lik XIV I tevilka 1-2 I leto 1971

r e v i j a za g l a s i mn u v z g o j o
K prvtjlvtlu iflashil
Ze nekaj let sem se pri Grlici vpraujemo, kako bi vsebino revije imbolj pribliali potre
bam naj ire glasbene vzgoje. V pogovorih z bralci smo spoznavali, da bi bili poleg rednih te
vilk dobrodoli zlasti zaokroeni prironiki. Po velikem zanimanju za nao zakljueno tevilko
Kanoni (Gr. XII. 3), smo se odloili za prikaz glasbil. Prvotno smo mislili le na glavna glasbila,
ki ji h navadno obravnavamo v osnovni oli. Take tabele pa so dostopne tudi na naem trgu
(DZS), zato nas j e vse bolj mikalo posei v snov nekoliko ire. Za snopi, ki je sedaj pred vami
je bilo potrebno ve priprav, zato je nastal a nel juba zamuda v izhaj anj u revije.
Ze na prvi pogled boste videli, da smo zajeli v ta PREGLED GLASBIL obilo snovi, ki bi jo
sicer morali iskati po mnogih knjinih in drugih virih. Zbralo se je j e za pravcato popotovanje
v svet glasbil. A vedeli smo, kaj hoemo. O glasbilih pripovedujemo s slikami, s strnjenimi po
datki in s kratko besedo.
Snov smo razdelili v dva dela, v slikovni del in za iro uporabo manj obvezen del s po
datki o glasbilih. Slikanica naj bi na pregleden nain pripovedovala, kako razline in mnogo
t ere oblike glasbil so se javljale v preteklosti in kakne so danes. Uredili smo jih po zaporedju,
kakor se je utrdil v klasini parit uri (pihala, trobila, tolkala, brenkala, godala). To izhodie je
poznavalcu najblije in kae tudi na sestav glasbenih zapisov. Part i t urno zaporedje pa je le
okostnica ureditve, saj k njemu uvramo e poglavja sorodnih zgodovinskih in lj udskih glasbil
(zgodovinska ji m pravimo zato, ker so bila le len v razvoju do popolnejih glasbil, in ljudska,
ker v t aki h ali podobnih oblikah e vedno ive v ljudski glasbeni praksi) ter druga, ki se na
vezujejo na orkestrska glasbila po zvoilu (npr. harfa poglavje drugih brenkal) ali pa jih je
bilo smiselno zakljuiti zase po skupni uporabnosti (npr. Orffov instrumentarij). Gradivo smo
morali t u in t am prilagoditi razpololjivemu prostoru, ker smo zaradi boljega pregleda skuali
urediti poglavja tako, da se izidejo po straneh. Imena glasbil navajamo ob koncu vsakega po
glavja, vsa glavna glasbila, ki so navadno predpisana za spoznavanje v osnovni oli, pa smo
preprosto zaradi hit reje orientacije podrtali. Da bi imeli o glavnih, danes akt ualni h (ti
piziranih) glasbilih realno sliko, smo jih dali upodobiti v sorazmerju njihove velikosti glede
na prostor tiste strani.
Medtem ko daj e slikovni del vpogled v mnoge oblike glasbil (z risbami ponazorujemo zna
ilne podrobnosti), sega dodatek v bolj isto stroko, ki pa naj z vsemi tevilnimi podatki ne
zastrauje v glasbi manj podkovanega bralca. Vsi obsegi glasbil, njihovih barvnih odtenkov in
tonskih izhodi so zbrani tu zaradi veje popolnosti in za vsak primer. Mestoma smo se do
taknili snovi, ki je celo v mnogih obirnih opisih glasbil pomanjkljivo ali nepregledno prikazana,
j e pa za razumevanje delovanja glasbil vsekakor bistvena. Nekateri podatki (posamezni obsegi,
nain prepihovanja pihal) niso in tudi ne morejo biti povsem utrjeni (o emer govorijo tudi
razlini viri v literaturi), saj se nekat era glasbila v tehninih posameznostih razlikujejo in tudi
izvajalske zahteve so razline in v nenehnem razvijanju. (Kot zanimivost naj omenimo, da je
po najnovejih odkritji h mogoe iz pihal izvabiti posebne veglasne zvoke in najrazlineje bar v
ne odtenke posameznih tonov.)
V naslednj em delu dodatka boste nali znailne glasbene sestave v obliki odlomkov iz skladb,
od klasinih do najnovejih zapisov. Na koncu je e pregled veine danes akt ualni h imen glas
bil v ve jezikih (najbolj pogosto jih v glasbenih zapisih uporabljamo v italijanini).
Slednji se z bralci Grlice vpraajmo, emu naj slui t a PREGLED GLASBIL. Mogo je se
veda oitek, da je za tradicionalni namen nae revije za glasbeno vzgojo tu vsega preve. Ven
dar sestavljalec misli in upa, da bo ta tevilka uporabna tako za naj ire olske okvire kakor
za splono razgledovanje. Solarju bodo pripovedovale predvsem slike glasbil, uitelj bo nael
tu pobude za ivo ponazoritev, kaj koristnega zase glasbenik ali bodoi skladatelj in vsega po
malem tudi ljubitelj glasbe.
Zamiljamo si, da bo zbrano gradivo pripomoglo k popestritvi unih ur. Seveda je naj va
neje, da v glasbenovzgojnem procesu skuamo vzbuditi do glasbe doivljajski stik. K temu pa
lahko pripomorejo razline motivacije. Snov spoznavanja glasbil je mlademu loveku po svoji
oprijemljivosti gotovo blizu. Zelo zgreeno bi bilo, e bi tevilni podatki zavajali k zahtevam po
leksikalnih znanjih. Nedvomno pa bodo olarja pritegnile marsi katere skrivnosti glasbil, ki
tiijo za suhimi podatki. Ne jemljimo podatke za gotovo dejstvo, marve kot spodbudo za
odkri vanj e zvonih monosti. Na primer: skoraj na vsaki oli imamo nekaj uencev, ki igrajo to
(nadaljevanje na III. strani ovitka)
P R E G L E D G L A S B I L
A) GL AS B I L A (sl ikani ca)
A e r o f o n i
Me m b r a n o f o n i
I d i o f o n i
Ko r d o f o n i
B) O B S E G I , BARVA,
T O N S K A I Z H O D I A
C) R A Z L I N I S ES TAVI
(odlomki i z skladb)
D) I ME N A GL AS B I L
B I N A
I.
Gl as bi l a (uvod)
Zgodovinska in ljudska pi hal a
Pihala
Zgodovinska in ljudska trobi la
Trobila
Zgodovinski in ljudski bobni
Tolkal a z opno
Zgodovinski in ljudski kovinski samozvoniki
Kovinski samozvoniki
Leseni samozvoniki
Razl ina novej a t ol kal o
Harfa
Mandol i na, lutnja
Zgodovinska in ljudska br enkal a
Ki t ar a, t ambur i ce, ci t r e
Zgodovinska in ljudska godal a
Godal a
Monokor d, klavi kord
embal o, pi ani no, kl avi r
Or gl e
Har monij , harmoni ke
Orff ov instr ument arij
Postavi tev glasbil orkestra
II.
Pihal a
Prepi hovanj e pihal
Trobila
Prepi hovanj e trobil
Transpozi ci j a
Tol kala
Brenkala
l oveki glasovi
Godal a
Del i t ev strune - f l aol et i
Gl as bi l a s tipkami
Or ffov instrumentari j
Par tit ura (uvod)
Vokalni in vokal no instr umentalni sestavi
Vokal no instr ument al ni sestavi
Solistini in komorni sestavi
Or kest r al ni sestavi
Razl ini (noveji) sestavi
Novej i zapisi
Nove smeri
Razne zvrsti
Sl ovensko, i t al i j ansko, nemko,
francosko, hrvotsko-srbsko
V S E
3
4 - 5
6 - 7
8 - 9
1 0 - 1 1
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
P R E G L E D G L A S B I L
Izbral in sest avi l J a k o b J e
Gl a s bi l a nar i sal Mi r e C e t i n
GRLICA XI V / l - 2
2
GLASBILA
Znana j e k r i l a t i c a , da so gl as bi l a st ara t ol i ko kot l ove t vo. In e v davni dobi - epr av
so bi l a i z d e l a n a e t ako preprost o - so se pokazal i vsi moni vi r i : aer of oni , membr anof oni ,
i di ofoni in kor dof oni . Dananj a doba j e doda l a e pogl avj e el ekt r of onov. I znaj devanj e
vedno novi h, dr uga ni h, bol j i h gl asbi l v dani h okvi r i h ka e na nei zr pno l ovekovo do
mi sel nost , e ve ~ na nj egovo neus t avl j i vo nuj o po gl a s bi . Mnoge l epe obl i ke gl asbil z
vsemi okrasni mi pot ezami pa nas pr epr i uj ej o o davni povezanos t i gl as be z l epi m.
e st are kul t ur e so nam zapus t i l e bogat o i zr oi l o g l a s b i l , vendar so se do danes v toli kni
meri pr es novi l a, da obs t a j a j o s t akr at ni mi obl i kami samo r ahl e v e z i . Vel i k pr eporod so do
i ve l a v dobi r enes a ns e, od tam se z a e n j a nova zgodovi na danes i vi h gl a s bi l . Kj er j e z a
dost oval a i st a r ona i z d e l a v a , so gl as bi l a kmal u dosegl a dokonno popol nost (godal a v 17.
s t . ) . Dr uga t ehni no z a ht e vne j a gl as bi l a pa so mor al a pr ei t i e dol got r aj no pot p r e obr a e -
v a n j a , da so dosegl a vse, neko e z a kr i t e monosti i z va j a nj a (predvsem p i h a l a , t r obi l a i t d . ) .
Skoraj vsa t a gl as bi l a so dosegl a svoj t ehni ni preporod v prvi dobi novega t e h n i n o - r a z -
i skoval nega pol e t a - okr og z a e t k a 19. st ol et j a (sistem z a kl opk , ve nt i l ov, pedal i har f e ,
mehani ka k l a vi r j a ) . V d e t a j l i h pa so se i z popol nj e va l a e na pr e j , pa v t e n j i , da bi dosegl i
na nji h naj bol j i zvok in vse mone hi t r e post ope. Iz st arej i h opi sov gl asbil (Ber li oz, Rimski-
Korsakov) vi di mo, da j e bi l o t akr at pot r ebno e opozar j at i na t e k e in nemogoe post ope,
zl ast i t r i l k e . Kasnej e pa so konst rukt orji in i z de l ova l c i gl asbil t a ke pomanj kl j i vost i po vrsti
o d p r a v l j a l i . Ta gl as bi l a so dobi val a s t em t udi t ehni no vse bol j z amot ane mehani zme (prim
npr . kl a r i ne t s tremi zakl opkami z dana nj i m, st r. 5 in 6) . Vsa gl as bi l a pa se niso mogl a e n a
ko uv e l j a v i t i . Med vanej i mi , je kl ar i net vsekakor dol go z a o s t a j a l , saj se j e el e v Mozar
t ovem asu pr av pr i kl j ui l sorodnim gl as bi l om, ki so e dol go kr a l j e va l a v or kest r u. epr av
mogoe pr ej nj a doba barvi t ega pi hal a ni bi l a na k l on j e n a , j e zaos t aj al v r azvoj u got ovo t u
di zar adi svoj e z amot ane st r ukt ur e (preskakuj oe pr e pi hova nj e , gl . st r . 31) . Medt em, ko so
si pi ha l a pomagal a i z osnovne di a t oni ke do vmesni h kr omat i ni h t onov e od nekdaj s t . i .
vi l i ni mi pr i j e mi , j e bi l o vpr a a nj e , kako pr ei t i do vseh t onov pri t r obi l i h, bol j p e r e e . Do
i zuma vent i l ov so namr e dobi va l a nekat er a t r obi l a sosednj e t one i z svoj ega osnovnega al i
kvot nega ni z a pr av na "umarski " nai n - z ronim maenj em odmevni ka. Poleg t ega pa je
bi l o t r eba gl as bi l o e z a me n j a t i , e ugl as i t ev v dol oenem al i kvot nem ni zu tonovskem nai nu
ni u s t r e z a l a . Trobi l ci so i skali rei t ev z vs t avl j anj em dodat ni h cevi al i pa so c e l o povezal i
ve cevi v eno (str. 9 , sl . 21, 22) . Vse t e pomanj kl j i vost i pa so bi l e odpr a vl j e ne z izumom t r eh
podal j kov cevi (str. 10, s l . 9 , 10) , ki jih odpi r aj o vent i l i ( naprava spominja na sistem b a t a ,
t edaj a kt ua l ne ga par nega st r oj a) . Tem " t e g oba m pa se j e e od nekdaj i zogni l o dr ugo t r obi l o -
p oz a v n a , saj si j e e po svoji nar avi podal j e val a cev al i obseg z i z vl a e va nj e m e ne cevi i z
dr uge .
Primer poza vne e p ove , da t e h ni no - i z va j a l s k a dognanost ni bi l a vedno o d l o i l n a , da je
gl as bi l o dobi l o zas l ueno mesto v or kest r u, saj se je na nj o pr av spomnil el e Beet hoven
(V. si mf oni j a) . Naspl oh pa so kasnej i s kl adat el j i vkl j ueval i v t r adi ci onal ni sest av orkest ra
vse ve dot l ej ne znani h al i neupo t evani h gl a s bi l . Gl a v n a gl as bi l a so dobi l a st al ne spr eml j e
v a l c e ( f l avt a - pi kol o, kl a r i ne t - mali in basovski kl a r i n e t , oboa - angl eki r og, f agot -
kont r a f a got , pozavni se j e pr i kl j u i l a t ub a , har f a j e v orkest r u vedno bol j pogost a) . Roman
t iki so vse bol j t e i l i k posebni m in vel i ki m barvni m ui nkom. Mnoga dot l ej " t uj er odna"
gl as bi l a s o , e e ne s t a l ni , pa vsaj obasni gost j e v si mfoni nem al i oper nem or kest r u. Tako
uvel j avi npr . aj kovski e l e s t o, Bizet t edaj e "vr oi " saksof on, Richard Strauss se ozi r a k
nekat er i m stari nskim gl asbi l om ( mandol i na, l ut nj a , al t ovska f l avt a) in vse bolj so i zgubl j al a
nevr ednost na j r a z l i ne j a t o l k a l a , ki ji h goj i z a ba vna in pl esna gl as ba. Ne ka t e r i skl adat el j i
pa so si dal i cel o z gr adi t i "svoj e" i nst r ument e (VVagnerjeve t u b e , Ver di j eve Ai da t r obent e) .
V naem st ol et j u se j e i skanj e novih gl asbi l pove z a l o s t ehni ni mi pr i dobi t vami . Bistveno no
vost je pr i nesl o el ekt r onsko vz buj a nj e zvoka (Traut oni um, Mar t enot ovi val ovi ) . Ta gl as bi l a
pa se za r a di svoj e z e l o spe ci f i ne - in z a t o t udi kmal u nas i t ne - bar ve niso mogl a ire uv e
l j a v i t i . V z a dn j i h d e s e t l e t j i h pa j e poudar ek na monosti h l abor at or i j s ke a t omi z a c i j e z voka ,
se pravi umet no us t va r j anj e zvonega spe kt r a, ki ga v nar avi ni . Vse to sega v eks per i ment al
no podr oj e novi h i skanj v gl as bi .
epr av upot eva sodobna resna gl as ba t ako r eko vsa mona gl a s bi l a , se je na drugi strani n a j
ira l j udska gl as bena pr aksa os r edot oi l a le na nekaj gl asbil (harmoni ka, ki t a r a ) . Ni post ala
s tem t udi naa gl as ba bol j si r omana?
A) G L A S B I L A ( s l i k a n i c o )
21
ZGODOVINSKA IN LJUDSKA PIHALA
26
1 Flavt a iz kolj ne lupine
2 Flavt a iz i valskega roga
3 , 4 Ponova pial (al i sirinks)
5 Coti maje (Sloveni jo)
6 Trstenke (Slovenija)
7 Dvojnice
8 Angleki dvojni f l aol et
9 Preno fl avt a (iz 12. st . )
10 Indonezij ska flavta
11 Etruanski dvojni avlos
12 almaj
13 vegl a
14 Zurl a (Makedonija)
15 Sope le (Istra)
16 Dude
17 Diple
18, 19 Ukrivlj en rog
20 Lovska oboa
21 Bombarda (ali brundal o)
22 Raket (fogot iz 17. s t . )
23 Fogot s klaviat uro
24 Bosetni rog (iz 19. st . )
25 Basetni rog
26 alim6 (klarinet s 3 zaklopkami)
5
7 (HTi?= a
6
PI HALA
1 Molo flavto (o(i pikolo)
2 Flavta
3 Basovska flavta
4 Tenorska klj unasta flavta (blokflavta)
5 Basovska klj unasta flavta (blokflavta)
6 Trstiki
7 Dvojni trstni j ezi ek
8 Oboa
9 Angleki rog
10 Fagot
11 Kontrafagot
12 Ustnik in enoj ni trstni j eziek
13 Ustnik z jezikom
14 Mali klarinet (v As)
15 Mal i klarinet (v Es)
16 Klarinet
17 Altovski klarinet
18 Basovski klarinet
Saksofoni:
19 sopranski
20 altovski
21 tenorski
22 bari tonski (basovski)
23 Zaklopke:
odpiralna
zapi ral na
obroka z vezano zaklopko (oala)
OQ
Oo
1 5
13
78
C?
21
V
2 4
79
2 2
ZGODOVI NSKA IN LJUDSKA TROBILA
1 Lur (iz bronast e dobe)
2 ofor (i dovski rog).
3 Rog i z podol ne kolj ke
4 Rog (vedska)
5 Rog (iz 11. st.)
6 Ol i f ont
7 Alpski rog
8 Dva ci nka
9 Serpent (iz 16. s t . )
10 Of i k l e i da (iz zgodnj ega 19. s t . )
11 Potni rog
12 Gozdni rog
13 Lovski rog (z vent i l i )
14, 15 Si gnal ni rog
(starejo in dananj a obli ka)
16 Lesena t r obent a (14. s t . )
17 Trobent a
18 Bucina (Pompej i)
19 Buci na (i z 10. s t . )
20 Bucina (Srem)
21 Trobent a s pialmi (Mart i nova t robenta)
22 Trobent a s cevast i mi podal jki
i 3 Heli kon (19. s t . )
24 Fanfara
13
19
1
:4
/
TROBILA
1 Rog
2 Trobento
3 Trombon (pozavna) na poteg
4 Trombon z ventil i
13
14
15
16
17
18
19
20
Tuba
Ustniki:
li jasti (rog)
kotl asti (tuba)
aasti (trobenta)
Pot zraka pri zaprti h ventil ih
Pot zraka pri odprtem ventil u
Kvartni vent il
(podaljek cevi za trombon)
Ventil : zaprt - odprt
(eden od ve sistemov)
Trobi la pihalnih orkestrov:
Komet (piston)
Krilni rog (krilovka)
Alt
Tenor
Bariton (ali evfonij)
Helikon
Suzafon
Razlini duilci
11
13
ZGODOVINSKI IN LJUDSKI BOBNI
Leseni boben (Kamerun)
Boben na stojalu (Kitajska)
Boben (Nova Gvineja)
Glinast i boben (Egipt)
Boben (Java)
Boben kriarske vojske
Boben garde Ludvika XIV.
Visei boben (12. st.)
Po Fu (Azija)
Tapan (Makedonija)
Loneni bas (drgolni boben, Slovenija)
Mali arabski timpan
Antini timpan
12
TOLKALA Z OPNO (membranofoni)
1 Veli ki boben
2 Mal i boben
3 Pokonni boben (boben z visokim
obodom)
4 Ta mbur i n
Ti mpa ni ( pa vke ) :
5 z vijaki
6 n a v r t e n j e
7 s pedal i
8 Roni boben
9 Konga
10 Tumba
11 Mambo
12 Bongosa
/ podoben je ti mbales
13
3
4
ZGODOVINSKI IN LJUDSKI
KOVINSKI SAMO ZVONIKI
1 Asirske i nel e
2 idovske i nel e
3 Rimske inele
4 Antine i nel e
5 Simondra
6 Igra na zvonce (iz 12. t.)
7 Kin (Kitajska)
8 Bonang (javanski gongi)
9 Sistrum (Brazilija)
10 Tri angel (Italija)
11,12 Pastirski in alpski zvonci
13 Slitrum (Egipt)
KOVI NSKI SAMO ZVONI KI
1 inele z metlico
2 Triangel
3 Gong
4 Tam-tam
5 Priprava za grom
6 Zvonki
7 Zvonov?
8 Celesta
9 Vibrafon
10 Lira z zvonki (zvonki godb)
15
3
10
11
1 2
LESENI SAMOZVONIKI
13
15
K
stareji:
1 Koptske kastanjet e
2 Igra kladiv ( Tri cca-vi l l aca)
3 Nakoval o z desko
A Marimba (novej a marlmba je podobna
vibrafonu)
5 Trzalo (Java)
novej i :
Kastanj ete:
6 prstne
7 z dralom
8 , 9 Bi
10,11 Ragla
12 Ksilofon
13 Paliic? (ki aves)
14 Cevast i les
15 Leseni boben (afriki)
16 Leseni blok (kitajski)
16
RAZLI NA ( NOVEJ A) TOLKALA
1 Antine inele
2 Prstne inele
3 Kravji zvonec
4 Alpska zvonca
5 Meksikanski zvonci (cencerro)
6 Pastirski (karpatski) zvonec
7 Kraguljki
8 Pande ira
9 okolo
10 Mar a kas (rumba krogle)
11 Cabogas
12 Reso-reso (bombusova ikri pol ko)
13 Guiro (bua z zarezami)
14 Tempel bloki (korejski)
15 Bambusove pal iice
Tolkala za jazz in zabavno glasbo
(jazz batteria):
16 inela na nogalko (Hi-hat, Charleston cymbals)
17 Mali (jazz) boben
18 Mali tom-tom
19 Veliki boben z nonim tolkaem
20 Veliki tom-tom
21 Potresajoe drevesce (kitajec)
17
HARFA
stareje oblike harf:
1 azij ska
2 babilonska
3 turka
4 egi panska
5 burmanska
6 galska
7 Eolova harfa
8 Horfa
9 Razvrstitev pedalov
10 Lege pedalov
11 Sistem kraj anja strun
M A N D O L I N A , LUTNJ A
1 Mandolina (4 dvojne strune)
2 Mandoli na (enojne strune)
3 Mandoli na (15. st. )
4 Mandoli na (16. st. )
5 Mandola
6 Perzijska lutnja
7 Lutnja
8 Lutnja (6 strun)
9 Harfalutnja
10 Bandurija
11 Pandora
12 Teorba (18. st. )
13 Kitarne
14 Orfedreon
Z GO DOVI N S KA I N LJ UDSKA BRENKALA
1,2 Primitivne citre
3 Lona lutnja (Angola)
4 Citre (iz 10. st.)
5 Egipanska lira
6 GrJko-rimska lira
7 Anglosaka lira
8 Grika kitara
9 Sister
10 Konte le
11 Humle
12 Lojna s tipkami (iz 17. st.)
13 Porcelanska lajna
14 Kitajski k' in
15 Indijska vina
16 Kitajski pyj-por
17 Japonski koto
18 Psalterij (17. s t . ) , opreke 1j
KITARA, TAMBURICE, CITRE
1 Kitara
2 Elektrina kitara
3 Banjo
4 Balalajka
5 Drim iz Srema
Tamburaki sestav:
6 bisernica
7 bugarija
8 bra
9 elo
10 berda
11 Ruska bandurija
12 Citre
Z GODOVI NS KA I N LJ UDSKA GODALA
1 Arabski kemand*
2 Turkestonske goili
3 Kitajski gosli (er-hu)
4 Jugoslovanska gusl
5 Hrvaika lirica
6 Indijska fidula
7 Indijski sarandii
8 Arabski rebob (rebaba)
9 Reb k
10 Crwth
n Fidula (iz 15. st.)
12 Tromba morina (Iz 15. st.)
13 Lira da broccio
14 Viola da gamba
15 Viola bastarda (Iz 17. st.)
3
GODALA
1 Violina
Viola
Violonelo
Kontrabas
Razlini loki (8.st. lok za gusle, 14. st.
17. st . , 18.s t . , 18. st.)
Duilec (sordino)
epna viola (iz 18. st. )
23
MONO KORD, KLA VI KORD
1 Psalterij
2 M on o koc d
3 Cimbal (Iz 15. *t.)
4 Klavikord
5 Klavikord obeien ez ramo
6 Vlrglnal
7 Vzvod (tongenta) pri klavlkordu
8 Vzvod (pero) pri iplnetu, virginalu, embalu
9 pinet
10 lrafnl klavir
EMBALO, PIANINO, KLAVIR
1 Klaviembalo
2 Pianino (krino razporeditev strun)
3 Klavir
4 Dunajska mehanika (odbojna)
5 Angleka mehanika (repeticijska)
6 Mehanika pianina
25
o,
' J . / i Xi lJaB3SgSS
ORGLE
Predhodniki orgel:
1 kitajski ieng (podoben mu je
japonski io)
2 starorimske hidravline orgle
3 pozitiv (iz 16. st.)
4 regal (iz 16. st.)
5 portativ
6 Igralna mizo orgel (manuali, pedali)
7 Orgle (monuali, pedali)
8 Ustnina pial (prerez)
9 Jezina pial (prerez)
m * * '
a
HARMONIJ, HARMONIKE
1 Harmonij
2
Diat onina harmonika
3 Bandoneon
4 Kromatina harmonika
5 Klavirska harmonika
6 lonika
7 Orgl i ce
8 Melodi ka
9 Harmonetta
2 7
ORFFOV INSTRUMENTARIJ
1 Zvonki (sopranski)
v ^ 2 Metalofon (altovski)
3 Ksilofon (altovski)
4 Povko (valjasta)
5 Pavka (kotlasta)
6 Roni boben
( z dvema opnama)
7 Veliki boben
8 Tamburin (z zvonki)
9 Triangel
10 i neli (veja, mala)
11 Ropotuljo (s kroguljki)
12 Kroguljki (na traki)
13 Kroguljki (na jermenu)
14 Kroguljki (no obrou)
15 Kostanj e te (panske)
16 Kastanjete (z roajem)
17 Dvojne kastanjete (z roajem)
18 Paliici
19 Les (blok)
f j r 2 0 Lej ( v a l j a s t i )
-------------------- J J 21 Ropotulja (kroglasta)
22 Ropotulja (cevasta)
B) O B S E G I , B A R V A , T O N S K A I Z H O D I A
PI HAUN
Pikolo
(*Mala flavta)
f i i
4 _______ , / = =
r - 1
n1
i J <S
............-.............. j
'
zveni 8 T ibki svetli ostri
vigajo? t
Flavta
votli spevni os t r i t .
Altovska flavta v G zveni 4 i
Altovska flavta v F zveni 5 i
Basovska flavta zveni 8.1
Klarinet v B zveni v. 2 X
Klarinet v A zveni m. 3 1
Moll klarinet v D zveni v. 2 T (notira se do as-3)
Mali klarinet v Es zveni m. 3 t (notiro se do g-3)
Altovski klarinet v F zveni 5 i (notira se do g-3)
Basetni rog v F zveni 5 i (see v. 3 i kot altovski klarinet)
Basovski klarinet
(e se pie v je notacij a 8 X , zveni v. 2 4 )
Blokflavta
N
Sopranska blokflavta zveni 8 T
Altovska blokflavta v F zveni 4 t
Tenorska blokflavta ne transponira
Basovska blokflavta v F zveni 5 X
Saksofon
Sopranino v Es zveni m. 3 T
Sopran v B zveni v. 2 i
Alt v Es zveni v . 6 X
Tenor
Bariton
Bas
v b zvem v.
v Es zveni 8+v
v B zveni 8+v
(Op.: Po uglasitvah v C in F zvenijo saksofoni za v. 2T
od navedene t ranspozi ci j e.)
9 J,
6 X
9 X
Oboa
c i
k . K I
1
4
noslj aj oi spevni stisnjeni
piskaj oi t.
Angleki rog se not ira kot oboa (zgoraj do d- 3, naj ve do f - 3) ,
zveni . 5 4
Oboa d' amore v A zveni m. 3 I
Fogot

rezki
moni
polni napeti toni
Klarinet
zamolkli ibkeji spevni kriavi .
Kontrafogot
Zveni 8 X
m
moni polni manj zna"
hripaj oi i lni toni
30
PREP I HOVANJ E PI HAL
Deli tev zronega stebra (shema):
Zaporedno prepihovanje
(Iz 1. v 2 . 3. in 4. alikvotni ton:
f lavta, oboa, fagot,saksofon)
P ' 11' "
Preskakujoe prepihovanje
(Iz 1. v 3. in 5. al ikv. ton: klarinet)
Princip prepi hovanje (npr. flavte):
i i
1 O -
O p . : O osnovni toni
+ prepihovani toni
Princip prepi hovanja (npr. klarineta):
M % ' i . I
1s
n
Pihal a imajo za tonsko izhodie lestvino zaporedje (prvi al i kv. toni) do ene oktave (flavta, oboa) in ve
(do duodecime - klarinet ). Vije tone dobijo z zaporednim ali preskakujoim prepihovanjem. Pomagajo si
prepi hoval no zaklopko, ki na doloenem mestu prelomi zrani steber; izjema je flavta, ki prepihuje samo
s preusmeritvijo ustninega nastavka. Tabela prikazuje, katere tone e dobivaj o dananja pihala obiajno
neposrednim prepihovanjem, se pravi ob istih prijemih.
Ngin prepihovanja dananjih pihal:
Oboa
Prepihovanje:
z istimi
prijemi
(prepihovalno
zaklopka!)
s pomonimi
prijemi
Flavta
Prepihovanje:
z istimi
prijemi
s pomonimi
prijemi
*
f. tFTTf
.. z r p
Osnovni toni
Klarinet Prepihovanje:
z istimi prijemi
(prepihovalno
zaklopka!)
s pomonimi
prijemi
Prepihovanje:
z istimi
prijemi
(in in
napol
zaprto
s pomonimi
prijemi
oktavno
zaklopko
TROBILA
Osnovni alil<votni niz (brez ventilov):
Rog
f r *
~
v zveni . 5 i
y zveni . 4 T
= . t 3. 5. b. * 8. 9. 10. 11. 11. 1J. 14. 1S. 16
polni , mehki vse bolj
stisnjeni toni
Osnovni ol ikvot ni niz (brez venti lov):
Trobenta
(v C)
zveni v .2 4-
nei zrazi t i
bl eei v f
spevni v p
vse bolj
stisnjeni t .
Komet ima isti obseg kot t robenta (uglasitve v B, C, tudi v A; mali kornet v Es zveni m. 3 T)
Krilni rogovi: Sopran ima isti obseg kot trobenta oz. komet , je v B, zveni v. 2 i
Alt v Es zveni m. 6 l
Tenor v B zveni v. 9 1
Bariton (evfonij) ima isti ob*eg kot t enor, vendar ima zaradi nekol iko
ire cevi (menzure) izdatnejo nizko lego.
Osnovni al i kv. ni z (I. lega):
Trombon
(pozavna)
vse bolj (prizvok
stisnjeni roga)
toni
polni , spevni
prodorni bl ee-
gluhi
Tubo ------ -
Osnovni al ikvotni ni z (brez venti lov): l - \ O
j. ^ - * !
T J
( | : | i V 5 C j r 9 10 11. n .
. mehki in vse bolj (prizvok
905*1 moni st isnjeni t . roga)
Op . : Gl ede na temperi rano uglasi tev nekol iko preni zki o z . p r e v i s o k i t o n i , ki jih
trobi la pri prepihovonju navadno ne uporabl j aj o. (V novejih zapisih pomenij o dodane
puice k predznakom doloeno za 1/ 4 tona vie oz. ni e. )
Znai l no za al ikvotni niz j e, da se int erval i v zaporedju od spodaj navzgor postopoma manj
ajo: po isti oktavi sledi . 5, . 4, v. 3, m. 3 nat o pa premajhna mala t er ca, preveli ka ve
lika sekunda, sl edi t a dve "pravi lni" vel iki sekundi , naslednja pa je premajhna vel ika sekunda
it n. Od trobi l prepi huje naj vi je rog, do \ 6 s al i kv. tona, 1. al ikvotni tan pa je zvono zado
volj iv le pri trombonu.
32
P RE P I H OVANJ E TROBI L
Trobi la imajo za tonsko osnovo naravno vrsto tonov - al ikvotni ni z . Z vent i l i , ki vkl j uuj ej o cevne po
dal j ke, dobimo e est dodat nih al i kvotni h ni zov. Z njimi izpol nj uj ej o manjkaj oe tone v al ikvotnem
nizu do popolne kromatine lest vi ce. Zaporedje al ikvotni h nizov (npr. pri trobent i):
vent il i imajo tri osnovne cevne podal jke: j j a i
Dodol.n 1 | -i> \ ' "f r l ^ - j
Trobi la z *
! vent il podalj a cev za cel ton
II. vent i l podal ja cev za pol tona ^ (
III. venti l podal jo cev za cel ton in pol ^ ~ T ~ j r ^ ^
o- n. i. h i . m n . I t III. | > II.+ HI.
Str nit ev v kroma ti n o lest vico (vije tone dobimo iz ve izhodi):
Princi p podal jevanj a cevi za vsega tri cel e tone vel j a tud? za trombon, le da si podal juje
obseg s potegom (sedem leg).
Nekat er a tr obi la imaj o e dodat ni t i . kvart ni vent i l , ki celotno cev bodisi skraja / r o g /
al i podal ja / t r ombon, t u b a / . Vkl j ui t ev kvart nega vent i l a, ki se pri rogu in tubi nave
zuj e na poseben dodat ni sistem treh vent i l ov, omogoa, da tr obi lec zanesi j i vej edosega
naj vije al i naj ni i e t one t er , da si izpol ni si cer manjkaj oe tone / n p r . trombon od Es
do C / . Vendar trombon ob vklj uit vi kvart nega vent i l a ne dobi ve 7 l eg, marve 6, ker
so postal i polt onski razmaki s podal jano cevjo nekol iko ve j i . Trombon s kvartnim vent i
lom imenujemo tenor-basovski trombon, brez nj ega pa gre za or trombon.
TRANSPOZICIJA
Za tr ansponi rajoa glasbi l a piemo gl ede na realen zvok vie al i nie.V glasbenem zapisu
uporablj amo transpozici jo:
1. zaradi ugodnej e l ege notnega z a pi s a/ kont r abas , cel est a, ksil ofon, zvonki , vi br a
fon, ki t ar a in tudi l oveki glas t enor, e ga piemo v violinskem kl j uu/ .
2. zaradi t r adi ci j e in ohrani tve istih i zvajalskih pri j emov. Vrsta pihal in trobil zveni gl e
de na vel i kost za doloen int erval ni e al i vie od svoje osnovne uglasi tve v C (pikol o,
angleki rog, kl ar i net i , saksofoni, kont rafagot , t r obent a, rog, glasbi la pihalnih orke
st r ov/ .
Transpozici ja i zhaj a iz Sasov, ko glasbi l a e niso bi l a tako izpopol nj ena, da bi bil o na njih
mogoe igrat i kromatino zaporedj e tonov. Zlast i tr obi la so dobivala lahko predvsem le na
ravne t one al i kvot nega ni za, ki so bi l a zanj pri l agoj ena / dol oen d u r / . Ko so se glasbi la z
izumom vent i l ov in sistema zaklopk i zpopolnil a za igranje vseh "vmesnih" t onov, se je t rans
pozi ci j a ohranj al a zaradi prakt i nega pomena, ker omogoa, da i zvaj al ec z istimi prijemi
igra na vsa glasbi l a iste drui ne, medtem ko se ogl aaj o ustrezno vel ikosti viji ali niji toni
/ f l a vt a - pi k ol o, oboa - angleki rog, kl ar i net i , saksofoni , fagot - kont r af agot / . Nasploh pa
so se iz neko obi rnej i h drui n posameznih glasbi l / n p r . flavt e/ od sopranske do basovske/
sel ekci oni ral e predvsem ti st e uglasi tve ali vel ikosti gl asbi l , ki so v svoji speci fini barvi in
izvajalskih zmonostih naj bolj izst opal e. Tako bi na primer pri rogu lahko danes t ranspozi ci
ja odpadl a, ker uporablj amo le e rog v F, vendar jo ohranjamo zaradi tr adi ci j e ali tol ikih
zapisov v tej "naj bolj i" uglasi tvi / v e l i k o s t i / . Pri drugih glasbi li h pa se zvono naj ust reznej
a uglasi tev e obl i kuj e: npr. do nedavna prevl adujoo tr obento v B vse bolj zamenj uje troben
t a v C zaradi vej e prodornosti v nj eni speci fini l egi .
33
TOLKALA
Timponi
pavke)
Zvonki
najveji veliki s r e n j i mal'
zveni jo 8 ali 15 T
Zvonovi
zvenijo 8 X
Morimbafon
Vibrafon:
BRENKALA
Harfa
j j ^ l u mp
Kitara
Lutnja
Uglasitev strun
I. II. III. IV. V. VI.
uglasitev strun
Mandolina (kot pri violini)
~~ I. #. III. IV.
7 5 zveni 8 J
~ o =
75
P r e g l e d u g l a s i t e v t a m b u r i c :
Triglasni / J ankovi ev/ noveji sistem: Sremski / t i r i gl asni / sistem:
III Bisernica v F zveni . 4T
II. III. Bra ne transp.
7 J I. II. elovi v F zveni . 5 4
III. elovi zveni . 8 1
elo se pil e 8 4 v
/ n e transponi ra/
Berda se pie 8 4 v ? ,
II. in IV. struna zveni 8 4
0 ~ ~ D ------ =~'
C V
I . I I . Bisernica zveni 8T
III. Bisernica / kont r ai ca/ v F
zveni . 4 t
I. II . II I. Bra ne transp.
I. II. el ovi v F zveni . 5 4
I I I . elovi zveni . 8 4
elo se pie 8 4 v y ,
/ n e transponira/
Berda se pie 8 4 v * ) ' ,
zveni 8 4
/spodnji struni sta enoj ni /
j - - * ( , = |
I . l l . Biserni ca/ prim, tercprim/
zveni 8T
II. III. Bra / d- baspri m/ ne transp
I. Bra / g-baspr i m/
ne transp.

I . Bugarija
ali :
zveni . 4 1
I. Bugarija v F zveni . 4T
II. Bugarija ne transp.
III. Bugorija v G zveni . 4 4
II. Bugarija / d- kont r n/
II. Bugarija
~ U ~
III Bugarija il
m
el o
Berda / b o s / zveni 8 4
To je d-uglasitev (Slavonija, Bosna), v
e-uglas. (Vojvodina) z v e n i j o tambure v. 2 t
sistemu
Farkaev sistem:
l . l l . Bisernica zveni . 8T
I . Bra ne transp.
v dvoglasnem
34
Cit re
Melodi ne strune Melodi ne strune
/ prevl oduj oo / dunoj ska ugl asit ev
mbnchenska ual asrt ev/ . . Spremlj evalne strune
V5 ^
Basovske strune Kontra strune
LOVEKI GLASOVI
Ot roki zbor
Mladinski zbor
7*
Sistem (starih) c- kl j uev in izhodia za obsege (naj nij i ton je na prvi rti oz. pri mokih glasovih pod njo):
Mezzosopran Bos Bariton Alt Tenor
Sopran
Op. : o obseg zborovskih glasov, solisti ni h glasov (posebne zvrsti)
GODALA
Violino
Kontrabas
Barva: svet l a mehka spevna zgoena
zvonka nena napeta resnobna
Dosegi na posameznih strunah
8
35
DELITEV STRUNE - FLAOIETI ' slu-mo'
1
T
1_
5
i .
2.
5
- i
5
A.
5
Ali kvotni niz :
.
75
1 5 ( 1:1)
1 l 1 U 2 5 1:5 V5 5:5 2-5 5 6
Pojasnilo: O izhodi e, rahel doti k strune - vozl ie, zvok
GLASBILA S TIPKAMI
S - o-i
Klavir
Orgle
g
^ ^
Manu a l / i / Pedali
zvenij o 8 i
( O p . : z registri je mogoe dosei e eno
in cel o dve oktavi viji al i niji zvok)
ORFFOV INSTRUMENTARIJ
Pavke
Zvonki
50 cm
JJ 40 cm
Z7
7 5 .
naj vej e el ike
9 35 <
O '
srednje
j i 30 cm
f . , /
male najmanje
0 7 5 cm
dodat ne
diatonino ploi ce
sopranski zvenij o 15 T
al tovski zvenij o 8 t
1 I I
Ks i Iof on
dodat ne
diatonino ploice
Q --------- . sopranski zveni 8 T
1 al tovski zveni kot je napisano
/ \ f ' 9 basovski zveni 8 i
Metal of on
dodatne
diatonino ploi ce
O K . S ' i Op. : Zvonke, ksilofone in metalofone i zdeluj ejo tvrdke tudi z dvovrstnim - kromotinirr
># j razporedom ploic (klaviatura). Obst aj aj o tudi vari ante, ki zajemaj o al tovski in
sopranski obseg.
36
Metalofoni Imajo itl razpored
ugl oi itev kot ksilofoni
PARTITURA
Par t i t ur a j e gl asbeni zapi s z a ve gl asov al i gl asbil . Gl asovi se pi ej o v posamezni h skupi
nah ve r t i ka l no na v z do l , pr avi l oma od vi j i h k ni j i m. Tako imamo pr egl ed e z ves asovni
pot ek z v o ne ga s pl e t a . Iz par t i t ur e se navadno i zpi ej o gl asovi z a posamezne i z v a j a l c e ali
s kupi ne , ki jim pr avi mo - p a r t i . Di r i gent pa pri vodst vu i zvedbe upor abl j a cel o par t i t ur o.
V t ej obl i ki so z a pi s ane si mf oni j e, k onc e r t i , o p e r e , k a nt a t e in t udi skl adbe z a manje komor
ne s est ave, zbor e i t n.
Sistem par t i t ur e se j e kl j ub vel i ki dobi zbor ovske kompozi ci j e v got i ki in renesansi uve
l j avi l el e z r azcvet om i nst r ument al ne gl as be, po l et u 1600. Na J a c obus Ga l l us 0 5 5 0 -
1591) j e na pr i mer zapi s oval svoj e zbor ovske skl adbe kot posamezne pa r t e , ki so j i h el e
kas nej e - z a r a di bol j ega pr egl eda c e l o t e - sest avi l i v pa r t i t ur e . To j e bil tudi a s , ko e
niso poznal i t a k t n i c , mar ve so vs kl a j e val i har moni j o skl adbe po dol i nah zapi s ani h t o
nov.
Ko se je v dobi dunaj s ke kl as i ke ust al i l o osnovno z a po r e dj e z a pi s ova nj a p a r t i t ur e , t ako da
so se od zgor aj navzdol zvr s t i l e skupi ne: p i h a l a , t r o bi l a , t ol ka l a / h a r f a , kl a vi r , vokal ni
d e l / , g o d a l a , j e bil sistem z a por e dj a gl asbi l dokonno ut r j e n. Vendar le v osnovi , zakaj
v or kest r al ni sest av so doda j a l i e nova g l a s bi l a , ki so se bodisi post opoma i zpopol ni l a za
or kest r al no igro a l i pa j i h j e t e r j a l a t e n j a po novi h bar vah . Ze na prvi pogl ed vidimo
vel i ko r azl i ko med r azsenost j o npr . Haydnove al i Ravel ove p a r t i t ur e . Obseg par t i t ur e je
nar asel t udi z a t o , ker so kasnej i s kl a dat el j i obr avnaval i gl a s bi l a gl e de na nj i hovo s pe c i
f i no bar vo vse bol j i ndi vi dual no: i mpresi oni st i / De b u s s y / v smislu harmonske bar vi t os t i ,
neokl as i ki / Hi n d e m i t h / z l i near no ob t e e nos t j o, dodekaf oni ki / Sc h Hnb e r g / v podkr epi t ev
zvoni h st r ukt ur , dana nj e smeri / P e n d e r e c k i , S t o c k h a u s e n / z a r e a l i z a c i j o met r i no osvo
boj enega g i b a n j a . V zadnj em des et l et j u j e poj av el ekt r onske in konkr et ne gl as be odpr l no
va obzor j a gl as benemu mi l j enj u, nekat er i s kl adat el j i pa t e r j a j o t udi od t r adi ci onal ni h
gl asbi l i z v a j a n j e na nov nai n vzbuj eni h zvokov / g o d a l a - Pe nde r e c ki , pi ha l a - Hol l i ger ,
t r obi l a - Gl o b o k a r / . Mono se j e uv e l j a vi l a t udi obs e na p a l e t a t o l k a l . Di f er e nci aci j a
z voka j e nar ekoval a novo, na t a n ne j e o b e l e e v a n j e i z v a j a nj a na posamezni h gl as bi l i h.
Za vse to j e nast al o vel i ko novi h z na kov, ki ji h skl adat el j i sproti i z na j de va j o in so e v e
i noma n e e n ot na . Bistvo novej e g l a s be , ki se naj bol j i z r a z i t o k a e v osvobaj anj u od t r a
d i c i on a l n e t akt ovske met r i nos t i , j e nar ekoval o t udi nove na i ne gl as beni h zapi s ov od
a l e a t o r i k e , simbol ov gl a s be ne gr af i ke do pr avcat i h nar t ov z a el ekt r onsko skl adbo.
3 7
ibno
Vy v IS .p
ho - di -
Od hi
Gibko
Mia - da l e - ta ,
C) R A Z L I N I S E S T AVI ( o d l o m k i i z s k l a d b )
ivo
J
f ~ x n t
!r f
Oi ,
P
tar
g r *- - - - - - -
za a o - r o i
r - i J ~i
iroko,izrazito
Andante
Ve - ni
J J U U - J J U L .
m
38
VOKALNI SESTAVI
3- gl asni ml a d . zbor
/ E . Adami : Na J u r j e v o /
enski zbor
/ P . i vi c: Pomladni s p e v /
Moki zbor
/ F . Marolt : Oj tam za g or o/
Meani zbor
/ A . Laj ovi c: La n/
Dvoj ni meani zbor
/ J . Gal l us : Veni domi ne/
(J * c a 116)
S onc e c e , si j!
Fl. trav.
Oboe I-
viohnol
violinol I
Tenore
Or g e Cont.
Fl. trav.I.IL
Obo e I.
Violinol.
Oboe I I -
Violino ||.
Viola
Soprano
Alto
Org. e Cont.
' f y *
-------- i v f t -
- ----------------------- --..k l ^
i f f - t ? *-
-------------7 n i
I G*
- # M - B ? ^ ------ 7- - f H
9 ' ' P'
y - 4 .............7 y
Ga -
UU W 1 - J v-
aru - (Sat
........ ......... - - - r T H f f t f f l f T
VOKALNO INSTRUMENTALNI SESTAVI
Samospev
/ Li povek Sonece s i j ! /
Kant at a
/ J . S . Bach: Mat evev pas i on/
Ob
Cor.
d e
O
Mo -d e
de.
O
Cr
O
u
p cr es c
p c r e s c
Via
Vi c.
e Cb.
p cres<
Que l - le noble al
VOKALNO INSTRUMENTALNI SESTAVI
Vok. instr simf. st avek
/ L . v . Beethoven: IX. si mf oni j a/
Oper a / kl avi r s ki i z v l e e k /
Ch. Gounod: Faust
Obl . II.
Cl.bassc
Fag, I.
Tbn III
mp.
>r<pvc> 2>rovo
To ni
Vel
Cb
Vel i ka oper na par t i t ura
/ M . Kogoj: Cr ne maske/
39
Allegro sostenuto (J. 104)
iro moderato
i J - 1 3 1 -
P
f ~ \ r 1
| cr* c
Violorc,
Manual
Vtolmo I
Bratsche
Violoneli
Allegro
Al l egrett o
Allegretto
SOLISTINI IN KOMORNI SESTAVI
Klavi r
/ F . Chopi n: Pr el udi j /
40
Or gl e
/ J . S . Bach: Koralna pr edi g r a /
Vi ol i na solo
/ J . S . Bach: Ch a c o nne /
Vi ol i na in kl avi r
/ W . A . Mozart . XII. Sonat a /
Klavi rski tri o
/ L . v . Beethoven: VI. Tr i o/
Godal ni kvar t et
/ J . Haydn: Op 7 4 , t. 1 /
Kvintet
/ J . Brahms: Op . 1 1 5 /
Nonet
/ S l . Ost erc: N o n e t /
Allearo
m
t a
^ ' L U u I
^ UJ u I
A i
1 - j J U I

n^uLT r i q j J
Quas i improvi sando
Ob. LH.
C L L ILA
P P
Co t l l f
III.D'
TrbeLIL
Trbni.
( *
P P
lll.e.Tb
SL
P P
i r c / n f ^
y n so! uto
Quasi i mprovi sando
s$l
1 4
Cb.
Pi ano I.
(Klavir)
/, p
9* 7 ^ i
J 7 . p - O J J J P
4 ^
Piano II. O JL
<r>,L,ttor<y|| | | | m m ^
P.att. a 2
Tam - tam
Tamb rull.
Tambpicc.
Gr. Cassa
Allegro vnvace
arghetto
Koncer t z a vi ol onel o in oH<.
/ A . Dvorak: Op . 104/
Koncert za kl avi r in orkest er
/ S . Prokofjev: Koncert t . 3 /
Pesante (J-ne)
Ob. I. II.
B -
Basso
C. Fag.
e o nc l P ^ o
Violino 11
Violino I
Violino | |
agott i
Violir^
^bncelo
Vi ol i nski koncer t / b a r o n i /
/ A . Vi val di : Concer t o op. 6, t . 1 /
Concer t o grosso
/ Ht t ndel : Concer t o t . 1 /
Simfoni ni or kest er / V \ o s \ i n \ /
/ W . A . Mozart : Simfoni ja v C- d u r u /
Trbne.
I. II.
Vel i ki simf. ork .
/ M . Kozi na: Ilova g o r a /
ORKESTRALNI SESTAVI
i ) Pi u andanfe,
* Grl P >**ttcA nM ng / indiuc la mnfr* 4e toucher
E P f
/
h s r s n i p i t l r ( J lt)
RAZLINI (NOVEJI ) SESTAVI
B. Bart ok: Gl a s b a z a str unska
gl a s b i l a , t o l k a l a in cel es t o
A . Wer ber n: Goda l ni tr i o
iGrande CymbaleChi noi se
[Grosse Cai sset tresgrave)
Gong
Tam - Tam ciair
,Tam -Tam grav
P P
P P
iclair
[grave
>yenns
grave
P P
(Tambour miI itaire
[ Cai sse Roulante
[ Si rene claire
Tambour a corde
clair
Cl aves
Triangle
Cai s s e cl are
Tarple
{ Cai sse cl ai re
Cymbal e suspendue
lO
PPP
Tambour de 8asq
Enclumes
Piano
I . St r avi nski : Voj akova zgodba
z a r e c i t a t o r j a , 2 govor ne vl oge ,
t nemo vl ogo in 7 i nst r ument al i st ov
42
P. Boulez: l e mar t eau sans mat t r e
/ Un i ve r s a l Edi t i on /
E. Var ese: l oni sat i on
a 4 i ^ - A f
m/j&T!' tu! Is t t rt i t
V aDimato
ifm ife
res n/ ro *d / ib.
/*-b 4Sr
CUr\j*a.|
in mi fc *
pp JA. ncrvoSo
m ;f/
/" b- i| -# - tj - s i m / h
Cb - t j - $ - fa - sim !le
P
v| HA 4
NOVEJ I ZAPISI
J . J e : Do f r ai g amor s , k a n t a t a z a dvoj ni z bor
ma n d o l i n o , l u t n j o , k i t a r o i n t o l k a l a
/ Mu s i k v e r l o g H. G e r i g , Kol n; Ed. DSS/
P. Ramov: Apel z a rog i n komorni o r k e s t e r
/ E d . DS S/
I. Pe t r i : I gra v e t v e r o
/ E d . DSS/
L Le bi : Kor a nt z a ve l i ki or kes t e r
4 3
24 Vi o l i n i
l OVi ol e
10 Violoiicelli
fiConirabassi
h -
.415
1.00
V3
7 V ? . I ? T l K
i OVL of V A m
(I l ( M 5SA1K r > * -
r tiar gMi s . s)
'. . 12 5
V>={
p.x o I r > aim*
ra >Zl O a D
r t ; , ?
M $ , ' ] L
> L
c 8
4* fr
'i J r ' **
t j i #4*
> 4 ip '
i t , 4 i . NOVE SMERI
a ! * > i ! v. *. v. : w *
.1 *y~ ^ . r W > \ K. Pender e cki : r t vam Hi r o i me, al ost i nko
* { h^>*ifc {* *. V^ * k * i.Jr* **V * z a 52 g o d a l / P WM/ Wa r s z a wa /
V ' tm U f M uut , o n t i U (*cnty unnumbcrcJ |M| ci
Cage- Co l l agt am Wattr M m ic, Wtnter Mh h c , Fo ntana M i x um i M ul i t f o r Cari l l o n
r - . *.*** a rf . * # . * j f t . . .
, g ^ i A f # i
. . . ^ . * j .*..* r K . St ockha us e n: Ci kl us z a e n e g a t o l k a l c a - ,
.j* * *fi Vi* . ' VV. T* ^ "* . r ' * * ' Kont akt i z a e l e kt r on s ke z v o k e , k l a v i r in to
'.'.C Det a j l za pi s a e l ekt r ons ki h z vokov z a Konta*4
> / V * ** vj V v V . . > * - ? ^
f i* u*".**. .* * *, * C o g e - C o l l a g e
m m i t e z u l o m , n * . 4 . pfc >/ p r ; mer ; i z knj i g e : Di e G a r b e , IV. del >
Mus i kver l a ge Hans G e r i g , Kfciln/
44
Saks.
Alt Es
Ob.
Tenor
Bariton
c.ol
Trombn.
Eslll
Kitara
P,"el,
vl. b
RAZNE ZVRSTI
h7 em
Ma - la terasa in spodaj Lj ub lj ana po -
Ve l i ki p i h a l n i o r k e s t e r J a z z o r k e s t e r / b i g b a n d /
/ B . Ar n i : Kl a di va r j i n o v e g a s v e t a / / J . Pr i v ek: Iz t r t e g r e v g r o z d j e /
Or f f ov i ns t r ume nt ar i j
/ P . Ka l a n: uk se {e o e n i l /
Ki t ar a
/ S . Pr ek: A l l e g r e t t o /
Ha r moni ka
/ H . Her r mann: Ma l a s e r e n a d a /
Pope vka
/ J . Robeni k: N a vr hu n e b o t i n i k a /
Tambura ki o r k e s t e r / s p e t j e m /
/ U l i v a d i , p r i r . Sl avko J a n k o v i
Mlad.
zb .
Trikot
Cinelice
Allegretto
4 5
D) I M E N A G L A S B I L
SLOVENSKO
P i h a l o
mala f l avt a,
pikolo
flavt a
oboa
angleki rog
klarinet
basovski
klarinet
saksofon
fagot
kontrafogot
T r o b i l o
rog
t robent a
trombon,
pozavna
tuba
kril ni rog,
kril nica
T o l k a l a
Me mb r a f o n i
ti mpani ,
pavke
vel iki boben
moli boben
tamburin
roni boben
pokonni boben,
boben z visokim
obodom,
vrvivnl boben
tom - tom
ITALIJANSKO
flauto piccolo,
ott avino
f lauto, - i
oboe, - i
corno ing lese
cl ari net t o, -t i
cl arinett o basso,
cl arone
sassofono, - i
fogott o, - t i
cont rafogott o
corno, - i
tromba, -e
trombone, - i
tubo
fli corno
ti mpano, -i
gran cassa,
tamburo grande
tomburo (piccolo),
tamburo mili tare
tamburel lo bosco,
tamburo basco,
tomburino
tamburel lo
(senza so nag II)
cast a r ull ante,
tamburo rul l ant e,
tamburo basso,
cassa sordo
tom - tom,
ti mpano dl Jazz
NEMKO
Klei ne FliJte
FltJte
Oboe
Englisches Hom,
Englischhorn
Kl ari net te
Bassklarinette
Saxophon
Fagott
Kontrafogott
Horn
Trompete
Posaune
Tuba
FlUgelhorn
Pauken
Grosse Trommel
Kl ei ne Trommel,
MilitOrtrommel
Tamburin,
Schellentrommel
Handtrommel,
Rohmentrommel
Wlrbelt rommel ,
RUhrtrommel,
RtJhrentrommel,
Parodetrommel
Tom-tom,
Jazzpauke
FRANCOSKO
pet i t e flute
flut e
hautbois
cor artglais
cl arinett e
cl ari net t e basse
saxophone
basson
contrebasson
cor
t rompet te
trombone
tuba
bugle
timbales
grande caisse,
grosse caisse
caisse cl ai r e,
pet it e cai sse,
tambour
tambour de Basque
caisse roulante,
tambour roulant,
tambour mi lit ai re
tom-tom
ANGLEKO
oct ave fl ut e,
piccolo
flute
oboe
english horn
cl arinet
bass cl arinet
saxophone
bassoon
double bassoon
horn
trumpet
trombone
tuba
bugle
ket tl e drums,
timpani
bass drum
side drum,
snare drum
tambourine,
timbrel
tenor drum,
parade drum
tom-tom
HRVATSKO
SRBSKO
mala fl aut a,
pikolo
flaut a
oboa
engl eski rog
klarinet
basklarinet
fagot
kontrafagot
horna, (Sumski) rog
truba
trombon, pozauna,
cug trombon
tuba
kri l ni ca,
fligelhorn
timpani
vel iki bubonj
mali bubanj ,
dobo!
tamburin,
dal re
runi bubanj
bubanj s
visokim valjkom
tom-tom
op. : ipansko: panderet a
tambourin (a main), hond drum
tambour sur cadre
46
konga c onga , - ghe Conga conga conga drum
tumba tumba Tumba tumba tumba drum
o p . : pansko: t umbadora, tambora
mambo mambo Mambo mambo mambo drum
bongos,
bongo bobni
bongos, ghi Bongos bongos bongos
ti mbal es,
timbali
ti mbal es,
ti mbales cubani
Timbales ti mbales cubaines ti mbal es
K o v i n s k i s a m o z v o n i k i
i nel e (visee) pi at t i (sospesi)
( edn. pi att o)
Becken cymbal es cymbals
t r i angel ,
tri kot
tri angolo Triangel t ri angle t ri angle
gong
(kit ajski),
(japonski)
gong
(chi nese),
(javanese)
Gong
(chinesischer G . ) ,
Buckelgong, G .
mit Kuppe)
gong
(chinois),
(a mamellon)
gong
(chinese gong)
tam-t am t am-tam Tam-tam tam-tam t am-tam
priprava za
grom
1astra Donnermaschi ne
zvonki campanel li Gl ockenspi el ,
Stahlst abspiel
timbres,
jeu de ti mbres,
caril l on
orchest ra bel Is,
chi mes,
(Gl ockenspi el ,
nem.)
zvonovi
(cevasti)
campane
(tubolari)
Gl ocken,
Rohrenglocken
cl oches (a tubes) tubul ar bel ls,
tubul ar chimes
elesta cel est a Cel esta cel est a celesta
vibrafon vibrafono Vibraphon vibraphone vibraphone
ant i ne i nel e
krotales
, crotali ant i ke Zi mbel n,
Zi mbel chen
crot al es,
cymboles ant iques
crotales
prst ne i nel e
finger cymbals
kravj i zvonec cow b e l i ,
campanacci o
Kuhglocke,
cow beli
cl oche de vache, cow beli
bloc de metal
op. : pansko: cencer r o, - s
krogulj ki so nagl i ,
sonagll era
Schel len grelots
slight bells
pandera
Stabpandeira
okol o,
tubo
chocal l o,
tubo so noro
SchUt telrohr,
Tubo
cocal l o,
tubo
chocol o,
tubo, shaker
Le s e n i s a m o z v o n i k i
kast anj et e
cast ognet t e,
nacchere
Kastagnett en
cast agnet t es cast anet s
o p . : pansko: cast anuel as, cast anet as,
bi frusta
Pei tschenknal l fouet
slap stick
ksilofon xi lofono
Xylophon
xyl ophone
xylophone
marimbafon,
marlmba
marimbafono,
marimba
Marimbaphon marimbaphone,
xylorimba
marimbaphone
rog la raganel la Ratsche cr ecel l e r at chet
Pal i i ci ,
klaves
cl aves,
legni per rumba
Cl aves,
Schlagstttbe
cl aves cl aves
konga
tumba
mambo
bongos
ti mbal es
i nel e
t r i angl ,
trokut i
gong
tam-tam
sprava za grmlj avi nu
zvonci i
(glokenpil)
zvona
elesta
vibrafon
ant i ke i nel e
kravj a zvona
proporci
pandera
okolo
kastanjet e
pal i l l os
bi
ksilofon
marimbafon
egrt al j ka
drveni t api i ,
klaves
cevasti les
leseni boben
(afriki)
les, leseni blok
(kitajski)
bambusove
cevke
reso-reso,
bambusova
kripalka
guiro,
bua z zarezami
tempe! bloki
(korejski)
marakas,
rumba krogle
Br e n k a l a
harfa
mandolina
lutnja
kitara
citre
Go d a l a
violina,
gosli
viola
violonelo
kontrabas
G l a s b i l a s t i p k a
klavir
embalo
orgle
harmonij
nacchera cyl indrica,
cassa di legno
tamburo di legno
(africano^
blocco di legno
(chinese),
nacchera per bat teria
tubi di bambu
reso-reso
gufro
temple blocks,
blocchi di legno
coreani
maracas
arpa
mandolino
liuto
chitarra
violi no, -i
vi ol a, - e
viol oncel lo, - i
contrabasso, -i
violbasso
m I
pionoforte
embalo
organo
armonium
Rtthrenholztrommel
Holztrommel,
Schlitzentrommel
Holzblock,
Holztrommel
BambusrtJhre
Sambaraspel,
Reso-reso
Guiro
TempelblOcke
Maracas,
Rumbokugeln
Harfe
Mandoline
Laute
Git arre,
Guitarre
Z' ther
Violine,
Gei ge
Bratsche
Violoneli (o)
Kontrabasi
Klovler
Klavizimbal,
embalo
Orgel
Harmonium
bloc de bois
(cylindrique)
tambour de bois
bloc de bois
(chinois)
tubes de bambou
reso-reso
guiro
temple blocks
maracas
harpe
mandoline
luth
guitare
violon
alto
violoncelle
contrabasse
piano
cl avecin
orgue
harmonium
tone block,
wood cymbal
wooden drum
wood block,
chinese wood block
wood chimes,
bom boo pipes
reso- reso
guiro,gourd
temple blocks
maracas,
cuban rattles
harp
mandoline
lute
guitar
violin
viola
violoncello
double bass
piano
harpsichord
organ
harmonium
valjkasto drvo,
cilindrino drvo
drveni bubanj
drveni blok
bambusove
cj evi ce/cevi ce
reso-reso
guiro
tempel bloki
zveke,
marakas
harfa
mandolina
louta, leut
gitara
citra
violina
viola
violonelo
kontrabas
klavir,
glasovir
embalo,
kloviembalo
orgul je
harmonijum
V a n e j a I i t e r a t u ra :
A. Baines: Musical Instruments Trough the Ages, Pelicon Books A347, 1961
C. Sachs: Handbuch der Musjkinstrumentenkunde, Leipzig 1930
W. Kotonski: lnstrumenty perkusyjne, Variava 1963
Kolektiv avt orjev: Warenkunde Muslkinstrumente, Leipzig 1962
M. l . ulaki: Instrumenti slmfonieskoga orkestra, Moskva 1956
^H. Kunltz: Die Instrumentation, Leipzig 1961
L. M. kerjanc: Nauk o instrumentih, Ljubljana 1964
M. Adlefl: Svet zvoka In glasbe, Ljubijona 1964
Muzika enciklopedi ja, Zogreb 1963
48
ali ono glasbilo in ki bodo v razredu lahko pomagali ponazoriti, denimo, zakaj so trobenti dovolj
samo trije gumbi, kako dobiva flavta ali klarinet vije tone (to nazorno kae prepihovanje
z istimi prijemi, glej str. 31) in ni treba biti ravno mojster godala, da oivimo tiste nenavadne
tone flaolete ipd. Vse to bo povedalo mlademu loveku mnogo ve kakor razne zgodbice o flav
ti in ptikih. Da pa bo uitelj bolj zanesljivo vodil tako delo v razredu, ima sedaj na voljo
kaipot po svetu glasbil.
In ni ne bo proti unemu smotru, e bo ob ivem zvoku kaknega glasbila dal zapisovati
dosegljiv obseg od tona do tona, opozoril na barvne odtenke ipd., za kar so podatki v nai pre
glednici. Nikar pa od olarja za prazen ni ne zahtevajmo znanja raznih konnih not. Tudi v
spoznavanju glasbil se nam odpre nekaj monosti za najosnovneje glasbeno opismenjevanje, ki
pa naj ne bo samo sebi namen. Gre za to, da mladega loveka v vzgojnem in spoznavnem pro
cesu ne omalovaujemo, se pravi, da mu omogoimo spoznanje resninosti v okvirih njegove
spoznavne dospelosti. Vse bolj namre opaamo, da zgolj ustveni odnos do glasbe (mimogrede:
v naem narodnostnem prebujanju je odigral neprecenljivo pomembno vlogo) pelje v vse vejo
preproino gledanja na glasbo. Zato skuajmo pristopiti z resninostjo glasbe e k mladim
ljudem.
K zanimivosti razgledovanja po snovi naj prispevajo tudi notni primeri za razline sestave.
Mladi ljudje odhajajo iz ol, ne da bi sploh videli, kako se pravzaprav piejo prave skladbe,
od klasinih zapisov do nae atomske dobe, ko navadne note niso ve dovolj. Tako kot je to ali
ono glasbilo e po svoji strukturi bolj ali manj zvokovno plemenito in izrazno obseno (npr. kla
vir ali orgle harmonika) je mogoe tudi iz glasbenega zapisa nekoliko razbrati, po em se
estetsko umetnika zasnova odlikuje e na zunaj (npr. izdelana faktura skladbe rkovno ozna
evanje akordine ablone).
Ko si bomo v razredu ogledovali slike vseh mogoih glasbil, bo priel morda kdo na misel,
da bi kako preprosto glasbilo izdelal sam. Tako nalogo bi lahko iznajdljivo povezali s tehninim
poukom, saj vemo, kako mladega loveka pritegne monost iznajdevanja in ustvarjalnega obli
kovanja. In kdo si e ni vsaj poskusil izdelati preprosto pial (s pihom v odprtino steklenice
pa je gotovo e vsak dobil flavti podoben zvok). Mlad spretne bi si vsekakor lahko izdelal po
leg preproste piali tudi ksilofon, boben ali kakno primitivno brenkalo, ki bi bilo podobno
znameniti starogrki liri ipd. Zamislimo si lahko vso zavzetost za stvar, e bi organizirali kroek
muziciranja na lastnorono izdelanih glasbilih. Ce pa ne bi prili do svojih preprostih glasbil,
se bomo ob poglavju slik glasbil Orffovega instrumentarija morda spomnili, kako so ta raz
meroma lahko dosegljiva glasbilca primerna za doivljanje zvoka in poduno ugotavljali, da
pravzaprav izhajajo iz drugih znanih glasbil.
Dotaknili smo se poglavja, kako bi bilo ob naem predmetu mogoe najti im bolj iv stik
z glasbo in njenimi vzronostmi, da bi postal neteoretien, ter za mlade ljudi zanimiv in pri
vlaen. Za njihov odnos do glasbe, ki ga bodo ponesli s seboj v ivljenje, bo pa najbolj odlo
ilno tisto, kar bodo v glasbi sami preizkusili, odkrivali in si v svoji latentni radovednosti pri
svojili. Zavedamo se, da je v osnovnem izobraevanju k malokateremu unemu ali vzgojnemu
predmetu tako teko prav pristopiti kakor h glasbi, saj mu je naloeno ve, kakor samo naloga
izobraevanja in bistrenja duha. V glasbi je vrsta loginih disciplin, ki bi lahko tudi vadile
miljenje, toda njena vzgojna upraviljivost spet ni samo v dui. Dananji lovek glasbo
res potiska vse bolj na rob veselja in premalo mar mu je za njeno estetsko in izpovedno bit.
In ko danes ni in ne more biti ve ozkega dvornega kroga za slubo lepotam glasbe, moramo
upati, da jo bo uila doivljati najira glasbena vzgoja, ki se ne more oplajati le v vzhie
nju, marve tudi v monostih spoznavanja glasbene snovi. K temu naj bi pripomogel tudi na
prironik. J. J.
Pripomba: Na ta PREGLED GLASBIL sc bo navezala kot priloga naslednja tevilka Grlice z
naslovom OPIS GLASBIL izpod peresa prof. Marijana Lipovka
GRLICA Izdaja Drutvo glasbenih pedagogov Ureja uredniki odbor Odgovorni ured
nik Jakob Je Oprema Mire Cetin Letnik ima 5 tevilk Naronina za XIV. letnik je
15 din Posamezna tevilka 3.50 din Nakazila na tevilko tekoega rauna 501-8-1/1 Na
slov urednitva in uprave: Grlica, Vegova 7, Ljubljana, p. p. 500 Tisk tiskarne Toneta
Tomia, Ljubljana
drutvo
slovenskih
skladateljev
Musia Slovenka
Drutvo slovenskih skladateljev izdaja skupaj z zalobo Obzorja Maribor, z gramofonsko tovar
no Helidon in Radiotelevizijo Ljubljana serijo plo Musia Slovenica z deli slovenskih sklada
teljev. Doslej so izle naslednje ploe:
FLP 10-001 Primo Ramov: Simfonija 68
Ivo Petri: Integrali v barvi
FLP 10-002 Uro Krek: Concertino za pikolo in orkester
Zvonimir Cigli: Concertino za harfo in godala
Jakob Je: Do fraig amors kantata
FLP 10-003 Pavel Sivic: Sosredja
Darijan Boi: Requiem
FLP 10-004 Slavko Osterc: Suita
Marijan Lipovek: II. suita za godala
Drutvo slovenskih skladateljev izdaja v Edicijah Drutva slovenskih skladateljev dela svojih
lanov, med katerimi so tudi dela primerna za mlade glasbenike in pouk na glasbenih olah.
Vse informacije dobite po tel. 20 063 ali v prostorih DSS Ljubljana, Trg francoske revolucije 6/1.
vsak dan od 12. do 13. ure (razen sobote).