Ivan VrbanËiË, mira prel, jelka veit

Glasba 9
SAMOSTOJNI delovni zvezek ZA Glasbeno umetnost
V devetem RAZREDU OSNOVNE ©OLE
GLASBA 9
Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v devetem razredu osnovne šole

Avtorji: mag. Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit

Ilustratorji: Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister
Recenzenti: dr. Martin Kramar, mag. Simona Moličnik, Palmira Klobas Pečnik
Uredila: Metka Pušenjak
Lektoriral: Tine Logar
Notografirala: Andreja Prel, Andrej Lenarčič
Slikovno gradivo: arhiv MKZ, arhiv GNI ZRC SAZU, Rokopisna in Glasbena zbirka NUK,
Narodna galerija Ljubljana in drugi viri

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013

Za založbo: Peter Tomšič
Glavni urednik: Bojan Švigelj
Vodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat

Oprema: Pavle Učakar

Prelom in priprava za tisk: Peter Svetek
Tisk: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2013

Naklada: 1000 izvodov

1. natis

Samostojni delovni zvezek je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:
www.mladinska.com/sola in www.emka.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

78(075.2)(076)

VRBANČIČ, Ivan
Glasba 9. Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v devetem
razredu osnovne šole / Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit ; [ilustratorji
Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister ; slikovno gradivo arhiv MKZ ...
et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013

ISBN 978-961-01-2648-5
1. Prel, Mira 2. Veit, Jelka
265082112

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega av-
torskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil
Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
VSE­BI­NA

1 Glasbeni slogi na prelomu 20. stoletja. . . . . . . . 5

1.1 Im­pre­si­oni­zem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
1.2 Im­pre­si­oni­zem v de­lih Clauda De­bus­syja
in Maurica Ra­ve­la . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
1.3 Dru­gi skla­da­te­lji im­pre­si­oniz­ma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
1.4 Eks­pre­si­oni­zem in pred­stav­ni­ki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
• Arnold Schönberg
• Alban Berg
1.5 Neo­kla­si­ci­zem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
• Igor Stravinski
• Sergej Prokofjev

2 Raznolike glasbene smeri 20. stoletja. . . . . . . . . 25

2.1 Slo­ven­ska glas­ba med voj­na­ma in po dru­gi
sve­tov­ni voj­ni - ohranjanje ljudskega izročila. . . . . . . . . . . 26
• Marij Kogoj
• Slavko Osterc
• Lucijan Marija Škerjanec
• Marjan Kozina
• Danilo Švara
2.2 No­va glas­ba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
2.3 Jazz. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
• Vpliv jaz­za na umet­no glas­bo
2.4 Mu­zi­kal. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
2.5 Po­pu­lar­na in za­bav­na glas­ba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

3 GLAS­BE­NA SE­DA­NJOST V SLO­VE­NI­JI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

3.1 Generacija slovenskih skladateljev
(izbor od prve do pete generacije). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
• Uroš Krek
• Pavle Mérku
• Jakob Jež
• Darijan Božič
• Lojze Lebič
• Alojz Srebotnjak
• Maksimiljan Feguš
• Tomaž Svete
• Vito Žuraj
3.2 Ustvarimo svojo moderno glasbo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
3.3 Moj stik z glas­bo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
• prenosniki zvoka
• festivali
• glasbena šola
• poustvarjalci

PESMARICA 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
UPORABLJENI SIMBOLI

pojemo

poslušamo

igramo na glasbila

pojemo in igramo

plešemo

ob glasbi se telesno izražamo

analiziramo glasbena dela

iščemo nova znanja in spoznanja

uporaba pesmarice Zapojmo in zaigrajmo

uporaba Glasbenega slovarčka

1 Glasbeni slogi ­
na prelomu 20. stoletja

Glasbeni slog ali stil je osnovna značilnost nekega glasbenega zgodovinskega

obdobja. Po stilnih značilnostih lahko ugotovimo, v katero obdobje kaka glasba
spada. Opazil si tudi, da so stilna obdobja različno dolga: renesansa npr. več kot dve
stoletji, barok nekaj več kot pol stoletja, klasicizem še manj. Natančne meje, kdaj se
neko stilno obdobje začne in kdaj konča, ne moremo potegniti, saj se iztekajoče se in
prihajajoče obdobje prepletata.
V 20. stoletju so ta obdobja še krajša in se, obogatena z novimi glasbenimi sredstvi,
ponavljajo (neobarok, neoklasicizem idr.). Osnovni stilni značilnosti tega stoletja pa
sta odmik od prejšnjih pravil, oblikovanosti skladb in uporaba drugačnih glasbenih
sredstev (atonalnost, dodekafonija, cluster, elektronska, računalniška glasba idr.).
Zato boš moral glasbo 20. stoletja sprejemati tudi z razumom, ne samo s srcem.
Z drugimi besedami: ob tej glasbi boš lahko užival le, če jo boš tudi razumel.
 1.1 IMPRESIONIZEM

V za­čet­ku 20. sto­let­ja se je v fran­cos­kem sli­kar­stvu po­ja­vil nov slog – im­pre­si­oni­zem (impresija =

zunanji čutni vtis), ki je s svo­ji­mi zna­čil­nost­mi vti­sov vpli­val tu­di na glas­bo.
Oglej si sli­ke raz­lič­nih sli­kar­jev in jih med se­boj pri­mer­jaj.

F. P. Gé­rard: Ma­da­me Ré­ca­mi­er (1802) J. L. Da­vid: Pri­se­ga Ho­ra­ci­jev (1784)

Na zgornjih slikah je mogoče prepoznati jasno iz­ra­že­ne in za­čr­ta­ne li­ni­je lju­di, pred­me­tov
in dru­gih ob­ri­sov.

C. Mo­net: Im­pre­si­ja – sonč­ni vz­hod (1872) R. Ja­ko­pič: Kri­žan­ke v jeseni (1909)

• Ali so tu­di na dru­gih dveh sli­kah li­ni­je lju­di, pred­me­tov in na­ra­ve jasno začrtane?

6
Po­slu­šaj od­lom­ka prvih dveh glas­be­nih del in ju pri­mer­jaj.

Ugo­to­vi, kaj ima­ta de­li skup­ne­ga.

• Zna­čil­nos­ti pr­ve­ga zvoč­ne­ga pri­me­ra: Umirjena melodija in enostaven ritem.

• Zna­čil­nos­ti dru­ge­ga zvoč­ne­ga pri­me­ra: Hiter tempo, velik orkester in izstopajoči inštrumenti.

• Ka­te­ro me­lo­di­jo si laž­e za­pom­niš? Prvo melodijo.

Pr­va sklad­ba in pr­vi dve sli­ki spa­da­jo po slo­gov­nih zna­čil­nos­tih v ob­dob­je kla­si­ciz­ma.
Dru­ga sklad­ba in sli­ki pa so na­sta­le v ča­su im­pre­si­oniz­ma.

Po­slu­šaj tretji od­lo­mek in spoz­naj ne­kaj zna­čil­nos­ti glas­be­ne­ga im­pre­si­oniz­ma. De­lo ima
pro­gram­ski na­slov.

• Ali lah­ko na­tanč­no do­lo­čiš ri­tem, me­lo­di­jo in har­mo­ni­jo? Ne moreš.

Ob po­slu­ša­nju na­sled­nje­ga od­lom­ka po­sku­si ugo­to­vi­ti po­sa­mez­ne glas­be­ne ele­men­te,

iz ka­te­rih je sklad­ba zgra­je­na (me­lo­di­je, rit­me, mo­ti­ve, te­me …).

Sle­di not­ne­mu za­pi­su, da boš lah­ko ugo­to­vil vse­bi­no po­go­vo­ra.

Cla­ude De­bus­sy: PO­GO­VOR MED VET­ROM IN MOR­JEM (od­lo­mek) iz Morja

pp pp

sfz p sfz p

mf mf mf

Za­pi­ši ne­kaj ugo­to­vi­tev.

• Ka­te­re in­štru­men­te si pre­poz­nal? Trobila in godala.

• Kak­šen je bil zna­čaj glas­be? Razburljiv in vznemirjen.

1. J. Ha­ydn, SIM­FO­NI­JA št. 94, 2. sta­vek

2. C. De­bus­sy, NOC­TUR­NO, 2. sta­vek, Slav­nos­ti
3. C. De­bus­sy: PO­GO­VOR MED VET­ROM IN MOR­JEM iz orkestralne suite Morje (odlomek) 7
 Pri­mer­jaj sli­ki mor­ja kot iz­ra­ža­nje vti­sa sli­kar­skih barv in na­to po­sku­si naj­ti še skup­ne
zna­čil­nos­ti z glas­bo De­bus­sy­je­ve­ga zvoč­ne­ga sli­ka­nja.

V glas­bi im­pre­si­oniz­ma ima ze­lo po­memb­no vlo­go di­na­mi­ka. Par­ti­tur­ne za­pi­se lah­ko
pri­mer­ja­mo s kon­tras­ti barv v sli­kar­stvu, kjer sli­kar­ji na­na­ša­jo bar­vne plosk­ve na plat­no brez
vid­nej­ših pre­ho­dov. V glas­bi im­pre­si­oniz­ma pa ima­mo na­mes­to bar­vnih plos­kev akor­de,
ki se brez ute­me­lje­nih pre­ho­dov vrstijo iz to­na­li­te­te v to­na­li­te­to.

Pri­sluh­ni sklad­bi slo­ven­ske­ga skla­da­te­lja An­to­na La­jo­vi­ca z na­slo­vom Lan. V not­nem za­pi­su
ob­kro­ži di­na­mič­ne označ­be, po­ime­nuj jih in ugo­to­vi, kaj po­me­ni­jo. Pri­sluh­ni zna­čil­ne­mu
za­po­red­ju akor­dov.

An­to­n La­jo­vi­c
An­ton La­jo­vic: LAN besedilo: Dra­gu­tin Dom­ja­nić
Široko, izrazito
f p p mf

Dal - ko po - lje, be - li dan, v po - lju se za - pla - vil lan,

f p p mf

p p mf šte - - lo?
pp f – forte (glasno)

p – piano (tiho)
Ro - su bu - de sun - ce vze - lo, bu li mo - je su - ze še - lo?
mf – mezzoforte (srednje glasno)

p p pp – pianissimo (zelo tiho)

V La­jov­če­vi sklad­bi se po­ja­vi še ena zna­čil­nost glas­be te dobe. Na­tanč­no si oglej me­lo­di­jo ba­sa
v pol­ton­skem za­po­red­ju fis – eis – e – dis – d – cis – c – h. To ime­nu­je­mo kro­ma­ti­ka.
V glas­bi im­pre­si­oniz­ma je to ze­lo po­gost po­jav. Po­sku­si za­pe­ti.

fis eis e dis d cis c h

4. A. La­jo­vic: LAN
8
1.2 IM­PRE­SI­ONI­ZEM V DE­LIH CLAUDA DE­BUS­SY­JA ­
IN MAURICA RA­VE­LA
ebussy
au de D
• Cl
Fran­cos­ki skla­da­telj Cla­ude De­bus­sy je za ve­či­no svo­jih skladb po­is­kal ude Debussy
zu­naj­glas­be­ne, pro­gram­ske na­slo­ve kot na pri­mer: Jad­ra, Hrib­čki Ana­cap­ri­ja, Cla

Potopljena katedrala, Ko­ra­ki v sne­gu, Dek­li­ca z la­ne­ni­mi las­mi, Mor­je in dru­go.

• Po­slu­šaj od­lo­mek in ugo­to­vi, ka­te­ri in­štru­ment ga iz­va­ja.

Odlomek izvaja klavir.

Me­lo­di­jo za­poj.

Cla­ude De­bus­sy: PO­TOP­LJE­NA KA­TED­RA­L A, t. 28-32

To je te­ma De­bus­sy­je­ve­ga pre­lu­di­ja z na­slo­vom Potopljena katedrala.

• Ugo­to­vi, kaj je pre­lu­dij. Je uvodna glasba ali preludij.

Vse­bi­na sklad­be
Zgod­ba pri­po­ve­du­je o vti­sih ri­bi­čev v sta­ro­dav­nem mes­tu Ys, ki ga je po­to­pi­lo mor­je. ­
V jut­ra­njem so­mra­ku se v od­se­vu mor­ske gla­di­ne pri­ka­že ka­ted­ra­la, ki jo sprem­ljajo pet­je, ­
zvo­nje­nje zvo­nov in bu­ča­nje va­lov. Še­le sonč­ni vzhod raz­bli­ni pri­vid mo­goč­ne ka­ted­ra­le, ­
ki se po­nov­no po­to­pi v mor­ske glo­bi­ne.

Po­slu­šaj De­bus­sy­jev pre­lu­dij in sprem­ljaj glas­be­no do­ga­ja­nje na računalniškem grafičnem zapisu.

Poišči skladbo na internetnem portalu (You tube).

5. C. De­bus­sy: PO­TOP­LJE­NA KA­TED­RA­L A (odlomek)

9
 Sle­di not­ne­mu za­pi­su Debussyeve skladbe Jadra in po­slu­šaj iz­ved­bo.

Claude Debussy: JADRA

Na čr­tov­je iz­pi­ši no­te gor­nje­ga gla­su 3. in 4. tak­ta.

1 1 1 1 1

• Kak­šne so raz­da­lje med po­sa­mez­ni­mi to­ni lest­vi­ce? Celi toni.

Ime­nu­je se celo­ton­ska lest­vi­ca in je ti­pič­na zna­čil­nost glas­be 20. sto­let­ja. Ob njej so

skla­da­te­lji po­gos­to upo­rab­lja­li še kro­ma­tič­no lest­vi­co.

Če v sklad­bi ne mo­re­mo do­lo­či­ti, v ka­te­rem du­ru ali mo­lu (to­na­li­te­ti) je za­pi­sa­na, go­vo­ri­mo
o ato­nal­nos­ti, ki je zna­čil­nost glas­be 20. sto­let­ja.

Im­pre­si­onis­tič­ni sli­kar Cla­ude Mo­net je na­sli­kal por­tal got­ske ka­ted­ra­le v Ro­uenu v dvaj­se­tih raz­lič­nih
barvnih odtenkih, glede na svetlobo dneva (jutro, opoldansko sonce, večerni mrak).

• V katerem delu dneva sta bili

naslikani izbrani sliki?
Prva je bila narisana opoldne
(opoldansko sonce),

druga pa je nastala zvečer

(večerno sonce).

• S strani 8, 9 in 10 izpiši poudarjene besede in jih smiselno poveži. Dobiš najpomembnejše značilnosti
impresionizma.
Dinamika, kontrasti, akordi, celtonska lestvica, kromatična lestvica.

6. C. De­bus­sy: PO­TOP­LJE­NA KA­TED­RA­L A, pre­lu­dij št. 1

7. C. De­bus­sy: JAD­RA
10
 l
eR ave
Za­ni­mi­va je tu­di pri­ljub­lje­na sklad­ba Ma­uri­cea Ra­ve­la auric Ma­uri­ce Ra­ve­l
•M
z na­slo­vom Bo­le­ro. Po­slu­šaj od­lo­mek in ugo­to­vi zna­čil­nos­ti.

• Ka­te­ri glas­be­ni ele­ment je naj­iz­raz­itej­ši?

Ritem.

• Ka­te­ra glas­be­na ob­li­ka ima po­uda­rek na rit­mu in me­ri?

Plesna glasbena oblika.

• Ka­te­ri in­štru­ment iz­va­ja ritem? Mali boben.

S so­šol­ci ob­li­ku­j­mo šti­ri sku­pi­ne in iz­va­jaj­mo raz­lič­ne rit­mič­ne vzor­ce.

A
Plos­kaj ali zai­graj s pa­li­či­ca­mi osnovni ritem iz skladbe.

B
Na tam­bu­rin zai­graj zelo enostaven ritem, ki ga igrajo viole.

C in D
Na ma­li bo­ben zai­graj naslednji ri­tem vio­lon­če­la, na ve­li­ki bo­ben pa ri­tem kon­tra­ba­sa.

Violoncelo

Kontrabas

E
Živahen in gibčen ritem violin iz­va­jaj s kas­ta­nje­ta­mi.

ZAKLJUČEK
Z izbranimi inštrumenti zai­graj­te vse rit­me so­čas­no.

8. M. Ra­vel: BO­LE­RO (odlomek)

11
 Me­lo­di­jo Bo­le­ra za­poj­te po not­ni sli­ki.

Raz­red spre­me­ni­mo v or­kes­ter. Del so­šol­cev in so­šolk naj iz­va­ja rit­mič­ne sprem­lja­ve,
dru­gi del po­je me­lo­di­jo.

Po­slu­šaj ce­lot­no sklad­bo in ugo­tav­ljaj:

• Kak­šna je di­na­mi­ka v sklad­bi? Naraščajoča je od začetka do konca.

• Kak­šen je tem­po? Je srednje hiter in enakomeren.

Fran­cos­ki skla­da­telj Ma­uri­ce Ra­vel je v svo­jih de­lih upo­rab­ljal tu­di ele­men­te špan­ske glas­be,
saj je bil špan­ske­ga po­rek­la.

V na­sled­nji sklad­bi naj­di ne­kaj teh ele­men­tov in bo­di po­zo­ren na me­lo­di­jo in ri­tem.

Sklad­ba je se­stav­ni del cik­lu­sa Zr­ca­la. V njej iz­raz­ito iz­sto­pata špan­ska me­lo­di­ka in rit­mi­ka.

Španski ples

9. M. Ra­vel: Bur­ke­že­va jut­ra­nja pod­ok­ni­ca (Al­bo­ra­da del gra­zi­oso)

12
1.3 DRU­GI SKLA­DA­TE­LJI IM­PRE­SI­ONIZ­MA
Paul Dukas

Pri­sluh­ni od­lom­ku sklad­be Čarovnikov vajenec.

Ob rit­mič­ni she­mi plos­kaj vse tri rit­me.

Pa­ul Du­kas: Čarovnikov vajenec (L’apprenti Sorcier)

a b c

• Ka­te­ra glas­be­na zna­čil­nost je naj­iz­raz­itej­ša? Najizrazitejši je ritem.

Od­lo­mek je iz sklad­be fran­cos­ke­ga skla­da­te­lja Pa­ula Du­ka­sa z na­slo­vom Ča­rov­ni­kov va­je­nec ali
Čr­no­šo­lec.
Pre­be­ri du­ho­vi­to be­se­di­lo pes­mi, ki jo je na­pi­sal nem­ški pes­nik Jo­hann Wolf­gang Go­et­he.

Ven­dar en­krat se po­slo­vil No, pa pri­di, met­la sta­ra,

z do­ma ča­ro­dej je sta­ri! bor­ne ca­pe te ogr­ni;
In zdaj naj z njegà du­ho­vi va­je­na ga­ra­ti pa­ra,
mo­ja vo­lja gos­po­da­ri; zdaj na moj se ukaz obr­ni!
gi­be in be­se­de Dve no­gé do­bô­di,
vse nje­go­ve znam, go­ri imej gla­vo,
s si­lo čr­ne ve­de hi­ti zdaj in hô­di
ču­da de­lam sam. z ved­rom po vo­dó.

Ur­no ur­no
se mi kre­taj,

Ilustracija: Z. Čoh
k vo­di te­kaj,
da pri­de­re
in v obil­nem cur­ku bur­no
se v ko­pal­ni­ci na­be­re.

Zgod­ba pri­po­ve­du­je o ur­ni in de­lav­ni met­li, ki iz­pol­nju­je ča­rov­ni­ko­ve uka­ze. Ko ne­koč mla­di ča­rov­ni­
kov va­je­nec sam pre­iz­ku­ša ča­ro­de­je­ve uka­ne, po­za­bi na urok od­ča­ra­nja. Ta­ko se zgo­di, da vo­da po­
plav­lja hi­šo, met­la pa je ne usta­vi. Je­zen ča­rov­ni­kov va­je­nec pre­se­ka met­lo, te­daj pa oba de­la met­le
oži­vi­ta in vo­da še bolj na­raš­ča. Obu­pa­ni va­je­nec vzklik­ne moj­stru, ki se je prav­kar vr­nil do­mov:

Moj­ster, ne vzdr­žim več! »V kot se de­ne

Skli­cal sem du­ho­ve, met­la! Met­la,
zdaj jih ne moj­strim! dom boš met­la.
Med du­ho­ve
Ilustracija: Z. Čoh

pa za svo­je le na­me­ne
sta­ri moj­ster te po­zo­ve!«

Po­slu­šaj sklad­bo še en­krat v ce­lo­ti in po­ve­ži Got­he­je­vo be­se­di­lo z Du­ka­so­vo glas­bo.

10. P. Du­kas: Čarovnikov vajenec (Črnošolec) (L’apprenti Sorcier)

13
 Paul Dukas: ČAROVNIKOV VAJENEC (odlomek)

Ma­nu­el de Fal­la je špan­ski pred­stav­nik im­pre­si­oniz­ma.

V nje­go­vih de­lih naj­de­mo pri­dih špan­ske fol­klo­re.
Ma­nu­el de Fal­la
Po­slu­šaj od­lo­mek sklad­be in ugo­to­vi, kaj je v njej iz­raz­ito špan­ske­ga.

Skla­da­telj je stop­nje­va­nje na­pe­tos­ti v zgod­bi pri­ka­zal z zna­čil­no

im­pre­si­onis­tič­no akor­di­ko, po­hi­te­va­njem v tem­pu, zgoš­če­va­njem
or­kes­trs­ke­ga zvo­ka, stop­nje­va­njem di­na­mi­ke in ne­neh­nim
gi­ba­njem rit­ma.

boem – človek, ki živi svobodno življenje in

se vedno ne ozira na okolje

V umetniškem krogu mladih boemov

11. M. de Fal­la: NOČ V ŠPAN­SKIH VR­TO­VIH

14
1.4 EKS­PRE­SI­ONI­ZEM IN PRED­STAV­NI­KI

Umet­nost 20. sto­let­ja se zače­nja z is­ka­njem raz­no­vrst­nih umet­ni­ko­vih iz­ra­žanj in se na­gi­ba k ob­li­ko­
va­nju no­ve­ga. V glas­bi no­vi slog ime­nu­je­mo eks­pre­si­oni­zem (ekspresija = notranji izraz).
Po­slu­šaj od­lo­mek sklad­be.

Sklad­ba se raz­li­ku­je od skladb, ki si jih po­slu­šal do zdaj.

• Kaj je še po­se­bej vzbu­di­lo tvo­jo po­zor­nost? Razburljiv in zastrašujoč začetek skladbe.

• Ka­te­re in­štru­men­te si pre­poz­nal? Trobente, godala, pihala indr.

Po­slu­šaj za­če­tek sklad­be še en­krat in si po­ma­gaj z na­sled­njim not­nim za­pi­som.

Ar­nold Schön­berg: PRE­ŽI­VE­LI IZ VAR­ŠA­VE, op. 46 (od­lo­mek)

TROBENTE 1, 2, 3
KLARINET, BASON

Zaprta židovska
mestna četrt v
1 2 3 4 7 8 9 10 Varšavi
VIOLINE 6
5 12
11

KONTRABASI VIOLE

Prevod:
»Ne mo­rem se več vse­ga spom­ni­ti, mo­ral sem bi­ti dalj­ši čas ne­za­ves­ten; spo­mi­njam se sa­mo veličastnega tre­
nut­ka, ko so za­če­li vsi kot do­go­vor­je­ni pre­pe­va­ti sta­ro mo­li­tev, ki so jo dol­ga le­ta za­ne­ma­rjali.«

Zgod­ba pri­po­ve­du­je o pre­ži­ve­lem Ži­du iz var­šav­ske­ga ge­ta, ki se je po na­ključ­ju re­šil smr­ti, in

predstavlja zgo­do­vin­sko ob­dob­je dru­ge sve­tov­ne voj­ne.

Iz odlomka notnega zapisa izpiši serijo.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

12. A. Schön­berg: PRE­ŽI­VE­LI IZ VAR­ŠA­VE (odlomek)

15
 Z zvenečimi ploščicami ustvari novo, lastno serijo.

nb erg
chö
Ta­ko ob­li­ko­va­na me­lo­di­ja se v glas­bi 20. sto­let­ja ime­nu­je se­ri­ja. nold S
• Ar
Skla­da­telj Ar­nold Schön­berg je tako ob­li­ko­val me­lo­di­je Ar­nold Schön­berg
in ri­tem, ki jih je upo­ra­bil v svo­ji sklad­bi Pre­ži­ve­li iz Var­ša­ve.

Sli­šal si tri iz­va­jal­ce, dva an­sam­bla in po­sa­mez­ni­ka.

• V ka­te­rem je­zi­ku je re­ci­ta­tor pri­po­ve­do­val? V angleškem in nemškem jeziku.

Prevod govorjenega petja

Ne morem se več vsega Toda ne spominjam se več Spet so kričali: »Pridite ven! Narednik
spomniti, moral sem biti daljši tega, kako sem prišel v postaja besen!« Prihajali so ven; nekateri
čas nezavesten; spominjam se podzemlje, da bi v varšavski zelo počasi, starci in bolniki, nekateri
samo veličastnega trenutka, kanalizaciji tako dolgo živel ... v nervozni naglici. Bojijo se narednika.

Vir: L. Lebič, B. Loparnik: Osnove glasbene umetnosti

ko so začeli vsi kot dogovorjeni
prepevati staro molitev, ki so jo
skozi dolga leta zanemarili ...
Dan se je začel kot navadno.
Vstajanje, ko je bilo še temno –
»izhod« – če si spal ali celo noč
od lakote bedel: bil si ločen od
svojih otrok, svoje žene, svojih
staršev, ni se vedelo, kaj se z
njimi godi: kako naj bi človek
ob tem spal?
Pohitijo, kolikor se da. Zastonj! Veliko
preveč hrupa, veliko preveč vzburjanja in
ne dovolj hitro! Narednik kriči: »Pozor!
Mirno! No, bo kmalu ali naj pomagam
s puškinim kopitom!? No, dobro, če si
jih na vsak način prosite!« Narednik in
njegovi pomagači pretepajo vsakogar:
mlad ali star, zdrav ali bolan, kriv ali
nedolžen – bilo je mučno poslušati
stokanje in tarnanje ...

Pri­sluh­ni od­lom­ku dru­gač­ne sklad­be.

g
Ber
• Za ka­te­ra iz­va­jal­ca je sklad­ba na­pi­sa­na? • Al
ban

Za violino in orkester. Alban Berg

Sklad­bo je na­pi­sal av­strij­ski skla­da­telj Al­ban Berg v pr­vi po­lo­vi­ci 20. sto­let­ja.

Po­zor­no po­slu­šaj dva od­lom­ka in ugo­tav­ljaj.

• Sta bi­li me­lo­di­ji, ki sta ju ig­ra­la so­lis­ta in orkester, ena­ki ali po­dob­ni?
Melodiji sta bili podobni.

13. A. Berg: KON­CERT ZA VIO­LI­NO IN OR­KES­TER (1. od­lo­mek)

16
Me­lo­di­ja je po­vze­ta po ko­roš­ki ljud­ski pes­mi.

Al­ban Berg: KON­CERT ZA VIO­LI­NO IN OR­KES­TER, (od­lo­mek 1, t. II/236 →)

Za­poj me­lo­di­jo.

• Pod­čr­taj be­se­de, s ka­te­ri­mi lah­ko iz­ra­ziš svo­je vti­se o Ber­go­vi glas­bi.

Glas­ba je: pri­jet­na – mo­goč­na – ro­man­tič­na – ne­na­vad­na – le­pa – gro­ba.
• Po­iš­či še ne­kaj iz­ra­zov za to glas­bo in jih za­pi­ši. Spevna.

Po­slu­šaj na­sled­nji glas­be­ni pri­mer.

Vio­li­na je ig­ra­la me­lo­di­jo iz Ba­cho­ve­ga ko­ra­la Es ist ge­nug (Do­pol­nje­no je).

Pri­me­rja­va Ba­cho­vega in Ber­go­ve­ga za­pi­sa po­ka­že, da je skla­da­telj Berg sko­raj do­be­sed­no

pre­pi­sal Ba­cho­vo skladbo (koral).

Tret­ji »grad­be­ni ka­men« koncerta Al­bana Berga je se­ri­ja.

Koncert je posvetil svoji preminuli hčerki Manón in ga podnaslovil V spomin angelu.

Al­ban Berg: KON­CERT ZA VIO­LI­NO IN OR­KES­TER (od­lo­mek 2, t.1 →)

Ber­go­va se­ri­ja je ze­lo eno­stav­na, a kljub te­mu zgra­je­na po pra­vi­lih, saj vse­bu­je
dva­najst to­nov ok­ta­ve.

Ugotovi in zapiši.
• Pre­be­ri ime­na vseh to­nov in jih za­pi­ši v not­no čr­tov­je ta­ko, da boš za­čel z no­to c.
To­ni so ozna­če­ni s šte­vil­ka­mi.

14. A. Berg: KON­CERT ZA VIO­LI­NO IN OR­KES­TER (po koralu)

15. A. Berg: KON­CERT ZA VIO­LI­NO IN OR­KES­TER (odlomek 1)
17
 Po­slu­šaj, ka­ko je Berg upo­ra­bil se­ri­jo v svo­jem kon­cer­tu. Po­ma­gaj si z not­nim za­pi­som.

Al­ban Berg: KON­CERT ZA VIO­LI­NO IN OR­KES­TER (od­lo­mek 3, t.1 →)

Pri­mer­jaj za­pis se­ri­je in za­če­tek kon­cer­ta.

Koncert v dveh stavkih za violino in orkester je zadnje skladateljevo delo in izvedeno šele po
njegovi smrti.

Dopolni razpredelnico.

1 . STA­VEK 2. STA­VEK

ANDANTE ALLEGRETTO ALLEGRO ADAGIO

umirjeno
Preludij Scherzo Cadenza Variacije (Koral)

Glas­bo, ki so jo pi­sa­li Ar­nold Schön­berg in Al­ban Berg ter nju­ni so­dob­ni­ki, ime­nu­je­mo mo­der­na, tu­di
no­va glas­ba.

16. J. S. Bach: ES IST GENUG (Dopolnjeno je), koral

17. A. Berg: KON­CERT ZA VIO­LI­NO IN OR­KES­TER (od­lo­mek 2, 3 – serija)
18
1.5 NEO­KLA­SI­CI­ZEM

ski
• Igor
Stravin
Po­slu­šaj od­lom­ka dveh skladb in ju pri­mer­jaj.
Igor­Stra­vin­ski

Pr­vi zvoč­ni pri­mer je iz 17. sto­let­ja, delo neznanega avtorja, dru­gi pa iz

20. sto­let­ja in je delo rus­ke­ga skla­da­te­lja Igor­ja Stra­vin­ske­ga.

V pr­vi po­lo­vi­ci 20. sto­let­ja so skla­da­te­lji po­gos­to z no­vej­ši­mi

glas­be­ni­mi iz­raz­ni­mi sred­stvi ob­de­la­li de­la iz sta­rej­ših slogovnih
ob­do­bij. Prav ta­ko so ustvar­ja­li no­va de­la z zna­čil­nost­mi sta­rih slogov.
Po­jav ime­nu­je­mo neo­kla­si­ci­zem, skla­da­te­lje pa neo­kla­si­cis­te.

• Kaj po­me­ni be­se­da »neo«? Novo.

Po­slu­šaj prvo in drugo temo iz Klasične simfonije ruskega skladatelja

Sergeja Prokofjeva.

Prva tema
Ser­gej Pro­kof­jev: KLA­SIČ­NA SIM­FO­NI­JA, op. 25, 1. stavek (odlomek)

Druga tema
Ser­gej Pro­kof­jev: KLA­SIČ­NA SIM­FO­NI­JA, op. 25, 1. sta­vek (od­lo­mek)

• Kateri or­kes­ter si sli­šal? Simfonični orkester.

• Kaj po­me­ni ozna­ka al­leg­ro? Ob­kro­ži pra­vil­no tr­di­tev.

Al­leg­ro po­me­ni: hi­ter tem­po – po­ča­sen tem­po – umir­jen tem­po.

18. Anonymus: FANFARE (odlomek)

19. I. Stra­vin­ski: Uvertura iz baleta Pulcinella
20. S. Pro­kof­jev: KLA­SIČ­NA SIM­FO­NI­JA, (1. sta­vek – od­lo­mek) 19
 Pri­mer­jaj pr­vo in dru­go te­mo.

• V ka­te­ri glas­be­ni ob­li­ki na­sto­pa­ta dve kon­trast­ni te­mi? V sonatni obliki.

Sli­šal si te­mo prvega stav­ka Kla­sič­ne sim­fo­ni­je rus­ke­ga

skla­da­te­lja Ser­ge­ja Pro­kof­je­va.

Z njim in njegovim delom Peter in volk si se seznanil že

v tretjem razredu.
Ilustracija: Matjaž Schmidt

Ser­gej Pro­kof­jev

Po­slu­šaj tretji sta­vek, ki se raz­li­ku­je od usta­lje­nih pra­vil grad­nje

so­nat­ne­ga cik­lu­sa.

Pro­kof­jev je na­mes­to me­nu­eta ozi­ro­ma scher­za upo­ra­bil v

3. stav­ku dva sta­ra fran­cos­ka ple­sa: ga­vot­to in mu­set­te.

Oglej si she­mo ce­lot­ne zgrad­be Kla­sič­ne sim­fo­ni­je in jo pri­mer­jaj

z ob­li­ko­va­nost­jo sim­fo­nij, ki jih že po­znaš.

SO­NAT­NI CIK­LUS
1. STA­VEK 2. STA­VEK 3. STA­VEK 4. STA­VEK
SO­NAT­NA OB­LI­KA PE­SEM­SKA OB­LI­KA PLES SO­NAT­NA OB­LI­KA
AL­LEG­RO LARG­HET­TO NON TROP­PO MOL­TO VI­VA­CE
(HIT­RO) (PO­ČA­SI) AL­LEG­RO (ZE­LO ŽI­VO)

Po­slu­šaj krat­ke od­lom­ke vseh šti­rih stav­kov.

Pri­sluh­ni zvočnemu posnetku Igorja Stravinskega z naslovom Suita št. 1.

• V čem se stav­ki med se­boj raz­li­ku­je­jo? V tempih in značajih.

• Ko­li­ko ob­vez­nih stav­kov je vse­bo­va­la ba­roč­na su­ita? Štiri stavke.

• Kaj so bi­li po vse­bi­ni stav­ki ba­roč­ne su­ite? Stavki so plesni.

21. S. Pro­kof­jev: KLA­SIČ­NA SIM­FO­NI­JA (3. sta­vek – od­lo­mek)

22. S. Pro­kof­jev: KLA­SIČ­NA SIM­FO­NI­JA (2. sta­vek – od­lo­mek)
23. S. Pro­kof­jev: KLA­SIČ­NA SIM­FO­NI­JA (4. sta­vek – od­lo­mek)
20 24. I. Stra­vin­ski: POLKA in GALOp iz Suite št. 2 za mali orkester
 ki
Ig o r Stravins
•
Prisluhni odlomkom iz baleta Petruška ruskega skladatelja
Igorja Stravinskega.

Igor Stra­vin­ski: RUS­KI PLES iz baleta Petruška

Allegro giusto

Zgod­ba. Scenski prizor iz Pet­ruš­ke

Do­ga­ja­nje se od­vi­ja na trž­ni­ci v Pe­terogradu v pred­pust­nem ča­su

sre­di 19. sto­let­ja v Ru­si­ji. Na sej­mu se med stoj­ni­ca­mi, vr­ti­lja­ki in
gu­gal­ni­ca­mi pre­ri­va­jo pro­da­jal­ci, laj­nar­ji, pi­jan­ci, kmet­je, meš­ča­ni,
ot­ro­ci, med­ved na ve­ri­gi …
Na lut­kov­nem odru ča­ro­dej oži­vi tri lut­ke: Pet­ruš­ko, ba­let­ko in črn­ca.
Pet­ruš­ka je mlad fant za­ljub­ljen v ba­let­ko, ona pa se spo­gle­du­je s
črn­cem. Med pred­sta­vo črn­ca iz­zi­va s ple­som lju­bu­sum­ni Pet­ruš­ka,
do­kler ga ta na kon­cu ne ubi­je. Ker pa je Pet­ruš­ka le lut­ka, ne mo­re
umre­ti. Nje­gov duh se na ve­li­ko pre­se­ne­če­nje sej­mar­jev po­nov­no ­
po­ja­vi nad lut­kov­nim odrom.

Po­slu­šaj Ples ba­let­ke in črn­ca ter si oglej not­ni za­pis.

Igor Stra­vin­ski: Ples ba­let­ke in Črn­ca iz baleta Petruška

25. I. Stra­vin­ski: RUS­KI PLES iz baleta Petruška

26. I. Stra­vin­ski: Ples ba­let­ke in Črn­ca iz baleta Petruška
21
 Ob predvajanem posnetku skladbo prikažimo še z gibi.

Igor Stra­vin­ski: Ples baletke in črnca

Pomen grafičnega zapisa za izvajanje skladbe Ples baletke in črnca.

22
Na sejmu se je gnetlo veliko ljudi. Od stojnic do sredine trga je naraščal vrvež radovednežev,
meščanov, kmetov in cigani so peli in plesali.

Prisluhni Plesu ciganskih deklet.

V svoje balete je Igor Stravinski pogosto vpletel ljudske napeve, najpogosteje ruske, pa tudi drugih
narodov in skladateljev.
Zelo poljudno melodijo ima tudi Ples kočijažev. Oglej si notni zapis, lahko ga tudi zapoješ.

Igor Stra­vin­ski: PLES KOČIJAŽEV iz baleta Petruška

Ba­let­na su­ita je koncertna izvedba baletne glasbe.

Kadar ji dodamo še sceno govorimo o baletu.

Ta­ko kot v ba­roč­ni so tu­di v tej ba­let­ni su­iti sko­raj vsi stav­ki
ples­ni. Ob­sta­ja­jo pa tu­di mo­der­ne su­ite, v ka­te­rih sko­raj ni
ple­sov.

• Ali po­znaš kak­o glas­be­no de­lo iz sta­rej­ših slogovnih ob­do­bij, v

ka­te­rem so ci­ti­ra­ni ljud­ski na­pe­vi?
L. van Beethoven: 6. simfonija, imenovana Pastoralna
(začetek 1. stavka), Gorenjski slavček

Prva scenska postavitev Pet­ruš­ke

Skladatelj je poleg Petruške napisal še dva baleta: Ognjeni ptič in Posvetitev pomladi.
Poslušaj odlomek Ples zemlje.

27. I. Stra­vin­ski: PLES CIGANSKIH DEKLET iz baleta Petruška

28. I. Stra­vin­ski: Ples ko­Či­ja­žev iz baleta Petruška
29. I. Stra­vin­ski: PLES ZEMLJE iz baleta Posvetitev pomladi 23
 S sošolci oblikujte štiri skupine in pripravite gibno postavitev Petruške. Vsaka skupina naj prebere
tekst posamezne slike in predstavi lastno koreografijo. Po skupni predstavitvi naj preostali sošolci
smiselno povežejo slike v celotno zgodbo.

Petruška - razredna predstava

1. slika TRŽNICA 3. slika V KLETKI ČRNCA

Zimski sejem v Petrogradu: stojnice,
vrtiljaki, meščani, kmetje, cigani …
Čarodejeva predstava s tremi lutkami
(Petruška, baletka in črnec) v kletkah in
njihov ples.
V tretji kletki počiva črnec in se
poigrava s kokosom. Pridruži se mu
plesoča baletka in ga ljubeznivo osvaja.
V dogajanje poseže Petruške in črnec
ga zabode s sabljo.

2. slika PETRUŠKINA KLETKA 4. slika NA TRGU

Pobesneli čarodej zapre Petruško nazaj
v kletko zaradi dvorjenja baletki.
Zaljubljeni nesrečnež, ves žalosten in
hkrati jezen, ponovno zasnubi baletko,
ki ga spet zavrne.
Petruškinih krikov v vrvežu na trgu, ne
sliši skoraj nihče. Ko umira v snegu,
pojasnjuje čarodej policiji, da je bila to
le žagovinasta lutka.
Tedaj pa vznikne Petruškin duh in
gledalce spreleti groza.

• Bela
Bartok

Po­slu­šaj še Ro­mun­ske ple­se madžarskega skla­da­te­lja Be­le Bar­to­ka.

Spominska soba Bele Bartoka Naslovnica Bartokovih klavirskih

skladbic za otroke

28. B. Bartok: RO­MUN­SKI LJUD­SKI PLE­SI, Sz 68

24
2. RAZNOLIKE GLASBENE ­
SMERI 20. STOLETJA

Kako raznolike so glasbene smeri glasbe 20. stoletja, si oglej na primeru razvoja
jazza. V učbeniku imaš naštetih dvanajst stilov jazza, a jih je še veliko več, in to v
slabih sto letih. Podobno je tudi z drugimi glasbenimi smermi. Močno je to stoletje
zaznamovala tako imenovana zabavna glasba. Iz skromnih začetkov proti koncu 19.
stoletja se je v 20. stoletju razvila mogočna glasbena industrija, ki zelo agresivno
prek medijev zapolnjuje človekov vsakdan. Prihaja do prezasičenosti in dvomljive
kakovosti znotraj zvrsti različnih vrst zabavne glasbe.
Šele ob spoznavanju različnih zvrsti zabavne glasbe si boš ostril glasbeni okus in
oblikoval estetske kriterije za vrednotenje tega, kar ponuja čas. Zato poslušaj glasbo z
odprtostjo za vse, kar je kakovostnega, lepega v njej.

25
 2.1 SLO­VEN­SKA GLAS­BA MED VOJ­NA­MA IN PO ­
DRU­GI SVE­TOV­NI VOJ­NI - OHRANJANJE
LJUDSKEGA IZROČILA
a
Ljud­ske pes­mi in nje­ne zna­čil­nos­ti si spoz­nal že v prej­šnjih raz­re­dih. g l asb
a
dsk liv
• lju jen vp
Do­pol­ni. in n
LJUD­SKA PE­SEM

lah­ko ra­zum­lji­vo b esedilo ustno i zročilo

in pre­pros­ta melodija

ze­lo stara ne­po­znan ustvarjalec

sploš­no razš irjena

Slo­ven­ska ljud­ska pe­sem je raz­no­li­ka, ima ja­sno strukturo in vse­bi­no in je tes­no pre­ple­te­na
z živ­lje­njskimi dogodki. V glav­nem je vokalna in več­glas­na.

V prilogi iz­be­ri tri poznane ljudske pesmi, jih za­poj in do­pol­ni pre­gled­ni­co.

Na­slov Po­kra­ji­na Je­zik Vse­bi­na Dru­ge

po­seb­nos­ti

V ča­su med obe­ma voj­na­ma so v Ljub­lja­ni us­ta­no­vi­li Fol­klor­ni in­šti­tut, ki je začel sis­te­ma­tič­no
zbi­ra­ti in shra­nje­va­ti ljud­sko glas­bo. Pozneje se je pre­ime­no­val v Glas­be­no­na­ro­do­pis­ni in­šti­tut
(GNI) in je da­nes vklju­čen v Slo­ven­sko Aka­de­mi­jo zna­nos­ti in umet­nos­ti (SA­ZU). Razen znanstvenih
raziskovalcev (etnomuzikologov), s katerimi si se seznanil že v 7. razredu, zbirajo in izvajajo ljudsko
glasbo posamezniki ali skupine. Ljudske pevce in godce najdemo skoraj v vsakem slovenskem kraju.

Po­slu­šaj dva po­snet­ka in ugotovi, v ka­te­rem de­lu Slo­ve­ni­je sta bi­la po­sne­ta.
Katice Ljoba Jenče

31. Koroška ljudska: BOM ZA­PUS­TU LI­BU­ČE

32. Ljudska iz Učje v Reziji: LI­PAJ MA NA BA­NÖ­RI­NA
26
• Ali je tu­di dru­ga pe­sem več­glas­na? Ne, je dvoglasna.

• Ra­zu­meš be­se­di­lo? Ne (ali delno).

Slo­ven­ski skla­da­te­lji so ve­li­ko­krat v svo­jih sklad­bah upo­rab­lja­li ljud­ske me­lo­di­je.

Tem me­lo­di­jam so do­da­li pre­pros­te akor­dič­ne sprem­lja­ve (har­mo­ni­za­ci­je).

Viški fantje
(KUD Židan parazol)

Prisluhni znani ljudski pesmi in jo zapoj.

Ilustracija: Z. Čoh
Zapoj slovensko ljudsko pesem in jo primerjaj s posnetkom.

Pa se sliŠ’ Primorska ljudska

Pe­sem ima eno­del­no pe­sem­sko ob­li­ko.

Če je pe­sem pri­re­je­na, po­me­ni, da skla­da­telj me­lo­di­ji ni do­dal le har­mon­ske pod­la­ge

(sprem­lja­nje z akor­di), am­pak je do­dal no­ve har­mo­ni­je, ki za ljud­sko glas­bo ni­so obi­čaj­ne.

Slovenska ljudska pesem je večglasna. Značilnost njene pevske izvedbe je v srednjem glasu, ki
začne peti vodilno melodijo, preostali glasovi jo spremljajo: zgornji poje »čez«, spodnji pa basira.

33. Ljud­ska v prir. K. Pahorja: Pa se sliŠ’

27
 Po­slu­šaj in za­poj na­sled­njo pe­sem.

VuŠtnejŠa ja ni Koroška ljudska

• Opa­ziš spre­mem­bo tu­di v dru­gem de­lu pes­mi? Drugi del pesmi je v hitrejšem tempu.

Pe­sem Vušt­nej­ša ja ni ima dvo­del­no pe­sem­sko ob­li­ko.

Po­slu­šaj in zapoj na­sled­njo pe­sem.

SliŠala sem ptiČko pet Slovenska ljudska

Ilustracije: Z. Čoh

Pesem ima tri različne dele.

• Ko­li­ko raz­lič­nih de­lov ima pe­sem?
• Je ce­lot­na pe­sem v is­tem tak­tov­skem na­či­nu? Da.

• Je ri­tem pes­mi v vseh treh de­lih enak? Ne.

• Se me­lo­di­ja v po­za­mez­nih de­lih spre­mi­nja? Da.

Pe­sem Slišala sem ptičko pet ima tri­del­no pe­sem­sko ob­li­ko.

Ob­li­ko­va­nost pes­mi ozna­ču­je­mo s čr­ka­mi : – eno­del­na ob­li­ka: a
– dvo­del­na ob­li­ka: a b
– tri­del­na ob­li­ka: a b c ali a b a

34. Ljudska v prir. M. Tomca: VuŠtnejŠa ja ni

35. Ljudska v prir. A. Schwaba: SliŠala sem ptiČko pet
28
 Ilustracija: Z. Čoh
Za­poj ljudsko poskočnico Polka je ukazana.

POL­KA JE UKA­ZA­NA Go­renj­ska ljud­ska

Skla­da­telj Ubald Vra­bec je to pe­sem pri­re­dil za kon­cert­no iz­ved­bo.

Za kon­cert­no pri­red­bo ljud­ske pes­mi je zna­čil­no, da skla­da­telj vča­sih spre­me­ni tu­di me­lo­di­jo in ri­
tem; pred­vsem pa ima me­lo­di­ja vsa­ke ki­ti­ce dru­gač­no har­mon­sko pod­la­go, po­gos­to tu­di dru­ga­čen
tem­po in iz­raz; pra­vi­lo­ma je tu­di dalj­ša.

• Kdo iz­va­ja pe­sem? Mešani pevski zbor.

• Je me­lo­di­ja pes­mi izrazita in pre­poz­nav­na? Da.

• Ka­te­ri gla­so­vi po­je­jo vo­dil­no me­lo­di­jo? Izmenjaje ženski in moški glasovi.

Priredba je zahtevna.
• Je pri­red­ba pes­mi pre­pros­ta ali za­htev­na?

V ča­su dru­ge sve­tov­ne voj­ne se je iz do­ma­čih in tu­jih ljud­skih, de­lav­skih, re­vo­lu­ci­onar­nih

in do­mo­ljub­nih pes­mi izob­li­ko­va­la par­ti­zan­ska pe­sem. Na­sta­la je ta­ko, da so pes­mim
spre­me­ni­li vse­bi­no, red­keje pa me­lo­di­jo.
Ena najstarejših revolucionarnih pesmi, Puntarska, govori o kmečkih uporih na Slovenskem.
Prisluhni zvočnemu posnetku.
Med ljudmi so bile priljubljene tudi domoljubne pesmi, kot je Oj, Triglav, moj dom avtorja
Jakoba Aljaža, znamenitega planinca, ljubitelja gora in skladatelja.

Do­mo­ljub­ne pes­mi so bi­le pri borcih še po­seb­no pri­

ljub­lje­ne.

• Za­kaj?
Vsebinsko so izražale pripadnost narodu in domovini

in so imele spevne melodije.

• Po­znaš še kak­šno do­mo­ljub­no pe­sem?

Zapiši njen na­slov.
Oj, Triglav, moj dom, Slovenec sem, Domovini …

Slovenski pesnik in pisatelj Matej Bor je napisal

besedilo in melodijo pesmi Hej, brigade.

36. Ljudska v prir. U. Vra­bca: POL­KA JE UKA­ZA­NA

37. PUN­TAR­SKA
38. J. Aljaž: OJ, TRI­GLAV, MOJ DOM 29
 Pesem spada med umetne partizanske pesmi.

Matej Bor: HEJ, BRI­GA­DE

Po­slu­šaj Ko­go­je­vo ot­roš­ko pe­sem in sle­di not­ne­mu za­pi­su.

Ko goj
•M
arij

Ma­rij Ko­goj: KAJ NE BI­L A BI VE­SE­L A besedilo: A. Per­ne

Pri­mer na­sled­nje pes­mi Trenotek pred­stav­lja za­če­tek slo­ven­ske­ga eks­pre­si­oniz­ma v glas­bi.

• Kdo iz­va­ja pe­sem? Mešani pevski zbor.

• Kaj po­me­ni be­se­da eks­pre­siv­no? Izrazito.
39. M. Bor: HEJ, BRI­GA­DE
40. M. Ko­goj: KAJ NE BI­L A BI VE­SE­L A
30 41. M. Ko­goj: TRE­NO­TEK
Be­se­di­lo pes­mi. Tam v da­lja­vi, ne ve se, kam ptič le­ti, Ma­rij Ko­goj
tam v da­lja­vi, ne ve se, kam se spus­ti na­skri­vaj;­
tam v da­lja­vi, ne ve se, kam ptič le­ti,­
tam v ni­ža­vi, ne ve se, kam se spus­ti na­skri­vaj;­
ta­ko v du­ši lep tre­nu­tek zbe­ži in ne ve­mo,­
kam, kje se zbu­di še ke­daj.

Ma­rij Ko­goj je na­pi­sal ope­ro Čr­ne mas­ke. Vse­bi­na ope­re opi­su­je boj med
dob­rim in zlim v člo­ve­ku, med svet­lo­bo in te­mo.

Vojvoda Lorenzo sprejema na svojem gradu zamaskirane goste. Priredil je ples v maskah, zato nobenega
prišleka ne prepozna. Maske se mu rugajo, Lorenzo pa spozna, da mu maske vidijo v dušo in srce. ­
Ko zaukaže glasbenikom, da zaigrajo, se glasba sprevrže v hudičev ples. Pojavijo se črne maske, prividi
in moraste sanje obkrožajo zbeganega Lorenza, ki zblazni. Pojavi se njegov namišljeni dvojnik, ki ga
v boju premaga. Razodene se vsa prikrita človeška zloba, poželjivost in hinavščina, ki je bila skrita za
maskami ... Prebodeni vojvoda začudeno opazuje boj teme in svetlobe. Dvorni norec ve, kaj prestaja
njegov gospodar, zato se odloči in zažge grad. Ogenj prežene črne maske in očisti vsega zemeljskega
tudi vojvodo in dvornega norca.

Pri­sluh­ni od­lom­ku iz ope­re.

S Ko­go­je­vo ope­ro se je slo­ven­ska glas­be­na ustvar­jal­nost uvrs­ti­la v tok ev­rop­skih glas­be­nih ­

do­ga­janj, saj so podobno ustvar­ja­li tu­di dru­gi skla­da­te­lji.
c
O ster
vko
• Sla

Slav­ko Osterc: SU­ITA ZA OR­KES­TER, 4. sta­vek: Re­li­gi­oso (od­lo­mek)

42. M. Kogoj: Prizor iz drugega dejanja iz opere Črne maske

43. S. Osterc: SU­ITA ZA OR­KES­TER, 4. sta­vek: Re­li­gi­oso
31
 Oglej si not­ni za­pis sklad­be, jo po­slu­šaj in ugo­to­vi zna­čil­nos­ti.

• Ka­te­ri in­štru­men­ti so za­pi­sa­ni v par­ti­tu­ri? 1. in 2. violina, viola, violončelo (ali čelo) in kontrabas.

• Za­pi­ši vrst­ni red, po ka­te­rem so in­štru­men­ti vsto­pa­li v ig­ro.

Violončelo, viola, 2. violina, 1. violina in kontrabas.

• Ka­ko ime­nu­je­mo skla­da­telj­sko teh­ni­ko, ko vsto­pa­jo gla­so­vi ali me­lo­di­je drug za dru­gim?
Imenujemo polifonija.

Oglej si not­ni za­pis me­lo­di­je (té­me) in jo za­poj.

Slavko Osterc: Suita

violoncelo

Tem­po:­ Zna­čaj:
• 1. sta vek: 1. sta vek:
• 2. sta vek: 2. sta vek:
Po­ slu­vek:
• 3. sta šaj po­sne­tek in iz sheme razberi,
3. sta vek: kateri deli so grajeni polifono in kateri homofono.
• 4. sta vek: 4. sta vek:
• 5. sta vek: 5. sta vek:
Shematični prikaz zgradbe 4. stavka:
Shematični prikaz zgradbe 4. stavka:

= 1. violina = 2. violina = viola = violončelo = kontrabas

= 1. vio­li­na = 2. vio­li­na
(vln I /vl I/ = pr va violina, vln II /vl II/ = druga violina, vla = viola, vc /vla/ = violončelo, = vio­la = vio­lon­če­lo = kon­tra­bas
cb = kontrabas):
takt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
vln I /vl I/ = pr­va vio­li­na
Vl I
Vl II vln II /vl II/ = dru­ga vio­li­na
Vla
Vlc
vla = vio­la
Cb vc /vla/ = vio­lon­če­lo
16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 cb = kon­tra­bas

32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47

48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63

64 65 66 67 68 69
Slavko Osterc je bil tudi pomemben operni skladatelj. Po­
slušaj sklepni prizor iz opere, ki ima naslov
Iz komične opere.

43. S. Osterc: Sklep ni pri zOr iz komične opere 
44. S. Osterc: SU­ITA ZA OR­KES­TER (1. sta­vek)
31 OR­KES­TER (2. sta­vek)
45. S. Osterc: SU­ITA ZA
32 46. S. Osterc: SU­ITA ZA OR­KES­TER (3. sta­vek)
Oster­če­va Su­ita za or­kes­ter ima pet stav­kov.
Po­slu­šaj krat­ke od­lom­ke vseh pe­tih stav­kov Su­ite za or­kes­ter in ugo­tav­ljaj, v kak­šnih tem­pih se vrs­ti­jo
in kak­šen zna­čaj ima­jo.

Tem­po: Zna­čaj:
• 1. sta­vek: tempo koračnice 1. sta­vek: koračen
• 2. sta­vek: miren 2. sta­vek: umirjen
• 3. sta­vek: živahen 3. sta­vek: nemiren
• 4. sta­vek: srednje hiter 4. sta­vek: zadržan in umirjen
• 5. sta­vek: zelo hiter 5. sta­vek: nemiren

Slav­ko Osterc je bil tu­di po­mem­ben oper­ni skla­da­telj. Posebna značilnost njegovih oper (Krog
s kredo, Iz komične opere) je, da so kratke enodajanke in napisane za takratni čas v modernem
glasbenem izrazu.

Po­slu­šaj sklep­ni pri­zor iz ope­re, ki ima na­slov Iz ko­mič­ne ope­re.

anc
a Škerj
ij
Lu­ci­jan Ma­ri­ja Šker­janc za­go­to­vo n Mar Lu­ci­jan Ma­ri­ja Šker­janc
cija
ve­lja za ene­ga iz­med po­memb­nih slo­ • Lu
ven­skih skla­da­te­ljev v pr­vi po­lo­vi­ci
20. sto­let­ja. Kot pro­fe­sor glas­be je na
tak­rat­ni Aka­de­mi­ji za glas­bo v Ljub­lja­
ni po­uče­val vrs­to poz­nej­ših slo­ven­skih
skla­da­te­ljev.

Po­slu­šaj krat­ke od­lom­ke vseh šti­rih stav­kov Sim­fo­ni­je št. 4 in ugo­tav­ljaj nji­ho­ve zna­čil­nos­ti (tem­po,
zna­čaj, ob­li­ko­va­nost). Za­pis si oglej v pre­gled­ni­ci.

1. STA­VEK 2. STA­VEK 3. STA­VEK 4. STA­VEK

AN­DAN­TI­NO ALL­GRET­TO LEN­TO AF­FE­TU­OSO AL­LEG­RO GI­US­TO
(ZMER­NO HIT­RO) (PRE­CEJ HIT­RO) (PO­ČA­SI) CON BRIO (HIT­RO)
SIM­FO­NIČ­NI SCHER­ZO TOC­CA­TA
PRE­LU­DIJ

47. S. Osterc: SU­ITA ZA OR­KES­TER (5. sta­vek)

48. S. Osterc: sklep­ni pri­zor Iz komične opere
33
 Lu­ci­jan Ma­ri­ja Šker­janc je pi­sal tu­di vo­kal­no in vo­kal­no-­in­štru­men­tal­no glas­bo. Med nje­go­va naj­po­
memb­nej­ša de­la so­di kan­ta­ta za so­lis­te, zbor in or­kes­ter z na­slo­vom So­net­ni ve­nec, na be­se­di­lo
Fran­ce­ta Pre­šer­na.

Pri­sluh­ni zad­nje­mu, 15. so­ne­tu, ki ga je Pre­še­ren ime­no­val Ma­gis­tra­le.

Poet tvoj nov Slo­ven­cem ve­nec vi­je, France Prešeren

Ran mo­jih bo spo­min in tvo­je hva­le,
Iz sr­ca svo­je so ka­li po­gna­le
Mokro­cve­te­če rož­’ce po­ezi­je.

Iz kra­jev ni­so, ki v njih son­ce si­je;

Cel čas so bla­gih sa­pic po­greš­va­le,
Obda­ja­le so utr­je­ne jih ska­le,
Vihar­jev jez­nih do­ma­či­je.

Izdih­lja­ji, sol­ze so jih ro­di­le,

Jim moč so da­le ras­ti ne­ve­se­lo,
Ur tem­nih so za­ti­ra­le jih si­le.

Lej to­rej je ble­do njih cvet­je ve­lo,

Jim iz oči ti poš­lji žar­ke mi­le
In gna­le bo­do nov cvet bolj ve­se­lo.

Lu­ci­jan Ma­ri­ja Šker­janc: So­net­ni ve­nec, 15. so­net – ma­gis­tra­le

Ob po­slu­ša­nju So­net­ne­ga ven­ca sle­di par­ti­tu­ri in iz­me­nič­ne­mu pet­ju zbo­ra in so­lis­ta.

49. L. M. Šker­janc: Sim­fo­ni­ja štev. 4, 2. sta­vek (od­lo­mek)

50. L. M. Šker­janc: Sim­fo­ni­ja štev. 4, 1. sta­vek (od­lo­mek)
51. L. M. Šker­janc: Sim­fo­ni­ja štev. 4, 3. sta­vek (od­lo­mek)
52. L. M. Šker­janc: Sim­fo­ni­ja štev. 4, 4. sta­vek (od­lo­mek)
34 53. L. M. Šker­janc: So­net­ni ve­nec, 15. so­net (ma­gis­tra­le)
 a
n Kozin
arija
Skla­da­telj Ma­ri­jan Ko­zi­na je 3. sta­vek svo­je Sim­fo­ni­je na­slo­vil •M Ma­ri­jan Ko­zi­na
Be­la kra­ji­na in v njem ci­ti­ral ne­kaj be­lok­ranj­skih ljud­skih na­pe­vov.
Posebnost njegove Simfonije je, da imajo stavki obliko simfonične
pesnitve (Ilova gora, Padlim, Bela krajina, Proti morju).
Na­vdih za Sim­fo­ni­jo je do­bil kot par­ti­zan v dru­gi sve­tov­ni voj­ni.
Po­me­ni »hval­ni­co pr­ve­mu slo­ven­ske­mu osvo­bo­je­ne­mu ozem­lju«.

Be­lok­ranj­ski ljud­ski pes­mi že po­znaš. Za­poj ju.

1. Ma­ri­jan Ko­zi­na: BE­L A KRA­JI­NA, 3. sta­vek

2.

Na za­čet­ku 3. stav­ka sim­fo­nič­ne pes­nit­ve Be­la kra­ji­na sli­šiš mo­tiv, ki se več­krat po­no­vi.

Po­slu­šaj za­če­tek 3. stav­ka in ugo­to­vi, ka­ko si sle­di­jo me­lo­di­je.

• Kaj sle­di za­čet­ne­mu raz­gi­ba­ne­mu mo­ti­vu? Melodija pesmi Prošel je prošel.

Pe­sem Pro­šel je pro­šel je v Sim­fo­ni­ji rit­mič­no ze­lo raz­po­teg­nje­na in iz­ve­de­na v po­čas­nem tem­pu.

Označimo motive s črkami.

• Ka­ko se pr­vi del stav­ka za­klju­či?
Zaključi se z motivom A.
A
• Iz ko­li­ko mo­ti­vov je se­stav­ljen 1. del stav­ka?
a b a
Sestavljen je iz treh motivov.

Dru­gi del stav­ka zač­ne z me­lo­di­jo pes­mi Igraj kol­ce v hit­rem tem­pu, ki mu sle­di ljud­ski na­pev.

54. M. Ko­zi­na: BE­L A KRA­JI­NA (3. sta­vek – odlomek)

35
 Ker se A del stav­ka po­no­vi, je ce­lot­na she­ma stav­ka videti ta­ko:

Shema 3. stavka “ Bela krajina”

A B A
a b a a b a a b a

O tem stav­ku je skla­da­telj Ma­ri­jan Ko­zi­na za­pi­sal:

»Čudovito lepa je na tem končku slovenske zemlje pomlad. Med drevjem v prvem zelenju hodiš, vsa hosta
odmeva od ptičjih zborov. In ko zasije sonce, obliva s svojo mirno svetlobo bele breze, zrcali se v mirni
Kolpi, ponagaja resnim Gorjancem. Čisto druga slika, samo čudo božje: sredi krvi in trpljenja, sredi bojišč
najgrozovitejše vseh vojn pojo ptički, si ‘črni Vogranjčiček’ izbira dekle, se kiti zeleni Jurij, čebljajo račke v
mlakuži, plešejo dekleta starodavno kolo.«

Ko­zi­no­va Sim­fo­ni­ja ima šti­ri stav­ke in vsi ima­jo pro­gram­ske na­slo­ve. So simfonične pesnitve.

1. STA­VEK 2. STA­VEK 3. STA­VEK 4. STA­VEK

»ILO­VA GO­RA« »PAD­LIM« »BE­LA KRA­JI­NA« »PRO­TI MOR­JU«
PE­SAN­TE, MOL­TO ADA­GIO PRES­TO LAR­GO, MA­ES­TO­SO
TRAN­QU­ILO

Dopolni posamezne glasbene pojme.

• pesante – težko • presto hitro

• molto tranquilo – zelo mirno • largo široko in počasi

• adagio počasi • maestoso veličastno

Marijan Kozina je bil prvi skladatelj slovenske filmske glasbe.

Naslovi filmov: Na svoji zemlji, Srečno, Kekec ...

36
 Danilo Švara
o Švara
n il
• Da

Da­ni­lo Šva­ra je bil pi­anist, pe­da­gog, di­ri­gent in skla­da­telj. V nje­go­vi ope­ri

Slo­vo od mla­dos­ti najdemo utrinke iz živ­lje­nja pes­ni­ka Fran­ce­ta Pre­šer­na.
Lib­re­to za ope­ro je na­pi­sa­la Lju­ba Pre­nner, ki je v be­se­di­lo vtka­la tu­di ci­ta­te
Pre­šer­no­vih pes­mi.

Pri slo­ven­skem je­zi­ku si spoz­nal ob­dob­je, v ka­te­rem so ži­ve­li:

Fran­ce Pre­še­ren, An­drej Smo­le, Ma­ti­ja Čop in Mi­ha Kas­te­lic.

• Kak­šen po­men ima­jo ti mož­je v slo­ven­ski zgo­do­vi­ni ozi­ro­ma li­te­ra­tu­ri?

Opozorili so na enakopravnost slovenskega jezika z drugimi evropskimi jeziki.

Vse­bi­na opere.

Na Veliko soboto so bili na trgu po maši zbrani ljubljanski meščani, med njimi Andrej Smole, Matija Čop
in Miha Kastelic. Ker je bilo takrat v navadi, da so moški obdarili dekleta s pomarančami, jih je Andrej
Smole veselo poklanjal. Takrat je prišla iz cerkve še Primičeva Julija. Mimo je prišel tudi France Prešeren ­
in izkoristil priložnost, da nagovori Julijo.

Ob po­slu­ša­nju na­sled­nje­ga od­lom­ka sle­di be­se­di­lu.

Prizor iz opere Slovo od mladosti
Pre­še­ren: T ak ka­kor hre­pe­ni oko čol­nar­ja
za­gle­dat’ vaj’­ni zvez­di, Dio­sku­ri,­
tak, dra­ga dek­li­ca, zvezd tvo­jih ča­kam!­
Ta­ko in bolj še ča­kam hre­pe­ne­če,­
oči za­gle­dat’ tvo­jih svet­le žar­ke.

Ju­li­ja:  e, ne, ne smem! Ma­ti je rek­la mi,

N
da ko­mur pros­tost je zla­ta,­
na svo­je naj po­gle­de skrb­no ču­je,­
skoz te se na­ša pa­met pre­ma­gu­je,­
oči od­pro lju­bez­ni dur’ in vra­ta.

Pre­še­ren:  Oči od­pro lju­bez­ni dur’ in vra­ta,

bi­la sta men’ mi­ru oče­sa ta­ta.­
V sr­ce mi pad­la iskra je ognje­na,­
od dveh oče­sov čis­te­ga pla­me­na,­
ki ugas­nit’ se ne da z moč­jo no­be­no.

• Po­ime­nuj žen­ski in moš­ki glas, ki je iz­va­jal zvoč­ni pri­mer. Sopran in tenor.

55. D. Šva­ra: PRVO DEJANJE iz opere Slovo od mladosti (odlomek)

37
 Po­go­vor med Ju­li­jo in Pre­šer­nom sta zmo­ti­la Ju­li­ji­na ma­ti in bo­do­či že­nin Sche­uchen­stu­el, ki sta
Ju­li­jo od­pe­lja­la. Pre­še­ren in nje­go­vi li­te­rar­ni pri­ja­te­lji so se še na­prej zba­da­li in mod­ro­va­li. Mi­ha Kas­te­
lic je za­čel pri­po­ve­do­va­ti ba­la­do o le­pi ljub­ljan­ski dek­li­ci Ur­ški in po­vod­nem mo­žu, ki je še da­nes pri­
ljub­lje­na in po­zna­na kot Pre­šer­no­va pe­sem Po­vod­ni mož.

Po­slu­šaj od­lo­mek ope­re iz 2. de­ja­nja, ki je po­ve­zan s ple­som.

Danilo Šva­ra: SLO­VO OD MLA­D OS­TI, ba­la­da o Ur­ški

Pe­sem za­poj­te in jo za­ple­ši­te v rit­mu valč­ka.

Me­lo­di­ka pes­mi je eno­stav­nej­ša kot ne­ka­te­re dru­ge ari­je v ope­ri.

• Kaj je ho­tel skla­da­telj pri­ka­za­ti s ta­kim na­či­nom ob­li­ko­va­nja

glas­be (po­udar­ki, stac­ca­ti …)?
Šaljivost.

• Kaj po­seb­ne­ga si opa­zil pri or­kes­tral­ni sprem­lja­vi ba­la­de?

Veliko trobil, ki bogatijo zvočno podobo glasbe.

O drugih pomembnih slovenskih skladateljih iz tega obdobja

preberi v učbeniku.

56. D. Šva­ra: Balada o UrŠki iz opere Slovo od mladosti

38
2.2 NO­VA GLAS­BA

Po­slu­šaj zvočni posnetek:

• Katero zvrst glas­be si sli­šal? Vokalno-inštrumentalno glasbo.

• Opi­ši zna­čil­nos­ti iz­va­ja­nja obeh pev­skih zbo­rov. Prvi zbor poje t. i. VOKALIZO, drugi zbor je GOVORNI ZBOR.

• Ka­te­ra in­štru­men­tal­na sku­pi­na je iz­sto­pa­la? Tolkala.

• Opi­ši zna­čil­nos­ti di­na­mi­ke. Kontrastna.

S skladbo Depart za mešani zbor skladatelja W. Rihma, ki je na­sta­la le­ta 1988, za­če­nja­mo
ta­ko ime­no­va­no no­vo glas­bo ozi­ro­ma mo­der­no glas­bo.

Ustva­ri­mo tu­di sa­mi primer no­ve glas­be.

Iz­be­ri­mo raz­lič­na sred­stva in ustvar­jaj­mo.

a) Pri­mer z be­se­di­lom, ki mu do­da­mo raz­ne rit­mič­ne vzor­ce in ga im­pro­vi­zi­ra­no iz­va­ja­mo.

Bo­di zdrav, ve­se­li svet,
poln si sre­če in ra­dos­ti,
ra­da se ti po­ko­rim,
ti si vir lju­bez­ni in slad­kos­ti (del be­se­di­la iz Car­mi­ne bu­ra­ne).

b) Pri­mer z vo­ka­li, ki jih iz­va­ja­mo na raz­lič­nih vi­ši­nah in z raz­lič­ni­mi dol­ži­na­mi

c) Pri­mer z zvoč­ni­mi plosk­va­mi, v raz­lič­ni gos­to­ti in ja­kos­ti

č) Pri­mer z di­na­mič­ni­mi ozna­ka­mi:

pp
ff pp ff pp

d) Pri­mer z raz­lič­ni­mi li­ki, čr­ta­mi, spi­ra­la­mi, plosk­va­mi.

Ustva­ri­mo za­pis no­ve, dru­gač­ne par­ti­tu­re.

Zai­graj­mo z last­ni­mi in­štru­men­ti ali z orf­fo­vi­mi glas­bi­li, ustvar­ja­jmo šu­me, po­ke, kon­kret­ne
zve­ne in zvo­ke.

57. W. Rihm: DE­PART ZA ME­ŠA­NI ZBOR, go­vor­ni zbor in 22 in­štru­men­tov

39
 V 20. sto­let­ju se je v glas­bi izob­li­ko­va­lo ve­li­ko raz­lič­nih slogov in sme­ri.
Po­slu­šaj skladbo.

Oglej si od­lo­mek grafičnega za­pi­sa dru­ge sklad­be Atmospheres madžarskega skladatelja Georgea
Ligetija.

Po­jav, ko so med po­sa­mez­ni­mi to­ni akor­da ze­lo majh­ne raz­da­lje, pol to­na ali zvočni grozd
naj­več ce­li ton, ime­nu­je­mo clus­ter (zvočni grozd). Tak­šen po­jav je po­gost v
glas­bi 20. sto­let­ja.

Oglej si na­sled­nji not­ni za­pis.

Ar­nold Schön­berg: PRE­ŽI­VE­LI IZ VAR­ŠA­VE (od­lo­mek, t. 27-30)

Od­lo­mek je iz Schön­ber­go­ve kan­ta­te Pre­ži­ve­li iz Var­ša­ve, ki si jo spoznal v poglavju

Ekspresionizem in predstavniki.
Ka­dar iz­va­ja­lec go­vo­ri in po­je, ime­nu­je­mo to go­vor­je­no pet­je (Spräch­ge­sang).
Cikel pesmi Mesečnik Pierrot (Pierrot Lunaise) za glas in pet glasbil je napisan na enak način.
Skladatelj je združil značilnosti govora in petja. Želel je, da se besedilo dobro razume.

• Opiši še s svojimi besedami značilnosti izvajanja besedila, ki je govorjeno ali peto.

58. G. Li­ge­ti: AT­MOSP­HE­RES (od­lo­mek)

59. A. Schönberg: PREŽIVELI IZ VARŠAVE
40
Glas­ba 20. sto­let­ja po­zna tu­di dru­ge na­či­ne ob­li­ko­va­nja vo­kal­ne glas­be.
Prisluhni še enemu odlomku.

• Po­ime­nuj na­čin pet­ja? Govorjeno petje.

Ob po­slu­ša­nju zvoč­ne­ga pri­me­ra Sequenza III za ženski glas bo­di po­zo­ren na ob­li­ko­va­nje
pev­ki­ne­ga pev­ske­ga gla­su.

Ob tem si oglej še od­lo­mek iz par­ti­tu­re.

Be­se­di­lo: Give me a few words Prevod: Po­da­ri mi ne­kaj be­sed

for a wo­man za žen­sko,­
to sing a truth da za­po­je res­ni­co,­
al­lo­wing us ki nam da,­
to bu­ild a ho­use wit­ho­ut wor­ryng da si zgra­di­mo dom brez skr­bi­
be­fo­re night co­mes. pred noč­jo.

Zanimiv je zapis partiture, kjer je na eni not­ni čr­ti za­pi­san go­vor, na treh not­nih čr­tah go­vor ali
pet­je, na pe­tih pa na­tanč­no do­lo­če­ne vi­ši­ne.

Sklad­ba ve­lja za skraj­ni pri­mer rav­na­nja s člo­ve­ko­vim gla­som, v ka­te­rem se ra­zen pet­ja po­jav­ljajo
še go­vor, kri­ča­nje, še­pe­ta­nje in dru­ge mož­nos­ti pev­ske­ga ter go­vor­ne­ga iz­ra­ža­nja.
Skladatelji izbirajo za ustvarjanje glasbe različne tehnike.

60. A. Schön­berg: Mesečnik Pierrot (Pi­er­rot Lu­na­ire)

61. L. Be­rio: SE­QU­EN­ZA III za žen­ski glas
41
 Po­slu­šaj od­lo­mek iz ba­le­ta Pet­ruš­ka, ki ga je ustva­ril Igor Stra­vin­ski.

Igor Stravinski: PetruŠka

Dva kla­ri­ne­ta ig­ra­ta vsak v svo­jem du­ru, pr­vi v C in dru­gi v Fis.

Po­jav dveh to­na­li­tet hkra­ti ime­nu­je­mo bi­to­nal­nost, če pa jih na­sto­pi več, je to po­li­to­nal­nost.

V dru­gi po­lo­vi­ci 20. sto­let­ja so ne­ka­te­ri skla­da­te­lji na­mes­to not­nih zna­menj za­če­li upo­rab­lja­ti ta­ko
ime­no­va­no gra­fič­no no­ta­ci­jo. Po­glej ne­kaj pri­me­rov.

Lo­got­he­sis: Odysee Has­ha­gen: Cymbalon

Ka­yn: Galaxis, 90º kro­ga

• S strani 40 in 42 izpiši poudarjene besede in

jih smiselno poveži. Dobiš najpomembnejše
značilnosti nove glasbe.
Govorjeno petje.
Bitonalnost (pojav dveh tonalitet).

Politonalnost (pojav več tonalitet).

Grafična notacija.

62. I. Stra­vin­ski: PET­RUŠ­KA (odlomek)

42
2.3 JAZZ

Ob po­slu­ša­nju sle­di not­ne­mu za­pi­su. Pesem zapoj in zaploskaj.

Črnska duhovna: NO­BO­DY KNOWS

Pesmi ameriških črncev z duhovno vsebino New Swing Quartet

imenujemo spiritual. Poleg spirituala po­zna­mo
še gos­pel, work-song, blu­es.
Te pre­pros­te črn­ske me­lo­di­je so bi­le os­no­va za
raz­voj jaz­za.

Po­slu­šaj pri­mer zgod­nje­ga jaz­za.

• Ka­te­re in­štru­men­te si pre­poz­nal v sku­pi­ni,

ki je sprem­lja­la pev­ca?
Trobila in tolkala.

Lo­uis Arm­strong

Lo­uis Arm­strong, pe­vec in po­pu­la­ren tro­ben­tač, so­di med naj­več­je

glas­be­ni­ke jaz­za.

Blu­es je ljud­ska pe­sem ame­riš­kih črn­cev, ki pri­po­ve­du­je o nji­ho­vem

tež­kem živ­lje­nju po­me­ni tu­di pro­test pro­ti ras­ne­mu raz­li­ko­va­nju.
Nje­go­va po­seb­nost je »blue no­te«, otož­ni ton. V glas­be­nem smis­lu
po­me­ni to zni­žan tret­ji in sed­mi lest­vič­ni ton.

63. Črnska duhovna: NOBODY KNOWS

64. BA­SIN STRE­ET BLU­ES (Lo­uis Arm­strong)
43
 Zgo­do­vi­na blu­esa se­ga v 19. sto­let­je in po­zna ve­li­ko raz­li­čic, ki se raz­li­ku­je­jo po slo­gov­nih
zna­čil­nos­tih.

Ob po­slu­ša­nju sle­di not­ne­mu za­pi­su. Sku­paj s so­šol­ci me­lo­di­jo za­poj.

Lo­uis Arm­strong: MACK THE KNI­FE

• Opi­ši, ka­ko sta sklad­bo iz­va­ja­la so­lis­ta, pe­vec in tro­ben­tač.

Skladbo sta izvajala izmenjaje.

Eden iz­med os­nov­nih ele­men­tov jaz­za je im­pro­vi­za­ci­ja.

Os­nov­no te­mo za­po­je ali za­ig­ra so­list, sle­di­jo im­pro­vi­za­ci­je zbo­rov - cho­ru­sov.
Šte­vi­lo im­pro­vi­zi­ra­nih cho­ru­sov ni ome­je­no. Od­vis­no je od spo­sob­nos­ti
in­štru­men­ta­lis­tov in nji­ho­vih idej.

TEMA CHO­RUS CHO­RUS CHO­RUS CHO­RUS CHO­RUS CHO­RUS

Po­slu­šaj še ne­kaj pri­me­rov jaz­za. V uč­be­ni­ku naj­deš pre­gled­ni­co z naj­po­memb­nej­ši­mi slogi in av­tor­ji,
ki so bi­li naj­po­gos­te­je tu­di iz­va­jal­ci.

V rag­ti­mu Scot­ta Jop­li­na se ogla­ša za­ni­miv ri­tem.

Scot­t Jop­li­n

Scott Jop­lin: THE EN­TER­TA­INER

= sinkopa

Ri­tem iz­va­jaj s plos­ka­njem ali z rit­mič­ni­mi in­štru­men­ti.

65. Lo­uis Arm­strong: MACK THE KNI­FE

66. Scott Jop­lin: THE EN­TER­TA­INER (odlomek)
44
Prisluhni skladbi Bennyja Goodmana Get happy (Bodi srečen) in
spoznaj swing.

Ben­ny Go­od­mann

Benny Goodmann: GET HAP­PY

Ri­tem je eden naj­po­memb­nej­ših, pa tu­di naj­bolj za­ple­te­nih ele­men­tov jaz­za.

Oglej si ne­kaj rit­mič­nih sprem­ljav raz­lič­nih slo­gov.

Rag­ti­me in New Or­le­ans

Di­xi­land in Chi­ca­go

Swing

Be­bop in Co­ol jazz

Po­sku­si za­ig­ra­ti rit­me z last­ni­mi (plos­ka­nje, tles­ka­nje, to­po­ta­nje ...) in rit­mič­ni­mi in­štru­men­ti.

67. GET HAP­PY (Ben­ny Go­od­mann) (odlomek)

68. C. Par­ker: NOW’S THE TIM
45
 Jazz je moč­no vpli­val na umet­no glas­bo 20. sto­let­ja. Ne­ka­
o
te­re zna­čil­nos­ti naj­de­mo v vseh vrs­tah glas­be.
o g lasb
V svo­ja de­la so ga vple­ta­li šte­vil­ni skla­da­te­lji 19. in 20. tn
stoletja, kot so Antonin Dvořak, Igor Stra­vin­ski, n a ume
a
Pa­ul Hin­de­mith, Ernst Křenek in dru­gi. l i v jazz
• Vp

Ob po­slu­ša­nju sle­di not­ne­mu za­pi­su.

Ge­orge Gers­hwin: Sum­mer ti­me (Poletni čas)

Ge­orge Gers­hwin: Oh, I got plen­ty (Imel sem veliko)

­ e Gers­hwi­n
­ rg
G eo
Med naj­bolj zna­na de­la, v ka­te­rih se po­jav­lja­jo ele­men­ti jaz­za,
je ope­ra Por­gy and Bess ame­riš­ke­ga skla­da­te­lja Ge­or­gea Gers­hwi­na.
Skla­da­telj je o svo­ji ope­ri za­pi­sal: »Ko sem za­čel pi­sa­ti glas­bo,
sem skle­nil, da ne bom upo­rab­ljal ori­gi­nal­ne ljud­ske glas­be … ­
Za­to sem na­pi­sal svo­je spi­ri­tu­ale in ljud­ske pes­mi.«

Za­poj uspa­van­ko Sum­mer­ti­me ob sprem­lja­vi zve­ne­čih ploš­čic.

Pre­iz­ku­si­te se v im­pro­vi­za­ci­ji, naj­prej pe­sem za­poj­te, na­to naj
po­sa­mez­ni­ki im­pro­vi­zi­ra­jo (spre­mi­nja­jo tem­po, ri­tem, del­no
me­lo­di­jo …).

Prisluhni priljubljeni ariji iz opere Porgy in Bess z naslovom Oh, I got plenty (Imel sem veliko):

To je družbeno angažirana opera, ki govori o problematiki rasizma.

V pesmarici najdeš še poznano Gershwinovo skladbo I got rhythm.

69. G. Gers­hwin: Sum­mer ti­me (Poletni čas) iz opere Por­gy and Bess
70. G. Gers­hwin: OH, I GOT PLENTY iz opere Por­gy and Bess
46
2.4 MU­ZI­K AL

Pri­sluh­ni na­sled­nji me­lo­di­ji in sle­di not­ne­mu za­pi­su.

Andrew Lloyd Web­ber: ME­MO­RY (Spomin), odlomek iz muzikala Cats

Pre­vod: Ka­dar se na zemljo mrak spušča, hrepenenje me znova spet prevzame vsega,
saj kot luna, ki temno noč razsvetli mi, tvoja misel me dohiti.

Glas­be­no de­lo, v katerem se pre­ple­tajo spev­na glas­ba, pet­je, ples, go­vor, ime­nu­je­mo mu­zi­kal
(mu­si­cal). Od­lo­mek je iz mu­zi­ka­la Cats (Mač­ke) an­gleš­ke­ga skla­da­te­lja An­dre­wa Llo­yda Web­bra.
Fantom iz opere, Lasje, Zgodba z zahodne strani, Evita,
• Za­pi­ši še ne­kaj na­slo­vov mu­zi­ka­lov, ki jih po­znaš.
Jezus Kristus superstar …

Andrew Lloyd Web­ber je po­pu­lar­ni skla­da­telj mu­zi­ka­lov. Fan­tom v ope­ri da­nes ve­lja za ene­ga od
naj­bolj pri­ljub­lje­nih mu­zi­ka­lov, po njegovi predlogi je nastal tudi film.

Ugo­to­vi zna­čil­nos­ti me­lo­di­je, rit­ma, sprem­lja­ve. Scena iz muzikala

V katakombah pariške opere živi skrivnostno bitje, ki

obožuje mlado pevko Christine in ji želi pomagati k
dobri karieri. A za to sodelovanje izbere nenavadno pot.
Nekega dne jo ugrabi in jo odnese v svojo podzemeljsko
votlino. Christini uspe sneti masko, s katero se bitje
zakriva, in tako vidi iznakažen obraz. Čeprav je
prestrašena in zgrožena, pa jo kljub nasilni ugrabitvi
prevzame sočutje do tega iznakaženega človeka.
Medtem Christinin zaročenec skupaj s policijo najde
sled za fantomom. V podzemnem blodnjaku dvoran in
hodnikov vedno znova naletijo na ovire, ki jih postavlja
fantom. Christina je na koncu rešena, fantom pa se
spretno izmakne.

Po­slu­šaj du­et Chris­ti­ne in fan­to­ma.

Za­poj­te od­lo­mek iz Fan­to­ma.

S so­šol­ci in so­šol­ka­mi lah­ko od­lo­mek tu­di upri­zo­ri­te.

71. A. L. Web­ber: ME­MO­RY iz muzikala Cats

72. A. L. Web­ber: UVERTURA iz muzikala Fantom v operi
73. A. L. Web­ber: In sle­ep he sang to me, duet Kristine in fantoma iz muzikala Fantom v operi
74. A. L. Web­ber: NIGHT TIME SHARPPENS, arija iz muzikala Fantom v operi
47
 2.5 PO­PU­LAR­NA IN ZA­BAV­NA GLAS­BA

Pre­pros­te in pri­jet­ne me­lo­di­je, ki gre­do hit­ro v uho se po na­va­di hit­ro raz­ši­ri­jo med ljud­mi. Sprej­me­jo
jih za svo­je, saj jim ve­li­ko­krat po­me­ni­jo spros­ti­tev in za­ba­vo hkra­ti.
Sle­di sklad­bi po not­nem za­pi­su.

M. C. Freedman: Rock around the clock

Put your glad rags on, jan me han', We'll have some fun when the

clock strikes one. We're gon - na rock a - round the clock to - night, we're gon - na

rock, rock, rock, 'till the broad day - light. We're gon - na

rock fon - na rock a - round the clock to - night.

Ži­vah­ni ritmi in me­lo­di­je so se za­če­li po­jav­lja­ti v za­bav­ni glas­bi v petdesetih le­tih 20. sto­let­ja
in jih po­zna­mo pod skup­nim ime­nom rock‘n’roll.

Sku­paj s so­šol­ci lahko ob­li­kuješ z orf­fo­vi­mi in­štru­men­ti pre­pros­to rit­mič­no sprem­lja­vo.

El­vi­s Pre­sle­y
Po­slu­šaj sklad­bo, ki jo poje »kra­lj« roc­k ’n’rol­la El­vi­s Pre­sle­y.

O zna­čil­nih ob­do­bjih, slogih in o ne­ka­te­rih naj­bolj zna­nih

pred­stav­ni­kih pre­be­ri v uč­be­ni­ku.

Šest­de­se­ta le­ta je v pop glas­bi za­zna­mo­va­la sku­pi­na mla­dih fan­tov

iz Li­ver­po­ola, The Bea­tles. Nji­ho­va na­vi­dez­na ne­ure­je­nost, glas­ba,
slo­ne­ča na ki­ta­rah in bob­nih, se je hit­ro raz­ši­ri­la med mla­do ge­ne­ra­ci­jo
in ljud­mi sred­njih let. Glas­ba Be­at­lov je še da­nes po­pu­lar­na.

Prisluhni skladbi Let it be.

Spo­ro­či­lo v pes­mi je na­me­nje­no vsem mla­dim. »Ne pus­ti gla­ve vi­se­ti The Beatles v madih letih
in ne de­laj ne­um­nos­ti.« Pe­sem je na­sta­la v ča­su, ko je sku­pi­na sko­raj
raz­pad­la, v za­čet­ku le­ta 1969. Pa­ul je zlil v pe­sem vse svo­je ob­čut­ke
in kljub kri­zi v an­sam­blu je be­se­di­lo pes­mi op­ti­mis­tič­no in vzpod­bud­no.

• Za­pi­ši še ne­kaj na­slo­vov pes­mi Be­at­lov. Yesterday, Michelle …

75. M. C. Fre­ed­man: Rock around the clock

76. P. Anka: My way
77. Len­non/McCart­ney: LET IT BE
48 78. Tradicionalna: LA BAMBA
• Po­znaš iz­raz »folk glas­ba«? Je glasba ljudskega izročila, ki se razvija med ljudmi in se izrazito spremeni pri izvajanju.

Prisluhni zvočnemu posnetku.

• Kdo so bi­li iz­va­jal­ci? Pevci in orkester

Glas­ba, ki si jo sli­šal, spa­da v ob­dob­je folk glas­be. Pri­za­de­va­nja za ohra­ni­tev ljud­ske glas­be in ustvar­
ja­nje nje­ne po­do­be tra­ja ce­lo sto­let­je.

V uč­be­ni­ku po­iš­či ustvar­jal­ce in nji­ho­ve različice folk glas­be.

Pred­stav­ni­ci slo­ven­ske folk glas­be sta sku­pi­ni Ter­ra­folk in Ka­ta­le­na.

Katalena Terrafolk

Sku­pi­na The Rol­ling Sto­nes je za­če­la iz­va­ja­ti rock glas­bo The Rol­ling Sto­nes
z iz­raz­ito sprem­lja­vo bob­nov in ki­tar. Rock glas­ba je navzoča
v ob­dob­ju dru­ge po­lo­vi­ce 20. sto­let­ja. V tem ča­su se je raz­vi­lo ve­li­ko
raz­lič­nih oblik roc­ka. Po­iš­či jih v uč­be­ni­ku.

Po­slu­šaj zna­či­len pri­mer glam­roc­ka in sku­pi­no Qu­een.

Za­poj in zai­graj.

Prisluhni pri­meru reg­gae-dis­co glas­be.

F.Fa­ri­an/G.Re­yam/B.Do­we/T.McNa­ug­hton: BY THE RI­VERS OF BA­BY­LON, tra­di­ci­onal

Sku­pi­na Bo­ny M in nji­hov pro­du­cent so spre­me­ni­li pe­sem v hit 70. let 20. stoletja.

79. Bojan Cvetrežnik: Tri sestrice

80. Bija je FantiČes mlad (Babje leto)
81. J. R. Robertson: THE NIGHT THEY DROVE OLD DIXIE DOWN
82. Bob Dy­lan: The times they are a changin
83. The Rol­ling Sto­nes: SATISFACTION
84. Qu­een: WE ARE THE CHAM­PI­ONS
85. F.Fa­ri­an/G.Re­yam/B.Do­we/T.McNa­ug­hton: BY THE RI­VERS OF BA­BY­LON 49
 Poslušaj in zapoj.

Jo­že Pri­všek: MA­TI, BO­DI­VA PRI­JA­TE­LJA (odlomek) besedilo: Du­šan Vel­ka­verh

Jo­že Pri­všek

• Po­znaš pe­sem in iz­va­jal­ca?

Da.

Oto Pestner

Pe­sem je od­li­čen pri­mer iz slo­ven­ske za­bav­ne glas­be. S sošolci zapoj ob spremljavi orffovih glasbil.
Obrni na stran 92.

Bojan Adamič Jure Robežnik

Lojze Krajnčan Mojmir Sepe

• Zapiši naslove drugih primerov iz slovenske popularne glasbe.

86. J. Pri­všek: MA­TI, BO­DI­VA PRI­JA­TE­LJA

50
3. GLASBENA SEDANJOST V
SLOVENIJI

Dvajseto stoletje je pomenilo tudi v Sloveniji nadgradnjo tradicije 19. stoletja.

Slovenski skladatelji starejše in mlajših generacij so s svojimi deli uspešno
posegli tudi v evropska glasbena dogajanja. Nastalo je nekaj ustanov, ki uspešno
predstavljajo slovensko glasbo doma in po svetu.
 3.1 Generacije slovenskih skladateljev

ek Uroš Krek
ro š Kr
Spoznal boš nekaj del slovenskih skladateljev, •U
ki so ustvarjali in ustvarjajo še danes.

Oglej si kratek notni zapis začetka skladbe Uroša Kreka

in prisluhni posnetku.

Uroš Krek: Inventiones ferales

Violina.
• Kateri inštrument je igral solo?

Pavle Merkù

M erkù
vle
• Pa

Oglej si notni zapis naslednje pesmi in jo zapoj.

Pavle Merkù: ALI SIJAJ, SIJAJ, SONCE

Ilustracija: Z. Čoh

• Poznaš še kakšno slovensko ljudsko pesem s podobno vsebino? Zapiši njen naslov.
Sijaj, sijaj, sončece.

87. U. Krek: INVENTIONES FERALES (odlomek)

88. P. Merkù: ALI SIJAJ, SIJAJ, SONCE (odlomek)
52
Prisluhni skladbi, v kateri se pojavlja melodija iz pesmi.

Skladba je zapisana za godalni orkester in ima podnaslov Slovenska rapsodija za godala.

• Kaj pomeni beseda rapsodija? Skladbo s svobodno obliko in vsebino.

Slovenski skladatelji svojo glasbo ustvarjajo skozi različne glasbene oblike.

Poslušaj skladbo Jakoba Ježa z naslovom Do fraig amors (Prosim te, ljubljena).

ž
• Kako imenujemo glasbeno obliko za soliste, zbor in orkester?
ko b Je
•Ja
Imenujemo jo kantata.
Jakob Jež

Oglej si naslednje besedilo in preberi slovenski prevod.

DO FRAIG AMORS Prosim te, ljubljena,

ADIUVA ME! usliši me!
MA LOT MEIN ORS Ko moj konjič se stisni
NA MOI SERCCE na moje srce,
RENNT MIT GEDANCK ki vihrajočih misli
FRAU, PÜRATI. k tebi hiti.

• V katerem jeziku je zapisan izvirnik na levi strani?

V različnih evropskih jezikih.

• Si opazil med tujimi besedami kaj posebnega? Kaj?

Slovensko narečno besedo pürati.

nB ožič
•Darija
Darijan Božič
Prisluhni posnetku glasbe Darijana Božiča.

Darijan Božič: Koncert za trombon in orkester (odlomek)

• Kateri inštrument je igral solo? Pozavna ali trombon.

89. J. Jež: DO FRAIG AMORS (Prosim te, ljubljena)

90. D. Božič: KONCERT ZA TROMBON IN ORKESTER (odlomek)
53
 ič
Skladatelj Lojze Lebič je bil leta 1994 Prešernov nagrajenec. j ze Leb
Poslušaj eno izmed njegovih skladb s programsko vsebino z • Lo
naslovom Korant. Lojze Lebič

• Kakšna je bila glasba po značaju? Podčrtaj izraze, s katerimi bi jo označil:

živahna - mirna -razigrana - grozljiva - vesela - plesna - razdražljiva - pripovedujoča - nemirna - romantična ...

• Ali si prepoznal v glasbi lik kurenta?

Alojz Srebotnjak
jak
Tudi naslednja skladba govori o slovenski davnini. otn
Sreb
Poslušaj in poskusi prepoznati napev. • Al
ojz

• Si prepoznal napev?

Oglej si partituro začetka skladbe.

Alojz Srebotnjak: ANTIFONA, odlomek

91. L. Lebič: KORANT (odlomek)

54
• Je partitura zapisana na običajen način? Ne.

• Primerjaj zapis Antifone in Kozmopolita (str. 57)

Sledi notnemu zapisu naslednje skladbe Alojza Srebotnjaka.

• V kateri slovenski pokrajini plešejo plese, kakršnega si slišal? Primorska.

Alojz Srebotnjak: DANZA, odlomek iz Slovenice

3 2
• Izpiši taktovske načine: 4 4

3 - 2 - 3 -2 - 3 - 2

• Se metrični vzorec ponavlja ali si taktovski načini naključno sledijo?

Metrični vzorec se ponavlja.

Poslušaj še tretji del skladbe Canto funebre.

Skladatelj Alojz Srebotnjak je o skladbi napisal:

»V kompoziciji sem uporabil nekaj starih, morda najstarejših slovenskih ljudskih pesmi. Ta folklorni element je
vseskozi ohranjen v originalni obliki in postavljen v nov zvočni prostor, v različnih barvnih kombinacijah in z
različno dramaturško funkcijo ...«

Lojze Lebič, Jakob Jež, Darijan Božič in Alojz Srebotnjak so zagovorniki novih glasbenih smeri
in so se združili še z drugimi skladatelji v t. i. glasbeno skupino Pro musica viva (Za živo glasbo).
Skladatelji skupine so še: Ivo Petrič, Milan Stibilj, Igor Štuhec in Kruno Cipci.

92. A. Srebotnjak: ANTIFONA iz Slovenice (odlomek)

93. A. Srebotnjak: DANZA iz Slovenice (odlomek)
94. A. Srebotnjak: Canto FUNABRE iz Slovenice (odlomek) 55
 Fe guš
Na prehodu v 21. stoletje se uveljavljajo
imiljan Maksimiljan Feguš
še drugi skladatelji. •M
aks

Poslušaj stavek iz Suite skladatelja Maksimiljana Feguša.

Maksimiljan Feguš: SUITA. 3. stavek

Foto: Stanko Rolando

• Kako imenujemo sestav petih trobil? Trobilni kvintet

Danes v Sloveniji deluje še veliko skladateljev: Alojz Ajdič, Jani Golob, Aldo Kumar,
Pavel Mihelčič, Maks Strmčnik, Uroš Rojko in drugi.
te
a ž Sve
Primere današnjih družbenih dogajanj najdemo v delih m
• To
skladatelja Tomaža Sveteta.
Tomaž Svete
Prevod samospeva Kozmopolit:
Kozmopolitu tako dišijo sveže ocvrti dunajski zrezki,
da je sklenil za vedno ostati na Dunaju.
Zdaj pa vsako opoldne in vsak večer je samo dunajske zrezke!
Tako postane nacionalist!
Pravijo, da če na Dunaju ne bi imeli
tako sveže ocvrtih zrezkov,
bi mož najbrž še danes bil kozmopolit.

Beseda kozmopolit pomeni, da je nekdo svetovljan, da tako rekoč nima

svoje domovine. Beseda nacionalist pa je večpomenska: ohranjanje
nacionalnega pesemskega bogastva, oblikovanje odnosa do nacionalne
glasbe itd.; lahko pa pomeni človeka s pretirano lastno večvrednostjo
oziroma večvrednostjo naroda, ki mu pripada.

• Za kakšen tip nacionalista gre v Januševi pesmi? Svojevrstna, ki mu je dovolj le dunajski zrezek.

• Zaradi česa se je kozmopolit spremenil v nacionalista? Zaradi dunajskega zrezka.

• Podčrtaj izraze, s katerimi boš označil vsebino pesmi:

resna – tragična – šaljiva – posmehljiva – pripovedna – kritična – poetična – komična ...

95. M. Feguš: SUITA za trobilni kvintet (3. stavek – odlomek)

56
• Dodaj še kak svoj domislek, s katerim bi označil pesem:

V literarni umetnosti imenujejo pesmi, kakršna je Januševa, satira. Poišči razlago.

Poslušaj, kako je to besedilo uglasbil skladatelj Tomaž Svete.

Tomaž Svete: KOZMOPOLIT

Oglej si partituro in ugotovi:

• Za kateri izvajalski sestav je glasbe napisana?

Za glas bas-bariton in klavir.

• Kdo je napisal besedilo?

Gustav Januš.

• Komu je skladba posvečena?

Gospodu Feliksu J. Bistru.

• Kdo je skladbo izdal?

Koroško mladje v Celovcu

96. T. Svete: KOZMOPOLIT

97. V. Žuraj: TANGO
57
 Pri nas deluje tudi društvo za spodbujanje nove glasbe, imenovano Muzina. S svojimi glasbenimi
deli se uveljavlja pri nas vedno več skladateljev in skladateljic: Brina Jež Brezavšček, Larisa Vrhunc,
Peter Šavli, Ambrož Čopi, Damjan Močnik in drugi.

V generacijo mladih glasbenih umetnikov na Slovenskem

o Žuraj
sodi tudi Vito Žuraj. Tango je njegova skladba, ki je nastala • Vi
t
leta 2000 in izraža temperament glasbe Latinske Amerike.
Vito Žuraj
Prisluhni skladbi.

• Kdo izvaja skladbo?

Pianist (klavir).

• Zapiši nekaj izrazov lastnih občutkov, ki si jih doživel ob poslušanju.

V generacijo najmlajših skladateljev pri nas sodijo: Rok Golob

Rok Golob, Tadeja Vulc, Damjan Močnik.

• Zapiši še druge skladatelje.

58
3.2 USTVARIMO SVOJO MODERNO SKLADBO

Navodilo

V berilu poišči zgodbo z veliko ločili. Prebiraj tiho, ločila in veliko začetnico pa izvajaj tako, kot je
zapisano v tabeli.

LOČILO USTVARJANJE Z LASTNIMI GLASBILI

velika začetnica vstani in takoj sedi
pika ploskaj
vejica udari z obema rokama po kolenih
klicaj zakriči: juuuh
narekovaj spodaj tleskni (s prsti)
narekovaj zgoraj žvižgaj
vprašaj na zlog A zapoj
dvopičje tleskaj (z jezikom)
podpičje udari (z roko po mizi)
pomišljaj na zlog U izvajaj glissando navzdol

Predstavitev lahko posnameš kot zvočni primer.

T. Konwicki:
flAlina!« je zavpil na vso moË.
Odmev se ni vrnil. Ob strani je med debli obstal mesec z otipljivo
Vitkov ljubezenski
81 pripetljaj
izrisanim zemljevidom kopnega in skrivnostnih morij, mesec, ki je bil v
(odlomek iz Berila 9)
tistih letih πe zaËetek onega sveta, prvi klin na poti v veËnost, oko Go­
spoda Boga.
flLjubim!« je zakriËal Vitko.
Prestraπil se je lastnega glasu in pogledal v stran. Toda niË se ni zgo­
dilo. Dolina je tudi spala. Nad njo pa je gozd æebral oËenaπe.
flLjubim! Me sliπiπ?« æebráti (ekspr.) ‡ hitro in
Takrat se je naenkrat pognal naprej, kot da bi hotel podreti vse in enoliËno moliti ali govoriti

vsakogar. Letel je z glavo naprej navzdol, noge pa mu niso veË mogle

dohajati telesa; rad bi πe enkrat nekaj zavpil, ker je æe odprl usta, toda
prav takrat mu je zaprlo pot staro javorovo drevo.
Prebudila ga je toplota v roki. Kot da bi v dlani zajel vodo, ki se je
grela na soncu. Toda to je bil pes, ki mu je lizal roko, ker mu je tako
privlaËno diπala. Vitko je sedel na mokro listje. Nagonsko se je prijel za
Ëelo. Otipal je veliko vroËo buπko, oblepljeno s krvjo.
flSi ti, Rex?« je dremavo vpraπal.
Pes je poskoËil, ga objel s prednjima tacama in mu polizal Ëelo.
flZakaj vohuniπ za mano?«
SkoËil je na noge, toda nenadoma zaËutil slabost. Sklonil je glavo in
razklenil roke, toda bruhati ni mogel.
flNajbræ sem znorel, kajneda, Rex?«
Napotil se je navzdol, proti ulici. Zagledal je jarek, zagledal motno
vodo. Zajel je v obe dlani straπanski mraz in si ga pljusknil v Ëelo.
flTaka krava, tako dolgoËasna krava! Zakaj letam ponoËi za njo kot
idiot? Trenutek, trenutek, kaj sem hotel? Aha, najbræ razum, intelegenca,
obvladovanje æivcev, jasno zaznaËeni cilji, nobenih zadrækov, smrt me­
hkuæcem!«
Pes se je ustavil na ploËniku. Ni ga nameraval veË spremljati. Vitko
se je s teæavo obrnil.
flReci ji, reci ji, ampak, kaj naj ji sploh reËeπ?« se je spet potipal po
glavi in zajeËal. flBolje bo, da ji niË ne reËeπ. Kar je bilo, je minilo, poza­
bimo. Ona je samo privid.«
Pes je molËal. Ni mu bilo mar, da ga Vitko ni opazil. Nekje spodaj je
od naduhe umiral tovorni vlak. 59
flJe,« je ponovil Vitko. fl»eprav mogoËe tudi ni. Kdo pa naj bo kriv
 3.3 MOJ STIK Z GLASBO
a
i z vok
s nik
• pr
eno
Velik izbor resne, zabavne in narodnozabavne glasbe nam
vsakodnevno ponujajo različni prenosniki zvoka.

• Kateri prenosnik zvoka si najraje izbereš za poslušanje glasbe?

ali
• fe
stiv

Glasbi lahko sledimo in jo v živo poslušamo na koncertih, festivalih in drugih glasbenih prireditvah.

• Naštej nekaj festivalov resne in zabavne glasbe, ki se odvijajo v Sloveniji.

Poletni festival Ljubljana

Festival stare glasbe v Brežicah, Radovljici

na šola
asbe
• gl

Vsakdo izmed nas rad posluša glasbo po svojem izboru. Če pa želiš glasbo tudi izvajati, moraš
pridobiti globlja glasbena znanja.

• Kje lahko pridobiš temeljito glasbeno izobrazbo?

Osnovno v OŠ
Temeljito v GŠ

lci
arja
ustv
• po

Doživeto sprejemanje in občudovanje glasbe nam omogočajo tudi njeni izvajalci,

t. i. reproduktivni umetniki. Pri nas deluje mnogo poustvarjalcev umetne, zabavne in
narodnozabavne glasbe.

60
Poustvarjalci umetne glasbe

• Nekatere izmed njih pošiči v dnevnem časopisju ali na spletnih straneh.

Dubravka Tomšič Srebotnjak Trio Lorenz Tone Potočnik

Simon Robinson Marko Letonja Uroš Lajovic

Poustvarjalci zabavne in narodnozabavne glasbe

• Posameznike ali skupne poišči na spletnih straneh, plakatih ...

Vilko in Slavko Avsenik Lojze Slak

Modrijani

61
62
PESMARICA 9

63
 Polka
polka je ukazana
je ukazana
(slovenska ljudska:
(gorenjska Gorenjska)
ljudska)

prir. Ivan Vrbančič

prir. Ivan Vrbančič
#
& # 43  . .
œ œ œ œ œ œ œ œ œ
œ œ œ
Glas

1. Pol - ka je uka - za - na, tla so na - ma - za - na:

2. I - gra je uka - za - na, tla so na - ma - za - na:
3. Fan - tje, de - kli - či vi, bas že hu - do ren - či:
4. Pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm -
# œœœ œ
Zvončki & # 43 œ œ œ œ œ œ Œ œœœ œ œœœ œ œœœ œ

## 3 Œ Œ Œ Œ Œ
& 4    
Ksilofon
œ œœœ œ œ
#
& # 43 Œ Œ
 œ  œ
œ œ œ œ  œ  œ
Ksilofon

Tamburin  43 Œ œ œ œ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ

Boben  43 œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ

#
7

& # œ  œ  œ. j
œœ œ
Œ
œ œ œ œ œ œ
œ
1. Hoj hej, hoj hej, ka bo pa zdej? Za - hva - ljen bod’, lju - bi moj

ΠLju - bi - ca,
2. Hoj hej, hoj hej, pod se o - grej! To - la - ži se, lju - bi moj

ΠLju - bi - ca,
3. Hoj hej, hoj hej, kri se raz - grej! uda - ri v÷ro -
4. Hoj hej, hoj hej, kri se raz - grej! daj mi ro -
#
& # œœœ œ œœœ œ œ.
j
œœ œ
Œ Œ  œœ  œ
œ
# œ œœœ
& #  Œ  Œ  Œ œœ Œ Œ œœœ œ

#
& #  œ œ
Œ Œ
 œ
 œ  œ  œ

 Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ

 œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ

64
 ## œ œ
13

& . œ Œ œ œ œ œ œ œ . œ Œ œ œ œ
Œ
1. zet, ki pri - šel si pi - ka - sto vzet! Je pi - ka - sta,

Œ
2. sin, saj ni - si e - di - ni tr - pin! Mo - ja je
Œ
3. ko, sko - či - va le hi - tro v÷ko - lo! Ro - ka naj
4. ko, da lju - biš me ve - dno zve - sto! Be - la kot

##
&  œœ œœ Œ œœ  Œ  Œ 
 œœ œœ Œ œœ  œœ

#
& # œœœœœœ œ Œ œ œœœœœ œœœ œ œœœœœœ œ Œ œ œœœ œ

#
& #  œ  œ  œ 
Œ Œ Œ
œ   

 Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ

 œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ

#
20

& # œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. j
œœ
1. li - sa - sta, še - pa - sta,
2. mu - ha - sta, si - tna, je -
3. ro - ke se tr - dno dr -
4. sneg si ti, rde - ča pa
ve - ga - sta, skri - njo pa pol - no
zi - ka - sta, tr - de pe - sti in
ži, li - ce pa naj od
ka - kor kri, v÷sr - cu si mo - jem
œ
Œ Œ
’ma suh’ - ga zla - ta.
ko - šče - nih je rok.
ve - se - lja ža - ri!
za - pi - sa - na ti.

#
& #  œœ  œœ  œœ  œœ  œœ  œœ œ
Œ Œ

# j
& # œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ Œ Œ

## Œ Œ
&
 œ  œ  œ  œ  œ  œ œ

 Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœ œ œ Œ Œ

 œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ

65
 vrtec ogradila bodem
Vrtec ogradila
(slovenska bodem
ljudska: Notranjska)
(notranjska ljudska)

#3 œœ
& 4 ( œj) œj œj œœ œœ Jœœ Jœœ c œœ œœ œœ Œ œj œj 43 œœ œœ œœ œJ Jœ c œœ œœ œœ Œ
1. Vr - tec o - gra - di - la bo - dem, rož -ce na - sa - di - la bo - dem,
2. Kaj boš rev - ca ti golj - fa - la, ni - si le - pa, ni - si za - la,
3. V Lju - bljan - ci so pa ta - ke, da i - ma - jo rin - čke zla - te,
4. Rož - ce v÷šo- pek bom po - vi - la, da bom o - kno o - kra - si - la,
5. Moj fan -tič pa po sve- tu ho - di, za klo - bu- čkom pu -šelc no - si,

# 3 œœ œœ 2 œœ œœ œœ œœ 3 œœ œ œœ
& .. œj œj 4 œœ œœ
J J 4 J J J J 4 œ
œœ œœ œœ
J J
Π..
1. vmes pa na - gelj, ro - žma - rin, da bom golj - fa - la fan - te ž÷njim.
2. grem skoz me - sta in va - si, pov-sod so le - pši, ka - kor ti.
3. da se sve - tjo ka - kor luč, da vi - djo fan - tje v÷tem-no noč.
4. zra -ven pe - la pe - smi - ce, pre - le - pe ka - kor pti - či - ce.
5. jaz pa sa - ma go - dr - nam, pa dru - ge fan - te ra - da÷i - mam.

66
 Nocoj, paoh,
nocoj, pa oh,nocoj
nocoj
(slovenska ljudska)
(ljudska)

prir. Jelka Veit

prir. Jelka Veit
#
& # 44 œ. j
œœ œ œ œ.
j
œœ œ .
œ . œ
Glas

1. No - coj, pa oh, no - coj, ko me - sec sve - til bo, bo

2. No jo - kaj, lju - bi - ca, ne bo - di ža - lo - stna, čez
3. Pre - ža - lo -stno sr - ce, ne bom ga vi - dla več, o
## 4 Πj j
Kljunasta
flavta & 4 œ. œœ œ . œ œ. œœ œ . œ

#
& # 44 œ
Œ œ Œ
œ
Œ Œ
œ
Œ Œ Œ Œ
œ œ œ œ œ
Ksilofon

#
Zveneče
& # 44 Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ
œ œ œ œ
ploščice

Triangel  44 Œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ

Paličke  44 Œ œœŒ œœŒ œœŒ œœŒ œœŒ œœŒ œœŒ œœŒ

# j
5

& # œ. œ œ œ œ œ. j Œ
. œ œ œ .
1. k÷me - ni lju - bi moj pri - šel je - mat slo - vo.
2. dol - gih se - dem let se bo - va vi - dla spet.
3. sam Bog ve - čni ve, kdaj se - dem let bo preč.
# œ j
& # œ. J œ œ . œ œ. œ œ œ . Œ

## Œ Œ Œ œ Œ Œ Œ Œ 
& œ œ œ œ œ
œ
# œœœ œ
& # œœœ Œ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œœœ Œ œ œ
œ
œ
 Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ

 œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ

67
 Oj,tataSOLDAŠKI
oj, vojaški boben
boben
(slovenska ljudska:
(gorenjska Gorenjska)
ljudska)

prir. Ivan Vrbančič

j r
prir. Ivan Vrbančič
j œœ œ .. œœ
& b 44 ∑  Œ ‰ j œœ ..  œ
Glas
œ œœ œœ œœ J R
J J
1. Oj, ta sol-- da
vo ja - ški bo - ben, ta bo
2. Oj, ta vo - ja - ška sa - blja, ta bo
3. Oj, ta ze - le - na tra - ta, ta bo
4. Oj, ti go-renj-ski fan - tje bo - do

& b 44 œ œ œ œ œ œ œ œ œ œœœ œœ œœ Œ    ..

. œœ
œ
œ œ œ
Ksilofon

4 œ œœœ œœœ œœœœœœ œ œ œ Œ œ œœœ œœ œ œœœ œœ

Mali boben  4

4 Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ
Činele  4

4 œ œ œ œ œ œ œ œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ
Boben  4

j œ j j r j
œœ ..
5

& b œœ ..  œœ œœ ..
# œœ œœ œ œœ .. j œ.
œ œ. œœ œœ œœ œœ J R # œœ
J J J J
1. me - ni vel’ - ki zvon. Oj, ta mi bo za - zvo - nil, ka - dar jaz u-
2. me - ni sve - tla luč. Oj, ta mi bo sve - ti - la, ka - dar jaz u-
3. me - ni za - dnji dom. Oj, tu - kaj bom po - či - val, ka - dar jaz u-
4. po - ko - pa - li me. Vsi bo - do me spre - mi - li na ze- le - ne

&b  .. Œ    .. Œ œœœ œœ 

. . œ 

 œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ

 Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ

 œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ

68
9
œœ œœ j r j r œœ j r j r
& b œœ  Œ œœ .. # œœ œœ .. œœ œœ n œ .. œœ œœ .. œœ
œ
J R J R J RJ R
1. m - rl bom. Bim bom bim bom bim bom, bim bom bim bom bim
2. m - rl bom. Cin cin ci - rin cin cin, cin cin ci-rin cin
3. m - rl bom. Bim bam bim bam bim bam, bim bam bim bam bim
4. trav - ni - ke. Di - re - di - re - di - dom, di - re - di - re - di -

& b   œœ œœ œœ œœ œœ Œ œœ œœ
  œ œ œ œ œ œ œ
 œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ Œ œ œ œ œ Œ

 Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ

 œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ

12
œœ j r j r œœ j j j j
& b œœ œœ .. # œœ œœ .. œœ œœ œ
nœ œœ œœ œœ  .. ‰ j
J RJ R J J J J œ
J
1. bom, bim bom bim bom bim bom, bim bom bim bom bim bom, oj,
2. cin, cin cin ci-rin cin cin, cin cin ci - rin cin cin, oj,
3. bam, bim bam bim bam bim bam, bim bam bim bam bim bam, oj,
4. dom, di - re - di - re - di - dom, di - re - di - re - di - dom, vsi

& b  œœ œœ œœ Œ  œœ œœ œœ Œ
œ œ œ  œ œ œ
 œ œ œ œ Œ œ œ œ œ Œ œ œœ œ œœ œ Œ

 Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ

 œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ

j r jœ
j œœ ..
15

& b œœ .. œœ œœ œœ  œœ œœ œœ .. œ
#œ œ œœ n  .. Œ
J J R J
1. ta mi bo za - zvo - nil, ka - dar jaz u-m - rl bom.
2. ta mi bo sve - ti - la, ka - dar jaz u-m - rl bom.
3. tu - kaj bom po - či - val, ka - dar jaz u-m - rl bom.
4. bo - do me spre - mi - li na ze - le - ne trav - ni - ke.

& b  


 Œ œœ
œ




 ..
. Œ

 œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ Œ 

 Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ œ Œ 

 œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ 

69
 oblaki so rdeči
(slovenska ljudska)

prir. Jelka Veit

70
 Puntarska
PUNTARSKA
(Mile
(Mile Klopčič)
Klopčič)

napev iz časa kmečkih uporov

#### 4 j
Odločno napev iz časa kmečkih uporov

& 4 œ. j œj j œj œj œ œ   œ. œ
œ œ œ
1. Le vkup, le vkup, u - bo - ga gmaj - na!
2. Le vkup, v÷po-sle - dnji boj, tla - ča - ni! He - ja, he -
3. Iz graj - skih kev-drov te - če vi - no,

#### j j œj œj œ
4

&  Œ œ œ œ œ œ œ 
1. Za sta - ro prav - do zdaj bo draj - na.
jo! 2. Se - daj se kme - čka gmaj - na bra - ni.
3. Za - žga - li gro - fu smo gra - šči - no.

#### j j
7

& œ. œ . Œ .. œ  œ œ 
  œ.
1. Zim - ze - len za klo - buk!
He - ja, he - jo! 2. Pu - ško, meč, ko - pje v÷dlan!
3. Grad go - ri, grof be - ži,

#### j j j j U
11
.. œ
1. 2.

& œ œ œ œ œ œ œ œ Œ œ
œ œ
1. Punt naj re - ši nas tla - čan - skih muk! čan - skih muk!
2. Bi - je za svo - bo - do se tla - čan. se tla - čan.
3. vi - no te - če naj, še te - če kri! te - če kri!

71
 oj, triglav, moj dom

Jakob Aljaž

72
 Flosarska
flosarska
Flosarska
(Jožef
(Štajerska Lipold)
ljudska; Jožef Lipold)
(Štajerska ljudska; Jožef Lipold)
Prir. Mira Prel
Allegro Prir. Mira
Prir. Mira Prel
Prel
## # 3 jj œjj œjj jj œjj œjj jj œjj œjj j
Allegro
j j j j j j j j j
œœj œ œ œj œjj œj œj œœj œœj œœj œœj œœj œœj
Glas
Glas & # 838
& œœ œ œ œœ œ œ œœ œ œ œœœ œ œ œ
1. Hi - ti - te tr - te vit, sneg se že z’lo ta - li vo - da s÷pla - ni - ne nam ja - dr - no
1. Hi - ti - te tr - te vit, sneg se že z’lo ta - li vo - da s÷pla - ni - ne nam ja - dr - no
2. Ve-zov-nik zde-lan, glej, rivc že na viš mo - li, flo - sar -ski stol se na fa - zah že
2. Ve-zov-nik zde-lan, glej, rivc že na viš mo - li, flo - sar -ski stol se na fa - zah že
3. Je - dli in pi - li za - do - sti smo že! Na flos! Jur - ko na pr - ve - ga, ti si mu
3. Je - dli in pi - li za - do - sti smo že! Na flos! Jur - ko na pr - ve - ga, ti si mu
4. Zdaj le od - ri - ni kak o - lje bo smu - ča - lo, da le kje spre - dnjik o - pi- knil na
## # 3
4. Zdaj le od - ri - ni kak o - lje bo smu - ča - lo, da le kje spre - dnjik o - pi- knil na
œ œœ œœ œœ œœ œœ œœ œœ œ ‰‰ œ œ
Zvončki
Zvončki & # 388 œœ œ œœ
& œ œ œ œœ œœ œœ œœ œœ œœ œœ
## # 3 jj ‰ ‰ j ‰‰ œjj ‰‰ ‰‰ j j ‰‰ œjj ‰‰ ‰‰ œjj ‰‰
œ œœj ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰
Ksilofon
Ksilofon & # 838 œ ‰ ‰
& œ œ œ
## # 3 ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰
Ksilofon
& # 388 œœ
& œœ œœ œœ œœ œœ œœ
œ œ œ
Ksilofon

 383 œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰
Triangel
Triangel 8 JJ JJ JJ JJ JJ JJ JJ
 338 ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ
Maracas
Maracas 8

## # j j j j j j
œœj œjj œjj j œœj œjj œjj œjj œjj ‰‰ ‰‰
8

œœj œ œ œœj œœj œjj œœj œœ œœj œœ

8
&
& # œœ œ œ œ œ œ œ œ
1. dol svr - ši; bo - mo zve - za - li, ur - no pe - lja - li, bra - tec, le hit!
1. dol svr - ši; bo - mo zve - za - li, ur - no pe - lja - li, bra - tec, le hit!
2. ko - ša - ti; de - ske so su - he, ko zim -ske mu - he, le tr - te dej!
2. ko - ša - ti; de - ske so su - he, ko zim -ske mu - he, le tr - te dej!
3. naj - bolj kos, Jož’ naj bo za - di, se še - le va - di, mla - da je kost!
3. naj - bolj kos, Jož’ naj bo za - di, se še - le va - di, mla - da je kost!
4. klec ne bo, za - dnik za - vi - raj, do - bro u - pi - raj, hum-plaj po žnur.
## # j j
4. klec ne bo, za - dnik za - vi - raj, do - bro u - pi - raj, hum-plaj po žnur.

& ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ j ‰‰ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ j ‰‰ ‰‰ œœ œœ j‰ ‰‰

& # œœ œœ œœj œœj œœ œœj ‰
## # jj ‰ j j j j j j
& œ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰ œœj ‰‰ ‰‰
& # œ ‰
## # ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰ ‰‰
& œœ œœ œœ
& # œœœ œœ
œ
œ
œœ œœ œ œ œ

 œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰ œœ ‰‰ ‰‰
JJ JJ JJ JJ JJ JJ JJ
 ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ ‰‰ œœ œœ œœ ‰‰ ‰‰
JJ

73
 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL
(slovenska ljudska)

prir. Ivan Vrbančič

74
 Al’ meboš
al’ me boškaj
kajrada
radaimela
imela
(slovenska ljudska)
(ljudska)

prir. Mira Prel

prir. Mira Perl
# j j œj j œj œj œ
Glas & 43 œj Jœ œ . œ œ œ œ œ
j œJ œ .
œ œ jœ
œ J
1. Al’ me boš kaj ra - da ime - la, ko bom no - sil su-knjo be - lo, sa- blji-
2. „Jaz bi te že ra - da ime - la, ko bi le si - ro - ta sme - la, pa mi
3. Kaj - ži - ca res ni ve - li - ka, pa sem fan - tič, kot se ši - ka. Čez en
4. „Jaz se že ne bom jo - ka - la, si bom raj - ši dru-z’ga zbra - la, ki bo
#3 Œ
Kljunasta/
Zvončki
flavtaflavta
Blok & 4 œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œj ‰ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ
# 
Metalofon & 43 Œ 

Œ 

Œ  Œ

Œ

#
Ksilofon & 43 Œ  Œ

Œ

Œ  Œ

Triangel  43 Œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ

Mali boben  43 Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ

# j j œj j r r j j j
5
œ
& œ. œ œ œ œ ‰ œj J œ œ œ œj œ œ œ œ ‰
1. co pri - pa - sa - no, pu - ški - co na - ba - sa - no?
2. mam’ - ca bra - ni - jo, ker i - maš premajhno kaj - ži - co.”
3. me - sec al’ pa dva boš za ma - - no jo - ka - la.
4. imel za - dost bla - ga, hi - ši - co pa v÷štu - ka dva.”
# j
& œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œj ‰ œ œ œ œ œ œ œ œ ‰
#   j
&  Œ Œ Œ œœ œœ ‰
  œ œ
# Œ Œ Œ j‰
&    œ œ

 Œ œ œ Œ œ œ Œ œ œ Œ œ ‰
J
 œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ Œ œ Œ

75
 Speivaj nama,katica
speivaj nama, Katica
(slovenska ljudska:ljudska)
(prekmurska Prekmurje)
prir. Ivan Vrbančič
prir. Ivan Vrbančič
# 6
Glas & #8 ∑ ∑ œ
j
œ œ œ
j
1. Spei - vaj na - ma,

## 6 œ
Zvončki & 8 œ œ œ œ œ œ œ œ œ ‰ œ œ œ œ œ œ

## 6 j j
& 8 œ œ œ œ œ œ ‰ œ ‰ ‰
Ksilofon
J œ œ

Metlica  68 ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ

Boben  68 œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰

## . j j j j
4

& .œ œ œ œ œ œ œ œ ‰ ‰
J J œ œ œ
1. Ka - ti - ca, ve - se - lo sr - ce naj - no!
2. ža - lost ta, da star - ga o - čo i - mam,
3. ža - lost ta, kaj bra - tje so mi vmr - li,
4. lü - bi ti, kaj ro - ba - čo ti ši - vlen,
5. sve - ti - lo, po ti be - li dne - vaj,

## .
& . œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ ‰
œ œ œ œ

## . j j
& .œ ‰ œ ‰ œ œ œ œ œ. œ ‰

 .. ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ

 .. œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰

76
 # j j j
7

& # œ œ œ œ
j
œ
j
œ œ œ œ œ œ œ
J
1. „Kak bi na - ma spei - va - la, od ža - lo - sti ne
2. drü - ga mo - ja ža - lost ta, da sta - ro ma - ter
3. štr - ta mo - ja ža - lost ta, da lü - bi mi od. -
4. no - tri ti za - ši - - jem son - ce, me - sec
5. me - sec de ti sve - - - to po ti tem - ni

# œ œ
& # œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ

#
& # œ ‰
œ
‰ œ ‰ œ ‰
œ
‰ œ ‰

 ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ

 œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰

# j j .. œj
10 1.–4. 5.

& # œ œ Œ. œ j
œ œ œ œ œ.
1. mo - rem. Pr - va mo - ja
2. i - mam. Tre - tja mo - ja
3. ha - ja. Ne÷i - di, doj - di,
4. zve - zde. Son - ce de ti
5. no - či.

#
& # œ œ œ œ ‰ œ œ œ œ œ œ .. j ‰ ‰
œ œ.

#
& # œ ‰ Œ. œ ‰
œ
‰ ..
œ. œ.

 ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ ‰ œ œ .. œ œ œ œ ‰

 œ ‰ œ ‰ œ ‰ œ ‰ .. œ ‰ œ ‰

77
 Slišala
slišalasem ptičko pet
sem ptičko pet
(slovenska ljudska)
(ljudska)

prir. Ivan Vrbančič

prir. Mira Prel
j r
2
&4   j
œ.
r j œj œ. œ œj œj
Glas
œ œ
1. Sli - ša - la sem pti - čko pet’, za -
2. De - kle pa - sla je ov - ce, za -
3. kaj te bom po - slu - ša - la, za

& 42 œ . œ œ œ œ. œ œ œ œ. œ œ
œ. œ œ œ
Zvončki

2  œœ Œ
& 4  
  œ
Zveneče
ploščice

2 Œ
&4  œ
 
Metalofon

2
Guiro  4 œ Œ  œ Œ 

j r j j r r
œ œj œ r j j œ œj Jœ œ œj œj
5

& œ. Œ j œ. œ.
œ œ. œ œ œ J
1. pe - la je ku - ku. K’te - ra mo - re nek’ to bit’, ki po - je tak le -
2. če - la zve - zde štet. Ra - da b’la bi zve - de - la, ke - daj bo tre - ba
3. nor - ca me i - maš, sem te dost’ - krat sli - ša - la, vem, kak - šen glas i -

& œ. œ œ œ Œ œ. œ œ œ œ. œ œ
œ œ. œ œ œ œ

&    œœ œœœ 

 œ 

&    œ œ 

 œ Œ  œ Œ  œ Œ

78
 r
‰ œj # œj. r œ œj œj œ œ Jœ Jœ œ œj œj œj
10
œ œ.
&œ œ œj J J J J J
1. po? To je go - to - vo ku - kav’ - ca, je moj’ - ga sr - ca lju - bi - ca.
2. umret. Zgla - si - la se je ku - kav’ - ca, prav ža - lo - stno za - ku - ka - la. Ku -
3. maš. A ku - kav’ -ca je ku - ka - la, na ve - ji se je gu - ga - la.

&œ ‰ œj j ‰ j ‰ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ
œ œ

&  #  

 #  œœ œœ

&    œ œ

 ∑ œ Œ ∑ œ Œ ∑

r
& œj. œ œj œj œ œj œj œ œj œj ‰ œj .. œ
15
j œ.
1. 2.

œ. œ Œ
R R J
ku, ku-ku, ku - ku, ku-ku, ta - ko je ku - ka - la. Ku - la.

& œ. œ œ œ œ œ œ œ. œ œ Œ .. Œ
œ. œ œ œ

&     .. œ Œ

  œœ

&   .. Œ
  œ

 œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ .. ∑

79
 Pobelelo pole
pobelelo pole
(slovenska ljudska: Bela krajina)


prir. Jelka Veit
q= prir. Jelka Veit
j r j j j r j j
Glas & 44 œ . œ œ œ œ œ œ œ œ Œ œ. œ œ œ œ œ
1. Po - be - le - lo po - le ov - ca - ma, po - be - le - lo po - le,
2. Ne i - ma - le ov - ce čo - ba - na, ne i - ma - le ov - ce,
3. Več ma -le - no de - te Ja - ko - ve, več ma - le - no de - te,
4. Čo - ban-če je le - glo, za - spa - lo, čo - ban-če je le - glo,
5. Si - noč so mi do - šle vi - le tri, si - noč so mi do - šle,
6. Pa so me - ni sr - ve va - di - le, pa so me - ni sr - ce,

& 44 œ œ œ
œ œ œ
œ œ œ
œ œ œ
Sopranski
zvončki

Altovski
zvončki & 44 ∑ ∑
œ. œ œ œ œ œ
& 44 Œ Œ ‰ j Œ Œ ‰ j Œ Œ ‰ j
œ œ œ œ œ œ
Altovski
metalofon

Altovski
ksilofon & 44 œ œ œ œ œ œ œ
œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ

Triangel  44 ∑ œ Œ  ∑

r j j
& œj. œ œ œ œ
4

œ œ Œ œ œ œ œ. ‰
œ œ
1. po - be - le - lo po - le ov - ca - ma, ov - ca - ma.
2. ne i - ma - le ov - ce čo - ba - na, čo - ba - na.
3. več ma - le - no de - te Ja - ko - ve, Ja - ko - ve.
4. čo - ban če je le - glo, za - spa -lo, za - spa - lo.
5. si - noč so mi do - šle vi - le tri, vi - le tri.
6. pa so me - ni sr - ce va - di - le, va - di - le.

& œ œ œ œ
œ œ œ
œ œ 
œ
& œ. œ Œ Œ
œœ œ œ œ œ œ œ œ œ
& Œ Œ ‰ j œ Œ Œ ‰ j Œ ‰ j
œ œ œ œ œ œ
& œ œ œ œ œ œ œ œ
œ œ œ œ œ œ œ œ

 ∑ œ Œ  œ Œ 

80
pomlad se meni luštno zdi
(slovenska ljudska)

prir. Mira Prel

81
 Nobody
nobody knows
(ameriška ljudska)

4 j j œj œj œ  j
b
& 4 œ j œ œ j
œ œ œ. œ œ œ œ œ .
No - bo - dy knows the trou-ble I see, no - bo - dy knows but Je - sus.

j j j j j
5

&b œ œ j œ œ œ œ  œ. œ œ œ œ œ
œ œ. 
Some -
No - bo - dy knows the trou - ble I see, Glo - ry, hal - le - lu - jah!
Oh

&b œ œ œ œ œ œ    . œ
times I’m up, some - times I’m down, oh yes, Lord; some -
ev’ - ry day to you I pray, oh yes, Lord. For

13

&b œ œ œ œ œ œ œ œ œ   w
times I’m al - most to the groun’: oh yes, Lord!
you to drive my sins a - way, oh yes, Lord!

82
 Dacitira
da citira kafölova
Kafölova
(slovenska ljudska:
(rezijanska Rezija)
ljudska)

prir. Ivan Vrbančič

prir. Ivan Vrbančič
#3
& 4 ∑ 24 ‰ j œj œj 43 œ œ œ œj 42 œj œj œj œj 43 œ œ œj œj 42
Glas
œ J
1. Da ci - ti - ra Ka - fö - lo - va, da ci - ti - ra Ka - fö - lo-
2. Ka-ko na to - žno ci - ti - ra, ka - ko na to - žno ci - ti -
3. Na-ma -ra ve - det pa o - na, na-ma-ra ve - det pa o -
4. Da li - pa me tu÷u ba -lo ne, da li - pa me tu÷u ba - lo
5. Ka ne mi šla nu÷u - bi - ža - la, ka ne mi šla nu÷u bi - ža-
6. Na ma bi šla za bri-ka - ve, na ma bi šla za bri-ka-
#
42 ‰ J œ œ 43 œ œ œ œ
œ
42
œ
43
œœœœœ
Zvončki & 43 ∑ œ 42
#
Ksilofon & 43 ∑ 42 œ œ œ œ 43 œ œ œ œ œ œ 42 œ œ œ œ 43 œ œ œ œ œ œ 42
#
Ksilofon & 43  œœ 42 œ œ 43  œœ
2
4 œœ œœ 43  œœ 42
 œ œ  
 43 ‰ œ œJ œ œ 2 3 2 3 œ œ 42
Tamburin 4 œœœ 4 ‰ œ œJ œ œ 4 œ œ œ 4 ‰ œ Jœ

Pavke  43 œ Œ Œ 42 œ Œ 43 œ Œ Œ 42 œ Œ 43 œ Œ Œ 42

#
& 42 œ . œ 43 œ œ . œr 42 œj œj œj œ 43 œ j
œ œ . œ œj 42 œ .
6

œ ‰
J J J
1. va, da ci - ti - ra Ka - fö - lo - va.
2. ra, ka - ko na to - žno ci - ti - ra.
3. na, na - ma - ra ve - det pa o - na.
la - la - la, le - lu - lu,
4. ne, da li - pa me tu÷u ba - lo ne.
5. la, ka ne mi šla nu÷u - bi - ža - ža.
6. ve, na ma bi šla za bri- ka - ve.
#
& 42 œ œ œ œ 43 œ 42
œ œ
43
œ œ œ
œ œ œ œ 42 œ . ‰

#
& 42 œ œ œ œ 43 œ œ œ œ œ œ
2
4 œ
œ œ œ
3
4 œ œ
œ œ œ œ
2
4 œ œ œ
j‰

#
& 42 œ œ 43  œœ 42
œœ œœ 43  œœ 42
œœ
Œ
œ œ  
 42 œ œ œ 43 ‰ œ Jœ œ œ 42 œ œ œ 43 ‰ œ œ œ œ 42 œ œ œ
J
 42 œ Œ 43 œ Œ Œ 42 œ Œ 43 œ Œ Œ 42 œ Œ

83
 Majol’ka bod’pozdravljena
majol’ka bod’ pozdravljena
(slovenska ljudska)
(ljudska)

prir. Jelka Veit

prir. Jelka Veit
#2 j j j j j j j j j j j j j j j j j œ j
& 4 œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œœ œœ
J
Glas

1. Ma - jol’- ka bod’ po- zdrav-lje - na, ker
2. Od zu - naj le - po pi - sa - na, od
3. Ker vin - ce ra - di i - ma- mo, ma
4. Le pri - mi jo za ro - če, naj
5. Tud’ so - sed naj še pi - je, da
z÷vin-cem si pri - prav-lje - na.
zno-traj vin -ca štri-ha - na.
- jol’-či - co šti - ma - mo. Ma - jol’ - ka, ma -
te - če, ka-kor ho - če.
slad - ko vin - ce uži - je.

#2 ‰ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ
œ
Zvončki & 4 œ œ

#2 ‰
& 4 œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ . œ. œ œ. œ œ. œ
œ œ
Ksilofon

2
Maracas  4 ‰ œ ‰ ≈œ œ
R
‰ ≈œ œ
R
‰ ≈œ œ
R
‰ ≈œ œ
R
‰ ≈œ
R
Tamburin  42 ‰ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ

Triangel  42 ‰  ∑  ∑ 

# œœ œœ œœ œj œœ œœ œj œœ œœ j œ j œœ œœ œœ . œr œœ œœ
& œœ œœ
6

J J J œ J J œ J J œ œ œœ œœ J J J. œ J J œœ ‰
J
jol’ - ka, ma - jol’ma- jol’ma - jol’- či - ca, ma - jol’ - ka, ma - jol’ - ka, ma - jol’ ma- jol’-či - ca.

# œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ
œ
œ œ œ œ œ œ œ œ œœ œœ œ
J
& œ œ œ

# j
& œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œœ

 œ ‰ ≈œ œ ‰ ≈œ œ ‰ ≈œ œ ‰ ≈œ œ ‰ ≈œ œ ‰ ≈œ œ ‰
R R R R R R
 Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ Œ œ
J
  Ÿ œ.
 ∑ ∑ ∑

84
MY WAY
(P. Anka)

J. Revaux in C. Francois

85
 LET IT BE
(J. Lennon/P. McCartney)

prir. Jelka Veit

86
87
 WE ARE THE CHAMPIONS
(F. Mercury)

F. Mercury

88
 BY THE RIVERS OF BABILON
(F. Farian, G. Reyam, B. Dowe, T. McNaughton)

prir. Jelka Veit

89
90
91
 MATI BODIVA PRIJTELJA
(Glasba: J. Privšek, besedilo: D. Velkavrh)

prir. Jelka Veit

92
93
 SUMMERTIME
(G. Gershwin)

G. Gershwin

94
KO SPIM, ON POJE MI
(odlomek iz Fantoma)

Andrew Lloyd Webber

95
 VEČER NA ROBLEKU
(Vilko in Slavko Avsenik)

prir. Jelka Veit

96