1

U n i n a r t
P r e d m e t
F L A V T A
1. Opredelitev predmeta
2. Sploni cilji predmeta
3. Operativni cilji predmeta dejavnosti
4. Operativni cilji predmeta vsebine
5. Standardi znanja
6. Didaktina priporoila
7. Izvedbeni standardi in normativi
2
1. OPREDELITEV PREDMETA
Flavta je pihalni intrument. Razvila se je iz preprostih piali. Arheoloke izkopanine priajo, da so jih uporabljali e v pra-
zgodovini. Skozi tisoletja se je spreminjala. Dobivala je nove oblike in imena. Tako se je iz preproste pastirske piali razvila
v sodoben intrument, narejen iz plemenitih kovin srebra, zlata ali platine. Svoje ime je dobila iz staroprovansalske besede
aut. V 14. st. je v zapisih prvi omenjena prena avta, avto traverso. Za 18. st. lahko reemo, da je zlata doba avte.
V baroku se je uveljavila kot solistini in orkestrski intrument. Veliki glasbeni ustvarjalci te dobe (J. S. Bach, Hndel, Telemann) so
dali avti zelo pomembno literaturo. V 19. st. so se zgodile bistvene spremembe v konstrukci avte s sistemom zaklopk, ki ga je
leta 1832 uvedel Theobald Boehm (17941881). Temu velikemu avtistu in genialnemu izdelovalcu avt gre zasluga za dananjo
obliko avte z zaklopkami. Flavta je zaradi specinega tona in izjemnih tehnikih zmogljivosti priljubljen solistini in orkestrski
intrument. Druino avt sestavljajo: pikolo, avta, altovska avta, basovska avta, kontrabasovska avta, subkontrabasovska
avta in avta d'amore.
2. SPLONI CILJI PREDMETA
UENCI:
dobo interes za spoznavanje avte in igranje nanjo,
razvajo analitino obvladovanje notnega teksta v kompozicskem, oblikovnem in stilnem pomenu,
spremljajo zgodovinski razvoj avte in glasbe,
razvajo izvajalske spretnosti, koordinaco rok, jezika in dihanja,
se uo dihanja z glasbo in doivljanja ritma,
se navajajo na samonadzor in nadzor tona,
razvajo sposobnosti in koncentraco pri javnem nastopanju,
razvajo kritino presojo obravnavane literature glede ravni umetnike kakovosti,
osvetljujejo pomen intrumenta in literature v toku zgodovine,
grado svojo osebnost ob odkrivanju glasbenih vrednot,
se seznanjajo z razlinimi monostmi skupinskega muziciranja,
si oblikujejo odnos do glasbe in s tem do splone glasbene kulture.
3
3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

DEJAVNOSTI
NIJA STOPNJA VIJA STOPNJA
Uenci: 1., 2., 3., 4., 5., 6. razred
7.
in 8. razred
igrajo na avto; spoznavajo avto in njene lastnosti,
uvajajo se v igro lestvic in akordov,
razvajo obutek za natanen ritem in intonaco,
igrajo etude in ustrezne skladbe ob spremljavi klavirja,
negujejo glasbeni spomin,
uo se igranja z lista;
razvajo vse tehnine in muzikalne
prvine in jih povezujejo s sluno-
estetskimi procesi,
igrajo zahtevneje etude in skladbe,
izvajajo skladbe, solistino ali ob
spremljavi,
igrajo z lista;
solfedirajo; mero dobe,
upotevajo trajanje tonov,
spoznavajo in izvajajo osnovne ritmine vzorce,
solfedirajo laje skladbe, ki jih igrajo, in ritmino izrekajo
besedila;
izrekajo zahtevneje ritmine vsebine,
pojejo posamezne ritmine in
melodine sestavine unega gradiva,
analizirajo fraze,
igrajo po posluhu;
oblikujejo zvok; oblikujejo posamezne tone in tonske povezave,
spoznavajo osnove agogike in dinamike,
izvajajo lastne skladbe,
igrajo na internih in javnih nastopih;
oblikujejo glasbeni izraz z uporabo
ustrezne dinamike, zvone barve,
agogike in artikulace,
izvajajo glasbo razlinih izrazov in
stilnih obdob,
igrajo na internih in javnih nastopih;
skupinsko muzicirajo; igrajo preproste skladbe ob uiteljevi spremljavi,
igrajo preproste duete,
igrajo ob spremljavi drugega intrumenta;
komorno muzicirajo z drugimi
intrumentalisti in pevci,
igrajo zahtevneje skladbe v razlinih
zasedbah,
igrajo ob spremljavi klavirja in drugih
intrumentov,
igrajo v razlinih komornih skupinah
in orkestrih;
4
ustvarjajo glasbo
in uporabljajo uno
tehnologo;
dopolnjujejo glasbena vpraanja in odgovore,
ustvarjajo zvone slike in uglasbo svoja ustva,
seznanjajo se z avdio in video opremo,
seznano se z improvizaco;
ustvarjajo zahtevneje lastne skladbe,
razvajo glasbene ideje,
improvizirajo z razlinimi izraznimi
sredstvi,
uporabljajo sodobne une
pripomoke;
spoznavajo, ocenjujejo
in vrednoto glasbo.
spoznavajo lastnosti tona (glasnost, trajanje, viina barve),
posluajo posnetke svojega igranja,
razumejo preprost notni zapis,
spoznavajo glasbeno literaturo,
posluajo razline izvajalce,
spoznavajo glavne znailnosti stilnih obdob,
primerjajo in ocenjujejo.
posluajo posnetke svojega igranja in
igranja drugih izvajalcev,
sistematino spoznavajo in si
oblikujejo merila za ocenjevanje vseh
zvrsti glasbe,
spoznavajo glavne znailnosti
posameznih stilnih obdob.
Dodatni pouk Intenzivneje razvanje tehninih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega uresnievanja ciljev in
brezhibnega obvladovanja vsebin, nartovanih za posamezni razred oziroma stopnjo izobraevanja.
5
4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

VSEBINE
l. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
tonski obseg od c1 do g3, seznanjanje s avto,
dra telesa, rok in prstov, avte,
vaje za preponsko dihanje, nastavek, ton, vodenje tona, vibrato, artikulaco, intonaco,
laji okraski,
dinamika, agogika, osnovne glasbene oznake za karakter skladb.
LESTVICE:
durove lestvice in akordi v eni oktavi do tirih predznakov (primer iz Buh/Tomi: ola za avto).
OLE METODE, ETUDE:
T. Buh/N.Tomi: ola za avto (do t. 80) (DZS) ali T. Wye: A beginners book for the Flute (I.) (do 20. lekce) (Novello) ali
Wastall: Learn as you play ute (do 16. lekce) (Boosey&Hawkes),
C. P. Herfurth/H. M. Stuart: A tune a day I (do t. 20) (Boston music company) ali Lyons: Take up the ute (Chester music)
E. Khler, op. 53, (I.): ola za avto (do t. 40) (Zimmermann Frankfurt) ali G. Gariboldi: Ubungen (do t. 25) (Leduc)
E. Prill, op. 7 (I.): ola za avto (do t. 63) (Zimmermann Frankfurt).
SKLADBE:
C. Cui: Scherzetto (Leduc),
M. Defaye: Suite orale (Leduc),
R. Degenne: Simplement (Leduc),
M. O. Dupin: Balada, Ligne, Pour Catherine, Petit Jeu (Leduc), P. Villette: 6 pieces faciles (Leduc),
V. v. Beekum: Ouverture deel 1 (Harmonia Hilversum),
L. Goodwin: The Fife Book (Just Flutes).
IZBOR SKLADB:
Brimhall: 50 selected childrens classics,
Dexter: A tune a day (repertoire book) (Chester music),
Pollock-Sebba: Abracadabra (A&C Black London),
skladbice iz ole Buh-Tomi.
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
6
2. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
tonski obseg od c1 do a3, vloga jezika (legato, non legato, staccato), vaje za dvojni jezik, oblikovanje tona vibrato,
nadaljnje razvanje e usvojenih tehninih in muzikalnih prvin.
LESTVICE:
durove lestvice do tirih predznakov in akordi (trozvoki) (primer iz Buh-Tomi ola za avto).
OLE METODE, ETUDE:
T. Buh/N.Tomi: ola za avto (do konca) (DZS) ali T. Wye: A beginners book for the Flute (I.) (do konca) (Novello) ali
Wastall: Learn as you play ute (do konca) (Boosey&Hawkes),
G. Gariboldi, op. 30: Easy and progressive studies (I.) (Editon Budapest),
E. Khler, op. 53, (I.): ola za avto (do t. 63) (Zimmermann Frankfurt), ali Gariboldi: bungen (do t. 39) (Leduc),
E. Prill, op.7, (I.): ola za avto (do t. 93) (Zimmermann Frankfurt),
C. Cheret: 18 Petites EtudesRythmique (Billaudot).
SKLADBE:
Dautremer: A Petites Pas (Leduc),
E. Kronke: Kolibris (Zimmermann),
G. Meunier-J. C. Diot: Berceuse pour Theobald (Lemoine),
G. Meunier-J. C. Diot: Berceuse pour Vincent (Lemoine),
L. F. Trelate: Ariette (Leduc),
G. Grognet: LAutomate (Leduc),
P. Houdy: Pastourelle (Leduc),
N. Kai: Andante (Leduc),
O. Lagger: Danse, Marine, Martial, Romance, Souvenir (Leduc).
IZBOR SKLADB:
Stuart: Flute fancies (Chappel),
Lyons: Useful ute solos (I.) (Nova),
L. Moyse: A treasury of ute music (Schirmer),
G. Kovacs/V. Bantai: Flute music for beginners (Edition Budapest),
Mower: Landscapes (Itchy Fingers Publications).
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
IZPITNE VSEBINE:
durova lestvica in akordi,
dve etudi razlinega karakterja,
dve skladbici (ena na pamet) s spremljavo.
NAPREDOVANJE
Potrebni pogoj za prehod v drugo obdobje nije stopnje je uspeno opravljen izpit za 2. razred.
7
3. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
tonski obseg od c1 do b3, razlini artikulacski naini, okraski: triler, mordent, dinamika: p, mf, f, agogika: ritardando,
accelerando,
nadaljnje razvanje e usvojenih tehninih in muzikalnih prvin.
LESTVICE:
durove in molove (harmonine) lestvice do tirih predznakov in akordi (trozvoki), nerazloeno v obsegu dveh oktav.
OLE METODE, ETUDE:
G. Gariboldi: Methode complete (I.) (do t. 60) (Leduc),
G. Gariboldi, op. 30: Easy and progressive studies (II.) (Edition Budapest), ali R. Heriche: Etude 24 + 4 (Gerard Billadudot),
G. Gariboldi: Etudes Mignonnes (Leduc),
G. Gariboldi: bungen (do konca) (Leduc) ali E. Khler, op. 53, (I.): ola za avto (do konca) (Zimmermann Frankfurt).
SKLADBE:
J. S. Bach: Stavki iz Suite v h-molu (Peters),
V. Bantai: 3 Menueti, 3 Gavotte (Edition Budapest),
E. Bozza: Quatre Pieces Faciles (United music),
V. Lovec: Utrinki (DZS),
M. Poot: Sicilienne (Leduc),
F. Rupel: Laje koncertne skladbe (izbor) (DZS),
G. Ph. Telemann: Stavki iz Suite v a-molu (Peters),
H. Vachey: Intermezzo (Leduc),
G. Meunier-J. C. Diot: La Valse a mis le temps (Lemoine),
laje barone sonate (Marcello, Veracini, Telemann).
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
IZPITNE VSEBINE:
durova in molova (harm.) lestvica in akordi,
dve etudi razlinega karakterja,
dve skladbi (ena na pamet) lahko tudi posamezni stavki iz ciklinih skladb s spremljavo.
8
4. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
tonski obseg od c1 do c4, razvanje hitrosti igranja, vaje za razline okraske, kromatika, vaje za trojni jezik,
nadaljnje razvanje e usvojenih tehninih in muzikalnih prvin.
LESTVICE:
vse durove in molove (harm.) lestvice, akordi (durov, molov, D7, zm7, razloeno v obsegu dveh oktav).
OLE METODE, ETUDE:
G. Gariboldi: Methode Complete (I.) (do konca) (Leduc),
G. Gariboldi: 20 Petites etudes (Leduc),
E. Khler, op. 93: bungen (Zimmermann Frankfurt), ali M. Moyse: 24 malih etud z variacami (Leduc), ali E. Khler, op. 54:
ola za avto (Zimmermann Frankfurt).
SKLADBE:
V. Bantai: 3 Tamburini (Edition Budapest),
J. Charpentier: Pour Syrinx (Leduc),
R. Clerisse: Au Fil de LEau (Gerard Billaudot),
C. Debussy: The Little Negro (Leduc),
G. Faur: Berceuse, Siciliana (United Music),
J. Ibert: Le petite Ane Blanc (Leduc),
W. Popp: Skladbe (op. 496, op. 471, op. 526) (Zimmermann),
F. Rupel: Laje koncertne skladbe (DZS),
I. tuhec: Bagatele (DZS),
A. Vivaldi: Sonata F-dur (Schot),
J. G. Linicke: Koncert (Peters),
G. Meunier: Vivaldi (Lemoine),
R. Clerisse: Fantaisie (Leduc),
laje barone sonate (Vivaldi, Telemann, Naudot).
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
IZPITNE VSEBINE:
durova in molova (harm.) lestvica in akordi,
dve etudi (razlinega karakterja),
skladba,
dva stavka cikline skladbe (ena od nju na pamet) s spremljavo,
igranje a vista.
9
5. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
vaje za ton, artikulaco in tehniko,
nadaljnje razvanje e usvojenih tehninih in muzikalnih prvin.
LESTVICE:
vse durove in molove (harm.) lestvice (durov, molov, D7, zm7), razloeno v obsegu dveh oktav na razline artikulacske naine,
kromatina lestvica.
OLE METODE, ETUDE:
J. Andersen, op. 11: 18 etud (Shirmer),
J. Demerseman: 50 etudes melodiques I. (Leduc),
G. Gariboldi: 20 Etudes Chantantes (Leduc),
G. Gariboldi: Etudes Journaliers (Leduc),
E. Khler, op. 33 (I.): Ubungen (Zimmermann Frankfurt),
J. v. Beekum: Fabulous Flutes (Harminia Hilversum).
SKLADBE:
C. Chaminade: Pastorale Enfantine (Enoch),
G. Faur: Piece (United Music),
R. Lannoy: Pastourelle in Rigaudon (Leduc),
G. Pergolesi: Koncert (Leduc),
H. Busser: Les Cygnes (Leduc),
H. Busser: Les Ecureuils (Leduc),
R. G. Montbrun: Valse caprice (Leduc),
M. Moyse: Sicilienne, Sarabande, Menuet I., II. (Leduc),
W. A. Mozart: Andante,
H. Noble: Le Petit Rouet (Leduc),
F. Rupel: Laje koncertne skladbe (DZS),
G. Meunier: Au Crepuscule (Lemoine),
G. Meunier: Air Classique (Lemoine),
P. Tafanel: Allegretto grazioso & Allegretto scherzando (Pan Educational),
P. Tafanel: Allegretto grazioso & Allegro (Hunt Edition),
barone sonate (Hndel, Quantz, Loeillet, Veracini).
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
IZPITNE VSEBINE:
durova in molova (harm.) lestvica in akordi,
dve etudi (razlinega karakterja),
skladba,
ciklina skladba (dva stavka), ena od nju na pamet s spremljavo,
igranje a vista.
10
6. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
vaje za ton, artikulaco in tehniko,
nadaljnje razvanje e usvojenih tehninih in muzikalnih prvin.
LESTVICE:
vse durove in molove (harm.) lestvice (durov, molov, D7, zm7), razloeno v obsegu dveh oktav na razline artikulacske naine,
kromatina lestvica.
OLE METODE, ETUDE:
H. Gagnebin: 24 Pieces Recreatives,
E. Khler, op. 66: Romantine etude (Zimmermann Frankfurt),
G. Gariboldi: Methode complete, 2. del (Leduc),
G. Gariboldi: Etudes des style (Leduc).
SKLADBE:
R. Bariller: Pluies dAvril (Leduc),
Ch. W. Gluck: Koncert (Amadeus),
B. Godard: Allegretto (Chester music),
J. Ibert: Entracte (Leduc),
G. Robbins: Danse (Leduc),
G. Tartini: Koncert G-dur (Sikorski),
A. Vivaldi: Koncerti (International Music Company),
Zach: Koncert v D-duru (Panton),
G. Meunier: LApache (Lemoine),
barone sonate (Hndel, Mozart, Telemann, Vinci).
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
IZPITNE VSEBINE:
durova in molova (harm.) lestvica in akordi,
dve etudi (razlinega karakterja),
skladba,
ciklina skladba (ena od nju na pamet) s spremljavo,
igranje a vista.
NAPREDOVANJE
Za prehod na vijo stopnjo izobraevanja mora uenec na izpitu za 6. razred avte pokazati dobro obvladovanje vseh tehninih in
muzikalnih sestavin igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komise.
11
7. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
vaje za ton, artikulaco, tehniko, napredno tehniko igranja (frulato, vetrni zvoki, harmonini toni)
nadaljnje razvanje e usvojenih tehninih in muzikalnih prvin.
LESTVICE IN AKORDI:
vse durove in molove (harm.) lestvice (durov, molov, D7, zm7), razloeno v celotnem obsegu avte na razline artikulacske
naine (tudi terni nain igranja lestvic durov)
kromatina in celotonska lestvica.
TEHNINE VAJE, OLE METODE, ETUDE:
M. A. Reichert: 6 dnevnih vaj,
T. Wye: Metoda vadenja (I. Ton, II. Tehnika, III. Artikulaca),
Drouet: 25 tudes clebres (Leduc),
G. Gariboldi: Grandes Etudes des style (Leduc).
SKLADBE:
T. Albinoni: Koncert,
H. Tomasi: Le petit chervrier corse (Leduc),
J. Ibert: Histoires (Leduc),
L. v. Beethoven: Poloneza,
G. Bizet: Entra'acte,
Albinoni: Koncert,
A. Vivaldi: Koncerti (International Music Company),
barone in klasicistine sonate (Hndel, Mozart, Telemann, Vinci, Vivaldi, Belinzanni, C. P. E. Bach, J. S. Bach, Platti ).
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
IZPITNE VSEBINE:
durova in molova (harm.) lestvica in akordi (po dogovoru terni nain izvajanja lestvic),
dve etudi (razlinega karakterja),
skladba,
ciklina skladba (ena od nju na pamet) s spremljavo,
igranje a vista.
12
8. razred
TEHNINE IN MUZIKALNE PRVINE TER TEORETINE VSEBINE:
vaje za ton, artikulaco, tehniko, napredno tehniko igranja (tremolo, trobentni nastavek, igranje in petje),
nadaljnje razvanje e usvojenih tehninih in muzikalnih prvin.
LESTVICE IN AKORDI:
vse durove in molove (harm.) lestvice (durov, molov, D7, zm7), razloeno v celotnem obsegu avte na razline artikulacske
naine (tudi terni nain igranja lestvic durov in molov),
kromatina in celotonska lestvica.
TEHNINE VAJE, OLE METODE, ETUDE:
P. L. Graf: Check up (tehnine vaje),
M. A. Reichert: 6 dnevnih vaj,
T. Wye: Metoda vadenja (IV. Intonaca in vibrato, V. Lestvice na razline naine, VI. Vaje za zahtevneje),
Drouet: 25 tudes clebres (Leduc),
Demersseman: 50 melodinih etud (Leduc),
Gariboldi: Exercises journaliers, op. 89 (led).
SKLADBE:
G. P. Telemann: Suita v a-molu,
G. P. Telemann: 12 fantaz za avto solo,
F. Devienne: Koncert t. 2 v D-duru,
J. Haydn: Koncert v D-duru,
F. Chopin: Variace na Rossinevo temo iz opere Pepelka,
C. Debussy: Syrinx,
E. Bozza: Aria,
C. Saint-Saens: Romanca,
P. Hindemith: Sonata,
barone in klasicistine sonate (Hndel, Mozart, Telemann, Vinci, Vivaldi, Belinzanni, C. P. E. Bach, J. S. Bach, Platti ).
OPOMBE:
Poleg e navedenih ol metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
IZPITNE VSEBINE:
durova in molova (harm.) lestvica in akordi (po dogovoru terni nain izvajanja lestvic),
dve etudi (razlinega karakterja),
skladba,
ciklina skladba (ena od nju na pamet) s spremljavo,
skladba sodobnega avtorja,
igranje a vista.
13
5. STANDARDI ZNANJA
Nija stopnja (1., 2., 3., 4., 5., 6. razred)
Po konani niji stopnji olanja so uenci sposobni samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe (glej navedbo v pred-
laganih vsebinah) tako po notnem zapisu kot tudi na pamet. Pridobili so si osnovno tehnino znanje ter ritmino in tonsko ureje-
nost, tako da so sposobni igrati solistino in v manjih komornih zasedbah.
Vija stopnja (7. in 8. razred)
Po konani viji stopnji olanja so uenci usposobljeni samostojno pripravljati lastne programe in s spremljavo ali v komorni za-
sedbi izvajati zahtevnejo literaturo. So ritmino urejeni in obvladujejo intonanno prilagajanje klavirju ali skupini. Obvladujejo
vse dinamine in agogine kakor tudi artikulacske zahteve v obsegu c1c4. Lahko se vkljuujejo v ljubiteljske komorne skupine
ali orkestre.
6. DIDAKTICNA PRIPOROCILA
Temeljna naloga, ki jo morajo uitelji izpolniti prek unega narta, je pri uencih razviti ljubezen do glasbe in vzbuditi v njih eljo
po muziciranju. Zaradi individualnega naina pouevanja naj uni nart s sistematino razvrenim gradivom za uitelja ne bo
toga obveznost, temve orientaca in pomo pri vzgoji bodoega glasbenika. Priporoljivo je, da uenec usvojeno znanje im
vekrat pokae na internih in javnih nastopih.
7. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI
Materialni pogoji
Primerno velika, akustina in zvono izolirana uilnica, standardna oprema za individualni pouk, avdiosredstva, notno stojalo,
ogledalo, metronom, klavir ali pianino, slikovno gradivo, strokovna literatura.
Pogoji za vpis
Primerna starost in glasbene ter zine dispozice za igranje avte, ki jih kandidat dokae na sprejemnem preizkusu.
Preverjanje in ocenjevanje
Znanje preverjamo in ocenjujemo pri pouku, na internih in javnih nastopih ter ob zakljuku olskega leta pri izpitih. Ocene obliku-
jemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uencev v glasbenih olah.