Visoko I Nisko

UNIVERZITET SV.
KIRIL I METODIJ - Skopje
FAKULTET ZA DRAMSKI UMETNOSTI
POSTDIPLOMSKI STUDII PO TEATROLOGIJA
predmet : Diskursi na vizuelnite umetnosti
tema : " VISOKA" I "NISKA" UMETNOST
1
28.11.2000 Sowa Zdravkova -Xeparoska
visoko > Nisko ; Nisko = Visoko ; visoko = nisko ; Visoko < nisko
Anamneza
Temata za "High and Low" nema ve}e da ne zanemuva

i nema da ja odreduva smislata na umetnosta vo
otvoren dijalog so svetot na sekojdnevieto.
Hans Belting
Podgotvuvaj}i se za temata -"visoka " i " niska " umetnost

/kultura ,vo konsultacija so predloènata literatura , me|u drugoto,
sledej}i go i foto-materijalot, so koj izobiluvaat ovie luksuzni
izdanija , se slu~uva{e da se po~uvstvuvam izmamena. Imeno,
pronao|av ilustracii na dobro poznatite strip junaci - Miki Maus
[Mickey Mouse], Dik Trejsi [Dick Tracy] i dr., pod koi se nao|aa imiwa
na umetnici kako Vorhold [Endy Warhol], Lihten{tajn [Roy Lichtenstein]
i dr. , koi se tretirani od istori~arite i teoreti~arite na umetnosta
, ~ii interes eksplicitno e naso~en kon materijalot definiran kako
visoka umetnost .Od druga strana, na stranicite na eden stranski
komercijaleni magazini , be{e pomestena fotografija na umetni~ko
delo, registrirano vo memorijata kako materijal prou~uvan na
~asovite po disciplinata - istorija na umetnost. Vnimanieto, osobeno
se zadrà na ovaa slika .Percepiraniot materijal, pobudi potraga vo
bazata na mozo~ni podatoci, po pokonkretna informacija za avtorot ,
imeto na deloto ,periodot na koj pripa|a i.t.n. Snopot informacii,
ispraten od mozo~nite kletki, prethodno obraboteni i skladirani ,
potvrdi deka se raboti za delo od germanskoto slikarstvo ,od
periodot na ranata Renesansa, no imeto na slikarot , ednostavno,
izostanuva{e. Za da se prekine is~ekuvaweto i onaa ma~nina koja ne
sledi pri obidot da se spomne ne{to, koe verojatno e zaglaveno
pome|u sferata na svesta i potsvesta, pogledot zainteresirano se
spu{ta pod slikata, nadevaj}i se deka kako vo prethodniot slu~aj, }e
go pronajdeme imeto na avtorot i }e ja osveìme memorijata vo odnos
na samoto delo. Golemo iznenaduvawe be{e informacijata na koja
naidovme, toa e imeto na eden golem "umetnik", od sferata na haute
couture .Pod deloto, koe definitivno go privle~e na{iot interes i
pobudi osobeno vnimanie , go pronao|ame imeto na modniot kreator
Kricija [Krizia] , prosledeno so reklamna poraka za negoviot najnov
parfem. Konkretnata supstitucija na "vostanoveni" vizuelni
pretstavi i steknati poimi vo odnos na niv, pottikna mnogu pra{awa,
2
koi se odnesuvaat na navidum definiranite kategorii - cel na ovoj
trud.
Temata, koja se ~ine{e deka dava jasna pretstava i barem
navidum razgrani~eni i opredeleni sferi na interes i dejstvuvawe,
se nametna so svojata kompleksnost , sloènost i specifika . Za da se
spre~i konfuzijata , kako edinstven logi~en od, se nametnuva
potrebata od opredeluvawe, razgrani~uvawe i definirawe na
"visokoto" i "niskoto" vo umetnosta t.e. kulturata.
Poa|aj}i od oblasta na koja se odnesuvaat kategoriite
"visoko" i "nisko" , se zadrùvame na kulturata , obiduvaj}i se
najnapred da ja objasnime. Kulturata, od strana na Vilijams [Raymond
Williams], sociolog na kultura, kulturolog, e definirana na slediot
na~in " Zapo~nuvaj}i kako imenka za proces - kulturata ( neguvaweto)
na nasadi ili (~uvaweto i odgleduvaweto) na ìvotni, i po{iroko
kulturata (aktivnoto neguvawe ) na ~ovekoviot um - vo docniot
osumnaesetti vek stana ,osobeno vo Germanija i Anglija, imenka za
konfiguracija ili generalizacija na 'duhot' koj {to izrazuva{e 'eden
celovit na~in na ìvot' na eden oddelen narod" 1. "Kulturata e zbir na
tehniki koi{to ja odre~uvaat prirodnata dimenzija na ~ovekovoto
bitie. Taa pretstavuva ve{ta~ki svet sozdaden od trudot, so koj{to
~ovekot se obiduva da gi zaobikoli sopstvenite biolo{ki
ograni~uvawa, ili barem, da gi preobrazi vo sklop na op{testveni
nu`nosti"2 Konstatiraj}i go karakterot i opsegot na dejstvuvawe na
ovaa sfera, se zadrùvame na umetni~kata produkcija i na delot na
masovnata ( popularnata ) kultura, vo koja konkretna oblast ni
preostanuva da go opredelime oblikot, strukturata i na~inot na
formulirawe.Grant [. A. D. Grant] vo svojot opseèn osvrt za
kulturata , razgleduvaj}i gi razli~nite aspekti podeleni vo punktovi
,pod broj 5 pi{uva "Kulturite (kako {to se 'visokata' i 'popularnata')
ekskluzivno pripa|aat na zabavata (Aristotle schöle) ;ovie elementi na
kulturata se nadminuvawe na site eksplicitno, prakti~no utilitarni
interesi povrzani so opstanokot ; domen na ~isto spontani ili
'nekorisni' aktivnosti, objekti, idei i institucii povrzani so niv" 3.
Primarnoto zna~ewe na kategorijata kultura e kompatibilno so
utilitarnite, prakti~ni procesi, no kako {to se zabeleùva i od
gorenavedenoto, podocna, istata, se transponira vo neproizvodnata
sfera, koja imeno }e bide istraùvana i preku koja }e dojdeme do
odredeni zaklu~oci vo odnos na funkcioniraweto na umetnosta i
popularnata kultura.
Nazna~uvaj}i gi osnovnite sektori na kulturnata dejnost i
ednovremeno lociraj}i ja sferata na na{iot interes , se obiduvame da
dademe terminolo{ka odrednica na poimite "visoka" i "niska"
kultura. Ovie termini se javuvaat kako antonimi na kategoriite -
umetnost t.e. kultura. Dali, poa|aj}i od osnovnata karakteristika na
ovaa forma, problemot dozvoluva ednozna~en priod vo koj , mo`noto
re{enie leì vo sprotivstavuvawe na kategoriite, koi }e gi
1
Vilijams, R : Kulturata, Kultura, 1996, str. 6
2
Ivanov, B : Osum predavawa za istorijata na umetnosta,Muzej na sovremena umetnost, Skopje,
1997 str. 15
3
Grand R.A.D "Culture" in : A Companion to Aestetics , David Cooper (ed), Beackwell Publlishers
Ltd, Oxford , 1995, p. 101
3
opservirame? Dali , voop{to ovie kategorii se nemenlivi, ili pak
tie se podlo`ni na transformacii , kakvi se nivnite vzaemni
relacii , dali opsegot na nivnata produkcija e ekvivalenten i kako
vzaemno vlijae i kone~no dali postoi mo`nost za nivna simbioza.
Pra{awata sami po sebe se nametnuvaat , a celta na ovoj trud e da se
obide da dade odgovor na niv , od sopstveno subjektivno stojali{te i
iskustvo.
4
ниska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,nisk
a,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,ni
ska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,
niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska,niska umetnost
DEL : I
Nova estetika ili inflacija na vrednosti
Zabavata i site elementi na kulturnata industrija

postoele odamna pred nea. Sega se zafateni
odozgora i dovedeni se na visina na vremeto.
Kulturnata industrija moè da se pofali deka
re{itelno ja mina ~esto nezgrapnata transpozicija
na kulturata vo sferata na potro{uva~kata, taka da
toa go izdigna kako princip,ja oslobodi zabavata od
nametlivite naivnosti i go popravi kvalitetot na
robata.
M. Horkheimer - T. Adorno
Se pove}e kulturolozi , psiholozi, filozofi (Horkhajmer[Max

Horkheimer], Adorno [Theodor Adorno], Eko [Umbertto Eco]) vo
poslednite desetletija na HH vek,vo svoite raspravi se osvrnuvaat na
fenomenot - popularna kultura .Se postavuva pra{aweto zo{to ovoj
segment, koj za razlika od umetnosta ne be{e osobeno opserviran , go
svrte vnimanieto kon sebe, provociraj}i formulirawe tezi i stavovi
,koi mnogu ~esto se sprotivstaveni.
Produkcijata na popularnata kultura , ~ii proizvodi
nenametlivo, sofisticirano sé pove}e navleguvaat vo domenot na
sekojdnevnoto ìveewe, se nametnuva kako edinstven vizuelen
standard. Vo {to se sostoi magnetnata privle~nost na ovaa kultura ,
so koja permanentno se sre}avame?
Vo vovedniot del na knigata koja go nosi naslovot "High &
Low. Modern Kunst und Trivialkultur " gi pronao|ame slednite sinonimi -
popularna kultura, masovna kultura, trivijalna kultura. Prvite dva
go determiniraat karakterot na kulturata, dodeka tretiot dava
kvalifikacija koja se odnesuva na kvalitetot na ovaa produkcija.
Dali navistina masovnata kultura e " obi~na , otrcana , prosta~ka" -
kakvo zna~ewe vo sebe integrira tretata kvalifikacija od studijata
za "visokoto" i "niskoto" ? Pred da dojdeme do samata priroda na
problemot , bi se osvrnale na genezata na ovoj segment od kulturata,
obiduvaj}i se na toj na~in da gi otkrieme pri~inite za ovoj vid
produkcija. Op{testveno - socijalnite promeni prosledeni so
tehni~ko-tehnolo{ki inovacii, vo tek na XIX vek, direktno se odrazija
vrz organizacijata na trudovite procesi i dovedoa do nova podelba na
trudot. Manuelnata dejnost se zameni so industriska, {to nametna
novi kategorii, koi se implicitno vrzani so novoformiranite odnosi.
5
Povikuvaj}i se na marksizmot, kako edna od najrespektabilnite
teorii, koja go sledi razvojot na op{testvenite formacii niz
prizmata na kapitalot i ekonomskite odnosi, periodot na
industrijalizacija, go prosleduva so sledniot stav" Buròazijata i
kapitalisti~kata moderna bile istovremeno i najdobroto i najlo{oto
ne{to : tie go otstranile feudalizmot i gi revolucionalizirale
proizvodstvoto i ìvotot pove}e od koja i da bilo prethodna
op{testvena klasa ili proekt. Kapitalisti~kata moderna sozdala
novi proizvodi i tehnologii, novi formi na komunikacija i transport,
svetski pazar i izobilstvo na novi odnosi i potrebi " 1.
Industrijalizacijata i novovospostaveniot poredok ima zna~ewe vo
odnos na sozdavawe na tehni~ko-tehnolo{kite preduslovi za masovno
proizvodstvo, koi ovozmoùvaat preslikuvawe na ovie procesi i vo
delot na kulturnata industrija. " Asimetriite (vo kulturnata
produkcija-avt. zab.)[...] denes se pozicioniraat, glavno, dol` linijata
na podelba pome|u ponovite i starite sredstva za produkcija , koga
imame dominacija na pazarot vo novite reproduktivni tehnologii i
dotirawe, koe{to e najo~igledno kaj postarite " ìlavi" formi . I
ovoj ishodot ne e izedna~uva~ki, bidej}i istoriskite povrzanosti
pome|u novite reproduktivni tehnologii i kulturnata dominacija na
pazarnite odnosi se osobeno jasni "2. Ne navleguvaj}i ponatamu vo
proizvodnite odnosi, kako {to moè da se zabeleì i od prethodniot
citat, novite relacii uslovija zabrzano proizvodstveno tempo,
nametnuvaat permanentna potraga po pobrz i pokvaliteten na~in na
proizvodstvo , so {to be{e determinirana i pobaruva~kata vo ovoj
domen." Kompozitorite na {lageri, scenaristite,proizvoditelite na
razni religiski minijaturi, izdava~ite i pisatelite na visoko
komercijalnata literatura, ekspertite za radio programi - site tie
rabotat pomalku ili pove}e cini~no, razmisluvaj}i vo tehni~ki i
psiholo{ki pogled trezveno, rutinirano"3.Vo HH osobeno izrazena e
kategorijata "slobodno vreme",koja vo najgolem del se zadovoluva so
konzumirawe na produktite na popularnata kultura. Preku ovoj sektor
se sozdadoa novi pazarni odnosi kade produkcijata e direktno
povrzana so pobaruva~kata. Za razlika od umetnosta, uspehot na eden
proizvod od sferata na popularnata kultura pred sé se ceni po
negovata rentabilnost i profitabilnost. Me|utoa, za da se pronikne
podlaboko vo sferata na popularnata, masovnata kultura, istata }e ja
prosledime od nekolku aspekti.
1
Best, S - Kelner,D : Postmoderna teorija,Kultura, Skopje, 1996 , 313
2
Rejmond Vilijams, op. cit. , 114
3
Gic ,L : Fenomenologija na ki~ot,Magor,Skopje,1998,str.84
6
1. OBLIKOVNA FORMULACIJA
Popularnata kultura, vo opsegot koj go ima, gradi niza formi,

koi se karakteristi~ni za konkretniot ànr, izraz ili medium.
Opservacijata na formite bi ne oddale~ila od primarniot interes -
sledewe na vlijanijata i funkcioniraweto na "visokata" i " niskata"
kultura , poradi {to cenime deka najdobro e da ostaneme vo ramki na
temata, pronao|aj}i gi mehanizmite i oblicite na me|usebno vlijanie
na ovie dve kategorii. Dali "visokata " umetnost vr{i vlijanie vrz
popularnata kultura ili pak t.n. "niska" umetnost pozajmuva odredeni
iskustva i gradi sopstvena forma? Vo kontekst na postavenite
dilemi, obiduvaj}i se da dojdeme do nivna razre{nica,ja definirame
slednata klasifikacija :
1.1. ànrovska endemija - oblici, koi pripa|aat edinstveno

na masovnata kultura, za razlika od drugi, koi se imanentni na
"niskata" i "visokata", pr. roman, film, tanc,balada...~ija pripadnost
ja opredeluvame spored drugi parametri. Procesite, koi ovozmoùvaa
multiplikativnost, dovedoa do formirawe na novi kulturni
produkti.Tehnolo{kiot razvoj, rezultira{e so pronao|awe na formi
koi vo sebe ja integriraa prirodata i karakteristikite na
popularnoto , no" go afirmiraat popularnoto na povisoko ramni{te
od dotoga{nota , ostvareno so davaweto na estetski vrednosti" 4.Vo
ovaa produkcija koja pripa|a na popularnata kultura, formata ,
odgovara na funkcijata, namenata, spektarot na dejstvuvawe i
efektot. Mnogu oblici se javuvaat edinstveno vo ovoj domen:
karikatura, strip, fotografija.Svoevidna endemi~na forma , produkt
na modernoto op{testvo e pojavata na grafitot, koj kako subkulturno
dvièwe e imanenten na popularnata kultura. Vo ovaa grupa pripa|a i
plakatot, na koj }e se zadrìme .Vo odnos na ovoj izraz go odbravme
periodot na prvite godini na Sovetskata dràva (1917 - 1922 ) ,
prosleduvaj}i ja ovaa tehnika. "Prvata petoletka" t.e. prvite godini
na sovetskata republika - umetnosta i masovnata kultura beleàt
izvonredno pribliùvawe i interakcija."Vo postrevolucionernite
godini prvostepeno zna~ewe dobivaat operativnite formi na
masovna agitaciona umetnost - politi~kiot plakat , novinarskata
grafika, oratorskata poezija , herojskiot teatar i masovnite
teatralizacii"5. Koristej}i ja kulturata za masovna agitacija i
edukacija , vo odnos na plakatot, Lenin }e go iskaè sledniot stav :
"Plakatot za nepismeniot ruski ~ovek e edno od najdobrite
agitacioni sredstva , poradi svojata jasno prikaàna sodrìna" 6.
4
Vili}, N : Osum predavawa za umetnosta i novite tehnologii, Muzej za sovremena umetnost,
Skopje, 1998 ,str.23
5
Bibikova, I.M.- Lev~enko N. I : Agitacionno-masovoe iskusstvo, Iskusstvo, Moskva,1984,
str.7
6
Ibid , str.26
7
Ruskiot umetni~ki potencijal bil angaìran vo celosnoto
osmisluvawe i sozdavawe na umetnosta i novata estetika .Tvore~kata
sila koja vo dorevolucionerna Rusija nemala mo`nost za realizacija
na svoite idei , postrevolucionerniot period go doìvea kako
apoteoza na umetnosta, kade se sozdadoa uslovi za samorealizacija.
Umetnicite, osobeno od likovnata sfera , u~estvuvaa vo oblikuvawe
na predmeti so ~isto utilitarna naznaka (rabotni~ki uniformi,
porcelanski setovi, fabri~ki pe~ki). Prvite plakati ( iako vo SSSR
od po~etokot, pa sé do raspadot, se beleì permanenten tretman na
ovaa forma na masovna agitacija), poseduvaat visoki estetski
standardi. Praktikata nudi mno{tvo konkretni primeri ,koi samo ja
potvrduvaat izloènata konstatacija. Dovolno e da se spomene
plakatot na L. LisickiÜ " So crven klin udar po beloto ".
1.2. Nedefiniran standard - popularnata kultura kon

definiraweto na odredeni standardi se odnesuva so
indiferentnost.Diktatot na ovoj vid produkcija doa|a od pazarot ili
od slu`bite koi go planiraat proizvodstvoto vo ovaa sfera. Za
imputirawe na odredeni estetski , stilski ili drugi kategorii i ne
stanuva zbor , pred sé poradi naso~enosta na interesot vo drug pravec.
Vrednosta na ovaa produkcija se opredeluva edinstveno niz
instrumentariumot na pazarot, t.e. preku pobaruva~kata. Vo slednata
to~ka }e konstatirame, primena na odredeni {abloni, pozajmeni od
umetnosta , so dilatacii vo odnos na sodrìnskoto polnewe .
1.3. Permutacija - na odredeni sodrìni i formi od

popularnata kultura i umetnosta vo pove}e mediumi. Metamorfozata
podednakvo dobro funkcionira i vo delot na sodrìnata, no vo
posofisticiran oblik ja pronao|ame i vo odnos na formata. Vo ovoj
segment ja postavuvame i reciklaàta na relacija popularno-
popularno.
1.3.1 popularno-popularno. Popularnosta na strip junacite ,

koi vo prvi~nata forma gi nao|avme na stranicite na pe~atenite
mediumi, se transponiraa na filmskoto platno . Eden od prvite
ekranizirani strip junaci e sekako Tarzan [Tarzan] , ~ija popularnost
raste{e, privlekuvaj}i gi producentite koi nekolkupati so razli~en
kasting, filmski ja tretiraa "prikaznata za mom~eto od xunglata". So
ova, ne samo {to se otvori prostor za prikaùvawe na crtanite strip
junaci na filmskoto platno Dik Trejsi, Supermen [Superman],Betmen
[Batman] i dr., tuku popularnata sodrìna doìvea sledna
transformacija vo domenot na TV-filmot Betmen i Robon (Batman &
Robin). Najnoviot sektor, koj go zazemaat ovie strip likovi se video
igrite, vo koi ostana sosem malku od prvi~nata fabula, so
eksploatacija na idejata, ~ij nositel e konkretniot lik . Osven toa,
beleìme razgranuvawe vo industrijata, koja legendite od strip
prikaznite gi koristi kako aplikacija na proizvodite so prakti~na
upotrebna vrednost.
1.3.2. umetnost - popularno ( sodrìna). Osven reciklaàta na

endemi~nite popularni formi, kulturnata industrija vr{i
8
ekstrakcija na umetni~kite sodrìni , implementiraj}i gi vo
sopstvenoto produkcisko kli{e. " Ovaa teorija za dijalekti~kiot
odnos me|u ki~ot i umetnosta bi moèla da se potpre vrz poznatite
primeri na reprodukcii na golemite umetnosti : vo muzikata, na
primer, so transkripcii, vo slikarstvoto - reprodukcii , vo
knièvnosta so filmskite obrabotki, vo vajarstvoto i arhitekturata
so minijaturite i maketite i.t.n. (vo princip diletantski
7
reprodukcii, voop{to)" . Niz ovie primeri najtransparentno go
definirame principot visko-nisko (romanot "Vojna i mir " na L.N.
Tolstoj i istoimenata ekranizacija)." Zdravo e ona {to se povtoruva,
kru`niot tek vo prirodata i industrijata.Od ilustriranite spisanija
ve~no se smeat istite bebiwa, xez-ma{inata neprestano udira. I
pokraj napredokot na tehnikite za prikaùvawe, pravilata i
specijalitetite, ìvosta, lebot so koj ~ovekot go hrani kulturnata
industrija ostanuva kamen na stereotipnosta"8.
1.3.3. umetnost-popularno (forma). Slednoto oblikovno nivo

go narekuvame strukturna mimikrija vo odnos na formite na
umetni~kite dela. Mo{ne e interesna tendencijata, vo koja
ustanovenite matrici se povtoruvaat. Reprodukcijata na edinstvenata
usvoena konstrukcija se neutralizira so promena vo sodrìnata i
usovr{enite tehni~ki performansi. Popularnoto pravi sublimat od
odredeni postulati koi se karakteristika na "visokoto", i gi
anticipira vrz sopstveniot materijal. Domenot na popularnoto
neverojatno pedantno, vnimatelno i konstruktivno prio|a kon
iskustvata koi gi sozdala umetnosta, interpretiraj}i gi kako
sopstveni .Najtransparentno, ovoj princip na pozajmuvawe na dobro
poznatite kli{ea, napolneti so nova sodrìna moè da go voo~ime
niz analizata na sapunskite seriali. Pozajmuvaj}i ja strukturata na
"piéce bien faite " sozdadena od Skrib [Eugene Scribe], formata gi
zadrùva osnovnite relacii, odnosi i tipizacija na likovite .
Karakteristi~no za ovaa tehnika e mnogu komplikuvana intriga, patot
od zapletot do raspletot e prosleden so mnogubrojni efektni
situacii. Osobeno vnimanie se dava na glavnite likovi, koi go dviàt
dejstvoto. Za zadovoluvawe na potrebite na samata struktura se
voveduvaat poedini likovi, koi, kako, pisatelot bez osobena
podgotovka gi vklu~uva , taka koga e potrebno bez objasnuvawe gi
isfrla. U{te edno tehni~ko barawe e voveduvaweto na confident
(pridru`nici i poverlivi lica) koi nemaat izgraden karakter, tuku
sluàt za eksponirawe na glavnite likovi, razotkrivawe na nivnite
~uvstva,vnatre{ni kopneì i misli. Ovoj opis na Skribovata drama
celosno se aplicira vrz sovremenite filmski, a osobeno
televiziskite ànrovi.
Temata za "visokata" i "niskata" kultura funkcionira i vo
muzi~kata sfera. Iako, taa ne be{e tretirana vo domenot na
vizuelnite umetnosti ( osven koga se raboti za vizuelizirani oblici).
, cenime za potrebno da se osvrneme na sostojbite od ovaa sfera. Kako
{to spomenavme i vo prethodniot primer , iskustvata vo muzi~kata
sfera se direktno preneseni vo domenot na popularnata muzika. Pred
7
Ludvig Gic, op.cit, 29
8
Horkheimer, M - Adorno, T : Dijalektika prosvetiteljstva, Veselin Masleša, Sarajevo, 1974, 154.
9
sé bi gi spomenale osnovnite postulati prezemeni od klasi~na
muzika:
 muzi~kiot razmer ,koj e najlesno prifatliv za ~ovekovoto uvo e 2/4

t.e. 4/4 takt , koj kako pravilo se upotrebuva vo sovremenata pop i
rok muzika.
 zgolemuvawe i maksimalno zasiluvawe na ritmi~kata pulsacija ,
koja se izedna~uva po zna~ewe so melodiskata linija. Klasi~nite
muzi~ki dela reducirano gi koristat udarnite instrumenti, {to
,kmoè da se zabeleì pri analiza na orkestarskite partituri na
golem del umetni~ki dela. Naglasenata ritmi~ka osnova
ednostavno polesno zaveduva, plenuva i se prifa}a. Najo~igleden
primer koj bi go navele kako ilustracija na navedenoto , a koj sepak
pripa|a na sferata na klasi~nata muzika e Radetskiot mar{
tradicionalno izveduvan na Vienski novogodi{en koncert,
sekoga{ prosleden so aktivno u~estvo na publikata.
 popularnata muzika ( go isklu~uvame xezot) e komponirana vo
osnovnite tonalni skali, koi se lesno prifatlivi i ne nosat
disonantni sozvu~ja.
1.4 .Citatnost - u{te edna od postapkite primenuvani vo

popularnata umetnost. Koristeweto na prevzemeni, nepreraboteni
materijali od sopstvenata ili ( {to e ponaglaseno) od sferata na
"visokata" umetnost e princip prifaten od ovaa kultura. Vo
primerite koi gi dadovme vo vovedniot del na ova izlagawe , imeno e
integriran ovoj princip. Sopstvenata kolekcija na diskovi , nudi
nekolku primeri za ovaa tendencija : na obvivkata na kompakt diskot
so dela od ~ajkovski [Petar Ili~ ~aŸkovskiŸ] ( Souvenir de
Florence,Variations on a Rococo theme) e prikaàn "Pogledot na Tivoli"
od slikarot Matveev;na kompakt diskot so muzika na Kremer [Gidon
Kremer] i [nitke[Alfred [nitke] (Grosso no 1, Quasi una sonata ),
osven informaciite za avtorite i delata, prepoznavame edna
suprematisti~ka slika od Malevi~[ Kazimir Malevi~]; fragmentite
od baletite "ìzel" i "Silfidi" se ponudeni zaedno so "balerinite"
na Dega [Edgard Degas]. Eden od najdobrite primeri od muzikata e
popularnata rap pesna -Prince Igor od Woren G. ,koja vo prvite frazi od
svojata kompozicija citatno ( duri i bez intervencija vo
orkestracijata) go prezede motivot od "Polovetskite igri " od
Aleksandar Borodin. Mno{tvo primeri na citatnost nao|ame i vo
reklamata, koja izbraniot motiv go koristi vo drugi celi. Ovoj
princip e prifaten i od odredeni sovremeni umetni~ki i filozofski
pravci ,a vo ogromen broj e zastapen i vo masovnata kultura ,so
napomena deka citatnosta provocira razli~en pristap i ideja za nea.
10
2. SODRÌNSKA DETERMINACIJA
Sodrìnata na popularnata produkcija, beleì zaedni~ki

karakteristiki koi se zastapeni vo site formi na izrazuvawe.
Zaedni~kite odliki se rezultat na funkcijata i efektot koi se
o~ekuvaat od ovoj vid kulturna produkcija." ~estopati sogleduvan
kako nespokoen i inovativen, poradi negovite o~igledni noviteti,
pazarot e sé u{te spored sopstvenata priroda dlaboko reproduktiven
i za poznatite barawa (kako {to e ve}e kristaliziraniot "javen vkus")
i za poznatite prioriteti"9.Determinirana od potrebite na pazarot ,
vo sodrìnata se implementiraat elementi koi ja pravat privle~na ,
primamliva, a so samoto toa i rentabilna ({to }e vidime vo ~etvrtiot
punkt e edna od osnovnite prioriteti na ovaa produkcija ).
2. 1. " Zabavnost" - e edna od primarnite zada~ite na ovaa

industrija.Taa se stremi da gi "napravi " sodrìnite interesni ,
zabavni, atraktivni. "Zabavata i site elementi na kulturnata
industrija postoeja i pred nea. Sega tie se zafateni odozgora i
dovedeni na visina na vremeto"10. " Mjuzik-hol, cirkus, voop{to
estradata se eden golem baraban za zabava, od kade se lansiraat
formi koi treba da ne voshitat, vozbudat , no prvenstveno da ne
zabavat. Poradi toa ,osobeno me privle~e rabotata na moskovskata
estrada koja bara{e sosema nov priod...."11. Vo odnos na zabavata,
Bodrijar [Jean Baudrillard] zabeleùva implozija na zabavata so
re~isi site sektori na op{testveno ìveewe: informaciite,
politikata . Zabavata stanuva edna od osnovnite ìvnotni kvaliteti,
koja vo enormni koli~ini se konzumira ,no i nudi.
2.2. Simplifikacija - sodrìnata vo popularnata umetnost,

koristi odredeni univerzalni temi,eksploatirani i od umetnosta.
Me|utoa, priodot kon nea(sodrìnata) e vo korelacija so
"popularnite" normi i iskustva - maksimalna simplifikacija,{to
rezultira so proizvod koj }e bide kurenten na pazarot.
Opteretuvaweto so poseriozni problemi ili bilo kakvo uslo`nuvawe
pri obrabotkata na sodrìnata bi dovela do potreba od mentalen
anga`man, prethodna teoretska osnova, poznavawe na odredeni
podra~ja, {to ne se poistovetuva so prethodniot punkt - zabavnost,
tuku navleguva vo drugi sferi na recepcija, za {to podetalno }e
progovorime vo slednoto poglavje. Prezemaweto na odredeni
univerzalni, op{to~ove~ki sodrìni }e go ilustrirame so primerot
eksploatiran vo mitovite, narodnoto tvore{tvo , romanite i.t.n. Toa e
9
10
Max Horkheimer- Theodor Adorno ,op. cit. , 140
11
Galizovskii,K: ìzn√ i tvor~estvo,Serossiiskoe teatral√noe obÈestvo, Moskva, 1984 ,
str. 168
11
temata za izgubenoto dete koe e ottrgnato od domot na svoite
roditeli (kako pravilo pripadnici na najvisokoto hierarhisko
skalilo), ponatamo{niot razvoen tek eskalira od sre}na zavr{nica
do tragi~en kraj, vo zavisnost od strukturata na samata ànrovska
matrica (mit - Edip ; bajka -Zlatnoto jabolko, Prekrasnata Ilona
;literatura -"Bogorodi~nata crkva vo Pariz" od Igo [Victor Hugo] i
"èleznata maska" od Dima [Alexandere Dumas]; opera -"Trubadur" od
Verdi [Guseppe Verdu]).Fabula {iroko koristena vo izraznite formi
na narodnoto tvore{tvo i umetnosta, stanuva kli{e ,koe go
pronao|ame vo mnogu TV serijali. Me|utoa ,ovaa tema e do maksimum
banalizirana, simplificirana i melodramatizirana, {to kako forma
osobeno e privle~na za gleda~ite.Od druga strana konkretniot
princip se preslikuva i vrz muzi~kata sfera - transkripciite na
klasi~nite dela vo sovremen aran`man go simplificiraat bazi~niot
materijal preku bri{ewe na melodiskite ukrasi i preodi,
imputirawe ritmi~ka osnova , zabrzuvawe na tempoto i bri{ewe na
dinamikata, {to doveduva do izedna~uvawe so novite muzi~ki
ànrovi.
2.3. Zatvorenost,PLitkost - predloèniot materijal e so

detalno razrabotena sodrìna , koja poradi konzistentnosta na
kodoviot sistem ednostavno ne dava nikakva mo`nost za prodirawe
"zad" i "niz".Taa, go ostava recipientot mentalno neangaìran.Ovoj
princip ne dava ni najmala mo`nost za sopstveno tolkuvawe.
Serviraniot proizvod se "golta" odedna{. Nejasnotiite,
raznoglasieto ili pak razli~noto ~itawe vo ovoj slu~aj ne e mo`no,
pred sî poradi (gorespomenatata to~ka) maksimalno simplificirawe
i detalizirawe na materijalot koj se nudi. Potro{uva~ot, ne se
sprotivstavuva na principot na "prexvakuvawe" ,poradi sopstvenata
soglasnost za neangaìrawe vo prerabotuvawe i tolkuvawe na
primenite signali ,{to za nego go storila samata kulturna industrija.
3. RECEPCIJA
Mnogu sociolo{ki studii se zanimavaat so fenomenot

popularna kultura ,koj beleì rapiden porast opfa}aj}i se pove}e
izrazni sferi.Popularnosta na popularnata kultura raste , taa za
golem del od populacijata e edinstvena prifatliva kulturna
ponuda.Osven elementite koi bea tretirani, mo{ne interesen e
aspektot na recepcija .
3.1. Identificielnost - "Adorno, vo tekot na1930-tite godini

postojano naglasuval kako navidum najmodernite fenomeni kakvi {to
bile xezot, radio muzikata, vgraduvale vo sebe arhai~ni elementi .
12
Eden koncert, tvrdel toj, gi kopira primitivnite ceremonijalni
funkcii so aplauz {to prepovtoruva nekoj , star odamna zaboraven
ritual na `rtvuvawe"12.Popularnata kultura osobeno intenzivno go
privlekuva recipientot , toj a priori go akceptira ponudenoto.Gic
[Ludwig Giesz] detalno analiziraj}i go ki~ot ,koj po svojata
definicija celosno korespondira so onoj segment koj nie go
opredeluvame kako popularna kultura ( postavuvaj}i go ki~ot nasproti
umetnosta preku odlikite koi gi definiraat,ni dava mo`nost za
postavuvawe znak na ravenstvo pome|u ki~ot i popularnata kultura),
ovaa forma toj ja determinira kako" lepliva, penetrantna, slatka,
ligava ".Ovaa karakteristika korespondira so popularnoto i
rezultira so sostojba na "stopuvawe " na deloto so konzumentot.
"ûvstvoto na edinstvo , kon koe pretendira sé {to e ki~ersko , go
pravi odnosot subjekt/objekt osmotski"13 . Identifikacijata vo site
domeni na popularnoto e tolku intenzivna, {to dava materijal za
poistovetuvawe so odredeni ritualni sostojbi za koj pi{uval Adorno.
Kako najekstremen slu~aj ,gi naveduvame, sostojbite postignati na rok
koncertite i tehno zabavite. Od druga strana, ovozmoèna e
svoevidna ambivalentnost na ~uvstven plan, koja sozdava mo`nost za
vozbuda,preìvuvawe na neverojatni (posakuvani) iskustva,
identifikacija so akcijata na drugiot i ednovremeno sigurnost,
nenaru{en individualen integritet i spokojstvo. Ovoj mnogu sloèn
psiholo{ki proces se dviì na relacija èlba-mo`nost.
3.2. Adikcija - "Ne samo {to tipovite na {lageri ,yvezdite na

melodramskite serii cikli~no se odrùvaat kako kruti invarijanti,
tuku i specifi~nata sodrìna na igrata , navidum izmeneta e
izvedena od toa[...]site poedinosti na gotovite kli{ea koi proizvolno
moàt da se upotrebat tuka i tamu ,sosema se definirani so celta,koja
{to so {emata im pripa|a.Nivniot ìvot se sostoi vo toa da ja
potvrduvaat {emata, ~ij {to del se"14. Iako recipientite dobro ja
poznavaat {emata , kaj niv se javuva zavisnost od ovoj vid kulturna
produkcija. Me|u drugoto toa se zasniva i na prethodniot punkt ,
potrebata od identifikacija i preìvuvaweto na drugo ,
nekonvencionalno iskustvo.
3.3. Povr{inska separativnost - vo odnos na vizuelniot
standard koj go nudi ovaa produkcija, no i vo audio-segmentot se
zabeleùva tendencija na prenaglesenost, utriranost, sinteza
."Televizijata odi vo sintezata na radioto i filmot,a taa sinteza se
odloùva sé dodeka sosem ne odgovori na zaiteresiranite, nejzinite
neograni~eni mo`nosti , vetuvaat tolku radikalnoto pro{iruvawe na
osiroma{uvaweto na estetskite materijali, {to moèbi ve}e utre }e
triumfira povr{no prikrienata identi~nost na site kulturni
15
proizvodi" ."Naturalizmot na ki~ot (popularnata kultura-avt. zab.),
vpro~em ,pomalku se sostoi vo vernoto kopirawe na "vistinskite
zabeleùvawa, odo{to vo tendencijata kon homogenizacija na
12
Stiven Vest i Daglas Kelner, op. cit , 309
13
Ludvig Gic , op. cit. , 50
14
Max Horkheimer - Theodor Adorno ,op. cit, 131
15
Ibid, 130
13
razli~nite doìvuva~ki sferi "16 . Kako {to ve}e spomenavme,
popularnoto gi koristi iskustvata i ideite na umetnosta ."Prvite
baletski pretstavi sozdavale harmoni~na celina od pove}e vidovi
umetnost ( poezija, muzika, akterstvo ), ne privilegiraj}i nitu edna od
niv"17. Obidot za sinteza na umetnostite ja sre}avame i kaj Vagner (
Richard Wagner) , me|utoa recepcijata na umetni~koto i popularnoto
delo se razlikuva. [ustermen (Shusterman) , obiduvaj}i se da go spasi
i za{titi dignitetot na popularnata kultura, samo ni pomaga vo
formulirawe na tezata .Vo odbrana na popularnoto, toj dava
kontraargumenti ,koi kako eden od navedenite punktovi }e go
citirame "pod obvinenieto deka ne moè da se spravi so realnite
problemi na seriozen na~in, bidej}i celta e da se svrti vnimanieto
na masite i tie da se dràt vo la`no zadovolstvo,prikaùvaj}i go
samo ona {to moàt lesno da go razberat i akceptiraat.No, ovoj
argumen la`no pretpostavuva deka konzumentite na popularnata
umetnost se premnogu glupavi da razberat ne{to pove}e od ona {to e
o~igledno i deka se nesposobni da gi cenat pogledite so koi ne se
soglasuvaat. Empiriskite studii na gledawe TV pokaùvaat deka ova
e pogre{no "18.Izloèniot stav , ne soodvetstvuva na postaveniot
problem, bidej}i kompleksnosta moè da se locira vo pove}e domeni -
kompleksnost na vizuelnata pretstava koja e kombinirana so
dopolnitelni efekti, no i kompleksnost na sodrìnata , koja i ne
mora po pravilo da e obremeneta so koncentracija na vizuelno,audio ,
tehnolo{kata efekti ( kadrite od filmovite na Tarkovski , vo trewe
i po nekolku minuti). Sintezata vo domenot na popularnoto ja
zadrùva recepcijata na povr{inskiot sloj, angaìraj}i ja preku
registrirawe na sinkreti~nosta . Toa go zadovoluva recipientot
aktiviraj}i ja sentimentalnata sfera, no ne dozvoluva penetracija i
potraga po odredeni duhovni plastovi. Emocionalnata replika koja ja
predizvikuva ovaa produkcija e mnogu pointenzivna otkolku kaj
umetnosta, poradi naglasenoto izrazno facetirawe koe gi mami
setilata. Od druga strana, semantikata na ovaa produkcija e mnogu
potransparentna , taa ne inicira osoben mentalen napor. "Mediumite
se po priroda globalni,i poradi toa se izdignuvaat nad sekoe
regionalno ili individualno sfa}awe za kulturata.Tie se dostapni i
se prilagoduvaat na sekogo , pri {to nivna glavna cel e
konzumiraweto na informacii i zabava koi se na visoko tehni~ko i na
nisko sodrìnsko nivo"19.
4. EFEKT
16
Ludvig Gic, op.cit, 85
17
Krasovskaü, V : ZapadnoevropeŸskiŸ baletniŸ teatar, Iskusstvo, Leningrad,1979, str. 35
18
Shusterman,R :"Popular art" in: A Companion to Aesthetics, David Cooper (ed), Bleckwell
Publishers,Oxford, 1995, p.338
19
Belting, H : Krajot na istorijata na umetnosta, Kultura, Skopje,str.19
14
Vo domenot na popularnata produkcija , osobeno mesto zazema
efektot koj se o~ekuva od istata , podelen na nekolku sektori
direktno povrzani so op{testvanata formacija, razvojniot stepen,
kako i potrebata od formirawe procesi koi }e go dadat baraniot
efekt.
4.1 Ekonomski - celokupnata produkcija na popularnata kultura

vo svojata osnova nosi elementi na pazarnite odnosi.Taa e proizvod,
koj kako i ostanatite se nudi na pazarot za da bide prodaden.
Baraniot ekonomski efekt, stoi zad sekoja produkcija ,pri {to se
formira trojstvo , bazirano na ~isto potro{uva~ka logika:
proizveduva~  proizveduva~
ponuda profit
 
potro{uva~
pobaruva~ka
Zaokruùvaweto na ciklusot , inicira nov, pri {to se pro{iruva

produkcijata, se podobruva tehnolo{kata strana i se osvojuva nov
pazar, {to nosi dopolnitelen profit. Vilijams, definira tri
oblasti na kulturna asimetrija, od koi za vtorata veli
"organizacijata na pazarot, kako vo nejzinite aspekti kako trguva~ko
podra~je ~ii celi,vo ekspanzija i profit, moè, ~estopati, da bidat
vo konflikt so drugite politi~ki,vladea~ki i kulturni avtoriteti,
taka i vo nejziniot aspekt kako mehanizam za stoki za {iroka
potro{uva~ka, vo ova osobeno ~uvstvitelno pole kade {to
inherentnite presmetki na profit i procent moàt da nametnat
tenzii so ostanatite sfa}awa za umetnosta, i na poinakvo nivo da
nametnat svoi sopstveni novi formi na komercijalna kontrola" 20.
Obratno proporcionalno, postaveniot efekt, vo ovoj sektor
podrazbira zgolemen obem na proizvodstvo, prosleden so namaluvawe
na nominalnata vrednost na produkcijata." Za pedeset pari se gleda
film koj ~ini milioni, za deset se dobiva guma za xvakawe,zad koja
stoi celo bogatstvo na svetot ,koe so nejzinoto prodavawe raste.[...]
Najdobrite svetski orkestri, koi ne se toa , besplatno se
ispora~uvaat doma.[...] Eftinosta na seriskite proizvodi de luxe i
nivnoto nadopolnuvawe so univerzalna izmama doveduva do promena
vo karakterot na umetnosta"21. Popularnata kultura se nudi kako
umetni~ka, potenciraj}i gi preku formite na reklamirawe
sopstvenite doblesti, iako nejzinite tvorci se svesni za nejziniot
kvazi-kvalitet."Organizatorite na golemite filmski kompanii,
radioto, ilustriranite ~asopisi i sl., finansiski mo}ni i svesni za
svojata svojata cel, sami po sebe ne se masa i ne im se dopa|a ki~ot.Vo
momentite na velikodu{nost tie marginalno go pomagaat ona {to go
smetaat za umetnost,no proizveduvaat- ki~"22.
20
Rejmond Vilijams ,op. cit, 106
21
Max Horkheimer- Theodor Adorno, op. cit ., 161
22
Ludvig Gic ,op.cit., 82
15
4.2. Propaganden - "Kolku pove}e elitata stanuva sé
poekskluzivna, vo tolku masata nepre~eno se predava na ki~ot ,
posebno zatoa {to istiot blagodarej}i na op{tata industrijalizacija,
navistina bezgrani~no í se nudi . Afinitetot kon ki~ot pritoa, vo
soglasnost so emancipacija na masite, ne samo {to se ozakonuva,tuku i
narodnoto politi~ko rakovodstvo go koristi " 23."Zasega tehnikata na
kulturnata industrija dojde do standardizacija i serisko
proizvodstvo i go `rtvuva{e ona so {to logikata na deloto se
razlikuva od logikata na dru{tveniot sistem. Toa,me|utoa ne e vina
na bilo kakov zakon na dvièwe na tehnikata kako takva, tuku na
nejzinata funkcija vo dene{noto stopanstvo. Ovaa potreba koja
moèbi bi moèla da i izbega na centralnata kontrola ve}e e
potisnata so kontrola na individualnata svest" 24. Popularnosta na
ovoj vid kultura, koja e konzumirana vo najrazli~ni formi ima
sloèna faktura, koja od svoite vnatre{ni dlabinski sloevi na
prikrien, sofisticiran na~in pra}a odredeni signali, koi ne se
transparentni, no nosat konkretno propagandno zna~ewe. " Pajo
Patorot vo crtanite filmovi dobiva }otek, a nesre}nicite vo
realnosta; seto toa samo za da gleda~ite se naviknat na sopstveniot
}otek"25. Malku }e se oddale~ime, preo|aj}i vo sferata na javnoto
informirawe ,kade slobodata na informirawe, negovata objektivnost
e postulat vrz koj po~iva dejnosta na demokratskoto, nezavisno,
objektivno novinarstvo. Makedonija, kako zemja koja tranzitira od
ednopartisko vo pluralno op{testvo, lekciite po demokratija gi
dobiva od razvienite zapadni zemji. Eve kakva situacija nao|ame vo
lulkata na evropskata demokratija - Velika Britanija. " Vo
prikaùvaweto na Ira~kata vojna vo britanskiot pe~at (koj kako {to
znaeme nikoga{ ne propu{ta da ja kaè vistinata ) se provlekoa mnogu
interesni "fakti". Zapadnite sojuznici i nivnite armii se moderni,
profesionalni i hrabri.[...]Ira~anite ubivaat i uni{tuvaat
koristej}i se so kukavi~ka taktika. Nesposobni da razmisluvaat za
sebe, slepo poslu{ni, pla{livi, bezmilosni i fanati~ni ,tie se
"besni ku~iwa" . Za razlika od niv, na{ite " galantni mom~iwa" se
motivirani od"starovremskoto ~uvstvo za dol`nost". Tie nitu
uni{tuvaat, nitu ubivaat, tuku "zavzemaat" ,"potisnuvaat " i
eliminiraat". Hrabri, profesionelni, re{itelni - tie se
heroi"26.Koga, sfera koja e uslovena od objektivnosta na
prezentiranata informacija, se vr{i otvorena propaganda, vo toj
slu~aj vo sferata na popularnata kultura kade propagandata i
agitacijata ne se sankcionirani taa ednostavno stanuva nejzin
integralen del . Za razlika od prethodniot eklatanten primer na
vlijanie vrz javnoto mislewe , kulturniot instrumentarium e pomalku
transparenten (sekako ne stanuva zbor za sovetskata agit-propovska
kulturna produkcija ). Kako potvrda, }e ja zadrìme praktikata na
opservacija na televiziskata produkcija.Vo re~isi site ju`no-
amerikanski serii, naj~esto se tretira transformacijata od
23
Ibid ,op. cit. , 83
24
Max Horkheimer - Theodor Adorno, op. cit., 127
25
ibid ,144
26
Xordan, G- Vedon, K:Kulturna politika, Templum, Skopje,1999/2000,str. 275
16
ekonomski nere{en status do podem kon visoko postavenite
dru{tveni sloevi. Produkcijata na SAD , kade za razlika od
latinoamerikanskoto podra~je postoi visok ìvoten standard ,preku
odredeni kulturni proizvodi se vr{i zasiluvawe na nacionalnoto
~uvstvo.Osven toa, kulturnata produkcija na niskata kultura sozdava
stadardi na ubavina, ènstvenost, koi se prifateni kako kli{ea i
normi za konkretnata kategorija . "Zabavuvaweto navistina
pretstavuva begstvo, no ne kako {to toa samoto tvrdi, od lo{ite
zbidnuvawa ,tuku od zadnata pomisla na otpor koja seu{te moè da
ostane vo toa zbidnuvawe"27
Me|utoa, ovaa propaganda e odgovor na potrebite i èlbite na
publikata, gleda~ot se identificira so likovite od seriite, tie
nudat "uteha ", akcija , vistina, koja ja nema vo sekojdnevniot ìvot.
5. INDIKACII
Indikaciite se posledniot segment, koj }e go razgleduvame . Toj

ja integrira celokupnata specifika na ovoj vid produkcija, preku koj
ja prepoznavame, locirame i definirame istata.
5.1. Multiplikativnost - vo prirodata na masovnata kultura e

serijnosta, reproduktibilnosta - sposobnosta za umnoùvawe .Ova e
edna od glavnite me|nici koi ja razdvojuvaat umetnosta i popularnata
kulturata. Ve}e go spomenavme primerot so plakatot, koj spored
odredeni formulirani parametri - stilska definicija, umetni~ki
anga`man ( e ekvivalenten na umetni~koto), no ne go ispolni uslovot
za unikatnost t.e. ograni~uvawe na serijata ( grafika). Ovoj oblik na
masovnata kultura iako se pribliùva po svoite estetski vrednosti
do umetni~koto delo e tretiran samostojno, poradi negoviot
multiplikativen karakter. Kako {to navedovme,moè da se zabeleì
vlijanieto na umetnosta e mo{ne direktno ( u~estvo na ruskata
slikarska elita vo izrabotka na plakatot, implementirawe na
stilistikata na aktuelnite pravci, estetskata vrednost), no i pokraj
toa plakatot se tretira kako forma na masovnata kultura.Tiraòt
na ovaa plakatna produkcija e limitiran na dolnata granica so
minimalna serija od 50 000 kopii , so {to postavuva border-line. Poradi
tehnologijata na proizvodstvo, umetni~koto vo " sedmata umetnost" ne
e ograni~en so brojot na kopii . Za filmot ,negovoto definirawe
visoko - nisko se upotrebuva drug vrednosen {ablon, vo koj ne e
ograni~uva~ki brojot na kopii.
5.2. Kolektivna produkcija - kako i vo folklorot , narodnoto

tvore{tvo, avtorstvoto e eden od kriteriumite preku koj se
27
Mah Horkheimer- Theodor Adorno , op. cit, 150
17
postignuva distanca so umetnosta .Pozicijata na avtorot , tvorecot e
edna od krucijalnite punktovi vo umetnosta.Za razlika od
konstatiranata sostojba vo delot na "visokata" umetnost ,
popularnoto se sozdava kolektivno , zad eden proizvod stojat timovi
,koi se griàt za oblikot, sodrìnata, primenata, prodavanosta,
reklamata i.t.n. Preku ovaa grupna angaìranost vo oddelni sektori
na procesot na podgotvuvawe, proizvotstvo, ponuda, se vlijae vrz
"prodavanosta " na proizvodot .Intencija na popularnoto e
afirmacija na produktot , avtorstvoto ne se eksponira , i pred sé ne e
merilo za kvalitetot na odreden proizvod .
Potpiraj}i se , na goreizloènoto ,vo odnos na popularnata

kultura , se formira slednata {ema :
POPULARNA KULTURA
oblikovna formulacija ànrovska endemija
nedefiniran standard
permutacija
citatnost
sodrìnska determinacija "zabavnost"
simplifikacija
zatvorenost
recepcija identificielnost
adikcija
povr{inska separatnost
efekt ekonomski
propaganden
indikacii multiplikativnost
kolektivna produkcija
18
VISOKA
umetnost
DEL : II
Novini ili zagubena avtonomija

....TÝß , hudo`nik, tverdo veruŸ
V na~ala i koncÝ„.TÝß znaŸ,
Gde stergut nas ad i raŸ.
Tebe dano besstrasnoÜ meroŸ,
IzmeritÝß vse, ~to vidi{ tÝß
TvoÜ vzglüd - da budet tverd i üsen
Sotri slu~aŸnogo ~ertÝß
I tÝß uvidi{Ýß : mir prekrasen.
PoznaÜ ,gde svet, -poŸme{Ý , gde tÝma.
PuskaŸ è vse proŸdet nespe{no,
~to v mire svüato, ~to v nem gra{no,
SkvozÝ àr du{i, skvoz hlad uma.
Aleksandr Blok. Vozmezdie
Umetnost - "najprefinetata sfera na ~ovekovoto

1
dejstvuvawe" . Ovoj najvisok oblik na kulturnata dejnost e opserviran
od mnogubrojnite studii po istorija i teorija na umetnosta.Spektarot
na ovaa sfera e tolku kompleksen , {to poradi prostorot (koj ne
dozvoluva dlabinsko prodirawe vo umetni~koto ) }e ja razgleduvame
umetnosta niz prizmata na "visokoto" , obiduvaj}i se da go locirame
eventualnoto vlijanie na popularnoto i formite na ovie projavi.
Podelbata "visoko" i "nisko" e referenca na modernata epoha , koga
za prv pat, kako rezultat na tehni~ko-tehnolo{kiot napredok se
konstituira{e popularnata t.e. "niskata" umetnost.
"Umetnosta vo sistemot na ~ovekovite dejnosti, glavno e
ome|ena vo prostorot na ekspresivnite tehniki, ~ij{to karakter, pak,
sekojdnevno se menuva, uslo`nuva i dopolnuva so dostigawata na
sovremenite tehnologii za masovno proizvodstvo na dobra i
informacii.Ottuka, se smeta deka umetnosta ne pretstavuva odredena
klasa na stavovi, postapki i predmeti so odredeno formalno
ustrojstvo ili namena, tuku tip na vrednosti"2.Ovoj tip na vrednosti e
estetski determiniran od stilskiot grani~nik na konkretnata
epoha."Sekoe umetni~ko delo e dete na svoeto vreme i , mnogu ~esto
majka na na{ite ~uvstva. Sekoja epoha na edna civilizacija kreira
umetnost koja i e svojstvena i nepovtorliva" 3. Od druga strana, sekoj
umetni~ki izraz nosi svoja specifi~na forma. Dodeka " tragedijata e
1
Fokin, M : Protiv te~eniü, Iskusstvo, Leningrad,1981,str.38
2
Bojan Ivanov, op.cit. , 11
3
Kandinski, V : Za duhovnoto vo umetnosta, Kultura, 1995 ,str. 7
19
zna~i podraàvawe na (celo) zavr{eno dejstvo...."4 , za muzikata i
tancot ne se odnesuva ovaa opredelba od prosta pri~ina {to
izrazniot vokabular ne e mimeti~ki . Dokolku ovie tri umetnosti, koi
gi integrirame pod zaednikiot imenitel - scenski t.e. teatarski vo
svojata osnova iskaùvaat koreniti razliki, dali voop{to moè da se
zboruva za op{ti pravila i da se pravat komparacii so popularnata
kultura zazemaj}i eden generalen stav po odnos na umetnostite.
Suvereno vladeej}i so istorisko-teoriskite aspekti na tancovata
umetnost , sepak vo najgolem del }e se potpreme na materijalot koj taa
ni go nudi ,so odredeni osvrti i na drugite ànrovi.Razgleduvaj}i gi
kategoriite koi gi postavivme vo poglavjeto za popularnata kultura,
vo najgolem del }e go tretirame periodot na modernata, obiduvaj}i se
da go pronajdeme zaedni~kioto na raznorodnite umetni~ki izrazi.
I pokraj korenitite redefinirawa na umetni~kiot izraz vo

tek na istoriskiot razvoj, }e se obideme da dademe nekolku op{ti
karakteristiki. Ovaa analiza ne se odnesuva za umetni~kite formi
vo bukvalna smisla, tuka za na~inot na nivnoto oblikovno
funkcionirawe ,preku koi gi determinirame kako umetni~ki.
1.1 Izrazen standard - potrebata, umetni~kiot izraz da se

stavi vo odredena labava ramkovna koncepcija postoela u{te od
anti~ka Grcija. Precizno definiraniot jazi~en grani~nik koj go
sre}avame vo klasi~nata baletska tehnika e strukturiran vo tek na
pet stoletija ,iako ne e zaokruèn, implementacijata na novi
elementi e re~isi nevozmo`na."Pred baletot postoe{e igrata.No,
igra~kite ~ekori ne bea odredeni so propisi;igrata se u~e{e po sluh
kako i ritmite. [...]Vo Renesansata se utvrdeni prvite osnovni
elementi i nabrojani se ~ekorite, vkupno devet za po~etnici [...]So
osnovaweto na Kralskata baletska akademija na Luj XIV se utvrduvaat
pravilata za igra, tehnikata se uslo`nuva i dobiva francuska
terminologija"5 . [to se odnesuva do modernite pravci : greeam
[graham], kaningem [khaningam], xez [jazz] i dr., tie po principot na
klasi~niot balet imaat formulirano svoj sopstven izrazen jazik so
oddelna terminologija. Muzi~kite dela osven {to se definirani od
osnovniot znakoven sistem - sedum tonovi, funkcioniraat spored
strogo opredeleni pravila .Dramskata umetnost dava sopstveni
primeri - Aristotelovata Poetika postavuva sistem vo odnos na
tragedijata. Eko[Umberto Eco] veli deka Aristotelovta "Poetika" e
{ablon za gr~kata tragedija" Grcite toa go primale kako "pogodna"
4
Aristotel : Za poetikata, Kultura, Skopje , 1990, str. 44
5
Rejna, F : Rečnik baleta, Vuk Karadžić-Larousse, Beograd, 1980,str. 35-36
20
varijacija na eden {ablon i ona {to za niv bilo vozvi{eno ne bilo
samoto delo, tuku tokmu toj {ablon "6. Istorijata dava i dr. primeri
na implementirawe na odreden grani~nik - strogite pravila na
klasicisti~kiot teatar, Skribovata "dobro sozdadena drama" ,
definiraweto na akterskata igra od K. Stanislavski, Meerholdovata
" biomehanika", teoretskite spisi za sopstvenata prakti~na rabota na
Barba [Eugenio Barba], Bruk [Piter Brook] i dr. se potvrda na ovaa
tendencija vo dramskata umetnost. Identi~ni projavi pronao|ame i vo
likovnata sfera zapo~nuvaj}i od "Traktat za slikarstvoto"od
Leonardo da Vin~i [Leonardo da Vinci], pa sé do osobeno popularnata
forma na dvaesettiot vek - manifestot, kade i najprogresivnite idei
se postaveni vo odredena ramka. Osven toa, odredenata epoha ,period
, podra~je, formulirale svoi osobenosti vo odnos na izraznata
estetika, koi podednakvo gi pronao|ame vo arhitekturata,
slikarstvoto, muzikata ,tancot, duri i vo modata na toa vreme.
Umetnosta iskaùva permanentna potreba od izdvojuvawe na
svoeto tvore{tvo, razgrani~uvaj}i go i na ovoj na~in od ostanatite
sektori na dru{tvena aktivnost. Me|utoa, mo{ne zna~ajno e da se
istakne, deka toj postaven rakurs obeleùva, razgrani~uva i izdvojuva
"Onoj moment na umetni~koto delo koga toa ja nadminuva stvarnosta
navistina ne moè da se odvoi od stilot; no toj ne se zaklu~uva vo
pruènata harmonija; pra{alnoto edinstvoto pome|u formata i
sodrìnata , vnatre{noto i nadvore{noto, individuata i dru{tvoto,
tuku od onie potezi vo koi se javuva ras~ekor vo nu`niot neuspeh na
strastvenite napori za identi~nost.Namesto da se odvaì na takov
neuspeh kade stilot na golemoto umetni~ko delo sekoga{ se negira
sebe si, poslaboto umetni~ko delo sekoga{ se pridrùva na sli~nosta
so drugite , surogatot na identi~nost. Kulturnata industrija kone~no
ja postavuva imitacijata kako apsolut "7. Kandinski odnosot na
tvorecot, epohata i umetni~koto go definira na sledniot na~in
"Vnatre{nata nu`nost ja so~inuvaat tri misti~ni nu`nosti:
1.Sekoj umetnik, kako tvorec mora da go izrazi ona {to i e
svojstveno na negovata li~nost (elementot na individualnosta)
2. Sekoj umetnik, kako dete na svojata epoha mora da go
izrazi toa {to e posebno za taa epoha (elementot na stil vo negovata
vnatre{nost, sostaven od jazikot na epohata i jazikot na narodot,
traen kolku {to }e egzistira nacijata).
3. Sekoj umetnik , kako sluga na umetnosta, mora da go izrazi
toa {to, glavno, i e svojstveno na umetnosta (elementot na ~ista
umetnost i ve~noto {to se nao|a kaj site ~ove~ki su{testva, kaj site
narodi i vo site vremiwa,koj se pojavuva vo deloto na site umetnici
koi {to kako glaven element na umetnosta ne poznava prostor i
vreme)"8.
" Sepak, sekoe umetni~ko delo moè da se vrednuva, ako ne
kako zamena za nau~no soznanie, toga{ kako epistemiolo{ka metafora
: {to zna~i, vo sekoj vek , na~inot na koi umetni~kite formi se gradat
go odrazuva - vo {iroka smisla, nalik na sli~nosta,metaforizacijata,
6
Xeparoski, I : Umetni~ko delo, Kultura, Skopje, 1998,str. 121
7
Max Horkheimer-Theodor Adorno, op. cit. , 136
8
Vasilij Kandinski, op. cit. , 54
21
kritikata , re{enie na koncepcijata vo figurata -na~inot na koj
naukata ili kulturata na epohata ja gleda stvarnosta "9.
1.2. Transformacija - iscrpuvaweto na edna stilska forma,

doveduva do formulirawe na nova , principot na funkcionirawe vrz
koj se zasniva celokupnata umetni~ka kreacija. Sprotivno na ovaa
tendencija funkcioniraat narodnata tradicija, folklorot i
religijata ,koi preku petrificirawe na vostanovenite
kategorii,normi i oblici ja fiksiraat prvi~nata sodrìna .Vo
modernata, eden od klu~nite kriteriumi za vrednuvawe na
umetni~koto delo e inovativniot princip.Me|utoa ne sekoga{ novumot
e parametar za umetni~koto - gr~kata tragedija koja e avtorska
reciklaà na mitologijata e zasnovana na umeeweto i ume{nosta .Toa
ne doveduva do poimawe na transformacijata, kako sfera na
profilirawe na avtorskata ideja .
Me|utoa , promenite se izvr{uvaat po~ituvaj}i ja bazi~nata
izrazna supstancija.Tranzicijata na formata se slu~uva vnatre, vo
sistemot.Obra}aj}i se kon sferata na teatarskite umetnosti nao|ame
potvrda za toa.Pod terminot sovremen balet se podrazbira
" zadrùvawe na klasi~nata baletska leksika, no pro~itana na nov ,
netradicionalen na~in, preku koja koreografot }e sozdade nov,
sopstven - prepoznatliv stil"10. Novite tancovi pravci koi paralelno
egzistiraat na svetskata scena kako proizvod na tendenciite na HH
vek, proklamiraa ru{ewe na starite sistemi, no zad parolite za
celosna sloboda i konstituirawe na nova plastika se krie{e
dlaboka, skriena vrska i uslovenost od "konzerviraniot salonski
tanc" . Akterskata igra, koja vo tek na pove}e od dva mileniumi se
trensformirala, menuvala, profilirala i strukturirala, sepak ja
nosi osnovnata bazi~na karakteristika - mimezisot t.e.
podraàvaweto . Sostojbata e identi~na i vo muzi~kata umetnost.
Razvojot na muzikata, nametnal dvièwe kon disonantnite
neharmoni~ni sferi , no toj se zadràl na osnovniot tonalen sistem ,
realiziraj}i se vo negovite granici. [nitke e eden od najinteresnite,
najkontroverznite i najinventivnite kompozitori na HH vek, koj za
svojata muzika pi{uva "Kaj mene se pojavi interes kon tonalnosta, na
po~etok vo odnos na "glasovite" vo atonalnosta, a potoa
sprotivstavuvaj}i gi so drugi strukturi vo vid na kontrastni obrazni
sferi, i na kraj vo tonalnosta kako osnova na muzi~koto sozdavawe ,na
gosti kaj koja doa|a atonalnosta ili izostanuvaj}i ja nea" 11.
Inspiriran od muzikata na [onberg [Schönberg] i Vebern[Webern],
Adorno koncipira nov muzi~ki sistem, koj }e bide kompatibilen na
sovremenoto op{testvo ( ideite izloèni vo"Filozofija na novata
muzika" se pi{uvani pome|u dvete svetski vojni,koga avtorot emigrira
vo Anglija, a podocna vo SAD ). Celata muzi~ka kompozicija se sveduva
na "napnatost i smiruvawe vo dvanaesettonskata muzika" 12. Duri i vo
slu~aj na vakvoto ekstremno sublimirawe na muzi~kiot izraz, sepak
Adorno ne se otkaùva od osnovniot instrumentarium - tonalnosta.
9
Eco, U : Otvoreno delo,Veselin Masleša, Sarajevo, 1965, str. 47
10
Smirnov, I. V. : Iskusstvo baletmeŸstera, Prosveçenie, Moskva, 1993, str. 76
11
[ulgin, D : Godì neizvesnosti Alfreda [nitke, Delovaü liga, Moskva, 1993, str.21
12
Buàroski, D : Istorija na estetikata na muzikata, FMU, Skopje, 1989, str. 324
22
Navedenite primeri koi se odnesuvaat na trite umetni~ki
izrazi doveduvaat do potvrda na konstatacijata, za kolebawata vo
izraznata sfera , transformaciite i implementaciite na novini, no
koristej}i go osnovniot ramkoven izrazen sistem.
1.3. Originalnost - sekoja umetni~ko delo vo sebe nosi

originalnost, unikatnost i nepovtorlivost. Duri i koga stanuva zbor
za "reproduktivnite" umetnosti , nivnata originalnost se zaklu~uva
vo na~inot na interpretacija t.e. imputot na odreden misloven
koncept. Odnosot umetnost-popularna kultura go pronao|ame i na ova
ramni{te, definiraj}i gi relaciite kako original - kopija ili unikat
-reprodukcija. " Masovnoto ne poznava avtenti~nost ,tuku stereotip i
povtoruvawe "13.
Pojavata na pop-art vnese zabuna vo definiraweto na novoto
tvore{tvo.Toj be{e protolkuvan kako "kako kritika na stokoviot svet,
koj ja sru{i barierata pome|u kulturata i sekojdnevieto" 14 ," izraz na
pobunetata masa protiv elitata"15, " moderna sostojba na ~ovekot"16
i.t.n.Ostavaj}i im gi kvalifikaciite i analizite na istori~arite na
umetnosta, se navra}ame na pra{aweto za originalnosta. Danto [Danto]
vo odnos na Vorhol-ovite Brillo boxes ja postavi distinkcijata pome|u
izlo`beniot eksponat i produktot koj se nao|a na raftovite na
supermarketite, koja se zaklu~uva{e vo "'preobrazuvawe na
obi~noto',kako {to glasi i naslovot na Dantovata kniga, pri {to
distinkcijata me|u dvata navidum isti objekti se ostvaruva na
ontolo{ko nivo"17. Originalnosta ne se zaklu~uva vo umetni~kata
prakti~na ve{tina - tuku vo izgradeniot koncept i ona {to toj
ni go nudi, so poni{uvawe na negovite prakti~ni svojstva.
Formata na izrazuvawe varira i vo slu~ajot na pojavata na
ready-made ,koj za prv pat vo 1917 g. kako princip na umetni~ko
iskaùvawe go vovede Di{an [Marcel Duchamp] . Ovoj primer i vakvata
tendencija {iroko izrazena vo sferata na "likovnite" umetnosti ne
moè da ja prosledime vo ostanatite.Se postavuva pra{aweto za
originalnosta, osobeno za delata koi vr{at tranzit od sferata na
{irokata potro{uva~ka vo umetnosta i dali tie se "avtenti~ni
umetni~ki dela"."Dali moè da se sozdade delo so celosno
povlekuvawe vo totalna indiferentnost kon oblikot, tehnikata i
zna~eweto? Di{an pozitivno odgovori na ova pra{awe. Toj zema gotov
predmet i go proglasi za umetni~ko delo[...]Redi- mejdot e veli Di{an
predmet,koj so samiot izbor e podignat do vrednost na umetni~ko
delo"18 .Izrazuvaweto na avtorskiot koncept/ideja preku predmeti od
sferata na masovnoto proizvodstvo vo sebe nosi ideja, re{enie,
kreativen akt. ."Pozajmen" od sektorot na seriskata produkcija so
prakti~na namena, ready-made -ot vr{i transformacija ,pri {to preku
predloèniot koncept na avtorot ja potvrduva originalnosta
(svojstvena na umetni~kata produkcija) ."Utilitarnata funkcija na
13
Hans Belting , op. cit. , 108
14
Ibid, op. cit. ,68
15
Trifunovi¢ , L : Slikarski pravci HH veka, Jedinstvo, Pri{tina, 1982, str. 115
16
Ibid , 114
17
Ivan Xeparoski, op. cit. , 62
18
Lazar Trifunov¢ ,op. cit. , 89
23
predmetot se zamenuva so estetska: negovata funkcija ne e pove}e
negovata pred - namenetost, so onevozmoùvaweto na negovata namena
predmetot stanuva funkcija na estetskoto[...]toj e izdvoen od serijata,
ne zaradi nekoja negova specifi~nost koja go razlikuva od ostanatite
predmeti od serijata , tuku so umetnikovata odluka/izbor da bide
izdvoen i postaven vo drug kontekst , vo kontekstot na izdvoenoto" 19.
"Precenuvaweto na oblikot go primetuva samo onoj, koj ne znae deka toj
e biten i posreden element na sodrìnata na umetnosta. Oblikot e
koherencija na artefaktot - kolku antagonisti~ki i naru{en odvnatre
da e - po {to se razlikuva sekoe uspe{no umetni~ko delo od samo
postoe~koto"20.
2.SODRÌNSKA DETERMINACIJA
Kako i vo delot na popularnata kultura , i vo odnos na

umetnosta postojat odredeni kvaliteti na sodrìnsko ramni{te , koi
}e se obideme da gi prikaème niz slednite kategorii :
2.1. Otvorenost - e karakteristika na site umetni~ki dela

preku {to se ostava mo`nost za neednozna~no tolkuvawe."Prvi~niot
govor na Eko se zasnovuva na edna otvorenost na deloto vrzana za
teoriskata ili mentalnata sorabotka na uìvatelot na umetni~koto
delo (~itatelot , gleda~ot) ,koj treba slobodno da gi protolkuva ve}e
sozdadenite umetni~ki dela, koi se strukturno dovr{eni i oformeni(
iako taka gradeni da ovozmoùvaat neograni~en broj tolkuvawa)" 21.
Najkarakteristi~en e primerot so muzikata. Prosleduvaj}i gi
iskazite na nekolku muzikolozi i filozofi za recepcijata na
muzikata go zabeleùvame slednoto:Beoti [Beoti]," ~uvstvata koi so
instrumentalnata muzika se predizvikuvaat kaj nas, se samostojni i ne
se odglasi,toa se na{i sopstveni ~uvstva na veselba, mir, taga, a ne
odraz na raspoloènie na drugi lica" ;Hegel [Hegel] "Muzi~kiot
matarijal e setilen, pominuvaj}i vo u{te pogolema subjektivnost i
setilnost ";Volkei [Volkelt] "zvucite, bojata kaj nas predizvikuva
organski ~uvstva koi se most na na{ite misli i ~uvstva";Langer
[Langer] "muzikata ne postoi za da gi izrazuva strastite , qubovta i
kopneòt kako takvi, tuku gi dava vo onaa neograni~ena raznovrsnost
na motivaciite, {to e isklu~iva karakteristika na muzikata
,neiska`liva i nedofatliva"22. Osven vo muzikata ovaa "otvorenost"
ja sre}avame vo site umetnosti i taa e edna od glavnite pretpostavki
za sozdavawe na ~uvstvoto na transcendentalnost , glavna
19
Vili} ,N : Anamorphozis,Horizons Unlimited Ltd, Skopje, 1998, str. 30
20
Adorno, T : Estetička teorija, Nolit, Beograd, 1979, str. 112
21
Ivan Xeparoski, op. cit. ,112
22
Dimitrie Buàroski, op. cit. , 229- 330
24
karakteristika na recepcijata na umetni~kite dela . Teatarskite
tekstovi , muzi~kite partituri, koreografskiot jazik, se potvrda deka
i po mnogubrojnite obra}awa, tie davaat mo`nost za novo ~itawe.
2.2. Sloevitost - otvorenosta na umetni~koto delo implicitno

podrazbira i negova sloevitost. Izborot i priodot na recipientot do
edno od zna~ewata e usloveno od pove}e faktori - afinitet,
informacija, erudicija i.t.n. Vo katalogot na desettata dràvna
izlo`ba 1919 g. pronao|ame" Ne treba na slikata da se gleda so
odnapred postavena cel da se doìvee odreden vpe~atok.Koloritnata
povr{ina ni dava ~uvstvo, koe na prv pogled e re~isi
nezabele`livo"23 .Komunikacijata so umetni~koto tvore{tvo e
determinirana od primenata informacija koja go opredeluva
stepenot na "penetracija " niz sloevite na umetni~koto.Langer vo
svojata estetika na umetni~koto delo i simbolot vo nego, go pi{uva
slednovo "umetni~kiot simbol , od druga strana e izrazna forma.Toa
ne e simbol vo celosno poznatata smisla na zborot, za{to ne
prenesuva ne{to nadvor od samiot sebe si. Zatoa, strogo zemeno, ne
moè da se kaè deka toj ima zna~ewe, ona {to toj go ima e popravo
vzna~uvaweto"24.
" Ekovoto 'Ime na rozata' sodrì najmalku tri zna~ajni
diskursi : knièvno - istoriski;teolo{ko-filozofski i popularno-
kulturalen , postavuvaj}i na toj na~in paralela na trite podra~ja na
Ekovata kriti~ka dejnost"25. "Vo ova delo prisustvuvame na edna
duhovna gozba pri koja se gradi vrz osnova na izgradenoto, se sozdava
tekst {to e odglas na nekoj ve}e napi{an tekst, a znacite napolno
semiolo{ki , upatuvaat na nekoi drugi znaci, dodeka povtoruvaweto
na modelite (onie na detektivskiot roman ili na srednovekovniot
teoriski disputi) se isprepletuvaat sozdavaj}i edno klasi~no delo so
linearna naracija ' zatvoreno delo' {to e 'otvoreno' za bezbroj
~itawa vo zavisnost od u~enosta na recipientot"26. Sli~na e
sostojbata so romanite na Kueqo [Paulo Coelho], koi vo sebe sodràt
edna vozbudliva narativna linija, no i pogled vo sferata na idejata
za smislata na ~ovekovoto bitisuvawe. " No, ne e razgledan
paradoksot na romanot ,kako 'ènata na francuskiot poru~nik' i 'Ime
na rozata', koi ednovremeno postanaa popularni bestseleri i
predmeti na intenzivni akademski prou~uvawa.Smetam deka kako
tipi~no postmoderni ,protivre~ni tekstovi, romanite kako ovie
paradoksalno gi upotrebuvaat i gi zloupotrebuvaat konvenciite na
popularnata i elitisti~kata kultura, i toa na na~in spored koj moàt
da ja koristat invazionata kulturna industrija za odvnatre da
predizvikaat sopstveni komodifikacioni procesi.[...]
Istoriografskata metafikcija jasno potvrduva deka postmodernizmot
deluva vo sloènite institucionalni i diskurzivni mreì na
elitisti~kite , zvani~nite, masovnite , popularnite kulturi" 27." ne
23
Sarabanov, A. D. (avt. sost. ) : Nezavisimií Rusisskií Avangard, SovetskiŸ hudo`nik,
Moskva, 1992, str. 182
24
25
Hačion ,L : Poetika postmodernizma,Svetovi, Novi Sad, 1996,str.27
26
Ivan Xeparoski,op. cit. , 54
27
Linda Hačion, op.cit, 45
25
postoi nepromenliv, edna{ zasekoga{ vostanoven odnos na
recipientot sprema umetni~koto delo"28.Postmodernata, koja kako
princip {iroko go ima prifateno citatot, konstruira svoeviden
kola`, koj ni nosi novi semanti~ki kodovi , razli~ni od originalot
(prevzemeniot citat).
3. RECEPCIJA
Recepcija, procesot koj se odviva na relacija avtor -

primatel/konzument, vo teoriskite sistemi na HH vek zede osobeno
mesto. Eko , definiraj}i gi komunikaciskite svojstva na umetni~koto
delo kako posleden , mo{ne zna~aen element go postavuva primatelot.
Izer [ Wolfgang Iser], Jaus [Hans Robert Jaus] svojata teorija na
recepcija, ja posvetija na recipientot kako eden od najzna~ajnite
elementi vo procesot na recepcija , premestuvaj}i go na toj na~in
teì{teto od avtorot na segmentot, koj kako {to veli Jaus e "edna
zapostavena kategorija".U{te poekstremno zvu~i tezata za smrtta na
avtorot "Otstranuvaweto na Avtorot ne e samo istoriski fakt ,nitu
delo na pi{uvaweto ; toa radikalno go menuva moderniot tekstot.[...]
Taka e otkriena celosnata egzistencija na pi{uvaweto; tekstot e
sostaven od mnogubrojni pi{uvawa, izveden od razli~ni kulturi, taka
da vleguva vo me|usebni odnosi na dijalog, parodija , osporuvawe, no
postoi edno mesto kade taa mnogubrojnost nao|a svoe àri{te, toa e
mestoto na ~itatelot , a ne kako {to se zboruva{e dosega, avtorot" 29.
3.1. Distanca - "Diletantot pove}e ~uvstvuva odo{to samiot

poznava~ na umetnosta"30. Haksli, pravi odli~na distinkcija, vrz koja
}e ja postavime ponatamo{nata analiza za recepcijata na umetni~koto
delo.Toa vo svojata priroda zaklu~uva eden distanciran odnos,
kvalitet, koj e sprotiven na privle~nosta, ~uvstvenosta i zavisnosta
od predmetite na popularnata kultura." Distancata", "studenosta" i
" veli~estvenosta " na umetni~kite dela , voop{to, sé ona {to go
ote`nuva pristapot do niv, be{e ~esto predmet na pofalba odnosno
kudewe na umetnosta"31 .Ottuka , doa|ame do edna mo{ne zna~ajna
konstatacija , pri koja procesot na recepcija na "visokata" umetnost
moè da dovede do doìvuvawe, koe i é imanentno na popularnata
kultura.Odnosot koj se gradi na relacija umetni~ko delo - recipient
ne e definiran i unificiran ( so samoto toa {to se raboti za
umetnost) ,tuku predizvikuva razli~en priod , a so toa i razli~en
28
Ludvig Gic, op. cit., 26
29
Barthes ,R : "Smrt Avtora" vo : Savremene kniževne teorije, Veselin Masleša, Sarajevo, 1999, str
199
30
Ludvig Gic, op. cit. , 29
31
Ibid, 50
26
kvalitet na recepcijata. Dokolku umetnosta se "~uvstvuva" ,taa
vospostavuva odnos na stopuvawe subjekt-objekt, {to gi zatvora
procesite - ponirawe vo vnatre{nite sloevi na deloto, tolkuvawe,
gradewe stav."posebnite slobodni ~inovi , so koi subjektot na
doìvuvawe (umetnikot i publikata) uspeva da se taranscendira sebe
si , se preduslov za adekvatno sfa}awe na umetnosta"32."Eko pi{uva:
"Zagatka : koja e razlikata me|u zatvoreniot i otvoreniot tekst?
Zatvoreniot tekst e onoj koj {to e otvoren za sekoe mo`no ~itawe ,so
ogled na toa deka otvoreniot tekst e zatvoren za opredeleni
~iatawa.33
Ovoj oksimoron se odnesuva na mo`nosta t.e. sposobnosta na
~itatelot da gi pronajde vnatre{nite informaciski kodovi ,{to e
pretpostavka za "vistinskoto ~itawe " na umetni~koto delo.Breht so
svojata teorija za teatarot ni pomaga vo definirawe i distinkcija za
kvalitetot na recepcija , otfrlaj}i gi , stavovite za "angaìran
teatar" gi prenesuvame elementite koi se zna~ajni vo konkretnata
analiza. "Verfremdung treba da go spre~i gleda~ot vo negoviot
priroden impuls za identifikacija. Gleda~ot blagodarej}i na ovoj
efekt treba nepristrasno da gi nabquduva zbidnuvawata i svoite
bazi~ni emocii da gi razlikuva od emociite koi gi pretstavuva
glumecot.Samo na toj na~in moè da ja so~uva racionalnosta, trezveno
i inteligentno da gi osudi zbidnuvawata na scenata i sam da nosi
zaklu~oci , namesto da se identificira i nekriti~no da ja prima
porakata koja ja nosi deloto"34 Toj vo 1931 godina predlaga {ema,kade
se komparirani dva principa na recepcija:
vklu~uvawe na gleda~ot vo gleda~ot e posmatra~

1 akcija
2 ja konzumira negovata ja budi negovata sposobnost za
sposobnost za akcija akcija
3 dozvoluva da ~uvstvuva bara odluka
4 iskustvo pogled na svet
5 gleda~ot e vovle~en vo ne{to se konfrontira so ne{to
6 sugestija argument
7 ~uvstvata se za~uvani ~uvstvata postanuvaat
realizacija, osoznavawe
8 gleda~ot so~uvstvuva so gleda~ot se soo~uva ,sudira so
glumecot ona {to go gleda
9 gleda~ot doìvuva so glumecot gleda~ot e predmet na
istraùvawe
10 ~ovekot e nepromenliv ~ovekot e promenliv i vo
sostojba na menuvawe
11 vozbuduvawe od ishodot vozbuda od sledewe na
procesot
12 scenite proizleguvaat edna od sekoja scena sama za sebe
druga
32
Ibid, 51
33
34
Selenić , S : Dramski pravci XX veka,Umetnička akademija u Beogradu, Beograd, 1971, str.80
27
13 rast montaà
14 evoluciona neminovnost nenadejni skokovi
15 ~ovekot kako fiksacija ~ovekot kako proces
16 mislata go determinira socijalnoto su{testvo ja
~ovekot determinira mislata
16. ~uvstvo razum 35
Odnosot kon umetni~koto delo i na~inot na recepcija go

pronao|ame vo to~kite 1 - 8, kako i 10 i 16 ,{to ja potvrduvaat na{ata
elaboracija i konstatacijata vo odnos na psiholo{kite procesi koi se
odvivaat pri recepcijata i koi pravat distinkcija visoko-nisko.
Drugite to~ki 11 -13,15 se odnesuvaat na formata , kaj koja nao|ame
identi~ni pogledi, ve}e izloèni."Breht be{e dovolno vnimatelen
,koga konstruiraj}i ja svojata {ema, naglasi deka principot na levata
kolona ne e antipod na desnata, tuku se raboti za akcent.Vo dramskiot
teatar akcentot e vrz ~uvstvata, dodeka vo epskiot na razumot" 36.
3.2. Odnos - sprotiven na prirodata na konzumacija na

popularnata kultura kade {to zabeleùvame sostojba na adikcija ,
umetnosta se izrazuva preku potrebata od estetskoto doìvuvawe koe
e implementirano vo umetni~koto delo . Strukturata na umetni~kata
recepcija koja vo sebe vgraduva distanciranost, transcendentalnost,
ne dozvoluva odnos na zavisnost,{to e edna od bazi~nite odliki na
popularnata produkcija. "Italijanskiot kriti~ar Akile Bonito Oliva
to~no re~e deka amerikanskata civilizacija go vovede sfa}aweto na
potro{uva~kata kako hanibalizam ..."37. Potro{uva~kata glad i
groznica se reflektira i vrz produkcijata na popularnata kultura ,
koja na ovoj na~in sozdava nov kvalitet . Popularnata produkcija gi
dobiva site karakteristiki na potro{en materijal , koj predizvikuva
zavisnost od nego. "Kakva vrska postoi me|u industrijalizacijata,
kapitalizmot i transformacijata na ~ovekot vo totalen konzument
od edna i ekspanzijata na ki~ot od druga strana? (Ki~erskite masovni
proizvodi moè neograni~eno da se reproduciraat ; elitnite
nositeli na kulturata go zagubija kontaktot so publikata) [...]
ogromnoto koli~estvo slobodno vreme do {to dojde so racionalizacija
i avtomatizacija, uslovi eksplozija na ki~ot vo svetski razmeri" 38
."Kolku se pocvrsti poziciite na kulturnata industrija , tolku
podobro taa moè da postapuva so potrebite na potro{uva~ite, moè
da gi proizveduva , da upravuva so niv , da gi disciplinira, duri da ja
povle~e razonodata : kulturniot napredok e neograni~en" 39.
Kulturnata industrija, odnosno "popularniot " kulturen produkt gradi
superioren odnos so konzumentite, koi se podredeni . Umetnosta
,vostanovuva ramnopraven odnos so recipientot, definiran na
kategorijata potreba, koja {to e postavena na povisoko ramni{te od
pazarnite relacii.Toa, e gradewe odnos kon umetni~koto delo.
35
Ibid, 81
36
Ibid, 81
37
Lazar TrifunoviÊ , op. cit , 124
38
Ludvig Gic, op.cit. , 96
39
Max Horkhaimer - Theodor Adorno, op. cit ,113
28
4. EFEKT
Vo umetni~koto tvore{tvo , sekako e moèbi pretenciozno da

se zboruva za efekt, osven onoj primarniot - estetskiot. No,
predloènoto go rezgleduvame kako komparacija na definiranite
elementi vo ovaa kategorija vo delot na popularnata kultura , poradi
{to e neophodno da se osvrneme na istite i vo umetnosa ,
odbeleùvaj}i gi nivnite razli~ija/sli~nosti .
4.1. Ekonomski / umetni~koto delo ne se prilagoduva kon

pobaruva~kata so cel rentabilnost na istoto , tuku gradi izraz koj e
imanenten na osnovnite kreativni porivi, stavovi, poimawa i
koncepti. Sepak, umetni~kata sfera, ne e imuna na odredeni
tendencii t.e. integracija na pazarni mehanizmi - reklamata, na
primer .No, taa ja gubi osnovnata marketin{ka namena - zgolemuvawe
na kupovniot efekt, i go zadrùva edinstveno informativniot
segment, bidej}i proizvodot na koj se odnesuva ne e tretiran kako
stoka. "Kolku i da se zna~ajni i supstancijalni vklu~enite umetnosti (
kako {to se novata poezija , operata, baletot, i sé pogolem del od
orkestarskata muzika i teatarot), noviot princip na selekcija pome|u
"dotiranite" i "komercijalnite" ima{e efekti na asimetrija daleku
pove}e od ednostvnite ekonomski razliki. Dotiraweto so cel da se
prenebregne pazarot ili da se za{titi od nego e karakteristi~no vo
ramkite na prifatenite umetnosti i nivnite prifateni
odnosi"40.Podelbata na "komercijalni" i "dotirani" kategorii vo
umetnosta go definira nivniot ekonomski diskurs so koj se opfateni
klu~nite i zna~ajni razliki , koi go definiraat funkcioniraweto i
intencijata na proizvodite od ovie sferi.
4.2. Angaìranost - ovoj efekt ne e primaren, no }e go

prosledime poradi potrebata da bide kompariran so paralelniot
efekt vo delot na popularnata kultura - propagandniot .
Za razlika od planiranata produkcija na popularnata kultura
kade vladee sloèn mehanizam, vo koj preku pobaruva~kata se vr{i
svoevidna forma na vlijanie , umetnosta nudi sopstven pogled koj
mnogu ~esto e kriti~ki.
Politi~ki angaìrana umetnost, sre}avame vo dva ekstremni
slu~ai - SSSR i Germanija vo vremeto na nacizmot.Me|utoa, kako
reakcija na slu~uvawata po Crveniot Oktomvri vo mnogu evropski
dràvi umetnicite koi deklarativno ja prifatija ovaa ideologija ,
sopstvenata umetnost ja naso~ija kon menuvawe na svetskiot poredok.
Osobeno ova e karakteristi~no vo teatarot i literaturata.
Takanare~eniot "dru{tvenoangaìran ekspresionizam" preku delata
na Toler [Toler] gi aktuelizira dru{tvenoto i subjektivnoto,
sudiraj}i gi so sopstvenite politi~ki idei, po~ituvaj}i gi pri toa
osnovnite premisi na ekspresionizmot. Politi~ki aktivni bea i
40
29
reìsirite Tairov, Vahtangov, Meerhold, no osobeno vo odnos na
angaìranosta se izdvojuva{e Piskator so svojot "politi~ki teatar"
vo koj se promovira{e komunisti~kata ideologija i se propagira{e
promena na dru{tvenoto ureduvawe - negovata aktivnost be{e
svoeviden politi~ko- teatarski plakat .Vo ovoj period so svojata
prakti~no-teoriska dejnost se istakna Breht, koj gi izloì svoite
stavovi na sledniot na~in: "da se misli,pi{uva ili izveduva drama
zna~i : menuvawe na dru{tvoto,menuvawe na dràvata ,da se stavi
ideologijata pod kontrola"41.U{te eden primer na "angaàranata"
literatura sledime kaj Sartr [Jan Poul Sartre] "karakteristika na
negoviot 'teatar na situacii' i negovata angaìranost.Bez razlika
dali Sartr ja propagira svojata filozofija ili politika, toa go pravi
angaìrano"42.
Vtorata polovina na HH vek donese otstapuvawe od principot
na aktiven anga`man vo umetni~kite formi , doveduvaj}i do poblag
odnos kon ovaa problematika preku umetni~ko fiksirawe na odredeni
sostojbi.Umetnosta konstatira vo svoite dela, odredeni procesi na
socio-politi~ki plan, ne pretendiraj}i da gi izmeni. Sledime
tendencii na tretman na problemi, imanentni na sovremenoto
op{tetvo - rasnata i polovata diskriminacija, problemi na
seksualnata sloboda i.t.n.Se ~ini deka umetnosta e edinstveniot
medium niz koj se soop{tuva vistinata za svetot , sostojbite vo nego i
vistinata.
Za razlika od popularnata kultura, avtonomijata mu dozvoluva
na tvorecot/avtorot da zazeme sopstven stav transformiran vo
umetni~ka forma.
5. INDIKACII
Obemot i specifikite na umetni~koto tvore{tvo koj vo sebe

integrira spektar od umetni~ki ànrovi, mediumi i izrazi, navidum
vnesuva konfuzija pri obidot za negova klasifikacija pod edinstvena
naznaka. No, umetni~koto otkriva grani~nici so koi sekoja umetni~ka
dejnost se sebedefinira.
5.1. Unikatnost - umetni~kata sfera, eksplicitno podrazbira

unikatnost na sopstvenata produkcija.Toa e eden od osnovnite
postulati so koi se postignuva diferencirawe od ostanatite vidovi
kulturno dejstvuvawe.
5.2. Avtonomija - na umetni~kata produkcija , mo`nost za

neograni~ena kreacija, po~ituvawe na mediumot, metodot i re{enieto
na avtorot. Zapo~nuvaj}i so impresionistite kreativnata avtonomija
se javuva kako eden od osnovnite postulati na umetnosta.Oblikovnata
determinanta, sodrìnskata karakteristika, izborot na izraz i
materijal se celosno inicirani od umetnikot. "slobodata na mislewe
41
Slobodan Selenić, op. cit , 83
42
Ibid , 127
30
e navistina garantirana so ustavot , no ne i privilegijata javno i
otvoreno da se iskaùva. So toa {to umetnosta raspolaga so
institucii koi i ja ovozmoùvaat ovaa privilegija, taa vo na{eto
op{testvo uspeva da ja zadrì svojata fukcija.[...] Vo varijantata na
"political correctness" umetnosta dozvoluva slobodi samo vo edno
edinstveno stojali{te, imeno, vo svoeto sopstveno, a za posmatra~ot
niv gi ograni~uva samo na ~inot na slepoto soglasuvawe " 43.
Umetnosta se izbori za mo`nost na sopstven stav , no toj stav
barem za recipientot e kone~en, bez mo`nost za kakva i da bilo
intervencija. Deloto se nudi kako finalitet , koe e prifateno ili
odbieno od publikata.Kapricioznosta na umetnosta odi dotamu {to go
profilira i naso~uva vkusot na publikata. Sostojbata }e se izmeni so
voveduvawe na elektronskite mediumi vo umetnosta, koi
funkcioniraat vrz principot na akceptirawe na stavot na gleda~ot.
5.3. Avtorstvo - kreator, tvorec , avtor , ~ij senzibilitet e

vtkaen vo negovoto delo. Iako vo HH vek, osobeno vo filozofskite
segmenti akcentot se prenesuva na recipientot oslabuvaj}i go
zna~eweto na avtorot, sepak toj nadvisnuva nad sekoe sozdadeno delo.
Vo sekoja sozdadena koreografija go is~ituvame tvore~kiot naboj,
izraznata semantika , dramatur{kata postavenost, preku {to go
definirame avtorstvoto. "Individualizmot kako kategorija na
razlikuvaweto, razgrani~uvaweto, na osobenoto, kako specifi~no
svojstvo na Subjektot, e linija za raspoznavawe i razdvojuvawe me|u
umetnicite"44.
Prethodno izloènoto , go prikaùvame so sledniot {ematski

prikaz:
UMETNOST
oblikovna formulacija izrazen standard
transformacija
originalnost
sodrìnska determinacija otvorenost
sloevitost
recepcija distanca
odnos
efekt ekonomski /
angaìranost
indikacii unikatnost
avtonomija
avtorstvo
43
Hans Belting, op.cit , 72
44
Neboj{a Vili}, Anamorphozis,154
31
a a
v a n k v a n k v a n
i k i o i k k o i k
s s s s s
i o i k i o i k i o
n k v a n k v a n k
a a
DEL : III
ASPEKTI NA INTEGRACIJATA
kategorija NISKA VISOKA

oblikovna ànrovskata endemija
formulacija
permutacija transformacija
nedefiniran definiran standard
standard
citatnost originalnost
sodrìnska "zabavnost"
determinacija
simplifikacija sloevitost
zatvorenost otvorenost
recepcija identificielnosta distanca
adikcija odnos
povr{inska dlabinska
separatnost penetracija
efekt ekonomski /
propaganden angaìran
indikacii multiplikativnost unikatnost
avtonomnost
kolektivna avtorstvo
produkcija
32
Simbiozata na "visokata " i " niskata " kultura e mo`na vo prviot i
posledniot segment koj go opserviravme - oblikovnata formulacija i
indikaciite preku integracija na elementi od dvete koloni ,so
dopolnuvawe na edna to~ka vo delot - recepcija . [to se odnesuva do
ostanatite elementi ,tie ne dozvoluvaat jukstapozicija, poradi
sprotivnata vnatre{na struktura -nivnata sinteza e
kontraindikativna.Poradi toa se zadràni vrednostite dadeni vo
desnata kolona.
Vo odnos na sozdavaweto na edinstvena forma prvite primeri

gi registrirame vo sferata na elektronskite mediumi. Tie so
sopstveniot princip na funkcionirawe otvoraat prostor za
formulirawe na edna nova umetnost koja }e bide spoj na "visokoto" i
"niskoto". " Dodeka umetnosta na modernata epoha, zaklu~no so
modernizmot i postmodernizmot, osnovniot tolkuva~ki diskurs go
vodi pome|u dvata krajnosni fenomeni definirani vo poimite "visoka
" i " niska " umetnost , digitalnata umetnost za prv pat go otvora
diskursot na globalizmot vo negovata naj{iroka smisla i
najspecifi~no zna~ewe"1 Virtuelnoto, kako nov izrazen medium gi
inkorporira ovie dve sprotivstaveni kategorii.
Virtuelnoto, sozdava sopstveni oblikovni standardi , koi gi

definirame niz slednite kategorii:
1.1.Nematerijalnost " Virtuelniot predmet e oblikuvawe na

praznoto, ili poto~no oblikuvawe so praznoto" 2.Noviot umetni~ki
izraz se zasnova na tehnologijata na novite mediumi koi vo sebe
inkorporira nov oblikoven metod - oblikuvawe na nematerijalen ,
nepostoe~ki umetni~ki objekt. Nematerijalnosta se zaklu~uva vo
prirodata na delata od ovoj vid umetni~ka produkcija ,koja po svojata
struktura e antipod na formata na konvencionalniot umetni~ki
objekt."Slikata ne poseduva nikakov materijalen kvalitet,taa ne e
materijalna vo niedna smisla.Refleksnoto platno na koe "slikata" se
proektira e samo mesto na koe taa se potvrduva kako nematerijalna " 3.
No, vo odnos na nematerijalnoto postojat stavovi, koi sugeriraat
nematerijalnost vo eden od osnovnite umetni~ki izrazi - muzikata.
Zvukot e nematerijalna kategorija, mediumot koj go proizveduva e
1
Neboj{a Vili}, Osum predavawa za umetnosta i novite tehnologii, 21
2
Neboj{a Vili}, Anamorphozis, 157
3
Ibid, 150
33
materijalen ( instrument, ~ove~ki organ), no proizvedenoto e
nematerijalno. Ovaa relacija e ekvivalentna vo dvata slu~ai, i ne
doveduva do sledniot punkt, vo koj go sledime virtuelnoto (
nematerijalnoto) vo kontekst na znakovnata pretstava.
1.2.Znakovna definiranost .Vo slu~ajot so muzikata taa e

proizvod na osnovniot umetni~ki oblikoven postulat - ve{tinata. "Vo
ovie rani sistemi na znaewe , umetnosta go zazema mestoto na oddelna
praktika - dejnost, koja {to se temelela na specijaliziran trud
ve{tina"4. Mnogu od globalnite tekovi na klasi~nata muzika
seu{te ja zadrùvaat ovaa osnovna forma, no beleìme pojava na
elektronskata muzika, koja svojata znakovna determinanta ja
supstituira vo nov sistem na fiksacija. Ovoj sistem e univerzalen za
site elektronski mediumi.Toj e zasnovan vrz binarniot zapis."Edno od
umetni~kite oblikuvawa so elektroni e oblikuvaweto na digitalni
strukturi ili oblikuvawe so digitalni strukturi. Nositel na
digitalnata struktura e binarniot sistem na kodirawe" 5.
"Identi~nosta na postapkite sodràna vo potentnosta i podatnosta
na softverskata poddr{ka, e uslovena od binarniot karakter na
digitalniot zapis. Binarnosta (00010011) se javuva kako modalitet na
izedna~uvaweto na "visokata" i "niskata" umetnost..." 6. Binarnosta ne
samo {to e modalitet za izedna~uvawe na gorespomenatite umetni~ki
kategorii, tuku e modalitet za izedna~uvawe na umetnostite ,koi na
ovoj na~in dobivaat edinstven znakoven kod." kompjuterot potajno
reagira kako post-tehni~ki instrument na fantazijata na starata
sprotivstavenost me|u ma{inata i duhot. Negovata ikonografija, {to
na ekranot prenesuva eden digitalen ( a ne analogen) svet , ja
otstranuva razlikata me|u slikata i znakot i ja pretvora vo
hermafrodit me|u ilustracija i tehnika"7 .
1.3. Temporalnost - vremenskiot grani~nik e sinonim na

teatarskite umetnosti i na muzikata, no toj vo virtuelnata umetnost
postanuva odrednica i karakteristika na site umetni~ki formi.So
aktivirawe na elektronskiot snop koj vo sebe ja nosi baranata
informacija otpo~nuva afirmacijata i realizacijata na umetni~koto
delo (pod pretpostavka deka toa e ve}e fiksirano). "Umetnosta {to
se izloùva na vakov na~in,e zavisna od tehnikata koja ja sodrì ,a
kompjuterot e toj koj {to go regulira tekot na slikite od video
lentata vo vremeto predvideno za emituvawe" 8. "Deloto ìvee
dodeka makar i eden edinstven gleda~ ima potreba od negovo
sledewe"9 . Diskrepancijata vo funkcioniraweto na klasi~nite i
novite mediumi moè da se definira preku stavot na Beàr [Moris
Bejart] vo odnos na "ìvotot" na scenskite dela. Za razlika od niv, kaj
recentnite umetni~ki izrazni mediumi za koi stanuva zbor, neophodno
4
Bojan Ivanov, op. cit., 31
5
Neboj{a Vili}, Anamorphozis, op. cit ,
6
Neboj{a Vili} ,Osum predavawa za umetnosta i novite tehnologii ,op.cit. , 26
7
Hans Belting, op. cit. ,144
8
Ibid , 144
9
Beàr , M : Mgnovenie v ìzni drugogo,V/O Soûz teatar, STD SSSR, Moskva, 1989,
str. 183
34
e energetsko napojuvawe i "inicijativa" ( pokrenuvawe na sistemot)
{to analogno zna~i i potencijalen gleda~, preku {to porakata so
posredstvo na elektronskiot snop }e dojde do mediumot-
posrednik."CD-ROM-ot moèbi ima po~etok (inicijalen interface) , no
izvesno e deka nema kraj. Krajot e odreden so poleto "exit" i toj zavisi
od èlbata na korisnikot"10. Mnogumina moèbi }e zabeleàt deka i
slikarskoto platno, hartijata, se mediumi posrednici. Slikata
me|utoa ne mora da e slikana na platno, taa vo zavisnost od tehnikata
moè da bide mural, body-art, mozaik, grafit . Literaturnoto delo
moè da se transformira vo muzi~ko-vokalna forma,usmeno predanie.
Umetnosta inicira potreba od medium posrednik (osven vo
teatarskite umetnosti) koj i ne e presuden vo umetni~kiot iskaz.
1.4. Medium-posrednik - ovoj vid na umetni~ko izrazuvawe vo

samiot termin pretpostavuva umetnost so nepostoe~ka materija, koja
za kontakt i komunikacija so recipientot bara posreden medium preku
koj }e bide realizirano deloto. Monitorot, ekranot, se mediumi za "
oìvuvawe" na samoto delo i negovo transformirawe od elektronski
znakoven sistem vo signal koj za recipientot nosi oderedeni znakovni
kodovi preku posreden medium. "monitorot e ìvot i smrt na
umetnosta na virtuelnoto: vo nego taa se ostvaruva i vo nego taa umira
.Nema umetnost na virtuelnoto bez monitor[...] Elektronot kako
nositel na "genot" na slikata, pretstavata, go aktivira ova pole:
Voskresnuvawe na foto }eliite. So toa sé vo sistemot na
oblikuvaweto vo umetnosta na virtuelnoto e fraktalno i zapisot
(materijalot za oblikuvawe) i ~itaweto na zapisot (digitalnoto
kodirawe-dekodirawe) i prenosot na zapisot (elektronski snop) i
samata pojavnost (monitorot)"11.
2. RECEPCIJA
Recepcijata, na umetnosta realizirana preku novite mediumi,

osven prevzemenite kategorii od delot za umetnosta , inkorporira
u{te edne kategorija .
2.1. Interaktivnost - kako kontinuitet na Jaus-ovata receptivna

teorija novite elektronski mediumi ja prodlabo~uvaat ovaa sfera,
aktivno integriraj}i go korisnikot/recipientot vo procesot na
oblikuvawe na umetni~koto delo. ".. de-pasiviziraweto na
recipientot i odreduvaweto na negovata uloga kako aktivna, {to
zna~i deka toj ednakvozna~no u~estvuva vo sozdavaweto na deloto, mu
10
Neboj{a Vili}, Anamorphozis, op. cit 169
11
Ibid , 159
35
dava sosema poinakva dimenzija na procesot na oblikuvaweto" 12.
Vklu~uvaweto na recipientot podrazbira izbor , konkretno re{enie
vo odnos na ponudeniot materijal {to go pravi korisnikot "ko-avtor"
na deloto vrz koe vlijae/dejstvuva preku sopstvenite re{enija.
Ukinuvaweto na linearnosta t.e. posledovatelnosta, mu dava mo`nost
na korisnikot/ recipientot da napravi sopstven izbor vo koj pravec }e
prodolì ili za koe re{enie }e se opredeli. "Beskone~nata niza na
mo`nosti za preminuvawe od edno na drugo ramni{te ovozmoùva
nelinearno (evolutivno) dvièwe, tuku dvièwe na paralelni
ramni{ta"13.
Postavenosta na samoto delo vo odnos na publikata ne
dogmatizira nudej}i edinstveni re{enija, tuku dava {irok front za
dvièwe niz deloto , koe (dvièwe) }e producira i pottikne
odredeni subjektivni odluki. "Avangardata na mediumskata umetnost,
barem taka se ~ini, denes go defunkcijalizira sopstveniot medium za
da go napravi sposoben za umetnost: {to zna~i deka taa voveduva
otvoreni pra{awa, dozvoluva nesigurnosti i go zamenuva brziot
konzum so bavno simboli~ko razbirawe. Umetnosta ìve{e od
spremnosta simbolite da gi ceni pove}e od faktite i da gi ~uvstvuva
preku nejzinata semanti~ka otvorenost i preku tolkuvaweto kako
ne{to kreativno"14.
3. INDIKACII
Indikaciite , vo golem del integriraat karakteristiki koi se

odnesuvaat na popularnata kultura, no dostignuvaj}i pritoa nov
kvalitiet.
3.1. Reproduktibilnost - vo osnova na funkcioniraweto na

virtuelnoto, edinicata koja go opredeluve e fraktalot, toj e del od
strukturata, a vo svojata osnova nosi svojstvo na umnoùvawe. Kako
osnovna edinica toj svoeto svojstvo go implementira vo deloto ~ij {to
sostaven del e. "Kako samo-reproduktibilen toj moè beskone~no da
se umnoùva i so toa da zafa}a podra~ja nadvor od svojata granici" 15.
Samoto vklu~uvawe na sistemot zna~i negovo obnovuvawe t.e.
reprodukcija. Pristapot do deloto ednovremeno od pove}e korisnici
isto taka ja potvrduva gorespomenatata karakteristika.
3.2. Neo-individualno - polo`bata na avtorot vo ovoj proces

na sozdavawe na virtuelno umetni~ko delo e izmesten od
tradicionalniot tolkuva~ki diskurs. t.e. prelociran vo delot na
tvorecot ,negovoto zna~ewe, mesto i uloga . Individualnata dejnost
vo ovoj segment na umeti~ko izrazuvawe e nevozmo`na, poradi toa
12
Neboj{a Vuli}, Osum predavawa za umetnosta i novite tehnologii, 46
13
14
Hans Belting , op. cit. ,218
15
36
voveduvame t.e. prezemame nov termin- neo-individualno *
."Vzaemniot proces na oblikuvawe bara prisustvo na pove}e mikro-
partikuli,pove}e umetnici, pove}e individui.Ovie individui za da
bidat del od mreàta mora da bidat neo-individualizirani, bidej}i
strukturata opstanuva ne so osobenosta, tuku so zaedni{tvo vo
timot"16.Neo-individualnoto go integrira i recipientot kako aktiven
u~esnik vo kreirawe na deloto. Umetnikot, tvorecot, definirajki go
so jazikot na novite tehnologii stanuva osmisluva~ na programata (
umetni~kata kreacija ) t.e. programer , koj dava mo`nost za odreden
broj mo`ni opcii, koi gi izbira recipientot. "Umetnikot ja zadrùva
kontrolata vrz svojot materijal za da mu dade otvorena forma i
dijalogot so nabquduva~ot da go snimi na eden li~en
jazik"17.Transformiranata {ema koja gi integrira oblikovnata
formulacija, indikaciite i recepcijata ,odgovaraj}i na novata
struktura na virtuelnata umetnost , bi izgledala vaka :
VIRTUELNO
oblikovna formulacija nemataerijalno
znakovna definiranost
temporalnoat
medium-posrednik
recepcija interaktivnost
indikacii reproduktibilnost
neo- individualizam
*_terminot e prevzemen od Neboj{a Vili}, definiran vo studijata za gotoviot predemet -

"Anamorphozis, Gotoviot predmet vo umetnosta na 20 vek " i vo deloto " Osum predavawa za
umetnosta i novite tehnologii".
VIRTUELNO
oblikovna formulacija nemataerijalno
znakovna definiranost
temporalnoat
medium-posrednik
recepcija interaktivnost
indikacii reproduktibilnost
neo- individualizam
16
Ibid, 155
17
Hans Belting, op. cit.116
37
PROEKCII
Detektiraj}i ja sferata na presek t.e. soedinuvawe na

"visokata" i "niskata" kulutura/umetnost postaveni se glavnite
determinanti koi ja formiraat ovaa nova umetni~ka struktura.
Spored postavenata zada~a prethodnata sodrìnska edinica bi
trebala da pretpostavuva zavr{nica na temata so jasno nazna~en
pregled za funkcioniraweto na problematikata koja ja opserviravme.
Me|utoa , toa bi zna~elo zanemaruvawe na oblasta koja pretstavuva
na{ primaren interes . Poradi toa , namesto zaklu~ok naveduvame
nekolku stavovi koi se validni vo preocenuvawe na dosega
iskaànoto.
- " Kako ponatamu ? " se zapra{uva Neboj{a Vili} vo svojata

kniga - Osum predavawa za umetnosta i novite tehnologii,
respektabilen trud koj direktno se zanimava so recentnite pojavi vo
delot na umetnosta. Ponatamu, toj odgovara "Umetnosta vaka }e se
sozdava i ponatamu. Ne zaradi sopstvenata volja ili ubeduvawe ,tuku
zaradi diktatot na vremeto vo koe {to taa opstojuva.Kategoriite,
poimite i terminite moèbi i }e se izmenat, no taa }e mora svoite
arte(ficielni) fakti da gi locira ,organizira, strukturira,
postavuva, i analizira vo ramki na ne-postoe~kite i posreduvani
kategorii na virtuelnata i kiber vistinost"1.
- "Filmskite raìseri kako Piter Grinavej go napu{tat svetot na

surogatot koj{to nastanal na celuloid, na video lenta ili pred
monitorot i prireduvaat izlo`bi vo koi nabquduva~ot e vklu~en i
fizi~ki. Tokmu starata dobra scenska igra , koja za sebe go ima{e
rezervirano prividot, stana pribeì{te za izgubeniot realitet,
1
Neboj{a Vili}, Osum predavawa za umetnosta i novite tehnologii, 79
38
zatoa {to taa e mnogu porealna otkolku {to toa moàt da bidat site
analogni ili digitalni mediumi"2
- Navedeni se dva sprotivni stavovi, koi od svoj agol ja

tretiraat konkretnata materija . Sosem na kraj }e navedeme izvadok(
neobjaveniot del ) od intervjuto so svetskiot koreograf Milko
[parenblek , koj so svojata aktivnost ostavi dlaboka traga na
sevkupniot tancov izraz na HH vek ,rasprostranuvaj}i go sopstvenoto
tvore{tvo na nekolku kontinenti.Toj veli " dobrata kniga ve tera na
razmisluvawe, edna izvonredna re~enica ne se zaborava [...]Sega doa|a
televizijata , internat , no toa ne e toa.Toa e nekoja virtuelna
realnost, no ima nekoja opasnost vo toa . Ima i dobri strani, no se
gubi onoj primaren odnos ,kon knigata , pretstavata koja ja gledame.
Verojatno na{ite deca }e ìveat vo svet na komjuteri ,moèbi
neznaej}i duri ni da pi{uvaat , bidej}i nema da im bide potrebno , }e
ja imaat tastaturata pred sebe. Me|utoa jas go pretpo~itam peroto
poradi negovite neednoli~ni tragi {to gi ostava na hartijata, poradi
zadovolstvoto ili neprijatnosta od rakopisot ...." 3. [parenblek gi
pomiruva prethodno iskaànite stavovi , no dava i edna mo{ne
interesna metafora za novite i konvencionalnite mediumi. Toj svojot
pogled go dava od aspekt na sopstvenoto tvore{tvo, postavuvaj}i ja
dilemata koja se odnesuva na problemot na inplementirawe na
virtuelnoto vo umetnostite kade seu{te osnovniot izraz e direktno
povrzan so " ìvata " kreacija - teatarskite umetnosti. Odnosot
akter/tan~er/vokalen interpretator so publikata e izgraden vrz
cvrsta vzaemna relacija koja ima neverbalen dijalo{ki odnos. Dali
kru`nata kolektivna energija koja se sozdava vo teatarot, }e moè da
se transformira vo virtuelno, nepostoe~ko i neìvo .
Pred da se osvrneme na ovaa dilema ,koja poradi svojata
kompleksnost ne ograni~uva vo prognozite, neminovno e da se
konstatiraat bazi~nite raznoglasija vo odnos na teatarskite i novite
mediumi i na~inot na funkcionirawe.
Kako primer , vo odnos na recentnite projavi na umetni~kiot
izraz, se osvrnuvame na sferata na "likovnoto" tvore{tvo, koe nudi
izvonredno bogat materijal. Vo duhot na modernata i promoviraweto
na novumot kako edinstven i krucijalen postulat na umetni~kata
kreacija, (likovnata) umetnost sozdade {irok front na
novoformulirani pravci. Samo prvite decenii od HH vek dadoa
spektar na izmi , preku koi sekoj avtor vo kontekst na modernata dade
svoj sopstven pridones. Samiot proces na ekspanzija na novi pravci,
estetiki, tretman na umetni~koto, dovedoa do tektonski pomestuvawa
vo odnos na osnovnite umetni~ki naznaki i karakteristiki.
Revolucioneren is~ekor, napravi Marsel Di{an so svojata " Fontana"
, koj inicira{e konstituirawe nov vrednosen sistem. Di{anovata
odluka za izdignuvawe na utilitarnoto do ramni{te na umetni~ko, so
poni{tuvawe na primarnata namena i input na kreativen koncept ,
pred umetnosta otvori novo izrazno nivo. Umeeweto , ume{nosta,
ve{tinatakone~no be{e izostaveno kako kategorija koja go
2
Hans Belting, op. cit. , 20
3
Neobjaveniot del od intervjuto so Milko [parenblek ,realizirano na 3.05.1999
god.
39
opredeluva umetni~koto. Supstitucijata na manuelnoto so mislovnoto
ja degradira{e oblikovnata postapka, postuliraj}i go mentalniot
anga`man . Umetnosta na ovoj na~in , se separira{e od
"majstorstvoto",ve{tinata, postignatoto "tehnika", za da tranzitira
vo nova sfera na inters koja go profilira deloto,preku anga`manot
na misloven plan.
Ovoj nov kvalitet koj zapo~na so redi-mejdot, pop-artot,
instalacijata, pronajde svoja zavr{nica vo novite mediumi.
Od druga strana, teatarot i ànrovite koi gravitiraat kon
nego se dlaboko povrzani so predsé poradi strukturata na
izrazniot materijal, koj eksplicitno podrazbira "ìva" kreacija . Toa
analogno pretstavuva ambivalentno vrednuvawe na umetni~koto preku
ponudeniot koncept , no ednovremeno i ocenka na ume{nosta ,
sovladanata ve{tina i "zanaet". Diskrepancijata pome|u novite i
konvencionalnite mediumi e vsu{nost sudir na vostanovenite normi
povrzani so neposrednata umetni~ka dejnost i promoviraweto na
noviot koncept na sozdavawe umetni~ko preku kategorijata na
virtuelno. Dodeka muzikata postepeno se prestrojuva od
vostanovenite formi vo recentnite oblici na izrazuvawe,
teatarskiot izraz seu{te ja koristi postoe~kata konvencija , koja dava
mo`nosti za uspe{na kreacija.
Teatarot so svoite konvencionalni - ànrovi , prkosi na
novostrukturiranata estetika, koja zafa}a sé pove}e umetnosti.
Klu~ot vsu{nost se sostoi vo nemo`nosta na novite izrazi da ja
zamenat kreacijata direktno sozdadena, koja se realizira
posredno.Imputot na elementi od novata tehnologija ne zna~i
kapitulacija na postoe~kite oblici ( teaterski) tuku naprotiv
modalitet za sebeeksponirawe. Se dodeka ne se iznajde na~in koj bi
podrazbiral potisnuvawe na direktnata ~ove~ka kreacija , postojnite
estetski kategorii }e prodolàt uspe{no da egzistiraat.Tezata koja
ja definiravme niz ovie ~etiriesetina stranici , bi moèla da se
sublimira vo slednoto :
Formata koja gi svrzuva "niskata" i "visokata" umetnost,

niveliraj}i gi razlikite na ovie dve navidum nespoivi kategorii se
novite elektonski mediumi . Virtuelnoto, simbolot na izedna~uvawa
na "niskoto" i "visokoto" funkcionira vo site umetni~ki formi ,
osven vo teatarot, poradi specifi~niot izraz , realiziran preku
posredna "ìva" kreacija.
40
BIBLIOGRAFIJA
Adorno, V. Teodor : Estetička teorija , Nolit , Beograd 1979.
Aristotel : Za poetikata , Kultura, Skopje 1990.
Bartes , Rolan " Smrt autora" : Savremene kniŽevne teorije, MaticaHrvatska,

M .Beker ( prir.) Zagrab ,1999
Beàr, Moris : Mgnovenie v ìzni drugogo, V/O Soûzteatar, STD

SSSR, Moskva , 1989
Belting, Hans : Krajot na istorijata na umetnosta, Kultura, Skopje

1997.
Best, Stiven - Kelner, Daglas : Postmoderna teorija , Kultura, Skopje

1996.
41
Bibikova I. M. - Lev~enko N. I. : Agitacionno-massovoe iskusstvo,
Iskusstvo, Moskva 1984.
Vilijams, Rejmond : Kulturata, Kultura, Skopje 1996.
Vili}, Neboj{a : Anamorphosis Gotoviot predmet vo umetnosta na 20

vek, Horizons Unlimited Ltd, Skopje 1998.
Vili}, Neboj{a : Osum predavawa za umetnosta i novite tehnologii,

Muzej na sovremena umeznost, Skopje 1988.
Galizovskiñ , Kasiün : ìzn i tvor~estvo, Serossiskoe teatralÝnoe

opÈestvo,Moskva 1984.
Gic, Ludvig : Fenomenologija na ki~ot, Magor, Skopje 1998.
Graund, R. A. D . :" Culture" in . A Companinn to Aesthetics ,David Cooper

( ed), Blackwell Publishers Ltd, Oxford1995 .
Eco Umberto : Otvoreno djelo, Veselin Maslesa, Sarajevo 1979.
Ivanov, Bojan : Osum predavawa za istorijata na umetnosta, Muzej na

sovremena umetnost, Skopje 1998.
Kandinski Vasilij, Za duhovnoto vo umetnosta, Kultura 1995.
Krasovskaü Vera : ZapadnoevropeŸskiŸ baletniŸ teatar, Iskusstvo

Moskva 1984.
Rejna, Ferdinan : Rečnik baleta, Vuk KaradŽiċ - Larousse ,Beograd 1980.
SarabÝnov,A. D. : NezavisimiŸ RusiskiŸ Avangard,SovetskiŸ

hudo`n∫k , Moskva 1992.
Seleniċ, Slobodan : Dramski pravci XX veka , Umetnička akademija u

Beogradu , Beograd 1971.
Smirnov, Iliü Vladimirovi~ : Iskusstvo baletmeŸstera,

Prosveçenie , Moskva 1986.
Trifunovi™, Lazar : Slikarski pravci HH veka ,Jedinstvo ,

Pri{tina 1982.
Fokin , Mihail :Protiv Te~enniü , Iskusstvo , Leningrad 1981.
Hačion, Linda : Poetika postmodernizma ,Svetovi , Novi Sad 1996.
Horkheimer, Max - Adorno, Theodor : Dijalektika prosvetiteljstva, Filozovski

fragmenti , Veselin Masleša , Sarajevo 1989.
42
Xeparoski, Ivan : Umetni~koto delo , Kultura,Skopje 1998.
Xordan, Glen - Vedon Kris : Kulturna politika , Templum, Skopje

1999/2000
[ulgin , D. I. : God∫ neizvesnosti Alfreda [nitke, Delovaü Liga,
Moskva 1993.
Shusterman, Richard :" Popular art" in-A Companion to Aesthetcs , David

Cooper (ed) , Blackwell Publishers Ltd, Oxford 1995.
43

Visoko I Nisko

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Visoko I Nisko

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZITET SV.

KIRIL I METODIJ - Skopje

FAKULTET ZA DRAMSKI UMETNOSTI

POSTDIPLOMSKI STUDII PO TEATROLOGIJA

predmet : Diskursi na vizuelnite umetnosti

tema : " VISOKA" I "NISKA" UMETNOST

Temata za "High and Low" nema ve}e da ne zanemuva

Podgotvuvaj}i se za temata -"visoka " i " niska " umetnost

Nova estetika ili inflacija na vrednosti

Zabavata i site elementi na kulturnata industrija

Se pove}e kulturolozi , psiholozi, filozofi (Horkhajmer[Max

Popularnata kultura, vo opsegot koj go ima, gradi niza formi,

1.1. `anrovska endemija - oblici, koi pripa|aat edinstveno

1.2. Nedefiniran standard - popularnata kultura kon

1.3. Permutacija - na odredeni sodr`ini i formi od

1.3.1 popularno-popularno. Popularnosta na strip junacite ,

1.3.2. umetnost - popularno ( sodr`ina). Osven recikla`ata na

1.3.3. umetnost-popularno (forma). Slednoto oblikovno nivo

 muzi~kiot razmer ,koj e najlesno prifatliv za ~ovekovoto uvo e 2/4

1.4 .Citatnost - u{te edna od postapkite primenuvani vo

Sodr`inata na popularnata produkcija, bele`i zaedni~ki

2. 1. " Zabavnost" - e edna od primarnite zada~ite na ovaa

2.2. Simplifikacija - sodr`inata vo popularnata umetnost,

2.3. Zatvorenost,PLitkost - predlo`eniot materijal e so

Mnogu sociolo{ki studii se zanimavaat so fenomenot

3.1. Identificielnost - "Adorno, vo tekot na1930-tite godini

3.2. Adikcija - "Ne samo {to tipovite na {lageri ,yvezdite na

4.1 Ekonomski - celokupnata produkcija na popularnata kultura

Zaokru`uvaweto na ciklusot , inicira nov, pri {to se pro{iruva

Indikaciite se posledniot segment, koj }e go razgleduvame . Toj

5.1. Multiplikativnost - vo prirodata na masovnata kultura e

5.2. Kolektivna produkcija - kako i vo folklorot , narodnoto

Potpiraj}i se , na goreizlo`enoto ,vo odnos na popularnata

Novini ili zagubena avtonomija

Aleksandr Blok. Vozmezdie

Umetnost - "najprefinetata sfera na ~ovekovoto

I pokraj korenitite redefinirawa na umetni~kiot izraz vo

1.1 Izrazen standard - potrebata, umetni~kiot izraz da se

1.2. Transformacija - iscrpuvaweto na edna stilska forma,

1.3. Originalnost - sekoja umetni~ko delo vo sebe nosi

Kako i vo delot na popularnata kultura , i vo odnos na

2.1. Otvorenost - e karakteristika na site umetni~ki dela

2.2. Sloevitost - otvorenosta na umetni~koto delo implicitno

Recepcija, procesot koj se odviva na relacija avtor -

3.1. Distanca - "Diletantot pove}e ~uvstvuva odo{to samiot

vklu~uvawe na gleda~ot vo gleda~ot e posmatra~

Odnosot kon umetni~koto delo i na~inot na recepcija go

3.2. Odnos - sprotiven na prirodata na konzumacija na

Vo umetni~koto tvore{tvo , sekako e mo`ebi pretenciozno da

4.1. Ekonomski / umetni~koto delo ne se prilagoduva kon

4.2. Anga`iranost - ovoj efekt ne e primaren, no }e go

Obemot i specifikite na umetni~koto tvore{tvo koj vo sebe

5.1. Unikatnost - umetni~kata sfera, eksplicitno podrazbira

5.2. Avtonomija - na umetni~kata produkcija , mo`nost za

5.3. Avtorstvo - kreator, tvorec , avtor , ~ij senzibilitet e

Prethodno izlo`enoto , go prika`uvame so sledniot {ematski

kategorija NISKA VISOKA

Vo odnos na sozdavaweto na edinstvena forma prvite primeri

Virtuelnoto, sozdava sopstveni oblikovni standardi , koi gi

1.1.Nematerijalnost " Virtuelniot predmet e oblikuvawe na

1.2.Znakovna definiranost .Vo slu~ajot so muzikata taa e

1.3. Temporalnost - vremenskiot grani~nik e sinonim na

1.4. Medium-posrednik - ovoj vid na umetni~ko izrazuvawe vo