Njegovo Velianstvo kralj Peter II.

PEVSKA VADNICA
ZA NIJE RAZREDE SREDNJIH OL

Tretja

razirjena

izdaja

S e s t a v i l a

LUKA KRAMOLC

MATIJA TOMC

uitelj petja in glasbe v Ljubljani

profesor v t. Vidu nad Ljubljano

Kot uno knjigo

odobrilo ministrstvo prosoete z odlokom IV br.1096?

i dne 11. avgusta 1939
To odobrenje velja do kraja olskega leta 1943

CENA DIN 32-

LJUBLJANA 1940
BANOVINSKA

ZALOGA

OLSKIH

KNJIG

K 123/III

IN U C l L

LJUBLJANI

62398

olske

knjige, izdane d Banooinski

smejo prodajati draje,

zalogi olskih knjig in uil o Ljubljani,

kot je oznaeno na naslovni
strani.

Vse pravice

d**,

pridrane.

*f6
030oo<S5=M

se ne

Predgovor

k III.

izdaji.

Pevska vadnica ima v tretji izdaji nekaj sprememb.

To velja zlasti za
teoretino
snov, ki je bila v prvi in drugi izdaji raztresena po vsej
knjigi.
V tej izdaji je vsebinsko sorodna snov zbrana v skupna poglavja. Na ta nain je snov bolj pregledna
in lae razumljiva.
Uitelj jo pa jemlje
seveda
v istem redu, kot je doloeno v unem
nartu.
Teoretina
snov je tudi deloma izpopolnjena.
Skunja je pokazala,
da
veina uencev po konanem II. razredu obdri pesmarico,
ki mu pozneje v
ivljenju
zelo prav pride. To zaradi pesmi, ki so v drugem delil knjige in
ki jih uenec pozna iz ole, pa tudi zaradi teoretine tvarine v prvem
delu,
ki jo pozneje
vekrat rabi. e bi bila v tem delu obravnavana
samo tista
snov, ki je strogo predpisana
za olo, ne bi uenec pozneje nael v njej
odgovora na mnoga teoretina vpraanja, ki jih na vsakem koraku srea. To
bi praktino vrednost pevske vadnice vsekakor zmanjevalo.
Skunja pa tudi
kae, da se mnogi bolj nadarjeni uenci e v I. in II. razredu zanimajo za
mnoga glasbeno-teoretina
vpraanja,
ki ne spadajo, strogo vzeto, v obvezni
uni nart. To velja posebno za tiste uence, ki sodelujejo
pri
obveznem
olskem zboru ali pri olskem orkestru. Za te je poskrbljeno
na ta nain,
da je una snov nekoliko izpopolnjena.
Vpraanja,
ki olsko uno snov pojasnjujejo
ali dopolnjujejo,
so obdelana v drobnem
tisku.
Teoretina razlaga pa ni glavni namen glasbenega
pouka v I. in II.
razredu
srednjih
ol. Podlaga pouku je iva pesem. Navodila k unemu
nartu pravijo:
>Uenec naj se v srednji oli naui im veje tevilo
lepih
pesmi, ki mu bodo ostale trajna duhovna last. On naj pesem vzljubi in spozna njeno lepoto e v zaetku svojega olanja<. In dalje: Uenci naj pojejo
eno-, dvo- in troglasne pesmi, narodne in v narodnem duhu zloene, a izbrane
primerno starosti uencev. Tega sva se pri izbiri pesmi strogo drala.
Velika
veina pesmi je narodnih, ostale so zloene v narodnem duhu. Le majhno
tevilo pesmi je umetnih, vendar so v preprostem
slogu zloene;
to so najve domovinske
in pa take, ki jih rabijo uenci pri olskih prireditvah.
Vse
so pa mladim grlom primerne
po obsegu. Tudi vsebinsko
so
neoporene.
Pesmi so vzete iz vseh delov drave. To nam narekujejo narodni,
pedagoki
in umetniki oziri. Kakor je naa narodna poezija edinstven pojav v svetovni
literaturi, tako je tudi naa narodna glasba nekaj svojevrstnega.
V razlinih
delih drave kae isto svojsko lice: drugae se na narod glasbeno
izraa
na severu, drugae na jugu. Tudi v narodni glasbi se v nai dravi
sreujeta
vzhod in zapad. Uitelj bo imel na danih zgledih dovolj prilike, da bo budil
v uencih zanimanje
za duhovno bogastvo in zunanjo raznolikost
nae narodne
pesmi.

Posebne ritmino-melodine
vaje, ki so bile v manjem obsegu v prvih
dveh izdajah, so v III. izdaji popolnoma odpadle. Prireditelja
stojita na staliu, da je umetno konstruirana ritmina vaja za uence na tej stopnji mrtva
ablona, ki nima nobene mikavnosti.
Najbolja ritmina vaja je iva
pesem.
Z a vsako poglavje,
ki ga uitelj trenutno obravnava,
pa naj bodo to notne
vrednosti,
pavze, takti, intervali itd., bo dobil dovolj primernih zgledov in
gradiva v pesmih,
ki so v drugem delu pevske vadnice. Te vrste
ritmine
in melodine vaje bodo tudi v smislu unega narta, ki pravi, naj bo teoretina razlaga v neposredni
zvezi s praktinim
delom. Za uence bo sploh
koristno, e predelajo
vsako pesem, ki se je bodo na novo uili,
najprej
kot ritmino vajo na enem tonu (na poljubnih zlogih, pa tudi s tekstom),
nato ele pojejo melodijo na poljubnih zlogih ali jo tudi solfeirajo (na zlogih do, re, mi...).
Tudi dinamino jo lahko predelujejo
v poljubni moi ali
tako kot je oznaeno. Na ta nain bo imel uitelj vedno dosti sveih
ritminih
in melodinih
vaj; uencem bo zbudil zanimanje
za novo pesem, sebi pa
prihranil
veliko truda pri tudiranju pesmi. Ni pa s tem reeno, da si ne
bi smel uitelj, e je za to dosti spreten in iznajdljiv,
sproti za vsako
poglavje
sestaviti samostojnih ritminih in melodinih
vaj.
Kljub temu, da je v 111. izdaji teoretina snov obravnavana
v druganem vrstnem redu kot v II. izdaji, morejo uenci rabiti tudi prejnjo
izdajo,
ker je snov v obeh izdajah ista, le da je v III. izdaji izpopolnjena.
Tudi
pesmi so v obeh izdajah po veliki veini ostale iste.

 I. O glasbi

in tonu. f.

Besedo muzika so rabili stari Grki kot skupno ime za lepe umetnosti,
posveene deveterim muzam, pokroviteljicam umetnosti. Pozneje je beseda
muzika pomenila samo glasbeno umetnost. Tako e danes.
Muzika glasba u p o r a b l j a samo tiste zvoke, ki nastanejo po p r a vilnih, e n a k o m e r n i h tresljajih zvonih teles, n a p r i m e r : strune n a goslih, n a
tamburici, n a k l a v i r j u itd. Te zvoke i m e n u j e m o g l a s o v e ali t o n e .
Kako n a s t a n e t o n ? e potegnemo z lokom po struni, se struna strese
z njo v r e d se strese tudi zrak, ki jo o b d a j a ; tako n a s t a n e j o zvoni valovi
ki se irijo po zraku in p r i d e j o do sluhovoda v n a e m uesu.
Tone lahko tvorimo s lovekim glasom, to i m e n u j e m o p e t j e , ali p a
z glasbilom instrumentom to i m e n u j e m o g o d b o . Loimo t o r e j p e t j e
ali v o k a l n o g l a s b o (latinsko: vox = glas) in g o d b o ali i n s t r u m e n t a l n o
glasbo.
Pevske tone tvorijo govorilni organi v lovekem telesu. To so: pljua,
s a p n i k , glasotvornici in raza glasilka. Iz plju p r i h a j a j o i zrak gre po s a p n i k u
navzgor mimo glasotvornic in ju spravi v tresenje. Z glasotvornicama v r e d
se trese tudi zrak in p r e n e s e t r e s e n j e do uesa. Uho to tresenje zazna kot
glas. Ce je glas u p o r a b e n v muzikalne ali p e v s k e n a m e n e , ga i m e n u j e m o
t o n . imbolj se glasilki treseta, tem m o n e j i je ton, im bolj sta napeti,
tem v i j i je ton in im dalji sta, tem n i j i je ton. V ustni in nosni
votlini se glas ojai in dobi p r i m e r n o b a r v o . (Po barvi tona loimo posamezne
pevce in posamezne instrumente).
loveki glas r a z l i k u j e m o po viini t a k o l e : s o p r a n (visoki glas) pojo
enske, deklice in deki p r e d mutacijo ( s p r e m e m b o glasu; muto = s p r e m e n i m ) ;
a l t (niji glas) pojo enske, deklice in deki p r e d mutacijo; t e n o r pojo visoki moki glasovi po mutaciji; b a s pojo nizki moki glasovi po mutaciji.
M e z z o s o p r a n ali srednji sopran lei med sopranom in altom; k o n t r a a l t
je zelo nizek alt; b a r i t o n ali visoki bas lei med t e n o r j e m in basom.
Ce pojo vsi glasovi isti n a p e v (melodijo), je to e n o g l a s n o p e t j e (unisono); ako pojeta dva razlina glasova dve razlini melodiji, je p e t j e d v o g l a s n o . Ako pojo trije glasovi tri razline melodije, je p e t j e t r o g l a s n o itd.
Ako pojo samo enske ali deki, je to e n s k i ali d e k i zbor. Samo
moki glasovi tvorijo m o k i z b o r (I. tenor, II. tenor, I. bas, II. bas). M e a n i z . b o r zdruuje enske (deke) glasove (sopran, alt) in moke glasove
(tenor, bas).
Glasbila (instrumente) delimo: 1. v g o d a l a : violina (gosli), viola, elo
(cello) in kontrabas. 2. p i h a l a : flavta, oboa, klarinet, fagot in kontrafagot.

3. t r o b i l a : trobenta, pozavna, kornet, rog, krilni rog, tuba in helikon.

4. t o l k a l a : mali in veliki boben, p a v k e , zvonki, trikot (triangel) in pokrovke.
Razen n a v e d e n i h glasbil u p o r a b l j a m o e klavir, orgle, harmonij, harfo,
celesto, saksofon in razna l j u d s k a g l a s b i l a , n a p r . gusle, tamburice, balalajke, mandolino, d u d e in harmoniko.
,

2. Znamenja

za. tone.

K a k o r i m a m o za soglasnike in samoglasnike z n a m e n j a , ki jih i m e n u j e m o

rke, tako imamo z n a m e n j a tudi za tone; i m e n u j e m o jih n o t e . Ta z n a m e n j a
so okroglaste glavice, poine ali neizpolnjene. Razline oblike not izraajo
razlino dolino tonov, k a k o r kae naslednji p r i m e r :
O

ii

celinka
i

polovinka

etrtinka

I
T

^ r osminka
^
^

estnajstinka

1
10

dvaintridesetinka

1
TT2

tiriinestdesetinka

3.

rtovje.

Viina ali niina tona se spozna po legi note v rtovju. rtovje obstoji
iz petih rt in tirih praznin. To je g l a v n o r t o v j e . rte in praznine
tejemo od s p o d a j navzgor.
I

4
i

= z = z z = = = z z z =

Za visoke in nizke tone n a m p a te rte n e zadoajo, zato u p o r a b l j a m o

e k r a t k e pomone rte n a d glavnim rtovjem in pod n j i m .
To je p o m o n o r t o v j e .

Pomone rte m o r a j o biti vedno v isti razdalji k a k o r glavne rte.

g 4. etrtin

k a in etrtinska

pavza

(nehaj).

Merilna enota v glasbi je e t r t i n k a , ki t r a j a en mah. etrtinka i m a

okroglasto polno glavico in v r a t

! =

J,

molk, ki t r a j a en m a h , se i m e n u j e e t r t i n s k a

Z n a m e n j e za p r e -

pavza

(nehaj)

P r a v i l a za p i s a n j e not. V enoglasnih pesmih so vratovi not obrnjeni na

desni strani navzgor in na l^evi navzdol . Ce lei glavica note pod srednjo rto,
so vratovi obrnjeni navzgor, e lei nad srednjo rto, pa navzdol. Nota, ki stoji na srednji
rti, ima lahko vrat obrnjen navzgor ali navzdol. V dvoglasnih pesmih imajo vse note
vijega glasu vratove obrnjene navzgor, nijega glasu pa navzdol. Pri notah na pomonih rtah napravimo najprej pomono rto, nato napiemo nanjo notno glavico. Cetrtinsko
pavzo piemo na drugo rto
pravimo r t a

. V zaetku rtovja napravimo navpino rto, ki ji

zaetnica.

5. Po/ovinka

in polovinska

pavza.

Polovinka t r a j a dva m a h a . I m a t o r e j vrednost dveh etrtink.

je etrtinki, le d a i m a neizpolnjeno glavico
p a v z a (nehaj) lei n a v a d n o n a tretji rti.

! +

J =

J .

Podobna

Polovinska

6. Celin k a in celinska

pavza.

j Noto, ki t r a j a tiri m a h e , i m e n u j e m o c e l i n k o o . Celinka ima t o r e j

vrednost tirih etrtink. V pisavi se celinka loi od polovinke po tem, da n i m a
vratu. C e l i n s k a

pavza

visi n a v a d n o n a etrti rti.

7. Osminka

in osminska

pavza.

Ako razdelimo noto etrtinko n a dva e n a k a dela, dobimo o s m i n k o .

T o r e j gresta dve osminki n a e n m a h . Osminka je po pisavi podobna etrtinki, le d a i m a n a koncu v r a t u zastavico 0

0.

Zastavica mora stati vedno na desni strani, naj piemo vrat navzdol ali navzgor.
e piemo dve ali ve osmink zaporedoma, jih lahko zdruimo s povpreno rto, ki
nadomestuje zastavice ^

J^ J^ ^

. Take osminke pojemo na en zlog.

Osminska

p a v z a 7 je p o d o b n a tevilki 7. P i e m o jo navadno med

drugo in etrto rto.

S 8. estnajstinka

in estnajstinska

pavza.

e razdelimo osminko n a dva dela, dobimo e s t n a j s t i n k o . T o r e j

gredo tiri estnajstinke na en m a b . estnajstinka je podobna osminki, le da

ima dve zastavici

p 0 . Isto velja za estnajstinsko pavzo Sj. Ve est-

M
najstink lahko zdruimo t a k o l e :
I m a m o e k r a j e notne vrednosti, ki se v n a v a d n i h p e s m i h n e u p o r a b -

*
ljajo. To so dvaintridesetinke

9. Podaljanje

j* in tiriinestdesetinke

not in pavz

J .

(nehajev).

Vrednost vsake note ali pavze l a h k o podaljamo, in to za d o l o e n o

ali za n e d o l o e n o dobo.
Za d o l o e n o dobo p o d a l j u j e m o vrednost note ali pavze s p i k o pri
noti ali pavzi, z d v e m a p i k a m a i n v e z a j e m.
Za n e d o l o e n o dobo p o d a l j u j e m o noto (pavzo) z d r a j e m , ki se
i m e n u j e tudi k o r o n a : ^
.
a) P i k a pri noti in pavzi (nehaju).
P i k a p r i noti (pavzi) podalja noto (pavzo) za polovico n j e n e vrednosti.
Na p r i m e r :
=

O' ~ o ^ o

I _L I

o.

o ^ S

I
0.

J +
0

0'

K
0 * 0

0} + ' 0 ^

0'h

^
*

j
Isto velja za pavze.

""

+ "
+

= 1 + 7

1'

= 7 +

9
b) Dvojna pika pri noti (pavzi).

Kadar piemo pri noti dve piki, podalja prva pika noto (pavzo) za polovico,
druga pa za etrtino vrednosti. Na primer:

J+ J

=- + - + i

e.. = e +
! I -L I -L I*1
e).. d + * + *
i
i
s
\

L. = 1 +

J+
t

_L i .

t f + 7

T X
,
Isto velja za pavze.

r-

1+]

- + i + ?

c) Vezaj.
Z vezajem zveemo dve noti i s t e v i i n e , drimo p a ju toliko asa,
kolikor sta obe s k u p a j vredni. Vezaj r a b i m o takrat, e p r v e note n e m o r e m o
s piko podaljati. Na p r i m e r :

J ; J

| J ; J

. Ce spojimo ve enakih

not iste viine, m o r a m o potegniti vezaj od notne glave do notne

glave.

4 0 0 0S J j i ^ d Lok, ki vee ve not r a z l i n e v i i n e , pove, da se pojo vse note na en zlog.

i) D r a j (korona).
D r a j piemo pod noto (pavzo) ali n a d njo

-0

Z drajem (korono) p o d a l j a m o noto ali pavzo za n e d o l o e n o dobo, navadno za polovico n j e n e vrednosti. Sicer pa je t r a j a n j e draja odvisno od
znaaja skladbe. Draj r a b i m o najvekrat pri sklepnem akordu.

10.

Takti.

Note veemo v skupine, ki enako asa trajajo. Te skupine i m e n u j e m o

takte. Kot z n a m e n j e za takt se rabita dve tevilki, pisani v obliki ulomka.
Na p r i m e r : -J-, -f,
f itd. Zgornja tevilka tevec pove, koliko notnih
enot je v vsakem taktu, spodnja imenovalec pa, k a k n e so te enote.
T a k t e loimo s pokonno rto, ki se i m e n u j e t a k t n i c a .
e vzamemo kot m e r i l n o enoto v taktu celinko, dobimo tako zvane
c e l i n s k e t a k t e , ki jih p a v glasbi le r e d k o u p o r a b l j a m o . To b i b i l i :
f (dvocelinski), f (tiricelinski), f (tricelinski), f (estcelinski) takti. Bolj pogosti so p o l o v i n s k i t a k t i , ki imajo polovinko za merilno enoto. Na p r i m e r :
f- (ali ) , | ,

-. Po veini p a so s k l a d b e pisane v e t r t i n s k i h

taktih.

Merilna enota jim je etrtinka. Na p r i m e r : f , , | (ali

f . Pogosti so tudi o s m i n s k i t a k t i z osminko kot merilno enoto. Na p r i m e r : , itd. Nota, ki
je v taktu merilna enota, t r a j a en mah. P o n j e j se r a v n a t r a j a n j e drugih not.
Ako pri izvajanju p e s m i strogo upotevamo vrednost not in pavz, imen u j e m o tako izvajanje ritmino.
R i t e m je t o r e j m e n j a v a n j e t o n o v in p a v z r a z l i n i h d o l i n .

11. Takti,

ki imajo

etrtinko

kot

merilno

enoto.

a) Dvoetrtinski takt.
N a j p r e p r o s t e j i takt je dvoetrtinski takt. Ta takt ima vrednost dveh
etrtink:

J'

W'

J '

skladbe stavimo k o n a j

J l ;

J-

Znamea

j e z a n j j e : f . Na koncu

j . Ti dve pokonni rti sta v glasbi to, k a r

p i k a n a koncu stavka.
Znamenje, ki pove, v kaknem taktu je skladba pisana, stoji vedno v zaetku
skladbe, v skladbi sami pa le tam, kjer se takt spremeni. Noben takt ne sme imeti
ne ve ne manj not ali nehajev (pavz), kakor jih kae zapisana mera.
Trajanje not (tonov) merimo z enakomernimi mahi. Vsak mah traja priblino
eno sekundo, po znaaju skladbe pa je lahko tudi hitreji ali poasneji.
2

V \ taktu je nota,
ki p r i d e na p r v i mah,
moneja, na drugi m a h
slabeja.

Dvoetrtinski takt taktiramo (mahamo) t a k o l e :

b) tirietrtinski takt.
Ako zdruimo dva dvoetrtinska takta v eno skupino, dobimo tirietrtinski takt. Z n a m e n j e z a n j j e :
Namesto tega pi4
emo tudi C ! .
tirietrtinski takt taktiramo takole:
V tirietrtinskem taktu je nota n a prvem
bolj n a g l a e n a , n a t r e t j e m m a n j .

mahu

2
\Y
1

c) Trietrtinski takt.
Trietrtinski takt ima vrednost treh etrtink.
T a k t i r a m o ga t a k o l e :
Znamenje zanj je:

Naglaen je p r v i m a h v taktu.

) Zloeni takti.
Razen
f in takta r a b i m o e d r u g e takte, ki i m a j o etrtinko za
merilno enoto. Le-ti so f , f , {, \ in
takt.
P e t e t r t i n s k i t a k t je zloen iz + f takta ali f + takta.
i :
i
1 2

; #

I
1

Taktiramo ga:

!
2

2
K.

3~'

I
4

I
5

->- x 4

ali

'

f
1

ali

si
i
Ti takti se r e d k e j e rabijo.
e s t e t r t i n s k i t a k t n a s t a n e , ako zdruimo dva trietrtinska takta
ali p a tri dvoetrtinske takte. Z n a m e n j e z a n j je f . Naglaen je t a k o :
i
r
i
T
I I
I
I
1 2
1 2 3
1 2
3
1 2
1 2
0
0
;

0
0
0
ali
i i
I I
I
I i
1 2
3 4
4 5 6
1 2 3
5 6

fr

Taktiramo g a :

Sedemetrtinski
i

t a k t je zloen iz f + f- ali iz + takta.

i i
1
0
I

4
0

1 2 3
0

Devetetrtinski

ali

i r~
3 1

i
2

1 2 3

t a k t je zloen iz treh trietrtinskih taktov.

i i

Dvanajstetrtinski

12. Takti,

4
takt

ki imajo

3
0

1
0

!
5

je zloen iz treh tirietrtinskih taktov.

osminko

za merilno

enoto.

e vzamemo osminko za merilno enoto, dobimo te-le t a k t e : ,

-f, f ,
f,
f in i / . Najpogosteje se rabita f in f takt. T a k t i r a n j e in naglasi so
isti k a k o r pri etrtinskih taktih z istim tevcem. T o r e j taktiramo in naglaamo f takt kakor ; f k a k o r itd.

13. Takti,

ki imajo

estnajstinko

za merilno

enoto,

so: TV' TT> TV> TV' T6' "HT IN "Hr- Taktiranje in naglasi so isti kakor pri etrtinskih
taktih z istim tevcem. Ti takti so bolj redki.

14. Takti,

ki imajo

polovinko

za merilno

enoto.

e vzamemo polovinko kot merilno enoto, dobimo celo vrsto novih

taktov. V r a b i so pa le f , -f, f in J- takt. Dvopolovinski takt piemo tudi
t a k o l e : ( p (allabreve takt). T a k t i r a n j e in naglasi so isti k a k o r pri etrtinskih
taktih z istim tevcem.

15.

Poudarek.

Slino k a k o r besede imajo tudi takti p o u d a r k e . Glavni p o u d a r e k v

vsakem taktu je r e d n o n a prvi noti. Dalji (zloeni) takti i m a j o p a tudi
enega ali ve stranskih poudarkov. P o u d a r j e n i del t a k t a se i m e n u j e t e k i
taktni del, n e p o u d a r j e n i p a l a h k i . Ako hoemo, da se sicer n e p o u d a r jena nota poudari, oznaimo to s posebnim z n a m e n j e m : a oziroma
ki se
i m e n u j e p o u d a r e k ali a k c e a t . K a d a r stoji to z n a m e n j e n a e p o u d a r j e n i
noti, t e d a j jo je t r e b a moneje poudariti k a k o r sicer.

Glede poudarkov v taktu pomni, da ne smejo biti prisiljeni, narejeni, ampak

naravni; saj to velja tudi za poudarek v navadnem govoru. Preve poudarjeno, sekano
petje je grdo. Melodija naj tee neprisiljeno, naravno, mehko vezano. Sploh se melodini poudarki ne krijejo vedno s taktovnimi.

16. Pred ta k t
e je prvi takt v skladbi nepopoln, ga i m e n u j e m o p r e d t a k t . P r e d t a k t
se dopolni v z a d n j e m taktu, tako da ele p r e d t a k t in zadnji takt tvorita skup a j en popoln takt. Na p r i m e r :
?
i

| | |

\ 0

Sto - ji,

I I I

I 0

sto - ji

17.

I I I

I 0

r a - vno

I I

I 0

II

II

po - lje.

Kljui.

Da doloimo notam lego in ime, u p o r a b l j a m o posebna z n a m e n j a , ki jih

i m e n u j e m o k l j u e . Klju piemo v zaetku vsake vrste, v s r e d i p a le takrat,
k a d a r z a m e n j a m o prvotni klju z drugim.
P r i p e t j u u p o r a b l j a m o v i o l i n s k i klju in b a s o v s k i klju. Violinski
klju r a b i m o za p i s a n j e visokih not. Za p i s a n j e nizkih tonov r a b i m o basovski
klju.
> Violinski se imenuje zato, ker so note za violino (gosli) pisane v tem kljuu.
Imenuje se pa tudi ge-klju, ker se je razvil iz rke g in ker oklepa njegov zavojek
drugo rto, na kateri stoji nota ge.

Basovski klju se imenuje tudi ef-klju.

Ef-klju se imenuje zato, ker ga zanemo pisati na etrti rti, kjer stoji
basovska nota ef.
Razen violinskega in basovskega kljua so rabili v prejnjih stoletjih e ve drugih kljuev. Do danes se je ohranil e ce-klju, v katerem so pisane note za violo.
F

Ta klju pa lahko piemo tudi na druge rte. S kljuem vred spremenijo

tudi toni svojo lego. Na katerikoli .rti stoji ce-klju, na isti rti je tudi ton ce. Po njem
se ravnajo imena drugih not.

18. Imena
Note n a rtah.

not

v violinskem

kljuu.

Note v prazninah.

Note pod rtami.

Note n a d rtami.

a.

ge

ha

ce

^
de

ce

ha

ge

P r e g l e d not v violinskem kljuu.

ge

ha

ce de

_ _ =
e

ef

ge

19. Naravna

ha

vrsta

ce de

el

= =
ge

==

ha

ce

tonov.

V glasbi u p o r a b l j a m o sedem glavnih tonov, ki se v n a d a l j e v a n j u navzgor in navzdol ponavljajo. Ti toni so: ce de e ef ge a .

h a ce. To vrsto tonov i m e n u j e m o n a r a v n o (ali diatonino) lestvico. Ker
je osmi ton n a r a v n i zakljuek lestvice, tejemo ta ton k lestvici, eprav je
le p o n a v l j a n j e prvega.
Vaneji toni v lestvici i m a j o posebna imena. P r v i ton se i m e n u j e
o s n o v n i t o n ali t o n i k a , etrti ton s u b d o m i n a n t a ( s p o d n j a d o m i n a n t a ) , peti ton d o m i n a n t a , sedmi ton v o d i l n i t o n . (Vodilni ton se
i m e n u j e zato, k e r vodi v poltonu navzgor v V I I I . stopnjo, ki je ponovitev
osnovnega tona). Vsaka lestvica se i m e n u j e po tonu, s k a t e r i m se prienja.
Na pr.: c e - l e s t v i c a , e - l e s t v i c a itd.
Stopnje v lestvici z a z n a m u j e m o t a k o l e :
1. s r k a m i : ce, de, e, ef, ge, a, ha, ce.
2. z r i m s k i m i t e v i l k a m i : I, I I , I I I , IV, V, VI, V I I , V I I I .
3. z zlogi: do, re, mi, fa, sol, la, si, do.
Zloge: do (ut), re, mi, fa, sol, la, si so vpeljali v 11. stoletju v Italiji.

20. Celi

toni

in

poltoni.

Naravna (diatonina) lestvica je sestavljena iz celih tonov in iz poltonov. Polton je n a j m a n j a mona r a z d a l j a med d v e m a tonoma. Cel ton obsega
dva poltona. K d a j je med d v e m a tonoma poltonska r a z d a l j a in k d a j celtonska,
nam pove uho. P a tudi oko m o r e to ugotoviti n a sliki k l a v i a t u r e (tipk n a
klavirju). C e l t o n j e t a m , k j e r j e e e n a t i p k a v m e s , p o l t o n p a
t a m , k j e r ni v m e s n o b e n e t i p k e .

V n a r a v n i lestvici so postopi u r e j e n i t a k o l e :
Med
I.
med
II.
med III.
med IV.
med
V.
m e d VI.
med VII.

in
in
in
in
in
in
in

II.
stopnjo
III.

IV.

V.

VI.

VII.

VIII.
,

ce
de
e
ef
ge
a
ha

de
e
ef
ge
a
ha
ce

je
je
je
je
je
je
je

cel ton,
cel ton,
pol ton,
cel ton,
cel ton,
cel ton,
polton.

Poltoni so t o r e j m e d I I I . in I V . in m e d VII. in V LIL s t o p n j o , d r u g o d so p a

celi toni, k a k o r je r a z v i d n o iz n a s l e d n j e s l i k e :

G-

1
1
1
1
1
1
1
1
1
Vi
Vi
Vi
1
Vi
ce de
e
ef
ge
a
ha
ce de e
ef
ge
a
ha
ce
Opomba: tevilka 1 pomeni celtonsko, tevilka V2 pa poltonsko razdaljo.

V s a k a l e s t v i c a , ki so v n j e j c e l i t o n i in p o l t o n i r a z v r e ni tako kakor v n a r a v n i lestvici, se i m e n u j e d u r o v a lestvica

( d u r u s trd).

21. Interval

(razlik).

I n t e r v a l (razlik) je r a z d a l j a m e d d v e m a t o n o m a . I n t e r v a l e m e r i m o
s s t o p n j a m i . im ve s t o p e n j o b s e g a k a k i n t e r v a l , t e m veji je. R a z l i k u j e m o
iste, m a l e , velike, zveane in z m a n j a n e i n t e r v a l e , k a r n a m bodo p o k a z a l a
naslednja poglavja.
1) p r i m a o b s e g a e n o s t o p n j o ,
2) s e k u n d a
d v e stopnji,
3) t e r c a
tri s t o p n j e ,
4) k v a r t a
tiri s t o p n j e ,
pet stopenj,
5) k v i n t a
est s t o p e n j ,
6) s e k s t a
sedem stopenj,
7) s e p t i m a

8) o k t a v a o b s e g a osem s t o p e n j ,
9) n o n a

devet stopenj,
10) d e c i m a

deset s t o p e n j .
Intervale lahko tejemo od poljubnega tona navzgor (rastoi intervali) ali navzdol
(padajoi intervali).

22.

Prima.

P r i m a n a s t a n e , a k o se isti ton p o n a v l j a n a isti stopnji. P r i m e so i s t i

i n t e r v a l i (razliki).
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
t
. 1.

5.1.

. 1.

. 1.

. 1.

23.

. 1.

. 1.

. 1.

Sekunda.

S e k u n d a obsega d v e s t o p n j i . Cele tone i m e n u j e m o v e l i k e s e k u n d e ,

poltone p a m a l e s e k u n d e . I m a m o t o r e j v e l i k e in. m a l e s e k u n d e .

I.

II.

III.

IV.

=t

a <g-

v. 2.

=t=t
s)
v. 2.

m. 2.

v. 2.

24.

V.

VII.

VI.

- g ' is.

t=
v. 2.

m. 2.

v. 2.

VIII.

e^I
v. 2.

Terca.

T e r c a obsega tri s t o p n j e . V p i s a v i je terco l a h k o spoznati, k e r leita

n j e n i noti n a s o s e d n j i h rtah,

sosednjih

.j

-J

prazninah.

^
v

|l--41
v

ali p a

Razlikujemo v e l i -

k e in m a l e terce. V e l i k a t e r c a o b s e g a d v a cela t o n a , m a l a t e r c a p a e n cel

ton in e n polton. Velike t e r c e so v n a r a v n i lestvici n a I., I V . in V. stopnji, n a
v s e h ostalih s t o p n j a h so male. T e r c o z a d e n e m o n a j l a j e , ako si m i s l i m o m e d
o b e m a t o n o m a izpueno stopnjo.
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.

v. 3.

m. 3.

m. 3.

v. 3.

v. 3.

m. 3.

m. 3.

v. 3.

 25.

Kvarta.

K v a r t a obsega tiri s t o p n j e . Na vseh s t o p n j a h n a r a v n e lestvice so i s t e k v a r t e , le n a e t r t i s t o p n j i je z v e a n a . Cista k v a r t a o b s e g a veliko

terco in m a l o s e k u n d o (ali o b r a t n o : m a l o terco in v e l i k o sekundo). Z v e a n a
k v a r t a o b s e g a veliko terco in veliko s e k u n d o .
I.

II.

P
i . i
*
v. 3.
| m. 2. | m. 3.

EfP
|

i. -4.
i JJ
NOT

III.

I m. 3.

ti

, v. 2. | m. 3.

"

^ 1\
pXI

, v. 2. | v. 3.

MJL fJ

- r1 "

o-

, v. 2. | v. 3.

P
f-

, m. 2.

~ O- Fft

I m. 3.
| v. 2. I v . 3.
1 " " 1
i
. 4.
g. 4.
. 4.
V

1
"Si

VIII.

VII.

V.

g. 4.

. 4.

VI.
J
51
* f

IV.

K v a r t e so p o s e b n o v m e l o d i n e m postopu n a v z g o r k r e p k e in znailne.

26.

Kvinta.

K v i n t a obsega pet s t o p e n j . Na v s e h s t o p n j a h n a r a v n e lestvice so i s t e

k v i n t e , le n a s e d m i s t o p n j i je z m a n j a n a . Ako z n a a r a z d a l j a m e d o b e m a
t o n o m a i n t e r v a l a e n o veliko in eno m a l o terco (ali obratno), je to ista
k v i n t a ; e z n a a dve m a l i terci, je to z m a n j a n a k v i n t a .
I.

II.

III.

i. 5.
r
/k

m. 3.

V.
\ \

:hi m
=i s^
f
-J 9
F1

p - ^ - j - J i
v. 3.

IV.
:

m. 3. | v. 3. 1m. 3. i v. 3.
g. 5.
g. 5.

v. 3. , m. 3. I v. 3. | m. 3. |
g. 5.

g. 5.

VI.
1
-a

VII.
VIII.
i .
*
fa
c TT

r
t
ti
M
p p - E - H ij
i
J- ii
gi. 3. i v. 3. m. 3. i m. 3. v. 3. | m. 3. |
g. 5!

zm. 5.

g. 5.

27.

Seksta.

S e k s t a o b s e g a est s t o p e n j . V e l i k a s e k s t a v s e b u j e isto kvinto in vel i k o s e k u n d o , m a l a p a isto k v i n t o in m a l o s e k u n d o (ali p a z m a n j a n o

.2
#

kvinto in veliko s e k u n d o ) . V n a r a v n i lestvici so n a I I I . , VI. in V I I . s t o p n j i

m a l e sekste, d r u g o d v e l i k e sekste.
II.

I.

. 5.

V.

IV.

III.

=t=t I

| v. 2. | . 5. , v. 2. | 8. 5 | m. 2. | . 5. , v. 2. | . 5. , v. 2. |
v. 6.

v. 6.
VI.

v. 6.

v. 6.

m. 6.

VIII.

VII.

-(2

i i i r n i ^

. 5. , m. 2. | zrn. 5., v. 2. | . 5. , v. 2.
m. 6.

m. 6.

v. 6.

2S.

Septima.

S e p t i m a obsega s e d e m s t o p e n j . Loimo
V e l i k e s e p t i m e so v n a r a v n i lestvici n a p r v i
s t o p n j a h so m a l e s e p t i m e . V e l i k a s e p t i m a i m a
m a l a p a isto kvinto in m a l o t e r c o (oziroma
terco).

I.

II.

. 5.

v. 3.

Jt

1 .5.

f i

m. 3.
m. 7.

:
*
e[1_

IV.

VII.
- f i

m. 7

m. 7.

VI.
1

III.

| . 5. | m. 3. | . 5. , m. 3. | . 5. , v. 3.

v. 7.
V.

v e l i k e in m a l e s e p t i m e .
in etrti stopDji, n a d r u g i h
isto kvinto in veliko terco,
z m a n j a n o kvinto in v e l i k o

s-

VIII.
+rs N
4P

. 5. , m. 3. 1 zm. 5. | v. 3. I . 5. , v . 3 .
v 7.
m. 7.
m. 7.

, 41
|

Skok v septimo navzgor (ce ha) lae zadenemo, e si mislimo, da je ton ha

vprav pred osmo stopnjo ce; pa tudi septimni skok navzdol ni teko zadeti, ker je
de predzadnji ton padajoe tonovske lestvice.

 29.

Oktava.

Oktava o b s e g a osem s t o p e n j . Vse o k t a v e i m a j o isto kvinto in isto

k v a r t o , le o k t a v a n a VII. stopnji i m a z m a n j a n o kvinto in zveano k v a r t o .
Vse o k t a v e so i s t e .
I.

II.
4

-
. 5.

. 4.

3=3=*=!=
| g. 5. | . 4. | . 5. |

. 8.
V.

. 8.
VII.

VI.

iiF^r 1 Pr n

-4
r

IV.

III.

. 4.

| . 5. | . 4. |

g. 8.

. 8.

VIII.

rT r f - i i
J:11

IJ

| . 5. [ . 4. | . 5. | S. 4. | zm. 5. | zv. 4. | . 5. | . 4. |
5. 8.

. 8.

30.

. 8.

Nona.

Nona obsega devet stopenj. None so v e l i k e in m a l e . Velika nona obsega isto

oktavo + veliko sekundo; mala nona obsega cisto oktavo -j- malo sekundo.
^ ja

.a

a
I . 8. | v. 2. .8. |v.2. . 8. | m. 2. .8. | v.2. .8. | v.2. . 8. | v.2. .8. | m.2 .8. | v.2. |
I.
v. 9.

II.
v. 9.

III.
m. 9.

IV.
v. 9.

31.

V.
v. 9.

VI.
v. 9.

VII.
m 9.

VIII.
v. 9.

Decima.

Decima obsega deset stopenj. Decime so v e l i k e in m a l e . Velika decima obsega isto oktavo + veliko terco; mala decima obsega isto oktavo + malo terco.

o- - -

| . 8. | v. 3. . 8.|m.3. c. 8. |in.3.|. 8. | v. 3. . 8. | v. 3. |. 8. |in.3. . 8. | m. 3. . 8., v. 3. |

I.
v. 10.

II.
m. 10.

III.
m. 10.

IV.
v. 10.

V.
v. 10.

VI.
m. 10.

VII.
m. 10.

VIII.
v. 10.

P r i m a , k v a r t a , k v in ta i n o k t a v a so t o r e j i s t i i n t e r v a l i .
K v a r t e so t u d i z v e a n e , k v i n t e z m a n j a n e . V s i d r u g i i n t e r v a l i so v e l i k i ali m a l i .

32. Obraanje

intervalov.

I n t e r v a l (razlik) o b r n e m o , e od d v e h tonov p o s t a v i m o s p o d n j e g a za
o k t a v o v i e ali g o r n j e g a za oktavo nie. Na p r i m e r :

=3l

P r i o b r a a n j u dob m o :
z prim oktave
1 + 8 = 9
z sekund septime 2 + 7 = 9
z terc s e k s t e
3 + 6 = 9
z kvart kvinte
4 + 5 = 9
z kvint kvarte
5 + 4 = 9
z s e k s t terce
6 + 3 = 9
z septim sekunde 7 + 2 = 9
z oktav p r i m e
8 + 1 = 9
in
o
b
r
n
j
e
n
e
g
a
i
n
t
e
r
v
a l a znaa v e d n o 9).
(Vsota p r v o t n e g a
Prvotni
intervali

I
. 1

Obrnjeni
intervali

v. 2

v. 3
a

.i

o
m. 7

5
m. 6

.4
a
'ZOL^Z.
:.

. 5

-v
. 5

11

v. 6

v. 7

ffl-ffl-

II
. 4

cA

m. 3

m. 2

. 1

P o m n i : P r i o b r a a n j u o s t a n e j o isti i n t e r v a l i v e d n o isti. Iz velikih

i n t e r v a l o v n a s t a n e j o m a l i , iz m a l i h veliki, iz z m a n j a n i h zveani, iz zveanih
z m a n j a n i . I n t e r v a l o v , ki so veji od oktave, n e m o r e m o obrniti.

33. Konsonanni

in disonanni

intervali.

e zaigramo ali zapojemo primo, terco, isto kvarto, isto kvinto, seksto ali oktavo (seveda oba tona istoasno), lahko ugotovimo, da se ti intervali umirjeno glasijo,
uho jih obuti kot intervale, ki ne zahtevajo nobenega nadaljnjega gibanja in razvoja.
e pa zaigramo ali zapojemo sekundo, zveano kvarto, zmanjano kvinto ali septimo,
uho uti, da silijo ti intervali nekam naprej; umirijo se in nas zadovoljijo ele takrat,
ko jih razveenioc v kakega prej imenovanih intervalov. Po znaaju loimo torej dve
vrsti intervalov: konsonanne in disonanne intervale (con-sonare = skupaj zveneti;

dis-sonare = narazen zveneti). H konsonancam (so-zvojem) pritevamo vse iste intervale (prime, kvarte, kvinte in oktave), dalje terce i n s e k s t e ; k disonancam (raz-zvojem)
pa sekunde, septime in vse zveane in zmanjane intervale.
Ne smemo pa konsonanc in disonanc tako razumevati, da se prve sliijo lepo,
druge pa grdo. Saj dobimo e v najbolj preprosti narodni pesmi disonance, pa nam
pesem vendar ugaja. Skladba, zloena iz samih konsonannih intervalov, bi bila prazna,
dolgoasna. ele disonance, ki se menjavajo s konsonancami, skladbo poivijo, ker prinesejo vanjo gibanje. Pa pa stoji na koncu skladbe skoraj vedno konsonanca, da se
skiadba lepo umiri.

34. Mo
jemo

in stopnjevanje

glasu,

Za mo in s t o p n j e v a n j e glasu i m a m o p o s e b n a z n a m e n j a , ki jih i m e n u d i n a m i n a z n a m e n j a . Oznaujemo jih s temi k r a t i c a m i :

pp = pianissimo
= zelo tiho,
p = piano
= tiho,
m p = m e z z o p i a n o = s r e d n j e tiho,
mf = mezzoforte = s r e d n j e glasno,
f = forte
= glasno,
ff = fortissimo
= zelo g l a s n o ,
sfz = s f o r z a n d o
= s poudarkom,
c r e s c e n d o ( o k r a j a n o : cresc.) -=c = n a r a a j o e ,
d e c r e s c e n d o ( o k r a j a n o : decresc.)
= pojemajoe,
d i m i n u e n d o ( o k r a j a n o : dim.) = z m a n j u j o e ,
morendo umirajoe,
marcato = poudarjeno.

R a z e n n a v e d e n i h znakov je e veliko p o d r o b n i h oznab, ki se pa b o l j

redko uporabljajo.

35. Brzina

(tempo)

Brzina je hitrost, s k a t e r o s k l a d b o i z v a j a m o . M e d n a r o d n i izraz za brziEO

je t e m p o . N a v a d n o r a z l i k u j e m o tiri s t o p n j e b r z i n e in s i c e r : 1. p o a s n o ,
2. z m e r n o , 3. h i t r o in 4. zelo h i t r o brzino.
1. P o a s n a
Largo
Larghetto
Lento
Grave
Adagio

=
=
=
=
=

brzina:
iroko,
m a n j iroko,
zategnjeno,
teko, r e s n o ,
poasi.

3. H i t r a b r z i n a :
Allegro
= hitro,
A l l e g r e t t o = z m e r n o hitro.
Con moto gibno,
Animato
= navdueno.

2. Z m e r n a
Andante
Andantino
Sostenuto
Maestoso
Moderato

brzina:
= v m i r n i hoji,
= lahno,
= zadrano,
= veliastno,
= zmerno.

4. Z e l o h i t r a b r z i n a :
Con b r i o
= ognjevito,
Vivace
= ivahno,
Presto
= zelo hitro,
P r e s t i s s i m o = k a r mo h i t r o .

Brzino s p r e m e n i m o z b e s e d a m i : poco = malo, molto zelo, p i u b o l j '

non t r o p p o = n e p r e v e .
r a l l e n t a n d o ( o k r a j a n o rall.)
r i t a r d a n d o ( o k r a j a n o ritard.)
r i t e n u t o ( o k r a j a n o riten.)
s t r i n g e n d o ( o k r a j a n o string.)
a c c e l e r a n d o ( o k r a j a n o accel.)
p i u mosso = m a l o h i t r e j e ,
a tempo ali: tempo primo

=
=
=

polagoma
polagoma
zadrano,
polagoma
polagoma

prvotna

poasneje,
poasneje,
hitreje,
hitreje,

brzina.

Za tono merjenje brzine imamo posebno pripravo, ki se

imenuje m e t r o n o m .
Cim vie pomaknemo ute na kazalcu, tem poasneje kazalec niha in narobe. tevilke na razpredelnici kaejo, kolikokrat na minuto nihalo zaniha. Tako pomeni oznaba pri pesmi
tev. 60 M. M. J = 84: pomakni ute na tevilko 84, pa bo nihalo kazalo brzino, ki jo skladatelj za izvajanje pesmi zahteva.

36. Vianje

in nianje

tonov

naravne

vrste.

Vsak ton n a r a v n e v r s t e l a h k o zviamo ali z n i a m o za pol tona ali tudi

za ve s t a k o z v a n i m i p r e s t a v n i m i z n a k i . Ti s o : a) v i a j
b) n i a j [?,
c) v r a a j
) d v o j n i v i a j x , d) d v o j n i n i a j b k
Vsi p r e s t a v n i z n a k i v e l j a j o za vse note istega i m e n a in iste viine do
p r i h o d n j e t a k t n i c e ; t o r e j p r e n e h a mo p r e s t a v n i h z n a k o v jj, b, tj e l e 8 P r i "
h o d n j i m t a k t o m . P r i n o t a h , p o d a l j a n i h z v e z a j e m , s e g a mo p r e s t a v n i h
z n a k o v ez taktnico.

i^lpsi =i ^ g p l
P r e s t a v n e z n a k e m o r a m o p i s a t i n a t a n k o p r e d noto.
Napano p i s a n i znaki.

Pravilno pisani znaki.

Sapami i^psiita
a) V i a j (ij).
Z v i a j e m zviamo ton za p o l t o n a , i m e n u n o t e p a d o d a m o k o n n i c o
- i s . Na k l a v i a t u r i so zviani toni n a d e s n i s t r a n i p r v o t n i h tonov.

ce

cis

de

dis

eis

e!

fis

ge

gis

ais

ha

his

ce cis

b) Niaj ( b ) .
Niaj znia ton za p o l t o n a in d a noti k o n n i c o - e s . Z a r a d i n e r o d n e i z g o v a r j a v e se n a m e s t o e - es in a - es u p o r a b l j a es in as. N a m e s t o h e s
r e e m o l a h k o tudi b e . Na k l a v i a t u r i so zniani toni n a levi s t r a n i p r v o t n i h
tonov.

ce

ces

de

des

es

ef

fes

ge

ges

as

ha

hes

ce

ces

Nekatere skladbe imajo takoj za violinskim kljuem predpisanih ve ali manj

viajev oziroma niajev. Ti prestavni znaki pomenijo: vsi toni, ki imajo isto ime kot
prestavni znak, so zviani oziroma zniani. e je predpisan v skladbi viaj fis, moramo
vse note ef zviati v fis. e sta na primer predpisana hes in es, moramo vse ha zniati
v hes, vse e pa v es itd.
c) V r a a j ([j).
V r a a j postavi ton v p r v o t n o lego in da noti p r v o t n o ime.
"it
m

p
E

i
j
ge

uiJ d' L1
gis

ge

tri

ki

ha

ce

:Fgr
ce

hes

i ) Dvojni v i a j (x).
Ton l a h k o zviamo ali zniamo tudi za dva poltona ( = za cel ton).
Za dvojno z v i a n j e r a b i m o p o s e b n o z n a m e n j e : x ; d v o j n i v i a j z v i a t o n
z a d v a p o l t o n a i n d a n o t i k o n n i c o - i s i s.
4-M*

Ti1
1 - -O1
- -ii -ir -
T" - 1 K-Sf
H-
3 g
X
o
'SlZTCIce - cisis de - disis e - eisis ef - fisis ge - gisis a - aisis ha - hisis

ce - cisis

d) D v o j n i n i a j (j? [?).
Za d v o j n o z n i a n j e p i e m o d v o j n i n i a j

"iir r

note dobe konnico - eses.

'
1'
' 1 1 L 1 "' 1

r
"H
o \y\? aSWs>: "d
t
y
ftdce - ceses ha-heses a - ases ge-geses ef-feses e - eses de - deses ce - ceses

D v o j n e g a v r a a j a n e r a b i m o . T u d i e h o e m o p r e k l i c a t i d v o j n o z v i a n j e
ali znianje, p i e m o s a m o e n v r a a j . Na p r i m e r :

cisis
Kadar

ce

heses

ha

ce

je t r e b a p r e k l i c a t i le e n k r a t n o z v i a n j e ali znianje, t e d a j se

v r a a j p i e v zvezi z v i a j e m

ali n i a j e m tj t>. Glej n a s l e d n j i p r i m e r :

heses - hes

cis

37. Zveanje

eses - es

gisis -

in zmanjanje

intervalov.

Velikost vsakega intervala lahko poljubno spremenimo. Interval lahko zveamo

ali zmanjamo. Tako lahko na primer napravimo iz malega intervala velikega, e spodnji
ton zniamo za pol tona ali zgornjega zviamo. Iz velikega intervala dobimo malega,
e zgornji ton za pol tona zniamo ali spodnjega za isto toliko zviamo. Ravno tako
lahko naredimo iz zveanih kvart iste kvarte ali iz zmanjanih kvint iste kvinte. Velike intervale lahko e zveamo in male e zmanjamo.
Zgledi:
Prvotni
Spremenjeni
Prvotni
Spremenjeni
interval.
interval
interval.
interval
z znianim z zvianim
z znianim z zvianim
zgor. tonom. spod. tonom.
spod. tonom. zgor. tonom.
i-. [ F + r i R f-l
J
||
\1
- m s m m
v. 3.
v. 3.
m. 3.

tSttrzti
zm. 5.

3=
. 5.

i
v. 3.

i
zv. 3.

11
. 4.

zv. 4.

. 5.

i
m. 3.

zv. 3.

. 4.

zm. 3.

Za doloitev intervala sta vedno odloilna prvotna (naravna) tona

Tako je ge-his ;

&-EE

zm. 3.
intervala.

jj terca (zveana), eprav bi bila to za uho ista kvarta.

Prvotna tona sta namre ge-ha. Ta interval ostane vedno terca, eprav oba tona e
tako zviamo ali zniamo. Tudi interval e - f e s

ostane vedno

sekunda

(zmanjana), eprav je to za uho ista prima. Prvotna tona sta namre e-ef. Ta dva
doloata intervalu ime.

38.

Trozvoki.

Trozvok je z v e n e n j e t r e h tonov, ki so o d d a l j e n i m e d s e b o j za terco.

T o r e j sta v trozvoku obseeni dve terci. T e r c e so p a velike in m a l e . e
je p r i trozvoku s p o d a j v e l i k a t e r c a , z g o r a j m a l a , se i m e n u j e trozvok v e l i k i
( a l i d u r o v ) t r o z v o k . e je s p o d a j m a l a , z g o r a j v e l i k a terca, je to m a l i
( a l i m o l o v ) t r o z v o k . e sta obe terci mali, j e to z m a n j a n i t r o z v o k .
e sta o b e terci veliki, je to z v e a n i t r o z v o k . V n a r a v n i (diatonini)
lestvici so v e l i k i , m a l i in z m a n j a n i trozvoki. Veliki trozvoki so n a
I., IV., V., (VIII.) stopnji. K e r stoje ti trozvoki n a glavnih s t o p n j a h , se i m e n u j e j o g l a v n i t r o z v o k i . M a l i t r o z v o k i stoje v d u r o v i lestvici n a II.,
I I I . , VI. stopnji, z m a n j a n i trozvok pa n a VII. stopnji.
Trozvoki v n a r a v n i l e s t v i c i :
I.
II.
III.

IV.

V.

VI.

VII.

VIII.

rj
g:

m.

v.

39.

v.

Tetrakordi.

Lestvica je v r s t a o s m i h tonov. e r a z p o l o v i m o lestvico, d o b i m o d v e

tiritonski vrsti. T a k a tiritonska v r s t a se i m e n u j e t e t r a k o r d . ( T e t r a k o r d
je g r k a b e s e d a : t e t t a r a = tiri, c h o r d e = struna).
Prvi t e t r a k o r d se pri e n j a s toniko (prvo stopnjo), zato se i m e n u j e t o n i n i t e t r a k o r d ; d r u g i se
p r i e n j a z d o m i n a n t o (peto stopnjo), zato se i m e n u j e d o m i n a n t n i t e t r a k o r d .

l
Va
1
l
/
V s a k t e t r a k o r d , ki obsega dva cela t o n a in en polton (l + 1 + J / 2 ),
se i m e n u j e d u r o v t e t r a k o r d . N a r a v n a lestvica je s e s t a v l j e n a iz d v e h durovih t e t r a k o r d o v , ki ju s p a j a cel ton m e d etrto in p e t o stopnjo.

1. t e t r a k o r d
I s

"
' r g r 1

i
'
1

cel ton

t-

*,

2. t e t r a k o r d
.
1

'r
1

1
Vs

T e t r a k o r d , ki j e s e s t a v l j e n tako, da i m a polton v s r e d i n i (1 +
se i m e n u j e molov t e t r a k o r d .

II

/2

i1i

 40. Durove

lestvice

z viaj i.

Do z d a j p o z n a m o s a m o n a r a v n o ali c e - d u r o v o lestvico. L a b k o p a
p o s t a v i m o d u r o v o lestvico n a v s a k ( ton, n a j s i b o n a r a v e n , zvian ali znian. G l a v n o je, d a i m a n o v a lestvica p o l t o n m e d I I I . IV., V I I . ' V I I I .
stopnjo, d r u g o d p a cele tone. Poiimo n a j p r e j lestvico, ki je c e - d u r o v i
n a j b o l j s o r o d n a (najblija) in se od n j e n a j m a n j r a z l i k u j e . Ta lestvica se bo
p r i e l a z d r u g i m t e t r a k o r d o m ce - d u r o v e lestvice

Da d o b i m o lestvico, m o r a m o t e t r a k o r d dopolniti do o s m e g a tona.

II.
f r

rh

lil.

IV.

. V. , :

0-

IZ.
1

VIII.

1__
1

VII.

VI.

J
1

v,

T a lestvica se i m e n u j e g e - l e s t v i c a , k e r se p r i e n j a s tonom ge. Ni p a

e d u r o v a l e s t v i c a : i m a sicer polton m e d I I I . IV. stopnjo, n e p a m e d
V I I . V I I I . Da d o b i m o polton m e d VII. V I I I . stopnjo, m o r a m o VII. stopn j o zviati za pol tona.
I.

III.

II.

:
1

IV.

V.

VI.

VII.

VIII.

f:

v*

T a k o d o b i m o g e - d u r o v o lestvico, ki se r a e l i k u j e od c e - d u r o v e s a m o
po tonu fis:. Vsi d r u g i toni so tudi v c e - d u r o v i lestvici.
Da ni treba v pesmi, ki je pisana v ge-durovi lestvici (ali kratko v ge-duru), pred
vsakim tonom efc pisati viaja, ga piemo kar v zaetku skladbe in sicer za violinskim
kljuem na peti rti. Ta viaj pomeni: v tej skladbi je vsak ton ef zvian v fis. e
hoemo v tej skladbi imeti kak ton ef, moramo pred noto postaviti t}. Tudi za druge lestvice velja isto: prestavne znake piemo v zaetku vrste za violinskim kljuem.

i
fis

fis

ef

r i

fis

Na isti nain, kot smo dobili iz c e - d u r o v e lestvice g e - d u r o v o ,

iz g e - d u r o v e n a s l e d n j o lestvico itd.

dobimo

Zakaj sploh rabimo razline tonovske vrste?

1. Ker bi bile skladbe, pisane samo v eni tonovski vrsti, preve enoline.
2. Za vse pesmi ne moremo rabiti samo ene tonovske vrste, ker bi bile nekatere prenizke, druge previsoke, zato jih je treba postaviti v primerno viino.

3. Vsaka tonovska vrsta ima poseben znaaj: ena je vesela, ivahna, svetla, druga
mehka, mirna, slovesna itd. Velikokrat se skladatelj pri izbiri tonovske vrste tudi
na to ozira.
..
'
Pregled

durovih

G-dur 1 #

lestvic

z v i a j i:

Glavni trozvoki na I., IV. in V. stopnji.

*=
I.

IV.

V.

*/.

i.

IV.

v.

*/.

i.

IV.

v.

v2

i.

IV.

V.

v2

I.

IV.

V.

V*

V*

I.

IV.

V.

v.

v*

i.

IV.

V.

lestvice

z niaj i.

v*
-dur 2 J

A-dur 3 #

E - d u r 4 ||

H-dur S #
i r

F i s - d u r 6 ji

Cis-dur ?
r-O-iJtt-ftTT

4/. D urove

D u r o v e lestvice z v i a j i smo zaeli s kvinto p r e j n j e lestvice. Lestvice

so se t o r e j d v i g a l e p o k v i n t n e m k r o g u n a v z g o r . L a h k o p a z a e n j a m o n o v e
lestvice t u d i po k v i n t n e m k r o g u navzdol. To so d u r o v e l e s t v i c e z n i a j i.

P r v a lestvica, k i jo n a ta n a i n d o b i m o , se p r i n e s tonom ef. D a d o b i m o

v p r v e m t e t r a k o r d u te lestvice polton m e d I I I . I V . stopnjo, m o r a m o e t r t o
s t o p n j o za pol tona zniati.
I.

II. III. IV.

I.

II. III. IV.

V. VI. VII. VIII.

l l 1 / *
~
1 1 4/a
1
1 1
v>
E f - d u r i m a e n p r e s t a v n i z n a k , to je hes (be). P i e m o ga n a t r e t j i rti. Na
isti nain d o b i m o n a s l e d n j e d u r o v e lestvice z niaji.
Pregled

durovih

lestvic

niaji.

Glavni trozvoki na I., IV. in V. stopnji.

F - d u r 1 t>

i - i
it:

V.

Vs

1.

i=i=*

t-

zdi
V.

IV.

Hes-dur 2 P

fe^^isteiiiSii^rEli
V*

I.

IV.

V.

IV.

v.

IV.

V.

E s - d u r 3 \>

E f f e s j i k , . -vi*

v
As-dur 4 b

Vs

D e s - d u r 5 t>
f-JL-^ : i - - t E S E S
Vs

1-1!t- r - t - f a - f r f - f - d

I.

IV.

v.

1.

IV.

v.

v2

1.

IV.

v.

Vs

Ges-dur 6 t

,-Tfc^-ba--^
v2
C e s - d u r 7 i?
rfcfcuIJ r

=t
/2

i-dd

 42. Molove

lestvice.

Razen durovih lestvic i m a m o e t a k o z v a n e m o l o v e l e s t v i c e . Dur o v e lestvice i z h a j a j o od osnovnega tona ce, molovim pa je osnovni ton a.
I. II. III. IV.
$=

' =
%
1 V

V. VI. VII. VIII.

i
x
k 1

p - f
1F
1

-i
V2

___4
- t ^ t l - * : :
1
1 /> 1

K e r je ta lestvica s e s t a v l j e n a iz s a m i h n a r a v n i h tonov, se i m e n u j e
n a r a v n a a - m o l o v a l e s t v i c a . R a b i m o jo n a v a d n o le v p a d a j o i h postopih. Ta lestvica i m a polton m e d I I . I I I . in m e d V. in VI. stopnjo. Nima
p a vodilnega tona, ki bi v poltonu vodil od VII. s t o p n j e v VIII. Ker n a e
u h o n e k a k o z a h t e v a polton m e d VII. in V I I I . stopnjo, so e od n e k d a j po
zgledu d u r o v i h lestvic zvievali v n a r a v n i molovi lestvici VII. stopnjo, d a
so dobili poltonsko r a z d a l j o (vodilni ton) m e d VII. V I I I . stopnjo. Na ta
n a i n dobimo novo obliko molove lestvice.
I. II. III. IV.

Vi

V. VI. VIL VIII.

V j l 1 /* V,

Vj 1*/I S

1^2

Ta lestvica se i m e n u j e h a r m o n i n a m o l o v a l e s t v i c a . Z a r a d i ner o d n o razvrenih intervalov se teko poje. V lestvici so n a m r e t r i j e poltoni, m e d VI. in VII. stopnjo p a celo p o l d r u g i ton (zveana s e k u n d a ) . Zato
v t e j lestvici zviujemo e VI. stopnjo, d a jo p r i b l i a m o VII. stopnji.
Ker se ta lestvica laje p o j e in j e
I. II. III. IV.
V. VI. VIL VIII.
bolj m e l o d i n a kot p r e j n j a , se imep-ft-)
raft*f~~n nuie m e l o d i n a m o l o v a lest0
pgsiE
*r
ETE-""^
v i c a . Njen p r v i t e t r a k o r d je mo> d r u g i j e p a povsem
enak
d u r o v e m u . e p o j e m o ali i g r a m o
melodino molovo lestvico navzdol, t e d a j VI. in VII. stopnje ve ne zviujemo.
Navzdol je t o r e j p o p o l n o m a e n a k a n a r a v n i lestvici.
Vsaka molova lestvica i m a t o r e j tri o b l i k e : iz n a r a v n e lestvice dobimo h a r m o n i n o , iz te p a m e l o d i n o molovo lestvico.
Viajev, ki smo jih pisali v h a r m o n i n i ozir. melodini lestvici p r e d
VI. ozir. VII. stopnjo, pa v molu n e p i e m o v zaetku s k l a d b e , a m p a k sproti,
k e r jih n e r a b i m o stalno, a m p a k le od p r i m e r a do p r i m e r a . A - m o l t o r e j
n i m a n o b e n e g a v i a j a ali n i a j a (kakor ce-dur), zato i m e n u j e m o a-mol in ce-dur
v z p o r e d n i lestvici. K vsaki d u r o v i lestvici n a j d e m o v z p o r e d n o molovo
lestvico, a k o g r e m o m a l o terco nie. K molovi lestvici p a n a j d e m o v z p o r e d n o
durovo lestvico, ako g r e m o malo terco v i e . ( P r i m e r j a j t e p r e g l e d p r e s t a v n i h
znakov 42 c.)
\

lov

B i s t v e n a r a z l i k a m e d d u r o v i m i in m o l o v i m i lestvicami je t o r e j v p r v e m
t e t r a k o r d u . V molovih lestvicah je p r v i t e t r a k o r d v e d n o molov; d r u g i se p a
s p r e m i n j a , p r i melodini molovi lestvici n a v z g o r i m a celo obliko d u r o v e g a
tetrakorda.
K a k o r s m o dobili iz c e - d u r o v e lestvice d r u g e lestvice z v i a j i in niaji,
t a k o d o b i m o iz a - m o l o v e lestvice d r u g e molove lestvice z v i a j i in niaji.
Tudi tu z a n e m o pri l e s t v i c a h z v i a j i novo lestvico z z g o r n j o k v i n t o (dom i n a n t o ) , p r i lestvicah z n i a j i p a s s p o d n j o kvinto ( s u b d o m i n a n t o ) p r e j n j e
lestvice. Paziti m o r a m o le, d a d a m o novi lestvici obliko n a r a v n e m o l o v e
lestvice (polton m e d II. I I I . in m e d V . VI. stopnjo). V i a j i ali niaji, ki
so n a m za to p o t r e b n i , so obvezni za ta tonov n a i n . H a r m o n i n o lestvico
d o b i m o iz n a r a v n e , m e l o d i n o p a iz h a r m o n i n e l e s t v i c e n a isti n a i n k o t
pri a-molu.
Harmonino lestvico navzdol z znailno zveano sekundo ljubi ljudska glasba
nekaterih slovanskih narodov (Srbov, Rusov itd.).
a) H a r m o n i n e
A-mol O #

molove

lestvice:
Trozvoki na I., IV. in V. stopnji.

t=t= T
1 V2 i

p -EJ -1
t

v.

IV.

i /> iv> v*

E.mol 1 j

fc
H-mol 2 i

ife^lMgpifl

D-mol 1

1 '/i 1 1 VjIVjS

I.

IV.

G - m o l 2 \>

S
C-mol 8 >

v.

b)

Melodine

molove lestvice navzgor (navzdol

naravnim
lestvicam):

A-mol O %

so

enake

Trozvoki na L, IV. in V. stopnji.

} V, 1

1 1 1 '/i

I.

IV.

v.

1 V2 1 1 1 1 Vi

I.

IV.

V.

E-mol 1 #

H-mol 2 J

D-mol 1

Ni

G - m o l 2 t7

-t

C-mol 3 V
jtrr?
CEK

_, 1
- r - =2 * r

r-:

c) P r e g l e d

predznakov

l - a - f - ji*f i

durovih in molovih lestvic. Dur je oznaen z veliko, mol pa z malo zaetnico.

C-dur 0 #

G-dur 1 #

a-mol 0 #

D-dur 2 #

A-dur 3 i

E-dur 4 it

11

t =
e-mol 1 jjf

H-dur 5 #

h-mol 2 #

fis-mol 3 #

Fis-dur 6 $

cis-mol 4 #
Cis-dur 7 $

ta
gis-mol 5 $

dis-mol 6 $

ais-mol 7 $

C-dur O V

F-dur 1 ')

i ^ m m m

Hes-dur 2 t>

Es-dur 3 I?

As-dur 4 t>

f-mol 4 I?
a-mol 0 |?

d-mol 1 \>

g-mol 2 9

Des-dur 5 t*

Ges-dur 6 V

hes-mol S J>

es-mol 6 ^

43. Cerkveni

tonovi

c-mol 3 ?

Ces-dur 7 V

as-mol 7 t7

naini.

Predhodnice sedanje durove in molove lestvice so bile stare cerkvene ali koralne
lestvice, ki so v bogoslunem petju katolike cerkve (v koralu) e danes v rabi. V
durovih in molovih lestvicah ostane razmerje celih tonov in poltonov vedno isto, naj
postavimo lestvico na katerikoli ton. V cerkvenih lestvicah pa naravnih tonov niso
zvievali ali znievali, zato je imela vsaka lestvica poltone na drugem mestu, kar je
dalo napevom poseben znaaj. Lestvica na tonu ce se je imenovala j o n s k a , na tonu
de d o r s k a , na tonu e f r i g i j s k a , na tonu ef l i d i j s k a , na tonu ge m i k s o l i d i j s k a , na tonu a e o l s k a . Na ton ha niso postavljali lestvice. Podrobneji nauk o
koralnih lestvicah in o njihovih melodijah je precej zapleten in zahteva posebnega tudija.

Dorska lestvica

Jonska lestvica

Frigijska lestvica

1
1 Vi 1

1 1 Vi 1 1 1 Vi

Miksolidijska lestvica

Lidijska lestvica

1 1 1 Vi 1 1 Vi

1 1 Vi 1

1 1 v 1 1 Vi 1

g 44.

Vi 1 1

1 Vi 1 1

Eolska lestvica

1 V2 1 1 Vi 1 1

Sinkopa.

S i n k o p a ( g r k o : synkopto = s k u p a j p a d e m , s k u p a j u d a r i m ) je zveza
d v e h not iste viine, od k a t e r i h je p r v a n e p o u d a r j e n a , d r u g a p a p o u d a r j e n a .
Vano p r i sinkopi je to, d a se p o u d a r e k v t a k t u p r e m a k n e : nota, ki p r e j n i
b i l a p o u d a r j e n a , dobi p o u d a r e k od n a s l e d n j e , p r e j p o u d a r j e n e note. P r i m e r j a j
p o u d a r k e v p r v e m in d r u g e m , d e l o m a s i n k o p i r a n e m z g l e d u :

Sinkope zelo pogosto dobimo v vokalnih skladbah srednjevekih skladateljev.

Na primer: Palestrina, Missa Papae Marcelli (Agnus).

=
pec

ca

- la

S 45. Izjemna

mun

delitev

O-

notne

di

vrednosti.

Do sedaj smo vedno delili noto v dva dela, n. pr. celinko v dve polovinki
= J J , polovinko v dve etrtinki J = j J itd.
Noto pa l a h k o i z j e m o m a r a z d e l i m o tudi n a
delitev o z n a u j e m o z lokom in tevilom 3

tri e n a k e dele.

J J , . Takne note

Trodelno

imenujemo

t r o j n i c e (triole). T r o j n i c e t r a j a j o toliko asa, k a k o r b i t r a j a l e n o t e , ki s m o

jih r a z d e l i l i . Na p r i m e r :

= J J=

! J J 11

de)

1 1

J J fi I - ^ ^ -

s 3 11 { - t 0 4 *3 d W ~ 0 1

'"H
t 4 t
3

T r o j n i c e ali triole se r a b i j o le tu in t a m n a v a d n o m e n j a j e z dvodelnimi n o t a m i . V s k l a d b a h n a d o m e s t u j e j o vasih d v e n o t i :

p a t i r i : 0 0 0 0

vasih

0 ~ f j . Po o b l i k a h so zelo p e s t r e .

Slino k a k o r n a d o m e s t u j e triola d v e ali tiri n o t e , n a d o m e s t u j e : d u o l a

3 note, k v a r t o l a 3 ali 6 not, kvintola 4 ali 6 in sekstola 4 ali 8 not.

46.

Okrajave.

V skladbah moramo vasihh kraji ali dalji del sskladbe ponoviti. Da ga nam ni
treba e enkrat pisati, rabimo zaa to razne okrajave.
Znak

j^T

med tema znakoma. Znak

T^jj ( p o n a v l j a j ) pove, da je treba ponoviti vse, kar je

rir

peti in igrati takte, ki so pod znakom

ihe

I-

III.
takti preskoijo in jih zamenjamo s takti, ki so p:>d ^
imenuje m e n j a j .

pomeni, da je treba prvi

I
pri ponavljanju pa se ti
I
. Tak znak se

Da capo al fine (okrajano D. C. a l f i n e ) pomeni, da je treba vso skladbo ponoviti od zaetka in pri znaku Fine (to je: konec) konati.
Dal segno (kratica D. S.) pomeni, da je treba skladbo od znamenja
ponavljati.
;

Znak

pove, da se prejnji takt nespremenjen ponovi.

Izvajamo:

Piemo:
:

Znak
Namesto

t=f2

(V

pove, da se oba prejnja takta ponovita.

J"j lahko kraje piemo:

; namesto

P a : J*

Coda
dostavek) se imenujejo zakljuni takti skladbe. Primerjaj pesem: Mi
jadranski smo straarji tev. 76.
Za pavze rabimo naslednje okrajave:
^ggj

Za 2 takta.

Za 3 takte.

Za 4 takte.

Za 5 taktov. Za 9 taktov. Za ve taktov.

Pavza, ki pove, da v skladbi na doloenem mestu utihnejo vsi glasovi ali instrumenti za en takt ali za ve taktov, se imenuje g e n e r a l n a p a v z a . Oznaimo jo naG. P.
vadno z obema zaetnicama G. P.

. Skladatelji jo uporabljajo kot posebno

uinkovito sredstvo, da vzbude v poslualcih napeto priakovanje.

Okrajavo 8 v a " piemo takrat, kadar bi pri zelo visokih ali zelo nizkih tonih
rabili preve pomonih rt. e stoji znamenje 8 v a ~ ~ nad notami, jih moramo igrati
oktavo vije kot so pisane. e stoji to znamenje pod notami, jih izvajamo oktavo nije.
8va'
Izvajamo:

Piemo

Piemo:

^-fg*

1
*

Izvajamo:

:t=i=fc=t

8va'
Besedica

pomeni, da se note izvajajo zopet v isti viini kot so pisane.

47.

Istozvoni

(enharmonini)

toni.

Tone, ki jih razlino piemo, a se enako glasijo, imenujemo istozvone (enharmonine) tone.

p *
cis des de dis es

| cis |des|

ef eis fis ges

bs

dis|

de

gis as

| fis jges |

m
ce

e fes

^IsE

e - fes

| als |hcs j

ge

ef - e i s

48. Istozvone

| Bis | as |

na

ais hes ha ees ce his cis des

h a > ces c e - his

(enharmonine)

lestvice.

Lestvice, ki jih razlino piemo, a se enako glasijo, imenujemo istozvone (enharmonine) lestvice.

S
cis dis eis fis

gis ais his cis

cis his ais gis

des es

fis eis dis cis

EiiEE

SeI^ES

v-ihh-

ef ses

as hes ce des

des ce hes as

49. Istoimenske

ges ef

es des

lestvice

so tiste lestvice, ki imajo skupen osnovni ton in skupne glavne stopnje.

Na primer: c - d u r in c-mol.

i
i

-O

^s^r-zkr-^^

50. Kfomatina

O-

1
lestvica.

Lestvica, ki je sestavljena iz samih poltonov, se imenuje kromatina lestvica.

(Kromatien rr: pobarvan; iz grkega: chroma = barva). e jo pojemo navzgor, rabimo
zviane tone, navzdol pa zniane. Na primer:

Po slovensko bi se to reklo barvana ali pisana lestvica. V srednjem veku so

namre pisali prestavna znamenja z drugano barvo kot note, h katerim so ta znamenja
spadala.

51. O lepem

petju.

V p r e j n j i h p o g l a v j i h smo govorili o p e v s k i s p r e t n o s t i . Govoriti mor a m o p a e o p e v s k i u m e t n o s t i , to je o tem, k a k o p e s e m l e p o i z v a j a m o .

Ne z a d o s t u j e n a m r e , d a p o z n a p e v e c s a m o teoretino note, t a k t e , i n t e r v a l e
in d r u g o v p r e j n j i h poglavjih o b d e l a n o snov. T a snov m u je s a m o sredstvo,
d a s e v p e s e m ali s k l a d b o poglobi in jo l e p o i z v a j a . e t e g a n e zna, je
n j e g o v o p e t j e l a h k o pravilno, t e h n i n o d o v r e n o ; t o d a m a n j k a m u
rnilobe,
g o r k o t e , d u e in i v l j e n j s k e sile. Zato m o r a i m e t i p e v e c v s a j g l a v n e p o j m e
o d r i t e l e s a p r i p e t j u ; o tem, k d a j s m e m e d p e t j e m s a p o z a j e t i ; o n a s t a v k u
in z a s t a v k u ; o i z r e k i ; poznati m o r a n e k a t e r e oznabe, ki so l e p e m u p e t j u
v p r i d ; s e z n a n i t i se m o r a v s a j z g l a v n i m i g l a s b e n i m i o l e p a v a m i , od k a t e r i h
se n e k a t e r e r a b i j o e v n a v a d n i h p e s m i h .

a) D r a t e l e s a m e d p e t j e m .
Med p e t j e m stojfjo pevci z r a v n a n o , glavo d r i j o n e p r i s i l j e n o pokoncu,
v r a t n i b , p a tudi d r u g i h miic n a j n e n a p e n j a j o . T r e b u h in r a m e n a j so nep r i s i l j e n o n a z a j p o t i s n j e n e , prsi iroko r a z t e g n j e n e in izboene, u s t a p r i m e r n o
o d p r t a . Vse telo b o d i m i r n o , o b r a z n e s m e k a z a t i n i k a k e g a k r e v i t e g a izraza
ali n a p o r a . e pojo pevci z not, n a j jih drijo bolj nizko, d a glas n e u d a r j a
v a n j e in d a vsi vidijo p e v o v o d j o . Iz istega r a z l o g a n a j stojijo m a n j i pevci'
s p r e d a j , veji p a zadaj.
b) D i h a n j e .
D i h a n j e je t r o j n o : 1. P l i t v o d i h a n j e : e d v i g n e m o p r i v d i h u s a m o
r a m e in m i i e v j e v r a t u , se pri tem n a p o l n i z z r a k o m s a m o z g o r n j i del
plju. To d i h a n j e je slabo in, e se t r a j n o p o n a v l j a , celo z d r a v j u k o d l j i v o .
O p a z u j e m o ga p r i bolnikih, r a z b u r j e n i h in u p e h a n i h l j u d e h . 2. S r e d n j e
( n a v a d n o ) d i h a n j e : e r a z i r i m o p r s n i ko z g o r a j in v sredini, n e p a t u d i
s p o d a j , se p l j u a sicer n a p o l n i j o z z r a k o m , a n e do k r a j a , k e r ostane p r e p o n a e v svoji legi. To d i h a n j e r a b i m o p r i n a v a d n e m govoru, za p e t j e n a m
n a v a d n o n e zadoa. 3. G l o b o k o d i h a n j e : e p r i s r e d n j e m d i h a n j u s treb u n i m i m i i c a m i p o g l o b i m o p r e p o n o , se n a p o l n i j o p l j u a z zrakom do s k r a j nosti. L e tako globoko d i h a n j e je za p e t j e p o r a b n o . ;
P r e d e n z a n e m o peti, m o r a m o p r i d i h u paziti n a tri s t v a r i : zrak n a j p r e j m i r n o p a h i t r o v d i h n e m o , p o t e m ga za t r e n u t e k z a d r i m o v pljuih,
d a se zrani pritisk i z r a v n a , n a t o ga e l e e n a k o m e r n o in poasi i z d i h u j e m o .
K a k o d i h a m o p r i p e t j u ? D i h a m o n a v a d n o skozi nos. T a k o se
n a j l a e v a r u j e m o kodljivih bacilov in p r e h l a j e n j a , p a t u d i sline v ustih si

n e izsuimo. Le k a d a r n a m p r i m a n j k u j e asa za d i h a n j e skozi nos, d i h a m o

lahko tudi skozi usta. Dihati moramo neslino.
K d a j d i h a m o m e d p e t j e m ? Med p e t j e m d i h a m o : 1. Vedno p r e d
n e p o u d a r j e n i m m a h o m , n i k d a r pred p o u d a r j e n i m . P r i tem pa m o r a m o paziti, da n e trgamo besed in melodije, da dihnemo nekoliko p r e j , p r e d e n por a b i m o vso sapo in da odtrgamo as za d i h a n j e vedno prejnji, ne n a s l e d n j i
noti. 2. Dalje d i h a m o p r i nehajih, pri loilih, lahko tudi za besedami, ki
spadajo po smislu skupaj. 3. V pesmih, ki imajo ve kitic, se dih pri posameznih kiticah vasih p r e m a k n e , k e r so pa loila drugae postavljena.
Pevec mora to upotevati. 4. Ce je t r e b a sklepni akord dolgo vzdrati, lahko
d i h a m o p r e d njim, da pesem l e p e izzveni, eprav po zgornjih navodilih n a
tem mestu n e bi smeli dihati.
c) Nastavek in zastavek glasu.
N a s t a v e k je pravilna p r i p r a v a p e v s k i h organov za petje. Za navadnega pevca zadostuje, e i m a v s a j glavne p o j m e o tem, kam n a j usmeri ton,
ki ga proizvajajo njegove glasotvornice. Ta ton lahko z a d e n e na razlina
mesta v grlu ali u s t n i duplini. Mesto, k a m o r ton zadene in k j e r se zgosti
ter ojai, se i m e n u j e n a s t a v n o m e s t o . Najbolje nastavno mesto je n a
t r d e m n e b u za gornjo dlesno. To mesto n a j l a e ugotovimo, e izgovorimo
soglasnik n. Ton, ki ga na tem mestu nastavimo, je sicer malo oster in
suh, toda zvene, moan in razseen.
e nastavi pevec ton d r u g j e kot na trdem n e b u , nastanejo razne n e l e p e
in celo zdravju pevskih organov kodljive n a p a k e v glasu. e nastavi pevec
ton v grlu ( g r i n i g l a s ) , trpijo pri tem od sile nene glasotvornice, ki se
razdraijo in obolijo; grlo se izsui in se tudi l a h k o vname. e pevec
preve dviga jezini koren, k a r se posebno r a d o zgodi pri nizkih tonih, t e d a j
jezik zapira glasu n a r a v n o pot, glas u d a r j a v golt (g o I t n i g l a s ) . Tak ton
je grd, zdi se, kot bi se pevci davili. e u s m e r i pevec glas preve v nos,
k a r se r a d o zgodi pri visokih tonih, nastane neprijeten, nosljajo n o s n i
g l a s . Nekoliko bolji je nastavek n a m e h k e m n e b u ( n e b n i g l a s ) . Ton
je m e h a k in mil, toda e vedno nekoliko zamolkel. e izgovori soglasnik
k, lahko ugotovi mesto m e h k o n e b n e g a nastavka. Z o b n i g l a s nastane,
e so zobje preve stisnjeni. Ton se odbija n a z a j v usta, je p r e m a l o razseen,
zato za p e t j e n e r a b e n .
N a j l e p i in za p e t j e n a j p o r a b n e j i je t o r e j n a s t a v e k n a
t r d e m n e b u , ki ga m o r a p e v e c z a v e s t n o u p o r a b l j a t i in dosledno izvajati.
Z a s t a v e k i m e n u j e m o zaetek vsakega tona. Ton m o r a biti t a k o j v
zaetku ist, to se p r a v i : ne prenizek n e previsok. Da to doseemo, m o r a m o
imeti sapo v pljuih p r i p r a v l j e n o , e p r e d e n zanemo peti. Usta m o r a j o biti
pravoasno lahno odprta v legi prvega zloga, ki ga je t r e b a zapeti. Tudi
e je t r e b a peti takoj prvi ton mono, zanemo n a j p r e j z lahnim tokom
sape, ele potem hitro glas okrepimo. Pri samoglasnikih p o s e b e j je t r e b a
paziti, da jim ne p r i t a k n e m o v zaetku kakih nepisanih soglasnikov. T o r e j :
aleluja, ne m o r d a h-aleluja; angelek, n e : n-angelek; uslii, ne p a : h-uslii

in podobno. Vzrok, d a se cesto glasovi v zboru med seboj ne u j e m a j o

(da distonirajo) ali da pevec ob s p r e m l j a n j u k a k e g a instrumenta n e poje
isto, je v n e p r a v i l n e m nastavku in zastavku tona in v slabem dihanju.
Tudi t r e s e n j e (tremoliranje) glasu je posledica n e e n a k o m e r n e g a d i h a n j a in
nepravilnega nastavka.
) Izreka.
P r i petju u p o r a b l j a m o knjievno slovenino. Le pri p e t j u narodnih
pesmi (na p r i m e r korokih, ribnikih, belokrajinskih itd.) je dovoljeno peti
v nareju. Besede m o r a m o izgovarjati jasno in razlono, da jih poslualci
razumejo. P r i samoglasnikih je t r e b a tudi pri p e t j u paziti, da jih je ve vrst
(ozki, iroki, polglasni itd.). P r i m e r j a j n a p r i m e r o v b e s e d a h : gora, most,
kolo; ali e v b e s e d a h : pes, m e r a , meso, veslo. e se prva beseda
kona s samoglasnikom, druga pa s samoglasnikom zane, m o r a m o oba samoglasnika dobro loiti, posebno e, e sta e n a k a (na p r i m e r : bo zadnja
u r a bila; maice ob vodi; v gorenjsko oziram se skalnato stran). Soglasnike izrekamo k r a t k o ; j e m l j e m o jih vedno k n a s l e d n j e m u zlogu. Zloge delimo
pri p e t j u fonetino, n e slovniko. e trita dva soglasnika s k u p a j , ju m o r a m o
kratko, a ostro loiti (na p r i m e r : Po belih cestah hodijo). Sikavce (c, s, z)
in umevce (, , ) izrekamo lahno, kratko, a n e pretirano, vsiljivo. Paziti je t r e b a tudi, da z n a p a n i m vezanjem besed ne n a s t a n e j o smene potvorbe. Za konnim samoglasnikom mora ton n a j p r e j izzveneti, potem
ele smemo zapreti usta, sicer se p r i t a k n e temu samoglasniku soglasnik -m.
Na p r i m e r : varval me bode h u d e g a - m . Nasprotno p a m o r a m o soglasnike,
posebno na koncu besed izgovarjati razlono, v e n d a r n e p r e t i r a n o . Pri petju
n e smemo n o b e n e rke poreti!
d) P o s e b n e oznabe.
P i k a n a d noto (I

h staccato) pomeni kratko, lahno pretrgano petje.

\
V 4.
Polovico notne vrednosti izpojemo, polovico izpolnimo z n e h a j e m : #
*.
\

<

Streica n a d noto
P marcato) pomeni, da ton dobro poudarimo, nato p a takoj popustimo in tiho ton vzdrimo. Razlika med staccato in marcato
je torej v tem, da pri staccato delamo med toni presledke, pri marcato p a ne.
rtica n a d noto ( I

I) pomeni, da moramo ton izrazito vzdrati v vsej

O' 4

njegovi vrednosti, toni se m o r a j o prelivati drug v drugega.

K r a t k a rtica n a s r e d n j i rti
k a t e r e m se p a ne ustavimo.
Draj n a d taktnico

pomeni

kratek

oddih,

pri

pomeni kratko pavzo, k r a t e k oddih

m e d p e t j e m , tako, da se nekoliko ustavimo.

e) Glasbene olepave.
Za lepe izvajanje melodije u p o r a b l j a m o vasih poleg glavnih not e
razne olepave, ki jih zaznamujemo z drobnimi notami. Naslednje glasbene
olepave so n a j b o l j n a v a d n e :
a) d o l g i

predloek:

Piemo ga:

I z v a j a m o ga: :(

| 3 E

Dvodelni noti vzame

dve tretjini.

II

dolgi predloek polovico vrednosti, trodelni noti

T
i
*

Piemo ga: j rr
f

1J
1
-=r
T J

pa

Izvajamo ga . F r ~ a - -

V tem p r i m e r u je predloek dalji kot glavna nota. Dolgi predloek je vedno

naglaen.
b) k r a t k i p r e d l o e k piemo v obliki p r e r t a n e osminke ali estn a j s t i n k e p r e d noto, h k a t e r i s p a d a .
Piemo g a :
Izvajamo ga

_ ^

K r a t k i predloek vzame glavni noti im m a n j o vrednost, ni p a naglaen.

c) d v o j n i p r e d l o e k obsega dve noti, ki se gibijeta v razlini s m e r i
proti glavni noti.
Piemo g a :

Izvajamo g a :

=t=
d) p r e d l o e k ,
noto, se i m e n u j e d r s k .

ki obsega dva ali ve zaporednih tonov p r e d glavno

^ f f l ^ ^ ^ f f

j)

e) d v o l o e k je p r i l j u b l j e n a in pogostna olepava. Z n a m e n j e z a n j stoji

lahko n a d noto ali poleg nje. Za i z v a j a n j e dvoloka so p o t r e b n e tiri note.
e stoji dvoloek n a d noto, se zaenja z zgornjo sekundo, e je p a za noto,
se zaenja z glavno noto.
Piemo g a :

r t - ^
ri
'=41

Izvajamo ga:

V-

'1

"
M
11

__[

f) Za g r i z e c ( m o r d e n t ) i m a m o tiri z n a m e n j a :

g) t r i i e k (ali trilec) izvajamo tako, da hitro izmenoma pojemo ali

igramo glavno in njeno sosednjo vijo ali nijo noto. Trilek ima lahko
raznovrstne oblike.

h) P o r t a m e n t o je posebne vrste glasbeni okrasek, ki ga u p o r a b l j a j o

vekrat solo-pevci, r e d k e j e ga dobimo v skladbah za zbor. Izvajamo ga tako,
da p r e j n j i noti o d t r g a m o m a j h e n delek n j e n e vrednosti in ga p r e n e s e m o
na stopnjo n a s l e d n j e g a tona. Na p r i m e r :

--P3-i-:

j5-+s- b = = d
U - sli - i

rs1j P o j e m o :
me!

/i

r<t

- fe igfkz - 7 5 - 1 1

U - sli

- si

me!

P o r t a m e n t u je podoben g l i s s a n d o , le da se pri glissandu r a h l o dotaknemo z glasom vseh vmesnih stopenj do n a s l e d n j e g a tona in tako oba
tona n e k a k o zlijemo. Na p r i m e r :

Joj!
P o r t a m e n t o in glissando, pravilno izvajana, lepo uinkujeta na mestih,
ki izraajo otonost, bolest, mono uvstvo itd. Pogosto pa opaamo pri pevcih, ki nepravilno dihajo in slabo izgovarjajo, p o r t a m e n t u in glissandu podobne g r d e razvade, ki seveda niso n i k a k i glasbeni okraski.

Davorin Jenko
Na vznoju predgorja Grintoveve skupine lei pod Krvavcem cerkljanska
fara, ki je dala naemu narodu e mnogo znamenitih mo. V vasici Dvorje se
je rodil dne 10. novembra 1. 1835 Davorin Jenko, eden najplodovitejih skladateljev svoje dobe, obenem skladatelj dveh sestavnih delov nae dravne
himne, pesmi Boe pravde in Naprej zastava Slave. Njegov oe je bil trden
gospodar, vinski trgovec in izredno delaven mo. Ko je sinek dorastel, so ga
dali n a j p r e j v domao cerkljansko olo, pozneje pa v Kranj, da bi tam n a p r e j
tudiral. Toda Martinku, kot so ga doma klicali, olanje ni posebno ugajalo,
vsaj v zaetku ne. Ko ga je mati samega pustila v Kranju, se mu je stoilo po
d o m u : ubral jo je skozi Primskovo in enur domov v Dvorje, kamor je priel
p r e j ko mati. Ker pa je imel slabo vest in strah pred materjo, se je skril med
veje sadnega drevja. Seveda je moral iti ponovno v K r a n j , k j e r je kmalu premagal prve teave uenja in tudi domotoje. V K r a n j u je istoasno z njim
tudiral tudi pesnik Simon Jenko, s katerim sta bila dobra prijatelja. Simon
je konal svoje tudije v Kranju, Davorin je pa el e v drugi razred gimnazije
v Ljubljano. Oba prijatelja sta se sela po dolgih letih zopet na D u n a j u kot
visokoolca.

Davorin se je e v gimnaziji zelo zanimal za glasbo. Posebno veliko pobude

mu je v tem oziru dal Gregor Rihar, ki je bil takrat organist v ljubljanski
stolnici. Ko je el Jenko 1. 1859 na D u n a j tudirat pravo, se je tam seznanil
z odlinimi dunajskimi glasbeniki. Vodil je tudi Slovansko pevsko drutvo, ki
so si ga ustanovili dijaki. P r a v za to drutvo je tudi Jenko zloil svoje prve
pesmi, najve narodnostne budnice. Vse njegove pesmi so imele velik uspeh,
n a j b o l j pa himna j Naprej zastava Slave, ki tudi spada v to dobo. Prvi so
jo z velikanskim uspehom izvajali 1. 1860. Besedilo mu je zloil S i m o n J e n k o .
Melodija je pa nastala takole: Davorin Jenko je prebiral v kavarni nek nemki
asopis, ki je smeil Slovence in njihov jezik, e da to sploh ni jezik, ampak
le nerazvito jecljanje. Ualjen in razburjen je odel Jenko iz kavarne in
na slepo sreo zavil v d u n a j s k i Prater. Spomnil se je besedila Naprej zastava
Slave in kar sam od sebe m u je nastajal tudi napev, ki ga je p r e j dolgo asa
zaman iskal. Stopil je v blinjo gostilno in si napev, da ga ne bi pozabil, zapisal
na koek p a p i r j a , na katerega je kar s prosto roko potegnil rte. Tako je nastala naa slovita budnica.
Ko je Jenko konal p r a v n e tudije, je 1. 1863 sprejel ponudbo pravoslavne
cerkvene obine v Panevem, ki je iskala pevovodjo. Za to slubo ga je priporoil srbski skladatelj Kornelij Stankovi, ki se je takrat mudil na Dunaju.
Jenkovo delo v Panevem ni bilo lahko, ker je bila Srbija takrat v glasbenem
oziru zelo zaostala in zanemarjena. Jenko je moral polagati temelje srbski
umetni, zlasti e zborovski glasbi. Po velikem naporu je mogel pokazati na
lepe uspehe. Vendar ni bil zadovoljen, util je, da se v Panevem ne more
prav razviti. Zato je sprejel mesto pevovodje, ki mu ga je ponudilo Prvo
beogradsko pevako drutvo. Ta zbor je vodil Jenko od 1. 1865. do 1. 1870.
Z n j i m je koncertiral celo po Bolgariji, Rusiji, Nemiji, Turiji in drugod. J e n k u
pa se je takrat odprlo novo polje umetnikega delovanja. V Beogradu so
1. 1870 odprli Narodno gledalie. Bili so na jasnem, da si gledalia brez Jenka
ni mogoe misliti. Tako je Jenko postal 1. 1871 kapelnik in skladatelj srbskega
Narodnega gledalia. Imel je teko nalogo, ker ni imel esa vzeti v roke.
Srbskih opernih del ni bilo, t u j a p a obinstvu esto niso bila ve. Zato je moral
Jenko sam predelavati t u j a dela in jih priblievati okusu domaega obinstva,
moral je pa tudi samostojno ustvarjati nova operna dela. Jenko je pri gledaliu deloval celih 32 let. Upokojen je bil 1. 1903. Proti koncu svojega ivljenja
se je preselil iz Beograda v Ljubljano, k j e r je tudi umrl 25. novembra 1914,
prav v onih dneh, ko so se bili okoli Beograda, k j e r je celo svoje ivljenje
deloval, n a j h u j i boji. Jenkovo skladateljsko delo je bilo zelo plodovito. Pisal
je zlasti za zbore, pozneje tudi za orkester. Zloil je tudi eno opero (Vraara
ili Baba Ilrka). Slovencem kakor Srbom je ustvaril celo vrsto skladb t r a j n e
vrednosti.

Runjanin Josip
Runjanin Josip se je rodil 8. j a n u a r j a 1. 1821 v Vinkovcih. Stari so bili
pravoslavne vere. Oe kakor tudi inati sta izhajala iz vojake rodovine, zato
ni udno, da je bil tudi mlademu Josipu vojaki poklic e v krvi. Ko je konal
normalko in gimnazijo v svojem rojstnem k r a j u , v Vinkovcih, je bil v svojem
18. letu potrjen k vojakom. Nekaj asa je sluil v ogulinskem vojakem
okroju, k m a l u nato pa je vstopil v kadetsko olo. Po konani oli je bil premeen v Glino, k j e r je dobil pri vojakem kapelniku osnovne glasbene pojme.
Imel je lep glas, ki si ga je dobro izolal, tako da je veljal pri vojakih za
izbornega pevca. Sicer pa njegovo glasbeno znanje ni segalo globlje: glasbeno
se je le toliko izobrazil, da je znal po notah peti, igrati na kitaro in citre ter
kako svojo melodijo po notah pravilno zapisati.
V Glini je R u n j a n i n 1. 1846 zloil napev himne Liepa naa domovino.
Poleg glasbe se je namre zanimal tudi za pesnitvo. Kot navduenega hrvatskega rodoljuba ga je vsega prevzela p e s e m Liepa naa domovino, ki ji je
besedilo zloil A n t o n M i h a n o v i P e t r o p o l j s k i . Sicer je nastalo besedilo
e dobrih deset let prej, vendar ga e do takrat ni uglasbil noben hrvatski
skladatelj, eprav bi bil morda bolj poklican za to. Runjanina pa je pesem

tako navduila, da je skual najti zanjo primeren napev. Ker pa ni bil glasbenik po poklicu, mu tudi ni lo toliko za to, da bi iznael popolnoma samostojen, izviren napev. Poznal je napeve iz raznih oper, ki si jih je n a j b r
vekrat igral in prepeval. Posebno mu je zvenela v uesih melodija iz III. dejanja Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor, ki se mu je zdela primerna
za njegov napev. Vendar mu moramo priznati, da je ni vzel isto dobesedno,
ampak jo je svobodno predrugail in predelal v duhu hrvatskih pesmi, tako
da je izvirniku samo v glavnih obrisih podobna. Minilo je pa n a j m a n j petdeset
let, preden so Hrvati sprejeli Runjaninovo pesem kot svojo himno. Zagrebki
glasbeniki, ki so bili vzgojeni v nemkem duhu, so trdili, da za himno ni primerna. Tudi je bil Runjanin v glasbenih krogih nepoznana oseba. e ve desetletij so smatrali za uradno himno pesem Jo Hrvatska ni propala. Toda
mladina je mislila drugae. Na svojih sestankih je vedno bolj prepevala pesem
Liepa naa domovino, ki jo je 1. 1861 Vatroslav Lichtenegger priredil za
moki zbor. Pesem se je imdalje bolj irila po vsej Hrvatski, dijaki so jo na
svojih prireditvah peli vedno na prvem mestu. Toda ele po 1. 1890. je postala
splona narodna last.
R u n j a n i n je zloil e ve melodij; n a j b o l j znana je pesem Ljubimo te
naa dikoc. Besedilo je 1. 1843 napravil Ivan Trnski v slavo barona Jelaia.
(V Pevski vadnici je pod naslovom Strossmayerjeva himna.) Tudi ta napev
ni samostojen. Runjanin ga je napravil po neki melodiji iz Donizettijeve opere
L'Elisir d'amore.
Kot vojak je Runjanin napredoval do podpolkovnika. Udeleil se je tudi
vojne 1. 1859 in 1866. V pokoj je stopil 1. 1876. Nastanil se je v Novem Sadu,
k j e r je tudi umrl 2. f e b r u a r j a 1878.

1. uvajmo Jugoslavijo.
Emil Adami.

u - vaj-mo

= E i!--=fEEt

Ju - go - sla - vi - jo,

u - vaj-mo

Ju - go-

sla

u - vaj-mo

jo,

Ju - go - sla - vi - jo.

2. Dobra hrana.
Emil Adami.

17

Ti - na,

'

ti - na,

ta - na,

pri

nas

je

pol - dne krop, zve

- er

'

do - bra

zju traj lop,

Zju - traj lop,

ne - sla - ni

4=4=

= t = l =

pol - dne krop, zve

er

ne - sla - ni

hra - na:

s-

sok!

wm\
<s>
sok.

3. Zajek.
Slovenska narodna.

1.
2.
3.
4.

Zaj - ek,
V go-zdu
Zaj - ek
Lo - vec

al' se
a - ka
lju - bi,
pri - de,

ne
bo - ji,
lo - vec skrit,
u - vaj se,
oj skrb-no,

ko od do - ma
tak' hi - ti?
ti
ne ve, ka - ko je zvit.
kaj, e v zan - ko
te do - be?
zaj - ek, skrij se
za dre - vo!

FF=I

1
-iJ
1.
2.
3.
4.

'
n
M

Sko - im sem,
V grm ur - no
Ni za to,
Cu - je pok,

1
J i

-S

sko - im tja,
se z gla - vo,
saj lah - ko
e en skok,

in
bom
bom
zaj -

1
1

.41
- d d a 5

ta - koj sem
po - ti - snil,
pre-griz-nil
ek mr - tev

spet
glej,
hi je

do ta tro
u -

ma.
ko.
jo.
bog.

4. Angelek moj.
Slovenska narodna.
1

1. An - gel - ek
2. An - gel - ek
3. An - gel - ek

%
1

1
"l l "
~ S " 8
= H
1

moj,
moj,
moj,

i t "

r
no - coj!
po - vej:
po - zdrav

pri - di
ti jim
ne - si

ib d

i i r
Jaz bom lee - lje moj'mi - le - mu

1 1
'
j-4 a " ; :

m:-11-rt-1
7
11
1
:
s
;

5 f
j? 1
H
1
1 1 r 0ii
'
T
1
i
i
1 bo-de hu - de - ga!
1. po za-spal, ti bo pri m e - n i stal. Var'-val me
1 me1bo
2. ga sr - ca lju - bi - jo
le B o - g a ! Ti
spremljal v sve - ti
raj!
0

3. J e - z u - s u ,

JJ

n j e - g o v ' l j u b ' m a - t e - ri, zvesfmu red - ni - ku

Jo - e - fu!

5. Budnica.
Slovenska narodna.

i i

.;

Deklice: 1. Sed-ma
Deki: 2. Sed-ma

u - ra
u - ra

*tr

I
I
1. pri - di,
2. pri - di,

i
e
e

i
zvo - ni,
zvo - ni,

"f
pri - di,
pri - di,

i
1
1
I
I
le - na Ton - ka
le - ni Bo - o

ii

r - ni vran, za - vle - ci
ni vran, za - vle - ci

jo
ga

na
na

nt

i
e
e

le - i;
le - i;

I
I
be - li
be - li

I
dan!
dan!

6. Gozdi je e zelen.
Slovenska narodna.

-2TTJ

-J^ : :
0 i
S-

r r

1
1. Go - zdi je
2. Pti - ki, jaz
3. Po - mlad ze

\l

EP

-i

1
1
m 0 1
P 0

lF

1
_

0-

1
1. pti - ki
pod
2. al'
bo
ze
3. k' te bo - do

|
1
e
ze - len,
vpra - am vas,
pri - la
bo,

1 1 q t
00-

d :

trav - nik
al'
bo
k' te - be

ne - bom ve
sko - raj
ze
d'ja - li
v to

raz - cve - ten,

skor' P O - mlad,
bo,
svet' ne

je
e
na

-J
i
_ J 5 ;
i
r

-1
*

i
T
1
po
po
zem

se - lo
le - na
r - no

1
jo.
- mlad?
Ijo.

7. Je bela cesta vglajena.

Slovenska narodna.

mm
-I
1. Je
2. Po

1- ce - lo
2. se - le

m
1. gre
2. se

i
jo
po

be - la
be - li

vas
pe

ce
ce

na
smi

prav - lje
po - je

fant - je
- slav - Ija

I
sta
sti

TSz

vgla - je
ho - di

na,
jo,

15

r
na,

I
-

jo,

po
od

i
skoz'
ve-

njej
pa
do - ma

E J ^ E E i
-i
mi,
jo,

oj
na

-frmla - di
voj - sko

fant
poj

I
je
de

JO.

8. Lepo je pomlad' na svet'.

1
po - mlad'
je
po - let'
je
je v je - sen'
po - zim'
je

-t
4 0-t j
0 _0

m 0\ - 01
1
ti - i - ce
i. no
e - nji - ce
2. no
e ri - ki
3. no
pre - di - ce
4. no

na
na
na
na

m
|

svet',
svet',
svet',
svet',

X
0
t-

mi
za
za
za
za

1
no
no
no
no

1
1
ti - i ze - nji ze cric pre - di -

lilll

~J_LL
1 1 11

I
po
po
po
po

rt*
1 1 111

LJ.il

1.
2.
3.
4.

1
Le
Le
Le
Le

II! 1

1"

Jil

Slovenska narodna.

1=3=}

o
i
I
trav - nik
in
pet'
pet',
pe - ni - ca
zdi - ek
pet',
gro
lo - vra pet',
ko

i
ce
ce
ki
ce

I
pet',
pet',
pet',
pet',

zazazaza-

3
0
" 0
iS*
1
1
1
ze - le - net\
net'.
ru - me
zo - ret'.
pa
vr - tet'.
te

9. O J e l o , J e l i c e !
Narodna iz Medjimurja.
Priredil L. Kramolc.

m
r r i mj
1.0
2.0
3. O
4.0
5.0
6.0
7.0
8.0

Je-lo,
Je-lo,
Je-lo,
Je-lo,
Je-lo,
Je-lo,
Je-lo,
Je-lo,

m ' 1m1 r rmr r mr j r t i rF f r*

j r

J e - l i - c e ! Za-spa-la kraj je-ze-ra, za-spa-la kraj je - ze - ra.

J e - l i - c e ! Kraj je-ze-ra bije-li grad, kraj je-ze-ra b i j e - l i grad.
Je-li-ce!
U gradu su pa-la-e,
u gradu su pa - la - e.
Je-li-ce!
U pa-la-i bije-li stol, u pa la-i b i j e - l i stol.
J e - l i - c e ! Pokraj sto-la klupi-ca, pokraj sto-la klup-i - ca.
J e - l i - c e ! Naklupi-ci djevoj-ka, naklupi-ci dje-voj - ka.
Je-li-ce!
U ru-ci joj vre-te-no, u ru-ci joj v r e - t e - n o .
J e - l i - c e ! Pre-de ni-ti
svi-le-ne, pre-de ni-ti
svi-le-ne.

10. Tonja tee na potok.

Primorska narodna.

To-nja

'

te - e

' f r
na po - tok,

t t

> ' j

za njim

I - ve

sve na

t
skok,

JfcT

i-j

To - nja

(S
1

moj,

r~
j~
1 %
1

To - nja

, -

moj,

ti

; _ 4 J _

S-

'riJ

se

1
ni

I - ve

J
M r 1 1i i z r i-1 i=
r moj, ti se1 " H
To - nja
moj,
To - nja
J

-G

=1

(2- -

H :

ih " n = H

1
ne

boj!

t
I

ni

I - ve

ne

boj!

11. Prearska.

Slovenska narodna.

Ku - har' - ca,

da

ku - har' - ca,

gre - m o v Kam-nik

' ' '

na

r f

ku - haj

pre - o,

r n

z Ra-dom-lja v Kra-njo,

ve - er - jo,

s Kam - ni - ka

F F

tam b o - m o

jed - li

>

da

gre - mo,

vRa-dom-lje,

' r

po - t e n - g a - n o

7 f
ka - o.

12. Razpodite se megliice.

Slovenska narodna iz Trsta.
Priredil L. Kramolc.

i .
J
J g,S,
i
i
Raz - po - di - te

4
S

" r sei

d
0

me -

T
;
Hrd

f
r mf
gli - i - ce, poj - te

-d

5f

r
drob - ne

H H H
I

pti - i - ce,

da bo

s ' j a - l o son - e .

da bo

mo-je

f
i
s ' j a - l o son-e - ce na drob-no

ce na drob-no

i
mo-je

sr - e-

T I
r
i
sr - e - ce,

13. Pesmica.
St. Premrl.

iL

f f

-1

1. Poj - te, drob - ne

2. Ra - sti - te mi
3. Sr - ce mo - je

F r ~ f

pti - i - ce,
mar - ni - ce,
se ra - duj,

ii

-IZ;i=3

i
poj - te,
ra - sti - te,
se ra - duj,

poj - te,
ra - sti - te,
se ra - duj,

i \
F
1 i
i i :i: q
1 :r1 0r f 1\ \ * 1 [- iiTJ
V$
t1 i-1 1 if
i
r
r
i
T - te, poj - te!
1. ve ste mi pri - ja - t'lji - ce,
poj
1

2. lju - be mo - je
3. bod' ve - se - lo,

ro - i - ce,
ne a - luj,

ra - sti - te,
ne a - luj,

ra - sti - te!
ne a - l u j !

14. Hajd na noge!

ivo.

Anton Nedved.

1. Hajd na no - ge,
le v k o - r a k !
2. Bo - ben po - je: trom, trom, trom,
3. Poj - mo sr - no
vsi na glas;

vr - sto
kli - e
na je

sto - pa
svo - je
mla - di

ko - r e - n j a k ,
trom, ti rom!
zla - ti as!

- .

1. v vr - sti red - ni
2. Br - zo da - lje
3. In
ve - se - lo

voj - ska gre

ez po - lje,
in gor - ko

in raz - le - ga
gozd, rav - ni - ne
sr - ce bi - je

pet - je se. Huin go - re! Hunam zve - sto! Hu-

1.3. ra,

hu - ra,

r,

hu

ra,

hu

hu - ra,

hu

ra!

15. Nmav ez izaro.

Zelo

Koroka narodna.

mirno.
P

1. Nmav ez
2. K ' s e m e
3. Hi - a

i - za - ro,
maj - hen bil,
o - i - na,

nmav ez
sem bil
lju - ba

gmaj - ni - co,
dro
ve - sel,
ma - mi - ca,

kjer je
sem ve
oh, da b'

cresc.

i
i

fr**

1. dra-gi dom z mo-jo

zi - bal - ko,
2. bar - ti k'te - ro
pe - sem pel,
3. na - el e en - krat o - ba,

-#

zi - ba - li ma - minu - lo je, ni ve
bi jo e ma - mi-

k j e r so me
zdaj vse mi
da na - el
i.

i ii.

L S

1. ca mo - ja
in pre - p e - v a - l i : ha - ji, ha - jo,
2. pel ne bom, zdaj ni
ve moj l j u - b i , dra-gi
dom,
3. co m o - j o ,
pa bi spevljal spet: ha - ji, ha - jo,

-jo!
dom!
-jo!

kjer so me
zdaj vse mida n a - e l

16. Stoji, stoji mi polje.

.

V
JL
fm
\s\/
iJ

ri )

t
1i.4

mp

Slovenska narodna.

1 i

i i mJ9
T

1 " -j m w
i T5 -

1. Sto - ji, sto - ji

pa
2. Na drev - cu

mi
mi

i
J

1. po - lju
2. zu - naj

_i
pa
je

i
.1
V
^
mi
zra
ru - de

J
-

slo
e,

po - Ije
le - po

po - Ije,
zra
slo

i1

i i
a
" 1

drev - ce
zno - traj

Ji

0J !
i - ro
ja - bol

-0-

ko,
ko,

na
od

1
J i 1
1
0 'J
ze - le - no.
ze - le - no.

I Ii

11
1
II1

17. Vriek na klobiu.

Slovenska narodna.

Veselo,
f

1. Kaj manj - ka
2. Po
sve - tu

zdrav je na
vi ve - sel

e
i

no - gah, kaj
ko pti, po

mf

m
ti - u,
mah - ne,

1. manj - ka fan
2. sve - tu jo

1. i - ek na klob
2. bi no - be - ne

fan - ti - u,
jo mah - ne,

ce
i

- i - u,
ni - ma,

F0
1. manj-ka fan - ti - u, e
2. sve - tu jo
mah-ne, i

zdrav je na
vi ve - sel

gor
ne

- ja - o
bri - ga

no
ko

gah?
pti.

pa v ro
se za

II.

m .
ce
i

zdrav
vi

je
na
ve - sel

no
ko

Kaj
Po

manj-ka fansve - tu jo

zdrav je na no-gah, kaj

vi ve-sel ko pti, po

rr
1. ti - u,
2. mah - ne,

kah.
ni.

VrSkr-

-gah?
pti.

VrSkr-

gah?
pti.

18. Hvalila se uta dunja.

Hrvatska narodna.

Polagako.
mf
v

U
1.
2.
3.
4.
5.

"

|J

Hva-li - la se
Da je cvi-jet
To za - u - la
to se hva-li,
Ja sam cvi-jet

u
na
ze
u
na

U PU U U
I
"Si
U
- ta du - nja kraj mo
tom svije-tu naj - lep
- le - ni - ka
ja - bu
- ta du-njo, kraj mo
tom svije-tu naj - lep

t
ra,
i,
ka,
ra,
i,

kraj
naj ja kraj
naj -

>J
VI
mo
lep
bu
mo
lep

I
ra;
i;
ka;
ra;
i;

PV

p
1.
2.
3.
4.
5.

c f i t Tk r a jTmo
u - ta du - nja

C C

hva - li - la
da
je cvi to
za - u to se hva ja sam cvi -

se
jet
la
li,
jet

na
ze
u
na

tom s vi je - tu
- le - ni - ka
- ta du - njo,
tom svije - tu

naj ja kraj
naj -

lep
bu
mo
lep

r
ra,
i,
ka,
ra,
i,

kraj
naj ja kraj
naj -

mo
lep
bu
mo
lep

11

f
ra.

i.
ka.
ra.
i.

19. Kako smo jagra pokopali.

Slovenska narodna.

Nekateri:
mf

2 -

4-

fi

V
1.
2.
3.
4.
5.

r lat
me - la

Li - si - ca je
i Zve - ri - na a - lo - va - la,
Se ves je m e - d v e d tre - sel,
Je
pri - el volk s pla - ni - ne,
Ta - ko p o - g r e b - c e m
re - kel:

'tr

mwmm
i

o - a - la
in
je
pe - la:
k' je
ja - gra v grob da - ja - la:
k ' j e kri pred j a - g r o m ne - sel:
pri - ne - sel je
ko - li - ne:
Jih b o m k s e d - m i - ni
pe - kel.

Vsi:

11.

-fV

>

1.5. O - je - jo,

Veliianstveno.

kaj

.
le

bo,

ko

ja - gra ve

ne

1.
2.
3.
4.

bo!

Avgust Gostinar.
.pJ

-0- -0- '

Ne - ka
u - ju
Ju - go - slo-ven - ska
Od Tri - gla - va
Pu-na
a - ra,

--t'

P o j - m o pje-smu je - din-stvu i s n a - z i
Bra - o Sr - bi, Slo - ven - ci, Hr - va - ti,
Bo - ja prav-da
nam do - a - ra
Ju - go - sla - vi - jo, m a j - k o l j e - p o - t e ,

1-

1.
2.
3.
4.

20. Neka ivi Jugoslavija!

mf

EE

bo!

i ii.

ne - be - sa
i vra - zi
j e - d n a nam ma - ti,
do Var - da - ra
baj - ne di - vo - te,

ju - go-slav-jan - skoj.
poj - mo ro - dom svom.
mo - re, dol i
brijeg.
zem-ljo po - no - sna.

t
bratskog
je-dan
na se
bu - di

~4~

sr - ca
poj!
mi - li
dom.
vi - je
stijeg.
ra - do - sna!

1.
2.
3.
4.

Da nam i
Di-mo po
Di-mo po
Ne-ma kle

0
I

- vi slo - bo - da
- no - sno e - lo,
- no-sno e - lo,
- tog ti - ran-stva,

i-o

1.4. i - vi,

ju - go - slav-jan-skog ro - da:
poj-mo h r a - b r o i smije-lo:
poj-mo h r a - b r o i smije-lo:
i - du da - ni slav - janstva:

SfILS-- 1 S- 1 -. 1 -

r 7" f-

-p-p

ne - ka

J u - g o - sla - vi - ja,

oj, ne-ka

,s-

r i

-sla-vi - ja.

21. Oj javore!
Narodna iz Hrvatske Podravine.
Zmerno,

Priredil L. Kramolc.

mf

r
1.
2.
3.
4.
5.

Oj ja-vo-re, ja-vo-re, ja-vo - re,

ti si dr-vo
Pusti grane sastrane, s a s t r a - n e ,
do ze-le-ne
Oj ja-vo-re, ja-vo-re, ja-vo - re, putaj grane
Pa mi pravi gu-sti hlad, gu-sti hlad, gdje mi spava
U ze-le-noj go-ri-ci, go-ri - ci,
na me-ka-noj

naj-bo-lje, n a j - b o - l j e !
te tra-ve, te t r a - v e !
do do-lje, do do - lje.
junak mlad, junak mlad.
tra-vi-ci, tra-vi - ci.

22. Ovako se ruke miju.

Narodni napjev.

Zapjeva:
mf

1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.

0
0
0
0
0
0
0

-
-

va
va
va
va
va
va
va

ko
ko
ko
ko
ko
ko
ko

se
se
se
se
se
se
se

ru li Bo ka knji lije mir -

ke
ca
gu
pa
ga
po
no

mi
mi
mo
ski
i
Pi
sje

ju,
ju>
li,
da,
ta,
e,
di,

0
0
0
0
0
0
0

r
-

va
va
va
va
va
va
va

ko!
ko!
ko!
ko!
ko!
ko!
ko!

Svi:
f

mf

g=Q=JzB
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.

O
O
O
O
O
O
O

va
va
va
va
va
va
va

'

ko
ko
ko
ko
ko
ko
ko

se
se
se
se
se
se
se

zjE

ru - ke
li - ca
Bo - gu
ka - pa
knji - ga
lije - po
mir - no

mi
mi
mo
ski
i
pi
sje

Tt

f
-

ju,
ju,
li,
da,
ta,
e,
di,

va
va
va
va
o - va
o - va
o - va

j Z r

ko,
ko,
ko,
ko,
ko,
ko,
ko,

o
o
o
o
o
o
o

va
va
va
va
va
va
va

ko!
ko!
ko!
ko!
ko!
ko!
ko!

23. mentana muha.

Slovenska narodna.

mf

4 = 4 =

1. men - ta - na
2. Pri - li
so,
3. Pri - li
so.

4
m

T"

mu - ha,
pri - li
pri - li

1. Kdo
te
2. ko - maj
3. ko - maj

W-

r r
pla - al?

bo
so
so

vle - kli
su - ho

kaj
si
tir - je
tir - je

tak
Po
me

J "
0
1
Mi
mu
mu

i
I
su - ha?
ljan - ci,
sar - ji,

- ={50
ha
ho
ho

S - i

J
Ko
po
za

f f
va - ev.
klan - ci.
kla - li.

24. Tam stoji pa hlevek.

Zmerno.
P
=4r=ts=
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.

Boina narodna.

Tam sto - ji
pa
No - tri
je
Ma
Tam sto
ji
na
Z no - go pri - po
Tam hi
te
pa
Glej - te
tri - je
Pri - ne - so
da
Ti - ho
pri - sto
Je - zu - ek pre

=4= =1=
hlev - ek,
ri - ja,
stra - ni
gib - lje,
stir - ci,
Kra - lji,
ri - la:
pi - mo,
mi - li,

I 4

tam
De
sve
De
tam
v zla
slad
sr
Ti

sto
te
ti
te
hi
ti
ke
no
se

- ji
pa
ce
po
Jo - ef
- ce
za
- te
pa
le
Pi
- ga
ka
po - a
nas
u

r
1

i
hlev - ek,
vi - ja,
sta - ri,
zib - lje,
stir - ci,
ha - lji,
di - la,
sti - mo
smi - li.

mf

II.

4=k

1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.

V
hlev
De
si De
le
me
i ga
slo

le
Pi
sve
to
le
po
to
sve
v hlev - ek,
ka
na
re,
mi
be
lju
go
bla

r
Be Je gla Je Be je ga
li nas

ek
te
vo
te
Pi
lah
ste
Zve
vi

Tv

r
tle - hem,
zu
sa,
vo
'm a,
zu
sa,
tle - hem,
zdi - jo,
zla - ta,
ar - ja,
le - po,

-hem.
-sa.
'ma.
-sa.
-hem.
-jo.
-ta.
-j a.
-po!

25. Vigredna.
Slovenska narodna.
mf
=1=
=fs=
E J E E E E ^ ^ E E ^
-0-
*
1. Ve - se - li - te se o - tro - ci, l j u - b e se-stre, lju - bi bra-tje: da smo
2. Kaj ne bi - li bi ve - se - li, ko smo vi-gred do - i - ve - li. Zem-lja
3. Ro - i - ce l e - p o cve - ti - jo, p t i - c e v zra-ku vr-go - li - jo. Vse zdaj

1. va - ka - li lju - be
vi - gre - di,
2. vsa se - daj je ve - se - li raj,
3. o - i - vi, vse se
ve - se - li

to me v sr - ce ve - se - li.
pi - san trav-nik, ze - len gaj.
le - pih
po - mla-dan-skih dni.

26. Uspavanka.
Utva.

Neno.
mf

E. Adami.
=t

=tc

Span-ek, za - span-ek,

rn

mo - ic,

ho - di

a tempo
PP

ritard.

tv tv r
V

ni - ma

=fc

'

no - ic.

iS

Ti - ho

0
V
se

zm

>
du - ri

po - no - i,

o - kna

od - pro,

cresc.

riten.

v zib - ko,

vle - e

a tempo

za - tis - ne
ritard.

a tempo

X
U
aj,

t
aj,

ritard.

i
T
T
aj,

S f

; - t r ^ rr

v
aj,

- ja,

zib - lje:

span - ek

rv
C

*
I
a]!

sme - je:

.
.
p
p
A - ja,

JL
T
aj,

+
|
aj!

i
p

i
U
ja,

i!
aj!

aj,

27. V dolin'ci prijetni je ljubi moj dom.

Koroka narodna.

Zmerno.

t
1.
2.
3.
4.

= t = t = t

V do - lin' - ci
Le
i - i
Le
ro' - ce
Do - ma pre

pri
si
do
- i

jet
sre
- ma
- ve

- ni
- e,
- e
- ti

* a?

je
lju - bi
pri - ja - telj,
naj - lep - e
dne - ve
si

v - i T r i r ?i 1r 1 r-tTZr U
1.
2.
3.
4.

nje-ga po - dal se
bi - ti na tu - jem
ma-i naj - lep - e
mreti se ni ne

ne
jo
po
bo

f
li
po
bom. Pod
li - ko
kje. Ve
ja - t'lji
- jo. Pri
- jim. V go - mi - li

43-

1.
2.
3.
4.

I
dim, v do - m a - e m
svet', na - zad - nje
ca, lju - be - zen,
ko, mi
brat - je,

ve prot'
zve se -

Priredil Luka Kramolc.

mf
j
.
miffl
I
moj dom,
drug - je,
cve - to
e - lim,

I I
do - ma - o
m a r s ' - k ' t e - ri
do - m a - i
do - ma - i
J4-

se
do
sto
stri

- lju do - volj-no
- mu pa
vr - ne
- ba pre - bi - va
- ce rah - lja - jo

ni - ko - li od
al'
mi-sli doin
ti - ki dodo - ma tud' u-

rUs

f r -i*'
tJ I

=t=q

I
f T
naj - raj - i sepre - ho - di po
so mil'-ga srse spa - va slad-

II.

11.

PI

I
i - vim, v dose
spet, nado - ma, ljuzem - ljo, mi

I
-vim.
spet.
-ma.
-ljo.

28. Vigredi v tem hujem delu.

Koroka narodna iz celovke okolice.
Zmerno,
P

1.
2.
8.
4.

Vi
Po
Je
Po

Priredil L. Kramolc.
*
-

poasi.

r'
di
le
ti
se - ni
zi - mi

f
v tem
v naj e
v tem

kf
gre

F
P
huj - em
huj - em
tud'
de
huj - em

u- t ?

t f
de
son
zu
mra

lu
cu
]e,
zu

pa
pa
pa
te -

t?

po
vse
vse
po
ven - dar
zadaj

ivahno.
mf
-1=

T
1.
2.
3.
4.

po - lju tru travn'kah tru pa - vr tru vi - da kme -

i
di
di
di
ta

T
se!
se!
se!
vse!

E
E
E
E

ni
ni
ni
ni

r
koj
koj
koj
koj

0l3

uV
e e e
e

ij
uP
or - je jo,
se - e jo,
mla - ti - jo,
ko - le - jo,

\J r

ni
ni
ni
ni

D
&
koj
koj
koj
koj

Zadruj.

4. pre - de - jo,

29. Pridni mlatii.

1. Br, mla - ti - i,
2. Ti
o - bra-aj,
3. Ko se vse bo
r 4 t

1. cep - ce v ro - ke
2. To - ne cep - ce
3. za - po - je - mo

mi vsta-ni - te,
jaz bom tre-sel,
do - kon - a - lo,

da bo de - lo
de - lo na - ma
cep - ce vr - e

kN
N
K^ *
m
P
P
P- 0
0
0
0
mi vze - mi - te: v d a r ' - t e : pi - ka,
bo - de ve - zal, kmal' bo: pi - ka,
Bo - gu hva - lo
sre - ni: pi - ka,

lo od rok,
gre od rok;
mo iz rok,
r
po - ka, pok.
po - ka, pok.
po - ka, pok.

it
k m ' m " h v - n - .
m
E J p l r i r^
1.3. Pi - ka, po - ka,
pi - ka, po - ka,

-f.

'

'

pi - ka,

po - ka,

pok!

30. Pesem o siniki.

Slovenska narodna.
Veselo.
*

4C
1. Si 2. Oj,

J 8
-ffl}

1. co
2. po,

ni - ka
kaj e

-f*
'

in
ko

je
nam

3s

h
0t

4t
h,
. ^
^s
e
0
vsed - la gor na
drob - no
pti - ka mo - ja,
pe - sem

se
je
po - je,

rh
e

v[

za - pe - la
e zu - naj

r f-h
r* r
-iM

vsa ve - se - la:
zi - ma ki - ma:

zp =fs
.
^
ve - jito
le-

J ^ '-41

Ci - ci - ci - ci - do.
Ci - ci - ci - ci - do.

31. Kadar se ciciban joe.

O. upani.

Nagajivo.

i
I
H

Matija Tome.

mf

"

"

Ci - ci - ban

r r

za

cme - n

se

dve

mf

-bh-

i ^

Hi - tro,

hi - tro

t > f c

me - i

m
Pok!

ga

'j

ob

P
se meh raz

"

za smeh,

po

vle - ci

=F

in

tla, pod strop.

m
po - ci,

h-

vseh ko - teh,

pz

J e - ri.

mi

E-,
f - J r

meh

^
v
smeh

ob

ste - no,

p
g
iz

P
P
nje - ga

hop, hop, hop!

uf -

sko - i.

32. Izak, Jakob, Abraham.

Slovenska narodna.
Priredil L. Kramolc.

Poasi.

RHhf

i r r r f.

- i r

1. I - zak, Ja - kob,
2. I - zak, Ja - kob,
B. I - zak, Ja - kob,

A-bra-ham,
A-bra-ham,
A-bra-ham,

ii

11
kra - dli
kra - dli
kra - dli

t=

jaj - ca
hru - ke
sli - ve

bra-njev-kam.
bra-njev-kam.
bra-njev-kam.c

Hitro.

H = f i F J - - ^ [-1- L r
r

r !
-h -r *
>-

t=

ni

1.3.

res,

to

ni

res!

Kra-dli

-1

so

l-5

jih

pa

ij
'- ' d
T

za-res!

33. Smiljan, Smiljaniu.

Hrvatska narodna.

Andantino.
P
2j
V.

Priredil Anton Dobroni.

-M

r*

zf

1. po - ki - snu
2. dru - go
mi

ti
se

per - je,
vi - je,

, Js
-00

po - ki - snu
dru - go mi

-rrti
se

Smi - lj a - ni - u,
mi se
vi - je,

Smi - ljan,
dru - go

Smi - Ija - ni - u,
ne - ka ki - sne,

1. Smi - Ijan,
2. Ne - ka,

'

per - je.
vi - je.

34. Strossmayerjeva himna.

Andantino

mf

=fc

1. Lju - bi - mo te,
2. V je - ran mi - li

iJ
7

2=2=
j ?
1

r
'
na - a
di - ko,
o - tad - bi - ni

jer si
lju - bil

Josip Runjanin.

f - r - u - r r

gla - var sr - cem

rod svoj, lju - bi

- i ,
i '
r
f T T T T
1. blag,
2. nas!

jer si s na - eg
Ne da
da nam

.
f1. drag. "I
2 glas /

nas;

il'

.
"to

naj

tvoj,

il'

'

i
r

ni - ko, svi-ma mi - o,
i - ni p r a - d j e - do - va

E l E E m
4 = 4 = 4 =
*
.
_
*S'
1
1
i
i
i
i
C ^
. . . . . .
tv0
J m l - l 1 ' as >
e - to
svu - da,

iP

4=4=4=

te

ro - da
ot - mu

va - tru,

boj,

= 4 = = = f

frr
va - tru,

du-om,

il'

boj, du-om,

* r

J .
CT
e - to

t j e - l o m svak je

JI-

cr
svi - ma
pra - vi

=4=

" ' T r f-

t j e - l o m svak je

tvoj.

35. Zvonki.

Veselo.
:fh

1. Cin
2. Cin

T-

cin
cin

cin
cin

Tcin
cin

=p=p=

cin
cin

1
cm
cin

"ptr

1. lin, ka - kor
an - gel - ci
2. tlin, vsi v sve - a - no br

Matija Tome.
ti

bi
be - li
o - de - lo,

IZ

vo-

P
iz
da

ne - bes do nas
po - vsod bo vse

hible-

Zadriuj.

- t t j n

r
1. te - li:
2. ste - lo.

r r

r r

gre zvo - nje - nje prek r a v - n i n : cin

Ce gre
ve - sna iz da - ljin: cin

cin
cin

f ^ r r

ein
cin

cin
cin

cin
cin

cin.
cin.

36. Zima.
Mirno.
mp i

me

Matija Tome.

r r
Zi - ma

v to - plo

I
I
pti - ce

je

co

iz - bi

j
T
ze - be,

te - ci - mo,

tu - di

I
nam

I
je

~ r
mraz,

i
i
i
i
f
pi - ba nam v o - braz.

37. Hej Slovani.

Poljski narodni napev.

Po skladbi tefana Witwickega.

Slovesno,
f
4 = t

T"

K
j
''
^ - uC;
fp n fp r
na - a re slo - van - ska i - vo
na - mi s t r a - n a
bur - ja naj se

p
P
P
I
I
1. Hej Slo - va - ni,
2. Naj te - daj nad

i,

1. do - kler na - e
2. ska - la
po - ka,

ver - no
dob se

m?
W Usr - ce
lo - mi,

i - vi
duh s l o - v a n - s k i ,
mi sto - ji - mo trd - no

^ " T
kli - je,
zne - se,

k
za na na - rod
zem - lja naj se

bi - je.
tre - se.

4=

4=

1. i - vi,
2. Brat-je,

4=4:

bo - di
ka - kor

'

iv na
zi - di

ve - ke!
gra - da,

t h-\

- i

bfcJ
nJ

1. Grom in pe - klo,
2. r - na zem - lja

f
1
f=F
: =P t d
J
H H J -*J M
!"J
7
-4
r
r
i
i>
1
P
praz-ne va - e
pro - ti nam
so
ste - ke.
naj po-grez - ne
te - ga, kdor od - pa - da.

38. Bela loa.

F mirni

hoji.

mf

Narodna iz Beograda.
Priredil Miodrag Vasiljevi.
3E

1. Sa - vi - la
2. To ni
bi
3. Ko - ji
su

se
la
se

ta
ta
ma

vi
vi
iz

lo - za
lo - za
le - na

vi - no
vi - no
i - gra

va
va
li

3=
mf

1. Sa
2. To
3. Ko

la
se
bi - la
su
se

vi
ni
ji

=1.

1. o - ko
2. ve to
3. i
iz

to - ga
bi - lo
jed - ne

=3=
ta
ta
ma-

vi
vi
iz

-hje

H I

be - la
dvo - je
sit - ne

gra - da
mla - dih
knji - ge

Bu - di
i
dra
u - i

vi
vi
i

no
no
gra

va
va
li

ma.
gih.
li.

=3=
1. lo
2. lo
3. le

za
za
na

39. Roe za Marijo.

Karel irok.

Zmerno.

Fp k - f ^
p
Po

H "nf-s-iJ
f
1 1
ra - ju J e - z u s

: ."J

m-

I r i

\
r
ho - di

in

^
5

Stanko Premrl.
*

^- J J - * h i

s3
t

ov-ke be - le

pa - se,

in

'

sei

m f

=t=t

i g i p i l p i p g l s :

* ij i j

T " f " r n j 7

ka-mor sto - pi z no-i-co

tam

svo-jo,

i,i j i r r r

ro - a rde - a

f
J I .
i

zra - se,

tam

Lahno.

V f f ^ :

-0

M
tT

ro - a rde - a
Zadruj.

rde - e

ro - e

^
In
Kot
f
1

kf

njim gre-do,

vse

rde - e ro - e

po - be - ro

in

prej.

po - be - ro, vse

II. p

ic*

p P p"" ^ r f
m

r
za

I. p
f~i- f

an - ge - li

4-

Ma-te-ri Ma-ri-ji jih ne

so.

-0-

B = S = r ,

~rr

~vf

In

Ma-te-ri Ma-ri-ji jih ne-

P V v t

f~

Poasi
mf
=t

r
so:

T
Po

r > f
glej, Ma - r i - j a !

rn-rf^
ro - ze

iT"*

I
1 111
J e - zuek, Tvoj sin,

za spo

I
Po

po - i-lja Ti te

t r

glej, Ma

i
1
I
ri - ja!

m m Mm
m
m ^^ m r n m ^ m
l
I
u
Je - zuek, Tvoj sin,

p o - i - l j a Ti te

ro - ze za spo - min.

40. Vinogradniki.
Kurnik.

Allegro.

ft

J u r i j Fleiman.

4 s
;
it-
I I I
1

1. Ko-maj od - le - ze sneg, da se po - k a - e breg,

2. Naj se po - ti
o - braz, naj nam kap - lja od las,
3. Vse vi - no - grad - ni - ke, na - e to - vor-ni - ke,

"

,_4J

t - p r-

1. grad-ni - ki
e
2. vi - a - ni, i
3. do - kaj let, krog

na
ne
in

i t hj

H *i
.

1. tr - ti - ce
2. slad-ke - ga
3. Do-lenj-ci,

_ >
't
L

tr

no - gah.
da
ni.
o - krog.

H
f

ve-e-mo,
gro-zdi-a,
ta-jer-ci

Kop - lje - mo,

Pol - na je
Go - renj - ci,

r t t
tf

U 1

smo vi - nomi smo prei - vi zdaj

fim

i H

H - f

'

re - e - mo,
tr - ti - ca
No - tranj - ci,

i
r

z no-vim za - u - pa-njem v star'ga Bo - ga.

da se u - di - ra - jo
ko - li v zem-ljo.
in kjer tr - ta ro - di,
vse naj i - vi.

41. Jugoslavijo, o j!

Hrvatska narodna iz doba ilirskog pokreta.

Priredil Ivan Ocvirk.

Korakoma,
f

Seee

mmmmm
i
i
i
i

-0-

"ptr

1.3. Ju - go - sla - vi - jo,

Ve - se - lo
O
se - bi
Ni - kog se

oj!

mf>

l
I

1. to e te - bi
2. Dok ti sla - ve
3. Dok su hra - bri

4=4=
t
T

bi - ser kru - na, kad mi - li - ne

ple - te v j e - n a c : Sr - bin, Hr - vat
tvo - ji si - ni, vjer - ni svo - joj

nam
ne
ne

r
stoj!
dvoj!
boj!

*r r

sva si pu - na!
i Slo - ve - nac.
do - mo - vi - ni!

1.3. Ju - go - sla - vi - jo,

oj!

Ve - se - lo

nam

stoj!

42. Himna svetemu Savi.

Maestoso.

Priredil E. Adami.

mf

tr

LFf

f?
1. U
srp
2. Mi
za

sklik - ni - ske cr - la nam

- gr - lje -

mo
kve
Slo
ne

s lju - bav - lju

i
ko - le
- ve - ni - ja
Sr - bi - jom

Srp do Je je -

ska
bri
dan
dan

Sve - ti - te - lju
sve - ti - telj - skoj
sa
div - nom Hru
ko - lu
su

1. Sa
gla
2. vat
brat

=4:
=s>:
(sr-

0Ar

vi,
vi!
skom,
skom.
_

__

di
pa
na
na

ka
stir
rod
rod

rj r

kol - ska
sla
sve - ti
Sa
tro - i - me
je - din - stve

va,
va!
ni,
ni:

ritard.
rnar

Iii

1. Poj

te

mu

2. Bla - go - slo - vi

Sr
^
bi
Slo - ve - ni
Sa
vo,

pe - smu

sve - ti - telj - ska

troj

te.

gla

vo.

43. Strelska koranica.

Dr. Anton Debeljak.
Krepko,

korakoma.

1. Za

Anton Jobst.

za:
i
na

=4=
suz

0 .
do

:4=
ba,

pred

na - mi

A =

son - ca

svit.

Za - stonj so - vra-na
A

1-Mi 1
vit,

E f p t ^ p t

-f

pred strel-ei

2. De

sni - ca
ven i

\f t

1 -

t i -a

mo
nam je
Srb, Hr - vat

2. je od
3. po ko

- t

4==t
2. Pe - tra, med
3. Pe - tra, mi

/ H t

r*

Djev - dje

skup - no

-(d
-1
p
d
t.
nam
vo - lja
za - to le-

' " / "

nak
svet

med
mi

strel - ci
strel-ci

kra-lja
kra-lja

II.

Pe
Pe

3. Slotra.

: ~

-M1 1L-1

- lje

tra,

gre

1
4

na - e

-1

pe

9
lje

L . d

nas

- 1

Jr

1 - " j
J -

zem - lje vzduh,

F ^ ? i - T - i 3 -:
F p p J - J - p

so - do

kra-lja
kra-lja

U J _ J
do

nam
za-

t-

strel-ci
strel-ci

gla - va
U,

-i-

r iT

4f
n

cel ju - nak,
rod - ni
svet,

cel ju
rod - ni

1 J

>

=t=l

lo - na, saj vsak je

brat - je lju - bi - mo

Pe-tra.

je ko - rak,
ded,
i - sti

-Jr~j=

i
[

fcz:

na in pro- en
je, nam bil je

kra-lja

*A

1 I

je

J-ztr-^-}-.

2. vo - lja
je od - lo - na, saj vsak je
3. to le - po ko
brat - je lju - bi - mo

1'-h

glej, pra-por

P e - t r a , pred strel-ci

-1

=1
H :' 1 '
E J 3 - 1 d

kra-lja

Tf

* r r

zlo-ba:

f -F l
T-j

4. S Tri-

ii"1
- 1 !d
v u-

A - le - ksan-drov duh,

v u5*

A
liH
tfc i ? F

j^ . .f H-i
S

so - do

skup - no

pe

strel - ce

Ft ^Jt

kdaj

A
T"

i~~ i

k?

'

j-

t1

K **

kra-lja

Pe - tra

t i T

E g P - ^ M strel - ci

<

kra-lja

vse

&

bom

J :

-0

jek - ne

boj - ni

Pe - tra

jaz
Vsi.

f h
skup-ni

grom,

-9

bra-nil

~fsK~

|-,-H

Solo.
P
j r r - 1
1

-9

stre-lec

f
1-; -

A - le - ksan - dra. 5. e

A A
1Irt

A
f~

0 "

3
bo,

strel - ce

A A

r~

za - u - je trom

LL
A A
F*' k i r
pS

A - le - ksan-drov duh,

A - le - ksan - dra, vse

A
1
1

-K-

K- 4

lje nas

A
-1

..i H

dom,

mi

skup - ni

J
JJ
dom.

r-

bra - ni - li

bo - mo

44. Mal mi je vrtck zagrajen.

Hrvatska narodna.
Umjereno.
P
M
P
1
i . Mal mi
2. Pun mi
3. Po njem

[-f

:
f

p
je
je
se

1" d s
r
vr - tek
ro - zic
e - e

0-

r
r
1. za - gra - jen,
2. za - sa - jen,
3. Ma - ri - ja,

'.J
mal
pun
po

:
d - h 1
1
00 0
0-- F
t P
P
mal mi
je vr - tek
pun mi
je ro - zic
po njem se e - e

-1
|

H -

za - gra - jen,
za - sa - jen,
Ma - ri - j a,

t K J
*
s
*
1
mi
je
vr
mi
je
ro
njem se
e

J
h
1

- tek
- ic
- e

TJ

za - gra - jen.
za - sa - jen.
Ma - ri - ja.

45. Kje so tiste ro'ce moje . . .?

Slovenska narodna.
Poasi in z
r H

obutkom.

" H

-10

JJ
1. Kje
2. Kje
3. Kje

so
so
so

rrr

r\

i
i

ro' - ce m o - j e ,
pti - ke m o - j e ,
rib' - ce m o - j e ,

ki
ki
ki

t v

ti-ste
ti-ste
ti-ste

-i
u

HH 0 h
p

p - r - r - ^ - ^ J - g - r - f "
1. ki
2. ki
3. ki

po vr - tih
po z r a - k u
po vo - di

ra - ste - jo pa
le - ta - jo pa
pla - va - jo pa

po vr - tih
po z r a - k u
po vo - di

V v

fi

ra - s t e - j o ,
le - ta - jo,
pla - va - jo,

l-^T

men' ve - se - lje de - la - jo.

men' ve - se - lje de - la - jo.
men' ve - se - lje de - la - jo.

46. Na proljee.
Kao

R. Vladimir Dordevi.

koranica.
mf
4=4=

p v vi r f r

1. E - vo nas
2. Do-sad si

1. svra - a - mo
2. ga - vra-nov

o - pet
sa - m

I I.

V v
1. i da nam
2. e-sto e,

o - pet
sad e

bre - e,
bi - o,

zra - ke
bi - ti

=fc=fs=4 T 1

f
pe-sma
e-sto,

u dvo - re
u - o si

di - e - mo
do - ma - in

II.

H ?SMliPii
r
r

ve - se - l a
slu-a-ti

vri,
nas,

j r fi

ze - le - ni
u - mo-ran

da
od

mi,
glas,

ji=1rT-J1q
a 0 A s
-

pe-sma
e-sto,

tvo - je
kat - kad

sve - e
i - o,

4>-t>-

ve - se - la
slu-a-ti

I
vri.
nas.

47. Mrzel veter tebe ene.

Koroka narodna iz Brnce.
Zmerno in

M. k

Priredil Luka Kramolc.

vezano.

p % r f u u i i " f f- i?
1. Mr - zel
ve - ter
2. Ka-dar - ko - li

FM ^
HPr}^

1;
r.

KH
PJ]
i *

[ - f H t H - r - d

1. Vsa - ko
ju
2. Zdaj pa
iz
_ e Malo hitreje.

I?7

tro, ti - ka
zvo - ni - ka

mo - ja,
li - ne

zgo - daj
zad - njo

ju - tro, ti - ka
iz zvo - ni - ka

mo - ja,
li - ne

pre - pe - va - la,
sem vr - go - lis,
V prvotni

1. zgo - daj, zgo - daj

2. zad - njo, zad - njo

si pre - pe - va - la, vsa - ko

pe - sem vr - go - li, ker ez

brzini.

no je
hri - be

pe - sem
in do-

1. Vsa - ko
2. Zdaj pa

'

-pV

Vsa - ko
Zdaj pa

1. si
2. pe

i
^
pe - la kra-tek
pe-sem v sr-e-

1. as
2. ce.

ti - i - ca, od
drob - no gne - zde-

1
^
u v
i
i
" p
V
ki z'nad li - pi - ce ze - le - ne si nam
vsa-ko - krat si mi za - pe - la mi - lo

1. nas,
2. ce,

igfc

te - be
e - ne, drob - na
si zle - te - la v svo - je

Tj

1. tvo - ja s l a d - k o
2. li - ne v t o - p l e

me za - zi - ba - la.
kra - je
si e - li.

*--

s-T
-la.
-li.

48. Veseli godec.

Joe emlja.

Allegretto.

mf

1. Po
2. Jo
3. Ne

rHf

JL-p-

Gregor Rihar.
a tempo

riten.

^
T

K j
t
s
*
^

U
vsod me po
re - em, za
ve - sti in

H^

1. se - lje
i - ma - jo, med
2. to k tlom pri - bi - jam, pi
3. et' sta - re - i - ni
o

* J ;

t
r^p"
C
^
^
'
da
pti - ek sem
zvit,
veba - sist tro - ben - ta,
s pepri - liz - nit se
znam,
o-

0
C

m
r/

J
0-

0
'

^ -a-

-N

-N
J
S

-N
J T -

pra - vim, jim

ma - ram, k' verbur - ke
u-

se me do - bit. Jim
ska-em kri - pa. Kaj
bi - lo ast dam. Rad
a tempo

ritard.

1. la - em, se
sme-jem, no - rim
2. glja - ti znam ta - ko le - po,
3. ga-njam in
lar - mo po - vem,

in
nor - ca
ni
tre - ba
po - vsod se

jim
ka - em, da
se
ba - ti, 4 a b'
pri - kla-njam, kjer

a tempo

riten.

-N-7-

t j
-Pr
rP
zna - jo,
vi - jam
e - n'nu

1. v go-sli do - bim.
Jim
2. dolg-as mi b'lo.
Kaj
3. u - pat kaj smem. Rad

I'

p r a - v i m , jim
la - em, se sme-jem, nom a - r a m , k'ver-glja - ti znam ta - ko lebur - ke
i - n j a m in
lar - mo poritard.

t
1. rim, in
2. po,
ni
3. vem, po

f r

nor - ca
tre - ba
vsod se

jim
se
pri -

t f

ka - em, da
ba - ti, da b'
kla-njam, kjer

v go - sli
dolg - as
u - pat

v
do
mi

bim.
b'lo.
smem.

49. Celica.
Zmaj Jovan Jovanovi.
Animato.

M. Topalovi.

itapitm4
Le - ti

e - la

ma - le - na,

Ptr

v
ma - le - na,
sta

o - ko

cve - a

je

-4-

a - re - na,

a - re - na,

se

ni - ti

sta - je

ni - ti

se - da,

ni - ti sta - je

da

-4-

ni - ti

se - da

fr

'

r - ^ - r
dok

ne

sku - pi

'

Tj

do - sta

me

da.

50. Na zeleni gori.

Semjanov.
'Allegretto.

Ignacij Hladnik.

Na ze - le - ni

go - ri

,
f

^ P U
ro - i - ce cve - ti - jo, son-ce jih

^
o-

mf

- pkr r r r
gre-va, vir-ki jih po - ji - jo;

na ze - le - ni

t j u

go - ri k u - k a

ku-kaKonec.

I*

EEE^ET^EH-E
- - = & = :

vi - ca

* I C p
in

si v vir-kih

4 -

-pr

gle - da drob - na,

r - na

I
I
li - ca.

$i

mf

'PL
-P

r
t
r
'
u v
u
Na ze - le - ni

-N

- " t " p p i r p r ir ~ r

r
go - ri

jel - i - ca

sa - me - va, son - e - ce pre-

T "n > c r r 7 f

mr - le

ve - je

ji

T
P
P
le - ni

o - gre-va, na ze

go - ri

_t?

T
P
ro - i - ce cve-

Od zaetka do konca.

E ^ e m e ^ :

= t = t

- p : r = r 5 = f c = B = :

ti - jo,

P
na

ze - le - ni

go - ri

le - pi

spi - jo.

dne - vi

51. Kaj veseli bi ne peli.

Zbor iz opere Prodana nevesta.
ivo.

Bedfich Smetana.

Ii
1. Kaj
2. Kdo

fi
ve
li

i
v
se - li
ve,
e

i
bi
e

ne
ve

bi
e

I
li,
li,

kaj vekdo li

m m r n m m m
1. se - li
2. ve,
e

T
l
pe
se

pe - li,
se - li

ne
ve

do - kler
pro - sla

nam
mo

Bog
vi

meno f

f i l I M

v

t?Pt*"

zdrav - je
praz - nik

-p1. zdrav - je
2. praz - nik

da,
ta,

zdrav - je
praz - nik

da,
ta,

i
k
v
p
do - kler Bog nam zdrav - je
pro - sla - vi - m a praz - nik

mmmm.
da,
ta,

do - kler Bog nam

pro - sla - vi - mo

r
da,
ta,

i>
zdrav - je
praz - nik

da,
ta,

1
f
^
zdrav - je da
praz - nik ta.

52. Predpustna.
Belokrajinska narodna.

Poredno.
mf

P e - t r , e - tr, k o - k o - a r , g o - n i m u - h e

pod ko-tar, pod ko - ta-rom

mf
*

ni-ko-gar,

sa-ma

mu-ha

poco rit. mf

'

k o - m a r . Ko-mar z mu-hom

ple - e,

a tempo
- 0 -

da

sezem-lja

tre - se. Pe - tr, e - tr,

k o - k o - a r , go - ni

mu-he

pod ko - tar, pod ko - t a - r o m

ni-ko-gar, sa-ma

mu-ha

ko-mar.

53. Ja posejah lan.

Srpska narodna.
V mer eno.
1. J a po-se-jah lan,
2. J a i-u-pah lan,
3. Ja iz-va-dih lan,

Priredil Luka Kramolc.

ba na I - v a n j - d a n !
ba na I - v a n j - d a n !
ba na I - v a n j - d a n !

mf

=t

mrn^m
0

ji

-4=d

I- t
k
ba na
ba na
ba na

U
1. J a po-se - jah lan,
2. Ja i-u-pah lan,
3. J a iz-va - dih lan,

1.3. K a - r a - la me,

ppp

ka - ra - la me

I-va-no-va

r-

I-vanj-dan!
I - vanj-dan!
I-vanj-dan!

I..
t?

II.

maj-ka,

maj-ka.

54. Igra Most.

rnomelj Bela Krajina.
(Dva zbora
Veselo-aljivo.
mf

Priredil M. Tome.
-k-

ro - za

l>

rv

ro - a,

ro - za

p
v
Pre

ta va must, al'
ka-kor kust, al'
zi - da - li, iz
de - la - li, iz
al'
po-kra-li,
u - pa - nu, na'
kme - ti - i, mi
go-spo-da, kaj
tri-krat skuz, al'
vo - di - te, al'
vo - di - mo, ki
tri-krat skuz, zdi g

za,

Pre
fA

5
t-

1
Al'
je k a j t r - d e n
Al'
t r - d e n , tr - den
e - sa ste ga
Iz
zla - ta, sre-bra
Iz
k o - m u ste ga
Al'
Na' - m u go--spo-du
Mi smo nje - go - vi
ste dr -lji - va
Vi
Al' 'te nas p u - s t i t
Al' k a j za sa - bo
te de- k l e - t a
Mi
Al' p o j - t e , poj - te

A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B

A-B.)

d 120.

je kaj t r - d e n
tr-den, t r - d e n
e - sa ste ga
zla - ta, sre-bra
k o - m u ste ga
- mu go-spo-du
'mo go-spo-du
nam mi - te
'te nas pu-stit
k a j za sa - bo
be - le gvan-te
- ni - te gor vi

ta va must?
ka-kor kust.
zi - da - li?
de - la - li.
po-kra-li?
u - pa - nu.
po - ve - dat.
da - je - te?
tri-krat skuz?
vo - di - te?
no - si - jo.
sok' ro - ke!

T
brun - ka

je

na - a!

55. Kovau.
Stevan V. Popovi.
Veselo.

M. Topalovi.

mf

- f c -

=tc
- A

0 "

1. Hej k o - v a - u ,
2. U m l a - d o - s t i

W\
it ~

rr
h r ^ - 1
v
5
S-C
1. gvode m o - r a
2. d o - b a r k o - v a

'

kuc - ni b o - l j e ,
ko se mu - i,

po - ku - ca - ti,
ko-vom svo-jim

da
u

:
P

vv

za - je - i
sta-ro-sti

i
na - ko - vanj,
u - i - va;

'

a - ko ho-e
se - bi s r e - u

4 1

[
to o - danj'.
sa - ki - va.

1. Dok
2. Za -

je
to

vre
u

lo,
dri,

1. Dok je vre-lo,
2. Za - to u - dri,

h '
*
V V I
u - dri, kuj,
za - to kuj,

1. i
2. svo

ki
sre

tr~p-

EfF

e
ju

fi-J

-i

H
r

1. dok je vre-lo,
2. za - to u - dri,

kuj,
kuj,

tmrnmrn
FTf

ceni
cu
m

dri,
to

u
za

t - r ^L

u - dri, kuj,
za - to kuj,

i e - ki-em
svo-ju sre - u

po-kuc-kuj;
po-kuc-kuj;

po
po

kuj!
kuj!

kuc
kuc

i
M

i e - ki - em
svo-ju s r e - u

-ti
3

5f

po - k u c - k u j !
po - k u c - k u j !

56. Velikonona.
L. Turi.
Veselo.
mf

Matija Tome.

1. Ma - i - ce ob v o - d i !
2. Kaj pa mi ti da - li

Kaj, ve - li - ka no,
b o - m o za s p o - m i n ?

m- *m
-jf

[> [> b

e p r i - l a do n a - i h
Du - i - ce vse i - ste

P JtT
f e P I
f ~j

<' ? i t m

1. bo po-hlev-nih ko? Kaj bo kaj

2. kot je sneg pla - nin. Vze - mi jih

pri - ne - sla
in u - vaj
Malo

'

svo - jim mal-kom

skrb - no in zve-

zadri.

li^EEfefEE
r ^ r
1. v d a r ?
2. sto,

r,

7 ? T*

n?r -m-

Pi - ru - hov, po - ti - ic,
k Je - zu - su jih vo - di,

t
T
i
i:
V
U
V
V
hre - na nam ni
k an - ge - lom v ne

IS
i

kar!
bo.

57. Ena ptika priletela.

Slovenska narodna.
Z obutkom.

Priredil C. Pregelj,

p p
p "
1. E - na p t i - k a pri - le - te - la, e - n a drob-na pti - i - ca,
2 . 0 p o - m l a - di je z a - p e - l a , ko bo gne-zdo sple-ta - la,

M M T

p.
-t-*

4 U*
m
-0t
P P

'

1. prav le-po za - pe - la,

2. trav'-ca ze-le - n e - l a ,
ivahno.

F t J=L.|
r

mp

i *( n r
v

Poasneje.

LfH

1.2. Cri, ri, ri,

4 ,r
j j
F3-14
*
5 5 5
'
r
1 = 1H
r
H F

ri, ri, ri,

ri, ri, ri,

in je
ko bo

=CT

U - p i

n.

CT T ^

e-na drobna pti-i - ca,

ze-le-ne-la li-pi - ca,

m je
ko bo

ri, ri, ri,

^i

na

/-

:^ I

drob

-H

58. Pozdrav Gorenjski.

A. Praprotnik.
Nekoliko

poasi.

Stanko Premrl.

1. Pozdravljam te, go - renjska stran, in te-be,Bled,i - ro - ko znan!

2. Pozdravljen bo-di, go-spo-dar Tri-glav, ki-pe-i mo-ni var!
3 . 0 - to-ka mi-la c e r - k v i - c a ,
ne - bes Kralji-ca in go-spa,
4. In
e enkrat go - renjska stran in
ti, o Bled,i - ro - ko znan!

SnePlaljuSne-

1.
2.
3.
4.

ni-kov
ni-ne
be-zni
ni - kov

s i - v i h mno - i
ro-no ven - ca
pol-na, usmi - lje
si - vih mno - i

pri
bo
po
pri

ca,
ne,
na,
ca,

sr-no bod' po - zdrav-lje

di - te mi po - zdrav-lje
ni-no bod' po - zdrav-lje
sr-no bod' po - zdrav-lje

na!
ne!
na!
na!

59. Jednu sem ruu 'mel.

Hrvatska narodna.
Priredil Rudolf Matz.
f ,
^

Moder ato.
mf

1. J e - d n u sem
2. Ro - i - ca
3. Bol-e te

"**

ru - u 'mel, pak sem ju

cr - ve - na, daj mi se
u-val bum, na sr - cu

zgu-bil,
ja - vi,
no - sil,

je - dnu sem
ro - i - ca
bol - e
te

II.

I I.
-3-31

--1-

1. ru - u 'mel'
2. cr - ve - na,
3. u - val bum,

wmmm

T-

0
I
I
sem
ju
mi
se
sr - cu

pak
daj
na

zgu
ja
no

bil,
vi,
sil,

zgu - bil.
ja - vi.
no - sil.

60. Himna kraljevine Jugoslavije.

J. Dordevi A. Mihanovi S. Jenko.
Veliastno. M. M. J = 84.
f

D. Jenko J. Runjanin.

mi*

Bo - e prav-de,

Ti

to

spa - se

od pro - pa - sti

do sad nas,

i S
uj

od sad

na - e

gla - se

od

sad nam

bu - di

spas!

Le-pa
sta-re

na-a
sla-ve

do - m o - vi - n o ,
dje - do - vi - no,

J I . ^

| *
'

kri!

prej, z a - s t a - v a

:p=p:
Za

zem-ljo mi - la,

*~JEt==3i=t==.

"p-:

Na

-p

ju-na-ka
bi va - zda

ast-na b i - l a !

oj
da

S l a - v e , na

boj, ju - na - ka

b l a - g o r o - e t - nja - ve naj

pu - ka g o - v o

ri!

Odlotno. t 84.
ft

mf

IT

|II.

T
-g

*>.J_sLJ:
B o - e s p a - s i , Bo-e hra-ni
Kralja P e - t r a , Bo-e, hra-ni

na-eg kra-lja
mo - li Ti se

i na rod!
savnarod!

61. Dunave, Dunave!

Narodna iz Vojvodine.
Priredil Zlatko poljar.

Odrijeito.
mf

^ ^

g ?

-Pi

1-

f *

1. Du - na - ve,
2. to
e - ka,
3. Da
o - rem,

1. Du - na - ve,
2. Raz - lij
se,
3. Nek
ni - kne,

-P-

Cj
Du - na - ve,
to
mi - sli,
da
si - jem

Du - na
na - to
nek
ra

ve,
pi
ste,

^a * -1 ? r " r r

ti - ha
vo - do
te
se
ne
raz
pe - ni - cu
bje

hla - dna,
li - je?
li - cu.

^ r

ti - ha
vo - do
po - Ija
i
li
nek br - zo
sa

I
hla - dna.
va - de.
zo - ri.

62. Kova.
A. Perne.
Krepko.
r
'

-i

Anton Nedved.
A

1. Po - slu-am ko - v a - a , ki klad'-vo o - bra-a, ko

tol-e, se
2. Pri vro-i tam pe - i, kjer o-genj a - re - i, e - le - zo raz3. In meh pa za - pi - e, vse
i - skre po - bri - e, ko - va pa pri-

i tfr

,f-

1. kre-ga, da
d a - l e se
zle-ga:
2. ta - ja, ko - va tam raz - sa - ja:
3. ti - ska, da kri-em se
bli-ska:

=| M : :
pp- - J - 3 - s *
no i - n o dan.
mo-ni ro - pot.
je-klo tr - do.

bun-ka-ti, bun-ka-ti
bun-ka-ti, bun-ka-ti
bun-ka-ti, bun-ka-ti

63. Mila moja.

$1
|i

Priredil L. Kramolc.

Hrvatska narodna.

ivo in neno.
Ves zbor.

II.

v-v-

=tq

-gfc

tbi - la?
di - la?
da-la?

1. Mi - l a mo - ja, mi - la mo - ja, gdje si si - noc bi - la?

2. Mi - la mo - ja, mi - la mo - ja, to si tam ra - di - la?
3. Mi-la mo - ja, mi - la mo - ja, ko - me si jih d a - l a ?

Poasneje.
Sopran solo.
mf
-t

1. Maj - ko
2. Maj - ko
3. Maj - ko

m - f

mo
mo
mo

ja,
ja,
J a,

u ba - i sam
ru - i - ce sam
bra - ci
sam ih

bi
bra
da

Zbor.

la,
la,
la,
___

i-i

1. Maj - ko
2. Maj - ko
3. Maj - ko

r;
mo
mo

fj-

T J
j a,
ja,
ja,

u ba - i sam
ru - i - ce sam
bra - ci sam ih

.J-

f
bi - la.
bra - la.
da - la.

64. Kralj Matja.

Vida Jerajeva.
Al. onc.

- i r

^
0 T

-jhb-*
4

HF

1. Kralj Ma - tja, ju - nak slo - ven - ski,

2. Mi - li - jon vo - ja - kov
i - ma,
3. Jaz pa
se - dem na ko - nji - a
-3

h t

s :
U

r H
- j 3
1
spi,
so.
to,

F h t ,

* S
-S--J
^ j
p
r 1
dol - ge
ce - le va - tle
tri.
pa pre - ve z a - s p a - n i
so.
za mu - t a - c e in bra - do.

M
si - ve
br - ke
i - ma,
bi se
voj-sko - va - li,
- c u - k a m Kralj Ma - tja - a

^
j
1. strane
2. Ra - di
3. in po

- r i
;
U P P
v
Kralj Ma - tja, k i v g o - r i
vsi krog nje - ga zbra-ni
in po - j a - h a m v g o - r o

F- f

65. Lipa.

Miroslav Vilhar.

Mirno.
P
=t

Davorin Jenko.

mf

ft:

-vtipi
k
^
u r
p
P
1. Li - pa
ze - le - ne - la
je
2. Pti - i - ce
je
mi - lje - na

~w m
'
^
"
i
i
tam v di - e - em
ga - ju,
v sen - i - co
va - bi - la;
1

mf

t?Sr

t,
1. s cvet-jem me
po
2. ka - dar le - al

i
i,
r
- si - pa - la,
sem pod njo,

-P

=p=e?
-i
pd'jal sem, da sem
v ra - ju.
me je
o - hla - di - la.

mm

1-h^

U
I
p
1. Ve - je
2. Zdaj pa

R_ T
raz
e

U
U
te
je,

&

f
^

za - va - la
re - vi - ca,

1S E

i
1. me - ni
2. cvet - je,

pa
je
list - je

=pi

do
sr - ca
ljub - lje - no

k ne - bu
sko - raj

~r
*
V I
se - ga - la
zi - ma je

je
vi
o - ve

so - ko,
ne - la,

t
0

WT

\>
glo - bo - ko.
od - vze - la.

66. Pojdimo spat.

Karel irok.
Lahko

zibajoe.

sa - njat

mf

PP

i :

Poj - di - mo
kra - ju,

f
t r

Z
p

sve-tem

ra

^ r f
sa

ju.

sve-tem

g
r
njat

Prisrno.
-J>

^
ra - ju.

-t-

j
L

a - t r

Ma - ti Ma - ri - ja

am f tempo

w m

Cf

ra - ju

ho - di,

mi - le - ga

C p

J e - zu - ka

za

ro - ko

ro - zi - ce cveh

a tempo
f - f a ^ E *

X
vo - di.

1
Pred

to,

njima angelki po

-h-

to,
le,

jo,

pM mosso
-h

ff
p
sa - nje

-N-,

bo-jem kra - ju,

ritard.

t rH

ritard.

po

"
P
le - pe

spat,

hs
Y

Vinko Vodopivec.
o
bo-jein

nad

nji - ma pti-ki

ta

'

- ko

za

j,

fc.

vr - go - le,

le - po,

T r t r v
njima ro-zi-ce cvenad

nji - ma vr-got

p
nad

le - po, ta

fT T
nji - ma pti-ki

- ko

slad-ko,

h
b

vr - go - le

1
ta

- ko

le - po,

1 p
ta-

1
J

gp^J5-J

ko slad-ko,

da

nam

=4=

pre - su - ne

jo

sr

rce.

il

67. Sedela tuna grlica.

Istrska narodna.
Allegro

Priredil Saa antel.

moderato.

J4,1J-I
r
.t : EE m
i t^-b^uJ"
se - de - la
1. Se - de - la tu - na
gr - li - ca,
tu - no je
2. Na su - hem driv - cu k r a j vr - ha
o - n a se je
3. Be - la
je kril - ca
spu - a - la,

W f p i i ^ r ^ u j F ^ P ^
1. gr - li - ca,
2. sklanja-la,
3. a - li - la,

oj

ne - na ni - na,

1. gr - li - ca.
2. skla-nja - la.
3. a - li - la.

tu - na
glav - cu
tu - na

[)

de - la tu-na
no
je glav-cu
se
na se je t u - n a
O-]

traj naj-naj

Traj - na - ni - na.

traj - na

68. Jutrnica.
A. M. Slomek.
Krepko,
f

Priredil L. Kramolc.
mf
,J1>__L
F
V V \>

- ./-ji
0;

I
\> V V
1. Dobro jutro,fantje, v s t a - j a j - t e !
Le-po mlado ju-tro vas bu - di,
2. Pti-ci-ce pod nebom le - ta - jo,
vrgo-li-jo pesem
ju-tra-njo,

E S

Vstaj aj-te, de-kle-ta

s stolpa j u - t r - n i - c o
niz-ko se na drevje
nam pa dobro ju-tro

in e - ne.
e zvo-ni.
u s e - d a - jo.
vo - i - jo.

mf
rfr\V

.
0 0 J

1.2. Tra-la-la-la - la,

j
F=J H - t r l v
* '
-0 0

v i \
- m 0
L 0 0 ^
r r
\>
\>
P p ^
^
f U t L
t r a - l a - l a - l a - la, t r a - l a - l a - l a - l a - l a ,
t r a - l a - l a - l a - la.

Zadruj.
h h

P
p p
L e - p o mla-do j u - t r o
vr-go - li - jo pe-sem

V \> h
s stolpa j u - t r - n i - c o
nam pa dobro ju-tro

vas bu - di,
ju-tra-njo,

4*

ze zvo-m.
vo-i - jo.

69. Boina.
Primorska narodna.
Priredil E. Adami.

Mirno,
mf

A
i

f ~

1. Sre-na si t a l - c a
2. Sre-ne ste ja - sli
3. Sre-en si lo-vek,

ti be-tle-hem - ska,
ve be-tle-hem - ske,
ti - sokrat sre - en,

>

K
t

dru-ba ne - be - ka pri
De - te - ce rev - no na
Je - zus pre - bi - va pri
vse - po-vsod od - pr - ta,
sred zi - me le - de - ne,
po - mo - i po - tre - ben,

1. in e-prav p o - d r - ta,
2. e tu - di le - se - ne,
3. e tu - di si re - ven,

1
v

v
5
in e-prav po - dr - ta,
e tu - di le - se - ne,
e tu - di si r e - v e n ,

1. te - bi sto - ji;
2. sla-mi le - i.
3. te - bi vsak dan.
1. no - tri
2. no - tri
3. v du - o

se e Kralj ro - di - ti ne bo-ji.
se Zve - li - ar
Jezus sam rodi.
tvo-jo se Zve - li-ar na-se-li.

1. no - tri se e Kralj r o - d i - ti
2. no - tri se Zve - li - ar Je - zus
3. v duo t v o - j o se Z v e - l i - a r

ne
bo - ji.
sam ro - di.
na - se - li.

u
je
so
si

\>
^
od - pr - ta,
le - de - ne,
po-tre-ben,

-di - ti ne bo-ji.
Jezus sam ro-di.
-li-ar n a - s e - l i .

70. Sveta no.

Mirno,
mp

Gustav Ipavec.

=t

sve - ta no,
tam vr - ste,
De - te - ce,

la je
le - pa
an - gel - ci
se
je - no bo - je

1. Pri
2. Oj,
3. Ro

da - la
se - li
vi - to

nam je
gla - si
si v ple-

ko
zar - ja
ra - duj se
in
sr - ca

raz-svetzem - lja
Ti 'zro-

ki
ve
po

mf

t-

E 2

1. v s e m p o - m o ; je
le - pa in ve - se - la,
2. se
g l a - s e : Bo - gu bod' sla - va
ve - na,
3. ni - i - ce; po - bo - no Te a - sti - mo

iii r t r ^

1
1. Ije - na. 1 "
*
2. sre-na. } Po - zdrav - Ije - na
3. i - mo.

bod'

ve - ko - maj,

- J
1s
1
w
t
f i r r
r z
i
v
1,3. slad-ki raj, ti

i
ti

f - f
u

sve - ta

no,

oj

pp

-v

f
J
f M. f
1" n r
i
i>
i
c r
s v e - t a no, oj slad-ki raj,

r - 1
U _

f
f
oj

*
J
T

slad - ki

^
raj!

71. Kje so tiste stezice.

Koroka narodna.
Mirno, z obutkom.
F f e ^ -

'

H I ~ ~ i

1. Kje so
ti - ste
2. Bom gr - mov - je

,.

fj

Priredil Zdravko vikari.

K '

I"

'

1 - : " 1"
a
p
1
i

ste - zi - ce, k' so va - sih

po - se - kal, tra - vi - ce
m

i i
1. ra - ste gr - mov - je
2. re - dil ste - zi - ce,

=1

in
ki

r r r

ze - le - ne
so va - sih

f:
h
f J
1
i
>

bi - le, zdaj
po - el, bom

("i-

- <

4 i

i
p
tra - ve. Zdaj pa
bi - le. Bom na-

pa
na-

1 II.

V*
i
-ve.
-le.

72. Ko ptiica sem pevala.

Koroka narodna.

Zmerno.

Priredil Luka Kramolc.

=fc

-Jt=i=I=i
Tr
"t?"
P
1. Ko
pti - i - ca sem
2. Cve - te - la sem ko
3. Le
pod me - noj e

mp

f *C fr
,
1. s a - n j a - l a .
2. v s a - j e - n a ,
3. ni ni-kjer.

pe - va - la, sem
slad - ke
ro - i - ca v ne - be - kem
bi - va mir, krog
me - ne

T
sa-nje
vr - tu
pa ga

.
=4:

=1=

r t * r~
TTT
p
i
p
Oh zdaj, pa nikdar, nikdar ve, ve - se - Ije pre
oh zdaj, pa nikdar, nikdar ve, v e - s e - l j e pre
Sr - ce le tja, le tja e - li, kjer an - gel moj

r r
je
je
le

~ p f
pre.
pre.
- i.

73. Slovenac, Srb, Hrvat.

Besede D. Borania.
Oduievljeno.
mf

F. S. Vilhar.

mmmm
T t r r r

, ,

-T-hle
\>

Iz brat-skog za - gr - Ija - ja

r f*
i CJ

ne - si

E = Q
p

iH

i r
[
pje - smo

po - le - ti

rt^

r i

sve - ta,

f f TT ^Tr

sre - u

ra - ja

pred li - ce

cije-log s vi je

ta.

tiE

t r fi
TJ
sta - e

Ti

I
Tri

mf

k
1
f
I zP
svije-tla sa - da

iz-

ij

je-dan pla-men

I
de-sni-cu
I

i
sjat, kad

^ Enoglasno, s krepkim

gp
P
si

poudarkom.

=4=
I

r -

da - e

'

I \>
Slo - ve-nac, Srb, Hr - vat.

Od

p
p
n j i - h a - l a nas j e d - n a

slo-

3 _ _ __ Ei
i P V & t
b o - d e elj - na

* -i
4

. 1

T !

r r

je bijed-na

sa

ma - ti

pla-ka-la

smo po - cije - pa - ni
n

IT

Al'

nJU

N 1
11 r

na - i lijek toj

ra-ni:

rUar

h r-r^T
r a - n i : To

v-

dok

r
\J
ko - bi, to je

rop - stvo

ti - ti

h
P

nas.

i nF
rH
To

-p" f *
! r U - U
za-vjet nam

spas.

-H

J I

Od

~ amfmV

rt-

f f f *T

f f

ff

za-vijet nam i spas! Od snje-no - ga Tri - gla-va

do div-no-

Thh
1 ii? i
^ in'i
Jj
- r r t + * r ;1 - i 1r f1e - L f ^ r C *
ga
Bal
M - k a - n a , toj maj - ci pu - e sla - va i zo - ra
p

i-f-t-rno-vog da

na.

4
f i

H-

1~
Jc n r

m r a - k u ne - e

a - lit, ve

Zs'razito.
3
i
sjat,

. '
pr - vi
r r er zap

t^i
to

* >
pa - lit
i 1 Slou

(f Prav iroko in zelo zadrano.

vat!

Slo - ve - nac, Srb, Hr - vat,

za

sun-ce

M
-

joj

h
f

ve - nac, Srb, Hrv

u - v i j e k brat

brat.

74. Oj Hrvati, oj junaci.

V tempu

koranice.

Briza.
\

=t

Oj H r - v a - t i ,

u - dri

oj

na - i,

ju-na-ci,

to - pe

i
T
r i L
. s>.
r

i"c
W

pa - kla

va - trom

pla - i,

h a j - d e - mo!

duman

nek

iz

ba - ci,

nek

nas

-J r f- S eP ^) ^ J.F3
^

nek nas

pa - kla
,

mf

J.u
i f l

f
neg vo - ja

F=g. f T j
i

p
r
1
va-trom pla - i!

sb

to mi ka - i - te,

3k=3Sz
i
na-pred,

u
Sa - mo

ci!

Mi se

T T

pa-kla

ne bo-

mf ,

Pi

- j ^ J J -

r- 1f r 1
(

ji - mo,

mi

m i

Hr - va - ti

svi

ju

na - ci

> r - r J
la - ko

1
i
smr - ti

Konac.

r i

i
pr - ko - si - mo,

ta - ko sv'jet

Trio.

nas

-TTTdu

^UPl

po - zna

mf

f
I
Na-pred da-kle,

I I
u - dri n a - i :

r r
Nek

bu-banj

s l a - v a bu-

&

r f

f\

ba,

M- n f
pu - ku

I
i

tfe

<

si - ja,

hva - taj,

sab - lju

pa - i,

Ml-i
- f \ < OT 0~ n
t ^L ^ t z f J
- f - r F Hsa

1 1

blja

lju - ba,

r - du

pu

iZ h 0fh- hd3
r-

sa - mo

Od poietka

smrt

koranice

ka

J1

u - plado

konca.

mf
M
0

i,

r-

ne

r j i

f
14

-e)3

Hi

Hr

J - ,

H
u - dri

va - ta,

na

i.

75. Boe pravde.

Dordevi Jovan.
Veliastno.
mf
1

Davorin Jenko.
r

ri

i J

1. Bo - e prav-de,
2. Iz m r a - n o - g a

jfelA;

1 K i r T ' 1rp"
JJ J
J J

1. uj i
ot - sad
2. Na-sta - lo je
P

Ti to spa - se
si - nu gro - ba

na - e
no - vo

1rsI-1
*H J *
-

od pro - pa - sti
na - e k r u - n e

1 - -1 '

gla - se
do - ba,

,e

do - sad nas,
no - vi sjaj.

i**

i ot - sad nam
no-vu sre-u,

bu - di
Bo - e,

1spas!
daj!

Ifz

IgfeEiEj]
1. Mo-nom ru - kom
2. Kra - lje - vi - nu

hP-fcfcI?'"

J-

. - h
J'-

vo - di,
na - u

i
bra - ni
bra - ni,

b u - d u - n o - sti
pet-ve-kov-ne

1. Bo - e, spa - si, Bo - e,
2. K r a - l j a Pe - tra, Bo - e,

'- t :
hra - ni
hra - ni,

f ^
J

na - eg Kra - lja
mo - li
Ti se

na - e brod!
bor - be plod!

-.Ti

l~t~

i na rod!
sav na rod!

mf

1. Bo - e, spa - si, Bo - e,
2. K r a - l j a Pe - tra, Bo - e,

hra - ni
hra - ni,

na - eg Kra - lja
mo - li
Ti se

i na rod!
sav na rod!

1.

2.

Reil si nas, Bog pravice,

iz pogube e poprej,
slii vdane nae klice,
bodi varuh nam e slej!
Za krmilom Tvojim plovi
ladja varno nam povsod,
Bog, ohrani, blagoslovi
kralja Petra in na rod!

Sinil iz temin je grobnih

nae krone nov sijaj,
v svitu zarij novodobnih
sreo novo, Bog nam daj!
Kraljevino nao brani,
bojev petstoletnih plod:
kralja Petra, Bog, ohrani,
prosi vroe ves na rod!

Slovensko besedilo odobrilo ministrstvo za prosveto z odlokom IV. tev. 2091 z dne
21. aprila 1939.

76. Mi jadranski smo straarji.

Tempo

M. Groljeva.

koranice

Matija Tome.

ijjgi

T
ja - dran - ski smo stra - ar - ji,

Mi

na - e - ga

mor - ja

u-

=4=4=

35=

var - ji, do - mo - l j u b - j e na je

brod,

ga naj-mlaj-i

vo - di

mf

rod.

Mi

ja - dran-ski smo stra - a r - j i , na - e

ga m o r - j a uSS

i *m

4=
var - ji, sve - ta

Ffefc

'

- H- t > , b
v p

> -

nam je vsa o

h b
a

bal,

s r
p

ljub

in

drag nam slednji

T n f

m
val. e so

vrag
ra -

se kdaj pri - ka - e, str - ne - mo

ste-mo e
ma - lo, bo za - res

* .

N
'

se v mlade
in ne za

-1

stra-e, v boj za
a - lo kri bo

maj; v boj za
v dar, kri bo

mor
sr

je, na - ra - aj, J a - dran na bo ve - kono vsak stra - ar dal za mor-je na - e

mor
sr

je, na - ra - aj, J a - dran na bo

no vsak stra - ar dal za mor - je

Da capo al

e poi

ve - kona - e

Coda ff
Maestoso.

J-1

0
maj. Ko

do-

v dar.

0-

val, ljub

in

Jz

drag nam sled - nji

val.

77. Cvetke in arki.

Valkov

Radan.

tempo,

mf

i
i

1. Ra - de
2. Te - ko
3. Kaj ste

Matija Tome.

3=

1 J L (rfi

1. vi - del
2. li - ste
3. cvet-ke

bi
so
e

i i J
- F - H
1. nja - le
2. zna - le,
3. spa - li

3 = 1 =

spa - le
vsta - le
vsta - li

=
*

cvet - ke za - spa - ne,

cvet - ke za - spa - ne,
ter nas vzbu - di - li,

ii - ] F

i
- 1

sa - nje
da
je
tam
za

T"

le
e
go

i 5

pe.
dan.
- ro.

bi
bi
bi

sane
e

^0

' " j

Son - ek
Z ro - so
Ra - de

i = st = H
s
0
J
i
~ M
za - s p a n - k e ,
ar - ke po - slal je
so
ne - ne
in pa
je - zi - le
m
za - le,
da
bi
sa - nja - le
-

-i

da
kot
mar

pa
mo
bi

vstal je,
ci - le
spa - le

h
F - r - f
cvet - ke
ar-kom
sa - nje

1
bu - dit.
so
se.
le - pe.

78. Junak iz Like.

Narodna koranica.

Korakoma.
S

<V

Priredil Luka Kramolc.

, 4 n
- t
i

JJ1. K a - n o
2. G o - r a

)[1

ka - no Ve - le - bit,
na no - ge di - e,

mi go - ra,
me hra - ni,

go-lem sam tje - lom,

bla - go si pa - sem,

mf

gHll

i-

1. du-om sam jak,

2. te - am si teg;

n e - k a sam s i - r o - m a k ,
bi-stro da - le - ko

im

=4=

=1=

1. zdrav-lji - ce buj - no,

2. glas mi
do - hva - a

ne - ka sam tre - bit,

o - ko mi si - e,

$
Ju - nak
Ju - nak

ist mi
je zrak.
de - ve - ti brieg.

Lahkotno.
P .

P
ke!
ke!

1. Li
2. Li

Na
Ne

.
5 =

i - gra - ju
je - ze - ra

iz
iz

P
o - ba - li,
boj mi
se,

tan - imi - le-

na vr - bo - vih
se - ko mo - ja

jrfc
T " p t r
1. ih
2. na,

sam
sam

p
T
p
"
pri - ve - za - ni
pre - bro - di - ti

se
u

am - i
ze - le

i,
na,

f *

i>

1. po - vje - ta - rac
2. od - ve - u
te

im

/h

P"

UPI

o - dni - o
jim
na - oj
mi - loj

je - dri
ku - i

la,
ci

fc

P
1. se - ki - na
se
2. na
ja - stu - cih

-pPka - tar - i - ca
na
me - ka - noj

pre - lo - mi - la.
ru - i
ci!

79. Jaz pa poj dem na Gorenjsko.

Veselo, ne prehitro.

1.
2.
3.
4.

Slovenska narodna.

Jaz
pa poj-dem
Nobe-den drug ne
Skrempelj-ki bo
S kljunkom mi bo

na Go-renj-sko, jaz pa poj-dem

poj-de z ma-no, nobe-den drug ne
pot k a - z a - l a , skrempelj-ki bo
pre-pe - va - la, s kljunkom mi bo

na Go-renj-sko, jaz pa
poj-de z ma-no, nobe-den
pot k a - z a - l a , s krempeljpre-pe - va - la, s kljunkom

i f e

1.
2.
3.
4.

'

poj drug
ki
mi

dem
ne
bo
bo

" T

~TTT

na G o - r e n j - s k o , gor na
poj - de z ma - no,
ka - kor
pot ka - za - la, s per-jem
pre - pe - va - la, krat - ke

v
ta
pti
de
de

Gor - nje
drob - na
sen - co
ca
se

p
- jer
- i
- la
- la

sko.
ca.
la.
la.

80. Vrabeva.
Gibno.

Matija Tome.

mf

1.2. V r a - b e c

po - je

1. To - da bi - ti
2. e par te-dnov,

iv, iv, iv,

.

hva - la

Bo - gu,

e sem iv!

mf

rt

v ta - ki re - vi
pa od - ki - ma

kot so tr - di
ta sko-pu-ka

zim-ski dne-vi,
star-ka zi - ma.

f I

t ^ r r j r
1. r a j - i sem na
2. Sneg iz - gi - ne

ce - sti ka-men,
z na-ih polj,

r a j - i bo - di
pa bo je - sti

l^tr-

vse-ga a-men.
spet do-volj.

Po vsaki kitici se namesto besedila poje cela melodija na zlog iv, iv, iv i. t. d.

81. Visoki rej pod lipo.

Koroka narodna iz ziljske doline.
Veliastno,
mp
"P

Priredil Luka Kramolc.

3=
*

Bog nam dej

do - ber

es , ta

-ppp-

t , * * ,

z Bo-gom, Bog je njim, sam

Malo

J e - i

P
e - li,

f=1
le - pa

T
P
ves, k' je

Zi - lji ro'-ce

as,

raj,

komaj,

no - tri

zi - mi noj

r v :
$

iti.

"Pr
3

da

==

za-

V
so

glih z' an

smo

D r a - i - ce

4=

r a - s t e - j o , po

tr - ga - ti, mo
4

kaj

sme - li.

-tr-tr

I 5:'
ho - e ro'-ce

T F r
pob - ev

T
P

veselo.

ne b' mi

je Ma - ri - jin sin, sam

m
V

l
Te

- r t

ne - hat

Lahno in

T
VI
Ma - ri - jin

je

Je-i

zadrati.

mMmmmm

BE

" 7

pr - vi rej 2 za - e - li smo.

i r >

z = 8 = 8
"t?
r
Kdor je

en

~P IT

pples.

Pr'

&=t=P=FEf

po

le - ti, kdor

Hi

re jet' 4 k Z i - l j i

po - nje, kdor

Malo zadri.

h o - e ro'-ce

tr - ga - ti,

mo

re

jet' k Zi - lji

po - nje.

82 Poleva snubitev.
Slovenska narodna.

Veselo.
mf

1 . - 6 . Ci-gu,

j b V 4
= H = - 1 - f

*
flp" i' 4 - p
1.
2.
3.
4.
5.
6.

Priredil L. Kramolc.

Ka - ko se pol - e Pa
sre-al ga je
Kamgre, gr-do - ba
Se e-nitgrem, se
Saj je e m e - n i
Ki
i-mamrde-o

1.6. di - gu,

H I

1:

3
ku m u - d i ,
pe-te-lin,
sli - na - sta,
mi m u - d i ,
ne da - jo,
ka - pi - co,

mi - gu,

ci - gu,

"idE:

15

di

gu,

1.6 gu,

le kam, le kam ta
ki n e - s e l je pe
kam gre, gr - do - ba
tja k mli-nar-je - vi
ki
i-mamrde-o
ki
i-mamvre-pu

di - gu,

-t-

K-4*

- ko h i - t i ?
- ni - co v mlin.
sli-na-sta?
her-ki - ci.
ka - pi - co.
sab-lji - co.

mi - gu rom-pom - pom.

H
v

i
i
rom-pom - pom.

gu

r r

IS

ci

83. Nagajivka.
Fran Albrecht.
ivahno.

Martin eleznik.
=i

- -? "~

1. Me-sec zve-zde
2. Zve-zdi-ca je

pa-se,
zla-ta,

N-

pa mu je dolg as, z m e - g l a - m i ijaz pa n e - k a j vem; kdor mi jo priNekoliko

1. gra se,
ti - ho zre na nas.
2. ne - se, pre-cej to mu dem!

poasneje.

Da bi jaz bil me-sec, zve-zdo bi ue bi jaz p o - z a - b i l , zve-zda mu po-

84. Je pti'ca priletela.

Slovenska narodna.
Veselo.

ufeiEE

Priredil Luka Kramolc.

mf

mz

3fc

0-

l
1
1. Je pti'-ca
2. P e - n i - n o
3. Tud' sladka

l
i
la z de - e - le
ju je je Je - zu - sa
ta je Je - zu - so -

pri - le - te
r'me - no klas
vin - ska tr

1
i
tro - ve; prete - lo, priva kri, pri-

rr

ggl
1
i
fV^^Vrrr^ r
ii.

la
i
Si

1. le - po je za - pe
2. vsa-ki sve - ti ma
3. vsa-ki sve - ti ma

od svi - ta son-ne - ga, preje gor povzdig-nje - no, prise vsa iz - pre - me - ni, pri-

-ga.
-no.
-ni.

85. Zbogom more!

Hrvatska narodna.
Lagano.

Priredil Zlatko poljar.

^Lfc^fc

J4 J - -H
^ - f
f
r

'

F =

t <

1. Zbo-gom, mo - re, zbo - gom, po - lje, zbo-gom

2. O
vi zvije - ri, kad u - je - te, da
je

1. mo - je, sad po
2. spi - o, mo-joj

*
P

ro - dno
i - vot

'

mje-sto
moj do-

te-bi dru-gi
l o - v e , a ja tu-an bro-dim m o - r e .
maj-ci do - gla - si - te: Majko, u - m r e tvoj R a d - m i - o!

86. Cergo moja, ergice.

Poneto

veselo.

Narodna iz Bosne.

yk r t t i
fr
J .-0- - J
4
1. e r - g o mo - ja,
Ve - li - ka - ki

fc

1. ti
a

si
ti

me - ni
pra - ti
di,

-1

p,K
J-i=t-J

od a - da - va
ne - po - mi - ne
P
'

ku - i - ca
ci - ga - na

er - gi - ce
dvo - ro - vi,

jP

K
fc - J --I

sre - br - na
ku - da - god

gu - di, gu - da - lo

Si

po

i
se

vrh

rt

gu - di,

gu

lo

Jd
pla - tna,
stje - ne,

4
*
0
zla - tna.
kre - ne.

==t.

f r 7

da

fs

tan-kih i

-fth|^zqrq:=q=T

1 r

1.3. Gu - di,

K-
'

" v

Sv i:
13. Gu

p o - v r h tan-kih

LJ

ca,

H p i |

ca,

:C T:

ia-J^
I
1.3. u - sta

s;

su mi p r e - p u

sla - da - nih

2. Moja iva vatrica

to mi ergo krasi,
svjetlucari veselo
nikad se ne gasi.
A plavkasti dimovi
u modrome zraku
motaju se, kupe se,
ko aveti u mraku. Gudi . . .

pje

3. Vijenac slave ciganske,

porodica ila,
na najveoj studeni
kooperna bila!
Kad zaviju snijegovi
ja po njima gacam,
a kad sine proljee,
a ja se razbacam. Gudi

87. Oj, Ive!

Belokranjska narodna.
m

k. h

J&r-'. "1

p",

0 0 J- 0

1. Oj,
I - v e , k nam na kres!
2. Sno-i si nam
o - be-al,
3. dabozna-mi
kre-so-val,

i r > h - 1
: i
IT> n _| - n . 0-j
0- 0 d J d
* '-J
Oj,
I-ve, knamnakres, knamnakres!
sno-i si nam
o - be-al,
o-be-al,
dabozna-mi
kre-so-val,
kre-so-val.

88. Sedanji svet.

A. M. Slomek.

&

Mirno.

Matija Tome.

"

: :i:r

po-te-nost

* *
pu - sti - la

1. Nas
3. Zdaj res-ni - ca

za po - ko - pa - na

s J'

iif i
in od-kri

iid

iLJr
to

I -f-fsr-host

spi,
nje no - ri,

in za - u - pa

Malo

'
tf
i
v kot se skri - la,
je
za-spa-na,

1. je p o - b o - n o s t
3. srame-lji - vost

zadri.

I K
f
po - ta ni.
vest vi - si.

za p r a - v i - co
in na ste - ni

mf

LJ

2. Zdaj lju - be - zen

^t

. ^ - r1 - '^ T ^- r i rL Tr ff

o - ma - gu - je,

"

do - brot - Iji - vost

v je - i

f j rt
j
je,

Takoj 3. kitica.

liMfri
i *
?

JJ
e*

2. pra - va

ve - ra

rJJJ

zTo vga - su - je,

JI

i r

ed-nost

f r F * J " zMa
1
r kruhom gre.
pa za

' rr

89. Grad se bijeli.

Dostojanstveno.

1. Grad se
2. Po - k r a j
3. Njih mi

Medimurska narodna.

bije - li
gra - da
u - va

pre - ko
si - ve
mla - da

Ba - la
ov - ce
dje - voj

ti - na,
pa - su,
i - ca,

grad se
po - k r a j
njih mi

Pripjev.
r1. bije-li
2. g r a - d a
3. u - va

pre - ko Ba - la - ti - na.
si - ve ov - ce
pa - su.
m l a - d a dje-voj - i - ca.

S u - n a j naj,
S u - n a j naj,
Su - naj naj,

s u - n a j naj,
s u - n a j naj,
s u - n a j naj,

s u - n a j naj,
s u - n a j naj,
s u - n a j naj,

1. su - naj
2. su - naj
3. su - naj

==pl

naj,
naj,
naj,

grad se
po - kraj
njih mi

bije - li
gra - da
u - va

pre - ko
si - ve
mla - da

Ba - la
ov - ce
dje - voj

1=1

-0Tti
pa
i

na.
su.
ca.

90. Belokranjsko narodno kolo.

Kakor kolo.
mf
g2frjt
I
I
1.3. I
graj
1. I - gra v ko - lo
ja - bol - ko,
2. Za - trk - ljaj se
ja - bol - ko,
3. J a - bol - ko
se
k me - ni
je

1.3. I
1. Rad i 2. sa - mo
3. in pri -

mel bi
kte-mu
ne - slo

graj
ja - bol - ko,
ne t r k - l j a j ,
me - ni je,

Priredil L. Kramolc.

f
I
ko
lo.
ja - bol - ko ru - de ka - mor te - bi
dra za - trk - lja - lo
rde -

75
I
ko
a - li k me - ni
ko - ga ni - ma
tri
pe - ha - re

v
e.
go,
e,

L | Up S i
lo.
ne - e..
ra - do.
sre - e.

91. Konja jae Kraljeviu Marko

M. M. j 84.
mf

Stara guslarska.

Priredil Vasilij Mirk.

>~r
i
i'

Ej!
1. Ko-nja ja-e Kralje-vi-u
2. Bije-lu knjigu su-zama ob
3. Al' go-vo-ri Kralje-vi-u

' t
f:-,
Ej!
Mar-ko,
sa svo-ji-jem sta-rijem ba-baj-kom. >
- lije-va.
Pi - ta,njega sta-ifi-na b a - b a j - k o :
Mar-ko: Bora-ni te-bi, sta-ri-na b a - b a j - k o ,

Ejl
1. Kad su bi-li na drugom ko-na - ku,
2. O moj sinko, K r a l j e - v i - u Marko,
3. b i j e - l i su mi dvo-ri p o - h a - r a - n i ,

Ej!
'
sti-e knjiga Kralje-vi-a Mar-ka.
k o - j a j ' t e - b i go-le-ma n e - v o - l j a ,
m o - j a mi je lju-ba od-ve-de-na,
T

ritard.

-f

Ej!
1. Knji - gu
ti
2. te
3. od

ti - je
knji - gu
je

Kra - lje - vi - u
su - za - ma
ob - lije - va?
ca
Stam - bu - le.

92. O pokladama.
Teksti puke poezije.

ivo.

^ 4
r - 4 4
1
iflvff
1 * V

(S
Im m
1
I I
Da-nas

Hej!

H
I

Sva - ki

-A?

h0

0'
I I
svo - ju

0
A
*
^ .
1
I
su
kar-ne

AH

M-

p f
I

f
ko - ku

hva - li.

Zlatko Grgoevi.
-3~Jrva

1
t-

3 f c

Hej?

i-fe
I r
I
ja-dan
T

T - r t
ne-mam

i
ni-ta:

r-

Hej!

-r

izi;
T T
i
i
A ja

5 S 3 E E
0 -
i i i

j
I-mam

sa-mo

ta-njur

5E5!
ze - l j a !

"

Hej!

li!

I -d

I I
Al' u

Hej!

f f

i - pak
IT

M
3=1

pje-vat

od veA

efse
11=4=]
I
I
se - lja!

f :
Hej!

li!

Kar - ne

Hej!

93. Veerni zvonek.

Andante.
v

T
4 J

0 J
Kak'pri-jet-no

aP |2 pL^

r-

Kanon

"

- 1 4 r 4, - 4j
-JJ
0 0
je na ve-er,

Anton

.: 4 4 4
JJJJ-

4 |J

kokpo-it-ku

Foerster.

^ 4 - 4
0 0 0

zvonek v a - b i :

E
bim, bam,

boni, bom,

i
3

'

4_

bim, bam, bom, bom,

i
4

1
1
M i

bim, bam, bom.

O p o m b a : Kanon je skladba, v kateri posnema nastopivi glas prejnjega vestno

od note do note.

94. Eripe me, Domine.

Dvoglasni kanon.
Jakob Gallus, * 1550, f 1591.

mf

E - ri - pe

mf

me,

3=

Do - mi - ne,

ab

=4=

7r

me,

Do - mi - ne,

ab

mi - cis me

is,

ad

te con - fu - gi, ad
ZStl

3=3=
i - m - mi - cis

is,

-gi
te con - f u - g i :

i
I

-\=

4=

ri - pe

i
i

-9-

sh
t fu - gi, ad te con

-gtem tu

do

ce me

- fu - gi: do

Tg~
am,

qui - a

er-

ad te con-

J - j g
fa - ce - re

vo

lun - ta-

-co
ce me fa - ce - re v o - l u n - t a -

De - us me - us

es

tu,

qui-

:4=4=

HSgtem tu

am,
qui - a

De - us me - us es

P!
i

qui - a

De - us,

De - us

me - us

==1
"
~ T*
qui - a De

tu.

tu.

es

-we

19qui - a

US,

De - us

tu.

me

[Rei me, Gospod, sovranikov mojih, zatekam se k tebi: ui me izpolnjevati voljo

tvojo, ker Bog moj si ti.]

95. Na ranilu.
Narodna.

Allegretto.
jj
PP

St. St. Mokranjac.

-2

-00-

Vtr

1. Po - ra - ni - le
2. Po - ra - ni - le
3. Al' na v o - d i

"
'
"i
P I
P
P P
de - voj - ke, j
na vo - du, j Je - lo - le,
je-len-e, J

do - bra de-

Je - lo,

-"l=fSZ=!5z3!lz4E
*0000
PP
a tempo
0S
U C U

T Ij

Lento. f
PP

_
P "
I
v
do - bra de - voj - ko.
qf2:

i 'i
LI f -fJ e - lo - le,

i - ma

Ss
I
u
Je - lo,

bi - stra - e.
i

-00
I
Oj!

mPP I

--

T'

i
^
Je '

0-0;

P
ip
p
lo - le,

do - bra

J e - lo,

$E5=

* - ko.
- voj

*
de

p m r n

~N

96. Zvonovi.
O. upani.

Veselo,

Matija Tome.

r
k p
dan zvonim, bim, bim, bim, bim, bim,

Bim, bim, bim, bim, bim, bim, jaz

i
i

-J-

ic.

0-

t r
bim, na

-p

f i v ~ *

=1*=
p
p

Js

-t-"-

!
bam, bam, bam,

jaz

-4=
^

tr - kam, bim, bim, bim, bim, bim, bim.

'

C"vam P"
dam,

I
son - ca

bam, bam, bam, bam, bani,

mf\
T
I
bam, en

mf

I
pe - har

-hN

pe - har

Za-

1
1
i
Bam, bam, bam,

bu - dim, bim, bim, bim, bim, bim, bim.

mf

o - kna vsa

span - ce

za

'
za

po - lje,

p
=t

bani, bam, bam, bam, bam, bam,

'
en

r,

rI f

H M

=t

'
I

i
hram, bam, bam, bam, bam, bam, bam,

r
ga

'
dam,

I
bam,

a
ri

i
i
i
i
dam, bam, bam, za

Zadruj.

tvoj

je

0-

4=
r

dom? Bom, bom, bom, bom, bom, bom. Kdor

m-mm
gre - il,

Bom, bom, bom, bom, bom, bom, kje

Se
-r

i
r
i
hram, bam, bam, ga

Kot sprva.

dam, bam, bam, za hram, bam, bam.

imi

r
fr
hram, bam, bam, ga
r

1i
i
bam, za

-r
T
bom,

pot

>=

bom, bom, bom, bom,

bom,

je

vo - dil

jaz
ga

Zadruj.
h

V
bom, bom, bom, bom, bom, bom, bom,

na

dom, bom, bom, bom, bom.

97. Poljece je e zeleno.

Zmerno.
Vodilni glas v I. altu.
P.
4-

1. Po - Ije
2. Po - lje
3. Na - gelj

Epfcdfc
polje.

ce'
ce
ni

Koroka narodna.
Priredil Luka Kramolc.
4*-

)e
je
ste

=1=3- * i -

-A

4
U
e
e
vi

V
ze
ze
fan

- r ^ - r
le - no,
le - no,
ti - i,

V*
drev - jero - ili - li-

-t
~tr

T
1. ce 1
2. ce
3. je

je
so
ste

raz - cve - te - no,

r a z - c v e - te - ne,
vi de - kli - i,

rV

N
I
ko se
zju - traj gor zbuto
je
pa
en lah-ten
ro - en - cvet le - po di-

- J' -fr1. drev - je - ce

2. ro - i - ce
3. li - li - je

je
so
ste

raz - cve - te - no,

raz - cve - te - ne,
vi de - kli - i,
il.

ii.

~Vr
1. dim,
2. cvet,
3. ii,

moj ta
je po
e ga

T
-

le - dig stan a
do - ba mla - dih
slan - ca ne u - mo

stim,
let,
ri,

ko
se
to
je
ro - en-

-stim.
let.
-ri.

98. Dolenjski furmani.

Slovenska narodna.
Poasi.

Priredil Matija Tome.

mf

S E
4 + \

1. Res lep - ih
2. Po
be - lih
3. Ve - er - ja

v
fan - tov na
ce - stah
je
pri

sve - tu
ni,
ho - di - jo
prav - lje - na,

kot so doin slad - ko

na mi - zo

drevje.

1. kot
2. in
3. na

Sir

p=r

1. lenj
2. vin
3. je

ski
ce
po

fur - ma - ni,
vo - zi - jo,
stav - lje - na,

kot so do lenj
in slad - ko
vin
na mi - zo
je

ski
ce
po-

.,,-1. so
do - lenj - ski
fur - ma - ni,
2. slad-ko vin - ce
vo - zi - jo,
3. mi - zo
je po - stav - lje - na,

kot
in
na

so do - lenj - ski
slad - ko vin - ce
mi - zo je po-

1. fur - ma - ni,
2. vo - zi - jo,
3. stav-lje - na,

kot so
do
in slad - ko
na mi - zo

1. fur
2. vo
3. stav

lenj
vin
je

fur - ma - ni.
vo - zi - jo.
stav - lje - na.

ski
ce
po

i
-

ma
zi
lje

ni,
jo,
na,

kot
in
na

so do - lenj - ski
slad - ko vin - ce
mi - zo
je
po

fur - ma - ni.
vo - zi - jo.
stav - lje - na.

99. Popotnica vojaka.

A. M. Slomek.
Korakoma.
u
mf
+
1
P
^
t

i.
m
0
p
r"
p
p
1. Le - i,
le - i
rav - no
2. Po - stoj - te,
mla - di
fant 3. Zdaj z Bo - gom,
vsi
pri - ja -

Priredil Luka Kramolc.

m
0po
je
te

rt
p p
po
po - lji
ka - mo
ste
vi brat - je,

1 1

-4-

-pt?pgre,
li?

1. be - la
ce - sta
2. se
na - me - ni
3. se - stre, sta - ri

it

po
Se
Na

Jfc-

P"

ce - sti
ho - e
voj - sko

1?t?tr
krep - ko sto - pate
po - dat od
gre - mo zdaj za

4-

p.
p
p
p
pre - le - pi
ki
lju - bi
mo - go - ni

1. jo,
2. nas,
3. vas,

p
p
fant - je
sr - ca
kli - e

mla - di
mo
iz
voj - vod

=tn

v*

m .

i
so.
vas.
nas.

100. Zbadljivka.
Slovenska narodna.
Zelo

Priredil Emil Adami.

ivahno.
P

t
Za - kla-la e - n a

r a - c o , mo - u je d a - l a

ta-co,

ra

jej, le jej, pre-

jej,

l j u - b i mo, da

h i - t r o d e - b e l bo, le

jej, le jej, p r e - l j u - b i mo, da

I g
jej,

da

de

bel

bo,

le

jej,

lii
le

jej,

da

mf

iq=t=ifcc=tc

- r f ^ - n - t

h i - t r o de-bel bo. Za - k l a - l a

h hTtZC

r\r~Ptr

r-cf

je ko - p u - n a , mo - u

je

da - la

BE
3
de

bel

bo.

pni
kiju - na,

jej,

le

jej, pre - lju - bi mo, da

JF-tr
jej,

le

hi - tro

de - bel

in

jej, pre - lju - bi mo, da

de

bel
e

im
bo,

le

jej, le jej, pre - l j u - b i mo, da

hi-tro de-bel

bo.

jej, le jej, pre - lju - bi mo, da

de

bo.

SEEEjEE:
bo,

go - sko

je

za - kla - la,

mo - u

ko - sti

a
e

go - sko

bel

je

da - la,
ztz=t?=pz

t?

17

je

za

kla-la,

mo-

f - ^^p l- l 2- - -

de - bel

h"

bo,

h-

ko - sti

da

je

la,

t
-p
za - kla - la,

4= H r mo - u ko - sti

jej, le jej, pre - lju - bi mo, da

hi - tro

h-^TT-K-

Ki-f2

s<Ji C t bo,

le

t?

jej,

le

jej, pre - l j u - b i mo, da

a-

N -
h P 0
= t r -p
je

le

jej,

le

ji

go - sko

hi - tro

-fr
t> -V
u

(1 ll

jej, pre - lju-bi mo, da

le

jej,

v
je

1
da -

de - bel
r

\-

bo,

le

la,

v*-

jej, pre - lju - bi mo, da

hi - tro de-bel

U"
jej,

le

jej,

-J
da

le

jej,
jej,

le

jej,

da

hi - tro

de

jej, pre - lju - bi mo, da

m ^ r n

de

jej, le jej, pre - lju - bi mo, da

T i

bel

bel

35=

:
-

bo,

le

bo,
de - bel

bo.

Pohiteti.
IT

3fc
-f-

v
v
hi - tro

l
v
de - bel

bo.

jej,

-t
le

jej,

Le

m
IT

da

de

bo,

de - bel

hi - tro

bel

bo.

eSE

- s = P == 4 s =

- p p p jej, le jej, pre

lju - bi

mo, da

hi - tro

de - bel

bo.

45=

-w*i

101. Slava Slovencem.

I. Virk.

ivo.

Anton Hajdrih.

\f
45=
M^

J.

p ^

t?

45=^:
- V -

-P-PP"

r t r ^ s te

ffP

nt

1. Naj vi - h a r - j a m o r a z - sa - ja, h r a - s t e
ce - pi, ska - le
ta2. Naj se
svet ves z o - p e r - s t a - v i , na - ro - du p r a - v i - ce
da3. Za - to
mi S l o - v e - n ' j e
si - ni zve-sti
s v o - j i do - mo - vii = s
45=45=

j = = f = =

m
1. ja,
2. vi
3. ni

"tr
!
P
p
pa - he
z e m - l j e n a j zdro - bi;
in vko - va - ti ga e - li;
e - no
sr - ce bo - di - mo!

m
m

4*=

3=t=

P
l
ven-dar
sla-ve
e nam

"p~

k a - i c o r si - va i j
zo - ra bo sveje lju r be - zen 5

L 1

45=45;

45==*:

-T-

"

^ - r ^ - j r i f f

r r r T f

1. s k a - l a sred vi - h a r - j e v t r d - n o
sta - la
2. ti - la, zob ve - ri - ge raz-dro - bi - la, ? ve - na bo Slo - v e n - c e v
3. ma - ti i - no
slo - ga nas po - bra - ti,

45=45:

4=

t i

I
1.3. ast!

Ve - na,

ve

- na,

ve - na bo Slo - ven-cev

ast!

Ve-

- i T ^ -

t=t3

1.3. na,

ve

ve - na

na,

""

\>

bo

cev

Slo - ven

ast!

102. Uspavanka.
Matija Tome.
I

Mirno.
fj

r=r

- ' - t T - J ^ j - t

- T ^ - - ;

|
M
spa - vaj,
son
ce
v se - bi

1. Mir - no
2. V te - bi
3. Do - kler

f * f

zla
si

de - te
sre - e
bo
bra

to,
je,

lo

J t

r r r

Bog
naj
v te - bi
i - stost

-I

I
1. te
2. kli
3. teh

I
-

za
je
o

1. bo - jo
2. na - te
3. na - po

zib
sto
tro

tra
li
- ti

Ije
v raj,
le - pot,
- kih
dni,

to
je,
lo

poj
var
v sa

0
'I

z an - gel
mi - lost
ve - dno

I
1
'
I
- di
se
i - grat
- je
an - ge - la
- njah v raj, kjer Bog

'
ci
bo
bo

na

se - daj.
pe - rot.
vi.
i

103. Kolo.
Milka Hartmanova.
Zelo

Hrvatski narodni napev,

harm. Marko Bajuk.

ivahno.

- ' i>7

; f

> - ; ;

i ? i p r " - p
1. Oj, z a - p l e - i - mo k o - l o ,
2. Oj, na tra - ti
je l e - p o ,

dra - ge t o - v a r '
ker nam son-ce

i g l i
h
-p~tr
1. daj ro - ko,
2. ce mla-do

=P=P=

ur - ne so no
nam brezskrbno

j f !

tr

5j=t

i - ce!
bi - je.

se-stra se-stri
in ker sr - e-

tet

-h-

m
-+

i - ee,
si - je

tet

-V
V f
Na je svet,
Log in gaj

tet

na je maj,
ze - le - ni,

-1K f c d n B :
i
0
0-0-01. K o - l o , ples in pet - je vmes sta draga nam,se2. In kot D r a - v a sred do-brav se na-e k o - l o

tefs=tc
I* -0
Vl
'
"P"P
1. si - je nam de - kli-ki maj. Ko
2. mlado li - ce
se sme - ji. In

w=

v-^-p-C

1. stri-ce,
2. vi - je,

dra
ko

tlo,

ples
Dra

kot

pet - je vmes sta

sred do-brav se

r ^ petr - tje

in
- va

sred

do-

d r a - g a nam, se - stri - ce.

na-e ko-lo
vi - je.

it

te

nt
1. vmes sta
2. brav se

ko - lo, ples in
in kot D r a - v a

ga,
lo,

dra
ko

lo

nam,
na

se
e

stri - ce.
vi - je.

IsiI

Konec hitreje.
1.2. Ko

lo

je se.

VI

Oj!
r>

i -0
,1
.
+S
*
I
*
p5pp^t?fP^fff1H

=5).

1.2. In kot Dra-va

sred do-brav se

na - e ko - lo

vi - je.

Oj!

E^ije se.

lo

1.2. Ko

1
*

Oj!

104. Nazveanje mladoga leta.

Recit.
, PP

I. Kokot.

Fa-len

I - sus

Na

Ma-ri-ja!

tom

na - em

mla-dom

le - tu:

E = 3 E E * E
-fi-

'

daj

i=
t r

-*g-

Se:

daj vam Bog,

daj vam Bog:

i
T

i
i

p>
i

jL

Bog!

<o
i

da

p
'P

bi

bi - li zdra - vi

ve - se - li,

p
P

0F
j ?

>

mf

tu - sti

de - be - li.

Pu - ne ta - le bla - ;

i ham-ba - re

mf

=ts=fs
s>~

ta.

vam

mf Daj

'ziz

Daj vam Bog! Daj vam Bog!

P u - n e ko-ce svi-nja

piv-ni-ce

vi - na.

rj-

JVtr~pP - ff

-pp-1?tr-

Bog!
Bog!
pp

i
Daj vam Bog,

i
i

daj vam Bog! A

bo-je-ga

mi - ra
i

:Jr=sL= r S S z f c t r t t - r - j ^ - t f - s a - ^ r

cresc.

i
bla-go-slo-va
go - slo - va

bla

naj - vi - e!

/r

bla-go-slo-va,

f r

PP

' o-

t = t = E =
Daj vam Bog,

daj vam Bog!

rnm^mmmmm

r r

-p

'T^f

ir

ft

105. Kako delajo.

Primorska narodna.
aljivo,

Priredil Vasilij Mirk.

gibno.
i - * -

1.
2.
3.
4.

1
Ka
Ka
Ka
Ka

l
ko
ko
ko
ko

ci - ga - ni
ev-ljar-ji
kr - mar - ji
pi - jan - ci

de
de
de
de
s

la
la
la
la

7
jo?
jo?
jo?
jo?

Oj
Oj
Oj
Oj

de
de
de
de
is

la
la
la
la

jo
jo
jo
jo

tatatatar H

ft j

=3c

1.
2.
3.
4.

ko:
ko:
ko:
ko:

8=

Mam'-ca,
tam en
Na
ta - blo
v go - stil - ni
I

im

daj - te
ma - lo,
s kre - do
vin - ce

o, bom po - ve lo,
sa - mo da
ko
pla - ca - te,
do - ma pa gre

* = t t

h h
J I

d'la
je
ne
na

m m m

- r t r - f - p - ^ - ^ - p - r ^ r - t r

5 3 B E
1.
2.
3.
4.

pol - no vre tam en ma pi - e - jo,

bum bum bum,

i"P i ^ l

vse za sre-o.<
o - bu - va-lo.
zbri-e-jo.
rompompom.

ko mi de-la - jo, ho-ho, ta - ko mi de-la - jo!

Ta

'

T 7

106. Jedna vrana gakala.

ivo.

Zlatko Grgoevi.

=
^

Je-dna vra-na

i
i

45=45

-t?t?p-p-

f"

ga-ka

I - ma - la

je

45=45=45=45=

po po-lju

ska-ka - la.

-h

[H.

T P P

la

du - gi

nos,

sa-sta-de

je

cr

kos.

Ka - da vi - dje

P U k k
Vra-no, vra-no,

l i
ga - i

du-gi

cr - ni kos

ru-ni

U P U U
i po p o - l j u

I I
ska-i!

' P U U P
Vra-no, vra-no,

raz-lju-ti

vra-nin nos,

se

kos,

=1=
i
i,

v
i

v "u p
po po - lju

i
ska

'P
taj

vra - nin

u p u
po

t?
i

I
#
i

9
po

po - lju

P
po

nos.

I I
ga - i

=fE

1na

U U P P
Vra-no, vra-no,

i!

P"

Dok

je

- ka

vra - na

la

S
I
ska - i!

\>
lju

ska - ka - la,

za - le - tje

se

cr - ni

=:fc

n M m
pa

od - gri - ze

1
vra - ni

- *

EEEE
vra - no!

kos

107. Ila Dunja.

Narodna iz Stenjevca.
Umjereno.

Slavko Modrijan.

mf

IZl-3

"

1. I - la
2. I - la
3. I - la

"." i
i - to et.
u
u - mi - cu.
u
cr - kvi-cu.

Du - nja
Du - nja
Du - nja

I - la
I - la
I - la

Du - nja
Du - nja
Du - nja

tete

.^il

Tf

- 0

mf \)

"P

0 -

P"

Ej!

|1

_
1. i - to et,
2. u u - m i - c u ,
3. u c r - k v i - c u ,

-pp-

za - bo - ra - vi sr - pa zet.
za - bo - ra - vi s j e - k i - ri-cu. } Ej Du - njo,
za - bo - ra - vi knji-i - cu.

P -pSr

i t = p = p =

1.3. ej

Du-njo, ej

"

U\

ej

Du - njo,

"r

Du-njo,

(t
p p

0~
=p=

p ^ t

Ej

'7

j00

1.3. do m o - j a ;

Du-njo!

" P
Du - njo mo-ja,

=r

=P=P^
Du - njo, ja - go-

t=rf

ej

D u - n j o mo-ja,

TFT
ej

ej Du - njo,

^h'F h
hi"
-
Fr-r
Du - njo,

ja - go - do mo-ja

108. Veselja dom.

.. .

Ponarodela,
priredil L. Kramolc.
mp

A. M. Slomek.

Gibno.

lEE

-4-

1. Pre - lju - bo ve - se - lje,

Po - vej, kje sta - nu - je,
2. Te
i - em po
po - Iji,
po
lo - gu
ze - le-nem,
-d^

kje si
ljub - ek
ro' - ce
pti - ce

oj
moj
kjer
kjer

V
do
sr
cve
po

I
N
ma, oj
ca, moj
to, kjer
jo, kjer

r
lmp~>
Naraaj in

**

\>

1. kje si
ljub-ek
2. ro' - ce
pti - ce

do
sr
cve
po

ma,
ca,
to,
jo,

"MP-*
^
P
kje si do
ljub-ek sr
ro' - ce cve
pti - ce po

i N
oj
moj
kjer
kjer

5=3
WM~ W P

*
-

I
ma?
ca!
to,
jo.

Po

crf
hri - bih, do-

Pa
pti - ce ve-

tzz^z
pohiti.

Ko/ v zaetku.
i

1. li - nah
2. se - le

za
in

ta - bo hi - tim,
ro - i - ce
vse

te
le

"f"

vi - de - ti
ho - em, ob'ma - jo ve - se - lje
za

^mf"

t
rI <r
N
1. je - ti e - lim, ob
2. mla-do sr - ce, za
r

mf

FP

p
r
rI ^
je - ti e - lim, ob
mla - do sr - ce, za

mri'*'

ritard.
^

*tr=i>'

___

je - ti e - lim.
mla - do sr - ce.

3=
t

109. Vandrovc je privandrov.

Veselo.

Emil Adami.

mf

-J

Vandrovc je pri - van - drov

s str-ga-no

mf:
Van - drovc,

vandrovc je

f b
h
-_w_jj

Vandrovc je pri - van - drov

je pri - vandrov

p 0 0

s str-ga-no

vandrovc moj,

1-

le - po mi

z j j r l
g

0-

bi - s a - g o . Van - drovc moj,

p - p r -

s s t r - g a - n o bi - sa - go. Vandrovc moj,

h
"

Van - drovc

'

pri - vandrov s str-ga - no bi - s a - g o .

I
i

bi - sa

V!
=C=gf
V

za - poj, za - poj.

h h

=
-0rV
P 1
Vandrovc moj,

45=
van - drovc moj,

le

po

poj, za - poj.

Van - drovc moj,

-o15=

T
van-drovc moj,

van

S
drovc moj,

le - po

mi

za - poj! J u h !

*
le - po

mi

za - poj. J u h !

m f
?
t
T
Hla - e 'ma s ho-

mf

-p-p
Hla-e 'ma s ho - dni
ka,

pa jih zmerom

fli

ka,

i
dni

ka,

pa jih zmerom

(5)
ka,

fli

suk-njo pa

iz

Vandrovc moj,

i n

0 -

p=P=j

-pt?-

suk-njo pa

iz

ne,

vol

=t!=P=t?=P=

t'

da jo zme-rom

kol

ne.

4=

vol

ne,

da

jo zme-rom

kol

vandrovc moj,

. *'
T~

Vandrovc moj,

F
p

S
'
1 1 h S
h
p pf
I*
~V

le - po mi

3 -jS
1
p - F
p - rt- Vandrovc moj,

za - poj, za - poj.

te
Vandrovc moj,

le

po,

le - po

mi za

poj.

Vandrovc moj,

h
d

00-

~p
vandrovc moj,

p-

'h iv?

le - po mi za - poj! J u h !

* M^ . ' vi
I * #- I J
^

- brez
^ pod5
S ev-lji

M:
f

poj,

vandrovc moj,

le - po mi za - poj! J u h !

=4=
S ev

lji

p - p v
ta

pla

ple - e sre - di

bla

ple - e

ple - e, p l e - e sre - di b l a - t a .

ta.

i
brez p o d - p l a - t a

fcfe

sre - di,

=ts=t==ts=t!:

tete

. : . t
Ka - po 'ma

iz

r o - n
da

be,

go

r-1~

je vse na - ro - be.

ts=3s:
Ka

po,

ka - po

'ma iz

go - be,

da

je vse na - ro - be.

Lahko eden sam.

Hoj!
ir u
m-

_tlt0

it:
tr p
Vandrovc moj,

:t:
#
\> p

"P ""P

le - po mi za - poj, za - poj!

vandrovc moj,

tet
IT
Vandrovc moj,

vandrovc moj, le

po,

le - po

mi za-

ZTOti
V

Vandrovc moj,

Vandrovc moj,

- ^ - ^ - M - P b

vandrovc moj,

-hfc
01
poj!

le - po mi za - poj! Juh!

vandiovc moj,

tet
le

- ?

-opo za - poj! Juh !

110. Tri tiice.

Belokranjska narodna.

Zmerno. 4 = 96.
%
f K

ti - i - ce,

Priredil Matija Tome.

h
h
h
h

'P
V
ti - i - ce

tri

so

mor - je

i^sill

mf

-b-

1.3. te - le, tri

zpz=Fo:n

jm

T-

-pm-

-pir-tr
ti - i - ce, tri

pt? P p ti - i - ce so

i
i

p p
mor-je

ob - le - te - le.

ifcrfc

=P=P=
1. Pr - va
O - na
2. Dru - ga
O - na
3. Tre - tja
O - na

ob - le-

no - si,
ga je,
no - si,
jo je,
no - si,
ga je,

pr o dru o tre o -

va
na
ga
na
tja
na

no - si
ga je
no - si
jo
je
no - si
ga je

b' ga
- e
b'jo
- e
b' ga
- e

Bog daj
po - lje
Bog daj
go - re
Bog daj
se - lo

=5=5=

kla - sek od
v na - e po ja - go - do
v na - e
se zdrav - je
in
v na - e
se -

ci-

e - ni - ce,
lje
de - la,
od gro - zda,
lo
de - la,
ve - se - lje,
lo
de - la,

m
1. da
na
2. da
na
3. da
na

b' ga
- e
b'jo
- e
b' ga
- e

Bog daj,
po - lje,
Bog daj,
go - re,
Bog daj,
se - lo,

da
na
da
na
da
na

v na - e
ja - ko
v na - e
ja - ko
v na - e
zdra - vo

po
ob
se
ob
se
in

de - la!
lje
ro - di - lo.
de - la!
lo
ro - di - le.
de-la!
lo
ve - se - lo.

E5EE5EE5EE5EE

+ 3
?

111. Slovanska pesem.

J. Stritar.
Lahno.
mf

1.
2.
3.
4.

fi

MEMmi
V
y
V $
Kaj
Go Ko
Kjer

St. Premrl.
^
Malo

3=

do - ni, slad-ko se
vo - ri - ce, e - ge
za p r a - v o d o - m o
se zbi - ra - jo Slo

gla
tu
vi
va

I
-

d
S-CCppB
u
|j "
" "
J

si,
je
ne
ni

va - bi,
e - sto
v voj - sko
i
na

mf

pit.

zadri.

Kot v

zadetku.

te - i nas ljuo - la ga
ugre ju - na - ki
t u - j e m so do-

Zadri.
j r4 i H k j

Hz

I
1.
2.
3.
4.

bo?
i.
roj,
ma,

ti

fh - ph - J - p - t rh

V zla-tem mi o-tro-jem
Ko a - lu - je, se ra pe - sem k a - k o r na za ko do - ni - jo gla - si

je

V i
ca
du
ba
zna

- si ma - ti
- je, v pe-smi
- vo vo - di
- ni od sr -

pe
svo
ga
ca

- la
je ta- ji
go - vov kr - va - vi
jim do sr-

4 = 4 = ^ = 4 5 :

mf

Zmerno.
=451

i s
I
1.
2.
3.
4.

ko.
ri.
boj.
ca.

Zem-ljo
Pe-sem
Ko mu
Do - ni

JJ

Wi

naj Slo-van ob - ho - di,

u - ka mu in
jo-ka,
za - si - ja - la
zma-ga,
pe-sem, b r a - te
dru-i,

p p pTP
k o - d e r - k o - l i pot
zdaj ju - na - ka zdaj
ko je v prah po-drl
do - mo - vi - ni vsak

P
ga
osonaj

Slovesno,
fi

i,

l i N pi p
i
i
1.
2.
3.
4.

vo
tro
vra
slu

on
glas
glas
ko -

di,
ka
ga,
i,

mm r

po te iz
te mu tvoj
gar tvo -

bi
be
Bo
ja

hre - pe - ni,
mu
do - ni,
ga
sla - vi,
mo bu - di,

oj

ni f3 = 1 =

I.

u.

m
tr-prj1.4. van - ska

pe - sem

r1
t"

ti!

van - ska

pe - sem

ti!

slo-

Kazalo teoretinega dela.

Stran

1 . 0 glasbi in tonu
2. Znamenja za tone
3. rtovje
4. etrtinka in etrtinska pavza
(nehaj)
5. Polovinka in polovinska pavza .
6. Celinka in celinska pavza . . .
7. Osminka in osminska pavza . .
8. estnajstinka in estnajstinska
pavza
9. Podaljanje not in pavz (nehajev)
10. Takti
11. Takti, ki imajo etrtinko kot merilno enoto
12. Takti, ki imajo osminko za merilno enoto
13. Takti, ki imajo estnajstinko za
merilno enoto
14. Takti, ki imajo polovinko za merilno enoto
15. Poudarek
16. Predtakt
17. Kljui
18. Imena not v violinskem kljuu .
19. Naravna vrsta tonov
20. Celi toni in polteni
21. Interval (razlik)
22. Prima
23. Sekunda
24. Terca
25. Kvarta
26. Kvinta

5
6
6
7
7
7
7
8
8
9

Stran

27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.

34.
35.
36.
37.

10
12
12
12
12
13
13
13
14
14
15
16
16
16
17
17

38.
89.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.

49.
50.
51.

Seksta
Septima
Oktava
Nona
Decima
Obraanje intervalov
Konsonanni in disonanoni intervali
Mo in stopnjevanje glasu . . .
Brzina (tempo)
Vianje in nianje tonov naravne
vrste
Zveanje in zmanjanje intervalov
Trozvoki
Tetrakordi
Durov e lestvice z via ji . . . .
Durove lestvice z niaji . . . .
Molove lestvice
Cerkveni tonovi naini . . . .
Sinkopa
Izjemna delitev not
Okrajave
Istozvoni (enharmonini) toni .
Istozvone (enharmonine) lestvice
Istoimenske lestvice
Kromatina lestvica
O lepem petju

Davorin Jenko
Runjanin Josip

17
16
19
19
19
20
20
21
21
22
24
25
25
26
27
29
32
32
33
33
34
35
35
35
36
41
43

Kazalo pesmi.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.

uvajmo Jugoslavijo, Emil Adami.

Dobra hrana, Emil Adami.
Zajek, slovenska narodna.
Angelek moj, slovenska narodna.
Budnica, slovenska narodna.
Gozdi je e zelen, slovenska narodna.
Je bela cesta vglajena, slovenska narodna.
Lepo je pomlad' na svet', slovenska
narodna.
0 Jelo, Jelice!, narodna iz Medjimurja.
Tonja tee na potok, primorska narodna.
Prearska, slovenska narodna.
Razpodite se megliice, slovenska narodna iz Trsta.
Pesmica, Stanko Premrl.
Hajd na noge, Anton Nedved.
Nmav ez izaro, koroka narodna.
Stoji, stoji mi polje, slovenska narodna.
Vriek na klobiu, slovenska narodna.
Hvalila se uta dunja, hrvatska narodna.
Kako smo jagra pokopali, slovenska
narodna.
Neka ivi Jugoslavija, Avgust Gostinar.
Oj javore!, hrvatska narodna.
Ovako se ruke miju, narodni napjev.
memtana muha, slovenska narodna.
Tam stoji pa hlevek, boina narodna.
Vigredna, slovenska narodna.
Uspavanka, Emil Adami.
V dolinci prijetni je ljubi moj dom,
koroka narodna Kramolc.

28. Vigredi v tem hujem delu, koroka

narodna Kramolc.
29. Pridni mlatii, Anton Nedved.
30. Pesem o siniki, slovenska narodna.
31. Kadar se ciciban joe, Matija Tome.
32. Izak, Jakob, Abraham, slovenska narodna Kramolc.
33. Smiljan, Smiljaniu, hrvatska narodna
Dobroni.
34. Strossmayerjeva himna, Josip Runjanin.
35. Zvonki, Matija Tome.
36. Zima, Matija Tome.
37. Hej Slovani, poljski narodni napev.
38. Bela loa, narodna iz Beograda
Vasiljevi.
39. Roe za Marijo, Stanko Premrl.
40. Vinogradniki, Jurij Fleiman.
41. Jugoslavijo, oj!, hrvatska narodna
Ocvirk.
42. Himna svetemu Savi, priredil Emil
Adami.
43. Strelska koranica, Anton Jobst.
44. Mal mi je vrtek zagrajen, hrvatska
narodna.
45. Kje so tiste ro'ce moje, slovenska narodna.
46. Na proljee, R. VI. Dordevi.
47. Mrzel veter tebe ene, koroka narodna Kramolc.
48. Veseli godec, Gregor Rihar.
49. Celica, M. Topalovi.
50. Na zeleni gori, Ignacij Hladnik.
51. Kaj veseli bi ne peli, Bedrich Smetana.
52. Predpustna, belokranjska narodna.
53. Ja posejah lan, srpska narodna
Kramolc.

54. Igra Most, belokranjska narodna

Tome.
65. Kovau, M. Topalovi.
56. Velikonona, Matija Tome.
57. Ena ptika priletela, slovenska narodna
Pregelj.
58. Pozdrav Gorenjski, Stanko Premrl.
59. Jednu sem ruu 'mel, hrvatska narodna Matz.
60. Himna kraljevine Jugoslavije, JenkoRunjanin.
61. Dunave, Dunave!, narodna iz Vojvodine poljar.
62. Kova, Anton Nedved.
63. Mila moja, hrvatska narodna
Kramolc.
64. Kralj Matja, Al. Sonc.
65. Lipa, Davorin Jenko.
66. Pojdimo spat, Vinko Vodopivec.
67. Sedela tuna grlica, istrska narodna
antel.
68. Jutrnica, slovenska narodna
Kramolc.
69. Boina, primorska narodna
Adami.
70. Sveta no, Gustav Ipavec.
71. Kje so tiste stezice, koroka narodna
vikari.
72. Ko ptiica sem pevala, koroka narodna
Kramolc.
73. Slovenac, Srb, Hrvat, F. S. Vilhar.
74. Oj Hrvati, oj junaci, Briza.
75. Boe pravde, Davorin Jenko.
76. Mi jadranski smo straarji, M. Tome.
77. Cvetke in arki, Matija Tome.
78. Junak iz Like, narodna koranica.
79. Jaz pa pojdem na Gorenjsko, slovenska narodna Kramolc.
80. Vrabeva, Matija Tome.
81. Visoki rej pod lipo, koroka narodna
Kramolc.
82. Poleva snubitev, slovenska narodna
Kramolc.

83. Nagajivka, Martin eleznik.

84. Je pti'ca priletela, slovenska narodna
Kramolc.
85. Zbogom more, hrvatska narodna
poljar.
86. ergo moja ergice, narodna iz Bosne
poljar.
87. Oj, Ive, belokranjska narodna.
88. Sedanji svet, Matija Tome.
89. Grad se bijeli, medimurska narodna.
90. Belokranjsko kolo, belokranjska narodna Kramolc.
91. Konja jase kraljeviu Marko, guslarska
Mirk.
92. O pokladama, Zlatko Grgoevi.
98. Veerni zvonek, Anton Foerster.
94. Eripe me, Domine, Jakob GallusPetelin.
95. Na ranilu, St. Mokranjac.
96. Zvonovi, Matija Tome.
97. Poljece je e zeleno, koroka narodna
Kramolc.
98. Dolenjski furmani, slovenska narodna
Tome.
99. Popotnica vojaka, slovenska narodna
Kramolc.
100. Zbadljivka, slovenska narodna
Adami.
101. Slava Slovencem, Anton Hajdrih.
102. Uspavanka, Matija Tome.
103. Kolo, hrvatska narodna Bajuk.
104. Nazveanje mladoga leta, I. Kokot.
105. Kako delajo, primorska narodna
Mirk.
106. Jedna vrana gakala, Zlatko Grgoevi.
107. Ila Dunja, narodna Slavko Modrijan.
108. Veselja dom, ponarodela SlomekKramolc.
109. Vandrovc je privandrov, Emil Adami.
110. Tri tiice, belokranjska narodna
Matija Tome.
111. Slovanska pesem, Stanko Premrl.