eye magazine, baseline, design education, waller frascara, pekinpah, underwear design studio

Euro, tolar – oblikovalec

Oblikovanje je vedno politično dejanje. Tudi, če česa ne narediš, je to politično dejanje.

David Foster Wallace

Ken Robinson – TED talk

Govorilne ure – petek 11.30 s predhodno najavo

Naomi Rosenblum, A World History of Photography (New York: Abbeville Press)

VIZUALNE KOMUNIKACIJE – UVOD

Širši kontekst – del oblikovanja. Po Normanu Potterju oblikovanje delimo na tri stvari:
- stvari
- prostori (arhitektura, notranje oblikovanje)
- sporočila

Vsaka stvar, ki jo oblikovalec naredi, ima nek kontekst.

Grafično oblikovanje je ustvarjalna dejavnost posredovanja sporočil z vizualnimi sredstvi.

V današnjem času je primernejši term vizualne komunikacije, saj zajema širše področje.

Vizualne komunikacije prevajajo misli, ideje in verbalna sporočila v vizualni jzik in s tem
prispevajo k večji razumljivosti, učinkovitosti in estetski kakovosti sporočil. Včasih so bila vidna
sporočila, a to ni najbolj primerno, saj je sporočilo nekaj enosmernega, medtem ko je
komunikacija dvostranska.
Kompleksne neorganizirane in nestrukturirane vsebine (podatke) prevajajo v koristne
informacije na način, ki je uporabniku najrazumljivejši.
VK tako prispevajo k splošni vizualni kvaliteti identitete podjetij, inštitucij in države.

PREBERI ČLANEK NA DRIVU! Plus retrogradni manifest

Informacija je vrednota, ki je učinkovita samo, če je pravilno oblikovana.

Trajnostno oblikovanje (Papanek): s tem razvojem bomo izčrpali zemljo – industrijsko

oblikovanje je najškodljivejši poklic, saj ustvarja neuporabne stvari, še bolj pa GO, saj te stvari
promovira.

VK ima ogromno področij – od kaligrafije, foto, ilustracije, tipografije, book design, animacijski
dizajn, filmski naslovi...

Pomembno je povezovanje ved in ustvarjanje v povezavi s področji, s katerimi se drugi še niso

ukvarjali (npr foto in rentgen)

Richard Hollis – VK razdeli na tri področja:

- Identifikacija
- Informacije in navodila
- Promocija in predstavitev

VK so del tko kulture kot ekonomije - družbe, na katero vpliva tehnologija. V preseku
umetnosti, družbe in tehnologije je oblikovanje.

»Oblikuje vsakdo, ki načrtuje spremembe, katerih namen je spreminjanje obstoječih razmer

v želene.« (Herbert Simon)

Glavna nosilka tekstov je bila dolgo časa tipografija (tisk). Do pojava knjige znanje ni bilo
dostopno – le rokopisi v samostanih ipd., dolgo enobarvne. Z razvojem tiska in reprodukcije
se distribucija knjig in znanja drastično poveča, prav tako različnih novih tehnik.

Tipografija edina VK, ki je obstajala do 19.st., ta poklic tudi razdeljen na manjše dele postopka.
Šolanja so bila dolgotrajna in komplicirana, veliko bolj kot danes. Imenuje se črna umetnost,
draga, tiskarna je bila big business, lastniki so zelo premožni, vplivni in imeli veliko znanj, ki so
jih držali zase.

Joseph Moxon vseeno 1684 napiše natančen dokument in povzame vse postopke.

Oblikovalca zanimajo nešteta vprašanja: zakaj imamo toliko črk, zakaj velike in male črke,
zakaj je foto boljša od ilustracije v nekaterih primerih in obratno...

Jezik deljen na dva dela na pogled lingvistov:

- Pisani
- Govorjeni

Oblikovalci:
- Verbalni
- Slikovni
Od prvih, poenostavljenih oblik (prazgodovina) smo prešli na kompleksnejše pisave, pa tudi
spet nazaj na poenostavitve (piktogrami).

Vsaka abeceda je kultura.

Pisave so
- ideografske (hieroglifi, pismenke)
- silabične
- alfabetične

Abeceda se je razvijala skozi celotno zgodovino. Na drugi strani imamo ogromno drugih
znakov, ki nam omogočajo, da se sporazumevamo tako, kot je treba.

Eric Gill: »Čitljivost v praksi pomeni v bistvu enostavno to, na kar je nekdo navajen.«

Disturbance, You can read me, Emigré

Danes velikokrat oz skoraj vedno vpliv digitalnih medijev, da dosežemo neko sporočilo.

S pojavo tiska pridejo v uporabo zmrznjene črke. Dražje – produkcija novih črk stane, zato niso
pogoste.

Inkunabula – prvo stoletje, ko je tisk postal popularen – tako se imenujejo prve knjige (prvo
stoletje od Gutenberga).
Prve inkunabule le imitirajo rokopise. Abriviacije – krajšave daljših besed, da je ceneje.
& - znak, ki se je razvil iz latinske besede in – et. Gre za združitev dveh črk, ki smo ju skozi čas
deformirali do tega znaka.

Tehnologija gre na roko oblikovalcem – pri reprodukciji gre za določeno število enakih
produktov, a pri 94. izdaji revije Eye so naredili 8000 izvodov z unikatno naslovnico. V ozadju
jim teče program, ki pri vsakem novem printu malo spremeni naslovnico.

Slike v tisk pridejo zelo pozno - v 17.st. pride prvi učbenik tudi za mlajše, s slikami. V 19.st. se
vse skupaj razvije na malo višji ravni.

Dürer se veliko ukvarja s črko, jo oblikuje in zagovarja, da so nadvse pomembne. Takrat se

začne tudi obdobje logotipov.

Francesco Griffo dela za Aldusa Piusa Manutiusa. Griffo je oblikovalec črk in tiska tudi grške
črke, hkrati pa želi porabiti čim manj prostora. Takrat ugotovijo, da bi tudi latinico lahko pisali
poševno in prihranili prostor – takrat dobimo kurzivno črko oz italic.

Ellen Lupton

Pomembni dosežki v zgodovini – ljudje ponosni na to, da so ukrotili naravo. Kmetijstvo se

prevesi v industrijo, manufaktura rav tako, kar zelo odpre trg. Spremenijo se potrebe po
transportu, oglaševanju. Razvoj gre v škodo delavskega razreda, hiperprodukcija, novi izdelki,
bankrot podjetij in tako v začaranem krogu. Razvoj bank. Svet postane odrezan odnarave,
duhovnosti, estetskih izkušenj, kot odziv na to francoska in ameriška revolucija. Zahvaljujoč
njima se razširi pismenost.
Razvije se tudi tisk in njegova pospešena distribucija in proizvodnja. Tisk sicer že avtomatiziran
in mehaniziran, a nekatere nastavitve še vedno ročne (npr vstavljanje).

James Watt

- Linotype (tiska se vrstica po vrstica) – naprava za tisk, ki jo zasnuje Ottmar

Mergenthaler; tedensko delo opravi v enemm dnevu (1889)
- Monotype (črka po črka) – Tolbert Lanston (1896)

Vseeno še vedno obstaja kup staromodnih tiskarn celo brez elektrike. Največjo vlogo ima
časopis, ki se tiska v velikih založniških hišah – te so v ospredju, lokalne tiskarne capljajo v
ozadju.

Ker je bila poceni delovna sila vedno na voljo, je šel razvoj dokaj počasi, saj ni bilo potrebe po
investiciji v zahtevnejše stroje.

Sprememba vlog v kreativnem postopku – včasih je bil človek prisoten v celotnem procesu
izdelave od začetka do konca, zdaj je razdeljen na manjše enote. V 19.stoletju se oblikovanje
razseka na manjše dele in posameznik skrbi le za en mali del procesa, ne pozna več celega
postopka, ampak do obisti pozna le svoj del proizvodnje. Oblikovalec izgubi direkten odnos
do procesa in izdelka – zdaj le naroča drugim, kako naj opravijo svoj del v verigi izvrševanja.
To se vleče celo 20. stoletje, do 90ih let.

Potrebe na trgu spodbujajo razvoj tiska in blikovanja – časopis je tisti, ki mora nastati najprej.
Uvajanje novih tehnologij, časopisi postanejo debelejši, začne se jih zlagati, vedno več ljudi
deluje pri proizvodnja.

Cilindrični tiskarski stroj, kjer se razvije tudi papir – tega začnejo dobavljati na rolah, eden
prvih je The Timer (1785-). Pomembna faktorja sta tudi fotografija in litografija, ki ju začnejo
uvajati v časopise.
Začne se spreminjati velikost črk, debelina - velikost za naslove postane večja, debelejša –
oglaševanje, naslovi, »kričanje« le-teh.
Črke postanejo dekorativni elementi in dobijo novo izraznost. Prav tako se pojavijo potrebe
po plakatih za volitve, ki se razpasejo po prebivalstvu – ne gre le za plakat, temveč za to, da
moraš preglasiti ostale.

Ob razvoju infrastrukture se razvije tudi tisk vozovnic, voznih redov – novi fonti in črkovne
vrste, saj ne more biti isti kot pri tiskanju pesmi in knjig. Izum sansserifnih črk, da so bolj
berljive – William Caslon (1816). V smislu industrijske produkcije se razpasejo, saj so
čitljivejše.
Neserifne črke so vzporednice klasičnemu in antičnemu svetu, imenujejo se egyptian in
grotesque, gre za prizvok primitivnih, glomaznih črk.

Trije ključni primeri, v istem obdobju na različnih koncih:

 - Five line pica (Robert Thorne)
-
-

Aksidenčne pisave – dekorativne, neprimerne za tekoče branje, bolj za naslove.

Darius Wells – mehanizacija lesenih črk in tiska z le-temi.

Tudi Slovenci ne zaostajamo s tiskom (1869 – plakat za Županovo Micko)

(Marko Drpič – Tiporenesansa)

FOTOGRAFIJA
Z njo se začne vizualna dokumentacija realnosti.
Joseph Niepce – prva fotografija iz narave
Daguerre – dagerotipija
Talbot – fotografske tiskarske plošče, igra se s fotogrami
John Herschel – prvi uporabi termine – pozitivi, negtivi, itd.

Nato 80 stagnacije, ponovno jo zažene Laszlo Moholy Nagy

Reprodukcija na začetku – po fotografiji naredijo lesorez in ga nato množično tiskajo. Sčasoma

se razvijejo žanri – portreti ipd.

Viktorijanske fotografije mrtvih ljudi – drugačen pristop do smrti, to ni več tabu tema.

V 20.st. nastanejo fotografske agencije in bolj množična reprodukcija.

Thomas Bewick
HISTORY OF BRITISH BIRDS – znanstvene ilustracije, detajli, kljub ogromnemu opusu ne izgubi
kvalitete (lesorezi), vnaprej premisli njihovo uporabo v tisku, da poenostavi uporabo in
omogoči lažjo množično proizvodnjo.

Robert Gibbings
Ilustrira potovanja

LITOGRAFIJA
Estetske užitke vnese v vsakdan in ga prenese v nižji sloj ter razmnoži in množično distribuira.

Aloys Senefelder izumi litografijo.

Z litografskimi postopki tiskajo celo do 15 barv.
Pred 20.stoletjem je bila glavna stvar za vizualne komunikacije knjiga, nato pa z večjo
proizvodnjo produktov nastane tudi potreba po njihovem oglaševanju – npr piškoti dobijo
svojo pobarvano škatlo in plakate. Slednji postane zelo pomemben za prezentacijo in
promocijo. Umetnine se razširijo v hiše v obliki reprodukcij, tisk se ne nanaša le na papir,
ampak tudi na embalaže, kovinske škatle ipd.
Robert Opie (zbiral papirčke od bonbonov, embalaž...) Museum of Brands v Londonu v Notting
Hillu – razvoj škatel, dizajna, oblik itd.

Svetovna razstava 1851 (great exhibition of all nations..) v Kristalni palači v Hyde parku –
postavljeni novi standardi v oblikovanju, arhitekturi, po številu razstavnih eksponatov,
velikosti same razstave, ideje grejo z roko v roki s potrebami trga.

14 000 razstavljalcev
100k izdelkov
32 držav
6mio ljudi
92 000 m2 površine
Joseph Paxton
Stavba: 564x39m

Kovinska struktura, v katero so vpeta sama stekla

Sir Henry Cole – javni uslužbenec, viosko postavljen, sproža inovacije v trgovini, ogleda si
razstavo v Parizu - Britanci želijo biti boljši in postavijo svetovno razstavo.

Cel svet pride tja (razen nepovabljenega kitajskega imperija) – dogodek, kjer se vsi narodi
zberejo, promovirajo svoje predmete, se primerjajo z drugimi, srečanje, ki prevetri sestavo
britanske vlade (politiki, pravniki in vojaki – pridružijo se jim industrialci, umetnost, znanost,
tehnologija ipd).

Raznoliki izdelki – od vžigalice do tanka, industrijski, ogromni kosi, turbine, vsakodnevne stvari
za slehernika, drugo ime palača potrošništva.

Učinki svetovne razstave

1. reformiran patentni zakon (varovalke za oblikovalce)
2. sprememba v poštnem sistemu na mednarodni ravni (ker so morali pripeljati izdelke,
promocije, vabila prek vsega sveta, cene poštnin, povratne pošte, ker pošiljko plača
prejemnik)
3. stalna postavitev v izobraževalne namene (Cole organizira stalno razstavo
vsezgodovinskih predmetov v muzeju Victoria&Albert v Londonu - dobi se domicil, da
se kosi začnejo zbirati, ohranjati, jih proučevati in se izobraževati)
4. sklad za štipendije
5. »Chamber of Horrors« - v njej predstavljene slabe stvari, namenjeno izobrazbi
potrošnikov, češ, kaj je dobro in kaj ne. Sledi upor trgovcev in proizvajalcev, zato je
razstava hitro zaprta. Vseeno pa spodbudi razmišljanje, da ni vse dobro in da se je
treba izobraziti, kaj je dejansko dobro in kaj ne.

Kristjana S Williams naredi izjemno ilustracijo z inspiracijo svetovne razstave.

- Empirično
- Teoretično raziskovanje
Včasih niso poznali razkoraka med tema dvema dejavnikoma, umetnost je veliko bolj
povezana z znanostjo oz. sta skoraj eno – ena drugo bogatita.

Dürer, Alberti, Da Vinci...

Arhitektura, matematika, slikarstvo, risba - vse zelo živo.

Ideje in pravila osnovana na abstraktnih predmetih, kot sta krog in kvadrat. V renesansi
ponovno odkrivajo antično Grčijo in Rim, študirajo inskripcije, fascinira jih njihova črka (tudi
kasneje komunisti).

Črka dobi v srednjem veku dekorativno vlogo, dekoracije velikokrat žgečkljive, obskrune.

Prve risbe antičnih inskripcij in njihova študija, analiza – Felice Feliciano – piše alkimistične
sonete, tudi pesnik.
Pleza po antičnih spomenikih v kulturnih središčih antike in jih meri, naredi natančne mere in
analizira njihovo črko do potankosti.

Po njegovih osnovah, kako so črke izgledale, podjetje monotype v 30ih letih oživi njegova dela.
3D senčenje črk najdemo tudi pri slikarju Andrei Mantegni – tipografijo uporabljajo tudi
slikarji.

Sodobni avtorji (npr. Matthew Carter) študirajo ta dela, Matthew naredi font Mantinia, ki
inspiracijo pobira prav pri Mantegni.

Feliciano študira tudi črko v odnosu do kroga in kvadrata.

Nekateri umetniki prilagajajo svoja odkritja, saj si jih res želijo razložiti na znanstven način, in
včasih niso najbolj natančna oz so prilagojena.

Moyllus razišče črke še veliko bolj natančno in geometrično.

Matematika se vkomponira v vsakdanjo rabo.

Luca Paccioli: Divina Proportione – razlaga matematike, geometrije, konstrukcije rimskih črk
poveže z DaVincijem (njegove ilustracije v knjigi) in poveže klesanje črk z rimsko miselnostjo.
Geometrija ni več le podložena mreža, ampak konstrukcija, ki želi podariti detajle. Rdeča nit
pa je »božanski proporc« - zlati rez.
Rotunda
Ugotovi, da je geometrija preveč preprosta, da bi razložila rimske kapitele dovolj natančno –
pride do odstopanj v stičiščih, na robovih, pri serifih ipd.

Humanistična antika prevlada nad gotiko, saj je zastavljena na vseh področjih – filozofija,
medicina...

Pri tisku je zelo pomemben tudi Alus Manutius – njegova knjiga velja za eno najlepše
narejenih.
Beneška antikva – črka, ki je izšla iz rokopisov, se razvijala in potem dosegla višji nivo v
Mantiusovi knjigi – razvita je že v tiskani obliki.

V Rotundi še kaligrafski občutek, tu se izgubi – drug koncept in uporaba rimskih črk, ki so

uporabljene v besedilih. Ilustracije linijske (lesorez), zelo estetsko, skladno delo. 172 lesorezov
neznanega avtorja. Integracija kapitelk z minuskulami antikvami.

Griffo pride na idejo (zaradi množičnega tiskanja grških črk, ki so bolj položne), da za grške
knjige porabijo manj papirja, ker so položne – enako izumi v latinici, nastane kurziva – nastane
predvsem zaradi ekonomičnih razlogov.

Knjiga je množično študirana še danes, vpliva na psihologa Carla Junga. V knjigi so zgodbe z
izjemno domišljijo, zapleti, liki in dogodki – vse je pravljično, fantazijsko, na zelo visokem
nivoju.

Črke zelo vplivajo na oblikovanje v celoti in so še danes vseskozi prisotne.

Dürer naredi študijo, kako naj bi se črka oblikovala, naredi več verzij ene črke. Veliko je
nemškega pragmatizma, manj je mediterana, saj Dürer tega nikoli ni videl v živo. Doseže
kompromis med svobodo in strukturo in trdi, da v neki meri moraš odložiti šestilo in ravnilo
in narediti kaj tudi po občutku.

Geofrey Tory – v Francijo prinese idejo o renesansi. Veliko stvari reformira v francoščini sami
– npr. Ç.
Njegov vajenec je Claude Garamond, naslednji zelo močen tipograf.

Tory naredi knjigo Champfleury z zelo dolgim podnaslovom. Trdi, da v njihovem času manjka
šestila in ravnila. Knjiga je renesančna, racionalna, hkrati pa mistična. Citati Vergila in Onidija,
razprave o rožah, delno enciklopedija, mistika, filozofija, botanika. Črke morajo biti 1:9 –
Apolon in 9 muz; skupaj 10.

Veliko igre s črkami, raziskovanja. Zanimivo, da si izbere te črke glede na aktualnost gotice.

Verinijev Vitruvius – renesansa ga spet oživi. Anatomija, francoska strogo moška, Dürer
vkomponira tudi žensko telo.

Tory skuša delati matematično, uporablja šestilo in ravnilo, a se vedno pojavljajo nova
vprašanja in odstopanja.

Giovanni Francesco Cresci – knjiga, ki je čudovito stiskana, fascinantne oblike črk, ki so

natančno izpeljane, z idealnimi proporci.
SPQR (kaj pomeni?) v Rimu črke pritrjene na kamen (kovinske, zlate), nato pa še izklesane
Črka, ki se hitro piše, je estetska, hitra manufaktura, mora biti popolna – šolani izdelovalci.
Njegova kaligrafija postane celostna podoba rimokatoliške cerkve – uniformiran font.
»Zaupati moramo občutku, ne matematiki.«
Imperfetto Scriptore (1570) je še ena knjiga, ki jo izda. Najbolj naštudira, analizira črko, tudi
na Trajanovem stebru. Odtisi fascinantni, tekstura papirja.

KONEC 17. STOLETJA

Ludvik XIV »sončni kralj« tudi zelo vpliva na tipografijo – ima kraljevo tiskarno, akademija
Znanosti&Umetnosti je določena, da se tega loti. Želijo narediti višek industrije, nov,
modernejši tisk – romain du roi (romanska črka, ampak royal).

Ramišljajo, da če naredijo mrežo 48x48 kvadratov, lahko s šestilom in ravnilom dosežejo

popolno črko - pariška znanstvena črka, rezana je v baker, narejena za litografijo.

Tranzitorna črka med garamond, baročnimi stili in didotom – italjinskimi črkami s izrazitim
kontrastom. Pri romain du roi skuša vse biti racionalno. Zelo je trda, mehanska, organskost se
izgubi, čeprav je do industrijske revolucije še daleč.

Prva knjiga s temi črkami o kraljevih medaljah izide 1702, a črke še delajo do 1745.

Novost romain du roi je v serifih – so ravni in drugačni od prejšnjih.

20. STOLETJE
Racionalen način iskanja perfektne črke.
20. st. – 1916 nastane pisava (v Londonu s tem fontom označen metro), še vedno študirajo
nastanek s šestilom in ravnilom. Edward Johnston naredi geometrijsko, a berljivo črko.
Ikoničen, kulturni produkt, ki se še danes uporablja. Ena prvih sans serifnih tipografij.

Druga brezserifna pisava je Gill Sans (naredi Eric Gill)

Še ena taka je bauhaus – Herbert Bayer – Universal alphabet 1926, želi ukinitev velikih
začetnic, saj bi bilo bolj ekonomično, če ne govorimo velikih začetnic, zakaj bi jo pisali?

Font Kabel
Paul Renner zasnuje Futuro

Wim Crouvel ima projekt New Alphabet (1967), ki je zanimiva zaradi nove tehnologije s
katodnimi cevmi. Začne delati le horizontalne črke. Misli, da ne bo v uporabi in ne dela s tem
namenom, a postane popularna tudi za dekoracijo ipd.

Podoben projekt – abeceda za elektronsko branje – do kam priti, da bo črka še berljiva. 1969,
Timoty Epps&Christopher Evans

- Racionalno?
- Intuitivno?

Veriga iz zgodovine v sednjost. Vizualne komunikacije imajo zelo dolgo tradicijo, mi smo le
člen v tej verigi. Pomembno je, da se zavedamo, kaj je bilo pred nami in da je veliko stvari že
bilo narejenih.
 Poznavanje zgodovinskih praks
+
Sodobna praksa
+
Iteriranje (ponavljanje, prek napak in poskusov se učimo)

Ni vse v orodjih!

ARTS & CRAFTS IN RENESANSA V KNJIŽNI TIPOGRAFIJI

Industrijska revolucija povzroči velik padec v kvaliteti. Nekateri posamezniki imajo nove ideje
in odstopajo od množične proizvodnje.

William Pickering (sredina 19.st) deluje kot neke vrste »predoblikovalec«, ki ureja svoje
knjige, nadzoruje svoje tiskarje. Sodeluje s
Loti se Evklida in naredi knjigo, ki postavi pomembne temelje za oblikovanje knjig. Oliver
Byrne: The elements of Euclid – eden prvih učbenikov, s pomembnimi »ilustracijami« (ki so
pravzaprav odtisi lesa, natančno umeščeni v osnutek), želijo vizualizirati na najbolj razumljiv
način. Pomemben primer informacijskega oblikovanja. Izstopa v zgodovini knjige, ker je vanjo
vloženega ogromno truda za podajanje informacij in vizualiziranje teoretičnih znanj. Menda
naj bi se geometrije naučil mnogo hitreje kot prej, saj si človek vizualno hitreje zapomni.

Glavni filozofi, ki se dotaknejo upada kvalitete in trgovske ekonomije:

- John Ruskin: Umetnost in delo morata biti skupaj v razvoju družbe, pomanjkanje
estetike in lepote – lepe in estetske stvari so trajne ravno zato, ker so lepe. Zavzema
se za socialno pravičnost, boljše življenjske pogoje za delavce, izobrazbo. Piše
ogromno, njegova knjiga The Stones of Venice obravnava beneško arhitekturo in njen
razvoj. Ker je zgodovinar in reformer, tudi ta vedenja vključuje vanjo in se vedno vrača
h gotiki – takrat naj bi bili sproducirani najboljši umetniški kosi. Veliko ljudi se obrača
naprej, on se v preteklost – močno vpliva na Williama Morrisa.
- William Morris: realizira in nadgradi Ruskinove ideje. Trdi, da knjiga mora biti zvesta
naravnim materialom in ročni produkciji. Ponatisne Ruskinove ideje. Poveže se s
Phillipom Webbom, arhitektom, ki mu zgradi hišo – Red House. Temu projektu se oba
zelo posvetita, Morrisu denarja ne manjka in nič, kar se dobi na trgu, mu ni zadosti
všeč. Tapete mu niso ugajale, zato naredi lesorez in si jih odtisne sam. Veliko stvari mu
naredijo prijatelji, nato pa ustanovijo Morris, Marshall, Faulkner&Co. in začnejo te
stvari tudi prodajati drugim. Povpraševanja je ogromno in požanjejo velik uspeh.
Vidno je vračanje v gotiko pri vzorcih, načinu izdelave, stilom. Vzorci so neverjetni,
natančno dodelani. Poanta, da bi delavci delali estetske, lepe stvari, v tem uživali in da
bi bili pogoji za delo boljši ter da se delavcev ne bi izkoriščalo.

Pomembni ustanovi, pri katerih Morris sodeluje:

- Društvo za zavarovanje starih zgradb – neke vrste zavod za kulturno dediščino,
zavzema se za to, da se starih zgradb ne ruši in da so pomembne.
- Društvo za nadzor izkoriščanja javnega oglaševanja – da ne moreš oglaševati nečesa,
česar izdelek potem ne izpolni ipd.
Artur H. Mackmurdo: The Century Guild – pojavi se vpliv japonskega lesoreza, raziskujejo
nove tehnike.
Wren's City Churches – arhitekt, njegova knjiga o cerkavh, ki jih je zgradil, Mackmurdo naredi
naslovnico. Izbruh Art Noveauja.

Emery Walker vodi tiskarno Chiswick Press, ki izdaja revijo The Century Guild Hobby Horse. S
tem se začne gibanje privatnih tiskarn, ki so bile pomembne za dvig kvalitete.

Umetnost naj bi se prestrukturirala, da bi bila dostopna vsem ljudem. »Napad« na Royal

Academy of Art, češ naj se preimenujejo v Royal Academy of Oil Painting, ker ne delajo nič
drugega. Selwyn Image zapiše, da mora biti umetnost raznolika in intenzivna na vseh
področjih, da se lahko ustvari nekaj kvalitetnega.

Century Guild razpade, kasneje nastanek The Art Workers Guild (1888), ki se nato razvije v
Arts and Crafts Exhibition Society.

Morris ugotovi, da se s širjenjem idej prek knjig doseže največjo publiko in ustanovi tiskarno
Kelmscott Press, s katero se loteva projektov, katerih se nihče drug ne upa oz drzne.

Dela negative knjig, povečave inkunabul, naredi pa tudi svoje črkovne vrste, ker mu nobene
druge niso všeč. To je za tisti čas ogromen projekt, ki stane veliko. Naredi pisavo Golden, s
katero se bolj približa gotiki. Po eni strani je blazno moderna, še posebej v kombinaciji z
ilustracijami, a hkrati vseeno ostaja s koreninami v srednjem veku.
Kelmscott Press ima sedež v Hammersmithu, delavnice so majhne, potekajo v nekaterih
aspektih še vedno kot srednjeveške delavnice.

Ena prvih knjig je Troy (knjiga ali pisava?), Walter Crane ilustrira. Sprva je narejenih le 20 kopij
te knjige, a se novica razširi in zato naredi 200 ponatisov. Nekaj od teh tiska celo na
pergament. Ta izgleda še veliko bolj gotska. Peter Schöffer je Guttenbergu naredil črke in po
njem se zgleduje tudi Morris.

Barve so črne ali rdeče, tako kot pri inkunabulah. Tipografija je poenotena z ilustracijo, knjiga
povzdignjena na najvišjo raven kvalitete, edini problem je, da je to noro draga obrt.
- Kvaliteta produkcije
- Dostopnost
- Funkcionalnost

Morris gradi vzorce na preteklosti in producira stvari, bazirane na zgodovini, kar pa izjemno
vpliva na prihodnost. Insistira na kvaliteti produkcije in materialov in dela na dostopnosti
vsakomur, hkrati pa stremi k funkcionalnosti (berljivost, čitljivost, kako se knjiga odpira)
izdelkov, ki jih izdeluje. Dela umetnost obrti in vpliva na ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo v
industriji.

News From Nowhere – njegovi izdelki so bili neizmerno dragi, kljub temu, da se zavzema za
ravno nasprotno stvar, kar mu veliko ljudi očita. News From Nowhere je utopični roman, ki ga
je napisal. Morris umre pri cca 50. knjigi, bankrotira in podleže izčrpanosti. Njegovi teksti
imajo kljub nedostopnosti velik vpliv na ljudi, njegove ideje vplivajo na gibanje privatnih
tiskarn.

Eden ljudi, ki se ravna po Morrisu in na kogar vpliva, je J. Cobden Sanderson. The Doves Press
je njegova tiskarna, ki naredi še en korak naprej. Sodeluje z Emeryjem Walkerjem. Izloči
ilustracijo in ornament – knjiga ostane le tipografska. Njihova posebnost so zanimive inicialke,
ki jih dela Edward Johnston.
Sanderson pomeče matrice v Temzo, ker ne želi, da bi po smrti prišle v napačne roke. Dejansko
2014 najdejo črke na dnu Temze, kar je podrobno raziskal Robert Green in naredil digitalno
verzijo te pisave.

Ashendene Press – John Horby: vse tiskarne vplivajo ena na drugo in so si med sabo precej
podobne.

Royen, Nyples, Roos, Stols so pomembni predstavniki na Nizozemskem.

Dejavniki, ki jih mora vsebovati knjiga:

- Privlačnost
- Berljivost
- Lepota

Razmah oblikovanja črkovnih vrst, Jan van Krimpen, Rudolf Koch sta pomembna. Slednji se
zgleduje po srednjem veku, a naredi nekaj čisto novega, modernega.

Tudi v Ameriki Arst&Crafts močno vpliva - Gaudi in Bruce Rogers

Dwiggins – grafični oblikovalec

Bruce Rogers najprej postane ilustrator, nato se ukvarja s tipografijo, A&C movement nanj
vpliva.
Beatrice Warde je Američanka, v Angliji začne delati kot PR, ena najbolj pomembnih pisateljic
tega časa, piše o stvareh, ki še niso dobile glasu in poskuša izobraziti ljudi, na podlagi Morrisa
o kvaliteti in večji distribuciji znanja. The Crystal Goblet je njen pomemben esej.

Daniel Berkely Updike – poglobljena knjiga o izdelavi knjig, črk, tiska. Hierarhično perfektno
urejena, zelo razumljiva in napisana na poljuden način, kar je redko za tako strokovne knjige.

Video: Matthew Collings: This is civilization

DUNAJSKA SECESIJA IN ZAČETKI OBLIKOVANJA V 20. ST.

Frank Lloyd Wright: detajl je enako pomemben kot celota, vsak detajl ima neko funkcijo. Vpliv
japonske arhitekture. Pohištvo, tekstil, grafika so prav tako njegov medij.
- Guggenheimov muzej: arhitektura govori
Glasgow School of Art: »The Four« (Charled Rennie Mackintosh, J. Herbert McNair, Frances
in Margaret Mcdonald).
Secesijski, tudi intenzivni religiozni pogledi na svet, mistično, simbolično, hkrati stroga forma
umetnosti. Arhitektura, slike, grafika.

Secesija/Jugendstil/Art Noveau

Munich secession and Jugendstil

Pariz, Belgija – Jules Chéret, Eugene Grasset for Marquet Ink, Henri de Toulouse-Lautrec

Alfons Maria Mucha (pron. Muha) – eksplozije barv, ročno risano, začetki litografije,
komercialni nameni – oglasi so na zelo visokem nivoju, vlaganje v marketing je ogromno, saj
jih izdelujejo zelo pomembna imena.

VIENNA SECESSION

Dunajske kavarne, zelo instrumentalne za razvoj secesije, saj imajo vse največje revije, katere
ljudje berejo, jih gledajo, se izobrazijo in nanje močno vplivajo.

1897 – tujci na Dunaju ne morejo sodelovati in razstavljati, mladi se ne strinjajo, odpor – vodja
Gustav Klimt (preveri še enkrat)

S kolegi svojo skupino poimenujejo Secesija in začnejo razstavljati, uporaba asimetrije,

drugačen tretma črk.
Še:
- Joseph Maria Olbrich
- Hoffman
- Koloman Moser
- (poglej pp)

Plakat za prvo razstavo Secesije; cenzura neprimernih delov, črne silhuete dreves dodane
naknadno, še vedno ne zelo moderen, antični motivi. Kmalu preidejo v shematske stvari,
razumevanje vzorca in njegove vloge, za 5. razstavo tipičen francoski floralni motiv,
13. razstava: škotski vpliv Štirih, črke so le še teksture, geometrično.

Najprej ilustrativno, nato floralno, nato geometrijsko oblikovanje!

Aubrey Vincent Beardsley: perfektna poteza, risba, vpliva na secesijo

Drugi vpliv je Walter Crane: Line & Form – te stvari Avstrijci berejo in črpajo ideje

Črke postanejo neberljive, bolj kot vzorci, česar kritiki ne sprejmejo pozitivno.

Secesija je vseeno slepa ulica, ki ne pelje nikamor, a je vseeno zelo močna in vanjo parkira
veliko ljudi ( ;) )
Kvadrat je pomembna entiteta, likovna oblika, ki prevladuje v dunajskih delavnicah (Otto
Wagner kot arhitekt veliko uporablja)
Izdaja revije Ver Sacrum – članki literarne avantgarde, ilustracije članov gibanja.
Povezava teksta in ilustracije v koherentno celoto. Uporaba belega prostora, novih barv –
odsevnih kovinskih, veliko novosti.

Die Fläche je naslednja revija: bolj posvečena posameznim avtorjem, zato bolj raznolika. Še
vedno Moser, Hoffman.

Pomembna je tudi naslovnica ob stoletnici državne tiskarne – ustvari jo Moser v sodelovanju

z avtorjem. Takrat se vseeno še veliko uporablja gotico, antikva je že zelo moderna. Preboj do
nje je zelo počasen, začne jo uporabljati Adolf Loos v reviji Das Andere. Trdi, da je ta tipografija
bolj moderna od ostalih rezov. Objavlja že v Ver Sacrumu, kritizira dunajsko arhitekturo, pa
tudi secesijo – nepotrebno dekoracijo naj se eliminira. Izraz »organsko« mu ne pomenijo
floralni motivi in povezava z naravo, temveč uporaba človekovih potreb in funkcionalnost. Tri
leta je v Ameriki, črpa njihove vplive, vidi, kaj je moderno (1893-96).
Ornament and Crime – napredek kulture je v tem, da izbrišemo ornamente; tekstura betona
je že ornament, ne rabi še dodatnih nepotrebnih okraskov, saj več stane, koristi pa nikomur.

Vila Muller – zavestno, kakšni materiali se uporabljajo za kakšen namen

Tlakuje pot, da se modernizem lahko razvije – skrbna izbira materialov, izhaja iz obrtniške
družine, zato ima odnos do materiala in lažje razmišlja v to smer.

Dunajski umetniki postavijo temelje modernizmu in avantgardi, tudi Oskar Kokoschka,

bogate barve in ilustracije, spet povezava s tekstom.

Dizajni pridejo tudi v komercialno rabo – denar, znamke (Koloman Moser) – prej umetniško
kot oblikovno razmišljanje, začetki grafičnega oblikovanja kot takega.

Pomembne inštitucije so Dunajske delavnice (Wiener Werkstätte) – 1903-32. Spraviti stvari

v množično proivodnjo, da ima od njih koristi čim več ljudi. Moser in Hoffman. Arhitekt in
oblikovalec sta združena, dela se od »žlice do mesta«. Most med ornamentom in
dogodkom/izdelkom na Bauhausu, ki so racionalni, geometrijski, minimalistični. Obdržijo se
skozi 1. vojno, vzpostavljen je že brand, dajejo pečat kvaliteti izdelkov. Logo vrtnice in
monogram umetnikov je prepoznaven simbol, seveda se pojavijo plagiati.

Henry Van de Velde: pod vplivom Morrisa, a je eden prvih, ki reče, da potrebujemo stroje, a
da jih naučimo, da bodo delali tako, kot mi hočemo. Ne moremo brez strojev, a moramo biti
pametnejši od njih. Ne negirati stroja, a ga vkomponirati na smiselen način. Objavlja v
artnoveaujevski reviji, s svojo mentaliteto vpliva na Bauhaus, dela tudi oglase.

Peter Behrens – eden prvih, ki z industrijo začne delovati na ta način, ne boji se industrije in
je ne zavrača, prvi industrijski oblikovalec, tudi slikar in arhitekt. Pridruži se munchenškemu
Jungendstilu, a ga to ne zanima, veliko se ukvarja s tipografijo, čeprav prihaja s slikarskega
področja. Eden prvih, ki uporablja sansserifne črke, beneške antikve; takrat še prevladuje
gotica. Podobno Loosu.
Prva sansserifna črkovna vrsta je Akzidenz Grotesk, prva širše zastavljena črkovna vrsta –
Berthold Typofoundry. Pozitivna in uporabna funkcija, da je narejenih ogromno rezov. Veliko
njegovih zgodnjih del je popolnoma secesijskih, a se nato usmeri v bolj moderno smer, a da
vseeno ohrani nemško karakteristiko – presečna množica antikve in gotice – naredi pisavo
Behrens-Schrift. Istočasno je lahko pisava za tekst ali posamezna, kot okrasek – aksidenčna.
Kondenziran karakter nemške gotice in proporci rimske klesane črke, saj je širša, z drugačnimi
kontrasti.

Peter Behrens je prvi oblikovalec, ki dela celostno vizualno podobo (na tako široko) za AEG
(Allgemeine Elektricitäts Gesellschaft). Naredi jim logo in AEG oredstavi na vseh področjih –
tudi notranja menedžerska struktura, kako imajo urejeno notranjo organizacijo – pri vsem
tem ga želijo zraven. Od oblikovanja pisemskega papirja, do oblikovanja stavb in vseh
električnih naprav. Znak za AEG je drugačen od vsega v tistem obdobju, prvič po dolgem času
vkomponira črke v logotip, v čebeljem satju, hkrati matematična urejenost.
Industrijo je prkazal na izjemen način.

KLASIFIKACIJA

Pomembna na vseh področjih, tudi pri tipografiji. Pri vsaki klasifikaciji je potrebna
taksonomija.

Že v 19.st. se pojavita dve publikaciji s klasifikacijo – Southward: practical Printing in

Theodore Low De Vinne: The Practice of Typography: Plain Printing Types. To, kar se danes
učimo v srednjih šolah in na akademijah, se takrat izobražujejo v tiskarnah – razgledani
ljudje, odlični poznavalci jezika.
V 20.st. se pojavijo tudi nova razmišljanja, Morison je v ozadju projekta Times New Roman
itd.

Klasifikacije povezujejo:
- Vizualne
- Proizvodne
- Zgodovinske
- Funkcionalne faktorje

Klasifikacija tiskarskih črk I. (Philip Gaskel) morda ni najboljša, saj je narejena kronološko, a
tudi v sodobnem času nastajajo pisave po vzoru npr renesančnih črk – pojavi se vprašanje,
kam jih potem umestiti.

Klasifikacija tiskarskih črk II. (Walter Tracy), globalno gledano se na nobeno ne moremo ravno
zanašati, saj se vedno pojavljajo nove stvari in jih je težko umeščati. To zmešnjavo opazi
Maximilien Vox, ki organizira srečanja oz delavnice s tematiko tipografije, zgodovine, pojavi
se tudi tematika klasifikacije – takrat predstavi svoj sistem, uvede nove skupine in imena;
poimenovanje samo po sebi ni tako pomembno, dokler so skupine same dovolj razumljive.
Sistem je bolj sofisticiran in naredi klasifikacijo v 10, nato 9 skupin, pri katerih upošteva
kompleksnost vizualnega materiala tipografskih črk, iskal je bolj podobnosti kot razlike. Od
zgoraj navzdol in obratno. Namen ni vzpostaviti 9 fiksnih kategorij, temveč načeloma »samo
eno«, ki bi se širila glede na potrebe. To je težje izpeljati, kot sprva izgleda. Napiše knjigo
Dossier Vox, v celoti napisano na roke.
Njegova klasifikacija je bila osnova za Britanski standard (obstaja tudi nemški ipd). Takrat
obstajajo različni produkcijski sistemi, ki so zelo nezdružljivi med seboj – npr. črk iz švicarskega
časopisa ne morejo tiskati v Nemčiji.

Robert Bringhurst: The Elements of Typographic Style – pove, kakšne so razlike, kje so
poudarki – odprtost e-ja, zaključki, kontrasti, poteze, simetrija, usmeritev...

Ob pojavi digitalnega sveta se pojavijo nove možnosti – drugačni pristopi, pospešen razvoj
tiska in še bolj množična produkcija kot do takrat.

David A. Mundie predlaga, da bi tipografijo lahko naredili skupine, označene s številkami, kar
je za dnevno rabo popolnoma neuporaben sistem. Teoretično dobro, praktično
nefunkcionalno.

Catherine Dixon in Eric Kindel nadgradita razmisleke – The Central Lettering Record/Typeform
Dialogues – naredita zgodovinski pregled klasifikacijedo takrat in v povezavi vseh odkritij
skušata ugotoviti, kaj bi funkcioniralo. Šola nabira materiale skozi leta, digitalno dokumentira
arhive in jih pretvori v interaktivno orodje. Tipografija razdeljena po abecedi, zgodovinsko
ozadje, perfektna informacijska baza.
OPISNI NAČIN – ni zaključen, kompleten, ni končna rešitev.

Na tem področju pomembni tudi Julie Janet Chauffer in Indra Kupferschmid.

Klasifikacija je le pripomoček, a vseeno zelo pomemben!

5.12

Razvoj psihoanalize, filozofije, sekularizacije, Freud, Jung (študira tudi barvno teorijo).
Pomemben je tudi razvoj teatra (Stanislavski, Brecht, Beckett, Ibsen, Craig, Artaud,
Chekhov)...

Tradicionalni pogled vizualnih umetnosti razpade. Reprezentacija zunanjosti več potrebam

avantgarde ne zadošča. Kubizem, futurizem, dada in surrealizem, De Stijl, suprematizem,
konstruktivizem, ekspresionizem – vse te smeri direktno vplivajo na grafični jezik.

KUBIZEM
Koncept, neodvisen od narave, vizualno predstavo potegne stran od realnosti. Glavni
predstavnik Picasso, njegov vzornik pa je Cezanne, ki je gledal na vse kot valj, stožec in krogla.

Rojstvo kolaža, sintetični kubizem

Leger – kubizem še bolj oddalji od tega, kar sta delala njegova ustanovitelja in se vrača k
Cezannu – dela geometrijsko. Knjiga The End of the World – črka je kot del umetnosti, bolj kot
besedila.
FUTURIZEM
Marinetti napiše futuristični manifest v Le Figaróju, kar zelo zaznamuje zgodovino umetnosti.
Fascinirani s hitrostjo, modernim načinom življenja, dobo strojev, pa tudi z vojno. Pišejo
eksplozivno in emocionalno poezijo, harmonija je brezvezna.

Mallarme – poezija je tudi vizualno šokantna, odpiranje novih razmišljanj, izzivanje, do kam
lahko grejo in kaj vse lahko naredijo

Appolinaire – pesnik, kubist, povezan s Picassom, tekmec Marinettija, definira kubistično sliko
in literaturo

11. 2. 1910 – manifest futurističnega gibanja – Boccioni, Cará, Balla, Severini, Russolo – kar je
bilo v zgodovini, je slabo, treba je vse razbiti, imitacija je slaba, treba narediti vse na novo –
originalnost. Umetnostni kritiki so odveč, ne rabimo nobenega establishmenta, umetniki smo
sami zase. Podobno razmišljanje glede tega kot Secesija.
Benetke je treba zaliti z betonom, namesto kanalov bodo ceste.
Gibanje, energija, sekvence v gibanju – ikonična slika Balle (Dinamizem psička na vrvici)

Prvi performerji umetnosti.

Antonio Sant'Elia, novo mesto prihodnosti, Lacerba – popoln šok za secesijska, klasicistična
mesta. Art Deco nekoliko prevzame te ideje, malo bolj ornamentira – Sant'Elijev je veliko bolj
izčiščen.

Fortunato Depero – selfpromotion, naredi portfolio, futuristične eksperimente, dizajne,

predstavi v svoji knjigi Depero Futurista, jo zašraufa skupaj. Natisne 1000 kopij, pomembno
delo, izhaja iz futurističnega gibanja.

Francesco's Venice – dokumentarec

V Ameriki tega ne razumejo čisto, bolj kozmopolitanska in sofisticirana scena.

Futuristi izpostavijo pomen tiskane besede, z njimi se začne pisanje manifestov, tipografski
eksperiment in javni performans.

Vojna, doba strojev, hitrost, moderno življenje, nacionalizem, drznost, agresivnost, povezava
s fašizmom – italijanski nacionalisti, občudujejo nasilje, vojno, Marinetti je tudi član fašistične
nacionalistične stranke.

Z nastopom fašizma so tudi javno sprejeti, postanejo vladna umetnost, mainstream,

Mussolinijevo orodje, zato prihajajo do zanimivih področij, izkoriščajo drug drugega –
Mussolini pride do realizacije svojih norih idej, futuristi do projektov

V Torinu – tovarna Lingotto

DADAIZEM
Dekonstruktivni element, prav tako šok, dodajo še nonsense, kritizirajo futuriste, religijo, ki je
neadekvatna, stari kontinent rabi prenovo v mislih. Zavzemajo se za popolno svobodo, Hugo
Ball odpre Cabaret Voltaire v Zurichu, Tristan Tzara ureja revijo Dada, kjer objavljajo.
Ukvarjajo se s poezijo zvoka, poezijo nonsensa, odprejo slovar in slučajno izberejo besedo -
otroški konjiček

Ferdo Delak, Avgust Černigoj - Tank

Pomemben predstvanik Duchamp, ki je vzornik tudi za sodobne vizualne komunikacije

(Fonda, 2007)

Raoul Hausmann, Hannach Hoch (izjemna kolažistka)

V Nemčiji nepolitična veja dadaizma, Kurt Schwitters, Merz; izdeluje slike in kolaže

El Lissitzky, Theo van Doesburg

Merzbau – utopični projekt, inštalacija, uničena ob bombardiranju v Hannovru, rekonstruirajo

Berlinski dadaisti so nekoliko drugačni – John Heartfild (orig. Hertzfeld, noče nič z Nemčijo,
spremeni ime), proti militarizmu, beži pred gestapom, izjemen v fotomontaži, Unjustified
Texts, ker ni photoshopa, je to izjemno zahtevno.

Dada proti vojni, Andre Breton objavi surrealistični manifest – povezava dadaizma in
surrealizma.

Komentatorji političnega dogajanja! (John Heartfield – O Christmas Tree in German Soil, How
Crooked Are Your Branches) – zelo drzni, da si upajo dotikati takih tematik.

SURREALIZEM
Gre v sanje, nezavedno. Način razmišljanja, védenja, čutenja, življenja. Surrealizem poskuša
delovati z bolj pozitivno vero v človeka. Humanost, osvoboditev moralnih in komunističnih
konvencijah, bolj poudarek na intuicijo in občutek.

Giorgio de Chirico (izpraznjene ulice), Max Ernst veliko naredi na tehničnem področju –
grenak, krut, sarkastičen in poetičen. Fasciniran z lesorezi in močno vpliva na ilustracijo 20.
stoletja. Lesorez, kolaž, frottage, decalomania.

Drugačno dojemanje realnosti – inovacija, simboličnost – Magritte – mešanje iluzije in

resnice, fikcija
Dali – perspektiva, globina, vse to se začne izkoriščati na plakatih

EKSPRESIONIZEM
Poudarek na subjektivnih čustvih, osebnem odzivu na dogodke. Pred prvo vojno, poudarek na
risbi, proporcih, neproporcionalna podoba, simbolna vsebina je ključnega pomena. V ozadju
je še vedno politična agenda – nova organiziranost, bolj pravičen socialni red, da bomo
izboljšali razmere za vse.
Die Brucke, Die Blaue Reiter v Nemčiji, glavna predstavnika Kandinski in Klee.
Kandinski se veliko ukvarja s pisanjem, teoretik. Oba postavita osnovo teorije v oblikovanju,
predvsem barvno teorijo. Anton Ažbe je imel v Muncnhu eno boljših slikarskih šol, tam se
izobrazi Kandinski.

OBLIKA IN BARVA: KONSTRUKTIVIZEM IN DE STIJL

Politika je eden najpomembnejših kontekstov za ti dve smeri. V Rusiji boljševiki, prva vojna,
oktobrska revolucija, Stalin in Lenin, hude posledice in ogromno mrtvih.
Lenin se odloči, da je treba boljševike spraviti na oblast. Lakota terja življenja, zaradi politikov
ki želijo okrepiti moč, kar se je pridelalo, je Lenin kmetom pobral, da bi jih izčrpal in da bi se
podredili.

So fotografi, ki so si upali to beležiti in spraviti v javnost.

SUPREMATIZEM
KONSTRUKTIVIZEM
KUBUFUTURIZEM – skupno ime futurizma in kubizma. Vse dotedanje vrednote želijo izničiti
in zastaviti nove, svoje.

Novi, ceneni materiali, ročna izdelava – to ne izhaja iz osebne odločitve, ampak razmer in
revščine, ki vladajo v Rusiji.

Malevič je najpomembnejši predstavnik, zavrne utilitaristično slikovno interpretacijo, odloči

se za izražanje občutkov brez praktične vrednosti. Francosko revolucijo gleda kot nekaj, kar
bo pripeljalo duhovno svobodo.
Izhaja iz bednega, revnega okolja, kar tudi vpliva na njegova dela.

White on White je ena najbolj radikalnih del v zgodovini. Razmišlja se o barvi, oblikah,
elementih. Nevtralnost ni neosebna – vidijo se poteze čopiča; kljub nevtralnosti je prisoten
na osebni ravni.

Levi umetniki so proti konzervativni umetnosti, kar tudi naglas povedo. Verjamejo, da lahko
prek umetnosti in oblikovanja s komunističnimi načeli lahko spremenijo človeštvo.

Malevič in Kandinski – umetnost mora ostati duhovno dogajanje

Tatlin in Rodchenko na drugi strani – uporabna umetnost, vizualne komunikacije, saj s tem
umetnost lahko spravimo v vsakdanjik in skozi to naredimo tudi propagande, ki jih vidi vsak.

Alexei Gan – Konstruktivizm – brošura, obtoži, da so umetniki nesposobni pretrgati vez s

klasično umetnostjo.
Trije novi izrazi, ki se pojavijo:
- Tektonika – ideja in vizualni izraz, ki ga podpira
- Tekstura – narava materialov in kako se jih uporablja
- Konstrukcija – kreativni proces, iskanje, načrtovanje

Načrtovanje, proti dekoraciji, novi načini le-te, če sploh, grdo gledajo na secesijo. Zavzemajo
se za:
- vzpostavitev povezav z odbori, ki odločajo o proizvodnji (R&D) in
- za razšrijanje idej skozi napredno in ekstenzivno propagando (PR)

Svoje delo poimenujejo intelektualna produkcija, ki naj bi bazirala na znanstvenem

komunizmu, ta pa izhaja iz teorije historičnega materializma.

El Lissitzky (Lazar Markovich) – umetnik mora dati iniciativo za spremembe in to delati skozi
PROUNS (projects for the establishment of a new art) projekte, izmenjalna postaja med
umetnostjo in arhitekturo.
Družba, umetnost in tehnologija so v tesni povezavi
Beat the whites with the red wedge – delo, v katerem rdeči trikotnik prebode belino.

Sovjetska zveza subvencionira umetnost – nastanek revije Vesch (stvar), ki povezuje

mednarodno aktivne umetnike, Lissitzky in Ehrenburgh. Kasneje dobi tudi naročila iz Amerike
(Broom), dela tudi za Pelikan, jim dizajnira reklame ipd. Lissitzky se poweže tudi s
Schwittersem (ta naredi Lissitzkyjev fotografski portret). Dvojni vpliv – Lissitsky pokaze
Schwittersu geometrijo in obratno Lissitzky dobi tehnološka znanja od Schwittersa.

Pesem Dlya Golosa (Za glas) – skupaj z Mayakovskim – knjiga, vse ilustracije so odisnjene,
morajo biti nadvse natančne. Ekvivalentna uniteta pesmi in tipografije, vizualno kazalo s
piktogrami

Utopično si Lissitzky predstavlja, da bo razvoj šel v svobodno smer, da bo tipografija izstopila

iz kompleksnih in dolgotrajnih postopkov.

Hans Arp skupaj z Lissitzkyim oblikuje knjigo The Isms of Art – dva stolpca z vsebino,
prekrivanje, diagonale, navpičnice – matematična mreža, asimetrija, prostostoječe
fotografije, zadeve grejo v živi rob – obvladovanje beline in drugačen odnos do nje.

Lissitzky mojster montaže, fotomontaže. Naredi tudi rekonstrukcijo arhitekture v Sovjetski

zvezi, umre za tuberkulozo.

Lissitzkega si gre zapomniti po treh stvareh:

- Družbena odgovornost – kako se umetnik pozicionira v družbi in kakšno vlogo ima, da
veš, zakaj delaš in da si koristen družbi
- Obvladovanje tehnologije, da lahko opravljamo vlogo
- Kreativna vizija stroke

Jan Tschichold ogromno črpa od Lissitzkega.

Rodchenko – fotomontaža, tipografija, bolj pomembna družbena odgovornost kot osebna

ekspresija, tudi dela skupaj z Mayakovskim (The Best Nipple), ne uporablja obstoječih fontov,
vse riše sam, dela z revijo Lef, veliko novosti – prekrivanje, fotomontaža, kolaž. Ruska
fotomontaža je sočasna filmski montaži.
Rodchenko prinese koncept slikanja v serijah v grafično oblikovanje – poenoti stvari
Jim Dollar – ženska, ki se preimenuje, da lahko sploh objavlja (Miss Mend), Rodchenko
oblikuje.

Georgij in Vladimir Stenberg – področje plakata za film

Propagandna fotomontaža – Gustav Klutsis – opeva Stalina, v nekem trenutku je preveč

avantgarden, kar povzroči, da je bil v stalinističnih čistkah aretiran in izgine v koncentracijskem
taborišču, čeprav je bil ves čas na njihovi strani.

Vladimir Lebedev – veliko dela za otroke – oče ruske otroške slikanice. Ni infantilizma, zelo
estetsko. Obtožen je formalizma, zato spet začne delati socialistični realizem.

Rusi se s konstruktivizmom ne ponašajo; tega sploh ne cenijo, ne poznajo, saj so vsi ti umetniki
blazno politični, revolucionarni, vplivajo pa v glavnem na zahod.

DE STIJL

Theo van Doesburg je ustanovitelj

Mondrian
Van der Leck
Huszar
Oud

Uravnoteženje neke harmonije, prototip za novi svet, na nov način želijo pogledati na svet.
Mondrian je najbrej kubist, nato preide v skrajno geometrijo. Vpliv je filozof Schonmakers, ki
definira vertikalo in horizontalo kot nekaj, kar definira naš svet, hkrati pa zastavi tri primarne
barve – rdeča, modra, rumena.

Značilnosti:
- Matematična struktura vesolja
- Univerzalna harmonija narave
- Duhovna in intelektualna klima njihovega časa

Smo nevtralni, objektivni, stališče kolektivizma. Vrednote pred vojno se izgubijo, De Stijl išče
nekaj, kar oblikuje vidno realnost.

Schoon v nemščini hkrati pomeni »čisto« in »lepo«, in po tem se ravnajo pripadniki De Stijla.
Asimetrija, nasprotja med linijami, barvami, površinami.

Laszlo Moholy Nagy z van Doesburgom naredi knjigo Basic concepts of form-making,
Mondrianov slog apliciran na oblikovanje knjige. Izdaja se revija De Stijl, ki te ideje širi v
javnost – vsakodnevni objekt je povišan na raven umetnosti (v nasprotju s konstruktivisti). Za
revijo znak oblikuje Huszar. Oblikuje tudi v komerciali (škatlice za cigarete). Dada in De Stijl
delujeta skupaj in nasprotujoč si ena drugi – Dada uničuje, De Stijl postavlja na novo.

Napišejo manifest – to je kondenzirana verzija razmišjanja tistega časa osebe, institucije, ki je

objavljen v javnost.
Gerrit Rietveld – po njem se imenuje tudi šola, fotograf in arhitekt. Naredi izjemno hišo The
Schroeder House, narejena za vdovo, hiša zgrajena brez sten – te so premične, panelne in se
prilagajajo različnim potrebam prebivalcev. Deluje kot Mondrianova slika.

Povezana je z mentaliteto modernizma in Le Corbusierjevo izjavo 1923 – »The house is a

machine for living in.«, ki spremeni pogled na arhitekturo.
Ravnikar je delal pri Corbusierju in tam dobil modernistične ideje.

The Red and Blue Chair – tudi tipično delo De Stija, lakirano in mat, črno in rumeno, kontrasti
– mentaliteta, da bi človek moral biti med sedenjem psihično in fizično aktiven. Stol, ki te ves
čas budi, da se zavedaš tega, kar delaš.

Tschichold naredi plakat za Kandinskega, kaže, kako je opevan in kako močen vpliv ima.
Funkcionalnost postane glavna mantra.
Van Doesburg naredi plakat za La Section D'Or. Sodeluje tudi z Lissitzkyim – neprestano so
povezani med sabo, naredita knjigico Hahne Peter z ilustratorko Käte Steinitz, ki bi bila lahko
tudi umeščena v postmodernizem, je konstruktivistična.

Organizira se tudi kongres konstruktivistov in modernistov, kar zelo vpliva na nadaljnje

oblikovanje. Vand Doesburg in Schwitters naredita črkovne vrste, ki so zelo popularne.

ILUSTRACIJA NA SLOVENSKEM

Obdobje Trubarja do Valvazorja

Večinoma ilustracije tujih avtorjev. Razširitev s tiskom, večinoma sakralna vsebina. Trubar
tiska na lastne stroške, abecednik ne vsebuje ilustracij. Slovenska ilustracija kot taka nastane
šele v 19.st. Prej so različni založniki uporabljali izposojene ilustracije – v prvi dobi slovenske
tiskane knjige, v protestantskem 16.st.

Ena prvih ilustriranih knjig je Biblija, ki jo dobimo med prvimi – nov prevod (Dalmatin, 1584)
v 16.st., stiskana je v Wittenbergu. 7. narod v Evropi, ki je dobil celotno prevedeno Biblijo.

Reformacija, protireformacija, verske vojne... zato dolgo ni nobenega napredka. Dolgo časa
nimamo niti svojega črkopisa – najprej nemški zapisi (sch ipd.) , nato bohoričica in kasneje
gajica od 1840 naprej. Smo med zadnjimi, ki rešimo problem ortografskih oz diakritičnih
znamenj.

Prvo resno delovanje v ilustraciji pripisujemo Valvazorju. V lasti ima grad Bogenšperk, kamor
vabi ljudi, da mu rišejo – na gradu si postavi tiskarno. Izjemno natančne ilustracije, bakrorezi,
ki so tudi v Slavi vojvodine Kranjske, v kateri je 633 bakrorezov. Tudi zanimiva grafika, kako
deluje Cerkniško jezero – napol realistično, napol izmišljeno, ena prvih infografik z našega
področja.

Večina literature je nabožne z izjemo Male in Velike pratike s konca 18. stoletja. Glavna akterja
Vodnik, Zois. Še vedno nimamo lastnih tiskarn, zato tudi ni lastnih ilustratorjev.
To se nadaljuje v 19.st., slikarji Mecinger, Jelovšek, Bergant se ukvarjajo z grafiko, a to ni
zadosti, saj rabiš naročnika in reproducenta. Večina naših izobražencev študira zunaj, na
Dunaju, prihajajo nazaj z vtisi ilustracij iz Evrope.

Danjko naredi primerjalno tabelo, želi vpeljati cirilico kot posamezne črke. Eni želijo izobraziti
nižje sloje, drugi se ukvarjajo s sakralno literaturo. Še vedno tuji ilustratorji, lesorezi, bakrorezi
redkejši. Z razvojem slovenske leposlovne knjige se razvoj ilustracije nekoliko pospeši.

Začetki slovenske knjižne ilustracije

19. stoletje z revijo Zvon (založnik Josip Stritar), zanj delata brata Šubic. Oba se učita od očeta,
ki je bil rezbar – govora je o obrtniškem znanju, nato se šolata pri Janezu Wolfu – najboljši
slovenski cerkveni slikar, zgleduje se po italijanskih renesančnih slikarjih.
Išče se svoja lastna izraznost v kombinaciji z narodnim prizvokom.
Brata Šubic delata tudi s tujimi naročniki, a vedno ohranjata stik z domom.

Dom in svet je literarni polmesečnik, Jurij Šubic dela tudi za to. Ilustrira celo Levstikovega
Martina Krpana (obstajajo le skice). Ko prenehata delati v Zvonu, ilustracija tam zelo pade.

Še en list, Slovan, je zelo političen, a imajo dobro pozicijo. Takrat je že Blaznikova tiskarna
(prvi ima litografijo, tehnično dovršen, ker je šolan v Nemčiji), katoliška tiskarna, narodna
tiskarna. Pomemben tudi Vavpotič in Jan

Sočasen razvoj poezije, proze, dramatike. Romantika, realizem, naturalizem, dekadenca,

simbolizem, impresionizem, ekspresionizem, secesija – vse te smeri se razvijajo dokaj
sočasno. Velika pozornost dekoraciji in natančnemu slogu. Celostna umetnina se pojavi s
secesijo – ne bomo delali le ilustracije za knjigo; gledamo na vsak element nekega kosa, saj je
ta šele takrat dobro oblikovan.

Jama
Jakopič
Sternen
Grohar

Veliko floralnih motivov, revij, ki jih delajo posamezne politične struje. Glede na usmeritev si
izbirajo tudi določene slikarje.

Za razvoj ilustracije pomembni:

Šantal
Smrekar
Gaspari
Birolla

Floralni motivi, živalski, fantazijski...

Matija Jama dela vinjete za Dom in svet. Niso še neki ilustratorski uspehi, a so pomembni
začetki. Dobnikar ima zelo pripovedne ilustracije. Je samouk, dela tradicionalno realistično, a
se ga da prepoznati, saj ima significant slog.
Za Dom in svet dela veliko avtorjev, protiutež religiozni vsebini, ki sicer prevladuje. Poskusov
nekega umetniškega pristopa k ilustraciji je vedno več, a ima še vedno bolj dekorativni
podton. Matija Jama naredi veliko na tem področju, dela zaglavja za Dom in Svet. Sodoben,
likovno zanimiv pristop. Veliko se uporablja planarizem, secesijski elementi s floralnimi
dodatki. Razne slovenske kraje predstavljajo v reviji, zato se pojavljajo razni krajinski motivi.

Veliko ilustrira tudi Ivana Kobilica v začetku 20.st. – tudi za Dom in svet – gre za nekakšen
nadomestek fotografije.
Ivan Jager opremi 4 knjige Moderne – Cankarjeve Vinjete, Za narodov blagor, Župančiča...
Uvede nacionalno, slovensko ljudsko ornamentiko. Spremlja tudi razvoj arhitekture, saj je
povezan s Plečnikom. Afiniteta do rokodelskega dela – če imaš neka tehnična znanja, bo
izdelek boljši.

Jakopič, Jama, Sternen so avtorji, katere Cankar občuduje in si želi sodelovati z njimi. Založnik
Schwentner izda Knjigo za lahkomiselne ljudi Cankarja, oblikuje jo Jama, pojavi se celoten
ovitek knjige – sprednja in zadnja platnica. Cankarju je Jama všeč, dolgoročno sodelujeta.
Tehnika kopiranja, šablonska dekoracija. Prek tega pridemo do:

Razcveta slovenske knjižne ilustracije

20.st. z društvom Vesna (1903). Politično aktivni, želja po kulturni in nacionalni samostojnosti.
Dve politični stranki – liberalna in klerikalna, zahtevata slovensko avtonomnost. To podpirajo
tudi Vesnani:

Vavpotič
Birolla
Šantel
Gaspari
Smrekar

»Iz naroda v narod«

Vsebinska osvoboditev slovenskega naroda, črpajo iz secesije, Ver Sacruma. Umetnost bi

morali približati Slovencu, zato mora biti avtohtona. Raziskujejo folklorno sporočilo domače
dežele. Prav tako kot secesija želijo tiskati svoje stvari sami, biti samostojni. Pomaga jim
Schwentner, secesija na Dunaju jih močno zaznamuje. Le, če celostno gledamo na čisto vsako
(tudi najmanjšo) stvar, bo funkcionirala. Veliko dekoracije, ornamentov, ljudskih prizorov.
Oblikujejo knjige, razglednice, gledališke scenografije...

Šantel, Smrekar in Gaspari grejo v München, društvo začne razpadati, ob prvi vojni dobi
močnejšo politično, protiavstrijsko manifestacijo.

Prva slovenska knjiga pravljic za otroke 1911 (Miličinski), Birolla in Gaspari ilustrirata – prvič
slovenska ilustracija, ni buržuaznega imetja, kmečko življenje. Do takrat vse pravljice bolj ali
manj prevedene, tako da je to pomemben preskok na področju slovenske ilustracije. Ne le
lastne pravljice, ampak tudi lastne ilustracije.
OSA je politično-satirični tednik, razvoj karikatune ilustracije. (Birolla) ilustrira tudi češko
pravljico Lonček, kuhaj.

Gaspari pred Vesno dela za Dom in svet, naredi serijo razglednic, ki so vir njegovega
ustvarjanja in zanimiv etnografski material. Raziskovalna nota je pri njem zelo visoka. Eno
največjih del Basni in otroške pesmi, pa tudi Kmečka ohcet s pretehtano kompozicijo,
natančno izdelavo. Dobi tudi prešernovo in levstikovo nagrado.

Martin Krpan – Smrekar ilustrira. Veliko publicira in dela, študira na Dunaju. 12 risb s tušem,
naslovnica narejena v barvah, kartonaste platnice. Veliko jedkanice, akvatinte, lesorezov. Dela
različne vrste projektov, tudi na Hrvaške. Riše veliko reklam, osnutke za reklame, razglednice,
diplome.

Vavpotič je odličen risar in ilustrator. Delo z reproducijo začne z gimnazijskim časopisom

Ototna Župančiča. Pristaš akademske tradicije, široka razgledanost in bogata domišljija. Vpliv
Šubicakultura meščanskega načina življenja, ne pritegne ga toliko ljudska motivika. Avtor
naslovnice za Ljubljanski Zvon, dela tudi za Dom in svet,. Tudi Deseti brat Jurčiča. Slog se mu
spreminja, mentalno deluje že kot obliovalec. Dela prve plakate z aPeko, dobro komunicira ne
glede na tematiko. Dela serijo prvih jugoslovanskih znamk – motiv sužnja, ki trga verige. Ločijo
se po barvi, zanje pozira telovadec Stane Berganc. Dolgo traja, preden se izdajo, država SHS
se vmes preimenuje v kraljevino SHS, a jih vseeno ohranijo.

Šantel je pobudnik ustanovitve Vesne in prvi predsednik. Giba se v okvirih krščanskega

realizma, piše o vprašanjih grafičnih tehnik, ornamenta, ukvarja se tudi z glasbo – Novi akordi,
za to oblikuje inicialke, v Parizu ilustrira zgodbo Veli Jože.

OBDOBJE MED VOJNAMA

Čas predstavnikov slovenskega impresionizma. France in Tone Kralj, Pregelj, Tratnik, Pilon,
Jakac. Ustanovijo klub mladih. 4. generacija umetnikov, šolana v Zagrebu. Spremenijo se tudi
zadeve pri arhitekturi – Vurnik – Zadružna gospodarska banka, takrat dobimo tudi Univerzo.
Velike spremembe na področju tiskarstva – narodna, združena tiskarna in manjše, lokalne
tiskarne. Med vojnama imamo na področju založništva in tiskarstva zelo visok nivo.

Revije Mladina, Mlada pest, Slovenski pionir – ilustrator Šubic, še en pomemben ilustrator je
Plečnik. Oblikuje Sonetni venec, Makalonco, Napore – Makalonca ima zelo geometrijsko,
linijsko ilustracijo.
 PREZENTACIJE – TEORIJA

1. Struktura
2. Vsebina
3. Vizualni del/projekcija
4. Čas&prezentacija

KONCENTRACIJA PRI POSLUŠALCIH JE OMEJENA.🐠

Ne pretiravaj z detajli, kjer ni pomembno, fokusiraj se le na ključne informacije.

Povej, kaj nameravaš povedati.

To povej.
Povej, kar si jim povedal.

Uvod
Cilji prezentacije
Zaključek

Prezentacija je medij z drugačnimi lastnostmi kot seminarska/članek/diplomska. Ne beremo,

kratki, udarni stavki.

Vsebina
Predstaviš probleme, s katerimi si se soočal, zanimive dele, dolgočasne dele – malo začiniš
predstavitev, a vseeno morajo biti pravilno umeščeni.
Vsebina naj bo sistematična, brez podrobnosti, brez preskakovanja. Možno se je dotakniti
samo specifičnega dela (npr. diplomske), a to moraš nujno povedati vnaprej.

Ravnovesje med edukativnostjo inprevidnostjo, da publike ne podcenjuješ.

Nujna je rdeča nit podajanja (manj je več)

Vizualni del/projekcija
Specifični materiali, vizualni mediji, slike – gledalce vključiš na dveh nivojih, kar jim pritegne
pozornost.

Malo teksta na sliko!

Projekcija je komplementarna verbalnemu/govorjenemu delu, naj ne bo enaka!

Kratki naslovi slik

Mreža, hierarhija
Barvno kodiranje, konsistentnost
Enaka slovnična pravila
“zaključna” slika, ena!
“hvala za pozornost” na koncu
Dolga prezentacija: struktura/kazalo
Teksti naj bojo dovolj veliki za branje na ekranu, slikovni viri pa visoke resolucije. Kontrasti naj
bodo veliki za lažje branje.

Čas prezentacije
Tempo in ritem enako pomembna kot v glasbi. Pavze po pomembnih delih, kdaj spet začeti.
Pripravi minutažo! Generalka.

Povzetek na koncu naj bo kratek! Stavek ali dva.

Podajanje in govor
Jasno, glasno, zbrano, počasi. Kontakt s publiko. Tudi humor, a naj bo premišljeno. Določena
mera entuziazma in animiranosti.