HENRI MATISSE – RADOST ŽIVLJENJA

MODERNA

Prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti je sploh če poznamo obdobje v katerem je umetnik

ustvarjal?

Z izrazom MODERNA označujemo umetnost, ki traja od sedemdesetih let 19. stoletja do

sedemdesetih let 20. stoletja. Začetek moderne je vezan na impresionizem, sčasoma privede do tega,
da se umetniki zavestno odločajo katere likovne elemente bodo uporabili in katere me. Njihov slogan
je manj je več. Potrebo po novem spremlja potreba po izvirnem, fascinantnem in medijsko
odmevnem.

Zato o 20. stoletju govorimo kot o obdobju številnih slogov, ki nastajajo skoraj vzporedno in trajajo
različno dolgo. (Nadrealizem, ekspresionizem, Pop art, kubizem, minimalizem, land art…)

KDO JE BIL HENRI MATISSE?

Henri Matisse (1869-1954) je bil francoski umetnik, znan kot risar, grafik, kipar in slikar. Matisse se je
rodil v severni Franciji in je bil najstarejši sin bogatega trgovca z žitom. Odraščal je v Pikardiji in se leta
1887 preselil v Pariz, da bi študiral pravo in delal kot sodni upravitelj v Le Cateau-Cambresisu.

Slikati je začel leta 1889, potem ko mu je mati kupila umetniške pripomočke za krajšanje časa po
operaciji slepiča. Izkušnjo slikanja je opisal kot »neke vrste raj« in takrat se je odločil, da bo postal
umetnik. Matisse je leta 1891 pričel s študijem na Academie Julian v Parizu in bil učenec
Bouguereauja in Moreauja. Njegova zgodnja dela so bila tradicionalna tihožitja, na katera so vplivali
številni umetniki. Leta 1896 je Matissa, takrat neznanega študenta, avstralski slikar John Russell
seznanil z impresionizmom in delom Van Gogha, ki ga je poučeval tudi o teoriji barv, katera je močno
vplivala na razvoj njegovega sloga.

Matisse je leta 1894 imel hčerko s svojo manekenko Caroline Joblau, leta 1898 pa se je poročil z
Amelie Noelie Parayre, s katero sta vzgojila Marguerite in njuna dva sinova. Istega leta kot se je
poročil, je odpotoval v London in na Korziko ter obilno delal. Bil je tudi navdušen zbiralec del drugih
umetnikov in njegova osebna zbirka je vključevala dela Rodina, Gauguina, Van Gogha in Cezanna.

Matisse je pri izdelavi kolažev uporabljal "skromne" materiale in osnovne tehnike, s čimer je ospredje
postavil osnovne elemente kot so barve, oblike in vzorce. Škarje, papir in bucike je bilo vse, kar je
Matisse uporabljal v zadnjih letih svojega ustvarjalnega življenja, vendar kolaži kljub dekorativni
naravi kažejo bistveno več kot le užitek. Predstavljajo tudi dolgotrajnost njegove kariere, na neki
način, bi lahko dejali, njegovo uzurpacijo samega sebe, saj je Matisse z njimi presegal lastne fizične
omejitve.

RADOST ŽIVLJENJA – LE BONHEUR DE VIVRE

Radost življenja je obsežna slika iz obdobja fovizma, ki prikazuje pokrajino, polno briljantno
obarvanega gozda, travnika, morja in neba ter poseljeno z golimi figurami tako v mirovanju kot v
gibanju. Delo je znano kot steber zgodnjega modernizma.
Fovizem je umetnostna smer, ki se pojavi leta 1905. Samo ime izhaja iz francoske besede, ki pomeni
divje zveri, Slikarji uporabljajo močno, intenzivno in vpadljivo barvo.

Če preučujete figure v ospredju in sredini dela, boste opazili, da je njihovo merilo močno poševno.
Premik lestvice med igralcem dvojne flavte (spodaj na sredini) in ležečim parom (spodaj desno) je
verjeten, če glasbenika vzamemo za otroka, kaj pa velikani tik za njima? V primerjavi s figurami, ki
stojijo na krilih, ki so očitno zrele ženske (na sredini levo), so te ženske v sredini ogromne. Enostavno
so preveliki, da bi jih razumeli v tradicionalnih konvencijah zahodnega slikarstva.

Zakaj je torej Matisse to storil? Kako so lahko ti premiki na lestvici smiselni? Smo kaj takega že videli?
V nekem smislu smo – oblike so videti drugače, odvisno od tega, kje smo v odnosu do njih.

Pravzaprav je to raziskovanje vizije skozi vesolje ključ do razumevanja Matissejevega dela. Z

vključevanjem spreminjajočih se perspektiv je to idejo pripeljal do velikega obsega. Preprosto
povedano, Matissejeva spreminjajoča se lestvica je pravzaprav posledica našega spreminjajočega se
položaja v odnosu do številk. Zaradi njegovega eksperimentiranja s perspektivo se gledalec drugače
nanaša na sliko in mora »vstopiti« na sceno. Samo iz različnih perspektiv znotraj te pokrajine so
nenadni prelomi obsega smiselni.

Namen barve je bil neposredno izražanje čustev in za formalne potrebe platna, ne pa realistično
predstavljanje narave. Prizor, prikazan v Le Bonheur de Vivre, je izraz čistega užitka. Tukaj je
fantastičen kraj, poln življenja in ljubezni ter brez negativnosti. Namesto sodobnega prizora v parku,
na bregovih Sene ali drugih prepoznavnih krajih v naravi se je Matisse vrnil v mitski raj.