolov, k o lk -lk [-ou-] m,
kol -a m, koliek -ka m;
ko lti kolm , kli -te! koll -a
-o, k o lj n je -a s, ko ltev -tve
k la s mn. voz, kl [-ol], klom ,
kla, n a klih, s kli; k o l r -ja
m, k o la ric a -e kolarjeva ena;
k o l riti -im, k o l rje n je -a s,
k o larstv o -a s, k o l rsk i -a -o,
k o l rn a -e -- k o l rn ic a -e ,
gl. tudi klca in kol
k la m neskl. drevo, o reh i kla,
p a s tile k la (zdravilo)
k o la b o ra c ija -e sodelovanje, k o
la b o ra cio n ist -a m sodelavec,
pomaga, k o la b o ra cio n stk a -e
z sodelavka, k o la b o r to r - ja m
sodelavec
k o la cio n ra ti -am prim erjati (pre
pis z izvirnikom ), k o la c io n ra n je
-a s, k o lacionst -a m
k o l -a ra, kolek -ka m, kol a r - ja ra, koln ik -a m hle
bec, mdel
k o l jn a -e medalja
k o lp s -a m nenadna srna slabost,
k o la b ra ti -am sesesti se od slabosti, zgruditi se
k o la v d ra ti -am pregledali, odo
briti, k o la v d c ija -e pregled,
odobritev, k o la v d ac jsk i -a -a
k lca s m n .,2. k lc , 3. klcem ,
4. klca, 5. n a klcih, 6 . s klci
[povsod: -le-] voziek, voz pri
plugu
k o lc ati -ca in -e se: klca, kle se m u; k o lc a n je -a s, klc
-a m enkratni glas pri kolcanju,
k lcavec -vca m, k o lcn iti -nem
[povsod: -u-]
kl - [-ou-] neukoreninjen
trtni potaknjenec
k o l b ati -am omahovati, kolban je -a s, k o le b j -a m = kolb

-ba m, k olb av -a -o = kole b ljv -va -o, k o le b ljv e c -vca

m om ahljivec, k o l b lja j -a m ,
k o l b n iti -nem : ~ z roko
k o l d a -e i , kold en -d n a -o: ~ i
post; k o le d n ik -a m, kold n ica
-e J, k o le d n n a -e i, ko ld n ik j
-a -o: ~ e pesm i; kold o v ati
-ujem , k o l d o v an je -a s
k o le d a r - ja m, k o le d re k -ka
m, k o le d rsk i -a -o, k o le d rn ik
-a m, k o le d rn ic a -e
kolg a -a in -e m stanovski tova
ri, kolegov -a -o, k olegica -e
= k o l g in ja -e , k o leg ilen
-ln a -o [ -ln-], k o leg iln o st -i
[ -ln-] tovaritvo
k o le g ij -a m zbor, predavanje na
univerzi, k o le g iten -tn a -o: i
k a p ite lj, k o le g n n a -e
k o l h a ti -am tresti, vlei, s teavo
laziti, na noge spraviti, k o lh an je -a s
k o le k -lk a [-lk -lk-] m, kolkov ti -u je m , k o lk j ,-te! kolkov l -la -o, k o lk o v n je -a s,
kolkven -v n a -o: ~ a dolnost,
tak sa, kolk o v n a -e [povsod:
-lk-]
k o l k c ija -e zb irka : ~ znam k
k o l k ta -e i bera, zbirka, prva
pronja pri m ai, k o le k tra ti
-am zbirati, k o le k tra n je -a s
k o le k tiv [-u ] -a m, k o le k tiv e n
-v n a -o: ~ o gospodarstvo, k o
le k tiv n o st -i , k o lek tiv izem
-zm a m, k o le k tiv ra ti -am spra
viti v skupnost, k o le k tiv ra n je
-a s, k o le k tiv st -a m, k o le k ti
vistien -na -o, k o le k tiv iz ra ti
-am spraviti v kolektivistino
organizacijo
k o le k t ra -e nabiranje, zbiranje,
bera, k o l k to r - ja m nabiralec,
k o l k to rsk i -a -o
k olenhm -a m rastlinsko tkivo
kolno -a s, k o ln sk i -a -o, kol n ji -a -e: ~ i upogib, koln-

265

kolera
ek -ka m, kolnce -a s: ito
d ela kolnca; k o l n ast -a' -o,
k o le n a st -a -o, k o l n a ti -am :
ito se k o ln a; kolniti -im
k oga ali k a j s kolenom tiati,
n. pr. sani, voz, k o l n iti -im
ivali koleno izpodvezati, da ne
m are noreti; ko ln n ik -a m
nek a prena palica pri statvah,
k o lnec -nca m ime raznim
rastlinam, k olni -a m iz trte
zvita go za kolenjenje, k o l n k a
-e i vrsta geranij
k o le ra -e revesna kuga
k o le r b a -e , k o le r b ica -e ,
k o le rb ien -na -o: ~ a ju h a
k o le rik -a m vroekrvne, k o le ri
en -na -o vroekrven, nagl
jeze, k o le rin o st -i
k o le se lj -sija m, k o l seljsk i -a -o
[ -slj-]
K lh id a -e , K lhijec -jc a m,
k lh ijsk i -a -o [povsod -Ih-]
kolhoz -a m zadruno gospodar
stvo, kolhzen -zna -o: ~ o go
spodarstvo, k o lh znik -a m,
kolh znica -e [povsod: -lh-]
k o li lenek, ki poudarja poljubnost
oziralnega zaim ka ali prislova:
k d o r koli, k a r koli, k a te ri koli,
k je r koli, k am o r koli, k o d er
koli itd. ali tudi skupaj: k d o r
koli, k ark o li, k je rk o li itd.
k o lib a -e , ko lb ica -e
k o lib ri - ja m n eki pti
k o liin a -e mnoina: v elik e ~ e
b la g a; k o liinski -a -o: ~ e
m ere, ~ i iz ra zi; kolinik -a m
mat. kvocient, kolniki -a -o
k o li k a j = k o lik a j prisl. le (vsaj)
malo, nekoliko, le k a j: pridem ,
e bom ~ u teg n il; to n ap ra v im
e danes, e m i ~ pom ore; e
mi ~ p o n ag ja, ne bom danes
ko n al; k lik a n j prisl.: ~ (ve
liko) do b re v o lje so p okazali
vaani; e bo ~ (klikaj)
sa d ja, ti ga dam

k lik -a -o vpr. z. kak velik:

~ je njeg o v dele? ~ a koda!
+k o lik i -a -o kateri: + koliki
(dan) je danes? kateri; k olikst
-i velikst, obseg: ~ kode so
ocenili; koliken -na -o vpr. z.
kako v lik: ~ a n esrea? ~ a
krivica! ~ a je rte v m a ter;
k lik n o st -i
k o lik a -e revesna bolezen
k o lik r -a -o, k o lik re n -rn a -o
k o lik o vpr. prisl. m ere: v koliko
dneh (+v ko lik ih ), s koliko
lju d m i (+ kolikim i), p ri k o li
ko p rim e rih (+p ri k o lik ih );
s k o lik o do b re v o lje smo za
eli! ne vem , k o lik o (+v k o
liko) je p riz a d e t; k o lik o k ra t
(tudi: k oliko k rato v ) prisl.: ~
si b il tam ? ~ sem m u b ran il!
k lik o k ra te n -tn a -o: ~ d o b i
ek je n are d il, ~ a k o d a se
dela; k liki prisl.: ~ si b il n a
T rig lav u ?
k o lik o r oz. prisl. m ere: ~ zna,
toliko v elja; k o lik o r toliko se
p ozna malo, nekoliko se pa le
pozna; pom agal bom , k o lik o r
( + v kolikor) je v m o ji m oi;
p ren e sel bom k o lik o r si bodi =
k o lik o r kli ali k lik o rk li;
k lik o rk ra t prisl.: ~ zine, to
lik o k ra t se zlae; k lik o rk ra te n
-tn a -o: ~ a kriv ica, to lik o k ra tn a k azen
k lik re n -n a -o : to lik (toliken)
je , k lik re n m o ra b iti
k o lim c ija -e sovpad dveh rt,
n. pr. pri uravnavi daljnogleda,
k o lim ac jsk i -a -o: ~ a os, n a
p ak a , k o lim to r -ja m merilna
naprava
k o lin a -e , nav. mn. koline, koln iti -im, k o ln je n je -a s
ko ln sk a voda = k o l n jsk a voda
k o liz ija -e spor, nasprotje, na
vzkrije, k o liz jsk i -a -o, kolid ra ti -am, k o lid ra n je -a s
+k o lj - j ja m okrasna ovratnica

kolovrat
k lk -a m, k olkov -a -o = k o l
en -na -o: ~ i sklep, klnica
-e i: kost ~ [povsod: -u -]
klm e -a [-lm -] m neka zdravil
na rastlina
ko ln ca -e [ -ln-] vozarna, kolam a, gl. tudi klonica
k o ln ik -a [ -ln-] m kolovoz
klo -a s ples
k olo -sa s, kolsj -a s, kolsce
-a s, kolek -k a in, kolast -a -o, k o l sar -ja m, kol saric a -e , k o l sarsk i -a -o:
~ e tekm e; k o le s riti -im, koles rje n je -a s, ko lsast -a -o v
obliki kolesa: ~ a m rea; k o le
sen -sna -o, kolesnica -e , kolesn k -a m ebelj pri kolesu,
gl. tudi: k la in klca
kolo- v sestavi: k olodvor - ra m
postaja, k o lodvorski -a -o: K olo
d v o rsk a u lica; kolom z -za m,
ko lo m zar -ja m, kolom znica
-e , kolom aznna -e , klosk - k a 'm gozd, v katerem se
kajo kolje za vinograde, kolota -e = k olotina -e ,
k o lo v o d ja -a in -e m, kolovoz
-vza m, kolovozen -zna -o: ~ a
pot, kolovr t -v rta m neki hro,
k o lo v ta -e kolarski stol
k o lo b a r -ja m, k o lo b rja t -a -o:
~ e oi; k o lo b r ek -k a m =
k o lo b rec -rca m, ko lo b ren
-rn a -o: ~ o gospodarstvo, kolob riti -im, k o lo b rje n je - s,
k o lo b rn ik -a m neki rv, kolob rn ic a -e neka rastlina, k olob a r s k i- a - o : ~ e gore (na Luni),
k o lo b r ast -a -o: ~ les
k o lo b o cija -e zmeda
k o l d ij -a m neka tekoina in zdra
vilo, kolodn -a m kem . spojina
ko lofon -a m naslovu podoben za
kljuek srednjevekih rokopisov
in prvih tiskov
k o lo f n ija -e = ko lo f n ij -a m
neka smola, kolofont -a rti kolofoniji podoben granat

287

kolod -a m klejasta snov, ki ne

kristalizira, ko lo id en -d n a -o:
~ a k e m ija
k o lo k v ij -a m izkunja v obliki
razgovora, k o l k v ijsk i -a -o:
~ o sprievalo ; k o lo k v ra ti -am,
k p lo k v ra n je -a s
k lon -a m debelo revo
k oln -a m dedni najem nik po
sestva, kolonsk i -a -o: ~ o v p ra
a n je ; kolont -a m, kolnstvo
-a s
ko lo n a -e razpredelek, stolpec,
v o ja k a k o lo n a vrsta, o d d elek;
p e ta kolona, p eto k o lo n -a m,
p etokolnec -nca m
k o lo n d a -e stebrenik, stebrie
k o lo n ija -e , k o lo n ijsk i -a -o,
k olo n ile -la m, k o lo n ilen -ln a
-o [ -ln-]: ~ a posest, ~ e ete,
k o lo n izirati -am, k o lo n iz ran je
-a s, k o lo n iz c ija -e , koloniz to r -ja m, k o lo n ist -a m, kolonstovski -a -o
k o l n jsk a voda = k o ln sk a voda
k olp -pa m, v kolpu, tei v
kolp
K olorado -a m kr. i. reke in dra
ve v Severni A m erik i, k o lo rd ski -a -o: ~ i h ro = k o lo rd a - ja m ali k o lo rd ec -dca m
kolo ra til ra -e nain petja, kolor a tu ren -rn a -o: ~ a p e v k a =
k o lo ra t rk a -e
k o lo rt -a m barvitost, k o lo rra ti
-am barvati, pobarvati (risbo),
k o lo rim ter -tra m merilec za
barve, k o lo rim e trja -e i m erje
nje barv, k o lo rim trie n -na -o
*kolos -a m velikan, +koloslen
-ln a -o [ -ln-] velika n ski, ogro
m en; +koloslno prisl. im enitno,
odlino, sijajno, udovito
kolosum -a m ali kolosj -a m
velikanska stavba (v R im u am fi
teater, drugod kako drugo javno
poslopje, zabavie)
k o lo v ra t -a m, k o lo v rata r -ja m
izdelovalec kolovratov, k o l v ra-

klpec
tec -tca m, k o l v raten -tn a -o,
k o lo v rato v -a -o: ~ o v rete n o ;
k o lo v rtiti -im, k o lo v r te n je
-a s, k o lo v rten -tn a -o
k lp ec -pca [-lp-] m juni veter
* k o lp o rtrati -am raznaati, *kolp o rt r -ja m raznaalec, *kolp o rt rk a -e , * kolporta -e
raznaanje, razpeavanje na drobno [povsod: -lp-]
kolca -e [-l-] bot. blitva
K olum b K ritof -a -a m os. i.
odkritelja A m erike, K olm bov
-a -o: ~ o ja jc e
k o lu m b rij -a m hram za are
k o lu t -a m okrogla ploa, kolo,
k o l ta st -a -o, k o l te c -tca m
+k o m d -a m kos, +p e t kom adov
(pri ivalih) pet glav, pet repov,
+k om di -a m koek
k m a j prisl. na.: ~ nese teko,
toliko da; ~ e g leda toliko da;
sa j bi bilo
d a bi sam el
skoraj treba; prisl. .: ~ sdem ,
so e n ad m ano toliko da; saj
sem ~ p riel ele, pravkar,
ravno; pritrd. dvoma: Misli, da
je res? K om aj = k o m a jd a
k o m tida -e poveljstvo, povelje
va n je, k om a n d n t -a m poveljnik,
k o m a n d n tsk i -a -o: ~ i posli,
k o m a n d ir -ja rn, kom andant r a -e sede poveljstva, *kom a n d ra ti -am koga ukazovat i
kom u, * k o m a n d ran je -a s uka
zovanje
k o m an d ten -tn a -o: ~ a d ru b a
k o m r -ja m, k om rec -rca m =
k o m rek -ka rn, k o m rjev ec
-vca m neka rastlina, k o m rn ica
-e pastirska koa v gorskih
senoetih, k o m rn ik -a m m re
a zoper kom arje; k o m ra ti
-am , k o m ra n je -a s, k o m riti
-im, k o m rje n je -a s
k o m ra -e 1. podvito stopalo,
2. o sJm namesto lestev, 3. po
konci postavljeno smrekovo de

blo s prisekanim i vejam i, kom r a st -a -o

k o m a sc ija -e , k o m asacijsk i -a
-o, k o m a sirati -am, k o m asran je -a 8
k o m t -a m, ko m atti -m k o n ja
nadevati kom at ko n ju , k o m a ta j
-jte! k o m a tl -la -o, kom at n je -a s
k o m b a jn -a m (angl. combine)
sestavljen stroj, sklpljenec, stknjenec
k o m b in cija -e sestava, ugiba
n je, k o m b in a cijsk i -a -o, k o m
b in ira ti -am po sklepanju kaj
najti, k o m b in ira n je -a s, kom b in t -a m, k o m b in to r -ja m
k om bin - ja m sestavljena enska
spodnja obleka, k o m b in a -e ,
kom binezon -a m delavska oble
ka po delavnicah (+konbinezon)
k o m d ija -e veseloigra, k om e
d ijsk i -a -o, k o m ed io g rf -a m
pisec kom edij, k o m ed io g rfsk i
-a -o, k o m e d ij n t -n ta m, kom e d ij n tsk i -a -o, k o m e d ij n tstvo -a s
kom em o r c ija -e spom inska slav
nost, slovesnost, k o m em o racijsk i
-a -o: ~ a p rire d it v
km en -m na m zid pred istejam i
v kuhinji, ognjie (kam in), za
peek, k o m e n j a -e ku h in j
ska cunja
k o innda -e uitek cerkvene nadrbtne, k o m e n d to r -ja m, kom n d n ik -a m
K om ensky [ko m n ski] K om en
sk e g a rn os. i. ekega vzgojitelja:
K om enskega u lica
k o m e n t r -ja m razlaga, k o m en
tira ti -am razlagati, k o m e n tira
n je -a s, k o m e n tto r -ja m razlagalec, k o m e n tto ric a -e , kom e n t to rsk i -a -o: ~ o delo,
k o m e n t c ija -e
ko m e rc ialen -ln a -o [ -ln-] trgov
ski: ~ i svetovalec; k o m e rc ia
list -a m trgovski izvedenec, ko-

288

kompleten
m e rc ia lstk a -e , kom ercializra ti -am, k o m e rc ia liz ira n je -a s
k o m t -a m zvezda repatica, kom ten -tn a -o: ~ i rep
*kom frt -a m udobje, udobna na
prava, oprava, *kom frten -tna
-o: ~ o sta n o v a n je ; *kom frtno st -i
ko m ik -a m aljivec, gluma, igra
lec aljivih vlog, kom ien, -na
-o aljiv, sm een, zabaven. k o
m ik a -e 2 aljivost, sm enost,
zabavnost, km iki -a -o aljivski, glum aki
kom is -a m vojaki kruh, kom sen
-sn a -o vojaki, erarien
k o m isa ri t -a m poverjenitvo, kom isariten -tn a -o: ~ i u rad ,
~ p isa rn a ; kom isr -ja m pove rjen ik, k o m isrsk i -a -o, kom isrstvo -a s
k o m isija -e i poverjenitvo, naro
ijo, oddelek, odposlanstvo, zaupniki odbor; k o m isijsk i -a -o:
~ i ogled, ~ a trg o v in a; kom isio n r -ja m pooblaenec, poverjenik; kom isio n rsk i -a -o
pooblaenski, poverjeniki
k o m ite - ja m (+kom itta) odbor,
k o m iteje v -a -o
k o m iten t -n ta m naronik
k om zgati -am, ko m zg an je -a s
*kom den -dna -o lagoden, zloen,
*kom dnost -i 2 lagoda, lagod
nost = *kom oditta -e kom olec -lca m, kom olen -na -o:
~ i sklep, zgib; kom lcati -am
s komolci suvati, odrivati, kom lcan je -a s, k om olar -ja m
[povsod: -u-]
ko m o ra -e zbornica, kom oren
-rn a -o: ~ i pevec, k o n c e rt; k o
m o rn ik -a m, k m orn ica -e i, km o rn ik i -a -o, km ornitvo -a s
ko m or -a m sladki jane, komorev -a -o: ~ o sem e; kom orn ica -e janeeva voda, kom o rnik -a m janeevo vino,
gl. tudi korom
Slovenski pravopis

289

k o m p k ten -tn a -o strnjen, jedr

nat, klen , k o m p k tn o st -i
*kom panija -e eta, druba,
*kom panijski -a -o, *kom panjn
-a m druabnik, *kom panjonski
-a -o, *kom panjnstvo -a s
k o m p a ra tv [-iu,] -a m p rim ern ik,
k o m p a r c ija -e prim erjava,
k o m p a r to r - ja m primerjalec,
k o m p a ra tiv e n -vna -o: ~ a g ra
m a tik a prim erjalna slovnica
kom ps -a m magnetna igla sever
nica, k om psn ik -a m ohije za
kom pas, kom psen -sna -o
kom pva -e bodea nea
k o m p n d ij -a m prironik, obris,
una knjiga, k o m p n d ijsk i -a -o
k o m p e n z cija -e i nadomestilo, izravnava, odkodnina, k o m p en zi
ra ti -am nado m estiti izravnati,
odkodovati, k o m p en zacijsk i -a
-o: ~ a trg o v in a ; k o m p en zto r
-ja m
ko m p e tn ten -tn a -o pristojen,
k o m p e tn c a -e pristojnost, p ri
stojna oblast, k o m p etn en -na
-o: ~ i spor; k o m p e tra ti -am za
k a j potegovati se za ka j, kom p e t n t -n ta m prosilec, tekm ec
k o m p ilc ija -e i sestavljanje knjig
po izpiskih iz del drugih piscev,
nesamostojno delo: k o m p ilrati
-am sestavljati (iz raznih knjig),
k o m p ilto r -ja m, k o m p ilto rski -a -o: ~ o delo
k om plks -a m objem , obseg, ce
lota: m a n jv re d n o stn i ~ (t? psihologiji); k o m p lk sen -sn a -o:
~ a tevila
ko m p lem en t - n ta m dopolnilo,
k o m p le m e n tirati -am dopolniti
k o m p le m e n tren -rn a -o: ~ i
kot
*k o m p le te n -tn a -o popoln, kom p l - ja m = ko m p lt -a m celotna enska obleka (bluza in krilo
iz istega blaga) ipd., zakljuni del
brevirja, * k o m p letrati -am popolniti, * k o m p le tran je -a s
19)

komplc
*kom plc -a m sokrivec; *kompliki -a -o
k o m p licrati -am zaplesti, zamotati,
k o m p liciran -a -o zapleten, za
m o t a n ,k o m p lic ira n je -a s, kom
p lic iran o st -i i, k o m p lik c ija -e
k o m p lim n t -n ta m poklon, kom p lim e n tra ti -am klanjati se ko
m u , hvaliti, hvalisati koga
k o m p lt -a m zarota, spletka, kom p lo tra ti -am spletkariti, zaroto
kovati
k o m p o n n ta -e sestavina, delna
sila
k o m p o n ira ti -am glas. skladati,
k o m p o n ira n je -a s, kom pozi
c ija -e , kom ponist -a m, kom
p o n istk a -e i; kom pozicijski -a
-o: ~ i d a r; kom ponstovski -a -o
k o m post -a m manec (gnoj),
ko m pstnica -e i, kom posten
-tn a -o: ~ a ja m a
k o m p o t -a m, kom pten -tn a -o:
~ i kozarec, ~ a voda
kom pzitum -a m sestavljenka (be
seda), mn. nav. kom pzita -it s
k o m p rsa -e obkladek, kom presja -e stisk, pritisk, k o m p resijsk i -a -o: ~ a obveza, kom p r so r -ja m zgoevalec, kom p rim ira ti -am stisniti, stiskati,
k o m p rim ra n je -a s, kom prim ra n i zrak, k o m p res rij -a m
priprava za stisk il pri krvavenju
kom prom is -a m poravnava, spo
razum, srednja pot, k o m prom i
sen -sna -o: ~ a reitev ; kom p ro m sa r -ja m, kom prom sarica -e , k o m p ro m isarsk i -a -o
nenaelen, k om prom sarstvo -a s
nenaelnost, meglenost, neodlo
nost, neizrazitost
k o m p ro m itira ti -am vzeti dobro
im e, staviti v nevarnost; zaplesti
koga v kaj, da m u je ast v ne
varnosti; k o m p ro m itira n -a -o,
k o m p ro m itira n je -a s
kom som l [-617 -a m komunistina
zveza m ladine, kom som olski -a

-o [ -ls-], kom som olec -lca [-le-]

m, kom som olka -e [-lk-] i
k om n -a -o skupen, k o m u n len
-ln a -o [ -ln-] kar zadeva skup
nost, obino: ~ a p o litik a ; kom u n a liz ra ti -am zasebno last
nino napraviti obinsko, kom un a liz ra n je -a s, k o m n a -e
(v Parizu 1871)
k o m u n ik cija -e i povezanost, zve
za, obevanje, k o m u n ik a cijsk i -a
-o: ~ a posoda, k o m u n icirati
-am povezan biti, vezati, obevati
k o m u n ik - ja m slubeno sporoilo
kom unizem -zm a m, k o m u n ist -a
m, k o m u n istk a -e , k o m u n i
stien -na -o, K om unistina
p a r tija (KP)
k o n cti -m = k o n c lj ti -m entlati, k o n c (lj) j -jte! k o n c(lj) l
- la -o, k o n c (lj) n je -a s
k o n c e d ra ti -ajn dovoliti, dopustiti,
k o n c e d ira n je -a s dopustitev,
dovolitev, k o n ce sija -e dovo
ljenje, k o n ce sijsk i -a -o, koncesven -vna -o dopusten: ~ i s ta
v ek slovn.; k o n ce sio n r -ja m,
k o n ce sio n ra ti -am, koncesionra n -a -o javno priznan
+koncem konec: + koncem le ta
konec leta, ob koncu leta, +kncem koncev naposled
k o n c e n trira ti -am usrediti, sosrediti, zbrati, strniti, zgostiti (kon
c e n trira n a kislin a), kopiiti, zbi
rati: ~ ete, je tn ik e ; k o n ce n
tr ir a n je -a s, k o n c e n tr c ija -e ,
k o n c e n tra c ijsk i -a -o: ~ o ta b o
rie, ~ a v lad a, k o n c n trie n
-na -o: ~ i k ro g i; k o n cn trinost -i i
k o n ce p cija -e i zanositev, spoetje,
zam isel, k o n cip irati -am zanositi,
spoeti, zam isliti, osnovati, koncp t -a m zamisel, osnutek, konc p ten -tn a -o: ~ i p a p ir; konc ip in t -n ta m , k o n cip in tk a
-e , k o n cip in tsk i -a -o, kon-

konfirmcija
cipst -a m uradnik, k i dela kon
cepte za pravne listine
k o n c e m -a m zdruba ve pod
je tij iste vrste
k o n c e rt -a m, k o n ce rten -tn a -o:
~ i k la v ir, k o n c e rtira ti -am,
k o n c e rtira n je -a s, k o n c e rt n t
-a m, k o n c e rt n tk a -e
k o n ce sija -e gl. k o n c e d ra ti
k o n cil [ -il] -a m zborovanje (po
sebno cerkveno), koncilski -a -o
[ -ls-]: ~ i pap ei
* k o n cilin ten -tn a -o pom irljiv,
spravljiv, m iren, popustljiv, *koncili n tn o st -i
*k o ncizen -zna -o jedrnat, zgo
en, natanen, *koncznost -i
jedrnatost, zgoenost, natannost
k o n ti -m, k o n j -jte! k o n
al -la -o, konn -a -o, kon n je -a s, v nepreh. - pom enu
k o n ti se: tu se ko n tr e tja
stra n (+ tu kon), s tem se
kon odlom ek; k o n v ati -am,
k o n v a n je -a s; k o nevti
-jem , k o n j -te! k o n u jo -a
-e, k o nevl -la -o, konevn je -a s, konevlec -lca [-u-]
m, k o n e v lk a -e [-u-] , gl.
tudi konec
k o n d e n z ira ti -am (z)gostiti, zgoevati, k o n d en z iran -a -o: ~ o
m leko; k o n d e n z ira n je -a s, kond e n z c ija -e zgoevanje, k o n
d en z ac ijsk i -a -o, k o n d en z to r
- ja m, k o n d n zo r - ja m
k o n d ic ija -e pogoj, kondicionlen -ln a -o [4 n -]: ~ i stav k i
pogojni stavki, k ondicionl [-l]
-a m pogojnik
* k o n d o lrati -am izrei soalje,
*k o n d o lra n je -a s, kondolnca
-e soalje, kondolnen -na
-o: ~ o pism o, k o n d o la cjsk i -a
-o: ~ o pism o
k o n d o r - ja m najveji junoam eri
ki jastreb
* k o n d uta -e vedenje, sprievalo
o vedenju, *konduten -tn a -o

k o n d k t -a m m rtvaki sprevod,
k o n d u k t r -ja m sprevodnik,
k o n d u k t rk a -e , k o n d u k t rsk i
-a -o, k o n d k to r - ja m prevod
nik (pri elektriki)
konec -nca m: b rez k o nca in k r a
ja , od ko n ca do k ra ja , s konca,
od konca; pokonci prisl.: ~
biti, ~ se d r a ti; +k o nec vzeti
konati, poginiti, u m reti; konec
redi.: ~ vasi, ~ leta, knec
ncev naposled; ko n ek -ka
m, koni -a m, kone -a s,
konen -na -o, + k o n n o v eljven knen, doknen; k o n n ica
-e i, k o nnik -a m, k o n n ik i -a
-o, kon n n a -e , k o nnost -i ,
k onn -a m = k o n r -ja m
kdor stanuje na koncu vasi, kon j -a m konnica, k o n n a -e ,
pl. tudi kon ti
konks -a m zveza, odvisnost, kon e k tira ti -am (z)vezati
k o n fe d e r c ija -e i zveza, zdruba,
k o n fe d e ra c ijsk i -a -o
k o n f k c ija -e izdelava, izdelek,
trgovina z narejeno obleko, k o n
fe k c ijsk i -a -o
k o n fern c a -e i posvet, posvetova
nje, k o n fern en -na -o: ~ a
soba, d v o ran a ; k o n fe rra ti -am
posvetovati se, k o n fe rra n je -a s
k o n fesja -e izpoved, veroizpo
ved, vera, konfesio n len -ln a -o
[ -ln-]: ~ a ola
k o n fid n t -n ta m zaupnik, pri
slukovalec, k o n fid n tsk i -a -o,
k o n fid n tk a -e
k o n fig u ra c ija -e zunanja oblika,
podoba, poloaj, lega planetov
+k o n fn -a m m eja, m ejnik, ob
cestni kam en
k o n fin ira ti -am doloiti kraj za
bivanje, k o n fin c ija -e om ejitev bivanja na doloen kra j,
k o n fin ran e c -n ca m
*k o n firm cija -e potrditev, *konfirm ra ti -am potrditi

kotnfiscrati
*konfiscirati -am zapleniti, zasei,
odvzeti , *konfiskcija -e za
plemba, zasega, *konfiskacjski
-a -o zaplem ben: ~ i postopek
konfteor -a m priznanje krivde,
kesanje: ~ zmoliti skesati se
konflikt -a m spor, navzkrije,
spopad , do konflikta priti do
navzkrija, spora priti, priti v
konflikt s kom priti navzkri
konfrmen -mna -o enakolien, so
glasen , konfrmnost -i
*konfrontirati -am sooiti, *konfrontcija -e sooenje
Konfucij -a m os. i., Konfcijev
-a -o, konfucijnski -a -o, konfucijnec -nca m
*konfzen -zna -o zmeden, *konfuzja -e zmeda, *konfznost
-i zm edenost , *konfzne -a
m zmedenec

kongenilen -lna -o [ -ln-] du

evno soroden, enakovreden, kongenilnost -i [ -ln-]
kongenitlen -lna -o [ -ln-] pri
rojen: ~ i sifilis
kongestija -e naval krvi, kongestven -vna -o: ~ e teave
konglomert -a m labora
Kongo -a m kr. i. reke in pokra
jine v Srednji A friki, papir
kngo, kngoki -a -o
kongregcija -e druba, zveza,
bratovina, kongregacjski -a -o,
kongreganst -a m, kogreganstka -e , kongreganstovski
-a -o
kongrs -a m shod, kongrsen -sna
-o: ~ a dvorana, Kongrsni trg
v Ljubljani, kongresnik -a m
kongrnnca -e skladnost , kongrunten -tna -o skladen, kongrurati -am skladati se, stri
njati se, kriti se

konica -e , konien -na -o, ko

niast -a -o
konien gl. konus
konj konja m, na konju: zdaj
sem pa na konju, mn. konji,

konj, konjem, konje, na konjih

(konjih), s konji (knji); konj
ski -a -o: ~ a sila HP ali KS,
konjia -e , konjenik -a m,
konjenica -e , konjeniki -a -o,
konj -a m , konjk -a m konj
ski hlev, konjak -a m konjski
gnoj; konjr -ja m, konjriti -im
s konji trgovati , konjrjenje -a s ,
konjrnica -e , konjtvo -a s;
konji -a m, konjiek -ka m,
knjak -a m , konjnica -e
konjak -a m vrsta ganja, konja
kov -a -o
konje- v sestavi: konjedr -era m,
konjederec -rca m, konjedrka
-e , konjedrnica -e , konjedrski -a -o, konjedrstvo -a s,
konjegrz -za m bot. cikorija,
konjerja -e , konjerjec -jca
rn, konjerjski -a -o
konjektra -e domneva, dozdevek, na osnovi dozdevka popolnjen tekst
konjngdja -e i spregatev, konjugacjski -a -o spregtven: ~ i
zgled; konjugirati -am spregati,
konjugranje -a s sprganje
konjunkcija -e veznik, konjunkcjski -a -o vezniki: ~ e oblike,

konjunkcionlen -lna -o [-ln-]

vezniki: ~ i starki
knjunkthr [-iu ] -a m, knjunktiven -vna -o: ~ a oblika
konjunktva -e oesna veznica,
konjunktivtis -a m vnetje oes
ne veznice

konjunktura -e I ugodna prilo

nost ( gospodarska, politina ipd.),
okoliine, razmere, konjinkturist -a m, konjunkturstka -e
konkven -vna -o vben, vbkel:
~ a lea, konkvnost -i vboklost, vbenost
konklve -a m prostor, doloen za
volitev papea; as, ko so kardi
nali zaprti v teh prostorih
*konkludrati -am sklepati, *konkluzja -e sklep, zakljuek

292

konsolidcija
k o n k o rd n c a -e skladnost, u je
m anje, zbirka sorodnih m est iz
sv. pisma, k o n k o rd n en -na -o
k o n k o rd t -a m pogodba m ed cer
kvijo in dravo, k o n k o rd te n
-tn a -o: ~ e dolobe
k o n k re m n t - n ta m strdna med.,
zrastek, sklopek
k o n k re te n -tn a -o stvaren, doloen
-a, k o n k r tn o st -i , k o n k r tu m
-a m, m n. tudi k o n k r ta -t s
besede s stvarnim pom enom
(naspr. abstrkta), k o n k re tiz i
ra ti -am stvarno, s prim erom
doloiti, k o n k re tiz ra n je -a s,
k o n k re tiz c ija -e
k o n k n b in t -a m prilenitvo, ko
ruzni zakon, k o n k u b in a -e prilenica
k o n k n r n t - n ta m tekm ec, konk u r n tk a -e = k o n k u r n tin ja
-e , k o n k u r n c a -e tekm a,
tekm ovanje, izpodrivanje, k o n
k u r ira ti -am tekm ovati, poga
njati se, k o n k u rira n je -a s, konk u r n e n - n a -o : ~ o p o d je tje ;
k o n k rz -a m , steaj, nateaj,
k o n k rze n -zna -o: ~ a m asa,
i pogoji
k onod -a m stoasto telo mat.,
k onoden -dna -o, gl. tudi k o
nus
ko n p -pa m vrv, konpec -pca
m, k o n p a st -a -o, k o n o p r -ja
m vrvar
k o n o p lja -e , k o n p ljica -e ,
kon pen -p n a -o: ~ o lije, ~ a
zrn a, ~ o platn o , k o n o p lj n -a
-o: ~ o zrno, k o n o p lj n k a -e ,
k o n o p ljk a -e konopno steblo,
k o n o p ljin a -e konopljeno plat
no, k o n o p ljie -a s njiva po
etvi konoplje, ko n o p ljica -e
repnik (ptica), k o nopnca -e
im e ve rastlin; voda, v kateri
se je namakala konoplja
k o n se k r c ija -e posvetitev, konse k rra ti -am posvetiti, konsek ra c js k i -a -o posvetilen : ~ i

o bred; k o n se k r to r -ja m po
sveevalec, k o n se k r to rsk i -a -o
posveevalski
k o n se k u tv c n -vna -o posledien:
~ i stav ek ; k o n s e k c ija -e po
sledica, nasledek, sosledica (so
sledje) asov
*konsekvnca -e zakljuek, na
sle d ek: + povlei k o n sek v n ce
napraviti zakljuke, sk le p e; *konsek v n te n -tn a -o dosleden,
* k o n se k v n tn o st -i .doslednost
k o n s rv a -e , k o n srv en -vna -o:
~ a k atla, k o n s e rv ra ti -am
ohraniti, vkuhati, k o n se v ra n je
-a s ohranjanje, vkuhavanje, konse rv to r -ja m ohranjevalec, va
ruh um etnin
k o n se rv a tiv e n -v n a -o kdor se
dri starega, k o n se rv a tiv n o st -i
, ko n serv atzem -m a m =
k o n servativzem -zm a m , k o n
serv ativ ec -vca m, k o n se rv a tiv
k a -e , k o n se rv a tv sk i -a -o
k o n se rv a to rij -a m glasbeno ui
lie, k o n se rv t rijsk i -a -o,
k o n se rv a to rst -a m, k o n serv ato rstk a -e
k o n sig n cija -e seznam ek, pre
gled, zapis, posiljatev blaga za
prodajo, k o n sig n ra ti -am blago
poslati v prodajo, k o n sig n n t -a
m odpoiljatelj blaga, k o nsignat r -ja m prejem n ik blaga za
prodajo
k o n slij -a m posvet, k o n sili rij
-a m zdravnik, navadno specia
list, ki ga bolnikov zdravnik
pritegne na posvet
k o n sisten ca -e trdnost, gostota,
zveza, k o n sistn ten -tn a -o gost,
trden
k o n sk rp c ija -c nabiranje, na
bor, popisovanje, podpisovanje,
k o n sk rip c jsk i -a -o
k o n so lid c ija -e utrditev, u trje
vanje, utrjenost, k o n so lid irati
-am utrditi, postaviti na trdne
tem elje, k o n so lid ira n je -a s

299

konsonnca
k o n so n nca -e glas. soglasje,
ubranost, harmonija
k o n sp ira c ija -e i dom enek, zarota,
k o n sp irra ti -am zarotiti se, do
m eniti se, podtalno delati, konsp ira tiv e n -vna -o, k o n sp iratv nost -i , k o n sp ira t re n -rn a -o,
k o n sp irat rien -na -o
k o n st n te n -tn a -o stalen, trajen,
nesprem enljiv, k o n st n ta -e 2
maJ. ne sprem enljivka, stalnica
K o n sta n tin -a m os. i., K o n sta n ti
nopel -pla m kr. i. Carigrad,
k o n sta n tin o p e lsk i -a -o [-plsk-]
k o n sta tra ti -aija ugotoviti, pribili,
k o n s ta tra n je -a s, k o n sta t c ija
-e ugotovitev
k o n ste l c ija -e stanje zvezd
* k o n ste rn ra ti -am osupiti, potre
ti, presenetiti, * k o n ste rn ra n -a
-o osupel, prepaden, pobit, *konste rn c ija -e osuplost, prepadenost
k o n stit c ija -e ustava, zgradba
telesa, k o n stitu c ijsk i -a -o, konstitu cio n le n -ln a -o [ -ln-]: ~ a
zbornica, ~ a slabost; konstitu n ta -e ustavodajna skup
ina:, k o n stitu ira ti -am se se
staviti se, k o n stitu tiv e n -vna -o
sestaven, bistven, k o nstitucionalzem -zm a m
k o n s trin g ra ti -am (s)kriti, vkup
potegniti, zadrgniti, k o n strk c ija
-e (s)krcitev, zadrgnitev
k o n s tru ira ti -am (z)graditi, sesta
viti, k o n s tru ira n je -a s, kons tr k c ija -e (z)gradba, grad
nja, sestava, k o n stru k c ijsk i -a
-o: ~ a n a p a k a ; k o n stru k tiv e n
-vna -o: ~ a k r itik a kritika, ki
zida, k o n s tru k t r -ja m, kons tr k to r -ja m, k o n stru k t rsk i
-a -o, k o n stru k to rsk i -a -o
kon s m -a m potronja, uporaba,
konsm en -m na -o potroen -na:
~ o d ru tv o , ~ a za d ru g a; konsu m ra ti -am porabiti, potroiti,
k o n su m ra n je -a s, konsm pci-

j a -e poraba, k o n su m n t -n ta
m potronik
k n ta -e m anja okrogla in za
prta krnica v gorah
k o n t g iu m -a m kunina, k o n tagizen -zna -o kuen, k o n tagiznost -i kunost
k o n t k t -a m stik, zveza, stikalo,
k o n t k te n -tn a -o: ~ a snov
k o n ta m in c ija -e strnitev, zlitje,
k o n ta m in a cjsk i -a -o: ~ i p ro
d u k t; k o n ta m in ira ti -am strniti,
zliti, spojiti
k o n t k st -a m besedna, miselna
zveza
k o n te m p l c ija -e (pobono)
prem iljevanje, k o n te m p la tv e n
-vna -o
k o n tin e n t -n ta m celina, kopno,
suha zemlja, k o n tin e n t le n -ln a
-o [ -ln-]: ~ o p o d n eb je celinsko
podnebje, ~ a E v ro p a; ko n tin en t le c -lca [-le-] m
k o n tin g e n t -n ta m doloeni del,
dele, znesek, p rispevek, k o n tin g en tle n -lna -o [ -ln-], k o n tin g e n tra ti -am, k o n tin g e n tra n je
-a s
k o n tin u it ta -e nepretrgana zve
za, +k o n tin u ra ti -am nadalje
vati, trajati (brez presledka),
k o n tin u c ija -e nadaljevanje,
k o n tin u u m -a m nepretrgana
zveza
knto -ta m raun, k o n to k o r n t
-n ta m tekoi raiun, k o n ten
-tn a -o: ~ a k n jig a ; k o n t r -ja
m trgovska pisarna = k o n to r
- ja m, k o n to rst -a m knjigo
vodja, k o n to rstk a -e knjigovodkinja
k o n to rz ja -e med. zvinek, izpah
*k n tra prisl. proti: ja z sem *kontr a proti, ig r E dinstvo *kont r a P a rtiz a n proti Partizanu;
k n tra -e zlasti pri igri (kvartah): d ati (napovedati, dobiti,
izgubiti) ~ o ; *ko n tr r a ti -a m
kljubovati, nasprotovati, *kontri-

konverzija
ra n je -a s kljubovanje, naspro
tovanje
k o n tra a d m ira l [-l] -a m v iji
astnik vojne mornarice
k o n tra b n t - n ta m tihotapstvo,
k o n tra b n tsk i -a -o tihotapski,
k o n tra b n ta r - ja m tihotapec,
k o n tra b n tk a -e i = k o n trab n ta ric a -e tihotapka, k o n tra b n ta rsk i -a -o
k o n tra b a s -a m glas., k o n tra b sovski -a -o
k o n tra d ik c ija -e ugovor, proti
slovje, k o n tra d ik to re n -rn a -o
protisloven: ~ i p o jm i; k o n tra
d ik to rn o st -i
k n tra fa g o t -a m vrsta glasbila
k o n tra in d ik a c ija -e m ed. znaki,
ki so proti kakem u zdravljenju,
k o n tra in d ic ra n -a -o
k o n tr k t -a m pogodba, dogovor,
k o n tra h n t -n ta m pogodbenik,
kdor sklepa kako pogodbo, kontr a h ra ti -am (se) skleniti po
godbo, (s)kriti (se), k o n tr k te n
-tn a -o; k o n tra k tu le n -ln a -o
[ -ln-] pogodben, k o n tra k tu le c
-lca [-le-] m , k o n tr k c ija -e i
k o n tra p u n k t -a m nauk o melo
dini veglasnosti
k o n tr re n -rn a -o nasproten, na
sprotujo, k o n tr rn o st -i i
k o n tra re v o lu c ija -e , k o n trarev o lu c jsk i -a -o, k o n trarev o lu cio n re n -rn a -o
k o n tr s t -a m nasprotje, k o n tra
sten -tn a -o: ~ e b a rv e ; kontr a s tr a ti -am
k o n trib c ija -e izsiljen prispe
v e k , vojna dajatev, k o n trib u n t
-n ta m kdor plaa kontribucijo
k o n tro la -e pregled, nadzor, k o n
tro lo r -ja m preglednik, k o n tro
len -ln a -o [ -ln-]: ~ a kom isija,
k o n tro lira ti -am, k o n tro lira n je
-a s pregledovanje, nadziranje
k o n tro v rz a -e prepir, prereka
nje, spor, k o n tro v rze n -zna -o,
k o n tro v rzn o st -i i

k ontum c -ca m 1. zdravstveni

zapor, 2. odsotnost pri sodiu:
o bsojen v kon tu m c ( = in contum ciam ), k o n tu m a cjsk i -a -o:
~ i odlok, k o n tu m a c ra ti -am
osam iti zaradi suma nalezljive
bolezni, obsoditi, kaznovati
*k o n tu ra -e obris
k o n tu z ja -e med. stolkljaj, udar
nina, obtolenim
k nus -a m stoec, stoasti del
kakega stroja, k onien -na -o
stoast, gl. tudi konod
k o n v alesc n t -n ta m, ko n v alescnca -e
k o n veksen -sna -o izben, izbkel: ~ a lea; k o n v k sn o st -i
izboenost, izbklost
k o n v n c ija -e dogovor, k o n v en
cijsk i -a -o: ~ i d en ar, k onvencionlen -ln a -o [ -ln-] (+ konvencionelen) dogovorjen, obiajen
*konv en rati -am prilei se, pri
jati, * k o n v en ra n je -a s prijanje
k o n v n t -n ta m shod, zbor (zlasti
- sam ostanski), k o n v en tu l [-l]
-a m sam ostanski lan z glaso
valno pravico, k o n v en tu le n -ln a
-o [ -ln-], k o n v n ten -tn a -o,
k o n v en tk el [ s l ] -k la m zdruina
k o n v e rg e n te n -tn a -o stekajo se:
~ a vsota; k o n v e rg ra ti -am
stekati se, k o n v erg n ca -e
usm erjenost proti isti toki, konv erg n en -na -o: ~ a to k a
steie
k o n v e rz c ija -e pogovor, razgo
vor, k o n v erz acjsk i -a -o: ~ i
le k sik o n enciklopedija, ~ i j e
zik; k o n v e rz ra ti -am pogovar
jati se
k o n v e rz ija -e spreobrnitev, spre
memba, pretvorba, k o n v e rtt -a
m spreobrnjenec, k o n v e rttsk i
-a -o, k o n v e rz jsk i -a -o: ~ i
p ostopek, k o n v e rtira ti -am spre
obrniti (se), sprem eniti (se); po-

295 '

konvkt
sojilo se k o n v e rtira sprem eni v
drugo z nijo obrestno mero
k o n v k t -a m zavod s popolno
oskrbo, k o n v k te n -tn a -o za
vodski, k onvktovec -vca m zavodar, zavodski oskrbovanec, pojenec, k o n v k to v k a -e
k o n v o j -a m sprem stvo, spremna
ladja za varstvo, sprevod
* k o n v o k cija -e sklicanje, vpoklic
k o n v o l t -a m sveenj, op, zlasti
rokopisov
k o n v u lz ja -e kr, konvulzven
-vna -o krevit
k o n ze rv a -e ljudsko za k o n se rva gl. tam
k o n z ist rij -a m duhovno (kofo
vo, papeevo) sveiovalstvo, konzisto rilen -ln a -o [ -ln-]: ~ i
sv etn ik, ~ a se ja
ko n zo la -e podstavek
k o n zo n n t -a m soglasnik, konzo n n ten -tn a -o: ~ e osnove,
ko n zonantzem -zm a m , konzon n ca -e slovn.
k o n zo rc ij -a m zdruba (za kako
podjetje), vodilni odbor
k o n zu l [-ul] -a m najviji rim ski
uradnik, zastopnik kake drave
v tu jin i, k o n z u l t -a m, konzul tsk i -a -o, k o n zu lren -rn a -o,
k o n zulski -a -o [ -ls-]
k o n z u lt c ija -e posvetovanje,
k o n zu ltac jsk i -a -o, k o n zu lti
ra ti -am za svet vpraati, konz u ltra n je -a s, k o n zu ltatv en
-vna -o [povsod: -It-], konzul n t -n ta m svetovalec
konzm -a m trgovina, ljudsko za
konsum gl. tam
k o o p e ra c ija -e sodelovanje, k o
o p era cijsk i -a -o, k o o p era tiv en
-vna -o, k o o p e rra ti -am sode
lovati
k o o p tira ti -am privzeti koga (brez
volitve), k o o p t c ija -e
k o o rd in ta -e mat., k o o rd in ten
-tn a -o: ~ i sistem sordje

'2 9 6

k o o rd in ira ti -am pridruiti, po

staviti v isto vrsto, seskladiti,
uskladiti, k o o rd in c ija -e pri
redje, uskladitev, k o o rd in ac ijsk i
-a -o
kop - drog, kopica -e elezo,
na katero je nasajen m linski ka
m en; gl. tudi k o p je
k p a -e : v kpe d ev ati, k opa
gori, k p a vo jak o v , k o p ast -a
-o, k o p a t -ta -o; k o p r - ja m,
kope -a s, kopen -na -o,
k o p ar -ja m, k o p iti -m, kpi
-te! kopl -a -o; k o p r iti -im
oglje kuhati, k o p rje n je -a s
k o p ati kpam in k o p lje m (se),
k o p a j -te! k o p a j o -a -e, k o p al
-a -o in - la -o, k o p a n je -a s;
k o p len -ln a -o [ -ln-]: ~ a kad,
~ a o b lek a; k o p ln ica -e [ -ln-]
, k o p ln ien -na -o [ -ln-] :
~ a o p rav a ; ko p alie -a s, kop alen -na -o: ~ a u p rav a,
ko p alik i -a -o; k o p alar -ja
m, kop lec -lca [-le-] m, koplk a -e [ -lk-] , k o p lk e -lk
[-lk-] kopalne hlae
k o p ti kopm in k o p lje m (z mo
tiko), k o p lji -te in k o p a j -jte!
ko p al -la -o, (s)kopn -a -o,
k o p n je -a s = kp - , k op
-a m, kop a -e , k o p aca -e
, koplo -a s, k o p an n a -e
skopana povrina, k o p n ja -e ,
k o p n jic a -e
kp a -e zaponka, zaklep, zapenec, kopti -m, k o p j -jte!
kopl -la -o, k o p n je -a s,
kpica -e . k p a r -ja m
k o p jk a -e ruski novec
k o p l [-l] -i , k o p len -lna -o
[ -ln-]: ~ a rju h a , k o p eln n a -e
[ -ln-] cena za kopel
kopen, -pna -o ali k o p n (-pn)
-pn -: log je e ves ~ , n ji
v a je ~ a , d re v je je ~ o ; kpno
-ega s, n a kopno, n a kopnem ;
k o pnn -a -o, k o p en sk i -a -o
[-pn-]; k o p n ti-m , ko p n i -te!

kork
kopn -a -e, k o pnl -la -o,
k o p n n je -a s, k o p n in a -e
povrina brez snega
K o p enhgen -gna m kr. i kopenh g en sk i -a -o [-gn-]
k o p e r -p ra m, ko p rc -a m, kprev -a -o
K o p ern ik -a m, K opernikov -a -o
*kopta -e aljivo za nogo: kop ti ( dv.) steg n iti
k o p ti -m po plesni diati, tohneti: k ru h kopi, ko p l -la -o
kopica -e : ~ snopovja, ~
o tr k ; kopica -e majhna ko p a ;
k op -a m snop, kopica, kop ast -a -o
k o p iiti -im, k o p i en je -a s, kop k a ti -am se kozolce prevra
ati, k o p k a n je -a s (+kupi-)
k o p n a -e robida, k o p n je -a s
sk. i., k o p n ja k -a m robidovje,
k opnica -e = k o p in a -e
robidnica
k o p ira ti -am prepisati, prerisati,
posneti, (sliko) preslikati, k o p i
ren -rn a -o: ~ i p ap ir, k o p ija
-e prepis, snim ek, posnetek,
ko p st -a m prepisovalec, kdor
preslikava
k o p iti -m kastrirati, kopi -te!
kop -a -e, kopl -a -o, kopl j n -n a -o: ~ ju n e k ; koplj n je -a s, k o p lj n ec -nca m
k o pito -a s, k optce -a s, k opiten
-tn a -o: mo k opitni (Preeren),
k o p ita r -ja m, k o p ta st -a -o,
k o p ta ti -am s kopiti udarjati,
toli, k o p titi -im s kopiti toli,
k o p itlj ti -m brcati (otr.), kopitlj j -jte! k o p itlj l -la -o,
ok p itlj n je -a s, k o p itlj ek
-k a m dete, ki z nogami kopitlja, k o p tn ik -a m neka rast
lina, k o p tn ja k -a m no za re
zanje kopit
k o p je -a s, k p ja st -a -o, k o p ja n k -a m, k o p je m t -ta m, kopjen sec -sca m, k o p je -a s;
gl. tudi kp -

297

k o p n eti -m gl. kopen

k o p riv a -e i, k a p ri v a r - ja m neki
m etulj, k o p rv a ric a -e neka
muha, kop riv ec -vca m neko
drevo, (tudi) bievnik, k o p rv ica
-e , k o p riv en -vna -o = k o
p riv ji -a -e: ~ e stebelce, kop r v je -a s, k o p riv n ic a -e
1.
sok iz kopriv, 2. neka bolezen,
k o p rv n i av -a -o: ~ a koa;
k o p rv n ien -na -o, k o p rv n ik
-a m blago iz kopriv, koprvovec -vca m neko drevo, koprv o vina -e les tega drevesa
k o p rn ti -m, k o p rn i -te! k o p r
ne -a -e, k o p rn l -la -o,
k o p rn n je -a s; k o p rn ti od
strah u , od eje, po em k o p r
neti
k o p ro lt -a m geol.
K pt -a m kranski potomec sta
rih Egipanov, k o p tsk i -a -o,
k p tin a -e
k o p a -e grua (lenikov, kri
stalov)
k p u la -e slovn. vez; zveza, spoj,
zdruitev, poroka, k o p u latv en
-vna -o veo, vezalen
k o p lja -e ozka rovnica, m otika,
k o p ljica -e , k o p lja st -a -o
k o p n -a m, kopu ni ti -im, kopn je n je -a s, k o p n ek -k a m
k r -a m prostor v cerkvi, zbor,
k o ren -rn a -o: ~ i sedei, ~ e
klopi; k ra r -ja m kanonik, kra rsk i -a -o: ~ i zbor, k ra rstvo -a s, k o r l [-l] -a m na
in cerkvenega petja, k o rle n
-ln a -o [ -ln-]: ~ o p e tje , k o rist
-a m pevec v zboru, k o rstk a
-e pevka v zboru
k o ra c ti -m, k o ra c j -jte! kora c l -la -o, k o ra c n je -a s,
ko raclo -a s, k o r c a -e
* k o rja -e pogum, srnost, *kor j e n -na -o pogum en, sren,
junaki, * k o rj iti -im sc
k o r k -a m, k o rk o m a prisl.; k o
ra k a ti -am, k o r k a n je -a s;

korla
k o r iti -im, k o r e n je -a s,
k o ra j -a m korak, dolina ko
raka, k o r n ica -e , k o ra niki
-a -o, k o r en -na -o: ~ a sto ja
k o r la -e cvetlici podobna m or
ska ival, k o r la s t -a -o, k o rlen -ln a -o [ -ln-]: ~ i otoki,
k o r ln ja k -a [ -ln-] m, ko rale -a s podm orski otoki iz
koral, k o r ld a -e [-u-] , nav.
mn. k o r ld e -ld [-u-], korlden -dna -o [-u-]: ~ a o v ra t
nica, k o r ld a st -a -o [-u-]
k o ra n -a m m uslim anska verska
knjiga, m uslim ansko sv. pismo
K o rd ilje re -er mn. amer. gor
stvo, k o rd ilj rs k i -a -o
*kordn -a m vrv; obm ejno, z vo
jakim i straami zasedeno ozem
lje, veriga, m eja, vrsta, stra a
K rd o va -e mesto na panskem ,
k rd o v sk i -a -o: ~ i k alif; k ordovn -a m vrsta usnja, kordov n ski -a -o
k rec -rca m, k re k -ka m
k o re fe r t -a m vzporedno poroilo,
k o re fe r n t -n ta m soporoevalec, k o re fe rra ti -am soporoati
K o r ja -e i, k o r jsk i -a -o, Kor je c -jc a m, K o re j n ec -nca
m, K o r jk a -e i, K o re j n k a -e
, k o r j in a -e
k o re k c ija -e popravilo, zbolja
n je, k o r k te n -tn a -o pravilen,
brezhiben, k o re k tn o st -i , k o
re k tiv -a m izboljevalno sred
stvo, izboljevalna priprava, kor k to r -ja m (tiskarski) poprav
l j a v e c k o re k t ra -e poprava,
popravek, k o re k t re n -rn a -o
popraven: ~ a pola popravna
pola, k o rig ira ti -am , k o rig ira
n je -a s, k o rig n d e -nd i mn.
(tiskovne) napake
k o re la tv e n -vna -o = k o re l te n
-tn a -o soodnosen, k o re l c ija -e
m edsebojna odnosnost, soodnosnost, k o re l t -a m

k o r n -a m bot., m at. slovn.: p r i

n e k a te rih ra stlin a h g lav n a k o
re n in a odeb eli v k o re n ; k vad r tn i k o r n od 9; b esed n i k o
r n ; k o rn sk i -a -o, k o r n a st
-a -o; k o rn ek -k a m, k o rnec -nca m, k o r n je -a s sk. i.,
k o r n a r - ja m; k o renonec
-ca m zool.; k o r n iti -im : te
vilo k ornim o ( +potegnemo ko
ren iz tevila), k o r n je n je -a s
k o re n ik a -e , k o re n in a -e 2, kore n n a r -ja m korenar, k o ren n ast -a -o, k o ren in ica -e , kore n n iti -im im eti korenine za
sajene, k o ren ica -e , k o ren iti -im, k o re n i e n je -a s
k o re n it -a -o, k o re n to st -i
k o re n j k -a m, k o re n j k i -a -o,
k o re n j tv o -a s
k o r n je -a s, k o r n je v -a -o: ~ o
sem e, k o re n j v e c -vca m =
k o re n j v k a -e kornjevo zelnje, k o re n j v a r - ja m kdor
skupuje kornjevo sem e, k o ren je -a s njiva, kjer je raslo
kornje
k o re p e tito r -ja m soponavljavec,
domai uitelj, k o re p e tra ti -am
skupno s kom ponavljati, se uiti,
pomagati, nadzorovati pri uenju
k o resp o n d n t -n ta m dopisnik,
k o resp o n d n ca -e i dopisovanje,
koresp o n d n en -na -o, kore sp o n d ra ti -am dopisovati, kore sp o n d ira n je -a s
k o r t -a m = k o rte c -tca m
kratka moka suknja, k re te lj
- tlja m liturg. srajca za v kor
k o r v tik a -e n au k o plesu, kor v t -a m plesalec, k o reo g rf
-a m plesni uitelj, vodja, arfor,
k o re o g ra fija -e n au k o plesu,
veda o plesu
* koridr -a m hodnik v stavbi,
prehodno ozemlje: p o ljs k i
*koridrski -a -o
k o rif ja -e z vodja zbora, prvak

kos
K o rin t -a m kr. i. grkega m esta,
k o rin tsk i -a -o: K o rin tsk a oi
na, K ornan -a m, K o rn an k a
-e
K o rio ln -a m os. i., K oriolnov
-a -o
k o rist -i , k o riste n -tn a -o, k o
ristn ik -a m, k o rstn ic a -e ,
k o ristn o st -i , k o ristiti -im,
k o r s te n je - a s; k o r is to lju b je - a
s, k o risto lj b e n -b n a -o, k o ri
stolovec -vca m, koristo l v sk i
-a -o, k o ristolvstvo -a s
k o rito -a s, k o rta st -a -o, korita r - ja m, k o rta ric a -e , kor ta rs k i -a -o, k o rtc e -a s, k o
rititi -im se: desk a se m u na
soncu k o riti (= vi), k o rte n
-tn a -o: ~ i p o d stav ek ; k o rit
nica -e nek, pokrov za na
korito, k o rtn ik -a m kortast
strenik, lebak
k rj m b -a m stopica UU,
k rj m b sk i -a -o: ~ i ritem
k o rn t -a m glas., k o rn e tst -a m
igralec na rog
* k o rn ja a -e elva
k o ro b -a m, k o robev -a -o,
k o ro biti -im s korobaem pre
tepati
k o r c e lj -c lja m = k o r n ce lj
-clja m rman
k o ro m -a m sladki jane, koprc,
k o rom evje -a s neka zel, koro m nica -e neka goba, gl.
tudi kom or
K o ro m n d ija -e gl. In d ija K o
ro m a n d ija
k o ro n a -e venec, krona, svetniki
sij, obstret (okrog sonca), glas
beni znak
K oroko -ega s kr. i., s K oroke
ga, n a K orokem , K oroec -ca
m, K ora -e = K oroica -e
, k o ro k i -a -o, k orec -ca
m neko jabolko, vrsta lanu, koroca -e 1. neka sekira, 2. pi
pica s Korokega, 3. n eka hru-

ka; K orotn -n a m, K orotnec -nca m, k o ro tn sk i -a -o

k o rp o r c ija -e zadruga, stanov
sko drutvo, k o rp o ra c ijsk i -a -o,
k o rp o ra tiv e n -vna -o: ~ a u d e
leba
k o rp o r l [-l] -a m vojaki in,
k o rp o r lsk i -a -o [ -ls-]: ~ a
ast, k o rp o r lstv o -a [-ls-] s
k o rp o r l [-l] in k o rp o r le -la m
prtiek pod kelihom ali montranco
k o rp u s -a m telo, celota, vojaki
odred, stopnja tiskarskih rk,
k o rp u l n te n -tn a -o ivten,
k o rp u ln c a -e ivtnost
ko ru m p ira ti -am spriditi, pokva
riti, k o ru m p ira n je -a s, k o ru p
c ija -e podkupovanje, nepo
tenost, k o ru p c ijsk i -a -o: ~ a
afe ra ; k o ru p cio n st -a m podkupovalec, sprijenec, ne potenjak,
k o ru p cio n stk a -e , k orupcionzem -zm a m, k o r p te n -tn a
-o pokvarjen, podkupljiv, kor p tn o st -i podkupljivost
k o r n -a m krompir, k o r n o v -a
-o, k o r n ie -a s, k o r n o v ec
-vca m ganje iz krompirja
k o r n d -a m min.
k o r e lj -lja m grua: ~ eenj
k o r z a -e , k o r zen -zna -o: ~ i
k ru h , ~ a slam a; k o ru zn ik -a m
koruzni kruh, k o r zn ic a -e
koruzna slama, prilenica, k o ru z n je -a s koruzna slama, k o r zie -a s njiva, na kateri je
rasla koruza, k o ru z n j k -a m
kozolec za koruzo, koruzni kruh
k o rv ta -e manja vojna ladja,
k o rv te n -tn a -o: ~ i k a p ita n
k o rz r -ja m m orski ropar, po
kvarjeno v gu sar
K o rzik a -e kr. i. otoka, K orzian
-an a m, k rzik i -a -o
krzo m -za -zu -zo n a -zu za
-zom sprehajalie
ks -a m: ~ k ru h a , ~ p la tn a,
poeti ~ p en ice (njivo); po

299

kos
k sih in po kosh = kosom a
prisl.; ksec -sca m, po koscih
= k oscem a prisl., koek -ka
m; kosoven -vna -o: ~ o blago;
ksovec -vca m premog v ko sih ;
ko sati -am in k o sti -m (ko
sa j -jte! k osal -la -o), k o
sa n je in k o s n je -a s
ks -a m p ti: vodni kos, rn i
ks, ksov -a -o: ~ a sam ica -ksovka -e = ksk a -e ,
kos -a m
k s prisl.: ks b iti kom u, em u,
k o sa ti -am se, k sa j -te se!
k sal -a -o, k o sa n je -a s
ks -a -o poeven, drugoten, ksast -a -o: ~ pes pes s prise
kanim repom , ksost -i poevnost, koso b rn -ina m psovka za
nerodnea, k osorp -pa -o s pri
sekanim repom , kosorpec -pca
m ival s prisekanim repom, koso rp iti -im prisekovati rep, be
sedo, k o so rp k a -e ival sa
mica s prisekanim repom, kosozb -ba -o s poevnim i 2 obmi
ksa -e itd. ali kos kosi koso
n a k s i s koso, mn. kos kos
in kos -m - -h -m i; kosa -e slaba kosa, ksast -a
-o, k o s r -ja m kdor dela kose,
k o a ric a -e vrsta noa, k o srn a -e = k o s rn ic a -e tovar
na za kose, ksen -sna -o, kosca -e , kose -a s = k sje
-a s = k o sr - ja m vrsta noa,
obroek za nasajanje kose, kosrek -ka m, k o srn ik -a m
kosir
kosec -sca m, kev -a -o
k sek ans -a m razm erje stranic v
triko tniku, znak: cosec
kosem -sm a m: ~ p red iv a , ksem ek -ka [-sam-] m, kosm i
-a m, kosm ek -ka m , kosm i
iti -im delati kosmie, kosm e n je -a s, kosm na -e , kosm in je -a s, k o sm lja -e , kosm ul j e k -ljk a m (gl. k o s m a t - ta -o ),

300

kosm ast -a -o, k osm a st -a -o,

kosm nast -a -o; kosm ti -m
(se), ksm i -te! kosm l -a -o;
kosm ti -m, k o sm j -jte!
kosm l -la -o, k o sm n je -a s
K osski -ega m l. i.: K osskega
pesm i, koseskzem -zm a m =
kosina -e , k o se sk id a -e
k sinus -a m razm erje stranic v
trikotniku, znak: cos
k o site r -tra m, k o sitr n -a -o in
k o sitrn -a -o, k o stra st -a -o,
k o sitro v -a -o: ~ o ksid; kostro v ec -vca m kositrova ruda,
k o s tra r -ja m ulivalec kositra,
k o stra rsk i -a -o, k o stra rstv o
-a s, k o striti -im, k o stre n je
-a s, k o sitrn n a -e , k o strn ik
-a m, k o sitro v t -a -o: ~ a ru d a
kositi -im, ksi -te! ksil -a -o,
kosilo ia s, kosilce -a [-le-] s
kositi -m, kosi -te! kos -a -e,
kosil -a -o, (po)kon -n a -o,
k o n je -a s, k o n ja -e , koslen -lna -o [ -ln-]: ~ i stro j =
kosilnica -e [ -ln-]
kosm at in kosm at k o sm ta -o,
kosm -a m kosmat m oki, ko
smata ival, im e ve rastlinskim
plodovom, kosm a -e kosm u
lja, kosm ka -e im e hruk,
jabolk, breskev, k o sm a t ti -m,
k o sm a t j -jte! k o s m a t l - l a -o;
kosci ko sm atjo , k a d a r g ladko
ne o d seejo tra v e ; k o sm atti
-m kosm atine dobivati, kosm atl -la -o, k o sm a t n je -a s,
kosm atca -e vrsta penice,
kosm atn -a m kdor je kosmat,
kosm atna -e , k o sm a tn a st -a
-o, k o sm atinec -nca m, kosm atn k a -e , ko sm atiti -m, k o
sm ti -te! kosm atil -a -o, kosm tost -i
Kosovel [-l] -a m s. i., Kosovlov -a -o: ~ e pesm i, kosovlovec -vca m lan pevskega zbo
ra Sreka Kosovela

kotalikati
Kosovo p o lje s, K osovega plja,
n a K osovem p o lju ; Kosovo -a
s, n a K osovu
k o st - , p ri kosti, kosten -tna
-o: ~ a gniloba; k osten -a -o,
k o stnec -nca m oreh, kostenca
-e vrsta breskev, k o ste n n a -e
izdelki iz kosti, k o stn n a -e
kostna snov, k o stn j k -a m okost
njak, k o stn ica -e = k o stn k
-a m koste -a s shramba
za kosti na pokopaliu; kostnice
-ic mn. ribe, kon -a -o:
~ iz ra ste k , ~ lovek, kok
-a m vrsta oreha, raka, k o stn t
-ta -o monih kosti, k o stljv
-va -o: rib a je k o stijv a (polna
kosti), k stk a -e i = koica
-e , k o ste n k a -e i im e ve
rastlin; kostlm -m a m; koste n ti -m, k o ste n l -la -o,
k o ste n n je -a s
k o sta n j - n ja m, k o st n je v -a -o,
k o st n je v ec -vca m, k o st n je vica -e i , k o st n je v in a -e z,
k o st n je v je -a s, k o st n je v k a
-e i, k o s t n ja r -ja m, k o st n ja rica -e , k o st n ja st -a -o, kost n je c -n jc a m
K o sta rik a -e k r . i.: iz ~ e , v ~ i;
k o sta rk i -a -o
k o ste n k a -e vrsta vrbe, kostenen -na -o: ~ a (iva) m e ja
k ostim in k ostm -a m narodu,
asu in stanu lastna obleka, kos tu m ra ti -am (se)
k o str b a -e = k o str v a -e
im e ve rastlinam , k o str b a st -a
-o, k o strv ec -vca m kokolj
k koa m , kek -ka m in kok -k m, k o r -ja m, korstvo -a s, k ast -a -o, koti
-m : ~ ajdo, k o j -jte! kol - la -o, k o ra -e i, kora s t -a -o, k o ric a -e , +koarico (koek) dobiti = pelin
dobiti, k o rti -im s kolarstvom
se ukvarjati, k o rje n je -a s;
k o rk a -e neka portna igra,

k o rk a r -ja m, k o rk a ric a -e ,
k o rk a rsk i -a -o, k o rn ica -e
k o t - ta -o: ~ o drevo, ~ a e n
ska, kotec -tca m, k o atca
-e , k o a tja -e i, k o titi -im
se, k o te n je -a s, k o to st -i
koica -e i, ko ar - ja m neki
hroek, koa-st -a -o: ~ o
sad je, koev je -a s bot.
k o euca -e i, k oenica -e
k o e n lja -e = k o e n ljk a -e
k o e n in a -e , k oenina r -ja m
neki pol
k o n ja -e i gl. k o siti
k o tr n -a m, k o tr n o v -a -o:
~ o meso, k o tr n o v in a -e i, k o
tr n ji -a -e, k o tr n e k -ka m
k o ta -e , k o tica -e , k o tji
-a -e, k o tje -a s ruje, kotn ik -a m, k o u tn j k -a m
k t -a m, k tec -tca m, k te k
-tk a m, kot -a m, k o tiek
-ka m, k te n -tn a -o: ~ a d a
ljin a , ~ o elezo; k o tn ik -a m,
k tn ic a -e , k ta r -ja m, kta r k a -e i, k ta st -a -o, kotom r - ra m, k o to m ren -rn a -o,
kotom rstvo -a s
k t vez. ko, ka ko r: b el k t (k,
kkor) sneg; + v e lja ti k o t izv e
d en e c' = veljati za izvedenca,
+preo b leen k o t m en ih = pre
obleen v meniha, +k o t d arilo
= v dar; k o t p esn ik ni pom em
ben, p a p a k o t v zg o jite lj
k o ta -e i m erska rta na zem lje
vidih, z m erjenjem doloena vi
ina kake toke na zem eljski po
vrini
k o t -a m 1. kolo, 2. del zibelke,
k o tek -k a m, k o t ti -m, kot j -jte! k o ta j -a -e, k o t l
-la -o, k o t n je -a s
k o ta lik a ti -am, k o ta lk a n je -a s
= k o ta lc ati -am, k o ta lc a n je
-a s, k o ta liti -m, k o t li -te!
k o ta l -a -e, k o ta lil -a -o,
k o ta lje n je -a s

301

kiangens
k ta n g en s -a m razm erje stranic
v trikotniku, znak: ctg
k o t n ja -e , k o t n ja s t -a -o, kot n jic a -e , k o t n ja v -a -o poln
kotanj
k o tel [-u] -tla m, k telek -ka
[-du-] m, ko tl -a m, ko tliek
-ka m, k tla -e izvir, vodnjak,
jam a, m laka, k tla st -a -o, kotl n ja -e i = k o tlin a -e , kotln a st -a -o, k o tln ic a -e i,
k o tl r - ja rn, k o tla rc a -e ,
k o tl rsk i -a -o, k o tl rstv o -a s,
k o tl r a k -a m popravljavec
kotlov, k o tl riti -im, k o tl rje n je -a s, k o tlca -e , k o tl a r
- ja m, k otle -a s ognjie za
kotel, ktlovec -vca m, kotlov n a -e kovina za kotle, med,
baker, k o tlovnski -a -o: ~ a ze
le n ica
k o t ilj n -a m neki ples
k o tira ti -am doloiti ceno, kurz,
k o tira n je -a s vrednotenje pa
pirjev na borzi
k o titi -m mlade im eti, k ti -te!
k o t -a -e, k o til -a -o, k o
te n je -a s, kote -a s
* kotlt -a m zarebrnica, mn. kotl ti -ov zalizki
k o tlj ti -m se, k o tlj j - jte se!
k o tlj l -la -o, k o tl j n je -a s
K o to r -a m gl. B ka K otorska
k o t rn a -e skalni jereb
k o t rn -a m visoki evelj staro
grkih igralcev, bobne slog
k tv a -e sidro, ktv ica -e ,
kotv e -a s, k tv a st -a -o:
~ a o b lik a
k v [k u ] kva m kovako delo,
k v - okov, podkev, ko v ti
k je m , k j -te! k u j -a -e,
k o v l -a -o, ko v n -a -o, kov n je -a s, kov -a m, kovek -k a m, kovaca -e , k o
v a ija -e in kov n ica -e ,
kov tvo -a s, ko v k i -a -o,
k o v nik -a m neka rastlina,
kovlo -a s, k o v len -ln a -o

302

[ -ln-]: ~ o o ro d je ; k o v r - ja m
kova, spletkar, k o v riti -im, kovrstv o -a s, kvec -vca m, k o
ven -vna -o: ~ o elezo, k ov
nost -i , k ov n ica -e , k o v n ien -na -o: ~ i u ra d
k o v ek -k a m, kovkov -a -o:
~ pokrov, kov -a m
k o v in a -e , k o v n ast -a -o, k o
vinski -a -o, kovnstvo -a s, k o
v in a r -ja m, k o v n a rica -e i,
k o v in a rsk i -a -o, k o v in arstv o
-a s
k v n ik -a m ku h in jski monar
K ovno -a s kr. i. glavnega mesta
Litve
kza -e itd. in koz kozi kozo
p ri kozi s koz, koz kz in
koz -m - -h -m i; koza
-e velika koza, im e raznemu
orodju, kozica -e , k o z r -ja m,
ko zarca -e z kozja pastirica, koz ra -e kozji hlev, k o z a rja -e
, k o z riti -im koze pasti, koz rn ik -a m sir iz sladkega m le
ka, k o z rsk i -a -o, k zast -a -o,
kozav -va -o, kozvec -vca m,
ko z v k a -e , k ozvost -i ,
k zji -a -e, k o z j k -a m kozji
hlev, k z ja k -a m kozje govno,
K ozjk -a m i. hribovja in kraja,
k zjica -e im e ve rastlinam ,
k ozina -e kozja koa, volna,
usnje, duh, kziav -a -o kozav
ko zk -a m, kozki -a -o
kozrec -rca m, k o z rek -k a m,
kozri -a rn, k o z r(k )a st -a
-o, k o zrev -a -o: ~ o dno
kozel [-u] -zla m zool., tudi neka
rastlina: sm rd i k o t m edm ani
ko zlk -a m hlev za kozle,
kozl -ta s mlad kozel, kozltin a -e , kozl -a m = k o z
liek -k a m, k o zlev in a -e
kozlieva koa in m eso, kozl e v je -a s neko drevo, k ozlji
-a -e: ~ e m eso; k o zlk -a m
baldrijan, kozlikov -a -o: ~ o
o lje ; kozlov -a -o in kozlov -a

krjec
-o: ~ a b ra d a , kozlovina -e ,
k o z lo v sk i-a -o : ~ a koa, kozlob r d e c -dca m
* k o zerija -e kram ljanje, kram elj,
*kozr -ja m kramljavec
k o z je b r d e c -dca m
k o zlti -m, k o zlj -jte! kozJl
-la -o, k o z l n je -a s
Kzm a -a in -e m os. i., Kzmov
-a -o
k o zm tik a -e nauk o lepotilih,
kozm tien -na -o, kozm tiku m -a m , nav. mn. k o zm tik a
-ik s
kzm os -a m vesoljstvo, vsem ir,
kozm ien -na -o, kozm ogonja
-e i nauk o nastanku sveta, kozm ognien -na -o, kozm ografja -e popis sveta, zlasfi ozve
zdij, kozm ogrf -a m, kozm ogrfien -na -o in kozm ogrfski
-a -o, kozm ologja -e nauk o
zakonih, k i vladajo svet, kozm olgien -na -o in kozm olki
-a -o, kozm opolit -a m svetov
ljan, kozm opolitski -a -o, kozm opolitzem -zm a m
kozo- v sestavi: kozodr - ra m
1.
kdor koze odira, 2. veter, ki
podira kozolce, kozom r - ra m
babje peno, kozong -ga -o,
k o zo psk -p sk a m mesec ok
tober, kozorog -rga m. K ozo
rog -rga m ozvezdje, kozoro
gov -a -o: K ozorogov p o v ra tn ik
kozl [-u] -la m gl. kozlj
kozolec -lca [-uc-] m, vezani
~ sam ec
k o z lj -a m = k o z lja -e ko
arica iz drevesne skorje, strok,
luina, lupina, sestavljen cvet
k a -e , koica -e , ken -na
-o: ~ a bolezen, kon -a -o,
k a r -ja m, k a rica -e , ko a r ja -e i, k a rsk i -a -o, karstv o -a s, k ast -a -o, kn a t -a -o, koenca -e i perga
m ent, k o okrlci -ev [-le-] m
mn. razred ivali (n. pr. ebele)

k o lj -a m del preslice, k o lja st

-a -o, k o lja r -ja m, k o ljnica -e neka kost, k o ljn ien
-na -o: ~ a p la st p o d la k ta
kola -e podbradek pri ivini,
kolica -e
kouh -ha m, koen -na -o =
kohov -a -o, koek -ka
m, k o h a r -ja m, k o h a rica
-e , k o h arstv o -a s, k o h ast
-a -o, kohovec -vca m neka
strgulja, k o uh o v in a -e , kouh o v n a r - ja m, k o u h o v n arica
-e , k o uhovn ast -a -o
k o u h ti -m likati koruzo, ko u h j -jte! k o u h l -la -o,
k o u h n je -a s ali pa s stalnim
poud. k o h a ti -am ; kou h -a
m, k o uhi n a -e , k o u h n je -a
s = k o u n je -a s likanje
k r a -e , k r ic a -e , k rm an
-a m, k r n ica -e kost na nogi
k ra in a -e gl. k ra te k
k r d a -e skladanica drv
k r a g lj -a m, k ra g lje v -a -o,
k ra g lji -a -e, k ra g lji -a m
k ra g lje c -ljc a m, k ra g lj e k -ka
m, k ra g lja ti -am , k ra g lj k a ti
-am, k ra g ljiti -im
k r a j k r ja m: delo je p ri k r ju
(konano), od k r ja (od zaet
ka) vse, p ra v d a e ni v k r
ju (pri k r ju ), s k r ja , s k r ja
zaeti, v k r j d e ja ti, n a dva
k r ja b iti; k r je n -jn a -o, k r je v e n -v n a -o: k r j(e v )n i lju d
ski odbor, kratica: KLO, k r a
je p is -a m, -krajepsec -sca m,
k ra je p is je -a s, k r a jepsen -sna
-o, k r a ja n -n a m, k r a j n k a -e
i,
k ra j e -a s
k r j, p o k r j predi, z rod.: ~ re k e
k r jc a r - ja m nekdanji novec,
k r jc a r s k i -a -o: ~ o blago;
k r jc a r e k -ka m
k r je c -jc a m , k r je k -jk a m,
k r j e k -ka m , k r je v e c -vca
m, k r je v in a -e , k r jn ik -a
m, k r jn o s t -i , k r jn ic a -e

303

krajina
k r a jin a -e : Slovenska, Suha,
J u lijs k a k r jiu a , B ela k r jin a ,
k r a jin s k i -a -o, k ra jn a n -a
m, k ra j n ik -a m, k ra jn e c -nca
m, k r a jin a r -ja m , k r a jn a rs k i
-a -o: ~ a slik a rija ; k r a jin a r
stvo -a s
k r a j a ti -am , k r a j a n je -a s, k r a jv a -e , k r j n ic a -e blinjica
k r k -a m: se z ib lje n a dolgih
~ i h (nogah), ~ i estila, ~ i
k o ta ; a b ji k ra k abja jajca
k r k a ti -am, k r a k a n je -a s, k r k a r - ja m , k ra k o t ti -m kra
kati, k r a k o t j -jte! k ra k o t l
-la -o, k r a k o t n je -a s, k ra k t -ta m
K r k o v -a m (K rakw ) m esto na
P oljskem , k r k o v sk i -a -o, K rkovan -a m, K r k o v a n k a -e
k ra k o v ja k -a m poljski narodni
ples, vrsta pesm i
k r lj -a rn, k r lje v -a -o (osebno),
k ra lj v -a -o (splono), k ra lj v ski -a -o, k ra lj stv o -a s, k r a
lje v in a -e , k r a ljic -a rn,
k ra lj e k -ka m, k r lje v i -a
m, k ra lji n a -e ; k ra lje v ti
- jem , k r a lj j -te! k ra lje v l
-la -o, k r a lje v n je -a s, rzk r lj, p r tik r lj, sv. tr ije k r lji
(svetniki), sv. tr ije k r a lji (praz
nik), Sv. T rije k r a lji (kraj),
k ra ljic a -e , k ra lji in -a -o
K ra lje v i M rko K r lje v i a M rka m
K r lj M atj K r lja M a tj a m
k r m a -e , k r m a r -ja m, k r m a rica -e , k r m a rs k i -a -o,
k r a m a rja -e , k r m a rstv o -a s,
k r m a r ic a -e neka hruka,
k ra m riti -im, k ra m rje n je -a s
k ra m lj ti -m, k ra m l j j -jte!
k ra m lja l -la -o, k ra m lj n je -a
s = k r m e lj -m lja m
k ra m p k r m p a m rovnica, rovaa,
k ra m p ti -m, k ra m p a j -jte!
k ra m p l -la -o, k ra m p n je -a

s, k r m p a r -ja m kdor kram pa,

k r m p a ric a -e , k ra m p -a m
k rm p e -a m, nav. mn. k rm p ei
-ev dereze
k ra n io lo g ja -e nauk o loveki
lobanji, k ran io l k i -a -o, k ra n io m e trja -e m erjenje lobanj,
k ran io m tri en -na -o
K ra n je c -n jc a m, K ra n jc a -e ,
K r n jsk o -ega s = IC rnjska
-e , k r n js k i -a -o, k ra n jc a
-e neka hruka
k ra p k r p a m neka jed, k rp e c
-pca m, nav. mn. k r p c i -cev
neka jed , k r p e k -p k a m
k ra p k r p a m (riba), k r p o v -a -o:
o m eso = k ra p o v n a -e ,
k rp o v e c -vca m zool.
k r s -a rn, k r s e n -sn a -o, k ra siti
-m, k r s i -te! k ra s il -a -o,
(o)kran - n a -o , k r a n je - a s ;
k ra sn o b rv e n -v n a -o; k ra s ta
-e , k ra s te n -tn a -o, k ras te c
-tca rn, k ra so tic a -e , k raso tna -e , k rasilo -a s (sredstvo),
k ra sle c -lca [-lc-] m: ~ g ro
bov, k r a s te lj -a m
k ra s k r s a m svet s krakim i po
javi, K rs K r sa m kr. i. pla
note, k r k i -a -o: ~ e jam e,
~ i p o ja v i; K rev ec -vca rn,
K r ev k a -e , k r e v sk i -a -o
k r s p a ti -am praskati, k r s p a n je
-a s, k ra sp -a rn
k r a s ta -e (+lira sta), m n. k r ste
k r a s t (bolezen), k r sta v -a -o,
k r sta v e c -vca m krastav lo
vek, krom pir, k r s ta v k a -e ,
k r sta v o st -i , k r s tic a -e ,
k r s ti ti -im se: ra n a se k r s ti
k ra s ta a -e , k r a s t ji -a -e
k ra s ti -dem , k r d i -te! k r d e l
-d la -K) in k r l - la -o, k r ja
-e , k r d e -a m 1. kraja, 2.
ta t; k ra d ijv -va -o: ~ rod,
k ra d ljiv e c -vca m, k ra d ljv k a
-e , k ra d ijv o s t -i ; k rd o m a
prisl., k ra d n -a m

krdelo
k r a t k r ta m : p t k rto v , koliko
k rto v , n k e k r ti, d r g e k r ti;
v prisl. se -k ra t p ile z drugim i
besedami skupaj: p rv ik ra t, des tk ra t, ta k ra t, to k ra t, to lik o
k ra t, v e lik o k ra t, v s k ik ra t
k r te k -tk a -o: n a k r tk o koga
p rije ti, ob k r tk e m k a j pove
dati, k r tk o in m lo ne, k r tk o
mlo, ni k r tk o ni m lo ni bil
zadovoljen, k r tk o n ik r, v
k r tk e m , p re d k r tk im , sk r tka, +ta k ra tk o p o teg n iti izgubo
im eti, na kodi biti; k r a j i -a -e
= k r c ji -a -e, prisl. k r j e in
k re, k ra tic a -e , k ra tk b a -e
, k ra tk a -e , k ra in a -e i,
k ra tk o s t -i , k ra tk ta -e i
k r titi -im, k r ti -te! k r til -a -o,
(o)kren -a -o in (o )k rten -a
-o, k r te n je -a s, k ra tle c -lca
[-le-] m kdor krati, k ra tiv e c
-vca m poudarek gravis
k r tk o - v sestavi: k ratk o b e sd e n
-d n a -o, k ratk o se n -sna -o,
k ra tk o siti -im, k ra tk o se n je
-a s, k ra tk o s je -a s, k ra tk o snica -e , k ra tk o sn o st -i ,
k ratk o d b e n -b n a -o, k ra tk o glvec -vca m, k ra tk o l s -sa
-o, k ra tk o n o g -nga -o, k ra tk o rp -r p a -o, k ra tk o r p k a -e
neka enja, k ra tk o ro e n -na
-o: ~ a m enica; k ra tk o tr je n
-jn a -o, k ra tk o tr jn o s t -i ,
k ra tk o m e n -m na -o, k ra tk o m nost -i , k ra tk o v id e n -dna
-o, k ra tk o v id n o st -i , k ra tk o v dne -a m, k ra tk o h l n e -a
m, k ra tk o h l n ik -a m, k ra tk o h ln ik i -a -o
k r v a -e , k r v ic a -e , k ra v a
-e i, k r a v r - ja m, k ra v a rc a
-e , k ra v rs k i -a -o, k rav a r ija -e , k r v e -ta s, k rav n ta -e i stara krava, k ra v tin a
-e i kravje m eso, k ra v n a -e i
kravja koa, kravje usnje, k r Slovenski pravopis

vie -a s = k r v e -ta s m ajh

na, zanikrna krava, k r v ji -a
-e: ~ e m leko, k r v ja k -a m,
k r v jic a -e neka goba, k r v a s t
-a -o, k r v ja s t -a -o; k ra v ti
-m hitro in grdo delati, k r a
v a j -jte! k ra v l -la -o, k ra v n je -a s; k rav o ss -ssa m
zool.
k r a v j -a m hleb, k ra v je c -jca
m = k ra v j e k -k a m neko
pecivo, k r a v jk a -e = k ra v jn ic a -e neka hruka
+k ra v l [-l-] -a m hrup, hru,
razgrajanje, + k ra v a lra ti -am
razgrajati
k r a v ta -e ovratnica, samoveznica, k ra v te n -tn a -o: ~ a ig la
k r v l [-ul] -a m nain plavanja
(crawl), k r v la ti -am
+k r v e lj -l ja m koder, +k rv ast -a -o kodrast, +k r v a ti
-am kodrati
k r a -e : k ri e k r e d elati
k rc k rc a m lahen udarec, k c a ti
-am, k c a n je -a s, k re n iti -nem ,
krc! m edm . gl. tudi kec
k c a ti -am tovoriti ladjo, k c a n je
-a s
k c e lj -clja m hlod, k c lja s t -a -o,
k r c lj t -ta -o
k r k r a m, k re v it -a -o, krljiv -va -o: ~ o vlakno, k re n
-na -o: ~ a ila = k n ic a -e i,
k r iti -im (se), k r e n je -a s,
k ev ec -vca m krna zel
k r iti -im tre b iti: ~ gozd, k r e
n je -a s = k r ite v -tve , k ra
-e = k r e v in a -e k je
-a s, k r e v n a r - ja m, k r -
k rm a -e , k em sk i -a -o
[-m-]: ~ o v p itje ; k r m r - ja
m, k r m a ric a -e , k rm rsk i
-a -o: ~ a ob rt, k rm rstv o -a
s, k r m riti -im, k r m rje n je
-a s
k rd lo -a s: k rd lo vojak o v , l j u
di, v ran , k o n j; k rd lc e -a [-le-]

305

20

kreacija
s, k rd le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i
b rig a d irji, ~ i vo d ja, k rd lo m a
k re a c ija -e ustvaritev, k re ira ti
-am ustvariti, ustanoviti, k r e a ti
ven -vna -o, k r e a tu ra -e iv
stvor; kleeplazen, od m ilosti
mogonjakov odvisen lovek
k r e a tn -a m sestavina miinega
mesa
k re b ljic a -e diavna rastlina
kr -a m neka rastlina
k r iti -im (se): no g e ~ , k a j se
k r i tod okoli? k r a -e i
(p ri telovadbi)
k r d a -e i, k r d en -dna -o: ~ a
tv o rb a; k rd n ic a -e i kredna
zem lja, k r d n a t -a -o, k r d a st
-a -o, k r d a ti -am s kredo po
pisati, pomazati
k re d n c a -e lava, kred n en
-na -o: ~ i n astav e k
k r e d it -a m zaup, k re d itira ti -am
na upanje (vero) dati blago, k r e
d itira n je -a s, k re d ite n -tn a -o:
~ o pism o, k r d ito r -ja m kdor
zaupa blago ali denar, upnik
* k rg ati -am (se) karati, prepirati
se, * k rg a n je -a s, *krg -a m
k r h a ti -am kaljati, k r h a n je -a
s, k r h a v -a -o, k rh a v ec -vca
m, k r h a v k a -e , k rh a v ica
-e , k rh a lo -a s cdor kar na
prej kreha
k r e h ti -m krhati, lom iti, k re h j
-jte! k re h l -la -o, k re h n je
-a s, sneg je d re v je k re h l,
(o )k rhniti -nem in k rh n e m
k r k a ti -am = k re k e t ti -m in
-em: abe k r k a jo ali k rek ejo, k r e k e t j -jte! k re k e t l
-la -o, k r e k e t n je -a s
. k r e lj t -i i perut
k r m a -e jed s smetano, sm e
tana, toaletno mazilo: k re m a za
b r itje ; k r m a st -a -o m otnorum en
k re m a to rij -a m naprava za sei
ganje mrliev, seiglie, k re m cija -e seiganje mrliev

K r m e lj -m lja m kr. i., k r m e ljski -a -o [-m lj-]

k re m e n -n a .m , k rem n o v -a -o:
~ a grua, k em n o v ec -vca m,
k re m n a st -a -o: ~ a zem lja,
k re m e n t -ta -o vsebujo kre
m en, k rm n ev -a -o: ~ a vo
da, k islin a; k rem n ec -nca m
silicij, k rem n e k -k a m, k rem enca -e krem enasta p rst.
k re m e n it -a -o: ~ i ap n en ec.
~ zn a a j; k rem e n i to st -i ,
k rem e n jk . -a m rudnina
k r m p e lj -p lja m, k r m p e ljc -a
[ -plj-] m, k r m p e lj e k -ka
[-plj-] m, k r m p lja r -ja m 'i
val s krem plji, k r m p lja s t -a -o,
k re m p lj t - ta -o; k re m p lj ti
-m, k re m p lj j -jte! k rem p lj l - la -o, k re m p lj n je -a s
k r m it -im : ~ usta, obraz,
k m e n je -a s, k rm a -e
krem enje, k r m a r -ja m lo
vek, ki se krem i, k rm ast -a -o,
k re m ljiv -va -o, k rem ljv e c
-vca m, k re m ljv k a -e
k re n lic a -e rastlina kre
k re n iti k rn em , k re n i -te! k r e
n il -la -o
k re o l [-61] -a m v tropski A m e
riki potomec rom anskih prise
ljencev, k re o lk a -e [-lk-] ,
k re o lsk i -a -o [ -ls-]
k reo z t -a m neka oljnata tekoina
k r p -a m kodrasta svilena tkani
na; krp d efn -a m (crpe de
C hine), k r p d e n a st - -o: ~ a
o b le k a ; k r p o rt (crpe Georg ette) gl. o rt; k r p prid.
neskl. kodrast: k r p p a p ir
k r p a -e star lonec, repina
k re p ti -m poginili, k re p j -jte!
k re p l - la -o, k r p n -a -o,
k re p n je -a s, k re p v a ti -am,
k re p v a n je -a s, k re p a ln a -e
oginula ival, k r p n iti -nem ,
rp n i -te! k r p n il -a -o, k rp n je n -a -o (vse zanilj.)

krhlika
k re p e k in k re p k -p k - in k r e
p ek -p k a -o, k re p k j i -a -e,
k re p k st -i , k re p ti -m,
k re p a j -jte! k re p l -la -o,
k re p n je -a s, k repilo -a s,
k re p ile n -ln a -o [ -ln-]: ~ a p i
ja a ; k re p iti -m, k re p i -te!
k re p il -a -o, (o)kreplj n -na
-o, k re p ile n -ln a -o [-ln- ] : ~ a
p ija a , k re p ilo -a s, k re p len
-ln a -o [ -ln-]
k rep lo -a s in k re p l [-u ] -i ,
k rep e lce -a [-le-] s, k rep lec
-lca [-le-] m: ~ zag n ati kom u
p od noge, k re p e l ti -m?, k rep e l j -jte! k re p e l l -la -o,
k re p e l n je -a s, k re p e l ti j a
b olka, k re p e liti -m: ~ kokoi,
k re p e li -te! k re p e ll -a -o, k rep e lj n je -a s
k re p e n ti -m, k re p n i -te! k rep en -a -e, k re p e n l -la -o,
k re p n -a -o otrdel, otrpel
k re p iti -m gl. k re p k
k re p o st -i , k rep o ste n -tn a -o,
k rep o stn o st -i , k re p stn ik -a
m, k re p stn ic a -e , k rep stn iki -a -o
k re s -a m : o k rsi se dan obesi,
k r s k u riti, K rs -a m (list),
k r s e n -s n a - o : ~ i as; K resnik
-a m bajesl. bitje, k re sn k -a m
ju n ij, k re sn k a -e neko jabol
ko, k re sn ic a -e , k reso v ti
-jem , k re s j -te! k reso v a l -la
-o, k re so v n je -a s, kreso v lec
-lca [- u c- m, k re so v lk a -e
[-uk-]
k re sn ik o v ti -jem ,
k r sn ik u j -a -e, k resn ik o v l
-la -o, k re sn ik o v n je -a s
k re s ti k rem , k ri -te! k re -a -e, k r sa l -la -o, k res n je -a s, k resilo -a s, kreslo -a s, k resilen -ln a -o [ -ln-] :
~ a goba, k re sln ik -a [4 n -] m ,
k re sn iti krsnem , k re sn i -te!
k r sn il -la -o, k r s n je n -a -o ali
k re sn iti -nem udariti hitro in

mono, k r s k r sa m kdor se
baha in pretirava; ti b o re k rs ti!
k re sto m a tja -e izbor, itanka,
cvetnik, k resio m tie n -na -o
k r a -e : tra v n i k a ~ boL, k re lj -lja m zool.
k r s e c -ca m korek, ciklama
k r i -a m neki hro: b a k re n a sti ~
K re ta -e i kr. i., k r tsk i -a -o:
~ a k u ltu ra ; K ren -n a m
k r ta ti -am, k a ta n je -a s, k r tn ja -e , k r ta -e veslo, drog
za veslanje broda; silen, moan
in neroden lovek; k re t lo -a s,
k r te n -tn a -o: ~ a n ap ra v a,
k r tn ic a -e , k r tn i k i -a -o,
k r tn i a r -ja m, k r tn ik -a m
k r e t n -a m bebec, k re t n stv o -a
s; k retin ze m -zm a m bebavost,
k re t n sk i -a -o bebevski, bebast
k re t n -a m vrsta bombaevine
k r v lja -e z, k r v lja s t -a -o, k rev lj ti -m, k r e v lj j -jte! k rev lj l -la -o, k re v lj n je -a s,
k re v lj -a m, k r v ljic a -e ,
k r v e lj -v lja m
k re v s ti -m, k re v sa j -jte! k r e v
sa jo -a -e, k re v sa l -la -o,
k re v s n je -a s, k r v sa -e kdor
krevs = k rev slo -a s
K rz -a m, K rzov -a -o: ~ i za
k la d i
k r e z lja -e odlomljena, odsekana
vejica, k re z lja s t -a -o
k rh a ti -am, k r h a n je -a s, k rh e k
-h k a -o mn. tudi - -: ~ les;
k rh k o st -i , k rh ljv -va -o,
k rh ljv o st -i , k rh k b a -e ,
k rh k b e n -bna -o, k h n iti -nem ,
(o d )k h n jen -a -o
k r h e lj -h lj m in k r h e lj -h lja ra,
k r h lj -a m, k rh lj e k -ka
m , k rh lj v -a -o: ~ a v oda =
k r h lj v k a -e = k rh lj v ic a -e
, k r h lj k -a ra kruh s krhlji
k rh lk a -e
k rh lk o v -a -o, k rh lkovec -vca ra, k rh lk o v in a -e i

307

krhljti
k r h lj ti -m, k r h lj j -jte! k rh lj l -la -o, k r h lj n je -a s,
k r h lj n k a -e na kose zrezana
repa (pesa), k rh lj v n ik -a m
priprava za krhljn je = k rh lj -a m, k r h lj le n -ln a -o
[ In-]; k rh lj v e c -vea m, k r h lj v k a -e kdor krhlj, k rh lj v sk -a -o; k rh lj k a ti -am, k rh lj k a n je -a s
k r i edn., 2. k rv i, 3. krvi, 4. k ri,
5. v k rv i, 6. s k rv jo , k rv e n
-v n a -o : ~ i u d o r (kri se u dere),
~ i obtk, k rv n i k a -e krvno
telesce, k rv n c a -e i krvna ila,
k v n o st -i , k rv n t - ta -o,
k rv n to st -i i
k ri ti -m, k ri i -te! k ric -a
-e, k ri a l -la -o, k ri n je -a s,
k rc -a m, k ri -a m, k ria v
-v a -o, k ri v o st -i , k ri v ec
-vca m , k ri v k a -e
k r ik -a m: k rik in vik; k rik a
-e i: k r ik a in vika, k rk a ti -am,
k r k a n je -a s, k rk a v e c -vca m
poljski m uren, k rik n iti -nem
k r ik e t -a m portna igra, k rk e ten -tn a -o: ~ a p alica
k rilo -a s, k rile n -ln a -0 [ -ln-]:
~ a peresa, k rilc e -a [-le-] s,
k r il t -ta -o, k ril te c -tca m,
k ril tic a -e
k riliti -im, k r i
lje n je -a s, k r ilj ti -m : vea
k r ilj okoli lui, k r ilj j - jte l
k r ilj l -la -o, k r ilj n je -a s,
k r ln a t -a -o [ -ln-]
K rim -a m kr. i. polotoka, k rim
ski -a -o: ~ a v o ju a
K rim -im a m kr. i. gore pri L jub
ljani, k rim sk i -a -o: ~ e ja m e
k rim in l [-l] -a m sodnija, jetninica, k rim in le n -ln a -o [ -ln-]:
~ o p rav o kazensko pravo, k rim in ln o st -i [ -ln-] i hudodelstvo,
k rim in a list -a m strokovnjak v
kazenskem pravu, k rim in a listik a
-e i nauk o zloinih in sredstvih
za n jih odpravo, k rim in lec -lea

[-le-] m , k rim in o lo g ija -e i nauk

o
hudodelstvih in hudodelcih
krinka -e : pod k rin k o p r ija
te ljstv a ; k rn k a ti -am, k rn k a n je -a s
krinolina -e krilo na obroe
krpa -e i kok za na v o z; listni,
gnojni ko, k rp ic a -e i
krplje nepop. sam.: n a vse k rp lje
kripta -e prostor pod cerkvijo
kriptn -a m kem . prvina
Krista -e , K ristin -a -o, K ri
stin a -e i , K ristin in -a -o, K ristn ica -e , K ristn iin -a -o
kristl [-l] -a m, k rist le n -lna
-o [ -ln-]: ~ a o b lik a, ~ a aa,
~ o ist; k rista ln n a -e [ -ln-] f,
k rist ln o st -i [ -ln-] ; k r is ta li
z ira ti -am , k r is ta liz ra n je -a s,
k rista liz c ija -e , k rista lo g ra f ja -e i, k rista lo g r f -a m, k rista lo g rfsk i -a -o, k ris t la s t -a
-o, k rist l e k -k a [-l-] m ,
k rist l a st -a -o [-l-]
kristinija -e i p. sm uarski lik
Kristijan -a m os. i., K ristija n o v
-a -o
k r is tj n -a m, k r is tj n a -e =
k ris tj n k a -e , p o k ristj n iti
-im, gl. k r n sk i
Kristus -a m l. i., K ristusov -a -o:
~ n a u k ; K rist -a m, K rsto v -a
-o; ljudsko K r: ~ b ji, za
K revo voljo
Krina -a in -e m indijski bog,
K rinov -a -o
kriterij -a m sodilo, merilo
k r iti k rije m , k r ij -te! krij -a
-e, k ril -la -o, k r it -a -o, k r i
tje -a s, k rite n -tn a -o: ~ a
b arv a , k rtn o s t -i : ~ b a rv ;
stro k e * krti poravnati, ni k r i
t j a ni plaila, ni nakazila, k r it
sem na varnem sem , k riti se
ujem ati se: v u m e tn in i se izraz
in d o iv lja j k r ije ta strinjata,
ujem ata, k riti p o tre b e
kritik -a m presojevalec, ocenje
valec, k riti a rk a -e , k ritiz ira ti

308

krma
-am, kritiziranje -a s, kriticzem -zma m, kritikster -tra m
slab kritik, objedavec , kritika -e
ocena, pretres, presoja, kriti
en -na -o 1. presoden, natan
en, 2 . nevaren, usoden, odloi
len , kritinost -i
kriv -a -o in - - -, bolj kriv:

~ biti esa, po krivem prisei,

~ i prerok, ~ a raba (zlordba),
~ rabiti (zlorbiti), za kri
vega spoznati koga, krvost in
krivst -i , krivec -vca m,
krivci -ev m: petelinovi ~ ;
krvek -ka m
krivnast -a -o, krivnciti -im,
krivnenje -a s, krivnka -e
neka rastlina

krivica -e , krivien -na -o,

krivinik -a m, krivne -a m,
krivinica -e , krivinost -i ;
krivda -e
krivina -e , krivnast -a -o, krivnski -a -o
kriviti -m, krivi -te! krivil -a
-o, krivljn -na -o, krivljnje
-a s; krivti -m, krivl -la -o,
krivnje -a s; krivlnica -e
[ -iun-] priprava za krivljenje
lesa
krivo- v sestavi : krivoten -tna

-o, krivogld -da -o. krivogld(n)e -a m, krivoglden -dna

-o, krivogldec -dca m, krivogldka -e , krivogldnost -i ;
krivokljn -na-o, krivokljnski -a -o, krivokljn -na m,
krivokljnec -nca m neki pti.
krivomjka -e postovka , krivo
nog -nga -o, krivons -nsa -o,
krivonsec -sca m, krivoptnica -e neko bajeslovno bitje,
krivoprisnik -a m, krivoprisnica -e , krivoprisnost -i ,
krivorpka -e neka hruka,
krivost -sta -o, k-rivostnik
-a m, krivostnica -e i, krivovren -rna -o, krivovrec -rca
m, krivovrka -e i, krivovrnik

-a m, krivovrnica -e i , krivovrnost -i , krivovrstvo -a s,

krivovrski -a -o
krivulja -e i, krivuljast -a -o,
krivljnik -a m risalna priprava
kriza -e odloilni trenutek pred
prevratom (bolezni), nevarnost,
gl. e pod kritik
krizantma -e i neka cvetlica, svtnica
krzma -e sveto olje
kri -a m, krien -na -o: ~ i rez,
~ a kost, toda vzkrni (+krini) ogenj; krinica -e neka
kost, vrsta rastlin, krinik -a m
kdor nosi kri, lan krinikega
reda, krij -a m, kriie -a s,
krik -a m , kriar -ja m, kri
arka -e i, kriarski -a -o, kririti -im, krirjenje -a s, kri
anec -nca m, krast -a -o,
kriev -a -o, krevec -vca m,
krievt -ta -o, kriec -ca m,
krek -ka m, Rdi kri, kravec -vca m neki srebrni novec,
pajek; krie in kre delati

krati -am, kriaj -te! krial -a

-o, krian -a -o, krianje -a s,
krianka -e
kriem 1. prisl.: ~ gldati, vse
~ govori, ~ svet, 2. predi, z
rod.: ~ svet iti, ~ morja se
voziti; kriema = kriem, kri
em krem prisl.
krpot -pta m = kriptje -a s
= kriie -a s
Krk -a m kr. i. otoka in mesta na
njem , na Krku (otoku), v Krku
(m estu), krki -a -o: ~ a kofija
krkn -a m ivalski rod dvoivk
Krkoni -ev m mn. kr. i., krkonki -a -o: ~ i Repotev
k rij -a m hlod, krlja -e gor
jaa

krm krma m = kn krna m

krm a -e klaja za ivino, krmen
-mna -o: ~ a kaa, krmiti -im,
krm ljen -a -o, krm ljenje -a s,
krm ljnka -e , krmljnak -a

krma
tri, k rm ilo -a s, k rm ile n -lna -o
k ro g okrog 1. prisl.: k ro g in krg,
[ -ln-] : r~a m oka, k rm le c - J a
2. predi, z rod.: k ro g esa se
[-le-] m , k rm iln ic a -e [ -ln-]
v rte ti, k ro g h ie
k rm a -e i zadnji del ladje, k rm r
k ro g la -e , k ro g la st -a -o, k r o
- ja m, k rm rit -im, k r m r je n je
glica -e , k ro g eln -ln a -o
[ -l n - ]: ~ i segm ent; k ro g ln a
-a s, k rm rs k i -a -o, k rm ilo -a
-e i, k r g li ast -a -o, k ro g lien
s, k rm ile n -ln a -o [-ln-]: ~ e
n ap ra v e, k rm iti -im : ~ ladjo,
-na -o: ~ i le a ji; k ro g li ti -m,
voz, k rm ila r - ja m
k ro g li -te! k ro g ll -a -o
k rm e lja v -v a -o, k rm e lj v ec
k ro h o t ti -m in -em se, krohot j -jte! k ro h i -te se! kro-vca m, k rm e lj v e k -ka m,
k rm e lj v k a -e , k rm e lj v o st
h o t l - la -o, k ro h o t n je -a s,
-i , k rm e lj v ic a -e , krm ek ro h o t -a m, k ro h o tv -va
-o, k ro h o t v k a -e , k ro h o t
ljv -va -o = k rm e ljv -va -o,
k rm e ljv e c -vca m, k rm e lj-ta m
vost -i , k rm e lj -lja m in
k r j k r o ja rn, k ro je n -jn a -o: ~ a
k rm e lj - lj m = k rm lj -a
po la; k r o jiti k ro jim , k r o ji -te!
m gnoj v oeh; k rm e ljti -m
rko j -a -e, k ro jil -la -o,
se, k rm e ljl -a -o
k r o je n je -a s, k ro jte v -tv e ;
k r o j - a m, k r o ja c a - e ,k ro k n - a m konec la d je: p rv i in za d
j n ic a -e , k r o j k i -a -o,
n ji
med. tula: s ~ o m d es
k ro j tv o -a s, k ro je n c a -e
nice je p ro sil u sm ilje n ja ;
k n
. -a m in
k n - z gorski vrh; k nvrsta breskve, klanka, k ro jilo
-a s, k ro jle n -ln a -o [-ln-],
-a -o = k n a s t -a -o = k n ja v
k ro jile c -lca [-le-] m , k r o jlk a
-a -o) pohabljen, nerazvit, zaostal
-e [-lk-] i
v rasti (razvoju): ~ ud, ~ i ro
govi, ~ o dete; k n ja v e c -vca
k r k -a m nono popivanje, k ro
m, k n ja v k a -e ; k m ti -m
k a ti -am ; k ro k a n je -a s, krohirati, peati, zaostajati v rasti,
k a r ja -e
razvoju, k rn i -tel k rn l -la
k r o k a r -ja m, k r k a r e k -ka m,
-o, k r n e n je -a s; k rn iti -im hk r k a ric a -e , k ro k a rs k i -a -o,
biti, ovirati v rasti, razvoju, k rn i
k ro k k r k a m krokarjevo kra
-te! k rn il -a -o, k r n je n -a -o,
kanje
k n je n je -a s; k n ja -e krta,
k ro k t -a m portna igra, k ro k krbina, zareza
r a ti -am, k ro k ra n je -a s
k rn ic a -e tolmun, kotlina v po
k ro k -ja m skica v geodeziji
boju, k rn ica -e , k rn k a -e
k ro k o d il [ -il] -a m, k ro k o d ilji -a
k ro f k ro fa m ocvrtek, praenek
-e: ~ e u sn je , k ro k o d ilo v -a -o:
~ e solze, k ro k o d ilsk i -a -o
k ro g -a m, krogov -a -o: ~ izsek,
[-ls-]
odsek, k r g a st -a -o, k rogec -gea
k ro m -a m kem . prvina, krm ov
m, k ro en -na -o: ~ a proga,
-a -o: ~ k lo rid , ~ o u sn je, k r k r n o st -i , k rec -ca m,
m ovec -vca m, k r m a ti -am,
k r ek -ka m, k r ast -a -o;
k r m a n je -a s
k ro iti kroim , kri -te! k r o
k ro m tie n -na -o 1. barven: ~ i
il -la -o, k ro e n je -a s; + k ro
diapozitivi, 2. poltonski: ~ a
gotok -ka m obtok (krvi), krh a rm o n ik a ; k ro m tin o st -i ,
ie n je , +k ro g o tk -k a m kroni
k ro m ato f r -a m barvonosec;
tek, gosp. obtok (denarja), kolo
krom osom -a m barvno telesce
barjenje

310

krpcati
k ro m p ir - ja m, k ro m p irje v -a -o:
~ a voda, k ro m p irje v e c -vca m
krom pirjeva zel, koloradski hro,
k ro m p irje v ic a -e (voda), krom p rje v in a -e sk. i. za krom pir
jeva stebla, k ro m p rie -a s =
k ro m p rjev ie -a s njiva, kje r
je rastel krom pir, k ro m p ire k
-k a m, k ro m p rje v k a -e i
krom pirjevina, krom pirjeva voda
k r n a -e , k ro n ic a -e , k r n a st
-a -o, k ro n sk i -a -o, k ro n a ti
-am, k r o n a n je -a s, k ro n o v n a
-e , k ro n o v n sk i -a -o
k ro n ik a -e letopis, dnevne no
vice, k ro n ie n -na -o dolgotra
je n t stalen: ~ i k a ta r, k ro n ist
-a m, k ro n o g r f -a m zgodovino
pisec, k ro n o g ra fja -e , kronog rfsk i -a -o
k ro n o lo g ija -e (+ hrono-) asov
ni red, kronolgien -na -o =
k ro n o lo k i -a -o po asovnem
redu, po asu, kronolg -a m
k ro n o m eter -tra m asomer, zelo
natanna ura, k ro n o m trsk i -a -o
K rnos -a m grki bog, Zevsov e
k r p k ro p a m, k r p n ik -a m lonec
za krop, k ro p n j a -e velik
Zonec za krop
k ro p iti -m, k ro p i -tel kro p e
-a -e, krop, k ro p il -a -o,
(p o )kro p ljn -n a -o, k ro p lje
n je -a s, k ropilo -a s, k ro p le n
-ln a -o [ -ln-], k ro p iln ic a -e
[-iu -] , k ro p iln ik -a [-u~] m,
k ro p l ek -k a [-u~] m, k ro
pilec -lca [-iu-] m: je bilo v e
liko k ro p ilc ev p ri m rliu, krop lk a -e [-iu~] Z, k ro p lsk i -a -o
[-iu-]
k rs gl. cross
k r sn a -sen [-sn] s mn. statve
k r e lj -lja m vrsta noev
k ro n ja -e i, k r n ja s t -a -o,
k ro n j t - ta -o, k ro n j r -ja m,
k ro n ja rc a -e z, k ro n j rsk i
-a -o, k ro n j rstv o -a s, kron j riti -im, k r o n j r je n je -a s

k r ta -e , k r ta s t -a -o: ti k r ta
k r tasta!
k ro te k -tk a -o in k ro t k k ro t k
k ro tk a - - -: k ro tk in k r o t
k e ovce; k r o tk s t- i , k ro tk ta
-e i
k ro tc a -e zavozlana, zavita n it,
k ro t av -a -o vozlat: ~ a n it;
k r t -a -o zvit, raztrgan, skalovit, kroto v ca -e krotca, krotovast -a -o, k ro to v n a -e
krotovica (na preji), k ro to v iiti
-im (se), k ro to v i en je -a s
k ro titi -m, k r ti -te! k ro t -a
-e, k ro til -a -o, (u)kron -na
-o, k ro t n je -a s, k ro tte v -tve
; k ro tilo -a s, k ro tle n -ln a -o
[ -ln-], k ro tln ic a -e [ -ln-] , k r o
tilec -lca [-le-] m , k ro tlk a -e
[-lk-] , k ro tte lj -a m krotilec,
k ro tljv -va -o, k ro tljv o s t -i
k r v k ro v a m, k ro v en -vna -o:
~ i list, k ro v n a -e neka trava,
k ro v ec -vca m, k ro v n ca -e i
trtica za vezanje slamnate strehe,
k r v sk i -a -o: ~ o delo
k r o z lja - e op: a jd a nim a k la s
ja , am pak k ro z lje ; k ro z lja st
-a -o
k r ec -ca m, k ro e k -ka m,
gl. k r g -a
k ro iti kroim gl. k r g -a
kro n ic a -e z krogova rta, krogov
obod
k ro n ik -a m, k r n ik i -a -o
k rp a -e , k p a s t -a -o, k rp a ti
-am, k r p a n je -a s, k rp -a m
kdor krpa; k r p a r ja -e , k p a vec -vca m, k rp ic a -e 2, k p e
-a m krparija, k rp riti -im,
k r p r je n je -a s
k r p lj - lja m prica zool., krhelj
zool., del pluga
k rp ez ca -e krepelec, okleek
k p lja -e , nav. mn. k p lje k p e lj
[-plj]: ~ n av e za ti n a noge
k rp c a ti -am krpati zanilj., k rp c a n je -a s, k rp c n ik -a m, k rp c a r -ja m, k rp u c lo -a s

krst
k r liti -im, k r li -te! k r lil -la
k r s t -a m, k rste n -tn a -o: ~ i list,
-o, k r lje n je -a in k r u lj n je
~ i oe (boter); k rs titi k rstim ,
-a s, k r lb a -e [-lb-] , k r le c
k rs ti -te! k rst -a -e, k rstil
-lca [-lc-] m , k ru ln c a ti -am :
-la -o, k re n -a -o; k rs tte lj
m ladi p rai k i k ru ln c a jo
-a m, k rstn k -a m, k rstn c a -e
k r lja v -a -o, k r lja v e c -vca m,
i 1. m rtvanica, 2. krstna voda,
k r lja v k a -e , k r lja v o s t -i
krstni kam en; k rstiln ic a -e [-ln-]
k r n c e lj -c lja m led, ledena svea
, k rstln ik -a [ -ln-] m , krek ru p n -a m hrbtni del ivalske
v ti -jem , k r e v l -la -o,
koe
k r e v n je -a s; k en ec -nca
k r iti in k ru iti k ru im , k r i
m, k e n k a -e , k e n ica -e
-te! k r il -la -o, (o)kren
dekla, slukinja
-a -o, k r e n je -a s, k ru ljiv
k rs ta -e i ( +truga)
-va -o, k ru ljiv o s t -i
k k a m skala, kam en, k ec
k r u t -a -o, k r te -a m, k r to s t
-sca m m iner., k re v n a -e ,
-i i
k re v t -a -o, k je -a s
k rv v -a -o: ~ a sodba, k rv av o k r a n sk i -a -o, k rn stv o -a s
sden -dna -o, k rv v e c -vca m
k r lj -a m osramna u
1.
neka vinska trta, 2. rastlina
k r iti -im (se), k r e n je -a s, k r i
krnica, 3. neka rudnina, k rv a v i
lec -lca [-lc-] m, k rle n -Ina
ca -e , k rv v k a -e neka hruka
o
[ - l n-], k r ite lj -a m : ~ za in breskev, k rv v o rd -a -e
konov, p redpisov
k rv a v e ti -m, k rv a v i -te! k rv ak r t k r ta m , k rto v -a -o: ~ a d e
vl -la -o, k rv a v e n je -a s,
ela, k to v k a -e i, k rtic a -e
k rv a v ti -m, k rv v i -te! k rv a, k r tin a -e , k rtn a s t -a -o,
vl -a -o, (o) k rv a v ij n -na -o,
k ta r -ja m, k r te k -tk a m, k te c
k r v a v ij n je -a s, k rv a v ite v -tve
-tca m, k rto v c a -e podjed,
; k rv av en -n a -o, k rv av bramor
nost -i hem ofilija, k rv av n ik
k rt a -e et, k rt a s t -a -o,
-a m
k r t a r -ja m, k rt ic a -e ,
k rv n ik -a m, k rv n k i -a -o, k rv k rt k a -e , k rt iti -im, k rt n n a -e
e n je -a s, k rt e n -na -o: ~ i
krv o - v sestavi: k rv o sten -tn a
o dtis
-o = k rv o istlen -ln -o [-ln-],
k r h k r h a m: dva kosa k ru h a
k rv o stn ik -a m neka rastlina,
(+ dva k ru h a), posodi m i tr i
k rv o d a j le n -ln a -o [-ln-], k rvoh leb e (+tri k ru h e), k r e n -na
d a j le c -lca [-lc-] m , k rv o d a j -o: ~ a pe, ~ i oe, k r n ic a
tev -tve , k rv o ltje -a s, k rv o
-e i, k r n ik -a m, k r n ja k -a
loen -na -o, k rv o l n ica -e ,
ra, k r h o v -a -o: ~ a sk o rja , j krv o l n ik -a m, krv o l n e -a
k ru h o v ec -vca m jed iz kruha,
m, k rvolono st -i , k rv o l k
m eh za kruh, k r h a v e c -vca m
-lka m, k rv o l en -na -o,
lovek, ki ima dosti kruha, k r krvom a -e i , k rvom en -na
h ek -h k a m: m li k r h e k , b
-o = krvosen -na -o, krvoji k ru h e k
ss -ssa m, k rv o sr m e n -m na
-o, k rv o sr m n e -a m, krvok ru h o - v sestavil k ru h o b re c -rca
srm n ica -e , k rv o sr m n o st -i
m, k ru h o b rk a -e i, k ru h o b ri = k rv o sk r n stv o -a s, krvoski -a -o, k ru h o b rstv o -a s,
tk -tka m, k rv o t en -na -o:
k ru h o j d e c -dca m

kli
~ a ena; k rv o tv re n -rn a -o:
~ i org an ; +k r vojen -jn a -o
krvi ejen, + k rv o lje n -ljn a -o
krvi ljen, k rv o ljn o st -i
k rzn o -a s, k zen ce -a [-zn-] s,
k rz n r - ja m, k rz n a rc a -e ,
k rz n rsk i -a -o, k rz n rstv o -a 3,
k r z n a rja -e , k rz n n -a -o:
~ i pla, k rzn o v n a -e =
k rz n n a -e
k k a m stor
k r ti -m rezljaje kvariti = krlj ti -m, k r (lj) j - jte ! kr(lj)l -la -o, k r j v -v a -o
zaostal, za n ikrn : ~ otro k , ~ o
g rm ije, ~ a ra st; k r lj v e c
-vca m pritlikavec, k r lj v k a
-e ; k r v en -vna -o skrh a n :
m o ja kosa je ~ a
k r -ta m lisast val
k r -a m . pleten kruh, 2 . neka
rastlina
K san tp a -e Sokratova ena;
k sa n tp a -e huda ena
k sb n i -bna -o: ~ i k o n j (na levi)
K snofon -ta m, K snofontov -a
-o: ~ i spisi, ksno fo n tsk i -a -o:
~ i slog
k silofon -a m vrsta glasbila, ksilofnski -a -o
k s ilo g ra fja -e lesorstvo, ksilog rfsk i -a -o: ~ a slika, ksilog rf -a m lesorzec
k silo lt -a m um etni lesni kam en,
k silo lten -tn a -o: ~ i tla k , ~ e
ploe
k b -a m, kb ien -na -o: ~ i
k o ren, ~ i ce n tim ete r; k u b ra ti
-am, k u b ra n je -a s, k u b a t ra
-e ; k ubizem -zm a m, k u b ist
-a m, k u b istien -n a -o; k u b k
-a m kubini m eter, k ubien
-na -o, k u b ic ra ti -am
K b a -e kr. i. otoka, k u b n sk i
-a -o, K ubnec -nca m, K ubnk a -e , k b a -e im e cigare
k m a -e , k m ar -ja m, kem ski -a -o [ -m-]

k g a -e , k g a st -a -o, k en
-na -o, k it -im, k e n je -a s,
kulo -a s, k u ljv -va -o, knica -e , k n ik -a m, k u n in a
-e , kn o st -i
k h a ti -am : ~ jezo, n e k a j se
k h a (pripravlja), v ro in a m e
k h a ; k h a n je -a s, k h -a m
vrsta narastka: riev k h , k h a
-e , k u h le n -ln a -o [ -ln-]: ~ o
o ro d je, k u h ln ic a in k h a ln ic a
-e [-au-] , k u h ln ik -a [ -ln-]
m: elek tri n i, p lin sk i
khar
- ja m, k h a ric a -e , k h a rsk i
-a -o: ~ e b u k v e; k u h riti -im,
k u h r je n je -a s, k u h a r ja -e ,
k h a rstv o -a s, k h e lj -h lja in
k h e ljn a [-hlj-] m flancat,
cvrtnik, k u h a -e i
k h in ja -e , k h in js k i -a -o, kh in jic a -e
k ja ti -am se, k u ja jo -a -e (se),
k ja l -a -o in -la -o, k u ja n je
in k u j n je -a s, k ja -e , kja v -a -o, k ja v e c -vca m, k ja v k a -e , k ja v o st -i , k u j v n ik -a m, k ja n ic a -e spomla
danski zvonek, k je -a m
k k a -e uelka, mres, rv, gli
sta; k k a m e j otr., k k ec -kca
m rv: im am k k c a n a p rs tu
k k a ti -am gledati, oprezovati, kku! medm., k k u c! medm., k u
kalo -a s daljnogled
k u k v a -e pustinja, pusta pokra
jina, tudi k o k v a
k k a v e c -vca m rastlina ceptc
k k a v ic a -e , k k a v i ji -a -e:
~ e ja jc e , k k a ti -am : k k a v i
ca k k a, k k a n je -a s, k k u
medm. kukaviji glas
k k m a -e op: ~ n a kapici,
k k m a k -a m am pinjon, k k m ast -a -o: ~ a k ap a
k u l n te n -tn a -o ustreljiv, vlju
den, usluen, k u l n tn o st -i
k li -ja m kitajski in japonski dni
nar, delavec za sramotno nizko
plao, k lije v sk i -a -o

kulinarien
k u lin a ri e n -na -o kuha rski: a
u m etnost, ra z sta v a
k u lisa -e premina stena n gle
dalikem odru, k u ls a r - ja m
kdor dela ali prestavlja ku lise,
k u lsen -sna -o, k u lis rn a -e i
shramba za kulise
k lja v -a -o: ~ vol .= vol s po
veenim i rogovi, k lja v e c -vca
m pohabljenec, pokveka
k u ltn in ra ti -am vrhovati, do vrha
priti, vriiti, k u lm in ra n je -a s,
k u lm in c ija -e , k u lm in ac jsk i
-a -o: ~ a to k a [povsod: -Im-]
k u lo r -ja m ozek hodnik
k lt -a m bogoastje, eenje, k lten -tn a -o [povsod: -It-]
k u ltiv ira ti -am gojiti, obdelovati,
oplem enjevati, izobraevati, k u l
tiv ira n -a -o, k u ltiv ira n je -a s,
k u ltiv c ija -e , k u ltiv to r -ja
m [povsod: -It-]
k u lt r a -e 2 om ika, prosveta, izobrazba, gojie (bacilov), k u lt ren -rn a -o: ~ a zgodovina,
k u ltu rn o zg o d o v in sk i -a -o: ~ a
snov; k u lt rn o st -i 2, k u lt rn ik -a m, k u ltu rn ic a -e 2, kult rn ik i -a -o: ~ a k a rta ; kultu ro n sen -sna -o, k u ltu ro n sec
-sca m ; k u lt rn o p ro sv te n -tn a
-o [povsod: -It-]
* k lu k -a m tlaka, rabota
k m -a m boter, k m a -e i botra, km ek -m k a m, km ica -e
2,
kum o v ti -jem , kum ovl
-la -o, k u m o v n je -a s, km stvo -a s
k u m a ra -e , k u m a ric a -e 2, km a ra st -a -o: ~ nos; k m a rien -na -o: ~ a solata
k u m a rn -a m neka prijetno die
a snov
k u m in a -e , kum inov -a -o; ~
lik e r, km inovec -vca m ku m i
novo ganje, k m in o v k a -e i
neka hruka, k m in a st -a -o
k m is -a m kislo kobilje m leko

k u m u lra ti -am kopiiti, kum ulr a n je -a s, k u m u l c ija -e , k u

m u la tiv e n -vn a -o, k u m u lacjski -a -o, k m u lu s -a m kopast
oblak
k n a -e : ~ zlatica, belica, kn ji -a -e;
k rzn o = k u n n a
-e i, k n ic a -e
k n ec -nca m, k n ji -a -e, k u n c e r ja -e , k u n ev n a -e
kunje krzno
k u n k t t r - ja m kdor se noe od
loiti, odlaavec, obetavlja; k u n k t to rsk i r -o: ~ a p o litik a poli
tik a akanja, k u n k t t rstv o -a s
odlaganje odloitve, odlaalstvo
K u n o -a (+K nota) m o s. i. K nov
-a -o (+ K notov)
k p k p a m: ~ sena, o tr k , k pom a prisl., k p e k -k a m,
k p a ti -am , k p k a ti -am,
k p k a n je -a s
k u p -a m kupija : d o b er (bolji)
k p k u p iti, k p e n -p n a -o: ~ a
pogodba, ~ o pism o, k u p n in a -e i
k p a -e i, k p ic a -e , k p a s t -a
-o, k p i a st -a -o
k u p -ja m predel v vagonu
k p ec -pca in k u p c -pc m, k pev -a -o, k u p e v ti -jem ,
k u p j -te! k u p e v al - la -o,
k u p e v n je -a s, k u p ev len
-ln a -o [ -ln-], k u p ev lec -lca
[-u- ] m, k u pev a Ik a -e [-u-]
, k u p e v lsk i - sl -o [-u-],
k u p ija -e , k u p jsk i -a -o,
k u p jstv o -a s
K updo -a m rim ski bog ljubezni:
s K updom
k u p ra ti -am bolezen t kali zadu
iti ali jo vsaj skrajati, izpodrezati, odsekati
k u p iti kpim , k p i -te! k p il
-la -o, k p lje n -a -o, k u p ljiv
-va -o, k u p te v -tv e , kupilo
-a s: n a k u p lu iv eti; k u p len
-ln a -o [ -ln-]: ~ o blago (k i ni
domaega pridelka ali izdelka)

kvadrinm
k u p l t -a m vloek v opereti, spev,
napev
k u p lj n ik -a m m ernik
k p o la -e , k p o la st -a -o
*kupn -a m odrezek
k u p o v ti -jem , k u p j -te! kupo v l -la -o, k u p o v n je -a s,
k u p o vlec -lca [-u-] m , kupov lk a -e [-u-]
k r a -e i, k r ji -a -e: ~ e ja jc e ;
k r jic a -e teloh, k re tin a -e
, k r ja k -a m, k rn ik -a m,
k rn ic a -e , k ric a -e
k r a -e med. zdravljenje: p la
n in ska, d ietn a, obsev aln a
k u ra tiv e n -vna -o zdravilen:
~ a m edicina, * k u rra ti -am
zdraviti
k u r t -a m pomoni duhovnik, kur to r -ja m oskrbnik, varuh, kura t rij -a m nadzorni svet, od
bor, nadzorna oblast, k u ra t la
-e skrbnitvo, varutvo
K u rd -a m pripadnik azijskega
naroda, k u rd sk i -a -o, K rdistan -a m kr. i.
K re n t- a m bajeslovno bitje, pust;
k re n t -a m prism uknjenec, bot.
k u r u te u -tn a -o teko, vsakdanji:
~ a p isav a
k r ija -e papeka vlada, kuri le n -lna -o [-ln- ] : ~ i slog
*kurizen -zna -o nenavaden, u
den, poseben, radoveden, *kuriznost -i = * k u rio zitta -e
posebnost, *kurizum -a m
posebnost, znam enitost, redkost
k u r ir -ja m hitri sel, teka, sluga,
k u r ir s k i- a - o : ~ a sluba, zveza
k rit in k u riti krim , k ri -te!
k r il -la -o, k r je n -a -o, k rje n je -a s, k u rte v -tve ; k u
rie -a s, k u rilo -a s ogrevna
naprava, k u rile n -ln a -o [ -ln-]:
a n a p ra v a ; k u riln ic a -e [ -ln-]
, k u rle c -lca [-iu-]
k u rlk a
-e [-iu-] , k u riv o -a s, k u r j
-a m, k u r j k i -a -o, k u r j v a
-e i

k u rtiz n a -e plem ika, dvorna

ljubica
* k u rto az ja -e vljudnost
* k rv a -e krivulja, vijuga, k u rv a t ra -e krivina
k rz -a m sm er, potek, teaj, vred
nost, viina, cena vrednostnih pa
pirjev, moda, predavanje, uni
teaj, k rze n -zna -o:
v re d
nost; k u rz ra ti -am biti v obtoku
k u rz v a -e leea pisava, k u r
ziven -vna -o: ~ i tisk
k sto s -a m varuh (n. pr. m uzeja)
k a r -ja m, k arica -e , k a rj v k a -e neka rastlina
k tra v -a -o, k tra v e c -vca m
kutrav lovek = k te r - tra m,
k tra -e. = k tra v k a -e ,
k tra s t -a -o ; k u tr ti- m , ku tr j -jte! k u tr l -la -o, ku tr n je -a. s; ali k tra ti -am itd.
k ta -e i, k ta r -ja m
k tin a -e , k tin o v -a -o: ~ sir,
k tin o v ec -vca m kutinov sok
k u v rta -e omot, ovojnica, kuv rte n -tn a -o ovojen: ~ i p ap ir,
k u v e rtra ti -am, k u v e rtra n je
-a s
k z la -e psica
k a -a in -e m, k ek -ka m,
ke -ta m, k ev -a -o, kkov -a -o, k eto v -a -o
k en gl. k g a
k v k a -e , k v k a ti -am , kvk a n je -a s, k v k an ec -nca m
sukanec za kvakanje
k v d e r -d ra m velik pravokotno
obklesan kam en
k v a d r n t -a m etrt kroga, krogov
izsek, astronomsko orodje
k v a d r t -a m geom., tehn. kvud r te n -tn a -o: ~ e enabe, ~ i
m e te r (m2), ~ i k ilo m ete r (km2) ;
k v a d ra t ra -e : ~ k ro g a; k v a
d rira ti -am, k v a d rra n je -a s
k v a d rilij n -a m etrta potenca
m ilijona
k v ad rin m -a m etveroilenikt
k v ad rin m sk i -a -o

315

kvadrv ij
k v a d rv ij -a m vija stopnja sred
njevekih ol z aritm etiko, astro
nom ijo, geometrijo in glasbo kot
glavnim i predm eti
k v k a -e klju ka , k v k a st -a -o
k v k a ti -am, k v k a n je -a s, kvak -a m n ek i pti, k v k a st -a
-o, k v k a v -a -o, k v k a v e c -v c a
m, k v k a v k a -e
k v a lific ira ti -am usposobiti, oce
niti, k v a lific ira n je -a s, kvalifik c ija -e sposobnost, uspo
sobljenost, ocena, k v a lifik a c ijsk i
-a -o
k v a lite ta -e i kakovost, lastnost,
vrednost, k v a lit te n -tn a -o: ~ o
blago dobro, k v a lita tiv e n -vna
-o po kakovosti, po vrednosti
k v a n ta -e 2, k v a n t ti -m, k v a n
ta j -jte! k v a n t l -la -o, kv an t n je -a s, k v a n t -a m, k vant k i -a -o
k v a n tit ta -e kolikost, mnoina,
tevilo, velikost, k v a n tita tiv e n
-v n a -o po kolikosti, po tevilu:
~ a an a liz a; k v n tu m -a m doloena mnoina esa, k v n te n
-tn a -o: ~ a te o rija
k v r -a m = k v ra -e 2, k v re n
-rn a -o, k v rn o st -i , k v riti
-im, k v r je n je -a s, k v arlec
-lca [-iu-] m, k v a rljv -va -o,
k v a rljv o st -i
k v rg e lj -g lja m vrsta sira
K v a rn r -a m kr. i., k v a rn rsk i
-a -o
k v r t -a m etrt, etrtinka, etver
ka, k v rte n -tn a -o etrten,
etrtinski: ~ i p a p ir, ~ a p isa rn a
k v r ta -e etrti ton (od osnov
nega) glas., k v rte n -tn a -o
k v a rt l [-l] - a m etrtletje, k v artlen -ln a -o [ -ln-]: ~ i izkaz
k v a r t r -ja m geol. doba, k v a rt ren -rn a -o
k v rte k v rt mn. igralne karte,
k v a rt ti -m, k v a r t j -jte!
k v a rta l -la -o, k v a r t n je -a s,
k v a rt -a m; k v a rto p riti -im,

316

k v a rto p ire c -rca m , k v a rto p rk a -e , k v a rto p irsk i -a -o,

k v a rto p rstv o -a s
k v a rt t -a m glas., k v a rt te n -tn a
-o: ~ i koncert, ~ i del soneta
= k v a rt ta -e
k v s -a in - m, k v sen -sna -o:
~ e glivice; kv sn ica -e , nav.
mn. k v sn ice -ic , k v asn n a -e
, k v so v k a -e : g liv a kvsovk a; k v siti -im, k v en -a -o:
~ o testo, test se k v si = testo
shaja, k v en a re p a (okisana),
neum no k v siti neslano govo
riti, neum ne klatiti, k v e n je -a
s, k v asln ic a -e [ -ln-] , k v a
-e , k v as -a m, k v asen ca -e
, kvasilo -a s
k v tre k v te r [ 4 r] mn., k v trn
-a -o: ~ i teden, ~ i post, ~ a
em a, k v trn ic a -e
k v iti -im kriviti, upogibati: s ta
ro st m e kvi
kv c je m u prisl. om ejevanja, izvzemanja: vseg n e dm , kvje m u t
k v d e r -d ra m: e v lji na
kvd ro v ec -vca m ebelj za
kvedre, k v d rsk i -a -o
k v e ru l n t -n ta m sitne, kdor se
samo pritouje
k v sto r -ja m starorim ski finanni
uradnik, k v e s t ra -e vpisni
urad na univerzi
k v in ta -e peti ton (od osnovne
ga) glas., k v n te n -tn a -o: ~ i
k ro g
k v in t l [-l] -a m stari cent (56 kg)
k v in te s n ca -e zrno, jedro, prava
vsebina
k v in t t -a m glas., k v in t te n -tn a
-o: ~ i zbor
k vsling -a m izdajalec, kvslinki -a -o izdajalski
k viku, n ak v k u prisl.
k v o cien t -a m kolinik
kv k a -e koklja
k v k a ti -am kokati: k v k a k v k a
k v ta -e doloeni del, dele

lagta

[ l] m neskl.: m li 1, v lik i L,
z vlikim L [ l] zaznam ujem o
rim sko tevilko 50, z m alim 1
[ l] b re z p ik e o k ra ju je m o li
te r, s p iko (1.) p a leto
L b a -e l. i. reke: p o Lbi n a
vzgor; l b sk i -a -o:
bregovi
la b i l [-l] -a m ustninik, labilen -lna -o [ -ln-] ustnin, lab ia liz ra ti -am z zaokroenimi
ustnicami izgovarjati, labializra n -a -o: ~ glas, la b ia liz ra n je
-a s ; la b io d en tl -a m ustninozobni glas, la b io d en tle n -lna
-o [ -ln-]; la b io v elr -a m, lab io v e lren -rn a -o
la b ile n -ln a -o [ -ln-] opoteen
-na, nestalen, omahljiv, nestano
viten; la b iln o st -i opotenost,
nestalnost, omahljivost
la b irin t -a m blodnjk, la b irn tski -a -o
lab o d -a m, la b o d ji -a -e: ~ i
spev, ~ a pesem = labdnica
-e ; Iabodca -e , labdi -a m
l b o ra -e m in . vrsta kamna, spl.
posoda: ~ m lek a; l b o ra st -a
-o: ~ a tla, ~ kam en ; l b o rn a t
-a -o: ~ svet; gl. tudi l p o r
la b o ra to rij -a m delavnica, la b o
ra to rijs k i -a -o: ~ e v a je ; labor n t -a m laboratrijski pomo
nik, Laborntfki -a -o
L b o t -a m kr. i. na Korokem ,
L ab o tsk a d olina -e -e , L botnica -e im e reke
la b ra d r -a m m in. vrsta ivca,
posebno tisti s severnoam. pol
otoka Labradr a; la b ra d o rt -a
m; la b ra d rs k i -a -o
Lacedm on gl. L akedm on
len -na -o: ~ k ru h a , hv ale;
ln o st -i , lne -a m ; lne
len [-n] mn. lakotnice;
l n iti -im povzroati lakoto: ta
voda lni; l n je n je -a s

L adnec -nca m , L a d n k a -e ,
la d in sk i -a -o, lad n in a -e
retorom anski jezik
L dislav -a m os. i., L dislavov
-a -o; L cko L ck a m (+Lckota), L ckov -a -o; Ldo L da
m (+L dota), Ldov -a -o (+Ladotov -a -o); L di -ija m, Ld ije v -a -o; L d islav a -e os. i.
l d ja -e , rod. mn. l d ij; l d jin
-a -o in l d ije n -jn a -o, l
d ijsk i -a -o; l d jic a -e , la d j r
-ja m, la d j rs k i -a -o, l d ja le c
-a [-auc- in -alc-] m, l d je n ica -e , l d ji e -a s, la d j v je
-a s; l d ja ti -am, l d ja n je -a s;
la d je d ln ic a -e [ -ln-] , la d je d ln ik i -a -o [ -ln-]; la d jedlec -lca [-le-] m, la d jed lsk i
-a -o [ -ls-]; la d jed lstv o -a
[ -ls-] s; la d je v l k -a m ; la d je m rstvo -a s, la d je m re c -rc a m,
la d je m rsk i -a -o; la d je v d ja
-a in -e m kapitn
la d y [ldi] neskl. gosp: lad y
M acbethova, la d y M acbethove,
o
la d y M acbethovi; la d y n -a -o
[ ldin]: ~ o z d ra v je
L a rt -a ali L a rtes -ta m os. i . ;
L arto v -a -o: ~ sin O d isej
la f ta -e podstavek topovske cevi,
la f te n -tn a -o
la g ti lem (se), li -te! lag al
-la -o, la g n je -a s, l - ;
[nepoud. lag- in lg-j
lgev -gva m sod, lagev in lgva
-gve velika steklenica, pleten
ka; lgvica -e , lg v i -a m,
lgviek -ka m
l g lje gl. la h e k
Lago M aggiore [lgo madre] m
neskl., od Lago M aggiore, p ro ti
Lago M aggiore, po Lago M ag
giore, n ad Lago M aggiore
lgoden -d n a -o, lg o d n o st -i
lag ta -e zlonost, lg o ten -tn a
-o, lgotnost -i

laguna
la g u n a -e vrsta m orskih obrenih
Jezerc z otoki; lag n sk i -a -o
L ah L ha m, L h in ja -e , lk i
-a -o, lin a -e italijanina;
L ahn -a m (zanilj.), lahn -a
m slovenski prista ital. politike,
lah n sk i -a -o, Lhov -a -o:
po ten ko L hov ko
l h ek -h k a -o in la h k [-h k j in
la h k la h k - , prim. l ji -a -e;
n alh k o p o trk a ti, polhko, pol h k o m a; iz l h k a in zlh k a ;
dol. l h k i -a -o: ~ i kam en lahnjk; prisl. lahko, le in lglje [ nepoud. lah- ali lah-]
la h e n -h n a -o in lah n [-hn]
-h n -; n alh n o p o trk a ti, lahn ji -a -e; prisl. lahn, lahn je ; la h n ti -m lahek poslajati (o bolniku): k a r la h n i; lahn l -la -o, la h n n je -a s ; lahnti -m lahkti, napraviti kaj
laje, lah n i -te! la h n l -a -o,
la h n j n je -a s; la h n ta -e ,
l h n o st -i , la h n j k -a m min.
vrsta kamna; [nepoud. povsod
lah- ali lah-]
L hezis L heze os. i. sojenice,
ki prede nit; L hezin -a -o
lahko- v sestavi: la h k o a tl t -a m,
la h k o a tl ts k i-a -o ; lahkom iseln
-a -o, lahk o m iseln o st -i , lahkom selne -a m , lah kom selnica -e ; la h k o m ljen -a -o, lahk o m ljen o st -i , la h k o m ljenec -nca m, la h k o m lje n k a -e
; la h k o v re n -rn a -o, lahkov rn o st -i , la h k o v rn e -a m,
la h k o v rn ic a -e ; lahkoiv -a
-o, lahkovost -i , lahkovec
-vca m, la h k o v k a -e , lahkoven -vna -o, lah k o v n o st -i ,
lah k ovne -a m, lahko v n ica
-e ; la h k o k r h a r - ja m
la h k o ta -e , la h k o ten -tn a -o,
la h k tn e -a m, lah k o tn o st -i ;
la h k a -e ; la h k o st -i ; la h
k ti -m laje napraviti, la h k n je -a s; l h k a ti -am z roko po

skusiti, kako lahko je kaj (prim.

tkati), l h k a n je -a s; lah ti
-m lajati, la h j -jte! lah l
-la -o; la h n je -a s [nepoud.
povsod lah- a li lah-]
la ik -a m svetni lovek (v nasprot
ju z duhovnikom ), nestrokovnjak :
l ik v k a k i stv a ri; l ik i -a -o,
lien -na -o; la iz ra ti -am (se),
la iz c ija -e i, laiczem -zm a m
f povsod: la-i-]
la ja ti -jam in -jem , l ja n je -a s,
l je -a m ; l ja v -a -o, l jav e c
-vca m, l ja v k a -e , l ja v sk i
-a -o, l ja v t -a m, la j lo -a s
z a n i l j .,la j -a m
la jn a -e , l jn a ti -am , l jn a n je
-a s, l jn a r - ja m, l jn a ric a -e
, l jn a rs k i -a -o
L ajovic -vca m os, p riim ek, L a
jovev -a -o
la j a ti -am , l j a n je -a s, lajilo
-a s sredstvo za polajanje, la jv a -e , la j le n -ln a -o [ -ln-]
la k -a m lo, l k a st -a -o; ~ i
ev lji; la k ir a ti -am liti, politi; la k ir a n je -a s lenje,
la k ira n -a -o polen
la k j -a m strenik, la k js k i -a -o
streniki, suenjski (po duhu),
la k js tv o -a
L akedm on -a m kr. i. stare Grije,
parta, L akedem nec -nca m,
L ak ed em n k a -e , lak ed e m n ski -a -o, tudi Lacel k e t -k ta m : dva l k ta , tr ije
l k ti; dv. in mn. tudi: la h ti
la h ti lahtm (a) la h ti v la h t h
z lah tm (-ma) : dve la h ti,
tri la h ti p la tn a ; l k e tb r d a -e
lkm us -usa m modro barvilo;
lakm usov -a -o: ~ p a p ir
la k o lt -a m geol. globinsko ka
m enje, mgma
lk o m en -m na -o, lk o m n o st -i ,
lk o m n ik -a m , lk o m n ica -e 2,
lkom ne -a m
la k o n ien -na -o kratek, je d rn a t;
L a k n ija -e ~ L akedm on.

318

lrgo
L a k n e c -n c a m, la k n sk i -a -o;
lak n in o st -i
l k o ta -e , l k o ten -tn a -o, lk o tn o st -i , l k o tn ik -a m, lk o tn ica -e i
l k s e n - k s n a -o irokovesten, ohla
pen, popustljiv; l k sn o st -i ,
lakszem -zm a ra, lk sn e -a m
in la k sst -a m; la k sa tv -a m
med. odvajalo, istilo; ta k sa tiv e n
-vna -o med. istilen, odvajalen;
la k s ra ti -am odvajati, la k sran je -a s odvajanje
lm a -e vrsta ovc v Juni A m e
rik i, l m ji -a -e: ~ a volna
lm a -a in -e m budistov ski viji
duhovnik; Lam a zem -rzma m
vera budistinih Tibetancev, lam at -a m pripadnik lamaizma,
la m atsk i -a -o
lam b d a m neskl. im e gr. rke:
m ali
z velikim
im a o b li
ko m alega ~
L m b erg -a m os. priim ek, Lmbergov -a -o; L m b erg ar - ja m
os. p riim ek, L m b e rg a rje v -a -o
lam la -e platca, ploica
la m e n t c ija -e i toba, alna pe
sem: Je re m ije v e ~ e ; lam entr a ti -am toiti, objokovati, alo
vati; la m e n tra n je -a s
lm p a -e i svetilka, lm pica -e ;
la m p rn a -e : e le k tri n a ~ v
ru d n ik u ; la m p ij n -a m, lam
p ijo n ek -k a m
ln la n u in l n a m , la n n -a -o:
~ a glavica, ~o o lje ; lane
-a s njiva, kjer je rasel lan; la
ni scen -na -o kar raste na lan uu: ~ a rep a ; lan nica -e
jama za suenje lanu ob tre
nju; lnovec -vca m lan, k i se
ne prea; l n o v k a -e dninari
ca, k i je dobila za plailo v na
jem lanie (za krom pir)
L an c aster [lnkestr] L an c astra
m l. i., la n c a strsk i -a -o
ln ec -nca m veriga, ran. lnci
okovi, spone

L an g o b rd -a m pripadnik germ.
plem ena, la n g o b rd sk i -a -o;
gl. tudi L o m b a rd ija
L ngus
m os. priim ek, Lngusov -a -o: ~ i p o rtre ti
l n i prisl., l n sk i -a -o, lnak
-a m, ln in a -e lanski pri
delek
la n o ln -a m kem ., med.
+la n sra ti -a m : ~ v esti trositi,
iriti novice, vrei kaj v javnost,
raztrositi; +la n sra n je -a s
Lakoon -o n ta m os. i. iz grke
mit., L akoontov -a -o: ~ a
sinova, ~ a sm rt
* la p lija -e m alnkost
l p a ti -am, l p a -e , nav. mn.
l p e lp ivalske ustnice: p a sje
~ ; lpav -a -o, lp av ec -vca
m, lapvs -a m, la p n -n a m,
l p a st -a -o, la p v sa ti -am
(zanilj. o vekavem loveku)
la p id re n -rn a -o kratek, jedrnt,
klen (kakor napisi na kam nu);
la p id rn o st -i ; la p id rij -a m
prostor za stare kam nitne spom e
nike in napise
lpis -a m med. kam en, km enek;
kozm. barvilo za obraz
L aplace -cea flapls -a] m os. i.
franc, astronoma, L aplaceov -a -o
[laplsou -ova -o]
L aponec -nca m, L ap n k a -e ,
L aponsko -ega s in L ap o n sk a
-e i pokrajina v severni F inski,
laponski -a -o, lap n sin a -e
l p o r -ja m, l p o rje v -a -o, lp o rast -a -o, l p o rn a t -a -o: ~
svet; gl. tudi l b o ra
lpsus -usa m spodrkljaj, spozaba
la p h -a m bot., lap h o v -a -o:
~ list; la p je -a s
l r -a m starim Rim ljanom varuh
domaega ognjia; nav. mn. l ri
-ov
lrg o prisl. glas. poasi, iroko, na
slov skladbe: z lrgo, v lrgo,
njeg o v lrgo; la rg h e tto [-gto]
prisl. glas. nekoliko poasi

319

lrimks
l rin k s -a m grlo, la rin g le n -ln a
-o [ -ln-], larin g o sk p -a m ogle
dalce za ogledovanje grla, la rin g o sk o p ja -e ogledovanje, opa
zovanje grla znotraj, laringolog ja -e grloslovje, laringolg
-a m zdravnik za grlo; la rin g tis
-a m vnetje grla, vratu
l rp u rla rtz e m -zm a m gl. a rtis t
ls la s in lasa m, mn. la sj ls
lasm las (v lse so si sko
ili) v lash so si, z lasm i;
lsen -sna -o: ~ i k oren, ~ a
ig la; la s t - ta -o monih las:
~ a glava, koa; lasto st -i ;
l sa st -a -o lasu podoben; lsn a t -a -o, lsec -sca m, lek
-k a m, last -a -o; lsek
-sk a m; lasie -a s
la s t i -m , la sa j -jte! la sl -la
-o, la s n je -a s, las -a m
lascven -vna -o opolzek, poltn;
lascvnost -i opolzkost, poltnost
l sk a ti -am se kom u dobrikati se
kom u, l s k a n je -a s; l sk av -a
-o, lsk av ec -vca m, l sk a v k a
-e , l sk av o st -i
l s k rn -a -o izbiren v jedi, ko
ljiv; l sk rn o st -i , l sk rn e -a
m, l sk rn ic a -e 2, l s k rn ik -a m
lasn ica -e lsasta cev, ilica;
lasn en -na -o kapilren; lasn n a -e lasna snov; laso v it -a
-o, lasovtost -i
lso l sa m zanka: lov z lsom
L asalle -lla [lasl -la] m o-s. i.
soc. politika, L assallov -a -o,
lassllovec -vca m, lassllovski
-a -o, lassllovstvo -a s
l st - , l sten -tn a -o, la stn o st
-i ; la stn in a -e , lastn in sk i -a
-o; la stn ik -a m, la stn ic a -e ,
la stn ik i -a -o, lastn itv o -a s;
lastn o ro en -na -o (kratica 1. r .) :
~ i podpis; lastn o v ljen -ljn a -o
la stiti -m si k a j, l sti -tel la stil
-a -o, la st n je -a s

lstovica -e i, l sto v i ji -a -e;

l sto v k a -e , l sto v k in -a -o;
l sto v i ar -ja m (m etulj); +lastavla s lja -e 2, la s lja r -ja m, las lja ric a -e , la s lja rs k i -a -o,
la s lja rs tv o -a s
lac -ec m in loc -ec m
[-c -c] klp klpa
l t - in l t l ta ali la t m,
la tj - in l tje -a s = la to v j
- in l to v je -a s, l ta s t -a -o,
l tn a t -a -o = l to v n a t -a -o;
la tti -m (se): oves (se) e
la ti = la to v ti - jem (se), lat n je -a s = la to v n je -a s
l ta re i preni drog v kozolcu,
la tn k -a m vrsta eblja, l tn ik
-a m leseno ogrodje za brajdo,
l to v n ik -a m vrtna ograja iz
ltic; l tic a -e , l ta s t -a -o
La T en e L a T en a [latn -a] m
l.
i. kraja v vici, kjer so izko
pali orodje iz druge polovice e
lezne dobe; od tod la t n -a m
predrim ska elezna doba, la te n
ski -a -o
la t n te n -tn a -o skrit, skriven, fiz.
vezan; la t n tn o st -i i
la te r le n -ln a -o [ -ln-] stranski,
obstranski: ~ i glas (narejen z
zranim tokom ob straneh jezi
ka), la te r l o st -i [ -ln-]
L a te r n -a m rim ski m uzej in
katedrala, la te r n s k i -a -o
la te rn a -e 1 . svetilka s steklenim
ohijem , 2 . kupolasti nastavek
nad streho (zaradi svetlobe ali
zraenja); la t rn a m gica [-ka ]
stare vrste projekcijski aparat;
la t rn sk i -a -o, la t r n a t -a -o
la tif n d ij -a veleposestvo, latif n d ijsk i -a -o vele pose sten, latif n d ije c -jc a m veleposestnik
L atnec -nca m, L a tin k a -e ud
naroda v starem Lciju; la tn e c
-nca m, la tn k a -e kdor danes
dobro zna latinino, la tin s t -a
m kdor znanstveno pozna latin-

Lear
ino; la tin in a -e ; latinzem
-zm a m latinska jezikovna posebnost, nje posnetek v domaem
jeziku; la tin iti -im, la tn je n je
-a s prevajati v latinino; latino v ti -jem , la tin o v n je -a s
vtikati latinske besede v domai
jezik; la tin ic a -e vrsta pisave
lto v in a -e i s p rija v lja n je m J-,
z dostavljanjem -te in prestav
ljanjem zlogov prenarejena go
vorica, n. pr.: lsp ra v o p te pra
vopis, l je p ra v o r te pravorje;
lto v sk i -a -o
l tv ic a -e i skodela za m leko, ltv iast -a -o, ltvien -na -o
L au san n e -a [lozn -a] m kr. i.
vic. m esta, la u sn sk i -a -o [loznski], L ausnec -nca m, Laus n k a -e i [loz-]
l v a -e kredenca
l v a -e i kam enina, izm eek ognje
nika, lv en -vna -o: ~ a o d eja;
lv in -a -o: ~ a o d e ja (plast,
ki se napravi po strjeni lavi)
*lavna -e i plaz
la v ra ti -am omahovati m ed to
kovi, sm ermi, miljen jem in na
zori; la v ra n je -a s
la v re t -a m nagrajen (z lovorom
ovenan )
L av rn c ij -a m os. i., L ovrnc
-nca m, L ovrnev -a -o,
L o v renc -a m, L vrenev -a -o,
L ovro -v ra (+ L vrota) m, Lov
rov -a -o; L ovr -ta m, Lovrtov -a -o
la v re t n sk i -a -o: ~ e lita n ije ,
gl. L oreto
la w n -te n n is -a [lntnis -a] m
tnis, t n ik i -a -o
L a y e r -ja [ljer -ja] m os. pri
im ek, L a y e rje v -a -o
lz lza m otrebljen svet, mn. lzi
lz in lzov; lzec -zca m , lzi -a m, l z a r -ja m kdor se
v lazu naseli
la z a r t -a m vojaka bolninica,
la z a r te n -tn a -o
Slovenski pravopis

l ziti -im, lzi -te in -te! lzil

-a -o in -la -o, l z e n je -a s,
lzica -e i u, lzn ik -a m, la z
n in a -e , l z a r -ja m poli;
otrok, preden shdi
la z r -a m modrilo, la z re c -rca
m min. vinjevec, la z r en -rn a
-o moder, vinjev
l - 2, len -na -o: ~ a u e
nost, ~ i uspeh ; ln o st -i i,
lan k -a m, la in c a -e i
+lai- v sestavi ni slovenski: +lid em o k r t - ta m, '''lim odrij n -a m, +l ip r ro k -ka m,
+ livda -e i , +lizn n o st -i
i ipd. = lni -a -o: i dem ok r t, m o d rij n , p r ro k , ~ a
vda, znnost ipd.
laniv -a -o, lanivost -i , la n i
vec -vca m, lan v k a -e i (po
vsod: +la n j-); la ljiv -va -o
le lenek (naslonka), piem o ga z
vezajem pred kaz. z. in prisl.:
le-t, le-t, le-tga, le-tm u,
le-t, le-ni, le-na, le-no, lenega; le-sm , le-tm , le-t
ipd.; skupaj za zaim ki in pri
slovi: tle, tle, nile, nale,
tm le, tle, tstile, t k le, t k a jle, se d jle, ndile, p r jle , el,
sm le, v n d a rle itd.
1 prisl. 1. poziva = dej, kr: l,
e u p a ..., le a k a j, le p rid i,
le poasi, n a j l pove; 2 . om e
ju je = samo: v rn il se je le
eden, e le upa, hdi le p o
asi, ne le t; 3. poudarja =
vendar, tudi: k am le je el? le
kam je el? p a je le dobro, e
lovek k a j zna; le m alo se te
ne bojim , pa l zalee
le a d e r -ja [lider -ja] m politini
voditelj stranke, smeri, gibanja;
le a d e rsk i -a -o [ liderski]
L e n d er -d ra m os. i., L en d ro v
-a -o
L e a r -a [lir] m os. i. Shakespea
rovega junaka v Kralju Learu,
L earov -a -o [lirou -ova -o]
321

21

lebdeti
*lebdti -m, leb d l -la -o, *lebd n je -a s plavati (v zraku) ipd.
v raznih zvezah: p o stovka *lebd
n a d p o lje m = visi, se dri, trepet; preneseno: *lebdti p re d
om i = biti, stati pred omi,
tiati v oeh, bosti v oi ipd.;
sm eh m u *lebd n a o b r a z u ...
igr, poiva na obrazu
lca -e prinica, kateder
l ca ti -am (se) pretegovati (se),
l c a n je -a s
l c e t l cta m strdenje, lctov -a
-o: ~ o srce; l c ta r -ja m, lcta rsk i -a -o, le c ta rja -e
lea -e bot., fiz. in med.; len
-na -o: ~ i stro k , ~ a vzboklin a; l a st -a -o: ~ kam enek,
l n a t -a -o: sk le d a je se vsa
l n a ta ; lica -e , l a r -ja m
zool. vrsta ukov, lev in a -e
lna slama, lie -a s koder
je rasla lea
li lem , lezi -te! legel leg la
-o, p o jd i l; l e n je - a s : ~
ja jc
l iti -im, l e n je -a s, len -a
-o zdravilen, aroven: k o rn ~
ld led i n l d a m, ledn -a -o:
~ a sk o rja , pot, doba, L edno
m o rje ; ledeno m rzel, ledeno
h la d en (+ledenom rzel, +ledenohlad en ), l d e n - d n a - o : ~ a trd o
ta ; l d ast -a -o, l d n a t -a -o;
le d en ic a -e t ledenen -na
-o; le d en ik -a m, le d en ik i -a
-o, le d en n a -e in ledove
-a s; le d en ti -m: voda ledeni,
le d en l -la -o, le d e n n je -a s;
le d en ti -m (se): vodo um etno
le d en i (sprem inja v. led), leden l -a -o, le d e n j n je -a s; le
die -a s; ledolm -m a m,
ledolm en -m na -o, ledolm ec
-m ca m, ledolom lka -e [-lk-]
, ledolom ilec -lca [-le-] m
le d n k a -e vrsta solate: lju b
lja n s k a ~

322

le d in a -e 2, le d in sk i -a -o, ledn a s t -a -o: ~ svet, led n ica -e

, L edinski -sk eg a m os. i.
ld je -a s, nav. m n. ld j a l d ij
ld jem ld ja v l d jih z ld ji;
ld ven -a -o [-dvn-]
led v ica -e , nav. mn. ledvice,
ledvien -na -o: ~ i kam en,
sek ; le d v ast -a -o, ledve -k mn. vrsta jedi
lga -e : l g a m u dobro d, j a
b o lk a v lgo d ati, zem ljep isn a
lga; mn. lge lg pri vzu, n a
lge p o sta v iti sode, n a lge zlo
iti d rv a ; l g a p a p irja
le g len -ln a -o [-ln-] postaven,
zakonit; le g ln o st -i ; leg alizi
ra ti -am uradno potrditi, overiti,
le g a liz c ija -e , le g a liz ira n -a -o
l g a r -ja m med,: tre b u n i ~
le g t -a m odposlanec, volilo, zapuiina; le g a t r - ja m kdor dobi
dediino, kom ur je volilo nam e
njeno; le g c ija -e i odposlanstvo
l g ati -am , l g a n je -a s : no lga
n a zm ljo, zveer je lg al zgo
daj
legto p ris l glas. vezano
leg n d a -e svetnika zgodba, u
dena pripoved, izm iljen im ; leg en d ren -rn a -o: ~ o ju n atv o ,
~ i ju n a k
l g ija -e 2, l g ijsk i -a -o, legion r - ja m ud lgije, le g io n rk a
-e , leg io n arsk i -a -o; leg ij n
-a m
le g ra ti -am stapljati, zlivati ko
vine, le g ra n je -a s
le g islatv en -vna -o postavodajen,
zakonodajen; le g isla tv a -e za
konodajna zbornica; le g isl to r
- ja m zakonodajlec, zakonadjnik
leg itim en -m na -o postaven, za
konit; legitim n o st -i postavnost, zakonitost; le g itim c ija -e
izkaznica, le g itim ira ti -am (se)
zahtevati od koga izkaznico, iz
kazati se

Leon
lglo -a s vir, kotie med.
l g n a r - ja m, nav. mn, l g n a rji
-je v tram ovi, po katerih spu
ajo ali dvigajo sode
legum n -a m beljakasta snov v
soivju, legum inzen -zna -o
lg v an -a m vrsta plazilcev zool
l h a -e 2, lh ica -e , lh in -a -o,
l h a st -a -o
L eibniz -a [ljbnic -a] m os. i.
nem. f i l o z L eibnizov -a -o
[ljbnicou -ova -oj, leibnizovski
-a -o [ljbnicouski -a -o j
L eipzig -a m l i. nem. m esta,
leip ziki -a -o [povsod: ljpc-]
le j -a m rom unska denarna enota,
l js k i -a -o
le j l jta , l jte medm.: l j ga,
l j l l jte no! l jte si no!
l k -a m: ga ni lka, z la ta ni v
n je m n iti za l k ; le k rn a -e ,
le k rn ic a -e , le k rn ik i -a -o,
le k a r n a r - j a m , le k rn a ric a -e 2,
le k rn a rs k i -a -o, le k rn a rstv o
-a s ; le k r - ja m , le k a rc a -e ,
le k rsk i -a -o, le k rstv o -a s;
le k o v t -a -o, lek o v to st -i z
zdravilnost; *lekoslvje -a s
zdravilstvo
l k c ija -e i pouk, una ura, una
snov, graja: p rv a
k r a tk a ~ ,
huda
d a j ti l k c ije = po
uevati, uiti, grajati, prijem ati
koga; koga v strah prijeti, uiti
kozjih molitvic; l k c ijsk i -a -o;
l k to r - ja m, l k to rsk i -a -o,
le k to r t -a m , le k cio n r - ja m
l k sik o n -a m besednjak, slovar;
le k sik le n -ln a -o [ -ln-] slovar
ski, besednjaki; le k sik o g ra fja
-e i spisovanje besednjaka, slo
varja; le k sik o g rf -a m besednjkar, slovarnik; le k sik o g rfski -a -o besednjkarski, slovarniki; leksik o l g -a m besedoslovec, le k sik o lo g ja -e i bese
doslovje, lek sik o l k i -a -o besedosloven

le m en t -a m semenie, lem enta r - ja m semeninik, bogoslo

vec; le m e n ta rsk i -a -o
lm e -a m del pluga, lm een
-na -o, lem en ica -e i; povsod
tudi lm eLm nos -osa ali L m na m kr. i
lm noki -a -o
lm pa -e i vrsta posode za vodo,
lm pen -pna -o: ~ o dno; lem p ti -m pohtpno p iti, le m p j
-jte! lem p l - la -o, le m p n je
-a s: voda m u lem p po tr e b u
h u klonka; lm pe -a m kdor
hlastno p ije, trebuast lovek
l n in ln l n a -o, mn. tudi le n i
-, prim . b o lj ln -a -o; prisl.
lno in len; ln o st -i , lnec
-nca m ; le n ti -m se, ln i -te
se! lenl -a -o, le n je n je -a s;
lenv -va -o, len iv ec -vca m ,
le n v k a -e 2, len v o st -i i; len h -a m, le n h in ja -e , len h a r - ja m , le n u h riti -im,
le n u h r je n je -a s; le n h a rsk i
-a -o; len o b a -e 2, len o b en -b n a
-o: ~ lovek, len b n e -a rn,
lenobnost -i , len b iti -im se,
le n b lje n je -a s; le n riti -im,
le n r je n je -a s; le n o k v e n -vna
-o, le n o k v n o st -i 2, le n o k v n e
-a m; leno m iseln -a -o [-sln-]
ic n a rt -a m lenuh, spanec, podnonik: ~ ga je zm ogel
L enau -a [lnau -aJ m os, i. nem.
pesnika, L nauov -a -o: ~ e p e
smi
L enin -a m os. im e, L ninov -a -o,
l n in sk i -a -o; len in izem -zm a
m, le n in ist -a rn, lninovec -vca
m; L n in g ra d -a m kr. i., ln in g ra js k i -a -o, L n in g ra j a n -a
m, L n in g ra j a n k a -e i; L ninsk
-a m kr. i.
ln to prisl. glas. poasi, tudi naslov
skladbe
L on in Lo L ona rn os. t., Lonov -a -o; L a L e Li Lo p ri
Li z Lo os, i.: povesti Le

Lonard
F a tu rje v e ; Lin -a -o, Lv
L eva m
L o n ard -a m os. i., L onardov
-a -o; L n a rt -a m, L enartov
-a -o; N rte -e ja m (+N rte ta),
N rte je v -a -o (+N rte to v -a -o)
L eo n rdo da V inci [vini ] , Leon rd a da Vinci m os. i. ital.
slikarja, L eonrdov -a -o (da
Vinci)
L eonida -da in -de m stgr. os i.,
L eonidov -a -o; L eonid -a m
os. im e
L eo n ra -e 2 os. i .,L eonrin -a
-o; L en o ra -e 2 os. i. , L enrin
-a -o
le o p rd -a m, leoprdov -a -o,
le o p rd o v in a -e 2
L eo p ardi -ija m os. i. ital. pesni
ka, L eo p rd ijev -a -o, leoprd ije v sk i -a -o: ~ i pesim izem
lp -a -o in -, mn. tudi le p i -,
dv. tudi lep -; prim. lpi -a
-e; prisl. lep, lpe, na lpem ,
zlp a = zlpo (na lep nain);
lep po em (obrazu, postavi,
z n a a ju ); l p a -e 2 = desnica;
v lpem smo sp rav ili (vrm e);
za lpo vzeti = za dobro; lep
zate, d a si p rie l ( +o d teb e);
pogosto le izraz m ere in poudar
ka: lep e d en a rce sta n e; lep as
te ni bilo; lep p ri m iru (pri
den, tiho) bodi! p r e j m e vabi,
p o tem je lepo zap rto , ko p r i
dem ; lepo (prav, isto) p re d
m ano je sta l; lepo (prav, isto)
vse m i je iz v rg e l; pogosto iro
nino: lepo sem n a le te l p ri
n je m ; no, lepo bo pogledal, ko
bo zvedel to; lepe rei sliim
o
te b i; z m e ra j lepe! za rad i
lpega (videza) k a j d e la ti; gl.
tudi lepole p k -a m razglas, oglas, n alep
ljen na javnem prostoru
l p en le p n a m velik rastlinski
list, le p n je -a s, le p n a st -a -o,
le p e n t -ta -o

324

l p iti -im, l p lje n je -a s, lep tev

-tve 2, lepilo -a s, lep ilen -lna
-o [ -ln- ] , leplec -lca [-le-] m,
le p lk a -e [-lk-] 2; lp -a m,
lp ek -p k a -o, lp ek -p k a m,
le p n k a -e 2, le p ljiv -va -o,
le p ljiv o st -i 2, l p k a st -a -o;
le p ti -m, lep l -la -o, lepn je -a s
lepo- v sestavi: lep o b esd en -dna
-o, ~ b e s d n o st -i i , ~ b e s d n ik
-a m; lepoten -tn a -o, ~ u t
n ost -i 2, ~ t je -a s; lepoglsen -sna -o, ~ gls je -a s; lepolen -na -o; lep o lst -a -o;
lepopsen -sna -o, ~ p s je -a s,
~ p s -sa m kaligrafija, ~ p s n ica -e -2 zvezek, ~ p s e c -sca m
kaligraf; leporen -na -o, lepor je -a s, ~ r n ik -a m frazr; leposloven -v n a -o , ~ s l v je
-a s beletrija, ~ s lvec -vca m
beletrist; lepo zn n sk i -a -o,
~ z n n stv o -a s estetika, ~ z n nec -nca m
le p o ta -e 2, lep o ten -tn a -o: ~ i
u t; lep tec -tc a m, lepotica -e
, le p o tien -na -o, le p o t je
-a a, le p o t ar -ja m; lepo tii ti
-im, le p o ti en je -a s, lep o tinik
-a m, lep o tnic a -e 2; lepot ja
-e f, le p o tti -m, le p o t n je -a s,
lepotlo -a s, le p o tile n -ln a -o
[4 n -], lepo tlec -lca [-lc-] m,
le p o tlk a -e [-lk-] ; le p o tn a
in -tn n a -e i, le p o tn a r in -tnn a r - ja m, ~ a r ic a -e 2; leptn ik -a m gizdalin
l p ra -e 2 gobavost, gobe med.,
lep r zen -zna -o gbav
le p ati -am , l p a n je -a s, lep v a -e 2, lep lo -a a, leple n -ln a -o [ -ln - ] , lep lec -lca
[-duc~ in -lc-] m , le p lk a -e
[-duk- in -lk-] i
L erm ontov -a m os. i. rus. pesni
ka: pesm i L rm o n to v a (+L e r
m ontovlje pesm i), lrm o n to v ski -a -o: ~ i slog

letina
ls prisl., le-sm : p r id zid ar se
les u it ( Vodnik); l sk a j (Juri)
ls les in lsa m, mn. lesovi -v
gozdovi; lesn -a -o: pod,
~ a m iza, ~ o o ro d je ; lsen
-sna -o: ~ a trgovina, ~ e cene,
~ a sk lad ia; l sast -a -o =
le sn a st -a -o, l sn a t -a -o; ~
prem og, ~ h rib zarasel; l sje
-a s = lesov je -a s; les v n at
-a -o, leso vit -a -o; le sen ti -m
lesn postajati, lesn i -te! lesenl -la -o, le se n n je -a a,
le sen n a -e ; le sn n a -e ; le
sovina -e ; le sen ti -m se, le
sni -te se! lesen l -a -o, lesen j n je -a s, lesnec -nca m lig
nit
lsa -e , lsica -e , l sn ik -a m
kol, na katerem visi lesa; lsast
-a -o: n e k a k a ~ a o d p rtin a
Le Sage ali Lesage, Le Sagea m
os. i. franc, pisatelja, Le Sageov
-a -o [ls -a, lsou -ova -oj
lesk l sk a in le sk m oponaanje
poka, l sk a ti -am , l sk n iti -nem,
l s k a n je -a s [povsod: lsk-]
l sk l sk a [lsk-] m, le sk t -ta
m, le sk e t ti -tm in -em (se),
le sk e t j -jte! le sk e t l - la -o,
le sk e t n je -a s, le sk e ta jo -a
-e [pvsod: lsket-]; le sk ta -e
, leskten -tn a -o, le sn ti -m
lesketti se: bel, d a k a r lesni
[ls-] vid jem lje
l sk a -e , lskov -a -o: ~ grm ;
lskovec -vca m, l sk o v je -a s,
lsk o vina -e , lsk o v k a -e ,
le sk o v t -a -o
le sn ik a -e 2, lesnikov -a -o, lesnkovec -vca m lesnikov m ot,
le sn k o v in a -e 2, lesnnik -a m
leso- v sestavi: lesorz -a m, lesorzec -zca m, lesorzen -zna -o,
lesorstvo -a s, lesotsk -a m
le st - zvijaa, le st n -tn -,
lestv -a -o [povsod: lst-]
lestn ec -nca [lst-] m, lestnev
-a -o

lsti lzem , lzi -te! lzel -zla -o,

l ze n je -a s
l stv a -e , rod. mn. lstev [-tuJ,
lstv ica -e , lstv ien -na -o,
lstven -a -o: ~ i klin, lstvenica -e = l stv e n ik -a m:
v sa k a l stv a im a dva. ~ a [po
vsod: -tvn-]
le ti -m [l-] svetiti se, le
-a -e, le, lel -la -o,
le n je -a s; lev a -e ; leti -m, le -te! lel -a -o,
len -n a -o: leni evlji,
le n je -a s: lem ev lje, k a
m en, les [povsod: l-]
l e rb a -e vrsta svetilke, lerb en -b n a -o: ~ i rep, ste n j
l e v je -a s lskovje, lev in a
-e ?
ln ik -a m, ln ik o v -a -o: ~ a
lupina, ~ o je d ro ; l sn i e k - k a
m, l n ik a r -ja m, l n ik a ric a
-e 2, lenca -e lnikovec
-vca m
L ta -e mit. reka v podzem lju
le t k -a m oglas, razglas, ki s hi
tro iri (leti) po kraju
le t le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i izid b o
lezni med. smrtni; le tln o st -i
[ -ln-] smrtnost
le ta r g ija -e m rtvica, otrplost, za
spanost; le t rg i e n -na -o m r
tvi en, otrpel, zaspan
l ta ti -am, l ta j -te in -jte! lta l -a -o in -la -o, le t n je -a s,
letlo -a s, le t le n -ln a -o
[-ln-], le t le c -lca [-le-] m,
le t lk a -e [-lk-] i, le tlsk i -a -o
[ -ls-], le tlstv o -a [ -ls-] s, le ta
lie -a s, letalen -na -o,
le ta lik i -a -o
l te n sk i -a -o [-tn-] poleten: ~ a
o b lek a, ~ o obleen
le t ti -m, l ti -te! let -a -e,
let, l te l -la -o, l t l ta m,
le t n je -a s
l tin a -e : dobra, sla b a
d re
vo im a goste l tin e ; l tin a t- a - o

825

leto
lto -a s (okr.: 1.): leto in dan,
leto n a leto, od le ta do leta,
k letu, o b letu, po le tu (dai);
ez d ve l ti; nav ad n o in p r e
stopno lto, novo in sta ro leto

N ovo leto (kadar hoem po

sebej poudariti praznik 1 . jan.);
1945. le ta (1.) smo se osvobodili
ali le ta (l.) 1945 (in 1945.) smo
se osvobodili; l ten -tn a -o: ~ i
p rid e le k , ~ i dohodek, ob rau n ;
letn o prisl.: ~ p la u je ; l tn ic a
- e , l tn ik -a m, le tn n a -e
lto -a s poltje, l ten sk i -a -o
[-tn-]; ~ a o b le k a, v ro in a; gl.
tu d i p o le tje
leip - v sestavi: letop is -sa m.
leto p sen -sna -o, letopsec -sca
m, letopis je -a s; le to rse l
[-su] -sli : lesk o v a le to rse l
leto stara m ladika
L etnec -nca ali L t -a m, l tsk i
-a -o ali let n sk i -a -o, ltin a
ali let n in a -e ; L et n sk a -e
letos prisl., l to n ji -a -e, lton jik -a m
le to v ti -jem , letovl -la -o,
le to v n je -a s; letovie -a s,
leto v i ar - ja m, leto v arica
-e , leto v arsk i -a -o, le to
v ik i -a -o, letoven -na -o
l tv a -e n. pr. pri kozlcih, ltv ic a -e tisk. kovinska ploica,
regleta, letv en k -a [-tvan-] m
lv -a m in lv - : k ji ali
k ja lv; lev iti -m se, levi
-te se! lev -a -e, levil -la
-o, lev itev -tve , lev tv en
-tv en a -o [-tvn-]; lvec -vca
m rak, ki se je pravkar levil
lv l v a m, lvov -a -o, le v in ja
-e , le v ji -a -e, lev -a m,
lev ek -k a m, le v n j k -a m
l v a -e v starih hiah vdolbinica
za razsvetljavo; lve -a m polene e, treska za v levo
L ev n ta -e l. i. za blinji Vzhd,
Jtrovo, Jtrova deela; lev n tski -a -o

Lvec rvca m os. priim ek, Lvev

-a -o
lvi -a -o: n a lvo, v lvo, n a
lvi; lev ica -e , lev ien -na
-o: ta lovek je ~ dela z levico
nap rej; le v ia r - ja m, le v i a rk a
-e , le v ia rsk i -a -o, lev n ik
-a m, levnica -e , lev iarstv o
-a s
le v it -a m duhovnika sluba: m a
a z le v iti; le v tsk i -a -o, levitr a ti -am , le v itra n je -a s
levkocit - m bela krvnika
le v k o p lst -a m oblpek, obli
L v k tra s mn. L v k te r -tro m -tra
v -trih n a d -tri, l v k trsk i -a -o
L v stik -tik a m os. priim ek, Lvstikov -a -o; L v stek -tk a m
os. priim ek, L vstkov -a -o
L eyden -a [ljden -a l m kr. i.
m esta, l y d e n sk a ste k le n ica fiz.
Lzbos -a m grki otok, lzbiki
-a -o: ~ i m a rm o r; lezbien
-n a -Oj l zb ijsk i -a -o: ~ o
n a g n je n je
le ti -m, li -te! le -a -e,
le, l a l - la -o, le a n je -a s;
la -e , leie -a s, le a rn a
-e , le k -a m, le h -a m
zanilj., l k a ti -am otr. govor;
lelen -ln a -o [ -ln-]: ~ i stol
= le ln ik -a [ -ln-] m , lelnica -e [ -ln-] prostor, kjer le
(n. pr. bolniki); le j -a m
*leren -rn a -o neprisiljen, lahko
m iseln, nem aren; * le rn o st -i
li vpra.: Je li res? Ni li to d o
kaz? Sem li ja z? P oglejm o, ie
li e k a k o r p re d leti! (+je-li,
+ni-li, +sem -li ipd.); toda k -li:
A li gori, k-li? Vasih se na
vezuje z besedo: Jli d a si bil
ti? J lite d a ni res? gl. je li
lia n a -e bot. ovijalka
L ibanon -a m kr. i. sirskega po
gorja, lib an o n sk i -a -o: ~ a
c d ra
Libla -e 1. kaji pastir, 2. pri
prava za doloanje vodoravnice

326

lika
lib e r le n -ln a -o [-ln-], lib e ra l
no st -i [ -ln-] , lib e r le c -lca
[ -1 c-] m, lib e r lk a -e [-lk-] i,
lib e r lsk i -a -o [-ls-]t lib e ra li
zem -zm a m , lib e ra l h -a m
zanilj.
L ib e rija -e t lib rijsk i -a -o, Lib rije c -jc a m, L ib rijk a -e i
lib e rtn e c -nca m razuzdnec, li
b e r tin sk i -a -o, lib e rtn stv o -a s
L ib ija -e , lib ijsk i -a -o, L ibijec
-jc a m, L b ijk a -e
lib r to - ta m besedilo opere.
lib r te n -tn a -o: ~ i verzi, ~ a
zgodba; lib re tis t -a m pisatelj
libreta
lice - a s; +n a licu m e sta na kraju
sam em , lien -na -o; ~ i izraz,
~ a k o st; liece -a [-c-] s,
lin ica -e kost, li k a lk s
mn.; licem ren -rn a -o, licem rn o st -i i, licem rec -rc a m,
lic em rk a -e , licem rsk i -a -o,
licem rstvo -a s
lic j -a m, lic jsk i -a -o, lic jk a
-e ; licelen -ln a -o [ -ln-]:
~ a k n ji n ic a
licn ca -e dovoljenje, pravica;
licnen -na -o; lic en c rati
-am dati dovoljenje, potrditi,
lic en c ran -a -o: ~ i b ik
lic en c i t -a m nekdanja vseuilika ast in nosilec te asti, licen citsk i -a -o
lic itira ti -am draiti, na drabi
gnati ceno k v ik u ; lic it n t -a m
draitelj, lic it n tsk i -a -o: ~ i
dvoboj, lic it c ija -e draba =
lic it n ta -e , lic itira n je -a s
lien -na -o gl. lice in lik, li
no st -i
li in k a -e preobrazna stopnja u
elk, lin k in -a -o
liiti -im lepotiiti, mazati (si lice)
( +m inkati se); liilo -a s, lilen -ln a -o [-ln-]: ~ i p ra h ,
sv in nik, ~ a b a rv a ; li e n je -a
s: ~ avtom obilov; liln ica -e
[ -ln-] : ~ avtom obilov; liar

-ja m: ~ avtom obilov ipd.; li

arstv o -a s; + av to liar, +avtolen je, +av to larstv o
le je -a s, l n at -a -o; li k ati
-am, li k a n je -a s delo in lije,
lin ik -a m linat pla
L id ija -e os. t., L id ijin -a -o
Ldo -da m kr. i. kopalia p ri Be
netkah: n a Lidu, z L da; ld sk i
-a -o
Liege, iz L igea, v L igeu [ lj-a
-u] m kr. i. belg. m esta, liki
-a -o, L ien -n a m, L ienk a -e
+life r n t -a m dobvnik, dobavi
telj; +life r n tsk i -a -o dobvn ik i, dobaviteljski
lft -a m dvigalo, lfte n -tn a -o:
~ i k lju , gum b, ~ a v ra ta
lig a -e zveza: n o g o m tn a ~ ;
lig k i -a -o: ~ e tekm e, lig
-a m udeleenec ligkih tekem
lig a t ra -e grafika: zveza, okraj
ava; m ed.: podveza, podvenja
lig n it -a m rjavi premog, lignitov
-a -o: ~ p ra h
L ig rija -e , L ig rec -rc a m,
L ig rk a -e , lig rsk i -a -o
lih -a -o kar ni na pare: ~ o te
vilo, lh o st -i ; lih o cv ten -tn a
-o, lihom sten -tn a -o, lih o p rst
-a -
+lh v a r -ja m oderuh, +lh v a rsk i
-a -o oderuki, +lih v a rstv o -a s
oderutvo
lij -a m, ljec -jca m, lij k -a m,
lja s t -a -o = lij k a s t -a -o,
lij v ic a -e ploha; driska m ed.t
lijv i en -na -o
lik -a m, lien -na -o, likoven
-vna -o: ~ i u m etn ik , ~ a u m e t
nost; lik o v n ik -a m likovni
um etnik
L ika -e kr. i. pokrajine, lisk i -a
-o: ~ a eleznica; L ian -a m,
L ian k a -e
lik a -e list lija, lik -a m,
lik a ti -am likati

827

likati
l l a t -am , lik a n je -a s, lik le n
-ln a -o [ -ln-], lik lo -a s, lik ln ik -a [ -ln-] m, lik ln ic a -e
[ -ln-] i prostor za likanje, lik lec rlca [-uc- in -lc-] m , lik lk a -e [-uk- in -lk-] , lik lsk i -a -o [-dls-]
lik e r -ja m, lik e rje v -a -o
lik i vez. kakor: le ti lik i pti, na
pano z daj.: sodrga je n av a lila
n a hio lik i o b lak i (+oblakom )
k o b ilic
lk o f -a m pijaa ob sklepu po
godbe, dela ipd.
lik to r - ja m sluabnik starorim
skih oblastnikov, lk to rsk i -a -o
lk v id a -e slovn. zvonik ( l, r)
lik v id ira ti -am obraunati, porav
nati, ustaviti plaila, zapreti pod
je tje , ubiti, odpraviti; likvidcij -e poravnava, ustavitev pod
jetja, konanje; lik v id to r -ja m
kdor likvidira, lik v id a t ra -e i
opravilo, urad likvidiranja; lik v i
den -d n a -o teko, gotov, pr.
zapadel: ~ a vsota; likvidnost
-i i izplaljivost, plailna zmonot
lla st -a -o vrsta barve: ~ o b la
go; lla sta b a rv a (+lla b arv a)
lle k -lk a [-lk-] m tanka koica,
lliti -im leviti, lilte v -tve
levitev, llje n je -a s, lli n ja k
-a m, lilja v k a -e
lilija -e , lilije v -a -o, llije n
-jn a -o, lilijin -a -o, llijsk i -a
ro: ~ o bel
L lip u t -a m kr. i. pravljine de
ele, l lip u tsk i -a -o, L iliputnec -nca m, L ilip u t n k a -e ,
lilip u t n sk i -a -o pritlikav, lilip u t n ec -nca m pritlikavec
+lm gl. za vse izvedenke pod k l j
lim anice -ic mn.: na ~ e u je ti,
iti n a ~ e ali ~ o
lim b -a m merilo tehn.
lm b a -e bot., lm bov -a -o, lm b o v ina -e
lm b a r -ja m bot., lm b a rje v -a -o

lim es -a m obm ejni utrdbeni pas

starih Rimcev, mat.
lim fa -e m ezga, cepivo; lim ftien -na -o: ~ a k o n stit c ija
m ed., lim f tik -a m, lim focit
-a m, lim focitza -e ; lim focit rn i in filtr t
lim ita -e mat. m ejna vrednost
zaporedja
lim it c ija -e om ejitev, lim itac jsk i -a -o, lim itira ti -am ome
jiti, om ejevati
Lim oges -a [lim -a] m kr. i.
franc, mesta, lim ki -a -o, Lim on -n a m, L im onka -e
lim ona -e , lim onin -a -o:
sok, lim onov -a -o: ~ grm ,
~ p ra e k ; lim onovec -vca m
drevo, lim ond a -e , lim onin
-a m
lim ont -a m rjavi elezovec, lim ontov -a -o
lim uzina -e osebni avtomobilski
voz, lim uzinski -a -o
Lin L ina m os. i., Lnov -a -o;
Lino -a m os. i., Lnov -a -o
(+L nota, + Lino to v -a -o); L ina
-e os, i., L nin -a -o
lin a -e okence, lin ica -e i; v.
lin a h gnezdijo postovke, v lin i
sta ti (+n a lini)
lin ati -am na m estu prijeti, po
drhali obsoditi in obsodbo (sm rt
no) ko j izvriti; lin a n je -a s
ln d a -e prostor pred hio pod
strenim naptiem
ln d ra -e posebna past za vidre
lin e re n -rn a -o: ~ e enabe, lin e m o st -i
lin g v ist -a m jezikoslovec, slovni
ar; lin g v istik a -e jezikoslov
je, lingvistien -na -o jeziko
sloven, lingvsto v sk i -a -o jezikoslovski
L in h a rt -a m os. priim ek, L in h a r
tov -a -o
lin ija -e ravna rta: v itk a ~ v
m odi, fra n co sk a ~ razm ejitve-

328

lite ra re n
na rta, ni v
(politino) ni
dosledno; lin ijsk i -a -o
L in n - ja m os. i. vedskega bo
tanika, L in n e jev -a -o: ~ si
stem bot.
lin o l j -a m, lin o ljsk i -a -o
lin o rz -a m vrsta slikanja, linorzen -zna -o, linorzec -zca m,
lin o rk i -a -o
lin o t jp -a m (angl. linotype)
vrsta stavnih strojev
ln ta -e krmilo pri ladji, splavu;
ln ta ti -am obraati, krm iti
* ln tv ern -a m zm aj, *lntvernski
-a -o zm ajski
lip a -e , lipov -a -o: ~ cvet,
aj, ~ a m iza, ~ bog; lipovec
-vca m, lipo vin a -e , lipo v je
-a s = lip je -a s; lp o v k a -e
panski bezeg
L ip rsk i o to k i L ip rsk ih otokov
m mn.
lip e -eta m tepek, lpek -p k a m
zelnc, neum ne, nevedne
L ipica -e i kr. i. vasi pri Trstu;
lip icnec -nca m konj te Lipice
L ptv -a m kr. t. slovakega m e
sta (+L ptau -a); lipto v sk i -a
-o: ~ i sir (+lp ta u sk i sir);
L ptovec -vca m prebivalec, lptovec -vca m sir (+lp tau e r)
lr a -e glasbilo; lra s t -a -o;
lirik a -e i vrsta pesnitva, lir i
en -na -o, lirik -a m, lirsk i
-a -o; lrin o st -i , li riem
-zm a m, lrino-pien -na -o
lira -e denarna enota
liro d n d ro n -a m bot., liro d n d ronov -a -o: ~ cvet, list, ~ o
d eb la
lisa -e , lsast -a -o, lisec -sca
m, lek -ka m (+lsek),
lsek -sk a m = lisk -a m
lisast prasec; lsati -am , lsa n je
-a s, lsiti -im se, lisk a -e
krava z belo liso na elu, lisko
-a m konj z liso na elu, lsk ast
-a -o

lisica -e , lisiji -a -e: lisi je

zvit, po lisije ga je sp e lja l;
lisik a -e i, lis ja k -a m, lisii
n a -e , lis ja k -a m, lisiti
-im se, lsiti -im se, lisjtv o
-a s, lisj iti -im, lisj enje -a
s, lisevina -e
L isieux -a [lizj -ja] m kr. i.
franc, mesta, lisieu x sk i -a -o
[lizj jski]
lis t -a m, listen -tn a -o: ~ i rob,
ko, ~ a u; listov -a -o: ~
u red n ik , d opisn ik ; lstast -a -o,
lis tn a t -a -o, lstav -a -o, lis ta
vec -vca m, lis tje -a s, listi
-a m, lstn ik -a m ko, lis tn j k
-a m prostor za listje; listek
-tk a m feljto n, vozni listek ;
listkoven -vna -o: ~ e ak c ije ,
~ i seznam = lsto v n ik -a m
kartotka; listn ica -e : m in i
ste r b rez ~ e, ~ u red n itv a,
ls tk a r - ja m feljtonist; listin a
-e m dokum ent, listin sk i -a -o
lista -e i pola, izkaz, seznam :
k a n d id a tn a ~
lista ti -am, lis ta n je -a s
listo- v sestavi: listo cv tk a -e ,
listo g n j - ja m novem ber, listona -a in -e m, listo p d -d a
m novem ber
li j -a m, li je v -a -o, li ja v
-a -o, li ja st -a -o, li jn a t -a
-o, li jiti -im se, li je n je -a
s, li je v je -a s
lip -a m, lp ati -am, l p a n je -a
s, lip len -ln a -o [ -ln-]: r o
o ro d je, blago; lpav -a -o, lpavec -vca m, lp av k a -e i ,
lip v a -e
lita n ije -ij i mn., lita n js k i -a -o
lite r -tra m, okr. 1, litrs k i -a -o:
~ a steklenica, posoda
lite r re n -rn a -o knjieven, slovstven, lite r rn o s t -i , lite r a tu r a
-e knjievnost, slovstvo; lite ra t
-a m slovstvenih, kn jievn ik; lite r tstv o -a s

829

liti
liti lijem , lij lijte ! lijo -a -e,
lil -a -o; litje -a s ; lit -a -o:
~ o elezo, litin a -e
lito g ra fija -e , lito g r fie n -na
- -o, lito g r f -a m, lito g ra fra ti
-am , lito g ra fra n je -a s, litog rfsk i -a -o
lit ta (littes) -e i figura zanika
nega nasprotja: ni nespam etno
litu rg ija -e cerkveni obredi, opra
v ila ; lit rg -a m kdor se z litur
gijo ukvarja, lit rg ik a -e nauk
in knjiga o liturgiji, litu rg ien
-na -o: ~ i p red p isi, ~ i p r e d
m eti, ~ o besedilo, oprav ilo
L itv a -e : iz ~ e , v ~ i ; litovski
-a -o, ltovina -e , Litovec
-vca m, L itovka -e
lv -a m, lv ek -v k a m, lv n ik -a
m lij, lijk; liv rn a -e , liv rn ik i -a -o, liv -a m, lv k a st
-a -o, lvnica -e Zulivalnica rk
liv d a -e , liv d n -d n a -o
L v ij -a m os. i. rim skega zgodov.,
L v ijev -a -o, lv ijsk i -a -o;
L v ija -e , L vij in -a -o
L iv n ija -e k r. i. baltike pokra
jin e ; Lvi -ov m ali Livnci -ev
m im e naroda, lvski ali livnski -a -o, lv in a ali livnina
-e finsko-grijski jezik (ok. 2000
pripadnikov )
liv r ja -e sluabnika uniforma,
liv rra ti ram oblei koga v livrjo, liv rra n -a -o: ~ v ra ta r
lza -e vrsta sladkorkov, lizika
-e
Lza gl. E liz ab ta
liz ati liem , lii -te! li -a -e,
lizal -la -o, liz n je -a s; lza v
-a -o, lzavec -vca m, lzavka
-e , lzavski -a -o; liz lja -e ,
liz n -a m, liz n sk i -a -o, liz u n
stvo -a s ; lzav t -a m
L izbona -e kr. i. portugalskega
m esta, lizbonski -a -o, L izbnec
-n ca m, L izbnka -e
lizl [-61] -a m razkuevalna te
koina, lizlov -a -o

lj b -a -o in lju b , lju b i -a -e,

prisl. lju b , lj b e ; lj b i -ega
m, lj b a -e , lju b e -bca m,
lj b ic a -e , lj b e k -b k a -o,
lj b k o s t -i , lj b e k -ka m,
lj b e j -a m
lju b v -i , lju b v e n -vna -o,
lju b v n o st -i , lju b v n ik -a m,
lju b v n ic a -e
lju b e z e n -zni i , lju b z e n sk i -a -o
[-zn-], lju b e zn iv -a -o, lju b e z
nivost -i , lju b e zn v ec -vca m,
lju b e z n v e k -k a m (+lju b e z njiv)
lju b iti lj b im , lj b i -te! lju b e
-a -e, lj b il -la -o, lj b lje n
-a -o; lju b ite lj -a m, lju b ite
ljic a -e I, lju b te ljs k i -a -o, l j u
bim ec -m ca m, lju b im k a -e ,
lju b m sk i -a -, lju b im k a ti -am.
lju b im k a n je -a s, l j b lje n e c
-nca m, lj b ljen ek -ka m.
lj b lje n k a -e ; lju b k o v ti
-jem , lju b k o v a l -la -o, lju b k o v n je -a s, lj b k a ti -am,
lj b k a n je -a s
L ju b lj n a -e kr. i., lju b lj n s k i
-a -o: ~ o m esto, ~ a obina,
~ e ulice, ~ i g rad (stavba),
L ju b lja n s k i g rad (hrib), L ju b lj n sk o p o lje (zem ljepisno dolo
ena pokrajina), lju b ij n s k o p o
lje (polje Ljubljnanov), L ju b lj n a n -a m, L ju b lj n a n k a
-e
L ju b lja n ic a -e i. reke, lju b lj n iki -a -o: ~ i p rito k i
lju b o - v sestavil lju b o g lse n -sna
-o, lju b o s m en -m n a -o, lja b o sm nost -i , lju b o s m n e -a m,
lju b o s m n ik -a m, lju b osm n ic a -e (+lju b o m re n -rn a -o)
L j d e v it -a m os. i., L j d ev ito v
-a -o, L j d e v it P o svski, L j d ev ita P o svsk eg a m
lju d j m m n., lju d i, lju d m , lju d i,
p ri lju d h , z lju d m i
lju d o - v sestavi: lju d o lj b e n -bna
-o, ~ lj b n o s t -i , ~ lj b e c - b c a

lk a
m; lju d o m l [ -il] -a -o, m i
lden -dna m vrsta sukn, l d n ast
lost -i , ~ m l -a [ -il] m ; l ju
-a -o
d om rzen -zna -o, ~ m z n e -a
lo d rc a -e nekoliko ploteat sod,
m, ~ m z n ic a -e , ~ m z n o s t -i
lo d r ast -a -o, lo d riica -e
; lju d o v l d a -e ; lju d o rec
lg log in lga m, l g ar -ja m,
-rca m, ~ rs k i -a -o, ~ r l g arica -e , lo g a rsk i -a -o,
lgarstvo -a s, logovit -a -o:
stvo -a s, ~ r k a -e , lju d o ~ svet; L o g arsk a d o lin a i kr. i.
r -a m (+lju d o r-)
lju d s k i- a - o : ~ a oblast, e m no
lo g a ritem -tm a m, loga ritm ien
ice, L ju d sk a p ra v ic a ; lj d s k a
-na -o = lo g a ritem sk i -a -o
[-tm-] , lo g a ritm ra ti -am, lo g a
p ro sv ta, lj d sk o p ro sv te n -tn a
r itm ira n je -a s, lo g aritm i -ov
-o; lj d s k o st -i ; lj d stv o -a s,
m mn. (knjiga)
m n. lj d s tv a -tev [-tv] -tvom,
lj d s te v c e -a [-tv-] s
lo g ik a -e nauk o m iljen ju, lo
gien -na -o v skladu z za
l j ljk a -e , lj lj e n -na -o: ~ i
koni logike, lgik -a m kdor
klas, ~ o sem e, zrno
l j t -a -o; ~ n a koga, lj te j i
se z logiko ukvarja, kdor lo
gino m isli
-a -e, prisl. lj to , lj te je ; lj logogrf -a m besedna uganka,
to st -i . l j titi -im, lju t -a
logogrfski -a -o
-e, lj te n je -a s; lju tti -m,
L oira -re [lwra -re] l. i. franc,
lj ti -te! lju tl -a -o, lju t n j e
reke, lo irsk i -a -o [lw r-j: ~ i
-a s: h re n m e lju t pee; lju te ti
p rito k i, ~ o p o re je
-m ljut postajati, lju t l -la -o,
lju t n je -a s
lo j l ja in lo ja m, v lo ju in v
lo b n ja -e , lo b n jsk i -a -o: ~ i
l ju ; lo j n -a -o kar je iz loja
svod, ~ a k o ta n ja , ~ o dno
ali z lojem nuizano: ~ a svea;
lo j n k a -e , lo je n c a -e ,
loboda -e vrtna pinanica, lolo jn a t -a -o, lo ja st -a -o, lo je n
b d in -a -o
-jn a -o: ~ a cena, ~ i d u h ; lolocen -ena m = lo c n j -a m lok,
j v -a -o, lo je v n a -e i , lo jn ica
krivina, l cn at -a -o, lcnast -a
-e leza; lo jti -m, l ji -te!
-o; lo c n ja -e koarica, loclo j -a -e, lo jl -a -o, lo jn j a -e , lo c n jica -e
n je -a s, lo jte v -tve ; lo j r
l la m biek, l je -a s =
- ja m, lo j rsk i -a -o
l ev je -a s, lev -a -o, lnat
lo j le n -ln a -o [4 n -] zvest zako
-a -o, lek -ka
lkov -a
-o, l k ast -a -o, lonica -e
nom , dolnostim , lo j ln o st -i
+l jtr a -e lestva, mn. l jtr e -te r
lica -e gl. loka
rbrnice; l jtrn ic a -e =
lo k a -e bot., loje -a s
,
l jtrn ik -a m voz na lestvice,
loiti loim , li -te! lo -a i
l jtrs k i -a -o; ~ i voz
-e, loil -la -o, loen -a -o, lo
L jz gl. A ljzitev -tv e , l en je -a s, loe
l k l k a m, len -na -o: ~ a
nec -nca m, lo en k a -e , lotetiva, lo k r - ja m kdor loke
lec -lca [4uc-] m , lolka -e
dela, l k a st -a -o, lo k o strlec
[ -i u k-] , loilen -ln a -o [ 4 ln-]f
-lca [4c-] m , lo k o str lsk i -a -o
loilo -a s, len -na -o, ln o st -i , loljiv -va -o, lo lji
l k a -e movirnat travnik v rav
v o st - i . , loina -e verska
nini, lica -e majhna lo ka;
sekta, lonica -e : ~ venega
L ka -e kr. i.
snega

331

lokl
lo k l [- l] -a m prostor; lo k len
-ln a -o [ -ln-] krajeven, loklno st -i ; lo k a liz ira ti -am ome
jiti na en k raj, prostor, doloiti
k raj ( bolezni, nastanka), lo kaliz ra n je -a s, lo k a liz c ija -e i ;
lo k alzem -zm a m krajevna po
sebnost, krajevni izraz
lo k a ti lkam in lem : pes vodo
lka, le; l k n iti -em : l k n il
je prvi, n ato drugi, potem p a
zael h itro lo k a ti; lo k a n je -a s,
lo k e -a m
l k a tiv [ -iu ] -a m = lo k l [-l]
-a m m estnik (5. sklon), l k ativ en -v n a -o: ~ a ob lik a
lo k av -v a -o, lok v o st -i i , lok v in a -e i
lokev -kve in l k v a -e i, lkvica -e 2, lokvn -a -o, lokvenca
-e
lokom obla -e 2, lokom oblski -a
-o [ -ls-]
lokom otiva -e , lokom otven
-vna -o
L k ris in L k rid a -e gr. po
krajina; L kri -ov m prebivalci
Lk ride; l k rik i -a -o
lo k v a n j lo k v n ja m bot., lokvn je v -a -o: ~ cvet
lm lom a m, lom en -m na -o: ~ i
k o t fiz., lom nost -i 2, lom ljiv
-va -o, lo m ljvost -i
lo m stiti -im, lo m ste n je -a 3, lo
m a st -sta m, lom sten -tn a -o,
lo m stnost -i i t lom stne -a m
L o m b a rd ija -e kr. i., lo m b a rd
sk i -a -o, L om brd -a m, Lomb rd k a -e i
lo m b a rd ra ti -am zastaviti, lomb a r d r a n je -a s, lo m b rd -a m,
lo m b rd en -d n a -o: ~ o poso
jilo, ~ a b a n k a
lo m iti lm im , lom i -te! lom
-a -e, lm il -la -o, lom ljen
-a -o, lo m lje n je -a s, lom tev
-tv e , lom ilec -lca [-iuc- in
-ilcr ] m, lom ilka -e
in
-ilk-] , lom -a m, lom lski

-a -o [-tis-], lom len -lna -o

[-iln-], lom ilo -a s, lom e -a s;
+lom iti k o p je za k a j zavzem ati,
bojevati, gnati se za kaj
lo n r -ja m, lo n arica -e , lon rsk i -a -o, lo n rstv o -a s,
lo n a rija -e ; lo n riti -im,
lo n rje n je -a s, lo n rn ica -e i
London -a m kr. i., lon d o n sk i -a
-o, L ondonan -a m, Lndona n k a -e i
lne -nca m, lonn -a -o, lonnec -nca m ' lo n ev n a -e
= lonnk -a m, lonnica -e ,
lonn n a -e f, lonek -ka m,
lni -ia m, lo n n a -e i vlik
lnec; loncevz -a m, loncevzec -zca m
lo n g itu d in alen -ln a -o [ -ln-] dol
inski, podlen: ~ i p re re z
l n ic a -e senna kopica, lonie -a s, l n i k ati -am , ln i k a n je -a s -lp m edm. posnema udarec s plo
skvijo ali padec; lo p n iti -nem,
lopni -te! lopti lpim , lopi
-te! lpil -la -o, lo p ati -am ;
l p a n je -a s, l p k a ti -am, lpk a n je -a s
lpa -e , lpen -p n a -o: ~ i stebr, zid, ~ a stre h a ; lpica -e
lo p r - ja m, lo p rje v -a -o, lop r e k -ka m, lo p rja s t -a -o.
lo p rsk i -a -o
lo p ta -e 2, lo p ten -tn a -o: ~ i
ronik, lo p ta s t -a -o: ~ a ro k a.
loptica -e i, lo p tien -na -o,
lo p ti ast -a -o, lo p ti k a -e i.
lo p tk a -e i, lo p tie -a s, lop tn a t -a -o, lo p tn ik -a m
lo p titi -im, lo p te n je -a s (vrta)
Lope de Vega, Lope de V ega in
-e m os. i. ipan. dram atika, Lo
pe de Vegov -a -o: ~ e ig re
[povsd: lpe de v-]
lo p o tti -m in -pem , lo p o tj
-jte! in lopi -te! lo p o tl -la
-o, lo p o t n je -a s; lopotv -va

332

lub
-o, lopotvec -vca m, lopotvk a -e , lo potvski -a -o
lopov -a m, lopovski -a -o, lo
povina -e , lopovstvo -a s
lo p t ti -m poreno jesti, hlastno
delati, lo p t j -jte! lo p t l -la
-o, lo p t n je -a s, l p ta -e i kdor
lopt, l p ta st -a -o
lo p a -e i plosko orodje za iztepvanje, iztepa, lo p k a -e ,
lo p ati -am, lo p an je -a s
lo p ta -e orodje, zaklopna vrata;
lo p tica -e , lo p ta st -a -o, lop ta ti -am , lo p ta n je -a s; lop titi -im, lo p tn iti -nem , lop tn ic a -e i , lo p tn ik -a m
lo rd -a m angleki velika, lo rd
ski -a -o: ~ a zbornica, lrdovski -a -o, lrdovstvo -a s
L o rto -a m kr. i. bje poti v Ita
liji, lo rtsk i -a -o in la v re t n ski -a -o
lo rn j n -a m m onkel, nanik;
lo r n j ta -e i naoniki z drajem
ls -a m, lsov -a -o, losca -e ,
lo sji -a -e
l sk a ti -am, l sk a n je -a s (po vo
di), loskt -ta m, l skalec -lca
[-auc-] m, l sk a lk a -e [-au k -]
losos -a m zool., lososov -a -o,
lososovna -e , lsosi -a m
l -a m *glazura, last -a -o,
loiti -im *glazirati, len -a
-o, lo en je -a s, lnost -i ,
loilo -a s, lolen -ln a -o
[-iln-], lolec -lca [-i uc - in
-ilc-] m, lolka -e [-iu k- in
-ilk-] , lolski -a -o [-ils-],
l ar - ja m
*lt -a m svinnica; grezilo, *lten
-tn a -o grezilen: ~ a v rv ica
L ta r - ja m os. i., L ta rje v -a -o;
L o tarngovec -vca m l. i. vladar
ske druine, lo ta rn k -a -o
L o ta rn g ija -e kr. i. franc. pokr.,
lo ta rn k i -a -o, L o ta rn g ijec
-jc a in L o ta rin n -n a m, Lotarn g ijk a -e in L o ta rin n k a -e

333

l ta ti -am spajati, zalivati, l ta n je

-a s spajanje, zalivanje, lten
-tn a -o spajdlen
lo te rija -e I, lo te rijs k i -a -o, loterjstv o -a s
lo t v a ti -am se esa, lo t v an je
-a s
lo titi lotim se. l ti -te se! lotil
-la -o, lo ttev -tve
L o uvre -v ra [lvr -vra] m l. i.
parikega m uzeja, lo u v rsk i [lvrski] -a -o
lv lva in lva m: ~ n a zajce,
~ s puko, iti n a
lv - :
o b iln a
dele n jeg o v e ~ i,
z ~ j nisem zad o v o ljen ; lven
-vna -o: ~ a doba, ~ i pes; lo v
ski -a -o, lovec -vca m, v k a
-e , lvevka -e , lov -a m,
lova -e , lovie -a s, lovstvo
-a s, lvina -e
loviti -m, lvi -te! lovil -a -o,
*lo v lje n je -a s, lo v tev -tve ,
lo v n n a -e , lo v a rn a -e ; lo
vilec -lca [-le-] m priprava v
industriji celuloze; lo v n a -e
priprava za lov listja in draja
po jezovih, sadja po bregovih ipd.
l v o r -a m, lovorov -a -o: ~ v e
nec, lo v o rik a -e , lovorkov -a
-o, lo v o rk a st -a -o
lza -e , lzast -a -o, lzov -a -o,
l zje -a s, lozovna -e
+ lzinka -e geslo
l -a m leie divjaine: u s tr e
liti zajca n a lu
la -e oddelek s sedei v gle
daliu; vratarjeva loa; skrivna
organizacija: p ro sto zid arsk a lo
a; len -na -o: ~ i sedei
len -na -o (h korenu log-) polen, lki; li -a m m ajhen
log, lona -e njiva v bregu
+lo ira ti -am stanovati, +lom
- ja m stanovanje, +lo ra n je
-a s bivanje, prebivanje
lu b -a m, lbov -a -o, lu b t -ta
-o, l b n a t -a -o, l b a s t -a -o,
l b a r -ja m, l b je -a s

lvbd
ln b d -a m lub, lu b d ec -dca m,
lu b d a r - ja m, lu b d a rje v -a
-o, lu b d a rsk i -a -o
lu c e rn a -e vrsta detelje, lu crn in -a -o: ~ o sem e
L cifer -ja m l. i., l c ifersk i -a -o
L u cija -e os. i., L u cijin -a -o,
L u cijino -ega s god sv. Lucije
13. dec.; lu c j ak -a m za Lu
cijino spen hlebek kruha
l c k a ti -am po m alem piti, l ck an je -a s
l -i , lca -e , rod. mn. lic;
l k a -e ; l en -na -o: ~ a
gl = l n ik -a m, tudi bot.,
l n ik o v -a -o: ~ o olje, ln ic a -e , lu n j k -a m
l a ti -am, l a j -te in -jte! lal -a -o in -la -o, l a n je in
- n je -a s, ltiln ik -a [-un-]
m , lu ln ica -e [-dun-] , lul
-a s, lu len -lna -o [ -ln-]; luvec -vca m, lu v k a -e ; lj -a m
L dolf -a m os. i., L dolfovo te
vilo (3,14159...)
L d o v ik -a m os. i., L dovik IV.
Sveti, L dovikov -a -o; Ludov k a -e os. i.
l es l e sa m med. sifilis, lu tien
-na -o sifilitien, lu tik -a m
sifilitik
lu g -a m, len -na -o, l g a st -a
-o, lugovna -e
L uza -e os. i., L uzin -a -o
l k -a m, lkov -a -o, lkovie
-a s, l k a r - ja m , l k o v n ica -e
vrsta jabolk
l k a -e pristanie, lu k i -a -o:
~ e n a p ra v e
L k a -a in -e m os. i., L kov -a
-o, L ke -a m, L keev -a -o,
L k ec -kca m, L kev -a -o
l k a ti -am kukati, gledati; l k a n je -a s, l k a v -a -o kdor rad
gleda, l k a v ec -vca m, l k a v k a
-e , l k e -a m vrsta svetila,
l k o v k a -e narcisa

L k ia n -a m os. i. stgr. pisatelja,

L kianov -a -o: ~ e sa tire, lk ia n sk i -a -o: ~ a s a tira
lu k n ja -e , l k n ja s t -a -o, l k n ja v - a -o, lu k n ja t - ta -o; lu k
n jic a -e , l k n ji a s t -a -o,
lu k n ji a v -a -o, l k n ji a v o st -i
S; l k n ja ti -am, l k n ja u je -a
s, lu k n j -a m sveder za luk
njanje
lu k ra tv e n -v n a -o donosen, pri
dobiten, lu k ra tv n o st -
L u k r c ij -a in L u k r c -a m rim
ski pisatelj, L u k r c ije v in Luk rco v -a -o, lu k r c ijs k i -a -o;
L u k re c ija -e os. i., L u k r c ij in
-a -o
L u k sem b u rk a -e im e drave,
l k se m b u rk i -a -o, Luksem b u r n -n a m, L u k sem b u rn k a -e
l k su s -usa m gizda, razko, po
trata; lu k su ri z en -zn a -o razken, potraten; l k su zen -zna
-o, l k su z n o st -i potratnost,
razknost
L u k l [-l] -a m os. i. rim. boga
taa, L uklov -a -o: ~ e p o je
dine, lu k lsk i -a -o [ -ls-] in
lu k lie n -na -o bogat, obilen,
sladkosneden: ~ e p o jed in e, ~ o
iv lje n je
L u lly - ja m os. priim ek franc.
skladatelja, L u lly je v -a -o [luli-]
lu m in l [-l] -a m med.
*lm p -a m hudobne, hudba;
nivredne, postopa, maloprid
ne; nagajivec, navihanec, pre
brisanec, goljuf; *lm pati -am
potepati se, popivati; * l m p an je
-a s potepanje, popivanje; l u m
p a r ija -e hudobija, nagajivost,
malopridnost, lu m p cij -a m
l n a -e , l n in -a -o, l n a st -a
-o, l n ic a -e i; lu n rij -a m,
lu n c ija -e ; lu n ti e n -na
-o, lu n tik -a m, lu n ti n o st -i
l n e k '-nka m zagozda, konec osi
pri kolesu, zati, mera: ~ v in a

334

mcelj
l n j -a m zool. vrsta orlov
l n ta -e zaigalna vrvca, lnten
-tna -o: i konec
lpa -e povealno steklo, lea
lupina -e , lupnji -a -e, lupinast
-a -o, lupnav -a -o, lup in ar -ja
m, lu p n je -a s, lupinica -e i
luping -a m p. vrsta letalske akro
bacije
lpiti -im, lpil -la -o, lpek
-pka m, lupnati -am in lupnkati -am neka igra z ore
hovimi lupinami; lupilo -a s,
luplen -lna -o [-ln-], lupilec
-lca [-le-] m, luplka -e [-lk-] ,
lup je -a 'S
lpus -usa m m ed. kona tuberku
loza, lupzen -zna -o
Lrd -a m kr. i., lrki -a -o
lska -e , lskav -a -o, lskavost -i , lskast -a -o, luskt
-ta -o, lskavec -vca m, lskavka -e , lskavica -e ;
lskov -a -o iz ajdove moke:
~ i ganci, lskovci -cev m
mn. ajdovi otrobi
lskati -am, l sk an je -a s, lskniti -nem, lsk -a m glas udarca
s ploskom
luskina -e , lusknast -a -o
*lster l stra m lestnec
luna -e , lunji -a -e, lunast -a -o, lunje -a s, liti

-im, lil -la -o, lenje -a s,

lulnica -e [-iln-] i
lu trek -treka m vrtna diavnica,
ltrekov -a -o: ~ sok, ~ grm
L ter -tra m os.i.,
Ltrov -a -o:
~ nauk, ltrovski -a -o = ltrski -a -o: ~ i nauk, ltrovstvo
-a s = ltrstvo -a s, luternec
-nca m, lu tern k a -e , luternski -a -o, luternstvo -a s
lu tk a -e , ltkoven -vna -o: ~ o
gledalie, l tk ar -ja m kdor
dela lutke ali igra z njimi
lua -e , len -na -o, lnat
-a -o, last -a -o, lica -e ,
lnica -e voda iz le, lnik -a m
Lice -ic mn. kr. i., luiki
-a -o: Liki Srbi, Lian -a
m, Lianka -e
liti -im, lenje -a s, lunna
-e , lunnski -a -o, li -a m
lug, luilo -a s, lulen -lna -o,
lulnica -e [ -ln-] oddelek za
lenje, lulec -lca [-le-] m,
lnica -e , lnik -a m po
soda, lunjk -a m sod, posoda,
lunoslen -lna -o [-ln-]
Lvov -va m kr. i., lvovski -a -o
Lyon -a [lijn -a] m kr. i. franc,
mesta, lyonski -a -o, Lyonec
-nca m, Lyonka -e [povsod:
lijn-]

M
m [m ] m neskl.: vliki M kt
rimska tev. zaznamuje 1000; v
liki M. (s piko) zaznamuje v lat.
Marcus, v franc. Monsieur (go
spod); z m alim m okrajujemo
meter, ms kvadratni, m3 kubini
meter
M acaulay -aya [mekli -ija] m
os. i. angl. zgodovinarja, Macaulayev -a -o
Macbeth -a [mkbet, angl. mekbth] m os. i. in naslov Shake

spearove drame; Macbethov -a

-o: ~ znaaj, ~ o astihlepje;
m acbethski -a -o: ~ i znaaj
M acednija in M akedonija -e
kr. i., Macednec in Makedonec
-nca m, M acednka in Makednka -e , macednski in m a
kedonski -a -o, macednina
in m akednina -e
m celj -clja m bat, m cljev -a -o:
~ roaj, m cljast -a -o, mcljek -cljeka [-cljk-] m
335

m acesen
m acesen -sna m, m acesnov -a -o,
m acsnovec -vca m, m acesnov n a -e 2, m acsn o v je -a s (po
vsod: +m eces-)
M achiavelli -ija [m akjavli -ija]
m os. i. florentinskega politika
in zgod., M achiav llijev -a -o;
m a k iav e lst -a m, m akiavelzem
-zm a m, m a k iav lsk i -a -o ali
m a k iav elstien -na -o
m acola -e 2 bat, m aclen -lna -o
[ -ln-]: ~ i ro a j
m aeh a -e 2, m hin -a -o, m eh inski -a -o, m ehica -e 2;
m ehovski -a -o: ~ o s kom
ra v n a ti
m aek -ka m, m kov -a -o;
m k a -e 2, m k in -a -o, m ji -a -e: ~ i rod, ~ e solze, po
m je kom u zagosti; m ica -e
2,
m kica -e 2, m ja k -a m
= m kovec -vca m, m k a r
- ja m, m k a ric a -e 2, m akon
-a m velik m aek, m a -ta s
M ek -ka m os. priim ek, M
kov -a -o, m kovec -vc m,
m kovski -a -o, m kovstvo
-a s
M a d ag sk ar -ja m kr. i. otoka,
m a d a g sk a rsk i -a -o, M adagi
in M algi -ev m, m adagina
in m algina -e 2 jezik doma
inov na Madagaskarju
M ad ira -e 2 kr. i. otoka, m a d ira
-e 2 madirsko vino: ste k le n ica
m a d ire; m ad irsk i -a -o
m de -a m, m deen -na -o,
m d east -a -o; m adeevti
-jem , m adeevl -la -o, m ad e ev n je -a s, m deek -ka
m, b rezm d een -na -o
m ad iti -m, m di -te! m adl -a
-o, in a d n je
-a s; m den
-dna
-o, m d a -e
2:v m do d e ja ti
m editi, m laditi
M adona -e 2 M arija, M adnin -a
-o; m adna
-e 2 M arijin
kip ,
slika, m adnski -a -o

M adrid -a m kr. i. m esta, m a d rid

ski -a -o, M ad rd an -a m, Mad rd a n k a -e 2
m a d rig l [-l] -a m kraja lirska
pesem , m a d rig lsk i -a -o [ -ls-],
m ad rig le n -ln a -o [ -ln-]
M adr -a m Oger, M adarsko
-ega s: z ~ e g a , n a ~ e m ; m ad rsk i -a -o, m ad ar n -a m,
m a d a r n k a -e kdor dela za
m adarske koristi proti svojim
narodnim , m a d ar n sk i -a -o,
m a d a riz ra ti -am , m ad arizc ija -e
m aestso [ma-e-stzo] prisl. glas.
veliastno (igrati, peti)
M a eterlin ck -a m [m aterlnk -a]
os. i. belg. pisatelja in pesnika,
M aeterlinckov -a -o [m aterlnkou], m a ete rlin ck o v sk i -a -o:
~ i sim bolizem
m fija -e vase zaprta (tajna)
druba, zdruba
m g -a m duhovnik starih Medov
in P erzov; m a g ija -e anje,
m g ijsk i - a . -o, m gien -na
-o: ~ o oko p r i rad iu , m ginost -i
*m agri prisl. in vez. eprav, e
tudi, zaradi m ene: ~ sam, ~ e
se vsi n a glavo p o sta v ite
*m agazn -a m skladie, trgovina;
*m agaznski -a -o, *m agazinr
-ja m skladinik, *m agazinrski -a -o skladiiniki, *magazin ra ti -am vskladiiti, *magazin r a n je -a s vskladie(va)nje
M agdalena -e 2 os. t., M agdalnin
-a -o, M gda -e , M gdin -a -o,
M ajda -e 2, M jd in -a -o; m gd aln a -e vrsta vinske trte,
m a g d al n k a -e vrsta h ru k e;
M agelna -e 2 oseba nem kih
pravljic, od tod slov. M akalnca
-e 2
m a g iste r -stra m, m a g istra -e 2,
m a g istrsk i -a -o: ~ i izp it
m a g istr le -la m 15. sonet v so
netnem vencu, ki vseh skupaj

mjhen
vee harm onije; m a g istr la -e
m a h a ra d a -e in -a m indijski
osrednja prom etna ila
knez, m ah ard o v -a -o
m a g istra t -a m, m a g istrten -tn a
m h at -am, m h al -la -o, m a-o, m a g is tra tu ra -e
h n j e - a s; m a h le c -lc a [-uc-]
m gm a -e geol., m agm tien
m, m a h lk a -e [-uk-]
-na -o
m a h e d r ti -m, m a h e d r j -jte!
m a h e d r l -la -o, m a h e d r n je
m ag n t -a m velikas, p rv a k ; m a-a s, m a h ed rv -va -o, m aheg n tsk i -a -o
m ag n t -a m, m agnten -tn a -o
d rv e c -vca m, m a h e d r v k a -e
= m agntien -na -o, m agnt, m a h ed rlo -a s
m a h in c ija -e zvijanost, pretka
n ost -i in m agn tin o st -i ,
m ag n tn ica -e , m agnetizem
nost, naplet, nakana
-zm a m; m a g n titi -im, m agnm a h ij ti -m,
m a h lj j -jte!
te n je -a s, m a g n etizrati -am,
m a h lj l -la -o, m a h lj n je -a s,
m a g n e tiz ra n je -a s, m agntom a h lj -a m, m a h lj j - ja m
in m h lja j -a m
vec -vca m
m h n iti -nem , m h n i -te! m hnil
m ag n zij -a m kem . prvina, m a
-la -o, m h n je n -a -o, m h n jeg n ezijev -a -o
nost -i , m h n jen e c -nca m,
m a g n zija -e ljevica, m agnezt
-a m ljevec
m h n je n k a -e ; m h n iti jo
kam iti kam , m h n iti po kom
m ag n ificnca -e naslov za vseudariti
uilikega rektorja, tudi m agnM hom et gl. M oham ed
fikus -a m; M agnficat [-kat]
-a m naslov slavospeva
M ainz -a [m inc-a ] m kr. i. n em .
m a g n o lija -e bot., m a g n o lijin
m esta, m ain k i -a -o; vasih
-a -o: ~ cvet
tudi M ogncija -e , m ognki
m h m ha m: na m ah takoj, v en
-a -o
m h z enim udarcem, m h na
m j m ja m vliki traven, m jev
m h, prisl. m hom a
-a -o, m jsk i -a -o; m jn ik -a
m, m jn ik i -a -o
m h m ah in m h a m , mn. m a
m a ja ro n -a m, m a jaro n o v -a -o:
hovi -v; m a h v je -a s; m hov

sok, m a ja r n e k -ka m
-a -o, m a h t -ta -o = m h n a t
-a -o = m ah o v t -a -o, m aho- m a ja ti -jm in m ja ti -jam in
v to st -i , m h ast -a -o = m -jem , m a j je , m a j j - jte in
h o v ast -a -o; m ahven -vna -o
m ja j -te! m a j l -a -o in m ja l
moviren, m h a r -ja m lovek
-a -o, m a j n je in m ja n je -a s;
z barja, m hovec -vca m, mam a j v -va -o, m a jv o st -i ,
m a jv e c -vca m, m a j v k a -e ,
hvnica -e
m a jlo -a s, m a j le n -ln a -o
M a h ab h ra ta -e naslov indij
[ -ln-], m a j ln o st -i [ -ln-]
skega epa
m jc e n -a -o [-cn], m jck e n
m ahagni - ja m, m a h ag o n ijev -a
-a -o [-ckn-], m jce n o st -i
-o, m ah ag n ijev ec -vca m, m a
m j k e n -a -o [-kn-], m jk eh a go no vin a -e
nost -i [-kn-]
m ah lo -a s pahljaa, m ahlce -a
m a je s t ta -e velianstvo, m aje[-alc-] s, m a h la st -a -o, mah la st -a -o [-al-], m a h la r
sttien -na -o veliasten
m jh e n -h n a -o, dol. m li (gl.
- ja m, m h alica -e , m a h ln ik
tam): ta lovek je m a jh en , za
-a [-un-] m, m a h ln ica -e
m a jh en d e n a r; m jh n i -a m,
[-un-]
Slovenski pravopis

387

22

mjica
m jh n o st -i ; prim . m nji,
n a jm n ji -a -e; prisl. m jh n o
pie ( kako?), prim. m n je pii,
d a p o jd e r e n a p a p ir; n a jm n je
m jic a -e jpica, jopi; m ja
-e
m jit i -im, m je n je -a s, m ajlec
-lca [-uc-] m, m jiln ik in m ajln ik -a [-iun-] m orodje za
m jenje sm rek, m ajlo - a s
m a j lik a -e vrsta vra, m ajlik a s t -a -o, m aj liica -e
m a jo n z a -e vrsta omake
m a jo rit ta -e veina, m a jo rit te n -tn a -o veinski, m ajorizr a ti -am preglasovati, m a jo riz c ija -e preglasovanje
m a j sk u la -e vlika rka
m a jz n a -e zelo drobno mleta
koruzna moka
m k m k a m, m kov -a -o, m k a st -a -o; m kovec -vca m,
m ak ovica -e = m k o v k a -e i,
m k o v n ik -a m = m a k o v n j a
-e z m akom potresena potica,
m kovie -a s njiva, k je r je
rasel m k, m k ec -k ca m
M ak ab ejec -jca m pripadnik Ju
dovega rodu, m a k a b jsk i -a
-o; k n jig a M akab jcev del sv.
pisma
m ak ad am -a m nain tlakovanja
cest, m a k ad a m iz ra ti -am, mak a d a m iz ra n je -a s (po izum i
telju Mac A dam u)
m ak o m neka papiga, hazardna
igra; m a k a -u -a p ri -u
z -om, m akov -a -o
m a k a ro n -a m , nav. mn. m a k a
ro n i -ov m vrsta testenin, m akar n k i -ov m, m a k ar n sk i -a -o ;
m a k a r n a r -ja m zanilj. za
L aha; m ak ar n in a -e m e
anje tujih besed v domai jezik
M a k ed o n ija -e gl. M acednija
m a k ln -n a m, m ak ln o v -a -o,
m a k len o v n a in m a k ln o v in a -e
, m a k l n je -a 8

m a k r la -e zool. vrsta rib

m akro- gr. (velik) v sestavi: m akrokzm os -a m svetovje, ve
soljstvo; m a k ro b io tik a -e nauk
o
podaljanju ivljenja; m ak ro fn -a m ojaevalec glasu; m ak ro k e fa lja -e debeloglavost;
m ak ro sk p -a m poveevalno
steklo, m ak ro sk p ien -na -o
s prostim oesom viden
m aksm a -e geslo, ivljenjsko
pravilo, m aksm sk i -a -o
M ak sim ilijan -a m os. i., M aksi
m ilija n o v -a -o, M ks -a m,
M kso -a m, M ksov -a -o;
M a k sim ilijn a -e t M aksim ilij n in - -o, M ksa -e ; M ksim
-a m, M ksim ov -a -o
m ksim um -um a in m k sim a m
viek, mn. vasih tudi m k sim a
s v imen. in to.; m ak sim len
-lna -o [ -ln-], m a k sim ira ti -am,
m a k sim ira n je -a s
m a k u la t ra -e nerabna tiskovi
na, papir, m a k u la t re n -rn a -o:
~ i p a p ir (za zavijanje)
-m al v sestavi [-m u in -ml]:
odsihm al, dosegam l
M alaga -e pan. mesto in pokrajina, m lag a -e vrsta sladkega
vina: ste k le n ica ~ e
m a lah t -a m zelen (okrasni) ka
men; m alah to v -a -o: ~ o k en
ski o k v ir
M alka -e polotok v Zadnji In
diji, M aljec -jc a m, M a ljk a
-e , m a l jsk i -a -o
m a lak o lt -a m min.
m a l rija -e med., m a lri en -na
-o: ~ bolnik, m a l rijs k i -a -o:
~ i kom ar, znak, ~ a p o k ra jin a
m a la rln -a m iroka, mona seki
ra, m a larn o v -a -o: ~ o uho
m lce [-le-] prisl. nekoliko: ~
k ru h a , ~ p ija n
m a l n k o s t-i malst, malta; m a
le n k o ste n -tn a -o, m aln k o stnost -i

mlodane
m alti -m, m al -a -e, m all
-la -o, m a l n je -a s m ajhen
postajati, hujati, slabeti, drobneti: k a r m ali, m ali mi p red
omi
m lh a -e [-uh-] , m lh ast -a -o,
m lh a r -ja m, m lh a ric a -e ,
m lh ica -e , m a lh riti -im.
m a lh rje n je -a s [povsod -auh-]
m li -a -o se rabi kot dolona
oblika k samo nedoloni obliki
m a jh e n : na m li h la p ec je
velik, m a la dekla, m a la v rata ,
m alo okno; prim. m n ji, n a jm n ji
m li -ega m za mlado bitje, m lek -ka [m l-] m, m alkov -a
-o, m le j -a m; m la -e za
mlada bitja enskega spola
m lica -e I, m licati -am, m a li
c a n je -a s
m liek -ka -o m jcken, prisl.
m liko, m li k a j
m aliiti -im paiti, zm anjevati,
m a li en je -a s; m aliiti -im se
s im: o tro k se m alii z vreo
k ro m p irja = muiti se, dajti
se, ukvarjati se
m alig en -gna -o med. zloest, zotvoren, nevaren
m a lik -ik a m, m alikov -a -o, malek -ka m m ajhen m alik, nekren otrok, m ali -a m krat,
hudi; m a lk in ja -e ; m alikov ti -jem , m alik o v l -la -o,
m a lik o v n je -a s, m alikovlec
-lca [-u c-] m , m a lik o v lk a -e
[-uk-] , m a lik v lsk i -a -o
[-ls-] , m alik v len -ln a -o
[-ln-], m alik o v ln o st -i [ -ln-] ,
m a lik o v ln ica -e [ -ln-] , m alikov lstvo -a [ -ls-] s
m lin -a m , m lin sk i -a -o, m lin a r - ja m, m lin a ric a -e , mlin a rsk i -a -o, m lin ek -ka ro,
m linica -e ; gl. tudi m lin
m a lin a -e , m alinov -a -o, m a
linovec -vca m, m alnovica -e ,
m a ln a r -ja m , m linica -e 2 ,

m a ln o v je -a s, m a ln je -a s,
m al v je -a s
m alti -m (se), m li -te! m all
-a -o zm anjevati, omalovaevati,
m a lj n je -a s
M lka [-lk-] -e gl. A m lija
m a lk o n t n t -n ta [ -lk-] m neza
dovoljne, godrnjav s, zabavlja
m lo kol. prisl., prim. m n j, n a jm n j: ~ asa, v m lo dneh,
z m lo besedam i, za m lo se
m i zdi; m alo po m alo poasi,
polagoma, sasoma: m alo po m a
lo je vse sp ra v il podse; z m lo
izjem am i (tevilo, koliko?), toda:
z m lim i izjem am i (vrsta, kak
ne?); k ra tk o in m alo ne, m lo
da ni u m rl, m lo d a g a niso
u je li; bil je m alo k m et, m alo
o b rtn ik ali b il je m alo km eta,
m alo o b rtn ik a
m alo- v sestavi: m alobesden -dna
-o, b esdnost -i ; m alodsen
-na -o, ~ n o s t -i , d je -a
s, ~ d n e -a ro, ~ d n ik -a
ro; m a lo j d -j d a -o, m a lo j d n
-dna -o, ~ j d e c -dca m; m lok a j, m lo k a t ri -a -o, m lokdo,
m lokga, m lokm u, z m lokm ; m lo k d aj, m lo k je ; m alok v en -vna -o, ~ to v n o st -i ;
m alolten -tn a -o, ~ l tn o s t -i
; m alo m ren -rn a -o, ~ m rnost -i ; m alom sten -stn a -o,
m stne -a m, m alom en
-n a ro, m enski -a -o; m a
lo p rid e n -dna -o, ~ d n o s t -i ,
~ p rd n e -a ro, ~ p rd n ic a -e ;
m alosen -na -o, ~ s r n o s t -i
; m alotev ilen -ln a -o [ -ln-];
m alovden -dna -o, ~ v d n o s t
-i ; m alo v ren -rn a -o, ~ v r nost -i ; m alo v rd en -d n a -o,
~ d n e -a m, dnica -e ; m alo p ro d ajle c -lca m prodajalec
na drobno; m a lo p ro d je n -jn a
-o: ~ e cene
m lodane prisl. skoraj: p ro sto r je
bil ~ n atla en ; v e ra j je m lo-

mlokrat
dane um rl, toda: veraj malo
da ni um rl
m lokrat prisl., prim. m njkrat,
pres. n a jm a n jk ra t
mlone prisl. skoraj: mlone vse
je lo po vodi, mlone celo leto
je delal, bil je mlone m rtev,
gl. tudi mlodane
malost -i malenkost, m alsten
-tna -o, m alstnost -i
malta -e , m alten -tna -o, maltnost -i
m lta -e , m ltast -a -o, m ltar
-ja m, m ltarica -e , m ltarski -a -o, m ltnica -e i , malt rk a -e leseno korito za malto
[povsod: -aut-]
Mlta -e otok med Sicilijo in
Afriko, m altki -a -o: ~ i vi
tez, M alten -na m, Maltenka -e [povsod: -It-]
Malthus -a [mltus -a] m os. i
m altuzianzem -zma m, m altuzianst -a m [povsod -lt-]
+m altretirati -am [-l t-] trpiniti,
grdo delati s kom ; + m altretira
n je -a [-lt-] s trpinenje
m alvazija -e vrsta sladkega vina
mama -e , mmica -e , m mka
-e , mmin -a -o, mmiin -a
-o, m mkin -a -o
m am elk -a m dvorni straar jutrovskih vladarjev, m amelki
-a -o, m ameltvo -a s
m m iti -im, mmil -a -o iti m a
mila -o, m m ljenje -a s; m a
milo -a s, mam len -lna -o
[-ln-] , m am ljiv -va -o, mamlec -lca [-le-] m, m am lka -e
[-lk-] , mamlstvo -a [ -ls-] s
mmen -a m, mmonski -a -o,
mmonstvo -a s, mamonzem
-zma tn
m m ut -a m predpotopna ival,
mmutov -a -o: ~ okel; mm utski -a -o velikanski: ~ a
skakalnica
m na -e

m nce m nc mn. neka igra: iti

se ~ e loviti se
M anch ester -tra [m nestr -tra]
m l. i. angl. mesta, m a n c h e str
ski -a -o [m nestrski]
m a n d arin -a m visok kitajski
oblastnik, m a n d arin sk i -a -o
m a n d a rin a -e i pomarani podo
ben sad
m a n d t -a m pooblastilo, naroilo:
p o slan sk i
m a n d te n -tn a -o,
m a n d tsk i -a -o, m a n d a t r -ja
m, m a n d a t rs k i -a -o
m n d elj -e ljn a m, m n d eljn o v -a
-o, m n d eljn o v ec -vca m, m nd lje v ec -vca m, m n d e ljn a st -a
-o [povsod: -dlj-]
m andolina -e glas. neko glasbilo,
m andolnski -a -o: ~ i k o n cert,
m an d o lin st -a m, m andolinstk a -e
m a n d ril [ -il] -a m neka opica,
m a n d rlsk i -a -o [ -ls-]
M a n d u rija -e i , m a n d rsk i -a
-o; M and - ja m glavni rod
Tungzov, M an d jec -jc a m,
M a n d jk a -e , m a n d jsk i -a
-o, m a n d jin a -e
m nec m nca m gl. m enc
m a n v e r -v ra m ravnanje, prijem ,
nain, poskus (tudi zvijaen) za
dosego uspeha: s sp retn im ~ o m
je reil posad k o ; p o litin i
vse je b il le volilni
mn.
m a n ev ri -ov velike vo ja ke v a je ;
m a n ev rsk i -a -o; m a n e v rira ti
-am ravnati, voditi, iti za uspe
hom, m a n e v rira n je -a s
m ana -e arena v cirkusu
m angn -a m kem . prvina, m angnov -a -o, m an ga n it -a m,
m angnovec -vca m, m angn o v k a -e i ruda
*m ngold -a m blitva
m ni m nov m mn. dobri duhovi
um rlih pri starih R im ljanih, prenes. ie danes: M nom Josipa
M u rn a-A lek san d ro v a

340

maraskno
m a n ifst -a ro, m a n ife stira ti -am
za k a j, m a n ife st c ija -e , m an ife st n t -a ro, m a n ife st n tk a
-e , m a n ifesta cijsk i -a -o, m an ifestatv en -vna -o, m anifestatv n o st -i
m a n ih jec -jc a m pripadnik Ma
nijevega nauka, m anihezem
-zm a ro M nijeva verska loina,
m a n ih jsk i -a -o
m a n ija -e besnost, strast; man js k i -a -o: ~ o zn a m e n je; m n ien -na -o: i b o ln ik
m a n ik ira -e , m a n ik ira ti -am,
m a n ik ra n je -a s
m an p el [-pl] -p la ro narnica
liturg.; oddelek rim ske legije
m a n ip u lira ti -am ravnati, oprav
ljati delo; m a n ip u l c ija -e
ravnanje, postopek, opravljanje;
m a n ip u l n t - n ta ro, m anipul n tk a -e kdor manipulira
m a n ira -e prisiljenost v izrazu,
izumetnienost: p esn ik pogosto
zaid e v m an iro ; m a n irra n -a
-o, m a n irra n ost -i ; +m a n ira
-e olika, lepo v e d en je: +ne
z n a m a n ire se ne zna v e sti;
+m a n ren -rn a -o olikan, ugla
jen: ~ nastop, lovek
m n j, n a jm n j pris. prim . od
m alo: im v tem m n j,
ni m n j;
n a jm n j toliko;
m n jk ra t, n a jm n jk ra t
m n je, n a jm n je prisl. k prid.
m n ji n a jm n ji: m n je pii,
da p o jd e ve n a p a p ir
m n jk a ti -am : k oliko jih m n jk a? k r u h a n e m n jk a ; m n j
k a ti -a se: m a n jk a se lju d i =
ljudi je dovolj, preve; m n jk a v
-a -o, m a n jk ljv o st -i
m n ja ti -am, m n ja n je -a s,
m a n j v a -e , m a n j le n -lna
-o [-ln-], m a n j lec -lca [-lc-]
ro, m a n j lk a -e [-lk-] , m a n jlsk i -a -o [ -ls-], m a n j j -a ro
m a n jin a -e , m a n jin sk i -a -o,
m a n jn a r -ja m

m a n j h -a ro lenuh, m a n j h a -e ,
m a n j h a ti -am lenariti, m a n j h a n je -a s
m a n jv r d e n -dn a -o, m a n jv re d
nost -i , m a n jv r d n o ste n -tn a -o
m an o m ter -tra ro tlakom er, m an o m trsk i -a -o
* m ansrda -e podstrem ca, *mans rd e n -d n a -o: ~ o sta n o v a n je
m a n ta -e zapestnik, rokavec;
m an ten -tn a -o: zapesten, zapestniki: ~ i gum b
m n tik a -e vraarstvo, vedeeva
nje; m n ti en -n a -o vraarski,
vedeevalski
* m a n tilja -e enski plaek,
ogrinjalo
M ntova -e ital. m esto, m ntovski -a -o
m a n u le n -ln a -o [-ln-] roen:
~ i delavec, ~ o delo; m anul
[-l7 -a ro prironik, prirona
knjiga, glas. igralnik: o rg le n a
tr i ~ e
m a n u fa k t ra -e neko obrt na
veliko, tkano blago, m a n u fa k t re n -rn a -o, m a n u fa k tu rst -a ro
m a n len -ln a -o [ -ln-]: i tisk
m a n u sk rp t -a ro rokopis, m anusk rp te n -tn a -o rokopisen
M anzoni -n ija [m andzni -ja] m
os. i. ital. pisatelja, M anzonijev
-a -o, m an z n ijev sk i -a -o: o
p rip o v ed o v a n je
m p a -e : ~ za p a p irje , ze m lji
ka ~ (z zaznmovanimi m ejam i
parcel) ; m a p ra ti -am, m a p ran je -a s, m a p r -ja ro, m ap rski -a -o
m a r prisl.: k a j mi m r! d ela m u
ni m r, vse m u p rid e n a m r,
v m r m u je k a j, v m r j e
m ati = upotevati
m r prisl. 1. raji: k a j b i delal,
m r u iv a m ! m r bi b il el!
2.
vpra. ali: m a r ve, d a tee
tik grobov? m a r n e ve? se m r
g ro zd je po tr n ju b ere?
m a ra sk n o -a m vinjevec

341

M arat
Marat -a ta [m ar -ja in -ta] m
os. i. iz franc., r e v o l .,Maratov
-a -o [m arjeu in -tou]
m rati -am kaj, za kaj; maranje
-a s; ni n mraj, vse bo e
dobro!
Mraton -tona m kr. i., m a ra to n
ski -a -o: ~ a b itk a , ~ i te k a

in M rij -a m os. tM M riu sov

-a -o in M rijev -a -o
marionta -e lutka, m a rio n ete n
-tn a -o: ~ o gled alie lutkovno
gledalie
'
m a rj -a m igra s ka rta m i: ig r ti
m a rj a ti -am , m a rj a n je
-a s, m a rj a r -ja m
= m a ra to n ec -nca. m p.
M a rje ta -e i os. i., M a rj tin -a -o ;
marzem -zm a m 'o sla b itev, hiraM a rg a r ta -e , M a rg a r tin -a
-0; M a rj tic a -e i os.
M arnje, ostarlost, upadanje moi
j ti in -a -o; M ta -e , M tin
M arcel [-l] -a m os. i., M arclov
-a -o, M tka -e , M tkin -a -o;
-a -o; M a rc elijn -a m os.
i.
m a rj tn ic a -e vrsta hruk
M a rc elijn o v -a -o; M arcla -e
os. i., M arclin -a -o, M arce
m a rj tic a -e cvetlica, m a rj tilin a te i os. i M arcelnin -a -o
in -ina -o
m r k a - e i 1. denarna enota: n em
mrcipan -a m vrsta slaice
k a
2. upravna enota: Slo
marec -rc a m sue, m rev -a -o:
v en sk a
V zhodna
3. + m a r
d m rev ih se b oj! p rile so
k a -e i znam ka ( potna, trgov
ide m rev e (upani); m r en
-na -o: ~ a re v o lu c ija 1848,
ska)
~ a te v ilk a
m a rk n te n -tn a -o izrazit, pom em
+marla -e denik; dovoljena
ben; m a rk n tn o s t -i i; m a rk i
pa je raba: n a ro d n e noe z r d e
ra ti -am- p o t (zaznamovati), b o
im i m arlam i; b r a n je v k a ra z
lezen (hliniti); m a rk c ija -e i
p n e m arelo n ad blagom
delo in uinek: ~ o je izv ril
odbor, ~ a je slabo v id n a ; m a r
marelica -e drevo in sad, m ark ir a n je -a s; m a rk r -ja m
lien -na -o
kdor m arkira, kavarniki streaj,
mren -rn a -o, m rn o st -i i, m rbiljardni zapisovalec tok; m arne -a m
k rsk i -a -o
m renj - r a ja m, mn. m rn ji -ev:
prazni ~ i ; m rn ja -e i: p ra z n e i m a rk e t n d a r -ja m vojaki bra
njevec, m a rk e t n d a ric a -e ,
~ e ; m rn ja ti -am govoriti, m arm a rk e t n d a rsk i -a -o
n je v ti -jem , m a rn je v n je -a s
margarina -e um etno pridoblje m ark iz -a m in m a rk i -ija m,
m ark izo v in m a rk ije v -a -o;
na rastlinska tola
m a rk iza -e , m a rk zin -a -o
m arginlije -ij i mn. obrobne
opombe
M rko -a m (+M rk o ta ),'M rk o v
-a -o (+M rkotov); M rk a -a
M arija -e i os. i., M arijin -a -o:
~ god, praznik, ~ o ime, ozna
-u -a m ljudsko; M rkov -a -o;
njenje; marijnski -a -o; maM rkec -k ca m, M rkev -a -o;
M rke -a m, M rkeev -a -o;
rjo zvoni; M arjna -e , Marm rk o -a m m ed ved : plei,
jnin -a -o; Marjnica -e z,
m arko!
Marjniin -a -o; Mrijan -a
m a rljiv -va -o, m a rljiv o st -i ,
m os. i., Mrijanov -a -o; Mm a rljv e c -vca m, m a rljiv k a -e
rica -e i os. i ., Mriin -a -o;
i,
gl. tudi m a re n
Marika -e z o s . i. , Markin
-a -o; Mrio -a m os. i., z M- m arm el d a -e oslajena m ezg,
m a rm el d en -d n a -o
riom, Mriov -a -o; M rius-usa

m ska

marmor -a m, mrmorov -a -o,

mrmoren -rna -o, mrmornat
-a -o, mrmorast -a -o, mrmornast -a -o; mrmorovec -vca m ,
mrmorie in mrmorie -a s,
marmornjk -a ro, marmorrati
-am, marm orranje -a s
marga -e lisa , marogast -a -o,
margec -gea ro, marogica -e
, margati -am, marganje -a s
Maroko - K a m , Maroknec -nca
ro, Maroknka -e , maroknski -a -o in maroki -a -o
marni -ja m laki kostanj
Mrs Mrta m mit. bog vojske,
Mrtov -a -o; Mrs Mrsa m
astr. planet: na ~ u ; Mrsov -a
-o, Mrsovec -vca m
Marseille -seilla [m arsj -a] m
kr. i. franc. pristania; marseilski in m arsjski -a -o
marseljza -e francoska nar, him
na izza revolucije

marsikaj nedol. z. marsiesa, m ar

sikdo, mrsikoga, mrsikak -a
-o, mrsikatri -a -o
marsikdaj, mrsikje, mrsikod,
mrsikam, m rsikrat prisl.
*mr mra m hd, pohd, kora
nica; *marrati -am stopati, ko
rakati, hoditi p e ; *marranje
-a s; mrl m edm . pobri sel
maral -a ro, marlski -a -o,
marlstvo -a s, m aralt -a m
[povsod: -l-]

Mrta -e os. i., Mrtin -a -o

Martin -ina m os. i., Martinov -a
-o, na Martinovo ( 11. nov:);
Tine -eta ro, Tinetov -a -o;
Martnek -nka ro, Martnkov
-a -o; Tinek -ka ro, Tinkov
-a -o; martnak -a m mesec
novem ber , martinovti -jem,
m artinovnje -a s; m artn -ina
m = Martinova pe (po franc,
in.. M artinu ), m artinrna -e ,
martnovka -e , m artnar -ja
m delavec pri m artinu; Martinj
vrh -ega -a ro kr. i.

martinek -ka m gaerica , m ar

tinkov -a -o
+m rtra -e muka, bridka martra k r i ; +mr trati -am muiti,
+m rtranje-a s m enje, +mrtrnik -a m muenec, +mrtrnica -e m uenka; +mrtrniki
-a -o m ueniki
rnrve protivni veznik: zmaga ni
njegova, marve naa
Marx -a [m rks -a] m os. i., Mrxov -a -o; marksizem -zma m
M rxov nauk, marksist -a m,
marksistka -e z, marksistien
-na -o
*msa -e . snov, tv ar, 2 . mno
ica (ljudi), sila ( krom pirja, sne
ga); masiven -vna -o iz celega,
teak, gost: pohitvo je ~o, e

lezo je ~o, kruh je

+masven -vna -o mnoien: ~ i se
stanek; masiv -a m: gorski ma
siv sklop, grmada, gmota
m asakrrati -am poklati, pobiti;
m asakrranje -a s, masker
-kra m pokolj
Masaryk -a [m sarik -a] m os.
priim ek e. filoz. in dravnika,

Masarykov -a -o: a ola; msarikovec -vca m pripadnik Masarykovih nazorov

Mascagni -ja [m asknji -ja] m os.

i.
ital. skladatelja, Mascagnijev
-a -o: ~ a opera
mseljc -a m etrt bokala, m ricai
mseljski -a -o: ~ i kozarec
[povsod: -slj-]

masirati -am drgniti, gnsti, ugntati , masiranje -a s, masa -e

; m asr -ja m, masrka -e ,
masrski -a -o
masiven -vna -o gl. masa
mska -e krinka: plinska,
omamna, varovlna
maski
rati -am zakrinkati (obraz, pot,
oroje, skrivalie itd.).,. maski
ranje -a s, maskr -ja ro, ma
skerka -e (v gledaliu ), ma-

maskulnum
sk rsk i -a -o: ~ i te a j; m k a ra -e i ema, m a k a r d a -e
m ask u ln u m -a in -na m beseda
mokega sp., mn. m a sk u ln a -n
s besede mokega sp.; m ask u ln
-a -o, m ask u ln o st -i i m okost,
m ask ulinzem -zm a m, m askulin iz ra ti -am med., m askulinizra n -a -o, m a sk u lin iz ra n je -a
s, m a sk u lin iz c ija -e i
m slo -a s, m asln -a -o, m asln ik -a m posoda za maslo, pe
civo na maslu; m seln ik -a
[-un-] m tropine, vrsta zabele;
m slast -a -o; m a sl r -ja m,
m a sla rc a -e , m a sl rsk i -a -o;
m a sl riti -im, m a s l rje n je -a s,
m a sl rn ic a -e i, m asl n k a -e
hruka; m asln o ru m n -na -o,
m aslnoksel -sla -o
m asn -a m, m asnski -a -o, m asnstvo -a s, gl. fram asn
m st - , m sten -tn a -o in m a
sten -stn -, m stn o st -i ;
m astiti -m, m sti -te! m astil -a
-o, m an je -a s; m astilo -a s,
m astlen -ln a -o [ -ln-], m astn in a -e i, m stn a t -a -o, m astnca
-e i bot.
m astiti -m : grozdje, sa d je ipd.,
m sti -te! m astil -a -o, m a
n je -a s, m asttev -tve i , m astln ik -a [-u-] m, m a stln ic a -e
[-iu-] , m astlec -lica [-iu-] m
m a -e , m en -na -o: ~ a
k n jig a , ~ i o b red ; m nik -a m,
m niki -a -o: ~ o posvenje,
m nitvo -a s; m aevti -jem ,
m aevl -la -o, m a ev n je -a s,
m aevlen -ln a -o [ -ln-]
m aevti - jem (se): ~ se kom u
in n ad kom, ~ koga; m aev n je -a 5 ; m aevlec -lca m,
m aev lk a -e i [ -uc-, -ukin -tc-, -lk-], m aevlski -a
-o [-us- in -ls-], m aevalen
-ln a -o [-ln-], m aevlnost -i
[-ln-]

m aoba -e , m aoben -b n a -o,

m aobno st -i i
*m aina -e i stroj, *m anski -a
-o strojen, *m anast -a -o strojast, *m anar -ja m = *main st -a m strojnik, *m ainstka
-e i strojniarka
m aiti -m, m i -te! m ail -a -o,
m a e n je -a s, m ailo -a s, m alen -ln a -o [-iln-], m alec
-lca [-iuc-] m, m a lk a -e [-iu k-]
, m ailnica -e [ -ln-] t teh.
m t -a m : ah m a t (kra lj je m r
tev), grozi ta k o j n ji
ogniti
se ~ u ; kdo je b il ~ premagan;
m a tra ti -am koga pri ahu pre
magati
+m t mten: +m t-stek lo = m ot
no steklo, +m t-p o h tv o =
motno pohitvo; + m a ti ra n -a -o
brez leska, moten, nepolien;
+m a tra ti -am vzeti lesk, ne lo
iti, prevlei brez leska, pre
vlei na motno
m a ta d o r - ja m bikoborec, prvak;
m a tad rsk i -a -o, m atad rstv o
-a 8
m ta st -a -o ob pam et, neum en,
om am ljen, brez moi, ugnan
m atch -a [m i -a] m tekm a, boj,
kosanje
M atj -a m os. i M atjev -a -o;
M atv -a m, M atvev -a -o;
M te -te ta m, M tetov -a -o;
M te -ja m, M tejev -a -o
m a te m a tik a -e raunstvo, m atem tien -na -o, m a tem tik -a
m, m a te m ti a rk a -e
m a te ria l [-l] -a m gradivo, pri
prava, surovina, orodje; m atr ija -e snov, tvar; m a teri len
-ln a -o [ -ln-] tvaren, snoven;
m a te ri ln o st -i [ -ln-] snov
nost, tvarnost; m a teria liz ira ti
-am utelesiti, napraviti dostopno
utom; B taterializcija -e u te
leenje; m a teria liz em -zm a m
fil., m a te ria list -a m, m a te ria
listk a -e , m a teria listie n -na

344

mazti
-o; m aterialije -ij mn. gmot
na stran (ivljenja, dela, slube,
mesta ipd.,), gradivo
mterin -a -o: ~ jezik, ~ a lju
bezen, ~ o srce; m aterinji -a -e,
materinstvo -a s, materinski -a
-o, materinina -e 2, mternica -e , mterniki -a -o, mternien -na -o
mti mtere , mterski -a -o,
mterstvo -a s, Mti bja kot
naslov za Marijo
mtica -e i, mtien -na -o: ~ i
urad, mtiar -ja m, mtiarski
-a -o, mtinik -a m; Matica =
Slovenska Matica, Mtiin -a -o:
~ letopis, lan, ~ a pisarna,
o osebje; mtiar -ja m =
ud Matice; mtinjak -a m gre
da za gojnje sadik
Matija -a in -e, -u in -i m o s. i. ,
Matijev -a -o; Matjec -jca m,
Matjev -a -o; Matij e -ta m,
Matjetov -a -o; Matiek -ka
m, Matikov -a -o; Matic -a m,
Matico v in Matiev -a -o; Matj -a m, Matjev -a -o: Kralj
Matj, Kralj Matjeva voj
ska; m atija -a in -e m vrsta
pajkov, matijev -a -o: ~ e dolge
noge
Matilda -e os. i., Matldin -a -o
matineja -e dopoldanska, zgod
nja prireditev; matinjski -a -o
matr -a -o prileten, star, nero
den; matrost -i , matorti -m
Stareti, matorl -la -o, omatorlost -i , m atornje -a s
m atriarhat -a m drubeno in prav
no gospstvo mater, matriarhlen -lna -o [-ln-], m atriarhlnost -i [-ln-]
matrica -e , matrien -na -o
matrika -e , m atrikulirati -am,
m atrikulcija -e , matrikulranje -a s
matrona -e priletna gosp, do
stojanstvena ena; matrnin -u
-o, matrnski -a -o: ~ a postava
345

m atura -e zrelostna skunja, ma

turant -nta m, m aturantka -e
2, maturntovski -a -o, m aturi
rati -am, maturitten -tna -o:
~ i dan, ~ a komisija, ~ o spri
evalo
mvec -vca m sadra, mvev -a -o,
mvast -a -o, mvar -ja m
Mver -vra m jpripadnik naroda,
mvrski -a -o, M avretnija -e ,
mavretnski -a -o, Mavretnec
-nca m, Mavretnka -e
mvra -e rna krava, vrsta trave;
mvrast -a -o margast, neumen,
malo opit
mvrah -a m vrsta gob, mavrahov
-a -o
mvrica -e , mvrien -na -o:
~ e barve, mvriast -a -o
Mavrcij -a m os. i.t Mavricijev
-a -o
mvelj -lja m vrsta hazardne
igre s kartami (zanilj. ime za
Juda po imenu Mjzes); mav1 jti -m, mavljj -jtel mavljl -la -o, mavljnje -a s
mvzerica -e vrsta puk
mavzolj -a m, mavzoljski -a -o
mazati mem, mi -te, mzal
-a -o in -la -o, mzanje in
-nje -a s; maz -a m, mazka -e , mazki -a -o, maztvo -a s, mzast -a -o, mzav
-a -o, mzavec -vca m, mzavka -e 2, mzavski -a -o, mazlo
-a s, mazlen -lna -o [-ln-];
mz - , mza -e ; mzen -zna
-o: ~ a brizgalka
mazilo -a s, mazlce -a [-le-] s,
mazlen -lna -o [-ln-], maziliti
-im, maziljenje -a s, mazilar
-ja m, mazilarica -e , maziljen
-a -o, maziljenec -nca m, mazljenka -e , mazljenost -i ,
mazlnica -e [-il-] , mazlarstvo -a s;
+maznec gl. mezinec
mazti -m kitati, mzi -te! mazil
-a -o, maznje -a s kitanje,

mazurka
m azivo -a s k it, m azven -vna
-o kitov, m azv ast -a -o kitast:
~ a snov; m a zv a r -ja m kdor
m azi
m az r k a -e poljski nar. ples
m a -e , m ast -a -o, m ar
-ja m, m a ric a -e
m e a n d e r -d ra m okras arh.
+m e b lra ti -am postaviti pohitvo
v sobo, opraviti, opremiti sobo;
+m e b lran -a -o: ~ a soba
m cati -am (se) mehati (se), mc a n je -a s; m e c lj ti -m, m eclj j -jte! m e c lj l -la -o, meclj n je -a s
m ecn -a m, m ecnski -a -o, m e
censtvo -a s
m e m ea m, m ev -a -o: ~ ro
aj, ~ a nonica; m e r - ja m,
m e rsk -a -o, m ast -a -o,
m ek -ka m, m eevti - jem
se bojevati se z m eem , m ee"vnje -a s, m enca -e tok za
me, nonica
m a -e i kar je m ehko, m en
-na -o, mast -a -o, m eva
-e , m eti -m, m ei -te! mee l -a -o, m e n je -a s, m etev
-tv e ; m ica -e i , m ena -e ,
m elen -ln a -o [ -ln-], m elnost -i [ -ln-] z, m elnik -a
[ -ln-] m
m a m s mn., m em m a po
m ih z mi, m et -ta -o:
k re p k e ~ e noge; m nica -e
anat, fibula
m ek m k a m bot.
m ek ti -m, m e k j -jte! m e
k al -la -o, m e k n je -a s;
m ekav -v a -o, m ekvost -i ,
m ek vec -vca m , m e k v k a -e
, m ek -a m, m e k lja -e ,
m ekalo -a s, m e k last -a -o,
m ek len -ln a -o [ -ln-]
m d r , m den -dna -o in medn -a -o, m d ar - ja m, m d arn ica -e (delavnica), m d ast -a
-o, m e d en in a -e , in ed n a -e i,
m d n at ra -o, m dnica -e i ruda,

m d en k a in -n k a -e i igla, bu
cika, m diti -im, m ed n k -a m,
m e d n n ar -ja m mdar, m ednn arstv o -a s; m edo- v sesta vi:
m edorz -a m, m edo res tvo -a s,
m edorzec -zca m, m edorsec
-sca m, m edotsk -a m
m d - in m da m, m edn -a -o,
m eden -dn -: m ed n a ali
m edna h ru k a , m ed n i k ru h ;
m den -d n a -o: ~ d n i lonek,
~ a cena; m e d r -ja m, m edarc a -e , m e d rsk i -a -o, m edarn a -e m ed n n -e , med rn ic a -e , m e d rsk i -a -o,
m d ast -a -o, m ednovec -vca m
ganje; m edeno- v sestavi: medn o ru m n -n a -o, m ednosl d ek -d k a -o, m ed n o b rv en
-vna -o
m ed predi, naslonka: I. na vpra.
ka m ? s to.: m ed k o lesa p riti,
m ed lju d i dati, m ed p ti e teti;
II. z or od. 1. na vpra. kje? m ed
kolesi, m ed lju d m i, m ed p tii;
2. na vpra. kdaj? m ed letom ,
m ed je d j govori, m ed p o tjo =
m edptom a, m ed letom ; 3. pri
p rila stku : p re p ir m ed n arodi,
zveza m ed K raji, ra z m e rje m ed
zavezniki, p ro g a m ed L ju b lja n o
in T rstom , razlo ek m ed m e
stom in v asj je velik, kdo m ed
delavci, u d a rn ik m ed u d arn ik i,
eden m ed nam i, n a jb o lji m ed
vam i
m ed- v novejem asu po tujem
in te r- dela iz prislovnih in prilastkovnih zvez (gl. predl . II,
13) zloene sam ostalnike, pri
devnike in prislove: m e d g rje
-a s kar je m ed gormi (-a), m edv l d je -a s as m ed dvema vla
dama; take zloenke so dobre le
tedaj, kadar zaznam ujejo splono
vm esnost; ne rabi nam tako zla
ganje za posamezne vm esne stvari:
go ra m ed gorm i (-a) ni +m edgra, marve v m sna gora, vla-

medkrajeven
da med dvema vladama ni +medvlada, marve vmsna vlada itd.;
pridevnike zloenke izraajo
vmesnost in medsebjnost: meddren -rna -o kar je med durmi,
medpten -tna -o kar je med
potmi (travnik, njiva ipd.) ali pa
kar se je zgodilo med ptjo (raz
govor, obisk ipd.); medvojen -jna
-o kar se je zgodilo med vojno
(razmere); medlski -a -o: ~ o
tekmovanje (med olami), ~ i
as (med olo, poukom); zadnji
as zelo v rabi zlasti v zvezi
s tekmami: medlien -na -o,
medetten -tna -o itd.
*medlja -e svetinja, m edaljer
-ja m, medaljrski -a -o, medaljrstvo -a s, medaljon -a m,
medaljonek -ka m
medboen -na -o: i dnevi
meddrven -vna -o: o raz
m erje
meddren -rna -o: ~ i prostor,
meddrje -a s
medl -dl - [povsod: md-] in
-, mn. medli - -, dol. medli
medleg, medl -; medlost -i i,
medln -a -o; medlti -m, me
dli -te! medll -la -o, medlnje -a s; medlvati -am, medlvanje -a s ; medlca -e , medln
-a m, medlka -e , medlkast
-a -o; medlti -m, medll -a -o,
medljnje -a s; medlv -va -o,
medlvec -vca m, medlvka -e ,
medlvost -i , medlba -e 2,
medlven -vna -o, medlvnost
-i ; medlh -a m, medlen
-na -o, medlnost -i 2, medltvo -a s
medenti -m, medenl -la -o,
medennje -a s, medenica -e ,
medenk -a m, medenina -e ;
medenti -m povzroiti meden
nje ali skrbeti zanje, medni-te!
medenl -a -o, medenjenje -a s;
medenjk -a m lonec za med,
vrsta strdenja; medenka -e bot.

medenica -e kost v kolku, mede

nien -na -o, medenast -a -o
medgrje -a s, medgrec -rca m,
medgrski -a -o
medica -e , meden -na -o, medar -ja m lectar, medarica
-e i lectarica; medarski -a -o,
mediarstvo -a s, medirna -e
2, mediarja -e 2, mednica -e
; mednik -a m vrsta jabolk
Medici [mdii] m neskl. l. i. ital.
plemike druine; Medijec -jca
m ud druine Medici, Medijka
-e 2, medijski -a -o
medicina -e 2 zdravstvo (veda) in
zdravilo, medicinski -a -o zdrav
stven, medicinlen -lna -o [-l n-]
zdravilen, medicin ec -nca m ,
medicinka -e i, medikamnt
-nta m zdravilo, medikamentzen -zna -o med.
medigra -e 2 interludij (glas.), intermezzo, vmesna igra; medgrski -a -o
mdij -a m okult. srednik, slovn.
srednjik, fiz. prevodnik; medilen -lna -o [-ln-]: ~ i nain
slovn.; medijski -a -o okult.
mediternski -a -o sredozmski
mediti -m, medi -te! medil -a -o,
mednje -a s; medka -e 2, medlnica -e [-ln-] , medilo -a s,
medvo -a s, mednca -e pro
stor, mednnik -a m vrsta ja
bolk
meditirati -am premiljevati, raz
miljati; meditcija -e 2 premi
ljevanje, meditacjski -a -o premiljevalen
+mdjd - 2 vmesna jed
Medjmurje -a s kr. i Medjmurec -rca m, Medjmurka -e 2,
medjmurski -a -o [povsod:
medi- ]
medklic -a m vmesni vzklik, medklcen -ena -o
medkrjeven -vna -o: ~ e zveze,
tekme
347

medkrvje
m e d p stje -a s, m e d p sten -tn a
-o: ~ a koica
m e d r b rje -a s, m e d r b rn -a -o
m e d ra z re d e n -d n a -o: ~ e tek m e
m e d re je -a s, m ed ren -n a -o
m e d r d je -a s pri konji
m ed seb o jen -jn a -o, m e d seb o j
nost -i i
m ed stn ien -na -o, m e d st n ije
-a s, m e d sta n in n a -e
m edsvten -tn a -o, m edsv tn o st
-i
m e d td en sk i -a -o
m edtem prisl.: m i smo d elali, ti
si m edtm spal; m ed tm ko je
govoril, se je sm e ja l; m i se
m uim o, m edtm ko ti posto
pa; kadar ima tem izrazito zaim kovni pom en, ga p iem o se
veda loeno od predloga: m ed
tem , k a r sem p re b rsk a l, k n ji
ge nisem nael
m edza -e zool., m ed zin -a -o;
M edza -e mit. im e, M edzin
-a -o: ~ a glava
m edved m edvd a m, m ed v d k a
-e , m e d v d ji -a -e, m edvdovski -a -o, m edv d ast -a -o, m ed[-kn- ]
v d ek -ka m, m ed v ed ek -d k a
m ed sje -a s irina kolotine, razm, m edvdi -a m, m ed v d in a
tina; m edosen -sna -o: ~ a
-e i, m e d v d ja k -a m, m edvra z d a lja
d a r - ja m, m e d v d a ric a -e 2,
m ed o v ti -jem , m edovna -e i,
m e d v d a rsk i -a -o
m ed o vt -a -o, m edovtost -i i,
m ed v ersk i -a -o interkonfesionm d o vnat -a -o, m doven -na
len: ~ i odnosi
-o, m edovnk -a m, m e d o v n jk
m e d v l d je -a s intergnum , m ed-a m
v ld en -d n a -o, toda vm esni
vladar (+m edv lad ar)
m e d p ln b je -a s ( +m edkrov), m edp lu b e n -bna -o
m ed v d je - a s , m edvden -dna -o:
~ a p ro g a; M edvode -d i mn.
m e d p a rla m e n t re n -rn a -o: a
vas m ed Soro in Savo
k o m isija, ~ a k o n feren c a
m ed v o jen -jn a -o: ~ e raz m ere
m ed p lje -a s, m edplen -na -o
razmere m ed vojno; o razd o b
m edptom a prisl. = m ed ptom,
je razdobje m ed obma vojnama
m ed ptjo , m edpten -tn a -o:
m e d v re tn en -na -o: ~ a p lo
~ i razgovori (med potjo), ~ a
ica
tr a ta (med potm i ali potm a); j
m ed v rstien -na -o: ~ i prevod,
m e d p tje -a s kar je m ed potm i,
m e d v stje -a s, m e d v rsten -tna
m ed p tek -tk a m
-o: ~ i p resle d k i
m edprom ten -tna -o: ~ e zveze
m e d k r v je -a s (+m edkrv) m edpalubje, m e d k r v en -vna -o
m edpaluben
m edm en -sna -o: ~ i kozel bot.,
m ed m nik -a m avgust (m ed
15. avg. in 8 . sept .), m edm nica
-e i neko jabolko (zrelo v tem
asu)
m edm sen -tn a -o: ~ o tek m o
v a n je
m ed m et in m edm et m edm ta m
interjkcija, m edm ten -tn a -o:
a rab a , o b lik a
m ednm ci -cev m mn.
m e d n ro d en -d n a -o: ~ i zakoni,
~ e zveze, ~ o ozem lje, m edn ro d n o st -i
m ed n o je -a s, m ednen -na -o
m edo- v sestavi: m edobr - ra m,
m ed o jd ec -dca m, m ed o k r d en
-d n a -o, m e d o k r d n ik -a m,
m edolzec -zca m, m edom etln ica -e [4 n -] , m edopk -k a
m, m edorden -dna -o, m edotoen -na -o, m edo sten -tn a -o
m ed je -a s, m eden -na -o
m ed k en je -a s, m edkenski -a -o

348

meja
m edzavzniki -a -o: a k o n
feren c a
M efsto -a m os. t., M efstov -a -o:
~ a zv ija a; m efistovski -a -o:
~ a zv ija a; M efistfeles in Mefist fel -a m, M efistfelov -a -o
m egafon -a m zvonik, m egafonski -a -o
m eg alo m an ija -e 2 velivost, megalom n -a m, m egalom nka -e
2,
m egalom nski -a -o velivski, veliv
m eg ra -e 2 mit. stgr. erinija,
huda e n ska ; m egrski -a -o
m egl - in - 2, m eglo in -,
v m egli, n ad meglo, mn. m egl
- -m - -h -m i; m egln -a
-o, m eglnost -i , m eg ln ast -a
-o; m eglenica -e astr. nbula;
m eglica -e ; m eglti -m, m egll -la -o, m e g len je -a s; m e
gliti -m z meglo obdajati, m egli
-te! m eglil -a -o, m e g lj n je -a
s; m egliti -m se; m eglo v it -a -o
[povsod: mg-]
m h -a m, mn. m ehovi -v (tudi
glasbilo), m eh -a m = m h ar
- ja m; m h ast -a -o; m hovec
-vca m zool., m eh v je -a s; gl.
tudi m e
m e h an ik a -e , m eh n ien -na
-o, m eh n sk i -a -o, m e h n ik -a
m, m e h n ik i -a -o, m ehanizem
-zm a m, m e h a n iz ira ti -am , meh a n iz c ija -e , m e h a n iz ra n je
-a s
m ehti -m, m eh j -jte! m ehl -la -o, m e h n je -a s ; m ehv a -e , m ehlec -lca [-uc-]
m, m ehlen -ln a -o [ -ln-]
m ehek -h k a -o in m eh k [-hk]
-h k - in m eh k m e h k a -,
dol. m h k i -ega: ja jc e v m hko
sk u h a ti, n a m hko p rile te ti;
prim . m ji -a -e in m e h k ji
-a -e; prisl. m ehko, prim. m e
in m e h k je ; m e h k ij t - ta -o,
m e h k lj to st -i ; m eh k -a m

349

mlad rak po levitvi, m e h k v k a

-e vrsta trave
M ehika -e kr. i. deele, m hiki
-a -o, M ehiknec -nca m, Mehik n k a -e 2, m e h ik n sk i -a -o
m h k ati -am preskuati m ehkto,
m h k a n je -a s
m ehko- v sestavi: m eh k o ten
-tn a -o, m eh k o tn o st -i 2, m ehk o tje -a s, m e h k o tn ik -a m,
m ehk o tn ica -e 2; m ehkoken
-na -o, m eh k o k n o st -i 2,
m ehkoknik -a m ; m ehkonen -na -o; m e h k o k rlec -lca
[-le-] m zo o l; m eh k o n b en -bna
-o, m e h k o n b n ik -a m slovn.;
m e h k o p l ta -e 2 zo o l; m ehkosen -na -o, m e h k o sn o st -i 2,
m eh kosne -a m; m ehkovlje n - ljn a -o, m e h k o v ljn o st -i 2
m ehkoba -e 2, m ehkoben -b n a -o,
m ehkbnost -i 2, m e h k ta -e 2,
m eh k ten -tn a -o, m eh k tn o st
-i 2, m ehkost -i 2, m e h k tn ik
-a m
m ehk -a m (+m ek), m eh k en -na -o, m eh k n o st -i 2,
m ehkne -a m, m eh k n ica
-e 2, m e h k iti -im (se), m ehk e n je -a s, m eh k ec -ca m,
m e h k n ik -a m
m e h u r - ja m , m e h rja s t -a -o,
m e h rn a t -a -o, m e h rje v -a -o,
m e h r ek -ka m, m e h r k a st
-a -o, m e h re n -rn a -o, m ehriti -im se, m e h rje n je -a 3,
m e h rn ik -a m = m e h rje v e c
-vca m, m e h u rn j k -a m; meh r iti -im se, m e h r e n je -a s,
m e h rja v -a -o; m e h r k a ti
-am se: voda se m e h r k a
m ja -e 2, mn. m je in m e j -
-m - -h -m i; m jen - jn a
-o, m jic a -e in m e jc a -e 2;
m e jiti -m, m e ji -te! m e j
-a -e, m e jil -a -o, m e j n je -a
s, m e jte v -tv e 2, m ejilo -a s,
m e jle n -lna -o [ -ln-], m ejln ica -e [-il-] 2, m eje -a s

mej
m e j -a m, m ej ic a -e , mej k -a m, m ej -a m, m e jica
-e i , m e j k i -a -o; m e j iti
-im, m e j e n je -a s, m e jiti
-im, m e j e n je -a s, m ejtvo
-a s
m e jn ik -a m, m e jn c a -e : rta
~ , m e jn k i -a -o, m ejn iti -im,
m e jn e n je - s
M ka -e i kr. i.
m e k e t ti -k etm in -kem , m e
k e ta j -jte! in m eki -te! m e
k e ta jo -a -e, m e k et je , m e k e
ta l - la -o, m e k e t n je -a s ;
m e k t - ta m, m ek etlo -a s,
m e k et -a m, m e k et v -va -o,
m e k et v ec -vca m, m e k et v k a
-e
m ek n a -e , nav. mn. m ekne -n
otrobi, luine; m e k n a r -ja
m, m e k n a st -a -o, m ek n av -a
-o, m eknovec -vca m kruh
m e k n iti -im (se) tresti se
m e k s ik jn a rji -ev m mn. kornji

z lakiranimi golenicami
m l [-u] -a m mltev , m lja -e 2,
m e lj v a -e ; m lvo -a s ito,
m e lj -a m zob, m e lj j -a m:
m o k a od p rv e g a ~ a ; m ljn a t
-a -o, m ljic a -e i moka; melja r n a -e
m l [-l] - : p een a ~ ; m e li
e -a s, m liti -im se, m ljen je -a s
m e lafr -a m rni porfir, m elafren -rn a -o
*m elancna -e jajevec
m e la n h o lija -e otonost, potrtost;
m e lan h o ljsk i -a -o: ~ o zn a
m en je, ~ i p o ja v ; m elanholien
-na -o: ~ lovek, b o ln ik ; m e
la n h o lik -a m
M lhior -ja m os. i., M lhiorjev
-a -o
m eln a -e , m eln ast -a -o, m eln iti -im se, m e ln je n je -a s,
m e ln a r -ja m , m elnski -a -o
m e lio ra c ija -e izboljava, m e
lio ra c ijsk i -a -o: ~ i n a rt

m elisa -e bot. medenika, m elsen -sna -o, m elisov -a -o

m e lj e n -sna -o razvajen, meh
kuen; m e lj n ik -a m razvaje
nec, mehk; m e lj n ic a -e

razvajenka, mehknica
m e lo d ija -e i napev, m elodien
-na -o pven: sk lad b a, pesem
je ~ a , m e lo d ijsk i -a -o: ~ a
posebnost, lepota, m ilin a; m elodizen -zna -o, m elodiznost -i
, m elodika -e
m elo d ram a -e spevoigra, igra s
petjem in godbo, m elo d rm sk i
-a -o: i vloki
m elona -e , m elonin -a -o
M elpm ena -e muza traginega
pesnitva, M elpm enin -a -o
m em b rn a -e bbni, opna,
mrnica; m e m b rn in -a -o: ~ a
p ronost
m em nto m neskl. spomin, opo
min : k ra te k
n esrea nam je
glasen
teg a ~ ne bo tak o
h itro pozabil
M mfis -a m stegipt. mesto, m mfiki -a -o
m em ori -ov m mn. spomini, mem o rsk i -a -o: ~ a lite r a tu r a
m em orndum -um a m spomenica
m e m o rra ti -ara na pamet se uiti,
m e m o rra n je -a s
m na -e i = m n ja -e = men j v a -e : lu n in a
~ to p li
ne, v rem ena, ~ p reb iv a lstv a ,
sta ro sti; m n a za m no trgova

nje z zamenjavo blaga

m ena -e vojaki obed, m enen -na -o: ~ a skodela, ~ i

k o tel; m en k a -e
m e n a e rja -e zverinjak, m ena e rjsk i -a -o: ~ i slon, ~ a
k le tk a , zver
m encati -m [povsod: mn-],
m e n c j -jte! m en cajo -a
-e, m encje, m encl -la -o,
m e n c n je -a s; m encalo -a s,
m encla -e ; m e n co rt -ta -o,
m en co rto st -i , m en co rtiti -im

merjasec
m en d prisl. pritrdilnica dopua
nja, verjetnosti
m e n d ik n t -a m bera, vrsta re
dovnikov; m e n d ik n tsk i -a -o:
~ i red, ~ a n a ra v a
m e n d r ti -m [povsod: man-],
m e n d ra j - jte ! m e n d ra jo -a
-e, m e n d r je , m e n d r l -la -o,
m e n d r n je -a s, m e n d r lec -lca
[-uc-] m, m e n d r lk a -e [-uk-]
m enc -nc [m an-] m kdor m ne,
m env -va -o
m en k -n k [m anak -nk] m zool.
vrsta rib, m enkvec [man-]
-vca m zool., m enkek -ka m
bot. glavek
M en elj -a m m it. partnski
kra lj; M en eljev -a -o
m enica -e , m enien -na -o:
~ i list, ~ o p rav o [ +mnino
pravo]; m enn o p rv en -vna -o
m enih -h a [povsod: man-] m,
m enihov -a -o, m eniki -a -o,
m entvo -a s, m eni -a rn,
m enek -ka m zool.
m eningitis -a m vnetje moganske
m rene, m eningtien -na -o
m n iti -im, m nil -a -o in -la -o:
m niti se s kom o em govoriti;
m niti se za koga (kaj) brigati
se; m en ljiv -va -o kdor se rad
m ni, zgovren
m n ja ti -am in m eniti -m, m e
n ja je izm enom a, m n ja j -jte!
m n ja l -la -o, m entev -tve ,
m n ja -e , m n ja n je -a s,
m e n j v a -e , m e n j le n -lna -o
[ -ln-], m e n jale -a s, m e n jln ica -e [ -ln-] , m e n jlo -a s,
m e n j -a m, m e n jv ec -vca m,
m e n j v k a -e , m e n jv sk i -a
-o, m e n je v ti -jem , m en jev n je -a s, m e n j v a ti -am, men j v a n je -a s, m e n j ic a -e
zool.
m e n o r ja -e med.
m e n stru c ija -e mesena ia,
meseno perilo; m e n stru a c ijsk i
-a -o : ~ e teave, n ep ra v iln o sti;

351

m e n stru ra ti -am im eti io,

perilo; m e n stru le n -ln a -o
[ -ln-]: a k ri
m enevk -a m, m en ev k i -a -o
m e n ta lite ta -e m iselnost, m ilje
n je, nazor; m e n tlen -ln -o
[ -ln-] m iseln, m e n tln o st -i
[ -ln-] m iselnost
m n to r -ja m vodnik, vzgojitelj,
svetovalec; m n to rsk i -a -o,
m n to rstv o -a s
m enu -ja [maniV -ja] m jed iln ik,
jedilni list
m e n u t -a m vrsta plesa, m enute n -tn a -o: ~ i rite m
m nza -e miza, kuhinja, skupna
obedovalnica: d ija k a
u rad
n ik a , sin d ik a ln a ~ ; m nzen -zna -o: ~ i p ro sto ri, ~ a
h ran a
m ra -e : ez m ero, z m ero, po
m eri, po nobeni m e ri; v polni
m eri docela, dodbra, popolno
m a, povsem , isto; m ren -rn a
-o, m rn o st -i , m e rljiv -va
-o, m e rljiv o st -i , m rica -e 2,
m rec -rc a m, m rsk i -a -o,
m e rn n a -e , m r in a -e ,
m rstvo -a s, m rstv en -a -o
[-tvan-]
m e rid in -a m poldnevnik, m eridion len -lna -o [-n -j, m erid in sk i -a -o poldnevniki
m e rn o v k a -e zool. vrsta ovac
m e riti -im, m er -a -e, m rje n -a -o, m rje n je -a s, m e ri
te v -tve , m erilo -a s, m e rilen
-ln a -o [ -ln-], m e rln o st -i [-tn-]
t m erilce -a [-le-] s, m erilec
-lca [-lc-] rn, m e rlk a -e [-lk-] ,
m e rln ica -e [ -ln-] , m e rj v a
-e , m rja v e c -vca rn geom eter,
m rn ik -a m
m e rito re n -rn a -o tehten, stvaren,
odloilen: ~ o m i lje n je ; m e ri
to rn o st -i tehtnost, stvarnost
m e rj se c -sca m, m e rj ev -a -o,
m e rja ev n a -e meso, m e rjina -e pristojbina

merkantlen
m e rk a n tle n -ln a -o [ -ln-] trgo
vin ski, m e rk a n tilize m -zm a m
vrsta gospodarstva v 17. in 18.
stol., m e rk a n tilst -a m, m erk an tilstie n -na -o: ~ a naela
+ m rk ovea -e i opica
M e r k ir -ja m os. i. sirim, boga
trgovcev, M e rk rje v -a -o, m erk rs k i -a -o: ~ o zn a m e n je;
m e rk r -ja m Hvo srebro; M erk r -ja m planet
m ero- v sestavi: +m e ro d je n -jn a
-o odloilen, pristojen; m eroizk se n -sna -o: ~ i n ra d ; m eroiz k sn ik -a m, m ero izk stv en
-a -o [-tvn-]: ~ a p risto jb in a ;
m e ro slo v je -a s m etrika, m e ro
sloven -vna -o m trien, m eroslvec -vca m, m erosden -dna
-o, m eroznnstvo -a s, m erozn n sk i -a -o
M erovingi -ov m mn. frankovska
vladarska rodbina, m erovnki
-a -o
m e sr -ja m, m e s rje v -a -o, m e
sa ric a -e , m esarin -a -o, mes rsk i -a -o, m esrstvo -a s,
m e sa rija -e i, m e sriti -im,
m e s rje n je -a s, m e sarn a -e
m esec -seca in -sca m, m seen
-na -o: ~ a no; m eseno na
mesec: tr ik r a t
~ zaslui
i p d m senost -i , m seev
-a -o, m eseina -e , m esenik
-a m, m esenica -e , m seast
-a -o, m esen n a -e i; Msec
-seca m kot planet, M seev -a -o
M esija -a in -e m os. i., M esjev
-a -o; m e sija -a in -e m rei
telj, reenik, m e sija n sk i -a -o
odree niki, m esij nstvo -a s
odreenitvo, odreilno poslan
stvo
m esiti -im, m sil -la -o, m en
-a -o, m en je -a s, m estev
-tv e i, m esilo -a s , m eslen -lna
-o [ l n - ] , m eslnost -i [ -ln-] ,
m eslnica -e [ -ln-] i , m eslec

-lca [-le-] m, m eslk a -e [-lk-]

, m e sitn j k -a m
m eso - s, v m su; m esc - s;
m e s e n -s n a -o : ~ i d a n , ~ a ju h a
(k je r se je kuhalo meso), ~ a
cena; m esn -a -o: ~ a klobasa,
~ a ju h a (ragu), ~ lovek (pre
neseno) uten, nasladen; m esnost -i i, m esn ast -a -o, m esenca -e i klobasa; m esen n a -e
i
= m esnina -e i, m esn t -ta
-o, m esnica -e i, m e sn j k -a m
shramba za prekajeno meso
meso- v sestavi: m esogld -da -o,
m esogld -da m, m esogldnik
-a m; m esojd -da -o, mesoj d ec -dca m, m e so j d k a -e ,
m eso jd en -dn a -o, m eso jd n o st
-i ; m esorec -rca m, meso te n -tn a -o, m eso tn o st -i i
M essna -e i kr. i. ital. mesta, Mesnec -nca m , M esnka -e i . mesnski -a -o: ~ i p o tres, Mesnsk i p re liv ; M esnska n ev esta
(naslov dram e)
m sti m tem : sneg m ete, m eti
-te! m et -a -e, m tel m tla
in m l m la -o, m e t n je -a s,
m te -a m, m teen -na -o:
~ o vrem e
m esti m tem : m leko, sm etano;
m tel -tla -o, m ten -a -o; ~ o
m leko, m te n je -a s, m tenec
-nca m surovo maslo, m etln ica
-e [-iun- in -ln-] i posoda za
m tenje sm tane, m et -a m
priprava za m etenje, m etlo -a s
m esti m dem : ~ p re jo , ritem ,
k o ra k itd.; m di -te! m del -dla
-o, m d en je -a s
m estic -a m meanec belih in in
dijanskih starev
m stn ik -a m slovn. lokativ, m stn iki -a -o
m esto -a s: z ~ a se ganiti, na
~ u k o ra k a ti (ne da bi se po
m ikal naprej); ne m ore z ~ a
naprej, nikamor; +n a ~ u m ora
to sto riti pri prii, takoj, ne-

352

Metlko
utegoma ipd.; +z ~ a govoriti
takoj, brez priprave, nepriako
vano, neutegoma, pri prii, ne
mudoma ipd.; ogled +na licu
mesta na kraju samem; biti na
~ u biti primeren; je mesto
(+mesta) za . .. (d a...) je pri
merno za . .. (d a ...); tu ni
mesto (+mesta) za . .. (da ...)
tu ni prostor za . .. (d a ...);
msten -tna -o: ~ i svt, ~ a
hia; mestece -a [-tc-] s; me
stoma. prisl. tu in tam, na ne
katerih mestih, krajih
*mesto prisl. in nepr. predi, na
mesto: dal mu je kamen ~
kruha; priel je danes ~ ve
raj; ~ da bi bil pisal, je raji
sam priel
mstva -e , nav. mn. mstve -tev
[-tu] i evlji m trakove, mstvice -ic
mati -am, mal -a -o in mcla -o, man -a -o: o blago,
manje in menje -a s, me
anec -nca m, manka -e ,
manica -e i, meanna -e .
melo -a s, melnik -a [-un~]
m, meva -e , mevec -vca
m, mevka -e , mevski -a
-o, meavna -e ; meriti -im,
m erjenje -a s
men -na m, meanka -e ,
menski -a -o, menstvo -a s
metar -ja m, metarica -e z,
metarski -a -o, metarstvo
-a ; meetriti -im, m eetarje
nje -a s; metiti -im, metenje -a s, meetarja -e i , meetarna -e , meetnna -e z,
meetovnje -a s
me -a m majhen meh, mei
ek -ka m, mek -ka m, meje -a s
metti -m mekati, meati; metj -jte! metl -la -o, metnje -a s; mta -e jed,
zmes; psovka za neodlonea
Slovenski pravopis

mta -e bot., mtin -a -o:

aj
metabolizem -zma m biol. pre
snavljanje, presnova, metaboli
en -na -o
metafizika -e fil. nauk o nadtvarnem, metafizien -na -o,
metafizik -a m
metfora -e z prenos, prispodoba,
metaforien -na -o, metafori
nost -i , metforen -rna -o
metafrza -e opis, prevod po
smislu; metafrstien -na -o
opisen; metafrst -a m opisovalec
metl [-l] -a m kovina, metlen
-lna -o [-ln-] kovinski, m etalur
gija -e , metalrgien -na -o,
metalurg -a m kovinar, metalrki -a -o kovinarski
metamorfoza -e preobrazba, metamorfozrati -am preobraziti,
preobraati
metn -a m jamski in movirski
plin, metnov -a -o, metnski
-a -o
metastza -e med. razsevek, bo
lezenski zasevek, raztrosek iz
prvotnega legla po telesu; metasttien -na -o, metastazrati
-am zasejati se, raztrositi se, na
plaviti se
metatza in metteza -e i slozn.
prestava glasov, metattien
-na -o
metti mem, mei -te! metaj -a -e, metje, metal -la
-o, m etnje -a s; mt mta m,
metlen -lna -o: ~o orodje,
metlec -lca m, metlnica -e z
[povsod: -l-]
metazon -a m, metazonski -a -o
m etljka -e lucerna, vrsta detelje
Metlko -ka -ku m os. i. (+Metelkota -tu); Metelkov -a -o,
metlica -e Metelkov rkopis,
metlkovec -vca m Metlkov pri
padnik, metliar -ja m [po
vsod: -el-]
353

23

m eteor
m e teo r -ja m izpodnebna prika
zen, m eteo ren -rn a -o, m e te o r
ski -a -o; m e teo ro lo g ija -e
vremenoslovce,
m eteorolgien
-na -o vrem enosloven, m e te
orolog -a m vremenoslovec, m e
teo ro loki -a -o vrem enoslovski;
m e teo rit -a m
m te r -tra m, kratica m: k v a d ra t
ni ~ = m2, k u b in i ~ = m 3;
m trsk i -a -o, m etronom -a m
priprava za m erjenje takta, metro lo g ja -e m eroslovje, nauk
o
m erah, m terk ilo g r m -a m
m e t r -ja m tisk. stavec, ki lomi
stavek, m e trsk i -a -o
m ti m nem , m eni -te! [m n-]
ali m ni -te! m n -a -e, ml
m la -o, m tje -a s, m tev -tve
m etil [-il] -a m osnova lesnega
alkohola, m etlen -ln a -o [ -ln-]:
~ i alkohol
m e tlj -lja m m e tlj j -a m
ovja bolezen, m e tlja v -a -o =
m e tljv -va -o, m e tlj v ec -vca
m, m e tlj v k a -e , m e tlj v o st
-i , m e tlja v ic a -e = m e tlj vica -e
m tla -e in - i, mn. m tle in
m etl, m tel [-tl] in m etl;
m tlica in m etlica -e . m etlji
-a -e, m tla st -a -o, m etlast
-a -o, m e tl r -ja m, m e tl rsk i
-a -o, m e tl r ek -ka m, m etlar ja -e i; m e tl riti -im, m e tl rje n je -a s: m etlica -e i, metl k a -e , m e tl je -a s, m etle v je -a s; m e tln a -e i, m etln je -a s, m e tln ja k -a m; metle -a s
m e tlk a -e i bot., m etlkov -a -o,
m etlen -na -o, m etlk o v in a
-e , m e tlk o v k a -e
m e tlj j gl. m etlj
M etd -a m os. i.t M etodij -a m,
M etodov -a -o in M etdijev -a
-o, m e t d ijsk i -a -o, cirl-m etd ijsk i -a -o; M etoda -e os. i
M etdin -a -o

m etoda -e nartno ravnanje, m e

to d ik a -e prouevanje nainov
(dela), m etodien -na -o, m e
todik -a m kdor se ukvarja z
m etodiko, m eto d o lo g ija -e ,
m etodoloki -a -o, m etodolg
-a m; m etodist -a m pripadnik
evangeljske verske loine, m e
todistien -na -o
M etohija -e i kr. i m e t h ijsk i -a
-o, M ethijec -jca m, Meth ijk a -e
m eto n im ja -e i poet. preim eno
vanje, m etonm ien -na -o, m eto n m ik a -e
m e trsa -e prilenica, m etrsin
-a -o
m trik a -e i nauk o m eri v poeziji
(jeziku), m trien -na -o, mtru m -um a m m tra m mera
.m etro p o la in m etro p o la -e i pre
stolnica, m etr p o lsk i -a -o [ -ls-]
prestlnien; m e tro p o lit -a m
nadkof, m e tro p o ltsk i -a -o nad
kof roski, m e tro p o lit n sk i -a -o
nadkofijski
m e t lj -a m, m e t lje v -a -o, m e
tu lji -a -e, m e t lja st -a -o, m e
tu lj e k -ka m, m e t ljk a st -a
-o, m e t ljn ic a -e bot., m e t ljn ik i -a -o: ~ i ra z re d
M etzalem -a m os. i. svetopisem
skega oaka; m et zalem -a m
starina; M etzalem ov -a -o: ~ a
staro st, m et zalem sk i -a -o:
~ a sta ro st
m v medm.: ne bev ne m ev ni
re k e l
m e v lj ti -m gibati ustnice, kakor
bi veil, nerazlono govoriti, gi
bati, a ne vedeti emu. m e v lj j
-jte! m e v lj je , m e v lj l -la -o,
m e v lj n je -a s; m v lja -e
kdor m evlj, mn. m v lje m v elj
[-vlj] i zool., m e v lj -a m
m va -e , m vast -a -o, m evti -m, m evaj -jte! m evl
-la -o, m ev n je -a s, m ev
-ta m in s

354

mig
m ezan n -a ro, m ezannski -a -o
m ezda - in m zda -e i plaa,
m zden -dna -o: ~ o g ibanje,
~ a p o g a ja n ja ; m zdnik -a m
[povsod: m z-]
m zd ra -e , m zd riti -im, mezd rlo -a s, m e zd rln ik -a [ -ln-]
ro, m zd rn ik -a ro, m zdrovec
-vca ro vrsta gnoja
m ezeg -zg [povsod: m z-] m,
m ezgca -e , m ezgr -ja m
m ezeti -m o tekoini: kom aj vidno
lesti na dan, solziti se; m ezl
-la -o; m ezna -e , nav. mn.
m ezne -n z movirni svet, mezn ast -a -o moviren [povsod:
m z-]
m ezga - , m ezgo ven -vna -o:
m ezgvna leza bezgvka =
m ezgvnica -e , m ezgst -sta
-o, m ezgnt -ta -o; m ezgti
-m, m ezgaj, - jt e ! m ezgl -la
-o, m ezg n je -a s; m ezgetti
-m, m ezg etj -jte! m ezgetl
- la -o , m e z g e t n je -a s; mezgovd -da m, mezgo v je -a s [po
vsod: mz-]
m ezinec -nca m, m ezincev -a -o,
m eznen -na -o, m ezinek
-ka m tudi zadnji sin, m eznka
-e i zadnja hi (+m azin-)
m ziti -im se gibati se, m zenje
-a s
m ezln -a ro na pol volneno blago,
m ezln ast -a -o, m ezln k a -e
krilo iz mezlana
m ezodrm a -e i med., m ezoderm len -ln a -o [ -ln-]
M ezopotm ija -e i kr. i., Mezopotm ec -m ca m, M ezopotm ka
-e i, m ezopotm ski -a -o
m ezozik [-z-ik-] -a m srednja
geoloka doba, m ezozien -na
-o, m ezoziki -a -o
m ezzoforte [ m edzofrte] ital. prisl.
glas. srednje mono, kratica mf
m ezzosoprn -a m srednji enski
glas, m ezzosopranistka -e i.
m ezzosoprnski -a -o [m edzo-]

! m eti -m (gl. m iti -m), m e,

m e -te! m el -la -o, me n je -a s, m ev -va -o, mevost -i i, m evec -vca m,
m evka -e [povsod: m i-]
m e ik a ti -am , m e ik a n je -a s,
j m ekav -a -o, m ekavost -i i ,
j m ekavec -vca m, m ek av k a
! -e i; m ekniti -em, m eikovti
-jem , m eik o v n je -a s [po
vsod: m i-]
*m nar -ja m cerkvnik, *mn a ric a -e i cerkvnica, *mn a rsk i -a -o cerkvniki; men a r ja -e , m e n riti -im, men r je n je -a s, m n arek -ka
rn, m e n ja -e i
m m, m os. z., nas, nam , nas,
p ri nas, z nm i; m idva m mdve i, ns ali n ju dvh, nm a
dvm a, ns in n ju dv ali dv,
p ri nm a ns in n ju dvh,
z nm a dvm a
m izem -zm a m kuna nesnaga,
m izem ski -a -o [ -zm-] ku ilen
m iclij -a m podgobje
M ichelangelo -la [m ikelndelo
-la] m os. i. ital. um etnika, Michelngelov -a -o, m ich eln g elski -a -o
M icka -e os. i , M ckin -a -o,
Mica -e , Micin -a -o; M cika
-e , M cikin -a -o
m ien -na -o, m inost -i i, gl.
tudi m ik in m ik ati
j
m iken -kena -o m jhen, m kenost -i i [-kn-] = m jk en ,
m jk e n o st
m ig -a rn, m igom a prisl., m ig lja j
-a m = m ig : n a ~ k a j sto riti;
m igati -am, m igal -a -o, m ig a
n je -a s, m galec -lca [-auc-]
m, m g alk a -e [-auk-] i , m igalo
-a s zanilj.; m igniti -nem ; m iglj ti -m, m ig lj je , m ig lj j
-jte! m ig ijl -la -o, m ig lj n je
-a s; m ig lj -a m trepetlika,
m ig lja -e i vrsta trave, m galica -e i bot.

355

migetti
migetati -m in -em in -em,
m ig e ta j -jte! m ig etl -la -o:
m ig et mi p re d omi, m igetn je -a s; m ig e t lk a -e [-lk-]
migotti gl. m ig etti
migracija -e selitev, m ig ra cijsk i
-a -o selitven
migrna -e glavobol po eni strani
glave
Mihael [-el] -a m os. i., M ihaelov
-a -o; M iha -a in -e m, Mihov
-a -o; M ihec -hca m, M hev -a
-o; M ihl in M ihl [-eu, -u in
-l] -la m, M ihlov -a -o, Mihlovo -ega s (29. sept.); M iko
-a m (+M kota), M ikov -a -o
(+M kotov); m ih lak -a [-l-]
m septem ber, m ih lk a -e [-lk-]
vrsta hruk
mijvkati -kam in -em, m ijvk a n je -a s, m ij v k -a m
mik -a m, m ik v en -v n a -o m ien,
m ik v n o st -i
mikdo -da m naslov japonskega
cesarja, m ikdov -a -o, m ikdski -a -o
mikastiti -im, m ik ste n je -a s
mikati -kam in -em 1. po ma
lem, sunkovito poleati, prem i
kati, 2 . preneseno: m ika m e;
m k a n je -a s, m iklo -a s, mik ln ik -a [-un-] m , m ik ln ica
-e [ -un-] , m ik -a m, m ik k a
-e i, m k a r -ja m, m k a rica -e
, m kavec -vca m, m k a v k a -e
, m kanec -nca m sveenj om i
kanega lanu, m kav -a -o = mk a st -a -o popadljiv (pes)
Miklv -a m os. i.; M iklvev -a
-o: ~ veer, M iklvevo -ega
s ( 6 . dec.), m ik lav ev ti -jem ,
m ik lav ev l -la -o, m iklavev n je -a s, gl. tudi N ik o lj
mikro' (gr. m ajhen) v sestavi:
m ik ro b io lo g ija -e , ~ b io l k i
-a -o: ~ a p resn o v a ; m ikrofilm
-a m, ~ flm sk i -a -o; m ik ro fl ra
-e ; m ik ro fo lk e l -kla m; m i
k rofon -a m. ~ f n sk i -a -o;

m ikrokzm os -a in ~ k z m a m
svet v malem, drobni svet; ~ ko z
m ien -na -o, ~ k z e m sk i -a
-o [-zm -]; m ik ro m te r -tra m
mera za najm anje enote, ~ m tr ski -a -o; m ik ro m ilim te r -tra
m 0.001 mm, kratica p [m i]; m i
k ro sk o p
-a
m
drobnogled,
~ s k p e n -p n a -o: ~ a lea, ~ o
sto jalo ; ~ sk p i e n -na -o
m ik ro sk o p sk i -a -o: ~ o b itje,
~ o m a jh e n ; ~ s k o p ir a ti -am z
drobnogledom preiskovati, ~ s k o p ra n je -a s
m ik ro b -a m najm anje ivo bitje,
m ik r b sk i -a -o, m ik ro b en
-bna -o
m il [-il] -a -o: d r a ti se ko m ila
j ra , m ili Bog! prim. m ilji -a
-e; prisl. milo, m ilje ; m ilin a
-e , m iloba -e , m ilben -bna
-o; m ilta -e , m ilten -tn a -o,
m iltnost -i ; m lek -ka
[-l-] m, m ilica -e ; m iloglsen -sna -o, ~ g l s n o s t -i ;
m ilo sr e n - n a -o , ~ srn o st -i ;
M ilko -a m os. i. (+M lkota),
M ilk o v -a -o (+M lkotov); M ilka
-e os. i M ilkin -a -o [povsod:
-lk-]; M ilica -e os. i., M iliin
-a -o
M ilan -a m os. i M ilanov -a -o;
M ilna -e os. i., M ilnin -a -o;
M ile -ta m os. i., M letov -a -o
M iln -a m kr. i. ital. m esta, miln sk i -a -o, M ilnec -nca m,
M ilnka -e
m ili- v sestavi pom eni tisoi del:
m ilim ter -tra m, m ilim trsk i
-a -o, kratica m m ; m ilig rm -a
m, kratica mg, m ilig rm sk i -a -o
m ilica -e [ +milica], m ilen
-na -o: ~ i u rad , ~ a p isa rn a ;
m ilinik -a m, railniki -a -o:
~ a ola, ~ i te a j
m ilija rd a -e , m ilij rd e n -dna
-o, m ilija rd r -ja m , in ilija rd ersk i -a -o

miniaira
m ilijo n -a m, m ilijo n sk i -a -o,
m ilijo n ek -ka m, m ilijo n r
- ja m, m ilijo n rsk i -a -o, m ilijo n rk a -e , m ilijo n in a -e ,
m ilijo n in k a -e i, m ilij n k ra t
prisl., m ilij n k ra te n -tn a -o
m ilita riz em -zm a m na tn ja ik i sili
slonee vladanje, m ilita rist -a m
pripadnik takega vladanja, m ili
taristi en -na -o, m ilita riz ra ti
-am (se), m ilita riz c ija -e
m iliti -im se, m iljen -a -o, m ilje
n je -a s, m ljen ek -k a rn,
m ljen e c -nca ro, m lje n k a -e i
m ilja -e dolinska m era, m iljen
-ljn a -o, m ljn ik -a m kam en
ob cesti, m iljn n a -e pristoj
bina od m ilje
*m ilj - j ja m okolje, osredje, milj js k i -a -o: ~ a te o rija , i
vplivi
m ilo -a s, m ilen -ln a -o [ -ln-],
m iln ica -e [ -ln-] , m iln at -a -o
[ -ln-], m last -a -o; m iliti -im,
m ilje n je -a s, m lar -ja ro, mla ric a -e , m il rn ic a -e , mil rn a -e , m ilrstv o -a s
m ilost -i , m ilosten -tn a -o, m i
lo stljiv -a -o in m ilo stljiv -va
-o, m ilo stljv o st -i , m ilostv
-a -o, m ilostvost -i , +m lostipln milosti poln, m ilosten itd.
m iloina -e (+m ilo d r -a m),
m loinski -a -o, m iloina r -ja
m, m loinarski -a -o
m ilo v ti -jem , m ilo v n je -a s,
m ilovnec -nca ro, m ilovnka
-e , m ilovlec -lca [-uc-] m,
m ilo v lk a -e [-u k-] , milov lsk i -a -o [-u s-]
M iltad -a m os. i. gri. poveljnika;
M iltadov -a -o, m ilta d sk i -a -o
m im ika -e izraz, igra obraza,
m m ien -na -o, m im ik rija -e
prilagajanje barve okolici, va
rovalna barva (pri ivalih)
m im o prisl.: m im o iti, m im o g re
do (id), m im oidoi -ega m
pasnt, m im ogred k a j po v e

d ati sptoma, brez zam ude;

se d a j je vse mimo (minilo); v
sestavi: m im ohod -da m defil; predi, z rod.: m im o hie,
m im o v ra t; vsi m im o teb e
razen, vse mim o (razen) teg a;
ti zaslui p rev e m im o d ru g ih
v prim eri z drugimi; on je s ta
re ji m im o teb e kakor ti, v pri
m eri s teboj
m im oza -e bot., m im zen -zna
-o obutljiv, neen
M ina -e os. i M nin -a -o, Mi
nica -e , M niin -a -o, M inka
-e , M nkin -a -o; m in ica -e
zool.: z la ta m inica, m n i in -a -o
m ina -e vrsta razstrelilnega oro
ja, podkop, m in sk i -a -o: ~ a
p o lja ; m in ira ti -am : ~ hio,
most, prehod, cesto, luko, prenes.
drubo, d ru tv o , vojsko, delo
izpodkopavati, m in ira n je -a s,
m in r -ja m, m in rk a -e , m i
n ersk i -a -O: a eta; minom etlec -lca [-le-] m poseben
topi, m inom etlsk i -a -o [ -ls-];
m ina -e za svinnik
m in a r t -a m stolp pri dmi;'i,
m in a re tsk i -a -o
m in r -ja ro gl. m ina
m in e rl [-l] -a m rudnina, miner le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i v re l
ci, ~ a voda slatina, kisla voda;
m in e ra liz ira ti -am , m in e ra liz i
ra n je -a s; m in e ra lo g ija -e rudninoslovje, m in eral g ien -na
-o rudninoslven, m in eral g -a
m rudninoslvec, m in e ral g in ja
-e rudninoslvka, m in eralo k i
-a -o rudninoslovski
M inerva -e m it. rim ska boginja
znanosti in um etnosti, M inrvin
-a -o
m in v ati -am , m in e v an je -a s
m in ia t ra -e drobna slika, slika
v m alem ; m in ia t re n -rn a -o
zmanjan, v m alem : re d n a mizi
je m in ia tu rn a podoba red a v
gospodarstvu

357

mnij
m n ij -a m kem ., m n ijev -a -o
m inim um -a in -im a m, mn. mn im a s in -i m -im ov -om -im a
in -e -ih -i (+m inim am -ah
-am i); m inim len -ln a -o [ - l n-],
m in im lnost -i [ -ln-] ; m inim alst -a m kdor se dri minim a
m in ira ti -am gl. m ina
m in iste r -stra rn, m in istro v -a -o,
m in istrica -e , m in istriin -a
-o; m in istrsk i -a -o; m instrovk a -e ena m inistra, m instrovk in -a -o; m in istrstv o -a s (+min istrstv o ); m in istro v ti -jem ,
m in istro v - la -o, m inistrov n je -a s; m in istrira ti -am,
m in is trira n je -a s, m in istr n t
-a m, m in istrn to v sk i -a -o
m in iti m inem , m inil -la -o: teden
je m inil, prid. m inli -a -o: m i
n u li ted en je b il hud; m in ljiv
-va -o, m in ljiv o st -i
m in o rit ta -e m anjina, mladoletn o st; m in o ritte n -tn a -o: ~ o
v p ra a n je m anjinsko vpraanje;
m in o r t -a m prednost najm laj
ega; m in o rit -a m ud verskega
reda malih bratov, m inoritski
-a -o: ~ i sam ostan v P tu ju ,
mn. m in o rtje in -ti -tov
M inotvros - v ra m m it. bitje,
M inotvrov -a -o, m in o tv rsk i
-a -o
m inucizen -zna -o nadrben, natnen, m alenkosten; m inucizno st -i nadrobnost, natannost
m in u n d -nda m zm anjevalec,
m inundov -a -o
m inus -a m mat.: od ~ a do ~ a ,
za ~ o m ; trg.: k u p ijo je za
k lju il z ~ o m ; toda pred te
vilkam i neskl.: p ri m inus p tih
sto p in ja h ; m inusov -a -o
m in sk u la -e mala rka, m insk u lsk i -a -o [ -ls-]
m in ta -e 60. del ure (okr. min.),
60. del stopinje (okr. ' ) ; minte n -tn a -o: ~ i kazalec = min tn ik -a m

m iocn -a m geol. doba, m iocnski -a -o: ~ e p la sti

m ir - in m ira m : n a m iru, p ri
m iru, z m irom = v m iru p u
stiti; m iren -rn a -o, m irn o st -i ;
m iro lj b -a m, m iro lj b e n -bna
-o, m iro lj b n o st -i , m iro lj b ne -a m ; m irn o d o b en -b n a -o,
m irnodbnost -i ; m irn o d en
-na -o, m irn o d n o st -i , m irnodne -a m
m ira -e diava
m ira b la -e vrsta sliv, m irab lin -a -o: ~ okus
m ir k e l -k la m vrsta srednjeveke
dram e, m ir k e lsk i -a -o [-kl-]
m iria m te r -tra m ( 10.000 m );
m irij d a -e deset tiso: vsota
g re v m irij d e ; m irij d sk i -a
-o, m irij d e n -d n a -o
m iriti -m, m iri -te! m ir -a
-e, m iril -a -o, m iritev -tve i,
m irj n je -a s; m irte lj -a rn,
m irte ljic a -e , m irilo -a s,
m irlec -lca [-lc-] rn, m irlk a
-e [-ilk-] , m irlen -ln a -o
[-ln-], m irln o st -i [ -ln-] ; m irljv -va -o, m irljiv o st -i
m irje -a s ruevine starih zidov;
M irje -a s del mesta L jubljane,
m rski -a -o
M iroslav -a m o s . i., M iroslavov
-a -o, M iro -ra m, M irov -a -o
(+M rota, + M iro to v -a -o); M ir
ko -k a m, M irkov -a -o (+M rkota, +M rkotov -a -o); M ira -e
, M irin -a -o
m iro v ti -jem , m iro v l -la -o,
m iro v n je -a s, m iro v en -vna
-o, m iro v t -a -o, m iro v to st -i ,
m irovale -a s
m irta -e , m irto v -a -o: ~ grm
m isl [-l] -a m mana knjiga
m isel -sli [m su -sli] ; m iseln
-a -o [-sln-], m iselnost -i [-sln-]
, m slica -e
m isija -e poslanstvo, m isijsk i
m isijo n -a m, m isijo n sk i -a -o,
m isijnstvo -a s, m isijone

358

mld
-a s; m isijo n riti -im, m isijom tn ik i -a -o, m to -ta s, m titi
n r je n je -a s, m isijo n r -ja m,
-im podkupovali
m isijo n rk a -e , m isijo n rsk i
m itra -e kofovska kapa
-a -o; ljudsko: m isijo n a r -ja m
M itra -a in -e m os. im e boan
m isliti -im, m isl -a -e, m i
stva, M trov -a -o: ~ k u lt, ~ o
lje n -a -o, m i lj n je -a s, m i
svetie = m itr j -a m ali milje n js k i -a -o; m islec -sleca
tru m -a in -a m
[-lc-] m, m sleev -a -o [-l-]
m itra lje z -a m strojnica, m itralj ze n -zna -o strojnien: ~ i
m ist rij -a m skrivnost, srednje
n ab o j, tr a k ; m itra lj z e c -zca
veka verska igra; m isterizen
m slrojniar, m itra ljir a ti -am,
-zna -o skrivnosten; m ist rijsk i
m itra ljir a n je -a s
-a -o: ~ i oder, ~ a u p rizo rite v
M itrid tes in M itrid t -a m os. ime,
m istificra ti -am koga prevariti,
m istificran -a -o: b ili smo ~ i ;
M itridtov -a -o
m iv k a -e drobni p esek iz tekoe
m istifik c ija -e prevara
m istik a -e neposredno dojemanje
vode
bojega delovanja v dui, nauk
m iza -e , m izen -zna -o: ~ a no
o
takem dojem anju; m istik -a m, ga, m znica -e , m znien -na
m stik in ja -e (oseba), m istien
-o; m znik -a m srednjeveka
-na -o kar je iz m istike, kar ni
dvorna ast; m izica -e ; m izr
razum sko, skrivnosten; m istici
-ja m, m izrsk i -a -o, m izriti
zem -zm a m skrivnostnost, iska
-im, m iz rje n je -a s, m izrstvo
-a s, m iz a rja -e , m izrn ica
nje skrivnostnega
-e delavnica, m izrek -ka
m i m ii ; pol m i pol ti neto
m; m zast -a -o: ~ a peina,
pir; m iji -a -e, m jak -a m,
gora
m n jak -a m, m inica -e ; mm iz an tro p -a m odljuden lovek,
a r -ja m (pti), m ina -e
ljudom rzne; m iz an tr p sk i -a -o
m ija luknja, m ika -e ; m iko
odljuden, ljudom rzen; m izogn
-a m konj m ije barve; miea m sovranik ensk
l v k a -e minica
m iti -m, m ii m iite! m i
m iica -e , m iien -na -o, m-a -e, mi, m ial -la -o,
in at -a -o, m iiast -a -o, mm i n je -a s; m iv -va -o,
iat -a -o, m iije -a s, m ii
m ivost -i , m ivec -vca m,
ev je -a s, m ieven -vna -o,
m ivka -e , m ilo -a s (za
m ievnat -a -o
nilj.); povsod tudi me- [m -]
m jica in m inica -e arzenikov
prah
m len -na -o, m lnost -i ,
m i lj n je gl. m isliti
m lne -a m, m ln ik -a m,
m it -a m ali m tos -osa m, m itien
m lnica -e mlana enska,
movirna zem lja, mlana voda;
-na -o: ~ o b itje , ~ a snov;
m l je -a s, m l n a t -a -o;
m ito lo g ija -e bajeslovje, m itolgien -na -o bajesloven, mitom lanovren -rn a -o, m lanolg -a m bajeslovec, m ito l g in ja
vrn o st -i , m lan o v rec -rca
-e bajeslovka, m itoloki -a -o
m, m la n o v rk a -e , m lanobajeslovski
v rsk i -a -o, m lan o v rstv o -a s
m iting -a m shod, zbor
m lev -ve in m lva -e Z,
m itn ica -e , m itn ia r -ja m, m tm l e n je -a s, gl. tudi m la titi
n i a rk a -e , m tn ia rsk i -a -o,
m ld -a -o in -, dol. m ldi -ega,
m itn n a -e , m itn n sk i -a -o,
m ld a -e; ~ i,
p rid e k hii

mladec
(+ta m ldi, + ta m lda); prim .
m l ji -a -e; prisl. m lado, m lje, izm lda = iz m ldega =
od m ladih nog; m la d je - s,
m lad o v j - s; m ldoven -vna
-o; m lde -i
m ldec -dca ra, m ldev -a -o,
m ldevski -a -o, m ldevstvo
-a s
m lad en i -a m, m la d n k a -e 2,
m lad en ik i -a -o, m ladnitvo
-a s, m ladnek -ka ra, m ladni -a m
m ladi -a m, m ladiek -ka m,
m lad k i -a -o, m laden -na -o
m la d ik a -e z, m ladi je -a s, m lad k av -a -o, m la d k a st -a -,
m la d k a v in a -e mlad les, m lad ast -a -o; M ladika -e ime
lista, zavoda, m la d k a r -ja m
sodelavec pri M ladiki, m ladkarica -e , m la d k a rsk i -a -o,
m la d k a rstv o -a s
m lad in a -e , m lad in sk i -a -o,
m lad inec -nca m, m la d in k a -e ,
m ladnstvo -a s; m la d in o lj b
-lba m; M ladina -e ime lista,
L ju d sk a
m lad in a
S lovenije
(LMS)
m lad i ti -m (se) pom lajevati (se),
goditi (se): sa d je
lan
m lad l -a -o, m la j n je -a s;
m lad ti -m m lad postajati, m ladl -la -o, m la d n je -a s; m lade -a s prostor, kjer se lan
mladi
m lado- v sestavi: m lad o lten -tna
-o, m la d o letn ik -a m, m lad o
letn ica -e , m lad o ltn ik i -a -o,
m lad o ltn st -i , m la d o l tje -a s
pomlad; m la d o k lj n - n a -o,
m ladolen -na -o, m ladoslove
nec -nca ra, m ladoslovnski -a
-o, m ladoslovnstvo -a s; m lado n ja -e in -a ra enin
m lad o st -i , m ladosten -tn a -o,
lad stnost -i , m lad o stn ik -a
n, m ladostnica -e , m la d o st
n ik i -a -o

m lhav -a -o, m lh av o st -i
m l j -a m mesena m ena, faza:
o
~ u ; m l je v -a -o: ~ a luna,
repa, setev
m l j -a m obeljena sm reka: ~ e
p o sta v lja ti, m l j ek -ka m
m l ja ti -am (se), m l j a n je -a s
m l k a -e , m l k ast -a -o, m l k a r
-ja m, m la k a -e , m lak en
-na -o, m la k n a t -a -o, m lak a st -a -o, m la k n ica -e
voda iz mlake, m la k a r -ja m
neki pol
m lm ol [-ol] -a m prepad
m lsk medm ., m lsk m lsk a m,
in l sk a ti -am in m la sk ti -m,
m la sk a j -jte! m lask l -la -o,
m la sk n je -a s in m l sk a n je -a
s; m l sk n iti -nem ; m lsk av -a
-o, m lskavec -vca m, m lask
-a m, m laskt -ta m
m la titi in m l titi m ltim , m l ti
-te! m lat -a -e, m l til -la
-o, m len -a -o; m l e n je -a s;
m ltev in m l tv a -e , m latitev
-tve ; m lat -a m, m latn a
-e , m la tk i -a -o, m latlec -lca
[ - u c -] m, m la tlk a -e [ - u k - ] ,
m la tlsk i -a -o [-usk-]; m latlen
-ln a -o [ -ln-], m la tiln ica -e [ -lnin -un-] , m latln ien -na -o
[ -ln-], m la tln ik i -a -o [ -ln-],
m la tln ik -a [ -ln-] m, m la tn n a
-e
m lek -ka m bot., m lkov -a -o,
m lk ast -a -o, m l k a -ja m
zool., m lec -ca m bot., in lje
-a s, m l -a m bot.
m len -na -o: ~ a h ra n a , ~ i iz
d elk i; m ln at -a -o, m lnost
-i , m lnik -a ra, m lnica -e ,
m lenozb -ba -o, ~ z b e c
-bca ra
m le k rn a -e = m le k rn ic a -e ,
m le k rn ik i -a -o, m le k rstv o
-a s, m le k rsk i -a -o, m le k a r
-ja ra delavec v m lekarni, m le
k a ric a -e delavka v m lekarni,
m le k a rja -e , m le k rn a r -ja ra

360

mnoica
lastnik m lekarne, m le k rn a ric a
-e , m le k riti -im, m le k rje n je
-a s
m lko -a s, m lk ast -a -o, m lek o v t -a -o, m l k a r -ja m kdor
m leko vozi, m l k aric a -e , m lk a rsk i -a -o: ~ i voz, ~ a k u p
ija, m lek o v n a -e
m lkovec -vca m min.
m lsti m olzem gl. m olsti; m lstva
-e i
m lti m eljem , m lji -te! m elj
-a -e, m ll -la -o, m ln -na -o,
m ln je -a s, m lt -a -o, m l tje
-a s, m ltev -tve , m le tv n a -e
m lv - z ~ m lv -a m, m lven
-na -o, m lvski -a -o, m lven
-v n a -o, m lvec -vca m, m lvk a -e = m iv k a -e , m lv k ast
-a -o, m lvina -e i
m lziva -e = m lzina -e =
m lzivo -a s = m lzovina -e z ;
m lziv -a -o
m lin -a m : ~ na vodo, n a veter,
n a p aro = p a rn i ~ (+parom ln); v a lj n i ~ ; m linski -a -o,
m lin ek -ka m, m lin a r -ja m ,
m lin arica -e i, m lin a rsk i -a -o,
m lin arstv o -a s, m lin a rja -e ;
m lin riti -im, m lin rje n je -a s;
m linica -e i voda na m lin
m linec -nca m, mn. m linci -ev:
p o p a rje n i ~ i ; m lnev -a -o,
m ln a s t -a -o ; m ln iti-im , m lniti -im, m lnen -a -o, m lnenje -a s, m link -a m valjarek za testo, m lnnik -a m,
m ln n ja k -a m, m ln a r -ja m
m n em o th n ik a -e i tehnika, urje
nje spom ina; m nem othnien
r- n a -o: ~ a sred stv a
M nem ozna - e i os. i. grke bo
ginje spom ina, mati m uz
m n n je -a s: b iti ~ a , im eti svo
je ~
m nog -a -o = m ngi -a -o, prisl.
mnogo, m n o g o k rat; m nogokrten -tn a -o, m n o g o k rtn ik -a m,
m n o g o k rtn o st -i i ; m ngotr

-a -o, m n ogotro st -i , m nogot re n -rn a -o , m n o g o t rn o st-i 2;

na mnogo m stih = n a m nogih
m stih; z m ngo lju d m i = z
m nogim i lju d m i
mnogo- v sesta vi: m n ogobrven
-vna -o, ~ b r v n o s t -i i ; m nogobesden -dna -o, ~ b e s d n o st -i
; m nogobotvo -a s, ~ b e c
-ca m, ~ b e n -na -o, ~ b nik -a m ; m nogolnik -a m ,
~ l n s k i -a -o; m nogodlen
-lna -o [ -ln-], ~ d ln o s t- i [ -ln-]
; m nogoglsen -sna -o, ~ g l snost -i
m nogoglv -v a -o,
~ g l v o st -i ; m nogoim n -a -o,
~ im n sk i -a -o, ~ im n o t -i i ;
m nogo jezien -na -o, ~ je z i
nost -i , ~ je z n ik -a m ; mngo k ak -a -o, m n g o k aj, mngoka t ri -a -o, m n ogokdaj, mngok je ; m nogokten -tn a -o, ~ k o t
nik -a m ; m nogolten -tn a -o,
~ l tn o s t -i , ~ l tn ik -a m;
m nogong -ga -o, ~ n e c -ca
m; ~ n e n -na -o, ~ n n o s t
-i ; m nogork -ka -o, ~ r o
nost -i , ~ ro e n -na -o; mnogo strn -na -o, ~ s tr n o s t -i ,
~ s tr n s k i -a -o; m nogotevilen
-lna -o (+m no g o b r jen -jn a -o),
~ tevilnost -i ( + ~ b r jn o s t -i
i); m nogovzje -a s; m nogo
v rste n -tn a -o, ~ v s tn o s t -i ;
m nogozaslen -na -o, ~ z a slnost -i i ; m nogozlen -na
-o, ~ z l n o st -i , ~ z l n ic a -e
; m nogonstvo -a s; toda na
razen: m ngo o betajo, m ngo
donosen, m ngo p o rb e n ipd.
m ntven -a -o [-tvn-] (+m nostven), m ntvenost -i [-tvn-] 2,
m notvo -a s
m noen -na -o,
m nnost
m nonk -a m, m n je -a
s
m noica -e , m noien -na -o:
~ i sestanek, m noinost -i ,
m niki -a -o

mnoina
m noina -e , m noinski -a -o,
m noinom a prisl.
m noiti -m, m noi -te! m noil
-a -o, m non -na -o, m non je -a s, m noitev -tve , mnb a -e ; m nolec -lca [-le-] m,
m n o lka -e [-lk-] , m nolen
-ln a -o [ -ln-], m nolnost -i
[ -ln-] , m nonec -nca ra, mno te lj -a m, m n o teljica -e z,
m noilo -a s
m obilen -lna -o [ -ln-] premien,
okreten, giben, prenosen; m o
b iln o st -i i [ -ln-]
*m oblije -ij i mn. pohije, opra
v a ; m o b ilir -ja m
m o b ilizirati -am vpoklicati (v voj
sko), m obiliziran -a -o, m obili
ziran ec -nca m vpoklicanec, mob iliz ra n k a -e , m obilizcija -e
vpoklic, m obilizacijski -a -o vpo
klicem ~ i razglas, u k az
m octa -e i liturg. plaek cerkve
nih dostojanstvenikov pri cerkve
nih nastopih
m m oi i: p ri mi biti, na m
je m raz, na vso m delati, do
b iti m ( = oblast, vpliv) n ad
kom, im eti m (= oblast, vpliv)
do k o g a ali esa in n ad kom
ali im, ni v m oji mi (oblasti,
pravici), p ostava dobi (izgubi)
mo ( = veljavo, obveznost), p o
sta v a je e v mi ( = veljavi,
e vee); svete m oi mn. sve
tinje, relikvije; m oiti -m se
preskuati svoje moi, m eriti se,
delati se moan
m a -e i, m ova -e , m oven
-vna -o, m oven -vna -o, moev na -e , m oila -l s mn.
moviren svet, gl. m oiti
m on m on ali m oen [-n]
m ona -o in - -, dv. m on
-, mn. m oni - m ona; dol.
m oni -a -o; prisl. mon, mon je ; m onst -i ; m onti -m
moan postajati, m onl -la -o,
m o n n je -a s; m ono- v sesta

vi: m onoden -na -o, ~ d n o s t-i i, ~ d n e - a m ; monopl -pla -e; m onosen -na
-o, ~ srnost -i i; m onovren
-rn a -o, ~ v r n o s t -i i
m olke -lk [-lk-] i mn. infuzorije
m oerad -da m, m o erd ast -a -o
m oeril [-riu] -la m loveka ri
bica; m oerlec -lca M u c-] m,
m oerlski -a -o [-iusk-]
mi m rem , mog in - -a
-e, m gel m gla -o: mi je,
ni mi ali m je, ni m mo
goe je (ni); k o lik o r, k a r, k je r
moi, ali m
m oiti mim, m i -te! m il
-la -o, men -a -o, m o enje
-a s, m a -e i (gl. ma), m o
ilo -a s, m olen -ln a -o [ -ln-],
m olec -lca [-le-] m, m olski
-a -o [ -ls-]
m onik -a m (jed), m en -na -o,
m nikast -a -o, m onat -a -o:
~ a jed , m nica -e skleda za
moko, vrsta hruk, gl. tudi m oka
m onec -nca m jesen ski podlesek
m ovra -e i, m ovren -rn a -o,
m ovrnost -i i, m o v rast -a
-o, m ovarna -e i
m ovr -ja m, m o v irje -a s, m o
v irsk i -a -o, m oviren -rn a -o,
m ovrast -a -o, m o v irn at -a
-o, m ovrnost -i , m ovirnik
-a m, m ovrnica -e , m ovrec
-rca m
m da -e : v ~ i b iti, v ~ o p riti,
iz ~ e biti, p riti, po ~ i se n o
siti, ra v n a ti, o b laiti; m den
-dna -o: ~ i a te lj , ~ o blago;
m odstka -e = m o d stin ja -e ,
m odstkin -a -o
m odlen -ln a -o [ -ln-] nainoven:
~ i sta v k i; m odlnost -i i slovn.
m odl [-l] -a m kalup, vzorec;
kuhinjsko m del [-du] -d la m,
m delnica -e [-dun-] : ~ p ri
pei, za potice; m odlski -a -o

362

Mohor
[-ls-], m o d elirati -am obliko
vati vzorec, kalup si d elati; m o
d e lira n je -a s, m o d elr -ja m,
m o d e lrk a -e , m o d elrsk i -a
-o, m o delrstvo -a s; m odlar
-ja m kdor dela modele za aeroplane, m o d larsk i -a -o: ~ i te
aj, m o delarstvo -a s
m o d er m d ra -o in - (krepost),
m o d rji -a -e; prisl. m dro,
m o d rje; m odrost -i , m odro
sten -tn a -o: ~ i zob, m odrec
-d reca [-drc-] m, m o d rij n -a
m, m o d rij n sk i -a -o, m o d rij n stvo -a s; m odrovti -jem , modroVl -la -o, m o d ro v n je -a s,
m odrovlec -lca [-le-] m, mod ro v lk a -e [-lk] i , m odro vlski -a -o [ -lsk -]; m o droslvje
-a s filozofija, m odroslven -vna
-o, m odroslvec -vca m, m odrosl v ka -e i, m odroslvski -a -o,
m odroznnec -nca m, m odrozn n ski -a -o ~ z n n stv o -a s
m d er -d ra -o (barva), m odrina
-e , m odrost -i , m o d rk av -a
-o, m o d rik a st -a -o, m odrlo -a s,
m odri -a m bot., m odrica -e
modra maroga med.; m odro- v
sestavi: m o d ro k v en -vna -o,
~ k v n o s t -i ; m odrook -ka -o
m o d erato [-to] ital. prisl. glas.
um erjeno: ~ ig rati, p eti; naslov:
v ~ o se m otiv p o n a v lja
m o d ren -rn a -o nov, sodoben, po
modi; m od rn o st -i ; m odrna
-e lit. smer, tok; m o d e rn izirati
-am prenoviti, po najnoveji mo
di, rabi napraviti, usm eriti, unaprediti; m o d e rn iziran -a -o, mod e rn iz c ija -e , m o d e rn iz ira n je
-a s, m o d e rn izto rsk i -a -o, mod e rn iz a c jsk i -a -o; m odernizem
-zm a m m iselni tok teol., m o
d e rn ist -a m, m o d e rn istk a -e ,
m o d ernistien -na -o
m o d e rira ti -am um erjati, um eriti,
(u)blaiti, krotiti, sprem eniti;
m o d e r cija -e , m o d eracjsk i

-a -o, m o d e r to r -ja m um erjevalec, blailec; m o d e r to rsk i-a -o

m o d ificirati -am um eriti, prilago
diti, prikrojiti, om ejiti, sprem e
niti; m o d ifik cija -e , m odifik a c jsk i -a -o
m odras -sa m, m odrsov -a -o,
m o d rsji -a -e, m o d rasca -e ,
m od rsast -a -o: m odrsasto
opisan a p alica
+m drc -a m ivtnik, ndrjak,
stznik
m o d rti -m postajati mder, mod r l -la -o, m o d r n je -a s
m o d rti -m, m odri -te! m odrl
-a -o, m od rtev -tve , m o d r
n je -a s, m odrlec -lca [-le-] m,
m o d rlk a -e [-lk-] i, m o d rlsk i
-a -o [ -ls-], m o d rlen -ln a -o
[ -ln-]
m o d u lira ti -am glas., m o d u lcija
-e , m o d u lacijsk i -a -o
m dus -a m : glagolski ~ nain
slovn.; ~ v iven d i nain, oblika
soitja; gl. m odalen
m ogla -e gl. gom ila
mog in mog -a -e, mogost -i ; m ogoen -na -o, m o
gonost -i , m ogone -a m,
m ogonik -a m, m ognica -e
, m pgonjk -a m; m ogiti
-im se, m og en je -a s
m ogotec -tca m, m ogtev -a -o,
m ogtevski -a -o
m ogta -e : roa ~
M oham ed -a m, M oham edov -a
-o, m ham edovski -a -o; moham ednec -nca m, m oham ed n k a -e , m o h am ed n sk i -a
-o, m oham edastv o -a s
m hat -a m = m h an t -a m =
m hovt -a m vrsta sira
M ohiknec -nca m izumrlo indi
jansko plem e v Sev. A m e rik i:
za d n ji
m o h ik n sk i -a -o
M hor M ohorja m os. i., M ohor
je v -a -o, M o h o rjev a d ru b a,
D ru b a sv. M ohorja, m o h o rj n
-na m ud Moh. dr., m o h o rjn -

moj
k a -e i, m o h o rj n sk i -a -o, moh rsk i -a -o: ~ a povest, e
bu k v e, m o h rje v k a -e ; moh rk a -e neko jabolko
m j m ja -e svoj. z., mn. m oji
-e -a: prisl. po m oje, po m ojem ;
m jec -jca m, m jica -e ljubica
m jra -e usoda, Mj ra -e os.
i.
gr. boginje
m o js te r -stra rn, m o js te r skaza;
m o jstric a -e = m js trin ja -e
; m o jstrsk i -a -o, m o jstrstv o
-a s, m o jstro v in a -e = m ojstrn a -e ; m o js trti -m (ko
n ja ), m o jstri -te! m o jstrl -a
-o, m o jstrle c -lca [-le-] m,
m o jstro v ti - jem : ~ uence,
~ 30 le t biti m jster; m ojstrov l -la -o; m o jstro v le c -lca
[-le-] m, m o jstro v lk a -e [-lk-]
, m o jstro v n je -a s
m j k ra -e v nar. pesm i graj
ska spletina, danes ivilja; m j k ric a -e , m jk rin -a -o
M ojzes -a m os. i. iz sv. pism a,
M ojzesov -a -o; strokovno tudi
Mzes -a m; m ozien -na -o:
~ a p ostava; m ojzesovski -a -o
m k m oka m v emer kaj nama
kamo: reslov m k za u s n ja rje ,
v m k d e ja ti (+ v bajco dati),
v m ku b iti ( +bajcati se), v
m ku k a j im eti ( +bajcati); son
ce g re za m k zahaja za oblake
m ka -e , m kica -e , men
-na -o, m o k ast -a -o, m kav
-a -o, m onat -a -o, m k n at -a
-o, m okovt -a -o, m k av k a -e ,
m k a r -ja m, m k a rica -e ,
m k a rsk i -a -, m karstvo -a s,
m o k a rja -e , m o k riti -im,
m o k rje n je -a s; m okosvka -e
postovka, m kovsica -e vrsta
hruk, m kovec -vca m = mk o v ica -e vrsta hruk, m kovn ica -e ; gl. tudi m onik
m k e r m o k ra -o in -, dv. in mn.
pbleg m k- tudi m o k r -, m o
k r i -, prisl. m okr, m o k rje;

na m kro (al fresco) slik ati;

dol. m k ri -ega, m o k ra -e; mok r st -i , m o k ro ta -e i , m o k ro
ten -tna. -o, m o k r tn o st -i ;
m o k rn a -e , gl. tudi m o k riti
m o k k a [m ka] m neskl.: d u h po
p lem enitem m o k k a je n ap o ln il
sobo
m o k n ti -m biti vlaen, m oker:
sod m okn te, pua, curi, zid
m okn; m oknl -la -o, m oknn je -a s; m okn ti m knem vlago
nase vlei, m kni -te! m okn
-a -e, m knil -la -o, m o k n jn je -a s zam aka n je; m o k n n a -e
i
vlaga, m knost -i i
m o k riti -m, m k ri -te! m o kr
-a -e, m o k ril -a -o, m o k r n je
-a s; m o k r -a m , m o k rica -e
, m krc -a m deevni veter,
m o k rila -l [-il] s mn.
m l [m i] mLa m glas.: v g-m olu
[g-m lu], m lo v -a -o : ~ a le s t
vica, m olovski -a -o
m olcti -m, m li -te! m ol
-a -e, m ol, m olal -la -o,
m o l n je -a s, m lk -a m; m olen -na -o, m olnost -i ,
m olne -a m, m olnik -a
m, m olv -v a -o, m olvec
-vca m, m olv k a -e , molljv -va -o, m o lljv o st -i
[povsod: -ou-]
m oledovati -ujem , m o ld u j -te!
m oldoval -a -o, m o ld o v an je
-a s, m oldnik -a m, m oledovlec -lca [-uc-] m, m oledovlk a -e [-uk-] , m o ledovlski -a
-o [-ls-]
m lek m lk a [-lk-] m roni venec,
m olkov -a -o: e jag o d e, mlk a r - ja [-lk-] m, m lk ast -a -o
[-lk-]
m olkula -e delek tvari, m olek u l re n -rn a -o, m o le k u l rn o st
-i , m olkulen -ln a -o [-ln-]
m olti -m, m ol -a -e, m oli
-te! m oll in m olel -la -o, m o
le n je -a s ; topovske cevi so

monografija
grozee m olle v zrak , tu in
tam je m olela noga ali ro k a
iz ru ev in ; loi od m oliti -m
M olire -ra [m oljr -a] m os. i.
franc, dram atika, M o li ro v -a -o :
~ a dela, ~ a k o m e d ija ; m olirski -a -o: ~ a kom edija, ~ i slog
m olitev -tve , m olitvica -e ,
m o litv e n -a -o [-tvn-]: ~ e bukvice, ~ lovek (rad in veliko
mli), m olitvenik -a m, m oltv enica -e [-tvn-]
m oliti m lim , m oli -te! m ole
-a -e, m olil -la -o, m o ljen -a
-o: ~ za koga, ~ z a k a j (zdrav
je, sreo) kom u, ~ Boga; mlk a ti- a m [-l-] otr.; m o liv ec -v c a
m, m o lv k a -e , m olvski -a -o;
m olilen -ln a -o [ -ln-], m olil
nica -e [ -ln-] , m olln ik -a
[ -ln-] m
m oliti -m, m ol -a -e, moli
-te! m olil -a -o, m o lje n je -a s:
m olil je roko iz vod in vpil,
ne m oli nog po vsi sobi! nekdo
m oli zastavo skoz o kno; m ol
p ro ti lju d e m k rn ja v o desnico, je
p ro sil vbo g ajm e; loi od m olti
m lj m o lja m, m oljev -a -o: ~ a
zalega; m o ljv -va -o: ~ a le
a, ~ o pohitvo, ito; m ljn a t
-a -o: ~ o sta n o v a n je ; m oljav n a -e ~ m o lje j d in a -e ;
m ljek - ljk a m, m jek -ka m
m lk -a [-uk-] m, m lkel -k la -o,
m lklost -i [ -uk-], gl. tudi
m olti
m lnik -a [-un-] m podvratna koa
pri govedu
m lo m la m : na m lu San C arlo
Mloh -a m os. i. moabitskega boga,
M lohov -a -o; preneseno : m
loh -a m kar je nenasitno, kruto
in brez srca
m olsti m olzem , m zi -te! m olzel
-zla -o, m olzen -a -o, m olzenje
-a s; m olzen -zna -o: ~ a k ra v a
= m olznica -e i, m lznost -i i,
m ola -e , m l n ja -e , m olz

nik -a m, m olznica -e (oseba),

m o lzn jk -a m posoda za molo
[povsod: -ou-]
m om ent -n ta m hip, tren u tek,
vana stran, razlog; m om entn
-a -o trenuten, m o m en tn o st
-i ; (+m om entalno)
m o m ljati -m, m o m ljj -jte!
m o m ljje, m o m ljl -la -o,
m o m lj n je -a s, m o m lj -a m,
m om ljvec -vca m, m o m ljv k a
-e , m om ljv sk i -a -o
m onda -e prir. in fil., m onden -dna -o
M onkovo gl. M nchen
m on rh -a m, m o n rh o v -a -o,
m o n a rh ija -e , m o n a rh jsk i -a
-o: ~ e m e je so b ile v n e v a r
nosti; m o n rh ien -na -o: ~ a
vlada, m o n rh in o st -i , mon arh zem -zm a m, m o n arh ist
-a m, m o n a rh stk a -e , m o
n a rh istie n -na -o
+ m onden -a -o svetovljanski,
+m ondnost -i svetovljanstvo
m o n e tren -rn a -o denaren: ~ i
sistem
Mongol -a m, M onglka -e ,
m ongolski -a -o: ~ o plem e,
m onglina -e [povsod: -61-]
m onizem -zm a m filozfski nazor,
m onst -a m, m o n stk a -e
pripadnik m onizm a; m onstien
-na -o
mono- (gr. sam, eno-) v sestavi
tujk: m on o g am ja -e enoenstvo (gl. bigamija), m onopln
-a m enokrilnik, m onosilbien
-na -o enozloen, m onoslaba
-ab s mn. enozlonice, monopod ja -e enostopinosi
m onoftng -a m enoglasnik (naspr. diftong dvoglasnik), monoftngien -na -o: ~ a izgo
v a rja v a , m on o fto n g izrati -am
m o n o g rafija -e razprava o enem
vpraanju ali predm etu ali osebi:
~ o P re e rn u , ~ o L epi Vidi,
~ o n ag lasu ; m o nogrfski -a

365

monogrm
-o: ~ o ob d elati k ak o v p ra a
n je, m onogrfien -na -o; mon o g rf -a m, m o n o g rfin ja -e
m onogrm -a m zaetne rke
im ena, m onogrm ski -a -o
m onokel -kla m enoonik, m onk elsk i -a -o [-kl-]: a v e ri
ica; m on o k u lren -rn a -o za
eno oko, z enim okularjem : ~ i
m ik roskop
m onolit -a m iz enega kam na,
m o noliten -tn a -o kakor iz
enega kosa kam na, scela, u lit,
brezp rask in pranj, enoten
m onolog -a m samogovor, zlasti
v drami, naspr. dialog
m onm -a m m at. enolenik
(naspr. binm, polinm), monm ski -a -o: ~ i izraz
m onopol [-ol] -a m izkljuna pra
vica do esa: im eti ~ na k a j;
m onoplski -a -o [ -ls-], tudi
m onopolen -lna -o [ -ln-]: ~ a
u p rav a , p ro d a ja ; m onopolizi
r a ti -am, m onopolizcija -e ,
m o n opolizacjski -a -o, monop o liz to r -ja m
m onotest -a m enoboec, naspr.
politeist; m onoteizem -zm a m
enoboltvo, m onotestien -na
-o enobotven [povsod: -te-ist-]
m onoton -a -o enolien, dolgoa
sen, enakom eren; m onotonost -i
i,
m on o to n ija -e
M onroe -ro e ja [m onr -ja] m
os. i. 5. preds. Z D A ; M onroe
je v -a -o: ~ a d o k trin a
m onsignr [ m onsinjr] - j a m
(kratica msgr.) cerkveni dosto
janstvenik, m o n sin j rsk i -a -o:
a ast, m o n sin jo r t -a m
m n strum -a m nestvor, spaek,
spaka, +m onstrzen -zna -o spa
en, grozen, straen, nepogleden;
+m onstrznost -i i spaenost,
skanost
m onsun -a m vrsta vetra (zlasti na
K itajskem in Indijskem oceanu)

m o n tr n ca -e (+m otrnca),
m o n trn en -na -o: ~ a noga
m o n ta n stik a -e i veda o gorah
in rudah, rudarstvo, m o n tan stien -na -o: ~ i tu d ij, m ontanst -a m, m o n ta n stk a -e i
m onta -e postavljanje, se
stavljanje, urejanje, napeljava
(elektr.); e le k tro m o n t a -e i
elektrina napeljava, fotom ont a -e i
M ont B lanc [m onblnk] z M ont
B lanca, n a M ont B lancu m kr.
i.
gore, m o n tb ln k i -a -o: ~ i
ledenik. ~ a tu ra
M onte C a rlo [m nte krlo] m l.i.
m esta, iz M onte C arla, v M onte
C a rlu ; m o n tecarlsk i -a -o: ~ a
ig raln ica
M onte C assino [m nte kasino] m
kr. i., z M onte C assina, na
M onte C assinu; m ontecassinski
-a -o: ~ e ru ev in e
m o n tr -ja m, m o n t rsk i -a -o:
~ i izpit, e le k tro m o n t r -ja m
M ontesquieu -ie u ja [m onte skj
-ja] m os. i. franc, filoz., Monte sq u ie u je v -a -o, m o n tesq u ieu jski -a -o: ~ i n azori
M ontevideo -a m glav. mesto v
Urugvaju, iz M ontevida, v Montevidu, m o n te v id jsk i -a -o
m o n tira ti -am postaviti, sestaviti,
postavljati, u reja ti; m o n tira n je
-a s sestavljanje, postavljanje,
urejanje strojev, napeljava elektrike, gl. tudi m o n taa
M o n tm artre -tra [m onm rtr -tra]
m kr. i. parikega okraja, z M ontm a rtra , n a M o n tm artru ; m ontm rtrsk i -a -o: ~ a zabavia
M ontpellier -iera [m onpelj -jja]
m kr. i. franc, m esta, iz M ont
p ellie ra , v M ontpellieru, m ontp e llie rsk i -a -o [m onpeljjski
-a -o]
m onum nt -n ta m spomenik.
m onu m en tlen -lna -o [ -ln-]

366

most
mogoen, veliasten, ve lik a n ski;
m o n u m en tln o st -i [ -ln-]
m o ra -e 2: ~ tlai koga, m o rast
-a -o kakor mra (siten, teak,
nadleen)
m o rla -e 2 nravnost, m o rlen
-ln a -o [ -ln-] nraven, m orlnost
-i [ -ln-] nravnost, m o rlk a -e
[-lk-] veda, knjiga o morali,
m o ralist -a m kdor moralo ui,
kdor je vsiljivo pouen; m o ra li
z ira ti -am, m o ra liz ira n je -a s
nravno pouevanje (navadno o
vsiljivem svarjenju); m o ra lit ta
-e srednjeveka nravna verska
igra (n. pr. Slehernik), m o ra lit te n -tn a -o: ~ a p oosebitev
M orana -e mit. o s. i. slovanske
boginje sm rti; M ornin -a -o
m o rati -am : ~ koga k em u si
liti, gnati; m oram n a p ra v iti;
m o ra n je -a s siljenje
m o ra to rij -a m odlog, podaljani e
plailnega roka-, m o ra t rijsk i
-a -o
m o rav a in -va -e = m rav a
-e nizka m ehka trava ob poti;
m o rvica -e
m o rb id en -dna -o bolesten, bole
h en, ibak, zlasti v prenesenem
pom enu: ~ a poezija, ~ o u
stv o v a n je ; m orb id n o st -i
m orda prisl. dopuanja, m orebiti
m o reb iti prisl. dopuanja = mord ( + znab iti); m oreb iten -tna
-o eventualen: ~ e p o zn eje te r
ja tv e , m o reb tn o st -i
m o ren a -e ledenika groblja
M rfej -a m m it. bog spanja; M rfeje v -a -o
m o rfij -a m neko omamilo, uspa
valo, m rfijev -a -o: ~ stru p ;
m orfinzem -zm a m uivanje
mrfija, m orfinst -a m, m orfin stk a -e
m o rfo logija -e oblikoslovje
slovn., prir., geogr, ipd.; m orfo-

367

lgien -na -o, m orfoloki -a

-o, m orfolg -a m
m o rg an tien -na -o: ~ i zakon
(m ed lanom vladarske hie in
kom nijim )
m o rija -e , m orilec -lca [-iuc-]
m, m orilev -a -o [-iu-], m o
rilk a -e [-iuk-] , m o rilsk i -a
-o [-usk-], m o rlen -ln a -o: ~ o
o ro je [ -ln- J,
m o rln o st -i
[ -ln-]
m o riti -m, m ori -te! m ore -a
-e, m oril -a -o, m o rj n -na -o,
m o rj n je -a s, m o ritev -tve ,
m orie -a s
m o rje - in m rje -a s, na m rje,
mn. m rja m o rij; m o rsk i -a -o:
~ a voda. bolezen; m o rj k -a
m, m o rj ek -k a m; m rji e
-a s; m o rn k -a m veter z mr
ja = m ork -a m, gl. tudi
29 1 b
m o rn r -ja m, m o rn arsk i -a -o,
m o rn rstv o -a s, m o rn are k
-ka m; m o rn ric a -e , m orn rik i -a -o, m o rn a rn a -e
M orse M orsa [m rs -a m os. i.
amerikega tehnika, M orsov -a
-o [m rsou -ova -o 7: b rzo ja v ,
~ i znaki; tudi M rzejev -a -o
m o rta lite ta -e um rljivost, m orta lit te n -tn a -o: ~ i o d stotek
m o rtifik c ija -e med. razkroj
telesnega uda, teol. m rtvienje,
vokorjnje (telesa)
M oskva -e , m oskovski -a -o,
M oskovan -a m, M skovank a -e
m slavec -vca m neka vinska trta,
m oslavna -e
m st -a ali - in m ost m, na
m ostu, mn. m ostovi -v -vom
-ve -vih in m osth -vi in
m ostm ; m osten -tn a -o, m ostnca -e , m ostnk -a m, m o st
n in a -e = m ostovna -e ,
m ostnnski -a -o = m ostovnski -a -o; m o stn n ar -ja m
m ostovnar -ja m; m osti -a

moeja
m, m stec -tca in m ostc -stec
[-tc-] ra, m ostiek -ka m, m o
stikov -a -o, m ostie -a s, mosten -na -o, m ostiar -ja
ra, m o starski -a -o; m ostovnca -e tehtnica; m stati -am,
m sta n je -a s, m ostti -in;, msti -te! m ostc -a -e, m ostl
-a -o, m o sten je -a s
m o ja -e , m o jski -a -o: ~ i
m in a re t
m ek -ka m = m okt - a r a
m us -a m; m o k ten -tn a -o,
m usov -a -o; m o k ta st -a -o,
m kast -a -o, m o k tn ik -a ra
m ki -a -o, m okost in m okost
-i z; b iti m ki ponosen, pre
vzeten, ~ o se drati, vesti
m o n ja -e , m n. m onje ali mon j m oenj [-nj]; m njast
-a -o, m o n jca -e , m o n ji
ek -ka m, m onj -a m,
m o n jk a st -a -o; m o n j r -ja
m, m o n jarca -e , m o n jriti
-im, m o n j rje n je -a s; mon j ti -m, m o n j j -jte! mon j l -la -o, m o n j n je -a s
m t m ota m, m osten -tn a -o,
m tast -a -o: okus, a
b a rv a ; m tn at -a -o; m tnica
-e = m tarica -e hruka,
m tnik -a
oktober; intek
-tk a ra
*m otce -c mn. brki, *motcast -a -o, *m otcar -ja m,
*m otacti -m, *m otacj -jte!
*m otacl -la -o, *m ostacnje
-a s prevzetno hoditi, kosmatati
(pri konji)
m otvo - a s osadka, skupina ljudi
(pos. v vojski in portu); m o
tven -a -o [-tvn-]: o a
hovsko p rv en stv o ; m ostv - s
moatost, pogum , mokost
m o tati -am, m o ta j -te! m otal -a
-o, m ta n je -a s a li: m o tti -m,
m o tje, m o taj -jte! m otal -la
-o, m o t n je -a s (delo in izde
lek); m otlo -a s, m o tln ik -a

[-un-] m, m otln ica -e [-un-] ,

m ot -a m, m otaca re , motlec -lca [-uc-] m, m o t lk a -e

[-u k-]
m otek -tk a m: ~ ice, svile,
sukanca; m tk ast -a -o
m ten -tn a -o in m otn -tn -,
prisl. m otno in m otno, m o tn je;
m otnost -i
m ot -a m motvek, vrklja
m otika -e , m otka -e , mo.tica -e in m o tk ica -e ; motk in -a -o, m oten -na -o:
~ i ro a j; m otie -a in m o ti
ki e -a s
m otiti m otim , m oti -te! m ot
-a -e, m til -la -o, m oten -a
-o, m o t n je -a s; m o tljv -v a-o ,
m o tljv o st -i , m o tn ja -e ',
m o te n jsk i -a -o [-tni-], m otn j v a -e , m o tnba -e , m o
tilo -a s, m otilen -ln a -o [ -ln-]:
e n ap rav e, m o tln ic a -e [ -ln-]
, m otilec -lca [-le-] m, m otlk a -e [-lk-] , m otlski -a -o [-ls-]
m otiv -va [-iu -va] m nagib,
razlog, vzrok, m ik, zamisel, izrazna prvina v um etnosti: snov
ni izraz (v dogodkih, znaajih,
barvi, gibu, rti, zvohuf m elo
diji ipd.), vod iln i m otiv v glas.
leitm otiv; m o tiv ik a -e , m otvinost -i , m otiven -vna -o,
m otvnost -i , m o tiv irati -am
utem eljiti z razlogi, pripraviti,
podpreti; m o tiv ira n je -a s, motiv c ija -e
m to -ta in m otto -tta m geslo
m otocikel -k la m, m otockelski
-a -o [-kls-], m o to cik list -a m,
m otociklizem -zm a m, m otoci
klistien -na -o
m otoglv -v a -o, m o toglvost -i
, m otoglvec -vca m, motog lv k a -e , m o toglvski -a -o
m otor -ja m pogonski stroj, v
prenesenem pom enu navadno
m otor - ja m gibalo, dua , gi
balna sila:
d ru tv a ; m otoren

368

mrit
-rn a -o: ~ i pogon, ~ a b riz
galna, ~ o kolo; m o trski -a -o:
~ i deli, ~ o kolo, ~ a lu; m o
to rien -na -o giben: ~ i ivec
med.; m otorzem -zm a m, m o
to rist -a m, m o to ristk a -e ,
m o to ristien -na -o: ~ a ola,
~ i k lu b , m otoristovski -a -o,
m o to riz irati -am, m o to riziran
-a -o, m o to riz ira n je -a s, moto riz c ija -e i : ~ nae vojsk e;
m o to rizacjsk i -a -o: ~ i stro
ki, m o to riz to r -ja m
m otorge -g mn. pri m linskem
kolesu, m otovilu, zvonovih ipd.;
m oto rgast -a -o, m otoren
-na -o, m otorica -e , motornice -ic mn. , m otornik
-a m, m otoriti -im prejo viti,
m o to r en je -a s
m otvek -ka m m oti, motvk ast -a -o
m otovilec -lca [-iuc-] m vrsta so
late, m otovlev -a -o [-u-]:
~ a so lata; m otovilek -ka
[-U-] m
m otoviliti -im (se), m o to v ilje n je
-a s ; m otovle -a m, m otovilka
-e [-lk-] , m otovlar -ja m
m otovlo -a s, mn. m otovla -l
[-il], m otovlen -ln a -o [ -ln-],
m o to vlast -a -o, m otovlce -a
[-le-] s, m otovlnica -e [ -ln-] i
m o triti -m gledati, opazovati, ogle
dovati, m otri -te! m otr -a
-e, m o tril -a -o, m o tr n je -a s,
m o trlec -lca [-le-] m, m o trlk a
-e [-lk-] , m o trlen -lna -o [ -ln-]
m otvoz -za m, m otvzen -zna -o,
m otvzec -zca m, m otvzar -ja
m, m otvznica -e i
m ozien -na -o gl. M ojzes
m ozaik -a m um., m ozaien -na
-o: ~ i okras, ~ a te h n ik a
m ozeg -zga m, m ozgov -a -o: ~ i
ivci; m ozgov je -a s, m zgati
-am z mislijo vrtati, beliti si gla
v o ; m zganje -a s ; m ozgovna
Slovenski pravopis

-e , m zgav -a -o, m ozgovt -a

-o, m zgovnica -e
m oznk -a m, m oznen -na -o,
m ozniti -im, m oznen -a -o:
~ a posoda; m o zn en je -a s,
m o zn k ar -ja m
m ozolj -a m, m o zo ljast -a -o, moz ljn a t -a -o, m ozljav -a -o,
m ozljavost -i i, m ozljec -ljc
m, m ozoljek -ka m, m o zo ljast -a -o, m ozoljvica -e i
m m o m, p ri mou, dv. moa
m m om a, mn. m oj m
-m mo -h z m om i; mo
beseda, figa mo; m ok -a m,
m o k ar - ja m, m o k in ja -e i ,
m oa -e i, m evka -e i, monec -nca m, m ej -a m, mek -ka m, m oic -a m, moek -ka m, m ocelj -clja in
-ce ljn a [-clj-] m ; m ot -ta
-o, m otost -i , m evstvo -a
s; m ona -e in -a m, m onov
-a -o
m oen -na -o mogo, m onost -i
mogoost, m nosten -tn a -o
m oevti -jem , m oj -te! moevl -la -o, m o ev n je -a s
m ogni -ov in m ogn mn. m,
m ognski -a -o: ~ a op n a; mog novka -e i juha iz moganov,
m oganovna -e
m oti -m (se), mi -te! m o
-a -e, m ol -a -o, m oen -na
-o, m oitev -tve , m o n je -a
s, m otven -a -o [-tvn-], molo -a s: d ek le za
~ se je
p rije m a , n a ~ se d ra ti; molen -lna -o [ -ln- ] , m olnost -i
[ -ln-]
m n ar in m ar -ja m dronik,
m narek in m arek -ka m,
m narski in m arsk i -a -o:
~ i pok
m ren -na -o in m rari ali
-n. -n -, m rn o st -i ,
m ra n a -e , m ra n j k -a m,
m ra n j k i -a -o, m ra n jtv o
-a s, m ran k -a m, m ra ljv
36 9

24

Vf Jt

mrani

-va -o, m r n a t -a -o, m raca

-e i bot., m rn ica -e i bot.
m rae ti - (se), m ri -te! m ral -a -o, m ra n je -a s
m r k -a in - m, m n. m rakvi
-v: o m r k u ; m rak o v t -a -o,
m ra k ta -e , m ra k te n -tn a -o,
m rak tn o st -i
m rm o r -a m, m rm o re n .-rn a -o,
m r m o rn a t -a -o, m rm o ra st -a
-o, m r m o rn a st -a -o; gl. tudi
m rm o r
mrmor-ja m: ~ ga j, mn. m r
m o rji -jev bezgavke; m ram o rca
-e med., m ra m rk a -e , m ram rk a st -a -o; gl. tudi b rm o r
mrv -a m in - , m r v ji -a -e,
m rv ec -vca m, m r v k a -e i,
m rav nec -nca m, m rav n ev k a
-e , m ra v n ji -a -e, m rav n k a
-e i, m rave -a s, gl. m ra v lja
ntrvlja -e , mn. tudi m ra v lj -
-m - -h -m i, rod. m r v e lj
[-vlj]; m ra v ljn ji -a -e, m ravljn -a m, m r v ljic a -e i, m ra v
ljin ec -nca m, m ra v ljn e k -ka
m, m ra v ljin ji -a -e, m ra v ljn en -na -o: a k islin a; m ra v
ljin a r -ja m, m ra v ljn a st -a
-o, m ra v lj k -a m, m rav lji e
-a s, m ra v ljin j k -a m, m ra v ljnovec -vca m; m ra v ljti -:
m ra v lji m i; m ra v ljn iti -i (se),
m ra v ljin e n je -a s: m ra v ljn i
m e, steg n a so se m ra v ljn ila ;
m rav o r -a m
mrz m rz a m : m raz je bil =
m raz je bilo, m raz mi je, m raz
m e trese, zg rin ja, p re h a ja ; mn.
m razovi -v: p rv i ~ ; m rzek
-zk a m, m rzen -zna -o, m rzno st -i , m r z n a t -a -o, m rzn ica -e i, m rz n ik -a m, m rzica -e ; m razlica -e z, nav.
mn. m razlice -ic : ~ e ga
sp re le ta v a jo
m razti -: m razi me, m razel -la
-o, m ra z n je -a s; m rziti -im
(se): ~ hio; za k aj se ~ i zu

n aj? m rzi -te! m rzil -la -o,

m ra n je -a s, m ra z ljiv -va -o,
m raz ljv o st -i i
m rcina -e i mrhovina, velika ival,
psovka; m rcn ast -a -o
m rc v riti -im, m rc v rje n je -a s;
m cati -am, m c a n je -a s, m rcv rn ic a -e , m rc v rn ik -a m
m -a m , m rv -va -o, m rla st -a -o, m en -na -o, m i
nost -i i, m r ljv -va -o, m rljv o st -i ; m r ti -m, m ri
-te! m a l -la -o, m r n je -a
s; m rlo -a s
m res -sa m, m rsen -sna -o:
p rae k , ~ a n adloga
m d a -e i, m d ati -am (+d elati
grim se), m d a n je -a s, m d ast
-a -o, m d av -a -o, m d av ec -vca
m, m d a v k a -e , m rd v t -a m,
m d n iti -nem
m ren a -e , m r n a st -a -o, m rnica -e , m r n k a -e i, m r n iti
-im se: nebo se m rn i, m r n je n je -a s
m rst - z in m rst -a m, m restiti
-m se: ribe, abe, g a d je se
m rest, d iv ji p etelin se m resti;
m re n je -a in m re st n je -a s
m rti m rm in m rjm , m rj -jte
in m ri -te! m rj in m r
-a -e, m rl -a -o, m rtj - s;
m reti za im, za grio, je tik o ,
k ap jo , rak o m (+n a em, +n a
je tik i itd.)
m ra -e , m rica -e , m rast
-a -o, m ren -na -o: e rte
k li e ja (+m reine) ali rte na
m rei k li e ja ; m r je -a s, m rev je -a s, m reev n a -e , m ree -a s; m riti -im, m ren je -a s; m rn ica -e , m rnik -a m ; m r a r -ja m, m ra rica -e , m r arsk i -a -o;
m re o k rlec -lca [-le-] m
m r goditi -im se, m rgdi -te! m rgdil -a -o, m rg d en je -a s,
m rgdniti -nem se

mrtvna
m rg o leti -m, m rgoli -te! m rgol -a -e, m rgoll -la -o, m r
g o len je -a s, m rgoln -a m, m rgolnec -nca m, m rgole -a s,
m rg o lj v a -e 2
m rh a -e 2, m rh -a m, m rh a r -ja
m, m h a ric a -e 2, m h av -a -o,
m h e -a m, m h av ec -vca m,
m h in ja -e 2, m rh o v in a -e 2,
m rhove -a s; m rh riti -im,
m r h r je n je -a s ; m rho- v se
stavi: m rh o j d in a -e 2, m rh o j d
-a m , m rh o j d en -dna -o, m rhod r -ra m , m rh o d rn ic a -e 2,
m rh o d rsk i -a -o
m rk -a m, m rk ek -ka m,
m rk iti -im se, m k a ti -am se,
m k av -a -o, m rk a -e 2 ime
za ovco
m k ev in m k v a -kve z korenje,
m rk vica -e 2
m k n iti -nem , m rk -a m, m k n je n je -a s, m k e l -k la -o: m klo
sonce, m k lo sije sonce; m k a ti
-am, m k a n je -a s
m rl ti -m, m rli -te! m rl -a
-e, m rl l -la -o, m rl n je -a s,
m lec -leca [-lc-] m mrli, m rld -i 2 mrhovina, m rl d in a -e 2;
m rl n ek -n k a m bledien, hira
jo lovek; m rln a -e 2; m rlvza
-e 2, m rle v zti -m, m rle v zj
-jte! m rle v zl -la -o, rnrlevz n je -a s poasi, zaspano, iz
birno jesti
m rli -a m, m rlek -ka m,
m rlik i -a -o, m rl ast -a -o,
m rln ica -e 2; m rlj k -a m
m rtvaki prt
m rm ra ti -m , m rm ra j -jte! m r
m ral -la -o, m rm r n je -a s;
m rm rv -va -o, m rm rv e c -vca
m , m rm r v k a -e 2, m rm r -a m,
m rm r l st -a -o, m rm rlo -a s
m rn j ti -m, m r n j j -jte! m rn j l -la -o, m rn j n je -a s,
m rn j v -va -o, m rn j v e c -vca'
m , m rn j v k a -e 2
m ro -a m, m roev -a -o zool.

m s -a m, m sen -sn a -o: ~ i dan,

~ a je d ; m rsn n a -e 2, m riti
-im (se), m se n je -a s
m rav -a -o, m av o st -i 2, m ravti -m hujati, m ra v n je -a s
m r ti -m: po k o st h mi m r;
m ii -te! m r -a -e, m al -la -o, m r n je -a s, m rlica -e 2
m iti -im (se): ~ elo, o b rv i;
m i -te! m r -a -, m il -a -o, m re n je -a s
m riti -im: ~ la se, trav o , k a r je
p o rav n an o ipd.; m ri -te! m r -a -e, m ril -a -o, m en je -a s
m ji -a -e (k mrha), m n a t -a
-o, m in a -e 2, m nik -a m
zool.
m rte v -tv a -o in m rte v -tv -:
do m rtv e g a p rete p sti, ~ a roka,
~ a zem lja, b iti ~ n a k a j; m rtvst -i 2, m rtv b en -b n a -o,
m rtv b n o st -i 2
m rtv k -a m, m rtv k o v -a -o,
m rtv k i -a -o, m rtv n ica -e 2,
m rtv in a -e 2, m rtv ica -e 2
sm rtni kri: ~ g a trese, v ~ i
leati
m rtv r - ja m pogrebec, grobar;
m rtv riti -im, m r tv rje n je -a s
m rtvec -tveca in m rtv c -tv ec m,
m rtveev -a -o [ - t v c -tv-];
m tve -a m, m tv eev -a -o;
m rtv -a m; m rtv e -a s
m rtv e ti -m, m rtv l -la -o, m rtv n je -a s: noga mi ~ , iv
lje n je v vasi je ~ lo ; m rtv iti
-m, m rtv i -te! m rtv il -a -o,
m rtv n je -a s; m rtv ilo -a s,
m rtv len -lna -o [ -ln-]
m rtv en -na -o, m rtv n o st -i 2,
m rtv iti -im, m rtv e n je -a s,
m rtv ast -a -o, m rtv n ik -a m,
m rtv ica -e 2 zaspanost
m rtv n a -e 2, m rtv n a st -a -o,
m rtv n e c -nca m, m rtv n k a -e 2,
m rtv n ek -ka m, m rtv n ast
-a -o

mrtvom rtvo- v sestavi: m rtv o ro je n -na

-o, ~ r o j n e c -nca m , ~ r o j n o s t
-i ; m rtv o d en -dna -o, ~ d n o st -i i , ~ d n e -a m, ~ d n ik
-a m , ~ d n ic a -e , ~ d -a m
m rv a -e , m rvica -e , m rv ti -m
(se), m rvi -te! m rv -a -e,
m rv l -a -o, m r v lj n je -a s in
m rv n je -a s, m rv te v -tve ,
m rv ljv -va -o, m v n a t -a -o,
m rv n a -e , m rv iti -im, m rv e n je -a s
m z m za m, m rzek -zka -o: ~ o
mi je n ad im ; m zk o st -i ;
m rzti -m (se): ~ (se) m i k a j,
~ se m i n a d im
m rzel -zla -o, m zlost -i , m rzl ta -e , m rzlica -e , m rzlien
-na -o, m zlinost -i , m zlin ik -a m ; m zliav -a -o, m zliav ost -i ; m rz ljv -va -o,
m rzljv o st -i , m rzljv ec -vca
m , m rz ljv k a -e ; m rzln a -e ,
m rzln sk i -a -o; m rzl b a -e ,
m rzlben -bna -o, m rzlbnost
-i ; m rzlk -a m ; m rzlti -m
mrzel postajati, ohlajati se, m rzll -la -o, m rz l n je -a s; m zli ar -ja m m alarijski kom ar;
m z lik a r -ja m zool.; m rzloden -na -o, ~ d n a s t -i ;
m rzlo k rv e n -vna -o, ~ k vnost
-i , ~ k v n e -a m ; m rzlosen
-na -o, ~ srnost -i i
m rziti -m koga (kaj) sovraiti,
m rzi -te! m rz -a -e, m rzil
-a -o, m rz n je -a s; m n ja -e i
m c m ca m, m cov -a -o, m u
cek -cka m, m ca -e , m cik a
-e i , m cin -a -o, m cikin -a
-o, m ckovec -vca m, m covec
-vca m
m en -na -o: a tiina, m u
nost -i i
m iti -im, m i -te! m il -a -o,
m en -a -o, m en je -a s ;
m unec -nca m, m u n k a -e
, m unev -a -o, m unkin

-a -o, m uenki -a -o, m uentvo -a s, m u en ik -a m, m u

enica -e , m uenikov -a -o,
m uenin -a -o; m u ite lj -a m,
m u ite ljic a -e i , m u ite lje v -a
-o, m u te lji in -a -o; m uil ec
-lca [-le-] m , m u lk a -e [-lk-]
m ulev -a -o [-l-], m ulkin -a -o [-lk-] , m uilo -a s,
m ulski -a -o [ -ls-], m uilen
-ln a -o [ -ln-], m u iln ica -e
[ -ln-] i , m uile -a s
m u d iti -m, m di -te! m ud
-a -e, m udil -a -o, m u d n je
-a s in m u j n je -a s; m den
-dna -o, m dn o st -i ; m u d ljv
-va -o, m u d ljv o st -i ; m udlec -lca [-le-] m, m u d lk a -e
[-lk-] ; m u d ljv ec -vca m,
m u d ljv k a -e i
m f m fa m rokvnik, kouhovinast naronik; m fov -a -o: ~ a
podloga
m fast -a -o s poveenim i u stni
cami: ~ a k rav a , m fa -e ,
m fec -fca m
m fti -ja m islam ski viji duhov
nik; m ftijev -a -o
m h a -e i, m ji -a -e, m h ast
-a -o, m hav -a -o, m h av o st
-i , m havec -vca m, m havk a -e i; m uh lo -a s, m u h a l
n ik -a [-un-] m, m h a lic a -e i,
m h a ln ic a -e [-un~] 2, m hovn ik -a
m, m u h o v n j k -a m;
m h ica
-e i, m h n ik -a m;
m h a ti -am (se); m h ev ec -vca
m, m hovek -k a m, inhovica -e i penica, m h a r -ja m ,
m h a r ek -ka m ; m hovati
-ujem , m h o v a n je -a s; m uhov sestavi: m uholovec -vca m ,
~ l v k a
-e , ~ lo v s k i -a -o;
m uhom r -ra m , ~ m o re n -m a
-o; gl. tudi m uica
inhi -a m bot. n eki plevel, m hiav -a -o, m h n ja k -a m bot.,
m hvi -a m

372

mukia
+m ja -e trud, napor, delo:
+ni za m jo m vredno dela
(truda); +m ]ati -am se truditi
se, prizadevati si
m u je zin -a m m uslim anski klicar
k m olitvi
m k a -e , +m ukepoln = m uen,
poln m uk, m uke poln; +m ukotp e n -p n a -o = trp m u ke,
prenaajo boleine, bole
m k a ti -am in -em, m u k a n je
-a s; m k n iti -nem , m k alec
-lca [-le-] m zool.
m u la -e zool. krianec osla in
kobile, m lji -a -e
m u l t -a m meanec belih in rnih
starev, krianec, m u l tk a -e
m lec -lca [-le-] m, m lek -ka
[-l-] m , m l [-l] -a -o, m ula
-e , m la st -a -o, m lica -e i
m u liti -im : ~ travo, drevo, se
kiro, ~ se okoli koga; m u lje
n je -a s, m u ltev -tve , m u ljva -e , m lja v -a -o, m ljavost -i , gl. tudi m lec
m u lti- [-lt-] (lat. mnogo-) v se
stavi: m u ltila te r le n -lna -o
[ -ln-] vestranski, mnogostranski; m u ltim ilijo n r -ja m ve
kratni m ilijonar, ~ m ilijo n rs k i
-a -o
m u ltip lic ra ti -am m noiti, m ultip lic ra n je -a s, m u ltip lik to r
- ja m, m u ltip lik c ija -e , m ultip lik n d -a m mat.; m ultiplik atv en -vna -o m noilen: ~ i
tev niki, m u ltip lik a tv n o st -i
slovn.
m m ija -e pred trohnobo obva
rovano truplo; m m ijsk i -a -o,
m u m ificirati -am, m um ifikcija -e
m m ps -a m med.
M n ch en -a [m nhen -a] m kr.
i. nem . m esta, m n chenski -a
-o, M nchenan -a m, M nch e n a n k a -e ; prisiljeno slo
v en jeno z M onkovo -ega s,

m onkovski -a -o, M onkovan

-a m, M onkovanka -e
m u n c ija -e , m u n ic jsk i -a -o:
o skladie
m r m ra -o rn, m r -a m,
m re -ta m, m re k -ka m,
m rec -rca m, m ren -rn a m,
m ren ek -ka [-rn-] m, m ri
-ja m, m r ica -e , m rk a -e
botn m ra v a -e gl. m o rav a
m u r ti -m m rko gledati, kujati
se, jeziti se; m u rl -la -o, m ur n je -a s, m u rv -va -o, m urv ec -vca m
M urillo -a [m urilj o -a] m os. i.
pan. slikarja, M urillov -a -o
[m urljeu -eva -o]: ~ a slik a
m rv a -e , rod. mn. m r v [m ru ]
m rvov -a -o, m rv o v k a -e
neka hruka, m u rv o v n a -e
m sk u l -a in m sk u lu s -a m m i
ica, m uskulzen -zna -o m iinat, m u sk u lren -rn a -o m i
ien, m u sk u lrn o st -i , mus k u la t ra -e m iievje, m usk u la t re n -rn a -o miieven
m uslim n -a m, m u slim n k a -e i,
m uslim nski -a -o, m uslim nstvo -a s
m uslin -a m tenka bombaasta
tkanina, m u sln ast -a -o: o
k rilo
M usset -a [m s -ja in -ta] m
os. i. franc, pesnika, M ussetov
-a -o [m ilsjeu -eva in m ustou
-ova]
m uica -e zool., m ica -e ,
m ji -a -e, m en -na -o,
m ja k -a m , m u ji -a -e;
m nica -e i bot.; m nien
-na -o: i stru p
m u k a t -a m, m u k te n -tn a -o,
m u k tin a -e , m u k tn ica -e
, m uktov -a -o, m uktovec
-vca m; m u k atlec -lca [-le-]
m , m u k a t lk a -e [-lk-]
m u k ta -e , m u k ta r -ja m ,
m u k e tir -ja m, m u k e trsk i -a
-o, m u k etrstv o -a s

muta
m ta -e , mtec -tca m, m utast

-a -o, mtin -a -o, mtev -a

-o, m tav -a -o, m tavost -i ,
m tavec -vca m, m tavka -e i
m u til c ija -e pokodba, rana,
pohaba ; m u tilrati -am poha
biti, pokodovati, raniti
m u tira ti -am m enjati glas, pre
glasiti , preglaati se , m utiranje
-a s, m utcija -e mena glasu
m za -e modrica
m u zati -am (se), m zanje -a s,

m zast -a -o, mzav -a -o,

m zelj -zija m, mzniti -nem
koga dati kom u klofuto
m u z j -a m, m uzjski -a -o, muzelen -lna -o [ -ln-]
m zga -e , mzgast -a -o, mzgati -am, m zganje -a s, mzgalica -e

mzika -e , muzike -ik mn.

orglice ; mzien -na -o, nuiziklen -lna -o [ -ln-], muziklnost -i [ -ln-] , muziklien
-na -o, m uziklinost -i i,
m uziklije -ij mn. , m uzik -a
m, m uziknt -a m, m uzikntski -a -o; m uzicirati -am, m u
ziciranje -a s
ma -e movirje, m ast -a -o,
m ut -ta -o, m uva -e ,
m uven -vna -o, muna -e
, m nat -a -o
m elj -lja m, mn. m lji re
zanci, m ljar -ja m
m uven -vna -o, muvnost -i
, m uti -m, m unje -a s,
miti -im se, m enje -a s
muzik -a m ruski km et, mukov
-a -o

N
n [ n ] m neskl.: m ali n, z veli
kim N k rajam o sever (Nord)
n a predl. I. s to. kae sm er, in
sicer: 1. kot predm et glagolskega
dejanja (na koga ali kaj?): m e

riti na zajca, m isliti na m ater,

paziti na otroka, pozabiti na
dom, upati na plailo, spom
niti se na obljubo, jeziti se na
lenuha, zanaati se na besedo,
nagovarjati koga na beg, p ri
segati na ast, rotiti se na ast
(+pri asti), vaditi koga na
delo, obljubiti k aj na potenje,
igrati na klavir; lakom en na
denar, nr na knjige, ponosen
na uspeh, jezen na krivico;
skupaj piemo zaim kovne zveze

nme, nte, nse, nnj, nnjo,

nnje, n an ju ; 2. kot prislovno
doloilo: a ).kraja (kam ?): iti na
goto, p riti na vrh, stopiti na
grob, poloiti na mizo, gnati
ivino na vdo (napajal), za
viti na desno; samo smer: iti

na L jubljano, na Trst, peljati

se na M aribor; b) asa (kdaj?):
na stara leta je berail, na
starega leta dan je priel, na
zadnjo uro je rekel; samo
sm er (priblinost): priel je na
ver, na pomlad, na zimo, na
jsen; c) naina (kako?): na
ves glas kriati, na smeh se
drati, pisano na stroj, mleto na
paro, na p rste raunati, moliti
na mane bukvice, znati na
pamet, odpreti na steaj, ob
soditi na smrt, na jeo; bolan
na smrt, slep na eno oko, lep
na oko ali na videz, dajati na
upanje, gre mu na jok, vse
gre na dvoje vsaksbi ; kuhati
na mhko, lagati na debelo,
pripovedovati na dolgo in i
roko, ravna se na grdo, cika
na kislo, vlee na belo; ) vzro
ka (emu?): p riti na pomo,
vabiti na svatbo, piti na zdrav
je, iti na ogledi, streljati komu

nabviti
n a ast, d elati kom u n a vese
lje, na alost, na lju b o ; v ne
katerih takih pogostnih zvezah
se je ut za sestavne dele e
izgubil in jih piem o kot enotne
prislove, gl. 59; d) m ere (k o
liko? kako dolgo?) pri glag. in
samost.: b la g a n a kupe, na
o sta ja n je , n a koe, na p rete k ,
n a cen te; lju d i n a tisoe; na
le ta bo pom nil, n a v ek e i
veti; 3. kot prilastek (kaken?
kateri?): lov n a zajce, m isel
n a m ater, up n a plailo, pot
n a gro, p ro g a n a T rst, obisk
n a ver, p la a n a m sec, iv
lje n je n a veke, ra u n n a p rste,
m lin n a v eter, m la tiln ica na
m otor, obsodba n a jeo, strel
n a ast vojski, ig ra n a k la v ir;
4. kot doloilo pri prislovu: od
v e ra j n a danes, od lan i na
letos; mnogo takih zvez utimo
kot enoten izraz in piemo sku
paj: n a d a lje , n a p re j, n a k lju b ,
n az aj, n az ad n je, nav sezad n je,
nav sezgodaj itd.; II. z m est.
kae: 1 . predm et (na kom ali
na em?): n a delu se pozna
delavec, n a p ro n ji sto ji svet,
n a n je m lei v sa odgovornost,
n a h ra n i b iti k je , im eti koga;
n a teb i je (+od tebe zavisi);
2 . prislov: a) kraja (kje?): na
p o lju dela, n a vasi gori, na
K orokem ivi, n a cesti je b ila
n esrea; b) naina (kako?): na
lpem , n a clem si je izm islil,
n a tih em natihoma p ovedati, na
n aglem nanagloma zboleti, na
m hkem se d eti; mnogo zvez
lahko uvrstim o pod katero koli
teh skupin: bolan n a p lju ih
(na em? kje? kako?), nositi na
glavi, u je ti koga n a lai, im eti
n a um u itd.; 3. prilastek (ka k
en? kateri?): f a n tje n a vasi,
noa na glavi, bolezen na oeh,
spom enik n a grobu, o k ra se k na

elu, lu na m izi; o razm erju

do iz gl. pod iz
na- v sestavi: 1 . z glagoli kae
sm er dejanja: a) na zaetku:
n alom iti vejo, n a v rta ti sod, n a
rez ati palico, n asm eh n iti se,
n aeti v p ra a n je , n ap iti k o za
rec, nag ati trsk o , n asto p iti
pot; b) v dosegi neke mere: n a
lom iti vej, n a re z a ti palic, n a
b ra ti jagod, n ak o siti trav e , naeti penice, n atee se vode,
nanositi drv, n asad iti k ro m
p ir ja ; c) v dosegi polnosti (do
vrenosti, konca), v zvezi s po
vratnim se: n a je sti se, n ap iti
se, n a s k a k ti se, n ah o d iti se,
n av eliati se, n ag led a ti se, n a
sp ati se, n ale ati se; ) v pre
hajanju na predmet: n ap asti
koga (pasti na koga), n a jti k a j
(priti na kaj), la d ja n ased e
(sede na er), n a v a ja ti koga
(vaditi koga na kaj); 2 . z im eni
(prid. in sam .) iz prislovnih
zvez: n ag ro b en (kar je na gro
bu), n a g ro b n ik (spom enik na
grobu),n a m iz n a lu (ki je za na
mizo), n a h rb tn ik , n a p rstn ik , n a
gobnik, n ag lv n a ru ta , n a
roje, nalek; izvedenke iz
zloenih glagolov: n ap itn ic a (na
p iti kom u), n av a d a (navaditi),
n ag ls (naglasiti), n ask o k (na
skoiti); vasih pom eni zaetek
lastnosti: n aglu en (kdor je na
gluho), n ak isel (kar cika na
kislo), n a b e l (kar gre na belo),
gl. predl. I, 2 c
n n ta nte! m edm . ponujanja
in privoenja: n, tu ima! n,
k rav ic a, n! n te zvezke! n ta
pap ir! n, zd a j p a ima!
*nabsati -em nabiti (puko), na
tlaiti (pipo, ep, prostor), na
deti (klobaso), natrcati (vreo,
ko), nagatiti, naphati
n ab v iti -im (si) om isliti (si): ~
si novo o b lek o ; n ab v a -e ,

375

nabliti
n ab v en -vna -o, n a b v n ik -a
m, n ab v k a -e ; n a b v lja ti
-am , n a b v lja n je -a s, nabavlj le n -ln a -o [ -ln -]: ~ a za
d ru g a ; n a b a v ij v e c -vca m,
n a b a v lj v k a -e i, n a b a v ljv
-va -o, n a b a v ljv o st -i
n a b liti -im: ~ plico, ~ p la t
n a; gl. b eliti
n a b e r iti -im (se): n ab eren o
blago, s ta rk a se je n a b e r ila
n a b e t ti -m se, n a b e t j - jte
se! n a b e t l -la -o, n ab e t n -a
-o [povsod: -bt-]: tak o se je
n ab e t l, d a je k o m aj d ih al
n ab e z ti -m natrcati gl. bezati,
n ab ezn -a -o: ~ i vozovi [po
vsod: -bz-]
n a b ira ti -am, n a b ira n je -a s =
n a b ira -e , n a b irk a -e 2, n a
b ire k -rk a m, n a b ir le n -lna
-o [ -ln-]: ~ a pola; n a b ir ln k
-a [ -ln-] m: potni ~ ; n a b ir lec -lca [ -au-] m, n a b ir lk a -e
[-u-] , n a b ira l e -a s, nab ir te lj -a m, n a b ir -a m
akum ulator; gl. tudi n ab r
n ab iti -jem gl. b iti b ijem , n a b it
-a -o, n ab ito st -i , n ab tek
-tk a m; n a b ija ti -am, n a b ija j
-te in -jte! n a b ija l -a -o in
-la -o, n a b ija n je in - n je -a
s, n a b ij le n -ln a -o [ -ln-], nab ij ln ik -a F-ln-] m = n a b ij
-a m = n a b ij lo -a s
n ab o j -ja m patrona, n ab o jen
-jn a -o, n ab o jn ik -a m nabija,
nabijalnik; n a b o jn j a -e na
bojna torbica ( +fieklija)
n a b r -ra m: v o ja k i
~ p ri
o b leki; n ab o re n -rn a -o: ~ o
leto, n a b o rn ik -a m : v o jak i
n ab rn ic a -e : o v ra tn a ~
nabran o vratnik; n abore -a
s prostor za vojaki nabor; nab o rn j k -a m anat. m ezenterij
n ab o sti -bodem gl. bosti, n ab o
den -na -o, n ab odnec -nca m ,
nabd -da m, n abdek -dka

m; n a b d a ti -am, n a b d a n je -a
s, n ab a d -a m
nabzec -zca m sveder
naboen -na -o: ~ o slovstvo;
nabnost -i
n a b r ti -b rem gl. b ra ti, n a b r n
-a -o, n a b r n o st -i , n a b r n e c
-nca m: ro k av i b rez ~ e v ; gl.
n a b ira ti in n ab o r
n a b r z d iti -im naorati, n ab r zd en
-a -o
n a b r k n iti -nem , n a b r k n je n -a
-o = n a b r k e l -k la -o: ~ e ile,
~ e ustnice, ~ o zrno; n ab rk lo st -i , n a b r k lic a -e i, n a
b re k lin a -e i
n a b r n k a ti -am : ~ koga, ~ se
v in a
n a b r e n -na -o, n a b r je -a s
n a b rsa ti -em, n a b rsa n -a -o,
n ab rsa n ec -nca m, n a b rsa n k a
-e i, n ab rsa n o st -i i
n a b rit -a -o: ~ lovek zvit, pre
brisan, nagajiv, zrel, n a b rito st
-i i
n a b sk a ti -am, n a b sk a n -a -o,
n a b sk a n e c -nca m , n a b sk a n k a -e , n ab sk a n o st -i i
n a b ru siti -im gl. b ru siti, n ab r en -a -o, n ab r e n o st -i i
n a b u h n iti -nem , riab h n jen -a -o
= n ab h e l -h la -o, n ab h lo st
-i i in n a b h n je n o st -i i, nab h n je n e c -nca m = n ab h le
-a m; n ab u h o v ti -jem , nab u h o v n je -a s
n a b n k a ti -am, n a b n k a n -a -o
n a b k a ti -am, n ab k an -a -o
n a b ta ti -am (se): ~ koga na
te p sti, ~ drv v pe nam etati,
~ se gancev zelo se najesti,
~ se na p am et s teavo, brez
razum evanja se nauiti; n ab tan
-a -o, n ab tan o st -i : to ni
zn an je, to je ~
N ce -eta m os. i., N cek -cka m
os. t., gl. Ig n ac ij
n ac ed iti -m, n acd i -te! nacdil -la -o in -cdilo -i -e, na-

376

nad
cejn -na -o in nacedn -na
-o, n acden -dna -o; n a c ja ti
-am, n a c ja n je -a s
n ac p iti -im gl. cepiti, n a c p lje n
-a -o, n a c p lje n o st -i , nacep te v -tve i
* n cija -e narod, n acionlen
-ln a -o [ -ln-] naroden: i so
cializem , ~ i socialist, nacion ln osocialstien -na -o [ -ln-],
n acio n ln o st -i i narodnost; n a
cionalizem -zm a m, nacio n alist
-a m narodnjak, n acionalistien
-na -; n ac io n a liz ira ti -am , nacio n aliz cija -e , n ac io n a liz a
cijsk i -a -o; n acist -a m, naci
stien -na -o, nacizem -zm a m;
n cifast -a m, n cifastien
-na -o, ncifazem -zm a m
n a c ij z iti -im, n ac ij ze n -a -o
n acm o k ti -m : ~ b la ta n a ste
no, ~ se; gl. cm okti, nacm ok n -a -o, n acm oknost -i
n a c r ti -crm gl. cre ti, n a c v t
-a -o
n a k a ti -am se gl. k ati, nak an -a -o
n a e k ti -m = n a r k ti -m,
n aekn -a -o, naek n o st
-i [povsod: --]; gl. ekati
n alek -Ika [-lk-] m = n aln ik
-a [ -ln-] m apelj, diadem
n aelo -a s princip, n alen -lna
-o [ -ln-] principialen: ~ a re i
tev, nalom a prisl. nalno
[ -ln-], n alnost -i [ -ln-] , nalne -a [ -ln-] m
n aelo v ti - jem (+n a e lje v ti
-j je m ), n a e l j -tel naelovl
-la -o; n a eln ik -a [ -ln-] m:
p o sta jn i ~ (+p o sta je n ae ln ik ),
, n aln ica -e [ -ln-] t nalniki -a -o [ -ln-], n alnitvo -a
[ -ln-] s = nalstvo -a [ -ls-] s
prezidij, n a lje -a s
n a e p riti -im se, n a e p rje n -a
-o, n a e p rje n o st -i i
n a esti -em gl. esati:
p ra h u z glave, ~ m lad ih vej

z drevesa, ~ si n o h te natrgati
si nohte; naesn -a -o; nasniti in -iti -snem gl. esniti
n a ti -nm -va -mo -jo in
nan, n ani -te! n al -a -o,
n a t -a -o, n atek -tk a m =
n a tje -a s zaetek; n ato st
-i ; n a n ja ti -am, n a n ja n je
-a s s

nazen -zna -o: a cena, pogod

b a; vzeti delo n a ez
+n a i k ati -am nalipati, + n ai
k a n -a -o nalipan: ~ o d ek le
nalipano dekle
nain -a m: *na ta ~ tako, *na
vsak ~ vsekakor, *na noben
~ nikakor, *na svoj ~ po svo
je; nanoven -v n a -o: ~ i p r i
slov
+n a n iti -im napraviti, storiti
n a ta ti -am (se), n a ta n -a -o,
n ae ta n o st -i
n a l n iti -im, n a l n je n -a -o:
~ a v erig a
n a n iti -im, n a n je n -a -o, na n je n o st -i
n a r t -rta m (*rte), n a te k - tk a
m obris, skica, n a rte n -tn a -o,
n a rtn o st -i ; n a ta ti -am
narisati, zasnovati, koncipirati;
n a tk a ti -am, n a rt v a ti -am,
n a rt v a n je -a s, n a rto v ti
-jem , n a rto v a l - la -o, na rto v n je -a s, n a rto v le c -lca
[-le-] m, n a rto v le n -ln a -o
[ -ln-]
n a d predl. I. s to. izraa 1. sm er
v prostoru (kam ?) : zleteti ~ d r e
vo, iti ~ sovran ik e, iti ~ vs;
2. m ero v asu (ka ko dolgo?):
~ eno uro, ~ en d an ; 3. mero
sploh (koliko?): ~ polovico,
~ 100 din, ~ vse d ru g e jo im a
rad, toda: nadvse ra d jo im a;
ndm e, nd te, n d e n j [n d n jh
ndse, n d n ju , n d n je ; II.
z or od. izraa . predm et neka
terih glagolov: je z iti se, znesti
se ~ kom (+ez koga), zgledo

377

n adv ati se, p o h u ja ti se, zavzeti

se ~ im itd.; 2. doloilo kraja
(k je? ): le teti ~ drevesom , sta
n o v ati ~ m linom , sv e tilk a visi
~ m izo; 3. prilastek (kateri?
kaken?): h ia ~ gozdom, pot
~ vasjo, lin a ~ v ra ti
n ad - predpona 1. rabi se v k ra
jevnem pomenu: n d p ritl je ,
n ad str e k , nadvoz; nadm orski,
nadoblen, n ad tre b en , nadv rte n , n ad z m eljsk i; 2. izraa
vijo stopnjo v besedah, n are je
nih po tujem zgledu: sam. ndngel, ndlvek, nadkof, ndu telj, n ad v o jv o d a; vendar se
v veini primerov izogibamo taki
rab i: *ndgozdr, *ndinenr,
* n d krm r, * n dkhar, *ndlvec, *ndpastr, *ndpznik,
*n d p o v ljn ik -a, *ndsode,
* n d strnik, * ndsvtnik viji
gozdar, viji stranik, prvi in
enir, prvi kuhar, vrhovni po
veljnik, vrhovno sodie; prid.
+nadm oen, +n ad k o risten mo
n eji, prekoristen; glag. +nadglaso vti preglasovati, N a d v la
d ati prevladati, +nadivti p re
iveti; nadlegovti, n adzidati,
n a d z ira ti; nad- ima stranski po
udarek zlasti v um etnih tvorbah
ali v emfazi; bolj ko je beseda
domaa, bolj nad- izgublja po
udarek
n d a -e up, upanje; nadobiden
-d n a -o (+n ad eb u d en ); +ndep ln -a -o [-u-] nade poln,
+n d a ti -am se ndejati se
n a d a h n ti in n a d h n iti -nem [n e
poud. -dah- in -dh-] gl. dah n iti,
n a d h n je n -a -o, n a d h n je n je
-a s
n a d a lje prisl. dalje, naprej
n a d a lje v ti -jem , n a d a lj j -te!
n a d a lje v a l - la -o, n a d a lje v n je -a s, n a d a lje v le n -ln a -o
[ -ln-] : ~ a ola, n a d a lje v le c
-lca [-le-] m

n a d a ljn ji -a -e: ~ a p re isk a v a

taka, ki naprej traja; +b rez n a
d a ljn je g a brez pomisleka, brez
obotavljanja, takoj, p rc ej; +do
n a d a ljn je g a do nove odredbe
n d n g el [-e l] -a m arhangel, ndngelov -a -o, n d n g elsk i -a
-o [ -ls-]
n a d n ji -a -e: ~ a voda voda na
dnu, podzemeljska voda, N adn je slo -ega -a s
n a d rb in a -e n a d rb a -e
prebenda, n a d rb e n ik -a [-ban-]
m , n a d rb in sk i -a -o: ~ o p r e
m oenje, ~ i dohodki
n a d rje n -a -o (*darovit), n ad rje n o st -i (*darovitost), n ad rje n e c -nca m, n a d rje n k a -e ;
n a d a rj n -na -o obdarovan
n a d v -va m = n ad v ek -vka
m aio, ara
n ad c v ten -tn a -o bot.
n adsen -sna -o, nadsoven
-vna -a: ~ a v red n o st u m etn in e
ndl v ek -vka m lovek in pol,
ndlovki -a -o
n a d te n -tn a -o esar ne moremo
dojeti s uti, transcendentlen,
n ad tn o st -i
n d d ik o n -a m prvi diakon, arhidiakon
n a d d re n -rn a -o nadvraten
n a d e g ti -m nam etati: ~ d rv v
pe, n a d e g j -jte! n ad eg l
-la -o, nad eg n -a -o
n d e ja ti -jam in -jem se esa
( + n a d ja ti se), n d e ja n je -a s,
n d e ja -e upanje
n a d la ti -am (se): ~ cesto nasuti,
popraviti, n a d e la ti se esa u tru
diti se s im, n a d e la ti se ga
(vina, g an ja) napiti se ga; n a j
dlan -a -o: ~ a cesta, ~ lo
vek ; n ad lan ec -nca m , nadlanost -i ; n a d e l v a ti -am, nad e l v a n je -a s ; n ad elo v ti
-jem , n a d e lo v n je -a s
n a d e ti -dnem : ~ k lobuek, ~
kom u zbadljiv o im e; gl. dti,

378

nadomestiti
n ad e t -a -o; n ad e v ati -vam in
-v ijem : ~ klobase, n a d v a n je
-a s, n ad v -va m n ad v ek
-v k a m, nad v en -vna -o, nad ev ln ik -a [-u-] m
n ad e e v ti - je (se) [-d-]: nadeevlo je poln k af vode
+n ad g lasti -m preglasiti, +nadg lasovti - jem preglasovati
n ad g lv en -vna -o: ~ a toka,
n ad g lave -a s zenit
n ad g l en jsk i -a -o [-n-]
n ad g r b e n -bna -o nagrben: ~ i
kam en, ~ i napis; n ad g r b n ik
-a m nagrbnik, n ad g r b n ic a -e
nagrbnica
n a d h je -a s
n a d ih a ti -am : n ad ih ali so polno
(sobo) sm radu, n a d ih a ti se
d o b reg a z ra k a ; n ad ih an -a -o,
n ad h an o st -i i
n a d h n iti -nem , n a d h n je n -a -o:
rd ee ~ cvet; n ad ih -a m
n ad m ati -am in -m ljem se napenjati se, gl. tudi n ad ti
n a d ir - ja m zem eljsko podnoie
n a d ira ti -am, n a d ra n je -a s, gl.
n a d re ti
n d iti -im je kliti, napraviti orodju
jekleno zrno ali rezilo, n den -a
-o, n d e n je -a s; n d a -e i in
ndo -a s jekleno zrno, rezilo
pri orodju
+ n d ja ti -am se nadejati se
n ad k o ln sk i -a -o: ~ a kost =
n ad k o ln k a -e
n ad k o lsen -sna -o: ~ a voda
nadko m len -na -o [-u-]: a
ko st nadlahtnica
n a d k o p ten -tn a -o: ~ a kost
* n ad k rliti -im prekositi, presei,
posekati, * n a d k rilje v ti - jem
prekaati, presegati
n a d l k e t -k ta m = n a d la h ti -
m n .,n a d l h te n -tn a -o: ~ a
k o st = n ad lh tn ica -e , nadl h tje -a s
n ad led v ien -na -o: ~ a leza

:
j

;
i
;
:
;
1
j
j
j
!
:

379

n ad leg a -e : ~ o d elati kom u,

v (za) ~ o biti, n ad len -na
-o: ~ b iti kom u, n ad ln o st -i
, nadlne -a m n ad ln ik
-a m, n ad ln ica -e ; +ndlna o b last pristojna oblast,
+n dlnost -i pristojnost
n ad lg o v a ti -u jem in nadlegov ti -jem , n a d l g u j -te! in
n a d le g j -te! n ad lg o v al -a -o
in nadlegovl -la -o, n ad leg o
v a n je in n ad leg o v n je -a s;
n adlegovlec -lca [-u-] m,
n ad leg o v lk a -e [-u-]
nadlsec -sca m mandragora, nadlek -ka m bot.
n ad lo g a -e : v n ad lo g ah biti, ~
ga ta re , ti si p ra v a ~ ! nadlen -na -o, n adlne -a m,
nadl n ik -a m, nad l n ica -e
i,
nadlnost -i
+ndm -i premo, +ndm en
-na -o premoen, moneji, v
premoi
+n ad m o d rti -m prem otiti, pre
slepiti, premodriti
nad m o rsk i -a -o: a viina ab
solutna viina
n d n a r v e n -vna -o, n d n a rv nost -i
ndoblen -na -o: a lu
*ndoblst -i i vrhovna oblast:
*dobiti ~ dobiti oblast, premo
nad kom
nad o b z rn ica -e cirkumpolarna
zvezda
n a d o k n d iti -im nadom estiti, pridejati ( kar m a n jka ), popraviti
(kodo), fr is to r iti: k a r je bilo
p o p re j zam ujeno, se je zd aj
nad o k n ad ilo pristorilo
nad o m estiti -m, n adom esti -te!
nadom stil -la -o, nadom en
-n a -o; n ado m stek -tk a m
surogat, nadom estilo -a s, n a
dom estitev -tve i , nad o m sten
-tn a -o: ~ i deli; n ad o m stn ik
-a ra, nadonstn ica -e , n a
dom estljiv -va -o, nadom est-

nadplubje
ljv o st -i ; n adom eati -am,
n ad o m an je -a s, nadom estovti -jem , nadom estovl -la
-o, n ad o m esto v n je -a s
n a d p lu b je -a s, n ad p lu b en
-b n a -o
n ad p is -a m, n ad p sen -sna -o
n adpoloven -na -o: ~ a veina,
n ad polovnost -i i
n a d p o ro n ik -a m , n dporniki
-a -o: ~ a sto p n ja
n d p re g l d -da m superarbitrdcija, n ad p re g ld e n -dna -o: ~ a
k o m isija; n a d p re g l d n ik -a m,
n ad p re g ld n ik i -a -o
n d p rig l d -da m superkontrla,
n a d p rig l d n ik -a m viji priglednik
n d p rij m -m a m telov., n d p rij m en -m na -o
n d p ritl je -a s ( +visoko pritli
je), n d p ritl e n -na -o: ~ a
stav ba, soba
n a d r b lja ti -am, n a d r b lja n je -a
s, gl. n ad ro b iti [zlogu j: nad r b -J
n a d r s(t)e l -s(t)la -o bot.: ~ a
p lo d nica
n a d r s titi -im: ~ psa na koga
n a d re d ti -m, n a d r d i -te! nadrd il -la -o, n a d re j n -na -o:
~ a oblast; n ad r d en -dna -o:
~ i stav ek slovn., n ad r d n o st -i
; n a d r ja ti -am, n a d r ja n je
-a s; razzloguj: nad -ren a d r ti -drem gl. d rti, n a d t
-a -o; (zloguj: na-dr-) gl. tudi
n a d ira ti
n a d g n iti -nem (se): ~ esa (list
ja, d e n a rja ), ~ se esa (na p a
met) mehanino se nauiti nad g n je n -a -o
n ad ro b e n -bna -o podroben, na
tanen: ~ a razisk av a, k ritik a ;
n ad ro b n o prisl. podrbno, na
tanno: ~ p reisk a ti, ~ opisati,
razlo iti; toda n a drobno v po
m enu drobn: na drobno m leti,

380

razbiti, trg o v ati; n ad ro b n o st -i

i
(zloguj: na-d ro b -)
n ad ro b iti -m gl. d ro b iti, n ad ro b lj n -na -o; n ad ro b tev -tve ;
n a d r b lja ti -am, n a d r b lja n je
-a s (zloguj: na-drob-)
nadsnen -na -o
n d st v b a -e i nadzem eljska stav
ba, vija stavba: ~ m a rk sisti
n eg a n a u k a
n a d s tr e k -ka m, n a d s tr je -a
s, n ad str e n -na -o; gl. n astre ek
n a d s tro p je -a s: h ia v eno
polovino ~ m ezann; n a d s tro
pen -pna -o, n a d str p n ik -a m
*ndsvtnik -a m viji svtn ik,
*ndsvtniki -a -o: ~ a ast =
*ndsvtnitvo -a s ast vijega
svtnika
nd k f -kfa m, nadkofov -a
-o, nadkofv sk i -a -o; n a d
k o fija -e i, n d k o fjsk i -a -o,
n d k o fjstv o -a s
n d tev len -ln a -o [ -ln-]: ~ i
zlog; n ad tev ln o st -i [ -ln-]
n d tre b e n -na -o, n a d tre b je
-as

n a d u ite lj -a m, n ad u ite lje v -a

-o, n d u te ljsk i -a -o
n a d u h a -e i, n ad en -n a -o =
n a d ljiv -a -o, n ad ljiv e c
-vca m, n a d ljiv k a -e , nadljiv o st -i
n a d liti -im dulo napraviti: k lo
buk
~ se dulec (m rdo) na
p ra viti n a d lje n -a -o nejevo
ljen, nasajn, nataknjen
n d re n -rn a -o (zlogj: nadren !): ~ o delo ([nad doloeni
as) n d ra -e ura nad do
loeni as, n d u rn n a -e i
n a d ti nadm m n a p ih n iti nadm
-te! n ad l -a -o, n a d t -a -o,
n ad te -a m, n a d to st -i
n advg -a m relief, nad v en -na
-o reliefen: ~ a podoba
n ad v ld a -e hegemonija; *nadv l d ati -am premagati, zmi

ngelj
koga (kaj), obvladati; + nadvlad o v ti - jem premagovati, obvlad(ov)ati
nad v den -dna -o: ~ e stavbe, ~ i
del ra stlin e
n ad v o jv o d a -a in -e m, n a d v o j
vodov -a -o, n d v jv o d in ja -e
(oseba), n d v jv o d in jin -a -o,
n d v jv o d sk i -a -o, ndvjvodstvo -a s, n d v jv o d in a -e
(deela), n d v o jv o d in sk i -a -o
nadvoz -za m (nasprotje: p o d
voz), nadvzen -zna -o: ~ a pot
n a d v r te n -tn a -o: ~ a lin a
+n d v r d n o st -i presena vred
nost
n ad v se [nadus] poudarni prisl.
posebno, zlasti, najbolj: ~ rad
je pel, ~ lep, ~ je u g ajalo
p e tje ; toda n ad vse, kadar je
vse nedol. z.: ta je n ad vse
(druge), teg a im a ra d n ad vse
(druge), povzpel se je n ad vse
nad zem en -m na -o: a stavba
n ad z m lje -a s, n ad z m eljsk i -a
-o [-m lj-]
nad zd en -dna -o: ~ a streica,
n a d z id e k -d k a m, n a d z d je -a s ;
n ad z id a ti -am , nad zid an -a -o;
n ad z id v ati -am, n ad z id v a n je
-a s, n ad z id v a -e
n a d z ira ti -am nadzorovati, paziti
na koga, na skrbi im eti koga.
n a d z ira n je -a s nadzorovanje,
nadzor, n a d z ir te lj -a m = nadzir -a m paznik, n a d z ir te ljica -e , n a d z ir te ljs tv o -a s,
n ad z irle n -ln a -o [ -ln-]
n ad z o r -ra m, n ad zo ren -rn a -o:
~ a oblast; n a d z rs k i-a -o , n a d
zo rn ik -a m inpektor, n a d z o r
n ica -e inpctorica, nadzrnitvo -a s inspektort, n a d z o r
stvo -a s inpkcija, n adzorstven
-a -o [-tvn-]: a ob last; nadzorovti -jem , n a d z o r j -te!
n ad zorovl -la -o, nadzorovn je -a s, n adzorovlen -lna -o
[ -ln-], n adzorovlnica -e [-ln-] i

381

n a e l k triti -im, n a e l k tre n -a -o,

n a e l k tre n je -a s, n a e le k trte v
-tve [povsod: na-e-]
n a e n k ra t in n a e n k r t [na-e-]
prisl. ko j, kar, hipom a, nenado
m a, hkrati
n fta -e kamno olje, n ften
-tn a -o: ~ a posoda, ~ i vrelci,
~ i vod = n afto v o d -d m;
naft l [-61] -a m
n a fta lin -a m, n af talino v -a -o:
~ duh
ng -a -o in nago - -, dol. ngi
-ega, n a pol nag, do ng eg a;
ngec -gca m: 1. nag lovek:
poglej ga, n g ca; 2. nagota:
k d o r koprivo pozna, s k rije n a
gec; ngost -i = n ag o ta -e ,
nagten -tn a -o
n a g ja ti in n a g a j ti n ag jam ,
n a g ja j -jte! n a g ja l -la -o,
n a g a j n je -a s; n a g a j le c -lca
[-u-] m, n a g a j lk a -e [-u-] ;
n a g a jiv -a -o. n ag a jv e c -vca
m, n ag a jiv ek -ka m, nagajv k a -e , n ag a jiv o st -i , nag ajv sk i -a -o
n a g n ja ti -am, n a g n ja n je -a s,
n a g a n j le c -lca [-u-] m, naganj -a m, n a g a n j lk a -e
[-u-] ; gl. n ag n ti -enem
N agaski -ija m kr. i. mesta na
Japonskem
n a g titi -im (+nagaiti), nagen
-a -o: ~ a ptica, n ag en o st -i
, nagenec -nca m, nagenk a -e
n g el [-u] -gla -o: a sm rt, a
sodba = i sod, ~ e je ze biti,
n a nglem se je zgodilo, prim.
nagle ji -a -e; prisl. nglo
n g le je ; nglom a = n anglom a prisl., ng li prisl. naglo;
ng lica -e = n g lo st -i ,
ngle -a m; n g liti -im se,
n g lje n je -a s
n g e lj n g e ljn a m, n g e ljc -a m
n g e lj ek -ka m, n g e ljn o v
-a -o: ~ o cv e tje ; n g e ljn a st -a

nagibati
-o [povsod: -glj-jf; n g rlin -a
m: d iv ji, tu rk i ~ bot.
n a g ib a ti -bam in -b ije m : ~ glavo,
~ k oga n a k a j, k emu, ~ se:
C a rig ra d se je e dolgo n a
gibal k raz k o lu (+C a rig ra d je
n ag ib al); n a g ib a n je -a s, nag ib len -ln a -o [ -ln-], nagiblec -lca [-le-] m; nagib -a m,
n a g b lja j -a m, nag ib en -bna
-o: ~ i ko t; nagib o v ti -jem ,
n ag ibovlen -ln a -o [ -ln-]; gl.
n g n iti -nem
n ag zd ati -am, nagzda -e po
trata, n ag zd je -a s luksus, nagzden -dna -o: o blago
n ag ls -sa m poudarek, akcent;
n ag lse k -ska ra, nag lsen -sna
-o: ~ o zn am en je; n ag lasiti-m ,
n ag lsi -te! naglsil -la -o,
n ag lan -na -o: ~ zlog; nag lanost -i ; n ag la ti -am,
n a g l a n je -a s, n ag laev ti
-jem , n ag la e v n je -a s, nag laev len -ln a -o [ -ln-], nag laevlec -lca [-le-] m
n ag ls prisl. glasno: ~ govoriti;
n a ves glas zelo nagls, zelo
glasn: ~ se d re
naglven. -vna -o 1. za na glavo:
~ i ja re m , ~ a ru ta , 2. pogla
viten: ~ i g reh ; n a g l v je -a s
kar se nosi na glavi
n ag lu en -na -o, nag l n o st -i ,
nag lne -a ra, n ag l n ik -a
ra, n ag l n ica -e i
n ag n ti -enem : psa, koga
k delu, ~ veliko ivine na sem n j; n ani -te! n ag n a l -la
-o, n a g n n -a -o; gl. n a g n ja ti
-am in nagoniti
n ag n iti -im, n agnen -a -o:
d v o ra n a je ~ a nabito polna
n ag n e sti -gntem gl. gnesti, nag n etn -n a -o: n ag n sti testa
za p e t hlebcev, veliko lju d i se
je n ag n tlo v sobo
n ag n iti ngnem : ~ glavo, ~ sod,
koga k em u ali n a k a j;

382

e ez zid, dan se je n g n il;

n gni -te! n g n il in -nl -la -o,
n g n jen -a -o: ~ b iti k em u
inklinirati; n g n je n je -a s, ngn je n o st -i ; gl. n ag ib ati
n ag n iti -jem zaeti gniti, n ag n il
-a -o, n a g n it -a -o: nagnilo
s a d je = n ag n ito sad je, nagntost -i ; n ag n v ati -am , nagnv a n je -a s
n ag n u sen -sna -o, n ag n sn o st -i
, n ag n siti -im, n ag n sn ica -e
, nagn sn e -a m
nagobnik -a ra, n ag b n ik i -a -o
+n a g d b a -e i poravnava, pogvdba
n a godi ti -m 1. storiti, prizadeti:
~ kom u kodo, sitn o st ipd. (p ri
m erjaj n a g a ja ti), 2. ugoditi; nagod se zgodi se sluajno, nagdi -te! nagdil -la -o;, nagda -e sluaj, nagden -dna
-o sluajen, nagdom a prisl. slu
ajno, po nakljuju
nag o m liti -im, n ag o m ljen -a -o
nagn -na m, n ag o n sk i -a -o
nag o n iti -gonim gl. goniti: ~ i
vine, ~ vod iz v o d n ja k a, nagn jen -a -o
nagsti -dem gl. gosti: ~ jo (jih)
kom u povedati, ozm erjali koga,
kom u zagosti; ~ se naveliati
se gosti
n ag o stti -m se: ko se kozel nagost, grm p u sti; gl. gostiti
n agovoriti -m: ~ koga, ~ koga
k em u (gl. govoriti), n ag o v o r
je n -n a -o, n ag o v o rj n ec -nca
m, nagovor -a m, nag o v ren
-rn a -o; n a g o v rja ti -am, nag o v rja n je -a s, n ag o v a rjle c
-lca [-u-] m, n a g o v a rj lk a -e
[-au -] , n a g o v a rj le n -lna -o
[ -ln-]
n a g ra b iti -im gl. g rab iti, n ag rb ek -b k a m
n a g ra d iti -m, n ag r d i -te! nag rd il -la -o, n a g ra je n -n a -o,
n a g ra j n e c -nca m, n a g r d a -e
: razp isati ~ o ; n ag r d en -dna

naj-o: ~ o te k m o v an je; n g r ja ti
-am, n a g r ja n je -a s
n a g r b n i t i -im: ~ elo, n a g r b n en -a -o, n ag rb n en o st -i ;
n a g b a ti -am = n a g b iti -im,
n a g b lje n -a -o
n a g r s t i -grizem , nag rz -a m , ng rzek -zka m , n ag rz en -zna
-o; n ag rz n iti -nem : ~ jabolko,
n a g rz n je n -a -o; n ag rizo v ti
- jem : polhi sa d je n a g riz je jo
n g r l i n -a m gl. n a g e lj
n a g r m d iti
-im (+n agrom aditi),
n ag rm d en -a -o
n a g ro b e n
-bna -o: ~ kam en,
govor; n ag r b n ic a -e nagrbna pesem , napis, cvetlica na
grobu, n a g ro b n ik -a m , nagrbn ik i -a -o
+ n a g r o m d i t i gl. n ag rm a d iti
n a g u b a t i -am gl. gbati, nag b an
-a -o in n ag u b n -a -o, n a g u
b an o st in n ag u b n o st -i ; nagub n iti -im: ~ elo, n agubnen -a -o, n ag u b n en o st -i
n a g l i t i -im (se): ~ koso nadrgni
ti, nabrusiti zanilj., ~ koga na
tepsti, ~ se esa (kaj) nauiti
se na pam et brez um evanja
n a h j a t i -am vekrat n a jti: p la
n ik e n ah ja m o po n aih gorah,
p la n ik e se n a h ja jo se vekrat
najdejo po naih gorah; +n a r
h ja ti se biti, stati, leati: pota
+ se n a h a ja (je ) pol u re od tod,
staro slovensko svetie +se je
n a h a ja lo (je stalo) na P tu jsk e m
grad u, tu doli +se n a h a ja (lei)
k rasn o p o lje ; n a h a ja li e -a s
n a h i t r o m a prisl. hitro, na hitro,
na hitrico
n h o d -da m , n ahden -dna -o,
n ah dnost -i
n a h o d i t i -hodim se gl. hoditi, nah je n -a -o utrujen od hoje, na
velian, sit hoje
nahdom a
prisl. iznenada, nepri
akovano: ~ koga sreati

-h r n im 1. ~ koga na
sititi, 2. ~ k a j privarevati, nah ra n te v -tve ; gl. h ra n iti
n a h b te n
-tn a -o, n a h rb tn ik -a
m oprtnik
n a h r l i t i -im: ~ koga, n a h r lje n
-a -o, n a h ru lte v -tve
n a h u d t i -m kom u: vedm ec lo
v ek a ra z trg a ali m u n ah u d
k ak o drugae, n ah d i -tel n ah d il -la -o
n a h j s k a t i -am : ~ p sa n a koga,
~ lju d i, n a h jsk a n o st -i , nah jsk a n e c -nca m
n a h v a l i t i -hvlim : ni ga m ogel
n ah v a liti se; gl. h v aliti
n a i v e n -vna -o prosiosren, otroji,
preprost; n aiv n o st -i prepro
ina, naivne -a m, n av n ica -e
, n aiv k a -e
naj
1. rabi za tvorbo elelnika:
Vsi n a j si v ro k e seejo! N aj
bo! N aj bi b il delal! A li n a j
ti poljem p rep is? U k azal jim
je, n a j se u m ak n ejo . 2. nekaj
samostojnosti je ohranil v pri
merih, kakor: R ekel je, da
p o jd e o d hie. K ar nj!
Toil bo. Nj! 3. dopustni
veznik: N aj (eprav) si e tako
p rizadeva, nik o li ne bo ni do
segel. P ojdem , in (pa) n a j se
n a glavo postav i; gl. tudi n jstvo
n a j - (+nar-) dela presenik iz pri
m ernika: n ajlp i, n a jb o lji, n a j
ve ji, n a jb o lje , n ajv ; pritika
se tudi nekaterim prid. in prisl.,
ki se sicer ne stopnjujejo: n a jp vi, n ajp v o , n ajp v i, n a jn a pvo, n a jp r j, n a jz d n ji, n a jn az d n je, n a jz g rn ji, n ajsp d n ji, n a js p r d n ji ipd.; zaradi
smisla je n a j- pogosto poudar
jen, vendar je to emfatini, ne
slovnini poudarek, zato ga tu
po 80 3 c zaznamujemo le ta
krat, kadar je prevzel vlogo be
sednega poudnrka
n a h r a n it i

najda
n a j d a -e vdna nim fa, povodna
vila
n a j v iti -im naznaniti, n a j v iti se
zglasiti se, oglasiti se, n a j v lje n
-a -o priglaen
n a jb o lj ali n jb o lj presenik p ri
slova zelo: ~ rn ; loi od n a j
b o lje presenik prislova dobro:
kdo zna n a jb o lje ? gl. b o lj
n jb r prisl. izraa verjetnost brez
presenosti: n jb r ga ni dom a
(verjetno ga ni doma, menda ni
doma); loi od n a jb e pres.
prislova brzo: ta n a jb e (naj
hitreje) tee; gl. b rz in b r
n a jd lje , n a jd ij , n a jd a lj ali n jd a lj prisl., gl. d alj, d alje, d lje
n a j sti -jm (se): n e k a j je naj d lo ja b o lk a , n a j sti se k ro m
p ir ja ; gl. je sti; n a j d a ti -am
n a j ti n ajm em in njm em , n a
je m i -te! in n jm i -te! n a j l
-a -o, n a j t -a -o, n a j tje -a s,
n a j tn ik -a m; n a j m -m a m:
v ~ dati, v ~ vzeti; najm in a -e , n a jm e n -m na -o: ~ a
pogodba; n a je m n in a -e , n a
je m n in sk i -a -o, n a j m n ik -a m,
n a j m n ic a -e , n ajm n ik i -a
-o; n a je m o d a j le c -lca [-le-] m,
n ajem o jem lec -lca [-le-] m:
n a j m a ti -am in -ljem , n a j m a j
-te! in n a j m lji -te! n ajm al
-a -o, n a j m a n je -a s, n ajem lec -lca [-u-] m, n a je m lk a -e
[-u-] ; n a je m ti -jem ljem gl.
je m ti
n a j z d n ik -a m zool.
n a je iti -m, n a j i -te! n aj il
-la -o, n a je n -n a -o, n a je nost -i , n a je n je -a s; tudi
s stalnim poudarkom n a j iti -im
n jin -a -o svojilni z. za 1 . os. dv.
n a jm a n j ali n jm a n j prisl. pres.
od m alo: n ap isal je ~ (koliko?);
n a jm n j, k a r m orem za h tev ati;
n a jm n j to m ora sto riti vsaj;
n a jm a n jk ra t prisl., n ajm n jk ra te n -tna -o

n a jm n je prisl. pres. od m a jh n o :
pisal je ~ najdrobneje (kako?)
n jp o slej prisl. nazadnje
n jp re j in n jp re d prisl. = n jp o p re j in n jp o p re d prisl.
n jp rv o prisl.
n a jsi vez. eprav: n a jsi je bil e
tak o m oan, sk a le v e n d a r ni
m ogel p re m a k n iti
n jstv o -a s fil. kar naj bo, kar
naj bi bilo
n jti n jd em , n jd i -te! n al
-l - in - in n el -la -o
(+n a jd e l -dla -o), n jd e n -a -o,
n a jd e n je -a s; n jti m ilost v
njeg o v ih oeh, n jti p riz n a n je ,
u p o te v an je, p o slu n a uesa;
n jti v re d u : v sobi je nael
vse v redu, toda +v red u n a j
deno odobreno (v uradnih spi
sih); + n a jti sm rt um reti, pusti,
+n a jti o d o b re n je : +to je nalo
o d o b ren je p ri v eini to je ve
ina odobrila; n jd e n e c -nca m.
n jd e n e k -ka m, n a jd e n n a
-e nagrada najditelju, n ajd ennica -e zavod za najdence,
n a jd ite lj -a m, n a jd te ljic a -e ,
n a jd ljv -va -o, n ajd i e -a
n jd b a -e
n a jv ali n jv e prisl. pres. od
veliko ali m nogo (koliko?):
N jve je napisal. Kj, n a j
v? N ajm an j, n e p a najv.
n a jv k ra t prisl., n a jv k ra te n
-tn a -o
n a jv e prisl. pres. od veliko
(kako?): ona pie n a jv e z n aj
vejim i rkami
n a jz d n ji -a -e, n a jz d n ji prisl.
n k ali n k a nikalni prisl.: n k(a),
tega p a ne! n k (a), ni res
n ak iti -im : ~ loveka razjeziti,
~ b rite v
n ak a d ti -m, n a k d i -te! n ak dil -la -o, n a k a j n -n a -o,
n a k a j n o st -i
n a k la ti -am nacepiti: ~ d rv za
cel teden, n a k la n -a -o

nakloniti
n a k n iti -im : n a k n il je odpoto
n a k sa ti -am : ~ repe, ze lja
v ati; ti h u d irji so mi n ak n ili,
uak sel -sla -o nekoliko kisel,
da ne bom n ik d a r ve p ra v
kislast, kiselnat, kiselkast
zd rav ; n a k n je n -a -o; n a k n a
n a k it -a m, n a k te n -tn a -o; na-e i
k ititi -im, n ak en -a -o in n a
n a k p a ti -am m -ljem (se) nak ten -a -o
kapljati: pol k a fa je n ak p alo
n a k l d a ti -am, n a k l d a n je -a t,
iz soda
n ak la d le c -lca [-u-] m = nak l d n ik -a m = n a k lad -a m,
n a k a p lj ti -m (se): vosek se je
n a k a p lja l od svee, gl. k a p lj ti
n a k la d ln ic a -e [ -ln-] i , n ak la*n a k r prisl. potem , nato: bedel
dale -a s, n a k l d -d a m to
vor, n a k l d a -e : ~ n a davke,
je do ju tr a , n a k r je m alo za
~ k n jig e tevilo natisnjenih iz
d rem a l; n e k a j asa je pil, pel
vodov, ~ p ri p an ju , n ak ld e n
in govoril, n a k r je nenadom a
-dna -o: ~ i list, n a k la d n n a -e
u m o lknil in odel; kadar je k r
pristojbina za nakladanje, naoz z., piemo seveda narazen:
sp rae v al ga je vse mogoe,
k l d n o st -i i
n a k r p a oni ni o d g o v arja l
n a k l ti -koljem gl. k la ti: d rv a
n ak z a -e i nak zen -zni i
niso raz k lan a , m arv e le napokveka, spaka; n ak zen -zna
k l n a ; n a k l l sem d rv za cel
teden
-o pokvarjen, spaen pokveen:
~ a grdoba, ~ o zm rene co
n a k l titi -im: ~ sad ja, ~ se po
p rn ice ; n ak zn ik -a m pokveka,
svetu (gl. k la titi), n a k l te n -a -o
n a k le p -pa m, n a k l p a ti -am
n ak zn o st -i i
snovati, delati naklepe, n ak lp n a k z a ti in n a k a z ti -kem gl.
n ik -a m kdor naklepa; n ak lek a z a ti: ~ vsebino, ~ d en a r;
n ak za n -a -o; n ak zn ica -e ;
piti -im se nakljuiti, prim e
riti se
p o tn a ~ ; nakazilo -a s, n ak azlen -lna -o [ -ln-]: ~ i nalog;
n a k le p ti -k lp ljem : ~ koso,
n ak a zo v ti -jem , n a k a z j -te!
koga pretepsti, ~ se fiola mo
nak azovl -la -o, n ak a zo v n je
no se najesti (gl. k lep ati), nak le p n -a -o
-a s, n ak azo v len -lna -o [ -ln-],
n ak azo v lec -lca [-le-] m, na- ! n a k le p e t ti -m in -peem : k o
liko mi je teg a n a k le p e t la ;
k az o v lk a -e [-lk-]
n a k le p e t ti se; gl. k le p e ta ti
n ak a zti -m pokvariti, nekoliko
n a k l stiti -im: sm rek o v ih v ej,
pokodovati, n ak zi -te! n ak zil
~ koga, n ak lsten -a -o in na-la -o, n ak a n -na -o, nak aklen -a -o
nec -nca m pohabljenec, n ak an a k lj b prisl. in predi, z daj. kljub
ztev -tve
( + n av k lju b )
n ak m ati -am : m alo je nakm aL
n a k lj iti -im se sluajno se zgo
govoril pa ni; n ak im v a ti -am,
diti, prim eriti se, n a k lj je -a s
n ak im o v ti -jem , n a k im j-te !
= n a k lj e k -ka m sluaj, nan ak im ovl -la -o, n ak m n iti
k lj e n -na -o sluajen
-nem
nk lo -a s nakovalo, n k e lsk i -a
n ak ip ti -m : n ak ip ti do vrha,
-o [-kls-]: a noga
gl. k ip e ti; n ak p n iti -nem : te
n a k lo n iti -klnim : ~ sod, d an se
sto n ak ip n e; n ak p el -pla -o:
je naklonil, ~ koga k em u
~ a p lju a em fizem atina; napripraviti, ~ kom u k a j dati,
k p ek -p k a m slaica
Slovenski pravopis

385

25

+naknditi
podariti, n ak lo n i -te! n ak lo n il
-la -o, n a k lo n je n -a -o: b iti
kom u
~ b iti k em u inklinirati n ak lo n -na m nagnje
n je, fiz. inklinacija, slovn. mo
dus: pogojni ~ , n ak l n ica -e
fiz. inklinacijska igla, n a k lo n je
nost -i , n ak lo n sk i -a -o: ~ i
k o t; nak lo n ilo -a s; n a k l n ja ti
-am, n a k l n ja n je -a s
+n a k n d iti-im nadom estiti, +nakn d a -e nadomestilo, n ak n den -d n a -o kasneji: ~ i vpis,
~ o p re d a v a n je kasneje, nado
m estno predavanje, sporoili b o
mo n ak n d n o kasneje
n a k c k a ti -am na kocke narezati
n ak o ln e k -n k a m evljarska navoza ( +kneftra)
n ak o ln ek -ka m = nakolne -ta s, n akolni -a m
n a k o lti -klim = n ak o liti -im
kole zasaditi: ~ fiol, trte ; nak li -te! n a k lil -la -o, nak lje n -a -o: ~ vinograd, nak lje n ec -nca m nakoljeni fiol
n a k o p ti -ko p ljem : ~ peska, to
m u je n akoplo sm rt, ~ si
sk rb i na glavo (gl. kopti), nak o p n -a -o, n ak o p v ati -am,
n ak o p v a n je -a s, n ak p ati
-pam in -pijem , n a k p a n je -a s
n ak o p a ti -ko p ljem in -kopam se
gl. k o p ati se
n ak o p iiti -im (+naku p iiti), n a
kopien -a -o, n akopenost -i
n a k o p titi -im deti na kopito; nak o p titi se: snega se je nakop tilo konjem , b la to se n ak o p ti
ev ljem na p o d p la te
n ak o v ti - jem gl. kovati, nakovn -a -o; nakovlo -a s =
n ak o v ln ik -a [-au-] m, nakovlce -a [-le-] s
n a k r je n -j na -o kar je na kraju
n a k ra s ti -k rd em gl. k ra sti: ~
b la g a; n a k r d e n -a -o

n a k r t prisl. na mh, kr, nena

doma, naenkrt
n a k re h n ti -krh n em , n a k r h n i
-te! n a k r h n il -la -o, n ak r h n je n -a -o ali pa s stalnim poud.
n a k r h n i ti -nem : ~ v ejo; nak re h ti -m gl. k re h ti: ~ v ej
n ak r m iti -im se, n ak rm en -a
-o: ~ o b raz
n a k re s ti -krem : ~ o g n ja , ~
koga pretepsti (gl. k resa ti), nak res n -a -o
n a k h n iti nem nalom iti, n a k h n je n -a -o; n a k h a ti -am, nak h a n -a -o
* n ak rp ati -am lase nakodrati,
n a k rp a ti koga pretepsti
nak rem prisl. kriem (a), navz
kri: ~ g ledati, ~ hodi kom u
kaj
n a k r e n -na -o kriem stoje ali
lee, razlien: tr ije m oje ~ e
dobe, ~ i voli; n a k r je -a s
n a k rm iti -im, n a k rm lje n -a -o,
n a k rm tev -tve
N ksos -a , kr. i. gr. otoka,
nksoki -a -o
n a k u h a ti -am : ~ v eliko m esa;
n a k h a ti se: fiol se n a k h a
(gl. k u h ati), n a k h a n -a -o;
naspr. u k h a ti se
n a k u p -a m: prilo n o stn i ~ ; n a
k u p iti -kpim gl. k u p iti; naku p o v ti - jem gl. k u p o v ati;
n a k u p o v n je -a s, n ak u p o v lec
-lca [-u-] m, n a k u p o v lk a -e
[-u-] ; n ak u p ev ti - jem se
n a k riti in n a k u rti -k rim : ~
koga izpodbosti, nauvati, na
gnati, n a k rje n -a -o, gl. k u riti
n ak v siti -im, n ak v en -a -o:
- a rep a ; n ak v siti kom u k a j
naklepetati; n ak v a e v ti -jem ,
n ak v a j -te! n a k v a e v l- la -o
n ak v k n prisl. kviku
n alag ti -lem : ~ koga, ~ se
kom u (gl. lagati), n alag n -a
-o, n alag n o st -i , n alag n ec
-nca tn

namhniti
n a l g a ti -am g l naloiti, n algan je -a s
n alh k o prisl. lahn: hoditi,
~ d ih ati, ~ govoriti
n a l m lja ti -am g l nalom iti
n al in n la p ris l (+navl),
n alen -na -o: za rad i nalnega z a v ija n ja
n ali -lem . nalzi -te! nalgel
-leg la -o: k o k lja je ~ a p ian
cev, nalen -a -o: ~ o ja jc e
samo naeto, neizleeno
n a l p iti -im, n a l p lja ti -am ; nalp k a -e i etiketa, n alp e k -pka
m obli, n alpen -pna -o
n alesti -lzem : ~ bolezen, ~ se
ui, n alzel se ga je (g l lesti),
n alzen -a -o, nalzenost -i ;
n alez ljiv -va -o = nalzen
-zna -o, n alez ljv o st -i i = nalznost -i i; n alezovti -jem ,
n alez o v n je -a s
n a le t ti -m na k a j, n a koga (gl
leteti); n a l t -ta m: ~ ebel,
~ vode, z ~ o m telov.; nalta ti -am se, n a l ta j -te in - jte
se! n alta l -a -o in -la -o, naltan -a -o: otroci so se naletali; n a l ta ti -am : sneg nalta,
n a l ta n je -a s ; n a le t v a ti -am:
sneg n aletv a, n a le t v a n je -a s ;
n alto v a ti -ujem : sneg naltu je , n a l to v a n je -a s
n ale ti -m se g l leti, nalen -a -o
n a li je -a s tanica, krin ka , pro
elje (hie); n alnik -a m del
lema, k i zakriva lice, nalnica
-e i krinka, m aska ; naliiti -im
okrasiti, +m inkati, n alien -a -o,
n alenost -i ; nalien -na -o
na lik a -e = nalnost -i i ana
logija, nalien -na -o analogen,
*n alikovti -jem podoben biti,
*nalk p re d i z daj. kakor
nalp -a m, n alp a ti -am, nalp a n je -a s, nalpav -a -o
gizdav, izbiren, koljiv, n alp avec -vca m nalipav lovek

n a liti -lijem : ~ v in a v kupico,

~ kom u kupico, ~ istega v ina
povedati resnico, ~ se v in a (gl
liti), n a lit -a -o; n a lte k -tk a
m, naliv -a m , n alv ek -v k a m,
n a lv k a -e zalivka, vino za za
livanje, n aliv en -vna -o: ~ o
pero ; n a liv a ti -am, n aliv al -a
-o in n aliv la -o, n a liv a n je -a
s, n aliv lec -lca [-u-] m, nalivlo -a s ; n a lja ti -am , nalij ln ik -a [-u-] m = n a lij k
-a m
nlog -a m: plailn i
nalo g a
-e : dom aa
olska ~
na lo j iti -m, n al ji -te! n a l jil
-la -o, n a lo j n -na -o
n alom iti -lmim , nalom i -te! n a
lom il -la -o, n alo m lje n -a -o;
nalm -m a m, nal m ek -m ka
m; n a l m lja ti -am, n a l m lja n je -a s
naliti -im : ~ ev lje, nalen
-a -o, nalenost -i
nalo v iti -m, nalovi -te! nalovil
-la -o, n alo v lj n -na -o
naloiti -m: ~ d rv a n a voz, ~
kom u dolnost, ~ jih kom u
pretepsti ga, ~ d en ar, p rev e
je naloil iron. pijan je, naloi
-te! naloil -la -o in naloilo
-i -e, nalon -na -o; nalo b a
-e i, nalonna -e i tovor, nalonec -nca m panj, ki je na
drugega naloen; n alg ati -am,
n a l g a n je -a s, n alag lec -lca
[-u-] m, n a la g lk a -e [-u-]
n a l p iti -im (se): ~ drev, lb,
~ k ro m p irja , se esa naveli
ati se kaj lupiti; n a l p lje n -a
-o: ~ o drevo, ~ i k ro m p ir
naliti -im. stro k , ~ g rah a ;
nalen -a -o: ~ i stro k , g rah
n am ag n titi -im, n am ag n ten -a -o
nam h n iti -nem iztegniti roko za
udarec, nam h n il -a -o in nam ah n la -o; n am h a ti -am pre
tepsti, n a m h a l - la -o

namkati
n a m k a ti -am : de n am k a zem
ljo, n a m k a ti g rah v vodi, n a
m k a ti obroe, p e rilo ; iba se
ti n a m k a ; n a m k a n je -a s
n a m a k n ti -m knem , nam ak n -te!
in n am k n i -te! n am ak n l -la
-o in n am k n il -a -o, n am k n je n -a -o [nepoud. povsod:
-m ak- in -mk~]
n a m a stiti -m, nam sti -te! nam stil -la -o, nam an -na -o
n am z ati -m em gl. m azati, nam zan -a -o: ~ je z ik ; nam az
-za m = nam zek -zka m
n am cati -am : veliko sa d ja ~
n am eek -ka m navre k , dodatek:
za ~ d ati
n am n iti -im gl. m niti 1. k o
mu k a j: to je teb i nam enjeno,
n am n il m u je h r za eno,
2. ~ se kam , ~ se n a G o re n j
sko; n am n je n ec -nca m, nam en len -ln a -o [ -ln-] slovn. fi
nalen, n am en iln ik -a [ -ln-] m
slovn. supin, n am en ln ik i -a -o
[ -ln-] supinov: ~ e o b lik e; nam n -na m: do b er ~ , dosei
sv o j
nam n ek -n k a m kar
je kom u nam enjeno, nam nom a
prisl.; nam m ba -e , nam m b en -b n a -o: ~ a p o sta ja ; nam n ja ti -am, n a m e n je v ti - jem
n a m ra -e i . nam en, nakana,
2.
nakljuje, sluaj, n am rica -e
: po ~ i sluajno; n am rn o st
-i i , n am ren -rn a -o: ~ i od
v isn ik slovn. finalni
n a m riti -im: 1. ~ deset vatlov
la tn a, 2. ~ puko, besedo na
oga, 3. ~ se n a k a j naleteti,
~ se kam nam eniti se kam ,
4. n am eri se zgodi se; n am rja ti -am, n a m e r v a ti -am, nam e r v a n je -a s
n am sti -m tem : ~
surovega
m asla; gl. m sti, n am ten -a -o
n am esti -m tem : ~ veliko sm eti,
nam lo je v elik e k u p e snega;
gl. m sti, n am etn -na -o

n am estiti in nam stiti, nam estim

in nam stim , n am sti -te! nam stil -la -o, nam en -n a -o
in nam en -a -o; . v pom enu
nadom estiti: n am sten -tn a -o,
n am stek -tk a m, nam estilo -a
s, n am stn ik -a ro, n am stn ica
-e , n am stn ik i -a -o, n am est
nitvo -a s, nam esto v ti - jem
koga, n am esto v n je -a s, nam estovlen -ln a -o [ -ln-], n a
m esto vlec -lca [-le-] m, nam esto v lk a -e [-lk-] ; 2 . v pom e
nu nastaviti: n am enec -nca
m, n am enk a -e i , n am esti
tev -tve , n am ati -am, nam a n je -a s, n am eevlec
-lca [-le-] m, n am eev lk a -e
[-lk-] i, nam eev len -ln a -o
[ -ln-], n a m e s tle n -ln a -o [ -ln -],
n am estitv en -a -o [ - tvn-]
n am sto predl. z rod. (*msto, +nam stu): p la a ti ~ b r a ta
n a m e t ti -m em : ~ k a m e n ja v
jam o (gl. m etti), n am et n -a
-o, n am t -ta m
n am e k n iti -nem , n am ek ati
-am, n am e ik v a ti -am, nam eikovti -ujem , n am eik o v l
-la -o [povsod: -m i-]
n am ig -a m, n am ig n iti -nem , nam igvati -am, n am ig v a n je -a
s, nam igovti - jem , n am igo
val -la -o, n am ig o v n je -a s
n am iliti -im z m ilom nam azati,
n a m ilje n -a -o
n am isliti -im izm isliti, n am iljen
-a -o: ~ a bolezen, ~ i b o ln ik
n a m iz e n -z n a -o : ~ i p rt, ~ o vino
n a m l titi in -iti -m ltim gl. m la
titi: ~ deset m ern ik o v penice,
~ koga; nam len -a -o
nam oiti -moim gl. m oiti, n a
m oen -a -o, nam enost -i i;
gl. tudi n am k a ti
n am olsti in nam lsti nam olzem :
~ polno golido m leka, n am o l
zen -a -o (+nam len): ~ o
m leko [povsod: -u-]

388

nansnik
n a m e ta ti -am in n am o tti -m :
~ v eliko p r e je (gl. m otati), nam tan in nam o tn -a -o; nam o tv ati -am ; n am tek -tk a
m: ~ p r e je
n a m d a ti -am : ~ obraz, ~ se,
n a m rd n iti -nem se, n a m rd o v ti
- jem se, n am rd o v l - la -o;
n am d e k -dka m
n am re prisl. poudarja posamezne
besede v stavku: p riel je nam
re oe, ne m ati; p isal je n am
re m a teri, ne oetu; n e k a j mu
m a n jk a , n am re p rid n o st; do
m a je n am re tam , ne tu k a j;
p rie l je n am re danes, ne
v e ra j; d ela n am re drugae,
k a k o r govori; loim o dvojo
stavno zvezo, nam re p rire d no in pod red n o ; p re d a v a d v a
k r a t n a teden, n am re v to rek
in p e te k ; p rie l je s posebnim
nam enom , nam re, d a bi nas
sp e lja l; p rie l je n am re s po
sebnim nam enom , da bi nas
sp e lja l; p riel je s posebnim
nam enom , d a bi nas nam re
sp e lja l (kakor p a t prenesemo
poudarek na nam en, prihod ali
speljavo); vejico postavljamo
pred nam re, kadar je v apoziciji ali utimo okrajan stavek,
70, 2 ali 4 b. Kadar poudarja
glagol v priredni zvezi, prevze
ma vlogo vzronega veznika, a
terja posebno besedno stavo, ker
je vse le okrajan izraz: P o k li
cal sem oeta, ( namre zato,
ker) m a te re nam re ni bilo
doma. N ik je r ni b il varen,
(namre zato ne, ker) m etalo ga
je n am re boje,
n am rg d iti -im : ~ obraz, usta,
~ se; n am rgoden -a -o
n am r iti -im : ~ ob rvi, se,
nam en -a -o, nam en o st -i
2,
n am enec -nca m
n a m iti -im: ~ las, n am en -a
-o: n ad elom ~ i la sje
m

n am rv ti -m, n am v i -te! nam v il -la -o, n a m rv lj n -n a

-o ali s stalnim poud. n am v iti
-im ; n am rv tev -tv e i
n am z n iti -nem nekoliko zm rzniti,
n a m z n je n -a -o; n am z el -zla
-o: n am z n jen o in nam zlo
sa d je ; n am rzo v ti - jem , nam rzovl -la -o, n am rz o v n je
-a s
N am u r -a m kr. i. belgijskega
m esta, n a m u rsk i -a -o [ povsod:
namur-]
n am za ti -am se, n am zn iti -nem
se, n a m zn je n -a -o, nam zek
-zka m
nanglom a prisl. na naglo
n a n a ti -am 1. n aliv i ~ j o p rs t
na cesto, vse m ere ~ a na p a
p ir; 2. ~ se n a k a j biti v zvezi
s im ; gl. tudi n an e sti in n a
nositi, n a n a n je -a s
N ancy N a n c y ja [nansi -ja] m kr.
i. franc, m esta, n a n c y jsk i -a -o
[ nansjski]
N nde -ta m, N n d ek -d k a m gl.
F e rd in a n d
n a n sti -nsem : 1. v e te r ~ e p r a
h u v sobo. voda ~ e b la ta n a
tra v n ik , 2. besed a ~ e , pogovor
~ e ; p ren o u je, k je r
gl. nsti, n a n e s n - n a - o (+n an een ):
~ svet
n an iza ti -am v vrsto nabrati: ~
b ise re n a nit, ~ sta v k e; nan izovti -jem , n a n iz o v l- la -o,
n an izo v n je -a s
N n k in g -a m kr. i. m esta na K i
tajskem , n n k in k i -a -o; n n
k in g -a m vrsta blaga, n n k in g ast -a -o: ~ a s u k n ja
n an o siti -nsim : ~ vod v eber,
~ se naveliati se nonje, nanen -a -o (gl. n ositi); nanenost -i i, nans -osa m kar
voda nanese, n an ica -e i de,
ki ga veter nanaa od strani
n an sn ik -a m ipalnik (vrsta
naonikov), n an sn ik i -a -o

afnaobrziti
+n ao b r ziti -im izobraziti, +nao b ren -a -o izobraen, +nao b ren o st -i izobraenost,
+n ao b r zb a -e izobrazba
n a a rk a -e vrsta ka
n ao n ik i -ov m mn., naniki
-a -o
n a k n ica -e , nav. mn. naknice
-ic, na k n ik i -a -o; nakenski
-a -o [-kn-]: ~ e roe, ~ i to
p lo m er
nao k o li prisl.: vse
povsod
naokoli in naokoli, tod naokoli
(+ naoklo. + naoklu)
n ao k ro g prisl.: vse naokrog, p o
vsod naokrog, tod nao k ro g
n a p ak prisl. narobe: oblei s r a j
co
o b rn iti su k n jo
b ra ti
~ nazaj, od vzad
n a o striti -m, n ao stri -te! n a
o stril -la -o, n a o stre n -na -o,
n ao strn o st -i 4
n p a -e nastreje, streha nad od
prtim ognjiem
n ap d ati -am : ~ sovranike, b o
lezen me ~ a , n a p d a n je -a s.
n ap ad lec -lca [-u-] m, napad lk a -e [-u-] , n ap a d lsk i
-a -o [-u-], n ap a d len -lna -o
[ -ln-], nap ad ln o st -i [ -ln-]
n a p a ja ti -am. n a p ja n je -a s, nap a j le c -lca [-u-] m n a p a j lk a -e [-u-j , n a p a j ln ik -a
[ -u-] m, n a p a j le n -lna -o
[ -ln-]: ~ e n a p ra v e ; n a p a j -a
m. n a p a ja li e -a s ; gl. n ap o jiti
n p a k prisl. ne prav, napano, nap k a -e , npaen in napen
-na -o, npan o st m napnost -i
n ap st -i napad, skunjava, ne
prijetnost, nesrea;
nap sten
-tn a -o, n ap stn ik -a m
n p a st -i porednost, nerodnost,
n p a ste n -tna -o
n ap sti -pdem , n ap d el -dla -o
in n apl -la -o, gl. n ap d ati;
n ap a d -da m, n apden -dna
-o, n ap d n o st -i , n ap d n ik -a

m; n a p a d ljv -va -o, n ap a d ljvost -i ; napdom a prisl.

n ap sti -psem (se): p a s tir ~ e
ivino, napsen -a -o (+nap aen -a -o); ~ a ivina, n apsenost -i , nap sen ec -nca m
n api -em (se) gl. pei: ~ k r u
ha, jab o lk o , ~ se s im opei
se, prevariti se, n ap en -n a -o
n a p e lj ti -pljem : ~ vod na
mlin, ~ e le k trik o v vas, ~ b e
sedo. pogovor na k a j, ~ koga
k em u (gl. p eljti), n a p e lja n
-a -o; n a p e lj v a -e , n ap e lj vati -am. n a p e lj v a n je -a s;
n a p e lje v ti -jem , n a p e lje v l
-la -o, n a p e lje v n je -a s, n a
p e lje v le c -lca [-u-] m, napelje v lk a -e [-u-] , n ap e lje vlen -ln a -o [ -ln-]: ~ a dela
n a p n ja ti -am (se): ~ lok, v e te r
n a p e n ja ja d ra , je d ~ a , ~ a me,
n a p n ja n je -a s; gl. n ap eti
n ap e riti -im 1. nasaditi, da trli
kakor perje (n. pr. puranu, ki
se naperi): ~ zajca s slanino,
~ g ra b lje nasaditi jim zobe,
~ kol vstaviti pice, ~ n it
vdeti, ~ sulico nasaditi ji ostri
no; 2. nam eriti: ~ k a j p ro ti k o
m u, ~ tobo; n a p rje n -a -o,
n a p rje n o st -i : ~ m isli, v o lje
fil.; n a p rja ti -am, n a p ra -e
pice na kolesu, ogrodje de
nika ipd., n ap rek -rk a m, mn.
n a p rk i zobje pri grabljah, na
brani ipd.
nap eti -pnm (se), n ap n i -te! napl -a -o, n ap t -a -o, n a p tje
-a s : napti stru n o , p etelin a na
puki, vse sile; sap a n ap n e
ja d ra , n a p ta cesta, n apto se
d rati, gled ati; n ap to st -i :
visoka
~ ceste, n ap e n ljv
-va -o, napn -ona m, napnski -a -o; gl. n a p n ja ti
n a p tn ik -a m, nav. mn. n aptniki -ov pete pri evljih, zlasti
nabitki

napn
n ap eto len -na -o napetih lic,
bombastien, napeto ln o st -i i
n ap e v -va m melodija, napven
-vna -o
n a p h a ti -hm in -m 1. ~ v e
liko jem en o v e kae, 2. ~ v r e
o (natrpati); gl. p h ati
n a p ih n iti -nem (se), n a p ih n je n -a
-o, n ap ih n je n e c -nca m, naphn je n k a -e . n a p ih n je n o st -i i;
n ap ih ati -ham in -em. napihan
-a -o: v e te r je p ra h u napihal
v sobo; napih o v ti -jem (se),
napihoval -la -o, n ap ih o v n je
a s, napihovlec -lca [-u-] m,
n ap ih o v lk a -e [-u-] i- napihovlen -lna -o [-ln-], napihvati -am. n a p ih v a n je -a s
n ap iliti -im s pilo naeti, napiliti
doloeno koliino; n ap iliti -im se
nauiti se brezm iselno; nap lek
-lka [-lk-] m
n apisti in n ap isati -em gl. pisati,
napis -a m , napisen -sna -o, napsnik -a m ; napisovti -jem ,
napisovl -la -o, n ap iso v n je
-a s, napisovlec -lca [-le-] m
n ap iti -jem (se): ~ kom u na
z d ra v je, ~ se vode, vina, goba
se n a p ije ; gl. piti; n a p ite k -tk a
m, n apten -tn a -o, n ap itn ic a -e
i,
n ap itn in a -e ,n a p itn n s k i -a
-o; n ap iv ati -am, n a p iv a n je -a s,
n a p fja ti -am , n a p ja n je -a s
n ap lalo -a s plailo na raun,
narfre j
n a p la h t ti -m, n a p la h t j -jte!
n a p la h t l -la -o potegniti koga
(za nos), nalagti koga, natvesti
kom u kaj
n a p l te n -tn a -o nesom ren, na
eno plat ve ji: ~ a streh a , ~
kozolec; n ap ltn o st -i i; tudi
n a p la t n [-tan] -tn -
n ap lav iti -m, n ap lv i -te! nap l v il -la -o: voda je n ap lav ila
veliko zem lje; n a p la v lj n -na
-o in n a p l v lje n -a -o: ~ a zem
lja ; n ap lv e n -vna -o aluvialen:

391

~ a zem lja, n a p lav in a -e i , naplv -va m, n ap lav tev -tve i;

n a p l v lja n je -a s
n ap lsti -pltem : ~ nogavic, ~
enitev, ~ kom u k a j spletkariti
zoper koga, zagosti jo, ~ koga
pretepsti; gl. p l sti; n a p l t -ta
m ; n a p l ta ti -am, n a p l ta n je -a s
n ap lo sk ti -m : ~ e b lj napra
viti jim glavice ploske; naplos k j -jte! n ap lo sk l -la -o,
nap lo sk n -a -o
n ap l sk ati -am se: ob koncu se
d v o ran a k a r ni m ogla n ap l
sk a ti
nap o iti -im 1. malo p oiti: n a
poen lonec. 2. dan je napoil,
tudi napoiti se: zor se napoi
n ap o d iti -m, nap o d i -te! n apodil
-la -o in napodilo -i -e, napodn -na -o, nap o d n ec -nca m
n a p o ln iti -pgnem , napgni -te!
n a p o ln il -la -o, n ap g n jen -a -o
n a p o jiti -m, n ap o ji -te! n ap o jil
-la -o in nap o jilo -i -e, n ap o jn
-na -o, n ap o j - ja m, n ap o je
-a s, +n ap o jn n a -e i napitnina;
gl. tudi n a p a ja ti
n ap k n iti -nem poiti; n ap o k a ti
-am na ve krajih poiti: n a
p o k an lonec; n ap o k a ti -am koga
natepsti, nabiti; n ap o k a ti se mo
no se najesti; nap k -ka m
+n apol na pol (gl. pol)
N apoleon -a m os. i., N apoleonov
-a -o: ~ e zm age, napo leo n sk i
-a -o: ~ a p o d je tn o st; napoleondr -a m zlatnik
n ap o ln iti in -iti -polnim gl. p o l
niti, n a p o ln je n -a -o, n ap o ln i
tev -tve , nap o ln len -ln a -o
[ -iln-]; n a p o ln je v ti -jem , nap o ln je v l -la -o, n ap o ln jev n je -a s, n a p o ln je v le n -ln a -o
[-ln-], n ap o ln jev le c -lca [-u-]
m [povsod: -poun-]
n ap n -na m, n ap n sk i -a -o,
gl. n ap e ti

napor
n a p o r -ra m, n ap o re n -rn a -o,
n a p rn o st -i
n ap o sled prisl. nazadnje, konno
napsodo prisl.: ~ d ati posoditi,
~ vzeti izposoditi si
napov prisl., napoven -vna -o,
napo vnost -i
n ap o ta in n p o ta -e i : o d elati,
v ~ o biti, n a p tje -a s napota,
n ap o ten -tn a -o, n a p tlja j -a m,
n a p o tljv -va -o, n ap tn ik -a
m = n ap tne -a m ; napo to vati
-u jem kom u biti napoti, ovirati
koga
n ap o ti prisl.: ~ je bil, zato sem
ga b rcn il pro, toda na p oti je
bil, zato ga ni bilo dom a
n a p o titi -im: ~ koga pokazati m u
pot, to m e je napotilo, d a ...
to m i je pokazalo pot (pripravilo
do tega), d a ..., ~ se odpraviti
se na p o t; n ap o tek -tk a m =
n ap o tilo -a s navodilo, instrukcija, n apoten -tn a -o: ~ i lju d je
taki, ki so na poti, na cesti
n ap o v d ati -povm (se): ~ kugo,
p o tres, v rem e prerokovati, ~
v o jn o kom u, za n ed e ljo se je
nap o vdal; n ap o v j -te! in napovdi -te! nap o v d al -a -o, n a
po v dan -a -o; napovdanec
-nca m, n ap o v d an k a -e , n a
p o v danost -i ; napoved -i :
v o jn a
v rem e n sk a ~ , n ap o
v e d e n -d n a -o : ~ i stavek, n ap o
vednik -a m, n ap ov ednca -e
n ap o v edovti -jem , napovedoval
-la -o, n ap o v ed o v n je -a s, napovedovlec -lca [-du-] m, n a
po v ed o v lk a -e [-u-] i , napoved o vlski -a -o [-u-]: ~ a
slu ba v rad iu , napovedovlnica
-e [ -ln-] prostor v radiu, kjer
napovedujejo spored, napovedov len -lna -o [ -ln-]
+n a p r m predi, do, proti, nasproti:
h la d n o st + n ap ra m n jem u do
njega, lju b ezen +n ap ra m do
m ovini do dom ovine, +n a p ra m

tak im m oem sem b rez moi

proti, nasproti takim moem
n a p ra ti -m, n a p r i -te! nap r il -la -o, n a p ra n -n a -o,
n ap ra n o st -i i
n a p r ti -prem gl. p ra ti, n a p r n
-a -o: n a p r ti poln k a f p erila,
de m e j e n a p r l; n a p ra ti-a m ,
n a p ra n je -a s
n a p r v a -e i 1. delo: odloili so
se za n ap r v o vodovoda (da na
pravijo vodovod), 2. izdelek: vo
dovodna n a p r v a
n a p r v iti -im 1. ~ obleko, ~ pot,
~ neum nost, ~ k o zla za v r t
n a r ja ; ~ si d e n a rja ; 2. ~ koga
oblei ga, ~ se oblei se 3. ~
se kam , ~ se na pot; po tujem
vplivu vasih nepotrebno veemo
ta glagol s sam ostalniku namesto
da bi uporabljali ustrezni glagol:
o d k ritje odkriti,
zn a n je
seznaniti se,
p reisk av o pre
iskati,
sporazum sporazum eti
se; vendar je v nekaterih zvezah
tak opis potreben, n. pr. p re
iskava, ki jo je n ap ra v ila k o
m isija, je p o k a z a la ...; n ap rv lja ti -am, n a p r v lja n je in -n je
-a s, n a p ra v lj ln ic a -e [ -ln-]
oblailnica
n a p r i -prem : ~ k o n ja , voz;
n ap r zi -te! n a p r g e l -gla -o,
n ap r en -a -o; gl. n ap r g ati
n a p r d e k -dka m, n a p r d e n -dna
-o, n ap r d n o st -i , n a p re d n j k
-a m, n a p re d n j tv o -a s; nap rd o v a ti in n ap re d o v ti, nap r d u je m in n ap re d jem , nap rd o v al -a -o in n ap re d o v l
-la -o, n a p re d o v n je -a in nap r d o v a n je -a s
n a p r g a ti -am, n a p r g a n je -a s;
n ap r g a -e (dejanje in stvar),
n ap r en -na -o: ~ i k o n j; nap r z a ti -am , n a p r z a n je -a s
n a p r j prisl. 1. krajevno: iti ~ ,
ni veael ne ~ ne n az aj, 2. a
sovno: za n a p re j v prihodnje

392

nred
bo d ru g ae, 3. nainovno: m oliti,
b ra ti
~ in ~ kar n a p rej;
u ra +gre n a p re j prehiteva, nap r j n ji -a -e: ~ a odpoved
n a p re sti in n a p r sti -prdem gl.
p re sti; n a p re d n -n a -o in nap r d e n -ar -o
n a p ro d a j prisl.: ~ dati, to ni ~
n a p ro siti -prosim : ~ koga za po
mo, ~ lesa za novo hio (gl.
pro siti), n ap r en -a -o; + n a
p ro ati -am prositi +n ap ro a se
prosi se, prosimo
n a p ro ti prisl.: m u je el n ap ro ti
ved in s prijaznim nam enom ;
loi od n asp ro ti: m u g re n a
sp ro ti po nakljuju ali s sovra
nim nam enom , sovrano je delaJ
n asp ro ti, povsod je govoril n je
m u n asp ro ti; gl. tudi n asp ro ti
n a p rse n -sna -o: ~ a igla, nap sn ik -a m kar se nosi na prsih
n a p ste c -tca m bot.
n a p rstn ik -a m
n a p rtiti -im naloiti, n a p te n -a -o;
n a p rto v ti -jem , n a p rto v l -la
-o: k a r si kdo n a p rti, nosi do
sm rti
n ap v o prisl. n a jp re j; n a jn a p v o
prisl., gl. n jp re j
n a p h - h a m , n a p h n iti -nem
(se), n a p h n je n -a -o, nap h n je n e c -nca m , n a p h n je n k a -e
, n a p h n je n o st -i , n ap h e l
-h la -o, n ap h lo st -i , napuhln a -e ; n ap u h o v ti - jem (se)
n a p liti -im, n a p lje n -a -o, nap u ltev -tve , n a p le k -lk a
[-lk-] m kar kdo napuli
n a p u s tti -m popustiti: ~ k rilo,
~ verigo za en len (gl. p u
stiti); n ap a ti -am , napan je -a s
n ap -a m tisti del strehe, ki
m oli preko zidu, in prostor pod
n jo. nap ek -ka m
n a r a h lj ti -m gl. r a h lja ti: ~
p rst, ~ veliko sena; n a ra h lj n
-a -o: ~ a zem lja, ~ a tra v a

508

n a r h lo prisl. = n ar h lo m a prisl.
n ar m en -m na -o: ~ i ko, narm n ica -e , nav. m n. n arm nice, n a r m n ik -a m torba za na
ramo, nahrbtnik, n a r m k a -e
epoleta
n a r s ti -rs(t)em gl. ra s ti: voda
je n ar sla, n a r s la voda; narslo st -i : ~ vode; n ar e n
-a -o; n a r ste k -tk a m : riev
~ ; n a r a ti -am (se), n aran je -a 8
n a ra j -a m, n a ra jsk i -a -o,
n a ra jn ik -a m, n a ra jn ic a
-e , n a ra jn ik i -a -o
n a r v a -e i, n a r v e n -vna -o;
n ara v o slo v je -a s, ~ sl v e n -vna
-o, n ara v o slo v ec -v c a m, o s lo v
ski -a -o; n a ra v o p sje -a s, ~ p i
sen -sna -o, ~ p s e c -sca m
n a ra v n ti -m : ~ iz v in je n i ud,
~ uro, o top, ~ k oga n a p rav o
pot, ~ se kam pripraviti se;
gl. rav n a ti, n a ra v n n -a -o; nara v n le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i v i
ja k ; n a ra v n lo -a s, n a ra v n
-a m gumb pri radiu, n a ra v n v a
-e ; n a ra v n v a ti -am, n ara v n v a n je -a s, n a ra v n a v le n -ln a
-o [ -ln-], n a ra v n a v le c -lca
[-le-] m
n a ra v n o st prisl.: iti ~ , k a r ~
p ovedati brez ovinkov; namesto
poudarnega n a ra v n o st rabimo
raji k a r: to je * n arav n o st s tra
no to je kar strano, *n arav n o st
norel je kar; n ar v n o sten -tn a
-o neposreden
n ra z e n in n ar zen prisl. v s a k s b i:
dale o , hie so d ale ~ , vasi
sta tri u re
~ iti, ~ d e ja ti
N arcis -a m os. i. gr. m it.; n arcis
-a m in n arc isa -e bot. k lju
ek, n arcsen -sna -o: ~ a p o lja
pod Golico
n a r je -a s dialekt, n ar en -na
-o, n arnost -i
n a re d in n a r d prisl. pripravljen:
la d je so za b o j
ali ste ~ ?

nardba
n a r d e n -dna -o: ~ b iti k em u
pripravljen biti, no ni ~ ni pri
praven, n ar d n o st -i
n a r d b a -e , rod. mn. nard b ,
1.
ureditev, naprava: poslopje
im a dobro nardbo, n a r d b e p r i
v o d n ja k u , 2. odlok, odloba; nard b en -a -o [-bn-]
n a re d iti -m. n a re d i -te! n a r d il
-la -o. n a re j n -na -o, n arej n o st -i , n a re j n e c -nca m,
n ard ek -dka m ; n a r ja ti -am,
n a r ja n je -a s
n ar d k o m a prisl. kraja in asa:
sejati. ~ nas o b isk u je
n are d n ik -a m, n ar d n ik i -a -o
n a r k a ti -am za um rlim toiti za
n jim . objokovati ga, n ar k av ic a
-e najeta enska, ki toi za
um rlim
n a re k o v ti -jem , n a re k o v l -la
-o, n a re k o v n je -a s, n arek o v lec -lca [-le-] m , n a re k o v lk a
-e [-lk-] ; n a r k -k a m diktt,
n a r k o m a prisl.: b ra ti
nare k o v j -a m
n a r z a ti -rem , n ar z -za m,
n a r z a -e , n a r z e k -zka m na
rezano meso; n are zo v ti -jem ,
n are zo v l -la -o, n a re z o v n je
-a s; n a r e zlj ti -m gl. re z lja ti,
n a re ij v a ti -am , n a re z lj v a n je
-a s
n a rib a ti -am, n a rib a n -a -o: o
z e lje
n a ris a ti -riem , n a ris -a m, narsek -ska m
n a rk tik u m -kum a m mamilo, mn.
n a rk o tik a -tik s, n a rk o ti e n -na
-o om am ljiv, n a rk o tiz ra ti -am
om am iti, n a rk o tiz ra n e c -nca m
om am ljenec ; n a rk o z a -e omama
n a ro b e prisl.: ~ delati, ~ govo
riti, vse g re ~ , ~ svet; n a ro
ben -b n a -o, n ar b n o st -i i, nar b n e -a m
n a ro a j -a m, n a ro je -a s: v ~
vzeti, v ~ u im eti, nositi, ~ drv,
n aro en -na -o

naro iti -m : ~ kom u k a j, ~ voz,

knjig o , ~ si k a j; n aro i -te!
naro il -la -o, n aro n -na -o;
naroilo -a s, n aro len -ln a -o
[-ln-], n aro iln ica -e [ -ln-] ;
n aro n ik -a m, n aro n ica -e ,
naro n ik i -a -o, n aro n in a -e
, n aro tev -tve , n ar b a -e
, n ar b en -a -o [-bn~]; n a
ro ati -am, n a ro a n je -a s, naro ev ti -jem , n aro ev l -la
-o, n aro ev lec -lca [-u-] m,
n aro ev lsk i -a -o [-u-], naro evlnica -e [-ln-]
n ro d -a m, n ro d i -a m, nroden -dna -o (*nrodov -a -o):
~ a v o lja alt v o lja n ro d a (*nrodova volja), ~ a osvoboditev,
nrodnoosvobodlen -dlna -Ino
[-ln-], nro d n o gospodrstvo,
n rodnogospod rsk i -a -o; nrodnost -i , n ro d n o ste n -tn a
-o: ~ a m e ja ; loi sh. n ro d , nrodni (ljudstvo, lju d ski) od slov.
nrod, n roden (nacionlen)
n a ro d n j k -a m, n a ro d n j k in ja
-e , n a ro d n j k i -a -o, n arodn j tv o -a s, zanilj. n a ro d n j k a r -ja m, n a ro d n j k a rs tv o -a s
naro d o p s -a m = n aro d o p isje -a
etnografija, n aro d o p isen -sna
-o, narodopsec -sca m ; narodosl v je -a s = n aro d o zn n stv o
-a s etnologija, naro d o slo v en
-vna -o, narodoslovec -vca m,
narodoslvski -a -o
n ro k -a m : sodni ~
n ro k prisl. na rko: ~ mi je ;
n aro en -na -o priroen, pri
kladen, nar n o st -i
n ro k -a m, nav. mn. n ro k i -ov
m anete; n ar k v a -e = nar k v ica -e nakit na roki, za
pestnica; n ar k a -e zapestnik, rokavec, maneta, n ar ek
-ka m, n aro n ica -e i zapest
nica, liturg. m anipel
n a ro p a ti -am , n aro p a n -a -o: ~ o
blago

naskopriti
n a r t n rta m zgornji del stopala,
usnje za zgornji del evlja, nrten -tn a -o, n rtn ic a -e i
n a r iti -im : skalo, n ar en o
z d ra v je
n a rn v ti in n a rv ti n a r je m , nar j -te! n ar(u )v l -a -o, nar(u )v n -a -o
n rv a l [-al] -a m samorog (vrsta
kitov)
n asad iti -m : ~ cvetlice, ~ v rt
s cvetlicam i, ~ koko, ~ ja jc a
kokoi, o rib e v rib n ik , ~ r ib
nik z ribam i, ~ v ra ta , okno,
sekiro, ~ sn o p je na pdu;
nasdi -te! n asd il -la -o, nasa jn -na -o nataknjen, slabe
volje, n a sa j n o st -i razburlji
vost, slaba volja, n a s a j n k a -e i
nasajeno jajce; nasad in nsad
-da m nasden -dna -o; nas ja ti -am. n a s ja n je -a s
+ n asam riti -im koga prevariti,
opehariti, natvesti kom u kaj
n ased ti -sedim se gl. sedeti, nasedn -na -o, nased n o st -i
n a s e j ti -sjem gl. se ja ti, nasej n -a -o, n a se j n o st -i ; nasv -va m, n asvek -vka m,
n astev -tve i
n a s k a ti -am : ~ drevo, ~ drv,
~ se ga napiti se, n ask a n -a
-o; nasekovti -jem , nasekovl -la -o, n asek o v n je -a s;
n a s e k lj ti -m gl. s e k lj ti; nask -ka m, n ask a -e nase
kano meso
n aseliti -slim gl. seliti: ~ lju d i,
o deelo z lju d m i, ~ se; nasljen -a -o, n asljen ec -nca m,
n a s lje n k a -e , n a s lje n sk i -a
-o, n a s lje n o st -i ; naselitev
-tve i, nasele -a s, n a s lje
-a s, m n. n a s e lja -lij; n aslb in a
-e [-lb-] , n aslb in sk i -a -o
[ -lb- ] ; naslen -lna -o [-ln - 1
pripraven za naselitev, n asln ik
-a [ -ln-] m n aslnica -e [ -ln-] ,
n asln ik i -a -o [ -ln-], nasln o st

395

-i [ -ln-] ; n a e lje v ti -jem ,

n aseljev l -la -o, n a s e lje v a n je
-a s, n a seliev lec -lca [-u-] m,
n a s e lie v lk a -e [-u-] i, n a s e
lje vlen -ln a -o [ -ln-]: ~ a p o
litik a
n assti -sdem : p ti je n asd el
(na limanico), *nassti kom u
dati se speljati, iti kom u na led,
la d ja je n asd la (na sipino),
n asdli b ro d
n asilen -lna -o [ -ln-], n asiln e -a
[ -ln-] m = n asiln ik -a [ -ln-] m,
n asilnost -i [ -ln-] i, naslstvo
-a [ -ls-] s, n a s ilje -a s
n asip ati -am in -ljem , n a sip a n je
-a s, nasip -a m, n asip n a -e ,
n asip n n a -e , n asp n ica -e
jama za krom pir ali za repo,
zemlja za nasipanje, n asip -a
m; n asip v a ti -am, n a sip v a n je
-a s, n asipovti -jem , nasipovl -la -o, n asip o v n je -a s;
gl. tudi nasu ti
n a sititi -im: ~ k oga s kru h o m ,
~ se s kruho m , ~ se k ru h a ;
nasien -a -o: ~ z e le k trik o
(+e le k trik e ), n asie n je -a s, n a
sienost -i i; n asiten -tn a -o,
n asitn o st -i , n a s itljv -va -o,
n a sitijv o st -i i; n asati -am,
n a s a n je - a s ; n asiev ti -jem ,
n asiev l -la -o, n asie v n je
-a s
n ask o iti -skoim gl. skoiti, nasken -a -o; nask o k -ka m,
v n ask o k u = n askokom a prisl.;
nasken -na -o kar sodi k na
skoku: naskn e lestvice; nasken -na -o kar se d na
skoiti = n ask o ijv -va -o;
n a s k k a ti in -ti -kem se
gl. sk a k a ti; n ask ak o v ti -jem ,
n ask ak o v al -la -o, n ask ak o v n je -a s, n ask ak o v lec -lca
[-u-] m , n ask ak o v len -ln a -o
[-in-]
n ask o p riti -im : ~ si veliko p r e
m oenja, n a sk o p rje n -a -o

naskrivaj
n a s k riv j prisl. = nask rv o m a
prisl. skrivaj, skrivi
n a sk b sti -skbem , n ask b el -bla
-o, n ask b en -a -o (+n ask b iti,
+ n ask b il, +n ask b lje n )
n a sla d a -e , n asld e n -dna -o,
n asld n o st -i i, n asld n e -a m
= n asld n ik -a m n asladlo -a
s; n a sla d ti -m, n asld i -te!
n asld il -la -o, n a s la j n -na
-o; n a s l ja ti -am (se), n a sl ja n je -a s
n asled iti -m: ~ koga slediti za
k o m ; nasldi -te! n asld il -la
-o; nasld ek -d k a m posledica,
n asldstvo -a s, n ald stv en -a
-o [ - tvn-]: ~ a d ra v a; naslden -dna -o, n asld n ik -a ro,
n asled n ica -e , n a sl d n ji -a -e
sledei, n a sld n ji prisl. prihodnji; nasledovti -jem : ~ koga
in k om u nastopiti za kom , nasled o vl -la -o, n asled o v n je
-a s, nasledovlec -lca [-u-] m
n a s lik a ti -am, n aslik a n -a -o
n aslo n iti -slonim (se), n a slo n i-te !
n aslonil -la -o, n a slo n je n -a -o;
n aslo n ti -m se, nasloni -te se!
n aslnel ali n aslo n l -la -o:
ves d an sloni tu, si se m enda
e ~ ; naslon -ona m, n aslnek
-n k a ro, naslonilo -a s, naslnica -e = n asl n k a -e enklitika, naslone -a s, n aslo
nitev -tve , naslm ba -e ;
n a s l n ja ti -am (se), n a s l n ja n je
-a s, n a s la n j -a m = naslon j -a m, n a sla n j lo -a s
naslov -va m, n aslov en -vna -o:
~ i list; naslo v iti -m: ~ pism o
n a koga, naslovi -te! naslovil
-la -o, n aslo v lj n -na -o in
n aslo v lje n -a -o; n aslo v ij n ec
-nca in n aslo v lje n ec -nca m,
n a slo v lje n k a -e in n a slo v lje n k a
-e i, naslo v n ik -a m adresar,
naslovitev -tve i; n a s l v lja ti
-am, n a s l v lja n je -a s

nasm h -a m, n asm hom a prisl.,

nasm ek -k a m, n a s m h lja j
-a m, n asm eh ljiv -va -o; nasm hniti -nem se; n asm ih ati
-am se, n asm ih a n je -a s; nasm ehovti - jem se, nasm ehov l -la -o, n asm eh o v n je -a s;
n a sm e h lj ti -m se, nasm ehl j j - jte se! n asm eh lj l- la - o ,
nasm eh lj n -a -o; n asm eh lj v ati -am se, n asm eh lj v a n je -a s
n a sm e ja ti -sm jem in -sm jam se
gl. sm e ja ti, n asm ejn -a -o: ~
obraz, n a sm ejn o st -i i
nasm ek -ka m gl. nasm eh
n asm etiti -m, nasm ti -te! n a
sm etil -la -o in nasm tilo -i -e,
n asm etn -na -o: n asm etiti po
sobi ali sobo
nasm oliti -m, nasm oli -te! n a
sm olil -la -o in nasm olilo -i -e,
n asm o lj n -n a -o, n asm o ljn ec
-nca m
n a sm r d iti -im : ~ hio, ~ po
hii, n a s m r je n -a -o; n asm rja ti -am
n asm k ati -kam in -em gl. sm k a ti
n asn o v ti -sn jem gl. sn o v ati: ~
platno, ~ zaroto, delo, pesem ;
n asnovn -a -o; n asn v a -e ,
n a sn te k -tk a m osnutek
n aso liti -m, nasoli -te! n asolil
-la -o, n a so lj n -n a -o, naso ljn o st -i
n asp ti -spim se gl. spti, n asp an
-a -o, n asp n o st -i ; nasp n k a ti -am se otr., n asp n k an -a -o
nasploh prisl. splono, na splono:
~ so lju d je zad o v o ljn i
nasp l [-spu] prisl.: ~ k a j im eti
vsak pol
n a sp ro ti 1. prisl. b iti kom u ~
biti proti kom u, d e la ti
po
sta v iti se ~ (sovrano); sta n o
v ati
sedeti ~ ( +vis-~vis);
2 . predi, z rod.: sedel je ~
n je g a, ~ hie; gl. tudi n a p ro ti;
n asp ro te n -tn a -o, n asp r t-

396

nasuiti
no st -i , n a sp r te k -tk a m pendani, n a s p ro tje -a s = n asp r tstvo -a 5, n a s p ro tljv -va -o,
n a s p ro tljv o st -i , n a sp ro tljvec -vca m, n a sp ro tn ik -a m,
n asp ro tn ica -e ; n asp ro to v ti
-jem , n asp ro to v a l -la -o, nasp ro to v n je -a s, naspro to v lec
-lca [-u- ] m
n a s k a ti -am se: ~ se esa, ~
se ga napiti se
n a s iti -im se, n asre n -a -o, nasen ost -i
n a s ta n iti -im : vo jak e, ~ se,
n a s t n je n -a -o, n a st n je n e c
-nca m, n a st n je n o st -i , n a
stan itev -tve ; n a s ta n je v ti
-jem , n a s ta n je v l -la -o, nas ta n je v n je -a s, n a s ta n je v le n
-lna -o [-in-]
n a s t ti -nem , n astn i -tel n a st l
- la -o: * n astla je no znoilo
se je , *nastl je dan zdanilo se
je , toda: iz m eglenega ju tr a
je n astl n a jle p i je se n sk i dan
(ke r ni ustreznega prostega gla
gola); n a st n e k -n k a m ; nastja ti -am in -em, n a s t ja n je -a s
n a s t ti -stojim se, n ast j -te se!
n astl -a -o, n a st n -a -o, nastn o st -i
n a st v iti -im : ~ past, m reo, ~
no n a prsi, ~ nogo kom u, da
se spotakne, ~ uho, ~ sod, ~
k oga nam estiti ga, ~ se; nast v lje n -a -o, n a st v lje n e c -nca
m, n a s t v lje n k a -e ; n astv a
-e past, zaseda, n astv e n -vna
-o; n astv e k -v k a m, n astv ek
-k a m, n a s ta v te lj -a m, +nast v n ik -a m uitelj, +nastvn ica -e uiteljica; n a s t v lja ti
-am , n a s t v lja j -te in -jte! nas t v lja l -a -o in -la -o, nastvlja n je -a in n a s ta v lj n je -a s
n a s t v k a ti -am ilo, lan dejati v
stavke
n a s tl ti -stljem gl. stlti, nastl n -a -o; n a s tilja ti -am , na-

s tlja n je -a s; n a s t lja -e
stelja = n stil [-iu ] -la m,
n a s tilj -a m
n asto p -a m +hohtapler, nastopki -a -o + hohtaplerski,
n a sto p tv o -a s +hohtaplerstvo, +hohtaplerija
n asto p iti -stopim gl. sto p iti: ~
pot, slubo, k azen, ~ ostro
p ro ti em u, ~ n a o d ru ; novi
asi so *nastopili prili, m raz
je *nastopil pritisnil, no je
*nastopila znoilo se je, m ed
p ro d a ja lc i je *nastopila a n a r
h in a k o n k u re n c a se je raz
irila; nastop -pa m, n ast p ek
-p k a m nasledek, posledica, n a
stopen -pna -o: ~ i govor; n a
sto p ati -am , n a s to p a n je -a s
n a s tr d a ti -am se pretrpeti dosti
stradanja, + n a s tr d a ti -am trpeti
kodo, doiveti nesreo, ponesre
iti se, stakniti jo, naletti
n a str i -strem gl. stre i: ~
k af vode pod kapom , k rv i v
skledico
n a s tre lti -m, n a s tr li -te! nastr lil -la -o, n a s tre lj n -n a -o:
n a s tre lti (obstreliti) zajca, v e
liko d iv ja in e; n a s tr lja ti -am
n a str e k -ka m = n a s tr je -a s
nadstreek, napu
n a s trg a ti -gam in -em: ~ h ren a ,
n a st e k -ka m
n a str i -em gl. strii: i. ~ blago
naeti s karjam i, 2. ~ veliko
volne; n astre n -a -o
+n a s tro je n je -a s razpoloenje,
obutje, +n a s tro je n -a -o raz
poloen
n a s tro jti -stro jim gl. s tro jiti: ~
veliko ko, ~ koga prem latiti,
n a stro je n -a -o: ~ a koa
n a s k a ti -kam in -em gl. su k a ti:
~ p re jo n a v reten o , ~ v eliko
p re je ; n a s k a n -a -o: ~ i b rk i
n asu ti -m, nas i -te! n as il
-la -o, nasun -n a -o

397

nasti
n as ti -s jem in -spm , n a s j -te!
n as l -a -o, n a s t -a -o, nas to st -i i ; gl. tudi n asip ati
n a sv e t -ta m ; n asv to v ati -ujem ,
n asv to v an -a -o, n a sv to v a n je
-a s, nasv to v an ec -nca m kogar
kdo za kaj nasvtuje
n a n a -e; po ne, po nem
n a riti -im, n a rje n -a -o, na rje n e c -nca m, n a rje n o s t -i
; n a riti se pisano se oblei
n a v a ti -vam in -jem ,
tudi n a ti -jem : ~ p sa na
k o g a; n a t -a -o, navan
-a -o, na v an o st -i
n am iti -im, n a m ljen -a -o,
n am ljen e c -nca m, nam lje n k a -e 2, n am ljen o st -i 2,
n aem tev -tve 2, n a m lje n je
-a s; n aem riti -im in n ae
m u riti -im
n a k a ti -am, n ak an -a -o,
n ak an ec -nca m
n aiti -jem : ~ tr a k na obleko,
~ m nogo oblek, n a it -a -o;
n aite k -tk a m ; n ato st -i s,
nav -a m, naven -vna -o,
n av ati -am
n ak d iti -im: g ro zd je lepo kae,
e m u e k a j ne nakdi; nak d ovati -u jem in nakodovti
- jem gl. kodovati
n a k ro p ti -m, n ak r p i -te! nak r p il -la -o, n a k ro p lj n -na
-o; n a k r p lja ti -am = n a k r p a ti -am : de je zael , na k r p lja n je -a s
n a b iti -im se obo narediti, na b ljen -a -o, n a b lje n ec -nca
m, n a b lje n k a -e 2, n a b ljen ost -i 2
n ao p iriti -im, n a o p irje n -a -o:
~ lovek; n ao p rjen e c -nca rn,
n a o p rje n k a -e 2, n ao p rjenost -i 2
n a t ti -jem gl. teti, n a t t -a -o,
n a t tje -a s; n atv a ti -am, nat v a n je -a s, n a t v a n k a -e 2
n a tu d ira ti -am : igro, ples ~

+n a n ta ti -am nauvati, nahuj

skati, +n a n ta n -a -o nauvan,
nahujskan, +n a n tan e c -nca m
nauvanec, nahujskane c, +na n ta n o st -i i navanost, nahjskanost
n av g ati -am k o g a s ibo ali
z biem
n a v k a ti -am, na vkan -a -o
n t - i perje pri repi, korenju,
krom pirju ipd., n tje -a s
n a ta k a ti -am, n a t k a n je -a s, nat k a r -ja m, n a t k a ric a -e i ,
n a t k a rsk i -a -o, n a t k a rstv o
-a s; gl. nato iti
n a ta k n iti -tknem , n a t k n i in n a
ta k n i -te! n a ta k n il -la -o, nat k n je n -a o [nepoud. povsod:
-tak- in -tk-] ; n a t k n je n o st -i ,
n a t k n je n e c -nca m
N a t lija -e os. i., N at a -e i
n atn en -na -o, n atn n o st -i ,
n atn n e -a m , n atn n ica -e i
n atn k o prisl. natanno, tono: u ra
je ~ osem, zane se ~ ob 10h,
te h ta ~ 10 kg; loi od na tan k o :
n ata n k o (skrbno) je ra z re z a l
na ta n k o (na tanke kose) je ra z
rezal
n a te j -a m razpis, konkrz, nateo jen -jn a -o: ~ i razpis
n ati -tem gl. tei: n atk lo je
iz soda p et kafov vina, rib n ik
se je n a t k e l; n a t k a ti -am (se);
n at k -ka m , n a t k a n je -a s
n a t g n iti in -tegnti -tgnem : ~
vrv, ~ kom u uesa; n atgni
-te! natg n il -la -o, n a t g n je n
-a -o; n atg a ti -am, n a t g a n je
-a s; n ategov ti -jem , nategovl -la -o, n ate g o v n je -a s;
n atg -ga rn, n atg a -e , nateg -a m sodar sk o orcdje (p si
ca), n a te g ijv -va -o; gl. tudi
n atez ati
n atep sti -tpem gl. te p sti: ~ k o
ga, n a te p la se je v elik a tru m a ;
n atp a ti -am : ~ k ru h , gance;
n a te p v a ti -am, n a te p v a n je -a s

natra
natsnoma prisl., na tsno, n a -em
natzati -am = n atg a ti -am, nate z v ati -am, n a te z v a n je -a 3,
n atezo v ti -jem , n atez o v n je
-a s; n a t z a -e i, n atezlo -a s,
n atez ln ik -a [-u-] m, natezln ica -e [-u-] , n atez -a
m, n atz en -zna -o, n atzn ica
-e i ; gl. tudi n a te g n iti
nat -a m, n a t je -a s; n a
tiski -a -o: ~ i fiol, g rah
nathoma prisl., na tihem , na tiho
natikati -kam in -em, n a tik a n je
-a s , n a tik lo -a s , n a tik le n
-ln a -o [ -ln-]
natipkati -am na stroj napisati,
n a tip k a n -a -o: ~ rokopis
natisniti -nem , n a tisn je n -a -o;
n a tisk a ti -am, n atisk o v ti -jem ,
n atisk o v l -la -o, n a tisk -a m
(+n atsek) = n atis -a m, natsen -sna -o
natkti -tk m in -tkm gl. tk a ti,
n a tk n -a -o, n a tk n o st -i
natliti -im : ~ pipo s tobakom ,
~ si epe z ja b o lk i, ~ slam e
v vreo; n atl en -a -o: p ro sto r
je o z lju d m i; bilo je ~ o lju d i
(koliko?)
nato prisl. potem , potlej; loi: re
k el je in nato ( = potem ) odel;
na to ( = na te besede) ni vedel
odgovoriti
natoiti -toim , natoi -te! n a
toil -la -o: o je ko zarec; n a
toen -a -o: o k o zarec
natolcevti - jem koga obreko
vati, opravljati, sum niiti, natolce v n je -a s, tudi n ato lcev ati;
n ato lcljv -va -o, n ato lcljv o st
-i [ povsod: -ou-]
nton -a m tnalo, prostor, kjer
cepijo drva
natopiti -m : ~ svinca, lo ja ; n a
topi -te! n ato p il -la -o, natopljn -na -o
n ato p o rti -m dejati na toporie,
nato p ri -te! n ato p ril -la -o,
n a to p o rj n -n a -o

n ato v o riti -vrim in -m, n ato v o ri

-te! n ato v o ril in n ato v o ril -la
-o, n a to v o rj n -na -o in n a
to v o rje n -a -o: ~ a la d ja , nato v rje n o st -i in n a to v o rj n o st
-i i; n a to v rja ti -am, n ato v rja n je -a s
n a tc a ti -am k a j s im natrpati:
n a tc a n ko sena, k ra v a im a
n atc an o vim e
n a tr b iti -im : ~ lis tja po tr a v
niku, ~ veliko so late; n a tr b lje n -a -o: ~ a plaa, ~ a so lata
n a tr s k a ti -am, n a tr sk a n -a -o
hudo pijan
n a tr s ti -em : ~ s a d ja z d re v ja ,
n a tr se n -a -o (+n atr en ): ~ o
sa d je
n a tr ti -trem in -tr m gl. tr ti:
k o k lja ja jc e n a tr , n a tr ti si
roko z o lje m ; n a tt -a -o, natto st -i ; n a tra ti -am, n atra n je -a 3
n a trg a ti -am , n a trg a n -a -o: ~ o
cv etje, sa d je, ~ list zatrgan, natg a n o st -i i; n a trg o v ti -jem ,
n a trg o v n je -a s
n tr ij -a m kovina; n trije v -a -o;
n tro n -a m
n a tk a ti -am (se) natrcati, napiti
se, n a tk a n -a -o pijan
n a tr b iti -im gl. tro b iti: ~ kom u
uesa
n a tro siti -im gl. tro siti: ~ cvetic
n a pot, ~ po t s cveticam i; natr en -a -o
n a trp a ti -am k a j s im natrcati,
n a trp a n -a -o, n a tp a n o st -i i
n a t ra -e i narava, n a t re n -rn a
-o naraven, n a t rn o st -i i na
ravnost; n a tu r l [-l] -a m na
rava, n a tu r le n -ln a -o [ -ln-]
naraven, v naravi: ~ o gospo
d arstvo, ~ i d av ek v blagu, ~ o
sta n o v an je, n a tu r lije -ij mn.
pridelki: plaati v ~ a h ; n a tu
ralizem -zm a m sm er v um et
nosti, svetovni nazor, n a tu ra lis t
-a m, n a tu ra listi e n -na -o;

natvesti
n a tu ra liz ira ti -am udomaiti,
dati dravljanstvo, n a tu ra liz ira
n je -a s
n a tv sti -tvzem (+n atv ziti -im):
~ kom u k aj, ~ o kom (em)
k a j; n atvezi -te! n atvzel -vzla -o, natv zen -a -o; natvzati -am, natvezo v ti -jem
n au iti -m: ~ koga p eti, ~ koga
pesem , ~ koga lepega v ed en ja,
~ se plesati, ~ se kro tk o sti,
~ se je z ik a ; nai -te! na il
-la -o, naun -na -o; n u k
-a m, n a u ljv -va -o, n au ljvost -i
n u k -a m gl. nau iti
n au iti -jem se, n au it -a -o
n a v d iti -im (se): ~ koga zgo
d a j v sta ja ti, ~ koga esa, na
k a j, emu; n a v je n -a -o, nav je n o st -i i; n av d a -e : iz
~ e , po ~ i, p riti v '-'O, p riti
iz ~ e ; navden -dna -o, prim.
n a v d n e ji -a -e, navdno prisl.
po n avadi; n av d n o st -i i
n a v ja ti -am 1. ~ koga (se) esa,
n a k a j, em u (gl. n a v a d iti);
2.
~ besede gl. nav sti
n a v a liti -m: ~ k a m e n ja n a ce
sto, ~ n a koga napasti ga, m no
ica je n av a lila; nav li -te!
n av lil -la -o, n v a lj n -na
-o; n a v lja ti -am ; n av l [-l]
-la m : ~ so v ran ik a, ~ k r v i
n av a ti -am : ~ p esek n a cesto;
n a v a n je -a s
n v ek -ka m zvonek, s katerim
se naznanja sm rt
n a v d a h n iti in n av d h n iti -dhnem
gl. d a h n iti: to ga je navdahnilo,
n a v d a h n iti kom u m isel [nepoud.
-dah- in -dah-]
n a v d n prisl. tjavdan, tja v tri dni,
na slepo, neskrbno
n a v d ti -dm napolniti: ~ koga
s pogum om , nav d n -a -o, navd n o st -i ; n a v d ja ti -jam in
-jem , n a v d ja n je -a s

400

n a v d ih n iti -nem navdahniti, inspirirati, n av d ih n jen -a -o inspiriran, n av d ih n je n e c -nca m, nav d h n je n o st -i , n av d ih -a m

inspiracija; n av d ih o v ti -jem ,
n av d ih o v n je -a s, nav d ih o v len -ln a -o [ -ln-]
n a v d lj prisl. 1. ~ zvoni kar na
prej, dolgo, 2 . navdn
navdl [ - u] prisl. navzdol
n av d u iti -im (+o d u ev iti): k o
ga za k a j, -v se s im, ob em,
za k a j; navd en -a -o (+oduevljen), n a v d e n je -a s =
n av d enost -i ; n av d u ev ti
- jem (+o d u ev ljev ati), nav d u e v n je -a s, n av d u ev len -ln a
-o [ -ln-], n av d u ev lec -lca
[-u-] m
n v e e r -a m vigilija, bednji dan
= n v e e rje - a s ( +predpranik)
nav eliati -am se esa, n av elian
-a -o, n a v e l a n je -a s, n a v e li
anost -i i, n av elan ec -nca m,
n av e l an k a -e i
n av siti -im, n av en -a -o, navenost -i ; n av a ti -am, nav a n je -a s; n av sek -sk a m
nav sti -vedem gl. vsti, n av d el
-vdla -o in n av l -la -o, navedn -n a -o: ~ o m esto okr.
n. m. = l. c. (loco citato); navdek -dka m citt; n av d b a -e
i; gl. tudi n a v ja ti
nav zati -em gl. v ezati: ~ koga
(na kol), ~ srce n a k a j, ~ se
na k a j; n avzan -a -o, navzanost -i i; n av za -e i, navzek -zka m, navezlo -a s ; navezovti -jem , n av e zo v n je -a s
nav zn iti -nem (koaro) povezniti,
n av zn jen ec -nca m vrhu dru
gega naveznjen panj
navidezen -zna -o, n av d ezn o st -i
n av ig c ija -e i plovba, n av ig a
cijsk i -a -o: ~ a ola
n a v h a ti -ham in -em gl. v ih ati,
n av ih an -a -o, n av ih an e c -nca m,
n a v ih a n k a -e , n av h an o st -i

navzti
n a v ra ti -am gl. n a v r ti
n a v iti -vijem , n av ij -te! n av il -a
-o, n av it -a -o: ~ lovek zvi
jaen, navihan, pretkn ; navto st -i n av tek -tk a m ; n a
v ija ti -am. n a v ija n je -a s, nav ij le c -lca [-le-] m, n av ijlo
-a s, n a v ij k -a m, n a v ij -a m
klju od ure, kdor tekmovalce
podiga s klicanjem in ploskanem
n v je -a s due nekrenih otrok,
kraj u m rlih ; N v je -a s kr. i.
n a v k re b e r [-bar] prisl. vkrber,
navzgor po hribu, rebri
n av k r prisl. = nav k rem prisl.
n av lak a -e grl. navlei
nav liti -im, navlen -a -o, navlenost -i i
navli -em al. vlei, navlen
-a -o: po hii je vse ~ o , navlenost -i ; n av l iti -im;
n av lk a ti -am ; n a v l k a in nv lak a -e i = n av lk a -e i
navd -da m navodilo, napotek,
instrukcija. indukcija, navodilo
-a s, navden -dna -o
n avden -dna -o kar je na vodi
n av j -ja m ; ica je n a v ita v
100 ~ ih; n av jn ica -e i zastor
na valjih, rol, roleta
n av r in n v o r -ra m vzvod, navrec -rna m. n avren -rn a -o:
o a tlailn ica, n a v rn ik -a m:
~ za vozove, n av rn ic a -e i
hlod v odtonem jarku prek pota,
svinka
n avoti -m, n a voi -te! navil -la -o, navon -na -o
in naven -a -o, navonost
-i in navenost -i i
navza -e ( +knftra) nakolnek
n avoziti -vzim gl. voziti, naven -a -o, navz -za m
n av p k prisl., navpien -na -o,
n av p n o st -i , navpinica -e i
n a v p r k prisl., n av p r en -na -o,
n a v p r nost -i i
n a v r te k -tk a m obesek na vratu
Slovenski pravopis

n av r i -vrem gl. vrei, n av r en

-a -o, n av ek -ka m
n a v r ti -vrm gl. v r ti: voda navr, solze so n av r le v oi, navrlo je veliko lju d s tv a od vseh
stra n i; n a v ra ti -am, n a v ra n je
-a s
n a v r ti -vrm nategniti, napeti,
naviti, napeljati: ~ puko, uro,
o
govor na k a j, ~ koga pri
siliti ga, da zane tei ali hitreje
delati ipd.; n av r -te! n a v l
[-vu ] -a -o, n a v t -a -o: ~ a
p u k a ; n a v ra ti -am, n a v ra n je
-a s; gl. tudi n av o r
n a v h prisl. povrh; n a v h a ti -am
napolniti do vrha, n a v h a n -a -o,
n a v h a n o st -i ; n a v rh o v titi
-im zvrhano napolniti, nakopiiti,
n av rh o v ten -a -o; gl. tudi nav iti
n a v rn ti -vrnem gl. v rn iti: ~ vo
do, ~ ivino; n a v r a ti -am,
n a v r a n je -a s
n a v rti -m na m eti; n av i -te!
n av il -la -o, n av r n -na -o:
veliko ~ e g a ita
n a v rta ti -am : ~ sod, ~ v eliko
lu k e n j, n a v rta n -a -o, n a v ta nost -i ; n a v rto v ti - jem , nav rto v n je -a s
n av sez d n je prisl.
n av sezg o d aj prisl.
navv prisl. napoev
navvc prisl. postrani, navzgor
n v tik a -e i plovstvo, brodarstvo;
n v tien -na -o, n v tik -a m
n av z d prisl. ritensko: ra k h odi ~
navzdol [-ou] prisl.: ~ iti, p e
lja ti se; n av z d lje -a s, nav zdlnji -a -e [ -ln-]: ~ a vo
n ja : n a v z d ln jik -a [ -ln-] m
stalaktit
navzdl
prisl. vzdol, navzdlen -na -o [ -ou~]
n av z ti -vzm em se gl. vzeti: ~
se m okrote, ~ se visokih m isli;
navzten -tn a -o, n av ztn o st -i
401

26

navzgor
, n av zem ljv -va -o, navzem ljv o st -i ; nav zm ati -m am in
-m ljem , n av z m an je -a s
n av zg or p r i s l n a v z g rn ji -a -e:
~ a v o n ja la d je , n av z g rn jik
-a m stalagmit
N av zk aa -ae [nauzka-a nauzika-e] os, i. feake kraljeve
here, N avzkain -a -o [-ka-in-]
n av zk ri, n avzkrem prisl.: vse
je ~ , ro k e ~ d e ja ti, ~ sta si,
~ p riti s kom, p rilo m u je
nekaj
u ri g resta ~ ; n a v z k ri
en -na -o, n av zk rn ica -e z
neka rastlina, nav zk rn o st -i i,
n a v z k ri je -a s
navzlic 1. prisl.: n a re d il je n je m u
~ ; 2. predi, z daj.: ~ vsem u
kljub vsem u
n av z n k = n az n k prisl.
n av z n o te r prisl., n a v z n trn ji -a
-e: ~ a v ra ta ki se navznoter
odpirajo
navzo -a -e in navzen -na -o,
navzonost -i , navznik -a
m; navzoi prisl.: vse p rid e ~
na dan, to je ~ oitno
n av z p rd prisl., n a v z p r d n ji -a -e
n av zv en prisl., navzvnski -a -o:
~ a v ra ta ki se odpirajo navzvn
[povsod: -vn-]
n a z d n je prisl. naposled, n a z d n ji
-n ja -e, n a z ad n jk -a ra, naza d n j k i -a -o, n az ad n jtv o
-a s; n azadovti -jem , nazadovl -la -o, n az ad o v n je -a
s, n azadovlen -ln a -o [ -ln-]
~
n a z j prisl.: el je tja in
gred, ~ v p la n in sk i r a j; ~
b ra ti, te ti; d a j
k o d er si vzel,
toda + d a j ~ Janezu d e n a r
v r n i; postavi vr
k je r si ga
vzel, toda vsi so ga + ~ p o stav
lja li zapostavljali; trgovec je
vzel blago ~ , toda besedo +~
vzeti preklicati; sov ran ik se je
+ ~ poteg n il se je um aknil, u ra
je
je zadaj, u ra +gre ~
zaostaja, zakasniva

n az l [-l] -a m slovn. nsnik,

n azlen -lna -o [ -ln-] nsen:
a izreka, n a z a lra ti -am in
n a z a liz ra ti -am, n a z a lra n je -a
s in n a z a liz ira n je -a s, nazaliz cija -e
N z aret -a m kr. i. mesta v Pale
stini, N azaran -a m prebivalec
Nazareta, n az a r k i -a -o; naza rn sk i -a -o: ~ i lovek, n a
zarensko prisl. poudarka: ~
drag, ~ neu m en ; n az arn e c
-nca m prista verske loine
n a z d r v iti -im kom u, n a z d r v lja ti
-am, n a z d r v lja n je -a s
nazb sti -zbem gl. zebsti, nazbel -bla -o: ~ o sem e
n az d a ti -am, n az id v ati -am, nazid v a n je -a s; n azd ek -d k a
m , n azid v a -e
nazm ek -m ka m pozim ek, pozna
zima
n a z ra n je -a s gledanje, m nenje,
m iljenje
naziv -a m, n azv ati -vam in
-vijem (+-vljam ), n a z v a n je - a s
nzloba -e s o v r a tv o g r o in ja ,
nzloben -bna -o, nzlo b n o st
-i i, nzlo b n ik -a m
nazniti -im; nazn aev ti -jem ,
naznaevl -la -o, n aznaevn je -a s; n az n k a -e i
n az n k = n av z n k prisl. znak: ~
pasti, ~ lei, le te ti
naznam en o v ti - jem naznaiti:
oko na k ip ih je le naznam enovno; n az n am en o v n je -a s
naz n an iti in n az n n iti -im, naznni -te! n az n n il -la -o, nazn n je n -a -o; n azn an ilo -a s,
nazn an len -ln a -o [-ln-], nazn an ln ica -e [ -ln-] ; naznn ja ti -am, n a z n n ja n je
s;
n a z n a n je v ti -jem , n az n an jevl -la -o, n a z n a n je v n je -a s,
n az n an jev lec -lca [-u-] m,
n a z n a n je v lk a -e [-u-] , na-

ne
zn a n je v lsk i -a -o [ - au-] , naz n a n je v le n -lna -o [ -ln-]
n azo b ti -zobljem in -zbam se
gl. zobati
nazobati -am = naz b k ati -am,
nazb(k)an -a -o, nazb(k)anost -i i
n az r in n zor n azora m: sve
tovni o , nazoren -rn a -o, n a
zornost -i , nazo rsk i -a -o: ~ a
zg ra j n o st
n az v ti -zvem gl. zvati
n a g a ti -am : ~ veliko desk,
~ desko; nagan -a -o; naagovti -jem , n a a g o v n je -a s
n ati -njem gl. eti an jem ;
n atek -tk a m = n a n jek
-n jk a m; n a n ja ti -am, nan ja n je -a s
n ag ti -gm tresk o gl. gati;
n ag n -a -o; n agati -am, nag a n je -a s. n aiglen -ln a -o
[ -ln-], n aig ln ik -a [-u-] m,
n aig -a m
n a l b iti -im, n a l b lje n -a -o;
n a l b k ati -am, n a l b k an -a -o
*nakati -am natrgati, natlaiti,
nabiti kaj s im, *nakniti -nem
koga ali se natakniti
n a r ti -rm se gl. re ti, n a rt
-a -o, n a to st -i
n av gati -am koga s ibo, navigati -am se
n e prisl. zanikanja: 1. se rabi sa
mostojno: ne, to ni res; 2 . zani
ku je posamezne besede: ne oe
ne m ati, 3. zanikuje stavek: ne
piem , ni (iz ne in je) p riel.
Kadar je v stavku zanikan po
vedek, mora stati odnosni toiln iki predm et v rodilniku: po
kosili so trav n ik , niso pokosili
trav n ik a. Paziti je treba, ali
nikalnica ne m eri na kak drug
stavni len; v takih prim erih je
vasih jasneje, e zanikamo sa
mo zadevni len, ne pa povedka:
za p rav il je ne sam o denar,
m arv e u n i il tu d i druino;
m

im el je v oeh, ne b rez v zroka,

n esram n o st in slep arstv o ; p r i
nesla je sv o je stv ari, p a n e v
koari, m arv e v culi; e je v
takih prim erih nikalnica obli
kovno zvezana s povedkom , je
predm et veinoma v rodilniku:
sosed ni z a p rav il sam o d e n a r
ja, m arve je uniil tu d i d r u
ino; ni im el b rez v zro k a n e
sram nosti in sle p arstv a v oeh;
pa ni p rin esla sv o jih stv a ri v
koari, m arv e v culi; v zvezi
ne da ni zanikan povedek, m ar
ve le veznik, zato je predm et
v toilniku: odel je, ne d a bi
bil spregovoril besedico (+besedice); nikalna mo nekaterih
zanikanih glagolov zajam e tudi
odnosni nedolonik in njegov
predmet: ne m orem , ne m aram ,
ne smem, noem , ne znam po
vedati vsega, ni tre b a govoriti
ta k ih stv ari, ni m ogoe p o slu
ati ta k ih lai ipd.; prislovno
doloilo m ere v toilniku se v
nikalnem stavku ne sprem eni
v rodilnik: sa j ne m eri tri m e
tr e + tre h m etrov), n iti dva
(+dveh) dni ni zd ral; ne da
(+brez da): odel je, ne da bi
bil pozdravil; v zvezah: ne bi,
bi ne. ali n, n res, ali n res?
k a jn ? k a jn d a ? k a jn d a n?
ne- v sestavi se spaja: 1. s pri
devniki, trpnim i deleniki in sa
m ostalniki, sloneimi na zanika
nem glagolskem izrazu: n elp
(ni lep), n e p rij te n , n ep o jsn je n , nepoplan, n e k ris tj n
(ni kristjan), nepotnost, gl.
tudi b rez-; v takih zvezah je
ne- zaradi smisla navadno po
udarjen, vendar je to emfatini,
ne slovnini poudarek, zaradi
tega ga tu po 80, 3 c ne za
znam ujemo; 2 . s sedanjikom gla
golov biti, im eti, h o teti: nisem ,
nim am , noem ali neem , toda

nenderalec
n e biti, ne bi im l, ni im la,
ne bo hotel
n e n d e rta le c -lca [-le-] m pred
zgodovinski lovek, n e n d e rta lski -a -o [ -ls-]
N e p elj -p lja m kr. i., n e p e ljsk i
-a -o [-plj-], N apo litn ec -tca
m, N ap o litn k a -e 2; nap o litn k a -e 2 vrsta slaice
n eb istv en -a -o, nebistv en o st -i 2
[povsod: -tvn-]
n eb lg -a -o, neblagoglasen -sna
-o, n eb lag o g l sje -a s kako
fonija
n eb o - s, n a nbu, pod m ilim
nbom , blisk z ja sn e g a n eb ;
trd o neb paltum ; nb en -bna
-o: ~ i soglasnik = n b n ik -a m
palatl; m ehko neb velum ,
m eh konben -bna -o: i so
g lasn ik = m e h k o n b n ik -a m
ve la r; n bnica -e 2 nebna kost,
leza n bnica bezgavka; nbce
-a s; n ebsa nebs s m n ., neb sen -sna -o, n ebki -a -o,
n eben -n a in neban -a m,
n eb e n k a -e 2; nbes -a m ne
besni svod
n eb o d ig atreb a m in s, n e b o d ije
tre b a 2, mn. n e b d ijih tr b a , vse
tri oblike so neskl.: s tistim n e
b o d ig a treb a, od tistih n eb d i
jih tr b a
n eb o g ljen -na -o bolehen, sla
boten, n eb o g ljn ek -ka m,
n eb o g ljn o st -i 2
n e b o ja z ljv -va -o, n eb o jaz ljvost -i 2
n eb o j -a -e, n eb o jn o st -i
n e b o j v n ik -a m, nebojvni ki
-a -o
n eb o r -ta m revek, rvie, neb re prid. neskl.: ~ sm rkavec,
~ sm rk lja , t k ile ~ otroci
n eb rec -rca m nebojevnik
neb o tien -na -o, neb o tin ik -a m
nebo zn nstvo -a s zvezdoznanstvo
n e b r tsk i -a -o, n eb r to v sk i -a -o
n eb r en -na -o, n eb ri n o st -i 2

+n e b r j - ja m brez tevila, ne
teto: bilo jih je b rez tev ila
(+ nebroj), n eteto p tic (+neb ro j p tic); +n e b r je n -jn a -o
breztevilen, netet
nebrS en -a -o: ~ o stek lo
n e b rz d n -a -o, n eb rz d n o st -i 2 ,
n eb rz d n ec -nca m
N e b u k a d n z ar -ja m os. i. babi
lonskega kralja
nb u la -e 2 astr. meglenica
n e c p lje n -a -o: ~ e e n je
n ec essaire [nesesr] -ra m skri
njica za rona dela ali za toa
letne potrebine
n e k -a m strinik, nek o v -a
-o, n e k in ja -e 2 strinica, ne k in jin -a -o
+nes -sa m nepravi as: p riti
o
n ep ra v em asu (+v nes)
n e st -i 2, n esten -tn a -o, nestnost -i 2, n estn e -a m
neden -dna -o, n ed n ik -a m,
nednica -e 2, n ed n o st -i 2 ,
ned -i 2: ti ned ti grda!
nem gl. h o teti
neim rn -a -o, n eim rn o st -i 2 ,
n em rn ik -a m, n em rn ica -e
2,
neim rne -a m; povsod tudi:
nim urnest -a -o, neisto st -i 2, n ei
stoa -e 2, n eistn ik -a m, nestnica -e 2, nestn ik i -a -o;
n eistovti -jem , n eistovl
-la -o, n e isto v n je -a s, neistovlec -lca [-u-] m, neisto v lk a -e [-u-] 2
n e itljiv -va -o = n eten -tn a
-o, n e itljv o st -i 2
nek n ek 2 mn., nece -c 2
mn., n e k st -a -o [povsod:
n. ]
nelovek -ka m, nelovki -a -o,
nelovtvo -a s, neloven
-na -o, nelovnost -i 2
ne te n -tn a -o brezuten, netnost -i 2
+ne v en -a -o nezaslian
n ed le prisl.: ~ od tod

404

nedren
n ed v en -vna -o: p re d ~ im a
som; n edvno prisl., do ned v n a prisl.
n ed la v en -vna -o, ned lav n o st
-i , ned lav n e -a m
n e d lja -e i: b e la
v lik a ~ ;
n e d ljsk i -a -o
n e d e lje n -na -o, n e d e lj n o st -i
; n e d e ljiv -va -o, n ed e ljiv o st
-i
n ed lo -a s: delo in ~ ( +dejanje
in nehanje)
n ed o d e la n -a -o, ned o d lan o st -i z
ned o g ld -da m: v ~ ; nedoglden -d n a -o, nedogldnost -i i
ned o g n n -a -o, n edognnost -i z
n ed o h ten -tn a -o
n ed o k zan -a -o, n edokzen -zna
-o = n ed o k a zljiv -va -o, nedok zn o st -i , n ed o k azljiv o st -i i
ned o k o n n -a -o, nedokonnost
-i i
n ed o lte n -tn a -o do konca 14. leta;
n ed o ltn ik -a m, n ed o ltn ica -e
i,
nedoltnosit -i i
nedoloen -a -o: te o b lik e e n i
smo doloili, o sta la je ~ a ; n e
doloen -na -o: ~ i zaim ek;
nedolonik -a m infinitiv, nedo
loniki -a -o: o a osnova infinitivna osnova, liedolnost -i ;
n ed ololjiv -va -o, nedololjvost -i i
n ed o len -na -o, nedolnost -i ,
nedlne -a m, nedlnik -a m,
n edlnica -e i [ povsod: -dou-]
nedom iseln -a -o kdor se ne do
m is li esa je treba; neprem i
ljen , nedom selnost -i [povsod:
-sln-]
n edonoen -a -o: ~ otro k , ned o
noenek -ka m, nedonenost
-i i
nedopovden -dna -o, nedopovdno st -i ; n edopovedljiv -va -o,
ned opo v ed ljv o st -i z
n ed o p sten -tn a -o, n edopstnost
-i , n ed o p u stljiv -va -o, ned o p u stljv o st -i

n ed o r s(t)e l -s(t)la -o, n ed o rs(t)lost -i i

ned o seg ljiv -va -o, n ed o seg lji
vost -i i
nedosen -na -o, nedosnost
-i 2
nedoslden -dna -o, n ed osldnost
-i , nedosldne -a m
nedospel -la -o: ~ a m enica, nedosplost -i
* n ed o stjati -st ja in -st je m anj
k a ti: *ned o stja m i esa m anj
ka m i esa, *ned o sttek -tk a m
pom anjkanje, pom anjkljaj, *ned o stten -tn a -o p o m a n jkljiv, *ned o sttn o st -i i pom anjkljivost
n ed o sto je n -jn a -o, n ed o st jn o st
-i , nedo st jn e -a m
nedostopen -pna -o, n edostopnost
-i i , nedostpne -a m
n e d o t k n je n -a -o, n e d o t k n je nost -i i, n e d o t k n je n e c -nca
m, n e d o ta k ljiv -va -o, n ed o
ta k ljiv o s t -i i [nepoud. -takin -tk-]
nedom en -m na -o, n edom nost
-i , n ed o u m ljiv -va -o, n e
d ou m ljiv o st -i i
n e d o v o lje n -a -o prepovedan; + n e
dovoljen -ljn a -o nezadosten
n ed o v rn -n a -o nedokonan,
n edov rn o st -i ; nedo v ren
-na -o slovn. im p erfektiven : ~ i
glagol, nedo v n o st -i im perfektivnost, n ed o v n ik -a m, ned ovniki -a -o
nedovzten -tn a -o, n ed ovztnost
-i , nedovztne -a m
n edozorel [-eu] -la -o, nedozorlost -i
n d ro -a s, nav. mn. n d ra n d e r
ndrom n d ra v n d rih z n d ri;
n d rje -a s, mn. n d rja n d e rij
[-dr-] n d rje m n d r ja v nd r jih z n d rji; n d rja k -a m
( +modrc); n d rn ic a -e i : ig la ~
n e d ru b en -b n a -o, n ed ru b nost -i i
n ed r en -na -o, n e d r n o st -i i

nduhvnik
n d u h v n ik -a m laik, nduhvn ik i -a -o laiki
n edvom en -m na -o, n e d v m n o st.
-i 2; nedv o m ljv -va -o
nd v o m en -m na -o, ndvom nost
-i 2
n eed n -a -o, need n o st -i 2 (*need n stvo -a s)
n ee l sti en -na -o neproen, neelstinosft -i 2 neproinost
n ee n k -a -o, n ee n k o st -i 2; neen a j -a m znam enje > ali <
n een ak o - v sestavi: nenakom ren -rn a -o, ~ m rn o s t -i 2;
n e n a k o p rv e n -vna -o, ~ p r v no st -i 2, nen ak o r en -na
-o: ~ i vzvod, nenakozlen
-na -o itd.
n e frtis -a m m ed. vnetje ledvic,
n efrti en -na -o
nega -e z skrb, oskrba, varstvo,
gojitev, negovti - jem skrbeti
za ka j, gojiti, n eg o v n je -a s,
negovalec -lca [ - lc-] m skrbnik,
strenik, gojitelj, neg o v lk a -e

skrbnica, strenica,
a jka, gojiteljica, negovnek
-ka m oskrbovanec, gojenec, va
rovanec
n eg a cija -e 2 zanikanje, nikalnica,
n eg ira ti -am zanikati; ngativ
-a m f o t negativen -vna -o
n eg aen -na -o: ~ o apno
neg ib en -bna -o, negbnost -i 2,
negbek -bka -o; negben -na
-o, negbnost -i 2; n eg ib ljiv
-va -o, negib ljv o st -i 2
n e g laj n -na -o: ~ p a p ir nesatiniran
+n g led n gled gl. gledati
negli -ja m obleka za dom:
v ~ ju
n eg n j - ja m (+n agnoj), negnje v -a -o: ~ i obroi
ngo vez. 1. kakor (za prim erni
kom ): v eji ngo (kakor) on,
2. ampak, tem ve, marve: ne
sam o nego (am pak) tudi

negoden in negoden -dna -o, negdnost -i 2, negdne -a m, negdnik -a m, negodnica -e 2;

negda -e 2, negod -ta m ; negodovti -jem , negodoval -la
-o, nego d o v n je -a s
negosp o d ren -rn a -o, negospodrn o st -i 2
n eg o sto lju b e n -bna -o, negosto
lju b n o s t -i 2, n eg o sto lj b n e
-a m
negotov -va -o ( +nesigren), n e
gotovost -i 2 (+ nesigrnost)
ngu -a m naslov abesinskega
vladarja, nguev -a -o
n eh a ti -am : n h a j vigati (+nh a j z viganjem ), n h ali smo
d elati (+n eh a li smo z delom ),
pa pa: n a jp re j smo peli, nato
telovadili, nehali pa smo z igro
(= nazadnje smo se igrali); neh n je -a s in n h a n je -a s; neh v a ti -am = n eh o v ti - jem ;
n eh j -a m pavza glas.
n eh o t prisl. ne da bi hotel, nehtom a prisl.; n eh o ten -tn a -o;
sfrenehtnost ri 2
neh v alen -na -o, n eh v aln o st
-i , nehvaln e -a m = neh v al n ik -a m, n eh v aln ica -e 2
neim enovn -a -o anonim en, neim enovnec -nca m. neim enovnost -i i anonimnost
+n istin it -a -o neresnien, +nistin to st -i 2 neresninost
neizben -na -o, neizb n o st -i 2
neizb risen -sna -o = n eizb risljiv
-va -o, n eizb rsn o st -i 2 = neizb risljv o st -i i
neizrpen -p n a -o = n eiz rp ljiv
-va -o, neizrp n o st -i 2 = neizrp ljv o st -i 2; n e iz rp a n -a -o
neizgovren -rn a -o = neizgo
v o rljiv -va -o, n eizg o v o rljv n st -i : n eizg o v o rjen -na -o
n eizkorien -a -o
n eizkuen -a -o, n eizk en o st -i 2,
neizkenec -nca m, tudi n esk-

nekaljn
*neizleljv -a -o neozdraven, ne
ozdravljiv, *neizleljvost -i i
neozdravljivost
neizmren -rna -o, neizmrno
prisl.: ~ velik, neizmrnost -i ;
neizmerljiv -va -o, neizmerljvost -i z
neizobrzen -zna -o, neizobrznost -i i
neizobrzen -a -o, neizobraenost
-i i, neizobrenec -nca m, neizobrenka -e i , neizobrenski -a -o
neizogiben -bna -o, neizogibnost
-i i
neizplan -a -o: ~ dolg; neizplaljiv -va -o, neizplaljvost
-i
neizpodbiten
tna -o: ~ a resnica,
neizpodbitnost -i i
neizpolnjen -a -o; neizpolnljv
-va -o, neizpolnljvost -i i ;
neizpolnjevnje -a s [povsod:
-poun-]
neizpran -a -o, neizpranost -i i
neizpran -a -o: ~ a trditev
neizprosen -sna -o, neizprosnost
-i
neizren -na -o: ~ a misel, be
seda e ne izreena; neizrekljiv
-va -o kar se ne d izrei, teiko
izgovorljiv: ~ a soglasnika sku
pina; oboje pa zlasti v pomenu
velik, silen, udovit, nedopoved
ljiv: ~ a lepota, ~ o trpljenje;
neizreno, neizrekljivo prisl.:
~ o lep, ~ o mraz, ~ o trpi, ~o
(veliko) ljudi; neizrekljvost -i
i: ~ besede, ~ lepote; neizre
en -na -o kar se izrei ne d
neizterljiv -va -o, neizterljivost
-i i
neiztrebljv -va -o, neiztrebljvost -i i
neizurjen -a -o, neizurjenost -i i
neizvden -a -o neizkuen, neve,
neizvdenec -nca m, neizvdenost -i i, neizvdenski -a -o

neizvden -dna -o kar se ne d

izvsti, neizvdnost -i i = ne
izvedljiv -va -o, neizvedljvost
-i i
neizveden -na -o kar ni izvedno,
neizvednost -i
+nizvsten -tna -o negotov, ne
doloen, +nizvstnost -i ne
gotovost, nedolonost
nejsen -sna -o, nejsnost -i
ne je- = ne-: ~ v ra -e , ~vren
-rna -o, ~ vrnik -a m, ~ v e r
nica -e 2, ~vrniki -a -o, ~vrec -rca m, ~ vrka -e , ~vrski -a -o, ~vrstvo -a s; ~ vo
lja -e , ~ voljen -ljna -o, ~vljnost -i i, ~vljne -a m
ne je -a -e kdor malo j = nejen -na -o; nejeljv -va
-o: ~ a ivina ki nerada j, nejeljvost -i
nekadilec -lca [-iu-] m, nkadlka -e [-lk-]
nkaj 1. nedol. z. nesa nemu
nkaj pri nem z neim: vsem
nesa m anjka; loi: nkaj skri
va (doloena stvar) in pa ne da
kj skriva (kar e koli); treba
je vedeti, emu kj (+nekaj)
delamo; 2. koliinski prisl. (ko
liko?) nekaj asa, nekaj kruha,
zdaj. je nekaj bolji; z nekaj
ljudmi (+ljudi), z nekaj kap
ljicami (+kapljic) juhine za
imbe, pred nekaj asom in
asa, z nekaj moke, masti ipd.
nekak -a -o in nekk -ka -o
nedol. z.: ~ a kuna bolezen;
nekako in nekako in nekko
prisl.: ~ neprijazno gleda, go
voril je ~ takole; nkaken
-na -o, nkakov -a -o, nkakoven -na -o
nekalv -a -o: ~ o seme; nekalvost -i
nekaljn -na -o: i. ~ o veselje,
2. o o elezo; nekaljnost -i i ;
nekaljv -va -o, nekaljvost -i i

nekam
nkam prisl. 1. ~ je el, 2. ~ ne
prijazen je postal; loi: to bom
pa nekam spravil (na doloen
kraj) in bom e kam spravil
(kam orkoli e)

nekatri -a -o in nekatri -a -o:

1. ~ pravijo tak, drugi tako,
2. ~ (= m arsikateri) stotak je
zapravil po nepotrebnem; nekatrikrat in nekatrikrat prisl-:
~ na teden nekolikokrat ; ~ je
doma, drugikrat ne vasih ; ~
sem hodil to pot velikokrat
nekzen -zna -o neznaten: ~ ceper; nekznost -i i
nekaznovn -a -o, nekaznovnost
-i ; nekaznv -a -o, nekaznvost -i i
nkdaj prisl., od nkdaj; nekdnji -a -e, nekdnjost -i , nkdajnji -a -e
nkdo in nekd ned. z. nkoga
nkomu nkoga pri nekom z ne
kom: nekdo ( +eden) je potrkal;
loi: nkdo je to trdil (dolo
ena oseba) in e je kdo to trdil
(kdorkoli e); teko si kdo ('ne
kdo), ki ni bil tu, predstavlja
vse to; e vidi, da kdo (+nekdo) ni razumel, mu razloi
nki -a -o (+nk) ned. z.: ~ Iva
novi, ~ veer ( +en veer), pri
le so vmes e ( +gotove) za
preke, do e ( +gotove) mere;
nki -a -o izraa doloeno osebo
ali stvar, nedoloeno izraa kk
-a -o: kadar se odpravi na
kako (+neko) pot..., opis je
navadno sestavni del kakega
(+nekega) vejega spisa, mo
kake (+neke) drave se sodi
po tem ...; ne zam enjuj neki
(se rabi samo pridevno) in ne
kdo (se rabi samo samostalno):
nekomu (+nekemu) izmed nas,
nekoga (+nekega) iejo
nki prisl.: kaj ~ hoe? kako je
~ bolniku? brat je ~ (menda,
baj) e odel

nkikrat prisl. nek

nekj prisl.; oznauje toko (kraj):
nekje sem palico pozabil, pa
ne vem kje; nekje na Golovcu
je; loi: nekje jo bo skril (na
doloenem kraju) in jo bo pa
kje skril (koderkoli e); tu po
nikne, a kje (+nekje) drugje
pridere na dan
nek prisl.; loi: to bo neko e
prav prilo (vem kdaj) in to bo
kdaj e prav prilo (n e vem
kdaj)

nekd in nkod prisl., od nekod;

oznauje ploskev (prostor): ne
kod je kolovratil, pa sam ni
vedel kod; po Golovcu nekod
hodi; loi: e spet nekod ko
lovrati, po iki ali pa po Viu.
e kod kolovrati, kaj vem kod.
nekolik -a -o = nekliken -na
-o; nekoliko prisl. = neklikanj prisl.: ~ sem truden; ~
sem vzel, ~ pustil; ~ asa,
~ ljudi; nekolikokrat prisl.
nekoristen -tna -o, nekoristnost -i
nkovna -e , nkovnski -a -o
nkristjn -a m, nkristjna -e
nekrobiza -e med. odm iranje
delov na ivem telesu

nekrolog -a m osmrtnica, nekrolki -a -o; nekrologij -a m

seznam um rlih po samostanih

nekromnt -a m rotilec duhov =

nigromnt -a m, nekromantja
-e = nigromantja -e rna
magija

nekropola -e grobie, dom m r

tvih, navje, ale

nekroza -e odm iranje tkiva ali

telesnih delov, om rtvelost kosti;

nekrotien -na -o
nekrsnski -a -o, nekrnstvo
-a s
nksus -a m zveza: kavzalni ~
vzrona zveza

nktar -ja m gr. m it. olim pijska

(nebeka) pijaa, nktarski -a -o

nenadomsten
nekultren -rna -o, nekultrnost
-i , nekultrne -a m [povsod:
-lt-]

nekvalificiran -a -o, nkvalificranost -i i

nekvren -rna -o nekodljiv, nekvarljiv; +nekvrno (v pravu):
+ ~ dolobam dolobam ne na
kvar; nekvrnost -i i
nekven -a -o, nekvenec -nca
m nekvaen kruh
nleglen -lna -o [-ln-] ilegalen,
nezakonit, nleglnost -i [-ln-] i ,
nleglec -lca [-le-] m
neljb -a -o; toda: neljubo prisl.:
~ me je sprejel; neljubezniv
-a -o, neljubeznvost -i i
neloljiv -va -o, neloljivost -i i
nelojalen -lna -o, nelojlnost -i i
[povsod: -ln-]
nm -a -o mutast: nmi (nasprot
je: zvenei) soglasnik; nmec
-mca m, nmka -e i, nmost -i 2,
nemta -e i; nemti -m posta
jati nem, nmi -te! neml -la
-o; nemnje -a s
nemlo prisl., nemlokrat prisl.
nmani -a m iron. kdor ni nima
Nmanja -a in -e m, Nmanjin
-a -o, Nmanjii -ev m mn.
nmar -a m nemarnost; znmar,
vnmar prisl. (gl. tam); nemren -rna -o: po nemrnem; nemrnost -i = nemrin -e
nemra prisl. morda: ~ nocoj
pride = o da nocoj pride
nemrnik -a m, nemrnica -e i ,
nemrne -a m, nemarn -ta m,
nemra -e
Nmec -mca m, Nmka -e i, Nem
ija -e : v ~ i, iz ~ e ; nmki
-a -o, Nmko -ega s: z ~ega,
na ~em , nmiti -im 1. preva
jati v nemino, 2. uporabljati
nemizme, nemzem -zma m;
nemevti -jem, nemevl -la
-o, nemevnje -a s, nemevlen -lna -o [-ln-]; nemkovti
-jem 1. brez potrebe nemko

govoriti, 2. uporabljati nemizme,

nemkovlec-lca [-le-] m; nmtvo -a s, nmina -e i; nemktar -ja m zanilj. za Nenemca, ki hoe veljati za Nemca
= nemr -ja m, nemktarica
-e i = nemkta -e i = nemrka -e i, nemktarski -a -o
= nemrski -a -o, nemktarstvo -a s = nemrstvo -a s;
nemkutriti -im, nemkutrjenje -a s, nem kutarja -e
Nmezis -ze i gr. mit. boginja
maevalka
nemil [-il] -a -o: ~ a usoda, ~ o
soditi koga, vraati ~ o za nedrago
nemiloseft -na -o, nemilosnost -i , nemilosne -a m,
nemilosnik -a m
nemilost -i : v ~ priti (+pasti),
nemilosten -tna -o, nemilostv
-a -o, nemilostvost -i i
neminljiv -va -o, neminljivost -i
nemir -a m, nemiren -rna -o, ne
mirnost -i , nemrne -a m,
nemrnica -e ; nemirika -e
regulator v uri
nemo -i i, v nemoi, ez nmo
delati, jesti, piti; nemica -e i
slabost; nemoen -na -o, ne
monost -i
nemogo -a -e; nemogen -na
-o, nemogo (n) ost -i
nemorlen -lna -o, nemorlnost
-i , nemorlne -a m [povsod:
-ln-]; nemorla -e nenrvnost
nemen -na -o nemogo, nemnost -i i
nemden -dna -o, nemdnost -i i.
nemdoma prisl.
nenadrjen -a -o, nenadrjenost
-i i, nenadrjenec -nca m
nenden -dna -o, nendnost -i i;
nendno prisl., nendoma prisl.
nenadomsten -tna -o = nenado
mestljiv -va -o, nenadomest
ljivost -i
400

nenaglan
nenaglan -na -o: ~ i samoglas
niki, nenaglanost -i i
nenaklonjen -a -o, nenaklonje
nost -i i
nenalezljiv -va -o, nenalezljvost -i i
nenamren -rna -o, nenamrno
prisl. = nenamnoma prisl.
nenapadlen -lna -o [ -ln-]'- ~ i
pakt
nenapovdan -a -o: ~ obisk, ~ i
gostje, ~ o priti
nenarven -vna -o, nenarvnost
-i i
nenasljen -a -o, nenasljenost -i i
nenasiten -tna -o = nenasitljv
-va -o, nenasitnost -i , nenasitljvost -i i, nenastne -a
m, nenasitnik -a m, nenasitnica
-e i ; nenasien -a -o, nenasenost -i i
nenatren -rna -o nenaraven, nenatrnost -i i nenaravnost
nenavden -dna -o, nenavdnost
-i
nenavdne -a m udak
nenavz -a -e in nenavzen -na
-o, nenavzonost -i
nenhaven -vna -o = nenehljv
-va -o, nenhoma prisl. nepre
nehoma
nenrven -vna -o, nenrvnost -i 2,
nenrvne -a m
neo- (nov) v sestavah: neoft -a m
novokrenec, novinec; neokm
-a m geol.; neoltik -a m mlaja
kamena doba, ~ ltsk i-a-o ; neolg -a m novotr, ~logja -e
novotarija, tvorba novih besed,
~logzem -zma m nova beseda;
neoplzma -e i nova tvorba; neozik -a m geol., ~zien -na -o
neobten -tna -o = neobutljiv
-va -o, neobutljivost -i i ; neobten -a -o
neobdlan -a -o: a zemlja, o
vpraanje; neobdlanost -i i
+neobhden -dna -o neogiben, to
je +neobhodno neogibno po
trebno
410

neobijen -jna -o, neobijnost

-i i (+nebien, +nebinost)
neobligten -tna -o neobvezen:
~ i predmeti
neobljden -a -o, neobljdenost
-i : ~ tropinih krajev
neoboroen -na -o, neoboronost -i i
neobremenjen -na -o, neobremenjnost -i
neobsen -na -o 1. kar se ne
d obsei, 2. kar nima dosti ob
sega, neobsnost -i
neobvezen -zna -o neobligten, ne
obveznost -i i neobligtnost
+neobziren -rna -o brezobziren,
+neobzrnost -i i brezobzirnost
neodgovoren -rna -o, neodgovor
nost -i i
neodkritosen -na -o, neodkritosnost -i i , neodkritosne
-a m, neodkritosnica -e i
neodloen -a -o kdor se ni odloil,
neodloen [-n] -na -o, kdor
se ne more odloiti, neodlonost
-i i , neodlne -a m
neodlen -na -o = neodloljiv
-va -o, neodloljvost -i i; neodlgoma prisl.
+neodoljv -va -o neudrljiv, ne
ustavljiv, nepremagljiv: ~ a neudrljiva mo se srca polasti,
z ~ o neustavljivo silo so pri
tisnili zavezniki, ~ o nepremag
ljivo nagnjenje
neodpsten -tna -o == neodpust
ljiv -va -o, neodpustljvost -i i
neodvisen -sna -o, neodvisnost -i
i
(+nezavsen, +nezavsnost)
neogiben -bna -o: ~ o (+neobhodno) potreben; neogbnost -i i
neokren -rna -o, neokrnost -i i
neokrten -tna -o poasen, okoren,
neroden, negiben, top; neokrtnost -i i, neokrtne -a m =
neokrta -e i psovka za neokretneia
neokrnjen -a -o, neokrnjenost -i i

nepogreljiv
neokusen -sna -o slabega okusa,
neoksnost -i , gl. brezokusen
neolikan -a -o, neolkanec -nca
m, neolkanost -i i
neomadeevn -a -o, neomadeevnost -i , neomadeevnec
-nca m
neomahljlv -va -o, neomahljvost
-i i, neomahljvec -vca m
neomjen -jna -o: ~ a zvestoba;
neomjnost -i i ( +nepokolebljiv,
+nepocolebljivost)
neomejen -na -o, neomejenost -i i
neomikan -a -o, neomkanost -i i ,
neomkanec -nca m
non -a kem. prvina, nonski -a
-o: ~ a cev
neopzen -zna -o = neopazljv
-va -o; neopen -a -o (+-na
-o): el je ~ mimo hie ne da
bi ga bil kdo opazil
neopen -na -o kar se ne d
opaziti, neopen -a -o kar ni
opaeno, obito
neoporeen -na -o, neopornost
-i : toda neoporen -na -o
neopravien -a -o, neopravie
nost -i i; neopraviljiv -va -o,
neopraviljivost -i i
neopredeljn -na -o, neopredeljnec -nca m, neopredeljnost
-i i : neopredeljiv -va -o, neopredeljvost -i i
neoprezen -zna -o nepreviden, neoprznost -i i neprevidnost, neoprzne -a m neprevidnei
neorganiziran -a -o, neorganizranec -nca m, neorganiziranost
-i i
neorgnski -a -o
neoseben -bna -o, neosbnost -i i
neoskrunjen -a -o, neoskrnjenost -i ; neoskrunljv -va -o,
neosk ranljivost -i i
neosnovn -a -o: ~ a trditev; neosnovnost -i i
neosvobojn -na -o: ~ o ozem
lje, ~ i narodi

neosvojljiv -va -o, neosvojljvost -i i

neotesan -a -o, neotesnec -nca
m, neotesnost -i
neoviran -a -o: ~ prehod, ~ o
govoriti
neovrgljiv -va -o n eo v ren
-na -o, neovrgljvost -i i =
neovnost -i i
neozdrven -vna -o = neozdrav
ljiv -va -o, neozdrvnost -i i
= neozdravljvost -i i
neonjen -a -o samski, neonjenec -nca m samec, neonjenost
-i
nepren -rna -o kar nima para
nepzen -zna -o = nepazljiv -va
-o, nepznost -i = nepazlji
vost -i ; nepazljvec -vca m,
nepazljvka -e i
nepismen -a -o, nepismenost -i i
nepiten -tna -o: ~ a voda
neplavlec -lca [-le-] m, neplavlka -e [- lk-] , neplavlski
-a -o [-ls-]
neplemenit -a -o: ~ lovek, ~o
vednje; neplemenitost -i i
neploden -dna -o, neplodnost -i i
neplven -vna -o, neplvnost -i i
nepobiten -tna -o: ~ i dokazi, nepobtnost -i
nepoboljljiv -va -o, nepoboljljvost -i i , nepoboljljvec -vca
m, nepoboljljvka -e
nepokan -a -o = nepokaven
in nepoakven -vna -o = nepoakljv -va -o, nepoakljvec
-vca m = nepokanec -nca m,
nepokanost -i i = nepoakljvost -i
nepodkpen -pna -o = nepod
kupljiv -va -o, nepodkpnost
-i = nepodkupljivost -i i
nepoglden -dna -o grd, nepogldnost -i i
nepogreljiv -va -o esar ne mo
rem pogreati, nepogreljvost
-i i

nepojmljiv
nepojmljiv -va -o, nepojmljivost
-i 2
nepoklican -a -o, nepoklcanec
-nca m, nepoklcanost -i 2; ne
poklicen -ena -o amatrski, nepoklcnost -i 2 amatrstvo
nepokj -ja m: ne delaj mi ~ a;
nepokjen -jna -o, nepokjne
-a m, nepokjnost -i 2
+ncpokolebljiv -a -o neomajen,
+nepokolebljvost -i 2 neomajnost
nepokoren -rna -o, nepokornost
-i 2, nepokrne -a m, nepo
korina -e 2
nepokvrjen -a -o, nepokvrjenost -i 2, nepokvrjenec -nca m
nepommben -bna -o, nepommbnost -i 2, nepommbne -a m
nepomirljiv -va -o, nepomirljvost -i 2, nepomirljvec -vca m
nepomljv -va -o, nepomljvost
-i 2
nepomden -dna -o; nepomdoma prisl.
Nepomk -a m os. i.: sv. Janez
nepomki -a -o
nepopaen -a -o, nepopenec
-nca m, nepopenost -i 2
nepopisan -a -o; nepopisen -sna
-o = nepopisljv -va -o, nepopisljvost -i z, nepopsnosl -i 2
nepopoln -a -o, nepopolnost -i 2
[povsod: -poun-]
nepoprven -vna -o = nepoprav
ljiv -va -o, nepopravljvost -i
2,
nepopravljvec -vca m; nepoprvljen -a -o
nepopustljiv -va -o, nepopustlji
vost -i 2, nepopustljvec -vca m
neporben -bna -o, neporbnost
-i 2, neporabljv -va -o
neporoen -na -o, neporonost
-i 2
neporen -na -o = neporuljv
-va -o, neporuljvost -i 2 =
nepornost -i 2; neporen -a -o
Npos -ta m os. i. lat. pisatelja,
Neptov -a -o

neposlen -na -o, neposlnost

-i 2, neposlne -a m, neposlh
-a m
neposrden -dna -o naravnosten,
direkten; neposrdnost -i 2
nepostven -vna -o nezakonit, nepostvnost -i 2
nepostren -na -o = nepostreljv -va -o, nepostrnosrt -i 2
= nepostreljvost -i 2, nepostreljvec -vca m
neposven -na-o, neposvenec
-nca m, neposvenost -i 2
nepokodljv -va -o, nepokod
ljivost -i 2; nepokodovan -a
-o, nepokdovanec -nca m, nepokdovanost -i 2
nepotn -na -o, nepotnost -i
2, nepotenje -a s, nepotenjk
-a m
nepotizem -zma m naklanjanje
slub sorodnikom, nepotst -a m
nepotolen -na -o = nepotolaljv -va -o, nepotolnost -i 2
= nepotolaljvost -i 2
nepotreben -bna -o: po ~bnem ;
nepotrbnost -i 2, nepotrbnik
-a m nepotreben lovek, nepotrbnica -e 2 nepotrebna stvar
nepotrpeljiv -va -o, nepotrpeljvec -vca m, nepotrpeljvka
-e 2, nepotrpeljvost -i 2
nepouen -na -o, nepounost
-i 2, nepoen -na -o, neponost -i 2, nepouljv -va -o,
nepouljvost -i 2
nepoudrjen -a -o (+nepovdarjen): ~ samoglasnik
nepovbljen -a -o: ~ gost, ~ o
priti; nepovbljenec -nca m,
nepovbljenka -e 2
nepovden -dna -o ki ni ne pove,
nepovdnost -i 2
nepovljen -ljna -o ki ni po volji,
nepovljnos-t -i 2
nepovraten -tna -o, nepovrtnost
-i 2 (+nepovrt -ta m)
nepozben -bna -o, nepozabljiv
-va -o; nepozbljen -a -o

412

nepreskrbljen
+n ep o zn n -n a -o neznan, +nep o znnec -nca m neznanec
n e p ra k ti e n -na -o, n ep r k tinost -i i
n e p ra v i -a -o: ~ a re b ra , ~ i u lo
m ek, po ~ e m po krivici; nep rv e n -na -o, neprvnost
-i
n ep ra v ie n -na -o, n ep ra v in o st
-i 2, n ep ra v n ik -a m, n ep ra vne -a m
n e p ra v ile n -ln a -o, n e p ra v iln o st
-i i [ povsod: -ln-]
+n ep r v o -a s: +po n e p r v u po
krivici, po krivem
n e p re b v e n -vna -o = n e p re b a v
ljiv -va -o, n ep re b v n o st -i
= n ep re b a v ljiv o st -i i
n e p re b o je n -jn a -o, n e p re b jn o st
-i i
n e p re c e n ljiv -va -o, n e p re c e n lji
vost -i i
n ep reien -a -o, nepreenost
-i
n e p re d ire n -rn a -o, n ep re d rn o st
-i ; n e p re d irljv -va -o
n e p re d te n -tn a -o: ~ o obzidje
n ep re d v id en -a -o nepriakovan,
nenam eravan, nenaden; n ep red vdom a prisl. = n eprevdom a
n ep re g ib en -bna -o: ~ a beseda,
n ep re g b n o st -i
n ep re g ld e n -dna -o, nepreg ld n ost -i i
n e p re g re n -rn a -o = n epregorljv -va -o (+ognjetrden)t nep reg rn o st -i i = n e p re g o rljvost -i i
n e p re g r v e n -vna -o: ~ o telo fiz.
n ep re h o d en -dna -o: ~ a pot, ~ i
glagol, n ep re h o d n o st -i ; *nep re h a j le n -lna -o [ -ln-]: * ~ i
glagol neprehodni
n e p re isk n -a -o
n e p re k a n ljv -va -o, n ep re k an ljv o st -i z
n e p re k in je n -a -o nepretrgan, neprenehan, n e p re k in je n o s t -i i

n e p re k lc a n -a -o; n ep re k lice n
-ena -o, n e p re k lcn o st -i i
n e p re k sen -sna -o = n ep rek o sljv -va -o, n e p re k o sljv o st -i
; n ep re k o n -na -o, n ep rekonost -i i
n ep re l m en -m na -o = n ep relo m ljv -va -o, n ep re l m n o st -i
i
= n ep re lo m ljv o st -i i
n e p re m g a n -a -o, n ep rem g anost -i ; n e p re m a g ljiv -va -o,
n e p re m ag ljiv o st -i i
n e p re m a k ljiv -va -o, n ep re m ak ljv o st -i [nepoud. -m ak- in
-m k-]; n e p re m k n je n -a -o,
n e p re m k n je n o st -i
n e p re m e n ljv -va -o, n ep rem en ljv o st -i
n e p re m e stljv -va -o, n ep rem estljv o st -i
n ep rem ien -na -o, n ep re m i
nost -i i , n ep rem n ica -e i :
zvezda
n ep re m in in a -e i
n e p re m ilje n -a -o, n e p re m ilje
nost -i , n ep re m ljen e c -nca m
n eprem en -na -o = n ep rem o
ljiv -va -o (+vodotesen), nep rem o ljv o st -i i
n ep re m o stljiv -va -o, n ep rem o stljv o st -i i
n eprem en -na -o, neprem nost -i
n ep re n h en -hna -o, n ep re n h nost -i i, nep ren eh o m a prisl.;
n e p re n e h ljv -v a -o, n ep re n eh ljv o st -i i
n e p re ra u n ljv -va -o, n e p re ra u n ljv e c -vca m, n e p re ra u n ljv k a - e , n e p re ra u n ljiv o st -i i
nep resen -zna -o = n ep reseg ljv -va -o, nep resn o st -i i =
n e p re seg ljv o st -i ; n ep resen
-a -o, nepresen o st -i
n e p re sk rb lje n -na -o, n e p re sk rb lj n e c -nca m, n e p re s k rb lj n k a
-e , n e p re sk rb lj n o st -i ; nep re sk b e n -b n a -o, n e p re sk rb ljv -va -o

413

neprestan
n e p re s ta n -a -o trajen, veden, nep re st n o prisl. kar naprej, renomer, nenehno
n e p re st p en -p n a -o, nep rest p nost -i
n e p re trg a n -a -o, n e p re trg a n o st
-i ; n ep re trg o m a prisl.
n ep re u d re n -rn a -o, n e p re u d rnost -i , n e p re u d rn e -a m
n e p re v e d ljiv -va -o: ta besed a
je ~ a , n e p re v e d ljv o st -i
n ep re v id en -dna -o: po ~ d n e m ;
n ep re v id n o st -i : po ~ i, nep rev id n e -a m ; n ep re v id en -a
-o, n ep re v d en o st -i ; nep rev dom a prisl. nepriakovano izne
nada, nenadoma, po neprevid
nosti
n ep ri ak o v a n -a -o, nep riak o v nosl -i , nep riak o v an o prisl.:
~ veliko, ~ dobro, p riel je ~
n e p rd e n -dna -o brez prida, ne
koristen: ~ o m o d ro v an je; nep rd o m a prisl.
n ep rid ip ra v -a m
+n e p r ij te lj -a m sovranik, + nep r ij te ljic a -e i sovranica, +nep r ij te ljs k i -a -o sovraen, +nep rij te ljs tv o -a s sovratvo
n e p rij z e n -zna -o, n e p rij z n o st
-i , n ep rijzn e -a m
n e p rije te n -tna -o, n e p rij tn o st -i
n e p rik l d e n -dna -o neprim eren,
n e p rik l d n o st -i
n e p rik rit -a -o, n e p rik rto s t -i
n ep rile n -na -o: ~ i koti geom
neprilien, neroden: ~ o m u je
bilo
n e p rflik a -e neprijetnost, za
drega: h u d e ~ e , za b resti v ~ e ;
n ep rilie n -na - neprim eren,
neroden, neprijeten, n ep rilin o st
-i
n e p r ilju b lje n -a -o, n e p rilj b lje nost -i
n e p rilj d e n -dna -o, n e p rilj d nost -i , n e p rilj d n e -a m
n e p rim re n -rn a -o ki ni prim e
ren (prikladen), ki se ne d pri

414

m erjati, toda b re z p rim re n ki je

brez prim ere, prim era; n ep rim rnost -i
n e p rip r v e n -vna -o nepriklden,
neroden, n e p rip r v n o st -i ; nep rip r v a -e nepriprven, ne
roden lovek, n e p rip r v n e -a m,
n e p rip r v n ik -a m, n ep rip rv nica -e
n e p rip r v lje n -a -o, n ep rip rv l j enost -i
n e p riro e n -na -o, n ep rir n o st
-i
n e p rir d e n -dna -o nenaraven, nep rir d n o st -i nenaravnost
n ep ris b en -b n a -o, n ep risb n o st
-i
n ep rislen -ln a -o [ -ln-], n ep rislnost -i [ -ln-] ; n e p risilje n
-a -o, n e p risilje n o st -i i
n ep risten -tna -o, n ep ristn o st -i
n e p risto je n -jn a -o nekom peten
ten, n e p risto jn o st -i ; +n ep rist jen nedostojen, nespodoben
n ep risto p en -pna -o, n ep rist p nost -i
n e p ristr n sk i -a -o (+n p ristr sten), n e p ristr n o st -i , nep rstr n e c -nca m, n e p ristr n -a -o
n ep riz an e sljiv -va - o, n ep rizanesljvec -vca m, n e p riz a n e s lji
vost -i
neprizv en -vna -o, n ep rizv n o st
-i
n e p riz n n -n a -o, n e p riz n n je
-a 8
n ep ro d ren -rn a -o, n ep ro d rn o st
-i ; n ep ro d ren -rn a -o, nep ro d rn o st -i ; gl. p re d ire n
n e p ro d u k tiv en -v n a -o, n e p ro
d u k tiv n o st -i
n eproden -na -o nep ro p u sten :
cev je neprod n o ( +zrakotesno) z a p rta ; n ep ro d n o st -i
n ep ro p u sten -tna -o hermetien:
pla je ~ ( +vodotesen), nepropstnost -i
n ep ro so je n -jn a -o neproseven,
n ep ro s jn o st -i

nervozen
n ep ro sto v o ljen - ljn a -o, n eprostov ljn o st -i
n ep ro z o re n -rn a -o, n ep ro z rn o st
-i

n ep r en -na -o neelastien; nep ro nost -i

N ep t n -a m 1. starorim ski bog
m orja, 2 . planet; n e p t n sk i -a -o
n e r b e n -bna -o = n e ra b ljv -va
-o, n e r b n o st -i
n e ra d -da -o prid. s prisl. pom enom
n e ra n ljiv -va -o, n e ra n ljiv o st -i
; n e r n je n -a -o
n era zb te n -tn a -o, n era z b tn o st -i
; n e r a z b t- a -o , n e ra zb to st -i
n e ra zd len -lna -o [ -ln-] = n e
ra z d e ljiv -va -o, n e ra d ln o s t
-i [ -ln-] z = n e ra z d e ljiv o st -i ;
n e ra z d e lj n -n a -o, n erazdelj n o st -i
n e ra z d r e n -na -o = nerazd ru ljv -va -o, n era zd r n o st
-i = n e ra z d ru ljv o st -i
n erazlo en -na -o: ~ o govoriti;
n erazlonost -i ; n era zlo ljv
-va -o
n erazl en -na -o = n era zlo
ljiv -va -o, n era zlo ljv o st -i ;
n erazlo n -na -o
n erazp oloen -n a -o, nerazpolo n je -a s, nerazp o lo n o st -i ;
n era zp o lo ljv -va -o, nerazpo lo ljvost -i
n e ra z r e n -na -o, n era zrn o st
-i ; n e ra z re ljiv -va -o, nera z re ljv o st -i ; n e ra z r e n -a
-o, n e ra zre n o st -i
n e ra z r e n -na -o, n era zr n o st
-i ; n e ra z ru ljiv -va -o, nera z ru ljv o st -i ; n e ra z r e n -a
-o, n e ra z r e n o st -i
n erazso d en -d n a -o, n erazsodnost
-i , n erazsdne -a m
n e ra zt ze n -zna -o, n eraztzn o st
-i ; n era z te g ljiv -va -o, nera z te g ljv o st -i i
n era zt p e n -pna -o = n eraztopljv -va -o, n e ra zt p n o st -i i
= n era zto p ljv o st -i i

415

n era z m e n -m na -o, n eraz m n o st

-i i, n eraz m n e -a m, n eraz m nik -a m, n era z m n ic a -e i;
n e ra z u m ljiv -va -o, n e ra z u m
ljiv o st -i
n era zv z en -zna -o = n erazv ezljv -va -o, n erazv zn o st -i
= n era zv ez ljv o st -i i
n e ra z v it -a -o, n era zv ito st -i i
n e r d -a m, n er d en -d n a -o, nerd n o st -i , n erd n e -a m
n e re d le n -ln a -o, n ere d ln o st -i i
[povsod: -ln-]
n e r d k o prisl., n e r d k o k ra t prisl.,
n e r d k o k d a j prisl. pogosto
n e re d a -e i, nav. mn. n ere d e -d
gr. mit. m orske boginje
nersec -sca m merjasec, n erev
-a -o
n e r se n -sna -o, n er sn o st -i i ,
n ersn e -a m
n ere sn ica -e i , n eresn ien -na -o,
n eresn in o st -i
n er en -na -o, n er n o st -i
n e re ljiv -va -o, n e re ljv o st -i
; n er en -a -o, n er en o st -i i
n e rg ti -m godrnjati, sitnariti, za
bavljati, n e rg j -jte! n erg l
-la -o, n e rg n je -a s; n rg a
-e i godrnja, jokav otrok; n erg -a m, n erg lo -a s, n erg av
-v a -o, n erg v ec -vca m, nergv k a -e i , n rg a st -a -o: ti
n e rg a ~ a !
N ro -ona m os. i. rim. cesarja,
N ronov -a -o, n ro n sk i -a -o
n ero d a -e i, n ero d en -dna -o, n e
rodnost -i i, n er d n e -a m, ner d n ica -e
nerodo vit -a -o, nerodo v to st -i i;
n ero d o v iten -tn a -o, nero d o v tnica -e i , nero d o v tn o st -i ;
n eroden -dna -o nerodoviten:
~ o drevo, n ero d n o st -i i
n erv o zen -zna -o iven: ~ lo
vek, nervozno st -i i ivnost;
n rv -a m med. ivec, n rv e n
-vna -o med.: ~ o v n e tje (+n e r
vozno v n etje) vnetje ivcev;

nesamostojen
n rv u s r ru m neskl. poglavitno
nesocilen -ln a -o, n eso ciln o st -i
gibalo, proilo; denar
i [povsod: -ln-]
n esam o st jen -jn a -o, nesam o
nesodoben -b n a -o, neso d b n ik -a
sto jn o st -i i, nesam ost jn e -a m
ro, nesodobnost -i
n eseb ien -na -o, nesebinost -i i
nesoglasen -sna -o, n esoglsnost
+n e s ig re n -rn a -o negotov, +ne- I -i , n eso g lsje -a s
! n eso m ren -rn a -o, n eso m rn o st
sig rn o st -i i negotovost
n e s k a lj n -na -o, n e sk a lj n o st -i i
-i
n esk es n -a -o, nesk esn ec -nca
neso ra zm e re n -rn a -o, nesorazro, nesk esn o st -i i [povsod:
m rnost -i
-ks-]
n esp m et -i , n esp am eten -tn a
n esk lad e n -dna -o, n esk ld n o st -i i
-o, n esp m etn ik -a ro, nespn esk lo n ljiv -va -o, n esk lo n ljv o st
m etn ica -e i, n esp m etn e -a m
-i i slovn.
nespeen -na -o, n espnost -i
nesk o nen -na -o kar se ne skonn espen -na -o poasen: ~ o delo
a (gl. tudi b rezk o n en kar je
tako, ki ne gre od rok, k i se ne
odseda
brez konca), neskonnost -i
n espodoben -bna -o, nesp o d o b
n e sk rb e n -bna -o: ~ o d ela kdor
nost -i , nespodobni k -a ro,
ne skrbi za natannost pri delu;
nespodbnica -e , nespodbb rez sk rb n o dela kdor je brez
ne -a m
skrbi za druge stvari; n esk b nost -i
n esp o k re n -rn a -o, nesp o k rn esk ro m en -m na -o, n eskrom nost
nost -i i, n esp o k rn ik -a m ;
n esp o k o rj n -n a -o, nesp o k o r-i i , n eskrm ne -a ro
n esln -a -o: ~ a jed , ~ e besede,
j n o st -i
~ lovek; n esln o st -i i, ne- i n esporazm -a ro, nesp o raz m en
slne -a m, nesln ec -nca ro;
-m na -o
n e sla n riti -im neslano se vesti,
nesp o ren -rn a -o, n esp o rn o st -i
nesposoben -bna -o, nesposobnost
neslano govoriti, n e s la n rje n je
-a s neslano vednje, govorjenje
-i , nesposobne -a m
n esp o tljiv -va -o, n esp o tljiv o st
n esl sten -tn a -o, n eslstn o st -i
-i , nesp o tljv ec -vca m
n eslv e n -vna -o: ~ a zm aga, ~ o
n e sp o ta k ljiv -va -o, n esp o tak ljko n ati
vost -i i [nepoud. -tak- in -tak-]
neslien -sna -o, neslinosti -i
n esp r v e n -vna -o, n e s p ra v ljiv
neslo g a -e , nesloen -na -o,
-va -o, n e s p ra v ljiv o st -i , neneslne -a ro, nslnost -i i
sp ra v ljv e c -vca m
n e sl te n -tn a -o kar se ne d slu
n e s p re je m ljiv -v a -o, n e sp re je m
titi, n esl tn o st -i ; n esl te n -a
ljiv o st -i
-o esar ne slutim o, n esl ten o st
n esp re m e n je n -n a -o, nesp rem e-i
n j n o st -i i ; n es p re m e n ljiv -va
nesm isel [-u] -sla ro, nesm iseln
-o, n esp re m en ljiv o st -i , po
-a -o [-sMn-], n esm iselnost -i
[-sln-]
vsod tudi neizp rn esm o trn -a -o, n esm o trn o st -i i i n e sp r te n -tn a -o, n esp re tn o st -i i ,
nesp r tn e -a m
n esm rten -tn a -o, n esm rtn o st -i i ,
n e s p rh ljv -va -o, n e s p rh ljv o st
n esm rtn ik -a m
-i
n esn g a -e i , nesn en -na -o,
n esr m en -m na -o kdor se ne sra
n esn nost -i i, nesnne -a m,
m u je , n esrm n o st -i i , n esrm n esn n ica -e i

416

neubranljiv
ne -a m, n esr m n ik -a m, nesrm n ica -e
n esra m e ljiv -va -o, n esra m e
ljiv o st -i , n esra m e ljv ec -vca
m, n e sra m e ljv k a -e i
n esre a -e : v elika, h u d a ( +te
ka) o , po ~ i ; nesren -na -o,
n esrne -a m, n esr n ik -a m,
n esrn ica -e
n e sta le n -ln a -o, n estln o st -i i,
n estln e -a m [povsod: -ln-]
n estan o v iten -tn a -o, n e sta n o v it
nost -i , n estan o v tn e -a m
+n e s t ti -nem zm anjkati, +nestne ga zm anjka ga, +n e s t ja ti
-am prim anjkovati
n esti nsem n sejo in nes, nesi
-te! neso -a -e, nsel nsla -o,
(pre)nesn -na -o (+p ren e en ):
nesti tovor, v k o a ri nesti k a j,
v e te r lis tje dale nese, p u k a
dobro nese, kam te zlodej nese?
ta h ia ni ne nese, koko nese
ja jc a
N sto r -ja m 1. najstareji gr.
kralj v trojanski vojni, od tod
tudi n sto r -ja m starosta v kaki
drubi, n sto rsk i -a -o, 2 . rus.
m enih, ki m u pripisujejo najstarejo rus. kroniko
n e s tro h ljiv -va -o, n estro h ljv o st
-i ; n e s tro h n j n -n a -o, nestro h n j n o st -i
n estro k o v e n -vna -o, n e stro k o v
nost -i ; nesitrokovnjk -a m,
n e s tro k o v n j k i -a -o, n estrok o v n j tv o -a s
n e s trp e n -pna -o, n estrp n o st -i ,
n estrp n e -a m, n e strp n ic a -e ;
n e s trp ljv -va -o, n e s trp ljv o st
-i
n estv o r - ra m poast, spaka
n esu m ljiv -va -o, n esu m ljv o st -i
; nesm en -m na -o
+n esv sten -tn a -o nezavesten
n esvoboden -dna -o, nesvobodn j k -a m, nesvoboda -e
n s k lja -e valjar, rod. mn. nk e lj [-klj]; n e k lj ti -m te
Slovenski pravopis

417

sto razvaljevati, n e k lj j -jte!

n e k lj l -la -o, n e k lj n je -a s
n ek o d ljiv -va -o, n ek o d ljiv o st
-i , n ek o d ljv e c -vca m
n e p lja -e , rod. mn. n p elj
[-plj], n p lje v -a -o, n p lja rica -e
n e t t -a -o; n e t to k ra t prisl.
n etev len -lna -o, n etev ln o st -i
[povsod: -ln-]
n e ta k te n -tn a -o brezobziren, ne
olikan, n e t k tn o st -i brezobzir
nost, neolikanost, n e t k tn e -a m
brezobzirne, neolikanec
n e ta ljv -va -o kar se ne d taliti
n e t k -a m 1. nenasitnost: b il je
ta k o , d a so lju d je zm erom
je d li, p a v e n d a r niso b ili n i
k d a r siti; 2 . nenasitne; n e t k a
-e nadlega: ~ o delaiti kom u;
neten -na -o: ~ a jed , ~
lovek taken, ki mu ni ne tek
ne ali ki je siten, nadleen; netne -a m, n etn ik -a m, netnica -e , n etn o st -i
+ n etelsen -sna -o breztelesen;
+ n etelsnost -i breztelesnost
n titi -im ; n etle n -ln a -o [ -ln-],
n etln o st -i [ -ln-] , n etilec -lca
[-le-] m, netilo -a s sredstvo za
n etenje, netivo -a s snov, s ka
tero netim o, n e te n je -a s
*nto ne skl.: *neto tea ista tea
n etoen -na -o, neto n o st -i i,
netne -a m
n e to p ir -ja m, n e to p irje v -a -o, n e
to p irsk i -a -o, nejtoprjast -a -o
n eto p ljv -va -o neraztopljiv, neto p ljv o st -i i ; n e to p lj n - n a - o
n e tre sk -sk a m neka rastlina
n e tro h ljiv -va -o, n e tro h ljv o st -i
n eu b o g ljiv -va -o in n eu b o g ljiv
-a -o, neub o g ljiv o st -i in n e
u b o g ljiv o st -i , n eu b o g ljv ec
-vca m, n e u b o g ljv k a -e
n e u b r n -a -o: ~ i glasovi; neu b r n o st -i disharmonija
n e u b ra n ljiv -va -o, n e u b ra n ljvost -i
27

neukaven
n eu k a v en -vna -o = n eu k a n
-a -o, n eu k an ec -nca m, neu k an o st -i i; n e u a k ljv -va
-o, n eu ak ljv o st -i i
n eu d o ben -bna -o, n eudobnost -i i
n eu d en -na -o, n eu d n o st -i ;
n e u d r ljv -va -o, n e u d r ljvost -i i
n e u g a n ljiv -va -o, n eu g a n ljv o st
-i i [nepoud. -gan- in -gn-]
n eu g sen -sna -o = n eu g a sljiv
-va -o, n eu g a sljv o st -i i; neu gan -na -o: o apno
n e u g la j n -na -o in n e u g l je n
-a -o: a pot, lovek; neu g la j n o st -i in neugljenosrt -i
n eu g n an -a -o: konj, o v e
d en je, ~ je z ik ; neu g n n ec -nca
m, n eu g n n k a -e i, n eugnnost
-i
neu g o den -dna -o, neugodnost -i i
n e u h o je n -a -o: ~ a pot, neuhje n o st -i i
n e k -a -o ne(i)zvden, neveden,
neum telen, ne k o st -i
n e u k a n ljv -va -o, n e u k a n ljv o st
-i i
n e u k lo n ljiv -va -o, n e u k lo n ljvost -i , n e u k lo n ljv e c -vca m,
n e u k lo n ljv k a -e i
n e u k r te n -tn a -o neokreten; neu k r tn e -a m = n e u k r ta -e i,
n e u k r tn o st -i
n eu k r te n -tn a -o = n e u k ro tljiv
-va -o: ~ i valovi, n eu k r tn o st
-i i = n e u k ro tljiv o st -i i; neu k ro n -na -o: a trm o g la v
ka, n eu k ro n o st -i i
n e m en -m na -o, nem ne -a m
= n e m n ik -a m, nencmica -e
i,
n em nost -i i
n e u m rje n -a -o, n e u m rje n o st -i
i,
n e u m rje n e c -nca m
n eu m sten -tn a -o neprilien, neprikladen, n eum stnost -i i neprikladnost
n eu m te le n -lna -o neveden, ne
izveden, n eu m teln o st -i i [po
vsod: -ln -]

n eu m ten -tn a -o neum etelen

n eum ven -vna -o, neu m v n o st -i
i; n eu m ljv -va -o, n eu m ljv o st
-i i, gl. tudi n erazu m en
neum it -a -o, neu m to st -i , neum te -a m
*neum ren -rn a -o neutruden, ne
utrudljiv, neugnan; *neum rnost
-i neutrudljivost, neugnanost
n e u m rj -a -e = n e u m rljiv -va
-o, n eu m rljiv o st -i
n e u n i ljiv -va -o, n eu n iljiv o st
-i i
n eu p o g ljiv -va -o, n eu p o g ljiv o st
-i i, neu p o g ljv ec -vca m, n e
upogljiv ka -e i; n e u p g n jen -a
-o, n eu p o g n jen o st -i
n eu p ra v ie n -a -o kdor nim a pra
vice do esa (neopravien kdor
se ni opraviil), n eu p rav ien o st
-i i , n eu p ra v e n ec -nca ro, neu p ra v e n k a -e
n e u r d e n -dna -o, n eu r d n o st -i i
n eu ra v n o v e n -a -o, n eu rav n o venost -i i
n e u re j n -na -o, n e u re j n o s t -i i,
n e u re j n e c -nca m
n e re n -rn a -o: ~ o v rem e; ne rn ik -a ro hudournik, n e u rje
-a s huda ura, vihar
n e u sa h ljiv -va -o, n eu sah ljv o st
-i [nepoud. -sah- in -sh-]
neusken -na -o: ~ o blag o ki
se ne uski (kri), neusk n o st
'i

neu slian -a -o: ~ a p ro n ja ki ni

bila usliana, n eu slan o st -i i;
neuslen -na -o kar se usliati
ne d
n eu sm iljen -a -o, n eu sm iljen o st
-i , n eu sm ljen e -a ro, neusm 1 je n e c -nca m, n e u sm lje n k a -e
neuspeh -ha ro, neusp en -na
-o, n euspno st -i
n eu stv e n -vna -o ki ni po ustavi,
neustvnost -i i
n e u sta v ljiv -va -o, n eu stav ljv o st
-i : ~ k rv i

418

nevoljiv
n e u s tr e n -na -o kdor se ne d
ustraiti, ju n a k i n eu str n o st
-i i, n eu str n e -a m ; n eu stra ljv -va -o kdor se ne d ustra
iti n e u stra ljv o st -i , neu stra ljv e c -vca m; n eu str e n
-o kdor se ne ustrai, juna
k i n e u str e n o st -i i; n eu stra hovn -a -o, n eu stra h o v n o st -i i
n eu str ze n -zna -o kar ne ustreza,
n eu str zn o st -i
n en s en -na -o:
v ir b istro
um nosti, n e u su ljv -va -o
n e u t je n -jn a -o = n e u ta jljv -va
-o, n e u ta jljv o st -i
neu tg o m a prisl. takoj, brez od
laanja
n e u te m e lje n -na -o, n eu tem e lj nost -i ; n eu tem e ljv -va -o
n eu ten -na -o = n e u te ljv -va
-o, n eu tn o st -i i = n e u te ljvost -i i
n eu to l en -na -o = n eu to la
ljiv -va -o; n eu to ln o st -i i =
n eu to la ljv o st -i i
n e u trg ljv -va -o, n e u trg ljv o s t-i i
n e u tp e n -pna -o lesar ne morem
u trp e ti pogreati, nepogreljiv,
n e u trp n o st -i i
n e u tru d e n -d n a -o = n e u tru d ljiv
-va -o, n e u tr d n o st -i i = neu tru d ljv o st -i i
n eu v e n ljv -va -o, n eu v e n ljv o st
-i i
n eu v id v en -vna -o, n eu vidvnost
-i i, neuvidvne -a m
n e u ite n -tn a -o, n eu tn o st -i i ,
n eu tne -a m
n eu g an -a -o, neu g an o st -i i,
n eu ganec -nca m
n e v a je n -a -o, n e v je n o st -i i
n e v re n -rn a -o: sm rtno ~ o ; nev rn o st -i i: sm rtn a ~ ; ~ je,
obstoji, grozi; ~ i uiti, k lju b o
vati, v oi pogled ati; ~ o d v r
n iti, isk ati, izzivati; v ~ p riti,
iti (+p o d ati se), sp ra v iti koga;
v ~ i biti, iveti; b o ln ik je e

*izven n ev a rn o sti iz nevarnosti

p o sa d k a je *izven n ev a rn o sti
brez nevarnosti m va rn em ; r e
iti koga z lastn o ~ j o
neved prisl., nev d o m a prisl.,
ponevdom a prisl.: zael je n e
ved (ne da bi se bil zavedal)
d ale s p ra v e poti, toda zael
je, ne ved (ne ved) za p rav o
pot, dale v gozd
nev d en -dna -o, nevd n e -a m,
nev ed n ica -e i , n ev d n o st -i
n e v e lj v e n -vna -o, n ev e lj v n o st
-i i
n ev e n ljv -va -o, n ev e n ljv o st -i
n e v ra -e i , n ev ren -rn a -o: ~ i
Tom a, n e v rn ik -a m, nev rnica -e i, n ev rn ik i -a -o, nev rec -rca m, n e v rk a -e , nev rsk i -a -o, n ev rstv o -a s,
tudi n e je v ra , n e je v re n itd.
n e v e rj te n -tn a -o, n e v e rj tn o st
-i i
n ev sta -e 2, nev stica -e 2, nevstin -a -o: ~ a d o ta
*nev -a -e neizveden, neizuen,
neizkuen: v k o v ak ih re eh je
bil o (+nev esa)
nevzan -a -o: ~ a b esed a proza,
~ e cene, po ~ i h cen ah
nev id en -dna -o, n ev id n o st -i i;
nevdom a prisl.
n ev ih ta -e 2, n ev ih ten -tn a -o
n e v lj d e n -dna -o, n ev lj d n e -a
m, n e v lju d n o st -i 2
n e v m e v an je -a s: p o litik a ~ a
n v o j k -a m civilist, n ev o jk i
-a -o: ~ i nastop
n e v lja -e 2 : ~ se pokae, ga je
zg ra b ila; ~ i d ati d u k a; ~ o
kazati, k ro titi, izziv ati; nevo
lje n -ljn a -o: ~ b iti; n e v o lj
nost -i 2, n ev o ljev ti - jem biti
nevoljen, to iti tarnati; tudi n e
je v o lja , n e je v o lje n , n ejev ljnost
n evoljiv -va -o, n evoljivec
-vca m, n ev o ljv k a -e 2, n e
voljivost -i 2

419

nevreden
n e v re d e n -d n a -o, n ev r d n e -a
m, n ev r d n ica -e , n ev r d n o st
-i i
n v re t n a r -ja m zool., nvret n a rsk i -a -o
n e v ro c ljv -va -o: ~ a p o iljk a,
n ev ro ljv o st -i
n ev ro lo g ija -e nauk o ivcih,
n ev rolog -a m, n e v ro lo k i-a -o ;
n e v ro p a tja -e i ivina bolezen,
n ev ro p tie n -na -o, nevrop a to lo g ja -e nauk o ivnih
boleznih; n evroza -e ivna
bolezen, n ev ro tien -na -o, n e
v ro tik -a m ; n e v ra lg ja -e [-lg-]
boleina v ivcih, nev rlg ien
-na -o [-lg-]; n e v ra ste n ja -e
ivna slabost, n e v ra st n ik -a m ,
n ev ra stn ie n -na -o; n ev rtis
-a m vnetje ivcev
nev prisl., neven -na -o
1.
kar ni vle, 2 . izbiren, ne
hvaleen; nevne -a ra =
n ev nik -a m izbirne, nevnica -e ; nevnost -i
izbirnost
n ev tt -a -o
n e v tr le n -lna -o [ -ln-] nobenostranski, nepristranski, neudelee n : b iti ~ v v o jn i ne se ude
leiti vojne, stati ob strani; nevtr ln o st -i [ -ln-] : o h ra n iti
v a ro v a ti
n e v tra liz ira ti -am,
n e v tra liz c ija -e
n v tru m -um a m slovn. srednji
spol, mn. n v tra n v te r [-r] s
besede srednjega spola
n ev zd rm en -m na -o: ~ o span je,
n ev zd rm n o st -i , nevzdram ljv -va -o, n ev z d ram ljv o st -i
n ev zd ren -na -o: ~ napor, ~ a
trd ite v , ~ e raz m ere; ~ v je d i
in p ija i; ~ a ivina k i ne
vzdri napora; plaz je ~ o grm el
v dolino nezadrno; nevzdnost -i ; n ev z d rljv -va -o:
~ lovek ki ne vzdri veliko ,
n ev z d rljv o st -i ; tudi nezden, n ez d rljv

n ev zg o jen -jn a -o, n ev z g o jljv

-va -o, n evzg jn o st -i , nev zg o jljv o st -i , n ev z g o jljv ec
-vca m, n e v z g o jljv k a -e ; nevzgojn -na -o, n ev zg o jn o st
-i
n ev zp o rd en -dna -o, nevzpordn ost -i , nev zp o rd n ica -e
N ew Y ork N ew Y orka [n j jo rk
-a] m kr. i.: iz ~ ~ a , v ~
~ u; n ew y o rk i -a -o, N ew yoran -a m, N ew y o ra n k a -e
[povsod: njjor-]
N ew ton -a [njton -tona] m os. i.
angl. fizika, Newt onov -a -o
[njtonou -ova -o]: ~ zakon
n e z a b lje n -a -o: ~ a je d , ~ a b e
seda, n ez ab lje n o st -i
n ezaclen -ln a -o [ -ln-] = nezace ljv -a -o, n ez ac eljv o sl -i
; n ez ac eljen -a -o, n ezacljenost -i
nezadoln -na -o, nezadolnec
-nca m, nezad o ln k a -e , nezadolnost -i ; n ezadlen
-na -o [povsod: -dou -]
n ezad o sten -tn a -o, n ezad o stn o st
-i
n ez ad o v o ljen -ljn a -o, n ez ad o v o lj
ne -a m , n ez ad o v ljn ik -a m,
n ezad o v ljn ica -e , n ez ad o v o lj
nost -i , n ezad o v o ljstv o -a s
n ezad ren -na -o, n ezad n o st -i
; n ez ad r n -a -o, n ezad rnost -i
n ez ajm en -a -o, n ez ajm en o st
-i
n e z a j te n -tn a -o esar ne m orem
zajeti, n e z a j tn o st -i
n e z a k l n je n -a -o, n e z a k l n je n o st
-i
n ez ak o n it -a -o nepostaven, n eza
kon ito st -i
n ezak o n sk i -a -o, n ezak n ec -nca
m, n ezakni -a m, n ezaknek -ka m
n ez an e sljiv -v a -o, n ezan esljv ec
-vca m, n e z a n e sljv k a -e , n e
za n esljiv o st -i

420

neznosen
n ezan im iv -a -o, n ez an im iv o st-i i
n ezap zen -zna -o = n ez ap a zljv
-va -o, n ezapznost -i i = neza p azljv o st -i
n ezap sen -sna -o k i se ne d za
pisati
n ezap o p d en -dna -o = nezapop a d ljv -va -o nepojm ljiv, ne
doum ljiv, n edojten: ~ o neum en,
n ez ap o p a d ljv o st -i
n ezap o slen -a -o in nezaposln
-n a -o, nezaposlenost -i in n e
za poslenost -i i
n ezap o v d an -a -o: ~ p ra z n ik
n ezaslian -a -o: ~ a p red rzn o st,
o o p red rze n , ~ o je poilo
n ezasl en -na -o: ~ o delo, nezasl nost -i ; n ezaslen -a
-o: ~ a kazen, ~ a polivala
n e z a s t ra n -a -o: ~ e p rav ic e; nez a st ra n o st -i ; n e z astren
-rn a -o: ~ e p rav ic e; n ez astrn ost -i
n ezaiten -a -o, nezatenost -i
; n ezaiten -tn a -o, nezatn ost -i
n eza p en -pna -o = n ez au p ljiv
-va -o in n e z a p ljiv -a -o, neza p nost -i i = n ez au p ljiv o st
-i i in n e z a p ljiv o st -i ; n e
za u p a n je -a s, n ez au p n ica -e i,
n eza p n e -a m
n ez av a ro v a n -a -o in n ezav aro v n
-a -o: ~ p re d m razom , p red
ognjem , ~ p ro ti m razu, p ro ti
o g n ju ; n ez av ro v a n o st -i in nezav aro v n o st -i
n ezav den -dna -o, n ezavdnost
-i , n ezavdne -a m
n ezav st -i i, nezav sten -tn a -o,
n ezav stn o st -i i
+n ezavsen -sna -o neodvisen,
+n ezavsnost -i neodvisnost
n ezav zten -tn a -o, n ezavztnost
-i ; nezavzt -a -o, nezavztost -i
n ezaeln -na -o (''n ez ae lje n ),
n ezaeln o st -i i (+n ezaeljenust)

n ez b l je n -a -o: ~ razum
n ez d rv -v a -o: ~ o p o d n eb je
n e z d ru ljiv -va -o, n e z d ru lji
vost -i
n ezd en -na -o gl. n ev zd ren
nezgoda -e z, nezgoden -d n a -o,
nezgdnost -i , nezg d n ik -a
m, nezgdne -a m
n ezgren -rn a -o, n ez g o rljv -v a-o
( +ognjetrden), n ezg o rljv o st -i
nezgovren -rn a -o, n ezgovrnost
-i
nezlo m ljiv -va -o, n ezlo m ljiv o st
-i i
n ez m a g ljv -va -o neprem agljiv,
n ezm ag ljv o st -i ; nezm gan
-a -o nepremagan
n ezm ren -rn a -o, n ezm rn o st -i
i,
nezm rne -a m, n ezm rn ik
-a m, nezm rn ica -e
nezm ten -tn a -o = n ezm o tljiv
-va -o, nezm o tljiv o st -i i, nezm otljvec -vca m, nezm o tljv k a -e i
nezm oen -na -o, nezm onost -i
, nezm ne -a m
n e z n a je n -jn a -o, n ez n a jn o st
-i , n ezn a jn e -a m
n ez n n -n a -o: ~ po glasu,
obrazu, im enu ; ~ v o b raz, ~
za pogled; ~ lovek, ~ i k r a ji;
je k a r ~ (neznanski), ta k o je
o tek el; nezn n ec -nca m , nez n n k a -e ; n e z n n je -a s; neznno prisl. tudi v pom enu n e
znansko: ~ je vpil, ~ grdo
pie, ~ p rid e n je
n ez n n sk i -a -o silen, straen, gro
zen: ~ a enska, ~ o v p itje, ~ i
velikan, ~ a zv erin a; neznnsko poudarni prisl. silo, silno,
hudo, zelo: ~ m e g la v a boli,
~ dale, ~ lju d i je bilo
n ez n n stv en -a -o, n ezn n stv enost -i [povsod: -tvn-]
n ez n ten -tn a -o, n ezn tn o st -i ,
nezn tn e -a m
neznosen -sna -o, neznosnost -i ,
neznsne -a m

421

nezrel
n ezrel [-u] -la -o, n ezrlo st -i
n ezvene -a -e: ~ i soglasnik;
n ezvennost -i i
n ez v en ljv -va -o nevenljiv, nezv e n ljv o st -i i
nezv st -a -o kom u, nezvstne
-a m, n ezvstnica -e f, n ezve
stoba -e i : ~ kom u
nezven -na -o: ~ i soglasnik,
nezvnost -i i
N a -e i os. i., N in -a -o; Nica -e 2, N iin -a -o; N ka
-e 2, N kin -a -o; N ika -e i ,
N ikin -a -o; A gnza -e i,
A gnzin -a -o; gnes neskl.
n a -e m ehkuen lovek: ti si
p ra v a ~ ; boda na neka
rastlina; nica -e i droben no
vec!, novec za 50 par
n en -na -o, nnost -i i; nenov sestavah: nenoten -tn a -o,
~ tn o s t -i i ; nenoglsen -sna
-o, nenosen -na -o
neiv -a -o: ~ e stv a ri
n i 1. vez. in nik.: ne p iem ni ne
tu d ira m ; ni ni: ni v e ra j
ni danes = n iti v e ra j niti
d an es = ne v e ra j ne danes;
2.
poudarni prisl. e, tudi, niti:
ni ne pogleda me, ni toliko nisi
v red en, ni za las ne popustim
N iag ra -e i l. i., n ia g rsk i -a -o:
~ i slapovi
n ia n sa -e i razliica, odtenek, tanina, n ia n sra ti -am razliice de
lati, oseniti, n ia n sra n je -a s
n b e lu n k i -a -o: ~ a kitica, p r i
po v ed k a; N belung -a m, nav.
mn. N belungi -ov germ . mit.
ju n a k(i)
N ica -e kr. i. v stari B itiniji,
n ic jsk i -a -o: ~ i zbor, ~ a
veroizpoved
ni ned. z. n i sa r n im u r ni p ri
n im er z niim er: ni (+niesar) ni ostalo, tu ni raslo ni
(+n iesar); v idel nisem nisar,
k a r bi m e b ilo zanim alo; ne

b o jim se n i sa r; vse im a, a
n iesar ne d
ni poudarni prisl.: (ni je pouda
rek nikalnice in ne predm et) ta
lovek ni ni v red en ( = je ni
vreden). ta stv a r ni ni p rid a,
ni im enitno se ni nosil, ni ra d
ni d elal; ni k o liko zelo veliko:
~ lju d i; ni ve ne p o j ; ni
k a j lepo, ni k a j n ne posebno;

za ni za nobeno rabo (se

vee z zanikanim povedkom ): to
ni za ni; zani slab (se vee
z nezanikanim povedkom ): no
je zani, gl. tudi zani; m eni
ni tebi ni je odel
ni nia m: p re p ira ti se za p r a
zen ~ , n a ~ p riti, sp rav iti, v
~ iti r izgubo iti, vse je pod
p ro d a ti v
pod ~ , z ~ e m
in hudiem vse p u stiti; tudi
neskl.: ne bom b rez ni, zani
p ri ni; ni -ta s zanilj.: ti
ni nasto ali nisasto, tkole ni!
ni- v sestavi: nivden -dna -o,
~ v d n e -a m; n iv rd en -dna
-o, ~ v r d n e -a m, ~ v r d n o s t
-i , n iv rd n ica -e
n aln ica -e [ -ln-] i = n ten ica
-e [-t-] i (v tkalstvu)
nim en -m na -o ni vreden, nim nik -a m, nim nost -i i
n im u ren -rn a -o gl. neim rn
nien -na -o, ninost -i i, nast
-a -o ni vreden = n isast -a
-o; niev -a -o, n even -vna -o,
nevec -vca m, nievost -i ;
n iiti -im unievati: ~ k o lk e;
n en je -a s
n ila ~e ( +nula), n la ric a -e
( +nlarica) vrsta m oke: d v o jn a
~ ; nica -e i nila, ni: b o
g atin u je 100 d in a rje v ~
N ietzsche -ja [ nie -ja] m - os. i.
nem. f i l o z .N ietzsch ejev -a -o
[niejeu -eva - o j: ~ i n azo ri;
n i e j n sk i -a -o: ~ i n azo ri; ni-

n itrit
e jn stv o -a s, n i ej n ec -nca
m, n i ej n k a -e
n ih ati -am f i z s i c e r gugati, zibati,
prenes. omahovati; n ih a n je -a s,
n ihlo -a s, n ih len -lna -o
[ -ln-]; n ih j -a m, n ih je n -jn a
-o: ~ a doba
nihe in nihe, nkdo ned. z., n i
k o g ar n ik o m u r n ik o g a r p ri n i
k o m er [-r] z n ik o m e r [-ar]:
n ik o g a r ne poznam , usoda ne
d n ik o m u r vsega; se rabi samo
samostalno
n ihilizem -zm a m , nihilistien
-na -o, n ih ilist -a m, n ih ilstk a
-e i
N ika -e gr. mit., boginja zm age,
N ikin -a -o
n k a -e i frnikola, n-kati -am se
frnikolati se. n k a n je -a s
n ik k -a -o; n ik k o r prisl.: tega
n ik k o r (*na noben nain) ne
m orem ; n ikkoven -na -o, nik k re n -na -o (+ n ik akoren)
n ik m o r prisl.: ~ ne poj de, to
ni za o
n ik r n ik rta n ik rte prisl. 1. se
rabi kot samostojna nikalnica:
Sedaj pojdem . N ikar, m a
lo e posdi! 2 . krepi nikanje:
N ik a r ne hdi! N ik ar(ta) ne
hodita! N ikar(te) ne jo k a jte !
n ik a r ( = niti) k a p lje ne, ni se
p o k az ala n ik a r ( = n iti) m egli
ca, k ra tk o n ik a r nikakor ne;
3.
rabi se za prepoved v zvezi
z nedolonikom: N ik a r sram o
titi zaslunih lju d i! N ik a rte
m ene T u rk u dati! 4. ka j ele:
e videl ga nisem , n ik a r z n jim
govoril; tega k am n a ne vzdig
ne, n ik a r da bi ga nesel; ni
dobil poenega groa, n ik a r
poteno desetico
n k a ti -am zanikovati, n k a n je -a
s, n ik le n -lna -o [4n-]. n ik ln o st -i [ -ln-] , n ik ln ic a -e
[ -ln-] , n ik ln i en -na -o
[-ln-]

n ik d a r in n ik d a r prisl.: ~ ne,
~ nikoli; tako lep, da ~ tega
(takega)
nkdo ned. z. gl. nihe
n ik e lj -k ija m. n k lje v -a -o: ~
kre, n k lja s t- a - o : ~ p o k ro v ;
n ik lja ti -am, n k lja n je -a s
n ik j r prisl.: dom a povsod, dom a
~ ; o ga ne m a ra jo
n k n iti -nem 1. prikliti, izrasli,
2 . ponikniti, izginiti: voda n k n e
n ik o d e r [-dar] prisl.: ~ ni vozil,
od ~ ga ni
N ik o l j -a m os. i., N iko -a (+Nikota) m, gl. M iklv
n ik o li prisl., aljivo: o svetem N i
koli nikoli
n ik o tin -a m, n ik o tin sk i -a -o:
o a za stru p ite v
Nil [ -il] -a m l. i. re ke, nilski -a
-o [ -ls-]: ~ i k ro k o d il, ~ i p r i
toki = p rito k i N ila
nm b -a m ar, arni venec, ob
stret, svetniki sij, glorija (na
Triglavu)
nim fa -e starogrka boginja nije
vrste
Ni m rod -a m svetopisem ski vliki lovec. od tod nm rod -a m
strasten lovec, nm rodsk -a -o
N inive N iniv mn. prestolnica
A sirije, nnivski -a -o
N oba -e l. i. gr. mit., N obin
-a -o
n irv n a -e popoln duni m ir
n itrc -a m ni: pisan ~
n it niti : vdeti ~ , njegovo iv
lje n je visi na ~ i, b lago se po
~ i n ab ira , po v rv i z a p ra v lja ,
do ~ i m o k er; iva ~ zool., nten -tn a -o: ~ i konec; n itje -a
s, n itk a -e , n itk a st -a -o
n iti 1. vez.: n iti niti, ni ni,
ne ne: ~ ti ~ on; 2 . poudarni prisl.: ~ za lek ga ni
n itr t -a m, n itrira ti -am, n itrific ra ti -am, n itrific ra n je -a s,
n itrifik c ija -e ; n itro celu l za

nivo
-e , n itro g licerin -a m, n itro e la tn a -e
*niv -ja m vrina, stopnja, raven,
viina: vodni ~ , iv lje n jsk i
dvig p o litin eg a ~ j a , ~ nae
izo b razbe; *niv elrati -am izrav
nati, izenaiti
niz ali niz predl. s to. s (z): ~
T rig lav, ~ h rib , ~ klanec, ~
lice
niz -a m: ~ bisero v ; n iz ati -am
in -em: n a b ira ja g o d e te r jih
niza na n it; n iz a n je -a s
nizdl [-u] prisl. navzdol, nizd lje -a s
n izek -zka -o: ~ a tra v a , ~ a vo
da, ~ a cena, ~ glas, ~ stan,
~ e g a rodu, ~ a v alu ta, p rim .
n i ji -a -e, prisl. nizko: ~ stati,
~ p asti, + ~ p la e v ati slabo,
malo, prim . prisl. nie; nizkost
-i 2, n iz k ta -e 2, n izkoten -tn a
-o: ~ znaaj, ~ o d e ja n je , ~ a
m isel, ~ o p isa n je , prisl. n iz k o t
no: ~ m isliti o kom ; n iz k o t
nost -i 2 ; nizkoden -na -o,
nizkom seln -a -o [ -sln-]
N izozm sko -ega s kr. i. Holand
sko: z ~ e g a , na ~ e m ; Nizozm ec -m ca ra, N izozm ka -e 2,
nizozem ski -a -o, nizozm ina
-e 2
n iati -am, n i an je -a s, niina
-e 2, n iinski -a -o, niva -e 2 ,
n i v je -a s, n i j -a m glas.
N jgo -a m: P e te r P etro v i ~
rnogorski pesnik
n jeg o v -a -o svoj. z. 3. os. za mokega lastnika: Janez je vzel
~ o k n jig o ( sosedovo, souenevo, Martinovo ipd ), toda Janez
je vzel svojo k n jig o (knjiga je
Janezova)
N jm en -a m i. t. re ke, njm en ski -a -o
n je n -a -o svoj. t. 3. os. za ensko i
lastnico: m ati je p ro sila sina, !
n je n a p ro n ja ni b ila zam an

n jih o v -a -o svojilni z. 3. os. za

tri lastnike ali ve ne gled na
spol: delavci so p rije li za delo,
n jih o v tru d ni b il zam an; p o
m agale so tu d i ene, n jih o v a
sk rb za m oe ni b ila p ra z n a
n jiv a -e 2, n jiv sk i -a -o: ~ a
tra v a , ~ i gnoj, ~ a p rst; n ji
vica -e
n j h a ti -am ( +nofati), n ju h le n
-ln a -o [ -ln-]: i to b a k = n ju
hanec -nca m, n ju h le c -lca
[-le-] m
n j n -a -o svojilni z. za 3. os., izraa svojino dveh lastnikov ne
gled na spol: to je v a jin p o
roni list, k je je p a ~ r
n m edm .: No, govri! G ovri no!
P u sti m e-no! P o jd i no! No, te
mu sem posvetil,
no b d en (pred sam ostalniki n o b n j
no b n a -o: nobden ni h o tel
pom agati, nob n lovek n i ho
te l pom agati, nim am nob n e
prav ic e; n o b n k ra t p r i s l nob n k ra te n -tn a -o; nobenoplten -tn a -o nepristranski = nob n o str n sk i -a -o
N obl [-l] -a m os. i. vedskega
kem ika, N oblov -a -o: ~ a n a
g rad a
+n b el [-l] neskl. gosposki, im e
niten, p lem en it: o n a je zelo
+nobel gosposka, vsi so +nobel
im enitni, to je bilo +no b el ple
menito; n oblsa -e i gospina,
visokost, im enitnost, plemenitost,
plem stvo
nocoj prisl. to no: ~ sem slabo
spal, ~ bom o dolgo b ed eli, ~
to no; n o co jn ji -a -e: ~ a n e
v ih ta je b ila h uda, k a k n a bo
~ a veselica?
n noi : ~ in dan, tr d a ~ ,
g lu h a ~ , ~ n a
~ im a svojo
mo, lah k o ! v elik a
o ve
lik i ni, velikonoen -na -o;
svta , svetnen -na -o:
~ i m ir; po (neprespani) ni,

424

nor
toda ponoi in podnevi; noen
-na -o: ~ i u v a j, ~ a tem ,
+nona, s ra jc a spalna srajca,
+n ona posoda posteljna posoda,
+n ona om arica posteljna oma
rica; nonk -a m, nonca -e i,
n onina -e i , nca -e : rod.
mn. nic; noti -m prenoiti
noi se no se dela, noi -te!
nol - -o, n o n je -a s; nolo -a s, noe -a s; noevti
-jem , noeva! -la -o, noevn je -a s, noevlec -lca [-u-] tn
nem gl. h o t ti
N o d ier C h a rles [nodj rl] m
os. i. franc, pisatelja, C h a rlesa
N o d iera [rla nodjjaJ, N odierov -a -o [nodjjeu -eva -o]
Noe N eta m , N oetov -a -o: ~ a
la d ja
nga -e i itd. ali pa nog nogi
nog (na ngo) n a ngi z nog,
dv. nog nogm a, mn. nog ng
nogam nog (na nge) n a no
gah z nogm i; loveka, rak o va, stolova, m izna
rastline:
s ra ja , m aja, v r a n ja ~ ; od
ng do glave, od m la d ih ng,
n a nge! kviku, +n a p ro sti
ngi na svobodi, +k nogam ho
d iti pe, b iti d o b er ali slab v
nogh, n a trd n ih ali ibkih no
gh, te p ta ti z obem a nogm a
ali z nogm i, zvoniti z nogm i
psu zvoniti, b iti n a nogh, biti
pod nogm i napoti; iti, sp rav iti
(se) izpod ng; d ati se kom u
pod nge, kom u n a nge sto
p ati, p o stav iti se n a la stn e nog
osamosvojiti se, p o sta v iti se na
z a d n je (noge) upreti se, b iti
z eno nogo v grbu, vzeti nog
pod pazduho hitro stopiti, pot
pod nge vzeti, nog m i je
vzelo in sem p ad e l ko snop;
noia -e i, otr. nogica -e i ,
noica -e i, noen -na -o:
~ i pogon; no g t - ta -o; nog
-a m, noga -e i velika noga,

mn. noge - hodulje; nogln ik -a [-u~] m pri kolovratu,

orglah ali kolesu (pedl), podnonik pri m izi = n o g ln ica -e
[-au-]
nogavica -e (+nogovica): o b u ti
( +oblei) ~ o, nogavien -na
-o; nog av ar -ja m, nogavarica -e , nogav arstv o -a s
nogom et -ta m, nogom ten -tn a
-o: ~ a oga, te k m a; nogom et
-a m, nogom etki -a -o
n o h t -a m : za ~ e m u g re; n iti
toliko, k o lik o r je za ~ o m r
nega; n htec -tca m = n hti
-a m, noh ten -tn a -o; ~ i k o ren ,
n h tn ic a -e i bot., n h ta ti -am
se: n h ta se m i od m raz a
n o j -a m, n jev -a -o: ~ o p ero
n o k t rn - a m liturg. del brevirja;
n o k t rn o -a m glas. vrsta skladbe
nom d -a m, nom dski -a -o, nom dstvo -a s, n o m a d izra ti -am
n o m e n k la t ra -e im enoslovje,
im enik, n o m e n k la t re n -rn a -o
nom in ativ [-iu ] -a m slovn. im e
novalnik, nom in atv en -v n a -o;
n o m inlen -ln a -o [ -ln-] (+nom inlen) im en ski, po im enu; nom inalzem -zm a m fil. nauk, no m in a lst -a m, n o m in alstien
-na -o; n o m in ira ti -am im eno
vati, n o m in cija -e i
n n a -e glas. deveti ton (od
osnovnega)
n n ij -a m m erska priprava
n o n p a r j -a m (franc. n o n p areille)
stopnja tiskanih rk: tis k a ti v
~ u : n o n p a r jsk i -a -o
+nnsens -a m nesm isel
+n o n a ln sa -e malomarnost, n e
skrbno st, +n o n a ln ten -tn a -o
malomaren, tjavdan
n r n o ra nor - - in noro -i -e:
b iti ~ n a k a j, ~ rasti, dol.
n o ri -a -o: ~ a le ta ; noroglv
-v a -o, norog lv ec -vca m, noro g lv k a -e i , n rsk i -a -o; no-

425

norcevti
r ja -e , norost -i i , n orsten
-tn a -o, norinica -e i
n o rce v ti -jem se s kom ali iz
koga. iz esa; no rev al -la -o,
n o r e v n je -a s, n o revlec -lca
[ -au-] m , n o re v lk a -e [-u-] i
n o rd ijsk i -a -o: ~ e p o k ra jin e ,
n rd ije c -jca m severnjak, nrd ijk a -e i , n rd ij in a -e i
n rec -rca m 1. nor lovek, 2 . ve
liko kovako kladivo; snop, zve
zan ob klasih; velik slam nik;
n o rca (norce) se d elati iz koga
norevati se s kom, koga za n o r
ca im eti; mn. norci -ev b u rk e :
~ e u g a n ja ti, b riti, v ~ ih k a j
rei v ali; norev -a -o, nrevski -a -o, n orek -ka m =
n rek -rk a m, n o rica -e , no
rice -c i med. otroka bolezen;
n o rica -e : 1. m ajhna norica,
2 . bot. zvonek; norav -va -o,
n o rvost -i , n o r ljv -va -o,
n o rljv o st -i , n ra st -a -o,
n o r ija -e i
n o r ti -m, nri -te! norel -la -o,
n o re n je -a s ; no riti -m koga
za norca im eti, begati, goljufati,
n ri -te! n o rl -a -o, n o rj n je
-a 8
N orik -a m rim ska provinca, n o
rik i -a -o: ~ a provinca, N o
rik e A lpe; N rian -a m
n rm a -e , rod. mn. norm pra
vilo, vodilo: d elati po norm ah ;
n o rm ira ti -am enotno doloiti,
uravnati, n o rm ira n je -a s, n o r
m i rec -rca m kdor normira, n o r
m ativen -vna -o doloilen; norm la -e i pravilo, pravilnik, navpinica, rta pravilnica, norm len -ln a -o [ -ln-] pravilen, na
vaden; n o rm ln o tren -rn a -o
[ -ln-], n o rm alizira ti -am ; norm lije -ij 2 mn. vodila, pravila,
n o rm lk a -e [-lk-] nekdanja
osnovna ola, n o rm lnoolski -a
-o [ -ln- -ls-]

N orm n -a ra, nar. mn. N orm ni

-ov germ anski narod, n o rm n sk i
-a -o: ~ i b o jn i pohodi; N or
m a n d ija -e J. t. franc, pokra
jin e, N o rm an d jec -jca m, Norm a n d jk a -e 2, n o rm an d ijsk i -a
-o: ~ i pan ik i, ~ o surovo m aslo
N orvko -ega s: n a ~ e m , z ~ e g a ,
N o rvka -e i: v ~ i , iz ~ e ,
norv k i -a -o, n o rv in a -e i ,
N orven -n a m, N o rv en k a
-e 2
ns m 2 . nosa in nos in nos,
mesi. po nsu, mn. nosovi -v,
po nosovih ali nosh; n a v ra t
na ~ d irja ti, p re d ~ om prav
blizu, te n a k ~ im eti obutljiv,
do b er ~ im eti prav slutiti, pod
po ~ u dati. d o b iti (+ ~ dati,
+ ~ dobiti), pod ~ se m u je
p o kadilo ni m u bilo prav, ~
pobesiti, ~ v ih ati, ~ visoko
nositi, za ~ voditi, za ~ o m h o
diti brez pravega nam ena, v v sa
ko re ~ v ta k n iti, o b risati se
pod ~ o m , obesiti kom u k a j na
~ , oditi z dolgim ~ o m ; noso
rog -a m, nosorec -ca m ;
nsek -ska m = nsec -sca m,
nsen -sna -o: ~ a kost, nosnik
-a m, nsniki -a -o: i sam o
glasniki, nosnica -e nosna kost,
nosnica -e nosna luknja; noSt - ta -o, no sto st -i i, nsast
-a -o, nosn -n a m = nos
-a ra, nosna -e i = nosa -e
i = n o s lja -e i; noslj ti -m
1.
govoriti skozi nos, 2 . njuhati,
n o slja j -jte! n o sljl -la -o,
no sljn -a -o, n o s lja n je -a s;
n o sljv -va -o, n o sljv ec -vca
m, n o slj v k a -e
nositi nsim : ~ vodo, d rv a, e
b ele p rid n o nosijo, glavo v i
soko ~ , zvonec ~ im eti prvo
besedo, vodo v Savo ~ oprav
ljati nepotrebno delo, h lae ~
biti gospodar, ~ se po moko,
po gosposko; nsi -te! nos

426

novna
-a -e, nosil -la -o, noen -a
-o, n o e n je -a s; nosilec -lca
[-U-] m, nosilka -e [-iu-] =
n o stelj -a m, n o steljica -e ;
nosilo -a s, nosilce -a [-le-] s,
n osilen -ln a -o [-ln-], nosilnost
-i [ -ln-] , nosilnica -e [ -ln-] ;
nosen -sna -o, nsnost -i , nosen -na -o, nosnost -i ,
nosnica -e ; nosnna -e ,
n o sljv -va -o, n o sljv o st -i ,
nos -a m ; noa -e : n a ro d n a
o , nica -e de, ki ga veter
od strani nosi na zidovje, no
n ja -e
n o sta lg ija -e domotje, nositlgien -na -o otoen, domotoen
[povsod: -Ig-]
n o strfic ra ti -am : ~ sp riev ala,
diplom o; n o strifik c ija -e , nostrifik a c js k i -a -o: ~ i izpit, ~ o
p o trd ilo
n o ta -e i 1. opomba, zapisek, kra
tek raun, diplom atski dopis,
2.
glas. glaska, mn. n te no t muzik a lije; nten -tna -o: ~ i p a
p ir. *notca -e kratko poroilo,
zapisek, *notrati -am zapisati,
zabeleiti, * n o tra n je -a s, N o
tes -a m belenica; n o t r -ja m,
n o t rsk i -a -o, n o trstv o -a s,
n o ta ri t -a m
n o te r prisi. na vpraanje kam ?
n o tri prisl. na vpraanje kje?:
n a j p rid e n oter! saj je e no
tri; n o te r poudarni prisl. prav,
fafo, ceitf, rs e : li smo za n jim
n o te r do m eje, to bo tra ja lo
n te r do zim e; n o tra n ji -a -e,
n o tra n jo st -i , n o tr n j in a -e
= n o trn a -e , n trin ji -a -e
n o to ri en -na -o rekven, obe
znan: ~ p ija n ec , n o to rin o st -i
i
rekvnost
N o tran jsk o -ega s: n a ~ e m , z
~ ega, N tra n je c -n jc a m, no
tra n js k i -a -o, n o tra n j in a -e
notranjska govorica

427

N otre-D am e [notrdm ] ne skl.:

ce rk ev
n o tred am sk i [notrdm ski] -a -o: ~ a ce rk ev
nov nova -o in nov - -, dol.
novi -a -o; na nvo = v novo:
sneg je ~ padel, po novem ;
nvi prisl. = vnovi, gl. tudi
znova; novi zkon (sv. pism a),
nvozaknski -a -o; nvo lto
in Nvo lto: 1 . januar: n a novo
leto ro je n i 1 . januarja, toda v
novem letu ro je n i v celem le tu ;
novolten -tn a -o, n o v o ltn ik -a
m na novo leto rojeni, novoltnica -e ; Nvo m sto -ega -a s
kr. i., Novomen -n a m, Nov om enka -e , novom ki -a
-o; Nvi svt A m erika; Nvi Sd
m kr. i., iz N ovega Sda, v N o
vem Sdu, novosdski -a -o
n o v k -a m rekru t, novinec, noviti -im nabirati novake, rekrutirati, n o v en je -a s
n o v to r -ja m, n o v to rk a -e i,
no vtorski -a -o, n o v to rstv o -a s
novec -vca m : kov an i
mn.
novci denar, novi -a m, nven -na -o, n o v rstv o -a s,
+ nvanica -e i bankovec
novla -e 1. povest, 2 . dodatek
k zakonu; nov elist -a m, novelstk a -e , n o v elstik a -e , novelstien -na -o, n o v lsk i -a
-o [ -ls-]
n o v m b er -b ra m listopad, novem
b rsk i -a -o
novic -a m novinec (v samostanu),
novica -e novinka, n o v icit -a
m, n ovicitski -a -o
novica -e , n ov ar -ja m, nov a rica -e , noviti -im : nov
sod novi ima duh po n o vin i;
N ovice -c mn. Bleiw eisov list,
novki -a -o: ~ i jezik , n o v ar
-ja m sotrudnik Novic
novna -e : iz ~ e so k u h a li je
m enov sok; n a novini so se jali
oves; novinec -nca m, n o v in k a

n o v it ta
n r v - 2, nav. mn. n ra v i n ra v i
-e 2, novnski -a -o, novnstvo
-a s; *novne -in 2 mn. asnik,
n rav e m n ra v i o n rav h z n ra v
m i; n r v e n -vna -o, n r v n o st -i
N o v in a r - ja ro asnikar, N o v i
2 ; n rv stv o -a s, n r v stv e n -a -o
n a rk a -e 2 asnikarica, N o v i
[-tvn-], n r v stv e n o st-i [-tvn-]
n a rsk i -a -o asnikarski, N o v i
2,
n r v stv e n ik -a [-tvn-] m;
n arstv o -a s asnikarstvo
n rav o sl v je -a s morala, etika,
n o v it ta -e 2 novost, novta
nrav o sl v en -vna -o, n ravoslnovo- r sestavi: n o v o k a r -ja m,
~ k a r s k i -a -o; novodoben i vec -vca m, n rav o sl v sk i -a -o
n in n j m edm ., tudi n jta , n j-b n a -o; novogki -a -o; novomo, n jte : n j ga izpiti!
k n ji e n - n a - o : ~ i je z ik ; novo+n ud e lj n d e ljn a [-dlj-] m rmen -n a -o, ~ m n ik -a m,
zanec, m uelj, nav. mn. rzanci,
~ m n ik i -a -o; novom den
m ulji
-d n a -o; novoptec -tca m non d iti -im : + n u d ila se je p rilik a
vinec; n o v o ro jen ek -ka m,
je nanesla, + n d iti o d p o r upi
~ r o j n k a -e 2 ; novogen -gna
rati se, po robu se postaviti;
-o; n o votvrben -bna -o (toda
(po)njen -a -o in p o n d en -a
nova tv o rb a ); novovrec -rca m, ,
-o, n je n je -a s in n d e n je -a s
~ v r k a -e 2 , ~ v r n ik -a m,
n ja -e i sila, potreba, nadloga,
~ v r n ic a -e 2, ~ v r e n -rn a -o,
stiska, n je n -jn a -o: ~ a b rzo
~ v r s k i -a -o, ~ v rs tv o -a s
ja v k a ; n jn o st -i 2 ; n ja t i -am
novta -e 2 = novost -i 2, novose truditi se
t r -ja ro, n o v o t rsk i -a -o, non m e ru s -usa m tevilo: n m eru s
v o t riti -im, n o v o t rje n je -a s,
clausus [kluzus] om ejeno te
n o v o ta rija -e 2
vilo, n u m eru s clau su sa; num envum -a m novost
r le -a m slovn. tevn ik, mn.
n o zd v -i in - 2, nav. mn. nozdrvi
n u m e r lia -lij s; n u m e rra ti -am
-i in nozd rv i -; no zd v a -e 2,
s tevilko zaznamovati, nu m ern o zd ven -vna -o
r a n je -a s; n u m e r c ija -e 2,
n noa m, noen -na -o = no
n u m rien -na -o tevilen, po
ev -a -o: ~ a o strin a , nast -a
tevilu
-o; nok -k in nek -ka m,
N u m d ija -e 2 kr. i. severnoafrike
nec -ca m, noi in ni -a
drave v starem ve k u , N um dim in noi -a m, noek -ka
je c -jca m, N u m d ijk a -e 2, num, noe -a s noev ronik;
m d ijsk i -a -o
n o r -ja m, no arlca -e 2, non u m iz m tik a -e 2 nauk o novcih,
rsk i -a -o, norstv o -a s, nonum izm tik -a m, num izm tien
rn ica -e 2 ; n o riti -im, no-na -o
r je n je -a s
n n a -e 2, n n ic a -e 2, n n in -a
-o, n n sk i -a -o: ~ i sam ostan
n o nica -e 2, nav. mn. nonice -ic:
n n c ij -a m papeev poslanik,
m e iz nonic iz d re ti; nniar
n n c ije v -a -o, n u n c ia t ra -e 2
- ja m, nniast -a -o

428

ob-

o m n e s k l m ali o, z vlikim O,
-jev sk i -a -o: ~ e osnove
o medm. izraa alost, zaudenje
ipd.; e je poudarjen, stoji za
njim vejica, sicer ne: o, to je
lepo! o ti reve ti!
o predi, z m est. kae to, esar se
dejanje tie, in se rab i: 1. pri
glagolih govorjenja in m iljenja:
govoril je o svobodi, p ra v i mi
o b r a tu svojem , ded p rip o v e
d u je o sta rih asih; re k e l je
o n jem , d a je bolan ; pesm i
p ojo o lju b e z n i do dom ovine;
R udi je p isa l m a te ri o svojem
u sp eh u ; m ati m isli o sinu le
d obro; k a j m eni (misli, sodi)
o tem ? dvom i o njeg o v i p o
ten osti (+dvom iti v k a j) itd.;
2 . pri sam ostalnikih z osnovnim
pom enom gornjih glagolov: go
v o r o izpolnitvi n a rta , povest
o D om nu, pesem o P egam u in
L a m b e rg a rju (+pesem od M a
tjaa), p rip o v ed k a o K re sn ik u
(+od K resnika), pism o o p es
n itvu, zgodba o L epi V idi itd.;
gl. tudi ob
oza -e zelenica v puavi
ob (o) predi, se vee I. s to. 1. v
krajevnem pom enu (kam ?): k aa
se j e o v ila ob palico, ob vejo
se p r ije ti, m e si je obesil ob
b ed ro, ob m izo u d a riti, ob tla
treiti, je z ik e b ru siti ob koga;
2 . v asovnem pom enu (kdaj?):
ob d an (za dne), ob no; 3. v
predm etu (koga ali kaj?): ob
d e n a r p riti, ob ast p rip ra v iti,
ob glavo d e ja ti, k ra v a je ob
m lek o; II. z mest. (se rad obrusi
v o) pom eni 1. kraj, v katerega
bliini se kaj godi (k je ? ): paa
sto p a o(b) potoi, topoli sto je
ob Savi, ob po tu sedeti, palica
sloni ob zidu; 2 . as dejanja

(kdaj?): o p rav e m asu, ob a

su, o k re si se d an obesi, o b o
iu, ob eni (h), ob sedm ih =
ob sedm i u ri, ob p e tk ih , ob
etvi; 3. nain, sredstvo ipd.
(kako?): ob o b re k o v a n ju in
p r e g a n ja n ju uspeti, ob tem ta
kem ; o(b) palici, o(b) b e rg la h
h oditi; ob k ru h u in vodi iveti,
ob oetovih stro k ih tu d ira ti,
ob k ra tk e m k a j p o v ed ati; sam
ob sebi je to sto ril, sam o ob
sebi se um e je ; 4. vzrok ali pri
lonost dejanja (zakaj? obem ?):
ob ta k em n eu sp eh u so se vsi
zganili zaradi takega neuspeha,
ob ta k ih razm erah , o k oliinah
(+pod ta k im i razm eram i, o k o
liinam i) ni m ogoe d e la ti zaradi takih razm er, ob ti k n jig i
se je m a rsik a j pisalo knjiga je
bila le vzrok ali prilonost, ne
pa predm et pisanja (loi torej
od: o ti k n jig i se je m a rsik a j
pisalo gl. predi, o 1 ), ob (pesmi
o) L epi Vidi je n astalo ve
k n ji n ih del; zaradi pom enske
ga razloka se v takih prim erih
ob ne obrusi v o
ob- (o-) predpona v sestavi I. z
i m e n i pom eni, da se kaj godi
ali j okoli predm eta: okoli,
okrog, okrogel, o g lav n ik (usnje
ob glavi), om izje, o(b)zidje, ozim ina; II. z g l a g o l i pomeni
1. da se dejanje godi okoli pred
m eta: obvezati, o zreti se, o p a
sati, obstopiti, o b je ti; 2 . da de
janje zadeva predm et, etudi ne
od vseh strani: obiti -jem , o b
d aro v ati, o b rek o v a ti, o d g o v o
riti, opei; 3. zaetno stanje:
obleati, obsedeti, o b stati; 4. iz
gubo: o b listo v ati se (zgubljati
listje); 5. dela dovrnike iz ne
dovrnih glagolov: o g reti, o b riti,
oslabeti, o la ja ti, o te liti se itd.

ob
ob m ob 2 s tev., o b adv m,
o bedv 2 s in ob d v a m, obdve
2
s, sklanja se navadno le drugi
del: obadvh, ob ad v m a itd. ali
obh dvh, obm a dvm a; ra
bimo namesto ves vsa vse v dv.,
kadar hoemo izraziti izrpnost
dvojic: oba ev lja, obe roki,
obe ok n i; o b k ra t prisl.
o b d -a m brencelj; o b d a r -ja
m afriki pti; obdec -dca ro,
o b d n ica -e 2 neka muha
o b d a ti -am nedovrnih k dovrn iku obsti, o b d a n je -a s
o b k ra j prisl. in predi, po obeh
straneh, o b a k r je n -jn a -o na
obe strani: ~ o kolo (k i se vrti
naprej in nazaj)
o b a k rti -m pobakriti, o b k ri -te!
o b k ril -la -o, o b a k r n -na -o,
o b a k rte v -tve 2 ; o b ak ro v ti
- jem
o b la -e 2 breg, o blski -a -o
[ -ls-]: ~ a p lovba; o b len -lna
-o [ -ln-]: ~ a plo v b a
o b a lti -m (se) prevrniti, odpra
viti, obli -te! ob lil -la -o,
o b a lj n -na -o, o b aln a -e 2
o b lte n -tn a -o [-u-] ohlapen,
neroden, surov, o b ltn o st -i
[-au-] 2
o b ra -e 2, o b riti -im, o b rje n
-a -o: ~ e klobase; o b re k -rk a
ro, o b ric a -e 2, o b re n -rn a -o,
o b rn ic e -ic i mn. kar iz preve
obarjenih klobas iztee, o b a rja ti
-am, o b r ja n je -a s
o b c stje -a s, obcsten -in a -o,
o b cstn ik -a ro
o b an -n a ro, o b n k a -e 2, obnstvo -a s, obnski -a -o
obsen -sna -o periodien: o
je z e ro ; o b sje -a s perioda,
o bsnost -i 2 periodinost
oben -na -o: ~ i zbor; bnost
-i
obestvo -a s kolektiv, cerkv. obstvo -a s: ~ svetnikov; ob-

stven -a -o [-stvn-], obstvenost -i [-stvn-] i

ob ev ti -jem , o b j -te! o b
ujo -a -e: ~ a posoda; o b
eval - la -o, o b e v n je -a s,
obevlen -ln a -o [ -ln-]: ~ i
je zik
bi ima le dol. obliko -a -e:
k obem u p rid u , prisl. be,
vbe; obe- v sestavi: belovki -a -o, b ed rv en -vna
-o: ~ i p e tle tn i p la n ; beskodljv -va -o, b e v eljv e n -vna
-o, beznn -zn n a -o
obilo -a s obevalno sredstvo, o b
il e n - l n a -o [ -ln-]: ~ e razm ere
obina -e i, o bin sk i -a -o, obin
stvo -a s
obn iti -im ito obravnati, oistiti,
o b nek -n k a m, nav. mn. obnki kar se pri obravnavanju
izloi, skroki, o b in jati -am : ~
ito; o b in ja n je -a s
biti -im nedov. obevati (s kom )
o b t - rta m skica, o b ta ti -am
skicirati: o b rto v ti - jem skici
rati, o b rto v n je -a s skiciranje
ob udovti -jem , o b u d j -te!
ob u d u jo -a -e, obu d o v l -la
-o, o b u d o v n je -a s, obudovlec -lca [-u-] m, obudovlk a -e [-u-] 2, obud o v lsk i -a
-o [-l-]
o b tek -tk a m, o b ten -tn a -o,
obtnost -i 2, o b tje -a s,
o bu titi in o b titi obtim gl.
u titi, obten -a -o, o b u t n je
-a s, ob t -a m, o b tlja j -a m,
o b u tljiv -va -o, o b u tljiv ec
-vca m, o b u tijv k a -e 2, o b u t
ljiv o st -i 2, obutilo -a s telesni
ud za obutenje
ob d iti -im z dacem, troarino
obrem eniti, obden -a -o, obd e n je -a s, o b d atev -tv e 2,
o b dba -e 2, o b denec -nca
m, o b d en k a -e 2, o b denost
-i 2, obd aev ti -jem , obdaev n je -a s

obelisk
o b d ja ti -am gl. ob d ti
o b d n - dnina, dnevni zasluek,
o b d n ek -n k a m dnevno opra
vilo. o b d anca -e dnevni de
lovni as, o b d n ja -e obdan
o b d a riti -m, o b d ri -te! o b d ril
-la -o, o b d a rj n -na -o in
o b d rje n -a -o, o b d a rite v -tve
, o b d a rj n e c -nca m in o bdrje n e c -nca m , o b d a rj n k a -e
in o b d rje n k a -e ; o b d rja ti
-am, o b d aro v ti -jem , obdaro v l -la -o, o b d aro v n -a -o,
o b d a ro v n je -a s, o b d a ro v n ec
-nca m , o b d aro v n k a -e , obd aro v lec -lca [-u-] m , obdaro v lk a -e [-u-]
o b d ti -dm , o b d aj -jte! obdl
-a -o, o bdn -a -o; o b d ja ti
-am, o b d ja n je -a s
o b d v iti -im z davki obrem eniti;
obdven -a -o, o b d v c en je -a
s, obdvenec -nca m , obdve n k a -e , obdvenost -i ,
ob d avitev -tve ; o b davevti
-jem , o b d av ev n je -a s, obd av evlen -lna -o [ -ln-]
o b d lati -am, obdlek -lk a [-lk-]
m , o b d elv a ti -am = obdelovti -jem , obdeloval -la -o,
o b d e l v a n je -a s = obdelovn je -a s, o b d elv a -e , obdelo v len -lna -o [ -ln-]: ~ i stro
ki; obdelovlec -lca [- u-] m ,
o b d elo v lk a -e [-u-] i
o b d elti -m, obdli -te! obdlil
-la -o, o b d eljn -na -o; o b d e
lti koga z darovi
ob d ti -dnem : snope v kozolec
o b d t -a -o; obdv ati -am,
o b d v a n je -a s; gl. tudi odti
in d e j ti 3
o b d o b je -a s, obdoben -b n a -o
obasen
obdoliti -m, obdoli -te! obdol
il -la -o, obdoln -na -o,
o bdoltev -tve , obdlba -e
, o b d o l te lj -a m , obdolnec
-nca m , d b d o ln k a -e , ob-

dollen -ln a -o [ -ln-]; obdolevti -jem , obdolevl -la

-o, o b d o l ev n je -a s [povsod:
-dou- ]
o b d r ti -m gl. drati, o b d rn
-a -o; o b d ek -ka m , o b d en
-na -o, o b d n o st -i , obdrljv -va -o, o b d r ljv o st -i ;
o b d r v ati -am, o b d r v a n je -a
s = o b d re v ti - jem , o bdrev n je -a s
o b d h a ti -am : ves grm je obdh al; loi od: o d h ati -am za
vohati
o b d k c ija -e razteleeni e m rtve
ca, o b d u k cijsk i -a -o, obducra ti -am, o b d u c ra n je -a s, obd u c n t -n ta m , o b d u c n tin ia
-e = o b d u c n tk a -e , odd k t -a m
obati -am dov. obljubiti, ob aj
-te! obal -la -o, oban -a
-o, o b an je -a s; o b ev ati
-am, obe vanje -a s, gl. tudi
obt
obed o bda m , o b d en -d n a -o,
obdnica -e i, obd n ien -na
-o, obdnik -a m gost za obed,
ob ed n n a -e ; o bdovati -u jem
in obedovti -jem , obedovl
-la -o, o b ed o v n je -a s in
ob d o v a n je -a s, obedovlec
-lca [ -u-] m , ob ed o v lk a -e
[-u - 1
b el [-u] -bla -o okrogel, ovalen:
~ les, ~ a pe; blost -i ,
o b last -a -o; o b liti -im, (za)blje n -a -o, b lje n je -a s, o b lin a
-e ; o blost -a -o: ~ e rib e;
o b lostnice -ic mn. zool., oblotniki -ov m mn. zool.; oblo -a
s: zem eljsko oblo; gl. tudi obla
o b elti -m postati bel, obli -te!
o bell -la -o: ~ i la sje ; obel v ati -am, o b e l v a n je -a s, gl.
tudi obeliti
obeliti -im zaznam enovati, obel je -a s, o b elek -k a m
o b elisk -a m, obeliskov -a -o

obeli
obeli -a m znam enje, zasekano
v drevo
o b liti -im 1. pobeliti, 2 . olupiti, iz
k oe d e ja ti 3. zabeliti, obeli -te!
o b lil -la -o, o b ljen -a -o, obeln a -e olupljena drevesna
skorja, olupek, sk. i. o b eln je -a
s, o b e lj v a -e odrta skorja na
drevesu
belno -a [-u -] s 1. sira m rena,
med., 2 . beljavina lesa, gl. tudi
o b eliti
*obelodniti -im objavili, priob
iti, izdati, dati na svetlo, *obelo d n je n -a -o, *obelodantev
-tv e , +ob elo d n je n j e -a s ob
java, priobitev
obnem prisl. hkrati
obno prisl. z obema nogama (pri
telovadbi), obenno prisl.
b e r -b ra m velikan; prvotno ber
-b ra m Avar, b rsk i -a -o
o b e r iti -im 1. napraviti beraa,
2 . vse hie j e o b er il
o b ro prisl. z obema rokama,
o b eren -na -o
ob siti -im : ~ n a v elik i zvon;
oben -a -o, obenec -nca m,
o b en k a -e i, o b een j k -a m ;
obesflen -ln a -o [ -ln-] : ~ a k lju
avnica, obeslnica -e [ -ln-]
1. vrsta kljuavnice, 2 . vislice,
o b esln ik -a [ -ln-] m obealnik,
klju ka , na katero se kaj obea,
obesek -ska m, obsnica -e
o b eati -am, o b an je -a s, oba n k a -e i = o banica -e
vrsta kljuavnice, obelo -a s,
o b elen -ln a -o [ 4 n- ] : ~ a
k lju k a , obe -a m, o belnik
-a [ -ln-] m
o b to b ta m obljuba, o b ta ti -am :
obetam o si dobro letino, to ni
d o b reg a n e obeta, fa n t mnogo
o b eta; o b e ta n je -a s, obtav -a
-o, o b tav ec -vca m, o b tav k a
-e i , o b tav en -vna -o, obtavnost -i i

432

obza -e , obeza -e , obzati

obem , gl. o b vzati
o b g lav iti -im, o b g l v lje n -a -o,
o b g l v lje n je -a s, o b g lav tev
-tve ; o b g l v lja ti -am , obglvlja n je -a s
obg lo d ati in -ti -glodam in -glje m krog in krog oglodati gl.
glodati, obgldek -d k a m
o b g rje -a s okolica okrog gore,
obgrski -a -o: ~ i k r a ji; obgrec -rc a m, o b g rk a -e , obg rski -a -o: ~ a govorica
o b h ja ti -am : ~ god, svatovino; o b h ja n -a -o, o b h ja n je
-a s, o b h ja n e c -nca m, obhja n k a -e , o b h a j le c -lca [-u-]
m, o b h ajilo -a s, o b h a jile n -lna
-o [ -ln-]
obhoditi obhodim gl. h o d iti, obh je n -a -o, obhod -da m, o b
hoden -d n a -o, obh d n ica -e
zvezda preminica, o b h d n ik -a
m, o b h d n ja -e , o b h o j n je -a
s praha, opraitev matice
o b i j -a m, o b i je n -jn a -o,
+bien -na -o navaden, splo
en
o b ig r ti -m : ~ k oga za k a j (de
nar ipd.); o b ig rn -a -o
o b ilen -ln a -o [ -ln-]: ~ a m era,
ob iln o st -i [ -ln-] , obilo prisl.
k malo rabljenem u prid. obl
[-iu ] -a -o, o b lo k ra t prisl.,
obilica -e i, o b ilje -a s; obilov ti -jem , o b ilo v n je -a s
o b ira ti -am , o b ira n je -a s, obir te v -tve i , o b ir -a m kdor
obira, priprava za obiranje sadja,
oipec, o b rav -a -o = o b ren
-n a -o kdor (se) obira: ~ a en
sk a (k i rada druge ljudi obira),
o b re k -rk a m, o b irlec -lca
[-u-] m, o b ir k a -e [-u-] ,
o b ir l e k -ka [-u-] m, obir v k a -e vrsta solate
o b isk ti obiem , obi -te! obisk l - la -o, obisk -a m ; obisk v a ti -am, o b is l v a n je -a s;

obkorj
ob isk o v ti -jem , obiskovl -la
-o, o b isk o v n je -a s, obiskovlec -lca [-u-] m, obisk o v lk a
-e [-u-] , o b iskovlen -ln a -o
[ -ln-], o biskovlnica -e [ -ln-]
prostor za obiske
o b ist -i , nav. mn. obisti, obsten
-tn a -o: ~ a p een k a; o b stje -a
s regio lumbalis med.
+o b ite lj -i druina, rodbina, rodovina; + o b te ljsk i -a -o dru
in ski, rodbinski
o b iti obidem , obidi -te! obl
[-u ] -l - in -: k e s a n je m e
obide
o b iti objem , o b j -te! obl -la
-o, o b it -a -o: z deskam i obiti;
o b tek -tk a m s imer je kaj
obito, o b ija ti -am : z deicam i
~ , o b ija n je in - n je -a s
o b j d ra ti -am : ~ veliko deel,
m rij; o b j d ra n -a -o
o b ja h a ti -am in -em, o b j h a n -a
-o: ~ k o n j
o b ja sn iti -m, o b j sn i -te! o b jsn il -la -o, o b j sn je n -a -o, ob
ja sn ilo -a s, o b ja sn ite v -tve ;
o b ja sn je v ti -j je m , o b ja sn je v l -la -o, o b ja s n je v n je -a s
o b j v iti -im, o b j v lje n -a -o, obj v a -e , o b j v en -vna -o, obj v n ic a -e ; o b j v lja ti -am,
o b j v lja n je -a s
o b j k c ija -e ugovor, teava, na
sprotovanje: sta v iti ~ e , odgo
v a r ja ti n a ~ e
o b j k t -a m predm et, stvar, re,
zgradba, oddelek: ~ v stav k u
slovn., nov ~ bolninice, ~ razis k a v a n ja ; o b j k te n -tn a -o:
~ o doloilo slovn., ~ i p ro sto ri;
o b je k tiv e n -vna -o stvaren, ne
oseben, nepristranski: ~ lovek,
~ a sodba, ~ a znanost, ~ o
m ilje n je ; o b je k tiv n o st -i
stvarnost, nepristranost; o b je k
tiv [-u] -a m lea pri optinih
in strum entih; o b je k tiv ra ti -am,
o b je k tiv ra n je -a s, o b je k tiv ciSlovenski pravopis

!
!
!
!

ja -e , o b je k tiv z em -zm a m fil.,

objektivsit -a m, o b je k tiv stien -na -o
o b j sti -jm , o b j d el -d la -o, obj d en -a -o, o b j d ek -d k a m,
o b j d -i ; o b j st -i , o b j ste n
-tn a -o preeren, z niim er zado
voljen, izbiren, o b jstn e -a m,
o b j stn ic a -e , o b j stn o st -i ;
o b j d a ti -am, o b j d a n je -a s,
o b je d v -va -o in o b j d av -a
-o, objed v ec in o b jd av ec -vca
m, o b je d v k a in o b j d a v k a -e ,
o b je d ljv -v a -o, o b je d ljv e c
-vca m, o b j d e n -d n a -o, o b jd n ica -e bolezen, o b j d n o st -i
objestnost
o b j ti objm em , o b jem i -te! obj l -a -o, o b j t -a -o, o b j tje
-a s, o b j m ati -am in -ljem ,
o b j m a n je -a s, o b jem -jm a
m, o b j m a n je -a m, o b jm k ati
-am otr., ob jm ek -k a m
o b j zd iti -im, o b j a -e , objzd n ik -a m, o b je z d riti -im
ob jo k a ti -am in -joem (se), o b
jo k a n -a -o: ~ e oi, o b jo k o v ti
-jem , o b jo k j -te! o b jo k o v al
-la -o, o b jo k o v n je -a s, objo k o v n ec -nca m, o b jo k o v lec
-lca [-u-] m , o b jo k o v lk a -e
[-U-]
o b k l d a ti -am : ~ z delom, ~ s
p riim k i, ~ z m o k rim i cu n jam i
(obkladki); o b k l d a n je -a s,
o b k l d -da m, o b k l d a -e ,
o b k l d ek -d k a m, o b k ld en
-dna -o, o b k l d a r -ja m, obk l sti -dem
o b k l j prisl. ob katerem asu?
o b k o liti -im, obkoli -te! obkolil
-a -o in -la -o, o b k o lje n -a -o,
obkolitev -tve , o b k o ltv en -a
-o [-tvn-]: ~ i m a n ev ri; o b
k o lje v a ti -jem , o b k o lje v l -la
-o, o b k o lje v n je -a s, o b k o ljev len -ln a -o [ -ln-]
o b k o r j prisl. ob kateri uri?

433

obkrj
o b k r j - ja m rob, o b k r je k -jk a
m. o b k r je n -jn a -o
o b k ro iti obkroim obdati, o b
k ro i -te! obkroil -la -o, ob
k ro en -a -o; o b k ro a ti -am,
o b k r a n je -a s, o b k ro ev ti
-jem , o b k ro e v n je -a s
ob la -e i krogla, o b last -a -o,
oblica -e : k ro m p ir, re p a v
o b licah; oblast -a -o, oblina
-e krom pirjev ali repni o lu p e k;
g l tudi bel
o b liti -im (se), obli -te (se)!
o b lil -a -o in -la -o, oblen je -a s, oblailo -a s, oblailce
-a [-le-] s, oblailen -lna -o
[ -ln-], oblaln ica -e [ -ln-] i
o b laiti se, oblai se, oblailo se
je , oblatev -tve i , o b la n je
-a s, g l tudi oblk
obl ga ti -am, o b l g a n je -a s, g l
tudi obloiti
o b la g o d iti -im, ob lag o d ri -te!
o b la g o d ril -a -o, o b la g o d rje n
-a -o
o b l jst -i silina bot., obljsto v
-a -o: ~ pepel
o b lk -a m : k o b lk u = na oblk
zvoniti; o b l k ast -a -o, oblen
-na -o, oblnost -i i , oblek
-ka m, oblaca -e i nevihtni
oblak, obli -a m, ob lan a -e
, o b l je -a s, ob lak v t -a -o;
gl. tudi oblaiti se
O b lk -a m os. i., O b lk o v -a -o:
~ e tu d ije
o b lk o v in a -e i zelena orehova lu
pina, o b l k o v je -a s, oblkovec
-vca m oreh v zeleni lupini
o b last -a -o g l obel
o b lst -i -jo in - - jo i, mn. oblsti
-i -im -ih -mi in ob lasti - -m
-h -m; oblsten -tn a -o m o
goen, oaben, gospodovalen, ura
den, oblstvo -a s gosposka,
ura d. oblstv en -a -o [-tvn-],
o b lstn o st -i , oblstne -a m
kdor se oblstno vde, o b lastn ik
-a m kdor ima oblast, o b lastn ca

-e ; o b lasto v ti -jem , oblasto v n je -a s, o b la s tn ja -e

b la t -a m, b la ta r -ja m kdor
oblate pee, b la tek -tk a m
o b lati -am skobljati, b la j -te!
blal -a -o, blan -a -o, b la n je
-a s skobljanje, b lan ice -ic i
mn., oblanci -cev m mn. skobljanci, bel [-l] -b la m, bli
-a m skobeljnik
o b l titi -im, o b l ten -a -o
o b lzn iti -nem se na tee ka j za
uiti, pretrgati post, o b lzn jen
-a -o
ob lati -m oplem enititi, om iliti,
o bli -te! ob lil -la -o, oblan -na -o, o b latev -tve ;
ob laev ti -jem , o b laev l -la
-o; o b la e v n je -a s, oblaevlec -lca [-le-] m, o b la e v lk a -e
[-lk-] i
obli -em (se), oblci -te! oblk el -k la -o, oblen -a -o:
+oblei nogavice, e v lje obuti
g l tudi o bliti
ob ld en -dna -o neum en, nesra
men, oaben, o bldne -a m,
obld n ica -e 2, o b ld n o st -i i
o b led ti -m, ob led l -la -o: ~ e
b a rv e (+obled n -n a -o), obledlost -i ; ob led v ati -am, obled v a n je -a s; razzloguj: o-blo b l d je -a s bok; razzloguj: oble d -je
o b leg ati -am , o b l g a n je -a s, oblga -e , oblen -na -o, oblgan -a -o, o blganec -nca m ;
obli oblem , ob lg el -lgla
-o: so v ran ik je o blgel tr d
n ja v o ; obleglec -lca [-lc-] m,
oblegovlec -lca [-le-] m, oblegovlen -ln a -o [ -ln-]: ~ e
n ap ra v e
o b l k a -e i, o b lk ica -e i, oblk ati -am se otr.
oblp iti -im, o b l p lje n -a -o, oblep tev -tve i, o b lp ek -p k a m
obli; o b l p lja ti -am, o b l p lja n je -a s

obloiti
o b lsti -zem, oblzel -zla -o
o b l tati -am gl. o b leteti
o b l ten -tn a -o kar se ob lelu
zgodi, ob ltn ica -e
o b le t ti -m (se) gl. le te ti: o b letel
-la -o (+o b le tn -na -o): ~ o
d re v je ; o b le t n je - a s: ~ svet,
lis tja ; obletlo st -i ; o b le tti
-ltam dov., o b l ta j -jte! obl ta l -la -o: vso vas sem oble t la ; o b l tan -a -o: ves dan
letam , p a e ni vse o bltano;
o b l tati -am (se) nedov., o b l
ta j -te! o b l tal -a -o: s ta rk a
je e tr i dni o b l tala p razno
gnezdo; o b l ta n je -a s; oblet v ati -am (se), o b le t v a n je -a
s; o b l to v ati -ltu jem (se): d re
vo se o b l tu je ; obltoval -a -o,
o b l to v an je -a s
ob leti -m gl. leati, oblen
-a -o
o blica -e gl. obla
bli -a m skbelj gl. ob lati
o b li je -a s, mn. o b li ja o b liij;
oblen -na -o: ~ e poteze; obliti -im, o b len je -a s
o b lig cija -e obveza, obveznica,
zadolnica, o b lig a cijsk i -a -o,
o b lig ten -tn a -o = o b lig ato ren
-rn a -o obvezen, *obligrati -am
(se) obvezati, zavezati (se) za
ka j, *obligranec -nca m zave
zanec, *bligo -a m zaveza, ob
veza
o b lik a -e i , oblikoven -vna -o,
o b lik o v t-a -o , o b lik o v to st-i ;
o b lik o v ti -jem , o blikovl -la
-o, o b lik o v n je -a s, oblikovle n - ln a - o [ -ln-]: ~ a sila; oblik o v lnost -i , oblikovlec -lca
[-lc-] m, o b lik o v lk a -e [-lk-] ,
o b lik o v lsk i -a -o [ -ls-]; oblk o v je -a s skupno im e za vseh
vrst oblike; ob lik o slo v je -a s
nauk o oblikah, oblikoslven
-vna -o, oblikoslvec -vca m
o b lik a -e okrogel ( = obel) k o l
o b lk a st -a -o okrogel, o blkav

-a -o: oblk av ec -vca m okroglo,

e neobtesano debelce, okroglo
poleno, oblin -a m nerazcepljen,
e obel krij ali hlod
o b lstiti -im se zgubiti listje; oblistovti - jem se: d re v je se
o b list je
o b liti -im gl. bel; razzloguj: o -b li-ti
o b liti -jem (razzloguj: ob-li-ti),
ob lit -a -o, obliv -a m, o b liv ati
-am, o blival -a -o in -la -o,
o b lv a n je in - n je -a s
ob lizati -liem gl. lizati, oblizek
-zka m, o b liz n iti -nem , oblzn je n -a -o, o b lzn jen ec -nca m;
ob lizv ati -am , o b liz v a n je -a s,
oblizovti -jem , oblizoval -la
-o, o b liz o v n je -a s; o b liijv
-va -o, ob lizn la -e sladko
sneda, oblznik -a m
obli -a m oblepek
obli je -a s najblija okolica (raz
zloguj: o-bli-je)
o b lj b a -e , o b lj b e n -b n a -o:
~ i d a r; o b lj b iti in o b lju b iti
obljbim , o b lj b i -te! o b lj b il
-la -o, o b lj b lje n -a -o, oblj b lje n e c n ca m, o b lj b lje n k a -e , o b lj b e k -b k a m ; oblj b lja ti -am obetati, o b lj b lja n je -a s
o b lj d iti -im naseliti, o b lj d e n -a
-o, o b lj d e n je -a s, o b lj d e n o st
-i ; o b lj d e n -dna -o
obloen -na -o: ~ a lu; oblnica -e , gl. oblok
oblda -e meana krma za pi
tanje = o b l ja -e = o b ldiva
-e ; oblditi -im ivini krmo
zmeati: ivini obloditi
oblg -ga m, obloga -e , gl. tudi
obloiti
oblk -ka m, o b l k ast -a -o, oblk a ti -am, oblkom a prisl., oblek -ka m m ajhen oblok, o blo
en -na -o, oblnica -e ,
oblje -a s sk. i.
obloiti -m, obloi -te! obloil
-la -o, oblon -na -o, oblo-

435

obmjen
tev -tve , oblek -ka m,
o b n t -niti del statev
oblci -cev m mn., gi. Judi obob n o rti -m postati nor, obnori
l g ati
-te! o b n o rel -la -o, o b n o rlo st
-i ; o b n o rti -m k oga napra
o b m jen -jn a -o, o b m jn ik -a m;
viti koga norega, o b n o ri -te!
o b m e jti -m, obm e ji -te! obo b n ril -la -o, o b n o rj n -na
m jil -la -o, o b m ejen -n a -o,
-o, o b n o rjn o st -i
o b m e jte v -tve ; o b m ejev ti
o bnosen -sna -o: ~ e d u p lin e
-jem , o b m e je v n je -a s
o bnoviti -m, obnovi -te! obnovil
ob m esten -tn a -o, o b m stje -a s
-la -o, o b n o v lj n -na -o, obm estna okolica, m estno obmoje
n o v lj n je -a s, o b novitev -tve i,
o b m e tti -m em gl. m etati; obo b novitven -a -o [-tvn-]: ~ a
m etv a ti -am : koga z d o b ro
dela, o b n o v te lj -a m, obnova
tam i, s p riim k i
obm etva-e
n je -a s, gl. tudi om etati
o b m o je -a s, v obm oju, obm - i obnen -na -o: ~ i sa t; obnina -e cvetni prah na ebeljih
cen -na -o: o ozem lje
nogah, ob n je -a s, o b n n at
obm dek -d k a m med. epididym is
-a -o, obnnica -e deica za
obm olti -m gl. m olati, ob
pritrjevanje zlom ljenih udov, obm o lk n iti -nem , obm lk -a m
nnik -a m grelec za noge
[povsod: -ou-]
boa , -oe -oi -oo -oi -oo, dvo b m o rski -a -o: ~ i k r a ji; obm rboi oboj oboam a oboah, mn.
je -a s. prim orje
oboe boj oboam -e -ah -am i;
o(b )m o tti in -m otati -m tam gl.
oboist -a m
m otati, obm tan in obm otn
obod -a m, ob o d r - ja m kdor dela
-a -o
obode za sita itd ., obdec -dca
o b n d iti -im (z jeklom obloiti)
m, obdek -dk a m, oboden -dna
ojekliti, ojekleniti
-o: ~ a m era, ~ i k o t
o b n aati -am okrog nositi, oprav
O b o d rti -ov m mn. zahodno slovan
ljati, obrekovati, ~ se vesti se,
ski rod
delati, izkazovati se, obrabljali
obog atti -m postati bogat, obose: nova m la tiln ica se dobro
gti -te! obogatl in obogtel
o b n aa; o b n aan je -a s vedenje,
-la -o; obogatiti -m napraviti
gl. tudi obnsti
koga bogatega, obogti -te! oboo b n v lja ti -am, o b n v lja n je -a s,
gtil -la -o, obog atn -n a -o,
o b n av lj -a m, o b n av ljv e c
obogatitev -tve
-vca m, o b n a v lj v k a -e , obo bj o b o ja m okov, opa, obojen
n a v lj le n -lna -o [ -ln-], gl. tudi
-jn a -o: ~ i les, o b jn ica -e
o bnoviti
deska za oboj; o b jk a -e , objo b n b je -a s nebesni oblok, nebes,
en -na -o: ~ a cev, a sk lo p
o b n b en -bna -o
ka, a zveza
o(b)nem i obnem rem , obnem o o b o j -a -e: ~ a v ra ta (+ob v rati),
o b o je vino (rno in belo), oboji
gel -m ogla -o, o b n em g lo st-i ;
se m otijo; o b o je n -jn a -o, objo b n em gati -am , o b n em g a n je
nost -i ; o b o je p lten -tn a -o,
-a s
o b o je str n sk i -a -o, obojesplen
ob n sti -sem (se) gl. nsti: dobro
-lna -o [ -ln-]
si se obnsel -nsla -o; o b n o
obk -ka m oblok, o b o k ati -am
siti -nsim gl. nositi: ~ obleko,
ob okan -a -o: ~ stro p
obnoen -a -o; gl. tudi o b n aati

436

o b r a v n ti
-e , o b o e v telj -a ra, oboobk n ica -e , obk en sk i -a -o
[-k an -]: ~ i zidec
v ati -am, o b o v an je -a s
o b r b iti -im gl. rab iti, o b r b lje n
ob o lti -m, obolel -la -o, obo
-a -o, o b r b lje n o st -i , o b rab le n je -a s, obollost -i ; oboljiv -va -o, o b ra b ljv o st -i ;
lv ati -am, o b o l v an je -a s
o b r b a -e i, o b rb e n -bna -o,
bolos -a ali bola in bolus -a
o b rb n o st -i , o b ra b n in a -e ;
ali bola m in bol [-o l] -a m
o b r b lja ti -am, o b r b lja n je -a s
m ajhen grki denar, prispevek
o b o r o b o ra m ograja, lovski o k raj, o b ra a ti -am, o b r a n je -a s,
o b ra j -a m, o b ralo -a s
o b ra -e ivalski vrt, ograjeno
p riprava, obraalie -a s, o b rapolje
inik -a [ -ln-] m: ro k av i arsk i
o b o rti o b rjem okoli esa zorati,
o ; o b ralec -lca [- u -] m ,
o b o rji -te! oborl in o b ral -la
o b ra lk a -e [- u -] , o bralo
-o, o born -a -o, o b o rv a ti -am
-a s, o b ra ln ik -a [ -ln-] m,
o b rek -rk a m stara itna m era
obnaljv -va -o
o b o riti -m kem., oborilo -a s,
o b ra n [ + bracun] -a m, o b r a
ob o rn a -e usedlina, goa
unski -a -o, o b ra n a ti -am,
o b rk i -ov m mn.: ~ i od rev
o b ra u n v ati -am, o b rau n v aza k la n e ivali
n je -a s
oboroiti -m, oboroi -te! o boro
o b r d e k -dka m, o b r d iti -im se
il -la -o, oboron -na -o,
brado dobiti
oborenec -nca in oboronec
o b rm b a -e , ob rm b en -b n a -o:
-nca m, oboroitev -tve , oboro-
~ e n a p ra v e
it ven -a -o [-tvn- 7, oboroeo b rm en -m na -o, o b rm n ica -e
v ti -jem , oboroevl -la -o,
o b ra n iti o b rn im k a j, ~ se esa.
ob o ro e v n je -a s, oboroevlec
gl. b ra n iti
-lca [-le-] ra, o boroevlski -a
o b rsti -rstem in -rsem , o b r-o [ -lsk-], o boroevlen -ln a -o
stel -stla -o in o b rsel -sla -o:
[ -ln-]
o b rs(t)el gozd, o b rsla n jiv a
obosti -m bos postati, obosl -la
in o bren -a -o: ~ h rib ;
-o, oboslost -i ; obosti -m:
o b rsle k -a [-k -] m, o b rst
k o n ja o sneti mu podkve, obsi
-sta m, o b r st - , o b r ste k
-te! obsil -la -o, obosn -na
-tk a m, o b rasln a -e ; o b rati
-o, obostev -tve
-am, o b r a n je -a s
o bsti -dem pobosti, obdel -dla
o b ra t -ta m, o b r te n -tn a -o:
-o, o bodn -na -o, obd -oda m
z ~ o poto; o b rate -a s,
o b r tn ik -a m, o b rtn o st -i ;
o b o t v lja ti -am se, obotvljm l -a
o b rato v ti -jem , o b ra to v l -la
-o in -la -o, o b o t v lja n je -a s;
-o, o b ra to v n je -a s, o b ra to v a
o b o ta v lj v -va -o, o b o ta v lj len -ln a -o [ -ln-] : ~ i stro k i;
vec -vca m, o b o ta v lj v k a -e ;
ob rato v ale -a s, o b rato v d ja
o b o ta v ljiv -va -o, o b o ta v ljiv e c
-vca m, o b o ta v ljv k a -e , obo
-a in -e m
ta v ljiv o st -i , o b o ta v lj j -a m,
o b r ti obrem , o b eri -te! o b rl
o b o ta v lj -a m
-a -o, o b r n -a -o, o b rek -rk a
m, gl. tudi o b ira ti
oboevti -jem , oboevl -la -o,
o b ra v n ti -m gl. rav n a ti, o b rav o b o ev n je -a s, oboevlec -lca
n n -a -o, o b rav n n o st -i ;
[- u-] m, oboevlka -e [- u -] ,
o b ra v n v a ti -am, o b ra v n v a n je
oboevnec -nca m, oboevnka
437

o b rz
-a s, o b ra v n v a -e i , o b rav n vek -vka m, o b rav n v en -vna -o
o b rz -za m, o b rz ek -zka ro,
o b rek [-k] -ka rn, obrzec -zca m, o b rzen -zna -o,
o b r z n ik -a ro; o b rz iti -im,
o brazilo -a s, o b raz len -ln a -o
[ -ln-], obrazo v ti -jem , obrazovl -la -o, o brazovn -a -o,
o b raz o v n je -a s, o b razovnost
-i i, o b razovale -a s, obrazov len -ln a -o [-ln-], obrazovlnost -i [ -ln-] ; vse v pomenu
oblikovanja, toda + o b razo v ati v
pom enu izobraevati
o b raz d ti -m, o b ra z d j -jte!
o b ra z d l -la -o, o b raz d n -a
-o, o b razd n o st -i
o b razlo iti -m, obrazloi -te!
o b razloil -la -o, obrazlon
-n a -o, obrazloitev -tve ,
o b razlba -e
o b ri -rem , o b rei -te! obrkel -r k la -o, obren -na -o,
o b rk -ka m; o b rek o v ti -jem ,
o b rek o v l -la -o, o b rek o v n
-a -o, o b rek o v n ec -nca m, obrek o v n je -a s, o b rek o v len -lna
-o [ -ln -], o b re k o v ln o st-i [ -ln-]
, o b rek o v lec -lca [-u-] m ,
o b re k o v lk a -e [-u-] i , obrek o v lsk i -a -o [-u-]; o b re k ljiv
-va -o, o b re k ljiv e c -vca m,
o b re k ljv k a -e 2, o b re k ljiv o st
-i
o b r je -a s krajina ob re ki, obren -na -o
o b red -da ro, o b red e n -dna -o
ritulen: ~ e pesm i; o b r d n ik -a
m ritul, o b r d a r - ja m ceremonir, o b r d je -a a, o b rd n ic a
-e obredna pesem ; obredosl v je -a s liturgika, obredoslven -vna -o liturgien
o b re d ti -m porediti, o brdi -te!
o b rd il -la -o, o b re j n -n a -o,
o b r ja -e
o b reg n iti -nem se ob koga, na
koga, n ad kom ; o b rg a ti -am

se, obreg o v ti - jem se, obreg o v n je -a s, o b r g a n je -a s

o b re jti -m (se), o b r ji -te (se)!
o b r jil -la -o, o b re j n -n a -o
o b r k n iti -nem nabrekniti, obrk el -k la -o: ~ e oi; o b rk lo st
-i
o b rek o v ti - jem gl. o b rei
o b rem e n iti -m, o b rem n i -te!
ob rem n il -la -o, o b rem e n jn
-na -o, o b rem en itev -tve ,
o b rem e n jn o st -i i, o brem enilo
-a s, o b rem en ilen -ln a -o [ -ln-];
o b re m n ja ti -am, o b rem e n jevti -j jem , o b re m e n je v n je -a
s, o b rem e n jev le c -lca [ - le-]
m, o b re m e n je v lk a -e [-lk-] h
o b re m e n jev le n -lna -o [ -ln-]
o b r n k a ti -am k a j: ito je n e k a j
toa o b rn k a la, p re b ito jih je
ob r n k a l
o b re st -i , nav. m n. o b rsti:
ie o b resti? bi jih rad dobil
po hrbtu? o b resten -tn a -o: ~ a
m era, ~ e o b resti; o b rste k -tk a
m, o b restn n a -e i; obrestonsen -sna -o, o b rstn o o b r sten
-tn a -o: ~ i rau n ; o b resto v ti
- jem : o b re st je m o po 4 %,
o b resto v l -la -o, o b resto v n je -a s, ob rsto v n ica -e i
obrestna mera
o b resti obrdem gl. b rsti, obredn -na -o
o b rz ati obrem , o brz o b rza
m, obrza -e m, o b rez ln ik -a
[-u-] m, ob rezan ec -nca m;
obr ezv ati -am, o b re z v a n je -a
s; o brezovati -jem , o b rezovl
-la -o, o b rez o v n je -a s, obrezovlec -lca [-u-] m , obrezov lk a -e [-u-] i, o b rezo v ln ik
-a [-u-] m ; o b rz ek -zka m,
ob rek -ka m; o b rezlen -lna
-o [-il-], o b rezln ik -a [-iu -] m,
obrezlnica -e [-iu-] deska za
obrezovanje; o b rezn a -e ,obreznna -e ; o b rezlj ti -m gl.
re z lja ti, o b re z lj n -a -o

438

r VI

obsei
o b r -a m, o b r je -a s, obrnik -a m, o b re n a -e i, obren -na -o
o b rd n iti -nem bridek postati
o b ris -a m ort, skica, obrsek
-sk a m, ob rsen -sna -o, o b risje
-a s sk . i. ko n tu re; ob risati
-riem , o b risa n -a -o; obrisovti
-jem , obrisovl -la -o, obriso v n je -a s; razzloguj: ob-rio b rsa ti obriem , obrii -te! o b ri
sal -a -o in o b risla -o, ob risan
-a -o, ob ris -a m, o b rsek -ska
m, o b ris -a m = o b risa -e
= o b risv k a -e = o b rslja
-e i ; razzloguj: o-brio b rti o b rije m (se), obril -la -o,
o b rit -a -o; razzloguj: o-bri-;
toda: k r t je vso gredo o b ril
(= ob-ril)
o b rizg ati -am , obrzg -a m
o b rln ec -nca m gibanje v krogu,
vrtenje: v o b rln ec se sukati,
v e trn i ~ vrtinec
o b rl ti -m brljav postati, o b rll
-la -o: ~ e oi, o b rllo st -i
o b rn iti obrn em : ~ se n a koga
ali do koga, ob rn i -te! o b rn il
-la -o, o b rn je n -a -o; tudi s
stalnim poud. o b rn iti obrnem
itd.; o b rn te v -tve . o b n je n ik
-a m vrsta peciva, obrn ilo -a s
vrtaa, motoroga
o b ro b iti -im, o b ro b lje n -a -o, o b
ro b ek -b k a m, o b ro b je -a s,
o b ro b lja ti -am, o b r b lja n je -a
s, o b ro b en -bna -o
o bro -a m, obrast -a -o, obr a r -ja m, obro nka -e neki
pol, obroen -na -o: ~ i les;
o b r nik -a m no za obroe =
o b r n ja k -a m, o b rokovna
-e neka rastlina, obroevna
-e , obro n a -e , obrati
-am : ~ k rav o obro ji nadeti;
obro ek -ka m, o b ro k a st -a
-o, o b r k a r -ja m, o b ro k ati
-ajn: golobe, kokosi ~

o b ro d iti -m, obrodi -te! o b rodil

-la -o, obrd -da m = obrdek -dka m, o b ro d n ca -e
porodnica; razzloguj: ob-roo b r d iti -im: otro k je od m lek a
ves o b r je n popackan, o b r d cati
-am ; razzloguj: o-broo b r k o b roka m: posojilo n a o b
roke, v o b ro k ih p laev ati, lo
vek velik eg a ~ a kdor dosti j;
obrokom a prisl.
o b ro n ek -nka m reber, poboje
obrv -va m je z, strm ina, visok
breg, obrva -e
ob sica -e de, ki ga veter od
strani ene v steno
o b sn iti -nem oplaziti, osm ukniti,
o b sn je n -a -o
o b rt -rta m in o b rt -i , o b rten
-tn a -o: ~ a ola; o b rtn ik -a m,
o b rtn c a -e , o b rtn ja -e ,
o b rtn ik i -a -o. o b rtn itv o -a s,
o b rtn n a -e obrtni davek, ob tnost -i , o b rto v ti -jem , obrtov n je -a s
o b r n e k -n k a m brazgotina, o b r n k a st -a -o, o b r n k a ric a -e
neka hruka
o b r siti -im, o b r si -te! o b r sil
-a -o in -la -o, o b r en -a -o,
o b ru ste v -tve i, o b r sek -ska
m; razzloguj: o-bruob v -i itd. stalni poud. na osno
vi ali obrvi, nav. mn. o b rv i
obrvm n a o b rv h z obrvm i;
o b rv t - ta -o kdor ima mone
obrvi
o b rzd ti -m, o b rz d j -jte! o b r
zdal -la -o, o b rzd n -a -o ali
s stalnim poudarkom o b rzd ati
-am
obsadti -m, obsdi -te! obsdil
-la -o, o b sa j n -na -o, obsad tev -tve , o b s ja ti -am, obs ja n je -a s
obscn -a -o opolzel, nespodoben,
obscnost -i
obsi -em , obszi -te in -te!
obsgel -gla -o, obsen -a -o;

obsei
obsegati -am, o b s g an je -a s, 1 o b sk ren -rn a -o tem en, neznan,
obsg -ga m, obsen -na -o,
skrit, zakoten, nepom em ben m ra
o bsek -ka m, obsnost -i ,
en, o b sk rn o st -i o b sk u r n t
obszati -am obsegati
-a m nazadnjak, m ranjak, obsk u ran tze m -zm a m = obskuobsi -seem gl. sei obsekati,
rn tstv o -a s nazadnjatvo, m r obkositi, obsen -a -o
njatvo
o b sed ti -m. obsedi -te! obsedl
obsoditi in obsoditi -dim, obsodi
-la -o; obssti -sdem , obsdi
-te! obsodil -la -o in -dila -o,
-te! obsedel -dla -o, obsden -a
obsojen -a -o: obsoditi koga na
-o, obsedenec -nca m, obsdensm rt, v jeo; o bsodba -e i, obk a -e , obsdenost -i i; obs- j
so d ljv -va -o, o b so ja ti -am,
den -dna -o: ~ o sta n je ; obsdo b so ja n je -a s, o b so ja -e , o b
n ik -a ra, obsda -e , obsdati
so jen ec -nca m, o b so je n k a -e ,
-am oblegati, o b s d an je -a s,
. obsojen ski -a -o. o b so jev lec
o b sdba -e
-lca [-u-] m, o b so je v lk a -e
obse j ti -sejem , obs j -te! obse[ -u-] i
j l -a -o, o b sejn -a -o, obseobsolten -tn a -o zastarel, nera
j n je -a s, obsvek -vka m
ben, obsoltnost -i i, obsoltne
o b sk ati -am, obsk an -a -o, ob-a m
sk -k a m, o b sk a -e ; obsek v a ti -am, o b se k v a n je -a s;
o b so rj prisl. ob takem asu: lan i
ob sekovti -jem , obsekovl
o b so rj
-la -o, o b se k o v n je -a s, obseo b stti -stojim nedov.: k a r svet
kovlec -lca [-u-] m, obsekoobstoji, e ne k a j ta k eg a ; saj
v lk a -e [-u-] , obsekovlen
o b sto j dokazi; vsa n jeg o v a
-lna -o [ -ln-]: ~ a se k irica
o p ra v a o b sto ji iz mize, stola in
o b se k r c ija -e zakletev, rotitev
p o ste lje ; o b sto j -a -e: ~ e
o bsniti -im, obsnen -a -o,
razm ere, ~ i red ; obs-tj -te!
o b stl -a -o; o b stti -stnem in
o b sn en je -a s, obsentev -tve
, obsnba -e ; obsenevti
-stojim dov.: n en ad n o o b stan e
-jem , obsenevl -la -o, ob(obstoji), nihe ne o b st n e p ri
se n e v n je -a s; obsnen -na
n jem ; o b st n i -te in o b sto j
-te!: obsto j n a m estu! o b stl
-o, o b sncje -a s
-la -o: kdo bo ~ v tak em ?
o b se rv a to rij -a m opazovalnica,
sum je o b st l n a n je m ; obstoj
zvezdam a, o b se rv a t rijsk i -a -o :
- ja m : ~ n aro d a, ~ h ie; ob~ e n a p ra v e
stn ek -n k a m: gm otni ~ lju d i,
ob sev ati -am, o b s v an je -a s,
nim a ~ a ; o b sto jen -jn a -o, o b
obsv -va m, obsevlen -lna
sto jn o st -i ; o b st fa ti -am
-o [-ln-]: ~ e n a p ra v e ; obseva(+o b st ja ti -am), o b s t ja n je -a s
le -a s, o bsevlnica -e [-ln-]
o b stip c ija -e zaprtje, zapka
kraj, soba, kjer se obseva
m e d o b stip ra n -a -o zaprt,
(m ed.); o b sijti -sijem , obsj
zavetn
-te! o b sij l -a -o, o b sijn -a -o
o b stra ti -am, o b stra n je -a s, gl.
o b sip ati -am in -p ijem : ~ koga
o b str ti
z d o brotam i, toda: osipati k ro m
o b st n j prisl. zastonj
p ir s p rstjo ; o b sp a n je -a s,
obstopiti -stopim , obstopi -te!
ob sip v ati -am, o b sip v an je -a
obstopil -la -o, o b st p ljen -a
s, obsp -a m nasip

440

obtoiti
-o, obstp -pa rn, obstpati
-am, o b st p a n je -a s
o b strn sk i -a -o
o b stre liti -m, o b streli -te! ob
stre lil -la -o, obstreljn -na
-o, o b strelite v -tve , o b stre lje vti -jem , o b stre lje v l -la -o,
o b stre lje v n je -a s, o b streln a
-e i
o b str ti obstrm in -strem , obstr -te! ob stl -la -o, o b stt
-a -o; o b stre t -i gloriola, sij,
o b str te k -tk a m ; gl. o b stira ti
o b stri obstrem , obstrzi -te!
o b strg el -gla -o, obstren -a -o
o b str g a ti -am, o b str g an -a -o;
o b stru g v a ti -am, o b stru g v an je - a s
o b str k c ija -e nasprotovanje,
zaviranje, prepreevanje dela (v
zbornici), o b stru k c ijsk i -a -o;
o b stru ra ti -am, o b s tru ra n je -a
s, o b stru k tiv e n -vna -o
ob s ti -s jem in -spm : ~ koga
z d obrotam i, o bsj -te! in obsp -te! obsul -la -o, obst -a
-o; toda: osti (krom pir)
o b sv titi -im, obsvti -te! obsvtil -la -o, gl. tudi o svetiti
o b sv etlti -m gl. o sv etliti
o b itn ica -e i leza med., obten -tn a -o
o b iren -rn a -o, o b irn eji -a -e,
prisl. o b irn eje, o b rn o st -i
obiti -jem , obj -te! obl -la
-o, obit -a -o, o b tek -tk a m
= obvek -vka rn, obv -a m,
o b v ati -am
o b ta k n ti in o b t k n iti obtknem ,
o b t k n i -te! in o b ta k n -te!
o b t k n il -a -o in o b ta k n l -la
-o, o b t k n je n -a -o [nepoud. po
vsod: -tak- in -tk-]; o b tk a ti
-am, o b tk a n je -a s
o btci -em, obtci -te! ob tk el
-tk la -o, obtk -k a m, obtk a ti -am, o b t k a n je -a s; ob
tok -ka rn, obtoilo -a s organ

za krvni obtok; loi od oti

(noga, roka)
o(b)teti obteem , obti -te!
obtesal -la -o, ob tesn -a -o;
obts -sa rn, o b tesv ati -am,
o b te sv a n je -a s
ob tesn ti -m, o b te sn j n -na -o.
o b te sn j n o st -i
ob teiti -m, obti -te! o btil
-la -o, obten -na -o, o b te
itev -tve i, o b tb a -e i , obten -na -o: ~ a p re iz k u n ja ;
obteilo -a s, obtelen -lna -o
[ -ln-]: ~ e okolnosti; o b te ln ik
-a [ -ln-] m ; o b teev ti -jem ,
obteevnje -a s, obteev len
-lna -o [ -ln-], loi od o teiti
obt obta m veja za obtikanje
graha, o b t je -a s
o b tiati -m, obtii -te! obtial
-la -o
o b tip a ti -am m -pijem , o b tp aj
-te! in o b tp lji -te! o b tp al -a
-o; o b tip v ati -am, o b tip v a n je
-a s, gl. tudi o tip ati
o (b)titi -m, obti -te! obtal -la -o, o(b)tsk -a rn, otska -e na nogi = o(b)tinec
-nca ra
obtk -ka m gl. obtei
obtli -em, obtlci -te! ob to l
k el -k la -o, ob tolen -a -o [po
vsod: -ou-]
o b to r j prisl. ob tem asu
o (b)tovorti -m, o (b) tovori -te!
o (b) tovoril -la -o, o (b )to v o rjn
-na -o in o (b) to v o rje n -a -o,
o(b)tovortev -tve
obtoiti obtoim (se), obtoi -te
in -te! obtoil -la -o, obtoen
-a -o, obtotev -tve , obtoba
-e , o b to te lj -a rn, o btoteljic a -e , obtoenec -nca rn,
obto en k a -e i; o btenski -a
-o; obtoen -na -o, obtonica
-e ; obtoevti - jem (se), o b
toeval -la -o, o b to ev n je -a
s, obtoevlec -lca [-u-] m,
obtoevlka -e [-u-]

441

obtrgati
o b trg a ti -am : ~ sad je, lis tje ; obtrg v a ti -am, o b trg o v ti -jem ,
ob tro g o v l -la -o, o b trg v a n je
-a s, o b trg o v n je -a s
ob u b o ati -am, obuboan -a -o,
o b u b a n je -a s
ob a -e obutev
obuti -m dresirati obi -te!
o b il -la -o, obun -na -o
o b u d iti -m, obdi -te! o bdil
-la -o, o b u j n -na -o, o b u jn je -a s, o b uditev -tve , o b ja
-e ; o b ja n je -a s, o b u je v le c
-lca [-u-] m, o b u je v lk a -e
[-u-] it o b u je v le n -ln a -o
[ -ln-], o b u je v n je - a . s
o b je k -jk a m, nav. mn. o b jk i
cunje za v evlje, one
o b p -a m, obpen -pna -o, obpnost -i , o b p n ik -a m, obupljv -va -o, o b u p ljv o st -i i;
o b p ati -am n ad kom (im),
o b p an -a -o, o b p an o st -i ,
o b p an e c -nca m; o b u p v ati
-am = obupovti -jem , obup v a n je -a s = o b u p o v n je -a s
o b stje -a s kar je okoli ust
o b je -a s kar je okoli ues
o b te l [ -teu] -eli in obtev
-tve i = obuvlo -a s, o btalo
-a s
o b ti -jem , obl [obu] - la -o,
o b t -a -o; o b v ati -am, obv a n je -a s; ob(v a)ti nogavice,
e v lje (+oblei, +oblaiti)
o b u zd ti -m, o b u zd j -jte!
obuzdl -la -o, obuzdn -a -o,
tudi s stalnim poud. obzd ati -am
o b v ro v a ti -v ru je m koga (kaj)
esa ali p re d im, o b v ru j -te!
o b v ro v a l -a -o, o b v ro v an -a
-o, o b v ro v a n je -a s, obvarov len -lna -o [ -ln-] profilaktien
o b v e lj ti -m, o b v e lja j -jte! obv e lj l -la -o, o b v eljv a -e i
o (b )v eselti -m koga, o(b)vesli
-te! o(b)veslil -la -o, o(b)vese lj n -n a -o

obvestiti -m koga o em sporo

iti kom u ka j, o b v sti -te! obvstil -la -o, obven -n a -o,
obvenec -nca m, o b v esnka
-e ; obvestilo -a s naznanilo,
obvestilen -lna -o [ -ln-]; obvati -am, o b v an je -a s,
obveevti -jem , obveevl
-la -o, obveevlen -ln a -o
[ -ln-]: ~ a sluba, p o sta ja ; obveevlec -lca [-le-] m , obveev lk a -e [-lk-] z, obveevlsk i -a -o [ -ls-]
obvzati -em gl. vezati, obvzan -a -o, obvza -e , obvzanosit -i i, obvezovti - jem , obvezovl -la -o, o b v ezo v n je -a
s, obvezlo -a s, obvezlen -lna
-o [ -ln-]: ~ e k a rje ; obvezov ln ica -e [ -ln-] i, obvezovale -a s, obvezovlec -lca
[-u-] m, o bvezo v lk a -e [-u~]
i,
gl. tudi obeza
obvzen -zna -o obligaten, obvznica -e obligacija, obvznost
-i i, obvezljv -va -o, obvezljv o st -i
obviseti -m, obvisi -te! obvisel
-la -o
o bvti -jem , ob v ij ati -am gl. oviti
o(b )v ld ati
-am, o (b )v lad o v ti
-jem , o(b)vladovl -la -o,
o(b )v lad o v n je -a s
obvoden -d n a -o kar je ob vodi,
ob v d je -a s, obv d n ik -a m
kdor biva ob vodi
o b zm eljsk i -a -o [-zm lj-] kar
je ob zem lji
obzidati -am gl. zidati, obzdek
-dka m, obziden -d n a -o, o b zid je
-a s, obzid v ati -am = obzidov ti -jem , o b zid v a n je -a s =
o b zid o v n je -a s
o b zir -a m, o b ziren -rn a -o pri
zanesljiv, obzirn o st -i i, gl. ozir
o bzobti obzbljem in obzbati
-am, gl. zobati: ~ grozd, obzobn -a -o in obzban -a -o;
obzbek -b k a m obran grozd

ce
ob z r -zora m = o b z o rje -a s,
o bzren -rn a -o: ~ i krog; ob
zo rn ik -a m, o b zrniki -a -o
o b g ati -am (okoli): ~ dno; obagovti -jem , obagovl -la
-o, o bag o v n je -a s, obagov len -lna -o [-ln-]; toda: oag ati (nekoliko) gl. tam
ob alo vti -jem , obaloval -la
-o, o b a lo v n je -a s, obalovnec -nca m, obalo v n k a -e ,
obalovalec -lca [-u-] m
o (b )arti -m, ob ri -te! obril
-la -o, o b a rj n -n a -o in ob rje n -a -o; o b rja ti -am , ob r ja n je -a s
o bti -n jem in obnm , ob n ji -te! in obn -te! obl
-a -o, o b t -a -o, o b ra ti -am,
o b ra n je -a s
obgti -gm (okoli), obg -te!
o bgl -a -o, obgn -a -o; obgati -am : ~ hlode; loi od:
ogati (nekoliko)
o b r ti -rm , obr -te! obl
-la -o, o b t -a -o, o b rati
-am, o b ra n je -a s
o c a rin iti -im, o c a rin je n je -a s;
o c a rin je v ti -j je m , o ca rin jev n je -a s, o c a rin je v le n -lna
-o [ -ln-]
o cen -a m , o censki -a -o: i
p a rn ik ; oceanda -e i morska
vila, O c e n ija -e otoje v T i
hem oceanu, o ce an o g rafja -e i
nauk o oceanih in m orju sploh,
o ceano g rfsk i -a -o: ~ i in titu t
ocna -e i, ocniti in oceniti oce
nim , ocni -te! ocnil -la -o,
o cn jen -a -o, ocenitev -tve i;
o c n ja ti -am, o c n ja n je -a s;
o ce n je v ti o ce n j jem , o cenjevl
-la -o, o c e n je v n je -a s, ocen je v le c -lca [-u- in -le-] m,
o c e n je v lk a -e [-u- in -lk-]
o cp ek -p k a m krepelce, okleek
cet cta m, oceten [ctn] -tna
-o: ~ a k islin a; etov -a -o,
c ta r - ja m, o c t rn ic a -e i

o c v je -a s med. = c v je -a s
ocigniti -im ko g a za k a j, ocig n je n -a -o
ocm iti -im se pognati cime, vzkaliti, vzbrsteti (repa), o cm ljen -a
-o: a rep a
o c re k -rk a m ledena svea
ocvest ocvetm = odcvesti gl.
tam , ocvl ocvel -: ~ j a
b la n a [povsod: -cv-]
o cvirek -rk a m, o cvirkov -a -o:
~ a potica = o cvrkovica -e i,
o cv rek -ka m
o c(v)rti oc(v)rm , oc(v)r -te!
ocvl [-vu ] -a -o, o cv rt -a -o:
~ e jed i, o cv ra ti -am, ocvran je -a s, o c v tje -a s
a gl. oe
oadti -m. oadl -la -o po
rnel, oditi -im adasto pobar
vati, porniti, o jen -a -o
ok -a m, otvo -a s, oki -a
-o, o k a r -ja m, o k arsk i -a -o
o la ol [-l] s mn. naoniki,
o la r -ja m
onec -nca m, o nski -a -o,
onstvo -a s
o a ra ti -am, o ran -a -o, o a rljiv
-va -o, o aro v ti -jem , oaro v n je -a s
oe ota m, mn. oti in o tje ;
ljudsko (nareno) e po starem:
a m 2. a 3. u 4. a in
o 5. p ri u in i 6 . z o
in cem; dv. dv a a d veh ev
dvem a em a d v a a p ri dveh
ih z dvem a ema, mn. i
ev oem oe p ri ih z i;
ev -a -o = otov -a -o (kar
zadeva posamezne osebe), oten
-tn a -o (kar se tie ve oseb,
t. j. oeta, praoeta itd.): ~ a
hia, ~ a d eela = o tn ji -a
-e, o e tn j v a -e , otovski -a
-o, otovstvo -a s, otstvo -a
s; ona -e , onski -a -o,
onstvo -a s; oetom or - ra m,
oetom orlec -lca [-l-] m, oeto m o rlk a -e [ -il-] i

443

oec
ec ca m neka rastlina
od iti -im, ojen -a -o in oden -a -o, odek -dka m ; ojati -am, o ja n je -a s
o lje -a s kar je ob elu, fasada
oen -a m: p e t oenev, o e
nev -a -o, oenek -ka m
oesti oem gl. esati, oski
-ov m mn. kar pri oesavanju
odpade; oesvati -am, oesv a n je -a s
oi mn. oi om oi v oh
z om i: v i in v oi, gl. oko
+oigled, +v oigld sprio, p ri,
ob, zaradi: n je g a m oram o +v
oigled ( sprio, zaradi) tolike
d rzn osti (ali: ob, pri toliki drz
nosti) pom ilovati; +v oigled
(sprio) d ejste v ni m ogoe ta
jiti ali: ob takih d e ja n jih . .. ,
+oiglden -dna -o oiten
im -a ra, im ski -a -o
ost -a m im e ve rastlinam
o istiti -im (se), oien -a -o,
o ienje -a s, oistiti k a j esa
ali od esa, oistek -tk a ra, osten -tn a -o, oisttev -tve ;
oievti - jem (se), oieval
-la -o, o iev n je -a s, oievlen -lna -o [ -ln-], oievale -a s, oievlnica -e
[ -ln-] , oievlec -lca [-le-]
m , oievlka -e [-lk-]
ot -a -o = oiten -tn a -o, o it
nost -i , otom a prisl., oitov ti - jem razodevati, oitovl
-la -o, o ito v n je -a s
o itati -am ( +predbacivati) kom u
k a j, o ita n je -a s, o ta r -ja m ,
oitlec -lca [-u- in -le-] m ,
oitek -tk a m
oivden -dna -o, +oivsten -tna
-o oiten, oivdnost -i , oi
videc -dca m
ka m m anj. od e, 2 . ka in
-e 3. ku in -i, okov -a -o
onica -e z 1. oesna duplina,
2.
planika = onec -nca m
nik -a m = o n ja k -a m zob

oofti -m (se), oofj -jte! oofl - la -o, oofn -a -o, oofnost -i

o ohati -am, ohan -a -o
o r v je -a s mreica okoli rev,
loj od rev ja
o ra ti -m postati rn, o rn l -la
-o, orn lo st -i ; o rn iti -im
koga, o rn je n -a -o, o rn itev
-tve , o n je n o st -i
o rt o rta m obris, kontura, o tek
-tk a m, o rta ti -am, o rta n -a -o
o h n iti -nem upasti, popustiti,
zmanjati se: zelje, ra n a ohne, b oleina o h n e popusti
o v rst ti -m okrepiti se, o v rstl
-la -o; o v rstti -m okrepiti,
o vsti -te! ovsitil -la -o,
ovrn -na -o in o v rstn
-na -o, o v rsttev -tv e
od predi, z rod. m eri od esa pro
v nasprotju s predi, k (kam ?) in
p ri (kje ? kod?): g re k m ateri,
je p ri m ateri, g re od m a tere;
g re k Sv. L en artu , b il je p ri
Sv. L en a rtu , gre od Sv. L e n a r
ta; k a r im am p ri sebi (kovek,
aktovko, culo, no ipd-), vrem
od sebe, k a r p a im am n a sebi
(obleko, brem e, n a h rb tn ik , to r
bo, v erig e ipd.), v rem raz
sebe ali s sebe; k a r m i je p ri
srcu, mi gre od srca (pozdrav,
delo, veselje), k a r p a m i lei
n a srcu k a k o r k am en (alost,
skrb, strah ), mi p ad e s srca;
k d o r je p ri domu, gre od dma,
k d o r je na domu, g re z dm a;
stv a r je p ri roki ali p a od r k ;
od izraa izhodie esa, in
sicer: 1 . po kraju: od U ra la do
T riglava, severn o (juno, vzhod
no, zahodno) od M arib o ra (s.
+ M aribora), dve u ri od m esta,
od u st si p ritrg a ti, od stra n i
n apasti, od obeh s tra n i n ab ru en, od k r a ja vse; 2 . po asu:
od tirih do ene, od ju tr a do
veera, od m lad ih nog, od d a

444

od
nes n a p re j; 3. po nainu v pri
m erjavi: v e ji (m anji, slabi,
gori) od (mimo) tebe, n a j v eji
(n ajb olji, najg ri) od (izm ed)
vseh; 4. po m eri: p rie l je d a lje
(n ajd a lje ) od vseh, zna m an j
od d ru g ih ; p e t od st, d eset od
tiso; bil je od sile lju d i, od
sile v lik ; 5. po vzroku in iz
voru: skae od v e s e lja (+ve
selja), ves se tre se o d jeze
(+jeze), od alosti (+alosti)
gine, od la k o te (+lakote) h ira ;
sam od sebe je p rie l po svoji
odloitvi; ivi (se) od dela, de
n a r od p ro d a n e ivine, ra n a od
noa, to im am od m a tere, zve
del sem od b ra ta ; vasih je po
m en po izvoru zelo blizu svojil
nem u in kakovostnem u: pism o
od stric a strievo pism o;, v
prilastni zvezi raji rabimo pri
d evnik, e je raba nedvoum na,
v prislovni pa izvorni od: pism o
je od stric a b erem strievo
pism o (pismo od strica), v eter
vlee od ju g a vlee ju n i
v e te r (veter od ju g a), opova
pism a P re e rn u
(P reernova
pism a od C opa); toda: tak o je
v tv o jem pism u od strica, v
m ojem je dru g ae; ta k lju je
od o m are (mize) izgubil je
k lju od o m are (mize); ne sm e
mo pa rabiti od v svojilnem po
m enu: k n jig a ni m oja, am pak
oetova (+o d oeta); posestvo
je d ravno (+od drave), p is a r
n a gozdne u p ra v e (+od gozdne
u p rav e ); paziti moramo na po
m enske odtenke, ki jih daje va
sih izvorni od, n. pr.: ali im ate
k a j od m esa (m leka)? ni isto
kakor ali im a te k a j m esa (mle
ka)? prvo pom eni vse, kar izvira
od m esa (vse m esne jed i, tudi
juho), od m lek a (vse mlene iz
delke), m edtem ko je drugi po
m en mnogo oji; vzroni in !

izvorni od nam rabi zlasti v trpni

obliki za izraanje vzroka in iz
vora: o pikan od k o m arjev , iz
dano od u rad a , zagano od s tr e
le; 6 . za izraanje sredstva ne
uporabljamo ocL marve s (z):
vas je o b d an a +od griev z gri
i, grob je zasu t +od c v e tja
s cvetjem , gozd je p o rase l +od
d r e v ja z drevjem ; vasih sta m o
goi obe zvezi z drobno pom en
sko razliko: ra n je n od noa (vr
sta rane zdravnik) ali z n o
em (sredstvo sodnik), p r e
sle p lje n od lep ih b esed ali z le
pim i besedam i, slik a j e od
sp re tn e ro k e (e preisku jem iz
vor) ali n a r e je n a s sp retn o roko
(e splono pohvalim spretnost);
7. napana je raba od namesto o,
n. pr.: govoriti, peti, m eniti se
+od esa (koga) o em (kom ),
pesem +od M atjaa o Matjau.
Kadar ima od v zvezi s pri
slovom svoj pravi pom en, ga pi
emo loeno od prislova: od v e
r a j, od danes, o d k d a j, od te
d aj, od n e k d a j, od k ra ja , od
tu k a j, od tam , o d tod, od kod.
od kod er, od nekod, od povsod
itd.; vasih predlonega pomena
v lakih zvezah ne utimo ve in
piemo od skupaj s prislovom :
o d k ar, o d k l j, o d slj, odsihdb,
o-dsihml, odond, odondd, od
ve ipd.; v nekaterih prim erih
pa je od svoj pravi pom en v do
loenih zvezah izgubil, v drugih
ohranil; zato jih piemo zdaj sku
paj, zdaj narazen; tako pomenijo
prislovi o d sp red a j, o d zad aj, odzu n aj, o d zg o raj itd. na vpr. k j e P
isto kakor sp red a j, zad aj, zu n aj,
zgo raj itd.: o d sp re d a j n e k je
sedi, o d zad aj so v ra ta , odzgo
r a j sta n u je , o d zu n a j sto ji; na
vpr. od k o d ? pa dobi od svoj
pravi pomen: od sp r d a j sem
gre, od za d a j sem vlee, od

od
zg o ra j dl se slii, od z n a j
n te r gleda ipd.
od- predpona pom eni: 1. oddalje
vanje, loitev: oditi, odrezati,
od g risti, o d k riti, nepotreben je
prislov, ki isto pomeni: odskoiti
+n az aj odskoiti (sm er nazaj iz
raa ie predlog od); 2 . nehanje,
konanje: odkositi, odcvesti, od
p eti; 3. vraanje dejanja in po
stavljanje v prejnje stanje: o d
govoriti, odpe(va)ti, o d p isati;
o d v h n iti hlae, odviti
d a -e i vzviena lirska pesem
o d alsk a -e i belokona sunja v
haremu
o d m elj -m lja m odmev
o d ra ti -am vzeti nazaj aro, gl.
tudi o d o rti
o d b ira ti -am (+o d b rati), o d b ira
n je -a s, o d b ira -e , o d b rek
- rk a m, o d b ir -a m, o d b irlen -lna -o [ -ln-], o d b irln ica
-e [ -ln-] , o d b irale -a s, odb ir le c -lca [-le-] m: ~ i vodo
m erov in tevcev
o d b iti -jem , odbil -la -o, o d b it
-a -o, o d b itje -a s, o d b itek -tk a
m, o d b ite n - tn a - o ; o d b ija ti-a m ,
o d b ija n je in - n je -a s, odb ij -a m, o d b ij le n -ln a -o
[ -ln-], o d b ij ln ik -a [ -ln-] m,
o d b ij ln o st -i [ -ln-] , o d b ij lk a -e [-u-] robilnica
o d b lsk -ska m
odb k a -e (pri telovadbi)
o d b j -b ja m, o d b o je n -jn a -o:
~ i k ot; o d b o jn o st -i , od b jek
-jk a m, o d b o jk a -e p. igra
2
ogo, o d b o jk a r -ja m, o d b o j
k a ric a -e , o d b o jk a rsk i -a -o
o d b r -ra m, odborov -a -o: ~ a
se ja ; o dbren -rn a -o; o d b o r
n ik -a m, odb o rn ica -e , odb rn itv o -a s, odb rn ik i -a -o
o d b r ti odbrem , o d b ri -te! odb r l -a -o, o d b rn -a -o, odb r n o st -i , o d b rn e c -nca m,
o d b r n k a -e

o d b ren ati -m gl. b re n a ti

o d b r n k a ti -am, o d b r n k n iti -nem
o d b r siti -im gl. b ru siti, o d b r en -a -o
odcediti -m, odcedi -te! odcdil
-la -o, odcejn -na -o, odcdek -d k a m ; o d c ja ti -am, o d
c e ja n je -a s
odcpiti -im gl. cep iti; odcp
-pa m, odcpek -p k a m, odce
p itev -tve , o d c p lje n o st -i ;
o d c p lja ti -am, o d c p lja n je -a s
o d cu r ti -m, o d cu rl -la -o, odc u rlj ti -m, gl. c re k
odcvesti odcvetm gl. cvesti, odcvetn -na -o [povsod: -cv-];
odcvetti -m gl. cv eteti, odcv ta ti -am
o d h n iti -hnem odtrgati, odhni -te! od h n il -la -o, od-hnjen -a -o ali s stalnim po
udarkom odh-; o dek -ka
m kar se odehne
odcepiti -pim , odpi -te! odpil -la -o, o d p lje n -a -o,
odpnik -a m
odsniti in -iti -snem in -snem gl. esniti: ~ v ejo od d r e
vesa, o d snjen in -sn jen -a -o
od itati -am, oditek -tk a m : ~
vodom ra; o d itv ati -am , odit v a n je -a s: ~ vodom rov
o d d ah n iti oddh n em si in se gl.
d ah n iti
o d d ljiti -im (se), o d d lji -te (se)!
o d d ljil -a -o, o d d lje n -a -o,
prim. b o lj o d d ljen , o d d ljenost -i , o d d lje n je -a s, o d
d a ljite v -tve ; o d d a lje v ti
-jem , o d d a lje v l -la -o, odd a lje v n je -a s
odd ati -dm , o d d aj -jte! oddl
-a -o, oddn - a -o ; o d d ja ti -am,
o d d ja n je -a s, o d d ja -e ,
o d d jen -jn a -o: ~ a p o sta ja ;
o d d jn ik -a m, o d d a j te lj -a m,
o d d a j te ljic a -e , o d d ajlec
-lca [-l-] m, o d d a j lk a -e [-l-]
, o d d aj ale -a s

446

+odgontiti
o d d av n a j prisl.
o d d l [-l] -la m sekcija, oddlen -ln a -o [ -ln-]: ~ i u r a d
n ik ; o d dlek -lk a [-lk-] m, odd len -na -o [-l-]: ~ i zbor;
oddlkov -a -o [-l k -],*oddelkov d ja -a in -e [-lk-] m vodja
oddelka
o d d lati -am : ro k e si
lu k n jo
o d d elv a ti -am = oddelov ti -jem , o d d elv a n je -a s =
o d d elo v n je -a s
o d d eliti -m, oddeli -te! oddlil
-la -o, o d d eljn -na -o, odd eltev -tve , oddellen -ln a -o
[ -ln-]; o d d eljev ti -jem , odd e lje v n je -a s
o ddih -a m, o d d h ati -am si, o d
d ih lj a j -a m ; o d d ih v ati -am,
o d d ih v a n je -a s = oddihovti
-jem , oddihovl -la -o, odd ih o v n je -a s
od d n v en -vna -o: ~ a m enica
o d d o jti -m, o ddji -jte! o ddjil
-la -o, odd o jn -n a -o, oddoj n e c -nca m od prsi odstavljen
otrok = oddje -ta s, o d d je k
-jk a m mlad praiek
oddoliti -m (se), oddoli -te
(se)! oddolil -la -o, oddoln
-n a -o, oddoltev -tve [po
vsod: -ou-]
o d d rd r ti -m gl. d rd ra ti
o d d g n iti -nem , o d d g n je n -a -o,
o d d rg o v ti -jem , oddrgovl
-la -o, o d d rg o v n je -a s
o d d rsa ti -am gl. d rsa ti; o d d rsti
-m gl. d rseti, o d d sn iti -nem
o d d ek -ka m oddih, dek
o d d u n k -a m dunk, ventilator,
odden -na -o: ~ a cev
+o d d v o jti -m loiti gl. dvojti,
+- o d dvojno in + oddvjeno
m n e n je loeno, posebno m nenje
o d eb elti -m zrediti se gl. debeleti, o d eb ell -la -o, odebello st -i , odeb eln a -e ; o debe
liti -m, odebli -te! odeblil

-la -o, o d e b e lj n -n a -o, od e

b elite v -tve i
o d ja -e i : p re ita
o d ja st -a
-o, gl. odeti
d er d ra m, o d rek -ka m, o d r
ski -a -o, d rn ic a -e deska za
zidarski oder
o d e r h -a m, o d e r h in ja -e ,
o d er e n -na -o, o d er k i -a
-o, o d er tv o -a s
O dsa -e i kr. i., odki -a -o:
~ a lu k a
o d esk ti -m [-dsk-] z deskam i
obiti, o d e sk j -jte! od esk l
-la -o, od esk n -a -o
o dti -nem , odni -te! odl -la
-o, odt -a -o, odv -va m, odevlo -a s, od v k a -e i odeja;
o dv ati -am , o d v a n je -a s,
odtel [-el] -i i o d tev -tve
odeja, obleka
o d fr ti -m gl. fr ati, o d fk n iti
-nem
+o d g ja ti -am vzgajati, +o d g jan je -a s vzgoja, +odgj - ja m
vzgoja, +o d g o jti -m vzgojiti,
zrediti, +odgo jn -na -o vzgojn, zrejn, +o d g jen -jn a -o
vzgjen
o d g n ja ti -am, o d g n ja n je -a s,
o d g an j -a m, o d g an jle c -lca
[-u-] m, o d g n jan e c -nca m,
o d g n jek -n jk a m
odgb -a m (pri telovadbi)
o d g n ti -nem gl. gnati, odgnan
-a -o, odgnnec -nca m, odgn
-ona m, odgnski -a -o, gl. tudi
o d g a n ja ti
odg n ti -jem , od g n l -a -o, o d g n t
-a -o, odgn tek -tk a m
*odgodti -m odloiti, odgdi -te!
odgdil -la -o, odgodn -n a -o:
skupina je b ila * ~ a preloena,
*odgodtev -tv e odloitev, pre
loitev
+o d g o jti -m gl. o d g a ja ti
odgn -ona m gl. od g n ati
+odgo n titi -im uganiti, razvozlati,
razreiti

447

odgovoriti
o d g o v oriti -m gl. govoriti, od
govor -a m, odgovoren -rn a -o,
odgovornost -i i ; o d g o v arja ti
-am kom u, ~ p re d oblastjo,
fa n t (se) dobro o d g o v rja, stv a r
n e * odgovrja nam en u = ne
ustreza; p aleo litsk a doba O d
g o v a rja v geologiji led en i dobi
se u jem a, sklada, se d prim er
jati z ledeno dobo; o d g o v rjan je -a 8
odgozdti -m zagozdo izbiti, odgzdi -te! odgzdil -la -o, odgozdn -n a -o, odgozdtev -tve
o d g rb sti -bem gl. grebsti, odgreb n -n a -o, o d g rb a ti -am, odg r b a n je -a s
o d g rsti -zem gl. gristi, o d g riz
n iti -nem , o d g rizn jen -a -o; odg rizo vti -jem , o dgrzek -zka m
o d g rm ti -m gl. g rm eti, odgrm cv ati -am
o d g rn iti in -iti -gnem , o dgrni
-te! odg rn il -la -o, o d g n jen
-a -o; o d g rin ja ti -am, odgrn ja n je -a s, o d g rin j lo -a s
o d h ja ti -am gl. oditi
o d h it ti -m gl. h ite ti
odhd -da m, odhoden -dna -o.
o d h d n ja -e i odhod, slovo, odh d n ica -e i
dica -e i trn ek, diast -a -o,
dinica -e vrvca za odico
o d iti -im okrasiti, olepati, odje -a s le potilo, lepotije
o d ig r ti -m, o d ig r j -jte! o d
ig ra l -la -o, o d ig rn -a -o.
o d ig rv a ti -am se: d e ja n je se
o d ig rv a n a odru, dru g o d se
(do-)godi; um or se je + odigral
v gozdu se je dogodil
d ij -a m sovratvo, m rin ja , nasprotstvo, odizen -zna -o upi
rajo se, nasproten, zoprn, odiznost -i i
odm iti -im, o d m ljen -a -o; odm en -m na -o: ~ o je
o d irati -am, o d ira n je -a s, odirc
-a m, o d rek -rk a m

O d is j -a m os. i., O d isjev -a -o,

o d is jsk i -a -o; O d is ja -e i
Homerjeva pesnitev o junaku
Odiseju, o d ise j d a -e i
o d iv iti -im, o d i v lje n -a -o:
~ a jed , o d i v lje n je -a s
o d iti odidem , odidi -te! odl
[-u] -la - in -; o d h ja ti -am,
o d h ja n je -a s, o d h ajale -a s
o d ja h a ti -am in -em gl. ja h a ti:
K rp an o d j h a z D u n a ja
o d j v iti -im gl. ja v iti, o d j v a -e i,
o d j v e n -v n a -o, o d j v n ica -e ;
o d j v lja ti -am, o d j v lja n je -a s
o d j d a ti -am , o d j d a n je -a s, odj d -i i
o d j k -k a m, o d j k a -e , odj k n iti -nem ; o d je k o v ti -jem .
o d je k o v l -la -o, o d je k o v n je
-a s
o d j m ati -am in -ljem , o d j m a j
-te! in o d j m lji -te! o d jm al
-a -o, o d j m a n je -a s, gl. tudi
je m ti; o d je m le c -lc a [-u-] m,
o d je m lk a -e [-u-] i, o d jem lski -a -o [- u -], o d je m ln ik -a
[-u-] m, od jem -a m, o djm
o d jm a m, od jm en -m na -o.
o d j m ek -m ka m, o d jm n ik -a m
o d j n ja ti -am odnehati, o d je n j v ati -am odnehavati, o d je n j v a n je -a s, o d je n je v ti -j je m
odnehavati, o d je n je v n je -a s,
o d je n ljv -va -o odnehljiv, odje n ljv o s t -i i odnehljivost
od je s ti -jm , o d j d e l -dla -o, odj d e n -a -o, o d j d -da m
o d j zd iti -im, od jzd -zda m
o d j g a -e i odm ka, o d j en -na
-o, o d j iti -im se, o d j n ik -a
m odjuni veter
o d k r prisl.: ~ sem iv
o d k lja ti -am se, o d k a lje v ti
-lj je m se, o d k a lje v l -la -o,
o d k a lje v n je -a s
o d k z ati in -ti -kem kom u k a j
gl. kazati, o d kzan -a -o, odkz
-za m, o d kzen -zna -o, odk az o v ti -jem , o d k azo v l -la

448

odkupiti
-o, o d k az o v n je -a s, dkazoodkopovti -jem , odkopovl
vlec -lca [ -le-] m, odkaovlka
-la -o, o d k o p o v n je -a s, od-e [-lk -] i
kopovlen -ln a -o [-ln-]: ~ a
o d k d a ti -am : gnoj, sneg ~ , - ~
d ela
i
se; o d k d a n -a -o; o d k id v ati
o d k o r k a ti -am g l k o ra k a ti, odk o r k -a m telov., o d k o ren
-am, o d k id v a n je -a s
-na -o: a sto ja
o d k im ati -am, odkm niti -nem ;
o d k im v ati -am, o d k im v an je
o d k o r j p r is l ed katere ure: ~ e
aka?
-a s, o d kim ovti -jem , odkim o v n je -a s
o d k r h n iti -nem itd. s stalnim
poud. [-krh-] ali: o d k r h n iti
o d k l d ati -am, o d k l d a n je -a s,
-krhnem , o d k rh n i -te! odo d k ld -da m, o d k lad ale -a
k r h n il -la -o, o d k r h n je n -a
s, o d k lad lec -lca [ - lc-] m, odk l d ek -d k a ro, o d k ld en -d n a -o
-o; o d k r h e k -h k a ro kar se odkrehne
o d k la n ja ti -am , o d k l n ja n je -a s,
o d k re s ti -k rem kreo odbiti,
gl. tudi odk lo n iti
odk ri -te! o d k r sa l -la -o,
o d k l titi -im gl. k la titi, o d k l ten
o d k re s a -a -o; o d k r s n iti -nem
-a -o, o d k l te k -itka ro
s stalnim poudarkom ali pa odo d k l j prisl. .: ~ si p a tu? od
k re sn iti -krsnem , o d k rsn i -te!
kdaj
o d k r sn il -la -o, o d k r sn je n
o d k le n iti -klnem , od k ln i -te!
o d k l n il -la -o, o d k l n je n -a
-a -o
-o; o d k l p a ti -am, o d k l p a n je
o d k rev s ti -m gl. k re v s ti
-a s, odk lp -pa m
o d k rh n iti -nem , o d k h n je n -a -o,
o d k l n k a ti -am odavoniti: odklno d k rh o v ti - jem = o d k rh v a ti
-am, o d k h e k -h k a ro in odk alo m u je
k e k -ka m
o d k le sati odklem g l k lesati,
o d k riti -jem , o d k rj -te! o d k ril
o d k lesn -a -o, o d k l sek -ska ro
o d k lo n iti -klnim , odkloni -te!
-la -o, o d k rit -a -o, o d k ritje
-a s, o d k rito st -i ; o d k rito
odk lonil -la -o, o d k lo n je n -a -o,
sren -na -o, o d k rito srn o st -i
o d k lo n itev -tv e , odkln -ona
; o d k riv a ti -am , o d k riv a n je -a
ro, o dklo n sk i -a -o: ~ i k o t; od
s, o d k riv -a m
k lo n ilen -ln a -o [-ln-]
o d k r a ti -am se, o d k rie v ti
o d k lo p iti -im, odklopi -te! o d k lo
- jem se, o d k rie v l -la -o,
p il -a -o, o d k lo p lje n -a -o: ~
o d k ri e v n je -a s
voz; o dklop -pa in -pa ro,
o d k iti A m se, o d k ek -ka ro,
o d k lpen -pna -o: ~ e n ap ra v e,
o d k r iti -im (se), o d k r ek
o d k lopitev -tve , o d k l p lja ti
-ka ro, o d k ru te v -tve i
-am, d k l p lja n je -a s, odklopn ik -a m teh.
o d k u p iti -kpim gl. k u p iti, odk p lje n -a -o, o d k p lje n e c -nca
o d k o b acti -m g l k obacati, odro, od k u p -a ro, o d k p ek -pka
k o b a c lj ti -m
+o d k o d p ris l = od kod, od td,
ro, o d k u p te lj -a ro, o d k p en
do td, od k d er; g l . od in kod
-p n a -o, o d k u p n in a -e , odkupn n sk i -a -o, o d k p in a -e ,
o d k o lb -b a m telov.
o dkupilo -a s ; o d k p lja ti -am,
o d k o p ati -k o p ljem in -kopm gl.
o d k p lja n je -a s, o d k u p ljv
k opati, o dkopn -a -o; odkp
-va -o, o d k p n ik -a ro, od-pa ro, o dkpen -pna -o; odkok p n ik i -a -o; o d k u p o v ti
p v a ti -am, o d k o p v a n je -a s; I
Slovenski pravopis

449

29

odlgati
- jem gl. k u p o v ti, odkupovn je -a s
o d lg ati -am, o d l p a n je -a s, o d
laga -e , odlagalie -a s, gl.
tudi odloiti
o d l ja ti -am, o d la jv -va -o pre
glasen, odrezav
o d lati -am, o d l a n je -a s, odlek -ka m, odlav -a -o, odlav ec -vca m, o d l av k -e ,
o d lalec -lca [-le-] m, odiav
-a -o
odli odlem , odlzi -te! odlgel -legla -o; odlg ati -am , od
lo a n je -a s
o d lp iti -im, o d l p lje n -a -o, odlpek -pka m
o dlsk -lska [ -ls - ] m odblsk
o d leteti -m gl. leteti, o d lt -ta
m, o d l tek -tk a m, o dlten -tn a
-o, o dlete -a s; o d l tati -am,
o d le tv a ti -am : le tala so odlet v ala vsake pol ure; odltovati -u jem : isk re o d l tu je jo ,
o d l to v an je -a s
o d lik a -e i, odlien -na -o, o d
linik -a m, odlnica -e , o d
linost -i , o d li n j k -a m,
o d li n j k in ja -e i; o d likovti
- jem (se), odlikoval -la -o,
o d lik ovn -a -o, o dlikovnec
-nca m od lik o v n k a -e i , odl ik o v n je -a s delo in stvar, odlik o v ec -lca [-u- in -le-] m
od liti odljem , odlj -te! odlil -a
-o, odlit -a -o, o d ltje -a s, od
lite k -tk a m, odliv -a m, odljvek -vka m; odlivati -a m ,'o d li
val -a -o in -la -o, o d liv a n je
in - n je -a s. o d lja ti -am
o d lju d e n -dna -o, o dljidne -a
m. o d lj d n ik -a m, o d lj d n ica
-e , o d lj d n o st -i i
odloiti -im (kaj. o em), od- !
li -te! odloil -la -o, odlo
en -a -o, odloitev -tve , odlenec -nca m. odloenost -i i,
odlek -ka m, odloba -e i ,
rod. m n. odlob; odloilen -lna !

-o [ -ln-], odlolnost -i [-ln~] i ,

odloljiv -iva -o, o dloljiv o st -i
odloen -na -o. odlonost -i
i, o d lne -a m odloati -am.
odloajo -a -e, o d lo an je -a s;
odloevti -jem o em (+nad
im), odloujo -a -e, odloeval
-la -o, odloev n je -a s, odloevlec -lca [ -u-]
odlk -ka m: te v ilk a odlo k a
(+odlo k o v a tev ilk a), g l H i d i
odloiti
odlom iti -lom im gl. lom iti, o d
lo m ljen -a -o, o d lom -ma m,
odlom ek -m ka tn. odlom e -a
s. odlm en -m na -o
odloiti -im odloi -te! odlofeil
-la -o, odloen -na -o, odlo
itev -tve , odlg -ga
odlek -ka tn. odloen -n -o,
odlznost -i , o d lo ljv -va -o;
odloijivost -i i. odlie -a s
od lu iti -im. odlk - ka m
o d m jati in o d m ajati, od m jam
in -jem gl. m a jati, o d m a jv a ti
-am. o d m a j v a n je -a s ; odm aje v ti -jem , o d m a je v n je -a s
o d m k ati -am : ~ k a j v vodi, odm k a n je -a s
odm akniti odm knem . o d m k n i
in odm akni -te! odm knil -a -o
in odm aknil -la -o, o d m k n jen
-a -o [nepoud. povsod: -mak- in
-mak-], gl. tudi o dm ikati
odm ati -m, odm i -te! odm il -la -o, odm an -na -o, odm aitev -tve , o dm ek -ka m
odm ek -ka m odm et
odm ka -e b- o d u g a , d m k n iti
-nem , odm kel -k la -o, odmklost -i
odm niti -im doloiti, nameniti,
o d m enje n -a -o. o d m n jati -am
od m era -e i, odm erek -rk a m ,
o dm riti -im, o d m rjen -a -o,
odm ren -rn a -o; o d m rja ti
-am, o d m e rja n je -a s, odm erj le c -lca [-le-] m , o d m ern n a
-e

450

edpiti
odm sti -m tem g l m esti m tem ,
odm tel -tla -o, odm etn -na
-o; od m tati -am, o d m ta n je
-a 8
o d m etti -m em gl. m etati, odm etn -a -o, odm t -ta m,
o d m tek -tk a m, odm ten -tna
-o, odm tnik -a m odpadnik,
h ajduk, odm tnica -e i, odm tn iki -a -o, o d m etav ati -am,
o d m e tv a n je -a s = odm etov ti - jem
odm ev -va m, odm vati -am, odm v an je -a s, odm ven -vna -o
od m g niti -nem , odm ig -a m, odm gati -am, odm igvati -am,
o d m ig v an je -a s = odmigovti -jem , odm igoval -la -o,
o d m igovnje -a s
o d m ik ati -am in -em, o d m ik a n je
-a s, odm ik -a m, odm ien
-na -o
o d m ira ti -am , o d m ira n je -a s:
sta ri o d m ira jo ; od m rti -m rm
ali -m rjem in -m rjm , odm ri
-te! odm rl -a -o, o d m t -a -o,
o d m rtje -a s
o dm isliti -im, odm ljen -a -o, odm lja ti -am, o d m lja n je -a s,
o d m lja j -a m, odm seln -a -o
[ -sln-] abstrakten, odm selnost
-i [-sln-]
odm oti -moim gl. m oiti, odm en -a -o, gl. tudi odm akati
odm r -ra m oddih, presledek,
poitnice: le tn i ~ letne poitnice
od m o tti -m in o d m otati -am
gl. m otati, o dm otvati -am,
o d m o t v an je -a s
o d m rzniti -nem , odm zel -zla -o
in o d m rzn jen -a -o
o d n h a ti -am, o d n h lja j -a m,
o d n eh ljv -va -o, o d n eh v ati
-am. o d n e h v a n je -a s == odn eh o v ti -jem , odnehovl -la
-o, o d n eh o v n je -a s
o d n sti -sem gl. nesti, odnesn
-na -o (+odnen), odns -sa
m napu, odns -osa m, odno

sen -sna -o, *odnsno prisl. ali

pa, oziroma: ta jn ik odnosno
njegov n am estn ik ; o d n o i j -a
m, o d n ati -am, o d n a n je -a
s, odnek -ka m: o d lak i so
o dnaki; o dnalec -lca [-u-]
m, o d n alk a -e [ -u-]
odnalski -a -o [-u-]
odns -sa m gl. odnesti
odnoti -m, odni -te! odnil
-la -o, odnon -na -o; odno n je -a s ; odn k a -e i , odnen -na -o telov.
o d o b riti -m potrditi, odobri -te!
o d o b ril -la -o, o d obrn -na
-o, o d o b r n je -a s, o d o b ritev
-tve i, odobrilo -a s, o d o b rlen
-lna -o [-in- ] ; o d o b rv a ti -am,
o d o b r v a n je -a s
+odolti -m, +o dolvati -am k o
mu (emu) ustaviti (ustavljati)
se kom u, kos biti
odondd prisl.: ~ je dobro u ro
o d o rti odrjem in - rjem gl.
o ra ti: sosedu n jiv o
o d rek
-rk a m kar se enkrat odorje;
o d ra ti -am : k o j bo o d o rl, e
o d ra
o d p ah n ti -phn em gl. p ah n iti:
o d p ah n ti v rata , okno; odpahovti -jem , od p ah o v l -la -o,
o d p ah o v n je -a s [nepoud. po
vsod: -pah- in -ph-]
o d p ra ti -am, o d p r ti -prjem ,
o d p ra n -a -o, o d p rek -rk a m
o dpsti -pdem gl. pasti, prid. odpdel -dla -o: ~ i k ris tja n i; odp dlost -i , odpd -da m,
o d p ad ljiv -va -o? odpadl jv o st
-i , odpden -dna -o, o d p d n ik
-a m, o d pdnica -e i, o dpdniki -a -o, odjdnitvo -a s; odp d a ti -am, o d p d a n je -a s
odpsti -sem gl. p asti -sem, odpsen -a -o (+odpen -a -o)
o dp iti -im opa sneti, odstraniti,
o d p en je -a s, odpatev -tve
; odp aev ti -jem , odpaevl
-la -o, o d p a ev n je -a s

odpetiti
o d p e tt -im, o dpeten -a -o,
~ i les; odp lv lja ti -am, odo d p e te n je -a s
p l v lja n je -a s
o d p e lj ti -p ljem gl. p e lja ti, ododplsti -tem gl. p lsti, o d p letn
p e lj n -a -o, o d p e lje v ti -jem ,
-na -o; o d p l tati -am, odplo d p e lje v n je -a s = o d p eljta n je -a s
v ati -am, o d p e lj v a n je -a s,
o d p l ti - jem in odplvem gl.
o d p e lj v a -e , o d p eljev le c -lca
p lu ti, o dpll -a -o: ~ a la d ja ;
[-u-] m
o d p l tje -a s: ~ la d je
o d p ti -pnm , odpn -te! odpl
odpoiti -jem se (si) gl. poiti,
-a -o, o dpt -a -o, odptost -i ;
odpoit -a -o, odpotek -tk a m ,
o dpn -na m, o dpnka -e ;
odpoten -tn a -o: ~ a u r a ura
o d p n ja ti -am , o d p e n ja n je -a s
odpoitka; odpovati -am , odo d p ti -pojem , o dpj -te! odpl
p o v an je -a s
-a -o, o d p t -a -o: ~ a pesem ;
odpoditi -m, odpdi -te! odpdil
o d pv -ya m; o dpvati -am,
-la -o, odpodn -n a -o; odpoo d p v a n je -a s, odpvek -vka
dtev -tve ; o d p ja ti -am (se)
m odpev
o dpo k licati -kliem , odp o k lican
o d p ih a ti -ham in -em, odp ih n iti
-a -o, odpoklic -a m
-nem , o d p h n je n -a -o; odpihoodpom i -m orem , odpom gel
v ti -jem , odpihovl -la -o,
-m ogla -o, odpom -i f, odpoo d p ih o v n je -a s
m gati -am
o d p iliti -im, o d p iljen -a -o, ododpu -na m gl. o d peti
p le k -Ika [-lk-] m, nav. mn.
od p o r -ra m, o d p o ra -e , odpo
o d p lk i opilki
re n -rn a -o, o d p o rn o st -i i ,
o d p ira ti -am, o d p ira n je -a s, od
o
d p o rn ik -a m, o d p rn e -a m,
p ira -e i (tkalstvo), o d p ir -a
odp rn ica -e i , o d p o rn ik i -a -o
m kljukec, kozja noga, odpirlo
o d poslti -poljem gl. poslati, od- a s ; o d p rti odprm , o d p ri-te !
posln -a -o, o d p o sln ec -nca
o d p rl [-u] -a -o [-rl-], o d p r t- a
m, o d poslnka -e 2, o dposlnski
-o, o d p r tje -a s, o d p rtin a -e i
-a -o, odposlnstvo -a s; odpo
o d p isati in o dpisati odpiem gl.
ilja ti -am, o d p o ilja n je -a s,
p isa ti: ~ n a pism o, ~ dolg;
odpis -a m , odpsek -ska m, ! o d p o iljtev -tv e , o d p o iljte lj -a m
o d p is v ati -am = odpisovti
o dpotovati -jem , o d p o to v al -la
-jem , odpisovl -la -o, odpi-o in o d potovati -u jem , odpso v n je -a s
tu j -te! o dpoto v al -a -o, odpoo d p ti -jem gl. piti, odpt -a -o,
i
to v n je in o d p to v a n je -a s
o d p v ati -am, o d p v a n je -a s
o d p l a ti in -t -am gl. plaati, I odpovdati -vm, o d p o v j -te!
odpovdal -a -o; ~ je sejo, ~
odplailo -a s, o dplailen -lna
se je presto lu , k rm ilo je ~ o ;
-o [ - ln - ] ; o d p laev ti -jem , j
odpovdan -a -o, odp o v d ek
o d p laev l - la -o, odplaev-d k a m odreka, odpo v ed -i i ,
n je -a s
odpoveden -dn a -o: ~ i ro k ;
o d p l k n iti -nem , o d p l k n je n -a
odpovedovti - jem : srce od
-o; o d p la k o v ti -jem , o d p la
poved u je, odpovedoval -la -o,
k o v al -la -o, o d p la k o v n je -a s
o d p o v ed o v n je -a s
o d p lav iti -m, odplv i -te! odo d p r sk a ti -am, o d p r sn iti -nem ,
p l v il -la -o: voda je o d p la
o d p r sn je n -a -o
v ila les; o d p la v ij n -n a -o:

452

odreti
o d p ra ti -m, o d p ril -la -o
o d p ra v iti -im, o d p r v lje n -a -o,
o d p rv e k -v k a m, o d p r v a -e ,
o d p rv en -v n a -o: ~ a p r is to j
bin a; o d p rav n in a -e , odprvn ik -a m, o d p rv n ic a -e J, odp rv n itv o -a s, o d p rv n ik i -a
-o; odpravilo -a s, o d p ra v te lj
-a m e k s p e d ito r o d p ra v ite ljic a
-e i ekspeditorica, o d p ra v te ljstvo -a s ; o d p r v lja ti -am , odp r v lja j -jte! o d p r v lja l -la
-o, o d p r v lja n je in - n je -a s,
o d p ra v lj -a m, o d p ra v lj le n
-ln a -o [ -ln-], o d p ra v lj ln ic a
-e [ -ln-]
o d p ri -prem , o dprzi -te! odp rg e l -gla -o, o dpren -a -o,
o d p rg a -e , o d p r g a ti -am,
o d p r g a n je -a s
o d p rm iti -im, o d p rm ljen -a -o,
o d p rm a -e , o dprm en -m na
-o, o dp rm n ica -e i, odprm lja ti -am, o d p r m lja n je -a s
o d p r ti gl. o d p ira ti, o d p rto v p ra
a n je nereeno, o d p rtin a -e ,
o d p rto st -i i
o d p rh n ti -m, o d p rh n l -la -o:
m izi so noge ~ e , ~ e noge
o d p ro d ti -m gl. p ro d ati, odprod n -a -o, o d p ro d ja ti -am, odp r o d ja n je -a s, o d p ro d ja -e
, o d p ro d je n -jn a -o
o d p h n iti -nem , d p h ati -am
o d p u stiti -im gl. p u stiti, odpun
-n a -o, o d p u n je -a s, odpunec -nca m, o d p unka -e i,
od p u stitev -tv e , odp st -a m,
o d p u stek -tk a m , o d p u ste n -tn a
-o, o d p stn ik -a m, o d pstnica
-e 2, o d p u stn n a -e i, odpustte lj -a m. o d p u stljiv -va -o,
o d p u stljv o st -i i, odpustilo -a
s ; o dpati -am, o d p an je
-a in o d p u n je -a s
o d ra u a ti -am, o d ra u n v a ti -am
o d rsti -rstem gl. rasti, odren -a -o, prid. o d rse l -sla -o,
odretnec -nca m, o d rsle k -a

453

[-slk-] m, o d rslo st -i , o d rstek -tk a m; o d r ati -am , odr a n je -a s

*odrz -za m odsev, podoba, sli
ka , *odrziti -im (se) odbiti (se),
*odrati -am se odbijati se (o
svetlobi), odsevati, odsvitati se,
kazali se: nae novo iv lje n je
bo *odraalo lovenost kazalo;
n a njegovem licu se je +o d raal sm rtn i b o j kazal, je bil vi
deti; R dea h ia se s svojim i
v elikim i vhodi in n eso ra zm e r
nim i oblikam i ostro *odraa od
svoje okolice loi
drc -a m posteljnjak brez nog
odrei -em gl. ri: ~ se em u
ati esa; o d rk -k a m, o d r k a
-e ; o d r k a ti -am, o d r k a n je
-a s, o d rek o v ti -jem , odrek o vl -la -o, o d re k o v n je -a s,
o d rek o v len -ln a -o [ -ln-]
o d red iti -m doloiti, oddeliti, od
red i -te! o d rd il -la -o, od rej n -na -o; o d rd -da m eta,
oddelek, o d rd b a -e i , rod. mn.
odrdb, o d rd b en -a -o [-bn-],
o d rd e n -dna -o: ~ a sodia;
o d r ja ti -am, o d r ja n je -a s
o d re d iti -m do konca zrediti gl.
red iti, o d r ja ti -am, o d r ja -e i
o d reiti in o d riti o drim gl. r e
iti, odren -a -o, o d re n je
-a s, o drenec -nca m, odren k a -e i, o d reitev -tve i,
o d re ite lj -a m, o d re te ljic a -e
, o d reen ik -a m, O d reen ik
-a m, o d reen k i -a -o, o d re
ilen -lna -o [ -ln-]: ~ a m isel;
o d reln o st -i [ -ln-] i ; odreev ti -jem , o d re e v n je -a s,
o d reev lec -lca [-u-] m, odre e v lk a -e [-u-] , odreevlen -lna -o [ -ln-]
o d r ti odrem in odrm gl. d reti,
o d rt -a -o, o d rtn a -e , odtek -tk a m, o d rtja -e oderutvo, o d rtn k -a m oderuh, o d rtn ki -a -o oderuki

odreventi
o d rev e n ti -m, o d rev e n l - la -o :
~ e roke; o d rev en lo st -i i
o d rz ati -rem gl. rezati, odrzan -a -o; dobro o d rzati sreo
im eti, o d rez ati se izkazati se,
postaviti se, ostro odgovoriti, odrz -za m (d e 'a n ;e), odrz -a m
(stvar) = o drzek -zka m kar
je odrezano, odrzen -zna -o: ~
odgovor; od rezina -e i. odrezovti -jem . odrezovl -la -o,
o d rez o v n je -a s ; o drezv -va
-o, o d rezvost -i i
o d rg n iti -nem. o d rg n je n -a -o.
o d g n jen o st -i , o d g a -e i ,
o d rg n in a -e i
o d rinec -nca m pograd gl. o d rc
o d rin iti -nem. o d rin je n -a -o, odrn e k -nka m odriv -a m, odriv ek -vka m; o d riv ati -am.
o d riv a n je -a s. odriv -a m
o d riv lm k -a [-u - ] m opestnik
o d rte k -tka m spodnji, najdebeleji del debla
o d r b ek -bka m ircelj
o d r b iti -im podreti rob, odsekati:
~ rju h o , ~ glavo gl. ro b iti;
razzloguj: od-roo d ro b iti -m okruiti: k ru h . zid
odrbi -te! odrbil -la -o,
o d ro b lj n -na -o; razzloguj: odroo d ro en -na -o 1. na desni gre
do: ~ i vol. k o n j, 2 . oddaljen,
od rk. neprilien, ne na p riliki;
o d ronost -i
od ro ti -m. odri -te! odril
-la -o, odroen -na -o, o d ro
e n je -a s telov.
o d ro d ti -m: d re v je je e odrodlo; od rodi -te! od rodil -la
-o; od rod oda m. o d r d ek -dka
m, o d r d n ik -a m
o d sn iti -nem ovrasniti, o d sati
-am. o d se k -ska m
o d sb n i -a -o: ~ i vol odroni
odsi -sem odkositi gl. sei,
o dskel -k la -o, odsen -a -o

o dsdati -am (se): delo se odsda;

odsedti -m gl. sedeti, odsedn
-na -o: v jei i meseci, odsden -dna -o: ~ o delo ki se
odseda. gre od rok
odsedlti -m : ~ k o n ja sneti m u
sedlo, odsedll -la -o, odsedln -a -o: odsedlovti - jem
odsk ati -am, odskan -a -o, o d
sen -na -o: i lok. ~ lo
vek odrezav, jezikav, kraikobeseden, ostrega je zik a ; odsnica
-e : rta ~ . odsk -k a m, odskoven -vna -o sekcijski; odse k v a ti -am, o d sek o v ti -jem ,
odsekovl -la -o, o d sek o v n je
-a 8
o d seliti -slim (se) gl. seliti, odsljen -a -o. odslnik -a [ -ln-] m
kdor se odseli; odse lje v ti - jem
(se), o d se lje v l -la -o, ods eljev n je -a s
odsev -va m. odseven -vna -o,
odsevati -am. o d sv an je -a s,
odsevlo -a s refleksijski aparat
odsihdb prisl. odsihdben -bna -o
odsihm al [-mu in M ] prisl. od
takrat, od tedaj
o dsj -a m odsev, odsvit, o d sijti
-sijem , o d sijl -a -o
odspati -am in -p ijem ; odsipvati -am. o d sip v an je -a s
o d sk k ati in o d sk ak ti odskem
gl. sk a k ati, od sk ak o v ti -jem ,
o d skakoval -la -o. o d skakovn je -a s, o d s k a k lj ti -m gl.
sk a k lja ti
odskoiti -skoim gl. skoiti, o d
skok -ka m. odskoen -na -o:
~ a deska, odsknica -e , o d
skoie -a s
o d slej prisl.
odslonti -slonim , odslni -te! odslnil -la -o, o d sl n jen -a -o;
odslontev -tve , o d slon -na
ro; o d sl n ja ti -am, o d sl n ja n je
-a 8
odsloviti -m, odslovi -te! odslo
vil -la -o, od slo v ljn -n a -o,

454

odeniti
odslovitev -tve 2, odslovlen
-lna -p [-ln- ]: ~ i d e k re t; od
sla vl jati -an. o d sl v lja n je -a s
o dsluiti in odsluiti odsluim gl.
sluiti, odsluen -a -o, odslenec -nca m. odsluen -na -o:
~ i list; odslnik -a m: v o ja
ki ~ ; odsluevti -jem , odsluevl -la -o, o d slu ev n je
-a 8
odsj -ja m odsij. odsjen -jn a
-o = osjen -jn a -o (nasproVe:
p riso jen ), o dsjnik -a m = osjnik -a m; gl. osojen
odsnn -na -o: ~ a s tra n ; ods n je -a s
odspsti -pem gl. sopsti, odspel
-sopla -o. odsophati -am
o dsoten -tna -o nenavzo, odsot
nost -i nenavzonost
odspd = odspodaj prisl. na vpr.
k j e ? = spd, spod a j: ~ sta n u je ,
o
ig ra jo ; toda na vpr. od kod?
od spod. od spo d aj: ~ gor se
slii. ~ gor vlee v eter; odsp d nji -a -e: ~ i v e te r
odsp rd = o d sp r d a j prisl. na
vpr. kje? = spred, spredaj: ~
n e k je sedi. ~ n e k je hodi; toda
na vpr. od kod'? od spred, od
sp re d a j: ~ sm je priel, ~
sm se slii; o d sp r d n ji -a -e:
~ a v rata , ~ i glasovi; odsprdje -a s ospredje
o d srd en -dna -o centrifugalen,
sredobeien. o d srdnost -i s
o d sk a ti -am, o d sk n iti -nem
o d stv iti -im. o d st v lje n -a -o,
o d st v lje n ec -nca m, o d stv
ljen ka -e ; o d stavitev -tve .
odstva -e . o dstvek -vka m
o dstvek -ka m . odstven -vna
-o; o d st v lja ti -am, o d stv ljan je in -n je -a s, o d sta v ljiv -va
-o, o d sta v ljv o st -i i ; o d stav ljvec -vca m, o d sta v lj v k a -e ,
o d sta v ij le n -lna -o [ - ln~]
odstop -pa m, odstope k -pka m,
odstopen -pna -o: ~ a listin a ;

odstopnik -a m cednt, o d sto p

nica -e i cesija, odstopno pism o,
odstopnna -e i ; odstopiti -sto
pim gl. stopiti: ~ kom u k a j
cediratu p repu stiti; ~ (od esa)
v pravem pom enu p ro od esa:
sk o rja odstopi- (od debla, od
hleba), k ita odstopi; v prenes.
pomenu: odstopiti od tobe, za
hteve, p red lo g a ipd. um akniti
tobo, zahtevo, predlog, o d sto p
lje n -a -o; o d sto p ati -am od
esa, o d sto p a n je -a s
o dstotek -tk a m, o dstoten -tn a -o,
o dsttnoodstten -tn a -o
o d stra n iti in o d strn iti o d strn im
odpraviti- ~ se oditi, um akniti
se, o d strn i -te! o d strn il -la
-o, o d str n je n -a -o, o d stran itev
-tve o d str n e k -n k a m, odstra n je v ti -jem . o d stra n je v a l
-la -o, o d stra n je v n je -a s, odstra n je v le n -ln a -o [ -ln-]: ~ a
d ela
o d streliti -m, o d streli -te! odstr lil -la -o, o d s tre lj n -na
-o. o d strelite v -tve
o d strii -em gl. strii, o d strien
-a -o. odstrg -a m, o d strek
-ka m
odstr ga ti -am. o d str ek -ka m
odsk -a m telov., o d s k ati -am
m -em. o d su k v ati -am, odsuk v a n je -a s
odsniti -nem , o d s n jen -a -o,
odsn -a m telov.
odsti -spm in -s jem gl. suti,
odst -a -o. gl. tudi od sip ati
odsvt -ta m, o d sv to v ati -ujem ,
o d sv to v an je -a s, o dsvetovlec
-lca -u-] m, o d sv eto v lk a -e
[-u-] i
odsvt -a m. o d sv tati -am se:
n o tra n ji b o ji so se o d sv tali n a
o brazu
odenti odnem odipniti, odni -te! odnil -la -o, odn jen -a -o

odpniti
o d p niti -nem , o d p n jen -a -o,
o d ipvati -am, o d ip v a n je
-a s
od k dba -e i, odkden -dna -o,
o d k odnina -e , odkodninski
-a -o: ~ e zah tev e; odkodovati
-u jem koga za k a j, odkodovan
-a -o, o d k o d o v an je -a s , odkdovanec -nca m, odkdov a n k a -e
odkodovlec -lca
[ u - ] m ; odkditi -im
o d k n iti -nem , o d k n je n -a -o
o d tti -tjem , o d t j -jte! odtl -la -o, o d t t -a -o, odt tje -a s; o d tv ati -am, odt v a n je -a s, o d tvanec -nca
m, o dtvek -vka m, odtven
-v n a -o
o d t ja ti -am in -em, o d t ja n -a
-o, o d t ja n o st -i i
o d t k a ti -am gl. odtoiti -m in
-tim
o d ta k n ti -tknem , o d t k n i -te in
-ta k n -te! o d t k n il in -tak n l
-la -o, o d t k n je n -a -o [n e
poud. povsod: -tak- in -t k -],
o d tk a ti -am, o d tk a n je -a s
o d ta liti -m gl. ta liti, o d ta lj n
-na -o
o d ti -em, odtci -te! od tk el
-t k la -o : a k ri, voda, odten
-n a -o: ~ a k ri, voda, o d tk
-k a m ; o d t k ati -am, o dtkan je -a s
o d tg n iti in -iti -tgnem , odtgni
-te! odtgnil -la -o, o d t g n jen
-a -o, odteg n itev -tve i, odtegov ti -jem , odtegovl - la -o,
o d te g o v n je -a s
o d t h ta ti -am, o d t h tan o st -i
o d te h to v ti - jem = o d te h tv ati -am, o d te h t v a n je -a s
o d t n e k -nka m niansa, razliica
o d teti -m se [-t-] , odtej
- jte se! odtel -la -o, odten -a -o, o d te n je -a s
o d t za ti -am odtegovati, o d t za n je
-a s, odtzen -zna -o, o dtznica
-e : m iica ~

o d tisn iti -nem , o d tis n je n -a -o,

o d tsk ati -am, odtis -a m ~ odtsk -a m ; o d tisk o v ti -jem ,
o d tiskovl -la -o, o d tisk o v n je
-a s, odtiskov -a m
odtsoek -ka m prom ile
o d tistih m l [-u in -l] prisl. od
takrat
o d tle j prisl. od takrt
o dtoiti -tim gl. toiti tim ,
odtoen -a -o, o d t k a ti -am,
o d t k a n je -a s, o dtk - k a m,
odtoen -na -o: ~ a cev; odt
-a m kloaka, o dtnica -e i
o dtoiti -m (sej: kolo se odtoi
po b re g u ; odtoi -te! odtoil
-la -o, odton -n a -o; o d t
k a ti -am in -tem (se), oditaklj ti -m (se), o d ta k lj j -jte!
o d ta k lj l -la -o, o d ta k lj n -a -o
odtlci -em [-u-] gl. toli
odto p ti -m (se), o d tpi -te (se)!
o d tpil -la -o, o d to p lj n -n a
-o; o d t p lja ti -am , o d t p lja n je
-a s
o d trg a ti -am, o d tg n iti -nem ; odtrg o v ti -jem , o d trg o v n je -a
s, o d te k -ka m
o d tu jiti -m (se), o d t ji -te! odt jil -la -o, o d tu j n -n a -o in
o d t je n -a -o, o d tu j n o st in
o d t je n o st -i , o d tu jite v -tve
; o d tu je v ti - jem , o d tu je v a l
- la -o, o d tu je v n je -a s; gl.
o tu jiti
o d h a ti -am ovohati, o d u h v ati
-am, o d u h v a n je -a s
o d re n -rn a -o, o d rn o st -i ,
od rn e -a m = o d rn ik -a m,
o d rn ica -e
+od u v iti -im navduiti, +oduvlje n -a -o navduen, +oduvlje n o st -i i navduenje; +odu v lja ti -am navduevali
o d v d iti -im, o d v jen -a -o, odv je n o st -i , o d v d a -e 4; odv ja ti -am koga esa, o d v jan je -a 8

odvzeti
o d v a ja ti -am : ~ vodo, k r i ipd.,
o d v ja n je -a s, o d v a j le n -lna
-o [ -ln-]: ~ i a j; o d v ajlo -a s
odvajalno sredstvo; gl. odvsti
in odvd
o d v aliti -m, odvli -te! odvlil
-la -o, o d v a lj n -n a -o, odvaln a -e i kar se je odvalilo, odv alte v -tve ; o d v lja ti -am,
o d v lja n je -a s
o d v a rti -m z varjenjem loiti,
o d v ri -te! o d v ril -la -o, odv a rj n -n a -o; o d v artev -tve i
o d v ati -am, o d v a n je -a s, odv alec -lca [-le-] m : ~ i zem
lje , p rsti
odvc prisl.: ~ biti, im eti esa
toda: od ve s tra n i ipd.; odven -na -o (+odvien)
o d v e rk a -e i popoldan, popol
danska juina
o d v ja ti -am z vejanjem odloiti,
ve janje konati
o d v sti -vdem gl. vesti, odvedel
-v d la -o in odvl -la -o, odv edn -n a -o, odvednec -nca
m, o d v ed n k a -e i ; gl. tudi od
v a ja ti in odvd
o d v tn ik -a m advokat, odvtnica
-e advokatka, o d v tn ik i -a -o,
od v tnitvo -a s, o d v etn ik o v ti
-jem , o d v e tn ik o v n je -a s
o d v trn -a -o: ~ a stran , odvtrnost -i
o d v zati -vem gl. vezati, odve
zan -a -o, odvzanec -nca m,
o d v z an k a -e , odvza -e i ,
odvzen -zna -o, odvezlo -a s;
odvezovti -jem , odvezovl
-la -o, odv ezo v n je -a s, odve
zo vlec -lca [-u-] m
o d v zn iti -nem , o d v z n je n -a -o
o d v ih a ti -am , od v ih an -a -o; odv h n iti -nem , o d v h n je n -a -o;
odv ihovti -jem ,
odvihovl
-la -o, o d v ih o v n je -a s
o dvisen -sna -o: od m en e je ~ o ,
odvisnost -i i, odvisnik -a m,
+odvisti -m biti odvisen

+odve odve, gl. odve

o d v iti -jem gl. viti, o d v it -a -o,
odvit je -a s; o d v ija ti -am , o d
v ija l -a -o in -la -o, o d v ija n je
in - n je -a s, o d v ij le n -ln a -o
[ -ln-], o d v ij ln ic a -e [ -ln-] i,
o d v ij -a m, o d v ij le c -lca
[-le-] m
odvli -em gl. vli, odvlen
-a -o, od v liti -im
odvd -voda m, odvoden -d n a -o,
odvodnica -e i: ila
odvdn ik -a m
odvz -za m, odvzen -zna -o
kar je doloeno za odvz; odvo
ziti -vzim gl. voziti in o d v a
ati, odvzen -zna -o kar se d
odvoziti, odven -a -o: ~ a
zem lja
odvozlti -m gl. vozlati, odvozln -a -o, odvozlovti -jem ,
odvozlvati -am, o d v o zlv a n je
-a s (+-vozlja-)
o d v r ati -am, o d v r a n je -a s,
o d v ra le n -ln a -o [ -ln-], o d
vrailo -a s, o d v ra len -ln a -o
[ -ln-], o d v ra ljv -va -o; odv ra ev ti -jem , o d v ra ev l -la
-o, o d v ra e v n je -a s, o dvraevlec -lca [-le-] m
*odvrten -tn a -o zoprn, ogaben,
gnusen, *odvrtn o st -i i zopr
nost, ogabnost
o dvri -vrem gl. vrei, o dvren
-a -o, o d ven ec -nca m, odv e k -ka m , o d v ren -na -o,
o d v rg ljv -va -o, o d v rg ljv o st -i
o d v r ti -vrm : ~ kolo, o d v r-te !
o d v l -a -o, o d v t -a -o; odvra ti -am, o d v ra n je -a s
o d v rn iti in o d v rn iti -v rn em gl.
v rn iti, o d v n je n je -a s, o d v rn i
tev -tv e i, gl. tudi o d v r ati
odvzdgniti -nem , odvzdigovti
-jem , odvzdigovl -la -o, odvzd ig o v n je -a s [povsod: oduzd-J
odvzti -vzm em gl. vzeti, odv z tje -a s, o dvztek -tk a m ;

457

odzd
odvzm ati -am. o d v zm an je -a
s, odvzem -m a m : ~ p ro sto
sti; odvzm en -m na -o. odvzm nik -a m [ povsod: oduz-]
odzd = o dzdaj prisl. na vpr.
k j e P = zd, zdaj: ~ n e k je je
ostal. ~ so v ra ta ; toda na vpr.
od hod od zd, od z d aj: ~
n o te r je priel. ~ sm vlee,
pogled ~ sm ; o d zd n ji -a -e:
~ a v rata , ~ a lu, ~ i pogled;
o d zad n ja -e puka, ki se
polni od zdaj
o d z a jtrk o v ti -jem . o d za jtrk o vl -la -o, gl. z a jtrk o v a ti
od zd laj prisl. na vpr. k je P =
zdlaj:
p ijejo , e spijo; toda
na vpr. od k o d ? od zd laj: ~
gr se slii. ~ navzgor se v ije
cesta; odzdlnji -a -e: ~ i v eter
o dzdrv -va m. odzd rv iti -im.
o d z d r v lja ti -am. o d z d r v lja l -a
-o in -la -o, o d z d r v lja n je in
o d z d ra v lj n je -a s
odzgr = odzgoraj prisl. na vpr.
k j e P = zgr, zgraj: ~ sta n u je ,
~ im ajo lu; toda na vpr. od
ko d ? od zgr. od zg raj: ~ dl
se slii. ~ sm vlee; o d zgrnji
-a -e: ~ i veter, ~ i pogled, ~ a
p ersp e k tiv a (ptija)
odzv -a m. odziven -vna -o. od
zivati -am (se), o d ziv an je -a s,
odzvti -zvem se gl. zvati
o d z n o tra j prisl. na vpr. k j e ? =
zntraj: ~ je toplo; toda na vpr.
od kod? od z n tra j: svetloba
p r ih a ja
v ra ta se o d p irajo
~ ven; o d z n tra n ji -a -e: ~ i
glasovi so u tih n ili
o d z n a j prisl. na vpr. kje? = zu
naj: ~ stoji, ~ je m raz; toda
na vpr. od kod? od z n a j: glas
p r ih a ja
o b rn je n je ~ n a
v zn o ter; o d zu n n ji -a -e: ~ a
svetloba. ~ e p o iljatv e
odzvk -ka m resonanca. odzven -na -o: ~ i p ro sto r, odzvnost -i i

468

odzvoniti -m. odzvoni -te! o d

zvonil -la -o in odzvonilo: te
m u je e ~ o , o d zvonjn -na
-o; odzvn -na m zvenen e po
zvo n jen ju ; o d zv n ja ti -am, odz v n ja n je -a s
o d r -a m o d a rti -m ar od
bili, o d rja ti -am
o d e ja ti -am (se) ejo pogasiti
odti -njem . o d in ja ti-a m , od n ja n je -a s ; gl. eti
odgti -gm, odgati -am, odg an je -a s
odrti -rm gl. reti, o d t -a
-o, od irati -am, o d ra n je -a 3
odvgati -am gl. vigati, odvg -a ro; odvigvati -am,
od v ig v an je -a s
o e l k triti -im [o-elk-] naelektriti,
o e le k tro v ti -jem
ofenziva -e napadanje, o fenzi
ven -vna -o napadalen:
b o ji;
ofenzivnost -i i : ~ in polet
d em o k ra cije
o fe rira ti -am ponuditi, o f rta -e
ponudba, o frten -tn a -o ponud
ben; o fe rt rij -a m darovanje
oficil [-l] -a ro vrsta uradnikov,
oficilov -a -o, o ficilsk i -a -o
[ -ls-]; oficilen -lna -o [ - ln-]
(+oficielen) uraden. oficizen
-zna -o posredno uraden, pol
uraden
oficir -ja m astnik, oficirski -a
-o astniki, oficrstvo -a s astnitvo
o flk n iti -nem koga (z biem)
ovrkniti, oiniti, o flk a ti -am
ofseten -tna -o: ~ i tisk
oftalm olog -a m zdravnik za oes
ne bolezni, o ftalm o lo g ija -e
nauk o oesnih boleznih, o fta l
m oloki -a -o [povsod -Im-]
cgben -bna -o = ogven -vna
-o. ogbnost -i , o gba -e ,
ogbiti -im
*ograti -am : p rai a
o g ran
-a -o ogoljen, odrgnjen
ogasti -m pogasiti, ogastev -tve i

ogfen
gel in vgel [-gu] -gla m , mn.
g li-o v po glih ali oglh: gelek -ka [-gul-] m, geln -a
-o [-gln-]: ~ i kam en = geln ik -a f gln-] m = gelnica -e
[gln-] ; ogle -a s mat.,
o g lt -ta -o, o g ltost -i
g last -a -o; o g lriti -im po
glih se potikati, preati, oglrje n je -a s, o g lar -ja m prear;
gl. tudi vogl in vgel
ogel [ gu] gla m: rn k a k o r ~ ;
g eln at -a -o [-gun-], gelnica
-e [-gu-] , ogln -a -o: ~ i
p ra h ; oglnec -nca m ogljik,
oglnev -a -o oglnkov; oglen ti -m, og len l -la -o, oglen n je -a s, oglentev -tve ;
oglenti -m, o g le n j n je -a s
oglenca -e i kpa, oglnat -a
-o, o g lje -a s sk. L; gl. tudi
g lar i n og ljik
g en j -n ja m, o gnjn -a -o. ognjnost -i i, o g n je n ik -a m, ognjenki -a -o, o gnjie -a s, o g n jen -na -o, ogen jek -ka
[-gnj-] m, o gnji -a m ; ogn j r -ja m pirotehnik, o g n j rstvo -a s pirotehnika, gnjec -a
[-c-] m neka sviniska bolezen,
o g n je v it -a -o, o g n je v ito st -i ,
og n jilo -a s vrsiu orodja, ognjnord -a -e, o g n jem t -ta m
ger g ra m. grsko -ega m, na
grskem . ogrski -a -o
og ib ati -am in -b ijem (se), ogi
b a n je -a s ogb -a m, ogben
-bna -o, ogbek -bka m, ogibljv -va -o, ogiblo -a s, ogibale -a s, gl. tudi ogniti
oglditi -im gl. gladiti: voda k a
m e n je ogldi; o g l ja ti -am
o g l ja -e i , o g la jen ca -e i lan
k i gre enkrat skozi m ikalnik,
o g la jev ti -jem , o g la jev l -la
-o, o g la je v n je -a s
o g la r -ja m, g larica -e i, glarski -a -o; o g l riti -im oglje ku
kati, o g l rje n je -a s, o g larn a

-e i zasluek od oglarjenja, o g lrna -e , o g l rn ica -e , g larstvo -a s, gl. tudi ogel

oglas -sa m , oglsen -sna -o: ~ a
desk, o glasnik -a m kdor ogla
a: oglasiti -m. oglsi -te! oglsil -la -o. oglan -na -o, oglastev -tve , oglaati -am, ogla n je -a s; o g laev ti -jem ,
oglaeval -la -o, o g la ev n je
-a s, o g la e t le n -lna -o [ -ln-],
oglaevlec -lca [-le-] m, oglaevlka -e [-lk-] , o g laev lsk i
-a -o [ -lsk-]
oglv -va m vrhnje usnje evlja
(rbas), o g l v je -a s, o g lv k a
-e , oglvnica -e kapuca:
pla z ~ o ; o g lvnik -a m,
oglv -va -o = gologlv -va
-o = razoglv -va -o
ogled -da m : iti na
ob snu
bitvi na oglede = na ogledi iti;
ogleda -a in -e (oseba) m: m rli
ki o . oglden -dna -o: ~ i list,
oglednik -a m, o gldnica -e ,
ogldniki -a -o: ~ a sluba, pot;
oglednna -e ; o gldati -am,
ogled h -a m, o g led uh in ja -e ,
ogledtvo -a s ; o gledvati -am,
o g le d v a n je -a s; .ogledovti
-jem . ogledoval -la -o, ogled o v n je -a s, ogledovalec -lca
[-u-] m , o gled o v lk a -e [-u-]
, ogledovlen -lna -o [-ln -]
ogledlo -a a, ogledlce -a [-le-] s,
ogledlen -ln a -o [ -ln-], ogled la r -ja m
o g ljik -a m kem . prvina oglnec,
ogljikov -a -o oglnev, o g ljik o
vodik -a m, o g ljk o v o k sel
[ -su ] -sla -o, gl. tudi ogel
oglodati -am, oglodan -a -o ali
oglodti -dam . og lo d aj -jte!
o glodal -la -o, oglodn -a -o,
ogldek -dka m, gl. glo d ati
oglen -na -o, oglnost -i ,
ogluti -m, oglul in oglel
-la -o, oglulost -i i, ogluitev
-tve ; ogluiti -m, ogli -ite!

ognsti
oglil -la -o, oglun -na -o;
ogluv -a -o, og lu len -ln a -o
[ -ln-], o g lu ijv -va -o
o gnsti ogntem gl. gnesti, ognt
-ta m rana od m ekanja, zme
kanina (rana); o g n etv a ti -am,
o g n e t v a n je -a s
o g n iti ognem se koga (esa) in
kom u (emu), ogni in ogni -te!
ognil -la -o, o g n je n -a -o: ~
voz; g l tudi o g ib a ti
o g n iti -jem , ognil -a -o, ognit -a
-o: ~ a h ru k a
+o g n jeg sec -sca m gasilec, +ogn je g sn o dru tv o gasilsko
o g n jem lec -lca [-le-] m
+o g n je td e n -d n a -o varen pred
ognjem , nepregoren, nezgorljiv
o g n o jti -m se, og n ji -te! o gnjil
-la -o, o gnojn -n a -o, ogno
je k - jk a m, o gnjen -jn a -o
o g n siti -im gl. gnusiti, ognsen
in o gnen -a -o; ognati -am,
o g n a n je -a s, ognsen -sna -o,
ogn snost -i
o golti -m gol postati, lase zgu
biti, ogoll in ogolel -la -o,
ogollost -i ; ogoliti ogolim
k a j, ogoli -te! ogolil -la -o,
o g o lje n - a -o: ~ p rai *ogaran
~ g lava; ogoltev -tve
o g o ljn f ti -m gl. g o lju fati, ogolju f n -a -o, o g o lju fn ec -nca m
ogn -na m leha, ognek -n k a m
= ognek -ka m, o g o n j j -a
m dolina njive, ognom a prisl.
po ogonih
o g r -ja m jegulja, ogrec -rc a m
o g o riti -im razdraiti, razkaiti,
o g o ren -a -o, o g o re n je -a s,
o g o renost -i
o g o rti -m gl. g o reti: ogrel lo
vek, o g orlost -i , ogorlek
-ka [-u-] m neka rastlina, ogo
re k - rk a m, o g o reln a -e
o g o v o riti -m gl. govoriti, ogovor
-a m, o g o v rja ti -am , ogovrja n je -a s, o g o v a rj le c -lca
[-u-] m , o g o v a rj lk a -e [-u-]

o g rb iti -im, o g r b lje n -a -o,

o g rb -b a m, o g r b e k -b k a m:
seno n a ( = v) o g rb k ih , o g rb lja ti -am, o g ra b ljn a -e , nav.
mn. o g ra b ljn e (ka r se ograbi)
o g rad iti -m, og rd i -te! o g rd il
-la -o, o g ra j n -n a -o; ograj n e c -nca m ograjen vodnjak,
o g rd -d a m, o g rd a -e , ogrdec -dca m, o g rd e k -d k a m,
o g r je k - jk a m : ~ za cvetlice;
o g rd en -d n a -o, o g rd i -a m
ograjn panik = o g rd n ica -e ,
o g r ja -e , o g r je n -jn a -o;
o g r ja ti -am , o g r ja n je -a s,
o g ra je v ti -jem , o g ra je v l -la
-o, o g ra je v n je -a s
ogrc -a m liinka: pod k o n i grc,
grci po o b raz u ; g rast -a -o,
grav -a -o: ~ o b raz; gravost -i
o g rd ti -m, ogdi -te! o g d il -la
-o, o g rdn -n a -o, o g d a -e ,
o g den -dna -o: ~ a govorica;
o grdti -m grd postati, o grdl
-la -o, grd -a -o nekoliko grd
o g rb sti -bem gl. g reb sti, o g reb n
-na -o, og rb -b a m ; o g rb a ti
-am, o g r b a n je -a s, o g reb -a
m , o greblo -a s, o g r b lja -e ,
o g r b ljic a -e , o g rb n ik -a m
ko za ogrebanje ebel; gl. tudi
o g ren iti
o g r d je -a s: v e te r je v sk e d n ju
p ih al po o g r d ju in lem ezih
o g ren iti ogrnem ogrebsti, pogra
biti, zajeti, o g rn i -te! o g rn il
-la -o: p o astn ik je vse o g r
n il; o g r n je n -a -o; gl. tudi
o g reb sti
o g ren iti -m napraviti grenko, o g r
ni -te! o g rn il -la -o, o g re n j n
- n a -o ; o g ren ti -m postati gre
nek gl. gren eti, o g re n l -la -o,
o g ren lo st -i ; o g ren tev -tv e ,
o g re n je v ti - jem , o g re n je v l
-la -o, o g re n je v n je -a s
o g reti -m (se), o g ri -te (se)!
ogril -la -o, o g rek -k a m

400

okripti
o g reti -jem gl. g reti, o g r t -a -o;
o g rv ati -am, o g r v a n je -a s,
o g rev lo -a s, o g rev len -lo a -o
o g rev ln ica -e [-ln~]
(+o g reje v aln ica ), ogrven -vna
-o: ~ a p o v rin a; o g rv k a -e
o g rica ' -e neka riba
o g rin ja ti -am gl. o g rn iti
o g risti -zem, ogrz -a m, ogrizek
-zka m, o g rzin e -zin mn. ostan
ki m rv e ; ogrizovti -jem , ogrizovl -la -o, o g rizo v n je -a s,
tudi o g riz v ati -am
o g rlj k -a m, o g lje -a s, o grlica
-e
o g rn iti in -iti ogrnem , og rn i -te!
o g rn il -la -o, o g rn je n -a -o;
o g rin ja ti -am, o g rin ja n je -a s,
o g rm j -a m, o g rin j a -e ,
o g rin j lo -a 3, o g rin jalen -lna
-o [ -ln -], a g rin j lk a -e [-u-]
o g r o d je - a s ogredje, oder: kostno
o g ro d je skelet
ogrom en -m na -o ve lik, velika n ski,
ogrom nost -i
ogroziti -m, ogrozi -te! ogrozil
-la -o, ogron -n a -o; ogr a ti-a m : sov ran ik ogroa nao
m ejo ; o g ro a n je -a s, tudi
ogr-; o groevti -jem , ogroe v n je -a s
grica -e repica, neke vrste
jabolko
o g liti -im gl. guliti, o g lje n -a
-o, o g u lje n n a -e , o g lje n ec
-nca m, o g lje k -ljk a m ulj
oh m edm . zaudenja, veselja, ne
jevolje: oh, a res! oh,( sem te
vesela! oh, ne bodi siten!
o h b el [-l] -b la -o ohlapen, m e
del, ohb lo st -i ; o h ab ti -m
oslabeti, o h ab l -la -o, ohablost -i
o h jk o v a ti -u jem se obotavljati se,
o h jk o v a l -a -o, o h jk o v a n je
-a s
O hio [ohjo] m kr. i. 2 . -ia, 3. -iu,
4. -io, 5. -iu, 6 . -iom

o h ije -a s, ohen -na -o, ohnica -e zem lja okoli hie

o h la d iti -m, oh ld i -te! o h ld il
-la -o, o h la j n -n a -o, oh laj n o st -i , o h lad itev -tve ,
o h l d -d a m, o h ld a -e ; ohlja ti -am, o h l ja n je -a 3, ohlaje v ti -jem , o h la je v l -la -o,
o h la je v n je -a s
o h l p en -p n a -o, o h lp n o st -i ,
o h l p iti -im ohlapno napraviti;
o h la p ti -m ohlapen postati,
omagati, o h la p l -la -o: a lica
oh lp -a m tok, zagon vetra: b u r ja
p ih a po o h lp ih ; o h lp en -pna
-o na vetru
o h l d je -a s palisada
o h lo k ra c ja -e vlada drhali,
o h lo k rtie n -na -o
O hm [m ] -a m os. i. fizika,
O hm ov [m ou] -a -o: ~ zakon;
ohm [m ] -a m enota za m er
jen je elektrinega upora
o h m ljiti -im : pivo
o h m eljev ti -jem , o h m e lje v l - la -,
o h m e lje v n je -a s
oh medm .: Oho, k a j p a to!
ohdek -d k a m : ~ e im eti
ohl - u ] ohola -o, oholost -i ,
ohle -a m
ohom otti -m, o hom otj -jte!
ohom otl -la -o, ohom otn -a -o
o h ra b riti -m, o h r b ri -te! o h rb ril -la -o, o h ra b r n -n a -o,
o h ra b r n je -a s, o h ra b rte v
-tve
o h ra n iti in o h r n iti o h rn im gl.
h ra n iti, o h r n jen -a -o, o h ran te lj -a m, o h ra n ijv -va -o;
o h ra n je v ti -jem , o h ra n je v a l
-la -o, o h ra n je v n je -a s, o h ran je v le c -lca [ - lc-] m , o b ra n je v lk a -e [-lk-]
oh rib je -a s skupina hribov
hrid -a m, o h rid sk i -a -o : hridsko je ze ro
o h rip ti -m hripav postati, o h rip l
-la -o, o h rip lo st -i ; o h rp -

461

ohronsti
n iti -nem , o h rp el -pla -o: ~
glas. o h rp lo st -i i
oh ro m ti -m hrom postati, ohrom l -la -o. ohrom lost -i ;
o h rom iti -m koga. ohrom i -te!
ohrom il -la -o, o h ro m lj n -na
-o, o h ro m lj n ec -nca ro, o hrom
lje n o st -i
o h ro v t -a m, o hrovtov -a -o: ~ a
ju h a
j m edm . klicanja: slii, j! jm e,
o j j m edm.
o j it i -im (+o j a ti -am), ojen
-a -o: ~ i beton; o j e n je -a s;
o ja e v ti -jem , o ja e v n je -a
s, o jaev lec -lca [-le-] m m e
gafon, o ja e v le n -lna -o [-ln-]
o j g n jiti -im se, o ja g n jte v -tve
o ja o v ti -m, o jal v i -te! ojalvil -la -o, o ja lo v te v -tve
o ja lo v lj n -na -o, o ja lo v lj nost -i , o ja lo v lj n e c -nca ro,
o ja lo v lj n k a -e ; o ja l v lja ti
-am. o ja l v lja n je -a s
O jd ip in O jd p u s O jd p a ro, O jdpov -a -o: ~ kom pleks, gl.
Edip
o j -sa s, tudi je ja s, o jsen
-sna -o = jen -jn a -o, jn ica
-e , nav. mn. jn ice -nic: ez
jn ice skoiti, jn i en -na -o:
~ i k onj
o je k le n ti -m jeklen (trd, znaa
jen ) postati, o je k le n i in o je k le n i
-te! o je k len l -la -o: borci
so o je k le n li; o je k len lo st -i ;
o je k le n iti -m jekleno napraviti,
o je k le n i -te! o je k l n il -la -o,
o je k le n j n -na -o, o je k le n j nost -i I; o je k lti -m ojekleniti,
o j k li in o je k l -te! o j k lil -la
-o, o je k lj n -na -o; o je k len tev -tve = o je k lte v -tve
o ju n a iti -im koga (se), o ju n en
-a -o. o ju n a tev -tve i
o j iti -im se: sneg se je o j il
o k acti -m ometati, umazati gl.
k ac ati, okacn -a -o, o kacnost
-i

ok -a m lovek z velikim i, izbuljenim i omi. gl. oko

o k ad iti -m, okdi -te! o k d il
-la -o, o k ajn -na -o, o k ajnost -i , o k ajn e c -nca m ; okja ti -am, o k ja n je -a s
o k alti -m: elezo
o k li *te!
ok lil -la -o, o k a lj n -n a -o,
okaltev -tve
okam en ti -m (se) v kam en (se)
sprem enili, ok am en -tel okam nil -la -o, o k a m e n j n -na
-o, o k am ea te v -tve
o k am n eti -m postati kam en, o k am n -te! okam nl -la -o: ~ e
ivali, o k am n u je -a s, okam nlost -i ; o k am en n a ali o k am
nina -e
ok p a ti -am in -p ijem , o k p ck
-p k a m, nav. mn. o k p k i -k o v
kar se od svee nakaplja, okapnna -e , okupnica -e kapni
ca, o k a p lj ti -m gl. k a p lja ti,
o k a p lj n -a -o
o k p a ti -am in -p ijem gl. okop
o k a rin a -e vrsta glasbila
*okazja -e prilonost, sluaj,
*okazjski -a -o: ~ i n ak u p pri
lonostni nakup, okazio n len -lna
-o .[-ln-], okazionalzem -zm a m
fil., o kazionalstien -na -o
k cid en t -nta m zahod, okcidentlen -lna -o [ -ln-]
kel [-l] okla m, nav. mn. kli
-ov, tudi okla -e ekan
*okna ti -am okrasiti, olepati
o k isa ti -am, okisan -a -o, o k sa n je
-a s, oks -a m oksid, oksel -sla
-o nekoliko kisel, kiselkast, oksniti -nem skisati se, okisvti
o kisjem , okisovl -la -o, okiso v n je -a s
o k ititi -im. oken -a -o in oktfen
-a -o; okt -a m
o k lasti -m (se): ito se je o k i silo (pognalo klasje)
o k l ti okoljem : pes je ok ll o tro
ka, o k o lji -te! o k l l -la -o,
o k ln -a -o

462

okoli
o id ja ti -am s klejem namazati =
o k le jti -im, o k l ji -te! o k l jil
-la -o, o k le j n -na -o
o k le n iti -klenem (se), okln i -te!
o k ln il -la -o, o k l n je n -a -o,
o k len tev -tve 2, gl. tudi oklep
o k lep -pa m, o klpeo -pna -o,
o k lep n ik -a m vojak z oklepom ,
o k lpnica -e 2 ladja z oklepom ,
o k l p je -a s, o k l p u r -ja m iz
delovalec oklepov; o k l p ati -am,
o k l p a u je -a s, o k le p a j -a m
o k le p je n -jn a -o. gl. tudi oklop
o k lesti oklem gl. klesati, oklesn -a -o, o k lesn o st -i 2, oklsek -ska m
o k le stiti -im: drevo
oklen
-a -o, oklek -oka m, oklstek -tka m, o klst -i 2 okle
ena vej a, o k le ati -am
*oklvati -am obotavljati se, *oklv a n je -a s om ahovanje, obotav
ljanje
o k le v e t ti -m obrekovati, oklev etj -jte! o k le v et l - la -o,
o k lev etn -a -o
o k licati -em gl. klicati, oklcanec
-nca m, oklica nka -e 2, oklic -a
m : oa oklicih biti, oklcen -ena
-o; o k lic v a ti -am = oklicevti
-jem , oklicevl -la -o, oklic e v n je -a 3, o k licevlec -lca
[-u-] m, o k licev lk a -e f -u-]
, o k licevlen -lna -o [-ln -]
o k lju k -a m krivina v obliki kota,
serpentina: cesta v o k lj k ih , ~
p ri rek a h in potokih ( +koleno)
oklp -pa m, oklpek -pka m,
oklpen -pna -o, o k l p n ik -a m
vojak, vozilo z oklepom , oklpnica -e 2 oklopna ladja, oklpiti
-im z oklei om obdati o k le p lje n
-a -o, o k lo p n j k -a m : elez
niki o
kno -a s. mn. okna oken [-kan]
in k n a ken [-kan] itd., oknn
-a -o: ~ o elezo; okenski -a -o
[-kan-]: ~ i kri, okence -a
[-kan-] s, okenek -ka [-kan-]

m, o k n enca -e = o k n ja k -a
m , oknica -e 2, nav. mn. oknice
-ic aluzije, o k n j k -a m ob
stranski kam en pri oknu
ok s oesa -u ok v osu z osom, mn. oi 2 oi oem oi v
oh z om i (organ za gledanje),
osa s oes osum o sa v
osih z osi (drevesna, rast
linska) , ka s k kom ka v
kih z ki (m orska, na juhi,
rakova kam enki); iz oi v
oi ali v i g led ati (+ok v
okh v oi ali v i mi je
p adlo; na oh biti kom u, p red
om i im eti k aj paziti na kaj;
osen -sna -o: ~ a bolezen, ~ i
zd ra v n ik ; osce -a s, ek
-ka m, mn. ke k 2 o tr.;
osast -a -o. osnat -a -o:
d revo je ~ o; o k at -ta -o ki
ima velike oi, k ast -a -o oesu
podoben, ok -a m lovek z ve
likim i omi = okn -na m
okobal l- u ] = okoblo prisl.:
~ sedeti; oko b liti -im: ~ k o
n ja, o k o b ljen -a -o
okl [-u] okla m ograda za svi
nje, prostor okoli hie, ok lek
-lka [-lk-] m ; okolti -m s kli
o ta k n ih : ~ trto. sad je, ~ stavbie; okoli -te! oklil -la -o,
o k o ljn -na -o; o koliti -im,
okolen -a -o
oklen -lna -o [ -ln-]: ~ e vasi,
~ a vonja, oklnost -i [ -ln -]
okli prisl.: ~ hoditi. ~ p riti,
~ govoriti, o pov ed ati (n e na
ravnost), sta n e ~ deset ali d e
setih d in a rje v nekako pribli
n o ; okli in okli, td ( + tu)
okli, kd (+k je) okli, povsod
okli, naokoli, vseokli, vsenaokli; predi, z rod.: sk ae ~
hie ( kod ) pridem pusta,
o dveh (kdaj?), govori ~ ogla
(k a k o ?) ; +okoli za: p riza d ev a
n ja +okoli m iru za m ir, poga
ja n ja +okoli cene so tr d a za

okolica
ceno, tru d i se +okoli z b o lja n ja
za zboljanje
o k o lica -e , okoliki -a -o, o k o
lian -a ro, o k lian k a -e ;
o k o ln a -e i
okoli in okoli -a ro: po ~ ih go
v o riti, olski
okolen -na
-o, o koli prisl. = okoliv prisl.:
~ govoriti, iti = okoliti -im
ok o liina -e i, nav. mn. okolii
n e -in, o kliinski -a -o
o k o lje -a s m ilj
+kom : +v kom p riti ustaviti,
odvrniti, prepreiti, odpomoi
o k o m a tti -m : k o n ja ~ gl. kom a tati, oko m atn -a -o
o k o n ti -m gl. konati, okonv ati -am = oko n ev ti -jem ,
o k o n e v n je -a s, o konine -n
i
mn. ekstrem itete (roke in noge)
oko p -pa m: okpe d elati; okpen -pna -o: ~ o delo; o kopti
-m in o k o p ljem gl. kopti, okop n -a -o; o k p a ti -am in -kplje m okopavati, o k p a n je -a s;
o k o p v a ti -am, o k o p v a n je -a s,
o k o p av n a -e rastline, ki se
okopavajo; okopovti -jem ,
oko p ovl -la -o, ok o p o v n je
-a s, okopovlen -lna -o [ -ln-],
o k opovlec -lca [-u-] m, okop o v lk a -e [-u-] i, okop -a
m (lovek in orodje), okop ln ik
-a [-u-] m
o k o p ati -am in -p ijem (se) gl.
k o p ati: m uti o k o p lje o tro k a;
o k o p an -a -o: ~ o tro k
o k o p ti -m sprhneti, splesniti,
o k o p l -la -o (o itu , m oki):
m o k ro snop je o kopi (oprhne),
o ko p l in okpel [-e u ] k ru h
o k o r j prisl. obklj, ob kateri uri
o k o ren -rn a -o, o k rn e -a m,
o k o rn o st -i
o k o r ti -m tog postati, o k o rl -la
-o, o k o rlo st -i , okorlec -lca
[-lc-] m
o k o ristiti -im se s im (+od esa),
o k o rste k -tk a m

o kosti -m rob odkositi, okosti

koga okoli njega pokositi, ker
prepoasi kosi, oksi -te! oksil
-la -o, okon -n a -o
o kosm atti -m kosmat postati,
okosm atl -la -o; o k o sm titi
-im kosmato napraviti: ~ sukn;
oko sm atti -m povrhu obdelati,
ne isto (kosm ato) kositi, grabiti
ipd.: sa j ni pokosil, sam o okosm atl je, o k o sm a t j -jte! okosm atl -la -o, o k o sm atn -a -o
okosten ti -m, o k o sten l -la -o,
o kostenlost -i ; o k o sten tev
-tve , o k o stje -a s, o k stnica
-e = o k o stn j k -a m
okv -va m, mn. okovi okovov,
okva -e i ; o k o v ti o k jem ,
okovl -a -o, o kovn -a -o,
o k o v n je -a s, o k v ek -v k a m,
oko vin a -e . ilezo, na kate
rem se kosa klep lje, 2 . mn. okovne -n odpadki pri kovanju,
ok v n ik -a m iebeZj za tranice
k ra -e m in.
o k r a j - ja m, o k r je n -jn a -o:
~ i lju d s k i odbor, kratica O LO ;
o k r je c -jc a m = o k r je k -jk a
m, o k r jin a -e , o k r jn ik -a
m ; o k rajn o c stn i, o k rajn o s d n i
okoli
o k r j a ti -am, o k r j a n -a -o,
o k ra j v a -e , o k r j e k -ka
m, o k ra je v ti -jem , o k ra je vl -la -o, o k ra j e v n je -a s,
o k ra je v le n -ln a -o [ -ln-]
o k r k -a m abji kra k, abja za
lega, jajca
o k ra s -sa m, o k r se k -sk a m,
o k r s je -a s; o k ra siti -m, o k rsi -te! o k r sil -la -o, o k ra n
-n a -o, o k rasitev -tve
o k r sti o k r d e m gl. k ra sti, o k rden -a -o, o k rd e n ec -nca m,
o k r d e n k a -e
*okrgati -am ozmerjati, okarali,
nadreti, nahruliti, prijem ati ko
ga za kaj ali zaradi esa, o k re
gan -a -o, *okrg -ga m

okruten
o k rem e n ti -m postati krem en,
o k rem e n l -la -o, okrem enlost -i 2 ; o k rem en ti -m s kre
m enom obloiti, napraviti kakor
krem en trdo, o k rem n il -la -o,
o k re m e n j n -na -o, okrem en tev -tve
o k re n ti o k rn e m obrniti gl. k r e
niti, o k r n je n -a -o, gl. o k r t
o k r n iti -nem strditi se: m ast
o k rne, ze m lja o k r n e o d m raza
o k re p a ti -m gl. k rep ati, o krepn -a -o; o k re p e v ti -jem ,
o k rep ev l -la -o, o k repevn je -a s, o k rep ev len -lna -o
[ -ln-], o k rep ev ln ica -e [ -ln-]
, o k rep ev lec -lca [-le-] m,
o k rep c ev lk a -e [-lk~] 2, o k re p
av a -e 2, okrepilo -a s, o kreplen -lna -o [ -ln-]
okrem enti -m otrdeti, otrpniti,
o k re p e n l -la -o, o k rep e n lo st
-i 2, gl. o k r n iti
o k re p iti -m gl. k rep iti, o k rp i
-tel o k rp il -la -o, o k re p ij n
-n a -o, o k re p ite v -tve 2, o k rep tv en -a -o [-tvn- 7 , o k r p lja j
-a m; o k r p lja ti -am = o kreplje v ti -jem , o k re p ije v n je -a s
o k r t -ta m, o k r te n -tn a -o,
o k r tn o st -i 2 ; o k r ta ti -am,
o k r ta n je -a s, o k re t -a m
(v somatologiji), o k re t lo -a s
vrtilni stroj, gl. tudi o k re n ti
o k r v a ti -am, o k r v a n je -a s,
o k rev a li e -a s
o k h a ti -am : rezilo ~ , o k h ek
-h k a m = o k ek -ka m,
o k h n iti -nem , o k h n je n -a -o
o k rilje -a s; o k rliti -im koga dati
kom u krila, o k ril titi -im koga
* o k rilje -a s naroje
o k rti -jem , o k rj -te! o k rl -la -o,
o k rt -a -o, o k rtje -a s; o k rvati -am, o k rv al -a -o in -la -o,
o k rv a n je in - n je -a a, o k riv
-a m, o k riv len -lna -o [ -ln-]
o k riv ti -m kriv postati, o k riv l
-la -o; o k riv iti -m, okrivi
Slovenski pravopis

465

-te! o k riv il -la -o, o k riv lj n

-na -o in o k riv lje n -a -o, o k riv lj n je -a s in o k riv lje n je -a s,
o k rv lje n e c in -nec -nca m,
o k rv lje n k a in -n k a -e 2,
o k rv lja j -a m, o k rv n ja -e 2
o k r iz je -a s krii v oknih
o k rn iti -nem , o k rn je n -a -o, o kn je n e c -nca m, o k rn ite v -tve 2,
o k n ec -nca m, o k n ja ti -am =
o k rn je v ti - jem , o k rn je v l
-la -o, o k rn je v n je -a s
o krog 1. prisl. naokrog: ok r g in
o krog hod iti; priblino: o krog
tri ure, okrog d v a m e tra b la
ga; 2 . predi, z rod.: o k ro g hie,
okrog boia, o krog d eset let
je e m inilo; +ok ro g esa o em
se p o g ajati, p o svetovati itd.:
p o g a ja jo se + o krog p a k ta ti
rih o paktu tirih
okrogel -gla -o, o k r g lo st -i 2,
o k r g last -a -o, o k ro g lica -e 2,
o k r g li ast -a -o, o k r g lik a -e
2
neko jabolko, o k ro g lin a -e 2,
o k rogle -a s okrogel, prostor;
ok ro g lti -m okroglo delati,
o k ro g lj n je -a s, o k r g lja j -a
m; okroglolien -na -o
okroglo prisl. priblino: zaslui
0 100 din na dan
okrov -va m: ~ u re, o k r v en
-vna -o: ~ i listi
o k r iti -im, okroen -a -o, okrotev -tve 2, o k ro je -a s, o k ro
en -na -o, ok r n o st -i 2 ;
okronica -e 2, o k rnien -na
-o, o k rnik -a m kronik; okrati -am, o k r a n je -a s; okrovati -am = o k ro ev ti -jem ,
o k ro e v n je -a s
o k iti -im, o k ek -ka m, oklja j - m odlom ek
o k rt iti -im: obleko, koga
o k r iti -im, o k r en -a -o, o k r ek -ka m
o k ru te n -tn a -o, o k r tn o st -i 2,
o k r tn e -a m, o k r tn ic a -e 2,
k r tn ik -a m
30

okrvaviti
o k rv a v iti -m a krvjo umazati,
o k rv v i -te! o k rv v il -la -o,
o k rv a v lj n -na -o, o k rv av tev
-tve
o k v iti -im krvavo nare
diti: m ezince si o k v ita (narod
na pesem ), o k v lje n -a -o
o k slen -lna -o [ -ln-]: ~ a k isli
n a; o k sa lt -a m rudnina
oksi- v sestavi: oksibiza -e i
biol., oksign -a m kisik, oksihem oglobn -a m rdee krvno
barvilo
o k sid -a m, oksidaza -e ferm ent,
o k sid ira ti -am, o k sid ira n -a -o,
o k sid ira n je - a s , o k sid cija -e
i , oksidatven -vna -o: ~ i p ro
ces, o k sid a cjsk i -a -o: ~ i p ro
ces, p ro d u k t; o k sid l [-l] -a m
vrsta kisikovih spojin
o ksim oron -a m poet. navidezno
nasprotje,
protislovje,
bistro
um ni nesm isel
oksto n on -a m, mn. okstona -ton
s besede z naglasom na zadnjem
zlogu
o k ta d e r -d ra m osm erec, o ktad rsk i -a -o
o k t v a -e i glas.: v lik a ~ , d v a
k r a t rta n a ~ ; k n tra o k t v a
-e i; o k tv -a m osmerka, o ktven -vna -o: ~ i fo rm at
O k ta v ij n -a m rim ski cesar
o k t t -a m, o k t ten -tn a -o
o k to b e r -b ra m, o k to b rsk i -a -o:
~ a rev o lu c ija
oktogn -a m osm erokotnik, osm eroogelnik, oktognsk i -a -o
o k tro ra ti -am vsiliti, o k tro ra n
-a -o: ~ a u sta v a; o k tro ra n je
-a s, o k tro -ja m
o k u l r -ja m oesna lea pri daljnogledu ali drobnogledu, okulren -rn a -o
o k u lra ti -am cepiti s popkom ,
oesom, o k u lra n je -a s, okulc ija -e i
o k u list -a m zdravnik za oesne
bolezni, o k u lis tik a -e i nauk o

oesnih boleznih in njih zdrav

ljen ju , oku listien -n a -o: ~ i
oddelek
o k u lte n -tn a -o skrit, prikrit, o k u l
tizem -zm a m nauk o skrivnih
silah, o k u ltist -a m kdor se z
okultizm om ukvarja, o k u ltisti en
-na -o [povsod: M -]
o k n -a m rena riba ostri =
o knovec -vca m
o k u p a c ija -e , o k u p a c ijs k i -a -o,
o k u p ira ti -am, o k u p ira n -a -o,
o k u p to r - ja m, o k u p to rsk i
-a -o
oks -a m, o ksen -sn a -o, oksnost -i i, o k u siti -im, ok en
-a -o; ok sek -sk a m, o k ati
-am, o k a n je -a s, ok u lo -a
s okualni organ, o k u len -ln a
-o [ -ln-]: ~ a b ra d a v ic a ; okn ja -e , o k uev lec -lca [-le-]
m , ok u ev len -ln a -o [ -ln-]
o k iti -im, ok en -a -o, oke n je -a s, o k u tev -tv e i,
ok b a -e i, ok en ec -nca m,
o k e n k a -e i, o kuilo -a s =
ok u n n a -e i, o k u ljv -va -o,
o k u ljv o st -i i, o k u lec -lca
[-le-] ro, o k u lk a -e [-lk-] ,
okulski -a -o [ Is-], o k u te lj
-a ro, o k u te ljic a -e i, okute ljsk i -a -o, ok en -na -o,
oknost -i i ; o k u ev ti -jem ,
o k u e v n je -a s, o k u ev len
-lna -o [ -ln-]
o k v ra -e , o k v riti -im, o k v rje n -a -o, o k v rje n e c -nca m,
o k v rje n k a -e i, o k v rn ik -a
m kdor okva ri; o k v rja ti -am,
o k v rja n je -a s
o k v siti -im, okv en -a -o, okvastev A ve , o k v ati -am, ok v a n je -a s
o k v ir -a m, o k v iren -rn a -o: ~ i
zakon, ~ a povest; o k v rn o st -i
, o k v ire k -ka ro o k v ra r -ja
ro; o k v iriti -im v okvir deti,
o k v irje n -a -o, o k v rje n je -a s;
o k v irja ti -am, o k v ir ja n je -a s

466

olojti
o l [ ol] la in ol m pivo, lov
-a -o: ~ e droi; o l rn ic a -e 2,
o l rsk i -a -o, o lrstv o -a s
o l ja ti -am, o l ja n -a -o, o l ja n je -a s, o la j v a -e 2, o ljek -ka m, olajlo -a s, o lajlen -lna -o [-ln-]; o la je v ti
-jem , o la je v n je -a s, o lajevlen -ln a -o [ -ln-]
o la sti -m zlasati, o la sj -jte!
o lasal -la -o, olasn -a -o; olsiti -im se dobiti lase, olastev
-tve 2
o la to v ti - jem se dobivati latje,
o la tti -m se, o l til -la -o, olatn -na -o
ol m edm .: ol hudo, ol udo!
o le n d e r -d ra m, o len d ro v -a -o:
o a v ejica
o le d eu ti -m led ali leden postati,
o led enl -la -o, oledenlosit -i
2; o led en ti -m v led spremeniti, oledni -te! o led n il -la
-o, o le d e n j n -na -o, oledentev -tve 2
O lg -a m os. i., O lgov -a -o
olen -a m sestavina m astnih olj,
olet -a m oljnokisla sol
o lp iti -im: s p a p irje m
olplje n -a -o; o l p lja ti -am
o lep o titi -im, olepoten -a -o;
o lep o tti -m, olepti -te! olep til -la -o, o lepotn -na -o
o lp ati -am, olpan -a -o, olpa n je -a s, olepva -e 2; olepv ati -am = olep ev ti -jem ,
o lepevl -la -o, olepevlec
-lca [-u-] m , o le p ev lk a -e
[-u-] , o lep ev len -ln a -o
[ -ln-]: ~ o sredstvo; olepevn je -a s
o lesen ti -m, olesenl -la -o:
~ i deli rastlin e, o le se n lo st-i 2
o lev ti -m se, olvil -la -o: kaa
se je olevla; olvek -vka m
O lg a -e z os. i., O lgin -a -o [po
vsod: lg-]
o liti -im olupiti, o beliti (drevo),
o l k ati -am : ~ koruzo

o lig a rh ija -e 2 vlada posameznik kov, o lig rh ie n -n a -o, olig arh st -a m

oligocn -a m geol.
lih -a. m . v zem ljo zabit kol ali
pilot, 2. kobila pri m ostu, 3. ne
ka goba, liek -k a m
o lik a -e 2, o lk a ti -am, o lik a n -a
-o, o lk a n ec -nca m, o lk a n k a
-e 2, o lk an o st -i 2
O lim p -a m kr. i. gore, olm pski
-a -o, o lim pid a -e 2 doba 4 let,
mednarodne portne igre, olim
p ijs k i -a -o: o e igre, O lim p i
je c -jca m pridevek Z evsu, o lim
p ije c -jca m tekmovalec na olim piadi, duevni mogonik, olim pionk -a m zmagovalec na olimpiadi
olstiti -im se dobiti liste: d rev o
se je o lstilo; o listo v ti - jem
se, o listo v n je -a s
o lp ati -am, olp -a m
o liv a -e 2 gl. o ljk a
O liv e r T w ist [liver tw ist] O li
v e ra T w ista m os. i. Dickenso
vega junaka, liverov -a -o
lje -a s, o lj n -a -o, lje n -ljn a
-o, ljnait -a -o, lja s t -a -o:
~ a b a rv a ; o lje n c a -e 2 vr za
olje, svetilka na olje = o lj n k a
-e 2, o ljn ica -e 2 shramba za
olje, oljna rastlina; o ljiti -im,
lje n -a -o, o lje n je -a s, lja r
- ja m, o lja ric a -e 2, o lja r ja
-e 2 = o lj r n a -e 2; o lje tv re n
-rn a -o, o ljn a to b rv e n -v n a -o
ljk a -e 2 drevo in sad, o ljen
-na -o: ~ a v ejica, a n e d e
lja ; ljk o v -a -o: ~ a v ejica ;
ljk o v in a -e 2, o ljsk i -a -o: ~ a
( = cvetna) n ed e lja , ljsk a go
ra ; ljk o v n ice -ic 2 mn. dru
ina oljk; oliv a -e 2 sad oljke:
vloena ~ ; oliven -vna -o: ~ a
b arv a , ~ o o lje ; o lv ast -a -o,
o lv k a st -a -o
o lo jti -m z lojem prevlei, pre
pojiti, olji -te! o l jil -la -o,
o lo jn -n a -o, o k tftev -tve

lomnc
lom uc -a ro, lom uki -a -o
olati -am glazirati; oloevti
-jem , oloev n je -a s, oliti
-im, olen -a -o
o lta r -ja ro, o lt r e k -ka ro, olt re n -rn a -o = o lt rsk i -a -o:
~ i p rt [povsod: -It-]
o l b iti -im olupiti drevo, olblje n -a -o: ~ o drev o ; o l b je
-a s
olh -a ro kol ob cesti, gl. lih
o l p iti -im gl. lu p iti, o i p lje n -a
-o, o lp -a ro, ol p ek -pka ro,
olpen -pua -o kar se d olupiti,
o lu p ljv -va -o
ol sk -a ro: itni, ajd o v i olski
otrobi; o l sk a ti -am : ribo ~ ,
~ penico omlatiti
om nica -e i posoda 2 a omako,
olniek (za omako), gl. om aka
o m d eati -am, om dean -a -o;
om adeti -m, om aden -na
-o; om adeevti -jem , om adeevl -la -o, om adeevn -a -o,
o m ad eev n je -a s, om adeevlec -ica [-u-] ro, om adeevlk a -e [-u-] i
o m agati -am, o m g an je -a s =
o m ga -e , om ag ljv -va -o;
o m agovti -jem , om agovl -la
-o, o m ag o v n je -a a, om agovlec -lca [-u-] ro, o m agovlka
-e [-u-] i
o m ag n titi -im: iglo
om agnten -a -o, o m agnettev -tve i
o m h n iti -nem , om hni -te!
om hnil -la -o ali povsod:
om h-; om hel -hla -o ibak,
o m hlost -i , o m ah ljiv -va -o,
o m ah ljiv ec -vca ro, o m a h ljv k a
-e , om ah ljiv o st -i i; om h
-h a ro: om h dobiti premo do
biti, om ahntev -tve (dejanje),
h m h lja j -aro; om ahovti -jem ,
om ahoval -la -o, o m ah o v n je
-a s, om ahovlec -lca [-u-] ro,
o m ahovlka -e [-u-]
o m ja ti -am in -em in o m a j ti
-m gl. m a ja ti, o m a jn -a -o,

o m a jev ti -jem , o m a jev l -la

-o, o m a je v n je -a s
o m jiti -im olubiti, olupiti: ~
sm reko; o m je v in a -e i olu
pek: k ro m p ir v o m jev in ah
v oblicah, o m jek -jk a m olupek
o m ka -e i . om en -na -o: ~ a
je d ; o m k ati -am, o m k a n je
-a s ; gl. tudi om oiti
*om aloviti -im. *om alovaevti
-jem malo ceniti, zm anjevati,
m alti, m altiti, ne se zm eniti za,
prezreti, podcenjevati, om alovaevl -la -o, *om alovaevnje
-a 8
om m iti -im, o m m ljen -a -o,
o m m lje n je -a s, o m m ljen ec
-nca ro, o m m lje n k a -e i, om m lje n o st -i ; om m a -e i, omm en -m na -o, o m am ljv -va -o,
om am ljvost -i i ; om am ilo -a s,
o m m ljati -am, o m m lja n je -a
s, om m ica -e i nezavest: ~ mi
p rid e, v ~ o p rid em
m an -a ro neka rastlina, m anov
-a -o, m anovec -vca ro omanovo vino
o m ra -e : ~ za obleko po stavec,
o m ren -rn a -o, o m ra r -ja ro,
om rica -e : p o ste ljn a ( +nona)
om ric -a ro
om st -i i omaz pri lesenih stenah
om astiti -m. om sti -te! om astil
-la -o, om an -n a -o, omanost -i i
*om vsati -am oskubsti
om vati -am
om z om za ro: ste n sk i ~ ; omzati -em , om zek -zka ro,
om azlo -a s, om a -e omaz:
iln a sta om a
o m b ro m ter -tra ro deem er, omb ro m trsk i -a -o
om cti -am : sa d je ~ dati, da se
ulei, om cevati -u jem pomi
ljati si, om cev an je -a s obo
tavljanje, om ecevlec -.Ica [--]
m obotavlja

468

omika
om eiti -m, om ei -te! om il
-la -o, om en -na -o; om e
ite? -tve 2 om en -na -o
kar se d om eiti, om eilo -a s,
om elen -ln a -o [ -ln-], omeljv -va -o
o m eje -a s del nogavic ob meih
om edti -m z m edom osladiti, gl.
m editi, om dil -la -o
om ed lti -m, om edll -la -o,
om edllost -i 2; om edlvati -am,
o m e d lv a n je -a s; om edlvica
-e 2, om edlvien -na -o, omed lvinost -i 2 [povsod: -mdl-]
om ega m ne skl. im e zadnje grke
rke v abecedi: od lfa do om e
ga od zaetka do konca
om eglti -m : vino d u h a om egl.
om egl -te! om egll -la -o,
o m egljn -na -o, o m egljnost
-i 2 opitost, pijanost; om eglti
-m: duh zarad i vina omegl,
om egll -la -o, om egllost -i 2
[povsod: -mgl-]
o m eh ati -m gl. m ehati, om eh
am -a -o, o m eh n je -a s,
om ehva -e 2; om ehvati -am,
o m e h v an je -a s
o m eh k iti -im, om ehken -a -o,
o m ehkenost -i 2, om ehken je -a s
o m ej - ja m pasje zelje bot.
o m e jiti -m. om ji -te! om jil
-la -o, om ejen -na -o, om e
je n o st -i 2. om jek -jk a m : po
o m jk ih kositi; o m ejitev -tve 2,
o m e jitv e n -a -o [-tvn-], om e
jilo -a s; om ejev ti -jem , om e
je v al -la -o, o m e je v n je -a ss,
o m ejev len -lna -o [ -ln-]
o m k a -e 2 omeitev, om kniti
-nem : srce mi je om knilo;
om kati -am
om la -e 2 neka rastlina zajedavka,
o m lje -a s
om lo -a s, om lce -a [ -lc-] s,
om elovna -e 2
m en -a m znam enje, napoved e
sa: slab m en; om inzen -zna

-o usodno pom enljiv, zlo, ne

sreo napovedujo
om eniti -im, om nil -a -o tn- -la
-o, om n jen -a -o, om enitev
-tve 2, om nek -n k a m; omn ja ti -am, o m n ja n je -a s,
om m ba -e 2: ni ~ e vred n o
om siti -im: pogae z m aslom in
ja jc i o , om en -a -o
om sti -m tem gl. m sti: p a j e
vine o , om etn -na -o; omta ti -am, o m tan je -a s, omtalo -a s = om tih -a m, ometa -e 2 omelce za nek, omta ln ic a -e [-au-] 2. om tovina
-e 2 m oka, ki se v m linu skupaj
pom ete, om ti -ov m mn. slaba
moka za svinje
om sti -m tem surovo maslo na
rediti, o m tati -am, gl. m sti
om et -ta m. o m etti om eem :
zid
om i -te! om etal -la
-o, om etn -a -o, om eta -e 2
= om etka -e 2 zidarska lica;
om etvati -am = om etovti
-jem , o m e to v n je -a s = omet v a n je -a s in o m tan je -a s
om ti om nem gl. m ti: proso ~ ,
om t -a -o, om vati -am : k la s
je ~
om tica -e vrsta iva, entlanje:
na om tico iv ati ntlati, koncti, koncljti, o m etn e -n mn.
ob ivi
o m tlja j -a m om ejna brazda
o m zdrati -am = om zd riti -im
mesno stran koe gladko ostrgati
om zniti -nem odrgniti, posneti:
koo si o
om ika -e izobrazba, o m ik ati -am
predivo oistiti na m ikalniku ,
izobraziti koga, om ikan -a -o,
om kanec -nca m, o m ik an o st -i
2, om iklo -a s m ikalnik za pre
divo = om ikln ica -e [-y-] 2;
o m ik v ati -am , o m ikovti -jem ,
om ikovl -la -o, o m ik o v n je
-a s, om ikovlec -lca [-u-] m,
om ikovlen -ln a -o [ -ln-]

mikron
m ik ro n -a ro im e gri. irk e (krat
ki o)
o m ilti -m m il postati, om ill -la
-o: om illa m isel; om iliti -im
se: ~ kom u priljubiti, prikupiti
se, om iliti -im ublaiti, om iljen
-a -o; o m ljati -am se, omilov ti -jem , om ilovl -la -o,
o m ilo v n je -a s
o m iliti -im nam iliti (perilo), om i
lje n -a -o
o m ln ik -a [-un-] m prostor, kjer
pomivajo kuhinjsko posodo
o m isliti -im oskrbeti, n a ku p iti: k o
n ja si
o m ljen -a -o, omslek -a [-slk-] m kar si lovek
omisli = nabavi; o m lja ti -am
= o m iljev ti -jem , o m iljev l -la -o, o m ije v n je -a s
om ti -jem popolnoma izm iti, om t
-a -o; om vati -am, o m v an je -a
s, om iva -e
om izje -a s, om zen -zna -o, omzn ik -a ro
o m lad ti -m m lad postati, om ladl -la -o; o m la d ti -m po
m laditi, om ldil -la -o, om laj n -na -o, om ladtev -tve ,
o m la j n je -a s; o m l ja ti -am,
o m ia je v ti -jem , o m la je v n je
-a s; +o m ladna -e mladina,
+om ladnski -a -o m ladinski
o m l titi in -iti -tim gl. m latiti,
om len -a -o, om lt -ta m
o m led en -dna -o, om ldnost -i i ,
om ldne -a m
o m leta -e vrsta monate jedi
om lti om ljem okrog in okrog
pom leti, odplaviti: voda je b reg
om lla
o m nibus -a m, m nibusen -sna -o
o m n ip otnca -e vsemogonost,
o m n ip o tn ten -tn a -o vsemogo
en, oblasten, o m nipotntnost -i
omoi om rem premagati gl. moi:
sp a n je ga je omglo
om oiti om oim gl. m oiti, omen -a -o, gl. o m k a

om ogoiti -im, om ogoen -a -o,

om ogotev -tve i om ogoevti
-jem , om ogoevnje -a s; om o
goati -am, om ogoanje -a s
o m otati -am in om o tti -m gl.
m otati, om otan in om otn -a -o,
om t -ta ro, om tek -tk a ro;
om otvati -am, o m o tv an je -a s
om otti in om titi om tim gl. m o
titi, om ten -a -o, om tenec -nca
ro, o m tenka -e ; om otica -e ,
om tiav -a -o, om otien -na -o,
om otinost -i ., om ten -tn a -o
om oiti -m (se), omoi -te! om o
il -la -o, om on -na -o, omonka -e i, om otev -tve i
om raiti -m, om ri -te! om ril
-la -o, om ran -n a -o, om ranost -i i , om ran ec -nca ro,
om ra n k a -e ; o m r je -a s,
om raev ti -jem , o m raev l
-la -o, o m ra e v n je -a s,
om ratev -tve
o m rziti -im, om rzi -te! o m rzil
-la -o, om ran -na -o, om rzen -zna -o, o m rzn ica -e prvi
drobni sneg, ko zane naletavati;
kurja polt
om riti -im, om ren -a -o,
om r je -a s; o m reev ti -jem ,
om reevl -la -o, o m re ev n je
-a s
om siti -im se prelom iti post, kaj
okusiti, om sn iti -nem se
o m rav ti -m shujati, om ravl
-la -o, om ravlost -i , om rav tev -tve
o m rtv ti -m otrpniti, o m rtv l -la
-o, o m rtv lo st -i i; o m rtv ca -e
i
neka svinjska bolezen, o m rtv i
en -na -o; o m rtv i iti -im,
om rtvien -a -o; o m rtv iti -m
m rtvo napraviti, o m rtv i -te!
om rtv il -la -o, o m rtv n -n a -o
om rzti -m m rzko postati gl. m rzeti, om rzl -la -o, om za -e
navelianost, m rzko st; o m rzti
-m m rzko napraviti, om zi -te!

470

'

oni

om zil -la -o; om rn -na -o;

o m rzljv -va -o, o m rzljv o st -i 2
o m rzn iti -nem , om rzel -zla -o,
om rzlina -e 2, om zlost -i 2,
o m zn jen -a -o; om rzovti
-jem , o m rzo v n je -a s
m?k -a m kr. i. rus. mesta
n ona on os. z., dv. o n dva in
onadva (m), ondve in onidve
( s), m n . oni on on; za pred
logi se pie v toilniku vseh te
vil skuhaj: 1. edn. m in s: e
zenj, n d e n j, p odenj, p r d e n j,
skozenj, o b en j [povsod: -nj],
n n j, ponj, v n j, z n j; 2: nnjo, ponjo, v n jo zn jo ; 2. dv.
za vse spole: m d n ju , n d n ju ,
p n ju , z n ju itd. (za tudi m edn ji, n ad n ji, p o n ji itd.); 3. mn.
za vse spole: znje, m ednje,
n d n je, p odnje, pnje, z n je itd.
n d an prisl. nkrat, o n d n ji -a -e
ondi prisl., n d en ji -a -e; ondk a j prisl., o n d k a jn ji -a -e
ondod prisl., ondten -tn a -o: od
vseh o ndtnih m est
o n d u lra ti -am kodrati lase, ondulra n -a -o, o n d u lra n je -a s
o n d u l c ija -e 2 kodran'e (las),
o n d u la cjsk i -a -o: ~ i a p a ra t
on (oneg, onga) on on ka
zalni z. nekdo ki ga ne m orem
ali noem im enovati; rod. oneg
(onga) m s, on 2, daj. onm u
m s, on 2, to. on (oneg,
onga) m, on 2 s, m est. pri
onm m s, p ri on 2, orod.
z onm m s z on 2: Ve, bil
je o n, tisti dolgi Janez. V eraj
j e p rie l oneg. na la n sk i h la
pec. A li si b il p ri on, tisti
g o stji p ri P av le tu ?
o n estiti -im, oneen -a -o,
o n e en je -a
oneasttev
-tve 2, oneaevlec -lca [-Au-]
m, o n eaev lk a -e [-u-] ,
oneenec -nca m, oneenk a -e 2

471

o nediti -im, o n ejn in -den

-a -o; o n e jati -am, o n ejan je -a s, o n e ja -e 2
o n g ati -am, o n g ast -a -o, onegviti -im, o n eg v lje n -a -o,
ongavec -vca m, o n g av k a -e 2;
gl. on
onem ti -m, onem l -la -o, onem lost -i 2; onem ti -m, onm i
-te! onm il -la -o, o n em ijn
-na -o, onem tev -tve 2
onem i -m orem , onem ogel -ogla
-o, onem oglost -i 2
onem ogoiti -im, onem ogoen -a
-o; onem ogoevti -jem , o n e
m ogoati -am, o n em ogoanje
-a s
o n esn iti -im, onesnen -a -o,
o n esn en je -a s; o n esn aev ti
-jem , o n esn a ev n je -a s
o nespodbiti -im skaziti onespodba -e 2 skazitev, onespodblje n -a -o: ~ o b raz
onesposobiti -im, onesposobljen
-a -o; o n esp o sb ljati -am, onesp o s b lja n je -a s, onesposobi
tev -tve 2
o n esriti -im, o n esren -a -o,
o nesretev -tv e 2; onesreev ti -jem , o n esreev l -la -o,
o n esre e v n je -a s, onesreevlec -lca [-le-] m , onesreev lk a -e [-lk -] 2, o n esreev len
-lna -o [ -ln-]
onesv stiti -im se, onesven -a
-o, o n esven je -a s; onesvati -am se, o n esv an je -a s
ni na no kaz. z.: ne t, m arv e
ni; v sestavil nile n ale nole
ali le-ni le-na le-no, rod.
negale, le-nega itd. Napano
je rabiti ni n a no v primerih,
kakor: G regoria m nogo ber,
n a jb r zato, k e r so n je g o v a
d ela la ja ko t + ona C a n k a r
ja ali Z upania laja ko Can
karjeva ali upanieva; p re b i
valstvo v deeli se je zelo p o
mnoilo, posebno +ono ob vo-

onikati
dah posebno tisto ob vodah.
ta nam kae na blinjo, tisti
na bolj oddaljeno, ni na najbolj
oddaljeno osebo ali stvar: ta le
tu je m oj, tistile tam je tvoj,
n jeg ov je pa nile tam . Na
pano je rabiti ni na ono
pred oz. zaim kom namesto tisti
-a -o: +n, ki so prili danes
tisti; +ni, p ri k a te re m sem
stan o v al tisti; gl. tudi dotini
o n ik a ti -am, o n ik a n je -a s
niks -a ro neka vrsta krem enjaka
o n k o lo g ija -e med., onkoloki
-a -o: ~ a k lin ik a, ~ i zavod
o n k ra j prisl. in nepravi predl.:
teko bo p riel o n k ra j; o n k ra j
je pasel T one; o n k ra j rek e
n k ra t prisl., n k ra te n -tn a -o
ond prisl. tam: k o d er ti, ond
ja z ; od ond, do ond
o n lik -a -o tako ve lik, enako
v elik, onliko k o lik o r
o nom stikon -a m im en ik, onom stien -na -o im enski: ~ i
slo v ar
onom atopotien -na -o slinoglasen, onom atopoja -e i po
snem anje glasu, slinoglasje
o n stra n prisl. in predl., n strn sk i
-a -o, o n stran stv o -a s
onto g enza -e , o n to g e n ja -e
razvoj posameznega bitja, ontog entien -na -o kar zadeva
ontogenezo, ontognien -na -o
o n to lo g ija -e fil. nauk o bitju in
o t em , kar j. ontolgien -na
-o = ontoloki -a -o
on a -e obujek
o p d a ti -am upadati gl. padati,
o p d a n je -a s, opd -da ro,
, o p d ek -dka m
o p h ati -am s phanem oistiti,
oph -ha ro. o p h e k -hka ro.
nav. mn. o phki koni izpuaj,
o p a h lj ti -m ; o p ah n ti ophnem gl. p ah n iti, o p h n je n -a -o,

o p h n jen o st -i , o p h n jen e c
-nca m
opl [-l] -a ro, o p len -ln a -o
[ -ln-]: ~ i soj, oplov -a -o,
oplovec -vca ro. o p lin a -e
[-l-] opalova matica
o p liti -im: bes te opji gl. p aliti,
o p lje n -a -o, o p lje n e k -n k a
ro vrsta peciva o p lje n k a -e i
tenak, nizek kruh, o p aln a -e i
duh po opaljenem
o p n k a -e , nav. mn. o p n k e -nk,
o p n ek -nka ro, nav. mn. opnki -ov, o p n k a r -ja ro = opna r -ja ro, o p n k a ric a -e i =
o p n arica -e
o p riti -im gl. p a riti, o p rje n -a
-o; o p rje n o s t-i o p a r n a -e ;
o p ra -e , o p re k -rk a ro, opren -rn a -o, o p rn o st -i neka
ivinska bolezen, o p rn ic a -e
jagoda rnega trna, o p rica -e ;
o p rja ti -am, o p r ja n je -a s
ops opsa ro pas, napustek, zidec;
opsati -em gl. p asati -em,
opsan -a -o, opsek -ska
opasca -e pas (jerm en), opsje -a s, opsn ica -e , opaslo
-a s, opaslen -lna -o [ -ln-],
opaslnica -e [-iu -] i
+opsen -sna -o nevaren, +opsnost -i nevarnost
opaslo -a s cerkveno proenje
opsti opdem gl. p asti padem :
sneg opade p la n in e; o pden -a
-o: s snegom ~ g o rsk i v rh =
opst -i
opsti opsem gl. p asti pasem :
vse m ej opae; o psen -a -o:
~ o g rm o v je
o p t -a ro. o ptica -e , o p tin ja
-e , o p a tija -e , o p a tijsk i -a
-o, opato v n a -e , opto v sk i -a
-o, optovstvo -a s
opziti -im gl. p aziti, open -a
-o; opzen -zna -o, o pznosi -i ,
op azljv -va -o, o p azljv o s t-i ;
o pzka -e ; opazovti -jem ,
opazoval -la -o, opazovn -a

472

i opis
-o, o p az o v an je -a s, opazovlec
-lca [-u- in -le-] m, opazovlk a -e [-u- in -lk-] , opazovlen -lna -o [ -ln-], opazovale
-a s, opazovlnica -e [ -ln-] ;
opati -am. o p a an je -a s
opa -a ro, open -na -o; opiti -im, open -a -o, opatev
-tve ; opaevti -jem , opaev l -la -o, o p a ev n je -a s
o p cija -e i svobodna izbira, pra
vica do izbire kakega dravljan
stva, o p tra ti -am, o p tr a n je -a s,
o p t n t -a ro, o p t n tk a -e
opi -em (se) gl. pei, open
-na -o, o p eklina -e i
o p e h riti -im, o p e h rje n -a -o
op k a -e i, open -na -o: ~ i
zid; o p k ast -a -o, opkovec
-vca m opekovna -e ; o pkar
-ja m, o p k a rsk i -a -o, op ek rna -e
o p eln iti -im pogreniti, o p eln je n
-a -o
o p n iti -im, o p n jen -a -o, opnek -nka ro
p era -e , o p ere n -rn a -o: ~ i
pevec, ~ o gledalie; o p er ta
-e , o p er ten -tn a -o
o p e r c ija -e , o p era cijsk i -a -o:
~ a soba med., ~ o za le d je (v
vojni); o p era tiv en -vna -o: ~ o
z d ra v lje n je , ~ i p rem ik i; ope
rativ ec -vca m: o ro je naih
o p erativ cev ; o p e rira ti -am, ope
rira n -a -o, o p e rira n je -a s,
o p eriran e c -nca ro, o p e rra n k a
-e ; o p e ra t r -ja ro, o p e ra t rk a -e , o p e ra t rsk i -a -o
o p riti -im (se): ptii so se o p e
rili, o p rje n -a -o, o p ertev
-tve
o p sn iti -im v pesm i opevati:
A k erc je opsnil T ru b a rja ,
o p sn jen -a -o, opesntev -tve
o p sn iti -nem se zdrkniti, zdrsniti,
ponesreiti se, spodleteti: rado
se opsne; opesovti - jem se

op stn ik -a m odbija, ka m en vrat

nik
o pati -am, opean -a -o, opa n je -a s, opanec -nca ro,
o p an k a -e i, opek -k a m
propad, o p eljv -va -o
o p tek -tka m usnje na zadnjem
delu evlja, pta na evlju, optnik -a m o ptn ica -e i
o pti opnm gl. pti pnm , opt
-a -o, optost -i i , o p tje -a s ;
o p n ja ti -am. o p n ja n je -a s,
o p e n j v k a -e , o p en jle c -lca
[-u-] m
o p e tn a js titi -im opehariti; opetn jste n -a -o
+opetovno zopet, vnovi
o pevati -am, o p ev a n je -a s
oph ti opm, op -te! o p h l
-la -o, ophn -a -o
pica -e , opiji -a -e: ~ i obraz,
po opije, pinik -a ro opiji
samec, pika -e , o p i a rja -e
o p h ati -am in -em : rano
opih v ati -am, o p ih v a n je -a s
p ij -a ro. pijev -a -o
o p ij n iti -im (se), o p ij n je n -a -o
o pika -e trta, ki se z gornjim
koncem vtakne v zemljo
o p ik a ti -am, opik an -a -o, opikovti -jem , o p ik o v n je -a s
o piliti -im, o p ilje n -a -o, o p ilek
-Ika [-lk-] m
o p ira ti -am. o p ira n je -a s. o p ira
-e , o pira -e , o p irlo -a s
pri stopnicah, pri violini (pod
kobilico), o p irlen -ln a -o [ -ln-],
o p irln ik -a [ -ln-] m, o p irale -a s, o p rn ik -a ro bergla,
gl. tudi o p rti o p rm in o p o ra
o p rk i -ov m mn. pom ije gl.
o p rati
opis -a ro, opisati in o p isti -pem gl. pisati, opisan -a -o, o pi
sen -sna -o: ~ a g eo m etrija ;
opisovti -jem , opisoval -la
-o, opiso v n je -a s, o pisovlen
-ln a -o [ -ln-], o p iso v telj -a m,

473

opiti
opisovlec -lca [ - le-] m, opisov lk a -e [-lk-]
opiti -im se opahniti se: koa
se op ii dobi izpuaje
o p ta ti -am : p rai e
o p tan -a
-o, o ptanec -nca m
op iti -jem , opit -a -o, o p itje -a s ;
o p ija ti -am (se), al. opj
o p l h n iti -nem : o te k lin a oplhne,
gl. u p la h n iti
o p la k n iti -nem : perilo
oplk
-k a m, o p l k a -e , oplak o v ti
- jem , o p la k o v n je -a s, oplak o vlec -lca [-u-] m, oplakov lk a -e [-u~] cunja in enska
o p laiti -m gl. plaiti, oplil -la
-o, o plan -na -o ali pa s stal
nim p o u d opliti -im itd., oplatev -tve
o p l t -i : z a d n ja oplt, noeve
oplti, o p l ta -e i , o p latn iti
-im vezati v platnice, o p l titi
-im furnirati, o p l t -ta m, oplattev -tve , op ltica -e i furnir
oplz oplza m ; oplziti -im gl.
p lziti, o plen -a -o; o p lzniti
-nem, oplzn jen -a -o; oplazovti -jem , o p la zo v n je -a s
o p lek -ka m telovnik, o p l je
-a s, oplnik -a m *optelj
op lem eniti -m: m atico, kobilo
k ra v a se je oplem enla la po
p le m e n u ; oplem ni -te! oplem nil -la -o, o p lem en jn -na
-o, o p le m en jn o st -i i, oplem en tev -tve i
o p le m en ititi -im, o p lem en iten -a
-o, o p le m en iten je -a s
op ln opln a m del voza: p re d n ji,
z a d n ji
o plenk -a m iglica,
ki gre skozi oplen
o p l n iti -im gl. p len iti, opln je n -a -o, oplentev -tve i
o p l sk ati -am, oplsk -ska m
o p lesn ti -m: k ru h oplesn, oplesn l -la -o, oplesnlost -i i
o p lsti o pltem gl. p le sti: ~ lase,
~ k ip z venci, ~ koga (kaj)
o kititi, okra siti; o p l t - ta m ,

o p letnec -nca m, o p le t n k a -e
i ; o p l tati -am, o p l ta n je -a s
tudi kraenje, ven anje, o p ltanec -nca m bot.; o p let -a m
o p ltal [-au] -i trak za lase,
o p l taln ica -e [-au-] i, o p letv
-va -o: ves je
o p letv o st
-i i, o p letv en -vna -o, o p ltek
-tka m
opleti oplvem gl. pleti, opll -a
-o, oplt -a -o, o pltev -tve i
+o p lj k a ti -am opleniti
o p lj s k a ti -am, o p lj s k n iti -nem

o p lj sn iti -nem
o p lju v ti o p lj je m gl. p lju v a ti,
o p lju v n -a -o
opliti -im, oplen -a -o, oplolo -a 3, gl. tudi oploiti
o ploditi -m, oplodi -te! oplodil
-la -o, o p lo j n -na -o, oploj n o st -i , oplodlen -lna -o
-ln-], oploditev -tve , oplda -e ; o p l d je -a s, o p lo ievln ica -e [ -ln-] i: ~ rib ; oplja ti -am, o p l ja n je -a s
opliti -im, oplen -a -o, gl.
tudi oploiti
oplt -ta m plot, o plten -tn a -o,
o p l tje -a s ograja; o p lo tti-im ,
oplti -te! op l til -la -o, oplotn -na -o
o p ln je -a s
pna -e i koica, mem brana: moan sk a ~ ; pnica -e , opnorlec -lca [-le-] m , mn. opnok rlc i -ev [-le-] zool.
opogm iti -im, o p o g m ljen -a -o,
o p o g m ljen je -a s
opj o p o ja m, o p o jen -jn a -o:
~ e p ija e ; op o jn o st -i : aa
~ i ; o p o jti -m, o poji -te! op-jil -la -o, o po jn -na -o, opoj n o st -i i, o p o jljv -va -o,
o p o jljv o st -i
opka -e lapor, o poen -na -o
o p k ati -am razpoke dobiti, opk el -k la -o razpokan, zarobljen,
neotesan, opk lo st -i , o p o k ljv
-va -o, o p o k ljv o st -i

oprskat
opo ld an -dne in -dnv a m pldan,
*opoldne -dnva s, opoldnski
-a -o in o p oldanski -a -o, opold n ji -a -e; opldnica -e i ko
silo, o p ldniati -am ksiti; na
vpraanje k d a j? opoldne prisl.
[povsod: -ou-]
opolnoi prisl., oplnoen -na -o,
o p lnonica -e i [povsod: -ou-]
*opolnom iti -im [ -ou-] poobla
stiti, *opolnom en -a -o [-ou-]
pooblaen, *opolnom enec -nca
[-ou-] m pooblaenec
oplzel -zla -o = opolzek -zka -o
plzek, opolzkost -i = oplzlost -i , oplzniti -nem zdrsniti
[povsod: -ou-]
opom niti -im gl. pom niti, opom
n je n -a -o; opom ba -e ; opo
m in ja ti -am, o p o m in ja n je -a s;
opom in -a m, opom nek -nka
m, o p m n ja -e i; opo m in jlen
-lna -o [ -ln-], opom in j le c -lca
[-u-] m , o p o m in jlk a -e [-u-]
, o p o m in jev ti -jem , opomin je v n je -a s, o p om injevlec
-lca [-u-] m
opom oi opom rem se (si), opo
m ogel -ogla -o
o p n a -e i zastor, veriga za m er
jen je drevesne debeline
o p o n ati -am : ~ koga, kom u
k a j, o p o n an je -a s, oponav
-a -o, oponavec -vca m, oponavka -e i , oponaven -vna -o
opnec -nca m vitica, neka rastlina
op o n esti -em, oponsi -te! oponsel -sla -o, oponesn -na -o,
op o n osljv -va -o kdor rad opo
nese, o ponosljvost -i i
o p o n rati -am oporekati, ugovar
jati, nasprotovati,
izpodbijati,
upirati se, o ponnt -n ta m na
sprotnik, gl. tudi opozicija
o p ra -e , oporen -rn a -o: a
palica, ~ i zid; o p o rn ik -a m,
o p o rn ica -e , o p rn ja -e ,
o p rn o st -i , oporie -a s

opori -em gl. rei, oporen

-na -o, oporn ik -a m, o p o rk
-ka m , o p o rk a -e ; o p o rk a ti
-am, o p o r k a n je -a s
o p rek -rk a m pica, trebuna
mrena, drobovina
o p o ro k a -e , oporoen -na -o:
~ i dedi, ~ i d o stav ek ; oporon k -a m testator, oporonca -e testalorica; oporoti
-m v oporoki doloiti, testirati,
opori -te! oporil -la -o,
oporon -na -o, opo r b a -e
; oporati -am
o p o rt n -a -o prikladen, prilien,
(nujno) potreben, ugoden, oport n o st -i i , o p o rtu n it ta -e
prikladnost, ugodna prilonost,
o p o rtu n ist -a m preraunjenec,
kdor rauna na ugodno priliko,
o p o rtu n istk a -e , o p o rtu n isti
en -na -o, o p o rtu n izem -zm a
m raunar sivo, preraunjenost
opoti -em se gl. tei, opot
-a -e: sre a je opota; opoten -na -o, optnost -i ,
o p o te k ljv -va -o; o p o tk ati
-am se, o p o t k a n je -a s, opo
te k av -va -o, o p o tek v o st -i i
o p o tk a ti -am in -em se gl. spo
tik a ti se
o p tn ik -a m trpotec
o povri -vrem gl. vrei vrem ,
opovek -ka m
opozicija -e nasprotna stranka,
odpor, nasprotovanje. opozicijski
-a -o, opozicionlen -ln a -o
[ -ln-], opozicionlec -lca [-le-]
m , opozicionlk a -e [-lk -] i ,
gl. tudi o p o n irati
o pozoriti -m, opozori -te! opo
zoril -la -o, o p o zo rj n -na -o,
opozortev -tve ; o p o z rja ti
-am opom niti, opominjati, opoz r ja n je -a s
o p r sk a ti -am gl. p ra sk a ti, o p rsk an -a -o, o p rsk -sk a m =
o p r sk a -e i, o p r sn iti -nem
koga, o p r sn je n -a -o

o p r a ti -am gl. v p raa ti vse

povsod povpraati: L enora . . .
je vse v rste o p ra la (Pre.);
o p rae v ati
-jem , o p raev al
-la -o, o p ra e v n je -a 3
o p r ati -am gl. o p ro stiti
o p ra ti -m, opri -te! o p ril
-la -o, o p ran -na -o, opratev -tve ; o p rae v ti -jem .
o p rae v al -la -o, o p ra e v n je
-a s, o p raev lec -lca [-le-] m,
o p ra e v lk a -e [-lk-]
o p r ti oprem gl. p ra ti, o p rn -a
-o: o o perilo; o p rk i -ov m
mn. pomije
o p rav i iti -im koga za rad i esa
izgovoriti, pravico dokazati o p ra
vien -a -o, op rav ien o st -i i ,
o p ra v i e n je -a s, toda: u p ra v i
iti koga za k a j dati kom u pra
vico; opraviilo -a s, opravilen -lna -o [ -ln-], oprav b a -e
, o p ravienec -nca m o p rav en k a -e i; o p rav i ev ti -jem ,
o p rav iev j -la -o, opraviev n je -a s, op rav iev lec -lca
[-u-] m, o p rav i ev lk a -e
[-u-] i, o p rav iev len -lna -o
[-in- ]
o p r v iti -im, o p r v lje n -a -o,
o p rv a -e , o p rv e k -vka m
o p rv ic a -e i: enske im ajo v
hii veliko ~ e , v e ern a ~ a
p ri ivini; o p rv en -vna -o =
opravilen: ~ i p red p is; oprvn ik -a m, o p rv n ic a -e i.
o p rav n n a -e i , o p rv n ik i -a
-o, oprvniStvo -a s, opravilo
-a s, o p rav lce -a [-le-] s, o p ra
vilen -lna -o [ -ln-], opravln ik -a [ -ln-] m , o p rav ln ik i
-a -o [ -ln-], op rav lsk i -a -o
[ -ls-]: ~ i zapisnik; o pravlstvo
-a [ -ls-] s
o p r v lja ti -am, o p r v lja j -te in
-jte! o p r v lja l -a -o in -la
-o. o p r v lja n je in - n je -a s.
o p ra v lj -a m, o p ra v lj v e c
-vca m, o p ra v lj v k a -e ;

o p ra v ljiv -va -o, o p rav ljiv ec

-vca m, o p ra v ljiv k a -e , o p ra v ljv o st -i i
o p r iti -im : k ro m p ir, m eso ~ ;
o p r en -a -o
o p a -e i kar kdo oprtav nosi
o p red e liti -m, o p red e li -te! opredlil -la -o, o p re d e lj n -na
-o, o p re d e lj n o s t -i i, o p re d e
litev -tve i, o p red lb a -e [ -lb-]
; o p re d e lje v ti -jem , opred e lje v n je -a s
+o p r k a -e i nasprotje
o p rm iti -im, o p rem ljen -a -o;
o p r m lja ti -am, o p r m lja n je -a
s, o p rm a -e oprava, o prm en
-m na -o opraven
o p rsen -sna -o: ~ i k ru h , ~ o
ze lje ; o p rsn ik -a m nekvaen
kruh, o p resn n a -e i surova
klaja
+o p re sja -e tlaenje, + opresven -vna -o nasilen, +oprim ra ti -am tlaiti, stiskati
o p rsti in oprsti, o p rd em in
oprdem gl p resti: vse p red iv o
o p red e sam a, h itro je o p rd el
umrl. shiral
o p rsn ik -a m lanene (oljne) tro
pine
o p r ti oprm , opri -te! o p rl -la
-o, o p rt -a -o, o p rto st -i
oprezen -zna -o, o p rzn o st -i i
oprezovati -ujem zijala prodajati
in na besede strei, obotavljati
se. o p rz o v an je -a s, oprzovalec -lca [-au~] m, o p rzo v alk a
-e [-au-] i, op rzati -am, oprzav -a -o, op rzav ec -vca m,
o p rz av k a -e i
o p h n iti -nem : sla d k o r o p h n e
sad, plesen o p h n e k a j. sneg
o p h n e tla ; o p h el [ophu]
-hla -o, o p h n je n -a -o, o p rh
-a m, o p h lo st -i i. o p h n je n o st
-i f, o p rh ljv -va -o, o p rh ljv ka -e i oprhla trta
o p rn ik -a m oproda, zvest pri
padnik, sobojevnik, biri, opr-

476

orati
en -na -o, op rn ik i -a -o,
op rn itv o -a s
o p rij ti oprim em gl. p rije ti, oprij t -a -o; oprijm i ali oprm i
prisl.: ~ hoditi; o p rij m -m a
m ; o p rije m -a m; o p rij m ek
-m ka m, o p rij m en -m na -o,
o p rim ek -m ka m ; o p rije m a ti
-am in -m ljem , o p rij m a n je -a s
o p r -a m izpuaj, o p riti -im
se: u sta so se mu o p rila
o p ro d a -a in -e ro, oprodov -a -o
oprg oprga ro pod prsnica pri
sedlu, oprta, o p rga -e , oprgati -am
o p ro stiti -m : ~ koga esa (+od
esa), o prosti -te! o p ro stil -la
-o, opron -na -o, opron je -a s . opronec -nca m,
o p ro sn k a -e , o p ro stitev -tve
; o p r sten -tn a -o, opr stn ica
-e i oprostilni list o p ro stn n a
-e oprostilna taksa; oprostilo
-a s, o p ro stilen -ln a -o [ -ln-]:
~ s l
sodba; o p ro stljv -va -o,
o p ro stljv o st -i i ; o p r ati -am
(+oproati), o p r a n je -a s
o p sen -sna -o, o p rsje -a s, opsnica -e pleura m e d op sn ik
-a ro telovnik
o p rste n ti -m v prst se sprem e
n iti, dobiti prsteno barvo; oprsten l -la -o, o p rsten lo st -i
o p stn ik -a m prevleka za prst,
prst rokavice
o p rt o p rta m , o p rta -e i , o p tic a
-e i, o p rta ti -am. o p rta n -a -o,
o p rte n -tn a -o: ~ i ko; o p tav
prisl., op rti v prisl., o p ita ven
-vna -o: ~ i ko; o p tav n ica -e
i = o p tn ic a -e i , o p rtn ik -a
m oprtni ko, nahrbtnik, op rti ti
-im = o p rta ti -am, o p rto v ti
-jem , gl. tudi opa
opsovti -jem , opsovl -a -o,
opsovn -a -o
p tativ [-iu ] -a m elelnik, ptativ en -vna -o: ~ a o b lik a g la
gola; o p ta tv n o st -i i

p tik -a m, o p tik a -e i nauk o

svetlobi, optien -na -o, optom te r -tra m vidomer, p tik u s
-a m med. oesni ivec
o p tim ti -ov m mn. starorimsko
plemstvo
optim izem -zm a m veder pogled
na svet in ivljen je, jasnoglednost, optim ist -a m, o p tim istk a
-e , o ptim istien -na -o
o p tra ti -am gl. o p cija
op h el [ophu] -hla -o phel:
~ a repa, o ph lo st -i , opuhln a -e ; o p h n iti -nem , o p u h n il
-a -o: rep a je o p h n ila ; oph ati -am, o p h a n je -a s
o p liti -im, o p lje n -a -o, oplje n o st -i i, o p lek -Ika [-lk-] m
pus -a m delo (spis, skladba)
glas.
o p u stiti -m gl. p u stiti, o p u stitev
-tve , o pst -a m, o p stek -tk a
m, opsten -tn a -o, o p stn ik -a
m ; opati -am, o p an je -a
s, opuj -a m apostrof
o p u stiti -im gl. p u stoiti, o p u
sto en je -a s, opusto ev ti
-jem , o p u sto ev n je -a s
r - gl. o ra ti
o ra h lj ti -m gl. ra h lja ti, o rah lj n -a -o, o ra h lj n o st -i i
o r k e lj -k ija m preroie, pre
rokovanje, o r k e ljsk i -a -o
[-kali-]
o r l [-l] -a m ploskovna mera
o rle n -lna -o [ -ln-] usten: ~ i
glasovi, o rln o st -i [ -ln-] i
orm e n -m na -o, o r m je -a s,
orm n ik -a m oprta, nedrek
o ra n g ta n -a m vrsta opice
o rn a -e i, o rn en -na -o: ~ i
lik e r; o ran d a -e
o r ti rje m in rjem , rji -te!
o r l -a -o, o rn -a -o: ~ o na
eno s tra n ; o r n je -a s, r ra
m = r - = o rte v -tve i;
o r -a m, o r k a -e vrati
(ozre) na koncu njive; ren
-rn a -o: ~ a n jiv a ; ran ic a -e

477

oratorij
2, o rn ca -e i, o rn n a -e i ; o ra l
[ - au] -i ; o r le n -ln a -o [ -ln-],
o r ln ik -a [ -ln-] m, orlo -a s;
o r a t r -ja m = o r a t j -a m
o r a to r ij -a m prostor za m olitev,
vrsta skladbe, o ra t rijs k i -a -o:
~ i p ro sto r, ~ a sk la d b a; o rato r ij n e c -nca m lan reda, orato rij n s k i -a -o; ~ i re d
o rd in le n -ln a -o [ -ln-] vrstilen:
~ i tev n ik i
*ordina re n -rn a -o vsakdanji, niz
koten, prostaki, o rd in rn o st -i i
o rd in a ri t -a m 1. redna stolica
na visoki oli, 2 . upravni ko
fijsk i urad; o rd in rij -a m
1. redni vseuiliki profesor,
2. razrednik, 3. redni k o f, ordin a ri tsk i -a -o: ~ a p isa rn a
o rd in ta -e i navpina os v ko
ordinacijskem sistem u mat., ordin te n -tn a -o: ~ a os
o rd in ra ti -am, o rd in ra n je -a s,
o rd in c ija -e , o rd in a c jsk i -a
-o: ~ i p ro sto ri
o rd o n n c -a m vojaki sluga, ku
rir, ord o n n ca -e naredba,
o rd o nnen -na -o
o reh o re h a m, orhov -a -o: ~ a
p o tica; orhovec -vca m 1. ore
hovo drevo, 2 . vrsta peciva z
orehi, 3. neka rastlina, 4. pre
mog orehaste oblike; o rh o v in a
-e tes,), orhov je -a s ore]e,
o rh o v k a -e i o r h a r -ja m
n eki pti, o r h a st -a -o orehu
podoben, orek -ka m : ~ m a
sla; orek -ka m, o r ji -a
-e: ~ i ta t; o r je -a s
o rel [ -u] o rla m, orlov -a -o,
o rlo v ski in orlovski -a -o, rlji
-a -e: ~ e gnezdo; o rli -a m,
o rl ek -ka m, o rlica -e 2, orlti -m se: ptii se o rlijo ; orlonsec -sca m, o rlok -ka -o
O r st -a m os. i., O rstov -a -o,
o rstovski -a -o, O re s tja -e
rfej -a m os. i., rfejev -a -o,
rfe jsk i -a -o, orfezem -zm a m

o rg n -a m, o rg n ien -na -o, org nski -a -o, org an izem -zma m

o rg a n ist -a m orglavec, o rg an stovski -a -o
o rg a n iz ira ti -am ustrojiti, urediti,
o rg a n iz ira n je -a s, o rg an iz c ija
-e ; o rg an iz ac ijsk i -a -o: ~ i
n a rt; o rg a n iz to r -ja m, organ iz to ric a -e , o rg an iz at rien -na -o
orgazem -zm a m m ed .
o rg ije -ij mn. potratne gostije,
nesram ne veselice, o rg istien
-na -o
o rg le rgel [-gl] i mn., o rg elsk i
-a -o [-gl-]: ~ i glas, ~ i k o n
c e rt; o rg lic e -ic i mn., rg lati
-am, rg la n je -a s, o rg lav ec
-vca m = o rg la r -ja m kdor
orgla, rg lare k -k a m, rglavk a -e i = rg laric a -e i, rglavski -a -o = o rg la rsk i -a
-o: ~ i m o jste r; o rg l r - ja m
kdor orgle dela, o rg l rsk i -a -o:
~ a delavnica, o rg lrstv o -a s
o rh id ja -e i neka cvetlica
rie n t -n ta m vzhod, O rie n t -a m
Jutrovo, Vzhod, o rie n t le n -ln a
-o [ -ln-], o rie n t lsk i -a -o
[ -ls-], o rie n t le c -lca [-le-] m,
o rie n t lk a -e [-lk-] kdor je
z vzhoda, o rie n ta ls t -a m kdor
se ukvarja z vzhodnim i je zik i,
o rie n ta lis tik a -e i veda, ki se
ukvarja z vzhodnim i jeziki
o rie n tira ti -am se razvedeti se,
razvedati se, o r ie n tra n je -a s,
o rie n t c ija -e i razved, o rie n
ta c ijsk i -a -o
o rig in l [-l] -a m izvirnik, prvopis, posebne: Ju riev i ~ i ;
o rig in len -lna -o [ -ln-] izviren,
o rig in ln o st -i [ -ln-] i izvir
nost
O rion -a m . junak starogrke
pripovedke, 2 . ozvezdje
oris -a m, o risa ti -riem , o rsen
-sna -o, orsn o st -i i
+ riti -im se razlegati se, odm evati

478

s
o r j k -a m velikan, o r j k in ja -e
i velikanka, o rj k i -a -o veli
kanski
o rja v ti -m, o rja v l -la -o, o rja vlost -i ; o rja v iti -m rjavo
napraviti, o rj v i -te! or ja v il
-la -o, o rja v lj n -na -o, o rja v lj n je -a s, o rja v te v -tv e
o rk n -a m silen vihar, nevih ta ;
o rk n sk i -a -o
o rk s te r - tra m , o rk strsk i . a -o,
o rk e str le n -ln a -o [ -ln-]; o r
k e s trira ti -am instrum entirati,
o rk e s tr r a n je -a s
O rle a n s [orlen] -a m kr. i. franc,
m esta, o rle n sk i -a -o: D evica
O rle n sk a
o rn a m n t - n ta m okras, ornam n tik a -e i okrasje, nauk o
okrasju, o rn a m e n tra ti -am okra
siti, o rn am n ten -tn a -o: ~ i
slog;
o rn am e n tlen -ln a -o
[ -ln-] okrasen, o rn am e n tln o st
-i [ -ln-]
o rn t -a m slovesna, obredna opra
va: v la d a rsk i
ce rk v en i ~ ;
o rn tsk i -a -o, o rn te n -tn a -o
o rn ito log -a m ptieslovec, ornito lo g ja -e i p tieslovje, o rnitolki -a -o
oro- (gora) v sestavi: orogenza
-e i nastanek gor, o ro g e n ja -e
i
nauk o nastanku gor; orog ra fja -e i goropisje, o ro g r f
-a m goropisec, o ro g r fsk i -a -o
goro pisen; o ro h id ro g ra fja -e i
opis gor in vodnih tokov, oroh id ro g r fsk i -a -o; o ro m e trja
-e nauk o m erjenju gor
o r b iti -im obrobiti, o r b lje n -a
-o, o r b je -a s kontura
o r b k a ti -am : koruzo
orbk an -a -o
o ro d je -a s, o ro d j r -ja m kdor
skrbi za orodje, o ro d j rn a -e i
= o r d n ica -e shramba za
orodje, oro d en -d n a -o : ~ a telo
v adba, o r d n ik -a m teh. izdelo
valec orodja, slom . instrum ental,

ord n ik i -a -o: ~ zveze,

o b lik e slovn.
o ro k av iti -im se, o ro k av ien -a
-o: ~ a ro k a
o ro p ati -am ko g a esa, o ro p an
-a -o: ~ vseh asti
o ro siti -m, orsi -te! orosil -la
-o, oron -n a -o, orostev
-tve i
o ro r -ja m kdor dela oroje,
o ro rn a -e , o ro rn ic a -e i ;
oroen -na -o: ~ i list; o ro
nik -a m, o ro n ik i -a -o: ~ a
p o sta ja ; ornitvo -a s; o ro je
-a s: +o ro je poloiti odloiti,
vdati se; oro ti -m, ori -tel
or il -la -o, oron -n a -o,
orotev -tve
oroen ti -m, o roenl -la -o:
o ro e n la koa; o ro e n lo st-i ,
oro en n a -e
orto- (pravilen) v sestavi: o rto
doksen -sna -o pravoveren, pravoslaven, orto d o k sn o st -i i, orto d o k sja -e ; o rto e p ja -e
pravoreje, orto p ien -na -o
pravoreen; orto g n -a m , ortogonlen -ln a -o, o rto g n sk i -a
-o geom.; o rto g ra fja -e pravopis, o rto g r fie n -na -o in o rto g rfsk i -a -o pravopisen; ortok l z -a m rudnina; o rto p e d ija
-e naravnavanje udov, o rto pd -a m, o rto p d sk i -a -o =
o rto p d ien -na -o: ~ a te lo
vad b a; o rto sk o p ja -e nezm alieno prikazovanje z leami,
o rtoskpien -na -o = ortoskpski -a -o
oru m en ti -m rum en postati,
oru m en l -la -o: ~ list; o rum e n lo st-i ; o ru m e n v a ti-a m ;;
o ru m en ti -m rumeno napra
viti, o ru m n i -te! o ru m n il
-la -o, o ru m e n j n -n a -o
s osi , sen -sna -o: ~ i p rese k ;
osnk -a m lu n ek, ebelj, ki dri
kolo na osi; sveder, s katerim
se osniku prevrta luknja; sast

470

osa
-a -o koniast, o ster; osna -e
dolga os, osovna -e , ose
-a s mat., osica -e 2
sa -e , mn. se s itd. ali os
os osm ; osn -a -o, osn ji -a
-e, sji -a -e in o sji -a -e, osica
-e , osna -e i = o sn ja k -a
m = osir -ja m osje gnezdo,
o sr -ja m srenar zool., sast
-a -o, ost - ta -o, ostost -i 2
o sah n ti in o sh n iti oshnem
usahniti gl. sahniti, osahl -hl
- [nepoud. povsod: -sah- in
-sh-]; osh ati -am , o sh a n je
-a 8
osam ti -m, osam l -la -o, osam lost -i i, osam lec -lca [ -lc-]
m; o sam vati -am, o sam v an je
-a s ; osm iti -im (koga, k aj)
izolirati, o sm ljen -a -o, osm lje n je -a s, osm a -e , osm lje n e c -nca m, o s m lje n k a -e ,
o sm ljenost -i 2, osam ilo -a s
izolator, osam ljiv -va -o, osam ljv o st -i i ; osam itev -tv e ,
o sam tven -a -o [ -tvn-]
o sam osvstiti -im k samozavesti
pripraviti koga, osam osven
-a -o
o sam osvojiti -m se, osam osvoji
-te se! osam osvojil -la -o, osam osvojn -na -o, osam osvoji
tev -tve 2, osam osvja -e ;
osam o sv jati -am se, osamos v ja n je -a s, o sam osvajlen
-ln a -o [-ln-]
o s rij -a m kostnica
o st -a m bot., o s tje -a s, osta st -a -o, ostec -tca m, osten
-tn a -o, sec sca m, o satca -e
liek, osate -a s njiva z
osatom , o s tn ik -a m neki m e
tulj ostn ica -e neka rastlina,
ostovica -e neka muha
o sc ilirati -am n ihati. o sc ilran je
-a s, o sc il cija -e , oscilacijsk i
-a -o
osba -e , osben -b n a -o, osbno st -i , osbnosten -tn a -o,

480

osbek -b k a m, osbkov -a -o:

~ a b eseda; o sb je -a s (+ oseb
je), osbica -e , oseblo -a s
osebno obrazilo pri glagolu
o se b n je k -n jk a m gosta, preu itkar, zasebnik, o se b n jk a -e
= o se b n jica -e , o seb n jstvo -a s = o seb n jin a -e ,
o se b n jk o v a ti -ujem , o seb n jk o v an je -a s
osbiti -im loiti, se p ar ir ati, izoli
rati, o s b lje n je -a s, osebtev
-tve i loitev, o se b jek -jk a m
zasebna (loena) lastnina, oseb je n -jn a -o: ~ o p rem o en je
sec -sca m, nav. mn. sci -cev
injuzorije
osek -ka m krepelce, osnik
-a m preni tram v ostreju,
osk -ka m 1. staja, tamar,
2. leseni obod pri vodnjaku, 3.
izsekana gora (gozd, hrib)
osed lti -m gl. sed lati, osedln
-a -o
ose j ti -sjem gl. s e ja ti pustiti
neposejane lise na njivi; loi:
obse j ati njiv o (s penico) za
sejati, posejati od o se ja ti n jiv o
napraviti veliko osevkov na n ji
vi; gl. tudi ose vati
oska -e upad m orske vode: ~
in plim a, gl. o sek n iti
o s k ljiv -a -o popadljiv: ~ a k o
bila, ~ lovek kdor nikogar ne
pusti pri m iru
o s k aiti -nem se osuiti se: po
d e ju se je h itro osknilo, oskel -k la -o: ~ i ganci suhi
ganci, gl. o sek a
osel -sla m, oslica -e i, osl -ta
s, osli -a m neka riba, osli
-a m, osliek -ka m, tflec
-a [-c-] m, oslov -a -o in -va
-o: ~ a senca; oslovski -a -o:
~ i k aelj; oslovna -e oslova
koa. oslvstvo -a s, slast -a
-o: ti osel ~ i! o s l r - ja m oslov
ski hlapeCi gonja, o sl rsk i -a
-o, o s la rija -e i

oskrba
sem glav. tev.: ob sm ih (8h) =
ob osmi (8.) u ri; sem st, ~
tiso; o se m k ra t prisl., ~ k ra te n
-tn a -o, ~ d n sk i -a -o = ~ d n ven -v n a -o, ~ l te n -tn a -o,
~ r e n -rn a -o; ~ in trid e se t,
~ in trid e s e ti -a -o; sem stol tn ic a -e [povsod: sm-]
osemdeset glav. tev., ~ k r a t prisl.,
~ k r a te n -tn a -o, ~ l te n -tn a -o,
~ l tn ic a - e (80-letnica) ; osem
d eseti -a -o vrst. tev., ~ tik r a t,
~ d e s e ti prisl.; osem desetr -a
-o, ~ t r e n -rn a -o [povsod:
osm-]
o se m n ajst in -n jst glav. tev.,
~ k r a t prisl., ~ k r a te n -tn a -o;
o se m n ajstr -a -o, ~ t r e n -rn a
-o; o sem n ajsti in -n jsti -a -o
vrst. tev., ~ t i k r a t prisl., ~ ti
prisl., ~ tn a -e , ~ tc a -e
[povsod: osm-]
o sem n je -a s bot. pericarpium,
o sem eniti -m, osem nil -la -o,
o sem enitev -tve
o sniti -im, osnen -a -o; osnati -am, osenevti -jem ,
osen evl -la -o, osen ev n je
-a s, o s n je -a s; osniti -im,
osna -e , osentev -tve
o sn iti -im do krvi obdrgniti:
o sn jen k o n j
o spnice -ic mn. opice, opice,
ospnien -na -o: ~ i izpuaj,
o sp niast -a -o podoben osepnicam: ~ izpuaj, ospniav
-a -o: ~ a ovca
o sv ati -am nedov. k o se jati, osv ek -vka m prazen prostor na
posejani njivi: nisi dobro sejal,
vse polno je osvkov
o sv ati -am gl. obsevati
o sifik cija -e okostenitev
o sna -e ostra resa na klasu
o sn je -a s skupno im e; osint
- ta -o: ~ k ru h resast, poln
res, osnast -a -o resa st: ~ o
g led ati; o snka -e resasta
penica (naspr. golica)
Slovenski pravopis

osip ati -am in -p ijem : k ro m p ir,

z e lje ~ ; osip -a m, o sipa -e
neka kona bolezen, izpuaj,
ospek -p k a m 1. itno zrnje, ki
se iz klasja osiplje, 2 . mn.
ospki -ov opice = ospice -ic
mn.; ospen -pna -o = osipljv -va -o: ~ sade; ospen
-na -o drobljiv, monat, o sp k a
-e neka vinska trta; osip v ati
-am, o sip v an je -a s, gl. o suti;
osip ln ik -a [ -un-] m stroj za
osipanje, osiplen -ln a -o [ -ln-]
o sir -ja m gl. osa
osirom ati -m siromaen postati,
osirom al -la -o, osirom alost -i ; osiro m iti -im koga,
osirom en -a -o
o siro te ti -m, o siro tel -la -o,
osirotlost -i
osv -a -o nekoliko siv, osivti
-m, osivl -la -o, osivlost -i
; osivti -m, osivi -te! osvil
-la -o, o sv ljen -a -o in osivlj n -ena -o
osi v n ica -e . neka ivinska bo
lezen, 2 . neka detelja, osvnien
-na -o
O skar -ja m, O sk arjev -a -o
o sk b ljati -am = o sk b ljiti -im:
~ kost, gl. sk o b lja ti
oskru -a m neko drevo, oskru n ica -e sad, o sk ru ev in a
-e les
o sk rb a -e , o sk rb en -bna -o,
o sk rb ti -m, o sk rb l -la -o.
o sk rb lje n -na -o, o s k rb lj n je
-a s, o sk rb lj n ec -nca m;
o sk rb n ik -a m, o sk rb n ic a -e i,
o sk rb n k i -a -o, o sk rb n in a -e .
oskrb n tv o -a s; o sk rb o v ti
-jem , osk rb o v al -la -o, oskrbovn -a -o, o sk rb o v n je -a s,
oskrb o v n ec -nca m, oskrbov n k a -e , o sk rb o v len -ln a -o
[ -ln-], o sk rb o v aln n a -e [ -ln-] ,
osk rb o v ale -a s, o sk rb o v lec
-lca [-u- in -le-] m, o skrbov te lj -a m
481

31

oskd
oskijd -i koniasto kladivo za kle
panje m linskih kam nov, tudi mn.
sk di, o sk d a ti -am na grobo
oklesati, o sk d an e c -nca m na
grobo okle san kam en
o d k r n iti -im, o sk ru n je n - -o,
o sk ru n je n je -a s, sk r n je n e c
-n ca m, o s k r n je n k a -e ,
o sk r m b a -e , o sk ru n ite v -tve
, o sk r n e k -n k a m ivalsko
govno, m ade;
o sk ru n je v ti
,- jem , o s k ru n je v l -la -o,
o sk ru n je v le c -lca [-u-] m,
o s k ru n je v lk a - [-u- J ,
o sk ru n je v le n -lna -o [ -ln-],
o s k r n ja ti -am, o sk r n ja n je
-a s
o sk b sti oskbem
(+oskbiti),
o sk u b i -te! o sk b e l -bla -o,
o sk ben -a -o (+o s k u b lje n ):
~ k u ra
o sk n te n -tn a -o zoprn, sk tn o st
-i ; o sk titi -im zoprno napra
viti, o sk te n -a -o.
osla -e s stalnim poud. na os-,
rod. mn. osel [sl] ali pa osla
- - p ri osli z osl, mn. osl
- -m - -h -m i brusni ka
m en, seln -a -o [-u -], selnik
-a [-u-] m posoda za oslo,
slast -a. -o: ~ kam en, oslica
-e m ajhna osla, kopica (slame,
snopov): z la ta rs k a ~
o slab ti -m slab postati gl. sla
b eti, oslabl -la -o, oslablost
-i i, o sl b a -e ; o slab v ati -am,
o sla b v a n je -a s; oslab iti -m
gl. slabiti, oslabil -la -o: b o
lezen ga je o slab ila; o sla b ij n
-n a -o, o s la b lj n je -a s, oslablj n e c -nca m, o slabitev -tve
o slad iti -m, osldi -te! osldil
-la -o, o sla j n -n a -o, oslad te v -tve , o s la j n je -a s
o sld a -e i, osld -da m dia
va, zaimba, n eka rastlina, oslden -dna -o zoprno sladek, osldi -a m im e neke rastline,
osld ne -a m, o sldnost - i.z ;

o sl ja ti -am, o s l ja n je -a s,
o s la je v ti- je m , o sla je v l -la
-o, o sla je v n je -a s
o sla n n iti -im s slanino naperiti
o slst -i naslada, o slsten -tn a
-o, o slstiti -im se
o sle p a riti -im, o sle p rje n -a -o,
o le p je n e c -nca m
oslep ti -m, oslepl -la -o, osleplo st -i ; o slep iti -m koga,
oslpi -te! o s l p il-la -o , osleplj n -n a -o, o sle p lj n e c -nca
m, o slepitev -tve , o sl p lja ti
-am, o sl p lja n je - a s
osliniti -im, o slin jen -a -o, osln ek -n k a m, o sln jen e c -nca m,
o sln je n k a -e
slo Osla m kr. i. norv. m esta, v
Oslu; selski -a -o .[-sl-]
o slonti slnim , oslni -te! oslnil -la -o, o sl n jen -a -o, oslon tev -tve , osln -ona m,
olnec -nca m , oslm ba -e ;
o s l n ja ti -am , o s l n ja n je -a, s
o slukovti
-jem , o slu k o v l
-la -o, o slu k o v n je -a s avskultacija med.
O sm n -a m, osm nski -a -o,
osm nstvo -a s
*osm liti -im se ojunaiti se, drz
niti si, upati si
osm r -a -o lo. tev., o sm rec
-rc a m 1. oktaeder, 2 . vrsta ver
za, 3. vrsta olna; o sm rk a -e
oktav, o sm ren -rn a -o, osm rn a t -a -o, osm ero d len -ln a -o
[ -ln-], o sm ero k ten -tn a -o,
osm erktnik -a m, o sm ero k rten -tn a -o, osm erong -ga -o,
osm erogelnik -a [-gun- in
-gln-] m, osm erooglt - ta -o,
osm erolst -a -o, osme ro li s te n
-tn a -o, o sm ero strn -a -o, osm erozlen -na -o: ~ i v erz; osmerozlnost -i
osm iti -im (se), osm en -a -o,
osm h -a m
sm i -a -o vrst. tev., osmi prisl.,
sm ik ra t prisl., osm ina -e ,

482

osramotiti
osm nka -e , osm nski -a -o:
~ i ta k t
sm ij -a m kem . prvina
osmo- ima v sestavi pom en vrst.
tevnika in ga ne sm em o zam e
njati z glavnim ali loilnim: osm o
olec -lca [ -le-] m, osm olka -e
[-lk-] kdor je v sm i oli,
osm olski -a -o [ -ls-]; osmol tn ik -a m kdor je v smem
letu ali letniku (toda o sem letnik
kdor ima osem let); *osm okrk
- k a -o osm erokrak, osem krak;
gl. tudi osem in osm er
osm oditi -m, osm odi -te! osm o
dil -la -o, osm ojn -n a -o,
osm d -oda m, osm da -e ;
o sm jati -am, o sm jan je -a s,
o sm jek -jk a m kar je osmo
jeno
osm olti -m, osm li -te! osm lil
-la -o, osm oljn -na -o, osmolj n e c -nca m ; osm oljevti
- jem , o sm o ljev l - l
-o,
o sm o ljev n je -a s
osm oza -e i, osm zen -zna -o =
o sm tien -na -o
o sm rd iti -im gl. sm rad iti s sm ra
dom obdati, o sm rjen -a -o in
o sm rajn -n a -o, osm radtev
-tve ; o sm r ja ti -am, o-smrja n je -a s
o sm k ati -am , o sm rk v a ti -am,
o sm rk v a n je -a s
o sm ten -tn a -o: ~ i obredi, ~ e
n av ad e; o sm rtn ica -e nekro
logf, parte
o sm k ati -am, osm kan -a -o,
osm kanost -i ; o sm ukvati
-am, o sm u k v an je -a s; osm kn iti -nem , o sm k n jen -a -o,
o sm u k -a m
osn iti -im, osnen -a -o, osnaenost -i i, osnatev -tve i;
osn aevti -jem , o sn aev n je
-a s, osnki -ov m mn.
sne osen [sn] i mn. del statev
o sn o v ti - jem gl. snovati, osno
v al in -vl -a -o, osnovn -a

-o, osnovnost -i , o sn o v n je
-a s, o sn o v telj -a m, osnovte ljic a -e , o sn o v len -ln a -o
[ -ln-], osnovlec -lca [-u-] m,
o snovlka -e [-u-] i; osnova
-e , osnoven -vna -o, osnvnost -i , osnovnica -e i; osnov ti -m, osnvil -la -or osnovlj n -n a -o, o sn tek -tk a m,
o sn v lja ti -am, o s n v lja n je -a s
+osobit -a -o poseben, 4 osobto
posebno, zlasti
osj o so ja m osjna stran, osje
osj i m n o so jen -jn a -o odsjen, o s jin a -e senna, se
verna stran, o s jn ica -e J, osjn ik -a m, o s jn a t -a -o ; ponekod
osje in o sojen pom enita isto
kakor p riso je n (iz o b -so je n );
gl. tudi odsoj
osoliti -m, o-sli -te! osolil -la
-o, o soljn -n a -o: ~ rau n ,
govor; o so ljn k a -e i, o so lj j
-a m = oslek -Ik a [-lk-] m
epec soli, os lk a -e [-lk-]
slana voda, v kateri je bilo na
moeno svinjsko meso
osoniti -im, osonje -a s sonni
sistem .
o so rj prisl. ob tem asu: ju tr i
~ , v e ra j
lan i ~
osoren -rn a -o, o s rn ik -a m,
osrnica -e i, osrne -a m,
osornost -i i
o sovriti -im gl. sovraiti, osovren -a -o, o so v ren o st -i ,
osovrenec -nca m, osovrenk a -e i
spice -ic mn. i gl, osepnice
+o sp riti -im, +o s p o r v a ti-a m po
biti, pobijati, nasprotovati, izpodbi(ja)ti, oporekati, tajiti, +ospor v a n je -a s izpodbijanje, opo
rekanje
o sp rd e k -d k a m fasada = osprdje -a s, o sp r d n ji -a -e
o sram o titi -m, o sram o ti -te!
o sram otil -la -o, osram on

osciti
-n a -o, o sram o n je -a s, o srao ste k le n ti -m, o ste k le n l -la -o,
m o ttev -tve , o sr m je -a s
o ste k l ti -m, o ste k l l -la -o,
med. regio pudentialis, osrm en
o ste k le n lo st -i = o stek llo st
-m na -o: ~ e ui
-i ; oi so m u o ste k le n ele =
o stek lle; o ste k le n ti -m gla
o siti -im, osen -a -o, o s e n je
zirati; o ste k ln a -e [povsod:
-a s, osrtev -tve ; osrevti
-stk-]
-jem , o srev l -la -o, osreo st n ek -n k a m obloga ladijske
v n je -a s, o sr e v le c -lc a [ -lc-]
stene, stranska stena, o st n je -a
m, o sre v lk a -e [-lk-] , o srje
s: leseno ~
-a s regio cardialis med., osen
o ste n ta tiv e n -vna -o posebno vi
-na -o, o srnik -a m pericarden, kljubovalen, izzivalen, krie
dium med.
o steo lo g ja -e nauk o kosteh.
o sr iti -im, osren -a -o, osreosttis -a m kostno vnetje
tev -tve ; o sreev ti -jem ,
o ste r o stra - in ostro, mn. tudi
o sre ev a l -la -o, o sre ev n je
o stri -, dol. o stri -ega, prim.
-a s, o sreevlec -lca [-l-] m ,
o str ji -a -e, prisl. ostr, o stro sre ev lk a -e [-l-] , osreeje ; strc -a m bistre (bister um),
v len -ln a -o [ -ln-]
o strin a -e = ste r -tra m =
o srd e k -dka m, o sre d je -a s,
o stra -e ; o strica -e im e ri
o sr d n ji -a -e centralen, osrbam in rastlinam (vrsta trave),
d iti -im, o srden -a -o: kolo ni
gora O jstric a, o str ta -e i,
dobro o o centrirano
o stro st -i ; o striti -m, o stri
o sred o to iti -im, osredotoen -a -o
-te! o stril -a -o, (po)ostrn -na
o srep ti -m, osrep l -la -o, osre-o, o stre n je -a s, o strte v -tve ,
plo st -i
ostrlec -lca [-le-] m kdor o stri
o sriti -im se: sneg se je osril
o strlk a -e [-lk-] , o strle n
O ssian [sjan] -a m os. i .,O ssia-lna -o [ -ln-], o strilo -a s, o stri
nov -a -o [sjan-]
vec -vca m akut
st - , osti - mn. : z ~ m
o strak zem -zm a m ljudska sodba
rib e loviti; ostn -a -o: ~ i kavv starih A tenah
iji; sten -tn a m, ostna -e , I o stra ti -m: ~ koga, o stri
ostti -m: ~ rib e; stn a t -a -o
-te! o stril -la -o, o stran
koniast, o stn ar -ja m neka
-na -o, o strate v -tve , ostrapovodna ptica, stno -a s bodica,
ljv -va -o
elo, trn
ostrca -e neka trava
o sta r ti -m, o sta re l -la -o, ostao strek -ka m, o stre je -a s,
rlo st -i ; o st ra ti -am, ostostren -na -o
ra n -a -o
o strg ati -am in -em gl. strg ati.
o st ti ostnem , ostni -te! ostal
o strg an -a -o, o ste k -ka m
-la -o, prid. o stli -a -o, o sta
ostrii -em gl. strii, ostrien
n ek -n k a m, ostn ek -ka m;
-a -o, o stren ec -nca m, ostro s t ja ti -am in -em, o s t ja n je
enka -e , o str ek -ka m,
-a s, o st ja -e , o sta ja l e -a
o strin e -n mn. vrsta volne
s; o sta lin a -e , o staln sk i -a -o
o strig a -e vrsta m orskih koljk,
o strig a r -ja m kdor ostrige na
*o stv iti -im zapustili, *ostvka
bira ali prodaja, o strg a ric a -e 2,
-e dem isija, odstop: + ~ o p o
ostrie -a s gojie ostrig,
d ati odstopiti, b iti +v ~ i na
o stri n j k -a m sprava za ostrige
odstopu

484

osveiti
o strm ti -m gl. strm eti, ostrm osm iti -im: ~ k oga esa, osm v ati -am , o strm v a n je -a s,
lje n -a -o, o s m ljen e c -nca m,
o strm ljv -va -o
o s m ljen k a -e i, o s m lje n je
o strn c a -e gl. o strv
-a s, osum tev -tve , osm -a
m, o s m lja j -a m, osm ek -m ka
o stro - v sestavi: o stro k te n -tn a
m kar sproi sum; o s m lja ti
-o, o stro lst -a -o, o stro lstn ic a
-am, o s m lja n je -a s
-e boje drevce, ostrons -sa
o s p n iti -nem , o spel [ospu]
-o, o strok -ka -o, ostro p zen
-p la -o, o s p n je n -a -o, osp-zna -o, o stro p l ta -e vrsta
lost -i , o s p n je n o st -i , ospribe, o stro rzen -zna -o, ostron je n je -a s, o su p ljiv -va -o,
ro b t -ta -o = o stro r b -ba
ospen -pna -o
-o, o stro r g -ga -o, o stro str le n
-ln a -o [ -ln-], o stro strlec -lca
osuiti -m, osi -te! osil -la
[-le-] m, o stro str lsk i -a -o
-o, osun -na -o, osutev -tve
[ -ls-]; o strom en -m na -o, ostro, osen -na -o nekoliko suh:
~ o vrem e, leto, p erilo ; osun m je -a s, ostro m n o st -i ,
o stro v d en -d n a -o, o strovdnost
ca -e pri strenem odru spod
-i , ostrozb -ba -o
nja greda, leea na zid u ; osuostro g -ga m vojaki tabor
ev ti -jem , osuevl -la -o,
o su e v n je -a s, o su ev len -lna
o stro g a -e , ostrogonsec -sca m
-o [ -ln-]: ~ a d ela
kdor ostroge nosi, o str g a r -ja
o s ti ospm in os jem , osp -te!
m kdor ostroge dela, ostroen
in o s j -te! o s l - la -o, ost
-na -o, o strnica -e i bot..
-a -o, o s tje -a s, o s tek -tk a
o str n ik -a m bot.
m , gl. tudi osip ati
o str g a ti -am, o str g an -a -o, gl.
o sv ja ti -am gl. o sv o jiti
o stru iti
o stru p ti -m, o str p i -te! o str o sv a ljk ti -m, o sv a ljk l -la -o,
p il -la -o, o stru p lj n -n a -o,
o sv a ljk n -a -o, o sv lje k -ljk a
o stru p te v -tve ; o s tr p lja ti
m svaljek: k ro m p irje v i ~ i
-am , o s tr p lja n je -a s, ostrupo svstiti -im se, osven -a -o,
lje v ti -jem , o stru p lje v l -la
osveenost -i
*osvta -e m aevanje, *osvtiti
-o, o s tru p lje v n je -a s
o str iti -im, o str e n -a -o,
-im se maevati se, *osvtnik
o str -a ra, o str ek -ka ra,
-a m maevalec, *osvtljiv -a
o str i -i mn., o stru n a -e ,
-o maevalen
o str je -a s
o sv titi -im gl. sv etiti
o stv - stog, o stv a -e , o str (v)o sv tje -a s sistem svet
nca -e i
osv etliti -m, osvtli in osvetli
-te! osvetlil -la -o, o sv e tlj n
o st d -a m o stda -e , o stu
-na -o, o sv e tlj n o st -i , o sv et
den -dna -o, ostdne -a m =
litev -tve ; o sv e tlje v ti -jem ,
o st d n ik -a m , ost d n ica -e i, i
o sv e tlje v l -la -o, o sv etljev o st d nost -i , o st d iti -im,
n je -a s, o sv e tlj v a -e
ost d en -a -o in o st je n -a -o;
o stu d ljv -va -o
osviti -im (se), osven -a -o,
osveitev -tve f o sv en je -a s;
o stv riti -im realizirati: ~ kako
osveevti -jem , osveevl -la
m isel, o stv rje n -a -o, ostvartev -tve , o stv rja ti -am.
-o, osv eev n je -a s, osveilen
-ln a -o [-ln -], osveevlen -lna
o s tv rja n je -a s
stve stev [slu] mn. osti
-o [-ln-'J

485

ostinjti
o sv in j ti -m gl. sv in jati, osvin j n -a -o
o sv t -a m = osvtek -tk a m
svitanje
osvoboditi -m, osvobodi -te!
osvobodil -la -o, osvobojn
-n a -o, osvobojnec -nca m,
o sv o b o j n k a -e 2, osvobja -e
2, osvoboditev -tve 2, osvobo
d ite lj -a m, osv o b o d iteljica -e
2, osvobodilen -ln a -o [ -in- ] :
O svobodilna fro n ta (OF), osvob d en -d n a -o: ~ o pism o; osvob o je v ti -jem , o sv o b o je v n je
-a s = o sv o b jati -am, osvob ja n je -a s
o sv o jiti -m, osvoji -te! o sv o jil
-la -o, osvojn -n a -o, osvo
jite v -tve 2, o sv o j n j -a s,
o sv o jljiv - v a -o; osvo jljv o st
-i 2; o sv ja ti -am , o sv ja n je -a
s, ojsvajlec -lca [-lc-] m , osvaj lk a -e
2, o sv a ja lsk i -a
- o [- l s-], o s v a j te lj
m , osvaj te ljic a -er o sv a j -a m,
o sv a j le n -ln a -o [ -ln - ] , ogvaj ln o st - [-ln- ] i ; osvoje-vti
-jem , o sv o je v n je -a s, osvoje v le c -lca [-le-] m, osvojev len -ln a -o [ -ln-]
o b en -b n a -o, o bnost -i 2,
o b ne -a m = ob n ik -a m,
o b nica -e 2
o ja ti -jam in -jem se obotav
ljati se, o ja n je -a s
op opa m kopje
o titi -im okrtaiti, oten -a -o
o p ati -am in -pijem , oipvati
-am, opec -pca m priprava za
obiranje jabolk, obira
o b a ti -am = o b iti -im: ~
skledo, gl. o k rb iti
om iti -im : ~ koga, om ljen
-a -o; o em riti -im, o e m rje n
-a -o
o iliti -im : svin n ik
oiljen
-a -o, o ljen o st -i 2
o in iti -nem , o n jen -a -o; on ja ti -am

okditi -im, ok d b a -e i, oko

dovati -u jem k o g a kodo narediti, toda: o d kodovati (se)
kodo popraviti, okodovan -a
-o, okodovanec -nca m, oko
d o v an k a -e 2, okodovlec -lca
[ -u-] m
o k r b a ti -am, o k r b a n -a -o:
~ k ru h kruh z odrgnjeno skorjo
o k r p n iti -nem otrdeti: zem lja
o k rp n e, o k r p e l -p la -o skor
jast: ~ a ze m lja
o k rb iti -im, o k b lje n -a -o;
o k b a ti -am , o k b an -a -o
o k ljiv -a -o izbiren pri jedi
o k n iti -nem , o k n je n :-a -o,
o k n v z a ti -am
o k ro p iti -m, o k ro p i -te! o k ro
p il -la -o, o k ro p lje n -n a -o,
o k ro p itev -tve
o k ta ti -am krtaje oglodati, opraiskati
o l ta ti -am otipa ti o l t -ta -m ;
o la t v a ti -am , olat v a n je -a
s; o la to v t - je m, ol ato v al
-la -o, o la to v n je -a
o lj k -a m vrsta o sata
*optelj - tlja m oplnik (k m e t
ska enska obleka)
opice -ic 2 mn. = spice gl.
ospnice, pien -na -o: ~ i
izp u aj; piast -a -o
*opiiti -im oiliti, priostriti, *open -a -o oiljen, priostren
o tti -jem , otl -la -o, o tt
-a -o; otv ati -am, t v an je
-a s
ovgniti -nem : ~ k oga s ibo,
ovgati -am
o v k a ti -am : ~ koga, o v rk n iti
nem : ~ koga, o v k n je n -a -o
o t ja ti -am in -em : sonce je o k n a
o t jalo , o t je k -jk a m odjuga
o ta lti -m se, o t li-te ! o t lil -la
-o, o ta lj n -n a -o, o ta lin a -e 2
ostanki v topilnicah, o taltev
-tve 2
otv a -e 2: otava v ag a n a s p ra
va; otvec -vca m = o tvi -a

o to k
m = o t v ek -vka m trava tretje
konje (vnuka), o tven -vna -o:
~ a k o n ja ; otvie -a s travn ik po konji otave, o t v n ica -e
neka rastlina, o t v n ik -a m
mesec avgust
otei -em gl. tei, o t k el o te k la
-o: ~ a noga; o te k lin a -e i,
oto k -ka ra, o te k ln a st -a -o,
otk lo st -i ; o t k ati -am, otk a n je -a s
o te liti -m s: k ra v a se je o telila
otm ati -am in -ljem gl. o teti
otem n ti -m, o tem n l -la -o:
zrcaj otem n, je otem nlo;
o tem nlost -i i, otem n tev -tve
, o te m n n je -a s; otem nvati
-am, o te m n v a n je - a s ; otem n ti -m temno napraviti gl. te m
n iti, o te m n j n -na -o, otem n je v ti -ujem , o te m n je v n je -a
s [ pvsod :-tem
-]
o t e niti -m oseniti, o t n il - la -o,
o t n ja ti -a m oseneva ti
o te p ati -am in -p ijem : ~ r , ito,
~ o re h e,~gance, ~ z repom ,
z ro k am i; ~ se esa ali em u
(muh ali m uham ), ~ se z re v
ino, s slovenino, o t p a n je
-a s, o te p -a ra = o te p ln ik
-a [-u-] m priprava za otepanje
snopov, o te p ln ica -e [-u-] i
prekla za otepanje sadja, otp
-pa ra: ~ slam e; o tp ek -pka
m, nav. mn. o t p k i 1. sadje, ki
se otepe z drevesa, 2. dolgi otepki suknje, otepne -n mn.
omlaeno snopje
o t p sti otpem gl. tepsti, otepn
-na -, otpnica -e tepeni
dan
tes a ti otem gl. tesati, o te sn
-a -o, ots -sa m; otesn o st -i
, otsek -ska ra, o te s v a ti -am,
o te s v a n je -a s, otesovti -jem ,
otesovl -la -o, o te so v n je -a s
o t ti tm m : koga es (re
iti), otm -te ! otl -a -o, ott

487

-a -o, o t tje -a s, o tm ati -am

in -m ljem , o t m an je -a s
o tzati -am se obotavljati se
oteiti -m, oti -te! otil -la
-o, o ten -na -o, o tetev -tve
i, otekiti -im, oteken -a
-o, otekati -am, o te k an je
-a s
o tn e k -n k a ra, nav. ran. o tn k i
slabo sadje, ki pred zrelostjo po
pada z drevja
o tip a ti -am in -pijem , o tip v ati
-am, o tip v a n je -a s, o tp en
-pna -o, o tpno st -i , otip -a ra,
otipom a prisl., o tip ljiv -va -o,
o tip ljiv o st -i i
o tira ti -am : solze si
o tira n je
-a s, o tir -a ra = o tir a -e
brisaa, o tir lo -a s , o tir ln ik
- a [ -ln-] m priprava za otiranje
(v kopaliih), o tirln ica. -e
[ -ln-] prostor za otiranje (v
kopaliih), gl. tu d i o tr ti otrm
o t s n i t i -nem : ob u tev m u j e n ogo
o t i s n i l a , o t isn je n
-o;
- i m ., otin -a -o, otin ec -n ca
m , gl. tudi o b tiati; o tsk a -e
ali otsk -a m od obutve oti ano
m esto, rana
tk a -e 4 (pri plugu), tk a ti -am
tm ica -e
oto- (uesen) v sestavi: o to lt -a
ra uesni kam en, o tia trja - ,
o tologja -e nauk o zdravljenju
uesnih bolezni, otolg ,-a ra,
otolki -a -o, o to rin o lo g ja -e
nauk o uesnih in nosnih bo
leznih, otorino l k i -a -o: ~ a
k lin ik a ; oto rin o l g -a ra
otdi (tdi) prisl. ravnokari ~ je
bil tu, ~ je odel
othel [-hu] -h la -o soparen,
othlica -e soparica
o tk ot k a ra gl. otei
tok o t k a ra, otoek -ka ra =
otec -ca ra, oton -n a ra
oton k a -e , o tonki -a -o,
oten -na -o, o t j -a .

otli
o t n at -a -o, otoki -a -o: ~ a
drava, oti -a m
otli -em gl. toli, otlen -a -o,
o t lk lja j -a m [povsod: -au-]
O to m n -a m T urek, o tom nski
-a -o; otom na -e zofa brez
naslanjala
o to p eti -m top postati, otopl -la
-o, otoplost -i ; o topiti -m:
~ k oga ali k a j, otopi -te! o to
p il -la -o, o to p lj n -na -o,
o to p tev -tve
o t r - ra m: dno v o t re devati,
gl. tudi u to r; o t riti -im, otrje n je -a s, o t rn ik -a m orodje
o to r j prisl. osorj: leto ~ ,l a n i ~
o t re j prisl. zatrej: n aa penica
ni o t re j (tako lepa) ko vaa,
nisem o t re j ne zmorem
o to v o riti -m in oto v o riti -im gl.
n ato v o riti, otovortev -tve i ,
o to v o rj n o st in o to v rje n o st -i i
otoen -na -o, otonost -i i, otnica -e i pesem alostinka
o trd ti -m, o trd l -la -o, o trd lost -i 2, o td e k -d k a m; o td iti
-im, o td il -la -o, o tje n -a -o,
o trd te v -tve 2
o tr b iti -im (se) gl. treb iti, o trb lje n -a -o, o tr b e k -bka m =
o tre b n a -e 2 o tr b a -e 2;
o tr b lja ti -am = o tre b lje v ti
-jem , o tr b lja n je -a s = o treb lje v n je -a s
o tr sa ti -am (se), o tr sa n je -a s,
o trsti -em (se) gl. tresti, o trsen -a -o, o trs -sa m, o tresn e
-n 2 mn. = o trsk i -ov m mn
o trese n -sna -o, o tresv -va
-o, o tresv o st -i 2
o tr ti otrm in otrem in otrem
obrisati, o tr -te in o t ri -te!
o trl [-u] -la -o, o tt -rta -o:
~ lan, gl. tudi o tira ti -am
o tn iti -nem prikrajati stenj svei,
toda: u trn iti -nem ugasiti sveo,
o trn e k -nka m o trn ja ti -am,
o trin j lo -a s, o trin j -a m

o tro b i -ov m mn.: o tro b e v ezati;

o tr b en -b n a -o, o tr b n a t -a -o,
o tr b n ik -a m predal za otrobe,
otrobov -a -o, otr b o v ec -vca m,
o tro b n j k -a m
o tr k -ka m, p ri o tro k u in o tro
ku, m n. 1. otroci 2. o tr k 5. p ri
otro cih 6 . z o tro k i; otro i -a
m, o troiek -ka m, o tro -ta
m, o tro j -a m, o tro a rija -e ,
o tro riti -im po otroje se vesti,
o tro rje n je -a s; o tr e n -na
-o z otroki oblagodarjen, otrnica -e porodnica 68 tednov
po porodu, o tro k o v ti - jem biti
otronica, o tro ji -a -e: po ~ e
se vesti; o tro jo st -i i, o tro k i
-a -o: ~ a ob lek a, ~ i ev lji;
otr in a -e i, o tro tv o -a s,
o trod -i i
*otrv -va m strup, *otrven -vna
-o strupn, *otrvnik -a m ali
*otrvnica -e i kdor m ea stru
pe, *otrvnost -i 2 stru p en o st
*otrovti - jem zastrupiti, *otrov n je -a s zastrupljenje, *otrovnec -nca m zastrupljenec,
*otrovnka -e i zastrupljenka
o trp n iti -nem , o tp n je n -a -o =
o trp e l -pla -o, o tp n je n o st -i z
= o trp lo st -i i, o tp n je n je -a s,
o tp n o st -i
o tu jti -m pr. prenesti pravice na
drugo osebo, o tu jte v -tve
abaliencija, o tu jtv e n -a -o
[-tvn-], gl. o d tu jiti
tv a -e i divja raca
o tvsti otvzem (+o tv ziti -im),
otvzi -te! otvzel -zla -o,
otvezn -na -o in otv zen -a -o
o tv riti -im odpreti, o tv rje n -a
-o; o tv o rite v -tve ; o tv rja ti
-am, o tv rja n je -a s
o u t [ aut] angl. prisl. p. ven, zu
naj, o u tsid e r [utsajder] -ja m
p ostranec
o v c ija -e z, nav. mn. o v cije -ij
glasno pozdravljanje, vzklikanje,

488

ovliti
glasno priznavanje, odobravanje: o vnati -am , ovn an -a -o,
n a p ra v iti, p rire d iti kom u n a
o v n an je -a s
v d u ene (dolgotrajne, p risr n e
ov n iti ovnem gl. veniti, ovip d ) o e
n je n -a -o, o v n jen o st -i 2, oveo v d iti -im, o v jen -a -o in ovnlost -i 2, ovlost -i 2
den -a -o, o v d b a -e 2, ro d mn.
o v riti -im, o v rje n -a -o, o v e ri
ovdb, ovden -d n a -o: ~ o p i
tev -tve 2, ov ero v iti -im, o v e
smo; o v adnk -a m = ovad h -a
ro v lje n -a -o, o v eritev -tve 2,
m, o v ad k a -e 2, ovadnca -e 2
o v e ro v te lj -a m, o v e rte lj -a m,
= o v a d h in ja -e 2, o vadnki
o v rja ti -am, o v rja n je -a s
-a -o = o vadki -a -o, ovaves vsa m, vsek vska m, ovd tvo -a s, o v ad n n a -e 2; ovsn -a -o: ~ k ru h , ~ e p lv e;
ja ti -am, o v ja n je -a s, o v ajo v snast -a -o, o vsnek -n k a m
lec -lca [-le-] m, o v a j lk a -e
neko jabolko, ovsenca -e 2
[-lk -] 2, o v ajlstv o -a [ -ls-] s,
ovsena slama, o v se n jk -a m,
o v a j lsk i -a -o [ -ls-]
o vsn k a -e 2 neka hruka, ovso v len -ln a -o [ -ln-] j;ast, bel:
k a -e 2 rni oves, ovse -a s
~ o lice; ovlnost -i [ -ln-] 2,
o veselti -m, ovesli -te! oveo vl [- l] -a m ovalna skleda
slil -la -o, o v eseljn -na -o;
o v rij -a m jajnik, o v a ri le n
o v eseljev ti -jem , o v eselje-ln a -o [ -ln-] med.
v n je - a s
O v d ij -a m = O vd -a m, O vo vb ali vbe medm.
d ije v -a -o O vdov -a -o
ovca -e 2 s stalnim poud. in ovc
o vin ek -n k a m (+ stranpotica):
vci ovco itd., mn. ovc ovc
b rez ovinkov naravnost; o v in
ovcam ovc p ri ovcah z ovckom a prisl., o v in k ast -a -o,
mi, ovica -e 2, ovna -e 2,
ovnen -na -o: ~ a cesta;
o v etin a
-e 2, ovevna -e 2,
ov n k a ti -am in -em, ovnkaovk -a m jarec, o v n jk -a
n je -a s, ov n k alica -e 2 pot v
m = o v j k -a m ovja staja,
serpentinah
vrsta psov; v jak -a m ovje
o v ira ti -am, o v ira n je -a s, o v ira
govno, ovji -a -e, ov ar -ja m.
-e 2, o v irlec -lca [-le-] m , ovio v arca
-e , o v rk a -e
2,
r lk a ,-e [-lk-] 2, o v ir le n -lna
o v rski
-a -o, ovrstvo -a s,
-o [ -ln-], o v rek -rk a m, ovren
o v riti -im, o v rje n je -a s;
-rn a -o
o v e rja -e 2
o viti -jem gl. viti, o vit -a -o,
ovdovti -m, ovdovl -la -o.
o v itje -a s, o v ite k -tk a m ; o v i
ovdovlost -i 2
ja ti -am, o v ijal -a -o in -la -o,
o vdeti ovm (se), ovdel -a -o
o v ija n je in - n je -a s, o v ij
(+o vdla); o v d ati -am (se),
-a m, o v ij a -e 2. o v ij le n
o vdba -e 2, ovdek -d k a m
-lna -o [ -ln-]: ~ i bob, ~ o ze
o vekoviti -im, ovekoven
-a
le n je ; o v ij lk a -e [-lk-] i, ovi-o, o v ek o v en je -a s
j lo -a s, o v ij le c -lca [-lc-] m,
ven vna m Hval in orodje: za
ovlnik -a [-iu~] m
b it k a k o r z ovnom ; ovn -a
ovliti -im, ovlen -a -o, ovlm, ovnek -ka m, o v n r -ja
e n je -a s, ovlatev -tve 2;
m pastir ovnov, vnov -a -o:
o v laevti -jem , ovlaev l -la
~ a glava, zavit k a k o r ~ rog;
-o, o v la e v n je -a s
ovnovna -e 2, ovnovski -a -o

ovoj
o v j o v o ja m, o v jek -ka m,
o v o jen -jn a -o, o v o jn ica -e ,
o v o jn in a -e stroki za ovoj,
o v jk a -e *gamaa
o v r te n -tn a -o: ~ a ru ta ; o v rtn ik -a ro, o v r tn ic a -e i kra
vata ( +mana)
o v ri ovem glf vrei, oven
-a -o; ovri trd ite v , oporoko;
o v b a -e , o ven -na -o:
~ i spis; o v rg ljiv -va -o
o v n -na -o kar je ob v r h u :
~ i k o t; o v je -a s stebrni nap u
o zd ek -d k a m, o z d je -a s
o z lja ti -am, o z ljan ra -o,
o z lj a n je -a s, o z ljek rka
ro, o z ljv a -e ; o za ljev ti
-jem , o z lje v n je -a s, ozaljevlec -lca [-l-] m
o z a -e , 'nav. rtiri. ozare, na
o z a r a h ; ozrice -ic m n ., o zrsk i - - o
oza r iti -m, o z a je n - - o
o b r a z ; oz r ja ti -am
ozd ra v ti - m, ozdr vi - te !
o zdr avl -la -o: ~ i b ol n ik;
zd rav lo st -i , o z d ra v n je -a
s, o zd rav itev -tve ; ozd rv iti
-im koga, o zdrvi -te! o zdrvil
-a -o, o z d r v lje n -a -o, ozdrvlje n je -a s, o zd r v ljen e c -nca
ro, o z d r v lje n k a -e , o zd ra v
ljiv -va -o, o z d ra v ljvo s t -i ,
o zd rven -vna -o; o zd r v lja ti
-am, o z d r v lja n je in - n je -a s
ozbsti ozbem , ozbel -bla -o:
p rsti so mi ozbli, ozbli p rsti;
ozben -a -o, ozba -e , ozb ica -e = o zeblina -e , ozblost -i , ozbek -b k a ro; ozb a ti -am, o z b an je -a s
zek zka -o in ozko - -, ji
-a -e, prisl. e; oiti -im (se)
ozko delati, o en je -a s, oina
-e , onski -a -o, ova -e ,
o zkost -i in -st -i
o ze le n ti -im, ozelenl -la --o:
d revo je ozelenlo, ~ o drevo,

ozelen v ati -am, o ze le n v a n je

-a a; ozeleniti -m, ozelni -te!
ozelnil -la -o: h ra s t sp et ozelnil sem te r tja bo v eje; ozelen jn . -n a -o
o zm lje -a s, rod. mn. ozm elj
[ -m lj], o zm eljsk i -a -o [-m lj-]
o zid je -a s obzidje
ozm -a -o: ~ o sad je, ~ i lan ;
ozm ec -m ca m : jem en ~ ;
ozm ek -m ka m ozimna r, doba
od velike noi do sv. Jurija,
ozim en -m na -o: ~ a p en ica;
ozm ina in -ina -e , ozim ica -e
1. pozno zrela hruka, jabolko,
2. neka riba, ozim ka -e neko
jbolko, Ozimka -e krava, ki
ez zimo ostane jalova, ozim ni
ca -e neka hruka, rastlina,
o z i m nik -a m neko jbolko,
ozm ski -a r o, ozm ica -e
neko jabolko, ozm in a -e sk.
i .
zim ski sadei; ozim ti -im
o trp niti, otrdet i, ozim vti -u jen i
ozir -a m :
*zozrom na. k a j glede
na. k a j, glede esa, ozirom a prisl.
ati: d anes ~ ju tri, p red se d n ik
~ njeg o v nam estn ik , k n jig a ~
b ro u ra ali bolje, n jih o v a v re d
nost ~ n ev red n o st ali, ali bolje;
o zira ti -am se n a k a j ( + v o zir
je m ati), o z ira n je -a s, o zrek
-rk a m, o zirlen -ln a -o [ -ln-]:
~ i zaim ek; o z ir ln o st-i [ -ln-]
O ziris -a m staro egiptovski bog
ozko- v sestavi: ozkoglv -va -o,
ozkoglvec -vca ro, ozkosren
-na -o, +o zk o g r d en -dna -o
tesnosren, o zk o k rl [ -l] -a -o,
o zko k rlec -lca [ - le-] ro, ozkolist -a -o, ozkons -sa -o,
o zkopsen -sna -o, o zk o tiren
-rn a -o: ~ a eleznica; ozko stec -tca ro
ozlica -e i = e -a a
o z m rja ti -am : ~ koga, ozm rja n -a -o, o zm rjan e c -nca m,
o z m rja n k a -e

490

ooltti
o znit -im karakterizirati, ozncen -a -o, oznaitev -tve 2,
ozn b a -e 2, rod. mn. oznb,
o zn a k a -e 2; o znaevti -jem ,
o zn aevl -la -o, o zn aev n je
-a s, oznaevlen -lna -o [ -ln-]
ozn n iti in -iti -nim gl. znaniti,
o zn n je n -a -o, o z n a n j n je -a s,
o zn anitev -tve 2, oznanilo -a s,
o zn anlen -lna -o [ -ln-], oznan ln ica -e [ -ln-] 2 oznanilna
kn jig a ; o zn n ja ti -am, o z n n ja
n je -a s; o z n a n je v a ti -jem
(+oznanovati), o z n a n je v a l -la
-o, o z n a n je v n je -a s, ozn an jevlec -lca [-u- in -le-] m,
o z n a n je v lk a -e [-u- in -lk-]
2, o z n a n je v le n -ln a -o [ -ln-]
o zn o jiti -m (se), o znoji -te!
o zn o jil -la -o, ozn o jn -na
-o, o zn o jite v -tve f
ozob ti ozbljem in ozbati -am
gl. z o b a ti: kosi g rozd je ~ jo,
ozobn -a o. in: ozob n -o -o;
o zbek -b k a m ozban grozd =
ozob n a . -e
ozbati -am , o z b an je -a s
zn -a m, ozonna - 2, ozoniz ra ti -am, ozonom ter -tra m
o z r je -a s, ozren -na -o
o zr ti zrm se, ozri -te se! ozrl
-la -o, o zrti se n a k a j, gl.
tudi ozir
ozv zd je -a s, ozvzditi -im se:
nebo se je ozvzdilo
a -e 2 = e -a s, o r -ja m,
o arca -e 2, orstvo -a s
o g ati -am tu in tam zaagati,
ogan -a -o: d eska je vsa ~ a
oalo stti -m: ~ koga, se, oalsti -te! oalstil -la -o, oalon -na -o
o a riti -m: ~ elezo, oril -la
-o: sonce je h rib e ~ o , o a rj n
-n a -o, o a rj n k a -e 2 neko
jabolko, o rja ti -am, o rja n je
-a s, o rek -rk a m ogorek,
iskra
o h tati -am ; ~ k a j, koga

491

o ja ti -am : po t m e je o ja la
o eniti onim gl. eniti, on jen
-a -o, oentev -tve 2, onjenec -nca m, o n jen o st -i 2
oti om m in om em , om
-te! ol -a -o, ot -a -o, ote k -tk a m ; om ati -am, om a n je -a s, oem -a m, oem lo -a s priprava za oem anje,
oem len -ln a -o [ -ln-], oem ln ik -a [ -ln-] m oemalo,
oem lnica -e [ -ln-] 2 stroj za
oemanje, oem lec -lca [-lc -]
m, oem lka -e [-lk-] , om ek
-m ka m, om ek -ka m vrsta
sira, om nica -e mekalnica
za grozdje
ogti ogm gl. gati, ogn -a
-o, oganna -e 2, ognec -nca
m kovako oglje, og n k i -ov
m mn. skorja, k i se prim e po
sode ob kuhanju gancev; oga
-e pe za. oiganje loncev; ogti -am, o ig a n je -a -s, - oig
-a m,- o ig lk e - lk [ -lk-] m n.
z 00I.
oigosati -am koga (kaj) oibati
o ilje -a s lje
o ivti -m, oivel -la -o, oivlost -i 2; oiviti -im in oi
v iti oivim koga, oivi -te!
oivil -la -o, o iv ljen -a -o in
o iv ljn -na -o, o v lje n je -a
s, oiv ijen ec -nca m, o iv ijen k a -e 2; oiv ljv -va -o, oi
v itev -tve 2; o iv lja ti -am,
o iv lja n je -a
s, o iv ljv ec
-vca m
*oivotvriti -im oiviti, uresniiti,
o iv o tv rjen -a -o; *oivotvrja ti -am uresnievati
om k -k a m del stiskalnice,
o m kati -am : p erilo
gl. tudi
oeti om em
nik -a m bot.
o o ltti -m [-ou~] olt, rum en
postati, ooltl -la -o, o ltiti
-im [-u-] , olten -a -o

o
relje
o r lje -a s 1. kar je ob relu,
o u n j ti -m gl. u n j ti
2.
vizir: vitez je poteg n il iz oviti -im, oven -a -o, ovp re d o b raz a o r lje
ek -ka m ; o vekovt - jem
o r ti -m, or -te! ol -a -o,
o veplti -m, ovpli -te! ovpo t -a -o, o to st -i i
lil -la -o, o v ep ljn -n a -o:
o liti -im, o ljen -a -o, oo sod; ov ep lti -m, ovepl j -jte! ovepll -la -o,
lje n e c -nca m, o u ljen n a -e ,
ovepln -a -o (+o v ep ljati)
o lje k -ljk a m

P
p [p ali p] m neskl.: od v e
lik e g a P d a lje ; z m alim p k r a j
am o p r a (denar), p. = p te r:
p. H ip o lit
p a [nasl. ali p] 1. 'vez. a) vezalni
(brez vejice): oe p a m ati; ja z
p a ti p a on; tu p a tam ; ne
g rem p a ne grem ; ga ni p a ga
ni od n ik o d e r; b) protivni (z
vejico): nim am veliko, p a le
dam ; v, p a noe p o v ed ati; mi
delam o, ti p a postopa; lovili
so ga, u je li p a n; dne, n
p a ju tr i = dnes, p a n ju tr i;
p ro sim te, p a sa j vem, d a za
m an; c) sklepalni (z vejico):
v roe je, pa so se li k o p at;
e t ve ve, p a t pov ej;
2. p r i s l . a) izraa ugovor: Ne
zna. Pa znam. Ti si bil.
Pa nisem bil. D anes ga
n e bo. Ali p. b) krepi dru
ge veznike in prislove: to in pa
ni; en a ali pa dve; p a v en d a r
ne m isli zares; p a bi l p o
a k al; p a e t p o v ej; p a e
k ak ; ne dam , p a e se vse
p o d ere; n ared i, p a n a j reejo,
k a r hoejo; dela, pa etudi
(eprav) po m alo; t p a tudi
reem , da te ne pogledam ve;
zd a j p a l b r; c) krepi vpra.
z. in prisl.: kd pa? (e ne t);
Nekdo mi nagaja. Kdo p?
Km p v tak em ? K m pa?
(e ne k nm ); k j pa dela?
k j pa j? 3. lenek v nekate-

rih pritrdilnicah: k jp a , k akpa, k jp a d a

pa- v sestavi pom eni nekaj n e
pristnega, navideznega, zakrne
lega, ponarejenega, priblinega;
ohrani veinoma svoj poudarek:
pk r g , p k rist l, p g lav ec itd.
p b e re k -rk a m, p a b e rk o v ti
-jem , p a b e rk j -te! p a b e rk o
v al - la -o, p a b e rk o v n je -a s ,
p a b e rk o v le c -lca [-uc-] m,
a b e rk o v lk a -e [-u k - 1 , paerk o v lsk i -a -o [ -ls-], p ab e rk o vlen -lna -o [ -ln-]
p acti -m, p a c j -jte! p ac al
-la -o, (s)pacn -a -o, p a c n je
-a s; p c k a -e , p ack -a m ,
pac -ta s in m , pac -a m,
p c k a st -a -o, p cek -cka m
+p cati -am m oiti, nam akati,
barvati (les); +p c a n je -a s na
m akanje, barvanje; +p c a -e :
meso je v + ~ i r moku, v kvai
p ac i n t -n ta m, p a c i n tk a -e ,
p ac i n tsk i -a -o
p ac ificra ti -am (po)m iriti, zado
voljiti; p a c ific ra n je -a s pom i
ritev, m irjnje, zadovoljitev; pacifik c ija -e , p ac ifik ac jsk i
-a -o: ~ a sred stv a
P acifik -a m Tihi ocean, p acifik i
-a -o: ~ a plovba, P acifiki
ocen
pacifizem -zm a m miroljubnost,
sanje o venem m iru m ed na
rodi in ljudm i: p acifist -a m

pahljti
kdor vruje v tak m ir, p ac ifi
stien -na -o
p prisl. 1 . zatrjuje nasprotno
nikalnici: ne oe, p p a m ti;
ne dnes, p p a v ra j; ni
ne dla, p p a j ; Ni zdrav.
P, zd ra v je, le truden.
Me nisi vesela, kajn e?
P, p, sa j sem te akala.
Vse e spi, p, tam e nekdo
bedi. 2 . krepi pritrdlnico, n i
kalnico ali vpra alnico: p a rs,
pa gotovo, p a n, kd pa?
k j pa? k m pa? k d j pa?
3. razlaga: je p p rije tn o ,
je p hud, je p trd o tako
delo, je p ra d el; kaznovan
je bil, je p n a g a ja l; je p
v o jska, je p k ri z njim , p
ni vedel, p ni dru g ae, p
ne zna; 4. poudarja: p je
p rije tn o , p je hud, p je
trd o ta k o delo, p je ra d el,
p je n ag a ja l.
p iti pim (se), pi -te! pil
-a -o in -la -o, (s)pen -a -o,
p e n je -a s; patev -tve i,
p alen -ln a -o [-ln-], paln o st
-i [ -ln-] i, p alec -lca [-lc-] m ,
p a lk a -e [-lk-] , p alsk i -a
-o [ -ls-]; p a te lj -a m, pate ljic a -e i, p a te ljsk i -a -o;
p a ljv -va -o, p a ljv o st -i ,
p alnica -e [ -ln-] , p a h -a
m zanilj.
P d -a m l. i. ital. reke (Po), pdski -a -o, P d sk a n iina
p d p d a m: p ro sti
pdec
-dca m, p d a v -a -o, p davica
-e boijst, pd av ien -na -o
bojsten, pd av ec -vca m boj stn ik, p d a v k a -e bojstnica, p a d a v in a -e meteorol.,
p d e n -d n a -o, p d n o st -i t,
p a d ljv -va -o, p a d ljv o st -i i;
p d a lic a -e i loputnik
* p d ar -ja m maza, * pdarica -e
i m azaka, *pdarski -a -o mazaki, *pdarstvo -a s maza tvo

p d a ti -am, p d a n je -a s, p ad lec
-lca [-le-] m , p a d lk a -e [-lk-]
i,
p a d lsk i -a -o [ -ls-], p ad lo
-a s, p ad lc e -a [-le-] s, p ad len -ln a -o [ -ln-], p ad ln o st -i
[ -ln-] ; + p d a ti v oi bsti,
biti v oi; lju d je so p d a li ko
m uhe mrli; zvezde p d a jo se
utrinjajo; voda, de, sneg p ad a ;
glas pada, p ad a jo i p o u d are k
slovn.; gl. tudi p sti p d em
pado- v sestavi: +p a d o b r n -na
m padalo, + ~ b r n s k i -a -o padalen; pad o m r -a m, ~ m rs k i
-a -o, ~ m rstv o -a s
P d o v a -e l. i. ital. mesta, pdovski -a -o: ~ a u n iv e rz a; Padovn -a m , P ad o v n k a -e z,
p ad o v n sk i -a -o: sv. A nton
P ad o v n sk i; p ad o v n -a m pdovsko platno
P ag an n i -ja m os. i. violinista,
P a g a n n ije v -a -o
p a g t -a m karta pri taroku: n a
re d iti ~ a , u je ti ~ a ; p a g t ltim o m neskl.: ni n a re d il p a g t
ltim o, s p a g t ltim o je k o n
al; s pagtom je ko n al
p g jn a -e stran (v knjigi), pag in ra ti -am zaznamovati strani
(v knjigi, v rokopisu ipd ), pagin ra n je -a s, p a g in c ija -e
p g lav -a -o, p g lav ec -vca m,
p g la v k a -e , p g lav sk i -a -o.
pglavstvo -a s, p g lav ek
-ka m
pagoda -e budistino svetie,
pagden -dna -o: ~ a stre h a
p g r zd -grozda m nepravi grozd,
vrsta cvetov, p g r zd en -dna -o,
p g r z d ast -a -o
p h a ti -am, p h a n je -a s, p ah lo
-a s, p ah lc e -a [-le-] s, p h alica -e i = p h a v k a -e ; pah ln ik -a [-u-] m, p ah -a m
p a h lja ti -m, p a h lj j -jte! p ah lj l -la -o, p a h lj n je -a s,
p a h lj v -v a -o, p a h lj v k a -e
, p a h lj -a m, p a h lj a -e z

pahniti
p a h n iti phnem , p ah n i -ite! in
p ah n i -te! p ah n il -la -o in
p h n il -a -o, p h n je n -a -o,
p h n je n e c -nca m prismjenec,
zm denec, tepec; p h n je n k a -e
; p h n je n o st -i , p h p h a
m sunek, zaph [nepoud. povsod
pah- in ph-]
p h o v k a -e bot,: n a n jiv i ra ste
p ah o vka, po hii skae la k o ta
p a j c -a m 1. moic, 2. delovna
obleka (hlae skupaj s telovni
kom ), aba; p a jc o v -a -o, paj c a s t -a -o, p a j c e k -cka m
p j e v in a -e , p j in a -e , p j in a t -a -o, p j e v n a t -a -o,
p j in a st -a -o, p j e v in a st -a
-o, p j e v e n -vna -o: ~ a n itk a,
p je v n ica -e
p a jol n -a m tanica, koprena;
p a j o l n sk i -a -o, p a j o l n a st
- a -o
p a jd -a m, p a jd a c a -e , p a jd iti -im (se) s kom , p ajd e n je -a s, p a jd k i -a -o, p a jdtvo -a s, p a jd a ja -e
p je k -jk a m, p jk o v -a -o in
p j ji -a -e, p j e k -ka m,
p jk e c -kca m; p jk o v ec -vca
m: d ru in a ~ e v zool.
p a k [nasl.] prisl. nasprotja = prot.
pa.: to p ak ti povem ; k jp a k ,
k ak o p a k , m p ak
p a k e d r ti -m, p a k e d r j -jte!
p a k e d r l -la -o, (s)pakedrn
-a -o, p a k e d r n je -a s; pak ed r -a m, p a k e d r lo -a s zanilj., p a k e d r v -va -o, pak ed rv e c -vca m, p a k e d r v k a -e
i, p a k e d r v sk i -a -o [povsod:
-kd-]
p a k t -a m zavitek, zavoj, poilj
ka; p ak te n -tn a -o: ~ i o d
d elek n a poti; p a k e tra ti -am
spravljati, zlagati v zavoj, zavi
tek, katlo, zaboj: ~ obleko,
je d ila , sad je, cigarete, k n jig e
itd.; p a k e tir a n je -a s, p ak ti
-a m, p a k e te k -tk a m ; p a k ira ti

-am omotavati, p ak iran je -a s;

p keljc -a [- klj -] m : ~ to
baka; pkeljek -ka [-k lj-]
m : ~ tobka; v drugih zvezah
+pkeljc in +pkeljek zavi
tek, zavojek, katlica ipd.

pkfon -a m kovinska zm es z ba
krom, pkfonski -a -o: ~ e last
nosti? pkfonat -a -o it pakfona: ~ e ploe
pakln -na m vrsta javora, paklnov -a -o, gl. tudi m kln
pkobl [- l] -a m vrsta cvetov,
nepravi kobl; pakoblast -a -o,
pkoblen -lna -o [ -ln-], pkoblnica -e [ -ln-] i, pkoblniki -a -o [ -ln-]
pkovna -e metalold, pkovin
ski -a -o
p k ristl [-l] -a m nepravi kr i
stal, p kristlen -lna -o [ -ln-]
pkrg -a m elipsa, nepravi krog;
pkren -na -o
pkrgla -e elipsasta krogla,
pkrglast -a -o: ~ a oblika
Zemlje
pkt -a m pogodba: skleniti ~
s kom; *paktrati -am pogajati
se,

sklepati zvezo, druiti se;

-a s zavezovanje,
pogjanje, vezanje; p ak tn t -a
m pogodbenik, zaveznik
pl [pl] -a m in pl - blato,
plen -lna -o [ -ln-]; palti -m:
ploha travnike pal (blti); pli

*paktranje

-te! pall -a -o, p a lj n je -a s

blatenje

pla -e odebelina na niti, plast

-a -o: ~ a nit, p re ja
pla -e liturg. kvadraten platnn
pokrovek za na kelih

pala -e , palen -na -o: ~ o

stopnie, ~ a revolucija
palainka -e vrsta monate jedi
paladn -a m gl. palatn
Plas in Plada -de mit., Plas
Atna stgr. boginja modrosti in
um etnosti; Pladin -a -o: ~ o
svetie; paldij -a m podoba

494

pmet
Plade, obrambna, zavetna po
doba, varstvo
p a la t l [-l] -a m slorn. irdon ebnik, p a la t le n -ln a -o [ -ln-]
trdoneben: ~ i izgovor; p alata liz ra ti -am izgovarjati glas v
obmoju trdega neba; p a la ta liz ra n je -a a, p a la ta liz c ija -e
p a la tn -a m dvorjan, volilni grof
v srednjem veku; tudi p alad n
-a m, p a la tn sk i -a -o: ~ i zbor,
p a la tin t a m, p a latn stv o -a s
asf volilnega grofa
p le k -ka [-M-] m , plkov -a -o
p lec -lca [-uc-] ro, p le n -na
-o [-u-]: ~ a m era, ~ o kolo;
p ln ik -a m = p l n ja k -a ro
[-u-], p ale k -ka m [-u-]
paleo- v sestavi (gr. staro-): pale o g ra fija -e staropisem stvo,
nauk o starih pisavah; ~ g r f -a
ro, ~ g r f in ja -e , ~ g r f s k i -a
-o; p aleo litik -a m stara kam ena
doba, ~ lts k i -a -o; p aleo n to lo
g ija -e nauk o okam eninah,
~ n to l g -a m, ~ n to l k i -a -o;
paleozik -a m staro geoloko
obdobje, ~ z i e n -na -o in paleo z jski -a -o; paleozoologja
-e nauk o praivalstvu, ~ zoo
log -a ro, ~ zooloki -a -o
P alerm o -m a m l. i. ital. m esta,
p alrm sk i -a -o: ~ o vino
P a le stin a -e kr. ., p alestin sk i
-a -o, P ale stin e c -nca ro, P a le
stin k a -e
P a le strn a -a in -e m os. i. skla
datelja, P ale strn o v -a -o: ~ e
sk lad b e; p alestrn o v sk i -a -o:
~ i slog, nain
p a l ta -e slikarska deica za
barve, p a l te n -tn a -o
p le. gl. p liti
p li -ja m sveti staroindijski jezik
in zapisi v tem jeziku
p lica -e , p liica -e , p lik a
-e , p li k a -e , p li a st -a -o:
~ i fiol; plin ik -a ro, p li je

-a s = p li e v je -a s, p liiti
-im, p li e n je -a s
p lij -a ro starogrka vrhnja halja,
del nadkofovskega ornata
p lk -a ro popaen lik
palim - in palm - v sestavi (zopet):
p alim p sst -a ro vrsta rokopisov
(na zbrisanih listih ); palim pssten -tn a -=o; p alin g en za -e
zopetno rojstvo, prerod
p a lin drm -a ro beseda, ki se na
prej in nazaj enako bere, n. pr.:
ata, ra k a r ipd.; p alin d r m sk i
-a -o
p a lis d a -e ohlodje, ograja iz priostrnih kolov; p a lisd en -d n a -o
p lst -a ro stranski, okrneli list;
p lsie n -tn a -o
p liti -im, p li -te! p lil -la -o,
p lje n -a -o, p lje n je - a,.p lje n e c -nca ro paljeni jem en,
p lje n k a -e i ganje, p a lje n n a
-e ; p l [pl] -a ro: du h po
~ u ; ple -a ro: ~ n a g ro zd ju ;
p ale n a -e kar palimo, p alln ica -e [ -ln-] , p allo -a s,
p a lle n -ln a -o [ -ln-], palie
-a s, palv ec -vca ro, p a lv k a -e
; palvo -a s, p a ln a -e
p lm a -e , plm ov -a - o : ~ e
veje, ~ o drev o ; p lm a s t -a -o ;
plm ovec -vca m bot., plm ov je
-a s, palm ovn a -e , plm o v n ik
-a ro vrt s palm am i [povsod:
-Im -)
p a lp it e ija -e ulrip, bitje ile,
srca; p a lp itra ti -am biti, utri
p a ti, toli, udarjati (o ili, srcu,
pulzu); p a lp itra n je -a s [po
vsod: -lp-]
p lu b a -e , p lu b en -bna -o, plu b je -a s
p a l d -a ro 1 . naplavina, 2 . bije;
p a l d je -a s, p a l d n ica -e bot.
p m et -i : zd ra v a p m et, p am eti
(po)greati, po p m eti ra v n a ti
(iveti), n a p m et zn ati, p ri
p m eti biti, v p m et vzeti om e
n iti kaj, spom niti na ka j, po m o

pmetiti
ji p m eti, ob p m et p riti (biti),
s p am etjo se sreati, spreti,
n av z k ri p riti; p m ete n -tn a -o,
p m etn o st -i 2
p m etiti -im pom niti, spom injati
se: o d k a r svet pm eti; p m e
te n je -a s pom njenje (+p m titi
-im, +p m te n je ali + p m enje
-a s); p m eto v a ti -ujem , pm eto v a n je -a s: o d k a r lju d je pm e tu je jo ; *pam tivk -a m : *od
p am tiv k a kar pomnijo
p m etiv a -e 2, p m e tiv a r -ja m,
p m etiv arica -e 2, p m e tiv a rsk i
-a -o; p m e tk a -e 2; p m e tijiv
-a -o, p m e tljiv o st -i 2; p m etn ik -a m
p am flt -a m sramotilni spis, pam flten -tn a -o, p am fletist -a m,
p am fle tstk a -e 2
P n -a m m it. os. i., bog gozdov,
rastlinstva in pastirjev; p n sk i
-a -o
p an - v sestavi (vse-): P a n a m rik a
-e 2 vsa A m erika kot celota,
p an a m rik i -a -o: ~ o g ib a n je;
r a n e v r p a -e 2, p a n e v ro p sk i -a
-o; p an g e rm n stv o -a s, p ang erm n sk i -a -o, p an g e rm n -a
m ; p an p tik u m -a m razstavnica
za vse, p an o r m a -e 2 razgled
na vse strani, vrsta gledali;
p an slavizem -zm a m, p an slav ist
-a m, p an slav isti en -na -o,
p an slo v n sk i -a -o, p anslovnstvo -a s, p an slo v n -a m ; p a n
teizem -zm a m vera, da sta svet
in Bog eno bitje, p a n te ist -a m,
p a n te s tk a -e 2, p an testie n
-na -o; P n te o n -a m grko
svetie v A tenah, P an th o n -a
[panten] m cerkev in m uzej
v Parizu z grobnicami najslav
nejih mo; p n teo n -a m sve
tia bogov nasploh
P n am a -e kr. i., p n a m a -e z
blago, p n am sk i -a -o: ~ i
k lo b u k , P n am sk a oina, P
n am ski p rek o p (+P n am a-k an a l

ali +P n a m a k a n a l); P n am ec
-m ca m, P n am k a -e
+p n a ti -am koga (kaj) zagovoriti,
zagovarjati, uri, uriti zaro
titi, zaarati ustaviti, ustavljati,
u k r o titi premagati: ~
gada,
o genj, bolezen, vodo, too, zver,
besnost, z a s tru p lje n je itd.
p a n d k te -k t mn. zbirka prav
nih dolob iz starih rim skih za
konikov, del rim skega prava
p a n d r -ja m ogrski vojak, slep
privrenec ( loveka, stranke, or
ganizacije) , hlapec; p a n d rsk i
-a -o suenjski, hlapevski, pre
gnano vdan
p a n e g rik -a m slavospev, hvalo
spev; p an e g rie n -na -o
p n ik a -e brezglavost, zm enjava,
nenaden strah, preplh; p nien
-na -o nenaden, brezglv: ~
strah , o beg, ~ a osuplost
p a n j -a in p a n j m, mn. p n ji
-ev itd. s p a n jm ; p a n j -a m,
p n je v -a -o: ~ a konnica, ~
u lj; p a n j v je -a s, p a n ji -a
ra, p n ja s t -a -o
P a n k r c ij -a m os. i P a n k r c ije v
-a -o, P a n k r c -a ra, P a n k r cov -a -o
pnoga -e veja, stroka, podroje;
p an o g a -e 2 navidezna noga,
okm ela noga ; pn o ca -e 2, pnen -na -o
P a n o n ija -e 2, p an o n sk i -a -o:
~ a drava, ~ i knez, P an o n sk a
niina; P annec -nca ra, P an n k a -e 2
p n te r -ja m zool., p n te r je v -a -o,
p n te ric a -e 2, p n te rs k i -a -o
pantom im a -e 2 igra s kretnjam i
brez besed, pan to m m ien -na
-o, p an to m im ik a -e 2 (nauk)
p b la -e pkrgla, krogli po
dobno telo, p b el [-b u ] -bla
-o nepravilno bel
p p a -e otr. jed, p p a ti -am,
p p a n je -a s ; p p c a -e 2, ppcati -am vse otr.

parafraza
p ap -n a m otr., pap n o v -a -o
p pe -a m, ppeev -a -o, ppek i -a -o, p petvo -a s; ppen ik -a m, ppen ica -e ,
p p e in ja -e , ppen ik i -a
-o, ppenitvo -a s; ppeevec
-vca m, p p e e v k a -e J, ppeevski -a -o; p ap e e v ti -jem ,
p ap e j -te! p apeevl -la -o,
p ap e e v n je -a s; gl. papizem
p ap ig a -e zo o l, p a p ji -a -e,
p ap gin -a -o; p a p a g j -a m,
p a p a g je v -a -o, p a p a g jsk i -a
-o, p a p a g jstv o -a s brezglavo
posnemanje
P ap in -a [papn -a] m os. i. franc.
fiz., P apinov -a -o: ~ lonec
p a p ir -ja m, p a p ire n -rn a -o: ~ a
in d u s trija ; p ap ir ek -ka m;
p a p irn a t -a -o: ~ a k a tla ; p a
p irn ic a -e , p a p rn i e n -na -o,
p a p irn ik i -a -o, p a p rn i a r -ja
m, p a p rn i a rk a -e , p ap rn iarsk i -a -o; p a p iro g r f -a m
priprava za razm noevanje; paprec -rca m risani vzorec za tip ke
p p iru s -a m rastlina, ki so iz nje
delali v starem Egiptu papir;
p p iru so v -a -o: ~ zvitek
papizem -zm a m, p a p ist -a m,
p a p stk a -e i , pap stien -na
-o, p apsto v sk i -a -o; p apnec
-nca m, p ap n sk i -a -o
p p rik a -e , p p rik o v -a -o: ~ a
om ka; p a p ric ira ti -am, p a p r i
cira n -a -o, p a p ric ra n je -a s
p r -a m dvojica: lep ~ , ~ volov,
evljev, rok av ic; im eti pr, b iti
za p r k om u, iti v p r s kom
(im) soglaati, izpopolnjevati s e ;
ni mu p ra enakega, podobnega;
ni (mu) p r ne soglaa, ne u je
ma se; p r e k -ka m, p re n
-rn a -o: ta e v lja n ista ~ a
nista pr; p ro m a p ris l v parih:
li so
g l tudi pjriti
*pr p r is l. m ere nekaj, nekoliko:
~ dni, ~ u r, ~ zrn, ~ k n jig ;
p e lja l se je s p ro m k o n j je
Slovenski pravopis

nekaj drugega kakor: p e lja l se

je s *pr k n ji; za rad i p ra
evljev se ne b o v a toila; za
rad i * p r ev ljev ga je toil;
zaela se je toba s *pr p e s t
mi sen, k onala s pro m volov
p ra -e , p re n -rn a -o: ~ i k o
tel; p rn ic a -e i, p rn ik -a
p rn ik i -a -o: ~ o m otvo; p a
ro v n j k -a m eber za p a rje n je;
g l tudi parop ra -e i denarna enota: p et p r,
50 p r ( + p ra ), krat. p
p a r b o la -e mat. vrsta krivu lje,
lit. prilika, prispodoba; p arb o ski -a -o [ -ls-], p a r b o len -lna
-o [ -ln-]: ~ a enaba, ~ a o b li
k a; lit. p ara b lie n -na -o: ~ o
iz ra a n je ; p a ra b lik a -e i
p a r d a -e i slovesni obhod, p a r a
den -dna -o: ~ a o bleka, ~ i
n astop; p a ra d ira ti -am nastopati
v paradi, p a r a d ira n je -a s
p a ra d ig m a -e i slovn. vzorec, zg led;
mn. p arad ig m e -gem [-gam ]
-gm am ali p ara d g m ata -at s;
para d g em sk i -a -o [-gam -]
p ara d ig m tie n -na -o
p a ra d i -a m raj, p ara d e n -na
-o rajski; p a ra d i n ik -a m, p a
rad in ik o v -a -o: ~ a ju h a ,
om aka
p a ra d o k s -a m na videz brezglava,
nesmiselna trditev, nepriakova
na, osupna misel (stilna poseb
nost): govori v sam ih p a r a
doksih; p a ra d o k sen -ksna -o
nesm iseln, osupen, nepriakovan,
presenetljiv; p ara d k sn o st -i i
p a r fa -e i znaka za ime, podpis
z znako, ig z znako; p a r a
fira ti -am podpisati, p a ra fira n je
7a s
p a ra fa z ja -e govorna m otnja
p a ra fin -a m vosku podobna, v
vodi netopljiva snov; p a ra fin sk i
-a -o: ~ a svea
p a ra fr z a -e opis, razlaga z d ru
gimi besedami; p a ra fra z ira ti -am
497

32

paragraf
opisati, razlagati; p a ra fra z ira n je
-a s, p a ra fr s t -a m, p a ra fr stien -na -o
p a ra g ra f -a m len, odstavek, od
d elek, znak : 5 [paragrf pt];
p a ra g r fa r -ja m pikolovec, pretirano natanen lovek, kdor sodi
vse le po predpisih; p a ra g r fa rsk i -a -o
P a ra g v j -a m l. i. drave; p a ra g v jsk i -a -o, P a ra g v je c -jca
m, P a ra g v jk a -e 2
p a ra l k s a -e 2 fiz., astr., p a ra l k ti en -na -o
p a ra le la -e 2 mat. vzporednica,
p a ra l le n -lna -o [ -ln-] vzpore
den, p a ra l lk a -e [-lk-] 2 vzpo
rednica v oli, vzporedni razred;
p a ra l ln o st -i [ -ln-] 2, p a ra le liz ra ti -am vzporediti, vzpore
jati; p a ra le liz ra n je -a s, p a ra lelzem -zm a m vzporedje; parale lo g rm -a m geom., p a ra lelo g rm sk i -a -o, p a ra le le p ip d
-a m geom., p a ra le le p ip a o v
-a -o
p a ra liz a -e 2 ohrom elost, razkroj;
p a ra lti e n -na -o, p a r a ltik '- a
m, p a ra litik in ja -e 2; p a ra liz i
ra ti -am hrom iti, prepreiti, one
mogoili uinek; p a ra liz ira n -a
-o, p a ra liz ra n je -a s
p a ra lo g ja -e 2 nesm isel, p a ra logzem -zma m napaen sklep,
prevara; p ara lo g stie n -na -o
p a ra m n t -n ta m, nav. v mn.
p a ra m n ti -ov m cerkvena litur
gina obleka, cerkvena oprava
p a r m e te r -tra m m at., min., elektroteh., p a r m e trsk i -a -o
p a ra m itja -e 2 vrsla pounih, ganljivih zgodb, p ara m ti en -na -o
p a ra n o ja -e 2 vrsta duevne bo
lezni, p a ra n jsk i -a -o = p a r a
noien -na -o, p a ra n o ik -a m
p ara p sih o lo g ija -e 2 veda o oku ltnift pojavih, p ara p sih o lo g -a m,
p ara p sih o lo k i -a -o

498

p a ra t k sa -e 2 priredje, p a ra t k tien -na -o prireden

p ra ti -am : ~ obleko, tre b u h ;
p r a n je -a s: ~ o bleke, ~ te
lesa; p a r le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i
noiek = p a r lo -a s, p a r lnica -e [ -ln-]
p a ra tfu s -a m tifusu podobna bo
lezen, p a ra tif ze n -zna -o: ~ i
bacil
p a ra z it -a m bot. zajedavec; pri
sklednik, p a ra z itk a -e 2 zajedavka, p a ra z itsk i -a -o zajedavski,
p ara ztstv o -a s, p a ra z it re n
-rn a -o: ~ a obolelost
p a rc la -e 2 kos posestva, zem
lji c a ; p arc lsk i -a -o [ I s - ] :
~ i donos; p a rc le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ e m ej; p a rc e lra ti
-am razkosati zem ljo, p arcelr a n je -a s, p a rc e l c ija -e 2
p rd p rd a m pnter zool., p rd o v
-a -o, p rd o v in a -e 2 prdova
kouhovina
*pardn -a m oprostitev, opron je, odpuanje, prizanaanje:
+b re z p a rd o n a brez usm iljenja,
prizanaanja, neusm iljeno; kot
m edm .i ~ oprostite! *pardonr a ti -am koga komu prizanaati,
spregledati, * p a rd o n ra n je -a s
p are n z a -e 2 spodbuda, navduevanje, opomin; p a re n ti e n -na
-o: ~ i govor, p a re n tik -a m
kdor rad navduuje
p a re n t z a -e 2 vm esni stavek, oklepaj, p a re n t ti e n -na -o
p a r ti -m: voda p a ri se sprem inja
v paro, p ri -te! p a r l -la -o,
p a r n je -a s, gl. tudi p a riti
p a r ex cellen ce [ parekselns] prisl.
izraz (franc.) odlino, v pravem ,
najboljem pom enu besede
parfu m -a m vonj, vonjava, diava,
p arf m o v -a -o: ~ d u h ; p a r
fum ski -a -o: ~ a stek len iica;
p a rfu m ra ti -am diviti, p arfu m ra n -a -o odivljen, p arfu m ra n je -a s divljenje, p ar-

Parns
f m ar -ja m divar, p arf m arica -e divarica, p a rfu m e
r ija -e
p ria -a in -e m pripadnik zelo
nizke kaste v In d iji, suenj, brez
praven lovek
+p a r r a ti -am odbiti, odbijati, p re
strei, zavrniti, ubogati; *parr a n je -a s
P ris -a m trojanski ju n a k, P risov -a -o
p a risla b a -e i slovn. enakozlonia, p arisilb ie n -na -o enakozloen
p a rit ta -e enakost, enakoprav
nost; p a rit te n -tn a -o enako
upravien, enakopraven; al pri
p risl. i t al.) enako za enako: za
m e n ja ti ~
p a r iti -im (se): voda se p ri na
soncu, p erilo p rim o z vrelo
vod, tr a v a se p ri n a kupu,
sod p rim o s kropom ; p r je n je
-a s, p r n ja -e (+ehta), p a
rilo -a s ( +htanje), p a rln ik -a
[ -iun-] m, p a rln ic a -e [-iu n~] ,
p rje n ik -a m, p rje n e c -nca m
p r iti -im (se) druiti (se) v par,
posebno pri ivalih in rastlinah,
kriati (se); p r je n je -a s,
p a rite v -tve , p a ritv e n -tvena
-o [-tvn-]
P a riz -a m, p a rik i -a -o, P aria n
-n a m, P a ri n k a -e
p a rz a r -ja m m otno okovan to
vorni voz (izza franc, okupacije
pri nas), p a rz a rsk i -a -o: ~ i
voz
p r k -a m obseen vrtni nasad,
(v prom etu) prostor za spravlja
nje voz; vozni
avtom obilski
elezniki ~ ; p rk o v e n
-vna -o: ~ i p ro sto r; p a rk ira ti
-am, p a r k ir a n je -a s
P rk a -e mit. boginja rojstva, i
p rk e p rk mn. rojenice, so
jenice
p rk e lj - k ija in -k e ljn a [-klj-]
m hudi v M iklavevem sprem-

499

stvu; p rk lje v -a -o: ~ ko,

i rogovi, ~ a v erig a
p r k e lj -k ija ro, p rk e ljn -a -o
[-klj-]: ~ a k g a = p rk lje v k a -e i, p rk e ljs k i -a -o [-klj-],
p rk e ljc -a [ -klj-] m, p rk e ljek -ka [ - klj-] m; p r k lja r
- ja m, p r k lja r s k i -a -o, p rk lja s t -a -o, p a r k lj t - ta -o;
p a r k lj ti -m, p a r k lj j -jte!
p a r k lj l -la -o, p a r k lj n je -a s
p a rk t -a m iz trdih deic zloen
pd, p a rk e te n -tn a -o: ~ a tla ;
p a r k e tr a ti -am polagati p arkt,
zlagati deice v pd; p a rk e tr a n je -a s, p a r k ta r -ja m kdor
poklada parket
p a rla m e n t - n ta m dravni zbor,
skupina; p a rla m e n t re n -rn a
-o: ~ a veina, v la d a; p a r la
m e n tarizem -zm a m vladanje
s parlamentom, p a rla m e n t re c
-rc a m, p a rla m e n t rk a -e po
slanec, poslanka, posrednik, po
srednica, zastopnik, zastopnica v
parlam entu; p a rla m e n t rsk i -a
-o: ~ e ugodnosti, dnevnice;
p a rla m e n tra ti -am pogajati se,
razgovarjati se; p a rla m e n tra n je
-a s dogovarjanje, pogajanje
p a rlo g r f -a m narekovlo, pri
prava za zapisovanje besedila,
da ga potem sama narekuje v
pisalni stroj; p a rlo g r fsk i -a -o
P rm a (Viktor) -a in -e m os. i.
skladatelja, P rm o v -a -o: ~ e
sklad b e; p rm o v sk i -a -o
P rm a -e kr. i. ital. pokrajine,
p rm sk i -a o: P a rm sk a k a r tu
zija; p arm ezn -a m vrsta sira
(iz Parme), p arm e z n sk i -a -o:
~ a izd elav a sira
p arm n a -e vrsta jabolka
P a rn s -a m gora v Griji, domo
vina m uz: iti n a P a rn a s posve
titi se pesnitvu; p a rn k i -a -o;
im ena lit. strujam in drubam:
P a rn s -a ro naslov glasila franc,
pesnikov sredi 19. s t.; p a rn -

parosovci -cev m, p a rn s o v s k i-a -o :

~ i pesn ik i n az o r
p aro - v sestavi: +p aro b r d -a m
prnik, + ~ b r d e n -dna -o prniki; p a ro m r -a m, ~ m rski -a -o; p aro p l v en -vna -o,
~ p l v b a -e 2, ~ p l v stv o -a s,
~ p l v s k i -a -o, ~ p l v n ik - a m ;
+p aro m ln -a m pr ni m lin;
+p a ro str j - ja m parni stroj;
p aro v d -da m , p arovden
-d n a -o
p a r b e k -bka m tri, tor po po
sekanem drevesu; p a r b k o v -a -o
p a ro d ija -e 2 posnem anje pesm i
(govora), prevraanje v smeno;
p a ro d st -a m kdor parodira, p a
ro d ira ti -am prevraati pesem
(govor ipd.) v sm eno, sramo
tilno; p a ro d ira n je -a s, p aro d stien -na -o
p r g -a in - m okrneli rog, pri -a m, p r en -na -o
p a ro la -e 2 geslo, p a r le n -lna -o
[ -ln-]: ~ i listii
P rsiv a l -a m mit. junak iz Gralovega kroga, naslov W agnerjeve
opere; P rsiv alo v -a -o, p rsiv alsk i -a -o [povsod: -al-]
p r ta -e 2 1 . trak z lepotijem,
2. mesarica, 3. igra: p rto tre sti
p rte p r te ja m osmrtnica, m rliki
list, oglas
p a r t r - ja m pritlije (hie ali gle
dalia), p a rt rs k i -a -o, p a rt re n -rn a -o: ~ i sedei
p a rtic p -a m delenik, p articip i len -ln a -o [ -ln-]: ~ a zveza;
p a rtic ip ra ti -am biti deleen,
udeleiti se; p a rtic ip ra n je -a s,
p a rtic ip c ija -e , p a rtic ip to r
-ja m udeleenec, delenik
p r tija -e stranka: K om unisti
n a p a r tija ; p r tijs k i -a -o, p rtije c -jca m, p r tijk a -e 2, p rtijstv o -a s
* p a rtja -e del, enkratna igra,
oddelek, odlom ek, skupina, dru
ba, zakon, izlet, prilonost, pot :

ig rajm o e eno ~ o , s to ~ o
ne grem , lep a ~ a se p o n u ja,
ta ~ a k n jig e je n a jle p a
p a rtk u la -e 2 slovn. lenek, lit u r g.
hostija; p a r tik u l re n -rn a -o
poseben, posamezen; p a rtik u la rzem -zma m prizadevanje po
osam osvojitvi, samosvojost; p a rtik u la rs t -a m, p a rtik u la risticen -na -o
p a rtitv e n -vna -o delen: ~ i g e
nitiv, p a rtitv n o st -i 2: ta ro
d iln ik izraa ~
p a r titu ra -e 2 grZas., p a rtit re n
-rn a -o
p a rtiz n -a m, p a rtiz n k a -e 2
oseba, epica, puka; p artizn sk i
-a -o, p artiz a n stv o -a s, p a rtizn iti -im
p a rtiz n a -e 2 n eke vrste sulica
p r tn e r -ja m udeleenec, soigra
lec; p rtn e ric a -e 2, p rtn e rs k i
-a -o, p rtn e rs tv o -a s
p a rv e n -ja m kdor se je na zu
naj povzpel visoko nad svoje
prejnje razmere; p a rv e n js k i
-a -o, p arv e n jstv o -a s
ps p sa in pas m, dv. p sa in
pasova -v psom a in p asovo
m a; mn. pasovi -v -vom, tudi
cona; psen -sna -o: ~ a zap o n
k a; pek -ka m, psec -sca
m; p san ek -ka m vrsta
m rljev, p san ec -nca m ; p s a r
- ja m kdor dela pasove, kdor
izdeluje cerkveno orodje in po
sodje; p asica -e 2, p asln ica -e
[ iun-] 2, p asln ik -a [-iun-]
m , paslo -a s; p sati paem ,
pi -te! p sal -a -o, pa -a
-e, (o)psan -a -o, p s a n je -a s
p a s t -a m tropski veter, p aste n
-tn a -o: ~ i v e te r
+p sati pem pristajati, podati
se, prilegati se: o b le k a m u lepo
+pae, to ti ni ne +p ae ipd.
pasa -e 2 prehod, *pasar -ja
m popotnik, * p asark a -e i,
*pasarski -a -o popotniki

500

psti
P ascal -a [paskl -a] m franc.
m islec, P ascalov -a -o, pascalski -a -o [-ls-]
p asijo n -a m liturg. Kristusovo
trp ljen je; p a sijo n sk i -a -o: ~ e
ig re (o K ristusovem trpljenju);
p a s ij n k a -e i neka okrasna
cvetlica; *pasjn -a
m strast,
posebno
v e se lje :im eti ~ za
k a j, to je njegov ~ ; *pasjon ra ti -am kga za k a j navduiti, ogreti, razvneti, razvnem ati
* p asjo n ran -a -o strasten, raz
v n e t; * p a sjo n ra n je
-a s raz
vnem anje strasti
* p asrati -am k a j iti m im o, skozi,
er; pretlaiti, pretisniti skozi
(mreo, cunjo); prim eriti se, pripetiti se: ~ n e v a rn o m esto, ~
ze le n jav o ; *pasiran -a -o, *pasira n je -a s; *pasnt -a m mimo
idoi
psiv [-iu ] -a m sovn. trpni na
in, trp n ik, mn. p siv a -iv s
pasivne oblike, pasiven -vna -o
slovn. trpen, spl. m rtev, nepod
je te n , nesamostojen; pasivnost
-i nedelavnost, nepodjetnost,
nesamostojnost; pasvne -a m
m rtvdk, n epodjetne, nesamostojne; p asiv a -iv mn. s trg.
obveze, dolgovi, izguba; pasiven
-vna -o: ~ a b ila n c a negativna
p s ji -a -e tudi za oznabo kako
vosti, da je kaj zani: ~ i lo
v ek (hudoben), ~ a v ijo lica (n e
prava), ~ a v era (nilcaka), ~ e
v rem e (slabo); prisl. po p sje :
~ zebe, ~ m e je o zm erjal, ~
ivi; p sjic a -e psja koliba,
p s ja k -a m ; p asje- v sestavi:
p asjeg lv -v a -o, ~ g l v e c
-vca m, ~ g l v k a -e , ~ g l v ski -a -o; p a sje v re n -rn a -o.
~ v r e c -rca m, ~ v r k a -e ,
~ v r s k i -a -o
p ask v l [ -il] -a m sramotilni spis,
p ask v le n -ln a -o [ -ln-], paskvil n t -a m pisec paskvila

p aslk a -e slika, pega. ki nas

m oti po gledanju v svetel pred
m et
psm a -e i , rod. mn. pasem
[-sm ], p sem sk i -a -o [-sm -]
p sol [-u] pso li i haloidna sol
p st - : n astav iti ~ , u je ti v ~ ,
sproiti ~
p sta -e loilo, istilo, maa:
zobna
~ za p a rk e t; pastzen -zna -o med.
p astl [-l] -a m suha barva,
barvna kreda, podoba z barvni
m i kredam i; p astlen -ln a -o
[ -ln-]: ~ e b a rv e
p a s t ta -e : je tr n a ~ , p astten
-tn a -o
P a s te u r -ja [pastr -ja] m franc,
kem ik, P a s te u rje v -a -o: ~ za
vod; p a s te riz ira ti -am, p a s te
riz ira n -a -o: ~ o m leko; p a
s te riz ira n je -a s, p a ste riz c ija
-e i
p sti pdem , p d i -te! p d e l -dla
-o in p l p la -o; gl. tudi p d ;
d ija k , vlada, o d b o r p ad e ; m raz,
toplota, vroina, b a ro m e te r p a
de; cena, vred n o st, te a j pade,
p a p irji p a d e jo ; k o ck a pade,
+odloitev p ad e odloi se, +b e
seda je p ad la reeno je bilo,
+sklep pad e sklenjeno je bilo,
+p red lo g p ad e predloeno je
bilo (prav pa v pom enu: predlog
pade v vdo), +p ad e opom ba,
oitek izreena je, v glavo m u
pad e domisli se; +hia p ad e n a
sina hio deduje, dobi sin, zm e
r a j p ad e na nge se znajde,
+p asti n a k o len a poklekniti,
+pasti k nogam kom u vrei se
pred koga, + izvolitev je p ad la
n a n j izvoljen je bil, +sum je
p ad e l n a n j osum ljen je bil, je
(z)letel nanj, senca je p ad la
n an j, *praznik p ad e n a sredo
je, pride na sredo, n a glvo
p asti neum en biti, +p a sti iz
vloge spozabiti se, zm otiti se,

pasti
pogreiti; +v h rb e t p asti od za
daj, zahrbtno napasti, pasti k o
m u v roke; +p asti v nezavest
onesvestiti se, omedleti; +p asti
v nem ilost, zam ero zam eriti se,
priti v zamero pri kom ; + p asti
kom u okoli v ra tu objeti koga;
+p asti kom u v b rem e priti ko
m u na skrb, na glavo, na plea;
+v oi p a sti iznenaditi, v oi
udariti, zbosti, opozoriti; +pas ti
ez k o g a (po kom) napasti koga,
vrei se na koga; p a sti kom u v
besedo sei kom u v besedo,
motiti koga, z n e b a p a sti ne
veden, nedolen biti, sluajno,
po nakljuju se zgoditi: sa j n i
sem z n eb a padel, z n eb a ni
pad lo; p ad li an g eli, p a d la d e
k le ta, p ad li p a p irji
p sti psem (se), psi -te! paso
-a -e: ~ a se ivina; psel -sla
-o, (po)psen -a -o: ~ a tr a v a
(+popen); p sti ivino, oi, r a
dovednost, lenobo, srce, stra s t;
bolezen se pase po m eni, megl se p asejo po dolini; krm iti
v zvezah, kakor: p a sti z elo
dom, z repo, s koruzo; pasti
k o g a z ob lju b am i, lepim i b e
sedam i
p a s tin k -a m p a s tin k a -e z
bot.
p a s tir -ja m, p a s tirje v -a -o, p a
stire c -rca m, p a stir e k -ka m,
p a stiric a -e , p astirin -a -o,
p a s tirsk i -a -o, p astirstv o -a s;
p a s tir k a -e pti = p a stirica -e = p a s tirn a -e
p a s tirn k a -e ; p a s tirje v ti
-j je m , p a s tirje v l -la -o, p a
s tirje v n je -a s; p a stiro v ti
-jem , p a stiro v l - la -o, pastiro v n je -a s; p a stir e v ti
-jem , p a stir e v l -la -o, pas tir e v n je -a s
p sto r -ja m protestantovski d u
hovnik, p sto rsk i -a -o, p sto rstvo -a s

p a sto r le -la m liturg. kofova pa

lica; p a sto r la -e glas. pastir
ska pesem ; p a sto r la -e =
p a s to r lk a -e [ -lk-] teol. nauk
o
dunem pastirstvu
p s to re k - rk a m, p s to rk a -e f,
p s to rk in ja -e
pstec -ca m pokveen, nepra
vilen stoec
p ast h -a m rebec, p ast n ic a -e
rebarna
psus -a m mesto v knjigi, od
stavek, kos poti: n e v a re n
te a k ~
pa -a in -e m turki astni na
slov; p aev ti -jem , p a j -te!
p aev l -la -o, p a e v n je -a s,
pin -a -o; p a a l k -a m, paal k i -a -o; A li p a A li p a
in -e m, K m al p a K m al
p a in -e m, K m alp ev -a -o,
A lipev -a -o
pa -e , pen -na -o: ~ a
p ra v ic a ; p aev n a -e = pan n a -e = p an a -e ; p n ik
-a m, p n ik i -a -o; p n ja -e
, pnitvo -a s nauk o panikih
piti -im se prizadevati si za
kaj, podvizati se, (po)hiteti; paljv -va -o prizadeven, p aljvost -i prizadevnost
p ten -tn a m ograjen kos zem lje,
zasajn s trto; planica na hribu
za pao
p a tn ti -m riglati, prekopati
zemljo na vrtu , v vinogradu;
p a tn n je -a s
p t -a m poseben poloaj v a
hovski igri
p a t n a -e liturg. boja skledica,
pozlaeni kronik za pod hostijo
p a t n t -n ta m, p a t n te n -tn a -o:
~ o pravo, p a te n tira ti -am, p a
te n tira n -a -o, p a te n tira n je -a s
p te r -tra m oe, naslov redovnega
duhovnika, krat. p. = o.: p. (o.)
S tanislav k rab ec; p tro v -a -o,
p trs k i -a -o

502

pvola
p tin a -e : k o v in sk a ~ ; ptin ast -a -o; p a tin i ra ti -am , patin ira n -a -o, p a tin ra n je -a s
p to k a -e zadnje, slabo vino,
ganje, pivo
p a to lo g ija -e , patolog -a ro,
p a to lo g in ja -e , patolgien
-na -o, p ato lo k i -a -o
p to s -a ro zans, vznesenost, slo
vesnost = p attin o st -i ; pattien -na -o zansen, vzne
sen, slovesen; p a t tik -a ro kdor
s ptosom govori
p a tri rh -a ro ok, poglavr
(vzhodne) cerkve; p a t r i a r h i j a -e
, p a tria r h js k i -a -o, p a tria rh t -a ro, p a tri r k i -a -o; patria rh le n -lna -o [ -ln-], patria rh ln o st -i [ -ln-] starodobnost, slovesnost, oatvo
p a trc ij -a ro plem enita (posebno
starorim ski), mean; p a tric ijs k i
-a -o: ~ a hia
p a trim n ij -a ro oetna ddiina,
p atrim o n ilen -lna -o [ -ln-]
kar spada k dedni graini
p a trio t -a ro rodoljub, domoljub;
p a trio tk a -e dom oljubka, p a
trio tizem -zm a ro dom oljubje,
rodoljubje, p a tri ti e n -na -o =
p a trio tsk i -a -o domoljuben, ro
doljuben
p a trs tik a -e veda o cerkvenih
oetih, p a trsti e n -na -o; patro lo g ja -e , p atro l g -a ro,
p atro l k i -a -o
P tro k lo s P tro k la ro os. i. hom rskega junaka, P tro k lo v -a
-o: ~ a o prava, ~ o p r ija te lj
stvo z A hilom
p a tr n -a ro, p a tr n a -e naboj:
~ za kroglo, ~ za z rn je ; sli
karski vzorec, kalup, oblika, patr n sk i -a -o
p a tr n -a ro zavetnik, p atr n o v
-a -o, p a tr n a -e zavetnica,
p a tr n in -a -o, p a tr n sk i -a -o
zavetniki, p a tro n t -a ro zavet
ni tvo, zavetie za otroke, pa-

tro n tsk i -a -o: ~ e p rav ic e;

p a tro n n c a -e , p atro n n e n
-na -o; p a tro c in ij -a ro cerkve
no pronje, god patrna v
kaki cerkvi
p a tr lja -e obhodna straa, patr lje n -ljn a -o, p a tru ljir a ti
-am, p a tr u ljir a n je -a s; p re
prosto: p a tr la -e , p a tr le n
-ln a -o [-n-], p a tro lra ti -am,
p a tro lra n je -a s
p tv r -a ro bolezenska tvorba,
p tv re n -rn a -o, p tv o rn a -e
posnetek, neorganska tvorba
p a u d r - ra ro posredni udar za
radi odboja [pa-u-]
p v -a ro, pvov -a -o: ~ o p e rje ;
p v ji -a -e: ~ i rep ; p v a st -a
-o, pv ek -ka ro, p v o v k a -e
= pav ica -e , pav -a ro
P v el [-vl] -vla ro os. i., P v lo v
-a -o; P v le -ta ro P v leto v -a
-o; P v ele k -ka ro, P velkov
-a -o [-v li-]; P v la -e os. i.,
P v lin -a -o; P av lin a P jk o v a
-e -e os. i. slov. pisateljice;
sv. P vel, o sv. P av lu = na sv.
P v la = o P vlovem , n a P vlovo, p ri Sv. P v lu sem bil,
k Sv. P v lu gre, od Sv. P v la
gre; em pvel -vla ro; p av ln ski -a -o kar je po Pvlu: ~ a
pism a, ~ i red ; p av ln ec -nca
ro lan reda
p a v ij n -a ro zool. vrsta opice
p a v iljo n -a ro, p a v iljo n sk i -a -o:
~ a v ra ta ; p av ilj n ek -ka ro
p v k a -e glas., nav. mn. p v k e
p v k
p a v lih a -a in -e m norav, sm een
lovek, tpek = p a v l h a -a in
-e m ; pavlih o v = p av l h o v -a
-o, p av lh ast -a -o; P a v lih a -a
in -e ro list, P av lih o v -a -o
pav lu e k -ka ro vrsta m etulja
p v o la -e , pvo len -lna -o [ -ln-]
= p v o ln a t -a -o [ -ln-]: ~ o
blago; p v o last -a -o; pv o lica
-e i

503

p av al [-l] -a m povprenina,
posek, povprek, o d m erek;
p av alen -ln a -o [ -ln-.] povpre
en; p a v a lra ti -am odm eriti
povpreek, p a v a lra n
-o: ~ a
p o tn in a; p a v a lra n je - a s
p vza -e odmor, prem olk, oddih ;
pvzen -zna -o:
ozn am en je;
~
p a v z ra ti -am odnehati, prene
hati, poiti, poakali, poivati;
p a v z ra n je -a s
p a z d -ja m lesnati deli lanenih
stebel, k i se pri trenju luijo
od vlaken, p a z d rn a t -a -o? ~ o
p red iv o ; p a z d rje -a s
p azd u h a -e f: pod ~ o p e lja ti,
izpod ~ e je m a ti izm ilja t i si,
im provizirati; za podpzduho se
voditi
p z iti m p aziti pzim : ~ na koga
(ka j ), ~ k a j (koga) varovati,
pazi -te! paz -a -e, pazil
-la -o, (o)pen -a -o, p z e n je
-a s, p n ja -e i : p o sv etiti ~ o
em u paziti na k a j, p az ljiv -va
-o, p az ljiv o st -i 2, p az ljiv ec
-vca m, p a z ljv k a -e ; p z k a
-e 2; ~ o im eti n a koga (kaj),
pod ~ o b iti; pzen -zna -o,
p zn o st -i 2, p zn ik -a m, pznica -e 2, p zniki -a -o; pazn
-a m zanilj, ogleduh, p az n k a
-e zanilj. oglednika, ovduka;
p az nstvo -a s zanilj,
p -a ;m srednjeveki uenec ple
m ikega vedenja po gradovih;
p ev -a -o; ~ o v ed en je, ~ a
dolnost; pe -ta m pevski
-a -o
p p a m leseni oboj, pen
-na -o: ~ e d esk; p iti -im,
p e n je -a s, (o)pen -a -o,
p n ica -e 2 dsk, p nik -a
m ehlj, p aev n a -e 2, pan a
.e 2
p e lj -lja m = pn o h et -hta
m prkelj, p a lj t - ta -o, plj to st -i 2

p c e lj -c lja m, p eclja t - ta -o:

~ o : sa d je, p c e ljn a t -a -o
[-celj-] . p c lja s t -a -o; peclj ti
-m, p e c lja j -jte! p eclj l -la
-o, p e c lj n je -a s
pecivo -a s gl. tudi pei
p - 2, na pi; p ca -e 2 in
peica -e 2 = p e k a -e 2; pen
-na -o: ~ a v ratc a, ~ o onilo;
p enca - = p e n j k -a m,
penk -a m sede pri km eki
pi, p e n j e k -ka m, peh
-a m = p e h a r -ja m zapekar;
p e r -ja m, p e aric a -e 2, pe rsk i -a -o, p e rk a -e 2, p e
a tn a -e 2 = p e rn c a -e 2;
p eev ti - jem na pei posedati,
pe varovati
pea -e 2 ensko pokrivalo, peen
-na -o: ~ i vzl
p e at -a m, p e ten -tn a -o: ~ i
vosek; p e tn ik -a m, petn ica -e 2; p e titi -im, peten je -a s, (za)pecten - -o, p e
atilo -a s, p e atn in a -e 2
p e ati -m se (s im) ukvarjati se,
p j -jte! p eal - la -o, pe n je -a s
p e v je -a s, p e ven -vna -o,
p e vnost -i 2, p e e v n t -ta
-o, p e evt -a -o, p eev to st -i
2, pen -a -o kam niten; peevn k -a m, p ein a -e 2, p e in a r
- ja m , p e in a st -a -o, p ein t
-ta -o
pi . pem , peci -te! p ek e l
p k la -o, p ek o -a -e, peen
-n a -o, p e n je -a s delo in
izdelek, p e n k a -e 2 = p e
e n ja -e 2, p e n k a r -ja m lo
vec, ki lovi samo zaradi mesa;
peen ica -e i, p een j k -a m
gibanica, p een n a -e 2
pica -e 2 tolsta gub, ki jo dela
trebunica na elodcu in na re
vih; pien -na -o: ~ a ila;
loi od peica in pca prostor
z.a peenje pri pei

604

pk
p ck - , mn. peke p e k in
p ed o lo g ija -e (iz lat. ped- noga)
pek [pk] in p ek in p k
agron. tloslovje, veda o razisko
[pk] pekam pek v p ek ah
vanju tal, pedolg -a m, p ed o
s pekm i; p e k t -ta -o: ~ o
l g in ja -e i, p edoloki -a -o
sa d je ; p ek o v n t - ta -o, pepeg a -e , pgica -e , p eg ast -a
k o v t -a -o, pekvec -vca m,
.-o, pgav -a -o, p g av ec -vca
p e k r -ja m [povsod pat-]
m, p g a v k a -e i , p g av sk i -a
p ek ti -m, p e k j -jte! p ekl
-o, p gavost -i , pg av ica -e ;
-la -o, p e k n je -a s, peklo
p e g tk a -e
-a s poasn [povsod p-]
pgam -a m pti zool.
p ed - , p d e n j -d n ja m: p d e n jpegam od -a m usn ju podobno
lvek p d e n j-lo v k a ro; pedblago ( knjigovetvoj, pegam on j ti -m, p e d n j j -jte! p e d
den -dna -o: ~ a v ezava
n ja l -la -o, p e d n j n je -a s
pegaz -a m bajeslovni krilati ko n j,
s pedjo m eriti; p e d n j -a m =
simbol pesnitva; pegazov - -o
pedc -a m
p e h a r - r ja m, p e h rie v -a -o,
p ed ag o gika -e vzgoja, vzgojep e h r e k -ka m, p e h re c -rca
slov je; pedaggien -n -o
m, p e h rn ic a -e
vzgjen, vzgojesloven; pedagog
p e h riti -im varati, p e h r je n je -a
-a ro vzgojitelj, vzgojeslovec;
s varanje
p ed a g o g in ja -e vzgojiteljica,
p e h ti -m, p e h j -jte! p eh a l
vzgjeslovka; pedagoki -a -o
-la -o: ~ ko g a (k aj); p e h se
vzgojiteljski, vzgoje slov ski; pemi (iz elodca), po k o i se mi
dag gij -a ro vzgojeslovni zavod,
p eh (izpuaj); p e h n je -a s,
uiteljska ola
p e h j -a m, p eh -a m, p eh lp ed l [-l] -a m nogalnik: ~ p ri
nik -a [-u n-] m [povsod: pBh-];
kolesu, ~ p ri orglah, k la v irju ;
gl. tudi p a h n iti
p ed len -lna -o [ -ln-]
p h a ti -am (se), p h a j -te! p h a l
p e d n t - n ta m, p e d n tk a -e z
-a -o, p h a n je -a s: k o n ja je
m alenkostno natanen, pikolovec,
p hal, da je b il ves p en a st;
sitnica ; p ed n tsk i -a -o , ped n tcelo
uro se je p h a l s tekim
stvo -a s, p edantzcm -zm a ro,
brem enom
p e d a n te rja -e pikolovstvo,
p eh o ta -e vrsta vojatva; p e h o
malenkostna natannost
ten -tn a -o
ped l [ -l 7 -a m vseuiliki usluj p h ta -e i z a n i l j p e h t n -n a
benec, ped lsk i -a -o [-ls-]
m zanilj. nerodna, debela oseba
p e d ik ra -e nega nog (nohtov), '
p e h tra n -a m bot. zaimba, php e d ik ra ti -am se dati si nohte
tra n o v -a -o: ~ tru k e lj, ~ a
porezati na nogah in ostrgati
p otica
koo, p e d ik r -ja m kdor se s
p j! [p j] m edm . iz velelnika
pedikuro ukvarja
pjdi! po ziv; p j br! zavrnitev:
p ed o lo g ija -e pedag. (iz gr.
p j no, pj, kdo te bo poslual!
paid- otrok) nauk o otroku, pezaudenje: p j no, a res!
dolg -a m zdravnik za otroke,
p k -a m, p k o v k a -e , pkov
p ed o l g in ja -e , pedolgien
-a -o, pko v sk i -a -o: ~ i k ru h ;
-na -o, pedoloki -a -o; p e
p e k a rc a -e , p k a -e : k ru h
d ia tr ija -e otroko zdravstvo,
po pek i ( +frien kruh), k ru h
p e d i te r -tra m zdravnik za
sta re pke, p e k a k ru h a kar ga
otroke

pekl
gre enkrat v pe; p e k a r ija -e i,
p elsk a ti -am , p e lsk a n je -a s,
p e k rn a -e , p e k rn ic a -e
p e lsk a st -a -o = p e ls k a v -a -o :
p e k l -k l [pku -kl] ro, pe~ o v rem e deevno; p elsn iti
k l n -a -o: ~ e m uke, pek ln -nem , p e lsn je n -a -o
ski -a -o, p ek ln e c -nca ro =
p e lj ti p lje m in -m, p e lji -te!
p ek ln ek -ka ro, p ek len ca
p lja l p e lj la -o, p e lj n -a -o,
-e = pekln ica -e ; pek lep e lj n je -a s
n ti -m : to m e p ek len ; p ek liti
p lod pelo d a ro bot. cvetni prah,
-m koga m uiti, pokoriti koga,
pelodov -a -o, p el d en -d n a -o,
skrbi povzroati kom u, p ek li -te!
p eldek -d k a ro
p e k lil -a -o, p e k lj n je -a s,
P elpida(s) -da in -e ro os. gr. t.,
p e k lte v -tve , p ek lv ec -vca ro,
P elpidov -a -o
p e k lv k a -e , p ek lv sk i -a -o;
P eloponez -a ro grki polotok, pep e k ln a - e min. [povsod: pk-]
loponki -a -o: ~ a v o jsk a
p e k e t ti -m in -ein, p e k e ta j j Plop(s) -pa ro os. i. gr. mit.,
-jte! p e k e t l -la -o, p ek e t Plopov -a -o
PEN m ednar. krat. organizacije
n je -a s, p e k e t -ta ro
P k in g -a m mesto na K itajskem ,
knjievnikov (poezija, esej, n o
p k in k i -a -o
vela); kratica se pogosto rabi
p ek o na -e gl. pi
kot sam. m : lani P n a
p n a -e , mn. p n e pn, p n a st
p e k to r le u -lna -o [ -ln-] prsen
-a -o, p n av -a -o, p n a v k a -e
med., p e k to r le -la ro liturg.
= p n o v k a -e = p n jen ic a
naprsni kri ( kofov, opatov)
-e , p e n j la -e = p e n j a -e
p e k u n i re n -rn a -o denaren, gm o
posnem lja, posnm nica; p n iti
ten: ~ e zadeve
-im (se), p en -a -e, p n i
P e l g ij -a ro os. i P el g ije v -a
-te! p n il -a -o, p e n je n -a -o,
-o: ~ a zm ota, ~ n auk; pelap n je n je -a s; p n ica -e :
g ij n ec -nca ro pripadnik Pelaz la ta ~ (za zlatnje)
gijevega nauka, p e la g ij n sk i -a
p en le -la ro kazen, globa, pen-o, p elag ijn stv o -a s, pelagialen -lna -o [-ln
]
nzem -zm a ro
p e n t -a ro, m n. p e n ti in -tje -tov
p e la rg o n ija -e okrasna cvetlica
starorim ski hini zavetniki
P elzg -a ro, nav. mn. P elzg i -ov
p e n d n t -a ro: ~ 'k em u protiro in P el zg ijec -jca ro, Pelzvese k, nasprotek, dopolnilo
gijci -cev; p elz g ijsk i -a -o
P en lo p a -e Odisejeva ena, Pep e le rin a -e vrsta plaa, svrninlopin -a -o
ca; p e le rn sk i -a -o : ~ a k ap u c a
p e n e tr c ija -e pronicanje, pro
P le u s -e ja in P le j -a ro Ahilov
diranje, p e n e tra c jsk i -a -o: ~ e
oe, P e ld -a ro Ahilovo im e
m etode; p e n e trra ti -am preeti,
p e lh a -e rdea lisa (posebno na
prepojiti, p red reti; p e n e trra n
telesu), p elh ast -a -o
-a -o, p e n e tr n te n -tn a -o: ~
p e lik n -a ro zool. pti, pelik n o v
d u h oster, prediren
-a -o: ~ k lju n
p elin p e lin a ro, pelinov -a -o: ~ a
pnez -a ro ali p n ezi -ov novec,
voda = p eln o v k a -e = pepnezen -zna -o, p en e zn t -ta
-o, p n ezek -zka ro
ln o vica -e = p elin o v n a -e ;
p nica -e neka ptica pevka: v r t
p eln ovec -vca ro, pelinkovec
na, siva
p n i ji -a -e
-vca ro, p e ln k a -e ; pelniti
p n ja -e [ +klanfa] , p e n j a -e
-im greniti, p e ln je n je -a s

506

perfki
p en tag ram -am a m peterokraka
zvezda (narisana v eni potezi),
mora; p e n ta g r m sk i -a -o: ~ o
zn a m e n je
p e n t m e te r - tra m peterec, vrsta
verza ( - UU - UU - || - UU - UU -);
p e n t m e trsk i -a -o
p e n ta t v h -a m peteroknjije,
skupno im e za petero Mojzeso
vih knjig sv. pism a; p en tat v hov -a -o
p e n t tlo n -a m peteroboj p., pent tlo n sk i -a -o
P e n te z il ja -e os. i. amazonske
kraljice, P e n te z il jin -a -o
p e n tlja - e : s ~ o zavezati; p ntlja s t -a -o, p e n tlj ti -m , pentl j j -jte! p e n tlj l -la -o,
p e n tlj n je -a s
p en a -e bot.:, tra v n ik a ~
p n z ija -e pokoj, pokojnina;
p e n z jsk i -a -o pokojninski: ~ i
sklad, zavod; penzionst -a m,
~ s tk a -e upokojnec, -nka,
p en zionstovski -a -o; pen zio n ir a ti -am upokojiti, p en z io n ran
-a -o, p en z io n ran e c -nca m,
p e n z io n ra n k a -e 2 , penzionr n je -a s upokojitev
p en zio n -a m gostie (hrana in
stanovanje), penzinski -a -o
gostien: ~ a h ra n a , p en zio n r
- ja m, p e n z io n rk a -e i kdor
je v gostiu gost, p en zio n rsk i
-a -o; p en zio n t -a m vzgojni
zavod, p en zio n tsk i -a -o, penzio n tk a -e i gojenka
P p e P e p e ta m os. i. (preprosto)
za Josip, P p e to v -a -o, P epek
-ka m, P epkov -a -o, P pe
-ta m, P petov -a -o; p p e -ta
m tpec, p pek -ka m tpek,
ppe -ta m
j
p ep l [ - u] -a m, pep len -ln a -o j
[-u n - ] , p ep ln a t -a -o [ - u n-],
p e p la st -a -o, p e p ln ik -a
[-un-] m , p e p e ln j k -a [-un-]
m , p e p lk a -e [-u k -] = pep ln ica -e [-un-] i = pepe-

l h a -e i = p ep e l k a -e i
rjuha za pepel pri parnji; p e
p lje -a s, p ep ele -a s; P e
p lk a -e [-lk-] i os. i. v prav
ljicah, P eplica -e os. i. [ -l-]
p e p e l r - ja m, p e p e la rc a -e ,
p e p e l r e k -k a m, p e p e l rsk i
-a -o, p e p e l rstv o -a s, pepel riti -im, p e p e l rje n je -a s
p e p e l ti -m sprem injati se v p e
pel, dajati veliko pepela: ta
d rv a mono pepel, h itro pep el; pepli -te! p ep e l l -la
-o, p e p e l n je -a s; p ep e lti -m
(se), pepli -te! p ep ell -a -o,
p e p e lj n -n a -o, p e p e lj n je -a
s, p ep e ltev -tve , p ep elv ec
-vca m , pep elv sk i -a -o, pepellen -lna -o [ -ln-]
p e p e lk a -e , p ep e lc a -e i , pep elen -n a -o , p ep elk o v -a -o ;
p ep e lk -a m *potelj
p ep eln ica -e [-eln- in -eun-] i
zaetek psta, p ep eln ien -na
-o [-eln- in -eun-]: ~ a sred a
p epsn -a m elodni ferm ent
p e rc ip ra ti -am dojmati, p ercip r a n je -a s, p e rc p c ija -e
dojem anje, p erc ep tv e n -v n a -o
dojeten, dojem ljiv, p erc ep tv n o st
-i i dojetnost, dojem ljivost
p e r ti -m gniti, trohneti, goreti;
p er -a -e, p e r l -la -o,
p e r n je -a s, p e re ln a -e trhlenina, p rn a t -a -o: ~ a d rv a;
p erec -ca m = p e re n j k
-a m = p er i og en j drevesna
bolezen; p er e v p ra a n je n u j
no vpraanje, p e r a zadeva
nujna zadeva
p e r tn ik -a m vrsta svedra, lokasti sveder
p e rf k t -a m slovn. pretekli as,
p e rf k te n -tn a -o dovrn, po
poln: *pogodba je ~ a , * ~ o z n a
ti je z ik ; p e rf k te n -tn a -o
slovn.: ~ e oblik e; p e rfe k tv e n
-vna -o slovn. dovren: ~ i g la
goli; p e rfe k tv n o st -i dov-

*perfden
nost; p e rfe k tu ra ti -am izvriti,
izpopolniti, izpopolnjevati; p erf e k tu ra n je -a s izpopolnjevanje,
dopolnjevanje, dovrevanje
* perfd e n -dna -o izdajalski, ne
zvest, verolom en; *perfdnost -i
izdajalstv, nezvestoba, varlji
vost, varanje, verolom nost; *perfdne -a ro izdajalec, veroiomne, zahrbtne, zvijane
p e rfo rra ti -am predreti, prebosti,
n alukn ja ti; p e rfo r c ija -e p re
d r l e : ~ slepia; p e rfo rra n -a
-o pebodn, prejeden, pretrgan,
predrt
p e rg a m e n t -n ta m na papir stro
jena koa, stara listina; perg am n ten -tna -o
* p erh o resc rati -am s studom od
klanjati, zavraati; *perhorescr a n je -a s odklanjanje, zavraa
nje
p e r ife rija -e obd, oklica; p e
rife re n -rn a -o ob den, obroben;
p e rif rn o st -i z obdnost, obrbnost
p e rifr z a -e opis, p e rifr stien
-na - opisovalen, opisen, p erifra z ra ti -am opisovati, opisati;
p e rifra z ra n -a -o opisan, p erif ra z ra n je -a s opisovanje
p erigj -a m astr. prizem lje, pri
z em ljie; p e rig jsk i -a -o prizem en, prizem eljski
p erig n -a m bot. cvetni obod, perignski -a -o
p e rih lij -a m astr. prisonje, per ih li j ski -a -o prisonen
P rik le s in P rik le j -e ja m grki
dravnik, P rik le je v -a -o: ~ a
doba, p rik le js k i -a -o
p erk o p a -e odlom ek iz evange
lija: n e d e ljs k a ~
p e rilo -a s, p e rle n -ln a -o [ -ln-],
p erlce -a [-le-] s, p e r lja -e
= p e ric a -e i, p er in -a -o,
p er n ik -a m, p e riln ik -a
[-iun-] m, p r ln ik -a [-un-]
m , p e r -a ro, p er ie a -e I,

p e r a -e i = p e r ln ic a -e
[-u n-] , p e r a s t - a -o; per iti -im, p e r e n je -a s, pere -a s = p ern ica -e =
p e rln ic a -e [-iu n - in -ln-] i
kraj za pranje
p e rin a -e , p e rn je -a s ogorki,
odpadki - kuriva (premoga, d r v )

(+le)
p e rn a -e =- p e rn k a -e velik
list zelenjave (zelja, pese, repe
ipd.); p e rn je -a s
p erio d a -e doba, tn a l povraj,
slovit, v lik i stavek; p erio d e n
-dna -o, p erio d ien -na -o kar
se redno ponavlja: ~ i tis k (asopisi) = p eri d ik a -k s m n.,
p erio d in o st - povraanje,
ponavljanje; p e rio d iz ra ti -am
deliti na dobe, obdobja, p eriod iz ra n je -a s , p e rio d iz c ija - e l
p e rip a t tik -a ro f i lozof Arstlelove ole, p e rip a t ti e n -na -o,
p e rip a t tik a -e
p e rip e tija -e preobrat: ~
v
d ram i
p erisk o p -a m optina priprava
(n. pr. v podmornici), p erisk o p ski -a -o
p e ristl [-il] -a ro stebrie, peristlen -ln a -o [ -ln-]
perce -a s gl. p rg ie in p erilo
p e rj n ic a -e , p e r j n ik -a ro,
p e rj n i a r -ja ro, p e rj n i k i
-a -o
p e rk l [-l] -a, ro neka bombaasta tkanina, p e rk la s t -a -o
p e rk u s ja -e pretres, su n ek, med.
pretrkavanje, p e r k u tra ti -am
pretrkavati (bolnika pri preiska
vi), p e rk u sjsk i -a -o: ~ a m e
toda
p e r lu s trra ti -am pregledali, pre
iskati; p e rlu s tr c ija -e 4 pre
iskava, p e rlu s tra c js k i -a -o
p erm -a ro g eo l zgornja plast paleozoika ( das), p rm sk i ra
~ a tv o rb a

perverzen
p e rm a n n te n -tn a -o trajen, sta
len; p e rm a n n c a -e trajnost,
stalnost: b iti v ~ i v trajni pri
pravljenosti, zm eraj pripravljen;
p erm a n n en -na -o
p e rm u tra ti -am zam enjevati, za
m enjati; p e rm u t c ija -e mat.
p ero p e r sa s: la h ek k a k o r ~
(+p ere sn o lah e k ), *persen -sna
-o, p e r sn ik -a m, p er sn ica -e
i,
p ersce -a s, p e r s a r -ja m;
p e r je -a s (+p er sje), p e rj d
-i i , p r ja s t -a -o, p rji e -a s,
p rn a t -a -o, p rn ic a -e , p rnien -na -o, p e rn j a -e ;
p riti -im (se), p r je n je -a s;
p ero - v sestavi: p ero g rz -a m
zanilj., p ero rz ec -zca m, perorsb a -e i, p e ro v d ja -a in -e
m , p e ro p r sk -ska m hum .
p ero n -a m hodnik (na postaji),
p er n sk i -a -o: ~ i listek
p ero n sp o ra -e trtna bolezen
p e ro r c ija -e i sklep govora, p ero ra c jsk i -a -o: ~ a fo rm u la
p e rp tu u m m bile m n e s k l no
.:
in dan se ni ganil od svojega
p e rp tu u m m bile; s svojim
p erp tu u m m bile si je p o k v a
ril z d ra v je
* p erp lksen -sna -o zm eden, zbe
gan, osupel; * p erplksnost -i
zm edenost, zbeganost, osuplost
* p erse k cija -e zasledovanje,
preganjanje; * p ersek u cjsk i -a
-o preganjalen: a stra s t; *perse k u tv e n -vna -o: ~ a m etoda
preganjalna, zasledovalna metoda
p ersifl a -e sm eenje, podsm eh,
sramotilni spis (govor); persif lra ti -am smeiti, v sm eno,
sramotilno prevraati kako delo;
p e rs iflra n je -a s sm eenje
p erso n len -lna -o [ -ln-]: ~ a
u n ija , ~ i re fe r n t = perso n lni -ega m = p erso n lec -lca
[-le-] m ; *personl [ -l] -a m
osebje; p e rso n lije -ij mn.
osebni podatki; p e rso n ifik c ija

-e poosebitev, poosbljenje;
p e rso n ific ra ti -am poosebiti, po
osebljati; p e rso n ific ra n je -a s,
p e rso n ifik a c jsk i -a -o poosebtven
p e rsp e k tiv a -e geom., nauk o
slikanju predmetov, kakor se
kaejo oesu z doloenega gle
dia; pogled v globino, prihod
nost: p ti ja = o d zg rn ja
g led ati . koga s p ti je ~ e od
zgoraj, prezirljivo; p ersp e k tiv e n
-vna -o, p ersp e k tv i en -na -o
* pert -a m povojeno, suho, pre
kajeno svinjsko m eso, gnjat,
* perten -tn a -o, * p er ta r -ja
m neopilan prai
P e r - ja m l. i. drave, p e ru js k i
-a -o , p e ru n sk i -a -o, P eru n e c
-nca m, P e ru n k a -e i
p e r n ik a -e bot., p e r n ik in -a
-o: ~ cvet, list
p e r a ti -am po vodi ofotti. p e r a n je -a s
p e r je -a s veliki listi (zelja,
pese ipd.), perina, p e r k a -e
pero, list; p e r iti -im skubsti,
p e r e n je -a s
p e r t -i i (+pert), p e r te n -tn a
-o, p e r tn a t -a -o, p e r ta s t -a
-o, p e r tk a -e , p e r tk a s t -a -o
p e r ta ti -am, p e r ta n je -a s, per titi -im, p e r te n je -a s
p e ru tn ic a -e , p e ru tn e n -na -o,
p e ru tn i a s t -a -o, p eru tn ic a
-e
p e ru tn in a -e , p eru tn in sk i -a -o,
p e ru tn n a r - ja m, p e ru tn n a ric a
-e , p e ru tn in a rs k i -a -o, p e r u t
n in a rstv o -a s
p e rv e rz e n -zna -o zblojen, izprevren, pokvarjen, protinaraven;
p erv e rz n o st -i zabloda, pokvar
jenost, protinaravno st; p erv rzne -a m pokvarjenec, izprevrenec, p e rv e rtira ti -am nenaravno
se razvijati, izprevrei se, blo
diti, zblodili

509

Perzfona
P erz fo n a -e m it. os. i., P erzfonin -a -o
P erz p o la in P erzep o lis -le i pre
stolnica stare P erzije, perzpolski -a -o [ -ls-]
P rze u s in P rz e j -ja m m it. os.
starih Grkov, ozvezd je; P rz e je v
-a -o, p rz e jsk i -a -o
P rz ija -e , p e rz ijsk i -a -o, P rzijec -jc a m, P rz ijk a -e i, tudi
P e rz ij n e c -nca m, P e rz ij n k a
-e ; p rz ije c -jc a m perzijska
preproga: k u p il je drag o cen eg a
p rz ijc a (tudi: d ragocen p erzijec)
pes [p s] ps m, pesk p e sk m,
p e s j k -a m, p e s j d -i
pesj n -n a m, p e sj n sk i -a -o,
p e s l jn a r -ja m, p e s l jn a ric a
-e i ljudorski ljudje v prav
ljici, p e s l jn a rsk i -a -o [povsod:
ps-]
p esa -e , pesen -sna -o: ~ o g a
n je ; psica -e pesno perje
p sarica -e neka muha
p sek p s k a m, p esk o v t -a -o,
p esk o v to st -i i, pesk o v ten -tn a
-o, p s k n a t -a -o, p sk o v n at -a
-o; p sk ati -am : zem ljo (ilov
nato) ~ , p s k a n je -a s ; p s k a r
-ja m, p sk a ric a -e i , p sk arski -a -o, p sk ast -a -o, peskov n a -e , p sk o v je -a s, pskovec -vca m bot.; peskolvec -vca
m ; gl. tudi peen
psem pesm i , psem ski -a -o
[-sm -], psm ica -e ; p esm r
-ja m, p esm rsk i -a -o, pesm riti -im, p e s m rje n je -a s, pesm rstvo -a s, p esm arica -e i,
p esm aren -na -o; pesm o lj b
-a m, pesm oslvec -vca m, pesm o tv r - ra m
pesim izem -zm a m crnoglednost,
m rkost; pesim ist -a m rnogldec, p esim stk a -e rnogledka,
pesim istien -na -o rnogld,
m rk

p sn ik -a m, psn ik o v -a -o, psnica -e , psniin -a -o, psniki -a -o, psn itv o -a s; p es

n iti -im, p e s n je n je -a s, pesnik o v ti -jem , p esn ik o v l -la
-o, p esn ik o v n je -a s, p esn ik riti -im; p e sn ik n -a m zanilj.
p est - i, v p sti: *na la stn o p est
na svojo roko, po svoji volji;
p sten -tn a -o, p e stiti -m, psti
-te! p estil -a -o, p e s t n je -a s,
p estte v -tv e i , p estlec -lca
[-lc-] m; p estn ca -e i, p estnen -na -o, p es tn k -a m vrsta
strugla, r pri kosiu
P estalozzi -ija [pestalci -ija] m
os. i. vic. vzgojitelja, P esta lo z
zijev -a -o [-lci-]
p s te r -tra -o pisan, p e stro st -i
p e s trti -m, p s tri -te! p e strl
-la -o, p e s tr n je -a s
p esti -a m bot., p estiev -a -o:
~ cvet
pesto -a s glava, ki gre skoznjo
os pri kolesu; p sten -tn a -o,
p stn ik -a m
p e s tu n ja -e i, p s tu n jic a -e ;
p sto v ati p stu jem , p s tu j -te!
p estu jo -a -e, p sto v al -a -o,
p sto v a n je -a s, p sto v an -a -o,
p stovanec -nca m. p sto v an k a
-e , psto v an ek -k a m ; psto v aln ica in -ln ica -e [-aun-]
: n ositi roko n a ~ i
p in pk i in pice prisl. ( +k
ngam): pe hoditi, p riti, iti;
p pot, p h o ja, po p poti,
no bene pe h o je se n e u s tr a
im ; p ek -a m, pec -ca m,
peica -e , p ek i -a -o;
peiti -im, p e en je -a s;
ppolk -a [-lk -] m pehotni polk,
gl. tudi p eh o ta
p ati -am, p a n je -a s, pav
-a -o : ~ a noga; p a v e c -v c a m,
p a v k a -e , p av t -a m ; peljv -va -o, p eljv o st -i i
pen -a -o iz pska, poln pska;
penost -i , p ee n t - ta -o,

510

peteropenec -nca m kam en, peen j k -a m, p enast -a -o, penek -n k a m,peenca -e z,

p eenna -e
, p enka -e ;
p eenti -m : kam en peeni;
p eenl -la -o, p ee n n je -a
s; p eenti -m (se): ~ kam en,
k am en se peeni; peenl -a
-o, p e e n j n je -a s
peica -e majhna pest, m alen
kost: ~ lju d i; p ej -a m, peica -e ; gl. tudi p st
pee -a s
= peina -e z
[p-] osrednji del sadu s pekmi
p t p tih p etim glavni tev., ob
p e tih = ob 5h ; p e tn a js t in - jst
-ih, p e tin d v jse t -ih, p td ese t
-ih; p t sto, p t st lju d e m , p ri
p t st lju d h ; p t tiso lju d i,
s p t tiso lju d m i
p et- v sestavi: p e tl tk a -e , petdn v en -vna -o, petm seen -na
-o:
i te a j; p eto d sto ten -tna
-o: ~ e (5 %) o b resti; p e tn a js ttd enski -a -o, p etin d v ajsetlten -tn a -o: ~ o d ek le; petdese tl tn ik -a m, p etsto l tn ic a -e
; p ettiso ltn ica -e ; e pie
mo prvi del s tevilko, stavimo
za njo vezaj: 5-ltka, 5-dnven.
5-mseen, 25-lten, 50-ltnik
itd., gl. 74, 4
p ta -e in p et i , n a peto stopiti,
mn. pet, p e t in p t in pt,
petm , p e t n a pte, po peth, za p etm i; p tica -e z,
p tn ica -e , p tn ik -a m, p ten
-tn a -o, pete -a s, p etv s -a
m, p etv sa st -a -o; p e t ti -m,
p e t j -jte! p e t l -a -o, p e t n je
-a s; p eto lzn ik -a m priliznje
nec, petolz -a m, petolznica
-e i, petolzn ik i -a -o, petolznitvo -a s
p e t k -a m, p e tin d v a jse t k -a m,
p e td e se t k -a m, p e tsto t k -a m,
p ettiso k -a m ipd. im ena za
bankovce in denar

p e t rd a -e z raketa za um etni
ogenj, razstrelilo, p e t rd e n -dna
-o: ~ i n ab o j
p e te k -tk a m, p tk o v -a -o: ~ a
je d ; p e tk o v ti -jem , p etk o v n je -a s, p e tk o v n a -e
p etelin -ina m, petelinov -a -o in
Petelinji -a -e: ~ e hle; p e te
linek -ka m, petelnec -nca m ,
p eteln sk i -a -o, p e te ln a st -a
-o; p e te lin iti -im se, p e te lin je
n je -a s; p e te ln a r -ja m lovec
na petelina
p te r -tra m in p tro -tra s pod
streni oder za krm o, mn. p tra
p te r s
P te r P tra in P e tra m os. i.,
P tro v in P tro v -a -o, n a Ptrovo in P etro v o (29. jun.), o
P tro v em in -vem = o sv. P e
tr u in P tru ; P tr e k -ka m,
P trk o v -a -o; sv. P te r, p ra z
n ik sv. P tra in P e tra , k r a j
Sv. P te r, bil sem p ri Sv. P e tru
in P tru , po jd em k Sv. P tru
in P tru , grem od Sv. P e tra ;
v t. P tru in P tru n a K rasu,
iz t. P tra in P tra , v emp ter, e m p trsk i -a -o, K oza
kov em pter; p e trn sk i -a -o
po Petru (njegovem nauku in
osebi), p e trn a r -ja m svetni du
hovnik v nasprotju z redovnikom ;
p e tr v k a -e hruka, zrela o
Petrvem
p e t r -a -o, p e tn a js t r -a -o, petin d v a jse t r -a -o, p e td e se t r -a
-o, p t sto tr -a -o, p t tisor
-a -o itd. lo. tev.; p e t ro st -i i,
p e td e se t ro st -i i itd.
p e t re n -rn a -o, p e tn a js t re n -rn a
-o, p e td e se t re n -rn a -o, p t
sto tren -rn a -o, p t tiso ren
-rn a -o itd. mno. tev.; p e t rnost -i , p e td e se t rn o st -i ,
p t sto trn o st -i i itd.
p etero - v sestavi: p e te ro b rv e n
-vna -o; p e te ro b o j - ja m, ~ b o
je n -jn a -o; p etero l n -n a -o,

peterilj
~ l n s k i -a -o; p e tero d n v e n
-v n a -o; p etero g lsen -sna -o;
p e te ro k o te n -tn a -o, ~ k o tn ik -a
m, ~ k t j e - a s; p e te ro k ra k -k a
-o: ~ a zvezda; p e te ro k rl [ -il]
-la -o, ~ k r ln ik -a [4 n -] m;
p e te ro lste n -tn a -o, petero n g
-ga -o, p etero v g eln -a -o
[-gln-], ~ v ogelnik -a [-gln-]
m ; p e te ro p s t -a -o, ~ p s tn ic a
-e i bot., ~ p s tn ik -a m bot.;
p e te ro r g -ga -o; p e te ro r k
- k a -o , ~ ro e n -na -o; p etero spv -va m , p etero st v e n -na
-o; p etero st p en -pna -o: ~ i
v erz; p e te ro str n -a -o, ~ s tr n ski -a -o; p e te o v ste n -tn a -o,
p eterozlen -na -o, peterozb
-ba -o itd.: te tvorbe so ive
in se besede sproti ustvarjajo
p e te r ilj -lja m, p e te rilje v -a -o,
e te rlj e k -ka m, p e te rlj ov -a -o
p ti pnm , p n i -te! pl -a -o,
(za)pt -a -o
p ti pojem , p j -te! poj -a -e,
p l -a -o, p t -a -o: ~ a m aa,
p tje -a s; p j k a ti -am otr.
p ti -a -o, p tn a js ti in - jsti -a -o,
p e tin d v jse ti -a -o, p td ese ti -a
-o, p t stti -a -o, p t tisoi -a
-e vrst. tev.; kadar jih piemo
s tevilko, stavim o zm eraj piko
za njim i: 5., 15., 50., 500. itd.
p etca -e i tevilka in novec, p e
tien -na -o bogat, petn o st -i
i; p e tn a js tc a -e 2, p etin d v ajsetca -e , p etd ese tc a -e i
p e tic ija -e pronja
p eti p tn a js ti in -jsti, petin d v jseti, p tdeseti, p t stoti,
prisl. ponavlj. tev.; p tik ra t,
p tn a js tik r a t in - js tik ra t, petin d v jse tik ra t,
p td e se tik ra t,
p t st tik ra t, p t tso ik ra t itd.
p e tin a -e i, p e tn a js tn a -e i , petin d v a jse tn a -e , p e td e se tin a -e
i ipd. mat. zaznam ujejo dele v
ulom kih

p e tn k a -e , p e tn a js tn k a -e ,
p e tin d v a jse tn k a -e , p etdesetn k a -e i itd. zaznam ujejo m ere
in dele celote same zase
p e tt -a m stopnja rk: tisk an v
~ u, s ~om
p tk a -e i, p tn a js tk a in - js tk a
-e , p e tin d v jse tk a -e , p td esetk a -e ipd. imena za te
vilke
p e tk ra t, p tn a js tk ra t in - jstk ra t,
p e tin d v jse tk ra t, p td e se tk ra t,
p t sto k rat, p t tiso k ra t itd.
prisl. ponavlj. tev.; p tk ra te n
-tn a -o, p tn a js tk ra te n in -jstk ra te n -tn a -o, p td e se tk ra te n
-tna -o, p t sto k ra te n -tn a -o;
p tk ra tn o st -i i , p td e se tk ra tnost -i
p t st k ra tn o st -i itd.
p e tlja -e f, p tlja s t -a -o, p e tlj t
- ta -o, p tljic a -e i; p e tlj ti
-m, p e tlj j -jte! p e tlj l -la-o ,
p e tlj n je -a s; gl. tudi p e n tlja
p tlja -e i pcelj: g ro zd n a ~ =
p e tljk a -e , p e tljc a -e , petlj je -a s, p e tijk a ti -am, petljk a n je -a s
peto- v sestavi nadomea vrstilni
tevnik: p e tl tn ik -a m je pet
let star lovek, p e to l tn ik -a m
kdor je v ptem letniku ali v
ptem letu starosti; petolec
-lca [4 c -] m kdor je v pti oli,
p eto lk a -e [ 4 k-] , petolski
-a -o [ 4 s-] tudi n ezrel. puber
teten; petokolo n -a m izdaja
lec (pta kolona)
p etp ed medm. posnem anje pre
pelijega p e tja ; p e tp e d k a ti-a in ,
p e tp e d k a n je -a s
P e tr r k a -a in -e m os. i. ital.
pesnika , P e tr rk o v -a -o; petra rk z e m -zm a m, p e tra rk s t -a
m, p etr rk o v e c -vca m, p e tr rkovski -a -o
p e tre f k t -a m okamenina, p e trifik c ija -e okam nenje, p e trificra ti -am okam nti, kam neti

pihniti
p e tro g ra fja -e kam noslovje, petro g r f -a m, p e tro g r fin ja -e
, p etro g r fsk i -a -o: ~ i zavod
p e tro le j -a in p e tro le j -a m ka
meno olje, p e tr l [-61] -a m, petro l jsk i -a -o, p e tro le jk a -e
p e t n ija -e okrasna cvetlica bot.
p v a ti -am, p v a n je -a s, pven
-vna -o, pv n o st -i i, pvec -vca
m, pevev -a -o, pvek -ka m,
p v k a -e = p v k in ja -e ,
p v k in -a -o , p v s k i-a - o ; pev o
v o d ja -a in -e m, pevovdski
-a -o, pevovdstvo -a s
pza -e , pezn pezn -, pzati
-am m uiti, p z a n je -a s, p zavt
-a m m uitelj, pznica -e m u
ilnica
pezdc pezdec [pzdc pzdc]
m tudi neka goba, pezd ti -m,
pezd -te! pezd -a -e, pezd, pezdl -la -o, p e z d n je -a
s, pezd -ta m, p ezd la -e ,
pezd h -a m, p ez d ljv -va -o,
p ezd ljv ec -vca m , p e z d ljv k a
-e , p ez d ljv o st -i , pezd ljv ski -a -o, pezd n -a m, pezdnski -a -o [povsod: pazd-]
p e z d r -ja m gl. p az d r
p h ti p h m in pm : jem en,
proso ~ (v m onarju, v stopi
obdelati); p h a j -jte! p h l -la
-o, p h n je -a s, pn -n a -o in
p h n -a -o; p h j -a m, p hlec
-lca [-uc-] m, p h lk a -e [-uk-]
, p h lsk i -a -o [-us-], p h ln ik
-a [ -un-] m, p h len -ln a -o
[ -ln -], gl. tudi pno
p ian in o -a m pokonni klavir
pin o prisl. glas. tiho, pianssim o
prisl. glas. zelo tiho; kot sam. m
neskl.: od piano do pianssim o,
s pianissim o; p ia n is t- a m um et
nik na klavir, p ia n istk a -e in
p ia n stin ja -e 2, p ian sto v sk i -a -o
p ia rs t -a m vrsta redovnika, piarsto v sk i -a -o: ~ i red
p cek -cka m pianek, pcika
-e
Slovenski pravopis

pica -e z hrana, krm a; pien -na

-o: ~ a re p a ; p ar -ja m, pati
-am, p a n je -a s, p nica -e i
prostor za po; p n ik -a m
otrok, dokler ga pitajo
p iel [piu] pila -o, plost -i ,
pien -na -o varen ; p ilti -m,
p i l n je -a s; p ilti -m, pilj n je -a s .
p iiti -im, pien -a -o, penec
-nca rn, p en k a -e i, piilo -a
s ebelje elo; p n iti -nem,
p n jen -a -o; gl. tudi p ik a ti
p ie d estl [-l] -a m podstavek
p ie t neskl. podoba M arije z m rt
vim sinom v naroju, soutna
p ie t ta -e spotovanje, obzir;
p ie t te n -tn a -o spotljiv ob
ziren; p ie ttn o st -i spotljivost,
obzirnost
pietzem -zm a m ustvena vernost,
pobonjatvo; p ie tst -a m pri
vrenec pietizm a, p ie tstk a -e ,
pietstien -na -o
pig m en t -n ta m barvilo, pigm nten -tn a -o
pihlo -a s: godba n a p ih la, pih len -ln a -o [ -ln-]: ~ a cev,
~ i in tru m e n ti glas.
p ih a ti in p ih ti p ih am in piem ,
p ih a j -te! in p ih a j -jte! in pii
-te! p ih je , p ih a jo -a -e, p ih al
-a -o in -la -o, p ih n je -a s in
p ih a n je -a s; p h -a m, phec
-hca m, p ih lec -lca [-yc-] m,
p ih lk a -e [- u k-] , p ih -a
rn, p ih ln ik -a [-un-] m sm e
no tudi za puko, p ih ln iek
-ka [-un-] m, p ih ln ic a -e
[-un-]
p ih lj ti -m, p ih lja j- jte ! p ih lja l
-la -o, p ih lj n je -a s; p ih lj j
-a m
p ih n iti -nem , p h n je n -a -o: ta ga
p a p ih n e ta je ti, je m alo p h
n je n neum en, tren; p h n je n ec
-nca m, p h n je n k a -e , phn je n o st -i trenost

513

33

pijaa
p ija a -e , p ij iti -im, p ij ce n je -a s, p ij n ik -a m neka
vinska trta
p ija n -na -o, p ij n o st -i i, p ij nec -nca m, p ij n k a -e , pij n e k -ka m, p ij n sk i -a -o,
p ij n stv o -a s; p ij n iti -im, pij n je n je -a s; p ija n ev ti -jem ,
p ija n e v l -la -o, p ija n e v n je
-a s, p ij n in a -e , p ijan evlec -lca [ -u c-] m, pijanev lk a -e [-u k-] 2, pijan ev lski -a -o [-usk-], p ija n ljv
-iva -o, p ija n ljv o st -i
p ija v k a -e = p ij v ic a -e , pij v e n -na -o, pijv ica -e ,
p ij v e c -vca m. p ij v k a s t -a -o
p ik -a m barva pri kartah, pikov
-a -o: k ra lj, P ik o v a dam a
naslov opere
p ik a -e . p ik a st -a -o, p ik ica -e
in piica -e , p ik ast -a -o,
pk ec -kca m kdor je pikast od
kakih izpuajev; do p ik e res
je ; kokoi piko d re ti; p k av -a
-o; piko im eti n a koga (jezo,
sovranost)
p ik n te n -tn a -o slasten, draljiv,
zainjen, oster, drae, m ika v en ;
p ik n tn o st -i i, p ik a n te rija -e
draljivost, nagajivost, zainje
nost
p ik a p k a p ikapk medm . posne
m anje ritma pri m lavi; pikap k ati -am m la titi: so sladko
vince p ik a p k ali; p ik a p k a n je
-as
p ik ap o lo n ica -e p ikapolniin
-a -o
p ik a ti -am, p ik a n je -a s; p ik lj ti
-m, p ik l j j -jte! p ik lj l -la
-o, p ik lj n je -a s; p ik n iti -nem,
p k n je n -a -o, pik -a m, p k n ja
-e ; gl. tudi piiti; p k e lj -k lja
in p k e ljn a [ -kl -] m orodje,
p ik -a m, p ik ln ik -a [-un-]
m or odi e, p k an ica -e palica
z elezno ostjo, p ik a -e , pikn -a m rovaa z ostjo

p ik e r -k ra -o, p k ro st -i 4
*pikrati -am zbosti, zbadati, apresajati (sadike); *pikran
-a -o zbodn, zadel, ualjen, preajn; * p ik ra n je -a s; letalo
p ik ra leti strmoglav; p ilo t se
je p onesreil p ri p ik r a n ju le tenju strmoglav
p ik n ik -a m druabna gostija pod
m ilim nebom
pikolo -a m natakarski uenec,
glas. m ajhna flavta; pikolov -a
-o: ~ a dolnost, n aloga; ~ glas;
p ik o lt -a m vrsta trte in vina
pikolovec -vca m, p ik o lo v sk i -a
-o, pikolovstvo -a s
p ila -e i, plen -ln a -o [ -ln-]: ~ a
aga, o strin a ; p ilj k -a m ev
ljarska pila; p lica -e , p il rn a
-e delavnica za pile, p ila r -ja
m kdor dela pile, p ila rsk i -a -o:
~ a o b rt, p il riti -im izdelovati
pile, p il r je n je -a s
p ila ste r -tra m opornik, nosilni
steber pri stavbi; p il strsk i -a -o
P il t (Pncij -a ) -a m os. i.r K ri
stusov sodnik kot rim ski oblast
nik v Jeruzalem u: hoditi od P o n
cija do P ilata brez uspeha hoditi
od oblasti do oblasti; je p riel
do esa k a k o r P il t v k red o
sluajno, brez lastne zasluge; Piltov -a -o; ljudsko: P il tu -a
m, P iltu e v -a -o
p le k -lk a [-lk-] m veha, p lek
-ka [-l-] m, p lik a -e veha
(luknja in zam aek)
p iliti -im, (o) p ilje n -a -o, p ilje n je
-a s, pile -lca [-le-] m , p ile j
-a m , p ln ik -a [ -ln-] m, planice -ic mn. = p iln a -e =
p ilj v a -e = p ilje v n a -e ;
ple -a m (preneseno) kdor se
nerazumno ui (na pam et)
p il t -a m kdor vodi ladjo, letalo
ipd.; pilotski -a -o; p ilo tirati
-am voditi ladjo, letalo; p ilo ti
ra n je -a s

pirpogica
p ilo t -a m priostrn hlod, zabit v
zem ljo kot opornik; piloten -tna
-o: ~ a konica je ok o v an a
p lp o h -a [ - lp-] m vrsta smole
p ilu la -e zdravilo v kroglicah,
bobika
p im n ta -e diavska m irta
p in a k o t k a -e zbirka likovnih
um etnin
p in e ta -e kleice, prijem alka,
p in c tk a -e i; p in c ra ti -am odipniti vriek (korenine ali ste
belca), p in c ra n je -a s
pngpng -a m namizni tenis p.
pin g v in -a m zool., pin g vinski -a -o
p in ija -e bot. neko drevo, pnijin -a -o, p n ijev -a -o: ~ gaj,
p in la -e , p in ij la -e
p in ja -e posoda za m tenje sm e
tane: v ~ i d elati m sti smetano;
p in je n -a -o: ~ o m leko = p i
n je n ec -nca m = p n je n ic a -e i
p n k m edm . posnem anje trkanja na
kovino ali steklo; p in k a p n k a
m edm . za oponaanje kovakega
dela, p n k a p n k a ti -am kovati,
toli po nakovalu; p n k a p n k an je -a s kovanje; p n k a ti -am
trkati s aami, p n k a n je -a s
pina - i vrsta inkavcev
p io n ir -ja m voj. vojak tehninega
oddelka, ind. kdor koplje rov,
spl. kdor utira novo pot (v teh
n ik i, znanosti itd.); p io n irk a -e
, p io n irsk i -a -o, p io n rstv o -a
s, p io n irek -ka m
p ip a -e : ~ za tobak, p ri sodu,
p ri vodovodu; sod je n a pipi,
vino je na pipi; ppen -pna -o,
p ip ica -e , ppek -pka m, ppn ik -a m ep, p p a r -ja m, p i
pa rstvo -a s
p p a ti -am in p p ljem (se) tipati,
sprijeti se, tepsti se, r vat i se,
se; p ip a j in p p lji -te!
p p a n je -a s = pip -a m =
pip a -e i pretep; piplo -a s,
p ip len -lna -o
ppav -a
-o pretepakij prepirljiv; ppa-

vost -i pretepatvo, prepirlji

vost; ppavec -vca m pretepa
ppec -pca m poseben noi, pipic
-a m, pp ar -ja m, pp arica
-e kdor pipce dela
p r -a m trohnba, p rav -a -o
trohljv, p ra st -a -o, p rav o st
-i trohljivost, p ira v n a -e
trhlenina, p ira v ti -m trohneti,
prhnti; p irav l -la -o, p irav n je -a s; grl. tudi p e r ti
p r -a m gostija, svalovanje; pirov ti -jem , p ir j -te! p iro v l
-la -o, p iro v n je -a s, p ro v en
-vna -o, p iro v n a -e ; p r n ja -e
p ira -e gl. p irk a
p ir -a m netopir
p iram id a -e , p iram id en -dna -o,
p iram d n o st -i , p iram id ast
-a -o, p iram id le n -lna -o [ -ln-]
p iram id n -a m neko zdravilo
p ir t -a m m orski ropar, p ir tsk i
-a -o, p irtstv o -a s
P ire n ji -ev m mn. gorovje, p iren jsk i -a -o: P ire n jsk i polotok
p irh -a m (+p ru h , +prih ), p ir
hov -a -o: ~ a k onica; p irh a st
-a -o lisast, pisan; p rh a ti -am :
ja jc a ~ opisati, barvati; p rh ati
-am se igrati se s pirhi, p rh an je -a s; p irh a -e rdee lisasta krava
p irk a -e , p iren -na -o, pirn a t -a -o; p r -a m in p ira -e ,
p r je -a s sk. i., p rje v ic a -e ,
p re n -rn a -o, p irn ic a -e , p rnien -na -o, p rn i a st -a -o,
p rn i a t -a -o. p rn i e v je -a s
p ir it -a m elezov kre, p irito v
-a -o
piro- v sestavi (ogenj): p iro m n
-a m, p iro m a n ija -e poigalna
strast, p iro t h n ik a -e rnost
v ravnanju z vnetljivim i snovm i,
p iro t h n ik -a m, p iro th n ien
-na -o
p irpogica -e p iro b a -e
= piro n -n a m = p ro e lj

515

Prus
- lja m = p ro lje k -ljek a
[ - ljk-] m netopir
P ru s ali P ir -a m os. i. grkega
vojskovodja, P iro v -a -o: ~ a
zm aga n ad R im ljan i, pro v sk i
-a -o: ~ a zm aga draga zmaga
p isa n -a -o, p isan o st -i , pisanec
-nca m, p sanek -cka m, p isa
n ica -e = p isa n k a -e i, p isa n
ko -a s jabolko
p is r -ja m (+p isar), p isa rca -e
z, p is rc ek -ka m, p isa rsk i -a
-o, p is re n -rn a -o, p is a rija -e
, p is rn a -e , p is rn ica -e ,
p isa rn a -e ; p is riti -im, pis rje n je -a s, p is rn ie n -na
-o, p is rn ik i -a -o, p is rn itv o
-a s, p isrstv o -a s
p is te lj -a m, p is te ljic a -e ,
p is te ljsk i -a -o, p is te ljstv o -a
s, p isa te lje v ti -j je m , p isa te
lje v a l -la -o, p isa te lje v n je -a s
p isa ti in pisati piem , pii -te!
pio -a -e, p isal -la -o, p isan
-a -o, p is n je -a s; ps pia m,
pisen -sna -o: ~ a n a p a k a v pi
savi: p isn n a -e pristojbina za
pisanje, pisv a -e ; pisec -sca
m pev -a -o, pis -a m, pislec -lca [-uc-] m, p is lk a -e
[-uk-] , pislo -a s orodje,
p islen -lna -o [ -ln-], p islce -a
[-le-] s, p is ln ik -a [ -ln-] m,
p isln ica -e [ -ln-] 2, p is ln ik i
-a -o [ -ln-]
p isk -a m, p isk a -e i, p isk a ti -am,
p is k a n je -a s, p isk a v -a -o, pskavec -vca m, p sk a v k -e ,
p sk a v sk i -a -o, pisk -a m,
p isk r -ja m, p isklo -a s, pisk len -lna -o [ -ln-], p sk alica
-e i bot. trobentica
p s k e r -k ra m, p sk rc -a m, psk r e k -ka m p sk r a st -a -o,
p sk ri -a m, p sk ric a -e celica
v satu, p sk r a t -a -o, p sk ri en
-na -o; p is k r r -ja m, p isk rarca -e , p is k r rsk i -a -o, pisk r rstv o -a s, p isk ro lz -a m,

pisk ro v z -a m, p isk ro v zec -zca

m, piskrovzov -a -o, p isk ro vki -a -o, p isk ro v tv o -a s
p ism en k a -e rka, pism en -a -o:
~ i je z ik knjievni je zik, pism nski -a -o, pism nstvo -a s
knjievnost brez um etnikih pri
zadevanj, p ism n stv en -a -o
[ -tvn-]
pism o -a s, mn. pism a pisem
[-sm ]: iti pism a d elat, enitov n jsk o ~ o , dolno ~ o ; pisem
ski -a -o [-sm -]: ~ i p ap ir, ~ a
pota; pisem ce -a [-sm -] st psem stvo -a [-sam -] s; p is m r -ja
m = pism ok -a m ; pism onoa
-a in -e m raznaal ec, p ism rnica -e ; pism en -a -o [-m n-],
sv. pism o ( novega in starega za
kona) kot obi pojem , toda Jpljev o Sveto p ismo kot naslov
pi -a m : ~ v e tra
p -a m kukec, p i j -a m,
pek -ka m, piv -a -o ==
p i ljv -va -o, p i ljv o st -i ,
piljv ec -vca m pikavec, pivec -vca m, p iv k a -e i pi
kava hruka (sad), piti -im
(se), p en je -a s
pil [-u] -i = p ila -e =
pi lk a in p i alk a -e [- u k-]
, p i lk a r -ja [-lk-] m ; pil
[-l] -i kost, p ilen -ln a -o
[ -ln-], p i last -a -o
pinec -nca m, pinev -a -o,
pin ek -ka m, pi -ta s
in pe -e ta s, mn. p ita in
peta, pek -ka m, p k a
-e : o c v rta
p i ta r -ja m,
p i tarica -e , p i ta rsld -a
-o, p i e ta rn a -e
pik av -a -o: ~ oreh, sad, ~ o
vrem e, z d ra v je, ~ o u ro h o d
pilo; p kavec -vca m, p k av k a -e ; pk av o st -i
p ik o t -a m, p ik ta r -ja m, pik ta rica -e , p ik ta rsk i -a -o,
p i k o ta rja -e
p ik r -ja m zool., p ik rje v -a -o

516

plahuta
p ito la -e , p itlen -lna -o [ -ln-],
p it la r -ja m, p it la rsk i -a -o,
p it lica -e
P ita g o ra -a in -e m os. i. gri. fil.,
P itgorov -a -o: ~ izrek mat.
p ita ti -am, p ita n -a -o: ~ o tele,
~ a sv in ja ; p ita n je -a s, pitlen -ln a -o [ -ln-]: ~ e nap rav e,
p it ln ic a -e [ -ln-] kraj = pitale -a s, p it ln ik -a [ -ln-]
m ; p ita n e c -n c a m, p ta n k a - e ,
p ta n e k -ka m, p it le c -lca
[-le-] m , p it lk a -e [-lk-]
p iti p ijem , p ijo -a -e, p ij -te!
p il -a -o, p it -a -o, p itje -a s;
p ite n -tn a -o: ~ a voda; p te k
-tk a -o, p itn o st -i = p tk o st
-i , p itn n a -e
P tija -e m it. os. i , P tijin -a -o :
~ odgovor; p itijsk i -a -o: ~ i
odgovor
p to v en -vna -o: ~ a ivina dolo
ena za pitanje: ~ a sv in ja =
p to v n ica -e , p to v n ik -a m
piv ec -vca m. pvek -ka m ,
p iv k a -e , pivski -a -o, pven
-vna -o: vino je ~ o ; pv n o st -i
; p ivnica -e , p vnien -na
-o, p v n i a r -ja m, p v n i arsk i
-a -o, p iv n n a -e , pvina -e
, pvstvo -a s druba; p iv n ik
-a m papir; p v k a ti -am po
m alem p iti, p v k a n je -a s, pvk a ti -am otr., p v k a n je -a s
p iv o -a s, p iv r -ja m = piv o v r
-ja m, p iv rn a -e i, p iv o v rn a
-e i, p iv rn ic a -e , p iv o v rn ica
-e , p iv rsk i -a -o, p iv o v rsk i
-a -o, p iv rstv o -a s, p ivovrstvo -a s, pivot -a m
p v ra -e i zool.
p im a -e spalna obleka
pem -m a m, pm ov -a -o, pm ovec -vca m, p m ar - ja m,
p m aric a -e , p m ast -a -o,
p m ovka -e i kanadska podgana
p l -a m jo k . p la ljiv -va -o
jokv, gl. tudi p la k a ti

p l a -e , p la ti in p l a ti -am,
p l a j -te in -jte! p lal -a -o
in -la -o -i -e, p lan -a -o;
plailo -a s, p lailen -ln a -o
[ -ln-], p la iln i -ega [ -ln-] m,
plaln o st -i [ -ln-] , p lan ec
-nca m, p l a n k a -e ; p lan ik
-a m, p lan ica -e , p lan k i
-a -o; p la ljiv -va -o, p la lji
vost -i ; p la e v ti -jem , plaevl -la -o, p la e v n je -a s,
plav - in p l v a -e 2, p la
e vlec -lca [-uc-] m, plaev lk a -e [-uk-] , p laev lsk i
-a -o [-usk-]
p l d e n j -d n ja m veliki kronik
p la g i t -a m slovstvena tatvina,
p la g i to r -ja m slovstveni tat,
p la g i to ric a -e , p la g ito rsk i
-a -o, p la g ito rstv o -a s
p l h -a -o in -, mn. tudi p la h i
-; 'dol. p l h i -a -o, prisl. p lah o
in plho; p l h o st -i in p la
h o st -i ; p la h ten -tn a -o, plah tnost -i ; p lah o d en -na
-o, p lah o sen -na -o, ~ sr
nost -i ; p la h n -a m zanilj.
p la h e t ti -m in plahem , plah e t j -jte! in p lah i -te! plah e t je , p la h e ta l -la -o, p lah et n je -a s
p la h n ti -m, p l h n i -te! p la h n l
-la -o, p la h n n je -a s
p l h n iti -nem , (s)p lh n jen -a -o.
p l h n je n je -a s
p la h o d r ti -m, p la h o d r je , plah o d r j -jte! p la h o d r l -la -o,
p la h o d r n je -a s. p la h o d r -a
m, p la h d ri prisl. = p la h d er
prisl.: ~ k a j p e lja ti (n. pr. drevo
z vejam i, da plahodr); plaho d rm an -a m, p la h d rg a -e burjast lovek
p l h ta -e plahta, p l h tic a -e
p l h ta r -ja m ; p la h t ti -m.
p la h t j -jte! p la h t l -la -o,
p la h t n je -a s, p la h to v n a -e
p la h ta -e , p la h tic a -e , plah ta r -ja m, p la h ta ti -am, pla-

517

+ptjba
h ta l -a -o, p la h u ta n je - a s ;
p la h tn iti -nem
+p l jb a -e i grezilo, iskalo, sonda,
svinnica, svinec
p l jh a ti -am : te k o in a v posodi
p l jh a , e posoda ni po ln a;
p l jh a n je -a s
p la k t -a m lepak, p la k te n -tna
-o, p la k a t r -ja m, p la k a tira ti
-am, p la k a tira n je -a s
p l k a ti -am in plem jokati,
p l k a n je -a s, plk -a m jok
p la k ta -e i spom inska ploica,
p la k te n -tn a -o, p la k e t r -ja
m. p la k e t rsk i -a -o
p l k n iti -nem. (o)plknjen -a -o,
p la k n te v -tve i, p l k n je n je -a s
p lam en -na m, plam enom a prisl.,
p lam en n -a -o: ~ o g en j; plam en it -a -o, p la m n a st -a -o,
p lam n ek -k a m, plam nec
-nca tn
p la m en ti -m, plam n i -te! plam en -a -e, plam en, plam enl -la -o, p la m e n n je -a s ;
plam enita -im, plam ni -te!
p lam en -a -e, plam en,
p lam en l -a -o, p la m e n j n je -a s
p lam en ica -e bakla, plam en ar
- ja m baklonsec, plam enen
-na -o: ~ a svetloba, ~ i les
p la m e n j k -a m zool. flam ingo,
p lam nec -nca m
* plam tti -m plam enti, p lm ti
-te! plam t -a -e, p la m t l
-la -o, *plam tn je -a s
p l n -a -o tudi piano, mn. tudi
p la n i -: na plnem , na plno
p riti, h rib i so plani, doline so
p la n (ne porasle z drevjem );
p l n - , p la n ca -e i, p l n ja
-e z , p la n j v a -e i , p la n j v sk i
-a -o, p la n j v e c -vca m, plane -a s, p la n o ta -e i
p ln -a m nart, um islek, zaris:
p e tl tn i r~; p l n sk i -a -o na
rten: ~ o gospodarstvo, ~ o
d elo; p la n ira ti -am zravnati,
nartovati; p la n ira n je -a s, pla-

n rec -rc a m nartovalec, p la n r

-ja m, p la n e rsk i -a -o
p la n t -a m zvezda preminica,
p la n ete n -tn a -o: ~ a p o t; plan e t rij -a m
planiglb -a m polobli na zem ljevidu, plan ig l b sk i -a -o
p la n ik a -e z bot. onica (+p laninka)
p la n im e tri j a -e m erjenje plo
skev, geom etrija ploskve; planim e trjsk i -a -o: ~ a k n jig a ;
p la n im te r - tra m, p la n im trsk i
-a -o
p la n in a -e i, p la n in ica -e i , p la
n in sk i -a -o, p lan in ec -nca m,
p la n in k a -e , p la n n a k -a m,
p la n n a r -ja m, p la n in a ric a -e
2,
p la n n a rsk i -a -o, p la o rstvo -a s, p lan in stv o -a s, plan nina -e i prisvevek za pao
na planini; p la n n iti -im, p lan n je n je -a s; p la n in o v ti - jem ,
p lan in o v l -la -o, p lan in o v n je -a s; p la n in riti -im, p lan in r je n je -a s
p la n iti in p l n iti plnem , p l n i
-te! p l n il -la -o in p ln ilo :
~ iz hie, ~ n ad koga (kaj),
k a j je planilo m im o hie?
*plnka -e desk (p ri plotu, na
kegljiu), *p ln k ati -am gra
diti, obijati, paiti; * p l n k an je
-a s obijanje, ograjanje
p la n a r -ja m, p l n a ric a -e i,
p l n a rsk i -a -o, p l n arstv -a
s, p la n riti -im, p la n rje n je
-a s, p l n a r e k -ka m
p l n ta ti -am krivo h o d iti trp e ti.
truditi se, muiti se; p l n ta j -te!
p l n ta l -a -o, p l n ta n je -a s,
p l n ta v -a -o, p l n ta v e c -vca
m, p l n ta v k a -e i
p la n t a -e nasad; p la n t en
-na -o
p la p o lti -m, p la p o l j -jte!
p la p o ll -la -o, p la p o l n je -a
s, p lap o lv -v a -o

518

Plautns
p l sa -e ozek pas trate, n jiv e.
pas; p lasn a -e , p lasnica -e
p l sati -am, p la sk a ti -am plapo
l a t i p l sa n je -a s, p la sk a n je
-a s, p l sn iti -nem
*p lasrati -am (se) postaviti, nam estiti, vloiti; * p la sran je -a s,
*plasm - ja m : *dosei d ober
p lam p ri tekm i sp. zasesti
dobro mesto
p l st - in plst -a m, plsten
-tn a -o, plstom a prisl. po plastfih; plstec -tca m: ~ ; sen ;
p last -a m. p la sta st -a -o:
~ i o blak = p la stn k -a m;
p la stti -m v plaste nabirati,
p lsti -te! p la stl -a -o, plast n je -a s, p l s tje -a s = plsto v je -a s
p l stik a -e kiparstvo, p la stik -a
m, p lstien -na -o kipovit,
likovit, nazoren, gnetljiv, plsticnost -i
p l -a m , plek -ka m,
p l a r -ja m, p l a rica -e
p l a rsk i -a -o, p la r -ja m,
p la rn ic a -e , p la rsk i -a
-o. p larstvo -a s
p len -na -o in plan ali plan -n -, prisl. p lano in
p lno: pln o st in p la n o st -i
i; p la ljv -va -o, p la ljv o st
-i p la ljv ec -vca m, plaljv k a -e ; p l iti -im in p la
iti -m, pli -te! p l il -a -o
in p la il -a -o, (o)plen -a -o
in (o)plan -na -o, p l e n je in
p la n je -a s, plailo -a s, plalen -lna -o [ -ln-]: ~ e n a p ra
ve; plalec -lca [-iuc- in -lc-j
m , p la lk a -e [-u k- in -lk-] ,
p la lsk i -a -o [ -lsk-]
p l t - in p l t - m: na ob
p la ti, n a vse p la ti (platve),
p l t zvona b ije , od vseli p la ti
(platv), po vseh p la t h (platvih) n a jb o lje ; p l ten -tn a -o,
p la t -a m; p la tti -m (se)
klati (Se) na dvoje, p l ti -te!

519

p la tl -a -o. p la t n je -a s; platiti -im les cepiti, p la tie n je

-a s. p latie -a s. p laten ca -e
hlod, breskev (ki se kolje);
p la te n a r -ja m kdor hlode za
ago pripravlja; p latca -e
*plta -e ploa, * pltast -a -o
raven, plosk, ploat
p la t n a -e bot. okrasno drevo,
p la tn in -a -o, p latn o v -a -o:
~ a sk o rja se lui
*platfrm a -e 1 . pload, ravna
streha; 2 . podlaga, osnova
p l ti poljem , polji -te! pll p lla
-o, p l n je -a s 1 . valoiti d vi
gati se in upadati: k ri mu je
p l la (+plla) po ilah, m o rje
je pllo. prsi n em irn o p ljejo ,
vse p o lje po m eni od jeze, v
srcu mu je p lla strast, po
k o n ju je pllo, v eter po o tro
k u polje, dim polje, plm en,
zastava po lje v v e tru ; 2. valo
viti, razgibavati: z roko, z ve
slom vodo plti, vodo iz olna
p lti (goniti)
p ltica -e : deti d o jen k a v ~ o
p l tin a -e kem . prvina, p ltin o v
-a -o, p l tin sk i -a -o, p l tin a st
-a -o
p la tn ic a -e . nav. v mn. p la tn ic e
-ic (pri knjigi, nou): vezan v
trd e ~ e ; p ia tn a st -a -o, platnica -e ; p la tn iti -im, p latn en je -a s
p l tn o -a s, p la tn en -a -o, p la tn n k a -e ; p l tn a r -ja m,
p l tn a ric a -e . p l tn a rsk i -a
-o, p l tn a rstv o in p la tn rstv o
-a s, p la tn a r ja -e , p la tn n a
-e
*plat -ja m geogr. visoka planota
P lto n -a m os. i. grkega filoz
P ltonov -a -o: ~ a ola, filo
zo fija; p latonzem -zm a m, plat n ik -a m, plato n ien -na -o
ali p la to n sk i -a -o: ~ a lju b e ze n
P la u tu s -ta [ pidu-] m, P lu to v
-a -o: ~ e k o m ed ije

plv
p lv p l v a -o svetlorjav, penine
barve; p lv ec -vca m predm et
svetle barve: plav e m u rca lie
(ogenj kotel), vol svetle barve,
p l v k a -e krava svetle barve,
p la v n k a st -a -o, p l v k a st -a
-o; plavols -sa -o, plavolsec
-sca m, p la v o lsk a -e ; p la v ti
-im, p lv i -te! p la v l -la -o,
p la v n je -a s; p la v iti -m bliti ( topiti)t p l v i -te! p lav il -a
-o, p la v lj n je -a s, p la v lj n
-na -o: ~ o elezo; plavlen
-ln a -o [ -ln-]: ~ a pe (k je r e
lezo belijo, plavijo)
*plv p l v a -o m oder, sinji; plavca -e bot. modrih, plavien
-na -o modriev: ~ a b a rv a ;
* p lvkast -a -o m odrikast, *plav n a -e modrina: ~ neba;
Splaviti -m modriti, p lv i -te!
p la v il -a -o, *plavlo -a s modrilo, *plavlen -lna -o [ -ln-]
m odrilen, *plavlec -lca [-le-] m
modrilec, *plavlka -e [-lk-]
m odrilka
p l v a r -ja m splavar, p l v a ric a
-e , p v a rsk i -a -o; p la v riti
-im, p la v r je n je -a s
p l v a ti -am, p l v a n je -a s; plv
p l v a m, plv - , v p lav h ;
p lv en -vna -o, p l v b a -e ,
p l v b en -bna -o; plav -a m,
p la v le n -lna -o [ -ln-], plavlnica -e [ -ln-] , plave -a s,
p la v le c -lca [-le-] m, p la v lk a
-e [-lk-] , p la v ek -ka m (pri
trnku), p la v lsk i -a -o [ -lsk-],
p la v n ca -e plvna koica vod
nih ptic, p la v n n a -e = plvina -e
p la v iti -m: ~ les po reki, plv i
-te! p lav il -a -o, p la v lj n -na
-o, p la v lj n je -a s, p la v te v -tve
, p la v tv e n -a -o [-tvn-], plavlec -lca [-lc-] m , p la v lk a -e
[-lk- 7 s p la v lsk i -a -o [ -lsk-],
p lav lstvo -a [ -ls-] s, plav len
-ln a -o [ -ln-]

p la v t -i in p la v ta -e , p lav te n -tn a -o, p la v ta s t -a -o,

p la v ta r -ja m, p la v ta ric a -e
i,
p la v ta ti -am, p la v ta n je -a
s, plav u to n g -ga -o, p lav u to nec -ca m
plv -a m, p l v a r -ja m , pv a rsk i -a -o, p l v a rstv o -a s
plz -a in - m, mn. p lazovi -v;
p la zin a -e = p lazo v in a -e
= plazov je -a s; p la z st -a -o,
p lazo v it -a -a: ~ svet
plziti in -iti plzim (se), plaz
-a -e, plzil -la -o, p l z e n je
in p la z n je - a s : ~ po tre b u h u ;
lazlec -lca
m , plazla -e [-iu -] , p la zilsk i -a -o
[ -ls-]: ~ a d ru in a
p lzm a -e fiziolog., min., plzem ski -a -o [-zm -] in p lazm tien -na -o
p l zn a -e zidarska deica za gladenje ometa na zidu
p laznca -e del pluga, p lazn en
-na -o
p la -e plevel (v itu), slaba
jed (pijaa), sm eti (v zrnju, v
sobi), +und (v literaturi); pln a t -a -o: ~ o ito, p len -na -o
*pla -e peina ob m orju
*plebn -a m, p le b n u s -a m up
nik: P leb n u s Jon n es (Pregelj);
*plebnov -a -o upnikov, pleb nusov -a -o, * p le b an ja -e
duhovnija, upnija
p le b je c -jca m lovek preprostega
rodu, p le b js k i -a -o
p leb iscit -a m ljudsko glasovanje,
p leb isciten -tn a -o: ~ a ko m i
sija
plee -a in -ta s, mn. p la pl
plem pla n a p lih s plei;
mn. p le ta -t s le za preka
jeno meso; plen -na -o, plet -ta -o, p leto st -i , p le
e vin a -e
*pld -a m volnena ogrinjalka
* p led rati -am zagovarjati: ~ za
k a j potegovati, poganjali se za

plnum
k a j; * p le d ran je -a s; *pledoaj
- ja m zagovor
+p lh p l h a m ploevina, +plh ast -a -o = +p le h n t -ta -o
ploevinast, ploevnski
p lh p l h a m lisa na koi, izpu
aj; p l h a st -a -o lisast, plh av -a -o lisast; prim erjaj pla
in p elih a
p l h e k -h k a -o in p le h k ali pleh k -h k - neizrazit, brez oku
sa, prazen: denica, snenica je
~ a , ta voda je ~ a ; m ono vo
dene ja g o d e so ~ ; ~ a jed,
~ glas (brez resonance, prazen),
~ o g o v o rj n je (brez vsebine,
povrno, lahkomiselno); p leh k o st
-i in p l h k o st -i , p le h k ta
-e , p le h k b a -e , pleh k b en
-bna -o; p le h ti -m biti pleh
kega okusa, p le h n je -a s
p le j d a -e , nav. mn. p le j d e -d
m it. skupna oznaka sedmerih
her Atlasa in Pleine (m it.);
P le j d e -d mn. astr. im e za
skupino zvezd, Gostosevci; lit.
p le j d a -e skupina enako m i
sleih in delujoih ljudi (n. pr.
aleksandrnska, ve francoskih,
m ed njim i najsloviteja Ronsardova)
p lm e p lem n a s: k ra v a gre po
p lem en u ; plem nom a prisl., plem n -a -o, p lem nski -a -o: ~ a
ivina: plem en iti -m, plem en -a -e, plem ni -te! plem enl -a -o, p le m en jn -na -o,
p le m e n j n je -a s, plem entev
-tve , p le m en tv en -a -o [-tvn-],
p lem enlo -a s, p le m e n j k -a m,
p le m en j a -e , p le m n k a -e
p le m en it -a -o, p lem en ito st -i ,
p le m en tn ik -a m , plem en tn ica
-e , p lem en it -a m, plem enit in ja -e i, p le m en itk i -a -o,
p lem en ittv o -a s; p le m en ititi
-im, p le m e n ite n je -a s; p lem e
nito- v sestavi: p le m en itodu en

-na -o, ~ d n o s t -i ; plem en itosen -na -o, ~ srn o st -i

plm i -a m, p l m k in ja -e i , plm iki -a -o, plm stvo -a s, plm ski -a -o
p l n -a m : vojn i, lovski ~ ; pln iti -im, p len -a -e, p ln i
-te! p l n il -a -o in -la -o,
p l n je n -a -o, p l n je n je -a s;
p le n ite v -tve i, p le n le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ i pohodi; p le n ile c -lca
[-le-] m, p le n lk a -e [-lk-] i,
p le n ilsk i -a -o [ -ls-], p le n te lj
-a m, p le n te ljic a -e , p len te ljsk i -a -o
p l n -a m: ito n im a p l n a ne
p ln ja ; p le n ti -m, p l n i -te!
p le n l -la -o, p le n n je -a s;
p l n ja ti -am, p l n ja n je -a s,
p le n j v -va -o: ~ o ito, plen j v o st -i , p le n j t - ta -o,
p e n j to st -i , p le n je v t -a -o
in p le n o v t -a -o, p len o v to st -i i
p l n a -e : k a d a r se elezo ali
je k lo v ta n k ih p la tn i ica h ali
koicah lui, vel, da im a pln e (Erjavec); p l n a st -a -o, pln iti -im se, p l n je n je -a s, plenv -a -o, plen v o st -i i
p le n r -ja m slikanje pod m ilim
nebom, na prostem ; p le n e rst -a
m kdor slika na prostem
p len ica -e , nav. mn. p len ice -ic;
p len ik a -e , p len ica -e i
p l n k medm. za posnemanje ko
vinskega zvena; p l n k p l n k a m
kovinski glas, denar: ne vnka
ne cvnka, p a b a ti se ni, ivi
se b rez p l n k a ob p e tju ko
pti; p l n k a ti -am , p l n k a n je -a
s; p le n k a -e i vrsta sekir
p l n t medm. kletvica po nt;
p l n t p l n ta m, p l n ta ti -am :
bs te p l n ta j! p l n ta n je -a s,
p le n to v ti -jem , p len to v l -la
-o, p le n to v n je -a s
plnum -a m celota, ves zbor, vsi
lani; p le n re n -rn a -o celoten,
iri, vsesploen, ves, sk u p e n :

pleonzem
~ a seja seja vseh lanov, ne le
ojega odbora
pleonzem -zma m kopienje besed, pesniki okras ali slogovna
slabost; pleo n stien -na -o:
~ slog, je z ik ; pleo n st -a m
p ls -a ro, plsen -sna -o: a
d v o ran a, ola, ~ i m o jster,
v o d ja ; plesie -a s
p le sti in plsati plem , plei
-te in -te! pleo -a -e, plesje, plsal -la -o, p le s n je -a
s, p leslec -lca [-dve- in -ic-]
m, p le slk a -e [ -uk- in -lk-] I.
p le slsk i -a -o [-usk- in -lsk-],
p leslstvo -a [ -ls-] s, ples -a
ro. plesica in -ica -e
p lsen plsni , plesn ti -m, plesn -a -e. plesn, plsni -te!
p le sn l -la -o, p le sn n je -a s;
p lsn iti -im, p l sn je n je -a s,
p le sn n a -e ; plesniv -a -o
in p lsniv -a -o, plsnvost -i ,
p lesn vec -vca m, p lesnvka -e
; p l sn ja v -a -o, p l sn ja v ec
-vca ro, p l sn ja v k a -e , plsn ja v o st -i i, p le sn ja v n a -e ;
p lesn b a -e , plesnben -bna
-o, plesnbnot -i ; plsnvati
-ujem , p lsnoval -a -o, plsnov a n je -a s
p l sk ati -am. p l sk a n je -a s pls k a r in - r -ja ro, p l sk aric a in
-ica -e , p le sk rsk i -a -o, plesk rstv o -a s
p lesti pletem , p let -a -e, p le ti
-te! p l tel p le tla -o in pll
p l la -o. p le te n je -a s
p lea -e , p l ast -a -o, plav
-a -o, plec -ca m, plev -a
-o, p levec -vca ro, p le v k a -e
. ; plei vti -m, plei v -a
-e, pleivl -la -o, p le iv n je
-a s, plevost -i , p leavost -i
; pleeglvec -vca m, pleeg l v k a -e , pleeglv -va -o,
p leeg lv o st -i
p le t r -ja m, p le t r e k -ka m,
p le t rsk i -a -o, p le t rstv o -a s,

p le ta rc a -e i, p le t re c -rca ro;
p le t riti -im. p le t r je n je -a s
p le t n k a -e i , pleten ica -e , pietenica -e . p le te n a r -ja ro;
p leten iiti -im tvesti, p le ten ie
n je -a s ; p le ten in a -e , pletenk -a ro, p le te n j a -e
p le t rk a -e koara (pletena),
p le t r -ja m plot, koara, plet rn ik -a m, p le tern c a -e I
plti plvem , plvi -te! p l l -a
-0. p l t -a -o. p l tje -a s, p ltev
-tve , pltv en -a -o [-tvn-];
gl. tudi plevl
plet -a m, p letca -e , p le ti
len -lna -o [ -ln -], p le tln ica -e
[ -ln-] , p letln ien -na -o
[ -ln-jf, p le tilja -e i , p le tilk a -e
[-lk-] , pletlec -lca [-le-] m,
p le tlsk i -a -o [-s-] , p letilstv o
-a [ -ls-] s, p letlo -a s orodje,
pletivo -a s snov
p l tn ja -e vliki oln s streho na
Blejskem jezeru
plv a -e , plven -vna -o, p l v ji
-a -e, p l v n at -a -o, p l v ast -a
-o, p lvnica -e = p l v n ja k -a
m = plv n ik -a ro prostor za
pleve, vrea s plevam i, plvni a r -ja m , p l v n ia rica -e ,
p l v n ia rsk i -a -o
p l v ek -vka -o in p lev k ali plevk -vk -6 gl. p l h e k ; plevk st -i , plev k b a -e ; plevti -m: je d plevi, p lev i mi,
po sladkem sa d ju rad o plevi;
p le v n je -a s
plevl [ -u] -la m , p lev len -ln a
-o
[-eun], p lev ln o st -i [ - eun ]
p le v ln a t -a -o [-tu n -], plevlnica -e [-u n -] orodje, pralica; p levca -e i, plvec -vca
m, p l v k a -e , p lev in -ina -o,
plv k i -a -o
p le v rtis -a m vnetje rebrnice;
ple v rtie n -na -o
p l za ti -am , p l z a n je -a s, p lza
-e ; p lezlec -lca [-le-] m, plez lk -e [-lk-] oseba in evlji

522

pld
za plezanje j plezlski -a -o [ - l s -],
p le z len -lna -o [-m -]: ~ a tu
ra, vrv; p le z ln ik i -ov m mn.
evlji, p le zln ica -e [ -ln-j 2,
plezlstvo -a [ -ls-] s ; p lezla
-l [-l] s mn. telov. plezlno
o rodje; p lzav t -a m olna, plzavek -ka m zool. vrsta ptiev,
p lzavec -vca m zool. vrsta pti
ev; p l za v k a -e i bot. ovijalka,
p lzavski -a -o bot.; p e z riti
-im z a n i l j p le z rje n je - a s,
p le z v h ati -am z a n i l j plezvh a n je -a s
p lim a -e i: ~ in oska; p lm ati
-am, p lm a n je -a s
p lin -a m, plinski -a -o: ~ a lu;
p lin a st -a -o: ~ o telo, sta n je ;
p lin rn a -e 2, p lin rn ic a -e 2,
p linovod -da m, plinovoden
-dna -o, plin o m r -a m , plinoh r n -a m (+plinohram )
P lin ij -a m os. i. rim. pisateljev;
P ln ij ml. (m laji) in P ln ij st.
(stareji); P lin ije v -a -o: ~ a
pism a
p ln k m edm . posnemanje kovin
skega zvena ob udarcu s kladi
vom; p ln k a ti -am, p ln k a n je -a s
pliocn -a m najmlaja plast tercira; pliocnski -a -o
p lsk a -e = p lsk av ic a -e pastirika
p lisk v k a -e z = p lsk av ic a -e
delfin
pli -a m vrsta blaga, p liast -a -o
p litev -tva -o in p lite k -tk a -o,
p litv o st -i in p litk o st -i , p li
tv in a -e 2, pltve -a m; p litv ti
-m, p litv -a -e, p litv i -te!
p litv l -la -o, p litv n je -a s;
p litv ti -m, p litv i -te! p litv l
-a -o, p litv n je -a s; p litvo- in
p litk o - v sestavi: ~ g l v -va
-o, ~ g l v e c -vca m; ~ m is e ln
-a -o [-sln-], ~ j m a s t -a -o,
~ n e c -ca m
p liv k a ti -am : voda p liv k a ob sk a
lah (kadar narahlo valuje); vo-

do ~ ; p lv k a n je -a s ; p lv k -a
m, plvk n iti -nem
+ plj kati -am pleniti, krasti, ro
pati; +p lj k a n je -a s plenje
nje, kraja, rop
p lj a p lju m n. s; p lju em
(+p ljam ) p lju a n a p lju ih
s p lj i; p lj en -na -o, p lju
nica -e , p lj n ien -na -o;
p lj a r -ja m: ~ i vrsta polev;
p lj a ric a -e : ~ e vrsta rib;
p lj n ik -a m bot. im e mnogih
rastlin, p lju n j k -a m bot..
p lju n iti -nem , p l j u n jen -a -o,
p lju n e k -nka m, p lj n e c -nca
tn. p lj n k o v -a -o
p lju n k m edm. posnemanje glasu,
kadar kaj pade v m im o vod;
p lj n k -a m glas ob padcu v
vdo: ob p lju n k u kam n a v
vodo so se vsi zd rzn ili; p lj n k n iti -nem : kam en p lj n k n e v
vodo; p lj n k a ti -am : voda
p lju n k a (te posoda ni polna);
p lj n k a n je -a s
p lju s k medm. posnemanje umee
ga glasu vode; p lj s k -a m,
p lj s k a -e , p lj s k a ti -am :
voda ~ a ob sk ale; p lju s k a n je
-a s, p lj s k a v -a -o, p lj sk a v e c
-vca m bot., p lj s k a v ic a -e 2,
p lj s k n iti in p lj s n iti -nem =
p lj iti -im
p lju v ti p lj je m in p lj v a m ,
p lju j -a -e, p lju j -te! in p lj v a j -jte! p lju v l -a -o, (o)p lju v n -a -o, p lju v n je -a s;
p lju v -a m, p lju v le c -lca
[-uc-] m, p lju v lk a -e [-uk-]
,
p lju v lsk i -a -o [-usk- ],
p lju v ln ik -a [-un-] m , p lju v lniki -a -o [-un-]
pla -e 2. plast -a -o, plica
-e 2. plka -e 2, p lo n ik -a m
trotor, hodnik ob cesti
ploevina -e 2, p lo ev in ast -a -o,
ploevnski -a -o
plod -a in - m, mn. plodovi -v;
ploden -dna -o, p lo d n o st -i 2

ploditi
[pld- in plod-], plodovit -a -o,
plo d ovtost -i , plodonsen -sna
-o, ~ n sn o st -i ; p lodotvren
-rn a -o, ~ tv o rn o st -i ; +plodord -a m kolobrjenje
p lo d iti -m, plod -a -e, plodi
-te! plodil -a -o, (o)plojn -na
-o, p lo j n je -a s; plodilo -a s,
p lo d len -lna -o [ -ln-], plodlno st -i [ -ln-] , plo d itev -tve ,
p lo d tv en -a -o [-tvn-], plodie -a s
p l d n ica -e bot., pldnien
-na -o
plh p lo h a m: m esarsk i
periln i
~ vlei; pl h ek -hka
m, plhec -hca m = plec
-sca m
p lo h a -e : ~ se je u lila; plhavica -e 2, p lo h ti -m : de ploh (lije s silo, da zemljo zbije),
lovek ploh (e s silo in hitri
co kaj dela); p lo h a j -jte! ploh l -la -o, p lo h n je -a s; plh e lj -h lja m
p lo m b a -e svineni peat na e
leznikem vozu, vrei ipd., med.
zalivek votlega zoba; p lo m b irati
-am zapeatiti, zaliti, p lo m b ira
n je -a s
p l sk m edm . posnema glas udarca
m ehke ploskve ob ploskev; p lo
sk a ti -am, p lo sk a n je -a s, p lo sk
n iti -nem , plsk p lo sk a m glas,
udarec
p l sk p loska m ira, ravna stran
esa: poloiti desko n a plsk
(ne na rob), s ploskom p asti, na
p lsk pasti, n a plsk izd elatij
(ne na okroglo ali vzboklo); plskom a = splska prisl.; p loska
-e : poloiti desko po ~ i na
plosk; plsk plo sk a -o, ploskost
-i , p l sk a st -a -o, p lo sn t -ta
-o; plec -eca [-c-] m je
m en v dve kiti (im a plsk klas);
ploskong -ga -o, ploskonec
-ca ro, ploskons -sa -o, ploskonsec -sca m

p lo sk ti -m, p lo sk a j -jte! plosk l -la -o, p lo sk n je -a s

zravnvat i, plosko delati
p loskev -kve , mn. p lo sk v e -kev
[-ku], ploskoven -vna -o in
ploskoven -vna -o: ~ e m ere,
plskven -k v en a -o [-kvn-]:
~ e stran ice, p lo sk o v t -a -o:
~ i slog (dvorazsenost v slikar
stvu); ploskov to st -i ; ploskvom r -a m planim ter, ploskvom rstvo -a s planim etrja; plosk o v n j k -a ro plec, jem en
v dve kiti
ploa -e , ploica -e , pl
ploa -e plsk, plen -na
-o, p loat - ta -o, p l n at -a
-o: po t je ~ a je polna plo;
plont -ta -o: k am en je
plosk; p loto st -i , plontost -i ; ploati -am s plam i oblagati, p l an je -a s; ploti -m plosko delati, p lo aj
-jte! plol -la -o, p lo s n je
- a s ; ploti -m, ploi -te!
plol -a -o, (s)plon -na -o,
p lo n je -a s; plolec -lea
[-le-] m; ploek -ka ro kroe,
plod -i , ploina -e , plonski -a -o
plt -a in - m, n a p lo tu in pltu,
mn. plotovi plotov; p l ten -tn a
-o: ~ o grm o v je; p l tec -tca m,
ploti -a m, p l ta r -ja ro, plta rs k i -a -o; p lo tti -m, p lot
-a -e, plti -te! plo tl -a -o,
p lo t n je -a s; p l tje -a s, plotnca -e , p lo tn k -a m
plovec -vca ro vrsta kamna, lahnjak, lahki kam en
p lo v e n -v n a -o: re k a je ~ a ; p lo v
nost -i i, plov b a -e , plvben
-bna -o; plovec -vca ro, plvski
-a -o, plvstvo -a s
+plovti gl. p l ti in p la v iti
p l g -a ro, plgov -a -o, p l en
-na -o, p l g a r -ja m kdor dela
pluge; gl. tudi p l iti

po
p l n d ra -e , p l n d ra st -a -o
p l n k m edm . posnem anje temnega
glasu; p l n k a -e harfa, plnk av ec -vca m = p l n k a r -ja m
harfist, p l n k a ric a -e i harfistka, p l n k a ti -am : voda p l n k a
v k o ta n ji; p l n k a ti -am glas.
igrati; p l n k a n je -a s
p lu r l [-al] -a m sZorn. mnoina,
p lu r le n -lna -o [ -ln-] mnoin
sk i, p lu r lia -ij s mn. m noinske
oblike, p lu r le t n tu m m neskl.
samo m noinska beseda (vrata,
vilice): p ri vseh p lu r le t n
tum , veliko p lu r le t n tu m , s
tem p lu r le t n tu m ; p lu ra lit ta -e veina; p lu ralize m -zm a
m fil., p lu ra listi e n -na -o
p l s -a m kot znam enje v mat.:
od p l sa do plsa, s plsom ,
tr ije p l si in dva m inusa; trg.
dobiek, prebitek: plus se je
p riel, z a k lju ili smo s plsom ;
kot veznik v mat. in, ve: 3 + 3
(tri pls tri); 3 p l sa
p l sk v a m p e r k t -a m slovn. pred
pretekli as, p l sk v a m p e rfk te n
-tn a -o, p l sk v a m p e ri k to v -a
-o: ~ e o b lik e
pl -a m bot., plec -eca
[-c-] m
p l ta -e probkovina, p l te n -tna
-o = p ltov -a -o, p l te c -tca
m, p l ta st -a -o, p l ta r -ja m,
p l ta rstv o -a s, p lu to v n a -e i,
p lu to v in ast -a -o
P l ta rh -a m os. i. grkega iv- j
ljenjepisca, P l ta rh o v -a -o: ~ a
d ela; P l ta r e k -ka m zbirka
verzov o zgodovinskih osebah v
K ranjski belici
p l ti (+ploviti) plvem in pljem ,
plvi -te! in p l j -te! p l l -a
-o, p l tje -a s; gl. tudi p lav iti
P l io n -a m m it. os. i. boga pod
zemlja, P ltonov -a -o: ~ o
k ra lje stv o Had, p lu t n sk i -a -o
globoinski

P l to s -a in P l t -a m os. i. boga
bogastva, P l to v -a -o; p lu to
k r a c ija -e vlada denarnih m o
gotcev, p lu to k ra c js k i -a -o,
p lu to k r t -a m denarni mogo
tec, p lu to k r tsk i -a -o
pluvil [-l] -a m liturg. vesperale, veerni pla
p l iti -im, p l e n je -a s, p l a r
-ja m, p len -na -o, p l je
-a s, plno -a s, nav. mn.
p l n a -en [ -n], p l n ica -e
, p l n ik -a m, p lu n n a -e
p n ev m tik a -e nauk o gibanju
plinov, gum ijast obro za avto
mobilsko kolo, zranica, pnevm tien -na -o
p n ev m o n ja -e pljunica, pnevm ot rak s -a m med.
po prisl. porazdeljuje, rabi se:
1 . pred glav. in lo. tev. v imen.
in to. (delilni tev.): po eden,
po dva, po tr ije m oje, po
tirje , po dve, po en a k n jig a ;
po tri, po tiri koe, po p e t u r;
po eno uro, po dve, po tr i u re;
po dvoje, po tro je , po etvero,
po p etero kosov; vasih je n
n a izpuen: po d in ar, po liter,
po liro; 2 . pred prislovnim i do
loili m ere v toilniku: a) po
kliko?: po m alo nosi, po v e
liko n ak lad a , po ve p la a j;
po cel voz, po celo vreo, po
ves zaboj ja b o lk p ro d a; b) po
kolikokrat?: po en k ra t, po d v a
k ra t, po tr ik r a t, po sto k rat, po
v ek rat, po m a n jk ra t itd.; c) po
kako dolgo? (asovno): po cel
dan, po vse noi, po vso uro,
po ve tednov ga ni; to velja
le za prisl. mere, ne pa naina
(gl. po predl. II, 4 c in ); zato
loi, n. pr.: po veliko n a re d i
po vlikem (povrno) n are d i;
po v dela po v jem dela
(ne nadrobno); po m alo j
po m alem zaenja je sti; 3. pred

525

pa
pridevnikim i in zaimenskimd pri
slovi (prvotno to.): po dom ae,
po km eko, po gosposko, po
m estno, po tu je , po p asje, po
m aje, po nae, po svoje, po
vae; po slovensko, po latinsko,
po nem ko (+po slovenski, +po
la tin sk i, +po nem ki, ker so to
prvotno orod. m n.); nekatere take
izraze piemo skupaj, gl. uvod
59
po predl. I. s tol. ali rod. namena
za glagoli prem ikanja: iti (tei,
h ite ti, poslati itd.) po vodo.
k ru h , vino, drva, jag o d e (ati:
vod, k ru h a , vina, drv, ja g o d
itd.), po oeta, m ater, z d ra v
n ik a, delavce, ponjo, p o n je itd-;
II. z mest. kae: 1. predm et
(po kom ali em?): po glavi, po
nsu, po ustih u d ariti, po sno
p u toli, kom u po prstih , po
n o gh h oditi; po kom (em)
v p rae v ati, po kom se vrei;
po kom se rav n a ti, po kom
dedovati, po em diati, po
kom jo k a ti, toiti (se) po dmu,
p o em h rep en eti, zdihovati;
iti po o p rav k ih , po d rugih se
ozirati, po kom g ledati ipd.;
2 . kraj (prostor) dejanja (kje?
kam ?): po vodi plava, m oj up
je el po vdi, po gozdu, po
cesti, po poti, po gorh, po
m estu, po km etih, po m orju,
po suhem , po tem i, po dej,
po snegu, po zrak u , m oker je
po v rh u (toda: e do koe m o
k e r sem bil p ovrh); nekatere
take zveze utimo e kot novo
besedo in jih piemo skupaj, gl.
59; 3. as dejanja (cdaj?): po
le tu (dni), po boiu, po p ra z
n ik ih , po (dolgi) zimi, po (ta
kem ) dnevu, po (svojem ) godu,
po toi zvoniti, po ni (uri),
po osmih, po polnoi, po k o
silu, po oli, po vsem tem itd.;
v e t takih zvez nam pom eni da

526

nes e enotno besedo in jih

piemo skupaj, gl. 59; A. nain
dejanja (kakod): a) vodilo: d e
la ti po postav ah , po u k azu , po
vplivu, po pam eti, po svoji
glavi, po m ili v o lji; po abecedi
uredi po n arav i, po rodu, po
n av ad i zd ra v ; po p rav ici, po
k riv ic i trp i, po s tra n i g le d a ti,
po p rstih (po ro k ah , po glavi)
hodliti; b) sredstvo: po obrazu,
po glasu , po im enu p o zn ati; po
poti, po pism u, p o telefonu,
po rad iu zved eti; po delu, po
ju n a tv u , po moi, p o sre i, po
n a k lju ju , po n esrei k a j do
sei; po lai, po p rev a ri, po
zm oti ga ni; tudi pri osebah,
kadar so nam le posredniki: ,po
sinu, po sl, po kom sp oroiti;
v trpnih zvezah je tre,ba loiti
sredstvo (posrednika) od povzro
itelja pri osebah: k ap italizem
izkoria lov ek a po loveku
(lovek je le sredstvo), delavec
je b il izkoriali od k a p ita li
stov (povzroitelji); sporoeno
nam je bilo po o d b o ru (e je
odbor le posredoval naroilo
drugega), sporoeno nam j e bilo
od o d bora (e je odbor sani kaj
naroil); pesem je zap eta po
P re e rn u (Preeren je le vzor,
ne pa avtor); c) v prislovnih
zvezah s pridevniki: po dolgem
p asti ( = podolgom a), po n o
vem, po starem , po k riv em , po
nedolnem , po gostem saditi,
po nem arnem , po neum nem , po
njegovem , po m ojem , po n a
em ; mnogo takih izrazov pie
mo danes skupaj, gl. uvod 59;
) mero (kako? po e m ?): po
p a ra h v a r u je , po d in a rjih za
p r a v lja ; po sto tak ih , po tiso
ak ih p la u je ; po licah, po
k a p lja h je m lje zd ra v ila; po
k ilah, po litrih , po tei p ro
d a ja ; po m eri, po ceni (kakor

*pobasati
je cena) p ro d a ja , toda poceni
p ro d a ja (ne drago); nekaj takih
izrazov piemo skupaj, gl. 59;
taki izrazi so lahko tudi pri
lastki v zvezi s samostalnikom:
p o t po zd ra v n ik a, a lo v a n je po
m ateri, le ta n je po zra k u , dan
po boiu, kazalo po abecedi,
sporoilo po telefonu, p isa n je
po starem , z a p ra v lja n je po sto
ta k ih itd.
po- v sestavi: L s prid. in prisl.
in njih izvedenkam i so zlasti iz
predlonih zvez za kraj in as
(po predl. II 2 in 3): pocsten,
povoden, popoten, povojen, polska doba, p oprzniki, po
v rh. povren, pobnkoten, gl.
tudi 59 v uvodu; 11. z glagoli
porazdeljuje ali om ejuje dejanje
1 . na ve osebkov ali predm e
tov: vsi so pospali, p o m rli; vse
je polovil, pom oril, podvil, po
b esil: 2 . na ve krajev ali asov
(ponavljanje, nedovrniki): polgati, posdati, popivati, postv ati, p o tik a ti se po hiah;
vsak dan p o p ra v lja ti, p o k aljevati, pogostom a p obledevati,
p o cejati, v sak ted en p o v p rae
v ati; 3. na doloeno mero (ni,
malo, veliko, dolgo) ali trenu
tek (konec dovrnost): m alo
posedti, p okleati, postati, po
m ak n iti, se pom uditi, p o k le p e
ta ti, pogovoriti se; po jesti, po
lom iti; 4. nekateri (neprehodni)
glagoli prevzemajo predloni kra
jevni pomen in postanejo pre
hodni s to.: sedeti po tra v i
posedeti trav o ; leati po obleki
poleati obleko; te p ta ti po
cv etlicah p o te p tati cvetlice;
p isati po p a p irju popisati
p a p ir; hoditi po g red i po
h o d iti gredo itd.
*ponta -e [ enozl. pwn-] ost,
elo, dovtip, duhovitost, pouda
r e k ; * p o an trati -am poudariti,

podirtati, priostriti; poan tilzem

-zma m gl. pointilzem
po ap n ti -m, popni -te! poapnl -la -o: po ap n le ile, poap n lo st -i : ~ il; p o a p n n je
-a s: ~ il [dvozl. po-ap-]
p o p n iti -im : ~ trav n ik e, p rs t
n a v rtu : popni -te! p o p n il -a
-o, p o p n jen -a -o: ~ a g red ica;
p o ap n tev -tve , p o p n je n je -a
s; p o ap n jev ti -n j je m , poapn je v n je -a s [dvozl. po-ap-]
po b b iti -im (se) pom ehkuiti (se ),
razneiti (se); p o b b ljen -a -o,
p o b b ljen o st -i
p o b h a ti -am in -ti -m se gl.
b ah a ti
p o b a k l ti -m : svea h itro pob a k l (pogori), sveo je h itro
p o b ak ll (pokuril); gl. b a k l ti
p o b a k rti -m, p o b ak r ali -k ri
-te! p o b k ril -la -o, p o b ak r n
-na -o, p o b ak rtev -tve , pob a k r n o st -i
p o b alin -a m, p o b alin sk i -a -o,
pobalinstvo -a s
p o b a r b iti -im (se), p o b a r b lje n
-a -o, p o b a r b lje n o s t - i, pob a r b lje n e c -nca m, p o b arb lje n je -a s, p o b ara b tev -tve
*poba r a ti -am povpraati, *pobran -a -o povpran
p o b a rb riti -im, p o b a rb rje n -a
-o, p o b a rb rje n je -a s, p o b arb rje n o s t -i t p o b a rb rje n e c
-nca m
p o b ar n iti -im, p o b a r n je n -a -o,
p o b a r n je n je -a s, p o b aro n tev
-tve , p o b ar n je n ec -nca m,
p o b a r n je n o st -i , p o b ar n je n k a -e i
p o b a rv a ti -am, p o b rv a n -a -o,
p o b rv a n o st -i , p o b rv a n je
-a s, p o b rv an ec -nca m, pob rv a n k a -e i
*pobsati pobem gl. *basati, pobsan -a -o, *pobsanec -nca
m kdor rad kaj pobae, tatinski

527

pobecti
lovek; *pobasovti -jem , pob aso v n je -a s
p o b ecti -m gl. b acnti, p o becn
-n a -o; p o b ec k ti -m, pob ec k n -a -o [povsod: -bc-]
p o b ed a st ti -m, p obedast -te!
p o b ed astl -la -o, pobedastlost -i i, p o b e d a st n je -a s
p o b eg niti -nem , pobgni -te! pob g n il -a -o, pobegel -gla -o
se rabi le pridevno: pobgli vo
ja k i (+v o ja k i so pobegli); pob g lost -i , pobg -a m, pobglec -leca [-glc-] m, pobg n jenec -nca m, p o b g n je n k a -e ,
p o b eg ljv -va -o, p o b eg ljv o st
-i
p o b elti -m gl. b elti, pobell
-la -o: ~ i la sj, ~ o ito; pob ello st -i i
p o b eliti -im gl. b liti, po b ljen
-a -o: ~ i grobovi, ~ a hia, ~ e
gore; p obeltev -tve , p o b ljenost -i i
p o b er -a m oseba in koara, pob e r e k -ka m, p o b ern -a m;
p o b er h -a m, p o b e r h in ja -e
i
zanilj.; p o b rin a -e i =
p o b rav in a -e i pobrano sadje,
ki prezgodaj odpade z drevja
p o b er iti -im poprositi, po b eriti se postati bera; gl. b er iti; p o b eren -a -o: je e
isto ~ brez sramu
po b siti -im, poben -a -o, pobestev -tve ; pob ati -am,
p o b an je -a s
p o b esn ti -m gl. besnti, pobesnl -la -o: ~ a m noica; pob esn lost -i
po b ezti -m gl. b ez ti: ~ koga
(kaj), ~ v k a j, pobezn -a -o
[povsod: -bz-]
p o b ija ti -am, p o b ija j -te in -jte!
p o b ija l -a -o in -la -o, p o b i
ja n je in - n je -a s; p o b ij le c
-lca [-uc-] m, p o b ij lk a -e
[-uk-] , p o b ij lsk i -a -o
[- u sk-], p o b ij le n -lna -o [ -ln-] :

528

~ e n ap ra v e, p o b ij ln ic a -e [ -ln-]
; gl. tudi p o b iti
p o bnkoten -tn a -o: ~ a doba,
~ a n e d lja
p o b irati -am, p o b ira n je -a s, pob ir le c -lca [-uc-] m ? p o b irlk a -e [-uk-] , p o b irlsk i -a
-o [-usk-], p o b irlen -ln a -o
[ -ln-]: ~ a pla, p o b irln ica -e
[ -ln-] , p o b rek -rk a m ; gl.
tudi p o b ra ti
p o b istrti -m, p o b stri -te! pob stril -la -o, p o b istr n -na
-o, p o b istrtev -tve i
pob iti -jem , p o b ij -te! pobil -la
-o, p o b it -a -o, p o b ito st -i i,
p o b tje -a s; gl. tudi p o b ija ti
p o b l titi -im, p o b l ten -a -o, pob l te n o st -i i poblazn iti -im, p o b la zn jen -a -o,
p o b la zn jen o st -i i
po b lazn ti -m, p o b lazn l -la -o:
~ a enska, p o b lazn lo st -i ;
p o b lzn iti -im: te b esed e so ga
isto p oblznile; p o b l zn je n -a
-o, p o b l zn je n ec -nca m, pob l z n je n k a -e i , p o b lazn tev
-tve i
p o b led ti -m, p o b led l -la -o:
pobled li listi, ~ o rnilo, ~ o
lice; pobledlo st -i ; pobledvati -am, p o b le d v a n je -a s
p o b lsk ati -am (se); p o b lisn iti
-nem (se), poblisk -a m, poblisko v ti - jem (se), pobliskov n je -a s
poble prisl. naina: ~ si o g le
dati, ~ se sezn an iti s im, ~
spoznati
p o b lju v ti -vam in - jem (se)
gl. b lju v a ti: ~ tla, vse iz sebe
~ ; vasih m alo p o b lj je ; pob lju v n -a -o, p o b lju v n o st -i
, p o b lju v n ec -nca m
poblditi in -iti -blodim gl. b lo
diti, p o b l je n in -den -a -o:
~ o vino, ~ a je d ; p o b l jen o st
in -denost -i i, p o b l ja -e i

pocediti
p o b o je -a s, poboen -na -o,
pobnik -a m, pobniki -a -o
p obgati -am (se), pobgan -a -o,
p o b g an je -a s, pobganec -nca
m, pobganka -e
p o b o j - ja m, pob jen -jn a -o,
p o b jn ik -a m, pob jstvo -a s
p o b o lvati -am, p o b o l v an je -a s;
pobolti -m gl. bolti: vasih
m e k a j pobol; poblek -Ika
[-lk-] m boleine po porodu ali
operaciji
p o b o ljati -am, pob o ljan -a - o,
p o b lja n je -a s, p o b ljek -ka
m, p obljanec -nca m , poblja n k a -e r po b ljan o st -i ,
p o b o ljv a -e , p o b o ljljv -va
-o, p o b o ljljv o st -i
p o b o ljev t -jem , pob o ljev l
-la -o, p o b o ljev n je -a s, pob o ljev lec rlca [-uc-] ro, pob o lj e v lk a -e [-u k-] f, pob o ljev lk i -a -o [ -u sk- ] , pob o ljev len -lna -o [ -ln-], pob o ljev ln ica -e [ -ln-]
*pobrnik -a ro, *pobrnica -e
kdor se za kaj bojuje, bojevnik
-ica; *pobrniki -a -o bojev
niki, *pobrnitvo -a s boj, bo
jeva n je, trud, delo za kaj
pobsti -dem gl. bsti, pobodn
-na -o, pobodnec -nca ro, pob o d n k a -e i, pobodnost -i i
po b o tati -am se, pobotan -a -o,
pobten -tn a -o, pobotnica -e ,
pob tanec -nca m, p o b ta n k a -e
i,
p o b o ta n je -a s; pobo tv ati
-am se, p o b o t v an je -a s; pob o tovti -jem se, pobotovl
-la -o, p o b o to v n je -a s
poboati -am, poboan -a -o, pob a n je -a s, pobanec -nca m,
pobanka -e z
poboen -na -o, pobonost -i z,
pobne -a m. pobnica -e i,
pobnik -a m, pob o n jk -a m
z a n i l j pob o n ja -e z zanilj
p o b o n jk i -a -o, pobonjtvo
-a s; p o b o n j k a r - ja m, poSlovenski pravopis

b o n j k a ric a -e , p o b o n jk a rski -a -o zanilj.

pobiti -im, pobi -te! poboen
-a -o: ~ o b itje , ~ a n a ra v a ;
p ob o en je -a s; poboevti
-jem , poboevl -la -o, pob o e v n je -a s, poboevlec
-lca [ - le-] m, p o b o ev lk a -e
[-lk-] , poboevlen -ln a -o
[ -ln- ]
p o b ra n ti -m gl. b ra n ti, p o b rann -a -o, p o b ran n o st -i i
p o b r ti pobrem gl. b ra ti, p o b rn
-a -o, po b rn ec -nca m, pob r n k a -e
p o b r titi -im (se), p o b rte n -a -o,
p o b r te n je -a s; p o b r tim -a m,
pobrtim stv o -a s, p o b ra tim ja
-e
p o b r je -a s, p o b ren -na -o,
p obren -n a m, p o b re n k a
-e i
p o b risati -em : ~ jo uiti; p o
brisan -a -o, p o b rsan o st -i ,
p obrsnica -e i brisalka
pobrizgati -am, p o b rizg an -a -o,
pobrzganost -i i
p o b rsk ati -am, p o b rsk an -a -o;
p o b rsk v a ti -vam , p o b rsk v an je -a s
p o b r siti -im gl. b ru siti pod b rus,
pobren -a -o, p o b r en o st -i
; p o b ru so v ti -jem , pobrusov n je -a s
p obudti -m gl. b u d iti, p o b u j n
-na -o, p o b u jn o st -i i , pobuj n e c -nca m, p o b u j n k a -e i;
pobda -e i. p obden -dna -o,
pobdnost -i i , p o b u d ljv -va
-o, p o b u d ljv o st -i i , pobudlo
-a s; p o b ja ti -am, p o b ja n je
-a s
*pobniti -im (se) razdraiti, upre
ti se, *pobnjen -a -o, *pobn je n o st -i , * p obnjenec -nca
m upornik, *pobna -e upor
pocediti -m: ~ jo ; pocdi -te!
pocdil -la -o, p o cejn -na -o,

529

34

pocjati
p o cejn o st -i 2, pocdek -dka m,
pocden -dna -o, pocdnost -i i
p o c ja ti -am, p o c ja n je -a s, poc e j le n -lna -o [ -ln-]: ~ e p r i
p ra v e ; p o ce j ln o st -i [ -ln-] ;
p o ce je v ti -jem , p o cejev l -la
-o, p o c e je v n je -a s, pocejevlec -lca [-uc-] m, p o ce je v lk a
-e [- u k-]
p o cliti -im, p o cljen -a -o, poc lje n o st -i , poceltev -tve i ,
p o cljen ec -nca m
pocni prisl.: blago je pocni ni
drago; blago je po ceni kakor
je cena
p o cn iti -im (se), p o cn jen -a -o,
pocenitev -tve ; p o e n je v ti
-j je m , p o c e n je v n je -a s, poce n je v le c -lca [-uc-] m , po
ce n je v lk a -e [-uk-] i, pocen je v ls k i -a -o [ -usk-] , pocen je v le n -lna -o [ -ln-]
p o ce n iti-m : blago ~ zniati ceno,
pocnil -la -o in pocnilo se je
p o cp ati -am : vse je pocpalo,
p o c p an je -a s
p o ce p etti -m gl. cepetti, pocep etn -a -o, pocep etn o st -i i
p ocpiti -im gl. cpiti, p o cpljen
-a -o, p o cp ljen o st -i , poceptev -tve
p ocsten -tn a -o, pocstnica -e ,
p o cstniki -a -o
po cig niti -im (se), p o cig n jen -a
-o, p o cig n jen o st -i , pocigantev -tve i, po cig n jen ec -nca m,
p o c ig n je n k a -e
p o cniti -im, p o cn jen -a -o, pocn jen o st -i , pocintev -tve ,
p o c n je n je -a s
p o cin k ati -am, p o cinkan -a -o, pocn k an o st -i , p o c in k a n je -a s
p o cm okti -m gl. cm okati, pocm okn -a -o, pocm oknost -i ,
pocm oknec -nca m, pocm oknk a -e i, po cm o k n je -a s
p o crti -m gl. cr ti
p o c k a ti -am, p o ck a n -a -o; poc rk v a ti -am, p o c rk v a n je -a s

530

p o c k a ti -am, p o c k an -a -o; poc k n iti -nem , p o c k n je n -a -o

pocv tati -am, p o c v ta n je -a s
p poi i razpoka, pranja; pca -e , pon a -e i , gl. tudi
poiti
p o k ati -am gl. ak ati, p o k an
-a -o, pok -k a m: d ati, vzeti
k a j n a ~ ; p o k ljiv -a -o in
p o a k ljv -va -o, p o a k ljv o st
-i , p o a k ljv ec -vca m, poakljv k a -e ; p o ak o v ti -jem ,
p oakovl -la -o, p o a k o v n je
-a s
pocsi prisl. posen -sna -o, prisl.
prim . poasnje; posnost -f i,
posne -a m, posnica -e ,
posnik -a m, p oasne -ta m
in s zanilj.
poastiti -m, posti -te! postil -la -o, poan -na -o,
p o astitev -tve , poacnost -i
, poastilo -a s, posten -stn a
-o; v cerkvenem jeziku poen
-na -o, poenost -i
p oekti -m gl. ekti, pocek n -a -o, poek n o st -i [po
vsod: --j
pocediti -im, po jen -a -o, po je n o st -i i , p o je n je -a s,
povsod poleg poj- tudi pod-;
p o ja ti -am, p o ja n je -a s,
p o e je v n je -a s, p o ejev lec
-lca [-le-] m , p o e je v lk a -e
[-lk-] , p o e je v le n -ln a -o
[ -ln-]
p o e h lj ti -m, p o e h lj j -jte!
p o e h lj l -la -o, p o e h lj n -a -o
poelo -a s fil.
poem prisl. vprauje po nam e
nu: poem si p riel? poem
si to sto ril? loi po m je to
p ro d al? od poem je to p ro d al!
poen iti -nem , poni -te! ponil -la -o, p o n je n -a -o
p o e n ja ti gl. poti
poep popa m, p o p ati -am,
p o p an je -a s, p o p ek -p k a m
nedonoeno jajce, p open -pna

pod
-o; p o pkati -am, p o p k an je
-a s; poepti -m gl. epti;
p o pnik -a ro; p opniti -nem ,
poeph -a ro, p o e p lja -e i,
p o epa -e ; gl. tudi poeniti
+p ocpina -e gl. podpina
poesti -em gl. esati, poesn
-a -o, poesnost -i i
poti ponm , poni -te! pol
-a -o, pot -a -o, p o tje -a s,
poten -tn a -o, po tn ik -a m,
p o tnica -e , potek -tk a ro:
o d ~ a , iz ~ a = spotka prisl.,
v ~ u (+potkom ) 5. sto le tja ;
p o e n ja ti -am , p o n ja n je -a s
p o cetv riti -im, p o e tv rje n -a -o,
p o e tv rje n je -a s, p o e tv rje no st -i ; tudi p o etv riti -im itd.
poz prisl.: po dolgem in
plaal sem jih ~ po 50 din;
n a re d i vse le tak o n a ~ po
vrno, priblino, nenatanno; p r e
vzeto delo n a ~ ; pozn ji -zn ja
-e povpreen: ~ a cena, ~ e d e
lo; poeznna -e , pozek -zka
ro pavl, poznica -e vrv,
ki se dene poez pod b rem e;
vrsta age
p o n iti -nem (se in si), ponek
-n k a m poitek
p o istiti -im, poien -a -o, poenje -a s, poenost -i
p o iti poim, pi -te! poil -a -o,
pen -a -o, penost -i , pok
-a m, p - ; gl. tudi p o k ati
poiti -jem (se in si), po ij -te!
poil -la -o, (s)pot -a -o, po
itek -tk a m: *grem k p oitku
grem poivat, lem sp a t; poten -tn a -o
p oitnice -ic mn. : o (+v) p o it
n icah; potnien -na -o, p o
itn ik i -a -o, p o tn i ar -ja ro,
p o tnik -a m, p o tn i arsk i -a
-o, p o itn n a -e
p o iv ati -vam , po iv aj -te in
-jte! poival -a -o in -la -o,
p o iv an je in p o iv n je -a s,
p oivlen -ln a -o [ -ln-], poi-

v ln ik -a [-un-] ro, p o iv ali

e -a s, po iv j -a ro, poivlo
-a s, poivlec -lca [-le-] ro,
p o iv lk a -e [-lk-] , poivlski -a -o [ -lsk-]
poloviti -im, p o lo v en je -a s,
poloven -a -o, polovenost
-i , polovetev -tve ; poloveevti -jem , p o lo v eev n je
-a s, poloveevlec -lca [-le-]
m , poloveevlski -a -o [ -lsk-]
pon -a -o rnkast
p o rn ti -m, po rn i -te! p o rn el
-la -o: ~ i zidovi; p o rn lo st
-i , p o rn n je -a s
p o rn iti -im, p o rn i -te! p o rn il
-a -o, p o rn je n -a -o, p o n je nost -i , p o n je n je -a s, po m te v -tve i
pornjfevti -j je m , p o rn je v l
-la -o, p o rn je v n je -a s, po rn je v le n -ln a -o [ -ln-], po rn je v le c -lca [ -h -] m
p o tek -tk a m, po ten -tn a -o,
p o tnost -i p o tn ik -a m
nasladne = po tn e -a m, po tn ica -e , p o u tljv -va -o,
p o u tljv o st -i
po u titi -tim (se) gl. u titi, po tje -a s, p o ten -a -o, po te n je -a s
p o v rstti -m, p o v sti -te! pov stil -la -o, povrn -na
-o, p o v rsttev -tv e , povrn je -a s
pd poda m, n a podu, poden -dna
-o: ~ a v ra ta ; p d n at -a -o; pod -a m, pode -a s v sked
nju, gl. tudi pdnica
pod predi, [pd ali nasl.] doloa:
I. s to. s m e r , kamor se kdo
(k a j) nagiblje: 1 . na vpra. k a m ?
a) kraj v prisl. dol.: p riti pod
kolo, vrei pod noge, g n ati pod
goro, tei pod drev, pod zmljo ; b) odvisnost v prisl. dol.:
p riti pod oblast, vpliv, mo, za
kon, u k az; 2 . na vpra. kdaj?
as v prisl. dol.: bilo je pod

podno, pod ver, pod zimo, pod

jsen , pod sta ro st, pod konec;
3. na vpra. ka k o ? pod k liko ?
m ero v prisl. dol.: p ro d a ja ti pod
d in a r, pod tri d in a rje , pod ce
no, pod v red n o st; 4. na vpra.
kaken? kateri? samostalnik po
kra ju , asu ali m eri kot pril.:
p o t pod gro, as pod jsen ,
p rih o d pod oblast, k u p pod ce
no, no pod d in a r ni p rid a ;
II.
z orod. p o l o a j , v kakr
nem kdo (kaj) je: 1 . na vpra.
kje? a) kraj v prisl. dol.: pod
kolesom lei, pod nogm i se
v a lja , pod goro pase, pod d re
vesom ; b) odvisnost v prisl. dol.:
b iti pod ob lastjo , vplivom , m o
jo, zakonom , ukazom , sluiti'
pod zastavo; 2 . na vpra.- kak?
nain v prisl. dol.: izpovedati
pod prisego, d elati pod v p li
vom, p rep o v e d ati pod kaznijo,
p riz n a ti pod pritiskom , pod ob
lju b o ; 3. na vpra. kaken? ka
teri? samostaln i k kot pril.: sem
lovek pod oblastjo , lju d je pod
k lju em zn ajo ceniti prostost,
h ia pod gor, stolek pod nogm i, izpoved pod prisego, d e
ja n je pod p ritiskom . Skupaj
piemo pod s to. os. z. pod
me, pdte, po d en j, pdnjo, p o d
n je, podse, p d n ju , p o d n je ; gl.
uvod 55, 2
pod- v sestavi I. z i m e n i se rabi
pri prid. in sam. 1 . v starih
domaih sestavah iz predlone
rabe (1, 2 in 4, II, 1 in 3); take
sestave imajo en sam poudarek:
podnen, podgorski, podzm en,
p o d g rje, podoknica, pod b rdek, po d retin a, podkev, pod je; 2 . v novih, po tujem zgle
du narejenih sestavah pri samo
stalnikih in izvedenkah; v teh
po navadi ohrani pd- svoj po
udarek: p dnalnik, pdstnik, p d stn ik a ola, p odpol

kovnik, pododbor, p d p red sd nik, p d p red sd n ik i itd.;

II.
z g l a g o l o m pom eni: 1. da
se dejanje godi spodaj pod im
ali v podobnem razm erju: p o d
k ovati (kovati konja pod nog),
podpisovati ( pisati im e pod kaj),
podloiti k a j m u (poloiti kaj
pod kaj), p o d rta ti (narediti rto
pod kaj ) itd.; 2 . da se dejanje
razvija od spodaj navzgor ali na
vzven: p o d r ati (rasti izpod
esa), p o d g n ja ti (gnati kaj pod
im drugim ), p o d p irati (opirati
kaj od spodaj navzgor) itd.; 3. da
dejanje skrivam o pod kaj: p o d
k u p iti koga (skrito ku p iti), p o d
ta k n iti kom u k a j (vtakniti ko
m u ka j, da ne vidi) itd.
p o d a ja ti -am, p o d a ja jo -a -e, pod ja j -tel p o d ja n je -a s, pod ja l -a -o: p o d ja ti opeko,
snope (v kozolcu) ipd.; p o d aj
-a m, p o d aj -a m, p o d ajle c
-lca [-uc-] m , p o d a j lk a -e
[-uk-] , po d aj lsk i -a -o
[-usk-], po d aj len -lna -o
[ -ln-], p o d a j ln ik -a [-un-] m,
p o d ajln ica -e [-un-]
p o d a j ti -jm , p o d a j j -jte! pod a j l -a -o, p o d ajn -a -o, po
d a j n je -a s: poasi sem vse
p o d a j l
p o d lja ti -am, p o d lja n -a -o,
p o d lja n je -a s, p o d alj v a -e
, p o d lje k -k a m, p o d lja nost -i
p o d alje v ti -jem , p o d alje v l
-la -o, p o d a lje v n je -a s, po
d alje v le n -lna -o [ -ln-], po
d a lje v ln o st -i [ -ln-] , p o d aljevlec -lca [-uc-] m , p o d aljevlka -e [-uk-] , p o d aljevlski -a -o [-lsk-], p o d aljevln ica -e [ -ln-]
podnica -e otroka glista
podnek -n k a m del kake stvari
pri dnu; p o d n ja -e kotlasta
dolina (po dnu)

podel
*podnik -a ro podlonik, *podniki -a -o podloniki, *podnitvo -a s = *podnstvo -a s
podloni tvo
p o d ra ti gl. p o d o rti
p o d riti -im in p o d ariti -m, pod ri -te in -te! p o d ril -la -o,
p o d rje n -a -o in p o d a rj n -na
-o, p o d aritev -tve , p o d arilo -a
s, p o d r -a ro, p o d re k -rk a ro;
p o d rja ti -am, p o d rja n je -a s;
p o d aro v ti - jem : sem vse po
da rvl -la -o podajl, porazdl za darove
p o d atek -tka m
p o d ti -m gl. dati. p o d ja -e i
p o d jen -jn a -o, p o d jn o st -i i;
po dti -m se: ~ se kom u (vbi,
strsti), ~ se v k a j (v govor,
n ev a rn o st): +podati se kam (na
tu je , na m orje, v svet, v hio,
na gro. na pot) iti, odpraviti
se. potovati ipd.; k lobuk, oblek a
ipd. se pod; u trd b a , m esto,
eta se pod sovran ik u
po d v iti -im, p d v ljen -a -o, pod av tev -tve i
p o d b rv a ti -am, p o d b rv a n -a -o
p o d b rati -am : ~ zelen jav o (zelje. peso, grozdje); p o d b ra n je
-a s, p o d b rek -rk a ro, podb irn a -e ; p o d b r ti podbrem ,
p o d b re k -rk a ro
podboj - ja ro, pri p o d b o ju (-ih),
pod b o je n - jn a -o, podb jn ik -a ro
podbsti -bodem gl. bosti, podbodn -na -o, podbd -da ro,
p o d b d a ti -am , p o d b d a n je -a s
p o d b rd e k -dka ro, p o d b rd ic a -e
i, p o d b rd e n -dna -o, p o dbrdnica -e i , p o d b rd n ik -a ro,
p o d b r d n ja -e i, p o d b r d n ja k
-a ro
p o d b ra n ti -m gl. b ra n a ti, podb a n n -a -o: d eteljo pod r
p o d b ra n ti
p o d b r je - s, p o dbren -na -o,
p o d b r in a -e , p o d b r g a r -ja

ro, p o d b rg a ric a -e , p o d b rgarsk i -a -o

p o dbudti m, podbdi -te! podb dil -la -o, p odbu jn -na -o,
p odbda -e . podb d en -dna -o
p o d ce n je v ti -jem , p o d cen jev al
-la -o, p o d ce n je v n -a -o, podc e n je v n je -a s, p o d ce n jev len
-lna -o [ -ln-]
podcsten -tn a -o
podcvtati -am, p o d cv tan je -a s:
a jd a podcvta kadar odpira nove
cvetove ko e prvo zrn e zori
pd stn ik -a ro, p d stn ik i -a
-o; ~ a ola, p dstnitvo -a s
podpina -e (+popina) kar
se natee pod pom; podpen
-pna -o
p o d n k a -e neka goba
p o d rta ti -am, p o d rtan -a -o,
podrta nost -i i , p o d rt v ati
-am, p o d rt v a n je -a s podrto v ti -jem , p o d rto v l -la
-o, p o d crto v n je -a s, podrtov lec -lca [-le-] ro, podrtovlen -lna -o [ -ln-]: ~ a stra st;
p od rto v ln o st -i [ -ln-]
poddlati -am pod im drugim kaj
napraviti, poditi, podkrpati ipd.;
poddlan -a -o, poddl [-u ]
-la ro podiv; p o d d elv ati -am,
p o d d elv a n je -a s; poddelovti
-jem , poddelovl -la -o, podd e lo v n je -a s, poddelovlec
-lca [-uc-] ro, po d d elo v len
-ln a -o [ -ln-], pod d elo v ln ica
-e [ -ln - 1
p ddestnik -a ro, p d d estn ik i
-a -o
podedovati -ujem , poddovan -a
-o, p o d d o v an je -a s, podedovlec -lca [-le-] ro dedi, pod ed o v lk a -e [-lk-] i, podedovlen -ln a -o [ -ln-], poddov a n jsk i -a -o, p oddovanost -i
podel [ pdu] -dla -o prostaki,
nravno nizkoten. umazan; p o d
lost -i i prostatvo, umazanost;

533

podelati
podle -a m umazanec, prostk,
nizktne, hudobne
p o d lati -am (se), podlan -a -o,
p o d elv a -e , pod lan o st -i i,
p o d lanec -nca m , p o d lan k a -e
; p o d elv a ti -am, p o d e l v a n je
-a s; p o delovti - jem gl. d elo
v ati, p o d elo v n je -a s, podelov len -lna -o [-ln-], podelovlec -lca [-uc-] m, podelo v lk a
-e [-uk-]
p o d eliti -m, podli -te! podlil
-la -o, p o d e lj n -na -o, po d e
litev -tve , p o d eltv en -a -o,
[-tvn-], podellen -lna -o [-ln-],
p o d elln o st -i [-ln-] , podelvec -vca m, p o d elv k a -e , pod elv ski -a -o; p o dlek -lk a
[-lk-] m, p o d eljv -va -o, pod eljv o st -i
p o d e lje v ti -j je m , p o d eljev l
-la -o, p o d e lje v n je -a s, p o
d eljev le c -lca [-uc-] m, pod e lje v lk a -e [-uk-] , podelje v lsk i -a -o [ - lsk-], podelje v le n -lna -o [-ln-], podel jev ln o st -i [-ln-] , p o d eljev ln ica -e [-ln-]
p o d em o k r titi -im (se), podem ok r te n je -a s, p o d em o k r ten -a
-o, p o d em o k rten o st -i
p o d es et riti -im, p o d e se t rje n -a
-o, p o d e se t rje n o st -i ; podese tn iti -im, p o d esetn jen -a -o
p o d esk ti -m, p o d esk j -jte!
p o d esk l -la -o, p odeskn -a
-o, podesk n o st -i [povsod:
-dsic-]
p o deelski -a -o [-ls-], podelen
-ln a -o [-ln-], p o d e lje -a s,
podelom a prisl.; p o d e eljn
-n a m, p o d e e lj n k a -e
p o d g n a -e , p o d g n ji -a -e, podg n a r -ja m, p o d g n a rica -e ,
pod g nica -e
pod ga n iti -gnem gl. ganiti, podg n je n o st -i . podg an tev -tve
[nepoud. povsod -gan- ali -gn-]

po d g b ati -gibljem , p o d g b a n je
-a a, podgbek -b k a m
p o d g l v je -a s blazina, podglvn ik -a m, p odg lv n ica -e , podglv iti -im poditi, poddelati,
p o d g l v lje n -a -o
p o d g n ti podnem gl. g n ti, podgn n -a -o; p o d g n ja ti -am,
p o d g n ja n je -a s, p o d g an jle c
-lca [-lc-] m , p o d g a n j lk a -e
[-lk-]
p odgnti -jem , po d g nit -a -o,
podgntost -i
p o dgbje -a s bot. mycelium
p od g o rti -m gl. gorti, p o d g rel
-la -o, podgorlos t -i ; podg orlec -lca [-uc-] m, podg o r lk a -e [-u k -] , podgorlek -ka [ -u-] m pogorelek,
rdeerepka
p o d g rje -a s, p o d g o rsk i -a -o,
podgrec -rca m, p o d g rk a -e ,
p o d g rn ik -a m, p o d g rn ica -e
, pod g rn ik i -a -o
p o d g rn ja ti -am, p o d g rn ja n je -a
s, p o d g rin j lo -a s, p o d g n iti
in -iti -gnem , p o d g n je n -a -o
p o d g rv k a -e vrsta lastovice,
p o d g rv k i -a -o
p o d g lje -a s pri ivini, p o d g ica
-e , p o d g lek -lek a [-lk-] m
podh lb n ica -e prt za pod hleb,
p o dhlbnien -na -o
+p o d h r n je n -a -o nedohranjen,
nezadostno, preslabo hranjen,
+p o d h r n je n o st -i nedohranjeno st
p o d h liti -im se prihuliti se, podh lje n -a -o, p o d h lje n e c -nca
m, p o d h lje n k a -e , p o d h je nost -i , pod h liv prisl., podh lja v -a -o, p o d h lja v o st -i
p d ij -a m oder v razredu, p d ijski -a -o odrski: ~ e desk
p o d ira ti -am, p o d ira n je -a a, pod ir le n -lna -o [-ln-], p o d irlec -lca [-uc-] m, p o d ir lk a
-e [-uk-] , p o d i lsk i -a -o
[-usk-], gl. tudi p o d rti

534

podkrepelti
p o d iti podim , podi poditeI podil
-a -o, pod -a -e, p o d n je
-a s; gl. tudi p ja ti
p o d iv j ti -m gl. d iv j ti, podivj n -a -o, p o d iv j n o st -i , pod iv j n je -a s, p o d iv j n ec -nca
m, p o d iv j n k a -e
p o d j rm iti -im, p o d j rm lje n -a
-o, p o d j rm lje n e c -nca ra, podj rm lje n k a -e , p o d j rm lje nost -i , p o d j rm lje n je -a s;
p o d j rm e n -m na -o, p o d j rm nica -e ; p o d j rm lja ti -am,
p o d j rm lja n je -a s
p o d j d -da m zool., p o d j d ec -dca
ro; p o d j d a ti -am, p o d j d a n je
-a s, p o d j d av -a -o, p o d jdavec -vca ro, p o d j d a v k a -e
, p o d j d av sk i -a -o, gl. je sti
p o d j sti po d jm gl. je sti, po d jden -a -o: ~ e k o ren in e, od
vod ~ i breg o v i; p o d j d en o st
-i , p o d je d ljv -va -o, podje d ljv o s t -i
p o d je te n -tn a -o, p o d j tn o st -i ,
p o d j tn ik -a ro, p o d j tn ic a -e ,
p odjtni ki -a -o, p o d j tn itv o
-a s ; p o d j ti podjm em , podj tje -a s; p o d j m ati -am, podj m a n je -a s; po d jm -m a ro,
p o d j m n ik -a m
po d je zi en -na -o: ~ a k o st =
p o d jezn ica -e
p o d k ad ti -m, p o d k d i -te! podk d il -la -o, p o d k a j n -na -o
p o d k p en -pna -o, p o d k p n ica -e
voda izpod kap, p o d k p je -a s
p o d k ev -k v e i , s podkvijo, mn.
p o d k ve pod k ev [-u]; podkvica
-e , p o d k v ast -a -o, p dkviast
-a -o, pdkoven -vna -o: ~ a
irin a, o d p rtin a ; podk v n ik -a
m = p o d k o v n j k -a m = pdk v i a r - ja m ebelj, p dkviarski -a -o: ~ a glavica; gl. tudi
p o d k ovati
p o d k d a ti -am, p o d k d an -a -o,
p o d k id v ati -am, p o d k id v a n je

-a s

p o d k l d ati -am, p o d k l d a n je -a s,
pod k ld ek -dka rn, p o d k l d a -e
, p odkld -da m, p o d k lad
-a m, p o d k ld en -dna -o; podk l d je -a s lege pod sodi, podk l d n ik -a m vrsta ebelnih pa
njev
p o d k o ln k e -nk mn. hlae, ki
segajo pod kolen o; podkolno -a
s, p odkolnsk i -a -o, podkoln je -a s po d k o len ca -e i =
p o d k o ln ek -n k a m
p odkolsen -sna -o, podkole
-a s = p o d k lje -a s ogrodje,
na katerem visi kolo (vodno)
pdknzul [-u l] -a m vicekonzul,
pdknzulski -a -o [ -ls-]
podkp -pa m, p o d k p en -pn a
-o, podkpnost -i , p o d k o p ljiv
-va -o, p o d k o p ljv o st -i i
po d k o p ti -k o p lje m gl. ko p ati,
p odk o p n -a -o; p o d k o p v ati
-am, p o d k o p v a n je -a s; podk p a ti -am, p o d k p a n je -a s;
podkopovti -jem , podkopovl
-la -o, p o d k o p o v n je -a s,
podkopovlen -ln a -o [-ln -],
pod kopovlnost -i [ -ln-] , podko povlec -lca [-uc-] m
podkosti -m, podksi -te! podksil -la -o, p odkon -n a -o
p odkostev -tv e , p o d k ati
-am, p o d k an je -a s
p o d k o v ti - jem gl. kovti, podk o v n -a -o, p o d k o v n o st -i ,
podkovnec -nca m, podkovn je -a s, podkv -va m, podk ven -vna -o: ~ o delo, ~ i k o
va; podkvsk i -a -o: ~ o o ro d
je ; podkvstvo -a s, podkvnica -e ; gl. tudi p odkev
podkoen -na -o, podknik -a
m, p o d k n jak -a m, podkiti
-im se, podkoen -a -o
p d k r lj -a m
p o d k re p e lti -m, p o d k rep li -te!
p o d k re p lil -la -o, p o d k rep elj n -na -o; p o d k re p e lj n o st

podkrepiti
-i , p o d k re p e lj n e c -nca m,
p o d k rep e lte v -tve
p o d k re p iti -m, p o d k rp i -te!
p o d k r p il -la -o, p o d k re p lj n
-n a -o, p o d k rep itev -tve ;
p o d k rep ilo -a s, p o d k rep len
-ln a -o [ -ln-], p o d k rep ln o st -i
[ -ln-] ; p o d k r p lja ti -am, podk r p lja n je -a s, p o d k re p lje v a ti
- jem , p o d k re p lje v n je -a s,
p o d k re p lje v le c -lca [-uc-] m,
p o d k re p lje v lk a -e [-uk-] ,
p o d k re p lje v le n -ln a -o [ -ln-],
p o d k re p lje v ln o st -i [ -ln-]
p o d k r a ti -am (se), p o d k ra n -a
-o podpisan s kriem , podkranec -nca m, p o d k r a n je -a s
p o d k u p iti -kpim gl. kupiti, podk p lje n -a -o, p o d k p lje n ec
-nca m, p o d k p lje n k a -e , podk p lje n o st -i ; p o d k u p ljiv -va
-o, p o d k u p ljv ec -vca m, podk u p ljv k a -e , p o d k u p ljiv o st -i
; p o d k p en -pna -o, po d k p -a
m, p odk p n o st -i , podkupilo
-a s, p o d k u p n in a -e , podkpec -pca m. p o d k p n ik -a m,
p o d k p n ik i -a -o
p o d k u p o v ti -jem gl. kupovti.
p o d k u p o v o je -a s. podkupovlec -lca [-uc-] m, podkupov lk a -e [-uk-] , podkupov4len -lna -o [-ln-], podkupovlnost -i [ -ln-]
p o d k riti in p o d k u riti -k rim gl.
k u riti, p o d k rje n -a -o, podk rje n o s t -i , p o d k rje n e c
-nca m, p o d k rje n k a -e , podk u r ljv -va -o, p o d k u rljv o st
-i . p o d k u rle n -lna -o [ -ln-];
p o d k u rje v ti -jem , p o d k u rje v n je -a s, p o d k u rje v le c -lca
[-uc-] m. p o d k u rje v lk a -e
[-uk-] , p o d k u rje v lsk i -a -o
[ -usk-]
p o d l g ati -am. p o d l g a n je -a s.
p o d lg a -e . p odlaglec -lca
[-uc-] m , p o d la g lk a -e [-uk-]
; gl. tudi podloen

p d la k a -e (+pod vlaka) podloga

pri obleki, gl. p o d v laiti
p o d l k et -lk ta m, mn. p o d la h ti
- -m , p o d l h ten -tn a -o,
p o d l h tn ic a -e , p o d lh tn ien
-na -o
pd lan -i razpeta dlan, ped; pdlanca -e
p d la n k a -e spodnja, me j a in
kraja dlaka na ivalski koi
podlsci -ev mn. m p o d lsk e
-sk mn. , po d lasn k i -ov mn.
m m ajhni lasje, zlasti po tilniku
podlsica -e zool., po d lsiji -a -e
podlzovati -ujem . p o d lzo v an je
-a s, podlazovlec -lca [-uc-]
m, podlazo v lk a -e [-uk-] ,
podlazovlski -a -o [-usk-],
podlzen -zna -o, p o dlznost -i
podli -lem gl. li, podlgel
-lgla -o: ~ i so v ran ik i; podlglost -i ; +podli so v ran i
ku biti premagan od sovranika;
+podli ranam , b olezni itd.
um reti za . . . ali zaradi . . .
podlden -dna -o
podlgati -am, p o d le g an je -a s,
podlga -e ; gl. tudi podli
podlsek -ska m, podlskov -a -o
podlsti -lzem. podlzec -zca m
vsiljivec, podlezovti -jem , podlezo v n je -a s: p odlzek -zka m
sitne; gl. tudi p odlzovati
p o d listek -tk a m. p o d ls tk a r -ja m ,
p o d lstk aric a -e , p o d lstk a rsk i
-a -o, p o d listk a rstvo -a s
p odlti -jem . p o d lt -a -o, podltje -a s ; pod lv ati -am, podlv a n je -a s, p odlven -v n a -o:
~ o kolo
podloga -e , p o d l g ar -ja m
kdor podlogo dela ali iva
po dlgar -ja m kdor pod lgom
prebiva, pod l g arica -e , podlgarsk i -a -o
po d l g ar -ja m niji logar, pdl g arsk i -a -o: ~ a sluba
podlom ti -lom im gl. lom iti spodaj
nalom iti, zalomiti, p o d l m ljen -a

536

podnbje
-o, podlm -m a ro, podlm en
-m na -o
pdlvec -vca m, pdlvski -a -o:
~ a sluba
podloen -na -o, podlnost -i i ,
podlonik -a ro, podlnica -e i ,
p odlniki -a -o, podlnitvo
-a s
podloiti -m, podloi -te! p odlo
il -la -o, podlon -na -o,
podlonost -i , podlotev -tve
2, podlog -ga ro, podloi] v -va
-o, podloljiv o st -i , podlek
-ka ro
podmaknti -m knem , podm kni
-te! in podm akn -te! podm aknl -la -o in podm knil -a -o,
p o d m k n jen -a -o, p o d m k n jenost -i , p odm akntev -tve .
p o d m k n jen e c -nca ro [nepoud.
povsod -m ak- ali -mac-]
pdmarl [-l] -a ro, pdm arlski -a -o [-ls- ] , p d m a ra l t
-a ro
podmzati -em gl. m zati spo
daj namazali, podkupiti, podm zan -a -o, podm zanost -i .
podm zanec -nca ro, podm zen
-zna -o, podm znost -i , podm z -za ro
podml [-u ] -la ro gl. podm lti
podmna -e hipoteza, podm nski -a -o, podm nek -n k a m
pod mesiti -im, podm en -a -o,
p odm estev -tve t p o dm enje
-a s
podmsti -m tem gl. m sti, podm etn -na -o, p odm etnost -i
; podm t -ta m subjekt fil.,
pod m ten -tn a -o subkten ,
p o d m tnost -i i su bjktnost;
podm tati -tam , p o d m tan je
-a s, podm etv ati -vam , podm e t v a n je -a s
podmsti -tem , podm ti -te! podm tel -m tla -o, p odm ten -a
-o: ~ a m oka; podm t -ta m
redek monik = podm tenec -nca
m = po d m ten ica -e i = pod-

m ta -e i , pod m tk i -ov mn. m

m aslene tropine; p o d m tati -am,
p o d m tan je -a s
podm ati -am, podm an -a -o,
podm anost -i , p o d m an je
-a 8
podm t gl. podm sti in podm sti
p o d m k ati -am in -em, podm k a n je -a s, podm ik -a m
pod m ld ek -d k a m naraj, podm la d ti -m, podm ldi -te! podm ldil -la -o, p o d m lajn -na
-o, po d m lajn o st -i i, podm lad tev -tve ; p o d m l ja ti -am,
p o d m l ja n je -a s
p odm lti p odm ljem gl. m lti,
podm l [-u ] -la m = podm l
[-u] -la m: voda je b reg podm lla, n a p ra v ila podm l ali
podm l; p odm lv ati -am, podm l v a n je -a s; p o dm olna ali
podm elna -e i predor
podm k -ka m moa, ki prihaja
izpod tal, podm kel -k la -o mo
viren, podm klost -i i movirnost
podm l [-u] -la m gl. podm lti
podm lkel [-m uku] -k la -o a
ritolkel. potuhnjen
podm orski -a -o, podm ornica -e ,
podm rniki -a -o , podm rnien
-na -o
podm liti -im, p o d m ljen -a -o,
p o d m ljen o st -i i, p o d m ljen ec
-nca m. p odm lek -Ika [-lic-] m
p o d n d iti -im pojekliti, p o d n d en
-a -o, p o dnden o st -i , podnad tev -tve i
p d n ajm -m a m, p d n ajm n ik
-a m. p d n ajm en -m na -o, pdn ajm n ik i -a -o; p o d n ajti
-najm em gl. n a je ti, p o d n a j tje
-a s; p o d n a j m a ti-a m in -ljem ,
p o d n a j m a n je -a s
p d n a r je -a s, rod. mn. pdn a r ij, p d n ar en -na -o
p o d n b je -a s, po d n b en -bna -o,
podnbesen -sna -o, podnebe -a s nadir, p o d n b a r - ja m
poljski krjanec zool.

podntiti
p o d n titi -im, p o d n ten -a -o,
p o d n ten o st -i , po d n ten -tn a
-o, p o d n tn o st -i , p o d n tek
-tk a m, p o d n t -ta m, podn ta -e i , p odnetlo -a s, p o d
n te n je -a s, p o d n tlja j -a m ;
p o d n e tljiv -va -o, p o d n etljvost -i i ; p o d n ta ti -am, podn ta n je -a s
po d n vi prisl., p o d nven -v n a -o,
p o d n v n ik -a m, p o d n v in ji
-a -e
p d n ica -e i , pdnien -na -o,
p d n i ati -am, p d n i an je -a s,
gl. pd
p d n ja k -a m spodnji m linski ka
m en
p o d n o g ln ik -a [-dun-] m stoliek,
pruka; podnoglnica -e [-un-]
, podnoglo -a s
p o d n h ten -tn a -o, po d n h tn ica
-e i
podns -osa m podstavek, +tasa
p o d n o je -a s, podnen -na -o,
podnoe -a s nadir, podnek
-ka m , p o dnka -e telov.,
pod noni k -a m, pod nnica -e
podoba -e i: asopis s podobam i;
videz: podoba je (+izgleda), da
bo de; ni podoba (+podobe),
da bi nehalo deevati; k a k o r je
podoba, po v se j p o d o b i...; p o
dobica -e , podoben -b n a -o,
p o d obnost -i i; p o d o b ar -ja m,
p o d b aric a -e 2, p o d o b arsk i -a
-o, p odb arstv o -a s
p dbina -e , pdobnski -a -o,
pdobn -n a m
p o d b iti -im, p o d b lje n -a -o,
p o d b lje n je -a s, podobtev
-tv e , p o d o b ijv -va -o, podobljv o st -i i
podobo- v sestavi: p o dobostje
-a s, podobopsje -a s, podobosl v je -a s, podoboznnec -nca
m, podoboznnstvo -a s
p oden -na -o, podonik -a m
p o d o n jk -a m zob, podje
-a s, podnica -e i kost

p o dodbor -ra m, pododborov -a

-o, pdodbren -rn a -o, pdodb rn ik -a m, p d o d b rn ica -e
. pdodbrniki -a -o
pdoddlek -lk a [ -lk-] m, pdoddlen -ln a -o [ -ln-]
p odoficir - ja m podastnik, p o d
oficirsk i -a -o podastniki: ~ a
ola
po d o jiti -m, p o d o ji -te! p o d o jil
-la -o, p o d o jtev -tve i , pod o j n -n a -o, p o d o jn ec -nca
m, p o d o j n k -e t p o d o jn ek
-ka m; p o d o jljv -va -o, pod o jljv o st -i
podoknica -e i, pod k n ien -na
-o, pod k n ik -a m , p o d k en je
-a [ -kn-] s, p o d k en sk i -a -o
[ -kn-]
podlgast -a -o, p odolgovat -ta
-o, podolgovtost -i , p o dolgt
- ta -o, p o d olg to st -i [povsod
-doug-]
podlgom a prisl. = po dolgem ,
podlgi prisl. [povsod -doug-]
p o d o lje -a s. podlen -ln a -o
[ -ln-], podlnica -e [ -ln-] ,
podlnost -i [ -ln-] , podl
[-u 7 p o d ela m
podolen -na -o, podlnost -i i,
podlnica -e , podlnien
-na -o, podl prisl. [povsod:
-dou-]
podom iti -im, podom en -a -o,
podom enost -i , podom atev
' -tve i
P o d o n av je -a s, p o d o n av sk i -a -o:
~ a plovba
podor al. p o d o rti
p o d o rti - rje m in - rje m gl. orti, pod o rn -a -o, p o d o rn je -a
s, podr -ra m, p o d o rn a -e i;
p o d ra ti -am, p o d ra n je -a s
p o d o t riti -im napraviti (sodu) nov
otor (za dno), p o d o t rje n -a -o,
p o d o t rje n o st -i , p o d o t r
-ra ra
podoiveti -m gl. iveti, podoiv t -a -o, pod o iv tje -a s, po-

538

pdpredsdnik
doivtost -i ; p o d o iv lja ti
-am, p o d o iv lja n je -a s
p o d p liti -im gl. p aliti, p o d p ljen
-a -o, p o d p ljen e c -nca rn, podp lje n o s t -i ; p o d p lja ti -am,
p o d p lja n je -a s
p o d p a lu b je -a s, p o d p lu b en -bna
-o: ~ i p ro sto ri
p o d p sati -am in -pem (se) gl.
psati, p o dpsan -a -o, p o d p is
n ik -a m, podpasca -e , podps -sa m, podpsen -sna -o;
p o d p asovti - jem (se), podpasovl -la -o, p o d p aso v n je -a s
p o d p zd u h a -e : za ~ o ( +roko
v roki) se d rati, voditi; podpzd uen -na -o
p o d p etiti -im, pod p eten -a -o,
p o d p e ten je -a s
podp ek -ka m, podpen -na
-o, podpnica -e podpena
cunja, ki z njo pe briejo
p o d p ep ln ik -a [-un-] m, podp e p e ln j k -a [-u n -] m vrsta
kruha
p o d p tn ik -a m, p o d p tn ica -e 2,
p o d p ten -tn a -o, p o dptniki
-a -o
p o d p ije -a s, podpen -na -o:
~ o zn a m e n je
p o d p ih ovti -jem , p o d p ih j -te!
pod p ihovl -la -o, podpihovn je -a s, podpihovlec -lca [-u-]
m, p o d p ih o v lk a -e [-u-] ,
p o d pihovlen -ln a -o [ -ln-];
p o d p ih v ati -am, p o d p ih v an je
-a s; p o d p h a ti -am in -sem,
p o d pihan -a -o, p o d p h n iti -nem,
p o d p ih n je n -a -o, p o d p h n je n ec
-nca m
p o d p irati -am , p o d p iran -a -o,
p o d p iran e c -nca m, p o d p ra n k a
-e i, p o d p ira n je -a s; p o d p irte lj -a m, p o d p ir te ljic a -e i ,
p o d p ir te ljs k i -a -o; p o d p irlec
-lca [-uc-] m, p o d p ir lk a -e
[ -uk-] i , p o d p irlen -ln a -o
[ -ln-]

podpisati in po d p isti -em gl.

p isati, podpis -a m, po d p isn ik
-a m, podpisn ica -e J, podpsn iki -a -o, podpsen -sna -o
podpisovti -jem , p odpisovl -la
-o, p o d p iso v n je -a s, podpisovlec -lca [-uc-] m, podpisov lk a -e [-uk-] 2, podpisovlski -a -o [-usk-], p odpisovlen
-lna -o [ -ln-]
p o d p l t - ta m, p o d p l ten -tn a -o,
p o d p l titi -im, p o d p l ten -a -o,
p o d p l te n je -a s, p o d p l ta r -ja
m, p o d p l tast -a -o, p o d p l tje
-a s. p o d p l to v in a -e
p o d p lje -a s, p o d p ln ik -a m,
p odplen -na -o
po d p lsti -pltem gl. p lesti, podp l t -ta m, p o d p letn o st -i ;
p o d p l tati -am, p o d p l ta n je -a s
p o d p l ti - jem in -plvem gl.
p luti, p o d p l t -a -o: ~ e oi,
p o d p l tje -a s, p o d p l tb a -e i :
k rv n a ~
p odpodika -e = podpo d a -e
= podpodk -a m = podpodnk a -e prepelica
p o d p o lk o v n ik -a m, pdpolkvniki -a -o [povsod: -lk-]
pdpoloven -na -o: ~ o tevilo
glasov
po d p o ra -e , p o d p o ren -rn a -o,
p o d p o rn ik -a m, p o d p o rn ica -e
, p o d p rn ik i -a -o, p o d p rn ja
-e , p o d p o rn j k -a m
podpo ro n ik -a rn, pdp o r n ik i
-a -o
p o d p o v eljn ik -a m, p d p o v ljn iki -a -o, pd p o v ljn itv o -a s
podp ri -em : ~ k o n ja , podp rzi -te! p o d p rg el -gla -o,
po d p ren -a -o, p o d p rg a -e ,
p o d p rg -ga m = po d p r g
-ga m = p od p r g a -e jerm en
za pritrjevanje sedla ali tovora
ivini na hrbet; p o d p r en -na
-o: ~ i je rm e n
p d p red s d n ik -a m, p cd p red sd nica -e , p d p red sd n ik i -a -o,

539

podpreti
p d p red sd n itv o -a s, pdp red se d o v ti -jem , pdpredsed ovl -la -o, pdpredsedovn je -a s, p d predsdstvo -a s,
p d p red sd stv en -a -o [-tvn-]
p o d p rti -m, p o d p ri -te! po d
p rl -a -o, p o d p rt -a -o, podp to s t -i , p o d p rtje -a s, p o d
p o r -ra m ; gl. tudi p o d p o ra in
p o d p ira ti
p o d p rh l n ik -a [-u-] m podpepelnik
pod p ria ti -am, po d p ran -a -o,
p o d p r a n je -a s, podp ran o st
-i . p o dpranec -nca m, podp r a n k a -e i
p d p rij m -m a m telov., p dprijm en -m na -o
p o d p ritli je -a s, p o d p ritlen
-na -o: ~ i p ro sto ri
p o d p r g a -e gl. podpri
p o d p sje -a s, p o d p sn ik -a m =
p o d p sn ica -e i (konjska oprava)
podnrg
p o d rsti -rsem in -rstem gl.
rasti, p o d rsel -sla -o in podr ste l -tla -o: p d rsla in ndrsla pldnica bot.; p o d rslek
-sleka [-slk-] m , p o d rslo st -i
, p o dren -a -o: ~ je zik pri
rasel, nim a ~ e g a je z ik a ima
giben je zik, ga zna sukati; podrenost -i , p o d r ste k -tk a
m, p o d r st -
p o d r ati -am, p o d r a n je -a s,
p o d rs in a -e
p o d ra stljiv -va
-o, p o d ra stljv o st -i i
P o d ra v je -a s kr. i., p o d rv sk i -a
-o, P o drvec -vca m, P o d r v k a
-e ; razzloguj: P o-dra(v)p d ra v n te lj -a m, p n d rav n teljic a -e i, p d ra v n te ljs k i- a - o :
~ o m esto
p d raz d le k -Ika [-lk-] m , pdraz d len -lna -o [ -ln-], podrazd elti -m, p o d raz d li -te! podraz d lil -la -o, p o d ra z d e lj n
-n a -o, p o d ra z d e lj n o st -i i

p o d ra iti -m (se): blago (se) p o

d ra i za p et od sto; p o d ri -te!
p o d ril -la -o, p o d ran -na
-o, p o d ra itev -tve , podran je -a s; p o d raev ti -jem ,
p o d ra e v n je -a s, p o d raev lec -lca [-uc-] m, p o d raev lk a -e [-uk-] , p o d raev lsk i
-a -o [-usk-], p o d ra ev len
-lna -o [ -ln-]
p o d r iti -im : ~ koga s im ; p o
d ri -te in -te! p o d ril -a -o
in -la -o, p o d ren -a -o, pod ren ec -nca m, p o d r en k a
-e , p o d r e n je -a s; p o d r ati
-am, p o d r a n je -a s, p o d ra j
-a m, p o d ra lj j -a m
p o d r b rje -a s, p o d r b rn -a -o,
p o d rb rn ica -e , p o d rb rn ie n
-na -o
p o d rc ati -am , p o d rc an -a -o,
p o d r c a n je -a s, p o d rc elj -clja
m = po d rn ek -ka m podpasnik, podrc -a m
p o d red iti -m. p o d red i -te! podrdil -la -o, p o d re j n -na -o
kom u (+p d re j n nedohranjen,
premalo hranjen), p o d re j n o st
-i , p o d r d je -a s slovn., pod
reden -dna -o, p o d rd n o st -i ,
p o d red itev -tve , p o d red tv en
-a -o [-tvn-]; p o d r ja ti -am,
p o d r ja -e , p o d r ja n je -a s
p o d rg ati in -zati -gam in -zam,
p o d r g lja j -a m, p o d rg an in
-zan -a -o; p o d rg n iti -nem ,
p o d r g n je n -a -o
p o d rm ati in -ti -drm am in
-m ljem gl. d rem a ti
p o d rp en -pna -o, p o d rp n o st -i
, p o d rep n ik -a m, p o d rp n ica
-e , p o d rp n ik i -a -o
p o d rp iti -im, p o d r p lje n -a -o,
p o d rp ljen ec -nca m. podrpica -e i podrepna muha, podrepni
jerm en, p o d rp in a -e
p o d re tin a -e i kar pri obravna
vanju gre pod reto = p odretk a -e i

540

podssti
p o d reti po d rem in po d rm gl.
d reti, p o d rt -a -o, p o d to st -i i,
p o d rtje -a in p o d rtj - 3, po
d r tija -e i, p o d rtn a -e , pod rtn a s t -a -o, p o d rtljv -va -o;
gl. tudi p o d ira ti
p o d rz ati -rem gl. rzati, podrz an o st -i i , po d rzek -zka m,
p o d rez ln ik -a [-un-] m , podrez ln ik -a [-iun-] m; podrezov ti -jem , podrezovl -la -o,
p o d rez o v n je -a 3, podrezovlen -lna -o [ -ln-], p o drezovlec
-lca [ - uc-] m, p o d rez o v lk a -e
[-uk-] , podrezovlski -a -o
[-usk-]; razzloguj: pod-re(z)p o d rz ati -zam gl. p o d rg a ti;
razzloguj: po-dre(z)p o d rz ib ab a -e i silna enska
p o d rg n iti -nem , p o d g n je n -a -o:
~ lovek zdrgnjen lovek, sko
p u h, p o d g n jen e c -nca m, pod g n je n ost -i i, p o d g ati in
-d r ati -gam in -zam, podrglo
-a s: k u h in jsk o ~ grebljica
p o d rn iti -nem , p o d rn je n -a -o,
p o d rn je n e c -nca m, p o d rn je n k a -e ; p o d rv ati -am, podrv a n je -a s
p o d rti -jem , p o d rt -a -o, pod
ri to st -i i
p o d k n iti -nem , p o d rk o v ti -jem ,
p o d rk o v n je -a s
p o d n cati -am, p o d rn ce v ti -jem ,
p o d rn c e v n je -a 3 ; pod rn o v ti
- jem , pod rn o v l - la -o, pod rn o v n je -a s
pod ro b en -bna -o nadrben, po
dro b n o st -i i nadrbnost; raz
zloguj: po-dro(b)p o d r b iti -im podrbi -te! podr b il -a -o, p o d r b lje n -a -o:
~ a r ju h a ; p o d r b lje n o st -i .
p o d r b lje n ec -nca m zarbljenec, p o drbek -b k a m ; razzloguj: pod-ro(b)p o d ro b iti -m, podrbi -te! po
drbi] -la -o, p o d ro b lj n -na
-o, p o d ro b lj n o st -i , podrob-

ljv -va -o, p o d ro b ljv o st -i ;

razzloguj: po-dro(b)p o d r je -a s ( +delokrog) pravni
obseg: v svojem ~ u , iz tu je g a
~ a ; podroen -na -o, podrnost -i
p o d sn iti -nem , p o d sn je n -a -o,
p o d rs lj j in p o d s lja j -a m,
p o d rsati -am, p o d rsan -a -o
p o d rtn a gl. p o d re ti
p odru g d prisl., p o d ru g d n ji - a - e
p o d r en -na -o kar je pod ruo
p o d r iti -im, p o d r en -a -o,
p o d r e n je -a s, p o d ru tev
-tve ; razzloguj: po -d ru p o d r n ica -e , p o d r n ien
-na -o, p o d r en -na -o, pod r n ik -a m, p o d r n ik i -a -o
p o d za ti -am gl. d ra ti: z g reb ljo
~ b lato s ceste, p o d zan -a -o
p o d r ti -m gl. d ra ti, p o d rn
-a -o, p o d r j -a m, p o d rev ti
-jem , p o d r e v n je -a s, pod rev len -lna -o [ -ln-], p odrv ati -am, p o d r v a n je -a 3
p o d r v iti -im, p o d r v lje n -a -o,
p o d r v lje n je -a s, p o d r v ljenec -nca m, p o d r v lje n k a -e ,
p o d rav tev -tve , p o d rav tven -a -o [-tvn-]
p o d sad ti -m, podsdi -te! podsa j n -na -o, podsdil -la -o,
p o d sa jn o st -i , podsd -da
m : ~ ja jc k o k lji, podsd -i
najspdnji tram pri ostreju, del
pluga; podsden -dna -o
podsdati -am, p o d s d an je -a s:
~ zem lje, podsd -sda m : ~
zem lje
podsdeln -a -o [-dln-]: a od e
ja = podsdlica -e
p od sk ati -am, p o d sk an -a -o,
podsk -k a m; p o d sek v ati
-am. p o d se k v a n je -a s podsekovti -jem , p odsekovl -la
-o, p o d sek o v n je -a s
podssti -sdem (se) gl. ssti;
podsden -a -o: ~ a k ri = podsdnica -e i podpluta kri

podspati
p o d sp ati -am in -pijem , podsp a n je -a s, podsp -a m, podspnica -e i, podsip n n a -e ;
p o d sipovti -jem , podsipovn je -a s, gL tudi podsuti
po d slo nti -slonim , podslni -te!
pod slnil -la -o, p o d sl n jen -a
-o, podsln -na m ; p o d sl n ja ti
-am, p o d sl n ja n je -a s
podsm h -a m, p o dsm hniti -nem
se, podsm ehovti - jem se,
p o d sm eh ljv -va -o, podsm ehljv o st -i , p o d sm eh ljv ec -vca
m, p o d sm e h ljv k a -e i, podsm en -na -o ironien
podsden -dna -o, po d s d je -a s
podsnen -na -o, podsnnica
-e bot., podsnnik -a m za
hodni veter
p d sta re n a -a in -e ro, pdstro sta -a in -e ro, pdstaren o v
-a -o, pod stro sto v -a -o, pdsta re n sk i -a -o, p d staren stvo -a s
p o d st t -i i substanca, substrat;
p o d st te n -tn a -o, p o d sttn o st
-i i
p o d stv a -e , p o d st v ek -vka ro,
p o d stvec -vca m, podstven
-vna -o, p o d stav n n a -e , podst v k a -e , p o d sta vn a -e i
podpina
p o d sta v iti -im, p o d st v lje n -a -o,
p o d st v lje n o st -i , pod stav itev
-tve , p o d st v lja ti -am, podst v lja l -a -o in -la -o, pods t v lja n je in - n je -a s , p od
sta v lj v e c -vca m, p o d stav lj v k a -e , p o d sta v lj le n -ln a -o
[ -ln-]
p o d st n je -a s hodnik pod steno
pri hii, pod, estrada; podstnski -a -o
+po ds to p iti -stopim se esa lotiti
se esa, zaeti k a j, upati si,
drzniti si
p o d str je -a s, p o d stren -na
-o, p o d strek -ka m, podstrn ica -e , p o d strin a -e

p o d stri -iem gl. strii, p o d stren -a -o, po d strien o st -i ;

p o d strig o v ti -jem , podstrigo-5
vl -la -o, p o d strig o v n je -a s
po d s ti - jem gl. sti, p o d s t -a
-o, p o d s tje -a s, p o d s to st -i ;
gl. tudi podsp ati
podti -jem , p o d j -te! podl
-la -o, podit -a -o, p odtost
-i i, podiv -a m poddel, poditek -tk a m, pod v ek -v k a m ;
p o d v ati -am, p o d v a n je -a s
p d t jn ik -a m, p d t jn ik i -a -o,
p d t jn itv o -a s
p o d ta k n iti -tknem , p o d ta k n i -te!
ali p o d t k n i -te! p o d ta k n il -la
-o in p o d t k n il -a -o, p o d tk n je n -a -o, p o d t k n je n o st -i i,
p o d ta k ljv -va -o, p o d ta k ljvost -i [ nepoud. povsod -takin -tk-]
p o d t len -ln a -o [-ln-], p o d tlnost -i [ -ln-]
0
podtm e -na s, p o d tm en sk i -a -o
p o d tik a ti -am, p o d tik a n je -a s,
p o d tik o v ti -jem , p o d tik o v n je -a s, p o d tik o v lec -lca
[-uc-] m, p o d tik o v len -ln a -o
[ -ln-], p d tik a v e c -vca m, podtik v a n je -a s
pod tsk -a m, pod tsn iti -nem , podts n je n -a -o, p o d tsn jen o st -i i
p o d tre b je -a s, p o d treb e n
-na -o
pod u ev ti in p o d u iti z vsem i
izvedenkam i ima predvsem nrav
ni (vzgojni) pom en; gl. pouev ti in pouiti
p o d h ati -am , p o d h a j -te! pod h an -a -o, po d h -a m
poduh o v iti -im, p o d u h o v lje n -a
-o, p o d u h o v lje n o st -i i, p o d u
h o v lje n je -a s, p o d u h o v tev -tve
, po d u h o v lje n e c -nca m ; p o
du h o v lja ti -am (se), poduhvlja n je -a s
po d k -a m, p oden -na -o,
podnost -i i vse zlasti v vzgoj
nem pom enu; gl. tudi pou k

542

pdzakp
p o d rh a ti -am pobegniti: ~ jo
p odussen -sna -o, podec -ca
m uesna mica
p o d u iti -m, podi -te! podil
-la -o, podun -n a -o, podutev -tve , podunost -i i
p o d v l [-l] -la m, p o d v alti -m,
p o d v li -te! podvlil -la -o,
p o d v a lj n -na -o, p odvlek
-lk a [ -lk-] m, p o d v a l j n j e -a s,
p o d v altev -tve , p o d v aljn o st
-i
p o d v er -a m, podv eren -rn a
-o, p o d v e rje -a s
podvez -za m = podveza -e =
p o d v n ja - e ; p odvzati -vem
gl. vezati, podvzan -a -o, podvzanost -i i , podvzanec -nca
m ; p odvezovti -jem , podvezo v n je -a s, podvezovlec -lca
[-uc-] m, podvezovlka -e
[- u k-] , podvezovlen -ln a -o
[ -ln-], podvzen -zna -o, podvznost -i , podv ezljv -va -o,
po d v ezljv o st -i i
pod v zniti -nem , p o d v zn jen -a
-o, p o dvznjenost -i
podvig -a m dvig, povzdiga, na
predek: za ~ dom ae o b rti
*podvg -a m dejanje, poetje,
prizadevanje, boj, junaenje: ve
lik a ustva in e lj so gnale
lju d i v podvige in zloine;
ita lija n s k i podvigi p ro ti Abesin iji; ro m an tin i podvigi m la
dih zan esen ja k o v
p o d v h a ti -am in -em gl. v ihati,
p o d v h an -a -o, pod vh an o st -i
, p o dvhanec -nca m, podvihov ti -jem , p o d v ih o v n je -a s,
podv ihovlec -lca [-uc-] m ,
p o d v ihovlen -ln a -o [ -ln-]
p o d v ti -jem , p o d v t -a -o; podv ja ti -am , p o d v ja l -a -o in
-la -o, p o d v ja n je in - n je -a s
po d v izati -am se, p o d v z an je -a s,
podvzen -zna -o, podvznost -i i
po d v liti -im gl. vlaiti podbranati: ~ k o re n je pod jem en;

podvlen -a -o, p o d v l e n je -a
s ; p d la k a -e podloga pri oble
k i (+pod v la k a); + p o dvliti -im
podrtati, poudariti
podvli -em gl. vli, podvlen
-a -o
podvoden -dna -o, p odvdnica -e
p d v d ja -a in -e m, p d v d jev
-a -o
p o d v o jiti -m, p o d v o ji -te! p o
d v o jil -la -o, p o d v o jn -na -o,
p o d v o jn o st -i i, p o d v o jitev
-tve , p o d v o jit ven -a -o [-tvn-];
p o d v o jen -jn a -o, p o d v jn o st -i
; p o d v o jljv -va -o, podvojljv o st -i i; p o d v ja ti -am, pod v ja n je -a s
podvom iti in -iti -dvom im gl. dvo
m iti, p o d vm ljen -a -o, podvm
-m a m
p o d v riti -im : ~ kom u
podvoz -za m vzna pot pod dru
go cesto' ali ieleznico ali zgradbo;
podvzen -zna -o
p o d v r te k -tk a m, p o d v r tn ik -a m
podvri -vrem (se) gl. vri,
p o dvenost -i i, p o d v en ec
-nca m , p o d v e n k a -e ; p o d
v ren b iti em u, p odvri se
kom u (emu), p o dvem si k a j
(koga); podvri kom u k a j pod
takniti, po d v ek -k a m kar
je podtaknjeno
+podvzti -vzm em lotiti se, za
eti, narediti kaj', +podvzeti k o
rak e, m ere, u k re p e narediti,
storiti, odloiti, ukreniti, +podvzeti n ap o re za k a j gnati se za
kaj; +p o d v z tje -a s podjetje,
+podvzten -tn a -o podjten,
+podvztnost -i i poditnost,
+p o dvztnik -a m poditnik;
+ podvzm ati -am lotevati se,
zaenjati, voditi, d ela ti: ~ v e
lik a dela, naloge; +podvzm an je -a s lotvanje, opravljanje,
zaetek
p d zak p -a m, p d za k p n ik -a
m, p d za k p n ik i -a -o

543

podzavst
p dzavst -i fil., pdzavsten
-tn a -o
p o d zm lje -a s, po d zm eljsk i -a
-o [-m lj-], pod zm ljica -e ,
p o d zem ljn a -e
p o d zg lv je -a 5, podzglven -vna
-o, p o dzglvnik -a m
p o d zd ati -am gl. zidati, podzidan
-a -o, podzdanost -i , podzd -a
ro, p o d zd je -a s, podzdek -d k a
m, podzden -d n a -o; podzidv ati -am, p o d z id v a n je -a s,
p o d zidva -e , podzidovti
-jem , p o d zid o v n je -a s, podzidovlen -ln a -o [ -ln-]
podzm en -m na -o, podzm ski -a -o
p o d g ati -am, podgan -a -o;
p odagovti -jem , podagovl
-la -o, podag o v n je -a s, podagovlec -lca [-uc-] m, podagovlski -a -o [-usk-], podagovlen -lna -o [ -ln-]
po d ig ati -am, p o d g an je -a s,
podiglec -lca [-uc-] ro, pod ig lk a -e [- u k-] , podig
-a ro; podgti -m gl. gti
p o dupan -na m, p dupnski
-a -o, pdupnstvo -a s
Poe (Edgar) P o eja ro os. i. amer.
knjievnika , P o eje v -a -o, poeje v sk i -a -o [ p, pja, pjeu
-eva -o]
*poedn -a -o [po-e-] posam ezen,
*poednec -nca m posam eznik,
* poednka -e posameznica, *poed n ost -i posam eznost, *poed n ski -a -o posam ezen: ~ o
g laso v an je; *poedinsko prtsi.
posamezno: ~ glasovati, poedin iti -im strniti v eno, zd ru iti;
p o ed in tev -tve i strnitev, zdrupom -a m pesnitev, pom ski -a -o
p o en citi [po-e-] -im, p o en e n je
-a s, poenaeitev -tve , poenate lj -a m, p o en a teljica -e i;
p o en aevti -jem . poenaevl
-la -o, p o en a e v n je -a s, poen aevlec -lca [ -le-] m, poena-

e v lk a -e [-lk-] , poenaevlski -a -o [ -ls-], p o en aev len

-ln a -o [ -ln-], p o en aev ln o st
-i [ -ln-]
po en o stv iti [po-e-] -im, poenost v lje n -a -o, p o e n o s t v lje n je
-a s, poenostav itev -tve , poe n o stav tv en -a -o [-tvn -]; poe n o st v lja ti -am, p o en o stv ljan je in - n je -a s, poenostavlj le n -ln a -o [ -ln-]
p ot [po-e-] -a m p esn ik, potov
-a -o pesnikov, p o tsk i -a -o,
potien -na -o pesniki, poet ste r -tra m zanilj. p esn ik n ;
p o ezija -e pesnitvo, pesniko
slovstvo: ~ a z a d n jih 30 let;
p o tik a -e nauk o peznitvu
pga -e hlana guba
poga -e , pogen -na -o,
pogica -e , po g ast -a -o,
pog ar -ja m, p o g arica -e ,
p o g arsk i -a -o, p ogarstvo
-a s, pogka -e neka smokva,
poge -ta s neko jabolko
p o g ja ti -am (se): ~ se s kom za
k a j; p o g ja n je -a s, p o g ajle n
-ln a -o [ -ln-]; gl. tudi pogoditi
pogn -na m, p o g n k a -e i, pog nski -a -o, pognstvo -a s
(povsod: +pag-)
p o g n ja ti -am , p o g n ja n je -a s,
p o g an jle n -ln a -o [ -ln-], pog an j -a m, p o g an j -a m,
p o g an j k a -e , p o g an jk i -a
-o, p o g an jtv o -a s; p o g an jlec -lca [-uc-] m, p o g a n j lk a
-e [- u k-] , p o g an jlsk i -a -o
[-us-]; gl. tudi p o g n ti in
pogon
pogasiti -m. pogsi -te! pogsil
-la -o, pogan -n a -o, poga n je -a s, pogasitev -tve i,
poganost -i ; po g ati -am,
p o g an je -a s;
p o g aev ti
-jem . pogaevl -la -o. pog a ev n je -a , pogaevlec
-lca [-uc-] m, p o g asev lk a -e
[-uk-]

pogodu
p o g sn iti -nem , pogsel -sla -o:
~ e lui, pogasntev -tve i
pogziti -im gl. giti, pogen
-a -o, pogenost -i , poge n je -a s
pogbel [-bel] -i i poguba, pogb elen -lna -o [ -ln-] poguben,
pog belnost -i [ -ln-] i pogubnost
po giniti -nem , pogini -te! poginil
-a -o: pes je ~ , ivina je ~ a ;
toda prid. poginul [-l] -a -o:
~ i pes je bil stekel, ~ a ivina;
p o g in jen -a -o: ~ i k n j, ~ a
m i; p o g n jen ec -nca m, p o
g in je n k a -e , pogin -a m ; po
g in ja ti -am, p o g n ja n je -a s
p o g l b lja ti gl. poglobiti
po g lad iti -im gl. gladiti, p o g l jen
-a -o in p o g lajn -na -o, pog lad tev -tve , p o g l jen o st -i
i
in p o g la jn o st -i ; p o g l ja ti
-am , p o g l ja n je -a s
p o g la v ar -ja m, p o g la v rje v -a
-o, p o g la v arca -e , poglavrski -a -o, poglav rstv o -a s,
p o g la v rstv e n -a -o [-tvn-]
p o g lav iten -tn a -o, p o g la v tn ik -a
m, p o g l v je -a s, poglven -vna
-o, p oglvnik -a m
po g ld ati -am gl. gldati, pogld
-da m. pogldom a prisl., pogldek -dka m , pogld k ati -am
otr.; pogledovti -jem , pogle
doval -la -o. p o g led o v n je -a
s, poglden -dna -o, pogldnost
-i i
poglica -e i bucika
poglobiti -m, poglobi -te! po
globil -la -o, p o g lo b ljn -na
-o, poglobitev -tve , poglob
lje n o st -i i , pogloblen -lna -o
[ -ln-], pogloblnost -i [ -ln-] i,
poglobtven -a -o [-tvn-]; po
g l b lja ti -am, p o g l b lja n je -a
s, p o g la b lj -a m, p o glabljlen -lna -o [-ln- ] , po g lab ljv ec
-vca m D oglabljvka -e , pog la b lj v sk i -a -o
Slovenski pravopis

po g led ati in -ti -glodam in -gljem gl. glodati, pogldan in

poglodn -a -o, p ogldanost in
poglodnost -i , pogldek
dka m
pog n ti ponem gl. g n ati: ~
k o n ja , kol, ceno, p rav d o , koga
na cesto; ~ se za koga zavzeti
se za koga, ~ se na k j, za
im, ~ po grlu, ~ d en ar, as;
c v e tp o n e , d re v je je pognalo;
pognnost -i z; p o g n jek -n jk a
m; gl. tudi p o g n jati in pogn
pognsti -tem gl. gnsti, pognetn -na -o, po g n etn o st -i ;
pogntati -am, p o g n ta n je -a s
p ognti pgnem . pgni -te! pgnil -la -o, p g n jen -a -o, pgn je n je - a s : ~ les; p g n jenost -i ; p o gbati -am in
-bijem , p o g b a n je -a s; p o g ljv
-va -o, po g ljv o st -i
p ognti -jem gl. gniti, po g n t -a
-o. pogntost -i i, p o g n jtje -a s
p o g n o jiti -m, p o gnoji -te! p o
gnojil -la -o in p o gnojilo -i -e,
p o gnojn -na -o, pog n o jn o st
-i , p o g n o jtev -tve , pognojtv e n -a -o [-tvn-], pognojlen -lna -o [ -ln-]; p o g n o jev ti
-jem , p o g n o je v n je -a s
pogodba -e i , pogodben -a -o
[-bn-], pogod b en ik -a [-bn-]
m, pogodbenica -e [-bn-] ,
pogdbeniki -a -o [-bn-]
pogoditi -m : ~ k a j zadeti, uga
n i t i ~ se s kom za k aj, o em ;
pogodi -te! pogodil -la -o in
-dilo -i -e, p o g o jn -na -o,
p o gojnost -i . pogodtev -tve
, pogodtven -a -o [-tvn-];
pogodnk -a ra, pogodnca -e ,
pogodnki -a -o; p o g odljv -va
-o, pogodljvo st -i , pogodljvec -vca m p o g o d ljv k a -e i ,
gl. tudi p o g ja ti in pogodba
pogodu prisl. ve: ~ b iti kom u;
po gdu (po godovnem dnevu),
n e k a j m u ni bilo pogodu (ve)

pogoj
pogoj - ja m: sp re je ti, n a re d iti ! pogospditi -im (se), pogospden
k a j s pogojem = pod pogojem ;
-a -o, pogospdenost -i , po+p o goji -ev m mn. v pom enu
gospdenec -nca m
pogosten -tn a -o: ~ i obiski, prim.
razm ere: ivim o +pod n a jte ji
pog stn eji -a -e; pogostnost -i
mi pogoji v najhujih razm erah;
; gl. tudi prisl. pogosto
+v ta k ih pogojih ni zd ral v
takih razmerah; + iv lje n jsk i ~ i
pogostiti -m, pogosti -te! pogo
stil -la -o, pogon -n a -o,
so trd i . razm ere so trde; p o
pogonec -nca m, pogonka
go jem a prisl. == pogojno prisl.:
ko g a ~ iz p u stiti; p ogojen -jn a
-e , pogonost -i i, pogosti
tev -tve i, pog o sttv en -a -o
-o: ~ i sta v k i; p o gojnost -i ,
p o g o jn ik -a m, po g jn ik i -a
[-tvn-]; pogostljv -v a -o, p o
-o; pog o jiti -m vezati na po
gostljv o st -i ; pogostnk -a m
goje, p o gojil -la -o, pogojn
pogosto prisl. (+pogostno), prim .
-na -o, p o gojenost -i i
pogosteje; p o g o sto k rat, pogp o g o ltn iti -nem , p o g o ltn jen -a -o,
stom a: pogosto, p o g o sto k rat ali
p o g o ltati -am, pogoltan -a -o,
pogstom a sre u je lju d i (a
pog o lten -tn a -o, pogoltnost -i
sovni presledki, vekrat); po go
f, pogltne -a m [povsod:
stem = na gsto sa jn o d re v je
-gout-]
(krajevne razdalje)
pogn -na m, pogonski -a -o:
p o g o v a rja ti -am : ~ koga miriti,
~ a sila; pogon -a m ; po~ se s kom ; p o g o v rja n je -a s,
gonti -nim gl. goniti, pogp o g o v arj len -ln a -o [-ln-], pog o v a rj le c -lca [-uc-] m, pon je n -a -o, po g n jen o st -i ,
pogontev -tve i
g o v a rj lk a -e [- u k-] , pogov a rj ls k i -a -o [-us-]
pogonobiti -m, pogonbi -te!
pogonbil -la -o, pogonobljn
pogovoriti -m (se) gl. govorit i ,
pog o v o rjn -n a -o, pogo v o rj-n a -o, pogono b ljn o st -i ,
pogonobtev -tve i
nost -i ; pogovor -a m, pogo
voren -rn a -o: ~ i je z ik ; pogo
p o g o rti -m gl. gorti, pogori
v oren -rn a -o = p o g o v o rljv
-te! pogorel -la -o: h ia je
~ a , ~ a hia je b ila sta ra ; po-va -o, pogo v o rljv o st -i i
gorlec -lca [-uc-] m, pogopogozditi -m, pogozdi -te! p o
r lk a -e [-u k -] i, pogorlski
gozdil -la -o, pogozdn -n a -o,
-a -o [-us~], pogorlek -ka
pogozdnost -i , pogozdtev -tve
, p ogozdtelj -a m ; pogozden
[-u-] m pti, pogorie -a s,
-dna -o, pogzdnost -i i, popogoren -na -o, pogorlina -e [-u-] ; p ogorvati
gozdnk -a m; pogozdovti
-jem , pogozdovl -la -o, po-am, p o g o rv a n je -a s
gozdovnje -a s, pogozdovlen
p o g o rje -a s, p ogrsk i -a -o kar
- l n a -o [-ln-], p o g o zd o v le c-lca
se nanaa na pogrje, pogrski
[-lc-] m, p ogozdovlka -e [-lk-]
-a -o kar je po gri, pogrstvo
p o g rb iti -im gl. g rb iti, po g rb -a s, pogrec -rc a m, p o g rk a
lje n -a -o, p o g r b lje n o st -i ,
-e i
p o g rab tev -tve i, p o g rab ljv
po g rati -am poslabati, pogr-va -o, p o g rab ljv o st -i i, po a n je -a s; p ogorevti -jem ,
g ra b ljv e c -vca m, p o g rab ljv p o g o revl -la -o, pogorevk a -e
n je -a s, pogorevlen -ln a -o
p o g rad -a m
[-ln-]

pogrntati
p o g rad i ti -m, pog rd i -te! pog rd il -la -o, p o g ra j n -na -o,
p o g rad tev -tve i
p o g r ja ti -am koga za rad i esa,
p o g r ja n -a -o, p o g r ja n je -a a,
p o g r ja n o st -i i, p o g r ja n e c
-nca m, p o g r ja n k a -e i
+p o g rn i en -na -o pom jen, ob
m ejen: ~ e ete
p o g rd ti -m, p ogdi -te! pog d il
-la -o, pog d en -a -o in pog rd n -na -o, p o g rd tev -tve ,
p o g d a -e 2, pogden. -dna -o,
p o g dnost -i i, p ogdnica -e ,
p o g rd len -ln a -o [ I n - ] , pogrd lnost -i [ -ln-] i
p o g rb -ba m : iti n a ~ = iti
k ~ u , iti za ~ o m = b iti p ri
~ u ; p o grben -bna -o, pogrbec -bca m, p o g rb n ik -a m,
p o g rb n ica -e , p o g rb n ik i -a
-o, p o g rb in a -e i, p o g reb
n in a -e i
p o g rb sti -bem, pog rb i -te! pog rb el [-bu] -g r b la -o, pog reb n -na -o, p o grebnec -nca
m, p o g reb n k a -e ; p o g rb a ti
-am. p o g r b a n je -a a
p o g ren ti -m : p ija a pogren;
p o g ren l -la -o, p o g ren lo st -i
; p o g ren v ati -am, p o grenvan je -a s
p o g ren ti -m: ~ p ija o ; pog rn i
-te! p o g rn il -la -o, pogren j n -n a -o, p o g ren j n o st -i ,
p o g ren tev -tve i; p o g re n je v ti
-j je m greniti, p o g re n je v l -la
-o, p o g re n je v le n -ln a -o [ -ln-]
p o g ra ti -am, p o gran -a -o, pog ran o st -i , p o granec -nca
m, p o g r a n k a -e i, p o g ra n je
-a a
p o g reiti -m, pogri -te! pog ril -la -o, pogren -na -o,
p o g renost -i i, pogrenec
-nca m , p o g re n k a -e , po
g reitev -tve ; pogren -na
-o, p og rn o st -i i, p o g reljv
-va -o, p o g reljv o st -i i, po-

g reljv ec -vca m, p o g re ljv k a

-e ; p ogrek -ka m, pogrka -e i
p o g rti -jem gl. grti, p o g rt -a
-o, p o g rto st -i ; p o g rv a ti
-am, p o g r v a n je -a s, p ogrevlec -lca [ - le-] m, p o g rev len
-lna -o [ -ln-]
p o g rzn iti -nem , p o g rz n jen -a
-o, pogrz -grza m, p o grezntev -tve ; p o g rezo v ti -jem ,
p o g rez o v n je -a a, pogrezovlen -lna -o [ -ln-], p o g r z e n -z n a
-o, p o g rezljv -va -o
p o g rin ja ti -am, p o g rn ja n je -a a,
p o g rin j lo -a a, p o g rin j le n -ln a
-o [-ln -]t p o g rin j -a m, pog rin j le c -lca [-uc-] m, p o g rir
n j lk a -e [-uk-] i
po g risti -zem gl. g risti, p o g rizen
-a -o; pogrz -a m ; p o g rizo v ti
-jem , pogrizovl -la -o, pog rizo v n je -a a
p o g rk o v ti -jem , p o g rk j -te!
p o g rk u jo -a -e, p o g rk o v al -la
-o, p o g rk o v n je -a a, pogrkov len -lna -o [-ln-], pogrk o v lec -lca [-uc-] m, p o g rk o v lk a
-e [-uk-] i ; p o g k n iti -nem ,
p o g k n je n -a -o
p ogrm ti -m gl. grm ti, pogrm v ati -am, p o g rm v a n je -a a
p o g rn iti in p o g rn iti -gnem , p o
g rn i -te in -te; p o g rn il -a -o
in -la -o, p o g rn je n -a -o
p o g r b ati -am : trto
p o g r b an
-a -o, p o g r b an je -a a
pogrom -m a m napad, naval: ~
na Jude
pogroen -na -o poceni, malo vre
den: ~ a m odrost, pogrnost -i i
pogrozti -im, pogrzi -te! pogrzil -la -o, pogron -n a -o,
pogroztev -tve
* p o g r n tati -am uganiti, pogoditi,
zadeti v rno, n a jti; * p o g r n tan
-a -o, * pogrun tv in a -e i do
m islek, reitev, najdba

547

pogba
pog b a -e i, p ogben -bna -o,
p o g bnost -i , p o g u b ljv -va
-o, p ogu b ljv o st -i i , pogubljvec -vca m, p o g u b ljv k a -e ,
po g u b len -lna -o [ -ln-], pogbn ik -a m, pog b n ica -e ; *pogubonsen -sna -o poguben,
*pogubonsnost -i pogubnost
p o g u b iti -m, pogubi -te! pogbil
-ila -o in pogubilo -i -e, pogublj n -na -o, p o g u b ij n je -a s,
p o g u b lj n o st -i , p o g u b lj n ec
-nca m, p o g u b lj n k a -e i , p o
g u b itev -tve i
p o g b lja ti -am, p o g b lja n je -a s,
p o g u b ljv ec -vca m, p o g u b ljv k a -e
pogum -a m, pogm en -m na -o,
pogm nost -i , pogm ne -a m,
p ogm nica -e
p o h ab iti -im, p o h b lje n -a -o, poh b lje n e c -nca m, p o h b lje n k a
-e , p o h b ljen o st -i , p o h ab i
tev -tve i , p o h b lje n je -a s;
p o h b a -e i pohben -bna -o,
po h b n o st -i i; p o h ab ljv -va
-o, p o h ab ljiv o st -i ; p o h b lja ti
-am, p o h b lja n je -a s
p o h ja ti -am : ni ne dela, sam o
p o h ja ; blago p o h ja ; p o h jan je -a s, p o h a j le n -lna -o
[ -ln-], p o h aj -a m, p o h ajk i
-a -o; p o h ajv -va -o, pohaj v e c -vca m, p o h a j v k a -e i;
p o h ajv sk i -a -o; gl. tudi po
ho d iti in poiti
p o h a jk o v a ti -ujem , p o h jk u j -te!
p o h jk o v a l -a -o, p o h jk o v a n je
-a s a li: p o h a jk o v ti -jem , po
h a jk u j -te! p o h ajk o v al -la -o,
p o h a jk o v n je -a s; po h ajk o v len -lna -o [ -ln-], po h ajk o v
-a m, p o h ajk o v k i -a -o, po
h a jk o v a le c -lca [-uc-] m, poh a jk o v lk a -e [-uk-] i
p o h riti -im, p o h rjen -a -o,
p o h rje n k a -e , p o h ertev
-tve i, p o h rje n je -a s

p o h je -a s, pohen -na -o, p o

hitvo -a s, p o h itv en -a -o
[ -tvn-]; pohiev ti -jem , pohievl -la -o, p o h ie v n je -a
s, pohievlec -lca [-le-] m kdor
po hiah prodaja, p o h iev lk a -e
[-lk-] , pohievlen -lna -o
[ -ln-]; pohnik -a m, p o hnica
-e , pohniki -a -o
p o h it ti -m gl. h itti, p o h it v ati
-am, p o h it v a n je -a s
p o h lad ti -m, p o h ld i -te! poh l d il rila -o in po h ld ilo -i -e,
p o h la j n -na -o, p o h la jn o st -i
, p o h la j n je -a s, p o h lad tev
-tve i, pohld -da m; pohlja ti -am, p o h l ja n je -a s ; poh la je v ti -jem , p o h la je v n je
-a s, p o h la je v le n - l n a -o [ -ln-],
p o h la je v le c -lca [-le-] m , poh la je v lk a -e [-lk-]
p o hibnica -e i prt za pokrivanje
hlebov ob peki; p o h lb n ien
-na -o
pohlep -pa m, p o h lp en -pna -o,
poh lp n o st -i , poh lp n e -a m,
p o h lp n ik -a m, p o h lp n ica -e
, p o hlpniki -a -o
pohlven -vna -o krotek, m iren,
blag, vdan: ~ lovek; pohlvnost -i i, poh lv n e -a m
p o h l v je -a s skupno im e za vse
vrste hlevskih in gospodarskih
poslopij; pohlv en -vna -o kar
je v hlevu: ~ o delo, ~ a ivina
(ne pana); po h lv sk i -a -o: ~ e
stre h e
p o h m k a ti -am [-hm -]
pohoditi pohodim gl. hoditi, p o
hojen -a -o, p o h je n ec -nca m,
p o h jen o st -i i; pohod -da m,
pohoden -dna -o; gl. tudi p o
h a ja ti
pohota -e i, pohoten -tn a -o, p o
hotnost -i , pohtne -a m, po
hotni k -a m, po h o tn ica -e i, poh o tljv -va -o, p o h o tljv o st -i i
p o h rk o v ti -jem , p o h rk o v l -la
-o, p o h rk o v n je -a s, p o h rk o -

548

pojv
vlec -lca [-uc-] m, pohrkov lk a -e [ -uk-] , p o h rk o v le n
-lna -o [ -ln-]; p o h k n iti -nem ,
p o h k n je n -a -o, p o h k a ti -am
in -em
p o h ro m ti -m, pohrm il -la -o,
p o h ro m ljn -na -o
p o h ru sta ti -am, p o h ru stan -a -o,
p o h r sten -stn a -o, p o h r sta n je
-a s, p o h r stek -tk a m
p o h rv titi -im, p o h rv te n -a -o,
p o h rv te n o st -i i, p o h rv te n je
-a jv
p o h ja ti -am, p o h ja n -a -o,
p o h ja n je -a s, p o h ja n ec
-nca m, p o h ja n k a -e , poh u j ljv -va -o. p o h u jljv e c
-vca m, p o h u jljv k a -e , poh u jljv o st -i , povsod tudi poh j-; p o h u je v ti -jem , po
h u je v al -la -o, p o h u je v n je
-a s, p o h u je v lec -lca [-uc-]
m. p o h u je v lk a -e [-uk-] f,
ohu je v lsk i -a -o [ -usk-], pou je v ln ic a -e [ -ln -] i
po h liti -im se, p o h lje n -a -o,
p o h lje n o st -i , p o h lje n ec
-nca m, p o h lje n k a -e i
p o h v aliti pohvlim gl. hvaliti, poh v lje n -a -o, p o h v ljen e c -nca
m. p o h v lje n k a -e i, p o h v ljenost -i i; p o h v la -e i, p ohva
len -lna -o [ -ln-], pohv ln o st -i
[ -ln-] i . pohv ln ica -e [ -ln-]
p o ig rti -m (se) gL ig r ti; po
ig rav a ti -am (se), p o ig r v a n je
-a s; +p g ra -e sklepna igra
poim nom a = poim nsko prisl.
po im enu: ~ klicati, glasovati;
poim nski -a -o: ~ o glasova
n je ; poim enovti -jem , poim enovn -a -o, poim en o v n je
-a s [vovsod dvozl. po-i-]
P o in ca r -ja [ pwenkar -ja] m
os. i., P o in c a r je v -a -o
pointilzem -zma m simbolistina
slikarska tehnika, p o in tils t-a m
slikar s tako tehniko [povsod:
pwanti-], gl. p o n ta

p o isk ti poiem gl. isk ti [dvozl.

po-i-]
p o ita lij n iti -im, p o ita lij n e n -a
-o, p o ita lijn en o st -i , poitalij n e n je -a s; p o ita lija n e v ti
-jem , p o ita lija n e v n je -a s
[dvozl. po-i-]
poiti -dem [dvozl. po-i-]: vino,
ito. blago poide; pola m u je
p o trp e ljiv o st; poidi -te! pol
[-u] pola pol in -; gl. tudi
p o h a ja ti in po h o d iti; po jd em
-e, p jd i -te! samo v sed. in
vel.: ~ od dom a, domov, n az aj
p oizdti -m , p o izd j -jte! poizdl -a -o, poizdn -a -o; poiz d a j ti -m gl. d a j ti: ~ po,
m alem ves d e n a r [dvozl.: po-iz-]
poizgotovti -m gl. izgotoviti; poiz g o tv ljati -am. p o izg o tv ljan je -a s, gl. iz g o t v lja ti [dvozl.
po-iz-]
poizgubti -m gl. izg u b iti: vse
k n jig e je ~ i l
poizksiti gl. p o sk u siti
poizvdeti gl. pozvedeti
p o j iti -im okrepiti, p o ja tev
-tve i , p o j e n je -a s; +p o jati -am, +p o j a n je -a s
p o j h a ti -am : ~ n a sprehod. ~
k o n ja , p o j h a n -a -o, p o j h an je -a s
p o ja sn iti -m. p o j sn i -te! poj sn il -la -o. povsod tudi s stal
nim poud. pojs-, p o j sn je n -a
-o, p o j sn je n o st -i , p o j sn je n je -a s, p o ja sn ite v -tve i, p o
ja sn ilo -a s, p o ja sn le n -ln a -o
[ -ln-]; p o ja sn je v ti -j je m , p o
ja sn je v a l - la -o . p o ja sn je v n je
-a s, p o ja sn je v le n -lna -o [ -ln -],
p o ja sn je v e c -lca [-le-] m, poja s n je v lk a -e [-lk-] i
p o j ta -e i klonica, koliba
p ja ti -am (se), p ja n je -a s, p o
ja v - a - o ; p o j ln ic a -e [-un-]
bot., p o j ln ik -a [-un-] m
p o j v -va m prikazen, p o j v iti
-im se, p o j v lje n -a -o, p o ja

549

pojdem
v ite v -tve i , +p o j v a -e : n je
gova p o ja v a je izzvala n e je
v o ljo prihod, navzonost, nastop,
p rik a z; p o j v lja ti -am se, poj v lja n je -a s
p o jd em 0 . poiti
p o j d a ti -am, p o j d a n je -a s, poj d in a -e , p o j d -da m =
p o j d e -a m = p o je d h -a m
= p o je d n -a ro; p o j d en -dna
-o, p o j d n o st -i , p ojden -na
-o, p o jd n o st -i i; p o je d v a ti
-am, p o je d v a n je -a s
p o je k lti -m gl. je k lti, p o je k lj n
-n a -o, p o je k lte v -tve , poje k ltv e n -a -o [-tvn-]: ~ o
delo, p o je k lle n -ln a -o [ -ln-];
p o je k le n ti -m gl. je k le n ti,
p o je k le n lo st -i i
p o jem -jm a ro, p ojm oven -vna -o
in pojm oven -vna -o, pjm ovnost in pojm vnost -i , p jm iti
-im, p o jm lje n -a -o; pojm o v ti
-jem , p o jm j -te! pojm oval
-la -o, p ojm ovn -a -o, pojm o v n je -a s , p o jm ljiv -va -o,
p o jm ljv o st -i i
p o j m ati -am in -jm ljem , pojm a j -te! po jm al -a -o, p o je
m a n je -a s, p o je m len -ln a -o
[ -ln-] , po jem o v ti -jem , p o jem ovl -la -o, p o je m o v n je -a
s, p o jem ovlen -lna -o [ -ln-]
p o je m ti -jm ljem . po je m lji -te!
in p o je m j -jte! p o je m l-a -o :
poasi mu je vse p o je m l
p o j n ja ti -am. p o j n ja n -a -o;
p o je n je v ti -j je m , p o je n je v l
-la -o. p o je n je v n je -a s. poje n je v le n -lna -o [ -ln-]
p o j sti -jem gl. j sti, p o j d en -a
-o, p o j d en o st -i i, p o jd en ec
-nca m kdor bi vse pojedel, sndenec, gl. tudi p o j d a ti
p o j zd iti -im, p o jzd en -a -o, pojzd p ojzda ro
p o jiti -m, p ji -te! p o jil -a -o,
p o jilo -a s, p o j n je -a s, pojte v -tve i

p o ju trin je m prisl., p o j tri n ji -a

-e, p o j tr n ji -a -e
p o j in a ti -am, p o j in an -a -o,
p o j in ek -nk a m
po k ad iti -m , pok d i -te! p o k d il
-la -o in pok d ilo -i, p o k a j n
-na -o, p o k ad tev -tve , p o
kadilo -a s
p o k j prisl. poem, za k a j: ako
so bru si, p o k a j so p a v v reah ?
loi: p o k j si p riel? (emu?),
po k j si p riel? (po katero
stvar?), vasih je po k j p riel
(po kako stvar) .
po k l [-l] -a m dragocen vr (za
nagrado pri tekm ah); p o k len
-lna -o [ -ln-]: ~ e tek m e
p o k p a ti -am in -pijem , p o k p an
-a -o; p o k a p lj ti -m, pok ap lj l -la -o? p o k a p lj n je -a s
p o k p a ti gl. p o k o p ati
p o k ra ti -am, p o k ra n -a -o, pok r a n je -a s
p o k asn ti -m gl. k asn ti, pokasnlost -i , p o k asn v a ti -am,
p o k a sn v a n je -a s; p o k asn ti
-m (se), poksn i -te (se)! pok sn il -la -o, p o k s n je n -a -o
in p o k asn jn -n a -o, p okasntev -tve , p o k a s n j n je -a s ali
p o k s n je n je -a s [nepoud. po
vsod: -kas- in -ks-]
p o k a lje v ti -j jem , p o k a lje v l
-la -o, p o k a lje v n je -a s; pok lja ti -am (se): ~ se n a k a j,
p o k lja n je -a s
p o k ati -am, pk -a m, p k ec -kca
m, p o k a n je -a s. p k a -e i , pkica -e i, p k av ec -vca m, po
klen -lna -o [ -ln-]: ~ i p lin ;
p o k alica -e , p k aln ik -a [ -aun-]
m; pk m edm .; gl. tudi poiti
po k ato li n iti -im (se), p o k ato li n je n -a -o, p o k a to li n je n o st
-i ; p o k ato li ev ti -jem , pok a to li e v n je -a s, p o k ato lievlen -lna -o [ -ln-]: ~ o delo;
po k ato liev lec -lca [-le-] m
p kavec -vca m : v ak i ~ i

poklicati
p o k z ati in p o k azti -kem gl.
k azati, p o kzan -a -o, pokzanost -i ; pokz -za m ; pokazovti -jem , pokazovl -la -o,
p o k az o v n je -a s, pokazovlen
-lna -o [ -ln-]
p o k azti -m, pokzi -te! pok zil
-la -o in pokzilo -i, p okan
-na -o, pokanost -i , pokanec -nca m, p o k a n k a -e ;
pokza -e , p o k az ljv -va -o,
p o k az ljv o st -i i , p o k az ljv ec
-vca m, p o k a z ljv k a -e l
p o k azn o v ti -jem , pokaznovl
-la -o, p o k az n o v n je -a s, pokazn ovlec -lca [-uc-] m, pok az n ovlen -ln a -o [ -ln-]
p o k esti -m se [-ks-] gl. k e
sati se
p o k d a ti -am (se), p o k d a n -a -o,
p o k d an o st -i , p o k d an ec -nca
m, p o k d a n k a -e , p o k d a n je
-a s; p o k id v ati -am, pokidv a n je -a s
p o k im ati -am, p o k im v ati -am,
p o k im v an je -a s; pokim ovti
-jem , p o k im o v n je -a s
p o k n k a ti -am, p o k n k n iti -nem,
p o k in k o v ti -jem , pokinkovn je -a s; p o k in k v a ti -am , pok in k v a n je -a s
p o k sati -am, poksan -a -o, pok san o st -i ; p o kisovti -jem ,
p o k iso v n je -a s
p o k islti -m, poksli -te! pok isll -la -o, po k isllo st -i ,
p o k isl n je -a s; p o k islv ati -am,
p o k isl v a n je -a s
p o k l d ati -am, p o k l d a n je -a s,
p o k la d te lj -a m, p o k la d te ljic a
-e , p o k la d te ljsk i -a -o, pok la d le c -lca [-uc-] m, poklad lk a -e [-uk-] ; gl. tudi pok la sti
p o k l n ja ti -am, p o k l n ja n je -a s,
p o k la n j le n -lna -o [ -ln-], po
k la n j le c -lca [-le-] m, poklan j lk a -e [ - lk - j ; gl. tudi p o
k lo n iti

p o k l p iti -im, p o k l p lje n -a -o.

p o k l p lje n o st -i i ; p o k l p ati
-am in p o k la p ti -m, p o k l p an
-a -o in p o k la p n -a -o, poklp an o st -i in p o k la p n o st -i ;
gl. k la p a ti
p o k l sti -dem gl. k lasti, po k lden -a -o, p o k l d -da m, pok l d e n -dna -o, p o k l d n ik -a m,
p o k l d n ica -e I, p o k l ja -e :
~ za ivino, ~ za topove
p o k l ti -ko ljem gl. k la ti, p o k ln
-a -o, pokl [ - 01] -la m
p o k l titi -im (se) gl. k la titi: ~
sad je, o tro k se vasih m alo p o
k l ti; p o k l ten -a -o
p o k le ti -m gl. kleti, poklen -a -o: je m alo p o klal,
potem p a v stal in el; h lae
im a pok len e; vsa g red a je
p oklena, ko jo je p lev ca
tak o grd p o k le l; gl. tudi
p o k lek o v ti
p o k le jti -m, p o k l jil -la -o, pok le j n -n a -o, p o k le j n je -a s,
p o k le jte v -tve i
p o k le k o v ti -jem , p o k lek o v l
-la -o, p o k le k o v n je -a s; p o
k le k a ti -am, p o k l k a n je -a s;
p o k l k n iti -nem . p o k l k n i -te
in -te! p o k l k n il -a -o in -la
-o: p o k lek -k a m
p o k l n k a ti -am. p o k le n k v a ti -am,
p o k le n k v a n je -a s
p o k le p ti -p ljem gl. k le p ti, pok le p n -a -o; p o k lp -pa m,
p o k le p v a ti -am , p o k le p v a n je
-a s
p o k le p eta ti -m in -em gl. k le
p etati. p o k le p et n -a -o
p o k l stiti -im gl. k lestiti, poklen -a -o; p o k l je -a s, pok l st -i i , nav. m n . p o k lsti -i i
ve je vje, okleeno od posekanega
drevja
p o k lic ati -em gl. k lic ati, p o
klican -a -o, p o k lcan ec -nca m,
p o k lc an k a -e , p o k lican o st -i
, p o k lic a n je -a s; p oklic -a m,

pokljti
p ok licen -ena -o, p oklicnost -i
po k o lb ati -am telov.; +pokol; p o k licev ti -jem , poklicevl
b a ti -am om ajati, stresti; +po-la -o, p o k lic ev n je -a s, pok o l b ljiv -a -o in -va om ajen,
om ajljv; +p o k o le b ljv o st -i
k licev len -lna -o [ -ln-]
p o k lj ti -m, p o k lj j -jte! po- i
om ajljivost, omajnost
k lj je , p o k lja l -la -o, p o k lj p o k o l n je -a s zarod, rod
pokolti -klim , pokoli -te! pon je -a s, p o k lj v -va -o, pokklil -la -o, p o k o lj n -n a -o,
lj v o st -i ; p o k ln a -e pra
p o k o lj n o st -i , p o k o lj n je -a
nja, ra
s, pokoltev -tve
p o k lo n iti -onim (se), pokloni -te!
pokl [ - 01] -la m gl. p o k l ti
p o k lonil -la -o, p o k lo n je n -a
-o, p o k l n je n o st -i i, poklon
pokonci prisl. (+pokoncu): ~ se
-na m, poklonitev -tve , pod rati, hoditi; skoiti
~
sp rav iti koga, vse je
b iti
k lo n tv en -a -o [-tvn-], poklon~ ; pokonen -na -o, p okon
stvo -a s p o k lo n telj -a m, poni k -a m, pokonnost -i
k lo n te ljic a -e i , p o k lo n te ljsk i
poko n ti -m gl. k o n ti, pokon-a -o, p o k lo n ljv -va -o, pok l n ek -ka m, pokl n k ati
n je -a ro, po k o n n o st -i ;
pokonevti -jem . p o konevl
-am se o t r g l . p o k la n ja ti
-la -o, p o k o n e v n je -a s, pop o k l p iti -pim, poklpi -te! pok onevlec -lca [-uc-] ro, pok l p il -a -o, p o k l p ljen -a -o,
k o n e v lk a -e [- u k-] , pokonp o k loptev -tve i, poklp -pa
evlski -a -o [ -usk-], pokonin -pa m, poklpec -pca m,
evlen -lna -o [ -ln-], pokonp o klpek -ka m, poklpen
evlnost -i [ -ln-] ; pokon-p n a -o, p o k l p ljen o st -i , povati -am, p o k o n v an je -a s
k l p ljen e c -nca m, p o k l p ljen k a -e
po k o p ti -opijem , p o k o p lji -te!
p o k m titi -im se, p okm ten -a -o,
pokopal -la -o, po k o p n -a -o,
p o k m tenost -i , p o k m ten je
pokopnec -nca ro p o k o p n k a
-a s; p okm tovati -ujem : m alo
-e ; pokp -pa ro, pokpen
p o km toval -a -o
-pna -o; pokopalie -a s, p o
p o k n iti -im, poknen -a -o:
k opaliki -a -o: ~ a u p rav a , po~ a g ro fija G ra d i an sk a ; pokopalen -na -o: ~ a u p ra
va; poko p v ati -am, p okopvak n e n je -a s, p oknenost -i
n je -a s; p o k p a ti -am, po k p o k j in p koj - ja m, p o k o jen
p a n je -a s; p okopovti - jem ,
- jn a -o: ~ i (rajni) oe, o tro k
pokopovl -la -o, p o k o p o v n je
je ~ (m irenJ, boln ik je p o k o j
-a s, pokopovlen -ln a -o
ne ji (m irneji); p o k jn o st -i ,
pokopovlec -lca [-uc-] m
p o k o jn ik -a m rajnik, p o k o j
nica -e rajnica, p o k jn ik i -a
p o k o riti -m nedov., p o k o ri -te!
-o, p o koje -a s; p o k o jn in a -e
p o k o ril -la -o, (s)pokorjn -na
, p o k o jn in sk i -a -o: ~ i sk lad
-o; p o k o riti -m dov. pokarati,
p ok o ril -la -o, p o k o rj n -na -o;
p o k o jti -m nedov. m iriti, teiti,
p o k o rj n je -a s, po k o rilo -a s,
tolaitij po k ji -te! p o k o jl -a
p o k o rlen -lna -o [-ln-], p o k o
-o, p o k o j n je -a s, pokojlo -a
rite v -tve i, po k o rlec -lca [-le-]
s, p o k o jlen -ln a -o [ -ln-], pom , p o k o rlk a -e [ -lk -] ; po
k o jte v -tve ; p o k o jti -m dov.
k o ra -e i , pok o ren -rn a -o, p o
potolaiti, pom iriti, p o k ji -te!
k o rn o st -i , p o k o rin a -e ,
p o k jil -la -o, p o k o je n -na -o

552

pokropiti
p o k rn e -a m, p o k o m ik -a m,
p o k rn ica -e , p o k o rv a ti -am
(se), p o k o r v a n je -a s
pokositi -m, pokosi -te! pokosil
-la -o in pokosilo -i -e, pokon -na -o, pokonost -i
p okositi -im, pokosi -te! pokosil
-a -o, pokoen -a -o; pokosilo
-a s, pokoslce -a [-le-] s, pok o slje -a s
p o k stnica -e , pokstnien -na
-o; poksten -tn a -o kar je po
kosti ali kosteh
p o k o tn a -e , p o k o tn a st -a -o,
p o k o t ti -m, p o k o t j -jte!
p o k o t l -la -o, p o k o t n je -a s,
tudi p o k e t ti -m ; gl. tudi po
k a ti
p o k o v ti -jem , pokovl -a -o,
pokovn -a -o, p o k o v n je -a s
p o k o zlti -m, p o k o zlj -jte! pokozll -la -o, pokozln -a -o,
p o k ozlnost -i
p k ra j in p o k r j nepr. predi, z
rod. poleg, zraven, pri, ob, krj:
~ n jega, ~ vasi, ~ u ra d a e
dom ae delo; p o k r je n -jn a -o,
p o k r jn ik -a m, p o k r je k -jk a m
pok r ji na -e i, p o k ra jin sk i -a -o,
p o k ra jn stv o -a s, p o k ra jn a r
-ja m kdor pokrajine slika, po
k ra jn a rs tv o -a s um etnika smer
p o k r j a ti -am, p o k r ja n -a -o,
p o k r j a n je -a s, p o k ra j v a -e
, p o k ra j le n -lna -o [-ln -];
p o k ra je v ti -jem , pokraj ev l -la -o, p o k ra je v le n -lna
-o [ -ln -], p o k ra j e v n je -a s,
p o k raj evlec -lca [ - lc ] m, pok ra je v lsk i -a -o [ -ls-]
p o k ra m lj ti -m gl. k ra m lj ti
p o k r sti -dem gl. k ra sti, po k rden -a -o: ~ o blago
p o k ra tk o siti -im (se), p o k ratk o sen -a -o, p o k ra tk o se n je
-a 8
*p o k renti p o k rn em gl. k re n iti
ganiti, zaeti, sproiti: ~ vp ra-

553

san je, razgovor, delo; p o k rn je n -a -o; *po k rt -ta m gi

b a n j e delo
,
za:
za enakop rv n o st, novi * ~ i so za je li
m ladino nova gibanja; *pokr
ten -tn a -o gibalen, obraten, p re
obraen, prem ien, giben: ~ i
m om ent sproilni m om ent lit.;
+ p o k rtn ik -a m zaetnik
p o k rep ati -m gl. k rep ati, pok rep n -a -o, p o k re p n je -a
s, p o k rep v a -e , p o k rep len
-lna -o [-ln-], p o k rep lo -a s;
pokrep evti -jem , p o k rep evlen -lna -o [ -ln-], p o k rep ev ln ica -e [ -ln-]
p o k ristj n iti -im, p o k ris tj n je n
-a -o, p o k r is tj n je n je -a s, pok ris tja n te v -tve i, p o k ristj n je n ec -nca m, p o k ris tj n je n k a
-e . p o k ristj n je n o st -i ; po
k r is tja n je v a n je -a s. p o k ristja n je v ti -jem , p o k ris tja n je v l
-la -o. p o k ristja n je v le c -lca
[-lc-] m, p o k ris tja n je v le n -ln a
-o f -ln-]
p o k riti -jem gl. k riti, p o k rito st
-i i hinavina, p o k ritje -a s;
p o k riv a ti -am, p o k riv al -a -o
in -la -o. p o k riv a n je -a s, pok rv -a tn. p o k riv -a m, pok riv a -e , p o k riv alo -a s, pok riv lc e -a [-le-] s
p o k ria ti -am, p o k rian -a -o, pok ra n o st -i , p o k r a n je -a s,
pok ri prisl. n a vzkri; p okrievti -jem . po k riev l -la -o,
p o k ri e v n je -a s
p o k m iti -im. p o k m lje n -a -o:
vsa m rva je ~ a
p o k r m ati -am, p o k r m an -a -o,
p o k r m a n je -a s
p o k ro p iti -m, p o k ro p i -te! po
kro p il -la -o in -opilo -i -e,
p o k ro p lj n -na -o, p o k r p
-pa m. p o k ro p tev -tve , pok ro p lj n o st -i , p o k ro p ilo -a s,
p o k ro p le n -ln a -o [ -ln-]

pokrov
p o k ro v -ova m, pokrovov -a -o:
~ ro a j; p o k r v ast -a -o, pok r v ec -vca m, pokr v ast -a
-o, p o krovek -ka m, p o k ro v
k a -e i, p o k r v k ast -a -o, pok r v en -vna -o, p o k r v n a t -a
-o, p o k r v k a r -ja m, pokrvk a ric a -e i. p o k r v n ik -a rn,
p o k r v n ica -e i
p o k ro v ite lj -a m, p o k ro v ite ljic a
-e i, p o k ro v ite ljsk i -a -o, po
k ro v ite ljstv o -a s
p o k rp a ti -am, p o k rp an -a -o, pok p a n o st -i ; p o k rp v a ti -am,
p o k rp v a n je -a s
p o k rstti -k rstim gl. k rstiti, pok sen -a -o, p o k rstte v -tve
p o k rs tte lj -a m, p o k rstte ljs k i
-a -o; p o k re v ti -jem , pok r e v n je -a s, pokrevl -la
-o, p o k rev len -lna -o [-ln-],
p o k rev lec -lca [-le-] m, pok r e v lk a -e [-lk-]
p o k h a ti -am : e m alo se m ora
ves k ro m p ir
p o k h an
-a -o, p o k h an o st -i I; pokuh v a ti -am, p o k u h v a n je -a s,
p o k u h o v ti -jem , p okuhovl
-la -o, p o k u h o v n je -a s
p o k u p iti -kpim gl. k u p iti; pok p -a rn, D okuptev -tve ;
p o k u p o v ti -jem , pokupovn je -a s. pokupovlen -lna -o
[ -ln-], pokupovlec -lca [-uc-]
m; p o k u p v a ti -am, poku p v an je -a s
p o k u riti -im: vsa d rv a ~ , e m alo
po k ri! p o k rje n -a -o
p o k u siti -im, pok en -a -o, pok s -a m; p o k ati -am, pok a n je -a s, p o k u len -lna -o
[ -ln-], pokulec -lca [-uc-] m,
p o k u lk a -e [-uk-] i , pokn ja -e , p o ku -a m, p o k u j
-a m
p o k v a riti -im. p o k v rje n -a -o,
p o k v rje n o st -i . p o k v rje n e c
-nca m, p o k v rje n k a -e ; po-

k v ra -e , p o k v re n -rn a -o,
p o k v rn o st -i i, p o k v a rljiv -va
-o, p o k v a rljv o st -i ; p o kvrja ti -am, p o k v rja n je -a 8
p okviti -im, pokven -a -o,
p okvenec -nca m, pokvenk a -e , pokven o st -i , pok v k a -e 2, p o k v k a st -a -o
pl [pl] -a m : zem lj. j n i in
sev ern i ~ , fiz. p o zitivni in n e
gativni
p o l re n -rn a -o, pol rn o st -i i, astr. p o l rn ica -e ;
fiz. p o la riz ira ti -am, p o larizcija -e 2, p o la riz a c jsk i -a -o,
p o la riz ira n je -a s
pl [pu] prisl.: ~ dne, ~ u re,
~ le ta je m inilo; d o b reg a ~
dne, do b re ~ u re hod; od ~
litra vina, k ~ litru ali litra
v ina je dodal e ~ h leb a k r u
ha, sedl je p ri ~ litra ali litru
vina in p ri ~ p een e pike;
ivel je ves dan s ~ hlebom
k ru h a in s ~ k lo b ase; p re d ~
u re je bil tu, p re d ~ letom sem
b il tam , v ~ u re bo n az aj, v
~ le ta ne n are d i tega, p re d ~
sto letjem ali sto le tja ; samostal
niki i. sp. stoj zm eraj v rod
pri sam ostalnikih m. in sr. sp.
raba omahuje m ed rod. in pred
logu ustreznim sklonom ; ~ vji,
~ m anji, ~ slabi, ~ tee, ~
ve, ~ m n j, ~ b lj, pol ti
pol mi. pol rib a pol lovek,
pol lovek pol k o n j; n a p o l.
[p u] prazen , gosposki, n a
p ra v lje n ; na pol p re re z a ti, ra z
d eliti; lo je n a pol; ez pol
[ r u ] p re k la ti; d in a r in pol
[pu, +pl 1 . u ro in pol, lovek
in pol; v asovni napovedi se za
nekdaj pisani pli in plu danes
pie pl in govori [pl]: od pl
ene do pl dveh, o (ob) pl
tre h , po pl smih, u r a je pl
devetih, pl n e in n ih ; po
pl (i) b r t (+p o lb rat), po pl(i)
se stra (+polsestra)

polastiti
pol- v sestavi: 1. z vrstilnim i tev.:
p o ld rgi -a -o ( 1 1/2), p o ltre tji
(2 1/2), p o l e tti (3 1/2), polpti
(4 1/2), p oldesti (9 1/2), pold r g i
sto (150), p o ld r g i tiso (1500)
[povsod: pou]; 2 . v pridevnikih
iz sa m o sta ln ikih zvez [pou-]:
p o ld nven -vna -o [poudne-]:
~ o delo (pol dneva); p o llten
-tn a -o [poult-]: ~ i dopust;
p o llitrsk i -a -o [poultr-]: ~ a
ste k le n ica ; polm seen -na -o
[poum se-]; p o ltd en sk i -a -o
[ poutdn-]; p l ren -m a -o
[plr-]: ~ o p re d a v a n je ipd.;
3. v sestavi z im eni in izveden
kami, kjer se pie namesto ne
kdanjega polu-, se izgovarja s
' sam ostojnim poudarkom [pl-]:
plbg - [plbg -] m, pls
-sa [pls] m : v p rv em ~ u
so b ili nai v prem oi p.; pld n v n ik -a [ -ld-] m m eridian,
p ld n v n ik i -a -o [ -ld-], plfa b rik t -a [-lf-] m , plizdlek
-lk a [-lk-] m, plglsn ik -a
[-lgl-] m . p lglsniki -a -o
[-lgl-], plglsen -sna -o [-lgl-],
p o lk re p k o [-lk-], p o lk ro g -a
[-lk-] m, po lk ro en -na -o
[-lk-], plk r n o st -i [-lk-]
p ll tje -a [plltje] s sem ester,
p o llten -tn a -o [plltn -tna]
sem estrlen, p lm r -a [-lm-]
m, p lm rsk i -a -o [-lm -], plm sec -a [-lm -] m, plm seev
-a -o [-lm -], p lm r k -a [-lm-]
m p lm ren -na -o [-lm -],
p o lo bla -e , p o lo d p rt -a -o,
p lo d rsel -sla -o, polotok -ka
m , plotki -a -o, p lp re t k e l
-tek la -o [-lp-], p lp re t k lo st -i
[-lp-] , plsn -sn [ -ls-] m ,
p lsp n je -a [ -ls-] s, p o ltem a -
[pltam - ] , pltem n -m n
-6 [pltm -], p ltn -a [-lt-] m,
p lu rd e n -dna -o, p lz em ljk
-a [-lz-] m, plv -a -o [pliv]; gl. tudi polu-

pla -e : ~ p a p irja , p la tn a, k r i
lo v tri pol, p la iln a ~
p o lg ati -am, p o l g an je -a s, polga -e . p o la g te lj -a m, polaglec -lca [-le-] m , p o lag len
-lna -o [ -ln-]; + po lag ati v a
nost na k a j upotevati, im eti za
vano, poudarjati; +p o lag ati iz
p ite delati, oprvljati izpite; gl.
tudi poloiti
po la g ti -lem (se): m alo
gl.
lag ti
polagom a prisl. poasi: ~ spo
znav a svojo zmoto, ~ se b o lja
po la h ti -m poljati, p o la h j
-jte! polahl -la -o, polahn -a -o, p o la h n je -a s, pola h v a -e [nepoud. povsod
-lah- ali -lh-]
po lh k o prisl. = p o lh k o m a prisl.;
p o l h k a ti -am potikati; p olahk ti -m olajati, p o la h k j -jte! p o la h k l -la -o, p o la h k n
-a -o, p o la h k n je -a s polajanje [nepoud. povsod -lah- ali
-lh-]
p olhno prisl., p o la h n ti -m lahn postati, p o la h n n je -a s, pola h n lo st -i shjanost [n e
poud. povsod -lah- ali -lh-]
p o l ja ti -am, p o l ja n -a -o, pol j a n je -a s, p o lajlo -a s,
p o la jlen -lna -o [ -ln-], p o la jva -e i , p o la je v ti -ujem ,
p o la je v n je -a s. p o la je v l
-la -o, p o la je v le n -lna -o
[ -ln-], p o la je v ln o st -i [ -ln-] i,
p o la je v le c -lca [-le-] m, p o
la ie v lk a -e [-lk-] i, p o lajevlski -a -o [ -ls-]
polk o m n iti -im se esa, p o lk n iti -nem se esa, p o l k n je n -a
-o: ~ lovek lakom ne, polk a ti -am se esa, p o l k a n je -a s
p o l re n gl. pol
p o la stiti -m se esa, p o lsti -te!
p o lstil -la -o in -stilo -i; polan -na -o, p o la n je -a s,
p o lastitev -tve , p o la stte lj -a

555

polatniti
m; p o lati -am se, p o l a n je
-a s, polaevti - jem se, pola e v n je -a s, polaevlen
-ln a -o [ -ln-], polaevlnosi -i
[ -ln-] i, polaevlec -lca [-uc-]
m , p olaev lk a -e [-uk-]
p o la tn iti -im, p o la tn je n -a -o,
p o la tn je n o st -i i
p o ld an m in poldne s, rod. p oldne
in poldneva, proti poldnevu,
o p oldne (+o poldne) prisl. na
vpra. k d a j?, na vpra. ob ka
teri prilonosti? ob poldnevu,
p re d poldnem ali poldnevom
m o ra p riti; p red p ld a n m in
p red p o ld n e s se sklanja kakor
p o ld an ; kdaj pride? p re d p o l
d ne prisl.; popoldan m in po
p o ld ne s kakor p oldan; kdaj?
p o p o ldne prisl.; o poldnski -a
-o, popoldnski -a -o, p redpold n ski -a -o, o p o ld n ji -a -e,
p o p o ld n ji -a -e [povsod -pou-]
P ld e -ta m os. i., P oldek -dka
m os. i., P ldetov -a -o, P o ld
kov -a -o, P o ld k a -e os. i.,
P ld k in -a -o [povsod: -ld-];
gl. tudi L eopold
polei -em (se) gl. li, polgel
-gla '-o: ~ o ito. ~ a tra v a ;
polen -a -o: ~ o ito, ~ a t r a
va; polglost -i z = polenost
-i i ; polgati -am, p o l g an je -a
s; poleg -ga m, polga -e i
p o led en ti -m gl. ledeneti, poleden l -la -o: ~ a pot, poledenlo st -i . p o le d en n je -a s;
poldica -e , poldien -na -o,
poldinost -i
poleg [-lg] prisl.: kdo je b il e
pleg?; nepr. predi, z rod.: po
leg vasi, poleg gozda
p o lg ati -am gl. polei
p o lm ika -e peresni, asniki,
slovstveni prepir, boj; polm ien -na -o prepiren, zbadljiv,
izzivalen, bojen: ~ lanek, ~ o
p isan ; p o lem izirati -am , pole-

556

m iz ra n je -a s, p olm ik -a m,
p o l m i ark a -e
p o len iti -m se, poleni -te! polnil -la -o in polnilo -i, pol n je n -a -o, p o len tev -tve ,
p o l n je n je -a s; p o len iti -im
se, p o le n en je -a s; p o le n riti
-im : m alo , p o le n u h riti -im
polno -a s, polnce -a s, polnek -ka m, p o l n je -a s, polen j k -a m
p olnovka -e vrsta rib
p o l n ta -e je d , p o ln tin -a -o,
p o l n ta r -ja m kdor rad je po
lento, zanilj. za Italijane, po l n ta ric a -e t p o l n ta rsk i -a -o,
p o l n tarstv o -a s
p olp -pa m, polp en -p n a -o,
polpnost -i ; p o lp iti -im, pol p lje n -a -o, p o l p lje n o st -i
p o l p lje n je -a s, p o lep tev -tve i
polpati -am, p o l p an je -a s,
polepava -e , p oleplen -lna
-o [ -ln-]; p o lep ev ti -jem ,
p olepevl -la -o, polepevn je -a s, p o lep ev lec -lca
[-lc-] m, p o lep ev lk a
-e
[ -lk-] i, p olep ev lsk i -a -o
[- lsk-] , p olep ev len -ln a -o
[ -ln -]; polep v ati -am, polep v a n je -a s
polesenti -m gl. lesen ti, polesni -te! polesenl -la -o
polet polta m, p o letti -m gl.
le tti; p o l tati -am, p o l ta n je
-a s; p o le tv a ti -am. p o le tv a
n je -a s; polto v ati -ujem , polto v al -a -o, p o l to v an je -a s
poJtje -a s, mn. p o l tja -tij, polti prisl., p olten -tn a -o: ~ a
vroina, ~ a o b le k a; p o lten sk i
-a -o [-tn-]: ~ a noa, ~ o
v rem e
po leti -m gl. leti, polen
-a -o: m alo bi e ra d polal;
bo vso obleko po lal; polev ati -am, p o le v a n je -a s ;
polek o v ti - jem in polkovati -ujem , p o le k o v n je -a s

polizati
in p o l k o v a n je -a s; polekvati -am ; poleh -a m
polh -a m, polhov -a -o in p o lji
-a -e: ~ a m ast, ~ a lov, ~ a
koa; p o lh a r -ja m, p lh a rica
-e , p o lh a rsk i -a -o, polhovka
-e , plina -e . plnica -e ,
p olca -e [povsod pou-]
poli- (gr. mnogo-) v sestavi: polia n d r ja -e mnogomtvo, polid e r -d ra m mnogoplon ik,
polifon -a -o mnogoglsen, ~ fo
n ija -e i mnogoglasje, ~ f n sk i
-a -o; p o lig a m ija -e mnogonstvo; poliglot -a m mnogojezinih, ~ g l ts k i -a -o mnogojezien, ~ g l ts tv o -a s mnogojezinost; poligon -a m mnogoktnik, p o lig o n o m etrja -e ;
p o lih isto r -ja m vseznal, ~ h sto rsk i -a -o; p olikrm -a -o
mnogobarven, ~ k r o m ja -e
mnogobarvno st,
~ k ro m ti e n
-na -o mnogobarven, ~ k ro m ra ti -am prebarvati z ve bar
vami, ~ k r o m r a n je -a s; p oli
m orfen -fna -o mnogolien,
~ m o rfze m -zm a m mnogolnost ; P o lin z ija -e , polinzijski -a -o; polinom -a m m at.
mnogolen ik , ~ n m sk i -a -o
mnogolenski; polisndeton -a m
m nogovezje, ~ sin d tic e n - n a -o
mnogovezen; p o lith n ik a -e
visoka ola za vse tehnine pa
noge, ~ t h n i e n -na -o, ~ t h nik -a m; politeizem -zm a m
mnogobtvo, ~ te is t -a m mno
goboec, a te is ti e n -na -o mnogoboen
P o lb ij -a m gr . zgodovinar, Polb ije v -a -o: a zgodovina
polica -e
polica -e i , polen
-na -o: ~ a deica, polnica
-e
polica -e i : za v aro v ln a
te
vilka police
p o lic j -a m redar, stranik; polic je v -a -o, p o lic jsk i -a -o;

557

p o lic ija -e , p o licijsk i -a -o,

policjstvo -a s, policist -a m
poli in poli -a m stara mera
7 del, polek -ka m, p o l ar -ja
m, polarica -e , p o larsk i -a
-o, p o l k ar -ja m
P olifm -a m os. i. tz gr. mit.,
Polifm ov -a -o: ~ a ja m a, polifm ski -a -o
P o lik rp -a m os. i., P o lik rp o v
-a -o
p o lk a ti -am, p o lk a n -a -o, polk a n je -a s, po lk an o st -i
p o lik lin ik a -e , p o lik ln ien
-na -o
P o lk ra te s ali P o lk ra t -ta m os.
i., P o lk rato v -a -o: ~ a srea
p o lip -a m zool., med.: im a ~ a
v nosu, polipov -a -o, polipza
-e med., polipzen -zna -o
m ed.
p o lr -ja m, p o lrsk i -a -o, p o lrstvo -a s
politi -jem gl. liti, p o lit -a -o,
p o ltje -a s, poliv -a m; p o li
v ati -am, poliv al -a -o in -la
-o, p o liv a n je in - n je -a s, poliv -a m poliv len -ln a -o
[ -ln -], polivlec -lca [-le-] m,
polivlski -a -o [ -ls-], polivlo
-a s, poliv ln ik -a [ -ln-] m, po
livka -e i = p o lja -e s imer
se polije (beli) jed; slaba juha
p o litik a -e , politien -na -o, p o
litik -a m, p o litia rk a -e , p o
litiz ira ti -am. p o litiz ira n je -a s;
p o litik s te r -tra m, p o ltik a r
-ja m zanilj.
p o litra ti -am. p o lira ti -am polikati, zgladiti, voloiti; p o litra -e i lo, p o lira n -a -o, politra n -a -o polikan, polen
po liv ati -am gl. politi
polizati -em gl. lizati, p olizan
-a -o, polizanec -nca m. polzan k a -e i, polzanost -i , polz -a m, polzek -zka m; polizovti -jem , polizovl -la -o,
p o lizo v n je -a s, p olizovlen

poljna
-ln a -o [ -ln -], polizovlec -lca
[-lc-] m, polizovlka -e [-lk-] ;
po lzn iti -nem, p o lz n je n -a -o,
p o lzn jen ec -nca m, po lzn jen k a -e i
p o lj n a -e , p o lj n sk i -a -o, polj n e c -nca ro, p o lj n k a -e i
p o lje in p o lj a p o lja in po lj,
p o lju , na p o lju ; mn. p lja p lj;
+n a p o lju (gospodarstva, iz
o brazbe, lepo slo v ja itd.) v go
spodarstvu, v izobrazbi, v lepo
slovju itd.; +n a bo jn em p o lju
na bojiu; hovsko p o lje ;
+p o lje torie, podroje: na vseh
+ ~ ih , obseno + ~ ; gospodar
sko, prosvetno, olsko + ~ ;
p o lje - v sestavi: p o lje d lec -lca
[ -le-] ro, ~ d ls k i -a -o [ -ls-],
~ d lstv o -a [ -ls-] a
p o ljs k i -a -o, p o ljin a -e i pri
delki
P o ljsk o -ega s l. i s P o ljsk eg a,
n a P o ljsk em ; P o ljsk a -e , iz
P o ljsk e , v P o ljsk i, v P o ljsk o ;
p o ljsk i -a -o, P o lj k -a ro, Polj k in ja -e 2, p o ljin a -e
p o lj b e n -bna -o: ~ o tevilo, ~ a
v elik ost; p o lj b n o st -i ; p o lj bi se (kom u): dela, k a k o r se
mu ~ i
p o lju b iti in p o lj b iti -im (se);
p o lj b -a ro, p o lj b e c -bca m,
p o lj b ek -ka m, p o lj b e k
-b k a ro, p o lju b o v ti -jem , polju b o v l -la -o, p o lju b o v n je
-a a, p o lju b o v le n - l n a -o [ -ln-],
p o lju b o v le c -lca [-le-] ro, polju b o v lk a -e [-lk-] i; p o lj b lja ti -am, p o lj b lja n je -a a
p o lj d e n -dna -o: ~ o znanstvo,
~ slovstvo; p o lj d n o t -i i;
p o lju d n o z n n stv en -a -o [-tvn-]
p lk -a ro, polkoven -vna -o, pol
k o v n ik -a ro, p olkv niki -a -o,
p p olk -a m [povsod: -olk-]
p o lk a -e [-lk-] i vrsta plesa
p ln -a -o [pun-]: ~ sod, obraz,
glas, ~ a hia, luna, ~ a lica,

~ o tevilo, srce, ~ a g lav a

(skrbi, u e n ja ipd.)f ~ e roke
dela, ~ a u sta so ga (baha), n a
bito, natlaeno , zv rh an o
~
esa (obudovanja, sa d ja, do
b rot, lepote, h u d o b ije ipd.);
polno prisl. mere: ~ lju d i, b la
ga, d e n a rja , vse ~ k n jig ; p re
ohlapna je raba v pom enu po
poln ali v pom enu m ere in stop
n je nasploh: *s ~ o p rav ico s
popolno, z vso pr.; *pri ~ i za
vesti pri popolni z.; *s ~ o m o
jo z vso ro., *s ~ o p aro z vso
p.t *v ~ n e m obsegu v celoti,
*v ~ i (iz)m eri popolnoma, * ~ a
resn ica ista resnica, vsa r., *s
~ im i ja d ri z napetim i j., voz
je *v ~ n e m te k u v najvejem ,
najhujem t., to v a rn a je *v ~ e m
o b ra tu tovarna vsa, popolnoma,
v celoti dela, * ~ o u ro celo u
*v ~ e m delu v najvejem d
sredi dela
p o ln iti in -iti polnim , p o ln i -te!
p o lnil -la -o in polnilo -i, p o l
n je n -a -o, p o ln je n je -a s; p ol
n ilen -ln a -o [-iln -]: ~ a p r i
p rav a , * ~ o p ero nalivno pero;
p o ln ln o st -i [-iln-] , p o ln itev
-tve , polnilec -lca [-lc - 1 ro,
p o ln lk a -e [-lk -] , p ln k -a
m krec; p o ln ljv -va -o, polnljv o st -i i [povsod: poun-]
polno- [pouno-] v sestavi: polnog l sje -a s, ~ g l s e n -sna -o,
~ g l sn o st -i i; p o ln o k rv e n -v n a
-o, ~ k r v n o s t -i , ~ k v n e -a
m; p o ln o lten -tn a -o, ~ l tn o s t
-i , ~ l tn ik -a ro, ~ l tn ic a -e
i; polnolen -na -o, ~ linost
-i i; polnom en -na -o, ~ m je -a s, ~ m n o st -i ; polnop r v e n -vna -o, ~ p r v n o s t -i i;
polnotevilen -lna -o [-iln-],
~ tev iln o st -i [-iln-] i; polnov rd e n -dna -o, ~ v r d n o s t -i
polno -i 2, do polnoi, p ro ti p o l
noi, p re d poln o jo ; k d a j? opl-

558

poli
noi prisl.; polnoen -na -o:
~ a u ra, plnonik -a m (veter),
p o lnonica -e ; polnoen -na
-o (pol noi) [ povsod: pou-]
p o ln o st -i , poln ta -e [povsod:
poun-]
polo -a m p. igra z ogo
polog -ga m, pologa -e depozit
p o lo jti -m, polo ji -te! p o l jil
-la -o, p o lo j n -n a -o, polojte v -tve
p o l k a ti -am in -lem gl- lokati,
p o l kan -a -o
polom -m a m, p o lo m ija -e ,
polm ek -m ka m; polom iti
-mim, polom i -te! polom il -la
-o, p o lo m ljen -a -o, polm ljenec -nca m, p o l m ljen k a -e i,
p o l m ljen o st -i , polom tev
-tve ; p o l m lja ti -am , polm 1ja n je -a s; polom ljv -va -o,
p o lo m ljvost -i
p o lo m stiti -im, p o lo m sten je -a
s, p olom asttev -tve
P o lo n a -e os. i. gl. A polonija
polonza -e vrsta plesa
p olnica -e pikapolonica
p o lo n ij -a m kemina prvina, po
lo n ijev -a -o
p o lo n iz rati -am za Poljaka napra
viti, po lo n izcija -e
politi -im (*glazirati), polen
-a -o, polotev -tve , pol
en je -a s; pol -a m
p o lo titi -tim se gl. lo titi se, polo ttev -tve ; p o lo tv ati -am
se, p o lo t v an je -a s
polovica -e , polovien -na -o,
p olovnost -i , polovar -ja
m, p olovarica -e , p o lo v i ar
ski -a -o, p oloviarstvo -a s;
p o lovka -e ; poloviti -m,
polovi -te! polovil -la -o, polovtev -tve , p o lo v lj n je -a s;
p o lo vnka -e glas., polovnski
-a -o, polovlen -ln a -o [-ln - 1 ,
polovlec -lca [-le-] m, polovlk a -e [-lk-] ; poloviti -im,
p o lo v en je -a s, polovnik -a

m; polovnca -e = polovnk
-a m pol m ernika, p o lo v n j k -a
m votla m era, p o lo v n jek -ka
m 1/2 polovnjka; p o lo v ljv -va -o
poloviti -m, polovi -te! polovil
-la -o in polovilo -i, p o lo v ljn
-na -o, polv -va in -va m
poloj -a m gl. poloiti
poloen -n a -o: ~ a p o t; polono
d elati; polnost -i
poloiti -m, poloi -te! poloil
-la -o in poloilo -i, polon
-n a -o, poloitev -tve , polonost -i ; p oloj -a m, polo jsk i -a -o, polek -ka m;
pololjv -va -o, p o lo ljv o st -i
; poloiti: ~ cevi, k abel, m ine,
vogelni kam en, tem elj, desk,
pd, tl k , p rep ro g o po tleh ;
~ kom u besede v usta, kom u
k a j na srce, ~ n a stra n ( var
evati, hraniti); + poloiti odpo
vedati, p u stiti: ~ slubo, delo,
ast, m esto, m a n d t ipd.; +poloiti izpit, sk u n jo ipd. napra
viti, nared iti opraviti; +poloiti
prisego prisei; + poloiti roko
na k a j zaeti, lotiti se esa, na
praviti; +poloiti roko n a koga
prijeti koga; +poloiti v anost
na k a j pripisati pom en, upote
vati, poudariti; +poloiti p o u d a
rek , v red n o st n a k a j c e n iti
posebno ceniti, poudariti; ''p o
loiti rau n o em poraunati,
obraunati dati raun; +poloiti odloitev kom u v ro k e p re
pustiti kom u odloitev
polonica -e , polnien -na -o,
polonk -a m, p olonica -e ,
polonna -e
plst - klobuevina, p o lstn -a
-o: ~ k lo b u k [povsod: poust-]
po lt - koa, barva koe: k u r ja
~ m e sp re le ta v a ; do p lti m o
k e r; do p lti ostrii na isto,
p ri p lti odrezati, o d sek ati pri
dnu; p o lten -tn a -o, p o ltn -a
-o, poltn o st -i [povsod: pout-]

pluplu- se v nekaterih sestavah e

pie namesto pol- in ohrani svoj
naglas: plu b la -e 2, p lupt
-a m, p lu su k n - s, plusu k n n -a -o, p lu v ren -rn a -o,
p lu v rn o st -i 2, p lu v rec -rca
m krivoverec, pluvrstvo -a s,
p lu v rn ik -a m , p lu v rn ica
-e 2; gl. polP lu k s -a m os. i. iz gr. mit.,
P lu ksov -a -o
p o l ta -e z, p o l ta st -a -o, pol te k -tk a m, p o l te n -tn a -o,
p o l tn ik -a m, p o l tn ik i -a -o
po lut n -na m meanec (po ple
m en u), p o lu t n k a -e 2, polut n sk i -a -o
polzti -m, plzi -te! polzl -la
-o, p o lzen je -a s; polzel -zla -o,
plzlost -i 2, plzek -zka -o in
-, plzkost -i 2, plzav -a -o,
p lzavost -i 2, plzen -zna -o,
plznost -i 2, plza -e 2 deli
voza, m lina, kjer kaj polzi; polzca -e 2 [ povsod: pouz-]
pol -a m , polek -ka m, polev
-a -o in p o lji -a -e: po ~ e v o
in ~ j e lesti; p levka -e 2,
p l ar -ja m , plarica -e 2,
p l a rk a -e 2 = polna -e 2 =
p o levna -e 2, p o last -a -o
[povsod: pou-]
p om gati in -ti -gam , pom gaj
-te in -jte! pom gal -la -o.
pom gan -a -o, p o m g an je in
p o m a g n je -a s, pom ag -a m,
p om agica -e 2 = pom agka
-e 2, pom agj -a m : na ~ k li
cati, pom aglen -lna -o [ -ln-],
p om aglo -a s, pom aglec -lca
[-uc-] m, p om aglka -e [-uk-]
p o m ah ati -am gl. m ahati, pom ahovti -jem . pom ahovl -la
-o. p om ah o v n je -a s; pom ahlj ti -m g l m a h lj ti
p o m jati in p o m a jti p om jam
in em g l m ajati, p om jan -a
-o in p o m a jn -a -o; pom ajev ti -jem , p o m a je v n je -a s

p o m k ati -am, p o m k a n je -a s,
p om ka -e 2; gl. tudi pom oiti
p o m ak n iti -m knem , pom k n i -te!
in pom akni -te! p o m k n il in
p om aknil -la -o, p o m k n jen -a
-o, p o m k n jen o st -i 2, pom akn tev -tve 2; g l tudi p o m ik ati
[nepoud. povsod -m ak- in -m k-]
p o m lja ti -am : ~ jezik , roke,
~ se prikazovati se: glava se
je vasih iz vode p o m lja la;
p o m lja n je -a s
p o m n jk a ti -am, p o m n jk a n je -a
s, p o m a n jk ljiv -va -o, po
m a n jk ljiv o st -i 2, p o m n jk lja j
-a in ~ j -a m; p o m an jk o v ti
-jem , p o m a n jk o v l -la -o,
p o m a n jk o v n je -a s
p o m an jati -am, p o m n jan -a -o,
p o m n ja n je -a s, p o m a n jljv
-va -o, p o m a n jljv o st -i 2,
p o m n ja n o st -i 2, p o m n janec -nca m, p o m n ja n k a -e ;
p o m a n je v ti -jem , p o m an jevl -la -o, p o m a n je v n je -a
s, p o m an jev len -lna -o [ -ln-],
p o m a n jev ln o st -i [ -ln-] 2, pom a n je v le c -lca [-uc-] m, pom a n je v lk a -e [-uk-] 2, pom a n je v lsk i -a -o [ -usk-]. pom an jev lo -a s, p o m an jev lnik -a [ -ln -] m, p o m an jev lnica -e [ -ln-] 2 slovn.
p o m aran a - e 2, p o m a r n e n - n a
-o, p o m a r n a st -a -o, pom arn k a -e 2, p o m a r n a r -ja
m, p o m a r n a rica -e 2, pom ar n c a rsk i -a -o, p o m arn ev ec
-vca m bot.
p om astti -m (se), pom stil -la -o,
pom an -na -o: ~ a pek a,
~ a obleka, p o m asttev -tve 2,
pom anost -i 2
pom a ti -m. pom i -te! pom il -la -o, pom an -na -o
p om zati -em gl. m zati, pom zan -a -o, pom zanec -nca m;
pom z -za m, pom zek -zka m,
pom zen -zna -o

pomigati
p om azliti -im, p o m azljen -a -o,
p o m azljen o sl -i , pom azljenec -nca m
p o m ek ati -m gl. m ekti, pom ekn -a -o, p o m e k n je -a
s, pom ek -a m [povsod: -m-]
p o m eh k iti -im, pom ehken -a
-o, p om ehkenec -nca m, pom eh k e n k a -e , pom ehken je -a s, pom eh k en o st -i i
p o m jen -jn a -o: ~ e ete; pom jn o st -i , p o m jn ik -a m,
p o m jn ic a -e i, pom jnitvo
-a s
pom n -na m: ~ besede, dogod
k a; p rav i, p ren esen i, dober,
slab, oji ~ b esede; im eti (ve
lik, m a jh en , zgodovinski) ~ za
k a j (koga); b iti odloilnega (iv
lje n jsk e g a , k ra je v n e g a , svetov
nega) pom na; pom nski -a -o:
~ i obseg, p rem ik ; p o m n iti-im
(se) gl. m n iti: to n e k a j pom ni, se lepo p o m en ita; pom n jen -a -o, p o m en ljiv -va
-o, p o m en ljiv o st -i i; pom m b en -bna -o, pom m bnost -i ,
p om m bne -a m , pom m bnik
-a m, pom m bnica -e i ; pom en o slvje -a
s semaziologija
slovn., pom enoslven -vna -o;
gl. tudi pom nek
p o m en cti -m gl. m encti, pom encn -a -o, p o m e n c n je -a s,
p o m encnost -i , pom encvati
-am, p o m e n c v an je -a s [po
vsod: -mn-]
p o m e n d ra ti -m gl. m en d r ti, pom e n d r n -a -o, p o m e n d r n je
-a s, p o m en d rn o st -i , pom e n d r v a ti -am, p om endrvan je -a s [povsod: -m nd-]
pom n ek -n k a m, pom nkovati
-u jem se in -ovti - jem se,
p o m n k o v an je in - n je -a s
p o m riti -im, p o m rje n -a -o,
p o m rjen o st -i i p o m rjen ec
-nca m, p o m rje n k a -e i ; pom rja ti -am, p o m rja n je -a s;
Slovenski pravopis

p o m e rljv -va -o, p o m erljv o st

-i i
pom siti -im gl. m siti, pom en
-a -o, pom estev -tve , pom enost -i i
pom sten -tn a -o, pom stnost -i i
pom esti -tem gl. m sti, pom etn
-na -o, pom etn o st -i , pom etnec -nca m p o m etn k a -e
, pom t -ta m ; p o m tati -am,
p o m tan je -a s, p om et -a m,
p om etki -a -o, p o m etlec -lca
[-uc-] m , p o m etlk a -e [-uk-]
, p om etlski -a -o [-usk-]
pom sti -m dem gl. m sti: v e te r
je ita pom del, pom den -a -o :
penica je ~ a , p om denost -i i
pom eati -am gl. m eati, pom a n je -a s, pom anost -i i , pom elen -lna -o [ -ln-]; pom evati -am, p o m e v a n je -a s
pom eniti -im, p o m en jen -a
-o, pom en jen ec -nca m, pom e n jen k a -e
po m etti -m em gl. m etti, pom etn -a -o, p om etnost -i ;
po m etv ati -am, p o m e tv a n je
-a s
p om tati gl. pom sti
pom ti pom nem gl. m eti, pom t
-a -o, pom tost -i i
pom eikovti -jem , pom eikovl -la -o, p o m eik o v n je -a
s; pom ekati -am, pom eikvati -am, p o m e ik v an je -a s;
p om eikniti -nem , pom eikovlec -lca [-uc-] m , pom eikovlsk i -a -o [-usk-], pom eik o vlen -ln a -o [ -ln-] [povsod:
-m-]; tudi p om ikovati -ujem ,
pom ik o v an je -a s, pom ikovalec -lca [-auc-] m
pom ien -na -o, pom nost -i ,
pom nica -e
pom igati -am, pomfg -a m ; p o
m igniti -nem : pom igovti -jem ,
pom igovl -la -o, pom igovn je -a s; pom ig v ati -am, po561

pomije
m ig v an je -a s; p o m ig lj ti- m ,
p o m ig ljj -jte! p o m ig ljl -la
-o, p o m ig ljj -a m
p o m ije -ij mn. 2, pom ij nik -a m,
p o m jn ja k -a m, po m jsk i -a -o
p o m ik ati -am in -em, p o m ik a n je
-a a, pom ik -a m, pom ikom a
prisl., pom ik -a m, pom iklec
-lca [ -uc-] m, gl. tudi p o m a k
n iti in pom ien
p o m ilja ti gl. pom lti
p o m ilostiti -m, pom ilosti -te!
pom ilostil -la -o, pom ilon
-n a -o, pom ilonje -a s, po
m ilostitev -tve 2, pom ilonec
-nca m, pom ilonka -e 2, pom ilo stlen -ln a -o [ -ln-], pom ilo stlnost -i [ -ln-] 2; pom iloevti -jem , pom iloevl
-la -o, pom iloevnje -a s
p o m ilo vti - jem gl, m ilovti,
pom ilovn -a -o, pom ilo v n je
-a s, pom ilovlen -ln a -o [ -ln-],
po m ilovlnost -i [ -ln-] 2, pom ilovnec -nca m, pom ilovnk a -e 2, pom ilovlec -lca [-uc-]
m, pom ilovlka -e [-uk-] i,
pom ilovlski -a -o [-usk-]
pom i niti -nem , pom inl -la -o,
prid. pom inl -a -o: e n je so
pom inle, pom inle gobe so za
ni; pom invati -am, pom inv a n je -a s
p o m rati -am : d ru g za d rugim
p o m ra jo : p o m ra n je -a s
p o m iriti -m, p om iri -te! pom iril
-la -o in -rilo -i, p o m irje n -a
-o, p o m rje n je -a s, pom iritev
-tve 2, p o m rjen o st -i 2; pom ir te lj -a m p o m irteljica -e 2,
p o m irte ljsk i -a -o; pom irilo -a
s, p o m irlen -lna -o [ -ln-], pom irln o st -i [ -ln-] 2
p o m irje v ti -j jem , p o m irje v a l
-la -o. p o m irje v n je -a a, pom irje v le c -lca [-uc-] m, po
m irje v lk a -e [-uk-] , pom irje v ls k i -a -o [-usk-], p o m ir
je v a le n -ln a -o [ -ln-], pom ir-

je v ln o st -i [ -ln-] i, p o m irja ti
-am, p o m irja n je -a a
p o m irljiv -va -o, p o m irijv o st -i
i,
p o m irljv ec -vca m, pom irljv k a -e i
pom isliti -im, p o m ljen -a -o,
pom islek -a [-slk-] m , pom i
sli v -a -o, pom islvost -i , p o
m isel -sli i
p o m ilja ti -am se, p o m i lja n je -a
s, p o m ilj j -a m, po m iljv
-va -o, pom iljv o st -i , pom iljv ec -vca m, p o m ilj v k a
-e , p o m iljv sk i -a -o; pom ilje v ti -j je m , p o m iljev l
-la -o, p o m ilje v n je -a a
pom iti -jem , pom ij -te! pom il
-la -o, pom it -a -o, p o m tje -a
a; pom ivati -am, p o m iv a n je -a
a, pom ivlen -ln a -o [ -ln-],
p om ivlnica -e [ -ln-] i, pom ivlec -lca [-uc-] m, p o m iv lk a
-e [- u k-] i ( enska, cunja),
p om ivlski -a -o [- u sk-], pom iv ln ik -a [-un-] m, pom vn ik -a m = p o m jn ik -a m
pom zje -a s, pom zen -zna -o,
p o m zn jak -a m poprtnik
pom ikovati -ujem , p o m ikova
n je -a a, gl. tudi pom eikovti
pom ld -i 2, na pom lad, pom lden -dna -o, p o m la d n ji -a -e,
pom lad n sk i -a -o, p o m lad n ec
-nca m, p o m lad n ek -ka m,
p om ladovti -jem , pom ladovnl
-la -o, p o m lad o v n je -a s, pom ldnost -i 2, pom ladn -a m:
sv. V alentin, p rv i p o m ladn
pom ldi prisl. (kd a j? ) svomldi
p om laditi -m (se), pom ldi -te!
p om ldil -la -o in -dilo -i, pom la j n -na -o, p o m la j n je -a a,
p o m la j n ec -nca m, p o m lajn k a -e 2, p o m la j n o st -i 2; pom l ja ti -am, p o m l ja n je -a a;
p o m la je v ti -jem , p o m la je v l
-la -o, p o m la je v n je -a s, pom la je v le n -ln a -o [ -ln-], pom la je v le c -lca [-uc-] m, po-

pomoriti
m la je v lk a -e [-uk-] 2, pom laje v lsk i -a -o [-lsk-]; pom lad v ati -am, p o m la d v a n je -a s;
po m ladti -m, pom ladi -te!
pom ladl -la -o, pom ladlost
-i 2, pom la d n je -a s
p o m latti in pom ltiti pom ltim
gl. m latiti, pom len -a -o, pom lenost -i 2, pom lattev -tve
2, p o m latilnica -e [-iun ] 2 po
jedina po mlatvi
pom lti -ljem gl. m leti, p o m l tje
-a s, pom lvati -am, pom lvan je -a s ; p o m iljati -am , pom lja n je -a s, p o m e lj j -a m,
p o m lja r -ja m, p o m lja r -ja m
p o m n iti -im, p o m n je n je -a s,
pm ne -a m : od - a kar ljudje
p o m nijo; pom ljv -va -o esa:
~ svojega poklica; pom ljvost
-i 2, pom njv -a -o, p om njvost
-i 2; pom nik -a m
pom noiti -m, pom noi -te! po
m noil -la -o in -ilo -i, pom non -na -o, p om nonje -a
s, pom nonost -i 2, pom noi
te v -tve 2; pom noevti -jem .
pom noevl -la -o, pom noev n je -a s , pom noevlen -lna
-o [ -ln- J, pom noe vlec -lca
[-uc-] m, pom noevlka -e
[-uk-] 2, pom noevlski -a -o
[-lsk-] , pom noilo -a s, po
m noen -na -o, pom nnost -i
2, p om noljv -va -o, pom noljv o st -i 2, pom notelj -a m,
po m noteljica -e 2
pom - in -i 2, na pom tudi
na pmo! s pom ojo: tega iz
raza ne smemo rabiti kot nepravi
predi, za sredstvo: +~ stro ja
s strojem , +~ zv e z po zvezah;
b rez pomoi in pom oi; biti
kom u v pom, nud iti kom u
p rvo pom ; ni bilo d ru g e po
moi in -i drugega sredstva,
izhoda; pom ek -ka m, po
m oen -na -o, pom oen -na -o

pom oi -rem , pom zi -te! pom gel -gla -o, p om ogljv -va
-o, pom ogljivost -i 2, gl. tudi
pom agati
pom oiti -im gl. m oiti, pom o
en -a -o, pom enost -i 2, pom otev -tve 2, gl. tudi pom k ati
pom onik -a m, pom onica -e 2,
pom oniki -a -o, pom ontvo
-a s
pom odrti -m gl. m o d rti, pom odrlost -i 2, p o m o d rn je -a
s; pom odriti -m, pom odri -te!
pom odril -la -o, pom odrn -na
-o, pom odrtev -tve 2, pomod rn o st -i 2
p om odrovti - jem gl. m odrovti: vasih je rad m alo p o
m odroval
pom k -ka m, pom o k n ti -knem ,
pom knil -la -o, p o m k n jen -a
-o, p o m knjen o st -i 2
pom ol [- 01] -la m, pom lek -lk a
[-lk -] m
pom olti -m gl. m olti, pom oln -a -o, pom lk -a m, pom olj -a m [povsod -ou-]
pom olti -m gl. m olti, pm lel
-la -o: iz tal ~ la cv e tk a
pom oliti -m (se), pom oli -te! p o
m olil -la -o in -lilo -i: p o
m olil mu je roko pod nos; pom oltev -tve 2, p o m o ljn -na
-o, pom oljnost -i 2
pom oliti -mlim , pom oli -te! p o
m olil -la -o, po m o ljen -a -o
pom ologija -e 2 nauk o sadjarstvu,
pom olg -a m, p o m olginja -e 2,
pom olki -a -o
pom olsti in pom lsti -m olzem gl.
m olsti, pom olzen -a -o: ~ o
m leko, pom lzenost -i 2 (+pom len, +pom lenost) [povsod:
-m ou-]
pom oriti -m, pom ori -te! p o
m oril -la -o in -rilo -i, pom o rj n -na -o, p o m o rjn ec

563

pomorski
-nca m, p o m o rj n o st -i 2, p o
m o r - ra m, p o m ortev -tve 2
p o m o rski -a -o, pom ork -a m,
pom orstvo -a s, p o m rje -a s,
p o m rstven -a -o [-tvn-]; Pom o rj n sk o -ega s, P o m o rjn e c
-nca m P o m o rj n k a -e 2, pom o rj n sk i -a -o
pom ostti -m, pom sti - i t d pom stil -la -o in -stilo -i, p o r
m on -na -o, pom onje -a
s, pom osttev -tve 2, pom ono st -i 2, pom ostnca -e 2; pom oevti -jem , pom oevlec
-lca [ - uc-] m, pom oevlen
-ln a -o [ -ln-]: ~ a d ela
pom ota -e 2, pom otom a prisl. po
pomti, pom ten -tn a -o, pom tn ost -i 2, p o m o tljv -va -o,
p o m o tljv o st -i 2; pom titi in
-iti -m tim (se) gl. m otiti, po
m ten -a -o, p o m te n je -a s,
p om tenost -i 2
p o m o tnti -m: b le sk ~ , pom otn l -la -o: ~ o steklo, pom otn lo st -i 2, p o m o tn n je -a s ;
p o m otnti -m (se): so p a ra ~
m rzla okna, pom tnil -la -o,
p o m o tn jn -na -o, pom otntev
-tve 2, p o m o tn j n je -a s, pom o tn jn o st -i 2
pom oen -na -o, pom nost -i 2,
pom nik -a m , pom niki -a
-o; gl. tudi pom o
pom oevti - jem gl. m oevati,
p o m oevnje -a s, pom oevlec
-lca [-uc-] m
pom oti -m, pom i -te! pom il -la -o in -ilo -i, pom on -na -o, pom onost -i 2,
p om otev -tve 2
*pm p -a m sijaj, blesk, zunanja
slovesnost, veliast, prireditev,
hrup: z velikim ~ o m , b rez v sa
k rn e g a ~ a ; *pom pozen -zna
-o sijajen, blee, slovesen, veli
asten, hrupen
p o m p a d ra -e 2 rona (damska)
vreica

P o m p j -a m rim sko os. i., Pom p je v -a -o: ~ a v o jsk a ; pomp e j n e c -nca m Pom pjev vojak
ali privrenec; p o m p e jn sk i -a -o
P o m p ji -ev m mn. kr. i. staro
rim skega m esta, p o m p jsk i -a
-o: ~ e izkopin e
p o m raiti -im, p o m ri -te! pom ril -la -o in -ilo, pom ran -na -o, p o m ran o st -i. 2,
p o m ra n je -a s, p o m raitev
-tve 2, pom ran k -a m netopir,
p o m rk -a m
p om rzica -e 2
po m d n iti -nem , p o m d a -e 2, pom d ek -d k a m, p o m d ati -am
pom rn iti -nim (se), p o m rn jen
-a -o, p o m rn jen o st -i 2 obla
nost, p o m ren tev -tve 2, pom rn je n je -a s
p o m reti -m r in -m rj gl. m rti,
po m r -te! p o m rl -a -o: vsi so
~ i, ~ i to v a rii; p o m lo st -i 2
po m riti -im, p o m ren -a -o,
p om ren o st -i 2, pom retev
-tve 2, p o m r en je -a s
p o m rzn iti -nem , pom zel -zla -o:
~ o cvetje, p o m rzn jen -a -o,
pom zlost -i 2, p o m zn jen o st -i
2, p o m rzntev -tv e 2, p o m rz n je
n je -a s; p o m rzo v ti -jem , pom rzovl -la -o, p o m rzo v n je
-a s
pom uditi -m (se), pom di -te!
pom dil -la -o in pom dilo -i,
p o m u jn -na -o, p o m u j n o st -i
2, pom da -e 2, p o m u d ljv -va
-o; p o m ja ti -am (se), pom ja n je -a s; p o m u d ljv o si -i 2,
p o m u d ljv ec -vca m, pom udljv k a -e 2
+p o m ja ti -am se potruditi se
p om liti -im, p o m ljen -a -o, pom lje n o st -i 2, p o m ljen ec -nca
m, p o m lje n k a -e 2, pom u ltev
-tve 2, p o m lje n je -a s
pom zniti -nem (se), p o m zn jen
-a -o, pom zn jen o st -i 2, pom z n jen e c -nca m, p o m zn jen -

564

ponemriti
k a -e 2; pom uzovti -jem , pom uzovl -la -o, pom uzovnje
-a s
p o n a g ja ti -am gl. n a g a ja ti, pon a g ja n je in - n je -a s
p o n a j ti -j m em gl. n a je ti, pon a j m a ti -am in -ljem
p o n jv e prisl. veinoma: p ris e
lje n c i so ~ iz T rsta ; toda: T one
n a k la d a po njve, T ine p a po
n jm a n j; p o n jv e k ra t prisl.
p o n a p r j prisl. za naprej
p o n a re d iti -m gl. n a re d iti, pon a r d e k -d k a m , p o n a r je k -jk a
m ; p o n a re j n o st -i 2, p an a rej n e c -nca m ponarejenim a -e 2,
p o n ar d b a -e 2; p o n a r ja ti -am,
p o n a r ja n je -a s, p o n a re je v ti
-jem , p o n a re je v l -la -o, pon a re je v n je -a s, p o n a re je v len -lna -o [ -ln-], p o n a re je v lec -lca [-uc-] m, p o n a re je v lk a -e [ - uk-] 2, p o n a re je v lsk i
-a -o [ - usk-]: ~ a d ru b a
p o n aro d e ti -m, pon aro d i -te! po
n aro d el -la -o, p o n aro d lo st -i 2
p o n aro d ti -m (se), p o n a ro d i-te !
p o n a re d il -la -o: od te d a j se
je iv lje n je m ono ~ o ; pon aro d n -na -o: ~ i k r a ji; pon aro d tev -tve 2, p o n a ro d te lj
-a rn, p o n a ro d te ljic a -e 2, pon a ro d te ljs k i -a -o, p o n a r ja ti
-am, p o n a r ja n je -a s
ponSati -am (se), p o n a n je -a s
p o n iti -im, ponen -a -o, pon e n je -a s, p o nenost -i 2
p o n a ta k n ti -tk n em gl. n a ta k n iti,
p o n a t k n je n -a -o [ nepoudar
jeno rovsod -tak- in -tk-]
p o n atsk -a m in p o n atis -a m,
p o n atisn iti -nem , p o n a tisn je n
-a -o; p o n atisk o v ti -jem , pon atisk o v l -la -o. ponatiskov n je -a s, p o n atisk o v lec -lca
[-lc-] m , p o n atisk o v len -ln a -o
[ -ln -]

p o n a tk a ti -am in -em, p onatk a n je -a s ; p o n atik o v ti -jem ,

p o n atik o v l - la -o, p o n atik o v n je -a s, p o n atik o v len -lna

-o [ -ln-] ; pon a tk i -a -o: ~ i
fiol, p o n atak -a m
p o n a v lja ti in -ti -v ljam , p onvl j a j -te in -jte! p o n v lja l -a -o
in -la -o, p o n v lja n je in -n je
-a s, p o n a v lja le n -ln a -o [ -ln-],
p o n a v lj ln o st -i [ -ln-] 2, pon a v lj v e c -vca m, p o n a v lj v k a
-e 2, p o n a v lj v sk i -a -o, ponavlj ln ic a -e [-ln-] 2, p o n a v lj v a
-e 2, p o n a v lj -a m
p o n azo riti -m, p o n azo ri -te! p o
n az o ril -la -o, p o n az o rjen -na
-o, p o n azo ritev -tv e 2, p onazorj n o st -i 2; p o n a z rja ti -am,
p o n a z rja n je -a s, pon azo rilo
-a s: za
v ~ n am ra b i p o
doba; p o n a z o rle n -ln a -o [-ln -],
p o n azo rln o st -i 2, p o n a z a rj len -ln a -o [-ln -], p o n a z a rj lnost -i [ -ln-] 2, p o n a z a rj le c
-lca [-le-] m, p o n a z a rj lk a -e
[-lk-] 2
P n cij P il t gl. P ila t
p o n d e ra b lije -ij mn. i to, kar se
d tehtati, m eriti
p onediti -im, p o n ejen in -den
-a -o, p o n e jen o st in -denost
-i 2, p o n ejen ec in -denec
-nca m, p o n e jen k a in -d en k a
-e 2; p o n e ja ti -am, poneja n je -a s
p o n ed lje k - ljk a m : zasp an i ~ ,
p o n ed ljsk i -a -o, p o n ed ljk o v
-a -o: b iti ~ ; p o n e d ljk a r -ja
m, p o n e d ljk a ric a -e 2, poned ljk a ti -am , p o n e d ljk a n je -a s
(povsod: +pondelj-)
p o n h a ti -am, p o n h a n je -a s,
p o n eh v ati -am, p o n e h v a n je
-a s, poneh o v ti -jem , poneh o v n je -a s, po n eh o v len -lna
-o [ -ln-]
ponekod prisl. tu in tam
p o n em riti -im, p o n e m rje n -a
-o, p o n e m rje n je -a s, pone-

ponemevti
m rje n o st -i 2, p o n em rjen e c
-nca m p o n e m rje n k a -e 2
p onem evti -jem , ponem evl
-la -o. ponem evlen -lna -o
[ -ln -], p o nem evlnica -e [ -ln-]
, p o n em ev n je -a s, ponem evlec -lca [ -le-] m, ponem e v lk a -e [-lk-] 2, ponem ev lsk i -a -o [-ls-]; ponm iti
-im (se), ponm en -a -o, pon m enost -i 2, p o nm enje -a
s, ponm enec -nca m, ponm enka -e 2
p o n esn iti -im, ponesnen -a -o,
p onesnenec -nca m, ponesnen k a -e 2, ponesnenost -i 2,
ponesnen -na -o
p o n esreiti -im se, ponesren -a
-o, ponesrenec -nca m, ponesr en k a -e 2; toda: po nesri
prisl.: ~ pasti, ubiti
p onesti -sem (se) gl. nesti, ponesn -na -o (+ponen); po
nesem se za koga (kaj) zavza
m em s e ...
p o n e m niti -im. p o n e m n jen -a
-o. p o n e m n jen o st -i 2, pone m n je n ec -nca m ; poneu m n jev ln ica -e [-ln -] 2, poneu m n jev ti -n j je m . p o n eu m n jev l -la
-o. p o n e u m n je v n je -a s
ponev -nve 2, ponvica -e 2, pnvien -na -o. ponvinik -a m,
p n v i ar -ja m, p nv iarica -e 2,
p n v ia r s k i- a - o . p o n v r - ja m ;
pon ven -a -o [-vn-]: ~ rep ;
p nevski -a -o [pnus-]
ponevedom a vrisl.
p o n ev e riti -im. p o n e v e rje n -a -o,
p o n everba -e 2 p o n e v rljiv -a
-o, p o n ev e rijv e c -vca ro; pon e v rja ti -am. p o n e v rja n je -a s
poni -ja m vrsta konj, p o n ije v -a
-o. p n ijsk i -a -o
p o n cati -am, p o n c an je -a s, ponnica -e 2, ponnik -a m
p o niglav -a -o, ponglavec -vca
m, p o n g la v k a -e 2, poniglavost

-i 2, ponglavstvo -a s, ponglavina -e 2, poniglavi ti -im

p o n k a ti -am, p o n ik a n je -a s, pon ik len -lna -o [-ln-], p o n ik lnica -e [-ln-] 2, p o n ik ln ik -a
[-ln-] m, p o n ik n iti -nem , p o
nikel -kla -o; p o n ik o v ti -jem ,
p o n ik o v n je -a s, p o n ik v ati
-am, p o n ik v a n je -a s; p o n k v a
-e 2, p o n k v a rica -e 2, ponkvenica -e [-kvn-] 2 voda, ki ponika, ponornica
p o n k lja ti -am. p o n k lja n je -a a,
p o n k lja n o st -i 2
p o n ire k -rk a m. p o n ra ti -am
p oniati -am (se), ponian -a -o,
p o n i a n je -a a, p onianost -i 2
p onianec -nca m, p o n an k a -e
2,
ponien -na -o. poninost -i
2; ponievti - jem (se), ponievl -la -o, p o n i ev n je -a a,
p onievlen -lna -o [-ln-], ponievlnost -i [-ln-] 2, ponievlec -lca [-uc-] m, ponievlka -e [- u k-] , p o nievlski
-a -o [-usk-]
p o n j v a -e 2 rjuha, plahta
p o n j h a ti -am p o n j h a n -a -o
ponoi prisl. (kdaj?), ponoen -na
-o, po n o n jk -a m, pononjki -a -o, p o n o n jtv o -a s;
ponoevti -jem , ponoevl
-la -o. p o n o ev n je -a a, ponoevlec -lca [-uc-] m, ponoev lk a -e [- u k-] 2, ponoevlski -a -o [-us-]
ponr -ra m vonikva, p o n o rti
-m, ponril -la -o, p o n o rn ica
-e 2
pon o rev ti - jem se, p o n o rev al
-la -o. p o n o re v n je -a a
p onoreti -m : m alo vasih ~ ,
vasih isto ~ ; ponori -te! p o
no rel -la -o: p o n o rel lovek,
~ la ival; p o n o rlo st -i 2
ponos -osa m, ponosen -sna -o,
ponsnost -i 2. ponosit -a -o,
ponostost -i 2, ponsne -a m

566

poosebiti
ponositi -sim gl. nositi, ponoen
-a -o, ponenost -i 2, gl. pon ati in ponesti
p o n o tra n jiti -im, p o n o tr n je n -a
-o; p o n o trti -m, p o n tril -la
-o, p o n o trte v -tve i
p o noviti -m, ponovi -te! ponovil
-la -o in -ovilo -i, po n o v ljn
-na -o, p o n o v lj n je -a s, po
n ovitev -tve i , ponva -e , po
noven -vna -o, ponvnost -i ,
p o n o vljiv -va -o, p onovljivost
-i i , po n o v ljn o st -i , ponovilo
-a s. ponovlen -lna -o [ -ln-],
ponovitven -a -o [-tvn-]
ponovno prisl. zo p e t na novo, iznova, vnovi, vekrat: ~ opo
zarjam o , ~ sem e rek e l, ~
prosim
*ponsrati -am (s plovcem) obru
siti, p o n sran -a -o, *ponsran je -a s
p o n tifik len -lna -o [ -ln-] liturg.
kofov, kofovski: ~ a m aa;
p o n tifik l [-l] -a m kofovska
obredna knjiga; p o n tifik t -a m
kofovanje, papeievanje: pontificrati -am opravljati kofovski
obred, p o n tific ra n je -a s
pontn -a m mostovni oln, p on
tonski -a -o: ~ i m ost
p o n u d iti -im gl. nuditi, ponudvi,
ponden in p o n u je n -a -o: ~ a
roka. p o n d e n je -a s; p o n dba
-e i ponda -e i oferta, po
nden -dna -o postreljiv. kdor
rad p onudi p o ndnik -a m , pon dnica -e i, p o n d n ik i -a -o,
p o n dnitvo -a s, p o ndnost -i
, ponudilo -a s, po n u d len -lna
-o [ -ln-]
p o n u ja ti -am, p o n ja l -la -o,
p o n ja n je in -n je -a s, ponuj -a m, p o n u j v -va -o, pon u j v e c -vca m, p o n u j v k a -e
i,
p o n u j v sk i -a -o
p n v a -e gl. ponev
p obiti -im, poben -a -o, po b en je -a s, pobenost -i i;

p oobevti - jem , poobevl

-la -o, poo b ev n je -a s po
sploevanje
poobdovati -ujem , p o o b d o v an je
-a 3, poobdek -d k a m, poobden -dna -o: ~ o vino
pooblaiti - se, p ooblil -la -o:
~ se m u je obraz, ~ o se je ;
pooblan -n a -o, p ooblatev
-tve
p o o b lastiti -m: ~ koga za k a j;
pooblsti -te! p o o b lstil -la -o
in -stilo -i. pooblan -na -o:
~ za p ro d ajo ;
da p o b ira;
p oo b lan je -a s, pooblastilo
-a s, pooblastilen -lna -o [-ln -],
p o o b la sttelj -a m, pooblastte ljic a -e i, p o o b lastlec -lca
[-le-] m, p o o b la stlk a -e [-lk-]
pooblanec -nca m, pooblanka -e i, po o b lastitev -tve i;
pooblaevti -jem , pooblaevl -la -o, p o o b laev n je
-a s, pooblaev len -lna -o
[-ln -], pooblaevlec -lca [-lc-]
m, pooblaevlka -e [- lk-] ,
poobl.aevlski -a -o [ -ls-]; pooblati -am, p o o b lan je -a s
p oblati -am, poblan -a -o, poblanost -i i , p o b la n je -a s
poogleneti -m gl. oglenti. pooglenl -la -o, p ooglenlost -i
, p o o g len n je -a s
poogleni ti -m (se) gl. ogleniti,
pooglnil -la -o, p o o g len jn
-na -o, p o o g len jn o st -i i, pooglentev -tve
p o ljiti -im. p o ljen -a -o, po lje n o st -i i , p o lje n je -a s, poo ljte v -tve , p o o lje v ti - jem,
p o o lje v n je -a s, p o o ljev len
-lna -o [ -ln-]
poosbiti -im. p o o sb ljen -a -o,
p oosbljenost -i , p o o sb ljen ec
-nca m, p o o s b lje n k a -e , p o
o s b lje n je -a s, poosebitev -tve
; p o o s b lja ti -am, p o o sb ljan je -a s, poosebovti - jem , poo se b o v n je -a 8

067

poostriti
p o o striti -m, poostri -te! poostril!
-la -o, p o o strn -na -o, po
o strite v -tve i, p o o str n je -a s.
p o o strn o st -i , poostrilo -a s,
p o o stro v ti -jem , p oostrovl
-la -o, p o o stro v n je -a s
p o tk a ti -am z tko ostrgati, po tk a n -a -o, p o tk a n je -a s, po tk a n o st -i
p o o tr iti -im se, pootroen -a -o,
p o o tr e n je -a s, p ootrotev
-tve i
poiti -im, poen -a -o, poenost -i i , p o enje -a s, pootev -tve
pp p o pa m, mn. tudi p p je -pov
pravoslavni duhovnik, zanilj. za
duhovnika sploh; popovski -a -o,
popvstvo -a s
p o p acti -m gl. pacti, popacn
-a -o; pop ack ti -m, popackal
-la -o, pop ack n -a -o
p o p iti -im: ~ k a j (koga), ~ se
k om u; popen -a -o, popen ost -i , popenec -nca m, pop en k a -e i, p o p en je -a s,
p o p aitev -tve , po p b a -e ,
p o p ek -ka m
p o p d a ti -am : je za m e popda,
la s je p o p d a jo z glave; popdan je -a s, p opadlec -lca [-uc-]
m, p o p ad lk a -e [-uk-] , pop a d le n -lna -o [ -ln-], popadlno st -i [ -ln-] ; po p d -da m,
p opden -dna -o, popd n o st -i 2,
p o p d n ik -a m, po p d n ica -e i,
p o p d lja j -a m, p o p ad ljiv -va
-o, p o p ad ljiv o st -i , p o p ad ljvec -vca m, p o p a d ljv k a -e i,
p o p d e k -d k a m ; p o p sti-d e m .
p o p del -dla -o in popl -la -o,
p o p den -a -o, popdenec -nca
m, p o p d e n k a -e I, p opdenost
-i
p o p liti -im, p o p lje n -a -o, pop lje n o s t -i , p opaltev -tve
p o p riti -im, p o p rje n -a -o, pop rje n o st -i
p o p rje n e c -nca

m, p o p rje n k a -e , p o p ra -e
vrsta jed i, p o p a rite v -tve i
p opsti popdem gl. p o p d ati
popsti popsem , p o p sen -a -o
(+popen -a -o), po p sen o st -i
; popasovti -jem , popasovl
-la -o, p o p aso v n je -a 3, pop a -e i, p o p an n a -e i
popziti -pzim : m alo ~ n a o tro
k a (ivino, m leko ipd.), gl. paziti
popi -em gl. pi, popenost
-i , p o p en je -a s, popenec
-nca m, p o p k a ti -am, p o p k an je -a s ; popek -k a m ognjilo
pop ek -p k a m, popkov -a -o, ppje -a s, p p k o v je -a s, p o p k at
- ta -o = p p k av -a -o, ppk a st -a -o, poplcovna -e i; ppk a r -ja m, p p k aric a -e ; ppk a ti -am, p p k a n je -a s ; p pek
-ka m, ppati -am okulirati,
p p at -a -o, ppen -na -o,
p past -a -o, p p n a t -a -o,
ppnik -a m
p p elj -p lja m bot., p p lje v -a -o
p o p e lj ti -ljem in -m gl. p e lja ti,
p o p e lj n -a -o, popefljnec -nca
m, p o p eljn o st -i i
p o p e r p o p ra m, p o p ro v -a -o: ~ a
m eta, p p ra st -a -o, poprovec
-vca m, p o p ro v n a -e , poprovn ca -e i, p o p ro v n j k -a m, pp rn ic a -e i, p o p rn j k -a m ; p o
p r a ti -am, p p ra n je -a s
popstovati -u jem (se) gl. pstovati, p opstov an -a -o
p o p e striti -m, p o p stril - la -o,
p o p estr n -na -o, p o p estritev
-tve 2, p o p e s tr n je -a s
p o p etti -m, p o p e t j -jte! pop e t l -la -o, p o p etn -a -o: ~ i
e v lji; p o p tn ik -a m, poptnica -e i
popti popjem g l p ti; p o p ev ati
-am, p o p v a n je -a s, popev
-a m, p o p v k a -e , popvica
-e , popv -va m ; p o p j k ati
-am otr. govorica

568

popldan
po p ti -pnm (se) gl. pti, popn
-te! popl -a -o, p o p t -a -o;
p o p n ja ti -am (se), p o p n ja n je
-a s, p o p e n j v k a -e i
p o p ih a ti -am, p opihan -a -o, po
p ih -a m; p o p ih v ati -am , pop ih v a n je -a s; p o p h n iti -nem,
p o p h n je n -a -o; p o p ih lj ti- m ,
p o p ih lj l - la -o, p o p ih lj n -a
-o, p o p ih lj n je -a s
p o p k a ti -am, p o p k an -a -o, pop k a n o st -i , pop k an ec -nca m,
p o p k a n je -a s; p o p k ati -am,
p o p kan -a -o
p o p liti -im, p o p lje n -a -o, pop lje n o st -i 2, p o p ljen e c -nca
m popiltev -tve
p o p p ati -am in -pijem , poppan
-a -o, p o p p a n je -a s
p o p isati in pop isti -em gl. p i
sati, popisan -a -o, popsanost
-i 2, popsanec -nca m, popsa n k a -e ; popis -a m, po
pisen -sna -o, popsnost -i i ,
p opsnica -e 2, po p isn n a -e i,
pop snik -a m, popsniski -a -o,
popsnitvo -a s, p o p isljv -va
-o, p o p isijv o st -i i; popisovti
-jem , p o p iso v n je -a s, popisovlen -lna -o [ -ln-], popisovlec -lca [-uc-] m, popisovlk a -e [ -uk-] i, popisovlski -a
-o [-usk-] , popsek -ska m
p o p iti -jem , p o p it -a -o, p o pivati
-am, p o p iv a n je -a s, popiv -a
m, popvec -vca m, p o p v k a -e 2,
p o pvski -a -o, p o p tek -tk a m
p o p lati in -ti -am gl. plaati,
p o p lan -a -o, poplailo -a s,
p o p laev ti -jem , poplaevl
-la -o, p o p la e v n je -a s, pop laev lec -lca [-uc-] m, pop laev len -ln a -o [ -ln-]
p o p lah -h a m gl. popi asi ti
p o p l k n iti -nem , p o p l k n il -a -o
in -la -o, p o p l k n je n -a -o, pop l k n je n o s t -i 2, p o p la k o v ti
-jem , p o p la k o v n je -a s, pop la k o v le n -ln a -o [ -ln -], po-

569

p la k o v lec -lca [-uc-] m, pop l k -k a m

p o p lati -m, popli -te! poplil -la -o, p o p lan -n a -o,
p oplanec -nca m , p o p la n k a
-e 2, poplatev -tve i ; ali pa
s stalnim poud. popl-; p o p lah
-h a m prestraenost
p o p la v iti -m, p o p lv il -la -o in
-v ila -o, p o p l v lje n -a -o, pop l v lje n o st -i 2, p o p l v lje n ec
-nca m, p o p l v lje n k a -e i, pop l v a -e , p o p l v lje n je -a s,
p o p lav tev -tve , p o p l v lja ti
-am, p o p l v lja n je -a s
poplziti -im (se) gl. p laziti, pop lzen in poplen -a -o, poplzen o st in p o p len o st -i
p o p lem en ititi -im, p oplem enten
-a -o, p o p le m en ten je -a s
p o p le n ti -nim gl. p le n iti, pop l n je n -a -o, p o p l n je n o s t -i ,
po p len tev -tve
p oplsati in -sti -plem gl, p le
sati, p oplsan -a -o; p opleso
vati -jem , p o p lesu jo -a -e,
p o p le so v n je -a s; p o p lesv ati
-am, p o p le sv a n je -a s
p o p l sk ati -am, p o p l sk an -a -o
p o p l tati -am, p o p l ta n je -a s;
poplsti -tem gl. plesti, p o p l t
-ta m, p o p l tek -tk a m
p o p lev liti -im (se), p o p le v ljen
-a -o
p o p litv ti -m, p o p litv l -la -o,
p o p litv n je -a s; p o p ltv iti -im
(se), p o p litv tev -tve
p o p lju v ti - jem m -vam gl.
p lju v a ti, p o p lju v n -a -o, p o
p lju v n o st -i i, p o p lju v n je -a s
p o p o k ati -am : ~ od sm eha, ohroi so vsi popo k ali; p o p o k an -a
-o, popkanost -i
+ (po)pokati -am pobrati, pograbiti,
pospraviti; oditi; + po p o k an -a
-o; +p o p k ati k oga z a ra d i esa
p rijeti koga
popoldan gl. pold an

popoln
popoln -a -o, popolnost -i i, pop lniti in -iti -polnim gl. p o l
niti, p o p ln je n -a -o, poplnjen je -a s, popolnitev -tve , pop ln je n o st -i , popolnlec -lca
[-le-] m, p o p o ln lk a -e [-lk-] ,
p o p o ln je v ti -j je m , p opolnjev n je -a s, p o p o ln je v len -lna
-o [ -ln-], p o p o ln je v ln o st -i
[-ln-] , p o p o ln je v lec -lca
[-uc-] ro, p o p o ln je v lk a -e
[-uk-] , p o p o ln jev lsk i -a -o
[-usk-]. popolnjv -a -o, po
p o ln jv o st -i ; popolnom a prisl.
[povsod -oun-]
popoten -tna -o. popotnik -a m,
p o p o tnica -e , p opotniki -a -o.
popotnna -e , p o p tn ja -e
brano, denar za pot
p opotovati -ujem . p o p o to v an je -a
s, popotovlen -lna -o [ -ln-] ,
p o potovlec -lca [-le-] m, pop o to v lk a -e [ -lk-]
p o p rask a ti -am gl. p ra sk a ti, pop r sk a n -a -o. p o p rsk a n o st -i ,
p o p rsk a n ec -nca ro ; popraskovti - jem . p o p ra sk o v n je -a s,
p o p raskovl -la -o, p opraskovlen -lna -o [ -ln-]; p o p rsn iti
-nem , p o p rsn je n -a -o
p o p rask e t ti -m in -em gl. p ra
sk eta ti. p o p ra sk e t n -a -o, pop ra s k e t n je -a s; p o p rask e tv ati -am, p o p ra sk e t v a n je -a s
p o p ra ti in -ti -pram , pop r a j -te in - jte p o pral -a
-o in -la -o, p o p ran -a -o;
p o p rae v ti -jem . p o p raev l
-la -o. p o p ra e v n je -a s, pop rae v le c -lca [-uc-] m , pop ra e v lk a -e [-uk-] , p o p raevlen -lna -o [-in-] , povsod
tudi povprap o p rati -m, po p ri -ite! pop r il -la -o in -ilo -i, pop ra n -na -o, p o p ran o st -i ,
p o p ran ec -nca ro, p o p ra n k a
-e

p o p rati -am gl. p o p er

p o p rv a -e , p o p rv en -vna -o,
p o p rv e k -vka m, p o p rav ilo -a
s, p o p ra v te lj -a m, p o p rav teljic a -e , p o p rv n ic a -e i
p o p rv iti -im, p o p r v lje n -a -o,
p o p r v lje n o st -i ; p o p r v lja ti
-am, p o p r v lja l -la -o, p o p rv lja n je in - n je -a s, p o p ra v lj vec -vca ro, p o p ra v lj v k a -e ,
p o p ra v lj v sk i -a -o, p o p ra v lj len -lna -o [ -ln-], p o p ra v ij lnica -e [ -ln-] , p o p ra v lj -a
ro, p o p rav ljiv -va -o, p o p rav ljv o st -i i, p o p rav ijv ec -vca m,
p o p ra v ljv k a -e
popren -na -o, p o p rn o st -i i,
popren n a -e , po p rn e -a
ro, p o p r n ik -a m, p o p rn ica
-e , po p rn ik i -a -o, povsod
tudi povprpoprd, p o p r j prisl. (+p o p rje)
prd, p r e j: ~ je bilo tako, se
d a j je dru g ae; poprd. ko so
bile raz m ere d ru g an e, je do
b ro ivel, se d aj ne ve; p o p rd
ko si ti priel (preden si ti vriel), sem bil ja z tu gospodar;
p o p r jn ji -a -e, p o p r d n ji -a
-e; p o p rd le = p o p r jle prisl.
prdle, prjle
p o p rk in p o v p rk prisl.: ~ g le
dati (navzkri), ~ k u p iti (po
ez); p o p rk a -e
p o p retti -m, p o p rti -te! poprtil -la -o, p o p retn -n a -o
p oprh p o p rh a ro: sneni ~ , po
v rh u sre n ja je p ad e l d ro b en
~ ; p o p h n iti -nem. p o p h n je n
-a -o, p o p rh o v ti - jem , p o p rhovl -la -o, p o p rh o v n je -a s
p o p r ij te ljiti -im, p o p rij te lje n -a
-o; p o p rija te lje v ti -j je m , pop r ija te lje v l - la -o, p o p rija te lje v n je -a s
p o p rij z n iti -im, p o p rij z n je n -a
-o, p o p rij z n je n o s t -i , po p rij z n je n e c -nca ro

poravnti
p o p rij m a ti -am in -m ljem , pop rij m a n je -a s, p o p rije m -a
m, p o p rij ti poprim em gl. prij ti, p o p rij to st -i 2, p o p rij tje
-a s, p o p n j m -m a m, poprm ek -m ka m
+p o p re -a s torie: d elal je
n a razlin ih ih; na polit.n em ~ u ; z gospodarskega ~ a
se je u m aknil na p rosvetno ~
p o p ro d ti -m. poprodn -a -o,
p o p rodnost -i 2; p o p ro d ja ti
-am, p o p ro d ja n je -a s, poprod a j le c -lca [-uc-] m, poprod a j lk a -e [-uk-] 2, poprodaj le n -lna -o [ -ln -] ; p o p ro d ja
-e 2 p o p ro d je n -jn a -o, pop ro d jn o st -i 2
po p ro siti -sim gl. prositi, popren -a -o, p oprenost -i 2, po
pro silo -a s, p o p r n ja -e 2,
p o p r ati -am. popr anje -a s
popsen -sna -o. p o p sje -a s do
prsni kip , slika
p o p rtn k -a m, p o p rtn j k -a m
p o p u k ati -am. pop k an -a -o. pop k an o st -i 2. p o p k a n je -a s
p o p u l cija -e 2 prebivalstvo, poseljenost; p o p u lacijsk i -a -o
p o p u l re n -rna -o lju d ski, polju
den, priljubljen, znan; p o p u lrnost -i 2, p o p u la riz ira ti -am raz
iriti m ed liudm i, domne napra
viti; p o p u la riz ira n je -a s, popula riz c ija -e 2. p o p u la rizac jsk i
-a -o. p o p u la riz a to r -ja m, pop u la riz to ric a -e 2, pop u larizto rsk i -a -o
po p u liti -im. p o p u lje n -a -o. pop lje n o st -i 2, p o p u litev -tve 2,
p o p lje n je -a s
p o p u stiti -m gl. pustiti, popun
-n a -o. popunost -i 2 p opust
-a m popsten -tna -o. popstnost -i 2, p o p u stljiv -va -o, po
p u stljiv o st -i 2, po p u stljv e c -vca
m. popustl j v k a -e 2, popati
-am, p o p u an je -a s
p r p ra m lu k, prov -a -o

p ra -e 2, nat?, mn. p re p r drob

ne luknjice v snovi, znojnice (na
koi); porozen -zna -o luknjiav,
poroznost -i 2 luknjiavost
p o r b iti -im
rab iti, p o r b lje n
-a -o, p o r b lje n o st -i 2, p o rb a
-e 2, p o rb e n -bna -o, p o r b n ik
-a m, p o rb n ic a -e 2, p o rb n iki -a -o, p o ra b n n a -e 2, po
ra b ljv -va -o, p o ra b ljv o st -i
p o r b lja ti -am. p o r b lja n je -a s
P o r b je -a s gl. R aba
p o ra u n ati -am. p o rau n an -a -o.
p o ra n an o st -i 2, p ora nanje
-a s p o ra u n ljv -va -o. pora u n ljv o st -i 2, porain -a m,
p o ra u n v a ti -am, p o rau n v an je -a 8
p o ra h lj ti -m gl. ra h lj ti, p o rah lj n -a -o
p o r ja ti -am tse). p o ra ja jo -a -e
(se): ~ e se iv lje n je , ~ a n a
rav a ; p o r ja n je -a s
p o r jte lj -tlja m = p o r jk e lj -k lja
m, p o r a jtlj ti -m, p o r a jtlj j
-jte! p o ra jtlj l -la -o. p o ra jtlj n -a -o. p o r a jtlj n je -a s
po rsti -rstem . p o rs(t)el -(t)la
-o in porsten -a -o in p oren
-a -o: m ah je d re v je gost pors(t)el; d re v je je gost pors(t)lo. porsten o . p oreno;
porstH a. p o rsten a, p o ren a
poboja gor; p o rslo st -i 2 in
p o r enost -i 2. p o rsten o st -i
2; porst -sta m. p o rste k -tk a
m; p o rati -am. p o r a n je -a s
p o rav n ti -m gl. rav n ti. poravnn -a -o. p o rav n n o st -i 2,
po rav n v a -e 2. p o ra v n n je -a
s. p o rav n v ati -am. p o rav n v an je -a s. porav n v en -vna -o
kar se d poravnati: to blago je
lepo ~ o : p o rav n v n o st -i 2;
p o rav n len -lna -o [ -ln -] pr.:
~ i postopek; p o rav n o v ti -jem .
p o ra v n o v n je -a s. p o rav n o v lec -lca [-uc-] m, p o rav n o v l-

poraz
k a -e [-uk-] , p o rav n o v len
-ln a -o [ -ln-]
p o rz -za m, p o rz en -zna -o,
p o rzn o st -i , p o rz iti -im, por en -a -o, p o r en o st -i , po
ra e n je -a s, po ren ec -nca m,
p o r e n k a -e
p o ra z d e liti -m gl. raz d eliti, pora z d e lj n o st -i i, p o razd elitev
-tve , p o razd ellen -ln a -o
[ -ln-], p o raz d elln o st -i [4n~] ,
p o ra z d e lje v ti -j je m , porazd e lje v l -la -o, p o raz d elje v n je -a s, p o ra z d e lje v le n -lna
-o [-ln -], p o ra z d e lje v ln ic a -e
[ -ln-] , p o ra z d e lje v ln o st -i
[ -ln-] , p o ra z d e lje v le c -lca
[-uc-] m, p o ra z d e lje v lk a -e
[-Uk-]
p o razg o v o rti -m se gl. govoriti,
porazgvor -a ra,
p o raz g u b iti -m (se) gl. razgubiti,
p o raz g u b ljn o st -i , porazgubtev -tve
p o razm estti -m gl. razm estiti,
p o razm esttev -tve , porazm e n je -a s, porazm ati -am,
p o raz m an je -a s
p o razn o sti -nsim gl. nositi, porazn enost -i i , p o raz n a ti
-am, p o ra z n a n je -a s, porazn ale n -lna -o [ -ln-], po razn alec -lca [-uc-] m, porazn a lk a -e [-uk-] i
p o ra z r d e n -dna -o: ~ o n a b ira
n je, p o raz r d n o st -i i
p o razu m ti -m em se, porazm lje n -a -o, p o razu m v ati -am,
p o ra z u m v a n je -a s
p o raz v rstti -m gl. raz v rstiti, porazv rn o st -i , p o ra z v rstte v
-tve i, p o raz v ati -am, porazv a n je -a s
p o rce ln -a m, p o rcelnov -a -o,
p o rce ln sk i -a -o, p o rce ln a st
-a -o, p o rc e l n k a -e i = porcelnovica -e , p o rc e l n a r -ja
m, p o rc e l n a ric a -e , p o rcelan o v na -e i

p o rc ija -e i obrok jedi in skodela,

*porcijn -a m, * p orcijnek
-ka m odm rek, obrk
p o rd eiti -m, p o rd i -te! pord il -la -o, p o rd en -na -o,
p o rd e n je -a s, p o rd etev
-tv e ; p o rd e ev ti -jem , pord e ev l -la -o, p o rd e ev n je
-a s, po rd eev lec -lca [ -le-] m,
p o rd e len -ln a -o, p o rd eev len -lna -o [ -ln-]
p o rd ti -m gl. rd ti, p o rd lo st -i
i, p o rd v a ti -am, p o rd v a n je
-a 8
p o r b rn -a -o, p o r b rn ic a -e ,
p o r b rje -a s
pori -rem gl. ri, poren
-na -o, p oren -na -o kar se
d pori (ovrei, preklicati);
p o r k a ti -am, p o r k a n je -a s,
p o rk -re k a m slovn. del periode
p o r je - a s : ~ Save, p o ren
-na -o: ~ a p lo v b a
p o rd e n -dna -o nagajiv, nered en ;
p o rd n o st -i , p o rd n e -a m,
p o rd n ic a -e i
p o rd iti -im, p o rd i -te! p o rd il
-a -o; p o rd iti -im, p o rd en
-a -o, po rd en o st -i , p o r d
e n je -a s; p o r d k a ti -am, por d k a n -a -o, p o rd k a n o st -i ,
p o r d k a n je -a s
p o red iti -m (se), p o rd i -te! p o
rd il -la -o in -rd ilo -i, pore j n -na -o, p o red tev -tve
p o red k o prisl., p o rd k o m a prisl.;
p o rd e k -dka -o, p o rd k o st -i i
p o rek lo -a s izvor: po ~ u iz Ko
e v ja doma, po ~ N em ec po
rodu, ~ n a u k a izvor, zaetek
P o r n je -a s pokrajina ob R enu,
p o rn sk i -a -o, P o r n ec -nca m,
P o r n k a -e i , p o rn e c -nca m
pornsko vino
po rez ati -rem , p o rz an -a -o, porz an o st -i ; p o rezo v ti - jem ,
p orezovl -la -o, p o rez o v n je
-a s, porezovlec -lca [-uc-] m,

prta
p o rezovlen -ln a -o [ -ln-], porez iln ik -a [-ln- in -u n-] m
p o rfr -a m, p o rfro v -a -o, porfre n -rn a -o; p o rfra st -a -o,
p o rfirt -a m
p rh a n t -a m vrsta blaga, p rh an tov -a -o, p rh a n ta st -a -o
p o rb ati -am, p o rb an -a -o: ~ a
tla, p o rb an o st -i 2
p o rin iti -nem , p o rin je n -a -o, porn e k -n k a m
p o riv a ti -am , p o riv a n je -a s, poriv -a m, p o riv lec -lca [ uc-]
m, p o riv lk a -e [-uk-] 2, porivlo -a s, p o riv len -lna -o
[-ln-]
p o rja v ti -m gl. rja v ti, p o rja vl -la -o: ~ o elezo, ~ a
koa; p o rja v lo st -i 2; p o r ja
v iti -m gl. rja v iti, p o rj v il -la
-o, p o rja v lj n -na -o, p o rjav lj n je -a s, p o rja v te v -tv e 2,
p o rja v lj n e c -nca m, pjorjavlj n k a -e 2; p o rj v lja ti -am,
p o r j v lja n je -a s, p o rja v lj v e c
-vca m, p o rja v lj v k a -e 2
p o rn o g ra fija -e 2 opolzko, pohujljivo pisanje, slovstvo; p o rn o g rfien -na -o = p o rn o g r fsk i
-a -o opolzek, pohujljiv, spotak
ljiv; p o rn o g r f -a m
p o r b iti -im, p o r b lje n -a -o, por b lje n o st -i 2, p o r b lje n ec
-nca m, p o r b lje n je -a s, poro b tev -tve 2, p o r b ek -b k a m,
p o r b je -a s, porben -bna -o
p o r b k a ti -am , p o r b k a n je -a s,
p o r b k an -a -o: ~ a k o ru za
p o ro ati -am, p o ro a n je -a s, poro ev ti -jem , p o roevlen -lna
-o [-ln-]: ~ a ag en cija, poroev lec -lca [-uc-] m, Slovnski
p o ro evlec = P o roevlec -lca
[-lc- ali -uc-] m, p o ro ev lk a
-e [-uk-] , p o ro ev lsk i -a -o
[-lsk-]: ~ a sluba
po ro iti -m (se), poroi -tel p o
ro il -la -o in -ili: poroil
se je s sosedovo A nko (Sporo

il je sosedovo A nko); poron

-n a -o; poroilo -a s , po ro ilen -ln a -o [-ln-]; p oronec
-nca m, p ro n k a -e 2, poronski -a -o; p o ro k a -e 2, po
roen -na -o, p o ro n ik -a m,
p oro n k i -a -o, poro n ca -e 2
poro n ik -a m vojaki lin , porn ik i -a -o: ~ o zn am en je, pornitvo -a s
p o ro d iti -m, p oro d i -te! p orodil
-la -o in -rodilo -i, p o ro je n
-n a -o, prod in p o r d -da m,
poroden -d n a -o, p o r d n o st -i 2,
p orodnica -e 2, p o ro d n in ica -e
2, p o rodnen -na -o, p o ro d n i
ki -a -o, poro d n itv o -a s, po
ro d n ia r -ja m, p o ro d n ia rsk i
-a -o, p o ro d n arstv o -a s; por ja ti -am, p o r ja n je -a s
p oroga -e 2, porg -ga m, p o
ro g ljiv -va -o, p o ro g ljv o st -i
2, p orogljv e c -vca m, p o ro g ljv ka -e 2, p o ro g ati -am se
p orok -ka m : b iti ali za ~ a
kom u; porotvo -a s, p o ro tv en
-a -o [-tvn-], p o r k i -a -o;
p o ro k o v ti -jem , p o ro k o v n je
-a s, por in a -e 2 (+porotvovti, +p o ro tv o v n je -a s)
p o ro k a -e 2 gl. p o ro iti
p o ro p o tti -m in -ropoem gl.
rop o tati, poro p o tn -a -o; poropo tv ati -am, p o ro p o t v a n je -a s
po ro siti -m, porsi -te! po r sil
-la -o in -silo, po ro n -na
-o, p oronost -i 2, p o ro n je -a
s, porostev -tve 2
p o ro ta -e 2, p o ro ten -tn a -o, p o
ro tn ik -a m, p o r tn ik i -a -o,
por tn itv o -a s
p o ro lj ti -m gl. ro lj ti, porolj v a ti -am, p o ro lj v a n je -a s
p rta -e 2 prostor pred vhodom v
hio, vea: sam o stan sk a ~ , na
~ i a k ajo obiski; tu r k a Viso
k a ~ ; p o rt l [-l] -a m um etni
vhod v poslopje; p o r t le n - ln a - o
[-ln - ] , p o r tir -ja m vratar, por-

573

+prta
tr k a -e vratarica, p o rtrsk i
-a -o vratarski
+p rta -e trak kot okras: ves v
+p rta h v trakovih
p o rt tile -la m liturg. prenosni
oltar
* p o rtf lj -a m listnica: m in iste r
b rez ~ a (doloenega podroja)
P o rtla n d -a m angl. otoek na icanlskem obreju, p o rtla n d sk i -a
-o: ~ i cem nt, p rtla n d e c -dca
m vrsta cementa
p rto -a m potnina, vrsta znam ke
P o rto rik o -a m najm anji otok Ve
likih A ntilov, p o rto rik i -a -o;
p o rto rk a -e vrsta cigar
p o rtr t -a m podoba osebe, obraz;
p o rtr te n -tn a -o, p o rtre tis t -a
m, p o rtre ts tk a -e i, p o r tre ti
ra ti -am, p o rtre tira n -a -o, p o r
tr e tir a n je -a s, p o rtre tira n e c
-nca m, p o rtre tira n k a -e i
P o rtu g a lsk o -ega s: s ~ e g a , na
~ e m ; P o rtu g le c -lca m, P ortu g lk a -e , p o rtu g lsk i -a -o,
p o rtu g lin a -e ; p o rtu g lk a
-e i trta in vino [povsod -al-]
p oru bi ti -im gl. ru b iti, p o r b lje n
-a -o, p o r b lje n o st -i , porubtev -tve
p o ru m en ti -m gl. rum enti, poru m en l -la -o: ~ o listje, poru m en lo st -i ; po ru m en v ati
-am, p o ru m en v an je -a s
p o ru m en iti -m (se) gl. rum eniti,
p o ru m nil -la -o, p o ru m en jn
-na -o, p o ru m en jn o st -i .
p o ru m en tev -tve ; porum enilo
-a s. p orum enlen -lna -o [-n- ] ;
p o ru m e n je v ti -j je m . porum en je v l -la -o, p o ru m en jev lec
-lca [-lc- ] m, p o ru m en jev len
-ln a -o [-ln -]t p o ru m e n je v n je
-a s
p o r n g e lj -g lja m, p o r n g eljek
-ka [ -glj-] m
P o ru r je -a s gl. R u h ra
p o r iti -im gl. ruiti, po r en -a
-o, p o r e n o st -i , p o ru itev

574

-tve J, p o r e n je -a s, po ru te lj -a m, p o ru te ljic a -e ,
poru len -lna -o [ -ln-]; p o ru evti -jem , p o ru e v n je -a s
p o ru v ti -r jem , p o ru v n -a -o,
p o ru v n o st -i , p o ru v n je -a s ,
p o ru v n ec -nca m; povsod tudi
p orvaposaditi -m, posdi -tel p o sd il
-la -o in -sdilo -i, p o sa jn
-na -o, p o sajn o st -i , posaj n e c -nca m, p o sa j n k a -e i ,
p o s ja ti -am, p o s ja n je -a s,
p o sa jlen -lna -o [-ln -]t posaj le c -lca [ -uc-] m; posad
-da m, posden -dna -o, pos d k a -e ; posda -e i posd
( +iht): d elati v dveh ~ a h
posm ez = posm ezno prisl.: ~
so p rih a ja li; posm ezen -zna -o,
posm eznost -i , posm eznik -a
m, posm eznica -e [ +posamz-]
posm ski -a -o, posm stvo -a s
P o sa rje -a s gl. S aara
P o sav je -a s. posvski -a -o, Posvec -vca m, P o sv k a -e
posbej (+posbe), posbi prisl.,
posben -bna -o, posbno prisl
posbnost -i , posbne -a m,
posbnica -e i , posbek -bka m
*posati -am obiskovati, *pos a n je -a s obiskovanje, gl. tudi
post
posi -sem pokositi gl. sei, posci -te! poskel -k la -o, posen -a -o, posenost -i , posva -e : senoet za 12 koscev
~ e ; posen -na -o, posek
-ka m ,m a jh e n poseen prostor
posei -seem gl. sei, poszi -te!
posgel -gla -o, poseen -a -o,
posg -ga m, poseglj j -a m,
posegljv -va -o, posegljv o st
-i ; posgati -am, p o sg an je
-a s. poszati -am, p o szan je -a s
posedati -am, p o s d an je -a s, posdba -e , posdaven -vna -o,
posdavec -vca m, p o sd av k a
-e ; posedti -m : m alo posedi,

posipati
posdi in posedi -te! posedl
-la -o: trav o je posedl; posed n -na -o: vsa tra v a je ~ a ;
p o sedvati -am , p o se d v a n je -a
s; possti -sdem gl. sesti: ~
deelo, ~ hio, ~ okoli pei,
okoli m ize; posden -a -o, posd en ost -i 2, posdek -d k a m;
+posedovti - jem im eti (v la
sti), +po sed o v n je -a s im etje
posg -ga m gl. posi
posegam l [-u in -l] prisl.
posejati -sjem gl. se ja ti, p o se jan
-a -o, p o se jn o st -i 2, p o se j n je
-a 8
poskati -am, posk an -a -o, pos k an o st -i 2, posk a -e 2, pos k a n je -a s, posk -k a m,
p o se k v a ti -am, p o se k v a n je -a
s, p osekovti -jem , posekovl
-la -o, p o se k o v n je -a s; pose k ljv -va -o, p oskovje -a s
posel [-u] -sla m, pselski -a -o
[ s l- ] , pselstvo -a [-sl-] s
poseliti -slim gl. seliti, posli
-te! poselil -la -o, p o sljen -a
-o, p o s lje n o st -i 2, poselitev
-tv e 2; p o se lje v ti -j je m , pose lje v n je -a s, poseljev lec
-lca [-lc-] m, p o se lje v lk a -e
[-lk-] 2, p o se lje v le n -ln a -o
[ -ln-]
p osniti -im, posnen -a -o, posn en je -a s, posnnica -e 2
sentna rta
posesiven -vna -o svojilen: ~ i za
im ki; posesivnost -i 2 svojilnost
p osst -i 2, possten -tn a -o, posstn ik -a m, posstnica -e 2,
p o sstniki -a -o, posstvo -a s,
posstevce -a s [-tuc-], posstven -a -o [-tvn-]; posestvovti -jem , po sestv o v n je -a s,
+posedovti - jem gl. p osdati
po sest riti -im, po sstren -a -o,
p o sstrim a -e , posstrim stvo
-a s
*post -ta m o bisk, *posten -tn a
-o, p ostn ica -e i = p o s tk a -e

vizitka, *postnik -a m obisko

valec; *postiti -im obiskati, posten -a -o, gl. tudi poseati
postev -tve i: 5 m ern ik o v ~ e ;
postven -a -o [-tvn-]
posv -va m, p osvek -v k a m,
posvati -am, p o s v an je -a s,
gl. p o se jti in p o sij ti
poszati gl. posei
p o sh ati -am , p o sh a n je -a s, posa b n ti -shnem , po sh el -hla
-o: ~ i stu d en ci [nepoud. po
vsod -sah- in -sh-]
posihdb prisl., p osihdben -bna
-o, posihdbnost -i 2
posihm l [-u in -l] prisl.
p o sijti -sijem gl. sijati, posj
-te! p o sijl -a -o, p o sijn -a -o;
posvati -am, p o s v an je -a s
posiliti -im (se), p o siljen -a -o:
~ o zelje, p o sljen o st -i , pos lje n je -a s, p o sljen ec -nca m,
p o slje n k a -e , poslen -ln a -o
[ -ln-], posilstvo -a [ -ls-] s, posln ik -a [ -ln-] m, poslne -a
[ -ln-] m; p o siljev ti -j je m ,
p o silje v n je -a s, p o siljev lec
-lca [-uc- in -le-] m, po siljevlen -lna -o [ -ln -]; poslom a
prisl.
po sn iti -nem : sonce posne gl.
siniti
p o sin jti -m sinji postati, p o sn ji
-te! p o sin jl -la -o, p o sin jlost -i ; p o sin jti -m sinje na
praviti, posnji -te! p o sin jil -la
-o, p o sin jn -na -o, p o sin jnost -i 2, p o sin j n je -a s, posin jte v -tve 2
posinoviti -im, p o sin o v ljen -a -o,
posinvljenec -nca m, posinvlje n je -a s. po sinovtelj -a m
posipati -am in -pijem , p o sip a
n je -a s, posip -a m, posipa -e 2
kam enje za posipanje cest, vseh
vrst zaimbe za poiresanje testa;
p osipvati -am, p o sip v an je -a
s ; p osiplnik -a [ -ln-] m. posip ln ic a -e [ -ln-] 2

+posirovti
+p o siro v ti gl. p o su ro v ti
posivti -m, posivi -te! posivl
-la -o: ~ a glava, ~ i la sj ;
posivlost -i i, p o siv n je -a s ;
p o siviti -m, posivi -te! posivil
-la -o, p o siv ljen -a -o in -n
-n a -o, p o sv lje n je -a s, posivtev -tve i
p o sk ak o v ati -jem , posk ak o v l
-la -o, p o sk a k o v n je -a a, posk a k o v le n -ln a -o [ -ln-], posk ak o v lec -lca [-uc-] m, posk a k o v lk a -e [- u k-] , poskak o v lsk i -a -o [-lsk-]; poskk a ti in -ti -karn in -em, posk k a j -te in -jte! poski -te!
p o sk k al -a -o in -la -o, posk ak m a in p oskkom a p ris l
posk o iti -im gl. skoiti, p o
skok -ka m, poskoen -na -o,
poskonost -i , poskne -a m,
p oskonica -e i glas.
p o sk rb e ti -m za koga gl. sk rb ti,
p o sk rb i in p o sk rb i -te! poskrb l -la -o, poskrbljn -na -o,
p o sk rb lj n o st -i i, p o sk b a -e
p o sk u siti -im, p o sken -a -o, posk s -a m, posksen -sna -o,
p o sk n ja -e ; po sk u ati -am,
p o sk a n je -a s, p o skulen
-ln a -o [ -ln-], po sk u sln o st -i
[ -ln-] , posku -a m; poskuev ti -jem , p o sk u e v n je -a
s, p o sk u ev len -ln a -o [ -ln-],
p o sk u ev ln ica -e [ -ln-] i , posk u evale -a s
p o slab ti -m: v e k ra t m u ~ ; poslab l -la -o, p o slablost -i
p o slb ati -am (se), p oslban -a
-o, p o sl b an je -a s, poslbano st -i i , p o slbanec -nca m,
p o sl b an k a -e , p oslablen
-ln a -o [ -ln-], po slab sln ica -e
[ -ln-] i ; poslab ev ti -jem ,
p o sla b ev n je -a s, poslabevlen -lna -o [ -ln-], poslabevlnica -e [-lnr] i , poslabevlec
-lca [-uc-] m, p o sla b ev lk a -e
[-uk-]

po slad ti -m: v u stih ~ ; posldi -te! poslad l -la -o, posladlost -i , p o sla d n je -a s ; poslad ti -m, posldi -te! posldil -la -o, p o sla j n -n a -o,
p o sla j n o st -i , p o s la j n je -a s,
po sla d te v -tve , p o sld ek -d k a
m, p o sla j n ec -nca m
p o sla d k ti -m g l slad k ati, posla d k n -a -o, p o sla d k n o st -i i
p o sl ja ti -am, p o s l ja n je -a s ;
p o sla je v ti -j je m , p o sla je v l
-la -o, p o sla je v n je -a s ; pos l ja ti -am, p o s l j a n je -a s,
p o sla je v ti -jem , p o slajev n je -a s
p o slan ti -m : m alo e ~ , poslan l -la -o, p o slan lo st -i f,
p o sla n v a ti -am , p o sla n v a n je
-a s
p o slstica -e i = p o sl ste k -tk a
m posldek, desrt
p o slti poljem , p o lji -te! poslal
-la -o, posln -a -o, p oslnec
-nca m, p o sl n k a -e i, p o sln sk i
-a -o, p o slnek -ka m, poslnik -a m, p o sln ik i -a -o, poslnitvo -a s, p o sln ica -e ,
p oslnien -na -o; p oslnstvo
-a s: njegovo ~ o
po stav iti -m odlikovati, poslvi
-te! poslvil -la -o, p o sla v lj n
-na -o, p o sla v lj n o st -i i, poslav tev -tve , p o slav tv en -a
-o [ -tvn- ] , p o sla v lj n ec -nca m ,
p o sla v lj n k a -e ; p o sl v ija ti
-am , p o s l v lja n je -a s, poslva
-e i
posldica -e i (+posldek) nasle
dek, nastopek; posldien -na
-o: ~ i sta v k i; posldinost -i i
p o sl d n ji -a -e, p o sl d n jik ra t
prisl., p o sl d n ji prisl.
p o sle j prisl. odslj naprej; pos l jn ji -a -e
p o slik ati -am, po slik an -a -o, poslk an o st -i , p o slk a n je -a s
p o slin iti -im, p o slin jen -a -o, pos ln je n je -a s, p o sln jen o st -i i,

576

posnmati
p o sln jen e c -nca m, poslnjenk a -e 2
poslonti -m gl. sloneti, poslon n je -a s; poslonti -slonim ,
poslni -te! poslnil -la -o,
p o slnjen -a -o, p o sl n jen o st -i
2,
posl n jen ec -nca m, posln je n k a -e 2; posln -na m,
po slo n t - ta -o: ~ i stoli; posl n ja ti -am
p o slo p je -a s, poslpen -p n a -o
p o slo v niti -im, poslo v n jen -a
-o, p o slo v n jen o st -i 2, poslov n je n je -a s, p oslovnjenec
-nca m , p o slo v n je n k a -e 2
p o slo v ti -jem , poslovl -la -o,
p o slo v n je -a s, posloven -vna
-o, poslovnost -i 2, poslovnik
-a m, poslovniki -a -o, poslov len -ln a -o [ -ln-], polovlnica -e [ -ln-] 2, p oslovodja -a
in -e m, p o slo v d k in ja -e 2,
poslovoden -dna -o, poslovod
stvo -a s
p o slo v niti -im, p o slo v n jen -a -o,
p o slo v n je n je -a s, poslovnjenost -i 2, posloventev -tve i,
p o slo v en telj -a m, poslovente ljic a -e 2, p o slo v e n te ljsk i -a -o
posloviti -m se, poslovi -te se!
poslovil -la -o in -vilo -i, poslo v ljn -n a -o, poslovitev -tve
2,
poslovilo -a s, poslovilen -lna
-o [ -ln-]; p o sl v lja ti -am se,
p o sl v lja n je -a s, p o slav ljv ec
-vca m , p o sla v lj v k a -e 2
p o slu h -a m: ~ im eti, b iti b rez
~ a za k a j; p o sl h n iti -nem
p o slu ati -am, p o sl aj -te in
-jte! posl al -a -o in -la -o
-i, p o sl an je in - n je -a s, poslu lec -lca [-uc-] m, poslu lk a -e [-uk-] 2, poslulski
-a -o [-lsk-] , poslulstvo -a
[ -ls-] s ; poslen -na -o, posl nost -i 2, poslne -a m,
poslnica -e 2, poslek -ka
m: n a ~ e hoditi, p oslukovti
- jem
Slovenski pravopis

*posliti -im koga postrei ko m u ;

*posliti se esa rabili, upora
biti kaj; *posluite se, prosim !
(vljudna ponudba) vzem ite! daj
te! izvlite! *posluevti - jem
se esa rabiti, uporabljati kaj:
~ n a jn o v e jih stro je v , ~ k n ji
nic, ~ d o b rih svetov
posm h -a m, po sm eh ljiv -va -o,
posm eliljvec -vca m, posm ehljv k a -e 2, po sm eh ljv o st -i 2;
posm ehovti - jem se, p osm e
hoval -la -o, p o sm eh o v n je -a
s, posm ehovlec -lca [-uc-] m,
p o sm ehovlka -e [- u k-] 2, posm ehovlen -ln a -o [ -ln-]; posm hniti -nem se
p o sm e j ti -sm jam in -sm ejem se
gl. sm e ja ti se: m alo se je posm e j l (nekoliko asa se je sm e
jal), m alo se je p o sm jal (na
sm ehnil)
posm ek -ka m, posm en -na
-o, posm nost -i 2
posm etti -m, posm ti -te! posm til -la -o, posm etn -na -o,
p o sm e t n je -a s, p osm ettev
-tve 2
posm h ati -am se, p o sm h an je -a s
posm oditi -m, posm odi -te! p o
sm odil -la -o in -dilo -i, p o
sm ojen -n a -o, p o sm o jn o st -i
2, posm ojnec -nca m, posmoj n k a -e 2, po sm jk e - jk mn.
z kratke sani za vlaenje hlodov
z gor (posm ojne krivine)
posm olti -m, posm li -te! posm lil -la -o, p osm oljn -n a -o
p o sm k ati -am, p o sm k an -a - o;
p o sm k n iti -nem ; p o sm rk v ti
-am, p o sm rk v a n je -a s
p o sm rten -tn a -o postumen, p o
sm rtn o st -i 2, p o sm tn ica -e 2,
po sm tn ik -a m
posniti -im, posnen -a -o,
posnatev -tve 2
posnm ati -am in -m ljem , posnm a n je -a s, p osnem lec -lca
[-uc- in -le-] m, p o sn em lk a -e

577

97

posneti
[ - u k-] i = p osnem lnica -e
[-u n ~] , posnem lo -a s, posn em len -lna -o [ -ln-], posnem -a m, p osnem lnik -a
[-u n -] m
p o sn eti posnm em gl. sneti, posn t -a -o, p o sn tje -a s, posn tek -tk a m, posnm ek -m ka
m, p osn em ljv -va -o, posnem ljv o st -i i, p o sn e m lja -e i
posben -bna -o: ~ a op rav a,
p o s b je -a s
P oso je -a s kr. i poski -a -o
posoda -e , posodica -e , po
so d je -a s, posdar -ja m, pos d a ric a -e , p o s d arsk i -a -o
posoditi in posoditi -dim, posodi
-te! in -te! posodil -la -o, p o
so jen -a -o, p o so ja -e = p o
soda -e i; napsodo (dati, do
biti) prisl.; posojilo -a s, poso
jile n -lna -o [ -ln-], p osojilnica
-e [ -ln-] , posojlnien -na -o
[ -ln -], p o so jln ik i -a -o [ -ln-];
p o so ja ti -am, p o so ja n je -a s,
p o so jev ti -j je m , p o so jev l
-la -o, p o so je v n je -a s, posoje v le n -lna -o [ -ln-], posojev lec -lca [-uc-] rn, posojevlIka -e [-uk-] i, p o so jev lsk i -a
-o [-us-], p o so jn n a -e
posoliti -m, posoli -te! posolil
-la -o, poso ljn -na -o, posolj n o st -i , p o so lj n je -a s,
p osoltev -tve i
p osnen -na -o: ~ a u ra ; posnnica -e i bot. sonnica; posniti -im se, pK)sonen -a -o,
p o s n en je -a s
p o sp ti -m gl. spati, pospn -a
-o, p ospnost -i , pospnec -nca
m, pospnek -ka m, pospnk a ti -am otr.; posp v ati -am,
p o sp v an je -a s
p o sp eevti -jem ,
pospeeval
-la -o, pospeevn -a -o, posp eev n je -a s, pospeevlen
-ln a -o [ -ln-], pospeevlnost
-i [ -ln-] i, p o sp e ev telj -a rn,

578

p o sp e ev teljic a -e i , pospeevlec -lca [-le-] m, pospeevlk a -e [ -lk-] , posp eev lsk i -a

-o [ -ls-]; posp iti -im, pospen -a -o, p o sp en je -a s, pospenost -i i, pospeitev -tve
, pospeilo -a s, pospelen -lna
-o [-ln -]; p o sp e te lj -a m, posp e te ljic a -e , p o sp e te ljsk i
-a -o; pospen -na -o, pospnost -i , p o sp n ik -a m
akcelerator (n. pr. pri avtu), pospek -ka m, p o sp eljv : va
o,
p o sp eljv o st -i , p o sp ej
-a m, posph -ha m
posploiti -im, posploen -a -o,
posplenost -i , p o sp lo en je
-a s, posplotev -tve i; posploevti -jem , p o sp lo ev n je -a
s, posploevlen -ln a -o [ -ln-],
posploevlnost -i [ -ln-] i , posploevlec -lca [-le-] m, posploev lk a -e [-lk-] , posploevlski -a -o [ -ls-]
po sp rv iti -im, p o sp r v lje n -a -o,
p o sp r v lje n o st -i , po sp rav tev -tve , p o sp rv a -e i; posp r v lja ti -am, p o sp r v lja l -a
-o in -la -o, p o sp r v lja n je in
- n je -a s, p o sp ra v lj v e c -vca
m, p o sp ra v lj v k a -e , p o sp rav lj v sk i -a -o, p o sp ra v lj le n -lna
-o [ -ln-], p o sp ra v ljv -va -o,
p o sp ra v ijv o st -i , p o sp rav ljvec -vca m, p o sp ra v ljv k a -e
posprem iti -im, p o sp rm ljen -a
-o; p o sp r m lja ti -am, posprm lja n je -a s
p o srb a ti -am in -bijem , posrb an -a -o
p o sre b rti -m, p o srb ri -te! posr b ril -la -o, p o sreb rn -na
-o, p o sre b rte v -tve , posreb r n je -a s, p o sre b rle n -lna -o
[ -ln-]
posriti -i se, p osren -a -op osren o st -i i , p o sren ec
-nca m, p o sr en k a -e ; p o
sre e n je -a s, p o sretev -tve i;

postviti
p o sreev ti -jem , posreevn je -a s
p o sred en -dna -o, prisl. posrdno,
p o srd n o st -i 2, p o srd n ik -a m,
p o srd n ica -e 2, p o sred n ik i -a
-o, p osred n itv o -a s
p o sred o v ti -jem , p o sre d j -te!
p o sred o v l - la -o, posredovn je -a s, povsod tudi posrd-;
p o sredovlec -lca [-uc- in -le-]
m, p o sred o v lk a -e [-uk- in
-lk-] 2, posred o v lsk i -a -o
[-uak- in -ls-], p o sredovlen
-lna -o [ -ln-]: ~ i p redlog, posred o v ln ica -e [ -ln-] 2, posred o vlnien -na -o [ -ln-]; +posrdstvom prisl. in predl. z rod.:
~ eleznice po eleznici
p o srk a ti -am, p o srk an -a -o, p o
s rk a n je -a s, p o srk v a ti -am,
p o srk v a n je -a s; p o sk n iti
nem, p o sk n je n -a -o
p st p osta m, o pstu = v pstu;
posten -tn a -o: ~ a je d ; postiti
postim (se), posti -te! postil
-la -o, p o ste n je in - n je -a s
p o st ja -e 2, p o st je n -jn a -o:
~ a sta v b a; p o st jic a -e 2, p o
sta ja li e -a s, p o sta ja lk i -a
-o, +p o sta je n a ln ik -a m postjni naelnik
p o st ja ti -am in -em: za vsakim
voglom p o st ja ; p o s t ja n je -a
s: ~ po ce stah ; p o sta j -a m
= p o sta j le c -lca [ -uc-] m
p o st ja ti -am nedov. k postti
-nem ; opisovanju se ogibljem o, e
imamo ustrezni nedovrni glagol:
p o st ja ti sta r, len, bled, bolan,
rde, v elik ipd. strati se ali
starti, leniti se, bledti, bolhati, rdti, vati se ali rasti ip d .;
p o sta ja gorko, m raz, k ra ji,
slabi, tem ipd. ogrva se, m ra
zi se, krja se, slaba se, temni
se ipd.; gl. p o sta ti
p o stam n t -n ta m podnoje
p o st ra ti -am (se), p o st ra n -a -o,
p o st ra n o st -i 2, p o s t ra n je -a

579

s; p sta re n -rn a -o, p sta rn o st

-i 2, psta ri prisl. staromodno,
po starem
po st t -i 2 pas, red, vrsta, leha:
a n jic e a n je jo iroko
d eset
~ i v in o g rad a; stra n im a dve
~ i stolpca, plati
p o stti -stojim gl. stati, p o st j -te!
p o stl -a -o, p o stn -a -o: ~ a
je d ; gl. tudi p o st ja ti
p o st ti -nem , p o stn i -te! postl -la -o; p o stn ek -n k a m:
~ je z e ra ; e imamo neposredno
ustrezni glagol, se ogibljemo
opisovanju s tem glagolom: p o
sta ti ubog, bogat, zdrav, bolan,
slep, sta r, nr, n av elian , len,
bled, rde, p rev z ete n itd. obu
boati, obogatti, ozdravti, zboleti, oslepti, ostarti ali post
rati se, znorti, naveliati se,
poleniti se, obledeti, zardeti,
prevzeti se itd.; p o sta ti gork,
m rzlo, k ra ji, d alji, k isel ipd.
ogreti se, zm raziti se, skrajati
se, podaljati se, skisati se ipd.;
p o sta n e no, dan, tem , m rz
itd. znoi se, zdani se, stem ni se,
zmrazi se itd.; p o stan e v o jak ,
u itelj, d elav ec itd. pogosto
bolje izraamo z bo v o jak , u i
te lj, delavec itd.
p ostva -e 2 1. zunanjost: lovek
lepe (velike, m a jh n e, v itk e,
v rste itd.) p o stav e rasti; 2. za
kon: d ra v n e ~ e , p ro m etn e ~ ,
p o stn a
p o stv en -vna -o:
~ o zavrovan , ~ v o ja k lepe
postave; po stv n o st -i 2, postvica -e 2
p o sta v ati -am, p o sta v je prisl.:
~ h oditi; p o st v a n je -a s, postav -a m, postav ka -e 2,
p o stav k i -a -o
p o st v iti -im (se), p o st v lje n -a
-o, postav itev --tve 2: ~ d ram e
n a o d er; p ostv ec -vca m, postv ek -vka m = p o st v k a -e 2;
p o st v iti koga n ad d ru g e, na

postvljati
hlad no, ob stran , pod n ad z o r
stvo, n a lo, n a poskunjo, v
kot, p re d sodie, ob zid, p red
d ejstv o ; p o sta v iti piko n a i
dokonati, v p rav o lu, n a note
uglasbiti, n a glavo, n a izbiro,
v senco, n a ogled; posftviti po
goj, v p ra a n je , rk, as, ceno,
lu pod m ernik, besedo; postv iti se n a la stn e nog, n a g la
vo, n a s-talie, v slubo kom u,
p ro ti kom u (sovrano), v b ra n ;
o stv iti se s im pobahati, povaliti, izkazati se s im: dobro
se je postavil, p re d vsem i se je
p o sta v ila s svojim zn an jem ;
+p o sta v iti koga v poloaj, d a . ..
kom u pomagati (pomoi, omogo
iti), d a ...,
+p o st v iti izven
o b ra ta , rabe, p ro d a je ipd. usta
viti, um akniti iz rabe, prodaje
itd.; +po stv iti svo jeg a moa
izkazati se moa; p o sta v iti nov
re k o rd ; k a j pa, postvim , ju tr i?
recimo, n. pr.; d a sem, p o st
vim , u m rl (upani)
p o st v lja ti -am (se), p o st v lja j
-te in -jte! p o st v lja l -a -o in
- la -o, p o s t v lja n je in - n je
-a s: ~ m lajev , fantovsko ~
razkazovanje, bahanje; postavlj -a m, p o stav lj v e c -vca m :
~ k e g lje v ; p o sta v ljv ev -a -o,
p o stav lj v sk i -a -o: ~ a cena;
p o sta v lj k i -a -o ; ~ o izziv an je
postavo- v sestavi: p o sta v o d ja
-e 2, ~ d je n -jn a -o, ~ d jn o st
-i , ~ d jn ik -a m, ~ d a j le c
-lca [-le-] m , ~ d a j ls k i -a -o
[ -ls-], ~ d a j le n -ln a -o [ -ln-],
~ d a j ls tv o -a [ -ls-] s; postavozn n stvo -a s, ~ z n n e c -nca m,
~ z n n s k i -a -o
p o std e n t len -ln a -o [ -ln-] fon.
zazben: -vi glasovi, postdent ln o st -i [ -ln-]
p o ste k liti -m *glazirati, poloiti;
po stek l -te! p o ste k ll -la -o,
p o ste k lj n -n a -o, postek ltev

-tve , p o ste k lj n o st -i pol,

*glazura, p o ste k ln a -e
p o ste lja [ +postlja] -e , p o ste
ljic a -e , p o ste lje n - ljn a -o:
~ o perilo, ~ a o m arica ( +nna
omarica), ~ a posoda ( +nona
posda); p o ste ljn in a -e , pos te ljn j k -a ro; p o stilja ti -am,
p o s tilja n je -a s, p o stilj v ec
-vca ro, p o stilj v k a -e ; postl ti -stljem , p o st lji -te!
p o stlal -la -o, p o stln -a -o
p o ste ri re n -rn a -o kasneji, poste ri rn o st -i
p o stila -e poljudna razlaga od
lomkov iz sv. pism a
p o stilj n -a m potni voznik, postilj n sk i -a -o
p o stlti gl. p o ste lja
p o stl d ij -a m glas., p o stl d ijsk i
-a -o
p o sto j n k a -e
postop -a m , p o sto p k i -a -o,
postoptvo -a s
posto p ati -am : ~ po m estu, ~
b rez dela, + ~ s k om (im)
lep, grd ravnati, delati; +~
p ro ti kom u (emu) u rad n o , sod
no koga ( kaj) uradno, sodno za
sledovati, obravnavati, preisko
vati; p o sto p je prisl.: ~ b i to
n a re d il m imogrede; postopek
-p k a m, p o sto p a n je -a s: ~
b rez dela, + ~ s s tro ji ravnnje,
+ ~ je razlin o v conah rav
nnje; d e la ti je tre b a b o lj s
p re p ri a n je m in z zgledom
la stn e g a + ~ a ravnnja, vede
nja, dela, postopen -p n a -o, p o
stopnost -i , p ostpica -e mat.,
postpien -na -o; postopom a
prisl. poasi, polagoma, v pre
sledkih
p o sto riti -m, p o sto ri -te! posto
ril -la -o in -rilo -i, postorj n -na -o, p o sto rj n o st -i ,
p o sto rte v -tve
p o sto teriti -im, p o sto t rje n
-o,
p o sto t rje n p st -i

680

posvaljkti
po sto v ka -e i zo o l, p ostvkin -a
-o: ~ o gnezdo
p o strah o v ti -jem , p o strah o v l
-la -, p o strah o v n -a -o
p o strn e c -nca m, p o strn ek
-ka m, p o str n sk i -a -o: ~ i
dohodki, p o strn in a -e 2, p o
s tr a n ljv -v a -o , p o stra n ti -m:
voz vasih p o stra n i se obsi na
stran; po stra n i gledati, viseti,
ho d iti; p stran e c -nca m outsider p.
p o strati -m: m alo ~ koga, postri -te! p o stril -la -o, postra n -a -o; gl. tudi stra iti
p o strei -em gl. stri, p ostren -a -o, p o str en o st -i ,
p o stren ec -nca m, postrenk a -e i, p o strb a -e 2, p o stre
en -na -o, p o slrn o st -i i,
p o str n ik -a m, p o strn ica -e
i, p o str n ik i -a -o, postren n a -e 2, p o stre ljv -va -o,
p o stre ljv o st -i , po strek
-ka m
p o stre liti -m, p o strli -te! postr lil -la -o, p o stre lj n -na
-o, p o stre lte v -tve , po strelj n ci -cev mn. m, p o stre lj n k e
-nk i; p o s tr lja ti -am, postrlja n -a -o, p o stre lje v ti -j je m ,
p o s tre lje v n je -a s
p o str je -a s, p o stren -na -o,
p o str in a -e
p o strg ati -am in -em, p o strg an
-a -o, p o stg a n je -a s, postg anost -i , p ostrglo -a s, p o strg ln ik -a [ -un- in -ln-] m,
p o strg lja -e , p o str k -k m
in p o ste k -ka m
p o strii -em gl. strii, postrien
-a -o, p o stren o st -i , p o strenec -nca m, p o str en k a -e ,
p o stri e n je -a s; postrig o v ti
-jem , p o strig o v n je -a s, postr e k -ka m
p o stn -i kar se seje na strnie,
t. j. na njivo, kjer je bilo prej
ito; p o strn j a -e : re p a ~

581

p o stro jti -jim , p o stro ji -te! pos tr jil -la -o, p o str je n -a -o,
p o s tro j n je -a s, p o stro jte v
-tve , p o stro jlo -a s, postrojle n -ln a -o [ -ln-]; * p o stro jti
-m (se) postaviti (se) v vrsto
p o str iti -im, p o str e n -a -o,
po str e n o st -i , p o str en ec
-nca m, p o str e n k a -e , p o
s tr e n je -a s, p o s tr n ik -a m ;
p o str g a ti -am in -em, p o str gan -a -o, p o str g a n je -a s,
p o str e k -ka m = p o strk
-k m
p o strv -i in - [-u -rvi] i, p o strv ji
-a -e, p o stv ca -e [-uc-] , pos trv n j k -a m ribnik s postrvm i
p o stsk rp tu m -a m pripis, dosta
vek na koncu spisa, okr. P. S.
p o stu l t -a m zahteva, p o stu lra ti
-am zahtevati, terjati
postm en -m na -o posm rten, po
oetovi sm rti rojen, po avtorjevi
sm rti izdan, posm rtnik; postm nost -i posm rtnitvo, posm rt
nost
p o s k a ti -am in -em (se), pos k a n -a -o, p o s k an ec -nca m
m onik, p o s k a n je -a s, p osklja j -a m: ~ p r je
posm iti -im, p o s m n ja ti -am
po su ro v ti -m, posurvi -te! posurovl -la -o: ~ i o tro ci; posuro v lo st -i ; p o su r v iti -im,
posurvi -te! p o su r v il -a -o,
p o su r v lje n -a -o, p o su r v lje nec -nca m, p o su r v lje n k a -e i,
p o surovtev -tv e ; povsod:
+posirovposuiti -m, posi -te! posil
-la -o in -ilo -i, posun -na
-o, posunec -nca m, p osutev
-tve
po s ti - jem in -spm, p o s t -a
-o, postost -i z, p o s tje -a s,
gl. tudi posipati
p o sv a ljk ti -m gl. sv a ljk ti, posv a ljk n -a -o, p o sv a ljk n o st
-i

posvariti
p o sv a riti -m, p o sv ri -te! posv ril -la -o in -rilo -i, posv a rj n -na -o, posvarilo -a s,
p o sv rek -rk a m, posv arlen
-ln a -o [ -ln-], p o sv a rj n o st -i ,
p o sv a rj n e c -nca m, posvarj n k a -e i, p o sv a rte lj -a m,
p o sv a rte ljic a -e i
po sv ati -am, po sv an je -a s:
~ pozornost, p anjo, m isel, sile
em u (komu) paziti na kaj, de
lati za ka j, m isliti na kaj (koga);
gl. tudi p o svetiti
po sveevti -jem , posveevl
- la -o, p o sv e e v n je -a s, p osveevlec -lca m, posveevlk a -e [-le-, -lk - in -uc-, - uk-] ,
posveevlen -lna -o [ -ln-], gl.
tudi posvetiti
p o sv ten -tn a -o, p osvtnost -i ,
p o sv e tn j k -a m, p o sv e tn j k i
-a -o, p o sv e tn j tv o -a s, posvtne -a m
p o sv titi -im, p o svtil -la -o, p o
sv ten -a -o, p o sv ten je -a s;
gl. tidi posv etliti -im
p o sv etiti -m, posvti -te! p o
sv til -la -o in -tilo -i, posven -na -o, po sv en je -a
s, posvenec -nca ro, posve n k a -e , p o sv etitev -tve ,
posvetilo -a s, p o svetlen -lna
-o [ -ln-], posvetln o st -i [ -ln-]
, gl. posveevti in posvati
p o sv etliti -m, posvtli -te! posv tlil -la -o, p o sv e tlj n -na
-o, p o sv e tlj n o st -i , posvetlj n je -a s, po sv etltev -tve
p o sv tovati -u jem (se), posvtov a n je -a s, posvt -ta ro, posv etovlen -lna -o [ -ln-], posv eto v ln o st -i [ -ln-] z, posveto v ln ica -e [ -ln-] i, posvetov ln ien -na -o [ -ln-], posveto v lec -lca [-uc- in -le-] m,
p o sv eto v lk a -e [-uk- in -lk-]
p o sv in j ti -m gl. sv in jti, posv in j n -a -o, p o sv in jn o st -i ,
p o sv in j n je -a s

p o sv tati -am se: p o sv ta se dan,

posvtalo se m u je
po sv o jiti -m, po sv o ji -te! p o
svojil -la -o in -jilo -i, p o
svojen -n a -o, p o sv o jlen -lna
-o [ -ln-], po sv o jitev -tve ,
p o sv o j n je -a s, p osvojnec
-nca m, p o sv o j n k a -e , posvojn o st -i i, p o sv ja ti -am,
p o sv ja n je -a s
po liti -im se: ~ s kom (im),
polica -e
post -i , posten -tn a -o, postn o st -i i, p o stn ik -a m,
p o stnica -e
poegetti -m in -em gl. e
getati, poegetn -a -o, poeg e t n je - a s; p o eg etv ati -am,
p o eg e tv a n je -a s [povsod:
poget- ] , gl. tudi p o gekti
popati -am in -p ijem , popan
-a -o, p o p an je -a s ; poip v a ti -am, p o ip v a n je -a s;
popnH i -nem, p o p n jen -a -o
p o ep etti -m in -em gl. epetti, po ep etn -a -o, poepet n je -a s; p o e p et v ati -am,
p o e p et v an je -a s [povsod:
-p-]
poepniti -nm , poepn -te! poepnl -la -o, p o e p n jn -na -o
[povsod: - p ,+- p - in +-p-]
p o se striti -im, p o e st rje n -a -o,
p o e st rje n je -a s, p o e strje nost -i
p okati -am otr. igra, pokan
-a -o: si e ~
pov prisl., poven -vna -o, povnost -i , p ovnica -e rta
tisk., poviti -im, poevtev
-tve i, p o v ljen -a -o, poevnok ten -tna -o, poevnok -ka -o
poib ti -m (se), pobi -te! pobil -la -o in -bilo -i, poib lj n -na -o in p o b ljen -a
-o, poibtev -tve , p o b lje n je
-a s; poibti -m, p oibl -la
-o, p oiblost -i i, p o ib n je
-a 8

582

pot
poiljati -am, poiljanje -a s, po
iljtelj -a m, p o iljteljica -e
, poilj te ljsk i -a -o, poiljvec -vca m, poiljvka -e ,
poiljvski -a -o, poiljlen -lna
-o [ -ln-], poiljlnica -e [ -ln-]
, poilj -a m, poiljtev -tve
, poiljtven -a -o [-tvn -] ,
poiljka -e
poniti -nem, ponjen -a -o, ponjenost -i , ponjenec -nca
m, ponjenka -e
ponjenje
-a 8
poti -jem, poij -te! poil -la
-o, pot -a -o, potje -a s, potost -i ; povati -am, povanje -a s
pokilti -m kilast postati, po
kili -te! pokill -la -o, pokillost -i ; pokiliti -im kri
em kaj pogledati, pokili -te!
pokilil -a -o, pokljen -a -o,
pokljenje -a s
pokodovati -ujem in pokodovti -jem gl. kodovati, poko
dovan in -n -a -o, pokodova
n je in -nje -a s, pokdovanost in -nost -i , pokodba -e
, pokodovanec in -nec -nca m,
pokdovanka in -nka -e i;
pokditi -im, pokden -a -o,
pokden -dna -o, pokdnost -i
, pokodovlec -lca [-uc-] m,
pokodovlka -e [-uk-] i, pokodovlski -a -o [-lsk-]
pokrbiti -im, pokrbljen -a -o,
pokrbljenost -i , pokrobtev
-tve ; pokrbati -am, pokrban -a -o, pokrbanje -a s
pokropiti -m, pokropi -te! po
kropil -la -o in -opilo -i, pokropljn -na -o, pokropljnost -i , pokroptev -tve ,
pokropljnec -nca m, pokropljnka -e i , pokropilo -a s, pokroplen -lna -o [ -ln-]; pokrp ljati -am, pok rp ljan je
-a 8

poltati -am, poltan -a -o, poltan je -a, s, poltanost -i i ,

poltanec -nca m, poltanka
-e ; polaitovti -jem, polatovl -la -o, polatovnje -a s
plski -a -o [-ls-]: ~ a doba
pota -e , poten -tna -o, potar
-ja m, ptarica -e , potarski
-a -o, ptarstvo -a s, potnina
-e
potn -na -o, dol. potni -a -o;
potnost -i , potnje -a s,
potenjk -a m, potenjkar
-ja m, potenjkovi -a m, potenjki -a -o
potti -jem, pott -a -o, pottje -a s, pottost -i i
potev -va m raun: v potv
vzeti, jem ati; priti v potv je
dobro le v pravem pomenu =
pri potevanju pride na vrsto:
za to mesto on ne pride v po
tev, so drugi pred njim ; to ne
pride v potv, je preneznatno;
pri tej svetlobi barva ne pride
+v potev do veljave, do uinka,
barva ne uinkuje
potvati -am, potvanje -a s,
potvanka -e natevanka
poumti -m gl. umti, poumvati -am, poum vanje -a s, poum ljti -m, poum ljj -jte!
poumljl -la -o, poum ljnje
-a s; poum otti -m, poumotj -jte! poumotl -la -o,
poum otnje -a s
povedrti -m gl. vedrati, povedrn -a -o: ~ evelj = povedrnec -nca m
pt pta in pot m znoj, poten
-tna -o in potn ali potn -tn
-tn, dol. potni -a -o; potnica
-e i znojnica; potilo -a s, potlen -lna -o [ -ln-]
pt i: poti (s pti, s prave poti)
pti pt na pti s potjo in s pot
jo, dv. poti poti potma poti na
poth s potma, mn. poti poti
potm poti na poth s potmi;

pot
ali m: pota potu pt na potu
s potom, dv. pta potov potoma
pta po ptih s potoma, mn. pti
potov potom po ptih s p ti;
v mn. tudi s: pta ptom pta
na ptih s pti; s ptom
(potjo) = spotoma opraviti, med
ptom (ptjo) = medptoma
opraviti; bja pt ni isto kar
bja pt; gre po svoji pti
naprej, hodi svoja pta (+gre
svojim potem); u b rati svojo
pot; odpraviti se, o driniti na
pot, pot pod noge vzeti, te poti
ni konec, pot zgreiti, s prave
poti kreniti, zaiti s pta (pti),
komu delati pta ( sitnosti, oprav
ke), imeti pt (pta) opravek
(opravke), pot n a ... kae sm er:
~ na Zidani most v Zagreb;
iti komu s pti (pta) ogniti se
komu, biti komu napoti v spo
tiko, oviro; na pot priti, to pt
tkrat, s tem ptom takoj, +tem
ptom (ptem) = po ti poti =
po tem ptu tako, s tem ; komu
kam enje na pot valiti nagajati,
koga spraviti s pta (-i) odstra
niti, spraviti pro; komu pot p re
kriati, biti na pravi ( +dobri)
pti do nam ena; ostati na pol
pota, z gladkim ptom odgovo
riti, iti na pol pta naproti, vso
pt je govoril med vso potjo,
iti rakovo pt nazadovati, sre
no pt!
pt pta m sel, ptovka -e , ptovski -a -o
potacti -m gl. tacati, potacn
-a -o
pot -a m kolo, potek -ka m
p o tajati -am (se): ves led se je
potjal
potajevti -jem (se), potajevn je -a s, potajevl -la -o, potajevlec -lca [-le-] m, potajevlka -e [-lk-] Z; potajti -m
(se), potji -te! p o tjil -la -o,
potajn -na -o, potajtev -tve
584

Z, potjba -e , po4ajnost -i Z ;
potjen -jn a -o, potjnost -i Z
potkati -am, p otkanje -a s, pota k lj ti -m, p o takljl -la -o,
p o ta k lj n je -a s; gl. tudi po
toiti
potaknti -tknem, potakn -te!
in -tkni -te! potaknl -la -o
in -tknil -a -o, potknjen -a
-o, potknjenec -nca m, potkn jen k a -e , potknjenost -i ,
potakntev -tve Z, gl. tudi po
tikati [nepoud. povsod: -tak- in
-tk-]
*potnek -tnka -o nadroben, na
tanen, *potnkost -i i nadrob
nost, tanina, natannost
potanti -m, potni -te! potnil
-la -o, p otnjen -a -o, potantev -tve Z [nepoud. povsod
-tan- in -tri-]
p o tnjati -am ,potnjan -a -o, potn ja h je -a s, potnjanost -i Z
potapljati -am, potp ljan je -a s,
potapljvec -vca m, potapljvek -ka m, potapljvka -e i,
potapljvski -a -o, potapljlen
-lna -o [ -ln -] , potaplj -a m
potapljti -m koga po ram i gl.
tap ljti, p otapljn -a -o, pota p lj n je -a s
*potelj -lja m pepelika
potei -tem gl. ti, potkel -te
k la -o: ~ i rok, ~ a doba; gl.
tudi potkati
potegniti in potegniti -tgnem gl.
tegniti, potgnjen -a -o, poteg
-ga m, potegn -a m, potgoma prisl., potgljaj in potegljj
-a m, potegljv -va -o, potegljvost -i Z; potgati in potzati
-am, patganje in potzanje -a
s, potegvina -e Z; potegovti
-jem, potegovnje -a s, potegovlec -lca [-uc-] m, potegovlka -e [-uk-] Z; *potegniti
koga ponorevali se s kom, spe
ljati koga; +potegniti (se) nazaj
(pronjo ipd.) umakniti (se,pro-

potza
nj ipd.); + potegniti zakljuke
cirati -am vzm noevati , potenci
iz esa skleniti, zakljuiti na osno
ra n je -a s
vi
esa, posneti 'iz esa; potegniti potencil [-l] -a m zmogljivost:

s kom (s im)
potehm l [-mu, in -ml], potehdb prisl. potem , nato, odslej
potkati -am, potkanje -a s, gl.
tudi potei; potk -ka m: ~
meje, reke, let
potem prisl. in vez. nato, kasneje,
tak o: e ne more danes, potm ne hdi; tonik je utihnil,
potm se je oglasil obtoenec;
sosed je spregledal ele potm ,
ko je bilo prepozno; potm ko
je bilo vse izgubljeno, je spo
znal zmoto; sodil je po tem,
k a r je vedel; sodil je potm,
ko je dobil vse podatke; potm
ko je dobil vse podatke, je raz
sodil; e je vse to res, potm
mi ni obstati
potem neti -m, potem ni -te! potem nl -la -o, potem nlost -i ,
potem nnje -a s; potem nvati
-am, potem nvanje -a s; potem
niti -m, potem ni -te! potem nil
-la -o, potem njn -na -o, potem njnost -i , p otem njnje -a
s, potem ntev -tve i , potem njevti -jjem , potem njevl -la -o,
potem njevnje -a s , potem njevlen -lna -o [ -ln-]; [povsod:
-tm -]

potem tkem prisl. in vez. torej,

tedaj: ~ si vedel to e tudi ti;
~ ti ne ostaja drugega, kakor
da se um akne
pteil -tna -o in potn -tn - gl.
pt -a in -u
pten -tna -o: ~ a torba, ~ i list;
potnik -a m; trgovski
pot
nica -e , potniki -a -o: ~ i
vlak, potnna -e ; gl. tudi po
poten
potnca -e vzm no mat., spolna,
um ska, delovna zm onost, zmog
ljivost; potcnen -na -o mat.
vzmnen: ~ i eksponnt; poten

vojni

potencilen -lna -o
~ i pogojni
stavek; potencilnost -i i
+potenti -m [-tn- ] gl. poitaniti
potentt -a m mogonjk, mogne, veljk; potnten -tna -o
zm ogljiv, sposoben, pri moi; potntnost -i i spolna, um ska, te
[ -ln-]

monosten:

lesna zmogljivost, sposobnost; gl.

tudi potenca
potpati -am se, potpanje -a s;
potpsti -tpem (se) gl. tpsti,

potepn -na -o; potepnec-nca

m, potepnek -ka m, potepnka -e , potepnost -i i, potp
-pa m, potep -a m, potepa
-e , potepki -a -o, poteptvo
-a s, potepin -a m, potepinka -e
, potepnski -a -o, potepnstvo
-a s; poteph -a m, potepen
-na -o, potepka -e f, poteptvo -a s; potepven -vna -o:
ti otrok ti potepvni; potepvnost -i , potepvnik -a m, potepvnica -e
poteptti -m gl. teptti, poiteptn
-a -o, poteptnost -i , poteptvati -am, poteptvanje -a s
p o trjati -am, potrjan -a -o, potrjan o st -i , poitrjanec -nca
m , p o trjan k a -e ; poterjvati
-am, poterjv a -e i, poterjvan je -a s, p oterjevti -jem, poterjev l -la -o, poterjevnje
-a s, poterjevlen -lna -o [ -ln-]
potesti -tem gl. tesati, potesn
-a -o, potesnost -i i, potesnje
-a s; potesvati -am, potesvan je -a s; potesovti -jem, potesovl -la -o, potesovnje -a s
potza -e , potzen -zna -o, potzica -e i, potzati -am, potzanje -a s, potezlen -lna -o
[ -ln -] , potezlnik -a [ -ln-] m,
potezlnica -e ; gl. tudi po
tegniti

585

potkati
potkati -am, potkan -a -o, potkanje -a s; poteevti -jem,
poteevnje -a s
pothiniti -nem, pothnjen -a -o,
pothnjenosit -i : veter je pothnil (ponehal)
potica -e i: medna, orhova. ro
zinova ~ ; potar -ja ro, potast -a -o, potarica -e , potevje -a s nadev; potnik -a ro,
potnica -e i mdel
potihniti -nem, potihnil -a -o, potati -am, potanje -a s, potih
-a ro; potihovti -jem, poti
hovnje -a s
potihom a = potiho prisl. po tihem :
~ govoriti
potikati -am in -em (se), potika
nje -a s, potika -e , potik -a
ro, potika -e ; potikvati -am,
potikvanje -a s, potikvec -vca
m , potikvka -e , p o tk ljaj -a
m; potikovti -jem , potikovn je -a s, potikovlen -lna -o
[ -ln-], gl. tudi potakniti
potipati -am in -pijem , potp -a
ro, potpanje -a s ; potipvati
-am, potipvanje -a s, potipljv
-va -o, potipljvost -i i
potpkati -am: ves papir
malo
na stroj
potpkan -a -o, potpkan je -a s, potpkanost -i i,
potipkvati -am, potipkvanje
-a s
potirati -am: nesree potrajo sr
ca; p o tran je -a s, gl. tudi potrti
potirati -am: vojska je potrala
tujce drugega za drugim iz
deele; potra -e , potran -a
-o, potranec -nca ro, potranka
-e , potranost -i ; gl. tudi
tirati
potiskati -am, potiskanje -a spotisk -a ro, potisk -a m; potiskvati-am , p o tisk v an je-a s;
potiskovti -jem, potiskovl
-la -o, potiskovnje -a s, potiskovlec -lca [-le-] m, poti-

skovlka -e [-lk-] , potiskovlski -a -o [-ls-]

potisniti -nem, potisnjen -a -o,
potsnjenost -i , potsnjenec
-nca m, potsnjenka -e , potslja j -a m
potisoriti -im, potisorjen -a
-o, potisorjenje -a s, potisorjenost -i
potiti -m (se), poti -te! potil -a
-o, potnje -a s, potlec -lca
[-le-] m, potlka -e [-lk-] i , potlen -lna -o [ -ln-]
potlaniti -im, potlanjen -a -o,
potlanjenost -i , potlanjen je -a s
potliti -im gl. tlaiti, potlen
-a -o, potlenec -nca m, potlenost -i , potlaitev -tve
potlkati -am, potlkan -a -o;
potlakovti -jem, potlakovl
-la -o, potlakovn -a -o
potlej in potlj prisl., potlejnji
-a -e in potljnji -a -e, ptlen ji -a -e in potlnji -a -e
potnik -a m, potnica -e , potni
ki -a -o: ~ i vlak, ~ a druba
potoek -ka m, potokov -a -o:
~ a struga, potoen -na -o: ~ i
raki; potnat -a -o: ~ i hribi,
potje -a s, po toi na -e i stru
ga; poti -a m, poton -na
m, potnik -a m, potonica -e i
zool. in bot.
potoiti potoim: ~ vino, vodo,
mot; veliko se potoi; potoi
-te! potoil -la -o: vse je
potoen -a -o: ~ mot, voda je
~ a , vino je ~ o ; potenje -a s,
pototev -tve , gl. tudi potkati
potoiti -m: kol, solzo; potoi
-te! potoil -la -o in -ilo -i
-e: tudi solze ni
otroci so
obroe ~ i; ~ je kolo po bregu;
poton -na -o: ~ obr, ~ o
kol, ~ a solza; potonje -a s,
pototev -tve , gl. tudi potkati

586

potrebovti
potoglv -va -o, potoglvost -i i ,
-e i, potopljnost -i , potp
potoglvec -vca m, potoglvka
-pa m, potopen -pna -o, poto
-e , potoglvski -a -o
pilo -a s; gl. potpljati
potok -ka m, potokoma prisl., popotovriiti -im (se), potovrien
tkar -ja m, potkarica -e ,
-a -o, potovaritev -tve i
potki -a -o, gl. tudi potoek
potovti -jem, potoval -la -o,
potoliti -im gl. tolaiti, potolpotovnje -a s, potovlec -lca
[-le-] m, potnik -a m, potnica
en -a -o, potolba -e , potolank -a m, potolaljv -va
-e , gl. tudi popotovati
-o, potolaljvost -i
ptovka gl. pt
potoiti -im (se) gl. toiti, potpotoli -em gl. toli, potolen -a
-o, potlenost -i , potlenec
en -a -o: bodi poteno
potpur -ija m meanica, pisanost,
-nca m, potlenka -e i; potolklo -a s, potolkljti -m, poglas. venek
p o trackti -m gl. trackti, potolkljal -la -o, poto lk ljn je -a
track n -a -o, potracknje -a s,
s [povsod: -ou-]
+ptom nepr. predi, z rod. 1. po,
potracknost -i i
s (z): +potom dihl se prenese
potrtiti -im, potrten -a -o, potr ta -e , potrten -tna -o, popo dihalih se prenese; to se do
see +potom zasebnega pouka
trtnost -i , potrtnik -a m,
potrtne -a m, potrtnica -e ,
z zasebnim poukom; +potom so
p otrtniki -a -o, potratnna -e i
dia po pravni poti, s sodiem;
2. p r is l. v zvezi s pridevnikom se davek na potrato, p o tratljv -va
potom izpua in uporabljamo
-o, potratljvost -i i
samo pridevniki prislov: +mirpotrditi in -iti -trdim gl. trditi,
nim potom mirno, po mirni poti;
p o trjen -a -o, potrditev -tve ,
+keminim potom kemino, po
p o tje n je -a s, potjenost -i ,
kemini poti, na kemini nain;
potjenec -nca m, po tjen k a -e
+naravnim potom naravno, po
i , potdba -e ; potrdilo -a s,
naravni poti, na naravni nain
potrdil en -lna -o [ -ln-], potrdlnost -i [ -ln-] i ; p o tja ti -am,
potoma prisl. sptoma, s ptjo,
s ptom: ~ v mesto se je oglasil
p o tja n je -a s; p o trjev ti -j
potomec -mca m, potom ka -e ,
jem, p o trjev n je -a s, potrjevlen -lna -o [-ln-]
potm kinja -e i, potmski -a -o.
potrba -e : po ~ i, brez ~ e .
potomstvo -a s
za ~ o e imamo, ~ a je treba
potonika -e i (+potonka) vrtna
je; iti na ~ o ; potrben -bna -o,
cvetlica, p o t n ik in -a-o : ~ cvet
potrbnost -i i, potrbne -a m
potoniti -tnem gl. toniti, potpotrbnik -a m, potrbnica -e i,
njen -a -o, potnjenec -nca m
potrebina -e i
potnjenka -e i, potnjenost -i
i, potontev -tve i, potnjenje
potrbiti -im gl. trebiti, potrb-a s
ljen -a -o, potrbljenost -i i ,
p o trb ljen je -a s, potrebtev
potopis -a m, potopisen -sna -o,
-tve i, p o trb ljati -am, potrbpotopisec -sca m, potopska -e
lja n je -a s
, potopsje -a s
potrebovti -jem, poitrebovl -la
potopiti -m, potopi -te! potopil
-o, potrebovnje -a s potreba;
-la -o in otopilo -i, potopljn
potrebjem to, esar nimam; ra
-na -o, potopitev -tve i, pobim to, kar imam, kar uporabtopljnec -nca m, potopljnka

potrebnica
lj am ; +ne potrebuje hoditi (priti) k vaji ni ti treba hoditi
potrebnica -e , potreben -na
-o, potrebina -e i
potrpati -am in -pijem gl. trpati: ~ z omi; potrepti -m
in -pljem gl. trep ti; potrepn
-a -o; p o trep ljti -m gl. tre p
ljati, p otrepljn -a -o, potreplj n je - a s
potrsti -em gl. tresti, potrsen
-a -o, poitrsenec -nca ro, potrsenka -e , potrs -sa ro,
potrsen -sna -o, potrsnost -i ;
potresom r -a ro, ~ m rsk i -a -o;
potrsati -am, potrsanje -a s;
potresovti -jem , potresovl
-la -o, potresovnje -a s, potresovlen -lna -o [- ln-], potres -a ro, potresovlec -lca
[-le-] ro, potresovlka -e [-lk-]
potrti -trm in -trem gl. treti,
p o trt -a -o, potrtost -i , pottje -a s, gl. tudi p otirati
potrgati -am, potrgan -a -o, potganec -nca ro, potganost -i
potrkati -am, p otrkan -a -o: ~
ples; potrkovti -jem, potrkovnje -a s, potrkovlec -lca
[-uc-] ro, potrkovlski -a -o
[-usk -] , potrkov -a ro, potrkovlen -lna -o [ -ln-]; potrkvati -am, p o trk v an je -a s;
p o trk ljti -m gl. trk lja ti, potrk lj n -a -o, p o trk ljv ati -am,
p o trk ljv an je -a s
potrohn jti -m, p o tro h n jj - j
te! potrohnjl -la -o, potrohnjn -a -o, p o trolinjnje -a s,
potrohnjnost -i
potrojiti -m, potroji -te! potro
jil -la -o in -jilo -ili, potrojn
-na -o, potrojnost -i , potroj n je -a s, potrojitev -tve i;
potrojevti -jem, potrojevl
-la -o, potrojevnje -a s, potrojevlec -lca [-le-] ro, potrojevlen -lna -o [-ln~], potrojtven -a -o [-tvn-]

potrositi -im gl. trositi, potroen

-a -o, potrenje -a s
potroiti -troim porabiti, zapra
v iti: ~ p rih ranke; potroi -te!
potroil -la -o in -ilo -i, po
troen -a -o, potronja -e z
poraba, potrenje -a s; potroarna -e , potroarnski -a -o;
potrek -ka ro, potroen -na
-o, potrnost -i i; potroljv
-va -o, potroljvost -i , potroljvec -vca m, potroljvka
-e , potronna -e i, potronik
-a ro, potroniki -a -o: ~ o po
trdilo, potrati -am, potran je -a s
potrpeti -m gl. trpti, potrpljnje -a s; potpen -pna -o, potpnost -i , potrpljv -va -o,
potrpljvost -i , potrpvati -am,
potrpvanje -a s
potrpeljiv -va -o, potrpeljivost
-i , potrpeljvec -vca ro, potrpeljvka -e , potrpen -na -o
potrditi -im se gl. truditi se, potru d tev -tve i
potrpati -am in -pijem razbiti,
p o tr p a n -a -o , p o tr panost-i ,
potrpiti -im, potrpljen -a -o,
p otrpljenost -i
pothniti -nem (se), pothnjen -a
-o, pothnjenec -nca ro, pothn jen k a -e i , pothnjenost -i ,
potha -e , potuhovti -jem,
potuhovnje -a s
potujiti -im, potjen -a -o, p r .
tjenec -nca m, potjenka -e
, potjenost -i i , potjenje
-a s; p o tu jevti -jem. potujevnje -a s, potujevlec -lca
[-uc-] ro, potujevlka -e
[-uk-] i, potujevlski -a -o
[-usk-] , potujevlen -lna -o
[ -ln-], potujevlnost -i [-ln-] i
potriti -im, potren -a -o, potrenost -i , potrenje -a s,
potrei'ac -nca ro, potrenka
-e : poturevti -jem, poturevnje -a s; potrica -e i

povlje
*potvriti -im spaiti, popaiti, po
narediti; *potvrjen -a -o; *potvrba -e , *potvra -e pona
redek; *potvrjenost -i i ponarejnost, zlagnost; *potvrjati
-am paiti, ponarejati, lagati;
*potvrjanje -a s
pouevati -jem , poueval -la
-o, pouevnje -a s, pouevlen
-lna -o [-ln-], pouevlnost -i
[ -ln-] , pouevlec -lca [-lc-]
m, pouevlka -e [ lk-] i, pouevlski -a -o [-lsk-]
pouiti -m, poi -te! poil -la
-o, poun -na -o, pounje
-a ,s, pounost -i i, pouljv
-va -o, pouljvost -i i; gl. tudi
pok in pouevati in poduk
poudariti -im (+povdariti), pou d rjen -a -o, poudrjenost -i
, poudr -ra m, poudrek
-rk a m, poudren -rna -o, poudrnost -i ; p o u d rjati -am,
po u d rjan je -a s, poudarjlen
-lna -o [ -ln-], poudarjevti
-jjem , poud arjev n je -a s, poudarjevlen -lna -o [ -ln-]
pok -a m, poen -na -o, ponost -i , gl. tudi pouiti
polien -na -o, polinost -i i,
polinik -a m, polinica - i
pouti -jem, pout -a -o, poutje -a s, pouten -tna -o,
poutek -tka m; pouvati -am,
pouvanje -a s, pouivlen -lna
-o [ -ln -] , pouivlec -lca [-le-]
m, pouivlka -e [-lk-] i
povbiti in -iti -vbim gl. vabiti,
povbljen -a -o, povbljenec
-nca m, povbljenka -e , povbljenost -i , povabilo -a s,
povablen -lna -o [ -ln-], povabljv -va -o, povabljvost -i ,
povabnna -e
povalti -m, povlil -la -o, povaljn -na -o, povaljnec -nca
m, povaljnka -e , povaltev
-tve , povljek -ljk a m; pov ljati -am, povljan -a -o, po-

vljanec -nca m, povljanka -e

i,
povljanica -e i
povlnik -a [-u-] m +trudelj,
povlnica -e [-u-] potica
povarti -m, povri -te! povril
-la -o, povarjn -na -o, povartev -tve i
povrovati -ujem gl. varovati,
povrovanje -a s, povruh -a m
povasovti -jem gl. vasovati, povasovnje -a s, povasovlec
-lca [-uc-] m, povasovlen -lna
-o [-ln-]
povati -am, povan -a -o, povanje -a s, povanost -i ,
poveva -e , povelnik -a
[-ln-] m, povelen -lna -o
[ -ln-]: a lea; poveevti
-jem , poveevnje -a s, poveevlec -lca [-uc-] m, poveevlski -a -o [-usk -], poveevlen -lna -o [ -ln-]: ~ o steklo;
poveljv -va -o; povevati
-am, povevanje -a s
poverjati -am, poverjan -a -o,
poverek -rka m
poveini prisl. veinoma, veidel:
~ smo tovarniki delavci; toda:
po veini je nastopila m anjina
povdati -vm, povj -te! in povdi -te! povdal -a -o, pove
dan -a -o, povd -i , povdan je -a s; povdek -dka m, povdkov -a -o: ~ o doloilo; povden -dna -o, povdnost -i ,
povdkoven -vna -o, povdka
-e
poveliati -am, povelian -a -o,
povelianje -a s, povelanost
-i i, povelanec -nca m, povelanka -e ; povelievti -jem,
povelieval -la -o, povelievn je -a s, povelievlen -lna -o
[-ln-], povelievlec -lca [-le-]
m, povelievlka -e [-lk-] i
povelikonen -na -o: tre tja ~ a
nedelja
povlje -a s, povljnik -a m, povljnica -e , povljniki -a -o,

589

povrek
p o v ljn itv o -a s, p o v ljstv o -a
s ; p o v eljev ti -j je m , po v eljev l -la -o, p o v e lje v n je -a s,
p o v eljev le n -ln a -o [ -ln-]
p o v re k -r k a m skleek, porjte lj, kreplo
p o v riti -im koga (kaj) komu za
upati, koga pooblastiti, kaj po
trditi, izpriati: lani so ga pov rili, da jih zastopa; lani so
m u p o v rili zastopstvo; povrje n -a -o; p o v rje n ik -a m, pov rje n ic a -e i, p o v rje n ik i -a
-o, p o v rje n itv o -a s, p o v rje n je -a s (+p o v e r n je -a s), pov e rte v -itve , poverilo -a s,
p o v erilen -ln a -o [ -ln-], p o v e
riln ic a -e [ -ln-] i , p o v erln o st
-i [ -ln-] ; +p o v rljiv -a -o za
up en , tajen: + strogo ~ o ; pov e rljv -va -o zanesljiv, poverljv o st -i zanesljivost; povrja ti -am, p o v rja n je -a s
p o v eseliti -m (se), povesli -te
se! poveslil -la -o, p o veseljn
-na -o, poveseltev -tve i, pov e s e lj n je -a s, p o v eseljev ti
- jem , p o v eseljev l -la -o,
p o v e se lje v n je -a s
p o v siti -im, poven -a -o, pov en je -a s, povenost -i ,
povenec -nca m, p o v en k a -e
i ; p o vsati -am, p o v an je -a s
p o v eslti -m gl. veslati, povesln
-a -o
povslo -a s zvit op slame za po
vezovanje snopov, otepov ipd.;
povselce -a [-slc-] s, povselek -ka [-sl-] m, povselski
-a -o [ s l- ] t gl. tudi povreslo
povsm o -a s: ~ p red iv a, d e te
lje ; povsem ce -a [-sm -] s
po v st -i , povstica -e , povsten -tn a -o; *povstnica -e i
zgodovina, *povstniar -ja m
zgodovinar
povsti -vdem gl. vesti, poveden
-n a -o, p o v d b a -e , povedn je -a s

povsti -vzem gl. vsti, povzen

-a -o, p o v zen je -a s, povzenost -i
p o v trje -a s, p o v trn -a -o
poveza -e i, povzen -zna -o, povzek -zka m, povznost -i i,
povznica -e i, p o v zk a -e i
povzati -vem gL vezati, povzan -a -o, povzanost -i , povzanec -nca m, p o v zan k a -e
, povezva -e ; povezovti
-jem , povezovl - la -o, povezo v n je -a s, povezovlen -lna
-o [ -ln-], p o v ez o v ln o st-i [ -ln-]
, povezovlec -lca [-duc-] m ,
p o v ezovlka -e [- u k-] i, p o v e
zo v lsk i -a -o [ - usk-], povezov ln ica -e [ -ln-] , povezlo -a
s, povezlnik -a [ -ln-] m, povezlnica -e [ -ln-] i
povezniti -nem , p o v zn jen -a -o,
p o v z n je n je -a s, p o v zn ik -a m
poviti -im, poven -a -o, povenost -i , p o v en je -a s,
poven -na -o, povnost -i i
p o v h ati -am in -em gl. v ih ati,
povhan -a -o, p o v h an o st -i ,
p ovhanec -nca m; pov ih o v ti
-jem , p o v ih o v n je -a s
p o v ija ti -vjam , p o v ija j -te! p o
v ija l -a -o in -la -o, p o v ija n je
in - n je -a s, p o v ij -a m, p o
v ij a -e , p o v ij lo -a s, povij lk a -e [ -uk-] i, p o v ij le n
-ln a -o [ -ln-], gl. tudi poviti
p o v ir - m lek, p o v irje -a s
kisla krm a, kisle trave, trstje
poviati -am, povian -a -o, p o v i
a n je -a s, povanec -nca m,
po v an k a -e i, p o v an o st -i i;
poviek -ka m, poven -na
-o, povnost -i i; p o v iev ti
-jem , poviev al -la -o, povie v n je -a s, p o v iev len -ln a
-o
[ -ln-],
p o vievlec
-lca
[-uc-] m
pov iti -vijem , p o v it -a -o, povto st -i , p o v tje -a s, p o v tek

590

povrh
-tk a m, p o v itn j k -a m, gl. tudi
p o v ija ti
p o v liti -im : ~ d rv a iz gozda,
pobranati; povlen -a -o: d rv a
so ~ a ; povli -em gl. vlei,
p ovlen -a -o
p o v lk -a m, p o v l k a -e , pov l k a -e ; pv lak -a m in pv la k a -e tir za vlake
povd povoda m prilika, pri
lonost: dali so ~ za n ap a d ; to
je bil ~ za p re te p ; +povod v
pom enu vzrok, razlog: b rez ~ a
so nas zaeli na cesto m etati;
alost im a ra z n o v rstn e ~ e ;
u d a k in je so b rez p ra v e g a ~ a
o d k la n ja le njegovo sn u b itev ;
razloil je ~ svojega p rih o d a;
+povodom prisl. asa kot nepr.
predi, z rod. ob priliki, ob: ~
razstave, ~ V. k o n g resa K PJ,
~ novih napadov, ~ tv o jeg a
pism a
povodec -dca m vajeti, povoden
-dna -o: ~ i je rm e n
povoden -dna -o: i mo, povo
d en j -d n ji , p re d povdnijo,
p o v o d je -a s
povodti -m prekaditi, opraiti,
povodi -te! povdil -la -o, po
v o je n - a - o : ~ o meso, ~ a kava,
~ a m oka pregana; povjenost
-i
p o v j - ja m, v po v o ju in po
voju, povji -a m, povjec
-jca m, p o v je k -jk a m, povo
je n -jn a -o, p o v jn o st -i I, pov jn ic a -e
po v o jen -jn a -o: ~ a dba, ~ e
razm ere
p o v lje n -ljn a -o, po v ljn o st -i
"p o v o rk a -e sprevod, obhod,
vrsta
povoti -m, povi -te! povil -la -o, povon -na -o,
p o v o nje -a s, povonost -i
, povotev -tve , povolo
-a s, povolen -lna -o [ -ln-]

povoziti -vozim gl. voziti, povo

en -a -o, povenost -i , povz -za m, povenec -nca m,
povenka -e ; p o v ati -am,
p o v an je -a s
po v p raa ti gl. p o p raa ti
p o v p r k gl. p o p rek
p o v rati -am, p o v r a n je -a s,
p o v ra j -a m, p o v ra le n -lna
-o [ -ln-], p o v raln o st -i [ -ln-]
, p o v ra ev ti -jem , pov raev n je -a s, p o v raev lec -lca
[-u-] m, po v rae v lk a -e [-u-]
, p o v raev len -ln a -o [ -ln-],
p o v ra ev ln o st -i [ -ln-] , pov ra ev ln ica -e [ -ln-] , p o v ra
ilo -a s, p o v railen -ln a -o
[ -ln-], p o v ra ln o st -i [ -ln-] ,
p o v ra n k -a m, p o v ran ca -e
, p o v ra ljv -va -o, p o v ra ljvost -i
p o v ra te k -tk a m, p o v r t - ta m,
p o v rte n -tn a -o, p o v rtn o st -i
, p o v r tn ik -a m: rak o v , kozo
rogov
p o v r tn ik i -a -o, pov r tn ic a -e : p o tn a ~
p v raz -a m locen pri koari
povri -vrem gl. vrei, pov en
-a -o, p o ven ec -nca m, pov e n k a -e , p o v en o st -i ,
p ovek -ka m, povg -v g a m,
p o v rg ljv -va -o, p o v rg ljv o st
-i
p o vrslo -a s povslo, povrselce
-a [-slc-] s, p o v rselsk i -a -o
[-sls-], gl. tudi po veslo
p o v rti -vrm gl. vreti, p o v rt -a
-o, p o v r tje -a s, p o v rto st -i
in p o v rlo st -i ; p o v rv a ti -am,
p o v r v a n je -a s
povrh in p o v rh u prisl. na. 1. zra
ven, za nameek: (za) ~ d ati
navrei, ~ je e to p ovedal;
2 . povrno: to je zelo ~ n a r e
jeno, sem samo ~ p o g led al;
toda po v rh u v krajevnem po
m enu: po v rh u stre h e je hodil;
zm oilo je le po v rh u , z n o tra j
je suho; po v rh u Stola je sneg

591

povrhnji
p o v rh n ji -a -e: ~ e oblailo, ~ a
s u k n ja , ~ a plaa; p o v rh n ja -e
i sm etana, p o v rh n jic a -e i po
vrhnja koa
p o v h o m a prisl. povrh, povrhu, po
vrno: ~ n are d iti, ~ p re b ra ti,
~ p ozn ati
p o v rn iti in -v rn iti -vrnem , po
v rn il -la -o, p o v rn je n -a -o,
p o v rn ite v -tve , p o v n jen e c
-nca m, p o v n je n o st -i i
po v rste n -tn a -o, p o v stn o st -i ,
p o v rstti -m, p o v sti -te! pov stil -la -o, p o vrn -na -o,
po v rnost -i 2, p o v rsttev
-tv e i
p o v ren -na -o, p ovrnost -i ,
p o v ek -ka m , p o vne -a m,
p o v n ica -e i, p o v rn ik -a m,
p o v rje -a s, p o v rin a -e , po
v rin sk i -a -o
p o v rti -m gl. vrti, p o v r n je
-a 8
p o v ta ti -am, p o v ta n -a -o, pov ta n o st -i , p o v ta n je -a s;
p o v rto v ti -jem , p o v rto v n je
-a s, p o v rto v len -ln a -o [ -ln-];
p o v rt v a ti -am , p o v rt v a n je -a s
p o v te n -tn a -o, p o v rtn in a -e i
povs in povsm prisl. popolnoma,
isto
povsod prisl.: ~ je dom a, od ~
p rih a ja jo ; povs d n ji -d n ja -e
povi, pov prisl. ve, po
volji, pogodu
p o v zd igniti -nem , p o v zd ig n jen -a
-o, povzdg -a m , povzdga -e
, p o vzdigntev 4 v e i, povzdgn je n e c -nca m , p o v zd g n jen k a
-e 2, p o v zd g n jen o st -i ; pov zd igovti -jem , povzdigoval
- la -o, povzd ig o v n je -a s, povzdigovlen -ln a -o [ -ln-], pov zdigovlec -lca [-uc-] ro, povzdigovlski -a -o [ -usk-]
p ovzti -vzm em gl. vzeti, povzet
-a -o, p o v z tje -a s, povztek
-tk a ro, povzm ek -m k a m, pov ztn ica -e , p o v ztn ik -a m,
m

p o vzetnna -e ; povzm ati

-am, povzm an je -a s, povzem len -ln a -o [-ln - ] , povzm a
-e , povzm -m a m
povzorti -m, povzri -te! povzril -la -o, p o v zo rjn -n a -o,
povzortev -tve , p o v zo rjn ec
-nca ro, p o v zo rj n o st -i i; pov z rja ti -am , p o v z rja n je -a s
p ovzpti -pnm se gl. vzpeti, povzpt -a -o, po v zp to st -i 2,
p o v zp tje -a s; p o v zp n ja ti -am
se, p o v z p n ja n je -a s
povzroiti -m, povzroi -te! p o
vzroil -la -o, povzron -na
-o, povzroitev -tve , povzronost -i ; p o v zro itelj -a m,
p o v zro iteljic a -e , povzrote ljs k i -a -o, povzrolen -ln a -o
[ -ln -], povzroilo -a s; p o v zro
ati -am, p o v zro an je -a s, pov zroevti -jem , povzroevl
-la -o, p o v zro ev n je -a s, pov zroevlen -ln a -o [ -ln-]
pza -e dra, stoja, vednje, narejn obraz, p o zr -ja m kdor
se rad postavlja v pozo, pozrski -a -o, pozrstv o -a s; p ozi
r a ti -am biti za model slikarju,
kiparju; p o z ira n je -a s; pozit r a -e i dra telesa, odrsko na
rejeno vedenje
p o zab v ati -am (se)
p o z a b v lja ti -am, p o z a b v lja n je
-a s, p o za b av ljk i -a -o
pozbiti -im k a j, esa, n a koga
(kaj); pozbi -te! in -te! pozbil -a -o in -la -o, p o z b lje n
-a -o, pozbivi = pozabvi =
pozbi prisl.; pozba -e i, poz b lje n je in - n je -a s, pozblje n o st -i 2, p o z b lje n ec -nca ro,
p o z b lje n k a -e i, p o z b lje n e k
-ka m; p o z b lja ti -am, pozblja n je -a s, p o zab ljiv -va -o,
p o za b ljiv ec -vca m, p o zab ljiv k a -e 2 , p o za b ljiv o st -i , p o
za b ljv e k -k a m, p o zab ljv s k i
-a -o

pozlatiti
p o zd je -a s, p o z d n ji -a -e
p o za j ti -zajm em in -zjm em gl.
z ajti, p o z a j tje -a s; pozajm ati -am in -ljem , pozajm an je -a s, p o zajem len -ln a -o
[ -ln-], pozajem lec -lca [ -lc-] m
p o za k le n ti -klnem gl. za k le n iti;
p o zak lp ati -am, p o za k l p an je
-a s
p o zak niti -im, p o za k n je n -a -o,
pozakontev -tve , pozak n jenost -i , p o zak n jen ec -nca m,
p o z a k n je n k a -e , pozakontven -a -o [ tvn-]
p o za p rv iti -im, p o z a p r v lje n -a
-o, p o z a p r v lje n o st -i , pozap r v lje n e c -nca m, pozapravljv -va -o, p o z a p rav ljv ec -vca
m, p o z a p ra v ljv k a -e , pozap ra v ljv o st -i ; p o z a p r v lja ti
-am, p o z a p r v lja n je in - n je -a s
p o za p rti -m gl. zap reti, pozap tje -a s, p o zap to st -i ; poz a p ra ti -am, p o z a p ra n je -a s,
p o za p irle n -ln a -o [ -ln-]
p o zasp ti -m : poasi so vsi pozaspli
pozvna -e glasbeni instrum ent
p o zd r v iti -im; p o z d r v lj n -a -o,
p o zd rv -va m, p o zd rv en -vna
-o, p ozdravilo -a s, p o zd ra v ljn je -a s, p o zd rav tev -tve , pozd ra v tv en -a -o [-tvn-]; poz d r v lja ti -am, p o z d r v lja n je
in - n j e -a s, p o z d ra v lj v e c -vca
m, p o z d ra v lj v k a -e i, pozdravlj -a m
pozbsti -em, pozbel -bla -o: ~ o
cv etje, pozblost -i , pozben
-a -o, pozba -e , pozeblna -e
; pozebovti -jem , pozebovn je -a s, pozeb ljv -va -o, poz e b ljv o st -i , pozben -b n a -o,
pozbnost -i
P o zjd on -a m os. i. gr. mit., Pozjdonov -a -o, pozjd o n sk i -a -o
p o zelenti -m gl. zelenti, pozeln i -te! pozelenl -la -o: ~ i
trav n ik i, ~ a ita; pozelenlost
Slovenski pravopis

-i ; pozelen ti -m, pozeleni

-te! pozelnil -la -o, pozelen j n -n a -o, p o zelen tev -tve ,
p o zelenlo -a s
pozm eljski -a -o, p o zm eljan -a
m [ -m lj-]
pzen -zna -o, dol. pozni -a- -o,
prisl. pozno, p o zn je; poznca
-e pozna hruka, poznk -a m ,
pozn -a m, p o z n j k -a m
im ena za pozne sadove, mladie
ipd.; poznopolten -tn a -o ,.p o zn o jesn sk i -a -o, poznogotski
-a -o: ~ i slog, p o znorom anski
-a -o, poznoklsien -n a -o
po zb ati -am in -b ijem gl. zibati,
pozban -a -o, po zb an o st -i ,
pozbanec -nca m; p ozibvati
-am, p o zib v a n je -a s
p ozicija -e poloaj, stalie, po
stavka; p ozicijsk i -a -o: ~ i b o ji
p ozidati -am gl. zidati, pozidan
-a -o, pozdano st -i , p o zidva
-e , pozid v ati -am, pozidvan je -a s; pozidovti -jem , pozidovlen -ln a -o [-ln -], pozid o v n je -a s
pozim i prisl.: pozim i s sm uam o,
po zimi pa ne; pozm ski -a -o,
pozm en -m na -o
pozitiven -vna -o: ~ i pl, ~ a
b il n ca ; p o zitiv n o st -i ; p ozi
tiv [ -iu ] -a m slovn., fot., trg.,
p o zitiv a -iv mn. s knjigovod.;
pozitivizem -zm a m fil ., p o ziti
v ist -a m, p o zitiv stk a -e ,
pozitivistien -na -o
poziv -a m povabilo, klic, vpo
klic; poziven -v n a -o, pozvnica
-e ; p o ziv ati -am in -vijem
( + pozvljam ), p o ziv an je -a s
p o zlatiti -m, pozlti -te! p o zltil
- la - o in -tilo -i, pozlan -na
-o, p o zlattev -tve , p o zlan je
-a s, pozlano st -i i, pozlatilo
-a s, p o zlatlen -ln a -o [-ln ],
p ozlatlec -lca [ -le-] m, pozla-tr -ja m, p o z la t rs k i -a -o, poz lat rstv o -a
593

38

pozlu
pzlu prisl.: iti v n tf, v kodo
po zn am enovti -jem , poznam eno
v a n je -a s; poznm ovati -ujem ,
p o zn m o v an je -a s
p o zn ti -znm gl. znati, p o zn n je
-a s, poznnstvo -a s, poznnec
-nca m, p o zn n k a -e , poznten -tn a -o, pozn tn o st -i 2, pozn v a -e 2, poznven -vna -o,
p o znvnost -i 2 ; p oznvati -am,
p o zn v an je -a s, p o zn a v telj -a
m, p o zn a v te ljic a -e i, poznav te ljsk i -a -o, poznavlec -lca
[ -uc-] m, p o zn a v lk a -e [-uk-]
2 , p o znavlski -a -o [-us-]
p o zobti -zobljem in pozobati
-am gl. zobati, pozobn -a -o
in pozban -a -o, pozbanost in
pozobnost -i 2
pozbnica -e 2 med.
p ozor - ra m, v p ozoru stati, p o
zoren -rn a -o, p ozornost -i ;
*pozrnica -e 2 oder, ospredje,
p o z rn ik -a m ; pozore -a s,
pozoren -ena -o
p o zo rti -m gl. zorti, pozori -te!
pozrel in pozorl -la -o: oves
je
p enica je ~ a , ~ i lan;
p ozorlost -i 2
p o zo rti pozrim : ito se pozori;
pozori -te! pozril -la -o:
oves se je h itro
p enica se
je zelo ~ a ; p o zo rje n -a -o: ita
so ~ a ; p o z rje n o st -i i ; pozo
rti -m : sonce ito pozori; p o
zori -te! pozril -la -o in -rilo: sv. Jak o b ga je
sonce
ga je ~ o , v ro in a ga je ~ a ;
p o zo rj n -na -o: r je e k a r
~ a ; p o zo rjn o st -i 2 ; pozortev
-tve 2
po zv ti pozovem gl. zvati pokli
cati, povabiti; pozvn -a -o, pozvnec -nca m, pozvnost -i ,
gl. tudi poziv
p o zvdeti -zvm, pozvdi -te! pozvdel -dela -delo (+pozvdla
-dlo), pozvden -a -o, pozvdb a -e 2, pozvden -dna -o; po-

594

zvedovti -jem , po zv ed o v n je
-a s, pozvedovlen -ln a -o [ -ln-],
pozvedovlec -lca [-uc-] rn, pozv e dovlka -e [ -uk-] 2, pozvedovlski -a -o [-lsk-]
pozvoniti -m, pozvoni -te! p o
zvonil -la -o in -nilo -i; p o
z v n ja ti -am, p o z v n ja n je -a s ;
pozvonkti -m, p o zvonkj
-jte! pozvonkl -la -o, poz v o n k lj ti -m, p o zv o n k ljl
-la -o
pogati -am, pogan -a -o
p o r -a m, p o ren -rn a -o: ~ a
bram b a, p o rn i -ega m sluba
pri vojakih, p o rn ik -a m, po rn ica -e 2 bot., porovec -vca
m vresje bot., p o rie -a s
poelti -m gl. elti, poeln
-n a -o, p o e l n je -a s (+po e lj n -n a -o, +p o e lj n je );
p o e ljiv -va -o, p o eljv o st -i 2,
po eljv ec -vca rn, p o e ljv k a -e
2, p o lje n -ljn a -o, p o ljn o st
-i 2, p o ljn ik -a m
poenti -nim gl. eniti, pon je n -a -o, p o n jen o st -i 2
p oeruh -a m, p o e r h in ja -e 2,
poer k i -a -o, p o er n -a m,
p o e r n sk i -a -o
poeti -n jem gl. ti, pot -a
-o, p o tje -a s, p o n jati -am,
p o n ja n je -a s, p o n jk a -e 2
obed po etvi
pogti pogm gl. gati, pogn
-a -o, poig -a m, pognost
-i 2, pognec -nca ro, pognk a -e 2 , po g n je -a s, pognica -e 2, pog an n a -e 2 ; p o
igati -am, p o ig an je -a s poiglec -lca [-uc-] m, poiglk a -e [-uk-] , p o iglski -a -o
[ -us- j , poiglen -ln a -o [ -ln-] :
~ a stra s t
pogekati -m gl. gekati, pogekn -a -o [povsod -gi-],
gl. tudi p o eg etati
p o ira ti -am, p o ira n je -a s, po ir ln ik -a [-un-] ro, p o irl-

pragmtika
n ik i -a -o [-un-], poirlec
-lca [-uc-] m, p o ir lk a -e
[-uk-] , p o irlsk i -a -o [-us-],
p o irlen -ln a -o [ -ln-]; poi
re k -rk a m : ~ vod, porek
-k a m
poivti -m gl. iveti: m alo bi
e ra d poivel; poivla d ru
ba, poivlost -i ; poiviti -m:
to m e poivi, gl. iviti; poivlj n -na -o in p o iv ljen -a -o,
p o iv ljn o st -i i in poivlje n o st
-i , p o v lje n je -a s, poivitev
-tv e , poivilo -a s, poivlen
-ln a -o [ -ln-], povek -vka m ;
p o iv lja ti -am, p o iv lja n je -a s,
p o iv ljv ec -vca m, p o iv lj v k a
-e , p o iv lj v sk i -a -o
po ivniti -im, po iv n jen -a -o,
p o iv n je n je -a s, poiv n jen o st
-i i, p o iv n jen ec -nca m
po o ltti -m, polti -te! poolt l -l, -o, pooltlost -i , po o lt n je -a s; p ooltti -m, poo ltn -na -o, poolt te v -tve
p ooltvati -am, pooltvan je -a s [povsod -out-]
p o ren -na -o, pornost -i i ,
porne -a m, po rn ica -e i,
p o rn ik -a m
p o rti -rm gl. reti, p o t -a -o,
p o rtija -e I, p o to st -i , pote n -tn a -o, p o tn o st -i i,
p o ftn e -a m, p o tn ik -a m,
p o tn ic a -e
p o rtv o v alen -ln a -o [ -ln-], portv o v ln o st -i [ -ln-] i
poviti -vim , povi -te!
povil -la -o, poven -a -o,
p o v e n ec -n c a m, povenost
-i ; povek -ka m ; povek o v ti -jem , povekovl -la
-o, p o v ek o v n je -a s
povigati -am , povg -a m ; povigvati -am, povig v an je
-a s ; povigovti -jem , pov ig ovnje -a s; povigovlec
-lca [-uc-] m

p r- predpona, pom eni davno pre

teklost, prvtnost; ohrani svoj
p oudarek: p r b b ic a -e , p rb tje -a s, p r l v ek -k a m,
p r d v e n -vna -o, p r d a v n n a
-e , p r d d -dda m, prd b a,
-e , p rd b e n -bna -o, p rdom ovna -e , p r f k to r -ja m,
p r f k to rsk i -a -o, p rg e rm n ski -a -o, p rg zd -gozda m,
prgzden -dna -o, p r j z ik -ka
m, p r k u lt ra -e , p r lk -a m,
p r m ti -ere , p r n a g n -na
m, p r n e k -a m, p r o b lk a -e
i,
p re -ta m, p rp lo d tev
-tve , p rp o d b a -e , p rro d te lji -ev m mn., p r sla -e i,
p rslo v n sk i -a -o, p rslo v n ina -e , p rsn v -ov i , p rsordstvo -a s, p r s t r - ra -o,
p r s t r i -ev m mn., p r s trc -a
m, p r sv t -et m, p rte v lo
-a s, p r tv r -a ri i , p r tv rb a
-e , p rtv o rv o -a s protoplazma, p r m -a m, p r v k -a m,
p r v r -a m, p rv z r - ra m,
p r v n k -a m, p r v n k in ja - e f,
p r v z r k -ka m, p rzg o d av n a
-e 2, p rzgodo v n sk i -a -o, p r ivl [-u] -i
vasih pra- po
navljamo in s tem stopnjujem o
pom en preteklosti p r p ra -: p rp ra b b ic a -e , p r p ra d d -da
m, p r p ra s t r i -ev m mn., p r p ra v n k -a m ipd.
p r a -e , p r a r -ja m kdor
s pro strelja, p r n ik -a m
kam en za pro, tudi frp r g p r g a m, mn. p r g i -ov in
p rag o v i -v: elezn ik i ~ v i,
D n j p rsk i ~ v i; p r en -na -o,
p r e k -ka m, p rec -ca m
P r g a -e kr. i., p r k i -a -o,
P ra n -n a m, P ra n k a -e i
p ra g m tik a -e i opravilnik, slu
beni red, p rag m ti en -na -o
stvaren,
strokoven,
posloven,
vzrono povezan: ~ o p isan a zgo
dovina; p rag m ti n a s n k c ija

prah
zgodovinska listina Karla VI.
(1713); p rag m a tiz em -zm a m fil.
sm er, p ra g m a tst -a m, prag m atstien -na -o
p r h -a in - ro, p r h a s t -a -o
prahu podoben, gl. tudi p r e k
in p ra iti
+p r h a -e 2 trznina, trna njiva,
ledina, trnica, prlog: p u stiti
~ o pustiti v prelgu, n a ~ o
o rati, ~ o d e la ti v prlog dati;
+p r e n - n a - o : ~ a n jiv a trna
njiva, trnica, +p r h a ti -am r
prlog orati
p r k o l [ -o u ] -a m obrabljena pa
lica, p r k o lje -a s
p r k s a -e 2 izvrevanje (esa), po
klic, vaja, spretnost, navada: iz
v re v a ti ~ o poklic, b iti v ~ i
v poklicnem delu, im eti ~ o rajo,
spretnost, stopiti v ~ o ) slubo,
~ a bo p o k az ala delo, izvreva
nje; ~ a in te o rija sta d voje
delo in nauk; p r k ti e n -na -o:
~ lovek izkuen, spreten, upo
raben, roen; ~ i z d ra v n ik i izvrujejo poklicno delo, ~ i v e r
n ik 2m po veri, ~ o m esto p ri
rono, prikladno za koga; d a j m u
k a j ~ e g a uporabnega; p r k ti n o st -i ; p r k tik -a m p rak
tien lovek; p r k tik a -e 2 nain
izvrevanja; zvijaa; p ra k tic ira ti
-am izvrevati, vaditi se; p ra k tikmt -a m zaetnik, vajenec;
p rak ticz em -zm a m samo na
prakso, trenuten uspeh prerau
nano dejanje, nenaelnost; p ra k ticstien -na -o
P ra k s te le s -tela ro grki kipar,
P ra k ste lo v -a -o
p r lec -lca [ -uc- in -le-] m tolka
p r le n -lna -o [ -ln-]: ~ i p rae k ,
p r ln ic a -e [ -ln-]
p r lic a -e , p r a lien -na -o
p rm e n -na m : vrv v tr i ~ e ,
k ita na tri ~ e ; p ram n ec -nca
m, p ram n e k -k a m, pram n a st -a -o

596

p r p o r -a ro, p r p o re c -rca m,
p r p o r e k -ka m, p ra p o r k
-a ro, p r p o re n -rn a -o, p r p o rski -a -o
p r p ro t -i , p r p ro to v -a -o in
p r p ro te n -tn a -o: ~ o seme,
p r p r o tje -a s, p rp ro ti e -a s
p rsec -sca ro, p r ev -a -o, p r a
ia -e 2, p ras -ta s, p rastin a -e 2 ; gl. tudi p ri
p r sk a ti -am, p r s k a j -te! p r sk a l -a -o in -la -o, p r s k a n je
in - n je -a s; p r sk -a m, p rsk a -e 2, p r sk a v -a -o, p r skavec -vca ro, p ra sk -a m
p ra s k e t -ta m, p ra s k e t ti -m in
-em, p ra s k e t j -jte! p rask e t l -la -o, p ra s k e t n je -a s
p r sn iti -nem : ~ v sm eh, ~ po
em (z veplenko po katlici)
p r a ti in -ti p ra m gl. v p raa ti
p ra ti -m : d re v je o b . v e tru
prai, stol p ra kriplje, o tr k
~ se dere; pri -te! p r al
-la -o, p ra n je -a s
p r iti -im : sokol p r i m ed
k u re ; p ri -te! p r il -a -o
p r e k -k a m droben prah, med.
prahasto zdravilo: zobni
p ra
en ali -n -n -6 in p re n
-na -o: ~ a cesta, o b lek a, ~ i,
e v lji; dol. obl. p r n i -a -o:
a zrn a ; prim b lj
prisl.
p ran o in p rn o ; p rn o st -i 2,
p ra n a -e 2, p r n a t -a -o
p r i - a m, p ra i e v -a -o , p ra i
ek -ka ro, praik o v -a -o, p r a
iji -a -e, p ra ev in a -e 2, p r a
iev je -a s; p ra i e r ja -e 2, p r a
ie r je c -jca ro, p ra i e r jsk i
-a -o; p ri p ita n ec p rai a p i
ta n c a (+prai-p tan ec), +p rep ra ti -m (se), p r -te! p ra il
-a -o, (za)pran -na -o, p ra n je -a s, p ra te v -tve 2
p ra n ik -a m bot., p r n ik o v -a -o,
p r n ik i -a -o, p r n ic a -e 2
p r te -a ro, p r te e n -na -o: ~ i
voz, p ra te n n a -e 2

praviti
p r ti prem , p ri -te! p r l -a -o,
(o)prn -a -o, p r n je -a s, gl.
tudi p r le n -ln a -o
p r ti p rjem , p rji -te! p r l -a
-o; p ra ti -am, p r a n je -a s
p r tik a -e 2 , p rfk a r -ja m, p r tik a ric a -e 2, p r tik a rs k i -a -o,
p r tik a rstv o -a s
p r v prisl. izraa 1 . pravilnost: ~
d elati, govoriti, iz ra u n a ti; tako
je ~ , ni ne d ela
ni se ne
o b ra a ~ ; n a ~ o b rn iti k a j
(obleko, besedo); m eni je ~ po
volji, ~ m u je po volji, prav se
m u godi; o b le k a mi je
to mi
~ p ride, rav n o ~ si p riel
o pravem asu; n e k a j mi ni ~
(v elodcu ip d .); im eti ~ (+pravo), v sak im a svoj ~ ; ~ dati
kom u pritrditi mu; p rv , le p o j
di! p r v p rv , samo da vem ;
p rv , e ra d bo p ro sil;
p rv , ni se ne pli! 2 . pouda
rek (isto, posebno, zelo, ravno
ipd.): ~ gotovo, ~ zars, ~
rad , ~ p rid en , ~ dober, ~ ta k ;
~ ni ne dela, ni ~ ne dela;
~ ni se ne boji, ni ~ se ne
b o ji; ~ ni se ne obraa, ni
~ se ne o b ra a ; ~ t si bil,
~ to k n jig o iem, ~ nocoj je
b il tu, ~ o veliki noi je bilo,
~ p re d m enoj sedi, ~ pod o k
nom je u stre lil; h. v sestavi:
p rv z ap rav , p r v k a r, eprv,
a k o p r v
p r v c a t -a -o: p r vi p r v c a ti le
nuh, (prava) p r v c a ta rev o lu
c ija
p r v d a -e 2, p rv d e n -dna -o: ~ i
d oktor, p r v d n ik -a m: d ravni
p r v d n ic a -e , p rv d n i ek
-ka m, p r v d n ik i -a -o, p rv d nitvo -a s: dravno
p rv d ati -am se, p r v d a n je -a s,
p r v d a r -ja m p r v d a rsk i -a -o,
p r v d a rstv o -a s, p ra v d a rja -e
2, p rav d -a m

597

p r v d a n sk i -a -o pravi, navaden,
resnien: ti nisi ~ i lovek (Lev
stik)
p rav d o - v sestavi: p ra v d o r k -r k a
m, p ravdoslv ec -vca m, ~ sl v je -a s, ~ sl v e n -vna -o; p rav doznnstvo -a s, ~ z n n e c -nca
m , ~ z n n s k i -a -o
*prvec -vca m sm er, naelo, pra
vilo
p r v i -a -o: ~ i mo n a ~ e m
k ra ju , blago n a ~ i k r j na
prv, im eti glavo n a ~ e m k o n
cu, o ~ e m asu = p ra v i as,
~ i kot, ~ a pot, ~ a ro k a desna,
nim a ~ e g a za u p a n ja , ni ~ e g a
v e se lja ni, ni ~ e g a ne bo iz
tega, ta ni ~ i (~ a ), ~ o zadeti,
ti i mi ~ i! (iron.), ~ a koda!
nobena, ~ a re! kaj za to, ni
ne d; nedol. oblike, prim . in
pres. nima
p rav ic a -e : po ~ i govoriti, p o
ved ati resnico, to ni po ~ i pra
vino, resnino; da povem po ~ i
kakor m islim ; im eti ~ o do esa,
n a k a j; im eti k a j n a ~ i ; d ati
kom u ~ o do esa; ~ o z a h te
vati, iskati, p o isk ati si, sto riti
kom u, iz k az ati kom u; kom u v
~ o hoditi, seg ati; p riti do ~ e ,
~ a se je izk azala; ~ i v r k e
p riti oblasti, ro k a ~ e ; p rav ic
v eliko p rav ic e m alo ugod
nosti, posebnih dovoljenj in moi ;
im am p ravico g ovoriti ali da
govorim , nim a p rav ic e govo
riti ali da govori
p ra v ic o lj b e n -bna -o, p ravicolj b n o st -i 2, p ra v ic o lj b je -a s
p rav i en -na -o, p rav i n o st -i ,
prav n e -a m, p ra v i n ik -a m,
prav n ica -e
p rav ilo -a s, p ra v ile n -lna -o [ - ln - 1 ,
p ra v iln o st -i [-ln - 1 2, p ra v iln ik
-a [ -ln-] m, p rav ilo m a prisl.
p r v iti -im, p r v i -te! p r v il -a -o,
p r v lje n je -a 8

pravkar
p ra v k a r prisl. . za preteklost: rav
nokar, isto pred kratkim : ~ je
bil tu, ~ je p riel; za prih.
ustreza ko j (bo tu); p r v k a rn ji -a -e: ~ e besede, ~ a n e
srea
p r v ljic a -e i, p r v lji e n -na -o,
p r v lji a r -ja m, p r v lji a rsk i
-a -o, p r v lji k i -a -o, p r v ljiarstvo -a s
p rv o -a s jus, p rv o m a prisl. po
pravu, p r v e n -vna -o, dol. p rv ni -a -o: ~ i postopek, ~ a pot,
~ a veda, ~ a m o ; p rv n o st -i ,
p r v n ik -a m ju rist, p r v n ic a
-e , p r v n ik i -a -o: ~ a slu
ba, dolnost; p rv n itv o -a s;
p rav n o - v sestavi: p rav n o m je
-a s, pravnom oen -na -o: ~ a
pogodba, ~ m n o st -i ; p rv nozgodovnski -a -o; toda p r a v
no obvezen -zna -o, p rav n o velj v e n -vna -o, p rav n o varen'
-rn a -o
p rav o - v sestavi: prav o sen -sna
-o, ~ sn o st -i ; p rav o ten
-tn a -o, ~ tn o s t -i i, ~ t je
-a s; p rav o k o te n -tn a -o, ~ k tn ik -a m, ~ k tn ic a -e i; prav o m en -na -o, ~ m n o st -i ;
p rav o p is -a m, o p is e n -sna -o,
p sje -a s; p rav o r en -na
-o s l o v n ~ r j e -a s slovn.;
p ra v o r k -k a m pr.; prav o slven -vna -o, ~ s l v je -a s,
~ sl v n o s t -i i, ~ sl v e c -vca m,
~ s l v k a -e ; pravoslvec -vca
m, ~ sl v e n -vna -o, ~ s l v je -a
s; p rav o so d en -dna -o, ~ sod je
-a s, p rav o v re n -rn a -o, ~ v r nost -i , ~ v r n ik -a ro, v e r
n ica -e , ~ v r s k i -a -o, ~ v r stvo -a s; p rav o zn n ec -nca m,
~ z n n s k i -a -o, ~ z n n stv o -a s
p ra v n ji -a -e to, kar je prv:
rav n o ~ i za to v elikost; ta
k lo b u k sicer ni p rv i, k e r ni
m oj, je p a p r v n ji, k e r mi je
p r v ; p r v n jo s t -i i

p r v z a p ra v prisl.
p rz en -zna -o, dol. p rzn i, prim.
b lj
~ a posoda, ~ a glava,
~ a beseda, ~ izgovor, ~ a
vera, ~ strah , ~ ni, t ni ~ a ,
~ o m esto, b iti ~ ih r k ; p rzniti -im (se), p r z n je n je -a s,
p ra z n te v -tve ; p ra z n in a -e ,
p ra z n o ta -e , p raz n b a -e i,
p rz n o st -i
p r z n ik -a ro, p r z n ik i -a -o: ~ o
opravilo, p rz n ie n - n a -o : vse
je bilo ~ o , ~ o n a p ra v lje n ;
p ra z n ik o v ti - jem , p razn ik o vl -la -o, p ra z n ik o v n je -a s,
gl. tudi p raz n o v ti
prazno- v sestavi: p razn o g lv -va
-o, ~ g l v e c -vca ro, ~ g l v k a
-e , ~ g l v o s t -i ; p raznom seln -a -o [-sln-], ~ m iselnost
-i [-sln-] ; p raz n o v ren -rn a
-o, ~ v r n o s t -i , ~ v r je -a s,
~ v r e c -rc a ro, ~ v r s k i -a -o,
~ v rs tv o -a s
p raz n o v ti -jem , p raz n o v al -la
-o, p ra z n o v n je -a s, prazn o v len -lna -o [-ln - ] , p razn o v lec -lca [-uc-] ro, p razn o v lk a
-e [-uk-] i
p ri -a m m anj alk a k p rag , gl.
tudi tam
p ra ljk a -e i = b ra ljk a -e i
brazilski les, iz katerega so k u
hali rdeilo (zlasti za pirhe)
p r iti -im, p r en -a -o: a k a
va, p r e n je -a s, p r en ek
-n k a ro, p r en ec -nca ro, p ralen -lna -o [ -ln-], p ra ln ic a
-e [ -ln-] , p railo -a s, p ra rn a -e
p r n ji -a -e 1. praznien: a
obleka, ~ a srajc a,
se o b le
i; 2 . bolja vrsta: ~ e p redivo,
~ a m oka; p r n je -a s bolje
blag za obleko
p re iti -im se pr skati se: koz se
pijo, p -a m, p r e v n a -c i
kozlovina

prebiti
p r prisl. baj, mend: im a ~ de
n a r je
p re- predpona I. pri prid. in prisl.
izraa stopnjo preseganja ( elativ), in sicer v pom enu 1 . preve:
p rem ld ,
p re st r,
p red o b er,
p rev iso k ; prem lo, preblizu,
p red le, p rezg o d aj, prepozno,
p rev roe, p reposi; tudi pred
zloenimi prislovi, eprav jih si
cer piemo narazen: p ren a lh k o ,
p ren a d r b n o , p ren ad eb lo , p ren airko, prenadlgo, p ren a h tro ipd.; 2 . zelo: p re lj b a
m ati, p re s n i otrok, p re le p a
podoba, p re sla d k i m oj; pren k ik ra t, pre d n o lep, p r e
m nogo jih prosi itd.; vseh takih
zvez v slovarju ne navajamo, ker
jih lahko delamo domala od vseh
prid. in prisl.; II. pri glagolih
izraa prem ikanje ( trajanje, raz
voj) dejanja: 1 . skozi kaj (ez,
preko): p reb iti, preb o sti, p r e
m oiti, p re p l v a ti, p re l sti (ste
no), p resk o iti (jarek ) = sko
iti p re k o ja rk a ; 2 . iz kraja v
kraj: p ren sti, p re p e lj ti, p r e
seliti se, p reto iti, p re v a liti, p r e
liti; 3. iz asa v as: p re ti
no, prenoiti, p re st ti ves ver, p re sp ti no, leto prete,
p rem in iti; 4. iz naina v nain
(sprem em ba): p rem e n ti, p re n o
viti, p re o b rn iti se, p reslik ati,
p reobli, p red o m sliti se, p r e
leviti, p reo zn an ti, p re d ru g iti; 5. preko mere: p re o b j sti
se, p rev z d g n iti se, p re u tr d iti,
p reo b rem e n iti, prezaposliti, p regn ti (konje z delom)
p re ra ti -am gl. p re o r ti
p re b d a ti -am, p re b d a n je -a s,
p reb a d lo -a s, p re b a d -a m
p re b rv a ti -am, p re b rv a n je -a s
*p re b sa ti -em (se): ~ se s im,
~ se kam , *prebsanec -nca m
presite; *prebasovti -jem ,
* p reb aso v n je -a s selitev

p re b v iti -im, p re b v lje n -a -o;

p re b v lja ti -am, p re b v lja n je
-a s; p re b a v ij v e c -vca m, p reb a v lj v k a -e ; p re b v a -e i,
p reb v en -vna -o, p reb v n o st
-i , p re b a v ljiv -va -o, p re b a v
ljiv o st -i i, p reb a v ilo -a s, nav.
v mn. p re b a v ila -l [-lJ, p rebav len -ln a -o [ -ln-]: i o r
gan; p r e b a v lj le n - ln a - o [ -1 n-]:
~ o delo, ~ e leze
p re b e d ti -m gl. bed ti, p reb e dn -na -o: ~ a no [povsod:
-bd-]
p re b g n iti preb g n em gl. pobgniti, p reb g -ga m, p reb eg v ati -am, p re b e g v a n je -a s
p re b liti -im gl. b eliti, p re b lje n
-a -o, p re b e lte v -tv e , p reb lje n o st -i
p re b n d a -e nadarbina, p reb n den -dna -o nadarbinski, p reb e n d r - ja m, p re b n d n ik -a m ,
p re b e n d rsk i -a -o
p re b siti -im se: pot se p reb si
v dolino
p re b e ti -m gl. b eti, p reb nik -a m, p reb n ica -e
p re b ija ti -am (se) gl. p o b ija ti,
p re b ija n je in - n je -a s, p reb ij -a m, p re b ij lo -a s, p reb ij ln ik -a [-ln -] m , p re b ij le n
-lna -o [ -ln-]
p re b ira ti -am, p re b ira n je -a s,
p re b ir -a m, p re b ir ln ik -a
[ -ln-] m, p re b ir ln ic a -e [-ln-]
, p re b ir lo -a s klaviatura, p reb ir le n -ln a -o [ -ln-]; p re b r
-a m: na ~ im eti, n a ~ p o n u
d iti; p re b ir le c -lca [-le- in
-uc-] m, p re b ir lk a -e [-lk- in
-uk-] , p re b irljv -va -o
p re b iti -jem gl. b iti, p r e b it -a -o:
~ novec preluknjan; preneseno
p re b it -a -o: ~ o d ekl, k a j pa
pone? ~ i otr k , d a j no m ir!
~ o trd o je lo zelo, hud; ~ o
m raz je bilo zelo., mono, hudo;

prebiti
~ o bo h u d to, ali, zelo; ~ o bo
p o g ledal to, ali, pa; p re b iti
-jem se: ~ skozi vse teave,
skozi vse ov ire, skozi sovrane
rte ; p r e b itje -a s; glej tudi
p r e b ija ti in p re b o j
p re b iti p re b ije m in prebm pre
nesti, pretrpeti, prestati: ~ no,
m raz; veliko h u d eg a p rebm ;
p re b it -a -o: ~ a leta, o tr p
lje n je , p re b ite k -tk a m ostanek:
im eti esa n a ~
p re b iv a ti -am, p re b iv a n je -a s,
p reb iv lec -lca [-uc-] m, p reb iv lk a -e [-uk-] i, p reb iv lski -a -o [ -ls-], p reb iv lstv o -a
[ -ls-] s, p re b iv ln ic a -e [ -ln-] ,
p reb iv li e in -ie -a s
p re b le d ti -m gl. bledti, p reb le d l -la -o: ~ i obraz, p reb le d lo st -i ; p re b le d v a ti -am,
p re b le d v a n je -a s
p re b lisn iti -nem , p re b lsn je n -a
-o, p re b lisk -a m
p re b liz u prisl.: ne hodi ~
p re b b n a ti -am : vse v eere p rebbna, vso ulico preb b n a, ves
h ru p p reb b n a
p re b o d -oda m gl. p reb o sti
p re b o j - ja m, p re b o je n -jn a -o:
~ a sila, p re b o jn o st -i ; gl.
p re b iti
p reb o l ti -m gl. b o lti: b o le
zen, nesreo, kodo; p re b o l n je
-a s, p reb o l lo st -i , p rebolvn ik -a m rekonvalescent; prebolv n ica -e i rekonvalescentka;
p re b o l v a ti -am, p re b o l v a n je
-a s
p reb o sti -dem gl. bosti, prebodn -n a -o: ~ e roke, prebodn o st -i , p reb o d n ec -nca m,
p re b o d n k a -e , p reb o d ljiv
-va -o, p re b o d ljv o st -i ; p r e
bo d -oda m, p re b o d lj j -a m,
preh o d ilo -a s orodje za preba
danje, p reb o d n a -e , p reboden
-dna -o; a ra n a

p re b ra n ti -m gl. b ra n ti, p reb ra n n -a -o, p re b ra n n o st -i :

~ se d e te lji zelo pozna
p re b r ti p re b re m gl. b ra ti, p reb r n -a -o, p re b r n o st -i i : p ri
te j ~ i ni m ogoe ve dobiti
d o b reg a ja b o lk a ; p re b r n e c
-nca m izbirek
p re b r z d iti -im, p re b r z d e n ra -o,
p re b r z d e n je -a s
p re b re sti p re b r d e m gl. b rsti,
p re b re d n -na -o
p re b rsa ti -briem gl. b risati,
p re b risa n -a -o, p re b risa n e c
-nca m, p re b rsa n k a -e , p r e
b risan o st -i
p re b ro d iti -dim gl. b ro d iti, p reb r d en -a -o, p re b r d -da m,
p re b r d e n -d n a -o, p reb ro d n n a -e
p re b rs k a ti -am, p re b rs k a n -a -o,
p re b sk a n o st -i ; p re b rs k v a ti
-am, p re b rs k v a n je -a s
p re b r siti -im gl. b ru siti, p re b r en -a -o, p re b r e n o st -i ;
p re b r a ti -am, p re b r a n je -a s
p re b u d iti -m (se), p re b d i -te!
p re b d il -la -o in p reb d ilo -i
-e, p re b u j n -n a -o, p re b u j n je -a s, p re b u j n o st -i , p reb u j n e c -nca m, p re b u j n k a -e
; p re b u d ljv -va -o, p reb u d ljv o st -i , p re b u ja -e i; p r e
b u ja ti -am, p re b u ja n je -a s
p re b h a ti -am, p re b h a n -a -o,
p re b u h v a ti -am, p re b u h v a n je
-a s, p re b iti -im, p reb e n -a
-o: ~ a sten a
p recd en s -a m prejnji prim er,
ki se kdo nanj sklicu je; p recednca -e prednost: im eti ~ o ,
p reced n en -na -o: i p r i
m er, ~ i p re p ir
p rec ed iti -m, p recd i -te! p recdil -la -o, p re c e j n -na -o,
p re c e j n o st -i i; p re c je k -jk a
m, p recden -dna -o; p re c ja ti
-am, p re c ja n je -a s; p re eje vti -jem , p re c e je v n je -a s,

600

preistiti
p re e je vlen -ln a -o [ -ln-], p r e
e je vlec -lca [-uc-] m , preceje v lk a -e [-uk-] , p rec eje vlo -a s, p re c e je v ln ik -a
[ -ln-] m
p re c e j prisl. mere: ~ lju d i, ~
asa, ~ d e n a rja , ~ debel, ~
delaven, ~ nese, ~ govori, ~
v, ~ m an j, ~ lep, ~ dale,
~ dolgo, ~ od tod; p re c jn ji
-a -e: ~ a druba, ~ e tevilo,
~ i obseg, ~ i dohodki
p re c e j prisl. asa ko j, takoj, br:
~ pridem , ~ nard i! ~ povej!
~ za oglom, ~ p ri sosedu, ~
z ju tr a j; m td p re c e j in ko sta
vimo vejico le, kadar se nanaata
na razlina povedka: P r c e j ko
p rid e iz vasi, bo zagledal sta
ro lipo. Z agledal jo bo, p r c e j
ko p rid e iz vasi. Ko p rid e iz
vasi, bo p r c e j zagledal staro
lipo. Z agledal jo bo p r c e j, ko
p rid e iz vasi. p r c e j n ji -a
-e takjnji, hiter: ~ i nastop,
~ a pomo
p re c n iti -im gl. cniti, p re c n je n
-a -o, p re c n je n o st -i , p re c e
n i te v -tve i, p re c e n it ven -a -o
[-tvn-]; p re c e n je v ti -jem ,
p re c e n je v n je -a s, p rec en je v len -lna -o [ -ln-], p re c e n je vlec -lca [-uc-] m, p rec en je v lk a -e [-uk-] ; p rec n -a -o,
p recen prisl. prepoceni
p re c e p -pa m: v ~ cepiti, v ~
u je ti, dobiti, s ~ o m k am en je
m etati; p rec p iti -im: ~ p o le
no, ~ d revesce; p re c p lje n -a
-o, p re c p lje n e c -nca m, prec p lje n k a -e , p rec ep te v -tve
; p re c p lja ti -am, p re c p lja n je -a s; p re c e p ije v ti -j je m ,
p re c e p lje v n je -a s
p re ij z iti -im: vso deelo precijazi, silo b la g a p rec ijaz i, leto
in dan p re c ija z i; p re c ij z e n -a -o
preci zen -zna -o, p reciznost -i
, p reciza -e : M olirove ~ e

p re c ip it t -a m ke m . usedlina
p recizen -zna -o natanen, ta n ek;
precizn o st -i , p re c iz ira ti -am
natanno doloiti, o m ejiti; p r e
ciziran -a -o, p re c iz ira n je -a s,
p rec izra n o st -i
p rec (v )r ti -m gl. c r ti: ~ m aslo,
slanino, p re c v t -a -o: ~ o m a
slo, ~ a slan in a; p re c v ira ti -am,
p re c v ra n je -a s
p r a -e : n a ~ o p oesati lase;
p r a ti -am : ~ lase, p r a n je
-a s; gl. tudi p r iti
p re n -n a m , p re n k a -e 2,
p re n sk i -a -o o ljudeh preko
reke (m eje, hriba ipd.)
p re a stiti -ega m kot naslov, p r e
a stita -e , p re a stit -a -o,
p re a stto st -i iron.: v aa ~
p re d iti -im, p re je n -a -o in
pre d en -a -o: je bilo vse ~ o ;
pred en -dna -o: to je ~ o
p r en -na -o, p rn ica -e ,
p rn o st -i , p re n ik -a m tram
prek stropa p r n ja k -a m,
p rno -a s pod vozom visea
priprava, da kaj vanjo denejo
p re es ti -em gl. esati, p reesn -a -o; p re es v ati -am,
p re e s v a n je -a s, p reeso v ti
-jem . p re eso v n je -a s
p re sn iti -nem in p reesn ti
-snem gl. sniti, p re sn je n
-a -o in p re sn je n -a -o, p reesntev -tve
p re sto prisl. prepogosto, preve
krat
p re c n iti -im, p re n je n -a -o prem etn, p re in te v -tve ; p ren ja ti -am, p re n ja n je -a s,
p re in j v a ti -am, p re in j v a n je -a s
,p re istiti -im, p reien -a -o,
p re ie n je -a s, p reen o st
-i ; p reiev ti -jem , p reiev n je -a s, p reiev len
-lna -o [ -ln-], p reiev ln ica
-e [ -ln-]

601

prectnti
p re ta ti -am, p re ta n -a -o, p re ta n je -a s
p r iti -im : ago, lase, ~ se
od strani se m riti, gledati; p r e n je -a s; p r k a -e telov.,
tisk., p r k a ti -am : ~ steno
(alp.), p r k a n je -a s
p re n iti -im, p re n je n -a -o,
p re rn te v -tve i, p re n je n je
-a s; p re rn je v ti -j je m , p re rn je v n je -a s
p r e rta ti -am, p r e ta n -a -o,
p re ta n je -a s; p re rt v a ti
-am, p re rt v a n je -a s; p rerto v ti -jem , p re rto v l -la
-o, p re rto v n je -a s
p re d iti in -iti -dim se gl. u
d iti se: ne m ore se ~ ; p re u
den -dna -o: ~ a lepota, ~ o lep
p re ti -jem prebedeti, presli
ati: ~ no, ~ besedo; p re t
-a -o: a no, ~ e besede
p re u tti -tim gl. utiti, pre ten -a -o: ~ e m uke, loi od:
p re te n -tn a -o preve uten;
p re u tljiv -va -o preobutljiv,
p re u tljv o s t -i , p re u tljv e c
-vca m, p re u tljv k a -e
p re d [nasl. ali prd] predl. I. s
to. (kam ?): p re d vs je priel,
p re d gozd je p o stavil strao,
prdm e, p rd te , p r d e n j [-dnj] ,
p r d n jo , p r d n je , p rd se ; II. z
orod. 1 . pril. (kateri?): vas p re d
m estom , raz m ere p re d vojno,
stra h p re d k azn ijo , beg p re d
p rav ico ; 2 . predloni predm et
(pred kom ali im?): bei p red
kazn ijo , tre se se p red pravico,
p lai se p re d teavam i; 3 . prisl.
dol.: a) kraja (kje?): p re d v a s
jo se je u stavil, p re d gozdom
sto ji, p re d nj, p re d sebj,
p re d n jim ; b) asa (kdaj?): p re d
letom , p red nojo, p re d k o n
cem ; skupaj piemo: p red l n i,
p red l n sk im ,
predsin n jim ,
p re d v ra jn jim (gl. 59); c)
naina (kako?): p ohvalil ga je

p re d ja v n o stjo ; skupaj piemo:

p red v sm ; +p re d ali po se ji
(raba dveh predlogov) = p re d
sejo ali po n je j; n a zem lji in
pod n j (+na in pod zem ljo);
b o j je d iv ja l n a m o rju , pod
n jim in n ad n jim (+na, p o a in
n ad m o rjem ); p re d m estom in
za n jim so z a re g lja le stro jn ic e
(+p re d in za m estom ); v rn i se
s itom ali na n je m (+z ali na
itu); n enado m a je bilo v hii
in o krog n je vse iv (+v in
o krog hie); o p az o v an ja p red
boleznijo, m ed n j in po n j j
(+pred , m ed in *po bolezni);
odlom ila se je od d rev esa, v i
seega ez rob p re p a d a (+od
ez rob viseega d rev esa); do
voljena pa je raba dveh pred
logov zapored, kadar je prvi za
z nam ernim pomenom: o b lek a
za k delu, ru ta za n a glavo,
stolek za pod nge, rogonik
za p re d v ra ta ; kjer imamo e
ustaljen predloni izraz: z n a v i
dez lepim obrazom , p re d na
ste a j o d p rtim i v ra ti, od Z ilje
do p re k Soe (do P re k m u rja ),
do p re d k ra tk im ipd.; po takih
zvezah se je iz strnil v enoten
predlog izm ed, iznad, izpod, iz
p red , izza: izm ed hi, iznad
vrat, izpod skale, izpod ng,
izza h rib a
p red - v sestavi: 1 . doma in dober
je a) pri pridevnikih iz predlo
nih zvez (II): p re d m estom
p redm sten, p re d pustom
p red p ste n , p re d vo jn o p re d
vojen, p re d ap rilo m p red ap rlsk i, p re d v ra ti p red v r te n ipd.; b) v sam ostalniko
izvedenkah iz takih pridevnikov,
iz predlonih zvez pa le kot skup
no im e: p re d p stn ic a predpust
na prireditev, p re d p r n ik otira
pred pragom (predprani), p red m stje kar je pred m estom

predel
(+predm sto), p re d h je ( 4 pred ha), p re d g o rje (+p red g ra,
+p red h rb ), p red m stje, pred str je ipd.; 2 . veinoma pa (zla
sti pri glagolih in njih izveden
kah) je prevzet po tujih zgledih
in ga raji opisujemo s pridev
n ik i, kakor: prjnji, prdnji,
poprjnji, prvi, osnovni ipd.:
+p r d str a prednja str., *p rd te prednje ., +p r d p rip r v a
poprejnja pr.; +p r d p o g ja n je
uvodno, zaetno pogajanje; +p rd p o sv to v an je uvodno, zaetno
posv.; +prd o d p v ed naprjnja
odp.; +p rd iz o b r zb a prjnja,
osnvna izobr.; +p r d p re is k v a
uvodna, zatna pr.; +prdpoizvdba prjnja., uvodna poiz.;
+p rd p o g j prvi p.; +p rd d lavec prvi dlavec; + p r d p rav c a
posbna pr.; +p re d u titi na
prej, prej .; +p re d v d e ti -vm
naprej, prej v. itd.; vekrat ima
mo za tak tuj vzorec domao ne
sestavljeno besedo ali drugano
predlono zvezo z enakim pom e
nom: +p r d sto j blinji, pred
nami; +p rd le priujo, prilon; +p r d p r z n ik bednji dan,
nveer, veer, dan pred pr.;
+p rd p lalo naplailo; prdpodba podoba; 3. nekaj takih be
sed se je v knjinem jeziku tako
udomailo, da jih ne moremo ve
pogreati, eprav niso lju d ske :
pred loiti,
p red v id v at i -am
im eti v m islih, m isliti na, dolo
iti, p re d sta v iti ipd.
p r d prisl. prej: ~ in p o tle j, ~
ta d an; ~ pom isli, p o tle j stori;
k d o r ~ p rid e, ~ m lje ; p r d
n ji -a -e = p r d e n ji -a -e
[-d-]; p r d le prisl.: ravno ~
je b il tu
p re d ja ti -am, p r e d ja n je -a s;
p re d ja -e , p re d je n -jn a -o,
p re d jn ik -a m , p re d jn ic a -e ,
p re d a j le c -lca [ -uc-] m, pre-

d a j lk a -e [- u k-] , p re d a j lski -a -o [-us-]; p re d ti -m

gl. dti, p re d n o st -i
p re d l [-l] -a m, p red le k - ka
[-l-] m, p re d lc e -a [-le-] s,
p re d l a st -a -o [ - l-], p red la st -a -o, p re d le n -ln a -o
[ -ln-], p re d ln ik -a [ -ln-] m,
p re d l n ik -a [-l-] m ; p red l je -a [-l-] s, p red le n
-na -o [-l-]: ~ a k o n s tr k c ija
m ost, stavbe
p re d le prisl.: ~ gre, pe je
~ sega, ~ sk lep a; dle
n e k je v deveti deeli
p re d v a ti -am, p re d v a n je -a s,
p re d a v te lj -a m, p re d a v te ljica -e , p re d a v te ljs k i -a -o,
p re d a v ln ic a -e [ -ln-] , p red avlen -lna -o [ -ln-]
+p re d b a c v a ti -am oitati, opona
ati kom u kaj; +p re d b a c v a n je
-a s oitanje, oponanje
pred se n -sna -o prezgdnji, pred
(doloenim) asom: ~ i porod,
~ a sm rt, ~ a zrelo st
p re d lovki -a -o kar je bilo pred
lovekom (asovno): ~ a doba,
~ o iv lje n je
+p re d t -a m slutnja, +p rd titi -im naprej utiti, slutiti,
+p r d u t n je -a s slutenje
p re d d re n -rn a -o: ~ i p ro sto r
p r e d d rje -a s hodnik pred ve
nim i vrati
p re d d v rje -a s vea, p re d d v re n
-rn a -o
p re d d v o r -ra m, p re d d v rsk i -a
-o, p re d d v rje -a s, p red d v rek -ka m
p re d e j ti -dnem , p re d n i -te!
p re d e j l -a -o in p red l -la -o,
p re d e j n -a -o, p re d tje -a s,
p re d e j n o st -i
p r d e k -d k a m prednji del, ospredje
p red l [-l] -a m oddelek v vlaku,
v hlevu ipd.; p red len -lna -o
[ -ln -]; p red le k -k a [-l-] m

predelati
*predl -a m pokrajina, kraj, oko
lica: n a jl p i * ~ i nae dom o
vine
p re d la ti -am, p re d e la n -a -o, pred lan o st -i ; p re d e l v a ti -am,
p re d e l v a n je -a s, p re d e l v a -e
; p red e lo v ti -jem , p redelov l -la -o, p re d e lo v a n je -a s,
p r e d e lo v le n - l n a -o [-ln-], predelovlec -lca [ -uc-] m, p r e
delo v lk a -e [-uk-] , pred elov lnica -e [ -ln-] i
p re d e liti -m, p re d e li -te! p r e
delil -la -o, p re d e lj n -na -o,
p re d e lte v -tve , p re d e lj n o st
-i , p re d le k -Ika [-lk-] m ru
brika; p re d e lje v ti -jem , p red e lje v n je -a s, p re d e lje v le c
-lca [ -uc-] m , p re d ln ic a -e
[ In-]
p re d e n [-dn] prisl.: prem isli, ~
zine; hin a im ena so b ila zn a
n a davno, p red e n so se razv ila
ro d b in sk a im ena ( + znana, d a v
no preden) ali pa: so b ila zn a
na davno p re j, k a k o r
p rd e n ec -nca m vrsta plevela,
p r d e n ic a -e i
p rd en o -a s ( +trena), p rd e n ce
-a s
p re d e stin c ija -e i naprejnja do
loitev; p re d e stin a c jsk i -a -o,
p re d e stin ra ti -am : ~ koga za
k a j naprej doloiti, p red e stin ra n -a -o fil., teol.
p re d ti -dnem , p red e n i -te! predl -la -o, p re d t -a -o, p r e
d e tje -a s; gl. tudi p re d e ja ti
p re d v a ti -am in -vljem , pred v a n je -a s, p red v ek -vka ra
p re d g l sje -a s liturg. prefcija,
hvalospev
p re d g o rje -a s, p red g rsk i -a -o
p red g o v o r -a m uvod (v knjigah);
+ p rd g o v rn ik -a m prejnji
govornik: m o j + ~ govornik pred
m enoj; eden + ~ o v eden prej
njih govornikov
p re d g r d je -a
p re d g r js k i -a -o

604

p red h e n -na -o, p re d h je -a s

hodnik pred hio, preddrje
p red h l v en -v n a -o, p re d h l v je
-a s
predhoden, -dna -o, p red h d n o st
-i i, p re d h o d n ik -a m, p re d
hodnica -e
p red c a -e , p red in -a -o: ~ o
delo, ~ zaslu ek
p re d ig ra -e i uvodna igra, pre
ludij
p red h -a m prepad, preduh; odmor
p re d ik n t -a m protestantski pri
digar, p re d ik n tsk i -a o, p ie d ik n tstv o -a s
p re d ik t -a m povedek, p red ik te n -tn a -o povedkov, poveden;
p re d ik a tv n o st -i i, p re d ik a tven -vna -o poveden
p red iln ica -e [ -ln-] , p red ln ie n
-na -o [ -ln-]: ~ i p ro sto ri, p redlstvo -a [ -ls-] s
p re d ira ti -am, p re d ira n je -a s,
p re d ire n -rn a -o, p re d rn o st -i i,
p re d ir -a m, p re d rn ic a -e i
igla za prediranje, p re d irljiv -va
-o, p re d irljv o st -i ; gl. tudi
p re d re ti in p ro d re ti
p r e d r ja ti -am, p r e d r ja n -a -o:
~ a pot, ~ i k r a ji
p red isp o z c ija -e i odprjnja pri
pravljenost, odprjnje nagnje
nje; p re d isp o n ira ti -am
p redivo -a s, p red v e c -vca ra,
p red v e n -vna -o, p re d v a st -a
-o, p re d iv n a t -a -o, p r e d v a r - ja
m, p re d v a ric a -e , pred v o v ec
-vca ra bot.
+p r d j d - i prva, zaetna jed
p re d j m -m a m in p re d je m -jm a
ra, p re d j m e n -m na -o, p red j m e k -m ka m
p re d je s n sk i -a -o, p r d je s n -i i
p re d j in e k -n k a m, p re d j n ik
-a m, p re d j n ic a -e i dopol
danska mlica
p red k o slce -a [-le-] s zgodnji zaj
trk, p red k o sln ica -e i, p red k oslen -lna -o [ -ln-]

prdpla
p r d k r n sk i -a -o: ~ a doba
p re d l g a ti -am, p re d l g a n -a -o,
p re d l g a n je -a s, p red la g le c
-lca [ -uc-] m, p re d la g lk a -e
[ -uk-] i, p re d la g te lj -a m,
p re d la g te ljic a -e , p red la g len -ln a -o [ -ln-]
p re d l n i = p red l n sk im prisl.,
p re d l n sk i -a -o: ~ o vino
p re d l titi -im, p re d l te n -a -o:
~ a deska, lu k n ja ; p re d l te n je
-a s; razzloguj: pre-d lp rd lo g -ga m : sta v iti
~
sp re je ti, zav rn iti, odkloniti, na
slovn. prepozcija;
m oj (tvoj)
p red lo en -na -o: ~ a oblika,
~ i sklon
p red lo iti -m, pred lo i -te! p re d
loil -la -o in -lilo, pred lon -n a -o, p red lo itev -tve ,
p red lo b a -e , p red l ek -ka
m, p red lo g a -e
p red m ste n -tn a -o, p re d m stje -a
s, p red m stn o st -i i
p re d m e t in p re d m t -ta m, pred m ten -tn a -o, p red m tn o st -i ,
p red m tn ik -a m
p red m e ste n -tn a -o, p re d m stje
-a s
p red n m ci -ev mn. m predniki ( a
sovno) , p red n m sk i -a -o
* p red n ati -am : pesem
po
dajati, * p red n an je -a s poda
janje, recitiranje, deklamacija
p r d n ik -a m, p r d n ik o v -a -o,
p rd n ic a -e ] p rd n i in -a -o,
p r d n ik i -a -o, p rd n itv o -a s,
p re d n ik o v ti -jem , p red n ik o v l -la -o, p re d n ik o v n je -a s
p r d n ji -a -e, p re d n j k -a m,
p r d n jik -a m kdor stoji (po
kra ju) pred drugim , p r d n jic a
-e ; p re d n j iti -im, p re d n j e n je -a s
p rd n o st -i , p rd n o ste n -tn a -o
p red iti -m, p re d e n je -a s,
p red o tev -tve ; p red o ev ti
-jem , p red o ev l -la -o, p red o e v n je -a s; p red o ljv -va

-o, p red o ljv o st -i 2, p reden

-na -o, pred n o st -i i
+predo d lo ti -im naprej odlo
iti, +p rd o d l b a -e naprejnja, uvodna, prejnja odloba
+p r d o d r d b a -e naprejnja,
uvodna, zaetna, predhodna, po
prejnja odredba
p red lb sti -em gl. dolbsti, p red lben -a -o (+p red lb ljen ) [-ou-]
p red o m in n te n -tn a -o prevladujo, obvladujo; p red o m in n ca
-e prevlada, prem o; p redom in ra ti -am prevladati, obvladati
p red o m sliti -im se (si) sprem e
niti m isel, prem isliti se (si), p redom sel -sli i ; p red o m lja ti
-am se (si), p re d o m lja n je -a s;
razzloguj: pre-dop re d r -ra m, p re d re n -rn a -o,
p re d rn o st -i , gl. p ro d o r
p red sti prisl. ve ko dosti, zelo
veliko
p re d p sa ti -pem (se) p red p snik -a m, p red p a so v ti -jem ,
p red p a so v l -la -o, p redpasov n je -a s
p re d p e n -na -o, p re d p je -a
s, p red p ek -ka m
p re d p e k l [-pkau] -k l m, iz
p red p e k l, v p re d p e k l
p rd p e p eln en -na -o, p rd p epeln n ica -e i nedelja pred p e
pelnico [povsod: -peln- in -p eu n]
+p rd p v ec -vca m prvi pevec,
kdor naprej poje, +p rd p v k a
-e z prva pvka
p re d p isa ti in -ti -piem gl. p isati
ukazati, doloiti, odloiti; p r e d
pis -a m ukaz, odloba, doloba;
p red p iso v ti -jem , p red p iso
val -la -o, p re d p iso v n je -a s
ukazovnje, odloanje, doloanje
+p r d p l a -e i naplaa, +p rd p lalo -a s naplalo, +p rd p len -na -o naplen, +p rd plalen -lna -o [ -ln-] naplailen, + p r d p la n k -a m naro
n ik, kdor naprej plauje

predpodba
p rd p o d b a -e podoba: ~ esa
(koga)
*prdpogj - ja m prvi pogoj, po
goj:
u sp e h a pogoj uspeha,
za razgovore prvi pogoj
+p red p o l g ati -am gl. su p o n rati
in p re d p o st v lja ti, +pred p o lg a n je -a s supozcija
p red p ld a n in p red p o ld n e [-ou-]
gl. dopoldan in poldan
p red p o l ten -tn a -o, p re d p o l tje
-a s
p red p ln o en -na -o, p redpln o je -a s [povsod: -pou-]
p red p o n a -e i p re fik s, p red p n s k i- a - o : ~ a oblika, p re d p n k a
-e i
pred p o ro en -na -o: ~ a v e e rja
veerja pred poroko, ~ e p r i
p ra v e
p red p o ro d en -dna -o pred poro
dom: ~ e slabosti
p red p o sl d n ji -a -e predzdnji,
p re d p o sl d n ji = p redposldn jik r a t prisl.
p red p o st v iti -im, p re d p o st v lje n
-a -o, p red p o sta v te v -tve ,
p red p o st v a -e ; +predp o stv lje n i -ega m predstjnik; p r e d
p o st v lja ti -am gl. suponrati,
p re d p o st v lja n je -a s
p re d p ste ljn ik -a m preproga pred
posteljo, p re d p ste lje n -ljn a -o:
~ a p rep ro g a
p red p ste n -tn a -o: ~ i as, p red pst -posta m
+p r d p o sv t -ta m poprdnji, za
etni, uvodni posvt, +prdposv to v an je -a s prejnje, uvod
no, zaetno posvetovanje
p red p o to p e n -pna -o kar je izpred
potopa, nazadnjaki; p r d p o to p
n o st -i , p rd p o t p n e -a m
+ p re d p ra v ic a -e i posebna pravi
ca, prdnost, privilegij
+p r d p r z n ik -a m bednji dan
dan (veer) pred praznikom , nveer; p red p rz n isk i -a -o

p re d p r n ik -a m otira pred pra

gom, p re d p r e n -na -o
p r d p re d - v sestavi: ~ v ra jnjim , ~ z d n ji -a -e
+p r d p re is k v a -e uvodna, za
etna, predhodna preiskava
p r d p re t k e l -t k la -o: ~ i as
pluskvam perfkt, p r d p re t k lo s t
-i i
p r d p ro d ja -e : dobi se v ~ i
p re d p st -a m, p re d p ste n -tn a
-o: ~ a m a, i as
p re d ra m iti -drm im gl. dram iti,
p re d r m lje n -a -o, p red ram tev -iv e , p re d r m lja ti -am,
p r e d r m lja n je -a s; razzloguj:
p re -d ra p re d ra ti -m gl. p o d raiti, p red ra te v -tve ; p re d ra e v ti
-jem , p re d ra e v n je -a s
p re d r g a ti -am, p red'rgan -a -o
in p re d r z a ti -am ; p re d r g n iti
-nem , p re d r g n je n -a -o
p re d r m a ti in -ti -m ljem in
-m am gl. d rem a ti: ves dan
p re d r m lje
p re d r ti -derem in -drm (se) gl.
d re ti: ~ m ehu r, kol, p n ev m a
tiko, jez, nasip, itvor; novica
p re d r in p ro d r do vasi, p rein p ro d re ti skozi sov ran e v r
ste; gl. p re d o r; p r e d r t -a -o:
a re, ~ o ve m i je, o
laen, ti ~ o fan t! p r e d r tje -a
s, p r e d rtn a -e
p re d g n iti -nem , p re d g n je n -a
-o:
~ e hlae;
p red rg o v ti
-jem , p re d rg o v n je -a s
p re d ro ti -m: ~ re k o , ~ P-?ck
Save; p red r i -te! p red r il
-la -o, p red ro n -n a -o, p red rotev -tve
p re d ru g iti -im, p re d ru g e n -a
-o, p re d ru g a te v -tve i, p red ru g e n je -a s, p red ru g enost -i i
p re d rz e n -zna -o, p re d rz n o st -i ,
p red zn e -a m, p re d z n ik -a

predvideti
m, p re d rz n ic a -e 2 ; p re d rz n i ti
-nem se in si
p re d s d n ik -a m, p red s d n ica -e
2, p red s d n ik i -a -o, pred sd nitvo -a s, p red se d o v ti -jem ,
p red sed o v l -la -o, predsedov n je -a s, pred sd stv o -a s
p red s d stv e n -a -o [-tvn-]: ~ a
se ja
p red sin n ji in p red sn n ji -a -e,
p red sin n jim in p red sn n jim
prisl.
p red sm rte n -tn a -o: ~ e slabosti
p red so b a -e 2 prednja soba, p rd sben -bna -o: ~ i p ro sto r, p red s b je -a s
p red so d ek -d k a m pom islek, naprejnje nezaupanje: im eti ~
p ro ti em u (komu)
+p r d st v e k -vka m prvi stavek,
prejnji stavek, prem isa, nasta
vek
p re d st v iti -im: ~ kom u k a j
(koga), ~ se kom u, ~ si k a j
(koga); p re d st v lje n -a -o, p red sta v te lj -a m, p re d sta v te ljic a
-e 2, p re d sta v te ljsk i -a -o;
p re d st v a -e 2 f i l g l e d . , p red stv en -vna -o: ~ a sposobnost,
p re d st v n o st -i 2., p re d sta v ljiv
-va -o, p red sta v ljiv o st -i ;
p re d s t v lja ti -am, p re d sta v lja l
-a -o in -la -o, p re d s t v lja n je
in - n je -a s, p re d sta v lj v e c
-vca m, p re d sta v lj v k a -e 2 ,
p re d sta v lj v sk i -a -o, p red sta v lj le n -lna -o [ -ln-]: ~ a zm o
nost; +p re d st v lja ti -am v po
m enu pom eniti: za d ru g e ~ j o
vaen in ite lj v gospodarstvu
zadruge v gospodarstvu veliko
pom enijo, so velikega pomena
+p re d s t v k a -e 2 vloga, pronja,
pritoba, predlog
p re d s t v n ik -a m zastopnik, rep rezentnt; p red st v n ic a -e 2
zastopnica; p red st v n ik i -a -o
zastopniki

+p r sto j -a -e blinji, sedanji,

p red nam i: ~ e vo litv e
p re d s to jn ik -a m, p re d sto jn ic a -e
2,
p re d st jn ik i -a -o, p red st jn itv o -a s
+p r d str a -e 2 prednja straa
p re d str je -a s p re d str e n -na
-o, p re d str e k -ka m
p rd stv o -a s prednost, prioritta;
p rd stv e n -a -o [-tvn-], p red stvovti - jem im eti prdstvo,
prednost
p rd in a -e 2, p re d n n a -e 2, gl.
p re sti
p r d t k m a -e 2 p. predhodna,
uvodna te k m a ; p r d te k m o v n je
-a s, p rd te k m o v lec -lca [-lc-]
m, p rd te k m o v len -ln a -o
[-ln-]
p red te lo v d e c -dca m vzorni telo
vadec
p red t m pris. . v pom enu prej:
dva dni ~ , ~ je bil v m estu;
~ je beal, ~ se je vrnil, toda
p re d tem , kadar ima zaim ek
svojo pravo vrednost: zasledoval
ga je hudoben lovek, p re d
tem je beal; Jan ez se je v rn il
za d n ji dan m a ja, b r a t p a ted en
p re d tem (namre dnem ) ali
p red te m (prsj)
p re d h -a m dunik: na led u je
e vse polno ~ o v ; p red en
-na -o, p re d e k -ka m, predin a -e 2
p re d je m -jm a m gl. p re d je m
p r e d v ja ti -am : ~ film , p red v ja n je -a s: k u ltu rn a ~ a , p red v a j le c -lca ,[-uc-] m, p red v a j le n -lna -o [-ln-]
p re d v ra j prisl., p re d v ra jn ji
-a -e, p re d v ra n ji -a -e, p red v ran jim prisl., p re d v ra jn jim prisl.
+p r d v e r -a m veer p r e d ..
prejnji veer, nveer..
p re d v id e ti -im gl. videti naprej
videti, pom isliti, poskrbeti; p re d
viden -a -o doloen, preraunan,

+predvidoma
upott, oskrbljen ; p red v id e v ati
-am naprej gledati, m isliti, skrbeti, raunati; p re d v id v a n je -a
s skr b, misel, gledanje naprej
+p red v id o m a prisl. kakor se zdi,
vidi, kae, po videzu, najbr,
priblino
p r d v o j k i -a -o: a vzgoja
p re d v o je n -jn a -o: ~ e raz m ere
p red v sem prisl. dopolnjevanja in
poudarjanja: p o v ab ljen i so vsi,
~ sta ri; zdrav, iv, ~ p a d e
lav en ; vse leto, ~ pozim i
p re d z d n ji -a -e, p re d z d n ji
prisl., p re d z d n jik ra t prisl.
p red z azn m b a -e i pr. prenotcija, p red zazn m b en -bna -o;
p red zazn m o v ati -u jem pr. prenotiati, p red zazn m ek -m ka m
p red zg odovinski -a -o, prdzgodovna -e prehistrija
p re d z d je -a s, p red zd en -dna -o,
p red z d ek -dka m
p red zm sk i -a -o: i as, o
v rem e; p red zm a -e
p re d z n k -a m m a t p red zn en
-na -o
p re d z n m e n je -a s, p red zn m ek
-m k a m, p red z n m b a -e pr.,
p red zn m b en -bna -o pr., p red zn am ovti -jem , predznam ov l -la -o, p red zn am o v n -a
-o, p re d z n am o v n je -a s
p re i c ija -e uvod v knjigi, liturg. hvalospev (pri mahi), predglsje, p re f c ijsk i -a -o: ~ i
n ap ev
p re f k t -a m naelnik, upravnik,
predstojnik; p refk to v sk i -a -o:
~ a sluba, p re fe k t ra -e i
predstojnitvo, prefktovsko m e
sto; p re fe k to v ti -jem , p refek to v l -la -o, p re fe k to v n je
-a s
p re fe r n sa -e neka igra, p refern se n -sna -o, p re fe ra n sra ti'
-am , p re fe ra n s ra n je -a s, prefe ra n sst -a m

p re fe r n c a -e prednost, p refern en -na -o: ~ i spor

p re fik s -a m predpona, predlek;
p re fig ra n -a -o slovn., prefigra n o st -i slovn.
*p refrg an -a -o zvit, prem etn,
pretkan, prebrisan ipd.
p r g a -e J ( +ndel -dla), p rica -e i, p reg a -e i
p re g a n iti pregn em , p reg n i ali
-n -te! p re g a n il -la -o, p reg n je n -a -o, p re g n je n o st -i
p re g a n te v -tve [nepoud. po
vsod: -gan- in -gn-]; gl. tudi
p re g n iti -nem
p re g n ja ti -am, p re g n ja n je -a s,
p re g a n j -a m, p re g a n j k i -a
-o, p re g a n j le c -lca [-uc-] m,
p re g a n j lk a -e [-uk-] , p reg a n j lsk i -a -o [ -us-], p reg an j le n -lna -o [ -ln-]
p reg ziti -im gl. gaziti: sneg
pot
+ ~ narod, faizem , p o
k ra jin o pogaziti, poteptati, u ni
iti, zatreti; p reg z -za m :
re k e je globok
p r g e lj -g lja m klin , ki vee ja
re m .z ojesom
P r g e lj -g lja m os. i. slov. pisa
telja, P r g lje v -a -o, p rg ljev ski -a -o: ~ i slog, o p isa n je
p reg ib -a m kretn ja, lenek, guba,
zgib; p reg ib e n -b n a -o, p reg b nost -i , p reg b n ica -e
p re g ib a ti -am in -ljem , p re g ib a
n je -a s, p re g ib ljv -va -o,
p re g ib ljv o si -i , p re g ib lja j -a
m, p reg ib lo -a s, p reg ib len
-lna -o [-n-]
p reg l s -sa m slovn., p reg lsen
-sna -o: ~ e sprem em be, Oi od
p reg l sen = p reg la sn -sn -;
p re g l sn ik -a m po preglasu
sprem enjen samoglasnik
p re g la siti -m (se): v p itje je p r e
glasilo govornika, u se je p r e
glasil v li; p reg l si -te! p reglsil -la -o in -silo -i -e,
p reg la n -na -o, p reg lastev

pregraditi
-tv e ; p re g l a ti -am (se), p reg l a n je -a s, p re g la e v ti
-jem , p re g la e v n je -a s; p reg lasovti -jem , p reg la so v l
- la -o, p reg laso v n -a -o, p reg laso v n je -a a, p reg laso v len
-ln a -o [ -ln-] : ~ e m eto d e
p reg la v ica -e : im eti ~ e s im
(kom), povzroati ~ e kom u;
p reg l v ie n -na -o: ~ o tr k
p reg le d -da m, p reg l d en -dna
-o, p reg l d n o st -i , p reg l d n ik
-a m, p re g l d n ic a -e 2, preg ld n ik i -a -o, p re g le d n n a -e
p re g l d a ti -am , p reg l d an -a. -o,
p re g le d v a ti -a m .p re g le d v a n je
-a s; p reg le d o v ti -jem , p regledovl -la -o, p re g le d o v n je
-a a, p reg led o v lec -lca [-uc-]
m, p re g le d o v lk a -e [-uk-] ,
p reg le d o v lsk i -a -o [-us - ] ,
p re g le d o v le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i
n ain
p reg lo d a ti in -ti -odam in -jem
gl. glodati, p reg lo d a n -a -o in
p reg lo d n -a -o
p re g lu ti -m, p reg l i -te! preglil -la -o in -ilo -i -e,
p reg lu n -n a -o, p reg lu tev
-tv e , p reg l e n -na -o, p reg lu ljv -va -o, p re g lu ljv o st
-i ; p re g lu e v ti -jem , preg lu evl -la -o, p re g lu e v n je
-a a, p reg lu e v len -ln a -o
p re g n n te n -tn a -o jedrnat, klen ,
izrazit; p re g n n c a -e
p re g n ti -nem gl. g nati: ~ ko
ga iz hie, s p o lja ; ~ ivino
z delom , ~ se z delom ; p regnn -a -o: ~ iz dom ovine, ~
od dela, ~ a k r itik a hiperkritika, pretanka, prehuda kritika;
~ lovek zvit, prem etn, nabrit,
p reveja n ; p reg n n ec -nca m,
p re g n n k a -e , p reg n n stv o -a
s: v ~ u iveti; p reg n n o st -i :
~ ni m odrost (Dalmatin)
Slovenski pravopis

p reg n e sti -tem gl. gnesti, p reg n etn -na -o; p re g n ta ti -am,
p re g n ta n je -a s
p re g n ti prgnem , p rg n i -te!
p r g n il -la -o, p r g n je n -a -o,
p r g n je n o st -i 2, p re g n te v -tve
; ali pa p r g n iti -nem ; gl. tudi
p re g a n iti
p re g n ti -jem gl. gniti, p re g n t
-a -o, p re g n tje -a s, p reg n to st
-i
p re g n o jti -m se, p re g n jil -la
-o, p re g n o j n -n a -o, p regnoj n o st -i , p re g n o jte v -tve ;
p re g n je n - jn a -o: n jiv a je ~ a
preve gnojna
p reg o n -ona m pr.: sodni ~ gl.
p reg n a ti, p reg n sk i -a -o
p re g o n ti -gnim gl. goniti: ~
k o n ja sprevoditi, psi so pregon ili ves gozd; p reg o n ti -gnim
se (o ivini) prepojati se; p reg n je n -a -o
p reg o r -a -e, p reg o r en -na
-o, p reg o r n ik -a m
p re g o r ti -m gl. gorti, p reg o rel
-la -o: ~ a arn ica, p reg o rlo st
-i , p re g r - ra m, p reg ren
-rn a -o, p reg rn o st -i , p reg o rljv -va -o, p re g o rljv o st -i i
p re g o v rja ti -am (se), p reg o v rja n je -a s, p re g o v a rj le c -lca
[-uc-] m
preg o v o riti -m gl. govoriti, p reg o v o rljv -va -o: ta lovek je
lah k o ~ ; p reg o v o rljv o st -i ;
p reg o v o r -a m, p reg o v o ren -rn a
-o, p reg v o rsk i -a -o, pregvorn o st -i
p re g r b iti -im gl. g rab iti, p reg r b lje n -a -o, p re g r b e k -b k a
m ; p re g ra b ljv -va -o kar se
d pregrbiti, preve grabljiv
p r g ra d -a m, p re g r d a -e 2, p reg r ja -e 2, p re g r d e k -d k a m,
p re g r d e n -dna -o
p re g ra d iti -m, p re g r d i -te! p reg r d il -la -o in p re g r d ilo -i -e,
p r e g ra j n -n a -o, p re g ra j 009

30

pregrjati
no st -i , p re g ra d ite v -tve i,
p re g ra d n k -a m
p r e g r ja ti -am, p r e g r ja n je -a s,
p re g ra je v ti -jem , p re g ra je v n je -a s
p re g r b a ti -am, p re g r b a n je -a s;
p re g r b sti -em gl. grebsti, preg reb n -na -o
p re g r h a -e , p reg re n -na -o,
p reg rn o st -i , p re g r e k -ka
m, p re g r k a -e ; p re g re iti
-m se, p re g r i -te! p re g r il
-la -o in -ilo -i -e, p reg re n
-n a -o, p re g re te v -tve , p reg rn ik -a m, p re g r n ic a -e ,
p re g re ljv -va -o, p re g re ljvost -i
p re g r ti -g re jem gl. greti, p re g re t
-a -o, p re g r to s t -i , p re g r tje
-a s; p re g r v a ti -am , p re g re v a
n je -a s, p re g r v e n -vna -o
p re g r in ja ti -am, p r e g r n ja n je -a
s, p re g rin j lo -a s, p re g rin j len -lna -o [ -ln-]
p re g risti -grizem gl. gristi, p r e
grizen -a -o; p re g riz n iti -nem ,
p re g rz n je n -a -o, p re g rz -a m;
p reg rizo v ti -jem , p reg rizo v
- la -o, p re g riz o v n je -a s
p re g rn ti in -g n iti -gnem , p reg n i -te! p re g n il -la -o, preg n je n -a -o, p re g n je n o s t -i i,
p re g rn te v -tve i
p re g ru p ra ti -am (se) preurediti,
prevstiti, drugae porazdeliti,
p r e g ru p ra n je -a s, p re g ru p c ija -e
p re h a b ti -m prebutati gl. hab ti, p re h a b n -a -o [nepoud.
povsod: -hab- in -hb-]
p r e h ja ti -am : m raz, groza m e
p re h a ja ; b a rv e p re h a ja jo d r u
ga v drugo; p r e h ja n je -a s:
~ g lagolskega d e ja n ja ; p reh a j le n -lna -o [ -ln-], p re h a j
-a m
p re h it ti -m (se) gl. h ite ti, p reh it n je -a s, p re h it n -n a -o:

610

~ o delo; p re h it v a ti -am : u ra
~ a , p re h it v a n je -a s
p re h la d iti -m (se), p re h l d i -te!
p re h l d il -la -o in -dilo -i -e,
p re h la j n -n a -o, p re h la j n je
-a s, p re h la j n o s t -i , p re h la j n e c -nca m, p r e h la j n k a -e ,
p re h l d -da m, p re h l d e n -dna
-o: ~ a vroina, p r e h l ja -e ;
p re h l d e n -d n a -o ali p re h la d n
in -dn -d n -: v sobi je ~ ,
~ o vrem e; p r e h l ja ti -am, p reh l ja n je -a s
p re h la p iti -m, p re h l p i -te! p reh l p il -la -o, p re h la p lj n -na
-o, p re h l p -p a ro, p re h l p e n
-pna -o: ~ i proces, p re h la p te v
-tve , p re h la p ljv -va -o kar
se d prehlapiti, kar prerado
hlapi; p re h l p lja ti -am , p reh l p lja n je -a s
p reh o d -oda ro, p reh o d e n -d n a -o:
~ a dba, ~ i glagoli, preh d nica -e , p reh o d n o st -i i tranzitvnost, p re h o d n n a -e i
p reh o d iti -hdim gl. hoditi, p r e
h o je n -a -o
p re h r n iti in -iti -h r n im gl. h r a
niti, p re h r n je n -a -o, p re h r n a
-e , p re h r n s k i -a -o: ~ i s tro
ki, p re h ra n te v -tve i, p r e h r a
n it ven -a -o [ -tvn-]: ~ i s tro
ki; p re h ra n je v ti -jem , p r e
h ra n je v a l - la -o, p re h ra n je v n je -a s, p re h ra n je v le n -ln a
-o [ -ln-], p re h ra n je v ln ic a -e
[ -ln-] z, p re h ra n je v le c -lca
[-le-] ro, p r e h ra n je v lk a -e
[-lk -] i
p re h v a liti -hvlim gl. h v aliti, p reh v lje n -a -o; p re h v a lje v ti
-jem , p re h v a lje v n je -a s, p reh v la -e i
p re ig r ti -m gl. ig ra ti: v se je
p re ig r l, cele noi p re ig r , to
v a ria je p re ig r l v igri pre
magal, prevril; p re ig r n -a -o:
s to k ra t ~ o

prejokati
p reim en o v ti - jem gl. im enovati,
p re im e n o v n je -a s
* p rein iti -im, predrugaiti, *prein b a -e 2, * p rein e n je -a s
predrugatev
p re isk a ti -iem gl. isk a ti, p reisk v a -e ; p re isk v a ti -am,
p re is k v a n je -a s; pTeiskovti
-jem , p re isk o v n je -a s, p reisk o v len -ln a -o [ -ln-]: ~ i
sodnik, p reisk o v le c -lca [-uc-]
m, p re isk o v lk a -e [- u k-] ,
p reisk o v lo -a s snda, preisk o v n ec -nca m, p re isk o v n k a -e
p re iti p reid e m : vse p re id e ; ali:
p r jd e m -e: vse p r jd e ; p re id i
-te! p re l -l - in - ali p rel -la -o: ~ je n a drugo stran ,
~ i so lep i asi; prid. tudi prel -la -o: ~ i asi, ~ a le ta;
p rlo st -i in prlost -i ; prlo b la g (+p rjd e n o , predeno)
p re iz k siti -im gl. izk siti, p reizk en -a -o, p reiz k en o st -i
i, p reiz k en e c -nca m, preizk e n k a -e , p reiz k s -a m,
p reiz k sen -sna -o, p re iz k n ja
-e , p re iz k se k -ska m ; p reiz k ati -am, p re iz k a n je -a s,
p reiz k u lo -a s; p reiz k u ev ti
- jem , p re iz k u e v n je -a s, preizk u ev lec -lca [-uc-] m , p reiz k u ev lk a -e [-uk-] , p reiz k u ev len -ln a -o [ -ln-], p reiz k u ev ln ica -e [ -ln-] ; povsod
tudi p re sk u p r j prisl. (+p re je ): p r e j je bilo
tako, se d aj je dru g ae; p re j
prem isli, potem govori; p rid em
p r j k a k o r ti; p r j ko p r j
im prej, p r j ko slj, p r j ali
sl j; im p r j, tem b o lje ; p r e j
ko (kakor): kadar je p r e j ko =
p red en , ne stavimo vejice m ed
p r e j in ko; kadar pa je p r e j
poudarjen in se nanaa na drug
povedek kakor ko, stavimo ve
jico, n. pr.: P r e j ko ( preden)
odide, se oglasi p ri m eni. O g la

si se p ri m eni, p r e j ko ( = pre
den) odide. P rie l je p r j, ko
sem p riak o v al. P r j, ko e ni
bilo eleznic, je bilo tek o p o
tovati. P r j, ko sem b il e
m lad, je bilo vse d ru g ae
p r ja -e : iti n a ~ o , voln en a
~ a ; p r je n -jn a -o, p r jn a s t
-a -o, p r je c -jc a m, p r jk a -e
i, p r ja r -ja m, p r je v e c -vca
m kdor pride na prejo, p r jn ic a
-e prostor, p re jn n a -e =
p re d n n a -e = p r j in a -e
p re j m a ti -am in -ljem , p r e je
m a n je -a s, p re j m -m a m,
p re j m e n -m na -o, p re j m n ik
-a m, p re j m n ic a -e , p re j m n iki -a -o, p re j m e k -m k a m,
p re j m sk i -a -o, p re j m in a -e
; p re je m ljv -v a -o, p re je m ljv o st -i , p re je m le c -lca
[-uc-] m j p re je m lk a -e [- u k-]
, p re je m lsk i -a -o [- u s-]
p r e j n ja ti -am prenhati, p rej n ja n je -a s, p r e j n lja j -a m,
p r e je n je v ti -jem , p re je n je v l -la -o, p r e je n je v n je -a s,
p re je n je v le n -ln a -o [ -ln-]
prejst -jm (se) gl. je sti, p rej d e n -a -o, p re j d a -e ; p rej d a ti -am, p re j d a n je -a s;
p r e je d ljv -va -o prepirljiv, p reje d ljv e c -vca m
p r e j ti p rjm em , p re jm i -te! p rej l -a -o, p r e j t -a -o, p r e j tje
-a s, p re j te v -tve , p re j te k
-tk a m
p r jk o n e prisl. najbr, izraa ver
jetnost: ~ ju tr i, ~ je bil sosed
p r jle prisl. pravkar, prej: K d aj
si p riel? P r jle , m alo p re d
te b o j. P r jle , k a k o r sosed prav
kar; se ne rabi nikoli prim er
jalno
p r e j j m edm . j j, p re j j! jh,
p rej h !
p r e jo k a ti in -ti -j k am in -em
gl. jo k a ti, p re jo k a n -a -o: ~ a
no; p re jo k o v ti -jem , p re-

prejnji
jo k o v l -la -o, p re jo k o v n je
-a s
p r e j n ji -a -e: i rodovi, ~ e
ase
p re ju d ic -a m naprej nj a razsod
ba, k i se je kdo dri; predsdek;
p re ju d ic ira ti -am naprej dolo
iti sodbo
p r k -a -o: ~ pogled, * ~ i sod
nagla, hitra sodba; p r k a s t -a -o :
~ o gledati, ~ o pisan, ~ a k r a
v a; p r k a -e , p re k ti -m,
p r e k j -jte! p re k l -la -o,
p r e k n je -a s; p rk o v an -a m
lovek z nstran, p rk o v sk i -a
-o, p r k e c -kca m, p rk o -a m,
p r k o a -e
p r k p r is l: ~ poloiti, iti, ~
se p e lja ti; vse ~ leti, ~ in
tudi v p re k ; p rk o m a prisl.
p r k in p rk o [ali nasl.] predL
z rod.: iti, b iti ~ Save, ~ h r i
ba, ~ potoka, ~ led en ik a, d e
la ti ~ leta, d o b iti jo ~ gl ave
p re k - v sestavi: P re k m u rje -a s,
v ~ u , iz a, p re k m rsk i -a -o,
P re k m re c -rc a m, P r e k m rk a
-e ; p re k m rsk i -a -o, p r k p o t
-i , p re k r m n ic a -e , razzloguj :
p re k -r m -n i-c a
(+p re-k rm -),
p re k sin n ji -a -e, p re k s n en
-n a -o; gl. tudi prek o p re k a d ti -m, p re k d i -te! prek d il -la -o in -dilo -i -e, p re
k a j n -na -o: ~ o meso, prek a j n o s t -i , p r e k a j n je -a s ;
p r e k ja ti -am, p r e k ja n je -a s;
p re k a je v ti -jem , p re k a je v l
-la -o, p re k a je v n je -a s, p r e
k a je v le c -lc [-uc-] m , p r e
k a je v lk a -e [- u k-] , p re k a je v le n -ln a -o [ -ln-], p r e k a je v ln ic a -e [ -ln-] i, p re k a je v ln ien -na -o [ -ln-]
p re k la ti -am, p re k la n -a -o:
~ o poleno, ~ a d rv
p re k a liti -m, p re k li -te! p r e
k a lil -la -o: fiol je
p rek a lj n -na -o

p re k a liti -m, p re k li -te! p rek lil -la -o: elezo je v e k rat

~ ; p re k a lj n -n a -o: o e
lezo, ~ zn a a j; p re k a lte v -tve
, p re k a lj n o s t -i ; p r e k lja ti
-am, p retk lja n je -a s
p re k n iti -nim , p re k n je n -a -o,
p re k n je n e c -nca m, p re k n je n k a -e , p re k n je n o s t -i , p rek n a -e , p re k a n ljv -va -o,
p re k a n ljv o st -i
p r e k p -p a m kem ., p re k p a ti
-am in -pijem , p re k p a n -a -o,
p re k p a n je -a s, p re k a p ln ic a
-e [ -ln-] , p re k a p n a -e =
p re k a p n n a -e , p re k p n ic a -e
retorta, p re k a p ljv -va -o,
p re k a p ljv o st -i
p re k a s n -s-n -6 ali p re k se n
-sna -o, prisl. p rek sn o in ~ n ;
p re k a sn ti -m, p re k sn i -te!
p re k a sn l -la -o; p re k a sn v a ti
-am, p re k a sn v a n je -a s [n e
poud. povsod: -kas- in -ks-]
p re k a a ti -am, p re k a n je -a s
gl. p re k o siti
p re k lja ti -am : vso no ~ ; p rek a lje v ti -jem , p re k a lje v l
-la -o, p r e k a lje v n je -a s
p r e k a t - ta m oddelek: la d ijsk i,
p a rn i, nosni, sr n i ~ i ; p re k ten -tn a -o
p re k a t ri -a -o m arsikateri, p rek a t r ik r a t prisl.
+p re k re n -rn a -o negotov, sporen,
tvegan: ~ o v p ra a n je , ~ p o lo
a j neroden, siten, koljiv polo
aj
p re k id lo -a s: elek tri n o
p re k in j lo -a s, p re k id -a m,
p re k in j -a m teh.
p re k d a ti -am : ~ gnoj, pot; p rek d a n s l -o ; p re k id v a ti -am,
p re k id v a n je -a s
p re k in iti -nem k a j pretrgati, pre
nehati, ustaviti ipd.:
vonjo,
delo, sejo, p o g a ja n ja , to k ; + ~
s im (z delom , z vonjo, s sejo,
s p o g a ja n ji) prenehati kaj; p re-

prekobacati
k in tev -tve s, p re k in je n -a -o,
p re k n je n o st -i ; p re k in ja ti
-am : ~ govor s p lo sk a n je m
odobravati, nagrajati, podigati,
~ vonjo, tok, progo trgati,
razdirati, ovirati ipd.; p r e k in ja
n je -a s
p re k p ti -m gl. k ip e ti: je z a m no
ic p rek ip i, p re k ip l -la -o:
~ i srd, ~ o ustvo; p rek ip lo st
-i ; p re k ip v a ti -am, p rek ip v a n je -a s
p re k s -a m hiperoksid
p re k sa ti -am, p re k sa n -a -o,
p re k sa n je -a s; p rek iso v ti
-jem , p re k iso v n je -a s
p r k la -e (+p r k lja ): s ~ o o re
h e k la titi, p r k lic a -e , p r k la st -a -o; p r k la ti -am (se),
p r k la n je -a s, p r e k la rja -e ,
p r k lo v je -a s, p re k lo v n a -e ,
p r k lo v n ik -a m sveder za prek]e
p re k l d a ti -am, p re k l d a n je -a s,
p re k la d -a m, p re k la d le c
-lca [-uc-] m, p re k la d a l en -lna
-o [ -ln-], p re k l d e k -d k a m
signkel v knjigi, p re k l d a -e ,
p re k l d n ik -a m
p re k l ti -k o ljem gl. k la ti, prek l n -a -o tudi pobana klet
vica: ~ dedec, ~ a re; prek l n o st -i i ; p re k l -la m
p re k le ti -m gl. k le a ti: u re in
u re p rek le i, p re k le c n -a -o:
vse lilae im a p re k le a n e
p re k l m a n -a -o, p re ld m an sk i
-a -o; p rek l m an o prisl., prek lm ansko prisl.
p re k le n ti -klnem : ~ ivino na
drug obro pri verigi prepeli,
p re k l n i -te! p re k l n il -la -o,
p re k l n je n -a -o, p re k le n te v
-tve ; p re k l p a ti -am, p rek l p a n je -a s
p re k le p ti -k lp ljem in -pm gl.
k lep ti, p re k le p n -a -o, p rek le p v a ti -am , p re k le p v a n je
-a s

p rc k l stiti -im, p rek l e n -a -o,

p re k l ste k -tk a m, p re k l e k
-ka m
p re k l ti -kolnem [ - un-] gl. k le ti,
p re k l t -a -o (tudi kletvica),
p re k l tn ik -a m, p re k l tn ic a -e
, p re k l te c -tca m, p re k l tje
-a s, p re k l te v -tv e , p re k l tstvo -a s
p re k lic a ti -kliem gl. klicati, p r e
k lic an -a -o (tudi kletvica): ~ i
sm rkavec, ~ a sm ola! p re k lcanec -nca m p r p re k lc a n k a
-e pr.; p re k lic -a m, p re k lic e n
-ena -o pr.: ~ i p o sto p ek p ro ti
p ija n c u
p re k lic e v ti -jem , p re k lic e v l
-la -o, p re k lic e v n je -a s,
p re k lic e v le n -ln a -o [ -ln-],
p rek licev le c -lca [-uc-] m
p re k lin ja ti -am, p r e k lin ja n je -a s,
p re k lin je v t i -jem , p re k lin je v n je -a s, p re k lin je v le c -lca
[-uc-] m , p re k lin je v lk a -e
[- u k-] , p re k lin je v ls k i -a -o
p re k lo p iti -Im, p rek lo p i -te! p r e
k lo p il -a -o, p re k lo p lje n -a -o,
p re k lo p te v -tve , p rek lo p
-pa m; p r e k l p lja ti -am, p rek l p lja n je -a s
p re k m lu prisl.: ~ bo k onec
prek o - v sestavi: p rek o sen -sna
-o, p rek o g l d en -dna -o, p rek o grski -a -o, p re k o j tri, p rek o l ten -tn a -o pred trem i leti,
p rek o l n i, p rek o m o rsk i -a -o,
p re k o m re n -rn a -o, ~ m rn o s t
-i ; p rek o r en -na -o, p rek o rd en -dna -o, p rek o sl v en -vna
-o, p re k o sl v je -a s, p rekosinn ji in -sn n ji -a -e, p rek o snen -na -o, p re k o v ra n ji
-a -e, p re k o v r d e n -d n a -o,
~ v r d n o s t -i ; gl. tudi p re k p re k o b a c ti -m (se) gl. ko b acati,
p re k o b a c e v ti -jem , p rek o b cn iti -nem

prekobliti
p re k o b liti -im, p re k o b lje n -a
-o; p re k o b liti -im, p re k o b lje n
-a -o
p re k o l b a ti -am, p re k o l b -ba m
telov.
p re k o n iz ra ti -am pr. doloiti koga
za kako m esto, oklicati, im eno
vati'. pape ~ a kofa; p rek o n iz c ija -e i
p re k o n tro lra ti -am pregledati,
preskusiti, p re k o n tro lra n -a -o
p re k o p -pa m kanal, delo; p rk o p a -e i odvodni jarek, zlasti
za nam akanje travnikov, p rak p ek -p k a m, p re k o p n a -e
p re k o p ti -k o p ljem in -pm
k o p ti, p re k o p n -a -o; p rek o p v a ti -am, p re k o p v a n je -a
s ; p rek o p o v ti -jem , p rek o p o v l -la -o, p re k o p o v n je -a
s, p rek o p o v lec -lca [-uc-] m,
p rek o p o v len -ln a -o [-n-]:
~ a d ela
p re k o p ic n iti -nem , p re k o p c n je n
-a -o
p re k o p n ti -m gl. kopneti, p rek p en -p n a -o: ~ k r a j k jer
sneg prekopni = p re k o p a -e
= p re k p n ja -e , p re k p n ja st
-a -o; p re k o p n v a ti -am, p rek o p n v a n je -a s
p re k o r iti -im, p re k o r e n -a -o,
p re k o r e n je -a s
p rk o se n -sna -o odrezav
p re k o siti -m: ~ koga v em (v
u e n ju , p ri delu); p rek o si -te!
p re k o sil -la -o, p rek o n -na -o ;
p re k a ti -am , p re k a n je -a s
p re k o t ti -m, p re k o t j -jte!
p re k o l l -la -o, p re k o t n -a -o,
p re k o t n je -a s'
p re k tn ic a -e diagonala, p rek ten -tn a -o diagonlen
p re k o v ti - jem gl. kovati, p rek ovn -a -o, p rek v -va m
p r e k r titi -im, p re k r e n -a -o:
p o t j e ~ a , p o t p re k r titi, v rv
p r e k r titi ivini skrajati; p rek r te k -tk a -o

p re k re h n iti -krh n em , p re k r h n i
-te! p re k r h n il -la -o, p rek r h n je n -a -o ali s stalnim
poud. p re k r h n iti -nem (onomatopoja); p re k r h -h a m, p rek r h a -e i, p re k re h ljv -va -o,
p re k re h ljv o s l -i z
p re k re n ti -k re n em gl. k re n iti,
p r e k r n je n -a -o, p re k re n te v
-tv e , p r e k r t -ta m, p re k r ta ti -am , p r e k r ta n je -a s ; p rek r tn ic a -e
p re k ri ti -m (se) gl. k ria ti, p rek ri n -a -o
p r e k r iti -jem gl. k riti, p r e k r it -a
-o, p r e k r itje -a s, p re k rito s t -i
, p re k r v -va m ; p re k riv a ti
-am, p re k riv a l -a -o in -la -o,
p re k riv a n je in - n je -a s, p rek riv -a m, p re k riv lo -a s,
p re k riv le n -ln a -o [ -ln-]: ~ a
d ela
p re k ri a ti -am : ~ kom u k a j,
kga (k aj); p re k ri a n -a -o,
p re k r a n o st -i ; p re k ri v a ti
-am , p re k ri v a n je -a s; p rek ri e v ti -jem , p re k ri e v n je
-a s; p re k r je -a s
p re k m iti -im, p re k m lje n je -a s,
p re k rm te v -tve ; p r e k m a - e
p re k r o jiti -k ro jim , p re k ro ji -te!
p re k r o jil -la -o, p re k r je n -a
-o; p re k r j - ja m; p re k r o jijv
-va -o, p re k ro jijv o s t -i i ; p rek ro je v ti -jem , p re k ro je v l
- la -o , p r e k r o je v n je -a s; p rek r ja ti -am, p r e k r ja n je -a s
p re k ro k a ti -am, p re k ro k a n -a -o:
~ a no, p re k r k a n o st -i i
p re k rs titi -k rstim gl. k rstiti, p rek re v ti -jem , p re k r e v l
-la -o, p re k r e v n je -a s,
p re k r e v le n -lna -o [ -ln-],
p re k r e v le c -lca [-uc-] m
p re k r iti -im, p re k r e n -a -o, p r e
k re k -ka rn, p re k rte v -Ive ,
p r e k h a -e
p re k rv iti -m, p re k rv i -te! p r e
k rv il -la -o, p r e k r v lj n -n a

614

preliti
-o: ~ a leza, p re k rv ite v -tve i:
k o n a ~
p rek u c o v ti -jem , p rek u c o v l
-la -o, p r k u c o v n je -a s; p rek cn iti -nem , p re k c n je n -a -o,
p re k c -a m, p r e k c lja j -a m,
p rek c n e -a m, p re k c n ik -a
m, p re k c n ic a -e , p re k u c h
-a ro, p re k u c ja -e , p re k u c jski -a -o, p re k u c k i -a -o
p re k h a ti -am, p re k h a -e ;
p re k u h v a ti -am, p re k u h v a n je
-a s; p re k u h o v ti -jem , prek u h o v l - la -o, p re k u h o v n je
-a s, p re k u h o v le n -lna -o [ -ln-]
p re k u p e v ti - jem gl. kup ev li,
p re k u p ev lec -lca [-uc-] m,
p rek u p ev lsk i -a -o [-us-]i
p re k u p ja -e
p re k u p ti -kpim , p re k p e c -pca
m in p re k u p c -pc m, p re k p
-a m, p re k p n ik -a m, p re k p n ik i -a -o; p re k u p o v ti -jem ,
p re k u p o v n je -a s, p rek u p o v lec -lca [-uc-] m, p rek u p o v lk a -e [-uk-] , p rek u p o v lsk i
-a -o [-us- h p re k u p ljv -va
-o, p re k u p ljv o st -i i
p re k v siti -im gl. k v asiti, p rek v en -a -o, p re k v a ste v -tve
i, p re k v a li -am, p re k v a n je
-a s
p re l g a ti -am, p re l g a n je -a s
p re l h e k -h k a -o in p re la h e k ali
-h k -h k -, prisl. p re la h k o
[nepoud. povsod: -lah- in -lh-]
p re l jn a ti -am gl. l jn a ti, p rel jn a n -a -o: pesem je ~ a ,
vino je ~ o
p r la s t -i gl. p rla st
p r e l t -a m cerkveni naslov, p rel tsk i -a -o: ~ i naslov, preltstv o -a s, p r e la t r a -e i
p r la z -a in p re l z -za m , prelziti -im, p rel ze n -a -o, p rlazen -zna -o, p rela zo v ti -jem ,
p rela zo v l -la -o, p relazovn je -a 8

p r le c -lca [ - uc- in -le-] m pre

je c, zool. vrsta ve; p rl ev -a
-o [-u - in -l-]
p rel ci -lem (se) gl. lei, p relen -a -o, p re l g -ga m, p rel g ati -am (se): bolezen se p relega iz k r a ja v k r a j; p rel g an je -a 8
p re l k n iti -nem se, p re l k n je n -a
-o; p re l c a ti -am se, p r e l c a rje
-a s, p re le k v a ti -am se, p rele k v a n je -a s
p re l n in -ln -na -o, p re le n riti -im : celo leto ~ i, p re le n rje n -a -o '
p re l p iti -im, p re le p lje n -a -o,
p re l p lje n o st -i , p re l p lje n je
-a s . p re le p te v -tve ; p rel p lja ti -am, p r e l p lja n je -a s
p re l st -i ar, m ik , omama; p relsten -tn a -o oarljiv, om am en,
m ikaven, aroben; p re le sti ti -m
prem am iti, p relen -na -o
p re l sti -lzem gl. lesti, p relzen
-a -o
p re le t ti -m gl. le tti, p re l t -ta
m; groza, m raz p re le ti loveka;
z om i p rele tim k a j; p rele t
glas ki loveka preleti, strese;
p re le t v a ti -am, p re le t v a n je -a
s; p re l ta ti -am (se) dov., p rel ta l -a -o in -la -o: o tro k se
je p re l ta l, otro ci so se p rele t li; p re l ta n -a -o: ~ i o troci;
p re l ta ti -am nedov., p re l ta l -a
-o: le t la so ves dan p re l ta la
m esto; p re l to v a ti-l tu je m , p rel to v a n je -a s
p re le v iti -m, p re l v i -te! p r e
levil -la -o, p re le v lj n -n a -o,
p re le v ite v -tve
p re le ti -m (se) gl. leati, p relen -a -o: ~ o blago, p rele nost -i , p rele n ec -nca m,
p re le a n n a -e sene (sedno),
dekbitus med.
p re l iti -im, p relen -a -o, p rel e n je -a s, p relite v -tv e i
m

prelikati
p re lik a ti -am, p re lik a n -a -o, p relk a n je -a s
p re lim in re n -rn a -o predhoden,
uvoden, pripravljalen; prelim in ra ti -am naprej doloiti
p re lisi iti -im, p relisie n -a -o,
p re lisi e n je - a s ; p re lisj iti -im
p re lista ti -am, p re lista n -a -o,
p relisto v ti -jem , p relisto v
-la -o, p re listo v n je -a s
p re liti -lijem : ~ vino, k ri, elezo,
topove; p r e lit- a - o , p r e li tje - a s
p re liv -a m: m o rsk i
p relv en
-v n a -o; p re liv a ti -am : ~ vodo,
~ se: barv e, glasovi se p r e li
v ajo ; p re liv a l -a -o in -la -o,
p re liv a n je in - n je -a s, p reliv lec -lca [-uc-] m, p reliv lk a -e [- u k-] i
p r lja -e i predca
p r e lj b -a -o, p re lj b e k -b k a -o,
p re lju b e z n iv -a -o, p re lj b lje n
-a -o
p rel g -ga m: ~ ra z p ra v e pr.;
~ iz enega je z ik a v d ru g eg a
prevd; p rlo g -a m ( +prha):
v ~ p u stiti, d a ti n jiv o ; p r loen -na -o: ~ a zem lja; p rlonica -e bot.; p rel g a -e i
p relo m iti -lm im gl. lom iti, p r e
lo m ljen -a -o: palico, postavo,
besedo, prisego, zvezo s kom
p relo m iti; *prelom iti s kom pu
stiti koga; p relo m -m a m, p r e
lom en -m na -o, p relo m n ica -e i:
rta , p rel m ek -m ka m, prelom tev -tve , p re lo m te lj -a
m, p re lo m te ljic a -e , p relo m n a -e ; p re l m lja ti -am,
p r e l m lja n je -a s, p re la m lj vec -vca m, p re la m lj v k a -e
p relo iti -m, preloi -te! p r e
loil -la -o in -lilo -i -e; p relon -na -o, p relo ite v -tve ,
p re l b a -e , preletk -k a rn,
p re lo n n a -e
p re l d ij -a m glas., p re l d ijs k i -a
-o, p re lu d ra ti -am, p re lu d ra n je -a s

p re l k n ja ti -am, p re l k n ja n -a -o,
p re l k n ja n o st -i , p re l k n ja nec -nca m, p r e l k n ja n je -a s
p rm -a -o: a rta, p rm o st -i
, p r m a -e , p rm ica -e ,
prm ien -na -o, p rm ec -m ca
m tram po sredi stropa; p rem o
rte n -tn a -o, p rem o rtn o st -i ,
p rem o tn e -a m
p re m g a ti -am, p rem g an -a -o,
p rem g an e c -nca m, p rem g a n k a -e , p re m g a n je -a s,
p rem a g le c -lca [-uc-] m, p rem a g lk a -e [-uk-] i, p re m a g
ljiv -va -o, p rem a g ljv o s t -i i;
p rem a g o v ti -jem , p rem a g o
val -la -o, p rem a g o v n je -a s,
prem ag o v lec -lca [-uc-] rn,
p rem a g o v lk a -e [- u k-] i , p rem agovlen -lna -o [ -ln-]
p re m a g n titi -im, p rem a g n te n -a
-o, p re m a g n te n je -a s
p re m h a ti -am, p re m h a n -a -o;
p re m h n iti -nem , p re m h n je n
-a -o, p re m a h -h a m, p rem h l j a j -a m ; p rem a h o v ti -jem ,
p rem a h o v l -la -o, p rem ah o v n je -a s
p re m a k n iti -m knem , p re m k n i
in -ni -te! p re m a k n il -la -o,
p re m k n je n -a -o, p re m k n je nec -nca m nekoliko neum en
lovek, p re m k n je n k a -e ; p r e
m a k n ite v -tve , p re m a k ljiv -va
-o, prem aikljvost -i , p rem a k ljv e c -vca m, p re m a k ljv k a -e
[nepoud. povsod: -muk- in
-m k-J
p rem m iti -im, p re m m lje n -a -o,
p rem m lje n ec -nca m, p rem m lje n k a -e , p re m a m ljv -va -o,
p rem a m ljv o st -i i, p rem a m ljvec -vca m, p re m a m ijv k a -e ;
p rem m a -e , p rem m en -m na
-o, p rem m n o st -i , p rem am tev -tve
p re m a stti -m, p re m sti -te! p rem stil -la -o, p rem a n -na
-o, p re m a stte v -tve

premisliti
p rem za ti -m em gl. m azati, p rem zan -a -o, p rem za n o st -i
p rem e k ti -m gl. m ekati, prem ekn -a -o, p rem e k n o st -i
z, p rem e k n ec -nca m [po
vsod: -ma- J
p rem e h ti -m gl. m ehti, prem eh n -a -o, p rem e h n o st -i
, p re m e h n je -a s
p r m e k -m ka m slabo ito
p re m e n iti -m, p rem n i -te! p rem nil -la -o in -nilo -i -e,
p re m e n j n -na -o; p re m e n a -e
, p rem m b a -e , p rem n ek
-n k a m, p rem e n te v -tve ; p rem n ja ti -m njam , p re m n ja n
-a -o, p re m n ja n je -a s, prem e n j le n -ln a -o [ -ln-]; p rem e n je v ti -jem , p re m e n je v l
-la -o, p re m e n je v n je -a s,
p re m e n je v le n -ln a -o [ -ln-]?
p re m e n j v a ti -am, p re m e n j v a n je -a s , p re m e n j v a -e ;
p rem nom a prisl.; p re m e n ljv
-va -o, p re m e n ljv o st -i , prem e n ljv ec -vca m, p re m e n ljv k a
-e
p rm ec -m ca m tram po sredi
stropa, l d ijsk i ~ klju n
p re m e r -a m, p rem e ro v -a -o: a
d olina mat., p re m rsk i -a -o,
p re m rn ik -a m, p rem ro m a
prisl. popreno, pop rek
p re m riti -im, p re m rje n -a -o,
p re m rje n o st -i ; p re m rja ti
-am, p re m rja n je -a s
p rem siti -im gl. m esiti, prem en -a -o, p rem estev -tve ,
p rem en o st -i
p rem e sti -m tem gl. m esti, p rem etn -na -o, prem etnec -nca
m, p rem e tn o st -i ; p re m ta ti
-am, p re m ta n je -a s
p rem e stiti -m, p rem esti -te! prem stil -la -o, prem en -na
-o, p rem e n je -a s, prem enost -i , p r em enec -nca m
p rem e n k a -e , p rem e stitev
tv e , p rem e sttv en -a -o

[ -tvn-]: ~ i odlok; p rem ati

-am, p rem a n je -a s; p rem sten -tn a -o, p re m e stljv -va
-o, p re m e stljv o st -i
prem ati -am gl. m eati, prem an -a -o; p rem e v a ti -am,
p re m e v a n je -a s
prem e titi -im, p rem e ten -a -o,
p re m e te n je -a s; p rem e etriti -im, p re m e e t rje n -a -o
p re m e t ti -m eem gl. m etati, p rem etn -a -o; p re m e t -ta m,
p rem ten -tn a -o; p re m e t v a ti
-am, p re m e t v a n je -a s, p rem e t in a -e preiskava po hii,
p rem e t -a m, p re m e t le c -lca
[ -uc-] m; p rem to v ati -u jem
(se), p re m to v a n je -a s
p rem ien -na -o, p rem n o st -i
, p rem n ica -e : zvezda
p rem in in a -e
p re m ie r -a [prem j -ja] m m ini
strski predsednik
p re m ie ra -e prva predstava, upri
zoritev; p re m i rsk i -a -o: ~ i
abonm [prem j-]
p r m ija -e nagrada, darilo; p r e
m ijsk i -a -o, p rem o v ti -jem ,
prem o v n -a -o, p rem o v l -la
-o, p rem o v n je -a s
p re m ik -a m, p re m ik a ti -am in
-em, p re m ik a n je -a s; p rem iko v ti -jem , p re m ik o v l -la
-o, p re m ik o v n je -a s
p re m ik stiti -im pretepsti, p rem ik sten -a -o
p rem il [ -il] -a -o, p rem lo sten
-tn a -o, p re m lo stljiv -a -o in
p re m ilo stljv -va -o
p rem in iti -m inem gl. m initi, p r e
m inil -la -o: ~ je as zabave,
prid. p rem in li -a -o: ~ i asi,
~ i rodovi; p rem in v ati -am,
p re m in v a n je -a s
p re m irje -a s
p rem isa -e f i l p rem sen -sna -o
p rem isliti -im, p re m ilje n -a -o.
p re m ilje n o st -i , p rem islek -a
[-lk-] m : s ~ o m k a j d elati;

617

prem ljati
p re m ilja ti -am , p re m lja n je
-a s; p re m ilje v ti -jem , p rem i lje v n je -a s, p rem ilje v len -ln a -o [ -ln-], p rem ilje v lec -lca [-uc-] m, p rem ilje v lk a -e [-uk-]
p re m l ja ti -am (se), p re m l ja n je
-a s; p re m la d ti -m (se), prem ld il -la -o, p re m la j n -na
-o, p re m la j n je -a s; p rem laje v ti -jem , p re m la je v n je
-a s
p re m la titi in - titi -tim gl. m la
titi, p rem le n -a -o, p rem le n je -a s, p re m la tte v -tve i
p rem lti p re m lje m gl. m leti,
p re m l t -a -o, p re m le v a ti -am ,
p re m l v a n je -a s
prem o- v sestavi gl. p rem
prem o - ( +nadm) : im eti ~
n ad kom, b iti v prem oi, p r e
m oen -na -o in prem oen ali
-n -n - - - ( +nadmen)
prem oi -m rem gl. m oi: veliko,
m alo p rem o re; tu d i d in a rja ne
p rem o re; je z a ga je p rem ogla
prem agala; gl. tudi p rem a g ati
p rem o iti -m im gl. m oiti, p r e
m oen -a -o, p rem o ljiv -va -o,
p rem o ljv o st -i i, p rem otev
-tve
p rem og -ga m, prem ogov -a -o:
~ e ile, prem ogoven -vna -o:
~ svt, p rem g a st -a -o, p rem gar -ja m, prem ogovnik -a
m, prem ogovniki -a -o: ~ a
u p rav a , prem ogovnitvo -a s;
p rem ogokp -pa m, prem ogok p en -pna -o
p rem k -ka m zm ehanje zaradi
moe, p rem o k n ti
-m knem ,
p re m k n je n -a -o: ~ zid le ga
vlaga prepoji
p rem o lk -a m dierza, cezura,
fa d in g ;
p re m o lk n iti
-nem ,
p rem o lk o v ti - jem [povsod
-m uk-]
p re m o n stra t n e c -nca m vrsta re
dovnikov, p re m o n stra t n sk i -a -o

p re m o r -ra m prenehljaj, pavza

prem o stiti -m, p rem o sti -te! p r e
m ostil -la -o in -stilo -i -e,
p rem on -n a -o, premon je -a s, p rem o stitev -tv e i,
p re m o stte lj -a rn, p rem stek
-tk a m ; prem o ev ti -jem ,
p rem o ev n je -a s, prem oevlen -ln a -o [-ln -j: ~ a d ela
p rem o titi -m tim gl. m otiti, p rem ten -a -o, p re m o tljv -va -o
p re m o trti -m preudariti, premisliti, pretehtati, p re m tri -te!
p re m tril -la -o, p rem o tr n
-n a -o; p re m o trte v -tve ;
p re m tra ti -am prem iljati, pre
udarjati, p r e m tra n je -a s p re
udarjanje, presojanje
prem zg ati -am, p rem zg an -a -o
p rem oen -na -o, p rem o n o st -i
, p rem o n je -a s, p rem o n jski -a -o: e razm ere, prem ne -a m, p rem n ik -a m
p re m r z prisl.: je bilo ~ za delo
p re m r z iti -im, p re m r e n -a -o,
p re m r e n je -a s, p rem r en e c
-nca rn, p re m r e n k a -e i, p rem ren o st -i ; p re m r a ti -am
(se), p re m r a n je -a s ; p re m ra ev ti - jem : n ik a r n e p rem ra j hie! p re m ra e v n je -a s;
p re m ra z o v ti - jem : leto n jo
zimo smo veliko p rem raz o v li
(mraza pretrpeli); p rem razo v n je - a s
p re m r ti -m rm gl. m reti, p re m rl
-a -o in p re m t -a -o: ~ i p rsti,
~ e ro k ; p re m lo st -i i in p rem to st -i
p re m r iti -im, p rem r en -a -o,
p rem r en o st -i , p re m r e n je
-a s; p re m re e v ti -jem , p rem reev l -la -o, p rem reev n je -a s
p re m z n iti -nem , p re m z n il -ila
-o, p re m z n je n -a -o in p r e
m rzel -zla -o: a rek a , ~ o j e
zero; p re m z n je n o st -i i; p rem rz a -e i prem rznjenost reke:

prenoiti
ez D ra v o je p rem rz a, ez
p rem rz o hod ili
p rem z ati -am (se) zm uzniti se
skozi ka j, p rem z an -a -o; p rem zniti -nem (se), p re m z n je n
-a -o; p rem u zo v ti - jem
p re n a d le prisl.: ~ m eri
p ren ad lg o [-doug-] prisl.: ~ p r i
p o v eduje, vlee
p re n a d r b n o prisl.: ~ opisuje,
~ m elje, ~ je razbito
p re n g liti -im se, p re n g lje n -a
-o: ~ k o ra k , p r e n g lje n je -a s,
p re n a g lte v -tv e 2, p re n a g lje
n o st -i , p re n g lje n e c -nca m,
p re n g lje n k a -e ; p re n g e l
[-gu] -gla -o, p re n g lo st -i ,
p ren g lica -e , p ren g le -a m
p re n a g s to prisl.: ~ sa jen o d re v je
p re n a h tro prisl.: ~ je n a re je n o
p re n a j s ti -jm se gl. je sti, p ren a j d e n -a -o, p re n a j d e n o st
-i navelianost, p re n a j d e n e c
-nca m navelianec
p re n a k r tk o prisl.: ~ razlaga,
p re n a la h k o prisl.: ~ vzam e stv a r
p re n a p ti -pnm (se) gl. p eti
pnm , p re n a p t -a -o, p ren a p to st -i i, p re n a p te -a m, p ren ap tn ic a -e ; p re n a p n ja ti
-am (se), p r e n a p n ja n je -a s
p ren a p o ln iti in -iti -lnim gl.
p o ln iti, p re n a p o ln je n -a -o, p re
n ap o ln je n o st -i ; p re n a p o ln je v ti -jem , p re n a p o ln je v l -la
-o, p re n a p o ln je v n je -a s [po
vsod -poun-]
p re n a r v n o st prisl.: ~ pove
p re n a re d ti -m gl. n a re d iti, pren a r ja ti -am, p r e n a r ja n je -a s,
p r e n a r ja -e , p re n a r d e k -d k a
m, p re n a re j n o s t -i , p re n a r d b a -e
p re n a se liti -slim gl. seliti, p ren a s lje n -a -o, p re n a s lje n o st
-i , p re n a se lte v -tve , p ren a se lje v ti -jem , p re n a se lje v l -la -o, p re n a se lje v n je
-a s

p re n a stiti -im gl. n asititi, p ren asenost -i i, p re n a s itljv -va

-o, p re n a sitljv o st -i i
p re n a ti -am , p re n a n je -a s,
p re n a le c -lca [-uc-] m , p ren a lk a -e [-uk-] i, p ren a le n -ln a -o [ -ln-]
p re n a ir k o prisl.: ~ govori, pie
p re n a v k r b e r prisl.
p re n v lja ti -am , p r e n v lja n je -a
s, p re n a v lj v e c -vca m, p ren a v lj v k a -e , p re n a v lj le n
-lna -o [ -ln-]
p ren a v zd l [-u] prisl.: p o t g re ~
p ren a v zg r prisl.: steza d ri ~
p re n h a ti -am, p re n h a n je -a s:
b rez ~ a ; p re n h -a m, p ren hom a prisl., p r e n h lja j -a m:
b rez ~ a ; p re n e h v a ti -am, p ren e h v a n je -a s; p ren e h o v ti
-jem , p ren e h o v l -la -o, p ren eh o v n je -a s
p re n e k a t ri in -ri -a -o ned. z.
m arsikdo, m arsikateri; p re n e k a t r ik r a t prisl. pogosto, velikokrat
p re n k i -a -o ned. z. m arsikdo,
m arsikateri: ~ e m u je p o v ed ala;
p re n k ik ra t prisl.
p re n sti -nsem gl. nsti, p renesn -na -o (+p ren en ), p ren e sljv -va -o, p re n se k -sk a
m, gl. p ren o siti in p re n a a ti
p re n e v d a ti -am se zanikrno, na
veliano delati, kakor da ne v e ,
kaj d ela ; p re n e v d a n je -a s,
pren ev d alo -a s = p ren e v d anec -nca m, p re n e v d a n k a -e i
p re n k a ti -am, p re n k a n je -a s,
p re n k a v -a -o: ~ razum , p ren k n iti -nem , p re n ik o v ti -jem ,
p re n ik o v n je -a s; p re n k e l -k la
-o: p re n k li vrelci; gl. p ro n ica ti
pren o iti -m, p ren o i -te! p r e
noil -la -o in -ilo -i -e, p renon -na -o, p ren o itev -tve
; p ren o ev ti -jem , p renoevl -la -o, p re n o e v n je -a s;
prenoie -a s, p ren o ev ln ica
-e [ -ln-] , pren o ev ale -a s,

prenos
p ren o ev lec -lca [-uc-] m,
p re n o e v lk a -e [-du k-] , p r e
no n in a -e
p ren o s -osa m, p ren o se n -sna -o,
p ren o sn o st -i t, p re n o sljiv -va
-o, p re n o sljiv o st -i , p renosnn a -e , p ren o sn ik -a m , p re nosnca -e transmisija
p ren o sti -nosim gl. no-siti, p r e
nosen -a -o, p ren en st -i i ,
gl. p re n a a li
p re n o t c ija -e i pr. naprefinja za
znam ba, p re n o tra ti -am
p ren o v iti -m, pren o v i -te! p r e
novil -la -o in p ren o v ilo -i -e,
p re n o v lje n -na -o, p ren o v itev
-tve i, p ren o v a -e i, p re n o v it
v en -tv en a -o [ -tvn-]
p re n u m e r c ija -e naroilo, naplailo, p re n u m e r n t -a m na
ronik, naplanik, p re n u m e rra ti
-am naroiti, naprej p laati
p reo b ten -tn a -o, p reo b tn o st
-i 2, p re o b u tljiv -va -o, p r e
o b u tljiv o st -i
p reo b d v iti -im, p reo b d v cen -a
-o, p reo b d v en o st -i ; p reo b d avevti -jem , preo b d av e v n je -a s
p re o b ile n -lna -o [-u n- in -ln-],
p reo b iln o st -i [ -ln-] ; p reo b l
[-iu ali -il] -a -o, p reo b ilica -e
i, p re o b ilje -a s, preo b lo prisl.,
p re o b lo k ra t prisl.
p re o b j sti -jm se gl. jesti, preo b j d en -a -o, p re o b j d e n o st -i
z, p re o b j d a -e i, p re o b j d e n
-d n a -o, p re o b j d n o st -i , p reo b j d en e c -nca m, p re o b j ste n
-tn a -o, p re o b j stn o st -i z
p re o b k l d a ti -am : koga s im;
p re o b k l d a n je -a s
p reo b lo iti -im gl. oblaiti, preo b l e n je -a s, preo b lalen
-ln a -o [ -ln-], p reo b la ln ica -e
[-ln~l i
p re o b l g a ti -am : koga s im,
p re o b l g a n je -a s

preo b lci -em gl. oblei, p re o b le

k a -e (delo in stvar)
p re o b lik o v ti - jem gl. o b lik o
v ati, p reo b lik o v n je -a s, p reoblikoivlen -ln a -o [J n -], p reoblikovlec - k a [-uc-] m
p re o b lj d e n -a -o, p re o b lj d e nost -i
p reo b lo ti -m gl. obloiti, p reoblotev -tve i, p reo b lo n o st
-i , gl. p re o b l g a ti
p re o b ra a ti -am, p re o b r a n je -a
s, p re o b ra ln ik -a [ - un-] m
stroj
p re o b r t -ta m: ~ v zgodovini,
v v o jsk i; p re o b r te n -tn a -o
p re o b r z iti -im, p reo b r en -a -o,
p re o b r z b a -e z, p re o b r en
-zna -o, p re o b r z n o st -i i ; p r e
o b ra a ti -am (se), p re o b r a n je
-a s, p re o b ra j -a m , p re o b ra ev ti -jem , p re o b ra e v n je -a
s, p re o b ra e v le n -ln a -o [ -ln-],
p reo b ra ev lec -lca [-le-] m
p re o b re m e n iti -m k o g a s im gl.
obrem en iti, p reo b rem e n ite v -tve
, p reo b rem e n le n -ln a -o [ -ln-] :
~ o delo, p re o b re m e n j n o st -i ;
p re o b re m e n je v ti -jem , p reo b re m e n je v n je - a s
p re o b rn iti -obrn em gl. o b rn iti,
p re o b rn je n -a -o, p re o b n je n e c
-nca m, p re o b m je n k a -e , p reo b n je n o st -i , p re o b rn j n je -a
s, p re o b rn ite v -tve i
p reo b te ti -m gl. o bteiti, p reo btetev -tve , p re o b t b a -e
z ; p reo b te e v ti -jem , preobte e v n je -a s
p re o b ti - jem gl. o b uti, p reo b to st -i , p reo b te v -tve i ; p reobvaiti -am, p re o b v a n je -a s
p reo b v zati -vem gl. obvezati,
p reo b v za -e , p reo b v ezo v ti
-jem , p reo b v e zo v n je -a s,
p reobvezovale -a s, p reo b v e zovlnica -e [ -ln-] i
p reo d d le prisl.: ~ sem p o slu
al, da bi bil razu m el; sem ~

620

prepelica
p re p a r n d -a m uiteljski pripravp riel, d a bi se dal k a r tako
nik, p re p a r n d k a -e , p rep a o d g n ati
r a n d ja -e z uiteljie, p rep a p reo d ti -dnem gl. odeti, prera n d jsk i -a -o
od v ati -am, p re o d v a n je -a s
p re p ra ti -am, p re p ra n -a -o,
p re o k re n ti -k re n em gl. o k rn iti,
p re p ra n je -a s: ~ blaga, tr e
p re o k r t -ta m
b u h a ; p re p re k -rk a m
p reo m k a -e i hiperkuliura, p rep r e p a rir a ti -am pripraviti, p ri
o m k a ti -am, preo m k an je -a s
pravljati; p r e p a rir a n je -a s,
p reo n g ati -am, p reo n g an -a -o,
p r e p a r t -a m prigotovek: k e
p re o n g a n je -a s; p reo n e g v iti
m ini
m ik ro sk o p sk i ~ i ;
-im, p re o n e g v lje n -a -o
p re p a r to r -ja m
p reo p sti -psem (se), p re p se l
p r e p riti -im, p re p rje n -a -o:
-sla -o in p reo p sen -a -o: ~ a
~ o perilo, p re p a rte v -tve ,
ivina
p r e p rje n je -a s
p re o r ti - rje m in - rje m gl.
p re p sa ti -pem (se), p re p sa n
o rati, p re o r n -a -o, p re o r n o st
-a -o, p re p s a n je -a s, p re p -i i, p r e r - ra m; p reo r v a ti
sanost -i , p re p s -sa m, p re-am, p re o r v a n je -a a
p sn ik -a m, p re p a sc a -e ,
p re o rie n tir a ti -am (se) pr eusm e
p re p a sln ik -a [-iu -] m, p rep a riti, preobrniti misli, sm er; p reslnica -e [-iu -] i; p rep a so v ti
o rie n t c ija -e i
- jem (se), p rep a so v l -la -o,
p reo su v a -e , p reo sn o v ti - jem
p re p a so v n je -a s
gl. osnovati, p re o sn o v te lj -a m
p re p sti -psem (se): dobro je
p re o st ti -nem gl. ostati, p rep rep sel, ivin a se je p re p sla
o st l -la -o: ~ i ivi, soroani(preve napasla), p re p se n -a -o:
k i; p re o st n e k -n k a m ; p re~ o leto, ~ a red a, p re p a -e
o s t ja ti -am in -em, p re o st ja p re p sti -pdem gl. p asti -dem,
n je -a s
prid. p re p d e l -d la -o in p rep a 1
p re p a d -d a m, p re p d e n -dna -o
- la -o: ~ i d en a r, ~ a hia, ~ a
strm, poln prepadov; p rep d n o st
k u p ija ; p re p d lo st in p rep -i , p re p d n ic a -e i , gl. tudi
lo st -i i; p re p d e n -a -o pre
p ro p ad straen, upadel, shujan: b il je
p re p d a ti -am : p re p a d a j a vas,
ves
vsa ~ a m ati; p rep d eo b rt; p re p d a n je -a s; gl. tudi
nost -i ; v tem pom enu se ni
p ro p a d a ti
koli ne rabi predpona pro-, m ed
p re p a h n ti -phnem gl. p ah n iti:
tem ko se uporablja v drugih
~ si elodec s im, p re p h n jiepom enih, gi. p ro p a sti; * p rep nec -nca m , p re p h n je n k a -e i, j
en -a -o prestraen, preplaen
p re p h n je n o st -i i , p re p a h n te v ' p re p iti -im, p rep en -a -o,
-tve , p re p h -h a m ; p rep a p rep -a m, p re p e k -ka
h o v ti -jem , p re p a h o v n je -a
m ; p re p a e v ti -jem , p rep a s [ nepoud. povsod: -pat- in
e v n je -a s
-phn]
p rep ci -peem gl. pei, p rep enec -nca m
p re p liti -im. p re p lje n -a -o,
p re p e lic a -e l, p re p e li ji -a -e,
p re p lje n o s t -i i
p re p e l a r -ja m, p re p e l a rsk i
p re p a r c ija -e zvezek za ol ske
-a -o, p rep e lica -e , p rep evaje, priprava: ~ za slovnico;
l ja k -a m
p re p a ra c js k i -a -o

621

prepeljti
p re p e lj ti -p ljem gl. p e lja ti,
p re p e lj n -a -o, p re p e lj n je -a
s; p re p e lj v a ti -am, p re p e lj v a n je -a s, p r e p e ljiv a -e ;
p re p e lje v ti -jem , p re p e lje v l - la -o, p re p e lje v n je -a s
p re p e l h -a m, p re p e l h a r -ja m
p re p e r ti -m gl. p er ti, p re p e r l
-la -o: ~ les, p re p e r lo st -i i,
p re p e rn a -e i = p re p e re ln a
-e ; p re p e r v a ti -am , p re p e r v a n je -a s; p re p e r la st -a -o
p re p ti -pnm gl. p e ti pnm , p re p t -a -o: s cv e tje m a dvo
ran a , p re p tje -a s; p re p n ja ti
-am, p re p n ja n je -a s
p re p ti -pojem gl. p eti pojem ,
p re p t -a -o: ~ e pesm i; ves
d an p re p o je ; ta k glas im a, da
vse p re p o je ; p re p l se je glas
si je pokvaril s p e tje m ; p rep v ati -am, p re p v a n je -a s, p rcpv -va m, p re p v e k -v k a m
p re p e tn js titi -im opehariti, pre
lisiiti, p re p e tn js te n -a -o, p rep e tn js te n je -a s
p re p ih a ti -ham in -piem gl. p i
h ali, p re p ih a n -a -o : ~ p ro sto r;
p re p ih -a m, p rep ie n -na -o,
p re p n ik -a m slovn. priporni
ki glas, p rep n ik i -a -o; p rep ih v a ti -am, p re p ih v a n je -a
s; p re p h n iti -nem , p re p ih n je n
-a -o
p re p liti -im, p re p lje n -a -o, p rep lje n je -a s
p re p ir -a m, p re p re n -rn a -o:
~ a stv ar, ~ o v p ra a n je ; p r e
p ira ti -am se, p r e p ir a n je -a s,
p re p irljiv -va -o, p re p irljiv o st
-i , p re p irljiv e c -vca m, p r e
p ir ljiv k a -e , p re p ir -a m,
p re p rn e -a m
p rep is -a m, p rep ise n -sna -o,
p rep se k -ska m
p re p isa ti in -ti -piem gl. pisati,
p re p isa n -a -o (delenik in pri
devnik), p re p n ik -a m, prep sn ica -e , p re p isn n a -e ,

p re p isn n sk i -a -o, p re p is n -a
m z a n i l j p rep iso v ti -jem ,
p re p iso v n je -a s, p rep iso v len
-ln a -o [ -ln-], p rep iso v lec -lca
[ -uc-] rn, p rep iso v lk a -e
[-uk-]
p re p ti -p ijem gl. p iti, p re p t -a
-o, p re p ija ti -am in p re p iv a ti
-am , p r e p ja n je in p re p v a n je
-a s; p re p ija n e v ti - jem
p re p l a ti in -ti -plam gl. p la
ati, p rep la ilo -a s; p rep laev ti -jem , p re p la e v l -la -o,
p re p la e v n je -a s
p re p l h -h a m strah in zm eda,
alarm
p re p l k n iti -nem , p re p l k n je n -a
-o; p re p la k o v ti - jem , p re p la k ovl -la -o, p re p la k o v n je -a s
p re p la iti -m, p re p l i -te! p rep l il -la -o, p re p la n -n a -o
ali s stalnim poud. p rep l -;
p re p l e n o st in -nost -i , p rep len ec in -nec -nca m, p rep l e n k a in -n k a -e , p rep la tev -tve i, p re p la ljv -va -o,
p re p la ljv o st -i i
p re p l v a ti -am, p re p l v a n -a -o,
p re p l v a -e i
p r e p la v iti -m, p rep l v i! -te! p rep l v il -la -o, p re p la v lj n -na
-o in p re p l v lje n -a -o: ~ o
p o lje ; p re p l v e n -v n a -o: ~ o
ozem lje; p re p l v lja ti -am , p rep l v lja n je -a s, p re p l v a -e i
p re p l z iti -im (se) gl. plaziti, p replzen -a -o
p re p l sa ti in -ti -plem gl. p le
sati, p re p l sa n -a -o
p re p le sk a ti -am, p re p l sk a n -a -o,
p re p l sk a n o st -i , p re p l sk a n je -a s, p re p l sk -p lsk a m
p re p l sti -pltem gl. p lsti, p rep l t - ta m, p re p l te k -tk a m ;
p re p le t n -na -o zvit, pretkan
ipd., p re p le t n e c -nca m, p re p le t n k a -e , p re p le t n o st -i i
p re p le ta ti -am, p re p l ta n je -a s

622

prepozicija
p re p l ti -plvem gl. pleti, p rep l t -a -o (poblaena kletvica za
p reklet)
p re p l z a ti -aln (se): ~ steno,
o g rajo ; blago se p rep l za ; prep lzan -a -o, p rep l za n o st -i
p rep o asi prisl., p rep o sen -sna -o
p rep iti -poim , prep en -a -o,
p rep en o st -i i, p re p k a -e i,
p re p k a ti -am, p re p k a n -a -o,
p re p k e l -k la -o reast, prep klost -i i
p re p o d iti -m, p rep o d i -te! p r e
p odil -la -o in -dilo -i -e,
p rep o d n -n a -o, p rep o d tev
-tve i , p rep o d n o st -i i
p rep o g n iti -pgnem , p rep o g n i -te!
p rep o g n il -la -o, p re p o g n je n
-a -o, p re p g n je n o st -i ; p r e
p ogibati -am in -bijem , prepog b a n je -a s
prepogosto prisl. prevkrat =
p re p o g sto k ra t prisl.
p re p ja ti -am (se), p re p ja n -a
-o: ~ a ival e so jo pojali psi
po gozdu, ~ a k ra v a e se je
znova pojala; p re p ja n je -a s
p re p o jiti -m, p re p o ji -te! p r e
p o jil -la -o in p re p o jilo -i -e,
p re p o j n -n a -o, p re p o j n o st
-i , p re p o jte v -tve i , p repojtv e n -tv en a -o [ -tvn-]; p r e
p o j - ja m infiltrt, p re p o je n
-jn a -o, p r e p ja ti -am, p rep ja n je -a s
p r e p ln ititn -iti -polnim gl. p o l
niti, p re p ln je n -a -o, p rep o ln
-a -o, p rep ln o st -i i; prepoln je v ti -jem ,
p re p o ln je v l
-la -o, p re p o ln je v n je -a s
[povsod: -pou n-]
p rep o lo v iti -m, prepolovi -te!
p rep o lo v il -la -o, p re p o lo v lj n
-n a -o, p rep o lo v itev -tve ;
p re p o l v lja ti -am, p re p o l v lja n je -a s
p re p o n a -e : tre b u n a ~ , p rep n ski -a -o; prep n ec -nca m
neka vinska trta

* p rep o n d ern ca -e pretenost,

premo, veji ugled, veljava;
*preporndernten -tna -o
p rep o rd k o prisl., p rep o rd k o m a
prisl.
p re p re n -rn a -o prepir en: ~ a
toka, ~ o v p ra a n je ; p re p r
- ra m
p re p o ro d -da m prerod, renesan
sa, poivitev; p rep o r d en -dna
-o prerden, p re p o ro d ti -m gl.
p o ro d iti preroditi, p re p o ro d te lj
-a m preroditelj, p re p o ro d te ljica -e preroditeljica, p rep o ro d te ljs k i -a -o preroditeljski
p rep o t n ca -e i oblastnost, mogo
nost, p re p o t n te n -tn a -o premogoen
p re p o titi -m (se), p re p o ti -te!
p re p o til -la -o in -tilo -i -e,
p re p o t n -n a -o, p rep o t n o sl
-i i
p rep o to v ti -jem , p rep o to v a l -la
-o, p rep o to v n -a -o in p re p o
to v ati -ujem , p rep o to v a l -a -o,
p rep o to v a n -a -o: ~ e p o k ra jin e
in deele
p rep o v d ati -vem gl. p o vedati,
p rep o v e d an -a -o: ~ i as, p r e
poved -i i: ~ izdati, d ati, ~
tobaka, soli ali n a tobak, na
sol; b iti pod ~ jo , v ~ i b iti
v kontum acu, pod zaporo; p r e
p oveden -d n a -o: ~ i odlok,
p rep o v e d n k -a m
p rep o v e d o v ti -jem , prepovedovl -la -o, p rep o v e d o v n je -a
s, prep o v ed o v len -ln a -o [ -ln-],
prep o v ed o v lec -lca [-uc-] m
p rep o v iti -jem znova poviti gl.
poviti, p re p o v ja ti -am gl. p o
v ija ti
prep o zen -zna -o, p repozno prisl.,
p rep o z n ti -m se, p rep o zn i -te
se! p rep z n il -la -o
p rep o z icija -e i predlog, p rep o zic jsk i -a -o, prep o zicio n len -ln a
-o [ -ln-] predlen: ~ i skloni

prepoznati
p rep o z n ati -m spet spoznati gl.
poznati, p rep o z n n -a -o, prep o zn n je -a s
p re p r a ti -am gl. v p raa ti, p rep ra e v ti -jem , p re p ra e v l
-la -o, p re p ra e v n je -a s
p re p r ti -prem gl. p r ti, p rep r n -a -o, p re p r n o st -i ;
p re p ira ti -am, p re p ira n je -a s
p re p r iti -im, p re p r e n -a -o,
p re p r e n o st -i i, p re p r e n e c
-nca m
p re p re i -prem , p je p r z i -te!
p re p r g e -gla -o, p re p r e n -a
-o: ~ s p aje v in o ; p re p r g a li
-am, p re p r g a n je -a s, tudi
p rep rz -; p re p r g a -e 2, p r e
p r en -na -o, p rep reg a l e
-a s
p re p r iti -im, p re p r e n -a -o,
p re p re ite v -tve , p re p r e n je
-a s; p re p re e v ti -jem , p rep re e v n je -a s, p re p re e v le n
-ln a -o [ -ln-]
p re p r sti in -p r sti -prdem gl.
p resti, p re p r d e n -a -o pretkn,
zvit, navihan, p re p r d e n e c -nca
m, p re p r d e n k a -e , p rep rd e n o st -i i
p re p ri a ti -am, p re p ri a n -a -o,
p re p ri a n je -a s, p re p ri a n o st
-i 2, p re p ri ljiv -va -o, p re p ri
ljiv o st -i ; p re p ri e v ti -jem ,
p re p ri e v l -la -o, p rep rie v n je -a s, p re p ri e v le n -lna
-o [ -ln-], p re p ri e v ln o st -i
[ -ln-] i , p re p ri e v le c -lca
[-uc-] m, p re p ri e v lk a -e
[-Uk-]
p re p ro g a -e i, p rep r e n -na -o,
p re p r g a r -ja m, p re p r g a rsk i
-a -o, p re p r g a rstv o -a s
p re p ro siti -prosim gl. p rositi, p rep r en -a -o
p re p ro st -sta -o, p rep ro sto st -i
in -st -i , p re p ro in a -e i
p re p u stiti -m (se) kom u k a j gl.
p u stiti, p rep u en -na -o, p rep st -a m, p re p u stite v -tve ,

p re p stn ic a -e i, p re p stn ik -a
m; p re p a ti -am , p re p u a
n je -a s
p re ra n a ti -am, p re ra u n a n -a
-o, p re ra u n o v ti -jem , p r e
ra u n a v a n je -a s; p re ra u n v ati -am , p re ra u n v a n je -a s;
p re ra u n -a m pregled rauna,
p re ra u n sk i -a -o; gl. p ro ra u n
p r e ra fa e lt -a m posnem alec Raffaelovih predhodnikov; p re ra fa eltsk i -a -o: a ola
p r e r a h lj ti -m gl. r a h lja ti, p rera h lj n -a -o, p re ra h lj n o s t -i
; p r e r a h lj v a ti -am , p re ra h lj v a n je -a s
p re r m e n -m na -o, p re r a im c a -e
, p re r m n ik -a m
p re r s ti -rs(t)em gl. rasti, prid.
p re r s(t)e l -s(t)la -o in p re r en -a -o, p re r a ti -am , p rer a n je -a s
p re r d iti -im, p re r d e n -a -o,
p re r d e n je -a s, p rerd en o st
-i ; p re re d e v ti - jem , p rere d e v n je -a s
p re re d ti -m, p re r d i -te! p rer d il -la -o, p r e r e j n -n a -o,
p r e r ja -e , p re re d ite v -tv e ;
p r e r ja ti -am, p r e r ja n je -a s
p re r d k o prisl., p re r d k o k ra t prisl.
p re r k a ti -am : ~ kom u k a j, ~
se s kom prepirati se; p re r k a n je -a s; p re r i -em : ~ kom u
k a j, p re re n -n a -o; p re r k o v a ti -u jem (se), p re is k o v a n je
-a s prepir
p re r s prisl.: le , vse ~
p re re e ta ti -m gl. ree tti, p rere e t n -a -o, p re re e t n o s t -i ,
p re re e t v a ti -am , p re re e t v a n je -a s
p re r z a ti -rem gl. rezati, p rerz an -a -o, p re r z -za m, p rer z a -e , p re r z e n -zna -o pop reen, p re r z e k -zka m ; p rer ezovti -jem , p re re z o v n je -a s
p r e r ija -e severnoamerika trav
nata planjava, p r e r ijs k i -a -o

624

preseliti
p re rin iti -nem , p r e r n je n -a -o,
p re rn je n o s t -i , gl. p re riv a ti
p re ris a ti -riem , p re risa n -a -o,
p re ris -a m, p re rse n -sna -o,
p re riso v ti -jem , p reriso v a l
-la -o, p re riso v n je -a s
p r e r iti -rije m gl. riti, p r e r it -a -o,
p re rto st -i
p re riv a ti -am : k r ti p re riv a jo tr a v
nike, lju d je se p re riv a jo ; p r e
riv a n je -a s
p re ro d iti -m, p re ro d i -te! p r e
ro d il -la -o in -dilo -i, p r e
ro je n -n a -o, p r e r o j n je -a s,
p re ro d -da m, p re r d e n -dna
-o, p re ro d te v -tve , p re ro d ite lj
-a m; p re ro d ite ljs k i -a -o; prero j n e c -nca m, p r e ro j n k a -e
i; p r e r ja ti -am, p r e r ja n je -a
s ; p r e ro je v n je -a s
p re ro g a tv a -e prednost, posebna
pravica
p re ro k -ka m, p re ro k i -a -o:
~ i d a r; p rero tv o -a s, p r e
ro k b a -e , p re ro k o v ti -jem ,
p re ro k o v l -la -o, p rero k o v n je -a s, prero ie -a s [ +proro-]
p re r m a ti -am , p rer m an -a -o
p re ru v ti in p re rv ti -r je m gl.
ru v a ti: ~ repo (e je pregosta),
k o re n je ; p re ru v n in p re rv n
-a -o; p re ru v v a ti -am , p re ru vvaivje -a s
p re sa d iti -m p res d i -te! p resdl -la -o in -dilo -i, p resa j n -na -o, p re a j n e c -nca
m, p re s a j n k a -e i, p re s d -da
m, p re sa d ite v -tve , p re sa j n je -a s; p re s ja ti -am, p res ja n je -a s, p re sa j le c -lca
[-uc-] m, p re a j lk a -e [-uk-]
; p res d en -dna -o, p res d n o st
-i , p re sa d ljv -va -o, presadljv o st -i i
p re sa h n iti -shnem gl. sahniti,
prid. p re s h e l -h la -o in presah l -h l - in p re s h n je n -a
-o: ~ i studenci, ~ a voda; preSlovenski pravopis

sh lo st -i in p re s h n je n o s t -i
; p re sih a ti -am, p re sih a n je -a
s, p re sih a jo -a -e: ~ i stu d e
nec [nepoud. povsod: -sah- in
~sh-]
presi -seem gl. sei seem,
preseen -a -o, p resg -ga m,
p re se g ljv -va -o, p rese g ljv o st
-i i , p resek -ka m, p resen
-na -o, p res n ik -a m, p resniki -a -o, p resn o st -i i ;
p re s g lja j -a m; p res g ati -am,
p re s g a n je -a s, tudi p resezapresi -sem gl. si sem pre
s e k a t i prekositi, p resen -a -o,
p resev -ve ; p resen -na
-o, p re s n ica -e , p resn o st
-i i, preseie -a s, preseen
-na -o
p res d ati -am (se): ~ koga (kaj)
z m esta na m esto, kom u k a j
p res d a; p re s d a n je -a s
p rese d ti -m : ~ hlae, ve le t
~ v jei, ~ kazen, ~ se; gl.
sedeti; p re se d v a ti -am, p resed v a n je -a s
p re se d l ti -m gl. sedlti, p resed ln -a -o, p re s e d l n je -a s, p r e
sed lj j -a m sdlo, preval: h ia
sto ji na ~ u , p re se d l v a ti -am ,
p re se d l v a n je -a s
p res g ati -am gl. p resi -sem
p re s e j ti -sjem gl. se ja ti, p r e
e j n -a -o: lovek, n a d ro b
nem situ p re e j n ; p retkn, prevejan, prebrisan; p re s v a ti -am,
p re s v a n je -a s, p res v ek -v k a
m, p resev -a m, p resev lec
-lca [-uc-] m, p re se v lk a -e
[ -uk-]
p re s k a ti -am in -sem, p re s e
k an -a -o, p re s k -ka m geom.,
tehn., p re s k a -e jasa v gozdu;
p rese k ale -a s, p r se k a r -ja
m taica; p re se k v a ti -am,
p re se k v a n je -a s
p re se liti -slim gl. seliti, p reslje n -a -o, p re s lje n e c -nca m,
p re s lje n k a -e , p re s lje n o st
625

40

presen
-d , p rese lite v -tve , p re s lje n je -a s, p re se ljv -va -o, p r e
se ljv o st -i ; p reel je v ti -jem ,
p re s e lje v n je -a s, p re se lje v len -lna -o [ -ln-]: i n a rti;
p r e selje v le c -lca [-le-] m
p r s e n -sna -o opresen: ~ o m aslo,
zelje, n a o slik a ti l fresco
(na m oker om et), p rsn ec -a
[-nc-] m, p re sn n a -e
p re se n titi -im, p rese n en -a -o,
p re se n e n je -a s, p re se n e tljiv
-v a -o, p re se n e tljiv o st -i ;
p rese n ati -am , p re se n e a n je
-a 8
p re se rv a tv e n -vna -o varovalen,
varujo
p re s sti -sdem gl. sesti: ~ koga,
p rese d e mi k a j (jed, delo, go
v o rje n je , lovek); p res d en -a
-o, gl. p re se d a ti
p re s v a ti gl. p re s e ja ti in p re s ija ti
p re s z a ti gl. p res i -sem
p res n ik gl. p resi -sem
p re sih a ti gl. p re sa h n iti
p re s ij ti -sijem , p re s ij n -a -o,
p re s ij v a -e , p r e s ij n je -a s,
p re ij n o st -i i; p re s v a ti -am,
p re s v a n je -a s
p re sliti -im (se): ~ ivino z d e
lom, p re slje n -a -o, p re sljen o st -i , p re s ilj v a -e , p resle -a m tirn, nasilne (V .
Vodnik); p reslen -ln a -o [ -ln-]
premoan; p re s ilje v ti -jem ,
p re s ilje v n je -a s
p re sp a ti -am in -pijem , presp an je -a s, p re sip v a ti -am, p resip v a n je -a s, p resp -a m,
p re sip n a -e ; p re s ti -jem
. in -spm gl. suti, p re s t -a -o,
p re s tje -a s
p re s it -ta -o, p resto st -i i, p reste -a m; p re stiti -im, presten -a -o in p res en -a -o
p re s k k a ti in -ti -em in -kam
dov.t p re s k k a j -jte! p re sk k a l - la -o: otroci so ~ l i vse
ja rk e ; p re sk k a ti -am nedov

p re sk k a l -a -o: o tro ci so vse

popoldne
p re s k k a li
ja re k ;
p re sk k o v a ti -u jem in -ovti
-jem , p re sk k o v a n je -a s in
-o v n je -a s
p resk o iti -skoim gl. skoiti,
p resk o en -a -o, p re sk o k -ka
m, p resk o en -na -o: ~ a v rv
ca, p alica ; p resk o te v -tv e ,.
p re sk o ljv -v a -o, p resk o en
-na -o
p re s k rb ti -m (se) gl. sk rb ti:
~ koga (s im), p r e s k rb lj n
-n a -o (s im), p re s k rb lj n ec
-nca m , p re s k rb lj n k a -e 2 ,
p re s k rb lj n o st -i i; p re s k rb a -e
, p re sk b e n -b n a -o, p re s k rb n n a -e , p re s k rb ijv -va -o;
p re s k rb ti kom u k a j gl. p r i
sk rb e ti; p re sk rb o v ti -jem ,
p re sk rb o v n je -a s, p re sk rb o vnec -nca m, p re sk rb o v n k a
-e , p re sk b stv o -a s, p re sk rb o v len -ln a -o [ -ln-], p resk rb o v ln ica -e [ -ln-] , p resk rb o vlec -lca [-uc-] m
p re sk siti gl. p reizk u sp re sl d e k -dka m, p resl d -d a m ,
p re sl d e n -dna -o, p re sl d k a s t
-a -o. p re sl d je -a s
p re sle d ti -m, p resl d i -te! p resl d il -la -o in -dilo -i, p resle d n -n a -o; p resle d o v ti
-jem , p re sle d o v n je -a s
p re sl g a st -a -o: ~ a n jiv a e ima
gola, prazna mesta m ed itom;
zid je ~ e kam ni ali les zidno
ploskev trgajo, motijo; gl. p resle d k ast
p re sle p iti -m, p re sl p i -te! p reslpil -la -o, p re sle p lj n -n a
-o, p re sle p lj n o st -i , p reslep lj n e c -n ca ro, p re s le p lj n k a
-e
prslica -e rastlina in orodje,
p rsle c -a [4c-] m , p rslien
-na -o, p rsliica -e , p rslik a -e i, p rsli -a ro, p r sli a r
- ja m, p rslin in a -e bot.

*prest
p re slik a ti -am, p re slik a n -a -o,
p re s lk a n je -a s; p re slik v a ti
-am, p re slik v a n je -a s
p re slia ti -im : p reslial je oe
tove besede jih ni slial (vsaj
na videz); bil je gluh ko zem
lja , p a je spet p re slia l dobil
sluh; koliko sem jih m o ral
p re slia ti za rad i tega; p reslan
-a -o, p re sla n je -a s; presliev ti -jem , p re slie v n je -a s
p re sl a ti -am, p resl en -na -o,
p re slu ljv -va -o kdor rad preslua, neubogljiv; p re sl k a -e i
gled. avdicija
p resm o lti -m, presm li -te! p resm lil -la -o, p resm o ljn -na
-o, p resm o ltev -tve i
p re sn t -a -o: O p red p u sl, ti as
p resn eti! (Preeren), p re sn ta
re vraja re; p resn to prisl.
poudarka: ~ dobro v, ~ res,
~ d euje, ~ dale, ~ je bilo
lju d i; p resn m ati -am in -ljem
p resn im i -e i surovina, kuha, soiv je; gl. p rese n
p resn o v ti - jem sprem enili osno
vo gl. snovati, p resn o v n -a -o;
p resn v a ti -am sprem eniti osno
vo na statvah, p re sn v a n je -a s
p resn o v iti -m sprem eniti snov,
asimilirati, presn o v i -te! p r e
snovil -la -o, p re sn o v lj n -na
-o, p resn o v tev -tve , p resn o v a
-e p resn v e k -vka m, p r e
snoven -vna -o, presnovilo -a s
organ za prsnvo; p re sn v lja ti
-am, p re s n v lja n je -a s, presn a v lj le n -ln a -o [ -ln-]
p reso d iti -sdim gl. soditi, p r e
so jen -a -o, p reso d en -dna -o,
pres d n o st -i i, p re so d ljv -va
-o, p reso d ljv o st -i i, p reso d n k
-a m; p re so ja ti -am, p re so ja n je
-a s, p re s o ja -e , p re so je v ti
- jem , p re so je v n je -a s, p r e
o je v le n -lna -o [-ln-], presoje v le c -lca [ - uc-] m

627

p reso liti -m, p reso li -te! p r e

solil -la -o, p re so lje n -n a -o,
p rso l [-sou] -li razsol
P r sp a n jsk o j z e ro -ega -a s l. i.
p re sp ti -m (se) gl. spati, p respn -a -o: ~ lovek, ~ a no;
p re sp v a ti -am
p re s e n in p risr e n -na -o, p resnost in p risr n o st -i i
p re sr d e k -d k a m, p re s r d je -a s
p r sta -e , p r stic a -e
p re s t ti -stojim gl. sta ti: cele u re
~ m n a trg u ; prid. p re st l -a
-o = p re s t n -a -o: ~ a voda
p re st ti -stnem prenhati, pre
trgati, ustaviti: sred i d ela n e
nadom a p rest n e, p re s t ti od
d ela ali z delom , p re st n e d e
la ti; p re st ti k a j hudega, b o
lezen pretrpeti; p re st l -la -o,
p re st n -a -o; p re st n e k -n k a
m: b rez ~ a nenehoma, nepre
stano; p re s t ja ti -am : cele u re
p r e s t ja po ulicah , pogosto p res t ja z delom
p re st v iti -im, p re s t v lje n -a -o,
p re st v lje n e c -nca m, p re st v a
-e , p re st v e n -vna -o, p restv n o st -i , p re sta v ljiv -va
-o, p re sta v ljv o st -i i, p r e s ta
vitev -tve
p re sta v tv e n -a -o
[ - tvn-], p re st v e k -v k a m,
p re sta v n n a -e i; p re s t v lja ti
-am, p re s t v lja n je -a in - n je
-a s, p re sta v lj v e c -vca m, p res ta v lj v k a -e , p re s ta v ij -a m
p re st n e k -n k a m vm esna stena
p re sti in p rsti, p rd e m in p rdem : p a je k m reo ~ e , m ak a
~ e (glas); tan k o , debelo (nit)
~ e ; ta n k a, h u d a mi ~ e ; p r d i
-te! in p red i -te! p r d e l p r d la
-o in p r d la -o in p r l -la -o,
p rd e n -a -o, p r d e n je -a s;
gl. tudi p red ica, p red iln ica , p r e
ja , p red iv o in p red e n o
* p re s t -a m ugled, veljava; *presten -na -o: ~ o v p ra a n je
vpraanje veljave, ugleda

prestlti
p re stl ti -stljem gl. stla ti, p restl n -a -o; p re s tlja ti -am,
p r e s tlja n je -a s
p resto [prsto] ital. prisl. glas.
hitro, ivo; p restissim o [-isim o]
prisl. glas. zelo hitro, zelo ivo
p rsto l [-ol] -la ro, na presto lu ,
p re sto le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i go
vor, p resto ln ica -e glavno m e
sto, p resto ln ie n -na -o [ -ln-],
p resto lo v ti -jem , p resto lo v l
-la -o, p re sto lo v n je -a s; p re sto lo n asld n ik -a m
p re sto p iti -stopim (se) gl. stopiti:
~ p rag , ~ nogo (z napanim
gibom si pokodovati nogo), ~
m ero, postavo, ukaz, p o o b la sti
lo; ~ na levo stra n , k drugi
v eri, v drugo stra n k o ; ~ se
ez m ejo, n a tu je ipd.; p r e
sto p lje n -a -o: ~ a noga, p o
sta v a; p resto p -pa m , p re s to
p en -p n a -o : ~ o leto, p resto p e k
-p k a rn, p re sto p n ik -a rn, p r e
sto p n ica -e ; p re sto p a ti -am,
p re sto p a n je -a s
p re s tr d a ti -am (se), p re str d a n
-a -o, p re str d a n e c -nca rn,
p re s tr d a n k a -e 2, p re str d a nost -i
p re s tr n -a -o gl. p ro str n
p re s tra iti -im (se), p re str e n -a
-o, p re str e n e c -nca ro, p restr e n k a -e , p re str e n o st -i
, p re stra te v -tv e , p r e s tr
en -na -o; p re s tra ijv -va
-o, p re stra ijv o s t -i ; p re stra ev ti -jem , p re stra e v n je
-a 8
p re str i -strem gl. strei, p restr en -a -o, p re str g a -e ,
p re str z -za ro, nav. v mn. p restrz i -ov naprave za prestre
zanje snega na strehi, lovina;
p re str z e n -zna -o, p re str z n o st
-i ; p re str g a ti in -zati -am,
p re s tr g a n je in -z an je -a s;
p re str g i -ov ro mn.: v e iti

628

kom u kom u iti naproti, v ~ e

p riti kom u biti zasaen
p re s tre liti -m, p re s tre li -te! p restr lil -la -o, p re s tre lj n -n a
-o, p re s tr l [-l] -a rn, p re str lek -Ika [-lk -] ro; p re s tr lja ti
-am, p re s tre lje v ti -jem , p restre lje v l -la -o, p re stre lje v n je -a s, p re s tre lle n -lna -o
[ -ln-], p re str le n -ln a -o [ -ln-]
p re s tr ti -strm gl. p ro stre ti
p re str i -em gl. strii, p re stren -a -o, p re str e n -na -o;
p re strig o v ti - jem , p restrig o v n je -a s
p re s tro jti -jim gl. stro jiti, p re str je n -a -o, p r e s tr je n je -a s,
p re s tro jte v -tv e i, p re str je nost -i i, p re s tro je v ti -jem ,
p r e s tro je v n je -a s
p re s tv riti -im, p re s tv rje n -a -o,
p re stv a rte v -tve ; p r e s tv rja ti
-am, p r e s tv r ja n je -a s
p re s k a ti -am in -sem gl. su
k a ti, p re s k a n -a -o p re tka n ,
navihan, prebrisan ipd.; p res k an o st -i i, p re s k a n e c -nca ro,
p re s k a n k a -e ; p re su k v a ti
-am, p re su k v a n je -a s; p res k n iti -nem , p re s k -a ro
p re su m ira ti -am dom nevati pr.,
p re s m p c ija -e domneva pr.,
p resu m p tv en -vna -o
p re s n iti -nem , p re s n je n -a -o,
p re s n je n o st -i , p re su n ljiv
-va -o, p re su n ljiv o st -i , p resu n tev -tve , gl. tudi p re su v a ti
p resu ti -m, p res i -te! p resil -la -o, p resu n -n a -o,
p res e n -na -o, p resu tev
-tve , p re s a ti -am : o b le
ko, p re s a n je -a s
p re s ti - jem in -spm gl. suti,
p re s t -a -o, p re s to st -i ,
p re s tje -a s, gL tudi p re sp a ti
p re su v ti -sjem gl. suvti, p resuvn -a -o, p resu v n o st -i ,
p resu v lo -a s zaph

prethtati
p re sv e tliti -m, p re sv tli -te! p resv tlil -la -o, p re sv e tlj n -na
-o, p re sv e tlte v -tve i, p resv etlje v ti -jem , p re sv e tlje v l -la
-o, p re s v e tlje v n je -a s; p r e
sv etli -ega m kot naslov, p resv tlo st -i : vaa
v pre
nesenem pom enu pro sv et- gl.
tam
+p r a ti -am stiskati, m a stiti;
+p r a n je -a s stiskanje, *pra
-e i stiskalnica, *pre p r
mn. tropine (sadne, itne ipd.),
*pranec -nca m mot, *prean n a -e
p rc a -e vrsta peciva, hlebki o
vseh svetih
p re ek n ti in -enti -(k)nem ,
p ren i -te! p re n il -la -o,
p re n je n -a -o vitek, droben
ez pas
p re ip n iti -nem , p re s p n je n -a
-o, p re p n je n o st -i , prepn je n ec -nca m ; p re p ati -am
in -pijem , p repec -pca m precp, p re p ek -pka m
p re re n -rn a -o, p re rn o st -i ,
p re rn e -a m
P re re n -rn a m os. i., P re rn o v
-a -o: ~ a p oezija, p re rn o v sk i
-a -o, p ree rn o sl v je -a s, preernoslvec -vca m, p ree rn o slvski -a -o, p re e rn i n a -n
s mn. vse, kar zadeva Preerna
p re in iti -nem , p re n je n -a -o,
p re n je n o st -i i, p re in ljv -va
-o; p re n ja ti -am, p re n ja n je
-a s
p re iti -jem gl. iti, p re it -a -o:
~ a o d e ja ( +kolter), p re v -a
m; p re v a ti -am, p re v a n je -a
s, p reiv le c -lca [-uc-] m,
p re iv lk a -e [- u k-] i
p re t ti -tjem gl. teti, p re t t
-a -o, p re t to st -i , p re t tje
-a s; p re t v a ti -am, p ret v an je -a s, p re t v a -e i, pretvn -vna -o; p re te v liti -im,
p re te v lje n je -a s

pru tv o -a s, p r u te n -tn a -o,

p r u tn ik -a m, p ru tn ica -e
i; p reu tv o v ti -jem , p re u
tvoval - la -o, p re u tv o v n je
-a s
p r e t ja ti -am in -em se: led se
p r e t ja (-e), p r e t ja n -a -o
p r e t k a ti -am (se): ~ vino, sol,
k ri; p r e t k a n je -a s, gl. tudi
p reto ili
p r e ta k n iti -tk n em gl. ta k n iti:
n it p re ta k n iti skozi iv an k in o
uho, roko skozi ro k av ; vse p ret k n e prebrska, preobrne, p ret k n je n -a -o, p re t k ljv -va
-o, p re ta k ljv o s t -i , p re t k n je n o st -i i [nepoud. povsod:
-tak- in -tk-]
p re ta lti -m gl. ta liti, p re t lil -la
-o, p re ta lj n -n a -o: ~ led
p re t p lja ti -am, p r e t p lja n je -a
s, p re ta p lj v e c -vca m, p re ta p lj v k a -e , p re ta p lj le n -ln a -o
[ -ln-], p re ta p lj ln ic a -e [ -ln -]
p re te i -em gl. ti, prid. p re t k e l
-t k la -o (+p re te n -n a -o):
~ i as, ~ i teden, ~ o leto;
p re t k -t k a m: po ~ u asa,
ro k a; pred doloenimi asovnimi
enotami izpuamo p re te k : +po
p re te k u osm ih dni po osmih
dneh, +po p re te k u en eg a le ta
po enem letu, +po p re te k u teg a
asa, ro k a po tem asu, roku;
b la g a na ~ ; p re t k lo st -i
p re te g n iti in -tg n iti -tgnem (se)
gl. iztegniti, p re t g n je n -a -o,
p re t g n je n e c -nca m, p re t g
-tga m: na vse ~ e d elati;
p re t g a ti in -zati -am (se),
p re t g a n je in -t z a n je -a s,
p rete g o v ti -jem , p rete g o v l
-la -o, p re te g o v n je -a s
p re t h ta ti -am : ~ blago, besedo,
d e ja n je , ra v n a n je ; p re t h ta n
-a -o; p re te h to v ti -jem , p rete h to v l -la -o, p re te h to v n je
-a s; p re te h t v a ti -am

pretem
p re te m prisl.: sinoi je bilo
p rete m n -m n - [-tm -]
p re te n d n t - n ta m kdor si lasti
kako ast, oblast, pravico; p r e
te n z ija -e zahteva, terjatev
* p re te n t ti -m prem otiti, presle
piti; p r e te n ta j -jte! p re te n ta l
-la -o, p re te n t n -a -o, *prete n t n o st -i i, * p reten tn ec
-nca m
p re t p a ti -am (se), p re t p a n je -a
s, p re te p -a m, p re te p k i -a
-o, p re t p -tp a m, p re te p le c
-lca [-uc-] m, p re te p lk a -e
[- u k-] ; p re t p sti -tpem gl.
tep sti, p re te p n -na -o
p re t ritu m -um a in -ita m pre
tekli as slovn., p re t rito v -a -o,
p re t rite n -tn a -o: e o blike;
p r e t rita -it s mn. slovn.
p re t t -a -o ublaeno namesto p rek l t: ~ a lanvka, ~ o utim o
vsi, ~ o res je
p re t z a ti -am (se) gl. p re t g a ti
p re te k in -k -k - ali p retek -ka -o, p re t a -e , p reten -na -o, p re t n o st -i ,
p re t a ti -am, p re t a n je -a s,
p re te e v ti -jem , p rete e v n je -a s; gl. te a k
p r e tik a ti -am in -em (se), p retk a n je -a s, p re tik -a m, p retik lo -a s; p re tik o v ti -jem ,
p re tik o v n je -a s, p re tik ljiv
-va -o, p re tik ljv o s t -i i, p retik ljv e c -vca m; p re tk -a m,
p re t e n -na -o
p re tili -a m: ~ p ri o rehu, v no
su; p re tn iti -im loiti, pregra
diti
p re tip a ti -am in -pijem , p re tip a n
-a -o, p re tip v a ti -am, p re tip v a n je -a s
p re tip k a ti -am, p re tip k a n -a -o;
p re tip k v a ti -am, p re tip k v a n je -a s; p re tip k o v ti -jem ,
p re tip k o v l -la -o, p retip k o v n je -a s, p re tip k o v le n -ln a -o
[-ln-]

p r e tira ti -am, p re tira n -a -o pre

gnan, prenapet, p re tira n o st -i ,
p r e tira n je -a s; p re tir v a ti -am,
p r e tir v a n je -a s
pretisikati -am, p re tsk a n -a -o,
p re tsk a n o st -i 2 , p re tisk v a ti
-am, p re tis k v a n je -a s; p retisk o v ti -jem , p re tisk o v n je
-a s, p retisk o v le c -lca [-le-] m ,
p re tisk o v le n -ln a -o [ -ln-],
p re tsk -a m
p re tisn iti -nem , p re ts n je n -a -o,
p re tsn je n o s t -i i, p re ti -a m .
p re tse n -sna -o, p re tisn te v
-tve
p re ti ti -m gl. tiati, p retie n
-a -o, p reti n o st -i
p re titi -m, p r ti -te! p re til -a -o,
p r tn ja -e , p r e t n je -a s, p retlec -lca [-le-] m, p re tle n -lna
-o [-n- ] , p rte -a m, p rte e n
-na -o
p r tk a -e spcij v tisku
p re tk ti -tkm gl. tk ti, p re tk n
-a -o, p re tk n o st -i , p re tk nec -nca m, p re tk n k a -e
p re tl iti -im gl. tlaiti, p re tl e n
-a -o, p re tla te v -tve
p re to iti -m: ~ kol, zibel, p r e
toi -te! p reto il -la -o, p reton -na -o, p reto n o st -i
p re to iti -tim gl. to iti: ~ vino,
vodo, p reto i -te! p reto il -la
-o, p reto en -a -o, p ret en o st
-i , p ret en e c -nca m
p re to k -t k a m preliv, prekop,
p re to k a -e rake pri agi ipd.
p reto li -em (se) gl. toli: s te
avo se je p re to lk e l preivil;
p ret len -a -o: ~ do k rv v e g a
[povsod: -tou-]
p re to p iti -m, p reto p i -te! p r e
topil -la -o, p re to p lj n -n a -o,
p re t p -pa m, p re t p e n -pna
-o, p re to p le n -ln a -o [-ln-], gl.
tudi p re t p lja ti
p r to r - ja m starorim ski sodnik,
p r to rsk i -a -o, p r to r stvo -a s

preutek
p re to rij n e c -nca m telesni stra
n ik rim skih cesarjev; p re to rij n s k i -a -o, p re to rij n stv o -a s
p re t se k -ska m vrsta noa za
rezanje vej
p re to v o riti -m in -rim , p reto v o
ri -te! p re to v o ril -la -o, preto v o rj n -n a -o in p re to v o rje n
-a -o; p re to v o rite v -tve ; preto v rja ti -am, p re to v rja n je -a s
p re tr s ti -em gl. tre sti, p re tr s e n
-a -o, p re tr s -sa m, p r e tr e s
ljiv -va -o, p re tre s ljv o s t -i ,
p r e tr e s ij j -a m ; p re tr s a ti -am,
p r e tr s a n je -a s; p re tre s v a ti
-am, p re tre s v a n je -a s, pretreso v ti -jem , p re tre s o v l -la
-o, p re tre s o v n je -a s, p re tre sovlec -lca [-uc-] m, p re tr slica -e , p re tr s ic a -e
p re trg a ti -am, p re trg a n -a -o, pretg an e c -nca m siven lovek,
p re trg a n o s t -i , p re trg -a m,
p re trg o m a prisl., p re trg a -e :
n a ~ o delati, na vse ~ e h ite ti;
p re trg o v ti -jem , p re trg o v l
-la -o, p re trg o v n je -a s, p rete n -na -o
p r e tik a ti -am, p r e t k a n -a -o;
p re trk o v ti -jem , p re trk o v n je -a s, p re trk o v le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ a m etoda med., p retrk v a ti -am, p r e tr k v a n je -a s
p re trp ti -m gl. trp ti, p re tp e n
-p n a -o: ~ e boleine; p re trp v ati -am, p re trp v a n je -a s
p re t h ta ti -am, p re t h ta n -a -o,
p re t h ta n o st -i , p re tu h t v a ti
-am, p re tu h t v a n je -a s, p re tu h to v ti -jem , p re tu h to v n je -a s
p re tv z a -e : pod ~ o , s ~ o
p re tv o riti -im, p re tv o rje n -a -o,
p re tv r - ra m, p re tv o rte v -tve
, p re tv o rb a -e , p re tv o re n -rn a
-o, p re tv rn o st -i , p re tv o rn ik
-a m mat.; p re tv o rljv -va -o,
p re tv o rljv o st -i , p re tv o rn a -e
; p r e tv rja ti -am (se), p re tv rja n je -a s, p r e tv ra -e

p re u iti -m : ~ koga s poukom

preusm eriti, preobrnili; (toda:
p rouiti, gl. tam); p reu n -na
-o del. in prid., p re en -na -o
= p re u ljv -va -o, p re u ljvost -i ; p re u e v ti - jem , p reu e v n je -a s
p re u d riti -im, p re u d rje n -a -o,
p re u d rje n o s t -i , p re u d re k
-rk a m, p re u d re n -rn a -o, p reu d rn o st -i i, p re u d r - ra m,
p re u d a rljiv -va -o, p re u d a rljvost -i ; p r e u d rja ti -am , p reu d r ja n je -a s, p re u d a rj le c -lca
[-uc-] m, p re u d a rj le n -ln a -o
[ -ln-]; povsod: +p rev d p reu m ti -jem in -m gl. um eti,
p reu m lo st -i ; p re m iti -im
+nadm odriti, p re m i -te! p re m il
-a -o, p re m lje n -a -o, p re m ljen o st -i , p re m lje n je -a s
p re u ra v n ti -m gl. rav n a ti, p reu ra v n n -a -o, p re u ra v n n o st
-i , p re u ra v n v a ti -am, p reu ra v n v a n je -a s, p re u ra v n a vlen -ln a -o [ -ln-]
pv eu red ti -m, p re u r d i -te! p reu r d il -la -o, p re u r e j n -na -o,
p re u re d ite v -tve i, p re u re d tven -a -o [-tvn-], p re u r d b a
-e ; p r e u r ja ti -am, p re u r ja n je -a s; p re u re je v ti -jem ,
p r e u re je v n je -a s, p re u re je v len -ln a -o [-ln-], p re u re je v lec -lca [-uc-] m
p re u s tro jti -jim gl. stro jiti, p reu stro jt v -tve , p re u s tr j - ja
m, p re u str jstv o -a s; p re u stro je v ti -jem , p eu stro jev 'l -la
-o, p re u s tro je v n je -a s
p r e u tr d iti -im gl. tru d iti, p reu tr je n -a -o, p re u tr je n o s t -i
; p r e u tr ja ti -am, p r e u tr ja
n je -a s
p re u te k -tk a m, p re u tk a r -ja
m, p re u tk a ric a -e , p re u it
k a rsk i -a -o, p re u tk a rstv o -a s,
p r u itn n a -e ; p re u ti -jem ,
p re u t -a -o, p re u ten -tn a -o

prevgati
p re v g a ti -am, p rev g an -a -o,
p re v g a -e 2 ; p rev a g o v ti -jem ,
p re v a g o v n je -a s
p r e v ja ti -am : ~ k njigo, ~ v
o rg an izacijo ; p r e v ij a n je -a s,
p re v a j le c -lca [-uc-] m, prev a j lk a -e [-uk-] 2, p re v a j lski -a -o [-us-]: ~ i zasluek,
p re v a j le n -lna -o [ -ln-]: ~ o
delo; gl. p rev esti, p rev o d
p re v a liti -m, p re v li -te! prev lil -la -o in p rev lilo -i -e,
p re v a lj n -na -o, p rev a l [-l]
-la m telov.; p r v a l [-al] -a m
= p r v a la -e 2 kraj, kjer se
svet prevali, p re v le n -lna -o
[ -ln-], p re v a lite v -tve 2 ; p rev lja ti -am, p re v lja n -a -o: ~
m aek
p re v a riti -m: ~ elezo, p re v ri
-te! p re v ril -la -o, p re v a rj n
-n a -o: o elezo, p r e v a r j
n ost -i 2
p re v riti -im, p re v rje n -a -o,
p re v rje n e c -nca m p re v rje n k a -e 2, p re v rje n o s t -i 2, p rev ra -e 2 ; p re v ra ti -am, p rev ra n -a -o, p re v ra n e c -nca m ,
p re v ra n k a -e 2, p re v ra n o st -i
; p re v a rljv -va -o, p re v a rljv e c -vca m, p r e v a rljv k a -e 2,
p re v a rljv o s t -i 2, p re v a r n t
- n ta m
p re v a ti -am, p re v a n je -a s,
p rev a ev ti -jem , prev aev n je -a s, p rev a ev le n -ln a -o
[ -ln-], p rev a ev le c -lca [-uc-]
m, p re v a e v lk a -e [-uk-] 2,
p rev a ev lsk i -a -o [-ls-] , gl.
tudi p rev o ziti
p rev e prisl.: ~ lju d i, ~ z a p ra v
lja , to je p a e ~ ! p re v k ra t
prisl.
p re v d e ti -vm se gl. vedeti spo
znati, zavedeti se; p rev d en -a
-o, p rev d en -d n a -o, prev d nost -i 2
p re v e d riti -m, p re v d ri -te! p rev d ril -la -o in -v d rilo -i -e,

p re v e d re n -n a -o; prevedrov ti -jem , p re v e d ro v n je -a s

prevjati -am, p re v ja n -a -o na
vihan, pretkan, p re v ja n o st -i ,
p re v ja n e c -nca rn, p re v ja n k a
-e 2 ; p re v e je v ti -jem , pTev e je v n je -a s
preventiven -vna -o prepreevlen,
zaiten: ~ o zdravstvo
prevriti -im, p re v rje n -a -o,
p r e v rje n je -a s, p re v rje n o st
-i 2 , p re v rje n e c -nca m, p rev rje n k a -e 2, p re v e rite v -tve 2,
p re v e rljiv -va -o, p re v e rljiv o s t
-i 2
prevsiti -im (se), p rev en -a -o,
p rev sa -e 2, p rev en -sna -o,
p rev sica -e 2 : b iti n a ~ i ; p revati -am (se), p re v a n je -a s
prevslo -a s = p revsm o -a s
povsmo
prevsti -vdem gl. vsti, p rev edn -na -o, p rev e d n o st -i 2,
p re v d b a -e 2, p re v e d ljiv -va
-o, p re v e d ljv o st -i 2, p rev d en
-dna -o, p rev d n o st -i 2
prevsti -vzem, p rev zen -a -o:
lepo a tk a n in a, p re v z e n je -a s
prevti -vjem , p re v t -a -o; p revvati -am, p re v v a n je -a s,
gl. p re v e ja ti
prevetriti -m, p re v tri -te! p rev tril -la -o, p re v e tr n -n a -o,
p re v e trite v -tve 2, p re v e tr n je
-a s; p re v e tro v ti -jem , p rev e tro v n je -a s
prevzati -vem gl. vezati, p revza -e 2, p rev eza -e 2, p rev z an k a -e 2, p re v z lja j -a m,
p rev zn ica -e 2, p rev zen -zna
-o; p rev e zv a ti -am, p re v e z va
n je -a s; prev ezo v ti -jem ,
p rev e zo v n je -a s, p rev ezo v lec
-lca [-uc-] m, p rev ezo v lk a -e
[- u k-]

prevzniti -nem, prevznjen -a-o,

prevznjenec -n ca m, prevznjenost -i i

632

prevrstiti
p re v id e n -d n a -o, p rev id n o st -i ,
p rev d n e -a m, p re v d -a m,
p rev d o m a prisl.; p re v d e ti -im
(bolnika), p rev id e n -a -o; prev id v ati -am , p re v id v a n je -a
s, p rev d e n ec -nca m, p rev d en k a -e , p rev d e n o st -i ; p r e
v d eti -im k a j v pom enu naprej
videti, slutiti, napovedati: vso
n esreo je p rev id e l ve le t n a
p rej
p re v is -a m, p rev isen -sna -o: ~ a
skala, ~ e sten e; p rev is ti -m
gl. viseti
p re v iti -vijem , p re v it -a -o, p r e
v it -i iba, p re v tic a -e =
p re v ita -e plot iz ibja; p r e
v ija ti -am, p re v ija j -te! p re v i
ja l -a -o in -la -o, p re v ija n je
in - n je -a s, p re v ij a -e i,
p re v ij le c -lca [-uc-] m, prev ij lk a -e [- u k-]
p re v la e v ti - jem (se): oblaki
se ~ j o ; p re v la e v n je -a s;
p rev li -em (se), p rev l e n -a
-o, p rev l e n o st -i , p re v l k a
-e i = p re v l k a -e : p o ste ljn a
~ , ~ za blazino
p rev o d -da m, p rev o d en -dna -o:
~ o slovstvo, gl. p re v e sti in
p r e v a ja ti; p rev o d n ik -a m: do
b e r (slab) ~ toplote
p rev o d ti -m : ~ meso, kavo,
m oko, gl. voditi, p re v o j n -na
-o: ~ o m eso
p re v o h a ti -am, p rev o h an -a -o;
p re v o h v a ti -am, p re v o h v a n je
-a s
p re v o j - ja m slovn., p re v o je n
-jn a -o: ~ a sprem em ba vokala,
~ a sto p n ja
p re v r -ra m zapah, p rev rn ica
-e i prenjak, zavora, gl. p rev r ti
p re v o tliti -m, p rev tli -te! p rev tlil -la -o, prev o 'tljn -n a -o
in p re v tlje n -a -o, p re v o tlj n o st -i in p re v tlje n o st -i ,
p r v o tlte v -tve i

prev o z iti -vozim gl. voziti, p r e

voen -a -o, p revoz -za m,
prevoznik -a m, p rev o zn ik i -a
-o, prevoznitv o -a s, p rev o z
n in a -e , prev o zen -zna -o: ~ i
stro k i (za prevoz), prev o zen
-zna -o: b o ln ik j e p rev o zen ga
je mogoe prep elja ti; prev o zn o st
-i , prevozilo -a s
p re v p ti -vpijem gl. vpiti, p re v p t
-a -o
p re v r a ti -am, p re v r a n je -a
s, p re v ra e v ti -jem , p re v ra e v n je -a s, p rev ra ev lec
-lca [-uc-] m, p re v ra e v lk a
-e [-uk-] , p re v ra ljiv -va -o,
p re v ra ljv e c -vca m, p rev ra ljv k a -e i
p re v ra t -ta m, p re v r te n -tn a -o,
p re v r tn o s l -i i, p re v r tn ik -a
m, p re v r tn ic a -e , p re v r tniki -a -o, p re v r tn e -a m
p re v r i -vrem gl. vrei, prev ren -a -o, p re v e k -k a m,
p re v rg ljv -va -o, p re v rg ljv o s t
-i , p re v rg ljv e c -vca m, p re v rg ljv k a -e
p re v r d prisl. prezgodaj, prekm a
lu; p re v r d n ji -a -e prezgodnji
p re v re d n o titi -im, p rev red n o te n
-a -o, p re v re d n o te n je -a s, p rev red n ten o st -i
p re v r ti -m gl. v rti, p re v r t -a
-o: ~ a ju h a , p re v r tje -a s,
p re v r te k -tk a m, p re v r v a ti
-am, p re v r v a n je -a s
p re v r ti -m, p re v t -a -o: ~ o
kolo, p r e v tje -a s; p re v ra ti
-am, p re v ra n je -a s
p re v rn iti in -v rn iti -v rn em gl.
v rn iti, p re v rn je n -a -o, p r e
v rn ite v -tve 2, p re v n je n o s t -i
z, p re v n je n e c -nca m , p rev n je n k a -e
p re v rs tti -m, p re v s ti -te! p rev stil -la -o, p re v r n -n a -o,
p rev r n o st -i i, p re v rstte v
-tve , prev ati -am, p rev a n je -a s, p re v r v t i -jem ,

prevrtati
p re v r e v n je -a s, p rev re v en -ln a -o [ -ln-]
p re v r ta ti -am, p r e v rta n -a -o,
p re v ta n o s t -i , p r e v r ta n je -a
s, p re v rta n n a -e ; p re v rt v a ti
-am , p r e v rt v a n je -a s; p re v rto v ti -jem , p re v rto v n je -a s,
p re v rto v le n -Lna -o [ -ln-], p rev rtljiv -va -o
p re v rt ti -m gl. v rteti, p re v rtti
-m (se) gl. v rtti, p re v til -la
-o, p re v rt n -n a -o, p re v rtte v
-tve , p re v rtle n -ln a -o [ -ln-]
p rev z d ig n iti -nem (se), prevzdgn je n -a -o, p re v z d g n jen o st -i
i, p rev z d g n jen e c -nca m , p rev z d g n je n k a -e i; prevzdigovti -jem , p re v z d ig o v n je -a
s, p revzd ig o v len -ln a -o [ -ln-]
p rev z m a ti -am in -m ljem , p revzm -m a m, p rev z m a n je -a
s, p revzm a -e , prevzm en
-m na -o, p rev z m n ik -a m , prevzm nica -e z, prevzm niki
-a -o
p rev z ti -vzm em (se) gl. vzeti,
p rev z t -a -o, p rev z to st -i ,
p re v z tje -a s, p rev z te n -tn a
-o, p rev z tn o st -i , prev ztn e
-a ro, p re v z tn ik - ro, p rev z tnica -e , p rev z tn ik i -a -o,
p re v z e tija -e , p re v z e tn ija -e
; p rev z eto v ti -jem , prev zeto v n je -a s, p rev z eto v lec -lca
[-uc-] m
p rev z g o jiti -m gl. vzgojiti, p r e
v zg o ja -e , p rev z g o jite v -tve i,
p rev z g o jtv e n -a -o [-tvn-];
p re v z g ja ti -am, p re v z g ja n je
-a s. p re v z g o jte lj -a m, p rev z g o jte ljic a -e , p rev z g aja l e
-a s, p re v z g a j le n -lna -o [ -ln-]
p rev z v en -a -o, prev zv en i -ega
m kot naslov, prev zv en o st -i z
p rez a sa prisl. prezgodaj, pre
km alu
p rez ad o l ti -m (se), prezad o ln
-n a -o, p rezad o ltev -tve ,
p rezad o ln ec -nca m

p rez ap o sliti -m, p rezap o sli -te!

p rez ap o slil -la -o, p rezap o sln
-n a -o, p rezap o slen o st -i , p r e
a poslnec -nca m , p rezap o sl n k a -e i , p rez ap o slitev -tv e i
p re a ti -am (se): plodovi se p rzajo, lan se p re a; p r z a n je -a
s, p rz alic a -e i pri svatovini,
p rz av ec -vca m
p rez a p en -pna -o, p re z a p ljiv
-a -o in p re z a p ljiv -va -o,
p re z a p ljiv o st in -vost -i i;
p rez a p n o st -i i
p r z b ite r -ja m duhovnik, przb ite rsk i -a -o, p re z b it rij -a m
del cerkve okoli velikega oltarja,
p re z b it rijs k i -a -o, p rez b iterij n e c -nca m angleki kalvinec, p re z b ite rij n sk i -a -o, p rezb ite rij n s tv o -a s
p re z b a ti -am, p re z b a n je -a s,
p rez b a -e ; p re z e b v a ti -am,
p re z e b v a n je -a s; p rezeb o v ti
-jem , p re z e b o v n je -a s; p rezbsti -zbem , p rez b el -bla -o:
~ e roke, ~ i p ti k i; p rezb en
-a -o: ~ e roke, ~ o d re v je
p r z e n t -a in -n ta m sedanji as,
p rzen s -a m, p rez n to v -a -o,
p re z n te n -tn a -o navzoen, p rezntnost -i i navzonost
p re z e n tra ti -am predloiti, pred
staviti, izkazati kom u vojako
ast; p re z e n tra n je -a s, p rez e n t c ija -e i, p re z e n ta c jsk i -a
-o; +p re z n t -n ta m darilo
p rez g o d aj prisl., p rez g o d n ji -a -e,
prezgoden -dn a -o, p rezg d n o st
-i i, p re z g d n jik -a m, p rezgd n jica -e z
p re z id a ti -am, p rez id an -a -o,
p rez d an o st -i , p rez id v a -e ;
p re z id v a ti -am, p re z id v a n je
-a s; p rez id o v ti - jem
p re z id n t -n ta m, p ez id n tsk i
-a -o, p rez id en c ilen -ln a -o
[ -ln-], p re z d ij -a m, p re z d ijsk i
-a -o, p rez id ilen -ln a -o [ -ln-]

preivljati
p rez im iti -im, p re z im lje n -a -o,
p rezim o v ti -jem , prezim ovn je -a s, p rezm en -m na -o,
p rezim ovalie -a s
p re z ir -a m, p re z re n -rn a -o,
p rez irn o st -i 2, p rez rn e -a m,
p re z irljiv -va -o, p re z irljv e c
-vca m, p re z irljv k a -e i, p r e
z irljiv o st -i ; p re z ira ti -am,
p re z ira n je -a s, p re z ir le n -lna
-o [ -ln-], p re z ir le c -lca [-u-] m
p re z n o jiti -m, p re z n o ji -te! p r e
zn o jil -la -o, p re z n o j n -na
-o, p re z n o j n je -a s, p rez n o jtev -tve , p re z n o j n o st -i ,
p re z n o jljv -va -o
p rez o r ti -m prezrel postati, p rezri -te! p rez re l -la -o, prezorlost -i ; p re z o rti -m, prezri -te! p re z ril -la -o, prez o rj n -n a -o in p re z rje n -a -o
p re z ra iti -im, p re z r e n -a -o,
p re z r e n je -a s, p rez ra tev
-tv e ; p re z ra e v ti -jem , prez ra e v n je -a s, p rez ra ev le n
-ln a -o [ -ln-]
p re z r ti -zrm gl. zrti, p r e z rt -a
-o, p re z rto st -i , gl. p re z ir
p re z v n ja ti -am, p re z v n ja n je -a
s, p rezv o n ti -m, prezv n i -te!
p rezv n il -la -o in -zvonilo -i
-e, p re z v o n j n -n a -o, p rezvan j le c -lca [-uc-] m
p re a rti -m, p re ri -te! pre ril -la -o, p re a rj n -n a -o
in - rje n -a -o, p re rje n o st
in -nost -i , p re a rte v -tve ;
p r e r ja ti -am , p r e r ja n je -a
s, p r e a rje v ti -jem , p re arje v n je -a s
p re ti -m, p r i -te! p r a l -la
-o, p re n je -a s, pree -a s,
p r a -e , p re -a m, preale -a s, p r av -a -o, pravec -vca m, p r a v k a -e I, pr a r -ja m przavec, p r a ric a -e
i, p re riti -im, p r av en -vna
o: ~ o hoditi, p re n -a m
zanilj.

635

p re d ti -dim , p re d i -te! p redl -la -o, p re d n je -a s,

p re d v ati -am, p re d v a n je
-a s
p re ti -mm, prem -te! p rel -a -o, p re t -a -o, p retost -i ; p re m a ti -am in
-m ljm , p re m a n je -a s
p re ti -n jem gl. ti, p reel
-la -o, p re t -a -o, p re to st
-i i, p re tje -a s , prenjaiti
-am, p re n ja n je -a s
p re g ti -gm gl. gati, p re g n
-a -o, p re g n je -a s, p reg n k a -e ; p re g ati -am , preg a n je -a s, p re ig le n -ln a -o
[ -ln-], preg -a m, p re ig -a
m, p re ig ln ik -a [ -ln-] m
p rica -e gl. p re g a
p re ti -jem gl. iti preiveti,
p re t -a -o: ~ i asi, ~ e n e
sree; p re te k -tk a m ; p re iv
n in a -e , p re v ek -v k a m,
p re iv a -e i, p re v en -vna -o:
~ i stro k i; p re iv lje n -a -o na
novo oivljen
p re iv ti -m gl. iveti: oe je
p re iv el sin a je ivel dlj ko
s in ; p re iv eti m lad o st dom a;
preiv eli o troci ki so ostali ivi
po starih; p re iv t -a -o: dom a
p re iv ta le ta so b ila n a jle p a ;
p re iv ti se, p reiv el -la -o:
p re iv la m oda je izg in ila ko
sneg, za p re iv ele n azo re se
nihe ni m enil
p re iv ti -m : ~ d ru in o z za
slukom , ~ se z delom ; p reiv i
-te! prev il -la -o, p re iv l j n
-na -o; p re iv te v -tve , p reivtven -a -o [-tvn-], p reiv te k -tk a m
p re iv lja ti -am : ~ m ladost, h u d e
ase; ~ druin o z zaslukom ,
~ se z delom ; ti n azo ri se e
p re iv lja jo , ta m oda se e p r e
iv lja ; p re iv lja n je -a s, p r e
ivlj v e c -vca m, p re iv lj v k a
-e , p re iv lj le n -ln a -o [-ln -J

previti
p ri predi, z mestn. izraa bliino
p re v iti -im, prev en -a -o,
1 . v kraju: p ri v ra tih stati, p ri
p rev en o st -i , prevenec
koren in i, p ri tleh, p ri cesti, p ri
-nca ro, p rev ek -ka ro
o gnju, p ri pei; p ri n as je n a
p re v ek o v ti -jem , p rev ek o v l
vada, p ri sebi im eti, p ri srcu
-la -o, p re v e k o v n je -a s,
ga boli, p ri koncu hie, n esrea
p rev ek o v lec -lca [-uc-] ro,
p ri sosedu, b itk a p ri S talin
p re veko v lk a -e [-uk-]
g rad u ; 2 . v asu: p ri asu zgo
p re v ek o v lsk i -a -o [-us-],
daj, p ri le tih b iti (star), ali si
p re v ek o v len -ln a -o [ -ln-] ,
k a j p ri asu? ali kaj utegne?
p re v k -k a m ; p re v k ati
p ri ti p ri i takoj, p ri polnoi
-am , p re v k a n je -a s; p revebo blizu p p., ri dn e in dnevu,
k ti -m, p re v e k j -jte! p rep ri ni hoditi, p ri sv o jih letih
v ek l -la -o, p re v ek n -a -o,
bi b il la h k o p am etn e ji, pri
p re v ek n o st -i
p e td ese tih le tih blizu, okoli itd.;
p re v g a ti -am, p revgan -a -o,
3. v delu ali okoliinah: p ri
p re v ig v ati -am , previgodelu, p ri igri, p ri z d ra v ju , p ri
v ti - jem
moi, p ri pam eti, p ri v olji, p ri
p re v rk lj ti -m gl. v rk lj ti,
m iru, p ri d e n a rju b iti; p ri srcu,
p re v rk lj n -a -o
p ri dui m i je ; p ri ta k em v r e
p g a -e , p g a st -a -o, p g av -a -o
m enu, d eju , snegu, m razu , p ri
p rg ie -a s: ~ m oke, z rn ja ko
ta k i vroini, tem i h o d iti, p ri
likor dri odprta dlan ali obe
belem dnevu, p ri soncu, p ri
dlani sk u p a j; p rgen -na -o,
lui, p ri svetlobi b ra ti; p ri ta
p rg ica -e ; gl. tudi p ere
k ih razm erah , p ri ta k em n e
p rh a -e ( douche, +tu), p en
redu, p o m a n jk a n ju , p ri ta k i
-na -o: a k opel
bed i; p r i vsem tem ; ne vem,
p r h a j -a m : ~ n a glavi, p rh ja s t
p ri em sem ; p ri vsem b o g a
-a -o, p rh je v -a -o: ves je ~ ;
stvu, z n a n ju ; v nekaterih k le t
p rh t -a ro, p rh ta -e
vicah: p ri m o ji v eri, p ri m oji
p rh a ti -am : k o n j p rh a (skozi
dui
n o z d r v i ptii p rh a jo mimo
p ri- predpona I. pri glagolih in
(vigajo); p rh a n je -a s; p rh n iti
njih izvedenkah pom eni: 1 . bli-nem
anje in prihod: p rib e ati, p riti,
p rh v ic a -e = p rh v k a -e
p rih a ja ti, p rile t ti, p rik o r iti,
are pepl, p rh v i e n -na -o,
p rik ri a ti kam , p riv ig ati kam ,
p rh l [-u] -li , p rh lic a -e
p rig n a ti v hio, p riv a liti k a
p rh n ti -m, p rh n i -te! p rh n l
m en, p rik ra s ti se; 2 . da dejanje
dosee doloeno m ejo: p ria k ati,
-la -o, p rh n n je -a s, p rh e l
-h la -o = p rh e k -h k a -o, p rh lp rib sti n a dan, p rik ip e ti do
n a -e , p rh l v -i ; p rh le n ti
v rh u n ca, p rim o ra ti koga, p r i
-m, p rh l n i -te! p rh le n l -la
b iti k a j, p rik a z a ti, p ri e ti itd.;
-o, p rh l n -n a -o, p rh leni n a -e
3. dodajanje: p riliti, p rik u p iti
2,
p h lo st -i , p h k o st -i ,
k posestvu, p rik lju iti k em u,
p rh k ta -e , p r h ljv -va -o,
p rilo iti n a o genj, p rik u h a ti,
p rh ljv o s t -i ; p rh o j d in a -e
p risu ti; 4. pridobivanje: p rib eirvojdina
raiti, p rig o sp o d ariti, p rid e la ti,
p riig ra ti, p rig o lju fa ti, 'p ris k o p r h ta ti -am , p r h ta n je -a s,
p a riti, p rik u p e v ati, prim oiti,
p r h ta r -ja m

priati
p rie n iti, p rislu iti, p riv a r e
vati, p rih ra n iti, p rib o riti; 5. dg,
je dejanje omejeno po kraju ali
m e ri: p riv zd ig n iti, p riv ih a ti,
p rire z a ti, p rik riti, p rig risti, p r i
g rab iti, p ria g ati, prilo m iti, p r i
sm oditi; 6 . okrajavo iz prislovnih zvez: p rid u rn iti z durm i
pripreti, p rid r a ti drati pri
sebi, p rig la ti z iglo pripeti, p rik im v ati pri cem kim ati, v
tem slovarju so navedene le najnavadneje zloenke; II. pri
sam ostalnikih in pridevnikih ima
m o le nekaj sklopov iz prislovnih
zvez: p rid l -la, p rid v r -ra,
p rk le t -a, p rla i -a, p ril s je
-a, p riim e k -m ka, p rip te c -tca,
p riso je -j, p ris tr je -a; p ricsten -tn a -o, p rif re n -rna,
p rih e n -na, p risr e n -na,
p riro en -na, p riv e n -na -o
ipd.; sem seveda ne tejem o iz
vedenk iz zloenih glagolov
P ram o s -m a m os. i. Homerjevega
junaka, P riam o v -a -o
p rib a -e zool., p rib ji -a -e
p rib a ra (n )t ti -m gl. b a ra (n )t ti,
p rib aira(n)tn -a -o
p rib v iti -im gl. baviti, p rib v lje n -a -o, p rib v a -e , p rib ven -vna -o, p rib v e k -vka m
p rib v lja ti -am, p r ib v lja n je
-a s, p rib a v lj v e c -vca m , p rib a v lj v k a -e
p rib e r iti -im, p rib e r e n -a -o:
~ k ru h , d e n a r
p rib e t i -m gl. beati, p rib elie in -ie -a s, pribee -a
s, p rib c n ik -a m, p rib n ica -e
, p rib ealen -na -o, p rib n iki -a -o
p rib iti -b ijem gl. b iti bijem , p r i
b it -a -o, p r ib tje -a s, p rib ite k
-tk a m; p rib ija ti -am, p r ib ija j
-te in -jte! p r ib ija l -a -o in
- la -o, p r ib ija n je in - n je -a s,
p rib ij -a m, p rib ij k i -a -o,
p rib ij tv o -a s

037

p rib li a ti -am, p rib li a n je -a s,

p rib li e v ti - jem , p rib liev n je -a s; p rib li en -na -o, p rib ln o st -i , p rib lin o prisl. =
p rib l em a prisl.
p rib en -na -o, p rib o n ik -a m,
p rib n ik i -a -o
p rib o je v ti -jem , p rib o je v n -a
-o, p rib o je v n je -a s
p rib lja ti -am, p rib o lje k -ka m
p rib o r -ra m: je d iln i
p rib o riti -m (si) k a j pribojevti,
p rib o ri -te! p rib o ril -la -o,
p rib o rj n -na -o
p rib sti- d e m gl. bosti: tra v a pribde na d an
p rib r e n -na -o, p rib r je -a s
p ric ste n -tn a -o, p ric s tje -a s
kar je pri cesti
p ric rn iti -nem , p ric rn je n -a -o;
p ric u r ti -m iz esa, od kod gl.
cu rti, p ric u r lj ti -m gl. c u r
lja ti
p ric v k n iti -nem , p ric v k n je n -a
-o, p ric v k n je n e c -nca m, p ric v k n je n k a -e
p ria -e : p ri (tej) p rii takoj;
~ o d a ja ti, n a ~ o b iti, k licati,
za ~ o biti, klicati, v p raa ti, ~ o
klicati, s ~ a m i p o trd iti, d o k a
zati; k riv a, zap riseen a, za n es
ljiv a ~ a , ~ e zasliati; vprio
prisl. in predl.; p ren -na -o:
~ o m leko pravkar pomolzeno,
~ o leto- to leto; p rn o st -i
sedanjost
p ri k a ti -am, p ri k a n -a -o;
p ri a k o v ti -jem , p ria k o v al
-la -o, p ri a k o v n je -a s, p riako v len -ln a -o [ -ln-]
p ri ra ti -am : ~ kom u k a j p red
oi; p ri ra n -a -o
p ri sen -sna -o zgodnji, p risnost -i
p ri a ti -am, p ri a n je -a s, p riev ti -jem , p rie v l -la -o,
p ri e v n je -a s, p rie v le c -lca
[-uc- in -le-] m , p ri e v lk a -e
[-uk- in -lk-]

priliti
p ri liti -im: ~ drevo, hlod, p a
v a n je -a s, p rid e l v a -e , gl.
lico gladko prirezati na konch;
tudi p rid elo v ati
p ri lje n -a -o, p ri lek -Ika
p rid e lti -m gl. d eliti, p rid e lj [-lk-] m , p ri lje -a s
nec -nca ra; p rid e lje v ti -jem ,
p ri e s ti -em gl. esati, p rip rid e lje v l -la -o, p rid e lje v esn -a -o, p ri sk a -e ; p ri- I n je -a s, p rid e lje v le n -ln a -o
esvati -am, p rie s v a n je -a s
. . .
p rid e lo v ti - jem gl. delovti, p rip ri ti -nm , p rin i -te! p ri l
-a -o, p ri t -a -o, p ri te k -tk a
d elo v n je -a s, p rid elo v le c -lca
[-uc-] ra, p rid e lo v lk a -e [-uk-]
m, p ri te n -tn a -o, p ri tn ik
, p rid elo v lsk i -a -o [-us-],
-a m, p ri tn ic a -e , p ri tn iki -a -o; p ri n ja ti -am, p rip rid elo v le n -ln a -o [ -ln-]
n ja n je -a s; p ri e ti se: boj
p rid e n -d n a -o, p rid n o st -i i,
p rd n e -a m
se je p rie l (+bo j je priel),
p r id e r ja -e i pretirana sram elji
p rie li so se d o lg o tra jn i razg o
vori (+prieli so)
vost, preobutljivost
p rid v e k -v k a m tudi p riim e k :
p ri k a ti -am se, p ri k a n je -a s,
P rih, po p rid e v k u K u h ar; gl.
p r k a v e n -vna -o
p rid e j ti
p riu jo -a -e, p riu j en -na -o,
p rid v e n -vna -o, p rid v n o st -i ,
p riu j n o st -i : +~ d u h a pri
p rid v n ik -a ra ad jektiv, p rid v sebnost
p ri v rstiti -m, p ri v rsti -te! p r i
nik i -a -o
v rstil -la -o, p riv r en -na
p rid ig a -e , p rid ig a r -ja m, p r i
-o, p ri v rstte v -tve , p riv rd ig a rsk i -a -o, p rd ig a rstv o -a s;
nost -i i; p ri v a ti -am,
p rid ig a ti -am, p rid ig a n je -a s ;
p rid ig o v ti -jem , p rid ig o v l
p ri v a n je -a s
-la -o, p rid ig o v n je -a s, p ri
p rid -a m : v ~ b iti kom u, o b r
niti, n a ~ obraati, s ~ o m d e
nica -e i
p rid ih -a m: ~ stra h u , so v ratv a;
lati, u iti se; k a j p rid a, m alo
v slovn. spiritus, aspiracija; p ri~ a , ni ~ a lovek, blago, delo,
d h n iti -nem , p rid h n je n -a -o:
re, lju d je ; ni ~ a ne bo iz

glas aspiriran glas, aspirta

te g a (njega); ali je k a j ~ a
p rd iti -im : ~ kom u biti koristen,
b lag ? ni bilo ~ a lju d i, e za
~ k a j (koga, se) kvariti; p r i
~ a sa d ja je bilo; ali k a j ~ a
d e n je -a s kvrjenje; p rd o v ati
zaslui? dosti, veliko
-u jem koristiti, p rd o v a n je -a s
p rid ti -dm gl. dati, p rid n -a
-o, p rid ja ti -am in -em, p rip rid o b iti -m gl. dobiti, p rid o b i
d ja n je -a s, p rid te k -tk a m
tev -tve i, p ri d o b itek -tk a m,
p rid v -va m : m e n ja l je k o n ja
p rid o b ite n -tn a -o, p rid o b itn ik
na
koliko bo ~ a ? za ~ k a j
-a ra, p rid o b tn ic a -e , prid o dobiti, v ~ k a j d ati; p rid v e k
b tn ik i -a -o, p rid o b ljv -va -o,
-v k a ra; p rid v in a -e
p rid o b ijv o st -i ; p rid o b iv a ti
-am, p rid o b iv a n je -a s, p rid o b ip rid e j ti in p rid ti -dnem , p riv len -ln a -o [ -ln-], p rid o b n n a
d ni -te! p rid l -la -o, pri-e i, p rid o b n n sk i -a -o: ~ i
d e j n -a -o; p rid v a ti -am, p ridavek
d v a n je -a s
p rid o d ti -m gl. d o d ati, pridop rid la ti -am, p rid le k -Ika [-lk-]
d ja ti -am in -em, p rid o d ja m : dom a , vino dom aega
n je -a s
~ a ; p rid e l v a ti -am, p rid el-

prigotovti
p rid re v ti -m (se) in p rid rv ti -m
(se) gl. d re v ti in d rv ti, p rid rv i -te! in p rid rv i -te! p rid rv il -la -o in p rid rv '1 -la -o,
p rid re v lj n -n a -o, p rid re v te v
-tve , p rid rv te v -tv e
p rid ro b ti -m, p rid r b i -te! p rid r b il -la -o: o tro k p rid ro b
k maiteri, b e ra je p rid r b il
k ru h a v ju h o ; p rid ro b lj n -na
-o: ~ k ru h
p rid ru iti -im (se) gl. d ru iti, p rid r e n -a -o, p rid r e n e c -nca
m, p rid r e n k a -e , p rid r e no st -i privrenost, p rid r g -a
m mo, p rid r g a -e ena;
p rid r n ic a -e , p rid ru e v ti
- jem , p rid ru e v a l -la -o, p rid ru e v n je -a s
p rid r ti -m gl. d r a ti: ~ si k a j,
koga, p o t p rid r i do sm ; p rid r n -a -o, p rid r e k -ka m :
p od ~ o m , s tem ~ o m , da . . . ;
p rid e n -na -o, p rid n o st -i ;
p rid r e v ti -jem , p rid r e v l
-la -o, p rid r e v n je -a s
p rid a ti -am se, p rid a n je -a s,
p rid ev e c -vca m; p rid u ev ti
- jem se, p rid u e v n je -a s,
p rid u ev le c -lca [-uc-] m, prid evski -a -o, p rid u e v lsk i -a
-o [-us-]; p rid u ti -m se, p ridsi -te! p rid il -la -o, p ridun -n a -o, p rid u n o st -i ,
p rid u te v -tve
p rid v g n iti -nem privzdigniti, p rid v g n je n -a -o, p rid v g -a m,
p rid v en -na -o, p rid v n o st
-i ; p rid v g a ti -am, p rid v g an je -a s
p rid v r -ra m , p rid v o re n -rn a -o,
p rid v rje -a s, p rid v rn ik -a m,
p rid v rn ic a -e , p rid v rn ik i
-a -o
p rif re n -rn a -o: ~ a cerkev, p rif re c -rca m, p rif rsk i -a -o
p rifk n iti -nem , p rifk n je n -a -o,
p rifk n je n e c -nca m, p rifk n je n k a -e , p rifk n je n o s t -i

p rig a n ti -gnem gl. ganiti, p rig n je n -a -o; p rig b a ti -am in

-bijem , p rig b a n je -a s, p rig b
-a m, p rig b e n -bna -o
p rig n ja ti -am, p rig n ja n je -a s,
p rig a n j -a m, p rig a n j k i -a
-o, p rig a n j le c -lca [-uc-] m,
p rig a n j lk a -e [-uk-] , p rig a n j lsk i -a -o [-us-]
p rig la siti -m (se), p rig l si -te!
p rig l sil -la -o in -silo -i -e,
p rig la n -na -o, p rig lan ec
-nca m, p rig la n k a -e , p r i
glasitev -tve i, p rig l s -sa m,
p rig l sen -sna -o, p rig l sn ica
-e ; p rig l a ti -am, p rig lan je -a s
p rig le d o v ti - jem kontrolirati,
p rig le d o v l -la -o, p rig led o v n je -a s; p rig l d -da m kon
trola, p rig l d n ik -a m, p rig ld nica -e , p rig l d n isk i -a -o,
p rig ld n itv o -a s, p rig l d en
-dna -o, p rig le d n n a -e , p rigld ati -am
p rig n ti -nem gl. gnati, p rign
-na m, p rig n sk i -a -o; p rigonti -gnim, gl. tudi p rig a n ja ti
p rig n siti -im : ~ kom u k a j, se,
p rig n en -a -o, p rig n e n je -a
s, p rig n u ste v -tve , p rig n en
-sna -o; p rig n a ti -am, p rig n a n je -a s
p rig o d ti -m se, p rig o d i -te se!
prigdil -la -o in -godilo -i -e;
p rig o d a -e , p rig d en -dna -o,
p rig d n ic a -e , p rig d ek -d k a
m, p rig d b a -e , p rig d n o st -i
p rig o lju f ti -m gl. go lju fti, p rigo lju f n -a -o: ~ d en a r
p rig rje -a s, p rig re n -rn a -o,
p rig re c -rca m, p rig rk a -e i,
p rig rsk i -a -o
p rig o sp o d riti -im, p rig o sp o d rje n -a -o
p rig o to v iti -m, prig o t v i -te! p rigotvil -la -o, p rig o to v ljn -na
-o, prig o t v ek -v k a m ; prigot v lja ti -am, p rig o t v lja n je -a s

prigovarjati
p rig o v rja ti -am : ~ kom u k e
m u pridobivali koga za k a j; ~
em u (komu) za rad i esa ugo
varjati emu zaradi esa; p rig o v rja n je -a a; prig o v o r -a m:
b rez ~ a brez graje, neoporeen
p rig r b iti -im gl. g rab iti, p rig r b lje n -a -o, p rig r b e k -bka m
p r ig r ja ti -am (se): ~ kom u k a j,
p r ig r ja n -a -o, p rig r ja n o s t -i
, p rig r ja n e c -nca m, p rig r ja n k a -e i
p rig r ti -g r jem gl. g reti, p rig r t
-a -o, p rig r v a ti -am : to m i a
m i dela skrbi, vest mi ~ a vest
m e pee, p rig r v a n je -a a
p rig riz n iti -nem : ~ k a j h k ru h u ,
~ h leb pri kraju ga odgrizniti;
p rig rz n je n -a -o; p rig rsti -zem
gl. g risti, p rig rz e n -a -o, p r i
g rizek -zka m, p rig rz -a m, p r i
g rzen -zna -o, p rig r lja j -a m;
p rig rizo v ti -jem , p rig rizo v l
- la -o, p rig riz o v n je -a a
p rig ru s tti -m, p rig r s ti -te! p rig r stil -la -o, p rig ru n -na
-o, p rig ru n o st -i , p rig r sten -tn a -o ogaben
p r ih a ja ti -am : ~ do v eljav e, do
izraza, do razm aha, ~ v potev,
d ih a n je je +p rih ja lo vedno
m o neje je bilo, je postajalo;
p r ih ja n je -a a, p rih a j -a m,
p rih a j k i -a -o, p rih a j le c -lca
[ -uc-] m, p r ih a j lk a -e [- u k-]
i , p rih a ja l e -a a; gl. tudi p riti
p rih e n -na -o, p rih je -a s
p rih it ti -m gl. h ite ti, p rih it v a ti
-am, p rih it v a n je -a a, p rih tlja j -a m
p rih o d -oda m : ~ kam , od kod
ali do kod, p rih o d ek -dka m,
p rih o d n ji -a -e: v p rih o d n je
bo d ru g ae; p rih o d n jik -a m
slovn. futr, p rih o d n ji prisl. =
p r ih d n jik ra t prisl., p rih o d n ja
-e , p rih d en -d n a -o, p rih o d
n o st -i i , p rih o d n n a -e i , p rih o d n n sk i -a -o

p rih ra n iti in -iti -nim gl. h ra n iti,

p rih ra n je n -a -o, p rih ra n ite v
-tve i , p rih r n e k -n k a m, p rih r n a -e i , p rih ra n ilo -a a, p rih ra n ljv -va -o, p rih ra n ljv o s t
-i ; p rih ra n je v ti -jem , p rih ra n je v n je -a s
p rih liti -im se, p rih lje n -a -o,
p rih lje n e c -nca m, p rih lje n k a -e i, p rih lje n o st -i i, p rih liv prisl.: ~ hoditi, sedeti
p riim e k -m ka m : ~ e d a ja ti; p rim koven -v n a -o
p r ija te lj -a m, p r ij te ljic a -e ,
p r ij te ljs k i -a -o, p rij te ljs tv o
-a s, p rij te lj in a -e i ; p rij te ljiti -im se, p r ij te lje n je -a s,
p r ija te lje v ti - jem , p r ija te lje v n je -a s
p r ija ti -am ugajati, ve biti, dobro
d ti; p r ija n je -a a
p r ij v iti -im (se) priglasiti (se),
p r ij v lje n -a -o, p rij v a -e ,
p rij v e n -vna -o, p rij v n ic a -e
i priglasnica (listina), p r ija v i
te lj -a m, p rija v ite ljic a -e ,
p rija v te ljs k i -a -o, p r ij v lje nost -i i, p rij v lje n e c -nca m ,
p r ij v lje n k a -e ; p r ij v lja ti
-am , p r ij v lja n je -a a
p rij z e n -zna -o, p rij z n o st -i ,
p rij z n e -a m ; p rij z n iti -im
(se), p r ij z n je n je -a a, p rija z nv -a -o, p rija z n v o st -i , p r i
j ze n -zni i
p rij m a ti -am in -m ljem : ~ k a j
z rok, s kleam i, z ro k a v i
cam i; ~ koga za rko, za v rat,
za lse, za uesa, za besedo;
~ za o ro je ; ~ koga (tatove,
iz d aja lc e); trdo, grdo ~ k oga;
spanec m e p rij m lje ; zo bje k o
le sa dobro p r ij m lje jo (-m ajo);
p rij m a ti se: ~ se m ed seboj,
~ se za k a j (za mizo, stol,
v ejo ); p ra h se p rije m a obleke,
r ja se p rije m a eleza; p rij m a
se ko sm ola; p rije m a se n a
sveta, d ela; bolezen se p rije m a

prikrasti
(-m lje); sadike, cepi se p rij m ajo (-l je jo ) ; p r ij m a n je -a s,
p rij m -m a m, p rij m e k -m ka
m , p rije m -a m, p rije m ale
-a s, p rije m ljv -va -o, p rije m ljiv o st -i
p r ije n ja ti -am : ~ kom u v em,
n a em, p r ije n ljv -va -o, prije n ljv o s t -i , p rije n ljv e c -vca
m, p rije n ljv k a -e , p rije n je v ti -jem , p r ije n je v n je -a s
p r ij te n -tn a -o, p rij tn o s t -i
p r ij ti prim em , prim i -te! p rij l
-a -o, p r ij t -a -o; p r ije ti prv,
naro be, trd, m ehko, zares; ~
k o g a tudi aretirati (tat, so v ra
n ik a); ~ koga v strah , v rke.
v u k ; k r p rim e koga; p r ije ti
se dela, u e n ja , do b re dru b e;
ni se ga ne p rim e nedostopen
je vplivom , pouku, opom inu ipd.;
v se se ga p rim e krade, je do
stopen vplivom , posebno slabim;
gl. tudi p rije m a ti
p rik z a ti in -ti -kem gl. k a
zati, p rik z a n -a -o, p rik z en
-zna -o, p rik a z -za m, p r ik
zen -zni ; p rik a z o v ti -jem ,
prikaizovl -la -o, p rik azo v n je -a s, p rik az o v le n -ln a -o
[-ln-]
p rik im a ti -am : p rik im a la je s ta r
k a zim a kim je prila, p r ik i
m a la je besedam kim je pri
trdila, p rik m lja j -a m, p rik im v ati -am, p rik im v a n je -a s
p rik l d a ti -am, p rik l d a n je -a s ,
p rik l d -d a m, p rik la d e n -dna
-o, p rik l d n o st -i , p rik l d a -e
, p rik l d e k -d k a m
p r ik l n ja ti -am (se), p r ik l n ja n je
-a s, p r ik la n j v -v a -o, p rik la n j v e c -vca m, p rik la n j
-a m
p rik le n iti -klnem , p rik le n i -te!
p rik le n il -la -o, p rik l n je n -a
-o, p rik l n je n o st -i , p rik l n je nec -nca m, p rik l n je n k a -e ;
p rik l p a ti -am in -pijem , p riSlovenski pravopis

k l p a j -te! p rik l p lji -te! prik l p a l -a -o, p rik l p a n je -a s

p rik le p ti -k lp ljem , p rik l p lji
-te! p rik le p a l -la -o, p rik le p n -a -o
p ri k le t -a m vea, p rk le tje -a s
p rik lj iti -im (se), p rik lj e n -a
-o, p rik lju ite v -tve , p r ik lju
en -ona -o, p rik lj e k -ka m,
p rik lju e v ti -jem , p rik lju e v n je -a s
p rik lo n iti -klnim (se) gl. k lo n iti:
~ kom u k a j; ~ glavo (pred
kom ), ~ se do tal, nizko, glo
boko kom u; p rik lo n je n -a -o,
p rik lo n -na m ; p rik lo n ljv -va
-o; p rik l n ek -ka m otr.; gl.
tudi p r ik l n ja ti (se)
p rik lo p iti -im, p rik lo p i -te! p r i
k lopil -a -o, p rik lo p lje n -a -o:
p rik lo p iti si k a j, ~ se em u;
p rik lo p e n -pna -o: ~ i voz; p rik l p n ica -e ; p r ik l p lja ti -am,
p r ik l p lja n je -a s
p rik o lic a -e , p rik li en -na -o:
~ i sede
p rik o p ti -ko p ljem in -kopm (se)
gl. k o p ati: ~ e n e k a j n jiv e,
~ k n jiv i n e k a j tra v n ik a , ~
do sred e n jiv e, ~ se do esa
s trudom kaj dosei, p rik o p n
-a -o, p rik p -pa m
p rik o r iti -im, p rik o r k a ti -am,
p rik o ra c ti -m zanilj. gl. kora c a ti
p rik o v ti -jem , p rik o v n -a -o,
p rik v -va m
p r ik r je n -jn a -o, p r ik r je k -jk a
m, p rik r jn o s t -i
p r ik r j a ti -am : ~ koga za k a j
okodovati, p rik r j a n -a -o, p rik r j a n je -a s, p rik ra j v a -e ,
p rik r j a n o s t -i , p rik r j a nec -nca m, p rik r ja n ik a -e ;
p rik ra j e v ti -jem , p rik ra j e v n je -a s. p rik ra je v le c -lca
[-uc- in -le-] m
p rik r s ti -k r d em (se): vse je
p rik r d e l, k a r im a; p rik ra s ti

641

41

prikrtiti
se v hio pritihotapiti se, skri
vaj p riti; p rik r d e n -a -o, p rik r d e n o st -i i , p rik r d e n e c -nca
m
p r ik r titi -im: ~ kom u pravico,
~ koga v em ali za k a j, ~
p alico; p rik r te n -a -o, p rik ra ttev -tve , p r ik r te n je -a s
p r ik riti -jem : ~ lu, ~ kom u
k a j (ne povedati); p r ik rit -a -o:
~ lovek, ~ a resnica, ~ o p o
v ed ati resnico; p rik riv a ti -am,
p rik riv a l -a -o in - la -o, p r i
k riv a n je in - n je -a s, p rik riv lec -I ca [-uc- in -le-] m;
p rik riv le n -ln a -o [ -ln-]: ~ c
m etode
p rik riv ti -m, p rik rv i -te! p rik rv il -la -o, p rik rv lje n -a -o
in p rik riv lj n -n a -o, p rik rv lje n o st in -nost -i , p rik riv tev -tve
p r ik ro jiti -k ro jim , p r ik ro ji -te!
p rik ro jil -la -o, p rik ro je n -a -o,
p rik r je n o st -i , p rik ro jte v
-tv e ; p r ik r ja ti -am, p rik r ja n je -a s
p rik h a ti -am, p rik h a n -a -o,
p rik u h a -e ; p rik u h v a ti -am,
p rik u h v a n je -a s
p rik u p iti -kpim gl. k u p iti, p rik p lje n -a -o; p rik p -a m, p r i
k u p en -pna -o, p rik p n o st -i ;
p rik p in a -e = p rik u p n n a
-e , p rik u p ljv -va -o, p rik u p . ljv o st -i ; p rlk u p o v ti -jem ,
p rik u p o v n je -a s ; p rik p lja ti
-am. p r ik p lja n je - a s
p rik riti in -iti -k rim gl. k u riti,
p rik rje n -a -o: ~ lovek malo
prismojen, neum en
p rila g ja ti -am, p r ila g ja n je -a s;
p rila g o je v ti -jem , p rila g o jev n je -a s
p rila g o d iti -m, p rilagodi -te! p r i
lagodil -la -o in -dilo -i -e,
p rila g o jen in prilagodn -na
-o, p rila g o d n je in - j n je -a s,
p rila g o d itev -tve , p rila g o j

nost in -dno st -i ; p rila g o d

ljiv -va -o, p rila g o d ljiv o st -i ,
p rila g o d ljv e c -vca m, prilag o d ljv k a -e , p rila g d en -d n a -o,
prila g d n o st -i
p rla st -i lizanje, kar dajo kravi,
da lie m ed molo, bolja krma
p ril ste k - tk a . m slovn. atribt,
p ril stk o v -a -o, p ril stk o v en
-vna -o
p rila s titi -m (si), p ril sti -te!
p ril stil -la -o, p rila n - n a
-o, p riJa n je -a s, p rila stite v
-tve ; p ril a ti -am (si), p ril a n je -a s; p rila e v ti -jem ,
p rila e v n je -a s, p rilaev len -ln a -o [ -ln-]
p ril i -lem gl. lei, p ril i -le
em se: o b le k a se p rile e kom u;
to se prile! (ka j prijetnega),
p rile e se mu! prav m u je (pri
voimo kom u kaj hudega); p ril en -na -o, p ril n o st -i , p rilnica -e , p ril n ik -a m,
p riln itv o -a s; p ril g a ti -am
(se), p ril g a n je -a s
p ril p iti -im, p ril p lje n -a -c, p r i
lep -lepa m, p ril p ek -p k a m,
p rile p ite v -tve , p ril p en -pna
-o, p ril p n o st -i , p rile p ijv -va
-o, p rile p ijv o st -i
p rile sti -lzem gl. lesti
p ril te n -tna -o, p ril tn o st -i
p rile te ti -m gl. le te ti; p ril te l -la
-o: p rile t le p tice so sedle na
b li n je drevo, p ril t -ta m;
p ril to v ati -ujem , p ril to v a n je
-a s; p rile t v a ti -am , p rile t v a n je -a s
p rli en -na -o: to m i ni ~ o
ugodno, pripravno, ~ b iti za k a j
spreten, ren, pripraven; p rlino prisl. prim erom a: ~ m alo
zna, ~ o dolgo hodi; +p rilin o
prisl. precj, e nekaj: ~ lju d i;
prlin o st -i
p ril iti -im k aj em u, p ril e n je
-a s; p rili e v ti -jem , p riliev n je -a s

primniti
p rilik a -e parbola: v ~ a h go
v o riti; prilnost: o ~ i n a r e
d iti, po ~ i precen ite! priblino,
k o liko po ~ i n a re d ite n a te
den? po vsej ~ i so im eli za
seb o j dolgo pot po vsem soditi,
n a ~ o na prim er; lepo ~ o im eti,
n a ~ i b iti; *ob ~ i kon g resa
ob kongresu (+p rilik o m k o n g re
sa); +p rilik e mn. v pom enu raz
m ere: v teh ~ a h je to nem o
goe; p rli ic a -e
p rilik o v ti -jem , prilikofvl -la
-o, p rilik o v n je -a s
p riliti -lijem , p rilit -a -o, p riliv
-a m, p rilte k -tk a m, p riliv e k
-v k a m, p riliv a ti -am, p riliv a l
-a -o in -la -o, p riliv a n je in
- n je -a s
p riliz n iti -nem se, p riliz n je n -a
-o, p riliz n je n e c -nca m, prilzn je n k a -e , p riliz n je n o s t -i ;
p rilz a ti -liem se, p rilz a n -a
-o, p rilz ek -zka m, p riliz ljv
-va -o, p riliz ljv o st -i , prilizljv ec -vca m, p riliz ljv k a -e ,
p riliz v -va -o, p riliz v o st -i ,
p rilizv ec -vca m, p riliz v k a -e
; p riliz o v ti -jem se, prilizov n je -a s, p rilizo v len -ln a -o
11 [ -ln-], p rilizovlec -lca [-uc-]
m, p riliz o v lk a -e [-uk-] , p rilizo v lski -a -o [-us-], p riliz n
-a m. p riliz n sk i -a -o
p r ilj b iti in -iti -lj b im gl. l ju
b iti: ~ kom u k a j, ~ se kom u,
p rilj b lje n -a -o, p rilj b lje n e c
-nca m, p rilj b lje n k a -e , prilj b lje n o s t -i , p rilju b ljv -va
-o, p rilju b ljv o s t -i .; p rilj b lja ti -am, p r ilj b lja n je -a s
p rilju d e n -dna -o, p rilj d n o st -i
p rilo g a -e , p rilo g -ga m ; +prlog -a m prid, korist: kom u +v
~ v korist, v prid, p rire d ite v
+v ~ vaanom v korist, v prid
p rilo m ti -lm im gl. lom iti, p ril m ljen -a -o, prilm -m a m,
p ril m e k -m ka m, p rilo m tev

-tve , p rilo m ljiv -va -o, p rilom ljv o st -i ; p ril m lja ti -am,
p ril m lja n je -a s
p rilo iti -m : ~ k om u (emu) k a j,
~ k a j k em u; prilo i -te! p r i
loil -la -o in -lilo -i -e, p rilon -na -o; p rilo en -na -o,
p rilo n o st -i , p rilo n o sten -tn a
-o; p ril ek -k a m ; p ril g a ti
-am, p ril g a n je -a s, p r ila g te lj
-a m, p rila g te ljic a -e i , p rila g te ljsk i -a -o
p rim a -e glas.; p rim a d o n a -e
prva pevka, p rim a d n in -a -o;
+p rim a v pom enu prvovrsten:
+ ~ blago (+p rim ab lag o ) ipd.
p rim a k n iti -m knem , p rim k n i in
-n -te! p rim k n il -a -o in
-m aknl -la -o, p rim k n je n -a -o
[ nepoud. povsod: -m ak- in -m k-]
p rim n jk a ti -am , p r im n jk lja j in
- j -a ra, p rim a n jk ljv -v a -o,
p rim a n jk ljv o s t -i ; p rim a n jk o v ti -jem , p rim a n jk o v n je
-a s
p rim re n -rn a -o prvenstven, osno
ven; p rim rn o st -i prvenstvenost, osnovnost; p rim t -a m
prvenstvo, p rm a s -a m prvi m ed
nadkofi kake drave, pokrajine;
prm asov -a -o: ~ e p ra v ic e
p rim rij -a m prvi zdravnik, p rim rijsk i -a -o: ~ a sluba, ~ o
m esto; p rim rije v -a -o
p rim a ru h a medm. zaudenja, jeze
p rm ek -ka m roaj pri vratih,
gl. tudi prim o
p rim e jd n a j p rim e jd m edm .
kletvici, p rim e jd n a js k i -a -o:
~ a neroda, ~ i sm rk av ec; p rim ejd ev ec -vca m, p rim e jd evski -a -o kdor se rad priduuje; povsod tudi p rim o j p rim n iti -m enim aplicirati, p rim n jen -a -o: ~ a um etn o st -e
, p rim m b a -e , p rim en tev
-tve ; p rim n ja ti -am, p rim en j v a -e , p rim e n j v e n -vna
-o, p rim n ja n -a -o

primer
p rim r -a m: n a p rim e r in -m er
o kr. n. pr., v tem p rim e ru ( +sluaju), za p rim e r, d a ... ( +sluaj);
za p rim e r n av e sti; p rim re k
- rk a m izvod, p rim r e k -ka m
p rim ra -e : v p rim e ri s i m .
(kom), za prim ero, po p rim eri,
b rez p rim e re b o lji; p rim re n
-rn a -o, p rim rn o st -i
" p rim riti -im : ~ k a j kom u (e
mu), ~ se, p rim rje n -a -o, p rim rje n o s t-i ; p r im rlja j -a rn;
p rim rn ik -a m km parativ, p rim rn ik i -a -o
p rim r ja ti -am, p r im rja n je -a s,
p rim e rj le n -lna -o [ -ln-], p rim e rj v a -e
p rim e rj le c -lca
[-uc- in -le-] m
p rim ro m a prisl.: n a re j n e g a je
~ m alo, to je ~ z lan i veliko,
k n jig a ni d ra g a ~ z obsegom
p rim siti -im gl. m esiti, prim en
-a -o, p rim e ste v -tve , prim s
-i in - i, p rim en -sna -o, p rim sek -ska m
p rim ati -am gl. m eati, p rim an -a -o, p rim e v a ti -am, p rim e v a n je -a s
p rim k a ti -am in -em, p rim k a n je -a s, p rim k -a m, prim en
-na -o, p rim n o st -i i; prim ik o v ti -jem , p rim ik o v n je -a
s, p rim ik o v len -ln a -o [ -ln-]
p rim itiv en -v n a -o prvoten, pre
prost; p rim itiv n o st -i , prim itv n e -a m, p rim itiv izem -zma
m preproina, zaostalost
p rim o l ti -m gl. m olti: ~ iz tal,
iz hie; iz ta l prim ollo cv e tje :
p rim o lti -m (se), p rim li -te!
p rim lil -la -o, p rim o lj n -na -o
p rim o lti -m olim gl. m oliti: ~ si
k a j, do vasi; prim lil -la -o,
p rim lje n -a -o
p rim o ra ti -am k o g a k emu, p r i
m o ran -a -o: ~ k a j delati, p r i
m o ra n je -a s, p rim ran o st -i ,
p rim ra n e c -nca ra, p rim ra n k a
-e z

P rim o rje -a s: iz ~ a , v ~ u ; P r i
m o rsk a -e i: iz ~ e , v ~ i ; P r i
m orsko -e g a s : s ~ e g a , n a ~ e m ;
P rim o re c -rc a m, P rim o rk a -e i,
p rim o rsk i -a -o; p rim o rje -a s
pokrajina ob m orju; p rim o rsk i
-a -o kar je pri m orju; p rim rina -e i govor Primprcev, p rim rina -e i vse prim rsko na
sploh
prm o -a m prim ek, p rim e -a
m ; prm oek -ka m bot.
p rim oiti -m (se), p rim o i -te!
prim oil -la -o, p rim o n -na
-o, p rim o n k a -e 2, p rim o tev
-tve
p rim rz ti -m : ~ k om u k a j, ~
se: ves svet se m u je p rim zil;
p rim z i -te! p rim z il -la -o,
p rim r n -n a -o
p rim z n iti -nem , p rim z n je n -a -o,
p rim ze l -zla -o, p rim rz ln a -e ;
p rim rzo v ti -jem , p rim rzo v l
-la -o, p rim rz o v n je -a s, p rim rzo v len -ln a -o [ -ln-]
p rm i prisl. oprijem je se: ~ h o
diti
p rin a a ti -am, p rin a n je -a s,
p rin a le c -lca [-uc-] m , p rin a lk a -e [- u k-] , p rin a le n
-ln a -o [ -ln-]
p rin c -a m, s prin cem , p rin e v -a
-o ali prn co v -a -o, p rin c sa
-e , p rin c sin -a -o, p rin c sin ja
-e , p rin c sk a -e
p rin cip -a m naelo, vodilo; p rin c ip ilen -ln a -o [4 n -] naelen
(+p rin cip ile n -ln a -o), p rin cip i ln o st - [ -ln-] naelnost
(+p rincpilno st)
p rin c ip l [-l] -a m gospodar, glas.
orgelski register
p rin e sti -nesem gl. nsti, p rin es n
-n a -o (+prin en ), p rin se k
-ska m
p rin s -sa m, p rin sen -sna -o,
p rin sn o st -i 2, p rin o sn ik -a m,
p rin o ste lj -a m

priporoati
p rio b iti -im, prio b en -a -o, p r i
obilo -a s ; p rio b e v ti -jem ,
p rio b e v n je -a s, p riobevlec
-lca [-uc- in -le-] m, priobev lk a -e [-uk- in -lk-] i, prio b evlen -ln a -o [ -ln-], p r i
o b ljv -va -o, p rio b ljv o st -i
p rio r - ja m samostanski predstoj
niki p ro rs k i -a -o: ~ a ast =
p rio r t -a m = p rio rstv o -a s
p rio r ti -o rje m in - rjem gl. o rati,
p rio r n -a -o; p rio r v a ti -am,
p rio r v a n je -a s
p rio rit ta -e prednost po asu,
p rio rite te n -tn a -o: ~ o naelo
p rip a d a ti -am kom u (emu), p r i
p a d a jo -a -e, p rip d a n je -a s,
gl. tudi p rip sti
p rip liti -im (se), p rip lje n -a -o
prism ojen, malo neum en ipd.,
p rip lje n e c -nca m, p rip lje n k a -e , p rip lje n o st -i t p rip alte v -tve z
p rip s a ti -pem , p rip sa n -a -o;
p rip s -sa m , p rip sn ik -a m;
p rip aso v ti -jem , p rip a so v n je
-a s
p rip sti -pdem gl. pasti, p rip del -d la -o in p rip l -la -o:
zad ru g i ~ i deli; p rip d e n -dna
-o, p rip d n o st -i , p rip d n ik -a
m, p rip d n ic a -e , p rip d n ik i
-a -o, p rip d n itv o -a s, p rip dek -d k a ra, p rip a d n n a -e
p rip sti -psem , p rip se n -a -o:
~ i d e n a r (+p rip e n -a -o)
p rip i -peem gl. pei, p rip en
-n a -o, p rip ek -ka m
p rip k a ti -am, p rip k a -e z, p rip k a n je -a s
p r ip e lj ti -p ljem in -m gl. p e
lja ti, p rip e lj n -a -o, p rip e lj v a
-e ; p rip e lj v a ti -am, pripefljv a n je -a s
p rip ti -pnm gl. p eti pnem , p r i
p e t -a -o, p rip to st -i ; p r i
p e n ja ti -am, p r ip n ja n je -a s,
p rip e n j l e k -ka [-ut-] m pritn ka vec, ebljiek
m

p rip e titi -m se, p rip til -la -o

in -tilo -i -e, p r ip tlja j -a s,
p rip te k -tk a m
p rip v -va m refren p rip v e k
-vka m ; p rip v a ti -am, p rip v a n je -a s
p rip isa ti in -ti -piem gl. pisati,
p rip is -a m, p rip se n -sn a -o,
p rip se k -ska ra; p rip iso v ti
-jem , p rip iso v n je -a s, p ripisovlec -lca [-uc-] ra, p rip iso v lk a -e [-uk-] , p rip sn ik
-a ra, p rip sn ic a -e
p rip o d ti -m, p rip d i -te! p ripdil -la -o in -podilo -i -e,
p rip o d n -na -o
p rip o g n iti -pgnem , p rip o g n i -te!
p rip o g n il -la -o, p rip g n je n -a
-o, p rip g n je n e c -nca ra, p rip g n je n k a -e , p rip g n je n o st
-i , p rip g n iv prisl.: ~ h o d iti;
p rip o g ib a ti -am, p rip o g ib a n je -a
s, pripogb -a ra, p rip o g b ec -bca
ra, p rip o g b lja j -a ra, pripogb en -b n a -o, p rip o g b n o st -i ,
p rip o g ib ljv -va -o, p rip o g ib ljv o st -i
p rip o jiti -m, p rip o ji -te! p rip o jil
-la -o, p rip o j n -n a -o, p ripo j n o st -i i, p rip o jite v -tv e ;
p rip ja ti -am, p r ip ja n je -a s
p rip o m n iti -im, p rip o m n je n -a -o,
prip o m b a -e , p rip m n ja -e
pripom oi -m orem gl. moi, p ripom -i , pripom ek -k a ra,
pripom en -na -o, pripom ogljv -va -o, p rip o m o n ik -a ra,
p ripom onca -e
p rip o n a -e su fks, p rip n sk i -a
-o: ~ a tvo rb a, p rip o n k a -e
p rip o r - ra ra, p rip o re n -rn a -o,
p rip o rn ik -a ra, p rip o rn ic a -e ,
p rip o rn ik i -a -o
p rip o ro ati -am, p rip o ro a n je -a
s; p rip o ro ev ti -jem , prip o ro e v n je -a s, p rip o ro ev lec
-lca [-uc-] ra; p rip o ro iti -m,
prip o ro i -te! p rip o ro il -la -o
in -rilo -i -e, p rip o ro n -na

priposestvovti
-o: ~ o pism o, p rip o ro n ec -nca
ro, p rip o ro n k a -e i, p riporon k -a m, p rip o ro n c a -e i, p r i
p o ro ljiv -va -o, p rip o ro ljv o st
-i , p rip o ro n n a -e i, prip o ro tev -tv e , prip o ro ilo -a s,
p rip o ro ilen -ln a -o [ -ln-]
p rip o sestv o v ti -jem , priposestv o v l -la -o, pripo sestv o v n
-a -o, p rip o sestv o v n je -a s;
+p rip o sed o v ti -jem , priposedovl - la -o, +p rip o sed o v n je
-a s pr.
p rip te c -tca m bot. trptec, p rip ten -tn a -o
p rip o v ed -i , p rip o v ed e n in p ripov den -dna -o, p rip o v d n ik
-a m, p rip o v d n ica -e , p ripo v dniki -a -o, prip o v d n itvo -a a; p rip o v d k a -e , p rip o v d k a r - ja rn, p rip o v d k a rski -a -o
p rip o v ed o v ti -jem , pripovedovl -la -o, p rip o v ed o v n je -a s,
p rip o v ed o v len -ln a -o [ -ln-],
prip o v ed o v lec -lca [-uc-] ro,
p rip o v ed o v lk a -e [-uk-]
p rip o v st -i , prip o v sten -tn a -o,
p rip o v stn ik -a rn, p rip o v stn ica -e i
p rip o zn ti -m, prip o zn n -a -o,
p rip o z n n je -a s; p rip o zn v ati
-am. p rip o z n v a n je -a s, p ripozn ven -vna -o, p ripoznavlen -lna -o [ -ln-]
p rip r v iti -im: ~ k a j za ..., ~
se za k aj, ~ se k em u (delu,
u en ju ), ~ kom u k a j, ~ koga
za k a j (za olo, za ta jn ik a ), ~
koga k em u (sm ehu, joku), ~
koga (se) na k a j (pot, sm rt), ~
k oga ob k a j (prem oenje, vse);
p rip r v lje n -a -o, p rip r v lje n ast A i , p rip r v lje n e c -nca ro ;
rip r v a -e i delo in sredstvo:
rez ~ e govoriti, ~ vzam e v e
lik o asa, nim am ~ e za delo;
p rip r v e n -vna -o, p rip r v n o st
-i , p rip r v n e -a m, p rip r v -

n ik -a ro, p rip r v n ic a -e i, p rip r v n ik i -a -o, p rip r v e k -v k a

ro prepart
p r ip r v lja ti -am, p rip r v lja l -a
-o in -la -o, p rip ir v lja n je in
- n je -a s, p r ip ra v lj le n -ln a -o
[ -ln-] : i odbor, ~ a dela, p r i
p ra v lja v e c -vca ro, p rip ra v lj v k a -e , p rip ra v lj ln ic a -e [ -ln-]
, p rip ra v lj -a m
p rip r i -prem , p rip r z i -te! p riprg el -gla -o, p rip r e n -a -o,
p rip r e n ec -nca ro, p rip r e n
-na -o, p rip re n n a -e , p rip r n ica -e i, p rip r g a -e ;
p rip r g a ti -am , p rip r g a n je ra
s. tudi: -prezap rip r ti -prm , p rip ri -te! p rip rl
-a -o, p r ip rt -a -o, p r ip rtje -a s ;
p rip ra ti -am, p r ip r a n je -a s
p rip ro n ja -e 2, p rip ro n jk -a rn,
p rip ro n jc a -e i , p rip ro n jk i
-a -o
p rip u stiti -m gl. p u stiti, p rip st
-a ro, p rip u stite v -tve i, p rip u n je -a s, p rip ste n -tn a -o,
p rip stn o st -i i, p rip stn ik -a
rn, p rip stn ic a -e , p rip u stn n a
-e ; prip ati -am, p rip an je -a s
p rira n a ti -am, p rira n a n -a -o,
p rira n -a rn, p rira u n v a ti
-am, p rira u n v a n je -a s
p rir s ti -s(t)em gl. rasti, p rir s(t)el -s(t)la -o in p rir e n -a
-o: ~ a koa, p r ira s t -sta ro,
p rir s te k -tk a m ; p rir a ti -am,
p rir a n je -a s, p rira a j -a rn,
p rir s te n -tn a -o
p rire d iti -m, p rir d i -te! p rir dil -la -o in -rd ilo -i -e, p rire j n -na -o, p rire j n o s t -i ,
p r ir d je -a s; p rir d e n -d n a -o,
p rir d n o st -i , p rire d ite v -tve ,
p rire d itv e n -a -o [-tvan-]r p r i
re d ite lj -a m, p rire d ite ljic a -e ,
prired teljslk i -a -o, p rir d b a -e
; p r ir ja -e , p r ir je n -jn a -o;
p r ir ja ti -am, p r ir ja n je -a s;

prisloniti
p rire je v ti -jem , p rire je v l
-la -o, p r ire je v n je -a s
p rir z a ti -rem gl. rezati, prirzan -a -o, p rir z -rza m, p rir z a -e i, p rir z e n -zna -o; p rirezo vti -jem , p rire z o v n je -a
s , p rire zo v le n -lna -o [ -ln-]
p riro en -na -o, p riro n ik -a m,
p riro n o st -i ; p riro en -na -o,
p riro n o st -i ; gl. ren; p riro.ti -m telov., p rir i -te!
p rir il -la -o, p riro n -na -o,
p riro n je -a s, p riro te v -tve z
p riro d a -e i narava, p rir d e n -dna
-o naraven, p rir d n o st -i i na
ravnost, p riro d n n a -e , p riro d nnstki -a -o
p ri ro d iti -m, p riro d i -te! p rir d il -la -o, p riro je n -na -o,
p riro j n o st -i , p rir d -da m;
p r ir ja ti -am , p r ir ja n je -a s
p riro d o - v sesta vi: p riro d o p is -a m,
~ pisen -sna -o, ~ p ise c -sca m ;
p riro d o lj b -a m, pirirodoslvje
-a s, ~ sl v e c -vca m, ~ s l v k a
-e i , ~ sl v s k i -a -o, ~ sl v e n
-v n a -o; p riro d o zn n stv o -a s,
~ z n n e c -nca m, ~ z n n s k i -a -o
p risa d -a in p risd -da m in fe k
cija, p risd e n -dna -o: ~ a pika,
~ a ra n a ; p risa d ti -m : ~ e
n e k a j zelja na v rtu ; ~ se: ran a
se ~ ; p risd i -te! p risd il -la
-o in -sdilo -i -e, p risa j n -na
-o: ~ a ran a, p ris d n ik -a m =
p ris d n ic a -e ; p ris ja ti -am
(se), p r is ja n je -a s
p risb e n -sbna -o ( +duhaprisoten), p risb n o st -i ( +duhaprisotnostj, p risb n e -a m, prisbnik -a m
p ris i -sem, priszi -te! prisgel -gla -o, prisen -a -o,
p risg a -e i ; p risg a ti -am , pris g an je -a s, tudi p risez ati; p r i
sen -na -o: ~ i o b razci; prisegovti -jem , priseg o v len
-ln a -o [ -ln-], p ris n ik -a m,
p ris n ic a -e , p risn ik i -a -o

p ris k a ti -am, piriskan -a -o, p risk -ka m, p ris k a n e c -nca m,

p risk a n o st -i ; p rise k v a ti
-am, p rise k v a n je -a s; prisek o v ti -jem , p risek o v l -la
-o, p rise k o v n je -a s
p rise liti -slim (se) gl. seliti, p ris ljen -a -o, p ris lje n e c -nca m,
p ris lje n k a -e , prisljensiki -a
-o (+p ris lje n ik i -a -o), p ris1je n o st -i ; p rislen -ln a -o
[ -ln -], p riselite v -tve ; p riselje v ti -jem , p ris e lje v n je -a
s. p rise lje v le n -ln a -o [ -ln-]
p risiliti -im, p ris ilje n -a -o, p risljen e c -nca m, p ris ilje n k a -e ,
p rislje n o st -i , p r is ilj e n je -a s,
p risilte v -tve ; p rislen -lna -o
[ -ln-], p risiln o st -i [ -ln-] i , p rislnik -a [ -ln-] m, p risln ica -e
[ -ln-] , prisln e -a [ -ln-] tn.
p risiljv -va -o, p risiljv o st -i z
p risi p ati -am in -p ijem gl. p risu ti
p risk k a ti in -ti -skem in -kam
gl. sk a k a ti; p risk a k o v ti -jem ,
p risk ak o v l -la -o, p rik ak o v n je -a s; p risk ak m a in
-kom a prisl., p ris k a k u j prisl.
~ delati
priskoiti -skoim gl. skoiti, p riskk -ka m, p risk en -na -o
p risk rb e ti -m kom u k a j gl. sk rbti, p ris k rb lje n -na -o, p risk b a -e ; p risk rb o v ti -jem ,
p risk rb o v n je -a s ; gl. tudi
p re sk rb e ti
p risk u titi -im. p ris k te n -a -o;
p risk u te n -tn a -o, p risk tn o st
-i , p risk tn e -a m, p risk tnik -a m, p risk tn ic a -e , p risk ta -e
p rislin iti -im (se), p rislin je n -a -o,
p risln je n e c -nca m, p risln je n k a -e 2, p risln je n o st -i i
p rislo n iti -slonim , p rislo n i -te!
p rislo n il -la -o, p rislo n je n -a -o;
p ris l n ja ti -am , p r is l n ja n je -a
s, prisln -na tn

647

prislov
p rislo v -va m adverb, prislven
-v n a -o; p risl v ica -e i, p rislo
vien -na -o
p rislu h -a m, p risl e n -na -o;
p ris lu h n iti -nem ; p risl k a ti
-am, p risl k a n je -a s
p rislu k o v ti -jem , p rislu k o v a l
- la -o, p rislu k o v n je -a s, p rislu k ovlec -lca [-uc-] m, p rislu k o v lk a -e [-uk-] , prislu k o v len -lna -o [ -ln-]: a
p rip ra v a
p rislu iti -slim gl. sluiti, p rislen -a -o, p risl en -na -o,
p risl e k -ka m p rislu ljv -va
-o, p rislu ljv o st -i i
p rism o d iti -m, p rism odi -te! p r i
sm odil -la -o in -dilo -i -e,
p rism o je n -na -o in p rism o je n
-a -o, p rism o j n ec in prism jenec -nca rn, p rism o j n k a in p r ism jen k a -e i, p rism oda -e ,
p rism o j n o st in p rism o jen o st
-i
p rism o lti -m, p rism li -te! p rism lil -la -o in -lilo -i -e,
p rism o ljn -na -o in prism lje n -a -o: ~ o se dri, prism olj n e c in p rism ljen e c -nca m
p rism k n iti -nem , p rism k n je n
-a -o, p rism k n je n e c -nca ra,
p rism k n je n k a -e , p rism k
-a ra, p rism k n je n o st -i
p riso d iti -sodim gl. soditi, prisden -dna -o, pris d n o st -i z;
p riso ja ti -am, p ris ja n je -a s
p riso je n -jn a -o, p riso jn o st -i i,
p riso je -j i mn.
p ris n je -a s perihlij, prisnen -na -o
p riso te n -tn a -o navzo, navzoen,
p riso tn o st -i navzonost; p risostvovti - jem biti zraven, na
vzo, p riso stv o v n je -a s
p risp e ti -spm, p risp -te! prispl -la -o: ~ i gostje
p risp v a ti -am, p risp v a n je -a s,
-p risp v e k -v k a ra, p risp v e n
-vna -o

p rispodoba -e 2, p risp o d b en -bna

-o; prispodobi ti -im, prispodblje n -a -o; p risp o d b lja ti -am,
p ris p o d b lja n je -a s
p risr e n -na -o presren, p r i
srnost -i i
p ris t ja ti -am (+p ris t ja ti -am ):
~ z la d jo k b reg u ,
na k aj
(pogoje, trd itv e , zahteve) pri
trjevati emu, sprejem ati k a j;
ob lek a m u ~ a , ne ~ a ti j ako
govoriti; p r is t ja u je -a s (+p r i
sta ja n je ): ~ la d je ;
n a k a j;
p rista ja l e -a s, p rista jtflk i
-a -o
p rista -a rn, p rist ic a -e , p rist in ja -e , p ris t k i -a -o,
p rist tv o -a s
p rist ti -stnem k je (na obali, n a
b reg u , v luki, n a letaliu),
n a k a j (na ponudbo, p o
goje) privoliti v ka j, pritrditi
emu, strinjati se s im; p ristn i -te! p rist l -la -o, p rist n ek -n k a m: ~ v lu k i; *prista n ek n a ponudbo privolitev,
pritrditev, soglasje; p ris t n -a rn,
p rist n sk i -a -o, p rista n i e -a
s, p rista n ik i -a -o: ~ e n a
p ra v e
p ris t ti p risto jm , p rist j -te!
p rist l -a -o: o b le k a m u p ristoj, ne ~ ti tak o g o v o riti ne
spodobi se ti
p rist v iti -im : ~ k a j (gance, fi
ol), p rist v lje n -a -o, p rist v a
-e i, p rist v ic a -e , p rist v e n
-vna -o, p rist v e k -v k a rn, p ristv -va m; p r is t v lja ti -am,
p ris t v lja n je -a s in - n je -a s
p riste n -tn a -o, p ristn o st -i i
p risto je n -jn a -o, p ris to jn o s t -i z,
p risto jn n a -e , p risto jb in a -e ,
p rist jb in sk i -a -o
p risto p iti -stopim gl. sto p iti: ~
k am (k loveku, k d revesu),
k re e v a n ju v p ra a n ja lotiti
se vpraanja, *~ k d e lu prijeti
za delo; p risto p -pa m, prist -

648

pritanj
p en -p n a -o, p rist p n o st -i ,
p risto p n in a -e i, p risto p n ic a -e
, p rist p e k -pika m; p risto p a ti
-am, p risto p a n je -a s
p risto rti -m : k a r se te d a j m
zgodilo, se zd a j ne d p ristoriti nadom estilu gl. sto riti
p r is tr n -a -o, p ristr n o st -i .
p ris tr n s k i -a -o
p ris tr je -a s, p ristr e n -na -o,
p ristr in a -e
p ristr n ik -a
m, p ristr n ic a -e i
p ristri i -striem gl. strii, p r i
stri en -a -o, p ristr e n e c -nca
m, p ristrig -a m n eki rilkar
zool.; p ristrig o v ti -jem , p ris trig o v n je -a s
p ris tr j - ja m aparat, priprava,
p ris tr je n -jn a -o, p ris tr jn ik
-a m, p r is tro jti -6 j im pripra
viti, izuriti (vojsko), u rediti,
p ris tr ji -te! p ris tr jil -la -o,
p ris tr je n -a -o, p ristro jte v
-tve i
p rist d iti -im, p rist d e n -a -o,
p ris tu j n -na -o: ~ lovek,
~ a enska, p ristu j n e c -nca m,
p ris tu j n k a -e z; p rist d e n
-dna -o, p r is t dnost -i i
p risu ti -m (se), p ris i -te!
p ris il -la -o, p risu n -na
-o: n a ran o ~ a obveza, sta rc u
se je dua p risu ila
p ris ti - jem in -spm gl. sti;
p risp a ti -am in -pijem , p risp a n je -a s, p risip v a ti -am, p risip v a n je -a s
p risv o jiti -m, p risv o ji -te! p r i
sv o jil -la -o in -svjilo -i -e,
p risv o j n -n a -o, p risv o j n je
-a s, p risv o j n o st -i , prisvojte,v -tve , p risv o jit ven -a -o
[-tvn-], p risv o jte lj -a m, p risv o jte ljic a -e , p risv o jljv
-va -o, p risv o jljv o st -i i, p risv o jlen -ln a -o [ -ln-]; prisv ja ti -am, p ris v ja n je -a s
p r -a m , p ra v -a -o, p ravost -i i, p rav ica -e i

p rie n iti -nem , p ri n i -te!

p ri n il -la -o, p ri n je n -a
-o, p ri n je n o st -i i
priip n iti -nem , p ri p n je n -a
-o, p ri p n je n e c -nca m, p ri p n je n o st -i ; p rip ati -am
in -pijem , p ri p a n je -a s
p rie p e t ti -m gl. ep etti, p riep etn -a -o; p rie p e t v a ti
-am, p rie p e t v a n je -a s, p riepetvec -vca m, p rie p e t v k a
-e i; p rie p tn iti -nem , priep tn je n - a -o [-pt- in -pt-]
p riiti -sijem , p riit -a -o, p ritek -tk a m, p riv -a m; p rivati -am
p ri k rn iti -nem , p r i k n je n -a -o
p rilec -a [-lc-] m, p rile k -a
[-lk-] m
* p ritd iti -im privarevati, pri
hraniti, *pritden -a -o privar
evan, prihranjen
p rit ti -tejem gl. teti, p rit t
-a -o, p r i t tje -a s, p rite v a
-e ; p rit v en -vna -o, p rit v nost -i
p rite v a ti -am , p rit v a n je -a s, p rit v an e c -nca
m sumand, p rit v e k -v k a m
p ri to r k lj ti -m gl. to rk lja ti
p r ita jiti -m, p r it ji -te! p r it jil
-la -o in p rit jilo -i -e, p rita j n -nai -o, p rita j n o s t -i ,
p r ita jljv -va -o, p rita jljv o s t
-i i; p r ita je v ti -jem , p rita je v n je -a s
p rit k a ti -am : ~ vodo vinu, ~
kolo do m ostu; p r it k a n je -a
s: ~ vode; p r ita k lj ti -m (se)
gl. ta k lja ti
p rita k n iti -tkn em , p rit k n i in
-n -te! p rita k n il -la -o, p rit k n je n -a -o; p rita k n iti kom u
k a j, ~ se kam , ~ se esa;
[nepoud. povsod: -tak- in -tak-];
gl. tudi p ritk a ti
p r ita n j -a m atenska m estna hia,
kjer so m ed upravljanjem im eli
oskrbo p rit n i -ov m

p rite t
p rite i -tem gl. tei; p rit k a ti
-am : voda poasi ~ a ; p rit k a n je -a s
p rite g n iti in -lg n iti -tgnem gl.
izteg n iti: ~ koga (kaj) k em u,
~ k oga (kaj) s im, ~ 'k sebi,
~ vrvco napeti jo, ~ kom u v
em pritrditi, ~ kam (v vas, na
po lje) pritisniti, m raz ~ e , m ii
~ e jo , le poteno ga ~ i! udari,
oplazi, p ritisni; p rit g n je n -a -o;
p rite g o v ti -jem , p rite g o v n je
-a s ; p rit g a ti -am, p rit g a n je
-a s in -tezap rit p sti -tpem se gl. tpsti, p ritep n -na -o, p rite p n e c in
-nec -nca m, p rite p n k a in
-n k a -e , p rite p n sk i -a -o
in -nski -a -o
p rit z a ti -am , p rit z a n je -a s,
p rit z e n -zna -o, p rit zn o st -i ,
p rit z n ic a -e i, p rite z ljv -va
-o, p rite z ljv o st -i i , p rite z ln ik
-a [ -ln-] m ; gl. p rite g n iti
p riti pridem , p rid i -te! p ril
[ - eu] l - in -; p riti po
zd ra v n ik a, po k ru h a ; p riti na
obisk h kom u, na vrsto, na svt
(roditi se); vse p rid e na dan
se zve, k n jig a p rid e na svtlo
izide, p riti n a sled kom u izsle
diti koga, p riti na ni, na k ant,
n a bben, na p ro d a j, n a psa;
p riti na k j najti kaj; p riel
sem na m isel, na m isel mi je
p rilo domislil sem se esa;
p riti na jasno, na isto, na
grko, na zeleno vejo; cena
p rid e na 20 din, na vsakega
p rid e 100 din; p riti n a b e r a
ko palico, p riti n a svo je kar
je kdo im el, priti na svoje stro
ke; p riti n a nos, na uesa
kom u; p riti n a spregled, p riti
na pomo, p riti na s-redo, n a
n ed eljo , na p ra z n ik ; p riti p re d
sodie, p re d poroto, p re d sejo,
p re d konferenco, p re d oi; p r i
ti n ad k o g a (nesrea n a d koga,

nad k r a j) ; p riti pod oblast,

pod vlado, pod voz, pod kolesa;
p riti kom u v r k e, v p est; p riti
v kripce, v zadrego, v stisko,
v nesreo, v zap o r; p riti v le ta;
p riti v zbe kom u, v sram oto,
v stroke, v jezo ; p riti v
stik (e), v potev, v p o lo aj, v
tek, v n a s p ro tje ; +p riti v kom
prepreiti, zabraniti, onemogoiti,
zavreti; p riti do dna, do je d ra
m u, p riti do sape, do ivega,
do poitka, do p rav ice, do a
sti, do tobe, do k rv i, do sm rti,
do loitve, do odloitve, do b e
sede; p riti do tega, d a; p riti
ob vse, ob d en a r, ob ast, ob
mo, ob zd ra v je, ob iv lje n je ,
ob pam et, ob vid, ob spom in,
ob oi; p riti k p am eti spmetovati se, + p riti k sbi zavedeti
se, opomoi si, spregledati, spo
znati; p riti k v e erji, k je d i, k
m olitvi, k m ai, k v o jak o m ;
p riti iz reda, iz nav ad e, iz m o
de, iz ra v n o te ja ; p riti iz srca,
iz due, iz ust, izp red oi; p riti
m ed lju d i, m ed k o lesa; p riti
kom u za h rb et, za k u lise; p riti
z vlakom , z vozom, z letalom ,
s prazn im i ro k am i; +od kod
p rid e, da . . . od kod to, da . . . ;
prilo je tako dale, da . . . ;
+p riti n a p re j v pom enu dogoditi
se, prim eriti se: +vse p rid e
n a p re j vse se zgodi, primeri;
p riti n a p re j v pom enu napredo
vati; slab p rid e kom u poslabi
mu, slab je komu; p riti n a
vzkri, p riti kom u blizu, p rav
p riti kom u, *priti skzi zvoziti
jo, uiti, odnesti jo: +p riti d rago
veliko stati
p r itk a ti -am in -em (se), p ritk a n je -a s, p r itik a -e , p riten -na -o, p r itk lja j -a m,
gl. tudi p rita k n iti
p ritik lin a -e i: s ta n o v a n je z v se
mi ~ a m i

660

privesti
p ritis k a ti -am : ~ koga (kaj) kam
(ob zid, v zem ljo, na mizo),
~ kam (na gum b, zvonec);
prenes.: ~ koga zatirati, trd biti
s ko m ; voda, m raz, sonce, v ro
ina, bolezen p ritisk a ; delo,
as, no p ritis k a ; p ritisk -a m,
p ritisk ln ik -a [ -ln-] m
p ritisk a v e c -vca m ebljiek, pripenjalek
p ritisn iti -nem (se); ~ koga ob
zid, ~ peat, ~ koga udariti,
~ kom u k a j (zaunico), ~ h
k r a ju , ~ v m esto, ~ roko n a
srce, ~ v delo; ~ se k am (ob
zid, v hio); p ritis n je n -a -o;
gl. tudi p ritisk a ti
p ritli e n -na -o, p ritl n o st -i ,
p ritli je -a s, p ritl n ik -a m
p r itlk a -e , p ritlik a v -a -o, pritlk av o st -i , p ritlik a v e c -vca
m, p ritlik a v k a -e , p ritlk a s t
-a -o, p ritlk a v je -a s, p ritlk avstvo -a s
p rito ti -toim , p rit i -te! p ritil -la -o, p rit en -a -o:
~ a voda k v a ri okus; p rito k
-ka m, p rit en -na -o, p ritnica -e pritna cev; p r i
to ti -m, p riti -te! p rit il
-la -o in -toilo -i -e: otroci
so ~ i kolesa do konca vasi;
p rito n -na -o: ~ a kolesa so
leala po dvoriu
p rito iti -tim (se) gl. toiti, p r i
toba -e , p rito en -na -o,
p rit n ica -e listina, p rito n ik
-a m, p rit n ica -e oseba;
p rito b en -a -o [ - bn-], prit b en ica -e [-bn-], p rito ev ti
- jem se, p rito e v n je -a. s,
p rito ev lec -lca [-uc-] m, p rito ev len -ln a -o [ -ln-]
p r itr d iti in -iti -trd im gl. trd iti,
p r itr je n -a -o, p ritrd ilo -a s,
p ritrd ile n -ln a -o [ -ln-], p r i
trd ite v -tve ; p r itr je v ti -jem ,
p r itr je v n je -a s, p ritrje v le n
-ln a -o [ -ln-]

p r it g a ti -am, p ritg a n -a -o, p rit g a n je -a s ; p ritrg o v ti -rjem

(si) nedov., p ritrg o v n je -a s
p ritrg o v ti - jem dov. s trgovino
pridobiti, p ritrg o v l -la -o, p ritrg o v n -a -o
p ritr k v a ti -am , p r itr k v a n je -a
s; p ritrk o v ti - jem in p ritk o v a ti -ujem , p ritk o v a n je
in - n je -a s
p rit iti -im pritrgovti, s trgovino
pridobiti, p rit e k -ka m
p ritv sti -tvzem gl. tv esti (+p ritvziti -im), p ritv zen -a -o;
p ritv e zo v ti -jem , p ritv ezo v n je -a s
+p rtv o r -a m pripor
p riu iti -m : ~ koga em u, ~ se
em u, p ri i -te! p ri il -la
-o, p riu n -n a -o, p riu n je
-a s, p riu tev -tve
p riv b iti -im gl. v ab iti, p riv b lje nec -nca m , p riv b lje n k a -e ,
p riv a b ljv -va -o, p riv a b ljvost -i ; p r iv b lja ti -am, p riv b lja n je -a s
p riv a d iti -im koga (se) em u ali
n a k a j ali esa, p riv je n -a -o,
p riv je n o st -i , p riv je n e c
-nca m, p riv je n k a -e ; p riv ja ti -am, p r iv ja n je - a s
p r iv ja ti gl. p riv sti in p riv a d iti
p riv a liti -m, p riv li -te! p riv lil
-la -o in -vlilo -i -e, p riv a lje n
-na -o; p r iv lja ti -am, p riv lja n je - a s
p riv a rti -m, p riv ri -te! p riv ril -la -o, p r iv a rj n -n a -o,
p riv a rle n -ln a -o [ -ln-]
p riv te n -tn a -o zaseben, p riv tn ik -a m zasebnik, p riv tn ic a
-e zasebnica, p riv a tst -a m,
p riv a tiz ira ti ram, p riv a tiz ira n je
-a s
p riv siti -im, p riv e n -a -o, p riv sek -sk a m, p riv a ti -am,
p riv a n je -a s
p riv sti -vdem gl. vsti, p riv ed n -n a -o, p riv e d n e c -n c a m,

651

privezati
p iv e d n k a -e i ; p riv ja ti -am,
p r iv ija n je -a s, p riv a j le n -lna
-o [ -ln-]
p riv e z a ti -vem gl. vezati, p riv zan -a -o, p riv z an o st -i i,
p riv zan ec -nca m , p riv z a n k a
-e ; p riv ez o v ti -jem , p riv ezovl -la -o, p riv e z o v n je -a
s, p rivezovlec -lca [-uc-] m,
p riv ezo v len -ln a -o [ -ln-];
p riv z en -zna -o, p riv z n ica -e
kol, k i se nanj oln privezuje
p riv id -a m, p riv d e n -dna -o,
p riv d n o st -i i
p riv ih a ti -am in -em, p riv ih a n
-a -o, p riv h a n o st -i , p riv h a n ice -ic mn., p riv h n iti -nem ,
p riv h n je n -a -o, p riv h n je n o st
-i i; p riv ih o v ti -jem , privihov n je -a s
p riv il g ij -a m posebna pravica,
posebnost, prednost, izjem nost;
riv ilg -a m; p riv ile g ira ti -am
oga v em dati kom u posebne
pravice v kaki stvari, p riv ile g i
ra n -a -o, p riv ile g ira n o st -i ,
p riv ile g ira n e c -nca m
p riv iti -vijem : ~ v ija k , ~ lu,
~ loveka; p riv it -a -o, p riv tje -a s; p riv ija ti -am, p riv ija l
-a -o in - la -o, p r iv ija n je in
- n je -a s .
p riv l e n -na -o, p riv l n o st -i i
p riv l i -vlem (se) gl. vlei,
p riv le en -a -o: za lse ~ o ,
p riv l en o st -i
p riv o liti -vlim gl. voliti, p riv o
lje n je -a s, p riv o litev -tve ;
p riv o lje v ti -jem , p riv o lje v n je -a s
p riv o iti in -iti -voim, privoi
-te in -te! priv o il -a -o in
-la -o: ~ kom u k a j, ~ si,
si k o g a (kaj), p riv o ljiv -va
-o, p riv o ljv o s t-i , priv o l jvec -vca m, p riv o ljv k a -e
priv o z -voza m, privoz -a m: ~
n a pod; priv zen -zna -o, p ri-

voznna -e ; p riv o ziti -vozim

do . . .
p riv r i -vrem (se), p riv r e n -a
-o (biti kom u), p riv r e n e c -nca
m, p riv r e n k a -e , p riv r en o st
-i , p riv e k -ka m, p riv r en
-na -o, p riv n o st -i i
p riv r ti -vrm gl. v re ti: voda
iz zem lje, solz p riv r iz oi;
prid. p riv r l -la -o: iz zem lje
p riv r la voda
p riv e n -na -o, p riv n o st -i
p riv zd ig n iti -nem , p riv zd ig n jen
-a -o, p riv zd ig n jen o st -i i , p riv zd g n jen ec -nca m, p riv zd en
-na -o, priv zd n o st -i , p rivzdig ljv -va -o, p riv zd ig ljvost -i ; p riv zd ig o v ti -jem ,
p riv zd ig o v n je -a s
p riv z ti -vzm em (si) k a j gl.
vzeti, p riv z tje -a s; p riv z m ati
-am in -m ljem , p riv z m a n je -a s
p riv z g o jiti -m gl. v zg o jiti: ~ k o
m u k a j, p riv zg o jn o st -i i, p riv zg o jljv -va -o, p riv z g o jljvost -i i
p riz a d ti -dnem (si, se), p riz a
d eni -te! p riz a d e l -la -o, p riza d t -a -o : ~ t i kodo, silo, k a j
h u d eg a kom u, k ap g a je ~ la ,
vse so si ~ l i za to, ~ t v em;
p riz a d to st -i , p riz a d tje -a s;
p riz a d e j ti -dnem , p riz a d e j l
-a -o: o ga je
p riz a d v a ti -am (si, se) za k a j,
p riz a d v a n je -a s, p rizad v en
-v n a -o, p riza d v n o st -i 2, p rizadvne -a m, p riza d v e k
-vka m , p riza d v a -e
p riz a n a ti -am, p riz a n a jije -a s,
p riza n a le c -lca [ -uc-] m,
p riz a n a lk a -e [-uk-] , p riza n alen -lna -o [ -ln-]
p riz a n sti -nesem , p riza n ese n
-n a -o (+p riza n e n -n a -o),
p riz a n e sljiv -v a -o, p riz a n e s
ljiv o st -i , p riz a n e sljv e c -vca
m , p riz a n e sljv k a -e i

probkovna
p riz m lje -a s pritlije, prizm en
-m na -o
p riz id a ti -am, p rizd -a m , p riz i
d ek -d k a ra, p rizd je -a s; p rizid v a ti -am, p riz id v a n je -a s
p riziv -a m ugovor, pritoba: vlo
iti ~ p ro ti em u; p rizv ati
-am in -v ijem : ~ se n a koga
(kaj), p riziv en -v n a -o: ~ o so
die; p rizv n ica -e listina
p rizm a -e , p rizm ti en -na -o,
p rizm ato d -a m
p riz n ti -m gl. zn ati: ~ k riv d o
pripoznati, ~ dolg, ~ koga za
svojega, ~ ko g a za k riv eg a
(+k rivim ), ~ se za p am etn eg a
(+p am etnim ), ~ kom u k a j (spo
sobnost, znanje) pripoznati; p rizn n -a -o: ~ a k riv d a, ~ o
d e ja n je , ~ dolg pripoznan; ~ o
delo, ~ stro k o v n ja k splono
veljaven, cenjen, pripoznan, p riz n n je - a s : ~ kriv d e, d e ja
n ja ; d a ti kom u (emu) ~ za
ra d i esa (za k aj) pohvalo, ast,
odlikovanje, p riz n le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ a k ritik a ; p riz n v a ti
-am (se): ~ se h kom u (k P r e
ern u , k Slovencem ), ~ se za
Slovenca; p riz n v a n je -a s, p rizn av len -ln a -o [ -ln-]: ~ a o ce
n a; +p riz n a ti koga za znesek
priznati zn esek, pisati kom u v
dobro, + p riz n a v a ti ivino, ito,
k ro m p ir ipd. za plem e, sem e
itd. potrditi, odobriti (ke r mu
pripoznamo sposobnost)
p riz o r -ra ra, p riz o r e k -ka m
p rizo rie -a s
p rizv o k -zvoka m
p ri g a ti -am, p ri g an -a -o;
p riag o v ti -jem , p riag o v l
-la -o, p ri a g o v n je -a s
p r a st -a -o, p r -a m. p r a -e
; p r a ti -am, p r a n -a -o,
p re c -ca m
p ri e ljc -a [-lj-] m
p rie n iti -nim (se) gl. eniti:
~ k a j (hio, posestvo), ~ se

k am (na posestvo, k hii, v h r i

b e); p ri n je n -a -o: ~ gospodr, ~ a h ia; p ri n je n e c
-nca m
p ri ti -n jem gl. eti njem ,
p ri n -te! p ri l -la -o, p rit -a -o; p ri n ja ti -am , p ri n ja n je -a s
p ri ti -m m gl. eti m em ,
prim -te! p ri l -a -o, p rit -a -o; p ri m ati -am , p ri m a n je -a s
p ri g ti -gem gl. gti, p rig n
-a -o; p ri ig a ti -am, p ri ig a n je
-a s, priig -a ra, p ri ig ln ik -a
[ -ln-] ra, priig lo -a s, priiglen -lna -o [-ln -]t p riig lec
-lca [-uc-] m
prin ica -e , p rn ien -na -o
p n ja -e cunja, p n ja v
-o,
p n ja v e c -vca m, p n ja v k a -e
pro- se je ohranil le v malo bese
dah (prodti, n a p ro d a j, p ro
stor); poveini ga je zamenjal
pre-, ki je blizu istega pomena
(prerok, p re k le t itd.); noveji
as se je po hrv. in srb. vplivu
zael zopet pisati poleg p re - in
so se pri tem vasih razvile
pravopisne in pom enske dvojni
ce, n. pr.: p re p d e l p ro p a
del, p relo st . prolost, p r e
ra u n p ro ra u n , p re u iti
p ro u iti itd.; samo p ro - pa se
pie v novejih izposojenkah iz
drugih slovanskih jezikov
pro lat. predi, (za): p ro in kntr a za in proti; p ro domo lat.
sebi v prid, zase; p ro fo rm a lat.
na videz, zaradi lepega; v ne
katerih novejih zloenkah kot
predpona: p r fa st -a m kdor
je za faizem, privrenec fa
izma; p r fastien -na -o;
p r n ac st -a m, p r n acstien
-n a -o
p ro b k o v n a -e pluta, p r b k a st
-a -o, p r b k o v -a -o

653

problem
p ro b lm -a m vpraanje, naloga,
sporna zadeva; p ro b le m tik a -e
i spornost, nedognanost, nejas
nost; p ro b lem ti en -na -o
sporen, dvom en, nejasen; prob lm ski -a -o m at.: ~ e naloge
p ro b j - ja m: ~ fro n te , so v ra
nih v rst; p ro b je n -jn a -o: ~ a
sila, p ro b jn o st -i : ~ iz stre l
kov; toda p re b iti -jem
p ro c jn a -e i = p r ck a -e i ko
e k ,koara
p ro c e d u ra -e nain postpka,
obravnavanje, nastopanje
p ro c e n t -n ta m odstotek, mn.
p ro c n ti -ov tu di obresti: ~ e
p la a ti; p ro c n ten -tn a -o: ~ i
rau ni, p ro c e n tu le n -ln a -o
[ -ln-] odstoten (+procen tu len )
proces -a m: pr. razprava, posto
p e k , pravda proti komu: ~ p ro ti
iz d a ja lsk i sk u p in i; ft., prir.
razvoj, napredovanje: dolg n a
ra v n i ~ , kem ini ~ , ra z
p a d a n ja ; med. obolenje: b o le
zenski ~ ; p rocsus -a m med.
trlina na kosti
p ro c sija -e sprevod, obhod: iti
za o, v ~ a h so hodili, s o
p riti, cela ~ a o tro k dolga vrsta;
cela p ro c e sija jih je prilo
+p ro cv t -a m razcvet, uspeh,
+p ro c v ta ti -am : dru tv o je
~ o uspevalo, cvetelo; +procvta n je -a s
pr prisl.: p r iti, vse je pr,
d an es je dve leti pr, pr
o d rez ati, pr po slati; +pr
p riti poginiti, pokvariti, izgubiti
se (+pr)
p ro lje -a s fasada, ospredje, na
b ije , sprednja stran; pro len
-ln a -o [ -ln-]
p r d -a in - m. n a p r d u in
p ro d u, mn. prodvi -v, p ro d
n a t -a -o, p ro d n ik -a m okrogel
kam enek, sooi.; p r d ec -dca m,
p ro d o v n a -e , p rodie -a s

654

p ro d a j -a m: za p ro d a j red iti,
im eti, b iti; v p ro d a j iti; prod ja -e i: p ro sta
v ~ i biti,
s ~ o sluiti, ~ o voditi, p ri ~ i
p om agati; p ro d je n - jn a - o : ~ a
cena, ~ o blag o ; p ro d a j ln a -e
in p ro d a j ln ic a -e [ -ln-]
p ro d a ja ti -am, p ro d ja n je -a s,
p ro d a j le c -lca [-uc-] m, p r o
d a j lk a -e [ -uk-] , p ro d a j lski -a -o [-us-]; p ro d ti -m,
p ro d n -a -o, p ro d an o st -i ,
p ro d n e c -nca m ; samo o ku p
iji, drugae p re-, glej tam
p r d e k n -a m dekanov nam estnik,
p r d ek n o v -a -o, p r d ek n ski
-a -o, p r d e k a n t -a m
p ro d r ti -drm : fronto, so v ra
ne v rste ; p ro d o r - ra m, p ro
d o ren -rn a -o: razum , a
k r itik a bister; p ro d ira ti -am v
sovrano deelo, p ro d ira n je -a
s; v drugih zvezah p re-, gl. tam
p ro d u c ira ti -am izdelovati, proiz
vajati; ~ se razkazovati se; prod k t -a m proizvod, izdelek, pridobitek kem., mat. zm noek;
p ro d u k c ija -e i proizvdnja, iz
d e lo v a n je p rid e lo v a n je , nastop;
~ prem oga raste, ~ ita je
veja, ~ g lasb en e ole, ~ p e v
skih zborov; p ro d u k c ijsk i -a -o
izdelovalen, proizvajalen, proiz
voden: ~ i stro k i; p ro d u c n t
-n ta m izdelovalec, p ro d u cn tk a -e proizvajalka, p ro d u k
tiven -vna -o ploden, plodovit,
delaven; p ro d u k tiv n o st -i plod
nost, plodovitost
prom ium [ pro--m i-um ] -a m
uvod, uvodno posvetilo v epinih
pesnitvah
profn -a -o (po)sveten, vsakdanji,
neposveen, nepouen; p ro f n o st
-i i ; p ro fa n ra ti -am oneastiti,
oskruniti; p ro fa n ra n -a -o, prof a n ra n je -a s = p r o fa n c ija -e
oskrunitev, oneaenje, skrunitev

prolegmena
p ro fe sja -e i poklic, rokodelstvo,
orJ; profesio n len -lna -o [ -ln-]
poklicen, p ro f esio n lec-lc a [-lc~]
m,- p ro fe sio n lk a -e [-lk -] ;
p ro fesio n st -a m, p rofesionstk a -e 2 (+profesionalst, +profesio n alstk a), profesionalizem
-zm a m
p ro f so r - ja m, p ro fso rica -e ,
p ro f so rsk i -a -o, p ro fe s ra -e
* proft -a m prerok, *proftien
-na -o prerki, p ro fe c ja -e
liturg. prerokba
p ro fil [-l] -a m pogled s strani,
p re rez: v ~ u slik ati; pro flen
-ln a -o [ -ln-]: ~ o elezo, ~ i
noi; p ro filira ti -am
p ro fil k sa -e z prepreitv bolezni,
obvarovanje; p ro filk tie n -na
-o prepreevlen obvarovalen
*proft -a m dobiek; * p ro fitrati
-am im eti, narediti dobiek s im;
* p ro ftar -ja m kdor dela samo
za dobiek, dobikar, *proftarski -a -o dobikarski, *proftarstvo -a s
p ro f s -a m vojaki jetniar
p ro g a -e 2 rta, pas; eleznika
p ro g a st -a -o, p r g av -a -o, prgavec -vca m, p r g a r - ja m,
p rogoven -vna -o: ~ i m o jste r
p r g la -e i trak za evlje
p ro g las -sa m, p ro g lasiti -m,
p ro g la ti -am gl. razglas
p rognoza -e med. napoved (bo
lezni in njenega razvoja) napo
ved sploh, prognostien -na -o
progn -na m pr.: kazen sk i ~
zoper koga; v drugih zvezah gl.
p rep ro g rm -a m nart, naelna izpo ved, spored: ~ dela, ~ stran ek ~
p rire d itv e . ~ k o n ce rta;
olski ~ i izvestja, poroila; progrm sk i -a -o, p ro g ram tien
-na -o
p ro g r s -a m napredek, p ro g re si
ven -vna -o napreden, p ro g re
sivnost -i i naprednost, progre-

sist -a m naprednjk, p ro g re sija

-e mat. zaporedje: a ritm etin a ,
g eom etrina ~
p ro h ib ic ija -e i prepoved; p ro h ib itv en -vna -o prepovedovalen,
p ro h ib ic jsk i -a -o prepveden
p ro iz v ja ti -am, p ro iz v ja n je -a s,
p ro iz v a j le n -ln a -o [ -ln-], p roiz v a j ln o st -i [ -ln-] , proizvaj le c -lca [-uc- in -le-] m, proiz v a j lsk i -a -o [-us- in -ls-];
proizvod -da m, proizvoden
-d n a -o, p ro izv d n ik -a m ; p ro
iz v o d n ja -e , p ro izv o d n o st -i ;
pro izv esti -vedem gl. izv esti;
p ro izv d b a -e i
p r o j k c ija -e i: ~ n a p latn u ,
film sk a
slik a v ~ i ; p r o je k
c ijsk i -a -o: ~ a podoba, ~ o r i
sa n je ; ~ i a p a ra t = p ro j k to r
-ja rn, p ro jic ira ti -am, p ro jic i
r a n je -a s; p ro j k t -a m nart,
nam era; p ro je k tiv e n -vna -o:
~ i u ra d ; p r o je k tira ti -am de
lati narte, snovati, p r o je k tira
n je -a s
p ro je k til [-l] -a m izstrelek.
p ro k la m c ija -e z razglas, oglas;
p ro k la m ra ti -am razglasiti
P ro k l tije -a s kr. i. pogorja
p r k n zn l [-ul] -a m bivi kon
zul, konzulov nam estnik; prk nzulski -a -o [ -ls-], p r k o n zu lt -a m
P r k o p -a m os. i. husitskega vo
ditelja, P rkop o v -a -o
P ro k p ij -a m os. i. bizantinskega
zgodovinarja, P ro k p ije v -a ro:
~ o poroilo
P ro k r s t -a m os. i. iz gr. mit.,
P ro k r sto v -a -o: ~ a p o ste lja
p ro k u r to r -ja m pooblaenec,
oskrbnik. varuh. p ro k u r to rs k i
-a -o, p ro k u ra t ra -e ; p ro
k u ris t -a m. p ro k lra -e
p ro lp s -a m med. izstop drobovja,
p rolpsen -sna -o
proleg m en a -m en s mn. uvod,
uvodna pojasnila

665

proletrec
p ro le ta re c -rca m (+p ro le t r -a),
p ro le t rk a -e , p ro le t rsk i -a
-o, p r o le ta ria t -a m skupno ime;
p ro le ta riz ra ti -am (se), p ro leta riz r a n je -a s
p ro lo g -a m uvodna beseda, igra,
uvod
p ro lo n g ra ti -am podaljati, prolo n g cija -e podaljva
p ro m e m rija -e spom enica: iz
ro iti kom u o o em
p ro m en a d a -e sprehod (delo in
kraj), p ro m en d en -dna -o: ~ i
k o n c e rt; p ro m e n ra ti -am spre
hajati se, postopati; p ro m en ira n je -a s
p ro m et -ta m, p ro m ten -tn a -o:
~ a sred stv a, ~ i davek, ~ i
u ra d n ik , ~ i p red p isi; prom tn ik -a ro, p ro m tn ik i -a -o
P ro m te j -a in P ro m teu s -e ja m
os. i. iz gr. mit., P ro m e te je v -a
-o, p ro m te jsk i -a -o: ~ i je zik i
(im e za indoevropske jezike po
M arru)
p ro m ile m neskl. odtisoek: en
pro m ile, okr. 1/00, 5 prom ile
*p ro m innten -tn a -o odlien, vi
den, izrazit, pom em ben: * ~ e
v anosti ve lik e, * ~ a n aro d n a
dolnost izrazita, velika; * ~ a
osebnost vidna, mona; prom in n ca -e
p ro m o v irati -am : ~ koga poviati
koga za (v ast) doktorja, p ro
moviram za doktorja; p ro m o
c ija -e i povianje, p ro m o cijsk i
-a -o: ~ i o b red , p ro m to r -ja
m kdor promocijo opravi, prom to rsk i -a -o, pro m o v ran ec
-nca ro, p ro m o v ra n k a -e i kdor
je povian
*prm pten -tn a -o toen, hiter, na
tanen, *pro m ptnost -i i
p ro m u lg ra ti -am raziriti, ozna
n iti, p ro m u lg c ija -e
p ro n ica ti in -n k a ti -am prodreti,
prodirati: ~ k a j ali v k a j (+ ~
n a p o v rje, iz zem lje); p ro n i

656

ca v -v a -o prodoren, bister:
~ razum ; pro n icv o st -i i
pronm en -a ro zaim ek, mn. pronm ina -in s, p ro n o m in len -lna
-o [ -ln-] zaim nski: ~ a sk la n ja
* p rononsran -a -o znan, razvpit,
proslul, glasovit: ~ n asp ro tn ik ,
~ lenuh
p ro p ad -da m (+p ro p st - i ):
~ gospodarstva, hie, d ru in e;
p ro p d a ti -am, p ro p d a n je -a s;
gl. tudi p re p a d -d a in p rep dati
p ro p ag n d a -e , p ro p ag n d en
-d n a -o, p ro p ag a n d ist -a m, p ro
p a g a n d istk a -e 2, p ro p a g a n d i
stien -na -o; p ro p a g ira ti -am,
p ro p a g ira n je -a s, p ro p a g to r
- ja m, p ro p a g to rsk i -a -o, prop a g to ric a -e , p ro p ag to rstv o
-a s
p ro p sti -pdem gl. p asti: ~ p ri
volitvah, igri, v b o ju , v n rav eh ,
g ospodarstvu; p ro p d e l -d la -o
in p ro p l -la -o: ~ i domovi,
~ a hia, ~ o gospodarstvo; *prop l -la -o v pom enu izprijen,
pokvarjen, izgubljen:
lovek,
* ~ a enska, * ~ e n rav i, * ~ o
iv lje n je ; *proplica -e i izpri
jenec, pokvarjenec, izgubljenec,
hudobne; gl. tudi p re p sti
p ro p e d v tik a -e i uvodni, priprav
ljalni nauk: filo zo fsk a ~ uvod
v filozofijo; p ro p ed v tien -na
-o, p ro p ed v tik -a m kdor se
s propedvtiko ukvarja
p ro p le r -ja m, p ro p le rsk i -a -o
P ro p rc -a in P ro p rc ij -a m os. i.
rim. pesnika, P ro p rco v -a -o
in P ro p rc ije v -a -o
p ro p il je -l j mn. preddurje gr
kih sveti, prenes. mogoen,
slovesen, veliasten vhod; P ro
p il je -j mn. na A krpoli v
Atenah; p ro p il jsk i -a -o
* pro p o n rati -am predlagati, *prop o n n t -n ta m predlagatelj,
*propozcija -e predlog

proslaviti
p ro p rc ija -e i = p-roprc -a m
sorazm erje, p ro p o rc io n len -lna
-o [ -ln-] = p ro p ren -na -o
sorazm eren, p ro p o rcio n ln o st -i
[ -ln-] p ro p rn o st -i i so
razmernost, p ro p o rc io n ra ti -am,
p ro p o rc io n ran -a -o
*propved -i pridiga, *propv eden -dna -o pridigarski: ~ i
glas; +p ro p o v d a ti -am pridi
gati, +p ro p o v d a n je -a s, +prop o v dnik -a m pridigar, +prop o v ednca -e prinica, *propovdnitvo -a s pridigarstvo;
+propovedo-vti - jem pridigovati, +p ro p o v ed o v n je -a s
p ro p n stti -m : ~ k a j kam , prop st -a m, p ro p sten -tn a -o,
p ro p stn o st -i teh.; *propstn ica -e dovolilnica, p ro p u stljv
-v a -o, p ro p u stljv o st -i i; prop ati -am , p ro p a n je -a s;
toda p re p u stiti, p re p u a ti gl.
tam
p ro ra n -a m raun za naprej,
p r o ra n s k i-a -o : ~ a raz p ra v a,
se ja, toda p re ra n a ti, p re ra u n v a ti gl. tam
p ro re k -k a m slovn. del periode
p r r k to r -ja m bivi rektor, rek
torjev nam estnik, p r r k to rsk i
-a -o, p r re k to r t -a m
p ro ro g c ija -e i podaljanje (slu
bene dobe), p ro ro g a c jsk i -a -o
p ro ro g ra ti -am pr.
+p r ro k -ka m gl. p r ro k
p ro sc n ij -a m sprednji del odra,
p ro sc n ijsk i -a -o
p ro s k to r -ja m med. asistnt na
anatomiji, uitelj anatom ije, pros k to rsk i -a -o, p ro se k t ra -e
anatmska delavnica
p r se m in r - ja m pripravljalni se
m inar na univerzi, p r sem in rski -a -o: ~ a naloga
p ro sn -a -o: ~ o zrno, pro sen ca
-e i prosna slama, p rosenen
-na -o, p ro se n j k -a m prosn
kruh
Slovenski pravopis

pro sv a ti -am, p ro s v a n je -a s,
p rosven -vna -o, p ro sv n o st -i
p rosilec -lca [-uc- in -le-] m,
p ro silk a -e [-iuk- in -lk-] ,
p ro slsk i -a -o [ -iu s- in -ls-]
p rosinec -nca m januar, prosnev -a -o januarski
p ro sit medm. voilo: na zdravje!
p ro siti prosim , p ro si -te! p ro sil
-la -o, pro en -a -o; p ro siti
koga esa (kruha, pomoi, o d
govora, odp u an ja, m ilo sti);
~ koga za k a j (no, kos p la t
na, svinnik, k n jig o , ko zarec
v in a ipd.); ~ k a j ali esa.: p o d
poro, m ir, d en ar, pravico, delo,
ive, zvezek, puko ali m iru,
d e n a rja , prav ice, d el a, ivea
(ali za m ir, d e n a r itd.); toda:
m ati prosi za sin a m ilosti, d e
lavec p rosi za to v a ria p o dpore
ali podporo ipd.; T one je p ro
sil sosedovo h e r za rok;
vljudnostno: sdite, prosim ; lepo
prosim , ne zam erite; ali je to,
prosim vas, iv lje n je ? H vala.
Prosim .
*p ro sjk -a m bera, * p ro sj k in ja
-e i, * p rosjk i -a -o, *prosjtvo -a s
p ro sk rib ra ti -am koga preganjati,
pregnti, obsoditi, p ro sk rib fra n
-a -o, p ro sk rib ra n e c -nca m
obsojenec, p ro sk rib ra n k a -e i,
p r o s k rib ra n je -a s, p ro sk rp c ija -e z, p ro sk rip c jsk i -a -o:
~ a lista
p ro slav iti -m poveliati, obdati
s slavo koga (ka j): ~ dom ovino
z jun atv o m , ~ se z n ajd b o ,
z rtv ijo , z delom ; praznovati,
obhajati kaj (koga): ~ d an zm a
ge, spom in p ad lih , obletnico;
p ro slv i -te! p ro slv il -la -o,
p ro sla v lj n -na -o; p ro slv a
-e povelianje: ~ dom ovine,
ju n a k a ; ~ ob letn ice praznova
nje; p ro sl v lja ti -am, p ro slv lja n je -a s
42

prosll
p ro si l [-ul] -a -o znan, razvpit
p r sn ik -a m zool. neki hro,
p r sn ica -e i zool. in bot.
p roso - s, v p ro su ; gl. tudi prosn, prose -a s = p r sje -a s
p ro so jen -jn a -o, p ro so jn o st -i
p ro sp eh -ha m, p rospen -na
-o, p ro sp n o st -i ; p ro sp ti
-spm in -jem gl. speti; prosp v ati -am, p ro sp v a n je -a s
p ro sp k t -a m razgled, odrsko
ozadje, pregled, cenik, seznam;
p ro sp k te n -tn a -o
* p ro sp errati -am uspevati, *prosp e rit ta -e i blaginja
p r st p ro sta -o in - - -, dol.
obl. p ro sti -a -o, prim. p ro st ji
-a -e; prisl. prosto in prosto,
p ro s t je ; s p ro stim osom v i
d eti z golim, s prosto roko risa ti
brez ravnila; p r st esa (dav
ka, dolga, potnine, lan a rin e ,
d ela ipd.); p ro sta p ro d a ja , im eti
r ste ro k e biti nevezan, p ro sta
eseda nevezana; p rosti as,
p r st dan, p r st sede, p ro sta
soba; prosto! znam enje za vstop
ob trk a n ju , prosto plje, m orje,
nebo, na prostem leati, iz go
zda p riti na prosto in n a p ro
sto; p r st lovek svobden, sp u
stiti n a prosto ali n a pro sto iz
jee, p ro sta h o ja, p rosto govo
riti brez predloge, prosto lju d
stvo preprosto; im eti prosto,
d ati prosto, n a prosto in n a
p ro sto dano
p ro st k -a m, p ro st k i -a -o,
p ro sttv o -a s, p ro stin a -e
p ro s ta ta -e i med. ileza podmehurnica
p ro s titu ra ti -am (se) prodajati
(se) za spolne nam ene ali dru
gane grde posle; p ro s tit tk a -e
i
vlauga, p ro stit c ija -e i vla garstvo
pro sto - v sestavi: p rostoden
-n a -o, ~ d n o s t -i i, ~ d je
-a s, ~ d n e -a m; p ro s to

rni s el n -a -o [-sl- ] , ~ m iselnost

-i [-sl-] , ~ m islec -a [ - slc-]
m , ~ m s e lsk i -a -o [-sl-]; p ro
sto ro en -na -o: ~ o risa n je ;
p ro sto sen -na -o, ~ s n o s t
-i i, ~ s n e -a m ; p ro sto v re n
-rn a -o, ~ v r n o s t -i i, ~ v r e c
-rc a m, ~ v rs tv o -a s; p ro sto
v o lje n -ljn a -o, ~ v o ljn o s t -i i,
~ v lje c -ljc a m , ~ v ljk a -e 2,
~ v ljs k i -a -o, ~ v ljs tv o -a s;
p ro sto z id r -ja m, ~ z id r s k i -a
-o, ~ z id rs tv o -a s
p ro sto r - ra m: p ra z e n ~ , tu je
~ a dovolj, to ni tv o j
iti
n a svoj
d ati kom u
na
p ra v iti kom u ~ um akniti se
kom u, + vzeti p ro sto r sesti, use
sti se; se ne gane s p ro sto ra
z msta; tu ni p ro sto r za n j zanj
prim eren, tu ni p ro sto ra za n j
(pom anjkanje); p ro sto re n -rn a
-o, p ro sto rn o st -i i , p ro sto rn in a
-e , p ro sto rn n sk i -a -o: ~ e
m ere; p ro sto re k -k a m
pro sto st -i , p ro st ta -e ; prostti -m koga (kaj) esa, p ro sti
-te! p ro stl -a -o
p ro stra n -a -o, p ro s tr n o st -i i,
p ro str n stv o -a s
p ro s tr ti -strm gl. stre ti, p ro s t tje -a s, p ro stto st -i ; prostra ti -am , p ro s tra n je -a s
p ro sv ta -e i om ika, p ro sv ten
-tn a -o; p ro sv etti -m, p ro sv ti
-te! p ro sv til -la -o, prosven -na -o, p ro sv en o st -i i,
p ro sv ta r -ja m, p ro sv ta rsk i
-a -o, p ro sv e tte lj -a m, prosv e tte ljic a -e i, p ro sv e tte ljsk i
-a -o, p ro sv e tte ljstv o -a s
p ro sv e tlje n -n a -o, p ro sv etljn e c
-nca m, p ro sv e tlj n k a -e i, prosv e tlj n sk i -a -o, prosve tlj n stvo -a s; p ro sv e tliti -m, prosv tli -te! p ro sv tlil -la -o raz
svetliti gl. tam
p ro n je -a s: cerk v en o
p ro n jsk i -a -o: ~ a n e d e lja

658

protip r lo st -i preteklost, p r el -la

-o: ~ i asi, gl. p re iti
p ro n ja -e , mn. p ro n je -enj
[-nj] -am ali p ro n j - -m
- -h -m i: ~ o vloiti, ~ a na
koga, po ~ i p re sta v lje n , n a ~ o
k a j n a p ra v iti; ~ a za odlog, za
v k n jibo, za sp rej m , za p o d
p o ro ipd.; ~ a za sina, za d r u
ino, za n a ro d ipd.; p ro e n jsk i
-a -o [-nj-], p ro n ji -a -e:
~ i d ar, ~ a p ro c e sija ; p ro n jk
-a m, p ro n jc a -e
p r t p ro ta m, p r to v sk i -a -o,
p ro tja -e , p ro tjs k i -a -o
p ro t -a m, p r ta s t -a -o, p r tec
-tca m, p ro tc a -e L, p ro t -a
m, p r tje -a s
p ro tag o n ist -a m prvi igralec v
grki dram i, voditelj, vodilna
oseba, p ro ta g o n istk a -e
p ro te in [-e-n ] -a m beljakovina
p ro t k c ija -e zaita, varstvo;
p ro t k to r - ja m zavetnik, za
itnik, varuh, pokrovitelj; prot k to rsk i -a -o, p ro tk io rstv o
-a a pokroviteljstvo, p ro tek to r t -a m pokroviteljstvo, vrste
politine podrejenosti; *prote ra ti -am ititi, varovati, zagovarjati; +p ro te -ja m varovanec
p ro t st -a m ugovor, p ro te s tira ti
-am ugovarjati, p ro t sie n -tn a
-o: ~ o zb o ro v a n je
p ro te st n t - n ta m, p ro te st n tk a
-e , p ro te st n ts k i -a -o = prote st n to v sk i -a -o, p ro te st n tstvo -a s = p ro testn to v stv o -a
s, p ro testan tize m -zm a m
p ro t z a -e i um etni ud, sforn. nastavek, p ro t ti e n -na -o sJotm.:
~ i glas
p ro ti [ nasl.] predi, z daj. pomeni
sm er dejanja 1 . v kraju: ~ jugu,
~ dom u, ~ soncu, iti ~ k o n
cu, ~ L ju b lja n i itd.; 2. v asu:
~ v eeru, ~ m rak u , ~ za e t
k u le ta ; 3. v nainu: a) razm er

je: en a ~ ptim , k a j sem ja z

~ tebi, dam blago ~ p lailu,
eno ~ d ru g em u poez, poprk;
b) nasprotje: p la v a ti ~ toku,
vodi; h oditi ~ v etru , d e la ti ~
kom u, iti ~ so v ran ik u
p ro ti prisl.: 1. p o jd i m u p r ti naprti, n a pol p o ta m u je el
p r ti; 2. nasprti: glasoval je
p r ti, govoril je p r ti
p ro ti- predpona po tujih zgledih;
v sam ostalnikih, ka k o r: p r ticsa r - r ja m, p r tid o k z -kza
m, pr tig v o r -a m, p r tik t -a
m, p r tik r lj -a m, p r tik rtik a
-e , p r tin a r d b a -e , p r tip pe -a m, p r tir k -r k a m ,
p r tire fo rm c ija -e , p r tisla
-e z, p r tistr p -a m, p r titba -e , p r tiu g v o r -a m,
p r tiu sl g a -e 2, p r tiu t -i
ipd. izraamo nasprotje raji s
pridevnikom n asp ro te n -tn a -o:
n asp ro tn i cesar, dokaz, govor,
kt, k ra lj, razlog i t d n a s p ro t
n a k ritik a , sila, toba, usluga,
u te itd.; v pridevnikih, kakor:
p r tid e m o k r ti en -na -o, p rtid r v en -vna -o, p ro tifaistien
-na -o, p r tiim p erialsti en -na
-o, p r tik le rik e n -ln a -o, p r o ti
k o m unistien -na -o, p r tilj d ski -a -o, p r tin ro d e n -dna -o,
p r tin a r v e n -vna -o, p r tip r v e n -vna -o, p r tio k u p to rski ~a -o, p r tire p u b lik n sk i -a
-o, p r tislo v n sk i -a -o, p r titu b e rk u l z e n -zn a -o, p ro tiz a
k onski -a -o ipd. pa izraamo
nasprotje po sm islu: n asp ro te n
-tn a -o d em o k raciji, dravi, f a
izmu, im perializm u , k le rik a
lizm u, kom unizm u, lj d stv u ,
nro d u , n ar v i, p rv u , o k u p a
to rju itd.; tako tudi v samostal
nikih s takim pomenom: p r tifast, p r tiim p e ria lst, p r tid rv n o st itd. = n a sp ro tn ik fa
izma, im p erializm a; n asp ro t-

protin
no s t d rav i itd.; v sestavi p ro tinavadno ohrani svoj poudarek
p ro tin -a m udnica, skrnina, protn a s t -a -o
p ro tislo v je -a s nasprotje, p r o ti
sloven -vna -o, p ro tislo v n o st -i
+ p ro tv iti -im se ustavljati se,
upirati se, nasprotovati, +protv lje n je -a s, p ro tv e n -vna -o
adverzativen, +p ro tv n ik -a rn
nasprotnik, +p ro tv n o st -i na
sprotje, nasprtnost, zoprnost
p ro to k o l [-61] -a m uradni zapis
nik o em, p ro to k o lra ti -am
uradno zapisati, p ro to k o lra n je
-a s, p ro to k o l re n -rn a -o: ~ a
u g o tovitev; protokoM st -a ro za
p isnikar
p r to n o t r -ja rn cerkveni prelatski naslov, p r to n o t rsk i -a -o:
a a st = p r to n o ta ri t -a rn
p ro to p lzm a -e pratvorivo, proto p lzem ski -a -o [-zm -]
p ro to tip -a rn prlk, p ro to tp ien
-na -o
p ro u iti -m gl. u iti do dna pre
gledati ka j, p ro u itev -tve ,
p ro u e v ti -jem , p ro u e v n je
-a s, p ro u e v le n -ln a -o [ -ln-];
p ro u v ati -am, p ro u v a n je -a
s; toda p reu iti gl. tam
p ro v i n t -a m ive, p ro v in ten
-tn a -o
p ro v in ca -e in p ro v in c ija -e
pokrajina, podeelje, obmoje re
dovne enote; p ro v in cile n -lna
-o [ -ln-] podeelen, pokrajinski,
p ro v in cilec -lca [-le-] m; prov in cil [-l] -a rn redovni pred
stojnik province, p ro v in c i lk a -e
[-lk-] , p rovincialzem -zm a m
jezikovna posebnost kakega kraja
p ro v iz ija -e opravnina, nagrada,
p ro v izijsk i -a -o
p ro v zo r -ja m oskrbnik, provizre n -rn a -o = pro v izo rien -na
-o zaasen, p ro v iz rij -a m zaasnost

* p ro v o k at r -ja m izziva, *prov o k a t rsk i -a -o, * p ro v o k atrstvo -a s, * pro v o k cija -e 2 iz

zivanje; p ro v o cirati -am izzivati,
*p ro v o c ira n je -a s
p ro za -e nevezana beseda, p ro
zen -zna -o: ~ a v rs ta ; p ro zaist
-a m = p ro z ik -a m [-za-i-]
kdor v prozi pie; p ro zien -na
-o tudi suh, pust, dolgoasen
p ro ze lit -a m spreobrnjenec, gore
nih; p ro ze ltsk i -a -o: ~ a vnem a
P ro z rp in a -e os. i. antine mit.,
P ro z rp in in -a -o
p ro zo d ja -e m eroslovje, prozdien -na -o merosloven
p ro zo ren -rn a -o, p ro zo rn o st -i
pro iti proim , p ro i -te! p ro il
-la -o, p ro e n je -a s; p ro en
-na -o, pro n o st -i , p r n ica
-e ; proilo -a s, p ro len -ln a
-o [ - ln - ] ; p ro ljv -va -o, proljv o st -i
p rsi mn. p rsi p rsim p rsi n a
p rsih s p rsm i (+ p sa p s s);
p rse n -sna -o: i ko, a v o t
lina, ~ o p la v a n je ; p rsn ic a -e
(kost), p sn ie n -na -o,
p sn ik -a m, p r s a t - ta -o, prsob r n -a m
p sk a ti -am (se), p s k a n je -a s,
p sn iti -nem ; p is k a v -a -o, p skavec -vca m, p sk a v k a -e i,
p sk -a m, p rsk -a m
p rs t - , p rst n -a -o: ~ a b a rv a ;
p rst n o st -i 2, p rst n a s t -a -o;
p rste n ti -m, p rs te n i -te! p rsten l -la -o, p rs te n n je -a s;
p rs te n ti -m (se), p rs t n i -te!
p rste n l -a -o: v k o tu v r ta je
p rste n l vseh v rs t o d padke, p rs te n j n je -a s, p rste n n a -e
kom post; p rs tn n a -e krom pir,
repa, korenje, pesa
p rs t -a m, p rs te k -tk a m, p stec
-teca [-tc-] m, p rste n -tn a -o,
p stn ik -a m, p rsta n -a m, p sta n e k -ka m, p rsta n e c -nca
m, p sta n e v -a -o, p s ta s t -a -o

psovti
p e n -na -o: ~ a kopel gl. p rh a
p r ti -m, p ri -te! p r l -la -o,
p r n je -a s; p r -a m, p rv
-a -o, p ri -a m p r iv sneg,
p r ljv -va -o: ~ o v rem e kadar
iz m egle pri; p riti -m, pri
-te! p ril -a -o, p r n je -a s :
k rja n e c pesm i p ri ( 0 . upan
i)
p r t -a ra, mn. p rti -ov ali p rt v i
-v; p rti -a m, p rt n -a -o:
~ e klobase, p rtn n -a -o, p rtc n ce -c mn. = p rtn e n c e -c
mn. hlae iz domaega platna;
p rte n n a -e i, p rt v je -a s
p titi -im (se), p te n je -a s, p rt v n ik -a m m ajhen naramni
ko, p rt v n ic a -e obramnica
pri kou ipd.
p r tlj g a -e , p rtlj e n -na -o:
~ i voz, p r tlj n ik -a m
p r ic a -e podnoek, p r k a -e
, p r k a -e cerkvena klop
P r s ija -e kr. i.: v ~ i, iz ~ e ;
P r s -a m, P r s in ja -e , p r ski -a -o, p r so v sk i -a -o; P r sko -ega s:- na ~ e m , s ~ e g a ;
P r s k a -e : v ~ i, iz ~ e
p rv k -a m, p rv k in ja -e , p rv k i -a -o, p rv iti -im, p rv e n je -a s, p rv a k o v ti -jem ,
p rv a k o v n je -a s
p rv n e c -nca m, p rv n k a -e ,
p rv n k -ka m, p rv n stv o -a
s, p rv n stv e n -a -o [-tvn-]
p rv i -a -o, p rv i prisl. = p rv ik ra t
prisl., p v i e n -na -o = p v ik ra te n -tn a -o; p v ec -vca m,
p rv n jic a -e , p rv sn ic a -e
mati ob prvem porodu
p rv in a -e , p rv in sk i -a -o
prvo- v sestavi: p rv o b ite n -tn a -o,
~ b tn o s t -i ; p rv odben -bna
-o, ~ d b n o st -i ; p rv o l tn ik
-a ra, ~ l tn ic a -e i, ~ l te n - tn a
-o; p rv o m stn ik -a ra, ~ m stn ik i -a -o, ~ m stn itv o -a s;
p rv o ps -a m original, izvirn ik,
~ p s e n -sna -o; p rv o ro je n -na

661

-o, ~ r o j n e c -nca ra, ~ r o j n k a

-e , ~ ro j n e k -ka ra, ~ r o j n stv o -a s; p rvoolec -lca
[-le-] ra, ~ olski -a -o [ -ls-] ;
p rvo tisk -a ra; p rv o v rste n -tna
-o, ~ v s tn o s t -i
p rv o te n -tn a -o, p rv tn o st -i
pslm -a [-lm -] ra, p slm sk i -a -o
[-lm - ] , psa'lm st -a ra, psalm stovski -a -o, p sa lm o d ja -e
petje psalm ov, psalm dien -na
-o [povsod psalm -]; p s a lt rij -a
ra = p s lte r -ja ra zbirka psal
mov, del brevirja [psalt-]
ps p s ta s, psica -e , p s ji -a
-e, psiek -ka ra; psoglvec
-vca ra; gl. tudi pes in p s ji
psevdo- v sestavi (gr. laen):
p s v d o p ro ft -a ra lani prerok,
psevdonim -a ra lano, izm ilje
no im e; psevdonm en -m na -o;
psevdoklasiczem -zm a ra lani
klasicizem
psiholog -a ra dueslovec, p sih o
lo g ija -e dueslvje, p sih o lo
ki -a -o = psiholgien -na
-o dueslven; p sih a -e dua,
duh; pregibno zrcalo na stojalu;
psihien -na -o: ~ i p o ja v i;
p sih i te r -tra ra zdravnik za du
evne bolezni, p s ih ia tr ija -e
duevno zdravstvo; p sihoza -e
duevna bolezen; p sih o an aliza -e
, p sih o a n aliti en -na -o, p si
h o a n a litik -a ra; p sih o p t -a ra
duevni bolnik, ~ p ti e n -na
-o, p sih o p a to lo g ija -e nauk o
duevnih boleznih, p sihopatolg
-a ra, p sihopato l k i -a -o; p si
h o te ra p ija -e zdravljenje du
evnih bolezni, p sih o terap v tien -na -o; psihofizien -na
-o, p sih o t h n ik a -e , ~ t h n ien -na -o
p sih ro m ter - tra ra vlagomer,
hlapomer; p sih ro m trsk i -a -o
p sk a ti -am, p s k a n je -a s
psovti psjem , p s j -te! p sovl
-a -o, p so v n je -a s; pso v k a -e

penica
2,
psov -a m, psovlen -lna
-o [ -ln -], psovlec -lca [ -uc-]
m , p so v lk a -e [-uk-] 2
p en ica -e 2, penien -na -o,
penie -a s, pennica -e 2,
p en n ik -a m, p e n n ja k -a m
pno -a s, p e n k a -e 2, p n ast
-a -o, p n a r -ja m; pn ek
-n k a m ikra, penv -va -o
ikrast = penv -a -o
p tic a -e 2, p ti -a m, p ti ji -a
-e, p ti ek -ka m, ptiica -e 2,
p t ja k -a m, p ti a r -ja m, pta rica -e 2, p t a rsk i -a -o, ptiarstvo -a s, p ti riti -im, pti r je n je -a s; p ti n ic a -e 2 =
p t n ik -a rn = p t n ja k -a rn;
p tieg ld -da -o, p tiesl v je
-a s ornitologja, p tieslven
-v n a -o, ptieslvec -vca m,
p tieslvski -a -o; p tic a u je d a,
p tic a p evka, p tic a
seliv k a
(+ p tic a-u je d a,
+ p tica-pevka,
+ ptica-selivka) itd.; v prenese
nem pom enu tudi ti tia m,
tiek -ka rn, tica -e 2: ta je
p a ti, to ti je tica, p ra v i tiek
se je u je l
P to lem j -a m os. i. aleksandrinskega zem ljepisca, P to lem jev
-a -o: ~ rod, p to le m jsk i -a -o
p u b e rt ta -e doba dozorevanja,
p u b e rt te n -tn a -o, p u b e rt tn ik
-a m m ladostnik, p u b e rt tn ic a
-e mladostnica
p b i -a m zool., p biev -a -o
p u b lic ira ti -am objavljati, pri
obiti, p u b lic ist -a m asnikar,
p u b lic istk a -e 2 = p u b lic stin ja
-e 2 asnikarica, p u b lic istik a -e
2 asnikarstvo, publicistien -na
-o asnikarski; p u b lic it ta -e
razirjenost, poznanost
p u b lik c ija -e i objava, priobitev, asnik, p u b lik a c jsk i -a -o;
p b lik a -e 2 obinstvo, javnost,
tudi p b lik u m -k u m a m
pc, pci! m edm . za draenje
psov: ~ ga!

Puccini -ja [puini-] m os. i. ital.

skladatelja, P u ccin ije v -a -o:
~ e opere, p u cc n ijev sk i -a -o
p cek -cka m brst, grl. b d cati
*p pa m prevrat, *pust -a
m prevratne, prevratnik
p d e r -d ra m, p d rn -a -o: ~ a
doza, p d rn ic a -e 2, p d ra ti
-am (se), p d ra u je -a s
p u d in g -a m jed
p h -a m: p h iz ra z b e lje n e pei,
p h od e rjav ic e, p h od stre le
(eksplozije) ga je u b il; p o rase l
ga je p rv i ph, p ti ji p u h ; ph a st -a -o
p h a ti -am mon sopsti, pihati,
skakati: kovak i m eh p h a, v e
te r p h a ; p h a n je -a s, p u h a
lo -a s, p u h ln ik -a [-un- in
-ln-] m, p u h ln ic a -e [-un- in
-ln-] , p u h a -e 2, p u h lec
-lca [-uc- in -lc-] m ; p h n iti
-nem , p h k a ti -am , p h k a n je
-a s
p h e l -h la -o, p h lo st -i 2, p u h lba -e 2, p u h l ta -e 2, p u h l t
- ta -o, p u h lic a -e 2 pusta, ne
obdelana zem lja, fnfea, prazna
beseda; zem lj. ru m e n a p u h lic a
-e -e 2; p u h l ast -a -o, p u h la r - ja m, pu h lav -a -o, puhl -a m m in.; p u h l ti -m,
p h li -te! p u h l l -la -o, p u h l n je -a s: re p a p u h li
puhlo g lv ec -vca m, p u h lo g l v k a
-e 2, pu h lo g lv sk i -a -o, puhloglv -va -o, p u h lo g lv o st -i 2
p u h t ti -m, p h ti -te! p u h t l
-la -o, p u h te n je -a s: v ro in a
p u h ti od pei, k a r p u h ti iz
n je g a
p js -a m prai, p jso v -a -o,
p js a -e 2 svinja, p js e k -sk a m
p k a ti -am , p k a n je -a s, p k e
-a m, p k n iti -nem
p liti -im (se), p lil -a -o in -la
-o, p lje n je -a s, p u ltev -tve
2, p u lj v a -e 2 pretep, preriva
nje: n a trg u je ~ za sa d je

pustiti
p lm a n -a m [ - lm -] vrsta elez
nikih voz, p lm a n sk i -a -o
[-lm -]
p u lo v e r -ja m vrsta jopice
p lt -a [-lt-] m pisalnik, stojalo
za note ipd.; p lte n -tn a -o
[-lt-]
p u lv e riz ra ti -am zdrobiti v prah,
p u lv e riz c ija -e [povsod A v-]
p lz -a m utrip srca, ile; p u lz i
ra ti -am biti, p u lz ira n je -a s
[povsod Az-]
*pm pa -e seslka, rpalka, tla
ilka, brizglna: ~ za kolo, ~
za b encin, vodo, ~ za gaen je;
+p m p a ti -am rpati, polniti,
g o n iti: ~ vodo, bencin, kolo;
+p m p a n je -a S, *pm parice
-ic mn. vrsta hla, hlamudre
p n ca -e , p n k a -e , p u n ra
-e , p u n -ta s
p u n c ra ti -am lahtne kovine pre
veriti, igosati, p u n c ra n je - s
p u n -a m pijaa
p u n ica -e zenica
P n ije c -jca m Kartan, pn sk i
-a -o: ~ a v o jsk a
* p n k elj -k ija m sveenj, cula,
zaMj; * p n k eljc -a m, *pnk e lj e k -ka m [povsod -klj-]
p u n k t c ija -e politini dom enek,
dogovor
p u n k tra ti -am mirf., p n k c ija -e
med., p u n k c jsk i -a -o: ~ a
igla
p n t p n ta m upor, vstaja, pre?raf; p n ta r - ja m, p n ta ric a
-e , p n ta rsk i -a -o, p n ta rstvo -a s; p n ta ti -am se upi
rati se, ustavljati se, p u n ta n je
-a s, p u n ta rja -e
+p n t p n ta m toka, pika pri
igri
p p a -e i pijaa otr ., p p ca -e ,
p p a ti -am piti otr., p p c a ti -am
p p e k -p k a m zool.
p u p il re n -rn a -o sirotinski: ~ o
v are n

p ra -e , p r ji -a -e, p ric a -e
, p u r n -a m = p rm an -a m,
p u r n e k -ka m = p rm an ek
-ka m
p u rg a tv [-iu, +-if] -a m istilo,
odvajalo, pospeilo prebave; p u rgatven -vna -o, p u rg ra ti -am
p u rific ra ti -am oistiti, p u rifik c ija -e , p u rifik to r -ja m,
p u rifik a t rij -a m liturg. rutica
za brisanje keliha
p u rit n e c -nca m privrenec pro
testantske verske loine, nravno
oster lovek; p u rit n k a -e ,
p u rit n sk i -a -o, p u rit n stv o -a
s protestantska verska loina, ki
poudarja istost cerkvenega na
uka in nravno ostrost
pu rizem -zm a m pretirana skrb
za istost v je zik u , p u rist -a m,
p u risti en -na -o, p u risto v sk i
-a -o
p u st -a m, p u ste n -tn a -o: ~ a
em a, pusto v ti -jem , pustov n je -a s, p stn ik -a m, pustovlec -lca [-uc-] m
p st -a -o in p u st - -: ~ k r a j,
svet, ~ a zem lja, n jiv a , p rst,
~ o meso, sad je, ~ a jed , trav a ,
~ lovek len, zaspan, dolgo
asen, ~ o vrem e, ~ a beseda,
pesem , ~ o g o v o rje n je ; v ~ o
ceno d ati za nizko, sramotno
ceno; pste -a m, p u st h -a m,
p u st h a -e , p u stn a -e i, p u
s tin ja -e , p sto st -i , p u sto
ta -e , p u st tn ik -a m = pust ta r -ja m = p u st te -a m
p sta -e ogrska stepa
p u stiti -m, p sti -te! p stil -la
-o, pun -na -o: p u stiti koga
kam , ~ iz slube; ~ koga
(Ikaj), d a dela, k a r hoe; ~
koga (kaj) p ri m iru, z m irom ,
vnm ar, sam ega (samo); ~ k o
ga (kaj) dom a, v oli, za d aj,
v stiski, na cedilu, v n e v a rn o
sti; ~ kom u k a j (vsakem u
svoje), ~ kom u iv lje n je , pro-

pustv
stost, hio; .z nedolonikom se
rabi v pom enu dopustitve, n. pr.:
p u stim ga (mu) iti dom ov do
volim, ne branim, da gre domov,
ne pa v pom enu povzroitve:
+te p u sti p o zd ra v iti dal (rekel,
velel, ukazal, naril) te je po
zdraviti; +ne pu stim se zap e
lja ti ne dam se z.; gl. tudi d ati
p u stv prisl.: ~ iti, v ~ iti e
ena zapusti moa
pustolovec -vca m avanturist, p u
sto lo vka -e , p ustolovina -e
avantura, p ustolovski -a -o:
~ i rom an
p u sto iti -im, p u sto en je -a s,
p u st n ik -a m
p a -e , p ica -e : ce rk v en a
v ~ o n a b ira ti
p a -e , p uva -e , puvski -a -o, puven -vna -o,
p u v n a t -a -o, puv n ik -a
m, p u vnica -e , puvniki -a -o, puvec -vca m,
puvek -ka m
p u ati -am : ~ koga (kaj) kam ,
k je ; ~ kom u k ri, s kram pom
~ ; sod, kaf pa; vodo pati. skozi streh o pa; p an je -a s, pulo -a s
puica -e (za lok), epigram,
p uen -na -o, p u a r -ja

q
q [kv ali k ] m neskl. im e lat.
in romanske rke, samo v tu jkah; q okr. za cnt (kvintl); v
slov. k v : k v a d rrij, k v sto r ipd.
q u ad ra g esim a -e [kvadragzim a
-e] prva postna nedelja, tiri
desetdnevni post
q u ai -a [ k k ja ] m nabreje;
Q u ai d O rsay Q u ai d O rsa y a
[kdors -ja] m kr. i. parikega
nabreja, kjer je zunanje m ini
strstvo; p o sv e to v an je n a Q uai

664

m, p uast -a -o, p uica -e

(Preeren)
puoba -e i, puoben -b n a -o,
pubnost -i ; p uobovti
-jem , p u o b o v n je -a s, pubne -a m
*piti -im kaditi, *p en je -a s
kajnje, *pu -a m kadilec
p k a -e , p k ic a -e , p k in
-a -o: ~ o kopito, ~ a cev, pk a r -ja m , p k a ric a -e ,
p u k riti -im, p u k rje n je -a s,
p u k rn a -e , p u k rn ic a -e
, p u k rstv o -a s
P k in -a m os. i. rus. pesnika,
P kinov -a -o, p k in sk i -a -o
p p a n -a m zelenika, pp an o v
-a -o: ~ grm , a m lad ik a,
p p a n k a -e pipa iz pupanovine, p u p a n o v n a -e
p ta -e koko, p tk a -e 2, p t
-a m kurja gola, p ta st -a -o,
p ta v -a -o, p ta v ec -vca m;
pt! m edm . za Iclicanje perut
nine: p t p t pt!
p tik a -e udnica, skrn in a; p tik av -a -o, p tik a s t -a -o
p u tre f k c ija -e = p u tresc n c a
-e gniloba, gnojnica
p n trh -a m roni sodek, p trh a s t
-a -o, p tre k -ka m
p u n a -e p eie pri sadju, pun ast -a -o

rabozl
Q u eb e ck -a [k vib k -a] m kr. i.
mesta in pokrajine v Kanadi,
q u eb ek i -a -o [kvibki]
Q u een M ary [k v n m ri] i n eskl.
im e ladje: s Q u een M ary sem
se p ripeH al, n a k ro v u Q ueen
M ary , o Q ueen M ary; tako tudi
Q ueen E liz ab e th [k v n elzabet]
neskl.
q u id p ro q u o [kvidprokv] m neskl.
nadom estek: to je slab ~ , to
je le ~ da pa nekaj j , s ta
kim ~ m i n e hodi ve, p o m a
gal si je s ~
Q u ijo te -ta m gl. D on K ihot
Q u in a u lt -a [kin -ja ali -ta]
m os. i. franc, dram atika, Q uin a ultov -a -o [kinjeu - eva ali
kintou -ova]

Q u in e t -a (Edgar) [k in -ja ali

-ta] m os. i. franc, pesnika,
Q uinetov -a -o [k in je u -eva
a li kintou -ova]: ~ a ep o p eja,
~ a . zgodovina
q u in q u ag esim a -e [kvinkvagzim a
-e] i lat. im e za zadnjo pustno
ali predpostno nedeljo
Q u in tu s -ta [k v n -] m pogostno
starorim. im e, okr. Q., Q u intov
-a -o ali K vntov -a -o
q u o d lib e t [kvdlibet] -a m (kar
hoe), meanica, zmeda: v tem
u dobi vse; s ta k im ~ o m
ni n ik o m u r u streen o
q u ru m -a [kvrum -a] m po
trebno tevilo glasov: ni dose
gel ~ a , je o stal d ale pod
~ o m ; tudi kv o ru m -a m

R
r [r ali r] m neskl. im e rke,
m li r, v lik i R, R Raum ur
R b -a m kr. i. otoka in m esta :
n a ~ u , z ~ a (otok); v ~ u , iz
~ a (m esto), r b sk i -a -o: ~ o
tab o rie
R b a - e l im e reke, r b sk i -a -o,
P o r b je -a s? p o rb sk i -a -o:
~ i Slovenci
r b a -e , r b e n -bna -o, rb n o st -i 2, r b n k -a m
r a b rb a ra -e neka rastlina:
kom pot iz ra b rb a re ; ra b rb a rov -a -o = ra b rb a rin -a -o
r a b t -a m popust, rob pri vrtni
gredi, navzven zavihani rob
ovratnika
R ab elais -a [ rabl rablja] m franc,
satirik, R abelaisov -a -o [ rablje u ], ra b e la isk i -a -o [rabl jski]: ~ i h um or
r b e lj -b lja m, r b lje v -a -o, r a
b e ljsk i -a -o [-blj-], rb e lj in a -e [-blj-] rabljevo plailo,
r b e ljstv o -a [-blj-] s
r b i - ja m uenik, m ojster

*ra b i te n -tn a -o besen, stekel,

divji, surov
ra b in -a m judovski duhovnik =
rab n e c -nca m, ra b in sk i -a -o,
ra b in t -a m rabinski urads ra
binska ast
r b iti -im, r b il -a -o in -la -o,
r b lje n -a -o, rab -a -e;
r b iti v rbi im eti: ta denik
rb im (uporabljam ) e d eset le t;
+ r b iti v pom enu potrebovati:
+ne rab im pom ag aa ne potre
bujem ; rk e n am r b ijo za p i
sa n je
ra b ljv -va -o uporben, ra b ljvost -i
r b o ta -e tlaka, davek v delu:
n a (v) ~ o h o d iti; r b o te n -tn a
-o: i dan, o delo, a dol
nost; r b o tn ik -a m, rb o tn ica
-e , ra b o tn n a -e ; ra b o t ti
-m, ra b o t j -jte! rab o ta l -la
-o, ra b o t n je -a s
ra b to v in a -e i rastlina dobrovita
rab o zl [-u] -i i bot.

rabud
r a b d -a m trda trava,.slaba krm a,
ra b d je -a s
ra b k a -e i tru, vri
ra b r a ti -am paberkovati (grozd
je ), r a b r a n je -a s, r a b ra -e 2,
ra b u r -a m, r a b r k a -e z
ra b -a m neka rastlina
ra b ta ti -am klatiti, krasti sadje,
ra b ta n je -a s
r c a -e , r k a -e 2, r ji -a -e:
~ e meso, rica -e 2, rn ica
-e i m laka za race, r n ik -a m
hlev za race, ra c k -a m, rcm an -a m ; ra c ti -m, ra c a j
-jte! r a c l- la - o , r a c n je - a s,
rac av -va -o: ~ a h o ja , r ja k
-a m, ra j k -a m (hlev)
r c ija -e lov, pogon: p o lic ijsk a
~ , n a re d iti ~ o
R acine -na [rasin -a] m franc, dra
matik, R acinov -a -o [rasinou]:
~ e dram e, rac in sk i -a -o [rasinski]: ~ a tra g e d ija
ra c io n le n -ln a -o [ -ln-] u m en ,
razum en, razum ski, um oven: ~ a
tev ila, ~ o gospodariti, ~ a
p o ez ija ; racionalizem -zm a m
f i l . razum arstvo, ra c io n a lis t-a m
razumar, ra c io n a listk a -e i razumarica, rac io n alistien -na -o
razum arski, ra c io n a liz ira ti -am
poenostaviti, razum ski urediti,
ra c io n a liz c ija -e ., racio n aliz to r -ja m
ra c io n ra ti -am razdeliti, dodeliti,
ra c io n ira n -a -o: ~ o blago, rac io n ira n je -a s
r a r -ja m nek a p tica roparica
r iti -im (se) zljubiti se, aflovoliti: ri se mi ljubi se mi,
r a ljv -va -o
ra n -a m: ~ se izide; velik,
m a jh en , tekoi, slan, zasoljen,
n esram en, ugoden
~ o em
voditi, zahtevati, dati, polagati,
p red lo iti; ~ (e ) delati, n are d iti,
p reg le d ati, plaati, p o rav n a ti,
p o p ra v iti; ~ e s kom sk le n iti
(s svetom ); ~ znese, zn aa =

~ a je ; n a ~ je m ati, d a ja ti,
p o iljati, n aro ati, ku p o v ati,
sp re je m a ti; n a ~ in n ev a rn o st
n a ro n ik a ; d elati k a j n a la stn i
~ , n a tu j ~ ; to g re (se pie)
na m oj ~ ; po m ojem ~ u to
ni ta k o ; vzeti k a j v
d elati
~ b rez k r m a rja ; ~ je n a p a
en ( = nart); ~ e kom u po
k v a riti, p re k ri a ti, p re rta ti; to
mi ne g re v ra u n ; p riti n a
svoj ~ ; ra n ek -ka m, ranski -a -o, ra n a ti -am , ra n a n je -a s = ra n iti -im,
ra n je n je -a s, ra n stv o -a s,
ra n a r -ja m, ra n a ric a -e ,
ra n a rsk i -a -o, ra n arstv o
-a s, ra u n lo -a s, ra n ica -e
, ra u n o d a j le c -lca [-u- j m
kdor daje raun, ra u n o v o d ja -a
in -e m, raunovodstvo -a s,
raunoznnstv o -a s
ra d r d a -o in - - - in r d i -e;
pridevna oblika se rabi prislov
no: r d j , r d a p rid e, ra d se
im ata; v prim erniku se rabi
ra j i ne glede na spol in tevilo,
tudi r je : se stra r j i (rje)
iva; d ete rd o j, p a e r j i
(rje) spi; u e n k e r j i (rje)
b er ; r d e volje, iz r d e v o je
R da -e i os. i., R d in -a -o, gl.
R doslav
r d a r -ja m neka radiotehnina
naprava, r d a rs k i -a -o
*rdi predl. zaradi, zard, zavoljo
rad -a m, rad iev -a -o: a
solata, ~ o sem e
r d ij -a in rd iu m -a m kem .
prvina, r d ijsk i -a -o in rd iu m ski -a -o: ~ i in titu t, ~ o z d ra v
lje n je , r d ije v -a -o = rd iu mov -a -o: ~ i ark i, ~ o iza
re v a n je , rad io a k tiv e n -v n a -o:
~ a snov, voda, rad io a k tiv n o st
-i = ra d io a k tiv it ta -e i
r d ij -a in r d iu s -a m iarek,
polm er, r d ije v -a -o = rd iu sov -a -o, ra d i le n -ln a -o [-in-J

rahitis
v pram enih izhajajoih iz ene
toke: ~ i sistem , ra d i n t -a m
toka, iz katere izhaja iarenje
ali sevanje fiz., ra d i c ija -e 2
iarenje, sevanje fiz., ra d i to r
- ja m grelec, ra d io lo g ija -e 2
arkoslovje, ra d io g ra fija -e i
rentgensko slikanje, rad io sk o p ja
-e 2 rentgensko presvetljevanje,
ra d io te ra p ija -e 2 zdravljenje
z ia rki ( rentgenskim i, radiumskim i), ra d io m te r - tra m
ra d ik le n -ln a -o [ -ln-] korenit,
odloen: ~ o z d ra v lje n je , rad ik l [-l] -a m = ra d ik le c -lca
[-le-] m lan radikalne stranke,
rad ik a liz em -zm a m, ra d ic ra ti
-am koreniti mat., ra d ic ra n je
-a s korenjenje, ra d ik n d -a m
tevilo, ki se koreni
rd io m -dia -diu -dio -diu -diom,
mn. r d ii (aparati) -diov -diom
-die -diih -dii; r d ijs k i -a -o:
~ i p ro g ram , ~ o sporoilo, ~ i
o rk e ste r, ~ a p o sta ja , '- i sp re
jem , naro n ik , ~ a o d d a ja ; sp re
je m n a in o d d a jn a ~ a p o sta ja ;
ra d io fo n ja -e 2, radiofnien
-na -o; rad io g rm -a m, radiogrm sk i -a -o
ra d io l riji -jev m mn. vrsta vod
nih praivali
ra d ira ti -am strugati, (o)strgati,
ra d ra n -a -o, r a d ir a n je -a s,
ra d ra n k a -e 2, r a d irk a -e 2,
ra z ra -e 2
rad o - v sestavi: ra d o d re n -rn a -o,
ra d o d rn o st -i 2; rad o g ld -da
-o: ~ e oi, rad o g ld n o st -i 2;
rad o j d en -dna -o, ~ j d n o st -i
2; ra d o s p r v e n -v n a -o , ~ s p r v n o st -i 2; rad o v d en -d n a -o,
~ v d n o s t -i 2, ~ v d n e -a m.
~ v d n ic a -e 2; rad o v re n -rn a
-o, ~ v r n o s t -i 2; rad o v ljen
-ljn a -o , ~ v ljn o s t- i 2, ~ v lje c
-ljc a m , r a d o v ljn ik -a m ; ra d o
iv -a -o, ~ ivost -i 2

R doslav -a m o s. i., R doslavov

-a -o, R do -a m, R dov -a -o,
R doslava -e i, R d o slav in -a
-o, gl. tudi R d a
ra d o st -i in rd o st -i 2, rad o sten
-tn a -o in rd o ste n -tn a -o, ra. dovti - jem se, rad o v l -la -o,
ra d o v n je -a s, rad o v lec -lca
[ -le-] m, ra d o v lk a -e [-lk-] 2
ra d o stiti -m (se), rad o sti -te! ra, dostl -la -o, rad o n je -a s
r d a -a in -e m naslov indijskih
knezov
R afael [-el] -a m os. t., R faelov
-a -o; R fko -a m, R fk o v -a -o ;
R a fa la -e 2 os. i., R afalin -a -o
ra f l [-l] -a m : ~ sp ro iti
R ffael -a m os. i. ital. slikarja,
R ffaelov -a -o: ~ e slike, raf a e lts k i-a -o : ~ i slog [povsod:
rafa-el-]
r f ija -e 2 litje
r a f in ira ti -am (o)istiti, ra fin ira n
-a -o preien, prenes. *ra fin i
r a n -a -o prem eten, p retkan,
zvit; ra fin ir a n je -a s, *rafinm
- ja m, r a f in e r ija -e 2 istilnica,
ra fin r -ja m
ra g l n -a m vrsta plaa
r g lja -e 2, rod. mn. r g e lj [-glj]
ropotulja; ra g lj ti -m, r a g lj j
-jte! ra g lj l -la -o, ra g lj n je
-a s; ra g lj v -v a -o, ra g lj v e c
-vca m ; ra g lj lo -a s
ra g -ja m vrsta juhe
r h e l [-hu] -h la -o, n a r h lo
prisl.: ~ stopati, p o trk a ti, rh lica -e 2 rahla prst, rh lo st -i 2,
r a h lj ti -m , r a h lj j -jte! rah lj l -la -o, r a h lj n je -a s, ralilj -a m orodje za rahljanje,
rah lo ten -tn a -o, rah lo tn o st
-i 2, ra h lo tje -a s, rah lo s en
-na -o; gl. tudi ra iti
R a h la -e 2 os. i., R a h lin -a -o:
~ jo k
ra h itis -a m neka bolezen, r a h i
tien -na -o: ~ o tro k , ra h tik
-a m, ra h ti a rk a -e 2

rahtati
r h ta t -am : kokoi r h ta jo
r j r ja m nebesa, r js k i -a -o:
~ a p tic a = r j ic a -e
r j r ja m ples, r ja ti -am, rja n je -a s, r ja v e c -vca m, rj a r k a -e , r ja v s k i -a -o; raj le n -ln a -o [ -ln-]: ~ i pohd
telov.
r ja -e kranski turki podlo
n ik i, brezpravni sloj: k ra n sk a
to je p ra v a ~
r j e k -ka m neka goba
* r jd a -e 1. ovinek: cesta je v
~ e d elana, 2. vrsta: ~ gor,
d o lg a ~ lju d i; * r jd a ti -am
obraati, voditi: voz
r jd n ik
-a m neki ebelj pri vozu, gl.
*rida
R jm u n d -a m os. i., R jk o -a m,
R jk o v -a -o
r jn i -a -o, r jn ik -a m, r jn ic a
-e , r jn k i (+ra n jk i) -a -o, rod.
r jn k e g a , daj. r jn k e m u , r jn ik
oe, r jn ic a m ati
r a jo n -a m okoli, okroje, obmo
je, rajo n sk i -a -o: ~ a p isa rn a ;
ra jo n ra ti -am deliti na okroja,
ra jo n ra n je -a s
r j i -a -e gl. ra d
+r jt a ti -am raunati, m isliti, nam eravati, + r jtin g a -e 2 raun,
odgovor
r jt e lj - tlja m, r a jt lj t i -m 2 ra jt
ljem povezati, r a j t l j j -jte!
r a jt lj l -la -o, r a jt lj n j e -a s
r j e ljc -a [-lj-] m revesje z vso
tolo pri m ladem teletu
r k rk-a m, r k lja -e = rak lja -e = rk o v ica -e i =
r k o v k a -e (samica), rk o v -a
-o: ~ e k a rje , gre ~ o po t ali:
po rkovo, rk o v e c -vca m bo
ja abica, ra k o v t -a -o bogat,
poln rakov, r k o v n ik -a m potok
z raki, r k a r -ja m kdor lovi
rake, rk e c -kca m, rec -ca
m = ra -a m, ralo -a s
sak za rajo lov, r ji -a -e: ~ a
k uga, ~ i k am en k i
I

r k r k a m bolezen: im eti ~ a ,
z d ra v iti ~ a ; r k a v -a -o: ~ a
ran a , ~ strn , ~ o ob o len je,
~ bolnik, ~ a b ula, celica, ~ o
drevo; +r k r n a rakava rana,
prenes. huda, velika . nevarna ra
na: to je +ra k r a n a n a naem
n aro d n e m telesu ; p o k azal je
n a +ra k ra n o n aeg a n o tr a n je
ga iv lje n ja ; r k a v o st -i , rk a v in a -e rakavo tkivo, r k a vica -e razpaseni rak, r k a st
-a -o raku podoben: ~ a b u la
r k a -e grobnica, mn. r k e m lin
ski leb
ra k ta -e , ra k te n -tn a -o: ~ o
letalo
r k e v -kve krsta
ra k ta -e neka vrba, r a k tje -a s
sk. i. = ra k to v je -a s, rak to v
-a -o, rak to v ec -vca m rakitov
grm ali kraj, kjer raste rakita =
r a k tn ik -a m, ra k to v in a -e ,
ra k to v k a -e rakitova iba
r k la -e palica fiolovka, rk lo vec -vca m fiol preklar
r l [ru in rl] - oranje, izorana zem lja, r le n -ln a -o [ -ln-]:
~ i svet, r ln ik -a [ -ln-] m r
talo, ra ln n a -e [ -ln-] , rlo -a s
m ajhen plug, neka kost, rlica
-e ; r liti -im orati, z nitjo de
lati po obleki barvne rte: iv i
l ja r li
ra lle n t n d o prisl. glas. poasneje,
zadrevaje
r m a -e = rm e -ena in -na s,
mn. ram n a -n -nom -na
-nih -ni; + ram o ob ram i
z ramo ob rami se bojujeta,
tik drug ob drugem , slono se
bojujeta; rm en -m na -o: ~ a
ila, rm n ica -e nosilni tra k,
jerm en , ram -a m kdor ima
iroka ram ena, r m a st -a -o =
ra m t - ta -o, rm ica -e , rm i n ja k -a m naramni del sraj
ce; ram n sk i -a -o: ~ a sto ja
ram a z n -a m m uslim anski post

ratificirati
r m o r -ja m, gl. b ra m o r
ra m p a -e i vzvieno nakladalie,
privoz, vrsto lui na sprednjem
delu gledalikega odra
r m e lj -sija m neka rastlina
R m zes -a m os. i. egiptovskih
kraljev, Rm zesov -a -o, rm zesovski -a -o: ~ a d ra
r n -a -o: ~ o sonce, ~ a u ra,
z a r n a prisl., za r n e g a ju tr a ,
ra n ic a -e i zgodaj zrela enja,
eplja, hruka, trta, ra n n a -e
sadje, ki je zgodaj zrelo
r n a -e , rn ic a -e , r n a r -ja m ,
r n a rstv o -a s, r n a s t -a -o,
r a n a rn a -e ; r n iti -im, r n il
-a -o in -la -o, r n je n -a -o,
r n je n e c -nca m, r n je n k a -e ,
r n ja k -a m = r n je v e c -vca m
neka rastlina; ra n ljiv -va -o,
ra n ljiv o st -i , ra n ite v -tve ,
ra n te lj -a m , ranoclnik- -a
[ -ln-] m, ran o c ln ik i -a -o
[ -ln-], ranoclstvo -a [ -ls-] s
+r n g -a m in, vrs ta, red
R an g n -a m kr. i ra n g n sk i -a
-o: ~ i ri
r n ta -e dolg preen drog, prenik
r n ta h a -e plahta
r a n ra ti -am urediti, urejati, razvrati, pripraviti, ra n ra n je -a
s, ra n ire n -rn a -o: ~ i kolo
dvor, ~ a lokom otiva
R ap llo m -lla -u -o -u -om, rap lsk i -a -o [ -ls-]: ~ a pogodba
*rap d en -d n a -o dero, hiter, nagel
r a p r - ja m vrsta mea, ra p rje v
-a -o: ~ d r a j
ra p r t -a m poroilo, ra p o rtra ti
-am poroati, ra p o r tr a n je -a s
poroanje
rap s d -a m pevec epskih pesm i,
rap s d sk i -a -o: ~ a pesem , r a
p so d ija -e , ra p so d jsk i -a -o:
~ i slog, rapsdien -na -o
r a p lja in r p u lja -e i rastlina
glistnik, paberek na tr t i rap u -

lj ti -m paberkovati, r a p u lj j
-jte! ra p u lj l - la -o
* ra rit ta -e redkost, dragocenost
r s -a m gl. ra
r sa -e i pasm a, p lem e, rse n -sna
-o: ~ a te o rija , ra sist -a m, r a
sizem -zm a m, rasistien -na -o
r sk a v -a -o, rsk a v o st -i
r s te r -tra m tisk. sito, m rea, ras tr r a ti -am tisk. rtati, ra strr a n je -a s
r s ti rstem in rsem , rasto -a
-e, r ste l -tla -o in rse l -sla -o,
prid. rs (t) el -s(t)la -o in ren -a -o, r s t - i, r ste n -tn a
-o, r stn o st -i S, rastlo -a s:
k u p iti drevo n a rastlu , r s tje
-a s rast, ra s tljv -va -o
r s ti ti -im (o kuretini in ptiih):
p etelin k u ro rsti, ra stte v -tve
, rastie -a s kra j, kjer se rasti
divja perjad, r s te n je -a s, riti -im, r e n je -a s
ra s tlin a -e , ra s tlin je -a s sk. i.,
ra stlin ic a -e , ra s tln a r -ja m
kdor nabira rastline, botanik,
ra stln a s t -a -o, r a s tlin j k -a m,
ra stlin sk i -a -o, rastlin stv o -a s,
ra stlin o j d -da -o
r -a m surovo domae sukn, rev -a -o iz rasa narejen, rev in a -e i, r e v n a t -a -o, revn ik -a m ra, r a r -ja m kdor
ra izdeluje = r e v in a r -ja m
r -a -e rastljiv, r - i =
r a -e i = r s t - i, rav
-a -o kar lepo raste = ra ev t
-a -o, ra ljv -va -o
ra s e ljk a -e i bot. (grm in sad)
r iti -im rahljati: ~ po steljo ,
ogenj, ralo -a s bezalo za ogenj,
ra ljv -va -o: ~ a p rst
r p a -e strgulec, strgulka
r a t r - ja m = r a t j -a m in rta j -a m , ra t rs tv o -a s
ra tific ira ti -am potrditi, priznati
ra tific ira n -a -o, ra tific ira n je
-a s, ra tifik c ija -e i, r a tifik a
cijsk i -a -o: ~ a listin a

ratn
ra tin -ja m vrsta tkanine, ra tin ra ti -am kodrati sukno
ra t e -a s roaj (sulice, kose itd.)
ra v n in rv e n ravnina, vrina,
viina, stopnja: 1. rav n ra v n i
r v n i ra v n v rv e n [ -vn]
v r v n i za ra v n jo ; dr. ra v n i
rav n m a ra v n h ; mn. ra v n i
ra v n i rav n m ra v n i v rav n h
za rav en m [-vn- ] ; 2. rv e n
r v n i rv n i rv e n v r v n i za
r v n ijo ; dv. r v n i rv n im a ra v
n ih ; mn. rv n i r v n i rv n im
r v n i v rv n ih za rv n im i; r a v
n ica -e , rav n ica -e , rav n sk i -a -o in rv e n sk i -a --o
[-vn-] , rav n ec -nca, r v n ik
-a m travnik na ravni, rv n ik i
-a. -o
r v e n -vna -o in ra v n in rav n
ra v n rav n : n a rvnem , rv e n
k a k o r svea; lei, lei rav n
p o lj ; rv n o st -i , ra v n ta -e
ra v n te lj -a m, ra v n te ljic a -e ,
ra v n te lje v -a -o, ra v n te lji in
-a -o, ra v n te ljs k i -a -o, ravn te ljstv o -a s; ra v n a te lje v ti
- jem , ra v n a te lje v l -la -o,
ra v n a te lje v n je -a s
ra v n ti -m, r a v n a j -jte! rav n a l
- la -o: k a r je k riv o (eb
lje ), ~ perilo, v eje, ~ ito ob
ravnavati, istiti z reetom , ~
kosilo pripravljati, ~ ito za
v m lin, ~ eb ele gojiti, skrbeti
za, ~ grobove; ~ p ra v poteno
d ela ti; ~ s kom , s im (grdo,
lepo); ~ plug, s tro j upravljati,
voditi, ~ koga n a p rav o pot;
~ se po kom , po em (po p la
ilu, po delu, po v rem enu, po
oetu), ~ se k am (od dom a,
domov, n a pot, po svetu, v A m e
riko, v slubo), -v se k em u
(k d e ju , k lepem u), ~ se na
k a j (na ples, n a lepo, n a b o lj
e); ra v n n je -a s, ra v n -a m,
rav n lo -a s regulator (naprava),

rav n lec -lca [-le-] m, ra v n lk a

-e [ -lk-] , ra v n v a -e
ra v n ik -a m ekvator, polutnik, ravnki -a -o ekvatorski, polutniki
ra v n in a -e , rav n in ica -e , ra v
n in sk i -a -o, rav n n e c -nca m ;
rav n in o m rstv o -a s planim etrija, rav n in o m rsk i -a -o planim etrien
ra v n ti -m ravno delati, r v n i -te!
ra v n il -a -o, ra v n j n je -a s,
rav n ilo -a s
rv n o prisl.: ~ ob desetih, ~
p rav , rav n o tak , rav n o tam
(kratica: r. t j , rav n o z d a j; ra v
no n ne, rav n o spi; ervno,
ak o r v n o , dasirv n o
ravno- v sestavi: rav n o d e n -na
-o, ~ d n o s t -i ; r v n o k a r
prisl., rav n o len -na -o kar
lei na isti ravni, ~ l je -a s;
ra v n o t je -a s = rav n o v sje
-a s, ~ v s e n -sna -o
r v s -a m: rvs in kvs, rv sa ti
-am se, r v sa n je -a s, rv sn iti
-nem , r v sn je n -a -o
*rv -a m burja, ruevje, rodo
dendron = *rv elj - lja m
raz predi, s to. s, z: raz mizo
( + raz mize) vzeti z m ize vzeti,
raz drevo (+ raz drevesa) p a
sti z drevesa pasti
raz- predpona (v pom enu narazen)
se pred im eni redko rabi: razcstje, raz p o tje, razp ten , razp tn ik , razoglv, razoglvec,
raz k ri je , rzsoha, raz m ; v
novih, knjinih besedah po tu
je m ex-: r z k r lj, rz fran ik n ; zelo pogostna je pri gla
golih in pomeni: 1. loitev (v
raznih ozirih): razv zati, razodti, ra z k riti, razg n ti, raz iti
se, ra z trg a ti itd., 2 . raziritev,
razmnoitev, okrepitev: ra z b li
niti, ra z v lja ti, ra z b e liti itd.,
3. zaetek ali veliko mero deja
nja: ra z jo k a ti se, razv eseliti
se itd.; kadar raz- zaznam uje

razburiti
predvsem dovrinost in bi ne na
stala kaka dvoum nost, se rabi
tudi s- (z-): ra z k re h n iti
sk reh n iti, ra z je z iti zjeziti,
ra z jo k a ti se zjo k ati se, ra z
m ehati zm ehati, razv eseliti
se zveseliti se itd.; ii take
glagole pod s ali z, e jih ni tu
r z a -e i gl. rz iti
r z a ti -am zravnati, posneti m ero,
rz an -a -o: ~ a m era, r z a n je
-a s, rz -a m, razlo -a s pri
prava za rzanje, nivelirna pri
prava; raz le n -lna -o [ -ln-]:
~ a m era
raz b g n iti -nem se, raz b e ti -m
se gl. beati
ra z b liti -im gl. beliti, ra z b lje n
-a -o, ra z b lje n je -a s, razblje n o st -i i, raz b le n -ln a -o
[ -ln -]: ~ a vro in a
raz b ez ti -m [-bz-] gl. b ezati
raz b a ti -am, razban -a -o
ra z b ija ti -am gl. raz b iti
ra z b ira ti -am gl. ra z b ra ti
ra z b istriti -m, raz b istri -te! ra z
b is tril -la -o, ra z b istr n -na
-o, ra z b istrite v -tve i
ra z b iti -jem , ra z b ij -te! razb il
-la -o, ra z b it -a -o, raz b ito st
-i t ra z b itje -a s, ra z b te k -tk a
m, ra z b itin a -e i ; ra z b ija ti -am,
r a z b ija j -te in -jte! ra z b ija l -a
-o in -la -o, r a z b ija n je -a in
r a z b ij n je -a s; ra z b ij lo -a s,
ra z b ij le n -ln a -o [ -ln-], razb ij -a m, ra z b ij k a -e ;
ra z b ija le c -lca [-u-] m, razb ij lk a -e [-u-] i , ra z b ij lsk i
-a -o j - u - ]
ra z b lin iti -im razvaljati kako stvar,
n. pr. testo, da je tanje in ire,
razb lin ilo se je v ni, ra z b li
n je n -a -o, ra z b lin je n je -a s
ra z b b n a ti -am , raz b b n an -a -o
ra z b j - ja m kem ., fiz., raz b jen
- jn a -o kar se d razbiti, razb jn o st -i : sto p n ja ~ i odpor
nost proti razbitju

ra z b o jn ik -a m, ra z b jn ic a -e i ,
raz b jn itv o -a s, raz b o jn ik i
-a -o
raz b o lti -m se gl. b o leti: ra n a
se razboli; razb o lv ati -am se
ra z b r -ra m gl. ra z b ra ti, razb o rt -a -o, ra z b o rto st -i i, razb o rte -a m
razb o sti -m : ~ k o n ja ; razbsi
-te! razbsil -la -o
ra z b ra n ti -m gl. b ra n a ti, razb ra n n -a -o
ra z b r ti raz b rem razloiti, ure
diti gl. b ra ti, ra z b r n -a -o, ra z
b r - ra m ; ra z b ira ti -am, ra z
b ir a n je -a s, ra z b ir le c -lca
[-u-] m, ra z b ir lk a -e [-u-] i
ra z b ra z d ti -m gl. b ra z d a ti, razb r z d a n -a -o in raz b ra zd n -a
-o: ~ obraz; ra z b r z d iti -im,
raz b r zd en -a -o
ra z b rc a ti -am, raz b rc an -a -o
ra z b re m e n iti
-m,
raz b re m n i
-te! raz b re m n il -la -o, raz b re m e n j n -na -o, ra z b re m e
n itev -tve i , raz b re m en ilen -lna
-o [ -ln-], ra z b re m n ja ti -am =
ra z b re m e n je v ti -jem , raz b re m e n jev l -la -o, raz b re m en jev n je -a s, ra z b re m e n je v le n
-lna -o [ -ln-]
ra z b rsk a ti -am : kokoi so vse
raz b rsk a le, ra z b rsk a n -a -o,
ra z b sk a n o st -i i
ra z b tv iti -im, ra z b tv e n -a -o
ra z b rz d a ti -am , raz b rz d an -a -o
in v prenes. pom enu ra z b rz d n
-a -o, ra z b rz d n ec -nca m, razb rz d n k a -e i, ra z b rz d n o st -i i
ra z b h n iti -nem , ra z b h n je n -a -o:

k ro m p ir, ~ a e p lja; tudi

zbhniti, toda izb u h n iti (oi)
ra z b riti -im, r a z b rje n -a -o,
r a z b rje n je -a s, ra z b rje n o st
-i i , ra z b rje n e c -nca m, razb r je n k a -e i ; ra z b re n -rn a
-o buren: ~ o leto, r a z b rja ti
-am, ra z b rja n je -a s ; ra z b u r
ljiv -va -o, ra z b u rljiv o st -i ,

razburkati
ra z b u rljv e c -vca m, ra z b u rljv k a -e i
ra z b rk a t i -am, ra z b rk a n -a -o,
ra z b rk a n o st -i
ra z c a p a ti -m gl. capati, razcap n -a -o, raz cap n ec -nca m,
ra z c a p n k a -e , razcap n o st -i
ra z c e fra ti -m gl. ce fra ti, razcefr n -a -o, raz cefrn o st -i
[povsod: -cf-]
raz cp -pa m, raz cp iti -im, razcpi -te! razcp il -la -o, razc p lje n -a -o, raz cp ljen o st -i
i, raz cep itev -tve , raz cep ljv
-va -o, raz cep ljv o st -i , razcp en -pna -o kar se d raz
cepiti, razcp ek -p k a m; razc p lja ti -am, ra z c p lja n je -a s
ra z c s tje -a s kjer gredo ceste na
razen
raz cv t -ta ro, ra z c v tje -a s,
razcv ten -tn a -o, razcvest -tm
[ -cv-] gl. cvesti; ra z c v ta ti-a m
se = ra z c v ta ti -am se, razc v ta n je -a s = ra z c v ta n je -a s
(+procvt, + p ro cv itati, +procvta n je)
ra z ra ti -am, ra z ra n -a -o
naspr. od zaaran , ra z ra n je
-a s
raz eh n ti -hnem in raz h n iti
-nem gl. ehniti, raz hnjen -a
-o in raz hnjen -a -o
raz em erti -m (se) razjeziti (se),razem ri -te! raz em ril -la
-o, raz e m e rj n -na -o in raz em rjen -a -o
ra z e p riti -im se razo piriti se,
ra z e p rje n -a -o, ra z ep rjen ec -nca ro, ra z e p rje n k a -e
, ra z e p e rje v ti - jem se
raz esti -em : ~ si lase gl.
esati, razesn -a -o, razesv a ti -am, ra z e s v a n je -a s
raz esn iti -nem in razesniti
-snem gl. esniti, raz sn jen
-a -o in raz sn jen -a -o, raz sn je n ec in -sn je n ec -nca m
otrok, k i se hudo joka in dere

672

ra z e ttiti -im na tiri dele raz

deliti = ra z e tv riti -im, raz e trt n -a -o, ra z e tte n -a -o,
ra z e tv rje n -a -o, raz etv rje n je -a s, ra z e trt n o st -i z,
r a z e tte n je -a s
raz istiti -im, razien -a -o,
raz en je -a s, razenost -i
; razievti - jem , razie
v al -la -o, raz i ev n je -a s,
razievlec -lca [-u-] m , razievlen -ln a -o [ -ln-]
raz l n iti -im, ra z l n je n -a -o,
raz l n jen o st -i
raz len itev
-tve , razlm b a -e ; razlen je v ti -jem , ra z le n je v l -la
-o, ra z le n je v n je -a s, razlen je v le c -lca [-le-] m, razlen je v lk a -e [-lk-] , raz le n jevlsk i -a -o [ -ls-], raz le n jev len -ln a -o [ -ln-]
ra z ti - jem se predram iti se,
raz t -a -o
ra z d lja -e , ra z d lje n -ljn a -o
ra z d a n ti - se, ra z d a n te v -tve i
ra z d ti -m gl. d ati; ra z d ja ti
-am in -jem , ra z d ja n je -a s,
ra z d ja -e , ra z d je n -jn a -o:
~ i k r a j, ra z d a j le c -lca [-u-]
m, ra z d a j lk a -e [-u-]
raz d ed in iti -im, ra z d e d in je n -a
-o, ra z d e d n je n je -a s
ra z d e j ti -djem in -dnem , razdni -te! ra z d e ja l -a -o, razd e j n -a -o, ra z d e j n je -a s,
ra z d e j n o st -i , ra z d e j le c -lca
[-u-] m
raz d l [-dl] -a m, raz d le k -Ika
[-lk-] m t raz d len -ln a -o [ -ln-],
raz d ln o st -i [ -ln-] i
ra z d e liti -m, raz d li -te! razd lil -la -o, ra z d e lj n -na -o,
raz d elitev -tv e , ra z d lb a -e
[-lb-] , ra z d e lj n o st -i , razdele -a s, ra z d e ljv -v a -o,
ra z d e ljv o st -i , ra z d e lje v ti
-jem , ra z d e lje v a l - la -o, razd e lje v n je -a s , raz d e lje v le c
-lca [-u- in -le-] m, ra z d e lje -

razganti
v lk a -e [-u- in -lk-] , razdelvec -vca m, razdelilo -a s,
raz d elilen -ln a -o [ -ln-], ra z
d eliln ik -a [ -ln-] m priprava za
razdeljevanje = ra z d e lje v ln ik
-a [ -ln-] m
ra z d ti -d jem in -dnem , rzdni -te! raz d l -la -o, raz d t
-a -o, raz d to st -i ; raz d v ati
-am, ra z d v a n je -a s, razdevlec -lca [-u- in -le-] m, razdev lk a -e [-lk-] , razd v en -vna
-o kar se d razdeli
ra z d ira ti -am gl. raz d re ti
a z d i ti -m se, razd al -la -o,
razd in -a -o
ra z d iv j ti -m se gl. d iv ja ti, razd iv j n -a -o, ra z d iv j n e c -nca
m, ra z d iv j n k a -e , rz d iv jn o st -i
ra z d o b je -a s, razdben -b n a -o
razd o lti -m, razdli -te! razdlil -la -o, razdoln -na -o,
razd o ltev -tv e , razd lb a -e
, razdlen -na -o: ~ i n a rt
= razd o ltv en -a -o [-tvn-],
razd o lev ti -jem , razdolevl
-la -o, ra z d o le v n je -a s [po
vsod: -ou-]
ra z d o r -ra m gl. ra z d re ti
ra z d r h a ti -am = ra z d r sa ti -am
zrahljati, razplesti, ra z d r h a n -a
-o = ra z d r sa n -a' -o
ra z d r p a ti -am in -pijem , razd r p a n -a -o, r z d r p a n o st -i i ,
ra z d r p a n e c -nca m, ra z d r p a n k a -e i
ra z d r iti -im, ra z d r e n -a -o,
ra z d r e n je -a s, ra z d r en e c
-nca m , ra z d r e n k a -e , razd r en o st -i i , ra z d r b a -e i,
ra z d ra ljiv -va -o, ra z d ra lji
vost -i , ra z d ra ljv e c -vca m
ra z d r ti -drem in -drm , ra z d ri
-te! in ra z d r -te! ra z d rl -a -o,
ra z d rt -a -o, ra z d to st -i i , ra z
d r tje -a s, r a z d rtja -e , razd rtn a -e ; ra z d ira ti -am, ra z
d ira n je -a s ; ra z d ir v -va -o,
Slovenski pravopis

raz d ir v ec -vca m, ra z d ir v k a
-e i, ra z d irljv -va -o, raz d irljv o st -i , raz d ir le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ e sile, ra z d ir ln o st -i
[ -ln-] i, raz d o r - ra m, razdren -rn a -o
ra z d ro b iti -ni, raz d ro b i -te! ra z
d ro b il -la -o, ra z d ro b lj n -na
-o, ra z d ro b ij n o st -i , razd ro b lj n e c -nca m, ra z d ro b ij n k a -e
, ra z d ro b itev -tve ; raz d r b lja ti -am, ra z d r b lja n je -a s
z d r iti -im gl. d ru iti, raz d r il -la -o, raz d r en -a -o, razd r en st -i , ra z d r e n je -a s,
raz d ru ite v -tve , ra z d ru ljv
-va -o, ra z d ru ljv o st -i i , razd r b a -e , raz d r en -n a -o,
raz d r n o st -i
r a z d v ja ti -am, ra z d v ja n je -a s
ra z d v o jiti -m, ra z d v o ji -te! ra z
d v o jil -la -o, ra z d v o jn -na
-o, raz d v o jn o st -i , razd v o jnec -nca m, ra z d v o j n k a -e i,
raz d v o jte v -tve i, ra z d v o jljv
-va -o, ra z d v o jljv o st -i i
ra z e d n iti -im, ra z e d n je n je -a s,
raz ed in tev -tve i, raz ed n je n ec
-nca m, ra z e d n je n k a -e i, raze d n jen o st -i i
ra z e l k triti -im, ra z e l k tre n je -a
s, ra z e le k trite v -tve i
r z e n [-zn] (+razven, + razun)
1. predl. z rod.: ~ teg a; 2 . prisl.:
v sak dan rzen d an es; prid em ,
rz en e bo grd
r z e n -zna -o: ~ i k ra ji, ~ e sm e
ri, ~ i nazori; rz n o st -i
ra z fra k ti in -fr k ti -m gl.
fra k a ti, raz fr(a ) k n -a -o
ra z g liti -im, ra z g lje n -a -o, razg lje n je -a s, ra z g lje n e c -nca
m, ra z g lje n k a -e f, raz g lje n ost -i ; ra z g lja ti -am, razg lja n je -a s
ra z g a n ti -gnem gl. g an iti: ~
k njig o , p a p ir [nepoud. povsod:
-gan- in -gn-]
673

43

razgziti
ra z g z iti -im g l gaziti: ~ sneg,
razgen -a -o
ra z g ib a ti -am in -ljem , razgban je -a s, razg ib an o st -i i, razg ib ljv -va -o, ra z g ib ljv o s t -i
raz g lasiti -m (se), razg lsi -te!
razg lsil -la -o, razg lan -na
-o: ~ a postava, ~ k la v ir, ~ a
slav a; ra z g la n je -a s, razglanost -i , raz g lasitev -tve ;
razg las -sa ro, razg lsen -sna
-o:
desk, ra z g l sje -a s
disharm onija; raz g la ti -am,
rzg l anje -a s; razg lasev ti
-jem , raz g laev l -la -o, razg la ev n je -a s; razg laev lec
--lca [-u-] ro, raz g lae v lk a -e
[-u-] i, raz g laev lsk i -a -o
[-u-], raz g laev len -ln a -o
[ -ln-]
raz g led -da ro: iti n a rzgled(i)
(o nevesti); raz g led a ti -am (se)
gl. g ledati, raz g ld an -a -o, ra z
g led anost -i , razg ld en -dna
-o: ~ i stolp, ~ a toka; ra z
g lednica -e J, razgldnien -na
-o; razgledie -a s; razgledov t i - jem (se), razgledoval -la
-o, raz g led o v n je -a s
raz g l d ati in -ti -glodam in -jem
g l glodati, razgldan -a -o in
razg lodn -a -o, raz g led an o st
in -nost -i i
ra z g n ti raznem g l gnati, razgnn -a -o, razg n n ec -nca ro,
ra z g n n k a -e i; ra z g n ja ti -am,
ra z g n ja n je -a s; ra z g a n j le c
-lca [-u-] m ; razgn -na ro,
rzgon -a ro razor na n jiv i: v p o
letn i vroini razp o k an rzgon
raz g n sti -gntem gl. gnesti, razg n etn -na -o, raz g n et n o st -i
, raz g n ta ti -am , ra z g n ta n je
-a s
raz g o r ti -m se gl. goreti, ra z
gorel -la -o: i plam en, razg o rlost -i i
razg o v or -a ro, razgvoren -rn a
-o: ~ i (konverzacijske je z ik =

pogovorni je z ik ; razg o v o riti -m

se gl. govoriti; r a z g o v rja ti-a m
se, ra z g o v rja n je -a s, razgov a rj le c -lca [-u-] ro
ra z g r b iti -im g l g ra b iti: ~ seno,
d en ar, ra z g r b lja ti -am, razg r b lja n je -a s, ra z g r b lje n o st
-i i
ra z g ra d iti -m gl. g rad iti, raz g r dil -la -o, ra z g ra j n -n a -o,
ra z g r d b a -e , ra z g ra d n a -e i,
ra z g ra j n o st -i i
ra z g r ja ti -am, ra z g r ja n je -a s,
ra z g ra j -a ro, ra z g ra j k i -a
-o, ra z g ra j le n -ln a -o [ -ln-],
ra z g ra j v -va -o, ra z g ra j v e c
-vca ro, ra z g ra j v k a -e i, razg ra j v sk i -a -o, ra z g ra j v o st -i i
ra z g r b sti -bem g l g reb sti, razg reb n -na -o: ~ k ru h kruh
z razpokano skorjo; raz g r b at i
-am, ra z g r b a n je -a s
ra z g r ti -jem , ra z g r l -la -o, razg r t -a -o, ra z g r to st -i i, razg r tje -a s; ra z g r v a ti -am, razg r v a n je -a s, ra z g re v le n -lna
-o [ -ln-]
ra z g rsti -grizem , raz g rz en -a -o,
razg rzen o st -i i
ra z g rn iti razgrnem , raz g rn i -te!
ra z g rn il -la -o, ra z g rn je n -a -o,
ra z g n je n o st -i i , ra z g rn ite v
-tve i; ra z g rin ja ti -am, ra z g ri
n ja n je -a s
raz g u b iti -m (se), razg b i -te!
razg b il -la -o, ra z g u b lj n -na
-o, ra z g b lja ti -am
ra z h la d ti -m (se), raz h ld i -te!
ra z h l d il -la -o, ra z h la j n -na
-o; ra z h l ja ti -am, r a z h l ja n je
-a s; ra z h la je v le c -lca [-uin -le-] ro, ra z h la je v lk a -e [-uin [-lk-] i; ra z h la je v le n -lna
-o [ -ln-], raz h ld e n -dna -o,
raz h ld n o st -i i
raz h o d iti -hodim (se) g l hoditi,
raz h jen -a -o, razhod -da ro
loitev, slovo, ra z h d n ja -e i
valeta, razh d en -d n a -o; raz-

674

razklati
h ja ti -am se, ra z h ja n je -a s,
ra z h a ja l e -a s
raz h o m o tti -m : k o n je ~ , razho m o tj -jte! razhom otl -la
-o, razh o m o tn -a -o; razhom ot v a ti -am, ra z h o m o tv a n je -a s
ra z h u d iti -m se zjeziti se, razh d i -te se! ra z h d il -la -o,
raz h d en -a -o in raz h u d n
-na -o
ra z h d n ik -a m bot.
ra z ig r ti -m gl. ig rati, raz ig r n
-a -o, raz ig r n o st -i
ra z is k ti -iem gl. isk ati, razisk n o st -i , raz isk v a -e ;
ra z isk v a ti -am, ra z isk v a n je
- a s ; ra z isk o v ti- je m , ra z isk j
-te! ra z isk u jo -a -e, razisk o v l
-la -o, ra z isk o v n je -a s, razisk o vlen -ln a -o [ -ln-], razisk o v ln ica -e [ -ln-] , raziskovlec --lca [-u-] m, raziskovlk a -e [-u-] , raz isk o v lsk i -a
-o [-u-]
ra z iti razidem se ( +razstati se)
gl. iti, ra z l- l - in - (+razel -la -o); gl. tudi razh o d iti
r z iti -im napraviti prasko, razo,
r z e n je -a s in r e n je -a s,
rza -e , rzica -e , razilo -a s,
raz len -ln a -o [ -ln-]: ~ i no,
ra z ljv - v a - o : ~ kam en, ra z ljvost -i
r a z j h a ti -am in -em : ~ k o n ja
r a z j r iti -im koga razkiti, razj r je n -a -o, r a z j rje n o s t -i i
ra z ja sn iti -m, ra z j sn i -te! razj sn il -la -o, ra z j s n je n -a -o,
ra z j sn je n o st -i , ra z ja sn ite v
-tve i, raz jasn ilo -a s; raz jasn je v ti -jem , ra z ja sn je v l -la
-o, ra z ja s n je v n je -a s, ra z ja sn je v le n -lna -o [-ln-]
ra z j sti -jm gl. jesti, ra z j d e n
-a -o, ra z j d e n o st -i i ; ra z j d e n
-d n a -o: ~ a voda, ra z je d l jv
-va -o: ~ i lug, r a z je d ljv o st -i
, ra z j d a -e , ra z j d a ti -am,
ra z j d a n je -a s

ra z j z d iti -im : ~ k o n ja , raz jzden -a -o

ra z je z iti -m, raz jz i in -zi -te!
ra z j z il -la -o, raz jez n -n a
-o, ra z je z te v -tv e i, ra z je z ljv
-va -o, ra z je z ljv e c -vca m
ra z jo k a ti in ra z jo k ti ra z jo k a m
in -em se gl. jo k a ti
ra z j iti -im se: vrem e se je razj ilo
ra z k iti -im, razk en -a -o, razken o st -i i
ra z k a d iti -m, ra z k d i -te! razk d il -la -o: v e te r je m eglo
raz k d il, ra z k a j n -na -o, razk a j n o st -i
ra z k la ti -am : vsa d rv a ~ , razk la n -a -o
ra z k z a ti in ra z k a z ti razk em
gl. kazati, ra z k za n -a -o, razkz -za m ; raz k azo v ti -jem ,
raz k azo v l -la -o, raz k azo v n je
-a s, razk azo v lec -lca [-uc-]
m, raz k azo v lk a -e [-uk-] ,
raz k azo v lsk i -a -o [ -ls-]
ra z k d a ti -am : g noj
raz k d an
-a -o; ra z k id v a ti -am, razk id v a n je -a s
ra z k sa ti -am, raz k san -a -o ali
skisati, sk isan : ~ o z e lje
ra z k siti -im kem . dezoksidirati,
raz k sen -a -o, ra z k se n je -a s
dezoksidacija, raz k s -a m dezoksidat
ra z k islti -m, raz k sli -te! razk slil -la -o, ra z k islj n -na -o,
raz k isltev -tve
ra z k l d a ti -am, ra z k l d a n je -a s,
ra z k l d -d a m, ra z k la d -a m,
raz k lad a l e -a s, ra z k lad lec
-lca [-u-] m , ra z k la d lk a -e
[-u~] i, ra z k l d e n -d n a -o,
ra z k la d n n a -e i
ra z k l ti -k o ljem gl. k la ti, ra z k l n
-a -o, ra z k l n e c -nca m, razk l n k a -e , ra z k l n o st -i
razk o l [ - 01] -la m, razk lek
-Ika [-lic-] m; razk len -ln a -o
[ -ln-], raz k o ln ik -a [ -ln-] m,

razklejti
razk ln itv o -a [ -ln-] s, razk ln o st -i [ -ln-] i , raz k o ln n a
-e [ -ln-] i
r a z k le jti -m g l k le jiti, ra z k l jil
-la -o, ra z k le j n -n a -o, razk le jte v -tve i
ra z k le n iti -klnem , ra z k l n i -te!
ra z k l n il -la -o, ra z k l n je n -a
-o, ra z k l n je n o st -i , raz k lp
-pa m, ra z k le p a ti -am, razklp a n je -a s
ra z k le p ti -k lep ljem gl. k le p ati:
koso
ra z k le p n -a -o
r a z k lju v ti -k-ljvam in -k lj je m
gl. k lju v a ti, ra z k lju v n -a -o,
ra z k lju v n o s t -i
ra z k l n -na m, raz k l n sk i -a -o
ra z k lo p o t ti -m in -oem (se) gl.
klo p otati, ra z k lo p o t n -a -o:
eb er je raz k lo p o tn
ra z k o b liti -im: ~ noge, razkob lje n -a -o
ra z k d ra ti -am in ra z k o d r ti -m,
raz k d ra n in -n -a -o, razk d ra n o st in -nost -i
raz k o l [- 01] -la m gl. ra z k la ti
ra z k o m a t ti -m gl. k o m a tati: ~
k o n je, raz k o m at n -a -o, razk o m a tn o st -i ; raz k o m at v ati
-am, ra z k o m a t v a n je -a s
ra z k o p ti -k o p lje m in -kopm g l
k o p ti, raz k o p n -a -o, razkop n o st -i i, razk p -pa m ; razk o p v a ti -am, ra z k o p v a n je -a
s ra z k p a ti -am, razK p an je -a
s ; razk o p o v ti -jem , razkopov l -la -o, ra z k o p o v n je -a s ,
razk opovlec -lca [-le-] m, razk o p o v lsk i -a -o [ -ls-]
ra z k o r iti -im se, raz k o r e n -a
-o, ra z k o r en o st -i , raz k o r enec -nca m, ra z k o r e n k a -e ,
raz k o r en -na -o: ~ a sto ja
ra z k o s ti -m in raz k o sati -am,
raz k o sal -la -o in raz k o sal -a
-o, raz k o sn -a -o in razk o san
-a -o, razk o sn o st -i in razk sanost -i i, ra z k o sa n je -a s;
raz k o sv a ti -am, ra z k o s v a n je

-a s ; razk o so v ti -jem , razk o so v n je - a s : ~ zem ljia,

razkosovlec -lca [-le-] m r ta zkoso v lk a -e [-lk-]
razk o en -na -o, raz k o n o st -i i,
ra z k o je -a s, raz k n ik -a m,
razk n ica -e , razk n e -a m
ra z k o v ti - jem gl. k o v ati
r a z k r ja ti -am gl. ra z k ro jiti
r z k r lj -a m bivi kra lj, odstav
ljeni kralj
ra z k re iti -im, ra z k r e n -a -o,
ra z k re ev le c -lca [-le-] m, razk r k a -e i ; ra z k r k n iti -nem ,
ra z k r k n je n -a -o
ra z k re h n ti -k rh n em , ra z k r h n i
-te! ra z k r h n il -la -o, razk r h n je n -a -o, ra z k r h n je n o s t
-i , ra z k r h n je n e c -nca m, razk r h n je n k a -e , ali pa s stal
nim poud. ra z k r h n iti -nem ;
ra z k r h -h a m, ra z k r h a -e
povsod tudi sk reh ra z k ri ti -m gl. k ri a ti, ra z k rin -a -o, ra z k ri n o st -i
r a z k riti -jem gl. k riti, r a z k rit -a
-o, r a z k ritje -a s; ra z k riv a ti
-am, ra z k riv a l -a -o in -la -o,
r a z k riv a n je in - n je -a s, razk riv -a m
ra z k r je -a s razpotje
ra z k ro jiti ra z k ro jim , ra z k ro ji -te!
ra z k ro jil -la -o, ra z k ro je n -a
-o, ra z k r je n o st -i , ra z k ro jtev -tv e i , ra z k r je k -jk a m,
ra z k ro jilo -a s, r a z k ro jin a -e i,
ra z k ro j - ja m, ra z k ro je n -jn a
-o, r a z k ro jn n a -e ; r a z k ro je v ti - jem = r a z k r ja ti -am,
ra z k ro je v n je -a s = ra z k r ja n je -a s, r a z k ra j -a m, razk ro je v le c -lca [-le-] m, raz k ro je v lk a -e [-lk -] , raz k ro je v le n -Lna -o [ -ln-], raz k ro je v ln o s t -i [ -ln-] i
raz k ro p iti -m, ra z k ro p i -te! ra z
k ro p il -la -o, ra z k ro p lj n -na
-o, ra z k ro p ite v -tv e i , raz k ro p lj n o st -i , ra z k ro p lj n e c -nca tn

razloiti
ra z k u h a ti -am , ra z k h a n -a -o;
ra z k u h v a ti -am , ra z k u h v a n je
-a s
ra z k riti -im, r a z k rje n -a -o:
~ a soba, ~ lovek
ra z k tra ti -am, ra z k tra n -a -o,
ra z k tra n e c -nca m, raz k tra n k a -e ali pa: ra z k u tr ti
-m, ra z k u tr l -la -o, razk u tr n -a -o, ra z k u tr n e c -nca
m, ra z k u tr n k a -e ; povsod
tudi: skura z k iti -im, raz k en -a -o, razk enec -nca m, ra z k e n k a -e
, ra z k e n je -a s, ra z k u te v
-tve , ra z k b a -e , razkuilo
-a s, raz k u le n -ln a -o [ -ln-];
ra z k u ijv -va -o, ra z k u ljv o st
-i ; raz k u ev ti -jem , razk u e v n je -a s, razk u ev le n
-ln a -o [ -ln-], ra z k u e v ln ic a -e
[-ln-] , raz k u ev lec -lca [-le-]
m , ra z k u e v lk a -e [ - lk-]
ra z l g a ti -am gl. razlo iti
ra z la s titi -m, raz lsti -te! razlstil -la -o, razlan -na -o,
razlan ec -nca m, raz la n k a
-e , ra z la stite v -tve , ra z
la s titv e n - a - o [ - tvn-], razlastlen -ln a -o [ -ln-]: ~ i postopek;
raz la ev ti -jem , razlaevn je -a s, razlaev lec -lca [-lc-]
m, raz la ev len -lna -o [-ln-],
raz laev lsk i -a -o [-ls-]
raz leg a ti -am se, ra z l g a n je -a s;
razli -em (se), ra z l g e l-l g la
-o: ~ o se je po v se j vasi
raz lsti -lezem se gl. lesti, razlzen -a -o (+razlen): o
blago; razlezo v ti - jem se,
raz lez o v n je -a s
ra z le t ti -m se gl. le teti, razltel
-la -o: kosi ~ e g a le ta la ; ra z l t
-ta m eksplozija, ra z l te n -tna
-o, ra z le tljv -va -o, ra z le tljvost -i ; ra z l ta ti -am se, razl ta n je -a s; ra z le t v a ti -am se,
ra z le t v a n je -a s

ra z lik a -e z, razlien -na -o, ra z

linost -i , razliica -e , razl je -a s, razlek -ka rn, razlik o v ti - jem razloevati, loiti,
raz lik o v l -la -o, ra z lik o v n je
-a s, gl. tudi razlo iti
ra z liti -lijem , ra z lit -a -o, ra z litje
-a s, ra z lte k -tk a m; raz liv ati
-am, ra z liv a n je -a s , razlv -a m
r a z lj titi -im zjeziti, razdraiti,
ra z lj e n -a -o, ra z lj e n o st -i
i razdraenost
razlo iti -lm gl. loiti, razlo i
tev -tve , raz l e n je -a s, razlolen -ln a -o [-ln-], raz lo ljiv
-va -o, raz lo ljiv o st -i , ra z
loek -ka m, razloen -na
-o, razlonost -i ; razlo ev ti
-jem , razloev al -la -o, razlo ev n je -a s ; razlo ev len
-lna -o [-ln-], razlo ev lec -lca
[ -le-] m , razlo ev lk a -e [-lk-]
; razl k -ka m razlika, raz
likovanje
rzlo g in razlo g -ga m: zarad i
teh ~ o v , iz ta k e g a ~ a
rz lo k a -e dierza (v poetiki)
razlo m iti -lm im gl. lom iti, ra z
lo m ljen -a -o, razlo m tev -tve z,
razlm -m a m, razl m ek -m ka
m, razlm en -m na -o, razmnost -i , raz lo m ljv -va -,
raz lo m ijv o st -i ; ra z l m lja ti
-am, ra z l m lja n je -a s razlam lj v e c -vca m, ra z la m lj v k a -e
, ra z la m lj v s k i -a -o
razlo iti -m, razloi -te! razlo il
-la -o, razlo en -n a -o, razlotev -tve , razl b a -e ,
razloen -na -o, razlnost -i ;
raz lo ljiv -va -o, razlo ljv o st
-i ; ra z l g a ti -am, ra z la g a n je
-a s, raz lg a -e , razlag lec -lca
[-u-] m , ra z la g lk a -e [-u-] ,
raz lag lsk i -a -o [-l-], razlaglen -lna -o [-ln-], ra z la g te lj
-a m , ra z la g te ljic a -e , razla g te ljsk i -a -o

razlciti
raz l iti -im gl. luiti, razlen
-a -o, razlu tev -tve i
raz m ag n titi -im, raz m ag n ten -a
-o, ra z m a g n te n je -a s
raz m h n iti -nem gl. m ah n iti, ra z
m ah -h a m; raz m a h o v ti- je m ,
razm ahovl -la -o, razm ahov n je -a s; raz m h a ti -am, razm h an -a -o
ra z m ja ti -m jem in -m jam in
ra z m a j ti -jm gl. m a ja ti, razm a j n -a -o in ra z m ja n -a -o,
ra z m ja n je in ra z m a j n je -a s;
ra z m a je v ti -jem , ra z m a je v l
-la -o, ra z m a je v n je -a s
ra z m k a ti -am gl. razm oiti
ra z m a k n iti -m knem , razm k n i
in -m akn -te! raz m k n il in -l
-la -o, ra z m k n je n -a -o, razm k n jerio st -i , raz m ak n tev
-tve i, ra z m a k ljv -va -o, razm a k ljv o st -i i [nenagl. povsod:
-m ak- in -m k-]; razm k -k a
m ; gl. tudi raz m ik ati
raz m z ati -m em gl. m azati, razm zan -a -o, razm zan o st -i ,
razm z -za ni, razm zen -zna
-o, razm znost -i
razm eti -m, razm ei -te! razm il -la -o, razm en -na -o,
razm eite v -tve i
raz m eh ti -m gl. m ehati, razm ehn -a -o, razm ehnost -i ,
raz m h n je -a s; razm ehv ati -am, raz m eh v a n je -a s
ra z m e jiti -m, raz m ji -te! razm jil -la -o, raz m ej n -na -o,
ra z m e jite v -tve , raz m ejitv en
-a -o [-tvn-], ra z m ja -e i,
ra z m je k -jk a m, raz m je n -jn a
-o, raz m ejlen -lna -o [ -ln-];
ra z m e je v ti -jem , raz m eje v al
-la -o, ra z m e je v n je -a s, razm e jev le n -ln a -o [ -ln-], razm e jev ln o st -i [ -ln-] i , razm eje v le c -lca [-u-] m, razm ejev lk a -e [-u-]
ra z m riti -im, ra z m rje n -a -o,
raz m erte v -tve , ra z m rje -a

s = raz m ra -e , raz m ren

-rn a -o, raz m rn o st -i i, razm rn ik -a m, raz m rsk i -a -o,
razm rom a prisl.
ra z m e s riti -im, ra z m e s rje n -a
-o, ra z m e s rje n o st -i i
raz m estiti -m in raz m stiti -im,
razm sti -te! razm stil -la -o,
razm en -na -o, razm estitev
-tve i ; razm ati -am, razm an je -a s, razm eev len -lna
-o [ -ln-], razm eev lec -lca
[-le-] m, razm eev lk a -e [-lk-]
i, razm eevlsk i -a -o [ -ls-]
ra z m e ta ti -m em dov. gl. m etati,
raz m et n -a -o, raz m etn o st -i
i; raz m t -ta m ; raz m ta ti -am
nedov., ra z m ta n je -a s; razm e tv a ti -am, ra z m e t v a n je -a
s; razm ten -tn a -o: ~ a lea
raz m tn ica -e i
raz m ik ati -am in -mem, razm k a n je -a s, razm ik -a m, razm en -na -o, razm n o st -i
razm liti -im kem., ra z m lje n je -a
s, gl. tudi um liti
razm isliti -im, raz m ljen -a -o,
raz m ljen e c -nca m, razm lje n k a -e i , razm sljen o st -i i;
razm islek -a [-k-] m ; razm i
lja ti -am, ra z m ilja n je -a s,
ra z m ilj j -a m ; raz m iljev ti
-jem , raz m iljev l -la -o, razm i lje v n je -a s, razm iljev lec -lca [-le-] m, raz m iljev lk a
-e [-lk-] , raz m iljev lsk i -a
-o [ -ls-J
razm noiti -m, razm noi -te! ra z
m noil -la -o, razm non -na
-o, razm notev -tve i, razm nba -e , razm nek -ka m ; razm noevti -jem , razm noevl
-la -o, raz m n o ev n je -a s,
razm noevlen -ln a -o [ -ln-]:
~ i a p a ra t, razm n o ev lec -lca
[-le-] m, razm n o ev lk a -e [-lk-]
, razm noevlsk i -a -o [ -ls-]
razm oiti -moim gl. m oiti, ra z
m oen -a -o, razm oenost -i i,

078

razpliti
razm en je -a s, razm otev -tve
; ra z m k a ti -am, ra z m k a n je
-a s, raz m k a -e i, razm k
-ka m
ra z m e ta ti -am in raz m o tti -m
gl. m otati, razm tan -a -o; razm o tvati -am, raz m o tv a n je -a s
ra z m o trti -m razm isliti, preteh
tati, preudariti, razm tril -la -o ;
raz m o trv ati -am prem iljevati,
pretehtavati, preudarjati
raz m r ziti -im = zm rziti -im:
~ sobo, razm rzen in razm ren -a -o: a soba
ra z m rc v riti -im = zm rc v riti
-im, ra z m rc v rje n -a -o
raz m iti -im = zm iti -im, razm en -a -o, raz m en o st -i i,
razm en ec -nca m, razm enk a -e i
ra z n a ro d ti -m, raz n ar d i -te!
ra z n a r d il -la -o, ra z n aro d n
-n a -o, ra z n a ro d n o st-i i; razn aro d o v ti -jem , raz n aro d o v al
-la -o, ra z n a ro d o v n je -a s,
raz n aro d o v le n -lna -o [ -ln-]:
~ a p olitik a, raz n a ro d o v ln o st-i
[ -ln-]
ra z n a ti -am, ra z n a n je -a s,
raz n a lec -lca [-u- in -le-] m ,
ra z n a lk a -e [-u- in -lk-] i ,
raz n a lsk i -a -o [-u- in -ls-]:
~ a sluba, raz n a len -ln a -o
[ -ln-]: o delo
raz n sti -nsem gl. nesti, raznesn -na -o ( + razn en -na -o),
razn esen -sna -o eksploziven:
~ i p rah , raz n se k -ska m ; razneslo -a s eksplozivna snov;
razn o siti -nosim gl. nositi, raznen -a -o, razns -osa m
ra z n titi -im, ra z n te n -a -o
raz n iti -im, raznen -a -o, razn en je -a s , razn en o st -i i
razno- v sestavi: ra z n o b rv en -vna
-o, raznocvten -tn a -o, raznosen -sna -o, raznoln -na -o,
raznodiben -bna -o, raznoglsen -sna -o, raznoim n -a -o,

raznoim nski -a -o, razn o k ten

-tn a -o, raznolien -na -o, ra z
nolinost -i i n raz n o lik -a -o,
razn o lik o st -i , raznom seln -a
-o [-sln-], razn o m seln o st -i
[ -sln-] i , raz n o rm en -m n a -o,
razn o ro d en -dna -o, raznosm re n -rn a -o, ra z n o str n -a -o,
ra z n o strn i en -na -o, raznot r -a -o, raz n o tro st -i i , ra z
n o v rsten -tn a -o, raz n o v rstn o st
-i i
razn o siti -nosim gl. razn esti
razn en -na -o: ~ a sto ja, raznka -e i
razo b siti -im, razoben -a -o,
razo b ati -am, raz o b a n je -a s
razo d ti -dnem gl. odeti, razo d t
-a -o, razodto st -i , ra z o d tje
-a s; razo d v ati -am, razodvan je -a s, razo d v ek -vka m,
razodven -vna -o, razo d ten
-tn a -o: ~ a p riseg a ; razodevlec -lca [-le-] m
razo g lv -va -o, razo g lv ec -vca
m, razo g lv k a -e i, razo g lv sk i
-a -o; razo g lv iti -im koga, razo g l v lje n -a -o
r z o r in ra z r ra z o ra m, raz re k
-rk a m, raz rek -ka m ; razra st -a -o, raz re n -rn a -o: ~ a
n jiv a (e ima veliko razorov);
ra z o r ti - rje m in - rjem gl.
o rati, raz o r n -a -o
razo ro iti -m, razoroi -te! ra z
oroil -la -o, razo ro n -n a -o,
razoronec -nca m ; razo ro i
tev -tve i, razo ro tv en -a -o
[-tvn-]; razo ro ev ti -jem ,
razoroevl -la -o, razoroev n je -a s, razo ro ev lec -lca
[-le-] m , razo ro ev lsk i -a -o
[ -ls-]
ra z p d -da m gl. raz p asti
ra z p a h n ti -phnem gl. sp a h n iti: ~ red i; raz p ah o v ti - jem
ra z p liti -im, ra z p lje n -a -o,
raz p lje n o st -i i; ra z p a lje v ti
-jem , ra z p a lje v n je -a s

670

razparati
ra z p ra ti -am, ra z p ra n -a -o,
ra z p ra n je -a s, ra z p ra n e c
-n ca m neka vrsta osata, raz p r
- ra m, ra z p ra -e i , raz p o re k
-rk a m, gl. tudi ra z p ra ti
raz p sati -psem gl. ps odpeti
pas, raz p sa n -a -o; razpasov ti -jem , raz p aso v l -la -o,
raz p a so v n je -a s
ra z p sti -pdem , raz p d i -te! razp d el -dla -o in raz p l - la -o:
raz p d li in raz p li domovi, ra z
p a d ,-da m, raz p d en -d n a -o,
raz p d ek -d k a m, ra z p a d n a -e
razvalina, ra z p a d n n a -e i pro
d ukt razpadanja; ra z p a d ljv -va
-o, ra z p a d ljv o st -i i ; raz p d ati
-am, ra z p d a n je -a s
ra z p sti -psem se: bolezen se
razp se, raz p se l -sla -o, razp sen -a -o (+raz p e n -a -o),
raz p sen o st -i i razirjenost;
raz p e n -na -o: ~ o iveti,
razp n o st -i razposajenost,
razkonost
raz p e ti -m gl. p eati se, razp e n je -a s; raz p e v ati -am.
ra z p e v a n je -a s; razpeevti
-jem , razp eev l -la -o, razp e e v n je -a s, raz p e v a -e ,
razp eev lec -lca [-le-] m , razp e ev lk a -e [-lk-] , razpeev lsk i -a -o [ -ls-]
ra z p e titi -im : ~ pism o, razp e ten -a -o: ~ o pism o, razp e te n je -a s
ra z p e lj ti -p ljem in -m gl. p e
lja ti: ~ ice, gnoj, ra z p e lj n
-a -o, ra z p e lj v a -e ; razpelje v ti -jem , ra z p e lje v l -la
-o, ra z p e lje v n je -a s; razpelj v a ti -am, ra z p e lj v a n je -a s
raz p lo -a s
ra z p n iti -im, ra z p n je n -a -o,
ra z p n je n o st -i i
ra z p ti -pnm , raz p n -te! raz p el
-a -o, ra z p t -a -o, ra z p tje -a s,
razp on -ona m, ra z p e tn a -e ;
ra z p n ja ti -am, ra z p e n ja n je -a

s, ra z p e n j v -v a -o, ra z p e n j vost -i , ra z p e n ljv -va -o,

ra z p e n ljv o st -i i
ra z p h ti -phm in -pm gl. p h ati,
ra z p h n -a -o
ra z p ih a ti -am , ra z p ih a n -a -o; razp ih v a ti -am = raz p ih o v ti
-jem , razp ih o v l -la -o, razp ih v a n je -a s = raz p ih o v n je
-a s ; ra z p ih n iti -nem , ra z p ih
n je n -a -o, ra z p h n je n o s t -i i
raz p liti -im, ra z p lje n -a -o, razp lje n o st -i i
ra z p ira ti -am gl. ra z p re ti
ra z p isa ti in raz p isti -piem gl.
p isati, razp isan -a -o, razp is -a
m, razp isen -sn a -o: ~ a ae sk ;
razp iso v ti - jem , razp iso v al
-la -o, raz p iso v n je -a s, razpisovlec -lca [-le-] m, razpisov lk a -e [-lk -] , razp iso v lsk i
-a -o [ -ls-]
raz p lam e n iti -m, ra z p la m e n i-te !
raz p lam n il -la -o, razp lam en j n -n a -o, raz p lam e n j n o st
-i
*razp lam tti -m gl. p la m te ti;
*razp lam tv ati -am, *razplam tv a n je -a s
ra z p l ti raz p ljem gl. p la ti
ra z p l titi -im : b resk ev , srce
ra z p l te n -a -o: ~ a b resk e v
ra z p l z iti -im : o tro k si je obleko
razplzil, razp len -a -o in
raz p lz en -a -o
ra z p l sti -pltem gl. plesti, razp l t -ta m, ra z p l te k -tk a m;
ra z p l ta ti -am, ra z p l ta n je -a s
raz p ln iti -im (se), ra z p ln je n -a
-o; ra z p ln ja ti -am , ra z p ln ja n je -a s, ra z p lin j -a m, razp lin je v le c -lca [-le-] m
raz p lo d ti -m, razp l d i -te! razpldil -la -o, ra z p lo j n -n a -o,
raz p lo d tev -tve I, razp lo d tv en
-a -o [ - tvn-], razp lo d -da m,
razp l d en -d n a -o = razp lo d len -lna -o [ -ln-]: ~ i o rg an =
razplodlo -a s; ra z p lo je v ti

razpostaviti
-jem , ra z p lo je v n je -a s, razp lo je v lec -lca [-le-] m, razp lo je v lk a -e [-lk-] 2; razplja ti -am, r a z p l ja n je -a s
razp lo ti -m gl. sploiti
raz p o iti -im, razpen -a -o, razpenost -i ; razp o k -ka m,
razp en -na -o: ~ e kroglice,
raz p o k lin a -e , raz p o k lin ast
-a -o; ra z p o k a -e ; raz p o k ati
-am (se), raz p o k an -a -o, ra z
p o k an o st -i ; ra z p k a st -a -o
raz p o d iti -m, razpodi -te! ra z
podil -la -o, razpodn -n a -o;
ra z p ja ti -am, ra z p ja n -a -o
raz p o lg a ti -am, ra z p o l g a n je -a
s, razp o lg a -e i: to ti je na
~ o uporabo, v rabo, na vo ljo ;
razp oloti -m, razpoli -te!
razpolil -la -o, razpolon
-na -o: + dobro, slabo razp o lo
n dobre, slabe volje biti (ne
biti), razp o lo n je -a s ubranost,
volja, raz p o lo n jsk i -a -o; razpolonost -i i, razpolotev -tve
, razpoloen -na -o kar je na
voljo, razpolnost -i ; ra z
p o lo ljiv -va -o: vsa ~ a sre d
stv a; razp o lo ljiv o st -i i
razp o lo v iti -m, razpolovi -te!
razp olovil -la -o, raz p o lo v lje n
-n a -o, raz p o lo v lj n o st -i i,
ra z p o lo v lj n je -a s, razpolovi
tev -tve , razpoloven -vna -o,
raz p o lo v ljv -va -o, razpolovljv o st -i i, razpolvnica -e
rta, k i razpolavlja, razpolove
-a s; ra z p o l v lja ti -am, razpol v lja n je -a s, raz p o lav ljv e c
-vca ra, ra z p o la v lj v k a -e i ,
raz p o lav ljv sk i -a -o
razp o lo ti -m gl. raz p o lag a ti
razp o n -na m, gl tudi raz p eti
ra z p r -ra ra, gl. tudi ra z p a ra ti
raz p o re d -da ra razvrstitev', ra z
p o re d iti -m razvrstiti, raz p o r d i
-te! raz p o r d il -la -o, razpore j n -na -o, ra z p o re d ite v -tve

681

z, raz p o re d tv e n -a -o [ -tvan-] ,
ra z p o r d b a -e ; ra z p o r ja ti -am
razvrati, ra z p o r ja n je -a s;
raz p o r d en -d n a -o, razp o rd nost -i
ra z p o re k -rk a ra, gl. tudi ra z p a
ra ti in ra z p ra ti
ra z p o r k a -e i, raz p o ro ti -m,
razpori -te! razp o r il -la
-o, razporon -n a -o, razporen -na -o, razp o ro tev -tve
i razporoka
raz p o sad ti -m, razp o sd il -la -o,
ra z p o saj n -n a -o: ~ o trok,
raz p o saj n o st -i , razp o saj n ec
-nca m, ra z p o sa j n k a -e i, r a z
p o sa jn sk i -a -o; ra z p o s ja ti
-am : ~ goste, ra z p o s ja n je -a s
razpossti -sdem se: g o stje so se
razposdli, razp o sdati -am se
raz p o slti -poljem gl. poslati,
razp o sln -a -o; ra z p o ilja ti -am,
ra z p o ilja n je -a s, raz p o ilj
-a ra, raz p o ilj v a -e i, razpoilj te v -tve , raz p o ilj le n -ln a
-o [ -ln-], raz p o ilj ln ic a -e [ -ln-]
, raz p o ilj v ec -vca ra, razpoilj v k a -e i
razp o so d ti -sdim gl. posoditi,
razp o s jen -a -o; raz p o s jati
-am, ra z p o s ja n je -a s; razposo je v ti -jem , razp o so jev l
-la -o, ra z p o so je v n je -a s,
razp o so jev lec -lca [-u- in -le-]
m, ra z p o so je v lk a -e [-u- in
-lk-] , raz p o so jev lsk i -a -o
[-u- in -ls-], razp o so jev len
-ln a -o [ -ln-]
raz p o stv iti -im, ra z p o st v lje n -a
-o, ra z p o st v lje n o st -i , razp o stv a -e i, raz p o stav ite v -tve
i, razp o stav tv en -a -o [-tvn-];
ra z p o st v lja ti -am gl. p o sta v
lja ti, ra z p o st v lja n je in - n je
-a s, ra z p o stav ljv e c -vca m,
ra z p o sta v lj v k a -e , razp o stav lj v sk i -a -o, ra z p o sta v lj le n
-lna -o [ -ln-]

rzpot
r z p o t -a ra, raz p tek -tk a m,
ra z p o tje -a s, ran. ra z p o tja -tij,
raz p ten -tn a -o, raz p tn ik -a
m kdor prebiva na razpotju, naj
denek; razp tn ica -e i
raz p o teg n iti in -teg n ti -tgnem
gl. iztegniti, raz p o t g n je n -a -o,
raz p o tg n je n o st -i , razpotegn tev -tve I; razp o teg o v ti -jem ,
razp o teg o v l -la -o, razpotegov n je -a s, razpoteg ovlec -lca
[-le-] m, raz p o teg o v lk a -e [-lk-]
, razp o teg o v lsk i -a -o [ -ls-];
raz p o tz ati -am, raz p o tz an je
-a s, raz p o teg ljv -va -o, razp otzen -zna -o
raz p o v d ati -povm : to m oram
k a r sem zael
raz p o zn ati -m gl. poznati, razpozn va -e ; ra z p o z n v a ti-a m ,
raz p o zn v a n je -a s, razpoznven -vna -o: ~ a zn a m e n ja
ra z p r sk a ti -am, ra z p r sk a n -a -o,
ra z p r sk a n o st -i I; ra z p r sn iti
-nem se
ra z p ra ti -m, raz p r si -te! razp r il -la -o, r a z p ra n - n a -o ;
ra z p ra e v ti -jem , raz p ra ev l
-la -o, ra z p ra e v n je -a s, razp rae v le c -lca [ - le-] m
ra z p r ti raz p rje m , ra z p r l -a -o,
ra z p r n -a -o: m rea je ~ a ,
gl. tudi ra z p a ra ti in raz p o re k
ra z p r v a -e i obravnava ( zadeve,
vpraanja, pred sodiem), tu
dija, ra z p r v e n -v n a -o: ~ a
d v o ran a
ra z p r v iti -im (se) slei (se), razp r v lje n -a -o, ra z p r v lje n o st
-i
ra z p r v lja ti -am (se) slaiti (se),
obravnavati, preiskovati: ~ k a j,
o em ; ra z p r v lja l -a -o in -la
-o, r a z p r v lja n je -a in - n je -a
s, ra z p ra v ij v e c -vca m, razp ra v lj le n -ln a -o [ -ln-]
ra z p r a ti -am in ra z p r k a ti
-am : lase na preo poesati,
raz p r (k )a n -a -o

raz p r i -prem , raz p r zi -te!

raz p r g el -gla -o, raz p r en -a
-o; ra z p r g a ti -am , ra z p r g a n je
-a s = raz p r g a -e i , razp rzati -am, ra z p r z a n je -a s
ra z p re d e lti -m, ra z p re d li -te!
ra z p re d lil -la -o, ra z p re d e lj n
-na -o, ra z p re d e lj n o st -i ,
ra z p re d e lte v -tve , raz p re d eltv en -a -o [ -tvn-], raz p re d el
[-l] -a m, ra z p re d le n -lna
-o [ -ln-], ra z p re d e ln ic a -e [ -ln-]
i , ra z p re d le k -lk a [ -lk-] m ;
ra z p re d e lje v ti -j je m , raz p re d e lje v l -la -o, ra z p re d e lje v n je -a s, ra z p re d e lje v le c -lca
[-le-] m, ra z p re d e lje v lk a -e
[-lk-] , ra z p re d e lje v lsk i -a -o
[ -ls-]
ra z p re g l d -da m evidenca, razp reg l d en -dna -o, raz p re g ld nica -e
ra z p r g n iti -nem se razpoiti se,
dobiti reo: stro k (grahov, fi
olov) se razp rg n e, raz p r g n il
-a -o; ra z p r z a ti -am , razp rzan -a -o, ra z p r z a n je -a s
ra z p r sti in ra z p r sti -p rd em in
-prdem gl. presti, raz p r d en -a
-o, raz p r d en o st -i i
ra z p r ti -prm , ra z p r -te! raz p rl
-a -o, ra z p rt -a -o: ~ tisk, ra z
p rto st -i , ra z p rtija -e , ra z
p r tje -a s in r a z p rtj - s; ra z
p ira ti -am, ra z p ira n je -a s, razp ir -a m, raz p ir lo -a s
ra z p r z a ti -am gl. ra z p r g n iti in
raz p r i
ra z p h n iti -nem , ra z p h n je n -a -o
ra z p ro d ti -m gl. p ro d ati, razp ro d n -a -o; ra z p ro d ja ti -am,
ra z p ro d ja n je -a s, ra z p ro d ja
-e , ra z p ro d je n -jn a -o, ra z
p ro d a j le c -lca [-u-] m, ra z
p ro d a j lk a -e [-u-] , ra z p ro d a j ls k i -a -o [-u-], razp ro d aj le n -ln a -o [ -ln-], razp ro d aj ln ic a -e [ -ln-] i

razsadti
ra z p ro s tra n je n -a -o, ra z p ro s tra
n je n o st -i , raz p ro stra n te v
-tv e , gl. tudi ra z p ro stre ti
ra z p ro str ti -strm gl. p ro streti,
ra z p ro s trt -a -o, ra z p ro stto st
-i ; ra z p ro stira ti -am , razp ro s tra n je -a s, gl. tudi ra z p ro
s tra n je n
r a z p riti -m, raz p ri -te! ra z
p ril -la -o, ra z p r n -na -o,
raz p r n o st -i l, ra z p rite v -tve
i ; ra z p re v ti -jem , ra z p re
val -la -o, ra z p re v n je -a s,
raz p rilo -a s, raz p rlen -lna -o
[-ln -], raz p rilec -lca [-le-] m,
ra z p rlk a -e [-lk-] , raz p re n
-na -o, raz p n o st -i i
r a z p titi -im = ra z p ta ti -am : ~
b rem e, ra z p te n -a -o in razp ta n -a -o, ra z p rtte v -tve i
r a z p u h t ti-m grl. p u h te ti, razp u h t v ati -am, ra z p u h t v a n je -a s
raz p u stiti -m gl. pustiti, razpun -na -o, razpunost -i i,
ra z p u stite v -tve i, raz p st -a m,
ra z p u stljv -va -o = raz p sten
-tn a -o, raz p stn o st -i = ra z
p u s tljv o st -i i; raz p a ti -am,
ra z p a n je -a s
r a z ra h lj ti -m gl. ra h lja ti, razra h lj n -a -o, ra z ra h lj n o s t -i
ra z r s ti -rstem se, ra z r ste l -tla
-a in ra z ra se l -sla -o, raz ra e n
-a -o, raz ra e n o st -i i , ra z r slost -i , ra z ra s t -i , ra z r ste k
-tk a m, ra z r s(t)le k -a [-lk-] rn;
ra z r stn ik i -ov mn. m ; r a z ra
ati -am se, ra z ra a n je -a s
r z re d -da m, ra z r d e n -dna -o,
ra z r d n ik -a m, raz r d n ik i -a
-o, ra z r d n i a rk a -e i , raz r d n ica -e i razredni dnevnik, razrd n ien -na -o
ra z r d iti -im, raz r d en -a -o,
razrd enje -a s, raz r d en o st
-i 2, raz re d itev -tve , r a z re d
in a -e = ra z re d e n n a -e ;
ra z re d e v ti -jem , raz re d ev l
- la -o, ra z re d e v n je -a s, raz-

red ev len -ln a -o [-ln-] , razred ev lec -lca [-le-] mv raz red ev lk a -e [-lk-] i, raz re d evlski -a -o [ -ls-]
ra z re iti in ra z re iti razrim gl.
reiti: ~ koga esa; raz re ite v
-tv e i, ra z re tv e n -a -o [-vn-];
raz r en -na -o, raz r n ica -e i ;
raz re ljiv -va -o, raz re ljiv o s t -i
i: ~ naloge; ra z re e v ti -jem ,
ra z re e v l -la -o, ra z re e v n je
-a s, razre ev lec -lca [-le-] m,
ra z re e v lk a -e [-lk-]
ra z r z a ti -rem , raz r zan -a -o,
raz r zan o st -i i, ra z r z -za m ;
raz re zo v ti -jem , razrezo v l
-la -o, ra z re z o v n je -a s ; razre z lj ti -m gl. re z lj ti, razrezlj n -a -o, razrezo v lec -lca
[-u- in -le-] rn, raz re zo v lk a -e
[-u- in -lk-] i
r a z rn iti -nem , ra z rn je n -a -o,
ra z rn je n o st -i , r a z rn je n je -a s
ra z riti -rije m gl. riti, ra z rit -a -o,
ra z rto st -i , raz rv e n -vna -o
ra z rv a ti -am, ra z rv a n je -a s,
ra z riv -a m, ra z riv le n -lna
-o [ -ln-]
ra z r iti -im gl. ru iti, raz r e n
-a -o, raz r e n o st -i i, ra z ru i
tev -tve ; raz r e n -na -o,
ra z ru ljv -va -o, ra z ru ljv o st
-i i
ra z ru v ti -r je m gl. izru v ati, razru v n -a -o; tudi: ra z rv ti - r
jem , ra z rv l -a -o, ra z rv n -a
-o (v prenesenem pom enu samo
ta oblika), ra z rv n o st -i i, razrv n e c -nca m, ra z rv n k a -e
raz sad ti -m, razsd i -te! razsdil -la -o, ra z sa j n -n a -o,
ra z sa j n e c -nca m, ra z sa j n k a
-e , ra z sa j n o st -i ; razsd en
-dna -o, raz sd n o st -i , razsdnik -a m : b a k te rijs k i ~ bak
terijsko gojie; ra z s ja ti -am,
r a z s ja n je -a s ; ra z sa j -a m,
ra z s a j lk a -e [-u-]
ra z sa j lec- lea [-u-] m

razsbnik
ra z s b n ik -a m neka rastlina
ra z se d l ti -m gl. sed lati: ~ k o
n ja , raz sed l n -a -o
raz sg a ti -am se: ~ se po vsej
E vropi, ez vso E vropo; razs g a n je -a s; razsi -sem gl.
sei seem, razsen -a -o, razsg -ga m , ra z se g ljv -va -o,
razseg ljv o st -i i ; razsegovti
- jem , razsegovl -la -o, razse g o v n je -a s; gl. tudi ra z
sen
ra z s e j ti -sjem gl. se jati, razse j n -a -o, ra z se j n o st -i I,
ra z s e j n je -a s ; gl. razsev
ra z s k a ti -am, raz sk a n -a -o,
raz sk -k a m ; ra z se k v a ti -am
= raz sek o v ti -jem , razsekov l - la -o, ra z se k o v n je -a s;
ra z s e k lj ti -m gl. s e k lja ti
ra z se liti -slim gl. seliti, ra z se lje n
-a -o: ~ e osebe, raz sljen e c
-nca m, ra z s lje n k a -e i, razsljeno-st -i ; raz seln a -e ;
ra z se lje v ti -jem , ra z se lje v l
-la -o, ra z se lje v n je -a s, razselje v le c -lca [-le-] m, razse lje v lk a -e [-lk-] , raz seljev len -ln a -o [ -ln-]: ~ a p o li
tik a
razsv -sva m, razsven -vna -o,
razsv n o st -i ; raz sv a ti -am,
ra z s v a n je -a s, razsevale -a s
raz s en -na -o, razsnost -i i ,
ra z s je -a s; gl. razsg ati
ra z sip a ti -pam in -pijem , ra z sip a
n je -a s, raz sip len -lna -o [ -ln-],
razsp -a m, razsip en -p n a -o,
raz sp n ik -a m, raz sp n ica -e i ,
razsp n e -a m, razsip n o st -i ,
razspen -na -o kar se rado
razsiplje, razspnost -i ; razsip v ati -am , ra z sip v a n je -a s,
gl. tudi raz su ti
raz sn o v ti -sn jem gl. snovati,
. razsn o v n -a -o, razsn v a -e ,
ra z sn te k -tk a m, razsnven
-vna -o, ra z sn te n -tn a -o

raz so d iti in razso d iti -sodim gl.

soditi, raz so jen -a -o, razs jenost -i , raz so d ljv -va -o, ra z
sodljv o st -i , razso d en -d n a -o,
razsodnost -i ; razso d n ik -a m ,
razso d n k i -a -o: ~ i izrek , ra z
sodba -e , razs d ek -d k a m,
razsodie -a s; ra z so ja ti -am,
ra z s o ja n je -a s; ra z so je v ti
-j je m , ra z so je v l -la -o, razso je v n je -a s, raz so jev le c -lca
[-u-] m, raz so jev le n -ln a -o
[ -ln-]
rzso h a -e rogovila, nav. mn.
rzsohe senene vile, rz so h ast
-a -o rogovilast
razso liti -m, razsoli -te! razso lil
-la -o, raz so lj n -n a -o: ~ o
meso, razsol [-ou] - s la m : m e
so v ~ d e ja ti, rz so la -e i
ra z srd iti -m in -sdim se, ra z
srd i -te! ra z srd il -la -o, ra z
s rje n -a -o, ra z sje n o st -i ,
ra z srd te v -tve ; ra z sd e n -dna
-o, ra z srd ljv -va -o
+ra z st ti -nem se raziti, razidem
se: iveli smo s k u p a j n e k a j le t
in smo se + raz stali (razli), eden
v F ra n cijo , ed en v K ak a n j,
eden v L ju b lja n o ; +ra z st n e k
-n k a m razhod, slovo: + razstan ek (slovo) n a elezn ik i po
s ta ji je b il p risre n , osm oolci
n a + ra z sta n k u ob loitvi, ob
razhodu
ra z st v iti -im razdeti, na ogled
postaviti, ra z st v lje n -a -o; razst v a -e , ra z st v e k -v k a m,
raz stv e n -vna -o: ~ a d v o ran a
= raz stv n ica -e , raz stv n o st
-i i, ra z sta v ljiv -va -o, r a z
sta v ljv o st -i ; raz stav itev -tve
, ra z sta v itv e n -a -o [-vn- ] ,
razstav ie -a s, rz stav ica -e
= ra z st v k a -e ve snopov
skupaj pokonci postavljenih; razst v lja ti -am , ra z s t v lja n je in
- n je -a s, ra z st v n ik -a m =
ra z sta v te lj -a m = ra z sta v lj -

razalti
vec -vca m, ra z sta v lj v k a -e 2;
ra z sta v lj le n -ln a -o [ -ln-], razs ta v lj ln ic a -e [ -ln-]
ra z tl ti -stljem gl. stlati, razstl n -a -o; ra z s tlja ti -am , razs tlja n je -a s, razs tiln ik - sl [-iu -]
m razgrabljeno seno, ki se na
travniku sui, ra z stilj ln ik -a
[-u-] m (stroj)
ra z s t j - ja m, ra z st je n -jn a -o:
~ a ra z d a lja
raz st p -pa m ; razs topiti -stopim
se gl. stopiti: v k ro g se
razst p ati -am se, ra z st p a u je -a s
ra z stre liti -m, ra z str li -te! r a z
stre lil -la -o, ra z s tre lj n -na -o,
ra z s tre lite v -tv e 2, ra z str le n
-ln a -o [ -ln-], ra z str ln o st -i
[ -ln-] i ; ra z stre lile n -ln a -o
[-ln~], raz streliv o -a s; raz str 1 ja ti -am ; ra z s tre lje v ti -jem ,
ra z s tre lje v a l -la -o, ra z stre lje v n je -a s, ra z stre lje v le c -lca
[-u-] m
ra z s tr ti -strm , razs tr i -te! razs tl [-tu] -a -o, ra z s tt -a -o,
ra z stto st -i 2; ra z stra ti -am,
r a z s tra n je -a s
ra z str i -striem gl. srtrii, razstr en -a -o, ra z str e k -ka m
ra z s tro jti -stro jim gl. stro jiti,
ra z str je n -a -o, razstrjenos-t
-i 2, ra z stro jte v -tv e 2, ra z str j
- ja m dezorganizacija
raz sn ti -m, razsi -te! razsil -la -o, razsun -n a -o:
sod; razsu n o st -i 2: ~ zem
lje ; raz s ati -am , ra z s a n je
-a s
ra z s ti -s jem in -spm , ra z s j
-te! in raz sp -te! raz s l - la
-o, ra z s t -a -o, razslo -a s,
gl. tudi raz sip ati
raz sv titi -im : ~ p ro sto r z lujo,
razsv ti -te! raz sv til -la -o in
razsv tilo -i; gl. tudi raz sv etliti
raz sv titi -m eksekrra ti: ~ posveno stv ar, razsv ti -te! ra z
sv til -la -o, razsven -na -o,

razsvenost -i 2; razsv eev ti

-jem , razsveev l -la -o, razsv eev n je -a s, razsv eev len
-ln a -o [ -ln-]: o d e ja n je
ra z sv e tliti -m, raz sv tli -te! razsv tlil -la -o, ra z sv e tlj n -na
-o, ra z s v e tlj n je -a s, raz sv e
tlite v -tve 2, ra z sv e tlj n e c -nca
m, ra z sv e tlj n o st -i 2; razsv etlje v ti -jem , ra z sv tlje v l -la
-o, ra z sv e tlje v n je -a s, razsv e tlje v le n -ln a -o [ -ln-], ra z
sv e tlje v ale c -lca [-le-] m ; razsv e tlj v a -e 2, ra z sv e tlj v e n -vna
-o: ~ e teave
razs v it -a m zora, razs vita ti -a se
ra z e p riti -im se, ra z e p rje n
-a -o, ra z e p rje n o st -i 2
ra z iriti -im (se), ra z irje n -a -o,
ra z irje n o st -i 2, r a z irje n je -a
s, ra z irite v -tv e 2, raz irtelj
-a m ; ra z irja ti -am, r a z ir ja
n je -a s, ra z irj te v -tve 2, raz irjlec -lca [-u- in -le-] m
med.; ra z irje v ti -jem , razirje v l -la -o, ra z irje v n je
-a s, ra z irje v le c -lca [-u- in
-le-] m, ra z irje v lk a -e [-u~
in -lk-] 2
ra z k a tl ti -m, ra z k a tl j -jte!
razS katll - la -o, ra z k a tl n -a
-o: m ost
ra z o p riti -im se, ra z o p rje n -a
-o, ra z o p rje n o st -i 2
ra z tk a ti -am, ra z tk a n -a -o,
ra z tk a n o st -i 2
r a z t ja ti -am (se), r a z t ja n -a -o
r a z t k a ti -am gl. razto iti
ra z ta k n ti -tkn em , ra z t k n i -te
in ra z ta k n i -te! ra z t k n il -a -o
in ra z ta k n l -la -o, ra z t k n je n
-a -o [ nepoud. povsod: -tak- in
-tk-]
ra z ta lti -m, ra z t li -te! ra z t lil
-la -o, ra z ta lj n -n a -o, razt le n -lna -o [ -ln-] kar se da
taliti, ra z t ln o st -i [ -ln-] i, razta ljv -va -o, ra z ia ljv o st -i 2

685

raztunti
ra z ta n ti -m, ra z t n i -te! razt n il -la -o, ra z t n je n -a -o in
ra z ta n j n -na -o, ra z t n je n o st
-i in -nost -i ; ra z ta n je v ti
- jem , ra z ta n je v l -la -o, razta n je v n je -a s [ nepoud. povsod:
-tan- in -tn-]; ra z t n j a ti -am,
ra z t n j a n -a -o stnjati
r a z t p lja ti -am gl. razto p iti
raz t i -em se, ra z t k e l -k la -o,
ra z t k a ti -am se, ra z t k a n je -a
a, raz t k -ka m
ra z te g n iti in -teg n ti -tgnem , ra z
tegni -te! raz tg n il -la -o, razt g n je n -a -o, raz tg -ga m;
raz tg a ti -am = raz tz ati -am,
ra z t z a n je -a s, ra z te g ljiv -va
-o, ra z te g ljiv o st -i , raztzen
-zna -o, raz tzn o st -i i, raztz
-za m kriav otrok, raztezaln ica -e [ -ln-] ; ra z te j -a m;
raz teg o v ti -jem , razteg o v l
-la -o, ra z te g o v n je -a s, razteg o vlen -lna -o [ -ln-], raztegovlo -a s zdravniko orodje
ra z te l siti -im, raz tel e n -a -o,
ra z te l e n je -a s = raz tel sb a
-e , raz tele e v ti -jem , razte lesev l -la -o, ra z te le e v n je
-a s, razteleev lec -lca [ - u in -le-] m, raztelen ec -nca m,
ra z te l se n k a -e i, razteleev lnica -e [ -ln-]
ra z t p sti -tpem (se) gl. tepsti,
ra z tep n -na -o; ra z t p a ti -am,
ra z t p a n je -a s; ra z te p v a ti
-am, ra z te p v a n je -a s; raztp lja -e vrklja
ra z te p t ti -m gl. te p tati, raztep t n -a -o; ra z te p t v a ti -am, razte p t v a n je -a s
ra z t z a ti -am gl. raz teg n iti
r a z tra ti -am, ra z tra n -a -o
ra z tl iti -im, raz tl en -a -o, raztlen o st -i
raz to ti -tim gl. toiti, razten
-a -o; raz t k -ka m, raz t je
-a s; ra z t k a ti -am, ra z t k a n je
-a s ; gl. razti

razto g o titi -m (se), razto g o ti -te!

raz to g o til -la -o, razto g o tn
-na -o
raz t li -em gl. toli, razt len
-a -o, razt len o st -i i, razt lenec -nca m [povsod: -u-]
raz to lm iti -im, razto lm en -a
-o, raz to lm e n je -a s [povsod:
A m -]
raz to p iti -m, razto p i -te! ra z
topil -la -o, ra z to p lj n -na -o,
raz to p te v -tve , razt p -pa m,
razto p ilo -a s, raz t p en -p n a -o,
raz t p n o st -i i , ra z to p in a -e ,
ra z t p n ik -a m topilni lonec, razto p ljv -va -o, raz to p ljv o st -i
; ra z t p lja ti -am, r a z t p lja n je
-a s, ra z ta p lj v e c -vca m , razta p lj v k a -e , raiztapljvski -a
-o; ra z to p ije v ti - jem , razto p lje v n je -a s
ra z to v o riti -tovorim in -m gl. n a
tovoriti, raz to v o rtev -tve ; razto v rja ti -am, r a z to v rja n je -a s
ra z tr s k a ti -am, ra z tr sk a n -a -o
ra z tr sti -em, ra z tr se n -a -o
( + ra z tr e n -a -o), raz tr sen o st
-i (+ra z tr e n o st -i i), raztr se n e c -nca m, ra z tr s e n k a -e
i ; ra z tr sa ti -am, ra z tr s a n je -a
s, gl. tudi raz tro siti
ra z tr iti -im, raz tr e n -a -o,
raz tr e n o st -i i
r a z trg a ti -am gl. trg a ti, ra z trg a n
-a -o, ra z trg a n je -a s, ra z trg a
nost -i , ra z tg a n e c -nca m,
ra z tg a n k a -e i , ra z trg a n in a -e
; ra z trg o v ti - jem ; ra z trg vati -am
ra z tro b iti -im = ra z tro b n ta ti -am
gl. tro b iti, ra z tro b lje n -a -o,
ra z tr b lje n o st -i i
r a z tro jti -m na tri dele razdeliti,
ra z tr ji -te! ra z tr jil -la -o,
ra z tro j n -n a -o, ra z tro j n o st
-i ; ra z tro jte v -tve i, raz tro jtv e n -a -o [-tvn-]
ra z tro s iti -im gl. tro siti, raz tr en
-a -o, ra z tr se k -ska m m eta-

razvsti
staa med.', ra z tr a ti -am, raztr a n je -a s
ra z tr e k -ka m = stro e k -ka
m izdatek
ra z tr p a ti -am razbiti = ra z tr p iti -im, ra z tr p a n -a -o, raztr p a n o st -i i, r a z tr p lje n -a -o
ra z tv riti -im, raz tv r - ra m =
ra z tv rb a -e , ra z tv o rljv -va
-o, ra z tv o rljv o st -i ; raztvren -rn a -o, raz tv rn o st -i ,
ra z tv o rn a -e i, raz tv o rlo -a s,
raz tv o rlen -ln a -o [-ln-]; raztv rja ti -am, ra z tv r ja n je -a s,
ra z tv a rj le n -lna -o [ -ln-], raztv a rj le c -lca [-le-] m, ra z tv a rj lk a -e [-lk-] i, ra z tv a rj ls k i
-a -o [ -ls-]
ra z d iti -im anatomizirati, secirati
med., raz d en -a -o, ra z d b a -e
= ra z d e n je -a s, raz d en o st
-i i
raz m -a m, raz m en -m na -o,
raz m n o st -i , raz m u ik -a m,
raz m n ica -e i, razm ne -a m,
raz m niki -a -o, razum nitvo
-a s; raz u m ti -m em gl. um eti: to se raz m e sam o po (ob)
sebi, +pod tem razum em o s tem
mislimo, + raz u m ti se n a k a j
um eti kaj, izveden biti v em;
ra z u m lje n -a -o: besed a ni b ila
p ra v ~ a ; raz u m ljiv -va -o, r a
zu m ljiv o st -i i; raz u m v a ti -am,
ra z u m v a n je -a s; razum ven
-vna -o, razu m v n o st -i
+r z u n prisl. gl. razen
ra z ste n -tn a -o kdor ima velika
usta, gobezdav, bahav, opravljiv,
raz stn e -a m, raz stn o st -i i ,
raz stn ik -a m, ra z stiti -im
izklepetati
raz u zd ti -m, raz u zd l -la -o:
~ je k o n ja , razu zd n -a -o:
~ k o n j; preneseno: razu zd n
-a -o: ~ lovek, razuzdnec
-nca m, ra z u z d n k a -e i, razu zd nost -i i

687

ra z v d iti -im, ra z v je n -a -o, razv jen e c -nca m, raz v je n e k

-ka m, ra z v je n k a -e , razv je n o st -i i, ra z v d a -e i; razv ja ti -am, r a z v ja n je -a s
raz v l [-l] -la m , raz v alin a -e i
ra z v a lti -m, raz v li -te! razvlil -la -o, ra z v a lj n -n a -o;
ra z v lja ti -am gl. v a lja ti, razv lja n je -a s
raz v d a -e i koketa
raz v d eti -vm se gl. v ed eti: v
m a jh n em m estu se h itro vse
razv, razv d el -a -o (+raz v d la
-o), raz v d en o st -i i; raz v d ati
-am se orientirati se, ra z v d a n je
-a s; razv ed o v ti - jem se, razvedovl -la -o, raz v ed o v n je
-a s; raz v d -da m orientacija
ra z v e d riti -m, raz v d ri -te! ra z
v e d ril -la -o, raz v ed rn -na
-o; raz v ed rilo -a s, raz v ed rile n
-ln a -o [ -ln-], ra z v e d rln o st -i
[-in-] i
ra z v ja ti -jam in -jem gl. v ejati,
razv ja n -a -o; raz v ti -vjem
gl. veti, ra z v t -a -o, raz v to st -i
ra z v e jiti -m, ra z v ji -te! razv jil -la -o, ra z v e j n -n a -o,
ra z v e j n o st -i i, ra z v e jte v -tve
ra z v e lj v iti -im, ra z v e lj v lje n -a
-o, r a z v e lj v lje n je -a s, ra z
v e lja v ite v -tve i, raz v e lja v itv e n
-a -o [-tvn-]: i odlok; ra z
v e lj v lja ti -am, r a z v e lj v lja n je
-a s
+ rz v en prisl. gl. razen
ra z v e se liti-m , ra z v e s li-te ! razveslil -la -o, ra z v e se lj n -na
-o, razv eseltev -tve , raz v ese
ljiv -va -o, raz v ese ljv o st -i ;
raz v e se lje v ti -jem , razveselje v l -la -o, ra z v e se lje v n je
-a s, raz v ese lje v le c -lca [-u-]
m, ra z v e se lje v lk a -e [ -u-] 2,
raizv eseljev len -ln a -o [ -ln-]
raz v sti -vdem , razv d i -te! ra z
vdel -d la -o in razv l -la -o,
razv ed n -n a -o, razv ed n o st

razvzati
-i , razv ed n ec -nca m, razv ed n k a -e i
raz v za ti -vem gl. vezati, razv zan -a -o, razv za -e , razv z a n je -a s ; razv zn ik -a m
glas., razvzen -zna -o = razv ez ljv -va -o, raz v ezljv o st -i
; razvezovti -jem , razvezo
v al - la -o, raz v ezo v n je -a s,
razv ezovlen -ln a -o [ -ln-], ra z
vezo vlec -lca [-u-] m , razv ezo vlka -e [-u-] , razvezov lsk i -a -o [-u-]
raz v id -a m evidenca, razviden
-d n a -o, raz v id n o st -i , razvd n ica -e ; raz v d eti -im, razv d el -a -o
ra z v iti -vijem gl. nav iti, ra z v it -a
-o, ra z v itje -a s, ra z v te k -tk a
m, raz v o j - ja m, raz v o jen - jn a
-o: ~ a te o rija , raz v o jn o st -i ;
ra z v ija ti -am, ra z v ija l -a -o in
- la -o, r a z v ija n je -a in - n je
-a s, raz v ijlo -a s fot.
razv li -vlem gl. vlei, razvlen -a -o, razv len o st -i ,
razv lenec -nca m, razvlenk a -e , ra z v l k a -e ; razv liti -im, ra z v l k a -e i ; razvlaev ti -jem , raz v laev l -la
-o, ra z v la e v n je -a s
ra z v n ti -vnm em , razvnem i -te!
ra v n l -a -o, ra z v n t -a -o,
r a z v n tje -a s, raz v n to st -i ;
raz v n m a ti -am in -ljem , razv n m a n je -a s
razv o d -da m, razv d en -d n a -o,
razv d n ik -a m e l e k t r o t e h ra z
v o d n ica -e i e le k tr o te h g l. tudi
raz v esti
ra z v o d je -a s, razvden -dna -o,
razv dnica -e : to k a ~
ra z v o j - ja m gl. razv iti
razv o ziti -vzim gl. voziti, razven -a -o, razvoz -za m;
raz v a ti -am , ra z v a n je -a s;
razv zen -zna -o kar se d raz
v o z iti razvzen -zn a -o kar je za
razvoz doloeno, razvznost -i i

raz v o zl ti -m gl. vozlati, razvozln -a -o, razv o zln o st -i ,

raz v o zl n je -a s, ra z v o z ij j -a
m ; razv o zlv ati -am, razvozlv a n je -a s
ra z v p iti -vpijem gl. vpiti, raz v p it
-a -o, raz v p ito st -i
ra z v ra t -ta m, ra z v r te n -tn a -o,
ra z v r tn ik -a m, ra z v r tn ic a -e
i, ra z v r tn ik i -a -o, ra z v r tn e
-a m, ra z v r tn o st -i i
raz v re d n o titi -im, raz v re d n o ten
-a -o, ra z v re d n o te n je -a s: ~
d e n a r ja
ra z v r ti -vrm , raz v ri -te! raz v rl
-a -o, ra z v t -a -o razloen, ra z
dejan, razposajen
ra z v rstiti -m, ra z v rsti -te! ra z
v rstil -la -o, raz v r n -n a -o,
razvr nost -i i, ra z v rstite v
-tv e i, ra z v rsttv e n -a -o [-v n -];
ra z v r a ti-a m , ra z v r a n je -a s;
raz v r ev ti -jem , razvr evl
-la -o, ra z v r e v n je -a s, razvrev lec -lca [-le-] m, razv r e v lk a -e [-lk -]
razzlo g o v ti -zlogjem , razzlogov l -la -o, razzlo g o v n je -a s,
razzlogovlen -ln a -o [ -ln-]: ~ a
m eto d a b r a n ja ; razzlogovlec
-lca [-le-] m , razzlo g o v lk a -e
[-lk-] i
raz g a ti -am, razg an -a -o,
razag o v ti - jem , razag o v l
- la -o, raz ag o v n je -a s, razagovlec -lca [-u-] m, razag o v lk a -e [-u~]
razagov len -ln a -o [ -ln-]
ra z liti in raz aliti razlim , razli -te! raz lil -la -o, raz lje n -a -o, ra z lje n o st -i ,
ra z a lj n je -a s, raz alite v -tve
, ra z lje n e c -n ca m, ra z ljen k a -e i ; raz alle n -ln a -o [ -ln-]:
~ e besed e; ra z a ljv -v a -o,
ra z a ljv o st -i i
raz alo stiti -m, razalo sti -te!
razalo stil -la -o, razalon

688

realizirati
-n a -o, razalonost -i i, razalo sttev -tve i
ra z a riti -m, raz ri -te! razril -la -o, ra z a rj n -na -o
in ra z rje n . -a -o, raz artev
-tv e ; ra z rja ti -am, razrja n je -a s
raz g ti -gm, razg -te! razgl -a -o, razgn -a -o; razgati -am, raz g a n je -a s
raziv ti -m (se), razivel -la -o?
raziv t -a -o, raziv to st -i i,
raziv lo st -i ; razivi ti -im
(se) s stalnim poud. ali razivti
-m (se), razivi -te! razivi 1
-la -o, raz iv lje n -a -o; ra z
ivlja ti -am , raziv lja n je -a s,
ra z iv ij v e c -v c a m, raz iv ijv k a -e
razv iti -im gl. veiti, razven -a -o, razvek -ka m
ra z v rk lja ti -m gl. v rk lja ti,
ra z v rk lj n -a -o: ~ o ja jc e
r e n j - n ja ro, r n ji -a m , rn ji e k -ka m, r n ja s t -a -o
rd c -a -e (gl. 81), dol. rdi
-ega, prim . b o lj rd; Rdi
k ri ; rdec -ca ro neka ptica
pevka, rdek -ka m neko ja
bolko, rd k a -e i rdea krava,
kobila, rde sad (jagoda, hruka),
rd k a st -a -o, rd k a r -ja m,
rd ko -a ro rde konj, rdeica
-e , rd e in a -e i, rdeilo -a s,
rd nica -e i neka smokva,
rdnik -a m neka ptica, rde lk a -e [-lk -] neko jabolko,
neka uitna goba, neka riba v
K rki, rd e g a -e neka riba,
neka hruka, rjavordea svinja
rd ee- v sestavi: rd e e b r d -da
-o, rd e eb rd ec -dca m, rdeecvten -tn a -o, rdeeglv -va
-o, ~ g l v e c -vca m, ~ g l v k a
-e ; rd e e h l a r -ja m neka
ptica, rd e e k lj n - n a -o, rdeekec -ca m, rd e ek v en
-vna -o, rd eels -sa -o, ~ l sec -sca m, ~ l s k a -e ; rd e e
Slovenski pravopis

lien -na -o, ~ linost -i ,

~ linica -e , ~ lin ik -a m ,
~ l n e -a m; rd eelsec -sca
m, rdeeng -ga -o, rdeens
-sa -o, rdeen sec -sca m,
rdeek -ka -o, rd eep celj
-clja m neko jabolko, rdeer p k a -e neka ptica, rd eertec -tca m neki mrlj, rd eev rten -tn a -o, rd e e v r tk a -e i
neka ptica
rd ti -m, rd i -te! rd, rd l -la
-o, rd n je -a s; rd e iti -m,
rd i -te! rd eil -a -o, rden je -a s
re a g ira ti -am kazati odpor, odgo
voriti na ka j, re a g n t -n ta m =
reg en s -a m snov, s katero
ugotovimo prisotnost drugih snov mn. tudi re a g n c ije -ij i, reag n ca -e 2, reag n en -na -o
r e k c ija -e i nasprotno delovanje,
odgovor, odziv, re a k c ijs k i -a -o:
~ i m otor; re a k c io n r -ja m
nazadnjak, zavira, re a k c io n rk a
-e nazadnjakinja, rea k cio n re n
-rn a -o nazadnjaki, rea k cio n rne -a m, rea k cio n rn o st -i i
re a k tiv ra ti -am obnoviti kaj: ~
koga; re a k tiv ra n -a -o, re a k tiv ran e c -nca m , re a k tiv ra n je
-a s, re a k tiv c ija -e i
re le n -ln a -o [ -ln-] (+relen)
stvaren: ~ o tevilo, ~ a gim
nazija, re ln o s t-i [ -ln-] i stvar
nost, r e lije -ij i mn. realni
( stvarni) p red m eti; realizem -zm a
m ut za stvrnost, posebna sm er
v um etn. in f i l re a list -a m,
re a listk a -e , rea listie n -na
-o, re a lit ta -e i zem ljika po
sest, re a lit te n -tn a -o: ~ a p i
sa rn a
r e a liz ira ti -am uresniiti, uresnievati, uveljaviti, ostvariti, r e
a liz ira n -a -o, re a liz ra n je -a s,
re a liz c ija -e ostvarjanje,
ostvaritev

689

44

relka
re a lk a -e [-lk-] , relen -na
-o [-l-], re le c -lca [-le-] m
uenec na realki
R au m u r [reom r] -a m fizik , to
plotna lestvica, kratica R, R aum u ro v [reom rou] -a -o: ~ a
lestv ica 80 R = 100 C
r b a ti -am glodati ( kost, drevo),
r b a n je -a s
rb ec -bca m neka vinska trta
r b e r -bri s stalnim poud. v edn.
k r b ri n a re b ri za r b rijo in
v dv. r b ri r b rim a ; ali pa: r
b e r re b ri k r b ri n a r b e r na
r b ri za re b rj , dv. re b ri rebrm a, v mn. sam: re b ri re b ri
reb rm re b ri v re b r h z reb rm i; v k r b e r = n a v k r b e r
prisl., v k r b ric a -e strma pot,
re b r n a -e reber, r b rn a t -a
-o: ~ svet, re b rn ic a -e in
re b rn in a -e polje v rebrh
re b r e - mn. oknice, aluzije
re b ro -a s, mn. r b ra r b e r rbro m r b ra r b rih z r b ri;
r b rc e -a s, mn. r b rc a -brc;
r b r a st -a -o, re b ra s t -a -o
rbru podoben, r b ra s t -a -o
kar kae rbra: ~ o poboje,
r e b r a t -ta -o kdor ima mona
rebra, r e b rn t - ta -o, re b rnec -nca m rastlina (pastinak),
r b r je -a s, r b rn -a -o, r b rn ic a -e rebrna m rena, re b rn ca -e , re b rn ic e -c mn. le
stve za na voz, re b rn in a -e
m eso, r b rn ik -a m = r e b r n j k
-a m neka bolnika priprava, r e
b ro v je -a s, re b ro v t -a -o,
re b r k -a m vrsta hrasta, rb ric a -e neko jabolko; reb riti -m se viti se, rvati se,
repeniti se, r b ri -te se! re b rl
-a -o, r e b r n je -a s
re b la -e vrsta trte in vina, reb lic a -e
r b u s -a m slikovna uganka, podobnica

r c e lj -c lja m, rcel j e k -ka

[-clj-] m, re c lj t - ta -o
re c n z ija -e ocena, presoja, r e
cen zijsk i -a -o; re c e n z ra ti -am
oceniti, presoditi; re c e n z n t- n
ta m ocenjevalec, presojevalec,
re c e n z n tk a -e , rec en zn tsk i
-a -o
re c p c ija -e prevzem , sprejem ,
re c e p tv e n -v n a -o dovzeten,
sprejem ljiv, rec ep tv n o st -i
dovzetnost, sprejem ljivost; recip r a ti -am sprejeti, rec ip in t
-n ta m kemina priprava
receps -a m potna prejem nica,
recep sen -sna -o
re c p t -p ta m zdravniki zapis,
re c e p tra ti -am z receptom pred
pisati, re c e p tra n je -a s, recpte n -tn a -o: ~ a k n jig a , recept r a -e
recs -a m razpravljanje, pogod
ba, recesven -v n a -o odstopa
jo, zakrit, neviden
rec id iv a -e povrat, recid v en
-vna -o povraten, recid v n o st -i
m ed. povratnost
rec ip ro en -na -o m edsebojen,
vzajem en: ~ a v red n o st, re c i
p ro n o st -i i = rec ip ro c it ta
-e m edsebojnost, vzajem nost
re c itira ti -am, re c it c ija -e , r e
ci ta c ijsk i -a -o: ~ i veer, recita tv [-iu, +-if] -a m nain petja,
re c ita tv e n -v n a -o, re c it to r - ja
m, re it to ric a -e , recitn d o
prisl. glas.
r - stvar, zadeva, o emer kaj
reem: vse re i n a svetu, to je
m o ja re, v vsako re se v ta k
ne, za vsako re g o d rn ja, ta
lovek ni za nobeno re rabo,
za ni, tiri p o sle d n je rei, g rd e
rei p o e n ja ti (u g an jati), re
dobro kae, vso re je tre b a
p rem isliti, lepo re si nam n a
k o p al n a glavo iron., lep e rei
sliim o teb i iron., p ra v a re
ta k le de kaj to, to ni nt, n i

690

redkovredno besede, p ra v a re, e te

m alo p rim e jo ni hudega, ni
za to, kaj za to, cla (clo) re
lju d i (pisem) aka, celo re p i
sem sem dobil ve lik o ; p re sn e ta
re! v ra ja re! rca -e i,
rod. mn. ric
rei rem , reci -te! rek -a -e:
poslovil se je, reko, da e p r i
de; ta k rek o (+tak o rek o ):
e ta k o rek o nov, to je ta k o
rek o u k ra d e l; r k e l r k la -o,
rk i: Vzel je k lobuk, rk i:
Na svidenje!; ren -n a -o,
reen ca -e i, reenen -na -o,
re ljv -va -o, re ljv o st -i i
zgovornost, gl. tudi rek
r d -a ro, mn. rd i -ov (olski),
redovi -v (liturg.): delovni,
dnevni, hini, olski, vozni, po
slovni, drub en i, v iteki, c e r
kveni, strogi, tr e tji red ; kom u
p o d eliti red, p re je ti v ije (nije)
red o ve; v re d stopiti, re d za
p u stiti; o d lik o v a ti koga z r e
dom ; dobiti dober, slab red
oceno; n a p ra v iti red, v re d d e
ja ti k a j (koga), v re d sprav iti,
v red u im eti k a j; v re d u biti,
ti prav, tu n e k a j ni v red u
prav, po re d u po vrsti, tr i dni
po redu, vsi po red u ; rokavici
sta si (si nista) v red par, red a
se d rati, k re d u pozvati, k r e
du b iti pripravljen b iti; redom a
prisl. po v r s ti; rd e n -dna -o,
rd n o st -i i, red o v t -a -o, redovtost -i ; re d o lj b e n -bna
-o, re d o lj b n o st -i , red o lj b je -a s
r d - i vrsta: za koscem tra v a
v rd leti, tra v a je e v redh,
s. re d i ra z s tilja ti; gl. re d iti
re d a k c ija -e urednitvo, re d a k
c ijsk i -a -o, r e d a k t r - ja m
urednik = r e d k to r -ja m, red k to ric a -e i urednica, red k to rsk i -a -o, re d ig ra ti -am ure
diti, urejati, re d ig ra n je -a s

re d r -ja m policaj, re d rsk i -a

-o, re d rstv o -a s policija, red rstv e n -a -o [ - tvn-]
re d iti -im (se), (raz)rd en -a -o,
r d e n je -a s, red n a -e ; gl.
rd i ti
r d e k -d k a -o, re d k ji -a -e,
prisl. rdko, re d k je , n ar d k o ma, zrdka, po rd k o , p o rd k ama, po rdkem , rd k o m a; rdk o st -i
re d ig ra ti -am gl. re d a k c ija
r d iti -im rediti, rd i -te! rd il
-a -o, r d e n je -a s; gl. rd iti
re d iti -m (se) hraniti, vzdrevati,
rd i -te! red -a -e, red ,
re d il -a -o, r e j n -n a -o, rej n je -a s = re d ite v -tve .
re j n e c -nca m, re j n e k -ka
m, r e je n k a -e i, re j n ic a -e i,
re j n o st -i ; r ja -e 2, r je n
-jn a -o, r e jn ik -a m, re jn ic a -e
, re jn in a -e , re d n ik -a m,
red n c a -e , re d n n a -e ; r e
dilen -lna -o [ -ln-], red ln o st -i
[ -ln-] i, redilo -a s, red e -a
s; r je c -jc a m, r jk a -e , r jski -a -o
re d iti -m (se) v red devati, vrsti
ti, rd i -te! re d il -a -o: kosci
tra v o re d ijo v redi kosijo, sno
pi se re d ijo za an jicam i se
vrstijo ; re d ite lj -a m, re d te ljica -e , re d te ljstv o -a s, re d i
te ljs k i -a -o
re d k e v -kve , rd k v e n -a -o
[ -vn-] , red k v ic a -e i, rd k v ie -a s
red k o - v sestavi: rdk o k d o , rdkokoga, rdko k o m u , v rdkokom = red k o v kom se zm oti,
z rdkokom = red k o s kom je
zad o v o ljen ; r d k o k a j, rdkoesa, rdkoem u, v rd k o em
= red k o v em se m oti, z r d koim = red k o s im je za
dovo ljen ; r d k o k d a j, rdkokje,
r d k o k ra t; red k o b esd en -dna
-o, ~ b e s d n o s t -i ; red k o ls

rdos
-lsa -o; red k o lst -a -o; redkozb -ba -o
rd o s -a m = re d o s ja -e veliko
reeto za ienje ita, gl. re ta
red o v ti -jem , red o v l -la -o,
re d o v n je -a s, red o v len -lna
-o [ -ln-]: ~ a konferen ca, redov ln ica -e [ - 1 n-]
red o v n ik -a m, redovnica -e
red o v n ik i -a -o, redvnitvo -a
s, redoven -vna -o: ~ a o bleka
re d u c ira ti -am zm anjati, sk r iti
prenesti (v drugo vrsto), re d u
cira n -a -o, re d k c ija -e
zm anjanje, skritev, vreved, r e
d u k c ijs k i -a -o, re d k to r - ja m
re d u p lik c ija -e podvojitev (zlo
ga), re d u p lic ira ti -am, red u p lic ira n je -a s, re d u p lik to r -ja m,
re d u p lik to rsk i -a -o
re d ta -e utrdba; plesno zaba
vie, re d te n -tn a -o
re f e k t rij -a m obednica, refek t r ijs k i -a -o
re f e r r a ti -am poroati, re fe r t -a
m poroilo, re fe r n t -n ta m po
roevalec, re fe r n tk a -e poro
evalka, re fe r n ts k i -a -o; refern d u m -a m ljudsko glasovanje;
re fe r n c a -e priporoilo
re fl k s -a m ; fiz. ~ sonnih a r
kov, lui odsev, odsevanje; p e
sem je ~ n jeg o v eg a d o iv etja
odsev, odsvit; med. ~ m iice,
ivca neposredni, samohtni od
ziv, odgovor; refk sen -sna -o:
fiz. ~ a lu odbojna, odsevna;
med. ~ o sredie, ~ i gibi ne
posredni, samohotni; re fle k t re n
-rn a -o, re fle k t ri e n -na -o:
~ a o trp lo st zenic
r e f le k s ija - e odbijanje (svetlobe),
odsevanje, odsvitanje, prem ilje
vanje; reflek siv en -v n a -o slovn.
povraten: ~ i zaim ki, glagoli; fil.
prem iljevalen: ~ duh, lovek,
zn a a j; reflek siv -a m, mn. tudi
reflek sv a -iv s sk. i. za povrat
ne izraze (zaim ke, glagole, p n -

692

slove); reflek sv n o st -i slovn.

povratnost, fil. prem iljevalnost
r e fle k tra ti -am (se): ~ svetlo b n e
a rk e odbijati, a rk i se reflek tira jo se odbijajo, odsevajo, se
odsvitajo: ~ n a k a j (slubo,
podporo) potegovati se za ka j,
raunati na ka j, prositi; reflek t n t -a m prosilec, kdor se za
im poganja, na kaj aka, rauna;
re fl k to r - ja m arom et: z ~ em
ra z sv e tliti; re fl k to rsk i -a -o:
~ a lu, arn ica
refo rm a -e preosnova, rod. mn.
reform , refo rm en -m na -o: ~ a
o b le k a; re fo rm ira ti -am, re fo r
m ira n je -a s, re fo rm c ija -e i,
re fo rm a c ijsk i -a -o, refo rm to r
-ja m, re fo rm to ric a -e , refo rm to rsk i -a -o, refo m ra n ec
-nca m, reform izem -zm a m,
refo rm ist -a m, refo rm istien
-na -o
re fr k c ija -e lom arkov, re fra k c jsk i -a -o, re fra k to m te r -tra
m, r e fr k to r -ja m
r e f ra k t r e n -rn a -o neobutljiv,
nesprejem ljiv: ~ za o b sev an je,
za zdravilo, r e fra k t rn o s t -i
m ed.
re fr n -a m pripev, ponavljanje
r g a -e i razpoka, zareza; rg ast
-a -o, r g a ti -am ; r g n iti -nem
razpoiti se, odpreti se: zem lja
rg n e; rgica -e , rg i ast -a
-o, r g lja -e kruh z navzkri
nim i regami, r g lja j -a m raz
poka
rg a -e regljanje, zelena dreves
na abica, rgica -e , reg a -e
i, reg ica -e neka rastlina,
r g a ti -am = re g e t ti -m in
-em, re g e t j -jte! rg e tl
-la -o, r g a n je -a s = reget n je -a s, re g t -ta m, r g e lj
-g lja m n eka abica, n eka rast
lina, re g e t a -e iaba, reget ljk a -e ropotulja = reget lja -e = r g lja -e ; reg-

rekapitnlrati
lj ti -m, re g lj j -jte! re g lj l
-la -o, r e g lj n je -a s, r g lja st
-a -o, re g lj -a m klepetavec,
re g lj a -e 2 klepetulja, re g lj v
-v a -o, re g lj v e c -vca m, reglj v k a -e 2, re g ij v sk i - -o
re g l [-l] -a m vladarju pridrana
pravica, polica za knjige, za bla
go, rkovnica
re g a ta -e izletniki oln, tekm a
na vodi
re g e n e ra c ija -e obnova, prerod;
re g e n e ra c ijsk i -a -o, reg e n eratv en -vna -o, re g e n e r to r -ja
in im e raznim pripravam ; r e
g e n e rira ti -am obnoviti, prero
diti, poiviti
rg en s -a m p re d sto jn ik: ~ chori
voditelj cerkvenega petja , zbora
re g n t -n ta m vladar, reg n tsk i
-a -o: ~ i svt, reg n tstv o -a s
reg st -a rn, nav. mn. reg sti -ov
posnetek iz kake listine
reg im n t -n ta m polk, regim nten -tn a -o, reg im n tsk i -a -o
R egina -e os. i., R eginin -a -o
reg io n len -ln a -o [ -ln-] pokra
jin sk i, reg io n aln o st -i [ -ln-] ,
regionalizem -zm a m, reg io n a
list -a m
re g iste r - tra m seznam , v p isn ik :
o rg elsk i
re g istrsk i -a -o:
~ a to n a; r e g is trira ti -am vpi
sali, re g is tra c ija -e i, re g is tra
cijsk i -a -o, r e g is trira n je -a s,
re g is tr to r -ja m, reg istr to rica -e 2, re g istr to rsk i -a -o;
r e g is tra t ra -e , re g istra t re n
-rn a -o, re g istrire n -rn a -o: ~ i
a p a ra ti
+reg le m -ja m predpisi, pravil
n ik , +re g le m e n tra ti -am 2
uradnim i predpisi urediti, +re, glem en tir a n je -a s
re g l ta -e letvica (v tiskarstvu)
re g lj ti -m gl. rg a
r g ra t -a m, reg rato v -a -o: ~ a
solata, r g ra tn ik -a m rastlina

re g r s -a m pritoba za povrnitev
strokov ali kode, reg rsen -sna
-o: ~ i zahtevek , reg resiv en -vna
-o nazaj gredo, nazaj veljaven,
re g re d i n te n -tn a -o: bolezen
je ~ a (kadar pojem a, se um ika)
R gul [-u l] -a m in R gulus -la
m, R gulov -a -o: ~ o s-lovo
re g u lira ti -am (u)ravnati, re g u li
ra n -a -o, re g u lira n je -a s, reg u l c ija -e 2, re g u la c ijsk i -a -o:
~ e n a p ra v e ; re g u l r -ja m re
dovni duhovnik; re g u l re n -rn a
-o pravilen, reden, re g u l rn o st
-i 2, re g u l to r - ja m ravnalo,
reg u la tiv e n -vna -o ravnajo,
urejajo, re g u la tiv [-iu , +if] -a
m urejajoa uredba, predpis
re h a b ilitira ti -am (se) ugled spet
dobiti (dati), re h a b ilitira n -a -o,
re h a b ilitra n e c -nca m, reh ab ilit c ija -e 2, re h a b ilitra n je -a
s, re h a b ilita c ijsk i -a -o: ~ i p o
stopek
r h ta -e 2 veliko reeto, redoseja,
r h t a r - j a m kdor izdeluje re h te;
r h ta ti -am 2 re hto pretresati
slamo, r h ta n je -a s delo in
stvar; gl. tudi re ta in redos
+re is ra ti -am uspeti, uspevati, po
sreili se
r ja -e 2 gl. re d iti: v r jo dati,
n a (v) r ji im eti, n a (v) r ji
b iti
r k r k a m gl. ri, rk o m a prisl.
v rkih: ~ govoriti
r k a -e 2, reica -e in rica -e 2,
ren -na -o: ~ a stru g a = reie -a s, r je -a s, ren ca
-e 2 rena voda, rek o p isec -sca
m hidrograf, re k o p sje -a s hidrografija
R ka -e 2 kr. i., z R ke, n a Rko,
R ean -n a m, R en k a -e 2,
rk i -a -o: ~ a lu k a
r e k a p itu lra ti -am ponoviti, po
vzeti, re k a p itu l c ija -e 2 pono
vitev, povzetek

rkati
r k a ti -am im eti navado rei, rk a n je -a s, rk lo -a s = recenca -e fraza
re k a to liz c ija -e zopetno pokatolenje; re k a to liz a c ijsk i -a -o:
~ a doba poreform acijska doba
r k c ija -e slovn. vezanje oblik:
~ glagolov
r k e t -a m teniki lopar, r k e te n
-tn a -o: ~ a m rea, ~ i rob
re k l m a -e naznanjevanje, pri
poroanje, re k l m e n -m na -o:
~ a deska, ~ o pisarije
re k la m ira ti -am pritoiti se, ugo
va rja ti; zahtevati, te rja ti; r e k la
m ira n je -a s, re k la m c ija -e i
terjatev, pritoba, re k la m a c ijsk i
-a -o, re k la m n t -a m
rek o g n o sc irati -am pozvedeti, razgled(ov)ati se, rek o g n o sciran -a
-o, re k o g n o sc ira n je -a s, rek o g n ic ija -e
* rek o m a n d irati -am priporoiti,
* rek o m an d ran -a -o priporoen,
* rek o m a n d c ija -e z = *rekom a n d ra n je -a s priporoitev,
*rekom ndo -a m priporoena
poiljka
* rek o m p en zrati -am odkodovati,
* rek o m p en zcija -e odkodo
vanje, odkodnina; *rekom penza cjsk i -a -o odkodninski, *rek o m p en zto r - ja m odkodovalec
re k o n s tru ira ti -am obnoviti, r e
k o n s tru ira n -a -o: ~ a stav b a;
r e k o n s tru ira n je -a s, rekons tr k c ija -e obnova, re k o n
s tru k c ijsk i -a -o: ~ i n a rt
re k o n v a lesc n t -n ta m prebolevn ik , re k o n v a le sc n tk a -e =
re k o n v a le sc n tin ja -e , rekonv alescn tsk i -a -o, rek o n v alescnca -e prebolvanje
re k o rd -a m, re k o rd e n -dna -o:
~ i as, re k o rd r - ja m, rek o rd rk a -e i, re k o rd rsk i -a -o,
re k o rd rstv o -a s
rk o v ec -vca m neka rastlina

re k o v en -vna -o notorien: ~ p i
ja n e c
r e k rim in c ija -e (nasprotna) obdolitev, nasprotna toba
r e k r u t -a m (vojaki) novinec, rek r te n -tn a -o; r e k r u tir a ti -am
novaiti, nabirati (vojake), r e
k r u tir a ti se dopolnjevati se, ob
navljati se, r e k r u tir a n je -a s,
re k r u t c ija -e
re k ta sc e n z ja -e ravni dvig
astr.
* re k tific ira ti -am popraviti, re k tificra n -a -o, re k tifik c ija -e
poprava, re k tifik a c jsk i -a -o
r k to r -ja m vodja, ravnatelj, pred
stojnik (visokih ol, zavodov),
r k to rsk i -a -o: ~ i posli, rek to r t -a m predstojnitvo, r k
torski urad) re k to r tsk i -a -o:
~ a p isa rn a
r k tu m -a m danka, rek to sk p -a
m zdravnika priprava, re k to
sk o p ija -e med.
re k rz -a m priziv, re k u r r a ti -am
pritoiti se, priziv narediti, rek rz e n -zna -o
rk v ie m -a m liturg., glas. m rtva
ko opravilo, rna maa; kot na
slov skladb: V erd ije v R equiem
re k v ir r a ti -am zahtevati, zasei,
zapleniti, re k v iz c ija -e zafefet?a, zasega, zaplemba, rek v izic jsk i -a -o: ~ a k o m isija; r e
k v iz it -a m orodje, priprava
re l c ija -e odnos, razm erje, r e
la c ijsk i -a -o razm ernosten
re la tiv e n -vna -o sorazmeren, od
nosen, ozir l en, v prim eri s im,
re la tv [-iu, +if] -a m, mn. rela tv a -v s oziralni zaim ki in
prislovi; re la tiv n o st -i , r e la
tivnosten -tn a -o: ~ a te o rija,
rela tiv iz em -zm a m filozofski
nauk, re la tiv s t -a m, re la tiv i
stien -n a -o
re l -ja m postedrtk: asovni ~ ,
toplo tn i ~ , re l je n -jn a -o: ~ a
p o sta ja

rep
re le g c ija -e 2 odstranitev tuden
ta z visoke ole, odpust iz slube,
re le g ra ti -am odstraniti, izgnati
re li f -a m pridvig, nadvig, relifen -fna -o pridvien, nadvien: ~ i tisk
re lig ija -e 2 verstvo, religiozen
-zna -o veren, relig io zn o st -i 2
vernost
r e lik t -a m ostanek, re lk te n -tna
-o: ~ a favna, flo ra
r e lik v ija -e 2 svetinja, svetniki
ostanek, nav. mn. re lik v ije -ij
svete moi, re lik v i rij -a m po
soda za relikvije
R m b ra n d t -a m os. i. nizoz. slikarja, R m b ran d to v -a -o, rm b ra n d tsk i -a -o, rm b ran d to v sk i
-a -o: i ob razi [povsod: -ant-]
rm ec -m ca m plaica, sinika
re m e d ra -e 2 (od)pomo, poprava,
odprava
+r m e k dlo veledelo, m ojstrovina
* rm elj -m lja in -m eljn a [-m lj-]
m letva, * rm eljek -ka [-m lj-]
m letvica
rem i -ja m neodloeni izid ahov
ske igre, re m iz ira ti -am neodlo
eno konati ahovsko igro
rem in iscn ca -e 2 spom in, rem iniscnen -na -o
re m z a -e 2 klonica, vozarna: tra m
v a js k a ~
* rem o v rati -am odstraniti, odsta
viti, rem c ija -e 2 odstranitev
(iz slube), odstavitev
* rem u n e r cija -e 2 nagrada, od
kodnina, * re m u n e rra ti -am na
graditi, odkodovali
R n -a m in R na -e 2 l. i. re ke,
rn sk i -a -o: ~ a p o k ra jin a , ~ a
v in a; P o r n je -a s gl. tam
+ r n a -e 2 pokrovka, staro elezo
re n ti -m, ren i -te! ren, ren -a -e, rn al -la -o, ren n je -a s, r n a -e 2 kdor reni,
r n a st -a -o = ren v -va -o,
ren v o st -i 2

+rendez-vous -a [randev -ja] m

zm en ek, snidenje, sestanek: im e
ti ~ sniti se, shajati se
re n e g t -a m odpadnik, ren e g tski -a -o odpadniki, ren e g tstvo -a s odpadnitvo
re n e s n sa -e in ren e sn c a -e 2
(gl. 4 2 ) prerod, ren esn sen
-sna -o in ren esn en -na -o
re n ta -e 2 vrsta jabolk
*renitnca -e 2 upornost, trm o
glavost, * ren itn ten -tn -o upo
ren, trmoglav, * ren itn t - n ta m
uporne, trmoglavec
*renom - ja m sloves, ugled, *renom ran -a -o slove, slaven;
*renom rati -am bahati se, po
stavljali se
re n o v ra ti -am obnoviti, prenoviti,
re n o v ra n -a -o, re n o v ra n je -a
s, re n o v c ija -e 2 obnova, ren o v to r -ja m, ren o v to rsk i -a -o
r n ta -e 2 dohodek iz obresti ali
pravnih zahtevkov, r n te n -tn a
-o: ~ i d avek = re n tn n a -e 2,
r n tn ik -a m, r n tn ic a -e 2;
*re n tira ti -am se izplaati se,
* re n tra n je -a s, re n ta b ile n -ln a
-o [ -ln-] donosen, donaajo obre
sti ali gmotno korist, re n ta b il
nost -i [-ln-] donosnost
re n t iti -im, re n t e n je -a s
r n tg e n -a m gl. R ntgen
re o m te r -tra m teh. tokomer
re o rg a n iz ira ti -am preosnovati,
preurediti, preustrojiti, reo rg an iz c ija -e 2 preosnova, preure
ditev, preustroj(itev), reo rg an izacjski -a -o, re o rg a n iz to r - ja
m, re o rg a n iz to ric a -e 2, reo rg an izto rsk i -a -o
re o st t -a m elektroteh. priprava,
s katero sprem injam o jakost elek
trinega toka
re p in rp rp a in rep a m, re p e k
-p k a in rep k -p k m, rep -a
m ival z dolgim repom, rep a
-e 2 krava (z dolgim repom),
neka rastlina, r p a st -a -o, re p a t

696

rpa
-ta -o, re p a tic a -e i k o m e t:
zvezda ~ ; re p ti -m za kom
capljati, re p a j -jte! rep l -la
-o, re p n je -a s; re p k ti -m
z repom m ahljati, re p k l -la
-o, rep c -pc m, rp en -pna
-o: ~ a p lav u t, rep ic a -e konec sore, rep -a m, re p n a
-e i meso od repa; r p k a ti -am
paberkovati; r p a r -ja m zadnji
v vrsti
r p a -e , rp en -pna -o: ~ o se
me, r p a r -ja m kdor trguje
z repo in repnim sem enom , neki
star denar, neki m etuli, mesec
o kto b er; r p a ric a -e i neka muha, r p i a r -ja m neki hro;
rp ic a -e i, rpien -na -o: ~ o
o lje, rp in ik -a m repino olje,
neka rastlina; rep n a -e repna
zel, re p n je -a s, rpie -a s,
r p k a -e neko jabolko, r p n a t
-a -o, rp n ic a -e repna voda,
r p n ik -a m = r p n ja k -a m;
rep o rzn ica -e ; re p lja -e i
divja repa, rep in ec -nca m vrste
plevela, repnev -a -o: ~ o se
m e; re p j - s bol., repec
-ca m bot.
re p lj ic a -e i neka ptica
r e p a rr a ti -am popraviti, re p a r c ija -e i, re p a ra c jsk i -a -o: ~ a
k o m isija, re p a ra t ra -e po
pravilo, re p a ra t re n -rn a -o:
~ a d elavnica
r e p a trira ti -am vrnili (poslati)
domov, re p a trira n -a -o, rep a trira n je -a s, re p a tri c ija -e
, re p a tria c jsk i -a -o:
ko
m isija, re p a trira n e c -nca m,
re p a trira n k a -e i
rep n iti -im se, re p n e n je -a s,
rep n ast -a -o
re p e rto r - ja m spored, re p e rto rsk i -a -o
r e p e rt r ij -a m seznam, iska ln ik,
kazalo, re p e rt rijs k i -a -o
re p e tra ti -am ponavljati, ponoviti,
re p e tra n je -a s, re p e t n t -nta

696

m ponavljavec, ponavlja, repe-,

t n tk a -e ponavljavka, repetc ija -e ponavljanje, re p e tto r
-ja m kdor pomaga pri uenju,
re p e tit rij -a m ponavljavni po
u k , knjiga za ponavljanje; repetrk a -e i : u r a
p u k a ~
*repetnca -e i perutnica
re p ic a -e i stoklasa bot.
"re p lik a -e odgovor, zavrnitev,
"re p lic ira ti -am odgovarjati, za
vrnili
re p o n ra ti -am uravna(va)ti, nazaj
postaviti, spraviti; rep o z cija -e
i
uravnava, shranitev (nasprotje:
ekspozicija, izpostavitev)
repnorta -e i poroilo, re p o rte r
-ja m poroevalec (asnikarski),
noviar; rep o rt en -na -o: ~ i
rom an, re p o rtra ti -am poroati
re p re s lije -ij i mn. prisilna sred
stva, rep resiv en -vna -o prisilen
re p re z e n t n t -a m zastopnik, rep re z e n t n tk a -e zastopnica,
re p re z e n t n c a -e i zastopstvo,
predstavnitvo, predstavniki, rep rez en t n e n -na -o, rep rezen tra ti -am zastopati, predstaviti,
predstavljati: ~ k oga (kaj) k je
(pred kom ), re p re z e n ta tiv e n
-v n a -o, re p re z e n ta tiv n o st -i i,
re p re z e n t c ija -e , rep rez en ta c jsk i -a -o
re p riz a -e i ponovitev (igre)
re p ro b ra ti -am obsoditi, zavrniti,
odkloniti, re p ro b c ija -e ob
sodba, zavrnitev
re p ro d u c ira ti -am posneti, posne
mati, obnoviti; re p ro d u c ira n -a
-o: ~ a glasba, re p ro d k c ija -e
posnetek, odlis, obnovitev
r e p tl [-il] -a m zool. plazilec,
re p tlije -ij i mn. zool. plazilci
re p b lik a -e , rep b lik i -a -o,
re p u b lik n e c -nca m, rep u b lik n k a -e , re p u b lik n sk i -a -o,
rep u b lik an iz em -zm a m
re p lja -e divja repa, gl. re p a
* re p u t c ija -e i sloves, ime, ast

restringrati
r s prisl.: vse je rs, to ni rs,
rs dela, rs dobro vidim , rs
v eliko lju d i, rs lepo, rs mi
je al; pritrdilnica: rs, tak
je bilo; rs, te g a ne vem ; tega
rs ne vem ; te g a n e vem, rs
n e; tega ne m orem , rs d a ne;
(to je) rs, d a je drago, p a je
tu d i dobro; vpraalnica: ne res?
kajn: n res da p rid e? n res
d a n? kajn da n? v zvezi z
d a izraa dopustnost: rs da
(eprav) te g a ne vem , p a znam
k a j d ru g eg a; rs d a (eprav) je
slabo, p a bi bilo lah k o e sla b
e; gl. tudi resd a
rsa -e , rsic a -e m ajhna resa,
+frana, im e ve rastlinam , gl.
tudi v resj , r sa st -a -o: ~ o
ito, ~ a b ra d a , ~ o gledati, res t -ta -o, r sn a t -a -o, resvk a -e rsasta penica, rsnica
-e , resn a -e , re sn a st -a -o,
re sn je -a s; rsiti -im se =
resn iti -im se upirati se, r slja
-e ovca ali koza, ki ima rese
pod brado
rsd a = d samostojna pritrdil
nica: rsda, ta k o je re k e l; p r i
dem , rsd a ; rsda, tega ne vem ;
teg a ne vem , res da ne
res d a -e neka rastlina
re s k c ija -e med. izrez, odstra
nitev, re se c ra ti -am izrezati, od
straniti
r se n -sna -o, resn ji -a -e in
rsn e ji -a -e, rsn o st -i ,
resn o b a -e , resnob en -b n a -o,
resn obnost -i
re sig n c ija -e odpoved, vdanost,
re sig n ra ti -am odpovedati se,
obupati, vdati se, resig n ra n -a
-o, resig n ra n o st -i
r e s j - s gl. resa in v re sje
r sk m edm ., r sk n iti -nem , resk ti -m , re sk l -la -o; resk e t ti -m in -em, re sk e t l
-la -o, re s k e t n je -a 8

re s k rp t -a m odpis (vladarjev),
ukaz, odlok; re s k rib ra ti -am
pism eno odgovoriti, ukazati
rsn ica -e gl. resa
resn ic a -e : resnico govoriti, po
resn ici p ovedati po pravici, v
resnici je dru g ae, resn ici na
lju b o ; resnien -na -o, re sn i
nost -i ; re sn ic o lj b -a ro, resn ic o lj b e n -b n a -o, resn ico lj b n ost -i , re sn ic o lju b je -a s
re so l c ija -e sklep, reso lu cjsk i
-a -o: ~ i o db o r
reso n n ca -e odzvok, odm ev, resonnen -na -o: ~ i p ro sto r
odzvoni prostor, re so n to r -ja
m priprava za m erjenje zvoka;
re so n ra ti -am odmevati [po
vsod: +rezo-]
re so r -a m podroje: m in istrsk i
reso ren -rn a -o: ~ i m in ister
re so rb ra ti -am vsrkati, posrkati,
popiti, re so rb ran -a -o, res rp c ija -e vpoj, reso rp cjsk i -a
-o: ~ a vroin a
re s p e k tra ti -am islati, spotovati,
re sp k t -a m islanje, spotovanje
resp ic i n t - n ta m preglednik,
nadzornik
re s p ir c ija -e dihanje, re sp rij
-a m oddih, poitek; re sp irra ti
-am dihati, re sp ira to re n -rn a -o
re s ta v r c ija -e gostilna, re sta v
ra c ijsk i -a -o: ~ i p ro sto ri, res ta v ra t r -ja m gostilniar, res ta v ra t rk a -e gostilniarka,
re s ta v ra t rs k i -a -o
r e s ta v rira ti -am obnoviti pr., vzpo
staviti, r e s ta v rira n je -a s, resta v r to r -ja m obnavljavec
um etnin, re s ta v ra c ija -e obnva
r e s tit c ija -e obnova, vrnitev,
povrailo; re stitu c jsk i -a -o;
r e s titu ira ti -am obnoviti, popra
viti, povrniti
re s trin g ra ti -am om ejiti, u tesniti,
re s trik c ija -e 2 om ejitev, utes
nitev, re s trik tiv e n -vna -o otnejitven

697

reeto
reeto -a s, mn. re ta in ree ta:
d e ja ti n a reeto pretresti, oce
niti ; retce -a s, re tk a -e ,
re e t r - ja in re ta r - ja m
kdor dela reeta, kdor reet, ree ta rc a -e in re ta rica -e ,
r e e ta r ja -e i = ree trstv o
-a in re ta rstv o -a s, re e t rski -a -o in re ta rsk i -a -o:
~ a o b rt; r e e t rk a -e neka
rastlina; re ta s t -a -o, re tin a
-e in re tin a -e sm eti, ki osta
nejo na reetu; re e t ti -m, re e t j -jte! re e ta l -la -o, re etnje -a s, ree t -a m, reet riti -im reeta delati in prodajati, re e t r je n je -a s
r iti in re iti rim , ri -te!
ril -la -o, ren -a -o, ren je -a in re n je -a s = re i
tev -tv e (+re e n je v pom enu
odlok); ren ec -nca m, r e n k a
-e ; reilen -ln a -o [ -ln-]: ~ a
p o sta ja , reln ica -e [ -ln-] ,
reilo -a s, re ite lj -a m, re i
te ljic a -e , re te ljsk i -a -o;
ree n k -a m, ree n ca -e ,
ree n k i -a -o; en n a -e ;
re ljiv -va -o, re ljiv o st -i ;
re e v ti -jem , ree v l - la -o,
re e v n je -a s, ree v le n -lna
-o [ -ln-]: ~ a n a p ra v a , p o
sta ja ; reev lec -lca [-u-] m ,
re e v lk a -e [-u-] , reevlstv o -a [ -ls-] s, ree v ln ik -a
[ -ln-] m reilni voz; r n ji -a -e
+re -ja m kuhalnik: plinski,
e le k tri n i ~
r ta -e seenj, nabirek: ~ drv,
esna; k afe v ~ o n aloiti;
r ta ti -am v reto skladati
r t -e vliko reeto, r ta r -ja
m kdor rte dela, r ta st -a -o;
r ta ti -am z reto pretresati, gl.
tudi re h ta in redos
* re ta b lra ti -am postaviti v prvot
no stanje
* re ta rd ra ti -am zadrevati, odla
ati, zakasniti se, re ta rd c ija -e

zapoznitev, zakasnitev, re ta rd a ti ve n -vna -o: ~ i elem ent,

m om ent zadrevalni
* ret n cija -e zadrevanje, r e te n
c ijsk i -a -o
r tin a -e oesna m renica, retintds -a m vnetje oesne m re
nice, re tik u l re n -rn a -o m re
ast, vse m ed.
* re tirra ti -am um akniti (se), *retir d a -e um ik
r to r -ja m govornik, uitelj go
vornitva, r to rsk i -a -o, re to
r ik a -e govornitvo, reto ri en
-na -o: ~ j zik , ~ e fig u re,
~ e v aje, ~ o v p ra a n je
r e t r ta -e prekpnica, prehlapnica, re t rte n -tn a -o: ~ o oglje,
steklo
r e tr ib c ija -e povrnitev, povra
ilo pr.
re tro d a tira ti -am s starejim da
tum om oznaiti
re tro g r d e n -dn a -o nazaj ido,
nazadujo
re tro sp e k tiv e n -v n a -o nazaj zro,
s pogledom v preteklost
+ r e tu r prisl. nazaj, + r e tu rn ra ti
-am vrniti, povrniti
r e tu ra ti -am popraviti, olepati
(sliko), re tu ra n -a -o, re t a
-e izboljava, poprava
rv a -e beda, siromak: v rv ah
biti, uboga reva! rv ek -ka
m, rv en -vna -o, rv n o st -i i,
rve -a m, rev ica -e , rvie
-a s, rvina -e , rev -t s
zanilj.
re v a k c in c ija -e zopetno ceplje
nje; re v ak cin i r ati -am vnovi,
zopet cepiti med.
re v a lo riz ira ti -am dvigniti veljavo
na prvotno vrednost, re v a lo riz a
c ija -e
*revna -e maevanje, povra
ilo, * rev a n rati -am se mae
vati se, povrniti, oddoliti se
+r e v r - ja m zaslc, zavihek: ~
p ri obleki

rezidnca
re v rz -a ro pism ena obveza
r e v id ira ti -am pregledati, p resku
siti, prem eniti, re v iz ija -e 2 pregled, sprem em ba, re v iz ijsk i -a
-o: ~ a k o m isija; revizionizem
-zm a ro, revizionist -a ro, re v i
zionistien -na -o; rev iz o r -ja
ro preglednik, rev izo rica -e 2,
rev izorski -a -o: i posli, rev id n t -n ta ro preglednik, naczornik
re v ija -e 2 pregled: ~ et; aso
pis, obzornik: lite r a r n a ~ ; rev ilen -ln a -o [ -ln-]: ~ i listi,
re v ijsk i -a -o
re v ir -ja ro okroje, obmoje, okoli : lovski ~ , rni
re v ir
ski -a -o
r v k a ti -am, r v k a n je -a s; rvkn iti -nem = r v sk a ti -am in
r v sk a ti -am, r v sk a n je -a s,
rv s(k )n iti -nem in ,rvs(k)niti
-nem , rvk. -a ro, r v k a st -a -o
kdor revka, neprijazen
rv m a -e 2 = revm atizem -zma
r trganje (bolezen), rev m tien
-na -o: a boleina, rev m tik
-a ro, re v m ti a rk a -e 2, revm at za -e 2 bolezen, povzroena
zaradi revm atizm a
re v o k c ija -e 2 preklic esa, rev o cira ti -am preklicati, besedo
um akniti
re v o lta -e [-lt-] 2 upor, vstaja,
re v o ltra ti -am [-lt-] upirati se,
upreti se
re v o l c ija -e 2 vstaja, re v o lu c ij
ski -a -o, re v o lu c io n r - ja ro,
rev o lu c io n rk a -e 2, revolucion re n -rn a -o, rev o lu cio n rn o st
-i 2, rev o lu c io n irati -am
re v o lv e r -ja [-lv-] m sam okres,
rev lv e rsk i -a -o [-lv-]: ~ i listi
r v sk a ti -am gl. re v k a ti
rv sn iti -nem gl. re v k a ti
rz -a ro = rz - 2; rz ati rem ,
ri -te! re -a -e, rz al -a -o,
rz an -a -o, r z a n je -a s, rzanec -nca ro rezana ival, skop

ljenec, m n . rzan ci -cev neka

jed, rz an ic a -e 2 vrs ta ivinske
krm e, r z a n k a -e 2, rezv -va
-o, rza -e aga
R za -e 2, gl. T erez ija , R zin -a
-o; R zka -e 2 in R ezika -e 2,
R z(i)kin -a -o
rez -a ro, re z k a -e 2, rezk
-a ro neko orodje; re z r -ja ro,
re z a rc a -e 2, re z rsk i -a -o;
re z r - ja ro neko orodje; rezov lec -lca [-u-] ro, rezovls-ki
-a -o [-u-]
re z b r - ja ro, re z b rsk i -a -o,
re z b a rija -e 2, rez b rstv o -a s;
re z b riti -im, re z b r je n je -a s
r z e k -zka -o: ~ e g a oksa, ~ o
o d g o v a rja ti; prim. b o lj rezek,
rzk o st -i 2
rzen -zna -o = rezn in rezn
-zna -, rezn st -i 2, rzn iti
-nem : vino, ja b o lk o rzn e; rezti -m: vino rezi; gl. tudi rez
re z e rv a - e 2 pridrek, prihrana,
zaloga, nadomestilo, pomone e
te, pomoni voz ipd., rez rv en
-vna -o: ~ i voz, ~ i deli nado
m estni deli, re z e rv ist -a ro vojak
iz rezerve
re z e rv ira ti -am pridrati, prihra
niti, re z e rv ira n -a -o pridran,
oprezen, nepristopen, molei, za
prt: ta je zelo ~ v tem v p ra
a n ju , re z e rv ira n o st -i 2; rez e rv t -a ro pridrek, tajn i list,
re z e rv te n -tn a -o: ~ o p rav o ,
re z e rv c ija -e 2 pridrek, var
stvo, re z e rv a c ijsk i -a -o: ~ o
p rem o en je
re z e rv o r - ja ro zbiralnik, vodni
hranilnik ( +vodohram)
rez ti -m grl. rezen
re g e t ti -m in -gem, re z g e ta j
-jte! rez g eta l - la -o, rezget n je -a s, rezg t -ta ro, rezgetlo -a s, rez g et la -e 2; rezgtn iti -nem [povsod: raz-]
rezid n ca -e 2 prestolnica, rezidnen -n a -o, rez id en c ilen

rezilo
-ln a -o [ -ln-]; rez id ra ti -am
stolovati, prebivati
rezilo -a s = rezlo -a s, rezilce
-a [ -le-] s, rez ilen -lna -o [ -ln-],
rez ln ik -a [-u - in -ln-] m, rezln ik -a [-u- in -ln-] m , rezlnica -e [-iu- in -ln-]
+re z im ra ti -am povzeti, posneti;
+rezim -ja m povzetek, po
snetek
rez in a -e : ~ bue, rez n ica -e z,
re z n je -a s = re z j - s trtni
odrezki
rez iste n ca -e odpor, upiranje,
rezistn en -na -o, rez ist n ten
-tn a -o uporen, odporen, + rezis tra ti -am upirati se, braniti se,
vztrajati
r z k a ti -am strugati, r z k a n je -a
s; rezk lo -a s strugalo, rezk len -ln a -o [-ln - ] , re z k r -ja m ,
rez k le c -lca [-le-] m
re z lj ti -m, r e z lja j -jte! re z
lja l - la -o, re z lj n je -a s, rezlj j -a m, re z lj -a m, re z lj vec -vca m, re z ljn a -e rezljaev izdelek
rezn ica -e i enoletna trtna m la
dika, na tri oesa rezana, rezn k
-a m no i za obrezovanje trt, re
zilni stel, reznica, rezan kam en
* rezo n irati -am modrovati, umovali, ugovarjati, razgrajati, *rezonr -ja m modrovalec, ugovarjalec, razgraja, modriha
re z u lt t -a [ -lt-] m izsleditev, iz
sledek, izid, uspeh, vsota; rez u ltra ti -am [ - lt-] izvirati, rezu lt n ta -e [-lt-] poslednica
rz v a -e i endivija
r a -e ; re ti -m (se), re
-a -e, re, rei -te! r a l
-la -o, re n je -a s, ren ec
-nca m zareza, lebil v lesu, re n ast -a -o, re n ja -e pre
pirljiva enska, relo -a s, re ln ik -a [ -ln-] m, rev -va
-o prepirljiv, revec -vca m,
rek -ka m kdor se rad sm e

700

je, kukalnik na vra tih; ren -a

m kdor zobe kae; otrok, ki se
rad joka; re n -a m, re lja
-e i kdor se rad sm eje
r e lj - lja m = r e n j - n ja m
rezina: ~ k ru h a ; re lj ti -m
v renje rezati, r e lj j -jte!
r e lj l - la -o, re lj n je -a s,
re n j k -a m vrste kruha z re
n ji, s k rhlji
r e ija -e i vodstvo, uprava, r e ij
sk i -a -o; re ira ti -am vodili
gledaliko igro, prireditev, re i
se r -ja m vodja gledalike pred
stave, re is rk a -e , re isrsk i
-a -o
reim -a m vladavina (oblika vla
danja), reim ski -a -o, reim o vec -vca m, reim o v k a -e , rem ovski -a -o
r n ja -e obrezovanje trt
rib a -e , rib ic a -e i, rib ji -a -e,
rib a st -a -o ribi podoben, rib t
-ta -o poln rib = rib o v t -a
-o, rib k -a m kit; rib i -a m,
rib i k a -e ; rib itv o -a s, rib i
ki -a -o; rb iti -im = ribrH i
-im, rib i ev ti -jem , rib rje n je -a s, rib rn ic a -e , rib iev
-a -o, rb i ev k a -e ribieva
ena; rb n a t -a -o, rb n ic a -e ,
rib n ik -a m, rib n ik i -a -o, ribn ik a r -ja m, rib n n a -e , ribn j a -e posoda za ribe; R b
nica -e kr. i., rib n ik i -a -o,
R ibnian -a m, R b n ian k a -e ,
rb n i an -a m vrsta fiola
rib a ti -am : pod
zelje, repo ~ ,
rib a n -a -o: ~ a k aa nastrgana,
rib a n je -a s, rib a ric a -e et
za ribanje; enska, ki riba; gl.
tudi rib een
rib ez -a m = rb e z e lj -zija m,
ribezov -a -o = rib e z lje v -a -o:
~ o vino
rib e en -na m strgala, strgalo,
strgalnik, gl. rib a ti
ribo- v sestavi: rib o j d -d a -o,
~ j d ra m = ~ j d e c -dca m ;

M skrati
ribolov -va m, ~ l v e n -vna
-o; riboslvec -vca ra, ~ s l v je
-a s; rib o g je n -jn a -o, ~ g jnica -e 2, ~ g jstv o -a s
R ich elieu -ja [rilj] m os. i.
franc. dravnika, R ich e lieu jev -a
-o [riljjeu -eva -o]: ~ a p o
litik a ; ric h e lie u jsk i -a -o [ri
lj j-]: ~ o v la d an je , ~ i tip
rcin u s -a m, ricinusov -a -o =
ricinov -a -o: ~ o o lje
ri e t -a m jem enek s fiolom :
ist , gost , sem je d e l ~
sem bil zaprt, rietov -a -o: ~ a
ju h a
*rd a -e vijuga, okljuk: *cesta
z rd am i cesta z oklju ki, v oklju
kih, zovinkana cesta, * rd ast -a
-o: ~ a cesta v o klju kih ; + rd ati -am voditi, zavijati, ovinkati, ravnati voz, + rd o v n ik -a
m oje
rig a ti -am, rig a n je -a s, rg -a m,
rig a -e 2 riganje, n eka rastlina;
rig n iti -nem , rg av ica -e 2 ri
banje
rg ec -gea m neka rastlina, rg e ljc
-a [-glj-] m = rg e lj e k -ka
[-glj-] m im e v e l rastlinam
rig o la ti -am globoko prekopati,
patnati, rig o la n je -a s, rig la r
- ja m; riglen -lna -o [-ln-]:
i p lug = rig ln ik -a [ -ln-] m
rig o r z -a m strogi izpit na viso
kih olah, rigorozen -zna -o n a
tanen, oster, neizprosen, rig o
roznost -i 2, rig o rst -a m kdor
preostro, prenatanko sodi, rigorzem -zm a ra, rig o rstien
-na -o
+r ih ta -e 2 jed, * pokrta rh ta pokrtec, hinavec, *k rv v a rh ta
sodnija, krvava sodba; r ih ta r ja
b iti neka igra
r k a ti-a m in -em : bik, osel re;
rk a n je -a s, rk -a ra
r il [ril] -a ra odagan kos debla,
hlod

rilec -lca ra, rlc a ti -am se: p r a

ii se p ri k o ritu rilc a jo ; ril ast
-a -o, rl ek -ka ra, ril k a r -ja
ra [povsod: ru -], rilo -a s
Rim -a ra, rim sk i -a -o: R im ska
cesta (v L jubljani), R im ska ce
sta (ozvezdje); R im lja n -na
ra, R im lj n k a -e 2, rim sk o k a to
lik i -a -o (+rim o k a to lik i): ~ i
o b re d
rim a -e 2 stik; rim a ti -am (se),
rim a n je -a s
rim sa -e 2 poslana menica
R m ice -ic 2 ran. ozvezdje Orion
rin a lg ja -e [-lg-] boleine v
nosu; rin o lo g ja -e 2 nauk o bo
leznih v nosu, rinolg -a ra, rinoskp -a ra ogledalo za pregled
nosne votline, rin o p l stik a -e
2 raed. nain zdravljenja
rin iti -nem , r in je n je -a s; rv a ti
-am, rv a n je -a s, riv -a ra
neki svinjski zob
*rincerus -a ra nosorog
rp iti -im se rdeti; rip ti -m, rpi
-te! rip -a -e: ~ a zlatica;
rip l -la -o, rip n je -a s
ris -a ra ival = risa -e 2, ris ji
-a -e = risov -a -o, risn a -e 2
ris le -l [-l] mn. binkoti, rislski -a -o [ -ls-] binkoten:
~ a n ed e lja , rislak -a [-l-]
m msec m aj
risa ti riem , ri -a -e, risan -a
-o, ris a n je -a s, rsa n ic a -e ,
risa n k a -e 2, ris -a ra: h u d ia
v ~ klicati, risa -e 2 rta, po
teza; rislo -a s, rislen -ln a -o
[ -ln-]: ~ i p ap ir, ~ o o ro d je,
ris ln ik -a [ -ln-] ra, risln ica
-e [ -ln-] 2; ris a r -ja ra, rsa ric a
-e 2, risa rsk i -a -o, rsarstv o -a
s, ris a r ja -e 2, risb a -e 2
* risk ra ti -am tvegati, v nevarnost
postaviti, * risk ran -a -o tvegan,
* risk n ten -tn a -o tvegan, neva
ren, *rziko -k a ra tveganje, ne
varnost

701

ritardndo
ritardndo prisl. glas. poasneje,
zavirajoe
ritem -tm a m um erjenost, u branost, enakom ernost, ritm ik a -e
, ritm ien -na -o = rtem ski
-a -o [-tm -]
ritenski -a -o [-tn-]: ~ a hoja,
~ o h od iti; r it riti , rite n -tna
-o, r ita s t -a -o, rtin a -e =
rte k -tk a m debeleji konec hlo
da, snopa, rtin je -a s = rto v je
-a s sk. i. za rtin e ; ritk a -e ;
r ta ti -am, r ita n je -a s, ritn iti
-nem ; rito p -a -e in ritop en -na -o kdor le dobro j
ritento prisl. glas. zadrano
riti rije m , r ij -te! rijo -a -e, ril
-a -o, (raz) r it -a -o, r itje -a s
ritomla -e i instrum entalna uvod
na ali zakljuna igra, vrsta kitice
ritul [-l] -a m obrednik, ritu le n -ln a -o [ -ln-] obreden,
ritu ln o st -i [ -ln-] I, rtu s -a
m obred
*rivl [-l] -a m tekm ec, spodriva,
* riv lin ja -e i tekm ica, riv alit ta -e tekmovalnost, rivalizr a ti -am, riv le n -ln a -o [ -ln-]
Riviera -e : fra n co sk a in ita li
ja n s k a ~ ; riv i rsk i -a -o
*rziko -a m tveganje, nevarnost,
gl. ris k ira ti
rizling -a m vrsta trte in vina, rzlin k i -a -o
ri -a m, riev -a -o: ~ a ju h a ,
rien -na -o: ~ o p olje, revica -e rieva slama, rie
-a s, ri o ta -e jed
ria -e dra za spuanje lesa,
proga, rta, vrsta, ra st -a -o
progast, rtast
rnica -e rastlina pleec
rj r j : ~ ra z je d a , sn elezo;
+r j prosto elezo nerjvno .;
r ja s t -a -o [povsod po 81]
rjv rj v a -o, rj v o s t -i , rjV '
k a s t -a -o, rj v e c -vca m, rj v ek -ka m, r j v k a -e , rja v ic a

-e , rja v a s t -a -o, rja v n a -e

, rj v n ic a -e rjasta voda, rja v o glvka -e vrsta rac, rjv o ru m n -n a -o, rjv o sv -a -o
[povsod po 81]
rjavti -m, r ja v i -te! r ja v - a
-e, r ja v l -la -o, r ja v n je -a s;
r ja v iti -m, rja v -a -e, rja v i
-te! r ja v il -a -o, r ja v lj n je -a
s [povsod po 81]
rjuha -e , rj h ic a -e in rj ic a
-e , r j h in -a -o: ~ rob, rj en -na -o: ~ i ro b [povsod po

81]

r j ti rj v em in rj je m , r j j -te!
in rjo v i -te! r j l [- u ] - la -o,
r j t j e -a s; rjo v ti -m, rjo v i
-te! rjo v -a -e, rjo v , r jo
vel -la -o, rjo v n je -a s [p o
vsod po 81]
r k lj r k lj m hlod: ~ voziti n a
ago; r k lj -a ra, rk lj e k
-k a m [povsod po 81]
rm n -a m bot., rm n o v -a -o: ~
aj, rm n ec -nca m bot. [po
vsod po 81]
r m neskl. im e grke rke: z m a
lim p [r] zazn am u jem o p o lm er
v rt n eg a k ro g a; od v lik eg a
r im a c irilica rk o za r ( = p)
rob -a in rob in ro b m, dv. ro
b ova -v, mn. robovi -v -vom,
ro b po robh z robm : po ro
b u se p o stav iti; iv, o ster, p o
sn et rob; v ro b h v peinah, v
skalah; robom a prisl. = r b ik i
prisl.: opeko ~ p o sta v lja ti; ro
b en -bna -o: ~ i h lod; ro b n ik
-a ra; rob -a m ; ro b iti -im:
d ebele
(za) ro b lje n -a -o,
ro b v je -a s, ro b a t - ta -o, rob to st -i , r b av -a -o: ~
ob raz naguban obraz, n aro b e
prisl.
*rb -a m suenj, * r b in ja -e
sunja, *rbski -a -o suenjski,
*rbstvo -a s suenjstvo
*rba -e blago; su h a r b

702

rododendron
ro b -a m kroja, ovratna ruta,
v rsta jabolk, ro b k a -e 2 vrsa
graha, ro b a -e in r b a a -e i
srajca
ro b n iti -im ropotati, razbijati;
ro b n je n je -a s, ro b n titi -im,
ro b n te n je -a s
ro b n k a -e 2 neko jabolko
r b a ric a -e 2 neka hruka
ro b v s -a m neolikan lovek, rob v t -a m, ro b v slja -e 2
ro b ec -bca m, robek -ka m,
r b a r - ja m, gl. tudi rob
ro b id a -e 2 neki grm , ro b d je -a
s sk. i. = ro b id o v je -a s, ro b i
dov -a -o: ~ o lis tje ; robid n ica
-e 2 jagoda
ro b id n ic a -e neka aga, vrsta
sekire
ro b ln ic a -e [-iu -] velika sekira
ro b ilo -a s neko kleparsko orodje
ro b n ija -e vrsta akacij
R obinzon -a m os. i., 'Robinzonov
-a -o, robinzonski -a -o: o
iv lje n je , ro b in zo n d a -e po
vest, zgodba po zgledu povesti
o Rbinzonu
r b k a ti -am : ~ turico, lenike
itd., r b k a n je -a s, robk o v n a
-e 2, ro b k ln ica -e [ -ln-] stroj
za rbkanje, r b k an e c -nca m
iz zelene lupine olupljen oreh
r b o t -a m lovek sam odej, avto
mat
ro b n jic a -e neka hruka
* ro b sten -tn a -o krepak, moan,
trat
r c e lj -c lja m roa, roaj, r c lja st
-a -o
r ro a m, ra -e 2, ro j -a m ,
ro n ik -a m (pri orodju), rast
-a -o: ~ a k lju k a , ro t -ta
-o, rec -ca m, rok -k m,
r n a t -a -o kar ima roe
ro en -na -o hiter, uren, spreten:
~ o skoiti; ronost -i ; ren
-na -o kar je pri roki: ~ a u ra,
to rb a, k n ji n ic a, ronost -i i

roica -e (pri vozu, plugu ipd.)

ronik -a m oplen, ro je -a
s bot.; ro ti -m se iti od rok:
delo se m u dobro roi, ro l -a -o
rocn -a m
ro ck a -e vr z roem, telovadno
orodje, r k a st -a -o
ro d -a in ro d m , dv. ro d o v a -v,
mn. rodovi -v, v rodu, + ro
dom po rodu, dom: po r d u
eh, dom a iz R ibnice; rden
-dna -o: r d n i b r a t po rdu
brat; rodoven -v n a -o, ro d o v
n ik -a m, rodo v n ik i -a -o, ro
dovina -e 2, ro d o v n sk i -a -o,
ro d o v t-a -o , ro d o v to st -i 2, ro
d oviten -tn a -o, ro d o v itn o st-i 2
ro d -a -o pust, oster, raskav: ~ a
polt, ~ i ganci, ~ a p rst, ~ a
tr a v a = r d in a -e 2 (po mo
virnem . pustem svetu), od tod
kr. i. R odine -in 2 mn.; rodst
-i 2, rod -ta m ; gl. tudi ro ja
ro d b in a -e 2, ro d b in sk i -a -o
ro d iti -m (se), ro d i -te! rod
-a -e, rodil -a -o, ro je n -na
-o, rodil se je = ro je n je bil,
ro j n e c -n ca, m, r o j n k a -e 2,
ro je n ic a -e 2. ro d ite lji -ev m
mn. stari, ro d ite ljsk i -a -o, ro
den -d n a -o: a zem lja, a
tr ta ; ro d n k -a m, rodnica, -e 2,
rodnost -i 2, rodilo -a s, nav.
mn. ro d ila rodilni organi, ro d i
len -ln a -o [ -ln-], ro d iln ik -a
[ -ln-] m genitiv, ro d ln ica -e
[ -ln-] , ro d ln o st -i [ -ln-] 2,
r d n ja -e 2
ro d n k a -e 2 neka vrsta epelj
rodo- v sestavi: ro d o lj b -a -o =
ro d o lj b e n -b n a -o, ro d o lj b
-a m, ro d o lj b k a -e 2, rdolj b je -a s; rodops -a m =
ro d o p sje -a s genealogija; rodoslven -vna -o, ro d o slo v je -a
s genealogija, rodoslovec -vca
m genealog
ro d o d n d ro n -a m bot. pljuvanec,
burja, ruevje, sle

703

Rodos
Rdos -a m kr. i. otoka, rdoki
-a -o
ro g -a in - m, dv. rog in rogova,
rgom a in rogovom a, mn. rogo
vi
in rgi, rogov in rg, rogo
vom, rogove in roge (na rge),
n a rogovih in rogh, z rogovi in
rogm i; tr d ko rg, tem k a k o r
v rogu, v en rog tro b iti isto
govoriti, ene m isli biti, zvit k a
k o r kozji (ovnov) rog, koga v
ko zji rog u g n ati premagati ga,
sapo m u zapreti, kom u rog p o
k a z a ti sovrano se postaviti proti
kom u, rog k azati postajati pre
drzen, oblasten, (pol, kadar je
varen), loveku se n a re d i (po
ene) rog od u d a rc a bula; roga
-e krava s velikim i rogmi; rgast -a -o; rgec -gea m m ajhen
rog, hudi; roi -a m, roen
-a -o gl. tam; ro g at -ta -o, rogtec -tca m, ro g te k -tk a m
neka rastlina; rog -a m, roga -e , rogaca -e , rogk a -e , ro g a lja -e , r g ar
-ja m ; rogn -a m, rogna -e ,
rog nek -ka m, rogovna -e ;
ro govt -a -o, rogovtost -i
ro g ati -am se, ro g a n je -a s
ro g e lj -g lja m: vilice s trem i
ro g lji, r g lja st -a -o, ro g lj t
-ta -o, ro g lja -e , rod. mn.
ro g elj [-glj] ; r g eljc -a [-glj-]
m, ro g lj -a m, ro g lj a -e ,
ro g lji -a m vrsta peciva, roglj a st -a -o, ro g lji ek -ka m,
ro g lj a r -ja m vrsta krompirja
( +kifeljar)
ro g o lnik -a m vrsta krem enjaka
rogo v a -e min., rogovnik -a
m min., rgovec -vca m min.
ro g o v ila -e , rogo v ilast -a -o, rogovlek -ka [-l-] m vrsta fi
ola;, rogovle -a m, rogovlec
-lca [-le-] m, rogovlica -e ;
rog o viliti -im, ro g o v ilje n je -a
s, rogovlstvo -a [ -ls-] s

704

rgoz -za m, rogzast -a -o, rogozca -e rogoz, rogozna -e

suh rogoz, rogoznica -e , rogozovna -e , rogozovt -a -o,
roga -e , ro g ar -ja m, rogona -e t ro g je -a s, rog o n jk -a m vrsta rogoza
ro g lja -e rogelj, ro g lja st -a
-o, ro g u lj t -ta -o
roga -e rogovilast kol, vrsta
potice, staro merilo
ro h n ti -nm , ro h n i in ro h n i -te!
ro h n el -la -o, ro h n e n je -a s,
ro h n -ta m, ro h n v -a -o
r j r ja m, v r ju in r ju ; ro
jiti -m in rjim , ro ji -te! ro
jil in ro jil -la -o, ro je n je in
ro je n je -a s, ro jte v -tve ; roj -a m, ro j v n ic a -e bot.
m elisa; ro je m a prisl. v roju, v
rojih
ro ja -e , nav. mn. ro je r j vodni
ja re k, trzinski leb, moviren
svet, pusta trava (od tod ledin
sko in kr. i. R o je R j m n.);
gl. tudi rod -a -o
ro j k -a m, ro j k in ja -e , ro jki -a -o, ro jtv o -a s
ro ja lis t -a m privrenec, zagovor
nik kraljevine, ro jalze m -zma
m, ro ja listi e n -na -o
ro je n ic e -ic mn. m it. bitja, ki
naj bi odloala o lovekovi usodi;
gl. tudi sojenice
ro jstv o -a s, ro jste n -tn a -o: ~ i
list, ~ i d an , ~ o m esto, gl. ro
diti
ro k r k m as, doba: v * ~ u
14 dni v 14 dneh; ro k o v en -vna
-o: ~ i raun, ~ i zap isn ik ; roe -a s narok
R k -a m os. i., n a Rokovo (16. av
gusta), R kov -a -o, R kec -kca
m os. i.
ro k a -e itd. ali r k a ro k r k i
rok (na rko) n a r k i z rok,
dv. ro k r k ro k m a, mn. ro k
rk ro k m ro k n a ro k h z

Roman
ro k m i; za rko (rke) se vo
diti (+ rok v roki h oditi); b iti
d o b rih, trd ih , o d p rtih k skop,
dareljiv, gostoljuben; voditi k a j
(koga) s trdo, mono, m ehko
ro k ; im eti iste, um azane, k r
vave ro k ; dolga ro k a mogona,
m rtv a ro k a posest, ki ne more
preiti P druge rok; ro k a p r a
vice oblast, sodie; roko "dati,
stisn iti, podati v pozdrav, slo
vo, soutje, estitko; ro k k r i
em d ra ti brez dela biti, lenariti; ro k si um iti ob em od
kloniti odgovornost, ro k si u m a
zati zagreiti kaj hudega; im eti
pro ste, vezane rok v odlo
anju biti prost ali vezan, im eti
sreno, nesreno rok; odtgn iti kom u rok varstvo, pomo,
podporo; b iti kom u d esna ro k a
velika pomo; im eth svo je rok
(prste) zrav en biti udeleen pri
em; delo g re o d k se odseka,
b iti p ri rki b iti od k pri
kladen ne prikladen; priti, o d
iti p raz n ih k (s p razn im i ro
km i), dobiti koga (kj) v rke
(rko) v oblast, v p est; ig rati
kom u v rko pomagati kohu,
podpirati koga; n a r k e si biti
s kom dober si biti, ujem ati se
s kom ; +iti kom u na rko po
magati komu; podpirati koga;
nositi koga na ro k ah streiko
mu, razvajati koga, na svojo ro
k n a p ra v iti na svojo odgovor
nost (+na svojo pest); na ro k h
iveti od dela, iz k v u sta
iveti od dnevnega zasluka, na
rko dati na raun, na rk p la
ati v gotovini, takoj plaati; na
prv o rok n a re d iti povrhu, vzeti
k a j v r k e zaeti, p lju n iti v r
k e lotiti se dela; vzeti koga v
r k e prijeti koga zaradi esa, na
odgovor klicati; pod rk k a j
Da red iti skrivaj; p ro siti za roko
sn u b iti ro k a rok u m iva
Slovenski pravopis

ro k d a -e (ah): k ra tk a in d o l
ga ~ ; Fokrati -am : k ra lj ne
sm e ro k ra ti po n ap ad en ih po
ljih
Vidmar), ro k ira j a tr d
n ja v a, ro k ira j i k r a lj; ahist
je ro k ira l (+ro-)
rokv -a m, mn. ro k v i -ov, rok vec -vca m , tudi mn. rokvci
-ev, ro k v n ica -e , ro k v n ik
-a m, ro k av n a -e podloga za
rokave, ro k v ek -ka m
ro k av ica -e , sv etle ro k av ice =
glac rokavice, ro k av i k a -e ,
rokavia -e , ro k av ar -ja
m, ro k av aric a -e , ro k av arski -a -o, ro k av arstv o -a s
(povsod: +rokov-)
rokica -e in roica -e
roko- v sestavi: ro k o b o rec -rca m,
~ b r b a -e ; ro kodlec -lca
[-le-] m, ~ d ls tv o -a [ -ls-] s,
~ d ls k i -a -o [ -ls-]; ro k o h itrc
-a m, ~ h tr s k i -a -o, ~ h tr o s t
-i ; rokom vh -a m = rokom vh a r -ja m rokovnja, ~ m v h a rsk i -a -o, ~ m v h a rstv o -a s;
rokopis -a m o p is e n -sna -o;
ro k o tv ren -rn a -o; +rokovdsfv -a 's- vodstvo, ravnanje
rokoko -ja m arh. vrsta sloga, rok o k jsk i -a -o
ro k o v ati -jem se s kom , rokov n je -a s podajanje rok
rokovnik -a m m uf; rokovnja
ro k o v n j -a m, Ju riev i Rokovn ji, ro k o v n j a ric a -e i, rok o v n j k i -a -o, ro k o v n jtv o
-a s, ro k o v n j in a -e
ro l ta -e , nav. mn. ro lte o ken
ske navojnice, oknice na navoj,
rebrae, rol -ja m
R om an -a m os. t.v R om anov -a
-o, R om na -e , R om nin -a -o
R om n -a m, nav. mn. Rom ni
l. i. skupine rom anskih narodov,
r om a n ski -a -o: ~ i je z ik i; ro
m a n izira ti -am, ro m an istik a -e
nauk o romanskih jezikih, ro
m a n ist -a m, ro m an stk a -e ,
705

romn
ro m anstien -na -o; rom nin a -e i, rom anzem -zm a m
ro m n -a m, rom n sk i -a -o: a
te h n ik a, rom anopisec -sca m
( + ro m ansj), rom an o p isk a -e i,
ro m an o p isje -a s, rom anopsen
-sna -o
ro m n ca -e : p a n sk a ~
ro m n tik a -e gibanje ali smer
v um etnosti, ro m n tik -a m pri
padnik rom antike, rom ntien
-na -o: i nazori, a p o k ra
jin a , rom n tin o st -i
ro m ati -am, ro m a n je -a s, r m ar
-ja m, r m aric a -e i, ro m arsk i
-a -o, r m are k -ka m, r m arstvo -a s
rm b -a m, rm bien -na -o,
r m b ast -a -o, rom boder -d ra
rn, rom bodrski -a -o, rom boid
-a m, rom boden -dha -o
Rom eo R om ea m os. i., z R o
m eom, Rom eo in J u lija (dra
ma), Rom eov -a -o
R om n -a m, R om nka -e i, R o
m u n ija -e , R om unsko -ega s,
ro m nski -a -o: ~ i je z ik =
ro m u nina -e
*ronelca -e no za obsekovanje
drevja, vejn ja k, vejnik
ro n d l [-l] -a m vrsta kitice
ro n d o -ja m okrogla greda
r n ek -n k a m vise svet
r n ica -e neka hruka, r n k a -e
hruka
R ntgen -a m os. u R ntgenov -a
-o, rn tg e n -a m (aparat), rn tg enski -a -o: ~ o o b sev an je;
re n tg e n iz ra ti -am, rentgenizra n je -a s, re n tg e n o g ra fja -e
, ren tg e n o g r m -a m, ren tg ero s k o p ja -e , ren tg e n o tera p ja -e
ro p -a m, ro p a r -ja m, ro p arica
-e , ro p a rsk i -a -o, ro p arstv o
-a s; ro p ati -am, ro p a n je -a s
ro p o t -ta m; ro p o tti -m in
ropoem , ro p o ta j -jte! in ro
poi -te! ro p o tl -la -o, ropo-

706

t n je -a s, rop o t -a m, ropot a -e i, rop o tlo -a s, ropot rn ica. -e brlonica, ro p o tv

-va -o, ropotv ec -vca m, rop o t v k a -e , ro p o tv o st -i ,
roptec -tca m, ro p o tla -e ,
ro p o tija -e , ro p o t lja -e ,
ro p o t ljic a -e
rsa -e : stru p n a r sa peronspora; rosen -sna -o ali rosn
in rosen -sna -, r sn i -e in
ro sn i -, dol. rosni -ega, b o lj
rsen, prisl. rosno; r sn at -a -o,
rosnca -e neka aba; rose
-a s; rositi -m, rsi -te! rosil
-a -o, (o)ron -n a -o, ro n je
-a s, rostev -tve ; ro slj ti -m,
ro s lj j -jte! ro slja l -la -o,
r o s lj n je -a s, rosom r -a m
r stb if -a m neka m esna jed
r -a m rova
+ro d a -e gl. ro k a d a
ro t ti -m ropotali, ro t j -jte!
ro tal -la -o, ro t n je -a s
ro t c ija -e , ro ta c ijsk i -a -o: ~ i
stro j, rotaczem -zm a m slovn.
ro t n 4 n -6 nezdrav, bolan: ~
noge, ro tn n a -e nezdravo
sadje
ro titi -m, r ti -te! ro til -a -o:
ro titi se n a k a j (+p ri em), rot n je -a s, ro tite v -tve , rotvec -vca m, ro tv k a -e
rotov -a m, ro to v k i -a -o
ro tu n d a -e okrogla stavba, dvo
rana
R ousseau -e a u ja [rus -ja] m
os. i., R ou sseau jev [rusjeu] -a
-o: ~ a filozofija, ro u sseau jev ski -a -o: ~ i n azo ri
rv r v a in r v a m, rven -vna
-o, r v n ica -e i, rvec 7vca m
neki hro, rove -a s ja rek,
r v k a -e vrsta m ii, ro v a -e
kram p; ro v ti r v ije m : k r t po
zem lji r v lje, ro v n a -e okopavina, gl. ru v a ti
ro v riti -im, r o v rje n je -a s, rov r -ja m, ro v rstv o -a s

rda
ro v a -a m palica z zarezami (ra
unskim i): im ava e n e k a j na
ro v u na dolgu, g re n a rov
na raun
r v t -a m, r v te r v t m n rvta r - ja m, ro v ta rsk i -a -o, rvta rstv o -a s
R o z lija -e os. i., R o z lijin -a
-o, Rza -e , Rzin -a -o,
R zka -e , R zkin -a -o, R o
zik a -e , R zikin -a -o
ro z ta -e , rozten -tn a -o
ro zg a -e , r zg o v je -a s = r je
-a s, rzgast -a -o
ro zin a -e , rozinov -a -o: ~ a
potica
ro z lija -e vrsta likerja
r a -e , roica -e , roen -na
-o: ~ i cvet, r n a t -a -o, rn ato st -i , roast -a -o: ~ o
blago; rnica -e , nav. mn.
rnice (rastline), ro n ik -a m
roni grm , mesec ju n ij, vrsta
krom pirja, r a r - ja m, raric a -e , revec -vca m roni
grm, vrsta krem enjaka, ronovca -e neko jabolko, rni
vnec -ega -nca, ronovnski -a
-o: ~ a n ed e lja , R o am arja -e
os. i., ro n o p st -a -o: ~ a
z a rja
ronec -nca m podboj
ron -a -o, ronec -nca m ka
menina, ro n ast -a -o, roen ca -e , ro en n a -e , roen n a r -ja m; roenti -m, roenl -la -o, ro e n n je -a s
roi in roi -a m, roiev -a
-o: ~ a m oka, roevec -vca m,
ro ev je -a s, roek -ka m,
ro kast -a -o
ro n a -e neki hro
r k a -e im e kravam in ovcam
ro lj ti -m, ro lja j -jte! ro
lja l -la -o, ro lj n je -a s,
ro ljlo -a s, ro ljn ec -nca m
veriga za govedo
ro m arin -a in ro m arin -a m
r m arin ec -nca in rom arnec

-nca m , ro m arn ek -ka m,

rom arnovec -vca m
t r ta [srt -a] in rt m konica,
vrh: prvi, za d n ji ~ (pri ladji),
rti -a m, tas-t -a -o, rtii
-ev m mn. kratke sani, rtn a -e
velik gorski vrh; R t (Rti)
d o b re n ad e kr. i.
ru b d -i opice, ru b a d ljv -va -o
r u b e lj -b lja m, r b lje v -a -o: ~ a
vrednost, r b e ljsk i -a -o [-blj-]
R bens -a m os. i. flam skega sli
karja, R bensov -a -o, r b en sovski -a -o
R bikon -a m l. i. reke: p re s to
p iti ~ napraviti kaj odloilnega,
usodnega
ru b in -a m drag kam en, ru b in o v
-a -o: ~ a kislin a, ~ o steklo,
ru b in a st -a -o
r b iti -im, r b il -la -o, r b lje n
-a -o, r b lje n je -a s, r b e -a
m, rb een -ni , r b e en -na
-o, ru b n ik -a m, ru b e n n a -e
, ru b ljv -va -o, ru b le c -lca
[-le-] m, ru b in a -e
r u b rik a -e predelek, predpis;
r u b ric ra ti -am, ru b ric ra n je -a
s; ru b ric st -a m, ru b ric stik a
-e nauk o liturginih predpisih
r c e k -cka m oluen koruzni stor
r c e lj -clja m kratko dralo na
koncu kosca
r a -e oprta, nav. mn. r e
oprtnice
r d a -e , r d en -dna -o: ~ a
ila, ~ o bogastvo, r d n ik -a
m, r d n ik i -a -o, r d n ic a -e ,
ru d n in a -e , ru d n n a st -a -o,
ru d n in sk i -a -o, ru d n n a r -ja
m, ru d n in a rstv o -a s, ru d n n stvo -a s, r d n a t -a -o, r d n o st
-i , rude -a s, r d a st -a -o;
r u d r -ja m, ru d r e k -ka m,
ru d rstv o -a s, ru d a rsk i -a -o;
ru d riti -im, ru d r je n je -a s;
ru d arsk o s d en -d n a -o, ru d n in oslvje -a s mineralogija

707

rudimnt
ru d im n t -n ta m preprosta za
snova, zaetek, zaostanek, rudim e n t re n -rn a -o nepopoln, ne
razvit, okrnjen, okrnel
rn d n n a -e i gl. ru d a
rudo- v sestavi: rudo nsen -sna
-o: ~ a ila, re k a ; ru dorden
-dna -o; rudo sld -i , rudosld ba -e , rudoslden -dna
-o: ~ a prav ica, rudosldec -dca
m = ru d o sld n ik -a m, rudosld nica -e ; rudoslven -vna
-o metalurki, ru d o sl v je -a s
metalurgija, rudoslvec -vca m
metalurg; ru d t p -pa m, rudotpen -pna -o; rudoglec
-lca [ -le-] m, rud o g ln ica -e

[-ln-]

R udolf -a m os. i., R udolfov -a -o,

R udi -ja m, R u d ijev -a -o
(+R dita, +Rditov)
ru g b y ru g b y ja [rgbi-ja] m neka

igra z ogo

R u h ra -e frra -ej l. i. reke,

ru h rsk i -a -o [rr-]: ~ i p r i
toki, ~ o ozem lje = P o ru rje -a
s, p o rirsk i -a -o
* ru in rati -am ugonobiti, pokon
ati, * runa -e razvalina, po

drtija

r je n -jn a -o: ~ o vince

ru k a ti -am in -em mukati, ruliti,
rjoveti: biki, voli r k a jo , je le n
r k a, r k a n je -a s, r k -a m
rukanje jelena, ru k -a m je
len, kadar se goni
+r k a ti -am (se) tresti, trgati (se),

rvati se, tepsti se, puliti se

r la -e 2 kamenina gnajs
ru le ta -e igralna priprava in

vrsta hazardne igre

r liti -im mukati, tuliti, rukati

r m -a m vrsta ganja
ru m n -na -o, b o lj rum n, dol.
ru m n i -ega; rum n -i , r u
m enec -nca m, ru m n k a -e ,
ru m e n j k -a m, rum enca -e ,
ru m enen -na -o; rum nek
-ka m neki mrlj; rum n o st -i

; ru m n k a st -a -o; rum nk a s to rj v -va -o, ru m n k lja st

-a -o, rum nklja-t -a -o
ru m en ti -m, ru m n i -te! rum enl -la -o, ru m e n n je -a s;
ru m en iti -m, ru m n i -te f r u
m enil -a -o, r u m e n j n je -a s,
rum enilo -a s, ru m en len -lna
-o [-ln-], ru m en n a -e
rum eno- v sestavi: ru m en o g lv k a
-e penica; ru m e n o k lj n - n a
-o, ru m e n o k lj n e c -nca m; ru m enols -sa -o, ru m en o lsec
-sca m , ru m en o lsk a -e ; rum nord -a -e; ru m en o rp k a -e ; ru m e n o rtk a -e , rum nozeln -na -o
r n e r n mn. vrsta rk, r n sk i
-a -o: ~ i napisi
r n o -a s ovja koa, ovje krzno,
ovje ime , tudi r n a -e , runols -sa -o, r n ja -e kosem,
kuter (koder), r n ja s t -a -o,
r u n je r n j mn. koz, osepnice
r p a -e , r p a st -a -o, ru p a -e
, r p n ik -a m brezno v mo
virju
r s -a -o rde, ru s -a m rus vol,
r sa -e rusa krava, ru sk a -e
ime ivalim, mn. r sk e opice,
ru sca -e rdea mravlja, r sec
-sca m; rusoglv -va -o, rusols -sa -o
R us -a m, R u sin ja -e , r sk i -a
-o, R usko -ega s = R sija -e ,
ru in a -e , ru so fl [-il] -a m ;
ru sific ra ti -am poruiti, rsovski -a -o, ru sst -a m
ru s lk a -e [-lk-] bajno bitje iz

slovanske mit.

r -a m nizki borovec, pritlikavje, r ev -a -o: ~ o o lje, r evec -vca m, r e v k a -e , r e v je -a s = r je -a s

ru a -e i = r in a -e : r e =
r in e rezati, r a s t -a -o, rn a t -a -o: ~ a n jiv a , r a r -ja
m kdor rue ree, r elj. -lja

708

Saara
tn orodje za rezanje r u ; n i ati
-am rue rezati, r a n je -a s
r iti -im, r il -a -o in -la -o,
ru e n je -a s, ru ite v -tve ,
ru ile n -lna -o [ -ln-]: ~ e n a
p rav e, ruilec -lca [ -le-] m,
ru e v in a -e , ru ite lj -a m,
ru te ljic a -e , ru ljv -va -o:
~ o k am en je , ru ljv o st -i i
r u ta -e robec: ~ a za n a glavo,
r tic a -e z: epna ~
r ta -e rastlina; r tic a -e : v in
sk a
r te n -tn a -o: ~ o o lje
" ru tin a -e spretnost, um etelnost,
vaja, " ru tin ira n -a -o vajen
ru v ti in rv ti r je m (se), ru v l
-a -o in rv l -a -o, r u v n je -a
in rv n je -a s, ru v -a in rv
-a m, ru v a -e snop zrelega

in izruvanega lanu (konoplje),

rv ast -a -o, ru v n k a -e
pretep, prepir, rv n -n a m =
rv r -ja m
ru n a -e zelena orehova lupina,
oblkovina, mn. ru n e prazni
stroki stronic, ru n je -a s; riti -im luiti, lupiti, robkali:
~ fiol, grah, zelene o rehe, k o
ruzo, ru ln ica -e [ -ln-]
rv ti r je m gl. ru v ati
[ r i] ri , r n - a - o : ~ i cvet
ju n ij, renca -e rie n a slama,
r e n j k -a m ren kruh, r n k a
-e i neka trava, ganje, re
-a s reno polje po etvi, r lja
-e i stoklasa, r d a -e sorica,
rdec -dca m nek a rastlina
[povsod po 81]

s [s in s] m neskl. im e rke:

mim dijatvom (+ . . . za sta v

lje n sam ega d ija tv a ); d v o ran a
je bila n a b ita z rado v ed n im
obinstvom (fra d o v e d n e g a o b
instva) ali: v d v o ran i je bilo
n ab ito rad oved n eg a o binstva
s-, z- I. prvotna predpona pomeni:
1. da se ka j s esa od zgoraj dol
prem ika: zm etati seno z voza,
sneti k lo b u k z glave; 2 . dru
enje: zb rati, zvezati, sn iti se,
s p rije ti se; 3. dela iz nedovrnih
glagolov dovrne: zgniti, snesti;
pred s, , z in se rabi e obli
ka se- [s-]: sesesti se, seteti,
sezidati, segti; II. obrueno iz
predpone iz-: iz b o lj a ti z b o lj
ati, gl. pod iz-; III. obrueno iz
predpone vz-: stegniti, zbuditi,
splezati na drevo, gl. tudi vz-;
IV. obrueno iz predpone raz-:
strg a ti obleko, stre sa ti po sobi
S a a ra -e l. i. reke, sa arsk i -a
-o [povsod: sr-]: ~ i p rito k i,
~ o ozem lje = P o s rje -a s,
po srsk i -a -o

m ali s, z vlikim S zazn am u

jem o v k em iji veplo
s (pred samoglasniki in zveneimi
soglasniki z) predl. 1. z rod. po
m eni (v nasprotju s predi, na
gl. tam), od kod kaj izvira, pri
haja: s k o n ja p a sti (biti na
k o n ju ), zm etati s e n o . z voza
(seno je n a vozu), s K orokega
p riti (biti na K o rokem ); s k o n
ca, s k r a ja (zaeti); lju d je s h r i
bov, pogled z v rh a ; 2 . z orod.
pomeni: a) drubo, skupnost,
sovpad: k d o r se z volkovi p a j
dai, m ora z njim i tu liti; lase
s koo v re d z glave poteg n iti;
p rid n a gosp o d in ja je s prvim
svitom n a nogah; k n jig a s po
dobam i, ena s koaro ; b) nain:
s strah o m kam p o g le d ati; c)
sredstvo: s kolom po glavi, z
besedo bi ga u b il; pisav a z ro
ko; delo z glav; grii, o b
d an i z vodo (+od vode); ves
p ro sto r je b il z a sta v lje n s sa

Sba
Sba -e i kr. i. deele v A rabiji,
k ra ljic a iz Sbe
Sabina -e os. i S abinin -a -o
sblja -e , s b e ljn i -a -o [ -blj-],
s b ljic a -e i , s a b lj ti -m (se),
s a b lj j -jte! sa b lja l -la -o,
s a b lj n je -a s, sa b lj -a ro,
sa b lj ic a -e , s b lja st -a -o,
s a b lj r -ja ro kdor dela sablje,
s a b lj rk a -e i neka ptica, sablj k -a ro neka riba
sabotirati -am razbijati, m otiti,
ovirati (delo), s a b o tira n je -a s,
sab o ta -e , saboten -na
-o, sa b o tr -ja m , sa b o t rk a -e
, sa b o trsk i -a -o, sabotrstv o
-a s
siti -im gl. sak
sd - in sda ro, mn. sadvi -v,
s d je -a in sa d j - s, sdek
-d k a ro, sde -a ro; sden -dna
-o = sadven -vna -o: o leto,
sa d o v n jk -a m ; sadovt -a -o,
sa d o v n t -ta -o, sd jev ec -vca
m ; sadonsen -sna -o (+sadunosen), sadorden -dna -o, sadje r ja -e 2, s a d je r je c -jca m,
sa d je r js k i -a -o
saditi -m, sdi -te! sade -a
-e, sadil ,-a -o, sa j n -n a -o,
sa j n e c -nca ro, sa je n c a -e 2 ,
s ja -e , s a j n je -a s, saditev
-tve ; sa d ik a -e , sadilen -lna
-o [ -ln-]: i klin, sadilec -lca
[ - le-] m , sa d lk a -e [-lk-]
sadizem -zm a ro izprevrena spol
nost, naslada ob tujem trpljenju,
sad ist -a m, sa d istk a -e , sa
distien -na -o
sadjr - ja ro, sa d ja rc a -e i, sadj rs tv o -a s, s a d j rsk i -a -o:
~ i te a j; s a d j riti -im, sa d j rje n je -a s
sdra -e i mavec, sdrov -a -o,
sa d r n -a -o: ~ a voda, sdrovec -vca m in sa d r n ec -nca m,
s d ra r -ja m, s d ra st -a -o,
sa d re n n a -e , sa d ro v n a -e ;

s d ra ti -am = s d riti -im, sd ra n je -a s = s d re n je -a s

safe safa [sf -a] m denarna oma
ra, predal v banni zakladnici
sfian -a m vrsta usnja, sa fi n ast
-a -o
s a fir -a m vrsta dragega kam na,
sa fre n -rn a -o, sa fra st -a -o,
sa frn o v n jev -a -o in safrnov in jv -a -o
sg ati -am loviti sapo, sigati, pi
hati: kaa, plam en sga; sgan je -a s
sgo m moka iz palmovega striena, sga -gu -go -gu -gom, sgov -a -o: a p alm a, o d r e
vo = sgovec -vca m , sagov n a -e
S ab ra -e i kr. i s a h rsk i -a -o:
~ i pesek
sa h a rin -a m, sa h a rin sk i -a -o,
sa h arn o v -a -o
sa h n ti shnem , sahn in shni
-te! sa h n l -la -o, s a h n j n je
-a s [nepoud. povsod: sah- in
sh-]
Sainte-Beuve -va [sentbv -a] m
os. i. franc, lit. kritika , S ainteBeuvov -a -o: ~ i eseji
Saint-Germain -a [senerm n -a]
m franc. kr. i sen erm n sk i -a
-o: ~ a pogodba
Saint-Quentin -a [senkantn -a]
m franc. kr. i.: b itk a p ri ~ u
(1918); sa in t-q u en tin sk i -a -o
[se n ka n t n sk i]: ~ i p rek o p
Saint-Sans -a [sensns -a] m os.
i. franc. skladatelja, S aint-S ansov -a -o: ~ M rtv ak i ples
Saint-Simon -a [sensim n -a] m
os. i. franc. soc. fil., Saint-Sim onov -a -o [sensim nou -ova -o]:
~ n a u k ; sensim onzem -zm a m
socialni nazor, sensim onst -a m,
sensim onstien -na -o
sa j [sj ali nasl.] prisl. in vez.:
saj ve, sa j ve kak , saj ga
pozna, sa j znam ; n a j d, sa j
im a; sa j si videl, k ak o je ; tudi

710

sm
kot samostojna pritrdilnica z do
pustnim pomenom: Ta ni ne
ve. Sj, zato ga ne posluaj!
saj, kakor sem rekel; saj res;
loi saj in vsj; saj utem eljuje
in dopua, vsj pa omejuje (gl.
tam)
sje sj mn.: rn kakor sje,
sjav -a -o: ~ lenik, sjavec
-vca m, sjavka -e , sajavna
-e sjast -a -o; sjiti -im;
sje -a m kozje ime
sajenje -a s gl. saditi
sak ska m ribika mrea, sec
-ca m = skec -kca m, sakovna -e , sili -im s sakom
ribe loviti, gosto vino precejati
sako -ja m suknji
sakrblt [-lt] medm. kletvica,
sakram medm., sakramnt
medm., sakramnski -a -o: ~ i
fant! sakram entrati -am, sakram entranje -a s
sakrlen -lna -o [-ln-] kar je
sveto, posveeno, nedotakljivo
sakrrij -a m prostor za odlaga
nje neuporabnih blagoslovljenih
rei
sakrilgij -a m in sakrilg -a m
boji rop, bogoskrunstvo, sakri'lgien -na -o bojerpen, bogoskrnski
sakrosnkten -tna -o posveen,
nedotakljiv, sakrosnktnost -i
saksofon -a m glasbilo, saksofon
ski -a -o, saksofonist -a m
salma -e , salmar -ja m, salmarica -e
Salamnka -e kr. i., salama ri
ki -a -o, Salamnan -a m,
Salamnanka -e
*salamnder -dra m moerad
salamnski -a -o: ~ i paglavec!
salamnt medm., salablt [-lt-]
medm., salablski -a -o [-ls-]
Salamina -e : bitka pri ~ i; salaminski -a -o: ~ a bitka
salamr -a m in salamra -e
razsol

+salata gl. solata

sldo -da m prebitek, ostanek, saldrati -am sklepati, skleniti ra
un, poravnati, plaati, saldi ran
-a -o: ~ raun plaan, saldranje -a s [povsod: -ld- ]
Salzij -a m os. i., aleki -ega
m os. i.: Franiek
salezijnec -nca m, salezijnski -a -o
salicl [-11] -a m, saliclov -a -o:
~ o mazilo, salicilen -lna -o
[-ln-]: ~ a kislina
slmiak -a m, slmiakov -a -o:
~ cvet, slmiakovec -vca m
[povsod: -Im-]
slo -a s, slast -a -o, slar -ja
m trgovec s salom, slovec -vca
m smukec, slovka -e
Saloma -e os. i. Herodidine he
re, Salmin -a -o: ~ ples
Slomon -a m os. i., Slomonov
-a -o: ~ a modrost, salomonski
-a -o: ~ a sodba; Salomonski
otoki -ih -ov m mn.
salon -a m velika, sprejemna soba,
dvorana, salonski -a -o: ~ a
suknja, salonarji -jev m mn.
vrsta enskih evljev
slto -a [-lt-] m skok (v portu),
slto mortle m neskl.: odsko
il je s krasnim salto mortale
Salst -a m, Salstov -a -o: ~ i
spisi
salutirati -am po vojako pozdra
viti, salutiranje -a s, salt -a m
slva -e [-lv-] pozdrav s strelja
njem, skupno streljanje; salva
smeha
Salvador -a [-lv-] m kr. i. re
publike v Srednji Ameriki, sal
vadorski -a -o [-lv-]
salvarsn -a [-lv-] m (zdravilo)
sm -a -o, dv. sma -i in sam -,
mn. smi -e -a in sami -: sm,
isto sm, nikjer nikogar; hia
stoji na smem, na smem go
voriti s kom; sma sem dom,
otroci so sami ali smi brez

Samarija
varstva, ne p u aj o tro k sam ih;
loveku ni dobro biti sam em u;
saj to so sm i otroci sam
otroci, brez odraslih, ob sam i
vodi ne zdri dolgo sam ob
vodi, sam a kost in koa ga je
sam kost in koa; kadar sam

izraa poudarek osebe ali stvari,

tedaj ima zmeraj prilastno obli
ko, navadno z naglasom na osnovi,
in stoji pred samostalnikom ati
za njim: sm upan ali upan
sm z obinskim odborom je
p rie l cel uvan, upan oseb
no. sm m o js te r ali m o jste r
sm se je zavzel za delo, sm i
otroci ali otroci sm i so o str
m eli cel otroci, sm e n jiv e ali
n jiv e sm e so za jo k a le cel
njive, segel je po sm i kro n i
ali k ro n i sm i cel po kroni,
ni manj ko po kroni, zaletel
se je v sm e p rv a k e ali p rv a k e
sm e osebno, cel v prvake ipd.;

os. z. v imen. izpuamo, e ni

posebej poudarjen: sam ne vem,
k a j bi; saj sm a p rav i tako,
saj ste smi (sami) videli, saj
ste sm e (sam) tako rek le ;
drugae stoji sam pri os. z.
navadno za zaimkom: ti sm (a)
si k riv (a), m ene (tbe, njga)
sm ega je iskal prav, osebno
mene (tebe, njega); nam (vam,
njim ) sm im je povedal, z njo
sm o (sam) sem govoril, p red
m en o j sm im je to sto ril; tako
tudi: sebe sm ega p re c e n ju je ,
sebi sm em u noe pom agati;

vendar v zvezi s povratno-os.

z . sam navadno stoji v imen.
p r e d zaimkom, naj bo zaimek
v kateremkoli sklonu: on (a) le
sm (a) sebe ie; vse za n i
u je, e sm sebe; vsak ima
sm sebe n a jra j i, ta im a sm
sebe za m odrega, ti bodo smi
(sami) sebe p rodali, m ar ne bo
sm sebe lju b il b o lj ko d ru g e ?

712

lovek n a jb o lj n a p re d u je , ko
n a jb o lj sm sebe p rem a g u je;
n e v ara jm o sm i (sami) sebe,
e e varam o d ru g e ; d ru g im je
pom agal, sm sebi ne m ore p o
m ag ati; vsak je sm sebi n a j
b liji, sm (a) sebi se udi, ne
lai sm sebi; sm v sebi sla
bi. sm pri sebi sem m islil,
sm (a) nse m isli, sm (a) vase
z a lju b lje n (a), se b o ju je sm (a)
s seboj, sk rb i le sm (a) zase,
im am sm s seboj p rev e o p ra
v iti; nekatere zveze so dobile e
poseben prislovni pomen: sm
od sebe k a j n a re d iti prosto
voljno, po lastni odloitvi, b iti
sm na sebi pristen, nepokvar
jen, sm o ob (po) sebi razu m
ljivo, se razu m e ipd.; ob taki

sploni rabi (knjini in nareni)

so v novejem asu zaeli pisati
tudi oblike po zgledu pred samo
stalnikom (zlasti to. edn. m sa
m eg a): p rem a g ati sam ega sebe,
spoznavati sam ega sebe, sm iliti
se sam em u sebi, p o m etati p red
sam im seboj, zna sk rb e ti za sa
m ega sebe, govori n a jra j i o
sam em sebi, g o d rn ja n ad sam im
seboj ipd.; tako zvezo uporab

ljamo zmeraj v prilastni rabi:

zm aga nad sam im se b o j; m e je

stra h , sram p red sam im seboj,
b o j s sam im seb o j je n a jh u j i
ipd.; ne smemo uporabljati sam

za izraanje asovne ali krajevne

neposrednosti: b itk a se je zaela
p re d +smo zoro tik pred zoro;
ves as j e tek el, p red v rati
+sm im i se je u sta v il ele pred

vratu tik pred vrati

S a m a rija -e kr. i., sa m a rijsk i -a
-o: ~ e ulice, S a m a rij n -a m
prebivalec, S a m a rij n k a -e
prebivalka; sa m arit n -a ro, sa
ma rit n k a -e kdor nudi prvo
pomo, sa m a rit n sk i -a -o: ~ a
sluba

samosm cat -a -o: sm sam cat, suiast -a -o: ~ i kozolec

sam ec -m ca m, sam -ta m in s,
sm ek -ka m, sm i -a m
edini otrok edini mladi; sam i
ca -e , sm ka -e , sam iji -a
-e; sm ien -na -o = sm ski -a
-o, sm stvo -a s, sm ina -e ;
sm i prisl. zapueno, samotno
sm iti -im izolirati, s m lje n je -a s,
sam lo -a s izolator, sam len -lna
-o [ -ln-]; sam ti -m kogar vse
zapua, sam l -la -o; sam v ati -am kdor je sam zase in
ne gre v drubo, sa m v a n je -a s
Sm o -a m os.
Sm ov -a -o:
~ a d ra v a
samo prisl.: ~ penica ra ste tu,
~ k ru h a nim a, ~ z njo govori,
~ p e t dni, ~ toliko, ~ tu k a j,
~ danes, ~ lak , ~ zat, ~
p ije , ni ne j, ~ govori, ni
ne d ela; pridem , sam o e bo
lepo v rem e e bo le lepo vrem e;
p rid em sam, e bo lepo sam
tedaj, i e .. .; povem , sam glej,
da ne bo hud toda glej, da ne
bo hud; povem sam. da ne
bo hud povem samo zato, d a ...;
dam . sam g o rje ti, e si me
n alag a l toda gorj ti (protivni
vez.); povedal bm, sam tebi
n toda tebi ne; vsem bom po
vedal, sam tebi ne le tebi ne
samo- v sestavi: sam obrven -vna
-o idiokromatien; sam obiten
-tn a -o, ~ b tn o s t -i ; sam ost
-a -o: ~ o sreb ro ; sam odj -a m
avtomat, ~ d je n -jn a -o avto
m atien, ~ d jn o s t -i ; samod r g -a -o, sam odrga enska;
sam odrec -ca m, ~ d e n -na
-o, ~ d tv o - a s ; sam ogben -bna
-o avtomatien; sa m o g l sen -sn a
-o, ~ g l s n ik -a m, ~ g l s n i k i
-a -o, ~ g l sn o st -i i; sam oglav
-va -o, ~ g l v e c -vca m,
~ g l v k a -e i, ~ g l v o s t -i ,
~ g l v e n -vna -o, ~ g l v n o s t -i

713

i, ~ g l v n e -a m, ~ g lv n ica -e
; sam oglten -tn a -o, ~ g lte c
-tca m = ~ g ltn e -a m =
~ g ltn ik -a m, ~ g ltn ic a -e ,
~ g ltn o s t -i [povsod: -ou
sam ogovor -a m monolog: Zu
panievi Sam ogovori; samohten -tn a -o: '- o g ib a n je; sa
m okolnica -e [ -ln-] ; samok rs -sa m , ~ k r s e n -sna -o:
~ a cev, ~ i n ab o j; sa m o k ritik a
-e , ~ k r ti e n -na -o; samolj b e n -bna -o, ~ lj b n o s t -i ,
sa m o lju b je -a s, ~ lj b n e -a
m ; sam om or -ra m, ~ m o rle c
-lca [-u- in -le-] m, ~ m o rilk a
-e [-iu- in -lk-] J, ~ m o rilsk i -a
-o [ -u- in -ls-]: ~ a dru b a,
~ m o rile n -lna -o [ -ln-]: ~ a
m isel; sam onik el [-u ] -k la -o,
~ n ik o s t -i i; sam ong -ga -o:
ded ek Sam ong; sam oo b rm b a
-e i , ~ o b r m b e n -bna -o: ~ o d e
ja n je ; sam ooh rn a -e , ~ o h ra
nitven -a -o [-tvn-]: ~ i nagon,
~ o h ra n te v -tv e i; sam ok -ka
-o, ~ k e c -kca m ; sam oopldba -e i = ~ o ploditev -tve i =
~ o p lo je v n je -a s; sam ooskrba
-e , ~ o s k b e n -bna -o; samop -a -e = ~ p e n -na -o,
~ p n e -a m = ~ p n ik -a m,
~ p n ic a -e , ~ p n o st -i ,
~ p je -a s; sam opom o -i i;
sa m o p re v ra -e ; sam oprden
-dna -o, ~ p rid n o st -i i, ~ p r d ne -a m = ~ p r d n ik -a m,
~ p rid n ic a -e ; sam o p ro d ja
-e , ~ p r o d je n -jn a -o; samorse l [-su] -sla -o, ~ r -a -e,
~ r s lo s t -i 2, ~ r s tn ik -a m;
sam orden -d n a -o, ~ ro d n o s t
-i , ~ r d n ik -a m: o reh
~ ro d n ica -e : h ru k a
sa
m orog -ga -o, ~ r g -a . m,
~ r g a -e samoroga ival ( kr ava), ~ r g e c -gca m = ~ r e c
-ca m; sam ork -ka -o; samosven -vna -o: ~ i k ro m p ir,

Samoa
~ s v e c -vca rn, ~ s v k a -e ,
~ s v s k i -a -o; sam oslnik -a m,
~ silen -dna -o, ~ silstv o -a s
[ povsod: -sil-]; sam ospv -va
m solo, ~ s p v e n -vna -o; samosr j e n -na -o, ~ s r j n ik -a rn,
~ s r j n ic a -e ; sam ostlen -lna
-o, ~ s t ln ik -a m, ~ s t ln o s t -i
[ povsod: -ln-]; sam ostn -a rn,
~ s t n e c -nca m , ~ s t n k a -e ,
~ s t n s k i -a -o, ~ s t n s tv o -a s;
sam o stojen -jn a -o, ~ s t jn o s t- i
, ~ s t jn ik -a m, ~ s t jn e -a
m; sam ostrel [-el] -a rn, ~ s tr lec -lca [4c-] rn; sam stra -e
= sam strin a -e = samos tr lin a -e 2 ; sam osvoj - ja -e:
~ lovek, ~ a hvala, ~ sv jo s t
-i i, ~ s v jn o s t -i ; sam oten
-na -o: je sok, ki sam p r i
tek a, ne da bi se sa d je stiskalo;
sam te p risl.: ~ voziti tudi prilastno sam te voz; sam teen
-na -o: i voz, sam tear -ja
m kdor samte vozi, sam tenice -ic i mn. sani, sam tenik
-a m ; sam otren -rn a -o svoje
glav ~ t r e c -rca rn, ~ t r a n
-a m svojeglavne, ~ t r o s t -i ;
sam otec -ca m, ~ t tv o -a s,
~ tre n -na -o; sam otvren
-rn a -o, ~ tv o rn o st -i ; sam o
u k -a m, ~ k a -e , ~ e n
-na -o, ~ k -a -o; sam o u p rv a
-e , ~ u p r v e n -v na -o: ~ i
u rad , ~ u p r v n o s t -i ; sam o
vig -a m : stro j n a
samov r -a m, ~ v r s k i -a -o, ~ v r o v - a - o ; sa m o v l d a -e i , ~ vlden -dna -o, ~ v la d r -ja ra,
~ v la d r s k i -a -o, ~ v la d rs tv o
-a s = ~ v l d je -a s; sam ovolja
-e , ~ v lje n -ljn a -o, ~ v o lj
nost -i , ~ v ljn e -a m, ~ v ljn ik -a m, ~ v ljn ic a -e , ~ v ljn ik i -a -o; sam ozadovoljen
-ljn a -o, ~ zad ovoljnost -i ,
~ z a d o v ljn ik -a rn, ~ za d o v o lj
stvo -a s; sam ozaklpen -p n a

714

-o, ~ z a k l p n ic a -e ; sam ozataje v n je -a s , ~ z a t ja -e , ~ z a ta je v le n -lna -o [ -ln-], ~ z a ta je v le c -lca [-le-] rn, ~ z a ta je v lk a -e [-lk-] ; sam ozavden
-dna -o, ~ z a v s t -i , ~ z a v sten -tn a -o, ~ z a v stn e -a rn;
sam oznec -nca m vrsta fiola;
sam ozvnec -nca m, ~ z v n e v
-a -o, ~ z v n k a -e T, ~ z v n k in
-a -o, ~ z v n s k i -a -o; p ti
Sam ov -a -a m
Sam oa m neskl. otoje v Tihem
Oceanu, Sam onec -nca m, sam onski -a -o: Sam onski o to
ki = otoje Sam a
S am ojd -a m pripadnik uraloaltajskega naroda, sam o jd sk i
-a -o
Sm os -a m kr. i. otoka v Egej
skem m orju, sm oki -a -o
sam ota -e , sam oten -tn a -o, sa
m otnost -i i, sam o tn k -a ra,
sam otnca -e i : sani sam otnce
samtenice
sa m o t r -ja ra, sam o trec -rca ra,
sa m o t rk a -e , sa m o t rsk i -a
-o, sam otrstvo -a s, sa m o t riti
-im, sa m o t rje n je -a s
sam ovti -jem , sam ovl -la -o,
sam o v n je -a s
sa n c ija -e ozdravitev, reitev,
ureditev, popravilo, sa n ac ijsk i -a
-o, sa n ira ti -am, s a n ira n je -a s;
sa n it re n -rn a -o kar zadeva
zdravje, telesno nego: ~ e n a
p rav e, sa n it ta -e 2 zdravstvena
sluba, sa n it te n -tn a -o: ~ i
m ateria l, sa n it je c -jca ra, san it jk a -e
s a n a to rij -a ra, s a n a t r ijs k i-a -o :
~ o z d ra v lje n je
S and (George) G eorge Sandove
[snd r, r sndove] os. i.
franc, pisateljice: ro m an i G. S an
dove; s ndov k a -e povest,
zgodba po zgledu Sandove
sa n d la -e , nav. mn. sa n d le -l
[-l], sa n d le n -ln a -o [ 4 n -]:

Sardou
~ i jermen, sandalta -e i, nav.
mn. sandalte -t
Sndak -a m kr. i ., sndaki -a
-o, Sndaan -a m, Sndaanka -e i
sangvnik -a m , sangvnien -na
-o, sangvininost -i i
sani - mn. -m - -h -m, sannec -nca m, sannec -nca m,
sannek -nka m , snke snk
m n ., sanica -e , sane -a s;
snkati -am se, snkanje -a s ,
sank -a ro, sankalie -a s
sanitta -e gl. sanacija
sanja -e , nav. mn. snje snj,
sanjv -va -o, sanjvost -i i,
sanjvec -vca ro, sanjvka -e ,
sanj -a m = sanjr -ja m,
sanjlo -a s zanilj., sanjrka -e
, sanjarica -e i, snjski -a -o:
~ e bukve; snjati -am, snjal
-a -o in -la -o, sanjriti -im,
sanjrjenje -a s, sanjarija -e ,
sanjrski -a -o, sanjrstvo -a s
sankcionirati -am potrditi, odo
briti , sankcioniranje -a s, snkcija -e i potrditev, odobritev,
v mn. snkcije -ij prisilna sred stva, zavarovanje zakona, kazen
za kritev

snktus -a m liturg.: do ~ a ; v
glas. naslov tudi Snctus -a m
sanskrt -a m, sanskrtski -a -o:
~ i jezik
sanskilt -a m (brez kratkih hla)
pripadnik najodlonejih prevratn eiev v franc, revoluciji , sanskiltski -a -o, sanskltstvo -a s
Santa F m neskl. ( 39) kr. i.:

iz lepega Santa F, v novem

Santa F, industrija v Santa F
Santigo de Chile fsantjgo de
ile] Santiaga de Chile m kr. i.
prestolnice republike ile ; Santiago de Compostela [santjgo
de kom postla] m kr. i. pan.
m esta , v Santiagu (de Compo
stela) ali v Kompostelju
santonn -a m neko zdravilo

715

Sntos -a m kr. i. mesta v Bra

ziliji, kava Sntos kave Sntos
Sana -e [sna -e] i l. i. franc.
reke , sanski -a -o [sn-]
spa -e : imeti kratko, teko,
lahno sapo; sapa me daje, sa
pa (mi) pojema, pohaja, sapo
loviti, sapo komu jem lje (od za
udenja, strahu, hitrice), sapo
zapreti komu usta zamaiti, jezik
zavezati ; sape (sapo) zajeti, iti
po sapo, sape zmanjkovati; vse
v eni sapi povedati vse hkrati,
preve sape imeti, brez sape
biti zasopel
sapr -ja m podkopnik , saprski
-a -o: i oddelek
Spio -pfe 2, Spfin -a -o: ~ e
pesmi, spfien -na -o: a ki
tica
saprablt [-lt] medm., sapram
medm., sapralt medm., saprablski -a -o [ -ls- ]
saproft -a m, nav. mn. saprofti
-ov vrsta nijih organizmov
Sra -e os. i., Srin -a -o
sarabnda -e staropan. ples
Saracn -a m l. i. za Arabce v
srednjem veku, saracnski -a -o
sarafan -a m rus. enska halja
sarj -a m sultanova palaa
Srajevo -a s kr. i srajevski -a
-o, Srajevan -a m, Srajevanka - i
sardla -e i neka riba, sardlji -a
-e, sardlen -lna -o [ -ln-], sardlica -e , sardlar -ja m
sardina -e neka riba, sardinji
-a -e
Sardinija -e kr. i. otoka , Sardi
nec -nca m, Sa rdi nka -e , sar
dinski -a -o
sardnien -na -o krevit: ~
smeh (v obupu ali jezi)
sardniks -a m neki kam en
Sardou Sardou ja [Sard -ja ] m
os. i. franc, dramatika, Sardoujev -a -o [sardjeu]

sarkzem
sarkzem -zma m oster zasmeh,
sarkstien -na -o ostro zasm ehovlen , sarkst -a m
sarkofag -a m kam nitna rakev
sarkm -a m med. neka bolezen
Sarmt -a m pripadnik naroda
Sarmatov, Sarm tija -e , sarmtski -a -o
Ss -a m pripadnik nem kega ple
mena Sasov , ski -a -o, Sko
-ega s = Ska -e ; tudi Sa
ksonsko -ega s, Saksnec -nca
m: Anglosaksnec -nca m , an
glosaksonski -a -o; Angloss -a
m, angloski -a -o; gl. angloSa -a in -e m os. i. za A leksan
der, Sev -a -o, Sa -e os. i.,
Sin -a -o, Sek -ka m, Skov -a -o
st -a in - m, mn. satovi -v in
sti -ov, stje -a in satj - s,
satovje -a s, stec -tca m =
stek --tka m, sat -a m, stnik -a m, satovnjk -a m, satovt -a -o: ~ a kost
stan -a m, stanov -a -o, stanski -a -o, stanek -ka m, sa
tanizem -zma m, satanist -a m
satelit -a m zvezda sprem ljevalka,
telesni stranik, veren sprem lje
valec , priprenik, pomaga , sate
litski -a -o
satn -a m na pol svilena tkanina,
satnast -a -o, satinrati -am
zlikati, pogladiti , satinran -a -o:
~ papir, satinranje -a a
stir -a m starogrko bajesl. bitje,
jstirski -a -o: ~ a igra
satira -e i zbadljivo ali dovtipno
zasm ehovanje , vrsla pounega pe
snitva, zabavljica , satirien -na
-o zbadljiv , satirik -a m
*satisfkcija -e i zadoenje , zadostitev

satrp -a m nam estnik staroper

zijskih vladarjev, samovoljen m o
gotec; satrapija -e , satrpski

-a -o

*saturrati -am n a sititi *saturcija -e , *saturranost -i ,

*saturranje -a s nasienje, nasienost

Saturn -a m planet , Satrnov -a

-o: ~ kolobar; Saturnus Satur
na m starorim ski bog; saturnlije -ij i mn.
savna -e I travnata stepa v trop
skih krajih , savnski -a -o
Svel [-l] -vla m os. i., Svlov
-a -o, svelski -a - [-vl-]
savtti -m naglo, hlastno je sti,
savtj -jte! savtl -la -o, savtnje -a s, savtlo -a s kdor
savt , savtv -va -o kdor rad
savta ; svtniti -nem, svtnjen
-a -o; povsod tudi havtscla in izcla prisl., scloma
prisl.; scliti -im celo napraviti,
ozdraviti, sclil -a -o in -la -o,
scljen -a -o; scelti -m ozdra
veti (rana)

scna -e prizor , oder , scnien

-na -o, scenerija -e , scenrij
-a m scenogrf -a m, sceno
grafija -e slikanje gledalikih
odrov, prizori scenogrfski -a -o
scherzando [ skercndo] prisl. glas.
aljivo ( igrati. peti), scherzoso
[ skerczo ] prisl. glas. aljivo;
oboje kot naslov ali del skladbe
m neskl.: pri scherzando, od

scherzoso naprej
Schiller -ja [iler -ja] m, Schil
lerjev -a -o [ilerjeu -eva -o]:
~ e drame, schillerski -a -o
[ilerski]: ~ i patos
Scla -e : Scla in Karibda, priti
med Sclo in Karibdo priti m ed
krnice in peine

scmiti -im se: seme, zrnje se

scmi, scmljen -a -o: repa je
~ a, zrnje je ~ o; scmek -mka
m, gl. izcimiti
Scpio -ona m os. i., Scpionov -a -o
scmriti -rim gl. cmariti, scmrjen -a -o

716

S cott [skt] W a lte r -a -ja m os4 i.

angl. pisatelja, Scottov [ckton]
-a -o: ~ i rom ani
sc(v )rti sc(v)rm , sc(v)r -te!
scv rl -a -o, sc v rt -a -o, scv r ek
-rk a m
sc v k n iti -nem se: list se scv k n e
od vroine, sc v k n je n -a -o:
~ list
s k a ti -am se, sakovti -jem
se: lju d je se tu s a k je jo ; sak o v l -la -o, sak o v n je -a s,
sakovale -a s (pri lovu, div
jaini)
ssom a prisl. polagoma, poasi,
kdaj: ~ se e unese, ~ bo e
k a j iz n je g a ; toda: s som
sek ti -m gl. ekati, sekn
-a -o, seknost -i i [s-]
sesti sem gl. esati, sesn
-a -o, p ra h z glave sesti
ssta in izsta prisl., sstom a
prisl.
se povratno-os. z. brez im enoval
nika: 2. sbe se, 3. sebi si,
4. sbe se, 5. o sebi, 6. s se
b o j in s sbo; rabimo ga: 1. za
vse osebe, tevila in spole, kadar
se osebni zaim ek nanaa (povraia ) na osebek istega stavka: vsak
n a jp re j sbe vidi, ja z sbe. ti
sbe, tako tu d i ona le sbi s tr e
e, k a k o r stre e jo sbi vse n je
n e sestre; stoji tudi za nedolo
nikom , ki ima drug osebek ka
kor doloni glagol, kadar raba ni
dvoumna: u k a z a l ga je p rip e
lja ti p red se (ukazal je , da ga
pripeljejo prdenj); toda: p re p o
v ed al jim je govoriti o +sbi
ima dvojni pomen: da bi govo
rili o n je m in da bi govorili
o sbi; +uil ga je spo to v an ja
do sbe, prav: da sp o tu je sbe
ali n je g a (kakren je pa sm i
sel); 2. zaradi povratnega pome
na nam rabi se: a) za izraanje
m edija (povratnega naina): u m i
vam ga um ivam se, urezal

jo je u rez al se je, sk riv ali

so jih sk riv a li so se, t p e ta
ju t p e ta se itd.; po tujih
vplivih se vasih napano rabijo
nekateri prehodni glagoli kot n e
prehodni namesto s povratnim
se: n ag ib al se je n a n asp ro tn o
s tra n (+nag ib al je), te d a j se
z a e n ja (se p ri e n ja , se k o n
uje) doba n a s ilja (+zaen ja;
+p ri e n ja , +k o n u je); dolgo
sva se ra z g o v a rja la (+sva razg o v arja la) o tem ; b) za izraa
nje trpnega naina v 3. os., zla
sti pri nedovrnikih brez trpnega
delenika: (krom pir) k o p lje jo
se k o p lje, (nasip) d elajo se
dela, (drva) so n a k la d a li se
n a k la d a jo itd.; pasiv nam pove
predvsem , kaj s kom (im ) j,
ne gled na povzroitelja; zato
ga v slov. piemo le po tujem
vplivu v prim erih, kakor: *od
vseh odborov so se p o iljali do
pisi, nam.: vsi odbori so p o i
lja li dopise ipd.; c) za brezoseb
no izraanje (3. os. edn.), kadar
se hoemo om ejiti samo na gla
golsko dejanje: v elik o se zida,
dela, bere, pie, tisk a, govori;
vzam e se e, a v rn e se teko;
slabo se vidi, slii; lepo se o rje,
pleve, kosi; p rije tn o se hodi,
sedi, lei, spi, poiva itd.; poleg
takih e udomaenih izrazov s se
so drugi prisiljeni, m anj domai
in tuji: *vabi se, *razglaa se,
*naroa se, * n azn an ja se, *nap ro a se itd. namesto: vabim o
(-jo), razglaam o (-jo), n a ro a
mo (-jo), n az n an jam o (-jo), n a
proam o (-jo) itd.; taki izrazi so
brezosebni, naina ne utimo iz
razito, a niso aktivni; zato tudi
ne sm em o po tujih vplivih po
stavljati v take zveze toilnikega
predmeta namesto osebka: vsak
d an se slii k a k a novica (+kako novico), sp re je m a jo se novi

Sebastijn
povratnih glagolih rabimo po na
vadi si, redkeje se: u p a ti si (se),

n aro n ik i ( +sp re je m a se nove

n aro n ik e); v slubo se s p r e j
m e ta k o j (+se ga, +se jo s p r e j
me) ipd.; ) nekateri glagoli se
rabijo zmeraj s povratnim se, to

so povratni glagoli; po obliki so

torej medialni (povratni), po po
menu pa aktivni: b a ti se, uditi
se, k esati se, o zira ti se, p re p i
r a ti se, n a je sti se, sm e ja ti se

itd.; pri takih glagolih ni mo

goa ne pasivna ne brezosebna
raba: +balo se je, +oziralo se
je, +udilo se je itd. nam.: bilo
se je bati, o zira ti se je, uditi
se je itd.; pri teh glagolih ne
opuamo se v sed. del.: ude
se (+ud, + ude) je pogledal
po nas, vesel se (+vesel,
+vesel) .d a r ; le v nekaterih

izrazito prislovnih ali pridevnik

zvezah se odpade: ig r je , sm ej
n ared i, b o je lovek; opuamo
pa se pri pasivnem del. (kolikor
ga imajo): zauden, skesan, se
sedeno (mleko) in pa, kadar si
sledi ve izrazov s se v tesni
povezavi: ni se b al ne udil;
sosed se je oziral in p re p ira l
n a vse stran i, tu se njeg o v a
n esre a zane in kona; e je

nedol. povratnik odvisen od dru

gega povratnika, se lahko opu
stimo ali rabimo: u p al se je ozi
ra ti (se) po d vorani, ne b o j se
najes-ti (se) do sitega, ni se ni
u stra il p re p ira ti (se) z drubo,
ni se b a l o zira ti (se) po lju d eh ,
e sm e ja ti (se) se m u ni ljubilo,

ipd.; d) e kdaj v nepopolnih

stavkih povratnega glagola ne
ponavljamo, se navadno ponovi
povratno-os. z. se in naslonica
dobi poudarek: Boji se, boji.
Pa se ne! Pa s! Ni se
nisi sm ejal. Pa sem s, in e
kako! U rezal sem se.
K daj si se pa? Nai se!
Saj sem s; 3. pri nekaterih

p rem isliti si (se), odspsti si

(se), opom oi si (se), p riz a d e
v ati si (se) ipd.; ponekod je si

postal e lenek brez svojega po

mena, gl. si
S e b a stij n -a m os. i., S eb astijnov -a -o, gl. B o tjn
sebien -na -o, sebinost -i ,
sebne -a m, seb n ik -a m,
sebnica -e
se c e rn ra ti -am izloevati, izloiti
se ce sija -e odloitev, odcepitev,
umetnika smer, secesionst -a
m, secesionstk a -e i, secesionstien -na -o: ~ a um etnost,
~ o stavb arstv o , secesijsk i -a -o :
~ a v o jn a
se cirati -am raztelesiti, podrobno
preiskovati, razlenjevati, secren
-rn a -o: ~ a m iza med., se cir
nica -e med., s k cija -e med.
razteleenje; oddelek, odsek, sekc jsk i -a -o: ~ i n a eln ik
s -a m urin, sen in a -e , see
vod -da m, sen -na -o: ~ a
k islin a
s - posekani del gozda, ko
nja, iva meja , sa -e 2, sen
-na -o: ~ i m esec, ~ o m esto;
sen -na m mesec februar
sci sem, sci -te! s k e l- k la -o ,
se n je -a s, s n ja -e , sev
-ve , sevina -e , sina -e ,
sje -a s, snica -e sekanta,
snik -a m za senjo zrel gozd,
snost -i
si sem, szi -te in -te! sgel
-gla -o, (do)sen -a -o; s g lja j
-a m; sgati -am, sg aj -te! sgal -a -o, s g an je -a s, tudi szati -am, szan je -a s; se g lj ti
-m : z jezik o m ~ ; se g lj j -jte!
se g lj l -la -o, s e g lj n je -a s;
sgniti -nem , sgnil -a -o
se d j in z d a j prisl.: se d aj n a levo,
se d j n a desno; do sed j, od
sed j; se d an ji -a -e, se d n jo st

718

segnti
-i , se d n jik -a m, se d a jle =
z d a jle prisl. [povsod: sd-]
s d ati -am, sedal -a -o, s d an je
-a s, sd - i: kokoi gredo na
sd, sedlo -a s, sedlce -a [-le-]
s, sedale -a s, sedln ica -e
[-ln-] , gl. sedti in ssti
sed ativ [-iu] -a m in sedatvum
-a m pomirjevalno sredstvo, sed atv en -vna -o pomirjevalen:
a sol
sdem [-dm ] glav. tev., sedm ih
sdm im sdem ob sdm ih p ro ti
sdm im , ob 7h ; s d e m k ra t prisl.,
s d em k raten -tn a -o; sedem l ten -tn a -o, sedem dnven -vna
-o; s d em n a jst in se d em n jst
-ih -im glav. tev., sd em n ajstk r a t in se d e m n jstk ra t prisl.,
sd em n ajsti in se d em n jsti
prisl., s d e m n a jstk ra te n in sed e m n js tk ra te n -tn a -o, sedeinn a js tl te n -tn a -o, sed em n ajstl tn ic a -e i; s d em n a jsti in -jsti -a -o vrst. Mev., se d e m n a j
stin a -e i, se d e m n a jstn k a -e ;
sd em deset -ih -im glav. tev.,
sdem deseti -a -o vrst. tev.,
s d em d e setk ra t prisl., sdem deseti prisl., s d em d e setik ra t
prisl., sedem desetna -e , sed em d esetn k a -e i, sedem desetlten -tn a -o = 70-lten, sedem d esetltn ik -a m = 70-ltnik,
sed em d esetltn ica -e = 70-ltnica, sed em d esetr -a -o; sdem insdem deset -ih -im glav.
tev., sdem insdem deseti -a -o,
sdem insdeideseti prisl., sd em in s d em d e setk ra t prisl.; s
dem st, sdem tiso, sdem sto ltn ica -e , sdem tisolten
-tn a -o [povsod: sedam-]
sed ti -m gl. sesti
sde -a m, sdeen -na -o: ~ i
re d = sdenik -a m, sdec
-dca m, gl. sesti
sed im ent - n ta m usedlina, sedim e n t re n -rn a -o: ~ a tvorba,

719

se d im e n trati -am, se d im en tran je -a s, se d im e n tc ija -e

se d lti -m, se d l j -jte! sed ll
-la -o, se d l n je -a s, sedl
-a m
sedlo -a s, sedln -a -o in sdeln
-a -o [-dln-], sdelce -a [-dlc-]
s; se d lr -ja m, se d larc a -e ,
s e d l riti -im, s e d l rje n je -a s,
s e d la rja -e , se d lrsk i -a -o,
sed lrstv o -a s, sed last -a -o
sed m k -a m, se d m k in ja -e
sed m r -a -o lo. tev., sedm ren
-rn a -o, se d m rk a -e i
sedm ero- v sestavi: sed m ero b rven -vna -o, sed m ero d len -lna
-o [ -ln -], sedm ero d n v en -vna
-o, ~ d n v je -a s, sedm eroglsen -sna -o, sedm eroglv -va
-o, sedm erok ten -tn a -o, sedm e ro lst -a -o, sedm erogelnik
-a [ -ln-] m heptagn, sedm erork -ka -o, sed m ero p lsten
-tn a -o, se d m ero p sten -tn a -o,
se d m ero p stn ic a -e neka rast
lina, sedm ero r en -na -o,
sedm erospv -va m, sedm erostr n -a -o, sed m ero v h -a -o,
sedm erozlen -na -o
sdm i -a -o vrst. tev.: ~ a u ra
od 6h7h, ob ~ i u ri = ob 7h ;
sedm ina -e , sed m n k a -e ,
sedm nski -a -o, sedm i prisl.,
s d m ik rat prisl., sedm ca -e f,
sdm a -e tevilka 7; sedmolec -lca [-le-] m, ~ lk a -e
[-lk-] , olski -a -o [ -ls-]
sdno -a s gl. sene
sg ati -am gl. sei seem
segm nt -n ta m krogov odsek,
segm nten -tn a -o, segm entren -rn a -o
se g n ti senem , seni -te! segnl -la -o, seg n n -a -o; seg n ja ti -am, s e g n ja n je -a s
[povsod: sg-]
segnti segnjem , seg n j -te! segnl -a -o, seg n t -a -o [povsod:
sag-], gl. zgniti

segregt
se g re g t -a m izloek, se g re g c ija
-e izlanje, se g re g ac jsk i -a
-o: ~ i proces izloevalen
se g r ti se g rjem gl. greti, se g rt
-a -o, se g r tje -a a ; seg rv ati
-am, se g re v a n je -a a, segrevlnica -e [ -ln-] [povsod: sg-],
gl. zg reti
S eina -e [s n -] l. i. franc, re ke,
sein ski -a -o [sn-]
seizm ogrf -a [seiz-] m potresom er, ~ g r m -a m, seizm ologija
-e , seizm oloki -a -o, seizm om ter - tra m, seizm oskp -a m,
sizm ien -na -o potresen
se ja -e , s jen -jn a -o: ~ i za
p isn ik
se j ti sjem , sj -te! se j l -a -o,
se j n -a -o, s e j n je -a a, s ja
-e 2, stev -tve , stven -a -o
[-tvn-]: ~ i nart, se j ln ic a -e
[-u-] i = se j ln ik -a [-u-] m
priprava za sejanje, sejlo -a s,
se jlen -lna -o [-ln-], sejlec
-lca [-uc-] m, se j lk a -e [-u-]
, se j -a m, se j a -e , gl.
tudi: sv -
sjem sjm a m in sem n j [ sm n j] -m n j m, sejem sk i -a -o
[-jm -] in sem n ji -a -e [sm -];
se jm r -ja m, se jm a rc a -e ,
se jm a rn a -e , se jm rsk i -a -o;
sejm ie -a s; sejm ovti -jem ,
sejm o v l -la -o, sejm ovlec
-lca [-u-] m, se jm o v lk a -e
[-u-] ; se jm o v n je -a s
se k n ta -e rta senica
s k ati -am, s k a n je -a s, sk ska
m, sek -a m, seka -e i, seklo -a s, seklce -a [-le-] s,
se k ln ik -a [ -ln-] m, seklec
-lca [-u~] m , skanec -nca m,
nav. mn. skanci -ev vrsta eb
ljev,, skan ica -e
s k cija -e gl se cirati
se k ira -e , sek irica -e i , se k rin
-a -o: ~ o toporie = sekire
-a a, se k ra st -a -o, se k irn ik -a
m, se k riti -im: lan ~

+s e k ira ti -am nagajati, gnjaviti,

+se k ira n je -a a nagajanje, gnjav
ljen je, +se k n te n -tn a -o siten
zoprn: ~ lovek, +s e k a t ra -e i
nagajanje, gnjavljenje, sitnost
s e k lj ti -m, se k lj j -jte! seklj l -la -o, se k lj n -a -o, seklj n je -a a, se k lj -a m, sekljv -va -o
se k re c ja -e i izloanje, sek re cj-ski -a -o, se k re t re n -rn a -o
izloevlen: ~ i proces; se k r t
-a m izloek med.
s e k re t r -ja m ta jn ik, s e k re t rk a
-e i tajnica, se k re t rsk i -a -o,
s e k re ta ri t -a m tajnitvo, sek re ta ri ts k i -a -o
s k sta -e i esti razred vije ole,
glas. esti ton (od osnovnega),
s k sta k o rd -a m glas.
se k stt -a m glas.
sksus -a m apol, se k su len -lna
-o [ -ln-] (+seksulen) spolen:
~ a n e v ra ste n ija , sek su ln o st -i
[ -ln-] i (+seksulnost) spolnost
s k t -a m penee se vino
se k ta -e loina, stranka, razkol
n ik i; se k t -a m, se k t k i -a
-o, sek ttv o -a a
s k to r -ja m kroni izsek, o d d elek:
d rav n i ~ gosp o d arstv a
se k u l re n -rn a -o stoleten, vsakih
sto let se ponavljajo, redek, sve
ten (v nasprotju z redoven, cer
kven); se k u la riz ra ti -am cer
kveno im etje podraviti, ~ se
iz redovne duhovine preiti v
svetno
se k u n d a -e i estdeseti del m in u te,
glas. drugi ton (od osnovnega),
druga ola, sek n d en -dn -o:
~ i kazalec = se k n d n ik -a m,
se k u n d ra ti -am glas. peli sekundo nie, ~ kom u pomagati
se k u n d n t -a m pomonik, pria
v dvoboju
se k u n d re n -rn a -o drugoten,
drugovrsten: ~ a bolezen, sek u n d rn o st -i , se k u n d rij -a

sence
m drugi zdravnik v bolninici,
sekundrka -e
sekvnca -e srednjeveka pesni
ka oblika, liturg., sekvnen
-na -o
sekvster -tra m vrsta oblastne za
plembe, uprava in upravitelj ta
kega premoenja; odmrli deli
kosti med., trhlina, sekvestrrati
-am zase sekvestrranje -a s,
sekvestrcija -e i
sl [sl] sl m: potni, brzi
hitri ~ ; selstv - [sls-] s po
slanstvo, poslanica, selsk - -
[sls-]: ~ pota
selkcija -e izbor, selekcijski -a
-o, selektiven -vna -o, selek
tivnost -i , selekcionirati -am,
selekcioniran -a -o: ~ o seme
izbrano
seln -a m kem. prvina, selnov
-a -o: ~ a kislina, selent -a m
rudnina
seliti slim, sli -te! slil -la -o,
sljenje -a s, selitev -tve ,
slec -lca [-le-] m: sokol ,
selvec -vca m: sokol
seliv
ka -e : ptica
sellen -lna
-o [ -ln-] , selitven -a -o [-tvn-]:
i stroki = selnna -e [-ln-]
selo -a s, mn. sla in sla, sl in
sl -om -ih -i, slski -a -o [-ls-],
sele -a s, selen -na -o,
seljn -na m, seljk -a m, seljki -a -o, seljtvo -a s, seljnka -e i, seljnski -a -o, seljnstvo -a s; selce -a [-le-] s
Sem -a m os. i. Noetovega sina,
Smov -a -o: ~ i otroci, Semit
-a ro, semitski -a -o: ~ i jeziki,
semitst -a m raziskovalec se
mitskih jezikov in literatur, seinitzem -zma ro, semtina -e i
sm prisl., sm ter tj, sm ter
tm, sm pa tj, do sm, smle,
smkaj [sm, +sm]
semafor -a m signalni drog, semafrien -na -o
Slovenski pravopis

semntika -e z pomenoslovje, semntien -na -o pomenosloven;

semaziologja -e pomenoslovje,
semaziolki -a -o slovn.
sme -na s, mn. smena in seme
na, semen -a -o = semnski in
smenski -a -o: ~ a penica, re
pa; semnje -a s sk. i., semnar -ja ro, semnarica -e ,
semnarstvo -a s, semenrna -e
, smenast -a -o, sement -ta
-o, smenica -e rastlina za se
me, semenk -a m = semenjk
-a m, semnce -a s, semenojdka -e , semenotk -ka m
neka bolezen, semenovd -da m
semenie -a s, semennik -a ro,
semen iki -a -o
semenj [smnj] -nj m gl. sejem
semster -tra m polletje, semstrski -a -o = semestrlen -lna
-o [-ln-] polleten
seminr -ja ro, seminrski -a -o,
seminarst -a m
Semramis -ide in Semramida -e ,
Semramidin -a -o: i vrtovi
Semit -a m gl. Sem
smkaj prisl. sm
sn [sn] sn ro spanje, sanje,
mn. tudi snovi snv, snohdec
-dca m mesenik, snohja -e z
sena -e i vrsta zdravila
sent -a ro, senten -tna -o: ~ i
odbor, sentor -ja ro, sentorica -e , sentorski -a -o, sentorstvo -a s
snca -e 2, snica -e , snje -a
s, snen -na -o, sennica -e ,
snnik -a ro; sniti -im, snenje -a s, sennat -a -o, sen
ilo -a s, sniti -im seniti
senc - s = senc -nc ro, mn.
senc senc [snc] in snc
[snc] senom po senceh in
sencih s senci; moka sklanja:
senci -cv -cm -c -ch -c,
senn -n - in -: kost
= (kost) sennica -e [povsod:
sn-]
721

46

sendvi
sndvi -a m obloeni kruhek
sne sn mn. med. preleina:
b o ln ik im a sne, sn ast -a -o:
je e ves ~ od le a n ja
S enegl [-l] -a m reka v Afriki,
del franc. zahodne Afrike , seneg lski -a -o [-ls-]: ~ i rnci,
strelci; S eneglec -lca [-le-] m,
sen eglina -e [-l-]
S n ek a -a in -e m os. i., S nekov
-a -o: ~ a filozofija
se n ilen -lna -o [-ln-] starevski,
ostarel, oslabel, opean, senilnost
-i [-ln-]
s n io r -ja m, nav. kratica sen.
stareji, se n io r t -a m, seniorten -tn a -o: ~ i k o n v en t
seno - s, snu, v senu, senn -a
-o: ~ i voz, ~ e vile, ~ i nahod,
~ a k o n ja, ~ a m rzlica, sennec -nca m senena grinja zool
senca -e = senik -a m = sen j k -a m senena kopica, shram
ba za seno, snak -a m
seno- v sestavi: senodlka -e
[-u-] bot., senom t -ta m,
senosk -k a m kosec, senos
-a m dolinski travnik, senosa -e konja sena, senovlk
-k a m vlaenje sena z gorskih
senoeti, senoet senoti , sen oten -tn a -o
se n tn c a -e i razsodba, mnenje,
duhovita misel, sentnen -na -o
se n tim e n tlen -lna -o [-ln-] u
stven , osladen, se n tim e n tln o st
-i [-ln-] ustvenost, osladnost
sen z cija -e kar zbuja veliko po
zornost, sen zacjsk i -a -o = senzacionlen -lna -o [-ln- ] , senzacio n lnost -i [ -ln-]
sen zl [-l] -a m posrednik (na
borzi), senzlski -a -o [ -ls-]:
~ i posli
sen zib ilen -lna -o [ -ln-] obutljiv,
ulen -tna: ~ i ivci, sen zib il
n ost -i [-ln-] i obutljivost, senzib lnosten -tn a -o [-ln-]: ~ a
m o tn ja; se n zib ilizra ti -am na

praviti kaj obutljivo, senzibiliz ra n je -a s; sen zitiv en -vna -o

zelo obutljiv, preobutljiv, dra
ljiv, senzitivno st -i preobut
ljivosti senzo rilen -ln a -o [-ln-]
= senzorien -na -o u te za
devajo: ~ a afa zija , sen z rij -a
m zavest
senzulen -lna -o [ -ln-] uten, te
lesen, mesn; sen zu ln o st -i
[-ln-] utnost, senzualzem
-zm a m fil. razlaganje duevnega
ivljenja iz obutkov, sen zu alst
-a m, senzualstien -na -o
sp spa in sep, n a spu in spu
m vrhnji rob vinograda, spnik
-a m brajdnik (kol)
s e p a rra ti -am loili, odloiti, sep a rra n -a -o, s e p a rra n je -a s,
se p a r te n -tn a -o loen, pose
bej, zase, se p a r c ija -e , se
p a ra c ijs k i -a -o; se p a ra tis t -a
m, se p aratize m -zm a m, se p a
ratisti en -na -o; sep artim
prisl. oddeljeno, posebej, se p a r t
-a m, mn. se p ar ti -ov in epar ta -t s posebni odtis ; se p ar
- ja m loen prostor, se p a r to r
-ja m loilna priprava
s p ija -e sipa (riba), barva
spsa -e okuba, zastrupitev, za
strupljenje, sp tien -na -o:
~ o o b o le n je
se p tem b er -b ra m, sep tm b rsk i
-a -o (+septm b ersk i)
sptim a -e sedmi razred vije

ole, glas. sedmi ton (od osnov

nega), sptim ski -a -o: ~ i ak o rd
s r -a -o siv: ~ a glava, s r -a m;
b r k a ti ~ jastreb, srec -rca m
starek, sivec (konj), belec (konj),
s rk a -e sera raca, samica
brkatega sera, sro st -i , s ra st
-a -o, srek -ka m, se r ti -m
siveti, se r l -la -o, se r n je -a s,
s riti -im se, s rje n je -a st se re
-ta m serec
se ra f -a m = s ja fin -a m, srafinski -a -o, s ra fsk i -a -o

722

sestviti
se re n d a -e podoknica, seren den -dna -o: ~ i k o n c e rt
S rg ij -a m os. i., S erg ije v -a -o
se rg a -e siten lovek; k o n jsk a
~ figa, se rg a st -a -o, se riti
-im se siten, nadleen biti
s e rija -e vrsta, red, skupina, sr ijs k i -a -o: ~ a izd elav a
serio so [-zo] prisl. 0 as. resno
seri zen -zna -o resen, resnoben,
upotevanja vreden, seriznost
-i i resnost, resnbnost
s e rp e n tin -a m rudnina in kam e
nina
se rp e n tin a -e cestna vijuga,
o klju k, ovinek, se rp e n tin a st -a
-o ovinkast: a cesta ovinkasta
cesta, cesta i? o kljukih, ovinkalica
seru m -a m sokrvca, cepivo, ser z e n - z n a - o : serzna tekoina,
se ro lo g ja -e nauk o serum ih,
serolg -a m, se ro te ra p ja -e
S erv c ij -a m os. i., S erv cijev
-a -o
*serv ita -e i prti, se rv i te n -tna
-o prtikov: ~ i o b ro ek za p r
tiek
se rv ilen -lna -o [ -ln-] hlapev
ski, suenjski, kleeplazen, se r
v ilnost -i [ -ln-] hlapevstvo,
kleeplastvo
s e rv ira ti -am strei, p. podajati
( ogo), s e rv ira n je -a s postre
ba, podajanje, se rv ire n -rn a -o:
~ a m iza, servis -a m pribor
(jedilni ipd.), se rv isen -sn a -o:
~ e vilice, servis -a m: av to
serv is -a m, rad io srv is -a m
postreba z vsem , kar je treba
pri avtomobilu, radiu ipd.
se rv it t -a m pr. slunost, serv it ten -tn a -o slunosten: ~ a
p rav ic a
sr -a m vrsta tkanine
se r n t -a m podastnik, sern tski -a -o podastniki
ss - m dojka: m ladi ni im el
sesa, sesn -sn - in - - -e.

sesc -sc m, sesk -sk m

[povsod: ss-]
sesati -m, se saj -jte! sesal -la
-o, se s n je -a s, ses -a m ,
seslec -lca [-u-] m, seslk a
-e [-u-] ; seslo -a s, seslen
-lna -o [ -ln-], sesln ik -a [ -ln-]
m, seslk a -e [-lk-] sesalna
naprava; se slj ti -m, se slj j
-jte! se slja l -la -o, s e s lj n je
-a s, seslj -a m, se slj v -va
-o, sesljv ec -vca m [povsod:
ss-]
se sk a ti -am, seskan -a -o, seska -e [povsod: ss-]
sessti sesdem se, sesden -a -o:
~ o m leko, sesdati -am se,
se sd a n je -a s, sesd -da m:
p lju n i
sesdek -d k a m, sesed ln a -e [povsod: ss-]
se sja -e zasedanje
sesip ati -am in -p ijem [ss-] gl.
sesuti
se siriti -im se, se sirje n -a -o: o
m leko, sesrek -rk a m [ povsod:
ss-]
se stti sestnem se s kom sniti
snidem se, sestal -la -o, sestn ek -n k a m snitje, shod; sestja ti -am se shajati se, sestjan je -a s, sestajalie -a s sha
jalie [povsod: sst-]
se stti sestojm gl. sta ti: voda
se sto ji iz v o dik a in k isik a; se
sto j -ja m (v gozdu); se st ja ti
-am in -jem ( + sesto jati) [po
vsod: sst-]
se stv iti -im gl. stav iti, sestv ljen
-a -o, se stv ljen e c -nca m, sestvfljenka -e ; s e st v lja ti-a m ,
sestviljal -a -o in -la -o, ses t v lja n je in - n je -a s, sestavlj v ec -vca m, se sta v lj v k a -e ,
se sta v lj -a m, s e sta v lj k i -a
-o; sestav -va m sistem . sestv a -e struktura, kompozicija,
sestven -vna -o, sestv ek -vka
m, sestav in a -e , sestav o sl v je
-a s sistem atika [povsod: sst-]

728

Sestcij
se st rc ij -a m starorim ski novec
ssti sdem , sdi -te! sdel -dla
-o in sl [s u ] sla -o; sedeti
-m, sdi -te! sed -a -e,
sed, sedl -la -o, se d e n je -a
s; sedvati -am, se d v a n je -a
s; sden -dna -o: ~ a kost =
sdnica -e i
sestop -pa m, sestpen -pna -o.
sestopiti -stopim gl. stopiti [ po
vsod: sst-]
se stra -e s stalnim poud., rod.
mn. se ster [-tr] ali pa: s slra
se str sstri sestro sestri s se
stro, dv. ob se str se str sestrm a -h; mn. se str se str
-m - -h -m i; po pli s stra
po pli -e ; s strin -a -o, sstrsk i -a -o, sstrstv o -a 3 , se
strin ji -a -e, se strn sk i -a -o,
sestrn stv o -a s: b iti si v ~ u ;
se strica -e i in se strica -e i,
sestr -a m sestrin sin, se
stri n a -e = se str n a -e
se str d a ti -am izstrdati, sestrd an -a -o [povsod: sst-]
sesuti -m, sesi -te! sesil
-la -o, sesun -na -o: obraz
se m u je e b o lj sfrk n il in sesu il [povsod: ss-]
sesu ti sesu jem in sespm , sesu j
-te! in sesp -te! sesl - la -o,
ses t -a -o, se su tn a -e ; se
sip a ti -am in -p ijem gl. sipati,
se sp an je -a s [ss-]
s e sv a ljk ti -m : ~ cigareto, ses v a ljk j -jte! se sv a ljk l - la
-o, se sv a ljk n -a -o [ss-]
se sv ed rti -m, se sv e d r j -jte!
se sv ed rl -la -o, se sv ed rn -a
-o: ~ i la sje [povsod: ss-]
seiti -jem , sej -te! sel -la -o,
seit -a -o, setek -tk a m, sevati -am [povsod: sl-]
seteti -jem , setj -jte! setl
-la -o, sett -a -o; setvati
-am, se tv a n je -a s, setvanec -nca m, setv an k a -e po

724

tevanka, setv ek -v k a m vsota,

setven -v n a -o [povsod: st-]
st -a m p. (ten is)
stev gl. se ja ti
sv sva m sij, sijaj; sv ati -am,
s v an je -a s
sv - = sva -e setev, svec
-vca m sejalec, sv k a -e sejalka, svnica -e = sv n ik -a
m sejalnica, gl. tudi se ja t i
sevda, sev pris l . , za seveda stoji
vejica, kadar ga uporabljamo kot
samostojno pritrdilnico: Seve.
te g a ti ni povedal. S eveda ti
teg a ni povedal. S ev p d A p ri
dem ; to se v, da p rid em
s v er -a ra, sveren -rn a -o: ~ o
od C elovca (+sev ern o C elov
ca), s v ern ica -e i, severe
-a s astr.t se v e rj n -n a m, sev e rj n k a -e , s v ern ik -a m
= se v e rn j k -a ra; svernote je n - jn a -o, severozahod
-da m, severovzhod -da m,
severozahoden -dna -o, se v ero
vzhoden -dna -o, sev ero zah o d nik -a m veter, sev erovzhodnik
-a m veter; S v ern a A m rika,
s v ern o am rik i -a -o
S ver -ja m os. p riim ek, S v erjev
-a -o
S evrus S evra m os. i. starorim
skega cesarja, S everov -a -,
S evra -e i os. i.
S evilla [-vilja] -e i kr. i. pan.
m esta, sev iljsk i -a -o: S ev iljsk i
b riv ec (naslov opere)
szati -am segati gl. sei sm
sezidati -am gl. zidati, sezidan -a
-o; sezidvati -am , sezid v an je
-a s [povsod: sz-]
seznm -m a [sz-] m
se zn n iti in sezn an iti seznnim .
seznni -te! sezn n il -la -o,
se zn n jen -a -o, sezn an itev -fve
i; se z n n ja ti -am, se z n n ja n j
-a s [povsod: sz-]
sezona -e
sezonski -a -o: ~ i
delavec

shoditi
sez ti -jem , sezj -te! sezl
[sazu in sz] - la -o, sezut
-a -o; sez v ati -am, se zu v a n je
-a s, sezuvlec -lca [ -au-] m
hlapec [povsod: sz-], gl. izti
sezv ti -zvem [sz-] gl. zvati
sklicati
segati -am : ~ d rv a , segan
-a -o: ~ a drv a, seagovti
-jem , seagovl -la -o, seag o v n je -a s [povsod: s-]
sen j -n ja m, s e n jsk i -a -o
[-n j-] , sej -a m
segti segm gl. gati; segati
-am, se ig a n je -a s, seig -a m,
seiglen -lna -o [ -ln-], seigalie -a s, seiglec -lca [-u-]
m [povsod: s-l
se liti -im gl. uliti, se lje n -a
-o [s-]
sfn -a m rudnina, sfenod -a m
oblika kristala, sfenoden -dna
-o klinast
sfera -e krogla, okroje, obzor,
podroje, obmoje; sfri en -ena
-o = sfrsk i -a -o, sferod -a
m, sferoden -d n a -o, sfero lt
-a m, sfero lo g ja -e , sferom ter -tra m
sfinga -e staroegiptovska kam nitna podoba, na pol lovek, na
p te r; uganka: ta lovek je
p ra v a
sfo fo tti -tm in -em gl. fofota ti
sfra g stik a -e z nauk o igih, peatih, igoslovje, peatoslovje ,
sfrag istien -na -o
sfrti -m
fr ati
sfrfo lti -m, sfrfli -te! sfrfoll
-la -o
sfk n iti -nem se zgrbaniti se,
sfk n il -a -o, sfk o je n -a -o,
sfk n je n o st -i ;
sfrk o v ti
- jem se, sfrk p v l -la -o,
s frk o v n je -a s
s fr liti -im se: nebo v u stih se
sfr li (dobi m ehurke) od v ro
e teko in e

735

sg raffito [zgrafito] -a m nain

slikanja na steno
s h ja ti -am se, sh ja n je -a s,
sh a jalie -a s, loi od: izhja ti -am (asopis) in v z h ja ti
-am (sonce, testo)
S h ak esp ea re [e ksp ir] S h ak esp ea
ra m os. i., S h ak esp earo v -a -o
[ ekspirou]: ~ e dram e, shak e sp e a rsk i -a -o [ e k sp irsk i]:
~ a te h n ik a
Shaw Shaw a [ oja] m os. i.
angl. pisatelja, Shaw ov -a -o
[jeu -eva -o], sh a wovski -a -o
[jeu ski]
shm a -e (+ma) pregled, ort,
vzorec,
shem tien -na -o
(+em tien) pregleden v glav
nih potezah, sh em atizra ti -am
pregledno podati, v glavnih po
tezah orisati, sh e m a tiz ra n je -a
s, shem atzem -zm a m obrisnost,
puobno st, suhoparnost, toda:
em atzem -zm a m letopis
sh ira ti -am, sh iran -a -o, sh ranost -i
shzm a -e razkol, shizm tik -a
m razkolnik, shizm tien -na
-o razkolniki (povsod: +iz-)
shizofrn -a -o duevno bolan,
sh iz o fre n ija -e vrsta duevne
bolezni med.
sh la d iti -m, shladi -te! sh ld il
-la -o, sh la j n -n a -o, shladtev -tve ; sh l ja ti -am, shlja n je -a s; sh la je v ti -jem ,
sh la je v l -la -o, s h la je v n je
-a s
sh la p ti -m, s h la p l -e la -o : voda
je shlapla, gl. izh lap eti
shoditi shodim (se) gl. h o d iti za
eti hoditi, pohoditi, nahoditi se:
shodil sem se, o tro k je shodil,
shojen -a -o: ~ a pot, shjenost -i ; shd slida m, na
shdu, shden -d n a -o: ~ i go
vori, shofle -a 3, shodnica -e
sinagoga, gl. sh a ja ti -ajm se

sholr
sh o l r -ja m srednjeveki tudent,
sh o l rsk i -a -o; sh o l stik a -e i,
shols-tik -a m, sholstin -na
-o [povsod: +kola-]
sh lija -e opom nja, sho list -a
m kdor pie opom nje
s h ra n iti sh rn im gl. h ra n iti, s h r a
nitev -tve , sh rm b a -e ,
sh rm b ica -e , sh rm b en -bna
-o, sh r n e k -n k a m, sh ran ilo
-a s, sh ran e -a s; sh ra n je v ti -jem , s h ra n je v l - la -o,
s h ra n je v n je -a s
sh d iti -im se gl. raz h d iti
sh j a ti -am, sh ja n -a -o, sh ja n je -a s, sh u jev len -ln a -o
[ -ln-]: ~ a k u r a = ~ o z d ra v
lje n je
sh liti -im se: ~ se pod pernico,
sh lje n -a -o
si lenek v nekaterih stalnih zve
zah: le j si ga no, g le j si groze,
g o rje si ga loveku, b la g o r si
ga n jem u, p o jd i si kam , bog si
ga vedi, k d o r si bodi, k je r si
bodi, k a r si bodi, k o d er si bodi,
k a k o r si bodi ipd.; sestavni del
besed: bodisi, m a rsik a j, m a rsi
kdo, dasi, dasip rav , dasiravno,
n a jsi ipd.; razvil se je iz povratno-os. z. si v zvezah, kakor
n e ve si m ere, kjer ima e n e
kaj prvotnega pomena ne ve
sebi m ere
Siam -a m, siam ski -a -o: ~ a
d v o jka, Sam ec -m ca m, Samk a -e
ib ila -e , siblski -a -o [ -ls-]:
~ e bukve
sib il n t -a m sinik slovn., sibil n tsk i -a -o siniki: ~ i ra z re d
glagolov
S ib irija -e , sib irsk i -a -o, Sib ire c -rca m, S ib rk a -e 2, Sib ir j k -a m
sic er prisl.: k ak o da ga je te p el
Janez, ki je sic e r tak o m iren
drugae, po navadi; sicer ne
vem , k ak o m isli, to d a ... res,

res da; sicer je m a jh en , p a je

h u d eprav, res da; (kako) p a
sicer? drugae; p la a j, sicer
(bom toil) drugae, e ne; sila
je, sicer bi ne hodil; p r ih a ja
vsak dan, in sicer okoli 11h
(gl. 70, 2); sic rn ji -a -e dru
gaen, drug: s tem so v sa
doloila ra z v e lja v lje n a
S icilija -e , sicilski -a -o [ -ls-],
Siclec -lca [-le-] m, S iclka -e
-lk-] ali S icilijn ec -nca m,
ic ilij n k a -e i, sic ilij n sk i -a -o
siti -m : p a r a si, si -te!
sal -la -o, si n je -a s, s
-a m, sa -e , siv -v a -o,
sivec -vca m : gad ~ , sivk a -e , sinik -a m, siniki -a
-o, gl. tudi sik a ti
sid e rt -a m min. elezna ruda,
sid e rtsk i -a -o
sidro -a s, sid rn -a -o, sd ra st -a
-o, sid r r -ja m, sid rie -a s;
sid ra ti -am , sid ra n je -a s
S iena -e kr. i., sin sk i -a -o,
Ka-tarna S inska
S ienkiew icz [sjen kjvi] -a m os.
i., Sienkiew iczev [sjen kjvieu ]
-a -o: ~ i rom ani
sista -e (opoldanski) poitek
sifilis -a m, sifilitien -na -o,
sifiltik -a m (bolnik), sifilidolg -a m specialist za sifilis
(zdravnik)
sifon -a m, sifonski -a -o: ~ a
stek len ica
siga -e piskajoe dihanje: siga
m u v p rsih cvili, sgav -a -o,
sgavec -vca m, sig av k a -e ,
sgavost -i , sgavica -e , sgati -am, sg a n je -a s
siga -e vrsta apnenca, sgast -a
-o; sgati -am gati kam en do
omehanja
sigm a m neskl. im e gr. rke o Z;
sigm tski -a -o, sig m tien -na
-o: ~ i a o rist slovn.
signl [-l] -a m znam enje, signlen -lna -o [ -ln-]: ~ e na-

726

simbol
p ra v e ; sig n a liz irati -am znam enja dajati, sig n a liz ira n je -a
s, sig n a liz c ija -e
s ig n ra ti -am zaznamovati, podpi
sati, oznaiti, sig n ra n je -a s
podpis(ovanje), zaznam ovanje, sig n a t ra -e podpis, znaka, sig n a t r -ja m podpisnik, signatr e n - r n a - o : ~ e vedesile velesile
podpisnice, signt -a m tiskarsko
ali zaloniko znam enje
*sigren -rn a -o trden, varen, go
tov, zanesljiv, *sigrnost -i
trdnost, varnost, gotovost, zanes
ljivost
s ij ti sijem , sij -te! sij -a -e,
s ija l -a -o, s ij n je -a s, sij -a
m, s ij j -a m, s ij je n -jn a -o,
sij jn o s t -i , s ij jn ik -a m
m in.; gl. tudi soj
s ik a ti -am , sik a n je -a s, sik -a
m sikajo glas, skav -a -o, sik av ec -vca m, sk a lic a -e ,
siklo -a s, sik n iti -nem , siknil
-a -o, gl. tudi siati
sik o fn t -a m ovaduh, sik o fn tsk i
-a -o ovaduki, sikofntstvo -a
s ovadutvo
sila -e : vodna, k o n jsk a , lju d
ska, delovna, um ska, n ra v n a ~ ;
sa j ni ta k a sila se ne m udi, saj
m u ni sile m u ni hudega; sila
k o la lom i potreba, nuja ne po
zna mej, postav; veilika, h u d a
sila je za k a j stiska, zadrega;
d o b ra stv a r silo trp i preganja
nje, v sili biti, k a j sto riti v sti
ski, potrebi; po sili k a j n a p r a
v iti proti volji, s silo k a j n a
red iti zgrda, nasilno (v nasprot
ju z znanjem in lahkoto), silo
g n ati siliti v kaj; vse sile n a
peti, silo d elati kom u; za prvo
silo b o e za prvo potrebo, po
mo, za silo je ni dobro, po vsi
sili hoe im eti ( +za vsako ceno) ;
sila in silo lju d i je bilo veliko,
mnogo; sila in silo rad o v ed en je
zelo, mono; sfia in silo b lizu so

zelo, hud; silen -lna -o [ -ln-]:

~ a m noica lju d s tv a ; slnost -i
[ -ln-] , silnica -e [ -ln-] kom
ponenta, sln ik -a [ -ln-] m, silk
-a m ; ilom a prisl. s silo; silo
v it -a -o: ~ n ap ad , silovitost -i
, silovte -a m ; silom r -a m,
silo b rn -a m: v ~ u k a j n a
red iti
silh u ta -e i (senni) obris, rtica,
silh u ten -tn a -o [povsod: -Ih-]
silicij -a m kem . prvina, silicijev
-a -o, silik t -a m, silik aten
-tn a -o
siliti -im: ~ kam (iz hie, n a v a r
no, od doma, po svetu, k stricu,
v m esto, za uspehom ), ~ v k o
ga; koga s im (kam ); ~
k ro m p ir jaroviti ga; ~ se v k a j,
~ se s im ; silje n -a -o: ~ i
k ro m p ir nakaljeni, jarovljeni
krom pir, s ilje n je -a s
s ilje -a s sk. i. vse, kar se seje;
razne vrste ita
silogizem -zm a m sklep, silogstien -na -o, silo g stik a -e
silos -a m veliko skladie, velika
kaa, slosen -sn a -o: ~ e n a
p ra v e ; silira ti -am spraviti v
silos, kisati, silira n -a -o: ~ a
k rm a = sila -e kisl, sili
ra n je - a s : ~ k rm e (delo),
k rm iti ~ (izdelek)
s il r -ja m geol., sil rsk i -a -o,
sil rien -na -o: ~ a fo rm a cija
S ilv ester - tra m o s . i., S ilvestrov
-a -o: ~ veer, silv estro v ti
-jem , silv estro v al -la -o, silv e stro v n je -a s; Silvo -a ra
os. i., Silvov -a -o; Silva -e
os. i., Silvin -a -o; Silvin -a m
os. i., Slvinov -a -o [povsod:
-Iv-]
silvn -a [-lv-] m mineral
sim bioza -e soitje, skupno iv
ljenje, sim biotien -na -o
sim bol [-61] -a m podoba, znam e
nje, sim bolen -ln a -o [ -ln-] =
sim bolien -na -o, sim bolika

72? .

Sim eon
-e , sim bolizem -zm a m, sim
b o list -a m ; sim b olizirati -am,
sim b o liz ra n je -a s
Sim eon -a m os. i., Sim eonov -a -o
sim e trija -e som erje, sim trien
-ena -o som eren, sim trinost
-i i somernosl
sim fo n ija -e i glas. vrsta glasbe,
sim fonien -na -o: ~ i koncert,
o rk e s te r; sim fonik -a m lan
simfninega orkestra
S m m ental [-al] -a m kr. i. vicar
ske pokrajine, sim entalski -a -o
[ -ls-]: ~ a pasm a goveda, sm en talec -lca [-le-] m, sim en
ta lk a -e [-lk-] i
Simon -a m os. i .,Sim onov -a -o,
men -m na m, m nov -a -o,
ime -ta m, m nca -a in -e m,
s mncom, mncov -a -o
sim o n ija -e k u pevanje s cer
kvenim i astmi in slubam i, sim onst -a m sim onstien -na -o
sim p atija -e , sim patien -na
-o; sim p atizirati -am. sim p ati
zer -ja m sim p atizerk a -e ,
sim p atizrsk i -a -o, sim p atizer
stvo -a s ; sim ptikus -a m med.
simpatini (volji nepodvreni)
ivni sistem
sim pleks -a m slovn. nezloena be
seda, sm pleksov -a -o
S im pln -a m kr. i. alpskega pre
laza, sim plnski -a -o: ~ i p r e
dor. ~ a cesta
Sim pzion -a m naslov dela: P la
tonov
sim pzionski -a -o
sim ptom -a m znak (bolezni),
sim ptom tien -na -o, sim ptom ato lo g ja -e i
sim u lirati -am hliniti, pretvarjati
se, sim u lira n je -a s, sim u n t
-n ta m, sim u ln tk a -e , sim ul n tsk i -a -o, sim u lc ija -e
sim u lt n -a -o in sim u ltn sk i -a
-o hkraten, skupen sim u ltn k a
-e i: ahovska ~ ; sim u lta n st
-a m [povsod: -It-]
m

sin - in sina m, mn. sinovi -v;

dv. sina in sinova, sinom a in
sinovom a; sinov -a -o, sinvski
-a -o, sinvstvo -a s, sin v lji -a
-e, sinek -n k a m, sin ek -ka
m. sinko -a m
sinagoga -e judovska shodnica
S in aj -a m, sin a jsk i -a -o: ~ i
sam ostan, S inajsk i polotok -ega
-a m kr. i., S in ajsk i ev holgij
-e era -a m naslov kodeksa
sin d ik a t -a m, sin d ik ten -tn a -o,
sin d ik len -lna -o [ -ln-], sin
d ik a list -a m, sin d ik a listk a -e
i sindikalizem -zm a m
sin d rij -a m judovski vliki zbor
sin k d o h a -e pesnika figura
sovzvrejetja (v poetiki)
s in e k ra -e lahka in dobra
sluba
sinjfulr -a m slovn. ednina. sing u l re n -rn a -o: ~ e o b lik e
slovn. edninske, ~ i p rim e ri po
sam ezni, redki p rim eri; singul rn o st -i i , tudi sin g u la rit ta
-e i redkost
sinica -e (+senica), sin iji -a -e,
sinika -e , sinica -e i . sinarica -e i pialka, sinnica
-e neka trava
sinicza -e (v poetiki) zlitje, str
nitev dveh zlogov v enega
sin iti sinem : sonce sine, sinil
-a -o: ~ a je svoboda
sin ji -a -e vinjev: ~ i kam en,
~ e nebo. sin jin a -e , sn jo st
-i . s n jk a st -a -o; sin ji ti -im,
sin ji -te! sn jil -a -o, sn je n je
-a s: sin j ti -m postajati sinji,
sin jel -la -o, s in j n je -a s
sin k lin la -e i geol. kotanja, sink lin le n -lna -o [ -ln-]
sinkopa in sin k o p a -e i glas.,
med., slovn., sin k o p ra ti -am,
sin k o p ra n -a -o
sin k r n -a -o soasen, hkraten,
sin k r n ien -na -o: ~ a u ra ,
sinkronzem -zm a m soasnost,

sistrati
hkratnost, sin k ro n stien -oa
-o; sin k ro n iz ra ti -am asovno
vzporediti
sinoi = sni prisl., sinonji -a
-e = sn nji -a -e
sinoda -e kofijski cerkveni
zbor, sinodalen -lna -o [ -ln- ] ;
sinod -a m : Sveti sinod najvija
pravoslavna oblast, sindski -a -o
sinonim -a m soznanica, sinoni
m en -m na -o soznaen, sinonim ja -e i, sinonm ika -e z navk
o
soznanih besedah
sinvec -vca m neak, sinoi? sin,
vnuk, sinvka -e
sin tk sa -e slovn. skladnja, stavkoslovje, s in t k ti e n - n a -o: ~ a
p ra v ila
sin teza -e , sin ttien -na -o,
sin ttik o n -a m
sin u s -a m m at., sinusov -a -o:
~ kot, ~ a rta
Sion -a m, sionski -a -o
sip -a m teko dihanje, naduha,
sip ati -am in -p ijem teko di
hati, sip ljv -va -o, sipljvec
-vca m, sip ljv o st -i
sip a -e zool, sipin -a -o: e
lovke
sip a ti sipam in sipljem , sip a j -te!
in sip lji -te! sipal -a -o, span je -a s, sip -a m : cestni ~
nasip, sipa -e , spec -pca m,
spen -pna -o = sipek -pka -o,
spen -na -o, spnost -i ;
sip in a -e i, spnica -e , spnik
-a m pri m linski treslici, sip
-a m, siplo -a s
s ir sira m, sirov -a -o, sra st -a -o,
s ira r -ja m, sra ric a -e , s ir a r
stvo in sirrstv o -a s, sira rn a -e
; siriti -im, (za)srjen -a o,
s ir je n je -a s, sirie -a s, sirilo
-a s, siren -rn a -o: ~ a voda,
srn ic a -e 2, srn ik -a m, sirn n a -e , siro tk a -e ; srati
-am sir delati, sra n je -a s, s ir
ek -ka m

s ir [sr] -a m gospod, naslov za

visoke dostojanstvenike na A n
glekem
S ira k ze -kz mn. k r . i., sirak k i -a -o, S ira k u n -n a m,
S ira k u n k a -e
sire k -rk a m koruzi podobna rast
lina; sirk a -e , sirk o v -a -o:
~ a m etla, srk o v e c -v c a m kruh,
srk o v in a -e , srkovie -a s
sir n a -e , sirn in -a -o, sirn ski -a -o: ~ o p e tje
S irija -e kr. i., sirsk i -a -o,
S irec -rca m. S irk a -e
sirie -a s posueni teleji elo
dec,
sirn ik -a m, siren -na
-o, sirnica -e bot. prvenec
S rius -a m astr. im e zvezde
siro m ak -k a m, siro m k i -a -o,
sirom ina -e i, sirom tvo -u
s, sirom en -na -o, sirom nost -i ; siro m asti -m posta
jati siromaen, sirom al -la -o,
siro m a en je -a s; sirom ek
-ka m, siro m a ja -e
siro ta -e 2 , sir tica -e , siro tek
-tk a m, siro tk a -e , sir k i -a
-o, sirtie -a s sirotica, sirote -a s = siro tin ica -e (za
vod), sirtvo -a s = siro tn a -e
beda, siro tn sk i -a -o, siro tn stvo -a Si sir ten -tn a -o, sirtnik -a m
siro tk a -e (+sratk a), sro tk a st
-a K), gl. sir
+sirv -va -o = surv gl. tam
siru p -a m gosta sladkorna raz
topina, sirupov -a -o
sistm -a m sestav, sostav, sistm ski -a -o, sistem tsk i -a -o, sistem tien -na -o znanstveno
urejen, sostaven, sistem tik a -e
nauk o sestavih, sistem tik -a
m, sistem a tiz c ija -e i, sistm en
-m na -o: ~ o o b o len je med.,
sistem izirati -am, sistem iziran je
-a s, sistem izcija -e
sis tra ti -am ustaviti, ukiniti, pre
kiniti, s is tra n je -a 8

sit
sit -a m sita -e vrsta trave =
stovec -vca m, s tje -a s sk. L,
stast -a -o, sti -a m bot,
sit sita -o: ~ esa, ~ sem te po
slu ati; b o lj sit; dosta, do si
teg a se n ajesti, sitost -i , stosteri -tn a -o; stiti -im (se), (na)sen -a -o, s en je -a s, site
-a s kem ., fiz.
siten -tn a -o, b o lj siten in stn eji -a -e, stne -a m, stn ik -a
m, sitn ica -e , sitnost -i , sit
n o b a -e ; s itn riti -im, sitn ril
-a -o, s itn r je n je -a s; s itn j ti
-m sitnariti, s itn j j -jte! sitn j l -la -o, s itn j n je -a s
sito -a s, stce -a s, stast -a -o,
stk a -e sitasta kost, sitn ica -e
1. sito v m linu, 2 . s sitastimi
m ream i pokrita shramba, sta r
- ja m, sta ric a -e , sit rn ic a -e
, sta rsk i -a -o, starstv o -a s
s itu c ija -e poloaj, stanje, raz
mere, situ a c ijsk i -a -o: ~ i n a
rt; situ ira n -a -o: + dobro ~
premoen
situ la -e arheol. vedro: v ak a
~ iz bronaste dobe, najdena v
Vaah
siv siva sivo in -, b o lj siv, sv ost -i , siva -e , sivka -e ,
sivec -vca m, svek -ka m ,
sivca -e , sivina -e , siv k ast
-a -o, siv k lja t -a -o, sivko -a m;
sivti -m siv postajati, sivi -te!
sivl -la -o, siv n je -a s; sivti
-m sivo delati, sivi -te! sivl
-a -o, s iv lj n je -a s; sivr -ja
m siv mo (zanilj.), sivra -e
siva starka
sivo- v sestavi: siv b lk ast -a -o
[-eu][
si vobr d -da -o, ~ b r dec -dca m, sivoglv -v a -o,
~ g l v e c -vca m, sivolas -sa -o,
~ l s e c -sca m, ~ l s k a -e ,
sivm der -d ra -o, sivok -ka
-o, siv rj v -va -o, sivrum n
-n a -o, siv o str - ra -o: ~ i
oe (Juri), sivzeln -ena -o

Sizif -a m, Sizifov -a -o: ~ o delo

s k b ie s -a m garje, sk a b i z e n -z n a
-o, sk bien -na -o med.; skabiza -e neka rastlina
sk a c ti -m grdo napraviti, napi
sati, sk a c j -jte! sk acl -la
-o, sk acn -a -o
sk ad n ca -e dan zapadlosti kake
terjatve, sk adn en -na -o
S k d er -d ra m kr. i., sk d rsk i -a
-o: S k d rsk o je ze ro
sk a d ti -m, sk d i -te! sk d il -la
-o: sk d il je cig areto , s k a j n
-na -o; soba se je sk ad la, dim
se je sk d il
s k k a ti in sk a k ti sk k a m in s k a
em, s k k a j -te in -jte! in
ski -te in -te! sk k a l -a -o
in -la -o, s k k a n je -a in skak n je -a s; sk a k -a m, skak j -a m, sk a k le n -ln a -o
[ -ln -], sk a k ln ic a -e [ -ln-] ,
sk a k lo -a s, sk k a lic a -e ,
sk ak ale -a s, sk a k le c -lca
[-u-] m, sk a k lk a -e [-u-] ,
sk a k lstv o -a [-l-] s, sk a k lski -a -o [-l-]; sk a k v -va -o;
s k a k lj ti -m, s k a k lj j -jte!
sk a k lja l -la -o, s k a k lj n je -a
s, s k k lja j -a m, sk a k lj -a m ;
sk ak m a in sk k o m a prisl., skak n -a m zool.; sk a k c a ti -am
sk la -e glas. lestvica, m erska
lestvica
sk la -e , mn. sk a le -l [-l], tudi
sk al - -m - -h -m i; skln -lna -o [ -ln-], sk ln ic a -e
[ -ln-] : kost ~ , sk ln ik -a
[-ln-] m, sk ln a t -a -o [-ln-],
s k la r -ja m, sk la ric a -e pla
nika bot., sk la st -a -o, sklica
-e , sk a ln a -e , s k lje -a s;
sk alo v t -a -o, sk alo v to st -i ,
sk a lo v je -a s, s k a ln j k -a [-ln-]
m; S k la -e im e planinskega
drutva, sk al -a m lan dru
tva Skala, sk alica -e , skalki -a -o

730 -

skldati
sk a liti -m (vodo), skali -te! sklil -la -o in -lilo -i -e, skalj n -na -o, sk a lje n n a -e 2
sk a liti -m : elezo ~ , sk li -te!
sk lil -la -o, sk a lj n -n a -o
sk lp -a m, sk a lp ra ti -am , skalp ra n -a -o, sk a lp l [-l] -a m
kirurgini no [povsod: -lp-]
sk a l iti -im, skal en -a -o
S k a n d in v ija -e 2 = S kandinvsk a -e = S k andinvsko -ega
s, S k an d in v ec -vca m, Skandfin v k a -e 2 , sk a n d in v sk i -a -o,
sk a n d in v in a -e 2
sk a n d ira ti -am po m etrinih sto
picah izrazito poudarjati, v zboru
zlogovati;
s k a n d ira n je -a s,
sk a n z ja -e 2
sk p a ti -pam in -pijem , sk p a j
-te! in sk p lji -te! sk p al -a -o:
voda je sk p a la s streh e , h r u
k e so e vse sk p ale ; toda:
iz k p a ti (iz esa ); sk a p lj ti -m,
s k a p lj j -jte! s k a p lj l -la -o
sk a p o lt -a m mineral
s k a ra b j -a m vrsta hroa, arheol.
s k a t -a m morska riba plonatica
sk a v t -a m, sk v tk a -e 2 = skvtin ja -e 2, sk v tsk i -a -o, skvtstvo -a s
sk a z ti skem (se), ski -te!
sk zal -la -o, sk zan -a -o;
sk azovti - jem (se), skazovl
-la -o, sk a zo v n je -a s , gl. iz
k azati
sk aziti -m, skzi -te! skzil -la
-o, skan -n a -o, skanost -i
2,
sk azitev -tve 2, skza -e z :
m o js te r skza; skzek -zka m,
skzen -zna -o, sk a zljv -va -o,
sk a zljv o st -i 2
s k e d e n j [skdnj] -d n j m, skedn j n -a -o: ~ a v rata , sk d en jski -a -o [ skdnj-]
sk e lt -a m okostnjak, sk elten
-tn a -o, sketletrati -am , skeletr a n je -a s
sk e ti -m, skel -a -e, skell
-la -o, sk e l n je -a s, skelv -a

7S1

-o: ~ a boleina, sk e ln a -e i
[povsod: skl-], povsod tudi obli
ke s sklsk p iti -im napraviti kepe: ~ se
postati kepast, sk p il -a -o,
sk p lje n -a -o: ~ a m oka
skp sa -e , sk p tik -a m, skptien -na -o, skep ticizem -zm a
m fil.
sk e sati -m se, sk e saj - jte se!
skesal - la -o, sk esn -a -o,
skesnost -i i , skesn ec -nca m,
sk e sn k a -e i [povsod: sks-]
sk ia g r m -a m rentgenska slika
skica -e i nart, osnutek, rtica;
sk ic irati -am zartati, osnovati,
sk ic ira n je -a s, sk ic rk a -e i
sk d a ti -am : ~ gnoj, sk d ati -am
se: sk d a j se od tod! gl. izkidati
sk m ati -m am in -m ljem , skm al
-a -o: z glavo je sk m al
+ sk n iti -nem snti snm em
sk i p tik o n -a m, sk i p tien -na
-o: ~ e slike
sk ip ti -m, skpi -te! sk p el -la
-o: m leko je skiplo, s k ip ljv
-va -o, skp -a m, skpec -pca
m = skpek -p k a m ; sk p n iti
-nem : testo sk ip n e; tudi: vzkipti
sk isati -am (se), sk isaj -te! sk isal
-a -o: m leko se je ~ o , skisan
-a -o, sk isan n a -e ; sk sn iti
-nem , sk sn jen -a -o
sk ta ti -am se, s k ta n je -a s, sk ta
-e , sk it -a m, sk tav -a -o,
sk tav ec -vca m, sk ta v k a -e i,
skte -a m, sk ta -e : n a skto
h o diti
sk titi -im v kite splesti, v kito
povezali
sk la d sk l d a m, sk ld o m a prisl.,
sk l d a st -a -o; sk lad v en -vna
-o, sk ldovnica -e 2, sk lad o v t
-a -o, sk lad o v to st -i 2
sk l d a ti ~am (se): d rv a z voza ~ ,
blago v k ro n jo ~ , ~ verze,
~ pesem , ~ b esed e; ~ se s kom

skladen
v em ; sk l d a n je -a s, skld anica -e , sk la d ln ica -e [-u-]
, sk lad -a m, sk lad lec -lca
[-u-] m , sk la d lk a -e [-u-] ;
s k la d a rn a -e ; sk l d je -a s;
sk la d te lj -a m, s k la d te ljic a -e
, s k la d te ljs k i -a -o; s k l d n ja
-e slovn. sintaksa
sk l d en -dna -o; biti ~ s kom
v em ; sk ld n o st -i , skldnica -e i
sk lad ie -a s, sk ladien -na -o:
~ i prostori, sk lad in ik -a m,
sk ladnica -e
+sk l m fa ti -am s penjam i, skoba
m i zbiti; kaj nerodno sestaviti,
spisati; +sk lm fan -a -o zm aen , zbit
s k l n ja ti -am (se), s k l n ja n je -a
s, s k l n ja -e = sk la n j te v -tve
, sk la n j tv e n -a -o [-tvn-],
sk la n j le n -lna -o [-ln-], sklonljiv -va -o, sk lo n ljv o st -i
sk la sti skldem : seno v p laste
sn o p je v kup
skld i -te!
sk l d l -dla -o, sk ld en -a -o
sk la ti sk ljem se gl. k la ti: psi so
se sk la li; sk ln -a -o, sk la n n a
-e pranja, rea. razpoka, pre
pad, gl. tudi ra z k la ti
sk la titi in sk l titi sk ltim gl. k la
titi: vsa ja b o lk a je sk l til z d re
vesa, sk l te n -a -o: ~ o sa d je
sk l d a -e i, sk l d ast -a -o, skld a r -ja m, sk l d a ric a -e i neka
rastlina, skldica -e , sk l d i ar
-ja m vrsta liaja, sk ld iast -a
-o, sk ld ik a -e , skld in ica -e
i vrsta rastlin; sk ld n ik -a m sk l d n ja k -a m, skld n ica -e z
skled n ik, elva, skledolz -a m
sk le jti -m, sk l ji -te! sk l jil
-la -o, sk le j n -na -o: ~ e
b u k v e ; sk le je v ti -jem , skleje v l -la -o
sk le n in a -e lo, emajl
sk le n iti sklnem , sk ln i -te! sk le
nil -la -o, sk l n je n -a -o; skle- n iti obro, yerigo, ro k e; ~ po

732

godbo, zakon, m ir; ~ sejo, r a

un, iv lje n je (sklnil je um rl
je); ~ se s kom ; sk l n il je
o d iti v svet ali sk le n il je, d a
odide; sk le n ite v -tve
sk lp sk lep a m: v ~ i h m e trg a,
po ~ i h tee iz soda, ~ sloves
nosti, i k o n g resa; p rav ilen ,
logien, trd en , v e rje te n
~
raunov; sklpom a p r i s l ob
sklpu, po sklp u ; s k le p e n -p n a
-o: ~ a se ja, ~ a raz p ra v a, ~ a
m isel, ~ i stol; sk l p n ik -a m.
sk lp n ica -e ; sk lp ec -pca m
= sk l p ek -p k a m ; sk lp en
-na -o, sklpn o st -i ; sClpn ja k -a m neka rastlina
sk lep -a m zaskoni no, no na
zaskok
sk l p a ti -am : ~ obro, verigo,
ro k e; ~ pogodbo, zakon, m ir;
~ k a j iz esa; iz esa ~ n a
k a j; sk l p a n je -a s; sk lep lo -a
s sredstvo za sklepanje, sk lep len -lna -o [ -ln-]: ~ o p r ire d je
sk le p ti sk l p lje m in sk lep m :
koso, srp
sk le p lji -te! sklp a l -la -o, sk lep n -a -o; sk lep n ec -nca m = sk le p an ca -e
kovinski pas pri narodni noi;
sklepvi -v m mn. oskrdi, kle
pala
sk le ro z a -e , sk le ro tie n -na -o,
sk le ro z ra n -a -o: s k o rja n a d
ledvine leze je ~ a , sk le rtis
-a m vnetje roenice
sk le s ti sklem , skli -te! sklsal -la -o, sk lesn -a -o, gl.
tudi izk lesati
sk l stiti -im, sk lsti -te! sk lestil
-a -o: sa d je je sk lstil, toa je
vse sklstila, sklen -a -o,
sklek -ka m = sk lstek
-tk a m
sk lica ti skliem : ~ d ru in o k v e
e rji, v hio, ~ vs n a pomo,
n a delo, ~ speega; sklii -te!
sklical -a -o in -la -o, sk lican
-a -o, sk lic a n je -a s, sklic -a m ;

skokt
sk lic v a ti-a m , s k lic v a n je -a s;
sk licev tj - jem (se), sklicevl
- la -o: sklicev l se je na svoje
zasluge; sk lic e v n je -a s; sklicev len -lna -o [ -ln-], sklicev lec -lca [-u-] m = sk lic telj
-a m, sk lice v lk a -e [-u-]
sk lic te ljic a -e
sk lzek -zka -o opolzel; sklzniti
-nem zdrsniti, spodrsniti
sk lj iti -im upogniti, stisniti: ~
roko, ~ telo, ~ se, sk lj i -te!
sk lj il -a -o, sk lju e n -a -o:
~ o hoditi, sta r e k je sk lju e n ;
sk lj e n o st -i z, sk lj e n ec -nca
m, s k lj e n k a -e , sk lju e n n a
-e sk lj e k -ka m vrsta noa,
sk lj n ic a -e i neka bolezen;
sk lju e v ti -jem , sk lju e v l
-la -o, sk lju e v n je -a s, toda:
iz k lju iti
s k lju v t -m in sk lj je m gl. k lju
vati, sk lju v n -a -o, toda: iz
k lju v a ti: sova je ptik o sk lju v la in ji oi iz k lju v la
sk lo b a sti -m, sk lo b a s j -jte!
sk lo b asl -la -o, sk lobasn -a -o
sk lo b n tr ti -m gl. k lo b u tra ti,
sk lo b u tr n -a -o
sklon sklona m s o v n sk lnski -a
-o: ~ o obrazilo = sklonilo -a s,
sk lo n ljv -va -o, sk lo n ljv o st -i
i; gl. tudi s k la n ja ti
sk lo n iti sklonim (se) upogniti, pri
pogniti (se), skloni -te (se)!
sklonil -la -o, sk lo n jen -a -o:
k tlom sk lo n jen o glavo (im ajo),
sk lo n tev -tve , sklniv prisl.
(= sklnjeno): ~ hoditi, tudi
v pom enu zravnati (se): pokonci
se sklonite! visoko svojo p o
stavo je sklonil s stola, p r i
pognil se je in zopet sklonil
sk l p -pa rn, sklpec -pca m,
sklpen -pna -o: ~ i stol, sklpn ica -e ; sklopiti -im, sklopi
-te! sklopil -a -o, sk lo p ljen -a
-o; s k l p lja ti -am, s k l p lja n je
-a s, toda: izklopiti

733

skoba -e i penja, penjaa, +klamfa , skbica -e

sk o b acti -m se gl. izk o b acati se
sk o b liti -im se: sk o b lil se je
n a k o n ja
skobec -bca rn, skobcev -a -o
sk bji -a -e
s k o b lja ti -am strugati, sk o b lja n je
-a s, sk b e lj -b lja m, s k o b e lj
nik -a [-blj-] m strunica, sk o b
lja -e , rod. mn. sk b e lj [-blj]
strugalo; s k b lja n e c -n c a m, mn.
sk b ljan ci ostruki, sk b ljan ic a
-e i, sk b lji -a m
skobtovec -vca m neka rastlina
s k o b rn j k -a m pikasti marmor
sk o c n j ti -m razkutrati, zm riti
gl. k o cn jati, sk o cn jn -a -o
skoiti skoim , skoi -te! skoil
-la -o; skk sk k a m : v skk,
v skku, skokom a prisl.; sk o
en -na -o in skon in skon
-n - - -: k o n ji so re je n i
in skoni, sknost -i ; sknica -e i kost, sko n k -a rn
padec, slap, leb nad m linskim
kolesom , skon n a -e ; skoj
-a m, skek -ka m neki p a jek,
skkica -e = skica -e
bolha, aba, sko ljv -va -o, skor -ja m m ajhen, jeznorit lo
vek; skokong -ga -o, skokop t -ta -o
sko d la -e , rod. mn. skodl [ -dl],
skodlica -e
skodla -e klanica, rod. mn. sk o
del [-dl]: s skodlam i k rita
streh a , sk o d last -a -o: ~ a s tr e
ha, skdelnik -a [-u~] m ebelj
za pribijanje skdel, skdlica -e
, sk o d la r -ja m, sk o d l rn ica -e
i,
sk d larstv o -a s
sk o d ra ti -am in -ti -m gl. k o
d ra ti, sk o d ran in -n -a -o: ~ i
la sje ; sk d rcati -am gl. kodrcati
skk skka m gl. skoiti
sk o k t -ta m galop, sk o k o tti
-m in -em skakljati

skolhati
sk o l h ati -am (se), sk o lh n iti i skop; prisl. skopo in skpo: ~ o
-nem (se)
m e ri; skpec -pca m = skopuh
skoliza -e m ed. skrivljenost
-a m, sk o p lja -e , skopuki
hrbtenice
-a -o, skoptvo -a s, skopost -i
sk lk e sklk [ - 6 u-] mn. m rtva
; sk o p r -ja m, sk o p rsk i -a -o,
sk o p riti -im, s k o p rje n je -a s ;
ki o d er: n a sk lk a h leati
sk o m a r ti -m pokonci se spraviti
skopovti -jem , skopovl -la
-o, sk o p o v n je -a s; sk o p o rt
gl. k o m a ra ti: poasi je n a noge
-ta -o, ~ rite n -tn a -o, ~ r te c
sk o m arl, b o ln ik je sp et skom a r l
-tca m, ~ r tn e -a m, ~ ritn ic a
sk o m igniti -nem in skom zgniti
-e , ~ r to s t -i , r titi -im,
~ rite n je -a s; skop o r k -ka -o
-nem , skom zgati -am, skom skopcem a prisl. zvrhano, s kopico,
zg a n je -a s, skom zg -a m
skom ine -n mn.: ~ e im a po
skopiti -im, skopen -a -o
em, ~ e d e la ti kom u, e se
sko p iti -m in skopim , skopi -te!
m i d elajo , v z b u ja jo ob em ;
skopil in skopil -la -o, sk o p
lje n -a -o in sk o p ljn -n a -o,
sk o m nast -a -o, skom inv -v a
-o: ~ i zobje, skom inv -a -o
sk o p lje n je -a in sk o p lje n je -a s,
skoptev -tve , sk o p ljen e c -nca
kar skomino d ela ; skom inati:
sko m ina m e po em, ~ a se mi
in sk o p ljn e c -nca m = skoppo em ; sk o m n an je -a s
lje n k -a m , skpec -pca m ,
skom zgniti -nem gl. skom igniti
skpev -a -o, sk o p ev n a -e i,
skopca -e rezarski n o ; skpsk o m lj ti -m je a ti alostiti se,
lja ti -am, s k p lja n je -a s, skapv skrbeh biti, sk o m lj j -jte!
sk o m ljl -la -o, sk o m lj n je -a s
lj r -ja m, s k a p lja rc a -e no
za skapljanje, s k p lja v e c -vca m
sk o m k a ti -am in -em uljati:
o
n je j so zaeli skom kati, da S k o p lje -a (m akedonska oblika
Skp je -a) s kr. i., iz Skp (1) ja ,
je sam odruga, sk o m k n iti -nem
v S kp(l)ju, sk o p (l)j n s k i-a -o ,
sk n ca prisl., skncem a prisl.,
Skop(l) j n e c -nca m, S k o p (l)jn sk o n r -ja m kdor stanuje na
k a -e
koncu vasi
sk o p n eti -m gl. k o p n eti, skopnel
sk o n ti -m gl. konati, skonin skopnel -la -o, sk o p n v ati
n je -a s; skonvati -am,
-am , sk o p n v an je -a s, skopsk o n v a n je -a s; skonevti
nca -e m esto, kjer je sneg
-lijem , skonevl -la -o, skonskopnel
e v n je -a s, sknen -na -o,
skopolam n -a m kem ., med., vrsta
skon nca -e (pri zglavju),
sk o n nk -a m deica, ki zadaj
mamila
sk o p rn ti -m: ~ od eje, skopanj zakriva
p rn l -la -o; sk o p rn v a ti -am,
sk n to -a m popust, sk o n tra ti
sk o p rn v a n je -a s
-am, s k o n tra n je -a s
s k o n trra ti -am prim erjati, izrav
sk o r iti -im se razkoraiti se,
sk o r n ik a r -ja m krivonog lo
navati, pregledovati sk o n trra vek
n je -a s, sk o n tr c ija -e , skns k o ra j prisl. = skro prisl., sk o
tro -a m razvidnica
r a jd a prisl. = sk ro d a prisl.
skp skopa m jastreb, skpec -pca
skraj; sk o ra j n ji -a -e
m = skobec (pti, elezna past)
sk o rb t -a m neka bolezen, skorsk p -a -o in skp -pa -o in -
b ten -tna -o
- -, dol. skopi -ega, prim. b o lj

734

sk rec -rca m koek za jagode,

sk rek -ka m, skri -a m
korec, sk riek -ka m
sk ri -a m = oskri -a m neko
drevo, (o)skriev -a -o: ~ sad
s k o rja -e i, s k o rja s t -a -o, skorj t - ta -o = sk rja v -a -o,
sk rja v e c -vca m bot., sk o rje v n a -e , s k o rje v t -a -o skorjav, sk o rjic a -e i : ~ k ru h a ,
sk rji n ik -a m cimetovec (drevo), sk rn a t -a -o
sk o r ce lj -c lja m rm an, skorclje v -a -o: ~ aj, cvet
sk o sti -m gl. kosti razkosati,
skosn -a -o, skosnost -i i
skosti -m, sksil -la -o, skon
-na -o: ~ o ito
skosm ti -m, skosm j -jte! skosm l -la -o, skosm n -a -o:
~ a volna
sk o sten ti -m gl. kosteneti, skoste n te v j tve i, skostenlost -i
sk o t ti -m, sk o ta liti -m (se): ~
hlod s h rib a , sk o tlil -la -o in
skotlilo, sk o ta lj n -na -o
sk o titi -m, skoti -te! sko til -la
-o, skotn -na -o, sk o ttev -tve
, skt -ta m, sk o tn a -e i ,
sk tn ik -a m bot.
sk o v ti sk u je m gl. kovati, skovn
-a -o, sk o v n k a -e
s k o v ik -a m sovji glas, uk (ptica);
sk o v ik ati -am, sk o v ik a n je -a s;
sk o v k n iti -nem
sk o v n cati -am cviliti, skovncan je -a s, sk o v n d ra ti -am cviliti
kakor mladi praiki
sk o v ir -ja m , sk o v irje v -a -o
skoz in skz(i) predi, s to.: skoz
m sto je zd iti, skoz okno, skozi
tr i leta; skozenj [-n j], skoz
n jo , sk o zn je (+skoz n je), skzn ji -zn ja -e: ~ e blago, sk n ja
-e luknja, sk n jast -a -o
skozi in skz prisl.: eb elj je po
g led al
el je ~ in ~ , ~ in
~ p rem oen; ~ je le trp e l

zm eraj, ve im a zm eraj, ~
b o lj; ~ in ~ je b il poten
zm eraj, bil je ~ in ~ poten
do dna, popolnoma, zares
skzniti -im bedeti, skoznv -a -o
buden, bedijiv ; s k o z n o v ti- je m
na kaj paziti, sk o zn j -te! skozn ovl -la -o, sk o zn o v n je -a s
s k r ja prisl. spoetka: ~ je b il
p rid e n ; toda s k r a ja na vpr.
od kod? od kraja: s k r ja j m lji
od kraja; sk r je m a prisl.
s k r je n -jn a -o kar je s kraja,
pri kraju: ~ i sede, ~ a n jiv a ;
sk r jn o s t -i i, sk r jn e -a m,
s k r jn ik -a m krajnik, deska pri
kraju hloda, krajec = s k r a jn j k
-a m ~ s k r a jn j a -e i; s k r jn ji -a -e zadnji, poslednji, najdaljnji po kra ju , asu ali nainu:
i as, ~ a m onost zadnja, ~ e
n e v a re n silo, hudo, ~ i n ap o ri
najhuji
s k r j a ti -am, sk r j a n -a -o,
s k ra j v a -e i, s k r a j j -a m,
sk r j e k -ka m; sk ra j e v ti
-jem , sk ra j e v l -la -o, s k ra je v n je -a s
s k r k -a m zadnja noga pri Hvali,
gl. tudi sk re k
s k r n ja -e , nav. mn. s k r n je
brada, eljust in senc, tudi
sk r n j - i, sk ra n j e -a s
sk r p a -e i sren (sneg), sk r p a st
-a -o srenast
s k r titi -im, sk r en -a -o, gl.
tudi s k ra j a ti
s k r tk a prisl.: Jan ez je b il d e
laven, vesten, varen , zm eren,
sk r tk a , im el je vse d o b re la s t
nosti
s k rb - : b rez sk rb i in b rez s k r
bi: huda, v elik a ( + teka), m a jh
na, sk rita ~ ; ~ za koga (kaj),
im eti ~ za, b iti v ~ h za koga
(kaj), im eti k a j n a ~ i ; ves v
~ h biti, ~ m ori, ta re , grize,
gloda, o b h a ja loveka; ~ pade,
lee, p ritisn e n a koga; ~ p r i

skrbeti
z a d ejati, d elati kom u, ~ si d e
lati, n ak o p a ti; b rez ~ i iveti,
to je m o ja ~ ; sk rb stv o -a s,
sk rb stv e n -a -o [-tvn-], sk rb en
-b n a -o -i in sk rb n in -n
sk rb n - -, sk rb n ica -e ,
sk rb n ik -a m, sk rb n itv o -a s,
sk rb n o st -i
sk rb ti -m, s k rb i-te ! s k rb l- la
-o; sk rb ti za o tro k e; sk rb i g a,
k ak o bo z o tro k i; otroci ga
sk rb ; sk rb i ga za o tro k e; s k r
bi, da bodo otroci dobri! skrbljv -va -o, sk rb ljv o st -i
sk r iti -im, skren -a -o, skrtev
-tve , sk b a -e , sk rek -ka
m, sk r k a -e telov., skenec
-nca m ; sk re v ti -lijem , sk r j
-te! sk re v l -la -o, skrevn je -a s, sk r ljv -va -o, skr1 jv o st -i
sk d -i , sk d a ti -am : ~ kam en,
gl. o sk rd
sk rc n ik -a m bot.
* sk rg ati -am se spreti se, s k re
gan -a -o: smo ~ i
sk r k sk r k a m abji kra k, tudi
sk rk , sk rk a -e kita podkolenica (pri klavni ivini)
sk r k a ti -am in -em sopsti, so
pihati
sk rm iti -im, skrm en -a -o:
~ obraz
sk re p e n ti -m gl. k re p e n e ti: ~
od zime, vse sk re p e n i od m ra
za, sk rep en l lav a
sk re s ti skrem gl. k re sa ti: ogenj,
e v lje
sk rsa n in sk resn
-a -o: ~ e p ete
sk g a ti -am in -em: sk r t ske,
s k g a n je -a s; sk rg ta ti -am
sk rh a ti -am, s k rh a n -a -o, sk rh an n a -e = sk rh a -e , sk h anost -i ; sk h n iti -nem
s k r h lj ti -m gl. k rh lja ti v krh
lje razrezati, s k rh lj n -a -o
sk r e k -ka m hrek
s k ril [-iu ] -li , sk ril [-iu] -la m,
sk rila -e . sk rla st -a -o, skr-

736

la r -ja m, sk rla v -a -o: ~ o

gorovje, sk rila v ec -vca m, s k r i
la vost -i , sk rlica -e [-l-] ,
s k rln a t -a -o [ -ln-], sk rlo v je
-a s; sk rliti -im se (povsod:
+kril-)
s k rin ja -e , s k rin ja s t -a -o: ~ a
posoda
s k rip ta sk rip t sk rp to m s mn.
(+sk rp te m n +sk rp tam )
sk riti -jem gl. k riti, s k r tje -a s,
sk rto st -i , gl. tudi sk riv a ti
sk riv j prisl. naskrivj, skrvi
prisl.; skrivom a prisl. na skriv
nem
sk riv a ti -am, sk riv a j - j tet s k r i
val -la -o, s k riv a n je -a in sk riv n je -a s, sk riv lec -lca [-u-]
m , s k riv lk a -e [-u-] t sk riv -a m, sk rv alica -e i, sk rivlie -a in sk riv ali e -a s,
skrivvica -e koko, k i se
skriva, kadar nese, sk riv ln ica
-e [-u-] : sk riv ln ice se ig ra ti
sk riv en -vna -o, sk riv n o st -i ;
sk riv n o st -i , sk riv n o ste n -tn a
-o, sk riv n stn e -a m , sk riv n stnica -e , sk riv n stn ik -a m
sk riv n iti -im (se), sk riv n en
-a -o, sk riv n ati -am (se)
sk riv iti -m, sk riv i -te! sk riv il
-la -o, sk riv lje n -a -o, sk riv le v -tve . s k rv lje n je -a s,
s k riv ljv -va -o, sk riv ljv o st -i
sk r a ti -am : ~ vole v ja rm u
skrem a jih priprei
sk riem a prisl.: ~ se b lisk a, sk ren -na -o kar je skriem a: ~ i
oblok
sk k n iti -nem (se): ja jc e , m ast se
sk k n e, sk rk n je n -a -o, sk rk n je n n a -e
sk lje c -ljc a m = sk rlj -ia m
krjanec
sk rl p -a m, sk rl p a s l -a -o, sk rl p n ik -a m; sk rl p iti -im se
s k rn n a -e trganje po udih, udnica, sk rn n a s t -a -o

skup
sk rn b a -e um azanija, skrnben
-b n a -o, sk rn b n o st -i
sk ro fu lza -e neka bolezen, skrofulzen -zna -o
sk r k a ti -am se, sk r k an -a -o,
sk r k an o st -i
sk ro m en -m na -o, skrom nost -i z
sk ro p ti -m pekoe srb eli: roka
m e kropi, sk ro p l -la -o: po
vsej koi m e je ~ o
s k r tje -a s razrito in raztrgano
peevje, sk r tin a -e velika
skala
sk ro to v iti -im in sk ro t iti -im,
sk ro tovien -a -o, sk ro to v en je
-a s, skroto v en o st -i
sk r iti -im zaokroiti, skren -a
-o: ~ a cesta, sk ro n a -e ,
sk r ek -ka m slabo zrnje in
sm eti sredi reeta, ko se ito
obravnava, nav. mn. sk r k i: ~
in p o d re tin a
s k rp a ti -am, sk rp a n -a -o, sk p an ica -e , sk rp a n n a -e ; skrp riti -im, s k rp rje n -a -o
sk rp c a ti -am, sk rp ca n -a -o,
sk rp c a n je -a s, sk rp u clo -a s,
sk rp cn ik -a m
s k rt iti -im : ~ obleko, k lo b u k ,
sk rt e n -a -o
s k r t ljiti -im (se): e se m okri
e v lji h itro posue, se sk rt ljijo , s k r t lje n -a -o, s k rt lje n o st -i
sk r n -a -o omadeevan, s k r n a
-e m ade, s k r n ja -e i, sk ru n b a -e i , sk ru n b en -bna -o
s k r n iti -im, (o) sk r n je n -a -o,
s k r n je n je -a s, sk ru n ite v -tve
, sk r m b a -e ; sk ru n ile c -lca
[-U-] m, s k ru n lk a -e [-iu -] ,
s k ru n lsk i -a -o [-iu-], sk ru n ilo
-a s, sk ru n ile n -lna -o [ -ln-],
s k ru n ite lj -a s, s k ru n ijv -va -o
sk ru p u l ze n -zna -o tankovesten,
zbegan, sk ru p u l zn o st -i , sk ru p u l n t - n ta m
sk r e n -a -o: ~ o srce, skr enost -i
Slovenski pravopis

s k ru tn ij -a m pregled, p reizku
nja, tetje volilnih listkov, ugo
tovitev volitvenega izida; sk ru tin ra ti -am, s k ru tin to r - ja m
s k z a ti in sk g a ti -am : k a rje
sk z a jo (skgajo), s k z a n je -a
in sk g a n je -a s
sk r t -a m, sk r a tc a -e , sk rk -a m; sk r e t ti -m, skret j -jte! sk r e t l -la -o, skret n je -a s
sk b sti (+skubiti) skbem , skbi -te! skub -a -e, sk b el
-b la -o (+skub il -a -o), (o)skben -a -o (+sk u b lje n ): ~ a k u
ra, sk b e n je -a (+sk u b lje n je ) s,
sk u b itev -tve , sk b e -a m.
sk u b -a m, sk b ec -bca m
(strojarsko orodje), sk u b aca -e
, sk u b a -e i rovnica, skuben n a -e , sk u b e n ca -e vrsta
volne
sk h a ti -am, sk h a n -a -o, sk u
ha -e : ni sk h e n e dobijo,
sam o k ru h a in v in a; im am o
g ra h a e za dve ~ i ; s k h lja j
-a m kolikor se enkrat sk u h a :
en ~ k ro m p irja
s k ja ti -am se gl. k u ja ti
sk la -e tvor, ulj, ogrc, o tekli
na, m ehur v ustih, ola, sk lav
-a -o, sk lica -e
s k u lp t ra -e [-lp-] kiparstvo, k i
parski izdelek
sk n k -a m severnoam eriki di
hur, njegovo krzno
sk n k a -a m urh, pubi, sk n kaec -ca m boja abica;
sk n k a ti -am : sk n k a sknka, s k n k a n je -a s
sk p -a m, sk p e k -p k a m, skpina -e skupno zemljie, zla
sti paniki, + gmajna, sk u p an
-n a m solastnik takega zem lji
a, sk p in sk i -a -o; sk p ati
-am, sk p a n je -a s; sk p iti
-im (se); skp, sk p a j prisl.:
~ p riti, poklicati, vsi
skpen -pna -o: ~ o n asto p iti, ~ o
'

47

skupina
se uiti,
se tru d iti, ~ o b iti
o d g o voren; sk u p n o st -i , skpn ik -a m
sk u p in a -e i , sk u p in sk i -a -o, skupn m a prisl. [ +skupin-]
sk u p iti skpim gl. k u p iti: skupil
jo je ; sk p lje n -a -o, skupek
- k a 'm , skupilo -a s; s k p lja ti
-am , s k p lja n je -a s; sk u p ljev ti -jem , sk u p lje v l -la -o,
sk u p lje v n je -a s, sk u p lj v a ti
-am , s k u p ij v a n je -a s, povsod
tudi: izkupsk p o m a prisl.: ~ raz m eta v a d e
n ar. im ajo vsega ~
sk p in a -e , skpinski -a -o:
~ i odbor
* sk u rle n -lna -o [ -ln-] norav,
sm een
s k u riti in -iti sk rim gl. k u riti:
vsa d rv a smo sk u rili, s k rje n
-a -o
sk u siti -im, sksi -te! sksil -a
-o, sk en -a -o, sk enost -i i ,
sk en ec -nca m ; sk a ti -am,
sk a j -te in -jte! sk a l -a
-o in -la -o, sk a n -a -o, ska n je -a s, sk an ec -nca m,
sk a n k a -e i ; sk n ja -e i,
sk e n jsk i -a -o [-nj-]; skun j v a -e , sk u n jv sk i -a -o,
sk u n jv ec -vca m, s k u n j v k a
-e ; skulec -lca [-u-] m,
sk u lk a -e [-u-] i, gl. tudi iz
k u siti
sk a -e i vrsta m orskih rib
s k tra ti -am in -ti -m gl. kutra ti, sk tra n -a -o, sk tra nec -nca m, s k tra n k a -e ,
gl. tudi ra z k u tra ti
s k t -a m stud, sk titi -im (se):
sk ti se mi k a j
s k ta -e i vrsta sira, sk te n -tn a
-o, s k ta st -a -o, sk tn ica -e
neka jed iz sk u te, sk tn ik -a m,
s k u tn j k -a m
sk titi -im se zapustiti gnezdo
(ptii), skesati se, odpovedati se
iem u, zapustiti koga

sk v riti -im, s k v rje n -a -o,

s k v rje n je -a s, s k v rje n o s t -i
; s k v a rljv -va -o, sk v a rlj
vost -i i ; gl. tudi iz k v a riti
sk v siti -im, skv en -a -o, skvastev -tve , sk v en o st -i i
sla sl , samo edn. sli sl v sli
s sl: sla se zbudi, sla po em
slab sl b a -o -i in - - -, slbi
-a -e in sla b ji -a -e; prisl.
slabo slbe in sla b je ; b o l
n ik je slab, im eti slab glas i
bek, b iti n a slabem glasu; na
slbem , n a slbem b iti; slbo
-ega s slab re d ; slab -ta s =
slab -ta s = slbe -a m =
slabi -a m, slab ek -ka m;
slab o st -i i , slab sten -tn a -o,
slboen -na -o, sla b ta -e i,
slab o ten -tn a -o, sla b tn ik -a m,
slab tn ica -e i, slab tn e -a m,
slab o tn o st -i , sla b n a -e teina, lakotnica (del telesa)
sla b ti -m, slbi -te! slab -a
-e, slab l -la -o, sla b n je -a s;
sla b iti -m, slb i -te! slab
-a -e, slabil -a -o, (o) sla b lj n -na -o, s la b lj n je -a s,
sla b ite v -tve , slab lec -lca
[-U-] m , sla b lk a -e [ -iu -]
slab len -ln a -o [ -ln-]
slabo- v sestavi: slab o g lsen -sna
-o, ~ gls je -a s; sla b o k rv e n
-v n a-o , ~ k v n o s t- i i , ~ k v n e
-a m, ~ k v n ic a -e ; slabo m en -m na -o, ~ u m nost -i ,
~ m je -a s, ~ m n e -a m =
~ m n ik -a m, ~ m n ic a -e i;
sla b o v ren -rn a -o, ~ v r n o s t -i
i; slaboviden -dna -o kdor je
slabega vida, toda: slabo viden
kar se slabo vidi, ~ v id n o s t -i i
sl b ati -am, sl b a n je -a s
sliti -im, sli -te! slail -a -o
in -la -o, sl e n je -a s, slaca
-e i b o l s l e k -k a m kaji
lev, slailo -a s lev, kar se slee:
k o ru zn o ~ ; slalen -ln a -o
[ -ln-], slailnica [ -ln-]

738

slna
sld -a in - m: jem enov, ovsen
slden -dna -o, sldnica -e 2 ,
sl d n ik -a m, sla d n j k -a m ,
sla d n n a -e 2, sla d r -ja m, slad a rc a -e 2, sla d rsk i -a -o, slad rn (ic)a -e 2, sl d je -a s; sladven -vna -o: ~ i b e lja k , sladvnica -e 2
sl d ek -d k a -o in slad k , sladk
[-d k] -d k -: ~ sad, ~ a
b eseda, ~ lovek, ~ a usta, ~
glas, spom in; prim . sl ji -a -e
in sla d k ji -a -e, prisl. sladko
s l je in sla d k je ; slad n a -e
2,
sladica -e 2 sladka monata
je d , slad -a m boi. sladka ko
reninica, sla d ik a -e 2 bot., slad n a
-e 2, sla d k v -va -o, slad k v ec
-vca m, sla d k v k a -e 2, sldk ca -e 2 neko jabolko, sladkoba
-e 2 = slad k a -e 2, sladkoben
-b n a -o, slad k o b n o st -i 2, sla d
k o st -i 2 = sla d k ta -e 2 ; sl
den -d n a -o, sldnost -i 2, sldn osten -tn a -o, sladovca -e 2
vrsta lipe
sla d t -m sladek okus im eti po
em: ~ po em, slad -a -e,
slad l -la -o, s-ladnje -a s;
slad iti -m sladko delati, slad
kati, sldi -te! slad -a -e,
slad il -a -o, (o) sla j n -na -o,
s la j n je -a s, sladilo -a s, sladlen -ln a -o [ -ln-], sladlec
-lca [ -iu- in -le-] m, sla d lk a
-e [-iu - in -lk-] 2
sla d k ti -m, sla d k a j -jte! sla d
k a jo -a -e, sla d k je , sla d k al
-la -o, sla d k n -a -o, slad k n je -a s, sla d k -a m, sla d k l
[-u] -i 2, sla d k an -n a m hina
vec, prilizovalec; sla d k riti -im
(se), s la d k rje n je -a s, sla d k a
r ija -e 2
sladko- v sestavi: sladkobesden
-dna -o, slad k o m r -a m; sladk osn d -a m, ~ s n d a -e 2, ~ s n d
-da -o = ~ s n d e n -dna -o,
~ sn d e c -dca m ~ sn d n e

739

-a m, ~ s n d k a -e i = ~ s n d nica -e 2, ~ s n d (n )o st -i 2 ;
sla d k o sten -tn a -o, ~ s tn e
-a m = ~ u s tn ik -a m, ~ s tnost -i 2 ; sladkovoden -d n a -o,
sladkovec -vca m
sl d k o r -ja in sla d k o r -ja m , sla d
k o ren -rn a -o: ~ i trs, ~ a pesa,
sla d k o rje v -a -o, sla d k rn a t -a
-o, sla d k rn ica -e 2 ; sla d k riti
-im, s la d k rje n je -a s, sla d
k o rn a -e 2 = sla d k rk a -e z
sladkorna bolezen, cukrovka
sla d ljv -va -o, sla d ljv ec -vca m
slado- v sestavi: slad o ld -a m,
~ l d e n -dna -o, ~ l d a r -ja m,
~ l d a r ic a -e 2, ~ l d a r s k i -a
-o; slad o m r -a m; sla d o stra
sten -tn a -o, ~ s tr s tn ik -a m.
~ s tr s tn ic a -e 2, ~ s tr s tje -a s
sl j -a m, sl ja -e 2, sl ja v -a -o,
sla j v a -e 2, sla ja v n a -e 2, slajn a -e 2 , sl jn ic a -e 2 neka
ivinska bolezen; sl ja ti -am
sladiti, sl j a n je -a s
sl k -a m, slakov -a -o: ~ cvet,
sl je -a s, sl k a r -ja m bot.
sllom -a m p., sllom ski -a -o
slm a -e 2, slm en -m na -o, slm n ik -a m, sl m n ja k -a m, slm nica -e 2 , sla m n j a -e 2, slm n ik a r -ja m. sl m n ik a rica -e 2,
sl m n ik a rstv o -a s, sl m n ik a r ski -a -o; sl m n a t -a -o, slam ast -a -o; slm ica -e 2, slam na - 2, slam e -a s, slm ovka -e 2, slm arica -e 2 ;
slam orzec -zca m, ~ rzen -zna
-o, ~ r z n ic a -e 2, ~ r z n i e n
-na -o, ~ r z n i k i -a -o
sln -a -o in -, slnec -nca m,
slanica -e 2, slanen -na -o,
sla n ik -a m, sla n k a r -ja m,
slanikov -a -o, sln o st -i 2, slan ta -e 2, sl n k a st -a -o
sl n a -e 2, sl n a st -a -o: ~ a t r a
va; sla n ti - slana pada, slnica -e 2, sla n j k -a m severni
veter, ki prinese slano

slang
slan g -a [slng -a] m besedne in
pom enske posebnosti, na doloeno
okolje (poklic) om ejene govorice :
p o rtni, lovski ~
sla n in a -e i ( +peh), sla n n a rsk i
-a -o, sla n n a r -ja m , slan n aric a -e , sla n n a st -a -o, slann ja k -a m; sla n n iti -im, slann je n je -a s
sla n j -a m legnar = sl n ja -e
sla n v ra t -a m bot.
slap -a in slap m, mn. slapovi
-v, sla p v je -a s, slapovt -a -o,
sla p n ik -a m zool.
sl st - : ~ im eti po em, v ~
m u gre, slsten -tn a -o, slstn o st -i , slastca -e i
slaica -e i, slaiar -ja m , slaarica -e , slaiarsk i -a -o,
slaiarstvo -a s, slairn a
-e i; gl. tudi slad ek
sl tin a -e i kisla voda, sl tin sk i
-a -o: ~ a ste k le n ic a zelnka,
s l tn a r -ja m, sltin ec -nca ra
= sl tin ak
m slatinski vre
lec, zelenka
sl v a -e , slven -vna -o, slvnost -i z, slvnosten -tn a -o,
sl v n o stn ik -a ra, slvnostnica
-e , sl v je -a s ; sl v in a -e
rojstni in godovni dan
slvec -vca m, slvev -a -o,
slv ek -ka m, slvica -e 'i,
sl v ji -a -e: ~ i glas, slav
-a m, slavek -ka m, sl v k a
-e i
sla v ist -a ra, sla v istk a -e , sla
v istik a -e i, slavistien -na -o:
~ e k n jig e , sl v ik a -ik s m n
slvikom , s slv ik i ( + s slvikam i)
sla v iti -m, slvi -te! slav -a
-e, slav il -a -o, sl v lje n -a -o in
sla v lj n -n a -o, sla v lj n je -a
s, sl v lje n ec -nca m, sl v lje n k a
-e , sl v lje n sk i -a -o, slavtev
-tv e , slavilo -a s, slavilen
-lna -o [ -ln-]: ~ a pesem ; sla-

v ite lj -a m, slavilec -lca [-lc-]

m, sla v lk a -e [-lk-] i
slavo- v sestavi: slav o h lp en -pna
-o, ~ h l p n o s t -i , ~ h l p je -a
s, ~ h l p n e -a m; slavolok -ka
m; slavospv -va m
S lav o n ija -e , slav o n sk i -a -o.
S lavonec -nca ra, S lav n k a -e
sl -a m boi. rododendron
sli -em, slci -te! sle k el -k la
-o, slen -a -o; sli ro k av ice
snti rokavice; sli obleko, ~
o tro k a, ~ se
sld - in -a m, mn. sledovi -v;
sld - : ~ za kom (cim); n a j
ti, d obiti
iti po ~ u (~ i) za
kom , p riti kom u n a
izginiti
b re z ~ (~ ), ni n e ~ ne
tir (glas), slden -d n a -o: ~ i
pes = sle d r -ja m, sl d n ik -a
m, sld n ica -e , sledu h -a m
sledni pes, vohun, sle d n a -e 2
sled iti -m koga najti, im eti sled
za kom , iti po sledi za kom: pes
sledi zajca, sledim n jegovo m i
sel, sldi -te! sled -a -e,
sledil -a -o, sle d n je -a s; sle
d iti -m se: povsod se sled i n j e
gova roka, z m e ra j se sledi za
te b o j pozn sled ; sled iti kom u
hoditi za ko m ; + d a lje sled i bo
sledilo, dalje prihodnji; sld b a
-e i , sld b en ik -a [ -ban-] m ;
sledi p red p isi tile, naslednji,
sporoam sledee tole, naslednje
s l d n ji -a -e vsak, poslednji, sldn ji prisl., s l d n jik ra t pris.
sle g r -ja m neki pti, sleg rek
-ka m
slfaerni -a -o vsak, sl h ern ik -a
m, sl h ern ik o v -a -o [-her-]
sl j prisl., p r j ali
~ ko p r e j
sl k ati -am sesljati, govoriti s na
m esto , s l k a n je -a s, slkavec
-vca m kdor sleka
slem e -na in slm e slm ena s,
mn. slm en a in slem na, slm ence -a s, slem ene -a s vrh
streh e; slm enan -a m, slm en-

740

slg
sk i -a -o: ~ a blazina, slem ent
-a -o: ~ o gorovje
slp -a -o in - - -: na slepo
k u p iti, n a pol slp, slp a cena;
sle p a ulica, srea, slepo revo;
b iti slep za k a j (barve, n e v a r
n ost); slpec -pca m, slepica -e
, slepi -a in slpi -a m,
slpe -a m : ~ je na trti poen oesa, sle p r -ja m slepec
zool., sle p r -ja m, slepst -i z.
slep o ta -e : bela, siva, k u r ja
~ ; slepten -tn a -o; slepl jiv
-va -o; slepom iiti -im ; slepo
m ien je -a s, slepov -a m sle
pec zool.
sle p r -ja m, slep rek -ka ra,
sle p arc a -e = s le p rk a -e ;
sle p riti -im, s le p rje n je -a s,
s le p a rija -e i, slep rstv o -a s,
sle p rsk i -a -o
sle p ti -m slep postajati, slpi
-te! slepl -la -o, sle p n je -a
s; slepiti -m, slpi -te! slep
-a -e, slep il -a -o, (o) slep lj n
-n a -o, s le p lje n je -a s, sleptev -tve , slepilo -a s, slepilen
-ln a -o [-ln - ] , s le p le c -lca [-le-]
m, sle p lk a -e [-lk-] , sle p ljv
-va -o, sle p ljv o st -i , slepv
-a -o, slepvost -i
slz -a m im e ve rastlinam , slezn -na m bot.; slezn -i =
slezna -e i vranica, slezenca -e
, sleznast -a -o, slezenen
-na -o, slezennik -a m ; slezno -a s , sleznov -a -o, sleznovec -vca m, slezna -e i =
slznica -e i bot., slzov -a -o:
~ aj, slzovina -e z
slezti -m : m ed slezi, slezn je
-a s, slezta -e
slien -n a -o podoben, slinost -i
. podobnost, sliti -im podoben
biti
slik a -e
slik a ti -am , slik a n je
-a s, s lik r -ja in slik a r - ja m,
slk a ric a -e , slik rstv o -a s,
slik a rsk i -a -o, s lik a rija -e z,

741

slik rn ic a -e 2, slik an ic a -e z,
slikoven -vna -o: ~ o gradivo,
slik v n ica -e , slik o v it -a -o,
slikovitost -i i
slin a -e i : ~ e ced iti po em, e
p o ira ti ob em ; slin ast -a -o,
slin av -a -o, slnavec -vca ra,
sln av ica -e , slin av k a -e z,
slina vos t -i , slin a r -ja m, sln a ric a -e , sline -nca m, sln ja v -a -o, s lu ja v k a -e , slinovna -e , slin o t k -ka m,
slin o tv ren -rn a -o, slinovdnica -e i
slin iti -im (se), slin -a -e,
(o)slnjen -a -o, slin je n je -a s
slp a -e bot., slp av -a -o lepljiv,
slp av k a -e bot.
sliati -im : ~ k a j o kom (em),
~ koga, ~ n a eno uho, n a
sv o ja uesa; ~ trav o ra sti stva
ri, k i jih ni; dobro, slabo, tan k o
teko
~ govoriti, ni ga ni
, to je lepo
slii se m a rsi
k a j; +sliati v pom enu pripad
nosti: kam to + slii sodi, to
+slii k sosedu je sosedovo;
(u) slian -a -o, slia n je -a s;
slien -na -o, slinost -i
sliv a -e , slivov -a -o, slvovec
-vca m, slvovica -e = sli
v o v k a -e , slv o v in a -e i , slvovnik -a m, sliv ar - ja m, sliv ast -a -o, slvec -vca m, slvica
-e , sliv je -a s sk. i., slv k ast
-a -o, slvnica -e i bot., slv n ik
-a m = s lv n ja k -a m
slv k a ti -am na tiho jokati, jeati,
slv k a n je -a s
s lj d a -e 2, s lj d a s t -a -o, s lj dovec -vca m m in.
sl - krivina, lo k; slen -na
-o, sliti -im, slen -a -o, sl e n je -a s, slolo -a s, sloln ica -e [ -ln-] , slona -e z,
sl n at -a -o
slg sloga in slog -a m: b iz a n
tinski, gotski
slogoven -vna
-o: ~ a posebnost, slogoslvje

sloga
-a s stilistika, slogoslven -vna
-o stilistien
slga -e , sloen -na -o, slo
n ost -i i, slog -a m, slogtvo
-a s, slogki -a -o: ~ a p o litik a
sl j slo ja m, slo je v it -a -o: ~ o
g orovje, slo jev ito st -i , sloje -a s rudno leie, slojen
-ena -o, slojv -a -o, slojesl v je -a s
slo k -a -o, sl k a st -a -o, slokc
-a m, sloka -e i, slokn -na
m, slokn -a m, slkost -i ,
slo k ta -e i , slo k ta st -a -o;
sl k ati -am kriviti, delati lok,
sl k a n je -a a, gl. tudi sloiti,
sl k n iti -nem se slok se nare
diti, sl k o n ja -e , slokong
-ga -o, slo k o b d er -d ra -o
slo k a -e i kljuna (ptica)
S lom ek -ka m os. i., Slom kov
-a -o, sl m k ar - ja m pripadnik
Slom kovih vzgojnih m etod
slon slona m, slonov -a -o: ~ r i
lec, ~ a kost, slonovina -e ,
slonokon -a -o
sln slona m lovek, k i rad sloni,
lenuh, legnar, naslanjalo, slon
-ta a, slonk -a m naslanjalo,
slonlo -a a, slo n ja -e (p rt
statvah)
slo n ti -m, sloni -te! slon -a
-e, slonl in slonel -la -o, slon n je -a a; slonti slonim , sloni
-te! slnil -la -o, slo n je n je -a
a, slontev -tve i
slp slopa in slp -a m ste b er:
~ dim a, slpec -pca m stolpec
v asniku, slo p v je -a a
S lovk -a m, S lo v k in ja -e i, slovk i -a -o, Slovko -ega a,
n a Slovkem , S lovka -e ,
v Slovki, slovina -e i
S lovn -a m, S lovnka -e , slovn sk i -a -o: ~ i je z ik i; slovnstvo -a a, slovnina -e , slov n sk o st -i i
slo v r - ja m, slo v rsk i -a -o, slov r ek -ka m, slo v rn ik -a tn

= slov rak -a m, slovrstvo

-a a
Slovnec -nca m, S lo v n k a -e i,
slovnski -a -o, slovnstvo -a a,
slovnina -e ; slo v n iti -im,
(po)slovnjen -a -o, slo v n jen je -a a; slovenizem -zm a m ;
slo v en izrati -am, slo v e n iz ra n je
-a a; slovenist -a m, slovenstk a -e kdor se ukvarja s slo
venino, slo v en istik a -e , slo
venistien -na -o, slovnika
-nik a mn., slovnikom , s slovniki (+slovnikam , +s slovnikam i)
slo v n ji -a -e slovenski: Slovnj
G rd ec -n je g a -dca m, sloven je g r k i -a -o
sloves -sa m, slovsen -sna -o,
slovsnost -i
slovti -m, slov -a -e, slovl
-la -o, slo v e n je -a a; sloviti
-m odsloviti, spoditi iz slube,
slovi -te! slovl -a -o, slo v ljn je -a a
slovit -a -o, slovten -tn a -o, slov tost -i
slovnica -e , slovnien -na -o
= slvniki -a -o, slo v n iar -ja
m, sl v n iarsk i -a -o; slovni riti -im, s lo v n i rje n je -a a
slovo -sa a: ~ vzeti, je m ati,
b rez ~ s a oditi, za ~
slovstvo -a a, slvstevce -a [ -tuc-]
s, slovstven -a -o [-tvn-], slvstv en ik -a [-tvn -] m , slvstvenica -e [-tvn-] ; slovstvovti
-jem , slo v stv o v n je -a a
sloen -na -o gl. sloga
s lu j -a m nakljuje: zanim iv
n en a v ad e n ~ se p rim e ri;
+slu aj -a m v pom enu primer:
p rv i + slu aj ko lere, n ep o k o ri
n e prim er, v v sak em + slu aju
prim eru, za vsak + slu aj p ri
m er; +v slu a ju e, ob: + v slu
a ju d e ja ie bo de, ob d eju ;
+v slu a ju p o tre b e e bo (bi
bilo) treba; slu jen -jn a -o,

742

smehljti
slu jn o prisl. po nakljuju;
slu jn o st -i , slu jn o sten
-tn a -o
sl g a -a in -e m, slgov -a -o,
sl g in ja -e , sl g in jin -a -o,
slugovti -jem , slu g o v n je -a s
sl h -a m: v ~ u (potenja ipd.)
na glasu, slen -na -o, slno st -i , slu h o sl v je -a s, slu h o
vod -da m, sluhovoden -dna -o
sl ati -am, sl a n je -a s, slulo
-a s priprava, slu len -lna -o
[ -in-] , s lu lk a -e [-lk-] : te le
fonska, ra d ijs k a ~ (priprava);
slulec -lca [-u-] m , slu lk a
-e [-u-] kdor poslua; slute lj -a m, slu te ljic a -e , slu teljstv o -a s, slu te ljsk i -a -o
slu ti slvem in sl jem , sl j -te!
sl l -a -o, s l tje -a s
s lu titi sltim , sl ti -te! slut
-a -e, sl til -la -o, sl ten -a
-o, s l te n je -a s; s l tn ja -e ,
sl t -a m su m : n a ~ u im eti
koga, sl ten -tn a -o
slz -a m in slz -i i , slzen -zna
-o: ~ a koa, slznica -e ,
sl zn ik -a m, slu z n j k -a m i
val, slzav -a -o, slzavec -vca
m, slzec -zca m sluzna snov,
sluzti -m: ra n a m i e zd aj
sluzi, sluzl -la -o, slu z en je
-a s, sluzna -e sluze; slziti
-im se, slzil -a -o, sl z en je -a s
sl b a -e , rod. mn. slb: d r a v
na, v o ja k a
~ b o ja; v ~ i
b iti, v ~ o iti, stopiti, vzeti koga;
~ o o p ra v lja ti, z a n e m a rja ti, ra z
p isati, dati, dobiti, im eti, p u
stiti; b rez ~ e biti, ju tr i nim am
~ e dela; za ~ o se potegovati,
g nati, p e h a ti; ~ i se odpove
d ati, o d rei; iz ~ e stopiti, p u
stiti; n a jp r e j
potem d ru b a ;
k o liko im a ~ e na m esec? za
sluka; slben -a -o [ - bn
+slubn]: ~ a dolnost, doba;
po ~ i poti, p o tre b i; slbica -e
; slubobrec -rca m, slubo-

743

d je n -jn a -o: ~ o pism o, slub o d ajle c -lca [-u-] m; sluboje m lec -lca [-u-] m; sluben -bna -o: ~ i re d , slu b n ik
-a m, slubnica -e , slubniki -a -o, slu b n itv o -a s,
slubnost -i
slubovti -jem , slu b u jo -a -e
kdor je v slubi, aktiven, slu
boval -la -o, slu b o v n je -a s
slen -na -o: ~ o raz m erje , ~ e
pravice, sln o st -i , slnosten -tn a -o, slnitvo -a s
sl iti in -iti slim , sli -te!
slil -la -o: ~ v o jak e, ~ p ri
kom (vojakih, k m etu ); ~ pod
kom (zastavo, g ra a k i); ~ v
gostilni, p isa rn i; ~ za p estu n jo ,
p a s tirja , raz n aa lk o ; ~ za d e
n a r (obleko, h ran o ); ~ n a m e
sec (teden, dan, u ro ); ~ dvem a
gospodarjem a, ~
p o elen ju ,
strastem , nam en u strei; dobro,
slabo, zvesto
slutev -tve i,
slu ijv -va -o; slu in ad -i ,
sl k in ja -e , sl k in jin -a -o
sm lta -e neko modro barvilo,
sm lta st -a -o, sm a ltt -a m min.
[povsod: -lt-]
sm arg d -a m vrsta dragega kam
na, sm argdov -a -o, sm argden -dna -o, sm arag d t. -a m
sm tra ti -am : ~ koga za k o d
ljiv ca im eti (teti) za kodljivca;
*sm trati, da . . . m eniti, misliti;
sm tra n je -a s
sm h -a m: za ~ p o v ed ati za
alo, na ~ se d rati, iti; ~ m e
im a, sili, lom i; v ~ p rasn iti,
b ru h n iti; kom u ni do ~ a ; smhom a prisl., sm ehta -e , sm e
li n -a m zanilj., gl. tudi sm e
en in sm eiti
sm e h lj ti -m se, sm e h lja j - jte
se! sm e h lja jo -a -e se, sm ehlj l -la -o, s m e h lj n je -a s;
sm e h lj j -a ra, sm eh ljv ec -vca
ra, sm e h lj v k a -e i , sm eh ljav
-va -o; sm e h ljv -va -o

sm ejti
sm e j ti sm jem -am in -m se,
sm e j (se), sm ejo -a -e (se),
sm ejl -a -o, (na) sm e j n -a -o,
sm ej n je -a s; sm ejaca -e
vrsta golobov, sm ejlo -a s, smej v -va -o, sm e j v ec -vca m,
sm e j v k a -e t sm e j v ica -e ,
sm ejv o st -i i; sm j k ati -am
se otr.
sm l [-l] -a -o predrzen, prim.
sm leji -a -e, prisl. sm lo pre
drzno, sm leje; sm lec -lca
[-le-] m predrzne, sm lost -i
predrznost
sm lj - , sm e ljn a -e : p riti po
m ei sm eljn e
sm r - , sm ren -rn a -o: ~ i
k o eficient, sm rn ica -e i
sm en -na -o, sm nost -i ,
sm ne -a m, sm nik -a m,
sm nica -e , sm niar -ja m ,
gl. tudi sm eh in sm eiti
sm iti -im (koga, se), sm i -te
(se)! sm il -a -o, (o)sm en -a
-o, sm en je -a s, gl. tudi sm eh
in sm een
sm t - , sm etn -tn - in -,
sm tn a t -a -o, sm tnica -e ,
sm e tn j a -e , sm tn ja k -a m;
sm etlnica -e [-iu-] i; sm etie
-a s, sm eten -na -o, sm eti
n ica -e ; sm e t r -ja m, sm e tj
- s; sm etiti -m, sm eti -te!
sm etil -a -o, (na) sm etn -na -o,
sm e t n je -a s, sm ettev -tve ,
sm etv -a -o poln sm eti, sm etljv -va -o, sm etljv ec -vca m
sm tan a -e i , sm tanica -e ,
sm tan ik -a m, sm ta n k a -e z,
sm tanov -a -o: ~ a ju h a , smta n o v k a -e 2, sm ta n ast -a -o:
~ a om aka, kav a, m aa; smtan ci -ev m mn. neka jed,
sm tki -ov m mn. surovo maslo
sm ti smm, sm l -la -o; za
sm ti radi izpuamo nedol. gla
golov prem ikanja: a li sm em v
m esto? ne sm e iz hie, ne sm e
n a b ira t jag o d

sm cati -am sm ukati: k la s je

sm can je -a s; sm k ati -am in
-em (se) m eti, mencati, sm ukati
(se); sm en - n a -o : ~ i reo sta t
fiz.
sm iliti -im se, (u)sm ljen -a -o,
sm ilje n je -a s
sm ilj -a m im e v e l rastlinam , sm i
lje -a s sk. i. sm ilj, sm ilk a -e i
sm ilj, sm ilj k a -e i sm ilj
sm re k -rk a m ( +mirgel), sm ir
kov -a -o: ~ p a p ir
S m irna -e kr. i. m esta v Mali
A ziji, sm ren sk i -a -o [-rn-]:
~ a p re p ro g a
sm isel [ -su] -sla m: ~ besede,
iv lje n ja , pesm i; po sm islu iz
p o ln iti postavo, ne po rk i; v
n a jo je m sm islu (pom enu) b e
sede; v tem sm islu sem m u p i
sal, besed se n e sp o m in jam ; v
oetovem sm islu po oletovi m i
sli; +v sm islu p red p iso v po
p redpisih; +nim a sm isla je brez
pom ena; sm iseln -a -o [-sln-]:
+sm iselno p rav ilo m po pravilih;
sm iselnost -i [-sln-] i
sm ld -a -o bled, rum en (o barvi
obraza), sm ledst -i , sm ldavec -vca ra, sm ld av k a -e ,
sm ledh -a m
sm en -na -o soen: ~ a h r u
ka, ~ o ja b o lk o
sm d -a ra: dii po sm odu, smden -dna -o: ~ i trs, sm odnca
-e i sm ojka; sm oditi -m, sm o
di -rte! sm odil -a -o, (o)sm ojn
-n a -o, sm o j n je -a s; sm odilo
-a s, sm ode -a s, sm odka -e
, gl. tudi smo j
+sm dka gl. sm otka
sm odnik -a ra, sm odnikov -a -o,
sm o d n k ar -ja m, sm odnnica
-e , sm odnnien -na -o: ~ a
p o slo p ja
smo j -a m pale, smod, neka riba;
sm ja -e : po sm ji dii;
sm jk a -e i v erjavici peena
repa v oblicah, gl. tudi smod

744

smrka
sm oking -a m vrsta m oke obleke
sm o k lja -e vrsta nestrupenih
ka, sm o k ljin -a -o: ~ lv
sm okva -e , sm kvin -a -o, sm ok
vica -e , sm okven -vna -o;
sm okovna -e , sm kovje -a s,
sm okvnik -a m = sm okovn j k -a m, sm kvast -a -o,
sm k v arica -e vrsta hruk,
sm kovec -vca m rastlinsko im e
sm ola -e : ~ o b ra ti (dreti, k u
h ati); ~ o im eti nesreo, ~ se
ga prim e, d ri nesrea; ta lo
vek je p ra v a ~ nadleen, site n ;
sm len -ln a -o in - - - [ -ln-]:
~ i ogel, sm olnat -a -o [ -ln-]:
~ les, ~ a ro k a, sm olast -a -o;
sm o lr -ja m, sm olarca -e =
sm o lrk a -e , sm o la rja -e ,
sm o lrn ica -e , sm o lrsk i -a
-o, sm olrstvo -a s; sm o lriti
-im, sm o l rje n je -a s; smlec
-lca [-le-] m, sm ole - ta m;
sm lj sm lja m, sm lje -a s,
sm o lja -e , sm ljk a -e bot.,
sm olavca -e smolnata zemlja
sm oln -a -o. sm olnec -nca ra
bot., sm olenca -e , sm olenav
-a -o, sm olenka -e , sm olen j k -a m, sm olnka -e
sm oliti -im : ebele sm olijo
uporabljajo smolo
sm olka -e rastlina; z izcejanjem
zalita rana; s smolo zalit pirh,
sm o lkast -a -o, sm olkav -a -o,
sm olkavec -vca m
sm olna -e , sm o ln je -a s, smolnovec -vca m
sm oliti -m (se), sm oli -te (se)!
sm ole -a -e, sm olil -a -o,
sm o ljn je -a s, sm olvec -vca
m , sm ojnec -nca m, sm oljen n a -e
sm olnca -e i, sm olnica -e ,
sm olnje -a s, sm olnka -e ;
sm inik -a m, sm lnikov -a -o:
~ p o rfir; sm olnna -e ; smoln j k -a m kolomaz, sm olnjk ast -a -o [povsod: -ln-]

sm olotina -e , sm olotk -ka m

sm olo v -a -o brinov, sm lovec
-vca m, sm olovna -e , smolovt -a -o
sm o ter -tra m, sm o trn -a -o, sm o
trn o st -i
sm otka -e (+sm odka) cigara
sm o tlk a in sm tlak a -e
sm r d -a in - m, mn. sm radovi
-v, sm rd en -dna -o, sm rde
-a m; sm rd iti -im, sm rd i -te!
sm rd il -la -o, s m r je n je -a s,
sm r ja -e ; sm ra d ljv -va -o
kar povzroa smrad, sm rad h -a
m kdor smradi
sm r ti -m, sm ri -te! sm r,
sm r -a -e, sm ral -la -o,
sm r n je -a s; sm rlo -a s =
sm rvec -vca m, sm rv k a -e
, sm rv -va -o, sm rn -a m,
sm rnka -e , sm rn -a m
sm rek -ka m
sm rd ti -m, sm rdi -te! sm rd
-a -e, sm rdl -la -o, s m rd e n je -a s; sm rd l [ - eu] -la m
bot., sm rdla -e ivalsko in
rastlinsko im e, sm rd elk a -e
rastlinsko im e ; sm rd eln a -e
smrad, sm rd -ta m, sm rd k
-a m dihur, sm rde -dca m min.,
sm rdec -ca m rastlinsko ime,
sm rdek -ka m neka vinska
trta, sm rdeca -e vrsta sto
noge, sm rden a -e , sm rd k a
-e rastlinsko ime, sm de -a m,
sm rd lj -a m rastlinsko ime,
sm rd ljk a -e pistacija
sm rd ljiv -va -o kar sm rdi, sm rd
ljiv ec -vca m kdor sm rdi, petro
lej, s m rd ljiv k a -e , sm rd lji
vost -i
s m rd o- v sestavi: sm rd o k v ra -e
, sm rd o v rn k a -e
sm rd h -a m kdor smrdi, sm rd u
ha -e , sm rd h a r -ja m dihur;
sm rd h ati -am, sm rd lja - -e
sm rk a -e , sm r je -a s sk. t.,
sm rica -e , sm rin a -e i,
sm rkov -a -o, sm rkovec rvca

smrkati
m sm rekov gozd, sm rk o v in a -e
i les, s m re k lja -e , sm rek a
-e
sm rk a ti -am, s m r k a n je - a s ; sm k
sm rk a m, sm rk a -e , sm ke
-a m; sm k n iti -nem , sm rk e lj
- k ija m (+m rk elj)
sm rk av -a -o, sm rk av ec -vca m,
sm k a v k a -e = s m rk lja -e ,
sm rk av o st -i
sm rk o ln -a m, sm rk o ln k a -e i.
sm rkolnstvo -a s
sm rln -a m brin, sm rln a -e i
brinova jagoda, sm rln je -a s
brinje, sm rlnovec -vca m bri
nov grm , brinovec (ganje)
sm rt -i : nagla, n ara v n a, la h k a
rn a ~ kuga, n a ~ bolan,
zb o leti; v ~ iti, g n ati; ~ sto
riti um reti; nagle, n ep re v id en e
~ i ali z naglo, neprev id en o
sm rtjo u m re ti; za ~ zboleti, od
~ i v sta ti; k o n jsk a ~ konjede
rec, kozja, k a ja , p asja, lisija,
k u r ja ~ im ena raznim strupe
nim rastlinam ; sm rte n -tn a -o,
sm rtn ik -a m , sm rtn ic a -e ,
sm rtn o st -i , sm rtn j k -a m;
sm rto- v sestavi: sm rtoglvec
-vca m, ~ g l v e k -ka m zool.,
sm rtonosen -sna -o sm rten
sm - , nav. mn. sm ui - -m
- -h -m; sm k a -e , sm k e sm k mn., sm ki -a -o;
sm uti -m drseti: sani smujo po snegu, sm i -te! sm u
al -la -o, sm u n je -a s; sm ati -am (se), sm an je -a s;
sm k ati -am (se); sm ar -ja
m, sm ark a -e , sm arsk i -a
-o, sm k! medm ., sm ka -e ,
sm uie -a s, sm uina -e , gl.
tudi sm u k ati
sm d je -a s sk. i. biek, loje,
sm u d k a -e , sm d o v e c-v ca m
sm k a ti -am , (o)sm kan -a -o,
sm k a n je -a s ; sm k n iti -nem ;
sm k -a m, sm ka -e ; sm u

kalo -a s, sm k alica -e i, sm uk ln ic a -e [-u-] ; sm ukvec

-vca m, sm u k v k a -e , sm uk v sk i -a -o; sm kec -kca m,
gl. tudi sm u
sn g a -e i , snen -na -o, sn a
nost -i ; sniti -im, sni -te!
snil -a -o in -la -o, (o) snen
-a -o, sn e n je -a s, snatev
-tv e ; sn a te lj -a m, snateljic a -e ; snalo -a s, snalec -lca [-le-] m, sn a ilk a -e
[-lk-] , snalsk i -a -o [-13-],
snalen -ln a -o [ -ln-]
sn h a -e (+sinaha), sn h in -a -o
sn d ati -am gl. snesti
sng - m, snen - a -o : ~ a kepa,
~ i mo; sn en k a -e zool.;
sneri -na -o: ~ i p laz; snn a t -a -o, snenca -e , snen k -a m, sn e n j k -a m =
snek -a m sneeni m o, snen n a -e ; sngec -gca m =
snec -ca m = sni -a m
= snek -ka m, sn k e snk
mn., snena - , sn ein k a -e
, sneie -a s, sn g ast -a -o,
sn e g lja -e strnad
S n eg lja -e , S n eg ljica -e
snm ati -am in -m ljem , sn m an je
-a s, snm ek -m k a m (+snm ek)
faksim ile, sn em ljiv -va -o,
sn e m ljv o st -i , snem lo -a s,
snem len -ln a -o [ -ln-], snem
-a m, snem lec -lca [-u-] m
(pri film anju), sn m alica -e ,
snem lnica -e [-u-] , gl. tudi
sneti
sn esti snm gl. je sti, sn j -jte!
sndel -dla -o, snd en -a -o,
sndenec -nca m, sn d en k a -e i,
sn denost -i , sn d en ica -e ;
sndav -a -o, sn d av ec -vca m,
sn d av k a -e ; snde -a m ,
s n e d lja -e = s n d lja -e ;
sn e d ljv -va -o; sndec -dca
m ; snd - , sn d a -e ; sn
d ati -am , sn d a n je -a s; sn
den -dna -o, snd n o st -i

746

socilen
sn t - i , sn ten -tn a -o: ~ i p ra h ;
sn etv -a -o, sn e tljiv -va -o,
sn e tljv ec -vca m, s n e tljv k a -e
i,
sn e tljv o st -i ; sn e tj - s;
sn e tj v -va -o, sn e tj v a -e ,
sn e tj v o st -i , sn e tj v e c -vca
m , s n e tj v k a -e , s n e tlj j -a m
sn ti snm em , snm i -te! snl
-a -o, sn t -a -o, sn tje -a s,
gl. tudi snem ati
snav -a -o radoveden, v tik ljiv ,
snavost -i
+sn m ek -m ka m gl. snm ati
sn ti sndem se, sndi -te se! sel -la - in - [s-], sn id e n je
-a s sestanek, gl. tudi sh a ja ti in
shoditi
sn v a ti -am , sn v a n je -a s, gl. tudi
sen
snob -a m gizdalin, nadute, domiljavec, snobizem -zm a m,
sno b stien -na -o
snci = sinoi prisl., s(i)nnji
-a -e: ~ i shod
snop -pa m , snopi -a m m aj
hen snp, snopi -a m zvezek
knjige, asopisa; snopc -pc m,
snopek -ka m, sn p je -a in
sn o p j - s, snopom a prisl., sno
p o v je -a 3, snopovna -e
snov - 2, snoven -vna -o, snov
nost -i
sn o v ti snjem , sn j -te! snujo
-a -e, snovl -a -o, (o)snovn -a
-o, sn o v n je -a s; snva -e ;
snov -a m, snova -e , snovlo -a s, snovlen -ln a -o
[ -ln-], sn ovlnica -e [-u-] ,
sn o v lnik -a [-u-] m, snovlec
-lca [-le-] m, snu v lk a -e [ -lk -]
sn b it in sn u b iti snbim , snbi
-te! sn u b il -la -o, sn b lje n -a
-o, sn b lje n je -a s, snu b itev
-tve i; snub -a m, snubaca
-e , sn ubtvo -a s; snu b iti
-im ; snbec -bca m, snbev -a
-o, snbstvo -a 6
so- predpona pom eni . nepopol
nost stvari: sm rak, spraznik,

so d ra (iz sgrad, grad = toa),

sdraga, sdolina; 2 . skupnost
s kako stvarjo; stareje in do
mae besede im ajo enojen po
udarek: soroden, soolec, sog lsje, sovrn ik , sosed, srica ipd.; v novejih tvorbah po
tujih zgledih pa ima so- stranski
poudarek po 80, 3 b : som e
an, sotrpin, sunec, skt,
sbojv n ik itd.
so a r ja -e veerja, veerna pri
reditev
sove prisl. glas. prijetno, m ilo
soba -e , sobica -e ; soben -bna
-o: ~ a v ra ta (+sbina), sobna
-e , sobar -ja m, so b arica -e
, s b arsk i -a -o, so b a rn a -e ,
sbnik -a m
s b tje -a s, s b tn o st -i ; so
b iv a ti -am , so b iv an je -a s
s b o je v ti -b o j je m se, sbojevl - la -o, s b o je v n je -a s,
s bojevlec -lca [-le-] m, so
bo je v lk a -e [-lk -] , s b o jv
n ik -a ro, sb o jv n ica -e , sb o j v n ik i -a -o
so b o lj -a m : sib irsk i ~ , sobolji
-a -e, so b o ljn a -e , so b o ljr
- ja m, so b ljev k a -e kuma
iz soboljine
soborec -rca m, s b o rte lj -a m,
s b o rte ljic a -e , sborlec -lca
[-le-] m, s b o rlk a -e [-lk-]
*soboslikr - ja m sobni slikar,
*soboslikrstvo -a s sobno sli
karstvo, *soboslikrski -a -o
sobno slik ar ski: ~ a dela
sobota -e : v lik a sobota, sobo
ten -tn a -o: ~ i v eeri
so b r n je -a s bolgarski dravni
zbor
so b r t -ta m, so b rtsk i -a -o
socilen -ln a -o M n - ] : ~ a dem o
k ra c ija , ~ i d em o k rat, sociln o d em o k rtsk i -a -o [ -ln-] =
so cilnodem ok rtien -na -o
[-ln-]; sociln o st -i [ -ln-]
socialist -a ro, so cialistk a -e

Sa
f, socialistien -na -o, socia
lizem -zm a m ; so cializirati -am,
so c ializra n je -a s, socializcija
-e i; sociologija -e i, sociolog
-a m, socioloki -a -o
Sa -e i, ski -a -o: n a ~ e m
b re g u
soasen -sna -o, sosnost -i ,
sosnik -a m sodobnik
soen -na -o gl. sok
so iv je -a s, soven -vna -o, sovnica -e i, soivnna -e , sovo -a s
sostvo -a s = so tje -a s, sou stven -a -o [-vn-] = sote n -tn a -o, sotnost -i i; su stvovti - jem gl. ustvovati,
s u stvovnje -a s, sustvovlec -lca [-le-] m, sustvov lk a -e [-lk-]
sod -a m: n ag li ~ (+p re k i ~ ) ;
sden -dna -o: ~ i stol, ~ i dan,
~ a odpoved, ~ a oblast, ~ a
o b rav n a v a; sodnna -e z, sdn o st -i i, sodljv -va -o; sod
n ik -a m, sodnica -e , sodniki
-a -o, sodntvo -a s; so d n ija
-e i, so d n ijsk i -a -o, sodstvo -a s
sd -a in - m, m n. sdi -ov in
sodvi -v: v in sk i
sdov -a
-o: ~ o dno, sd je -a s sk. i.
so d vje -a s sk. L; sodr -ja m,
so d a rc a -e i, so d rsk i -a -o,
sodrstvo -a s, so d rn ica -e ;
s d ast -a -o; sodek -k a m,
sodec -dca m ; sodom r -a m
~ m re c -rc a m , ~ m e r k a -e ;
so d riti -im, so d a rja -e i, sod r je n je -a s
sd -a -o: ~ o tevilo (k i se d
brez ostanka deliti z 2: 2, 4, 6 ,
8 ), sdost -i , sdev -d v a -o
sod: ~ o tev ilo
sda -e i: ~ b ik a rb n a ; sodavica
-e i (+soda voda), sd av iar -ja
m, sd av iarica ,-e i, sdaviarsk i -a -o, s d aviarstvo -a. s;
sdav -a -o: ~ a voda sodavica
so d alt -a. m kam enina

so d a lit ta -e i druba, bratovini,

sodl [-l] -a m ud bratovine
sddi -a m , s d d in ja -e i, sd diina -e i
sdelen -na -o, sdelnik -a
m, sdelnica -e , sdelnost
-i , sodelniki -a -o
sodelovti -jem , sodelovl -la
-o, sodelo v n je -a s, sodlavec
-vca m, so d lav k a -e , sodlavski -a -o
soditi in soditi sdim , sdi -te!
sdil -la -o, s jen -a -o, so je n je
-a s ; soditi koga (kaj), ~ kom u
pravico, ~ o kom (em), ~ po
em (postavah, rk i, o kolii
nah, videzu, o brazu, p ri e v a
n ju ); sdim , d a nim a p ra v
m islim, m e n im ; to ne sdi v
lepo k n jig o ni prim erno za, ne
spada, ne g re; lo ne sdi nik m o r je zani; sdba -e , rod.
m n. sdb: k rv av a , loveka,
b oja, vesoljna, p o sled n ja, p r a
vina, trd a , k riv in a, p rav iln a,
logina ~ ; ~ o em m iljen je,
~ n a d kom obsodba, p re d ~ o
p riti, o b st ti; sdben -a -o
[ - bn-], sodilo -a s kriterij, m e
rilo, sodie -a s, sd j a -a in
-e m vaki sodnik
sodnik -a m gl. sd -a m
sodno- v sestavi: s d n o u rd en
-dna -o: ~ i spis, ~ a p re iz k u
n ja ; s d n ozdrav n k i -a -o
sodoben -bna -o: ~ a poroila,
sodobnik -a m, sodobnica -e ,
sodobnost -i , so d b je -a s
sodom ija -e neistovanje proti
naravi, so d o m t-a m, sodom tka
-e i, sodom tstvo -a s, sodmsk i -a -o: ~ i g reh
sodoivti -m gl. doiveti; sdo v lja ti -am, s d v lja n je -a s
so d ra -e, i: ~ gre, s d rica -e. z
s d rag a -e i globel, lokava, sote
ska, Sodraica -e
sodrga -e drhal, s d rg ast -a -o

sld
so d r g -a ra, so drga -e i, sodrien -na -o, sodrnost -i
so d r a v lja n -n a ro, s d ra v lj n k a -e , s d ra v lj n sk i -a -o,
s d ra v lj n stv o -a s
S o fija -e kr. i so fijsk i -a -o:
~ e ulice
sofist -a m lani m odrijan, so fstka
-e , sofizem -zm a ro, sofistien
-na -o
so fta -e stropno okrasje gleda
likega odra, soften -tn a -o
S fo k lej -a m, S foklejev -a -o:
~ e d ram e
soglsen -sna -o, soglsnost -i z
soglsje -a s, soglsnik -a m,
soglsnica -c , soglsniki -a
-o: ~ i raz re d
sogren -rn a -o; ~ e zidanice, sog rn ik -a m sosed v vinskih go
ricah, sogrnica -e , sog rje
-a s, sogrski -a -o sogornikov
se tio
soha -e ostrv, lesen steber, kip ,
shin -a -o, shica -e , shast
-a -o
so ig ralec -lca [-du -] m, so ig ralk a
-e [-u-]
sim -n a s, sim n -a -o, sim nec -nca m s im en j k -a
m, sim nka -e = sim enjk in ja -e
so j so ja m : sonni ~
so ja -e vrsta m andurskega fi
ola, s jin -a -o: ~ a m oka
so jen ica -e , nav. mn. sojenice
-ic, so jen k i -a -o
s o je tn ik -a m, so je tn ic a -e , soje tn k i -a -o
s jk a -e oja (pti), p la n in sk a
planinska kavka
sok -a in - m, mn. sokovi -v:
sadni ~ v i, elodni ~ , drevo
g re v , n esln ~ red ek, na
vodi kuhan m onik, znam enje
bede; soen -na -o: ~ a p e en
ka, ~ o sa d je ; sonost -i , snica -e vrsta hruk, snik -a
ro; soiti -m se soen postajati,

sok dobivati: d re v je se so,

sol -a -o, so n je -a s, snat
-a -o, snato st -i , sokovt -a
-o, sokovtost -i f sokom r -a m
sokol [-ol] -la m, sokolov -a -o
= sok o lji -a -e: ~ e oko, sokol -a m, sokolca -e ; soko
la r -ja m, sok larstv o -a s, soklec -lca [-le-] m zool. golobar;
Skol [-ol] -la m im e drutva,
sokolski -a -o [ -ls-], sokolstvo
-a [ -ls-] s
skt -a m g e o m .,skten -tn a -o
S o k ra t -a m os. i. gr. m odrijana,
S o kratov -a -o: ~ a filo zo fija,
so k rtik -a m, so k rtie n -na
-o: ~ a m etoda
so k riv -a -o: b iti esa; so k ri
vec -vca m, s k rv k a -e , so
k riv d a -e
so k rv ica -e gnoj v rani, pomean
s krvjo, skrv ien -na -o
sol [su] - , v soli, s soljo: k a
m ena, m orska, k u h in jsk a , iv in
sk a
prenes. ~ zem lje, d ru
be, iv lje n ja , je z ik a zdravje,
mo, okus, bistrost, razum nost,
dovtip, duhovitost; g o v o rjen je,
pisa n je , pesm i b rez ~ , ~ m o
d ro sti; solen -ln a -o [-ln -], sln a t -a -o [ -ln-]; o ln in a -e
[ -ln-] , solnica -e [-ou-]
sol
n ik -a [-ou-] m ; so ln j a -e
[-V -] ; so l r -ja m, so la rn a
-e , so l rn a -e = so lrn ica
-e , solrstvo -a s; so lin a -e ,
so lin ar - ja m, solinski -a -o;
solka -e babje peno, gl. tudi
soliti
so l rij -a m sonna ura, so lren
-rn a -o: ~ o leto sonno leto
slst - , slsten -tn a -o, so
la stn ik -a m, so lastn ica -e ,
solastniki -a -o, solastnitvo -a
s, so lastn in a -e , so lastn in sk i
-a -o
so l ta -e , solten -tn a -o: ~ a
greda, ~ o sem e
sld -a [-ou-] rn star novec

749

soldt
*soldt -a m vojak, *soldki -a -o
v o ja ki: ~ i stan, *soldina -e
vojaina [povsod: -ou-]; sol
da t sk a -e [ -ld-]
so lfa t ra -e [-lf-] veplena jama
solfeggio [ solfdo] -a m glas.
so licitto r -ja m odvetniki uradn ik , so licitto rsk i -a -o
so lid ren -rn a -o skupen, vzaje
m en, so lid rn o st -i vzajem nost;
so lid arizira ti -am se soglaati,
so lid a riz ra n je -a s, solidarizc ija -e , solidarzem -zm a m,
so lid arst -a m
soliden -dna -o trden, trpeen, re
den, zanesljiv, solidnost -i , soldne -a m
so lite r - tra m : ilski
so ltrn
-a -o = soltrov -a -o, so ltra st
-a -o, so ltro v k a -e
so liti -m, sli -te! solil -a -o,
so ljn -na -o, s o lj n je -a s,
so ljn ec -nca m vrsta peciva,
soltev -tve f, so ljn o st -i ;
solse -a s, solilo -a s, gl. tudi
sol
solno- [ -ln-] v sestavi: slnoksel
-sla -o: ~ i am oniak
solo prisl. sam: poje, igra, plee
~ ; kot sam. m neskl.: lep solo,
od teg a solo n a p re j; solist -a m,
so listk a -e , solistien -na -o;
solo p e tje -a s (+solopetje),
slo pvec -vca m (+solopevec),
slo p v k a -e (+solopevka),
slo ig rlec -lca [-u-] m , slo
vloek -ka m, +slospv -va
m samospev
Solon -a m os. i. gr. zakonodajal
ca, Solonov -a -o: ~ a zakono
d a ja
solom r -a m (priprava), solom rec -rca m (oseba); solotvren
-rn a -o halogen
so lsticij -a [ -ls-] m sonni obrat:
zim ski, p o letn i ~
so l c ija -e raztopina, reitev, od
loitev, sklep

750

S olun -a m kr. i. m esta, iz Solna, v S olunu; so lnski -a -o:

~ a b ra ta , S o lu n jn -n a m, Solu n j n k a -e
solvnca -e [ -lv-] zmonost pla
e v a n j a so lvn ten -tn a -o [ - lv-]
plaila zmoen
solza -e itd. in solz solz , mn.
solz - itd.: solza k a n e ; b rid k e,
vroe, k rv a v e ~ toiti, p r e ta
k a ti; ~ se u d e re jo , se le sk e
ta jo ; ~ za m a te rjo ; m aje,
k ro k o d ilo v e ~ ; d o lin a solz;
solzen -zna -o in solzn in solzn -zna -, s lzn at -a -o, slznica -e , slznik -a m solzni
kanal; solzica -e i, solzav -va
-o, solzvost -i , solzv -a -o,
solzivec -vca m p lin , solzivka
-e , solzo tk -ka m, solzo vod
-da m [povsod: -ou-]
solzti -m: iz ran e , zem lje solzi,
solzl -la -o, so lzn je -a s; sol
ziti -m se: oko se solzi, tr te
se solzijo; slzi -te se! solzil -a
-o, (za)solzn -na -o: ~ e oi,
so lzn je -a s [povsod: -ou-]
som som a m neka riba, som -a
m, somov -a -o, som ovna -e
so m ti e n - n a -o telesen: i z n a
ki (n asprotje: p sih in i znaki),
so m atologja -e nauk o sestavi
lovekega telesa, som atolg -a
m , som atolki -a -o
som ren -rn a -o sim etrien, som rn o st -i , so m rje -a s
sm en -n a m, sm enka -e
, sm enstvo -a s
so m iljen ik -a m, so m ljen ica -e
, som ljenik i -a -o
so m nam bulst -a m m esenik (iv
na bolezen), so m n am b u lstk a -e
mesenica, som nam bulzem
-zm a m mesenost, som nam blen -lna -o [ -ln-] meseen
s m notelj -a m mat. koeficient
s m rak -a m , som raen -na -o,
sm ranik -a m neki m etulj

sosed
so n n t -a m slovn. zvonik, so n n tien -na -o: ~ i r
s n a ro d n j k -a m
so n ta -e vrsta skladbe, sonten
-tn a -o: ~ a oblika, so n atn a -e
majhna sonata
snce -a s: ~ sije, sveti, g reje,
ge, p ritisk a , p rip e k a ; ~ v z h a ja
(+g re gr), z a h a ja (+ gre zd);
~ sto ji visoko, nizko (na n e b u );
~ g re v zatn, v zam k; greti
se, leati, sedeti, sta ti na ~ u ;
s ~ e m vstati, lei; p re d ~ e m
v sta ti; po ~ u se ra v n a ti; n jiv a
lei, je od ~ a ; pod ~ e m na
svetu; Snce -a s astr. kat ne
besno telo, planet; sonek -ka
m ; sonece -a [-c-] e; sonen
-na -o; ~ i ark i, sonnica -e
sonda -e med., teh., so n d irati -am
s sondo preiskovati, preiskovati
sploh: so n d irati te re n , sonda
-e , sonden -na -o: ~ a dela
so n t -a m pesnika oblika, sone
ten -tn a -o: ~ a ob lik a pesm i,
~ i venec
so n o ren -rn a -o zvoen, zvene,
sonrnost -i zvonost
soobtoenec -nca m, sobtenka
-e 2, soobtoen -a -o, soobtoeni
-ega m, soobtoena -e
sooiti -im koga s kom , soil -a
-o, sooenje -a s
soodgovoren -rn a -o, soodgovor
n ost -i
sodnsen -sna -o korelativen: ~ i
zaim ki, sodnsnost -i
so p r -a m, so p ra -e , soprica
-e , so p rien -na -o = sop re n -rn a -o, sop rn o st -i
s p n ik -a m skupni panik
so p ih ati -am gl. sopsti
soplo -a s, nav. mn. sopla -l [ -il]
dihalni organi, gl. tudi sopsti
sopivec -vca m, spvski -a -o
sopodpisati in -pisati -piem gl.
p isati, spodps -a m, sopodpis
n ik -a m, sopodpisnica -e

sposst -i , sposstnik -a m
sposstnica -e i, spossten
-tn a -o
so p o tn ik -a m kdor z drugim po
tu je, sopotnica -e , soptniki
-a -o
so p ran -a m visok deki ali enski
glas, so p rn sk i -a -o: ~ i g la
sovi, ~ i saksofon, ~ i k lju ;
so p ran ist -a m, so p ra n istk a -e
s p raz n ik -a m, s p razn ik i -a -o
soprog -a m, soprogov -a -o; so
p ro g a -e , soprgin -a -o
sproslec -lca [-le-] m , sproslka -e [-lk -]
sopsti sopem, spi -te! so p - a
-e, spel spla -o, so p n je -a s;
so pihati -am, so p ih a n je -a s ;
opih -a m , soph -a m
s ra -e (pri vozu), s rn ik -a m
ebelj, s rn ica -e deska, sra st -a -o
s razm ren -rn a -o; k azen je ~ o
m a jh n a ; s razm rn ica -e , sra z m rje -a s: ni ~ a m ed k r iv
do in k az n ijo
S orbna -e im e parike univerze,
so rbnski -a -o
so r d je -a s koordinatni sistem ,
sordnica -e koordinata
so ro d en -dna -o, so ro d n ik -a m,
sorodnica -e , so rodnost -i
sordnitvo -a s, sorodstvo -a s,
sorodstven -a -o [-tvn-]: ~ o
ra z m e rje
so rta -e vrsta, so rten -tn a -o:
~ o blago, s rta st -a -o vseh
vrst, razlien; so rtira ti -am razbirati, so rtira n -a -o, so rtira n je
-a s, so rtim n t -n ta m, sortim nten -tn a -o
srica -e , srien -na -o =
sren -na -o, s rn ik -a m
kruh, srnica -e moka
sosed -da m, soseda -e , sosden -d n a -o in so sd n ji -a -e,
sosdstvo -a s sosdstven -a -o
[-tvn-]; sosska -e , sosina
-e , sosskin -a -o, sosan -a tn

sosldica
sosldica -e : ~ asov, sosldje
-a s slovn.
so srd en -dna -o koncentrien, z
istim srediem, sosrdnost -i ,
so srditi -im, so srden -a -o, sos r d je -a s
sstan ovlec -lca [-u-] m, sstan o v lk a -e [-u-]
sostv -va m sestv -va [ss-]
m sistem , sostven -vna -o =
sestven -vna -o [ss-], sostvno st -i sistem atika = sestvn o st -i [ss-]
so sten to prisl. glas. zadrano
ssvt -ta m
soolec -lca [-le-] m , soolka -e
[-lk-] , solski -a -o [ -ls-]
so tsk a -e , so tki -a -o, sotan -a m
so trp in -a m, so trp in k a -e
so tr d n ik -a m sodelavec, sotrdnica -e sodelavka, so tr d n ik i
-a -o sodelavski: ~ i zbor, ~ a
d ru b a ; so tr d n itv o -a s
sunec -nca m, suenka -e
sd -a ra, sden -dna -o
so u p o rab a -e , s uporben -bna
-o, s u p o rb n ik -a m, supor b n ic a -e , s u p o r b lja ti -am,
s u p o r b lja n je -a s
s u p ravienec -nca m, supraven k a -e
so u red n ik -a ra, su red n ca -e ,
s u red n k i -a -o, suredntvo
-a s, s u r ja ti -am, s u re je v ti
- jem
so u stan o v ite lj -a m , so u stan o v i
te ljic a -e
s u stv rja ti -am, s u stv rja n je -a
s, s u stv a rj le c -lca [-le-] m,
s u stv a rj lk a -e [-lk-] , su s tv a rj e n -ln a -o [ -ln-], su s tv a rj ln o s t -i [ -ln-]
sova -e , sovn -n a m, svji -a
-e: ~ e oi, svica -e i, so vic
-a m, sovir -ja m, so v j k -a m,
s v k a -e n eka vea; svk a ti -am sovo oponaati; sovok
-ka -o

sovaan -n a m, sv an k a -e
s v rn ik -a m, s v rn ica -e ,
svrec -rca m, s v rsk i -a -o
sovsen -sna -o, sovsnost -i
so v je t -a m, so v je tsk i -a -o: ~ a
re p u b lik a
s v la d r - ja m, s v la d rsk i -a -o;
s v l d an je -a s, svlda -e
sovodenj -d n ji = so v d n je -d en j
[-dnj] m n sovdnica -e
sov p d ati -am ujem ati se, sovpd a n je -a s ujem anje; sovpsti
-dem ujeti se, strniti se gl. pasti,
sovpad -da m
sovrg -a m, sovren -na -o.
sovrnost -i , so v rn ik -a m,
sovrnica -e , sovrtvo -a s,
sovriti in so v raiti sovrim ,
sovri -te! so v ril -la -o,
(o) sovren -a -o, s o v r e n je -a
s; sovralec -lca [-le-] m, sov ra lk a -e [-lk -]
svh -a m, sov en -na -o: ~ i
k o t mat.
s v st -i = s v sta -e subspecies
so z aro tn ik -a m, s zar tn ik i -a -o
soznen -na -o sinonim en, soznnica -e sinonim
sozvzdje -a s: ~ D evice
sozvoje -a s harm onija, sozvk
-ka m akord
so lje -a s, solen -ln a -o [ -ln-],
solnica -e [ -ln-]
sp c ij -a m razm ak, pretka (v ti
skarstvu); s p a c io n ra ti -am, spac io n ra n je -a s
sp a ck ti -m gl. p ack ati, spackan
-a -o, sp ack n o st -i
spiti -im gl. paiti, spen -a -o,
spenec -nca m, sp en k a -e ,
spenost -i , sp aite v -tv e ;
spek -ka m ; sp ji -a -e:
sp k a spja! spaljv -va -o,
sp a ljv o st -i , gl. tudi spak
sp d ati -am gl. p a d a ti: to ne spd a v d rubo sodi, s p d a n je -a s
sp h a ti -am gl. p ah a ti, sp h an -a
-o; sp a h lj ti -m gl. p a h lja ti

752

speljti
sp a h n ti sphnem gl. p a h n iti zve
zati, spojiti, stakniti: ~ ro k av
s stanom , dve dogi; spah -ha
m; spah o v ti -jem , spahovl
-la -o, sp a h o v n je -a s, spahov len -ln a -o [ -ln-], spahovlec
-lca [-uc-] m [nepoud. povsod:
spah- in spah-]; toda izp ah n iti
sp a ja ti -am, s p ja n je -a s, spaj lo -a s, gl. tudi sp o jiti
sp a k sp k a m , sp k a -e , sp k a r
-ja m, sp k ast -a -o; spak o v ti
- jem se, spak o v l -la -o, sp a
k o v n je -a s; sp a k ljiv -va -o,
sp a k ljv o st -i i, sp a k ljv e c -vca
m, sp a k ljv k a -e
s p a k e d r ti -m , sp a k e d r j -jte!
sp a k e d r l -la -o, sp a k e d r n -a
-o, sp a k ed rn e c -nca m , spaked r n k a -e , sp a k e d r n o st -i i
[povsod: -kd-]; gl. tudi spaiti
sp m etiti -im (se), spm etovati
-u jem (se), sp m eto v an je -a s
sp re n -rn a -o soparen, gl. sopar
s p riti -im v par spraviti, s p rje n
-a -o, spro m a prisl. v parih
(dvojicah)
s p riti -im gl. p a riti, sp rje n -a
-o: ~ o vino, ~ a tra v a , sprje n o st -i , sp rje n e c -nca m
sparjeno vino
+sp s -a m reitev, +sp a ste lj -a
m odreenik, reitelj
sp n ja -e i, spnik -a m, spn ik i -a -o
sp ti spim, spi -te! sp, sp -a
-e, spl -a -o, (na)spn -a -o,
sp n je -a s, spnec -nca m ;
sp n k a ti -am otr., sp n k a n je
-a s otr., sp a n j g a -e zaspan,
zaspanka; spalen -ln a -o [ -ln-]:
~ a soba, bolezen, spln ica -e
[ -ln-] i, sp ln ik -a [ -ln-] m
spalni voz; sp v ati -am, spvan je -a s, spavale -a s
sp ziti -im koga opaziti, izsledili,
izpaziti, gl. p aziti
sp ecilen -ln a -o [ -ln-] (+specilen, +pecilen) poseben, izjeSlovenski pravopis

m en, sp ecilno st -i [ -ln-] i po

sebnost, stroka; sp e cia liz irati
-am (se), sp e cia liz c ija -e
specialist -a m izvedenec, stro
kovnjak, strokovni zdravnik, sp e
cialistk a -e , sp e cia lite ta -e i
spcies i n eskl. vrsta, bot., zool.:
v to ~ tejem o, z vsem i ~ im a
skupno
specifien -na -o poseben, vrsten ,
svoj, lasten, sp e cific ira ti -am
nadrbno opisati, popisati, sp eci
fic ira n je -a s; sp ecfik u m -a m
kar rabi za kak poseben nam en
spe ti -m gl. p eati se: spela
se je , spenec -nca m, spenk a -e i; spev ati -am (se)
spei speem gl. pei, speen n a
-e , sp e k ln a -e
sp e d it r -ja m prevoznik, odprav
nik; p e d icija -e i prevoznitvo,
odpravnitvo, sp ed icjsk i -a -o:
~ i stro k i (+ped-)
sp h ati -am (se) upkati koga: ~
k o n ja , sp h an -a -o: sph -a m:
na ~ beati, delo n im a ~ a ,
delo gre v
gl. tudi speen
sp e h ti -m gl. p e h ti: ~ hlod
z voza, sp eh n -a -o, spehlo -a
s, sp e h ln ik -a [ -u-] m m izar
sko orodje; sp e h j -a m ; speh v a ti -am, sp e h v a n je -a s
[povsod: sph-]
sp k tru m -a in sp k tra m ar,
sp e k tr le n -lna -o [ -ln-]: ~ a
an aliza; sp e k tro - v sestavi:
sp e k tro m e te r -tra m; s p e k tro
skop -a m, sp e k tro sk o p ija -e
sp e k u l c ija -e fil. teoretino um o
vanje (nasprotje: em pirija), sp e
k u la tiv e n -vna -o razmiljevalen: ~ i duh, gl. p e k u la c ija
sp e lj ti sp eljem gl. p e lja ti: ~ k a j
od kod: ~ vodo s trav n ik a,
vsa d rv a je sp e lja l iz gozda;
~ sk u p a j: ves k ro m p ir je sp e
lja l n a k up; spraviti kam, pre
m akniti z m esta: voz
trto po
zidu
koga n a led ~ , toliko

73

'k

spniti
d a jo je sp lja l; sp e lja n -a -o,
s p e lj j -a m : za dva ~ a drv;
sp e lje v a ti -jem , sp e lje v l -la
-o, s p e lje v n je -a s; sp e lj v a ti
-am , s p e lj v a n je -a s; toda : iz
p e lja ti
sp n iti -im gl. p e n iti penasto napraviti, sp n je n -a -o: ~ a voda,
sp en ljv -va -o: ~ o vino, spe
n ja v k a -e zajem alka za peno
s p e n ja ti -am gl. speti spnem
sp e p el ti -m gl. p ep e le ti pepel
postati; sp ep elti -m (se) v pe
pel sprem eniti gl. pep eliti, spep lil -la -o, sp e p eljn -na -o
sp e rm a -e sem e, sp rm ij -a m,
sperm atozon -a m sperm ij, vse
biol.
sp sn iti -nem sneti, potegniti: ~
se k iro z ram e; ~ se sneti se,
zdrkniti: spsne se m i zdrsne
mi, plaz se spsne; spesovti
-jem , spesovl -la -o, spesov n je -a s
sp sn iti -im pesem napraviti, zlo
iti, sp sn jen -a -o
sp e stti -m: lan ~ velike snope
v m ajhne snopie (pesti) razveza ti; ~ se s pestm i se sp rije ti
stepsti, obdelovati
sp en -na -o: ~ delavec, ~ o
delo; spnost -i ; spiti -im
(se): pot
delo se spei; spetev -tve , spelo -a s, gl. speh
sp t prisl. zopet
sp e ti spm in spjem : sonce spje , delo v n a p re d e k spje, spj
sp jte! spl -la -o
sp ti spnm (kaj, se ): z bucik am i
k a j ~ ; k o n j se spn; spni -te!
spl -a -o, sp t -a -o; sp n ja ti
-am, s p n ja n je - a s, s p n ja - e ,
sp tn ic a -e spona, sp e n j lk a
-e [-u~] ; gl. tudi vzpeti
sp tk a -e i. epilepsija goveda,
2.
s l a b o t n e s p tk a st -a -o slaaboten, sp tn ik -a m slabotne
spev spva m, spven -vna -o,
sp v ati -am, sp v an je -a s, spv-

n ik -a m ; spev o ig ra -e i, spevog rica -e

sp ih a ti in sp ih ti spiham in sp i
em gl. p ih ati, 1. s pihanjem od
straniti: p ra h s esa ~ ; v e te r
je sneg spihal; 2. s pihanjem
na ku p spraviti: v e te r je lis tje
n a k u p spihal, sp ih an -a -o;
sp ih lj ti -m, sp h n iti -nem ,
sph -a m: na ~ u b iti; spihov ti -jem , sp ih o v n je -a s
s p k e r -ja m napovedovalec v ra
d iu, sp k e r je v -a -o: ~ glas,
sp k e rsk i -a -o
sp in t -a m glas.
Spinoza [spinza] -a in -e m os. i.
nem. f i l Spinozov -a -o [spinz-]: ~ i n au k i
sp ir la -e viba, kotanec, sp irlen -ln a -o [ -ln-], sp ir la st -a -o
s p ir n t -a m slovn., sp ir n tsk i -a
-o in sp irn tie n -na -o pri
porniki
sp ira ti -am : ~ k a j s esa, sp i
r a n je -a s, sp rek -rk a m, gl.
tudi sp ra ti; toda: iz p ira ti (kaj
iz esa)
sp irla -e svedrasta bakterija,
sp iro h ta -e tanka, svedrasta
bakterija
sp iritizem -zm a m, sp iritst -a m,
sp iritstk a -e , sp iritstien
-na -o
sp iritu l [-l] -a m, sp iritu le n
-lna -o [ -ln-] duhoven, sp iritu a liz ra ti -am poduhoviti, sp iritu a lzem -zm a m, sp iritu a ls t -a m
spiritu o so [ - uzo] prisl. glas. na
vdueno
sp iro m ter -tra m m erilo za koli
ino vdihnjenega in izdihnjenega
zraka
spisati in spisti spiem gl. p isati,
spisan -a -o, spis -a m , spisek
-ska m seznam ; spisovti -jem ,
spisovl -la -o, sp iso v n je -a s,
spisovlec -lca [-u-] m, spisov lk a -e [-u-] ; sp is v e n -v n a
-o, spisvnik -a m, spisvnica

spd
-e J, spsnik -a m, spsnica -e ;
sp isv ati -am, sp isv an je -a s
sp l h n iti -nem gl. p la h n iti, splhn je n -a -o, bolezen te je splhn ila ; sp lah o v ti -jem , splahov l -la -o, sp la h o v n je -a s
sp l k n iti -nem gl. p la k n iti: po
sodo ~ , sp l k n je n -a -o; splk
-k a m kar se splakne; splakov ti -jem , sp lak o v al -la -o,
s p la k o v n je -a s, splak o v len
-ln a -o [ -ln -], splak o v ln ica -e
H n -] i
sp l sta ti -am po plasteh zloiti =
sp lastti -m gl. p la stiti, splastn -na -o: ~ o seno; sp lastti
-m : ito pod snegom sp last
polee in segnij e
sp l iti in sp laiti splim gl. p la
iti, splan -na -o in splen
-a -o, splenec -nca in splanec -nca ro, sp l en k a -e in
sp la n k a -e
sp lav -va ro, splva -e , sp l v ar
- ja m, sp l v a rsk i -a -o, splven
-v n a -o, gl. tudi sp lav ati
sp l v ati -am : la d ja je splavala,
m o je u p a n je je splvalo po
vodi; sp la v iti -m: ~ les, o tro
ka, posodo, zlato, splvi -te!
sp lvil -la -o, sp l v lje n -a -o
in sp lav lj n -na -o: ~ o zlato;
splavilo -a s, splav n a -e ,
sp l v je -a s
sp lziti -im (se) gl. p la ziti se: ~
se skozi grm ovje, okno; ~ se
z dvoria, iz hie; ~ hlae,
obleko
*splendden -d n a -o blee, sija
je n , dareljiv, *splenddnost -i
sp lesn ti -m gl. p le sn eti: k ru h
je splesnl, splesnli koki
k ru h a ; sp lsn iti -im, sp lsn jen
-a -o
sp lsti spltem gl. plesti, spletenca -e druica, sp le te n n a -e
, sp le t n k a -e pletena koara;
sp le te n iti -im, spleten en -a
-o; sp lt -ta ro, spltek -tk a m,

sp letca -e lasna igla, sp le

ti n a -e ; sp l ta ti -am, splta n je -a s
sp l tk a -e , s p l tk a r - ja ro, spltk a ric a -e , sp l tk a rsk i -a -o;
sp le tk riti -im, s p le tk rje n je
-a 5
sp lzati -am : ~ z d rev esa, ~ na
drevo, ez zid
S plit -a m kr. i. m esta, sp litsk i -a
-o: ~ a lu k a, :S p litan -a ro,
S p lt an k a -e
sploh prisl.: tak o so p esn ili P r e
eren, L evstik, upani, splh
p ra v i pesniki; tod je sploh z re
lo
ted en dni k a sn e je ; te d a j so
e sploh m latili s cepci; splh
p a ti povem , ne hdi ve blizu;
n alo g a je splh zani; splh u st
ni o d p rl; nasp lo h prisl.
sploiti -m, sploi -te! sploil
-la o, splon -n a -o; tudi:
spl-; sploite v -tve , splonost -i in sploenost -i ,
splek -ka m
sploen -na -o: splono v eljav e n ,
splono loveki; n a splono;
splnost -i
spo- predpona: 1. nam. izpo-: spo
soditi, spoved; 2. nam. vzpo-:
spordoma; 3. nam. razpo-: spo
red ; 4. zveza s in po: spogledati
spocti sponm gl. poeti, spot -a -o, sp o tje -a s, spote k -tk a ro, spoten -tn a -o,
spotnost -i , sp o tn ik -a ro,
spotnica -e ; spoelo -a s;
sp o n ja ti -am , s p o n ja n je -a s
spoiti spoijem si in e gl. p o
iti poijem , spoit -a -o, spo tje -a s, spoitost -i i, spotek -tk a m
spd prisl. = sp o d aj prisl., od
spodaj, od spd (od kod?), toda
odspd, o d sp o d a j (k je ? ) gl. ta m ;
sp o d n ji -ega m, sp d n ja k -a m,
sp d n jica -e spodnja obleka =
sp o d n ja -e

755

spodspod- predpona nam . izpod-: spodb ti, spodbosti itd.; e besede

ne najde tu, ii jo pod izpodsp o d b u d ti -m = izpodbudti gl.
tam
sp d ek -d k a m spodnji del esa
sp o d iti -m gl. poditi, spodil -la
-o in spodilo -i: spoditi ival,
loveka, spodn -na -o: ~ a
iv al; sp ja ti -am segnati: i
vino sk u p a j, pokonci ~ , sp jan
-a -o, s p ja n je -a s
sp o d le t ti -m = izpo d letti gl.
tam , spo d lto v ati -ujem , spodl to v a n je -a s
sp o d n esti -nesem = izpodnsti
gl. tam
spodoben -bna -o, spodobnost -i i,
spodobiti -i se: to se ne spo
dobi, spodobilo se je
spo d rc -a m , spo d rcati -am,
sp o d rcan -a -o, povsod tu d i:
izpodsp o d rz ati -rem izpodrzati
gl. tam
sp o d rin iti -nem gl. iz p o d rin iti;
sp o d rn je n -a -o; sp o d riv ati
-am , sp o d rv a n je -a s
sp o d rsn iti -nem = iz p o d sn iti gl.
tam
sp o g ldati -am se; spogledovti
- jem se, spogledovl -la -o,
sp o g led o v n je -a s; spogledv ati -am , sp o g le d v a n je -a s;
spoglden -d n a -o; spogledljiv
-v a -o, sp o g le d ljiv k a -e , spog le d ljv o st -i
sp o j ln ik -a [-u-] m bot.
sp ja ti gl. spoditi
sp o jiti -m, sp ji -tel spojil -la
-o, sp o j n -n a -o, sp o jitev -tve
i,
sp o jljv -va -o, sp o jljv o st -i
f, sp j - ja m, sp o jen -jn a -o,
s p o jk a -e , sp o jn ica -e i, spo
jin a -e i, gl. tudi sp a ja ti
sp k a ti -am : koa spka, spkan
-a -o: ~ a koa, spo k ln a -e i,
gl. tudi raz p o k ati

756

sp o k o je n -jn a -o, sp o k o jn o st -i z;
sp o k o jti -m, sp o k o ji -te! spok jil -la -o, sp o k o jn -na -o
spok o ren -rn a -o, sp o k o rn ik -a m,
sp o k rn ica -e i, sp o k o rn ik i -a
-o; sp o k rn o st -i ; sp o k o riti
-m (se) gl. p o k o riti, spokoril
-la -o, sp o k o rjn -n a -o, spok o rj n e c -nca m, sp o k o rj n k a
-e , sp o k o rjn o st -i
spl [-l] -la m, spolen -ln a -o
[ -ln-], splnik -a [ -ln-] m, spol
nost -i [ -ln-] , spolovilo -a s
spol [spl in spu] prisl. = spli
prisl.: n a spl(i) k a j im eti, n a
spl o ra ti (eden d zrnje, drugi
njivo); spolov r -ja m ; spolven -vna -o: ~ a p aa, spolov n a -e i: n a ~ i im eti k aj,
spolo v in ar -ja m soudeleenec
do polovice
sp o lira ti -am izropati, oropati, spolra n je -a s: ~ pisem , sp o lin t
-a m, sp o lic ija -e
sp o ln iti in spolniti spolnim = iz
p o ln iti gl. tam in p o ln iti [po
vsod: -ou-]
spolzek -zka -o spolzel -zla -o,
splzkost -i i = splzlost -i i,
spolzti -m gl. p o lzeti; splzn iti -nem [povsod: -ou-]
spom enik -a m spom inek, spom e
nik i -a -o: ~ i u rad , spom e
nica -e
spom in -a m: im eti dober, trd en ,
tra je n , slab, za n esljiv ~ ; ~ m e
zapua, v a ra ; v ~ u im eti,
o h ran iti, b iti (kom u); v ~ si
v tisn iti, zapisati, p o k lic ati (ko
mu, si); iz ~ a izgubiti, iz b ri
sati, p a sti; lep, blag, tr a je n ,
veen, slab ~ p u stiti za seboj;
po ~ u d elati; ~ po kom ali
na koga (kaj); za ~ po kom
ali n a k o g a (kaj) im eti, n a r e
d iti; v ~ po kom ali n a koga
(kaj) ali koga (esa) ali kom u
n a p ra v iti, p rire d iti; v m oj
~ a vred n o je ; ~ se oglasi,

spoved
klie, obide (loveka) slutnja;
spom ini -ov m mn. m em oari;
spom inek -n k a m: ~ od m a
tere, ~ pridnosti, ~ n a koga
(k aj); spom inek -ka m, spo
m inica -e i bot.
sp o m in jati -am (se): ~ koga e
sa, ~ koga na k a j; ~ se esa
ali n a k a j; sp o m in ja n je -a s;
spom niti -im (se): ~ koga (e
sa) ali na k a j
spom ld -i i pomlad, n a spom lad,
spom ldi prisl.; sp o m lad n ji -a
-e, spom ladnski -a -o, spom lden -dna -o, spom ladnek -ka
ro, spo m lad n k a -e
spom niti gl. sp o m in jati
spon spona ro trta, vitra, spona -e
, spiica -e , sp o n k a -e ;
spon ati -am : k o n ja ~ n a pai
sp o n ati -am kom u k a j, spona n je -a s; sponsti -em gl.
nesti; sponosti -sim gl. nositi
sp o n d j -a ro vrsta stopice (v poe
tiki), sp o n d jsk i -a -o: ~ i verz
*spontn -a -o samohoten, iz last
nega nagiba, sam od sebe; *spont n o st -i
spopd -d a ro, spopdek -dka
m; spopsti -pdem se gl. p sti
p dem : ~ se s kom za k a j;
sp o p d ati -am se
spo p o ln iti spoplnim [-ou-] =
izpopolniti gl. tam in p opolniti
sp o p rij ti spoprim em se gl. p r i
je ti; sp o p rij m a ti -am se
sp o r sp o ra ro, sporen -rn a -o: ~ o
v p ra a n je , spornost -i , sprn ik -a ro, gl. tudi sp re ti
sp o rd ien -na -o raztresen, re
d ek , sporad in o st -i i
sporazm -a ro, sp o raz m en -m na
-o, sporazm nost -i i; sp o raz u
m eti -m em se gl. um eti, sporaz m el -la -o; sp o raz m lje n
-a -o; sporazu m v ati -am se,
sp o raz u m v a n je -a. s, sporazum ljv -va -o, sp o raz u m ljv o st -i
i ; sp o raz m ar -ja m

sp o rei -em se gl. rei; sp o rk a ti

-am se, s p o r k a n je -a s, spork av -a -o
sp o rd -d m: ~ v eera, k o n
c erta, n a ~ d ati, v zeti; n a ~ u
b iti, im eti; sp o rd en -d n a -o:
~ a toka; gl. tudi v zp o rd in
raz p o r d
sp ri -ov ro mn. glivice bot.
spor -a m eleznjak bot.
sporoiti -m gl. p oroiti, sp o ro
itev -tve i , sporoilo -a s ;
sporoati -am, sp o ro a n je -a s;
sp oroevti -jem , sporoevl
-la -o, sp o ro ev n je -a s
sposoben -b n a -o, sposobnost -i ,
sposbnosten -tn a -o: ~ i izpit,
sposbne -a m
sp o tljiv -v a -o, sp o tljiv o st -i i,
sp o tljv ec -vca m
sp otovti -jem , sp o t j -te!
spotoval -la -o, spotovan -a
-o, sp o to v n je -a s, spotovlec -lca [ - u-] m , sp o to v lk a
-e [ - U-] l
sp o ta k n iti spo tk n em se gl. pota k n iti, sp o ta k ljiv -va -o, spota k ljv o s t -i i [nepoud. povsod:
-tak- in -tk- ] ; sp o tik a ti -am se
(+sp o d ta k n iti, +sp o d tik ati), spo
tik a n je -a s, sp o tik a -e i, spotik ljv -va -o, sp o tik ljv o st -i
; sp o tik lj a j -a ro, sp o tk av ec
-vca ro, sp o tk av k a -e i
sp o titi -m (se), spoti -te (se)!
spotil -la -o in spotilo -i -e,
spotn -n a -o, spotnost -i ,
spottev -tv e
spotom a prisl.: ~ se je oglasil
spoved -i i (v cerkvi ) , toda: iz
poved izjava gl. tam; spoveden
-d n a -o: ~ a m olenost; spo
vednik -a ro, spovednki -a -o;
spovednica -e
sp o v d ati spovm , spovj -te! spovdal -a -o,
spovdan -a -o, spovdanec
-nca ro, spovednec -nca m,
sp o v d an k a -e i , sp o v ed n k a
-e i; spovedovti -jem , spo-

S p O T ti

v ed ovl -la -o, sp o vedovnje

-a s
spovti -jem gl. viti, spovt -a -o,
sp o v tje -a s, spovtek -tk a m
sp o v r ati -am se: bolezen se
spovraa, sp o v r an je -a s, spov ra le n -lna -o [ -ln-], spovrten -tn a -o; sp o v rn ili -vrnem
se gl. v rn iti
sp o zb iti -im se gl. pozabiti, spozb a -e , sp o z b ljati -am se,
s p o z b lja n je -a s
spoznti -m gl. znati, spoznn -a
-o, spoznrije -a s, spoznten
-tn a -o, spozntnost -i , spoz n te k -tk a m ; spoznvati -am,
sp o z n v a n je -a s, spoznva -e i,
spozna vlec -lca [-u-] m, spoz n a v lk a -e [-u-] , spoznav lsk i -a -o [- u -] ; spoznven
-vna -, spoznvnost -i i
sp rse n -sna -o: ~ a sv in ja svinja
z m ladim i
sp r s k a ti -am gl. p ra sk a ti: ~ k a j
s esa, sp rsk an -a -o, sprask an n a -e i, gl. tudi iz p ra sk a ti
sp r a ti -am = iz p ra ati gl. tam
sp r ti sperem gl. p ra ti, sp r n -a
-o; sp ira ti -am, sp ira n je -a s,
sp iralen -ln a -o [ -ln-], toda: iz
p r a ti. gl. tam
sp r v a -e : rib ik a
~ o piti,
~ o p o n u d iti; sp rv e n -vna -o,
sp rv n o st -i , sp rv n ik -a m ,
sp r v n ic a -e , sp ra v n n a -e
sp r v iti -im : ~ k a j, ~ se s kom ;
sp rv il -a -o, spravilo -a s (delo
in prostor), sp r v lje n -a -o,
sp r v lje n o st -i i ; sprave -a
s; sp r v lja ti -am, s p r v lj a l -la
-o, sp ra v lj n je in s p r v lja n je
ra s, sp ra v lj -a m. sp ra v lj vec -vca m, s p ra v lj v k a -e ;
s p ra v ljiv -va -o, sp ra v ljiv o st
-i i , sp ra v ljv e c -vca m, s p ra v
ljiv k a -e i , sp ra v ljv e k -ka m
sp r iti -im gl. p ra iti
sp re- = izpre- predpona gl. tam

sp re b le d ti -m gl. p reb le d eti,

sp reb le d v a ti -am, sp reb led v a n je -a s; povsod tudi izpres p re b r ti -b erem (si) gl. b ra ti:
~ slbo, k r a j; sp re b r -a m
sp re b re k -rk a m ; s p re b ra ti
-am (si), s p re b ra n je -a s; po
vsod tudi izpresprd, sp r d a j prisl., od sp rd a j
= od sp rd (od kod?), toda odsp rd a j, o d sprd (k je ? ) gl. ta m ;
s p r d n ji -a -e, sp r d n ja k -a m,
sp r d n (j)ik -a m , sp rd n (j)ica
-e ; sp rd e k -d k a m
sp red [nasl.] predl. = izp red gl.
tam
sp r g a ti -am : glagole sprgam o,
k o n je izprgam , gl. tudi izp ri; sp r g a j -te! sp r g a n je
-a s konjugiranje, sp reg tev
-tv e i konjugacija, sp reg tv en
-a -o [-vn-]; sp rg a -e i
sp reg l d -da m gl. iz p reg led ati
sp reg o v o riti -m = izp reg o v o rti
gl. govoriti, sp reg o v o rj n -na
-o: ~ a b esed a
sp reh o d in sp rh o d -hoda m gl.
izprehod
s p re j ti sp rjm em gl. p r e je ti: ~
k oga v slubo, n a h ra n o ; sprej t -a -o, s p r e j tje -a s; sprej m -m a m, sp rej m e n -m na -o:
~ i izpiti, sp rej m n ic a -e ,
sp re j m n ik -a m : ra d ijs k i
sp re j m e k -m ka m ; sp rejm ina -e ; sp re j m a ti -am , sprej m a n je -a s, sp reje m lec -lca
[-u-] m , sp re je m lk a -e [-u-]
, sp reje m a li e -a s, sp re je m
ljiv -va -o, sp re je m ljiv o st -i i
sp re j h = sp re j j medm.
sp rel p -a -o prelep
sp re le t ti -m (se) gl. le te ti: m raz,
groza, s tra h lo v ek a sp rele ti;
de se h itro sp re le ti; sp re l ta ti
-am se: o tro ci so se dobro
s p re le t li (dov.) zletali, naletali,
preletali; p tii so se sp rel ta li
z d rev esa n a d rev o (nedov.)

sprga

- -.a
preletavali; m raz, vroica ga
sp re l ta (nedov.); sp re le t v a ti
-am : m raz m e sp rele t v a, v ra b
ci se sp re le t v a jo ; sp rele t v an je -a s; povsod tudi izpresp rem e n ti -m gl. izp rem en ti
sp rem sliti -im (se) gl. prem isliti,
sp rem slek -a [-tek-] m ; sprem lja ti -am (se), sp re m lja n je
-a s; povsod tudi izpresp rm iti -im, sprm i -te in -te!
sprm il -a -o in -la -o, sprm b a -e i; sprm en -m na -o: ~ i
list, sp rm n ica -e i, sprm n ik
-a m, sp rem n n a -e i , sprm nitvo -a s, sprm stvo -a s;
sp re m lja ti -am, sp r m lja n je -a
s, sp rem ljv e c -vca m, sprem lj v k a -e , sp re m lj v a -e ,
sp r m lja n e c -nca m, sprm lja n k a -e ; sp re m lje v ti -jem ,
sp re m lje v l -la -o, sp rem ljev n je -a s ; sp rem ijev le n -lna
-o [ -ln-], sp rem ljev le c -lca
[-u-] m, sp re m ije v lk a -e i ,
sp rem ijev lsk i -a -o [-u-]
s p re m l ja ti -am se neum no, otro
je, neresno se vesti, delati, sprem l ja n je -a s, sp re m la j -a rn,
sp re m l ja st -a -o, sp rem lja v
-a -o, sp rem lja v ec -vca m,
s p re m l ja v k a -e ; povsod tudi
izpresp reo b li -em (se) gl. preoblei
sp re o b rn iti -bnem gl. izp reo b rn ti
sp rsti in sp resti sprdem in
-edem gl. p resti, sp rd en -a -o;
sp r d a ti -am, sp r d a n je -a s;
sp rd ek -d k a m
sp r te n -tn a -o, sp rtn o st -i ,
sp r tn ik -a m. sp r tn ic a -e
sp r ti sprm : ~ se s kom , spri
-te sel sp rl -a -o, s p rt -a -o,
sp rto st -i i, s p r tja -e i
sp ren m ti -m (se), sp re m i -te!
sfSremel -la -o, sp re m -a m,
sp reu m v ati -am, spreum van je -a s; povsod tudi izpre-

sp re v e d rti - se, sp rev ed rlo in

sp rev d rilo se je : h itro se je
~ o ; s p re v e d rte v -tv e i; povsod
tudi izpresp rev d e ti -im : ~ n ap ak o opaziti,
spoznati; ~ b o ln ik a (za sm rt)
l i t u r g sprev d en -a -o, sprevdenec -nca m, sp rev d e n k a -e
; sp rev id v ati -am, sp rev id v a n je -a s, sp rev id v en -vna
-o, sp rev id v n o st -i i sp rev den -dna -o, sp re vid n o st -i i;
povsod tudi izpresp revd -da m, sp rev o d en -dna
-o, sp rev o d n ik -a m, sprevdnica -e , sprev d n ik i -a -o.
sp rev d n itv o a s; sp re v ja ti
-am, s p re v ja n je -a s
sp rh n ti -m gl.. p rh n ti, spr h n l
-la -o: ~ les, sp rh n lo st -i ;
sp h el -hla -o, sp rh ln a -
sp ra ti -am gl. izp riati, sprievlo -a in izp riev lo -a s
sprio predi, z rod.: ~ g rd eg a
vrem en, prisl.: k a j b govo
ril za hrbtom , sprio (v prio)
povej!
sp rid iti -im gl. iz p rid iti
sprdom a prisl. s pridom, pridoma
s p r ij te ljiti -im: ~ se s kom , ~
oba n a sp ro tn ik a
sp rij z n iti -im (se), s p rij z n je n
-a -o: sta e ~ a , sp rija z n ite v
tv e , sp rij z n je n o st -i
s p rij ti sprm em se gl. p r ije ti:
psi so se sp rij li za kost, d eske
so se sp rij le ; sp rim ek -m ka
m ; sp rij m -m a m, sp rij m en
-m na -o, sp rij m n o st -i ; sp rij m k a s t -a -o; sp rije m ljv -va
-o, sp rije m ljv o st -i i ; sp rij m ati -am in -m ljem se, sp rij m a n je - a s
s p rn te r -ja m portni tekmovalec
na kratke proge, sp rn te ric e -ic
i
mn. vrsta portnih evljev,
sp rin te rsk i -a -o: ~ e pro g e
sprga -e i tkalsko orodje

sprostiti
sp ro stiti -m, sprosti -te! sp ro
stil -la -o, spron -n a -o,
sp ro n je -a s, spronec -nca
m , sp ro n k a -e , sproenost
-i , sp ro stitev -tve ; sproati
-am (se)
sp ro str ti sp ro strm gl. razp ro s tr ti
sp ro ti prisl.: ~ plau jem , ~ vse
p ozabi; sp r tn ji -a -e: ~ e p la
e v a n je
sp ro til tje -a s pomlad: n a ~ na
spomlad
+sp ro v s ti -vdem gl. vsti izvsti, uresniiti; +~ u red b o v
iv lje n je uresniiti, ostvariti,
uveljaviti v ivljenju , dati uredbi
ivljenje
sp ro iti sproim gl. proiti, sp ro
en -a -o, sp ro e n je -a s, sp ro
itev -tve ; sprek -ka m,
sp ro j -a m; sproen -na -o,
sp ro nca -e i, spronk -a m;
sp ro lj a j -a m, sp ro telj -a m;
spro ilec -lca [-le-] m , sprolen -ln a -o [ -ln-]: ~ a p rip ra v a ;
sp ro ljv -va -o, sp ro ljv o st -i
; sp ro ev ti -jem , sproevn je -a s
sp rste n ti -m, sp rste n l -la -o,
prid. sp rste n l -la -o: ~ e sno
vi, ~ i gnoj; sp rste n n a -e
sp rv a prisl. izpva
sp r ti -m prah postati, sp rl
-la -o; sp iti -im se v prah se
zdrobiti; sprv -a -o rviv
sp h n iti -nem se zm ehuriti se.
sp h n je n -a -o, sp h e l -hla -o:
~ a re p a ; sp h -a m oteklina ,
me hur; sp u h ln a -e mehurast
izpuaj; spuhovti - jem se
sp u h t ti -m gl. iz p u h tti
sp rt -a m p. napon vseh sil pred
koncem , sp rta ti -am , s p rta n je
-a s
sp u stiti -m gl. p u stiti: ~ (se)
z viine, po vrvi, n a kolena,
v k a j; ~ ivino n a pao; toda
iz p u stiti (koga iz jee) gl. tam ,

760

sp u stiti glas, besedo: izp u stiti

glas, besedo (pri b r a n ju ); spun -n a -o; sp st -a m , spste k -tk a m, sp sten -tn a -o,
sp stn ik -a m ; sp ati -am,
sp an je -a s; sp u j -a m,
spulen -lna -o [-ln-], spulnica -e [-u~]
sp tu m -a m med. p lju n ek
*spva -e m orska goba, rod.
mn. spev [-v], *spvast -a
-o gobast
sr b -a m, sr b a st -a -o, srb a v
-a -o = s ra b ljv -va -o, srab ljv o st -i i, sra b ljv e c -vca m,
s ra b ljv k a -e , srb ec -bca m
srabljivec
sr g a -e , srg ica -e
s r jc a -e , sr j ic a -e = sr jk a -e , sr j e n -na -o: ~ i
rok av i, sr j n ik -a m ; s r j a r
-ja m , s r j a r k a -e
s ra k a -e , sr ic a -e , s r ji -a
-e: ~ e gnezdo, s r ja k -a m ;
sra k -a m, s r k a r - ja m , srk a ric a -e , s r k a rs k i -a -o,
s r k a st -a -o; srak o n g a -e
im e ve rastlinam
srak o lca -e neki pti, srak o li
-ia m kanja
sra k o p r -ra m, srak o p ro v -a -o
srm -a in - m , srm en -m na
-o: ~ a kost = srm n ica -e ,
srm n ien -na -o, srm n o st -i
; sram o v ti - jem se, sra m j
-te se! sram o v l -la -o, sram o v n je -a s; sram o ta -e ,
sram o ten -tn a -o, sram tn o st -i
, sram o tljv -va -o, sram ot1jv o st -i ; sram o titi -m, s ra
m oti -te! sra m o til-a -o , (o)sram on -n a -o, sram o n je -a
in sra m o t n je -a s, sram o titev
-tve , sram otlec -lca [ -iu-] m,
s ra m o tlk a -e [-iu-] , sram o
tile n -ln a -o [ -ln-]: ~ a pesem ;
sram e ljiv -va -o, sra m e lji
vost -i , sram e ljiv e c -vca m ,
sra m e ljv k a -e , srm e -a m

srcati
S rb -a m l. i., S rb k in ja -e i, S rb i
j a -e i, srb sk i -a -o, srb stv o -a
3, srb in a -e i , S rb ij n e c -nca
m, S rb ij n k a -e i, srb ij n sk i
-a -o
s rb e ti -m, srb -a -e, srb l
-la -o, s rb n je -a s ; sbec
-bca m = srbeica -e , srbeina -e i; sbe -a m ; sb ek
-b k a -o: ~ a m oka ostra kakor
p e s e k ; s rb ljv -va -o, s r h lji
vost -i ; srb v k a -e i ipek,
srb v k a -e ipkova jagoda
srbo- v sesta vi: srb o p tec -tca m,
~ p to s t -i i; srb o rt -ta -o,
~ rite n -tn a -o, ~ r te -a m,
~ ritn ic a -e , ~ r itn ik -a m,
~ r to s t -i , ~ r itk a -e ip
kova jagoda; s rb o rtiti -im, ~ r te n je -a s
src - s: ~ b ije , u trip a , tole,
u p ad a, k rv av i, se ta ja , se topi,
se stiska, ene koga, se vnam e
za k a j, g ori za koga; n a ~
p ritisn iti, n a ~ u im eti k a j;
k ~ u p rira sti, si vzeti, gnati
k a j; v ~ videti, v ~ u im eti,
nositi; n a ~ u m i je ; p ri ~ u
j e kom u kdo (kaj.); kom u je
p ri ~ u veselo, hudo, d a b i...;
~ n avezovati n a k a j (koga);
~ ganiti, vneti, o g reti za k a j;
b iti veselega, m ehkega, trdega,
d o b reg a ~ ; iz ali od ~ a in ~
eleti kom u sreo; im eti ~ za
k oga (kaj), ne im eti ~ a ; srece
-a [-c-] s, src -ta s iz strdi
peeno srce
sre k -ka m ; sren -na -o: ~ a
m o bot., srnost -i i, sn ik -a
m, snica -e ; siti -im koga
dajati m u pogum , s k a ti -am
(se); srca -e vrsta eenj,
srik a -e i strlen, s v r i; srast
-a -o; sr t - ta -o
srd -a m, s rd it -a -o, srd te -a
m, srd ito st -i i ; srd te n -tn a -o,
srd itn ik -a m, srd tn ic a -e i ;
srd iti -m (se), srdi -te! srd l

-a -o, (ra z)sjen -a -o, srd te v

-tve i ; s rd ljiv -va -o, srd lj
vost -i i; s r d o g l v -va -o srdit;
srd o rt -ta -o jeznorit, srd o rtec -tca m
sr b a ti -am in -bijem , sr b a j -te!
in s r b lji -te! srb a l -a -o, srb a n je -a s; sre b le n -ln a -o
[ -ln-]; s r b lja j -a ro; sr b n iti
-nem , sr b n il -a -o
s re b ro - s, sr b ru sreb ro v srb r u in v sr b ru s srb ro m ; s re
b rn -a -o, sre b rn -a m konj
serec, sre b rn ik -a m, sre b rn in a
-e , sre b rn ic a -e srebrna ruda;
s re b n k a st -a -o; s re b rn j k -a
m, sr b ra s t -a -o srebru podo
ben; sre b r n -a -o srebrn, sreb r n e c -nca m rudnina; sre b riti
-m, sr b ri -te! sre b ril -a -o,
(po) sre b r n -n a -o, sre b r n je
-a s; sre b rn ti -m srebrnobel
postajati: la sje s re b rn ijo , sreb rn l -la -o, sre b rn n je -a s;
sreb ro v it -a -o vsebujo srebro:
~ a ru d a
sreb ro - v sestavi: sreb ro g l v -va
-o; s re b ro k rl [ -il] -a -o; sreb ro ls -sa -o; sre b ro lst -a -o;
srebrom sen -sn a -o; sreb ro p n
-a -o
sr a -e : ~ mi je m ila, so v ra
na, n a k lo n je n a , n a sp ro tn a ; do
bre, slabe ~ e b iti; ~ o im eti
p ri em ali v em ; ~ o si k o
vati, za p ra v iti; po ~ i g re; d ati
~ o kom u dati roko, pozdraviti;
n a ~ o (+k srei) ni bilo h u
dega; slep a ~ n akljuje, sluaj;
dobro sreo! (pozdrav); sr ica
-e
sren -na -o, srn e -a
m, srn ik -a m, sr n ica -e -i,
srnost -i
s r a ti -am, sr a n je -a s; sre v ati -am, sre v a n je -a s,
sreev ti -jem , sreev l -la
-o, sre e v n je -a s, sreev lec
-lca [-u-] m, sre ev lk a -e
[ - U- ] i

sreka
sr k a -e i; sr k a ti -am, srkan je -a s
sreolv -va in -va ra, ~ lovec
-vca m
sred = srdi predl. 2 rod.: srd
(srdi)
noi, sred(i)
n jiv e ,
sred(i) d ela
sre d a -e i : v srd i stati, v srdo
stopiti, ez srdo p relo m iti;
srd a -e i dan v tednu, srd en
-d n a -o kar zadeva sredo; srdn ik -a m posrednik, srd n ica
-e , srd n ik i -a -o, srd e k -dka
m; sred ic a -e ; sre d in a -e ,
sred in ec -nca ra, sred in sk i -a -o;
sred ie -a m, sredien -na -o,
sred nica -e i
sr d n ji -a -e kar je sredi esa:
~ a v red n o st povprena, ~ i vek,
sre d n je v k i -a -o, sr d n je viskonm ki -a -o: ~ i je z ik ;
sr d n je vlik, sr d n je d ber;
sr d n jik -a ra kdor je srednji,
sr d n jic a -e , sr d n jo st -i
sredo- v sestavi: sredoben -na
-o, sredobnost -i ; sred o
g o rje -a s, sredog rski -a -o;
sred o ten -na -o, sredotnost -i ; sredozm ski -a -o:
Sredozm sko m o rje ; sredozmec -m ca m
sred p sten -tn a -o: ~ a n e d e lja
srd stv o -a s, srd stv en -a -o
[ -vn-], srd stev ce -a [-tu-] s
srn -a ra, srnec -nca m, sr n a st
-a -o
s r n ja -e obina, soseska, sr n jski -a -o, s re n j n -n a m, sren j n k a -e
srp -a -o in -, srep st -i i, srep ta -e i, srpe -a m; srepogld -da -o; s re p ti -m, srep l -la -o, sre p n je -a s
sre t n a -e z bot. potona rastlina
+srz -a m okraj, +srz k i -a -o
okrajen
sr -a m iv je, sren, srnica -e ,
s r n a t -a -o; sriti -im se
s sreem se pokrivati

srh -a m, srh -a -o, sh a st -a -o,

sh ek -h k a -o, sh n iti -nem .
sh el [-hu] -h la -o, sh lo st -i
i , sh k o st -i i , srh (k )o lstn ic a -e
i, srh o v n a -e i , gl. tudi srati
srk a ti -am, s rk a j -te! s rk a n je -a
s, srk -a m kar se enkrat srkn e,
srk a -e i kdor rad srka: ta k e
v in sk e srk e ; srk lo -a s, srk len -lna -o [ -ln-], sk alica -e
i, srk le c -lca [-l-] m , srk lk a -e [-l-]
sk ec -kca m,
s r k lj ti -m , s r k lj l -la -o,
s r k lj n je -a s, s rk lj -a m
s r k lj j -a m ; srk n iti -nem
srn a -e i, s rn ji -a -e: ~ e meso,
s rn j e k -ka m, s rn j k -a m,
sr n j k a s t -a -o, srn j d -i ;
sn a st -a -o, sn ec -nca m, s rn i
ca -e i, srn -a m, srn in a -e
; srn je n g -ga -o
sro b o t -a in sro b o t -a m, srobotn a -e , sro b o tje -a s ; -srobotn k a -e i neka vinska trta;
sro b tk a -e neka rastlina,
srobotov in srobotov -a -o, srob otovna -e , sro b to v je -a s,
sro b tast -a -o
srp -a m, srp a -e i, srp a st -a
-o, sp ec -pca m s ip e k -pka
m; s rp r -ja m, srp rstv o -a s.
srp an -n a m: m ali ~ julij,
v lik i ~ avgust, srp n e c -nca
m vrsta osata, srp ca -e i , srp
-a m, srp ek -ka m, srpe
-a s; srp n ik -a m = sp n ik
-a m neka rastlina
srp -a -o in - srep, sp e -a m ;
srp ti -m : p a n j je srp ebele
so nem irne, jezn e, srp l -la -o,
srp n je -a s
srp a n -n a m gl. srp -a m
sr ti -m, si -te! sal -la -o,
sr n je -a s; siti -im se;
sast -a -o = srv -va -o.
srljv -va -o; srca -e vrsta
kokoi, gl. tudi srh
sren in sren srn a m, sr n ji
-a -e: ~ e gnezdo = sr e n j k

762

staniti
-a ro, sr n a r -ja ro = srnovec -vca ro, sr n k a -e i neka
hruka, srnov -a -o srenji
s r t -a ro ribja koica, s rtn a -e i
konica, klas; srtn a st -a -o, s rt k
-a ro jezat? lovek, srtina; srtn iti -im se: g reb en se srtn i
s r t - 2 dlaka, etina
s rt ti -m: a jd a je tak o polna,
da z rn je k a r srti; srti -te! srt
-a -e: ~ a a jd a , srt l -la -o,
s rt n je -a s ; s titi -im se: p u
ra n se srti (kadar je jezen)
st m edm . tiho!
sta b ile n -lna -o [ -ln-] stalen, sto
jen, trden, sta b iln o st -i [ -ln-] i
stalnost, stojnost, trdnost; sta b i
liz ira ti -am ustaliti, utrditi, sta
b iliz ira n je -a s, sta b iliz c ija -e
ustalitev, utrditev, sta b iliz a
cijsk i -a -o
staccato [stakto] ital. prisl. glas.
sunkovito
sta cio n ren -rn a -o stalen, mirno
stoje, sta cio n rn o st -i i, +stacio n rati -am se ustaviti, utrditi
s e ' (+tac-)
s t d ij (+stad ij) -a ro stopnja ( raz
voja), stanje, g r k a dolinska
mera
std io n -a ro prostor za te km e,
igrie, std io n sk i -a -o
st g n a -gen [-gzn] s mn. gl.
stegna
sta g n a c ija -e om rtvelost, zastalost, sta g n ira ti -am zasta(ja)ti,
s ta g n ira n je -a s
stah n ovec -vca ro, stalin o v k a
-e i, stah n o v sk i -a -o, stah novstvo -a s
s ta ja -e 2, st jic a -e i, st jn ic a
-e i, sta ja l e -a s
s t ja ti -am (se) grt. ta ja ti, s t ja n
-a -o: ~ a sol
sta k n iti st k n em strniti, stak n i
in sta k n i -te! st k n il in sta k n il
-la -o, s t k n je n -a -o [nepoud.
povsod: -tak- in -tk-], gl. tudi
stik a ti; toda: iz tak n iti gl. tam

708

sta la g m it -a ro kapnik navzgrnjik

s ta la k tit -a ro kapnik navzdlnjik
stle -a ro: osebni ~ status
stalie -a s gl. stalo
st lo -a s, stlen -ln a -o, stln o st
-i i, st ln ik -a ro, st ln ic a -e i
[povsod: -ln-]; stalie -a s; gl.
tudi sta ti stojim
stn -a in - ro, mn. stanovi -v:
p a s tirsk i stanovi n a p la n in i;
stanovi v d ru b i: v o jak i, g la v
ni, delavski, k m e tsk i st n ; sam
ski, zakonski
+v sta n u biti
zmoen biti, mi, utegniti, u tr
peti: d a j mi, k o lik o r +s iv s ta n u
m ore, u trp i; + nisem v sta n u
p la a ti dolga ne m orem ; stanven -vna -o, stan o v sk i -a -o:
~ o drutvo, stan v stv o -a s;
sta n r -ja ro, s ta n a rin a -e ,
sta n a rn sk i -a -o, stan e -a s
st n -a m ivotec, ivotek: ~ p ri
srajc i, su k n ji
st n ca -e i vrsta kitic, stnen
-na -o
st n d a r d -a ro enotna m era, m e
rilo, navodilo, raven: iv lje n jsk i
st n d a rd e n -dna -o; s ta n
d a rd iz ira ti -am, sta n d a rd iz ira n
-a -o, s ta n d a rd iz ra n je -a s,
sta n d a rd iz c ija -e i , sta n d ard iza cjsk i -a -o
st n ic a -e 2 celica, stn ien -na
-o celien: ~ o je d ro , st n i ast
-a -o ; sta n in n a -e stan in n ski -a -o; sta n n ica -e i , Sta
ni je -a s; + stn ica -e postaja
stan i l [-61] (+tanjel) -a ro cin
v listih, sta n i lsk i -a -o [ -ls-]
S tnislav -a ro os. i., S tn k o -a
ro (+S tankota), S tn k o v -a -o
(+S tankotov); S tn islav a -e .
S tn k a -e i, S tn k in -a -o,
S tn e -ta ro, S tn eto v -a -o;
S tan islv sk i -ega m os. i.
sta n ti -m, st n i -te! st n il -la
-o, sta n j n -n a -o in st n je n
-a -o, sta n te v -tve , st n je n o st
-i [nepoud. povsod: -tan- in

stnje
-tan-]; st n j a ti -am, st n ja n
-a -o, s t n j a n je -a s; s ta n j ( l e
v i t i -jem , sta n j ()evl - la -o,
sta n j()e v n je -a s, stan j()ev len -ln a -o [ -ln-]
s ta n je -a s: eleznica je v do
brem , slabem , obupnem st n ju ;
+cesto dri v dobrem s ta n ju
dobro skrbi za cesto; sp rav iti
(postaviti) v sta ro s t n j e ; s t n je b olnice se j e poslabalo;
s t n je d elav stv a je za d o v o lji
vo; n e m o rejo stopiti p re d nas
(+niso v sta n ju ); gl. tudi sta ti
sto jim in stan
sta n o d a j le c -lca [-u-] m, stan o d a j lk a -e [-u-] , stanod a j ls k i -a -o [-u-]
sta n o je m le c -lca [-u-] m, stan o je m lk a -e [ -u-] , stanoje m lsk i -a -o [-u-]
sta n o v ti -jem , stan o v l -la -o,
s ta n o v n je -a s, sta n o v n jsk i
-a -o: ~ i u ra d ; stano vlec -lca
[-u-] m, sta n o v lk a -e [-u-]
i, stan o v lsk i -a -o [-u-], s ta
no vlstvo -a [-u-] s; stanov a ln n a -e [ -ln-] stanarina;
gl. tudi sta n ; stan o v len -ln a -o
[ -ln-], stano v ale -a s
sta n o v t -a -o = sta n o v ite n -tn a
-o, stan o v to st -i = sta n o v it
n o st -i , stan o v tn e -a m
s t p lja ti -am, s t p lja n je -a s, gl..
tudi stopiti -m
s t r - ja m nekdanja votla m era,
kor ec, m ernik, sta r -a m neka
davina, s ta rn c a -e i star
+s t r -a m (angl.) zvezda: film
ski s ta r film ska zvezda
s t r s t ra -o in - - -, dol. st ri
-ega, sta r j i -a -e in s t re ji
-a -e: s ta r sem 18 le t im am ,
m i je, koliko si sta r? let ima,
ti je; st ro in m ldo, s t ri oe
ded, s t ra m a ti babica, st ri
m esec zadnji krajec, st ri za
k on; st ro -ega s: vse g re po
st re m ; st ri -ega m: za s ta

764

re g a b iti na preu itku, s t ra -e i

(+t a st ra ); st re c -rc a m, st rev -a -o, st r ev sk i -a -o;
st r e k -k a m, sta r k o v -a -o;
s t rk a -e i, st rk in -a -o, starca -e ; stairha -e , sta r a
-e , s t r k lja -e i (p ri ptiih);
sta r -a m zadnji krajec lune;
s ta rk a -e i starikav lovek, s ta
rik a v -a -o, sta rik a v o st -i i,
s ta rh a -a in -e m
s t ra ti -am (se): oe s t ra sin a
(e m u ne d gospodarstva), str a n je -a s; sta r ti -m star po
stajati, sta r l -la -o, s ta r n je
-a s; s ta rk a ti -am se: d re v je
se s ta rk a
sta re in a -a in -e m , sta re n k a
-e stareinova ena, s ta re in
stvo -a s, sta re in sk i -a -o; s ta
reini ti -im za stareino biti na
svatbi, s ta re in je n je -a s; starein o v ti -jem , stareinova!
-la -o, sta re in o v n je -a s;
(+sta re j-)
s ta rin -a m, sta rin a -e , s ta rin
ski -a -o, sta rn stv o -a s, starn stv e n -a -o [-van-]; s ta rin a r
- ja m , s ta rn a ric a -e i , sta rn a rsk i -a -o, sta rn a rstv o -a s,
s ta rin rn ic a -e ; s ta rin riti
-im, s ta rin r je n je -a s; starin o v sestavi: starin o sl v ec -vca m ,
~ sl v e n -vna -o, ~ s l v je -a s.
~ s lo vski -a -o, ~ slo v s tv o -a s;
sta rin o zn n ec -nca m, ~ z n n ski -a -o, ~ z n n stv o -a s
sta ro - v sestavi: st ro c e rk v n -a
-o, stro c erk v n o slo v n sk i -a
-o = staro slo v n sk i -a -o: ~ i
je zik , ~ o slovstvo, toda: s t ra
c e rk v n a slovn in a = staro slovnina -e i; sta ro d v en
-vna -o, ~ d v n ik i -ov m m n
~ d v n i k i -a -o, ~ d v n o s t -i
; staro d o b en -b n a -o; s ta ro
k o p ite n -tn a -o, ~ k o p tn e -a
m, ~ k o p tn ik -a m , ~ k o p tn o s t
-i ; staro slec -lca [-le-] m,

staviti
~ s lk a -e [-lk -] , ~ s ls k i -a
-o [ -ls-]; staroslovnec -nca
m (bleiweisovec), ~ slo v n sk i -a
-o: ~ o g ib a n je ; sta ro sv ten
-tn a -o, ~ sv tn o s t -i ; staro gen -gna -o, ~ g n o st -i i,
staro vki -ka -o; sta ro v rec
-rc a m, ~ v r k a -e , ~ v r e n
-rn a -o, ~ v rn o s t -i , ~ v r s k i
-a -o; sta ro z ak n sk i -a -o; starotn o st -i
sta ro st -i in sta ro st -i , st ro sta
-a in -e m, stro sto v -a -o, s ta
ro sten -tn a -o in st ro ste n -tna
-o: ~ a m e ja
st r i -ev m mn., v edn. oe ali
m ati ali eden sta rev (+st r
stra, +dv. stra, +starii)
s t r t -a m, st rte n -tn a -o; strta ti -am, s t rta n je -a s; s t rte r
-ja m, vse p.
sts -a m postava, rast, ivot, stast -a -o postaven, zastaven, stastost -i postavnost, zastavnost
st ti stnem , st n i -te! sta l -la
-o: to m e d rag st n e; ko bi
m e glav stlo; k oliko stn e
ta k n jig a ; veliko tru d a , dela,
rtev, bojev, besed m e stn e
st ti stojim , sto j -te! sto je -a
-e, stoj, st l -a -o, st n je -a s;
gl. stalo; + do b er sta ti za koga
(kaj) prok biti, jam iti; +stati
n a razpolago biti na voljo, izbi
ro, pripravljen biti za kaj; sonce
sto ji visoko, nizko; k a k o r go
tovo tu stojim , solze *stoj v
oeh se leskeejo, igrajo, v k n ji
gi *stoji zapisano je zapisano,
n a glavi stti, na sram otnem
o d ru stti, n a svojih nogah
stti, sklon sto ji n a v p ra a
n je . . . , vse lju d stv o *stoji za
n jim je za njim , +st ti v m ilosti
p ri kom biti v m ilosti pri kom,
voda sto ji po dolini, la s je sto j
pokonci; u ra, m lin, aga sto ji;
+st ti pod nadzorstvom , v a r
stvom ipd. biti pod . . .

st tik a -c z nauk o ravnoteju,

sttien -na -o k statiki spa
dajo, st tik -a m kdor rauna
ravnoteje sil v konstrukciji
sta tist -a m nema oseba na odru,
brezpomembna oseba; sta tistk a
-e , s ta tira ti -am, s ta tra n je
-a s, sta tsto v sk i -a -o
sta tistik a -e , sta tistie n -na -o:
~ i u rad , ~ i p reg led , sta tsti a r
-ja m, s ta tsti a rk a -e , statsti a rsk i -a -o: ~ i te a j
sta tiv [-iu ] -a m stojalo, podstavek
s t to r -ja m m irujoi del elektri
nega generatorja
st tu a -e soha, kip, podoba; statu ta -e m ajhna statua, kipec
s t tu s -a m stale, stanje; sttu s
qu [kv ] obstojee stanje, rod.
st tu sa quo
s ta t t -a m uredba, pravilo, pravil
nik; s ta tu t ri e n -na -o in statu t re n -rn a -o; s ta tu ra ti -am
pred oi postaviti, jasno poka
zati, doloiti
st tv a -e , nav. mn. st tv e -tev
[-tu ] (za tkanje), st tv e n -a -o
[-tvn-], sttv ice -ic mn.
st v a -e : stvo izgubiti, dobiti,
p la a ti, stv en -vna -o: ~ i stro j,
stv n o st -i , stv n ica -e ,
sta v n n a -e i
st v b a -e , stv b ica -e , stvb en -b n a -o: ~ i red, ~ o do
v o lje n je , sta v b n a -e i, stavb n sk i -a -o, tudi: stv b en -a -o
[-ban-] (+stavb n ): ~ o p o d je t
je ; st v b en ik -a ban-] m, stvb e n ic a -e [-ban-] (+ stavbnik,
+ stavbnica); st v b a r in -b r
-ja m, st v b a rsk i in sta v b rsk i
-a -o, sta v b rstv o -a s
st v ek -vka m, stven -na -o:
~ i len, sta v k o sl v je -a s.
stavkoslven -vna -o
st v iti -im, st v lje n -a -o: stv iti
hio, st v iti sod, st v iti besede,
st v iti koze; st v iti s kom za
k aj. stviti tri litre v in a; +st-

gtvka
v iti (se) n a razpolago dati, po
nuditi (se); *stviti koga pod
nadzorstvo, pod zaito dati
kom u nadzorstvo, varstvo; *stv iti p red lo g predlagati; *stviti
n a izbiro, n a voljo dati, nuditi;
st v iti v p ra a n je zastaviti; stvlje n je -a s, sta v te v -tve ; ;stvec -vca m, stvev -a -o, stvevski -a -o; st v n ik -a m: sod
se stavi v ~ e ; st v n a -e past
iz kolikov
st v k a -e , stv k o v en -vna -o:
~ o g ib a n je, st v k a r - ja m,
st v k a rsk i -a -o; sta v k o k z -za
m ; st v k a ti -am : snope ~ , d e
lavci sta v k a jo ; sta v k a jo -a -e
(+stav k u jo ), s t v k a n je -a s
st -a m predpisana una praksa,
sten -na -o, staist -a m,
sta istk a -e , stastovski -a -o
ste a rn -a m snov za svee, stearn sk i -a -o: ~ e svee
ste b e r -b r m, ste b n -a -o: ~ a
d v o rana, ste b r n -a -o, stebrven -vna -o; ste b re ste b rc m,
ste b ri -a m, ste b rie k -ka m,
ste b r a st -a -o, stebrie -a s =
ste b re n k -a m kolonada, ste
b ro v je -a s [povsod: stb-]
steb lo -a s, stbelce -a [-blc-] s
steb eln -a -o [ - bln-], st b eln at
-a -o [-bln-]; st b elast -a -o
[-bl- ] , st b elje -a [-bl-] s ;
st b la st -a -o; ste b l ti -m v
stebla iti, ste b lik a -e , steblk a s t -a -o, ste b lk o v in a -e ,
ste b lti -m se; ste b l v je -a s
ste j -a m konkurz, ste jen -jn a
-o: ~ o p rav o
stei -em gl. tei: ~ s esa (voda
je st k la z m ize), stro j stee;
*zasluge si stei zasluge si pri
d o b iti ta t je stekel, pes je ste
kel, gl. tudi ste k el in ste k a ti
stina' -e pot, sled divjaine
st g ati -am, st g n iti in -iti stgnem gl. izteg n iti

steg n a stegn [stgn] in stg n a

-gen [ -gn] s mn. = stegn
stegn [stgn] i mn. steze za
ivino, zlasti m ed plotovi
stegno -a s, m n. stg n a om stgna
-gen [-gn], stg en ce -a [-gn-]
s, stg en sk i in stg en sk i -a -o
[-gn-], stegnen ica -e [-nn-1
ste h n iti -im : ito je n a p o lju
stehnilo [ sth-]
st h ta ti -am, ste h ta n -a -o
st k a ti -am : lju d stv o se stka,
gl. tudi iz tek ati, s t k a n je -a s,
ste k ale -a s, st k -k a m,
st k v a -e cisterna za deev
nico; gl. stei in stein a
st k el st k la -o: ~ pes, ~ a m a
k a, ste k lin a -e , ste k ln sk i -a
-o, stek l st -i
st k lo -a s, rod. mn. st k e l [ - lJ,
ste k l n -a -o, ste k l n k a -e ,
ste k le n ica -e i, ste k le n i k a -e
, ste k le n in a -e , ste k le n n a r
- ja m ; stk elce -a [-klc-] s;
s te k l r - ja m, ste k la rc a -e ,
ste k l rsk i -a -o, s te k la rja -e ;
ste k l riti -im, s te k l rje n je -a s,
s te k l rn a -e , ste k l rstv o -a s;
st k la st -a -o; ste k lti -m gla
z i r a t i ste k ll -a -o, ste k lj n je
-a s; ste k le n ti -m : oi mu
ste k le n ijo , ste k le n l -la -o,
s te k le n n je -a s; s te k lo v in a -e i
steklo- v sesta vi: stek lo b r sec
-sca m ; ste k lo p rd e c -dca m;
ste k lo rz -a m, ~ r z e c -zca m
stlen -ln a -o [ -ln-]: ~ a k ra v a
krava s teletom, stelti -m se
oteliti se: k ra v a se je stella
s te lja -e , st lje n -ljn a -o, st ljn ik -a m, st ljn ic a -e , st ljic a
-e , s t ljk a -e neka rastlina,
s t ljk a ric a -e rastlinsko im e,
st lj in a -e , st lj n ica -e i,
nav. mn. bot.
stem n iti -m se, stem n il -la -o:
~ se m u je obraz, stem nilo se
je, stem nitev -tv e [povsod:
4m -]

766

S tik s
st n a -e , stn sk i -a -o; stenk
-a m lesena stena pri podu ali
senici; +stnas -a m stenski
asopis
ste n ic a -e , stenic ji -a -e: ~ i
pik, ste n ast -a -o, stenav -a
-o, stenen -na -o, ste n arica
-e neka hruka, stennica -e
neka rastlina; ste n n ja k -a
m = sten n ik -a m rastlinsko
im e
stn ien -na -o krepilen fil.: ~ i
a fe k ti; s te n ija -e napon
+ste n ti gl. s ta n iti
s te n j -a m: ~ p ri lui
ste n o g r f -a m , ste n o g r fin ja -e ,
ste n o g ra fija -e , stenogrfien
-na -o = sten o g rfsk i -a -o,
sten o g rm -a m ; ste n o g ra fira ti
-am, ste n o g ra fira n je -a s; sten o d a k tilo g ra fja -e
s te n o tip ja -e stenografsko tip
kanje, pretipkavanje stenograma,
ste n o tip st -a m, ste n o tip stk a
-e
stenza -e zoitev ( elodca, ile
ipd.) med.
ste p -pa m le nekoliko v snop
zravnana slama
st p a -e , tudi stp - ; stpen
-p n a -o: ~ e ra stlin e ; stp n ik
-a m prebivalec stepe
step sti -pem gl. tepsti, stepn -na
-o; stp a ti -am, st p a n je -a s;
stp n ik -a m otep slam e; stpki
-ov m mn. sirotka
ste p t ti -m gl. te p ta ti: zem ljo
ste p t n -a -o, ste p t n o st -i
stereo - v sestavi: s te re o m e trja -e
nauk o telesih in njih lik ih ;
stereo sk p -a m, ~ skopski -a
-o; ste re o tip -a m tisk. odlitek,
~ tip r a ti -am , ste re o tip e n -pna
-o ustaljen, nesprem enljiv, do
gnan, prem let, prazen, vsakdanji,
~ tip ija -e i
ste rile n -ln a -o [ -ln-], ste riln o st
-i [-n-] 2 ; ste riliz ira ti -am,
ste riliz c ija -e d, ste riliz ac ijsk i

-a -o: ~ i a p a ra t = ste riliz a to r

-ja m
ste sti stem gl. tesati, stesn
-a -o
ste sn ti -m, stsni -te! stsn il
-la -o, ste sn j n -n a -o, stesn j n o st -i , stesn tev -tv e ,
ste sn j v a -e ;
ste sn je v ti
-jem , ste sn je v n je -a s
st ti stm m in stm em se: k ri se
stm e (stm), stl -a -o, stt
-a -o: ~ a k ri
steto sk p -a m slualo (zdravnika
priprava)
stez - in - , - -o in -, mn.
stez stez in stez -m -h
-m i; stezica -e , stezica -e ,
stezika -e , stezn a -e [po
vsod: stz-]
stzati -am gl. iztezati
stzn ik -a m, stzn ik i -a -o
ste j -a m: v ra ta n a ~ o d p reti,
ste jn ik -a m
st k a in iztk a prisl., stkom a
prisl. s teavo
stigm a -e vtisnjeno ali vgano
znam enje, stig m atizira ti -am za
zm eraj zaznamovati, stig m atizi
r a n je -a s, stig m atiz cija -e
stili -a m verz, stih o sl v je -a s,
stih o tv rec -rca m, stih o tv rstvo -a s
stih a in iz th a prisl., stihom a prisl.
s tih ija -e , stih ijsk i -a -o: ~ o
gospodarstvo, ~ o d elo v ati
s tih o m itja -e vrsta dvogovora
v stari drami (poetika)
s tik a ti -am in -em : ~ k a j s im,
~ se s im, ~ po em brskati,
~ za im iskati; stik a n je -a c,
stik -a m, stik o m a prisl.; stik a
-e ; stik lo -a s, stik le n -lna
-o [ -ln-], stik ln ica -e [ -ln-] ,
stik ale -a s; stien -na -o:
~ a rav an , ploskev, stinost -i ,
s tk lja j -a -m r gl. tudi sta k n iti
S tks -a m im e m it. podzemske
reke

767

stil
stil [ -il] -a m slog, stilen -lna -o
[ -ln-], stilistik a -e nauk o
slogu, stilist -a m, stilistk a -e
, stilistien -na -o; stilzem
-zm a m
*stim u lira ti -am poiviti, spodbosti, stim ulans -a m poivilo,
stim u l c ija -e i spodbuda
stra ti -am 0 . iz tira ti
tiri - in ste ri - mn. seneni
zdrob = s tirn je -a s
stisk a ti -am, stisk a n je -a s, stisk
-a m kom presija, stisk a -e ,
stisk -a m, stisk j -a m ; stisklo -a s, stisk le n -lna -o
[ -ln-] , stisk ln ica -e [ -n-] ,
stisk ln ik -a [4 n -] m ; stisklec -lca [ -u-] m, stsk an ec -nca
m, stisk a n k a -e ; stisk v -va
-o, stiskvec -vca m, stisk v k a
-e , stisk v o st -i ; stisk o v ti
-jem , stisk o v n je -a s; stisk o
m a prisl.; stisn iti -nem , stisn je n
-a -o, stisn tev -tve , stsn jen je -a s, stisn jen o st -i ; sts
-a m, stsn jen e c -nca m skopuh,
s tsn je n k a -e ; stisljiv -va -o,
stisljv o st -i ; stsen -sna -o,
stsn ost -i
stv a -e m orska pena min.
stk ti stkm gl. tk a ti, stk n -a -o,
stk n ic a -e tkanina
stl iti -im gl. tlaiti, stlen -a
-o, stl e n je -a s, stla tev -tve
stl ti stljem , ste lji -te! stll -la
-o, (na)stln -a -o, stl n je -a s
stl ti -m gl. tleti, stltev -tve
st glav. tev., dv sto, p t sto;
st tiso; sto k ra t, sto k ra te n
-tn a -o, dv sto k rat, tr i sto k rat,
st in sto k ra t; sto tca -e ; stt
-a m cent; stotisoica -e , stotiso n k a -e , stotisona -e ,
gl. tudi stoti
sto- v sestavi: stodlen -ln a -o
[4 n -]; stodnven -vna -o; stof n ten -tn a -o; stoglsen -sna
-o; stoglv -v a -o, ~ g l v e n
-vna -o, ~ g l v e c -vca m, sto-

768

glve -a m neka rastlina; stol tje -a s, ~ 'lten -tn a -o, stol tn ik -a m, ~ l tn ic a -e ; stolstn ica -e neka rastlina; sto
nog -ga -o, ~ n e n -na -o,
stonoga -e in stonoga -e ; stok -ka -o; sto r k -ka -o; stostlp -lpa -o [4 p -]: ~ a P r a
ga; sto v ste n -tn a -o
stoti stim gl. to iti: vse
o stan k e v in a je v en sodek
stil; sto e -a s; stk -ka m
stg -a m, s tonik -a m , stevnik -a m, stnica -e , stona
-e , stoe -a s, st je -a s
stgla -e jerm en pri evljih,
s t g lja j -a m
stogotti -m gl. razto g o titi
sto ik -a m prista grkega filozofa
Zenona; m iren, ravnoduen lo
vek, stoien - n a -o: ~ a filo
zofija, stoiczem -zm a m
sto ja -e , sto jen -jn a -o stabilen,
st jn o st -i
sto jlo -a s, sto jlc e -a [4 c -] s
sto jie -a s, sto jen -na -o:
~ i p ro sto r
sto jn ica -e , st jn ien -na -o
sto k a ti -am in -em, sto k a j -le!
sto k a l -a -o, sto k a n je -a s;
stk -a m : jo k in ~ ; stoklo
-a s; stkav -a -o, stkavec
-vca m, st k a v k a -e
st k las -a m = st k lasa -e neka
rastlina
stl [stu] stla m, n a stlu, mn.
stoli -ov in -v stolom n a -ih
in -h s stoli; stl g u g ln ik
[ -u-] m; stolica -e ktedra;
stolica -e , stolic -a m, stolek -ka m, stolov -a -o: ~ a
noga; sto l r -ja m, sto lrsk i -a
-o, sto lrstv o -a s, sto l rn a -e ;
stolek -k a [ -u~] m, stlec
-lca [-u-] m, stlen -lna -o
[4 n -]: ~ o m esto, ~ a cerk ev ,
sto ln ica -e [4 n -] , st ln ik -a
[ 4 n-] m ; stolo v ti -jem , stolovl -la -o, sto lo v n je -a s

stoti
st lb a -e [-lb-] i stopnica, mn.
stlbe stopnice, lestva
stoli -em gl. toli, stolen -a -o
[povsod: -ou-]
sto lp stolpa m, stolpec -pca m,
stolpi -a m, stolpek -ka
m, stolpiast -a -o; st lp ast -a
-o, stolpen -pna -o: ~ a u ra,
stolpica -e i bot., stolpe -a s,
st lp je -a s [povsod: -lp-]
sto lstti -m : ~ praia, ~ se,
st lstil -la -o [povsod: -ou-]
st p stoj! konec, p ik a ; to p arica
-e i m erilna ura p.
st p a -e i , nav. mn. stope: v ~ e
daiti; stpen -pna -o: ~ o v re
teno, ~ a kaa, s to p a ti-a m : je
m en, proso ~ obdelovati v sto
p a h ; stpi -a m tolka, stopica
-e , mn. stopice m ajhne stope
za reslo; st p in a -e i
stoplo -a s, stoplce -a [-le-] s
sto p lica -e i podplat na nogi,
sto p len -ln a -o [ -ln -], stoplnica -e [-au-] i: k o lo v ra tu je
m a n jk a lo ~ e ,
sto p ln ik -a
[-u-] m
sto p a ti -am, sto p a j -te! stopajo
-a -e, stopal -a -o, sto p a n je -a
s; n a p te kom u sto pati, sto p j
-a m ; stopiti stopim (v hio),
stpi stopite! sitpil -la -o; sto
p iti kom u n a prste, n a k u r je
oko; ~ n a njegovo s tra n pri
druiti se; ~ s kom v zvezo,
~ v slubo, v p o k o j; ~ v
o sp red je , v ozadje, v 50. leto;
v zakon pr. poroiti se, skle
niti zakon,
v v eljav o dobiti
veljavo, p o stav a *stopi v v e lja
vo dobi veljavo; stp -pa m:
v ~ iti, voziti v
stpom a
prisl.; stopn in stopn -p n -
kdor hitro hodi (stopi); stopicati
-am, sto p ica n je -a s; sto p icljti
-m, sto p ic lj n je -a s
sto p ica -e : tro h e jsk a , ja m b sk a
~ ; stpien -na -o
Slovenski pravopis

s to p in ja - e i: p o b ira ti ~ e za kom,
k oliko sto p in j m raz a je ? k t
90; sto p n jic a -e , sto p n jsk i
-a -o: ~ a m e ra
sto p iti -m, stpi -te! stopil -la
-o, sto p ljn -na -o, s to p lj n je
-a s, stoptev -tve , gl. tudi
s t p lja ti
stopnica -e i , nav. mn. stopnice
-c, stopnie -a s, stopnki
-a -o: ~ i d r a j
sto p n ja -e , st p n ja st -a -o,
s to p n j t - ta -o, st p n jem a
prisl. po stopnjah; sto p n jev ti
sto p n j jem , sto p n jev l -la -o,
sto p n je v n je -a s; sto p n jev len -ln a -o [ -ln-]; sto p n je v t
-a -o, sto p n jev ito st -i i, stopn je v n a -e i zemlj.
sto p v = sto p rv prisl. ele
to rija -e i izm iljena povest,
prazne m arnje
sto riti -m, st ri -te! sto ril -la
-o in storilo -i -e, sto rj n -na
-o: sto riti kom u k a j (dobrega,
h udega, alega, lju b e g a); no
se stori, sa d je sto ri obrodi, k r a
v a sto ri se oteli; m ilo, gren k o ,
inak o se mi sto ri; sto rj n o m u
je ureeno, zaarano; sto riti si
k a j iz esa gnati, vzeti si kaj
k srcu; sto rite v -tve , sto rilec
-lca [-iu- in -le-] m, sto rilo -a s,
sto rile n -ln a -o [ -ln -], sto ril
nost -i [ -ln-] i
s to rn ira ti -am preklicali: ~ n a
roilo, sto rn ira n -a -o, sto rn i
r a n je -a s; st rn o -a m
stor sto ra m: sm rekov, k o ru zn i
~ ; stor -a m, sto r n j k -a
m, nav. mn. sto r n j k i -ov
iglavci
s to t r -a -o gl. etv r, sto tren
-rn a -o, sto t rk a -e i
stti -a -o, sto tin a -e 1. stoti
del ( 0 ,0 1 ) , 2 . skupina sto pred
m etov: n a sto tin e lju d i; stotca
-e , sto tin k a -e i, stoti prisl. =
st tik ra t prisl., sto tk -a m
769

49

stotnik
sto tn ik -a m, stotnica -e , sttn ik i -a -o; s to tn ija -e i , stotn jsk i -a -o; sttnitvo -a s
sto n j -a m podboj = sto n je
-a s = sto n jec -n jca m
stoec -ca m m ajhen stog; geom.
lik ; stev -a -o: ~ a viina;
stoast -a -o: ~ a stre h a
sto r -a ro, sto rnica -e i
stoina -e , stoe -a s, gl. stog
stoiti stoi se m i: ~ se po dom u
gl. toiti, stoil -la -o
st n ik -a m, stnica -e i, gl.
stog
str d a ti -am, str d a l -a -o in -la
-o, s tr d a n je -a in s tra d n je -a
s, str d -a m, strd e -a m, stradlec -lca [-u-] m, s tra d lk a
-e [-u-] Z, stra d lsk i -a -o
[-u-]; strad -a m
S tra d iv ri -ja m znam eniti izde
lovalec gosli, S tra d iv rije v -a -o:
~ e gosli stra d iv rk e -rk
z mn.
str h - in -a m, mn. strah o v i
-v: b rez s tr h a (strah), v
str h u iveti; v s tr h p rije ti,
vzeti, b iti kom u; iz stra h k a j
n a p ra v iti, za s tra h v pro su b iti;
b a ti se strah o v ; strah o m a in
strh o m a prisl. s strahom; s tr a
h o ta -e i , stra h o te n -tn a -o;
s tra h o v ti -jem , strah o v a l -la
-o, (u )strahovn -a -o, strah o v n je -a s, strah o v le c -lca [-u-]
m, s tra h o v lk a -e [-u-] z,
strah o v le n -ln a -o [-ln -], strah o v ln ica -e [ -ln-] I; strah o v it
-a -o, strah o v to st -i i , gl. tudi
straen
strah o - v sestavi: stra h o p t -ta
-o, ~ p te c -tca m, ~ p te n -tn a
-o, ~ p tn e -a m, ~ p tn ik -a
m, ~ p tn ic a -e , ~ p tn o st -i ;
stra h o v l d a -e
s tr n - : leva, desn a ~ , ~ svet, g o re n jsk a ~ , na igavi ~ i
je p rav ica? na str n stopiti, v
s tra n = str n stopiti, koga po

770

str n i gled ati; po str n i zaslu

iti poleg, zraven; z n e stran i,
z d ru g e stra n i; +od stra n i koga
ali esa od koga ali esa ali
samo rod.: ni se im el n iesar
b a ti od gledalcev (+od stra n i
gledalcev); tk o ra v n a n je M a
d a rsk e (+tak o p o sto p a n je od
stra n i M adarske); d elavci to
nam ero toplo p o z d ra v lja jo (+od
stra n i d elav stv a se ta n am era
toplo p o zd rav lja)
str n prisl.: ~ iti, ~ spoditi, ~
dati, ~ sp rav iti, ~ p riti: k ra v a
je + ~ p rila je poginila
s tra n ti -m na stran viseti, se na
gibati, stra n l -la -o: d revo
(voz) s tra n i (na levo), s tra n n je
-a s; stra n ti -m (se): ledena
po t voz stran i, s tr a n j n je -a s
stra n ic a -e , stran ic a -e , stran a r - ja m : kozolec
straniti -im, stra n e n je -a s
stran ie -a s, stran en -na -o:
~ a k o ljk a, stra n n ik -a m,
stran n ica -e i
s tr n k a -e i , str n k in -a -o: ~
odbor, ~ a p rav ila, s t r n k a r -ja
m, s tr n k a ric a -e , str n k a rs k i
-a -o, str n k a rstv o -a s, strn ica -e
+stra n p o t - i = +stra n p tic a -e z
stranska, kriva, napana fo t: da
ne bi zael n a +stra n p o ta kriva
pota
str n s k i -a -o, stran ca -e i vrsta
pialke, mn. stran ce -c i del
statev in trlice
s tr s t - i, strsten -tn a -o, s tr a s t
nost -i , strstn e -a m str s tn ik -a m, str s tn ic a -e z
str e n -na -o in straen ali stran -n - -; strn ica -e i
im e ve rastlinam; strn o st -i
; stra n sk i -a -o: ~ a n ev ed
nost, ~ o velik, gl. tudi stra h in
s tra iti
stra iti -im in stra iti -m: tod
rado strai; z a k a j strai otro-

strelti
k a? stri -te! str il in -il -a
-o, s tr e n je in -n je -a s; s tr a
ilo -a s, s tr a ile n -ln a -o [ -ln-]:
~ a pitola, straln ic a -e [ -ln-]
vrsta osata, stra ln ik -a [ -ln-]
m divji afran; strale c -lca
[ -le-] m, stra lk a -e [-lk -] ,
gl. tudi s tra h in straen
straljiv -va -o, stra ljiv o st -i ,
s tra ljv e c -vca ro, s tra ljv k a
-e kdor se rad strai
strano prim. s tra n je prisl.: ~
je videti, m isliti; ~ ra z m e sa r
je n ; tudi samo poudarni pomen
zelo: ~ p rid en , ~ zgodaj, ~
blizu, ~ veliko; ~ lju d i je bilo
veliko ; tudi strno
strateg -a ro vojskovodja, s tr a te
g ija -e vojskovodstvo, stratgien -na -o stra t k i -a -o
stratosfera -e zrana plast v vi
ini nad 10 km ; stra to sf re n -rna
-o, s tr a to s fe r s k i- a - o : ~ o letalo
str - = str a -e spodnji
del strehe
stra -e : telesna, m rtv a, nna
~ , sta ti na ~ i, ~ o p ostaviti,
d ra ti; str en -na -o: ~ a
la d ja, ~ i ogenj, ~ i n a re d n ik ;
str n ik -a ro, str n ic a -e ,
strn itv o -a s, stra n n a -e ;
str m o js te r -tra m
strar -ja ro, stra a rc a -e z,
stra rsk i -a -o, stra rstv o -a s,
stra rn ic a -e ; s tra riti -im,
s tr a r je n je -a s
striti -im, str i -te in -te!
str il -a -o in -la -o, (za)stren -a -o, str e n je -a s, stratev -tve ; Straie -a s;
s tra ijv -va -o: ~ pes
strti -m trleti, sti -te! sta l
-la -o, s tr n je -a s
strd - i, strd n -a -o, strd en ca -e
kola, peenje iz m edu; strd en k a -e vrsta sliv; s trd n je -a
s, strd c a -e medica; strd n k a
-e i im e ve rastlinam; strd n a
-a strd s satjem vred

771

strditi -im trdo narediti, ~

se,
strd i -te! strd il -la -o, s trje n
-a -o: ~ a k ri, s t je n je -a s,
s trje n o st -i , strd te v -tve z;
s trje n n a -e , strd e k -d k a m
gl. s tr ja ti in s trje v a ti
str i strem : ~ gostom , b o ln i
kom , stro ju , strastem , rad o v e d
nosti; ~ p ri mizi, v gostilni, v
bolezni; ~ n a k a j gledati za
im, preati na k a j; ~ kom u
po em (iv ljen ju , p rem o en ju )
skuati vzeti; je d mi ne stree;
strzi -te in -te! streg e l -gla
-o, (po)stren -a -o, str e n je
-a s, strg a -e , str b a -e i;
stre en -na -o, stre n ik -a m,
str n ic a -e 2 , str n ik i -a -o.
strn itv o -a s, stre n n a -e ;
s tre j -a m, s tre jk a -e ;
stre -ta ro in s, strec -ca
m ; str ek -ka m , stri -a m
strek; stre ljv -va -o
trha -e , str h a s t -a -o; s tr h a r
-ja m , s tr h a ric a -e strigalica,
s tre h riti -im, s tr e h r je n je - a s;
stren -na -o, stren ik -a rn,
strn ica -e ; strica -e z,
str in a -e , str je -a s o stre je -a s; stre h o d r -ra m
vrtinec (veter)
strl [-u in -l] -a ro, str la -e z,
str le n -ln a -o [ -ln-]: ~ a lina
= str ln ic a -e [ -ln-] , str ln ik
-a [ -ln-] m top; stre ln a -e
rana od strela,; s tre l r -ja m,
str la st -a -o; strelca -e , strelast -a -o, strelstv o -a [ -ls-] s,
strlin a -e [-l-]
strelti -m, stre li -te! stre ll -a
-o, (u )stre lj n -n a -o; str lja ti
-am, s tr lja j -te in -jte! strlja l -a -o in -la -o, s tr e lja n je
-a in s tr e lj n je -a s, stre lj v a
-e ; strlec -lca [-le-] m, strlk a -e [-lk-] , str lsk i -a -o
[ -ls-]: ~ i ja re k , ~ a d ru in a ;
s tr e lj j -a m; s tre lj v k a -e z

strelo
strela ; strelie -a s, strelen
-na -o: ~ e n ap ra v e, strelivo
-a s
strelo - v sestavi: strelonsec -sca
m, ~ n o s e n -sna -o: ~ i o b lak ;
strelo v o d -da
~ v d e n -dna
-o: ~ e n a p ra v e
stre m e -na s = strm en -na m,
strem en ca -e jerm en pri stre
m enu, nav, mn. strem en c e: p e t
ne, bone, p rsn e, n a rtn e ~ ;
strem n a st -a -o , stre m e n t -ta
-o; stre m e n j k -a m ; strem n ski -a -o; strem novec -vca m
* strem ti -m prizadevati si, strmi -te! strem l -la -o, *strem l j n je - a s prizadevanje; *strem ljv -va -o prizadeven, *strem ljv o st -i prizadevnost; s tr e
m uh -a m, stre m h in ja -e ,
strem tv o -a s
s tre n g e t ti -m in -em roljati,
venketati, stre n g e t l -la -o,
s tre n g e t n je -a s, stre n g t -ta m
s tr p a ti -am in -p ijem : perilo,
p re jo , p ra h ~
s tre p e t ti -m in -em gl. tr e
p e ta ti in v z tre p e ta ti,
stre p to k k u s -a m, strep to k k u sen -sna -o, strep to k k u so v -a -o
strep to m icn -a m med., strep to m icnov -a -o: ~ u inek
Strsti strsem gl. tresti, stresen
-a -o; str sa ti -am ; stre sti in
stre s a ti pom enita: . tresenje:
k oga za lase stre sti (stresati),
z glavo stre sti (stresati); 2 . iz
gubljanje gl. ra z tre s(a )ti: z g la
ve stre sti (stresati), fiol s tr e
s a t i (le je vrela strgana); stres
-sa m , strsek -ska m, s tre s j
-a m ; str s a n je -a s; streslo
-a s, str sa lic a -e ; stresle c
-lca [ -u-] m , stre s lk a -e
[-u-] ; strsen -sna -o; strsn iti -nem ; streso v ti -jem ,
streso v l -la -o, stre so v n je -a
s, streso v lec -lca [-u~] m ,
streso v lk a -e [-u-]

str e n -na -o: ~ a opeka, le p en

ka, gl. stre h a
str ti strm in st re m gl. tre ti,
s tr t -a -o, stto st -i , s trtn a -e
str z n iti -nim gl. iz trezn iti; strzen -zna -o, strzn o st -i ; strzovati -u jem se
stre j -a m ipd. gl. strei
strg a ti -gam in -em : k o ren ek
~ , obleko s sebe
toda: list
iz trg a ti (iz k n jig e), o b lek o s tr
gati = ra z trg a ti; strg a n -a -o,
s trg a n je -a s; stg an e c -nca m,
s tg a n k a -e ; strg -a m, strga -e , strg lec -lca [ -u-] m,
s trg lk a -e [- u -] i; s trg r -ja
m ; strg lo -a s, strg len -ln a -o
[ -u- ] : ~ i noiek, strg ln ik -a
[ -u-] m, strg ln ic a -e [-u-] ;
s trg lj ti -m, s tr g lj j -jte!
s trg lj l -la -o, s tr g lj n je -a s;
strg n -a m, s trg o tn a -e t s tr g lja -e
s th e l [-hu] -hla, -o, sth lo st -i
i ; strh le n ti -m, s trh le n l -la
-o; s trh ljv -va -o
stric -a m, striev -a -o, stri ek
-ka m, stri e v n a -e , strevk a -e liek; str n ik -a m,
str n ica -e ; s trin a -e teta,
strn in -a -o, strin -a m
stri i striem , striz i -te! strig e l
-gla -o, (o)strien -a -o, stri e n je
-a s, str - = str a -e ,
strec -ca m, strig -a m, s tr i
en -na -o: ~ a ovca, ~ a n a
petost, ~ e sile; stri in a -e ;
s tr lja -e , stri n ica -e ;
stri n n a -e
strig a lic a -e zool. (+trig alica)
s trih n in -a m (strup), strih n n s k i
-a -o
*s trik te n -tn a -o natanen, dololen: dobil je * ~ a n av o d ila na
tanna, * ~ i pom en b esed e oji,
pravi pom en besede; * ~ o se
d r a ti esa natanno, trd; po
rki

stroek
s tr in ja ti -am (se), s tr in ja n je - a s;
s trn iti strnem , strn i -te! s trn il
-la -o, s trn je n -a -o; strn ilo -a
s; strn ite v -tv e , s tr n tv e n .- a
-o [-tvn- ] ; s trn je v a ti -jem ,
s trn je v n je -a 5
S trita r -ja m, S trita rje v -a -o:
~ je zik , strta rs k i -a -o: ~ o
ustvo, s trita r j n e c -nca m,
s tr ita r j n s k i -a -o, s trita rj n stvo -a s
s t ja ti -am , s trje v ti -jem , s tr
je v a l -la -o, s trje v n je -a s
s tk a ti -am : ~ s p r ta (moko),
s trk v a ti -am ; toda: iz trk a ti
pipo gl. tam
strm - i: ez grm in strm ; strm
-a -o in -, stm en -m na -o in
strm n strm n -m n -; strm ec
-m ca m ; strm n -i i strm ca
-e = strm in a -e ; stm k a st
-a -o, strm st -i ; strm o v t -a
-o, strm o v to st -i ; strm a -e
strmost
strm e ti -m, strm i -te! strm , strm -a -e, strm l -la -o, s tr
m e n je - a s; strm o l - ta m kdor
strmo gleda
strm o- v sestavi: strm oglv -va
-o, ~ g l v e c -vca m vrsta letal,
~ g l v iti -im, ~ g l v lje n -a -o;
strm o g l v lja ti -am, ~ g l v lja n je -a s; strm ogld -da -o,
~ g l d n o st -i i
s tn - i: ez d n in stn ; s tm j
- s; stn -a -o: stn a in a j
dova etev; strn n -a -o: ~ o
ito; strn n a -e i ; strn e -a s,
strn ien -na -o: ~ a repa, strn nica -e , strn n ik -a m;
s trn in a -e ; stnoks -sa m,
strn o k -i i pokoena strn
strn a d -a m, strn d a -e i, strn d ek -dka m, s trn d k a -e i, strn d ji -a -e, strn d o v -a -o
s trn iti -nem gl. s trin ja ti
stro je -a s ipd. gl. stro k
str fa -e i kitica pesm i, strfien
-na -o

stro g -a -o, stro ji -a -e oster, trd,

hud, resen ; prisl. strogo, prim .
str e; strogost -i
stro h n ti -m gl. tro h n eti, strohn n je -a s, stro h n te v -tve i,
s tro h ln a -e ; stro h ljv -va -o,
stro h ljv o st -i
s tro j - ja m, stro je n -jn a -o,
s tro jn ik -a m, stro jn ic a -e i,
s tro jn i e n -na -o: ~ i pas;
stro j e k -ka m, stro jn itv o -a s
s tro je - v sestavi: stro je sl v je -a s ;
stro je p s -a m, ~ p s e n -sna -o,
~ p s e c -sca m, ~ p s k a -e ;
stro je v o d ja -a in -e m, stro je vdski -a -o: ~ i te a j; stro je znnstvo -a s
s tro jiti stro jim , s tro ji -te! s tro jil
-la -o, (u )str jen -a -o, s tr o
je n je -a in s tro je n je -a s, strojte v -tve , s tr jb a -e ; stroj r -ja m, s tro ja rc a -e , stroja r ja -e i , stro j rs k i -a -o,
s tr o j rn a -e = stro j rn ic a -e
i, stro j rstv o - a s ; s tr o j riti -im,
s tr o j r je n je -a s; stro jilo -a s,
stro jle n -lna -o [ -ln -], stro jln ik -a [ -ln-] m, stro jln ic a -e
[ -ln-] ; S trojin a -e i
str k stro k a m, stro k o v je -a s,
str k a st -a -o, s tro k t - ta -o,
stro k o v t -a -o, str en -na -o,
stro ji -a -e: ~ i fiol, str n a t
-a -o, stro n ica -e , strec
-ca m, stro k -k m, stro je
-a s, str iti -im se: g rah se
stri
stro k a -e , stro k o v en -vna -o,
stro k o v n j k -a ro, stro k o v n j k in ja -e , stro k o v n j k i -a -o,
stro k o v n j tv o -a s
str p -pa m, n a stro p u ; stro p en
-pna -o: ~ i zidak, stro p n ik -a
in stro p n ik -a ro, stro p n ca -e ;
stro p v je -a s
str siti -im = ra z tro siti -im gl.
tro siti
stro e k -k a m. stro k o v en -vna
-o, stro k o v n ik -a m

773

strpa
strp a a -e Z vrsta rovnice
strp n e c -nca m vrsta osata
s trp a ti -am, strp a n -a -o, stp anost -i ; strp v a ti -am k a j v
k a j, s trp v a n je -a s
s trp ti -m gl. trp e ti; strp v a ti
-am, s trp v a n je -a s; strp en
-p n a -o, strp n o st -i , stp n ik
-a m = stp n e -a m, stp n ic a
-e Z; s trp ljv -va -o, s trp ljvos-t -i
strp o l ti -m splam eneti, strp o lel
-la -o, strp o l n je -a s
stsn iti -nem (se) prestraiti, pre
senetiti, stse l -sla -o prestraen,
s trsn te v -tve z
str g -a m, str g a -e : vodna
s tr g a ti -am, str g a n je -a s;
stru g lo -a s, stru g le n -lna -o
[ -ln-], stru g ln ik -a [ -ln-] m;
stru g -a m, stru g a -e z,
str g lja -e Z strgata, strgulja;
s tru g lj ti -m, s tr u g ij j -jte!
s tru g lj l -la -o, s tr u g lj n je -a
s; str g av ica -e Z, s tr g e lj- g lja
m; stru g o tn a -e Z, stru g o tn a st
-a -o, stru g o tn e c -nca m, stru govna -e ; gl. tudi stru iti
s tru g a r -ja m, stru g a rc a -e Z,
stru g rsk i -a -o: ~ o oro d je,
stru g rstv o -a s; s tru g riti -im,
s tr u g r je n je -a s
s tr ja -e z tok: lite ra rn a , e le k
tri n a s tru ja , s tr ja ti -am, str ja n je -a s fiz.; s tr u jti -m:
v oda s tr u ji ez n jiv o
s tr u k t r a -e Z ustroj, zlog, sestava,
s tru k tu re n -rn a -o: ~ a fo rm u la
str m a -e Z gola med.
stru m e n -m na -o: ~ o n a p e ta vrv,
~ a h o ja ; str m n o st -i Z
s tr n a -e Z: ~ e naviti, napeti,
u b ra ti; bo tre b a d ru g e ~ e n a
v iti ostreje nastopiti; p re n a p e ta
~ poi; ig rati na eno ~ o , eno
sam o ~ o p ritis k a zm eraj isto
goni; na rodolju b n o , socialno
~ o b re n k a ; k o n jsk a ~ ima;
iva ~ zool.; s tr u n ast -a -o.

s tr n a r in s tru n r -ja m, str n a rsk i in -rsk i -a -o, str n ic a

-e i, str n sk i -a -o
s tru p -a m, stru p n -a -o, stru p en ca -e Z, stru p e n n a -e i,
s tru p e n j k -a m, stru p e n j a
-e Z; stru p n o st -i Z, stru p n sk i
-a -o; stru p e n -p n a -o: ~ i zob,
~ a leza; stru p n t - ta -o,
str p n ic a -e Z, str p n ik -a m
stru p n n a -e Z; s tru p n j k -a m;
s tru p r -ja m, stru p a rc a -e ,
s tru p rk a -e Z; stru p o v t -a -o,
stru p o v to st -i Z; stru p o sl v je
-a s, stru p o zn n stv o -a s
str p a ti -am in s tr p iti -im gl.
tru p a ti razbiti, str p a n in str p lje n -a -o
str -a m neki ZuZek, str a v -a
-o: ~ o ito
str iti -im, str e n je -a s, stru na -e Z, str ec -ca m, str je -a s; str e n -na -o: ~ o
dleto; str n ica -e Z, str n ik
-a m, gl. tudi stru g
str k -k m kraljiek (pti)
str n -a m, strn o v -a -o, strnovec -vca m, strn ec -nca
m, stren ca -e , stre n n a -e Z,
str n k a -e Z neka hruka; strn ast -a -o; st e lj -lja m
koruzni stor
s t d - a m, s t d e n -d n a - o ostuden;
s t d iti -im (se), st d e n je -a s;
st d n o st -i ; stu d ljv -va -o,
s tu d ljv o st -i
stu d n -n a -o m rzel, stu d n ec
-nca m, stu d en ek -ka m, stud n en -na -o: ~ a voda, studnnica -e Z = stu d n in a -e ,
stu d n n ik -a m im e v e t rast
linam, stu d n n a t -a -o: ~ a d e
ela; stu d n a r -ja m; Stude
nice -c mn. zajet izvirek
st d io m -ia -iu -io -iu -iom, mn.
st d ii -iov -iom -ie -iih -ii
studisus [-zus] -a m dijak
stu d r -ja m m oker skalnat svet

774

Sudn
stu h n ti -m pokvariti se, stroh
n eti, stu h n l -la -o: ~ a rep a ;
st h el -hla -o zatohel; stu h ln a
-e , stu h n ta -e
st liti -im (se), st lje n -a -o, stlje n e c -nca m = st lje n ik -a m,
stu ln a -e
stv r - , stv a rc a -e , stv re n
-rn a -o, stv rn o st -i , s tv a r
nica -e , stv rn ik -a ro, stv rstvo -a s
stv riti -im, stv a ri -te! stv ril -a
-o, s tv rje n -a -o, s tv a rj n je -a
s, stv a rite v -tve ; stv a rle n -lna
-o [ -ln-]: ~ a mo (+stv a rite ljna mo); stv a rln o st -i [ -ln-] ,
stv a rn a -e ; stv a rite lj -a ro
stvarnik, s tv a rte ljic a -e , stv a
rite ljs k i -a -o: ~ o delo; stv rja ti -am, s tv rja n je -a s, stv a rj le n -lna -o [ -ln-]: ~ a mo,
s tv a rj ln o s t -i [ -ln-] ; stv arljv -va -o, stv a rljv o st -i i
stv r -ra ro, stv riti -im, stvrje n -a -o, stv o rtev -tve
snb lat. pod: sub voce pod izto
nico, kratica: s. v.; sub- v se
stavi pod+su b a lt re n -rn a -o pod kom dru
gim , odvisen, podloen: ~ i a st
nik; + su b altrn o st -i [-lt-]
s b d i k o n -a m , s b d ik o n sk i -a
-o, s b d ia k o n t -a ro, sbdiak o n tsk i -a -o
su b j k t -a m podmet, osebek, ose
ba; su b j k te n -tn a -o: ~ o dolo
ilo; su b je k tiv e n -vna -o ose
ben, su b je k tiv n o st -i , su b
jek tiv iz em -zm a m fil., su b je k tiv st -a m, su b je k tiv stk a -e ,
su b je k tiv isti en -na -o
su b k u t n -a -o podkoen: ~ a in
je k c ija m ed.
su b lim t -a m prehlapina, sublim ten -tn a -o; su b lim rati -am
prehlapiti, razpliniti, su blim ran je -a s, su b lim c ija -e , sublim acjsk i -a -o: ~ i p ro d u k t
sub lim en -rana -o vzvien

su b o rd in c ija -e podloinost, po
korina predstojnikom , podre
ditev, su b o rd in ra ti -am pod
rediti, su b o rd in ra n -a -o
s u b r ta -e pevka veselih vlog
su b sid iren -rn a -o pomoen, subsd ije -ij mn. pomoki, subsid i rij -a m
su b sk rib ra ti -am podpisati, naro
iti, s u b sk rib ra n je -a s, subsk rp c ija -e , su b sk rip c jsk i
-a -o: ~ a cena, su b sk rib n t
-n ta m
su b stn ca -e podstt, tvar, tva
rina, jedro, su b stn en -na -o:
~ a podlaga, su b stan cile n -ln a
-o [ -ln-] bistven
s b stan tiv [-iu, + - i f ] -a m samo
stalnik, s b stan tiv e n -vna -o:
~ a rab a, su b sta n tiv ra ti -am,
s u b sta n tiv ra n je -a s, substantiv iz cija -e
su b stitu ra ti -am zam eniti, subs titu ra n je -a s, su b stitu c ija -e
zamena, su b stit t -a m, substitu c jsk i -a -o
sn b str t -a m podlog, podlaga,
su b str te n -tn a -o
*subsum rati -am privzeti, vteti,
* su b su m ran je -a s
*subtlen -ln a -o [ -ln-] tenek, na
droben, neen, *su b tiln o st -i
[ -ln-] tanina, nadrobnost
s u b tra h ra ti -am odte(va)ti, subtr a h ra n je -a s odtevanje, subtra h n d -nda ro odtevanec,
s u b tr k c ija -e odtevanje
su b tr p i en -na -o: ~ i k ra ji,
~ o p o d n eb je
sn b v n cija -e pomo, podpora,
su b v e n cjsk i -a -o: ~ i fond,
su b v en cio n irati -am, su b v e n
c io n ira n je -a s
* subverzja -e prevrat, *subverzven -vna -o prevraten, pre
vratniki, *subverzvnost -i
prevratnost
S udn -na ro kr. i., su d n sk i -a
-o: ~ i rnci. S udnec -nca m

775

Sudeti
S udti -ov m mn. l. i. pogorja,
su d tsk i -a -o
Sez -a m kr. i. m esta v Egiptu,
s eki -a -o: S u ek i p rek o p
*sficit -a m prebitek, ostanek,
*sficiten -tn a -o
su fk s -a m pripona, obrazilo, sufik slen -lna -o [ -ln-]: ~ i naglas
su flra ti -am priepetavati, suflir a n je -a s, su fl r -ja m epetalec, su fl rk a -e epetalka,
su flrsk i -a -o: ~ i p ro sto r
su fra g n -a m podlonik, su fragn ski -a -o
su g e rira ti -am kom u k a j priepetati, vplivati na koga, vsiliti k omu svojo voljo, su g e rira n je -a
s, su g e stija -e , sugestiven -vna
-o, su gestivnost -i ; sugestib le n -lna -o [-ln-] kdor se d
vplivati, sugestiblnost -i [ -ln-]
suh -a -o in - - -: na sho
stopiti, po suhem in po m o
k rem ; sha -e presihajo po
tok; suh -a m , su h a -e ;
su h l [-u] -i ; shec -hca m
= s h e lj -h lja m ; suhica -e
suha v e ja ; su h lj d -i ; s u h lja t
-ta -o; suhost -i ; suh ta -e
, su hten -tn a -o; suhtec -lca
ra, suhotca -e i suica, suhotn a -e i ; pl. tudi sua in suiti
suho- v sestavi: su hocvtnica -e
neka rastlina; suhokstec -tca
m; suh o ltn ica -e neka rast
lina; suhom rzica -e ; suhong -ga -o; su h o p re n -rn a -o,
~ p r n o s t -i , ~ p r n e -a m ;
su h o p rn ik -a m neka rastlina;
su h o p t -ta -o, ~ p te c -tca ra;
s u h o r b e r- b r a - o : ~ i k o n ji ek ;
suhozm ec -m ca m, ~ z m sk i
-a -o
su ita -e [ sw ta] vrsta skladbe,
spremstvo: d v o rn a ~
+s u je t -a [si -ja] m predm et,
snov

776

s k a ti -am in -em, s k a j -te in

-jte! in si -te! s k a l -la -o,
s k a n je -a s, s k an ec -nca m
nit, vrsto monika, s k an ek
-ka m, mn. s k a n k i -ov (jed );
s k a n k a -e ; sk -a m, suk
-a m, sukaca -e ; su k lo -a
s, su k len -ln a -o [ -ln-], s k alica -e , su k ln ic a -e [-ln-] ,
su k ln ik -a [-ln-] m ; sek
-ka m 1. vodni vrtinec, 2 . sek
p red iv a ; sen -na -o: ~ a
h itro st; su k lec -lca [-u-] m
*sukcesven -vna -o postopen,
*sukcesvnost -i ; * sukcesja
-e nasledstvo
s u k lj ti -m (se): p lam en su k lj ,
s u k lja j -jte! s u k lj l -la -o,
s u k lj n je -a s
s k n ja -e , s k n ji -a m , s u k
njia. -e , su k n j -a m ikric,
s u k n j a -e f, s k n ja r - ja m
zanilj. za gospoda
su kn - s, s k en ce -a [ - kn-] s;
su k n n -a -o: ~ a o bleka, sukn en in a -e = su k n n a -e ;
su k n r -ja m, su k n a rc a -e i,
s u k n a rja -e ; su k n rn a -e i ;
su k n rn ic a -e , s u k n rsk i -a
-o, su k n rstv o -a s; su k n riti
-im, s u k n rje n je -a s; suknotec -ca m, su k n o tk le c -lca
[-u-] m
S la -a in -e m os. i. rim skega
dravnika, Slov -a -o
s lec -lca [-le-] m = su l -a m
neka riba, s l ji -a -e [-l-]:
~ e meso
su lfa t -a [ -lf- ] m kem . soli ve
plene kisline; su lfid -a [ -lf-] m
kem . veplove spojine s kovi
nami; su lft -a [ -lf-] m kem .
slica -e , s li a r -ja m, sli a rk a -e zool., s lia st -a -o,
sliica -e i, sliie -a s, slinik -a m ; s liati -am se
s lj -a m vrsta kafa, brente
s lta n -a m, s ltan o v -a -o, slta n k a -e , s ltan sk i -a -o: ~ i

suvti
lovek; su lta n t -a m [povsod:

- lt -]

sum -a m, sum en -m na -o: ~ o

blago, sm nost -i ; sm iti -im
= sm niti -im, (o)sm ljen -a
-a = (o)sm njen -a -o, smlje n je -a s; s m n ja -e , sumn jiv -va -o = su m ljiv -v a -o,
su m ljv e c -vca m, su m ljv k a -e
, su m ljv o st -i
*sm a -e vsota, su m ra ti -am setevati, su m ra n je -a s, sum nd
-a m setevanec; sum rien -na
-o samo v glavnem posnet, okraj
an, kratek
S u m r -a m starodavno im e za
pokrajino ob dolnjem E vfratu,
S u m rci -ev m m n., sum erski
-a -o, sum rin a -e (jezik)
su m n iiti -im, su m n ien je -a s;
gl. tudi sum
s n iti -em, (p re )s n jen -a -o, sn ek -n k a m, sunkom a prisl.;
su n k o v it -a -o, unkovtost -i ;
s n lja j -a m
su p e r- (lat.) v sestavi: su p e ra rb itr r a ti -am, s u p e ra rb itr c ija -e
viji pregled, vija razsodba;
su p e rin te n d n t -n ta m viji
protestantski duhovnik; su p ern atu ra lz em -zm a m, ~ n a t u r a
listien -na -o; su p e rfo sft -a
m, ~ fo s f te n -tn a -o: ~ o gno
jilo ; su p e ro k sd -a m
su p rio r -ja m predstojnik, su p e
rio re n -rn a -o m oneji, bolji,
su p e rio rn o st -i premo
s p e rla tiv [-iu , +-if] -a m pre
senik, s p e rla tiv e n -v n a -o : ~ a
o b lik a p rid ev n ik a, ~ a ocena
su p n -a m nam enilnik, supnski
-a -o: ~ a o b lik a
su p lem n t -n ta m priloga, doda
te k , dopolnilo; su p le m n te n -tn a
-o: ~ i snopi; su p le m e n tren
-rn a -o: ~ i kot
su p l n t -n ta m, su p l n tk a -e
in su p l n tin ja -e , su p l n tsk i
-a -o: ~ o m esto, su p lra ti -am,

su p lra n je -a s, su p ln ca -e i,
su p le n t ra -e
su p o n ra ti -am predpostavljati;
slovenimo: vzem im o, da; m isli
m o, da; s tem pridrkom , da;
su p o n ra n je -a s, su p o zcija -e
su p rem t -a m vrhovna oblast,
su p re m a c ja -e premo, prevlada, prvenstvo
s ra -e 2 poglavje korana
s rk a -e jopa, koem ajka, suk
nji
su ro g t -a m nadom estek
surv -va -o, su r v ec -vca m
surove -a m ; su ro v in a -e ,
su ro v in sk i -a -o; su r v k a -e
neka goba; su ro v o st -i in su
rovost -i ; su ro v ti -m, su
rovi -te! su ro v l -la -o, surov n je -a s; povsod: +sirovsu sp e n d ra ti -am zaasno odsta
v iti, razveljaviti, s u sp e n d ira n je
-a s; su sp e n zija -e i; suspenz rij -a m kilni pas
sua -e , sen -na -o: ~ o leto,
snik -a m suh veter, sunna
-e ; ssec -ca m marec, sev -a -o: ~ sneg; s je -a s
kar je posueno
S ak -k a rn, n a Suku, suki -a -o: ~ a lu k a
suca -e je tik a , suen -na -o:
~ lovek, sunost -i
su iti -m, si -te! suil -a -o,
sun -na -o, su n je -a s, sunec -nca m prepeenec, suen n a -e ; sun a -e , sue
-a s; suilec -lca [-iu -] m, sulk a -e [-iu-] , su -a m ;
suilo -a s, suilen -ln a -o [-ln- ] ,
suilnica -e [ -ln-] , su iln ik -a
[ -ln-] m, gl. tudi suh
*sutern -a m podpritlije, *sutern sk i -a -o: ~ o sta n o v a n je
s ti spm in s jem , s j -te! sl
s la -o, (na)st -a -o, s tje -a s,
gl. tudi sip ati
su v ti svam in s jem , s v a j -te!
in s j -te! suvl -a -o, su v n je

777

suveren
-a s; suvlen -lna o [ -ln-], suv ln ica -e [ -ln-] , gl. tudi suniti
su v ern -a -o vrhoven, neodvisen,
su v ern -a m vladar, suvernost -i vrhovnost, neodvisnost
S uzana -e os. i., S uznin -a -o
s en j -n ja m, su n ja -e i, su
e n jsk i -a -o [-nj-], senjstvo -a [-nj-] s; su n ji -a -e
in sen -na -o, snost -i ;
su n jev ti -jem , su n jev l -la
-o, su n je v n je -a s
sv d iti -im (se) razjeziti, ~ se
spreti se s kom , svdil -a -o,
sv ja -e p re p ir; sv a d ljv -va
-o, sv a d ljv e c -vca m, sv adljvk a -e , sv a d ljv o st -i
sv k -a m, sv k in ja -e , svki
-a -o, svtvo -a s, svina -e
; svst - i svakinja
sv lje k -ljk a m, sv lj ek -ka m,
s v ljk a st -a -o, s v ljk a r -ja ra;
sv lj ica -e cigareta; sv ljn ik
-a m neka rastlina; sv a ljk ti
-m, sv a ljk j -jte! sv a ljk l
-la -o, (p o)svaljkn -a -o, sv aljk n je -a s
sv a riti -m, sv ari -te! sv a ril -a
-o, (po)svarjen -na -o, s v a rje
n je -a s; s v a rte lj -a m, svarte ljic a -e z, sv a rte ljsk i -a -o;
svarilo -a s, svarilen -lna -o
[ -ln-], sv a rlec -lca [-iu -] m,
sv a rlk a -e [-iu -] i, sv arln ica
-e [ -ln-] ; sv a rljiv -va -o,
sv a rljv o st -i
sv t in svt -a m, mn. svti in
s v tje -ov; sv tb a -e , svtben
-a -o [-bn-]; svtec -tca m,
sv tevca -e [-u~] Z; svatovti
-jem , svatovl -la -o, svatov n je -a s; svatovlec -lca [-u-]
m, sv ato v lk a -e [-u-] i , svato v lski -a -o [-u-]; svtovec
-va m, svtovka -e i , svtovski -a -o, svtovina -e i
sva -e , svica -e i = svka
-e , sven -na -o, svnica
-e z, svnien -na -o, svnik

-a m sv n ja k -a m; svar
-ja m kdor sveo nosi, sv arica
-e , svarsk i -a -o, svarstvo -a s; sv er -ja m kdor
svee dela, sv earca -e i , sve rsk i -a -o, sv erstv o -a s;
sv e rn a -e i , sv ern ica -e i;
sv e riti -im, s v e rje n je -a s
svean -na m februar, svenov
-a -o: ~ m raz
sven -a -o slovesen, svenost
-i i slovesnost
sveva -e , sveven -vna -o:
~ i plin, svev n ik -a m vrsta
encijana; sv en je -a s encijanu
podobna rastlina
sveenik -a m duhovnik, svee
nica -e duhovnica, sveenki
-a -o duhovniki, sveentvo -a
s duhovnitvo
sv e d er -d ra m, sv d rc -a m, svd rek -ka m, sv d ri -a m;
svedrov -a -o: ~ ro aj, svdrovec -vca m vlomilec; sv e d r r
-ja m, sv d ra st -a -o; sv e d r ti
-m, sv e d r j -jte! sv ed rl
-la -o, sv e d r n je -a s; sv ed rti
-m, sv d ri -te! sv e d rl -a -o,
sv e d r n je -a s, sv e d rtev -tve
svedk -ka m, sv e d k in ja -e i,
svedtvo -a s; svediti -im,
svedenje -a s, svedba -e i
prievanje, svedonstvo -a s,
svedtvo -a s; svedonna -e
svst - i : v svsti sem si, svst
-a -o: svst sem si; svsten -tna
-o, svstnost -i
svt -a -o, sv etji -a -e; prisl.
svet, sv e tje; dol. svti -ega,
okr. sv.: ~ i veer, ~ i dan,
sv. kri, sv. ev a n g elij; vsi sveti
(praznik) in vsi svti; svtec
-tca m = svetn ik -a m, sv e t
nica -e i , svetn ik i -a -o, svetntvo -a s; sv tek -tk a m : v
p etek in
svteen -na -o
[4 i-] , sv te n ji -a -e, svtenost -i [-t-] ; sv etca -e i
1. svetnica, 2 . neka rastlina; sve-

778

svetotn ja -e , sv e tin jica -e , svetn ja r -ja m ; svetie -a s, sveten -na -o; svetiti -m praz
novati, slaviti, svettev -tve ;
sv e tk o v ti -jem , sv e tk o v n je
-a s
sv t - m, dv. svet in svetova
-v -voma, mn. svetovi -v
-vom; svten -tna -o [svt-,
+svt-j: ~ i lovek laik, ~ i d u
h ovnik (v naspr. z redovnikom );
sv tsk i -a -o: ~ i lovek raz
gledan, olikan, om ikan, ~ a u g la
je n o st; svetoven -vna -o: ~ a
zgodovina, v o jsk a obsega ves
svet, ~ o znan po svetu; svetovn j k -a m, sv e to v lj n -n a m,
sv e to v lj n sk i -a -o, sv eto v ljn stvo -a s; sv e to v je -a s
sv et [+ svt] svta [ +svta, +svta] m n a svet: dati, d a ja ti dobre
svte; pro siti, v p ra a ti koga
sv ta ali za svt; narodni, ol
ski, m estni, cestni svt; svtnik
-a m, sv tn ica -e , svtn ik i -a
-o, svtnitvo -a s; svtovati
sv tujem , sv tu j -te! svtoval
-a -o, (na)svtovan -a -o, svtov a n je -a s; svetovlec -lca [-u-]
m, sv e to v lk a -e [ -u-] , sveto v lski -a -o [-u-], svetovlstvo -a [-u-] s, svetovlen -lna
-o [ -ln-]: ~ i o dbor
sv etel in svetl [-tu in -tu] -tl
- in - - -, dol. svtli -a -o:
to je svtli tre n u te k dne, p riti
na svtlo; prim. sv e tl ji -a -e,
prisl. svetlo, sv e tl je; svetlost -i
in svtlost -i , svetloba -e ;
svetloben -bna -o: ~ i a rk i;
sv etlbnost -i
sv titi -im, svti -te! svtil -la
-o, svetlec -lca [-u-] m, svetvo -a s; svetilo -a s, svetilen
-ln a -o [ -ln-]: ~ e n ap rav e,
sv etln ica -e [ -ln-] , sv e tiln i
a r -ja [ -ln-] m, sv e tiln ik -a
[ -ln-] m, svetiln o st -i [ -ln-] ;
sv e tilk a -e [-lk -] , svetlen

-na -o [-l-]: ~ e sa je ; svetilonsec -sca m

sv e tl ti -m svetiti se, sv tli -te!
svetll -la -o, sv e tl n je -a s;
sv e tlti -m se, svtli -te! svetll -a -o, (raz)sv etlj n -na -o,
s v e tlj n je -a s, sv etltev -tve z;
svetlica -e , svetliica -e ,
svetlast -a -o; sv e tlik a -e ;
sv e tlik a ti -am se, sv e tlik a n je -a
s, sv e tlk a st -a -o; sv etlin -a m,
sv etlin a -e , sv e tljv -va -o,
sv e tljv o st -i i, sv e tlj v a -e
svetlo- v sestavi: svetlbl -a -o:
svetloten -tn a -o, ~ tn o s t -i
; svetloglv -va -o; svetlolas
-sa -o; svetlo m r -a m, ~ m rstvo -a ; svetlo m o d er -d ra -o;
sv e tlo o k - k a -o ; sv e tl rd - a
-e; sv e tl rj v -va -o; svetlru m n -na -o; sv etl sv -a -o;
sv etldtsk -a m ; svetlzeln -na
-o; toda svetlo lik a n -a -o
sv e tn ik -a m gl. svt -a -o
sveto- (svetnitvo) v sestavi: svetogdec -dca m ; sv eto h ln iti
-im, ~ h lm b a -e , ~ h lin e
-nca m, ~ h ln k a -e 2, ~ h ln s k i
-a -o, ~ hlnslv o -a s; svetolten -tn a -o, ~ l tn ic a -e ;
svetonen -na -o; sv eto p t
-ta -o, ~ p te c -tca m, ~ p te n
-tn a -o, ~ p tk a -e , ~ p tn ic a
-e , ~ p tn ik -a m ; sv eto p isem
ski -a -o [-sm -]; sv e to sk ru n
stvo -a s, sv e to sk r n sk i -a -o:
*svetotjstvo -a s skrivnost (ver
ska), zakram ent; pridevnik kra
jevnih im en: sv e to k rk i -a -o
(Sv. Kri), sv etogrski -a -o
(Sveta gora), sv eto lu cjsk i -a -o
(Sv. Lucija) itd.
sveto- (posvetno) v sestavi: svetoben -na -o, ~ b n o st -i ;
sv e to b o lje -a s, ~ b le n -ln a -o
[ -ln-]; svetob rec -rca m ; sveto lj b je -a s, ~ lj b e c -bca m,
~ lj b e n -bna -o; sv eto lje -a
s, ~ ln ik -a [ -ln-] m

779

Svtopolk
S veto polk -a m, Svtopolkov -a
-o: ~ a opo ro k a [povsod: -lk-]
sv eto v ati -u jem gl. sv t svta
sv -a -e: ~ a tra v a surova, ze
lem v ~ e sa d je surovo, presno,
n ekuhano; ~ e m lek o pravkar
pomolzeno, sladko, nekuhano; ~
k ru h nor, mlad, nove peke, r avno peen; ~ e pecivo iz pei,
ravno peeno, novo; ~ e pivo
hladno, vrsto, nastavljeno, izpod
pipe; ~ a voda hladna, osir a,
mona, vrsta, iva, studena, m r
zla; ~ e ju tr o jasno, ostro, um i
to, lepo, mrzlo, hladno; ~ z ra k
ist, moan, dober, oster, hladen,
m rzel; ~ e m isli nove, ive, m la
de, ostre; ~ lovek, o b ra z spo
il, il, ivahen, zdrav, mlado
sten, prerojen; ~ a d rv a surova,
m okra; ~ a k a v a nepostana, prav
kar kuhana, diea; ~ sneg nov,
mlad, nepregaen, neprebojen;
~ a ja jc a zdrava, dobra, nepo
kvarjena; ~ e m eso surovo, ne
prekajeno, presno; ~ a ra n a no
r a , krvava, presna; ~ e perilo
islo, oprano; ~ a b a rv a zdrava
(p ri loveku), iva, vrsta, mona,
izrazita, ista (pri podobah); ~ e
zo ra n a n jiv a na novo, pravkar;
~ a sled nova, iva, t opla (n. pr.
na leiu); ~ e novice najno
veje; beseda je slovan. izposojen
ka, ki smo jo pred 100 leti pre
vzeli namesto nem ke tujke +fren -na -; po pom enu je tako
nedolona kakor ona, zato ji je
treba v vsaki zvezi poiskati dolo
eni pom en; e tega ne opravi
pisatelj, mora bralec, ali pa je
oznaitev le priblina, ohlapna;
skrbni je zik se take ohlapnosti
varuje; svost -i , sveina
-e , sviti -im, sv e n je -a s,
svetev -tve , svelen -lna -o
[ -ln-], svelnost -i [ -ln-]
sv en j -n ja m, sv e n jek -ka
[-nj-] m: gl. tudi zvee n j

svba -e , svbov -a -o, svbovec

-vca m, svbov je -a s, svbovina
-e
sv id e n je - a s : n a ~ !
svila -e , sviln -a -o: ~ e n o g a
vice, svilen -ln a -o [ -ln-]: ~ a
gosenica, sv ilen n a -e , svilen in a r rja m, sv ilen o ls -asa -o;
sv ila r - ja m, sv ilarca -e , svil rsiv -a s, sv ilrn ica -e ;
sv iln a t eTa -o [ -ln -], sv ln ica -e
[ -ln-] bot.; s v la s t- a -o ; svil
-a m neka opica; svlstvo -a
[-ls-] s, svilovit -a -o poln svile
svilo- v sestavi: sv ilo b rv ec -vca
m ; svilols -sa -o; sv ilo p rd ec
-dca m, ~ p r e d c a -e = svilop r d k a -e ; s v ilo p r jk a -e ,
~ p r jn ic a -e ; s v ilo r ja -e ,
~ r je c -jc a m, ~ r j k a -e ,
~ r jn ic a -e
svinec -n ca m, svinn -a -o,
svinnec -nca m, sv ia n k a -e
, svinenna -e , sv in n ast
-a -o, svinen o b rv en -vna -o;
svinen -na -o: ~ a pe, svin
nica -e , svinnik -a m, svinn ast -a -o, sv n n at -a -o; svin r - ja m, sv in rn ic a -e ,
svnek -ka m ; svinev -a -o:
~ dioksid, s ija jn ik
sv n ek -n k a m neka rastlina
sv in ja -e , sv in jsk i -a -o: ~ o
m eso; sv in j a -e velika svi
nja, sv in j d -i ; sv in j k -a m ;
s v in j r -ja m, sv in j r e k -ka
m, sv in ja rc a -e , s v in ja r ija -e
, s v in ja rn -e , s v in j rk a -e
, s v in j rsk i -a -o, sv in jrstv o
-a s; s v in j ti- m , s v in j j- jte !
sv in j l -la -o, s v in j n je -a s;
s v in j riti -im, s v in j r je n je -a
s; sv in jec -n jca m neka rast
lina, sv n jic a -e ; sv n jstv o -a
s; sv n ja k -a m ; sv in jica
-e vrsta osata; s v in je r ja -e ,
sv in je r je c -jca m ; svin -ta s,
sv in tiu a -e = sv in n a -e
svinjsko meso

780

s v in jk a -e neka igra: sv n jk o
biti, loviti, p asti; s v n jk a ti -am
se, s v n jk a n je -a s
sv ra ti -am piskati, igrati, svran je -a s p iskanje, igranje, svir -a m piska, igra, svirlo
-a s, sv irlec -lca [ -le-] m pi
ska; sv irl [-l] -i pastirska
pialka
svsli -i 2 mn., svslice -ic mn.
svi -a m im e rastlinam in Hvalim
sv it -a m : od svita do m rak a ,
sv itati -am (se), s v ita n je -a s,
sv tan ice -ic m n.; svten -lna
-o: ~ a m aa = sv tn ica -e
sv itek -tk a m, sv tk a ric a -e i
valsko in rastlinsko im e ; svitk o v n a -e i; sv tn ja k -a m
sv te r - tra m
svizec -zca m zool.
sv -a m, svec -ca m, svnat
-a -o, svnica -e z
svoboda -e , svoboden -dna -o,
svobdnik -a m, svobdnica -e
, sv o b d n itv o -a s; svoboina
-e , svobinski -a -o; svob o d n j k -a m, svo b o d n jk i -a
-o, svobodnjtvo -a s
svobodo- v sestavi: svobodoljb
-a m, ~ lj b e n -bna -o, svobodolj b n o st -i , ~ l j b j e -a s; svo
b odom iseln -a -o [-sln-], ~ m i
seln ost -i [-sln-] i , ~ m islec -a
[-lc-] m ; svobodoljen -ljn a
-o, ~ ljn o s t -i
svod -oda m obok, oblok: nebesni
~ nbes, svden -dna -o oben, obokan: i strop, svdast
-a -o obokast
sv j sv ja -e povr.-svoj. z. nam
rabi za vse osebe, tevila in spole
lastnikov, kadar izraa svojino
osebka v stavku: ja z hvalim
sv o je blago, ti svje, k a k o r
h v ali vsak b e ra svjo m alho;
vsak sto ri svjo dolnost, m oki
svjo, enske svojo; kadar
izraamo splono posest, ne ra
bimo povr.-svoj. z., eprav obli

kovno m erimo na svojino oseb

ka: p rili smo v nao p re sto l
nico; b o je v ali smo se za nao
svobodo ( e im am v m islih pred
vsem skupno dobrino), za svjo
svobodo ( e im am v m islih pred
vsem osebno dobrino); izraa
tudi svojino m iljenega, slovni
no neizraenega osebka (zveza po
sm islu): p u stite v sak em u sv o je;
sin (je) m oj, um (je) sv o j; v sa
kem u se sv o je n a jle p e zdi;
sv o ja glava, svoj svt; sodn ija
odloa o svojem in tu je m ;
kadar bi bila raba povr.-svoj. z.
dvoum na, se ji ognemo: u k azal
m i je re z a ti s svojim noem
(ni jasno, igav je no, tega, ki
je ukazal, ali tega, ki naj ree)
= ukazal je, n a j reem z n je
govim noem ali s svojim n o
em kakor terja sm isel; povr.svoj. z. smemo rabiti v slov. le
tedaj, kadar je kakorkoli poudar
jen in smiselno potreben; na to
je treba paziti zlasti pri preva
janju iz rom anskih jezikov, kjer
ima ta zaim ek pogosto le pomen
dolonega lena: P e te r je (+svoje) m isli z m e ra j o b ra al na
dom ; v (+svojih) b esed ah ni
bil p rev id e n ; b il je za to p ljen
v (+svoje) delo, d a je pozabil
n a vse; povr.-svoj. z. uporab
ljamo samostalno, pridevno in
prislovno: n a sv je p riti, zaeti,
delati, iveti, k u p o v ati; n a sv o
je m biti, iveti, d elati; ob svo
jem iveti, delati, b iti ob svoji
preskrbi, hrani; po sv ji v o lji
rav n a ti, d elati; po sv je dela,
ivi, m isli (kako?); po svojem
del, pase, hodi (kje ? ); po sv
je d o b er lovek na svoj nain;
sam svj, sm a sv ja b iti samosljen (-jna), nedren (-na),
trmast (-a); za sv o jeg a (svjo)
vzeti posinoviti, pohriti; za
svje p ro d ati brez dobika, za

svojt
svoj denar; svoj as je bil dom a
a ja ; pom agal si je n a * ~ i n a
neko, vasih, ob svojem asu
in, * ~ a nalo g a n aeg a asa;
je b il dom a, sv o je dni je bil
*svjskost -i samosvojost, po
dom a; v sa k a s tv a r ob svojem
sebnost:
te g a sloga,
n je
asu, ival im a svoj as (za raz- ! govega v e d e n ja ; *svjstvo -a s
plod), im a sp et svoj as (napad,
lastnost, posebnost: * ~ a te k o
in, * ~ a novih zd rav il, v * ~ u
ponovitev esa); sv oji smo si
ta jn ik a , p re d se d n ik a v slubi,
v sorodu, svoji k svojim enaki;
asti, kot tajnik
*svjstven
b o lj e je svoj, b o lj se ga b j;
-a -o [-tvn-] poseben, samosvojec -jc a m, nav. mn. svojci
-ev (+ta svoji) domai, sorodniki
svj:
je n jeg o v p o let v v i
ino nekaj posebnega, samosvo
sv o j t -i klika
jega; nalogo je reil n a
na
rv o je- v sestavi: svojesen -sna
in poseben, samosvoj
-o; svojeglav -v a -o, ~ g l v e c
*svha -e nam en, +v svho za,
-vca m, ~ g l v k a -e i, ~ g l v e n
zaradi, da (nam enilni): + v svho
-vna -o, ~ g l v n o st -i ; svojer prisl., ~ r e n -na -o: ~ o
z b o lja n ja trav n ik o v za izbolj
anje travnikov; +v svrho la
p isa n je ; sv o je v ren -rn a -o;
je g a u p r a v lja n ja za ra d i. .. ; + v
sv o je v o lje n -jn a -o, ~ v ljn o s t
svho, d a p reie zadevo, je bil
-i ; sv o je v rs te n -tn a -o, ~ v s tim enovan poseben odsek da
nost -i
preie . . zato da preie . . .
sv o jin a -e i, sv o jn sk i -a -o
sv o jti -m, svoji -te! svojl -a
sv k a ti -am (se): lis tje se sv k a ,
-o, sv o jtev -tve , sv o jilen -lna
s v k a n je -a s; sv k n iti -nem
-o [ -ln-]: ~ i zaim ki
svn ica -e pelerina
*svjski -a -o svoj, poseben, samo
sv - str en pri drevesu, sv je
svoj: * ~ a poteza njeg o v eg a zn a
-a s, sv ast -a -o, sv rk a -e

[ in ] m; onomatopoetino
podaljan nam rabi ta glas !
kot m edm . za oponaanje uma
ali za plaenje perutnine
bac -bca m k r . i.; baki -a -o
abso -a m (hladilna pijaa)
ab lo n a -e (izrezan) vzorec: po
~ i d elati po enem kopitu delati;
ab lo nski -a -o, ab lo n izrati
-am
* ab rk a -e podsedelna odeja
a fa ik -a [farik] m os. i. e
kega uenjaka, afaikov -a -o
a fh v zn e ric a -e vrsta ur, im e
novana po vicarskem m estu
S ch affhusen -sna m
*aft -a m krvavi oder, morie

a g r n -a m vrsta usnja; agrnov

-a -o, a g r n sk i -a -o: ~ e p la t
nice
h -a m igra in vladarski naslov ;
hov -a -o, hovski -a -o; ah st -a m, a h stk a -e i, ahstovski -a -o; aho vnica -e ,
a h v n ia r -ja m; a h ira ti -am ;
h m t m: v h m tu ; h
ig rati, n apoved ati, im eti; v h u
d rati, im eti; gl. tudi m at
+ h t -a m jaek
jk a -e ploata ladjica, ajks
-a ra
jk a a -e (vojaka) epica
k a -e i; k elj -k lj a m prgie:
~ trav e, la n u pest trave

782

arlota
akl [-l] -a m, aklov -a -o,
a k lji -a -e, a k lsk i -a -o
[-als-]
l [l] -a m ovratna ruta, za
vijaa
la -e 2 : ~ e b riti, zb ijati, u g a
n ja ti; k r a tk e ~ e lovek; lica
-e 2 ; liti in aliti lim se,
li -te in -te se! lil -a -o in
-la -o; lje n je in a lj n je -a
s; a ljiv -va -o, a ljiv e c -vca
m, a ljv k a -e 2, a ljiv o st -i i;
a lo g ra -e 2, alo g rsk i -a -o
+la -e 2 skodela, + lica -e i
skodelica
aljpin -a m os. i. ruskega ba
sista, aljp in o v -a -o; a lj p in sk i -a -o: ~ i bas
alobrda -e 2, a lo b rd ast -a -o.
alo b rd iti -im
alotka -e 2 vrsta ebule
mac -m ca m kr. i.: pro g a m ac-S rajevo; m aki -a -o
amn -a m, am nsk i -a -o, a
m anizem -zm a m
mlja -e 2 neum en lovek; mlja s t -a -o; a m lj ti -m ne
um no govoriti, nerodno hoditi,
a m lj j -jte! a m lj l -la -o,
a m lj n je -a s
amt -a m vrsta opeke, am ten
-tn a -o: ~ a o p ek a
ampanjec -n jc a m, a m p n jsk i
-a -o: ~ o vino, a m p n jk a -e
2 ; a m p a n jiz ra ti -am ; gl. tudi
C ham pagne
*ampinjn -a m kukm ak
ampion -a m bojevnik, prvak v
kaki portni panogi, am pionov
-a -o, am pionski -a -o, ampinstvo -a s; am piont -a m
prvenstveno tekm ovanje, amp io n tsk i -a -o
ngaj -a m kr. i., n g ajsk i -a -o
*nsa -e 2, navadno v mn. nse
ns srea, upanje, ugodna pri
lika'. *to m u je z a d n ja ~ zad
nje upanje, zadnja prilika; *nim a ns slabo mu kae, ni se

mu ne obeta; *nse so se o b r
nile srea se je obrnila; slabo je
rabiti namesto ns germanizem
izgledi
*ansonta -e 2 aljiva ali nesram
na popevka, * ansontka -e z

pevka takih pesmi, pevaica

a n t ti -m, a n t j -jte! a n tl
-la -o, a n t n je -a s; n ta v - a
-o (+ntov), n tav ec -vca m,
n ta v k a -e 2, n tav o st -i 2 ;
n tast -a -o; a n tlo -a s
n tu n g -a m kr. i., n tu n k i -a -o
p a -e 2, pica -e 2, p ast -a
-o; ap ti -m, a p j -jte! ap l -la -o; p n iti -nem
p alica -e 2 brinova iba, ki z njo
otepajo na tepeni dan, pavec
-vca m kolednik; pa vica -e 2
nedolnih otroiev dan ; p ija
-e 2 dar, ki se daje kolednikom
p e lj -p lja m naelek, p ljev
-a -o
a p iro g r f -a m, a p iro g r fsk i -a
-o, a p iro g ra fra ti -am, apirog ra fra n je -a s
r -a m barva, barvni spektrum ;
ra -e 2 arasta krava, ropotija,
jed : m ed staro ~ o , ~ o k u h a ti;
re n -rn a -o pisan, ra st -a -o,
rec -rca m pisan konj, rec
-rca m konj Kraljevia Marka;
are -ta m kozav lovek; arovt -a -o, arovtosit -i 2 ; arn
-a -o, a r n k a -e 2 vrsta postrvi,
a re n ca -e 2 iris; a re n j k -a
m zool.; arv en -vna -o: ~ i
venec; riti -im, rje n je -a s,
arilo -a s barva
a r d a -e 2 uganka zlogovnica
rk e lj -klja m in rte lj -tlja m,
rk lje v in rtlje v -a -o
a rla t n -a m pauh, slepar, ma
za, a rla t n k a -e 2, a rla t n sk i
-a -o, a rla t n st vo -a s, ari a t n in a -e 2 ; a rla t n iti -im
arl ta -e 2, arl tin -a -o, gl.

783

tudi 40

*rm
*rm -a m ar, oarljivost, *arm n ten -tn a -o oarljiv, ljubez
n iv, m ikaven, * arm ntnost -i i,
+ a rm ra ti -am oarati
a rn r - ja m karnica, zapirnica:
to rilo n a
+stren i ~ strene
k a rje; a rn rsk i -a -o: ~ o n a
sadilo
r p la n in a r p la n in e; rsk i
-a -o: rsko-pndsko gorstvo
r a -e dostojanstvo, in, sluba
a r r -ja m nabojni vloek pri
avtom atskem oroju
a sija -e : avtom obilska ~
-a m vrsta m ovirske trave
+ a tira ti -am. seniti, oseniti, +atr a n je -a s senenje
a tr j -a m bot., a tr je v -a -o
a tr ti -m razkoraeno ali mono
epajo hoditi, a tr j -jte! atr l -la -o, a tr n je -a s ; tr a -e
a t lja -e (+atula) katla, skri
njica
v ra -e rna krava, prism oda:
e ni m avra, je p a ~ e ni
tako, je pa drugae, v ra st -a
-o: ti a v ra ~ a ! a v r ti -m,
avrj -jte! a v r l -la -o, av r n je -a s
av rn -a m, av rn i -ov m istrski
Slovenci pod Trstom, sa v rn sk i
-a -o: ~ o n a re je
vs medm .; vs -a m; vsati
-am, vsniti -nem , v sn jen -a
-o; avsti -m, avsl -la -o,
a v s n je -a s
p -a m okleek, palica
v -va m, va -e , vec
-vca m, v elj -v lja m, v je
-a s; ven -vna -o: ~ a sol
zajja sol, vnica -e , vnik
-a m vedrica, v kateri svinjam
jest nosijo
eb t -ta m ; eb etti -m in
ebem in ebem , ebe
ta j -jte! in ebi in ebi
-te! ebetal -la -o, eb e tn je
-a s; ebetav -va -o; ebe-

784

tlo -a s, e b e t lja -e [ po
vsod: b-]
e b lj ti -m, e b lj j -jte!
eb ljl -la -o, ebljnje -a s
[povsod: b-]
eg e tti -m in egem , eg e t j - jte in egi -te! eg etl -la -o, eg e tn je -a s;
egekti -m, eg ek j -jte!
egekl -la -o, eg ek n je
-a s; eg etljv -va -o, egetljv ec -vca m , eg e tljv k a -e ,
eg etljv o st -i ; egt -ta m,
egtec -tca m ; povsod tu d i:
eg- [povsod: g- in g-]; gl.
tudi gakati
e k e t ti -m in ekem , ek e t j -jte! in eki -te! ek e t l -la -o, e k e t n je -a s;
e k e t lja -e ; ek t -ta m
[povsod: ket-]
em ti -m, em l -la -o, em n je -a s [povsod: m-]
en -ta s , entov -a -o: ~ o
k o ritc e; nec -nca m
ep -epa m iver, treska, pek
-p k a m, pka -e treska, ep ca -e
cp [p] - m vseh pet prstov
s konci stoasto zloenih, epc
-pc m, epc - s jem ljaj,
doza [povsod: p-]
ep riti -im se opiriti se [p-]
t - : ra z d ra sa n a k a k o r
tca -e , tica -e , tk a
-e , ete -a s; ta r -ja m,
ta rsk i -a -o, tk a r -ja m ;
etovna -e ; e t lja -e
neka rastlina; titi -im, tk a ti -am ; et ti -m, etj
- jt ! etl -la -o, e t n je -a
s, etlo -a s ohalo; ten -tn a
-o:
i odtis
etin a -e , etnica -e , e
tin je -a s; etn ar -ja m, etn ec -nca m ; etn ast -a -o,
etin t -ta -o; etn iti -im se:
la sje se etinijo, e tin je n je
-a s

h
nk medm., n k -a m ; n k ati
-am, n k a n je -a s, nkavec
-vca m (+nkovec), nkavek -ka m, n k av k a -e 2,
n k lja -e 2; nkavev -a -o,
n k av ji -a -e, nkavski -a -o
p -a m polna luna, pov -a -o:
~ o v rem e
p ati -am in ipljem , pal -a
-o in ipla -o, ip an je -a s
in ip n je -a s ; pniti -nem ;
pec -pca m ; ipa -e 2 vrsta
kle; iplo -a s; ciplen -lna
-o [-ln-], iplnica -e [-ln-]
2 vrsta kle; iplnik -a [-ln-]
m nanosnik; palica -e 2 =
ipvica -e 2 kolika; iplec
-lca [-uc-] m ; ip lk a -e 2
[oseba: -uk-, priprava: -lk-]
r -a m neka rastlina
it -a m, ite -tca m, itek
-tk a m, itnik -a ro; ta r -ja
m, irtarica -e 2 vrsta ui; ta rk a -e 2 vrsta ka; ten -tn a
-o, itnica -e 2, tnien -na
-o, itn j k -a m vrsta rakov;
tast -a -o; ititi -im, (za)ten -a -o; ito- (v sestavi):
~ d e c -ca m, ~ n se c -sca m,
~ n a -a in -e m
b a -e 2 krba; rblo -a s:
k rz n rsk o ~ ; rb n ja -e 2 kr
bina, rb n ja s t -a -o krbast;
rb n ja v -a -o krbav, rbn ja v ec -vca m, rb n ja v k a -e
2; gl. tudi k rb a
k a ti -am : ko b ilica k a; k a n je -a s, k -a m
rl ti -m: p ti rl, li -te!
rll -la -o; rl n je -a s
k a -e 2, kec -kca m ; kin
-a -o, kov -a -o; uko vina
-e 2 (m eso); k ast -a -o: ~ o
g led ati
re k -rk a m, urkov -a -o,
rkovec -vca m vrsta fiola
ti -jem , j -tel vati -am,
u v aj -te in -jte! uval -a -o
Slovenski pravopis

in uvl -a -o, iv an je -a s
m u v n je -a s; uvlec -a
[-uc-] m, u v lk a -e [-uk-]
z; uv -a m
e [nasl. ali ] prisl. 1. izraa
dodjanje, nadaljevanje, ponav
ljanje: e k ru h in sol, p a bo
vse; e su k n jo m i d a j; e p et
jih p rid e; e ti p o v ej; ali e
dela? ; e tu, e tam , p a
bo n a re je n o ; e ju tr i p rid i; e
z m eraj lei; k a j p rid i;
m alo posdi; ali k a j? p a k j
? p r ih a ja li so in ; ali
ve? A li bo ? , (zani
kano: n e v ); z nikalnim poved
kom izvzem a in om ejuje: n e
ali e n, danes e ne, p ri nas
e ne, p e t jih e ni; po zd rav i
m e , ve p a n ; sam o e to;
2. daje poudarek raznim stavnim
lenom: e (niti, tudi) sa n jalo
se mi ni, e ne p ogleda me, e
m lo ne, e 50 le t nim a, e
p o zd ra v ila (cel) m e je, e k r u
h a in soli nim a, e (kj, kar,
prav) danes p rid e, p a e k ak o
(koliko)! n a j bo e tak o teko;
3. pritrjuje ali zavraa z nekim
dopuanjem: K ako gre? e k r,
e, e nekak o . Ali ni tak o ?
K j e! k j!
eb e n ik -a m rum ena vijolica; eb en ca -e i
eb j -a m levkoja, fajgelj
f -a m glava, poglavar, vodja,
naelnik, p red sto jn ik; f z d ra v
n ik -a -a m (+ef zd rav n ik ) prvi
zdravnik, fov -a -o, fovski
-a -o, fin ja -e
+ flja -e zajem alka, korek
ga -e i: ~ o v ed eti kom u po
znati koga m uhe, svoje ~ e b iti
m uhast biti; g ast -a -o, egv
-va -o, egvost -i 2, egvec
-vca m, eg v k a -e 2
egt -ta m [ag-] gl. eg et
h -a m napad na damo (v ahu)

785

50

eherezda
eh erezad a -e 2 os. . iz Tiso in
ene noi, eherezdin -a -o: ~ a
p o v est
jk -a m naslov arabskih plem en
skih poglavarjev, jk o v -a -o
lak -a m neka smola
lda -e i: p rito k i ~ e (+eldini)
el in el p ris l: ~ zd a j si p r i
el; tam ~ bo v eselje; ~ p e t
jih je tu
e lst -sta m , elst -i i; elest ti -m, elsti -te! elestl
-la -o, e le st n je -a s
m a -e : p u stn a
m ica -e ,
m e -a m , m een -na -o
gizdalinski, m ar -ja m, em ar ja -e ; m ast -a -o; m iti
-im se, m lje n je -a s
+m a -e i shm a, +em tien
-na -o shem tien; toda: em atzem -zm a m letopis, shem atzem -zm a m obrisnost, puobnost, suhoparnost
m b er [-br] medm., m b ra j -te!
m edm .; m b ra j -a m : n ek i ~
m e je okoli nosil; m bran -a
-o, m b ran ec -nca m ; gl. tudi
h em b er
e m b lja -e i vedeevlka, prero
kinja, e m b lja -e ibila: sv e
ta
e m b ljsk i -a -o
en ena in na m, nov -a -o:
~ a rdeica
noa -a in -e m, noin -a -o:
~ i rom ani
n t n ta m: da te ~ a ! ti ti!
n ta ti -am, n tan -a -o, nta n ec -nca m ; ntavec -vca m ;
n taj! n ta jte ! m edm .; n ta j
-a m : bil je m enda sam ~ ;
en tovti -jem , entovl -la
-o, e n to v n je -a s, entovlec
-lca [-uc-] m, ento v lsk i -a -o
[ -u s-]
en t- v sestavi [nt-]: en tj k o b
-a m, en tj n -a m, e n lj rn e j
- ja m, e n tj r -ja m, e n tp v e l -vla m, e n tp te r -tra m,
entvid -da m ali: t. Jkob,

t. Jan itd. gl. 20; vasih prilikovano: enk lv -a m , emps -a m, em p ter -tra m.
em bd -a m, em pvel -vla m;
e n tj n k i -a -o, e n tflo rij n sk i
-a -o, e n tp v e lsk i -a -o [-ls-],
e n tp trsk i -a -o, en tv ik i -a -o
ali em p trsk i -a -o, em pvelski -a -o [m pvls-], em bki
-a -o, e n k lv k i -a -o
e n tj k o b ic a -e (hruka) [nt-]
e n tj n ev -a -o: ~ a roa = entj n e v k a -e ; e n tj n ev e c -vca
m, e n tj n ev ica -e i [nt-]
p ati -am, p a n je -a s; p n iti
-nem ; pa -e , pec -pca m;
eplo -a s; p ast -a -o, pav
-a -o, pavec -vca m, p av k a
-e , pavost -i
e p t -ta m [pt]; e p et ti -m
in epem , epetj -jte! in epi -te! e p etl -la -o, epet n je -a s; ep et -a m, epel le c -lca [ -uc-] m , e p e t lk a -e
[-uk-] i, e p et ln ic a -e [-ln-]
i
prostor za suflrja [nepoud. po
vsod: p- in pe-]
e p n iti -nm , epni -te! epnil
-la -o; e p tn iti -nem [p-]
e ri tsk i -a -o: ~ o sodie m usli
mansko versko sodie
e rif -a m 1. naslov M ohamedovih
potom cev, 2. upravni uradnik v
A m eriki in A ngliji, erifov -a -o
e rp a -e i dolga ruta; pasica
st glavni tev. stih estim st
p ri stih s stim i: ni p e t ni
est m eni ni tebi ni; esti -a
-o vrstilni tev., sti p risl. estca -e , estin a -e i , estn k a
-e , stk a -e i; stin d v jset,
st st, st tiso
est- v sestavi: ~ f n te n -tn a -o,
~ l te n -tn a -o, ~ m se e n -na
-o, ~ odstoten -tn a -o, ~ zlo e n
-na -o; stk rat, stik rat, stk ra te n -tn a -o; e s ts to l te n -tn a
-o, e ststo ltn ica -e i, esttisonka -e i

+kt
estd eset glavni t e v stdeseti -a
-o vrst. tev., stdeseti prisl.,
s td e s e tik ra t prisl., e std esetr
-a -o, estd eset re n -rn a -o;
estd esetca -e , e std esetn a -e
i,
e std esetn k a -e i, stdesetk a -e ; std e s e tk ra t prisl.,
std e se tk ra te n -tn a -o, std esetd n sk i -a -o, e std esetlte n
-tn a -o, ~ l tn ik -a m, ~ l tn ic a
-e i = 60-ltnica
e st r -a -o lo. tev.: e str -i i
vprega: s ~ j o voziti; estrec
-rc a m poet. heksam eter, geom.
heksader, estren -rn a -o: ~
sad
estero - v sestavi: ~ d le n -ln a -o
[ -ln-], ~ g l s e n -sna -o, ~ g l v
-v a -o, ~ g b -a -o, ~ k o te n
-tn a -o, ~ k o tn ik -a m, ~ listen
-tn a -o, ~ n g -ga -o, ~ vogeln
-ln a -o [-gln-], ~ r b -ba -o,
~ r k -ka -o, ~ s p v -va m,
~ s t p -pa m, ~ s t p e n -pna -o,
~ s tr n -a -o, ~ zloen -na -o,
~ z b -ba -o
estilo -a m, e stln ik -a [-iln-] m
e stn a jst in e stn jst glavni tev.,
e stn jsti in stn a jsti -a -o
vrst. tev., e stn a jst r -a -o lo.
tev., e stn a jst re n -rn a -o, estn a js t rk a -e 2, e stn a jstc a -e ,
e stn a jstin a -e i, e stn a jstn k a
-e , e stn jstk a in stn a jstk a
-e ; e s tn js tk ra t in stn ajstk r a t prisl., e s tn js tk ra te n in
s tn a js tk ra te n -tn a -o; e stn js tik ra t in s tn a js tik ra t prisl. =
e stn jsti in stn ajsti prisl.
esto- v sestavi: ~ ja n u r s k i -a -o
( ~ i reim je n asto p il 6. ja n .);
~ l tn ik -a m kdor je v 6. letni
ku (estltnik kdor ima 6 let),
~ l tn ic a -e i; ~ m r -a m;
~ le c -lca [-le-] m , ~ lk a -e
[-lk -] , ~ olski -a -o [ -ls-]
k a -e i udarec, k ati -am,
k a n je -a s; k a r -ja m,

k aric a -e i, k arsk i -a -o,

k alica -e i
*tati -am se sprehajati se, *ta n je -a s sprehod, *etale
-a s sprehajalie, *etlec -lca
[-le-] m sprehajalec, *etlka -e
[-lk -] i sprehajlka, * tn ja -e
sprehod
va -e : po ~ i po e v; evca -e
, navvc prisl.: ~ zay ih an e
o b rv i
evnko [eu nko] -a m os. i.
ukrajinskega pesnika, evnkov
-a -o; pesm i T ra sa evnka
v jo t -a m vrsta sukna, vjotov
-a -o, v jo te n -tn a -o
*evr -ja m kozlovina, kozina,
kozlievina; *evrjev -a -o: ~ o
u s n je ali u s n je ev r (+evrou sn je), *ev r jast -a -o: ~ i ev
lji (+evrev lji) iz kozine
e v ro l t -a m vrsta avtomobilov
ib a -e : skozi ~ e d ir ja ti; ~
b o ja; b a ti -am , b a n je -a s;
bica -e i , ib k a -e , ib n a
-e , ib n je -a s, ib je -a s,
ibo v je -a s; ib k a -e i: elezo
v ~ a h ; b n a t -a -o, ib n ik -a m
koara, b ast -a -o
ib e k -b k a -o in ib k -b k -;
prim. ib k ji -a -e, prisl. prim.
ib k je ; ibko st -i i in ibkost
-i ; ib ti -m slabeti, ibi -te!
ibl -la -o, ib e n je -a s; ibiti
-m, ibi -te! ibil -a -o, ib ljn je -a s
*bra -e zrno, zrnje, rod. mn.
b e r [-br], ib ro v k a -e i, b re n ic a -e i puka, ib rn a -e i
ifn -a m vrsta tkanine, ifnast
-a -o: ~ a s ra jc a
ifra -e i tajnopis, znaka: p o d
p isa ti se s ~ o ; ifrira ti -am,
ifrira n -a -o: ~ a b rz o ja v k a
+h t -a m posd, izmena, pas,
delo: iti n a ~ iti na delo, noni
~ nono delo, d e la ti v tre h ~ ih
delati v treh posdih, izm enah,
pasovih

787

ij a
ija -e 2 tilnik, vrat, jen -jn a -o,
jn ja k - a r a n ja k -a m
(+inek -n k a m ), ijn ja k o v n a
-e 2
+k neskl. eden, lien, brhek,
+ik -a m
nonja po m o d i:
o b laiti se s ~ o m okusno; *kov en -vna -o giben, okreten,
spodoben; +k a ti -am se: +ik a
se ti! p rav ti je! k lo b u k se m u
+k a pod
*ikna -e 2 nagajanje, sitnarjenje,
*ik a n ira ti -am nagajati, sitnosti
delati
k n iti -nem : k ri iz ra n e sikne
iling -a m, linki -a -o: ~ a
v a lu ta
ilo -a s, lce -a [-le-] s, ilek
-ka [-l-] m, lek -lk a [ 4 k -]
m ; la r -ja m ; iliti -im, s ilje
n je -a s, last -a -o; ilo v in a -e
2 = lo v je -a s iglasto drevje,
.

gozd

im pnz -a m, im pnzov -a -o
in iti -nem : v glavo mi ine,
(p re)n jen -a -o; in iti -im upo
gibati: obroe
(po)njen -a
-o upognjen, usloen, uleknjen
intozem -zm a m japonska narod
na vera, intost -a m , in to stk a
-e , intostien -na -o, intostovski -a -o
ip a -e i, sipica -e 2, pen -pna -o
ip e k -pka m, ipkov -a -o, pkovec -vca m , pkovina -e z
in ipkovna -e 2; povje -a s
ipkovo grmovje, povka -e 2
ipkova jagoda
ipn -a m vrsta trte in vina, i
ponov -a -o, ipnski -a -o
ip ta r -ja m gl. k ip e ta r
r - 2 irjava: v ~ iti; iren
-rn a -o, rn o st -i 2, irin a -e z,
ir ja -e , irj v a -e
iriti -im, (raz) irje n -a -o, ir
je n je -a s ; irite !j -a m , irit e l j i c a - e i ; irile n -lna -o [4 ln -]
ir k -ka -o: ~ a cesta, ~ i svet,
~ o se je sm ejal, k a k o r je dolg

in ~ , n a ~ o ; prim. iri -a -e
in rji -a -e; prisl. prim . ire
in rje (+ire); iro n a -e z,
iro k st -i 2; iro k ij t - ta -o;
paziti moramo, da pridevnika i
ro k ne rabimo preohlapno, za
kakrnokoli m ero razsenosti;
pravilno je: iro k e p la sti lju d
stva, iro k a m rea d elav sk ih
klub o v ; tudi v prenesenem po
m enu: iro k sm eh; m anj dobro:
iro k e lju d s k e m noice, iro k e
k o re n in e lju d stv a, n a j ir a u d e
leba
iro k o -a m topli in vlani juni
veter, jugovina
iroko- v sestavi: ~ g l v e c -vca m,
~ k r je n -jn a -o, lis t -a -o,
~ n s -sa -o, ~ p r e n -rn a -o
bahav, ~ p r n o s t -i 2, ~ p r iti
-im se, ~ p l -a -e, ~ p r s e n
-sna -o, ~ p s n o s t -i 2, ~ r p k a
-e 2, ~ s r e n -na -o, ~ s r n o s t
-i 2, ~ s n e -a m (+ ~ g r d e n ,
+ ~ g r d n o s t, + ~ g r d n e ), ~ li
sten -tna -o, ~ s titi -im se ba
hati se, ~ s tn e -a m, ~ s tn ic a
-e 2, ~ v s te n -tn a -o lksen,
~ vestn o st -i 2
irom , rom a prisl. na iroko: ~
po dom ovini, + irom predi, z
rod. po: +~ dom ovine irom po
domovini
ik a -e 2, kica -e 2, k arica
-e 2; iko v -a -o: ~ a k islin a
ti jem , ij ijte! il ila -o,
t -a -o: ti p o d p lati
iv -a m : ev lji n a ~ evlji na
kveder, su k n ja b rez ~ a , blago
n e d ri ~ a
iv n k a -e 2, iv n k ic a -e 2, ivn ica -e 2; iv n k in -a -o:
~ o uho; iv n k a r -ja m, ivnk a ric a -e 2; iv ln a -e [-u-]
ivanka
iv a ti -am , iv a j -jte! ival -la
-o, ivan -a -o: ~ i p o d p lati, iv n je -a s (delo in stvar): ~ ji
ne gre, vzem i ~ v roko! iv-

788

koda
len -lna -o [-l-]: ~ i stro j;
iv lnica -e [-l-] , iv le c -lc a
[-u-] m, iv lk a -e ;[-u~] ;
iv ilja -e ; iv -a m, iv r
- ja m , iv rk a -e ; iv riti -im,
iv rje n je -a s, iv rn ica -e z,
iv rsk i -a -o, ivrstvo -a s;
ven -vna -o, ivnna -e ; vo
-a s: k ro ja im a dosti ~ a
k a f k fa m: lije k a k o r iz ~ a ;
k fa r - ja m, k fa ric a -e z
doga za kaf, k fa rstv o -a s;
kfec -fca m, k fek -ka m,
k afca -e ; k fen -fna -o;
kfom a prisl.: ~ nosi vodo
k a k ljiv -va -o egetljiv, kakljv o st -i
* kandl [-l] -a m sramota, pohujevanje, spotika, *kandalzen -zna -o sramoten, spotakljiv,
p o h u jljiv; * k a n d alizrati -am
(se) pohujevati se, zgledovati se,
spotikati se
k n t k n ta m posle, zanilj. za
katerokoli glasbilo, kripalo, knta r - ja m pode
k a p u lr - ja m , k a p u lrsk i -a -o
k a rje k rij 2 m n .: d v o je k r ij;
k rjic e -ic mn.; k r ja r -ja
m; k rje v e c -vca m, k rje v k a
-e ; k rn ik -a m, krnica -e
polovica karij; k rn ic e -ic
mn.: ~ p ri o je su ; k r ja s t- a - o
k rp a -e boje, jea, k rp e n
-p n a -o
*krpe k rp mn. in *krpi
-ov m mn. ponoeni evlji
* k rt -a m izvreno blago, izvrek, * k rta -e izvrek, izbirek,
kdor na naboru ni potrjen; *kartra ti -am izvrei, * k a rtra n -a
-o izvren
k tla -e (+k tlja ), rod. mn.
k tel [-tl]: s ta ra
k tlic a
-e , k tla r - ja m, k tla ric a
-e i, k a tla riti -im ; k a tl ti -m,
k a tl j -jte! k a tl l -la -o,
k a tl n je -a s

k iliti -im, kili -te! k ilil -a -o,

k ilje n je -a s; k ilti -m, kill -la -o, k il n je -a s; k ile
-lca [ - ilc-] m, k last -a -o, k i
lav -a -o, kilav ec -vca m, kila v k a -e , klav o st -i ; k lja
- e
k n d ra -e skalni drobir, oskalek,
k n d rav -a -o; kindrti -m,
k in d r j -jte! k in d r l -la -o,
k in d r n je -a s
k ip e t r -ja m = p tar -ja m
Albanec, k ip e t rsk i -a -o ip ta rsk i -a -o
k l b n iti -nem : k a tlic a je trd o
k l b n ila
k le fe d r ti -m, k le fe d r j -jte!
k le fe d rl -la -o, k le fe d r n je
-a s, k le f d ra -e stara, polom
ljena ura, star stroj, k le f d ra st
-a -o
k le fe t ti -m in klefem , klef e t j -jte! in klefi -te! klefe t l -la -o, k l e fe t n je -a s,
k le f t -ta m
k lm fa -e , k lm fast -a -o,
k lm fati -am, k lm fn iti -nem
k le p e t ti -m in klepem , k le
p e ta j - jte ! in klepi -te! k le
p e ta l -la -o, k le p e t n je -a s;
k le p t -ta m
k lo p o tti -m in klopem , klop o t j -jte! in klopi -te!
klopotl -la -o, k lo p o tn je
-a s; klopt -ta m
koda -a in -e m, kdov -a -o:
~ e tovarn e, ~ i zavodi; koda
-e vrsta avtomobilov: vozim se
s ~o
kda -e i: v ~ o h o d iti kom u,
v ~ o iti; n a ~ i b iti; koditi
-im ; kodovati -u jem s stalnim
poud. in kodovti - jem , kodovl -la -o, k o d o v n je -a s;
koden -d n a -o, k o d ljiv -va -o,
k o d ljiv ec -vca m, k o d ijv k a
-e , k o d ljiv o st -i ; k o d ljn a
-e kodljiva stvar

789

kodokodo- v sestavi: ~ lje n - ljn a -o ,

~ ljn ik -a ro, ~ ljn ic a -e i ,
~ ljn o s t -i i
kf kfa m, kofov -a -o, kf ji
-a -e, k o fiji -a -e, kofovski -a
-o, kofvstvo -a s; k o fija -e 2,
k o fijsk i -a -o, ko fijstv o -a s;
k o flj n -n a ro; kofovti
- jem , kofovl -la -o, kofov n je -a s
k o lstik a -e , kolstik in -a -o
k o ljk a -e 2, k o lje n -na -o,
k ljk a st -a -o, k o ljk t- ta - o ;
k o ljkovie -a . s ; k ljk o v ec
-vca m
k p a -e , k p a r - ja ro, kparic a -e i; k p n a t -a -o: ~ a
s tre h a ; k p n ik -a ro, kpnica
-e i ; kpniki -a -o; sk o p ati
-am ; k p a n je -a s; koporzec
-zca ro, koporznica -e i
k o rec -rc a m, k re v k a -e 2,
krev -a -o, k r ji -a -e
k o r e n j - rn ja ro: ~ e obuti, sezuti
( +oblei); k rn jic a - e gole
nica, k o rn j n ik -a ro, k o re n j
ek -ka ro, k re n jc i -ev m
m n . ; k rn ja r -ja m
k o rp ijo n -a m, k o rp ijo n o v -a -o,
k o rp ijo n sk i -a -o; korp ij n o v k a -e neka trava
kt -a m, k tin ja -e 2, kotov
-a -o, kotski -a -o; kotsko
-ega s: n a ~ e m , s ~ e g a ; kot
ska -e 2: v ~ i
k r b a ti -am in -ljem , k r b a n je
-a s ; k ra b lj ti -m , k r a b lj j
- jte ! k ra b ij l -la -o, k rab lj n je -a s ; k r b n iti -nem ;
k r b lja -e 2 kraguljek =
k r b lji -a m
k r b ec -bca ro os. i. znam enitega
slovenista, k rb ev -a -o: ~ e
p latn ice, ~ i spisi = spisi o. Stn islav a k r b ca
k ra b o t ti -m in -em, krabot j -jte! m k rab i -te! k rab o tl - la -o, k ra b o t n je -a s;
k ra b o t lja -e 2

k r n ja -e 2: ~ e n a ju h i cinki
k r p a ti -am in -pijem , k rp lja ti -am ; k r p a -e 2 = k rp lja -e 2 kaplja
k r t k r ta m : tis k a rsk i ~ , k rtec -tca ro, k r te lj - tlja in k rte ljn a [-tlj-] m ; k r te lj e k
-ka [-tlj-] ro; k r to v -a -o,
k r te ljn o v -a -o [ -tlj- ] , k rte lj k o v -a -o [-tlj-]; k r ta s t
-a -o: ti k ra t ti k rta sti!
k rb a -e 2; k b -a -o: ~ a b ab a;
krbec -bca ro, k rb -ta m ;
k rb a st -a -o, k b a v -a -o, k bavec -vca ro, k b a v k a -e 2,
k b a v o st -i 2; k rb in a -e 2,
k rb n a s t -a -o; k rb n ec -nca
m ; krbozb -ba -o, k rb o zben -b n a -o
k b a ti -am ; k b a n je -a s ; k b iti -im ; k b lje n je -a s; k rb lj ti -m, k rb lj j -jte! k rb lj l -la -o, k r b lj n je -a s
k re b e t ti -m in -em , k reb e t j -jte! in k reb i -te! k reb e t l -la -o, k re b e t n je -a s;
k re b lj ti -m, k r e b lj j -jte!
k re b lja l -la -o, k re b lj n je -a
s ; k rebeta -e 2, k re b e t ljk a
-e 2, k re b te c -tca m, k reb et lja -e 2
k rg a -e 2, ikge k rg 2 m n k en -na -o; k g a r - ja m ; k rgonec -ca m, Krgostnica -e z
k rg e t ti -m in -em, k rg e t j
-jte! in krg i -te! k rg e tl
-la -o, k rg e t n je -a s ; k rg t
-ta ro, k rg t -ta ro
k rg ta ti -am , k rg ta n je -a s ;
k rg ta v -a -o
k rc -ica m : su k n ja n a ~ e otepk e , m stni i suknjai; k n c m an -a m
+ k rl -i 2 gl. sk ril
k rip a ti in k rip ti, k rip am in
-ljem , k rip a l -la -o, k rip a n je
-a s in k rip n je -a s; k rip lo
-a s zanilj. za slabo glasbilo;

k rp -a m : e v lji n a
k rip -a m tudi slab godec; k ri
p av -a -o: ~ voz, k rp av e c
-vca m, krpavika -e 2; k rp a st -a -o; k rip t -ta m ;
k rip n iti -nem
k rip e c -pca m in k rip c -pc m:
b iti v ~ ih , b iti na ~ i h nem iren,
v zadregi, v skrbeh biti, u rn a je
k a k o r na
k rp e v je -a s
k rj n e c -nca m , k rj n e k -ka
m , k rj n e v -a -o, k rj n k o v
-a -o, k r j n ji -a -e; krjn a r -ja m
k r l t -a m bager; k rl te n -tn a
-o, k rl tn ik -a m ; k rl to v -a
-o, k rla to v in a -e 2; k rl ta s t
-a -o; k rla tn k a -e 2 = krla
tic a -e 2 = k rla tn a -e 2; krla tin sk i -a -o, k rla tn a s t -a -o;
k rl titi -im ; k rl tn o rtl -a -e
k rl ti -m, k li -te! k rl l -la
-o, k rl n je -a s ; k lj -a m =
k lje c -ljc a m = k rljc a -e 2

k rlj -a m krjanec
k rlti -m p rik rn iti zagozditi
k li -te! k rll -a -o, k r lj n je
-a s; k lec -lca [-le-] m spona,
privijalo
+ k n i ce lj -clja m vreka
k n iti -nem zarezati n a eti k n je n je -a s; k n e k -n k a m
vrtilo na vio lin i; k r n j ti -m :
m i k rn j , k a d a r gloda; krn j j -jte! k r n j l -la -o, krn j n je -a s ; ikrnjvec -vca m
skopuh, k rn j v k a -e 2 glodavk a , skopulja ; k rn z a -e 2 skr
han no, kdor km evza; krnevzti -m, k rn e v z j -jte! krn evzl -la -o, k rn e v z n je -a s
ali s stalnim poud. krnvzk r b -a m, krbov -a -o, kro
b e n - b n a - o ; k r b iti-im , krblje n -a -o, k r b lje n je -a s ;
k r b a ti -am, k r b an -a -o,
k r b a n je -a 3 ; k r b n a t -a -o:
k ro m p ir je
k r b a st -a -o:
~ a snov

k ro b o t ti -m in -oem, krobot j - jte in -i -te! k ro b o tl

-la -o, k ro b o t n je -a s; krob t -ta m
kro fu l za -e bezgavja je tik a ,
k r fe ljn i -ov [-flj-] m mn.
k ro p iti -m, k ro p i -te! k ro p il
-a -o, (o) k ro p i j n -n a -o,
k ro p ljn je -a s; k r p k r p a
m, krope -pca m, k ro p ilo -a s,
k ro p ile n -ln a -o [ -ln-], k ro
piln ica -e [ -iu-] , k ro p iln ik -a
[-U-] m , k ro p lec -lca [-iu~]
m, k ro p l ek -k a [-iu -] m
k rp e t - ta m in k rp t -a m ;
k rp te c -tca m, k rp e t t -m
ropotaje h o d iti k rp e t j -jte!
k rp e t l - la -o, k rp e t n je -a s
k t -a -o sk o p u k i k ta v -a -o,
k ta v e c -vca m, k ta v o st -i 2;
k tlja v -a -o, k tlja v e c -vca
m, k r tlja v k a -e 2, k rtlja v o st
-i 2; k rtljv -va -o, k rtljv e c
-vca m, k r tljv k a -e 2; k te
-a m ; k r t r iti -im
k ta ti -am : z noem , z zobm i ~ ;
k ta -e 2, k ta v -a -o, sikr ti n a
-e 2, k rtn a st -a -o, k rtn iti
-im ; k r tlj ti -m, k r tlj j -jte! k r tlj l - la -o, k r tlj n je
-a s; k tn iti -nem : no k tn e
ob ksti, k am n u
k n d ra -e 2, k n d ric a -e 2
*k v rt - rta m vrsta, sorta: ni
ta k e g a ~ a , da bi se zredil!
la b d e r -d ra m, la b d ra -e 2,
la b d ra st -a -o, la b ed rv -v a
-o, la b e d r ti -m , la b e d r j
-jte! la b e d r l -la -o, labed r n je -a s
+l g e r -ja m drajna, udrihalica
(v slabem pom enu), gslo (v do
brem pom enu); znanica
l h ta -e 2 poljsko nije plem stvo,
lhi -a m
l p a -e 2, lp ica -e 2; lapti
-m, lapa j -jte! lap l -la -o,
la p n je -a s

+lar
+ l r -a m tanica, pajolan, ruto
. iz prosojnega blaga, +l ra st -a -o
lta ti -am , l ta l -la -o, ltan je -a s in la t n je -a s; l t
l ta m
lk l k m edm. izraa privenje:
d elati lk lk korenek strgati
l k ati -am = le k e d r ti -m jec
ljati, p le k ed rj -jte! leikedrl
- la -o, le k e d r n je -a s; leked r v -va -o, lek ed rv e c -vca
m , le k e d r v k a -e
lm -a m, lm ast -a -o
le p ti -m in l p lje m s prsti
tleskati, le p j -jte! in l p lji
-tel lep l - la -o, le p n je -a s
lv a -e , lv st -a -o; lviti
-im, l v lje n je -a s
lzija -e : v ~ i, iz ~ e ; lsko
-eg a s: n a ~ e m , s ~ e g a ; lski
-a -o, lzijsk i -a -o; lzijec
-jc a m, lzijec -jc a m premog
lzvik -a m, lzviki -a -o
lik n iti -nem z biem oiniti; sli
k a ti -am, S likanje -a s
m rica -e sv. Martina dan
m re n -rn a m : vliki, m li
m ren -rn a -o: ~ i dan, ~ i
k ri, p raz n ik , ~ a p etca; m rnica -e , m rn i a r -ja m pi
sani kardinal (jabolko), kdor
marnice pie, m rnice -ic
mn., m rn ik i -a -o, m rnien
-na -o: ~ a pobonost, ~ duh,
cvet
m a rj tic a -e neka hruka
m n t m nta in m nta m, m nta ti -am, m n tan -a -o, m ncan -a -o; m n taj! m n tajte!
medm.
* m n k a - e liilo, lepotilo, *mnk ati - am (se) liiti, lepotiiti
(se), *(na)m nkan -a -o nali
en, *m nkan je -a s lienje,
*m nkar -ja m liar
+m irg el [-glj -gla m sm irek
* nbec -bca m gobec; nbrc -a
m kdor po nosu vrta

+npec -pca m ganje, +npsar

- ja m ganjar, pijanec, +npsati -am ganje piti, pijanevati
oba -e : ~ o d rati, ~ o n ap eti;
bica -e , bec -bca m; b ast -a -o, obt - ta -o; obiti
-im, b lje n je -a s
od -ja m jajna polivka
o fr -ja m avtomobilski voznik,
voza, o ferski -a -o, ofrstvo
-a s, o firati -am, o fra n je -a s
ja -e ; jec -jc a m
*k ka m: ivni ~ pretres;
+ o k irati -am odbijati, odbiti,
aliti, + o k iran -a -o prizadet,
ualjen, +o k n ten -tn a -o a
ljiv, odbijajo
ola -e : e n a js ta
o la r -ja m,
la r ek -ka ro, la rica -e i,
o la rk a , -e , larski -a -o;
olski -a -o [-h -] , o ln ik -a
[ -ln-] m , solnica -e [ -ln-] ,
lniki -a -o [-ln -], o ln in a -e
[ -ln-] , olstvo -a [ -ls-] s; o
la ti -am (se), o la n je -a s ; oloobvzen -zna -o; *m oter -tra
m uitelj, *m otrski -a -o ui
te ljsk i, *om otrovti - jem uiteljevati
la -e otok, ognojek v eljustih
len -ln a [ -ln-] m eveljc, len ek -ka [-ln-] m eveljek
lohov -a m os. i. ruskega pisa
telja: ~ a rom an T ih i D on
op pa m, v opih in oph;
opek -p k a ro; opt - ta -o,
past -a -o; o p k a -e ; o
pom a prisl.
o p iriti -im se, o p irje n je -a s;
op ren -rn a -o, o p ire -rc a ro,
oprne -a ro, o p rn ik -a ro,
oprnica -e i , o p rn o st -i ;
p rljiv -a -o in o p irljv -va
-o, o p irljiv o st -i i in o p irlj
vost -i
ota -e 2, otnca -e , ote -a
s, to v je -a s, ta r -ja ro, ta rs k i -a -o, tast -a -o, oten
-tna -o. tn at -a -o

rafrati
o to r - ra in - ra m, otore -a
s, o torovina -e 2; otorski -a
-o, otren -rn a -o; o to riti -m,
otori -te! otoril -a -o, otorj n je -a s in s stalnim poudar
kom : o to riti -im ; povsod: +atovinzem -zm a m nestrpnost, pre
napetost, vsiljivost, ovinist -a
m, o v in istk a -e 2, ovinistien
-na -o
*pga -e 2 m otvoz, vrvca, *pg arice -ic 2 mn. vrvenke (vrsta
evljev)
p ag eti -ov m mn. vrsta testenin
p jk a -e 2 baldrijan, p jk o v -a
-o: a j
p a lir -ja m, p a lrsk i -a -o; palrk a -e 2: h ru k a ~
p n a -e 2 neka igra: ~ o vlei,
p n ati -am (se), p n a n je -a s
p n ija -e 2: v ~ i, iz ~ e ; pnsko -ega s: n a ~ e m , s ~ e g a ;
pnec -nca m, pnka -e 2 in
p an j lk a -e [-lk-] 2; pnski
-a -o: ~ i borec, ~ i jezdec, ~ a
vas, ~ a ste n a; pnina -e 2,
p a n j lsk i -a -o [ -ls-], p an j l
[ - ol] -a m neka trta; p a n jl
[-l] -a m pasja pasma
p a n o v ija -e 2: v ~ i e pes c rk a
* p rg elj -g lja in -g eljn a [-gljn-]
m belu; *p rg ljev -a -o in
p rg ljn o v -a -o [-gljn-] be
luev
p a r n -a m na pet ali ve oes
prirezana trta
* provek -k a m hranlek, hra
nilnik
p rta -e z kr. i., p artn e c -nca
m t p a rt n k a -e 2, p a rt n sk i
ra -o: ~ a vzgoja, p a rt n stv o
-a s
p e c e rija -e 2, p e c e rijsk i -a -o:
~ o blago, ~ a trg o v in a, pecerist -a m
*ph -ha m slanina, p e h r -ja
m, p h ast -a -o, p e h t -ta
-o, pehov -a -o, peh v k a -e 2

p e k u l c ija -e 2, sp e k u la c jsk i -a
-o, p e k u lira ti -am, p e k u lran je -a s; p e k u l n t -n ta m.
p e k u l n tk a -e 2, p e k u ln tsk i
-a -o: ~ i o p ra v k i; p e k u ln tstvo -a s; p e k u lativ en -vna -o,
pekuilatvnost -i ; toda gL spek u l c ija
pla -e 2 Elizabeta, plica -e 2.
plin -a -o, pliin -a -o
pica -e 2 naperek: ~ e p ri k o le
su; + pica -e 2 konica, osina,
ost, +past -a -o last, koni
ast, ostnat: +p k a -e 2, +pek -ka m lovek ostrega je
zika, psovka; +piti -im ostriti,
iliti; p k a r - ja m neko jabolko
*pijn -a m vohun, ogleduh, *pij n k a -e 2 vohunka; *pijona
-e , *pijnstvo -a s ogleduitvo,
vohunstvo; *pijonski -a -o ogleduki; * p ijo n ra ti -am vohuniti
p ik p ik a m gorski vrh
p la -e 2, p iliti -im, (za)piljen
-a -o, p ilje n je -a s
p lja -e 2 jam a, p ilja st -a -o
p in a -e 2, pinen -na -o
p irit -a m: d e n a tu rira n i ~ ; prito v -a -o, p irit zen -zna -o
+provec -vca m karnik
*pitl [-u] -a m bolninica, blnica; p italsk i -a -o [-ls-]:
p it la r rja m
p o rt -a m, p rtsk i -a -o, p o r
te n -tn a -o, p o rtn ik -a m.
p o rtn ic a -e 2, p rtn ik i -a -o,
+p o rt -a m, +p o rtica -e z
p r n ja -e 2, p r n jic a -e 2, prn ja s t -a -o
+p rc a -e 2 brizgalka, brizglja,
+p rca ti -am brizgati, trcati:
+pircanje -a s kropljenje,
brizganje
p rk la -e 2 koliek, ozka deica,
iver
+ p la -e 2 m otek, tuljava
ra f r a ti -am rtkati, ra fra n -a
-o rtkan, ra fira n je -a s rt
kanj e

rmel
rm e l [-m l] -m la m glas., rm elski -a -o [-m ls-]: ~ a god
ba, ~ i k v a rte t
+ rn g a -e m itnica, pregraja, za
pora; r n g a ti -am pregraditi,
zapreti cesto ob poroki, drugae +
rap n l [-l] -a m, ra p n lsk i -a
-o [-ls-]
+r t -a m zrnje za puko, +rta st -a -o zrnast, zrnat
tb -a m: g en e rln i
t b en
-b n a -o, tb sk i -a -o, t b n ik
-a m tabni astnik
*tac na -e trgovina, prodajalna;
* tacnski -a -o; * tac n ar -ja
m in * tacu n r -ja m, *tacn a ric a -e i in * tacunarca -e i;
* tac n arsk i -a -o in *tacunrski -a -o; * ta c u n a rja -e
ta f ta -e sel jezdec, vrsta port
nega te ka ; ta f te n -tn a -o: ~ i
te k
t je r -ja m , t je rsk a -e i : v
zeleni ~ i, iz ~ e ; S tje rsk o
-ega s: n a ~ e m , s ~ e g a , Z gor
n je ~ , S po d n je
t je re c
-rc a ro, t je rk a -e ; t je re c
-rca ro vino ali vlak; t je rsk i
-a -o: ~ o vino
ta m p iljk a -e
*tnt t n ta m : d ati +v ~ v na
jem , +v ~ vzeti v zakup vzeti;
* ~ i n a se m n ju stojnice; + ~ n a
lo v u stojie, akalie, posto
janka; * t n ta r - ja m branje
vec, stojniar, *tntar ica -e
i
branjevka, stojniarka, *tnta rs k i -a -o branjevski, stojniki: ~ o blago
*tditi -im varevati, *tedljv
-va -o varen, * tedljvost -i
varnost; te d iln ik -a [ -ln-] m,
te d ln ik i -a -o [ - l n - f
tfan -a ro, tf -fa ro, tfek
-fk a m in tefk -fk m, tef
-ta ro, te fa n ija -e , tfa -e
z, tfk a -e ; t fa n -a m dvo
litrska steklenica: p rin esi te
fan na mizo!

t k e lj -k ija m vrsta eblja, teklj e k -ka m, te k lj a -e

palica z ebljm na koncu; teklj ti -m : ~ jem en, te k lj j
-jte! te k lj l -la -o, te k lj n je -a s; te k lj -a m kdor
teklja
* tm pelj - p lja in -p e ljn a [-plj-]
m kolek, ig, peat; *tm peljski -a -o [-plj-]: ~ e p ris to jb i
ne kolkovina; * tem p ljti -m
kolkovati, peatiti, te m p lj j
-jte! te m p lj l -la -o, *tem plj n je -a s, * tem p ljn -a -o:
je bil ~ za lan iv ca oigosan
tp ih -ha m = tem b h -h a m
vodnjak na potego
+ t ra -e : v ~ o hoditi, iti po
hiah, domh delati, v najete
hoditi
t rlin g -a m: fu n t
t rlin k i
-a -o: ~ a v a lu ta
t ti -jem , t j t jte ! tl -la
-o, t t -a -o: n je g o v a b esed a
v eliko t je ; se teje(), da n e
k a j zna(); t tje -a s, ttev
-tve ; te v n je -a s tetje, te
vilo: ta lovek je p ri hii samo
za ~ ; tven -vna -o, tv n o st -i
; tvec -vca ro, tvev -a -o;
t v n ik -a m, tv n ik i -a -o;
napana je raba te ti za teti
se: +slu b en a doba m u te je
od . . . se m u teje od . . .
tev ilo -a s, tev ilen -ln a -o [ -ln-];
te v ilk a -e [-lk -] i, tevilen
-na -o [-l-], tev iln ica -e
[-l-] ; tev liti -im, te v iljen je -a s
*tibla -e krnjica, golenica,
*tible -l mn. in *tibli
-ov ro mn.; tib la r -ja ro, tib la rsk i -a -o
tb la -e steblo, rod. mn. tb el
[ - bl]: k ro m p irje v e ~ e ; tba st -a -o stebelnat, slamnat:
~ o seno
*tim ti -m ceniti, tim j -jte!
tim l -la -o, tim n je -a s :

794

 trkelj
fa n t in d ek le se tim ta se rada
im ata; *tim n -a -o kdor se da
prositi, astiti: ~ o dekle, ne
bodi tak o ~ a ! ~ o se d ra ti;
*tim nost -i i
tip e n d ija -e i, tip e n d ijsk i -a -o,
tip en d ist -a m, tip en d istk a -e
tiri mn. i, s glavni tev., tirc a
-e , d r k a -e i; triin d v jse t,
tiri sto, tiri tiso; gl. tudi
tirje
tiri- v sestavi: ~ d n v e n -vna -o,
~ k o l se n -sna -o, tirik ra t
prisl., tirik ra te n -tn a -o, tiril ten -tn a -o, ~ l t j e -a s, tiril tk a -e i; tirim seen -na -o,
~ m ese j e -a s; tirin g -ga -o,
~ n o g t - ta -o, ~ noen -na
-o, ~ n e c -ca m; tiriodstte n -tn a -o, ~ g e ln ik
-a
[-gln-] m, ~ o g la t- ta -o , ~ r b
-ba -o, tiristo ti n a -e i , ~ sto
tin k a -e , ~ tisoinka -e ;
tiri v rsti en -n a -o, ~ v rs ti n ica -e , ~ zloen -na -o, ~ z l nica -e i, ~ z b -ba -o; gl. tudi
etv erotrid e se t glavni tev., tirid e se t r
-a -o, tirid e se t re n -rn a -o,
tirid e se ti -a -o, tirid e se tica -e
, trid e se ti prisl., tirid e se tn a
-e , tirid e se tin k a -e , tirid esetk a -e i, tirid e se td n sk i
-a -o, tirid e s e tk ra t prisl., tirid e s e tk ra te n -tn a -o; tirid e se tl ten -tn a -o, ~ l tn ic a -e ,
~ l tn ik -a m
tirin a js t in tirin js t glavni tev.,
tirin a js t r -a -o, tirin a js t re n
-rn a -o, tirin a js ti in tirin js ti
-a -o vrstilni tev., tirin a jstc a
-e , tirin a js tn a -e , tirin a jstn k a -e , tirin a js tk a in
- js tk a -e , trin a js ti in
- jsti prisl., tirin a js tk ra t in
- js tk ra t prisl., trin a js tk ra te n
in - js tk ra te n -tn a -o
tir j k -a m kvadrat, tirj k i -a
-o kvadraten: ~ i m e te r

tir je m, tiri in s glavni tev.:

tirje m oje, tiri ene, d e k le
ta ; tirih , tirim , tiri, po ti
rih, s tirim i: z vsem i tirim i
se j e otepal, po vseh tirih je
lezel
+ trk a -e i krob, + trk a ti -am
krobiti, + tirk a n je -a s krobljenje
t b e r -b ra m leseno stojalo za lu
(treske), t b rsk i -a -o
s to k a ti -am, t k a n je -a s; tkn iti -nem ; t k a ln ik -a [-au-] m
t k a v sk i -a -o: ~ o n a re je , tk av in a -e i, t k av ec -vca m
t la -e i liturg., to ln n a -e
[ -ln-] i
to r to ra m in t r -a m, tor v je -a s, to ro v k a -e i neka
goba; to r t - ta -o: t ra st -a
-o in trast -a -o: ~ lovek
t r ja -e z rogoa, t r ja r -ja m
to r k lja -e i , to rk ljin -a -o;
t rk lje -a m; t rk lja s t -a -o;
to rk lj ti -m, to r k lja j -jte!
to rk lj l -la -o, to rik ljn je
-a s; to rk lj -a m
*traj k -a m stavka; * tr jk a ti
-am stvkati, + tra jk u j -a -e
stavkajo
tr m a -e i tepec, neroda, trm lja -e i, tr m a st -a -o, trm lja s t -a -o; tra m lj ti -m ,
tra m lj j -jte! tra m lja l -la
-o, tra m lj n je -a s
+ tr n g a -e i zaprena vrv, zaprnica
trb n c e lj -c lja m vrsta sliv
trb n k medm ., trb u n k -a m,
trb n k n iti -nem z vso teo pa
sti, trb n k a ti -am, trb n k a n je -a s
tc a ti -am , tc a n je -a s; tcalica -e , tr c ljk a -e
tc e lj -c lja m: ~ i poko en ih
rastlin , p o se k an ih v ej
tr k e lj -k ija m os. i. slov. znan
stvenika; tr k lje v -a -o: ~ a
z b irk a n a ro d n ih pesm i

trmelj
tr m e lj -m lja m panjt tor, pa
roh ek, neroda
tr n a -e 2 pram en, prdeno; ~ e
zm eati; trnast -a -o
stric pris. gl. v tric
*trtof -a m gladilce za prejo
tr k -a m trklja, trk o v -a -o
tk a ti -am ; tk n iti -nem ; trk
-a m, tk a n je -a s, tk a lic a
-e 2, t k lja -e 2, t k lja j -a m
trl ti -m, trl -a -e, trli
-te! trl l -la -o, trl n je -a s;
trln a -e 2
tro fo t ti -m in -em: ~ po
vodi, tro fo t j -jte! in trofi
-te! tro fo tl -la -o, trofotn je -a s
tro p o t ti -m in -em, tro p o t j
-jte! in tropi -te! tro p o tl
-la -o, tro p o t n je -a s; trop t -ta m
itr c a -e i: ~ k ru h a , kom u k a j
za ~ o d ati; tr ic a -e 2, tru
k a -e 2; tr e u -na -o, trn ica -e 2; tr c a st -a -o; tr cati -am : ~ s p irh i
tr k e lj -k ija ro, tr k lje v -a -o,
tr k lja s t -a -o; tr k e lj e k
-ka [-k lj-] ro, tr k e ljc -a
[-k lj-] m , tr k e lj a s t -a -o
[-klj-]: a m o k a
t c o k ra o prisl.: ~ p re v rn iti ko
zolec prevrniti (v igri)
tu d e n t -n ta ro, tu d n tk a -e 2,
tu d n tin ja -e 2; tudentov -a
-o, tu d n tk in -a -o; tudntovski -a -o: ~ a m ati; tu d ira ti
-am, tu d ira n -a -o; t d ij -a
ro, t d ij a -e 2, t d ijsk i -a -o:
~ a k n ji n ic a
tu k a t ra -e 2, tu k a tu re n -rn a
-o, tu k a t r - ja ro, tu k a t rsk i
-a -o
t la -e 2 okrsek, trcelj, okrnjen
konec, del klobuka: ~ o d rati,
~ o n ap e ti zam eriti; t la st -a,
-o, t lav -a -o; tlec -lca
[-le-] m, tilavec -vca ro; t-

796

le -a ro; t liti -im (se) k a m ,

t lje n je -a s
*tpa -e 2 prah, praek: tobakova ~ , u rk o v a
ap n en a
t p a r -ja m; t p a st -a -o;
t p en -p n a -o; t p n ica -e 2;
t p a ti -am , t p a n je -a s
tu p o rm o prisl.: ~ nositi
bic -a ro os. i. slov. slikarjev,
biev -a -o: ~ e slik e
k lje -ta ro os. i. slovenskega po
litika; k ljeto v -a -o: ~ i Spo
m ini
l [ul] -A -o kratkouh: ~ a ovca;
la -e 2, lav -a -o, lavec
-vca m
m -a m (pom eni tudi slap), m en -m na -o, um ovit -a -o;
um t - ta ro, m n ik -a ro, um vec -vca m slovn.; m om a
prisl.; um eti -m, u m - a -e ,
m i -te! um l -la -o, u m e
n je -a s; um otti -m in um em , umortj -jte! in um i
-te! um otl -la -o, u m o tn je
-a s; u m o tlj ti -m, u m o tlj j
-jte! u m o tlj l - la -o, um otlj n je -a s; u m o tljv -v a -o
m a -e 2, +u m r -ja m gozdar,
+um rstvo -a s gozdarstvo, +um rsk i -a -o gozdarski
u m d ija -e 2 kr. i., u m adinec
-nca m, u m ad n k a -e 2, um ad n sk i -a -o
+ n d -a m plaa lit.
n k a -e 2 gnjat; prekajeno, suho
m eso; nkov -a -o: ~ o m eso;
n k a ric a -e 2; n k a r - ja ro
(vrsta praiev)
+ n ta ti -am uvati, podpihovati,
draiti, hujskati, + n ta n je -a s
hujskanje, + n ta r -ja m h uj
ska, + n ta rs k i -a -o hujskaki
p -a -o votel = p e lj -p lja -e,
p e lj - p lja ro, p ljo st -i 2,
u p lj ta -e 2, p e lj noet -i
[-plj-] 2, p lja -e 2, u p lj k
-a m gluh oreh, u p ljn a -e 2;
u p ljv -vu -o; p ljiti -im

tabla
u stti -m, ust -a -e, sti
-te! ustl -la -o, u st n je -a
s; stati -am ; sinti -nem ;
st -a m ; povsod tudi utu lj ti -m, u lj j - jte ! u
lja l -la -o, u lj n je -a s, u
lja -e
u m r -ja m, u m rk a -e i,
u m arij a -e i, u m rstvo -a
s, u m rsk i -a -o, um riti
-im, u m rje n je -a s
u n j ti -m , u n j j -jte! un j l -la -o, u n j n je -a s,
n ja -e , ut -ta m
u tti -m gl. ustti
vb sk a -e i : v ~ i, iz ~ e ; vbsko -ega s: n a ~ e m , s ~ e g a ;
vb -a m, vbica -e i, vbin ja -e i; vb -a m urek;
vbski -a -o, v bina -e z
v d er -d ra m, v d ra -e i , ved r -a m, vedrlo -a s, vd ra st -a -o, vd ra v -a -o in
v ed rv -va -o, v d rav ec -vca
m in ved rv ec -vca m, vedr
-ta m; v e d r ti -m, v e d r j

-jte! v e d r l -la -o, v ed rn je -a s

vdska -e i: v ~ i, iz ~ e ; vdsko -ega s: n a ~ e m , s ~ e g a :
vd -a ra, v d in ja -e i , vdski -a -o: ~ a teloV adba; vdina -e i
vica -e : v ~ i, iz ~ e ; v icar
sko -ega s: s ~ e g a , na ~ e m :
vicar - ja m, v icark a -e ,
v icarsk i -a -o; v ic a rja -e ;
vicar -ja m uniform iran stre
n ik , ud astne, telesne strae
vgavga m edm .; vgavga m
neskl. nestanoviten lovek: na
ta k eg a vigavaga ne zidaj!
vig ati -am : s pogledom ~ po
kom, v g a n je -a s; vigniti
-nem ; vigelj -g lja m, viglja
-e i, v g lja st -a -o
v stn iti -nem : sa b lja , bi vstne;
v stati -am , v s tan je -a s
v k a ti -am ; v k an je -a s; v k n iti -nem ; vk! medm.; v k
-a m , v k alica -e bi, v k ec
-kca m, v k lja j -a m

T
t [t in t] m neskl.: m ali t, z v e
likim T, z m alim t o k ra ju je m o
tono
t t t kaz. z., edn. m tg a tm u
t t g a o tm s tm [+ tm ]
i t t j t t o t j t s t,
s tga (teg) tm u (tem) t
0 tm s tm ; dv. m t, t (ti),
s i m s th tm a; mn. m t,
1 t, s t, m i s t h tm o th
s tm i; pogosto nasl. [ +tga.
+tmu, +tm, +tdh]; v sestavi:
t le tle, tgale, tm ule, tle,
t jle ; tle, o thle, s tm ile itd.
ali le -t le-t, le-tga, le-t, let, o le-th, z le-tm i itd.; p ri
t j (t) p rii; + tm ptem s
tem , tako; nat, potm p tlej;
vtm ko = m edtm ko; t n
ta k (+tem u ni tako); t je

bsa, t je lp a; t -je bil

lep! im v, tm b lje ; vtm
ko je spal, ga j e nekdo o k r a
del: hodil je v m esto, in t
vsak ted en tr ik r a t; + ta pred
dol. prid.: (+ta) novi, m lada
ta b la -e razpredelnica; tab elren -rn a -o razpredelen, tabel rien -na -o
* ta b rn a -e i krma; * tab ern ti
-m krm ariti, kupevati, ta b e rn j -jte! ta b e rn l -la -o,
* ta b e rn n je -a s krm arjenje
ta b e rn a k e lj -k ija m; ta b e rn k e ljski -a -o [-klj-]
t b es -a m suica, ta b tik -a m
suinik, tb ien -na -o suten
ta b la -e , rod. mn. t b e l [ -e l ] ;
t b lic a -e i; ta b l ta -e plo
ica med.: zd rav ilo v ~ a h

797

tbor
t b o r -a m, t b o rsk i -a -o, ta b o
rie -a s, ta b o rik i -a -o, ta
b o rin ik -a m , ta b o rj n -n a ro,
t b o re n -rn a -o, t b o rn ik -a m;
ta b o riti -m, ta b o ri -te! ta b o
ril -a -o, ta b o rj n je -a s; ta b o
r it -a ro pripadnik husitske lo
ine, ta b o rtsk i -a -o
t c a -e : m edvedova
vedeti,
k am pes ~ o m oli; tica -e ,
t k a -e i, t c a r -ja ro: m edved
t c a r, tcm an -a ro; ta c ti -m,
ta c a j -jte! ta c l -la -o, tacn je -a s
+t c a -e i podstavek, p la d e n j zdelica
T citu s in T cit -a ro os. i. staro
rim skega zgodovinarja, T citov
-a -o: ~ i A nali
tas prisl. tedaj, takrat: ~ je bilo
e vse drug ae; ~ je bil e
d ija k , t s (sedaj) p a je t a j
n ik ; p o jd i po o p rav k ih , t s
ti n apiem pism o za n j (m edtem ,
vtem ); t s (kr. t. .) ta jn ik
sedaj; tasen -sna -o takraten,
tedanji: ~ e raz m ere
t k a -e in t k e tk i mn.
samokolnica; t k a r -ja ro kdor
vozi take
T a d j -a ro os. i., T ad jev -a -o
t ft -a m vrsta svilenega blaga,
tfto v -a -o, t fte n -tn a -o
ta h im te r -tra m brzinomr, ~ m e
trs k i -a -o; ta h ig ra fja -e i brzop isje, ta h ig r f -a m brzo pisec,
~ g r f s k i -a -o brzopisen
T ah iti -ja ro kr. i. otoja in otoka
v Tihem oceanu, T a h itij n e c
-nca ro, T a h itij n k a -e i , tah itij n sk i -a -o
T ain e T ain a [tn -a] m os. i.
franc. zgod. in filozofa; T ainov
-a -o : ~ n au k o o k o lju ; tainovski -a -o: ~ a an a liz a
ta isti -a -o kaz. z.; rod. ta iste g a
in tg a istega
t ja ti -am in -jem , t ja n je -a s
m

t je n -jn a -o sk rive n ; t jn o s l -i i
skrivnost, t jn o ste n -tn a -o
skrivnosten ; t jn a -e i skrivnost,
ta jn stv e n -a -o [ - tvn-] skriv
nosten; ta jn o p s -a m , ta jn o psen -sna -o, tajn o p se c -sca ro,
ta jn o p s je -a s; ta jn o c v tk a -e
, ta jn o c v te n -tn a -o
ta jf n -a ro vihar v zahodnem delu
Tihega oceana
t jg a -e i movirni gozdni pas na
azijskem severu
ta jiti -m, t ji -te! ta jil -a -o,
ta j n je -a s = t ja -e i: v ~ o
se spustiti, t jb a -e i; t je c -jca
m, ta jc a -e i; ta jv -a -o, tajv e c -vca ro, ta jv k a -e i; ta jtev -tve i
t jn ik -a ro, t jn ic a -e i, t j niki
-a -o, t jn itv o -a s
ta k prisl.: ~ bodi pam eten ! ~
p o v ej e! ~ n ik a r n e v p ij! ~
k a j sta videla? ~ tako!
ta k -a -o kaz. z.; ~ si? v ~ e m n e
hdi ven! ~ a je n a svetu, ~ a
tem a, ~ a p re d rz n o st; tk eg a,
tk em u , t k ih (+tcega, +tcemu, + tcih); p o tem tk em torej,
tedaj; tk le, t k ale , tk o le, tk eg a le ; le -t k -a -o
ta k a l ti -m , ta k a l j -jte! ta k all -la -o, ta k a l n je -a s; tak a lti -m, ta k a ll -a -o; ta k alk a ti -am , ta k a lk a n je -a s;
t k a ti -am in tem : ~ kolesca,
krogle, zibko; t k a j -te! in ti
-te! t k a n je -a s; t k lja ti -m,
ta k lj a j -jte! ta k lj l -la -o,
ta k lj n je -a s, ta k lj -a ro
t k a le c -lca [-au-] m keglja
ta k isto prisl. tako, enako, prav
tako: zd a j se p a ~ d ela z m e
n o j; ~ ti reem ; ta k sto le prisl.
t k n iti -nem in ta k n ti -nm ,
t k n i -te! in ta k n -te! t k n il
-a -o in ta k n l -la -o [nepoud.
povsod: tak- in tk-]
ta k o prisl.: ~ pozno, ~ sam ;
p rav tako, rav n o ta k o ; tak o

iam pon
im enovn, ~ zvn ( + takozvan),
~ rek (+ta k o rek ); ta k o in
ta k ; ta k ali tak o v vsakem
prim eru: dom ov m oram tak
in (ali) ta k
t k j prisl.: ~ p o m ag aj; ta k o j
n ji -a -e: ~ a pom o
t k r a j in t k r a j prisl.: so vranik
je bil e n a ni stran i, nai p a
e ~ ; predi, z rod.: ~ re k e ; tk r a j n ji -a -e, t k r a jn ji -a -e
ta k r a t prisl. tedaj: ~ se spom ni,
b is tra Soa; ~ je b il lep;
t k r a t in to k ra t prisl. to pot:
za ~ ti odpustim ; ta k r te n -tna
-o: ~ i g ra ak i so k m e ta hudo
p estili; to k ra te n -tn a -o: ~ a
k azen je b ila h u ja
ta k sa -e i pristojbina; t k se n -sna
-o pristojbinski; + ta k s ira ti -am
(o)ceniti; + ta k s to r -ja m ce
nilec
t k si -ja m , ta k sim te r -tra m
t k se n -na -o kaz. z. = tk o v -a
-o, t k o v en -na -o; takvost
-i i , ta k v o sten -tn a -o
t k t -a m glas.: ~ biti, d a ja ti;
ta k tr a ti -am, ta k tir k a -e ,
ta k to m r -a m
t k t -a m obzirnost, olika, t k te n
-tn a -o obziren, olikan, t k tnost -i i
t k tik a -e i vojna um etnost, umno
poveljevanje, t k tik -a m, tk tien -na -o, t k ti n o st -i ;
ta k tiz ira ti -am, ta k tiz ira n je -a s
t l [tl] -a -o kopen: ze m lja je
~ a , t le n -ln a -o [ -ln-] juen:
sneg je ~ ; v rem e je ~ o ; ta lti
-m, ta ll -la -o, ta l n je -a s;
ta lc a -e juno vrem e, ta lin a
-e i tala zem lja, tlo v -a -o tal,
tlo v en -vna -o tal
ta l r -ja m obredna obleka duhov
nikov, sodnikov, ponekod vseuilikih profesorjev ipd., ta l rsk i
-a -o
t lec -lca [-le-] m, t lk a -e [-lk-]
, t a lski -a -o [ -ls-]

t le n -lna -o [ -ln-] gl. tl in tl

ta l n t -n ta m bistrost, nadarje
nost; nadarjen lovek; stara d e
narna vrednost: p e t talen to v
sre b ra ; ta le n tira n -a -o nadar
jen
ta lg a -e i in tolg a -e i, nav: mn.
tolge samokolnica, ta lg a r - rja
m kdor vozi samokolnico
T a lija -e muza vesele igre
ta lk a ti -am takljati: ja jc a ,
kolo se ta lk a , gl. ta k a la ti
t lism an -a m vrano sredstvo
ta liti -m, t li -te! ta lil -a -o,
(s)taljn -na -o, ta lj n je -a s,
ta lile n -lna -o [ -ln -], ta liln ica
-e [ -n-] , ta lln ik i -a -o [-ln -],
ta lilo -a s, talie -a s, ta lte v
-tve , -talvec -vca m, ta lv k a
-e , ta ljv -va -o, ta ljv o s t -i
T a lle y ra n d -a [talrn -a] m os. i.
franc, diplomata, T alley ran d o v
-a -o [talrnou -ova -o]
t lm u d -a m idovska knjiga po
stav; t lm u d sk i -a -o, talm u d st
-a m [povsod: -Im -]
tlo g -ga m, tudi tloli -a m,
ta l -a m, tlo v je -a s ; gl. teloh
ta l n -a m odrezek
ta m prisl.: sm te r tam , sm p a
tm , od ~ do tu ; t m o n ji -a
-e; t m k a j prisl., t m k a jle =
tm le prisl., t m k a j n ji -a -e
t m a r -ja m ivinska staja po pla
ninah, ta m riti -im, ta m rje n je
-a s
ta m a rn d a -e tropsko drevo in
njega sad
ta m a rsk a -e vrsta ukrasnega
grma
t m b o r -ja m bobnar
ta m b ric a -e i, ta m b u r -a m ,
ta m b u r k i -a -o: ~ i zbor; tam b ra ti -am, ta m b ra n je -a s
ta m b u rin -a m roni bobenek s
kraguljki
tam p o n -a m med. ep, op bate
ali gaze; tam p o n sk i -a -o: ~ a

799

tamtm
d ra v a; tam pon r a ti -am, tam p o n ra n je -a s ; ta m p o n d a -e z
tam tm -a m konkavna kovinska
ploa, kitajski in indijski gong;
zam orski boben; buna reklam a
tan ica -e , tanen -na -o: ~ o
p o k riv alo ; ta n n a -e drobnost, nadrobnost, niansa [nepoud.
povsod tan- in tn-]
t n e k -n k a -o in ta n k ali te n k
-n k a - [ tn-]: ~ a iba, p re ja ,
p la st; ~ p ap ir, nos, vid, sluh,
voh, okus, ut, glas, ez p as;
~ o uho, oko, blago, drevo; ~ a
vest; ~ a pred e, p o je kom u hu
d se m u godi, v nevarnosti je;
dol. t n k i -a -o: ~ i konec p a
lice, ~ o revo; m ir, e ne bo
~ a p ela iba; n a ~ e m b iti
s im pri kraju, slabo preskrb
ljen , zaloen; n a ~ e m im eti k o
ga ostro, trdo, n a ~ o sklepati,
na ~ o pie s tankim i rkam i,
drobno, toda: n atn k o pie na
tanno, nadrobno; danes je pa
n a t n k o n a re je n siten, obut
ljiv, razdraljiv, slabe volje; na
t n k o ra z re z a ti na tanke kose,
n atn k o ra z re z a ti natanno skrb
no (lahko tudi na kocke); gl. tudi
n a ta n k o ; prisl. t n k o in ta n k o :
~ o vidi, slii, uti, pie, poje,
cvili, p isk a ; ~ o p rem isliti, iz
p ra a ti; prim. t n je in t n je
[nepoud. povsod: tan- in tn-]
ta n g n ta -e , ta n g n te n -tn a -o,
tn g en s -a m : ~ a; tangencilen -ln a -o [ -ln-]
* ta n g rati -am zadevati, tikati se
t n g o -a m vrsta plesa
ta n in -a ro, tan in o v -a -o, tan n ski -a -o
ta n iti -m, t n i -te! ta n il ~a -o,
ta n j n -na -o, ta n j n je -a s:
k o v ine ta n iti; testo je ta n j n o ;
stan i l je s ta n j n i k o siter; tan ti -m, ta n l -la -o, ta n n je
-a s, ta n ljv -va -o, ta n ljv o st
-i

t n j a ti -am, t n j a n je -a s, ta n jlen -ln a -o [ -ln-]

T n ju g -a m Tiskovna agencija
nove Jugoslavije; T n ju g o v -a -o
t n k -a m : ben cin sk i
n ap ad
s ~ i ; t n k o v sk i -a -o: ~ i n a
pad; ta n k ist -a ro, tn k o v ec
-vca m
tan k o - [ tan- in tn-] v sestavi:
ta n k o te n -tn a -o, ~ tn o s t
-i ; ta n k o g lsen -sn a -o, tan k o k lj n - n a -o, ta n k o l s -sa
-o, ta n k o lst -a -o, tan k o n te n
-tn a -o, ta nko n g -ga -o; tan k oslen -na -o, ~ sl n o s t -i
; tan k o v sten -tn a -o, ~ v s tnost -i ; ta n k o viden -d n a -o,
~ vidnost -i
T n ta l [ -al] -a m os. i. iz gr. baje
slovja, T n talo v -a -o: ~ e m u
k e; t n ta lsk i -a -o [ -ls-]: ~ e
m uke; t n ta l [ - al] -a m kem i
na prvina
ta n ti m a -e dele od dobika del
nike drube, avtorjev dele od
kosmatega dohodka izvajanega
dela
*tpa -e preprost, neum en, bo
je lovek, *tpica -e
t p a ti -am tiho stopati, t p a n je
-a s
ta p ta -e pna, ta p te n -tn a -o,
ta p tn ik -a ro, ta p e c ira ti -am,
ta p ec ira n -a -o; + p riti n a ta
peto priti na m t, vrsto
ta p ir -a m nosorg, vrsta kopitar
jev: in d ijsk i ~ , ta p rsk i -a -o
ta p lj ti -m : ~ po ram i; ta p lj l
-la -o; ta p lj n je -a s
t r a -e tea posode nli omota,
ta r r a ti -am doloiti taro, ta rr a n je -a s: ~ elezn ik ih voz
t ra -e muka; t ra ti -am muiti,
t r a n je -a s
ta ra n t la -e vrsta pajkov; junoitalijanski ples
t r a -e i, t r a r -ja m kdor stre
lja v taro
ta rd n d o prisl. glas. za drem je

800

teci
ta rifa -e cenik, ta rife n -fna -o
ceniki: ~ a p o stav k a
T a rk v in ij -a, m os. i. pri Rim lja
nih, T a rk v n ije v -a -o
ta rn a ti -am , t rn a n je -a s, ta rn
-a m, t rn a v -a -o, t rn a v e c
-vca m, t r n ja -e
t rn ic a -e kraj, kjer tarejo; gl.
tudi te rc a in tre ti
ta ro k -a m, ta ro k st -a m, taro k sto v sk i -a -o; ta ro k ra ti -am,
ta ro k ra n je -a s
T r ta r -a m gr. bajeslovno im e
za podzem lje, t rta r s k i -a -o
T a rtu f f e T a rtu ffa [ta rtu f] m ime
osebe iz enako im enovane Molirove ko m e d ije; ta rt f -a m
hinavec, svetohlinec; ta rt fsk i
-a -o, ta rt fk a -e
+t sa -e skodelica, pladenj, pod
stavka
T silo -a m os. i. bavarskih voj
vod, T silov -a -o
T ss -a m uradna telegrafska agen
cija ZSSR v M oskvi: a g e n c ija
T ssov -a -o: ~ o poroilo
T asso T o rq u ato T assa T o rq u a ta
[tso torkvto -a -a ] m os. i. ital.
pesnika, T assov -a -o: ~ a p e
sn itev
ta s t -a m, ta -e ; tsto v -a -o,
tsin -a -o
ta s ta t ra -e tipke
tica -e ptica, tiin -a -o
+t k a -e z torbica; abica pri
kljuavnici
t t ta t in t ta m, mn. ta tj in
tato v i; t to v -a -o, ta t v sk i -a
-o, ta ti -a m, ta tic a -e , ta
tin sk i - -o, tatn stv o -a s, tatn ak -a m panj roparskih e
b el; ta tv in a -e , ta tn iti -im,
ta tn je n je -a s
t ta -a m = t te j -a m = t te k
-tk a m ; t to v -a -o, t tk o v -a
-o vse otr.; povsod tudi: tT a t r -a m, ta t rs k i -a -o: ~ a
novica, ta t r iti -im rabiti tatar
ske besede
Slovenski pravopis

T tra -e in T tre T te r [-tr]

mn. del karpatskega gorstva; t
tr a -e avtomobil znam ke Ttra
t trm a n -a m zgornji konec cevi
pri vodnjaku, strailo v prosu,
stol za obrezovanje dog ipd., ttrm a n sk i -a -o
ta v a ti -am, t v a n je . -a. s, ta v
-a m
ta v o l ta -e jelova deska
T v ris -ide in T v rid a -e gr.
kr. i. polotoka Krim a: Ifig e n ija
na ~ i ; t v rik i -a -o
T v ru s -a m kr. i. pogorja v Mali
A ziji
ta v to lo g ija -e istoreje, tavtolgien -na -o istoreen
*tventra -e svedrc
T a y lo r -ja [tlor-] m os. i. am e
rikega inenirja; tay lo rzem
-zm a m Taylorjev sistem za m a
ksim alno izkorianje delovne
sile in strojev [povsod: telor-]
*team -a [tim -] m sp. m otvo, dru
ina
te a te r - tra m gledalie, te trsk i
-a -o, te a tr le n -ln a -o [ -ln-],
te a tr ln o st -i [ -ln-] i, te a tr lien -na -o, te a tr li n o st -i
T be Tb mn. kr. i., T eb n ec
-nca m, T eb n k a -e , te b n sk i
-a -o
t - teaj pri kolesu: ~ v a lja
te j -a m : v r a ta so do ~ a o d
p rta , ~ i p ri k o lesu ; se v ern i ~ ;
e std eset ~ e v (stadijev) od J e
ru zalem a; te a j d in a rja , f ra n
ka, lire ; uni
b iti n a ~ u ,
p riti s ~ a ; te je n -jn a -o po
laren; te jn ic a -e zvezda;
udeleenka teaja; te a jn ik -a
m udeleenec teaja, vzporednik
(66 1/2): se v ern i
te jn ik i
-a -o
t e n -na -o: ~ a jed , ~ o delo,
~ lovek; tno prisl.: ~ je s ti
s tekom je sti, tn o st -i i
tei tem , teko in teejo , teci
tecite! tked [-ku ] t ltla -o;

801

51

voz, kolo, ura, as, stro j tee;

solz tek o ; beseda, razgovor
te; je z ik m u te; pritoba,
p rav d a , p re isk a v a te; teko
-a -e: ~ i d en ar, raun, tra k ,
~ e zadeve, ~ a voda; b iti na
~ e m o vsem pouen; tin a -e :
k r t im a ~ e pod zem ljo; tee
-a s del leaja
te d j prisl.: ~ je bilo p rije tn o ;
p rav i, da vse ve: p ovej te d a j!
(~ p o v e j!); te d jc i prisl.; tedn ji -a -e, te d j n ji -a -e
t d e n -dna m: d anes ~ , k riev
cvetni
vlik i
tdenski -a -o [-dn-], t d n ik -a ro,
te d n n a -e , t d n a r -ja ro =
te d n j k -a ro, t d n a rsk i -a -o:
~ a sluba
ted u m -a ro zahvalna pesem
t g n iti in -iti tg n em dajati: la h
ko je edno obleen, sa j m u
oe obleko tgne; vse k o j s tr
ga, kdo bo p a tgnil? gl. tudi
tezati
teg o b a -e i teava, tegoben -bna
-o, te g ta -e , teg ten -tn a -o,
te g n ja -e
T h e ra n -a ro kr. i. m esta v Per
ziji; T h e ra n ec -nca ro, T her a n k a -e t h e ra n sk i -a -o:
~ i sporazum
t h n ik a -e , th n ien -na -o,
t h n ik -a ro, t h n ik i -a -o, thn i a rk a -e i, te h n o lo g ija -e i,
tehnolgien -na -o = te h n o
loki -a -o, t h n ik u m -a ro,
t h n ik u m sk i -a -o
t h ta ti -am, t h ta n je -a s, te h te n
-tn a -o, t h tn o s t.-i , t h tn ic a
-e , t h tn i en -na -o, t h tn i a r -ja ro, t h tn i a rsk i -a -o,
te h ta rn a -e r te h ta rn sk i -a -o:
~ i listek
*teint -a [tn ] m barva obraza in
koe, polt
teizem -zm a ro vera v stvarnika in
vladarja sveta, te ist - a r o , te stk a
-e i; testien -na -o; testov-

ski -a -o; gl. tudi dezem in

ateizem
t k -a ro: v ~ se sp u stiti, n a ~
hitro, v zv ra tn i ~ , je d n im a ~ a ,
d ober ~ ! +v te k u en eg a ted n a
v enem tednu, v te k u asa s a
som; te k o v t- a - o ; t k n iti -nem ;
gl. tudi ten -na -o in tekom
t k a ti -am , t k a n je -a s, tek
-a ro ( lovek, preproga, pri ahu,
del dinama itd.), t k ica -e zool.,
tkavci -ev ro mn. zool., te k a le -a s, tek alen -na -o;
t k c a ti -am otr.; te k ln a -e
drevesna smola
t k m a -e , tkm ec -a [-m c-] ro,
tkm eev -a -o [-m -], tkm ica -e , tkm iin -a -o; tekm e -a s; tekm o v ati - jem , tek m ovl -la -o, te k m o v n je -a s,
tekm ovlec -lca [ - au- in -le-] ro,
te k m o v lk a -e [-u- in -lk-] ,
tekm ovlski -a -o [-au- in -ls-],
tekm o v len -ln a -o [ -ln-]
te k m [t k-] prisl. ravno: ~ sva
si enaka sva si; ~ se je izlo
te k o in a -e , tek o in sk i -a -o,
teknost -i
+ tkom predi, z rod.: ~ le ta m ed
letom, ~ tre h d n i v treh dneh,
~ asa s asom, ~ dogodkov
z dogodki, v teku dogodkov
t k st -a ro besedilo; t k ste n -tn a
-o: ~ a k r itik a
te k stile n -ln a -o [-ln- ] : ~ a in
d u s trija ; te k stilije -ij mn.
tkanine, pletenine
te k to n ik a -e nauk o zgradbi ze
m eljske skorje, nauk o gradnji;
tek to n sk i -a -o: ~ i p o tresi
te k t -a ro kurja u
t le -ta s, tlce -a [ - le-] s, tlec
-lca [-lc~] ro, tlek -ka [-l-]
ro, t l ji -a -e [-l-], telica -e ,
te l ji -a -e, teliek -k a ro, te
li k a -e , te l ta r -ja ro; te lc ji
-a -e, te le j k -a ro, te le tin a -e
; te liti (se) te li (se), teli te v

temno-tve
i, tlen -lna -o
[ -ln-]:
k ra v a je ~ a
te l b a
-e velik k o s; te leb a n
-n a m, te l b a st -a -o, teleb n ast -a -o, te leb n sk i -a -o, teleb vost -i
te l b iti -im ; te l b n iti -nem ; telb ati -am
telefo n -a m : slu alk a je n a ~ u ,
lovek je p ri ~ u , k lic ati koga
k ~ u , govoriti po ~ u ; te le fo n
ski -a -o, telefnien -na -o,
te le fo n ira ti -am , te le fo n ija -e i ,
telefo n ist -a m, te lefo n istk a -e i
te lg a -e i pri ja rm u ; telg e telg
mn. ja re m ; teln ik -a m
te le g r f -a m brzojav, te le g ra fija
-e , teleg rm -a m brzojavka,
te le g r fsk i -a -o, te leg rfien
-na -o brzojaven; te le g ra fra ti
-am brzojaviti; te le g ra fist -a m,
te le g ra fistk a -e
T lem ah -a m Odisejev sin
t le m a rk -a m p.
te leo lo g ija -e i nauk o sm otrnosti,
teleolki -a -o in teleolgien
-na -o fil.
te le p a tija -e psihol., te le p t -a
m, te lep ti en -na -o
telesk o p -a m daljnogled, teleskpen -pna -o,
telesk o p sk i -a -o
telo -sa s, telsce -a s, telsen
-sna -o, telsn o st -i , te lesn in a
-e ; te lo v n ik -a m
teloh -a m bot. krjice, ku rji slep;
pl. tudi tlog
te lo v d iti -im, te lo v d b a -e ,
telo v dec -dca m, te lo v d k in ja
-e , te lo v d k a -e , telovden
-d n a -o, te lo v d n ica -e , telo
v adie -a s, telo v d sk i -a -o,
telovdstvo -a s
te l r ij -a m priprava, ki ponazar
ja, kako se gibljeta zem lja in
mesec okoli sonca
tem vez., im tm : im m a n j
jih je, tm ra j i jih im am o
tm a -e i predm et, naloga, osnov
na m isel, stavek, tem tien -na

803

-o, te m tsk i -a -o iz ene osnove

potekajo, debelski, ko ren sk i:
~ i glagoli; te m tik a -e
tem [tm ] i - - -: gluha,
trd a , gosta ~ (+globoka ~ ) ,
te m in a -e i, tem en -na -o,
tem nost -i z, tem ta -e , tem ten -tn a -o, tem tn o st -i i,
tem v -va -o, tem v o st -i i;
tem iti -im se [povsod tam-];
gl. tudi tem en
tm e -na s in tm e -n a s: od
p odplatov do ~ , tm en ce -a s;
tm en ica -e i , tm en ice -ic
m n., tm enien -na -o: ~ a
m ula; t m en ik -a m, tem ene -a s, tm en sk i -a -o, tem en t -ta -o
te m e lj -a m podstava, osnova,
da, t m eljen -ljn a -o, te m e ljit
-a -o, te m e ljito st -i ; te m e ljiti
-m, te m lji -te! te m e ljil -a -o
tem n in tem n -m n - in -,
dol. oblika tem n i -eg -em
-m -m - -h -im -im - in
-; tudi s stalnim korenskim
poud.: tm en -m nega [tam -] itd.;
te m n v a -e , tem n b a -e ,
tem nben -bna -o, tem n a -e
, tem n st -i , tem nta -e ,
tem nten -tn a -o; tem n ica -e ,
te m n ar -ja m, te m n arica -e
i; te m n ik a st -a -o, te m n it -a -o;
te m n j k -a m [povsod tm ]
T m is -ide in T m ida -e i os. i.
gr. boginje pravice
T em stokles -k la m in T em stok le j -a m os. i. gr. dravnika,
T em stoklov in T em sto k lejev
-a -o
tem n ti -m, tem n l -la -o; tem n n je -a s; tem n iti -m (se),
tem ni -te! tem n il -a -o, (za)te m n j n -na -o, te m n j n je - a s
[povsod tam-]
tem no- v sestavi: tem n o b rv en ,
-vna -o, tem n o g lv ec -vca m ;
tem nogld -da -o, ~ g l d -da
m, ~ g l d e c -dca m; tem nols

tempelj
-lsa -o, ~ l s e c -sca ro, ~ l s k a
-e ; tem nom oder -d ra -o;
tem nok -ka -o, tem nrd
-a -e, te m n rj v -v a -o,
tem n ru m n -n a -o, tem nsv
-a -o, tem nzeln -n a -o, tem n lt [-ut] -a -o [povsod
tm-]
te m p e lj -p lja ro, t m p e ljsk i -a -o
[-plj-], te m p lja r - ja ro, te m p
lja r s k i -a -o: ~ i re d
te m p e ra -e nain slikanja: sli
k a ti s tem pero
te m p e ra m n t -n ta ro narav, zna
aj, te m p eram n te n -tn a -o,
te m p eram n tn o st -i
te m p e ra tu ra -e , te m p e ra tu re n
-rn a -o
te m p e rra ti -am pogreti, ublaiti,
te m p e rra n -a -o
tm po -a ro asovna m era, hitrost:
v ta k em ~ u ; te m p ira ti -am,
te m p ira n -a -o: ~ a bom ba;
te m p o rle n -ln a -o [ -ln-] aso
ven: ~ i sta v k i slovn.
tem v e in tem ve ( + tem u ) vez.
am pak, marve: n e govri, ~
d la j!
T m za -e kr. i. angleke reke
ten c n a -e vrsta lirske pesm i,
ten c n sk i -a -o
te n d n c a -e namera, n am en ,
tenja, ten d n en -na -o: ~ i
ro m an; ten denciozen -zna -o
z doloenim nam enom , pristran
ski, preranan, tendencioznost
-i = ten d n n o st -i naper
jenost
t n d e r -ja ro zalogvnik, priklop
ni voz (ladja) z zalogo vode in
premoga, t n d ersk i -a -o zalogven: i voz voz s premgom
za lokomotivo
te n k -n k a - [tn
] gl. t n e k
te n e ra m n te = con te n erezza
[-ca] prisl. glas. neno
te n tv a -e mrea lovnica
t n is -a m : n am izni
te n ik i
-a -o: i igralec, ~ a ig ra lk a

+te n ti -m gl. ta n iti -m

f n ja -e senca; t n ja ti -am v
polsnu biti
+tenko- [tn-] gl. tan k o te n r -ja ro glas., te n o rist -a ro,
te n o rsk i -a -o: ~ i olo; t n o r
- ja ro vodilni ton: ~ govora,
lan k a
teo- v sestavi: te o c n trie n -na
-o bogosreden: ~ i sre d n ji v ek ;
te o g o n ja -e ; te o k ra c ija -e
bogovladje, ~ k r ts k i -a -o bogovladen; te o lo g ija -e bogo
slovje, teolog -a ro bogoslovec,
teoloki -a -o = teolgien
-na -o bogosloven, bogoslovski;
te o zo fija -e , ~ z f -a ro,
~ z fsk i -a -o
T o d o r -a ro Boidar, To -a ro,
D re -ta ro; T eo d o ra -e , T a
-e , D ra -e ; T e d o rik -a ro;
T eodozij -a ro; T efil [-il] -a
ro; T eo frst -a ro
te rb a -e glas. velika basovska
lutnja
te o rija -e znanstveni nazor, nauk,
te o rijsk i -a -o, te o r tik -a ro,
te o r ti en -na -o, te o r tsk i -a
-o, teorm -a ro; te o re tiz ira ti
-am, te o re tiz ira n je -a s
t p t p a ro, tpec -pca ro, t p ast
-a -o, tpe -ta s, tp ek -ka ro
tep e -a ro in tpe -a ro, tepen -na -o: ~ i d an ; tep k a
-e iba, te p k ati -am , tepk a n je -a s, te p k a r - ja ro, tep k aric a -e , te p n ik -a ro,
tepnica -e ; te p e ljv -va
-o, te p n ja -e , tep n o st -i
te p id rij -a ro topla kopel; rast
linjak
t p k a -e i, tpkov -a -o, tpkovec
-vca ro
te p sti -em (se), tp i -te! tp el
[-Pu] t p la -o, te p n -n a -o;
t p a -e = tep ca -e pote
puka; te p a -e vrsta sekire;
te p lj ti -m, te p lj j -jte! teplj l -la -o: p o ram i te p l ja ti

804

teror
te p t ti -m, te p t j -jte! te p ta l
-la -o, te p t n -a -o, te p t n je
-a s, te p t le n -lna -o [ -ln-]
te r vez.; rabimo ga namesto vez
nika in: 1. v doloenih zvezah:
sem te r tja ; 2. v natevanju kot
zadnji veznik m ed povedki: sto
pical je in se p re sto p a l in pok a lje v a l te r si n a vse naine
p rizad ev al, d a bi ga opazili;
3. vee dva povedka, od katerih
je drugi s prvim v rahli nam erni
zvezi: p rid i te r p o g le j da po
gleda
t r -a m kem .: s ~ o m n am azati
te ra k o ta -e gana glina, vrsta
ke ra m ik e; te ra b o n a -e vrsta
zidnega om eta; te ra n v a -e
vrsta zidnega ometa
te r n -a m vrsta vina: k ra k i
te r n o v -a -o, te r n sk i -a -o
te ra p ija -e med., te ra p v t -a m
(zdravnik) med., te ra p v tik a -e
(nauk) med., te ra p v ti e n -na
-o: ~ e m eto d e
te r r ij -a m steklena omara za
gojenje rastlin in ivali
te r s a -e , te r se n -sna -o, ter sa st -a -o: ~ svet
t rc a -e v glas. in pri ig ri; te r
cet -a m trospev; te rc n a -e
poet. vrsta kitice, te rc n sk i -a
-o: ~ i stav ek
te rc i r -a m g e o l te rc i re n -rn a
-o: ~ i sk lad i
te rc ij l [-l] -a m tretjerednik,
pobonjakar, te rc ij lk a -e , te rc ij lsk i -a -o, te rc ij lstv o -a s
[povsod -al-]
te re b n ta -e bot. vrsta iglavcev
te r n -a m : n a ~ u biti, d elati;
te r n sk i -a -o, te r n e c -nca m,
te r n k a -e
T ern c -a in T e r n c ij -a m os. i.
starorim. kom ediografa, T ern cov -a -o in T e r n c ije v -a -o
T e re z ija -e os. i., T erz ijin -a
-o, R eza -e , R zin -a -o, Terez n k a -e , Z inka -e

te rc a -e , trc a -e , te r lja -e i,
te r -a m kdor lan tare, tern ik -a m, te rln ic a -e [-unin -ln-] f te rn a -e , te rn je
-a s, tere -a s kra j, kjer se
opravlja kako delo, t erlo -a s
te rte v -tv e i, ter ki -a -o
te r ito r ij -a m ozem lje, te rito rilen -ln a -o [ -ln-] zem ljiki,
ozem eljski: ~ e zah tev e
te r j k -a m, te rj k o v -a -o, te rj k o v ec -vca m
t r ja ti -am : ~ d o ln ik a za dolg,
~ od do ln ik a dolg; t rja v e c
-vca m, t rja v k a -e , te rj te v
-tve , te rj tv e n -a -o [-tvn -]
t rm a -e , nav. mn. te rm e te rm
kopalie s toplo vodo, zdravili
e; te rm le n -ln a -o [ -ln-] ko
paliki, zdraviliki: ~ o z d ra v
lje n je
te rm in -a m rok, te rm in sk i -a -o
na rok vezan, * term in len -ln a
-o [ -ln-] konen; * te rm in rati
-am doloiti rok
t rm in u s -a m in t rm in -a m
strokovni izraz; term in o lo g ija -e
izrazoslovje, term in o lo k i -a
-o izrazosloven
te rm it -a m velika tropska m rav
lja, te rm tsk i -a -o
term o- v sestavi: le rm o d in m ik a
-e , ~ d in m i e n -n a -o; te rm o e l k trik a -e , ~ e l k tri e n
-na -o; te rm o fo r -a m ogrevaa; te rm o m te r -tra m toplom er,
~ m trs k i -a -o; tertnosKp -a
m, ~ skopski -a -o
T erm p ile -il mn. kr. i. grke
soteske; te rm p ilsk i -a -o [ -ls-]
t rm o v k a -e , trm os -a m, te rm lk a -e [-lk-] (+trm osteklenica) izolirna steklenica
t rn a -e : ~ o zad eti
t ro r -ja m in te r r - ja m, te ro
ris t -a m, te ro ris tk a -e ; te ro
rizem -zm a m strahovlada; te
ro r isto vski -a -o, te ro risti e n
-na -o strahovalen; te ro riz ira ti

805

terpentin
-am strahovati, v strahu drati,
te ro riz ira n je -a s
te rp e n tin -a m, te rp e n tin o v -a -o,
te rp e n tn sk i -a -o, te rp e n tn o vec -vca m bot.
T e rp sih o ra -e muza plesa
T e rt lija n -a m os. i. kranske
ga apologeta
te r s -a m tepec; te r so v -a -o,
te r so v sk i -a -o
T erzt -a m os. i. iz Homerjeve
Ilia d e; T erztov -a -o: ~ o za
b a v lja n je ; te rz t -a m zloben
zabavlja, te rz tsk i -a -o: ~ a
p o stav a
T e s lija -e , T eslec -lca [-le-]
m, teslsk i -a -o [ -ls-]
te s ti tem , tei -te! tesal -la
-o, tesn -a -o, te s n je -a s;
tes -a m, te s r - ja m, te sre -eta s, te s r e k -ka ro, tes rsk i -a -o, te s k i -a -o; tesale -a s, teslo -a s, tesan ca -e ; tesrstv o -a s, tesriti -im ; te s r je n je -a s; t sla
-e iroka tesarska sekira, ts
lica -e ; tslo -a s tor, nero
den, om ejen lovek, t sla st -a -o
te sen [tesn] in te sn te sn -
ali tesen -sna -o; dol. oblika:
tesn i -a -o; v sklanjatvi: te s
neg a tesnem , te sn itd. ali s
stalnim poudarkom ts-; n a tsno za p reti, n a tsnem b iti;
tsn om a prisl.; tsnec -a [-nc-]
ro, tseir -sni , tesnca -e z
tesna pot m ed ograjama, te sn n a
-e , tesnoba -e , tesnoben
-b n a -o, te sn ta -e , tesn ten
-tn a -o, tesna -e ; te sn iti
-m, tsn i -te! te sn il -a -o, (u)te sn j n -na -o, te s n j n je -a s,
tesnilo -a s
T sla N ikola, rod. T sle in T sla
m os. i.. hrv. izum itelja v A m e
riki; Tslov -a -o: ~ e arnice,
~ i izum i; tslovski -a -o: ~ i
m otor

tesno- v sestavi: tesnops -a m

stenografija, ~ p s e c -sca m stenograf, ~ p s e n -sn a -o steno
grafski, ~ p s je -a s; te sn o p sen
-sna -o, ~ p s n o s t -i ; tesn o sren -na -o, ~ srn o st -i
t st -a m fil., kem ., med. preskus
te sta m n t - n ta m oporoka, zave
za, zakon: sta ri ~ ; testam en ta re n -rn a -o oporoen; testto r - ja m oporonik, te s t t -a m
sprievalo; te s tira ti -am izpri
ati, potrditi; te s tira n je -a s
test - s, v t stu ; te st n -a -o,
te st n a st -a -o, te s tn t - ta -o;
te ste n in a -e , te ste n ca -e
pateta, te ste n a r - r ja m, teste n a rk a -e , te ste n a rsk i
-a -o
t [t] - -, tudi neskl.: dek l je e t; n a te; oi si
je pom azala s t (te) slino:
tea je a jd a , k a d a r n im a p o l
nega z r n ja (tudi g lu h a); ten
[tn] -n -; ten st -i
titi -im stiskati, teln ica -e
[ -ln-] stiskalnica
te iti -m, ti -te! teil -la -o,
(u)ten -na -o, te n je -a s;
+te te lj -a m to la in ik, +tete ljic a -e tolanica; teilo -a s
pomirjevalno sredstvo
t ta -e , mn. tudi: te te - -m
-h -m i; t tk a -e , t tic a -e ;
ttec -tca m tetin m o, t ti -a
m tetin sin, te t n a -e i tetina
hi; t tin -a -o
t ta n u s -a m m rtvini kr; t tanusov -a -o; te tn ie n -na -o:
~ i zn ak i
T tis -ide in T tid a -e os. i. gr.
boginje
te tiv a -e , te tiv e n -vna -o
te to v ira ti -am vrezati v koo risbe
in jih vdrgniti z barvilom; te to
v ira n je -a s (dejanje in izdelek)
te tra - v sestavi: te tra d e r -d ra m
etverec, ~ d r s k i -a -o; te tra gn -a m etveroogelnik, ~ g n -

806

t
sk i -a -o, ~ g o n le n -ln a -o;
te tra lo g ija -e ; te tr m e te r -tra
m, te tr m e trsk i -a -o, te tra p o d ja -e etverostopje
te tr r h -a m ; te tr a r h ja -e ; te tr rh i e n -na -o
te tr v -a m fazan, te tr v o v -a -o
T ev to n -a m , T evtoni -ov mn.
starogerm. plem e, te v to n sk i -a -o,
T ev to b rk i gozd -ega -a m kr. i.
pri Tacitu
t za -e trditev, stavek (fil., poeti
ka ), razprava
t za ti -am vlei, nategovati; tza
-e = tezln ica -e [-u n-] :
na ~ o d e ja ti; te z ln ik -a [ -Un-]
m: k o v ak i
tezlo -a s; tzen -zna -o: ~ a sto ja ; tznost
-i z
te z a v rra ti -am : ~ d e n a r
T zej -a m os. i. gr. bajeslovnega
junaka
t a -e , ten -na -o, tnost
-i , tnosten -tn a -o; tnica
-e ; ten a -e , ten sk i -a -o;
teilo -a s; teva -e : ~ e
ga o b h a ja jo ; teven -v n a -o,
tev n o st -i ; t a ti -am : b u
ta re jo tea jo ; teiti -m, tei
-te! teil -a -o, te n je -a s:
teiti za im, po em iti za im,
prizadevati si za k a j; te n je
-a s (za im) hotenje, prizade
vanje, gon, t n ja -e tenden
ca, teie -a s, teen -na
-o, tenica -e ; te ljv -va -o
te k in tek [-k] te k -
-eg -em - -, mn. te k i -
-h -m -im itd. ali s stalnim
poud. tek -ka -o -ega -em u
-i -e itd.; prim. t ji -a -e; po
m eni to, kar veliko tehta ali po
vzroa teave: teek zaboj, ~ a
k n jig a (po tehtnici ali teavah),
~ a naloga, ~ a in d u s trija (ko
vinska), ~ o delo (po teavah, na
poru); ne smemo besede uporab
ljati za oznaitev stopnje: +t k a

bolezen huda, nevarna bolezen,

+tk a alitev grda, huda, ve
lika alitev, +t k a n esre a ve
lika, huda nesrea, + tek p o raz
hud, velik poraz, + tek b o j trd ,
oster boj, + tk a m u p re d e hu
da, trda; b o ln in ica za +t k e
ra n je n c e za hud, zel, nevarno
ranjene itd.; t k a ti -am , tk a n je -a s, tek st -i , teka
-e , te k ta -e , tek ten -tn a -o
te k -a m , te k in ja -e , teki -a -o, tetv o -a s, teina -e , te a k o v ti -jem , teakov'1 -la -o, te a k o v n je -a s
tec -ca m min. bart
tek o prisl., te, n a jt e : ~ d e
la ti s teavo (n. pr. zaradi bo
lezni), ~ hod iti (ke r boli noga),
~ govoriti (prehlad); teko bo
k a j ni verjetno, teko da bi
p rie l ni verjetno, ~ da izraz
dvoma, malo verjetno; ~ mi je
p ri srcu; vasih je teko n e
kaken pred m et: ~ d ela oprav
lja teko delo, ves dan ~ v zd i
g u je teke stvari, ~ pie kar
je tek razum eti; ni slovenska
raba v pom enu zelo, hud: + ~
zboleti, + ~ se p o n esreiti, +~
bolan, + ~ p riza d et,
pok o
dovati
teko- v sestavi: t k o a tl tsk i -a
-o, tekohden -d n a -o, tkoin d u strjsk i -a -o, teskokven
-vna -o, ~ k v n o s t -i , tekom seln -a -o [s ln -] , ~ m isel
nost -i [-sln-] , ~ m iselje -a
[ s lj- ] s; tekong -ga -o
t os. z., tb e te, tb i ti,
t b e te, p ri tbi, s te b o j in
s tbo; zte, m d te (in m dm e),
nte, ndte, bte, pote, pdte,
p rd te , vte, zte; v imen. se
rabi le, kadar je sm iselno po
udarjen: t si k riv ; t p rav i
tako, on p a d ru g ae; t bo m e
ne uil? toda: ali m e bo uil?
(+ti) nic n e zna, ta k o (+ti)

807

tiara
p ra v i danes, v e ra j si (+ ti)
re k e l dru g ae
ti r a -e papeeva krona, ti rsk i
-a -o
T ib e ra -e l. i. ital. re ke, tb e rsk i
-a -o
T ib rij -a m os. i., T ib e rije v -a
-o, T ib e rije c -jc a m lan dru
ine, tib rije c -jc a m pripadnik
T ibrijev, tib rijs k i -a -o
T ib e t -a m k r. i. azijske visoke
planote, tb e tsk i -a -o in tibet n sk i -a -o, T ib e tn e c -nca m,
T ib e t n k a -e , tib e t n in a -e
T ib l [-l] -a m os. i.sta ro rim .
pesnika, T iblov -a -o
tica -e i prekanjenka, prem etenka,
navihanka, rabi se samo v pre
nesenem pom enu, sicer p tic a: to
ti je tica, p ra v a tca; tica -e ,
ti k a -e : ~ se j e u je la
ti tia m prekanjenec, prem ete
nec, navihanec,
glava;
zvita
rabi
se v prenesenem pom enu, sicer
p ti: danes bom o tii, ti si pa
ti, ta k e g a tia p a e ne; tiek
-ka m : zrl
~ i so se u je li
ti ti -m, tii -te! ti -a -e,
ti al -la -o: k lju ti i v v r a
tih ; k je p a zm erom tii? v tem
grm u tii za je c; ti n je -a s
tifu s -a ra med., tifaen -zna -o,
tfu sen -sna -o: ~ o obolen je
tig e r -g ra m, tig ro v -a -o, tg rsk i
-a -o, tig ro v sk i -a -o; tig ra -e ,
tg rin -a -o; tig ric a -e , tgrovk -e , tig ra st -a -o, tig r ek
-ka m, tg ri -a m
T ig ris -a ra kr. i. reke v Mezo
potamiji
tih -a -o; tiji -a -e: tih a n ed elja,
~ i teden, T ihi ocean, ~ a voda,
~ lovek; prisl. tiho, tise; na
tihem , po tihem , thom a, nathom a, stih a; v povedni rabi
samo prislov: fa n t (deklina),
tiho bodi! vsi so bili tiho (+ti
hi); fa n t je b il tih mole; ti
h o ta -e , tih o ten -tn a -o; tihost

808

-i , tiha -e ; thec -hca m

otroka bojast
tiho- v sestavi: tih o h d -da m
zool.; tiholzec -zca m, ~ l z k a
-e , ~ l z e n -zna -o, ~ l s tv o
-a s; tih o m o rsk i -a -o, tihoocenski -a -o; tih o tp ec -pca
m, ~ t p k a -e , ~ t p s k i -a -o,
~ t p s tv o -a s, ~ t p iti -im,
~ t p lje n -a -o; tih o t k a -e ;
tih o itje -a s
tik prisl.: tik pod g o rm i; p red l.:
tik p ta sto ji j b la n a ; tikom a
prisl.: ~ z a p rta cev neproduno
zaprta cev
tik a ti tik a m in tiem : p o slej me
bo tik a l; k a j m e ne tie k a
k o r vsih? tik a n je -a s
tik a ti tik a m in tiem : k a r m ene
tie; k a r nao telesno p o treb o
tie; ~ se: k a r se p o te n ja tie;
del. ti -a -e (se)
tik t k a ti -am in tik a t k a ti -am :
u r a tik (a )t k a ; tik (a )t k a n je -a s
tk v a -e in tk e v -kve bua,
v prenes. pom enu glava in ste
klenica: lae, k a k o r bi ~ e sa
dil; tik vica -e ; tik ven -a -o
[-kvn-], tk v a st -a -o; tik v in je
-a s buno perje; tik v e n j a -e
[-kvn-] kola; tik v a -e
lobanja; tik v n ec -nca m bot.
til [til] -a m neka tanka tkanina,
tla s t -a -o: ~ zasto r
til [til] -a m = tle k -Ik a [-lk-]
m = tlec -lca m, tlen -ln a -o
[povsod: -il-]; tiln ik -a [tiunin tiln-] m, tln ik i -a -o [-iu in -ln-]
tild a -e [ -ld-] tiskarsko znam e
nje ( ~ )
T ilen -ln a [ -ln-] m os. i. Egidij
(t. lij), T ilnov -a -o [ -ln-];
T ilk a -e z os i., T lk in -a -o
[povsod: -lk-]
*tim bre tim b ra [tm br -bra] m
zvok, barva glasu
T im b k tu -ja m kr. i. m esta v
A friki, tim b k tu js k i -a -o

tso
Tim es -a [t jm z-a ] m naslov angl.
asopisa: ~ poroa; Tim esov -a
-o [tjm zou -ova -o]: ~ dopis
n ik
tm ian -a m bot. diea rastlina,
tm ianov -a -o: ~ duh, m ed
tm p an o n -a m arh. slem ensko elo
pri starih svetiih
tn ja ti -am tleti; tn je c -n jca m
tin k t ra -e : jo dova ~ , tin k t ren -rn a - o .
tn ta -e rnilo; rd e a ~ rdeilo;
tn ta st -a -o; tn te n -tn a -o: ~ i
svinnik; tn tn ik -a m rnilnik
T in to re tto -a [-to -a] m os. i.
ital. slikarja; T in to retto v -a -o:
~ a ola, tin to re tto v sk i -a -o
tip -a m ; tip a ti -am in -ljem , ti
p a n je -a s; tiplo -a s, tip len
-ln a -o [-ln -], tip ln ic a -e [ -ln-]
, tip lk a -e [-lk-] i, tip e n -pna
-o; tp n iti -nem
tip -a m znailna oblika, vrsta :
~ n e k d a n je g a g ra ak a ; to ti
je p ra v i ~ ! tipien -na -o zna
ilen; tip iz ira ti -am po kalupu
delati, tip iz ira n -a -o: ~ o blago
(nasprotje', po m eri, po n aro ilu
posam eznika)
tip a -e ulita rka
tip k a -e , tip k a ti -am , tip k a n je
-a s; tip k a r - ja m, tip k a ric a -e
, tp k a ri in -a -o: ~ a n ap a k a;
tip k a rsk i -a -o: ~ a n a p a k a ;
tip k o pis -a m
tip o g r f -a m tiskar; tip o g ra fija
-e tiskarstvo; tip o g r fs k i-a -o
tiskarski, tip o g rfien -na -o
tir -a in tir m: ni sledu ne tir
po em, ivinski
kolo tee
po ~ u ; v ~ sp rav iti; s plugom
po snegu ~ d elati; mn. tiri -ov:
se razcepi v ve tiro v ; tire n
-rn a -o: e n o ~ , d v o ~ , v e ~ ;
tiri ti -im tir delati; tirn ic a -e
tranica
tir d a -e dolg, nalipan odstavek
v govoru, ploha besed, prazno
govorienje

tir n -a m trinog, tir n o v -a - o,

tir n sk i -a -o; tir n stv o -a s,
tir a n ija -e trinotvo; tir a n i
z ira ti -am koga nasiljevat i koga,
silo delati kom u, tira n iz ira n je
-a s
T ir n a -e kr. i. mesta v A lba
niji; tir n sk i -a -o
tir a ti -am : k o n je
p re d sodie
~ ; tir a n je -a s; tir -a tri gon;
tir le c -lca [-le-] m, tir lk a -e
[-lk-] ; tira lic a -e : ~ za kom
+tir a -e naklada, natisk
tire o d e a [-o-lde-a] -e leza it
nica, tire o d en -dna -o: ~ a le
za; tire o g lo b u ln -a m, tireo tr p en -pna -o: ~ i horm on;
tiro k sn -a m vse med.
tr n ik -a m = tr n ja k -a m kruh
iz meanega ita
T ir le T irl [-01] mn. kr. i, de
ele: v ~ la h , iz ~1; T iro lsk o
-ega s: s ~ e g a , n a ~ o ; T iro l
sk a -e : v ~ i, iz ~ e ; tiro lsk i
-a -o; T irolec -lca m, T ir lk a
-e [povsod: -l-]
tisa -e , ti je -a s, tiin a -e
tisov les, tisov -a -o, tsovec -vca
m, tso v je -a s, tso v in a -e
tisk -a m, tisk le n -ln a -o [ -ln-],
tisk ln ica -e [ -ln-] , tis k r -ja
m, tis k rn a -e , tis k rn ik i -a
-o, tis k rn a r -ja m, tis k rn a rski -a -o, tis k rs k i -a -o, tisk rstvo -a s, tisk o v en -vna -o, ti
skovina -e ; tis k a ti -am , ti
sk an -a -o, tis k a n je -a s
tiso -a m : p rv i tr ije tisoi, v sto
tisoih izvodov, toda: v sto tiso
izvodih, n a tisoe lju d i, stalo
je lep e tisoe; danes navadno
neskl. glavni tev.: d v tiso,
p t tiso, napaid s tiso lovci;
tisok -a m, tisoi -a -e vrstilni
tev., tisoica -e , tiso n a -e ,
tisoinka -e ; tisor -a -o,
tisoren -rn a -o, tiso rn a t
-a -o

809

tisotiso- v sestavi: tiso k rat, h k r a

ten -tn a -o, tisolten -tn a -o,
~ l t j e - a s, ~ l tn ic a - e ; tisog lv -va -o: ~ a m noica
tisti -a -o kaz. z. kae na bolj od
daljeno osebo ali stvar kakor ta,
a na m anj oddaljeno kakor ni:
tu so vae lopate, ta je Jakova,
tis ta je M ateveva, na je
T onkova; rabi nam pred oz. z.,
a ga lahko tudi izpuam o: to je
(tisto), k a r m e n a jb o lj boli;
o sta li so tisti, k i e niso vedeli;
k lic al j e tiste, s k a te rim i bi el
n a delo; n a jb o lji so tisti (, ki
so) iz K am nikih p la n in ; p r e
je li smo p am etn e p red lo g e od
ve stran i, a n a jb o lji so tisti
(, k i smo jih p re je li) od m la
d in sk e b rig ad e ; v takih prim e
rih ne smemo rabiti ni (gl. tam )
in ne dotini (gl. tam); tstile
ts ta le tstole, rvno tisti, p r v
tisti; tis tik r a t prisl., ts tik ra te n
-tn a -o; le -tsti le -tista le-tsto
t - = tiin a -e ; ta ti -am
m iriti, molati: o tro k je vekal,
m ati ga je tala ; ves v e er je
tal
titi -m, tii -te! tial -la
-o, ti n je -a s: evelj ga tii,
d e n a r ga tii, ti ti pene, sli
ne, den ar, p est; svojo titi,
v nesreo
pei se ~ , m a te re
se ~ ; t -a ro, tilo -a s =
tin -a m kdor naprej svojo
tii, vsiljiv lovek; tin ast -a
-o; tilen -ln a -o [ -ln-]; tiv -va -o, tivec -vca m,
ti v k a -e konjska bolezen,
ti v k ast -a -o, tiven -vna -o
vsiljiv
tit n -a m iz stare gr. m it.; tit n
-a m velikan; tH nski -a -o,
titn stv o -a s, titan zem -zm a m
neukrotljiva upornost; tit n -a ro
kem . prvina, titn o v -a -o
T ito -a ro: m a ra l
T itov -a -o;
tito v k a -e

*titu la -e , +ttel -na [-iln-] m

naslov; * titu la t ra -e i naslovje,
naslavljanje; * titu lra ti -am na
sloviti, naslavljati; * titu lren -rn a
-o nasloven, sam po im enu
T ivoli -ja m, tiv o lsk i -a -o [ -ls-]:
~ i p a rk , T ivolski g rad
T izian [tcian] -a ro os. i. ital. sli
karja, T izianov -a -o [tic-]: ~ e
slike, ~ a ola; tizian sk i -a -o
[tic-]
tj prisl. (kam ? kdaj?): sm in
sm te r ~ , ~ dl, ~ gr, ~
n a pom lad, ~ pozim i; tj k a j
prisl. (kam ? kdaj?); tj k a j n ji
-a -e: ~ a p o t; tja v d n prisl.
(kako?): ziniti ~ (brez prem i
sleka), tja v tr i dni; tj le prisl.
(kam ? kdaj?): ~ poloi, ~ o
p u stu bo konec; tj k a jle prisl.
tj le n j -a m, tj le n je v -a -o, t j u
le n ji -a -e
tk ti tk m in tkm , tk i -te! tk
-a -e, tk l -la -o, tk n -a -o,
tk n je -a s (delo in izdelek);
tk le c -lca m, tk le v -a -o,
tk lsk i -a -o, tk lk i -a -o,
tk l ji -a -e, tk li -a m, tk lka -e , tk ln ic a -e , tk l in a
-e i, tk lstv o -a s [izg. povsod
-u-]; tk lo -a s, tk n ic a -e i
enski pas; tk a n in a - e , tk a n n ski -a -o, tk a n n a r -ja m; tk a
nino tisk -a m, tk iv o -a s: v ez
no, m iino, ivno
tk iv en
-vna -o
tl s mn. t l [tu in tl], tlm ,
na tlh, pod tli in pod tlm i
(tudi edninsko: pod tlm ); tlo
ris -a m, tlo rise n -sna -o; tlen -lna -o [ -ln-]: ~ a voda, ~ i
led, ~ i n a rt
tl iti -im : trav o
z e lje
v
vreo ~ , k m e ta ~ ; tli -te
in -te! tl il -a -o in -la -o;
tl e n je -a s; tla ite lj -a m,
tla te ljic a -e ; tlalec -lca
[-le- in -lu-] ro, tla ilk a -e
[-lk- in -luk-] ; tla tev -tve ,

togota
tlnja -e ; tlailo -a s; tlalen -lna -o [ -ln-], tlalnost -i
[ -ln-] , tlalnica -e [ -ln- in
-iu-] i; tlej -a m poasn ;
tlenka -e vrsta klobase
t l k - a ro: cestni
barometrski
tlen -na -o, tlkati
-am = tlakovti -jem, tlakovl -la -o, tlakovnje -a s,
tlkar -ja ro, tlakovna -e ; tlakomr -a ro, tlakomren -rna -o
tlka -e , tlaan -na m, tlanka -e i , tlanski -a -o, tlanstvo -a s; tlaniti -im, tlanjen je -a s; tlina -e , tlki
-a -o
tlsk tlska ro, tleskt -ta ro;
tlskniti -nem in tlskniti -nem;
tlskati -am in tlskati -am,
tleskanje in tlskanje -a s
tlti tlim, tli tlite! tll -la -o,
tlnje -a s; tlvka -e lu, ki
samo tli (ne sveti)

tnlo -a s = tnla -e , tnlovina

-e , tnlica -e
t prisl.: t ga je lopnil! t bo
rve! kar dlj to blje tem,
toliko

toalta -e , toalten -tna -o: ~ a

mizica, ~ o milo
*toast [tst] -a ro zdravica
tobk -a ro (+tabak); tobkar -ja
ro, tobkarica -e , tobkarski
-a -o; tobkov -a -o: ~ dim, ~
prah, ~ o pero; toben -na
-o: ~ a tovarna; tobnica -e
tok za tobak (+tabatjra, +tobakra)
Tobja -a in -e m o s. i., Tobjev
-a -o: ~ e bukve
Toblach -a [tblah -a] m kr. i.,
tblaki -a -o: Tblako polje
toblec -lca [-le-] m, toblek
-ka [-l-] m
toccta -e [tokta] vrsta skladbe
toa -e : ~ gre; ten -na -o:
~ i oblaki, tar -ja m kom ur je
toa pobila; toevna -e i vino
od grozdja, ki ga je pobila toa;

tona -e i od toe pokodovano

ito; tnat -a -o od toe poko
dovan; tnica -e vneta leza
na notranjem robu trepalnice

ten -na -o natanen, tonost -i

; tka -e z: mrtva ~
toiti -m, toi -te! toil -a -o,
toenje -a s: toiti krogle, kolo,
kamenje; predivo ~ sukati; t
ta m, v tu: v dveh ~ ih
je podrl vseh devet; toilo -a s;
tonk -a m rotor
toiti tim, toi -te! toil -la -o,
(po)ten -a -o, toenje -a s:
toiti vino, vodo; toj -a m, tojka -e , tolec -lca [-le-] ro,
toilen -lna -o [-ln -], toilnica
-e [ -ln-] , tnja -e i
tcka -e gl. toen
td intdi prisl. prostora: ~ okrog
je vse polno ka; od td (+od
tu), do td; tdenji -a -e
[-d-] tukajnji; tdle prisl.,
le-td prisl.
tda vez. nasprotja in izjem e: pri
la bova, toda kdaj; povedal
mu je marsikaj, toda ne vse
ga; toda ko pride, mu gotovo
povej = toda gotovo mu povej,
ko pride; toda e bo deevalo,
me ne bo = toda ne bo me,
e bo deevalo; toda kdor ne
misli resno, naj ne hdi = toda
ne hodi naj, kdor ne misli res
no; toda kadar bo v stiski, ne
raunaj na pomo
tg -a -o okorel, odrevenel, trd,
togost -i
tga -e (*tuga) otonost; toen
-na-o; togovti -jem, togovl
-la -o, togovnje -a s; gl. tudi
toiti
tga -e starorim ska vrhnja obleka
togota -e , togoten -tna -o, togot
nost -i ; togotti -m (se), togti -te! togo til -a -o, (s)togoln -na -o; togotljv -va -o,
togotljvost -i ; togtne -a ro,
togtuik -a m, togtnica -e

thel
thel [-hu] -hla -o, tohlna -e ,
tohljd -i i, tohlba -e t tohljv -va -o; tohnti -m, tohnl
-la -o, tohnnje -a s; thniti
-nem
tok in tk tka m, mn. toki -ov
itd. in tokovi -v itd.: krvni,
beli tk, elektrini tk, morski
tokovi, miselni tokovi; tokoven
-vna -o: ~ i krog; tokomr -a
m; tokovd -da m, tokovden
-dna -o
tk tka m in tka -e : ~ za
strele (tul), ~ za peresa, ~ za
cigare (*etui)
tkjec -jca m vrsta ogrskega
vina; tokjski -a -o: ~ o vino
tokva -e i grapa, tokvast -a -o
Tokio -a m kr. i.: v Tkiu, nad
Tokiom; tokijski -a -o
tokrat prisl. to pot; tokraten
-tna -o
toksin -a m strupeni presnovek
bakterij, toksien -na -o, tok
sinost -i , toksikza -e
tlar -ja m, tolarski -a -o: ~ i
novec
toliti -im, tol -te in -te! tolil -la -o, (po)tolen -a -o,
tolenje -a s, tolba -e , tolen -na -o = tolaljv -va
-o = tolailen -lna -o [-ln-],
tolalnost -i [-ln-] , tolalec
-lca [-le-] m, tolalka -e [-lk-]
, tolank -a m, tolanica -e I,
tolatev -tve
toli tolem, tlci -te! tolkel
-kla -o, tolen -a -o: dolg as
toli, nemko toli; tlk -a m =
tl -a m = tolklo -a s; tolk
-a m, tolka -e ; tolklce -a
[-le-] s, tolklnica -e [-un-] ,
tolklnik -a [-un-] m; tolkt
-ta m ; tolkljti -m, tolkljj
-jte! tolkljl -la -o, tolkljn je -a s; tolj -a m: ~ lan;
tlenec -nca m skopljena ival;
tlenica -e iz gline stolena
koa; tlcati -ara; tolclo -a s;
m

tolcn -a m = tlkovec -vca m

pijaa iz stolenega sadja [po
vsod tou-]
tolernca -e strpljivost, tolernten -tna -o strpljv, tolerntnost
-i strpnost; tolernen -na-o:
Tolernni patent (naslov li
stine)
+toli prisl. toliko, tako, tolikanj
tlik -a -o, toliken -na -o, tliek -ka -o, tliken -kna -o;
tolikr -a -o; tolikanj prisl.;
tliki prisl.; tli(ko)krat prisl.;
tli (ko) kraten -tna -o; tolikaj
prisl.; tolikajnji -a -e
toliko prisl.: kolikor ~ , rvno
toliko, kolikor; toliko bolj; to
liko da sem se pokzal, e me
je zael otvati; toliko da ni
pril pod kolsa; kot prisl. je
nesklonljiv, zatorej loi natan
no: voz s toliko (= s takim te
vilom) kolesi in voz s tolikimi
(= toliknimi, tako velikimi) ko
lesi; ob toliko teavah in ob
tolikih teavah; po toliko ('''to
likih) letih; tlikole prisl.: tudi
ne
tolti tlim teiti: otroka
tlil
-la -o, tolvec -vca m tolanik,
kdor tolai
tolm -a m: govoriti po ~ u ; tolmaca -e , tolmtvo -a s,
tolmiti -im, tolmenje -a s
[povsod: tolm-]
tolmn -a m, tolmnek -ka m
tolmnski -a -o, tolmna -e
[povsod: tolm-]
tolovj -a m, tolovjka -e t tolovjstvo -a s, tolovjev -a -o,
tolovjkin -a -o, tolovjski -a -o
tolpa -e [-lp-]
tolst -a -o: ~ lovek, ~ a jed, ~ i
etrtek debeli etrtek, ~ a zem
lja mastna, ~ o rasti bujno; tolstk -a m debel lovek; tolstka
-e bot.; tolstna -e i, tlstnica
-e ; tolstost -i ; tolstti -m
tolo dobivati, tolsti -te! tol-

topiti
stel -la -o, tolstnje -a s; tolstti -m (se), tolsti -te! tolstl
-a -o, tolstnje - a s m tolnje -a s; tolstorp -pa -o, tolstovrtnik -a m [izg. povsod
tou-]

Tolstoj -a m os. i. ruskega pisa

telja , Tolstojev -a -o, tlstoj(ev)ski -a -o: ~ i nazori, tlstojevec -vca ro, tlstoj(ev)ina
-e [povsod: tolst-]
tla -e 2, tolsk -a ro, tlar
-ja ro; tolv -va -o, tolva
-e i, tolvost -i , tolvica
-e i, tolvien -na -o, tolca -e nagnjenje k debelenju,
tolen -na -o, tolna -e i,
tolevna -e ; tolba -e ,
tolben -bna -o; tlen -na
-o: ~ a kislina; toln -a -o,
tolenk -a ro steatit [povsod
lou- ]

tomahvk -a ro indijanska bojna

sekira

Tom -a ro o s . i.: neverni (+ne

verjetni)
Tomev -a -o:
~ a lindra, Tomek -ka ro,
Tomkov -a -o, Tmo -a ro,
Tomov -a -o; tom -a ro pod
pora pod klopjo okoli pei; to
mek -ka ro neka aba
tmbak -a ro zlitina iz bakra in
cinka , tmbakov -a -o
tombola -e : zadeti, dobiti o;
tmbolski -a -o [ -ls-]
tn -a ro glas: dati ~ dati glas,
intonirati;
dajati usm erjati,
uravnavati, voditi; svetel ~ sli
ke znaaj, vtisk; tonovski -a
-o: ~ a lestvica, ~ i nain; tnoven -vna -o; tonomter -tra
ro, tonomtrski -a -o
tna -e , tonski -a -o: deset
tonski voz; tona -e , tonen -na -o
tonalit -a ro geol.; tonalten -tna
-o: ~ i pas
Tne -ta ro os.
Tonetov -a -o,
Tonek -ka ro, Tonkov -a -o;

Tna -e , Tnin - -o, Tnica

-e , Tniin -a -o, Tonka -e .
Tonkin -a -o; gl. Anton
tnien -na -o: ~ o sredstvo kre
pilo tnikum -a ro, tonika
tnik s m n. krepilna sredstva
toniti tnem, toni -te! tonil rila
-o, tnjenje -a s; tnja -e glo
bina (v vodi)

tnja -e : ~ je pala na penico;

tnjav -a -o: ~ a penica
tontonti -m doneti , grm eti , tontonl -la -o, tontonnje -a s
tonzla -e mandelj- med.
tonzra -e i, tonzurrati -am
tp tpa ro, m n. topi -ov -om itd.
in topovi -v -vom itd.; topi
-a ro, topovski -a -o: ~ i stre
li; topnk -a ro = topniar -ja
ro, topnarski -a -o, topnitvo
-a s, topniki -a -o; topnjca
-e vrsta ladje; topovna -e
tp -a -o in tp tpa -o in top
- -: ~ no, ~ a kosa, ~ i kot,
~ lovek, ~ a vest; topost -i i,
topti -m top postajati , topl
-la -o, topnje -a s; topiti -m
(se) delati kaj topo , topi -te!
topil -a -o, (o)topljen -na -o,
topite v -tve ; gl. tudi topotopz -a ro min., topzov -a -o
tpel [-pu] -pla -o in - - -:
~ a voda; tplek -a [-lk-] m
neka pogaa, juni veter; topli
ca -e = topljenca -e gorka
greda; toplice -ic m n ., toplar -ja ro, toplarka -e i, toplki -a -o; toplina -e , toplnski -a -o, topla -e ,
toplota -e , toploten -tna -o:
~ i val; toplti -m greti; gl. tudi
toplotopti -m, topiti -m gl. top
topiti -m, tpi -te! topil -a -o
taliti: ~ vosek, elezo, mleko;
srce se topi od veselja; topljen
-na -o: ~ o mleko, ~ i soglas
niki; tpek -pka -o == topljiv
-va -o, topljivost -i ; topilo
813

topiti
-a s sredstvo in delo: b a k e r
p rv eg a ~ a ; to-pe -a s, toplen -lna -o, top iln ica -e , toplnien -na -o, to p ln ia r - ja m,
to p ln ia rsk i -a -o, topln iarstvo -a s, to p ln ik -a m [povsod:
-ln-], topilec -lca m, to p lk a -e
[-l- in -iu-]
to p iti -m potpljati, topi -te! top -a -e, topil -a -o, (u)toplj n -na -o; alost v vin u to
p iti; bolezni d rev e sa v rasti
top; (u )topljnec -nca m, (u)to p lj n k a -e
toplo- v sestavi: toplokz -za m
termoskop, to p lo k rv e n -vna -o,
~ k rv n ik -a m, ~ k v n ic a -e i :
ivli to ploki vnice; toplom r -a
m, ~ m re n -rn a -o, ~ m rs k i
-a -o; toplo tv o ren -rn a -o, to p lo
vod -da m, toplovoden -dna -o
kar prevaja toploto; toplovoden
-dna -o: ~ o o g rev a n je, ~ i
vrelci
topo- v sestavi: topoten -tn a -o;
topoglav -va -o, ~ g l v e c -vca
m, ~ g l v k a -e , ~ g l v e n -vna
-o, ~ g l v o s t -i ; topokten
-tn a -o; topoglden -dna -o,
~ g l d - d a - o , ~ g l d (n )o st -i i;
toponsec -sca m ; toporb -ba
-o, topoum en -m na -o, ~ m n ost -i , ~ m je -a s
+to poglden -d n a -o zadeven;
+ tpogldno prisl. zadevno, v
tem pogledu: ~ ni do b er
to p o g rf -a m krajepisec; to p o
g ra fija -e krajepisje, topog rfsk i -a -o, topogrfien -na
-o krajepisen: ~ i slovar
topol [-ol] -la m, topol [ -ol] -i
: la k a
topola -e , topoln je -a s, to p o lje -a s; topolov
-a -o: ~ les, ~ a zem lja puhliiasta zemlja; toplovec -vca m ,
topolov je -a s, toplovina -e ;
to p lovka -e neka goba = toplica -e [ -ou-] ; topolvica -e i puhliasta zemlja

t p o r -ra m, top o re -a s: im a
glavo n a p rav e m ~ u ; toporen -na -o; to p o r ar -ja m
to p t -ta m; to p o t ti -m in
-em, to p o t j -jte! in -i -te!
to p o tl -la -o, to p o t n je -a s;
to p tn iti -nem
t r to ra m trenje; t re n -rn a -o:
~ a ploskev, ~ a e le k trik a ; gl.
tudi tre ti in u to r
t ra k s -a m m ed. oprsje, to rak len -ln a -o [-ln-]; to ra k o to m ja
-e , to ra k o p l stik a -e
to rb a -e , t rb en -b n a -o, trb a st -a -o; to rb ic a -e i , trbien -na -o: ~ i je rm e n ; to rb a r
-ja m, t rb a rstv o -a s
t r e j prisl., vez.: to vino ni (zas
to re j k a k o r lan sk o ; t re j je
bled n jih c v e tje velo; k d a j
to re j? to re j k d a j? to re j! dobro
se bomo im eli, p rid i t rej!
t re k - rk a m: p u stn i
to rk o v
-a -o
to r ro -a m in to re a d r -a m bo
rilec z bikom; to r rsk i -a -o, 'iorro v sk i -a -o
to rc a -e bot., to rk a -e bot.
to rlo -a s skleda, to rlce -a [-le-]
s, to rla st -a -o, to rle n -ln a -o
[ -ln-], to rln ica -e [ -ln-] vrsta
tehtnic
torie -a s prizorie, podroje,
mesto ( +delokrog)
to rk a -e = t r k lja -e baje
slovno bitje
to rn d o -a m am eriki ciklon
+to rn s tra -e telejk, nahrbtna
torba s telejo kouhovino po
vrhu
to rp d o -a m , to rp d e n -dna -o:
~ i ruilec, to rp d o v k a -e ,
to rp e d ira ti -am, to rp e d ira n je
-a s
T o rric e lli [toricli] -ja m, T o rri
cellijev -a -o: ~ zakon
t rta -e i, to rte n -tn a -o, t rta r
-ja m

814

trnica
to r tu r a -e m uenje, natezalnica
to rzo -a m okrnjen kip , nedokon
ano d elo : delo je ostalo ~
T o sk na -e , T osknec -nca m,
to sk n sk i -a -o, to sk n in a -e
to stra n prisl.: to stra n e ni bilo
v id eti volkov, predi, z rod.: to
s tra n gozda; to str n sk i -a -o,
to str n stv o -a s
*totlen -lna -o [ -ln-] popoln:
+to talno p ija n , n e p rip ra v lje n
popolnoma pijan, isto nepri
pravljen; *totlnost -i [ -ln-]
(po)polnostj celotnost; to ta litren -rn a -o, to ta lit rn o st -i ;
to ta lita riz e m -zm a m, to ta lita
rist -a m
to v ri -a m, to v ariica -e , tov rik i -a -o, to v a riija -e , to
v a riijsk i -a -o, to v ritv o -a s;
to v a riev ti -jem , to varieva!
-la -o, to v a rie v n je -a s
to v rn a -e , to v rn a r -ja m, tov rn a ric a -e , to v rn a rs k i -a
-o, to v rn ica -e i, to v rn ik i -a
-o, to v rn itv o -a s
t v o r -ra in -e ra m, to v rek -rk a
m, tovoren -rn a -o: ~ a ivina
in to voren -rn a -o: ~ a la d ja ;
to v o riti -m in to v o riti -im,
(na) to v o rje n -n a -o in (na)to v rje n -a -o, to v o rj n je -a s
in to v o rje n je -a s; tovorlec
-lca [-uc-] m , to v o rn ik -a m,
to v rn ica -e , to v rn ik i -a -o;
to v o rnitvo -a s; tov rin a -e
to v rste n -tn a -o, to v stn o st -i
*tozadven -vna -o zadeven; *toza-dvno prisl. zadevno
toba -e , mn. tobe in tob,
tob in tob: ~ o sproiti, g n a
ti, vloiti, u m a k n iti; pod ~ o
b iti; tben -a -o [-bn-], tb en ica -e [-bn-] tono pism o;
to b riti -im (se), to b rje n je
-a s, to b r - ja m kdor se rad
toari, to b rsk i -a -o: ~ i lju d
je, tobrstvo -a s

to iti tim (se), ti -te! in to

ite! til -la -o, toen -a -o,
t en je -a s; ten -na -o: ~ o
pism o; toenec -nca m, t en k a
-e ; ton ik -a m, tonca -e ,
to te lj -a m, to te ljic a -e ,
to te ljsk i -a -o, toilec -lca
[ -le-] m, toilstvo -a [ -ls-] s, tolen -lna -o [ -ln-], to ljv -va
-o, toljv ec -vca m, to ljv k a
-e , to ljv o st -i , to iln ik -a
[ -ln-] m akuzativ; to ev ti - jem
(se), toevl -la -o, to e v n je
-a s ; to riti -im (se), to rje n je -a s
to iti tim (isti glagol s pom en
skim odtenkom ): ~ sv o je n a d
loge, o svo jih teav ah , ~ se na
b r a ta pritoevati se; toi se mi
po dom u; toi se m i v sta ti ne
ljubi se m i; nocoj se mi tak o
toi se m i drem lje; to ljv -va
-o zaspan, toljv o st -i zaspa
nost, to ljv ec -vca m zaspanec,
to ljv k a -e zaspanka; toba
-e J: U jeteg a p tic a
ten
- n a -o otoen, alosten (+ten),
tnost -i (+t n ost), tga -e
(+tuga); tonom seln -a -o
[-sl-]t tonom selnost -i [-sl-]
, tonom selje -a [-slj-] s
+ tr b -ba m direk: je z d iti v ~
tr a b n t -a m sprem ljevalec, oproda
tr b je -a s del voza
tra b k a -e vrsta cigare: k a tla
za ~ e , vo n j po ~ i
tr c e lj -clja m pram en, trak (p o r
ta)
T r cija -e , T ra n -na m, T ra n k a -e i; tr k i -a -o, tr c ijski -a -o, tra n sk i -a -o; tudi:
T r k ija -e , tr k ijs k i -a -o
tra c k ti -m zapravljati, tr a c k j
-jte! tra c k -la -o, tra c k n je -a s, tra c k -a m
tr e n -na -o: ~ a aga, gl. tudi
tr a k
tr n ic a -e tirnica, tr n ik i -a -o

tradicija
tra d ic ija -e izroilo, obiaj, tra dicio nlen -lna -o [ -ln-] obia
jen, trad icio n ln o st -i [ -ln-] ,
trad icio n a liz em -zm a m, tr a d i
cio n alist -a m
tra fik a -e , tr a fik n t -a m, tra fik n tk a -e , tr a f ik n tin ja -e
; tra fk i -a -o, tr a fik n t (ov)ski -a -o
tr a g n t -a m neka smolasta tvari
na, bot., tra g a n to v n a -e
tr a g e d ija -e aloigra, tra g d ijski -a -o: ~ a zg rad b a; tra g d
-a m, trag d o v -a -o, tra g d in ja
-e , tr g ik -a m, t r a gikov -a
-o, tr g ik a -e usodna nesrea,
krivda, alosten konec, tr g i e n
-na -o alosten, ganljiv, pre
tresljiv, trg in o st -i ; tr a g i
kom ien - n a -o alostnosmee n :
~ i p rizo ri, tra g ik o m d ija -e
trah m -a m egiptovska oesna bo
lezen, trah m sk i -a -o
tr j a ti -am, tr j a n je -a s, tr je n
-jn a -o, tr jn o s t -i ; tr jn ic a
-e ve let rastoa rastlina
tr a j k t -a m prevozni splav, pre
vozna ladja
tr k - a in tra k m, mn. tr k i -o v
ali tra k o v i -v, tudi: 4. tra k i
(sem kupil), 5. po tra k h , 6. s
tra k m : ivi ~ trakulja, sonni
~ a rek; tr k e c -kca m, tr ec -ca m, tr i -a m, t r a
kov je -a s; tr k a s t -a -o, tr k a r -ja m, tr k a ric a -e , tr k a rstv o -a s, tr k a rs k i -a -o;
tra k a -e mavrica, tr a k lja
-e zool., tr a k lja s t -a -o, tr k av ec -vca m min., tr k e lj -k ija
m op
T r k ija -e gl. T ra ija
tr k t -a m krilo, del stavbe: ju
ni, sev ern i ~
tr a k t t -a m razprava
+ tr a k tir a ti -am : ~ koga (grdo,
lepo) delati s kom, + tr a k tra n je
-a s ravnanje

tr k to r -ja m vlailec; tr k to rs k i
-a -o: ~ a p o sta ja , ~ o o b delo
v a n je zem lje; tr a k to ris t -a m
tra m -a in tra m m , mn. tram o v i
-v in tr m i -ov, tram -a m,
tra m o v je -a s; tr m n ik -a m;
tr m iti -im
tra m in e c -nca m vrsta trte in vina
tr m v a j -a m elektrina cestna
(eleznica), tr m v a jsk i -a -o
tra n s k c ija -e
tra n sc e n d e n t le n -ln a -o [ -ln-]
naduten,
utom
nedostopen,
tra n sc e n d e n t ln o st -i [ -ln-] ,
tran sc en d n ca -e , tran scen dnen -na -o, tra n sc en d e n te n
-tn a -o
tra n sfo rm c ija -e pretvoritev,
tra n sfo rm a c ijsk i -a -o; tr a n s
fo rm ira ti -am pretvoriti, tra n sfo rm to r -ja m, tra n sfo rm to rski -a -o: ~ a p o sta ja
tra n sfu z ija -e : ~ k rv i; d ati, n a
red iti, dobiti ~ o ; tra n sfu z ijsk i
-a -o med.
T ra n silv n ija -e , tra n silv n sk i
-a -o: T ra n silv n sk e A lpe [po
vsod: -silv-]
tr a n s k rip c ija -e , tra n s k rip c jski -a -o, tr a n s k rib ra ti -am
prepisati, opisati, tra n s k rib ira n je -a s
tra n sm isija -e , tra n sm isjsk i -a
-o: ~ i je rm e n
tr a n s p a re n t -n ta m (prosojen)
napis, tra n s p a re n te n -tn a -o
tr a n s p irra ti -am izpariti, izprja
ti, dihati, potiti se, tra n s p ir c ija
-e , tra n sp ira c jsk i -a -o, tra n sp ira t re n -rn a -o, tra n sp ira t rnost -i
tra n s p la n t c ija -e presad: ~
k osti med.
tra n s p o rt -a m prenos, prevoz, od
prava, tra n sp o rte n -tn a -o: ~ i
delavec; tr a n s p o r tira ti -am pre
vaati, tra n s p o r tra n je -a s pre
vaanje, tra n s p o rte r -ja m kotomr

816

trden
tran sp o z c ija -e z glas., transpozicjsk i -a -o
tra n sv e rz le n -ln a -o [ -ln-] pre
en, poeven, tra n sv e rz la -e
prenica
tr n z it -a in tra n z it -a m prevoz
skozi dravo, tra n z ite n -tn a -o:
~ i p ro m e t; tra n z it re n -rn a -o
prehoden
tra n z iti ven -vna -o prehoden: ~ i
glagoli, tra n z itv n o st -i pre
hodnost slovn.
tr p tr p a m: ~ e loviti, tr p a -e
, tr p a s t -a -o, tr p e c -pca m,
tr p ic a -e , tr p e -a m , t r a
p a r ija -e , tr a p riti -im ; trap ti -m, tr a p a j -jte! tra p l
-la -o, tr a p n je -a s
tra p z -a m geom., trap e zo d -a
m g e o m trap e zo id e n -dna -o
tra p is t -a m, trap sto v sk i -a -o
tr p iti -im muiti: m uke n as t r a
p ijo , glad m e trp i, sv o je telo
~ ; tr p lje n je -a s, tra p le n -lna
-o [-ln-]t tra p ln ic a -e [ -ln-] ,
trap ilo -a s, tra p le c -lca
in -ilc-] m , tra p ljv -va -o,
tr p lje n e c -nca m
tr p lja -e neki pti
tr a s ra ti -am (od)m eriti, zakoliiti:
~ cesto, progo, tr a s ra n je -a s,
tr s a -e , tra s n t -a m
tr ta -e , tr tic a -e ; tr tin a -e
; tr tn ik -a m bot., tr tn ic a -e
bot.
tr ta -e tuja m enica; tr a s t -a
m menini pozvanec; tra s n t -a
m izdajatelj menice
tr titi -im, tr te n je -a s, tr ta -e
potrata: v ~ o g re; tr tn ik
-a m zapravljivec
tr v a -e , tr v ic a -e , trav a
-e = tr a v lja -e zanilj.,
tra v n a -e , trav ie -a s; trv a r - ja ro, tr v a ric a -e ; trven -v n a -o, tr v a s t -a -o, trv n a t -a -o, tr v n a s t -a -o; tr v e n
-vna ro: m li ~ april, veliki
~ maj; tra v n c a -e zool.
Slovenski pravopis

tra v rz a -e , tra v rz e n -zna -o

tra v e s tija -e ' preobleka, predela
va na sm eno, tra v e s tra ti -am
tr v m a -e i med. pokodba od
udarca, trav m ati en -na -o
tr v n ik -a m , tr v n ik i -a -o,
trv n itv o -a s, tr v n i in a -e
t b a -e tepec, tib a s t -a -o neokreten
tc a ti -am : ~ v ree
tr iti -im : ~ ob skalo, tr e n je -a
s, tr e n - a - o neum en, (+tn iti),
gl. tr k a ti
tr d -a -o in trd o - - -: trd a
kost, tr d a beseda, ~ e glave
biti, ~ a noj ves ~ b iti n a rib e
rad je sti, ~ a bo za cjenaT, ~ a
m u prede, b il je e m alce ~
opit, pijan; prim. tri -a -e,
td ec -dca m min.; trd n -a m
skopuh; trd n a -e trda stvar,
kdor teko razume; trd a -e ,
trd b a -e , trd o ta -e , trd te n
-tn a -o: ~ a s to p n ja ; trd k a -e
bot., trd k a st -a -o
trd e n -dna -o: ~ m o s t , ~ a ro k a,
~ sklep, ~ km et, ~ spanec,
za ~ o vedeti, p rep o v e d ati; loi
trd in trd e n : tr d a je ro k a, e
se v sklepih ne pregiblje , e je
koena, zaguljena, e ne izpusti,
e ne d rada (skopa) ipd.
tr d n a ro k a pa je zdrava, mona,
trpena; trd o elezo ni trd n o ,
e je krhko, neprono, neodpor
no; to blago ni trd o (je voljno),
p a zelo trd n o (trpeno, veliko
prenese); tr d lovek se ne d
upogniti (pronjam , ustvom, pri
govarjanju, uenju ipdJ, trd e n
lovek p a je zdrav, m oan, o d
p o ren ; ta lovek je e trd en ,
ni p a je e ves trd ; v prene
senem pom enu se rabita vasih
oba izraza v skoraj enakem po
m enu: trd o ali trd n o sp a n je;
trd n o st -i in trd n o st -i ; trd n j v -e , trd n j v ic a -e , trd n j v sk i -a -o, trd n j v e n -vna -o
52

trdti
trd ti -m, trd l -la -o, trd n je
-a s ; trd iti in trd iti trdim , trd i
-te! in -te! trd il -a -o in -la
-o: k ri se trd i; n a strpnico
ebele trd ijo satove; zm eraj
svojo ~ ; t je n je -a s: ~ voska,
je k la ; trd ite v -tv e , t d n ja -e
; trd ile n -ln a -o [ -ln-]: ~ i
stav k i
T rd in a -a in -e m os. i. slov. pi
satelja, T rdinov -a -o: ~ i spisi,
spisi Jan eza T rd in a
trd n o in trd n o prisl.: ~ p o stav iti
(da ne pade), ~ p rib iti (da se
ne izdere), ~ z a p re ti (da se ne
odpre); prim. trd n e je in trd n je ; loi od trd : k ozarec je tako
trd o postavil, d a se je zdrobil;
tak o trd je za p rl v ra ta , da se
je vse potreslo ipd.
trd prisl.: ~ pasti, ~ d elati, ~
d r ti k a j (koga), ~ se d ra ti
negibno, ~ im eti koga, ~ ra v
n a ti s kom, ~ p riv ija ti, ~ go
v oriti, ~ zasluen d en ar, ~ p o
sv a rje n , ~ m u g re; poudarni
prisl. prav, isto, sam: ~ p ri
tleh, ~ n ad glavo, ~ do noi,
ta te d en je ~ v p o ste lji sam,
ni ne vstane; prim . t je in tre
trd o - v sestavi: ~ g l v -va -o,
~ g l v -va ra, ~ g l v e n -vna
-o, ~ g l v e c -vca m, ~ g l v k a
-e , ~ g l v (n )o st -i ; trdozben -na -o: ~ k o n j; trd o k lj n
-a ra, trd o k lj n a s t -a -o, trdok lj n s k i -a -o; trd o k re n -rn a
-o; trdokec -ca m, ~ k e n
-na -o; trd o k rle c -lca [-le-] m,
~ k r l [-11] -a -o; trd o l s -sa
-o; trd o ls -sa ra bot., ~ l s k a
-e bot.; trd o s k rja s t -a -o;
trd o sre n -na -o, ~ s n e -a
m, ~ s n ik -a m, ~ s n ic a -e i,
~ s r n o s t -i i; trd o m n ik -a m;
trd o v r te n -tn a -o, ~ v r tn e -a
m, ~ v r tn ik -a m, ~ v r tn ic a
-e i, ~ v r tn o s t -i i; trdoiv -a
-o, ~ v -a m, ~ ivost -i i

trd o ta -e gl. trd

tr b a prisl.: ~ je d elati; ~ je,
da ga spozna; ~ m u je d e
n a r ja ; te b e ni ~ tu k a j; +trb a ti -am treba je: +bi treb a lo
d elati bi bilo treba, +je treb a lo
je bilo treba
tr b iti -im (se): ~ gozd, d rev je ,
tra v n ik , solato, ja re k , zobe,
nos; tre b i se sad je, pti, k ra v a ;
tr b il -la -o, (iz)trb ljen -a -o,
tr b lje n je -a s, tr b lje n k a -e i
berivka, nezrel sad, k i pred a
som odpade; treb ilo -a s, treb le n -ln a -o [ -ln-], treb lec
-lca [-uc-] m, tre b lk a -e
[-ty k -] i , tre b ln ik -a [-Un~]
m: u sn ja rs k i ~ ; tre b ln ic a -e
[ -ln-] i stroj, tr b a -e i = treb te v -tve ; tre b -a m kdor
trebi trse, tr b e c -bca m, treb
-a m, tr e b r - ja m kar se iz
trebi; treb e -a s; trb e -a
m : ~ bo e p o treb e n , ~ sp ra
v iti z n jiv e , ~ e gati, po ~ ih
p asti
tr b u h - h a m: s ~ o m za k r u
hom, treb e c -ca m, tre b ek -ka ra, tre b e n -na -o,
tre b h a s t -a -o, tr e b u h t -ta
-o, tre b a st -a -o, tre b u t
- ta -o, tre b n a t -a -o; treb nost -i i, tre b u to st -i ; treb n ik -a ra, tre b n ic a -e i,
tre b u h -a ra, tre b h a r -ja m,
treb n e -a ra; tre b u n j k -a
ra zool., tre b je -a s; tre b u n a
-e ; tre b iti -im (se)
*trm a -e i strah pred javnim na
stopom, treptec: im eti ~ o p re d
im bati se esa, trepetati pred
im
trem o ln d o prisl. glas. s tresoim
se glasom
trem o lt -a ra min.
tr e n ira ti -am vaditi se, uriti se;
tr e n e r -ja ra vaditelj, tr e n e rk a
-e i vaditeljica, tr e n rje v -a -o,
tre n rk in -a -o, tre n rs k i -a -o;

tretjetr n in g -a m vaja, u rje n je ; trn in k i -a -o: ~ a o b lek a; tr e

n irk e -rk m n .
tre n iti trnem , tr n i -te! tre n il
-la -o: k o t bi tr n il, k a r b i z
om i trn il, to te bom tr n il
udarih tr n il je z v a je tm i po
k o n jsk e m h rb tu ; tr n tr n a m
tre n te k -tk a m, tr e n tje -a s,
tre n te n -tn a -o (+tren tek ,
+ tre n tje , +trenten)
tr p a ti -am in -p ijem : z omi
~ ; tr p tr p a m: ~ oesa; trep ln ica -e [ -ln-] ; tr p a v -a
-o, tr p a v e c -vca m, tr p a v k a
-e
tr e p ti- m in tr p lje m : ~ perilo,
ja jc a , tr p a l -la -o, tre p n je
-a s; tre p lo -a s, tre p lc e -a
[ -lc-] s, tre p ln ik -a [-un-] m,
tre p ln ic a -e [-un-] trepalo;
tre p a -e ; tr p k a -e i, trp k a ti -am : p erilo
tre p lj ti
-m , tr e p lj j -jte! tr e p lja l
-la -o; tre p n ti trp n e m : p e
telin tr p n e s p eru tn icam i, trp nil -la -o
tre p e t -ta m, tre p e t -a rn, trep tec -tca m ; tre p e t v -v a -o,
tre p e t v e c -vca rn, tre p e t v k a
-e i; tre p e tljv -va -o, tre p e tljv e c -vc m, tr e p e tljv k a -e i,
tre p e tljv o st -i
tre p e t ti -m in -em : ~ od j e
ze, ~ p re d kom , z koga; tr e
p e ta j -jte! in trep i -te! trep et l -la -o, tre p e t n je -a s; tr e
p e tlj ti -m, tre p e tlj j -jte! trep e tlj l - la -o, tr e p e tlj n je -a s
tre p e tlik a -e , tre p e tlk o v -a -o,
tre p e tlk o v in a -e
tr s k -a m ; tre sk medm., tre sk t
-ta m; tr s k a ti -am, tr s k a n je
-a s ; tre sk v -va -o in tr sk a v
-a -o: ~ a sapa, ~ i p lin i; tr
skav ec -vca m ; tr sk a v ic a -e
n evihta ; tr s(k )n iti -nem ; triti -im; tr n iti -nem ; treti -m, tr al -la -o

tr s k a -e in tre s k - , d v .: tr e
ski -am a ali tre sk -m a, mn.:
trsk e , tr s k itd. ali tre sk in
-, tres k , tresk m , n a tresk h ,
s tre sk m i; tre c a -e , trena -e , tre j - s, treje -a s; tresk v ec -vca m les za
tre ske; gl. tudi trsk a
treso - v sestavi: ~ g l s e n -sna -o;
treso g lv -va -o, ~ g l v e c -v c a
m ; tresong -ga -o; treso p t
-ta -o; tre so r p -p a -o; ~ r pec -pca m, ~ r p k a -e ; tresor p iti -im, tre so r k -ka -o
tr s ti trsem , tr s e n je -a s in
tre s n je -a s ; tre s lj ti -m,
tr e s lja j -jte! tr e s lj l -la -o;
tre s v -va -o, tres v ic a -e ,
tre s v k a -e ; tre s ljv -va -o;
tre sln ic a -e [-lu n~]
(zalan,
v m linu); tr e s j -a m = treslj j -a m ; tre s t -ta m, trese tn a -e = trese n a -e z
movirska tla; tres lo -a s (za
lan), tr slic a -e ; tre sk a -e i
bot., tre s lja -e i bot., tre s ljk a -e bot., tre s lje c -ljc m,
tre s tk a -e i bot.; tr ljik a -e i
mrzlica, tr ljik a v -a -o
tr e ti t re m in trem : ~ orehe,
lan, gaz; lju d i se t re , je z a ga
t re ; tr n je -a s (delo in kraj);
trc a -e , te rc a -e ; te r n ik
-a rn, te r n ja k -a m kruh za
terice; gl. tudi te ric a in t rn ic a
+tr e tr a ti -am koga (kaj) ravnati
s kom, obravnavati kaj
tr e tj iti -im tretjo kop v vino
gradu opravljati, tr e tj n ja -e
tr e tj k -a m, tr e tj k in ja -e i
tr e tje - v sestavi: tre tje l tn ik -a
m, ~ l tn ic a -e ; tre tje r d e n
-d n a -o, ~ r d n ik -a m, u r e d
n ica -e , ~ r d n i k i -a -o; tretje ro j n e c -nca m ; tre tje le c
-lca [-le-] m, ~ lk a -e [-lk-]
, ~ ls k i -a -o [ -ls-]; tre tje v sten -stn a -o

tretji
tr tji -a -e vrst. tev.: v ~ e gre
rad o ; tr tji = tr tjik r a t p r is l;
tr e tjin a -e ; tr e tjc a -e i ; trtje c -a [-jc-] m tretji ro j; tretjn a r - ja m; tr e tjn e k -n k a m
irednikov pomaga, tr e tjn iti -im,
tr e tjn je n je -a s
tr z e n -zna -o, trz ev -zva -o;
trz n o st -i ; tr z n iti -nim (se),
tr z n je n je -a s, tzn e -a m
*trezr -a m zakladnica, blagajna,
skriven predal
trg trg a m : n a ~ u k u p iti; m esta,
trg i in vasi; trk i -a -o; tr n
-n a m, tr n k a -e i, tr n sk i
-a -o, tr n stv o -a s; tr -a
m; gl. tudi tr iti
trg a ti -am : ~ evlje, grozdje,
plailo, srce; b esed a se m u
t g a , b era i se trg a jo za d e n a r;
po ro k i m e trg a ; trg a n je -a s;
trg te v -tve , trg tv e n -a -o
[-tvn-], trg -a m, trg lec -lca
[-uc-] m, trg lk a -e [- u k-]
trg o v ti -jem , trg o v al -la -o,
trg o v n je -a s, trg o v lec -lca
[-uc-] m , trg o v lk a -e [-u-]
, trg ovec -vca m, trg o v k a -e ,
trg o v sk i -a -o, trgovstvo -a s;
trg o v in a -e i, trg o v in sk i -a -o,
trg o v n stv o -a s; g l tudi tr iti
tr h e l [-u ] -h la -o, trh l n -a -o
in trh l n -na -o, trh l n e c -nca
m , trh le n n a -e = trh ln a -e
, tr h lj d -i ; trh ljv -va -o,
trh ljv o s t -i ; trh le ti -m =
trh le n ti -m, tr h l (en) l -la -o,
trh l(e n ) n je -a s; g l tudi troh el
tr i glavni tev. g l tr ije
tri- v sestavi (v starejih sestav
ljenkah, v m lajih raji tr o - ) :
trib rv e u -vna -o, tric p e n -pna
-o, tri l n -na -o, trid le n -lna
-o [ -ln-]: ~ a o m ara; trid n v en ,
-v n a -o, ~ d n v n ic a -e ; trif n ten -tn a -o, trig l v -va -o,
trig u b t - ta -o, trij m b o rn ic a
-e , trije z i e n -na -o, trik o t

-a m, ~ k te n -tn a -o, ~ k tn ik
-a m, ~ k tn i k i -a -o, ~ k o t
nikov -a -o : vsota trik o tn ik o v ih
kotov; tr ik r a t p risl. trik ra te n
-tn a -o, tril te n -tn a -o, ~ l tje
-a s, ~ l tn ic a -e ; triliste n
-tn a -o, ~ ls tn ik -a m bot.; trim seen -na -o, trin tn ik -a m,
trin o g -ga -o, ~ n o g t -ta -o,
~ noen -na -o, ~ n n ik -a m,
trin o g a -e i trinoien stol; trigeln -a -o [-gln-], tri g e ln ik
-a [-gln-] m, trio g t -ta -o;
trio sm n sk i -a -o, tri ste n -tna
-o, trip l e n -na -o [- u t-],
trip e r se n -sna -o: ~ a d e te lji
ca, trip l te n -tn a -, trir b
-ba -o, trir e n -na -o, triro g t - ta -o, tris tr n s k i -a -o,
trit d e n sk i -a -o, tr i r e n -rn a
-o, triv d rn -a -o, triv ste n -tn a
-o, trizl en -na -o, trizo b -ba
m ; g l tudi trotra n g u l c ija -e m erjenje na triogelnike, tria n g u la c js k i -a -o:
~ a tok a; tria n g u lra ti -am
T rian n -a m, tria n o n sk i -a -o:
~ a pogodba
tria s -a m geol., tra se n -sna -o:
~ i sk ld i
trib n -a m, trib n o v -a -o, trib n sk i -a -o: ~ a ast
trib u n a -e (govorniki) oder,
trb u n l [-l] -a m sodie; trib u n len -lna -o [ -ln-]
tr ib t -a m davek; trib u t re n
-rn a -o
tric ik e l [-k l] -k la m, tricik lo v
-a -o, tric k e lsk i -a -o [-kls-]
trid e n tin sk i -a -o: ~ i zbor
trid e se t glavni tev., trid e s e t r -a
-o, trid e se t re n -rn a -o, trid e se t ric a -e i; trid e s e ti -a -o
vrstilni tev., trid e se ti p risl.
tr id e s e tk ra t p risl. trd e se tk ra ten -tn a -o; trid e se tc a -e i,
trid e se tn a -e i, trid e se tn k a -e
; trid e se tl te n -tn a -o, tr id e
se tle tn ik -a m

820

trktti
tri d e r -d ra m daljnogled, tri d rski -a -o: ~ e lee
T rig lav in T rig lav -va m, trig lvski -a -o: ~ e roe, ~ e ko
e, T rig lv sk o pogorje, T rig lv sk a je z e ra ; trig la v n -n a m
lan drutva Triglav; film T ri
glav film a T rig lav itd.
trig o n le n -ln a -o [ -ln-] trikoten;
trig o n o m e trija -e i, trigonom etr js k i -a -o, trig o n o m trien
-na -o
trih in a -e zool. lasica; trih in zen -zna -o: ~ o meso
tr ij k i -ov m mn. binkoti, trij k i -a -o binkoten; tudi troj k i -ov m mn.
trij n iti -im potrkavati, trij n e n je -a s
tr ije m, tr i in s glavni tev.;
tr i in pl (3 1/2), tr i in p lk ra t
[ pou-], tr i in p lk ra te n -tn a -o
[ pou-] ; tr i sto, tr i tiso
*trik -a m zvijaa, zvijaen prijem
tr ik ln ij -a m rim ska obednica
trik o -ja m tesno prilegajoa se
pletena obleka; trik o t a -e
trik o l ra -e z trobojnica
trilijo n -a m glavni tev., trilij n sk i -a -o vrstilni tev.
trilo g ija -e , trilo g jsk i -a -o
trim s te r -tra m trom eseje; trim e strle n -ln a -o [-ln -]t trim strsk i -a -o
tr m e te r -tra m : ja m b sk i
tr i
m e trsk i -a -o
tr in js t glavni tev., tr in js ti -a -o
vrstilni tev., tr in js tk r a t prisl.,
trin js ti prisl., tr in js tik r a t
prisl., povsod tudi trin a js t-; trin a jstc a -e , trin a js tin a -e ,
tr in a js tn k a -e , trin a js tl te n
-tn a -o; tr in a js t r -a -o, trin a jst re n -rn a -o, trin a js t ric a in
trin a js te ric a -e i
trin o g -a m tiran, trin k i -a -o,
trin tv o -a s, trin g in ja -e
trin m -a m mat. trolenik, trinm ski -a -o

821

trio tria m skladba za tri glasove;

srednji del nekaterih skladb;
trio l t -a m vrsta pesm i, triol te n -tn a -o; tri la -e i
tr ip a ti -am in -p ijem : z omi
srce, roka, rib a tr p lje ; trp lji
-te! in tr p a j -te! tr p a n je -a s,
trp -a m, trp a v ic a -e ; trip niti -nem
tr ip lik t -a m trojnik
trip o d ja -e i tristopje
T rip o lis -a m , T rip o lit n ec -nca
m, T rip o lit n k a -e i, trip o lit n sk i -a -o
trip tih -a m trodelna oltarna po
doba
tr p tik -a m potni list za avlomobil
tri m f -a m zmagoslavje, triu m flen -lna -o [-ln -], triu m flnost -i i; triu m fra ti -am, triu m fto r -ja m, triu m f to ric a -e
i,
triu m f to rsk i -a -o
triu m v ir t -a m trivladje, triu m v ir tsk i -a -o, triu m v ir -a m,
triu m v rsk i -a -o
triv i le n -ln a -o [-ln-] vsakdanji,
navaden, prostaki, triv i ln o st -i
[ -ln-] ; trv ij -a m, triv i lk a
-e [-lk-] vrsta nekdanje ole
trz n a -e boj na ast m rtvem u
junaku
tr j e - mn.: v ~ a h h o d iti;
trj e n -na -o: ~ o p latn o
tr k medm., tr k -a m; tr k a ti -am :
s kozarci, s p irh i ~ , lu n a ga
trk a ; trk -a m, trk lo -a s,
trk lc e -a [-le-] s, tk a v -a -o:
~ kozel; tk a lic a -e i zool.,
t k e lj -k ija m, tr k n iti -nem,
t k n je n -a -o, gl. tr iti
tr k lj ti -m, t r k lja j -jte! tr k lja l
-la -o, tr k lj n je -a s
t k lje t k e lj [-k lj] i mn. neko
glasbilo
tr k t ti -m vrkljati, tr k t j -jte!
tr k t l - la -o, tr k t n je -a s,
trk t lo -a s vrklja

trlp
tr l p -pa m, trl p e n -pna -o
trlic a -e i: suh ko
tli n ik
-a m; t liti -im
trm a -e , tm ica -e , trm a st -a
-o, tm e -a m ; trm o g lv -va
-o, trm oglvec -vca m, trm og l v k a -e , trm oglvost -i i ;
trm o g lv en -vna -o; trm ti -m,
trm l -la -o, trm n je -a s
tr n -a m: ~ v peti, b eli
rn i
~ ; tr n je -a s, tn ji e -a s;
tr n a s t -a -o, tn a v -a -o, trn n
-a -o; trn k a -e z rni trn in
sad; trn n a -e bot.; trn e
-a s; trn o v -a -o (+trn je v ):
~ venec, ~ a k ro n a ; tn o v ec
-vca m, trn o v k a -e (+trn je v ka), tn e k -ka m, trn je -a s
tr n e k -n k a m, tn k a s t -a -o, tr n
k a r - ja m kdor lovi s trnkom ,
tn k a rs k i -a -o: ~ i dan, trn k riti -im, tr n k r je n je -a s
T rn o v o -ega s kr. i.: v ~ e m ;
trn o v sk i -a -o: ~ i zvon; T rn o v
sk a p la n o ta; T rnovan -a m,
T rn v an k a -e i
tr n lja -e i in tr n lja -e , trn ljic a -e ; t r n u lje c -ljc a m =
trn lje v e c -vca m vino iz trn lj;
T rn lj ic a -e
tro - v sestavi: tro b rv e n -vna -o;
tro b o j - ja m ; tro b je n -jn a -o,
~ b jn ic a -e ; trocven -vna
-o, ~ c v k a -e i; tro ln -na
-o, ~ l n ik -a m trinom ; trod len -lna -o [ -ln-]; tro ed in -a
-o; tro g lsen -sna -o; tro jezien
-na -o, ~ je z n o s t -i ; trom seen -na -o, ~ m s e je -a
s; tro m stje = tro m o st v je -a
s, tro n tn ik -a m, tro p ersen
-sna -o, tro str n -a -o, tro v esla -e i trirem a, tro v p e n -na
-o, tro v s te n -tn a -o, trozb
-ba -o, tro zv za -e , tro zv zd je
-a s, trozvk -ka m, ~ zvoen
-na -o; tr - ima vasih em fatini poudarek: tred n, trzvk;
gl. tudi tri- v sestavi

tr b a -e cev, svitek, abojka: izklo p n a

o k v irn a ~ , tr b a st
-a -o
tro b la -e : ~ p la tn a, tro b la st
-a -o, tro b lica -e i = tro b lk a
-e [-lk -] cevka
tro b e lk a -e , tro b elk o v ec -vca
ra, tro b elk o v in a -e
tro b n ta -e i , tro b n tic a -e ;
tro b n ta ti -am, tro b n ta n je -a
s; tro b e n t -a m; tro b n te n
-tn a -o, tro b e n t k i -a -o
tro b e z lj ti -m [ -bz-], tro b e z
lja j -jte! tro b e z lja l -la -o,
tro b e z lj n je -a s; tro b e z lj -a
m, tro b e z lj k a -e , tro b e z lj v
-va -o, tro b e z lj k i -a -o
tro b iti -im, tro b -a -e, tro b il
-la -o, tro b lje n je -a s; tro b ilec
-lca [-le-] m, tr o b lja -e , tr b ljic a -e ; tro b ilo -a s, tr b e
-a m, tr b ec -bca m trobenta,
gobec, ustnik pri pipi
T ro ck i -ega m, tro ck izem -zm a
m, tro c k ist -a m, tro ck istien
-na -o
tr d -a m kolika, tro d o v te n -tn a
-o, tr d ljiv k a -e bot.
tro f ja -e zmagoslavno znam enje
tro g lo d t -a m jam ski prebivalec,
tro g lo d tsk i -a -o: ~ a sta n o v a
n ja
tro h a -e i, tro h ic a -e i, tr ica
-e
tro h j -a m , tro h jsk i -a -o: ~ a
m era, ~ a stopica
tr b e l [-h u ] -h la -o trhel; tro h ln -a -o; tr o h ln a -e , tro h lj d
-i , tro h l jv a -e ; tr h ljv -va
-o, tro h ljiv o st -i ; tr h lic a -e
kostna m rtvina ; tro h l b a -e ,
tro h l ta -e , tro h n o b a -e ;
tr h n ti -m, tro h n i in- tro h n i
-te! tro h n l -la -o, tro h n n je
-a s; gl. tudi trh e l
tr j -a -e loilni tev.: ~ e vino,
~ i otroci, ~ e ro k av ice, hlae;
tr je prisl.: ~ ivnet, d elav
cev; tro je n -jn a -o, tro jn o st -i

822

Trst
, tro jstv o -a s, tro jic a -e ,
tro jn a -e i vprega, tr o jk a -e ,
tr jn ik -a m sukanec, tro j d -i
: s tro ja d jo bi ko m aj sp e lja l
T r ja -e , T r je c -jca m in Troj n e c -nca m, T ro j n k a -e ,
tro j n s k i -a -o: ~ a v ojska, ~ i
konj
tr o j k i -ov m mn. gl. tr ija k i
tro j e k -ka m, tr j e -eta s
tro jic a -e ; sv. T ro jic a os. i.;
Sv. T ro jic a kr. i.; tro j k i -a
-o: ~ a n e d e lja , ~ o p ro e n je
tr o jk a -e tevilka tri, vrsta ruske
vprege
tro m b a -e , tr m b a st -a -o ; trm b a ti -am
tro m b o za -e med. sesedanje krvi
v ilah; tr m b u s -a m krvni sesedek
tr p tr p a m: ~ kz, jelen o v ;
tr p a -e f: ~ psov, lju d i; tro
pom a prisl.; tro p -a m
tr p -a m in tr p u s -a m: trpi
in fig u re poet.
tro p in a -e , nav. mn. tro p in e -n:
vinske, m aslene, o ljn e ~ e ; trop n a st -a -o; tro p n o v -a -o,
tro p inovec -vca m; tr p -a m,
tr p o vica -e
tro p o sfe ra -e spodnji del atmo
sfere
tro p sk i -a -o in tr p ien -na -o:
~ a v roina, m a la rija ; tr p i -ov
m m n.: v ~ i h r tropinih ali
tropskih krajih
tro s iti -im, tr s il -a -o in tro sila
-o, (po) tro en -a -o, tro e n je -a
s; trs -a m, tro sek -ska m,
tr sje -a s; tr sn ic a -e = troso cv tka -e bot., tr sn ik -a m
bot.
tro sk a -e i goa, droje, lindra,
tr sk a st -a -o, tr sk a v -a -o;
tr sk v a -e , tr sk ev -kve ,
tr sk v a st -a -o
tro iti -im, tro il -la -o, tro e n je
-a s; trek -ka ro, nav. mn.
tr k i -ov stroki, tro k v n ik -a

823

ro, tro a rin a -e , tro n k -a m,

tro ijv -va -o potraten
tr o t -a ro, tro to v -a -o, tr tji -a
-e, tr to v sk i -a -o, tr to v k a -e
; tr ta r -ja m priskled n ik, tro t riti -im = tr titi -im priskledovati
* tro to r -ja. ro plonik, hodnik
tro v ti tr je m , tro v l -a -o; trovlo -a s strup; tro v r - ja m
trp a ti -am tlaiti, trcati, trp a n je
-a s
trp e k -p k a -o in -; tfpkas-t -a -o,
trp k o st -i in trp k o s t -i
trp ti -m, trp e -a -e, trp i -te!
trp l -la -o, tr p lj n je -a s:
trp e ti lakoto, boleine, stro k e;
o bleka, d en ar, b olezen n e trp i
dolgo; trp e n -p n a -o, tr p n ik -a
m pasiv slovn., trp n o st -i ;
tp e -a in trp -a m, trp en -na -o, trp n o st -i ; trp ljv -va -o, trp e ljv -va -o;
trp -ta m, trp in -a m, tr p in
k a -e , trp in iti -im, trp in e
n je -a s, tr p lj n k a -e bot. pasijonka
trp o te c -tca m bot., trp tev -a -o
tr s -a m: o brezati, o k o p ati ~ ;
trs je -a s, trso v -a - -o, trse n
-sna -o: ~ o p e rje ; ts a s t -a -o,
ts n a t -a -o, tsn ic a -e , trsovn a -e
trs k a -e i in trs k a - , trica -e
, tsk a s t -a -o; gl. tre sk a
tr s t -a m, tr s tje -a s in tr s tj -
s, trs ti je -a s; trsto v -a -o,
tsto v e c -vca m, trsto v n a - i;
trste n -tn a -, ts tn a t -a -o,
trstn ic a -e i zool., trs t n -a -o,
trste n c a -e pialka, trste n n a
-e , ts ta s t -a -o, trsto v t -a -o,
trs tk a -e , trs tk a s t -a -o, trstkov -a -o, trstk o v in a -e ;
trs tti -m : stro p ~
T rs t -a m kr. i., T ran -a m,
T r a n k a -e ; tr k i -a -o:
~ a lu k a, T r k i zaliv

trs
t -a m parobek, tor, t je -a s,
tr t - ta -o, tr to st -i , ta v
-a -o v rasti zaostal, ta s t -a -,
t e lj -lja m, tr ljk a -e bot.,
trljk o v -a -o
tr ta -e : iz ~ e izviti; tr tj - s,
trto v n a -e , trte n -tn a -o: ~ a
u, ~ o p e rje ; t tn ik -a m no,
t ta r -ja m hro, trtn in a -e
, t ta s t -a -o; trtic a -e t ttien -na -o
tr u b a d r -ja m srednjeveki po
tujoi pevec, tru b a d rtv o -a s,
tru b a d u rs k i -a -o: ~ a lirik a
T r b a r -ja m, T ru b a rje v -a -o,
tr b a rs k i -a -o, tr b a rs in a -e
Trubarjev jezik, tru b a ri n a
-n s mn. kar zadeva Trubarja
tr d -a m, tru d e n -dna -o, tr d n o st -i ; (u )tru d ljv -va ; 0 ,
(u )tru d ljv o st -i ; tru d iti -im
(se), tr d il -la -o; tru d o lj b e n
-b n a -o, tru d o lj b n o st -i ;
* tr dapln -a -o [-u-] truda
poln, utrudljiv, naporen
tru m a -e , tr m ic a -e , tru m o
m a prisl.
tr p -a m, tru p lo -a s, t r upelce -a
[-plc-] s
tr p a ti -am =: tr p iti -im toli,
razdvati, tr p a n je -a s
tr s k a ti -am ropotati, tr sk av e c
-vca m, tr sn iti -nem
tr s t -a m kapitalistina zdruba
velikih podjetij z enotnim vod
stvomi, tr sto v sk i -a -o
tr -a m : h r in ~ ; tru ti
-m ropotati, tr i -te! tru l
-a -o, tru n je -a s
trz a ti -am , trz n iti -nem ; trzv ica
-e , trz j -a m
tz e n -zna -o: ~ a njiv a, trz n n a
-e , trn ica -e
tr iti -im, tr e n je -a s, t e c -ca
m, trie -a s, tre n -na -o,
trz n n a -e , trn ica -e , tn ien -na -o: ~ a stre h a ; gl. tudi
trg in trg o v ati

t prisl. kae toko, m esto : ~ in

tam , ~ p a tam , ~ sem pojdi!
t k a j prisl., t k a jle prisl., t k a j n ji - a - e ; t le in tul, le-t ;
+od tu od tod
tu b a -e glas. 1. vrsta pihala: v
ta b o riu se je o g lasila t b a ;
2.
vrsta posode: t b a vazelina,
zobne p aste
tu b e rk u lo z a -e jtika, suica;
tu b e rk u lo zen -zna -o jetien ;
tu b rk u l [-ku l] -k u la m; tu b e rk u ln -a m, tu b e rk u ln sk i -a -o:
~ o z d ra v lje n je
T b ingen -a m kr. i. nem. mesta;
t b in k i -a -
t c a t -a m, t c ate n -tn a -o: ~ o
blago
tu d i prisl.: ~ ti p ojde, ~ videl
ga nisem ; tud i e vez. etudi:
ne dovolim , tu d i e se n a glavo
postavi
*tga -e tga, tonost, alost;
*tugovti - jem togovti, alo
vati; *ten -na -o ten, alo
sten, *tnost -i otonost
T gom er -a m os. i.: J riev T gom er; T ugom erov -a -o: ~ o
ra v n a n je ; tgo m ersk i -a -o: ~ a
za u p ljiv o st
tu h n ti -m, tu h n l - la -o tohneti,
t h n iti -nem , t h el [-hau] -h la -o
t h ta ti -am (m iselno) vrtati, za
m iljen biti, prem iljevati, tu h
ta n je -a s, t h ta v e c -vca m
zamljenec, t h ta v k a -e zam iljenka
T u ile rje -j [tu ilerije] mn. l. i.
parike palae; tu ile rjs k i -a -o:
~ i m uzeji, ~ i v rto v i
t j -a -e (+p tu j), t je c -jc a m,
t jk a -e , t j iti -im, t js k i
-a -o: ~ i p ro m et; tu jsk o p ro m ten -tn a -o : a p isa rn a ; t jina -e , t jstv o -a s; tu j evti -jem , tu j ev a ! -la -o,
tu j e v n je -a s, tu j ev le c -lca
[-uc-] ro, tu j e v lk a -e [- u k-]
, tu j e v le n -ln a -o [-ln-];

tu jti rim , t ji -te! tu jl -a -o,

tu je n je -a s; tu jin a -e i, tujn e c -nca ra, tu jn stv o -a s;
tu je k -jk a ra med.
tu je - v sestavi: tu je lj b e n -bna
-o, ~ l j b j e -a s; tu je ro d e n
-d n a -o, ~ r d e c -dca m ; tu je zm ski -a .-o, ~ z m e c -m ca ra,
~ z m stv o -a s
t k a lic a -e liska, vodna kokoka
t k a ti -am se poeniti, potuhniti
se, t k e c -kca m, t k a st -a -o
kisel: ~ obraz, ~ o vrem e, t k n iti -nem duh po sodu (tukec)
im eti
T u k d id es in T u k d id -a m os. i.
gr. zgodovinarja; T ukdidov -a -o
tu l [tu l] -a m , t le c -lca [-le-] m,
t lek -ka [ -l-] m ; t lk a -e
[-lk-] i: c ig a re tn a ~ stronica;
t la st -a -o, t la v -a -o votel,
t l a r -ja [-l-] m zool.
t lip a n -a m, t lip an o v ec -vca m,
t lip an o v -a -o
t liti -im, t li -te in -te! t lil -la
-o, tu lje n je -a s in tu lje n je -a s
t liti -im (se): t li se o tro k k
m ateri, list se t li; (s)tljen
-a -o
tu lja v a -e , tu lj v k a -e i ; tu lj ven -vna -o
t lje -a s zadnje predivo in t lje
t lj m n.; t lje v -a -o: ~ a
p r ja
t m o r -ja m oteklina, bula, goba,
tum o rzen -zna -o; tum escnca
-e
+tu m lt -a [-lt-] m vri, diren
daj, nem ir, izgred
t n -a m riba, tu n in a -e i
t n d ra -e i movirna severna ste
pa, t n d rsk i -a -o
*tunl [-l] -a m predor, *tunlski -a -o [-te-] predorski
t n ik a -e i starorim sko oblailo
T n is -a ra, T u n iz ija -e , t n ik i
-a -o: ~ i b ej, T u n izijec -jca ra
t n ja -e i keblica; t n jk a -e ;
t n je k - n jk a m

826

* t r -a m tvr
t r -a m zool.: ev ro p sk i ~ zober,
a m e rik i ~ bizon; t ro v -a -o,
tu rc a -e i, t r ji -a -e
t r a -e i (gorski) vzpon, tu ris t -a
ra, tu ris tk a -e , tu rsto v sk i -a
-o; tu rs tik a -e i , tu ris ti e n - n a
-o, tu rizem -zm a m
t rb a n -a m, t rb a n sk i -a -o
tu rb in a -e , tu rb in s k i -a -o
t r a ti -am : s p irh i
tu r a n je
-a s
T re T r mn. kr. i.: V isoke
t r s k i -a -o: ~ i v rh o v i
T re k -rk a ra, T rk in ja -e ,
t r k i -a -o; T rk o -ega s:
na ~ e m , s ~ e g a ; T r ija -e z
in T u r ija -e z; t r in a -e i,
t re k -rk a m bot.: u tr g a j tis te
ga ~ a ; t rk e c -kca ra bot.,
t r k a -e i bot.
T n rg n je v -a ra: povesti T urgn je v a
tu rk z -a ra vrsta dragulja; tu rkizov -a -o, tu rk iz e n -zna -o:
~ i n a k it
tu r n e ja -e i potovanje, gostovanje
um etnikov: ~ po d rav i pot po,
biti na ~ i po biti na poti po
tu r n ir -ja ra (viteka) te k m a :
sred n je v ek i, ahovski ~ ; t u r
n irsk i -a -o: ~ o vodstvo
T u rn o g r jsk a Jo sip n a -e -e os. i.
slov. pesnice
t rn u s -a ra vrsta, red: po ~ u po
redi, po vrsti
tu ro b e n -b n a -o, tu ro b n o st -i i,
tu r b n e -a ra
t rica -e i koruza, t rien -na
-o: ~ i ganci; t rie v in a -e
i = t r in a -e i; t rie -a
s = trev ie -a s
T sk u lu m -a ra l. i. Ciceronovega
letovia v Albanskih gorah pri
Rim u; t sk u lu m -a in t sk u la
ra (splono) udobno in mirno bi
valie
t -a ra: p rev le i s ~ e m ; tu i
ra ti -am, tu ira n je
-a s ,

tu
tvj tv o ja -e svoj. z.; po tv o je

t -a m glas.: sk la d b a se kona
s ~em
+tu -a m p rha ; + t a ti -am se
okropiti se, iti pod prho, (o)prhali se
t t ti -am kujati se, t ta -e i,
t ta s t -a -o ku ja v, t tk a -e i
tu tn j ti -m votlo bobneti, tu tn j l
-da -o, tu tn j v a -e
* t to r - ja m varuh, skrbnik, *tto rsk i -a -o varuki, * tutla -e
varutvo
tuzm ec -m ca m, tu zm k a -e i,
tuzm stvo -a s, tuzem ski -a -o
tv r - m aterija, tv re n -rn a -o
m aterialen, tv rn o st -i , tv a
rin a -e , tv a rn sk i -a -o
tv g ati -am, tveg an -a -o: pretvg ano je ; tv g a n je -a s; tvgav -a -o, tvgavost -i z, tvgavec -vca ra, tv g av k a -e i
tv sti (+tvziti) tvzem , tv e z i-te !
tvzel tvezla -o, (na)tvzen -a
-o, tv ze n je -a s; tvz - i pra
men, pas, tvza -e

prisl.: isto po ~ se nosi 'kakor

ti, po tv o jem prisl.: po ~ je
to d ru g a e po tvojem m n e n ju ;
tv jec -jc a ra in tv jec -jca ra,
nav. mn. tvjci -ev m
tvor -a m (*tr), tv e k -ka ra;
tv ra st -a -o, tv rav -a -o, tvrav o st -i , tv o r v je -a s karbunkel
tv o riti -im, tv o rje n je -a s; tv o
rec -rc a m ; tv o rb a -e , tvrben -a -o [ - bn- ] ; tv o ren -rn a
-o, tv o rn o st -i i; tv rn ic a -e ;
tv rn ik i -a -o, tv rn i a r -ja m,
tv o rn ik -a m generator; tv o rlen
-lna -o [ -ln-], tv o rln o st -i [ -ln-]
; tvorilo -a s kalup za sir, mali
k r u h e k ; tv a rin a -e i , tv o ritev
-tve i, tv o rte lj -a ra, tv o rteljic a -e i
*tv rd k a -e i firma, podjetje
T y r [tr] -a m os. i. e. telo
vadnega strokovnjaka, T y rev -a
-o [tr-]: T y rev a cesta

u kot im e rke m neskl.: m ali u,

v lik i U, p ri u zani
u- predp.; loi se od predp. v- v
sestavah in pom eni: 1 . odm i
ka n je, odstranitev, um anjanje:
u iti, u le te ti se, u lom iti (vejo),
u m a n ja ti, upasti, u rez ati, usuiti se; 2 . dovritev kakega de
janja: u a k ati, ubiti, udom aiti,
u g ledati, ugoditi, u k ra sti, u m re
ti, u stra iti, utopiti, um esiti
(k ru h); predponi u- in v- se v
pisavi praviloma razloujeta po
pom enu in po prvotnem izvoru,
v izreki pa najvekrat ne; e se
prejnja beseda konuje na so
glasnik, se oba izgovarjata kot
[-u -]: sem u bil in sem vbil [sm
u b u ]; za samoglasnikom se pa
obe predponi veeta v dvoglasnik:

je u b il in je v b il [je ubu ]; p ri
m eri razlinega izgovora, kakor
je u re z a l palico [ je urzau] in
je v rz al z n a m e n je [je vrzau]
so le redki in ne morejo ustaviti
zam enjave teh dveh predpon; gl.
tudi v- in 81; pred zaetnim
v- piem o z u- tudi prvotno pred
pono v-: uvesti, uvz, uvd, uvja ti, u v rs titi itd.; loi: u b iti (lo
nec): vbiti (si k a j v glavo);
u d e la ti (zem ljo): v d elali (kaj v
zlato); u d re ti (soflz se u d er ):
v d re ti (v h io ); u liti (de se
u lije ): v liti (vodo v sod); u s ta
v iti (voz, tek ): v sta v iti (besedo
v stavek), u t p a se m u: vtpsti si v glavo itd.
u b d a ti -am se ubijati se, usajati
se: ~ se z delom, k a j se pa

826

uiniti
ub d a? toda: v b d a ti ivanko
v blago p ri iv a n ju ; u b d a n je
-a s, gl. tudi ubsti
u b liti -im gl. b e liti: ~ p ltn o
u b e ti -m gl. beati, uben
-na -o, u b n ik -a m, ubn ica -e , u b n ik i -a -o, ubn ost -i
u b ik c ija -e stanovanje, prostor,
kraj
u b ira ti -am : ~ str n e, glasove,
sod s estilom ; u b ira n je -a s,
gl. u b ra ti
u b istriti -m (se) gl. b istriti, ubstril -la -o, u b istrte v -tve
u b iti -jem (se) gl. biti, u b it -a -o:
~ lonec, glas; u b te k -tk a m,
u b itje -a s; u b ija ti -am (se),
u b ija l -a -o in -la -o, u b ija n je
in - n je -a s: u b ija ti se z d e
lom m uiti se, ukvarjati se;
u b ij le c -lca [-u-] m, u b ija l
k a -e [-u-] i; u b ij ls k i -a -o
[ -u-], u b ij lstv o -a [-u-] s;
toda: vbiti, v bij ati kom u k a j
v glvo; gl. tudi u b o j
u b la iti -m, ub li -te! ublil
-la -o, ub lan -n a -o, u b la
itev -tve ; u b la e v ti -jem ,
u b laev l -la -o, u b la e v n je
-a s; u b la len -lna -o [ -ln-]
ubog -a -o: ~ s im (+na em),
~ p ri pm eti, ~ v d h u ; uben -na -o, ubnost -i i,
u b nosten -tn a -o: ~ o sp ri e
valo; u bonica -e , ubniki
-a -o, uboec -ca m, ubek
-ka m; ubica -e , ubina
-e i, ubotvo -a s; u b ati -am,
u b o a n je -a s
u b o g ati -am , u b g an j -a s, ubo g
ljiv -va -o in u b o g ljiv -a -o,
u b o g ljiv o st -i , u b o g ijv ec -vca
m, u b o g ljv k a -e
u b j u b o ja m, u b je n -jn a -o,
u b jn ik -a m, u b jn ik i -a -o,
u b jstv o -a s, gl. tudi u b iti
u b o re n -rn a -o, u b o rn o st -i ;
u b re bre: ti u b re 's iro m a k !

ubsti ubdem gl. b osti zbosti,

toda: vbosti (ivanko v k a j),
u b del u b dla -o: u bdel se je,
ubodn -na -o, ubd u b d a m.
u b o d n a -e ; gl. tudi u b d a ti
u b ra n iti -nim gl. b ra n iti, u b rn je n -a -o, u b ra n ite v -tve
n b r ti u b re m gl. b ra ti, u b r n -a
-o: u b r ti sod poiskati dnu pol
mer, po t u b r ti, ni m ogel p ra v e
b esede u b r ti, u b r n i glasovi;
u b r n o st -i i harm onija, gl. tudi
u b ira ti
u b rsa ti u b rem (se) zbrisati, uistiti se, udariti: vino se ub re,
u b rsa ti koga, u b rsa ti jo ; u b rsan -a -o: ~ e glave b iti
u b rti u b rje m (se) pri britju se
raniti
u b r siti -im (kaj, se) zbrusiti, pri
bruenju se urezati: k am en se
v p o toku u b r si, u b r e n -a -o,
u b r s -a m
u cn iti -im gl. cn iti pri ceni se
zm otiti: ena se je u cn ila;
u c n ja ti -am
u ce n ti -m (se), ucni -te! ceno
zgubiti; ucnil -la -o: p en ica
se je ucenla, u c e n j n -n a -o
u c(v )r ti -m gl. cre ti: ~ jo po
begniti, stei, ubrati jo
u k a ti -am k a j ali esa gl. a
k a ti: ~ veliko stro st, ~ spo
m ldi, u k a n je -a s, u k ljiv
-a -o
en -na -o: ~ a dba, k n jig a ,
~ i je z ik : fa n t je ~ se lahko
ui; u n n a -e
unec -nca m, unev -a -o
(+uncev), u n k a -e , unk in -a -o, u en ek -ka m; u e
n ik -a m uitelj, uenec, uen k i -a -o, uentvo -a s; uen j k -a m, u e n j k in ja -e ,
u e n j k i -a -o; b en -a -o
[-bn-], b en ik -a [-bn-] m
u in iti -im in u in iti -m ito z re
etom oistiti, obiniti, uni -te!

827

*uiniti
u n il -la -o, u in j n -na -o;
u in ek -n k a m ; u n ja ti -am
*uniti -im storiti, napraviti, u i
n ek -n k a m; u in k o v ti -jem ,
u in kovl -la -o, u in k o v n je
-a s; u in k o v it -a -o, u inko
v ito st -i
u stiti -im, uen -a -o: vino
se je ustilo
u ite lj -a m, u ite ljic a -e i, u i
te ljs k i -a -o, u iteljstv o -a s,
u ite lji e -a s, u ite lj n ik -a
m, u iteljs n ica -e ; u ite lje
v ti -jem , u ite lje v l -la -o,
u ite lje v n je -a s [povsod:
-telj-J
u iti -m (se): ~ koga esa, ~ se
esa ali k a j; i -tel uil -a -o,
un -na -o, u n je -a s, u e
n o st -i ; uilo -a s, len -lna
-o [-ln -] : ~ i uni pripom oek,
uilie -a s, u ilki -a -o, u il
nica -e [ -ln-] ; ufljv -va -o,
u ljv o st -i i; gl. tudi unec
u loviti -im se, ulov een je -a
s; uloveevti - jem se, ulov eevl -la -o, u lo v eev n je
-a 8
u v rstiti -m, u v rsti -te! u v r
stil -la -o, u vren -a -o in
u v rn -na -o, u v rstitev -tve
; u v ati -am, u v a n je -a
s; u v rev ti -jem , uvrevl -la -o, u v r ev n je -a s
d -a m : ~ Slovenske M tice;
d en -d n a -o: ~ e b u k v e; udn n a -e , d n ica -e i protin,
dec -dca m; d ast -a -o, dn a t -a -o
u d r - ra
u d re c -rca m; udren -rn a -o, u d rn ik -a m,
u d rn ic a -e , u d rn ik i -a -o:
~ o delo, u d rn o st -i 2, u d a r
n in a -e ; u d riti -im, u d rje n
-a -o, u d rje n o st -i ; d rja ti
-am, u d r ja n je -a s
udav -va m boa (kaa), u d v ji
-a -e

u d eb e lti -m (se) g l d ebeliti,

u d eb lil -la -o, u d e b e lj n -na
-o, u d eb e ltev -tve 2; u d eb elti
-m = u d eb elti se, u d eb ello st
-i i, u d eb e lj n o st -i i
+u d jstv iti -im uresniiti, uve
ljaviti: njeg o v em u p o sred o v a
n ju se je posrilo +u d jstv iti
(uresniiti) b a lk n sk i sporazm ;
* u d ejstvovti - jem se delovati,
u d ejstv o v l -la -o, *udejstvov n je -a s delovnje: v la d a je
s p re je la n e k a j sklepov, ki p o
segajo v zasebno *udejstvovn je
(delovanje, uveljavljanje)
d r a v lja n o v
u d la ti -am (se): ~ koo, ~ n ji
vo iz puve, v rm e se u d la;
u d lan -a -o: ~ svt; u d elv a ti
-am : sam o jo k a in u d elv a;
ud elo v ti -jem , u d elo v l -la
-o, u d e lo v n je -a s, ud elo v lec
-lca [ -uc-] m, u d elo v lk a -e
[-uk-] i ; toda: v d lati -am :
~ k am en v zlato
ud eleiti -m se, u d elei -te se!
udelil -la -o, ud elen -na
-o in udelen -a -o, ud elen ec
-nca m, u d el en k a -e , udelba -e , u d eln ik -a m,
u d elnica -e ; udefleevti
- jem se, udeleev l -la -o,
u d ele e v n je -a s
u d elti -m (kom u k a j) gl. deliti,
u d lil -la -o; u d e lje v ti -jem ,
u d e lje v l -la -o, u d e lje v n je
-a 8
+d ica -e odica, trnek
u d in ja ti -am (se) najeti, obvezati
(se), zadati se, pogoditi se: u d i
n ja l se je p ri p o d je tju
u d ira ti -am gl. u d re ti
udoben -bna -o.: ~ o sta n o v an je,
udobnost -i i
udo b ti -m dobiti: k a r m ed te d
nom udob, v n ed e ljo ziadrob
u d o b ro v ljiti -im (koga, se) v do
bro voljo spraviti

828

ugnsti
u doliti -m se zadoliti se, udli
-te! udlil -la -o, udoln
-n a -o, udoltev -tve [po
vsod: -ou-]
u d om iti -im (koga, se), udom en -a -o, udom aitev -tve i
u d r ti u d rm in u d rem (se) gl.
d re ti: ~ jo kam , solz se uder, k ri se je u d rla , z e m lja se
m i je pod nogm i u d rla ; udr
- ra m : k rv n i
u d o rn a -e ;
u d ira ti -am , u d ira n je -a s;
u d rte oi, u d rt oLrz; toda:
v d r ti v k a j, gl. tam: voda je
v d rla v m lin, k a k o r b i se bil
v zm ljo v d rl
u d rih a ti -am (po km , m),
u d rih a n je -a s, u d rih -a m;
u d rih k i -a -o, u d rih tv o -a
s; u d rh n iti -nem : ~ koga, po
km ; u d rh a lic a -e
u d r ti -m gl. d r a ti: ni ga moi
(m) ~ , u d r n -a -o, u d b a
-e i t u d e k -ka m; u d ljv
-va -o, u d r ljv o st -i ; u d r ti
si pridrati si, prihraniti zase;
u d re v ti -jem , u d re v l -la
-o, u d r e v n je -a s
u d u ti -m zaduiti, udi -te!
u d il -la -o in udilo -i,
u d u n -na -o; u d u ljv -va
-o, u d u ljv o st -i
u d v o rljiv -va -o, u d v o rljv o st -i
; u d v ren -rn a -o, ud v rn o st
-i i
u g ja ti -am, u g ja n je -a s, gl.
tudi ugoditi
u g an iti ugnem , ug n i in -n -te!
u g n il in u g an il -la -o, ugn je n -a -o, u g an tev -tve i [npoud. povsod -gan- in -pn- ] ;
u g n k a -e , ' u g n k a r -ja m,
u g n k a ric a -e , u g n k a rsk i -a
-o, u g n k a rstv o -a s; u g an jev ti -jem , u g a n je v n je -a s;
u g ib ati -am in -bijem , u g ib a
n je -a s, u gb -a m
u g n ja ti -am : b u rk e ~ , u g n ja
n je -a s, gl. tudi ugnati

u g asiti -m gl. g asiti: sveo

ugsil rila -o, u g an -n a -o,
u g an je -a s, u g astev -tve ;
u g ti -am : ~ sveo, ejo;
zvezde u g ajo ; u g a n je -a s ;
u g asovti - jem : v e te r svee
u g as je,
e rj v ic a
u g as je;
ugasovl -la -o, u g aso v n je -a
s; u g sn ti -nem n e p r e h l
ugsne, ugsnil -a -o in -la -o:
og en j je ugsn il; toda: Jan ez je
u g sil o g en j; prid. ugsel -sla
-o: ~ i o g n jen ik , u g s n je n je -a s
u g ib a ti gl. u g an iti
ugiben -na -o giben, ugbnost
-i gibnost', u g b ek -b k a m,
ugb k o st -i
uglditi -im gl. g laditi, u g la j n
-na -o in u g l je n -a -o, uglje n o st -i ; u g l ja ti -am, uglja n je - a s
u g lasb iti -im, u g lsb il -a -o,
u g lsben -a -o, u g lasb itev -tve
u g la siti -m: ~ k la v ir, violino;
uglsi -te! ug lsil -la -o, uglan -na -o, u g lasitev -tv e ;
u g laev ti -jem , u g la e v n je
-a s, u glaev lec -lca [-uc-]
m: ~ k la v irje v , ~ p ri r a d ij
skem sp reje m n ik u , ug laev len -lna -o [ -ln-]
u gled -da m, u g ld en -dna -o,
u g l d n o st -i ; u g l d ati -am za
gledati
uglobti -m (se); uglobm vod
n ja k , pesem , delo zaglobiti (se),
poglobiti, uglbi -te! uglbil -la
-o, u g lo b ljn -na -o, u g lo b ljn j e -a s, u glob tev -tve i ; uglblja ti -am (se), u g l b lja n je -a s
u g n ti unem (se) gl. g n ati uphati (se), ugn n -a -o, u g n n o st
-i ; u g n ja ti -am poeti: k a j
p a u g a n ja P dela; gl. tudi u g a
n ja ti
u g n sti ugntem gl. gnsti, ugne- t n - n a - o ; u g n tati -am , ugnta n je -a s, u g n etle n -ln a -o

829

ugoditi
[ -ln-], u g n et -a m, u g n etv a ti
-am, u g n e t v a n je -a s
u g o d iti -m, ugdi -te! u g o d il-la
-o in ugodilo, ugodn -na -o:
p ro n ji je ugodno, ugoditev
-tve , u g o d je -a s, ugoden -dna
-o, ugodnost -i , ugdnik -a m ;
ugodiljv -va -o, u g o d ljv o st -i
u g o n o b iti -m, ugonobi -te! ugo
n obil -la -o, u g o n o b ljn -na
-o, ugonobitev -tve , ugonoblj n je -a s; u g o n b lja ti -am,
u g o n b lja n je -a s
ug o to v iti -m, ugotovi -te! ugo
tovil -la -o, u g o to v ljn -n a -o,
u g o tovitev -tve , ugotovitven
-a -o [-tvn-], u g o to v telj -a m,
u g o to v iteljica -e , ugotovilo -a
s; u g o t v lja ti -am, u g o t v lja
n je -a s, u g o ta v lj v ec -vca m,
u g o ta v lj v k a -e ; u g o ta v lj le n
-ln a -o [ -ln-]
u g o v o r -a m prereka, nasprotova
n je, protest, odpor, oitanje, p n drek, ugovo riti -m si k a j iz
govoriti si; u g o v o rljv ec -vca m,
u g o v o rljv o st -i , ugo v rn ik -a
m ; u g o v rja ti -am (kom u v
em), u g o v rja n je -a s, ugov a rj le c -lca [ - uc-] m
u g r b iti -im gl. g rab iti, u g rb lje n -a -o, u g r b lje n je -a s,
u g ra b ite v -tve , u g r b e k -bka
m, u g r b lje n e c -nca m, u g rb lje n k a -e , u g ra b n k -a m;
u g r b lja ti -am , u g r b lja n je -a s
n g r ti u g r je m (se) segreti gl.
g re ti: ~ se s h jo ; u g r v a ti
-am, u g r v a n je -a s
u g rz n iti -nem se, u g r z n je n -a
-o; u g rz ati -am se, u g r z a n je
-a s; ugrzen -zna -o: ~ i tr a v
n ik i; u g re z ljv -va -o, ugrezljv o st -i
u g rsti ugrzem gL g risti zagristi,
odgristi; u g riz -a m, u g rze k
-zk a m ; u g riz a -e : p ija a
in
u g riz ljv -va -o, ugriz1jv o st -i ; u g r lja j -a m;

u g rizn iti -nem , u g rz n je n -a -o;

ugrizo v ti -jem , u g rizo v l -la
-o, u g rizo v n je -a s ; toda: vgrzn iti (v jabolko ) gl. tam
h m edm.: h, k ak o je m raz
zun aj! (neprijetnost); h, ta lo
vek! (jeza)
u h ja ti -am, u h ja n je -a s, u haj -a m, u h a j k i -a -o, u haj tv o -a s, u h a j le c -lca [-u~]
m, u h a j l e v -a -o [- u -]
u h a n u h n a m , u h n ek -ka m
h a ric a -e : v lik a ~
u h ti -m, u h j -jte! u h l -la
-o, u h n je -a s
h e lj h lja m, h e lj e k -ka
[-hlj-] m, h e ljn ik -a [-hlj-]
m, h lja -e , u h lj -a m =
u h -a m, u h a -e i; h lja s t
-a -o, u h lj t - ta -o; u h lj ti
-m, u h lj l -la -o, u h lj n je -a s
u h it ti -m gl. h it ti uiti: N a zvzdo gled uh it, je o t t; u h i
t ti k o g a prehiteti, prekositi,
biti hitreji
uho usa s: n a ho in n a uh
(povdati), za ho u d riti (po
iti) koga; v ho m e pii! usa
m e bol (+uesi m e b o lita), te
bom za usa, im eti jih za u e
si; uh p ri ivanki, uesa p ri
posodi, uesa (balansa) p ri k o
lesu; u h t - ta -o, h a st -a -o;
usce -a s, u sast -a -o, usen -sna -o: ~ e bolezni, usn ica -e , u sn ik -a m sveder
za vrtanje ues pri leseni posodi
u h o d iti uhodim gl. hoditi, u h o je n
-a -o: ~ a pt
uholz -za m zool.
u iti uidem [u-i-], u id i -te! uel
u la - in - -: za je c je ul,
b esed a u id e kom u; u h ja ti -am
gl. tam
u ja s n iti -m se: neb se u jasn i,
u j sn i -te! u j s n il -la -o, u j sn je n -a -o, u ja sn te v -tve z;
u ja s n je v ti -jem , u ja s n je v l
-la -o, u ja s n je v n je -a s

830

ukorenciti
jc a ti -am, jc a n je -a s; jc k a ti
-am (se) = jc k a ti -am (se)
gugati (se )
je c jc a m m aterin brat, jev
-a -o; jn a -e materina sestra,
ujeva ena
u je d -a m ugriz, u j d -i i kolika
m edo u j d a -e : p tic a ~
u j d a t i -am (se), u j d a n je -a s,
u j d a v -a -o, u j d a v e c -vca m,
u j d a v k a -e i kdor se rad ujeda,
u j d a v o st -i ; u je d ljv -va -o,
u je d ljv o s t -i , u je d ljv e c -vca
m, u je d ljv k a -e i, u je d n a -e i,
gl. u je sti
u je m -m a m, u je m ljv -va -o,
u je m ljv o st -i
u j m a ti -am se: ~ se s kom (im),
u j m a n je -a s, gl. tudi u je ti
u j s ti u j m (se) gl. je sti: m raz
se je u j d e l, u j d en -a -o: ~ o
zlje; gl. u j d a ti -am
u j ti u jm em , u j m i -te! u j l -a
-o, u j t -a -o, u j tje -a s; u j tn ik -a in u je tn ik -a m, u j tnica -e in u je tn ic a -e , u j tn ik i -a -o in u je tn k i -a -o,
u j tn itv o in u je tn itv o -a s
u je z iti -m : ~ koga, se, u j z i in
u je zi -te! u j z il -la -o in u j zilo -i -e: ~ o ga je ; u je z ljiv
-va -o, u je z ljv o st -i i
u jm a -e i vrem enska nesrea:
toa, sla n a in d ru g e jm e;
jm a st -a -o: ~ o leto
jn a -e gl. u je c
u j iti -i se, u j ilo se je , u j e n je -a s
k -a m, u k a lje n -ljn a -o, uk a ljn o st -i ; ukoslven -vna -o
metodoloki, didaktien, ~ s lo v je
-a s didaktika, u k o v n a -e i unina; gl. tudi en -na -o
u k n iti -im : ~ koga, se, u k n i
-te! u k n il -a -o, u k n je n -a -o,
u k n je n e c -nca m, u k n a -e :
~ sm ega sbe; u k a n ijv -va
-o, u k a n ljv o st -i , u k a n ljv e c
-vca m

k a ti -am, k a j -te! k al -a -o,

k a n je -a s, u k -a m, k av ec
-vca m
u k az u k z a m, u k zen -zna -o;
u k z ati in -ti u k em gl. k a
zati, u k z an -a -o; u k azo v ti
-jem , u k azov al -la -o, u k azo v n je -a s, u k azo v lec -lca
[-u- in -ic-] m , u k az o v lk a -e
[-u- in -lk-] i, u k azo v len -ln a
-o [ -ln-]; ukazlo -a s, u k a z ljiv
-va -o, u k a z ljv o st -i
u k in iti -nem razpustiti, razvelja
viti, ustaviti, odpraviti, u k in je n
-a -o, u k in ite v -tv e ; u k in ja ti
-am, u k in ja n je -a s
u k sa ti -am (se); u k sn iti -nem :
m ka u k sn e
u k l ti u k lje m gl. k la ti: ps je
u k l l o tro k a, k o m r m e je
u k l l; t le se je u k l lo za
15 k il
u k l ti uklnem [-u-] gl. k leti,
u k l t -a -o: ~ i g rd ; u k l to st
-i ; u k ln ja ti -am, u k ln ja n je
-a s; u k lin je v le c -lca [-u-] m ,
u k lin je v lk a -e [-u - 1 i
u k lo n iti uklonim , u k lo n i -te!
u k lo n il -la -o, u k lo n je n -a -o,
uk l n -na m, u k lo n itev -tv e ,
u k lo n ljiv -va -o kdor (ka r) se
d ukloniti, u k lo n ljv o st -i ,
u k l n ja ti -am, u k l n ja n je -a s;
u k la n ljv -va -o kdor se rad
uklanja, u k la n ljv o s t -i , u k la n ljv e c -vca m, u k la n ljv k -e
u k o n ti -m pokonati gl. k o n
ati, u k onn -a -o, u k o n n je
-a s; u k o n e v ti -jem , u konevl -la -o, u k o n e v n je -a s
u k o r u k o ra m graja, u k o riti -m
koga, u k o ri -te! u k o ril -la -o,
u k o rj n -n a -o, u k o r j n je -a s,
u k o rte v -tve , u k o rtv e n -a -o
[-tvn-] : ~ i od lo k
u k o re n iti -im se: sa d ik a se ukoreni, u k o ren en -a -o: ~ e
tr te ; u k o ren i ev ti -jem , ukore n i e v n je -a s

ukoreniniti
u k o re n in iti -im (se), u k o re n in je n
-a -o, u k o re n n je n je -a s, u k o
re n in je n o st -i ; u k o r n iti -im
(se)
u k sti -m s ko urezati gl. k o
siti, uksil -la -o: za jc a je
uksil
U k ra jin a -e , U k ra jin e c -nca m,
U k ra jin k a -e , u k ra jin s k i -a
-o, u k ra jn in a -e
u k r j a ti -am skrajati; u k ra je v ti -jem , u k ra j e v l -la -o,
u k ra j e v n je -a s, u k ra je v leri -lna -o [ - ln-]
u k r s u k r sa m, u k r se n -sna -o:
~ i p rid ev n ik , u k r sn ik -a m
dekorater
u k r sti u k rd e m gl. k ra sti, u k r den -a -o: ~ o blago; u k r sti
se k m
u k r titi -im, u k r til -a -o: dan
se je u k r til, u k r te n -a -o,
u k r te n o st -i : ~ p rav ic ; u k ra ev ti -jem , u k ra e v l -la -o,
u k ra e v n je -a s :' ~ p rav ic
u k iti -im se: blago se p ri p r a
n ju u k i, u k il -a -o, u k e n
-a -, u k e n je -a s, u k r te v
-tve
u k re n iti u k rn e m zaviti, upogniti
gl. k re n iti: v r t pod j re in ~
u k re n iti u k rn e m skleniti, dolo
iti, odrediti, u k r n i -te! u k r e
n il -la -o, u k r n je n -a -o,
u k re n t v -tve , u k r p k r p a m; u k r p a ti -am, u k r p a n je
-a s
u k re p i ti -m (se) okrepiti, u k re p i
-te! u k r p i l -la -o, u k re p lj n
-n a -o, u k re p te v -tve ; k re p lje v ti -jem , u k r e p lje v n je - a s
u k re s ti u k rem gl. k re sa ti: ogenj
~ , u k re s n -a -o; u k r s u k r sa
m ; u k re so v ti - jem
u k r te n -tna -o giben, sposoben,
o kreten ; u k r tn o st -i , u k r tne -a m, gl. neu k rteri
u k h n iti -nem : ~ v ejo odlomiti,
u k h n je n -a -o: ~ a v e ja

u k riv iti -m skriviti, u k riv i -t!

u k riv il -la -o, u k riv lje n -a -o,
u k riv lje n o st -i , u k r v lje n je -a
s, u k riv te v -tve i
u k r o jiti u k ro jim gl. k ro jiti: ~
obleko, u k ro jil -la -o, u k ro je n
-ena -o, u k r j - ja m, u k r je k
-jk a m, u k ro jite v -tve z
u k ro titi -m, u k ro ti -te! u k ro til
-la -o, u k ro n -na -o, u k ro ttev -tve ; u k ro tljiv -va -o,
u k ro tljv o st -i ; u k ro e v ti
- jem
u k h a ti -am se gl. k u h a ti: je d
se u k h a je je m anj (nasprotno:
n a k u h a ti se), toda : v k u h ati sdje ; u k h a n je -a s; u k u h v a ti
-am se
u k v r ja ti -am se s im, u k v rja l
-a -o, u k v r ja n je -a s
u l n iti -im koga (se) zlaniti
delo loveka uln i, u l n je n
-a -o
u l n -a m vrsta konjenikov, u ln ec
-nca m, u l n k a -e kratka ulanska su k n ja ; u l n sk i -a ro: ~ i
polk
uli ulem : pod m jo to bi
ti ulg el podlgel; uli se lei,
poli se: m rje se je ulglo;
u lg ati -am (se): p o v o d en j se
ulga pojma; svt se u lga
pda, se posda; u lg a -e i ,
u l g av k a -e hruka, ki se, ulei,
u le g ln a -e usedlina
u l k n iti -nem (se) upogniti, ulk n je n -a -o: e koga zbode v
h rb et, se u l k n e; d esk se je
u l k n ila
u le n ti -m se poleniti se gl. len iti
se, u l n il -la -o
u le t ti -m se gl. le te ti: besd a
se ulet, vda se je u letla,
s tro j se je u ltel, p ri p resip a n ju se n e k a j z rn ja u let
u l ti -m (se): s d je se ulei,
u ln -a -o: ~ o s d je ; ulevati -am se

umetelen
lica -e , mn. lice -ic ozka ogra
jena pot, liica -e , lien -na
-o: ~ i se k re t r
u liti u ljem gl. liti: sveo, zvn
~ ; d se je ulil, u lit -a -o,
u litje -a s, u lite k -tk a m ; ulja ti -am : d se u lja ; u liv a ti
-am, u liv a n je -a s, ulv -a m,
u liv lo -a s, uliv -a m ; toda:
v l(v a)ti vodo v sd
l j - a m votlo drevo, panj (ebelji),
lje v -a -o: ~ o relo; u ljn j k
-a m, u lje -a s
u lj -sa m absces, ulkus; u lj se n
-sna -o
lje c ljc a m gum ijasta cev
lk u s -a m ir, razjeda, lk u se n
-sna -o; u lc e r c ija -e , ulcerzen -zna -o, vse med.
u lo m ti ulm im odlomiti gl. lo
m iti: sneg se ulm i, ulom ti
vjo, ks k r h a ; u l m lje n -a
-o, u l m lje n je -a s; ulm -m a
m, u lom ek -m ka m, ulom kov
-a -o: ~ a rta , ulm nica -e ;
u l m lja ti -am ; toda: vlom iti v
hio, gl. tam
u lo v iti -m, ulovi -tel ulovil -la
-o, u lo v lj n -na -o, u lovtev
-tve i, u lvek -vka m
u ltim a t -a m zadnji poziv, zadnja
beseda, zadnji pogoj: d ati kom u
~ , p o sta v iti
~ sp re je ti, od
b iti; u ltim ativ en -vna -o: ~ e
zahteve, ~ o p o sta v iti pogoje
[povsod: - lt-]
ltr a [-lt-] lat. predi, preko (kake
m eje): ltr a rki, ltr a valovi
ltra - v sestavi: u ltra m a rn -a m
neka modra barva ; u ltra rd -a
-e: ~ i a rk i; uH rav io lten -tn a
-o = u ltra v ijo li e n -na -o =
u ltra v ijo lia st -a -o: ~ a sve
tlo b a
m -a m : b il je ves iz um a;
m en -m na -o, m nost -i ,
m n ik -a m, u m ljiv -va -o,
u m ljv o st -i i; um ovti -jem ,
um ovl -la -o, u m o v n je -a s,
Slovenski pravopis

um ven -vna -o, um ovlen -lna

-o [ -ln-]
u m a k n iti um knem , u m k n i -te!
in u m ak n i -te! u m k n il in
u m a k n il -la -o, u m k n je n -a
-o, u m a k n ite v -tve i, u m a k ljv
-va -o [nepoud. povsod: -m akin -m k-]
u m n jk a ti -am zm anjkati, besede
ne drati; u m a n jk o v ti -jem ,
u m a n jk o v l - la -o, u m a n jk o v n je -a s
u m n ja ti -am zmnjati, u m n jan -a -o, u m a n j v a -e ;
u m a n je v ti - jem , u m a n je v l
-la -o, u m a n je v n je -a s
u m za ti um em gl. m azati, um zan -a -o, u m z a n je -a s, um zanec -nca m, u m za n k a -e ,
um zanost -i , u m a z a n ija -e ;
um zek -zka m
um cati -am, um can -a -o: ~ o
s a d je '
um edti -m: ~ s d je, u m di -te!
u m dil -la -o, u m edn -n a -o:
~ e h r k e
u m riti -im, u m rje n -a -o, um rje n o st -i , u m re k -rk a m ;
u m rja ti -am, u m e rja n je -a s
u m siti -im gl. m esiti: m oko,
um en -a -o: ~ o testo
um sten -tn a -o prilien, prim e
ren, prikladen: um stno b i bil;
um estnost -i
um sti um tem gl. m sti m tem ,
um ten -a -o: r v n o k a r um teno surovo m slo, u m ten ica
-e um teno m leko; u m tati
-am, u m ta n je -a s; u m et -a
m, um etlo -a s, u m e tln ica -e
[-u-]
um estiti -m in u m stiti -im usto
liiti gl. nam estiti, umen -a
-o in um en -n a -o, u m e sti
tev -tve ; um ati -am, um an je -a s
um telen -ln a -o [-ln-] zvden,
spreten, ve, u m teln o st -i [ -ln-]
zvedenost, veina
833

umeten
u m eten -tn a -o, um tnost -i i,
u m tnosten -tn a -o: ~ a zgodo
vin a; u m tn ik -a m , um tnica
-e , um etn ik i -a -o, um tnitvo -a s, u m e tn in a -e , um etnn ski -a -o; um etniti -im,
u m e tn i e n je -a s, u m e tn ija -e ;
u m e tn j k a r -ja m zanilj., um etn j k a rstv o -a s zanilj.
um ti um nem (se) gl. m eti, um ni
-te! ali um ni -te! um l -la -o,
u m t -a -o, u m tje -a s, letos
se proso zelo u m ne je drobno
zrno
u m ti um in in um jem , u m j
u m jte! um l -la -o; um vati
-am , u m v an je -a s; um ven
-vna -o, um vnost -i z
u m ik a ti -am in -em, u m ik a n je
-a s, um ik -a m; um nik -a m
kdor um ika (krade)
um liti -im : vino ga je um lilo
omeilo m u je srce; u m liti se
kom u: um lil se je oetu, um lje n -a -o
u m liti -im v milo sprem eniti, z m i
lom prepojiti, u m lje n je -a s,
u m iljen o st -i , u m iljv -va -o
u m ira ti -am, u m ira l -a -o, u m i
ra n je -a s, gl. tudi u m reti
u m iriti -m, u m iri -te! u m iril-la
-o, u m irje n -a -o; u m irja ti -am
um sel [-su] um isli , u m slek -a
[-lk-] m; um isliti -im, um i
lje n -a -o; u m lja ti -am, um lja n je -a s, u m ilj v a -e
u m iti um ijem , u m ij -te! um il -la
-o, um it -a -o; um iv ati -am,
u m iv a n je -a s , um iv -a ra,
um iv len -lna -o [ -ln-], um iv ln ik -a [ -ln- in -un-] ra,
u m iv ln ica -e [4 n -] i, um ivale -a s
u m lad ti -m gl. m lad iti: ~ sdje,
um ldil -la -o, u m la j n -na -o,
u m lad tev -tve i
u m lti um ljem se: ito se um lje (po m letju je tea manja)
u m ljiv -va -o gl. um in um eti

um noti -m (se) zm noiti, zm otiti

se pri m noenju, um ni -te!
um nil -la -o, um non -na -o,
um notev -tve i, um nek -ka
m; um noevti - jem , um noevl -la -o, u m n o ev n je -a s
um oblen -lna -o, um oblnost -i i,
um obolnica -e [povsod: -ln-]
u m o v riti -im se: tra v n ik i so se
um ovrili, u m o v rjen -a -o
u m o lk n iti -nem , um o lk n i -te!
um olknil -a -o in -la -o, um olkntev -tve , um lk -a m, um lklja j -a m [povsod: -ouk-]
um r u m ora m ; u m o riti -m,
um ri -te! u m o ril-la -o , u m o r
je n -n a -o, u m o rj n ec -nca m,
u m o rj n k a -e i, u m o rtev -tve
um oslvje -a s logika, um oslven
-vna -o logien, um oslvec -vca
m logik
*um otvr -tv o ra m um etnina
u m re ti um rm in u m rj m gl. m reti: ~ od alosti (+alosti), ~
n ag le sm rti ali z naglo sm rtjo ,
~ za je tik o (+n a je tik i); u m rj
-a -e, u m rj n o st -i , u m tje -a
s ; u m rljiv -va -o, u m rljiv o s t-i
, gl. tudi u m ira ti
u m rtv ti -m : mes, p o elen je
u m tv i -te! u m tv il -la -o,
u m rtv n -na -o; u m rtv ti -m,
u m tv i -te! u m rtv l -la -o,
u m rtv lo st -i
m ski -a -o, m stven -a -o, mstvenost -i i, m stv en ik -a m
[povsod: -tvn-]
+u n a p r d iti -im (koga) poviati
v slubi; +u n a p re d te v -tve =
+ u n a p r d b a -e povianje
un cila -e velika rka, un cilen
-ln a -o [ -ln-]: ~ e rk e
na -e stara ute (28,34 g)
u n e je v ljiti -im (koga, se), uneje v o ljte v -tve , u n e je v lje n je
-a s
u n ep o k o jti -m (koga, se), unep o k ji -te! u n ep o k jil -la -o,
u n ep o k o jn -na -o

834

upirati
u n sti unesem gl. nesti: uneslo
ga je goljufalo ga je, zmotilo ga
je; je m islil, da bo b r n ared il,
p a ga je uneslo; k o m aj sem jo
un esel sem uel ; u n esn - n a -o
(+uneen), u n e s n je -a s, unsek -ska m , u n esn k a -e ; u n
sti se um iriti se, ponehali: fan t
se je unsel; v ih a r se je unsl;
u n ati -am, u n a n je -a s
u n i iti -im, unien -a -o, un ie
n je -a s; unievti -jem , unievl -la -o, u n i e v n je -a s,
u n iev len -ln a -o [ -ln-]; unievlec -lca [-uc-] m, uniev lk a -e [-uk-] ; u n i ljiv -va
-o, u n i ljv o st -i , u n iljv ec
-vca ro, u n i ljv k a -e
u n ifie ira ti -am poenotiti, izenaiti,
u n ific ra n je -a s, u n ifik c ija -e
, u n ifik a c jsk i -a -o
u n ifo rm a -e , un if rm sk i -a -o,
u n ifo rm en -m na -o; un ifo rm i
r a ti -am, u n ifo rm ira n je -a s
u n ija -e [ +nija], u n ra ti -am
zediniti, u n i t -a m , u n i tsk i -a
-o, u n i tstv o -a s
u n ik a t -a ro edini izvod kakega
knjinega dela
n ik u m -a ro posebnost, edina iz
jema, redkost, edini prim erek
u n ila te r le n -ln a -o [-ln-] eno
stranski: a pogodba
unisno ital. prisl. enoglasno, so
glasno: ~ je aboir odobril; peli
so
ne veglasno
u n it re c -rca ro verska loina, unit rs k i -a -o, u n ita rize m -zm a ro
u n iv e rz a -e vseuilie, u n iv erzitten -tn a -o: ~ a k n jin ica,
u n iv rz en -zna -o: ~ o poslopje
u n iv e rz le n -ln a -o [ -ln-] sploen,
vesljen, u n iv e rz ln o st -i [ -ln-]
splono st, vesljnost; u n iv rzum -a m vesljni svet, vesljstvo; univ erzalizem -zm a m fil.
u o k v iriti -im, u o k v irje n -a -o,
u o k v irje n je -a s
p -a ro gl. u p ati

u p ad u p d a m: ~ vode, ivega
sre b ra ; u p d a ti -am, u p d a n je
-a s; u p sti u p d em gl. p asti
padem , u p d e n -a -o: ~ obraz,
up d el -dla -o: ~ o lice, u pdlost -i 2; u p d e k -dka m, u pad n a -e ; toda: v p sti v k a j
gl. tam
u p liti -im (lu), u p lje n -a -o
u p a ti -am : lipam , d a bom dobil,
pam si skoiti (+upam skoiti),
u pam z d ra v ja , pom oi, pam
kom u d en a r; u p a n je -a s, p ati
si k a j: nisem si p al u g ovrja ti, e d ih a ti si nisem p al;
p -a ro, gl. tudi u p n ik
upi upem se: k ru h se je upk el je izgubil n ekaj tee
u p h a ti -am (se), u p h a n -a -o,
u p h a n je -a s, u p h an ec -nca
m, u p h a n k a -e , u p h an o st -i
, uph u p h a ro
u p ep e liti -m, u p ep eli -te! upep lil -la -o, u p e p e lje n -na -o,
u p e p e lj n je -a s, u p ep e litev -tve
; u p e p e lje v ti -jem . u p e p e
lje v a n je -a s; upep ele -a s
u p riti -im naperiti: kol ~ s p i
cam i, n ap e ram i opremiti, u p e
riti m isel v k a j, u p rje n o st -i
fil.
u p sn iti -im, u p sn jen -a -o,
up esn tev -tve
u p ti upnm gl. p e ti pnem pod
preti, upreti, u p t -a -o; u p ti
se truditi se, muiti se, u p to st
-i
u p h a ti -am in -em ; u p ih n iti
-nem , u p h n je n -a -o: lu u p ih
n iti ugasiti, toda: og en j vpihniti
podpihati, razpihati
u p ij n iti-im (koga, se), u p ija n je n
-a -o; u p ija n ljv -va -o (lovek
in pijaa)
u p liti -im (kaj, koga), u p ljen
-a -o
u p ira ti -am (se), u p ira n je -a s;
u p rav -a -o, u p rav e c -vca ro,
u p ra v k a -e . u p rek -rk a ro;

835

uplhniti
u p rljiv -a -o, u p rljiv o st -i i,
gl. tudi u p re ti
u p l h n iti -nem, u p l h n i -te! up l h n il -a -o in -la -o, up lh n je n -a -o: otek lin a, voda up l h n e; u p la h o v ti -jem , uplah ovl -la -o, u p la h o v n je -a s
u p la ti -m (se), upli -te! u plil -la -o, u p la n -na -o, u plasnost -i
u p l n iti -im gl. p len iti, u p l n je n
-a -o, u p le n te v -tve
p n ik -a m, pn ica -e i, pniki
-a -o
u p o d o biti -im, upodobil -a -o,
u p o d o b ljen -a -o, upodobitev
-tve i , upodobljv -va -o, u p o
dobljv o s t -i ; u p o d b lja ti -am,
u p o d a b lja jo -a -e: a u m e t
nost likovna, u p o d b lja n je -a s,
u p o d ab ljv e c -vca m, upodablj v k a -e z
u p o g ib ati -am in -b ijem gl. gi
bati, u p o g ib a n je -a s; u p ogib
ljiv -va -o, upo g ib ljv o st -i ,
upogib -a m, upogb en -b n a -o,
u p o g bnost -i ; upogbnica -e i
u p o g n iti upognem ,' upogni -te!
u p ognil -la -o, u p o g n je n -a -o:
~ o pohitvo; u p o g n je n ec -nca
m: ja n e ev i u p o g n jen ci; up o g
ljiv -va -o, u p o g ljiv o st -i i
u p o k o jiti -m, u p o k o ji -te! u p o
k o jil -la -o, u p o k o j n -na -o,
u p o k o j n ec -nca m, u p o k o jn k a -e ; u p o k o jitev -tve , u p o
k o jitv e n -a -o [-tvn-]: ~ i dek rt
u p r u p o ra m, u p o ren -rn a -o,
u p o rn o st -i , u p o rn ik -a m,
u p o rn ica -e , u p o rn ik i -a -o,
u p o rn itv o -a s, u p rn e -a m,
gl. tudi u p re ti in u p ira ti
u p o r b iti -im gl. rab iti, u p o rb lje n -a -o, u p o r b a -e , upor b e n -bna -o, u p o rb n o st -i i,
u p o r b n ik -a m, u p o rb n ic a -e
i ; u p o ra b lja ti -am, u p o r b lja

n je -a s ; u p o ra b ljiv -va -o,

u p o ra b ljiv o st -i
upostv iti -im = vzpostviti, upost v lje n -a -o, u p o sta v te v -tve z
u p o tev ati -am potvati, v potv
jem ti, u p o t v an je -a s, upotven -vna -o; gl. tu d i potev
u p titi -im (koga kam ) pot po
kazati kom u, u p ten -a -o, upte n je -a s ; u p te k -tk a m
u p r sn iti -nem : ~ lu, u p r s n je n
-a -o; u p r sk a ti -am
u p r ti u p re m (si ro k ) s pra
njem si rok obrabiti
u p r v a -e , u p r v e n -vna -o,
u p r v n ik -a m, u p r v n ic a -e ,
u p r v n ik i -a -o, u p ra v n n a -e
, u p rv n itv o -a s ; u p ra v ite lj
-a m, u p ra v ite ljic a -e f, u p ra v te ljstv o -a s, u p ra v te ljs k i -a
-o; gl. tudi u p ra v lja ti
u p ra v i iti -im : ~ k o g a do esa
(za k aj) dati kom u pravico do
esa, u p rav i en -a -o: ~ b iti
do esa im eti pravico do esa;
u p rav i en o st -i , u p rav ien ec
-nca m , u p ra v i e n k a -e ; u p ravievti -jem , u p rav i ev l -la
-o, u p ra v i e v n je -a s, toda:
o p rav i iti se izgovoriti se
u p ra v lja ti -am, u p r v lja l -a -o in
u p ra v lj la -o, u p r v lja n je -a in
u p ra v lj n je -a s; u p ra v lj v ec
-vca m, u p ra v lj v k a -e i, u p rav lj le n -ln a -o [ -ln-]
u p re g n ti u prgn em nagniti, upo
gniti gl. p reg n iti
u p r ti u p rm : ~ oi v k a j, v
koga, ~ se z nogam j, ~ se k o
mu, u p ri -te! u p rl -a -o, u p rt
-a -o: ~ pogled v nebo, u p rta
m isel fiksna id eja ; gl. tudi u p i
ra ti, u p o r
u p riz o riti -m, u p rizo ri -te! u p r i
zoril -la -o, u p riz o rje n -n a -o,
u p riz o rite v -tve ; u p riz rja ti
-am, u p r iz rja n je -a s
+ u p ro p stiti -im (to g a) uniiti, po
dreti kom u ka j, +u p ro p en -a -o

836

urezati
ra -e : 1. priprava za m erjenje
asa: pna, stenska, rona, za
pestna, cestna, stolpna
pena, sonna, e le k tri n a ~ ; ~
n a utei, n a nihalo, na pero;
~ o naviti, n a ra v n a ti; ~ o n a
v iti kom u uesa naviti; 2. a
sovna enota: ran a, h uda, za d
n ja , sm rtn a
koliko je
dobro, debelo, slabo, pilo ~ o
hod; ob 12. u ri zadnji as; p r i
dem 10. ~ o od 9h do 1Oh; v eni
~ i p rid em ; pri navedku asa se
sam. u ra pogosta izpua: oko
li d evete (ure), p re d e trto (uro)
m e ne bo; re n -rn a -o: ~ i
kazalec, ~ a m aa za odvrnitev
hude ure; ric a -e , rn ik -a
ra, rn ic a -e i kolesje; u r r - j a
ra, u ra rc a -e , u r rs k i -a -o,
u r rstv o -a s, u r rn (ic )a -e i,
u r n j k -a m katla, hia za uro
u ra n a ti -am (se) gl. ra u n a ti
u r d -da ra, u r d e n -d n a -o,
u r d n ik -a ra, u r d n ic a -e ,
u r d n ik i -a -o, u rd n itv o -a s;
u rd o m a prisl.; u ra d o v ti -jem ,
u rad o v l - la -o, u ra d o v n je -a s
U r l [-l] -a.m kr. i. pogorja, u r lski -a -o [ -ls-]; u r lo -a lt jsk i
-a -o; u ra lt -a m min.
u r n -a m kem . prvina, u rnov
-a -o: ~ a ruda, u r n sk i -a -o:
~ a b a te r ija
U r n ija -e muza zvezdoslovja
u r sti u rs(t)em (se) gl. rasti:
v pol le ta vsako obleko u ra ste ;
h laam je u rase l; te slabosti bo
e u ra se l; drevo se je lepo u raslo; u r en -a -o: ~ les; u rati -am (se): h itro u ra
o tro jim razvadam , ito se lepo
u r a; u r a n je -a s
u ra v n ti -m gl. rav n a ti, u ra v n a l
-la -o, u ra v n n -a -o; u ra v
n a v a ti -am, u ra v n v a n je -a s,
u ra v n v a -e ,u ra v n v e n -vna -o
u rav n o v siti -im spraviti v ravno
vesje; uravn o v een -a -o, u r a v-

837

novenje -a s, u rav n o v en o st
-i i
u r z iti -im gl. ra z iti napraviti razo,
praska, raniti, u r e n -a -o, u re n je -a s, u raz u rz a m ; u raz'ljiv -va -o; u r a lj j -a m ; u r ati -am : z zobom se v j z ik ~
u rb a n it ta -e i uglajenost v bese
dah in dejanju, vednju; u r b a
n istik a -e , u rb a n isti e n -na
-o, u rb an iz em -zm a m
u r b r - ja [ +urbar] m , u rb rsk i
-a -o: ~ e d a ja tv e , ~ i zapisi
*rbas -a m gornje usnje evljev,
oglav
u r i u rem gl. rei: ivino ~ ,
ivini ~ , u re n -n a -o; u rk a ti -am ; gl. tudi u ro en
u re d iti -m, u r d i -te! u r d il -la
-o, u re j n -n a -o, u re d ite v
-tve
u re j n o st -i ; u r d b a
-e , u r d b e n -a -o [-bn-];
u re d n ik -a in u r d n ik -a m,
u re d n ic a -e in u r d n ic a -e i,
u red n itv o -a in u rd n itv o -a s,
u red n ik i -a -o in u r d n ik i -a
-o; u r ja ti -am, u r ja n je -a s;
u re je v ti -jem , u re je v l -la
-o, u re je v n je -a s; u re je v le c
-lca [-u-] ra, u re je v lk a -e
[-u-] , u re je v a le n -ln a -o
[-ln.]
re n -rn a -o: ~ lovek, ~ o se
gibati, rn o st -i ; u rn o k rl
[ -il] -a -o
u resn i iti -im, u resn i en -a -o,
u re sn i e n je -a s; u resn i ev ti
-jem , u resn i ev l -la -o, uresn i ev n je -a s, u re sn i ljiv -va
-o, u re sn i ljiv o st -i
u rz ati u rem odrezati, u rz an
-a -o, u r z a ti se zm otiti se, ogo
ljufati se; u rz -za ra, u r z a -e
2, u rz an ic a -e kos kruha po
konanem delu za na pot; u rzek -zk a ra; u r z n iti -em : vino
u rzn e (kadar je prevrelo in
dobi kislino); u rez o v ti - jem
(n. pr. kroja obleko ) , u rezo v l

nrgrati
-la -o, u re z o v n je -a s, toda:
vrzuti im v d rev sn o sk o rjo
u r g ra ti -am naganjati, pritiskati,
opom injati, u rg n c a -e
rh -a m zool., bol.; lrh a k lic ati
u rin -a m se, u rin sk i -a -o: ~ a
in filtr c ija , u rin zen -zna -o;
u r in ir a ti -am, u r in ir a n je -a s,
vse m ed.
u riti -im, (iz)rjen -a -o, r je n je -a s
uro en -na -o zaaran, uronca
-e bot., u ro n k -a m bot.;
u ro iti -im, uroen -a -o, u ro
e n je -a s; u ro k u ro k a m in
ro k -a m, nav. mn. u r k i -ov
u r p a ti -am (kaj), u r p an -a -o
C ru la -e os.
tru lin -a -o,
l)ra -e , trin -a -o, U rka
-e i , rkin -a -o; u ru ln k a -e
i,
u ru ln sk i -a -o
u r tik r ija -e koprivnica med.
U ru g v j -a m l. i. drave, u ru g v jski -a -o, U rug v jec -jca m,
U ru g v jk a -e
u sad in sad u sda m udr; usad ti -m se, u sdi -te! u sdil
-la -o, u sa j n -na -o; u sa d n a
-e ; u s ja ti -am se, u s ja n je
-a s, gl. tudi usesti se; toda
v sad iti gl. tam
u sa h n iti ushnem , u sahni -te! in
u sah ni -te! u sh n il in u sah n il
-la -o, u s h n je n -a -o: prid.
u sh el -lila -o in u sahel -hl
-; u sih a ti -am [nepoud. povsod:
-sah- in -sh-]
u s p iti -im: p o t ga je u sp ila v
sapo spravila, u s p lje n -a -o
u s k a ti -am (se), usk u sk a m,
u se k ljv -va -o; toda: v sekati
im e v kam en
u s k n iti -nem (se): ~ lu; uskn je n -a -o; u sek o v ti -jem
(se): ~ lu, u sekovl -la -o,
u se k o v n je -a s, u sek -a m =
u se k ln ik -a [-u-] m = usek o v ln ik -a [-u-] m
u ssti usdem se gl. sesti (+vsesti
se), usden -a -o: ~ o m lko;

u se d lin a -e i , u se d n n a -e ;
u s d ati -am se, u s d a n je -a s,
usd -da m
u sid ra ti -am : la d jo ~
u sih a ti -am gl. u sa h n iti
usip a ti -am in -p ijem : ta se
u sip lje (usipa); u s ti -jem in
uspem se gl. su ti; u sip v ati
-am ; uspen -na -o: ~ je
k ro m p ir, k a d a r se k u h a n ra d
drobi
u sriti -im se sesiriti se: m leko
se je u srilo
uskoiti uskim gl. skoiti: k
sovrnikom je u skil zbeal,
preel; sukn se uski, uskeno blago; usk k -ka m, usktvo -a s ; usk k i -a -o; U skk
-ka m ; toda: vskoiti (nam esto
k oga v vrsto)
u sliati -im, uslian -a -o, uslan je -a s; u sliev ti - jem , uslie v n je -a s
usloiti -im, usloen -a -o: ~ a
palica
usl g a -e : b iti n a uslgo; u slu
en -na -o, u sl n o st -i ; usliti -im kom u uslugo storiti, pri
kupiti se; usl iti se u dinjati se,
udniniti se, zadati se, u slu ljv
-va -o; gl. tudi usflben
nsl b en -a -o, u sl b en ec -nca
m, u sl b en k a -e , usl b en ski -a -o, usl b en stv o -a s
u sm riti -im k a j kam , u sm rjen
-a -o, u sm rjen o st -i ; usm rja ti -am, u s m rja n je -a s;
u sm e rje v ti -jem , u sm e rjev n je -a s, u sm e rjev lec -lca
[-dlc-] m , u sm e rjev lo -a s,
u sm e rje v le n -ln a -o [ -ln-],
u sm rn ik -a m, u sm ren -rn a
-o, u sm rn o st -i , u sm rljv
-va -o, u sm e rljv o st -i i
u sm iliti -im se (koga, esa), usm i
lje n -a -o, u sm ilje n je -a s, u sm i
lje n k a -e , u sm ilje n o st -i i
u sm odti -im, usm di -te! usm d il -fla -o: ~ ga je ez p lea

888

ustviti
u sm rad iti -im in u sm rad iti -m
(se), usm rad i -te! u sm rad il -la
-o, u sm ra j n -na -o in u sm ra
je n -a -o, u sm rad tev -tve :
u s m r ja ti -am (se), u s m r ja n je
-a s
u sm rtiti -m, u sm rti -te! u sm rtil
-la -o, usm rn
-na
-o,
u sm r n je -a s, u sm rtite v -tve
, u sm renec -nca m, usm rnk a -e , usm rtilo -a s ; u sm rtijv
-va -o, u sm rtljv o st -i ; usm rtte lj -a m, u sm rtte ljic a -e z
u sn je -a s, u sn j n -a -o, u sn ja t
-ta -o in u s n ja t -a -o, sn ja st
-a -o; u s n j r -ja m, u sn ja rc a
-e i, u s n j rs k i -a -o, u s n j rn a
-e i, u sn j rn ic a -e , u sn j rstvo -a s ; u sn j a -e zool.,
u s n j tic e -ic mn. bot.
u s d a -e i, usoden -dna -o ( + usodepoln), usodnost -i i, usodovec
-vca m: D eepingov [ dpingou ]
rom an U sdovec
u so d iti usodim prisoditi gl. soditi,
u so je n -a -o; usoditi si (se)
drzniti se, upati si; u s ja ti -am
si (se)
uspsti uspem (se), uspel usp la -o (+uspljen)
+ uso v riti -m spopolniti, +usov rn -na -o v sklad spravljen,
spopolnjen, popoln, +usovrtev
-tve spopolnitev
u sp v ati -am, u sp v a n je -a s;
u sp avlo -a s, u sp av len -lna -o
[ -ln-]: ~ o sredstvo; u sp a v an k a
-e
u sp eh usp h a m, u spen -na -o,
u spenost -i ; uspiti -im se
u sp ti uspm , uspl -la -o: ~ a
p rire d ite v , usplost -i i; uspv ati -am, u sp v an je -a s, uspvek -vka m
u sposobiti -im (koga, se), uspo
so b ljen -a -o, u sp o s b lje n je -a
s, u sposo b ljen o st -i i, usposblje n o ste n -tn a -o: ~ i izpit;
usposobitev -tve i, usposblje-

nec -nca m, u sp o s b ljen k a -e i;

u sp o s b lja ti -am, u s p o s b lja n je
-a 8
sta st s mn. -om -a -ih -i
(+stm i): na vsa ~ a povedati,
sm e ja ti se; kom u na ~ a g le
dati kaj govori, koliko sn; p o l
n a ~ a im eti esa; kom u ~ a
odpreti, zam aiti; p rs t na ~ a
(znam enje za m olk); b esed a v
~ ih obtii, kom u besedo iz ~
vzeti, kom u v ~ a poloiti, iz
ro k e v ~ a iveti, g re od ~ do
~ ; steca stec [-tc-] mn.;
sten -tn a -o (+stm en), stn a
-e (+ustno -a s), rod. mn.
sten [-tn]; stn ik -a m, u s t
nica -e 2, stn ien -na -o: ~ i
glasovi labiali, stn in ik -a m;
s tje -a s, rod. mn. s tij; u st
-a ra, stez -a m baha
u st liti -im, u sta li -te! u sta lil -a
-o, u st lje n -a -o, u st lje n o st
-i , u sta litev -tve , u s t lje n je
-a s
u stan o v iti -m, u stan o v i -te! u s ta
novil -la -o, u s ta n o v lj n -n a
-o, u stan o v itev -tve ; u stan o v a
-e , u stanoven -vna -o: ~ a
listina, u stan v ek -v k a ra, u s ta
n o v ite lj -a ra u sta n o v ite ljic a -e
, u sta n o v ite ljsk i -a -o; u stanovnk -a ra, u stan o v n ca -e
u sta n o v n n a -e ; u sta n v lja ti
-am, u s ta n v lja n jc -a s
ustv a -e i, u stv en -vna -o,
u stv n o st -i , u sta v o d jen -jn a
-o: ~ a skup in a
u st v iti -im (se): ~ koga, ~ kolo.
uro, voz, k ri, besedo; ~ se (pri
kom ); kolo, u ra, k ri se u st v i;
beseda se u st v i kom u; u stv iti
se kom u upreti se mu, je d se
m u je u sta v ila ; u st v lje n -a -o,
u sta v ite v -tve i; u sta v tv e n -a
-o [ - tvn- j; u sta v ljiv -va -o,
u sta v ljv o st -i ; u s ta v lja ti -am,
u st v lja l -a -o in -la -o, u s ta v-

lja n je -a m - n je -a a; ustavlj -a m
stiti -im se, ste n je -a s
u sto p ti ustpim se gl. stopiti:
~ se p re d koga; u sto p ti kom u
k a j odstopiti; blago se ustopi
skri; ustp u st p a m, u st p ek
-pka m , u stpnk -a m ; u st
p a ti -am ; toda: v stopiti stopiti
v (ka j)
u stra h o v ti - jem (koga) gl. s tr a
hovati, u stra h o v n -a -o, u stra h o v n je -a s, u sira h o v le n -lna
-o [ -ln-], u stah o v le c -lca
[ -u-]
m, u stra h o v lk a
-e
M u -] i
u s tr iti -im (koga, se), u str il
-a -o, u str e n -a -o, u streno st -i , u stra te v -tve ,
u s tra ljv -va -o, u stra ljv o st
-i
u stre i ustrem (kom u s im) gl.
strei, u str en -a -o, u str b a
-e ; u str en -na -o, u strnost -i ; u stre ljiv -va -o,
u stre ljiv o st -i i; gl. u str z a ti
u s tre liti -m, u stre li -te! u str lil
-la -o, u stre lj n -na -o; u s tr l
[-l] -a m, u stre lite v -tve i:
o b so jen na sm rt z u stre litv ijo
(+s streljanjem )
u str z a ti -am, u str z a n je -a s;
u str en -zna -o, u strz n o st -i
u str i ustrem gl. strii: ~ jo
ez gore, ~ se, u str n -a -o,
u str e k -ka m
u s tro j - ja m, u stro je n -jn a -o
organien. u str jstv o -a s; u s tro
jiti u stro jim gl. stro jiti, u stro
jil -la -o, u stro je n -a -o, u s tro
je n o st -i i, u stro jte v -tve
u s tv riti -im, u s tv rje n -a -o,
u stv a rite v -tve ; u s tv rja ti
-am , u s tv rja n je -a a; u s tv a r
ja le n -ln a -o [-ln-]: ~ a sila,
u s tv a rj ln o s t -i [ -ln-] , u s tv a r
ja le c rlca [ -u-] m, u s tv a rj lk a
-e H u - 1 i

u su iti -m (kaj, se) gl. su iti:

s a d je se usu; u s il -la -o:
bolezen ga je usu la, usun
-na -o, usu tev -tve i, usa
-e , us ek -k a m, usulo -a
s; usuev ti -jem , u su e v n je
-a s; usu ev len -ln a -o [ -ln-]
u s ti u s je m in uspem gl. suti,
u s t -a -o; d se je usl, toa
se u s je ali u sp; toda: vsti
ito v vreo, gl. tudi u sip a ti
u s n jiti -im (koga) zasunjiti,
u s n jen -a -o, u s n jen e c -nca
m, u s n jen o st -i
usv o jti -m (si k aj) prilastiti s i
asim ilirati, usv o ji -te! u sv o jil
-la -o, u sv o jn -na -o, usv o
jite v -tve , u sv o j n je -a s;
u sv ja ti -am : ra s tlin e u sv ja jo
zrak, u s v ja n je -a a
ui , sji -a -e: ~ e ja jc e , ~ i
pik ; k a -e , uca -e ; uiv
-a -o, uvost -i , uvec -vca
m , u v k a -e ; ec ca m
gnida; unec -nca m zool.; unek -nka m, nav. mn. u nki
mlade ui; u j k -a m bot.;
n ik -a m bot.
uenti unem , u ni -te!
unil -la -o, u n je n -a -o;
uip -a m prijem , u pek -pka
ra, u p lja j -a m; uipniti
-nem , u p n je n -a -o
u ip n iti -nem gl.
u en iti
usen -sna -o gl.
uho
u ib ti -m (kaj, se): h r s ta sneg
ne uib; ubil -la -o; uben
-na -o; uib o v ti - jem (se):
telo se u ib je, u ib o v n je -a a
u t ti u t je m se gl. te ti zmotiti
se pri tetju, u t tje -a a, ujtvek -vka m ; u t v ati -am se,
toda: v teti v k a j
ta -e i sennica, hladnica, tie a
-e iu ta b o riti -m se, u ta b o ri -te!
u ta b o ril -la -o, u ta b o rj n -na
-o, u ta b o rtc v -tve i

utrditi
u ta jiti -m, u t ji -te! u t jil -la
-o, u ta j n -na -o: ~ a toplota,
u ta j n je -a 3, u ta jite v -tve i ;
u t ja -e ; u t ja ti -am ; u ta je v ti - jem
u t p lja ti -am (se), u t p lja n je -a
s, gl. u to p iti
u te i -em gl. tei: voda, p ovodenj
se ute; kolo, m lin sk i k am en
se ute; u t k -ka m, u t k -ka
m; u t k a ti -am, u t k a n je -a s
u t g n iti in u te g n iti utgnem , utgnil -a -o in -la -o: u te g n iti
kom u ive; zd a j ne utgnem
(iti), ne utg n em (*nim am asa),
(to ti u t g n e e k o ristiti; utegov ti - jem : ~ zasluek, utegov l -la -o, u te g o v n je -a s
u t h a -e tolaba, u te ti -m,
u t il -la -o, u te n -n a -o in
u ten -a -o, u tetev -tve i;
u telo -a s, u te te lj -a m
u te l siti -im, utelen -a -o, utel e n je -a s, u te lsb a -e i
u te m e ljiti -m, u te m lji -te! u te
m e ljil -la -o, u te m e lje n -na
-o, u te m e ljite v -tve i, u te m e lji
te lj -a m , u te m e ljite ljic a -e ;
u te m e lje v ti -jem , u te m eljev n je -a s
* u ten zlije -ij mn. orodje, pri
prave, potrebine
u t p a ti -am in -pijem : u t p a se
mi, n je g o v a trm a se m u bo e
u t p a la ; u t p a n je -a s; u t p sti
u tp em gl. tepsti, u t p el -tp la
-o, u te p n -n a -o: ~ a obleka,
u te p n o st -i , u tep n ec in - n e c
-nca ra, u te p n k a in -n k a -e i;
toda: v t p sti v glavo
u te sn iti -m, u tsn i -te! u tsnil
-la -o, u te sn j n -n a -o, u te s
n itev -tv e , utesnilo -a s ;
u te sn j v a -e ; u te sn je v ti
-jem , u te sn je v l -la -o, utesn je v n je -a s; u te sn je v le n
-ln a -o [ -ln-], u te sn je v le c -lca
[-y- in -le-] m , u te sn je v lk a
-e [-u- iu -lk-]

841

u t -i (+ut -a m), u ten

-na -o, utn ica -e , u t je -a
s (pri stenski uri)
u tih n iti -nem , u tih n il -a -o: v te r
je u tih n il; u tih n tev -tve
u tilit re c -rca m kdor gleda samo
na korist, u tilita riz e m -zm a ra,
u tilita ris t -a ra, u tilita ris ti e n
-na -o
u tiriti -im tir narediti, u tirje n -a
-o: ~ a steza, gl. u t r
u t a ti-a m : o tro k a (da u tihne),
~ radio
uto ti utim (se): veliko v in a
se uti, p r i p iv u se je grdo
util; gl. toiti
u to l iti -im gl. tolaiti, u tolil
-la -o, u to len -a -o
u to lti utlim : ~ o tro k a utiati,
utli -te! u t lil -la -o, u t lje n
-a -o
u to n iti utonem , u to n i -te! u to n il
-la -o, gl. u to p iti
u to p ija -e deveta deela, izm i
ljen svet, slovstvena oblika; u to
pien -na -o: ~ i rom an, u to
p ist -a m sanjar, u to p s tk a -e
sanjarka, u to p stien -na -o
u to p iti -m, uto p i -te! u to p il -la
-o, u to p lj n -n a -o, u to p ljn e c
-nca m, u to p lj n k a -e , u to p i
tev -tve , utp u t p a m; gl. tudi
u ta p lja ti
u t r u t ra m zareza pri dogah,
v katero se vstavlja sodu dno;
.u t riti -im: sod ~ , u t rje n -a
-o, u t r je n je -a s, u t rn ik -a m
priprava za utrjenje
u tra k v sti e n -na -o dvostranski,
dvojezien: ~ e o le ; trak v zem
-zm a m, u tra k v s t -a m verska
loina husitov
u tr ta -e potrata; u tr titi -im,
u tr te n -a -o, u tr te k -tk a ra,
u tr te n -tn a -o
u trd iti in u trd iti u trd im , u trd il
-a -o in -la -o, u tr je n -a -o,
u tje n o s t -i , u trd ite v -tve ,
u trd b a -e 2, u trd b e n -a -o

u treti
[-bn-]; u t ja ti -am ; u trje v ti
- jem , u tr je v l -la -o, u trje v n je -a s , u trje v le n -ln a -o
[-ln ,], trje v le c -lca [-u-] m
u tr ti u tr m in u t re m (se), u tri
-te! u tr l -a -o, u t t -a -o; u ti
ra ti -am : ~ si p ot; u tir a n je -a s
u trg a ti -am : ~ cvetlico, oblak se
u trg a, u trg a n -a -o, u trg a n je
-a s; u trg v a ti -am ; u trg o v ti
- jem : ~ plao, u trg o v l -la -o,
u trg o v n je -a s, u t e k -ka m
u trip -a m ; u trip a ti -am in -pijem ,
u trip a n je -a s, u trip -a m,
u trip le n -ln a -o [ -ln-], u trip ln ica -e [ -ln-] : ila ~
u tr n iti in u trn iti u trn em , u trn i
-te! u trn il -la -o, u t n je n -a
-o; u tr in ja ti -am, u tr n ja n je -a
s, u trin e k -n k a m, u tr in j -a
m, u trin ja lo -a s
u tro se k -ka m troek, stroek
u trp ti -m: ne u trp im te k n jig e
ne m orem pogreiti, ne u trp i,
d a n e bi m alo stopil na vas,
u trp i -te! u trp l -la -o, u tp e k
-p k a m ; u trp v a ti -am
u tr d iti -im gl. tru d iti, u tr jc n
-a -o: ~ od dolge h o je ; u tr je n je -a s, u tr je n e c -nca m ,
u tr je n k a -e 2, u tr jo n o st -i i;
u tr ja ti -am, u tr ja n je -a s;
u tru d ljiv -va -o, u tru d ljv o s t-i z
u tv ra -e prikazen, strailo, zde- .
io, slepilo, u tv rja ti -am (si) do
m iljati si, delati si upe, pred
stave, narte
u tv r -ra m halucinacija, privid
*uv aevti - jem upotevati, uvaevl -la -o, uvaevn -a -o
spotovan, * u v aevnje -a s upo
tevanje, prem islek, spotovanje
u v e d rti -m se, u v d ri -te se!
u v d ril -la -o in uvdrilo, uved rte v -tve z
u v e lj v iti -im (se), u v e lj v lje n -a
-o, u v eljv d jen je -a s, u v e lja v i
te v -tv e ; u v e lj v lja ti-a m (se),
u v e lj v lja n je -a s

uv en iti -nem , u v n il -a -o, uvn je n -a -o, prid. u v l u v la -o:

~ cvet, uvlo st -i i
+u v e r n je -a s potrdilo, sprie
valo, overilo
u v riti -im (koga, se), u v rje n -a
-o; u v rje n je -a s, u v rje n o s t-i
i; u v e rljv o st -i i; u v rja ti -am
u v e rtu ra -e uvodna glasba, prenes. zaetek, uvod, u v e rt re n
-rn a -o: ~ a glasb a uvsti uvedem , uv d i -te! uv d el
u v d la -o in u v l -la -o, uvedn -n a -o, u v d b a -e ; u v a
ja ti -am, u v a ja n je -a s, u v ajlec -lca [ -au-] m , u v a j lk a -e
[-u-] i
u vsti uvzem , uvzi -te! uvzel
-zla -o, uvzen -a -o: im e je
~ o ; u v ez en je -a s
u vzati uvem gl. v ezati: ~ sli
k e v knjig o , ~ liste v p latn ice,
u v ezva -e ; uvezovti -jem ,
uvezovl -la -o, u v ezo v n je -a
s, uvezovlec -lca [-u-] m
uvzniti -nem : v b la tu je uvznil,
u v z n je n -a -o: ~ a k ila med.
u v id eti uvidim spoznati, sprevi
deti; u v id v ati -am, u v id v an je
-a s; uvidven -vna -o razsoden,
preudaren, uvid ev n o st -i
u vti u vijem gl. viti, u v t -a -o;
u v ja ti -am , u v ja n je -a s
uvd uvoda m, uvo d en -dna -o:
~ i lan ek = u v o d n ik -a m,
u v o d n iar -ja m kdor pie uvod
nike, uvodom a prisl. v uvodu
uvoz uvoza m, uvozen -zna -o kar
je v zvezi z uvozom : ~ o dovo
lje n je ; uvoznik -a m, uvoznica
-e i, uvoznna -e ; uvoziti u v o
zim gl. voziti, uvoen -a -o: ~ o
blago; uvozen -zna -o kar se
lahko u vo zi: blago je ~ o ; uvati -am, u v a n je -a s
u v rstiti -m, u v rsti -te! u v rstil
-la -o, u v rn -na -o, u v r n je -a s, u v rs tite v -tve ;
u v ra ti -ara, u v r a n je -a s

842

 v ula -e i m ehkonebni jeziek,

u v u l re n -rn a -o: ~ i glasovi
u za k o n iti uzakonim , u zak o n i -te!
u zak onil -a -o, u za k o n je n -a
-o, u zak o n itev -tve
u zn ca -e , nav. mn. u znce -nc
navade v trgovinskem poslovanju
zd a -e , zdica -e , zd ast -a
-o, z d a r - ja m ; u zd ti -m in
zd ati -am : ~ k o n ja (uzde na
takniti); zdnica -e
u zn o jti -m, uzn ji -te! u zn jil
-la -o: k la n ec ga je uznjil,
u zn o jn -na -o, u zn o jte v -tve
u zr ti uzrm gl. zreti
u z u rp to r -ja m samozvanec, uzurp c ija -e sam ozvanstvo; u z u r
p ira ti -am si nasilno si prilastiti
zus -a m navada, ega, obiaj,
splona raba, u zu len -ln a -o
[ -ln-] ( +uzulen)
u g ati -am (se): ~ hlod po m eri,
~ dno, ~ se p ri o b agovanju
d n a krivo zaagati, k akno si
spet ugal?
u liti in -iti -lim gl. aliti, ulje n -a -o, u altev -tve

u lje n ec -nca m, u lje n k a -e ,

u lje n o st -i
ualo stti -m, u alsti -te! ualstil -la -o, ualon -n a -o,
ualonost -i , ualo sttev
-tve
u ja ti -am (koga, se): h o ja m e
je u ja la
u ti u n je m se gl. eti m anj naeti, kakor je kdo priakoval;
toda: vti v n je m (se) v roko
raniti (se) s srpom
gec -a [-gc-] m pokvarjeno vino
tfice -a 9, v icu, ik i -a -o,
tfian -a m
uiti ujem , u j -te! uil -a -o,
u it -a -o, u tje -a s, u itek
-tk a m; uiten -tn a -o, u tn o st
-i , u tn ik -a m, u itn n a -e ;
u tk a r - ja m, u tk a ric a -e ,
u tk a rsk i -a -o; u iv ati -am,
u iv aj -te in -jte! uival -a -o
in -la -o, u iv a n je -a in u i
v a n je -a s, uiv -a m, uivlec -lca [-uc- in -lc-] m, uiv lk a -e [-uk- in -lk-]
u liga ti -am koga ugnti koga

V
v [v in v] m neskl.: m li v,
v lik i V, z vlikim V o k ra ju jem o volt, volum en
v [ v , u ali u po doloilih 81]
predi, kae I. s to. sm er 1 . pri
predm. (v koga ali kaj?): za
u p a j vse, za to p ljen v svoje
m isli, zagledal se je v sose
dovo; 2 . pri prisl. doloilih:
a) kraja (kam ?): iti v hio,
v gozd, v m esto; pasti v jam o,
vzeti v rko, p o g led ati v oi,
k ri ine v glavo, d ati v k r a j;
v tej rabi se predi, v vee z
os. z. v posebne oblike: vm e,
vte, vse, v n j, v n jo , v n je ;
b) asa (kdaj?): se ja bo v s re
do, d ela v p e te k in svetek,

848

v prvo ni u sp el prvi, v drugo

n a j p rid e drugi; c) namena
(em u?) in nasledka (kako?):
d ati v d ar, v d o b er nam en,
p r ije ti koga v strah , n are d iti
k a j v zgled; d ati v najem ,
v zak u p ; p ro d a ti v kodo, b iti
v k orist, v nadlego, v sram oto;
sp ra v iti v d en ar, v ni d ev ati;
) naina (kako?): v ceno d ati
poceni, tei v dir, v skok, o b la
iti se v svilo, spom niti se
v ivo; 3. pri prilastku (kateri?):
v ra ta v hio so raz b ita, skok
v viino in v d aljav o , k ita v tr i
pram en e, d a r v k o rist pogorelcem ; 1 1 . z m est. 1 . predm et
(v kom ali em ?): v tem lo

V-

v ek u sem se zm otil, v slogi je

mo, v n a g a ja n ju je velik, ne
d se m o titi v sv o jih m islih,
v em je p ra v a vred n o st? 2 . prisl.
doloila a) kraja (kje ? ): ivi
v m estu, v ro k i d ri, k d o r je
n im a v glavi, jo im a v p e ta h ;
v novi obleki, v svojem svetu,
v k u p u k n jig ; b) asa (kdaj?):
v m ladosti, v dveh dneh, v dobi,
v raz d o b ju , v asu, v k ra tk e m ;
c) naina (kako?): v podobah
govoriti, v ja t ah leteti, v go
tovini p laati, b iti ves v svili,
v k u p ih so vlaili iz hie; 3. pri
lastek (kateri?): h ia v b reg u
gori, n a p a k a v ra u n u je b ila
d rag a, zm ota v n a rtih , plailo
v gotovini; nekatere zveze bi
lahko uvrstili v razline sk u p in e:
k d o r v n esrei b iv a sam (v em?
kje? kdaj?), g reiti v m islih
(v em? kje? kako?). Nasprot
je izraa predl. iz, gl. tam ; kako
se rabi v pri krajevnih im enih,
gl. 26, 5; gl. tudi na in s (z)
v- [v, u ali u po doloilih 81]
predp. izraa sm er dejanja v
kako stvar: vdeti n it (v iv a n
ko), v sta v iti besedo (v stavek),
v d ih av ati, v ra sti se, v nesti (v
k n jig o), vprei, v tisniti, v ta k
n iti se, vsiliti; pred zaetnim vse pie u-: uvesti, uvod, u v rstiti,
uv aati, uvoz; loi predpono vod predpone u-, gl. tam
v b a -e 2, vben -b n a -o, v bnica
-e 2, v b n ik -a m, vabca -e i,
vbec -bca m, vbi -a m
v b iti -im s stalnim poud. ali pa
v ab iti vbim , vb i -te! vab
-a -e, vb il -la -o, v b lje n -a
-o, v b lje n je -a s, v ab tev -tve
2, v abilo -a s, v ab len -ln a -o
[ -ln-]: ~ o pism o, vab ilec -lca
[-le- in -iu-]
v a b lk a -e [-lkin -iu-] ; v a b ljiv -va -o, v a b
ljiv o st -i 2

vda -e 2: ~ je n a ta k n je n a na
trn e k

vdba -e 2 gl. v ad iti

vademkitm -a m (pojdi z m enoj),
prironik, prirona, epna kn ji
ica
*vdij -a m varina, jamina
vditi -im (se), v je n -a -o, v je n o st -i 2, v d b a -e , vd b en
-a -o [ - bn-], v d b en ik -a [-bn-]
m; v jen e c -nca m, v je n k a -e
2, v je n sk i -a -o (+v je n ik i):
~ i dom ; v d n ik -a m, v d n ica
-e 2, vd n ik i -a -o; vade -a
s; gl. tudi v a ja
vdlja -e 2 stava, v d lja ti -am s
stalnim poud. ali pa v a d lj ti
-m, v a d lj a j -jte! v a d lj l -la
-o, v d lja n je -a ali v a d lj n je -a
s, v a d lj -a ro, v a d lj v e c -vca
ro, v a d lj v k a -e 2, v ad ljv sk i
-a -o: ~ a stra s t
+vga -e 2 thtnica, + v g ati -am
tehtati, upati si, +vgano je tve
gano, negotovo, + v g a n je -a s
tveganje, thtanje, +v g alica -e
2 negotovost
*vagabnd -a m postopa, klate,
potep, *vagabndski -a -o; *vag a b u n d ra ti -am, *v ag ab u n d ran je -a s; v ag n te n -tn a -o blo
de, potepajo se
vagina -e 2 med., v ag in len -lna
-o [ -ln-]
vagon -a m elezniki voz, vagnski -a -o: ~ a p o iljk a ; vagnek -ka m, v ag n ar -ja m
v ja -e 2, V je V j 2 m n. dijaki
slovstveni list, v jev c i -ev m
mn., v je v sk i -a -o, gl. tudi
v ad iti
v je n e c -nca ro gl. v ad ili
v je t -i 2 = v je t -a m, m n., v a
je ti -i in v je ti -ov, v jete n
-tn a -o: ~ i k o n j
v jin -a -o svoj. z. za 2 . os. (dva
lastnika): v jin nasvt, v jin i
o troci ( + vajun )
*vaknce -nc 2 m n. poitnice

Mf

vardvati
v a k n te n -tn a -o prazen, nezase
den: ~ o slubeno m esto, vak n c a -e i prazno slubeno mesto
v ak c in a -e med. cepivo, vakcin ra ti -am cepiti, v a k c in c ija -e
, v a k c in ra n je -a s cpljenje,
cepitev
v k u u m -a m, mn. vk u u m i -ov;
vk u u m sk i -a -o: ~ i a p a ra t
vl [vl] v la in va m, mn. v a
lovi -o v; vodni, r d ijsk i vl;
v lec -lca [-le-] m, vlek -ka
[-l-] m; v la st -a -o; v alovit
-a -o, valo v to st -i , valoven
-vna -o: ~ a dolin a; v a l v je -a
s; v alo v iti -m, v a lo v ij n je -a s,
v alo vtev -tve , v alo v ti -jem ,
valoval -la -o, v a lo v n je -a s
v lek -ka [ -l-] m vrsta plesa
v aln ca -e kem ., v aln te n -tna
-o kem ., v alnen -na -o: ~ e
rte
V alncia -e kr. i. pan. m esta,
v aln c ijsk i -a -o
v a l ta -e slovo, pojedina ob slo
vesu, razhdnja, v alte n -tn a -o
v aliti -m, vli -te! v alil -a -o,
v a lje n je -a s, v a lite v -tve ;
v aljn e c -nca m, valvec -vca
m, v alv k a -e , vale -a s:
val -a ra, valek -ka m;
vallen -ln a -o [ -ln-]: ~ e n a
prav e, v a liln ic a -e [ -ln-] ; v a
li -a m okroglo kam enje, prod,
melie
v lj -a m cilinder, v lja s t -a -o,
v lje c -ljc a m; v lj e k -ka m :
m lin n a v lj k e ; v lj e n -na
-o: ~ i m lin
v lja ti -am, v lja l -a -o in -la
-o, v lja n je in v a lj n je -a s,
v ljan e c -nca m , v a lj ln ik -a
[ -ln-] ra, v a lj le n -ln a -o [ -ln-];
v a lj -a m, v a lj a -e zool.;
v aljv e c -vca ra, v a lj v k a -e ,
v a lj v ic a -e ; v a lj ln ic a -e
[ -ln-] ; v lja r -ja m, v lja rek -k a m ; v a lj r n a -e ; valj h -a m, v a lj h a s t -a -o

v a lo riz ira ti -am doloiti, zviati

pravo vrednost, v a lo riz c ija -e
v alovti -u je m s gl. val
v lp et v alp ta ra, v lp to v -a -o
[ povsd: -lp-]
v a l ta -e denarna vrednost, ve
ljava, teaj; v al ten -tn a -o: ~ a
refo rm a
V alvasor -ja [vlvazor -ja] m os.
i., V alv aso rjev -a -o [vlvazor-]:
~ a zgodovina, ~ a koa
*vm p vam pa ra trebuh, vm pi
-ov m mn. jed, *vm past -a -o
trebuen, *vam p -a m trebunik, *vam pa -e trebunica;
*vm pe -a m trebune
v am p ir -ja m, v am p irsk i -a -o.
v am prstvo -a s
V andl [-l] -a m pripadnik na
roda, v an d l -a m unievalec,
razbija, kdor hoe vse razbiti in
uniiti, v an d lsk i -a -o [ -ls-]:
~ o poetje, van d alizem -zm a m
unievalna strast
v a n ilja -e i rastlinska diava, v a
n iljev e c -vca ra, v a n ljin -a -o:
~ sld k o r, v a n lje v -a -o
v ra ti -am, v ra n je -a s; v ra v
-a -o, v ra v ec -vca m, v ra v k a
-e ; v a rljiv -va -o, v a rljiv o st
-i
v r en -na -o, v rn o st -i ;
v ar ev ti - jem (s im), v a r
eval -la -o, v a r e v n je -a s;
v arev len -lna -o [ -ln-], v arevlec -lca [-u-] m, v arev lk a -e [- u k-]
V rd a r -ja ra kr. i. reke, cig arete
V rd a r neskl.: d a jte mi deset
V rd ar, z V a rd a r mi ni u s tr e
eno; v rd a rsk i -a -o, P ovrd a r je -a s
v a rd v a ti -am : ivino, o tro k e
v a rd v a n je -a s, v a rd v a -e ,
v ard e v le c -lca [-u-] m, v ard ev lk a -e [-u-] , v a rd v ek
-vka m; v a rd e j ti -dnem , v ardni -te! v a rd e j l -a -o, v a r
de j n -a -o

845

varen
v re n -rn a -o, v arn o st -i 2, vrn o sten -tn a -o: ~ e n a p ra v e
v a rie t -ja m, v a rie t jsk i -a -o:
~ a p re d sta v a
v a riira ti -am m enjavati (se), v a
r iir a n je -a s, v a ri c ija -e 2 m e
njava, sprememba, glas.; v ria s
mn. neskl. to in ono, meanica;
v a ri n ta -e 2 razlino branje,
razlina oblika, inaica; v a ria
bilen -lna -o [ -ln-] sprem enljiv,
v aria b iln o st -i [ -ln-] 2
v a riti -m, v ri -te! v a ril -a -o,
v a rj n -na -o, v a r j n je -a s
in v r je n je -a s (+v are n je)
v r -a m; v arilen -lna -o [ -ln-],
v a rln ik -a [ -ln-] m, v arln ica
-e [ -ln-] 2, v arilec -lca [-le- in
-U-] m, varilo -a s, v are -a s
v ro v a ti v ru je m
koga esa
(+p re d im), v ru j -tel v roval
-a -o in -la -o, v ro v an in
v aro v a n -a -o, v ro v a n je in
v a ro v n je -a s, v ro v an ec in
v aro v n ec -nca m, v ro v a n k a
in v aro v a n k a -e 2, v ro v an sk i
in v aro v n sk i -a -o; v arovlo
-a s, v aro v len -ln a -o [ -ln-]:
~ a b arv a , v aro v lec -lca [-le-]
m, v aro v lk a -e [-lk-] 2, varovln ica -e [ -ln-] 2; varovale
-a s
v rstv o -a s, v rstv e n -a -o
[-vn-]: a znam ka
V arv a -e 2 kr. i. poljske pre
stolnice, v ar v sk i -a -o: ~ e
ulice, toda: V arvski kolodvor
v M oskvi
v rc in a -e 2 kavcija: ~ o dati
v ru h -a m, v ru h in ja -e 2, v a
ru k i -a -o, v ru k a -e 2 pestu
nja, vru tv o -a s
vs - 2: v vs iti na obisk, na
vs iti v drubo, n a vsi biti,
p n sk a vas biti kom u isto tue;
vasica -e 2, vki -a -o, van
-n a m, van k a -e 2; vasov ti -jem , vasoval -la -o, vaso v n je -a s, vasovlec -lea

[-uc-] m, v aso v lk a -e [- u k-]

, v asovlen -ln a -o [ -ln-]
V asco [vsko] da G m a m os. i.
portug. pomoraka, rod. Vasco
d a G m e, Vsco da G m ov -a -o
v va -e svoj. z. za 2. os. (3 ali
ve lastnikov); vanec -nca m
v t -a m elektrina m erska enota,
gl. W a tt in k ilo v a t
v ta -e 2, v a tra ti -am , v a tra n je
-a s, v ta r -ja m
v atel [-tu] -tla m : n a v a tle m e
riti, v tla r -ja m, v tla r e k -ka
m, v telsk i -a -o [-tl-]: ~ o
blago
v terp lo -a m p ., v terp lsk i -a
-o [ -ls-]: ~ a tek m a, o m o
tvo, v a te rp o list -a m
V atik an -a m kr. t., v a tik n sk i -a
-o: ~ a k n ji n ic a
vza -e 2, vzica -e 2
vazl -a m, v azlsk i -a -o, vazlstvo -a s, v azlen -ln a -o [po
vsod: -l-]
v azelin -a m v azelin a -e 2,
vazelin sk i -a -o: ~ o m azilo;
vazenl [- 01] -a m neko zdravilo
vazom otren -rn a -o med.: ~ e
m o tn je
va -e 2 rua, v ast -a -o, vn a t -a -o
v en -na -o: ~ a re, v n o st-i 2
v b d a ti -am delati vbode, vbdan je -a s, v b d a r - ja m vrsta
hrokov; vbosti vbodem gl. b o
sti, vbodn -n a -o, vbd vboda
m, vbodlj j -a m, vbo d en -dna
-o: ~ a ra n a , v b o d ln a -e 2
vbeliti -im vpisati, v b elb a -e
2 vpis
vb iti v b ije m gl. biti, ~ kom u k a j
v glvo; v b ja ti -am, v b ja n je
in - n je -a s, toda: u b iti gl. tam
vbgajm e prisl.: ~ p ro siti, d ati;
to im a za ~
v b o k n ti vbknem , vb k el [ -k u]
v b k la -o konkaven, v b k n je n
-a -o, v b o k ln a -e 2, v b o k ln ast
-a -o

846

vbosti vbodem gl. uba d a ti

v b rzg n iti -nem , vbrizg: -a m,
v b rizg a -e i, v b rizg a n n a -0 ;
v b rizg ati -am , v b riz g a n je -a s;
v b rizg v ati -am, v b riz g v a n je
-a s; vbrizg o v ti - jem
vcp iti -im gl. cepiti: ~ sekiro
v p a r b e k ; koz
sovratvo
~ ; v c p lje n -a -o, vcp vcpa
m, vcpek -p k a m, v cp ljen ec
-nca m; v c p lja ti -am ; vcepn n a -e kar se vcpi
vsih prisl. sih, tudi: vsi, asi
v ra j p r i s l od v e raj, v ra n ji
-a -e; v e ra j n ji -a -e, p re d
v e ra jn jim prisl., p red v ran jim prisl.
v lan iti -im (se), v l n je n -a -o,
v ln je n o st -i
v ln iti -im, v len je n -a -o, vln je n je -a s, vlentev -tve i,
v ln je n o st -i ; v len je v ti
-jem , v le n je v l -la -o, vlen je v n je -a s
v ta ti -am : kro g u ~ trik o tn ik ,
v ta n -a -o; v rto v ti -jem ,
v rto vl -la -o, v rto v n je -a s,
v rt v a ti -am, toda o rta ti gl.
tam
vd b -a m sm rdkavra, vdb ji -a
-e: ~ e p e r je
v d ah n iti [-dah- in -dh-] vdhnem gl. d ah n iti, v d h n je n - a - o ;
v dih -a m ; v d ih a ti -am , v dihan
-a -o; v d ih n iti -nem , v d ih n je n
-a -o; vdihovti -jem , vd ih o
v al -la -o, v d ih o v n je -a s;
v d ih v ati -am, v d ih v a n je -a s;
v d ih lja j -a m
v d ati -m se gl. dati: ~ se ve
se lju , lenobi, v v ljo koga;
v d n -a -o (+ud an ): ~ emu,
kom u; v d n o st -i i, vdnosten
-tn a -o: ~ a iz jv a ; d esk se
j e v d la; v d ja ti -am se, vdja n je -a s, v d ja -e
v d e j ti = vdti vdnem gl. d e
ja ti, v d t -a -o, v d tje -a s;
v d ev ati -am, v d ev a n je -a s

v d la ti -am k a j v k a j: e v lje
v d lati sprednji del nov napra
viti, vd lan -a -o, v d elv a -e i,
vdl [-u ] v d la m kapicanje
evljev, poddel, podiv; vdelv ati -anH vdelo v ti -jem , toda:
u d e la ti gl. tam
v d lj prisl. neprenhom a, dolgo;
v sev d ilj venom r
v dolbsti vdlbem gl. dolbsti, vdlb en -a -o: ~ e rk e ; v dlbek
-b k a m, v dolb in a -e [povsod:
-doub-]
vdova -e z, vdovica -e , vdovec
-vca m, vdovski -a -o, vdovstvo
-a s, vdvina -e , vdvica
-e bot.; vdov stv o v ti - jem
v d r ti v d rem in v d rm gl. d re ti:
~ v b la g ajn o , v hio; voda je
v d rla v k let, so v ran ik v d re
v deelo; v d tje - a s, v d rtn a -e
, v d te k -tk a m; v d ira ti -am,
v d ira n je -a s, v d ir le n -ln a -o
[ -ln-]: ~ o O rodje; v d o ren -rn a
-o; toda u d re ti gl. tam
v d g n iti -nem : ~ m azilo v koo,
v d g n je n je -a s
v d r g i prisl. drugi, v drugo
v prisl. m ere: veliko im , pa
bi ra d v; zna v ko h r u
ke pei; v lju d i v vidi;
d in a r v ali m an j, to ni ta k a
re; v ali m n j teav bo zm e
r a j; zaslui v a'li m n j, k a k o r
je pa delo; izraz v ali m n j
je postal sploni izraz m ere, zlasti
pred prid. in prislovi: se d aj je
v ali m n j zdrav, zadovoljen,
m ire n veinoma, navadno, koli
kor toliko; b o lj ali m n j zdrav,
zadovoljen pa izraa stopnjo
zdravja, zadovoljnosti itd.; v
ali m n j povsod, n ik je r, zm e
ra j, res, p rav , n aro b e itd.; v
ali m n j vsak lovek, v ali
m n j vsi so tu, v ali m n j
sm skoraj, domala, veinoma,
kolikor toliko; v zvezi z n ik a l
nicami: ali ? ne ve, nihe

ve(nobeden, nikdo) ve, ni ve.

n ik je r ve, n ik d a r ve; e dela
n e ve, ne dosee v jih nae
oko; napano je ve sklanjati:
od v (+vih) stra n i, v
(+vim) hiam je streh o od
k rilo , po v (+vih) k ra jih ,
z v (+vmi) lju d m i sem go
v o ril; gl. tudi veliko prisl. 1
ve- v sestavi: velnski -a -o;
v ed len -ln a -o [ -ln-] ; veim nski -a -o; v k ra t prisl.,
v k ra te n -tn a -o, ~ k r a tn i k -a
m ; v elten -tn a -o; vestrn ski -a -o; vetevlen -na -o
[-l-]; vezlen -na -o
va -e 2 pr. sodni zbor, davek
v eati -am (se), (po)van -a -o,
v anje -a s; velo -a s, velen -ln a -o [ -ln-]: ~ o steklo;
veva -e 2
veti -m vekati, vi -te! val -la -o, v e n je -a s
ven -na -o, vn ost -i , vn osten -tn a -o
v er -a m : na ver, svti v er
(sv. ver); za v era zver;
veren -rn a -o; v e rn ic a -e 2,
mn. v ernice -ic: S lovnske
vernice, v e rn ik i -a -o: ~ a
p ovest; V ernica -e 2 planet
Venera; v e rk a -e 2, v e rn ik
-a m ; v e rja -e 2; v e rja ti
-am, v e rja n je -a s; v eeriti
v e eri se, v e e rj n je -a s
videl [-d el] prisl.: b o ln ik ~
lei, ~ dobro n are d i, to so ~
delavci, ~ je dom a; ~ je n a
re d il sam v glavnem , veinoma,
loi: v eji del je n a re d il sam,
v eji del delavcev
v eina -e 2: v ein a je bilo d e
lavcev = veina je b ila d e la v
cev = v eina so b ili d elav c i;
veinom a prisl. = poveini prisl.
= izvene prisl., veinski -a -o:
~ a stra n k a
viti -im dno sodu vstaviti, gl.
v ek a

v ji -a -e prim . od v lik ; po
vje m, k v jem u
vda -e 2 znanost; v ed o sl v je -a
s, v ed o eljen -ljn a -o, vedo ljn o st -i 2
V da -e 2 svete knjige Indijcev
ved prisl.: ~ sto riti k a j gl. v e
deti
vdeen -na -o radoveden, vdenost -i 2
vden -dna -o: ~ i uspeh, v ~ e m
n a s p ro tju ; vdno prisl., za vdno se zavezati
v e d e n je -a s gl. vesti
v d e r v ed ra v ed ro in v d e r -d ra
-o, v ed ro st -i 2; v e d rin a -e 2;
v e d riti -m, v ed ri -te! v ed ril
-a -o, v e d r n je -a s, v ed rtev
-tv e 2, v edrilo -a s
*vedta -e 2 prednja straa, opa
zovalec na prednji strai
vdeti vm , vdi -te! vedo -a -e,
ved, vdel -a -o (+vdla), vd e n je -a s; ne v se k d; vdi
ga bg, vdi si ga bg; n i kd
v k ak bog t; g r sm ne
vdi k m ; sev = sev d a prisl.;
vdec -dca m; vde -a -e znan:
~ e m i j ; vd n o st -i 2, vdnosten -tn a -o; vdom a prisl. ved
vde -a m, vdeen -na -o: ~ a
enska, vd ek a -e 2; vedeev ti -jem , v ed eev l -la -o,
v ed e e v n je -a s, vdetvo -a s ;
vedeevlec -lca [-uc-] m, ved e ev lk a -e [- u k-] 2, vedeev lsk i -a -o [- u s-], vedeevlstvo -a [ -ls-] s
vdno prisl. gl. veden
vdom ec -m ca m mit., vdom ev
-a -o, vdom ski -a -o
vdom en -m na -o pam eten, izku
en, vdom nost -i 2
vdro in vd ro -a s, mn. v d ra,
p e t v d e r; v d rc e -a s, v ed rc a
-e 2, v d rn -a -o: ~ i sodek,
v d rn ic a -e 2, v d rn ik -a m;
vdrom a prisl.

848

velti
vga -e , vgast -a -o: ~ a sk le
d a; vg ati -am (se): v in je n lo
vek se vega, v g a n je -a 5, vgalica -e ; vgav -a -o, vgavost -i , vgavica -e ; vgniti
-nem se; v e g lj ti -m, v eg ljl
-la -o, v e g lj n je -a s, v eg ljv
-va -o, v e g ljn a -e i; gl. tudi
viti se
V ga (Ju rij) V ega in -e m os. i.,
Vgov -a -o: ~ i log aritm i
v eg e t cija -e rast, rastlinstvo;
v e g e ta rij n e c -nca m , vegetarij n k a -e , v e g e ta rij n sk i -a
-or v eg etab len -ln a -o [ -ln-]
rastlinskega izvora; v eg etativ en
-vna -o: ~ o ivev je; v eg e ti
ra ti -am nedelavno iveti, ivotriti, dti, v e g e tira n je -a s
v eh a -e (pri sodu, zelnata), vh o v je -a s, vhica -e i, v h ast
-a -o: ~ o ze lje ; vhav -a -o
vehast, vhavec -vca m ; vhati
-am : p ija n je bil, da je k a r
v eh al; v eh lj ti -m, v e h lj n je
-a s; v e h lj v -va -o, v eh ljv e c
-vca m ; v e h lja -e i, v e h ra -e
, v h lja s t -a -o, v nik - a m
vrsta svedra, vnica -e doga,
v kateri je veha ; viti -im se:
vino se vi pleh
v eh em nten -tn a -o silen, strasten,
silovit; vehem nca -e i silovitost
v ja -e , v jic a -e , v e j v je -a s
sk. i., v e je v n a -e ; v ja s t -a
-o, v e j t - ta -o; vjiica -e i,
v jia st -a -o; v jn a t -a -o;
v jn ik -a m, v jn ik a r -ja m,
v ja ric a -e
v ja ti -am in -em, v ja n je -a s;
v ej -a m, v ejale -a s, vej a -e = v e j ln i a r-e [-un-]
= vlnica -e [-u n~] , vlnik
-a [ -u n-] m, vlnien -na -o
[-Un-] ' ~ i ro a j; v jav e c -vca
m ; v jv ic a -e
v k -a m : st ri, novi
n a v eke;
b o ln ik nim a v k a moi, sol iz
gubi vek m o; v k o m aj prisl.,
Slovenski pravopis

od vk o m aj do v k o m aj, vek o v t -a -o: ~ o o d k ritje , vekov tost -i ; gl. tudi veen

v k a -e pokrov pri sodu; oesna
v k a -e -e i ; gl. tudi v e iti
v k a ti-a m in - e m : otroci v k ajo ,
v k a j -te in -jte! v k a l -a -o
in -la -o, v k a n je in v e k n je
-a s, vk -a m: ~ zag n ati, vek -a m, vek lo -a s; vek v
-v a -o: ~ o dete, v k av ec -vca
m, v k a v k a -e i, v k a v t -a m,
v e k lja -e
v k to r -ja m mat., v k to rsk i -a
-o: ~ a te o rija
vel [v u in vl] v la -o: ~ e roe,
vlost -i , gl. v en iti
v e l re n -rn a -o m ehkoneben slovn.,
v e l r -a m m ehkonebni glas
(k, g, h), vlum -a m m ehko
nebo z jezikom
velblod -a m kam ela, velblodca
-e , v elb l d ar -ja m, v elb l d ji
-a -e = velblodov -a -o, velblodovna -e [ povsod: vel- j
vele- v sestavi (po drugih slovan.
jezikih): v ele astt -a -o; veledlo -a s ( +rem ek delo); veleden -na -o, ~ d je -a s,
~ d n o s t -i ; v e le g rje -a s;
v e le iz d ja -e , ~ iz d a j le c -lca
[-uc-] m, ~ iz d a j lk a -e [-uk-]
; velenm ec -m ca m, nm ki
-a -o; veleposstvo -a s, velepossten -tn a -o, velep o sstn ik
-a m, ~ p o s stn ic a -e , velep osstniki -a -o; v elesjem
-jm a m ; v elesila -e ; v leto k
-a m; veletrg o v ec -vca m, v e le
trg o v in a -e ; v lem -a m,
~ m n o st -i ; velezan im v -a
-o, velezanim v o st -i ; velezaslen -na -o
v elti -m, vli -te! vel -a -e,
velel -la -o, velrije -a s; vllen -lna -o [ -ln-]: ~ a oblika,
v elln ik -a [ -ln-] m; v elv ati
-am, v e l v a n je -a s, v elvek
-vka tn
840

54

veliati
v ela ti -am koga, k a j, v elca n je
-a s; velinstvo -a s, velinstv en -a -o [ -tvn-]; velisten
-tn a -o, v e li stje -a s, velistn ost -i , velistvo -a s;
veliva -e ; veliev ti -jem ,
v elie v n je -a s ; v elje -a s
v eliin a -e : ~ d e ja n ja ; P r e
eren je p esn ik a ~
v lik v elik a -o, dol. vlik i -a -o,
v ji -a -e; vlik i tden, vlik i
hlp ec (proti: m ali h lpec); v
lik i o lt r (proti: stra n sk i); v li
k a m a, v liki trav e n , v lik i
srp an ; v liki pejtek, vlik eg a
p tk a ; kot priim ek: P te r V li
ki, K a ta rin a V lika; toda: v e
lik a no; v kr. im enih: V lika
N ed elja, V lika L oka
v elik n -a m, v e lik n k a -e , velik n sk i -a -o, v elik n stv o -a s
v elik -a m velja k, v elik k i -a
-o, v elik tv o -a s
veliko prisl. 1 . m ere (koliko?): ~
lju d i, ~ zaslui, ~ hdi, ~
lpi, ~ b lje, ~ b lj, ~ blie,
~ k asn je , ~ v, ~ m a n j;
ne moremo ga rabiti pred 1 . stop
njo prid. in prisl. nam esto zelo:
zelo lep, zelo dobro, blizu, k a s
no, veliko, m lo; gl. tudi zelo;
prim. v gl. ta m ; 2 . naina
(kako?): ne pii tako veliko, da
p o jd e n a p ap ir! prim. ve:
pii ve, da bom m ogel b rati!
veliko- v sestavi: velikocsten
-tn a -o; velikoden -na -o,
~ d je -a s, ~ d n o s t -i ,
d n ik -a m, ~ d n ic a -e ;
v e lik o k a j prisl. m ngokaj; ve
lik o k ra t
prisl.,
v elk o k rate n
-tn a -o; v elik o lst -a -o, ~ listen
-tn a -o; velikom sten -tn a -o;
velikonoen -na -o, ~ n n ic a
-e bot.; velik o sen -na -o,
~ s n o s t -i
v elik o st -i i, velikosten -tn a -o:
~ a m era. gl. tudi velik

v e lj ti -m, v e lja j -jte! v e lj l

-la -o, v e lj n je -a s; v e lj k
-a m, v eljtv o -a s ; v e ij v a -e
, v eljv e n -vna -o, v e lj v n ik
-a m, v e lj v n ic a -e , v eljv nost -i i
v lnica -e [-un-] gl. v e ja ti
v lu m -a m liturg. ogrinjalo; slovn.
gl. v elaren
v e l r -ja m, v el re n -rn a -o
vn [vn ] prisl. (+vun): ven in
ven, el je (+ven) iz sobe; +vse
je ven vse je m inilo, konano;
v n k a j [vn-] prisl.
vna -e ila dovodnica, vnski
-a -o: ~ a stena, venozen -zna
-o: ~ a k ri
v e n d a r [vndar in vendr] prisl.
v n d a rle : p o v j v en d a r, em u
vse to; ta k v n d a rle p rizn a ;
protivni veznik: d ela, v e n d a r ne
s pridom ; sicer zna, v e n d a r ne
razum e dobro; vse im a, in v e n
d a r nim a ni od teg a
vnec in vnec -nca m, vnek
in v enek -ka m, vnen in
venen -na -o: ~ i listi; vnati -am, v n an je -a s; vnanec -nca m, v n ar -ja m, vnarica -e , vencensec -sca m
V nera -e 1 . rim ska boginja,
2 . planet; V nerin -a -o; v en e
rien -na -o: ~ e bolezni
v n iti vnem , vni -te! v n il -a
-o, (z)vnjen -a -o, prid. vl
[vu in vl] vla -o, vlos t -i ;
v e n ljv -va -o, v en ljv o st -i
v enom r prisl. enakomrno: kol
te v enom r; v nom er prisl.
neprenehoma: v n o m er m e n a d
le g u je ; venom ren -rn a -o
ven tl [ -il] -a m zaklpka, oddun ik, v e n til to r -ja m zranik;
v e n tilira ti -am zraiti:
k ak o
v p ra a n je naeti, sproiti, pre
tresati, v e n tilra n je -a s zrae
n je, v e n til c ija -e (v prenese
nem pom enu povsod *)

verzija
v e n tr le n -ln a -o [ -ln-] kar se
tie trebuha, trem en, v en trk u l [-ul] -k u la m elodec; ventrik u l re n -rn a -o
V nu s V nere gl. V enera
v p e r -p ra m, v p rsk i -a -o
v ra -e : ~ v koga; trd n a , m o
na, iva, d e ja v n a
~ o im eti,
dobiti, izgubiti, za p rav iti, sp re
m en iti; ~ o obuditi, poiviti,
u trd iti, obnoviti, m oliti; v d ru
go ~ o p re sto p iti; k a k n e ~ e
je ? n a m ojo ~ o , n a ~ o d ati;
p razn a, b a b ja , p a s ja
kom u
g re ~ ; n a re d iti k a j v do b ri ~ i
v preprianju, da je prav; ne
ved, da ni prav; iveti v dobri
~ i ; v ere n -rn a -o, v rn o st -i ,
v rn ik -a m, v rn ica -e , vrnik i -a -o; v rsk i -a -o, vrstvo -a s, v jstv e n -a -o [-vn-];
v ero d o sto jen -jn a -o, ~ d o s to j
n ost -i , veroizpoved -i , veroizpveden -dna -o; v e r o k - a m,
~ e n -na -o, ~ u ite lj -a m
V ra -e os. i., V erin -a -o, Vrica -e t V riin -a -o
v e r n d a -e , v er n d en -dna -o:
~ a dvo ran a, o g ra ja
v rb u m -a m in v rb -a m gla
gol, v e rb le n -lna -o [ -ln-] gla
golski: ~ e o b lik e ; dobeseden:
~ i p rev o d ; verb alzem -zm a m
(prazno) besedienje, gostobesed
nost (stilistina hiba); v erb alstien -na -o: ~ i slog; v erb alst -a m
V erdi -ja m, V erd ije v -a -o: ~ e
opere, v rd ije v sk i -a -o
v e r ja -e
v re n -rn a -o zvest: k ak o ~ o p o
slua; v rn o st -i zvestoba; v ero
lom en -m na -o, ~ lom nost -i 2,
~ l om ne -a m, ~ lom nica -e
V ergil [ -il] -a in V erg lij -a m,
V ergilov -a -o in V erg lijev -a
-o: ~ a E neida, v erg lsk i -a -o
[ -ls-]: ~ a pesnitev

v e rific ira ti -am overiti ( +uveriti,

+uveroviti), potrditi, priznatu
v e rifik c ija -e , v e rifik a c ijsk i
-a -o: ~ i o db o r
v erig a -e , verien -na -o: ~ i
raun, sklep; v e rig a r - ja m,
v e rig a rsk i -a -o, v erig a rstv o -a
s; verin ik -a ra, v ern ica -e ,
vern ik i -a -o, v ern itv o -a
s ; veriica -e , v e r a r -ja ra:
v eri iti -im, v e ri e n je -a s
v riti vrim se zatrjevati: v eriti
se n a k a j (+v e ri ti se p ri em)
rotiti se, v r je n je -a s
v erizem -zm a m um et. sm er, ver st -a ra, v eristien -na -o
v e rj ti verjm em , v e rj m i -te!
v e rj l -a -o, v e r j tje -a s; verj te n -tn a -o, v e rj tn o st -i ,
v e rj tn o ste n -tn a -o: ~ i ra u n ;
v e rljv -va -o, v e rljv o st -i
v e rm u t -a m pelinkovec
V ern e (Jules) [vrn l ], Ju les
V ern a [ l v erna] , Ju les V er
nov [l v ernou] -a -o
V eronese -ja [veronze -ja] m os.
i. ital. slikarja; V eronese je v -a
-o [veronz-]: ~ a ola
V ero n ik a -e , V ero n ik in -a -o,
gl. tudi V era
v ero v a ti v e ru je m : ~ v k a j (+n a
k a j), ~ kom u (emu), v ru j -te!
v e ru jo -a -e, v ro v al -a -o,
(za)vrovan -a -o, v ro v a n je -a
s; vroven -vna -o, v ro v n o st
-i
V ersailles -a [versj -a] m kr. i.
franc. mesta; v e rs jsk i -a -o:
~ i grad, ~ i m ir
v rstvo -a s gl. v e ra
v e rtik la -e i, v e rtik le n -ln a -o
[ -ln-], v e rtik ln o st -i [ -ln-]
v erz -a ra vrstica, stih, v rzen -zna
-o, v erz ificrati -am, v erzifik c ija -e , v erz ifik ac jsk i -a -o,
v e rz ifik to r - ja m, v erzifik torstvo -a s
v e rz a lk a -e [-lk-] velika rka
v e rz ija -e inaica, nain

*verzran
* v erzran -a -o izvden, un, spre
ten, ve, *verzran o st -i i izvdenost, spretnost
vs vs vs [vs; us- za samogl.,
us- za sogl.]: vs vs, vsga
vsega, vsm u vsem , vsga vs
vs, o vsm , z vsm ; vs, vs,
vs j vsi, vs, o vs j vsi, z vs;
mn. vsi vs vs, vsh, vsm,
vs vs vs, o vsh, z vsm i;
dv. vs vsi, vsh, vsm a, vs
vsi, o vsh, z vsm a a) v edn.
zaznam uje celoten obseg snovi in
vse dele, vsoto; rabi se predvsem
pri snoveh: ves k ru h , ves p rah ,
vsa voda, vsa m oka, vse elezo,
vse ozraje, ves p lin itd.; b) v
mn. kot nedol. tev. povzema vsoto
posameznih predm etov ali delov:
vse k n jig e , vsi so tu, vse dni in
vse noi, vsi u d je m e bol, vsa
o k n a so raz b ita, vsi p rsti, vsi
h leb i so e celi; vsi ra z re d i so
n a delu, a n o beden ni ves sk u
p a j, to re j niso celi; v dv. rabimo
v tem pom enu ob ob, gl. tam;
c) vs s edn. se rabi kot zaim ek
tudi samostalno in povzema v ce
loto najrazlineje stvari ali de
janja: Im am o ro b ce, ru te, sukno, p la tn en o in volneno blago,
vs. D rv je vozil, ivino
o p ra v lja l, n jiv o kopal, kosil,
oral, vs je delal. Ustrezna ni
kalnica je ni z., ki se v tem pri
m eru zm eraj sklanja: vse ima, a
n iesar ne d; gl. ni z.; ) pri
slovni poudarni pom en ima pred
pridevniki: ves trd od m raza,
vsa p re g re ta od pota, vs a k r v a
va po ro k ah ; loi: bile so vse
m o k r od: vse so bile m o k r;
vsi so ra z trg a n i so vsi ra z
trg a n i; d) vs poud. prisl. pred
prid. in prisl.: vse veji, vse
lepi, vse b o lj in b o lj, vse v,
vse p rezg o d aj, vse do danes,
vse naokoli, vse d o tle j; vasih
se pie skupaj, gl. 55, 2

vesl [-su ] vesla -o; v eseliti

-m (se), vesli -te! v eselil -a
-o, (raz)v eseljn -n a -o; v ese
lica -e i, veselien -na -o: ~ i
p ro sto r = vesele -a s, veselki -a -o; veselost -i i in veslost -i i; v eslje -a s, v eseljk
-a m, veselj ki -a -o, v eseljtvo -a s ; v eseljiti -im, veselj e n je -a s; v eselo ig ra -e i
vsiti vsim , vsil -a -o: k a j se
vsi tam po v ja h ? v e n je -a
s, vsa -e i telov., v sen -sna -o
telov v esina -e i
vslo -a s, vseln -a -o [-sln-],
vselnik -a [ s ln - ] m, vselce
-a [-salc-] s, v slast -a -o; veslenca -e ; veslti -m , v eslaj
-jte! veslal - la -o, v es ln je
-a s ; ves-l -a m = v e sl r -j
m, v e sl j -a m, veslvec -vca m,
v eslv k a -e ; v e sl riti -im, v e
s l rje n je -a s, v eslrsk i -a -o;
veslna -e i; veslonec -ca m
zool.
v sna -e , b o g in ja V sna
vesoljen -ljn a -o: ~ i svt, po tp,
vesljnost -i , v eso ljstv o -a s;
vesolje -a s
vst - : im eti dobro, slabo ~ ;
na ~ i im eti k a j, b iti b rez ~ ,
po ~ i delati, iv eti; z v estjo
n av zk ri; v s te n -tn a -o: ~ lo
vek, ~ o delo; v stn o st -i ;
vst - i novica, sporoilo: ~ z
bojia; dobre, slab e ~ ; vstnik -a m, vstn ik i -a -o
V sta -e rim. boginja domaega
ognjia, v e si lk a -e [-lk-] i
njena sveenica
vesti vdem (se), vdi -te! vdel
v d la -o, (od)vedn -n a -o, ved n je -a s, gl. tudi voditi
vsti vzem , vzi -te! vez -a -e,
vzel vzla -o, vzen -a -o, vez n je -a in v z en je -a s delo
in izdelek, vezen in a -e i; vezlen -lna -o [ -ln-]: ~ i vzorec,
v ezilja -e , gl. tudi vez

852

vgnzditi
*vestibl [- l] -a m vea
velo -a s, mn. v ela -l [ -l]
vislice
v -a -e izvden, spreten, vek -a m, v e k in ja -e i izvdenka, veina -e 2 um telnost
va -e 2 arovnica, ndni m etulj,
vec -a [-c-] m, veca -e
2,
viti -im
vd a prisl. saj, sevda: to ~ ni
res; loi od: to ve, da ni res;
ra d storim , vda
v it -im se, vnik -a m gl. veha
v te r -tra m, mn. v etro v i -v:
m lin n a v eter, v trn -a -o: ~ i
jopi, v trn o st -i 2, v trn ic a -e
2,
v trn ik -a m, v e trn j k -a m,
v e trn j tv o -a s; v trn a s t -a -o;
v e trti -m, v tri -te! v e tril -a
-o, v e tr n je -a s; v trc -a m,
v etri -a m, v tr e k -k a m;
v etro k z -za m, v etro m r -a m
v e te r n -a m dosluen vojak, starosta, zasluen stareji delavec,
v e te r n sk i -a -o
v e te rin a -e 2 ivinozdravstvo, vete rin r -ja m ivinozdravnik,
v e te rin rsk i -a -o, v e te rin rstvo -a s
v ti vjem , v j -te! vl -la -o.
v tev -tve 2, v tje -a s
vto -a m ali pa neskl.: njegov
veto je odloil, s svojim veto
lah k o vse p o d ere ; u p o ra b a n je
govega v eta je vse sp rem en ila
v etro v e n -vna -o vtrn, v e tr v je
s sk. i., v etr v n ica -e 2, ve
tro v n o st -i 2
v v erica -e 2, v v e ri ji -a -e, vv e ri a r -ja m zool.
vz - 2, vzen -zna -o: ~ i sam o
glasnik, vznik -a m, vzniki
-a -o, vznica -e 2, vezni na -e 2;
vezivo -a s, veziv je -a s ; samovznica -e 2
v zati vem , vi -te! ve -a
-e, vzal -a -o in -la -o, vzan
-a -o: ~ e ploe, v z a n je in
v ez n je -a s, v zan k a -e 2; ve-

zlo -a s, vezlen -lna -o [ -ln-],

v ezln ik -a [ -ln-j m, vezlnost
-i [ -ln-] ; v ezv a -e 2; vezlec -lca [-u-] m, v ez lk a -e
[-u-] 2 enska, ki vee, v ezlk a
-e [-k -] 2 zadrga, trak za evlje;
vez -a m, v eza -e 2, vezaca -e 2; v ezj -a m
vezlo -a s, v ez lk a -e [-iu -]
potica za vezilo, vezlce -a [-le-]
s; vezovti v ez jem (se), vezov n je -a s, vezovlec -ica [-uc-]
m, v ezovlka -e [- u k-]
v ezir -ja m, vezirsk i -a -o: ~ a
ast, vezrstvo -a s
v zniti vznem obtiati: v b la tu
sem vznil, v zn jen -a -o: ~ a
k ila med.
V ezv [-u, +- f] -a m, vezvski
-a -o [-zus-]
vea 2 vee itd. ati pa ve vei
ve (v vo stopi) v vei z veo,
dv. ve veam a, mn. ve ve
vem ve v veah z vem i;
ven -na -o; vica -e 2, v ez
nik -a m hodnik
v b ati -am vditi, riti; vban je -a s vdenje, vba -e 2
va ja ; vebale -a s
viti vim (se): d esk a se v,
vil -a -o, v en je -a s, vina
-e 2 izveen svet, ven -na -o,
vnost -i 2
vglobti -m (se): ~ se v m isel,
gl. globti; vglbil -la -o, vglobl j n -na -o, v g lobtev -tve 2;
v g l b lja ti -am, v g l b lja n je -a s
v gnsti -tem gl. gnesti z gnete
n jem spraviti v kaj: m azilo je
tre b a ~ v koo; vgn tn -na
-o; v g n tati -am, v g n ta n je -a
s ; toda: ugnesti gl. tam
v g nzditi -im se: la sto v k a se je
vgnzd ila je sedla v gnezdo;
m ii so se vgnzdile v slam i
so se naselile, zaredile v slami;
preneseno zm eraj zanilj.: trg o
vec se je vgnezdil sred i vasi;

vgozdti
n a p a k a se je vgnezdila v vasi
se je prijela, udomaila, ukoreninila, priia r navado; v p lju
ih se je v gnezdila za h rb tn a
bolezen
vgozdti -m pl. gozditi, vgzdil
-la -o, vgon -na -o m vgozdn -n a -o, vgozdtev -tve
v g rzn iti -nem (se), v g rzn jen -a
-o; vgrz -a m, v grzen -zna -o:
~ a r a n a = v g rizn n a -e ,
v grize -a s; vgizo v ti - jem
vhod v hoda m, vhoden -dna -o:
~ a p o st ja , vlfe -a s
vi m, v , s Os. z. za 2. os. mn.,
vs, vm , vs, p ri vs, z vm i;
dv. v id v a m, vdve , s, vs in
v ju (dvh), vm a (dvma),
v s in v ju (dv ali dv), p ri
v m a ali vs ali v ju (dvh),
z v m a (dvma)
v ia d k t -a m
v ib a -e spirala, v ib a st -a -o
v ib rira ti -am tresti se, v ib rira n je
-a s, v ib r c ija -e , v ib ra c ijsk i
-a -o, v ib r to r -ja m
vice vic , m n v cati -am (se),
v c a n je -a s, v c ar -ja m, vcarica -e i
vice- (lat. nam estni) v sestavi:
v c ea d m irl [-l] -a m, ~ a d m ir lsk i -a -o [ -ls-]; vicekonzul
[-u l] -a m , ~ k o n z u l t -a m;
v c ep refk t -a m
v id -a m, viden -dna -o: ~ z go
lim oesom, ~ i ivec, vidnost
-i ; vdom a prisl. vidno: ~ h ira
Vid V ida m os. i., Vidov -a -o:
Vidov dan, V idovega dne, vid o v d nski -a -o; vdovica -e
= vdov ples med.
vid eti vidim , vidi -te! videl -a -o
(+vdla), viden -a -o, v id e n je
-a s: v ideti je ( +izgleda) zdrv,
r je v id eti (+izgleda) lpa;
v id eti m u je, d a ni zd rav ; vidlo -a a; videc -dca m ; vidvati -am, v id v a n je -a s

videz -a m : na videz, po videzu;

(na)vdezen -zna -o; vdeznost
-i i
v id ik -a m razgled, pogled: z ~ a ,
s te g a ~ a ; n a ~ u so v elik i
dogodki
v id ra ti -am gl. vizum
v id ra -e i, v d ric a -e z, vdrov
-a -o, v d ra r -ja m , v id ro v n a
-e i koa, m eso, v d ro v k a -e i
epica, v d rn -a -o: ~ o meso,
~ a koa
vidva vdve gl. vi, v ju dvh,
v m a dvm a itd.
v g e n j v g n ja m , v g e n jc -a m,
vg e n jsk i -a -o [-gn-]
v ig lija -e veer p r e d . . nveer, bednji dan
v ig r ti -m se gl. ig ra ti: poznalo
se je, d a ig ralci e niso v ig rn i
v ig red -i pomlad, v g red en -dna -o
v ih a r -ja m, v ih re n -rn a -o, vih rn ik -a m, v ih rn ic a -e i;
v ih riti -im ; gl. tudi v ih ra ti
v ih a ti -am in -em, v ih a j -te! in
vii -te! vih al -a -o in - la -o,
(na)vhan -a -o, v ih a n je -a s;
v ih la st -a -o, v ih a le -al [-al]
mn., v ih ln ik -a [ -ln-] m ; vihlj ti -m , v ih lj j -jte! v ih lj l
-la -o, v ih lj n je -a s, v h lja st
-a -o
v ih r ti -m, v ih r j -jte! v ih r l
-la -o, v ih r n je -a s; v ih rlo
-a s, v ih r la st -a -o; v h ra s t -a
-o; v ih r v -va -o: ~ lovek,
v ih rv o st -i , v ih r v e c -vca m,
v ih r v k a -e ; v ih e r -h ra m,
v ih ra -e nevihta, rod. mn. v ih e r
[-hr], v h ric a -e ; v ih r -a m
v h ta -e nevihta
v ih te lj -tlja m zeljna veha
v ih t ti -m, v ih ti -te! v ib t l -la
-o, v ih t n je -a s
v ij -a m jam a, v katero se po
vinogradih voda steka, v ij n ica
-e voda v taki jam i
v ij k -a m, v ij k a s t -a -o; v ijnik -a m v je c -jca m

virlen
v ijo lica -e , vijo lien -na -o,
v ijo lia st -a -o
v iju g a ti -am se: ptok se v ijga,
v iju g a n je -a s, v ij g a st -a -o,
v ij g a v ic a -e ; v ij g a -e
v ik r -ja m, v ik rsk i -a -o, vik a ri t -a m , v ik a ri te n -tn a -o
v ik a ti -am in -em koga ogovar
jati z vi, v ik a j -te! v ik a l -a
-o in -la -o, v ik a n je -a s
v ik a ti -am in -em kriati, v ik a j
-te! v ik a l -a -o, v ik a n je -a s,
v ik -a m , v ik a -e ; v k n iti -nem
v k ica -e gorski inkavec
V ik to r -ja m os. i., Vkjtorjev -a
-o; V kec V kca m, V kev -a
-o; V ik to rija -e i os. i., V ikto
r ijin -a -o; V kica -e , V kiin
-a -o; v ik to rij n sk i -a -o: ~ a
doba
v ik tu lije -ij mn. ivila, jestvine
v ila -e bajeslovno bitje, v iln ji
-a -o = v ilin sk i -a -o: ~ o p e tje
vila -e dvorec, letovina hia
z vrtom , v len -ln a -o [ -ln-]:
~ a e trt
v ile vil [v il] mn., v ila st -a -o,
v ila r -ja m , vle -a m rog;
vilice -ic mn., v liast -a -o,
v ilia r -ja m, vlike -k m n .;
v liiti -im se: rek a , v e ja se
vlii, v lie n je -a s ; vlie -a s ;
vliti -im se; vln ik -a [ -ln-] m
vim e -na s, v m en at -a -o, vim en ast -a -o, vm ence -a s, vmek -ka m ; v im e n j ti -m
polna vim ena dobivati: k ra v a
v im e n j
v in a r -ja m star denar, v in a rsk i
-a -o: ~ i novec
V incencij -a m os. i., V incncijev
-a -o, V incencija -e os. i.;
V inko -a (+V inko ta) m, V in
kov -a -o (+V nkotov)
v in ja k -a m vrsta noa, v in ja e k
-ka m
v in j ta -e okrasna risba: C a n
k a rje v e V in jte; v in j te n -tna
-o: ~ i o k ras

v in k u lra ti -am zavezati, obvezati,

v in k u lra n -a -o: ~ a h ra n iln a
k n ji ic a; v in k u l c ija -e , vink u la c jsk i -a -o: ~ o geslo
v ino -a s, vnce -a s, vnece -a
[-c-] s, vnek -ka m; vinski
-a -o: ~ a trta , vnstvo -a s;
vnak -a m, vnica -e ;
v in je n -a -o, v in je n o st -i ,
v n je n ec -nca m, v n je n k a -e ;
vnek -n k a m riek; v in ca -e
z k le t, vnica -e vrsta h ru k ;
v in i ar -ja m, v n i a rk a -e ,
v in i arsk i -a -o, v in i a rja -e ;
v in rsk i -a -o, v in rn a -e ,
vin rstv o -a s; v in k a -e ,
v in je -a s; vn o v in a -e , vnovka -e
vino- v sestavi: vin o g rad -a m,
v in o g rd en -d n a -o, ~ g r d s k i
-a -o, ~ g r d n ik -a m, ~ g r d stv o
-a s, v in g rad o v k a -e vrsta
hruk; vinom rec -rca m, vinom rsk i -a -o: ~ a p risto jb in a ;
vinopvec -vca m, p iv k a -e ;
vinoroden -dna -o; vinoto -a
m; vinotok -ka m mesec okto
ber; v inotec -ca m
+v n ta -e dvigalo, vitel, vreteno,
navor, kljuka za gonjenje raznih
strojev; +v n ta ti-a m dvigati, go
niti stroj, vrtiti vitel, navor, *vnta ti koga viti koga
viola -e glas., v io lin a -e , v io
lin sk i -a -o: ~ i k lju , v io lin ist
-a m, v io lin istk a -e ; violonlo -a -u -o -u -om m
*violnten -tn a -o nasilen, *violn ca -e nasilnost
vio lten -tn a -o vijolien
v ir -a m izvir, v rin a -e , virn a t -a -o, v iro v t -a -o poln vi
rov; v re k -ka m , v irje -a s
v ir -a m sova, uharica
V irg in ija -e kr. i., V irginec -nca
m, V irgnka -e , v irg n sk i -a -o
v irile n -lna -o [ -ln-] m oki: ~ i
glasovi, v irln o st -i [ -ln-] , virilis t -a m

virmn
v irm a n -a m prenos z ene postavke prorauna na drugo, v irm a n
ski -a -o; v irm ra ti -am
v irtu o z -a m , v irtu z in ja -e 2,
v irtu o z en -zna -o, v irtu o zn o st -i
2 um etnika spretnost, izvrstnost
v iru s -a m med.; v iru sen -sna -o:
~ o obolenje, v ir u l n te n - tn a -o ,
v iru l n c a -e 2
v ir n k a -e 2, v irn k in -a -o: ~ a
slm ica
+vis--vis [vizavi] prisl. nasproti;
sam. +vis--vis m neskl. nasprotek: +m oj vis--vis je bil m lad
gospod m eni nasproti je bil, +m oj
vis--vis je v en o m er govoril
(gospod itd.) m eni nasproti
v isti visim, visi -te! visel -la
-o, v is n je -a s; vsec -sca m ;
visele -a s; vislice -ic 2 mn.
viskoza -e 2 kem .; viskozen -zna
-o idek, viskoznost -i 2, viskozim ter -tra m kem .
visona -e 2, visokost -i 2, visonstvo -a s
visok -ka -o, dol. visoki -a -o,
prim . v iji -a -e: visok hrib,
v iso k a gora, v isoka p la n o ta; v i
soki, nizki, sta ri, m ladi zm agalca videli bi ra d i; visk glas,
v iso k a sto p n ja, v isoka sluba,
ast; visoko plem stvo, visk
stan, visokega ro d ; visoka o
la, v isoka znanost, um etnost,
V isoka pesem (naslov); visk
o bisk, nam en odlien, im eniten;
visoki u rad , visoka vlada, v i
soki naslov; visk lovek oa
ben, prevzeten, nedostopen; v ija
ola, v ija m a tem atik a, v ija
sila (vis maior, drugae pravimo
le velika, huda sila); v iji svtnik, p reg le d n ik itd. gl. nad- 2 .;
nekaj po stopnji na m erski lestvici, nekaj po tujem vplivu so
se udomaile nekatere zveze z
visok namesto domaega velik,
hud, m oan ipd.: ~ a voda ve
lika (visoko stoji), ~ sneg debel

( l m visok), ~ k rv n i tla k ( 4rugae je tlak le velik, moan, hud),

~ a (elektrina) n ap e to st (na
zborovanju napetost nikoli ni vi
soka, am pak huda, velika); ven
dar ne sm em o visok uporabljati
kar vprek za oznabo m ere: + ~
dobiek v lik, m asten;
o spo
to v a n je veliko, odlino; + ~ a
n a k la d a velika naklada; + ~ o
m o rje globoko, iroko, odprto;
+ ~ o m n e n je im eti o kom
(em) dobro m nenje (koga, kaj
ceniti, dobro soditi); + ~ a za
vednost velika, mona, odlona;
+ ~ a p re d a n o st slubi resna, po
polna, velika; + ~ a p r ip ra v lje
nost velika, resna, dobra, vestna;
+ ~ a zm aga velika, odlona;
+ ~ a vzgojna v red n o st velika,
odlina, prava
visoko prisl., prim. vie: ~ sko
iti, leteti, p riti; sonce sto ji ~
n a nebu, ~ v h rib ih , ~ na
severu,
gri; ~ glavo nsi,
~ se nsi; ~ peti, g ovoriti (tudi
vzvieno); napano v pom enu ze
lo: + ~ astiti, spotovati, +~
un, plem enit, n a d a rje n ipd.
visoko- v sestavi: v iso k o d b e ln -a
-o [-bln-], v iso k o frek v n en
- n a -o : ~ i to k ; v isokolet -a
-e: m isli ~ e ; v isokom seln -a
-o [-sln-], visokom selnost -i
[-sln-] 2; visokonm ki -a -o:
~ i je z ik ; visokong -ga -o,
visokopt -ta -o: ~ i ev lji;
visokorden -dna -o, visokordnost -i 2; v iso k o stb eln -a -o
[-bdlp,-]; visokolec -lca [-le-]
m, visokolka -e [-lk-] , v i
sokoolski -a -o [ -ls-]
visto sm riti -im v isto sm er obr
niti, v isto sm rje n -a -o, vistosm rje n o st -i 2; v isto sm rja ti
-am, v isto sm rja n je -a s
v v ite . m edm . vidi, vidite, lj
ljte: v ga, no v, v ga no;
v no, v; vite no!

vknjiiti
v iv a -e , v vivah, iz vive;
v i v je -a s, vivki -a -o; v i
ati -am, v ia n je .-a s; v i n je k
- n jk a m, v i j -a m
viek -ka m : v ~ gred o la sj ;
k v ik u prisl.; n a vik u biti,
z v ik a (od kod?), toda zvika
prisl.: ~ p a sti (kako?)
v iin a -e s, viinski -a -o: ~ o
sonce, vinica -e , viinom er
-a m, v iinom rski -a -o
v ije- v sestavi: v ijelec -lca
[-le-] m, v ije lk a -e [-lk -] ,
v ijeo lsk i -a -o [ -ls-]: ~ i ra z
redi, toda v iji olski svt
v in ja -e drevo in sad; v injev
-a -o: ~ ls, sd; v in jev -a -o
in v in jv -a -o (barva), v injvk a st -a -o; v n jev ec -vca m ;
v in ja st -a -o; v n jev ic a -e ,
v n je v in a -e ; v in j ti -m,
v in j l -la -o, v in j n je -a s;
v in jti -im, v in jl -a -o, v i
n j n je -a s
v it le n -ln a -o [ -ln-], v it ln o st -i
[ -ln-] ivljenjska sila, ilavost,
vitalizem -zm a m fil.
v ita m in -a m med., v ita m in sk i -a
-o: ~ i p re p a ra t
v ite k -tk a -or ~ a je lk a , postava,
v itk o st -i
v ite l [-tu ] -tla m ; v tla r -ja m,
vtlo -a s
v itez -a m, v ite k i -a -o, vtetvo
-a s; vitezo v ti - jem
v iti vijem , v ij -te! vil -a -o, vit
-a -o: ~ a p re ja , v lije -a s;
v it -i vijak sadne stiskalnice:
n a v iti visi kam en ; v itica -e ,
v ti a r - j m zool., v iti n j k -a
m zool., v tiast -a -o; v ij lo -a
s, gl. tudi v ija k
v itra - , v tric a -e , v tri a st
-a -o, v tr n a t -a -o, v trn ik -a
m vrsta noa
+ v itrih -a m kljkec, odpira
v itri l [-ol] -a m galica, v itri lnica - e = v itri ln a voda [po
vsod: -ol-], v itri liti -im : ~ trte

vvek -ka m kratka pipica

v iv isk c ija -e i Operativno znan
stveno raziskovanje na ivih i
valih
v iz ija -e videnje, prikazen; vizion re n -rn a -o, v izio n rn o st -i
v iz ir -ja m nalinik; m uha, m erek
v iz ita -e : zd ra v n ik a ~ pregled,
v iz itk a -e ; v iz it c ija -e
uradno obiskovanje, nadziranje,
preiskava; v iz it to r -ja m, vizit to ric a -e ; v iz itrati -am pre
iskovati, v iz itra n je -a s pre
iskovanje, preiskava
v iz u ale n -lna -o [ -ln-] viden -dna
-o: ~ i tip (+vizulen)
vizum -a m, vzum ski -a -o: ~ a
taksa, v id ra ti -am, v id ra n je -a s
v j sti v jm se v k a j gl. je s ti
v k l d a ti -am v k a j: tra m o v i se
n a stene v k l d ajo , v k l d a l -a
-o, v k l d a n je -a s, v k l d v k ld a m, v k l d a -e to, kar se
vloi, te m e lj; v k la d -a m, v k ldek -d k a m, v k l d en -d n a -o:
~ i kam en, v k la d ale -a s;
v k la d ln ik -a [ -ln-] m
v k le n iti vklnem , v k l n i -te!
v k le n il -la -o, v k l n je n -a -o,
v k l n je n e c -nca m, v k l n je n k a
-e , v k le n ite v -tv e ; v k l p ati
-am , v k l p a n je -a s, v k l p n ik
-a tn
v k le s ti v klem gl. k le sati, vklesn -a -o, v k le s n je -a s; vklsek -ska m
v k l titi -im, v k l te n je -a s
v k lj b prisl. in predi, kljb: k o
m u v k lj b d la ti, v k lj b oblj b a m
v k lj iti -im, v k lj e n je -a s,
v k lju ite v -tve , v k lj e n - n a
-o, v k lju n o prisl. inkluzive: do
1. 1848 ~ ; v k lju e v ti -jem ,
v k lju e v l -la -o, v k lju ev n je -a s
v k n ji iti -im, v k n j en -a -o,
v k n j e n je -a s; v k n ji b a -e ;
v k n ji e v ti - jem , v k n ji ev l

vkopati
-la -o, v k n ji e v n je -a s, v k n jievlec -lca [-uc-] ro; v k n ji ljv -va -o; v k n ji n n a -e
vk o p ati v k o p ljem gl. kopti, vkop n -a -o: sto ji, k a k o r bi m u
b ile n o g v k opne; vkp v kopa
ro; v k o p v a ti -am
vkvliati -am : ete so v k o r k a le
v era j (v m esto, v deelo), vkor k a n je -a s
vkovti v k u je m gl. k ovati, vkov n -a -o
vkrcati -am (se) n a la d jo , v k rc a l
-a -o, v k rca n -a -o, v k rc a n je
-a s; v k rce v ti -jem , v krcevn je -a s; v k rc v a ti -am
vkrber prisl. navkrber, v k rb rica -e
v k u h a ti -am : ~ sadje, v k h an
-a -o; v k u h v a ti -am, v k u h v a n je -a s
v k p prisl.: to ni vse ~ ni, ali
smo vsi
v k p en -p n a -o,
v k p n o st -i ; v k p ek -p k a ro
v laiti -im : ~ drva, les, sani; m e
gle se vlijo po v rh h ; o tro k
se vli polpa, bo ln ik se kom aj
v li; vli -te in -te! vlil
-a -o in -Ja -o, v l e n je -a s;
vla -e vrsta sani; v la j -a
ro: ~ sena; v la r -ja ro, vlen -na -o: ~ o elezo, ~ a
zem lja; vlnost -i , vlenica
-e ; vlailo -a s, vlalen -lna
-o [ -ln-], vlaile -a s, v la i
lec -lca [-le- in -ue-] ro, vlalk a -e [-lk- in -u k -j
v lau g a -e i, v la g a r -ja ro, vla g a rica -e 2, v la g a rsk i -a -o;
v la g ati -am se, v la g a n je -a s
v la lja -e i vlka
v l d a -e , vlad en -dna -o: ~ i
u k rep i, ~ a p ala a; v l d ati -am,
v l d a n je -a s; v la d r -ja ro,
v la d a ric a -e z, v la d rsk i -a -o,
v lad rstv o -a s, vld an ec -nca
ro; v la d av in a -e
v la d ik a -a in -e ro, v ladikov -a -o,
v la d ik o v n a -e

V ldim ir -a ro os. i., V ldim irov

-a -o, V ldo -a ro os. i. (+Yldata), V ldov -a -o
vlado- v sestavi: v lad o h lp en -pna
-o, ~ h l p n o s t -i , ~ h l p je -a
s; v la d o lje n -ljn a -o, ljnost -i i
vlag a -e i, vlen -na -o, vlnost -i , v la n n a -e i , v ln at
-a -o; v liti -im, v l e n je - a s ;
vlagokz -k za ro higroskop,
~ k z e n -zna -o higroskopski;
vlagom r -a ro higrom eter, ~ m ren -rn a -o, ~ m rs tv o -a s
v l g ati -am : ~ p a p ir v stro j, ~
sa d je v zaboj, v l g a n je -a s;
v la g te lj -a ro, v lag lec -lca
[-uc- in -le-] ro, v la g lk a -e
[-uk- in -lk-] i , v la g ln ik -a
[ -ln-] ro, v lag len -ln a -o [ -ln-]
V lh V lha ro, V lh in ja -e , vlki -a -o; v lh v l h a ro vrsta
breskev; v l h o v k a -e i vrsta
hruk
v l k -a ro: ~ rib, kobilic; na ~
iti, z ~ o m p o to v ati; n a ~ u ali
v ~ u j e gnea; v lk o v en -vna
-o: ~ o sprm stvo, o s b je; vlkom a prisl.; v la k o v o d ja -a in
-e ro, v la k o v o d jev -a -o
v l k a -e i, nav. mn. v l k e vlk
iz vej zloena priprava za vlaenje sena s strmih poboij: na
~ a h s p ra v lja ti, tiri ~ e sena;
gl. tudi v laiti; v l k a -e i vo
nja s sanmi: ~ ni d o b ra (je
premalo snega)
vlk n o -a s, v l k en c e -a [ -m e-] s,
v l k n a t -a -o, v l k n a st -a -o;
v la k n n -a -o; v la k n in a -e i,
v la k n o v n a -e
v l t -a ro gl. la t
vli vlem : ~ voz, sani, vejo,
b rem e; ~ figu ro p ri ig ri (ahu);
pe, cigara, p ip a vlee; v sobi
vlee je prepih; ig ra, zabava,
k n jig a vlee m ika; vlei d reto
smrati, vlei p lh zanilj.; vlei
za vrv, za rko, za lse; vlei

vnviti
koga za nos varati; vlci -te!
vleko -a -e, v lk el -k la -o,
vlen -a -o: ~ o test; vlen je -a s; vlen -na -o: ~ i
m aek, ~ o test, vleljv -va
-o; v l k a -e ; v lk -k a ra,
vl k a -e i
v l p iti -im : ~ fo to g ra fijo v le g i
tim acijo, v l p lje n -a -o, vlplje n je -a s, vleptev -tve i
v lsti vlzem gl. lesti: m azilo se
je vlzlo v koo
v liti v ljem gl. liti, v lit -a -o,
v litje -a s, v lte k -tk a ra; v li
v ati -am, vliv al -a -o in -la -o,
v liv a n je in - n je -a s, vliv -a
m, vlivlo -a s, v liv ln ic a -e
[ -ln-] , v liv ln ik -a [ -ln-] m;
v liv anci -ev ra m n t o d a uliti
gl. tam
v lj d e n - d n a - o (+u lju d e n ), v lju d
no st -i , v lju d n o ste n -tn a -o:
~ i obisk
vloga -e : d n a rn a ~ v h ra n il
nici, ~ v igri, ~ p ri delu,
ig r ti vlgo (v gledaliu in preneseno)
vlom iti vlom im gl. lom iti: v hio
v lo m ljen -a -o, vlm vlom a
ra; vlom len -ln a -o [ -ln-]: ~ o
o ro d je; vlom ilec -lca [ - u c- in
-le-] ra, vlom ilka -e [-u k - in
-lk-] i, vlom ilski -a -o [-u s- in
-ls-] ; v l m lja ti -am, v l m lja n je
-a s, toda ulom iti gl. tam
vloiti -m, vloi -te! vloil -la
-o in vloilo -i, vlon -na -o,
vloitev -tve , v lo te lj -a ra;
vlba -e , vloek -ka m ;
vlonik -a ra, vlonca -e ,
vlonna -e
v m n j -a -e len, v m a n j k -a m
lenuh ~ v m a n j h -a ra, vm an j st -i i lenoba; v m a n j h a ti
-am lenariti
vm s prisl.: vm s d a ti, vm s go
v o riti; vm sen -sna -o, vm snost -i

vm siti -im gl. m esiti: ~ ja jc a ,

m leko (v testo), vm en -a -o
vm ati -am gl. m eati, vm an
-a -o; v m ev ati -am, vm ev a n je -a s
vm ti vm nem : m azilo v k oo
vm l vm la -o
v n n ji -a -e, v n n jo st -i i , vn n jina -e ; v n n je c -a jc a m
v n a p r j prisl. naprej, za naprej:
e ~ doloen; v n a p r j n ji -a -e
naprejnji: ~ a plaa, ~ e n a
roilo
vnebohod -a ra, v n ebhoden -dna -o
v n e m a r prisl.: ~ pu ati, vnm a re n -rn a -o, v n m arn o st -i ,
v n m arn e -a ra, v n m arn ik -a
ra, v n m arn ica -e
vnm ati -am in -m ljem , vnm an je -a s; vnm a -e ; vnm av
-a -o, vnm avec -vca ra, vnm av k a -e
v n em ljv -va -o,
v n em ljv o st -i ; vnem lo -a s,
vnem lce -a [-le-] s, vnem len
-ln a -o [ -ln-]; v n m e k -m k a ra;
gl. tudi v n eti
v n esti -sem gl. nesti, vnsel v n e
sla -o, vnesen -n a -o, vnsek
-ska ra; v n ati -am, v n a n je
-a s, v nalec -lca [-uc-] ra,
v n alk a -e [-uk-] ; toda:
un esti gl. tam
v n ti vnm em , vnm i -te! v nl
-a -o, v n t -a -o, v n tje -a s,
v n tica -e , v n tek -tk a ra,
v n ten -tn a -o: ~ i procs, v n tn ica -e , v n e tn n a -e , v n e
to st -i , v n e tn a -e ; v n e tljiv
-va -o, v n e tljiv o s t -i ; v n titi
-im zakriti, v n ten -a -o
vnc prisl.: ~ v ri ez glvo na
zaj vri, z ro k o vnc u d a riti
s hrbtno stranjo, v n c n ji -a -e:
~ a stra n
vnz prisl. navzdol
vnoviti -im, vnoven -a -o, v n o v
e n je -a s; v n o v ljv -va -o,
vnovljv o st -i ; vnovevti
-jem , vnovevl -la -o, vnov-

vnvi
e v n je -a s, vnovevlen -lua
-o [ -ln-], vnoveva lnica -e [ -ln-]
2,
vnoveva lec -lca [-lc-] m,
vn o v evlka -e [ -lk~]
vnovi prisl., vnovien -na -o:
~ a bolzen
v n k -a m, v n u k in ja -e 2, v n u
ek -k m , v n u k a -e 2; vni -a m, vnica -e 2, vnad
-i 2 k. i. ; v n k a -e i vnukinja,
druga otva
v b e prisl. nasploh, v splonem :
teg a sicer ne znd, ~ je p a porab e n ; ~ dobro ivi
+voigld predi, sprio: + voigld
dogodkom sprio dogodkov
vod v da m: elk tri n i, te le fo n
ski ~
voda -e -i itd. 2 in 2. vode, 4. vo
do v vdo, 6. p od vod, m n.
vod - -m - -h -m i; tih a
v oda potuhnjenec, m lin na vodo,
na vod ku h an , iti po vodi (moj
up je el, d opust je el po vo
di), voda m u v grlo tee, to je
voda n a n jeg o v m lin, stv a r
p a d e v vodo se ponesrei; vo
d o v je -a s; vodica -e 2; voden
-d n a -o: ~ a ptica, ~ o gospod rstv o ; vodn -a -o: ~ o sa d je,
~ a b arv a , ~ govor, ~ o stklo;
v o d n k a -e 2 bot., vodnost -i 2;
vo d enica ne 2, vodenien -na
-o, vodennost -i 2, vodenuik
-a m ; v o d arin a -e 2; vodnec
-nca m ; vodenti -m vodn po
stajati, vodenl -la -o, voden lo st -i 2, v o d en n je - s; vod en ti -m vodeno delati, vodni
-tel vodenl -a -o, v o d e n j n je
-a s; vodenftev -tve 2, v o d n r
- ja m ; vdnogospodrski -a -o
v o d r -ja m oselnik
vodik -a m , vodikov -a -o: ~ sup ero k sid
v o d iti -m : ~ meso, vdi -tel
vodil -a -o, (po)vojn -na -o:
~ o m eso, v o j n je -a s, vojen n a -e 2

voditi ydim, vdi -te! vod

-a -e, vdil -la -o, vden -a
-0, vodenje -a s, vodtev -tve
2; voditelj -a m , voditeljica -e
, voditeljski -a -o, voditeljstvo
-a s; vdec -dca ro; *vodi -a
m = vodnik -a ro, vodnica -e ,
vodniki -a -o; vodilo -a 3, vo
dilen -lna -o [-ln-], vodlnost -i
[ -ln-] 2; vodilja -e 2; vodljiv
-va -o, vodljivost -i 2, vodja
-a in -e m, vodjev -a -o, vod
stvo -a 3, vodstven -a -o [-n -] ;
gl. tudi vsti vedem
Vodnik Valentin -a -a ro os. i..
Vodnikov -a -o: ~ e pesmi
vodnjk -a m, vodnjki -a -o:
~ i moister, vodnjkar -ja m,
vodnjarski -a -o, vodnjkarstvo -a s
vodo- v sestavi : vododen -na
-o; +vodohrm -a m rezervoar,
zbiralnik; vodogrdben -a -o
[- bn- ] : ~ i intitut; vodokz
-kza m; vodomr -a ro, ~m ren -rna -o, ~m rec -rca m,
~m rski -a -o, ~m rina -e 2;
vodomt -mtp m ; vodopvec
-vca ro, ~ pivka -e 2; vodorven -vna -o, ~rvnost -i 2;
+ vodopd -da m slap; +vodostj -a m stanje vode; +vodotsen -sna -o nepropusten, neprodren, vododen; vodot
-ta m ; vodovod -vda m,
~vden -dna -o: ~ e naprave,
~vdar -ja ro delavec vodovodov
vodomec -mca m zool., vodmev
-a -o: ~ o pisano perje
vogl [-u] vogla m in vgel
[-u ] vgla m, na voglih in
voglh; voglek-cka [-u-] ro,
voglen -lna -o [ -ln-]: ~ a hia,
opeka; vogeln -a -o: ~ i kamen,
vogelnik -a ro [povsod: -gln-];
vglar -ja ro, voglarca -e 2;
voglriti -im, voglrjenje -a s,
gl. tudi ogel

vlk
vh -a m, vo h ati -am, v o h a n je -a
s, vhavec -vca m ; vohlo -a s,
v o hlen -ln a -o [ -ln-]: ~ i ivec
voh n -a m, v o h n k a -e i, vohun
sk i -a -o, vohnstvo -a s; vohn iti -im, v o h u n je n je -a s
v o j k -a m , v o j k i -a -o, vojina -e i , v o jtv o -a s, vojnica -e
v o je v ti v o j je m (se), v o je v l
-la -o, v o je v n je -a s
v jk a -e vajet, nav. m n. v jk e
v jeti
v o jn a -e , rod. mn. v o jn : sve
to v n a
v o je n -jn a -o: ~ i s,
~ a dba, ~ o m in istrstv o ; vojn k -a m, v o jn k i -a -o, vojntvo -a s, v jn ic a -e i vojni
davek; v o jn o p rv e n -vna -o
v o jsk a -e i in 2. vojsk, 4. v ojsko
n a vojsko, 6. vojsko, mn. v o j
sk - -m - -h -m i: grem
n a vojsko, p rie l je iz v o jsk e ;
rna v o jsk a ; v jsk in -a -o: v
~ e m asu; v o jk -a m, voj k in ja -e ; v o jsk o v ti -u jem
se, v o jsk o v l -la -o, vojskovlec -lca [-uc-] m, vojskov n je -a s; v o jsk o v o d ja -a in
-e m, v o jsk o v o d jev -a -o
v o jv o d a -a in -e m ; vojvodov -a
-o (osebno), vojv o d sk i -a -o
(splono); vojvodstvo -a s =
v o jv o d in a -e i (deela, ast)]
v o jv o d in ja -e (oseba)
v o k a b u l r -ja m slovar, besednjak,
v o k ab u lrsk i -a -o slovarski,
v o k a b u l re n -rn a -o
vokl [-l] -a m sam oglasnik, vo
k alen -ln a -o [ -ln-]: ~ a kvalitta, ~ a g lsba; v o k alizra ti
-am se, v o k a liz c ija - , vokalzem -zm a m slovn.
v k ativ [-iu , +-if] -a m zvalnik
slovn., v k ativ en -vna -o
vl [vu] vola m, mn. vli volov
itd. ali pa vli vol (volm) voli
m vli po volh z volm [-lm -];
volvji -a -e, volovski -a -o,

volvina -e i meso in koa, vo

lov ja k -a m; vo lek -lk a [-lk-]
m: bji
volek -lk a b ik - ]
m, vol -a ro, volek -ka m ,
vol -ta s ; v o l r -ja m, Vola
ri a -e i, v o l rsk i -a -o, volar ja -e ; v o l riti -im, v o lrje n je -a s
v oln -a m tehn. krmilo
volin -a m bot., volinov -a -o:
~ e ja g o d e [povsod: vou-]
volc volia m 1 . mlad volk,
2.
ivinska bolezen, volav -a
-o: ~ a k ra v a , volen -na -o,
volnost -i , volast -a -o
[povsod: -ou-], gl. tudi volk
V olga -e [ -lg-] i l. i. ruske reke.
vlki -a -o [-li-]: ~ i p rito k i;
P ov lje -a [-lir] s
v lh ek -h k a -o vlaen, v o lh k ta
-e , volhkba -e i, v lh k o st -i
[povsod: vouh-]
v o liti volim , vli -te! volil -ila
-o, v o lje n -a -o, vo litev -tve ,
volilo -a s, volilen -ln a -o
[-iu-]; volivec -vca m, volivka
-e , volvski -a -o; volie -a s
v lja re i: n a v o ljo b iti kom u,
po v o lji b iti; ra d e volje, d o b re
vlje, p ri v lji biti, v lj m e
je k a j sto riti, b re z v lje d elati,
z voljo p re n a ti; v o lje n -ljn a
-o in v o lj n v o ljn -; v o ljn o st
-i f; vo ljn o prisl.: ~ p o trp eti,
sto riti, tei
v lk -a in - m, mn. volkovi in
volcj volkov: ~ a je v id el kdor
je hripav; b iti ~ n a k a j (jed,
igro) mono rad im eti; dobiti
vo lk a vnetje koe; zeleni ~
min., ebelni ~ zool., vo lk -a
m, volkec -kca m, v o lk lja -e ,
volia -e ; v lji -a -e, volj k -a m , volnca -e bot.,
volina -e m eso in koa; volkod l k -k a m, v o lk o d ltv o -a
s; v o lkostin a -e [povsod:
vouk- ali vou -]

volna
volna -e , volnn -a-o: ~ a oble
ka, vlnat -a -o, volnast -a -o,
volnna -e , volnr -ja ro, volnrstvo -a s [povsod: vou n-]
Volta a in -e ro fiz ik ; volt -a m

votel [-tu] v o tla -o in - - -:

e v lji so votli, v o tl oi ima,
prisl. votlo, votl je : votlo doni;
votlost -i , vortlna -e , votln ast -a -o, v o tl k -a ro votla
opeka, votl -a ro, v o tlast
enota za m erjenje napetosti elek
-a -o; v o tlti -m, vo tli -te!
trinega to k a ; vltmter -tra m
vo tll -a -o, v tlje n je in v o tljc[povsod: -It-]
n je -a s, (iz)votljn -n a -o in
Voltaire Voltaira [voltr -a] m os.
(iz)vtljen -a -o; v o tlj v a -e ,
i.
franc. pis.t Voltairov -a -o,
voltairski -a -o, voltairjnec
votlorec -ca ro zool.
-nca ro, voltairjnski -a -o, vol- v o tra ti -am glasovati, zaobljubiti
tairjnstvo -a s [povsod: volter-]
(se), posvetiti, vtum -a ro ob
volhar -ja ro, volharica -e I,
ljuba, votiven -vna -o zaoblju
ben, posvetilen, v o t n t -a ro gla
volharski -a -o
sovalec, volivec, posveevalec
volmen -a ro prostornina, volu
menski -a -o prostorninski , vo vz - m , n a vzu, mn. vozovi in
luminozen -zna -o prostren
vozj, vz in vozv, vozovom
in vozm, vozove in voz, n a
vomitv [-u, +-if] -a ro = vomivozovih in vozh, z vozovi in
tvum -a ro bljuvalo med.
vonj -a ro, vonjati -am, vonja
vozm ; vzek -zka m, voz -a
ro, voziek -k a ro, vozilo -a s,
nje -a s, vonjlen-lna-o [ -ln-]:
vozv je -a s; vozovnica -e z;
~ i ivec; vonjv -va -o, vovzen -zna -o: ~ i list, red, voz
njva -e 2, vonjvec -vca ro,
n in a -e i, voznnski -a -o, voz
vonjvka -e i , vonjvost -i ;
vonjv -a -o
n ik -a ro, voznica -e i, vozniki
vornk -a ro kam en ob cesti, odri
-a -o, vozntvo -a s; v o za t j -a
vat, opestnik, vornca -e ; voro; v o z rn a -e , v ozr -ja m ,
v o zarn a - e ; v o z riti -im, vorti -m zavirati , vorjnje -a s
vs -a ro, nav. mn. vsi brki
z r je n je -a s, v o zrstv o -a s,
vsek -ska ro, vskast -a -o, vgl. tudi voziti
skar -ja ro, vskarstvo -a s; voza -e jea, voznik -a m jetn ik
voskati -am, voskanje -a s; vo- vozel [-zu] -zla ro: dvini, p ad n i
~ astr.; vozlat - ta -o, vzlast
n -a -o: ~ a svea = voe-a -o; vozli -a ro, vozlast
nca -e f, vonka -e voenica, vrsta jabolk; voevna -e
-a -o; vozlna -e ; v o zlti -m
(+vozlja ti), v o zlaj -jte! vozlal
, vona -e
-la -o, (za)vozln -a -o, vozlvoiti -m, vi -t! voil -a
-o, (po)von -na -o, vonje
n je -a s, vozlie -a s
-a s, votev -tve ; volen vzger -g ra m sm rkelj, vozgriv -a
-lna -o [ -ln-]: ~ o sredstvo =
-o, vozgrvec -vca ro smrkavec
voilo -a s, volec -lca [- le-] m
v o zg rv k a -e , vozgrvost -i i
voiti -im: ~ dobro jutro, voi voziti vzim, vzi -te! vozil -la
-te in -te! voil -a -o in -la
-o, (po)ven -a -o, v e n je -a
-o; voilo -a s, volec -lca
s, v o n ja -e , venec -nca m,
[-UC-] m , volka -e [-uk-] z
gl. tudi voz
v - i = ve -a s v r v ; vor
volce -a [ -lc-] s
vtek -tka ro; vtkati -am, vt-ja ro, vo arca -e , v orstvo -a
kanje -a s
s; vorn a -e z; vonec -nca ro

v p r e s ti
v p sti vpdem gl. p asti padem :
v p sti (v deelo) psti v deelo;
sred i sta v k a m u je v p d e l (v
besedo) sosed m u je padel v be
sedo; v p ad v p d a m. vpden
-d n a -o: ~ i kot, v p ade -a s;
v p d a ti -am , v p d a n je -a s
v p e lj ti v p ljem in -m gl. pelj ti, v p e lj n -a -o; v p e lj n k i
-ov m mn.: v ~ e iti; v p e lj v a
-e i ; v p e lje v ti -jem , v p e lje
val -la -o, v p e lje v n je -a s,
v p e lje v n k a -e ; v p e lj v a ti
-am, v p e lj v a n je -a s
v p riti -im : ~ dreto, ~ cev v
drugo, ~ se: v p ril se je m ed
ns vsilil se je; v p re k -rk a m
v p ti vpnm gl. p eti pnem : ~
vola v ja re m , v p t -a -o: ves
~ v delo
v p iti -im : ~ sekiro v ok, ~ se
v kaj
v p ih a ti -am in -em gl. p ih a ti:
~ o g en j; v p h n iti -nem : ~ p la
m en; v p h n je n -a -o; toda u p ih
n iti gl. tam
v p isa ti in vpisti vpiem gl. p i
sati, vpisan -a -o, vpis -a m,
v psek -ska m, vpisen -sna -o,
v p snica -e , vpisnik -a m,
v p isn in a -e ; v pisovti vpisjem , vpisovl -la -o, vpisovn je -a a, vpisovlec -lca [-lc-]
m, v p iso v lk a -e [-lk-]
v p iti v p ije m kriati, v p ij -te! vpil
-la -o, (raz) v p it -a -o, v p itje -a
in v p itj - s; v p ij t - ta ra
kri
v p iti v p ijem : raz su en a zem lja
v p ije vodo, v p ij -te! vpil -a -o,
v p it -a -o; v p ija ti -am, v p ija
n je -a a; vpj v p ja m, v p o jen
-jn a -o, v p jn o st -i , v p o jljv
-va -o, v p o jljv o st -i
v p laati in v p la ti vplam gl.
p laati, v p lan -a -o, vplailo
-a s, v p lailen -lna -o [ -ln-]:
~ a b la g a jn a , vplaln ica -e

[ -ln-] ; v p laev ti -jem , vplaevl -la -o, v p la e v n je -a s

v p l sti vpltem gl. plesti, vpletn -na -o, v p letn o st -i i,
v p l t v p lta m, v p l tek -tk a m ;
v p l ta ti -am, v p l ta n je -a s,
v p l ta ln ic a -e [-aun-]
v p lin iti -im, v p ln je n -a -o, vpln je n je -a s; v p ln ja ti -am, vpln ja n je -a s, v p lin j -a m
v pliv -a m, v pliv en -vna -o, v p liv
nost -i ; v p liv a ti -am, v p liv a
n je -a s
vpogled -da m ; v p o g ld ati -am ;
vpogledovti - jem
v p j v p ja m gl. v p iti
vp o k lic ati -kliem gl. p o k licati,
vpoklic -a m: ~ k vojakom ,
vpoklcen -ena -o: ~ i razglas
v p r a ti -am, v p ra a j -te in -jte!
v p ra l -la -o, v p ra n -a -o,
v p ra n je -a s; v p ra len -lna
-o [ -ln-]: ~ a pola, ~ i zaim ek;
v p ra ln ic a -e [-ln-] , v p ralec -lca [-uc- in -le-] m, v p ra lk a -e [-uk- in -lk-] , v p ra j -a m ; v p ra e v ti -jem ,
v p rae v l -la -o, v p ra e v n je
-a s; v p rae v le c -lca [-uc- in
-lc-] m
v p rv prisl. prv, rvno
vp r en -na -o, v p r in a -e ,
v p r n ik -a m, v p re n j k -a ra;
v p re n n a -e
v p ri vprem , v p rzi -te! vprgel -gla -o, v p r en -a -o; v p re
ga -e i, v p ren -na -o: ~ a
ivina, v p rn ik -a m, v p rn ica
-e ( +tranga); v p r g a ti -am,
v p r g a n je -a s, v p r g e lj -g lja m
v p r k prisl. poz: ~ k u p iti; vse
v p rk leti = vse leti v p rk ,
toda vse v p rk le ti na vse strani,
brez reda; v p rk o m a prisl.
v p r sti v prdem in v p rsti -dem
gl. p resti, v p rd e l -d la -o;
vp rd e n -a -o; v p rd e k -d k a m
kokn; v p r d a ti -am, v p r d a n je
-a s

vprio
v p rio prisl. in predl.: vprio
( = navzo) b iti; vprio m ne
v p v i prisl. prvi, v prvo
v rab e c -bca m, v r b e lj -b lja ro;
v r b e k -ka ro, v rab -a m;
v ra b c a -e , v r b k a -e , vrb ev k a -e i; v r b ji -a -e, v rb lji -a -e: ~ e p e r je ; v ra b lja
-e
v r -a m zdravnik, v r n ik -a rn,
v ra n n a -e , v rtv o -a s; v r iti -im, v r e n je -a s
v r a ti -am : ~ ivino n a pai,
~ posojilo, ~ m ilo za drago,
~ se dom ov; v r a n je -a s,
v railo -a s: b rez v ra ila ; v raev ti -jem , v ra e v l - la -o,
v ra e v n je -a s, v raev lec -lca
[-uc- ] ro; v ra n k -a rn, vranica -e
v ra n a ti -am : ~ k a j v plao;
v ra u n v a ti -am , v ra u n v a n je
-a s; v ra u n ljv -va -o, v rau n ljv o st -i i
v rg -a rn, mn. v rg i -ov in v r a
govi -v; v r ji -a -e: ~ a e n
ska, vrg ec -gea m, v r g in ja -e
, v ra g lja -e ; v ra g o lije -j
mn. burke, nagajanje, hudom u
nost; vra -a in vri -a m;
v r ja k -a m, v r jic a -e ,
v raek -ka
v r n -a m, v r n a -e , v r n -a -o:
~ k o n j = v rn e c -nca m; v rn ji -a -e, v r n jic a -e bot.;
v r n ic a -e i; v r n k a -e im e
ivalim in rastlinam
v r n ic a -e sle zena; v rn ien
-nai -o: ~ i p risad , v rn i n ica
-e bolezen, v r n i n ik -a m bot.
v r sti v rste m (se) gl. ra sti: v rate se (v zem ljo); v r ste k -tk a
m, v r ati -am (se), v r a n je
-a s
v r t -a in - m, mn. v rato v i -v;
v r te n -tn a -o: ~ o v retn ce,
~ e bolezni; v rte c -tca ro, v r a
tin a -e mes, koa, u sn je od
vra tu ; v ra tn ik -a m ovratnik,

ozare; vratolm -m a m, v rto lm en -m na -o: ~ a v a ja ; v ra to

lom nost -i
v ra ta v r t s mn. 3. v rto m 5. v t tih 6. z v r ti (+v ratm i); v r tc a
v r te c [-c] s mn., v rtcem ;
v r te n -tn a -o: ~ a k lju k a , ~ o
k rilo ; . v r a t r - ja ro, v ra ta ric a
-e , v ra t rs k i -a -o, v ra ta rn a
-e i , v ra t rn ic a -e ;: v r tn ic a
-e , v r tn ik -a m podboj
v ra tlo -a s: tk a lsk o ~
V r -a m s. i., V rov -a -o:
~ e pesm i, vrzo v sk i -a -Oi .vrzovec -vca ro.
v r a -e , v r en -na
- , ~a
v ra ; v rn o st -i i, v r a r -ja
ro, v r a ric a -e , v r a js k i .-a
-o, v r arstv o -a s; v ra ijv
-va -o; v ra ev ti - jem , v raevl -la -o, v ra e v n je -a
v ra e v e re n -rn a -o
v rai in v ra ji gl. v rag
v rb a -e : ~ a l jk a ; v rb o v -
-o: ~ a iba, v rb o v ec -vca m,
v bovica -e iba, v rb o v n a -e
les, v rb o v je -a s = v r b je -a s ;
v rb -e ; v b a r -ja r o , hroek, v b a st -a -o; vBica .-e ;
v rb k a -e i neka trta; v rb n a -e
, v rb n je -a s, 'vrbe ra s;
v b n ica -e bot.
'[
v r .- a m, v rek -ka m, v rst
-a -o
v ra -e = vre; -a s, v rek a
-e vrica -e
v r a r -ja
m ; v r ast -a -o;: v re ev n a -e ;
vreensec -sca m lovek in no
ni m etulj
vri vrem , vrzi -te! v rg el -gla
-o, v i en -a -o; v o b rz vri
p sovka; v e k -ka ro, v r j -a m
v re d prisl. hkrati, obenem, sk u p aj:
z noj ~ , e s sinom ~
vrd e n -d n a -o, v rd n o t -i ,
v rd n o ste n -tn a -o; ~ i p a p irji;
V rednota - e i; v re d n o titi -im,
v re d n o te n je -a s, v red n o tn ica
-e i

864

vro
v r d iti -im pokodovati, raniti,
v rd il -a -o; v rd v r d a m po
kodba; v re d n k -a m = vredn j k -a m = v red n ca -e i zel,
ki celi vred
v rle c -lca m, v rlek -ka m,
v rl in a -e = v rl n ica -e z
voda iz vrelca [ povsod: -l-]
v rm e v rem n a s, v rem n sk i -a
-o: ~ o poroilo; v re m e n k -a m
baromter, v rem nstvo -a s;
v r e m e n ti. -m (se): k a k o r J e r
n e j vrem eni, je se n cela se dri;
v rem en o k z -k za m; vrem enosl v je -a s, ~ sl v s k i -a -o,
~ s l v e n -vna -o, ~ sl v e c -vca
m; v rem enoznnstvo -a s
v rs -a m rastlina resa; v r sa -e
, v r sje -a s in v re sj - s,
v r sa st -a -o; vrsek -ska m,
v rsic a -e , v resie -a s; vrsnica -e , v re sn j k -a m, vrsn a t -a -o: ~ a trav a , ~ o seno;
v rsov -a -o: ~ cvet
v re ti -m, vrei -te! vral
-la -o, v re n je -a s; vrelo - s, v re k -a m , v r -a
m; v rev -va -o, vrevec
-vca m
v rete n o -a s, v re t n a st -a -o, vretn ce -a s: penica g re v vretn ca v klas, v re t n a st -a -o,
v re t n a r - ja m ; v ret n n ic a -e
; v rete n ca -e i; v re te n a r -ja
m, v re te n a st -a -o; v re te n ti
-m (se): ito se v re te n i klasi;
v re t n k a -e
v r ti v rm : voda, m leko v r;
vri vrte! v r l v r la -o: ~ a
voda, del. vr -a -e, prid. vr
v roa -e, v r tje -a s = v r n je
-a s, v relie -a s, vrelen
-na -o, v rlo st -i
v rz ati vrem : ~ rk e v drevo
gl. rezati, v rz an -a -o, vrez
v rz a m , v rzek -zka m, vrezlo -a s ; vrzen -zna -o: ~ a
ra n a = v rez n in a -e i v vrezov ti -jem , v rezovl -la -o,
Slovenski pravopis

865

v re z o v n je -a s, v rezo v lec -lca

[-uc-] m, v rez o v lk a -e [- u k-j
; v rez v ati -am
v rh -a in - m, mn. vrh i -ov -oni
itd. in v rhovi -v in 4. v rh e
5. v rh h 6. vrh m : od v rh a do
ta l; do v rh a n ap o ln iti; po v rh u
se osuiti, toda p o v rh u = p o
v ili (prisl.) d ati; zvhom prisl.:
~ im ti, n a m e riti; v rh v je -a
s, v rh -a m, v h a st -a -o,
v rh t -ta -o; v h e k -h k a m ;
v rh n ji -a -e: ~ a o b lek a; v rh
n je -a s sm etana, v rh n j k -a m
vrhnji m linski kam en; vrhovit
- ta -o, v rh o v titi -im, vrh o v te n je -a s; v rh v ec -vca m,
vrh v sk i -a -o, v rh v ak -a m,
vrhvan -a m; vri -a m,
vriek -ka m, v r c -a m,
gl. tudi: v ren in v rhoven
v rh in v rh u p re d i: ~ teg a povrh
v rh o v en -vna -o: ~ o sodie,
vrh v n o st -i i, v rh v n ik -a m ;
v rh o v n a -e vrhnji del, g l tudi
v rh
v rh p lje c -ljca m neka trta
v rh n e c -nca m, v r h u n ast -a -o,
v rh u n sk i -a -o: ~ i uspehi
v rin iti v rinem g l rin iti, v rin je n
-a -o, v rin je n e c -nca m, v rn je n k a -e ; v riv a ti -am, v r i
v a n je -a s, v riv ek -vka m, v r i
n ek -n k a m
v risa ti vriem , v risan -a -o; vrisovti -lijem , v riso v al -la -o,
v riso v n je -a s
v risk -a m ; v risk a ti -am, v ris k a
n je -a s, v risk -a m, v risk lo
-a s; v rsn iti -nem ; vr -a m
v k la -e i tka, v k lic a -e
v l [ - 1] -a -o, v rlin a -e i, v rl k
-a m vrl lovek, v rl st -i
v rn iti in v rn iti vrnem , v rn i -te!
v rn il -la -o, v rn je n -a -o, v rn i
tev -tve , v rn ila -e i = v rn ilo
-a s lesa, ki se sama zapira
vr vro a -e, v ro in a -e , v ro
inski -a -o = vroen -na -o,
55

vroiti
vronca -e i vroinska bolezen,
v ronen -na -o; vroica -e i,
vroien -na -o; v ro ek rv en
-vna -o, v ro e k rv n o st -i , v ro
e k rv n e -a m, v ro e k v n ic a -e
v ro iti -m v roke dati, vroi -te!
Vroil -la -o, v ron -n a -o,
v ro n je -a s, vro itev -tve i,
v ro tv en -a -o [ -tvn-]; v ro
ilo -a s, vrolen -lna -o [ -ln-],
v ro lnica -e [ -ln-] ; vro n k
-a m, v ro n n a -e i; vroevti
-jem , vro ev l -la -o, vroev n je -a s; v roevlec -lca
[ -le-] m
v rs t - : z v rstj d elati po v r sti;
za p o v rstjo prisl. po vrsti = za
v is tjo prisl.
v rsta -e , mn. tudi v rst -, v r
sten -tn a -o: ~ i red, v rstica e
, v rstien -na -o: ~ i konci,
v rstn ik -a m, v rstn ic a -e , vstn ost -i ; v rstiti -m se, v rsti
-te se! v rstil -a -o, (z)vrn
-n a -o, v rs t n je -a s, v rstle n
-lna -o [ -ln-]: ~ i tev n ik i; vstom a prisl.; v p rv i v rsti prisl.
predvsem , zlasti, posebno, n a jprej
v ra -e ribika priprava, vrlje k -ljk a m del vre
v ren -na -o kar je pri vrhu: ~ i
kot, v ek -ka m = vec -ca
m v riti -im ; v r je -a s =
v riev je -a s; v rik a ti -am : ~
k ro m p ir, trte ; v r k a n je -a s;
gl. tudi v rh
v r ti -m = v r ti -m. vri -te!
v rl -la -o = v ra l -la -o:
v lipi je vrlo = vrlo, v r
e n je -a s = v r n je - a s : ~
valov; vrlo -a s jata: ~ k o r
cev
v rn a -e i *nivo: ~ vod, ~ iz
o b razbe, ~ o m ike
v riti -m : ~ ito, v ri -te! v ril
-a -o, v r n je -a s = v rtev
-tve i; v r j -a m; v re n j
v n ja m mesec avgust (ko se
m lati); v rn k -a m

v riti -m: ~ (opravljati) svoje

delo, vri -te! v ril -a -o,
(z)vrn -na -o, v r n je -a s,
v rte v -tve ; v r te lj -a m,
vrilec -lca [-le-] m, v rilk a -e
[-lk-] i, v rle n -ln a -o [ -ln-];
namesto opisovanja z v riti in
sam ostalnikom raji uporabljamo
samo ustrezni glagol: *v riti p o
p iso v a n je popisovati, *vriti iz
te rje v a n je izterjevati, *zborova
n je se v ri v novi d v o ran i zbo
rujejo ali zborovanje je, *tisk
se v ri na dveh s tro jih tiska se;
* d e ja n je se vri godi se, +se ja
se vri pop. ob
seja bo (vri
kot nedov. ne more im eti pri
hodnjega pomena)
v rt -a m , mn. v rti -tov in v rto v i
-v, po v rt h ; v rte n - tn a -o : ~ a
v r ta , g rd a ; v rtn k -a m, v r t
n in a -e , v tn a t -a -o: ~ o
m esto; v rtec -tca m, v rte k -tk a
ra, v rt -a m, v rti e k -kp m
v rt a -e i: k ra k a ~
v ta n ic a -e i regrat
v r t n j -a m zavinek, zavoj, ple
ten kola; v r t n ja -e i, v rt n je k
-n jk a m
v rta ti -am, (na)v rtan -a -o, v r ta
n je -a s, v rt -a m ; v rt lo -a
s, v rt le n -ln a -o [ -ln-]: ~ e
n ap ra v e, ~ i s tro j = v rt ln ik -a
[ -ln-] m, v rt ln ic a -e [ -ln-] i;
v rta n n a -e i; v ta v e c -vca m
kdor vrta, v rta v k a -e i
v rt v -va -o kdor se rad vrti,
v rt v e k -v k a m vriv otrok,
v rtv en -na -o: ~ o tro k ki
se rad vrth v rt v k a -e , v rtv k a s t -a -o; v rt v ic a -e i, v rt vien -na -o: ovc so ~ e
v rt ti -m, v rti -te! v rt l -la -o,
v rt n je -a s, v rte n in a -e ;
v rtti -m vrteti, v rti -te! v rtl
-a -o, v r t n je -a s; v rt ij -a m
= v rt a -e i (pri leti) = v r te
lja -e i; v r te lj ti -m se; v rtlje c -ljc a m, v rt lj e n -n a -o:

866

vse~ i svder; v te -a ro; vrtlo

-a s, v rtile n -ln a -o [-ln -]: ~ i
m om ent; v rtln ic a -e [ -ln-] z ;
v r tlj j -a ro fiz. obrat, v r tlj ji
-ev m mn. bolezen; v r tilj k -a
ro; v r tljiv -va -o; v r t lja -e 2,
v r t ljk a -e ; v rtin e c -nca m,
v rtin a st -a -o, v rtin iti -im (se),
v rtin e n je -a s
v r tn a r -ja ro, v rtn a ric a -e , v rtn rsk i -a -o, v rtn rstv o -a s;
v r tn riti -im, v r tn r je n je -a s
v rtn ic a -e , v rtn i en -na -o: ~ i
du h
v rto g la v -va -o, v rto g lv o st -i ,
v rto g lv -va ro, v rto g l v ica -e
2,
v rto g lv ien -na -o, vrtoglvec -vca ro, v rto g l v k a -e
v rv - , n a vrvi, z v rv jo ; v rvca
-e = v rv ica -e ; v rv j - s
sk . n, v rv r -ja ro, v rv a rc a -e
i, v rv rn a -e , v rv rn ic a -e ,
v rv rstv o -a s; v rvie -a s
v rv ti -m, v rv i -te! v rv l -la
-o, v rv n je -a s, v rv e -a ro,
v rv v ek -ka ro vrsta kanarkov
v rv r ti -m, v rv ra j -jte! v rv r l
-la -o, v rv r n je -a s
v rzl [-u in -l] -i i, v rz la st -a
-o, v rzlca -e [-le-] , v rz e lj k
-a ro; v rz ti -m odprt b iti: d ri
v rzijo ; v zn iti -nem odpreti;
v rzel [-u ] -zla -o luknjast
v sa d iti -m, vsdi -te! vsdil -la
-o, v sa j n -na -o, vsaditev
-tve , vsd vsd a ro: ~ (dre
vesca) m ora b iti p ra v ile n ; vsja ti -am (se), v s ja n je -a s;
v sa j ln ic a -e [ -in-] ; toda:
usad- gl. tam
v s j prisl. om ejuje: ~ k r h a mi
d a jte (e ne drugega), ~ m iren
je (e d ru g eg a ne), ~ p e t naj
m anj, ~ pii (e e ne pride),
~ tu k a j (e ne povsod), ~ d a
nes (e ne zm eraj), ~ mlo,
~ za rad i o tro k a; loi od sj,
gl. tam

v sk -a -o (+vsaki) ned. z.: vsk

d an ; vskega, v sk em u ; vsak
nam zaznam uje posamezno osebo,
stvar, vrsto, snov ali njih posa
m ezni del; gl. tudi ves in cl.
V sak se po pom enu o m ejuje sa
mo na ednino in ohrani ta pomen
tudi v m noinski obliki: p ri v sa
k ih v ra tih je p o trk a l; n a vsak e
tri k o ra k e se je u sta v il (trije
koraki so tu enota). Nikalnica
k vsak je nobn -na -o; v sak
za predlogom b re z je po nem .:
p riel je iz b o ja b rez + v sak e
ra n e kake; z m e rja l je b rez
+v sak eg a razlo g a kakrnegakoli;
pisal je b re z +v sak e p am eti
isto brez pameti; siro m ak je
b rez +vsake o b lek e isto brez
obleke
v sa k d n ji -a -e, v sa k d n jo st -i
i,
v sa k d n je -a ro
v s k d o ned. z. se rabi samo sa
m ostalniko; v sk o g ar, vskom u r itd. po oz. z. k d o r: vskdo
n a j p rin ese p o trd ilo , za v sk o
g ar ista postav a
v s k ik ra t = v s k o k ra t prisl., v s a
k o k ra te n -tn a -o
vsako- v sestavi: *vsakodnven
-vna -o vsakdanji; v sak o lten
-tn a -o; v sa k o re n -rn a -o; v sa
k o v rsten -tn a -o, ~ v rstn o s t -i
v s k re n -na -o vsakovrsten: na
n as so p re a le ~ e n ev arn o sti,
n a j te o b v a ru je ~ e g a hudega!
v sak seb i prisl. narazen: la sta
~ ; on je sp ra v lja l sk u p a j, ona
p a b rs k a la ~ , p isa ti ~
v sa k t ri -a -o vsk (posbej)
vse- v sestavi: vsebtvo -a s pan
teizem ; *vsem r -a ro, *vsem rje -a s vesoljstvo; vse(ga)m ogo en -na -o, ~ m o g nst -i i,
~ m ogone -a ro, ~ m ogonik
-a ro; vseben -na -o oben;
vseobsen -na -o; vsesploen
-na -o; v se strn sk i -a -o, vsestr n -a -o, ~ s tr n o s t -i ;

867

vsebina
vseuilie -a s, ~ u ili e n -na
-o, ~ u il n ik -a ro, ~ u ilnica -e i, ~ u ilki -a -o:
~ i p ro feso r; v se v d lj prisl. n e prenhoma, ~ v d lje n -ljn a -o;
vse(ga)vden -d n a -o, vsevdnost -i , ~ v d n e -a ro, ~ v d n ica -e ; vse(ga)vden -dna -o,
vseznlec -lca [ -le-] m , vseznl
[-u] -la ro
v seb in a -e i, v sebinski -a -o, v se
b in sk o st -i ; vsebovti - jem
v sbi im th obsegati, vseboval
-la -o, v se b o v n je -a s
vseeno prisl.: ni
kak o piem o
svoj je z ik ; ~ pridem , ep rav
bo g rd; k a k o r bi rad, ~ ne
sm em vendar, le
v s e j ti vsjem . gl. se ja ti: ~ k o
re n je , d eteljo v ito; p re p ir
m ed lju d i ~ ; prenes. izgubiti:
~ no; v se j n je -a s
v se k a k o r prisl.: n a j bo e tako
ali tako, ~ je alostno; k d o r
hoe, ~ ja z ne; pom ladi ali
p oleti, ~ p a letos
v s k a ti -am gl. se k ati: ~ znm e n je v drev, rk e v km en,
v sek an -a -o; v sekovti -jem ,
vsekovl -la -o, v se k o v n je -a
s ; v se k v a ti -am, v se k v a n je -a
s, toda: usek o v ti gl. tam
v s k d a r prisl. zm eraj, vedno, vse
lej: resn ic a ~ zm aga
v s le j prisl. zm eraj, vedno, vsakikrat: tam se ~ spom nim n ate;
~ ni p rije tn o ; v s le jn ji -a -e
v se liti vslim (se) gl. seliti, vslje n -a -o, v s lje n ec -nca m
v s lje n k a -e 2, v s lje n o st -i
v sln ik -a [ -ln~] m ; v se lje v ti
-jem , v se lje v a l -la -o, vselje v n je -a s
vsepovsd prisl.: k am o r pride,
~ sam a alost in obup; vsep o v s d n ji -a -e: ~ a raz v ad a
v sesti -m (se) v k a j gl. sesati,
vsesn -a -o; v sesvati -am,
v se sv a n je -a s [povsod: vsas-]

vseskz(i) prisl.: sled il ga je ~

od dom a do p o sta je , ~ je bil
p oten zm eraj, b il je ~ poten
popolnoma, isto, do konca, v
vse m ; vsesk zn ji -a -e: ~ a
up o rn o st ga je p o k o p ala; toda:
vse skzi leti = vse leti skozi
v se v p r k prisl. na vse strani: ~
leti, toda: vse v p rek le ti = vse
leti v p rek
vsiliti -im kom u k a j, v siljen -a
-o, v siljen e c -nca ro, v slje n k a
-e , v siljen o st -i ; v siljev a ti
-jem , v siljev a l -la -o, v siljev n je -a s; v siljiv -a -o, v silji
vost -i , vsiljiv ec -vca ro, vsiljv k a -e
v sip a ti -am in -p ijem gl. sipati,
v sp a n je -a s, vsp -a ro; vsip v a ti -am, v sip v a n je -a s ;
toda: usip- gl. tam
vsi sveti m mn.: od vseh svetov
n a p re j, k vsem svtom tisti dan,
za vse svete, o vseh svtih,
p re d vsem i svti; tudi: vsi sveti,
od vsh svetih, k vsm svtim .
za vs svte, o vsh svtih, p red
vsem i svtim i
vsk lad iti -im, v sk lad en -a -o:
~ o blago; v sk la d en je -a s;
v sk lad iev ti -jem . vskladievl -la -o, v sk la d i ev n je -a s
v sk l d iti -im k a j s im v sklad
spraviti, v sk ld en -a -o, vskldenost -i i, v sk la d te v -tve
vskoiti -im gl. skoiti: n am e
sto bo ln eg a ig ra lc a je vskoil
n am estn ik ; sred i sta v k a m u je
vskoil sosed in ga u sta v il; toda
uskoiti gl. tam
*vsld predi, zaradi
vsota -e i (+svta) setvek, zne
sek
v srk a ti -am, v srk a n -a -o; v srk vati -am, v srk v a n je -a s
v st ti vstnem , v stn i -te! v stal
-la -o, v s ta j n je -a s, v sta j n jski -a -o; v s t ja ti -am, v s t ja j
-te in -jte! v st ja l -a -o in -la

868

Vulkn
-o, v s t ja n je -a in - n je -a s;
v st ja -e , v s t jn ik -a m; vstaj -a m: m ocelj ~
v st v iti -im, v st v lje n -a -o, v sta
v itev -tve , v stv a -e , vstven -vna -o, v stv ek -v k a m,
v st v k a -e i epizoda; v st v lja ti
-am, v s t v lja j -jte! v st v lja l
-a -o in - la -o, v s t v lja n je in
- n je -a s; v stven -vna -o;
v sta v ljv -va -o; toda: u sta v
il. tam
v sto p iti vstopim gl. stopiti, vstp ti -am , v sto p a n je -a s; vstop
-pa m, vstopen -pna -o: ~ i
listek = v stopnica -e , v stop
n in a -e i, v stopnnski -a -o
v stro m ti vstrm im pokonci posta
viti, vstrm i -te! v str m il -la
-o, v str m lje n -a -o
v s ti v s je m gl. suti in v sipati:
ito v g r t ~ ; toda u su ti gl. tam
v prisl. povi: k n jig a mi ni
vsi so m i
vasih tudi v
-i i: ni po m oji ~ i ; ven
-na -o, vnost -i
vv prisl. pov, povno, vven
-vna -o: ~ a lestva telov.
vti vjem , v j -te! vl vla
-o, v t -a -o; vv -a m, vvek
-v k a m; v v ati -am, v v a n je
-a s
v o to rti -m (se), votri -te (se)!
v otril -la -o, v o to rj n -na
-o, v oto rtev -tve i
v tti v t je m gl. teti, vtvi
prisl. inkluzve, v t t -a -o: do
v tteg a 1848. le ta; v t tje -a s;
v tv ati -am, v t v a n je -a s.
v tven -vna -o, v tvnost -i ,
v tvek -vka m
v tric prisl. in predi, z rod.: v tric
sva hodila, vtric tb e; vtrcati -am se, v trcem a prisl.,
v trc n ji -a -e: ~ i k o rak , ~ a
h o ja
v t liti -im se v k a j, v t lje n -a
-o, v t lje n e c -nca m, v t lje n ka -e

v ta k n iti [-tak- in -tk-] v t k n em

gl. d o ta k n iti, v t k n je n -a -o;
v tik a ti -am, v tik a n je -a s, v tik
-a m, v tk a n ic a -e ; v tk lja j
-a m; v tik ljv -va -o, v tik lj
vost -i ; v tik o v ti - jem , vtiko v l - la -o, v tik o v n je -a s,
v tik lo -a s
v tek o n iti -im: ~ kisik, vteko n jen -a -o: ~ i vodik, vteko n je n je -a s; v te k o n ja ti -am,
v te k o n ja n je -a s
v tm prisl. m edtem , ja z p o jd em
n a trg, ti se vtm ui; vtm ko:
m i smo d elali, vtm ko je on
le n aril, toda: v tm se m oti
v t p sti vtpem gl. tep sti: ~ k o
m u k a j v glvo; v tp el v t p la
-o, v te p n -na -o; v t p a ti -am,
v te p v a ti -am, v t p a n je -a s,
v te p v a n je -a s
v tih o t p iti -im gl. tih o tap iti, v t ih o t p lje n -a -o; v tih o t p lja ti
-am, v tih o t p lja n je -a s
v tira ti -am : ~ m azilo; v tr ti
v trm gl. tre ti; toda: u tira ti gl.
tam
vtis -a m , v tisk -a m; v tisn iti
-nem : ~ si k a j v spom in, v tis
n je n -a -o, v tsn je n o st -i ; v ti
sk a ti -am ; v tisk o v ti -jem ,
v tiskovl -la -o, v tisk o v n je
-a s
v tk ti vtkm gl. tk ti: vzorec,
podobo v tk a ti, v tk n -a -o
v tl iti -im gl. tlaiti, v tlen -a -o
v tr tji prisl. trtji, v tr tje : ~
g re rad o
v u lg re n -rn a -o navaden, vsakda
n ji, prostaki, sploen: ~ o im
domae im e; v u lg rn o st -i i
navadnost, splonost, prostina,
v ulgarizem -zm a m prostaki iz
raz [povsod: -Ig-]
v u lg ta -e , v u lg tin -a -o: ~ o
besedilo [povsod: -Ig-]
vlgo [-lg-] lat. prisl. po dome
V ulkn -a m mit. i. rim skega boga ;
v u lk n -a m ognjenik; v u lk n -

+v u n
sk i -a -o = v u lk n ie n -na -o;
v u lk a n iz ra ti -am : ~ k av u k
prepojiti z veplom , vu lk an izc ija -e , v u lk a n iz e r -ja ro, vulk a n iz a c jsk i -a -o [povsod: -lk-]
+v u n gl. ven
vzem -zm a m velika no, vzem ski -a -o [-zm -], vzem nica -e
[-zm -]
vz- [u z- us- ali uz- us- po 81 ]
predp., pom eni: 1 . gibanje na
vzgor: vzdigniti, v zh a ja ti, zra sti
(iz v zrasti); 2 . zaetek deja n ja :
v z lju b iti; popolna oblika vz- se
danes rabi zlasti v novih tvorbah
in izposojenkah iz drugih slo
vanskih jezikov ali po njih na
rejenih; v domaih se je zve
ine obrusila v z- (pred nezve
neimi glasovi s-)
vzd prisl. zdaj (na vpraanje
kje? ): ~ sto ji; (na vpraanje
kam ?): vzd stopi
v za je m en -m na -o, v zajm n o st -i z
vzb iti -im se, vzben -a -o,
vzbenost -i ; vzb k n iti -nem ,
vzb knil -a -o, v zb k n jen -a -o,
vzb kel -k la -o konveksen, vzbklost -i , v zboklna -e i; gl. tudi
izboiti in izbokati
v zb u d iti -m = zbuditi gl. tam
v z b riti -im razbriti, v z b rje n
-a -o, v z b rje n je -a s; v z b rja ti -am = r a z b r ja ti. gl. tam
v z b rk a ti -am razbrkati, zbrkati, v z b rk a n -a -o: ~ o m o rje
vzcvest vzcvetm
gl. cvest,
vzcvetn -na -o [povsod: -cv- ] ;
v zcv etti -m gl. cv eteti; vzcvta ti -am
v zd a h n ti -dhnem gl. d ah n iti,
tudi zd a h n iti [nepoud. povsod:
-dah- in -dah-]
v zd ti vzdm : ~ do b er dan; vzdja ti -jam in -jem : p riim k e ~ ,
v z d ja n je -a s
v zdti vzdm in vzdnem gl. deti,
vzdvek -vka m priim ek; vzdv ati -am, v zd v an je -a 3

v zd ig n iti -nem , v zd ig n jen -a -o;

v zdgati -am, v zd g an je -a s;
vzdigovti -jem , vzdigovl -la
-o, vzdig o v n je -a s; vzdg -a
ro, vzdig -a m; vzdiglo -a s,
v zdiglen -ln a -o [ -ln -h vzdig ln ik -a [ -ln-] m, vzdigale
-a s, vzdigovlec -lca [-uc-] m ,
vzdigovlka -e [ -uk-] , vzdgl ja j -a m ; v zd ig ljv -va -o,
v zd ig ljv o st -i ; vzden -na
-o, vzdnica -e
v zd ih n iti -nem , vzdih -a ro, v zd ih
l ja j -a ro; v zd ih o v ti -jem ,
vzdihovl -la -o, v zd ih o v n je
-a 3, vzdihovlec -lca [-uc- ] m ,
v zd ih o v lk a -e [-uk-] ; vzdh a ti -am , v z d h a n je -a s; povsod
tudi zdihvzdl [uzdu] prisl. navzdl
vzdol prisl. po dolgem: p re trg a l
ga je
predi, z rod. ob: ~
re k e tee cesta, ~ o b ale; vzdol
en -na -o: ~ a raz p o k a [po
vsod: -ou-]
v zd ram iti in z-dramti, (v)zdrm im
gl. d ram iti, (v )zd rm ljen -a -o
v zd r ti in zd rti -m (se) gl.
drati, (v)zdrevti - jem (se):
~ napore, druino, ~ se p i
jae, (v)zdrev n je -a s, (v)zden -na -o: ~ lovek, ~ e ra z
m ere, ~ i napo ri, (v)zdnost -i
; (v)zdek -ka ro, (v)zdrevlec -lca [-uc-] ro, (v)zdrev lk a -e [-u k-] ; (v)zdrljiv
-va -o, (v) zd r ljiv o st -i
vzdh -a m zrak, v zd je -a s
ozrje
vzti vzm em , vzm i -te! vzl -a
-o, vzt -a -o; vzm ati -am in
-m ljem ; vzm ek -m ka ro, vztje -a s; vztek -tk a ro, vzten
-tn a -o
vzgls -sa m zaetni glas, vzglsen -sna -o zaeten: ~ i sam o
glasnik, soglasnik slovn., vzglsje -a s

vzm noiti
v zg lv je m z g l v je -a s ; (v)zglvn ik -a m, (v)zglvnica -e : d e
sk a ~
vzgled -da m gl. zgled
v zg o jiti -m, vzgoji -te! vzgojil
-la -o, vgojn -na -o: ~
o tro k ; vzgoja -e i, v z g o je n -jn a
-o: ~ e m etode, v zg ojnost -i ;
v z g o jite lj -a m, v z g o jite ljic a -e
, v z g o jite ljsk i -a -o; vzgojesl v je -a s, vzgojeslven -vna
-o, vzgojeslvec -vca m, vzgojeslvski -a -o; v zg ja ti -am,
v z g ja n je -a s, vzgajale -a s,
v zg a ja lk i -a -o
vzgon, vzgona m, vzgonski -a -o:
~ a sila
vzgr prisl. navzgr
v z h a ja ti -am gl. tudi vziti vzi
dem ; snce v zh ja , testo vzhja ; v z h ja n je -a s, gl. tudi
vzhod; loi od iz h a ja ti in sh a
ja ti se
+vzhien -a -o zam knjen, prevzet,
navden, zavzt, +v zh ien je -a
s zam knjenje, navdenje, za
vztje
vzhd vzhoda m stran neba: na
~ u , z ~ a ; vzhoden -d n a -o:
~ i v e te r = vzhodnik -a m
vzhode -a s toka na obzorjuk jer vzhaja sonce; V zhd -da m
zem lj. pokrajina, Jutrovo, O rient:
v o jsk a n a d aljn em (blinjem )
V zhodu; v z h o d n jk -a m vzhod
n ja k i- a - o : ~ e n av a d e; vzhod
n o rim ski -a -o: ~ o cesarstvo
v zid ati -am : ~ ploo v steno;
vzidan -a -o, vzdek -d k a m ;
v zid vati -am, v zid v a n je -a s,
vzidovti -jem , vzidovl -la
-o, v zid o v n je -a s
v ziti vzidem , vzidi -te! vzl
[uzu] vzla - in -; gl. tudi
v z h a ja ti in vzhd
v zk ip ti in skipti -m gl. k ipeti,
vzkp -a m, vzkpek -p k a m.
v zk ip ljiv -va -o, v zk ip ljv ost
-i

vzklc -a m priziv, pritoba: ~ na

v ije sodie; vzklcen -ena -o:
~ a cena prva cena, v tem po
m enu tildi izklicn a; ~ o sodie
prizivno; vzk lcati -kliem (se)
gl. k lic ati in v zk licev ti - jem
(se), navadno sklic- gl. tam
vzk lik -a. m: z v zklikom izvoliti,
v zklikom a
prisl.;
v zk lik n iti
-nem ; v z k lik a ti -am, v z k lik a
n je -a 8
v zk liti v z k ljm gl. k liti: sem e
vzk lije, vzklj -a -o: ~ o sem e
v zklonti = sk lo n iti -nim (se)
gl. tam: ~ glav vzdigniti glavo,
v z k l n jen -a -o
v z k ra j a ti -am u kra jati gl. tam
v z k r titi -im ukratiti gl. tam
v zk r prisl. navzkri v zk rem a
prisl. kriem : ~ poloiti, vzkr
si b iti s kom ; v zk ren -na -o:
~ i obok, vzk rn o si -i
vzlt -ta m: ~ (od tal) je bil
lep; vzlten -tn a -o; vzletti
-m gL le teti: letalo v zleti (se
vzdigne od tal); v zltati -am,
v zlta n je -a s, v zlet v ati -am :
ebele p rid n o v zletv ajo , vzlet v a n je -a s
vzlc predi, z daj. klju b , navzlic:
~ tm u, ~ opom inu je el
v z lju b iti -lj b im gl. lju b iti zaeti
ljubiti
vzm et -ta m telov.: ~ n a p re j,
~ n a z a j; vzm ten -tn a -o: ~ a
vaja, ~ i gib
vzm t - : u ra na vzm eti; v zm
ten -tn a -o: ~ o pero, ~ a p ro
nost; vzm tnica -e imnica z
vzm etm i
vzm noiti-m in zm noti, (v)zmni -te! (v)zm nil -la -o,
(v)zmnon -na -o, (v)zmnotev -tve i, (v)zmn - poten
ca m at., (v)zmnen -na -o,
(v)zm noek -ka m ; (v)zmnoev ti -jem . (v)zm noevl -la
-o, (v)zm noevnje -a f

vznk
v zn k in znk p ris l nazaj na hr
b e t: ~ p asti
v z n e (je )v ljiti -im (se), vzne(je)v lje n -a -o, v zn e (je)v o ljtev
-tv e i, v zn e (je)v lje n o st -i i
vzn em iriti -im (se), v zn e m irje n -a
-o, v z n e m irje n o st -i f, v zn e m ir
je n je -a s, vzn em irtev -tve ,
v zn e m irljiv -va -o, v zn e m irlji
vost -i , v zn e m irljv ec -vca m ,
v z n e m irljv k a -e ; v z n e m irja ti
-am, v z n e m irja n je -a s, vznem ir je v le c -lca [-uc-] m , vznem irje v lk a -e [-uk-] , vznem irje v ls k i -a -o [-us-]
vznsti -em g l nesti, vznesn -na
-o (+vznesn): ~ a pesem , ~ o
razp oloenje, vznesnbst -i z
(+v znesnost); v zn ati -am : to
m e vzna dviga
v zn ik n iti -nem : voda vznikne,
seme, m isel vzn ik n e; vznik -a
m ; v zn ik ati -am
v zn o je in znje -a s, (v)znen
-na -o
vzi prisl.: ne u p a si m i ~ p riti,
~ k a j poved ati; vzen -na -o
v z r v zra m ideal, zgled: ~ kom u , ~ esa, b iti kom u ~ esa;
vzoren -rn a -o, vzo rn ik -a m,
vzo rnica -e , vzrn ik i -a -o,
v zo rnost -i ; v zorna ena ali
vzr ene (+vzr na), vzoren
mo ali v z rm o ( +vzr m );
vzorec -rca m, vzoren -na -o,
vzo rast -a -o: ~ o blago
v zp e n j a -e , v z p e n ja ti -am se,
v z p n ja n je -a s
vzpti vzpnm se, vzpn -te se!
vzpl -a -o, vzpt -a -o, v zp tje
-a s, vzp etin a -e , vzptost -i ,
v p e n j -a m neka riba
v zp lam en ti -m, vzplam enl -la
-o: ~ a ustva, vzplam en ite v
-tve ;
v zplam envati -am,
v zp lam e n v a n je -a s
*vzplam tti
-m
vzplam eneti,
vzplam tel -la -o; *vzplam tv ati -am

v zp lv ati -am : rib a vzp lav a ka

dar se poene z dna na vrh
+vzpod- g l izpod- ali spodvzpn -na m, vzpnsk -a -o
vzp o rd -da m, v zp o rd en -dna
-o, vzpordno st -i , vzpordnica -e , vzpo rd n ien -na -o,
v zpordnik -a m, v zpordniki
-a -o; vzpored ti -m, vzpordi
-te! vzpordil -la -o, vzporej n -na -o, vzpo re d ite v -tve ;
v z p o r ja ti -am, v z p o r ja n je -a
s, v zp o re jev ti -jem , vzporeje v l -la -o, v z p o re je v n je -a
s, v zp o re jev lec -lca [-uc-] m,
v zp o re jev len -ln a -o [ -ln-]
v zpostviti -im g l p o stav iti, vzpost v a -e , vzp o stav itev -tve ;
v zp o stv ljati -am, v zp o stv ljal
-a -o in -la -o, v z p o st v lja n je
in - n je -a s
v zra d o stti -m (se), v zrad sti -te!
vzradstil -la -o, vzradon
-na -o, vzrado n o st -i , vzrad osttev -tve ; vzradati -am,
v z ra d a n je -a s
v zra d o v ti - jem (se), v zrad o v l
-la -o, v zrado v n -a -o, vzradovnost -i , v z ra d o v n je -a s
vzred iti -m g l zred iti
v z ro jiti -jim g l z ro jiti
vzro k v zroka m , vzroen -na -o:
~ a zveza, vzronost -i ; vzrokovti - jem
v z tr ja ti -am, v z tra ja jo -a -e,
v z tr ja n je -a s; v z tr je n - jn a - o ,
v z tr jn o st -i , v z tr jn o ste n
-tn a -o: ~ i m om ent fiz., teh,;
v z tr jn ik -a m
v z tre p e t ti = stre p e t ti -m in
-em g l tam
vzvalovti -jem gl. v alo v ati pod
val: zavel je v e te r in m o rje je
vzvalovlo; vzvalovn -a -o;
vzvaloviti -m: v e te r je v zv a
lovil m o rje, m o rje se je v zv a
lovilo; vzvalovi -te! vzvalovil
-la -o, v zvalo v ljen -na -o,
vzvalovtev -tve

872

Watson
vzva ti -am, vzvan -a -o; vzvi
en -a -o, vzvienost -i , vzvek -ka m; vzvievti -jem ,
vzvievl -la -o, v zv iev n je
-a s, vzvievlen -lna -o [ -ln-],
v zvievlec -lca [-uc-] m ; po
vsod tudi zvivzvd vzvoda m navor, vzvoden
-dna -o: ~ o p rije m a l e
v z v r t -ta m rekcija, v zv r ten
-tn a -o: ~ o d e lo v a n je ; vzvrati -am, v z v r a n je -a s ; po
vsod tudi zvra-

v zv rn ti vzvnem gl. v rn iti, vzvn je n -a -o: ~ a slik a fiz.

vgti vgm gl. gati, vgn -a
-o; vigati -am, v g an je -a s;
viglica -e , viglo -a s, vig len -ln a -o [ -ln-]: ~ a vrvca,
v iglnik -a [ -ln-] ro; vig -a
m ig, znam enje, priig: m o to r
na e le k tri n i ~ ; v ig ijv -va -o
v ivti -m se gl. iveti, vivt
-a -o: ves ~ v delo; v iv tje
-a s; vivlja ti -am (se), vvlja n je -a s

W
w [dvjni v ali va] m neskl. se
pie v lastnih im enih (tudi pri
Slovencih) in v tujkah; izgovarja
se kot slov. [v ] ali dvustnino
(v angl. im enih tudi v naem za
pisovanju izgovora): z W [vlikim dvjnim v] zaznam ujem o
zahodno stra n svet
W g n er -ja ro os. i. nem. sklad.,
W g n erje v -a -o: ~ e opere,
w g n e rsk i -a -o = w a g n e rj n sk i' -a -o: ~ a glasba; w g n erje v ec -vca m = w a g n e rj n e c
-nca m privrenec W gnerjeve
glasbe; os. i. je tudi m ed Slo
venci znano [vgner -ja]
W ag ram -a [vgram -a] m kr. i.
vasi na Nijem A vstrijskem : b it
k a p ri W g ram u (1809), w g ram ski -a -o
W ak efeld -a [w kfild -a] m kr. i.
angl. m esteca. znano po romanu
upnik w ak efield sk i ( Goldsmith )
W ald eck -a [vldek -a] m kr. i.
nem. pokrajine, w ld ek i -a -o
W ales -a [w ls -a] m kr. i. angl.
pokrajine, w alek i -a -o: ~ i
p rin c [w lki]
W allace -cea [tolis -a] m pogo
sten angl. priim ek, W allceov -a
-o [iclisou -ova]: ~ i rom ani

W a lle n ste in -a [vlentajn] m os.

i.
nem. vojskovodja, W allen steinov -a -o: ~ ta b o r, ~ a sm rt,
S ch illerjev W a lle n ste in ; C e
g n a rje v p rev o d V len tajn a,
V le n ta jn o v o strog
W all S tre e t W all S tre e ta [w l
strt -a] m cesta v New Y o rku,
sredie najvejih finannih pod
je tij, prenes. am eriki kapital:
~ je odloil, b o j z ~ o m , n a ~ u
W arw ick -a [w rik -a] m kr. i.
angl. pokrajine in os. i.; w arw iki -a -o [w riki -a -oJ, W arw ickov -a -o [w rikou -ova -o]
W ashington -a [ w oington -a] m
os. in kr. i., w ash in g to n sk i -a -o
[ w ingtonski],
W ashingtonov
-a -o
W asielew ski
-ega
[vasjelvski
-ega] m os. i. poljskega pesnika:
~ e g a pesm i K rak o w iak i
W a te rlo o -lo o ja [vaterl -a] m
kr. i.: b itk a p ri W a te rlo o ju ,
w ate rlo o jsk i -a -o [va terl jski]
w ater-p o lo -a m gl. v terp lo
W atson -a [wtson -a] m angl.
os. i ; S eaton [siton]
S eato n a
W atsona ro os. i. angl. politika;
W atsonov -a -o: ~ i lan k i o
Jugoslaviji

STB

Watt
W at t -a [w t -a] m os. i. angl.
izum itelja, W attov -a -o: ~ e
n a jd b e ; toda: v t -a m elektri
na m erska enota (okr. W )
W a tte a u -ja [vat -ja] m os. i.
franc, slikarja, W a tte a u je v -a -o
[vatjeu -eva]: ~ e slike
W a v erle y -a [w verli -ja] m Scot
tov roman
W C [w terklozet] mednar. okr. za
stranie na splak
W e b er -b ra [vbr -bra] m os. i.
tudi m ed S l o v e n c i K
; arl M aria
W eber, K arla M arie W eb ra m
os. i. nem. sklad.; W ebrov -a -o:
~ e o p ere
W edgw ood -a [ivdivud -a] m
os. i. angl. lonarskega um etnika,
W edgw oodov -a -o, w edgw oods k i -a -o [povsod: tcdioud-]:
~ i p o rcelan
W eu d el -d la [t n d l -dla] m os. i.
nem . publicista, W endlov -a -o:
~ i potopisi, ~ i lan k i o Slo
vencih
W e im a r -ja [vjm ar -ja] m kr. i.
nem. m esta, w eim arsk i -a -o
[vjm arski -a - o ] : ~ a u stav a
W ellin gton -a [w lington -a] m
pogostno angl. l. i., W ellingtonov
-a -o, w ellingtonski -a -o
W e rth eim -a [vrtha m -a] m kr.
i.
nem. m esta. znanega po k lju
avnicah; v rth a jm -a m vrsta
kljuev, v rth a jm sk i -a -o: ~ i
k lju , ~ a k lju av n ica , v rth a jm ovka -e
W e rth e r -ja . [vrter -ja] m os. i.
Goethejevega junaka W e rth erje v -a -o: ~ znaaj, w e rth e rsk i
-a -o [vrt-]: ~ i znaaj, ~ a
usoda, w e rth e rj n s k i -a -o;
w e rth e rstv o -a s = w e rth e rj n stv o -a s, w e rth e rje v e c -vca
m == w e rth e rj n e c -nca m , w erth e ri d a -e i
W e se ra -e [vzera -e] z l. i. nem.
reke, w esersk i -a -o [v zerski
-a -o]: ~ i p rito k i

W e ste r -tra [vster -tra] m os. i

W estrov -a -o: ~ i potopisi
W e stm in ster -tra [w stm instr
-tra] m angl. kr. i w estm in strski -a -o
w h isk y -ja [h w iski -ja] m vrsta
ganja, w h is k ije v - a - o : ~ okus,
~ a ste k le n ica
W hitm an -a [hvitm en -a] m os. i.
amer. pesnika, W hitm anov -a -o
[hw itm enou -ova]: ~ vpliv n a
nao m oderno
W ieland -a [viland -a] m os. i.
nem. pesnika, W ielandov -a -o
[vlandou -ova]: ~ a p esn itev
O beron, w ielan d sk i -a -o: ~ a
d o m iljija
W ieliczka -e [vjelka -e] kr. i.
poljskega mesta, w ielk i -a -o:
~ i solni ru d n ik i
W ien er-N eu stad t -a [v n er njtat
-a] m kr. i. avstr, m esta (D unaj
sko Novo m esto); w ien ern eu sta d tsk i -a -o: ~ e lokom otive
W iesbaden -dna [vizbadn -dna]
m kr. i. nem. industr. m esta,
w iesbadenski -a -o [ vizbadnski]: ~ a in d u s trija
W ie sth a le r -ja [vistaler -ja] m os.
i. slov. klas. filologa; W iesth alerje v -a -o: ~ la tin sk i slo v ar
W ilde W ilda [ w jld -a] m os. i.
angl. pesnika, W ildov -a -o
[ w ld o u -ova]: ~ e pesm i
W ilson -a [ w ilson -a] m os. i.
predsednika Z D A , W ilsonov -a
-o [ w lsonou -ova]
W in ck elm an u -a [vinklm an -a]
m os. i. nem. starinoslovca, W inkkelm an n o v -a -o [w tnklm anou,
-ova]: ~ a o d k r itja
W in d isch g ratz -a [ vndigrec -a]
m os. i. nem. graakov po naih
krajih, W indisch g rtzo v -a -o
[vndigrecou -ova -o]: ~ a p o
sestva
W indsor -a [w indzor -aJ m l. i.
mesta, gradu in angl. kraljevske
hie, w indsorsk i -a -o

York
W in k le r -ja [vin kler -ja] m os, i.
tudi m ed Slovenci; W n k le rje v
-a -o: ~ o deelno glav arstv o
Wisconsin -a [tcisknsin -a] m
kr. i. drave in reke v ZD A
W itt e n b e rg -a [vtenberg -a] m
kr. i. nem . m esta, w itte n b e rk i
-a -o: ~ a tis k a rn a
Wolf -a [ vlf -a] m os. i. tudi m ed
Slovenci: W lfov -a -o: ~ slo
v a r (Cigaletov nem.-slov. in Pieternikov slov.-nem., izdana na
stroke ljubljanskega kofa W olfa)
W orm s -a [vrm s -a] m kr. i. nem.
m esta, worm sk i -a -o: ~ i edikt,
~ a k a te d ra la

W rig h t -a fr jt -a] m os. i. angl.

letalca, W rightov -a -o: ~ i p o
leti
W undt -a [vnt -aJ m os. i. nem.
filoz., W undtov -a -o [vuntou
-ova]: ~ a psih o lo g ija, w ndtovski -a -o, w n d to v ec -vca m
W rtte m b e rg [w rtmberg -a] m
kr. i. nem. pokrajine, w rttem b e rk i -a -o, W rtte m b e r n
-na m
W urzbach -a [vrcbah -a] m os. i.
tudi pri nas, W rzbachov -a -o:
~ b io g rfsk i lek sik o n
W yclif -a [ w k lif -a] m os. i. angl.
reformatorja, W yclifov -a -o

x [ k s ] lat. rka z glasovno vred

nostjo [ k s] se v slov. redno pre
pisuje fonetino: K srks, Ksnofon, K sver, K snija, ksilolt,
ksilofon, m aksim um , m a rk sist
itd.; seveda pa jo piem o v tujih
im enih, n. pr. M arx -a, O x fo rd
-a [ksford -a], o x fo rd sk i -a -o
ipd.; po mednar. navadi ga upo
rabljamo v mat. za neznanke in
v koordinatnem sestavu; v taki
zvezi je sam. m neskl.: 2 x [dv
ik s], delim o z x [k s], m noim o

s 5 x [pt k s] itd.; v tem po

m enu je sam. ks razvil vrstilno
in mnoilno obliko: k sti -a -o:
n a ksrto potenco, k s k ra t: ~
sem ti e re k e l; k sk ra te n -tn a
-o; k sa st -a -o: ~ e noge; v
sploni rabi kot im e rke in v po
m enu neznanke je m : o p e rira
s sam im i x [k si], p ri toliko x
[k sih ] ne m orem zad eti p r a
vega; v rom anskih im enih in tu j
kah se izgovarja po pravilih tistih
jezikov

y [ipsilon] grko-latinsko znam e

nje za glas [ ] v antinih jezi
kih in nemini, za [i] v roman
skih in slovanskih jezikih pred
soglasniki, povsod pa [ j] pred
samoglasniki; m i ga prepisujemo
z i: d inam it, dinam o, analiza,
fiz-, sinteza, sistem itd.; piemo
ga le v mat. y in je m neskl.:
2 y [dv ipsilon], delim o z y
[ipsilon]; kot im e rke je m in
se sk lanja: z psilonom so v a
sih p isali tu d i ii = ij; v tujkah

ga izgovarjamo po pravilih tistih

jezikov; Anglosasi in Francozi ga
uporabljajo za na [j] , n. pr.:
Y ugoslavia (angl.), Y ougoslavie
(franc.); v prepisovanju stare
cerkvene slovanine in ruine
z latinico zaznam uje y rko bi
(jer)
Y onna -e [jna -e] l. i. franc,
reke in pokrajine; y o n sk i -a -o
[ jnski]
Y ork -a [j rk -a] m pogostno angl.
kr. i., y o rk i -a -o [ jorki];

875

Young
Yorkshire

-ra m . i. pokr.
[jrkr -a], yorkshirski -a -o
[jrkrski]: ~ a pasma ali jrkirska pasma
Yomig -a [jng -a] m pogostno
angl. os. im e, Youngov -a -o
[ jngou -ova]: ~ e pesmi, ~ reparacijski nart

Ypres -a [ip r -a] m l. i. belg. m e

sta, yprski -a -o [ip rski]
Ypsilanti -ja [ipsilnti -ja] m os. i.
gr. dravnika, Ypsilntijev -a -o
Yves -a [iv -a] m pogostno franc.
os. i .,Yvesov -a -o [ivou -ova]
Yvon -a [ivn -a] m franc. os. i.,
Yvonov -a -o [ivnou -ova]

z [z in z] m neskl. im e Irke:
m ali z, z vlikim Z
z predi, in predpona z- ("pred nezveneim i sogl. s, s- gl. tam );
pred os. z. njim , njo, n jim a, n ji
mi sm em o pisati tudi z: njim ,
n jo , njim a, n jim i
za predl. . z rod. izraa as
(kdaj?): za dne p riti, za m ladih
let, za tu rk ih vpadov, za (asa)
c e s a rja A vgusta; zaasa, z a ra
na, gl. 59, 2. s to. izraa:
a) predloni predm et (za koga
ali kaj?), ki m u je kaj nam enjeno: trp e ti za koga (za k a j),
d elati zase, p ro siti za koga,
u m reti za dom ovino, b a ti se za
k a j, b o je v a ti se za k a j, tru d iti
se za koga, k u p iti k a j za m a
te r (m ateri); b) predm et (za
koga ali kaj?) pri glagolih z dvoj
nim predm etom v to.: p r ije ti
koga za rko, vlei koga za
lse, v p ra a ti koga za svt,
p ro siti koga za k a j (esa); c)
predm et (za koga ali kaj?) za
m enjave: p ro d ati blago za b la
go, vola za k ravo, te r ja ti zob
za zob; n a p ra v ili k a j za koga
(nam esto koga), o p rav iti k a j za
m a te r (namesto m atere); ) po
vedno doloilo (za kaj?): b iti
kom u za to v a ria ( tovari, kot
tovari), za prio, im eti koga za
norca, u e n ja k a , voliti koga za
poslanca, im enovati koga za
u itelja, k u p iti k a j za spom in

(kot spom in); d) kraj (na vpra

anje kam ?): skoil j e za plot,
stopil je za zid, sonce g re za
goro, iti za pe; e) as (na vpra
anje za kako dolgo?): odpoto
val j e za m esec dni, za m in u to
je zadrem al, za h ip je pom islil,
za zdaj, za dolgo ( 59); f) na
in in m ero v prim erjavi (kako?
za koliko?): za- gotovo je o b
lju b il, za trd n o v edeti, zares
govoriti, za alo k a j rei, za
sm rt zboleti, za b o jo voljo
p rosi; za glavo v eji, za p e t
le t sta re ji, za las m a n jk a, za
silo znati, za sto d in a rje v k u
piti, za m alo se zdeti, za ni
(za vse) n a svetu n e n ared im
tega; g) vzrok (na vpraanje za
kaj? em u?): za p razn o besedo
se k u ja , za vsako m alen k o st
vzkipi, p ije za ejo ; h) prilastek
pri sam. (kaken? kateri?): p ro
n ja za sina, p rije m za roko,
blago za m ater, p ot za goro,
oddih za en teden, no za d i
nar, besed a za alo, bolezen za
sm rt, p re p ir za p ra z e n ni, sla
m a za k la jo , p ija a za ejo;
v tej zvezi se rabi za tudi pred
prislovi in predlonim i doloili:
za n az aj, za zm eraj, za v ek o
m aj, za n a mizo, za n a glavo,
za k d elu , strailo za v proso,
stolek za pod noge, p reg rd o
za v roko; i) +za pri nedolo
niku: veliko im a (+ za) govoriti,

876

zabvljat
ni (+za) povedati, d a j m i k a j
(+za) b ra ti, im am nalogo (+za)
spisati, im a k a j (+za) jesti,
p iti? to vino ni +za p iti ni
pitno, ta k ra v a ni za p ro d a j
(+za prodati) naprdaj, to ni
zvezek za p is a n je (+za pisati)
itd.; - 3. z or od. izraa: a) pred
loni predm et (za kom ali im?):
alo vati za sinom , jo k a ti za
h e rjo , k ri a ti za kom , iti za
delom , h o d iti za vodnikom , za
stav o ; b iti p rv i za kom (zm ago
valcem ); b) kraj (na vpraanje
k j e ? kod?): a k ati za plotom ,
sta ti za zidom, grm eti za goro,
sedeti za pejo, p ra s k a ti se za
uesom , za vodo kosi, pot p e lje
za vod; c) as (na vpraanje
kdaj?): za pom lad jo p rid e po
le tje , za pustom p rid e post;
d an za dnem , leto za letom
isto; zap o v rstjo , zatem ( 59);
) vzrok (na vpraanje zakaj?):
za k a p j um reti, za lak o to h i
ra ti, za revm atizm om b oleha
(lahko tudi predloni predmet
pod a). Pomni: nekatere gor
nje zveze je mogoe uvrstiti v to
ali ono skupino, kakor je pa
zveza in kakor jo razumem.
za prisl.: odloi se za ali p roti!
za- v sestavi pomeni: 1. z glagoli:
a) zatek dejanja: zaeti, zae
n ja ti delo, zagorel je s p la m e
nom, pes je za la jal, n a lepem
se j e zasm ejal, z a jo k a l; z a ja h a l
j e k o n ja in se za k ad il za njim ;
sedel je h k la v irju in zaigral,
o n ad v a p a sta za p le sala ; b)
ustavitev in prepreevanje esa:
zastavil m u je pot, zadreval
ga je p ri delu, za v iral je kolo,
za p rl je v ra ta in okna, la d ja
se je za sid rala, en sk a je za
g o v a rja la bolezen; c) zahajanje
s prave poti: zael je v goo,
z a ja h a l j e dale v m ovirje, ivine se je zapaslo, zagovoril

se je , zasedl se j c, zaleal je.

zaskoil se je ; z a v a ja l, za p eljal
ga je ; ) zapravljanje, izgubo:
za ig ral je ves d en ar, z a p ra
vil je posestvo, zagospodaril
je hio, zapil je klo b u k , zam u
d il je olo, zap asel je veliko
ovc, z a p r la je vse p erilo ;
d) konec dejanja: ra n a se je z a
celila, p rav ici je zadoeno, vso
sobo je zakad il, za k lju ev a li
so delo, zabil je eb elj, zam rlo
je p e tje ; e) v redkih prim erih
kraj: za n h ta ti se (ozebsti za
nohti), sonce je zalo (lo za
gro). z a k riti z d eskam i (skriti
za deskam i) ipd.; za- ne daje
glagolu zm eraj istega doloenega
pom ena, marve ima lahko pri
istem glagolu po zvezi zdaj ta,
zdaj oni pomen; 2 . z im eni in
prislovi iz predloenih zvez: za
elje, zadlje, zag rje, zaim ek,
z a k r j, zaled je, zlog, zloka,
zapeek, zan ica; zasen, za
h rb ten , zaken, zaplten, zarb rn , zasilen, zasben, z a
n ik rn ; z jtra , zarn a, z a n a p r j
ipd.
z a ra ti -am zagotoviti si kaj z aro,
z a ra n -a -o, z a ra n je -a s
za b d a ti -am gl. zabosti
z a b a ra n t ti -m gl. b a ra (n )ta ti
z a b a rik a d ira ti -am se utrditi, za
varovati se. z a b a rik a d ira n -a -o
*zabsati -em zatlaiti, zamaiti,
*zabsan -a -o; gl. *basati
zab v a -e , zabven -vna -o, zabv n o st -i , zab v n ik -a m, zab v n ica -e ; zabvica -e ;
za b v ati -am (se), z a b v a n je -n
s; zabavie -a s
z a b v lja ti -am : ~ na koga, zo
p e r koga, na k a j, em u; zab v lja j -te in -jte! z a b v lja l
-a -o in -la -o, z a b v lja n je -a
in za b av lj n je -a s ; z a b av lj
-a m, za b av lj k i -a -o, za b av
ljic a -e , za b av lj a r -ja m ;

877

zabla
za b av ljv -va -o, zab av ljv ec
-vca m, za b a v ljv k a -e , zabavljv o st -i
za b la -e = zbel [-eu ] -a m--~~
zbel [-e u ] -i i ; zabliti -im
gl. b eliti: ~ jo kom u, z a b ljen
-a -o, z a b ljen o st -i ; zab eljev ti -ujem , z a b e lje v l -la -o,
z a b e lje v n je -a s
zab elit i -im, zabelen -a -o,
zab eletev -tve , zabelba -e
, zabelek -ka m, zabelnica -e ; zabeleevti -jem , zab eleev l -la -o, zabeleevn je -a s
za b i ati -am, zabian -a -o; zab iti -im, zaben -a -o; zabiev ti -jem , zabievl -la -o,
za b i ev n je -a s
z b iti -im in zabm , zbi -te! za
bil -a -o, (po)zbljen -a -o; zabljv -va -o, zab ljv o st -i
za b iti -jem gl. biti, zab it -a -o,
z a b itje -a s, zabito st -i , zab te -a m ; z a b ija ti -am, za b i
j a j -te in -jte! za b ija l -a -o
in -la -o, z a b ija n je -a in zab ij n je -a s, za b ij -a m, za
b ij a -e i, za b ij le c -lca [-uc-]
m, z a b ij lk a -e [-u-] 2, zabij lo -a s, za b ij le n -lna -o [ -ln-]
z a b l titi -im gl. b la titi, za b l ten
-a -o, za b l ten o st -i ; zablaev ti -jem , zab laev l -la -o,
za b la e v n je -a s
* zab lestti -m gl. *blesteti
za b lsti -dem gl. b lesti
za b leti (+zabliati) -m gl.
b leati, zablal -la -o
z a b lisk a ti -am se, zabliskalo in
-lo se je ; zab lsn iti -nem (se)
zab lo d a -e 2; zabloditi in zablo
d iti zablodim gl. bloditi, zabld ek -d k a m
z a b l ja -e i obloda, za b lo jti -m:
~ sv in jam je d z m ekinam i
zab o b n ti -m gl. bobneti, zabobn v a ti -am, zab o b n v a n je -a s

zab o g atti -m obogateti gl. tam in

bo g ateti
zab j - ja m, zab o jek -ka m;
zabjec -jc a m; gl. tudi zabiti
-jem ; za b jn ic a -e z obod za
spodnji m linski ka m en ; z a b o j
nik -a m velik ebelj
zab o leti -m gl. b o leti: zabollo
m e je v p rsih ; zabolki -ov m
mn. poporodne boleine
zabosti -bodem gl. bosti, zabodn
-na -o; za b d a ti -am, zabdan je -a s ; zabd -oda m, zabdek -d k a m
z a b ra n ti -b r n im gl. b ra n iti, zab r n je n -a -o, z a b ra n te v -tve
, z a b r n a -e , za b ra n le n -lna
-o [ -ln-]; z a b ra n je v ti -jem ,
z a b ra n je v n je -a s, z a b ra n je v len -ln a -o [ -ln-]
z a b ra z d ti -m gl. b ra z d a ti: v vo
do za b rzd iti -im : v tu jo n jiv o ~
z a b r k n iti -nem , z a b r k n je n -a
-o, prid. za b r k e l [-ku ] -k la -o ,
za b r k lo st -i ; z a b r k a ti -am,
z a b r k a n je -a s, z a b re k ln a -e
za b re n ti -m gl. b re n a ti, zab r n a l - la -o: m u h e so zab re n le
z a b r n k a ti -am ; z a b re n k e t ti -m
in -em , z a b re n k e t j -jte! in
za b ren k i -te! z a b re n k e t l -la
-o; z a b re n k lj ti -m gl. b ren k lja ti
za b r sti -bred em gl. b re s ti: m o
no je za b rd el; za b rd a -e ,
za b rd ek -dka m; zab ro d iti -im
gl. b ro d iti
zab r -a m, z a b r je -a s, zab r n ik -a m
z a b risa ti -briem gl. b risati, za
b risa n -a -o, zab risan o st -i ,
zab rs -a m
zab rlzg a ti -am, za b rlzg a l -a -o
z a b m ti -m gl. b rn e ti
z a b sk a ti -am : zrno ~ , za b sk an
-a -o; z a b sn iti -nem , z a b sn je n
-a -o

878

zauditi
z a b rstti -m se: lip a se zabrsti,
za b stil -la -o; z a b rst ti -m
gl. b rste ti
z a b tv iti -im zatesniti, zab tv en
-a -o: ~ sod; gl. tudi b rtv ilo
z a b r siti -im gl. b ru siti: koso
k am en v okno ~ ; z a b r en -a
-o: ~ a kosa
z a b u b iti -im se, zab b il -a -o , zab b lje n -a -o; za b u b lje v ti
- jem se, z a b u b lje v l -la -o,
z a b u b lje v n je -a s
za b u ti -m gl. b u ati: zabule
so gore
za b h n iti -nem , za b h n il -a -o,
z a b h n je n -a -o in zabhel
-h la -o, zab h lo st -i i, zabuhln a -e ; za b h ati -am : o k n a z
d rv m i
zab h an -a -o
z a b r -ja m kostanjev m e h ; zab r je -a s prazno oplodje ajde
* zab u vati -am lenariti, *zabuv a n je -a s lenarjenje, *zabunt
-n ta m lenuh
za c a rn iti -im, z a c a rn je n -a -o:
~ o blago, z a c a rn je n je -a s
zacelti -m: ra n a zaceli gl. cele ti; zacliti -im (se): ran o
zaceli -te! zaclil -a -o in -la
-o, za c lje n -a -o: ra n a je ~ a ,
se je zacelila; zaceltev -tve ,
zac e ln a -e , zace ljv -va -o:
~ a ran a , zace ljv o st -i
za cep etti -m gl. ce p etati; zacopotti -m gl. copotati
zacm iti -im se: rep a se je zacm ila, zacm ek -m ka m
zacv n iti -nem se oveneti, zacvn je n -a -o: ~ o grozdje, ~ les
ilav les
zacviliti -im gl. cviliti
zacv rti -m gl. cvrati, zacvral
[ +zacvrl] -la -o; za cv k ati
-am ; za cv k n iti -nem , zacvkn je n -a -o
z a ra ti -am, z a ra n -a -o, za ra n je -a s
zaasa prisl. pravem lasu, za
rana, zgodaj: p rili smo ~

zasen -sna -o, zaasnost -i z.

zasnica -e
zaliti -im na koncu gladko p ri
rezati, zalnik -a [ -ln-] m ob
debelem koncu odsekan koek
debla
za lje -a s zadnja stran poslopja
(nasprotje p ro lje )
zaepiti -epim , zaepi -te! zapil -la -o, za p lje n -a -o:
~ a ste k le n ica ; zapen -p n a -o :
~ a p rip ra v a = zap n ik -a ro;
zae p lje v ti -jem , zaep ljev l
- la -o, z a e p lje v n je -a s
zaesnti zasnem , zasni -te!
zasnil -la -o, zasn jen -a -o;
v vseh oblikah tudi zaszati zanm , zani -te! zal
-a -o, zat -a -o, za tje -a s;
zani prisl.: ~ z n o v m letom ;
zatek -tk a m; zaten -tn a -o,
zatnica -e , zatn ik -a m;
zatniki -a -o; z a n ja ti -am,
z a n ja n je -a s; pomni: z V u
kom se je zalo (+je zaelo)
ele prav o srb sk o slovstvo; se
v erno od I d rije se za n ja
(+zaenja) k ra k a zem lja; zae n j lec -lca [-duc-] m, zaen j lk a -e [-u-]
+zaetkom v zaetku: +~ pism a
ti sporoam , + ~ le ta
zainiti -im zabeliti, za in jen -a
-o, za in jen o st -i ; z a in jati
-am , z a in ja n je -a s ; zanek
-n k a m; zaim ba -e , zaim ben
-bna -o, zam b ar -ja m = zan a r -ja m
za rn ti -m gl. rn eti, prid. zarnl -la -o: ~ a klop, zarnlost -i ; za n iti -im koga (kaj)
gl. rn iti, z a n je n -a -o
z a rta ti -am, z a rta n -a -o, za t
-a m ; za titi -im: ~ drevo
zasekati m u lub, da usahne
za titi -m in za titi -im gl.
rtiti zasovraiti, za til -la -o
za d iti in zau d iti -dim se gl.
u d iti se, zaden -a -o, za-

R79

zauti

denje -a s, zaudenost -i z;
zauditi se emu ali nad im;
+zauditi koga osupniti koga,
spraviti v zaudenje koga, zbu
diti komu zaudenje: Ma okplnost me je zaudila tej okolnosti sem se zaudil ali ta okolnost
me je osupnila
zati -jem zasliati gl. uti
zautiti -utim gl. utiti, zaten
-a -o, zatenje -a in zautnje -a s; zaten -tna -o, zautljv -va -o
zd, zdaj prisl.; od zd, od z
daj (od kod?), toda odzd, dzdaj (kje?) gl. tm; zdajnji
-a -e
zadahnti zadhnem gl. dahniti:
kruh zadhne, zadhnil -a -o
in zadahnl -la -o: bila je lina
za zrak, da bi jetniki ne zadahnli (se zaduili), zadhnjen
-a -o, zadhnjenost -i ; zadahl -hl - in zadhel -lila -o:
~ a soba; zadah -ha m [nepud. povsod: -dah- in -dh-]
zadviti -im gl. daviti, zadvil -a
-o in -la -o, zadvljen -a -o,
zadavtev -tve , zadvljenje -a
s; zadvljati -am, zadvljanje
-a 8
zadegti -m gl. degati, zadegn
-a -o; zadegvati -am, zadegvanje -a s = zadegovti -jem,
zadegovl -la -o, zadegovnje
-a s [povsod: ~dg-]
zadejti zadenem gl. dejati za
praviti, zaloiti, zadejlec -lca
[-uc-] m zapravljivec
zdek -dka m
zadelati -am, zadlan -a -o, zadelva -e ; zadelvati -am, zadelvanje -a s; zadela vina -e ;
zadelovti -jem, zadelovl
-la -o, zadelovnje -a s
zdenjski -a -o, zdenjski prisl.:
~ hoditi pozdenjsko, ritensko
hoditi [povsod: -dnj-J

zaderika -e treica, iver; zadir

en lovek, (psovka); zaderkast
-a -o zadiren, zaderkav -a -o:
~ je les, ki se ne d gladko
rezati, klati, pri katerem se re
zilo zadira ali se trgajo vlakna
zadeti -dnem, zadeni -te! zadel
-la -o, zadt -a -o, zadtje -a
s, zadtek -tka ro, zadtost -i
zadva -e . zadven -vna -o, zadvnost -i , zadvnik -a m ;
zadvati -am, zadvanje -a s;
zadvek -vka m
zadihati -am, 'zadihan -a -o, zadh -a ro, zadihnna -e ; zadhniti -nem; zadihovti -jem,
zadihovl -la -o, zadihovnjc
-a 8
zadimiti -im, zadimljen -a -o, za
dimljenost -i , zadimtev -tv e
zadirati -am (se): ~ no v meso,
~ se na koga, nad kom; za
diranje -a s, zadr -a ro, zadrek -rka m; zadiren -na -o
zadren -rna -o; zadrnost - ,
zadrnik -a ro, zadrnica -e ;
zadirljv -va -o, zadirljvost -i
, zadirljvec -vca ro, zadrljvka -e ; zadrkast -a -o: ~ les
= zaderkav les; zadrljaj -a
ro ovira; gl. zaderika
zaditi -m gl. diati: md ebe
lam zadii; nekaj je zadilo
zdje -a s
zdki -ov ro mn. =zadnjna -e zadnje ito
zadnti -m dno vstaviti (sodu),
zadn -te! zadnl -la -o, zadnjn -na -o: ~ sod; zaduvati -am: ~ sode. kafe itd.,
zadnvanje -a s delo in potrebni
les za dna; zadnti -m, zadnj
-jte! zadnl -la -o, zadnn
-a -o
zdnji -a -e, zdnjak -a m mo
pri zadnjem veslu na splavu,
zadnjevna -e zadnja moka
(pri mletvi); zdnjica -e i, zad
njien -na -o; zdnji prisl.

zadrti
zdnjikrat prisl.; zdnjik -a m,
zadnjna -e 2 zadnje ito
zadobti -m, zadbi -te! zadbil
-la -o in zadbilo -i -e, zadobljn -na -o: ~ e rane, zadobtev -tve z; zadobtek -tka m;
zadobvati -am, zadobvanje -a s
zadojti -m z dojenjem pokvariti,
zadji -te! zadjil -la -o, zadojn -na -o topoglav , zadojnost -i 2 topoglavost
zadlje -a s pokrajina za dolinam i,
zadlski -a -o [ -ls-]
zadoliti -m (se): ~ koga za kaj
ali da kaj napravi, ~ se, po
sestvo, ~ se na hio, zadoli
-te! zadolil -la -o, zadoln
-na -o, zadolnost -i 2 zadol
itev -tve 2, zadlek -ka m;
zadolen -na -o: ~ o pismo,
zadolnica -e i [povsod: -ou-]
zadonti -m gl. doneti; zadonvati -am, zadonvanje -a s
zadosti prisl. m ere , zadosten -tna
-o, zadostnost -i 2, zadostnna
-e 2
zadostiti -m: ~ komu za kaj;
zadosti -te! zadostil -la -o,
zadoen -na -o, zadonje
-a s, zadostitev -tve 2, zadostilo
-a s, zadostlen -lna -o [ -ln-],
zadstek -tka m; zadostljv
-va -o, zadostljvost -i 2; zadostovti -jem: to zadostje
je zadsti, zadostovl -la -o,
zadostovnje -a s, zadostovlen
-lna -o [ -ln-]; zadoati -am,
zadanje -a s; zadoevti
-jem, zadoevl -la -o, zadoevnje -a s, zadoevlen
-lna -o [ -ln-]
zadovoljen -ljna -o, zadovoljnost
-i 2, zadovljne -a m, zadovljnik -a m, zadovljnica -e 2, za
dovoljstvo -a s, zadovljina
-e 2, zadovljek -ka m
zadovoljiti-m: ~ koga (+komu);
zadovolji -te! zadovoljil -la-o,
zadovoljn -na -o, zadovoljSlovensk pravopis

nje -a s, zadovoljitev -tve 2.

zadovoljiv -va -o, zadovoljvost -i 2; zadovoljevati -jem,
zadovoljevl -la -o, zadovoljevnje -a s, gl. tudi zadovoljen
zadrega -e 2: biti v hudi, veliki
~ i za denar, zaradi denarja
zadrmati -am in -mljem gl. dre
mati
zadrti zaderem in zadrm gl.
dreti, zadrt -a -o, zadtje -a s,
zadte -a 'm, zadrtost -i 2
zadrevti -m (se): ~ sovranika
v beg, ~ se za kom, zadrvi
-te! zadrvil -la -o, povsod
tudi zadrvzadgniti -nem: ~ zanko, ~ ko
mu vrat, zadrgnjen -a -o, zadrgntev -tve 2; zadgati -am,
zadganje -a s; zadrgavati -am,
zadrgvanje -a s; zadrg -a m,
zadrga -e in zdrga -e 2, zadrg -a m, zadrglja -e 2; zadrgnna -e 2; zadrgven -vna
-o, zadrgvka -e 2; zadrgovti
-jem, zadrgovl -la -o, adrgovnje -a s, zadrgovlen
-lna -o [ -ln-]; zadrglja -e 2,
zadrgljic -e 2: obleka na ~ o
zadrls(k)niti -nem, zadrls(k)njen -a -o; adrlskati -am; zadrliti -im, zadrlen -a -o
zadsati -am se, zadrska -e 2
zdruga -e 2, zdruen -na -o,
zdrunost -i 2, zdrunik -a m ,
zdrunica -e 2, zdrunitvo -a
s; zdrugar -ja m, zdrugarstvo -a s, povsod tudi: zadrzadrti -m gl. drati: ~ koga;
zadrn -a -o, zadrnost -i 2;
zadrti se pom uditi se, ustaviti
se: malo se je zadral na vasi;
*zadrti se vesti se , *zadrnje -a s vednje; zadrj -a m;
zadrek -ka m , zaden -na
-o; zadrljv -va -o, zadrljvost -i 2; zadrevti -jem (se),
zadrevl -la -o, zadrevn -a
-o, zadrevnje -a s; zadrev881

56

zadhati
len -lna -o [ -ln-]; zadrevlec
-lca [-u-] m, zadrevlka -e
[ -u-] 2; zadrvati -am, zadrvanje -a s
zadhati -am, zadha -e 2; zadhel -hla -o = zadehl -hl
- [-dh-], zaduhlna -e 2, zadhlost -i 2; gl. tudi zadahniti
zaden -na -o, zadnica -e

z a g l d iti -im gl. g laditi, za g la jn

-n a -o in za g l je n -a -o, zaglaj n o st -i in za g l jen o st -i 2; zag l ja ti -am, z a g l ja n je -a s,
za g la j -a m
za g l v je -a s, zag lv en -vna -o
k jer gre za glavo: ~ a p ra v d a ;
zag lv n ik -a m zglavnik = zaglvec -vca m
opravilo, dobro delo za blagor due
za g led ati -am, zag ld an -a -o, zag l d a n je -a s, zag ld an o st -i 2,
zaduiti -m, zadi -te! zadil
-la -o, zadun -na -o, zaduzagld -da m
nje -a s, zaduitev -tve 2, za- zaglobti -m se, zaglbi -te se!
zaglbil -la -o, za g lo b ljn -na
dunec -nca m, zadunka -e
-o, zaglobtev -tve 2
2; zaduljiv -va -o in zadljiv
-a -o, zaduljvost -i in zad- za g n ti zanem (se) gl. gnati, zag nn -a -o, zag n n o st -i 2, zaljivost -i 2; zaden -na -o:
gnnec -nca m zaguljek, za~ zrak, zadnost -i 2
zano prisl . (+zajdno) hkrati , ob
g n n k a -e 2; gl. tudi z a g a n ja ti;
enem, sk u p a j : ~ s kom (im)
zagn -ona m, v zagonu in -nu,
zafrakti -m gl. frakati, zazagonski -a -o
frakn -a -o: ~ denar
zagnsti zagntem gl. gnesti, zazafkati -am; zafrkvati -am, zagnetn -n a -o; za g n tati -am,
z a g n ta n je -a s
frkvanje -a s; zafrkovti
-jem, zafrkovl -la -o, za- zagnda -e 2 zanohtni prisad, nav.
frkovnje -a s; zafrkniti -nem,
mn. zagnde -d
zafrknjen -a -o, zafknjenost -i za g n o jiti -m (se): dobro ~ tr a v
2,
zafknjenec -nca m; zafrk nik, ~ tra v n ik u ; ~ se: tv o r se
ljiv -va -o, zafrkljvec -vca m.
zag n o ji; zagnoji -te! zag n o jil
zafrkljvka -e 2, zafrkljivost -i 2
-la -o in zagn o jilo -i -e: ra n a
agan iti zagnem gl. ganiti, zagse je ~ a ; zag n o jn -n a -o, zanjen -a -o: ~ list [nepoud. po
g n je k -jk a m
vsod: -gan- in -gn-]; zagbati
zaglsniti -nem (se): cev se je za-am in -bijem gl. gibati, za gi
glsnila. zaglsnilo se m u je,
banje -a s, zagb -a m, zagbek
zagolsntev -tv e 2 [ povsod: -ou-]
-bka m, zagbljaj -a m
zagn -dna m gl. zag n ati
zaganjati -am, zagnjanje -a s, *zagontka -e 2 uganka, *zagonzaganj -a m. zaganjlec -lca
ten -tn a -o nepojasnjen, nejasen,
skrivnosten: ~ a re
[-u-] m; gl. tudi zagnati
zagrec -rc a m, za g rje -a s, zazagta -e in zgata -e 2, zagten
grnik -a m, zag rn ica -e 2,
-tna -o: ~ a stena, zagtnost -i
zagorski -a -o in zagorski -a -o
i; zagtiti -im, zagen -a -o
in zagten -a -o, zagenost -i i
zag o rti -m gl. goreti, zagrel
in zagtenost -i 2, zagattev
-la -o, zagorlo st -i 2, zagor-tve 2; zagatovti -jem, zagalec -lca [ -u-] m, za g o rlk a -e
tovl -la -o, zagatovnje -a s
H u - ] 2; zag o rv ati -am, zagozagziti -im gl. gaziti, zagen -a
r v a n je -a s
-o, zagenost -i 2; zagaevti zagosti zagodem gl. gosti: zagosti
-jem, zagaevnje -a 8
jo kom u

882

zagrnti
zagotoviti -m : ~ kom u k a j; za
gotovi -te! zagotovil -la -o,
zag o to v ljn -na -o, za g o to v lje
nost -i i , zagotovitev -tve i ; za
gotovilo - s, zagotovlen -lna
-o [ -ln-], zagotovlnica -e [ -ln-]
; z a g o t v lja ti -am kom u k a j
(+koga esa), z a g o t v lja n je - a s
zagovden -dna -o, zagovdnost
-i , zagovdne -a m, zagovdnica -e ; zagovditi -im se, zag o vjen -a -o, za govjenost -i ,
zag o vjenec -nca m, zagovjenk a -e i
zag o v oriti -m (se) gl. govoriti, zag o v o rjn -na -o, zagovorjnec
-nca m, za g o v o rjn k a -e , za
govor -a m, zagovoren -rn a -o:
~ i spis apologija, zagovornik
-a m, zagovornica -e , zagovrnitvo -a s, zagovornna -e 2,
zagovorilo -a s; za g o v rja ti
-am, z a g o v rja n je -a s, zagov rja n e c -nca m, z a g o v rja n k a
-e ; za g o v arj lec -lca [-u-] m,
z a g o v a rj lk a -e [-u-] i , zagov a rj ls k i -a -o [-us-]
zagozda -e 2, zagozden -dna -o:
~ a k ost = zagzdnica -e i, zagzdnik -a m; zagzdica -e ;
zagzdast -a -o; zagozditi -m,
zagozdi -te! zagozdil -la -o,
zagon -na -o in zagozdn
-na -o, zagozdtev -tve 2, zagozdnost -i in zagonost -i ;
zagoevti -jem , zagoevnje
-a s
z a g r b iti -im gl. g rab iti, zagrbljen -a -o, zag rb -b a m, zag rb e k -b k a m
z a g ra d iti -m, za g rd i -te! zagrdil -la -o, z a g ra j n -n a -o, zag r a j n je -a s, za g ra j n e c -nca
m, z a g rad te v -tve , za g rd b a
-e ; zag rd -da m, za g rd a
-e , zagrade -a s; z a g r ja ti
-am, z a g r ja n je -a s, z a g r ja
-e i ; za g ra je v ti -jem , zagra883

je v l -la -o, z a g ra je v n je -a s;
z a g ra je v le n -ln a -o [ -ln-]
za g reb sti -bem gl. g rebsti, za g re
ben -na -o, zag rb -ba ro;
z a g rb ati -am, z a g r b a n je -a s,
zag reb -a ro, zag reb a -e i,
zag reb alse -a s, z a g r b n ja k -a
ro leha, grob (nasprotje: razo r,
jamic,)
z a g ren eti -m gl. g ren eti, zagren l -la -o, za g ren lo st -i i ;
za g ren iti -m, za g r n i -te! zag rn il -la -o, za g re n j n -n a
-o, zag ren te v -tve i, z a g ren j nec -nca ro, z a g re n j n k a -e ,
z a g re n je n o st -i i
za g ren iti -nem : k d o r n a jd e za
klad, ga za g rn e; zag rn i -te!
z a g rn il -la -o, z a g r n je n -a
-o; gl. tudi zag rb sti
za g reiti -m, zag ri -te! zagril -la -o, zag ren -n a -o, zag retev -tve i; z a g re te lj -a
ro, zagrek -k a ro
z a g rti -jem gl. greti, z a g r t -a
-o, z a g r tje -a s; za g rv ati -am,
z a g r v a n je -a s
z a g rin ja ti -am , z a g rn ja n je -a s;
z a g rin j -a ro, z a g rin j a -e ;
za g rin jlo -a s; z a g rin j le n -lna
-o [ -ln-], gl. tudi z a g rn iti
zag risti -grizem (se) gl. g risti, za
grizen -a -o: ~ o m leko, z a g ri
zenost -i 2, zag rzen ec -nca ro,
zag rze n k a -e 2; zagrz -a ro;
z ag rzn iti -nem , za g rzn je n -a
-o; zagrizovti -jem , zagrizovl -la -o, za g rizo v n je -a s;
za g rizljv -va -o, za g rizljv o st
-i
z a g lje n -a -o hripav, z a g lje n o s t
-i 2, z a g lje n je -a s boleine v
grlu
z a g rm ti -m gl. g rm eti; zagrm v ati -am, za g rm v a n je -a s
z a g rn iti -gnem , zag rn i -te! za
grn il -la -o, z a g rn je n -a -o, gl.
tudi za g rin ja ti

Zagrohotti
zag ro h o ta ti -tm in -em se =
z a k ro h o tti se gl. tam, zagroh o t l -la -o
zag ro ziti -m: ~ kom u s im, z a
grozi -te! zagrozil -la -o, zag ron -na -o: ~ o je bilo, ~ a
kazen, zagroztev -tve 2
za g liti -im gl. guliti, za g lje n -a
-o, z a g lje n je -a s, zag ljen ec
-nca m, za g lje n k a -e 2, zaglje n o st -i 2, z a g lje k -ljk a m
zagnanec, ulj
z a h ja ti -am, z a h ja n je -a s, zah a ja l e -a s; z a h a j v -va -o:
~ a zvezda ki se izgublja, tava,
gl. tudi zahod in zaiti
z a h ije -a s prostor za hio, zah en -na -o: ~ i v rt
za h l p n iti -nem zaduiti se, zah l p n je n -a -o: od (zaradi) v ro
ine
zahlpen -na -o =
zah lp en -pna -o duljiv, zato
h e l zahlpnost -i 2 = zahlpnost -i 2
zahd -da m, zahoden -dna -o:
~ i Slovani, zahdnoslovnski
-a -o, zahdnik -a m, zahdnica
-e 2; zahode -a s, gl. tudi za
h a ja ti in zaiti; za h o d n j k -a m,
z a h o d n j k i -a -o, zahod n jtv o
-a s
za h o te ti -hem (se), zahotlo se
mi je esa
z a h b tje -a s kar je za hrbtom ,
zaledje, za h rb te n -tn a -o, za
h rb tn o st -i 2, z a h b tn e -a m
z a h lip a ti -am in -p ijem : pes zah rp lje hripavo zalaja; z a h rip ti
-m hripav postati, hripavo spre
govoriti, z a h rip l -la -o, zahrpn iti -nem , za h rp el [-pu] -pla-o,
za h rp iti -im se, z a h rp lje u -a -o
z a h z a ti -zam in -em gl. h rza ti,
zah rzo v ti -jem
z a h t v ati -am : ~ od koga k a j ali
esa, zah tv an -a -o: ~ a vsota
d e n a rja , z a h t v a n je -a s, zah t v a -e , za h tv en -vna -o,
zah tvnost -i 2, za h tv ek -vka m

za h u d ati -am, zah u d iev ti -jem ,

zahud iev l -la -o, zahudiev n je -a s
za h v la -e i , za h v len -ln a -o
[ -ln-]: ~ a pesem , za h v ln o st-i
[ -ln-] , zah v ln ica -e [ -ln-] ;
za h v aliti zahv lim gl. h v aliti:
koga za k a j ~ , ~ se kom u za
k a j, z a h v lje n -a -o, zah v altev
-tve 2; z a h v a lje v ti -jem , zah v a lje v l -la -o, z a h v a lje v n je
-a s; zahvalib g ca -e zool.
z a ig r ti -m gl. ig ra ti, zaig rn -a
-o; z a ig rv a ti -am, z a ig r v a n je
-a s
zaim ek -m ka m, zaim kov -a -o,
zaim nski -a -o: ~ a sk la n ja ,
zam koven -vna -o
zaiti zaidem in z jti zjd em gl.
iti, zal -l - in -; gl. tudi
z a h a ja ti in zahod
z a j h a ti -ham in -em : ~ k o n ja
z a j m iti -im: ~ kom u k a j, zajm en -a -o: ~ a svoboda
z je c -jc a m, z j ek -ka m ;
z j ji -a -e: ~ a d la k a; zjen
-na -o, z j n ik -a m, zjn ica
-e , z j ja k -a m ; z j a r -ja
m, z j ev in a -e ( m eso, koa);
z a j e r ja -e ; z jk a -e =
z jk lja -e
z a j d a ti -am, z a j d a j -te! za j d al
-a -o, z a j d a n je -a s; z a j d a -e
; z a je d v -v a -o, za jed v o st
-i ; za je d v e c -vca m, zajed v k a -e . za je d v sk i -a -o, zaje d v ic a -e 2, za j d en -dna -o
zajedav; z a je d ljiv -va -o, za
je d ljiv o s t -i 2, z a je d ljv e c -vca
m, z a je d ljv k a -e 2; za je d le n
-lna -o [ -ln-]; gl. tudi za je sti
+za jd n o prisl. zano, skupaj, ob
enem , hkrati, +za j d n ica -e 2
skupnost
z a j m a ti -m am in -m ljem , zajm a j -te! za j m al -a -o, zajm an je -a s; za jem a -e 2 zajemlna posoda; za jem ale -a s,
zajem lo -a s ; za jem lec -lca

884

zaklicati
[-u-] m, za je m lk a -e [-u-]
2 oseba in posoda, za jem len
-ln a -o [ -ln-] ; zajm -m a m ,
zajm en -m na -o, za jm n ica -e
2,
za j m n ik -a m; gl. tudi za je ti
z a j sti zajm gl. je sti, za je d en
-a -o, z a j sti se v k a j, gl. tudi
z a je d a ti
z a j ti zajm em , zajm i -te! tudi:
zjm em , zjm i -te! za j l -a -o,
z a j t -a -o, z a j tje -a s; zaj te n -tn a -o, z a j tn o st -i 2, zaj tn ik -a m . za j tn ic a -e 2, gl.
tudi za je m ati
z a j zd iti -im : k o n ja ~ , s p o ta ~
z a j z e rje -a s, za j z e rsk i -a -o,
z a j ze re n -rn a -o
z a je z iti -m, zajezi -te! zajzil
-la -o, zajezn -na -o in za
je ze n -n a -o, zaje zitev -tve 2;
za j z -za m, za j za -e 2; zaje e v ti -jem , z a je e v n je -a s
z jk a -e 2 gl. zajec
zajm o- v sestavi: z a jm o d a j lec
-lca [ -u-] m, ~ d a j lk a -e
[ u~] 2; za jm o jem lec -lea
[-u-] m , ~ je m lk a -e [-u-] 2
z jtr a prisl. jutri zjutraj
z jtr k -a m : m esni
z jtrk o v ati -u jem in z a jtrk o v ti -jem ,
z jtrk o v a l -a -o in z a jtrk o v a l
-la -o, z a jtrk o v n je -a s; zajtrk o v le n -lna -o [ -ln-], zajtrk o v ln ic a -e [ -ln-] 2
za k ac ti -m gl. kacati, zakacn
-a -o: ~ o oko, z a k a c n je -a s
za k ad iti -m: ~ sobo, ~ se v k o
ga (k aj); zak ad i -te! zak d il
-la -o, z a k a j n -na -o, zakaj n o st -i 2; z a k ja ti -am, zak ja n je -a s; z a k a je v ti -jem ,
z a k a je v n je -a s
z a k j prisl. vprauje po vzro ku :
~ si to sto ril? vez. z a k a j (kajti,
namre) u te m e lju je: ne hodi, ~
ni v arn o ; ni ga vzdignil, ~ bil
je silo teak
za k asn iti -m (se) in zak sn iti
-im (se), zakasni -te! in zaksni

-te! za k sn il -a -o in -la -o,

za k a sn j n -n a -o in za k sn jen
-a -o, za k asn itev -tve 2; zakasnti -m zakasniti se, zak asn l
-la -o, za k asn lo st -i 2; gl. tudi
k asen ; za k asn v ati -am , zakasn v a n je -a s [nepoud. povsod:
-kas- in -ks-]; z a k a n je v ti
-jem , z a k a n je v n je -a s
za k d a ti -am : ~ k a j s im, zakd a n -a -o; za k id v ati -am,
z a k id v a n je -a s
za k la d -da m, za k ld en -d n a -o,
za k l d n ik -a m, zak l d n ica -e
2,
za k l d n i a r -ja m ; z a k l d a ti
-am : ~ koga s im, z a k l d a n je
-a s; za k la d le c -lca [-le-] m,
z a k la d lk a -e [-lk-] 2
za k l ti zak o ljem gl. k lati, za k l n
-a -o; zakl [ - 01] -la m : i
v in a za ~
z a k l ja ti -am, z a k le jti -m gl.
k le j, z a k l jil -la -o, z a k le j n
-na -o, z a k le j n o st -i 2
za k le n iti zaklnem , zak ln i -te!
za k l n il -la -o, za k l n je n -a -o,
z a k le n te v -tv e 2; zak lep -pa
m ; za k l p ati -am, z a k l p a n je -a
s, za k le p le n -ln a -o [ -ln-], zak le p ln ik -a [-u-] m vrsta noa,
za k l p an e k -n k a m, zak lep lec
-lca [-u-] m ; zak lp ek -ka
m vrsta noa, za k lp ast -a -o,
zaklpec -pca m, zak lp en -na
-o: ~ i no, zak lp ica -e 2, zaklp en -pna -o, zak lp n ica -e 2,
za k l p n ik -a m ; z a k le p ijv -va
-o, z a k le p ljv o st -i ; za k le p j
-a m zakljuni oklepaj
za k l ti zakolnem [-u-] gl. k leti,
za k l t -a -o, z a k l tje -a s, zak l te v -tve 2, za k l tn ik -a m ;
z a k lin ja ti -am : ~ koga, ~ se,
z a k lin ja n je -a s; z a k lin je v ti
-jem , z a k lin je v l -la -o, zak lin je v n je -a s, z a k lin jev lec
-lca [-u-] m
za k lic ati -kliem gl. k lic ati; zaklc -a m ; z a k lk n iti -nem

zaklniti
za k ln iti -im, z a k ln je n -a -o, zak ln je n je -a a, za k ln e k -n k a
m, m n. za k ln k i -ov kosi n jiv e ;
z a k lin sk i -a -o: ~ i iv
z a k lju iti -im, z a k lj e n -a -o:
~ a d ru b a ; z a k lj e n o st -i 2,
z a k lj e k -ka m : ~ se je ko
nec, sklep, ra u n sk i ~ bilanca,
n a p ra v iti ~ e iz esa sklepe; za
k lju e n -na -o: ~ a slovesnost;
za M ju ev ti -jem , za k lju ev l
-la -o, z a k lju e v n je -a s
zak lo n ti -klnim , zak lo n i -te!
z a k l n il -la i-o, z a k le n je n -a
-o; zak lo n -ona m ; zaklonca
-e 2; zaklonie -a s, zaklonen -na -o; z a k l n ja ti -am,
z a k l n ja n je -a s
za k l p iti -im, za k l p ljen -a -o,
za k lo p tev -tve 2, zaklop -pa
m, zaklpec -pca m, zak l p ek
-p k a m ; zaklpen -p n a -o: ~ a
v eh a ; zak l p n ica -e 2, za k lo p k a
-e 2 ventil, za k l p n iti -nem
zak l [-l] -la m gl. za k la ti
z k o lek -k a [-lk-] m = zkoli
-a m klin, ki zatie kolo; zkoln ik -a [ -ln-] m iglica
zak o lti -m, zakli -te! zaklil
-la -o, za k o lj n -na -o, zakoltev -tve 2; zak o liiti -im, za
k o lien -a -o, za k o li en je -a s;
zak o liev ti -jem , zakolievl
- la -o, z a k o li ev n je -a s
zk o n -a in zakona m : sv. pism o
sta re g a zak o n a; zkon postava:
v la d a je p rip ra v ila vane sp re
m em be
p o litin ih
zakonov;
osnovni zkon ustava; o k v irn i
zkon; N ew tonov zkon o g ra
v ita c iji; zkon m i lje n ja ; za
k o n it -a -o postaven: zakoniti
dedii postavni dedii, za k o n i
to st -i 2; zkon skleniti, o troci
iz p rv e g a zak o n a; civilni zkon;
zak o nec -nca m, zakonski -ega
m; zakonik -a m ; zkonski in
zak o n sk i -a -o: ~ i p rsta n , ~ a
hi; zaknstvo -a s

zakono- v sestavi: za k o n o d ja -e
2,
~ d j e n -jn a -o; ~ d a j le c
-lca [-u-] m, ~ d a j ls tv o -a
[-u-] s = ~ d js tv o -a s; za
konolom -m a m, ~ l m e c -m ca
m, ~ l m k a -e i ; zakonoslvec
-vca m, ~ sl v e n -vna -o, ~ s l v je -a s; zako n o zn n sk i -a -o,
~ znanstvo -a s; zakonoznlec
-lca [-le-] m
za k o p ti za k o p ljem gl. k opati,
za kopn -a -o; zakp -pa m ;
za k o p v a ti -am, za k o p v a n je
-a s
zak o p ti -m zapeti -pnem gl.
kopati, zakopn -a -o, zakop n je -a s; zak o p ev ti -jem ,
zak o p e v n je -a s
za k o ren in iti -im se = za k o rn iti
-m se, za k o rn il -la -o in
-nilo -i; z a k o re n je v ti -jem ,
z a k o re n je v n je -a s ; z a k o re
n in je n je -a
z a k o ren te v -tv e 2
za k o ste n ti -m gl. k o sten eti, zakostenl -la -o: ~ h ru stan e c,
~ a m iica, zak o sten lo st -i 2,
za k o ste n n je -a s zak o sten tev
-tve 2 za k o ste n v a ti -am, zak o ste n v a n je -a s
za k t -a m, z a k o tje -a s, zak tek
-tk a m zakoten -tn a -o: ~ i p i
sar, zak tn o st -i 2, za k tn ik -a
m , zak tn ica -e 2, z a k o tn j k
-a m
z a k o ta liti -m (se), zak o tli -te!
za k o t lil -la -o, z a k o ta lj n -na
-o: ~ o kolo
zak o tti -m (se) : bo lezen se zakot, m ii se zak o tjo , zakti
-te! za k til -la -o, zak o tn
-na -o, zak o ttev -tve 2
zak o v ti - jem gl. k o v ati, zakv al in zakovl -a -o, zakovn
-a -o, zakv -va m, zakovica
-e 2; za k o v riti -im
zaken -na -o: ~ i rv, zaknik -a m
z a k r j - ja m, z a k r je n -jn a -o:
~ e n jiv e

zalk
z a k ra m e n t -n ta m, z a k ra m e n t l
[-l] -a m, z a k ra m e n t le n -lna
-o [ -ln-], za k ram e n tl nos t -i
[ -ln-] 2
z a k re n ti -k r n em gl. k re n iti, zak r n je n -a -o; z a k re n te v -tve 2
z a k ri a ti -m gl. k ria ti, za k rk n iti -nem gl. k rik n iti
z a k ris tija -e i, z a k ristijsk i -a -o:
~ a o p rav a ; z a k rist n -a m cer
kovniki z a k rist n k a -e 2, zak rist n sk i -a -o c e rk o v n ik i
z a k riti -jem gl. k riti, z a k rit -a
-o, z a k ritje -a s; z a k riv a ti -am,
z a k riv al -a -o in -la -o, z a k ri
v a n je in - n je -a s; z a k rv -a
m, za k riv lo -a s, za k riv lc e -a
[-le-] s; zak riv le c -lca [-u-]
m kdor kaj zakriva
z a k riv iti -m, za k riv i -te! z a k ri
v il -la -o, z a k riv lje n -a -o in
z a k riv lj n -na -o, z a k rv lje n je
-a in z a k riv lj n je -a s ; zakrvlje n o st -i in z a k riv lj n o st -i 2;
z a k rv e k -vka m ; z a k riv lja ti
-am, z a k riv lja n je -a s ; zakrivniti -im, z a k riv n en -a -o
z a k r a ti -am, zak ra n -a -o; zak ri e v ti -jem , z a k rie v l -la
-o, z a k ri e v n je -a s ; za k riti
-im, za k re n -a -o: ~ a okna
z a k rk n iti -nem , z a k rk n je n -a -o,
z a k rk n je n o st -i 2, z a k rk n je n e c
-nca m z a k k n je n k a - 2; zak k -a m
z a k rn ti -m, z a k rn l -la -o: ~ a
ledvica, za k rn lo st -i 2
z a k ro h o t ti -m in -em se gl.
k ro h o ta ti se; gl. tudi zagrohota ti se
z a k ro jti -k ro jim (se) gl. k ro jiti:
noht, d e sk a se z a k r ji; z a k ro
je n -a -o, z a k ro jte v -tve 2,
z a k r j - ja m
za k r v -va m, za krvec -vca m
z a k ro iti -kroim gl. k ro iti, zakr en -a -o, zak r en o st -i 2;
zak ro ev ti -jem , zak ro ev l
-la -o, z a k ro e v n je -a 8

z a k rp a ti -am gl. k rp a ti, z a k r p a j

-a -o: ~ e hlae; za k rp o v ti
-jem , z a k rp o v n je -a s; zak rp v a ti -am, z a k rp v a n je -a s
z a k h a ti -am gl. k u h ati, za k h an
-a -o, z a k h a -e 2
z a k u p iti -kpim gl. k u p iti, z a k u p
lje n -a -o: ~ d en a r, za k u p ite v
-tve 2; zak p -a m, za k p ek
-p k a m, zak p en -pna -o: ~ a
pogodba, za k p n ik -a m, zak p n ic a -e 2, za k p n ik i -a -o,
z a k u p n in a -e 2, zak p n itv o -a
s ; zakpstvo -a s, zak p in a
-e 2; zak u p ev ti - jem , zakupevl -la -o, za k u p e v n je -a
s; za k u p o d ajle c -lca [-u-] m,
z a k u p o d a j lk a -e [-u-] 2, zak u p o je m lec -lca [-u-] m
z a k riti in -iti -k rim gl. k u riti:
~ v pei, ~ pe, o g en j; zak rje n -a -o: ~ a pe, ~ o je v pei
zl [-l] -a -o dol, zli zlega
-m u; prim. z lji -a -e, gl. tudi
gori; z lja ti -am, (o)zljan
-a -o, z lj a n je -a s, za ljle n
-lna -o [ -ln-]
za l g ati -am, z a l g a n je -a s, zala g te lj -a m , zalag lec -lca
[-u- in -le-] m ; + zalg ati -am
se za k a j zavzem ati, gnati se za
k a j; gl. tudi zaloiti
zalzen -zna -o: ~ napad, zalzn ik -a m ; zalziti -im ; zalzovati -ujem , za l zo v a n je -a s,
zalazovlec -lca [-u-] m; zalazn -a m ; gl. tudi zalezovati,
zalz -za m vrsta lova
zali -lem gl. lei, zalga -e 2,
zalgati -am, za l g an je -a s;
zalen -na -o izdaten, zalnost -i 2
zale d en ti -m: o k n a zaled en ijo ,
je ze ro zaledeni, zaled en l -la
-o: ~ o jezero , zaled en lo st -i 2
z a l d je -a s, zalden -dna -o
za l k -ka m, nav. mn. zalk i -ov
zavihki na sukn ji za l k n iti -nem :
ro k av
z a l k n je n -a -o

zalpiti
za lp it i -im gl. lepiti, za l p lje n
-a -o; zalp k a -e 2, zalepilo -a
s = zalpek -p k a m
z a le sk e t ti [-lsk-] -m in -em,
~ se gl. le sk etati
zalsti -lzem gl. le sti; zalz -za
m, zal?a -e 2; zalzati -am, zal z a n je -a s; zalzovati -u jem
in zalezoTti -jem , zalzoval
-a -o in zalezoval -la -o, zalzo v a n je -a in zalezo v n je -a s,
zalezovlec -lca [-u-] m . zalezo v lk a -e [-u-] 2, zalezovlski -a -o [-u-]
za le teti -m se gl. le teti, zaltel
-la m, za le tla -e 2, zaletlost
-i 2; za le t la st -a -o; za l t -ta
m, za l tek -tk a m ; za le tv -va
-o, zaletvec -vca m, z a le tv k a
-e 2; za l tati -am se, z a l ta n je
-a s; za le tv a ti -am se, zaletv a n je -a s; zaleto v ti - jem se
in zalto v ati -u jem se, zaltov al -a -o in zaletovl -la -o,
z a le to v n je -a in z a l to v an je
-a s; zalete -a s
zaleti -m gl. leati, zalean -a
-o: ~ lovek, ~ a u ra, ~ o b la
go, zalenost -i 2, zalenec
-nca m, za len k a -e 2, zaleh
-a m, gl. tudi alei
z a ls tje -a s, zalsten -tn a -o, zalstn ik -a ra. zalisto v ti - jem
se, zalistovl - la -o, zalistovn je -a s
zaliti -lijem gl. liti, zalit -a -o,
z a litje -a s, za ltek -tk a m ; zalija ti -am, z a lja l -a -o in -la
-o, z a lja n je in - n je -a s, zalja v ic a -e ; za liv ati -am, za
liv al -a -o in -la -o, z a liv a n je
in - n je -a s, zalv an ek -ka
m; zaliv -a m, zaliv -a m,
zaliv a -e ; zalivek -vka m .
za liv k a -e ; zalivski -a -o: ~ i
tok
zalzati -liem gl. lizati, zalzan
-a -o, zalz -a m ; z a liz v a ti-a m ,
za liz v a n je -a s;
zalizovti

-jem , zalizovl -la -o, zalizov n je -a s

zalzki -ov m mn. kotleti
z lj a ti -am gl. zal
z a lju b iti -lj b im se gl. lju b iti, zalj b lje n -a -o, za lj b lje n e c
-nca m, z a lj b ljc n k a -e , za
lju b lje n o s t -i ; z a lju b lja ti -am
se, z a lj b lja n je -a s
zlog -ga m, zaloga -e 2: im eti
~ o esa, im eti k a j v ~ i, zalo
go vnik -a m tender, gl. tudi za
loiti
zlo k a -e odroen gozdni travnik
zalpniti -nem gl. lo p n iti: v ra ta
za l p n je n -a -o; za lo p tn iti
-nem , za lo p tn je n -a -o, zalop tn ik -a m
za lo titi zalotim gl. lo titi, zaloten
-a -o
zaloiti -m, zaloi -te! zaloil
-la -o, zalon -n a -o, zalo- tev -tve i, zaloba -e 2, zaloj -a m , zalo g j -a m, zalog jek -ka m, zalo g ji -a m,
zalek -k a m ; zaloen -na
-o, zalonik -a in zalonik -a m,
zalonica -e 2, zalo n n a -e ,
zalonitvo -a in zalonitvo -a
s, zaloniki -a -o in zaloniki
-a -o; zaloilo -a s zalolen
-ln a -o [-in-] , zaloe -a s ;
gl. tudi zalag ati in zalog
za b n ik -a m lubadar
za lu ati -am gl. luati, zalu an
-a -o
za l s(k )n iti -nem : v ra ta
al s(k )n jen -a -o: ~ a v ra ta ; zal sk a ti -am, za l sk a n -a -o;
zaliti -im: v ra ta ~ , zalen
-a -o: ~ a v ra ta
z lu st zalsti 2 kavelj na trnku
ali sidru
zal iti -im gl. lu iti: ~ strok,
zalen -a -o; gl. tudi zalskniti
za m ah n iti -m hnem gl. m ah n iti,
za m h n jen -a -o, zam h -ha
m, z a m h lja j -a m ; zam ah o v ti

zamati
- jem , zam ahoval - la -o, zam a h o v n je -a s; zam aj -a m ,
zam en -na -o, za m a n jk -a
m, zam nost -i 2
za m ja ti in z a m a j ti -m jam in
-m jem gl. m a ja ti, z a m ja n -a
-o in z a m a j n -a -o, z a m a j j
-a m
za m k ati -am : ~ tra v n ik , (de)
zam ak a (zid), za m k a n je -a s,
gl. tudi zam oiti
za m a k n iti -m knem , zam akni. -te
in -n -te! zam akn il -a -o in
zam ak n il -la -o, za m k n jen -a
-o, z a m k n je n je -a s, zam kn je n ec -nca m, z a m k n je n k a -e
2, za m k n jn o st -i 2; zam ak ljiv
-va -o: pogled na p la n in e je
za m a k ljv o st -i 2 [nepoud.
povsod: -m ak- in -m k-]
zam m iti -im koga gl. m am iti,
zam m ljen -a -o, za m m lje n je
-a s, zam m a -e 2; za m m lja ti
-am, z a m m lja n je -a s
zam n prisl.: ~ se tru d i, toda:
zasto n j d ela brez plaila
z a m astiti -m, zam sti -te! za
m a stil -la -o, zam an -na
-o, zam an je -a s, zam ae
nost -i 2, zam asttev -tve 2
zam aiti -m, zam i -te! zam il
-la -o, zam an -na -o, zam a
itev -tve 2, za m a n je -a s,
zam anst -i , zam ek -ka
m, z a m k ar -ja m, zam aijv
-va -o
zam azati -em gl. m azati, zam zan -a -o, zam za -e 2, zam zanec -nca m, zam zanka -e 2,
zam zanost -i 2; zam z -za rn,
zam zek -zka m, zam azlo -a
s, zam zka -e 2 k i t ; zam azov ti -jem , zam azovnje -a s
zam azti -m zakitati, zam zi -te!
zam zil -la -o, zam an -na
-o, gl. k it in m azti
zam egliti -m (se), zam egli -te!
zam eglil -la -o, zam egljn -na
-o, zam eg ljen o st -i 2; zam eglti

-m, zam egll -la -o, zam egllost -i 2, zam eglitev -tve 2 [po
vsod: -mag-]
za m jen -jn a -o kar je za m ejo,
za m jn ik -a m, zam jn ik i -a
-o, zam jec -jca m, zam jsk i -a
-o, zam jstvo -a s
z a m e jiti -m, zam eji -te! zam jil
-la -o, zam ejn -na -o, zam ej n o st -i 2, zam e jite v -tve 2;
za m ejn iti -im, za m e jn en je
-a 8
zam enti -m, zam eni -te! zam nil -la -o in zam nilo -i -e, zam n jen -a -o in za m en jn -na
-o, zam entev -tve 2, zam na -e
2, zam m ba -e 2; za m n jati -am,
za m n jan -a -o, zam n jan ec
-nca m, z a m n ja n k a -e 2, zam n ja n je -a s, za m e n jv a -e
2; z a m e n jv a ti -am, zam en jv a n je -a s ; zam e n jev ti -jem ,
za m e n jev l -la -o, zam en jev n j -a s, za m e n jev lec -lca
[-u-]
za m e n je v lk a -e [-u-]
2, za m e n jev len -lna -o [ -ln-];
zam en ljiv -va -o, zam en ljiv o st
-i 2
za m e riti -im gl. m e riti; z a m rja ti
-am, z a m rja n je -a s; zam ra
-e 2, zam r -ra m, zam ren
-rn a -o; zam rn o st -i 2, zam rne -a m; za m rljiv -a -o in
za m e rljiv -va -o, z a m rljiv o st
-i in z a m e rljiv o st -i 2, zam erljv ec -vca m, za m e rljiv k a -e 2
zam siti -im gl. m esiti, zam en
-a -o, zam estev -tve 2, zam sek
-ska m
zam sti -m tem gl. m esti: sneg je
vsa p o ta zam tel (zaml), zam etn -na -o; zam t -ta m
zam sti -tem , zam tel -tla -o, zam ten -a -o: ~ o m leko
zam sti -dem : ~ p rejo , k o rak ,
zam del -dla -o, zam den -a -o
zam ati -am gl. m eati, zam an
-a -o: vse je ~ o

zametti
za m e t ti -m em gl. m e tati: ta
k o t zam i s senom;; zam etn
-a -o: ni m ogel n a jti su k n jia,
k e r je bil ~ s trav o
za m tati -am, za m ta n je -a s; zam e tv a ti -am, z a m e t v a n je -a
s; zam tovati -u jem in zam etov ti -jem , zam toval -a -o in
zam etovl -la -o, za m to v an je
-a in zam e to v n je -a 3, zam eto v lec -lca [-u-] m ; zam tek
-tk a m, zam ten -na -o kdor
rad zameta
za m tek -tk a m zapldek, zardek,
zasnva, zam tkov -a -o biol.
za m ik a ti -am in -em gl. m ikati,
z a m ik a n je -a s; zam ik -a m ;
za m ik v ati -am , za m ik v an je
-a s
z a m ira ti -am gl. u m ira ti: sonce
za g oram i zam ira, z a m ira n je -a
s; za m rti -m rm gl. m reti, za
m rl -te! zam rl -a -o, za m t -a
-o, z a m tje -a s
zam isliti -im (se) gl. m isliti, za
m ilje n -a -o, zam ljen ec -nca
m, zam iljen o st -i 2; zam isel
[ s u ] -sli 2, zam slek -a [-lak-]
m ; zam iljati -am, z a m lja n je
-a s
zam zje -a s prostor za m izo, zam zen -zna -o
zam iti -m in zam eti -m
[-m -] gl. m iati, zam ekati
-am [-m a-] gl. m eik ati
zam ld a prisl.: ~ se i
+zam i zam rem moi morem
zam oti zam im gl. m oiti, zam en -a -o: ~ sod, ~ a p e
nica, gl. tudi za m a k ati; zam k
-ka m; zam oknti -m knem ,
zam knil -la -o, zam k n jen -a
-o, zam kel -kla -o: ~ a zem
lja ; zam o k ljv -va -o
zam olti -m gl. m olati, zam oln -a -o, zam o ln je -a s, zam lk -a m aposiopeza; zam olljv -va -o, zam olljv o st -i ;
z a m lk lja j -a m, zam olkljv
m

-va -o, zam o lk ljv o st -i 2; zam lk n iti -nem gl. u m olkniti,

prid. zam olkel -k la -o: ~ o grlo,
zam lklost -i [povsod: -m ou-]
zam orec -rca m, za m o rk a -e 2,
zam re -ta 3, zam orek -ka
m, zam orski -a -o; z a m rje -a
s, zam rina -e
zam o riti -m, zam ori -te! zam o
ril -la -o, za m o rjn -n a -o,
z am o rjn ec -nca m , zam o rjn k a -e 2, za m o rjn o st -i i, zam ortev -tve
zam o tti -m in zam o tati -am gl.
m otati, zam otn in zam otan -a
-o, z a m o t n je -a in za m ta n je
-a s , zam otn o st -i in zam o ta
nost -i ; zam t -ota ra, zamte k -tk a m ; zam o tv ati -am, zam o t v an je -a s; zam otovti
-jem , zam otovl -la -o, zam o to v n je -a s
zam otiti -m otim (se) gl. m otiti:
~ z delom , s k n jig o ; zam ten
-a -o, zam ottev -tve
zm o prisl.: ~ iti, ~ d ati; zm oen -na -o: ~ a d e k lic a ; zam oti -m, zami -te! zamil -la -o, zam on -na -o, zam otev -tve
za m raiti -m, zam ri -te! zam ril -la -o, zam ran -na
-o, zam ran o st -i 2, za m ra i
tev -tve 2; za m ra ev ti -jeto,
za m ra ev n je -a s
z a m d ati -am se gl. m rd ati, zam d n iti -nem se, za m d ek -dka ra
zam riti -im, zam ren -a -o:
~ a ok n a; zam reev ti -jem ,
z a m re ev n je -a s
zam za -e 2; za m rzn iti -nem, za
m rznil -a -o, z a m rzn je n -a -o
in zam zel -zla -o: ~ a okna,
zam zlost -i 2; zam rzo v ti- jem ,
zam rzovl -la -o, za m rzo v n je
-a s
zam rzti -m gl. m rzeti: ~ k o
mu, zam zen -zna -o, za m rzljv

zaobljubiti
-v a -o; zam rzti -m : ~ koga,
zam zi -te! zam zil -la -o, zam rzn -na -o, zam za -e i za
mera, sovranost, zam rztev rtve
zam u d iti -m, zam di -te! zaindil -la -o, za m u j n -n a -o,
z a m u j n je -a s; zam da -e i,
zam dek -d k a m, zam uden
-d n a -o, zam dnik -a ro, zam u d
n ic a -e 2, zam d n ik i -a -o, za
m u d n in a -e ; zam udljiv -va
-o, zam udljv o st -i i, zam udljvec -vca m ; z a m ja ti -am , za
m u ja n je -a s
zam nica -e m uha, v planinskih
koah skozi steno vsekana luknja
namesto okna
zan al in zanla prisl. nala:
k a k o r ~ je p rie l rav n o danes
zanam ec -m ca ro, nav. mn. zanm ci; zanm stvo -a s
z a n a p r j prisl. n a p re j: za zdaj
n a j bo, z a n a p r j bo p a d ru g a
e; toda: to ni rau n za nazaj,
am p ak za n a p re j; ta d rv a niso
za tu k a j, am p ak za n a p re j na
m enjena naprej
za n ati -am (se), z a n a n je -a s,
gl. tudi zanositi
za n e m riti -im, z a n e m rje n -a -o,
z a n e m rje n je -a s, z a n em rjenec -nca m, z a n e m rje n k a -e ,
za n e m rje n ost -i ; za n em ra
-e , zan em ren -rn a -o; zanem rja-ti -am , z a n e m rja n je -a s,
z a n e m a rj le c -lca [-u-] ro, zan e m a rj lk a re [-u-]
za n esti -sem (se) gl. nesti, zanesn -na -o (+zanen), zanesnost -i z , z a n esen je -a s, zanesnec -nca m (+zanenec),
za n esn k a -e i, z a n e se n j k -a
m (+zane enjk), za n esen j k i
-a -o, zan esen j tv o -a s; za
n e sljiv -v a -o, zan esljiv o st -i
z a n titi -im gl. n etiti: ~ ogenj,
p re p ir; zan ten -a -o
zan i prisl.: ~ dela, to vino je
~ k n jig a , ~ p a p ir; toda:

to vino ni za n i ( 55, 2 ) ;
zanen -na -o: ~ o delo; zanek -ka m: ti ~ ti; z a n k ar
- ja ro, zanne -a m, zannica
-e , zanast -a -o
zan iev ti -jem , zan iev al -la
-o, zanievn -a -o, za n i ev n je
-a s; zanievlen -ln a -o [ -ln-],
zanievlec -lca [-u-] ro, zan i ev lk a -e [-u-] , zaniev lsk i -a -o [ -u-] ; za n i ljiv
-va -o, za n iljv ec -vca ro, zan i ljv k a -e , z a n i ljiv o st -i
z a n ik a ti -am, za n ik a n -a -o, za
n ik a n je -a s , zan k -a ro, zanik len -ln a -o [ -ln-], za n ik v a
-e ; za n ik o v ti -jem , zanikov n je -a s
za n ik rn -a -o, z a n k rn o st -i , zan k rn e -a ro, z a n k rn ik -a ro,
za n k rn ic a -e (+zan k ar-)
zanim ati -am (se): to m e zanim a;
zan im ati se za k a j; z a n im a n je
-a s ; zanim iv -a -o, z a n im iv o st
-i
z n k a -e (+z n jk a ), zn k ica -e
in znica -e ; z n k a r -ja
ro; z n k ati -am, z n k a n je -a s
zanoti -m se v no se zam uditi,
zani -te se! zanil -la -o,
zanotev -tve
z a n h ta ti -a se mi, z a n h ta n je -a
s; z a n h te n .-tn a -o, zan h tn ica
-e ; zan o h to v ti - je se in
z an h to v ati -u je se, zanhtov a n je -a in zan o h to v n je -a s
zanos -osa m, zanosen -sna -o,
zansnost -i
zanositi -nsim gl. nositi, zanosen
-a -o, za n e n je -a s, zanositev
-tve. , zansek -sk a m embrio
zao b liti -im, za o b lje n -a -o, za
o b lje n o st -i
z a o b lju b iti -lj b im gl. o b lju b iti,
z a o b lj b lje n -a -o, z a o b lj b lje nost -i ; z a o b lj b a -e , za
o b lju b e n -b n a -o: ~ a cerk ev
votivna

zaobrniti
z a o b rn iti -bnem gl. obrniti, za
o b rn ite v -tv e 2, za o b n je n o st
-i 2
zao d ti -dnem gl. odeti, zaodt
-a -o, zaodtost -i 2; zaodvati
-am, zao d v a n je -a s
za o k ro iti -im, zaokroen -a -o,
zao k roenost -i 2, zao k r en je
-a s ; za o k ro ev ti -jem , zao k ro e v n je -a s
z a o r ti - rjem in - rjem gl. orati,
zao rn -a -o; za ra -e 2; zaorv ati -am, z a o r v a n je -a s
+za riti -im razlei se
zao sn k -a m klin, ki zatie kolo
za o st ti -nem gl. (o) stati, zaostn ek -n k a m zaostal -la -o, zaostlec -lca [-le-] m , zaostlk a
-e [ -lk-] 2, zaostlost -i 2, zao sta ln a -e 2; z a o st ja ti -jam in
-jem , z a o st ja n je -a s, zaostaj le c -lca [-u-] m
z a o striti -m, zao stri -te! zao stril
-la -o, zaostren -na -o, zao s tr n je -a s, za o strite v -tve 2,
za o strn o st -i 2; zaostrovti
-jem , zao stro v al -la -o, zao stro v n je -a s
zap d -da m zahod, zapden -dna
-o zahoden: zap d n o rm sk a d r
ava, za p a d n j k -a m zahodn ja k, za p ad n jtv o -a s zahodnjatvo
zap h -h a m , z a p h a -e ; za
p a h n iti zaphnem gl. p ah n iti,
za p h n il -a -o in zapahnil -la
-o, z a p h n je n -a -o, zap ah n tev
-tve i, z a p h n je n je -a s [ ne
poud. povsod: -pah- in -ph-];
s a p a h o v ti -jem , zapahovl
-la -o, za p ah o v n je -a s
z a p liti -im gl. p aliti, z a p lje n -a
-o, z a p ljen o st -i ; zapale -a
s; zaplen -ln a -o [ -ln-]: ~ o
stek lo; za p aljv -va -o, zapaljv o st -i ; z a p lja ti -am ; zap a lje v ti -jem , z a p a lje v n je
-a s

z a p riti -im gl. p a riti, z a p rje n

-a -o, z a p rje n je -a s, zap rje n o st -i , z a p r - ra m, zap ra -e i , z a p ric a -e i, zapriav -a -o = zapri en -na -o;
z a p rja ti -am, z a p rja n je -a s
za p sti -pdem gl. p asti padem ,
zap d el -dla -o in zap l -la -o,
zap d en -a -o; zap d -d a m:
~ m enice, vsote; zap d ec -dca
m, za p d ek -d k a m, zap d en
-d n a -o: ~ i sneg, ~ i rok, zap d n ik -a m, zap d n ica -e ,
zapdenec -nca m ; zap d k a -e ;
za p ad ln a -e 2, zap d lo st -i 2;
za p d a ti -am, z a p d a n je -a s
za p sti -psem : ovco
zapsen
-a -o: ~ a k ra v a
zap ziti in zapaziti -pzim gl. p a
ziti, zapen -a -o, zapaztev
-tve 2, zapzek -zka m ; zapzen -zna -o, zapznost -i 2; za
p azljv -va -o, zap azo v ti -jem ,
zap az o v n je -a s
zap iti -im, z a p en je -a s, zap -a m, zap en -na -o:
~ e deske, zap n ik -a m ; zap aev ti -jem , za p a ev n je -a s
za p e titi -im gl. p eatiti, zapeten -a -o, za p e te n je -a s;
zap eten o st -i 2
zap ek -ka m, z a p k ar -ja m,
z a p k aric a -e 2; za p je -a s,
zapnik -a m, za p e n j k -a m
zapei -em gl. pei, zapen -na
-o, zapenost -i 2; za p k a -e 2;
za p k a ti -am, z a p k a n je -a s
z a p e lj ti -p ljem in -p eljm gl.
p e lja ti, z a p e lj n -a -o, zapelj n o st -i 2, za p eljn e c -nca m,
z a p e lj n k a -e 2, z a p e lj v a -e 2;
z a p e lj v a ti -am, z a p e lj v a n je
-a a; z a p e lje v ti -jem , zapelje v l -la -o, z a p e lje v n je -a s ;
za p eljiv -va -o, zap eljiv e c -vca
m, z a p e ljiv k a -e 2, za p eljiv o st
-i 2
zapnec -nca m gl. zap eti -pnm
z a p n ja ti -am gl. zap ti -pnm

zaplesti
z a p e n tlj ti -m, z a p e n tlj j -jte!
z a p e n tlj l - la -o, z a p e n tlj n
-a -, z a p e n tlj n je -a s; zapntlja -e , z a p n tlja r -ja m
z a p ra -e i, za p ric a -e , zaprien -na -o: ~ o sito; zaprn ik -a m zapornik, za p rn ic a -e
i zapornica
zap st -i i, za p stje -a s, zapstek
-tk a m, zapsten -tn a -o: ~ a
u ra ; za p stn ica -e , zapstn ik
-a m
za p et -a m zanilj. za privrenca;
za p tek -tk a m peta pri kornju,
za p tn ik -a m
zap eti -pnm , zapn -te! zapl -a
-o, zap t -a -o, zapte -a m ,
zap tost -i ; z a p n ja ti -am,
z a p n ja n je -a s; z p en jlo -a s,
z a p n ja -e , z a p e n j a -e ;
zapnec -nca m, za p n ar -ja m,
zap nati -am , zap n k a -e
za p ti zapojem gl. p eti
zap iiti -im, zapien -a -o, zapenost -i , zapek -ka m,
zapik -a rn; zap ik o v ti -jem ,
za p ik o v n je -a s; za p k a ti -am.
z a p k a n je -a s
za p ih a ti in -ti -piham gl. p ih ati
s pihanjem pokriti, zaeti pihati;
zaph -a m za m et; zap h n iti
-nem ; z a p ih lj ti -m gl. p ih lja ti
z a p ira ti -am, z a p ira n je -a s; za
p ira -e i, za p ir -a m, za p ir a
-e ; za p irlo -a s, za p irle n
-ln a -o [ -ln-], z a p ir ln ik -a [ -ln-]
m, za p ir ln ic a -e [ -ln-] , zap irale -a s, z p irle c -lca
[-u-] m , z a p ir lk a -e [ -du-]
zap rek -ka m, za p re k -rk a
m, za p rica -e i, z a p rk a -e ,
gl. tudi zapor in za p reti
za p isa ti in zap isti -piem gl. p i
sati, zapisan -a -o, zapis -a m,
zap sanec -nca m, zap sa n k a -e
; zapisen -sna -o, zapsnica -e
i, zapisnik -a m, zapisniki -a -o;
z a p isn ik a r -ja m, za p sn ik arsk i
-a -o, zapisnna -e i, zapisek

-sk a m; za p isv ati -am, zapis v a n je -a s; zapisovti -jem ,

zapisovl - la -o, zap iso v n je
-a s, zapisovlec -lca [-u-] m,
zapisovlka -e [-u-] , zapisovlen -lna -o [ -ln-]
zap iti -pijem gl. piti, zap it -a -o,
z a p tje -a s. za p ite k -tk a rn,
zaptost -i , za p itn n a -e z;
z a p ja ti -am, zap v ati -am
za p l k a ti -am in -em zajokati
gl. p la k a ti
zaplnec -nca m kdor prebiva za
planjo, za p ln sk i -a -o, zap ln a
-e
z p la ta -e , z p la ta st -a -o, zp la te n -tn a -o, z p la tn ik -a rn,
zp latica -e i, z p la t(o v )je -a s;
z a p l titi -im, za p l ten -a -o;
z ap latiti -im
za p la v iti -m, zap lv i -te! zaplvil -la -o, za p la v lj n -na -o
in za p l v lje n -a -o, za p lv ljen je -a s, za p l v lje n o st in -nost
-i i ; za p lv lja ti -am , zaplvlja n je -a s
zap lek -ka m, z a p l k a r -ja m,
za p l je -a s, zaplen -na -o,
zaplnik -a m, zaplnica -e ;
zaplev ati -ujem , zap l e v an je
-a s, zapleevlec -lca [-u-] m,
za p le e v lk a -e [-u-]
za p l n iti -im gl. p len iti, za p l n jen
-a -o, za p len itev -tve , zaplen tv en -a -o [-tvn-], zaplm ba
-e ., zaplm ben -b n a -o: ~ i po
stopek, zapln -na m ; zaplen je v ti -jem , za p le n je v l -la
-o, z a p le n je v n je -a s
zap lesti zapletem gl. p lesti, za
p le ten -na -o, zap letn o st -i ,
za p let -ta m, zap lten -tn a -o:
~ a sto p n ja ; z a p l tati -am, zap l ta n je -a s; zap letv -va -o,
zapletv ec -vca m, zap letv ek
-ka rn, za p le tv k a -e ; zaplte k -tk a m, z a p le tljv -va -o,
z a p le tlj j -a in z a p l tlja j -a m
za pl e tek

893

zaploditi
zap lo d iti -m, zaplodi -te! zaplo
d il -la -o in -dilo -i -e, zap lo j n -na -o in zaplodn -na
-o; zapld -da m, zapldek -dka
m, zaplden -d n a -o, zapldnost
-i ; za p lo je v ti -jem , zaploje v n je -a s
za p l ten -tn a -o, za p lo tn ik -a m,
zap l tn ica -e , z a p l tje -a s;
za p lo tti -m, zap lo tn -n a -o:
~ v rt; za p le tati -am, zap l tan
-a -o; za p l ta r -ja m iron. stra
hopetec, zap l ta rica -e , zaplta rs k i -a -o, zap l ta rstv o -a s
*zapoti -ponm zaeti
zapiti -im : d esk a je zapila
napoila, zapen -a -o, gl. tudi
zap o ka
zap o d iti -m gl. poditi, zapodil -la
-o, zapodn -na -o, zapodtev
-tv e i
zap o g n iti -ognem gl. prepogniti,
zap o g n jen -a -o, zapg n jen ec
-nca m, zap g n jen o st -i , zapo g n tev -tve ; zapoga -e i ;
zapogbati -am in -bijem , zapog b a n je -a s, zapogben -b n a -o,
zap o gljv -va -o, zapogljvost
-i
zap o k a -e i, za p o k ati -am : z b i
em ~ , desk a zapo ka napka;
z a p o k lj ti -m ; zap k n iti -nem
zap o ln iti -polnim gl. p o ln iti: ~
p ro sto r do v rh a ; z a p o ln je v ti
- jem , z a p o ln je v n je -a s [po
vsod: -poun-]
zap o m niti -im: ~ si k a j, zapom
n je n -a -o, zap o m n ljv -va -o,
zapom nljv o st -i
za p o m n jati
-am
zapn -na m, zapna -e i, zap n a r -ja m ; zapnec -nca m,
zapnen -na -o; zap o n k a -e
zap o p sti -pdem gl. p asti padem
razum eti, doum eti, obsei, obse
gati, zapopd -d a m vsebina,
bistvo, pjem , zapopdek -dka m
povzetek, zapopden -dna -o kar
se d razum eti, za p o p ad ljv -va

-o, zapopdno st -i , zapopadljv o st -i i razum ljivost; zapop d a ti -am razum evati, obsegati
z a p o r -ra m, za p o ra -e i , zap o
ren -rn a -o: ~ o p o v elje, za p o r
n ik -a m je tn ik , slovn., za p o r
nik i -a -o, zap o rn ica -e je tnica, zatvornica, zaprstvo -a s ;
z a p rek -rk a m, zap ren -na
-o, zaprica -e , z a p rje -a s;
za p rk a -e i, gl. tudi z a p re ti in
z a p ira ti
zap o red prisl. = zapordom a prisl.,
zap o rd en -dna -o, zap o rd n o st
- i , za p o r d je -a s
zaposliti -m, zaposli -te! zap o
slil -la -o, zaposln -na -o,
zaposlnost -i i, zaposlitev -tve
i; zaposlovti -jem , zaposlovl
-la -o, zapo slo v n je -a s, zaposlovlnica -e [ -ln-]
zap o stv iti -im, z a p o st v lje n -a -o,
zapostav tev -tv e , zap o stv ljen ost -i , zap o st v lje n ec -nca m,
z a p o st v lje n k a -e ; zapostvlja ti -am, za p o st v lja l -a -o in
-la -o, z a p o st v lja n je in - n je
-a s
z a p tje -a s stranska pot, ovinek
zapotok -ka m, zapoten -na
-o, zapotje -a s
zap o v d ati -povm gl. povedati,
zapovdan -a -o: ~ p razn ik ,
zapovden -dn a -o: ~ a o b lik a;
zapoved -i i , zapveden -dna -o :
~ i o brazci; zap o v ed n k -a m,
zapovednca -e i. zapovednki
-a -o, zapovedntvo -a s; zap o v ed ljv -va -o, zap o v ed ljv ec
-vca m, zap o v ed ljv k a -e i, zap o v ed ljv o st -i ; zapovedovti
-jem , zapovedoval -la -o, zap o v ed o v n je -a s, zapovedovlen -lna -o [ -ln-], zapovedovlnost -i [ -ln-] i, zapovedovlec
-lca [-u-] m, zap o v ed o v lk a -e
[-u-] i, zapo v ed o v lsk i -a, -o
[-u-]

zarasti
za p o v rstjo prisl. po vrsti, za p o v r
sten -tn a -o, za p o v stn o st -i i
zap o zn eti -m zakasniti se, zapoznl -la -o, zapoznlost -i ;
zap o znvati -am, zapo zn v an je
-a s; zapoznti -m (se), zapozni
-te (se)! zapznil -la -o, zap o z n j n je -a s, zapozntev -tve
; zap o zn jev ti - jem (se), zap o z n je v n je -a s
za p ra iti -m, za p ri -te! zap ril -la -o, za p ra n -na -o, zap ra n o st -i i; zapraviti -m se:
pes se v m ak a z a p rai
z a p r ti -prem gl. p ra ti, za p rn
-a -o: ~ o perilo, za p rn o st -i
za p rv prisl. pravzaprav
za p r v iti -im, z a p r v lje n -a -o:
~ d en ar, za p rv a -e i , zaprvek -vka m ; z a p r v lja ti -am gl.
p o p ra v lja ti, z a p r v lja n je -a in
z a p ra v lj n je -a s; z a p r a v lj - a
m, z a p ra v i] a -e , za p ra v lj vec -vca m, z a p r a v ljiv k a -e ;
za p r v lje n e c -nca m in zap rv lje n e k -ka m vrsta voza; zap r v lje n k a -e ; z a p ra v ljiv -va
-o, z a p ra v ljiv e c -vca m, z a p ra v
ljiv k a -e , z a p ra v ljiv o st -i i,
z a p ra v ljiv e k -k a m zapravljenec
z a p ri -prem , zap rzi -te! zap rg e l -gla -o, zap ren -a -o,
zap ren o st -i ; za p rg ati -am,
z a p r g a n je -a s; za p reg -ga m,
zap rg a -e i , z a p r g e lj -g lja m;
zap ren -na -o: ~ i k o n j, ~ a
v rv ; zap rn ica -e i ( +tranga)
za p riti -im prepreiti, zapren
-a -o, za p re k -ka m, z a p r k a
-e i
+zap rep en -a -o prepaden, osu
pelj +za p re p e n je -a s osu
plost!, groza, prepadenost
za p resti in za p rsti zaprdem in
zap rd em gl. p resti, za p rd en -a
-o, z a p r d e n je -a s, zap rd en o st
-i i, za p red ek -dka m ; zapr-

d ati -am, z a p r d a n je -a s, zap r d a -e , z a p r ja -e i

z a p r ti -m, zap ri -te! z a p rl -a
-o, z a p rt -a -o, z a p rtje -a s,
z a p rto st -i , z a p tn ik -a m ;
z a p te k -tk a in z a p rt k -tk m,
z a p r tja -e i , z a p rtn j k -a m
zaprtek; gl. tudi z a p ira ti in zapor
z a p re titi -m : ~ k om u s im, zap r ti -te! z a p re til -la -o, zap re t n -n a -o, z a p re tte v -tve
zap risi -sem gl. p risei: ~
koga, zaprisen -a -o, zap risenec -nca m ; zap risg a -e ,
zaprisen -na -o; zap risb a
-e , za p risg a ti -am, zap risg a n je -a s; zaprisego v ati -jem ,
zap riseg o v n je -a s, zaprisegovlec -lca [-u- in -le-] m
za p ro siti -prosim gl. p ro siti, za
p ro en -a -o, zap ro en -sna -o
= zap roslen -ln a -o [ -ln-]: ~ o
pism o; zaprosilo -a s
z a p rt k -tk m gl. za p reti
za p h n iti -nem gl. p u h n iti; zap h a ti -am : ~ sobo z dim om ;
stro j je za p h al; za p u h t ti -m
zap u stiti -m, zap sti -te! zapstil -la -o, zapun -n a -o;
zapunec -nca m, za p u n k a
-e , zapunost -i , zapuina
-e i, zapuin sk i -a -o; zapati -am , za p an je -a s; zap ste k -lk a m, zap sten -tn a -o,
zap stn ik -a m, za p stn ica -e i,
za p u stn n a -e ; zap u stv prisl.:
~ iti v pustiv
z a ra n a ti -am (se), za ra n a n -a
-o, z a ra n a n je -a s; za rau n v ati -am, z a ra u n v a n je -a s ;
za ra n iti -im (se), z a ra n je n
-a -o
z a rd i predi, z rod. *radi
z a r n a prisl. zgodaj, za rn ci -ev
m mn. as pred svitanjem , zar n e k -n k a m jutro
z a r sti -rstem in -rsem (se) gl.
rasti, zars(t)el -s(t)la -o in zaren -a -o; za rs(t)lo st -i

895

zaravnt
in za ren o st -i ; z a r st -i ,
z a r ste k -tk a m ; z a rastca -e ,
za ras(t)ln a -e i; zar ati -am,
z a r a n je -a s
z a ra v n t -m k a j gl. rav n a ti, zarav n n -a -o, za ra v n v a -e i;
za ra v n v a ti -am, z a ra v n v a n je
-a s
z a rd ti -m gl. rd eti, za rd l -la
-o, za rd lo st -i i, z a rd n je -a s;
za rd v a ti -am, z a rd v a n je -a s
z a r b rn -a -o: ~ a p e en k a = zar b rn ic a -e z
z a rei -rem (se) gl. rei, zaren -na -o, za rk -k a m ; zar k a ti -am, z a r k a n je -a s; zarek o v ti - jem se, za re k o v n je
-a s
za r je -a s, zaren - na -o: ~ i
p reb iv a lci (k i stanujejo za reko)
z re d -i i gozd, ki se je na poseki
zaredil, z a rd b a -e i; za red iti
-m, za rd i -te! za rd il -la -o,
z a re j n -n a -o, z a red te v -tve
i, z a r ja -e ; z a r ja ti -am, zar ja n je -a s
zard o m a prisl. zaporedoma
z a re n ti -m gl. re n a ti: pes je
zarn al, za ren ti n ad kom
z a re h t iti -im
za rs prisl., zarsen -sna -o, zar n ji -a -e
za r v k a ti -am : ~ n ad kom ; zar v k n iti -nem : ~ n ad kom ; zarv sa ti -am ; z a r v sk a ti -am
za r z a ti -rem gl. rezati, zarzan
-a -o, z a r z a n je -a s, zarza -e
i, zarz -za m, zarze k -zka m ,
zarzica -e , za rzen -zna -o,
za rez n k -a m rova; za rez v ati
-am, z a re z v a n je -a s; zarezov ti -jem , zarezoval -la -o,
z a rezo v n je -a s
z a re ti -m gl. reati, zaral
-la -o
z a rin iti -nem , z a rn je n -a -o, zar n je n je -a s; z a rn e k -n k a m
z a rip ti -m nepreh., za rip l -pla
-o; za rp iti -im se, za rp lje n -a

-o, z a rp lje n o st -i ; z a rip n iti

-nem , z a rp n je n -a -o; zarip el
-pla -o, za rp lo st -i ; za rip lje vti -jem , z a rip lje v n je -a s
z a risa ti -riem , za risan -a -o, zaris
-a m, za rsek -sk a m, zarsen
-sna -o; za ris v a ti -am, zarisv a n je -a s; zariso v ti -jem ,
zariso v l -la -o, za riso v n je -a s
z a riti -rijem (se) gl. riti, z a rit -a
-o, z a ritje -a s, z a rv ek -vka m ;
za riv ati -am, z a riv a n je -a s
z r ja -e , rod. m n. z rij, z rja s t
-a -o; a rn ica -e
z a rja v ti -m, z a rja v i -te! z a rja vl -la -o: ~ a kosa, z a rja v lost -i i; z a rja v n je -a s, zarja v te v -tv e ; z a rja v iti -m
rjavo narediti: sonce m u je zarja v lo lice; z a rja v lj n -na -o
z a r j ti -rj v em gl. r ju ti
za ro b iti -im gl. ro b iti, z a ro b lje n
-a -o, z a r b lje n je -a s, zarobtev -tve , za r b lje n e c -nca m,
z a r b lje n k a -e , z a ro b ljen o st
-i , za r b ek -b k a m ; zarobi
-ov m mn. naivi
za ro iti -m (se), zaroi -te! za
roil -la -o, zaro n -n a -o,
zaronec -nca m, z ro n k a -e
i, zaro ite v -tve i; zar ati -am,
za r a n je -a s; za ro k a -e ,
zaroen -na -o: ~ i p rsta n , zaronca -e i, zaro n k -a m ;
zarki -ov m mn. zarona slo
vesnost, z ro k i -ov m mn. zaroka
zaro iti -m telov., zaroi -te! za
roil -la -o, zaro n -na -o,
za ro n je -a s
zro d -ro d a m, zaro d en -dna -o:
~ a m ladica, zar d n ica -e i, zar d n ik -a m ; zar d ec -dca m,
zaro d ek -dka m ; za ro d ti -m,
zarodi -te! zar d il -la -o in
zardilo -i -e, z a r je n -n a -o
zarogziti -im z rogozom zamaiti,
zarogen -a -o
z a r k -ka m akordno delo

zaskoiti
z a ro titi -m (se), zaro ti -te! za
ro til -la -o, zaro tn -n a -o,
za ro tite v -tve
z a ro ta -e ,
za r ten -tn a -o, z a ro tn ik -a m ,
z a r tn ica -e , zaro tilo -a s, zaro tlen -ln a -o [-ln-]; zarotov ti - je m , za ro to v l -la -o,
z a ro to v n je -a s
z a ru b iti -im gl. ru b iti, z a r b lje n
-a -o, z a r b lje n je -a s, zarubtev -tv e i, z a r b lje n e c -nca m,
z a r b lje n k a -e , za r b e n -bna
-o = z a ru b ljv -va -o: ~ o b la
go; z a ru b lje v ti -jem , zarublje v l -la -o, z a ru b lje v n je -a s
za n im e n ti -m gl. ru m en eti, zaru m en l -la -o, zaru m en lo st
-i ; zaru m en iti -m : m oko
zaru m en i -te! z a ru m n il-la -o ,
z a ru m e n j n - n a -o , z a ru m e n j
no st -i i
zasiti -im koga, zasen -a -o,
zasatev -tve i, zsnik -a m
za sa d iti -m, zasdi -te! zasdil
-la -o, za sa j n -n a -o, zasaje n c a -e , zasaditev -tve ;
zasd -da m , zasden -d n a -o,
zasade -a s, z a s ja -e ; zas ja ti -am, z a s ja n je -a s, zasa jale -a s, z a sa jle c -lca
[-u-] m, z a sa j lk a -e [-u-]
z a sa je v ti -jem , z a sa je v n je
-a 8
z a s n ja ti -am (se) gl. sa n ja ti, zas n ja n -a -o, za s n ja n o st -i i
zasb en -b n a -o, zasb n ik -a m,
zasbnica -e , zasb n ik i -a -o,
zasbnitvo -a s; zasebnoprven -vna -o
zasci -sem gl. sei seem, zasen -a -o, zasenost -i , zasga -e 2, zasg -ga m ; zasegljv -va -o, zasegljv o st -i i ;
z a s g a ti -am, z a s e g a n je - s ; zasegovti -jem , zaseg o v n je -a s
zasd ati -am, z a s d an je -a s; zasda -e , zasden -dna -o, zasd n ik -a m ; zasedljv -va -o,
zasedljv o st -i ; gl. tudi zasesti
Slovenski pravopis

897

za sed ti -m (se) gl. sedeti, zasedn -n a -o, zasedriost -i

z a se j ti -sjem gl. se ja ti, za se jn
-a -o, zasv -va ro, zasvek
-vka ro, zasven -vna -o; zasvati -am, z a s v an je -a s
z a s k ati -am , zask an -a -o, zask -ka ro, zask a -e , zsek a
-e t zasek -a ro; zasekl jv
-va -o, zasek ljv o st -i ; zasek v a ti -am, za se k v a n je -a s;
zasekovti - je m , zasekovl -la
-o, zase k o v n je -a s
z selti zaslim gl. seliti, za sljen
-a -o, za sljen st -i , za s lje -a
s, zaseltev -tve ; zaslek -Ika
[-lk-] ro; zase lje v ti -jem , zas e lje v n je -a s
zasniti -im, zasnen -a -o, zasnenost -i
zasn je -a s;
zasenevti -jem , zasenevl
-la -o, za se n ev n je - a s
zassti -sdem gl. sesti: ~ k a j,
zasden -a -o; zasd -da ro,
zasdba -e : ~ vlog v igri,
~ k r a ja okupacija, zasdben -a
-o [-ban-]: ~ a o b last; gl. za
sedati
z a sid ra ti -am, za sid ran -a -o: la d
ja j e ~ a , za sd riti -im, zasd ren -a -o: ~ a la d ja , zasd ran je -a s = z a sd re n je -a s
zasilen -ln a -o [ -ln-]: ~ i most,
M izhod, ~ a zavora, ~ a n o
sila; zaslnost -i [ -ln-] i
za sip ati -am in -p ijem gl. sipati,
za sip a n je -a s, zasip -a ro, aspen -pna -o: ~ a ja m a = aspnica -e ; zasip v ati -am, za
sip a v a n je -a s; zasiplja j -a ro;
gl. tudi zasuti
za sriti -im (se): m leko se zasiri,
z a srje n -a -o: ~ o m leko; zas ir je n je -a s, za sirtev -tv e
zaskoiti -skoim gl. skoiti, zar
skoil -la -o: k lju a v n ic a se je
~ a , zaskoen -a -o. zaskoen
-na -o: ~ i no, ~ a k lju a v n i
ca se rada zaski, zaskotev
57

zaskrbti
-tve i, zaskk -ka m; zaskakovti -jem, zaskakovl -la
-o, zaskakovnje -a s
zaskrbti -m gl. skrbeti, zaskrbl j n -na -o, zaskrbljnost -i i
zaslnjati -am, zaslnjanje -a s,
zaslanj -a m, zaslanj a -e ,
zaslanjlo -a s
zaslcati -am, zaslcanje -a s, zaslc -ca m zavihek, zalek
zaslediti -m, zasldi -te! zasledil
-la -o, zasledn -na -o, zasledtev -tve , zasld -da m,
zasldek -dka m, zasldba -e i;
zasledovti -jem, zasledoval
-la -o, zasledvn -a -o, zasledovnje -a s; zasledovlec
-lca [-u-] m, zasledovlka -e
[-au -]
zaslkniti -nem: ~ rokave, zaslknjen -a -o
zaslepiti -m, zaslpi -te! zaslpil
-la -o, zaslepljn -na -o, zaslepljnost -i i, zaslepljnec -nca
m, zaslepljnka -e i, zaslepitev
-tve ; zaslpljati -am, zaslpljanje -a s
zaslniti -im (se): pol se zaslni,
zaslnjen -a -o
zasliati -im gl. sliati, zaslian -a
-o, zaslianje -a s: pri ~ u po
vedati, k ~ u peljati; zaslanec
-nca m, zaslanka -e i, zaslek
-ka m; zaslievti -jem, zaslievl -la -o, zaslievnje -a
s, zaslievnec -nca m, zaslievnka -e , zaslievlen -lna -o
[-ln-]: ~ i zapisnik, zaslievlnica -e [-ln-] i, zaslievlec-lca
[-u-] m, zaslievlka -e [-iu-]
, zaslievlski -a -o [-ls-]
zasliziti -im, zaslzen -a -o, zaslzenje -a s, zasl ze nos t -i i
zasloniti -slonim, zasloni -te! za
slonil -la -o, zaslonjen -a -o,
zaslontev -tve , zaslomba -e ,
zaslon -ona m, zaslonka -e ,
zaslonilo -a s; g l tudi zaslanjati

zaslga -e , zaslen -na -o, zaslnost -i ; zasluljv -va -o

zasluiti in -iti -slim gl. sluiti:
~ pri sadju (+na sadju), ~
z delom, v denarju, v blagu;
zaslen -a -o, zaslunje -a s,
zaslek -ka m, zasluilo -a s ;
zasluevti -jem
zasmehovti -jem, zasmehoval
-la -o, zasmehovn -a -o, zasmehovnje -a s, zasmehovnec
-nca m, zasmehovnka -e ;
zasmehovlen -lna -o [-ln-], zasmehovlec -lca [-u-] m, zasmehovlka -e [-u-] i; zasmh
-a m, zasmek -ka m, zasmen -na -o; zasmehljv -va -o,
zasmehljvec -vca m, zasmehljvka -e i, zasmehljvost -i i
zasmejti -smjem in -smejim se
gl. smejati se; zasmehljti -m
se, zasmehljl -la -o
zasmoditi -m, zasmodi -te! za
smodil -la -o, zasmojn -na
-o; zasmd -da m = zasmda
-e i, zasmodna -e
zasmolti -m, zasmli -te! zasmlil -la -o, zasmoljn -na
-o, zasmodtev -tve , zasmlba
-e [-lb-] ; zasmoljevti -jem,
zasmoljevnje -a s
zasmraditi -im gl. smraditi, za
smrajen -a -o in zasmrajn -na
-o, zasmrjenost in zasmrajnost -i , zasmradtev -tve ;
zasmrjati -am, zasmrjanje -a s
zasneiti -m, zasni -te! zasnil -la -o, zasnen -na -o, zasnenost -i
zasnovati -snjem gl. snovati, za
snoval -a -o, zasnovn -a -o;
zasnova -e i, zasnven -vna -o
zasnbiti in -iti -snbim gl. snu
biti, zasnbljen -a -o, zasnubl j enka -e , zasnubtev -tve i ,
zasnubtven -a -o [-tvn-]
zasoliti -m, zasoli -te! zasolil
-la -o, zasoljn -na -o; zaso
liti jo komu

zastranti
zasolziti -m se, zasolzi -te! za
solzil -la -o, zasolzn -na -o,
zasolzi te v -Ive i [povsod:
zasopiti -m koga, zasopi -te! zaspil -la -o, zasopljn -na -o
zasopsti -pem (se), zasopi -te! za
sopel -pla -o, zasopn -na -o;
zasoplost -i
zaspti -m gl. spati, zaspan -a -o,
zaspanost -i , zaspnec -nca ro,
zaspnek -ka ro; zaspnkati
-am otr.; zaspane -ta m, zaspnka -e , zaspanca -e
zasramotti -m, zasramtil -la -o,
zasramon -na -o in -tn -na
-o; zasramovti -jem, zasra
moval -la -o, zasramovn -a -o,
zasramovnje -a s, zasamovnec -nca ro, zasramovnka -e ,
zasramovlec -lca [-au-] ro, zasramovlka -e [-u-] , zasramovlen -lna -o [ -ln-]
zastjati -jam in -jem, zastjanje
in -nje -a s, zastajlec -lca
[-u-] ro, zastajale -a s; za
stati -nem gl. stati -nem, zastl
-la -o: ~ o delo, zastn -a -o,
zastnek -nka ro; zastoj -ja ro,
zastjen -jna -o, zastjnost -i ;
zastti -stojim (se) gl. stati sto
jim: ivina se je zastla
zastraci -am (se), zastran -a -o:
~ a pravica, ~ a bolezen, zastranje -a s, zastranost -i i; zastarti -n, zastarl -la -o, zastarlost -i i, zastarna -e ;
zastarljiv -va -o, zastarljvost
-i i; zastarvati -am, zastarvanje -a s
zastva -e i , zastvica -e i, zastven -vna -o: ~ i drog, ~ i tra
kovi, ~ o blago; zastvnik -a m,
zastvnica -e i; zastavonoa -a
in -e ro
zastviti -im gl. staviti, zastvljen
-a -o, zastvljenec -nca ro, zastvljenka -e , zastvljenost -i
i, nastavitev -tve i; zastven
-vna -o: lovek, ~ a rast, i

val; zastvnost -i i , zastavnjk

-a ro; zastave -a s; zastvlja
ti -am, zastvljal -a -o in -la
-o, zastvljanje in -nje -a
zastavljvec -vca ro; zastavljlen -lna -o [-ln-], zastavljlnica -e [-u-]
zastekliti -m, zastkli -te! zastklil -la -o, zastekljen -na
-o, zastekljnost -i i
zastirati -am, zastiranje -a s, zastirlo -a s, zastrti -strm, za
stri -te! zastri -a -o, zastrt -a
-o, zasttje -a s, zasttost -i ;
zstor -ra ro, zstorek in zastrek -ka ro, zstorje -a s
zastonj prisl., zastonjski -a -o:
~ o delo; zastonjkar -ja ro, zastnjkarica -e i
zastopiti -stopim gl. stopiti: zastopti komu pot, ~ se: zastop
-pa ro; zastpen -pna -o; za
stopati -am, zastopanje -a s;
zastopnik -a ro, zastopnica -e ,
zastopniki -a -o, zastopnitvo
-a a, zastopstvo -a s, zastpstven
-a -o [-tvn-] reprezentativen;
*zastopti -stopim (se) razumeti
(se), *zastpen -pna -o razumlj iv, razloen, razumen: ~ lo
vek, ~agovorica, ~ o povedati;
*zastpnost -i razlonost, soglasje, razumevnost, razumnost
zstor -ra ro gl. zastirati
zastran ali zastran predi, z rod.
zaradi: priel sem ~ hie, pla
evanja, vaega sina
zastranti -m na stran se nagniti,
na stran zaiti: voz, pogovor zastran; zastranl -la -o, zjastranlost -i , zastrannje -a s, zastrantev -tve i; zastranvati
-vam, zastranvanje -a s ; zastranti -m na stran potegniti:
veja voz zastran; zastrnil -la
-o, zastranjn -na -o in zastrnjen -a -o, zastranjnost -i
in zastrnjenost -i ; zastranje-

zastriti
vti -jem, zastranjevl -la -o,
zastranjevnje -a 3 ; zastrnjati
-am, zastrnjanje -a s
zastriti -im in zastrati -m,
zastri -te! zastril -a -o in
-la -o, zastran -na -o in zastren -a -o, zastratev -tve
, zastratven -a -o [- tvn -]
zastr -i , zstra -e , zastrnica -e i; gl. tudi stra
zastriti -im gl. straiti: ~ koga,
kaj; zastren -a -o, zastratev
-tve , zastrenje -a s
zastrelti -m, zastrli -te! zastrlil -la -o, zastreljn -na -o,
zastreljnost -i , zastrl [-l]
-a ra, zastrlek -lka [-lk-] m;
zastreljevti -jem, zastreljevl -la -o, zastreljevnje -a s:
~ divjaine
zastrje -a s, zastren -na -o,
zastrek -ka m, zastrnik -a m
zastrti -rm gl. zastirati
zastrii -striem (se) gl. strii:
blago je malo zastrigel, potem
a pretrgal; pri ovcah se je
udo zastrigel; zastren -a -o,
zastrek -ka m
zastrmeti -m gl. strmeti: to bo
zastrml, ko te bo zagledal; zastrml se je v daljavo; zastrmlost -i i
zastrojti -jim gl. strojiti, zastrjen -a -o: koo je zastrjil
pri strojenju pokvaril; zastrojtev -tve i
zastrgi -ov m mn.: veter zvrtini
priast sneg v koljkaste, kolobarjaste zastruge
zastrupiti -m, zastrpi -te! zastrpil -la -o, zastrupljn -na
-o, zastrupljnje -a 3, zastrupi
tev -tve ; zastrpljati -am, zastrpljanje -a 3; zastrupljevti
-jem, zastrupljevnje -a 3, za
strupljevlec -lca [-u-] m, zastrupljevlka -e [-u-] i, zastrupljevlen -lna -o [ -ln-]

zastditi -im se gl. studiti s, zastden -a -o, zastdenost -i i

zaskati -kam in -em gl. sukati,
zaskan -a -o, zask -a m, zaskljaj -a m; zasukvati -am.
zasukvanje -a s; zaskniti
-nem, zasknjen -a -o
zasniti -nem: ~ zapah, zasnjen
-a -o, zasnek -nka m; zasvati
-am, zasvanje -a 3, zasuv -a
m zapah
zasti -spm in -sjem gl. suti,
zast -a -o, zastje -a 3, zastost -i i, gl. tudi zasipati
zasnjiti -im, zasnjen -a -o,
zasnjenje -a s; zasunjtev
-tve , zasnjeno6t -i ; zasunjevti -jem, zasunjevl -la
-o, zasunjevnje -a 3, zasunjevlen -lna -o [ -ln-]
zasvetiti -svtim (se) gl. svetiti,
zasvtil -la -o: zvezda je za
svetila
zasvniti -im s svincem za liti :
tklje ~ v kamen; zasvnen
-a -o, zasvnenje -a 3
zasvtati -am (se): dan se zasvita,
malo se mi je zasvtalo
zaititi -im, zaiten -a -o, zatenje -a s, zaita -e , za
iten -tna -o: ~ a carina; zatnica -e , zaitnik -a m,
zaitnna -e , zaitniki -a -o,
zatnitvo -a 3
zaepetti -m in -em gl. epe
tati, zaepetal -la -o [povsod:
-pet- in -pt-]
zaiti -jem, zal -la -o, zait
-a -o, zaitje -a s; zavati -am
zakgar -ja m vrsta,polev
zakripati in akripti -kripam
in -pijem gl. kripati; zkrpniti -nem; zakripetti -m
zakniti -nem, zaknjen -a -o,
zakrnjlo -a 3, zakrnjlec
-lca [-u-] m
zapiliti -im: ~ klobaso = zapniti -im, zapiljen -a -o =
zapnjen -a -o

zatirati
zatajiti -m, zatji -te! zatjil
-la -o, zatajn -na -o, zata
jitev -tve i , zatja -e , zatajljv -va -o; zatajevti -jem,
zatajeval -la -o, zatajevnje
-a s, zatajevlec -lca [-u-] m
zatakniti -tknem gl. dotakniti;
zatikati -am, zatikanje -a s;
zatik -a m, zatika -e i, zatik
-a m, zatika -e i; zat -a
m, zatek -ka m, zatnik -a
m epnik; zatiklo -a s, zatiklen -lna -o [-ln-], zatiklnik -a
[-u-] m; zatiklka -e [-u-]
veja, ki se zatika po travnikih
tam, koder ljudje ne smejo hoditi
zatpljati -am se gl. zatopiti
zati -em gl. tei, zatkel -kla
-o: ~ a noga; zati koga na
oti dohiteti, zati koga pri
raji zasaiti; zati se: pes se
zatee; zati se kam, h komu
po kaj (pomo); zateklna -e i ,
zatk -ka m; zatkati -am (se):
nga zatka, zatka se domov,
k materi; zatkanje -a s, zatk
-ka m, zatekale -a s: ~ ro
parjev ali roparjem
zatgadelj prisl. zaradi tega
zatgniti in -iti zatgnem gl. iz
tegniti, zaignjen -a -o; zatgel
-gla -o, zatglost -i ; zategntev -tve , zategljv -va -o, zategljvost -i i, zatga -e i, zatgati in zatzati -am, zatganje in zatzanje -a s; zategovti -jem, zategovl -la -o,
zateg:ovnje -a s; gl. tudi za
tezati
ztek jtka m zamaek
zatelebti -m se, zatelebj -jte
se! zatelebl rla -o, zatelebn
-a -o, zatelebnost -i i , zatelebnec -nca m, zatelebnka -e ;
zatelebniti -im se
atm prisl. nato, potem: najprej
: je govoril predsednik, zatm
pa tajnik; tod: za tem love. kom hodi, za tm ne bdi
901

zatemnti -m, zatemni -te! zatmnl -la -o, zatemnlost -i ;

zatemnvati -am: nebo je po
asi zatemnvalo; zatemnvanje
-a s; zatemniti -m: ~ koga,
kaj, zatemni rite! zatemnil -la
-o, zatemnjn -na -o; zatem
nitev -tve I, zatemnitven -a -o
[-tvn-]; zatemnjevti -jem,
zatemnjevnje -a s, zatemnjevlen -lna -o [-hi-] [povsod:
-tm -]

zatpsti -em gl. tepsti: zemlja je

od deja zatepna, zatpsti ju
ho z moko; zatpati -am in
-pijem, zatpanje -a s
zatesti -tem (se) gl. tesati, zatesn -a -o, zats -sa m; za
tisniti -tesnem, zatsni -te! zatsnil -a -o, zatsnjen -a -o:
~ o drevo, zatesovti -jem, zatesovl -la -o, zatesavnje -a s
zatesniti -m, zatesni -te! zates
nil -la -o, zatesnjn -na -o,
zatesnjnje -a s, zatesntev -tve
: zatesnjevti -jem, zatesnjevnje -a s
zatti -tnm, zatni -te! zatl -a
-o, zatt -a -o: no me je zatla, sekiro je zatl v tnalo,
ne zatn has pokonaj
zatzati -am, zatzanje -a s, za
teza -e , zatezaj -a m, zatezlen -lna -o [-ln-], zatezlnik -
[-ln-] m; zatezljv -va -o, zatezljvost -i , zatzen -zna -o,
zatznost -i , zatznica -e ;
zatezovti -jem, zatezovnje -a
s, gl. tudi zategniti
zat -a m gl. zatakniti
zatikati -am gl. zatakniti
zatlek -Ika m, zatlen -lna -o, zatlnik -a m, zatlnica -e i, za
tilje -a s [povsod: -il-]
zatirati -m, zatiranje -a s, zatranec -nca m, zatranka - i;
zatirlen -lna -o [-ln-], zatirlec -lc [-u-] m, zatiralka -e
[-u-] ; gl. tudi zatreti

zatisniti
z a tisn iti -nem , z a tsn je n -a -o;
za tis k ati -am ; za tisk o v ti -jem ,
za tis k o v n je -a s
z a ti je -a s, zaten -na -o
za tla iti -im, zatlen -a -o
zato vez. in prisl.: Zato p a reem
v am : n a jle p a je m ladost. Zato
sem ostal dom a, k e r sem bil
bolan. O stal sem dom a zato,
k e r sem b il bolan. Zato k e r
sem b il bolan, sem o sta l doma.
Z ak a j si to n a re d il? Zato da!
e m p a hodi v olo? P a za
to, d a bi se esa nauil! Zato
da b i se esa nauil, hodi v
olo. Loi zato in za to: Za to
(re) ti ne dam d e n a rja . Zato
ti n e dam d e n a rja ,
zato ti -toim (se), zati -te!
zatil -la -o: ~ se je, zaten
-a -o: ~ o vino
zato ti -m : cekin po mizi zato; zati -te! zatil -la -o:
~ je kolo, kroglo, zaton -na
-o: ~ a k ro g la lepo le ti
z a t h n iti -nem , za t h n je n -a -o;
zato hel -hla -o, zatohli ca -e ,
zato hlost -i , za to h ln a -e ;
za to h n ti -m, za to h n l -la -o
zato k -ka m, zatoie -a s za
vetje, pribealie, za t je -a s,
zato n a -e i
zato li -em gl. toli, zatolen -a
-o [povsod: -ou-]
zato n iti -tonem gl. toniti, zatn je n -a -o; zatn -ona m , v za
to n u : sonce g re v zatn, sonce
je v zatonu
za to p iti -m (se): zatopiti se v
m isli; zatopi -te! zatopil -la
-o, z a to p lje n -n a -o, zatoptev
-tve , zatp -pa m ; z a t p lja ti
-am (se), z a t p lja n je -a s
z a t r - ra m gl. z a tr ti
z a to re j prisl. zat, zu toliko: za
to re j j e bled n jih c v e tje v e lo ;
Jan ez ni za to rej, d a bi to zm o
gel

zatoiti -tim gl. toiti, zatoen

-a -o, zatotev -tv e , zatenec -nca m, zat en k a -e 2;
zatoen -na -o: ~ a klop, zatnica -e obtonicar zatonk
-a m, zatonca -e ; zat b a -e
; za to riti -im : ~ p rem o e
n je, hio; z a to rje n -a -o
z a tra c k ti -m gl. tra c k a ti: ~
as, den ar, z a tra c k n -a -o
z a tr titi -im : ~ as, d en a r, zatr te n -a -o, z a tr ta -e i, zatr te n -tn a -o
za t iti -im zam aiti, za te n -a
-o, z tr -a m zam aek, ztrn ja k -a m epnik
z a trd iti -im in z a trd iti -m gl.
trd iti, z a trje n -a -o, z a trd ite v
-tve 3, za trd ilo -a s , za trd le n
-lna -o [ -ln-]; z a trd n a -e ;
z a trje v ti -jem , z a trje v a l -la
-o, z a trje v n je -a s
z a tre p -pa m hino elo, zatije,
zavetje
z a tr ti za trm in za t re m gl.
tre ti, z a trt -a -o, z a tr tje -a s;
za t r - ra m ; gl. tudi z a tira ti
z a tg a ti -am gl. trg a ti: ~ blago,
noht, zob; z a tg an -a -o
z a tro b iti -bim gl. tro b iti, z a tro
b il -la -o, z a tr b lje n je -a s,
z a tr b lja j -a m,
za tr siti -im gl. tro siti: o g en j
zatr en -a -o, za tr ek -k a m ;
zatr sek -ska m : bo lezen sk i
za tr a ti -am, z a tr a n je -a s
z a tn h n ti -m gl. zat h n iti
za tv rn ic a -e , za tv rn ie n -na
-o: ~ i p ra g ; z a tv rn i a r -ja m ;
zatv riti -im, z a tv rje n -a -o
z a u d rja ti -am : ~ p o em diati,
sm rdeti, im eti duk po em, zau d r ja l -a -o in - la -o, zau d rja n je m - n je -a s
za k a ti -am gl. u k a ti
za u k z a ti in za u k az ti -ka e m gl.
kazati, za u k az an -a .-o ; zau k z
-za m, za u k z ek -zk a m, za
u k az an -zn a -o, zau k zn o st -i i,

zftvti
zaukazljv -va -o, za ukazlj
vost -i i; zaukazovti -jem,
zaukazovl -la -o, zaukazovnje -a s, zaukazovlec -lca
[-u-] m, zaukazovlen -lna -o
[ -ln-]

zapati -am gl. upati, zapan -a

-o: ~ o blago; zapanje -a s,
zap -a m, zapen -pna -o, zapnik -a m, zapnica -e i, zapniki -a -o, zapnost -i ;
zaupljiv -va -o in zapljiv -a
-o, zaupljivost -i in zapljivost
-i ; zaupvati -am = zaupovti -jem
zaustviti -im, zaustvljen -a -o,
zaustva -e i, zaustavljv -va
-oi zaustven -vna -o; zaustvljati -am, zaustvljanje in -nje
-a s
zanica -e , zaje -a s, zaen
-na -o
zauiti -jem gl. uiti, zauit -a
-o, zauitje -a s , zautek -tka
m, zauten -tna -o; zauvati
-am, zauval -a -o in -la -o,
zauvanje in :nje -a s
zavajati -am, zavjanje -a s, zavja -e , zavajlen -lna -o
[ -ln-]; gl. tudi zavesti
zavaliti -m, zavli -te! zavlil
-la -o, zavaljn -na -o, zavaljnec -nca m, zavaljnost -i i,
zavl [- l] -la m zaplavitev,
zavaljena skala ; zavljati -am,
zavljan -a -o: ~ a obleka, zavaljevti -jem, zavaljevnje
-a s; zavaljh -a m, zavaljen
-na -o zavaljen
zavariti -m, zavri -te! zavril
- ila -o, zavarjn -na -o, zavartev -tve , zavarljv -va -o;
zavrjati -am; zavra -e
zavarovati -ujem gl. varovati: ~
hio pred ognjem, ~ mejo proti
sovraniku, ~ se zoper oitek,
~ se za ivljenje, ~ za stara
leta, starost; ~ se s im; zavrovan -a -o in zavarovan -a
903

-o, zavarovanje -a in zavarov n je -a s; zavrovanectn-nec

-nca ro, zavrovanka in -nka
-e i; zavarovlec -lca [-u-] ro,
zavarovlka -e [-u-] , zavarovalski -a -o [-u-]; zavarovlen -lna -o [-ln-], zavarovlnica -e [-ln-] , zavarovlnien
-na -o [-ln-], zavarovalnina -e
[ In-] i, zavarovalnnski -a -o
[-ln-]
zavdti -m:
komu; zavdn -a
-o: ~ o mu jse bilo; zavdjati
-am, zavdjanje -a s, zavdajlec -lca [-u-] ro, zavdajlka -e
[-u-] , zavdja -e i
zavciti -im: sod ~ sodu dno vsta
viti, tesno, zapreti
zavdeti (+zavsti) zavm se gl.
vedeti, zavdel -a -o: ~ se je,
zavdela se je (+zavdla); zavd -da ro, zavda -e i = zavst -i i, zavsten -tna -o, zavstnost -i i; zaveden -dna -o,
zavdnost -i i, zavdati -am se,
zavedanje -a s, zavdoma prisl.
zavrovati -ujem gl. verovati: ~
se v kaj; zavrovan -a -o, zavrovanost -i i, zavrovanec
-nca ro, zavrovanka -e i
zavsa -e z; zavsiti -im: okno
s platnom
zaven -a -o:
~ o okno; zavati -am, zavanje -a s
zavst -i gl. zavedeti se
zavesti -vdem gl. vesti: ~ koga
kam, zavdel -vdla -o in zavl
-la -o, zavedn -na -o; zavdba -e ; zavedljv -va -o
zapeljiv; gl. tudi zavoditi
zavtek -tka ro = zavtje -a s;
zavten -tna -o: ~ a lega, zavtnik -a m zaitnik, patron,
zavtnica -e , zavtniki -a -o,
zavtnitvo -a s; zavetie -a 5,
zaveten -na -o
zaveti zavjem gl. veti, zavel
-o: ~ je drug veter

zavtrje
z a v e trje -a s, z a v trn -a -o; zav trin a -e i
zav zati -vem , gl. vezati: ~
vreo, evelj,
koga (se) za
1000 d in; se, d a plaam =
za p la e v a n je (+k p la e v an ju ,
+n a pl.); zavzan - -o; zavza
-e i, zavzanost -i i, zavezanec
-nca m, zavzan k a -e ; zavzek
-zka m; zavzen -zna -o, zavznik -a m, zavznica -e , zavzn ik i -a -o, zavznitvo -a s;
zavezovti -jem , zavezovnje
-a s; avezovlec -lca [-u-] m,
zavezovlka -e [-u-] , zavezov len -lna -o [ -ln-]; zavezvati
-am, zaV ezvanje -a s
z a v id a ti -am : ~ kom u k a j ali
k oga za rad i esa; zavdan -a -o,
z a v id a n je -a s; zav id ajo -a -e
(+ zaviduj), za vid -a m ; zavdert -dna -o, zavdnost -i i,
zav dnik -a m, zavdnica -e ;
za v id ljiv -va -o, z v id ljv o st -i
i,
zav id ljv ec -vca m, za v id ljv k a -e , z v id ljv o st -i ; zav d eti -im ; zavist -i , zavisten
-tn a -o, zavistne -a m, ?avstn ik -a tn. zav stn ica -e , z a
v istn ost -i i
za v ih a ti -am in -em, zavihan -a
-o: ~ i rokavi, z a v ih a n je -a s,
zavih -a m = zav ih a -e , zav ih j -a m, zavhanec -nca m,
zav h an ice -ic i m n zavihek
.,
-h k a m, zav ih lj a j -a m ; zavhn iti -nem , z a v h n je n -a -o; zav ih o v ti -lijem , zavihovl -la
-o, za v ih o v n je -a s
za v ih t ti -m gl. v ih te ti, zav ih tl
-la -o: v e te r je ~ ez p o lje ;
zav ih tti -m (se): ~ me, za
v ih ti -te! zav h til -la -o, zav ih t n -na -o: fa n t je zavhtil
b i in poil, zavihtno kolo se
ni u stavilo
z a v ija ti -am gl. zaviti
zav n ek -n k a m, za v n k a st --a -o;
zav n iti -nem

z a v ira ti -am, z a v ira n je -a s, za

v ira -e 2, zav ir -a m, zavir a -e ; zav irlo -a s, zav irlen -ln a -o [ -ln-], z a v ir ln ic a -e
[ -ln-] ; za v rek -rk a m ovira,
z av ren -rn a -o: ~ a veriga, zav rn ic a -e i; gl. tudi za v reti in
zavora
+zav isti -m biti odvisen; +zavsen -sna -o odvisen
zavist -i gl. zav id ati
za v iti -v ijem gl. v iti: ~ robec,
~ k a j v robec, ~ kom u v rat,
~ jo v gostilno; zav it -a -o,
za v tje -a s, zav itek -tk a m, zavtost -i ; zav tica -e i, zav tin a -e ; z a v ija ti -am : volk
je za v ija l, z a v ija ti oi (od h i
navine); za v ija l -a -o in -la
-o, z a v ija n je in - n je -a s, zav ij -a m, za v ij a -e , zav ijlo - a s, za v ij le n -ln a -o
[ -ln-], za v ij le c -lca [-u-] m,
z a v ij lk a -e [-u-] i, zavj - ja
m, z a v o jt -a -o, zav o jen -jn a
-o: ~ i p ap ir, zav o jek -ka m,
za v o jn n a -e i
za v l d ati -am, z a v l d a n je -a s
zavli -em gl. vlei; ~ voz v
klonico, ~ penico zabranati,
stv a r se bo zav lek la, nebo je
zavleno; zav liti -im : ~ r
zabranati; zavlaljv -va -o; zavlaev ti -jem , zav laev al -la
-o, za v la e v n je -a s, zavlaevlec -lca [-u-] m , za v laev a
len -ln a -o [ -ln-], zav ln ik -a
m zeleni teloh
zvod -da m, zavden -dna -o
zavoda se tibob, zavodski -a -o,
zavoda r -ja m, zavoda ri ca -e i,
za v d arsk i -a -o; zav d n ik -a m,
zavdnica -e i
zavodti -vdim gl. voditi, zavdil
-la -o, zaV odljv -va -o, zavodljv e c -vca m, za v o d ljv k a -e 2,
zavodljvost -i i; zavo d n k . -a
m, zavodnca -e i; gl. tudi za
vesti

zaznmenovati
zav o h ati -am, zavohal -a -o; zavh -ha m
zav j - ja m gl. zaviti
za v o ljo predi, z rod. zaradi: ~
sin a trpi, ~ k r a je sedi
zav o ra -e i, zavoren -rn a -o, zav rn ica -e , zavrnien -na -o,
z a v rn ik -a m, z a v o rn j k -a m;
gl. tudi z a v ira ti in za v reti
zavoziti -vozim gl. voziti: ~ kam ,
~ v k a j, navozil si jo! zavoziti
dosti d e n a rja ; zavoen -a -o,
zavenost -i ; zav ati -am,
za v an je -a s
zavozi ti -m gl. vozlati: ~ nit,
zgodba se zavozl, zavozln -a
-o, za v o zln je -a s, zavozlj -a
m (+zavozlj-)
za v p iti -jem gl. vpiti, z a v p tje - a s
z a v raa ti -am, z a v r a n je -a s,
za v ralec -lca [-u-] m, zavr a lk a -e [-u-] , zavralo
-as; z a v ra len -ln a -o [ -ln-];
zv rae v ti -jem , zavraevn je -a s, za v rae v len -lna -o
[ -ln-]; gl. tudi z a v rn iti
za v r te n -tn a -o: ~ o koga um o
riti, za v rtn ic a -e , z a v r tn ik
-a m, z a v r tn o st -i i , za v rtn e
-a m
zav ri -vrem gl. vrei, zavrgel
-gla -o, zavren -a -o, zavenost -i , zavenec -nca ro, zav e n k a -e , z a v g lja j -a ro;
z a v rg v ati -am ; zavren -na
-o, zavnost -i
za v re ti -m gl. v re ati
a v rti -vrm : vod
voda za
vre, k ri zavr, po loveku vse
zav r; zav ri -te! za v rl -la -o,
za v r t- a - o : ~ o m leko, z a v r tje
-a s, za v rlic a -e i; zav rlek
-Ika [ -lk-] ro, zavrlec -lca [ -le-]
m bot. rmn; za v rv ati -am, zav r v a n je -a s
z a v re ti -vrm : k d o ~ , zav ri -te!
zav rl [-voru] -a -o, z a v rt -a -o:
~ o kolo; gl. tudi z a v ira ti

za v risk a ti -am ; za v risn iti -nem :

od v e se lja ~
z a v rn iti -vrnem gl. v rn iti: ~ k o
m u p ro n jo , z a v rn je n -a -o, za
v rn ite v -tve i; z v rn ik i -ov m
mn. resasti konec snutka (na sta
tvah), resasti konci platna; gl.
tudi za v raa ti
z a v rstj prisl. po vrsti
z a v r ti -m = za v rti -m, zav rlo je = zavrlo je
z a v rti -m konati, zav ri -te!
zav il -la -o, za v rn -n a -o,
z a v rtev -tve i, zavem -n a -o
zakljuen, sklepen
z a v rta ti -am gl. v rtati, z a v rta n -a
-o, za v tan o st -i i , z a v rt -a ro
zool. neki hroek
z a v rt ti -m (se) = z a v rtti -m
(se) gl. v rte ti in v rtiti, z a v rte l
-la -o, z a v til -la -o, zav rten
-na -o
za v ek -ka ro gl. zavrei
zavzdgniti -nem gl. vzdigniti, zav zd g n jen -a -o; zavzdg -a m;
zavzdigovti - jem , zavzdigov al -la -o, zav zd ig o v n je -a s
zavzti -vzm em (se) gl. vzeti:
~ utrdbo, ~ se za k a j, ~ se
(nad im) zauditi se ob em;
zavzt -a -o, za v ztje -a s, zavztost -i ; zavzm ati -am (se),
zav zm an je -a s; zavzm ek
-m ka m; zavzten -tn a -o
zazdti -m se gl. zdeti se: zazdi
se m i k a j, zazdi se mi do esa;
zazdvati -am se, z a z d v a n je -a s
zazib ati -am in -b ijem gl. zibati,
zazibal -a -o in -la -o, zaziban
-a -o, z a zib an je -a s; zazibv ati -am, za zib lk a -e [-u-] i
uspavanka
zazid ati -am gl. zid ati: ~ k a j,
zazidan -a -o, za zid an je -a s;
zazidvati -am, z a zid v a n je -a s
zazm ek -m ka m pozna zima
zazn m en o v ati -u jem in -ti - jem ,
zaznm enovan -a -o in zaznam enovn -a -o

zaznamovti
zazn am ovati - jem in zaznm ov ati -ujem , zaznam oval -la -o
in zaznam oval -a -o, zaznam ov n -a -o in zaznm ovan -a -o,
zazn am o v n je -a in zaznm ov a n je -a s; zaznam -m a m =
zazn m ek -m ka m ; zaznam ba
-e , zaznm ben -b n a -o pr. :
~ i red ; zaznm en -m na -o: ~ i
k o le d a r
za zn ti -m gl. znati, zaznan -a
-o, z a z n n je -a s; zaznva -e i,
zazn ven -vna -o, zaznvnost -i
; zazn v ati -am (se): d an se
zazn va; z a zn v en je -a s; zazn te k -tk a m
zazbnica -e absces za zobom
z azo rti -m, zazri -te! zazrel
-la -o: p rv e dni a v g u sta je
oves e zazrel; dan zazor
zg o d aj; zazo rv ati -am, zazorv a n je -a s
za zo rti -rim se: ito se zazri,
zaz ri -te se! zazril. -la -o:
oves se je
za z rje n -a -o: ita
so lepo ~ a ; za zo rti -m: ta k a
v ro in a ito p re h itro zazor, za
z ri -te! zazril -la -o: ta te
den je penico zazril, za zo rj n
-n a -o: oves je lepo ~
zazv o n iti -m, zazvoni -te! za
zv o n il -la -o; z a z v n ja ti -am ;
zazv o n k ti -m ; zazvonkl
- la -o; zazv o n k lj ti -m , zazv o n k lj l - la -o
z a g a ti -am : ~ v k a j, ves les
zaagovti -jem , zaagovl
-la -o, zaag o v n je -a s
za a r ti -m gl. a r ti in a rk :
elezo v o g n ju zaari; ta m ast
m alo z a a ri; za a r l -la -o:
~ o elezo; za a r v ati, -am , za a r v a n je - a s
zaeleti -m gl. eleti: ~ esa ali
k a j, zaeln -n a -o, za e l n je
-a s
za e n ti -nim gl. e n iti, zan je n -a -o, za e n ite v , ~tve ,
z a e n lo -a s
906

zati -m m gl. izeti, zat -a

-o, zatost -i
z a e tn a -e ;
zam ati -am, za m a n je -a s
zati -n jem gl. eti, zat -a -o,
zatost -i i
zagti -gm gl. gati, zagalna
-e ; zaigati -am, za ig an je -a
s; zaig -a m, zaiga -e i , zaig -a m ; zaiglo -a s, zaiglen -ln a -o [-ln-], zaigln ica -e [ -ln-] i , zaig ln ik -a
[-ln-] m , zaiglec -lca [-u-]
m, zaig lk a -e [-u-] Z
zaivti -m gl. iveti, zaivel -la
-o: k o m a j je
p a ga je p o
b ra lo
za r ti -rm gl. reti, z a t -a -o,
zato st -i ; za ra ti -am : ~
koga zajedati, z a ira n je -a s
za g ati -am , z a g a n je -a s, zag -a m
zavigati -am, zavg -a m ; zavgniti' -nem
zb d ati -am, z b d a n je -a s; zb a d
ljiv -va -o, zb a d ljiv o st -i i,
zb a d ljv ec -vca m, zb a d ljiv k a
-e ; gl. tudi zbosti
z b ti zbojm se gl. b a ti se, zb l
-a -o: ~ se je o e ta
zb b iti -im : ~ koga, z b b lje n
-a -o
zbeg ati -am koga, zb g an -a -o,
zbganost -i , zb g an ec -nca
m, zb g a n k a -e
zbesd iti -im se sprikati se, spreti
se, zb esedovti - jem se, zbesedovl - la -o
zb esn ti -m gl. b esn eti, zbesnel
-la -o, zbesnlost -i i, zbesnlec -lca [4 c -] m
z b e z lj ti -m gl. b e z lja ti: k ra v e
so z b e zljale [-bz-]
zbeati -m gl. beati, zbeal - la
-o; zbg. .-ga m ; zbgn iti -nem
uiti
z b ira ti -am, z b ira n je -a s, zb ira
-e t zb ire n -rn a -o: ~ i c e n te r;
zb irlo -a s, zb iralie -a s, zbir le n -ln a -o [-ln-]: ~
i
k an al,

zbrkati
z b ir ln ic a -e [ -ln-] i, z b ir ln ik
-a [ In-] m ; zb ir lec -lca [-u-]
m, z b ir lk a -e [-u-] i; zbrica
-e i; z b irk a -e i; toda: iz b ira ti
gl. ta m ; gl. tudi zb ra ti in zbor
zb iti -jem gl. b iti: dno
ogo
sv in jk o
h ru k o z v e je
toa zb ije ito, f a n tje so se
zbili stepli; zbit -a -o: ~ a sla
ma, ~ lovek pretepen, zdelan,
utru jen; zbtost -i i, z b itje -a s;
zb ija ti -am : ~ ogo, ~ ale,
z b ija l -a -o in z b ij la -o, zbi
ja n je -a in - n je -a s
zb lazn ti -m gl. blazn eti, zb la
znel -la -o, zblaznlost -i i;
zb lzn iti -im : ~ koga, zblzn j t -a -o
zb led ti -m gl. bled eti, zbledl
- la -o : ~ e b arv e, z b le d lo st-i i
zb lsti zbldem (se) gl. blesti,
zbledel zb ld la -o: ~ o se mu
. je , zbledn -na -o
zbla t i -am, zblian -a -o, zb li
a n je -a s; zblievti -jem ,
zblievl -la -o, zb lie v n je
-a s, zblievlen -ln a -o [ -ln-]
zb lo d iti in zbloditi zblodim gl.
b lo d iti, zb lo jen -a -o zm ean,
plaen; zblda -e in zb l ja -e
, zblo je n n a -e , zbldnik -a m
zb o b n ati -am : ~ lju d i s k u p a j;
~ po v asi razbobnati, zbobnan
-a -o
zbciti -im gl. izboiti, zben -a
-o konveksen, zbenost -i z;
zb k n iti -nem , zbkel -k la -o,
zb o k ln a -e ; zb k ati -am ; gl.
tudi vzboiti
zbki prisl. od strani, z boka
zbg ali zbog predi, z rod. zaradi,
zvoljo
zb o g ati -am : ~ koga s kom spraviti koga s kom , ~ se spraviti se
zbogom m edm . (pozdrav)
zb o lti -m, zboli -tel zbolel -la
-o; zbollost -i , zbolvati -am,
zb o lv a n je -a s
z b o lja ti -am gl. iz b o lja ti

zb r - ra m : p ev sk i
d rav n i
~ ; ~ poslancev, v zb ru p eti;
zborov -a -o: ~ e vaje, zb o ro v
ski -a -o: ~ i vloki; zboren
-rn a -o: ~ o p e tje , ~ e re c ita
cije, ~ i govor; zb o rn ica -e i,
z b o rn i e n - n a -o ; z b o r n ik - a m ,
zborn ik i -a -o; zbore -a s;
zborovti -jem , zb oroval -la
-o, z b o ro v n je -a s, gl. tudi
z b ra ti; toda izb o r gl. tam
zbosti -m: ~ k o n ja , zbsi -te!
zbsil -la -o, zbosn -n a -o,
zbostev -tve
zbosti zbodem gl. bosti, zbodn
-na -o, zbd -da m, zb o d lj j
-a ro, zbodljv -va -o; gl. tudi
zb ad ati
z b r ti zb rem gl. b ra ti, zb r n -a
-o, zb r n o st -i , gl. tudi zbor
in z b ira ti; toda iz b ra ti gl. tam
z b ra z d ti -m gl. b raz d ti, zb razdn -a -o
zb r zd iti -im gl. b rz d a, zb r zd en
-a -o, zbrzd en o st -i
z b risa ti zbriem , zb risa n -a -o;
zb ris -a ro, zb rsen -sn a -o;
zbrislo - a s : ~ iz zem ljik e
k n jig e ; zb riso v ti - jem , zb risovl -la -o, z b riso v n je -a s;
tudi izbris- gl. tam
zb r d iti -im gl. b ro d iti, zb r je n
-a -o in zbrd en -a -o, z b r ja
-e 2, zb r d a -e i, zb r d i -i i m n.
z b sk a ti -am , zb sk a n -a -o: k u re
so vse z b sk a le razbrskale; bsk a ti n a k u p ; toda: k u ra je
rv a iz b rsk a la
z b r siti -im gl. b ru siti, zb ru en
-a -o, zb r se k -sk a m ; toda iz
b ru siti gl. tam
zb u d iti -m (se), zbdi -te! zbdil -la -o, z b u j n -na -o, zbuj n je -a s, z b u jn o st -i i, zb u
di tev -tv e ; z b ja ti -am, zbja n je -a s; zb u jlo -a s,. zb u jlec -lca [-u-] m
z b rk a ti -am,. zb rk a n -a -o,
z b rk a n je -a s; zb u r k a v a ti -am

zdahnti
zd a h n ti zdhnem [ nepoud. -dahin -dh-] gl. v zd ah n iti in iz
d a h n iti
z d a j prisl., zdaj z d a j takoj; zd a j
t, z d a j tm ; zd a j p a zd j; za
zd j; od zd j (n ap rej); zd jle ;
zd jc i ta ko j; z d n ji - a -e se
danji
zd ale in izdle prisl. od dale
z d v n a j in iz d v n a j prisl., od
zd v n aj, z d v n ji -a -e
zd h ati -am gl. zeh ati
zd la ti -am : obleko ~ . pokvariti,
uniiti, bolezen ga je zdlala;
ves je zdlan; uenec je olo
izdlal, a ga je zdlala; zdelv ati -am ; zdelovti -jem , zdelo v l -la -o, zd e lo v n je -a s
zd ti zdnem : okoli ko la se zdne snop je ali slam a; zdto ito;
zd v ati -am in -vijem : ~ p r i
im ke, zd v a n je -a s, zdvek
-v k a m; gl. tudi vzdzd ti zdim se, zdl -la -o, z d tje
-a s = z d n je -a s, zdtek -tk a
m, zdtev -tve
d h n iti -nem gl. v zdihniti
z d irja ti -am gl. d ir ja ti: jezdec
z d irja po cesti
z d iv j ti -m gl. d iv ja ti, zd iv jn -a
-o, z d iv j n je - a s , zd iv jn o st -i
z d la j prisl.; od zd laj je p r i
el (od kod?), o d zdlaj sta n u je
(kje? ); zd ln ji -a -e [-ln]: ~ i
konec, ~ i svet; z d la jn ji -a -e
zdlec -lca [ -y-] m spodnjak, ve
ter od spodnje strani
zdolgositi -im (se); zdolgosen
-a -o, zdolgosenost -i i [po
vsod: -ou-]
zdom a prisl.: ~ biti, toda: z dom a
iti, z dom a je p rin e se l; zdm ar
- ja m kronjar; gl tudi dom
z d r h a -e : ~ e d e la ti; zd r h i
-ov m mn. enanje, ene: ~ e
p re n a a ti; z d ra h ljv -va -o,
z d ra h ljv e c -vca m, z d ra h l ji v k a
-e ; z d r h a ti -am , zd r h an -a
-o raztrgan

zd ra m iti zdrm im gl. v zd ram iti,

z d r m lje n -a -o, z d r m lje n je -a
s, z d r m lje n o st -i , zdram ilo
-a s, zd ram tev -tv e
z d r p a ti -am : h lae ~ razdrapati,
zd r p an -a -o, zd r p an o st -i i
z d r sa ti -am razdrasati, raztrgati,
zd rsan -a -o: ~ b e ra
zd r -a m vrsta koa
zd ra v -v a -o: zdrv! ~ bodi!
zd rv i o stanite! vzklik, pozdrav;
z d r v je -a s, zd rav ica -e ,
zd ra v k a -e , z d ra v a r -ja m;
zdrvstvo -a s, zd rav stv en -a
-a [-tvn-]
z d ra v a m a rija -e i
zd ra v ti -m, zd rav l -la -o,
z d ra v n je -a s
zd ra v ilo -a s, zd ra v ilen -lna -o
[ -ln-], zd ra v iln o st -i [ -ln-] z,
zdravilie -a s; zd ra v ilik i -a
-o, zdrav ilstv o -a [-ls-] s; zd rav iloslvje -a s farm akologija,
zdraviloslven -v n a -o, zd rav iloznnstvo -a s, ~ z n n e c -nca
m, ~ z n n s k i -a -o
zd r v iti -im (se): ~ koga (se), ~
kom u (si) ran o ; zd r v il -a -o,
o z d r v lje n -a -o, z d r v lje n je -a
s, zd ra v ite v -tve f; z d ra v n ik -a
m, zd ra v n ica -e , zd rav n ik i
-a -o, zd rav n itv o -a s, zdravn n a -e
z d r b a -e , rod. mn. zd rb : ~ e
delati, z d r b a r -ja m, zdrb a ric a -e , zd r b a rsk i -a -o
z d r iti -im razdraiti koga, zdren -a -o; z d ra ljv -va -o,
zd ra ljv o st -i , z d ra ljv ec
-vca m, z d ra ljv k a -e ; dranik -a m
z d r iti-m (se), z d r i-te ! zd ril -la -o: blago se je zdralo,
zdran -n a -o, zd ra te v -tve
z d r ti -m gl. d r a ti; z d rk n iti
-nem , zd rk -a m ; z d rk ljv -va
-o, z d rk ljv o st i ; zd rk o v ti
-jem , z d rk o v l - la -o, zd rk o v n je -a s

zelen
z d rg n iti -nem , z d rg n je n -a -o:
~ a obleka, ~ lovek skopuh;
zd rg v ati -am
zd riz -a m, zd rizast -a -o; zdrznica -e , nav. mn. zdrznice -ic
zool.; zd rz ati -am se, zdrzan je -a s
zd ro b iti -m, zdrobi -te! zdrobil
-la -o, zd ro b lj n -na -o, zdrob1j n o st -i , zdrobtev -tve ;
zdrob -a rn, zdrobov -a -o
zd rsn iti -nem , z d s lja j -a m, zdsek -ska m ; zd rsti Am, zdrsl
-la -o
zd rozga ti in zd r zg ati -am zm e
kati; z d r z n iti -nem , zd r z n jen
-a -o; zd r z ek -zka m
zd r iti -im gl. d ru iti, zdren
-a -o: Z drene drave, z d ru i
tev -tve i, z d r e n je -a a, zdrenec -nca m ; zd r ek -ka m
zd r b a -e ; zd r en -na -o,
zd r nost -i ; zd ru ljiv -va -o,
z d ru ljiv o st -i ; zd ru ev ti
-jem , z d ru ev al -la -o, z d ru
e v an je -a s, zdruev lec -lca
[-u-] m, z d ru ev lk a -e [-u-]
, zd ru ev len -ln a -o [ -ln-]
zd rzn iti -nem se; zd z ati -am se;
zd rzovti - jem se, zdrzovl
-la -o
z d r ti -m (se) gl. v zd r ati in
d r a ti: zd r ati napor, ~ se v i
na, zd ral -la -o, z d r n je -a
s; zden -na -o kar vnom er
trja, kar se d prenesti: ~ o
delo 24 u r, ~ e razm ere, ~ lo
v ek ki veliko prenese, zdri, ki
zdrno ivi, ki ga je mogoe pre
nesti, zdnost -i , z d r ljv -va
-o, zd r ljiv o st -i : v elika, dolga
zdrev ti -jem , zdrevl
-la -o, z d r e v n je -a a; zdrv ati -am , z d r v a n je -a s; zdrevlec -lca [-u-] m, zdrevlk a -e [-u-] ; zdrev len -lna
-o [-ln-], zd r e v a ln na -e [ -ln-]
zdrem a prisl.: dela ~ 12 u r

zd v o jti -m, zdvji -te! zd v jil

-la -o, zdv o jn -n a -o, zdvojte v -tve , z d v o j n je -a s ;
z d v ja ti -am, z d v ja n je -a s
zba -e inicavec, zbica -e ,
z b ji -a -e
z b ra -e zool., zb rin -a -o, zb ra s t -a -o
zbsti zbe (me), zbel -bla -o:
zblo m e je
zed in iti -im (se), z e d in je n -a -o:
Z ed in jen e d rv e -ih -v Z dru
ene drave; z e d in je n je -a s,
ze d n je n ec -nca m ; ze d n ja ti
-am, z e d n ja n je -a s; z e d in je
v ti -jem , z e d in je v n je -a s,
ze d in ljv -va -o
ze fir -a m vetrc
zh ati -am in zd h ati -am , zh a n je -a a, zh -a m, zhav -a
-o, zhavec -vca m, zh av k a -e
; zh n iti -nem
zel [zu in zl] zla - in -, zlega
in zlga zl, zlem in zlm u
zli, zl, zlm , zlim ; mn. zli zl
zl, zlih, zlim, zl zl, zlih, z li
m i: zli duh, za zl se m i zdi;
pzlu iti na ni priti; pzlu d ati
na ni spraviti; pod zl iti pzlu
iti; gl. tudi zlo
zl [-u ] zeli , orod. m n. z zelm i
[-lm -]: k r n a ~ ; zlen -ln a -o
[-u - ] : ~ a b o lh a; z ln a t -a -o
[-u-]: ~ a g lav a; zln ik -a
[-u-] m , zlniki -a -o [-u-],
zlnica -e [-u -] , zlniek -ka
[-u-] m; zeln je -a s ; zlie
-a in zelie -a a, zlien -na
-o in zelien -na -o, zlin at
-a -o in zlin at -a -o, zlievec -vca in zelevec -vca m,
zlievka -e in zelevka -e
vrsta potice, zliar -ja in zelar -ja m, zliarica -e in
zeliarica -e , ze lj d - ; gl.
tudi ze lje
zeln -na -o; b o lj zeln, dol. z e
len i -ega -a -o; zln -i , zele
n in a -e , zelen ik -a m; zelena

909

zelena
-e i kozje im e, zelnec -nca m,
zelnek -ka m ; zelenica -e ,
zelenen -na -o; ze le n ik a -e .
zelenkov -a -o: ~ les = zelen k o v in a -e ; zelenilo -a s; zele n j d -i , ze le n jd e n -dna -o,
z e le n j k -a m; z e le n j v a -e i,
z e le n jv e n -v n a -o: ~ a ju h a ;
z e le n j v a r - ja m, ze le n j v a ric a
-e ; ze l n je -a s; ze l n k a -e :
~ o v in a je k u p il; z e l n k ast -a
-o; zelnko -a m
zlen a -e neka rastlina
zelen ti -m: d re v je zeleni, zeln i -te! zelenl -la -o, zelen n je -a s; ze len iti -m zeleno
delati, zelen iti se: d r e v je se ze
leni, zeleni -te! zelenil -a -o,
z e le n j n je -a s
zeleno- v sesta vi: zelenobrdec
-dca m, ~ b r d e n -dna -o; zele n o k lj n - n a -o, zelenong
-ga -o; zelenok -ka -o; zele n o p r g a st -a -o; ze le n o rlk a r
-ja [ -tih ] m ; zelnorum n -na
-o; zelenozb -ba -o, zelnolt -a -o [-U-]
z lje -a s, z lje n -ljn a -o: ~ a
solata, z ljc e -a s, zljie -a s
(njiva); z lja r -ja to izdelovalec
in prodajalec zelja, sod za zelje,
z lja ric a -e i izdelovalka in pro
dajalka zelja, doga za ze lja rje;
z lja rs k i -a -o: ~ i sod, z lja rstvo -a s
zel in zel prisl.: ~ p rid e n je,
~ z a p ra v lja , ~ zgo daj, ~ b li
zu,
res
zelot -a m prenapete, gorene;
zeltstvo -a s prenapetost, ze
lo tsk i -a -o, zeotzem -zm a m
z e m lja -e itd. i ali edn. zem lje,
zem ljo, pod zm ljo sp rav iti,
pod zem lj leati; mn. zem lj
- -m - -m i; Z m lja -e z
planet, Z m ljin -a -o; zm eljsk i -a -o [-m lj-], ze m ljk -a
m, z e m lj k in ja -e i; ze m ljan
-n a m, ze m lj n k a -e i, zem lja-

rn a -e ; z m ljast -a -o, zeinlj t - ta -o; zm ljica -e i, zem

ljin a -e i; zem ljie -a s, zemlje n -ena -o, ze m ljik i -a -o :
~ a k n jig a , zem ljik o k n ji en
-na -o
zem lje- v sestavi: zem ljed lec -lca
[4 c -] m , ~ d ls tv o -a [ -ls-] s;
z e m lje k n j e n -na -o: ~ i iz
pisek ; zem ljem rec -rc a m ,
~ m rs k i -a -o, ~ m rstv o -a s;
zem ljepis -a m, ~ p is e c -sca m,
o p is e n -sna -o, ~ p s je -a s;
zem ljev id -a m, ~ viden -dna
-o: ~ a k n jig a
zeniti -im izeniti, zenen -a
-o, zen en je -a s; zen aev ti
-jem , ze n a ev n je -a s, zenaevlen -ln a -o [ -ln-], zenaevlec -lca [ -le-] m
zenica -e , zenien -na -o: ~ a
re a k c ija
ze n it -a m nadglavie, vrh, zen i
ten -tn a -o
Zenon -a m grki m odrijan
zet zta m, ztec -tca m krenec
ali birmanec nasproti botru, zetc a -e i kenka ali birmanlca
nasproti botri; ztovski -a -o
Zta -e i l. i. reke, ztsk i -a -o:
~ i p rito k i; (cigareta) Z eta :
ali im ate (cigarete) Z eta? k a tla
(cigaret) Zeta; gl. D ra v a
zv zva m hiat; zv ati -am, zv a n je -a s, zev -a m, zevlo
-a s ; zv k a -e i vrsta koljk,
zvica -e i, zv n iti -nem
zvgm a -e i vezava (v stilistiki)
Zvs -a m poglavar gr. bogov,
Zvsov -a -o
zzati -am m igati, poasi se gi
bati, obirati se, z za n je -a s,
zza -e z zadek pri perutnini,
zzavec -vca m poasne, zzavk a -e i; zzniti -nem
z e z lj ti -m, z e z lj j - jte ! zezlj l -ila -o, z e z lj n je -a s, zezlj v -va -o, zezljv ec -vea m ,
ze zljv k a -e

010

zgoreti
zgaga -e , zg g ar -ja m
zg an iti zgnem g l ganiti, zg a
n je n -a -o: ~ p ap ir, ~ a pola;
zg an ljv -va -o: ~ stol, ~ a
p o stelja, m e ra ; zganljv o st -i z
[nepoud. povsod -gan- in -gn-];
zg ib ati -am in -bijem , zg ib an je
-a s, zgib -a m, zgiba -e i, zgb a s t -a -o, zgiblo -a s; zgiblen -ln a -o [-ln - ] , zgiben -bna
-o, zgibno st -i , zgbek -b k a m ,
zgiblj a j -a ro; zgibljv -va -o,
zgibljv o st -i , zgibvati -am,
zg ib v a n je -a s
z g n ja ti -am ; ivino na sejm ie
~ , d iv jain o ~ , z g n ja n je -a
s, zg a n ja l e -a s, zg a n j lec
-lca [-u-] m , tudi seg an j[ sg-], toda: iz g a n ja ti gl. tam
zg ib ati -am gl. zganiti
zg in iti -nem gl. izginiti
zg ld iti -im gl. gladiti, zg lje n -a
-o m zg laj n -ena -o, zgljenost -i in zg laj n o st -i i
zg lasiti -m se, zglsi -te se!
zglasil -la -o, zglan -en a -o,
zg lastev -tv e i, zglasilo -a s,
zglaslen -ln a -o [ -ln-]: ~ a
pola, zglasLnica -e [ -ln-] i;
zglsen -sna -o, zglsnica -e i ;
zg lati -am , zg la n je -a s;
zg laevti -jem , zglaevl -la
-o, z g lae v n je -a s, zglaevlec -lca [-u-] ro, zglaevlen
-ln a -o [ -ln-]
zg l v je -a s, zglvnik -a ro vzglvj e , vzglvnik
zgled -da m: ~ esa (junatva,
ju n a k a ), ~ kom u (m ladini), ~
za druge, za ~ in v ~ (posta
viti) kom u; lep ~ ali lepe ~ e
d a ja ti kom u; zglden -d n a -o:
~ o gospodarstvo, zgldnost -i
, zg ld n ik -a m vzo rn ik; zgle
d o v a ti- je m se: ~ se n a d k m ,
zgledovl -la -o, zgled o v n je
-a 3
zglb -oba m: k a rd n sk i
zglben -bna -o

911

zglodati in - ti zglodam in zg lo
je m gl. glodati, zg lo d an -a -o
in -n -a -o
zg n ti znem gl. se g n ati: ivino
v hlev
ivino s p la n in e
~ lju d i n a shod; z g n ja ti -am,
z g n ja n je -a s; zgonti zgnim ;
toda: izgnti ivino iz hleva,
g l izgnati
zgnesti zgntem gl. gnsti, zgnetn -n a -o, zg n etn o st -i ;
zg n tati -am, z g n ta n je -a s
zgniti zg n jem g l gniti, zg n it -a
-o, zgntost -i ; gl. tudi segniti
[ sgn-]
zgn o jt i -m se, zgnji -te se!
zg n jil -la -o, zg n o jn -n a .-o;
s te lja se je zg n o jla, toda ra n a
se j e izg n o jla
zg o d a j p risl. n av sezg o d aj; zgod
n ji -a -e, zg d n jica -e i zgodnja
enja; zg d n jik -a m
zgoditi -m (se): zg o d iti.lan , zgo
di -te! zgodil -la -o in zgodilo
(se je ), zgodn -n a -o: ~ lan,
~ a h ru k a ; zgodba -e i, zgod
b ic a -e ; zgdek -d k a m
zgodovina -e I, zgodovinski -a -o,
zgodovnstvo -a s, zg o dovinar
-ja ro, zgodo v in a r ica -e i , zgo
d o v in a rsk i -a -o, zgodovino
p isje -a 3, pisec -sca m, ~ p i
sen -sna -o
zgolj prisl. sam
zg r in z g ra j prisl.: siro p je
zgr (zgraj), tla so spd (spo
d a j); od zgr ali od z g ra j (od
kod?), toda odzgir, o d z g o ra j
(k je ? ) gl. tam; zg o rn ji -a -e:
~ a elju st, ~ a h ia; z g ra jn ji
-a -e: ~ i stan o v alci; zg n jica
-e , z g rn jik -a m = z g rn ja k
-a m = zgrec -rca m veter z
gornje strani
zg o reti -m gl. goreti, zg o re l -la
-o:
vas ( + zg o reta vas), zgorlo st -i , zg o reln a -e ; g o rljv -va -o, zg o rljv o st -i ;
zgorevati -am, zg o re v a n je -a s

z g o s titi
zgostiti -m, zgosti -te! zgostil
-la -o, zgon -n a -o, zgoe
nost -i , zgonje -a s, zgo
stite v -tve ; zgo stljv -va -o,
zg o stljvost -i , zgstek -tk a
m; zgoati -am , z g o a n je -a s;
zgoevti -jem , zgoevn je
-a s; zgoevlo -a s, zgoev len -lna -o [ -ln -], zgoevlec -lca [- u - in -c-] m
zgotovti -m gl. izgotoviti
zg o v o riti -m se gl. govoriti; ~
se s kom o em ; zgovorjn
-n a -o: e je tako, potem sva
zg o v o rjn a; zgvor -a m : ~
im eti s kom ; zgovoren -rn a -o:
vino n a re d i loveka zgovorne
ga, zgovornost -i ; z g o v rja ti
-am se: ~ se s kom o m ;
zg o v rja n je -a s, toda: izgovo
riti gl. tam
zg r b iti -im gl. g ra b iti: seno, lis t
je n a k up ~ , p sa sta se z g ra
bila, zg r b ek -b k a m: seno v
z g r b k ih ; z g r b lja ti -am ; zgrb1ja n je -a s ; zgr a b ljv -va -o,
zg ra b ljv e c -vca m, z g ra b ljv k a
-e i; z g ra b ljv o st -i i, zgrabn n a -e i
z g ra d iti -m, zg rd i -te! zg rd il
-la -o, z g ra j n -n a -o, z g ra j nost -i i , z g r ja -e i, zg rad itev
-tve i, zg r d b a -e i, zg rd b en
-a -o [-bn-], z g ra d a rn a -e i
zg r ati -am se gl. zgroziti se
zg rb n iti -im, zg rb n en -a -o,
zg rb n en o st -i , zg rb n e n je
-a s, zg rb a n en n a -e , gl. tudi
zg rb iti in zgubati
zg rb iti -im, z g rb lje n -a -o, zgblje n e c -nca m, z g rb ije n n a -e i;
z g b a ti -am, zg rb a n n a -e i
zg rd a in zgdo prisl. izgrda; zgrdti -m koga ozm erjati, zgdi
te! zgdil -la -o, zgrdn -na
-o in zgden -a -o
zg rb sti zgrbem gl. grbsti, zgrebn -n a -o; zg r b ati -am, zgrcb a n je -a s; toda: izgreb- gl. tam
912

zg re n ti -m gl. g ren ti: isto je

zg re n l; zg re n v ati -am , zgren v a n je -a s ; zg re n ti -m (se),
zg rn i -te! zg rn il -la -o, zgren j n -na -o
zg reiti -m, zgri -te! zgreil
-la -o, zgren -n a -o, zgrenost -i i, zgrek -k a m; zgreljv -va -o, zg re ljv o st -i i
z g rin ja ti -am , z g rn ja n je -a s;
zg rn iti zgrnem , zg rn i -te!
zgrn il -la -o, z g n je n -a -o
zg risti zgrizem gl. g risti, zgrizen
-a -o, zg rz en je -a s, zgrzek
-zka m
zg rm ti -m gl. g rm ti: ~ n a tla ;
zg rm v ati -am, zg rm v an je -a s
zg rn iti zgrnem gl. z g rin ja ti
zgroziti rim se, zgrozi -te se!
zgrozil -la -o, zgron -n a -o;
zg rati -am se, z g r a n je -a s
zg ru d iti -im (se), zg r d en -a -o:
~ a p rst v grude sp rijeta, grudasta, zg r d a -e od v iharja po
drto drevo
zg b ati -am gl. gu b ati, zgban -a
-o, zgbanost -i i in zgubnost
-i i ; zg u b n iti -im, zgubnen
-a -o, zgubnen o st -i i
zgubiti -m gl. izgubiti
z g ra ti -am , zg ra n -a -o: ~ o
k lju se , zg ran o st -i i
zibati -am in -bijem , zib al -a -o
in - la -o, z ib a n je -a in zib n je
-a s; ziba v -a -o: ~ e b ark e ,
zbavec -vca m, zb av k a -e ,
z b an k a -e ; zib ljv -va -o,
z ib ljv o st -i i
zibel [-b e u ] zibeli , zib elk a -e
[ - eu~] , zibk a - , zib k a ti
-am , z b k a n je -a s, ziba -e i ,
ziba -e , zb ela -e i in zibla
-e ; zb k alica -e grlica
zid -a in - m, dv. zidova, mn. zi
d o v i -v, po zidovih in z id h ;
zid o v je -a s, ziden -d n a -o: ~ a
o p ek a = zidk -a m; zidec -dca
m, zdk -d k a m, zdk -ka
m, zidna -e i

z la o zd ati -am, zidal -a -o in -la -o,

zidan -a -o: ~ a hia; z id an je
-a in z id n je -a s, zid an ic a -e ,
zid v a -e , zidven -v n a -o;
zid r - ja m, zid arca -e , zi
d a n j a -e i = zid rstv o -a s,
zid rsk i -a -o: ~ a lica = ~ a
lo p atica; zidale -a s
z tj ti -m , z ija j -jte! z ija jo -a
-e, z ij je , z ij l -la -o, z ij n je
-a s; z ij v -v a -o, zijv e c -vca
m, z ij v k a -e t: P o to k a zij v k a (kraj), zijv o st -i i ; zij lo -a s: z ija la p ro d a ja li, zij la s t -a -o: ~ o tro k , p ti ek ;
zijlti -im
zim a -e 4, zim e n -m na -o, im nica
-e
zn tast -a -o; zm ec -m ca
m mesec jan u ar; zim ka -e
vrstu 4timskih jabolk; zim e -a
s ; zm iti -im ; zim ovti -jem ,
zim ovl - la -o, am ovnje -a s;
zim ovale -a a; zim ski -a -o:
~ i as, ~ o vrem e; amak -a
m, zm ica -e 4
zim zelen -a m bot.
zin iti zinem : n iti zinil n i o d s tr a
h u; zn jen -a -o
zza -e i dojka: zizo (zize) d ati
o tro k u , zizec -zca m = zzek
-zk a m ; zzati -am , z iza n je -a
s; zzen -zna -o: ~ i o tro k ; zizn j k -a m oddojek
z ja sn iti -m se, z j sn i -te se!
zjsn il -la -o, zja sn te v -tve i;
gl. ra z ja sn iti
z je k le n ti -m gl. je k le n e ti, zjek le n l -la -o, z jek le n lo st -i i,
z je k le n n je -a s; z je k le n ti -m
(se), z je k le n i -te! z je k l n il
-la -o, z je k le n j n -n a -o , zjek le n j n o st -i , z je k le n te v -tve
, z je k le n j n je -a s
z j z a ti -am (se), z j z a n -a -o;
zjeziti -m (se) razjeziti (oe),
zjezi in zjzi -te! zjzil -ta -o,
zjezn - n a -o
z jo k a ti in z jo k ti zjo k am in z jo
em se gl. jo k a ti razjokati se
Slovenski pravopis

z j tr a j prisl., z j tr a n ji -a -e: ~ e
m leko, z j tr a j n ji -a -e
zlg ati -am : p a p ir
p erilo v
om aro
seno z voza ~ raz
lagati, z la g a n je -a s; zlag -a
ra, zlaglen -ln a -o [ -ln-] : ~ i
s tro j; gl. tudi zloiti
z lag a ti zlem se gl. la g a t i, z la
g al -la -o, zlag n -a -o, zlagnost -i i
zlgom a prisl. poasi, zloino, la
godno: ~ d elati
z l h k a prisl. izlhka, zlh k o m a
p risl.: ~ n a re d iti
z l j a ti -am, z l j a n je -a 6, z ia jv a -e , z l je k -k a m ; adaje v ti -jem , z lajev l -l a -o,
z la j e v n je -a s
z lasa ti -m g l. la sati, zlasn
a -o
zlsti prisl. poudarjanju: ~ to
p o v ej, ~ Janez prodno dela. ~
rie dobro, ~ tu k a j n e; ves
dan, zveer; govori s e m n o
go, zlasti d a p rid e ce sta v va s
z lt -a -o in -; zlato - 2, z l t
-a m, rod. mn. zlto v
zltih ; z latn ik -a m, z la tn in a -e
i, z la tn n a r - ja ro, z la t r - ja
z la ta rc a -e i, z la t rs k i -a -o,
z la t rn ic a -e , zlat rstv o -a it;
z la t rk a -e i neki hrn, zlatn ca -e i zool., felatca -e i im e
ve rastlinam , zlat -a ro bot.,
zlatn ica -e bot.; z la titi -m,
zlti -te! zlatil -a -o, (po)zlan -n a -o, z la t n je ra s ; z la
tilo -a s, z la tle n -ln a -o [ -ln-] ;
zlat n -a -o, zlat n ic a -e i, zlatnien -na -o, z la t n k a -e i
zlato- v sestavi: zlato g lv -v a
-o, ~ g l v e c -vca m , ~ g l v k a
-e ; zlato g rv -a -o, ~ g rv e c
-vca m ; zlato k o p -pa m; jd ato k r l [ - il] -a -o; z la tol s -sa
-o, - l sk a -e , ~ l s e c -sca m ;
zlato list -a -o; zlato m n ik -a
ro; ~ m n ik i -a -o, ~ m aen
-na -o; zlaton sen -sn a -o: ~ a
re k a ; zlatok -ka -o; zlato913

58

z l g a ti
por -ra -o: ~ a ptica, ~ p r k a
-e ; z lato rp k a -e ; zlatorzec -zca m ; z la to rtk a -e z
zool., z la t rj v -va -o; zlato
rog -ga -o, Z latorog -a m ;
zlat ru m n -n a -o; zlatosldec
-dca m, z lato st - sta -o: J a
nez Z latosti; z la to t p k a -e ,
z la to v r n k a -e
zlg ati -am se skladati se, prile
gati se, razlegati se, zlga -e i,
zlg a n je -a s
zlk n iti -nem (se), zl k n je n -a -o,
zl k n je n e c -nca m
zlp a in zlpo prisl. izlepa
zlp iti -im, z l p lje n -a -o, zlplje n e c -nca m, zlpek -p k a m,
z le p ije n n a -e i; z l p lja ti -am ;
zlpen -pna -o, zlpnost -i ,
zlep ljv -va -o, zlepljv o st -i i
zlsti zlzem gl. lesti: ~ z d re
vesa, ~ n a drevo, n a k u p ~ ;
zlz -za m telov.
z let ti -m gl. leteti, zlt -ta m;
z l ta ti -am ; z let v ati -am (se),
z le t v a n je -a s, zletav -v a -o
nestalen; toda iz leteti gl. tam
z lik a ti -am, zlik an -a -o, z lik a nost -i , zlk an ec -nca m
zliti zljem gl. liti, zlit -a -o: iz
vseh posod je zlil m leko v v e
lik k o te l; nesel je ta k o n e ro d
no, d a je pol zlil (razlil); z litje
-a s, zlte k -tk a m, zlitin a -e i;
zliv ati -am, zlival -a -o in -la
-o, z liv a n je in - n je -a s, zlv a n k e -nk mn. vrsta poga,
zlv -a m, zlvek -v k a m, zliv -a m; toda iz liti gl. tam
zlizati zliem gl. izlizati: ~ k a j
s esa, sla d k o r e k zlizati; zli
zati se: to p o t se je e zlizal;
zlzek -zka m : ~ m ila; zlzanec -nca m : gosposki ~
z lju b iti z lj b i se m i: zlju b ilo se
m u je
zl zl s, zl, v zl, z zlm ; mn.
zl (rod. le edn. zla ) zlm v zlih
z zli; gl. tudi zl
914

zlo- v sestavi: +zlo d jstv o -a s

hudodelstvo, zloin; zloglsen
-sna -o slaboglasen, na slabem
glasu, ~ g l s n o s t -i ; zlohoten
-tn a -o, ~ h o tn o s t -i i; zlomseln -a -o, ~ m iseln o st -i ,
~ m s e ln ik -a m [povsod: -sln- ] ;
z lo r b a -e i, ~ r b e n -b n a -o,
~ r b it i -im, ~ r b l j a t i -am,
~ r b lj a n je -a s; +zlo stv iti
-im koga slabo ravnati s kom;
zlovljen -ljn a -o, ~ v ljn e -a
m, ~ v o ljn o s t -i ; zlov -a
-e, zlo ljen -ljn a -o
zloba -e i, zloben -bna -o, zlo b
nost -i i, zlobne -a m, zlbnica -e i ; zlob ti -m (se), zlobi
-te! z lo b l-a -o , z lo b lj n je - a s ;
zlo b n jk -a m otroka bolezen
zloest in -st -a -o m aligen zlosten -tn a -o: ~ a b u la
zloin -a m hudodelstvo; zloinec
-nca m, zloin k a -e t, zloinski
-a -o, zloinstvo -a s
zlo d ej -a (+zldja) m, zlo d ejev
-a -o, zl d ejev c -vca m, zlo
d e j (ev) ski -a -o: ti zlo d ej zldej(ev )sk i
zlg -ga m, zlogoven -v n a -o,
zlogvnica -e i ; zlogovti -jem ,
zlogovl - la -o, zlogovlen -ln a
-o [-ln -]: ~ a m eto d a b r a n ja ;
zlogovnje -a s, zlogom ren
- rn a -o, zlogo m rje -a s
zlom ek -m k a m, zlom kov -a -o:
~
fa n t; za zlom ka ga n ik a m o r
ne sp rav i
zlom iti zlom im gl. lom iti, zlom
lje n -a -o, zlom tev -tv e i,
zlm -m a m, zlom ek -m k a m ;
zlom ljv -v a -o, zlo m ljv o st -i
i ; z l m lja ti -am
zlst -i hudobija, zlsten -tna
-o, zlstnost -i i; gl. tudi zel
in zlo
zloen -na -o: ~ a pot, ~ o d e
lati, zlnost -i i ; toda + zloen,
+z l n o st v pomenu sloen, slo
nost

z m e d l ti
zloiti -m, zloi -te! zlil -la
-o, zlon -n a -o; zloiti ob le
ko (v om aro), d rv a zloiti na
senje, d rv a zloiti v sk lad o v
nico, gl. tudi zlag ati; zlotev
-tve 2; zlonka -e , zloenna
-e ; zlek -ka m, zlba -e
kom asacija, zloljiv -va -o:
~ o pohitvo, zloljv o st -i
zm agati -am, zm gan -a -o, zm ga -e i, zm aglen -ln a -o [ - ln-] ,
zm aglec -lca [- u -] m, zmag lk a -e [ - u-] , zm aglski -a
-o [- u ~ l; zm agljv -va -o,
zm agljv o st -i ; zm agovti
-jem , zm agovnje -a 3; zm ag ovlen -ln a -o [ -ln-], zm agovlec -lca [- u -] m, zm agovlk a -e [ - u- ] , zm agovlski -a
-o [ - u - ] ; zm agoslven -v n a -o,
zm agoslvje -a s, zm agovit -a
-o, zm agovtost -i i
zm j -a m , zm jev -a -o, zm je v k a -e , zm jev ec -vca m
neko drevo, zm jsk i -a -o:
Z m jski m ost v L ju b lja n i
z m j ti zm ja m in -jem in zm a
ja ti -jm gl. m a ja ti, zm aj n
-a -o in z m ja n -a -o; zm ajevti - jem : ~ z glavo, z m a je
val -la -o, z m a je v n je -a s
zm ak n ti zm knem , zm kni -te!
in zm akn -te! zm k n il -a -o
in zm ak n l -la -o, zm k n je n
-a -o [nepoud. povsod: -m ak- in
-m k-]; zm k ati -am , zm k an je
-a s, zm kavec -vca m, zmk a v k a -e ; zm ik v t -a m ; po
vsod tudi izm- gl. tam
zm la in izm la prisl.: ~ ga i
dokler je m a jh en ; toda z m lim ,
z m alo zadovoljen
zm aliiti -im gl. izm aliiti, zm a
lien -a -o, zm ale n je -a s,
zm alenost -i
zm m iti -im, zm m ljen -a -o,
zm m ljenec -nca m, zm m ljenost -i i ; zm m a -e , zm m en

-m na -o, zm am ljv -va -o;

toda izm am iti gl. tam
z m n jk a ti -am, z m n jk a n je -a s ;
z m an jk o v ti -jem , zm an jk o vl - la -o, z m a n jk o v n je -a s
zm n ja ti -am, zm n jan -a -o,
zm n j a n je -a s, zm anj va -e
; zm an jev ti -jem , z m a n j
eval -la -o, z m a n je v n je -a
s, zm anjev n ec -n ca m, zm an jevlec -lca [- u -] m ; zm an jevlen -ln a -o [ -ln-] slovn.:
~ e pripone, ~ a b esed a
zm an jev ln ica -e [ -ln-] z dem inutiv
z m a stti-m razm astiti: ~ g ro zd je,
zm sti -te! zm stil -la -o,
zm an -n a -o, zm asttev
-tve , zm st - , zm astj -
s k ar je zmaeno
zm ati -m, zm i -te! zm il
-la -o, zm an -n a -o, zm anost -i , zm atev -tv e i,
zm alo -a s
zm zati zm em gl. m azati: u e
nec je zm zal nalogo; n ik a r
vsega n e zm i razm ai; iz za
g ate se j e do b ro (i)zm zal;
zm zan -a -o, zm zek -zk a m ;
zm znik -a m ; zm za -e ,
zm z -i
zm eti -m (se) zmehati, zmi
-te! zm il -la -o in zm ili
-e: h ru k a se je ~ la , h ru k e
so se ~ e ; zm en -n a -o, zmetev -tve
zm ekti -m gl. m ek ati, zm ek n -a -o, zm e k n je -a s,
zm eknost -i , zm ek an in a -e
[povsod: ztn-]
zm eda -e gl. zm esti zm edem
zm edti -m (se): sa d je
h ru k e
se zm ed; zm edi -te! zm dil
-la -o, zm edn -n a -o, zmedtev -tve
zm ed lti -m m edel postati g l
m edleti, zm ed llo st -i ; zm edlti -m : bolezen ga je zm ed
li! a [povsod: zmd-]
915

z m e h ti
zm eh ati -m gl. m ehati, zm ehn -a -o, zm eh n je -a s
zm en cti -m gl. m en cati: p ro
so, p erilo ; zm encn -a -o [po
vsod: zmnc-], toda izm encati
zm endra t i -m gl. m en d ra ti, zm end r n -a -o [povsod: zm n-]
zm ene - ta s bastard, krianec,
m zakonski otrok
zm eniti -im gl. m en iti: ~ se s
kom za k a j, sed. del. ne m en
se ( +zm ene); zm n jen -a -o,
zm enitev -tve , zm nek -n k a
ro, zm na -e
zm e n iti-m gl. izm en iti: ~ d e n a r;
zm n ja ti -am , zm n ja n -a -o
z m e ra j prisl. (+zm iraj) vedno,
vselej, zm rom prisl. vedno
zm eren -rn a -o, zm ernost -i ,
zm rne -a ro
z m eriti -im, zm rje n -a -o, zm rje n o st -i
z m e rja ti -am , z m rja j -te in -jte!
z m rja l -a -o in - la -o, (o)zmrja n -a -o, z m r ja n je -a in zm erj n je -a s, z m e rj le n -ln a -o
[-ln-]zm e rj le c -lca [- u -] ro,
z m e rj lk a -e [-au];
zm erljv
-va -o, zm erljv o st -i , zm erljv e c -vca m, z m e rljiv k a -e i
zm rom (+zm irom ) prisl. gk zmraj
zm s - , zm sen -sna -o : ~ i
k ru h , ~ i gnoj kompost; zm sek
-sk a ro; zm ska -e meano
zrn je; zm esnna -e
zm siti -im : m oko, vodo in m le
ko ~ v testo, zm sen -a -o
zm sti zm edem gl. m esti m edem :
zm sti p re jo , k u p ijo , kom u
tre n o; zm del -dla -o, zm eden
-a -o, zm denost -i ; zm da
-e i, zm edenec -nca m , zm e
den k a -e
zm sti zm tem gl. m sti m tem :
~ m leko, sm etan o ; zm ten -a
-o, zm tek -tika m, nav. mn.
zm tk i -ov surovo maslo, zm eten ica -e
916

zm sti zm tem gl. m esti m tem :

~ p ra h s police, sm eti n a k u p
~ , zm etn -n a -o; zm tati -am,
z m ta n je -a s
zm eati -am gl. m eati, zm an
-a -o, zm anost -i i, zm anec
-nca ro, zm an k a -e , zm anica -e
zm en jv a -e , zm en jv ec -vca
ro, zm en jv sk i -a -o
zm etti -m gl. m etati, zm etn
-a -o: ~ k ro m p ir
zm et ti zm em gl. m e tati: ~ seno
v k upe, vse ~ po tle h ; zm etn
-a -o; zm etv ati -am , zm etvan je -a s; toda iz m etati gl. tam ;
gl. tudi ra z m e ta ti
zm tek -tk a ro gl. zm sti zm tem
zm ti zm nem gl. m eti, zm t -a
-o: ~ a o p e k a
zm ezgti -m [zm zg-] gl. m ez
ga ti, zm ezgn -a -o [-m z-]
zm ziti -im (se) ganiti (se): zmzi se!
zm igniti -nem gl. m ig n iti; zmigovti -jem , zm igoval -la -o,
zm igovnje -a s; zm igati -am
se razgibati se
zm k ati -am in -em gl. zm akniti
zm nec -nca ro neka rastlin a
zm irti -m, zm ri -te! zm ril -la
-, z m rje n -a -o, z m rje n je -a
s; z m irje v ti -j je m , z m irje
vl -la -o, z m irje v n je -a s;
zm irljv -va -o, z m irljv o st -i i
+zm isel -sla m gl. sm isel
zm sliti -im (se, si) gl. m isliti po
m isliti, domisliti se, spomniti se:
n a j z m sli..., d a sm rtn a etev
vsak dan b o lj dozori; te d a j se
zm isli sv o je g a p r ija te lja ; se d aj
sem se zm islil dom islil; z m lja
ti -am prem iljati, zm lja n je
-a s; zmi lje v t i - jem , zmilje v l - la -o, z m ilje v n je -a
s; toda izm isliti (si, se) gl. tam
ziniti zm jem : ~ k a j s esa, zinit
-a -o; zm v ati -am , zm v an je -a
s, toda:, izm iti gl. tam

z n jt i
zm l d a in iz m l d a prisl. iz m la
dega: ~ se i dokler si mlad
zm lad lte k -tk a m = zm lad ltje
-a s pom lad, zm lad lten -tn a -o
zm latiti in zm ltiti zm latim glm la titi: zm latil ga je, da se je
k a r sesedel; zm le n
-a-o : ~ a
slam a zbita, stolena, to d a: izm la titi (zrn je) g. tam
zm leti zm ljem gl. m le t, zm lt
-a -o, z m l tje -a s,
zm ltek
-tk a m
zm lziva -e gl. m lziva
zm ln iti -im, zm l n e n -a -o,
zm lnenost -i
zm n oiti -im vzmnoiti, zm ni
-te! zm nil -la -o, z m o e n
-n a -o, zm noek -ka m ;
nozm
ev ti -ujem . zm noeva l -a la
-o, zm noev n je -a s
zm oi zm orem , zm ogel -ogla -o;
zm ogljiv -i va. -o, zm ogljivost -i
2; zm gati -am g l. tam ; gl. tudi
zm oen
zm oiti zm oim gl. m oiti, zm o
en -a -o, zm enos t -i , zm o
enec -n ca m
zm od rti -m gl. izm odriti, zmod r n -n a ro, zm odrtev -tve
zm o tati -am
zm otati -m gl.m o ta ti: ~ v k l obek, zm ta n
in zm otn -a -o, zm tek -tk a m:
~
p re je ; toda izm o tati g l. tam
zm o titi zm otim (ge) gl. m otiti,
zm oten -a -o; zm o tljiv -va -o,
zm otljv ost -i 2, zm otljv e c -vca
m, zm o tljv k a -e i ; zm tn j a -e 2,
zm o tn j v a -e 2; zmota -e 2,
zm oten -tna -o, zm otnost -i 2;
zm otica, -e
zm oznik -a m moznik gl. ta m ;
zm ozniti -im z mozniki zbiti,
zmozn en -a -o: ~ a p osod a
zm oen -na -o ; b iti ~ esa in
za k a j, zm onost -i
zm raiti -m (se), zm rai -te!
zm rail -ila -o, zm ran -na
-o, zm ranost -i , zm ratev
-tve

zm raziti -im gl. m raziti, zm ren

-a -o, zm ren o st -i , zm ra enec -nca m
z m rc v a riti -im : ~ koga , k a j,
z m rc v a rje n -a -o, zm r cv arje n e c
-n ca m, z m rc v rje n o st -i
zm d a ti -am se, zm d ek --dka m ,
zm d lj a j -a m, zm rdljiv -v a -o,
z m rd ljv o st -i ; zm d n iti -nem
se; zm rd o v ati -u je m se, zm r dov n je -a s
zm ra v ti -m shujati, zm rav l
-la -o, zm rav lo st -i i
zm iti -im. zm ren -a -o: ~i
la sje , zm en ec -nca, m, zm e n k a -e
zm r z a l [ - a u ] - i
zm rzn iti -nem , zm rz n jen ra -o in
zm zel,-zla
-o, z m z n je nec -nca
m, zm znj e n k a -e , zm rzn je n o st -i ; zm zek -zka m , zm rzlk -a m, zm rzl v a -e ; zm r
zlin -a m drobna toa, zm rzlin a
-e ; zm rz ljiv -v a -o, zmrz ljvec -vca m; zm rzo v ti -jem ,
zm rzoval -la -o, zm rz o v an je -a
s; zm zle
m, zm r z lik a r -ja
m aljivo, zm z lik a rica -e
zm uzniti -nem se: ~ se m im o
esa; zm zati -a m se: zm uzal
se je m im o vseh stra in o v ir;
gl. tudi izm uzniti
+zn a b iti prisl. m orda, morebiti
zn a j -a m, zn a je n -jn a -o
kdor im
aznaaj,
+z n a a je n -jn a
-o v pom enu vaen, pom em ben;
zn a j no st -i , zn a j nik -a m,
zn a jne -a m, zna jk a -e ,
zna je v k a. -e vrsta dram e,
zn a a jsk i -a -o : ~ i ro m an k a e
r a zvoj zn a a je v v raz lin ih
raz m erah
*zniti -im pom eniti, * znenje
-a s pom en; zn n ica -e =
zn k a -e ; zn ailen -ln a -o
[ l n-] , zn a ilno st -i [ - ln -]
znajtizn ajd em se gl. n a jti, z n a
el -la - - in zn ael -la -o;
z n jd e n -a -o = z n a jd ljv -va

znak
-o, z n a jd ljv o st -i i , toda: iz
n a jti g l tam
zn k -a m znam enje
zn k in vzn k p ris l: ~ p asti
zn a m e n it -a -o, zn a m e n ito st -i
zn a m e n je -a : ~ lepega v rem e
na, ~ za n a p a d 'j e b ilo dano,
v ~ u O vna, n eb e sn a ~ a , sveta
~ a , zn m e n jsk i -a -o
zn a m k a -e i , znm k ica -e i, znm k a r - ja m
zn n ec -nca m , z n n k a -e i, znnstvo -a s, g l znati
zn a n ti -m in zn n iti -im, znni
-te! zn n il -la -o, (o)znnjen
-a -o; znanilec -lca [-iu-] m,
z n a n ilk a -e [-u~] , znanflen
-ln a -o [ -ln-]
zn n o st -i z znnstvo -a a,
zn n stv en -a -o, zn n stv e n ik -a
m, n n stv e n o st -i i [ povsod:
-tvn-], znnosten -tn a -o
zn a ti -am g l znesti
z n te n -tn a -o: ~ del dneva, ~ o
b o lji, laji, ~ o n a p re d u je , ~ o
d ru g a e
z n ti znm : ~ jezik e, ~ b ra ti in
p isati, ~ n a p am et; z n j zn jte! znal -la -o, znn -a -o;
prid. znan zn n a -o: stv a r je
zelo ~ a to d okrog, b iti ~ s
kom : z n n je -a s: d ati na ~
kom u, vzeti h a
im eti trd n o
im eti ~ s kom ; znnec -nca
ro, z n n k a -e i (osebna in mat.);
napano v pom enu mi: to ti
+zn a e p ra v p riti utegne, m ore
prav priti, lahko prav pride;
+zn ab iti prisl. morda, m orebiti
zn e b iti -m se iznebiti, znbi -te
se! znbil -la -o, zneb tev -tve
zn m a r vnm ar p ris l: ~ biti, p u
stiti
zn esti -sem g l n esti: vse je nsel sk u p a j, sk u p a j znese toliko,
znsti se n ad kom , vasih znsti
iznesti: koko znse (iznse)
ja jc e , vse znse iz hie; znesn
-n a -o, znesnost -i i, znsek

-ska m ; zn ati -am , zn an je

-a a, znalec -lca [-u-] ro,
zn a lk a -e [ - au-] i; gl. tudi
znositi in iznesti
znc prisl. vnic
zn ia ti -am , znian -a -o, zn ia n je
-a s, znanost -i , znba -e i;
znievti -jem , znievl -la -o,
zn ie v n je -a s; znievlec -lca
[-u-] ro, z n i e v lk a -e [-u-] i,
znievlen -ln a -o [ -ln-]
znoiti znoi se, znoilo in zno
ilo se je , znotev -tv e i
znj - ja m , zn o jen - jn a -o, znjn o st -i i, zn jn ica -e ; zn o jiti
-m (se), znoji -te! zn o jil -a -o,
(o)znojn -n a -o, z n o j n je -a s,
zn o jlen -ln a -o [ -ln-]
zn o r ti -m nor postati, znori -te!
znorel -la -o, zn o rlo st -i ;
zn o rti -m : ~ koga, zn o ri -te!
zn ril -la -o, z n o rj n -en a -o
znositi znosim g l nositi, znen
-a -o, zns -osa m, znosen -sna
-o, znosnost -i , g l tudi znesti
z n tra j p ris l. z n tra n ji -a -e, zntra n jo s t -i i, z n tra n jsk i -a -o,
z n tra n j in a -e i = z n o trn a
-e i; o d z n tra j (od kod?), toda
o d z n o tra j (k je ? ) g l tam
znva p r is l iznva, znvi p ris l
zn je -a a g l v zn je
zb -a in - ro, dv. dv zob,
dveh zb; mn. zo b j zb zobm zob zobh zobm i in zobvi -v itd.; zb za zb, po
zobh jo dobiti, kom u n a zbe
gledati, v zbe se d ati, p riti
kom u; ~ do b iv ati (otrok, p redrzne), ~ k a z a ti sm ejati se,
upirati se,
si b ru s iti (ob
kom, em ), ~ si p o lom iti (ob
em), je z ik za zbe! je z ik za
zobm i d r a ti molati, p o v ed ati
k a j v zbe naravnost, izzivalno,
dobiti koga v (med, pod) zbe,
dobiti k a j za p o d zob, vlei
(vlaiti) koga p o zobh (ez
zbe); zben -b n a -o, zobnik

zorti
-a ro; zobovna -e , zo bovje -a
s, zbina -e i, zobe -a s zob
na jam ica; zbast -a -o; zobt
- ta -o, zobtec -tca ro, zobtka
-e i, z o b tn ik -a ro, zobtost -i
; zob -a ro, zoba -e kdor
ima velike zobe, mn. zobe -
g rablje; z o b r - ja m dentist, zo
b a rsk i -a -o; zobec -bca ro, zbek -k a ro, zobast -a -o; zbati -am ; z b an je -a 3 ; zobek
-b k a ro
zb - , zobnca -e = zobnik
-a ro; zobti zobljem , zo b lji -te!
zbal -la -o ali pa zobati -am,
zbaj -te! zbal -a -o, zo b n je
-a in z o b a n je -a s : p u sti k o n ja
m ed ~ e m , d a j k o n ju ~ a ; zoblo -a s, zobl [-u] -i ; zohln ica -e [-u-] , zoblec -lca
[-u-] ro, zo b lk a -e [-u-] ;
z b lja -e i ptija pia
z b er -b ra ro zool. evropski tur
zobti -m zobe delati: kolo ~ ;
zobti se: o tro k se zob dobiva
zobe, z o b lj n je -a s
zobo- v sestavi: zobobol [ - l] -la
ro; zobodr - ra ro; zo b o k lj n
-a ro zool.; zobotrbec -bca ro,
zo b o trb n ica -e i; zobozdrav
n ik -a ro zobni zdravnik, zd ra v
nica -e i zobna zdravnica, zobozd ra v n k i -a -o; zobothnik -a
ro, ~ t h n ic a -e i = ~ t h n i a rk a -e , ~ t h n i k i -a -o
zo d iak -a ro, zod iak len -ln a -o
[ -ln-] : ~ a svetlo b a
zfa -e i blazinjak
Z ofija -e os. t., Z ofijin -a -o;
Zofka -e i , Z fkin -a -o
zog len ti -im gl. ogleneti, zoglen l -la -o, zoglenlost -i ,
zoglentev -tv e ; zoglenvati
-am, zo g len v an je -a s; zoglenti -m povzroiti, da kaj zogle
ni, zoglnil -la -o, zoglenjn
-n a -o, zo g len jn o st -i i
Zol - ja ro os. i. franc, pisatelja,
Z oljev -a -o, zoljev sk i -a -o

z lj zo lja ro zool., z ljast -a -o

poln zoljev
zna -e groza: zna m e o b h a ja ,
sp rele ta v a, z n ast -a -o: ~ a
a jd a gluha, prazna
zongati -am : ~ k a j, se; zonegv iti -im (se): vse se zonegvi
pokvari, podr, zmalii, zonegvlje n -a -o
zoologija -e nauk o ivalstvu,
zoolog -a ro; zoo l g in ja -e i;
zooloki -a -o: ~ i v rt; zoogeog ra fja -e i
zon zona ro, tudi v sestavah:
protozon -a ro; zonski -a -o
z p er prisl.: b iti
~ d e la ti k o
m u; kom u p o sta v iti ~ nasproti;
predi, s to.: zper b r a ta se
vzdigniti, ~ n ara v o d e la ti
+zo p e rstv iti -im se upreti se,
upirati se, ustavljati se, zprvati
zopet prisl. spt, z p e tn ji -a -e:
~ i n a p a d bi b il usoden
zo p rn -a -o, zoprn o st -i i, zo p rn ik
-a ro, zo p rn ica -e , z p rn ik i
-a -o, zprstvo -a s; z p rv ati
-am nasprotovati, z p rv a n je -a
s, z p rn ik i -a -o: ta ~ i fant!
z o p rn ija -e i
zo r zo ra in zr -a ro: neb ek i
zor o b d a o b li je m ilo, ob p r
vem zoru, z zorom ; z ra -e in
z ra -e jutranja zarja; zor
-ta ro kdor rad zgodaj vstaja;
z riti -im se: dan se zori ali
zori; zrica -e vrsta m etu lja ;
zren -rn a -o: ~ ih lic; zornca
-e , nav. mn. zo m ce -c; zorn a r -ja ro, zo rn k i -a -o
z o r ti -m : g ro zd je zori, zri -te!
zorel - la -o, z o r n je -a s; zor v a ti -am, z o r v a n je -a s
zo rti -m: sonce ito zori, zri
-te! zorl -a -o, p o z ril -la
-o: sv. Jak o b je ito pozril,
(po) zo rj n -n a -o, z o r j n je -a
s, zoritev -tve , zorlo -a s
zo rti zorim se: g ro zd je se zori,
zri -te se! zril -la -o: oves

919

zovn
se je zril, (po)zrjen -a -o,
z rje n je -a s: ito im a lepo
zovn -a m gl. zvati
zoiti -im, zoen -a -o, zoenje
-a s, zoitev -tve i, zona -e i;
zoevti -jem , 'zoevl - la -o,
zo ev n je -a s; zoevlen -lna
-o [ -ln- ]
z ra h lj ti -m gl. ra h lja ti, zrah lj n -a -o, z ra h lj n je -a s,
z ra h lj n o s t -i i
z ra k -k a m , zen -na -o, zrnost -i , zrnica -e i, zr n ik
-a m ; zr iti -im, z r e n je -a s;
zrak o p lo v -va m, zrak o p l v en
-v n a -o, zrak o p l v ec -vca m
zra koplv sk i -a -o, z r akoplvstvo -a s; zra k o m r -a m
+zrak o - v sestavi s p rid e vn iki:
+z ra k o p rzen -zna -o brezzra
en ; + z ra kotsen -sna -o neproduen
z r sti zrstem in zrsem gl. ra sti:
v elik zr sti; z r sti se: d revesi
st se zrsli, zr s(t)e l -(t)la -o
= zren -a -o, r st -a m,
z r st - i, m n. z ra sti - ko lk i;
z r slek -a [-lak-] m, z a slk a -e
i
bot.; zr a ti -am (se), zr a n je -a s; toda: iz ra st gl. tam
z v e n prisl.: ~ sta ti; predi, z
rod.: ~ hie, ~ teg a; z r v n ji
-a -e: i k o n j
z ra v n ti -m gl. iz ra v n a ti: palico
zra v n ti, z ra v n ti se; zrav n v ati -am, z a v n v a n je -a s,
z ra v n v a -e i
zrc liti -im se: nebo se zrc ali v
je z e ru odseva, z rc lje n je -a s
zr clo -a s ogledalo, zrclce -a
[-le-] s, zrc le n -ln a -o [ -ln-]:
~ a s lik a ; z rc la st -a -o; zrcln a t -a -o [ -ln-], z rc la r - ja m,
z r c la rstvo -a s
u red iti -m, zred i -te! z r d il -la
-o, z re je n -n a -o, z r ja -e i;
z r ja ti -am , z r ja n je -a s, zrejalie -a s

zr l -la -o in - -, zrlo st -i ,
zrlo sten -tn a -o: ~ o sprievalo
z r sn iti -im (se), zr sn il -a -o,
z resn tev -tve , tudi iz rsn iti
(se) gl. tam
z r ti zrm , zri -te! z rl -a -o:
+zre lie -a s stalie, razgled
zr zati z t e m gl. rez ati, zrzan
-a -o, z r a n je -a s, zrzek -zka
m, zre zn n a -e ; z re z lj ti -m
gl. re z lja ti; zrezo v ti -jem ,
zre zo v n je -a s; toda: izrezgl. tam
zrin iti -nem , zrin je n -a -o, z ri
n je n je -a s
Z rin jsk i -eg a m, mn. Z rin jsk i -ih
z risa ti zriem , zrisa n -a -o, zrs
-a m, zrisek -sk a m
z rti zrijem , zrl -a -o: k r t je
zrl (razril) zem ljo, z r t -a -o,
zrto st -i razritost; z rv a ti -am.
z rv a n je -a s
zrk lo - s = zk a lo -a s, zk elce
-a [-kale-] s, z k e ln -a -o [-ka ln -],
zk e lsk i -a -o [-kals-]
zrn o -a s, zrnce -a s, z r n je -a s
sk. i.: z rn a st -a -o podobno zrn u :
~ pesek, ~ o zlato ; z rn a t -a -o
in z rn a t - ta -o pln zrn: ~ a
ru d a, ~ o elezo, je k lo ; zrn tec
-tca m m in .; z n ast -a -o;
z rn ti -m ztno delati; z n iti -im
(se); zrn e c -nca m granit, znovec -vca m zrnat sneg; zrnoj d ec -dca m, z rn o j d k a -e
zro p o t ti -m in -em gl. ropot ti: voz j e zro p o tl m im o; u e
nec je pesem zro p o tl, kakoir
bi b il u su l o reh e; zro p o tn e
pesm i ni nihe razu m el
z ru iti -im gl. ru iti, z r e n -a -o,
zren o st -i i, zru itev -tve z
z b e lj -b ija m , z b e lj ek -ka
[ - belj-] m plam en
z n a j prisl.: z n a j v e te r b rije ,
od n a j (od kod?), toda odz n a j (k je ? ) gl. tam ; predi, z
rod.: z n a j hie; z u n n ji -a -e,
z u n n jo st -i , zu n n j in a -e

920

zveza
zv b iti in -iti zvbim gl. povabiti:
~ koga kam , z v b lje n -a -o
zv d iti -im : ~ se s kom , fan t
se z dek leto m zvdi, zv je n -a
-o: ~ a sva si; zv ja ti -am, zvja n je -a s
z v aliti -m : ~ sod z voza, ~ se
n a tla ; zvli -te! zv lil -la -o,
z v a lje n -n a -o; z v lja ti -am :
~ testo, ~ elezo; z v lja n je -a
s; zv lje k -ljk a ro; toda: izva
liti gl. tam
z v a riti -m, zv ri -te! zv ril -la
-o, z v a rj n -na -o, z v a rj n je
-a s, zv r -a m, zv ra -e , zvre k -rk a m ; zvren -rn a -o;
z v rja ti -am
zv ti zvem klicati, im enovati, zvi
-te! z vl -a -o, zvn -a -o: tako
zvn -a -o (tzv.) tak imenovn
(t. i.), zv n je -a s poklic, naziv;
zv ln ik -a [ -ln-] m vokativ,
zvlnica -e [-n-] ; z vlec -lca
[ -au-] m ; zovn -a ro, zovca
-e i pti vabnik
zv ati -am gl. zvoziti
zv ati -am, zvan -a -o, zv a n je -a s, zvanost -i S; zveev ti -jem , zveevl -la -o,
z v e e v n je -a s, zveevlec -lca
[-u-] m, zv eevlka -e [ -u-]
, z v eevlen -lna -o [ -ln-], zve ev ln ica -e [ -ln-] beseda, ki
pom en zvea
zv er prisl., zv e rn ji -a -e, zve rn ji -a -e: ~ e m leko; zve
e riti - se, zveerilo se je , zve e rtev -tv e
zveine prisl. izveine, poveini,
zvenom a prisl.
zvedav -v a -o, zvedvost -i ,
zvedav -va m radovedne, zved vec -vca m ; zvedljv -va -o,
zvedljv o st -i i, zv ed ljv ec -vca
m, zv e d ljv k a -e i
zv d eti zvm gl. izvd eti; zvden
-a -o izvden, zvdenost -i i,
zvdeen -na -o radoveden,
zvdenost -i i radovednost
Slovenski pravopis

92

zvdom a prisl.
zv eliati -am, zvelian -a -o, zve
li a n je -a s, zv eliar -ja m;
z v e li n s k i-a -o : ~ i n a u k ; zveliven -vna -o, zveliv n o st -i
i; zvelievti -jem , zvelievl
-la -o, zveliev len -ln a -o
[ -ln-], z v e li ev n je -a s
zvn -na m gl. tudi zv en ati in
zveneti
zv en ti -m, zven -a -e,
zven, zvnal -la -o, zven n je -a s
zv en ti -m, zvene -a -e: ~ i
soglasnik, zvenen -na -o,
zvenl -la -o, zv e n n je -a s
zv n iti -nem : cvetlica, tra v a zve
n e; zvnil -a -o, zv n je n -a -o,
zv n je n ec -nca m
zv n k m edm., zvn k -n k a m,
zv e n k t -ta m ; zv e n k e t ti -m
in -em, v e n k etal -la -o,
z v e n k e t n je -a s; zv e n k lj ti
-m, z v e n k lj l -la -o
z v r - , z v e rj d -i i, z v e rin a -e
, z v e rn ji -a -e, z v e rin j k -a
m; zv e rin sk i -a -o, zv rsk i -a
-o, zverinstvo -a s, zvrstvo -a s;
zv erin ica -e , z v e rn a r -ja m;
zv e rj in a -e , z v e rj k -a m
zv eriti -im, zv eril -a -o, zveren -a -o, zveren o st -i i, zveren ec -nca m, zv erek -ka m
zveselti rim gl. raz v ese liti -m
zvsi -a -o in - - -, zv estji
-a -e, prisl. zvesto, zv e st je:
~ gledati, p o slu ati; zvestoba
-e i
zvesti zvdem gl. v esti vdem re
ducirati: ~ n a
zvedn -na
-o; zvd -da m redukcija.
zveza -e , zvzen -zna -o, zvznost -i i , zvznik -a m, zvznica -e ; zvzati zvem gl.
vezati, zvzan -a -o, zvzanost
-i i, zv za n je -a s; zvezovti
-jem , zvezovl -la -o, zvezov n je -a s; gl. tudi zvezek
50

zvezda
zvzda -e : zvezda vodnica -e -e
(+zvezda-vodnica), nova ~
je vzla (zasvetila zala,
u g asnila), n je g o v a ~ a je za
la srea, mo, vpliv, pod (ne)sreno ~ o ro jen , k o v ati koga
v ~ e , film sk a zvezda; zvzdje
-a s ozvezdje, zvzden -dna -o,
zv zdnik -a ro, zvzdnica -e ;
zv zdnat -a -o, zvzdnatost -i i;
zv e zd rn a -e i , zv ezd rsk i -a
-o; zvzdast -a -o, zvzdica -e i;
zvezd -a m zool.; zvezdo vje
-a s; zvezde -a s
zvezdo- v sestavi: zv e zd o g ld -d a
ro; zvezdoslvec -vca ro, ~ sl v je -a s, ~ sl v e n -vna -o, ~ sl v ki -a -o; zvezdoznnec -nca m,
~ z n n s k i -a -o, ~ z n n stv o -a s
zvzek -zka ro, zvek -ka ro,
zvi -a m
zv zn iti -nem , zv zn jen -a -o
upognjen, u krivljen , gl. tudi zveiti
zv en j -n ja ro sveenj
zviti -im, zven -a -o: ~ a
(ukrivljena) deska, zven je -a
s; tudi izvezv h ati -am in -viem gl. vihati,
zvhi -ov ro mn. golenice, ki se
dajo vihati
z v ih r ti -m gl. v ih ra ti: kam en
ko si ste r zv ih r povije, zm ede,
zviha; ta lve k ne zna b iti
m iren, ko j zv ih r ; zv ih r n -a
-o: ~ i la sj
zv ija a -e : z ~ o ali po ~ i k a j
dosei; z v ij en -na -o, zvij n o st -i i , zvijne -a m =
zv ij n ik -a m, z v ij a st -a -o;
gl. tudi zviti
z v ija ti -am gl. zviti
zviniti -nem : ~ si roko, nogo, zvin
-a m , zvnek -n k a ro, gl. tudi
izv in iti
z v ra ti -am se pretezti se, zvija ti
se, lecati se, z v ra n je -a s, zvrav -a -o, zv ravec -vca m, zvra v k a -e i ; loi od izvir-

zviati -am poviati, zvian -a -o,

zv ian je -a s; zvek -k a ro;
zvievti -jem , zvieval -la
-o, zv iev n je -a s, zviva -e
zven -a -o gl. vzvien
zvika prisl. = zvkom a prisl.:
~ je gledal n a to v arie; ~ je
p ad e l; ~ je vse p re so ja l; toda:
z v ik a je opazoval dolino pod
seboj
zviti zvijem gl.' viti, zvit -a -o,
zv tje -a s, zvitost -i , zvitek
-tk a m, zvtec -tca ro, zv tk arica -e i neka rastlina; zvitor p k a -e , zv ito rp ec -pca ro;
zvitorg -ga -o; z v ija ti -am,
zvijal -a -o in -la -o, z v ija n je
in - n j e - a s, z v ij le c -lc a [-u-]
m, zv jav ica -e i; gl. tudi zvi
ja a ; toda: izviti gl. tam
zvlci -em gl. vlei, zvlen -a
-o; zv liti -im: d rv a n a k u p ~
zvoen -na -o gl. zvok
zvodenti -m, zvodenl -la -o,
zvodentev -tve : k ri zvodeni
zvodnik -a ro, zvodnica -e , zvod
nitvo -a s, zvodnki -a -o;
zvodti zvdim koga, zvodljv
-va -o, zvodljv o st -i i; zv ja ti
-am , z v ja n je -a s
zvok -a ro, zvoen -na -o: ~ i
val, ~ a igra, zvonik -a ro so
norni soglasnik; (rad ijsk i) zvo
nik megafn; zvonost -i i .
zvnica -e i ; zvoilo -a s;
zvokom r -a ro; zvok oslven
-vna -o, ~ slov je -a s; zvokovd -da m, ~ v o d e n -d n a -o
zvn -a in - m, m n . zvonovi:
obesiti k a j na v lik i zvon hitro
raznesti, u d a riti n a v lik i zvon
razglasiti, p la t zvona b iti na po
mo klicati, pod n aim zvonom ;
Zvn -a ( l i t), Zvnov -a -o:
~ u red n ik , zvnovci -ev m
m n.; zvonec -nca ro, zvonek
-ka ro; zvonnica -e i; zvonr
- ja ro, zv o n rn a -e i ; zvonast
-a -o; zvonr -ja ro, zvona-

l
rca -e ; zvonast -a -o; zvon
ica -e ivalsko in rastlinsko
im e ; zvonca -e , zvonik .-a ro,
zv o n k ar -ja ro, zv o n k arica -e
; zvonilo -a s; zvone -a s;
zvonovna -e
zvonek -n k a -o: ~ glas, ~ se
sm ejati, zvnkost -i
zvoniti -m, zvni -te! zvonil -a
-o, zv o n j n je -a s; z v o n le c -lca
m ; z v o n k lj ti -m, zvon
k lj l -la -o, zvonklj n je -a s ;
zvonkti -m, zvonka! -la -o,
zv o n k n je -a s; zvonklj ti
-m, z v o n k lja l -la -o, zvonk lj n je -a s
zvoziti zvozim gl. voziti, zven
-a -o; zvz -za m: ~ p re d
sk e d n jem je strm ; zvati -am,
zv an je -a s

zv rh a ti -am, zv rh a n -a -o: ~ a
m era, z vrh o m a prisl., z v h n ji
-a -e; zv rh o v titi -im, zv h o v ten -a -o
z v rn iti zvrnem gl. v rn iti prevr
niti, z v rn je n -a -o, z v n je n je -a
s, zv rn tev -tve ; z v r ati -am,
z v r a n je -a s, z v r t - , zv rtn ik -a ro = zv ra tn ca -e ozara,
zv ra t e -a s ozare
z v rst - , zv rste n -tn a -o
zv rstiti -m, zv rsti -te! zv rstil -la
-o, zvrn -n a -o, zv rsttev
-tve ; zvrstilo -a s; zvstom a
prisl.
zv rti -m gl. izv riti in v riti,
zvrn -n a -o: o ito, o
d e ja n je
z v rt ti z v rti se mi, zv rtlo se mi
je, gl. v rte ti

[ in ] 1 im e rke m neskl.:
od a do ; 2 . predl. nam. z gl.
tam in pod s
b a -e , b ji -a -e: ~ a lua,
~ i k ra k , b ja k -a m ; bovec
-vca m samec; bovka -e
vrsta rib; bica -e , biast
-a -o = biav -a -o = bien -na -o; binica -e vrsta
rastline; b in a -e f, abnec
-nca m rasti, im e; b a r - ja ro,
bec -bca m, bna -e i ivin
ska bolezen; bnica -e ; bn ik -a m; a b o d r- ra ro, aboglt -golta [-out-] m
d -a ro min. drag k a m e n : uh an i
iz d a in zlata; d ast -a -o,
den -dna -o, dov -a -o: i
u h an i, ~ e b arv e, a oblika,
~ o trd ; dasto zelen; adet
- m min.
afr n -a ro, afrnov---a -o: o
cv etje, a frn o v ec -vca m, afr n a st -a -o (+efr-)

ga -e i, gica -e , gast -a
-o; gati -am, g an je -a s,
govec -vca m hlod za aganje;
ganica -e ; g ar -ja m , g aric a -e , g arsk i -a -o, g arstvo -a s; govina -e ,
govnik -a m
jb e lj -b lja in -b e ljn a [-blj-]
m kadulja, jb e ljn o v -a -o
[-blj-] = jb lje v -a -o: ~ aj
+ k e lj k lja m vrea, + k eljc
-a [-lj-] m vreka, vreica; +k e lj e k -ka [ - klj-] ro vreica,
+ k lje v -a -o vren: ~ a tula, + k lje v in a in -ina -e vreevina
a k t -a m vrsta m oke obleke
l [u] li i , alen -ln a -o
[ -ln-]: a ig ra = a lo g ra -e
i,
ln ica -e [ -ln-] ; +libog
m edm. l
l [u] la -o: l m i je , k a j
leg a kom u sto riti; al n i ta
ko; al da ni tak o ; to, al, ni

le
ta k o ; la b esda in l [ u j
beseda , rod. le besde in
l b esede; la -e , lica -e
le l [l] mn. kr. i. za po
kopalie: na lah
lik ene m n. mit., lik en,
lik enam
liti in aliti lim , li -te in
-te! lil -a -o in -la -o, a
lje n -a -o, a lj n je in lje n je
-a s; li se m i ob spom inu
milo se m i stori; li se nad
m a te rjo ; alvec -vca m, alvk a -e ; alitev -tve ; a ljiv
-va -o, a ljv o st -i ; allen
-lna -o [ -ln-]
al b a -e , alben -bna -o, al b n ost -i
lo st -i : n a alost l, losten -tn a -o; alostiti -m: ~
koga, ~ se, alosti -te! alo
stil -a -o, (u)alon -na -o,
alo cn je -a s, alosttev -tve
, alo stn k a -e
a lo v a ti - jem : po kom (oe
tu), po em (domu); ~ z a ,k o m
(sinom), za im (izgubljeno
k n jig o ); ~ koga (m ater), ~
n a d im (izgubo), n ad sinom
zaradi sin a ; alovl -la -o, alo v n je -a s, alovlen -ln a -o
[ -ln-]: ~ o leto; alovlec -lca
[-uc-] m , a lo v lk a -e [-u-]
gl. tudi al
lta v -a -o, ltav o st -i , ltav in a -e ; a lta v ti -m, altav n je -a s [povsod: aut-]
a l jk a -e : v rb a ~
a lu z ija -e nav. mn. a lu z ije
(m ed)knice, vtrnice, rebrae
* m a ti-am bagovati desk, *m a n je - a 's kar pri obagovanju
odpade, okrajki
m et -a m, m e tast -a -o, m etov -a -o; m eten -tn a -o,
m etn ik -a m bot., m etnica
-e i; m e tar -ja m, m etarstvo -a s

024

*andr -ja m oronik, * andrski

-a -o oroniki, * a n d arm e rja
-e oronitvo, * a n d arm e rjsk i
-a -o oroniki: ~ a p o s ta ja
n je c -n jc a in a n j c -n jc m ,
a n jc a -e , a n jsk - - in
n jsk i -a -o [nepoud. povsod:
an- in n-]
n r n ra m, n rsk i -a -o, gl.
gen re
a r -a m, re k -rk a m : rk i x,
, , , ren -rn a -o: ~ o sonce,
rn ic a -e i, rn ien -na -o:
~ i v ra t, rn o st -i ; re k -rk a
-o in a r k -rk - in -: ~ o
sonce, ~ o (ltavo) m aslo, rkost -i i = a rn a -e ; a r ti
-m arek postajati, biti: m aslo
a ri; r iti -im oddajati sve
tlobne ali toplotne arke, ren je -a s fiz., arlen -lna -o
[ -ln-]: ~ a toplota, arlo -a s;
rk o v je -a s fiz., rk o v en
-vna -o
ra -e i, ra st -a -o, rica -e
a r ti -m, ar -a -e: ~ e e
lezo, a r l -la -o, a r n je .-a s;
a riti -m, ri -te! a ril -a -o,
a r j n je -a s; a riti se arti;
arie -a s, arien -na -o;
a rn a -e ; a rljv -va -o, arljv o st -i i
arg o n -a m jezikovna posebnost
posameznih drubenih
p lasti:
p red m estn i, b ra n je v sk i, p o te p u
ki, d ija k i ~ : a rg o n sk i -a -o
a ro m et -m ta m, aro m ten -tn a
-o: ~ a lu, sv etlo b a
tla k a -e tesarska sekira, tlaki -a -o
bica -e : n ag e ljn o v a ~
d ti -m, di -te! dl -la, -o,
d n j -a s ; d v ati -am
e [ i in ali nasl.] prisl. iz
raa: 1 . as: Ali j e e p riel?
2e, je e tu ; e grem ; 2 . dopu
anje: e res, a v e n d a r; e, e,
ali to pom isli . . . ; 3. nain: K a
ko se p a ui? e e e nekako

emati
e b e lj -b lj m, e b ljv -va -o,
e b ljca -e , e b lj r - ja m,
e b lj rn a -e , e b lj rs k i -a -o,
e b lj rstv o -a s, e b ljie k -ka
m; e b lj riti -im, e b lj rje n je
-a s ( +eb-)
* ebrti -m m olith drdrati, eb r j -jte! e b r l -la -o, *eb r n je -a s
*gen -gna m blagoslov; (veliko
noni) gen kom u d a ti p o k u
siti; *gnanje -a s proenje,
sem nj
+ h ta -e pranje, prnja, +hta ti -am prati, pariti, + h ta n je
-a s pranje, perilo
+ k ta r - r ja m m olznjak,dojilnik, golida, keblica
e h t ti -m : pe je tako vroa,
d a k a r eht, eht -a -e.
eh tl -la -o, e h t n je -a s
[povsod: eh-]
ja -e , je n -jn a -o, ja v -a
-o, ja v ec -vca m ; ja ti -am,
ja n je - a s
ek n - [k-] s relo pri pei
l [u] eli itna etev
e l r -ja m gost, osebenjek, ela rc a -e i = e l rk a -e i, ela r ja -e , e l rsk i -a -o, elrstvo -a s
e la tin a -e , e la tn sk i -a -o
el -ja m sladek strjen sadni sok
elti -m, li -te! lel -la -o,
(za)eln -n a -o, e l n je -a s;
eleti kom u k a j (sreo, uspeh,
hudo, dobro ju tro ), esa (de
n a rja , k ru h a , dela, hudega);
eleti si k a j (esa); elim ga
vid eti; elim , da b i ga videl;
elim ti, da b i se ti posreilo;
elim (iti) domov, v h rib e, na
po itnice; ellen -ln a -o [ -ln-] :
~ a o b lik a glagola = ellnik
-a [ -ln-] m optativ
elznica -e , elznien -na -o,
e lzn iar - ja m, e l zn i ark a
-e , e lzn iarsk i -a -o; elzniki -a -o, elznitvo -a s

elezo -a s, e l zje -a s, elzen

-zna -o: i drog, elzov -a -o
kem .: ~ cvet, elzovec -vca m,
elzovka -e ; eleznik -a m,
elezn in a -e , e le zn n a r -ja m,
eleznnski -a -o; e lezr -ja m,
elezrstvo -a s, e lezrsk i -a
-o: ~ a in d u strija , e le z rn a -e
, e lezrn ik i -a -o: ~ i d im
n ik ; elzast -a -o
elezo- v sestavi: elezobetn -a
m, ~ b e t n s k i -a -o: i m ost;
elezolivr - ja m, ~ liv r n a -e ,
~ liv r s k i -a -o
lja -e in 2. elj, 4. 6. eljo,
mn. e lj - -am - -h -m i:
po em (domu, oli), ~ me
obide, m ine, ~ mi p rid e, se mi
zbudi; eenj bo le za ~ o da
se elje zb u d ; po e lji n a ro
nikov; e lja m e je hoem, e
lim ; elja, d a b i v id el oeta
(+elja, v id e ti . .. ) ; lje n -ljn a
-o in e lj n e ljn - - -:
esa (kruha, lep e k n jig e ); ljnost -i , lj en -na -o
elo -a s, mn. la l [-l], lce
-a [-lc-] s
elod eloda m, elodov -a -o, eldovina -e ; eldek -d k a m ;
e l d a r - ja m : h ra s t , eld ast -a -o; el d in a -e neka
trta
elodec --dca m : loveku se ~
o b ra a od studa, se ka j tudij
im eti koga v elodcu m rziti, sovraiti koga; elodek -k a m,
eloden -na -o: i sok, a
k riv in a
lv a -e , lvin -a -o = lv ji
-a -e: ~ a glava, lv ast -a -o,
elv in a -e 2, elvo v in a -e ;
elvenca -e bot. [povsod:
elv-J
m ati -am stiskati, m an -a -o:
~ i beton, m a n je -a s; m a
-e stiskalnica: h id ra v li n a ~ ;
em k -m k m oet sirov hleb
ek

mlja
m lja -e Z, m ljica -e Z, m
lja r -ja m, m ljevec -vca m
vrsta gob
en a -e in - Z, nin -a -o: ~
klo b uk, enica -e Z, enka -e
; e n k a -e , nkica -e ;
nski -a -o, nska -e Z, nskin -a -o, nskost -i Z, nsk a r -ja m; nstvo -a in enstv - s; ne -ta in en
-ta s, nina -e , enk -a
m babjak
enva -e , envski -a -o: e
nevsko je ze ro
n in -a m, ninov - a -o: ~ d ru g
* en rati -am se sramovati se, biti
v
zadregi, * e n ran je -a s
en iti nim (s), ni -te! enil
-la -o, (o)njen -a -o, enitev
-tve Z = e n tb a -e i, enitven
-a -o [-tvn-], eniten -tn a -o:
~ o pism o, enilo -a s, enlen
-ln a -o [ -ln-]; e n itn n a -e Z;
en ito v ti -jem , enitovl -la
-o, e n ito v n je -a s, en ito v n jski -a -o
p epa m, v pu; pen -pna
-o: ~ i robec, ~ a iz d a ja (k n ji
ge); epek -p k a in epk -pk
m ; epnca -e poklopec pri
epu, p ast -a -o; epovna -e
Z; p ar -ja m , p aric a -e i,
p arsk i -a -o, parstvo -a s
e rv ec -vca m
e rv ic a -e Z zgaga
e rj v -v a m, erjvo-v -a -o:
~ o pero, e rj v a r -ja m, erj v a s t -a -o; e rj v e c -vca m
zool., bot.
e rj v -va -o: ~ o poleno, erj v ic a -e Z = e rj v k a -e Z,
e rjv i en -na -o: pepel je e
ves
e rj v n ic a -e Z; e rj viti -im se: nebo se e rj v i rdi,
se ari
ti njem , n j -te! in n ji
-te! l la -o, (po)t -a -o;
tev -tve Z, tje -a s, tven
-a -o [ -tvn-], etv n a -e ; e t

ven ca -e [-vn-] Z neko ja

bolko; gl. tudi an jec
ezlo -a s, ezlonsec -sca m
el [-u ] la m ra ilo, lopata
za pepel in erjavico
ganec -nca m, nav. mn. gnci
-ev, gnek -n k a m, mn. gnki -ov; gnnica -e Z, gann j k -a m, gnev -a -o: ~
lonec
ganica -e Z ganje, ganen -na -o
g n je -a in g a n j - s, g n ja r
-ja m, g n ja ric a -e i, g an jar ja -e Z, g a n j rn a -e Z, gan j rn ic a -e Z, g n ja rsk i -a -o,
g n ja rstv o -a s; g a n j riti -im,
g a n j rje n je -a s; g n jev ec
-vca m, g n jev -a -o: gnjev
cvet; g a n je k u h a -e Z; ganjelj b e c -bca m
gti gm, gi -te! g -a -e,
gl -a -o, gn -a -o, g n je
-a s ; glen -ln a -o [-ln -], galn a -e Z, galnovec -vca m
bot.; gale -a s, g lk a -e
[ -uk-] Z zool., glec -lca
[-uc-] m
gek ati -m, gekj -jte! gek l -la -o, g e k n je -a s [po
vsod: Zg-]; gl. eg etati
golti -m, gli -te! goll in
glel -la -o, g o ln je -a s,
gl. tudi v jg o leti
b rc -a m
bot.yb rica -e Z bot.,
b rje -a s bot., b rt -a m bot.
ica -e Z, ast -a -o, ien -na
-o: ~ e o v ire; n ik -a m, i
nica -e Z; ar -ja m, irn a
-e Z, ievna -e Z
cati -am, ca n je -a s
id ida m , id in ja -e Z (po na
rodnosti); id da m, id in ja -e
Z (po veri); idovski -a -o, dovstvo -a s; gl. tudi J u d ju d
*da -e svila, *dan -a -o sviln: b iti
~ e v o lje biti dobre
volje
dek -d k a -o, d k o st -i Z, dniti
-nem

926

ivina
ig -a m : p ritisn iti
iglo -a
s ; igovna -e ; igosati -am,
ig o sanje -a s
gavica -e kopriva
ila -e : ila sk alica, ilica -e ;
ilen -ln a -o [ -ln-]: ~ i u trip ,
ln ica -e , l nik -a m, ln at
-a -o, ln ja k -a m [povsod:
-ln-]; ilast -a -o, ilt - ta -o;
ilav -a -o: ~ lovek u trjen ,
~ o m eso kitasto, ~ les; ila
vos t -i , ilavec -vca m, lavk a -e i; iln a -e i; ilje -a s
s k .i.; l i t i -im (se), i lje n je -a s
im a -e , m en -m na -o, im
nica -e , m niki -a -o; mn a t -a -o, m nast -a -o; imov n a -e ; m ar - ja m, m arica -e i, m ica -e
ir -a m : bukov, h rasto v
irk a -e 2, irn ica -e , irp n a
-e ; iro v -a -o: o leto, irov n a -e ; iro v it -a -o, irov
nica -e ; riti -im z irom
pitati, rje n je -a s
ir fa -e , ir fji -a -e, irfen
-fna -o
iro -a m porotvo m enice, ir n t
-a m porok, ir t -a m na igar
im e se iro glasi; irra ti -am,
irra n je -a s
iti jem iveti, il -a -o, itje -a
s, tek -tk a m
ito -a s, tce -a s; iten -tn a -o:
~ o p olje, itn ica -e , tn i ar
-ja m, itn ik -a m = itn ja k -a
m reni kruh; ta r -ja m, ita
rica -e i, ta rsk i -a -o, tarstvo -a s; tie -a s, itk a -e
bot.; ito r d en -d n a -o: ~ i
k r a ji
iv -a -o in -, b o lj iv, prisl.
iv iv je ; iv otro k , konj,
ive oci, iv rob, kam en, iva
skala, iv ogel, iv pogovor,
iv je z ik (govor) v naspr. s pa
pirnatim , iva d ua = iv k rst
ne ve prav nihe; iva voda,
m eja, iva slik a n a odru, iva

vest, vera, resn ica; iva b esed a

govorjna naspr. pisani; svoj i
vi dan, sv o je ive dni; vse iv
je m ra v e lj, p riti kom u (emu)
do ivega; iv se zan im ati, p o
sluati, g le d ati; v ivo utiti,
do ivega p riti; iv o st-i i; iv o
b a rv en -vna -o; ivopisen -sna
-o, ivopisec -sca m slika r; ivrd -a -e; iv m der -d ra -o;
iv sre b n -a -o: ~ e b arv e,
toda: ivo sre b ro in iv sreb n
-a -o: ~ a ila
iv - kar ivi, vsaka iva stvar
( lovek, ival, rastlina)
ivd -i i sk. i., ivden -d n a -o
poln mresa
iv h en -h n a -o, iv h n o st -i
iv k -a m, nav. mn. iv k i ive
korenine na trti, zlasti drobne
koreninice
iv l [-u] -i in -, mn. ivli -im
-ih -mi [-lm -] in iv ali -m -h
-Im [-lm -]; iv lji -a -e, ivlski -a -o, ivlstvo -a s, ivln a t -a -o; ivlca -e , rod. mn.
ivlic [povsod: -al-]; ivalosl v je -a s zoologija
ivec -vca m, iv ev je -a s, iv
en -na -o, ivnost -i , vn ica -e retina (oko); ivev n a -e ivna substanca =
ivnna -e i
iv e lj iv lja m : d elav sk i ~
ivti -m, ivi -te! iv -a -e,
ivel -la -o, (do)ivt -a -o, iv tje -a s; iv ti -m in viti
-m koga, se, ivi -te! ivil -a
-o; ivilo -a s, ivlen -ln a -o
[ -ln-]: ~ a in d u s trija ; ivilski
-a -o [ -ls-]: a n ak azn ica, iv la r -ja m, gl. tudi iv e
ive -a m, veen -na -o
vica -e hladetina, *olca gl. tam
ivca -e , ivk a -e i
ivina -e , ivn ica -e i, ivinski
-a -o, ivnstvo -a s; ivne
-ta m ; iv n ar -ja m, ivnaric a -e ; ivinoglden -d n a -o:

ivio
~ i list; iv in o r ja -e i , ~ r je c
-jc a m, ~ r j k a -e , ivinor js k i -a -o: ~ a za d ru g a; iv in o zd rv en -vna -o, ivinozd ra v n k -a m, ~ z d r v s tv o -a s
ivio m e d m ivel
.,
[-el] ivela -o:
~ a svoboda! ~ o delo! v mn.
iveli m edm.
iv lje n je -a s, iv lj n jsk i -a -o:
~ o v p ra a n je ; iv lje n je p is -a
m , ~ pisen -sna -o, ~ p s j e -a s,
~ pisec -sca m, ~ p isk a -e
ivot -ta m, po ivotu; ivten
-tn a -o in ivotn in -tn- tn
-, ivtek -tk a m, ivtec -tca
m, iv tn ik -a m , ivtnost -i
iv o triti -im, iv o t rje n je -a s,
iv o tr -ja m, iv o t rk a -e ,
iv o trsk i -a -o, ivotrstvo -a s
ivv m edm., ivv -a m
ek -ka m uek
la b r ti -m, la b r l -la -o, lab r n je -a s, la b ra v -va -o,
lab rv e c -vca m, la b r v k a -e
, lab rv o st -i , l b ra st -a -o,
gl. la b u d ra ti
lab u d r ti -m, la b u d r j -jte!
la b u d r l -la -o, la b u d r n je
-a s, la b d ra -e ; lab u d rv
-va -o, lab u d rv e c -vca m,
la b u d r v k a -e ; lab u d rv o st
-i , la b u d r -ta m, lab d rc
-d ra m; tudi lob+lh ta -e sorodstvo, + l h tn ik
-a m sorodnik, + l h tn ic a -e i
sorodnica, +lh tn itv o -a s so
rodstvo; + la h t ti -m se biti
si v rodu, + la h t n je -a s; toda:
lh te n -tn a -o plem enit: ~ o
sad je, ~ o vino, la b tn in a -e
neka vinska trta ; lh tn o st -i
plem enitost; la h tti -m =
la h tn iti -m plem enititi, (po) l h tn je n -a -o in -n -na;
la h tn j n je -a s
la jd r a -e vrsta verige, l jd rnica -e
lm b o r -a m, lm b o rast -a -o:
~ les, ~ a v rb a ; lm b o rsk i -a -o

928

lam p ti -m lkati, lam p j -jte!

lam pl -la -o, la m p n je -a s ;
lm pa -e
lb -a in - m, dv. dva leb in
lebova, lbom a in lebovo
ma, mn. lebovi -v; po lebh,
za lebm ; lben -bna -o: ~ a
ploevina, lebnik -a m, lebn j k -a m, lb n a t -a -o; leb k -a m ; lb ast -a -o; leb t
- ta -o; lbec -bca m, lbek
-b k a m, lbek -k a m, lbast -a -o; lebi -a m, leb ast -a -o, leb ek -ka m.
lebnik -a m vrsta oblia; leb n a -e ; lb iti -im in lebiti
-m, lebi -te! leb il -a -o in
lebi -te! lbil -a -o, leb ijn je -a s in l b lje n je -a s
ld -a m poledica, ledca -e ,
ld n a t -a -o: ~ o d re v je ; ledti - se poledica se dela
lv iti -im poreno p iti, lv a -e
pijanec
lza -e , lzen -zna -o: ~ o tk i
vo, lzast -a -o, lezt -ta -o,
lzav -a -o, lzavec -vca m;
lzec -zca m, lzica -e , le
zo v it -a -o
lica -e , len -na -o: ~ i ro
aj, linik -a m, l n ja k -a m,
lica -e = lik a -e ; lar
-ja m, larica -e zool., l a rk a -e zool.; last -a -o
lin d ra -e , ln d ra st -a -o, lin
d r a t - ta -o, lin d rv -v a -o,
lin d rv o st -i ; lin d r ti -m
se: elezo se lin d r
lo b n d r ti -m gl. la b u d ra ti
m k m ka m del stiskalnice
m riti -im m eikati; m erti -m,
m e r n je -a s; m e rk a ti -am,
m e rk a n je -a s
m ten -tn a -o teek, m a -e
m k ati -am, m k an je -a s, m k
-a m, m k elj -k ija m, m tek
-tk a tn
m u k e lj -k ija m, m k lja st -a -o

uliti
m la -e gra, nabuhlina, m la st -a -o, m lav -a -o
m ljiti -im z rokami stiskati,
m ekati, m lja -e 2
oga -e i, gin -a -o, ogica -e i,
ogati -am se, g an je -a s;
gast -a -o, gar -ja m, garic a -e i ; ogom t -m ta m,
ogom ten -tn a -o; ogobrc
-a m aljivo
h a r -ja m kuhinjski urek
k a ti -am, k a n je -a s, kalica re , k aln ik -a [-u n -] m;
k n iti -nem , k n jen -a -o
*lca -e [ -ou - ] hladetina, strje
n im , ivim , *last -a -o [-u-]
hladetinast, *len -na -o [-u-]
ivien
ol -a m in ol - i, olen -na
-o, olnik -a m, lnica -e ;
last -a -o, olca -e , ln a t -a -o; olljv -va -o, olljv o st -i i; olevd -vda m
lni vd [povsod: ou-]
lh ek -h k a -o grenak, lhkost
-i [povsod: -ou-]
o ln a -e , lnast -a -o, olni 11a
-e , ln ji -a -e: ~ e gnezdo,
p e r je [ povsod: ou-]
*olnr -ja m vojak, *olnrski
-a -o [povsod: oun-]
l-t -a -o rum en; oltnica -e ,
oltnien -na -o, oltninik
-a m, oltninica -e , oltca
-e ; oltlo -a s; ltk a st -a -o;
ltk a -e , ltek -tk a m, ltko -a s; oltti -m olt posta
jati, oltl -la -o; oltti -m
olto delati, lti -te! oltl -a
-o, o lt n je -a s; oltols -lsa
-o; oltolst -a -o; lto rjv
-va -o [povsod: -out-]
o n g ler - ja m glmec, glum,
o n g lerski -a -o, onglrstvo
-a s; o n g lirati -am glumiti,
o n g lira n je -a s
rg a -e 2 izm eek, pleva, sm et;
rg ast -a -o

o r t -ta m vrsto tkanine, nav.

k r p o rt gl . k rp , o rten
-tn a -o: ~ a o b le k a
d - , rdca -e
d k a -e ,
rd n ca -e i; d a ti -am, d an je -a s
r b -a m, r b a ti -am, r b a n je
-a s
re b -ta s, rb ec -bca m,
r b a r -ja m, re b rn a -e ;
re b riti -im; reb ev n a -e ;
re b e k -ka m, re b ca -e ,
re b k a -e i; reb e -a s,
r b en -bna -o: ~ a k obila, rebten -tn a -o: a k o b ila =
re b a k o b ila; re b e tti -m
(se): k o b ila (se) je re b etla;
re b ti -m (se): k o b ila (se) je
re b ila
+ re b lj -b lj m gl. e b elj
rc -a m duhovnik, rtvovalec
re lo -a s, r len -ln a -o [ -ln-],
r ln ic a -e [ -ln-] , r la st -a
-o; r ln a t -a -o [ -ln-] poln rel
r ti rm , ri -te! rl rla -o,
(po)t -a -o, tje -a in rtj
- s = r tje -a s
rm lja -e , nav. mn. rm lje
rm e lj [-m lj] roni m lin; m ljic a -e ; rm lj ti -m : m leti
n a rm lje, rm lj l -la -o,
rm lj n je -a s
rte v -tve daritev, rtv e n -a -o
[-vn-], rtv e n k -a [-vn-] m
oltar, rtv e n ca -e [-vn-] da
rilna posoda; rtv o v ti - jem
darovati, rtv o v n je -a s, rtvovlec -lca [-uc-] m, rtv o v lk a
-e [-uk-] i
u b o r ti -m, u b o r l -la -o, uboirnje -a s; ubor -a ro:
otro ci im ajo ta k ~ m ed sabo
g a ti -am groziti, pretiti, g a n je
-a s, gav -a -o, gavec -vca
m; ga -e , g lja j -a ro;
gniti -nem
liti -im : ~ p erilo , ~ g an je;
evelj, ja re m uli koga; sko

929

puh, sk rb uli siro m ak a; li

-te! lil -la -o, (o)ljen -a -o,
lje n je -a s; lec -lca [-lc-]
m skopuh
u lj -a m, lja v -a -o, ljav ec
-vca ra, lja v k a -e ; ljec
-ljc a m ; lja s t -a -o, ljn a t
-a -o
p a -e , upan -na m, u p n ja
-e , u p n ji -a -e, u p a n ija -e
, u p n sk i -a :o, upnstvo -a
s ; u p n iti -im; upanovti
-jem , u p a n o v n je -a s; u
pen -p n a -o: ~ a u p ra v a
u p n i O ton -a -a m os. i. slov.
pesnika, u pniev -a -o: ~ e
pesm i, ~ i prevodi
u p n ec -nca m : p riiti n a e
v elj ~
u p n ija -e , u p n ijsk i -a -o, u p
n ijstv o -a s; up n ik -a m, u p
nie -a s, up n n a -e , pnitvo -a s, u p n ik o v ti -jem ,
u p n ik o v n je -a s; upljin
-n a m, u p lj n k a -e 2, uplj n s k i -a -o
riti -im se hiteti, ren -rn a -o,
r je n je -a s
n rn l [-l] -a m dnevnik, asnik,
u rn a lst -a m snikar, novinar,
u rn a lstk a -e i asnikarica, novinarka, urn alzem -zm a m dsnikarstvo, u rn a lstie n -na -o
snikar ski, u rn a lstik a -e assnikarstvo
a -e i vrs ta hroev in rvov,
ek -ka m, u lk a -e [-lk-]
; u k o j d -j d a -o: ~ e ivali
a -e i doigf, poasen lovek,
a m a -e -e , uv -va -o,
ati -am poasi, leno kaj de
lati; elj - lja m ua, ulj ti -m , u lj l - la -o, ulj n je -a s , u lj v -va -o, ulj v e c -vca m, lja -e
u n j ti -m , u n j j -jte! un j l -la -o; u n j v -va -o,
u n j v ec -vca m, u n jv o st

-i ; u n j -a m = u n jlo
-a s, n ja -e
v la -e i del uzde, brzde, ki ga
dobi konj m ed zobe, gnojni m e
hurek ob u stih ; v liti -im k o n ja nadeti m u vale; v last
-a -o
v ra st -a -o trd, ilav : ~ o m eso;
v riti -im teko veiti; vrovina -e trdo, ilavo meso
viti -im, ve n je -a s, vek -ka m, veilo -a s, ve
ilen -lna -o [ -ln-]: ~ i gum i;
v e k ti -m, v ek al -la -o, vek n je -a s, v eklo -a s, veklec -lca [-uc-] m, v e k lk a
-e [-uk-] ; v ek -a m ; ven -na -o: ~ i tobak, vnik
-a m zob
vgla -e pialka, vglica -e ,
vegl -a m, v eg lti -m, veg l j -jte! vegll -la -o, veg l n je -a s
vnk v n k a m, v e n k etti -m
in -em , v e n k e ta j -jte! in
venki -te! v e n k etal -la -o,
v e n k e t n je -a s, v e n k e t -ta
m ; v n k elj -k ija m , ven k lj ti
-m, v e n k lj j -jte! v e n k lj l
-la -o, v e n k lj n je -a s;
v n k n iti -nem : k ap ga je
vnknila, v n k ati -am , vnk a n je -a s
vplo -a s, vplov -a -o: ~
oksid; vepln -a -o: ~ a k isli
na, v ep ln ast -a -o, v ep ln k a
-e t veplnsk i -a -o; vplec
-a [-c-] m, v e p l r - ja m,
v e p l rn ic a -e ; v ep lti -m,
v e p l j - jte ! v ep lal -la -o,
vepln -a -o: ~ o vino, vepln je -a s ; vep lti -m, vpli
-te! vepll -a -o, v e p lj n je
-a 8
vig -a m, vigati -am, viga
n je -a s, viga -e , vig
-a m, vgalica -e ; viga v
-va -o, vgavec -vca m, v-

vrlti
gav k a -e ; viglj ti -m,
v ig ljj -jte! v ig ljl -la
-o, v i g lj n je -a s; vgniti
-nem ; viglo -a s
v rg o lti -m, vrgli -te! vrgoll -la -o, v rg o l n je -a s
v k a ti -am : po vdi ~

v rk lj ti -m, v r k lj j -jte!
v rk lja l -la -o, (ra z)v rk lj n
-a -o; v r k lj n je -a s, v rk lja
-e
v rl ti -m, vli -te! v rl l -la
-o: m urni so v rlli svojo p e
sem (Juri), v rl n je -a s

D ostavi in p o p rav i
lm ez -a ro, lm ezen -zna -o
sn eiti -m, sni -te! sneil -a -o,
sn e n je -a s; gl. tudi sneg
blosv pod belo- nam. blosv
bledsv pod bledo- nam . bledsv
b rzin o m r pod b rz ti nam. brzinom r
cipom r pod cip ati nam. cipom r
od tod pod dale nam. odtod
dro b n o m r pod drobno- nam.
d ro b n o m r
glj pod glodati namesto gloj
iz strli pod iz stre liti nam. izstrli
k ad a rk o li, pod k d a r nam. k a d a rklik a s rn sk i pod k a s rn a nam. kas re n sk i
k lnim pod k lo n iti nam. klonem
k riv o k lj n -na -o pod krivonam. k riv o k lj n -a -o
m eseina pod m esec nam. m ese
ina

n a s l - la pod n asu ti nam. nasl -a

*nesigren nam. +n esig ren
o g d pod o g rd ti nam. grd
obalovlec pod o balovti nam.
obalovalec
o m h lja j pod o m h n iti nam. hm hlja j
[-s tek-] pod o ste k le n ti nam.
[-stk-]
p d e n j lo v k a pod pd nam. pd en j-lo v k a
pozicija nam. po zicija
pozovem pod pozvati nam. po
zovem
p rlo g -ga m ( +praha) in p r e
loen pod p rel g nam. p rlo g
-a in p rloen
z d jle pod se d j nam. z d jle
silen pod p re trg a ti nam. siven
dol. svtli pod sv etl nam. svtli

VSEBINA
Str.
N avodila za uporabo

K ra tic e v slo v a rju

PRAVI LA
O ra b i v elik ih rk 124
I. Prve besede v stavku 3
II. Lastna im ena 423
1. O seb n a im ena 514
2. K rajevna im ena 1521
3. Stvarna im ena 2223
I I I . Spotovanje 2 4

11
11
12
12
14
17
18

O dom aih la stn ih im enih 2527

A. K ra je v n a 26
B. O sebna 27
O tu jih la stn ih im enih
2841
1. V domai obliki 29
2. Slovanska 30
3. Staroklasina 31
4. Romanska, germ anska, angleka 3241 .
A. Na nemi -e 3 3
B. Na n e p o u d a rje n i sam oglasnik 34
C. Na poudarjeni samoglasnik 35
. Na soglasnik 36
D. S e sta v lje n a im en a 37
E. Im ena re k 3 8
F. Im ena asnikov, ustanov ipd. 39
G. Im ena enskih oseb 40
5. Im ena izvenevropskih jezikov 41
O pisavi in ra b i tu jk 4243

18
18
19
22
22
23
24
24
25
26
27
27
29
29
30
30
30
31

O ra b i n e k a te rih p rip o n 4449

33

O raz zlo g o v an ju 5051

36

968

Str.
37
37
37
38
39
40
40
42
42

O pisavi se sta v lje n ih besed 5261

1. Samostalniki 53
2. Pridevniki 54
3. Zaim ki 55
4. tevniki 5657
5. Prislovi 58
6. Predlone zveze 59
7. Vezniki 60
8. lenki 61
O ra b i n ag lasn ih zn a m e n j 6263

42

Loila 6476
Pika 65
Vpraaj 66
Klicaj 67
Vejica 6870
Podpije 71
Dvopije 72
Pomiljaj 73
Vezaj 74
Narekovaj 75
Opuaj 76
K ra tic e 77

43
44
44
45
45
49
49
50
51
51
52
52

N avodila za zb orno izrek o 7882

54
57

SLOVAR
A
59
B
83
C ..................... 112
..................... 124
D
133
E ..................... 172
F ..................... 181
G ..................... 192
H ..................... 213
I
227

J
K
L
M

....................... 255
....................... 264
....................... 317
....................... 335
N
374
O ....................... 428
P ....................... 492
Q ....................... 664
R ....................... 665
S ....................... 709

S
T
U
V
W
X
Y
Z

782
797
826
843
873
875
875
876
923

931

D ostavi in p o p rav i .

084

SLOVENSKI PRAVOPIS
Zaloila
Dravna zaloba Slovenije
(C. Vidmar)
N atisnila tiskarna Ljudske pravice
v Ljubljani
februarja 1950
Naklada 25.000 izvodov
Stavili:
F. Poenel, A. Perovek, F. Kraovic
Metr: A. Ban
Tiskali:
R. Leskovic, M. Skalar, R. Meden, F. Hoevar
Revizor: L. Magoli
Vezava po brigadnem sistemu