VALERIO ADAMI je italijanski slikar in grafik. Njegova umetnost je nastajala pod vplivom amerikega poparta zlasti Roya Lichtensteina.

Ploskev, rta in barva so njegovi nepogreljivi, primarni likovni elementi. Praviloma se izraa z intenzivnimi, istimi, hladno-toplimi komplementarnimi barvami v areih migetajoih
odtenkih. Velike in male barvne ploskve obrobi s rno konturo, ne glede na motiv. Razlenjene ploskve oblikujejo
organsko in geometrijsko konstrukcijo z zgoeno vsebino. Kot risar se izraa z razvejano, tudijsko rtno risbo.
Njegove figuralne podobe prikazujejo dejansko prisotnost loveka v naravnem okolju, v interieru, eksterieru,
pri opravljanju razlinih vsakdanjih opravil. Ujet je v trenutku dela, sprehoda, branja, komunikacije, poitka.
Grafike so ive, barvite, kompozicijsko urejene, tudi monumentalne. Obravnava razline motive na nadrealistien nain, v katerega vkljuuje sodobno evropsko zgodovino, literaturo, filozofijo in mitologijo z uporabo
stiliziranih silhuet barvno obrobljenih ploskev. Grafike so nastale v tehniki sitotiska in v litografiji.

PRESEKI MEDNARODNE GRAFIKE - O r azstavi gr afinih del

JI ANDERLE je eki slikar in grafik, mojster istega grafinega izraza figurativnih, portretnih tudij in ciklov iz razlinih asovnih obdobij. Izbrani motivi so nastali v tradicionalni grafini tehniki jedkanice, suhe igle,
akvatinte in meanih tehnik. Poslueval se je zapraenih pozabljenih fotografskih predlog avstro-ogrskih vojakov iz asa prve svetovne vojne. Cikline upodobitve razlinih asovnih obdobij, tudijskih izvedb portretnih
grafik in prav tako figuralnih ciklov so nastale po fotografskih posnetkih vojakov iz prve svetovne vojne, glasbenikov, profilih enskih portretov, idealiziranih, navdihnjenih renesannih mladih obrazov. Avtor je tradicionalen tako pri uporabi tehnike jedkanice kot figuralnega in portretnega motiva. Je oster opazovalec psiholoko
poudarjenih obrazov ter skoraj nadrealistinih upodobitev renesanne manire. Privlani, lepi, nostalgini mladi
obrazi delujejo starinsko.
EDUARDO CHILLIDA je panski kipar in grafik. Njegova kiparska dela predstavljajo abstraktne geometrijske objekte izvedene s tradicionalnimi kiparskimi materiali. Velike geometrijske forme razlenjuje, usmerja
v eno, neloljivo proporcionalno, harmonino, trdno celoto. Zahtevno izvedena kiparska dela monumentalnih
dimenzij kaejo na velikega mojstrska. Njegov grafini opus je raznovrsten, bogat, kakovosten in predstavlja
nadaljevanje kiparskih motivov v tradicionalnih grafinih tehnikah, ki so mu omogoile drug pogled in drugano
abstraktno informelovsko strukturo, iluzijo na dvodimenzionalni ploskvi. Na nevtralni sivi ploskvi nastaja rta,
zapis, ki se oglaa v razlinih oblikah: kot pozitivna rna ali negativna bela sled. Grafini listi so samostojne,
natanne izvedbe minimalistino estetskih kompozicijskih reitev.
CORNEILLE je nizozemski umetnik, slikar in grafik. Upodabljal je ivalski svet, pokrajino in mitoloke motive
na preprost, neposreden, otroki nain. Dovoli si pripovedno svobodno izraanje. V svojem umetnikem delovanju se posvea slikarstvu, literaturi in grafiki. Risba, barve ploskve so osnova na kateri je zasnoval neposreden
svet domiljije. Na komplementarni svet, ki ga je usmeril v novo podobo gleda skozi prizmo idilinega, pozitivnega pogleda velikih odprtih oi prikupnih ivali, ki nas prijazno opazujejo in opominjajo na svojo prisotnost.
Soitje med lovekom in ivaljo upodobi svee iskreno, s istimi ploskovnimi barvami, napolnjeno z energijo.
ivalski svet je poln ivljenja, veselja in leernega druenja na poletnem soncu. Harmonino usklajene aree
barve slikajo pravljien, otroko fantazijski svet napolnjen s soutjem in z iskrenostjo. Upodablja motive ptic,
mak, enskih figur, pokrajine ter velike in majhne sklenjene stilizirane oblike.
RAOUL DUFY je francoski slikar in oblikovalec. Delal je pod vplivom impresionistov in fovistov iz zaetka
prejnjega stoletja. Delo, ki na fovistini nain motivno prikazuje spomin na Matissa je naslikano ploskovno, z
nemirnimi potezami in znailno rtno igrivo virtuozno linijsko risbo. Raoul Dufey je prepoznaven po osebnem

1
KAREN DUGAS je kanadska umetnica, grafiarka in antropologinja. Njena grafina aktivnost je povezana z
osebnimi fotografijami, posnetimi na potovanjih. Zamrznjen fotografski posnetek vsebinsko preoblikuje, sestavi
v asociativni domiljijski svet, v skladu z njeno umetniko vizijo. Fotografsko podobo vsebinsko spremeni do
nerazpoznavnosti z uporabo nepogreljivega digitalnega procesa obdelave matrice. Nastajajo domiljijske
zgodbe povezane z dananjim asom z uporabo simbolnih, nenavadnih predmetov iz razlinih obdobij in kultur
in vkljuevanjem oz. vpisovanjem citatov filozofov, pisateljev. Njena dela so tiskana v tradicionalni grafini tehniki globokega tiska ali digitalni tehniki avtorskih fotografskih posnetkov s figuralnim motivom ali motivom
pokrajine.
ARMAN FERNANDEZ je francosko-ameriki slikar, kipar in grafik ter eden od vodilnih predstavnikov Evropske popartistine smeri. Svojo umetniko pot je zael konec petdesetih let prejnjega stoletja. Vzporedno in
enakovredno kakovostno se je uveljavljal na treh likovnih podrojih. V kiparstvu je za izdelavo skulptur uporabljal kovinske predmete, orodje, potroni material mnoine, vsakdanje uporabe kot so kolesa, sekire, jedilni
pribor, glasbeni instrumenti, ploevinke, stari avtomobili, stare ure, zavrene in poceni izdelke brezkonne reprodukcije ponavljajoih se oblik. Sestavljal in loeval je nakopiene stvari, ki so mu s pomojo recikliranja
omogoile nastanek novih ciklov . V grafini tehniki barvnega sitotiska je bil svobodneji, kar je opazno v oblikovni in barvni sproenosti in kompozicijah z lahkotno ponavljajoim se redom istega motiva.
ERNST FUCHS je avstrijski slikar in grafik domiljijskih, fantazijskih figurativnih motivov in pokrajin. Prepleta jih s srednjeveko nadrealistino simboliko mranih, duhovno-mistinih prizorov gotsko podolgovatih,
skoraj arhainih upodobitev mokih in enskih figur. Gre za filozofsko razmiljanje, za teatralne, alegorine
pokrajine upodobljene na ekspresionistien nain. Ekscentrino ivljenje ustvarjeno kot prispodobo sveta in
versko tematiko je uporabil istoasno v slikarstvu in v grafiki. V grafiki se je poslueval meane tehnike. Deloval
je pod vplivom Gustava Klimta.
HERMANN HEINTSCHEL je nemki slikar in grafik, mojster v izvedbi barvne jedkanice in akvatinte, tehnik globokega tiska. Je enkraten, vzdrljiv, vztrajen in neponovljiv v tehniko tehnolokem procesu, s tako kakovostnimi in natanno odtisnjenimi grafikami. Ve stopenjsko jedkanje na isti matrici v tehniki akvatinte mu
je omogoilo irok barvni ali monokromni razpon harmoninih odtenkov. Ambiciozno zastavljene izvedbe nenavadnih, analitinih geometrijskih vsebin, so urejene v nadrealistino, perfekcionistino izrisanih prizorih.
Geometrijski liki: kvadrat, piramida, ahovska rno-bela kvadratna postavitev, so umeeni v abstraktno prazen
prostor, kjer objekti letijo in izginejo. Upodobi objekte s poudarjeno perspektivo, sistemom zapletenih mre
tako na trdi zemlji kot tudi v zraku. Njegove grafike izraajo oblikovno in vsebinsko barvno rahloutnost, mehkobo, etudi gre za industrijsko ostro zrisane geometrijske elemente, ki jih v imaginarnem prostoru v celoti povezuje.

PR ESE KI ME DN A RODNE GR AFI KE

slogu, maniri, sklenjeno risbo z dekorativnim karakterjem, po upodobitvah razlinih iluzionistinih motivov s
privlanimi vsebinami z veliko svetlobe in topline morskih priobalnih pokrajin, tihoitij, glasbenih dogodkov,
interjerjev, figuralnih motivov enskih aktov naslikanih z lahkotno barvno transparentnostjo. Prepoznaven je
tudi po ivih barvah z rdeimi in modrimi poudarki in sproeno, igrivo lahkotno izvedbo. Ustvarjal je v razlinih
grafinih tehnikah: lesorezu, litografiji, jedkanici. Vsi ti motivi so bili zelo priljubljeni v francoski likovni umetnosti na zaetku 20 stoletja.

FRANZ HITZLER je nemki slikar, grafik in kipar. Po konani likovni akademiji v Mnchnu se je kot slikar
in grafik zael ukvarjati s tradicionalnimi grafinimi tehnikami. Najprej so po letu 1974 nastali rno-beli, kasneje
pa e barvni lesorezi, litografije, jedkanice in monotipije. Posvetil se je figuralni pripovedni novi podobi, motivu
z naravnim, neposrednim in spontanim notranjim impulzom z ekspresionistinim obutkom za kompozicijo
v tehniki suhe igle. Suha igla mu omogoa sproanje energije z monimi, drznimi praskami, zarezami vrisanimi
v kovinsko ploo ter uporabo ekspresionistinih, barvno kontrastnih rno-belih odnosov. Tradicionalno postavitev figuralnega motiva s poudarkom na enostavno zasnovani, dinamini, zgoeni, nemirni potezi doivlja
kot osebno trpljenje, usodo. Ekspresivno poudarjeni kontrast med svetlobo in temo na kateri gradi zgodbo,
preplete v pajevinasto zaveso z geometrijskimi in organskimi oblikami.
TADEUSZ LAPINSKI je poljsko-ameriki slikar in grafik. Njegovi zaetki so pripadali abstraktno strukturno
informelovski smeri. Barvite grafike veinoma v meani grafini tehniki op artistini smeri so tehnino zahtevne
in konstruirane v zanimive barvne reitve in geometrijsko zapletene abstraktne kompozicijske podobe. Njegova
likovna produkcija v slikarstvu in grafiki je velika. S svojimi deli je sodeloval na skupinskih in samostojnih razstavah irom sveta. Za svoja dela je bil na mednarodnih grafinih razstav tudi nagrajen. Posveal se je razlinim
tradicionalnim tehnikam barvne litografije, barvnega sitotiska, meane tehnike. Glede motiva se je poslueval
industrijskih rastrov, barvnih prehodov, geometrijskih prelomov, oblik, krogel, valjev v raznovrstnih kompozicijskih postavitvah komplementarne harmonine kompozicije iz postmodernistinega obdobja.

PRESEKI MEDNARODNE GRAFIKE 2

TIM LONG je slikar, kipar, risar, grafik in multimedijski umetnik. Pogled na njegove grafike, barvne jedkanice
in akvatinte, kae na ekspresionistino figuralni motiv. Pria smo nenavadnemu dogodku, uprizorjeni likovni
predstavi, kjer avtor pripoveduje in povezuje likovno besedo z znakovno, simbolno domiljijsko zgodbo. V zaprtem, skalnatem jamskem prostoru, se v prvem planu sooimo z nenavadnimi prizori. Na levi strani se sreujemo z mono rtno, grafitno zrisanimi mokimi in enskimi figurami razlinih velikosti, ki prikazujejo
skupino lovekih bitij, razprenih kot v mravljiu. Na preprost, arhaien nain je avtor prikazal njihovo medsebojno prepletanje, povezovanje, ki se neloljivo kot popkovina, upira gnitju, razkroju ali poasnemu izumrtju.
Na desni strani grafinega odtisa je upodobil smrt, akajoo na svojo rtev. V ozadju so na vijolino-sivi in
okrasti steni, v kroni, neprekinjeni obliki narisani bledi loveki obrazi, s katero sklene in zakljui zgodbo. Pri
tem se nam zane porajati grozna slutnja, obutek nemoi zaradi preroko nadrealistinega prikaza velike druine, kot upodobitev mrtvakega plesa in sodnega dne.
MARA ISABEL OTLORA LPEZ je slikarka in grafiarka. Izdelovala je jedkanice in voeno tehniko
vernis- mou, ki jo v praksi le redko zasledimo. Na povoeni bakreni ali pocinkani ploi je z enakomernim
pritiskom odtiskovala teksturne vzorce iz blaga in portrete dveh mladih enskih obrazov v naravni velikosti.
Grafini list je nastal po fotografski predlogi, z mono, zunanjo in notranjo obrazno risbo, preneseno na matrico,
jedkano in kasneje tudi odtisnjeno. Eno barvno grafiko z lepimi sivimi toni in izbranimi teksturami je avtorica
poenotila in obogatila z lirino vsebino enskih portretov prijaznih pogledov in velikih oi. Vsebuje veplastno
mozaino sestavljene fragmente iz zgodovinskih obdobij ter iz asociacij, lepih spominov, s prikrito, dekorativno
univerzalnostjo in magino mojo poparta, ki spominja na Roya Lichtenstein.
ANTON ZORAN MUI je slovenski slikar, grafik in risar, ki se je posveal razlinim motivom v grafinih
tehnikah jedkanice, akvatinte, suhe igle, lesoreza in barvne litografije. Njegov grafini opus je raznolik. Izraal
se je v ciklih razlinih smeri, tehnik in vsebin z geografsko doloenim predelom. Tako so barvne litografije in

HERMANN NITSCH je ne tipini avstrijski slikar in grafik, predstavnik akcijskega slikarstva abstraktnih
(rdeih) kompozicij velikih formatov. Organizira predstave, performens skupinskih obredov zakola ivali v odprtem prostoru, s polivanjem, kropljenjem krvi. Pri tem sodeluje skupina golih mokih in ensk, pria smo
obredni duhovni uprizoritvi krianja in nenavadnemu dogodku krvave brutalnosti, groze in srda. Razstavljena
grafika je nadaljevanje avtorjevega slikarskega motiva, kjer prikazuje umirjeno urejenost tribarvne centralne
postavitve kvadrata s simbolinim prikazom rnega kria, skoraj izgubljenega v pravokotnem prostoru. Grafiko
doivljamo kot meditativno prispodobo svete ikone.
RAINER PLUM je nemki slikar in grafik. Delal je jedkanice in suhe igle. Risanje z iglo po obutljivi bakreni
ploi in veplastna obdelava matrice sta mu omogoala nenavadno dolge ali zelo kratke, tokovne praske in
iskanje posebne strukturne globinske sledi, ki jo kasneje na odtisu zaznamo kot prostorsko, mehko barvno sled.
Intimno zasnovane grafine podobe z razprenimi potezami in monokromne sivine se gibljejo v razlinih smereh, kar daje obutek avtorjeve tenje po sodobnih reitvah upodobitvah pokrajin kot preprostih, naravnih oblik
in kompozicij. Podobe na grafinih listih vsebujejo zanimiva estetska, minimalistina sporoila v abstraktno
nedoloenih organskih oblikah in ploskvah.
WALTER VALENTINI je italijanski grafik. Njegove grafine podobe predstavljajo geometrijske oblike, arhitekturne fragmente renesanne stavbarske konstrukcijske. Avtor s svojimi grafinimi podobami kae spotovanje italijanski sveti in posvetni stavbarski tradiciji. Grafine podobe so del kulturne miselnosti izvedene v
tehniki visokega in globokega reliefnega tiska. Z minimalnimi barvnimi uinki priara iluzijo veplastne bele
svetlobe, ki jih na reliefnem odtisu zakljui kot estetsko iste, kompozicije reitve. Grafike kaejo na avtorjev
odnos do harmoninih razmerij, do zgoene ploskovne, strukturne in rtne razporejenosti svetlo-temnih senni
delov iluzionistine kompozicije. Grafike so tiskane v globokem tisku na rono izdelan bombani papir. Valentini je mojster grafinih tehnik globokega tiska in litografije in ostaja zvest geometrijskemu likovnemu
izrazu, grafini listi pa so zgled kakovostnega umetnikega odtisa. Na razstavi je predstavljen s knjigo umetnika.
FRANKO VECCHIET je traki slikar in grafik abstraktne, postmodernistine smeri. Deluje na italijanski
in slovenski likovni sceni. Ukvarja se z grafiko, risbo, slikarsko intalacijo konceptualno sestavljenih objektov,
kolaev ter s pedagokim delom in teoretinim pisanjem. Ustvarja cikline motive v razlinih tradicionalnih
grafinih tehnikah, v lesorezu, jedkanici, sitotisku in kolografiji. Deluje izrazito inovativno, ie nove monosti
izraanja na razlinih umetnikih podrojih in smereh. Spreminja, poenostavlja grafine procese dela in z raziskovanjem ter novo tehnologijo dosee zaeleno kompozicijsko sproenost strukturnih vsebin. Z domiljijsko,

PR ESE KI ME DN A RODNE GR AFI KE 3

jedkanice opredeljene kot kraka kamnita pokrajina, akvatinta in suha igla pa kot kamnita krajina slovenskih
gora. Motiv za svojo umetnost je iskal in nael v naravi, ki pa jo je obravnaval in upodobil na svoj nain s stiliziranimi znakovno-simbolinimi poudarki, ki so bistvo abstrahirane kompozicije. Vedno se je z veseljem vraal
k svojim motivom; figuri, tihoitju, abstrakciji. Nismo poslednji je pomemben cikel v katerem se spominja nacistinih zloinov med drugo svetovno vojno, storjenih nad idi, Slovani in Romi na nemkem ozemlju v Dachavskem taboriu. Muiev cikel prikazuje trpljenje taborinikov tako kot Goya, ko je v letih 1810-1815
nastala grafina mapa z naslovom Los Disastres de la Guerra, kjer je upodobil vojne grozote, zloine nad
panskim narodom s strani francoske, Napoleonove vojske. Po 2 svetovni vojni so nekateri mladih slovenski
slikarji sledili ustvarjalni poti Zorana Muia. Uvrajo ga med najpomembneje sodobne umetnike na svetu.

abstraktno miselnostjo in nemirno, duhovno energijo vztraja pri odprti likovni ustvarjalnosti, s spreminjanjem
tradicionalnih postopkov ter uporabo sodobnih materialov in idej. Danes svoje izkunje nesebino prenaa na
mlade obetavne ustvarjalce, prav tako, kot jih je pred estdesetimi leti sam prejel od prof. Avgusta rnigoja.
EMILIO VEDOVA je sodoben italijanski slikar, grafik, ki je deloval na podroju slikarstva in grafike, v tradicionalni tehniki litografije in jedkanice. Imel je pomembno vlogo v italijanski umetnosti, kot evropski avantgardist, ki je prepoznaven po svojih geometrijskih oblikah in temni barvni paleti. Udejstvoval se je na razlinih
likovnih podrojih kot je oblikovanje, slikarstvo, grafika, pedagogika. Negovo likovno ustvarjanja je eno samo
eksperimentiranje, ki je nastajalo v ciklih. Stalna elja po tehnolokem raziskovanju in inovativna mo sta mu
omogoala nastajanje dovrene grafine umetnosti. Z neposredno spontanimi, nemirnimi potezami in informelovsko pisavo so nastale ekspresionistine, abstraktne grafine zgodbe, ki odslikavajo dogodke iz narave .
as po drugi svetovni vojni je v evropsko umetnost prinesel novo strukturno smer informela. Prve rno-bele
litografije so nastale leta 1958, leta 1968 pa prve jedkanice. Litografijo je obiajno tiskal do roba ali na obe
strani papirja s imer je poudaril prostorski uinek. Za svoja dela je bil nagrajen na pomembnih mednarodnih
grafinih razstavah. Veino svojega ivljenja je preivel v Benetkah, kjer je poueval na Accademiji di Bella Art.

PRES E KI MEDNA RODNE G R A FI KE - Gr a fin e teh ni ke 4

VLADIMIR VELIKOVI je srbski slikar in grafik, ki je deloval v Parizu. Ustvaril je bogat risarski, grafini
in slikarski opus v ekspresionistinem stilu. Njegova ciklina poglavja poudarjena z nadrealistinimi dogodki
se navezujejo na vsakdanje lovekovo preivetje, zmedenost. Vladimir Velikovi je odlien risar, slikar in grafik.
Prepoznaven je po tudijah golih mokih figur, neposrednih upodobitvah, virtuozni potezi, sodobni obravnavi
tradicionalnega, figuralnega motiva in anatomsko natannih tudij ivali od psov, ptic do podgan. loveka prikazuje v begu, utrujeno izgubljenega v urbanem praznem prostoru. Sivi toni simbolizirajo brezizhodno nasilje,
vojne, medtem ko loveko telo brez glave, v prostem teku ali padcu izginja v prepadu iz katerega ni vrnitve.
Mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik

GRAFINE TEHNIKE
Pod pojmom grafika (iz grine graphein-pisati, vrezovati) si predstavljamo tehnino in likovno panogo, pri
kateri na matrico iz razlinih materialov in povrin nanaamo na razline naine tiskarsko barvo in odtiskujemo
na razline podlage. Grafiko, naj bo to umetnika ali industrijska, delimo v tri osnovne skupine, ki se med seboj
razlikujejo po nainu izdelave matrice, oziroma po nainu odtiskovanja. Govorimo o: tehniki visokega, globokega in ploskega tiska ter kombinaciji tiskov, ki je v dananjem asu najbolj v uporabi. Pri pripravi matrice za
umetniko grafiko, (ne) glede na tehnino in tehnoloko neposrednost mehaninih ali keminih postopkov,
lahko postopke ves as kontroliramo glede na elen konni videz. Tradicionalne grafine tehnike, ki jih poznamo
ali o katerih smo se uili, danes v praksi ne veljajo ve kot pravilo, temve bolj kot izjema.
Umetnike pri tradicionalnih tehnikah privlaijo tevilne monosti eksperimentiranja, razmiljanja, nadgrajevanja, kombiniranja, dandanes pa predvsem kombinacije s sodobno digitalno tehnologijo. V preteklosti znailne
tradicionalne grafine tehnike sodobni umetniki s pridom uporabljajo kot osnovo, ki jim omogoa nadgradnjo

JEDKANICA je grafina tehnika globokega in visokega tiska. Tehniki se med seboj razlikujeta po nainu nanosa barve na matrico. Gre za preprosto, enostavno in natanno tehniko rtnega izraznega zapisovanja. Pri
globokem tisku se tiskarska barva utira v izjedkane brazde matrice, ki jo pri odtiskovanju vlaen papir s pomojo
monega pritiska valjev stroja za globoki tisk posrka, pobere iz njenih globin. Odtis je zrcalno-rtna, temna
risba na belem ozadju. Pri visokem tisku na isti matrici nastane kontrastna bela risba na temnem ozadju, zato
predstavlja negativno tehniko globokega tiska. Barva se v tem primeru enakomerno nanese z gumijastim valjem
po ploskovni povrini matrice. V obeh primerih je konni odtis zrcalna barvna podoba. Tretja monost je kombinacija tehnik globokega in visokega tiska na isti matrici, ki se tiska istoasno v dveh kontrastnih barvnih odtenkih. Za matrico jedkanice se potrebuje cinkova ali bakrena ploa, ki se najprej razmasti in nato na obeh
straneh s ploskim opiem tanko in enakomerno premae s tekoim asfaltom. S kovinsko iglo se nato odstranjuje asfaltni premaz v zaeleno zrcalno rtno risbo. Odprta, nezaitena mesta se poglobijo z razredeno duino kislino. Pri ve stopenjskem jedkanju matrice se postopki ponavljajo, as jedkanja pa stopnjuje.
AKVATINTA je grafina tehnika globokega tiska. Uporabljajo se enaki postopki in material kot pri jedkanici.
Gre za kemini proces dela, saj se kovinska matrica vestopenjsko jedka. Ploa, pripravljena za akvatinto, se
razmasti, naprai z asfaltnim prahom, ki se na vroini stali. Ob hlajenju se asfaltni prah trdno prilepi na kovinsko
povrino. Kislina poie pot med asfaltnimi delci in razje kovino. S pokrivanjem elenih ploskovnih delov, jedkanjem in asovno kontroliranim procesom, se postopek ponavlja do elenega rezultata. Z ve stopenjskim
jedkanjem nastanejo razline, bolj ali manj strukturne, hrapave ploskve v katerih se barva zadri in se kasneje
na odtisu zazna kot gradacija, plastenje svetlo-temnih odtenkov. Tiska se kot eno ali ve barvna akvatinta z ve
matricami, ki se lepo dopolnjuje z jedkanico. V primerjavi z jedkanico, nam akvatinta dovoljuje ve slikarske
svobode.
SUHA IGLA je grafina tehnika globokega tiska. Za matrico se uporabljajo bakrene, cinkove, medeninaste,
aluminijaste kovinske ploe ali ploi iz umetnih mas kot sta pleksisteklo in reciklirane CD ploe. Matrico
se obdeluje mehansko z jekleno iglo tako, da se rie, praska po gladki povrini. Pri risanju se poloaj oz. kot
igle spreminja, poteza ne drsi in se zatika, pritisk na obdelano povrino ni vedno enako moan in globok,
zato nastajajo zareze in brazde, kar obogati strukturo in poveuje igrivost konnega likovnega izdelka. V te
brazde se kasneje utira barva na moker bombaen papir na stroju za globoki tisk in tiska enako kot pri ostalih
tehnikah za globoki tisk. Prvi odtisi delujejo neposredno svee, mehko in toplo, barvna intenzivnost in tevilo
odtisov pa je omejeno. Matrica ne vzdri vejega tevila enako kakovostnih odtisov zaradi plitvosti mehanske
izvedbe in zaradi naravnih pokodb, ki nastanejo med procesom tiskanja. e elimo veje tevilo odtisov, moramo kovinske ploe ojekleniti.
LITOGRAFIJA-kamnotisk je grafina tehnika ploskega tiska. Odkril jo je Alojz Senefelder leta 1798. Uveljavi
se kot zelo primerna tehnika v tiskarstvu, kasneje pa postane ena izmed priljubljenih tehnik umetnike grafike.
Sasoma so se v industrijski in umetniki grafiki uveljavile nove razliice. Litografske matrice so nadomestile
kovinske matrice, to so cinkove, aluminijaste ali poliestrske ploe. Sodobni umetniki se redkeje posluujejo
klasine litografije, veinoma se odloajo za kombinirane tehnike ploskega in visokega tiska. Na litografski
kamen se rie z mastnimi kredami in litografskim tuem. Zbruen, porozen litografski kamen se z ustrezno

P RESE KI M EDNA RODN E GRA F IK E 5

z uporabo novih tehnolokih postopkov. Specifinost grafinih tehnik je v posebnem likovnem znaaju in raznolikem umetnikem izrazu.

pripravljeno risbo narejeno z mastnimi risarskimi materiali gumira z vodotopno gumiarabiko, ki se oprime ne
porisanih delov. To se posui, spere s terpentinom, nato se risbo utrdi z mastnim litofinom in ponovno spere.
Na moker kamen z gumijastim valjem se nanese mastno tiskarsko barvo, ki se oprime ravno tako mastne risbe.
Kamen se nato jedka z gumiarabiko in solitrno kislino, spere, na novo nanese barvo in odtisne na suhem papirju
in litografskem stroju. Med litografske tehnike sodijo tehnike litografske krede, litografskega tua, laviranega
tua, lito bruenka, tehnika pritiska, lito gravure in barvna litografija.
SITOTISK je grafina tehnika ablonskega tiska namenjena izvedbi umetnikih del in reprodukciji komercialne
grafine industrije. Sito iz naravnih ali sintetinih vlaken se mono napne na lesen ali kovinski okvir. Za izvedbo
ablonske matrice na situ z razlino gostimi mrenimi nitmi se uporabijo razlini postopki kot so: tehnika
zapiranja mree s ablonami, tehnika zapiranja z emulzijo in fotografski postopek z uporabo emulzije, obutljive
na svetlobo. Prednosti sitotiska v primerjavi z ostalimi tehnikami je neposrednost in vsestranskost njegove uporabe. Z uporabo sodobne tehnologije omogoa sitotisk hitro in natanno izvedbo enako kakovostnih odtisov.
Ker barva pronica skozi odprta okna prepustnega, napetega sita, se lahko tiska na razline podlage: papir,
plastiko, les, tekstil, steklo, kamen, kovino. Samo tehniko so najprej uporabljali za tisk vzorcev, nalepk v industriji,
kasneje pa za produkcijo grafinih del razlinih likovnih smeri umetnosti, tako poparta in op parta, konstruirane
umetnosti, kot konceptualne in abstraktne umetnosti predvsem v asu visokega modernizma. Od sredine prejnjega stoletja pa do dananjega asa je postala nepogreljiva tehnika grafine umetnosti.
KOLAGRAFIJA je grafina tehnika globokega in visokega tiska. Za podlago se lahko uporabi stisnjen karton,
les, kovinske ploe. Kolagrafija se je uveljavila v grafini umetnosti, v kiparstvu, slikarstvu kot zvrst strukturne
umetnosti. V Evropi se pojavi sredi prejnjega stoletja kot informel. S sodobno tehnologijo in uporabo razlinih
materialov se v umetnosti odpirajo prijazneje, neke vrste ekoloke reitve izdelave matric z materiali kot so lepilne mase, droben pesek, mivka, razlina abrazivna sredstva kot sta karborund in korund oz. materiali, ki na
matrici puajo doloeno strukturo. Umetnika raziskovalna domiljija, eksperimentiranje in sproene, neposredne, igrivo svee geste ponujajo neomejene monosti izraanja. Odtiskuje se na vlaen papir kot eno ali ve
barvna grafika na stroju za globoki tisk.
PR E SE K I ME DN A RODNE G R AFI KE

RELIEFNI TISK je grafina tehnika visokega ali globokega tiska. Obe tehniki se lahko kombinirata in
tiskata kot slepi tisk ali istoasno kot visoki barvni tisk. Matrica za reliefni tisk je iz raznovrstnih materialov,
plastike, lesa, kovine. Pripravi se lahko na kemien, mehanski, graviran ali rezan nain. Primerne so kovinske
ploe debeline 2 do 3 mm. Reliefno matrico se odtiskuje na moker papir, na stroju za globoki tisk.
KOLA je priljubljena slikarska tehnika iz prejnjega stoletja, ki so jo uporabljali kubisti in nadrealisti. Predstavniki sodobne umetnosti se na razlinih podrojih e vedno posveajo tej aktualni tehniki. V likovni umetnosti jo sreujemo v digitalni obliki kot npr. foto kola, v grafiki se producira v sitotisku, litografiji, v slikarstvu
sluijo digitalni odtisi kot predloge, osnutki. Uporabljajo se reciklirani materiali, s katerim nastajajo nove vsebine.
Trodimenzionalno izpeljanko kolaa imenujemo asembla in je bolj podobna reliefu. Ponovno govorimo o informelu in strukturah, o neki vrsti iluzionistine abstraktne umetnosti.
Mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik

barvna serigrafija, 80 60 cm

CORNEILLE
Uitek
barvna litografija, 80 65 cm, 1984

PRES E KI MEDNA RODN E G RA FI KE - G r af i na de l a 7

VALERIO ADAMI
Senza titolo

RAOUL DUFY
koljka
barvna litografija, 48 35 cm

HERMANN NITSCH
barvna jedkanica in litografija, 50 35 cm, 2007

PR E S E K I M E DNA RODNE G R A FI KE 8

ARMAN FERNANDEZ
barvni sitotisk in litografija, 75 55 cm

barvana serigrafija, 75 55 cm

TADEUSZ LAPINSKI
Morning Moods
litografija in suhi tisk, 57 48 cm, 1982

EMILIO VEDOVA
Plurim
barvna litografija kairana na vezano ploo
70 100 50 cm, 1979

P RESE KI M EDNA RODN E GRA F IK E 9

VLADIMIR VELIKOVI

TIM LONG
barvna akvatinta, 75 65 cm, 1989

WALTER VALENTINI
Lanotte Viene Con Canto, umetnika knjiga
jedkanica, globoki-suhi tisk, 36 24 cm

P R ES E KI M EDNA RODN E G R A F IK E 10

HERMANN HEINTSCHEL
akvatinta, 37,5 53 cm, 1981

suha igla, 75 65 cm, 1991

EDUARDO CHILLIDA
Main
jedkanica, 30 40 cm, 1972

ANTON ZORAN MUI

Dolomiti
suha igla, 50 63 cm

P RESE KI M EDNA RODN E GRA F IK E 11

RAINER PLUM

KAREN DUGAS
akvatinta, 45 83 cm, 1988

FRANKO VECCHIET
sitotisk, 76 65 cm, 1995

P R E SE K I M E DNA RODN E G R A FI KE 1 2

FRANZ HITZLER
suha igla, 75 65 cm, 1991

jedkanica in suha igla, 30 42 cm

MARA ISABEL OTLORA LPEZ

Rostros
barvna akvatinta, 50 33 cm, 1973

ERNST FUCHS
Agnus Misticus
litografija, frotage, zlatotisk, 87 68 cm

P RESE KI M EDNA RODN E GRA F IK E 13

JI ANDERLE
Gustav Mahler in Ljubljana

VALERIO ADAMI (* 17. marec 1935, Bologna). Italijanski slikar, povezan s Pop Art gibanjem. Leta 1945 je zael tudirati slikarstvo
v studiu Felice Carena v Benetkah. Od leta 1951 do 1955 je tudiral na Accademia di Brera v Milanu, v studiu Achille Funi. Potoval
je po celem svetu. Leta 1970 je zael obravnavati politiko v svoji umetnosti, ter vanjo vkljuevati vsebine sodobne evropske zgodovine,
literature, filozofije in mitologije. Leta 1974 je ilustriral pesem Helmut Heissenbuttel, Prilonostna Pesem t. 27 z desetimi izvirnimi
litografijami. ivi in dela v Londonu in Parizu. Njegova dela so v javnih zbirkah: Centre Georges Pompidou / Pariz, Museo d'Arte
Moderna / Rim, Museum of Modern Art / NY.
JI ANDERLE (* 14. september 1936, Pavlkov) eki slikar in grafik. Od leta 1951 do 1961 je tudiral na Akademiji za likovno
umetnost v Pragi. Je dobitnik 42 pomembnih nagrad iz mednarodnih bienalov doma in v tujini, vkljuno z Grand Prix Ljubljana
(1981) za cikel "Iluzija in realnost", 1. Biennale der europischen Graphik, Heidelberg (Nemija); leta 2011 dobi od ekega ministra
za kulturo, medaljo za irjenje dobrega imena eke kulture. Imel je 100 samostojnih razstav po vsem svetu, njegova dela so v 40 galerijah in muzejih med drugim: The Museum of Modem Art in The Metropolitan Museum of Art / NY, Centre Georges Pompidou
/ Paris, Albertina / Dunaj.
EDUARDO CHILLIDA (* 10. januar, San Sebastin; 19. avgust 2002, San Sebastin, panija). Baskovski grafik in kipar, ki je
znan po monumentalnih abstraktnih jeklenih skulpturah, ustvaril pa je tudi ugleden opus jedkanic, litografij in lesorezov. Od leta
1943 do 1946 je tudiral arhitekturo na Univerzi v Madridu, a tudij opusti in se posvetil umetnosti. Leta 1948 se je preseli v Pariz.
Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1983: evropska nagrada za likovno umetnost v Strasbourgu, 2002: mu Vitoria-glavno mesto

PRES E KI MEDN A RODN E G R A F IK E - Biog r af i j e um e tnik ov 1 4

Baskije, podelil zlato medaljo, najvijo ast mesta. Njegova dela so v javnih zbirkah: Art Institute of Chicago, Guggenheim Bilbao /
Spanija, Guggenheim Museum in Museum of Modern Art / NY.
CORNEILLE - GUILLAUME CORNELIS VAN BEVERLOO (* 3. julij 1922, Lige, Belgija; 2010, Pariz). Nizozemski slikar,
tehnini risar, keramik, pisatelj in eden najpomembnejih grafinih umetnikov 20. stoletja. Od 1940 do 1943 je tudiral risanje na
amsterdamski Rijksakademie, sicer pa velja za samouka. Je soustanoviteljev gibanja REFLEX (1948) in avantgardnega, povojnega
gibanja Cobra (1949-1952). Corneille je bil najbolj znan po radikalizaciji konservativnega nizozemskega sveta umetnosti v zaetku
50 let. Prejel je tevilne nagrade. Njegova dela so v javnih zbirkah: na Nizozemskem, Centre Georges Pompidou / Pariz, Art Institute
of Chicago, Fine Arts Museums of San Francisco.
RAOUL DUFY (* 3. junij 1877, Le Havre; 23. marec 1953, Forcalquier, Francija). Francoski slikar, tehnini risar, grafik, knjini
ilustrator, scenograf, oblikovalec pohitva in nartovalec javnih prostorov. Bil je povezan z fauvistinim gibanjem. Po tem ko je zakljuil
z veernimi predavanji na cole des Beaux-Arts, Le Havre, je zael tudirati v studiu Lon Bonnat na cole Nationale Suprieure
des Beaux-Arts 1900. Zanimala ga je dekorativna umetnost zato je ustanovil svoj tiskarski studio za tkanino. Prejel je tevilne nagrade,
med drugim: 1952: glavno nagrado za slikarstvo na 26. Benekem Bienalu. Njegova dela so v javnih zbirkah: Muse dOrsay / Paris,
Muzej Ermitra Sankt Peterburg / Rusija, Muzej moderne umetnosti / NY.
KAREN DUGAS (* 1957, Cornwall, Ontario). Kanadska slikarka, fotografinja in grafiarka. Leta 1979 je diplomirala iz likovne
umetnosti na Queen University v Kingstonu (Ontario). Leta 1982 je magistrirala na University of Alberta, Edmonton (Kanada).
ivi in dela v Tofield, Alberta ( Kanada). V njenih delih gre za odmik od tradicionalnih razsenosti medijev in umetnikih konvencij.
Dela s fotografijami industrijskega okolja, pozirajoih modelov in izdelanimi maketami. Njene grafike so razstavljene na nacionalni
in mednarodni ravni.
ARMAN FERNANDEZ (* 17. november 1928, Nice; 22. oktober 2005, NY). Francoski slikar, grafik, kipar in predavatelj. Od
leta 1946 do 1949 je tudiral na Ecole Nationale des Art Dcoratifs v Nici. Od leta 1949 do 1951 je tudiral arheologijo in orientalsko
umetnost na Ecole du Louvre v Parizu. Je soustanovitelj umetnikega gibanja "Novi Realizem" (1960). Arman je pomemben most

grafinega Biennala, Tokyo, Japonska, 1966: nagrada "Premio Marzotto". Njegova dela so v javnih zbirkah: Tate Gallery / London,
Museum of Modern Art, NY, Centre Pompidou / Parizu.
ERNST FUCHS (* 13. februar 1930, Ottakring; 9. november 2015, Dunaj). Avstrijski slikar, grafik, kipar, arhitekt in scenograf.
Leta 1945 se je vpisal na Dunajsko likovno akademijo - smer slikarstvo. Bil je soustanovitelj Dunajske ole fantastinega realizma, ter
ustanovitveni lan Art-Club (1946-1959). ivel je v Parizu, potoval po ZDA in Izraelu. Leta 1961 se je vrnil na Dunaj. Prejel je
tevilne nagrade med drugim: 1972: Nagrado mesta Dunaj za likovno umetnost, 2004: Avstrijski astni kri za znanost in umetnost
- 1. Razred, 2010: Veliko astno priznanje koroke deele in Zlato astno medaljo za zasluge mestu Dunaju.
HERMANN HEINTSCHEL (* 1931, Kreis Friedland, Bhmen, eka; 1998, Stuttgartu) tudiral je na mednarodni Akademiji
za likovno umetnost v Salzburgu pri prof. Watenphulu in pri Emiliju Vedovi v Benetkah. Ukvarjal se je predvsem z grafiko, sitotiskom,
akvatinto in jedkanico. Sodeloval je na razstavah doma in v tujini in za svoje delo prejel ve nagrad.
FRANZ HITZLER (* 1946, Thalmassingu, Bavarska, Nemija). Od leta 1962 do 1964 je obiskoval Umetniko olo v Augsburgu.
Od leta 1967 do 1972 pa je tudiral na Akademiji za upodabljajoo umetnost v Mnchnu. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, grafiko,
scenografijo in azijsko filozofijo. Leta 1992 je vodil magistrski tudij na poletni akademiji v mestu Irsee. Leta 1981 je prejel nagrado
bavarskega ministrstva za kulturo in leta 2009 nagrado Friedricha Baur od bavarske Akademije za likovno umetnost. Leta 1997 postane
redni lan bavarske Akademije za likovno umetnost. ivi in dela v Mnchnu.
TADEUSZ LAPINSKI (* 1928, Varava). Poljski slikar in grafik. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Varavi,
kjer leta 1955 zakljuil e magisterij. Veliko je potoval po Evropi, leta 1968 se je ustali v ZDA. Leta 1972 je zael pouevati litografijo
in slikarstvo na Univerzi v Marylandu. Imel je ve kot 150 samostojnih razstav po vsem svetu. Ve kot 250 njegovih del se nahaja v
stalnih zbirkah: National Gallery of Art in Beli hii / Washington, Museum of Modern Art / NY. Prejel je tevilne vrhunske nagrade,
med drugim: najvijo medaljo Gloria Artis Poljske od ministrstva za kulturo, za doseke na podroju kulture, nagrada UNESCO /
Francija.
TIM LONG V letih 1979 do 1981 je tudiral slikarstvo in grafiko na oli Sv. Martina za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1985
je magistriral iz slikarstva na Royal College of Art. Leta 2012 je doktoriral iz Filozofije, likovne in studijske umetnosti. Istega leta
prejme tudi nagrado Univerze v Londonu. Od leta 2003 je viji predavatelj na univerzi Canterbury Christ Church v Angliji na oddelku
Mediji, umetnost in oblikovanje. Trenutno je direktor Digitalnih medijev na Canterbury Campus. Zanima ga zgodovina in teorija
umetnosti po letu 1900 zlasti v odnosu uporabe tehnologije v kreativne namene.
MARA ISABEL OTLORA LPEZ (* 1953, Kolumbija) tudirala je na fakulteti za likovno umetnost univerze v Bogoti, nato
na oli Massano v Barceloni in v ateljeju G. Sograngea v Parizu. Ukvarja se tudi s pouevanjem in ilustracijo. Prejela je tiri dravne
tipendije. Imela je ve osebnih razstav predvsem v Kolumbiji in tevilne skupinske razstave doma in v tujini.
ANTON ZORAN MUI (* 12. februar 1909, Bukovica pri Volji Dragi, Slo; 25. maj 2005, Benetke). Slovenski slikar in grafik.
tudiral je v Zagrebu, na Akademiji za likovno umetnost. Bil je lan likovne skupine Neodvisni. Prejel je tevilne nagrade, med drugim:
1950: nagrada Premio Gualino na benekem bienalu, 1956: Grad Prix za grafiko na benekem bienalu, 1960 Nagrada UNESCO na
benekem bienalu, 1968: naziv viteza Chevalier des Art et des Lettres, Pariz, 1979: nagrada Accademico di San Luca, Rim, in Jakopieva
nagrada, Ljubljana, 1991: Preernova nagrada, za ivljenjsko delo, Ljubljana, 1999: Zlati astni znak svobode RS, Ljubljana.
HERMANN NITSCH (* 29. avgust 1938, Dunaj). Avstrijski slikar, grafik, skladatelj in scenograf, ter pomemben predstavnik dunaj-

RESE K I M EDNA RODNE GRA FI KE 15

med evropskimi in amerikimi trendi v pop art-u (1960-1970). Prejel je tevilna priznanja, med drugim: 1964: nagrada Mednarodnega

skega akcionizma. Od leta 1953 do 1958 je tudiral na Graphische Lehr- und Versuchsanstalt na Dunaju. Leta 1957 je bil asistent
na oddelku grafinega oblikovanja v Tehninem Muzeju (Dunaj). Od 1989 uitelj v poletni oli v Salzburgu in Akademiji likovnih
umetnosti v Frankfurtu. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1988: nagrada mesta Dunaj za podroje likovne umetnosti, 2005:
zlata astna medalja avstrijskega glavnega mesta Dunaj. Njegova dela so v javnih zbirkah: Guggenheim, Metropolitan Museum of
Art in MoMA / NY, Tate Gallery / London, Centre George Pompidou / Paris.
RAINER PLUM (* 1952, Stolbergu, Porenje, Nemija). V letih 1972 in 1973 tudira na Visoki strokovni oli v Aachnu najprej
strojno tehniko in nato od leta 1974 do 1976 dizajn. Leta 1976 in 1977 je tudiral na Akademiji likovnih umetnosti v Mnchnu ter
od leta 1977 do 1982 na likovni akademiji v Dsseldorfu pri prof. Gerhard Hoehme. Leta 1994 je diplomiral na podiplomskem
tudiju na Akademiji medijskih umetnosti v Kolnu. Od leta 1992 se zaposli kot oblikovalec televizijskih programov. Od leta 1994 do
1995 je predaval na Akademiji umetnosti v Bremnu. Leta 2004 je bil na Univerzi v Aachenu na Oddelku za oblikovanje imenovan
za predstojnika Metodologije vizualne prezentacije.
WALTER VALENTINI (* 22. oktobra 1928, Pergola). Italijanski slikar, kipar in grafik. Od leta 1947 do 1948 je tudiral grafino
oblikovanje na Convitto Scuola della Rinascita, najprej v Rimu, nato e v Milanu. Od leta 1950 do 1955 ivi v Urbinu in obiskuje
Intitut za likovno umetnost v Marchesu. Je mojster razlinih grafinih tehnik, kot so jedkanice, akvatinta, drypoint, ter litografija v
razlinih barvah. Poueval je umetnosti jedkanja na "Nuova Accademia di Belle Arti" v Milanu od leta 1983 do 1985, kjer je bil tudi
direktor. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 2007: Circolo della Stampa Award, Pesaro, 2013: prva nagrada XXVIII International
Graphic "Do Forni" Benetke. Njegova dela hranijo tevilne galerije in muzeji v Italiji in v tujini.
FRANKO VECCHIET (* 1941, Trst) Njegovo zaetno likovno ustvarjanje je zaznamovalo sreanje s slikarjem in mentorjem Avgustom ernigojem. Obiskoval je likovne teaje v Benetkah in Parizu ter se izpopolnjeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1970 je bil med ustanovitelji likovne trake skupine Grupe U. V osemdesetih letih je v Trstu vodil Galerijo Trake
knjigarne. Sodeloval je na tevilnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v svetu ter prejel ve nagrad in priznanj med drugimi
tudi nagrado Preernovega sklada leta 1989. Pouuje grafiko na Mednarodni oli za grafiko v Benetkah in kot gostujoi profesor sodeluje na raznih olah v Italiji, Parizu in ZDA.
EMILIO VEDOVA (* 9. avgust 1919, Benetke; 25. oktober 2006, Benetke) Italijanski slikar, kipar, grafik, scenograf in oblikovalec
kostumov. Bil je samouk, na zaetku svoje poti je delal v fotografskem in restavratorske studiu. Bil je lan skupin: "Corrente" (1942-

PR E S E K I M E DNA RODNE G R A FI KE 16

43), eden izmed podpisnikov manifesta Beyond Guernica (1946), ustanovitelj "Fronte Nuovo delle Arti" (1947), ter lan skupine
"Gruppo degli Otto" (1952). Slednja skupina nastopi na benekem bienalu in predstavlja zaetek Informela. Leta 1975-85 je uil na
Accademia di Belle Arti v Benetkah. Prejel je tevilna priznanja, med drugim: 1956: mednarodno nagrado Guggenheim, Beneki
Bienale - dobitnik glavne nagrade za slikarstvo (1960) ter Zlatega leva (1997). Njegova dela so v javnih zbirkah: Guggenheim Museum / NY.
VLADIMIR VELIKOVI (* 11. avgust 1935, Beograd) Srbski slikar in grafik, ter predstavnik nove figuralike. Diplomiral je na
Fakulteti za arhitekturo v Beogradu. Od leta 1962 do 1963 je bil sodelavec v Mojstrski delavnici Krste Hegeduia v Zagrebu. Od
leta 1966 ivi in dela v Parizu, kjer je bil leta 1983 izvoljen za profesorja na Akademiji za likovno umetnost. Doslej je imel ve kot
600 razstav po vsem svetu. Od leta 1984 je lan Srbske akademije znanosti in umetnosti, leta 2005 postane e lan Francoske akademije. Prejel je tevilna priznanja, med drugim: najvije francosko na podroju kulture in umetnosti "Odlikovanje za umetniko delovanje" (1984), 4/2007: odlikovanje za Viteza Legije asti.
Melita Aman, univ.dipl.um.zg
Mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik

Umetnost
nas bogati

Janka Planinc,
;@I<BKFI@:8&9DFE<<EFK<"I8EA
Zavarovalnice Triglav, d.d.

V Zavarovalnici Triglav, s 115-letno tradicijo negovanja in krepitve zaupanja zavarovancev, posebno

GFQFIEFJK GFJM<8DF KL;@ BLCKLI@ @E LD<KEFJK@ *F;<CLA<DF Q I8QC@E@D@ BLCKLIE@D@ LJK8EFM8D@ @E
GF;G@I8DFK<M@CE<BLCKLIEFLD<KE@B<GI@I<;@KM<
-BI8EAJB@<EFK@18M8IFM8CE@:<+I@>C8MJDFGFJCFM8EA<QLD<KEFJKAF<9FCA<GFM<Q8C@C<K8 BFJDF
GI<EFM@C@E8<GFJCFME<GIFJKFI<+8BI8KJDFGIM@GI@GI8M@C@I8QJK8MFJC@BGI@QE8E@?8B8;<DJB@?JC@B8IA<M Q FI<EAJB< -@EBF+L<B  <EI@B $8I:?<C  FE@ <?  1D8>F 'L?8I  "C<D<EK@E8 FC@A8 @E $8IBF
+L<B
-E8JC<;EA@?C<K@?JDFJ<<;<A8ME<A<MBCAL@C@MBLCKLIEFLD<KE@BF;F>8A8EA<D<JK8"I8EA@E
Q E8BLG@ C@BFME@? ;<C JF;<CFM8C@ GI@ GIF;8AE@? I8QJK8M8? #@BFME@ LD<KE@B@ Q8 'I<<IEFMF D<JKF K<I
GF;GIC@M<9@<E8CFMD<JK8"I8EA8*GFJCL?FDMF;@CE@?M18M8IFM8CE@:@+I@>C8M@EF9JKIFBFME@GF;GFI@
D8>"C8M;@A8+LKK8@ED8>"C<D<EK@E<FC@A8JDFME8<DI8QJK8ME<DGIFJKFILME8JC<;EA@?C<K@?
>FJK@C@DEF>8<D@E<EKE8@D<E88B8;<DJB@?JC@B8IA<M D<;B8K<I@D@JF9@C@KL;@'I<<IEFM@E8>I8A<E:@
-@EBF+L<B I8E:<*C8E8 #FAQ<*G8:8C "C8M;@A'8C@ 1D8>F!<I8A
1F;BLG@KL;@EA@?FM@?;<CA<E8JK8C8E889F>8K8LD<KE@B8Q9@IB8 B@F9J<>8GI<BFC@BFME@?@EB@G8IJB@?;<C@ELD<KE@E'I<<IEFM@?E8>I8A<E:<M'I8MK<LD<KE@E<GI<;JK8MCA8AFE8A9FCAC8?K<E@EGI<GFQE8M8E;<CLD<KE@B<Q9@IB<
18M8IFM8CE@:<+I@>C8M
-18M8IFM8CE@:@+I@>C8MJ<Q8M<;8DFGFJC8EJKM8LD<KEFJK@ B@E8J9F>8K@ Q8KFJ@9FDFBFK;IL9<EF
F;>FMFIEFGF;A<KA<KL;@MGI@?F;EA<GI@Q8;<M8C@Q8GF;GFIFC@BFME@?GIFA<BKFM@ELD<KE@BFM B@9F;FJ
JMFA@D@C@BFME@D@;<C@<9F>8K@C@E8I8QJK8ME@GIFJKFI@EBI<G@C@KL;@E8<LD<KE@B<M<Q@QFBFCA<D M
B8K<I<D;<CLA<DF

wwwtriglavsi