MUZEOLOGIJA Skripta za predmet muzeologija v obem delu strokovnega izpita na muzejskem podroju

Mag. Andreja Rihter

oktober 2010

V Sloveniji se lahko kot strokovni javni uslubenec zaposli v muzeju javni ustanovi na podlagi razpisa, ki ga ustanova objavi v javnih obilih ali na listi Zavoda RS za zaposlovanje. Posamezniki morajo poleg splonih pogojev, ki izhajajo iz splone zakonodaje, izpolnjevati tudi posebne pogoje, veinoma znanja na podroju druboslovja in prirodoslovja. V Sloveniji e nimamo samostojnega izobraevalnega programa za znanja na podroju muzeologije ali podroja, kjer se lahko spozna z delom opravljanja javne slube s predmeti kulturne dediine. Vsak posameznik, ki se zaposli v muzeju, se prepusti programu mentorja in skupaj se leto dni pripravljata na strokovni izpit. Skripta so namenjena osnovnim informacijam, spoznavanju dela s predmeti, njihovim vodenjem in upravljanjem v kulturnih ustanovah muzejih. Metode in tehnike so predstavljene glede na literaturo, ki je podana v predlogu za izpit, ter na moje nekaj desetletne izkunje z delom v muzeju in mednarodnih ustanovah. V posameznih poglavjih so predstavljene osnovne prakse dela.

Kodeks poklicne etike

Na prvi korak spoznavanja dela v muzeju pomeni prebrati Kodeks poklicne etike, ki ga je izdal slovenski odbor ICOM-a, prvi leta 1993. Predsednik slovenskega odbora tedanjega Mednarodnega muzejskega sveta je bil Gregor Moder. Leta 2005 dobimo ponovno prevod najnovejega Kodeksa muzejske etike. Naemu slovenskemu odboru tokrat predseduje Nina Zdravi -Poli. ICOM-ov Kodeks muzejske etike je bil soglasno sprejet na 15. generalni skupini ICOM-a v Buenos Airesu, Argentina, 4. novembra 1986. Popravljen in dopolnjen je bil na 20. generalni skupini ICOM-a v Barceloni, panija, 6. julija 2001. Na 21. generalni skupini ICOM-a v Seoulu, Koreji, oktobra 2004 so novi ICOM-ov Kodeks muzejske etike potrdili. Skladno s tem je ICOM-ov slovenski odbor v novembru 2004 zael z delom na izdaji najnovejega Kodeksa v slovenskem jeziku. Izel je aprila 2005. Kodeks vsebuje bistvena etina naela, pomembna za poklicno vdenje muzejskih delavcev, in je orodje in pripomoek poklicne samoureditve na podroju javnih muzejskih storitev. Doloa minimalne standarde delovanja, za katere naj bi si prizadevali muzejski delavci vsega sveta, hkrati pa doloa, kaj javnost lahko priakuje od muzejskega poklica. To je osnovno vodilo etike dela vsakega muzejskega uslubenca in e posebej kustosov. Kodeks doloa minimalni standard za muzeje. Oblikovan je kot vrsta nael, ki jih podpirajo smernice za eleno poklicno prakso. V nekaterih dravah doloajo minimalne standarde zakoni in vladni predpisi, v drugih so usmeritve o minimalnih poklicnih standardih na voljo v obliki 'akreditacije', 'registracije' ali podobno. Kjer standardov ni, jih je mogoe dobiti od ICOM-ovega sekretariata, od nacionalnega odbora ICOM-a ali od ustreznega mednarodnega odbora ICOM-a. Drave in specializirane strokovne organizacije, povezane z muzeji, lahko uporabijo Kodeks kot podlago za izdelavo dodatnih standardov. Kodeks definira osnovni poklic: muzejski delavec. Muzejski delavci so (plaano ali neplaano) osebje muzejev in ustanov, opredeljenih v 2. lenu prvega in drugega odstavka statuta, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo ali enakovredne praktine izkunje na katerem koli podroju v zvezi z upravljanjem in delovanjem muzeja, ter neodvisne osebe, ki spotujejo ICOM-ov Kodeks in delajo za muzeje ali ustanove po zgoraj navedeni opredelitvi iz statuta. Tisti, ki reklamirajo komercialne izdelke in opremo za muzeje in muzejske storitve ali z njimi trgujejo, niso 2

muzejski delavci. Vsak muzejski delavec mora biti seznanjen z ustrezno mednarodno, dravno in krajevno zakonodajo in s pogoji svoje zaposlitve. Izogibati se mora situacijam, ki bi jih lahko imeli za neprimerno vedenje. Muzejski delavci morajo ravnati v skladu s politiko in postopki ustanove, v kateri so zaposleni. Kljub temu lahko na primeren nain nasprotujejo ravnanju, ki ga imajo za kodljivega za muzej ali poklic in je v nasprotju s poklicno etiko. Lojalnost do kolegov in do muzeja, v katerem je muzejski delavec zaposlen, je pomembna poklicna dolnost in mora temeljiti na spotovanju temeljnih etinih nael, ki veljajo za celoten poklic. Muzejski delavci morajo upotevati doloila ICOM-ovega Kodeksa in morajo biti seznanjeni z drugimi kodeksi in politikami v zvezi z muzejskim delom.1

Beseda muzej
je imela v zgodovini in skozi njo zelo razline pomene. Zaetki organiziranega muzeja segajo v as 290 let pr.n.., ko je v Aleksandriji pod vladavino Ptolemeja Sotra nastal muzej. Le-ta ni posedoval umetnikih del, temve je bil sredie znanosti, kulturnih in umetnikih dejavnosti. Znotraj muzeja so delovali velika knjinica, raziskovalni laboratorij, uilnice in predavalnice. Muzej je vsebinsko predstavljal kulturno-znanstveni center. Posveen je bil muzama, herama Zevsa in Mnemoze. Unien je bil 600 let kasneje. Rimska kultura ni poznala ustanove muzej niti v obliki, v kakrni je obstajala v Aleksandriji. Toda drava je izkazovala velik interes za zbiranje umetnikih del. Zato pa z lahkoto trdimo, da je bil muzej sam Rim in posledino ni potreboval e posebnih ustanov, imenovanih muzeji.2 Prvim muzejem, ki so imeli predvsem izobraevalno vlogo, je sledilo zelo dolgo nezainteresirano obdobje za razvoj le-teh. ele obdobje razsvetljenstva je prineslo ponovno prebujanje zbiranja predmetov in s tem tudi razvoj nalog muzejev. Obdobje od 14. stoletja pa do 16. stoletja je pomenilo paralelni razvoj umetnosti in znanosti. To je bilo obdobje, ki je odloilno poseglo v druganost razmiljanja o samem okolju. V 15. stoletju so bile Firence sredie znanja in znanosti ter so podpirale najbolje umetnike in znanstvenike. Tam pa se je tudi prvi uporabila beseda muzej kot razlaga za zbirko Mediejcev. Metoda sistematinosti in znanstvenega pristopa ter raziskovanja je pomenila novo stopnjo razumevanja povezanosti lovetva in narave. Obdobje je razvilo pojav mecenstva to je bil poseben pojav vzpodbujanja umetnikov, ki so bili v asu svojega ivljenja e izredno cenjeni in prepoznavni. Pomembnost 16. stoletja pa je potrebno e posebej izpostaviti, saj se je takrat pojavil pojem 'galerija' kot posledica rastavljanja zbirk in predmetov na hodnikih. Prvi hodnik galerija, ki povezuje Belvedere in Vatikan, je zgradil Bramante za papea Inocenta VIII. V Franciji pa 'galerija' izvira iz velike dvorane srednjevekega dvorca Fontainbleau, ki je imel pet galerij. Ker so bile zbirke veinoma hranjene v kvadratnih sobah kabinetih, so le-te sasoma prevzele ime 'kabineti'.

1 2

ICOM-ov Kodeks muzejske etike, Ljubljana 2005, str. 28. Bazin G. (1967), The Museum Age (Desoer, Bruxelles), str. 23. 3

Med 200-letnim obdobjem Galerije Medici in prvim javnim muzejem je bilo veliko razvojnih stopenj. Muzeji, ki so danes prepoznani kot prvenci odprtja za javnost, so bili oziroma so e: - 1683 Ashmolean in Oxford v Angliji, - 1753 British Musem, - 1771 Uffizi, - 1793 Louvre, - 18241828 muzejski otok Berlin Alte Museum, - 1824 National Gallery v Londonu, - 1870 Metropolitan Museum of Art New York, - 1870 Museum of Fine Art Boston. Proces razvoja muzejev, ki so postali javno dostopni, je bil poasen in dolg. Muzeji morajo biti za javnost namre veliko ve od odprte hie, polne unikatnih predmetov, spravljenih v steklenih kletkah. Muzeji morajo biti hie, polne idej, urejene po sistemu varnosti in novih spoznanj. Muzeji so prevzemali novo vlogo: pedagoko, aktivno vlogo razlage sprememb drube.

PREGLED RAZVOJA MUZEOLOGIJE

e je renesansa as razvoja muzejev in galerij, je tudi as prvega omenjanja stroke. Naj omenim redke avtorje, ki se takrat prinejo ukvarjati s problemi funkcioniranja muzejskih zbirk in muzejev. Na prvem mestu je flamski zdravnik Samuel von Quiccheberg, ki je leta 1565 v knjigi Inscriptiones vel tituli theatri amplissimi, complectens rerum universitatis singulas materias et imagines eximias (Napisi ali naslovi obsenega gledalia, ki vsebuje posamezne predmete in posebne slike sveta) ugotavljal, kako pomembno je ob zbiralni politiki definirati material.3 Zelo podobne ugotovitve ali bolje razmiljanja najdemo v knjigah: Johana Daniela Majorja Unvorgreiffliches Bedenken von Kunst und Naturalien Kammern insgemein (Nepristranska razprava o umetnostnih in naravnih zbornicah), ki je izla sto let kasneje, leta 1674, v Kielu, knjigi D.M.B. Valentinija Museum Museorum oder vollstandiges Schau-Buhne ... (Muzej muzeja ali popoln oder ...), ki je izla 1714. leta in knjigi Casparja F. Neickeliusa Museographie oder Anleitung zum rechten Begriff und nutzlicher Anlegung der Museorum oder Raritatenkammern (Muzeografija ali pravilni napotki za razumevanje dela muzeja ali komore raritet), ki je izla v Leipzigu in Breslavu 1727. leta. Veinoma se vsa literatura ukvarja s problemom razlage zbiranja predmetov, njihovih metod in upravljanjem s predmeti oziroma njihovim hranjenjem. Konec 16. in celotno 17. stoletje sta bila as intezivnega dela z zbirkami. Pojavljati so se priele pisne informacije o zbirkah in kabinetih za vse tiste, ki so se zanje zanimali. Konec 16. stoletja je La croix du Maine izdal knjiico z naslovom Najvidneje knjinice in kabineti Francije. Knjiica je vsebovala tudi popis redkih knjig, portretov, kipov, umetnikih del, slik, predmetov. V naslednjem stoletju, 1612. leta, je izel itinerar vodi za obiskovalce z naslovom Itinerarium Galliae (Galski vodi), 1631. leta belgijsko-galski vodi in 1664. leta vodi po muzejih, zbirkah, galerijah, palaah in vrtovih Rima. Najzgodneje obdobje, v katerem se prinejo porajati temelji organiziranega dela zbiranja Maroevi I. (1993), Vloga muzelogije ter njen odnos do temeljnih znanstvenih ved v: Muzeoforum 91 Zbornik muzeolokih predavanj, Ljubljana 1991, str. 51. 4
3

umetnin, predmetov dediine, se tako kona z obdobjem razsvetljenstva. Razlinost v njihovem materialu postane dominantna naloga zbiralnim politikam in ob tem razvoju muzeolokega dela. Drugo obdobje razvoja muzeologije pa pomeni obdobje 19. stoletja, kjer se e pojavi znanstvenoraziskovalno delo. Danec Thomsen se je leta 1836 v njihovem narodnem muzeju priel ukvarjati z moderno klasifikacijo predmetov kulturne dediine, kakor je to naredil e v 18. stoletju na podroju prirodoslovja Linne.4 V ospredje je zaelo prihajati zanimanje za zgodovino dela v muzejih oziroma zgodovino muzejev, delo s predmeti pa ele v naslednjem koraku. V knjigi Philippa Leopolda Martina Praxis der Naturgeschichte (Praksa v prirodoslovju), ki je izla 1869. leta5, se pojavi termin 'muzeologija'. Muzeologija kot znanost pa je prvi prepoznana oziroma oznaena s tem pojmom v strokovnem delu J.G.Th.von Graesseja Die Museologie als Fachwissenschaft (Muzeologija kot strokovna znanost), ki izzide 1883. leta.6 Muzeologija postane strokovna disciplina, ki se ukvarja s podrojem delovanja muzejev, doim se temeljne znanstvene discipline ukvarjajo s poslanstvom zbiranja predmetov. V 19. stoletju smo dobili tudi prve muzeoloke strokovne asopise. Potreba po publiciranju, izdajanju je bila velika in nujna. 1878. leta se v Nemiji pojavi Zeitschrift fur allgemeine Museologie und verwandte Wissenschaften, ki zelo hitro preraste v Zeitschrift fur Museologie und Antiquitatenkunde, ki je izhajal v Dresdnu vse do leta 1885. Na prelomu stoletja (1901) izideta britanski The Museum Journal, v Nemiji (1905) Museumskunde 7 oba omenjena asopisa imata tradicijo do dananjih dni, v Ameriji pa se leta 1924 pojavi Museum News, asopis amerikega zdruenja muzejev. Prehod iz 19. v 20. stoletje je tudi obdobje pojava muzejskih strokovnih organizacij in zdruenj. Le-ta so bila moan generator strokovno znanstvenega razvoja muzeologije in e posebej izobraevalnega procesa na podroju dediine. 1889. leta se ustanovi British Isle's Museum Association (Britansko zdruenje muzejev), 1906. leta American Association of Museum (Ameriko zdruenje muzejev) in 1917. leta Deutscher Museumsbund (Nemko muzejsko zdruenje)8. S pojavom ustanavljanja strokovnih mednarodnih zdruenj se mono okrepi vpliv in pojavnost stroke. Novo obdobje v razvoju muzeologije pomeni obdobje med letom 1934, ko se je odvila strokovna konferenca v Madridu, in ustanovitvijo Mednarodnega komiteja za muzeologijo (ICOFOM) v okviru ICOM-a, 1976. leta. Na konferenci v Madridu se je razpravljalo o novem konceptu muzejev kot ustanovah za prenos informacij iz preteklosti v sedanjost. Takrat se formulirajo, definirajo naloge muzejske razstave in muzejskega dela ter naini in metode zbiranja predmetov oziroma zbiralna politika. Muzej se pojavi v srediu znanosti muzeologije. Neposredni rezultat strokovne konference v Madridu je izdaja Muzeografije9
4

Lewis G.D. (1984), Collections, Collectors and Museums: a Brief World Survey v: Manual of Curatorship, Ed. J.M.A. Thompson, (Butterworths, BMA, London), str. 11. 5 Mensch van P. (1992), Towards a methodology of museology, rokopis, doktorska disertacija, Zagreb, str. 258. 6 Maroevi I. (1993), Uvod v muzeologijo, Zagreb, str. 53 7 Stransky Z.Z. (1970a), Pojam muzeologije, Muzeologija 8, str.7 8 Bazin G. (1967), The Museum Age, Bruxelles, str-267 9 Mensch van Peter, (1992), Zegreb, Towards a methodology of museology, rokopis, 5

(Z.Z.Stransky, 1970:7). Le-ta je izla v dveh zvezkih leta 1937 v Parizu. V njih se definirajo muzeoloki nazori in splona teorija strokovnega dela v muzejih. Druga svetovna vojna je prekinila misli razvoja muzejev, toda e takoj po koncu vojne dobimo novo svetovno strokovno zdruenje International Council of Museums (ICOM), Mednarodni muzejski svet. Le-ta je direktni naslednik Urada za muzeje, ki takoj prine z izdajateljsko dejavnostjo. Izideta ICOM News (1948) in Museum (skupaj z UNESCO-m od leta 1948 dalje). Prav tako prinejo z izdajo monografij s skupnim imenom Museums and Monuments (Muzeji in spomeniki). Muzeologija se posebej intenzivno razvija v dravah socialistinega dela Evrope, doim ostaja na zahodu Evrope e vedno pod vplivom Madridske konference, ki je zakljuila, da je muzeologija kot veda v pomo delu v muzejih. Termin 'muzeologija' se zane odmikati, v ospredje pa prihaja terminologija 'muzejske tudije' in 'Museumskunde'. 1950. leta je Jiry Neustupny doktoriral z razpravo, ki nosi naslov Vpraanje moderne muzeologije, v kateri je postavil tezo, da je muzeologija teorija, metodologija pa muzejsko delo. S tem se tudi uradno prienja desetletje, ko se utemeljuje muzeologija kot znanost. Ob tem Peter van Mensch utemeljuje in priznava muzeologiji izobraevalno in drubeno vlogo. 1955. leta v ruski muzeologiji izdajo delo Osnovy sovjetskogo muzejevedenija (Osnove sovjetske muzeologije), v kateri utemeljujejo tezo muzeologije kot znanosti. Pred koncem desetletja, 1958. leta, pa se v Rio de Janeiru odvije Regionalni seminar UNESCO, na katerem dokono definirajo muzeologijo kot znanost, ki prouuje cilje in organizacijo muzeja, muzeografijo pa kot tehniko zbiranja in opravljanja dela s predmeti. Od tedaj se definicija razlage obeh pojmov pojavi tudi v enciklopedijah. Konec estdesetih let se v Parizu ustanovi ICOM-ov dokumentacijski center, ki opravlja zelo pomembno vlogo zbiranja dokumentacije in bibliografije o muzejskem delu. Muzeologija se razvija in pride do prepoznavanja obe muzeologije in posebne muzeologije razlage primerjave je leta 1986 zapisal J. Neustupny v knjigi Museum and Research (Muzej in raziskovanje) , leta 1968 pa v Brnu konno prine delovati Mednarodni muzeoloki seminar v okviru Katedre za muzeologijo tamkajnjega Uiteljia. Seminar je odprl polje mednarodnih razprav o muzeologiji ter izdajo razlinih prironikov in strokovne literature. etrto obdobje razvoja muzeologije se prine, ko muzeologija prepozna predmet INDOK (informacijski dokumentacijski) predmet, ki je nosilec informacije. Obdobje je povezano z nastankom ICOFOM-a International Committee for Museology (ICOM-ov Internacionalni komite za muzeologijo) leta 1976. Najprepoznavneji lani komiteja so bili: V. Sofka, Z.Z. Stransky, K. Schreiner, Petere van Mensch, Ivo Maroevi. Vsakemu posamezniku, ki se eli spoznati z zgodovino ali bolje z razvojem muzeologije, je zato potrebno podrobno pregledati vso dokumentacijo komiteja v vseh njegovih letih delovanja. Stransky je ravno pod vplivom kolegov in obirnih novih spoznanj priel od leta 1989 dalje v sodelovanju z UNESCOM in v okviru svojega referata za muzeologijo prirejati Poletno olo muzeologije v Brnu. Poletno olo je obiskalo kar nekaj Slovencev, ki imajo z njo zelo pozitivne izkunje, obenem pa so dobili tudi dobro podlago za svoje strokovno delo. V Sloveniji je bila namre praksa, da so bili veinoma vsi pripravniki napoteni na omenjeno poletno olo in se je z veseljem tudi udeleili. Naj se za konec hitrega pregleda razvoja muzeologije do konca 20. stoletja ustavim ob doktorksa disertacija, str. 7 6

doktorski nalogi Petra van Menscha Towards a Methodology of Museology (Na poti do metod muzeologije) iz leta 1992. Njegovo delo je e vedno prva osnova poznavanja muzeologije in razmisleka o delu v muzejih. Veliko vlogo v nadaljnjem razvoju muzeolokega dela pomeni tudi ustanovitev e enega komiteja ICOM-a, in sicer ICTOP-a (Committee for the Training of Personnel) leta 1968. Sredi 20. stoletja je na delo v muzejih vplivalo veliko dejavnikov. Finansiranje je pomemben dejavnik, ki je vplival na razvoj stroke in ustanov. Kakor je sledila vloga razvoja muzejev v njegovem poslanstvu in oblikah razvoja nalog, so se spreminjala tudi sredstva za vodenje, zbiranje, strokovno znanstveno obdelavo in prezentacijo oziroma promocijo zbirk in predmetov. Z razvojem vloge muzeja so se razvile naloge, s tem pa strokovne naloge zaposlenih. Kako je razvoj v nainu ivljenja in tehnike vplival tudi na muzeje, nam pripovedujeta pojav in razvoj televizije. Popularizacija dela in predvsem prezentacija oziroma oglaevanje muzejskih razstav je zelo pripomoglo k poveanju tevila obiskovalcev. Zaradi pojava televizije pa so bili e teji pogoji privabljanja novih obiskovalcev. Zelo hitro je naraala tudi izdaja katalogov, strokovne literature, ki so si jo lahko obiskovalci kupili v muzeju. Vsa dejanja pa so imela en sam cilj: muzeje odpreti iri javnosti. Privabljanje obiskovalcev v muzeje je pomenilo krepitev doloenih muzejskih slub, ki so se nartno priele ukvarjati z mehanizmi in tesnim sodelovanjem lokalnih skupnosti. Prietek uporabe evalvacijskih obrazcev, raziskav je povzroal tudi nartno sprejemanje in upotevanje njihovih elja in pobud pri strategiji razstavne dejavnosti. Le-ta se je zaela prilagajati, razstave so postajale bolj osebne, istoasno pa se je razvijala oz. postajala prepoznavna izobraevalna vloga muzejev. Ob tem so se vodstva hi in strokovno osebje morali ukvarjati z vpraanji, kot so: kako nadaljevati delo, kako pridobivati nove obiskovalce? Seveda pa so prva vpraanja bila: ali se je poslanstvo spremenilo, kaj sporoiti obiskovalcem, uporabnikom ...? Prepoznavanje kulturne raznolikosti je sluilo tudi kot osnova za nastajanje novih zbirk in njihove zbiralne politike ter za pripravo novih strategij le-te. Mnoge obine so ustanovile muzeje kot centre izobraevanja, sredia, skozi katera so razlagala zgodovino, spremembe v drubi, pojavljanje novih vrednot in okoljskih sprememb, razlagala spremembe v razvijajoem lokalnem okolju. Muzeji so ostali v poziciji, ko so si morali odgovoriti, kaken je koncept, cilj stalnih postavitev ter kako se naj s svojimi aktivnostmi, programi, projekti vkljuujejo v hitro drubene spremembe. Ob tem pa se nehote prienja spreminjati vsebina javne slube muzejev. Spreminjati se prienja vloga javnega uslubenca. V samih zaetkih je bil muzej oziroma muzejska zbirka v rokah zasebnika, lastnika muzejske zbirke. Ko so se zbirke odprle za javnost, pa so bili v 'slubo' pritegnjeni posamezniki, ki so bili vodniki, razlagalci vsebin zbirke za obiskovalce, za javnost. Z leti so sami lastniki in uslubenci razvili nove vloge animacije za obiskovalce, ki so si je eleli v vedno vejem tevilu. Muzeji so imeli osnovno vlogo izobraevati obiskovalce. Toda istoasno so se zavedali, da se mora obiskovalec poutiti prijetno, zadovoljno in ob ogledu razstave poiskati, najti odgovore na vsa svoja vpraanja.10
PRIPOROLJIVO BRANJE Thompson, J.M.A. (1984), Manual of Curatorship, London: Butterworth Ltd. ola, T. (1987), The Concept and Nature of Museology Museums, Paris: UNESCO, Vol. 39, No. 153.
10

Prihajalo je do sprememb vloge muzejev glede na vlogo muzejskih zbirk, ki je ostala enaka. Muzejske zbirke so in bodo ostale jedro srce vsakega muzeja. Muzeji kot ustanove pa so se prieli spreminjati reorganizirati. Stalna nova naloga je postalo preuevanje. e posebej takrat, ko so lokalne skupnosti zainteresirale javnost za obisk muzejskih zbirk in ogled predmetov. Le-ti so bili s svojimi zgodbami povod za nov povean obisk. Predmeti, ki so z zgodbami iz lokalnega okolja stopili v ospredje, so bili povod za nova sodelovanja, zbiralno politiko, preuevanje, prezentiranje, obisk. Priela se je spreminjati osnovna fundamentalna vloga muzejev. Zbirke so bile srce dela vsakega muzeja, z njimi pa preuevanje: izobraevanje s pomojo predmetov, razstav. Zbirati so se priele informacije, nova gradiva. Zbirke so postale prepoznavneje, predmeti so dobivali svoje zgodbe. Novi muzeji, ki so nastajali, so pridobivali nova poslanstva in niso ve ustrezali stari definiciji muzejev. Kako se je razvijala zgodba muzeja: 1. Privatni muzeji, odprti samo za lastnike in druino 2. Privatni muzeji se odprejo za javnost 3. Javnost s svojimi pobudami animira lastnike 4. Muzeji se morajo zelo potruditi za novo publiko prine se animacija publike za obisk Ko se tako ozremo po prehojeni poti, prepoznamo, da se prine z zbiranjem za lastno duo, ko zbirke odpremo za prijatelje in iro javnost ter konno za veji obisk aktiviramo sodelovanje z obiskovalci, z javnostjo. Zaprti muzeji ne sluijo nikomur, za njih tudi sredstev ni ve. Muzeji so zato resnino ustanove, ki lahko delujejo le, e so obiskane oziroma jih doloene skupine uporabljajo. Dobri muzeji pa so verjetno tisti, kjer se ljudje zabavajo, so radovedni in polni vpraanj, iejo odgovore nanje, teijo svojo radovednost, so zadovoljni z odgovori, ki se jim ponujajo. Vsakdanje ivljenje zaznamuje velika ponudba kulturnih ustanov (knjinic, arhivov, kinematografov, gledali), da o portnih aktivnostih seveda ne govorimo. Kako ljudi prepriati, da bi prili ravno v na muzej? To je vsakdanji, tedenski, meseni, letni izziv za vse zaposlene v muzejih. Le-ti morajo poznati, biti seznanjeni z vsakdanjimi potrebami, eljami svojega okolja. Le tako bodo lahko tudi izluili svoje posebnosti, ki jih razlikujejo od drugih kulturnih ustanov ter seveda, ni enostavneje, od drugih muzejev. Drugae povedano, vsakodnevno redno delo s stalnimi obiskovalci in njihovimi eljami ter potrebami je stalnica dela muzejskih uslubencev, ti pa se morajo istoasno ukvarjati z mislimi na nove obiskovalce, nove generacije. Pri tem seveda ne moremo mimo omembe, kako potrebno je redno in stalno izobraevanje vseh zaposlenih. Percepcija dela vsakega muzeja naj bi zato bila sestavljena iz dobrega poznavanja sposobnosti dela celotnega osebja, zaposlenih, ki morajo biti vedno dobro informirani o aktivnostih in rednem programu dela muzeja. Dobro poznavanje notranjega procesa dela in dobro poznavanje naega okolja poraja nove iniciative, nove ideje, nove programe, aktivnosti za kvalitetno strokovno delo in ponudbo za javnost. Van Mensch, P. (1988), Museology and Museums, ICOM News, Paris: UNESCO, Vol.41, No. 3.
Pittman, B. et.al. (1991), Exellence and Equity, Washington, DC: American Association of Museums, p. 19. International Council of Museums (1986), Public View, The ICOM Handbook of Museum Public Relations, Paris: ICOM.

VODENJE IN UPRAVLJANJE MUZEJA I

Dolnost muzejev je pridobivanje, ohranjanje in uveljavljanje zbirk, s imer prispevajo k varovanju naravne, kulturne in znanstvene dediine. muzejske zbirke so pomembna javna dediina, imajo poseben pravni status in so zavarovane z mednarodno zakonodajo. Javno poslanstvo je neloljivo povezano z dobrim gospodarjenjem, ki vkljuuje zakonito lastnitvo, trajnost, dokumentacijo, dostopnost in odgovorno rtanje iz inventarja. Muzeji so odgovorni za materialno in nematerialno naravno in kulturno dediino. Ustanovitelji in tisti, ki so pristojni za strateko usmeritev muzejev in za nadzor nad njimi, so najbolj odgovorni za varovanje in uveljavljanje dediine in za razpololjive loveke, materialne in finanne vire. Muzejski management je zelo pomembno poglavje dela v muzeju. Brez primernega, modernega pristopa se javna sluba odvija togo, poasno oziroma se delo ne odraa s povpraevanjem javnosti. Muzejski management je setevek razlinih vsebin dela, ki se morajo medsebojno prepletati: raziskovanje, ekonomija, zakonodaja, izobraevanje, nove tehnologije, arhitektura in oblikovanje (design), finance itd. in e bi lahko natevali. Sodobni muzeji se v okviru doloenega obdobja (vsaj tirih let) redno sreujejo z redefiniranjem svojega poslanstva, ob tem pa redno vkljuujejo tudi specializirana znanja, naloge in opravila. Pri tem je potrebno upotevati in nikoli pozabiti, da je ob profesionalizaciji posameznih strok potrebno razmiljati o stalnem sodelovaju z zunanjimi sodelavci, s katerimi je navezava stalnega stika ena izmed vsebin rednega dela vodenja muzeja. Zato je verjetno nemogoe vztrajati na tradicionalnem vodenju in upravljanju muzejev iz pisarne ali stola ob kupu literature. Danes gre za komunikacijo strok, komunikacijo med sodelavci znotraj in zunaj muzeja. Gre za vzpostavljanje sproenega vzduja dela, ki prinaa nove izzive in projekte. Samo z zaupanjem v delo in ljudi so vidni napredki. Ne glede na to, v katerem muzeju smo zaposleni (zasebnem ali javnem), je zaupanje javnosti v nae delo najpomembneji cilj le-tega. Zato je vse nae delo strogo zapovedano spotovanju etike poklicnih normativov. Zato, ko govorimo o sodobnem vodenju, upravljanju muzeja, ne mislimo samo na zaito muzejskih zbirk, njihovo restavriranje, deponiranje, dokumentiranje oz. javno slubo. Vedno je potrebno imeti v sozvoju pred seboj obiskovalce, ki si ogledujejo muzej, razstave, predmete. Pri tem pa imamo v mislih naslednja vpraanja: - Kako skrbimo za konzervacijo, zaito in upravljanje predmetov? - Koliko informacij bomo ponudili obiskovalcu ob vsakem razstavljenem predmetu? - Kako bomo izobraevali s svojimi zgodbami, programi? - Kako bomo vedno znova pridobivali ve sredstev, nove zaposlene, nove prostore in seveda nova gradiva? - Kako bomo vedno znova znali prepoznati nove tehnologije in jih vkljuevati v na proces dela? Za vse vrste muzejev, na glede na velikost ali poreklo muzeja, ustanovitelja ali lastnika, pa je pomembno upravljanje preko tirih komponent dela: 1. Uprava muzeja administracija muzeja: 9

V vsaki od muzejskih slub oddelkov, so lahko razline strukture ljudi. Za Slovenijo je znailno, da imamo veinoma male muzeje, ki zaposlujejo do 20 javnih uslubencev, zato ima posameznik veliko nalog, ki zaokroujejo delovni proces. Naloga ali bolje odgovornost vodstva pa je, da so z danim tevilom ljudi zaobjete vse vsebine dela, ki je potrebno za nemoteno strokovno delo muzeja. 2. Administracija muzeja uprava: - direktor, - finanna sluba, - PR oz. odnosi z javnostmi, - Found raising, - sluba za vzdrevanje in varnost nepreminin. 3. Kustodiat: - delo z zbirkami, - konzervatorsko restavratorsko delo, - raziskovanje, - prezentiranje. 4. Izobraevanje: - programi za vse ciljne skupine in generacije obiskovalcev. 5. Tehnine slube za muzejske zbirke: - oddelek za raziskavo predmetov, - pedagoki oddelek za obiskovalce, - tehnine slube za pomo zbirkam, - varnost za zbirke, - dodatne naloge. V nadaljevanju predstavljam ICTOP-ov projekt izbranih poklicev, ki smo jih sprejeli na Generalni konferenci na Dunaju leta 2007. Skripta o muzejskih poklicih slui kot pripomoek dela v muzejih in naj bi sluila vodstvu muzejev kot podlaga priprave sistematizacije.11 Povod za delo so bili trije nacionalni projekti iz prejnjih let, ki so sluili za izhodie razprav: - Professions musales, izdal Izvrilni odbor, ICOM vica, Basel 1994; - Muse et expositions. Mtier et formations en 2001, avtorja lisabeth Caillet and Michel Van-Praet v sodelovanju z Jean-Louis Martinot-Lagarde, izdal Dpartement des Arts Visuels, de lArchitecture et du Patrimoine, Pariz 2001; - Carta nazionale delle professioni museali, a cura di Alberto Garlandini, Milano 2006. In nenazadnje, kot referenca je prav tako sluil ICOMov Kodeks muzejske etike, iz leta 2006. V kratkem pregledu se sprehodimo po dolgi poti: Vir spletna stran: http://ictop.alfahosting.org/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog &id=38&Itemid=58 10
11

I. vicarska publikacija iz leta 1994 ponuja 15 kratkih opisov muzejskih poklicev:

Administrator Skrbnik Oblikovalec razstav Predstavnik za odnose z javnostmi Knjiniar Direktor Fotograf Kustos Vodja izobraevalnih storitev Preparator Registrator Konservator Pomonik kustosa Tajnica Nadzornik za varovanje in nadzor Referenni okvir je sluil kot model. V uvodu lahko preberemo, da naj bo pripomoek na voljo vodjam muzejev kot pomo pri utemeljevanju potreb njihovega osebja. eprav specifikacije poklicev ne veljajo dobesedno za vsak muzej, lahko sluijo kot smernice za izboljanje kvalitete dela v muzejih.12 Vsaka specifikacija je razdeljena na tiri toke: kratek opis, poklicni profil, usposabljanje/osnovno usposabljanje, dodatno usposabljanje.

II. Francoska publikacija iz leta 2001 na uvodnih straneh poudarja socialne, ekonomske
in politine spremembe, s katerimi se je muzejska dejavnost sooala od 80. let naprej: 'Ne bi zmogli zgraditi in prenoviti vseh teh muzejev brez temeljite spremembe v oblikovanju zbirk, ki so vredne vstopa v kolektivno zavest. [] Muzej postaja eden izmed medijev in da bi bolje zadovoljili potrebe drube, se muzej notranje prestrukturira okoli svojih zbirk in razstav in tako ustvarja nove poklice in postaja integriran v globalno kulturno politiko.13 Postavljeni so bili trije cilji: - postaviti javnost v center muzejskega dela; - postaviti temelje za tesneje sodelovanje med muzeji, ne glede na njihov status; - podpirati proces kulturne decentralizacije.14 Navedeni cilji kulturne politike so bili nekaj popolnoma novega za francoske muzeje: usmerjenost k obiskovalcem, sodelovanje med muzeji z razlinim pravnim statusom in decentralizacija kulturne politike. Partnerstvo z organizacijami zunaj muzejev, z zdruenji in ustanovami postaja posebna znailnost novega naina dela v muzejih. Tako lahko muzejske poklice takoj poveemo z zunanjimi poklici, ki se posledino prav tako preoblikujejo skozi svoj odnos z muzeji. Notranji transferji v muzejskih poklicih so pogojevali in bili pogojevani s strani zunanjih poklicev: tistih v izobraevanju, turizmu in lokalnem razvoju.15 Vkljuena so naslednja podroja dejavnosti:
12 13 14 15

Berufe im Museum, izdal ICOM vica, 1994, str. 8. Muses et exposition. Mtiers et formations en 2001, publ. by AFAA. Pariz, 2001, str. 5.
Ibid. p. 10 Ibid. p. 11

11

Izvajalec arhitekturnih del Programiranje Konservatorstvo Restavratorstvo Oblikovanje razstav Multimedijsko oblikovanje Mediacija Vodenje Komunikacija Sprejem in nadzor Vrednotenje Raziskovanje Knjigarne, muzejske trgovine Gostinstvo, kavarna. Velika pomembnost tradicionalnih muzejskih aktivnosti zbiranja, konserviranja, raziskovanja, razstavljanja in izobraevanja je poudarjena z namenom postaviti muzej v slubo obiskovalca. Francoska izkunja s posodabljanjem razstav in uporabo multimedije odpira vrata novim podrojem zaposlovanja, ki so razloena. Predstavljeni so pogoji zaposlovanja, priloen je tudi seznam visokoolskih izobraevalnih programov. Podrobno so opisane povezave med razlinimi podroji dejavnosti. Pogoji zaposlovanja za javne slube na nacionalni in regionalni ravni so prav tako podrobno opisani. Priloena sta seznam strokovnih organizacij in podrobna predstavitev izobraevalnih ustanov. Glede teh vpraanj je francoska publikacija edinstven prironik svojega asa. Ni pa e upotevala preoblikovanja izobraevanja po bolonjskem procesu (1998). III. Carta nazionale delle professioni museali, zasnovana oktobra 2005 in sprejeta oktobra 2006, je rezultat sodelovanja razlinih italijanskih muzejskih zdruenj.16Je odgovor na temeljne spremembe v italijanskih muzejih in pravi: Kadarkoli je nek sistem pravil opredeljen in se izvaja z rezultatom, da poslanstvo uinkovito ustvarja programe, ki jim sledijo dejanja, je to zaradi strokovnosti, kompetenc in sposobnosti osebja. Uspenost in uinkovitost katerekoli ustanove je odvisna prav od teh ljudi. Z drugimi besedami, oni predstavljajo sedanjost in prihodnost naih muzejev.17 V prvih petih letih tega stoletja so bili razviti Tehnino-znanstveni kriteriji in standardi delovanja in razvoja muzejev (2001), Kodeks za kulturne vrednote in pokrajine (2004). Poleg tega je doloitev standardov v pristojnosti regij. Na razline naine in z razlinimi postopki je nekaj regij Lombardia, Veneto, Emilia-Romagna, Piedemonte, Toscana, Marche, Lazio in druge e vzpostavilo, da je prisotnost kvalificiranega osebja osnovni pogoj za akreditacijo oz. kvalifikacijo muzejev.18 Strategije za razvoj regionalnih muzejskih sistemov izpolnjujejo lokalne zahteve, muzejsko strokovno znanje pa je enako po vsej dravi. Cilj je promovirati znanstveno telo za razvoj muzejev in dediine s skupnimi metodami, znanjem in cilji.19
16

Carta nazionale delle professioni museali. Conferenza nazionale dei musei, a cura di Alberto Garlandini, Milano 2006, str. 130 (citati so vzeti in anglekega prevoda italijanskega izvirnika). 17 Ibid. str. 127 18 Ibid. str. 131 19 Ibid. str. 135.

12

Italijanska zdruenja muzejev so sestavila listino, katere namen je sluiti za referenco in je v skladu s smernicami za poklicni razvoj zaposlenih v muzeju, ki jih je predstavil ICTOP leta 2001. S priporoili Kodeksa muzejske etike kot izhodiem, je Mappa delle principali professionalita opredelila tiri podroja dejavnosti namesto treh: - raziskovanje, skrb za zbirke in vodenje le-teh; - administracija, finance, vodstvo in komunikacija; - storitve in odnosi z javnostmi; - zgradbe, oblikovanje razstav in varovanje.20 Sodobni muzeji zahtevajo tako visokostrokovno izobraevanje kot specializacijo, jasno sposobnost prehoda z enega podroja na drugo, vsestranskost in sposobnost dela v skupini. S tem razlogom Map razdeli glavne poklicne profile v medsebojno povezana in vzajemno delujoa 'delovna podroja'.21 Direktor je zadolen za splono vodenje in je zato v celoti odgovoren za muzej. Ta listina poudarja pomembnost muzeologije kot temeljnega znanja za muzejsko delo. Prvi, muzejski delavci morajo biti izueni v muzeologiji do take mere in na tak nain, kot ju zahtevajo njihovi poklici. Drugi, vsak muzejski strokovnjak ima opravka z muzeologijo tako pri vsakodnevnem rutinskem delu kot tudi vsakokrat, ko v teoriji in praksi prispeva k muzejskim tudijam, raziskavam in izobraevanju.22 Listina naj pomaga zagotoviti muzejskim poklicem enako priznanje, kot ga uivata poklica knjiniar in arhivar. Avtorji se zavedajo dejstva, da morajo podrobni opisi zahtev delovnega mesta sluiti za referenco vsem, ki delajo v muzeju. To vkljuuje zaposlene za nedoloen in doloen as in prostovoljce. Na kratko poglejmo e ICOM-ov Kodeks muzejske etike. ICOM-ov Kodeks doloa minimalni standard za muzeje. Oblikovan je kot vrsta nael, ki jih podpirajo smernice za eleno poklicno prakso. V nekaterih dravah doloajo minimalne standarde zakoni in vladni predpisi. V drugih so usmeritve o minimalnih poklicnih standardih na voljo v obliki 'akreditacije', 'registracije' ali podobno.23 V prvem delu so omenjene tri dolnosti muzejev: Muzeji hranijo, interpretirajo in popularizirajo naravno in kulturno dediino lovetva.24 Za dosego tega cilja potrebujemo torej usposobljeno osebje, ki lahko omogoi, da muzej pridobi, ohranja in uveljavlja svoje zbirke, s imer prispeva k varovanju kulturne in znanstvene dediine.25 Poleg tega Kodeks prepoveduje sprejemanje daril, uslug in izposojanje. Da bi obdrali kvalificiranost svojega osebja, se muzejem svetuje, da poskrbijo za nadaljnje izobraevanje in poklicni razvoj osebja.26

Razprava o profesionalizaciji

20 21 22 23 24 25 26

Ibid. str. 133. Ibid. str. 132. Ibid. str. 136. ICOM Code of Ethics for Museums, 2006, citirano iz: http://ICOM.museum/ethics.html (11.06.2007), Preamble. Ibid. str. 2 et seq. Ibid. str. 4. Ibid, str. 3.

13

Razprava o profesionalizaciji muzejskega dela je zapletena in poteka e dlje asa. Strokovno delo pomeni specifino, neodvisno slubo, ki se razlikuje od ostalih socialnih slub,27 pri emer se je potrebno e posebej osredotoiti na preobremenjenost poklica in zahtevati njegovo priznanje.28 Razprava na temo profesionalizacije v muzeju, ki se je zaela v 1980. v ZDA,29 Angliji30 in Kanadi,31 je skladna s strukturnimi in finannimi spremembami v muzejih. Hkrati pa so se zelo poveali tevilo, velikost in vrste muzejev. Demokratizacija muzejev zahteva novo razumevanje institucionalne vloge v drubi. Nova podroja delovanja zahtevajo splono in specifino usposabljanje in kontinuirano izobraevanje. Tega se vse bolj in bolj zavedamo. Vendar pa profesionalizacija ne pomeni standardizacije, temve je izziv, ki prepreuje, da bi muzejsko delo obtialo pri suhoparni rutini. Vedno bodo razline poti za vpeljavo profesionalizacije v muzej. Cilju, kakren je ta, pa vedno sledijo novi izzivi. V dravah, kjer je profesionalizacija muzejev e uveljavljena, se v zadnjih nekaj letih zavedajo velikega pomanjkanja razvoja v zadnjem asu. Tako med drugim manjka tudi dobro organizirana kadrovska politika, plae so prenizke (kot poroajo iz Anglije).32 Gaynor Kavanagh vidi potrebo po raziskavi muzejskih poklicev ob upotevanju sociolokih in zgodovinskih vidikov.33 Kako bi bilo takno raziskavo mo izvesti, sta predstavila Eva Maria Kempmeyer in Felix Handschuh v neobjavljeni tudiji. Pregledala sta 73 oglasov za delovna mesta, ki so bili objavljeni med decembrom 2006 in aprilom 2007. Dobila sta sledee preliminarne rezultate: V oglasih za zaposlitev postaja vse bolj jasno, da so muzejsko specifine naloge pomembne na celotnem podroju kulturnega dela. Vse ve pogodb za doloen as se izteka. Zaposleni morajo biti sposobni reagirati in delati vse bolj fleksibilno in mobilno. Zahtevajo se tudi praktine izkunje, sposobnost obvladovanja stresa na delovnem mestu, sposobnost sprejemanja odloitev in znanje tujih jezikov. Pogosto se zahteva tudi osnovno poznavanje financ, marketinga in sponzoriranja. Sposobnost delati v skupini in samostojno ter motivacija pa sta bistvena na vseh podrojih kulturnega dela. Znanje, ki vodi k vejemu razumevanju nas samih in naega poloaja, je predpogoj za
Rainer Kuhlen, Thomas Seeger und Dietmar Strauch ur., Grundlagen der praktischen Information und Dokumentation, 5. izd., vol. 1, Mnchen 2004, str. 37. Glej tudi International Standard, Information and Documentation Vocabulary, ISO 5127, 2001. Verband der Restauratoren, Neue europische Standards fr Restaurierungen, quoted from: http://www.arsprototo-magazin.de (24.05.2007). 28 Kuhlen/Seeger/Strauch 2004, str. 39. 29 Gaynor Kavanagh, The museums profession and the articulation of professional self-consciousness, v: The museums profession: Internal and external relations, ur. Gaynor Kavanagh, Leicester 1991, str. 3757; Victor J. Danilov, Museum Careers and training: a professional guide, Westport 1994. 30 Museums & Galleries Commission, Museum professional training and career structure. Report by a working party, London 1987. 31 Martin Segger, The new age training for the new age museum. A survey of recent museum personnel studies and initiatives in Canada: the implications for museum, museum professionals, and their communities, v: ICTOP Paper, Stavanger 1995, str. 110. 32 Maurice Davies, Staff training and development in UK museums. Citat iz neobjavljenega spisa. 33 Gaynor Kavanagh 1991, str. 44 et seq..
27

14

neodvisnost in osnova za pozitivne spremembe.34 e ta predpostavka dri, bodo izobraevanje in kontinuirano usposabljanje ter njuno vrednotenje igrali pomembno vlogo pri razvoju muzejskega dela. Upravljanje s kadri in njihov razvoj sta bistvena za prihodnost muzeja.35 Dve skupini muzejskih delavcev postajata vse bolj pomembni: projektno osebje in prostovoljci. e se jih zaposluje, morajo zadostiti visokim kriterijem zaposlovanja. Morajo se izobraevati, da se pribliajo kvalifikacijam in uspenosti stalnega osebja.36 Vsak, ki pripelje v muzej prostovoljce, ker ga zanima le kratkorona korist, bo razoaran. Kajti projekt 'Delo s prostovoljci' zahteva vztrajnost in toleranco s strani vodstva in jasno podporo s strani prostovoljcev.37 Delovna skupina je opisala 20 poklicev. Ta tevilka sovpada z minimumom za veji muzej. Manje in srednje velike ustanove se odloajo same, glede na svoje obveznosti in finanna sredstva. Zunanji in interni pogoji ter cilji predstavljajo okvir za njihove odloitve. Vsi zaposleni v muzeju naj izpolnjujejo sledee zahteve: - osnovno znanstveno in muzeoloko znanje, - praktine izkunje na ustreznem podroju, - jezikovna znanja (osnovno znanje vsaj enega tujega jezika poleg maternega). Veina poklicev v muzeju zahteva univerzitetno izobrazbo. Tristopenjska klasifikacija dodiplomskega in podiplomskega izobraevanja, diploma, magisterij in doktorat, ki bo v Evropi vpeljana do leta 20092010, bo omogoila individualno organizacijo poklicne kariere. V principu bo diplomant z vsako univerzitetno diplomo pridobil novo kvalifikacijo in prilonost na trgu delovne sile. V teh okoliinah se bo poklicna mobilnost v Evropi poveala. Bolonjski proces postavlja smernice, vsaka evropska drava pa se samostojno odloi o dolini posameznih ciklov in njihovih poimenovanj. Da bi poenostavili nao predstavitev, govorimo o prvem in drugem ciklu. V nacionalnih predstavitvah bodo opredeljene ustrezne nacionalne klasifikacije. Potrebno je izpostaviti oz. posebej poudariti, da so osnovna znanstvena izobrazba ter teoretino in praktino usposabljanje na podroju muzeologije potreben predpogoj za vse vodstvene pozicije v muzeju. Proces zaposlovanja mora biti transparenten in javen, e posebno tam, kjer gre za vodstvena mesta. V nekaterih dravah je obvezen izbirni preizkus (concours). Podroji muzeologije in mediacije sta se v zadnjih nekaj letih zelo razvili in postali profesionalizirani. Funkciji muzejskega izobraevanja in mediacije je potrebno jasno loiti od drugih funkcij znotraj muzeja, kot sta npr. dokumentacija in odnosi z javnostmi. Delati
Ibid. str. 53. Matthias Dreyer and Rolf Wiese (Ur.), Museum und Personal (Schriften des Freilichtmuseums am Kiekeberg. vol. 54) Ehestorf 2006 z zelo zanimivimi prispevki na to temo. 36 Hartmut John, Mindeststandards fr qualifiziertes Museumspersonal, v: Museumskunde, vol. 70, t. 1, 2005, str. 42. 37 Stefanie von Knop, Ehrenamtliche Mitarbeiter Potentiale und Herausforderungen in der Zusammenarbeit. Ein Erfahrungsbericht aus der Kunstsammlung NRW, Dsseldorf, v: Dreyer/Wiese 2006, str. 142.
35 34

15

v muzeju pomeni delati v skupini. Razlina podroja dejavnosti se bodo morda prekrivala ali pa bodo nastajale luknje. Zato je e posebej pomembno osredotoiti pozornost na komplementarnost funkcij. Opredelili smo tri glavna podroja, tako da so muzejske dejavnosti jasno zartane: - zbirke, poveanje zbirk in raziskovalno delo; - storitve za obiskovalce; - administracija, vodenje ter objekti in logistika. Direktor nosi izjemno odgovornost. ICOM-ov Kodeks muzejske etike e posebno poudarja sledee: Direktor ali vodja muzeja je pomembna funkcija in pri imenovanju mora ustanovitelj upotevati znanje in sposobnosti, ki so potrebni za uinkovito opravljanje. Med temi lastnostmi morata biti intelektualna sposobnost in poklicno znanje, dopolnjeno z visoko ravnjo etinega vedenja.27 Vendar grafini prikaz na naslednji strani jasno kae, da direktor sodeluje z velikim tevilom ljudi, ki opravljajo strokovne funkcije, s katerimi naj bi delal vzajemno. Za nov stil vodenja je znailna vse veja avtonomija na razlinih delovnih podrojih, katere del sta tudi zanesljivost in zaupanje v lane kolektiva. Dobro vodenje je povezano z ljudmi in z razmiljanjem o tem, na katere poloaje so postavljeni.28 Vsak muzej naj poie svoje oblike zunanjega in internega vrednotenja in naj dovoljuje hitre odzive na probleme, brez da bi ogroal sodelovanje znotraj muzeja.

16

Zbirke, raziskave in izboljave Kustos Koordinator inventarja Registrator Konservator Pomonik kustosa Knjiniar/Arhivar Kustos razstav Oblikovalec razstav

Obiskovalci Vodja izobraevanja in storitev za obiskovalce Uslubenec na oddelku izobraevanja in obiskovalec Nadzornik storitev za obiskovalce Pomonik pri storitvah za obiskovalce Knjiniar Skrbnik spletnih strani storitev za

Administracija, vodstvo in objekti Administrator Nadzornik objektov in varovanja Nadzornik raunalnikih operacij Vodja marketinga, promocije in zbiranja sredstev Predstavnik za odnose z javnostmi Referenni okvir za muzejske poklice je strukturiran na sledei nain: - opis, - izobrazba in kvalifikacije, - dodatne zahteve, - opomba. OPISI POKLICEV

Direktor
Direktor je zadolen za muzej, in sicer znotraj okvirja, ki ga doloa pristojni organ ali

17

upravni odbor. Nartovati in razvijati mora strateke monosti za izboljanje podobe in prepoznavnosti muzeja. Odgovoren je za zbirke in za kvaliteto muzejskih dejavnosti in storitev. Direktor skrbi za vodenje in upravljanje podroij, kot so: Strokovnost: doloi in nadzoruje aktivnosti v povezavi z zbirkami in njihov potek; sodeluje pri konservaciji, preuevanju in interpretaciji, varovanju in poveanju zbirk. Opredeli monosti muzeja za raziskovalno delo. Kultura: doloi splone programe aktivnosti v povezavi s predstavitvijo stalnih ali zaasnih razstav in se zavzema za izboljanje javne dostopnosti muzeja in njegovih storitev. Vodenje: nadzira muzejske storitve, nosi odgovornost za loveke, tehnine in finanne vire. Sodeluje z ustanovitelji in je predstavnik muzeja za vse druge institucije in partnerje, javne in zasebne. Zagotavlja, da so muzejske dejavnosti redno vrednotene. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomska izobrazba (drugi cikel, magisterij) na podroju, povezanem z muzejskimi zbirkami, in na podroju muzeologije, nesporna sposobnost vodenja muzeja. Dodatne zahteve Veliko strokovnih izkuenj v muzeju ali podobni zasebni ali javni ustanovi. Opomba Bistvenega pomena je, da je direktor strokovno dobro podkovan. Priporoljivo je, da je direktor nekdanji kustos.

Kustos
Kustos odgovarja direktorju in je odgovoren za zbirke, za katere je zadolen. Dolnosti vkljuujejo skrb za zbirke, razvoj, preuevanje, izboljanje in vodenje muzejskih zbirk. Skrb za zbirke: nartuje in uvaja programe za hrambo in katalogiziranje; nadzoruje postopke konservacije in zagotavlja, da so primerno zabeleeni. Razvoj: direktorju svetuje o strategiji razvoja zbirk. Preuevanje: preuuje zbirke, opredeli in izvede raziskovalne projekte, poskrbi za irjenje informacij in dokumentacijskega materiala o zbirkah in razstavah. Izboljanje: sodeluje pri oblikovanju in organizaciji stalnih in zaasnih razstav, pri publikacijah in dejavnostih za javnost. Vodenje: upravlja s proraunom in kadrom pod nadzorom direktorja. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomska izobrazba (drugi cikel, magisterij) na podroju, ki je povezano z muzejskimi zbirkami, in na podroju muzeologije, nesporna usposobljenost ali izkunje na podroju muzeologije. Opomba V odsotnosti direktorja je kustos tisti, ki je neposredno odgovoren za zbirke.

Koordinator inventarja
Koordinator inventarja je zadolen za inventar zbirk. Zagotavlja natanno in dosledno beleenje in dokumentiranje zbirk, bodisi tistih na razstavi ali tistih v hrambi. Dodaja zapise v baze podatkov in sodeluje pri specializiranih publikacijah. Izobrazba in kvalifikacije Dodiplomski tudij (prvi cikel, diploma) na podroju, ki je povezano z muzejskimi zbirkami in/ali muzeologijo. Poznavanje nael in standardov katalogiziranja in dobro 18

poznavanje raunalnikih inventarjev.

Registrator
Registrator v sodelovanju s kustosom organizira in vodi premik selitev muzejskih predmetov v in iz hrambe ali razstave, v sodelovanju z zasebnimi ali javnimi partnerji, znotraj in zunaj stavbe. Nadzoruje kakrenkoli premik predmetov in poskrbi za njihovo varovanje. Nadzira varovanje in zavarovanje zbirk. Je na tekoem s posojenimi in izposojenimi predmeti in poskrbi za potrebno dokumentacijo. Izobrazba in kvalifikacije Dodiplomski tudij (prvi cikel, diploma) na podroju, povezanem z muzejskimi zbirkami, in/ali na podroju muzeologije. Dodatne zahteve Ustrezne strokovne izkunje

Konservator
Konservator v sodelovanju s kustosom izvaja vse postopke, ki so povezani z ohranjanjem, preventivno konservacijo ali restavracijo muzejskih zbirk. Pripravi sploni nart konservacije za zbirke in nartuje postopke za morebitno posebno konservacijsko delo. e je potrebno, se loti konservacijskih ali sanacijskih del. Nadzoruje okolje, v katerem se nahajajo zbirke v hrambi ali na razstavi. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel, magisterij) na podroju konservatorstva ali enakovrednem podroju.

Pomonik kustosa
Pomonik kustosa odgovarja kustosu ali konservatorju in zagotavlja, da se za zbirke v hrambi ali na razstavi primerno skrbi in se z njimi ustrezno upravlja. Zagotavlja, da so vsi predmeti pravilno oznaeni in hranjeni, pomaga pri fotografiranju. Sodeluje pri dokumentiranju in postavitvi predmetov za razstavo. Predmete primerno pripravi za konservacijo, preuevanje ali razstavo. Izobrazba in kvalifikacije Dodiplomski tudij (prvi cikel, diploma) na podroju, povezanem z muzejskimi zbirkami in/ali muzeologijo. Opomba Vloga pomonika kustosa se spreminja glede na naravo muzejskih zbirk. V znanstvenih muzejih je pomonik lahko preparator, specializiran za prepariranje predmetov in odlitkov na podrojih, kot so vede o loveku, planetu in anatomiji.

Knjiniar/Arhivar (dokumentacijski center)

Knjiniar/arhivar v dokumentacijskem centru je zadolen za zbiranje, pripravo, obdelavo in kroenje dokumentacijskega gradiva, znotraj in zunaj muzeja, ki je povezano z zbirkami, razstavami in drugimi dejavnostmi in dogodki v muzeju.

19

Skrbi za arhivski in fotografski material v sodelovanju z osebjem knjinice ali medijskega centra. Pomaga kustosom pri dokumentacijskih raziskavah, povezanih s preuevanjem predmetov, in pri pripravi razstav. Vzdruje, obdeluje in posodablja podatke. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel, magisterij) na podroju knjiniarstva in informacijskih znanosti.

Kustos razstav
Kustos razstav nartuje in izvaja projekte za zaasne razstave, pod nadzorom direktorja in v sodelovanju z drugimi kustosi. e je potrebno, pomaga tudi pri stalnih razstavah. Sestavi program za razstavo in ovrednoti oblikovanje razstave. Sodeluje z osebjem, zadolenim za izobraevanje in storitve za obiskovalce, in pomaga pri izboljanju obveanja. Sodeluje pri promociji projektov in pri z njimi povezanih publikacijah. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel; magisterij) na podroju, ki je povezano z muzejskimi zbirkami, in na podroju muzeologije.
Opomba

V veini primerov je kustos razstave eden izmed muzejskih kustosov.

Oblikovalec razstav
Oblikovalec razstav nartuje in izvede oblikovanje razstave v sodelovanju s kustosom razstave in muzejsko ekipo. Nartuje postavitve za javnosti dostopne prostore. Pripravi celostno grafino podobo za razstavo. Nadzoruje in koordinira delo izvajalcev, ki sodelujejo pri oblikovanju razstave. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel; magisterij) na podroju, povezanem z muzejskimi zbirkami, ali sorodnem podroju. Dodatne zahteve Izkunje na podroju oblikovanja razstav.

Vodja izobraevanja in storitev za obiskovalce

Vodja izobraevalnih storitev in storitev za obiskovalce je zadolen za vse programe, aktivnosti, tudije in raziskave v zvezi s predstavitvijo muzejskih predmetov sedanji in potencialni publiki. Dela pod nadzorom direktorja in pripravi politiko do obiskovalcev za muzej in program aktivnosti, ki so usmerjene k vsem skupinam ciljne publike. Vzpostavi mreo zunanjih sodelavcev za posredovanje informacij ciljni publiki. Obrne se na druge muzejske strokovnjake za pomo pri aktivnostih in pripravo gradiva za izboljanje javne dostopnosti zbirk in razstav. Zadolen je za nartovanje usposabljanja sodelavcev na terenu, vodiev in pomonikov pri storitvah za obiskovalce. Pomaga pri oblikovanju razstav. Doloi naela in standarde za vrednotenje uinka muzejskih programov in dejavnosti 20

Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel; magisterij) na podroju, povezanem z muzejskimi zbirkami, in na podroju muzeologije ali izobraevanja. Dodatne zahteve Veliko izkuenj na muzejskem oddelku za izobraevanje (ali podobno).

Uslubenec na oddelku izobraevanja in storitev za obiskovalce

Koordinator dela na terenu izvaja vse dejavnosti, ki so usmerjene k sedanjim in potencialnim obiskovalcem. Pomaga pri nartovanju in izvajanju aktivnosti in dogodkov, ki se odvijajo v asu stalnih in zaasnih razstav. Pomaga pri vrednotenju programov in aktivnosti. Vodjo oddelka obvea o potrebah in priakovanjih obiskovalcev, da bi glede na to pripravili nove programe in aktivnosti Izobrazba in kvalifikacije Dodiplomski tudij (prvi cikel; diploma) na podroju, ki je povezano z muzejskimi zbirkami, in/ali na podroju muzeologije in/ali izobraevanja in komunikacije.

Nadzornik storitev za obiskovalc

Nadzornik storitev za obiskovalce uredi sprejem obiskovalcev, skrbi za obiskovalce in za njihovo varnost in za varovanje zbirk. Sodeluje z direktorjem in posreduje informacije javnosti. Zadolen je za muzejske vodnike, osebje na recepciji in skrbnike galerij. Odgovoren je za varovanje muzeja, zunaj in znotraj. Zadolen je za sprejemno pisarno, trgovine in prodajo komercialnih izdelkov. Zagotovi, da so vsi javni prostori v ustreznem stanju in da je za obiskovalce primerno poskrbljeno. Zagotovi, da vse varovalne (kraja, prezraevanje) in varnostne (obiskovalci) intalacije ustrezajo standardom. Pomaga pri raziskavi strukture obiskovalcev z zbiranjem informacij in organiziranjem intervjujev. Izobrazba in kvalifikacije Ustrezen dodiplomski tudij (prvi cikel; diploma) ali minimalno tri leta strokovnih izkuenj v muzeju oz. enakovredni ustanovi. Dodatne zahteve Veliko izkuenj pri skrbi za obiskovalce in varovanju.

Pomonik pri storitvah za obiskovalce

Pomonik pri storitvah za obiskovalce se ukvarja s sprejemanjem in usmerjanjem obiskovalcev in nadzorom vseh dostopnih prostorov v muzeju. Ustrezno skrbi za prostore in osvetljavo. Obiskovalcem nudi osnovne informacije, nadzoruje dostop in skrbi, da se obiskovalci drijo pravil lepega vedenja. Javnosti pomaga pri nartovanju obiskov in o morebitnih teavah poroa nadzorniku. Obiskovalcem nudi osnovne informacije o muzeju, zbirkah in razstavah. Izobrazba in kvalifikacije Uspeno zakljueno srednjeolsko izobraevanje. 21

Dodatne zahteve Posebno interno usposabljanje je obvezno za vsako razstavo.

Knjiniar (knjinica/medijski center)

Knjiniar zbira, razvija in vodi publikacije (vsi mediji), povezane z zbirkami, razstavami in zgodovino muzeja. Odgovoren je za organizacijo, ohranjanje, dostopnost in vzdrevanje celotnega knjininega gradiva. Pomaga pri raziskavah in razvoju knjininih zbirk/zbirk medijskega centra. Sodeluje z vodjo dokumentacijskega centra, odgovarja na povpraevanja po pravicah do kopiranja in reproduciranja Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel; magisterij) iz knjiniarstva.

Skrbnik spletnih stran

Skrbnik spletnih strani sodeluje s predstavnikom za stike z javnostmi ter oblikuje in razvija spletno stran muzeja. Posodablja spletno stran in je v stiku s ponudnikom internetnih storitev, pri tem pa sodeluje z nadzornikom raunalnikih operacij. V sodelovanju s kustosom ali kustosom razstave ustvarja virtualne razstave. Izobrazba in kvalifikacije Dodiplomski tudij (prvi cikel; diploma) ali tri leta izkuenj z oblikovanjem in razvijanjem spletnih strani.

Administrator
Administrator odgovarja direktorju; organizira in razvija vodenje administracije in financ, kadrovanje, pravne postopke in nadzoruje vsakodnevno delovanje ustanove. Ukvarja se z razpisi in trgi, pripravlja konvencije in pogodbe, potrebne za uinkovito delovanje muzeja. Nadzoruje operativni proraun, izdatke in je zadolen za upravljavski nadzor. Zagotavlja, da muzej deluje v skladu z naeli in standardi dobrega gospodarstva, uinkovitosti, uspenosti in transparentnosti. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel; magisterij) iz ekonomije in menedmenta. Dodatne zahteve Veliko izkuenj na podroju vodenja muzeja ali podobne kulturne ali izobraevalne ustanove.

Nadzornik varovanja in objektov

Nadzornik varovanja in objektov je odgovoren za vzdrevanje prostorov, tehnine storitve muzeja ter za postavitev in vzdrevanje razstav. Zagotavlja vse storitve, ki so potrebne za zagotovitev varnosti osebja in obiskovalcev in za varovanje zbirk in objektov. Izvaja ukrepe za skrb in ohranjanje zbirk. Pripravi nart za prepreevanje tveganja in ga izvaja. Zagotavlja skladnost z veljavno varnostno in zdravstveno zakonodajo, delovnim pravom, okoljevarstvenimi in protipoarnimi predpisi. Izobrazba in kvalifikacije 22

Dodiplomski tudij (prvi cikel; diploma) na ustreznem podroju. Dodatne zahteve Veliko izkuenj na podroju tehnologije, vzdrevanja, logistike ali varovanj.
Opomba

Delovni mesti nadzornika objektov in nadzornika varnosti sta lahko loeni, kar je odvisno od velikosti muzeja.

Nadzornik raunalnikih operacij

Nadzornik raunalnikih operacij nartuje, vzdruje in upravlja z raunalniki, raunalnikimi omreji in programsko opremo ter digitalnimi medijskimi sistemi. Zavzema se za razvoj raunalnikih omreij, ki bi izboljala interno vodenje podatkov in zunanjo komunikacijo. Skrbi za varno dostopanje do podatkov in ohranjanje le-teh.. Izobrazba in kvalifikacije Dodiplomski tudij (prvi cikel; diploma) iz informacijske tehnologije. Dodatne zahteve Ustrezne izkunje
Opomba

Glede na velikost muzeja je lahko to delovno mesto povezano z delovnim mestom nadzornika objekta.

Vodja marketinga, promocije in zbiranja sredstev

Vodja marketinga, promocije in zbiranja sredstev odgovarja direktorju in je zadolen za pripravo strategij trenja in promocije z namenom poveati prepoznavnost muzeja, poveati tevilo obiskovalcev in iskanja sredstev. Pripravlja aktivnosti in informacije z namenom, da bi bolje obveali javnost o muzeju in njegovi vlogi v drubi. Opredeli obstojee in potencialne obiskovalce in prilagodi promocijske strategije. Spodbuja ire vkljuevanje in sodelovanje javnosti (prijatelji, prostovoljci itd.). Prispeva k finannemu razvoju muzeja skozi zbiranje sredstev. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel; magisterij) na podroju kulturnega in gospodarskega menedmenta ali ekonomije. Dodatne zahteve Veliko izkuenj na podroju kulture.

Predstavnik za odnose z javnostmi

Predstavnik za odnose z javnostmi razvija in izvaja strategije za prepoznavnost muzejskega poslanstva, ciljev, vsebin in dejavnosti preko vseh medijev. Usklajuje in pomaga strokovnemu osebju muzeja pri njihovih odnosih z mediji. Razvija in vzdruje stike z ljudmi, ki se poklicno ukvarjajo z mediji. Izobrazba in kvalifikacije Podiplomski tudij (drugi cikel; magisterij) na podroju novinarstva, komunikologije ali odnosov z javnostmi. Dodatne zahteve Veliko izkuenj na podroju kulturne komunikacije.

23

MUZEJSKO UPRAVLJANJE II
Definicija muzeja je sestavni del naega Zakona o kulturni dediini (Uradni list RS, t. 16/2008 z dne 15. 2. 2008). V 3. lenu nam v 17. alineji zakon prinaa definicijo muzeja: Muzej je stalna organizacija v slubi drube in njenega razvoja, ki je odprta za javnost in ki zbira, ohranja, dokumentira, preuuje, interpretira, upravlja in razstavlja dediino ter posreduje podatke o njej z namenom razvijati zavest o dediini, iriti vedenje o njenih vrednotah in omogoati uivanje v njej. Prav tako pa nam v prejnji alineji definira tudi kulturni spomenik: 'Kulturni spomenik' (v nadaljnjem besedilu: spomenik) je dediina, ki je razglaena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaenega muzeja. Omeniti pa moramo e definicijo zbirke: 'Zbirka' je skupina preminin s sorodnimi vrednotami dediine, ki jo lahko povezuje skupen zgodovinski ali prostorski kontekst.

Naloge muzeja
Usmeritev Cilji Zbirke Interpretacija

Javnost

Muzejsko vodstvo z vsemi zaposlenimi ima veliko odgovornost do svojega dela, dela s kulturno dediino, ki je zaitena kot kulturni spomenik. I. Poslanstvo Delo v muzeju se prine s pripravo, zapisom poslanstva in njegovega uresnievanja. Le-to je osnova vsem ostalim dokumentom, ki jih je potrebno pripraviti oz. sprejeti za delo muzeja: dogovor o zbiralni politiki, razstavni dejavnosti, kodeksu dela itd.. Poslanstvo muzeja je dokument, ki definira vlogo muzeja, zbiralno politiko za gradivo in dopolnjevanje zbirk, njihovo obdelavo, raziskavo. Ko je oblikovano poslanstvo, je le-tega potrebno uresnievati in ga skupno prenaati na zunanjo javnost, uporabnike in seveda finanserje. Pri tem je zato potrebno opravljati redne evalvacije strokovnega dela z naslednjimi vpraanji kot pripomoki: - Kako je poslanstvo e aktualno pri obiskovalcih? - Kdo so najveji podporniki muzeja in kako smo odvisni od njih? - Katere predmete oziroma zbirke je potrebno z zbiralno politiko pridobiti v muzej, da ostajamo aktualni? - Katero dodatno ponudbo je potrebno vzpostaviti za bolje poutje obiskovalcev? - Katera notranja pravila dela je potrebno vzpostavljati za aktivneje delo v muzeju? 24

Kako vedno znova stimulirati zaposlene? Aktualizirati zbiralno politiko? Katere procese restavriranja bomo potrebovali za muzejske zbirke? Koliko sredstev bomo potrebovali za nadaljnja raziskovanja? Katere nove metode dela za delo s publiko bomo uporabljali? Kaken je terminski plan za novo poglavje razvoja muzeja? Koliko novega osebja (redno delo, volonterji) bomo potrebovali? Kje bomo pridobivali sredstva za vsak del projekta razvoja? Kako bomo razvili dobre odnose z javnostmi? Kako bomo sprotno evalvirali stopnje naega dela? Kako bomo muzej obdrali kot aktualen, dinamien, kreativen, vizionarski?

Poslanstvo je najbolji vodnik za delo v muzeju. Razlaga, zakaj je bil muzej ustanovljen, katere so njegove naloge in katere aktivnosti ponuja ustanova. Dobro poslanstvo vedno poda odgovore na naslednja vpraanja: - 'Kdo' je muzej (kako se imenuje in kdo je njegov ustanovitelj)? - 'Kaj' muzej zbira (katere predmete je potrebno pridobivati za dopolnitev obstojeih in nadgradnjo novih)? - 'Kdaj' asovno obdobje muzejskih zbirk (katero obdobje predstavljajo zbirke)? - 'Kje' je obmoje zbiranja in predstavljanja (katero obmoje muzej pokriva teritorialno)? - 'Zakaj' muzej zbira (kaj muzej poenja s svojimi zbirkami)? II. Upravljanje in postopki dela Ko smo osvojili osnovni dokument poslanstvo, moramo nadaljevati z delom oziroma metodami dela. Sprejeti je potrebno vse akte za njegovo implementacijo. Zato so 'Policies and procedures' sestavljeni iz naslednjih korakov: - 1. zbiranje gradiva, - 2. akcesija, - 3. priprava dokumentacije za konservatorsko restavratorsko obdelavo, - 4. posojanje, - 5. uporaba predmeta, njegova namembnost, - 6. program prezentacije, uporabnosti za javnost, - 7. razstavljanje, - 8.varovanje in zavarovanje, - 9. zaita pred naravnimi nesreami oziroma krajo. V nadaljevanju navajam vsebine, ki bi jih naj uporabljalo vsako vodstvo muzeja s ciljem uspenega delovanja. Zbiranje je proces pridobivanja predmetov. Akcesija' je nain, s katerim muzej pridobiva premino dediino in jo vkljuuje v svoje zbirke, je zapisano v 3. lenu Zakona o varstvu kulturne dediine v prvi alineji.38 Odloitev za prevzem, odkup vedno sprejme direktor na podlagi predloga strokovnega sveta oziroma kustosa. Zbiranje pa poteka po razlinih poteh, nainih: - z nakupom (Nakup je navadno najbolja oblika zbiranja gradiva. Zgodovinski predmeti so dostopni na boljih sejmi, kar pa povzroa tveganje pri jamenju za
38

Uradni list RS, t. 16/2008 z dne 15. 2. 2008 25

njihovo poreklo. Tovrsten nakup/odkup je odgovornost vsakega kustosa, ki sprejme odloitev in predmet odkupi za muzejsko zbirko.), - z donacijami, - z delom na terenu pri posameznikih, - z darili (Le-ta se lahko sprejmejo samo brez obveznosti oziroma pogojev. Pred prevzemom je vedno potrebno pridobiti dokazila o lastnitvu oziroma poreklu gradiva. Seveda je to zelo enostavna oblika pridobivanja gradiva, vendar lahko preti nevarnost zaradi kondicijskega stanja gradiva. e je le-to v slabi kondiciji, pomeni, da je potrebno takoj vloiti finanna sredstva za njegovo kondicijsko stanje.). Zbiranje vedno poteka na podlagi sprejete zbiralne politike in ob upotevanju generalnih kriterijev, ki so priporoljivi za vsako zbiralno politiko: - predmeti morajo biti del muzejskih zbirk oziroma njihove zgodbe, - pridobitev predmeta je vezana na tevilo podobnih predmetov v zbirki, - potrebna je priblina vrednost vloenih sredstev za njihovo obnovo/restavriranje/konserviranje, - potrebna sredstva za njihovo hranjenje, - seveda pa je pomembna tudi drubena vloga v ivljenju. Zbiranje predmetov tee po uradni proceduri. Predlog za odkup poda kustos, odloitev zanj pa vedno sprejme direktor. V vsakem predlogu za odkup je: - evalvacija kriterijev zbiralne politike muzeja kot argumentov za pripravo predloga dopolnitve zbirke, - zbiralna politika muzeja, - posebnost znailnost, - pomembnost znailnost predmeta za zbirko, - tevilo podobnih predmetov v zbirki, - predlog programa za restavriranje predmeta, - predviden prostor hranjenja na depoju, - izvor predmeta, - pogodba pravni akt za odkup z medsebojnimi obveznostmi. V predlogu za odkup je vedno potrebno dodati podatke: - ali predmet dopolnjuje ve zbirk, zgodovino predmeta z dokumentacijo in utemeljitvijo; - vsi kustosi, katerih zbirk se dotika izbrani predmet, zato dopolnijo utemeljitev. Vsi predmeti za odkup se obdelajo po naslednjem zaporedju: 1. dokumentacija potrdilo originalnosti, izvoru, lastnitvu; 2. pogoji za kvalitetno hranjenje in njegovo obdelavo; 3. pravno podlago za uporabo predmeta v znanstveno-raziskovalne namene; 4. izjavo lastnika donatorja, da skupaj s predmetom dovoli z vsemi pravicami in brez obvez in dolnosti uporabljati predmet; 5. avtorske pravice za uporabo predmeta. Ko je muzej opravil vse zgoraj navedene korake, je predmet pripravljen za vpis v register akcesijo in inventarno knjigo muzeja. Akcesija pomeni prenos predmeta po posebni proceduri v register muzeja. To je naloga registratorja oziroma dokumentacijskega dela, ki ga izvaja kustos. V mnogih muzejih imamo poseben oddelek za dokumentacijo predmetov oziroma slubo za dokumentacijo. Predmet pridobi uraden karton z osnovnimi podatki: - donatorja oziroma naslov osebe, ki je predmet predala muzeju, - nakupa, 26

- menjave. Predmet pridobi svojo tevilko, oznako svojo identiteto. Proces identitete nadaljuje kustos, ki dodaja vse potrebne informacije, podrobnosti. Postopek je zelo podoben procesu dokumentacije odkupovanja. Seveda je v nadaljevanju kustosovega dela je zelo pomemben del znanstven pristop raziskave, fotodokumentacija, digitalizacija, restavriranje. Izposojanje predmetov oziroma posojanje predmetov je dela javne slube, ki jo opravlja vsak muzej. Izposoja je med najpogostejimi oblikami komuniciranja med ustanovami. Vsa posojanja so vedno odmerjena za doloen as, imajo asovno omejitev in potekajo pod doloenimi pogoji, zapisanimi v pravnem aktu, sklenjenem med ustanovama. Razstavljanje in pedagoki ter andragoki programi za publiko so naslednje delovno podroje vsakega muzeja. Aktivnosti dela priprava razstav in programov za obiskovalce najprej zahtevajo poseben prostor, posebna finanna sredstva, posebno osebje in muzejsko podporo razvoju le-teh. Razstavne in pedagoke programe pa mora vsak muzej definirati glede na naslednje stopnje oz. odloitve: - poslanstvo muzeja in z njim povezane vsebine do ustanovitelja; - sposobnost muzejskega osebja in muzejskega prostora za pripravo novih vsebin; - ovrednotenje splone prednosti vrednot, ki jih elimo sporoiti; - pregled vrste gradiva glede na sestavo materiala ali bolje njegovo enkratnost. Vedno pa dokonno odloitev sprejme direktor. Vzpostavitev in uporaba dodatnih aktivnosti oz. dodatne ponudbe kot dopolnitev k rednemu programu so danes vsebine, brez katerih nobeden sodobni muzej ne more ve delovati. V muzeju je potrebno pripraviti pisni dokument o osnovah in pogojih za vzpostavitev le-teh. Muzej pa mora upotevati: - sredstva, ki so mu na razpolago za dodatne aktivnosti; - na razpolago mora imeti redno oskrbo; - na razpolago mora imeti osebje (zunanje) s strokovno izobrazbo, prilagojeno vsebinam ponudbe. Dodatna ponudba se vedno vzpostavlja z namenom dopolnjevanja poslanstva muzeja, zato je tudi vir sredstev za tovrstno ponudbo vedno dodatni vir iz ustvarjenega dobika dela. Poglavje vzpostavljanja varnosti v muzeju je eno izmed pomembnih poglavij, nalog celotnega kolektiva in vodstva muzeja. Sem spada tako vzpostavljanje aktivnosti in pogojev za varnost v prostorih za obiskovalce, kjer se gibljejo, kot tudi zavarovanje predmetov, ki so na ogled na razstavah. Zavarovanje pred nesreami, krajo predmetov in pokodbami obiskovalcev je odgovorna naloga, ki jo mora vsak kolektiv upotevati. Zato so potrebni naslednji koraki: - osebje muzeja mora biti dobro seznanjeno z vsemi podrobnostmi, - v muzeju morajo biti vzpostavljene ovire oz. prepreke dostopa do predmetov, - v muzeju so vedno oznaene poti gibanja in postavljene opozorilne table, - vodenje muzejskih zbirk je v domeni vodij le-teh, - potrebno je vzdrevanje istoe in higiene, - vzpostavljeno je upravljanje z muzejskim prostorom, - v muzeju imamo varnostne sisteme in alarmne naprave, - muzej ima poseben muzejski akt o varnosti. Obstaja rek, ki govori o tem, da je muzej odraz ali ogledalo osebja, ki v njem dela, e posebej tistega del, ki skrbi za dobro poutje obiskovalcev. Zato je tudi zelo velika odgovornost muzejskega vodstva, da osebje medsebojno komunicira oziroma se obvea o vseh nastalih nepravilnostih, napakah in posebnostih, ki se odvijajo v asu delovanja 27

muzeja. Uporaba preprek dostopa do predmetov in razstavljenih zbirk je osnovna vsebina, ki jo muzeji dobro poznajo, uporabljajo pa razlino. Vitrine so najpogosteja ovira direktnega dostopa do predmeta, doim so umetnike/likovne zbirke loene od obiskovalcev na podlagi strokovne odloitve vsake galerije posebej. Galerija pa ponovno na podlagi vrednosti, enkratnosti, drugih posebnosti loi umetniko delo od obiskovalca. Velikokrat se sreujemo na sodobnih razstavah z instalacijami, svetlobnimi efekti, ki so lahko vasih tudi povod za nezgodo. Zato je e ob sami oblikovni pripravi razstave potrebno zelo podrobno seznaniti oblikovalca o posebnostih, ki jih elimo izpostaviti. In nenazadnje, redno moramo slediti obiskovalcu po razstavi, ga opazovati v gibanju in gledanju ter sproti odpravljati morebitne nepravilnosti ali ovire, ki predstavljajo prepreko. Kako pomembna so pisna obeleja smeri ogleda, smerokazi, nam govorijo izgubljeni obiskovalci. Pri tem so seveda preizkueno najbolja pomo pri orientciji pisne oznake ter barve, ki zadevo dopolnjujejo, so pa vsebine odvisne od dobrega oblikovalca, ki se je dobro seznanil z vsebino muzeja. Varnost muzejskih zbirk je osnova vsakega kustosa. Dobra in pravilno hranjena dokumentacija predstavlja najvejo varnost za vsak muzejski predmet, le-ta pa obsega seveda tudi njegovo fizino hranjenje v depojih, ki mora biti opremljeno z merilci temperature, vlage itd. Pred vsem moramo dobro zavarovati fizini dostop do muzejskih depojev. Kako pomembna je dobra dokumentcija, nam vedno potrdijo naravne nesree (poplave, potresi), ko predmete reujemo, restavriramo. Vzdrevanje reda in istoe je za marsikoga nepotrebno delo ali mu je celo odve. Toda istoa je osnova dobrega dela in kondicije zbirk. Zato je redno izobraevanje osebja, ki skrbi za red in istoo, del zelo pomembnega delovnega procesa. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima osebje, ki je zadoleno za istoo, tudi reden dostop do naih predmetov v depoju in zbirkah na razstavah. Prostorsko nartovanje postavitve predmetov, njihova razvrstitev in dostopnost so vsebine, ki jih mora upotevati oblikovalec. Muzejski predmeti na razstavi morajo biti najmanj enkrat letno pregledani. Zato ne smemo pozabiti tudi na redno izobraevanje tehninega kadra, ki je vzdrevalec protorov in okolja za razstavljanje in delovanje. Alarmni sistemi so vedno del varnostnih sistemov. Uporabljajo se za zavarovanje predmetov in seveda nepreminine ter obiskovalcev. Drave naj bi v svojih aktih predpisale osnovni oziroma minimalni standard, ki naj bi ga uporabljali muzeji, bili pri tem povezani v enoten sistem ter po monosti tudi s policijo. Plan varnosti je osnovni akt, ki ga mora pripraviti vsak muzej ob svojem delovanju. V aktu so osnovni podatki za vzpostavitev in vzdrevanje varnosti. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na njihovo varno hranjenje.

MUZEJSKE ZBIRKE, NJIHOVO VODENJE IN HRANJENJE

1. Vodenje in upravljanje 2. Restavriranje in konzerviranje 3. Zavarovanje, varovanje na razstavah Zakon o kulturni dediini iz leta 2008 definira zbirko: 'Zbirka' je skupina preminin s sorodnimi vrednotami dediine, ki jo lahko povezuje skupen zgodovinski ali prostorski 28

kontekst.39 V 17. lenu istega zakona lahko sledimo tudi definiciji, kaj je to premini spomenik: Premini spomenik je preminina ali zbirka preminin, ki: - predstavlja izrazit doseek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, - je pomemben del ivljenja na obmoju Republike Slovenije ali njenih regij ali - predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo. Preminina ali zbirka preminin pridobi status preminega spomenika z vpisom v inventarno knjigo dravnega ali pooblaenega muzeja ali z razglasitvijo. 1. Vodenje muzejske zbirke Skrb za zbirke je osnovna naloga vsakega muzeja. Najteja naloga oziroma upravljanje z zbirkami je njihovo hranjenje in uporabljanje. Zato je zelo pomembna organiziranost predmetov, njihovo razvranje v zbirke. Vodstvo muzeja mora za upravljanje z zbirkami pripraviti posebno strategijo vodenja in upravljanja, sama izhodia pa so podana v poslanstvu muzeja. Strategija mora zelo jasno napovedati, zapovedati osnovne dovoljene aktivnosti z zbirkami. Strategija slui kot vodnik za delo z zbirkami, doloa obveznosti dela za osebje ter doloa podrobno varovanje, prezentacijo, obdelavo. Strategija mora vsebovati naslednje informacije: - namen dela muzeja, - razloi okvir dela (kaj, kje, kdaj, zakaj), - razloi dovoljeno uporabo zbirk, - poudari zbiralno politiko, - upoteva dela posojanja zbirk, - vzpostavitev hranjenja, - doloi pogoje odvajanja predmetov iz zbirk. Vsak muzej mora sprejeti pisno izjavo in jo tudi objaviti na javnem mestu. Strategija se na doloeno asovno obdobje (najmanj vsakih pet let) posodablja. 2. Restavriranje in konzerviranje Ena od osnovnih nalog vsakega muzeja je skrb za zbirke, njihovo obdelavo, zaito, prezentacijo.

MUZEJSKA RAZSTAVA
Muzeji so v drubi uporabni samo tedaj, e so obiskani. Obiskani pa so ponovno samo tedaj, e vemo da, obstajajo, delujejo in e privabljajo na ogled svojih programov, ki so ire dostopni in razumljivi okolici, uporabniku. Na samem zaetku so imeli muzeji en sam namen: pokazati svoje bogastvo, svoj kapital. Zgodilo se je tudi, da je lastnik imel namen s pripravo razstave dopolniti vedenje o vsebini predmeta in zbirke. V veini obdobja obstoja muzejev pa imajo le-ti pomembno pedagoko vlogo, ki se intezivno prine razvijati v zaetku 20. stoletja.
39

Uradni list RS t. 16/2008 z dne 15. 2. 2008, len 3, 46. alineja. 29

Interpretacija ni bila vedno prvi cilj. e posebej tedaj, ko so direktorji opravljali celotno delo: zbiranje, obdelavo, prezentacijo. Kmalu so se jim pridruili restavratorji, kustosi, znanstveniki, torej tehnino osebje. Vloga obiskovalcev ter njihova dodana vrednost k razstavi je prila kasneje, od zaetka 20. stoletja dalje. Ko so muzeji postali odvisni, finansirani z javnimi sredstvi, so se priela na iroko odpirati tudi njihova vrata za obiskovalce, za javnost. Poasi so se priele razvijati muzejske slube. Seveda pa je bila najveja motivacija za razvoj pedagokih programov cilj, privabljati nove obiskovalce z muzejskimi razstavami. Sledili sta dve stopnji razvoja muzeologije: - odgovornost do javnosti, - razvoj muzejske pedagogike. K razlagi vloge muzejskega poslanstva so muzeji prieli dodajati pedagoko dostopnost. Muzejske razstave so postajale interpretacija, pripovedovanja, razlagalci zgodb o muzejskem predmetu. Interpretacija je postala najpogosteja beseda v delu muzejev. Skozi 20. stoletje pa sta se razvili dve pomembni gibanji, ki sta postavili na glavo razumevanje muzejev in obenem dali nove dimenzije dela na muzejskih razstavah: 1. 'blocbusters' po 2. svetovni vojni 2. interaktivnost ali participacija. Stavba in prostor v muzeju sta se tako prinela dopolnjevati. Muzejski prostor na razstavi je postajal vedno bolj interaktiven in je obiskovalce vabil k aktivnostim. Vse skupaj pa je imelo en sam cilj: privabljati nove obiskovalce. Zakaj ljudje hodijo v oziroma obiskujejo muzeje? Kaj priakujejo od obiska? Kaj bodo obiskovalci nali v muzeju? Obiskovalci zagotovo niso in tudi danes ne prihajo v muzeje, na muzejske razstave, da bi brali dolge tekste legend in opise predmetov, znanstvene tekste ali imeli olsko uro predavanja uitelja v razredu. Veinoma ljudje z odloitvijo za obisk muzejske razstave priakujejo: - posebno doivetje, ki bo obogatilo njihovo vedenje, - ogledat predmetov, - lastno aktivnost na razstavi. Prvi cilj obiska pa veinoma e vedno ostaja videti originalne predmete in spoznati njihovo zgodbo. Muzejska razstava je vedno rezultat dela muzeja, namenjenega javnosti. Muzeji brez prostora oziroma brez prostora, namenjenega razstavam, naj ne bi bili 'pravi' muzeji v dananjem razumevanju ustanove po definiciji ICOM-a. Obratno, razstavna dejavnost je iva vez med lokalno skupnostjo in muzejem, ustanovitelj pa lahko direktno preverja svojo investicijo v delo ustanove. Zato lahko trdimo, da je razstavljanje (muzejske raziskave) na prvem mestu, ko govorimo o delu z zbirkami. ele naslednja stopnja je skrb za zbirke. Razstave so vsepovsod okoli nas. Muzejske razstave so ogledalo dela muzeja, s katerim se predstavlja javnosti. Razstave se pripravljajo z namenom predstavljanja svojega poslanstva, z namenom odkrivanja posebnosti, odpiranja, odstiranja tanic zaupnosti. Z razstavami, njihovim izborom in njihovo prezentacijo pa skuajo muzeji uresnievati e enega svojih ciljev: pridobivanje zaupanja obiskovalcev in drugih ter njihovo ponovno vrnitev na ogled v muzej. Ne smemo pozabiti, da so muzejske razstave tudi orodje, uni pripomoek v izobraevalnem procesu in so lahko nadgradnja osnovnega znanja vsakega 30

posameznika ter vasih tudi predmet emocij. Razstave lahko pripravljamo z vsakim predmetom tevilo ni nikoli merilo za izbor oziroma odloitev. Odloitev lei vedno na avtorju ter njegovi odgovornosti presoje izbora in razlage predmetov na razstavi. Avtor sledi korakom: prezentacija interpretacija komunikacija. Namen razstave je komuniciranje z javnostjo, z informacijami o predmetih, ki morajo priti do le-te, do obiskovalcev. Vsaka razstava je vodenje posebnega projekta oz. projektno vodenje. Pri tem je potrebno storiti naslednje korake v zaporedju. Projekt ima svoj zaetek in svoj konec ter vmesno pot. Posamezne faze razstave: 1. razvojidejepredlogidejeokvirniscenarijzazaetekaktivnosti; 2. priprava narta vodenja, izvedba, vkljuno s kadrovskim nartom in viri informacijgledegradivaterfinanc; 3. koordinacija aktivnosti vzdrevanje vsakega posameznika v svojem delu za dosegoistegacilja. Vse skupaj ponovimo v opisni obliki: Kdaj prine razstava nastajati? Vse skupaj se prine z idejo. Ideje za razstavo pa nastajajo razlino oziroma jih moramo zbirati nartno v svojem rednem programu dela. Muzej naj bi bil vedno zelo dobro povezan s svojimi obiskovalci, javnostjo, svojo lokalno skupnostjo. Zato je vedno prvi vir novih idej za razstave elja posameznih obiskovalcev po novih informacijah o naih predmetih, zgodbah, ki so ob le-teh nastajale, ljudeh, ki so z njimi povezani. Stremljenje za idejami za razstave je naloga stalnica za vse kustose in seveda vso strokovno osebje. Osnovna ideja se mora oblikovati do predloga, ob tem pa smo si postavili kriterije in shemo za sprejemanje, potrditev razstavne politike. Odgovornost do javnosti za razstavno politiko zagotovimo s sprejetjem kriterijev, ki smo jih oblikovali na podlagi muzejskih mednarodnih standardov, ki so del ICOM-ovega Kodeksa. Cilj projekta je razstava kot osnovni produkt, v samem projektu pa so najbolj pomembne faze, ki vkljuujejo delo z zbirkami. Seveda ne smemo pozabiti na ostale faze, ki so velikokrat neopazne in niso tako oitne, so pa neobhodno potrebne: terminski plan priprave, izdelave, finansiranje, kontrola kvalitete, zbiranje informacij v asu odprtosti in koordinacija aktivnosti. Po sprejeti odloitvi direktorja o ideji, le-ta imenuje projektno skupino vkljuno z vodjo. Skupno postavijo projekt. Izkunja malih muzejev pa je vasih tudi takna, da direktor opravi sam kar 90 % dela, saj mu pogosto primanjkuje osebja. Od sprejetja ideje delo napreduje v fazo razvoja. Le-ta pa ima spet dve stopnji: pripravo plana oziroma podrobnega scenarija in izvedbo razstave s postavitvijo in otvoritvijo. Pri sami pripravi scenarija je potrebno vzeti v ozir tudi ciljno publiko, potencialne obiskovalce. Nadaljujemo z raziskavami, restavriranjem predmetov, pripravo spremnega gradiva, oblikovanjem in pripravo pedagokega programa ter plana za propagando. Za marsikoga sicer nepomembna faza izposoja predmetov in pravilna pravna podlaga, pogodba s pogoji izposoje in vrnitve pa je lahko usodna za celoten potek. Vseskozi vzporedno postavljamo finanno konstrukcijo. Projektni vodja razstave mora redno in v vsakem trenutku poznati delo svojih kolegov, sklicevati sestanke in skrbeti za pretonost informacij. Ko smo konali na scenarij, se prienja izdelava in postavitev. 31

Izvedba izdelave grafine podobe, scene, razstavnega prostora, osvetlitev, rastavno pohitvo. Vodja projekta mora ves as kontrolirati finance in pregledovati nadzirati asovnico. Na samem koncu, toda pred otvoritvijo pa moramo usposobiti e vodnike za vodenje po razstavi, vzpostaviti varnostni sistem in zavarovanje predmetov. Zadnje dejanje nastopi z otvoritvijo: dogodkom veselja in zahvale. Zdaj nastopi e zadnje faza: delovanje razstave. To je obdobje odprtosti za javnost. V tej fazi sta ponovna dva dela: - prvi del se nanaa na vsakodnevno delovanje in preverjanje uporabnosti, funkcionalnosti, - drugi del pa na varnost in vzdrevanje ter tehnino popolnost. Vseskozi potekajo pedagoki programi za obiskovalce. Zadeva ima svoj prvi konec ob zaprtju razstave, e vedno pa se nadaljuje z evalvacijo doseenih ciljev in poslanstvom. Potem se krog ponovno obrne. Ob sami razstavi smo dobili nove pobude za delo s predmeti pripravo razstav. ZAKLJUEK Skripta ne vsebujejo poglavij, ki spadajo v vsebino drugih predmetov in izpraevalcev. V celoti je izpueno poglavje zakonodaje, restavriranja, konzerviranja, varnosti, pedagokih programov, dela s publiko,

32