MARCEL DUCHAMP

- Fontana (1917) – nakup pisoarja, gesta podpisa; kos keramike, tovarniški izdelek – kot
umetnina ni pravilno podložen, ni praktično uporaben; podpis črn na beli podlagi (kontrast);
ne nosi ničesar, kar bi tradicionalno opredelili kot umetnost (belina marmorja – v tem času ga
uporablja Rodin); oblika spominja na npr.sedečo Budo, sedečo Madono z ruto; malo
podobnosti z kiparjem Brancusi-jem; simetrična, uravnotežena kompozicija, belina marmorja
lahko spominja tudi na klasično umetnost; NASTANEK: original izgubljen (samo fotografija
Alfreda Stieglitza, objavljena v reviji Blindman – edina sled); pojem najdenega predmeta –
nadrealisti (Man Ray – Deček, ki je lep kot dežnik in šivalni stroj na secirni mizi); v New Yorku
postane vodilni dada (že prej vzbudi pozornost z Akt ki stopa po stopnicah), predsednik
društva, ki pripravlja razstave – predlaga razstavo, kjer lahko sodeluje kdorkoli, postavitev po
abecedi, sam pošlje kot R.Mutt, je zavrnjen, zato izstopi iz društva – prenese v galerijo 291,
potem objava v reviji Blindman

pojem APROPRIACIJE – prisvajanje (Duchamp si prilasti izdelek, ki ga je naredil delavec v tovarni)

pojem READY MADE – že oblikovan predmet, ki ga ni potrebno ustvariti, zgolj izbereš, ga razglasiš za
umetniški predmet in prepričaš galerista, da razstavi (Duchamp – kolo, odcejevalnik za steklenice,…);
predmet, ki je izoliran od svojega prvotnega konteksta (namembnosti) in povzdignjen v umetnosti
(množičnost, industrijska proizvodnja)

PROBLEMI: s tem delom se vprašamo kaj je umetnost; ni unikat, ni noben presežek, ekspresija,… ni
delo slikarja v smislu slikanja; takrat ko je nastalo, se temu ni moglo reči umetnost – predstavlja
estetsko provokacijo, saj ni več pomembna ročna spretnost, ni potrebno iskati estetike, vprašanje
okusa ni več merodajno, ne iskanje višje vrednosti v umetnosti – zaznava umetnosti se mora zgoditi v
možganih (pred tem rek: »Biti neumen kot slikar.« - mu ni potrebno misliti) – umetnost ni
rokodelstvo, temveč intelektualno delo

ROBERT GOBEK – Dva pisoarja (1986) – izdelana obrtniško, ne industrijsko; nimata napeljave
(predmet podvojen – ni pravega unikata); jim vzame detajle, ki jih pretvarja v uporabne predmete

SHERRIE LEVINE – Fontana (po Marcelu Duchampu) (1991) – si prisvaja slovita dela moških
umetnikov – feministično; bronast odlitek (razlika v detajlih) – bleščeče, daje vtis nečesa
dragocenega, vrednega

PIERRE PINONCELLI – francoski neo-dadaistični umetnik; uničenje Fontane na razstavi v Nimu in jo

vrne v izvirno rabo – pisoar; v 20.st. je lahko uničenje umetnine tudi umetniško dejanje (jo uniči
dvakrat, prepričan, da bi Duchamp to občudoval)
- švedski umetnik nanjo urinira
- kitajska preformerja l.2000 želita urinirati na Fontano, a je v Tate-u že zaprta v pleksi škatlo –
pred tem skočita na posteljo Tracy Amin – My Bed

ADRIANA MARAŽ – Orniatorij – 70.leta, barvna jedkanica – pisoar postavljen v baročnost

1
ROY LICHTENSTEIN – Art (1962, olje na platnu)
- POPART – bi lahko uporabili za reklamo, senčeno, ni 3D; besedno sporočanje, ne več likovno;
ni več nobenega osebnega zapisa, vse je zglajeno, kot da bi slika prišla iz nekega drugega
postopka; slika oglašuje umetnost (oglašuje predmete, ki jih želimo čim boljše prodati) – sliko
želimo čim dražje prodati; slika govori o sami sebi
- Lichtenstein poveča stripe na platna – preskok med trivialno, nizko umetnostrjo in visoko
umetnostjo, ki si jo lahko privoščijo le bogatejši
- TAVTOLOGIJA – umetnost, ki je izrečena na platna z umetniškimi sredstvi (pravokotnik na
pravokotniku, ki zgolj podvoji okvir slike)

ANDY WARHOL – Campbellove jušne pločevinke (1962; sintetična polimerna barva na 32 platnih)
- več delna slikarska kompozicija – v teh delih je zbral vse okuse te juhe
- PONAVLJANJE – izrazito antiumetniško (umetnik naj bi izdeloval unikate) – 60.leta začnejo
častiti vse oblike industrije v umetnosti – množična proizvodnja pritegne za seboj množičnega
gledalca
- Zlata Marilyn Monroe (1962; sintetična polimerna barva in olje, sitotisk na platnu) – izkorišča
tradicionalne vrednote v smislu, da slika nastane malo po MM smrti – nastane po fotografiji v
tehniki sitotiska, ročno poslikana, zlata podlaga kot pri bizantinskih ikonah

JOSEPH BEUYS – Kako razložiti slike mrtvemu zajcu (26.11.1965; preformans v galeriji Schmela)
- Beuys se z mrtvim zajcem v naročju pogovarja o umetnosti – publika je brezupna, mrtvemu
zajcu je o umetnostni več jasno

UMETNOST 2 .POLOVICE 20. STOLETJA,

PO 2. SVETOVNI VOJNI

- ZGODOVINSKA PRELOMNICA: konec 2.sv.vojne 1945 (9.avgusta pade atomska bomba);

šokantno soočenje z holokavstom in koncetracijski taborišči, hladna vojna
- kapitalizem – abstraktni ekspresionizem, komunizem – socialni realizem (CIA – načrtno
podpiranje abstraktne umetnosti, da bi svetu pokazali, kako svobodna država so ZDA)
- New York postane svetovna prestolnica umetnosti (zaradi galerijskega sistema in
kapitalizma), urbanizem mesta se odraža pri predstavnikih geometrične abstrakcije – rast v
višino mesta; heroičnost – ameriško slikarstvo – velike slike
- muzeji, galerije, kritika,… pomagajo izoblikovati naše vedenje o umetnosti (MoMA – na
začetku ni nek arhitekturni presežek; Gugenheimov muzej – celostno pritegne)

JACKSON POLLOCK
- prepoznaven slog slikanja, nekonvencialen način bivanja; dripping – Jack the Dripper
- pomemben je prostor umetnikovega ustvarjanja – leta 45 se umakne v Springs, Long Island –
začetek njegovega vzpona; žena Lee Krasner v veliki meri odgovorna za njegov uspeh

2
 - REGIONALIZEM: umetniki, ki se zavejo, da če bodo zgolj sledili temu, kar se dogaja v evropi,
ne bodo nikoli naredili ničesar vrednega (Thomas Hart Benton – Pollockov učitelj)
- VPLIVI iz 30.let: poleg evropskega so pomembni še mehičani (mehiški muralisti – Diego Rivera
(Človek, ki nadzira vesolje) – trend slikarstva velikih dimenzij; David Alfaro Siqueiros –
organizira tečaj slikanja z tekočimi barvami)
- v zgodnjem obdobju vpliv nadrealizma (prikazujejo nevidne, neznane plati), kubizma (3D
vidni svet konkretnih, polnoplastičnih predstav razgradi na elemente)
- Lunarna žena je odrezala krajec (1943) - slikarja zanima to, kar lahko izkoplje iz globin
svojega nezavednega (slikar se odeležuje psihoterapij – Jung), v tem času ustvari podobe, ki
jih potegne iz svojega zdravljenja
- pomemben vpliv ima tudi ameriška domorodska umetnost in tradicija – peščene slike; njegov
način slikanja lahko primerjamo z indijanskim ritualom
- Številka 1 (1948; olje in lošč na platno) – zavestno se odloči za naslavljanje slik s številkami
(da ne vplivajo na gledalca; da naj se gledalec zave, da za sliko ni nujno, da nekaj predstavlja);
slika decentralizirana, dekompozitirana – ALL OVER (cela slika deležna pozornosti)
• ALEKSANDER DEINKA - SZ - drugačna težnja, zahteva v umetnosti kaj in kako se sme
prikazovati; nasprotje Pollocku in ostalim ameriškim slikarjem
• ART&LANGUAGE – skupina v 70. v VB – Leninov portret v slogu Jacksona Pollocka –
trk dveh ideologij
- slika na surovo, negrundirano platno; dela v plasteh – gre za sistematično in premišljeno
slikarsko gradnjo, kljub vsemu govoru o naključnosti in spontanosti
- Številka 27. (1950; olje, lošč in aluminjasta barva na platnu)
- Številka 18. (1953) – ploskovitost, sproščenost, močen kontrast med svetlo-temnim – vrne v
slikarstvo iluzionistično globino

ABSTRAKTNI EKSPRESIONIZEM
- izraz prvi uporabil Robert Coates leta 1946 v umetniški kritiki; tudi akcijsko slikarstvo (Harold
Rosenberg, 1951); vodja teoretičnega gibanja Clement Greenberg
- ZDA v drugi polovici 40. in 50. leta; iz ameriškega kulturnega območja ustvari trend tudi na
širšem kulturnem območju
- termin bolj univerzalen, da zajame obe smeri: gestualizem (Pollock) in slikarstvo barvnega
polja (Rothko)
- leto 1948 zaznamuje samomor Arshilla Gorky-ja – tragičnost gibanja (tudi Rothko stori
samomor), ki ga vnašajo evropski emigranti
- navdih črpajo pri nadrealizmu, kubizmu (drznost formalne razgradnje), mehiški muralisti
(drzno slikarstvo, velike dimenzije); umetnost skrajnosti, ki se ne izogiba nobenemu gibu
- SLIKARSTVO BARVNEGA POLJA: velika površina na sliki, ki ga slikar obdeluje (ne več točka ali
linija); velike ploskve, barve so si blizu po tonski vrednosti, stopnjevanje, kompozicije so
preproste

HANS HOFMANN – v 30.letih je imel v NY slikarsko šolo, pred tem je bil znanstvenik; v 30.
emigrira v ZDA, nacizem v Nemčiji; uporabljal drip painting – vprašanje datiranja

3
 EVROPSKI INFORMEL – razvije po 2.sv. vojni v evropi, kot odgovor na ameriški abstraktni
ekspresionizem

ARSHILLE GORKY
- rojen v Latviji, z družino se preselijo v ZDA; prinaša evropske izume v ameriško umetnost
- čvrste oblike, prepoznavni predmeti postanejo amorfni, pošastne oblike, fantazijsko
- Umetnik z materjo (1926-36; olje na platnu) – zgodnje delo, se navdihuje pri Manet
(ploskovitost,…)
- Zaroka II (1947; olje na platnu) – nadrealistično sporočilo

WILLEM DE KOONING
- slikar, ki z lahkoto preskoči od figuralike k abstrakciji
- Ženska (1944; olje in oglje na platnu) in Ženska II (1950-52; olje na platnu) – značilen primer
de Kooning-ovih žensk (lahko bi jim rekli hčere Avignonskih gospodičen – grde), skozi
starodaven motiv ženske ustvari/poudari grobo, prostaško arhetipskost
- ima že neke izoblikovane predispozicije, jih potem samo dopolni s hitrim slikanjem
- sugerira, da lahko vulgarno predmetnost izražamo kljub duhovni abstraktnosti

MARC ROTHKO
- značilen predstavnik slikarstva barvnega polja
- leta 70 stori samomor – psihične težave
- Avtoportret (1936; olje na platnu) – zanj značilno polaganje barve – lazurno, več plasti zelo
razredčenih barv; pokaže zanj značilne barve rdeče, črne, rjave,…; oči ima zatemnjene,
obrnjene navznoter – začne raziskovati svojo notranjost
- njegov slog je nezamenljiv, kot pri Pollocku – slikarji, ki najdejo svoj osebni izraz
- Vhod v postajo podzemne železnice (1938) – je že viden nek mir, ki je prisoten na njegovih
kasnejših delih
- preproste kompozicije, odmisli vse kar je nepotrebno; mir, nedinamičnost; močne barve, ki
prosevajo (lazurno nalaganje barve); o njegovem slikanju bi lahko govorili tudi kot o neki novi
religioznosti – njegova judovska vera, katere bog nima podobe – božje se odraža v njegovih
slikah; umetniki se poglabljajo navznoter, niso več kritični do sveta
- v drugi polovici 50.let se preseli k bolj ugaslim barvam (modre, črne,…) – žarenje v temi;
ukvarja se predvsem z odnosi med barvami
- slike imajo poseben učinek na gledalca – umirjajo,…; prostor je še vedno prisoten, kot pri
krajinarskem slikarstvu nas sili, da pogled potuje v globino
- Brez naslova (1969; akril na platnu) – sivo-črna kombinacija
- za svoje najpomembnejše delo ima kapelo, ki jo je oblikoval v Texasu; univerzalna,
namenjena vsem veroizpovedim; temačna, vizualna zaznava deluje, kot bi barva ugasnila
- leta 54 dobi naročilo za opremo prostorov v novi futuristični Seagrams building (Mies van der
Rohe) za restavracijo Four Seasons – naročenih 7 del, ustvari jih 30 – nemiren, se želi
dokopati do bistva slikarstva; format se spremeni, prav tako polja (ležeč format z pokončnimi
figurami) – na koncu ni želel predati slik, saj je izvedel, da bo prostor elitistična restavracija
(najbrž levičarski zadržki)

4
MARK TOBEY
- prispeva novo izkušnjo v slikarstvo, začne zavestno spoznavati druge kulture (ne samo
evropsko) in jih vključevati v umetnost (predvsem azijsko) – jo bolj intenzivno sprejema
zahodna obala, Kalifornija – večja emigracija; študira vzhodnjaške filozofije, religije
- Vzorec spopada (1944; olje na platnu) – zanima ga predvsem pisava, obrobne črke (kot
slikovni znak), uporabi bele znake na temnejši podlagi – opazujemo jo lahko v neki relaciji s
Pollockom (nebrzdana, ognjevita poteza) – načrtna, vodena poteza – gestualizem;
predhodnik vnašanja pisave v slikovno polje

ROBERT MOTHERWELL
- za razliko od ostalih pristaja na to, da črpa iz evropske kulture, poleg slikarskega je
pomemben tudi njegov teoretičen opus (leta 51 napiše knjigo o dadi – postane pomembna
okoli leta 60, ko se pojavi zanikanje tistega, kar je bilo prej – popart, neodada, preformansi;
umetnost se dogaja v amplitudah – nekaj kar je bilo neko obdobje popularno, dobi kmalu
protiutež, nasprotje temu (abstraktni ekspresionizem – popart)
- Elegija za špansko republiko (1961; olje na platnu) – Franco, totalitarizem,… razočaranje
levičarjev; Motherwell naj bi ilustriral pesmi, teme, ki se navezujejo na evropsko zgodovino,
poudariti želi upore proti represiji; spominjajo na grafite, čeprav so abstraktne, jih lahko
beremo; slika, ki naj bi izražala protest, ne da bi zahajala v intimne vode; oblika gre od
elipsastih do vertikale – prispodoba človeške postave v svetu, simetričnost (kot simbol
človeškega telesa – dve roki,…) – še vedno poudarjen čisti emocionalni impulz

BARNETT NEWMAN (1905-1970)

- ime, ki ga minimalisti precej študirajo, si ga vzamejo za vzgled; njegova reduktivnost
(opuščanje stvari) se stopnjuje
- Enost I (1948; olje na platnu in olje na maskirnem traku na platnu) – površina, po sredini
linija; relativno majhno delo
- ZIP – izraz, ki ga uporabi za to linijo, ki razreže ali sešije platno (zadrga) – najprej z rdečo
barvo poslika platno (sestavljena z veliko nanosov – za globok, barvit videz, čez nalepi
papirnat trak, ki ga prebarva); uporablja jih zato, da ohrani neko minimalno prisotnost
človeškega telesa (vertikala)
- Vir heroicus sublimis (1950-51; olje na platnu) – veliko večje platno; ko jo leta 50 razstavi je
slabo sprejeta, šele konec 50-ih postane popularen, minimalizem ga vzame za svojega očeta;
povzdignjena človečnost, v smislu sakralnega, duhovnega (nočejo ga povezovati z banalnimi
vsebina, slikarstvo naj transcedira; abstraktno-sublimno – gre za nekaj odmaknjenega, kar
nas vzpodbudi, nas navdihne); o tej sliki Newman napiše navodila, kako naj jo gledalec gleda
(naj se odmakne od slike in jo gleda od daleč; pogleda iz bližine, da ga slika objame);
slikarstvo naj ima nek višji človeški pomen
- Divji (1950; olje na platnu) – postavljena zraven Vir heroicus sublimis na razstavi leta 51 –
vzpostavi se neka diagonala med slikama; dimenzije 243x4.1cm – zelo ozka, pot slike k
objektom (Otto Rimele – zanimajo ga zoožane slike, žarilnost stranskih površin, ki mečejo
senco na bele stene)
- 14 postaj križevega pota (1958-66) – pripovedni cikel, ki ima že od srednjega veka neko
vrednost; leta 57 doživi srčno kap – zgodba trpljenja, odrešenja; pri ciklu se osredotoči na

5
 Kristusove zadnje besede (Zakaj si me zapustil?) – aktualno vprašanje po 2.sv. vojni; pojav
ZIPA-a
- Odlomljeni obelisk (1963-69) – kot da njegovo delo odpira pogled v prostor, kjer načela
gravitacije ne obstajajo; na glavo obrnjena forma, ki je zgoraj odlomljena
- izrazito vpliva na Frank Stello, Dan Flawina,…

CLYFFORD STILL (1904-80)

- gre za zanikanje evropske kulture (jalova spoznanja zahodne dekadence); želi, da se svet
barve loči od sveta pomenov – očistiti barve čustvene izraznosti; oblikuje barvne nanose
tako, da ni več središča, slika razpršena (all over), barve oblikovane v vse smeri
- Brez naslova (1956; olje na platnu)

AD REINHARDT (1913-67)
- geometrična abstrakcija (liki se oblikujejo v obrisih pravilnih geometrijskih likov);
geometrijske oblike praviloma posnemajo pravokotnik platna
- pomembna je produkcija iz časa tik pred njegovo smrtjo; izumi rek: »Umetnost kot umetnost
kot umetnost.«
- Abstraktna slika (1959; olje na platnu)
- Abstraktna slika št.5 (1962; olje na platnu) – skoncentrira se na sliko enega formata –
kvadrata, ki ga razdeli na 4 kvadrate – grški križ (obsesivno ponavlja isto shemo); slikarstvo
približuje skrajni točki – črne slike, ki jih lahko naslika kdorkoli

FRANK STELLA
- opus lahko vezni člen z minimalizmom in potem, ko se v postmodernizmu usmeri v dela z
objekti
- SHAPED CANVAS – slika ni več nujno samo pravokotnik, temveč se oblikuje z platnom
- uporablja ozke pasove, podobne Newmanovim zipom; dvojnost, ujemanje med tistim, kar je
naslikano in tistim, kar je oblikovano – proge so posledica tistega, kako naj bi izgledalo platno
(tavtologija) – slika se kaže kot objekt, saj zariše na podlago nek vzorec
- kot tehniko uporablja kovinski prah – nanaša sintetične emulzije, slika dobi hladen, odtujen
videz, postane hladen, tuj prostor

POSTSLIKOVITA ABSTRAKCIJA
- druga generacija, zagovarjajo, da je njihova umetnost nekaj povsem drugačnega, novega
(uboj očeta – psihoanaliza)
- slikarstvo, v katerem je barva položena v velikih površinah, a je zarezano z ostrim robom
(podzvrst slikarstva barvnega polja – ostrorobno slikarstvo)
- prvič se pojavi kritik kot usmerjator sloga – kritika usmerja umetniško produkcijo

MORRIS LOUIS (1912-62)

- začne slikati na nov način že v zgodnjih 50., uporabljati začne nove akrilne barve, preusmerijo
se iz lanenega na bombažno platno – ga ne grundira, uporabno kot pivnik; uporablja naravno
viskozne barve; še ni prisoten upor proti središčni kompoziciji
- Aurora (1958; akril na platnu)

6
 - Dalet kaf (1959; akrilna smola na platnu) – naslov ni namig na karkoli, uporabi črke hebrejske
abecede za naslov; pušča barvo da se preliva (pri Pollocku nadzorovano, pri Louisu se barva
prosto širi po platnu)
- Gama delta (1959-60; sintetični polimer na platnu)

KENNETH NOLAND (1924-2010)

- po letu 62 dobi zalet, je izrazit predstavnik oblikovanega platna
- C (1964; akrilna smola na platnu) – zasukano platno, romb, v katerem natančno zbere barvne
odtenke; okoli malega notranjega kvadrata se oblikuje nek zlomljen C
- se trudijo, da izbrišejo vsako sled osebnega

ELSWORTH KELLY (1923)

- Slika za belo steno (1952; olje na platnu) – pokaže, da slika ni le nek samostojen objekt,
temveč se tudi ozadje, stena vključuje v sliko; se že gibljemo v smeri minimalizma; oblika je
barvno polje, ki ga slikar večkrat pomnoži
- Rdeče-zeleno-modro (1965; olje na platnu) – zanj pomemben študij v Parizu, zanj pomembna
evropska šola (vpliv Mondriana, Matissa,…); se izrazito odziva na arhitekturo in naravo, pri
njem je kompozicija zelo natančno premišljena in tudi natančno izdelana

JULES OLITSKI (1922-2007)

- Gosti dim (1966; akril na platnu) - odstopa od teženj kolegov – pri senčenju dobimo vtis
prostora, zapriseženost ZDA se izgubi; odtenki se na polju spreminjajo (svetlo/temno,
toplo/hladno); slika z razpršilom – airbrushem; po letu 73 se odloči za uporabo čopiča (slike
postanejo bolj goste)
- vplival na slovenskega slikarja Gustava Gnamuša

DAVID SMITH (1906-1965)

- odstopa po nekaterih težnjah (njegovo izhodišče je užitek v rokodelstvu – nekaj časa je delal
v avtomobilski in drugi industriji, spozna jeklo, ki ga uporablja v kiparstvu)
- Krajina porečja reke Hudson (1951; uvito barvano jeklo in nerjaveče jeklo) – uporabi
mitologijo nekega prelomnega umetniškega dejanja zato, da naredi kiparsko krajino – splošči,
uporabi prostorske plane
- Kocke (1964; nerjaveče jeklo) – zgledi iz nadrealistične umetnosti, potem se preusmeri k bolj
geometrijskim težnjam; v kiparstvo uvaja linearni slog – kljub volumnu so razdeljeni v neki
specifični liniji, širi se samo v dve dimenziji; kipi se izognejo kiparskemu patosu – nastajajo,
kot da so brez pomena; sestava iz osnovnih geometrijskih teles, naključna sestava; velika
pozornost namenjena površini, ki jo brusi (nerjaveče jeklo) – značilno za slikarstvo
- rad postavlja kipe na prostem, da se na spolirani površini odseva krajina

ARHITEKTURA – najbolje prikaže razliko med miselnostjo amerike in evrope (arhitektura mora biti
bivanjska, zato bolj enoplastno berljiva)
- LOUIS KAHN (1904-1970) – ZDA; Salt Institute (La Jolla, Kalifornija) – znanstveni inštitut,
zgrajen modularno, bivanjska enota se ponavlja (preprosta kompozicija, male spremembe – v
slikarstvu Marc Rothko), spoj zemlje in gladine morja je jašek – vodna linija se preliva prek

7
 bariere, morje se zlije z vodo jaška; armirani beton omogoča raznovrstnost, velike razpone,
polnilo les, beton je viden
- LA CORBUSIER (1887-1965) – EU, Unitre`d`Habitation (1947-52), Notre Dame du Haut (1950-
55) – hiša je stroj za bivanje – bivalni prostor naj se prelevi v prizorišče, kjer je človeku dobro
(uporabnost bivalne stanovanjske enote – temu se podredi estetika), odreči se je potrebno
vsemu tistemu kar ne potrebujemo in izboljšati vse kar potrebujemo in je uporabno; kapela
je veliko bolj organična, ni več pravilne oblike, ravne mreže, geometrije – stena preluknjana v
nepravilni geometriji, osvetljenost

FRANCIS BACON (1919-1992)

- protipol Pollocku; po njegovi smrti prenesejo njegov studio iz Londona v Dublin – identično;
kaotična, konfliktna, zaprta osebnost – usmeri se v figuralno umetnost (ki se ji ameriška
umetnost skoraj povsem odreče); evropa se osredotoči na humanistično ideologijo, Bacon
bolj ko ne samouk
- Tri študije figur ob vznožju križa (1944; olje in pastel na kartonu) – triptih (tridelna slikarska
forma – srednji vek – sakralno), sredina ni več poudarek, bistvena – izrazito poudarjeno
ekspresivno izražanje, vedno uporabi perspektivično mrežo, da poudari prostor; redukcija
figure; posveča se predvsem človeški figuri (tudi živalski)
- Triptih v spomin Georgeu Dyerju (1971; olje na platnu) – v spomin na prijatelja, ki stori
samomor – izguba ga zelo prizadene, Dyer je velikokrat akter, figura njegove umetnosti
- evropska umetnost – temačen, tragičen duh, kriza eksistence po 2.sv. vojni zaradi dogodkov
med vojno
- Slika (1946; olje in pastel na platnu) – pojavijo se podobe, ki jih lahko najdemo pri starejših
slikarjih – odrti vol,…
- grobost 2.sv. vojne uniči druge občutke, kot krik (kričeča varuška iz filma Oklepnica Potemkin
Sergeja M. Eisensteina; Pokol nedolžnih otrok Nicolasa Poussina) – spodbujajo Bacona pri
njegovih motivih
- Študija po Velazquezovem portretu papeža Inocenca X (1953; olje na platnu) – odnos do
preteklosti, Bacon postavi dvogovor – njegov papež grozen (krik, groza), ni naslikan do konca,
vidi se konstrukcija prostora
- Študija za portret van Gogha 6 (1957; olje na platnu) – senca sledi telesu na obeh slikah;
kljub nezanimanju slikarjev za poglabljanje prostora, če senca je, se slika dogaja v nekem
realnem prostoru
- Tri študije za glavo Georgea Dyerja (1964; olje na platnu) – grda, izmaličena, se odpira, da se
lahko gledalec sooči z notranjostjo; zamazana podoba (kot na fotografiji, če se hitro
premaknemo)
- močan vpliv ima fotografija (Eadweard Muybridge – Borba rokoborcev), knjiga Clarka
Positioning in Radiology (lahko slikamo čudne položaje, ki jih pri telesu v gibanju ne bi ujeli)
- velikokrat ohranja površine negrundirane, slika večinoma z oljem, dodaja pa pastel predvsem
zaradi videza inkarnata
- Tri figure in portret (1975; olje in pastel na platnu)

8
Razlika med komunistično in ostalo umetnostjo – komunizem takrat osvobajal evropo pred
nacizmom – kljub negativni Stalinovi propagandi še ostajajo levo-komunistično usmerjeni umetniki
(pred vojna avantgarda – nadrealistični levičarji).

RENATO GUTHUSO (1912-1987)

- Diskusija (1959-60; tempera, olje in mešane tehnike na platnu) – slika predstavlja
umetnikovo politično prepričanje; reportažni način socialističnega realizma, tehnika kolaža;
zvest figuraliki odslikava politične prizore, krščansko ikonografijo

INFORMEL
- proti utež ameriškega abstraktnega ekspresionizma, izraz izhaja iz francoščine (in forme –
brez oblike; v svoji snovnosti se vrača v trenutek, preden se oblikuje); izogibanje
vkalupljenosti, naprej določenosti
- odklon od oblike, poudarjena ekspresivnost, spontanost, čutni slikarjev rokopis (gesta,
material, tekstura); vpliv ekstencialistične filozofije v evropi – vrača se na tradicijo evropskega
nadrealističnega slikarstva

JEAN FAUTRIER (1898-1964)

- Glava talca (1945; olje na papirju, na platnu) – asociativen naslov, delo usmerjeno na snovni,
barvni izraz; bil je pripadnik odporniškega gibanja, arentiran, v nekem obdobju se skriva v
bolnišnici, v bližini nacisti izvajajo eksekucijo talcev; pred vojno več raziskoval kubizem, po
vojni se naveže na pozno izkušnjo Monet-ja; sled osebnega, ki se kaže v grobi snovi; ilustrira
situacijo vojnega in povojnega življenja

BRASSAI (1899-1984)
- fotograf madžarskega rodu, kariero ustvari v Parizu, kjer v 20. in 30. fotografira grafite
uporniških gibanj; prvi vpelje to temo v umetnost

JEAN DUBUFFER (1901-85)

- Krava s finim nosom (1954; olje na emajlu na platnu), Metafiziks (1950; olje na platnu) –
umetniški izraz otrok, umsko bolnih, primitivnih narodov – osvobajanje družbenih-kulturnih
norm
- ideal grdega – oster, kritičen, ciničen duh slikarjev, reprezentacija ni pomembna – slika ne
komunicira, kot da se vrača k iztrebljeni evropski kulturi
- ART BRUT – groba, grda, surova umetnost; ustvarjanje brez artikulirane refleksije o
ustvarjanju, najelementarnejša človeška ustvarjalnost
- Prezaposleno življenje (1953; olje na platnu) – urbane teme, težnja k vračanju k temeljnem
duhovnem, da bi visoko umetnost osvobodili
- Vrt iz emajla (1973-74; beton, epoksismola in polivretan) – se zdi kot da bi se znašli v nekem
vmesnem prostoru (2D/3D), črno/belo

ANTONIN TAPIES (1923-)

9
 - Sivi relief na črnem (1959; barva iz lateksa z marmornim prahom na platnu) – Španija v tem
času totalitarna država, general Franco; sivina modernistične arhitekture – betonski bloki,
modularnost – lahko se izgubiš
- Obrnjen klobuk (1967; marmor, lepilo na platnu) – vmešajo pesek, marmor,… v barve – snov
ničesar ne predstavlja, lahko prenaša občutek izgubljenosti

ALBERTO BURRI (1915-1995)

- Rdeče plastika (1966; plastika, akril, zažganine na celoteksu), Belo plastika (1966; plastika,
akril, zažganine na celoteksu) – uporablja nove materiale, predvsem plastiko; glavna barvna
paleta informela so zemeljske barve, uporablja žaklovino, juto,…
- PROCESIALNOST – slike so zapis procesa, ki jih je oblikoval (v to so ujete)

BLACK MOUNTAIN COLLEGE (Black Mountain, Severna Kalorina)

- vzor Bauchausa glede na način učenja – odmaknjen, majhen college
- učitelji: Joseph Albers (prej učitelj na Bauchausu), Walter Gropius, John Cage, Merce
Cunningham,…
- učenci: Robert Rauschemberg, Kenneth Noland,…

ROBERT RAUSCHEMBERG
- povezava z Johnom Cageom (popolne tišine ni), pri slikarjevih belih slikah naj bi poslušali
tišino (na Cagea vplivala zen budistična filozofija – zvočna kompozicija za tri gibe 4`33`` -
popolne tišine ni, vedno je utrip srca, dihanje – Rauschembergove slike niso popolnoma bele)
- mlajša generacija se upre starejši (abstraktnim ekspresionistom) – v slikarstvu ga zanimajo
skrajnosti (bela/črna, zlata), uporablja časopisne izrezke, jih prekriva z barvo
- Zradirana de Konningova risba (1953; sledi črnila in pastela na papirju) – prepriča de
Konninga, da mu podari risbo (mu pove, da jo bo zradiral) – 4 tedne radira njegovo risbo (iz
tuša in pastela) – k umetnini sodi nalepka in zlat papir – redukcija in vzpostavljanje relacije z
deli starejših umetnikov in z njenim uničenjem; uveljavlja se nek nov odnos (tudi odkrito
gejevstvo)
• POPART – v VB se začne vzpostavljati kritični odnos do množičnosti; začetki v 50.letih
pri Jasper Johnsu; nov družbeni pojav, ki ima odraze na umetniškem področju;
umetnost, ki govori o nagnjenosti k kiču in neustvarjalnosti množice (bolj izostren je
VB popart kot ameriški) – nima nobenih učinkov na to, da bi koregiral stvar, ki jo
kritizira
- Postelja (1955; olje in svinčnik na vzglavniku, krpanki in rjuhi na lesenem nosilcu) – prvi
prehod iz 2D slikarstva v 3D, na sliki so sledi Pollockovega slikarstva (drip-paintinga); slika-
predmet – širi se v prostor eksistence (sled osebnega prisotno – intimni kosi); grobost, ne
beremo več v smislu eksistence,…
- k uveljavljenju pripomore Leo Castelli (tudi pri Jasper Johnsu), postane svetovna zvezda
- Satelit (1955; olje, tekstil, papir in les na platnu) – kombiniranka, spajanje različnih
predmetov, postavitev bolj tradicionalna
- Skok pri prvem postanku (1961; blago, kovina, usnje, električna napeljava, žica in oljna barva
na vezani plošči z avtomobilsko gumo in leseno desko) – delo, ki se poigrava z aktualnim
kontekstom – ne slavi osvajanja lune, temveč ga prikaže kot skok z gumo

10
 - Posest (1963; olje in barva za sitotisk na platnu) – množično širjenje podob (TV, fotografija),
jih želi nakopičiti – vtisne na svoje slike; kopičenje kapitalistične družbe, vsega kjer najdejo
dobiček; kombinirana grafika in slikarsko delo na platnu
- XXXIV risb za Dantejev Inferno (pekel) (1964; litografija)
- redno sodeluje na Ljubljanskem grafičnem binealu; leta 63 dobi nagrado grandprix, naslednje
leto ima veliko samostojno razstavo na binealu (istega leta dobi nagrado na beneškem
binealu) – ima velik vpliv na ljubljansko grafiko (kopičenje podob v realnem življenju, zato
nakopičene na sliki

JASPER JOHNS (1930-)

- Zastava (1954-55; enkavstika, olje in kolaž na tekstilu, kaširanem na plošči) – sprašuje se o
tem, kateri so tisti predmeti, ki so povprečni, ki oblikujejo skupno zavest (odklon od
abstraktnega ekspresionizma); uporablja enkavstiko (mešanje pigmenta z voskom – mehka,
propustna površina), kolaž – podlaga za zastavo je grmadenje časopisnega papirja
(reklame,…) – postanejo vkomponirani v zastavo
- Tri zastave (1958; enkavstika na platnu)
- Tarča s štirimi obrazi (1955; enkavstika na časopisu na platnu s pritrjenimi štirimi mavčnimi
obarvanimi obrazi v leseni škatli s privzdignjenim pokrovom) – obraz postavljeni tako, da
imajo prekrite oči, kot da bi bili postavljeni pred streljanjem ali kot v krsti v kateri so zakopani
- Knjiga (1957; enkavstika in knjiga na leseni plošči) – konkreten predmet, objekt premzan z
barvo
- Polokromiran bron (1960; polikromiran bron) – prvi ki vsakdanji, brez vreden predmet odlije
v bron
- Poletje (1987; jedkanica iz serije Letni časi)

THE INDEPENDENT GROUP (1945-59)

- Evropa, pomembno središče nove umetnosti je ICA (Institute for Contemporary art);
Lawrence Alloway, Richard Hamilton, Nigel Henderson, John McHale, Eduardo Paolocci,
Alison&Peter Smithson

EDUARDO PAOLOCCI (1924-2005)

- Oblike na loku (1949; medeninasti odlitek po mavčnem izvirniku)
- kolaži Bunk! (čenče; 1947-50) – v zgodnjih 50., pred popartom, v Parizu (obišče atelje
Braqua, Giaccometija,…) – nekdo mu da ameriške revije, iz katerih začne ustvarjati kolaže
(obljuba boljšega, lažjega življenja)
- Bank! (1971)
- vpliv Kurt Schwitters – delal kolaže že pred vojnama
- prelomna razstava This is tomorrow (1956) v londonski White Chapel – razstavljajo iz skupine
The independent group – celotna razstava med seboj povezuje, gledalec nima nobene opore,
kako brati razstavo – vsak si mora ustvariti sodbo sam

RICHARD HAMILTON (1922-2011)

11
 - Just what it is that it makes today`s homes so different, so appealing? (1956) – na liziki
napis pop, mišičast moški, pin-up girl, hitra/konzervirana prehrana – kaj nam vse vsiljujejo
oglaševalci
- v 50. postane profesor na Royal College of art – vzpodbudno vpliva na Hockneya in Peter
Backea (pomembna sodelovanja z Beatli)
- ko opusti slikarstvo se usmeri v industrijsko oblikovanje
- Hommage a Chraysler corp. (1957; olje, kovinska folija in kolaž na leseni plošči) – bleščeč
avtomobilski plašč z lepo žensko
- Trafalgar square (1965-67; olje in fotografija na leseni plošči) – posnema dokumentarni videz
podlage

DAVID HOCKNEY (1937)

- Moški pod prho na Beverly Hillsu (1964; akril na platnu) – homoerotičnost, ni več skrivanja;
veliko slika po modelih iz revij
- Moški, ki se sonči (1966; akril na lanenem platnu)
- Večji pljusk (1967; akril na platnu) – njegove slike so polne kalifornijske svetlobe
- s podobno ikonografijo se ukvarja film Frank Perry-a Plavalec (1977)

POP ART
- izraz prvi uporabi britanski kritik Lawrence Alloway – vzporeden pojav v VB in ZDA (razlike – v
VB se oprimejo nove estetike, kjer je scena bolj siva, povojna,… z veseljem se oprimejo
bleščavosti poparta; v ZDA uteleša ameriške sanje, umetniki (Warhol, Leichtenstein,
Rosenquist) ne menjajo sloga); porabništvo in popularna kultura glavni temi, ni več meje med
dobrim in slabim okusom
- obrnjene dadaistične logike – NEODADA (Raushenberg, Jones)

ANDY WARHOL
- začne na področju reklamne industrije in ilustracije; navduši ga pozicija J.Jonesa in
Rauschenberga – podobe, ki jih pozna iz oglaševanja začne prenašati v slikarski medij
- Avtoportret iz fotografskega avtomata (1963; srebrnoželatinasti tisk)
- Avtoportret (1986; akril in sitotisk na platnu) – imidž rokovskega zvezdnika
- v 60. se odloči, da bo slikar, hitro uspe (63 se lahko povsem posveti umetnosti), odkrije ga
Leo Castelli (skupaj s svojo bivšo ženo, ki vodi Pariško galerijo poskrbita, da ameriški umetniki
postajajo svetovno znani)
- Prej in potem (1961; kazein in svinčnik na platnu) – motive jemlje iz že ustvarjenih podob,
izposoja si iz reklam, stripov,…
- pomemben tudi kot pisec in filmski avtor (eksperimentalni filmi (npr. Empire) – ukinja filmsko
naracijo, omejuje se na statične posnetke)
- skupinska oblika ustvarjanja v 60. – The Factory – razni asistenti mu pomagajo ustvarjati;
kasneje se usmeri k bogatejšim ljudem in portretnemu slikarstvu
- Zlata Marlyn Monroe (1962; sintetična polimerna barva, sitotisk in olje na platnu) –
odtisnjena s tehniko sitotiska, glava centralno postavljena, velika površina zlate barve –
deluje kot iz obdobja bizantinske umetnosti, kot bi prikazovala svetnika (nastala malo po
igralkinem samomoru – povzdignjenost v junakinjo)

12
 - znan po razmnoževanju, replikaciji (ni prvi – Jasper Jones) – kar naenkrat je likov veliko – ali s
tem izgubljajo vrednost
- Diptih Marlyn (1962; sitotisk na akrilu in platnu)
- Pločevinke z juho Campbell (1962; sintetična polimerna barva na 32 platnih) – predmet brez
kake velike vrednosti postane povzdignjen – slika deluje kot pogled na izložbno polico v
supermarketu; z rabo sitotiska izključi osebni dotik, izraznost (samo nekaj reproducirajo)
- vulgarnost, poulična trivialnost je naenkrat povzdignjena v umetniško (postane predmet
meditacije družbenih elit) – Warhol brez zadržkov jemlje snov iz tabloidov,…
- Kravja tapeta (1966; sitotisk na papirju) – brez zadržkov prestopa, vse je enakovredno
- Pet mrtvih sedemnajstkrat (1963; sitotisk na platnu) – iz serije Nesreč, z vsem ponavljanjem
se sočutje, tragičnost razvodeni, za umetnika enako emocionalno nabito kot npr. reklama
- v 70. nastane cikel slik Oksidirane slike, ki so prekrite z bakrenim kovinskim pigmentom, ki
oksidira v stiku z urinom (spominja na Pollocka – neka ironizacija nanj in njegov način dela –
mlajša generacija sesuva spomin na velika imena prejšnje generacije)
- Zadnja večerja (1986; sintetična polimerna barva na platnu) – cikel, na posvečeni obred z
verskim, mističnim sporočilom aplicira reklame njegovih znamk – vsak od predmetov in scena
je izkoriščena za trženje artiklov – popolna diskreditacija dogodka

JAMES ROSENQUIST (1933)

- pomemben, ker začne uporabljati velikanske formate (spominjajo na velikanske oglaševalske
formate); postavi tako, da te ujamejo in šokirajo z motivi
- F 111 (1964-65; olje na platnu, aluminij, 23 delov) – slika bombnika, nastala med vietnamsko
vojno – želi soočiti vojaštvo in potrošnjo – ZDA osvajajo svet z orožjem in novimi
potrošniškimi predmeti; po eni strani obljublja življenje v sreči in izobilju, po drugi strani pa
uničenje z vojno (ustvariš predmetni manko, ki ga je potrebno spet zapolniti)
- Farenheit 1982 stopinj (1982; barvasta črnila na poliesterski foliji) – šminke bi lahko
spominjale na orožje (nosilna drža/bleščavost predmetov)
- osebni slog ohranjajo, ker jim njihov slikarski imidž zagotavlja tržišče

ED RAUSHA (1937)
- spada med umetnike, ki poveličujejo vsakdanje predmete, je prvi avtor, ki se ukvarja s
fenomenom knjige umetnika
- Bencinska črpalka Standard (1963; olje na platnu) – uprizarja črpalke, ki so si med seboj
podobne, upodablja jih kot osamljene arhitekture, monumentalizirane – arhitektura, ki je
standardna, vsakdanja, postane poveličana; ameriški mit mobilnosti, razsežnosti; slog izrazito
plakatni, ni sledi čopiča

ED KIENHOLZ (1927-1994)
- Prenosni spomenik padlim v vojni (1968) – predstavlja koščke ameriške vsakdanjosti v 3D,
vmes vnaša realne predmete (mize, delujoče avtomate,…); celota zaseda veliko površino
(3x10x2,5m); hiperrealistično ustvari like, včasih pa spoji like, ki drugače ne gredo skupaj –
postavljanje zastave kot pri spomeniku Iwo Jima se pomeša z ameriškim barom (hot dog,
grill) – umetnine postajajo vsebolj vseobsegajoče (zvok, svetloba, slika, 3D,…)

CLAES OKTENBURG (1929)

13
 - razstava Trgovina (1961) – izgleda tako, da za 1 mesec v galeriji postavi trgovino, kjer je sam
prodajalec (prodaja kot v zanemarjenih NY špecarijah – od hrane, oblačil,…), vse predmete, ki
jih v trgovinah prodaja, sam ustvari – gre za repliciranje originalnih predmetov, ambient;
pomembna gesta je, da se umetnik sam prelevi v prodajalca – dvoumno ali prodaja vsakdanje
predmete ali umetnine
- Dva cheesburgerja (1962; juta, namočena v mavcu, poslikana z loščem) – znan je po tem, d
ustvarja realne predmete
- Veliki BLT (1963; vinil, vlakna kapok, polikromiran les) – zaradi sintetičnosti materialov,
velikosti in ker so realni predmeti, delujejo precej grozno
- Orjaška vrečka za led (1969-70; programirana kinetična skulptura iz polivinila, lesa) –
poudarjajo resnično predmetnost sveta in našo podrejenost predmetov
- konec 60. začne s prvimi performansi

PERFORMANS
- enkraten dogodek, v katerem skupina ljudi na določen način izvaja dejanja za drugo skupino
ljudi
- širši pojem, izvira iz gledališča, gre za predstavo, ki se odvija v določenem času in prostoru,
kljub večkratni ponovitvi je unikatna

HEPENING
- performans, dogodek ali situacija, opredeljena kot umetniško dejanje, zgodi se lahko kjerkoli,
ne le v galeriji, tudi v javnem prostoru, s strukturo nelinearne pripovedi in aktivnim
sodelovanjem občinstva; načrtovano sistematiko prekinja improvizacija, pri kateri so
pomembne interakcije z občinstvom, s čimer je ukinjena pregrada med umetnikom in publiko

ALLAN KAPROW (1927-2006)

- 18 hepeningov v 6 delih (1959) – določena navodila, kako naj občinstvo to spremlja;
performans je razdeljen v 6 delov, vsakega sestavljajo 3 hepeningi, ki se dogajajo hkrati,
začetek označi zvonec, konec dvojni gong – po koncu sklopa ni aplavza. Če kdo želi lahko
aplavdira po 6 setih

JIM DINE (1935)

- Prometna nesreča (1961) – posveti hepening vsem svojim prijateljem, ki so umrli v prometni
nesreči (govori, sliši se zvok prometa)

FLUXUS
- flux pomeni tok, dejanje toka je neprestano premikanje ali odhajanje, stalen tok sprememb
- izrazito mednarodno gibanje, vzpostavljeno na tradiciji subverzivnih dadaističnih praks, v
njem so se srečevali glasbeniki (John Cage, La Monte Young), peniki (Emmet Williams),
filmarji (Jonas Mekas), plesalci (Merce Cunningham), avtorji hepeningov (Allan Kaprow, Claes
Oktenburg), videa (Nam Jun Paik), tudi mailarta, eatarta,… - umetnost, kjer ni statičnosti
(stalen dotok sprememb)

ŠIGEKA KUBOTA

14
 - Vaginalno slikarstvo (1965) – umetnost moška domena, delalo naj bi se z glavo – da poudari
biološko identiteto ženske

ROY LICHTENSTEIN (1923-97)

- Velika slika VI (1965; olje in magna na platnu) – iz serije Poteze s čopičem; strip je črpališče
njegovih umetnostnih idej; fascinira to, da slika zgleda strojna, v resnici pa je naslikana z
roko; opozicija proti ab.ekpresionizmu – povečana poteza čopiča z dripingom, osnovne barve
(rdeča, zelena, rumena), poteza je nek umetnikov podpis; pri Lichtensteinu govorimo
ponavadi o rasterski sliki
- Wham (1963; magna na platnu) – bolj značilna njegova slika – slike iz stripa poveča na veliki
slikarski format; v njegovi ikonografiji najdemo vse tipične ikonografske sklope (izkoriščanje,
pin up girl, vojna ikonografija – Vietnam), na sliki ni pomemben motiv, kompozicija – bistveno
je to, da prikazujejo neko medijsko resničnost – medij je sporočilo (kljub povečavi nosi
identiteto stripa – ni visoka umetnost – poenostavljenost, hiter način kako nagovoriti bralca,
ga pritegniti) – izolira eno podobico, poveča raster, ki je dobro viden, omeji se na osnovne
barve tiska)
- Apolonov tempelj (1964; olje in magna na platnu) – ukvarja se lahko tudi z drugimi
podobami, ne le z stripi; klasični tempelj, podoba ki ima svoje mesto v kulturni zavesti; za
izhodišče bi lahko bila fotografija, celo razglednica – se ne napaja iz resničnosti, temveč iz
podobe; podoba je zgoščena na le nekaj osnovnih elementov, ozadje na le dva pasova – slika
se začne obnašati kot propagandna podoba čudovitega sredozemlja
- Klobka vrvice (1963; magna na platnu) in Duchampov Skrivnostni zvok – soočenje dveh
podov: Duchamp – gre za klobčič vrvice, ki je stisnjen med dve plošči, ki sta priviti z dolgimi
vijaki, klobčič je pred privitvijo dal prijatelju, naj noter vrže nek predmet, ki naj ostane
skrivnost – oddaja zvok, ki ga ni mogoče identificirati – v umetnosti se vedno trudimo iskati
notranji pomen – tu je notranji pomen zvok

NOVI REALIZEM
- pojem opredeli Pierre Restany v Manifestu leta 1960, kot reakcijo na odmrlo štefalajno
slikarstvo
- Arman, Yves Klein, Daniel Spoerri, Niki de Saint-Phalle, Jean Tinguely, Christo,…

ARMAN (1928-2005)
- leta 59 se začne ukvarjati z zbiranjem odpadkov in iz njih ustvarja – odpadna umetnost; rojen
v Nici, ameriškega rodu, Nica postane pomembno središče; hoče da predmeti sami postanejo
čopiči, zato kopiči različne predmete v svojih delih
- Stanje ženske (1960; mešani mediji, kovina, les, steklo) – kompozitivni objekt, asemblaž –
starinski podstavek, v stekleni podstavek pa zmeče stvari, ki jih je našel v kopalnici prve žene
– pozabljivi predmeti postanejo trajni umetniški objekt – želi opozoriti na stanje ženske,
njeno predstavnost skozi objekte – žensko družba zaznava zgolj kot objekt – predmeti
pridobijo na vrednosti, ker so povzdignjeni na dragocenem podstavku
- Sinjebradčeva žena (1969; mešani mediji in poliesterska smola) – znan morilec svojih žena;
prozorna površina, v notranjosti so moške britvice; ženska je predstavljena z povzdignjenim
helenističnim torzom, po drugi strani pa je podobna izložbenim lutkam

15
YVES KLEIN (1928-62)
- Antropometrija iz modrega obdobja (1960) – performans, prisotna publika in orkester,
umetnik oblečen elegantno, gre za slikarski postopek, hkrati pa si umetnik ne umaže rok –
dogodek definiran z modro barvo (modra simfonija, modri koktejli,…); s tem ko izkorišča
ženska telesa kot čopiče, umetnik nastopa kot da gre za odobravanje žensk kot objekte in ne
kot subjekte; odtisi teles na papirju – Pollock – proces nastanka umetnin je vključen v končni
videz umetnine
- ANT 105 (1960; olje na papirju) – telo je že zabrisano, zgolj abstrakten madež, uporablja
modro barvo, ki jo tudi patentira (blagovna znamka – Internacional Klein blue)
- Modri monokrom (1961; suh pigment in sintetično polimerno vezivo na bombažu na vezani
plošči)
- reliefi, gobe – prilepljene na podlago in prebarvane z modro (prepojitev) ali zlato
(presvetlitev, veliko se ukvarja z alkimijo)
- Skok v praznino (1960) – fotomontaža, tri različne fotografije (praznina je cilj njegovega
slikarstva – tudi modri monokrom mu pomeni praznino) – fotografijo natisne v svojem
časopisu, ki izide samo enkrat

LUCIO FONTANA (1899-1968)

- Prostorski koncept: pričakovanja (1959; sintetična polimerna barva na prerezani juti)
njegove zamisli so predvsem skoncentrirane okoli pojma spacionizma (zemeljski in
nezemeljski prostor), kozmični koncept; zanimalo ga je kaj je za sliko, hoče enkrat za vselej
obračunati z iluzionizmom v umetnosti – slika je ranljiva površina, če jo prerežemo imamo
pogled za njo; sliko uniči, da s slikarsko resničnostjo prepelje neko novo občutljivost – za
prerezano površino namesti črno gazo
- Prostorski koncept: narava (1959-60; bron) – postavlja grobo modelirane krogle z rezom –
kozmični občutek (veliko se ukvarja z kiparskim delom v glini)

PIERO MANZONI (1933-63) – predhodnik arte povera

- Akrom (1960; kaolin na nagubanem platnu) – nagubana slikarska površina, brezbarvnost,
belina; Manzoni najbolj subverziven, drzen, se odmakne od uveljavljenih umetniških
paradigem; ukvarja se z objekti, ki so vez z tradicionalno umetniško izkušnjo
- Črta dolga 1000 m (1961; kromirana pločevinka, v kateri je zvitek papirja s 1000 m črto s
črnilom) – nariše na trak, zvije v zvitek in ga zapakira v pločevinko (nekaj pokvarljivega, z
rokom trajanja, predmet iz supermarketa)
- Umetnikovo sranje (kovinska pločevinka in papir) – vpliv Duchampa – zapakira v 90 konzerv,
na način proizvodnje (produced, numeracija, tehnični opis,…) – kritika , napad na to, kar
sestavlja umetniški sistem, ne želi podpirati zbirateljske želje, da se vrednost umetnin veča

JOSEPH BEUYS (1921-86)

- kipar, njegovo delo posvečeno prostorskim postavitvam, deloval je, da bi preobražal javnost
(»Vsak človek je lahko umetnik«)
- SOCIALNA PLASTIKA – kako bi sodelovalno organizirali projekte
- nemškega rodu, profesor na Dusseldorfski fakulteti, zaznamuje umetniško sceno s tem, da na
novo izumi vlogo umetnika – nadene si vlogo šamana (da ima dostop do nekih globjih

16
 zavesti), zagovarja to, da lahko vsak v sebi odkrije ustvarjalnost; teozofija in Rudolf Steiner
vplivata nanj – kako doseči višja stanja zavesti; ima natančno izdelan pojavni imidž
- Eurazijna sibirska simfonija (1963; tabla s kredno risbo, klobučevina in mast, zajec in modro
pobarvani drogovi) – med 2.sv. vojno je bil sestreljen z letalom, našli in zdravili so ga kavkaški
zdravilci – to ne drži, gre bolj za njegove sanje, kljub temu mast, vosek ostaneta del njegovih
kipov – obrnjene teme, polovični križ – gre za celovitost kontinentov (kot da mora evropa
poiskati svojo izgubljeno polovico)
- Kako razložiti sliko mrtvemu zajcu (1965) – performans, sam se zapre v galerijo, gledalci
gledajo skozi okna (3 ure) – po koncu rituala lahko vstopijo v galerijo – Beuys dejansko
razlaga zajcu – mrtvi zajec ima več dostopa do bistva umetnosti kot človek (za umetnost se
ne zanimamo, zadovoljujejo nas površni vtisi)
- I like America and America likes me (1974) – se z njim uveljavi v ameriki; Beuys dopusti, da
ga za 3 dni zaprejo v kletko skupaj s kojotom (tveganje bivanja z divjo živaljo – s svojo
očiščeno duhovnostjo naj bi vzpostavil kontakt z živaljo) – sploh ne stopi na ameriška tla
(izjema galerija), ni želel imeti stika z nikomer drugim kot živaljo, vseskozi je bil zagrnjen v
draperijo, v rokah ima pastirsko palico
- 7000 hrastov (1982-87) – ameriški vpliv na nemško umetnost je močan, Beuys pomemben,
ker prinaša prekinitev te vezi; začne zasajevati drevesa, potem pa prepusti mestu – hoče dati
prebivalcem več zelenja, boljšo kvaliteto življenja – zato socialna plastika (sejale so različne
družbene skupine – da jim neko zavest o naravi); gre za enega najdražjih Beuysovih projektov
– najprej postavi puščice iz bazalta, da je nakazal smer, kje naj bodo posejeni hrasti

FOTOREALIZEM (tudi hiperrealizem – kiparstvo, superrealizem)

- pojavi sredi 60. let v ZDA, najprej v slikarstvu, potem tudi v kiparstvu – bistven element
fotografije za nastanek slike (hoče biti čim bolj podobna fotografiji – lesk, dolgo slikanje – da
bi bili čim bolj prikrili sledi roke, dela) – slikarstvo postane odslikava medijske resničnosti in
ne več narava
- uporabljanje brizgalne pištole za nanašanje barv (airbrush), da ni sledi čopiča
- Richard Estes, Chuck Close, Malcom Morley, Duane Hanson

RICHARD ESTES (1932)

- Trgovina s slaščicami (1969; olje in sintetična polimerna barva na platnu) – še spominja na
popart glede na motiv; diapozitiv proicira na platno in sledi potezam, barvam, oblikam (Chuck
Close uporablja mrežo); hladne, občutek odtujenosti zaradi odsotnosti človeškega dotika
- nova težnja je reakcija na tisto od prej – nasprotovanje konceptualni, abstraktni umetnosti;
slikarjev subjektivni pogled je nadomeščen z objektivnim pogledom fotografije; drobljenost
slike – pozornost namenjena detajlom – odvzema pozornost gledalca; s tem ko sled roke
zabriše, se izpostavi izvedbena tehnika
- Ansonia (1977; olje na platnu) – poslovna stavba na Manhatnu, v fotorealizmu se uteleša
vsakdanjost življenja (kot ga doživlja nek slehernik vsak dan)

CHUCK CLOSE (1940)

- Bob (1970; sintetična polimerna barva na platnu) – znan po portretih orjaških dimenzij, za
portretirance uporabi svoje prijatelje; odloči se, da bo slikal le z brizgalno pištolo; v tem

17
 obdobju so slike črno-bele; velikokrat uporabi raster točke; črno barvo razprši po celotni sliki,
ki jo potem odstranjuje z britvico ali električnem brivnikom; stroga frontalnost

DUANE HANSON (1925-96)

- Ženska s psom (1977; polivinilni odlitek, polikromiran s sintetično polimerno barvo, z lasmi in
obleko) – kipar, šokira s tem, da na prvi hip zaznamo figuro kot resnično; uporablja like, ki so
značilni za ameriško ikonografijo (debeli, temnopolti, uporabniki ovešeni z vrečkami,…); v
začetku uporablja materiale, ki so podobni koži, vedno jih obleče v resnična oblačila, lase,…
njegov junak je karikiran srednji in nižji ameriški sloj
- Queenie II (1988; polikromiran bron, s potrebščinami, naravna velikost) – nadomesti prejšne
materiale z polikromiranim bronom – zaradi trajnosti dela; prikazuje osebo, ki je ponavadi
nevidna, so samoumnevni, razsubjektivizirani – čistilka + temnoplota – stigma nižjega
razreda; izraz na obrazu govori o tem, da je ta človek spregledan, neperspektiven

MINIMALIZEM (primarne strukture, literalizem)

- začetek v 60.letih, skrajna oblika abstraktne umetnosti; izražanje z preprostimi likovnimi,
geometrijskimi oblikami, pogosta serialnost in repetativnost
- kiparji uporabljajo moderne, industrijsko proizvedene materiale, dostikrat prepustijo
proizvodnjo tekočemu traku
- dela brez vsebine, ekspresije, brezosebno stroga – težnja po osvajanju prostora – pomembna
interakcija med gledalcem in objektom
- uveljavitev z razstavo Primary structures
- Donald Judd, Robert Morris, Carl Andre, Dan Flavin, Sol LeWitt

FRANK STELLA (1936)

- Die fahne hoch! (1959; lošč na platnu) – kontekstualno problemsko delo (zaradi naslova);
celota razdeljena na štiri dele – pravokotnike; belina neposlikana; s črnino namigujejo na
črne slike Reinhardt-a; gre za slikarstvo, ki je izrazito tržno uspešno

ROBERT MORRIS (1931)

- Instalacija v Green gallery NY (1964; poliedri, narejeni iz sivo poslikanih lesenih plošč) –
razna geometrijska telesa, narejena iz sivo poslikanih plošč – sivina (barva, ki je v
modernizmu ne zaznamo) – barva se osvobaja vseh pomenov, ki bi jih drugače nosila s seboj;
elementi v prostoru merijo, določajo gledalčev prostor – se jim mora umikati, sklanjati,…;
transformacija prostora – prostor se z zapolnjenim vogalom spremeni
- Brez naslova (zavozlanje) (1967; klobučevina) – uporablja klobučevino, ki jo reže s škarjami;
kipi se obnašajo v skladu z gravitacijo (žebelj na steni, obešeno, pada ob vogalu, tla) – filc
uporabljal v različnih barvah, ki pa so nevtralne – se premakne v obdobje minimalistične post
– slikovne abstrakcije
- ANTI FORMA – članek – umetnik hoče, da se v umetnost vključi tudi naključje (oblike so
določene s tem, kako se v skladu s težnostjo obnašajo materiali – prilagodi prostoru, v
katerem so postavljena, ni fiksnih oblik – nasprotuje strogo določenim geometričnim
minimalističnim delom)

18
 - I-Box (1967; poslikana omarica iz vezane plošče, pokrov iz kovine, fotografija v notranjosti) –
črka I so vratca omarice, ko jo odpremo se pokaže aktna figura samega umetnika; črka I lahko
pomeni angleški jaz, indentiteta

DONALD JUDD (1928-94)

- Brez naslova (1967; galvanizirano železo in smola) – slikar, ki se preusmeri v kiparstvo; zanj je
značilna serialnost, geometrične oblike, uporablja industrialne materiale (pleksi steklo,
jeklo,…); galvanizirano železo in smola – se 12x ponovi, nima neke velike prisotnosti
materiala, ustvarja pa neke učinke prostora
- Brez naslova (1968; nerjaveče jeklo in pleksi steklo) – skozi prosojnost povrhnice vidimo
podvajanje – notranji kvader iz jekla – opredeljen odnos do notranjščine – ni več
skrivnostna,… postane transparentna, vidna, jasna
- 100 nenaslovljenih del iz industrijskega aluminija (1982-86) in 15 nenaslovljenih del v
betonu (1980-84) – postavljena v zapuščeni vojaški bazi, ki jo umetniki z fundacijo pridobijo
za razstavni prostor – kasneje ga Judd odkupi zase in svoje prijatelje

DAN FLAVIN (1933-96)

- zamenja svojo umetniško materijo za svetlobo – postavitve so vedno iz neonskih žarnic
(navadna bela + kombinacije ostalih barv)
- Brez naslova (1964; hladna bela floruscentna svetloba) – kip, ki deluje, kot da se naslanja na
tla, v resnici pa gre za svetlobo – začenja se pohod nad umetnost s svetlobo
- Brez naslova (1977; rožnata, rumena in rdeča floruscentna svetloba) – mreža svetil, ki
oblikujejo pravokotnik – modro, rdeče vijolično – učinki

CARL ANDRE (1935)

- Altstadt copper square (1967; bakrene plošče, 100 enot) – uporabi naslov nekega nemškega
mesta; njegova dela so v glavnem omejena na 2D izraz, vendar z težnjo po 3D – po delih
lahko stopaš, velikokrat jih postavlja zunaj (ne motijo ga atmosferske spremembe na delu);
plošče so iz tovarn, jih sestavi v celoto; uporablja modularne enote – želi ponavljati tisto, kar
je temeljnega na skulpturi – krog, kocka,… - nekaj, kar materialno ni določeno, temveč se še
nadaljuje v prostoru
- Trinajstnik iz Chinatija (2010; vroče valjano jeklo, 13 vrst po 10 enot)

AGNES MARTIN (1912-2004)

- želi oponirati patetičnemu moškemu slikarstvu; gre za premišljeno izražanje
- Mlečna reka (1963; olje na platnu), Jutro (1965; akril in svinčnik na platnu)

POST-MINIMALIZEM
- generacija po minimalistih, uporaba čutnih, amorfnih materialov, organistične forme, težnja
po dekonstrukciji minimalistično-strukturalističnega videnja sveta

RICHARD SERRA (1939)

- kipar, velikanske jeklene plošče so njegov prepoznavni znak; zanima ga proces, ne objekt –
happening, procesualna plastika

19
 - Obrizganje (1968; topljen svinec, ki se popolnoma posuši) – v skladiščnih prostorih Lea
Castelija izvede neke vrste akcijo – v posodi stopi svinec, zajema z zajemalko in ga napljuska v
vogal skladišča – po koncu akcije postane prostor spremenjen; delo ni ohranjeno, obstajajo
posnetki – kip se je zgodil izven fokusa, postavljen v vogalu
- Kako misliti strukturo na nov način?
- Enotonska podpora ali hiša iz kart (1969) – štiri plošče, ki drug drugo podpirajo – gravitacija
pomembnih elementov – vzpostavi se ravnotežje, vzpostavljeno z podporo; uporablja plošče
iz tovarniške proizvodnje, uporablja materiale, ki so proces industrijske proizvodnje (cevi
nareže, prisloni ob steno – skulpture postanejo odvisne od stene in ne več obratno)
- bolj izrazito brezosebni material pri minimalizmu, pri post-minimalizmu pa že imajo sledi
umetnika (zapackane, zamazane površine) – kip ni več predmet v prostoru, temveč ga
sooblikuje
- Nagnjen lok (1981; kortensko jeklo) – upognjena plošča v polkrog, postavljen pod kotom –
forma, ki posega v prostor namenjen človeku (afera: postavljen med pisarne, uslužbence
moti, da je prostor tako preoblikovan, da jim je gibanje onemogočeno) – uničena 1989,
zaradi javnega protesta – Serra sproži sodni spor, a izgubi – ruši se meja med umetnostjo in
življenjem, javnostjo
- Uvite elipse (1997; kortensko jeklo) – orjaška, verjetno največja stalna postavitev na svetu
sploh – se ni več ustavljal pred velikimi dimenzijami – so kipi, ki nas posrkajo vase,
spremenijo naše dojemanje prostora – uvite vijuge postavlja vedno pod kotom; naslov
Vprašanje časa – časovno dojemamo šele takrat, ko se premikamo po prostoru

OPART (optical art)

- draženje mrežnice, pomemben je fiziološki vizualni odziv
- poigravanje z optičnimi prevarami – zmotijo, spodnesejo naše zaznavanje prostora (da se
fokusiramo na zgolj optično zaznavo – fiziološki odziv – se omejuje zgolj na eno od čutil)
- 1965 razstava The responsive eye ustoliči novo umetnost
- Bridget Riely, Victor Vasarely

BRIDGET RIELY (1931)

- opart v trenutku iz galerije preplavi ulice – vzorci na oblačilih
- Vzbuh I (1962; emulzija na vezani plošči) – ustvarja striktno črno bele kompozicije, zanima jih
odziv gledalca na slike, ki zmedejo, ki spreminjajo prostorsko zaznavo

VICTOR VASARELY (1906-97)

- Vega – Nor (1969; akril na platnu) – potrebno je ustvariti umetnost, ki bo sledila
tehnološkem napredku; mreže, geometrija, racionalnost; krogla narejena iz kvadratov – z
oblikovanjem mreže se naredi iluzija krogle – pomnoževanje oblik slik. Formata

DANIEL BUREN (1938)

- Brez naslova (1968; akcija na ulicah Pariza) – želi pokazati, da je postala umetnost preveč
zaprta znotraj galerij; umetnost na bo postavljena tja, kjer lahko vzbudi množice; še vedno so
njegov prepoznavni znak črte, ki jih tudi intervenira v prostor (zastavice, stebri,…); pošlje dva

20
 človeka, da nosita njegova dela po Parizu – hoče pokazati, kako je nevidna umetnost, po
drugi strani pa hoče opozoriti, da umetnost spada med ljudi

ARTE POVERA (siromašna umetnost)

- popularizira ga Germano Celant, ko napiše kritiko razstave te nove umetniške smeri (1967)
- umetniki se želijo vrniti k začetni, čisti umetnosti, želijo se očistiti vseh pomenov (z izjemo
osnovne, arhetipske)
- kot reakcija na bogato umetnost porabniške družbe (pop art) – uporabljajo nepreoblikovane
naravne materiale (zemljo, premog, kamenje, rastlinstvo,…)
- predhodnika: Lucio Fontana, Piero Manzoni
- Luciano Fabro, Jannis Kounelis, Mario Merz, Michelangelo Pistoletto

LUCIANO FABRO (1936-2007)

- Zlata Italija (1971) – pozlačen škorenj obrnjen na glavo – sever in jug se zamenjata, sta
družbeno in ekonomsko različna; zlato kot ironizacija visokih vrednosti umetniških del –
zanimajo jih izvorna duhovnost – alkimija (delanje zlata)

JANNIS KOUNELIS (1936)

- Brez naslova (1969) – za 3 dni postavi v galerijo konje različnih pasem – kot nekaj kar
opozarja na skomercializiranost umetniškega sveta

MICHELANGELO PISTOLETTO (1933)

- Sedeči moški (1962; poslikan svilen papir, kaširan na zloščeni jekleni plošči na podokvirju) –
slike dela iz zloščene jeklene plošče, ki deluje kot zrcalo, figura sedi na svilenem papirju
(tanek, ni razlike v površini, se zlije z jekleno ploščo) – ko v zrcalu vidimo odsev, postane del
slike
- Vietnam (1962-65; poslikan svilen papir na zloščeni jekleni plošči) – ista tehnika, čas vojne v
Vietnamu in proti vojnih demonstracij, gledalci zaradi efekta zrcaljenja sodelujejo na
demonstracijah – galerijska publika ne hodi na demonstracije, ko stopijo v galerijo jih
potegne v sliko, v demonstriranje; z odrezanostjo obrazov lahko likom pripišemo poljubno
identifikacijo
- Stoječi moški (1962; sitotisk na zloščeno nerjavečo jekleno ploščo) – potegne nas v navidezni,
iluzionistični prostor – slike so postavljene na tla, da imamo skupen prostor
- Cunjasta Venera (1967; marmor in tekstil) – Venera z otoka cunj: z mitologijo, nečim
povzdignjenim; venera in gora odpadnih cunj (odpadki uporabniške družbe – menjava
trenda, mode), venera iz marmorja, klasična figura, na drugi strani pisanost, zavrženost,…
razlike med cunjami (mehko, ceneno,…) in venero (trdo, žlahtno,…) – dualnost – preobilje,
raznobarvnost, hitra uporaba

KONCEPTUALIZEM
- sredi 60.let; dokončno spodkopale privilegiran položaj umetniškega objekta – smisel, cilj,
rezultat – delovati v smeri, da se umetniški proces konča z objektom,… vse to postavi pod
vprašaj

21
 - potreba po vzpostavitvi novega, plastičnega jezika, bolj vpletenega v bivanjski prostor kot
kdaj prej
- prestop iz izoliranih prostorov, namenjenih umetnosti (galerij, muzejev) v urbani prostor in
krajino; nekonvencionalni materiali
- pomembne so nove tehnike, novi načini umetniškega delovanja: bodyart, landart,
dokumentacija (fotografija), tudi wordart, mailart,…

JOSEPH KOSUTH (1945)

- En in trije stoli (1965; lesen, zložljiv stol, fotografija stola, fotopovečava slovarskega gesla) –
razglabljanje grških filozofov – Platon; ideja stola + 3 elementi – po Platonu umetnost ni
veliko vredna, saj je le kopija ideje, nima nobene uporabne vrednosti; stol na 3 načine –
dejanski stol, fotografija stola, slovarski opis stola – postavljeno vprašanje kateri stol je
najbolj pravilen stol
- Nič (1968) – platna z definicijami besede nič, črno na belem (omeji se na dve nebarvi)

ON KAWARA (1933)
- slika datume na platna, majhne dimenzije – spreminja odtenke, tipografijo, zelo posvečeno,
natančno slika (slika utelesitev vseh sledi umetniškega dela)

LANDART
- uveljavi konec 60.let v ZDA, od 70.let dalje tudi v Evropi
- izrazito spremeni snov za umetniško delo, to postane krajina, ima velikokrat ekološko noto
(tehnološka naprednost zanemarja učinek na naravo)
- v ZDA enormni, velikanski prostori – umetniki se velikokrat odpravijo v divjino – narava, ki je
prvinska, divja, a že podlegla človeškemu pohlepu
- osnovni elementi so to, kar se najde v naravi
- zaradi svoje odmaknjenosti niso doživljale velikega obiska – občinstvu posredovana
predvsem s pomočjo fotografije (dokumentarni vidik se osamosvoji)

ROBERT SMITHSON (1938-73)

- Spiralni pomol (1970; trak bazalta, zemlje, soli,…) – iz dokumentacije ustvari polurni film; leta
2005 se sproži iniciativa, da se projekt rekonstruira; gladina vode se spreminja, ko
poplavljeno zadeva nevidna; izveden na Great Salt Lake v državi Utah; kot risba v
veličastnem, velikanskem prostoru – spirala kot eden prvih elementov, ki se uporablja v
ljudski umetnosti

RICHARD LONG (1945)

- Črta prašnih škornjev (1988) – hodi ravno črto zgolj s svojo hojo – hodi gor in dol,… veter
potem zabriše črto; nima nobenega gledalca – upor preprodajanja umetniških del, na račun
katerega služijo galeristi – ne ustvarjajo več ničesar, kar je možno prodati

WALTER DE MARIA (1935)

- Miljo dolga risba (1968; kreda, dve vzporedni črti) – kreda, vzpostaviti stik z kozmičnostjo v
sodobni, potrošniški družbi; strog, kultiviran zapis v puščavi

22
 - Polje bliskov (1977; 400 jeklenih palic) – vzdržuje DIA art fundation (vzdržuje kar nekaj
prostorsko specifičnih del)
- Earth room (1977) – velikanski prostor zasut z zemljo

DENIS OPPENHEIM (1938)

- Vodeno sejanje (1969; prst in pšenično zrnje) – traktor s sejalnico izriše vzorec na velikansko,
ravno površino – tudi od naravnih meteoroloških pogojev je odvisna ta umetnost

CHRISTO (1935) in JEANNE-CLAUDE (1935-2009)

- Ovita obala (1969) – projekti, ki so velikanskih razsežnosti, denar zanje zbirata z prodajo
osnutkov
- Dežniki (1991; 3100 dežnikov) – tuj material, politično – ZDA in Japonska (na nasprotnih
straneh v 2.sv. vojni – se potem povežeta – modro/rumeno)
- Oblečeni Reichstag (1971-95) – uporabljata veliko prizorišče za pošiljanje političnih sporoči

BODYART
- pozna 60. in 70. leta; umetnikovo telo je snov za umetnost (vključi človeško bitje in vse kar se
z njim dogaja) – čutno telo je protiutež minimalistični hladnosti
- podaja meje – dogaja se tudi na meji med življenjem in smrtjo, mera mazohističnega
učinkovanja na telo (samopoškodovanje)
- odpira se zavest vzhodnjaškim filozofijam, bolj poduhovljeno
- performensi se selijo iz galerij v javnost in potem v intimne prostore – pojem umetniške in
dokumentarne fotografije pridobiva na vrednosti, že postopoma zamenjuje umetnino)
- predhodniki: Marcel Duchamp, Yves Klein, Piero Manzoni

VITO ACCONI (1940)

- začne na področju literature, potem želi samega sebe angažirati v realnem prostoru – zanima
ga raziskovanje različnih medijev
- Stopalni komad (1970) – performans v stanovanju, brez gledalstva, traja 4 mesece, ob
različnih dnevnih časih, izvaja vajo in beleži kaj se ob tem dogaja – na stol stopa kolikor časa
je pri moči – javnosti dnevno sporoča koliko napreduje v kondiciji – umetnikovo stanje duha
in telesa
- Semenska greda (1971) – 14 dni; v galeriji zgradi rampo – umetnik 8 ur dnevno leži pod
dvojnim podom in se samozadovoljuje – problematizira odnos gledalca do umetniškega dela

DUNAJSKI AKCIONIZEM
- od srede 60.let dalje; akcija, hapening
- novi impulz v povezavi z novo, politično situacijo (po vojni, 50.leta)
- umetniki prestopijo meje z gledališčem – ritual (telo v središču pozornosti, uničevanje platna,
samopoškodovanje telesa, psihodrama) – izrazito robno, veliko polivanja z krvjo,
samopoškodovanje,…
- predstavniki: Otto Muehl, Herman Nitsch, Rudolf Schwarzkogler, Gunter Brus, filmski avtor
Kurt Krens – Institute fur direkte Kunst (1966)

23
GUNTER BRUS (1938)
- Samoslikarstvo, samopoškodovanje (1965; akcija) – obarva z belo, posegi s črno barvo; rez –
orodja – nož, sekira – naj bi zarezali poteze na obraz – črna linija simbolizira neko cepitev,
telo je fizično ranljivo – psihična razcepitev
- po letu 70. se preusmeri k oblikovanju umetnika

HERMANN NITSCH (1938)

- 6 dnevna igra v Prinzendorfu (avgust 1998) – na križu je živalsko truplo (spomin na zgodnje
krščanske rituale – žrtvovanje) – od slikarstva se začne preusmerjati k performansom in
akcijam

YOKO ONO (1933)

- Rezani komad (1965) – performans – telo kot objekt, ki ga ponudiš drugim na razpolago –
gledalci so s škarjami lahko počeli kar so hoteli

MARINA ABRAMOVIČ (1946)

- dunajski akcionizem bi jo lahko spodbudil k performansu
- Ritem 10 (1973; performans) – zbada nož med prste, vedno hitreje, gre za izivanje usode
- Ritem 0 (1974) – samopoškodba, prostovoljno prepusti svoje telo drugim v uporabo; na mizi
predmeti, obiskovalci lahko na poljuben način razpolagajo z predmeti po njenem telesu
- Razmerje v času (1977 – z ULAY-em) – dvojnost moški/ženska, z goloto na to še bolj izrazito
opozarjata; v tem performansu se fizično povežeta z prepletenostjo njunih las – začne se brez
občinstva, zabeleženo je njuno premikanje po prostoru
- Hoja po kitajskem zidu (1988 – z ULAY-em) – konec sodelovanja, vsak zase prehodi 2000
kilometrov, ko se končno najdeta na neki točki, gresta vsak po svoje
- Umetnica je prisotna (2010) – nasproti ji sedi Ulay; izvede vse ključne performanse v
zgodovini performensa (Beuys,…) – performans, ki ga izvaja v živo – sedi od ure odprtja do
zaprtja, na sosednji stol lahko prisede kdorkoli, fizični stik prepovedan

FEMINISTIČNA UMETNOST
- 60.leta so leta totalnega osvobajanja, tudi feminizma – vprašanje priznanja ženske v družbi se
odraža najprej na teoretičnem področju, kot tudi v umetnosti – govorimo o področju, ki se
eksplicitno ukvarja z identiteto ženske, vlogo umetnice v družbi
- ločimo dve veji: sencialistke (iščejo simbolične forme, ki so neločljive od ženske – vagina),
umestitev mej med visoko in nizko umetnostjo (ženske so se prej ukvarjale predvsem z
ročnimi deli, ki niso del visoke umetnosti)

JUDY CHICAGO (1939)

- Slavnostna večerja (1974-79) – simbolično priredi banket na katerega povabi vse pomembne
ženske iz zgodovine; miza v obliki trikotnika, stranica 13m, na vsaki prostor za 13 žensk (39
žensk + 999 žensk, ki so napisane na plošče) – drugačen zapis zgodovine, kot če je z moškega
zornega kota; krožniki posnemajo vaginalno simboliko, delano od vezenja do keramičarstva

24
 (tradicionalno ženske, podvrednoteno); gre za skupinsko delo več del (anonimno,
sodelovalno)

MARY KELLY (1941)

- Post partum documentation (1976-77; mešane tehnike) – je odmev njenega doživljanja svoje
vloge, kot matere (4 leta odraščanja svojega otroka zapisuje v dnevnik ali drugače beleži); v
galeriji najprej postavi instalacijo (odtisi rok, beleženje); 83.leta objavi v knjigi; poudarja na
kakšen način je feminilnost v družbi skonstruirana

REBECCA HORN (1944)

- Berlinska vaja v devetih delih (1974-75; performans) – se odvija v 9 delih (8 delov + epilog) –
gre za poetično distanco, manj eksplicitno dejanje, ki pa nosi neko žensko subtilnost –
rokavice, ki imajo na prstih podaljške – z njimi se dotika sten, izrisuje črte s premikanjem

CAROLEE SCHNEEMANN (1939)

- Zavitek iz notranjščine (1975) – golo žensko telo, iz nožnice zavitek, na katerem tekst –
besedilo kot bi ga rojevala, zvitek kot neke vrste kača (Eva kot krivka za izgon iz raja)

ADRIAN PIPER
- Avtoportret z prepoudarjenimi mojimi črnskimi potezami (1981) – dvojna marginalnost –
ženska in temnopolta; prva afroameriška filozofinja, ki je dobila profesuro na univerzi; v
70.letih izvaja performanse ko se kot moški sprehaja po NY

CINDY SHERMAN (1954)

- fotografije se začnejo obnašati samostojno – porast nizkoproračunske, dopadljive filmske
produkcije – si nadeva videz likov, žensk iz teh serij – lutkasti videz, neindividualiziran izraz na
obrazu – problematizira vlogo, ki je prikazana za žensko v družbi po TV

NAN GOLDIN (1953)

- izrazito osebna, avtobiografsko; nemirno življenje, druži se z družbenimi odrinjenci – marljivo
beleži svoje življenje
- Balade o spolni odvisnosti (1979-96) – nasloni se na nekaj, kar je bilo že pred tem; vse kar se
dogaja za 4 stenami postane predmet njenega beleženja, ki ga potem deli z javnostjo

SHERRIE LEVINE (1947)

- After Walker Evans (1979) – prefotografira vse Evansove fotografije in jih razstavi kot svoja
dela – znana je po prisvojitvah drugih umetniških del

FOTOGRAFIJA
- nastala iz konceptualnih izhodišč, v 60.letih se osamosvoji, poudari se dokumentarni vidik
(postane temelj za samostojni umetniški izraz), prelom v 80.

BERND in HILLA BECHER (1931-2007, 1934)

25
 - čisto poseben odnos do fotografije – spominja na fotografijo iz 20.let, predmet se spremeni,
ni več ljudi, temveč objekti – fotografirata gradbene objekte – serije (vedno ista očišča) – gre
za industrijske objekte, ki drugače niso deležni pozornosti – znana postaneta v 70.letih (bivša
žena Lea Castellija ju prva razstavi v ZDA) – Dusseldorfska fotografska šola – ko se cene za
fotografije povečajo, pomeni, da imajo enak statusni simbol kot slike,…
- Tipologija vodnih zbiralnikov (1980)
- Tipologija plinskih zbiralnikov (1983-92)

ANDRAS GURSKY (1955)

- 99 centov (1999; monumentalne mere – v prostoru naredijo vtis umetnine) – neskončna
zaloga predmetov, ki se med seboj zlijejo; skrbno izbira perspektive, figure so nepomembne
(zanima ga človek zlit s kozmosom človeštva, ne posameznik); priviligirana perspektiva – se
dvigne, vedno posneti z vzvišenega položaja – prodana za 1.400.000e
- Nha trang (2004) – brezštevna množica ljudi – vietnamska pletilnica košev – tipologija
ponavljanja ene in iste figure, posvečanje detajlu; kaže kako je svet sedaj postal majhen,…
- 1.maj V (2005) – v industrijski hali, zabava, velika množica ljudi, ki jih gledamo za okni

CANDIDA HOFER (1944)

- Juristische bibliothek Munchen II (2000) – izključi uporabnika prostora, kljub temu
fotografira prostore, ki so namenjeni množični rabi; podobno konstruira prostor kot Gursky,
očišče je na sredini fotke; pomembno vlogo igra svetloba – uporablja naravno svetlobo
- Masonic temple Philadelphia (2007) – k učinku odtujenosti pripomore še klasicistični okus
(barve,…), očišče na sredi
- Chateau de Versailles (2007) – brez ljudi, kljub temu, da je namenjen množičnemu turizmu

THOMAS STRUTH (1954)

- San Zaccaria (1995) – po letu 89 si konceptualno omisli dela, da fotografira muzeje, galerije
in dela, ki jih razstavljajo; gre za spoj prostora z obiskovalci – na hiter pogled delujejo kot
snap shoti (hitri posnetki), v resnici gre za premišljeno kompozicijo; bolj dinamično odpira
prostor zaradi diagonalne postavitve klopi – se sprašuje o gledalcih (kaj počnejo ali dejansko
dojamejo to kar gledajo)
- Občinstvo I (2004) – umetniškega dela ni, a se ve da gledalci gledajo kip Davida – uporaba
blagih diagonal

JEFF WALL (1946)

- Slika za žensko (1979) – drugi pomemben zgled – pionir preboja fotografije v umetnost; v
70.letih dosti piše, teoretik – se odraža v tem, da is velikokrat jemlje za zglede primere iz
zgodovine umetnosti; slika v zrcalu, v ozadju okenska stekla, vertikalni prečki, tirnice za
svetila na stropu, parket – dejansko prostorsko poglabljanje – za zgled Manetova slika Bar v
Folies Bergere
- Pogovor mrtvih čet (1992) – po letu 90 začne izrazito manipulirat z digitalno fotografijo –
transparenca na svetlobnem panoju (leta 91 pade Berlinski zid – razpad SZ – izumetičnost,
ponarejenost v sliki kaže na dogodke tistega časa)

26
 - Nenaden sunek vetra – po Hokusaiu (1993) – snemajo več mescev; za predlogo Hokusai; gre
za skrbno premišljeno, natančno montažo – v ospredju izčiščen prostor, v ozadju vnesena
resničnost, industrijskost

VIDEO
- prvi preboj 59, od 70.let dalje, izrazito pomemben in enakovreden v 90.letih – video kot
medij za prikazovanje v galeriji, ukvarja se z vplivom televizijskega medija na publiko (kritika)
- video posnetki, skulpturalna instalacija (npr. naloženi monitorji/TV-ji eden na drugem,…),
videoinstalacije zaprtega tipa (hkratno snemanje – kar snemamo se v tem trenutku lahko
ogleduje npr. v galeriji (Paik))
- prelomna razstava 1969 – Tv as a creative medium – v 60 postane TV širše dostopen

NAM JUNE PAIK (1932-2006)

- Razstava zvočno-elektronske televizije (1963; 4 preparirani pianini, mehanski zvočni objekt,
snemalne naprave, 12 modificiranih TV sprejemnikov in glava pravkar zaklanega vola) –
predmetna realnost
- Mesec je najstarejša televizija (1965-67) – v smislu zen budizma, občudovanje meseca zaradi
njegovega spreminjanja na nebu (dobi isto dimenzijo kot tv, film, gibljiva slika)
- Buda (1989) – tv škatla izpraznjena, energije ni več, le še sveča jo osvetljuje, vanjo zre Buda

WOLF VOSTELL (1932-98)

- TV-Decoll/age št.1 – kasnejša rekonstrukcija na platno, skozi reže se prikazuje nova
tehnologija

GERRY SCHUM (1938-73)

- Galerija na televiziji (1968-69) – leta 69 začne z oddajanjem umetniške oddaje na TV,
postane umetnost dostopna širši množici (utopične misli avantgardistov v 60.letih postanejo
resničnost)

BRUCE NAUMAN (1941)

- Poskakovanje v vogalu št.1 (1968) – poznan kot bodyartist – odloči se da bo izvajal različne
akcije v prostoru, ki jih posname – telesno raziskovanje prostora
- Počasna vogalna hoja (1969) – noče pokrčiti noge v kolenu, hodi ob steni gor in dol (v glavi
ima obnašanje Becketovega lika, ki prav tako ne upogiba kolen)
- Videohodnik v živo (1970) – kamera snema hodnik, na koncu hodnika sta dva monitorja,
eden prikazuje dogajanje v prostoru (občutek utesnjenosti, ozek hodnik, sebe vidiš v hrbet,
čisto majhnega)

BILL VIOLA (1951)

- Zaobrnjena televizija (1982) – eden izmed največjih videoistov; posname različne gledalce
televizije, ki jih potem prikazuje na televiziji, soočenje s svojo zrcalno podobo
- Postaje (1994) – prikazovanje v zatemnjeni dvorani, monumentalne projekcije, zrcaljenje;
spajanje mističnosti (zen budizem, krščanstvo,… – postaje križevega pota) – čar videa je
gibljiva slika – posnema slikarstvo z mirom, statičnostjo – komaj zaznavno premikanje

27
 - Ocean brez obale (2007) – voda – krst, prehod skozi zavezo iz enega stanja v drugo stanje
- Kvintet vznemirjenih (2000) – barve, temnina ozadja, da izstopijo roke in obrazi (modra –
marijin plašč, rdeča) – nastane po zgledu Hieronimus Bosch-a

EVE SUSSMAN (1961)

- Kader iz 89 sekund v Alcazarju (2004; digitalni video) – prizor Velasquezove Las meninias

POSTMODERNIZEM
- zapustimo neko sklenjeno umetniško obdobje za seboj, najprej zaznamo spremembo na
arhitekturnem področju v 70.letih (posledica tega, kar se v 60 dogaja v teoriji)
- obnaša drugače od modernizma, ker postavi pod vprašaj izvirnost (ni več originala) in
ustvarjalnost (predeluje že ustvarjene pojave)
- značilnost: hibridnost (več raznovrstnih umetniških idej v enem delu npr. abstraktnost z
figuro), slogovna premešanost (spoji npr. fotorealizma in nadrealizma,… - vsi pretekli sloji so
na voljo) – nič ni originalno, vse je podobno nečemu že od prej
- teoretiki kritično sprejmejo premik (kulturna logika poznega kapitalizma); globalizem, nov
razvoj azijskih velesil
- ključne besede: eklekticizem, intertekstualnost, kolaž, hiperprostor, doktrina metropole,
hibrid, pastiš, palimpset, citat
- slikarstvo se vrne na sceno, vse je mogoče (pluralizem, hibridizacija – enakovredno se
uvrščajo sodobne tehnike med tradicionalne)
- z postmodernizmom zada evropsko slikarstvo ameriškemu udarec – selitev centra v Nemčijo
in Italijo
- nova podoba – povratek figuralike, raznovrstnost, možnost sobivanja umetniških izrazov
(ničesar jasnega, enostavno definiranega – večplastnost)
- transavantgarda – nov odnos do avantgarde – presežek (vse je mogoče), v kontekstu
italijanske umetnosti (precej povezave naše z italijansko umetnostjo – Andrej Medved)
- vnovičen razcvet nacionalnih šol (zelo anti-modernistično; nacionalni nemški umetniški izraz
– ekspresionizem – neoekspresionizem; italijani osvežijo renesančno, klasicistično umetnost)
- novi divji (neue wilde), tudi bad painting, neogeo, hipermonierizem (manierizem –
ponavljanje)
- razbita meja med visoko in nizko umetnostjo (Duchamp postopoma postane glavni junak
umetnosti 20.stoletja); soočenje z nemočjo političnega idealizma

JULIAN SCHNABEL (1951)

- hitro osvoji pomembne umetniške pozicije
- Sova (1980) – liki se formulirajo; slika ima neko fizično, nazorno, čutno telo; lepi koščke
razdrobljenih keramičnih posod na platna (porcelanasti pampstiž) – slike bolj srkajo
gledalčevo pozornost
- je eden večjih zvezdnikov te scene (leta 1978 v NY razstavi New Image painting; beneški
festival 80, 81)
- Kralj gozda (1984) – ikonografija izrazito subjektivna, niso potrebne neke poglobljene
interpretacije, ker gre za trenutni preblisk; velike, težke slike, divja, groba površina
- po padcu tržnih cen (konec 90.) se preusmeri v film

28
JEAN-MICHEL BASQUIAT (1960-88)
- Krivda zlatih zob (1982) – steno, zid zamenja za platno – grafitanje; vrvež, spontano nizanje
podob; bolj risarsko, bolj slikovito – različni stili

KEITH HARING (1958-90)

- Brez naslova (1984; vinilna barva na polivinilu) – odpre trgovino v NY v kateri prodaja blokce,
svinčnike,… z njegovim značilnim likom; poenostavljena risba, ostanki kapljanja
(hitropoteznost – zaradi nevarnosti, ki se jim izpostaviš, ko delaš na cesti nekaj, kar ne bi
smel)

NEMŠKI NEOEKSPRESIONIZEM

GEORG BASELITZ (1938)

- Velika noč v odtoku (1962-63; olje na platnu) – ukvarja se s politično sceno (v 60.letih zgradili
berlinski zid, v 80. se Berlin zelo kulturno razcveti) – slika zaplenjena, ker naj bi bila opolzka
(nekdo zaostal v razvoju z velikim falusom) – želi oblikovati upor, s tem da protestira proti
prevladujočemu izrazu zahodnje demokracije (importiran kliše – raje se ukvarjajo s svojo
zgodovino) – spodbuja nov obračun z nemško temačno zgodovino
- rojen v vzhodni Nemčiji, iz akademije izključen kot politično nezrel (priimek vzame po svojem
rojstnem kraju)
- Pesnik (1965; olje na platnu) – spoj med realizmom in ekspresionizmom (šolan v tradiciji
realističnega slikarstva)
- Zbor die Brucke (1965; olje na platnu) – zrcaljeno – že slike figure obrnjene na glavo
- Brez naslova – figura z dvignjeno desno roko (1982-84; polikromiran les) – prehodi, hitra
obdelava, grobo iztesano in potem polikromirano

ANSELM KIEFER (1945)

- Neron slika (1974) – izrazito nemške teme (v 60. začne širiti fotografije svojih performansov –
v nacističnem pozdravu) – opustošena Nemčija (tipični nemški pejsaž – rad primeša barvi
druge stvari – slama,…) – zadaj goreča vas, diagonalne brazde, ki odpirajo prostor
- Notranjščina (1981; olje, akril, šelak, emulzija na platnu) – vse kar pripada preteklosti,
nacističnosti (rekonstrukcija Hitlerjevih uradnih prostorov) – žrtveni oltar
- Tvoja hiša jezdi na temačnem valu (2006; veje, stol, mešane tehnike) – rezerviranost,
odmaknjenost; slikar zaželjen tudi ko ostali doživijo padec
- Padajoče zvezde (2007) – prenos ambienta njegovega posestva v razstavni prostor

A.R. PENCK (1939)

- umetniško ime (Ralph Winkler); slikarstvo se odvija kot neko kodiranje (arhaičnemu liku na
zasnovi človeškega telesa)
- Standarta (1970-72) – primer sumerske umetnosti, iz istega lika ustvari svojo blagovno
znamko; sliki na levi in desni strani – jasna delitev sveta
- N-kompleks (1976; diperzijska barva na platnu) – dramatično, hitro prelivanje oblik; njegov
odnos do slikarstva je primaren, slikati želi hipni tok

29
JORG IMMENDORF (1945-2007)
- Cafe Deutschland (1984; olje na platnu) – razberljiva klubska scena, nek kaos, razgaljena
telesa, Hitler postavljen v prizor (organizirano kot po eksploziji)
- velika tema nemške umetnosti je tudi razdeljenost na zahod in vzhod

ITALIJANSKA TRANSAVATGARDA
- pomembnost teoretika Olive (tudi kritiki postajajo vse bolj ekcesni, zvezdniški – se gol
fotografira)

SANDRO CHIA
- Valček (umetnik in trgovec) (1979; olje na platnu) – homoerotičen poljub (zmes med
eroticizmom in željo po uspehu, cena ni pomembna), pokroviteljska gesta s strani trgovca
- Pogumna dečka pri delu (1981; olje in pasteli na platnu) – rišeta s kredo, a sta tudi samadva
porisana (koliko boš sam svoj produkt?), mišičasta, poveličana, nadnaravna telesa

ENZO CUCCHI
- Duše mrtvih gredo h konjem (1981; oglje na papirju na platnu) – risba dobi status
samostojne umetnine (ne več pomoč pri sliki, temveč veliko formatnost)

KAPITALISTIČNI REALIZEM

GERHARD RICHTER (1932)

- Sestopajoča (1965; olje na platnu) – ga pritegujejo medialirizirane slike
- Mrtva 18.oktobra 1977 (1988; olje na platnu) – sposoben hitrih prehodov med
fotorealizmom in abstrakcijo; ena izmed članic Bade Meinhof, ki stori samomor v zaporu
- Julji (1983; olje na platnu) – ciklično menjavanje (različne smeri abstraktnega slikarstva

SIGMAR POLKE (1941-2010)

- Na ta način sediš pravilno (1982; akril na blagu) – slika iz različnih tekstur, Goyeva grafika
- slike iz ciklusa Osno obdobje (2005-07; vijolični pigmenti, mešane tehnike na blagu)

NEO RAUCH (1960)

- Vater (oče) (2007; olje na platnu) – zelo zaželjeno opaziti sled roke na platnu (ponovno –
amplituda menjavanja)
- vnovičen dvignjen interes za slikarstvo po letu 2000

TONY CRAGG (1949)

- Britanija kot jo vidiš s severa (1981; plastika, različni materiali) – novo britansko kiparstvo;
bolj risarsko – slikarski, odpadni material

ANISH KAPOOR (1954)

30
 - Kot bi praznoval: našel goro posuto z rdečim cvetjem (1981; 3 objekti v mešanih tehnikah) –
pigment (vsakdan indijskega človeka – rojen v Mambuju) – sledi budističnega , drugačnega
odnosa; kipi delujejo na gledalca z žarenjem
- Oblakova vrata (2004; nerjaveče jeklo) – veliko se ukvarja z odsevi (enostaven element v
prostoru, zaradi zglajenosti ima svoje učinke, arhitekturno zanimiva, saj so kot nek slavolok)

DAMIEN HIRST (1965)

- YBA – young british artists; Gold Smith colledge – pripravijo razstavo Frieze, povabijo
pomembne ljudi, zanje se zavzame Charles Saatchi
- Fizična nemoč, umreti v mislih nekoga, ki živi (1991) - morski pes v posodi z formaldehidom
(najstarejša tema človeštva – življenje/smrt)
- Stran od črede (1994; ovca v formaldehidu) – katoliška ikonografija, navezava na Williama
Holmana Hunta
- Kalejdeskop VII (2004; krila metuljev in lak na papirju) – neprestano menja, daje trgu nove
proizvode
- Zavoljo božje ljubezni (2007; lobanja, diamanti) – upozarja na umetnost tudi tiste, ki se za
umetnost ne zanimajo

MARCUS HARVEY (1963)

- Myra (1995; odtisi otroških ročic) – kot rasterska fotografija morilke otrok

CHRIS OFILI (1968)

- Madona (1996; akril, kolaž, bleščice, lak, kamelji iztrebki na platnu)

TRACY EMIN (1963)

- Moja postelja (1998; žimnica, rjuhe, vzglavniki, predmeti) – vse sledi njenega osebnega
življenja

RACHEL WHITEREAD (1963)

- Spomenik holokavstu (2000; betonski odlitek) – ustvarja negativne prostore

WILLIAM KENTRIDGE (1955)

- Obokana knjigarna (2004; oglje in pastel na papirju) – kot stranski produkt njegovih animacij

MARLENE DUMAS (1953)

- Razkritje (1994; olje na platnu) – pedofilija, slike vedno spominjajo na ČB fotografijo, ki so
kolorizirane

LUC TUYMANS (1958)

- Portret (2000; olje na platnu) – predloga je slika, ki jo je našel v časopisu med osmrtnicami

YUE MINJUN (1962)

- Usmrtitev (1995; olje na platnu) – cinični realizem

JEFF KOONS (1955)

31
 - Made in Heaven (1989;litografija na oglaševalnem panoju) – marketing, bilboardi,
eroticizem oglaševanja, filmska umetnost
- Puppy (1992-2000; nerjaveče jeklo, zemlja, geotekstilna obloga, notranji namakalni sistem,
cvetoče rastline)
- Tulipani (1995-2000; kromirano nerjaveče jeklo z barvnim loščem)

TAKASHI MURAKAMI (1962)

- razstava Murakamija v dvorcu Versailles 2010

FELIX GONZALES – TORRES (1957-96)

- Brez naslova (placebo) (1991; bomboni v srebrnem stanjolu in celofanu)

32