20. STOL.

SLOVENSKO SLIKARSTVO IN
KIPARSTVO
 Od impresionizma naprej sledijo razvoju modernizma v zahodni Evropi.
 Abstrakcija se uveljavi šele v 60. letih.
 Barvni realizem
 Ekspresionizem - odgovor na izkušnjo prve svetovne vojne. Opazimo
deformacijo oblike, močno čustveno izraznost. Prisotno je zavzemanje za
duhovno prenovo.
 Nova stvarnost – odslikava predmetni svet okrog sebe. Čiste forme,
funkcionalnost. Zavračajo subjektivnost in čustvenost ekspresionizma. Vpliva
na razvoj socialističnega realizma.

EKSPRESIONIZEM IN NOVA STVARNOST

FRANCE KRALJ: Umetnik

 Vodilna osebnost ekspresionizma in nove stvarnosti.

FRANCE KRALJ: Rodbinski portret, Kmečki in mestni otroci

TONE KRALJ: Zadnja večerja
 Monumentalni realizem.
 Odraz takratne dunajske in evropske umetnosti.
 Mehka secesijska linija prevladuje
 Motivi upodobitev so ekspresivno simbolični.

TONE KRALJ: Avtoportret z ženo, Jaz in moja žena

 Olje na platnu

TONE KRALJ: Kmečka svatba

VENO PILON: Portret Marija Kogoja

VENO PILON: Portret očeta

VENO PILON: Tihožitje s hruško

VENO PILON: Kruh

BOŽIDAR JAKAC: Koncert

BOŽIDAR JAKAC: Ulica ponoči

AVANTGARDA IN NADREALIZEM
 Kratkotrajnost, omejenost na ozek krog ljudi.
 Avantgardni umetniki oblikujejo revijo Tank.
 Multimedijsko povezovanje vej umetnosti (likovnost, glasba, gledališče,
literatura) v umetniški dogodek.

AVGUST ČERNIGOJ: Portret Srečka Kosovela

 Utemeljitelj konstruktivizma
 Povezave z italijanskim futurizmom
STANE KREGAR: Večer v maju
 Nadrealistično slikarstvo.
 Abstraktno-nefigurativno slikarstvo
 Sakralna dela (barvna okna, freske, mozaiki, oltarne slike, bogoslužna
oblačila)

BARVNI REALIZEM
 Figurativna umetnost. Vračajo se k tradicionalnim ikonografskim temam.

GOJMIR ANTON KOS: Tihožitje z vinskim kozarcem

MIHA MALEŠ: Spomin na Benetke

 Ekspresionist v črti in fauvist v barvi.
FRANCE MIHELIČ: Ptujska gora
 Slikar, grafik in ilustrator

UMETNOST PO 2. SV. VOJNI

 Prehod v abstrakcijo v slikarstvu in kiparstvu.
 Modernistična figuralika in osebna izrazna likovna govorica avtorjev
 Informel

GABRIJEL STUPICA: Miza z igračkami

GABRIJEL STUPICA: Zmagoslavje flore

GABRIJEL STUPICA: Veliki svetli avtoportret

MARIJ PREGELJ: Pompejsko omizje
 Ekspresivno figuralno slikarstvo

MARIJ PREGEJ: Avtoportret

FRANCE MIHELIČ: Kvintet

 Fantastično slikarstvo

ZEDNKO KALIN: Otroške igre III

STANE KREGAR: Po žetvi

DRAGO TRŠAR: Človek v času in prostoru

JAKOB SAVINŠEK: Portret Mile Kačič

JAKOB SAVINŠEK: Spomenik Ivanu Tavčarju

SLAVKO TIHEC: Akvamobil / Kinetični objekt: križi

ZORAN MUŠIČ: Preprosta ograda

ZORAN MUŠIČ: Nismo poslednji

LJUBLJANSKA GRAFIČNA ŠOLA

 Med obema vojnama se skupina umetnikov intenzivno ukvarja z grafiko.
 Mednarodni grafični bienale v Ljubljani

RIKO DEBENJAK: Kraška kariatida

 Jedkanica
FRANCE MIHELIČ: Mrtvi kurent
 Lesorez

MIHA MALEŠ: Makedonke

 Monotipija

MARJAN POGAČNIK: Pomladna svečanost

 Jedkanica

LOJZE SPACAL: Kraški portal

 Lesorez
JANEZ BERNIK: Pismo
 Barvna jedkanica in akvatinta

NASTOP NEOAVANTGARD
 Umetnost se ne odvija samo v galeriji.
 Pomembni skupinski projekti happeningi in performansi.
 Skupina: Irvin kot retrogarda osemdesetih in devetdesetih – uprizarjanje
ideologije

OHO: Milenko Matanović: Žito in Vrvica

 Umetniška skupina.
 Likovniki in literati ter drugi ustvarjalci.
 Marko Pogačnik, Marjan Ciglič, Iztok Geister, Milenko Matanović, Franci
Zagoričnik, Tomaž Brejc, David Nez, Tomaž Šalamun, Aleš Kermauner
 Govorili so o verbi-voko-vizualizaciji
 Oho: Oko in uho
 Ready made: predmetu odvzamemo prvotno funkcijo in mu dodelimo novo
OHO: Marko Pogačnik: Mavčni odlitki stekleničk in drugih
predmetov

D. TRŠAR: svetlobni objekt SO IV

IRWIN: Kapital