ЕТИКА НА КУЛТУРАТА

D-r Kiril Temkov
ETIKA NA KULTURATA
DOM NA KULTURATA „IVAN MAZOV - KLIME”

KAVADARCI
EDICIJA RODNOKRAJNI AVTORI
D-r Kiril Temkov
ETIKA NA KULTURATA
Dr Kiril Temkov
ĖTHIQUE DE LA CULTURE
Izdava
DOM NA KULTURATA „IVAN MAZOV - KLIME”
KAVADARCI
Za izdava~ot
Vladimir Temkov, direktor
EDICIJA
RODNOKRAJNI AVTORI
Objaveno so materijalna pomo{ od

Ministerstvoto za kultura
na Republika Makedonija
Recenzii
Prof. d-r Ivan~o Atanasovski
Prof. Kostadin Tan~ev - Dinka
Likovno oblikuvawe
Vladimir Temkov, dipl. grafi~ar
Grafi~ka podgotovka
Bojana Dimitrova
Pe~at
Pe~atnica „Daskal Kam~e” - Kavadarci
D-r Kiril Temkov
ETIKA NA
KULTURATA
Kavadarci
2009
Posveteno na
ANGELA, NIKOLA, IZABELA i SILVIJA
za da ja sakaat kulturata
i da ìveat vo svet so dobri odnosi
ZBOR ODNAPRED
Kulturata i etikata se osnovni ~ove~ki aktivnosti - ednata
e delo na ~ovekoviot duhoven razvoj i tvore~ko izrazuvawe,
vtorata negovo sfa}awe za ìvotot i pottik za dobro dejstvu-
vawe. Stapkite na istorijata se odbeleàni so ovie dve formi
na ~ovekuvaweto - fizi~kite aspekti na ìveeweto na ~ovekot
ne se va`ni kolku negovata svest, negovoto obrazovanie, porivot
da tvori, èlbata i naporot da postapuva pravilno i negovoto
napreduvawe vo identifikacijata na dobroto i zloto, od {to
sleduva praveweto dobro i izbegnuvaweto na lo{oto. Kulturata
i etikata me|usebno se kinspiriraat, proniknuvaat, poddrùvaat
- vo edna holisti~ka vizija na ~ove~koto postoewe i tvorewe tie
vsu{nost se edno, celina na isklu~itelniot ~ovekov dostrel.
Povrzanosta na kulturata i etikata ja objasni d-r Albert
[vajcer vo knigata “Kulturata i etikata”, edno od najpoznatite
sovremeni eti~ki dela, koe leì vo temelite na dene{noto eti~ko
i bioeti~ko mislewe.1 Ovoj naju~en Evropeec na svoeto vreme -
doktor na 4 nauki, najdobar izveduva~ na Bahovite kompozicii
na orguli, eden od najzna~ajnite humanisti vo svetskata istorija
- zamina vo najsiroma{niot kraj na Afrika i otvori bolnica
za zaostanatite stradalnici, koi nemaa ni lekar ni sredstva
za lekuvawe. Taka e inaugurirana svesta za nu`no pomagawe na
site na koi im trebaat topla raka, vistinsko znaewe i za niv
nedostapni ve{tini. Ottuka proizlegoa dobrotvorni akcii po
celiot svet, me|u koi i onaa na Majka Tereza, koja go voshiti
svetot so nejzinata grià za leproznite i za mladite, na koi im
sozdava{e dom i im otvora{e ìvotna perspektiva. Dvajcata
golemi eti~ari, oven~ani so Nobelovata nagrada za mir, pokaàa
kako kaj najdobrite lu|e odat zaedno qubovta i pravilnite dejstva i
kako ~ovekot mora da razmisluva odgovorno i da postapuva humano.2
Toa e va`no vo ovaa “era na etikata”, vo koja se javi op{ta grià za
Prirodata i za site lu|e, kritika na lo{oto ~ove~ko odnesuvawe
(vo koja bilo sfera na ìveeweto) i vnimatelnost za opasnite
postapki koi moàt da go zagrozat postoeweto i na individuite, i
na ~ove~kiot rod i na siot ìvot na Zemjata.
1
Albert Schweitzer: Kultur und Ethik. Kulturphilosophie - Zweiter Teil, H. Beck,
München, 1923.
2
V. Kiril Temkov: Albert [vajcer - Po~ituvawe na ìvotot, “Start”, 28
maj 2004; Kiril Temkov: Majka Tereza - davawe dobro so srce, “Ekologija”,
esen 2007 - kako del od serijata tekstovi za najgolemite svetski eti~ari.
5
Vo svoeto delo za etikata i kulturata d-r [vajcer poso~i deka
svetot odi napred blagodarej}i na pridonesite na vrednite lu|e
i tvorci na site poliwa, deka treba da gi po~ituvame beleìtite
blagodatti koi gi dobivame kako ~ove~ki rod, a iznese i zna~ajna
ideja, koja od toa doba po~na da probiva pat vo ~ove~kiot um - deka
dobri dela i postapki se praveni i se pravat vo site krai{ta
na svetot i deka site lu|e i narodi zaedno gradat edinstvena
svetska kultura i etika. So ideite na Lav Tolstoj, Herbert
Spenser, Vladimir Soloveev, Xek London, [ri Aurobindo Gose,
Mahatma Gandi..., so tvore{tvoto na Pikaso, Bertolt Breht, Luj
Armstrong, Le Korbizje, Igor Stravinski i Ana Pavlovna...,
so delata na mnogute sovremeni nau~nici, inèneri i golemi
biznismeni, ùrnalisti i pravnici, lekari i stroiteli po~na da
se gradi globalen svet, op{ta blagorodna svest, kako i eti~koto
~udo - Univerzalnata etika, so edinstvenite moralni normi za
site lu|e. D-r [vajcer veli deka toa moè da go nau~ime od etikata
i kulturata od site delovi na svetot i deka mora da gi sledime i
revitalizirame vrvnite humani opredelbi i dejstva na ~ove{tvoto.
Za{to “samo ako ~ove{tvoto se stremi kon eti~ni celi, toa moè
vo celost da se koristi so dostrelite na materijalniot progres i
da gi re{i opasnostite {to go pridruùvaat”.
Vo ovaa kniga pokaùvame kako denes se razvivaat osnovnite
poraki na sovremenite tvorci i eti~ari kako koncepcija, kako
smisla i kako praktika vo raznite tvore~ki ànrovi. Etikata
e nu`na ~ove~ka orientacija i najzna~ajna nauka, za koja se vodi
smetka vo site oblasti i aktivnosti - poddrùvaweto na Dobroto i
otfrlaweto na Zloto stana vrvna ~ove~ka zada~a. Ja pretstavuvame
taa eti~ka srcevina na sovremenata kultura, kako i specijalnite
moralni aspekti vo najrazli~nite kulturni ànrovi.
Mu blagodaram na g. Vladimir Temkov, istaknat likoven
umetnik od moeto rodno Kavadarci i angaìran direktor na
Domot na kulturata, koj me vklu~uva vo nivnite aktivnosti i me
pokani da bide objavena kniga od moite istraùvawa. Ja odbrav
problematikata na etikata na kulturata, kako dolg kon
sovremenite eti~ari i tvorci, kako po~it kon mojot profesor
Pavao Vuk-Pavlovi}, koj so svoite idei gi povrzuva{e ovie dve
sferi, i kako pridones kon razvojot na etikata i na filosofijata
na kulturata, za koi{to se opredeliv i i gi rabotev vo ìvotot.
Skopje - Kavadarci D-r Kiril Temkov

24 maj 2009 godina
6
SOVREMENITE ETI^KI KONCEPCII
DOL@NOST NA ÔVEKOT e da go saka dobroto i da

se trudi da go sogleda i napravi najdobroto.1 Smislata na
ìvotot i na etikata se ednakvi - po~ituvawe i realizirawe
na dobroto, izbegnuvawe i otklonuvawe na zloto. Eti~kata
kultura e osoben aspekt na ~ove~koto razbirawe na ìvotot
i na odgovornosta na ~ovekot za negovoto unapreduvawe.
Soznanijata na op{tata i na prakti~nata etika se zna~aen
del na civilizacijata denes, bidej}i propustite vo ~ove~koto
odnesuvawe, lo{ite celi i mnogute zli dela napravija
ìveeweto da bide polno so isku{enija i dilemi, pred koi{to
lu|eto mora da se zamislat i da donesat dobri re{enija za
patot po koj }e prodolàt. Na su{testvenite eti~ki pra{awa
- Kako da postapam? Koi vrednosti da gi izberam? Koi normi
da gi sledam? Kon {to da se stremam? [to da pravam za da
dobijam dobri rezultati? - mora postojano sekoj ~ovek da
dava odgovori vo svojata moralna praktika, pa duri i koga ne
misli specijalno za niv ili se obiduva da se ne izjasni i da
ne donesuva nikakvo re{enie, i toa e jasen moralen izbor i
zazemawe soodvetna pozicija.
Etikata e nu`na vo ~ove~kiot ìvot, a denes stana
najva`na nauka i dejnost. Dolgo vreme ne se po~ituva{e
osnovnoto moralno soznanie deka sekoj e odgovoren za svoeto
odnesuvawe i dejstvuvawe i deka ne smee da se pravi zlo na
drugiot, deka mora da vnimava {to pravi i deka po~ituvaweto
na lu|eto i na moralot e osnovata na gra|anskiot ìvot. Sega
nasekade vo svetot mnogu se govori i diskutira za etikata,
t.e. za toa {to e dobro, kako ne{to da se stori podobro i
1
Ovie aspekti na eti~kata aksiolo{ka realnost i gradacija, zaedno
so izloùvaweto na na~elata i glavnite elementi na etikata, kako i na
eti~kite vrednosti i normi za zdravjeto i za ~uvaweto na Prirodata, vo
socijalnite odnosi, vo raboteweto i vo politi~koto dejstvuvawe gi davame
vo na{ata kniga Etika za mladite - Kniga za ìvotnite i gra|anskite
moralni vrednosti. Prira~nik vo tek i razvitok, Skopje, samizdat, 1998-
2002, koja potoa e prevedena na srpski i ima{e dve izdanija Dobro-Bolje-
Najbolje. Etika za mlade, Bajka, Ni{, 2003, a potoa vo nova forma Kako da se
bide dobar. Etika za mladi, OHO, Skopje, 2007 i 2009.
7
kako da se istaknuva i postignuva najdobroto. Etikata stana
predna nauka za pra{awata na opstanokot i napredokot na
~ove{tvoto, a kako bioetika i etika na naukata - {to e isto
- taa e aktuelna nauka nad naukite. Toa denes e centar na
kulturata i za toa vodat smetka site razumni i seriozni lu|e.2
Etikata, pozitivniot pristap kon ìvotot i dostoinstvata
na vistinskata kultura nastapuvaat protiv osnovnite
~ove~ki negativnosti - omrazata, indolencijata (kako
nezainteresiranost za s# i za drugite), nahalnosta, nasilieto
i zlostorstvata.
Renesansata na moralot ja pridruùva razvoj na eti~ki
teorii i potencirawe na nekoi od postarite, za da se oblikuvaat
potrebnoto moralno mislewe i praktika, kako sostaven del
na op{to~ove~kata kultura i na posebnite aktivnosti vo
razli~nite oblasti na kompleksnoto ~ove~ko postoewe.
RAZMISLATA za op{tite ne{ta i za ìvotot, kako i

soznanijata za moralot i vrednostite, t.e. Filosofijata
i Etikata, se razvivaat denes vo duhot na Modernata i na
Postmodernata, a pod vlijanie na novite op{to~ove~ki
potrebi i soznanija, vo soobraznost so projavenite duhovni
dvièwa i kako izraz na sovremenite trendovi vo kreacijata,
a posebno na umetni~koto tvorewe i na karakteristi~noto
odnesuvawe blisko do ovie tendencii - kako {to istovremeno
i vo ovie oblasti {iroko se prifa}aat filosofska i
eti~ka inspiracija. Taka vo svesta i vo naukata se javija i se
razvivaat soobrazni koncepcii, koi dlaboko go opredeluvaat
savremenoto mislewe i ja dviàt ~ove~ka praktika. Osnovnata
ideja ja iskaà francuskiot mislitel so litvansko poteklo
Emanuel Levinas za Etikata kako prva filosofija.3 Ne
stanuva zbor za primatot na prakti~niot um nad teoriskiot um
ili, pak, za naglasen moralizam, tuku za realnosta deka denas
eti~kite pra{awa se najva`ni za ìvotot i za tvoreweto
2
Za toa raspravame opstojno vo na{ata kniga Etikata denes, Skopje, Epo-
ha, 1999, koja vo pro{ireno izdanie e objavena na bugarski - Kiril Tem-
kov: Etikata dnes, Universitetsko izdatelstvo “Sv. Kliment Ohridski”,
SofiÔ, 2006.
3
Emmanuel Levinas: Éthique comme philosophie première, Rivages, Paris, 1998.
8
i deka viziite i metodite na etikata se su{testveni za
razvitokot na sovremenata intelektualnost i odnesuvawe
- vo forma na dijalog, razbirawe, tolerancija, kreativna
praktika. Eti~ki duh e prvi~na baza na site idei denes, za{to
bitieto se afirmira so moralniot stav i odnos.
So novata eti~ka renesansa vo celoto ~ove{tvo,
etikata se istakna kako najva`na nauka za sega{ninata i za
idninata. Zaradi mnogute zla {to gi napravi ~ovekot, od
{to proizlegoa mo{ne grdi posledici za Prirodata, kako i
zaradi bezbrojnite zakani {to i natamu se produciraat od
~ove~koto neznaewe, nesvesnost, zloba i konfliktnost, denes
imame silna potreba za etika, pa tvore~kite, odgovornite lu|e
izbiraat pozitivna etika nasproti negriàta i nemoralot.
Toa e apsolutna neophodnost za sekoj koj misli deka svetot
treba da opstane i ìvotot da napreduva.
Vo sovremenata etika ima nekoliko zna~ajni projava, koi
govorat za nejzinata su{nost i opredeluvaat kako taa da se
primenuva. Osnovnoto e da se istaknuva deka etikata stana
nauka i aktivnost za opstanokot i kako takva zadolìtelna
za site lu|e, a ne samo za one koi eventualno sakaat da se
istaknat vo moralot (ova, najnapred, se odnesuva na ~uvaweto
na Prirodata, na zdravjeto i na ìvotnata sredina, na
unapreduvaweto na kulturata, na griàta za progres na
~ove{tvoto i na sekoja edinka). Potem, isklu~itelno e va`no
edinstvoto na teoriskata i prakti~nata etika, taka {to
moralnite principi se istraùvaat i izloùvaat zaedno so
va`nite vrednosti i normi, za koi se insistira tie generalno
da se usvojuvaat i sproveduvaat. So toa se uvaùva {irokata
realnost na novata etika, koja se razviva vo site oblasti
na rabotata i egzistencijata, pa taka edna od zna~ajnite
formi na sovremeniot moral e profesionalnata etika
(razbrana kako dviè~ki na~ela i odgovorna aktivnost vo
site oblasti na dejstvuvaweto). Golema novina e i izgradbata
na Univerzalnata etika, kako edinstvena moralna ideja i
praktika na site lu|e, so najdobrite vrednosti na ~ove{tvoto,
so vrvnite stavovi od site epohi, od sekoj narod i region i od
najzna~ajnite eti~ari, mudreci i najdobrite lu|e.
9
Karakteristika na dene{nata etika e isto taka pojava
i razvitok na Eti~koto obrazovanie, kako specijalen vid
eti~ko nastojuvawe etikata da ja usvojat site, pred s# mladite.
Vo “erata na etikata” eti~koto obrazovanie e edukaciski
hit, ne{to nezaobikolno na patot na izrasnuvaweto na
mladite li~nosti, davawe na vaèn soznaen i emocionalen
baga` na novite edinki, koi }e go osvojuvaat svetot i }e ja
gradat idnata kultura (na sloboda, mir, znaewe, odgovornost,
sorabotka...). Opremeni so najdobrite ~ove~ki soznanija i
svojstva mladite mu se potrebni na svetot so svojata ~istota,
ìvotna kreativnost i moralna hrabrost. 4
4
Za Eti~koto obrazovanie imam napi{ano desetici statii, razni obra}
awa do javnosta so barawe i kaj nas da se vovede u~eweto Etika, kako i
izraboteno brojni edukativni materijali - Etika za mladite (v. prvata
fusnota kon ovoj tekst), Eti~ki re~nik za mladite (samizdat 1989; Ka-
vadarci 2001; Prosvetno delo, Skopje, 2004), u~ebnici Etika za 2 klas
gimnazija i Etika za 3 klas gimnazija (Prosvetno delo, Skopje, 2004, 2005,
2009), kni{ka Ekolo{ki azbu~nik (2004), mnogu tekstovi vo dodatokot za
najmladite “Kolibri” na vesnikot “Nova Makedonija” (sekoj vtornik od
2000 godina do denes), a od esenta 2009 godina vo kontinuitet Etika za
osnovnoto obrazovanie, potoa prv makedonski eti~ki originalen strip
Angela i Angel od 1-a (za prvooddelencite - vo spisanieto “Drugar~e”, 2004-
2006), zbirki tekstovi Etika za decata (samizdat 2008) i Qubov i vnim-
anie - Etika za najmladite (samizdat 2009), a oddelni tekstovi od dveve
grupi prof. Rumen V’l~ev gi koristi vo svoite u~ebnici za Gra|ansko
obrazovanie vo Bugarija. Isto taka, razni moi eti~ki pou~ni tekstovi
se objaveni vo mladinskite spisanija “Razvigor”, “Drugar~e”, Na{ svet” i
dr., kako i vo detskite emisii na Radio Skopje. So moite pomladi kolegi
napravivme razni vidovi eksperimentalna nastava po etika - vo srednite
u~ili{ta (1998/99), vo 6 oddelenie na osnovnoto u~ili{te (2000), vo 2 i 3
oddelenie na osnovnoto u~ili{te (2003-2006), vo gradinkite (2003-2005),
{to e anali zirano vo akademski trudovi pod moe mentorstvo i vo razni
knigi - Jovan Lozanovski: Etikata i mladite, Skopje, 2006 (vrz osnova
na magisterskiot trud od 1999 godina) i Formite na rabota, metodite
i sredstvata na nastavata po Etika vo srednite u~ili{ta, doktorska
disertacija, 2001; Ilinka Torbovska-Smilevska: Etikata kako nastaven
predmet vo osnovnite u~ili{ta, magisterski trud, 2002; Qubica Topu-
zoska: Eti~koto obrazovanie vo oddelenskata nastava, magisterski trud,
2004, i Vidovi i metodi na eti~koto obrazovanie vo oddelenskata nas-
tava, doktorska disertacija, 2006; Zlata Nikoli} - K. Temkov: Etikata i
qubovta. Najgolemite ìvotni i moralni vrednosti vo eti~koto vospitu-
vawe na decata vo predu~ili{na vozrast, Detski gradinki “Rade Jov~evski -
Kor~agin”, Skopje, 2008. Razni drugi akademski trudovi, izraboteni pod moe
mentorstvo, se bliski do ovie problemi: Gordana Nik~evska: Eti~kiot
lik na nastavnikot, magisterski trud, 2002; Olga Pe{evska: Filozof-
10
Seto toa se sprotivni tendencii od zakostenetite
idei za kritikuvawe i otfrlawe na moralot. Negativnite
op{testveni trendovi vo HH vek - fa{izam, komunizam,
militarizam i kolonijalizam, site nasilni~ki i avtoritarni
koncepcii - nemaa obyiri za ~ove~nosta i besmisleno bea
naso~eni kon uni{tavaweto, kon iracionalnosta i nedoma }
inskoto odnesuvawe. Nivnite ostatoci ja mrazat mislata deka
ima {ansi da se popravi uni{tenoto vo du{ite i razorenoto vo
Prirodata i deka novata ~ove~ka generacija mora da se soo~i
so pozitivnoto eti~ko u~ewe, bidej}i svetot i ~ove~kiot
rod treba da prodolàt da postojat i toa, se razbira,
podostojno otkolku do sega. Zastapuvaweto na etikata i
nejzinoto u~ewe se sekako opravdani. Pri imaweto moralno
setilo i potreba mladite ne smeat da ostanat nerazvieni vo
ednata od su{testvenite dimenzii na sovremenoto ~ovekovo
bitisuvawe. Qubovta za Prirodata, pravednite socijalni
odnosi, demokratskata realnost, pozitivnata emocionalna
sila, dejstvuvaweto na razni poliwa i izgradbata na
kulturata, mnogostranite i sloèni odnosi vo svetot - seto
toa bara od li~nosta odredeni kvaliteti, dobrodetelnost i
vistinski na~in na odnesuvawe. [irokite aspekti na moralot
- od bontonot do svetitelskite vizii za unapreduvaweto na
~ovekovata opstojba pod kapata nebeska - site se neizbe`na
etika. Vo sekoj mig, vo sekoja prilika, na site poliwa, vo
odnosite so site lu|e, sekoj mora da pokaùva izgradenost,
sposobnost za ~ove{tina, pozitivni nameri, dobro povedenie,
visok kvalitet na eti~nosti.
Naporite na etikata se naso~eni kon ambicijata do
svesta i znaeweto na lu|eto da gi dovede najva`nite pra{awa
na moralot i dobrite odnosi me|u lu|eto, da gi odbrani
pozitivnite vrednosti i ìvotni celi, da gi objasni smislata
i silata na moralnata postupka, da gi pretstavi ubavinata
na dobroto delo i dobrodetelta na sovesnata li~nost.
ska edukacija vo srednite u~ili{ta, doktorska disertacija, 1998; Dragor
Zarevski: Filozofija i etika na sovremenoto obrazovanie, doktorska
disertacija, 2005; Svetlana Pop-Du~eva: Semejstvoto i eti~koto obra-
zovanie, magisterski trud, 2007; Karolina Trp~evska: Sportot i Olim
pizmot vo eti~koto obrazovanie, magisterski trud, 2008..
11
Site mora da razberat deka so negiraweto na dobrinata se
uriva ~ove~kiot svet, deka so otfrlaweto na moralot se
povreduva ~ove{tinata i se uni{tavaat lu|e (i nivni dela
i drugi su{testva, isto taka), deka so negriàta, nemoralot,
neodgovornosta i nasilstvoto se upropastuva i skratuva
ìvotot na site - na Prirodata, na zaednicata, na sekoe
su{testvo, posebno na sekoj ~ovek, pa i na samiot nesre}en
zlostornik, komu vrz osnova na stradaweto i smrtta na drugoto
nitu mu se obezbeduva nitu prodolùva ìveeweto. No, vo
takov slu~aj nastapuva degradirawe na celoto postoewe,
na op{tata kultura. Etikata u~i deka ~ovekot treba da se
griì za ìvotot, za bliskite i za bli`nite, za kulturata i
za progresot. Postoeweto i primenata na Etikata, ravitokot
na kulturata i na moralnata svest, kako i u~eweto etika na
site nivoa na obrazovanieto, se neizbe`nost na osvestenoto
~ove{tvo.
OSNOVNITE ETI^KI KONCEPCII vo sovremieto

povtoruvaat nekoliku klasi~ni eti~ki u~ewa, koja i denes
se potrebni i efikasni, no moderni se nekolku novi celi,
vrednosti i doktrini. Site tie u~ewa insistiraat na
racionalnosta, na visokata ~ove~ka kultura i humanost,
na pozitivnata emocionalnost i na angaìraniot odnos
sprema problemite i lu|eto. Eve gi najva`nite eti~ki u~ewa
merodavni za dene{nicata i utre{ninata na ~ove{tvoto:
- ETIKA NA UMERENOSTA - gi sledi ideite na Aristotel
i na mnozina eti~ki u~iteli (na primer, i na starokineskite
Men Ci i Mo Ti), koi vo svoite pouki za eti~kata mudrost
ukaùvale deka e nu`na razumnosta i serioznosta pri
izborot na vrednostite i pri moralnoto dejstvuvawe;
- ETIKA NA VOZDR@UVAWETO - odi po stapkite na
stoicite, koi izgradile najvlijatelen eti~ki sistem vo
istorijata so svoeto u~ewe za mudroto izbirawe na najdobroto,
za edinstvenata celost na svetot i za neophodnosta ~ovekot
da go podgotvuva svojot duh za nepremerno dobro i blagorodno
odnesuvawe;
12
- ETIKA NA DOL@NOSTA - gi zastapuva i gi razrabotuva
ideite na Kikeron (Ciceron) i na Kant, ~ii u~ewa vo
istorijata bile najva`ni za gra|anskiot moral i za moralnoto
vospituvawe, baraj}i personalna serioznost, postojana
~esnost i sfa}awe na odgovornosta kako najva`na vrednost
na ~ove~kata li~nost;
- ETIKA NA TOLERANCIJATA I NENASILIETO -
gi sledi ideite na xajnistite i na drugite indiski u~ewa
kako ve~ni i najblagorodni moralni idei i vrednosti - a
normalno e {to vo na{ata epoha se razbuduvaat tie i drugi
sli~ni zna~ajni moralni stavovi za koncentriraweto na
~ove~kiot duh vrz dobroto, kako i za najdobroto postapuvawe,
za postignuvaweto na sovr{enstvo;
- MELIORIZAM - kako eti~ko u~ewe na pragmatizmot,
ja izloùva uverenosta deka site ~ove~ki su{testva (i site
narasnati problemi) moàt da se popravat, pa e opravdan i
neophoden pedago{ki i vkupen kulturen anga`man;
- ETIKA NA ODGOVORNOSTA - ukaùva deka nikoj
ne e osloboden od obvrskata da vnimava na svojot ìvot
i postapki - ako ne{to pravi, za toa {to go pravi; ako ne
pravi, za toa {to ne go pravi ono {to treba da go pravi;
- KOMUNIKACIONA ETIKA - gi ispituva smislata
i vrednosta na ispra}aweto poraki pome|u lu|eto, kako
i izgradbata na nivnite odnosi i edinstvo (“Jas” i “Nie”)
vrz osnova na me|usebnata duhovna, rabotna i socijalna
vrska, pa istaknuva deka vo sovremenata epoha osnovnite
na~ini na ~ove~koto komunicirawe treba da budat dijalog i
razbirawe;
- ETIKA NA PRAVEDNOSTA - gi povrzuva moralot i
pravoto, oìvuvaj}i gi postarite idei za spravedlivi odnosi
pome|u lu|eto zaedno so najnovoto sogleduvawe na nu`nosta
od op{ta ~ove~ka pravdina - a toa e povrzano so najzna~ajnata
socijalno-eti~ka ideja na sovremenoto ~ove{tvo za pravata
na ~ovekot;
13
- ETIKA NA NESOGLASUVAWETO SO NASILSTVOTO
- bara empatija (v~uvstvuvawe) vo problemite i stradawata
na lu|eto i objasnuvawe, nepodnesuvawe, kritika i borba
protiv site vidovi nasilstvo (Volter, Breht, Kami),
koe{to ja povreduva ~ove~kata egzistencija i go uni{tuva
jadroto na qubovta sprema drugite - tuka spa|aat i
eti~kiot impuls za pomagawe na drugite, silno barawe na
solidarnost vo sovremeniot svet, kako i eti~kata kritika na
neinteresiraweto za stradaweto na drugite, kako ra{iren
vid nasilstvo;
- ETIKA NA SPLOTUVAWETO SO PRIRODATA -
ukaùva na neophodnosta za svrtuvawe kon Prirodata i kon
seop{tosta na postoeweto (kosmizam), za intimno povrzuvawe
so celinata na prirodnite pojavi i za izgradba blag na~in
na tretirawe na postoeweto, za razvivawe qubov za s# {to
postoi (Spinoza, novite ekologisti);
- BIOETIKA i sli~ni etiki (eko-etika, etika na
zdravjeto) - se me|u najva`nite prakti~ni etiki, koi se
griàt za ìvoto vo site negovi projavi i formi5, a sega se
toliko zna~ajni {to se smetaat i kako osnovni sovremeni
eti~ki koncepcii;
- POZITIVNO MISLEWE - kako forma na sovremenata
popularna psihologija stanuva mo{ne zna~aen moralen stav
za edinstvoto na ~ovekovata psiha i postapuvawe, koi treba
da bidat svrteni kon sovladuvawe na ~uvstvoto za tegobnost
i na stravovite, pre s# so hrabro soo~uvawe so problemite,
~ie re{avawe zavisi principielno od nas, no treba da imame
dobri misli, da imame ispravni celi, da koristime dobri
zborovi i sekoga{ dobro da postapuvame - toa e nov vid
objasnuvawe na ìvotnata i tvore~ka sila na optimizmot
nasproti obeshrabruva~kiot pesimizam, koj gi namaluva
~ovekovite ìvotni i rabotni ambicii, sili i dela:
5
Za bioetikata imam pi{uvani razni statii i studii, a vo spisanieto
“Ekologija” (2006-2007) objaviv serija tekstovi za bioetikata, kako {to i
vo INFO na LEAP-Skopje objaviv godi{na serija (2003-2004) tekstovi za
ekolo{kata etika.
14
- UNIVERZALNA ETIKA - isto kako i bioetikata i
pozitivnoto mislewe, e klu~na prakti~na eti~ka tendencija,
so cel da se izgradi edinstven moralen sistem na svetot
so proniknuvawe na najzna~ajnite eti~ki idei i normi od
site epohi, site narodi i beleìtite eti~ari - kako takva,
Univerzalnata etika e zna~ajna osnova za sozdavawe na
globalna povrzanost na site idei i na site ~ove~ki celi i
dejstva, taka {to stanuva zbor za specifi~na kultura na
edinstveniot svet i na op{tiot mir (koj e vrvna vrednost na
Univerzalnata etika).6
Treba da se odbeleì deka e aktuelna i religioznata
etika, koja gi afirmira ideite na religiskite osnova~i i na
svetitelite i golemite religiski u~iteli. Toa e va`no zaradi
blagorodnite idei koi se vgradeni vo golemite svetski religii
i koi so iljadnici godini vlijaele vrz ìvotot, pravilnoto
razbirawe na ~ovekovata polo`ba i vrz odnesuvaweto na
lu|eto, a taa mo} na religijata i denes e sposobna so svoite
blagorodni vrednosti da gi razdviì duhovnite sili na
~ovekot kon najdobri nameri i odli~ni moralni dela - za toa
svedo~i i sovremeniot ekumenisti~ki duh na povrzuvawe na
site religii i izgradba na tolerancija me|u pripadnicite na
razni veri, {to e eden od interesnite socijalno-politi~ki i
eti~ki kapaciteti na novoto ~ove{tvo.7
6
Za ovie problemi pod moe mentorstvo se izraboteni dva akademski truda
- Branka Min~eva napravi magisterski trud Univerzalnata etika i nejzi-
nite vrednosti (2005) i doktorska disertacija Etika na mirot (2009).
7
Za eti~kata uloga i pridones na religijata, kako i za etikata na raznite
religii, pi{uvam vo site svoi u~ebnici, a vo serijata Eti~ari, koja be{e
objavuvana vo revijata “Start” (2003-2004) pretstaveni se kako najzna~ajni
eti~ari golemite religiozni tvorci i svetiteli: Isus Hristos, Buda,
Konfu~ij, Xajna, Zaratustra, Muhamed, sv. Pavle, sv. Jovan Zlatoust, Avgus-
tin, sv. Kiril, sv. Kliment Ohridski, Avicena, El Gazali, Averoes, Toma
Akvinski, Rumi..., kako i sovremenite verski li~nosti Muhamed Ikbal,
Majka Tereza, Martin Luter King i dr. Za eti~kite u~ewa na beleìtiot
sovremen turski islamski mislitel Fetulah \ulen napi{av kniga Vreme-
to i dobrinata, koja naskoro }e izleze. Kaj mene, kako mentor, akadem-
ski trudovi za religiite odbranija - Ferat Polisi magisterski trud za su
fizmot (1999) i doktorska disertacija za eti~kite vrednosti na Islamot
(2004), Ana Bitoqanu magisterski trud za eti~kite u~ewa i vrednosti na
kvekerite (2007), Hristijan Bilinski za eti~kite pouki na starozavetnite
proroci (2009), a magisterski trud za filosofijata na jogata i doktorska
15
NEKOLKU ETI^KI KONCEPCII se dominantni vo
sovremenata epoha, nivnite idei se sre}avaat vo site dobri
eti~ki nastojuvawa i se proniknuvaat so drugite pozitivni
sfa}awa. Podetalno gi pretstavuvame kako izraz na osnovnite
moralni nastojuvawa i na eti~kata kultura na dene{nicata:
- UTILITARIZAM - e edno od najvlijatelnite eti~ki
u~ewa vo na{ite vremiwa, koe{to bara moralnite celi da
se postavuvaat taka {to da donesat sre}a za ~ovekot, koj ne se
realizira samo preku ~uvstvoto za dol`nost i ispolnuvawe na
obvrskite, tuku prirodno saka dejstvata da mu donesat dobri
rezultati, sestrana korist i ìvotni zadovolstva. U~eweto
go sozdadoa angliskite filosofi Xeremi Bentam (1748-1832)
i Xon Stjuart Mil (1806-1873), koj e avtor i na najzna~ajnoto
sovremeno politi~ko delo “Za slobodata”.8 Za Bentam,
smislata na ìvotot e da se ostvari najgolemo koli~estvo
sre}a za najgolem broj lu|e. Xon Stjuart Mil pojasno govori
za kvalitetot, a ne samo za kvantitetot na sre}ata. Bidej}i
denes ~ovekot ne e izolirano i primitivno, tuku razvieno i
visokokulturno su{testvo, toj ne se izìvuva so egoizmot,
razbira deka e su{testvo na socijalni odnosi i razviva
prefinetost vo potrebite i razumnost vo barawata. Stanuva
zbor za usovr{eni li~nosti na edna moderna zaednica, koi
smetaat deka e podobro da se bide nezadovolno ~ove~ko su{-
testvo, otkolku zadovolna sviwa; podobro nezadovolen
Sokrat, otkolku zadovolna budala. Vakvite lu|e ne se stremat
kon ne{to prosto koristoqubivo, {to bi gi zadovoluvalo samo
materijalnite strasti i nekoja li~na èlba za dobivka - tuku
kon povisoki pridobivki, kon ne{to {to so visoka vrednost
i potrajno zna~ewe }e go zadovoluva ~ovekot. Li~nosta na
sovremenoto op{testvo ima blagoprijatni ~uvstva, razviena
disertacija za etikata na jogata napravi Stojan Pròvski (1997, 1999).
8
Deloto na Xon Stjuart Mil: Za slobodata, Metaforum-Epoha, 1996,
go prevedov kako del od zada~ata {to si ja postaviv na na{ite mladi i
gra|ani da im gi pretstavam najzna~ajnite duhovni tvorbi na golemite i
najuspe{ni sovremeni nacii - Francija, Germanija, SAD i Britanija. Toa
se u{te delata na Rene Dekart: Nau~na rasprava za metodot, Metaforum-
Epoha, 1996, na Imanuel Kant: Kritika na prakti~niot um, Metaforum,
1993 i na Vilijam Xejms: Pragmatizam, Metaforum, 1992.
16
eti~ka samosvest i potreba za dobro postapuvawe. Ova u~ewe
gi priznava prirodnite osnovi na edinkata, no gi potencira
i dostrelite i oblagorodenite potrebi na ~ove{tvoto. Vo
stremeòt na ~ovekot kon sre}a, spored Mil, stanuva zbor
za zadovolstvoto, a ne za koristoqubieto, ne za prostoto
i grubo uìvawe - zadovolstvoto e cel i rezultat na
odnesuvaweto {to ~ovekot go osloboduvaat od tegobnosti
i bolki. “Krajnata cel, veli Mil, e da imame ìvot kolku
{to e mo`no pove}e osloboden od bolka i kolku {to e mo`no
pove}e bogat so uìvawe... Toa mora nu`no da bide i merilo
na moralnosta. Moralot moè vaka da se opredeli: toa se
pravila i propisi kon koi morame da se pridrùvame ako
sakame na site lu|e da im bide osiguran takov posakuvan
ìvot, i toa vo najgolema mera - i duri ne samo na site lu|e,
tuku i na site su{testva koi ~uvstvuvaat“.
Vo utilitarizmot sekoja edinka e moralen subjekt, od koj
zavisi celinata na eti~kiot svet, vrednostite se naso~eni kon
za{titata na moralot, na visokite celi na civilizacijata
i na sekoj ~ovek vo negovite prava i intimni interesi,
a op{testvenata akcija e sosredoto~ena kon dostigawe
na visoko moralno nivo na op{testvoto, kon za{tita na
eti~kite dobrodeteli na slobodniot i odgovoren ~ovek i kon
obezbeduvawe pole za moralna (i vkupna ìvotna, ekonomska,
kulturna, politi~ka...) inicijativa i dobro postapuvawe.
Sporedutilitarizmot,lu|etonesepovle~enivosebe,svrteni
samo kon sebe i zainteresirani edinstveno za sebe. Negovata
vizija e op{ta sre}a, koja se gradi od sre}ata na edinkite -
edno novo edinstvo na individualnoto i kolektivnoto, vo
koe dominira principot na individualnoto, no pridruèn
so ~uvstvo za kolektivnoto. Denes nema dobri ìvotni
re{enija bez jasno razla~uvawe na celite i dostoinstvoto
na edinkata i bez to~no opredeluvawe na zaemnite odnosi
na site edinki vo zaednicata, kako i na zadolènijata na
samoto op{testvo vo odnos na svoite ~lenovi (kako i vo
odnos na lu|eto od celiot svet). Utilitarizmot se pokaà
kako najdobra, najprifatliva eti~ka doktrina za modernoto
zapadno op{testvo, toj e najvlijatelen moral vo Zapadna
17
Evropa, Amerika, Japonija i Avstralija. So toa, ova e edna od
najmo}nite eti~ki koncepcii vo istorijata, vode~ka moralna
kultura vo dene{noto ogromno i silno ~ove{tvo.
Vo utilitarizmot e rodena idejata za moralno smetawe.
Bentam u~i deka vo ìvotot treba da n# dviì umot i
mudrosta na samoocenkata. ôvekot svoite ~ekori treba da
gi pravi otkako }e promisli {to da napravi i toa da mu donese
vistinska korist, a istovremeno korist i za negovite bliski
i za negovoto op{testvo, {to }e mu se vrati so dobro za site
i za sekoj ~ovek edini~no. Site treba da bidat zadovolni,
sre}ata ne treba da bide sonuvana slu~ajnost, tuku ìvotna
realnost. Ovoj moderen duh na evropskata i svetskata etika
se realizira so edinstvo na razumskoto i emocionalnoto - pa
nie eti~koto smetawe go smestuvame vo centarot na metodite
koi gi predlagame vo Eti~koto obrazovanie na mladite, za da
nau~at da gi izmerat svoite interesi i da gi naso~at svoite
postapki.
I vo idnina utilitarizmot }e bide va`no u~ewe, zatoa
{to gi povrzuva intimnite stremeì na ~ovekot i negovite
javni zada~i. Toa e i najdobrata koncepcija koja moè da
gi rastrese, prisobere, ohrabri, pottikne i povede kon
uspeh zaostanatite op{testvo, na koi im e potreben uspeh i
razvitok i im nedostasuvaat dobri eti~ki vizii i pravilni
moralni odnosi.
- KONSEKVENCIJALIZAM - e nova eti~ka ideja, koja gi
izrazuva sovremenite tendencii vo duhovnata, moralnata i
tvore~kata sfera. Etikata dobiva predizvici od realnosta,
ideite vo nea poteknuvaat od razbranetata ~ove~ka svest
pred nastanite i problemite. Eti~kite teorii se rezultat
na sovremenite ~ove~ki potrebi i soznanija na moralen
plan. So niv se domisluva i dopolnuva moralniot sistem, se
oblikuvaat i prepora~uvaat soobrazni vrednosti i normi.
Novite eti~ki u~ewa gi pro{iruvaat ili moderniziraat
starite eti~ki objasnuvawa i vrednosti, no nekoi se novi
doktrini. So toa se objasnuvaat moralnite tendencii vo
sovremieto, lu|eto se pottiknuvaat da ja po~ituvaat etikata
18
i da opredelat dobri nasoki na pravilnoto dejstvuvawe,
~ovekot se inspirira da sozdava normi koi }e soodvetstvuvaat
na novite i idnite op{to~ove~ki potrebi, vsu{nost da dava
pridones so svoeto eti~ko tvore{tvo (kako i so site drugi
vidovi tvore{tvo, vo koi isto taka se izrazuvaat i eti~kite
idei na svoeto vreme).
Tradicionalnata osnovna moralna pozicija e da se
ocenuva namerata so koja zapo~nuva moralnata akcija (lat.
intencija - intencionalizmot kako tipi~en evropski
eti~ki stav go postavi legendarniot pariski mislitel Pjer
Abelar, 1079-1142). Konsekvencijalizmot istaknuva deka
ova treba da se dopolni so sogleduvawe na posledicite od
~ove~kite postapki. Eti~kata svest ja vozbuduvaat brojnite
lo{i posledici od socijalnite i politi~kite tendencii,
od ~ove~kite nekontrolirani akti, od nevnimatelnoto
koristewe na tehni~kite kapaciteti - i postaveno e barawe
da se misli i na posledicata (lat. konsekvencija).
Intencionalizmot ostanuva validna eti~ka koncepcija.
No, vo na{ata epoha soznavme deka lu|eto pravat mnogu gre{ki
vo odnesuvaweto sprema Prirodata, zaednicata, drugite lu|e,
samite sebe - iako moèbi imaat dobra cel i dobra èlba da
storat ne{to pravilno. Dvata lo{i socijalno-politi~ki
sistemi - fa{izmot i komunizmot - velea deka imaat najdobri
idei i celi, a od niv bezmilosno stradaa i gra|anite na nivnite
dràvi i ìtelite na okolnite narodi. So industrijata
iljadastruko se razvija proizvodstvoto i potro{uva~kata,
svetskata ekonomija doìvea neviden podem, no toa pridonese
da se upropasti Prirodata. Zemjata doìvuva “toploten
udar“, za koj nikoj ne znae kako }e se odrazi vrz idninata
na ìvotot na planetava. Re~isi site na svetot denes imaat
dovolno da jadat i da pijat, a mnozina stradaat od bolestite
predizvikani tokmu od toa bogatstvo. Bleskavite migovi vo
epohata na slobodnite odnosi, posebno me|u polovite, bea
potresno prekinati so pojavata na zaraznite bolesti (me|u
koi i SIDA), koi poso~uvaat deka nevnimanieto se pla}a so
smrt. Negativni se i rezultatite od brzoto vozewe na kola,
od uìvaweto vo alkoholot, od strasnite pottiknuvawa so
19
pomo{ na drogata itn. Zatoa etikata smeta deka za ocenka
na dejstvoto treba da se zeme predvid i posledicata. Taka vo
etikata e vovedena odgovornosta za rezultatot od dejstvata.
Intencijata i konsekvencijata ne se sprotivni poimi,
porano samo ne bea celosno povrzani vo eti~kata misla.
Me|utoa, proizleze u~ewe deka od etikata treba da se
dobijat dobri rezultati za lu|eto (razni socijalni teorii
pred i po Francuskata revolucija, s# do denes; nau~ni i
socijalni utopizmi, koi u~at deka e vozmo`no da se sozdade
idealen svet; razni humanisti, koi sakaat site lu|e da imaat
ednakvi pridobivki od razvojot na ~ove{tvoto, i dr.).
Najpoznatoto vakvo u~ewe e utilitarizmot, kade namerata
e naso~ena kon dobivawe dobra posledica - va`no e da se
ostvari sre}a, polza, zadovolstvo za lu|eto. Ako sekoja
postapka gi izrazuva idejata i voljata na li~nosta, dejstvoto
mora da bide osmisleno. Posledicata ne e slu~aen produkt.
Konsekvencijalizmot samo insistira na pro{iruvaweto
na obemot na eti~kata sogledba i ocenuvawe. Na toa ukaà
angliskiot eti~ar Henri Sixvik (1838-1900). Baraj}i
racionalen metod za opredelba na pravilnoto povedenie, toj
poso~i deka mora da se otfrli egoizmot, a altruizmot ne e
sekoga{ dovolno pottiknuva~ki, pa taka ostanuva aksiomot
- Sekoj treba da raboti za op{to dobro! Stanuva zbor za
opredelbata i naso~enosta na li~nosta kon nekoe delo od
koe }e se dobijat dobri posledici. Ostanuva va`nosta na
namerata, no ne se zaborava ni vrednosta na rezultatot.
Sega i namerata i posledicata treba da bidat ne{to dobro.
Taka i posledicata stanuva osnoven element na moralot. I
vo namerata i vo posledicata e sosredoto~en izborot {to
go napravila li~nosta. Vo dveve se sogleduva kvalitetot na
moralnite celi na li~nosta da pravi dobro, a da go izbegnuva
zloto, kako i kvalitetot na eti~kata opredelba (zamisla, cel,
dejstvo, rezultat) na ~ovekot vo konkretniot slu~aj. ôvekot
treba da vnimava {to pravi, bidej}i problemite se golemi,
barawata pred lu|eto enormni, ima razni mo`ni posledici
od nivnite dejstva, a sekoj treba vo sekoj mig da gi proveruva
eti~kite posledici od dejstvuvaweto.
20
Konsekvencijalizmot, kako i drugi novi va`ni eti~ki
u~ewa (na primer, etikata na griàta), proizleguva i od
etikata na odgovornosta, koja mnogu se razviva denes so
ogled na negativite dimenzii na ~ove~kite dejstvuvawa
vo razni oblasti. Fizi~arot Karl fon Vajcseker veli:
“Stepenot na moralnata zrelost na nau~nicite se meri
spored produktivnata odgovornost za posledicite od nivnoto
soznanie, {to tie prakti~no ja prezemaat“. Zna~i, dol`nosta
se pro{iruva - treba sekako da se vnimava na posledicite od
postapkite! Toa se pokaà pri razgledbata na posledicite
od eventualnata atomska vojna - po nea ~ove{tvoto pove}e ne
bi postojalo.
Eti~kiot sistem sega e vakov: Namerata e osnova za
moralnata ocenka, bidej}i e va`no {to odbral ~ovekot. So
toa e opredelena moralnata cel na postapkata, iskaàna
e dobra volja da se napravi ne{to dobro. No, ekologijata
pokaà deka lu|eto moàt da pravat i nedovolno svesni
dela, koi donesuvaat mnogu zlo. Sega se insistira odnapred
da se misli i na posledicite, t.e. na toa dali dejstvuvaweto
}e povredi nekogo, dali }e pomogne nekomu, dali }e nanese
golema {teta, dali e nu`no toa da se pravi ili moè i da se
propu{ti so ogled na neizvesnosta na posledicite ili na
opasnosta od niv... Pred da dejstvuva li~nosta treba pravilno
da se opredeli za dobroto, a nasproti zloto, no i da gi sogleda
(mo`nite) posledici od svoeto delo i taka u{te edna{ da ja
proveri eti~kata vrednost na postapkata, a so ogled na toa da
pravi i natamu proverki vo tekot na dejstvuvaweto, kako i na
krajot.
Te{ki posledici ima vo bezbroj slu~ai, formi i oblasti
na dejstvuvaweto. Ako se negativni, zli, moralno neispravni,
posledicite ne se eti~ki nevaèn element. Toa na svoeviden
na~in ja afirmira deontologijata - teorijata na konkretnata
dol`nost, moralen sistem za dejstvuvawe vo opredelena
aktivnost, profesija. Vo slobodnata eti~ka sfera li~nosta
ne re{ava bez pritisok od nu`nite normi i obvrski. Vo
rabotnite oblasti sekoj e podloèn na zaedni~kite celi
i re{enija (takvi se profesionalnite odnosi i moralni
21
pravila). Sega ova se pro{iruva vrz celinata na eti~koto
odlu~uvawe vo smisla deka site se odgovorni za dobro
funkcionirawe na op{testvoto, deka vo nego ne smee da ima
povredi na lu|eto i na Prirodata, deka site treba da bidat
dobro naso~eni pri dejstvuvaweto (na primer: mladite da bidat
odgleduvani i da odat na u~ili{te; da se razviva kulturata i
da bide dostapna za site; sekoj treba da vnimava na zdravjeto
i na Prirodata...). No, ova bi bila etika na pravilata, a
konsekvencijalistite ja istaknuvaat etikata na celite.
Vsu{nost, vo konsekvencijalizmot celite i pravilata se
obedineti. Va`no e samo na lu|eto da im bide dobro, a tie so
svoite dejstva da ne sozdavaat lo{i posledici za lu|eto i za
svetot. Najpoznatiot dene{en eti~ar Piter Singer poso~uva:
“Konsekvencijalistite gi procenuvaat dejstvata vrz osnova
na toa kolku se vo sostojba da gi ostvaruvaat celite... (Koga
re{avam {to da pravam) jas moram da se opredelam za postapka
koja }e ima najdobri posledici... Nie sekoga{ imame obvrska
da postapuvame na najdobar moèn na~in ili da go storime
ona {to dava najdobri posledici... Treba da gi ohrabrime
lu|eto vo svoite sekojdnevni ìvoti da usvojat principi
koi vo re~isi site slu~ai bi vodele kon podobri posledici
otkolku vo nekoi drugi postapki“.9
Za posledicite od ~ove~kite dejstva umno govorat
mnogu eti~ki izreki: “Nitu vo vozduhot, nitu vo sredinata
na okeanot, nitu vo dlabokite {umi, nitu vo koj bilo del na
prostraniot svet ne postoi mesto vo koe{to ~ovekot moè da
gi izbegne posledicite na svoite dejstva” (budizam); “ôvekot
koj ne razmisluva i ne planira odnapred, }e sretne nevolja
vedna{ pred svojata porta” (Konfu~ije); “Ako si vnimatelen
na krajot kako i na po~etokot, }e spre~i{ neuspeh” (Lao
Ce). Toa se dobri pouki, za site da razmisluvame za na{ite
postapki i za nivnite posledici, koi n# dopiraat i nas, i
drugite lu|e, i celiot svet.
- ETIKA NA GRI@ATA - e nova eti~ka koncepcija so
beleìto vlijanie vrz eti~kata misla i praktika (poradi
karakteristikite, ovaa eti~ka nasoka ja narekuvaat i
9
Peter Singer: Practical Ethics, Cambridge University Pres, 1979.
22
“ènska etika“). Za da se ìvee dobro, potrebno e da se
griìme za ìvotot, a sostojbite vo nego ~esto baraat da
bidat podobreni. Bolestite, te{kotiite, siroma{tijata,
makite, nesoglasuvawata, te{kite zada~i - toa vo ~ovekot
razbuduva vnatre{na sila da se zamisli i koncentrira za
da gi re{ava problemite. Lo{ata polo`ba i patila na
bli`nite predizvikuvaat èlba kaj lu|eto da im gi olesnat
stradawata. Griàta e pottik da se napravi ne{to dobro,
ona {to vistinski e neophodno. Taa e sosredoto~uvawe vrz
obvrskite, za tie da bidat izvr{eni onaka kako {to treba.
Zagriènosta e ~ove~ki pristap (razmisla, opredelba,
dejstvo) so cel da se najde re{enie za problemite i lu|eto
da bidat oslobodeni od nivniot natisok - i toa e sogledlivo
vo site fazi na moralniot akt: doìvuvawe, razmisluvawe,
opredelba, naso~uvawe, dejstvuvawe.
So zagriènosta i so èlbata da gi nadminuva problemite,
~ovekot go vperuva svojot pogled vrz nekoe pra{awe {to go
ma~i i se trudi da iznajde na~in kako da se spravi so nego.
Osnovnoto e tokmu angaìranosta na du{ata i umot da se
razotkrijat i re{at problemite. Griàta ~esto izma~uva,
sozdava te{kotii vo du{ata, nametnuva seriozni obvrski za
li~nosta. Toa gi voznemiruva onie koi se trudat da ja izvr{at
zada~ata ili da im pomognat na bliskite i stradalnicite. No,
taa vozbuda e dobra i korisna, taa pomaga da se re{at nekoi
te{ki pra{awa ili makite na nekogo, kako i da si najdat
spokojstvo onie koi treba ne{to da napravat.
Zagriènosta e eti~ka su{tina, nuèn i korisen ~ekor so
koj moè da se realizira dobra ìvotna sostojba. Samo onoj
moè da kaè deka nema griì koj ne gi prifa}a zada~ite, ne
gi gleda stradawata okolu nego i ne saka da se najde nekomu.
Takvata bezgri`nost ne e radosna oslobodenost na onoj koj
gi re{il problemite ili go napravil ona {to treba i {to
se bara od nego. Na onie koi ne se griàt dovolno ili koi gi
prenebregnuvaat obvrskite ili povikot za pomo{, vistinskata
grià }e im dojde koga }e gi navasaat nere{livi problemi.
Toga{ griàta go pokaùva najgrdoto lice, a takvite lu|e
nema koj da gi ute{i, poradi toa {to so nerazumnata negrià
23
si ja uni{tile {ansata drugite lu|e da gi razberat nivnite
maki. Kinezite velat: “Onoj koj ne misli na drugite, eden den
}e sogleda deka ni drugite ne mislat na nego“.
Vo sovremeniot svet se razvi zagriènosta za op{tite
te{ki problemi i za makite na site lu|e. Nea osobeno ja izrazija
ènskite eti~ari; me|u prvite be{e Rej~el Karson (1907-
1964), inicijator na sovremenata ekolo{ka i bioeti~ka svest
i akcija, koja gi otkri opasnostite od pro~ueniot preparat di-
di-ti (za koj se veruva{e deka e ~udesen lek protiv vo{kite,
komarcite i drugite insekti, a se pokaà isto taka otrov za
pogolemite ìvi su{testva i za ~ovekot, so seriozni genetski
posledici). Vo knigata “Zamol~ana prolet“ (1962), istorisko
delo na novata etika na griàta, Karson opi{a grat~e i
okolina kade {to so prskaweto so otrovite s# e izmeneto
i site ptici i ìvotni se povredeni. Po objasnuvaweto na
Karson deka nerazumnoto odnesuvawe na lu|eto vo biosferata
moè da dovede do samoistrebuvawe, di-di-ti be{e zabranet.
Toa be{e prvata uspe{na svetska ekolo{ka akcija. Karson
pottikna nov duh kaj lu|eto - da gi sogledaat negativnostite od
svoeto dejstvuvawe i da se trudat da ne go zagrozuvaat ìvotot
na Zemjata. Toa e vistinsko sovremeno eti~ko odnesuvawe.
Spored Karson, idejata za “pokoruvawe na prirodata“, so koja
se falat modernata nauka i tehnika, e arogantna fraza, plod
na “neandertalskata epoha na biologijata i filosofijata,
koga se misle{e deka prirodata postoi zaradi udopstva za
~ovekot“. Karson pi{uva deka problemot i nesre}ata se
vo toa {to lu|eto ìveat bez zagriènost vo eden svet so
premnogu otrovi i krajno uni{tuvawe: “Jas se obidov da ja
spasam ubavinata na ìviot svet... Imav sveta obvrska da go
storam ona {to moèv - ako ne go napravev toa, jas ne }e moèv
povtorno da bidam sre}na vo Prirodata... Ne veruvam deka
idnite pokolenija }e ni go prostat nedostigot na vistinska
zagriènost za celinata na Prirodata, koja e osnova za na{iot
ìvot... ôvekot e del od Prirodata i negovata vojna protiv
Prirodata neizbe`no e vojna protiv samiot sebe“. Ovaa tivka
èna hrabro se krena protiv tragi~nite sostojbi, neznaeweto
i katastrofalnata nevnimatelnost na lu|eto; taa pokaà
24
deka progresot na lu|eto ne smee da se sproveduva na smetka na
ìvotnata sredina, deka lu|eto treba efektivno da se griàt
vo ìvotot. Vuk-Pavlovi} veli: “Ne zna~i ni{to {to ~ovekot
ima; ima vrednost samo ona {to se dava!”, a Aburahman Xami:
“Plamenot }e zgasne i nikoga{ nema da stane ogan ako za nego
nikoj ne se griì”.
Taka se pojavi eden nov eti~ki fenomen - t.n. ènska etika.
Sega vo moralot se vgraduvaat i razvivaat onie dimenzii na
razbiraweto na Dobroto i na ispravnoto postapuvawe za koi{to
se veruva deka $ se bliski na du{ata na ènata. Idealite na taa
etika se miren ìvot, sigurno postoewe i stabilen opstanok.
Glavnite vrednosti se v~uvstvuvawe (empatija), razbirawe i
topla prakti~nost. Normite baraat od lu|eto zagriènost
i grià, svrtenost kon realnite ìvotni problemi, pomo{ za
bliskite i za site lu|e voop{to, za povredenite i nesre}nite,
re{avawe na traumite vo Prirodata i vo ~ove~kiot ìvot. Po
nekolku godini se pojavi prvoto golemo dvièwe za odbrana na
Prirodata, nare~eno “Zelenite“, koe{to vo Germanija, kako
najzagadena industriska zemja, go osnova i predvode{e u{te
edna herojka na novata etika i hrabrost - Petra Keli. Ima
dvièwa so empati~en odnos kon ìvotnite i rastenijata, kon
siroma{nite i bolnite, kon stradawata i drugite opasnosti
za ìvotot i za razvitokot na mladite. Denes se razvi i
defektologijata kako nauka i pomo{ za licata so pre~ki vo
razvojot.10 Vo kulturata se razvivaat ~uvawe na vrednostite
i konzervacijata.11 Vo ovie dvièwa zna~ajno mesto imaat
ènskite stru~waci i aktivisti.
10
Pokraj razni moi tekstovi za smislata i zna~eweto na defektologijata,
imam i obemna studija Eti~kite dimenzii na defektolo{kata profesi-
ja, spis. “Defektolo{ka teorija i praktika”, 1999, br. 4, str. 9-26.
11
Sovremenata ideja za konzervacijata sesrdno se razviva vo Centarot
za preventivna za{tita Diana na belgradskiot Naroden muzej, ~ija rako-
voditelka d-r Mila Popovi}-@ivan~evi} me pokani vo 2004 i 2005 godina
da odràm predavawa za etikata i etikata na kulturata na nivnite letni
me|unarodni seminari, a vo noemvri 2009 godina da go odràm predmetot
Profesionalno odnesuvawe i etika vo konzervacijata na prvite master
studii po preventivna konzervacija, organizirani zaedno so pariskata
Sorbona (so moite materijali Etikata i kulturata, Principi na etika-
ta na kulturata, Etikata i muzeite i za profesionalnata etika)..
25
Novata etika ima i svoja teorija.12 Ideite najpove}e gi
razvi Kerol Giligen, koja ovoj eti~ki pristap go obrazloùva
ne samo so specifi~nosta na ènskata pozicija vo ~ove~kite
odnosi, tuku i so toa {to “samite èni za sebe mislat deka
se sposobni da pokaùvaat grià“. @enite se hranitelki,
odgleduva~i, pomaga~i, za{titni~ki i negovatelki na
~ove~kite su{testva, {to zboruva za osobenostite na
nivnata misla i odnesuvawe. Ova ne e izraz na feminizmot
- nasproti ma~izmot ili nekoj drug vid natprevaruvawe i
pokaùvawe sila kako pofalba na “ma{kosta“. Stanuva zbor
za nu`nosta lu|eto na poinakov na~in da se odnesuvaat kon
ìvotnite problemi - so pove}e razbirawe, tolerancija,
grià i davawe. Taka dejstvuval i golemiot humanist Albert
[vajcer (1875-1965), doktor po filosofija, teologija,
muzika i medicina, dobitnik na Nobelovata nagrada za mir
(1952), koj kako prva vrednost go istaknuval po~ituvaweto
na ìvotot. Sekoj ~ove~ki ìvot i sekoj ìvot voop{to se
sveti i nedopirlivi, “etikata e beskrajna odgovornost za s#
{to ìvee”. So istata inspiracija za pomo{ na stradalnicite
nastapuvala i najpopularnata eti~ka li~nost na na{eto
vreme Majka Tereza (1910-1997), dobitni~ka na Nobelovata
nagrada za mir (1978). Ovaa nejzina izreka se priveduva kao
izvor na obedinuva~kite principi na ~ove~kata dobrina:
“Plod na ti{inata e MOLITVA. Plod na molitvata e VERA.
Plod na verata e QUBOV. Plod na qubovta e SLU@EWE.
Plod na sluèweto e MIR”.13
Etikata na griàta ja istaknuva odgovornosta za
vistinsko dobro odnesuvawe i za mirno i konstruktivno
ìveewe na lu|eto. Taa etika govori deka ne ni se potrebni
nasilni~ki postapki koi }e gi povreduvaat Prirodata i
ìvite su{testva. Lu|eto treba da se smenat, od nasilstvo i
nebre`nost da se svrtat kon qubov i ~uvawe, kako {to majkite
gi ~uvaat svoite deca i se griàt za niv. Lu|eto treba da ja
ublaàt svojata ostrina i da se odnesuvaat kako bra}a pri
zaedni~ka nevolja. Glavnite vrednosti, normi i metodi vo ovaa
12
Nel Nodings: Caring - A Feminine Aproach to Ethics & Moral Education, University
of California Press, Berkeley, 1986.
13
Mother Teresa: Medidations from A Simple Path, Balantine, New York, 1996, p. 1.
26
etika se: Vnimanie, Qubov, ûvawe, Grià, V~uvstvuvawe i
So~uvstvuvawe, Razbirawe, Solidarnost, Nepovreduvawe,
Pomo{... Toa se vrednosti na site ìvi su{testva, no vo
du{ata na ènata, majkata i sestrata ovie vrednosti se
prirodni ~uvstva i postapki sprema bliskite, a vo drugite
lu|e ovie vrednosti treba da se pottiknat i razbudat. Zatoa
imeto “ènska etika” ne e neto~no i navredlivo, tuku pofalno
za ovaa nova eti~ka koncepcija. Vpro~em, u{te vo najstarata
civilizacija, sumerskata, e kaàno: “@enata e ~ove~kata
idnina”.
GOLEMITE ETI^KI IDEI davaat re{enija za ~oveko-

voto odnesuvawe i za nadminuvawe na problemite. Nivnoto
sogleduvawe i prifa}awe pottiknuva kaj lu|eto eti~ki
perspektivi, gi podgotvuva za sovladuvawe na moralnata
erozija, im dava sila da stanat porazumni i moralno
podobri.
Vo etikata imalo razni idei i u~ewa - od prvite 7 Mudreci,
koi gi u~ele lu|eto na umno odnesuvawe i pravilni relacii
so drugite, do najsovremenite eti~ki pogledi za ~uvaweto
na ìvotnata sredina i za kosmizmot (za edinstvoto na
sepostoeweto, za postoeweto na drugi ìvi su{testva vo
vselenata i za eventualnata “prva sredba“ so niv” - za {to se
napraveni brojni filmovi). Vo ovie doktrini ima razli~ni
objasnuvawa na prirodata na moralot i se davaat zna~ajni
normi za prakti~no dejstvuvawe na lu|eto. Site tie se pou~ni
i moàt da ni pomognat da se razbereme sebe i svoite obvrski
kako razumski su{testva.
Vo sovremenata epoha se va`ni razni eti~ki u~ewa, nekoi
izgradeni vrz osnova na postarite idei (kako intranzitivni
moralni idei i vrednosti), nekoi gi izrazuvaat posovremenite
idei (ako nikulci moè da im se najdat i daleku vo minatoto,
tamu ne se razvivani kako celosni koncepcii), a nekoi se
direktno izraz na dene{nite ~ove~ki potrebi i vredni celi.
Site tie se nu`ni i vlijatelni prakti~ni etiki, koi govorat
za smislata na recentnite eti~ki istraùvawa i normi.
Postmodernizmot se javi pred nekolku decenii za da gi
sovlada pre~kite vo duhovnata {iro~ina na ~ove{tvoto,
bidej}i sekoja od raznite pozicii misle{e deka tokmu taa e
27
moderna i deka treba da gi nadvladuva drugite stavovi. Sega
sme vo epohata vo koja site idei moàt da vireat, a treba da se
razvie {iroka komunikacija me|u site lu|e, oblasti, dejnosti,
idei... Vrednostite ne se strukturirani vo opredelena skala,
no mo}ta na lu|eto e zasilena so nivnoto pravo da gi izbiraat
ideite spored svoeto ~uvstvo, opredelba, ìvotno iskustvo.
Vo takvata era na duhovna razli~nost, prosledena so {irewe
na li~na sloboda na sekogo, sovremenata etika gi razviva
svoite kapaciteti, sli~ni na univerzalnata kultura so site
svoi oblasti i formi. Besmisleno e da kaème deka sega se
natprevaruvaat utilitarizmot so etikata na odgovornosta,
ili kriti~kata etika so konsekvencijalizmot. Site
pozitivni eti~ki u~ewa se poddrùvaat me|usebno i davaat
zaedni~ki pridones za svetot, bidej}i razvivaat razbirawe za
problemite na svetot i o~ekuvaat deka sekoj ~ovek }e razmisli,
}e se vloì i }e pomogne za podobro ìveewe, svoe i na site
lu|e. Toa e duhot na novoto vreme na zaedni~ko ìveewe na
site lu|e vo edna epoha vo koja niedna teorija ne e dominantna
kako u~ewe, tuku e sistem od potrebni vrednosti, koi zaemno
se proniknuvaat i davaat osnova za ispravno postapuvawe i za
gradewe dobar zaedni~ki svet, za tvorewe nova kultura i za
radosen ìvot.14
14
Vo eden od poslednite tekstovi vo ovaa kniga Osnovnite eropskite
eti~ki vrednosti e pretstaveno kakvo mesto vo sovremenoto evropsko
ìveewe imaat soobraznite eti~ki idei i normi.
28
DOBRI LU\E, DOBRI ODNOSI
ZA DOBAR @IVOT I DOBRO OP[TESTVO
I ZBOROVITE, kako i knigite, kako i lu|eto, imaat

svoja sudbina. So toa se proniknati isto taka i sovremenite
tendencii, onie koi se odrazuvaat vrz na{iot duh i sega{noto
sevkupno postoewe. Denes nekolku zborovi se prvi na ustata,
a verojatno i vo srcata na onie {to gi upotrebuvaat. Barem
dva zbora od naj~esto izgovaranite se Demokratija i Etika.
Re~isi do v~era vrz prviot od ovie zborovi se frla{e
mnogu kal i e otfrluvan kako lo{ na~in za vodewe na
op{testvoto, za koe{to se insistira{e na drugi (“podobri”)
postapki. Vtoriot zbor be{e vo sovremieto glavno stavan
vo duhovna dupka, za{to vo moda bea drugi poimi, poinakvi
razbirawa na ~ove~kite potrebi. Sega terminite Demokratija
i Etika se upotrebuvaat ~esto, duri i od onie koi navistina
ne gi zemaat pri srce, tuku, koga bi moèle, so radost bi ja
uni{tile realnosta i ~ove~kite relacii {to tie zborovi gi
ozna~uvaat. Vo ambicijata modernoto da se krene vo viso~ini,
i ovie dva termini po~esto se izgovaraat otkolku {to se
praktikuvaat - no dene{niot univerzalen duh navestuva deka
za niv se gradat golemi planovi i deka tie dve ~ove~ki sili
}e posluàt za po{iroki i podale~ni vizii odo{to se toa
na{ite sitni sekojdnevni ome|enosti.
DOBRITE LU\E i vrednite misliteli se zainteresirani

i govorat sekoga{ za dobroto op{testvo. Denes pod toa
se podrazbira tokmu demokratska i fina zaednica. Vo
sega{niot svet jadroto na ìveeweto e skoncentrirano
vrz dobrite nameri, vrz griàta i dobrite dela, kako i vrz
zaedni~koto odlu~uvawe i dejstvuvawe. Toa soodvetstvuva na
nivoto na ~ove~kiot razvitok, na sega{nite ìvotni celi,
a i na mo}ite {to lu|eto gi imaat. Zatoa demokratijata i
etikata se mo{ne zna~ajni sovremeni entiteti na ~ove~kata
egzistencija i toa vo site onie aspekti na ~ove~koto
29
postoewe koi gi opredeluvaat, ili so ne{to drugo zaemno
gi opredeluvaat, celite i nasokite na vkupnata ~ove~ka
aktivnost vo svetot. Vo na{ata era nema pova`ni ne{ta ni
temi odo{to demokratskite odnosi i pozitivnata eti~ka
svest i dela.
Na primer, vo psiholo{ka smisla, kako zdiv na ìvotot
i svest za ~ove~koto edinstvo, demokratijata ozna~uva, pred
s#, edno zna~ajno doìvuvawe, isklu~itelna svest za sebe, za
drugiot i drugite, za site lu|e. Zatoa demokratijata - koja e
osoben politi~ki metod i tehnika, politi~ka forma i na~in
na doa|awe na vlast, odnosno na nejzinoto sproveduvawe - stana
i golema duhovna sila na na{ata epoha. Taa e ìvoten stav,
senzibilitet, na~in na odnesuvawe sprema lu|eto i ìvotot,
stav koj drugite ~ove~ki su{testva gi smeta za ednakvi,
koj{to na sekoj ~ovek mu dava dostoinstvo i po~ituvawe, a kaj
sekogo pronao|a vrednosti va`ni za ~ovekuvaweto vo forma
na edinstvena univerzalna etika. Od demokratska pozicija,
lu|eto ne se podredeni su{testva, objekt za manifestirawe
na nadredeni celi i idei, ili na ambiciite na nekoja si
elita, koja bi sakala da bide nad site drugi; vo demokratijata
ednakvo se vredni stremeìte, pogledite, nastojuvawata na
site lu|e.
Strasta za demokratija denes e potraga za toa kako da se
otkrie stavot na sekoj ~ovek i na sekoj narod kako celost,
kako da se realizira voljata na lu|eto, kako da se sledi
patot na nivnata vnatre{na sila i orientacija, kako da
se najdat re{enija za svetot da se napravi ednakov za site.
Stanuva zbor za ostvaruvaweto na vizii i na realnosta
na eden dobar ~ove~ki svet, na koj{to demokratijata }e mu
bide vistinski vnatre{en dejstven mehanizam. Toa zna~i
deka kaj demokratijata ne stanuva zbor samo za nejzinite
politi~ki dimenzii i formi, deka demokratijata ne e
samo mehanizam na politi~koto odlu~uvawe, tuku i na~in
na ìveewe, specifi~na kultura. Demokratski stanale
du{evnite doìvelici na seto ~ove~ko opkruùvawe,
merata na ~ovekoviot odnos kon drugite i nivnite stremeì,
na~inot na podnesuvawe na ~ove~kite tegobnosti i vidot
30
na soo~uvaweto so makite i zada~ite. Vsu{nost, kako {to
denes za lu|eto e najva`na zrela i odgovorna eti~ka svest
- na planot na zaedni~koto nastapuvawe i organizacija na
ìvotot nema pozna~ajno ne{to od demokratskite odnosi.
Su{testvena e tokmu eti~kata zasnovanost na demokratijata,
koja e politi~ki, no i socijalen, ekonomski, moralen,
vospiten, tvore~ki, kulturen fenomen, pra{awe na smislata
i na ambientot na postoeweto vo razvieniot svet.
SPORED TOA, demokratijata e i golema etika, forma na

etikata na ìvotot - {to go tangira ne samo vklu~uvaweto na
pra{awata za moralnosta na postapuvaweto pri odlu~uvaweto
i sproveduvaweto na politikata. Demokratijata ne zna~i
samo vodewe na zaednicata kon otvoreno op{testvo, tuku
taa e samata izgradba na dobar ìvot i na dobro op{testvo,
ispolneti so dobrodeteli i vredni celi. A toa moàt da go
pravat samo dobri lu|e, izgradeni avtonomni li~nosti, koi
sakaat da ìveat slobodno, ispravno, pozitivno i tvore~ki.
Vpro~em, izvorniot i visok ~ove~ki eti~ki streme` moè
da se realizira samo vo demokratijata, kako {to vistinska
demokratija (ne ohlokratija) i ~ove~ka sloboda (osmisleno
vredno ìveewe, a ne imaginarno haoti~no odnesuvawe) moè
so svoite ìvoti i re{enija da gi realizirati samo zreli i
dobri li~nosti, koi{to se liberteri i demokrati.
Poznatiot hrvatski i makedonski filosof Pavao Vuk-
Pavlovi} (1894-1976) vaka gi ocenuva pati{tata i mo`nostite
na demokratskite odnosi: “Slobodata ne e nekoj neotu|iv posed
ili nekoja postojana sostojba, koi bez prekin bi bile isti i
bi ostanuvale ednakvi, tuku vrednost, koja{to treba sekoga{
odnovo da se ostvaruva pri sekoe preminuvawe od odredenata
postavena cel kon drugata takva soobrazna postavka. Site
su{testva koi imaat svest i volja ne se ednakvo slobodni,
nitu nu`nite voljevi re{enija se takvi vo sekoja okolnost.
Dejstvuvaweto od sloboda, kako i aktot koj bi moèl da se
nare~e sloboden, vsu{nost e dobro, za koe{to treba da se
pretpostavi deka negoviot izvor e vo specifi~nata eti~ka
nadarenost, a osnovata vo osobenata tvore~ka sposobnost na
31
~ove~kata li~nost”.15 Demokratijata i etikata se povrzani
tokmu zatoa {to za demokratijata od nov tip e nu`na etikata,
a novata etika moè univerzalno da se realizira samo vo
demokratskoto op{testvo.
Za{to, razni lo{i sostojbi, zli odnosi i neizvesni
tendencii $ se zakanuvaat na egzistencijata na ~ove~kiot svet,
duri i na opstanokot na prirodniot svet. Izmenetiot na~in na
ìveewe i brojnite ~ove~ki nedela i nerazumni akti dovedoa
do te{ki negativni posledici. No, vo dene{niot moral sepak
ne moè da se koristi laksisti~kata argumentacija - deka
ne se zna i ne moè da se razbere {to je dobro i pravilno,
nebare site opcii imaat ista eti~ka vrednost, nebare pome|u
dobroto i zloto ne moè da se napravi razlika i nie ne znaeme
da gi razla~ime ovie osnovni i sprotivni eti~ki realnosti i
poimi. Tokmu zaedno so demokratijata se razvi i kriti~kiot
duh, koj n# soo~uva so site pra{awa na ~ove~koto postoewe
i dejstvuvawe, koj niv bez prestan i kvalitetno gi ocenuva,
koj inspirira i predupreduva. Razotkrieni se golemite
stradawa na lu|eto i na svetot. ôvek soznal deka e nedobro
su{testvo, sa zli nameri, nekontrolirano odnesuvawe,
bezumno dejstvuvawe, nasilnik protiv kulturata i moralot.
ôvekot e najodgovoren za nastanatite problemi, no
edinstveno toj moè da gi re{ava i da gi re{i. Kulturata i
civilizacijata se izrazi na ~ove~kiot duh i moral. Vo svojata
epoha na zloto, prviot slovenski eti~ar sveti Kliment
Ohridski (=916) strasno u~e{e deka lu|eto treba da se
natprevaruvaat vo dobrodetelta i vo dobroto postapuvawe.
Za velikiot hrvatski i evropski mislitel Frane Petri} (na
~ija li~nost i idei im se posveteni sredbite vo rodnoto mesto
Cres, kade {to go izloùvame ovoj trud), celta na ~ovekot
e “zacvrstuvawe na du{ata vo dobrodetelta”.16 Sledej}i go
Aristotel, Petri} ukaàl deka “sekoga{ ima sredina, koja{to
treba da ja postavime nad krajnostite, a vo nea da ja smestuvame
dobrodetelta”.
15
Pavao Vuk-Pavlovi}: Vrednota u svijetu, Godi{en zbornik na Filozofskiot
fakultet, Skopje, kn. 13, 1962, str. 5-6.
16
Franjo Petri}: Sretan grad, Fakultet politi~kih nauka - Sveu~ili{na naklada “Lib-
er”, Zagreb, 1975, str. 40.
32
Lu|eto imaat um i so toa potencijali da gi soznaat
problemite i da pristapat kon nivnoto re{avawe. Samo
~ovekot moè da go popravi ìvotot - i kako edinka i kako
razni vidovi zajednici, s# do najvisokiot sojuz na svetskata
zaednica. Nikoj ne moè ja izbegne i ne smee da izbega od
odgovornosta svetot i ìvotot da gi napravi dobri za site,
za sebe i za svoite, istovremeno i za bli`nite i za site drugi.
Toa e osnovnata pozicija na ~ovekot vo svetot, osobeno vo
noviot demokratski svet - stanuva zbor za ~ovekovata sila
da razbere, za negovata volja da pronajde izlez, za negovata
èlba da pravi dobro, za negoviot napor da bide dobar.
Mo}ta na ~ovekot e vo vrednosnata samoopredelba;
zna~i, ~ovekot ima sila da gi razlikuva Dobroto i Zloto.
Etikata e snao|awe vo ìvotnite procesi, za tie da bidat
vodeni pravilno. Civilizacija denes bara od etikata pomo{
za opstanokot, za ~ove~koto ìveewe i progres. Vo erata na
demokratijata toa bi zna~elo deka sekoj treba da go po~ituva
sekogo, deka nikoj ne smee da povreduva nikogo - pro~ueniot
lozung na sovremieto, vo stih, glasi: Hurt never, help ever!
Ni{to ne treba da bide uni{tuvano, ìvotot mora da bide
miren, graditelski i spokoen. Me|usobnoto razbirawe e
podobro otkolku sudiri, pomagaweto e po~ove~no otkolku
navreduvaweto i povreduvaweto. S# moè da bide re{eno
na ~ove~en na~in, kolku-gode da se komplicirani i navidum
nere{livi problemite i konfliktite. Etikata n# vodi
po tie sloèni ìvotni pateki, taa pomaga da se osmisli
ìveeweto, da se dolovat ìvotnite pra{awa, da dojde do
vistinsko razbirawe, da se pronajde vnatre{en, intimen,
efikasen ~ove~ki odgovor za sovremenite predizvici.
Akciite moàt da pomognat da se re{avaat problemite
samo ako se dobri i nenasilni, ako se prifatlivi za site
lu|e. Takvite najdlaboki i op{ti odgovori proizleguvaat
od povrzuvaweto na site lu|e vo soznajna niza i celina,
od proniknuvaweto na iskustavata na site narodi, od
soo~uvaweto so moralnite vizii na najmudrite misliteli i
graditeli od site vremiwa i od istaknuvaweto na moralnite
idei i ideali, onaka kako {to gi izloìle najdobrite i
33
najhrabri li~nosti, vistinski kulturni dejci. Toa e mo`no
da se postigne edinstveno kako delo na obedinetoto moralno
~uvstvo i eti~ki um na ~ove{tvoto - koe osobeno }e gi osudi
nasilstvoto i vojnata i }e pottikne mir, tolerancija,
dijalog, razbirawe, solidarnost, sorabotka, t.e. sozdavawe
i sledewe na Univerzalnata etika.
TOA DENES e patot kako dobrite lu|e so dobri odnosi

gradat dobar ìvot i dobro op{testvo. Imalo epohi so
poinakvi dostigawa. Me|utoa, nie pred s# imame uset za onie
pouki {to bi moèle da bidat zna~ajni za nas vo ovaa era
na demokratijata i na etikata. Taka Pavao Vuk-Pavlovi}
ni go objasni va`niot problem na iluzornata zaednica,
koja e sprotna na demokratskata realnost. Koga nekoja
individua se vozdignuva nad drugite kako nadredena, strada
demokrati~nosta, za{to podredenite edinki “voop{to
nemaat svojstvo na izvornost, sopstvena inicijativa,
vistinska i celosna samostojnost, kone~no na slobodna
odluka vrz osnova na nezgasnata svest za odgovornosta”. Ako
na op{testvenoto nivo ne e opfaten celiot ~ovek i toj/taa
ne nastapuva na scenata na ìvotot kako priroden organizam,
strada zaednicata. Vuk-Pavlovi} ukaùva: ”Bogateweto,
jakneweto, izdignuvaweto na zaednicata se slu~uva i trae
preku samopotvrduvaweto, samoosvestuvaweto, osamosto-
juvaweto, samoprodlabo~uvaweto na li~nosta i preku {to
ponastoj~iviot razvoj na nejzinata personalna su{tina”.17
So svojata kniga “Sre}en grad” (1551) Frane Petri} dava
prilog kon razbiraweto na ras~ekorot pome|u realnosta i
ve{ta~kata tvorba, pome|u bitieto i prividnosta, koj{to bi
trebalo da se razre{i preku izgradba na vistinska zaednica.
Toa moè da bide pridones kon eti~ka sogledba na problemot
na demokratijata i, u{te pove}e, prilog kon izgradba na dobar
ìvot i dobro op{testvo od dobrite lu|e so dobri odnosi.
Vo svoeto glavno delo “Nova op{ta filosofija”
(1591) Frane Petri} go opi{uva ìvotot kako celina na
17
Pavao Vuk-Pavlovi}: Zajednica i nazovizajednica, in: O zna~enju povijesnih smjer-
anja, Institut za filozofiju Sveu~li{ta - Liber, Zagreb, 1974, str. 22, 24. (Filozofske
studije 2)
34
postoeweto: “@ivotot e mnogu pokvalitetet i posovr{en
od smrtta... Za{to, da se ìvee toa zna~i da postojat ìvi
su{testva. Toga{ s# ìvee i vistinski e ìvo, i site negovi
delovi (koi site se vistinski su{testva) ìveat, pa sekoj
za sebe e ìvot”.18 Ova moè da se zeme kako edna op{ta
opredelba na sovremenoto sfa}awe na demokratijata - kako
polnota na ìvotot na sekoe su{testvo. Ramkata na taa
opstojba bi moèla da bide vizijata na dobroto op{testvo
dadena od Petri}.
ôvekot, spored nego, “prirodno bara i se stremi kon
dru{tvo na drugi lu|e, a za svoja blagodat i korist... Sekoj...
kopnee za ìvot i relacii vo zaednica so drugite lu|e”.19
A bidej}i site ne{ta izviraat od viorot na beskone~nata
boèstvena dobrina, du{ite se prisetuvaat na dobroto vo
idealnoto bitie, pa sakaat da go dofatat i nastojuvaat da go
postignat toa. Lu|eto najmnogu go baraat ovoj dobar vrutok i
stradaat zaradi ovaa svoja èd. Petri} tvrdi deka e najdobro
ako se izgradi sre}en grad, vo koj{to dobroto }e gi izrazi
ovie dobrini, so {to lu|eto }e gi potsmirat svoite stremeì
kon dobroto.
[to predlaga Petri}: Gradot treba da ima dobra pozicija
i mo`nost za razvoj. Vo gradot treba da ima hrana za site. Mora
da ima rabota i potrebni proizvodi. Treba da se vnimava i da
se ~uva od zagadenosti (na vozduhot i na ~ove~kite odnosi).
Odgovorot za toa e na~inot na ìveewe. Isto taka, dobri
odnosi se ra|aat od qubovta {to gra|anite ja neguvaat me|u
sebe, bez li~ni neprijatelstva. Zatoa e potrebno i me|usebno
da se poznavaat. I ne smee da ima zavist.
Za da bide dobar, ìvotot vo dobriot grad mora da bide
zalivan so “umerenata voda na ednakvosti, na privatnata
sopstvenost i na dostoinstvo” (kakvo fantasti~no moderno
prosede za demokratijata!). Toa, veruva Petri}, }e ja “ukine
pojavata na prokolnato nesoglasuvawe, koe go nagrizuva
edinstvoto na stebloto, a na krajot go uni{tuva korenot”.
Zatoa toj bara zakoni koi zabranuvaat nekoj da mu nanesuva
18
Frane Petri}: Nova sveop}a filozofija, Panarchia - Knjiga ~etrnaesta: O ìvotu,
Sveu~ili{na naklada Liber, Zagreb, 1979, str. 28.
19
Franjo Petri}: Sretan grad, op. cit., str. 21.
35
zlo i àl na drugiot. Toj e vo potraga za sredstva protiv
me|usebnite gra|anski neprijatelstva. Izvorot za toa ~esto
e nagonot za vlast.
Za taa bolest Petri} predlaga: “Za da nema stravuvawe
od narodnoto negoduvawe i bunt, sekoj gra|anin mora da
u~estvuva vo vlasta..., za{to vistinski e samo onoj gra|anin
koj u~estvuva vo javnite dostoinstva i uprava. Bidej}i
site gra|ani ne moàt odedna{ da gi nosat dostoinstvata,
soodvetno e toa da go pravat sukcesivno, vleguvaj}i vo vlast
edniot po drugiot”.20
Za s# e potrebno da ima dobri lu|e, gra|ani so vrednost,
~ie blaènstvo zavisi od nivnata dobrodetel. Petri}
izrazuva uveruvawe deka sekoj ~ovek spored prirodata e
sposoben za dobrodetel. Kon toa se pridruùva navikata,
koja, upravuvana so razumot, gi ~isti du{evnite afekti od
ne~istotijata na niskosta i ne~esnosta. Tretoto sredstvo
e razumot, koj dejstvuva pokraj navikata i nastojuva da se
realiziraat dobrite ne{ta. Slednoto e obrazovanieto,
koe{to go voveduva zakonodavecot. So toa se nastojuva da
se podu~i du{ata, ~ove~kite afekti da se uve`baat da mu se
pokoruvaat na razumot. Isto taka, razumot treba da se obu~uva
da gi razlikuva ne{tata kako nu`ni, korisni i ~esni. Celta
e gra|anite da se naso~at kon nivnoto najvi{e dobro.
Od site ne{ta, spored Petri}, najvi{e i najvozvi{eno
mesto zazemaat ~esnite ne{ta. Zatoa lu|eto treba pove}e
da bidat naviknuvani na ~esni, otkolku na korisni ne{ta, a
isto taka pove}e da se zapoznavaat so dobrodetelite na mirot,
otkolku so ve{tinite na vojuvaweto. Toa e zada~a isto taka
na sovremenoto eti~ko obrazovanie, kako edno od najsilnite
sredstva na sovremenata demokratija i etika. Taka obrazovan
i vospitan, gra|aninot ima karakteristiki na slobodno
su{testvo, no u{te pove}e na blagoroden ~ovek. Od odvra}awe
od patot koj privlekuva kon porok - vospituvaweto odi kon
pottiknuvawe za vozvi{uvawe, na ~ij{to vrv “dobrodetelta
dava raj na svoite radosti”.21
20
Ibid., str. 29.
21
Ibid., str. 35-39.
36
Toa upatuvawe vo moralnite dobrodeteli e krajnata
zada~a na zakonodavecot na sre}niot grad.
SOVREMENATA ETI^KA KRITIKA na nasilstvoto i na

vojnata, na uni{tuvaweto i na podjarmuvaweto, na segregacijata
i na site vidovi diskriminacija - odi zaedno so istaknuvaweto
na neophodnosta na dijalogot, na razbiraweto na sostojbite
i me|u lu|eto, na griàta za drugite, na tolerancijata kako
pozitivna tvore~ka vrednost, na izgradbata na li~nata i
na op{tata kultura. Sporedeno so ideite na Petri}, od
ovoj star mudrec moè da nau~ime deka osnovniot uslov za
dobroto ìveewe i za dobroto op{testvo e - posakuvawe
dobro i pravewe dobro, kako i dobra komunikacija i odnosi
so bli`nite (sega so celiot svet). Taka nekako i dene{nite
filosofi, vo idealitetot na zastapuvaweto i odbranata na
etikata i na demokratijata, mo`nosta za izgradba na dobar
ìvot i dobro op{testvo ja gledaat samo ako lu|eto bidat
dobri i gi prezemat odgovornosta i obvrskata za izbegnuvawe
na zloto i pravewe na dobroto - {to e poznatiot eti~ki
imperativ iskaàn od sveti Kliment Ohridski.
Denes duri toa ne e pove}e zada~a na dobrodetelnosta
- tuku osnoven uslov za opstanokot na ~ove~kiot rod na
planetava. Lu|eto i natamu prodolùvaat da se povreduvaat i
da gi negiraat dostrelite na veli~estvenata kultura - nebare
ne postoele umni glavi, kako {to se Frano Petri} ili sveti
Kliment Ohridski, koi ubavo ni objasnija {to i kako treba
da pravime. Lu|eto mora da nau~at da se po~ituvaat i da
dejstvuvaat zaedno, {to bi moèlo da se nare~e demokratija,
i mora da po~nat seriozno da mislat {to e pravilno da se
pravi i toa da go pravat, a sekako i sestrano da im pomagaat
na drugite, {to bi moèlo da se nare~e etika.
37
ETIKATA I KULTURATA
DENES CUTI cuti etikata - a istovremeno kulturata

postignuva sovr{enstvo so svoite potencijali, so su{tinata
na svoite aktivnosti, so kvalitetot na delata, so {iro~inata
i dlabo~inata na zafatot na svetot i na seto ~ove~ko,
so seprisutnosta, so op{toto opfa}awe na lu|eto, so
univerzalnosta na vrednostite i so globalnosta na nivnite
vaèwa, so humanosta i so drugite kvaliteti. Gi pofaluvame
ovie novi tendencija i dostigawa, kako pat po koj etikata
i kulturata nastapuvaat branej}i go ona {to e dobro, a
eventualno kritikuvaj}i go ona {to ne ~ini za lu|eto i za
nivnata idnina. Pokraj toa, na{iov pregnanten diskurs za
sloènata i mo{ne obemna tema za relaciite me|u etikata
i kulturata gi zastapuva poziciite na holizmot (edinstven
opfat na svetot i na negovite elementi), na griàta kako
op{t moderen odnos na lu|eto kon svetot i ìvotot i na
anga`manot kako duh i moral na razvieniot ~ovek.
Kulturata e isklu~itelna, su{testvena ~ove~ka projava.
Taa zna~i na~in na ìveewe, no ne na ona ìveewe {to ja sledi
prirodnata osnova na ~ovekot, tuku na ona {to e sozdadeno
od lu|eto. Vo taa smisla, kulturata gi opfa}a site ~ove~ki
projavi koi ne se neposredno prirodni, a prirodnite se isto
taka osnovni za ~ovekot i brojni - i fizi~ki i psihi~ki
(telesna osnova, di{ewe, rabota na ~ovekovite organi,
dvièwe i dejstvuvawe kako manifestirawe na fizi~kata
sila, dejstvuvawe na setilata i psihata vo nivnite osnovi,
elementarni psihi~ki reakcii i akti, prirodni du{evni
dejstva, nagoni i sl).
So razvitokot na ~ovekot kaj nego e s# pogolem delot na
kulturata nasproti onoj od prirodata. Toa ne se odnesuva
samo na svoevidnoto iskoristuvawe na elementite od
Prirodata, {to e beleg na ~ove~koto bitisuvawe. ôvekot,
vpro~em, gi zafa}a, i toa s# pove}e, i svoite prirodni osnovi
i funkcii na na~in koj zna~i nivna promena i razvitok kon
nivna kulturacija - kon podobruvawe na nivnata funkcija
38
i kon sozdavawe na novi na~ini na nivnata upotreba i dr.
Ova se odnesuva na raznite vidovi di{ewe ({to osobeno gi
razviva indiskata misla i jogiska praktika, duri zapirawe na
di{eweto za podolg period i sl.); na ve`baweto za postigawe
podobri rezultati vo koristeweto na teloto i na raznite
organi; na razvitokot na ìvotnite formi i na razvitokot
na setilata kon novo i po{iroko doìvuvawe; na razli~nite
vidovi seksualen akt; na usovr{uvaweto i sublimiraweto na
ishranata, itn.
VAKA [IROKO SFATENATA kultura se odnesuva na

razli~ni formi na ~ovekovata egzistencija.
Pred s#, stanuva zbor za na~inot na koj se sproveduvaat
ìvotot i prirodnite funkcii (na~in na odnesuvawe kon
su{tinata i celite na ìvotot; vnimavawe na negovite
fazi i periodi; na~in na iskoristuvawe na silite i
setilata; vozniknuvawe na potrebite i na~in na nivnoto
zadovoluvawe...).
Kulturata osobeno go opfa}a soznanieto na ~ovekot
(zasnovuvawe na svesnosta, otkrivawe na svesta i zgolemuvawe
na svesnosta na ~ovekot; otkrivawe na smislata na soznanieto
i razvitok na soznanijata i znaewata; afirmirawe na
su{tinata na soznanieto; razvitok na soznajnite sili i
pro{iruvawe na soznajnite metodi i sodrìni; me|usebno
proniknuvawe na razli~nite oblasti na soznanieto; upotreba
na soznanieto-soznaenoto...).
Vo osnovna forma na kulturata spa|a i na~inot na
dejstvuvaweto na ~ovekot - kako vid i kako individua
(razbirawe na neophodnosta i na zna~eweto na dejstvuvaweto
i odnos kon dejstvuvaweto; razvitok na vidovite dejstvuvawe;
dejstvuvawe kako tvore{tvo - {to ponekoga{ vo potesna
smisla se narekuva „kultura”; u~ewe za dejstvuvaweto i
obuka za dejstvuvawe; me|usebno proniknuvawe na formite na
dejstvuvaweto; univerzalizacija na dejstvuvaweto...).
Kulturata ja ima edna od svoite osnovni projavi vo
vrednuvaweto - kako kvalitativna dimenzija na specifi~niot
~ove~ki odnos kon svetot, ìveeweto i dejstvuvaweto
39
(sozdavawe vrednosti; gradewe, razvivawe i po~ituvawe na
sovesta; stepenuvawe i pravewe skali na vrednostite; izbor
na osnovnite, dominantni, najvi{i vrednosti; sudirawe-
kolizija na vrednostite; proniknuvawe na vrednostite;
realno manifestirawe na razli~nite vrednosti; ìvotna
etika kako izraz i sproveduvawe na moralnite vrednosti...).
Edna od osnovnite idei, pottici i formi za kulturata
e razvitokot na ~ovekot, na ìvotot i na svetot (sozdavawe
ideja za razvojot i osoznavawe na mo`nostite za razvitok;
afirmirawe na razvitokot; vizija za razvitokot; sogledba i
aktivirawe na potencijalite i silite na razvitokot; izbor
na nasokite, trgnuvawe po izbraniot pat i odewe po toj pat;
drèwe kurs na linijata na razvojot; ocenka na razvitokot
i korekcija na viziite, na sogledbite od realnosta i na
izbraniot pat...).
Krajna forma na kulturata e imaweto perspektiva - sogled-
ba na oddale~enite celi, sostojbi, potrebi, okolnosti (imawe
svest za idninata; afirmirawe futuristi~ka naso~enost na
lu|eto i na ìveeweto; sogledba na o~ekuvanite pozitivni i
negativni strani na ìvotot i na idnite okolnosti; ukaùvawe
i obid za obezbeduvawe na idnite pozitivni i za izbegnuvawe
na idnite negativni aspekti na ìvotot...).
KAKO [TO MO@E DA SE VIDI od formite niz koi{to

se projavuva, kulturata e pat, {iroka pateka po koja odi
~ovekot kako vid i individua. Na toa postojano patuvawe toj
se realizira kako specifi~no su{testvo vo kosmosot, koe gi
nadminalo samo prirodnite osnovi na svojata egzistencija i
su{testvuva so svoite mnogubrojni i mnogustrani kvaliteti,
koi se istovremeno negovi glavni mo}i. Taka i go narekuvaat
ôvekot (istaknuvaj}i po nekoj beleg karakteristi~en za
nego, a koj{to go nemaat drugite su{testva): su{testvo na
soznanieto, na umstvenata svetlina (ens rationalis), su{testvo
na stradaweto i na so~uvstvoto (~ie su{testveno svojstvo e
somilosta, empatijata, t.e. postapuvawe vo duhot na lozungot
na sanskrit tat tvam asi = toa si ti!, identifikacija so
drugite i so nivnite maki), su{testvo koe ìvee so drugi
40
lu|e, so koi dejstvuva zaedno za da go unapredat zaedni~koto
ìveewe; su{testvo na trudot (homo faber), tvore~ko
su{testvo (koe vo sebe ima sila i duh za kreacija); su{testvo
{to sozdava alatki za da moè da dejstvuva (tool-making animal);
su{testvo na igrata (homo ludens); su{testvo na nasmevkata,
na moralot (homo moralis), na vrednostite; na odgleduvaweto-
vospituvaweto, na sramot, na komunikaciite, su{testvo so
religiozno ~uvstvo, so vizii..., su{testvo na umetnosta.
Za celinata na opstojbata na vakviot ôvek kako kulturno
su{testvo e bitna tokmu eti~kata dimenzija na ìvotot -
zapra{anost za smislata na ìveeweto i za vrednostite, izbor
na vrednostite, poddr{ka i pridrùvawe kon pozitivnite,
kreativni vrednosti (so koi sozdava i gradi) - nasproti
negativnite, netvore~ki, destruktivni celi i postapki
(koi izrazuvaat omraza i vodat kon uni{tuvawe). Dobroto
si go bara svoeto dominantno mesto nad Zloto i go ima toa
mesto vo ìvotot na lu|eto. Individualniot i istovremeno
op{t su{testven pat na Kulturata se sovpa|a so Etikata.
Vo dvete ìvotni projavi se obedinuvaat individualnoto i
zaedni~koto. Kaj dvete stanuva zbor za edinstvo na mislite,
namerite i delata na sekoj ~ovek i na site lu|e.
Etikata e srcevina, centralna oska na kulturata, ne samo
poradi zna~eweto na principot na Dobroto za ~ovekoviot
opstanok i progres, tuku i poradi smestenosta na eti~koto
vo site formi na kulturata i vo sredi{teto na nejzinoto
postoewe. Lu|eto gi afirmiraat i kulturata i etikata kako
ne{to najvredno i najpotrebno, i ednata i drugata im se
neophodni i gi pridruùvaat vo ìvotot, dvete se smisla na
~ove~koto postoewe, i kulturata i etikata ja unapreduvaat
~ove~kata egzistencija. Kulturata se sovpa|a i e soobrazena
so Etikata, vo koja isto taka se obedinuvaat individualnoto
i zaedni~koto. Kulturata e su{tina i najvaèn na~in na
~ove~koto ìveewe, kako {to i etikata e najzna~ajna forma
na kulturata i nejzin najvisok dostrel.
Ovie dva ~ove~ki entiteti - kulturata i etikata - ne
se samo povrzani i podednakvo zna~ajni, tie i me|usebno
se izrazuvaat i gradat. Kulturata na ìvotot i na ~ovekot
41
zna~i i nivna soobrazna etika. Kulturata $ go dava na etikata
nivoto na svojot dostrel. Niz svojata univerzalnost taa ja
ra{iruva etikata vrz site prostori na ~ove~koto postoewe
- od ìvotot, preku va`nosta i razvitokot na soznanieto,
niz domenite na dejstvuvaweto, preku univerzalizacijata
na vrednuvaweto, s# do postavuvaweto na progresot kako
najzna~ajna vizija na ~ove~koto su{testvuvawe.
Od druga strana, etikata $ ponuduva na kulturata gri-
à za nejzinoto su{testvuvawe i razvitok, osmisluvawe na
nejziniot agapizam (na~elo na dobrinata i qubovta), inspi-
racija i pottiknuvawe na kulturnoto dejstvuvawe kon cel koja
nego go izvi{uva i kon edna u{te povisoka cel, kon Najvi{ata
Cel kako ideal mu dava celesoobraznost na celoto ~ove~ko
postoewe. Etikata pretstavuva cvrsta osnova za osnovniot
kulturen pat, taa e negova karpesta podloga, taa ovozmoùva
balans na site formi na kulturata spored edinstveniot
princip na Dobroto, koj treba da bide vgraden vo nea, vo
sekoj nejzin segment i element, za da bi bile dostatno silni i
vredni agensite na kulturata.
Etikata e povik za pravilno u~estvo na ~ovekot vo
gradbata na svetot, koj dolgo se gradel bez nego, no sega neiz-
be`no se gradi so nego, koj zna~itelno napreduval na patot na
evolucijata i koj se zdobil so seta odgovornost za opstanokot
i napreduvaweto na svetot. Etikata odgovara za kvalitetnata
organizacija na ~ovekovoto ìveewe, kako i za odrùvaweto
na mo`nosta za egzistencija voop{to vo ovoj ogromen a dreben
svet, vo koj ~ovekot so svojot um i dejnost se zame{a za da go
dviì, gradi i poprava. Toa e su{testvenata vrska na etikata
i kulturata, so koi{to smislata na ~ovekovoto postoewe
se povrzuva so neminovnosta, nu`nosta na nivnoto duhovno
i dejstveno vlijanie vrz ~ove~koto ìveewe. Zatoa Etikata
i Kulturata se edinstveni i edno. Ova e va`no soznanie vo
sega{niot mig na svetot, koj{to e eden od golemite presvrtni
momenti vo ~ove~kata istorija, vo koj{to se re{ava po koj
pat }e odi ~ove{tvoto - stanuva zbor za mestoto i ulogata na
kulturata i etikata vo ìvotot na lu|eto.
42
PRINCIPI NA ETIKATA NA
KULTURATA
I KULTURATA I ETIKATA se zna~ajni gradbeni, nezao-

bikolivi segmenti na ~ove~koto ìveewe. Za dvete se va`ni
razgledbata, sogledbata, razotkrivaweto i sproveduvaweto na
vrednosnite celi i realiziraweto na posakuvanite dostreli
vo soodvetnata epoha i voop{to. Za ovoj supstancijalen odnos
na ~ovekot osobeno vaèn aspekt e „odgleduvaweto” (cultivare),
tokmu nega i razvitok - na sebe, na duhot, na zainteresiranosta,
na znaewata, na dejstvenite ve{tini, na voljata za komunikacija,
na otkrivaweto i primena na dobroto, na dobrite tendencii i
na naporite za dobivawe uspe{ni rezultati.
Poradi su{tinskata vrednosna dimenzija na kulturata,
poradi nejzinata imanentna, vnatre{na vrska so na~eloto na
Dobroto i poradi neotklonivata funkcija na etikata vo site
nejzini oblasti i formi - moè da se izgradi posebna Etika
na kulturata. Taa gi ispituva interakcijata me|u etikata i
kulturata, eti~kite dimenzii na kulturata i na nejzinite
formi, mesto na eti~kite pra{awa vo raznite oblasti na
ìvotot i na tvore{tvoto, hierarhijata na vrednostite vo
domenot na kulturata itn. - s# do formite i principite
na ovaa eti~ka oblast, koi{to istovremeno se i na~ela na
samata etika.
GLAVNITE PRINCIPI na etikata na kulturata ovdeka
gi izloùvame sistematizirano:
- Etikata na kulturata se odnesuva na doìvuvaweto na
svetot, nejziniot prv princip e svrtenost kon prirodata,
ìvotot i ~ovekot kako su{testveni formi na
egzistencijata, otvoren odnos kon niv i kon site drugi
projavi vo ìvotot;
- Za etikata na kulturata e najva`no zadlabo~uvaweto vo
svetot, nejzino na~elo e navleguvawe i proniknuvawe
vo negovite fenomeni i vo negovata su{tina, nejzina
ambicija e da se otkrijat vnatre{nite vrski pome|u
43
fenomenite, nejziniot imperativ e dofa}awe na
su{tinata na ne{tata, na siot ìvot i na kosmosot;
- Etikata na kulturata osobeno ja interesira pronik-
nuvaweto me|u ne{tata. Taa insistira deka ni{to na
svetot ne e osameno, bez vrski so drugoto, nepovrzano
vo celinata na postoeweto. Zatoa posebno se zaloùva
za duhoven stav i akcija na povrzuvawe na lu|eto, za
proniknuvawe me|u lu|eto kako sovr{en na~in na
odnesuvawe vo soglasnost so prirodata na svetot;
- Etikata na kulturata ima smisla na duhovno, li~no, na
slobodna misla, taa pottiknuva misti~no priklonuvawe
kon sene{to, vnesuvawe so svojata du{a vo site drugi
pojavi, fantasti~no zamisluvawe na nepostoe~koto,
angaìrawe na site psihi~ki potencijali za razbirawe
i za budewe i razdviùvawe na site drugi sili za
vozniknuvawe nad obi~nosta i samo realnosta;
- Etika na kulturata e moral na razbiraweto. ôvekot
ne e su{testvo na poseduvaweto kako imawe ograni~en
broj ne{ta, tuku e posednik na s# {to postoi zatoa {to
projavuva duhoven kapacitet za pribirawe na sene{to vo
svojot duh i za sene{to ja pokaùva mo}ta na spojuvawe so
nego vo edna celost od razbira~ i razbranoto;
- Organsko na~elo na etikata na kulturata e neposrednosta,
nepretstavni~kata egzistencija, li~niot anga`man vo
ìvotot i vo duhovnite raboti, direktnoto dofa}awe na
fenomenite i nivnoto neposredno zafa}awe, intimnoto
povrzuvawe so niv so ~uvstva, strast i soznaen agon,
li~noto projavuvawe i zastapuvawe na svoite idei i
nameri;
- Etikata na kulturata bara i inspirira za {irewe. Taa
mu ukaùva na ~ovekot da ne se zadovoluva so postojnoto,
standardnoto, ograni~enoto, da ne se stremi kon zastoj,
tuku da trgne i da se razdviì kon ra{iruvawe na
soznanijata i na dejstvuvaweto, na silite i na realnosta,
s# do opfatot na vselenata;
44
- Etikata na kulturata vodi kon vozdignuvaweto, kako
streme` kon povi{e, sekoga{ kon povi{e, kako na~in
na ìveewe i stil na odnesuvawe. Ovie èlbi nemaat
zapir, tuku postojano kopneat i te`neat kon najvi{ite
vrednosni skali za s# - najpove}e za samiot ìvot, za
moralot na li~nosta i za nejzinata tvore~ka dimenzija;
- Etikata na kulturata go izrazuva duhot na univerzalnosta
kako uverenost i sigurnost oti s# {to postoi e od ist
koren i so ista smisla, so isto bitie i struktura, pa
so toa i spored toa deka site gi imaat istite prava na
projavuvawe, na u~estvuvawe vo duhot na ~ovekot i vo
svetot, kako i na „gospodarewe” nad svetot. Op{tosta na
egzistencijata se projvuva niz parcijalnosta na mnozinstvo
pojavi od razli~en vid i karakter, koi site u~estvuvaat
vo gradbata na su{testvuvaweto spored svojata va`nost i
interesnost, spored svojata kreativnost i avtenti~nost,
kako i spored doblesta na svojot moral. No, s# i sekoj
participiraat vo seop{tosta na ìvotot i vo gradeweto
na verata vo egzistencijata i vo postignuvaweto na
nejzinata pravilnost;
- Etikata na kulturata e vo su{tina komunikacija, koja
e univerzalna svetska pojava, no se istaknuva kako
me|usebno informirawe za postoeweto i za stavovite,
kako sopostavuvawe, protivstavuvawe i proniknuvawe
na vrednostite, kako naso~uvawe na svoite soznanija i
poraki kon drugite, kako otvorawe na setilata i umot
za zborovite i za drugite iskazi na drugite. Taa gi
izloùva dramati~nosta na otkrivaweto na drugiot i
zadovolstvoto od mo`nosta za vospostavuvawe odnos i
razbirawe me|u ne{tata vo svetot;
- Etikata na kulturata se potpira vrz u~estvuvaweto vo
ubavinata i radosta i vrz nivnoto spodeluvawe, vrz edin-
stvoto na estetskoto i eti~koto, vrz najbliskata vrs-
ka me|u postoe~koto von od nas i na na{ata strast po ne-
go, vrz na{ata zainteresiranost za otkrivawe, dofa}awe,
emocionalna reakcija, za dobliùvawe na svetot, na lu-
45
|eto i na ~ove~kite dela kon nas vo edinstven fakt na
ubava doìvelica;
- Duh na etikata na kulturata e nadminuvaweto, princi-
pielnoto nezadovolstvo od postignatoto i postojnoto,
kako i neprekinatoto naso~uvawe na umot, namerite,
voljata i silite kon realizirawe na ne{to podobro;
- Etikata na kulturata e izraz na neposeduvaweto kako za-
interesiranost za ne~ie postoewe (egzistentnost) bez
ogled dali nie ili nekoj drug toa go poseduvame li~no,
bidej}i smislata na kulturata e vo postoeweto na zna~ajni
vrednosti po sebe i vo ostvaruvaweto na svet koj }e ima
bezbroj mo`nosti za kulturno izrazuvawe i doìvuvawe;
- Etikata na kulturata zna~i postavuvawe i postignuvawe
na ~ove~ki celi, kako humanisti~ka orientacija vo
svesta i vo dejstvuvaweto, naso~eni kon unapreduvawe na
ìvotot na site lu|e i na siot ~ove~ki rod, sekoga{ i
nasekade;
- Etikata na kulturata e svrtena kon ~uvaweto na @ivoto
kako najubav rezultat od razvitokot na svetot, koj{to ja
opravduva negovata egzistencija, a e pri~ina za na{eto
li~no postoewe i vo nas razbuduva sili za splotuvawe so
svetot i so ìvotot;
- Etikata na kulturata ima duh na neuni{tuvaweto kako
osoben vid visoka kreativnata dimenzija na svetot i na
~ovekot, sprotivnost na netvore~koto i uni{tuva~koto.
So toa edinstveniot izvor na postoeweto na svetot i
lu|eto ne im se nadvladuvaweto na drugoto i negovoto
razoruvawe, detruirawe, za da posluì kako gra|a za
neidentifikuvano tvore{tvo ili kako op{t materijal vo
haosot na esencijata, bez oblikuvana egzistencija. Celta
e sozdavaweto i ~uvaweto, ~uvaweto i sozdavaweto;
- Mo}ta na Etikata na kulturata e vo blagonaklonetiot
odnos kon svetot kako izraz na doblesta na ~ove~kata
etika, koja gi razotkri dobrite elementi na ~ove~kata
duhovna i vitalna egzistencija i niv gi bara, gi poddrùva
46
i gi {iri za dobroto na ~ove~kata egzistencija i na
postoeweto na svetot vo celost;
- Najprospektivna eti~ka dimenzija na edinkata vo kultu-
rata e raboteweto, koncentriraweto, dejstvuvaweto, do-
krajnoto sebevloùvawe - za{to vo kulturata rezultatite
ne se gledaat direktno, mo{ne retko se na pokaz vedna{,
tuku se ra|aat ili se otkrivaat naj~esto mnogu podocna,
toga{ koga drugi lu|e do{le da go ìveat svojot ìvot i
da gradat svoj svet. Kulturnite pridobivki tie gi koristat
kako normalen uslov na svojot ìvot, a se napregaat da
sozdadat drugi, {to }e zra~at mnogu podocna - kako izraz
na etikata na kulturata, koja ni{to ne saka da prisvoi
za sebe, tuku seto svoe saka da go spodeli so site lu|e, so
rodenite i posebno so onie idnite, u{te nerodenite.
- Najva`niot eti~ki princip i moralna norma na Etikata
na kulturata, poradi toa, se samosvesta za vremenskata
ograni~enost i za nu`nosta na dejstvuvaweto - i - zalo`bata
i koncentracijata da se pravi dobro sekomu i sekoga{.
ÔVEKOVIOT PAT kako negov vek/ìvot e kus vo odnos

na dolìnata na postoeweto na Vselenata, pa duri i na
Zemjata (koi postojat preku 20 milijardi, odnosno okolu 4
milijardi godini), ili vo odnos na postoeweto na ìvotot
na na{ata planeta (pove}e od 1-2 milijardi godini), ili
duri vo odnos na pojavata na vakvi sli~ni su{testva kakvi
{to sme nie (ispraveni primati - 1,5 do 2,5 milioni godini),
ili duri i vo odnos na vremeto od pojavata na prvata ~ove~ka
civilizacija kako svesno gradewe na ìvotot, izgradba na
korisni ìveali{ta, koristewe na ogan, imawe alatki,
pravewe na prvi predmeti i umetni~ki ukrasi, sozdavawe
na prvi veruvawa, govor i drugi formi na komuniciraweto
(nekolku desetici iljadi godini). Ako se zeme predvid
va`nosta i zgusnatosta na ~ovekovata egzistencija kako
edinstven ìvot za nego, negoviot li~en pat e toga{ kus
i vo odnos na narodot na koj{to mu pripa|a, vo odnos na
naselbata kade {to ìvee, vo odnos na duhovnite formi {to
47
gi koristi - jazikot, soznanijata, verata, vidovite umetni~ko
izrazuvawe, etikata, filosofijata i naukata, koi site kako
osnovni formi na kulturata imaat mnogukratno podolg vek
od ìveja~kata na individuata.
No, siot ~ovekov ìvot kako smisla i kvalitet e
skoncentriran tokmu vo negovoto traewe, vo toj kus no
intenziven period vo koj{to toj se doizgraduva sebesi kako
li~nost, dejstvuva aktivno kako identifikuvana celost,
a potoa poleka prestanuva da raboti onaka kako {to go
napu{taat silite, eventualno u{te vrednosno vlijaej}i vrz
procesite okolu nego. Iako pokraj nego ìveat i dejstvuvaat
u{te mnogu lu|e, sli~ni su{testva (denes naporedno ìveat
preku 6 milijardi lu|e), i iako ìvotot na lu|eto pretstavuva
zbir od site nivni nastojuvawa, idei i dejstveni obidi i
rezultati - ìvotot ne e samo prost zbir od site linii na
ìveja~kata na site lu|e, postaveni kako paralelni crti
ednata pokraj drugata, tuku su{testvena obedinitelnost na
nivnite duhovni i materijalni manifestacii i dela, od koi
izniknuva su{tinata, smislata na ìvotot vo toj mig i taa
epoha, pridonesuvaj}i za celinata na ~ove~koto ìveewe
voop{to. Taka e isto i vo odnos na prostorot vo koj{to
ìveat lu|eto - site obedineti na istiot prostor, zaedno so
drugite koi tuka povremeno se javuvaat, sozdavaat identitet
na ìvotot vo toj kraj i za prisutnite lu|e. Stanuva zbor
za celinata na ~ove~kata opstojba, koja e sozdadena od site
li~nosti koi prestojuvaat zaedno i istovremeno. Toa go
izrazuva kulturata, koja poso~uva deka e su{testven izraz na
~ove{tvoto, koe{to e edinstvo na site lu|e koi postoele,
koi postojat i koi }e postojat.
Vo toa realno i duhovno milje, dobriot moral e bitna
karakteristika na ~ovekot svrten kon svoeto pravilno
postoewe i kon opstojbata na ~ovekot, Prirodata i Zemjata.
Kulturata e etika, etikata e kultura - taka, proniknuvaj}i se,
se vospostavuvaat zna~ajni principi na Etikata na kulurata,
koi govorat za toa kako ~ovekot gradi i se izgraduva, kako
tvori i se trudi vistinski da postoi i kako negovata etika gi
izrazuva dostrelite na ~ove~kiot samorazvoj i tvore{tvo.
48
ETIKA NA JAVNATA SLU@BA
ETIKATA IMA GOLEMO op{testveno zna~ewe i pret-

stavuva osnova za gradba na zaednicata. Socijalnoto zna~ewe
i neotklonivosta na etikata najjasno se sogleduvaat od
eti~kite osnovi i aspekti na javnata slu`ba.
Vo baraweto na ìvotnite vrednosti, edinkata moè
da si zamisli deka vrvno dostigawe se nebre`nosta kon
dejstvuvaweto i nevodeweto smetka za opkruènosta so lu|eto
ili otkinuvaweto od niv. Zanesot po svoite celi - koi taa
gi smeta za najblagorodni, barem vo nejziniot slu~aj - moàt
da ja odnesat li~nosta kon idei i dejstvuvawe kade {to taa e
uverena deka vo ìvotot pravi golema doblest, a realno toa
da bide navreduvawe na drugite lu|e ili nivno povreduvawe.
Edinkata ima pravo da izbira i toa e uslovot za slobodata
na site, no pri toa li~nosta moè da bide nesmasna ili
natrapni~ava, da im pravi {teta na drugite, nejziniot moral
da bide sila na urivaweto, a ne na ~uvaweto i gradeweto
na zaednicata. Blagoprijatniot balans vo zaednicata se
vospostavuva so poinakvi nastroenija i dejstva, koga tie ne se
eti~ki i socijalno degradira~ki, a pri nivnoto realizirawe
ne strada ~ove~kata zaednica.
Me|utoa, javnata slu`ba ne moè da bide negativno
eti~ki nastroena - iako moè da ja povreduva etikata ako ne
gi ispolnuva svoite celi. Javnata slu`ba e vostanovena kako
dejstvuvawe za uspe{no sproveduvawe na ìvotot. Nejzinite
celi ne se samostojni, tuku posredni i moralni - pred s#,
dobroto na zaednicata i na lu|eto vo nea. Taa im e neophodna
na lu|eto, za ispolnuvawe na nivnite potrebi - i nejzinata
eti~ka mera e tokmu vo someruvaweto na izvr{uvaweto, t.e.
na obemot i na kvalitetot na izvr{uvaweto na postavenite
celi za korist na li~nostite nadvor od nejziniot sostav.
Zatoa javnata slu`ba nema eti~ka doblest po sebe, tuku
e vo funkcija na dostignuvawe na vrednosta i na ìvotnite,
socijalnite i eti~kite vrednosti na op{testvoto, ~ij{to taa e
del i eden od lostovite na funkcioniraweto i unapreduvaweto.
49
Dobroto izvr{uvawe na javnata slu`ba pobuduva afirmacija
i pofalba, duri i voshituvawe (od nejzinite gra|ani ili od
lu|eto od drugite op{testva), no taa ne dobiva za toa pozitivni
eti~ki ocenki, bidej}i pozitivnosta na nejzinata funkcija
e pretpostavka za nejzinata egzistencija. Svojata vrednost
slu`bata ja transponira vrz validnosta na op{testvoto za
~ija cel e zamislena i postoi.
No, sprotivno, dokolku javnata slu`ba ne dejstvuva
pravilno i korisno, vrz nea pa|a odiumot na negativnata
eti~ka ocenka. Ova postojano go uniùva ugledot na slu`bata
s# dodeka ne se poka~i nivoto na kvalitetot na nejzinoto
dejstvuvawe od onaa strana na pozitivnosta, koga od nea se
bri{e aspektot na moralnata negativnost i taa povtorno se
zdobiva so normalna pozicija na zamislenata dobrodetel,
pridruèno so nepotrebnosta od eti~ka pozitivna ocenka.
Javnata slu`ba ima visoka utilitarna funkcija, neop-
hodna za ìvotot i za negovoto uspe{no slu~uvawe, i od taa
nejzina zada~a i vizija sleduvaat vakvi eti~ko-aksiolo{ki
osnovi na nejzinoto vrednuvawe. Istoto se odnesuva i na
ulogata i mestoto na oddelnite li~osti vo nejzinite ramki.
Tie ne se merat spored nivnite eti~ki kvaliteti (karakter,
nastoj~ivost, li~en moral...) s# dodeka dobro gi ispolnuvaat
svoite zada~i. Toa e dadeno so proekcijata na slu`bata,
vo koja zamislenite funkcii se povrzani so zamislenoto
dejstvuvawe na lu|eto i so nivnite pretpostaveni kvaliteti.
Proiciranata slika na slu`bata e osnova na nejzinata eti~ka
slika i ovaa ne vlijae vrz pozitivnoto sankcionirawe s#
dodeka slu`bata funkcionira vo ramkite na predvidenite
obvrski i na zadovolitelen na~in.
Toa e taka s# do sprotivniot slu~aj, ~esto povtoruvan
vo nerazvienite, lo{o organizirani i opa|a~ki op{testva,
kade {to javnata slu`ba e lo{a postojano, taka {to ve}
e nikoj ne o~ekuva od nea nikakov pozitiven dostrel. Tamu
incidentnite dobri postapki na slu`bata predizvikuvaat
odobruvawe i pozitivna ocenka, inaku nepotrebni spored
viziite i celta na ustrojuvaweto na slu`bata (kako {to se, na
primer, doa|awe na vozot na vreme ili udobni i ~isti vagoni
50
vo edna èlezni~ka slu`ba kade {to vozovite se neuredni i
nekvalitetni; dobivawe brz i to~en izve{taj vo op{testvata
kade {to toa retko se slu~uva; funkcioniraweto na bankata
vo polza na korisnikot tamu kade {to vakvite javni ustanovi,
kako i brojnite drugi, pravat bezbroj povreduva~ki postapki
nasproti nego; dobar priem vo nekoja slu`ba poznata so svojata
nezainteresiranost i neaùrnost; prijatna komunikacija so
organite na silata, koi obi~no se nedostapni i namurteni, i
sl. - vsu{nost, koga se slu~uva normalna, potrebna i prirodno
o~ekuvana qubeznost, priem~ivost, komunikativnost i ispol-
nitelnost od slu`bite i od nivnite nositeli tamu kade {to
toa ne e voobi~aeno - za{to vo celinata na op{testvoto viree
duhot na slaba odgovornost i neispolnitelnost na zada~ite).
SETO TOA E TAKA zatoa {to smislata na javnata slu`ba e

izvr{uvawe na dol`nosta. Dol`nosta e eti~ka kategorija na
neprikosnovena obvrznost, kade {to nejzinoto postavuvawe
i ispolnuvawe e visoka cel i apsolutna ~ove~ka zada~a, koi
ne moè da se naru{at so nekakvi drugi moralni inspiracii,
bidej}i dol`nosta e pozna~ajna od sekoja druga eti~ka projava
i mora da bide sprovedena bez somnevawe, odloùvawe ili
skusuvawe na dejstvoto vo obemot i vo kvalitetot.
Dol`nosta e edna od najva`nite formi na eti~kata
ideja i realnost, edinstven moralen princip, neotstapen i
apsoluten, koj bara samo svoe izvr{uvawe, a dava i obezbeduva
stabilen ìvot, zaednica i etika, a najnapred za li~nosta
moralna samosatisfakcija. Za toa svedo~i poemata {to nejze
$ ja upati golemiot germanski filosof Imanuel Kant vo
edna od najpoznatite eti~ki knigi na ~ove{tvoto „Kritika
na prakti~niot um”:
„Dol`nost! - ti vozvi{eno, veliko ime, ti {to vo sebe
ne sodrì{ i ne podrazbira{ ni{to svoevolno, ni{to {to
so sebe nosi dodvoruvawe, tuku bara{ pot~inuvawe, no, isto
taka, i ne se zakanuva{ so ni{to {to bi ja vozbuduvalo i
zastra{uvalo prirodnata naklonetost vo du{ata, za so toa da se
razdviì voljata, tuku samo postavuva{ eden zakon koj samiot
od sebe nao|a vlez vo du{ata i koj samiot za sebe, sprotivno
51
na voljata, si pribavuva po~ituvawe..., pred koe zamol~uvaat
site sklonosti, duri i ako skri{um rabotat protiv nego”.22
Kant dade edna ostra intelektualna analiza na realniot
moral na strogiot protestantizam, na eti~kiot zanes na svojot
narod, koj grade{e zna~aen gra|anski duh na izvr{uvaweto
i odgovornosta, kako i na eti~kata rigoroznost na vrvniot,
neophoden moralen princip. Taka toj dol`nosta ja opi{a
kako glavna i edinstvena smisla na eti~koto. Vo idejata
na dol`nosta i na nejzinoto ispolnuvawe se obedinuvaat
avtonomijata na moralot, slobodata na voljata koja go izbira
najdobroto, moralniot kvalitet na li~nostite, duhot na mo}-
noto gra|anstvo kako aristokratija na moralot, t.e. smislata
na ìvotot i na dejstvuvaweto na gra|anite (koi tuku{to vo
svetskata istorija ja zamenija aristokratijata), a koi svojata
doblest i visoka moralna pozicija sekoj za sebe mora sam da
ja dokaè.
Mnogumina se podbivaat so Kant (najvlijatelniot eti-
~ar na modernata epoha, pa i na dene{nicata povtorno23), a
negovata etika na dol`nosta ja narekuvaat „slu`beni~ka
etika” (Beamtersethik), za{to toj idejata za ~istata moralnost
ja povrzuva so neodlo`nosta na nejzinoto sproveduvawe - kako
{to i javnite zada~i mora da bidat ispolnuvani bezuslovno,
navremeno, kvalitetno. Bez ogled na pra{aweto dali vakvata
{egovita ocenka za Kant e to~na {to se odnesuva na op{tata
i sekojdnevnata ~ove~ka etika, kade {to idealitetot delumno
stoi naporedno so realitetot na moralnoto slu~uvawe, koe
e polno so izmolknuvawa, so sitni ili krupni propusti
22
Imanuel Kant: Kritika na prakti~niot um, prevod d-r Kiril Temkov,
Skopje, izd. Metaforum-Epoha, 1993, str. 113.
23
Problemot na apsolutnosta na dol`nosta problesna so nova silina vo
sega{nata op{ta kriza na ~ove{tvoto, koja ne nastana samo zaradi neko-
rektnoto izvr{uvawe na zada~ite na va`nite ekonomski, finansiski i
politi~ki li~nosti, no e potencirana i prodlabo~ena tokmu poradi takvo-
to masovno nivno neodgovorno, nedobrodetelno, negativno odnesuvawe.
Zatoa vo novata epoha se rehabilitiraat ideite na Kant, koj bara{e
po~ituvawe i izvr{uvawe na dol`nosta - najprvin toa se odnesuva na
vode~kite li~nosti i na nivnite sloèni obvrski, no i na sekoj ~ovek pri
negovoto u~ewe, rabota, semeen ìvot, ~uvawe na zdravjeto i na ìvotnata
sredina, u~estvo vo demokratijata, ekonomsko postapuvawe itn. - zna~i vo
celinata na ~ove~kiot moral i na socijalnata i li~nata kultura denes.
52
i prestapi, so izrazi na nesovr{enosta na li~nostite, so
devijantnosta na nivnite posakuvawa i sl. (za{to kaj li~nosta
emociite i posakuvawata se isto tolku va`ni i prisutni
kolku i razumot i strogata eti~nost) - ovoj pretpostaven
„idealen moral” e su{testven za javnata slu`ba, ~ija{to
etika i deontologija kako sistem na soobrazni moralni
normi izvira od podredenosta sprema potrebite na lu|eto
i „sovr{enstvoto” (ili barem dobroto funkcionirawe) ma
slu`bata e uslov za dobroto ìveewe na lu|eto.
Rimskiot pisatel Menandar velel deka ~ovek ne treba da
se griì za tu|ite raboti, tuku sekoga{ da go pravi ona {to
e dolèn da go pravi. Spored Kant, „dol`nosta e bezuslovna
nu`nost na dejstvuvaweto”. Toa se karakteristiki na javnata
slu`ba. Vo nea ìvotot e sploten so izvr{uvaweto na rabotata,
a najvisoka doblest e pretpostavenoto korektno odnesuvawe
kon lu|eto i ispolnuvawe na obvrskite, bidej}i posledicite
za drugite lu|e neposredno izviraat od samiot subjekt na
eti~kite postapki, tie ne moàt da se nadomestat so ne{to
drugo. Vidlivite posledici koga se naru{uvaat obvrskite
vo javnite slu`bi, naglasenata povrzanost na pozitivitetot
so normalnosta na obavuvaweto na javnata slu`ba i na
negativitetot so nejzinoto neizvr{uvawe i so naru{uvaweto
na nejzinite normi, toa se primarnite eti~ki projavi na
posebnosta i serioznosta na etikata na javnata slu`ba.
Dol`nosta e smislata na edna vakva, principielno servis-
na dejnost, naso~ena kon obezbeduvawe na uslugi za gra|anite
vo sovremenite golemi i kompleksni op{testva. Takvite
slu`bi nim im se neophodni, bidej}i bez niv nemaat siguren
i dobro obezbeden ìvot. Etikata na javnata slu`ba, zna~i,
pretstavuva normalno istaknuvawe na vakvata slu`ba vo nej-
zinata proicirana grià za izvr{uvawe na dejnosta koja
obezbeduva dobar ìvot na gra|anite na svojata zaednica.
Vsu{nost, onoj koj ja po~ituva i istaknuva etikata na
dol`nosta e dostoen pripadnik na eden stabiliziran svet i
ostvaruva~ na suredeni odnosi - vo koi{to sekoj ja izvr{uva
na najdobar na~in svojata dol`nost, za da na site im bide
normalno, uspe{no i dobro.
53
ETI^KI NORMATIVEN SISTEM
NA JAVNATA SLU@BA
OD TERISKITE DIMENZII na etikata na javnata slu`ba

moè da se izvle~at i zaklu~ocite za nejziniot normativen
moralen sistem, svoevidna deontologija na dejstvuvaweto na
javnite slu`bi i na raboteweto vo niv.
Eti~kite normi na javnata slu`ba gi vklu~uvaat su{-
tinata i celite na vakvata javna aktivnost, pra{aweto na
kvalitetot na dejstvuvaweto na slu`benicite i na nivniot
stav za izvr{uvaweto na ovie specifi~ni odgovorni zada~i,
polo`bata na korisnicite nasproti tekot, dostrelite i
pridobivkite od vakvite dejnosti, kako i op{tiot rezultat
koj{to kvalitetot na proekcijata na vakvite javni obvrski
i na nivnoto ispolnuvawe go ima za politi~kiot lik na
zaednicata.
Taka, pri etikata na javnite slu`bi stanuva zbor - za eden
moral na izvr{uvawe, za merewe na posledicite od vakvoto
dejstvuvawe vo smisla na blagoprijatnosta na negovite
rezultati za onie na koi{to tie im se potrebni i za eti~ko-
politi~ka dimenzija na vakvoto javno delo.
Javnata slu`ba zna~i zadovoluvawe na potrebite na
gra|anite koi tie samite ne moàt da gi izvr{uvaat. Taa,
povtoruvame, ima apsolutna utilitarna funkcija, neophodna
za ìvotot i negovoto uspe{no slu~uvawe, i od taa nejzina
zada~a i vizija sleduvaat eti~ko-aksiolo{kite osnovi na
nejzinoto vrednuvawe. Taa e „sluga” so odredena zada~a, t.e.
slu`ba vo korist na nekogo, koj{to e mnogu vaèn, tolku
vaèn {to zaradi nego se organizira vakva dejnost, za kogo
{to, duri, vakvoto dejstvuvawe i postoi.
Razloùvaweto na vidovite vakvi slu`bi pojasno ja
pokaùva nivnata supstancijalna obrazloènost od konkret-
nite potrebi na lu|eto, kako i svrtenosta kon niv. Postojat
duhovni, kulturni, za{titni, informativni, komunikaciski,
neposredno uslu`ni slu`bi. Duhovnite se verski, vospitno-
obrazovni, ideolo{ki. Kulturnite slu`bi se zanimavaat so
soznanijata, zabavata, ukrasuvaweto, gradeweto, ~uvaweto
54
na tradiciite. Kaj za{titnite slu`bi stanuva zbor za
{irokiot spektar na zdravstveni, prehranbeni, higienski,
policiski, voeni pra{awa. Informativnite slu`bi se
mati~ni, izvestuva~ki i mediski. Komunikaciskite slu`bi
ovozmoùvaat me|usebno povrzuvawe na lu|eto i transport.
Poseben vid se onie slu`bi koi direktno im pravat uslugi
na gra|anite vo organizacijata na nivnata sekojdnevna
ìveja~ka. Site tie slu`bi se neophodni za site lu|e i za
sekoj gra|anin posebno - i ovozmoùvaat dobar ìvot na sekoj
~ovek i na zaednicata vo celost.
ETIKATA NA SEKOJA JAVNA SLU@BA vklu~uva, se

razbira, dva elementi. Prvata eti~ka zada~a na javnata slu`ba
e politi~ka (od hel. polis = zadenica) - t.e. takvo nejzino
postavuvawe {to }e ovozmoì postignuvawe na celite zaradi
koi e zamisleno i prezemeno nejzinoto postoewe i toa na
na~in koj go dostignal sovremeniot razvitok na ~ove{tvoto
(meteorolo{kata slu`ba treba da gi meri baranite fakti i
dvièwa i da izvestuva to~no i odgovorno, a isto taka niv da gi
tolkuva i da gi predviduva spored najsovremenite principi,
inaku stradaat mnogu strani od zaedni~kiot ìvot; isto
taka se nu`ni i medicinskata, veterinarnata, policiskata,
komunalnite i drugite javni slu`bi, vospitno-obrazovnata
dejnost vo celost, nau~nata i kulturnata dejnost itn. itn.)
Vtorata eti~ka zada~a na javnata slu`ba e funkcionalna
- t.e. nejzino takvo pravilno i uspe{no organizirawe {to
najdobro }e bidat iskoristeni nejzinite resursi, a nejzinata
dejnost }e se sproveduva spored najsovremenite principi na
takvoto dejstvuvawe vo svetot i taa }e dava rezultati sli~ni
i bliski spored kvalitetot i produktivnosta kakvi {to se
dobivaat od istite najrazvieni vakvi slu`bi vo svetot.
Ovie dve eti~ki dimenzii se odnesuvaat na osnovnata
svrtenost na slu`bite kon nivno korisno dejstvuvawe
(utilitarnost). Ovie slu`bi imaat isklu~itelno golemo
zna~ewe za svoeto op{testvo: dokolku rabotat dobro, tie ja
unapreduvaat zaednicata, a dokolku se nerazvieni, neprecizno
zamisleni, lo{o organizirani, neaktivni, nesovremeni
55
tie ne pomagaat vo razvitokot na zaednicata, tuku nego
go popre~uvaat ili direktno vlijaat vrz nazaduvaweto na
zaednicata. Zatoa dobrata postavenost i dobroto organizi-
rawe na javnite slu`bi imaat pove}e od obi~no dejstveno
zna~ewe, pa se zdobivaat i so eti~ka smisla - propustot vo
ovaa nasoka e zlodejstvo, dobroto organizirawe dobrodetel.
Sli~na e i eti~kata dimenzija na odnosot na javnata slu`ba
sprema gra|anite kako li~nosti. Toa, inaku, prvin mu pa|a v
o~i na sekoj gra|anin, koj, zaradi neposrednata bliskost so
osnovata i naso~enosta na javnata slu`ba, ima pravo da pravi
nejzina moralna procenka i da $ dava moralna ocenka. Rabotata
na javnata slu`ba e sloèna i ~esto komplicirana. Taa bara
mnogu poznanija, instrumenti, povrzanost na razni dejci,
dejnosti i slu`bi, sloèn informativen sistem i razvieni
organizacioni formi. No, vrz neposrednata moralna ocenka
koja ja dava gra|aninot vlijae i rabotata so nego li~no kako
izvod, krajna to~ka, vrv od dejnosta na slu`bata.
Zna~i, potrebno e takvo postapuvawe i organizirawe
na javnata slu`ba, koe }e dava najdobar rezultat i kako
kvalitet na uslugata, i kako funkcionalnost na soodvetnata
dejnost, i kako zadovolstvo na gra|aninot od storenoto.
Demokrati~nosta na sovremeniot svet ne se sogleduva samo
od brojnosta na glasa~ite, tuku i od brojnosta, dobrata
organiziranost, otvorenosta i kvalitetot na rabotata na
javnite slu`bi. Zadovolstvoto na gra|anite od niv e mera za
demokratijata vo nivnoto op{testvo kako nivno ~uvstvo.
Ako se ìvee vo op{testvo so represiven karakter, }e se
izgradi stav za javnata slu`ba kako prodolèna raka na vlasta
i neposreden izraz na avtoritarizmot. Toga{ gra|aninot
e samo molitel za usluga, koja ne mora da se izvr{i, koja
moè da se odolgovlekuva i moè da bide neprincipielna,
nefunkcionalna i nekvalitetna. Vo eti~ka smisla, toga{
gra|anite se objekt na dejstvuvaweto na javnite slu`bi,
sredstvo za nivno „realizirawe”, a ocenkata za kvalitetot
na nivnata rabota, koja ja davaat op{testvenite voda~i,
neprikosnovena. Vo demokratskoto op{testva se menuva i
ovoj odnos slu`ba-gra|ani. Tie ne se objekti za dejstvuvawe
56
na slu`bite, sredstvo za nivni manipulacii, tuku lu|e,
najvisoki vrednosti na edno sovremeno op{testvo, a kako
takvi i cel na seta dejnost, pa i na javnite slu`bi. Nivna
zada~a se realizirawe na potrebite na gra|anite, a li~nosta
na gra|aninot, kako nivni nositel - e po~ituvan subjekt na site
dejstva vo op{testvoto, pa kako takov isto taka po~ituvan i
od javnite slu`bi. Ne stanuva zbor samo za li~nata kultura
ili moral na nositelot i izvr{itelot na javnata funkcija,
tuku za osnoven tip odnosi, vo koi{to site znaat {to im
treba i kako treba da se odnesuvaat vo zaedni~kiot ìvot, za
ovoj da ima dobra forma i visoko nivo.
ETI^KITE VREDNOSTI na javnata slu`ba so~inuvaat

cel sistem od vrednosti, koj vklu~uva mnogu aspekti:
dobra zamisla i uspe{na organizacija na dejstvuvaweto,
ispolnitelnost sprema dol`nosta, brzina na akcijata,
to~nost, preciznost, kvalitet na deloto, niska (prifatliva)
cena na uslugata, jasno razgrani~uvawe na dejnosta, blago-
prijatnost pri komunikacijata, tolerantnost kon barawata
na gra|anite, pravilen odnos kon korisnicite, naglaseno
po~ituvawe na nivnata li~nost, jasna situacija za site vo
slu`benite relacii pri ovie dejstva.
Ottuka proizleguvaat i drugite eti~ki aspekti vo
vrska so javnite slu`bi. Tie dobivaat vo eti~kiot kvalitet
dokolku odnesuvaweto kon gra|anite (edinkite i zaednicata)
e korektno - odnosno, obratno, nim im opa|a moralniot lik
dokolku ne odgovaraat na pobaruvawata na edinkite i na
zaednicata, gi ignoriraat ili se odnesuvaat nekorektno. Isto
taka, od kvalitetot na rabotata zavisi eti~kata ocenka na
seta slu`ba, iako krajniot korisnik, vsu{nost, ne znae kako
slu`bata funkcionira. (Na primer, razli~na e moralnata
i dejstvenata ocenka za slu`bata ako informacijata koja se
bara e to~na, ako se dobie na vreme i ako pri toa e naglasena
po~itta kon baratelot - od situacijata ako toa {to se
slu~uva e razli~no od ova). Natamu, bidej}i vakvite slu`bi
se hierarhiski postaveni, eti~kata sogledba na nivnata
vrednost e soobrazna so hierarhijata na dol`nostite vo niv.
57
Pravilno i dobro organiziranata slu`ba donesuva visoka
eti~ka ocenka za nejziniot rakovoditel, bidej}i rezultatite
zavisat od negovata grià za postavenosta i vkupnoto
dejstvuvawe na slu`bata - kako {to i odnosot so razbirawe
i trudeweto na krajniot slu`benik nema da ovozmoì
pozitivna moralna ocenka tamu kade {to slu`bata e lo{o
organizirana, pa niskata dejstvena i eti~ka ocenka, iako
se izlevaat vrz neposredniot slu`benik, vsu{nost odat vrz
slu`bata i nejzinite rakovoditeli.
Sli~na e situacijata i kaj slu`bite vo privatna
sopstvenost. Javnosta na nivnoto dejstvuvawe niv gi povrzuva
vo sli~en eti~ki sistem so onie koj se odnesuva na slu`bite
so op{testven kapital. Obvrskata na ovie slu`bi e ista kon
svoeto dejstvuvawe i kon krajnite korisnici, pa i tie slu`bi
se ocenuvaat so isti eti~ki kriteriumi. Naglasenosta na
vklu~enosta na ekonomskiot faktor vo nivnoto postoewe samo
ja zgolemuva preciznosta na moralnoto ocenuvawe - bidej}i
tuka i cenata na uslugata sekako treba da soodvetstvuva na
kvalitetot na uslugata (vo slu`bite so op{testvena osnova
ne se znae sekoga{ kolku pari se dava za nivnoto rabotewe).
Javnite slu`bi se srcevina na sovremeniot ìvot (tie,
glavno, go so~inuvaat ona {to se narekuva tercijarna dejnost,
vid aktivnost kako „tret stepen” na razvitokot na ~ove~kata
dejnost voop{to, {to e ra{irena sovremena tendencija).
Su{testvuvaweto na ~ovekot se odviva pome|u negoviot
privaten ìvot, negovoto rabotewe, koe principielno e
povrzano so drugi lu|e (zna~i, i toa, glavno, stana javno),
i negovoto koristewe na niza javni uslugi vo razli~nite
dimenzii na ìveja~kata. Javnite slu`bi se zamisleni i
postojat za da ovozmoùvaat dobar, brz, siguren ìvot vo
zaednicata. Kvalitetot na ìvotot denes zavisi od javnite
slu`bi. Zatoa vo vizijata na moderniot ìvot se vklu~eni
vkupnite i nasetenite dimenzii na javnite slu`bi vo nivnite
razli~ni konteksti, koi go unapreduvaat zaedni~koto
ìveewe. Isto taka, treba da se znae i deka degradacijata na
zaedni~kiot ìvot zapo~nuva koga }e se zagubi ili namali
smislata i korisnata dejnost na javnata slu`ba.
58
Zatoa, kako {to etikata e duh na zaedni~kiot ìvot - isto
taka i moralnite dimenzii na javnata slu`ba i nejziniot
eti~ki normativen sistem se temelat ne samo vrz nivnoto
prosto funkcionirawe, tuku i vrz nivnoto vlijanie vrz
ìvotot vo site negovi sovremeni dimenzii. Toa e smislata
na sogleduvaweto na dejstveni i socijalnite principi i na
moralnite sistemi na site vidovi javni slu`bi, {to treba da
stane praktika i kaj nas.
59
ETIKATA I NOVINARSTVOTO DENES
DENES etikata i novinarstvoto se najneposredno povr-

zani kako ideja i dejstvo. I do deneska ovie dve oblasti na
~ove~koto mislewe i dejstvuvawe bea bliski ili isprepleteni
vo zamislata i izvedbata, no vo ovoj mig na ~ove{tvoto tie
me|usebno si se neophodni i si se krepat i poddrùvaat pove}e
od koga-gode bilo dosega.
Pro~ueniot tekst na romansierot Emil Zola „Obvi-
nuvam!”, so koj toj javno se izjasni vo odbrana na francuskiot
oficer Drajfus, obvinet bez opravduvawe, se naveduva kako
primer na eti~ko novinarstvo - i toa so pravo, za{to toa
e statija vo vesnik i toj apel be{e naso~en kon direktna i
{iroka komunikacija so javnosta. Vo izminatite sto godini
novinarstvoto e polno so izblici na hrabrost, so~uvstvo i
razbirawe, so odgovorno odnesuvawe na ùrnalistite vo site
mediumi i vo site zemji. Pokraj primerite na brza, dosetliva,
kontinuirana, prodlabo~ena, ve{ta, duhovita, elegantna,
stilski izdràna, izrazno i tehnolo{ki bravurozna,
neo~ekuvana i ekskluzivna ùrnalistika - istorijata
na novinarstvoto e pridruèna i od naglaseno sovesni i
briljantni eti~ki prilozi.
MEDIUMITE, vpro~em, si se smetaat za eti~ki zastap-

nici. Tie ne samo {to se prenesuva~i na moralno interesni,
trogatelni, doblesni i drugi eti~ki nastani, idei, poraki i
pouki, tuku i samite se isklu~itelen moralen subjekt.
Moralnite projavi se blagoroden materijal za objavuvawe
vo mediumite. Moralizatorstvoto vo ùrnalistikata e
pojasno, poistaknato, pobarano i poredovno otkolku kaj
drugite tvore~ki ànrovi (na primer, kaj literaturata).
Moralnata pouka, koja e sostaven del na mnogute literaturni
zafati, ne samo {to ne nedostasuva kaj ùrnalisti~kite
pristapi i tekstovi, tuku e mnogu ~esto nivni gradben,
ukrasen i efektiven del (dodeka vo basnite poukata e sekoga{
na krajot, postojat brojni istoriski ùrnalisti~ki tekstovi
60
vo najzna~ajnite svetski mediumi koi tokmu zapo~nuvaat so
moralna ocenka i pouka).
Isto taka, iako „pozitivnite vesti ne go prodavaat
vesnikot” (kako {to obi~no se veli!), eti~ki pozitivnite
nastani se pofaluvaat, eti~ki negativnite se osuduvaat, a
somnitelnite slu~uvawa i zdelki redovno nao|aat moralen
komentator, koj }e ja istakne nivnata eti~ka suspektnost.
Iako ùrnalistite se racionalni su{testva, a, vo post-
modernata era, tie u{te pove}e otkolku porano uìvaat
ugled i na neobvrzani du{i, tie se najagilnite nositeli
na moralnata svest na dene{nicata, duri pove}e i od onie
od ~ii profesii sleduva da bidat zastapnici na moralot
(nastavnici, rakovoditeli i direktori, voeni i policiski
oficeri...).
Mnogu od eti~kite nagradi deneska gi dodeluvaat
mediumite, a najinteresno e {to takvi nagradi najpove}e
dobivaat li~nosti koi se novinari po profesija - na primer,
vakvata nagrada na pro~uenoto stoletno wujor{ko Dru{tvo
za eti~ka kultura ja imaat dobieno pove}e novinari za svoite
napisi, odnosno za borbata za vistinata i pravdinata.
AKO ZA PRIPADNICITE na nekoja profesija moè da

se izvede eden kolektiven eti~ki zaklu~ok, toga{ moè da
se kaè deka novinarite se najredovni i najsovesni agenti na
etikata denes.
Novinarite se najgorlivi masovni zastapnici na bioeti-
kata, na etikata na zdravjeto i na ekolo{kata svest, tie se
pobornici na slobodata i na izvr{uvaweto na dol`nosta, tie
se oponenti na raznite formi na zavisnosta i protivnici na
politi~kiot i na drugite vidovi socijalen i dejstven nemoral
(duri i koga samite, kako del od ideolo{ka ili politi~ka
ili socijalna grupacija, nekako u~estvuvaat vo gradeweto
i sproveduvaweto na vakvi neeti~ki dejstva, i vo toj slu~aj
tie niv implicitno gi kritikuvaat). Tie se me|u retkite
profesii koi postojano i nastoj~ivo zboruvaat za moralot
i istaknuvaat deka etikata e vaèn element na dobroto
~ovekovo ìveewe.
61
Toa e moderno denes i mnogumina taka ~uvstvuvaat, no
novinarite najpove}e se zaloùvaat za toa. Na{ite zalo`bi
za voveduvawe na Eti~ko obrazovanie kaj nas redovno gi
objavuvaat re~isi site na{i mediumi, a glavno novinarite
mu davaat javna poddr{ka na toj neophoden edukativen i
civilizaciski is~ekor, na koj UNESKO - zaedni~ka svetska
organizacija za obrazovanieto, etikata i informaciite - gi
povikuva site zemji za da vovedat nastava po etika na site
obrazovni nivoa. Materijalite od na{ata Eksperimentalna
nastava po Etika i vo srednoto i vo osnovnoto obrazovanie gi
objavuvaa glasilata - nedelnikot „Delo” vo sekoj broj vo tekot
na cela godina site lekcii za Etikata za srednite u~ili{ta, a
prilogot „Kolibri” na „Nova Makedonija” deset godini sekoj
vtornik objavuva tekstovi za etikata za najmladite, taka i
{irokata javnost izvestuvaj}i ja za nasokite i sodrìnite na
eti~koto obrazovanie. Isto taka, mediumite i ùrnalistite
se najgolemi poddrùva~i na na{ite javni apeli za u~ewe
Etika vo na{eto {kolstvo, {to gi ispra}ame sekoja godina.
MO@E DA SE KONSTATIRA deka denes ùrnalistikata

gi zameni (i gi izvr{uva) najmoralizatorskite tendencii i
formi. Toa e vidlivo i od o~ekuvawata od ùrnalisti~kite
izve{tai i komentari, od koi se bara serioznost i eti~ki stav
(naj~esto kriti~en) - toa e smislata i na damne{nata poraka
so delo i so zbor na golemiot Volter, pionir i inspirator
na kriti~kiot ùrnalizam i na masovnata komunikacija so
polemi~ki duh i ostri tonovi.
Vo drugite tvore~ki ànrovi, pak, likot na novinarot
se koristi kako protagonist za pozitivna eti~ka akcija (vo
filmovite toa e naj~esta profesija na pozitivnite oponenti
na neeti~kite politi~ki ili socijalni dejstva vo sovremenoto
op{testvo). Negativnite potencijali na mediumite (koi se
golemi i realno postojat) se amortiziraat so verbata deka
mediumite treba na~elno da sluàt za odbrana na eti~kite
vrednosti, a od ùrnalistite se o~ekuva da bidat eti~ki
borci (iako op{tiot skepticizam im ja otkaùva na drugite
profesii vakvata doverba).
62
Toa e normalno, zatoa {to novinarstvoto e edna od
najistaknatite profesii na dene{nicata. Toa e te{ka
i odgovorna dejnost, ~ii zada~i se golemi i sloèni, a
vlijanijata se ogromni i eti~kite resursi bezgrani~ni.
Zatoa etikata i novinarstvoto odat zaedno deneska - kako
izraz na moralnite potrebi na ~ove{tvoto i na duhovnata
mo} na ùrnalistikata.
NOVINARSTVOTO e edna od najvisokite intelektualni

dejnosti vo sovremieto. Negovata cel e intelektualna
(informacija, soznanie i komunikacija), negovite dejstvenici
se intelektualci, a spored obrazovanieto i spored rabotata
nivnoto dejstvuvawe e predimno intelektualno. Nie sme vo
intelektualna epoha na ~ove{tvoto, kade {to ~ove~koto
postoewe e svrzano so znaeweto i razvivaweto na soznanieto,
so informacijata i so podemot na duhovnite funkcii i
rezultati. Vo takva konstelacija, novinarstvoto e edna od
osnovnite duhovni i so toa edna od osnovnite egzistencijalni
dejnosti na ~ove{tvoto. Poradi golemite eti~ki predizvici
na dene{nicata i neophodnosta od artikuliran i razvien
eti~ki stav24, pred novinarsgvoto se postavuvaat i visoki
eti~ki standardi.
Toa korespondira so vnatre{nata eti~ka su{tina na
novinarstvoto. Negovite najvisoki vrednosti se: barawe
i dolovuvawe na vistinata, zadovoluvawe na interesite
za soznanija, dostigawe soznanija koi se odnesuvaat na
realnosta i imaat opravduvawe vo realnosta, ovozmoùvawe
komunikacija me|u lu|eto vrz osnova na informaciite i
nivnoto koristewe, pomagawe na procesot na otkrivawe,
gradewe i za{tita na pravednosta.
Novinarstvoto ima visoki standardi vo odnos na
otkrivaweto, prenesuvaweto i braneweto na vistinata i
na soznanijata. Negova obvrska e da se razbere {to to~no se
slu~ilo i slu~uva, precizno da se otkrijat elementite na
slu~uvaweto, da se zastapuva za objektivnost - vo odnos na
24
Za ova govorime vo na{ata kniga Etikata denes, Skopje, izd. Epoha,
1999, koja e objavena i vo Sofija vo 2006 godina.
63
slu~uvaweto, vo odnos na negovata celosna i to~na vistinitost,
vo odnos na prenesuvaweto na soznanijata za slu~enoto.
Posebna obvrska e seto toa da se smestuva vo po{irokiot
kontekst na slu~uvawata (sli~ni ili okolni), kako {to,
vpro~em, e realno vo ìvotot (ni{to ne e izolirano!), i da se
doa|a do {to e mo`no poiscrpni i poto~ni sogledbi vo vrska
so izvorite, pri~inite, su{tinata, zna~eweto i posledicite
od takvite slu~uvawa.
Bidej}i su{tinata na novinarstvoto ne e samo otkri-
vawe na vistinata, tuku i nejzino prenesuvawe - toa ima
visoki normi vo odnos na informacijata kako negova
egzistentna forma. Novinarstvoto zna~i davawe soznanija
za ne{to, prenesuvawe soznanija me|u lu|eto, ovozmoùvawe
otvorenost na sogledbata na ona {to se slu~uva, {irewe na
op{ti i specifi~ni soznanija kaj {irok krug lu|e. Visoka
vrednost na ova pole e - nekriewe na vistinata, prenesuvawe
na soznanijata {to pobrzo, do taa dale~ina do koja postoi
mo`na zainteresiranost za niv, vo tolkavo koli~estvo {to
gi zadovoluva interesite i tolku za~esteno i tolku dolgo
kolku {to e potrebno za tie da stanaat dovolno poznati.
Seto toa zna~i potvrda na osnovniot stav deka etikata i
novinarstvoto se oblasti koi denes me|usebno se proniknuvaat.
I kako smisla na ìveeweto, kako gradewe na vrednosta
na egzistencijata, etikata e eden od bazi~nite supstrati
na soznanieto i informacijata. Zatoa ùrnalistikata vo
etikata nao|a inspiracija i sila za dosledno i kreativno
nastapuvawe.25
Od druga strana, ùrnalistikata ñ e potrebna na eti~kata
borba na ~ove{tvoto. Toa zna~i deka za toa novinarstvoto
treba da gi angaìra talentot, ambiciite i visokite znaewa
na svoite dejstvenici, odgovorno da gi oblikuva soznanijata
i da {iri vredni duhovni i eti~ki stavovi. Kako {to nogata
saka (treba) da odi, a rakata da raboti - novinarstvoto treba
da ja saka etikata i nea da ja brani i {iri.
25
Vo knigata Anthony Serafini: Ethics and Social Concern, Paragon House, New
York, 1989, pokraj dva dela za medicinskata i ekonomskata etika, tretiot
opstoen del, so dvaesettina prilozi, e posveten na ùrnalisti~kata etika
(str. 488-710).
64
VO SOCIJALNATA I DUHOVNATA SFERA kon koi e
svrtena novinarskata strast za soznanie, informacija i
komunikacija - se vkrstosuvaat i nastani i tendencii so eti~ko
zna~ewe, niz niv vrijat moralni dilemi. Angaìranoto
postavuvawe kon niv i doblesnoto spravuvawe so niv od strana
na edno razvieno, odgovorno i moralno novinarstvo ja krepi
stvarnosta so eden golem impuls kon progres. Zapostavuvaweto
na moralnite potrebi od strana na novinarstvoto, negovata
neodgovornost ili otfrlawe na eti~kiot anga`man, kako i
nerazvienosta ili upadokot na novinarstvoto, a vo taa smisla
i gubeweto na negovata eti~ka viso~ina, se seriozen impuls
kon nazaduvawe na op{testvoto.
Demokratija bara dobro i ìvo novinarstvo - eti~ki
fundirano, sestrano angaìrano, humano i vredno. Bez
negovata visoka moralna postavenost iluzorno e da se o~ekuva
dobro funkcionirawe i razvitok na demokratijata. Eti~kite
stavovi za koi se zastapuva novinarstvoto se gradben element
na demokratijata (na socijalnata i politi~ka svest i praktika)
na soodvetnoto op{testvo. Novinarskata statija e mehanizam
za zasiluvawe na op{testvenite nagoni. Za toa e neophodna i
na{a verba vo silata i ispravnosta na novinarstvoto i na{a
potkrepa toa da istrae na toj svoj sudbinski eti~ki pat, za{to
so nego kako eti~ka sila i nie }e imame pove}e inicijativa,
popravilni zalo`bi i }e izdrùvame polesno na te{kiot pat
na pravewe (ili ispravawe) na op{testvoto vo noviot vek.
Zatoa treba da go odgleduvame i sakame, a ne da go gnetime
i otfrlame novinarstvoto, da go blatime i korumpirame,
pred s# so nahalno i nasilni~ko odnesuvawe i so ambicija za
nemoralna manipulacija so nego. I ne treba da gi poddrùvame
negativnite tendencii za degradacija na novinarstvoto i za
nivno pretvorawe vo sitni orudija za politi~ki celi i za
primitivna zarabotka i afirmirawe na nemoralnite dejstva.
Bez dobroto novinarstvoto svetot ne bi bil samo mnogu
podosaden, me|usebno pooddale~en, zamaglen i nedostapen -
toj bi bil i eti~ki poneartikuliran, ponestabilen i polo{.
65
ETIKATA I PRAVOTO
SOVREMENITE SLUÛVAWA i aktuelnite nastojuvawa

vo ìvotot na lu|eto gi dovedoa etikata i pravoto do vrvot
na ~ove~kata razmisla i aktivnost. Etikata stana najva`na
nau~na disciplina vo eden raznebiten priroden, duhoven i
socijalen svet. Pravoto povtorno e vode~ka disciplina vo
edno op{testvo so osobeni socijalni tendencii i formi,
kakvi {to se: ~ovekovi prava, gra|ansko op{testvo, slobodna
ekonomija, pravna dràva i parlamentarna demokratija.
Pozicijata na etikata i na pravoto vo dene{nata epoha i
nivnite sovremeni proniknuvawa go privlekuvat vnimanieto
na site zainteresirani za su{tinata na dene{noto ìveewe
i za napredokot na ~ove{tvoto.
ETIKATA I PRAVOTO imaat dolg zaedni~ki pomin na

bliskost pod kapata nebeska. Nivnata povrzanost e tolku
golema, {to ponekoga{ i ne se razlikuvaat (i toa ne samo, na
primer, vo Islamot ili vo protestantskata @eneva kaj @an
Kalvin). Etikata i pravoto imaat realen me|useben transfer
na svoite vrednosti. Vo oddelni periodi i za oddelni
projavi moralnite vrednosti se pridobivaat so silno, duri
nezaobikolivo socijalno-pravno nametnuvawe, kako {to i
pravnite normativi naj~esto imaat smisla i zna~ewe i na
moralen regulativ.
Zatoa za su{tinata, strukturata, sodrìnata i formata
na etikata i na pravoto me|usebno se interesiraat vo dveve
bliski aksiolo{ki i socijalni oblasti i dejstvenosti,
osobeno vo istraùva~kata strana na ovie aktivnosti. Onie
koi se zanimavaat so pravoto se svrtuvaat i kon sogleduvaweto
na su{tinata i na vrednostite na moralot, kako {to i
eti~arite mnogu gi interesiraat tendenciite i silata na
pravnata svest i celite na konkretniot praven sistem. Tuka
i ednite i drugite otkrivaat ne samo idei za svoite oblasti,
tuku i redovna zaedni~ka sudbina i istorija na eti~koto i
pravnoto vo sekoja epoha i socijalna zaednica.
66
VO TEORIJATA postojat razni tolkuvawa na vrskata me|u
pravoto i etikata. Toa se odnesuva najnapred na opredeluvaweto
na nivnite poimi i razliki i na razgrani~uvaweto na su{ti-
nata na nivnite normi i na oblasta na nivnoto vaèwe. Isto
taka, postojat razni sogledbi za nivnite me|usebni vlijanija,
na etikata vrz pravoto i na pravoto vrz moralot.
Etikata se odnesuva na soznanieto za vrednosta na
ìvotot i na moralnite vrednostite i normi sfateni kako
osobeni ispravni i nu`ni celi koi sakaat da se postignat
vo ~ovekoviot ìvot i vo odnosite me|u lu|eto. Sodrìna na
etikata e razlikata me|u Dobroto i Zloto, koi kako vrednosti
ne se sovpa|aat i se interferiraat. Izborot na Dobroto
nasproti Zloto i sledeweto na Dobroto i izbegnuvaweto na
Zloto se osnovni zada~i vo eti~kata sfera. Eti~kata li~nost
se karakterizira spored ovie izbori i postapuvawa.
Pravoto se odnesuva na legislativnite vrednosti i
normi kako izraz na sfa}aweto na pravednosta vo ìvotot
i vo soodvetnata socijalna zaednica. I pravoto izrazuva
osobeni celi koi treba da bidat realizirani niz ~ovekovoto
odnesuvawe i vo odnosite me|u lu|eto. Negovite razlikuvawa
se odnesuvaat na Pravoto i Nepravoto, Pravilnoto i
Nepravilnoto, Ispravnoto i Neispravnoto, koi se izraz
na osnovnata distinkcija me|u Dobroto i Zloto, no imaat
posebno obrazloènie i zadadenost.
Poglednato od ova aksiolo{ko ramni{te, eti~kata i
pravnata sfera se mnogu bliski, bidej}i objasnuvaweto poa|a
od isti duhovni i psiholo{ki osnovi i sli~ni ~ove~ki celi,
a neposredno se sogleduva i nivnata sli~nost i su{testveno
proniknuvawe.
Od antropolo{ko ramni{te, nivnite razliki se pogolemi,
bidej}i moralot se javil daleku pred pravoto, so prvoto
osmisluvawe na ìveeweto kaj lu|eto i so prvi~nite projavi
na normirawe na odnosite me|u lu|eto, a pravoto se javuva
kako sovr{en mehanizam na me|u~ove~kata komunikacija i na
~ove~koto dejstvuvawe.
Od socijalno ramni{te, pak, nivnata vrednost i uloga
se dosta razli~ni, de edna de druga sfera e pova`na i
67
poistaknata, vo zavisnost od razbiraweto na zaednicata
i na nejzinite rakovoditeli (na dominantniot sloj vo
zaednicata) za ~ove~kite obvrski, a ~esto i od rigidnosta
na nastojuvaweto odnosite vo zaednicata da bidat pocvrsto
suredeni ili poliberalni.
Najgolemata razlika me|u etikata i pravoto se sogleduva
koga se poa|a od nivnite posebni pojdovni pozicii i
stanovi{ta, koga etikata se smeta za avtenti~na duhovna
sfera, a pravoto za objektivna socijalna kategorija. Vo toj
slu~aj duri moè i da ne se ispituvaat me|usebnite vrski i da
se smeta deka gi nema ili deka tie ne se va`ni, a oblasta kade
tie realno se sovpa|aat da bide sogleduvana reducirano, t.e.
samo od edno ili od drugo stanovi{te.
Sledstveno, ne moè da se prenebregne mo{ne bliskata
idejna, vrednosna i strukturalna vrska me|u pravoto i
etikata.
OSNOVNATA RAZLIKA me|u etikata i pravoto ne se

sostoi vo su{tinata i mehanizmot na vrednuvaweto i vo
izbranite vrednosni pra{awa (iako ima epohi i op{testva
koga moralnite i pravnite normi se vo golema kolizija,
osobeno vo op{testvata na radikalna represija, kakvi {to
vo sovremieto se fa{izmot i stalinizmot). Osnovnata
tradicionalna razlika me|u etikata i pravoto e vo na~inot
na implementacija na vrednostite, t.e. vo su{tinata, tipot i
apsolutizacijata na normiranosta.
Etikata preferira avtonomija - samoopredeluvawe,
slobodno izbirawe i sledewe na vrednostite i na normite.
Pravoto ja izbira heteronomijata - opredeluvawe i
nametnuvawe na vrednostite i normite. Osnovata na eti~kata
avtonomija ja izrazuva sfa}aweto deka ne e mo`no da se
ocenuva dejstvuvaweto na nekogo koj slobodno ne gi izbral
postapkite. Srcevinata na pravnata heteronomija e sodràna
vo stavot za nu`nosta na sledewe na pravnite odredbi (zakoni)
duri i toga{ koga ne sme soglasni so niv i ne ni se dopa|aat
(spored niv se ocenuva odnesuvaweto, pa i toga{ koga nekoj ne
go znae propisot).
68
Deka ne{tata na ova pole ne se isklu~ivi pokaùva
sudbinata na Sokrat, ~ij izbor da ostane vo zatvorot i da
ja podnese smrtnata kazna kako izraz na po~ituvaweto na
zakonite na tatkovinata se smeta za osoben eti~ki akt.
Vsu{nost, etikata ne e tolku avtonomna kolku {to
teoriski se pretstavuva. Najvlijatelnite eti~ki pravila vo
istorijata vo forma na Desette Bo`ji zapovedi se heteronomni
- dadeni mu se direktno na Mojsej i obvrzni se. Naj~esto
istaknuvanoto i najtrajno eti~ko u~ewe vo zapadniot svet -
ona za dol`nosta od dràvnikot, pravnik i eti~ar Mark Tulij
Kikeron (koj go sozdal zborot „moral”) - duhovno i vospitno
moè da se smeta za heteronomno. Najgolemiot apologet na
avtonomijata na voljata kako uslov za etika Imanuel Kant
obvrznosta na moralniot zakon ja postavuva kako najvisoko
pravilo na ~ovekovoto ìveewe.
Pravoto isto taka ne e samo heteronomno. Re~isi nema
posovremen praven sistem koj ne predviduva mehanizmi za
negova izmena. So toa se pokaùva organskoto protivstavuvawe
na apsolutizacijata na pravoto kako eksluzivna heteronomija.
Isto taka, vo dene{nite razli~ni nastojuvawa za samouprava
se izrazuva duhot na avtonomijata na li~nosta i na li~nostite
vo zaednicata.
Vo taa smisla, moèbi e najto~no kantijanskoto razli-
kuvawe deka etikata se odnesuva na bezuslovnata, a pravoto
na uslovnata normativna aktivnost. Etikata bi bila gradewe
i sledewe na idealite, dejstvuvawe spored vrednostite,
a pravoto gradewe i sledewe na propisite, dejstvuvawe
od nu`da. Vo moralot se dejstvuva od svoja intencija i so
slobodna odluka, vo pravnata sfera so pritisok i od èlba
da se so~uva socijalniot integritet, polo`bata, da se
realiziraat soodvetnite revandikacii i li~nosta da ne si
si nanese {teta od ona {to e posilno od nea. (Ne{tata se
posloèni i imaat pove}e dimenzii, no ova moè da posluì
kako prvi~no razlikuvawe.)
Se ukaùva i deka pravoto i etikata imaat razli~ni
sankcii i deka toa treba da bide osnova za razlikuvaweto
me|u niv, no ima mnogu te{kotii ova da bide najva`noto
69
vo praveweto na distinkcija me|u dvete sferi. Pravoto e
poorganizirano, a moralot posloboden vo sankcioniraweto.
Me|utoa, strukturata i sodrìnata na sankcioniraweto se
voop{to posloèni odo{to navidum izgledaat - taka {to
vo prviot slu~aj pravno-dràvnite sankcii, a vo vtoriot
slu~aj sovesta i osobenite vidovi istaknuvawe i negirawe,
iako poso~uvaat nekoja vidliva razlika, pove}e zboruvaat za
su{testvenata sli~nost me|u dvete sferi otkolku za nivnata
razli~nost.
NAU^NITE TEORII na razni na~ini ja opredeluvaat

interakcijata me|u etikata i pravoto.
Nekoi smetaat deka moralot i pravoto se isto ne{to,
ili deka se tolku sli~ni {to se sovpa|aat. Pravoto bi bilo
samo potvrduvawe, precizirawe i nametnuvawe na eti~kite
vrednosti, sodrìni i normi, toa go prifa}a moralot i mu
obezbeduva primena.
Nekoi smetaat deka etikata i pravoto ne se sovpa|aat
celosno, no samo delumno - t.e deka vo nekoi delovi tie se
ednakvi, no i deka ima nivni delovi koi se indiferentni kon
edniot odnosno drugiot normativen sistem. Ima i normi vo
dvata sistema koi me|usebno se sprotivni.
Nekoi, pak, istaknuvaat deka dvete sferi se kompletno
razli~ni, za{to se nezavisni, a moè da se sfatat duri i kako
sprotivni (a vo razli~ni vremiwa edniot ili drugiot sistem
se smetale za ne{to pova`no, „povisoko”, poidealno).
PREDIMSTVOTO NA ETIKATA nad pravoto e izrazeno

vo mo{ne poznatoto u~ewe za pravoto od germanskiot pravnik
Jelinek kako „minimum na moralot”. Ovaa realisti~ka
opredelba ne se odnesuva na funkcionalisti~kite aspekti,
tuku na idealisti~kite resursi. Imeno, moralot e nebare
premnogu idealen i vozvi{en sistem, koj vo op{testvoto ne
moè da se realizira celosno so prisilni pravni sredstva.
Zatoa od etikata se odbira ona {to navistina e najva`no, t.e.
ona {to e neophodno za op{testvoto, i ona {to moè da se
realizira po pat na pravna prisila, pa se vklu~uva vo pravoto,
70
a ostanatiot del ostanuva vo oblasta na ~istiot moral. Seto
od moralot ne moè kompletno da vleze vo pravoto i da bide
odredeno i sankcionirano so pravni normi. Sfa}aweto
na vrednosta na ìveeweto, intimnite ~ove~ki emocii i
odnosi, viziite i najvisokite eti~ki celi i sl. te{ko moàt
da se vklopat vo preciznosta na pravnite ramki. Najpove}e
{to moè da se slu~i e vo pravoto da se smestat onie moralni
celi koi moàt da stanat objekt na pravnoto sankcionirawe.
No, pri toa treba da se ima predvid ukaùvaweto na Kant deka
so pravoto moè da se predizvika opredeleno postapuvawe,
no deka ne mora da moè da se predizvika motivot na
postapuvaweto da bide vnatre{no opravdan i dinami~en, t.e.
eti~ki.
Sepak, ovaa koncepcija ukaùva deka pravoto i moralot
imaat (barem) delumno ista sodrìna, deka tie ~esto im
propi{uvaat isto odnesuvawe na lu|eto. Toa pove}e zboruva
za istata vrednost, koja se olicetvoruva i vo etikata i vo
pravoto, otkolku za minimalnata sodrìna prezemena vo
pravoto od moralot. Taka, su{tinata na pravoto i moralot ne e
vo nekakva nadgradba na pravoto nad etikata i vo koristeweto
na negovite (poefikasni, „postrogi”, poneumolivi) sredstva
za naloùvawe i sankcionirawe na odredeni normi. Pove}e
stanuva zbor za edinstvenata ~ove~ka su{tina, celi i obvrski,
koi na razli~ni na~ini se implementiraat vo ìvotot. Ako
se zeme predvid deka toa obi~no se odnesuva na navistina
najva`nite normi - kako {to se ~uvaweto na ìvotot na
lu|eto, po~ituvaweto na nivnoto dostoinstvo, imot i osnovni
prava i sl. - toga{ se sogleduva deka etikata i pravoto se
obedineti vo zastapuvaweto, naloùvaweto i braneweto na
najva`nite ~ove~ki i socijalni vrednosti i celi. No, ne treba
da se zaboravi deka toa ponekoga{ se odnesuva i na male~kite
(„bezna~ajni”) zaedni~ki eti~ki i pravni normi. Zna~i,
onie normi koi se ednakvo prifateni i se naloùvaat i vo
etikata i vo pravoto ne mora da bidat najva`nite za edniot
ili za drugiot vrednosen sistem, nitu, pak, normi bez koi ne
e vozmo`no realizirawe na eti~kata smisla na zaedni~koto
ìveewe, pa se transponirani i sankcionirani i vo pravoto
71
vo vid na eti~ki minimum. Najsigurno e da se kaè deka toa
se normi koi se sovpa|aat i vo etikata i vo pravoto ili koi
od odredeni pri~ini, okolnosti, stremeì se prifateni i
vo etikata i vo pravoto i se naloùvaat ne samo so moralot,
tuku i so pravoto, iako ima u{te mnogu eti~ki vrednosti i
normi koi ~ekaat na svoja pravna opredelba ili otpadnale
od nea (pa lu|eto ~esto reagiraat zo{to i tie pra{awa ne se
sankcioniraat pravno).
Ovoj problem se uslo`nuva zaradi realnoto razli~ie
na moralnata svest i celi vo socijalnata zaednica. Nema
edinstven moral vo smisla na edinstvena eti~ka svest,
vrednuvawe i izbor na site ~lenovi na zaednicata. Vo
op{testvoto ima razli~ni eti~ki sistemi nasproti eden
edinstven praven sistem. Toa pokaùva kolku e te{ko da se
razla~i odnosot me|u etikata i pravoto sfaten kako pri-
fa}awe na eti~kite sodrìni od strana na pravoto i kako
ednakvost na nivnite normi. Takvata sogledba e pojasna toga{
koga se zemaat predvid samo etikata na dominantnata klasa
vo zaednicata i nejziniot praven sistem, no i tamu toj odnos
ne e celosno sovmesen. Ako pravoto e neposreden izraz na
vladeja~kite socijalni tendencii, toa sepak ne e celosna etika
na vladeja~kata grupa. Pravoto sodrì i istoriski recidivi,
opredelbi od op{to~ove~kiot moral, celi na raznite drugi
sferi na prirodniot, duhovniot i socijalniot ìvot na lu|eto
(na primer, vo razvienite kapitalisti~ki op{testva - iako
tie vo eti~ka smisla se liberterski - pravoto go ograni~uva
rentierstvoto, a s# pove}e i nasleduvaweto na imotot, a isto
taka go onevozmoùva apsolutno slobodnoto deluvawe na
ekonomskite zakonitosti, odnosno ja kontrolira su{tinata
i obemot na zdruùvaweto na kapitalot, odnesuvaweto na
pazarot i sl.). Sledstveno, treba da se istakne deka pravoto
ima svoja su{tina i bez izvorot i opravduvaweto vo etikata.
Toa prezema eden del od moralot vo smisla na obezbeduvawe
uslovi za odredeno odnesuvawe vo op{testvoto vo duhot na
najva`nite eti~ki vrednosti i celi, za {to se koristi i
pravna prinuda, no samoto pravo nastanalo i postoi i nadvor
od ramkite na etikata - dokolku e vozmo`no da se kaè taka
72
za kakva-gode bilo ~ove~ka dejnost, osobeno za onaa koja e
fundirana i naso~ena aksiolo{ki.
Vsu{nost, najpravilno e da se kaè deka postojat razni
vidovi odnosi me|u etikata i pravoto - pravoto zema od
moralot normi i gi preto~uva vo pravni odredbi, no i moralot
prezema idei i nasoki od pravoto, kako {to i sekoja od dvete
sferi, etikata i moralot, se menuvaat spored svojot sopstven
sistem i principi. Isto taka, tie moàt da se zdobivaat so
vrednosti od istiot izvor, kakov {to se ìvotnite problemi,
golemite dejstveni zada~i na zaednicata, religioznite
impulsi, politi~kite dvièwa i nastani i dr.
No, mo{ne e interesno deka postoi stav oti vo slu~ajot na
nepostoewe na soodvetna pravna odredba („pravna praznina”)
dobro e da ima barem moralna norma za odreden problem ili
odnesuvawe. So toa, vsu{nost, se tvrdi deka etikata e osnova
i rezerva za pravoto, t.e. deka moralot e inspiracija i izvor
na pravoto (toa ~esto e slu~aj vo anglosaksonskoto pravo na
presedan - iako i tuka formalnata osnova od prethodnite
slu~ai e isto tolku validna za donesuvaweto na novi odluki-
presedani kolku i eti~kata svest i inspiracija).
VLIJANIETO NA PRAVOTO vrz etikata ja pokaùva

vtorata dimenzija na me|usebniot odnos. Pravoto e sistem od
normi organizirani od dràvata-zaednicata i sankcionirani
so dràvna prisila. Kako takvo, pravoto ima (ili se trudi da
ima) tri vida predimstvo nad moralot i vlijanie vrz nego.
Vo edna smisla, pravoto se stremi da stane moral,
odnosno da se poistoveti so etikata. Bidej}i ima poddr{ka
od dràvata-organiziranata zaednica i moè da koristi
silni merki na prinuda, pravoto e efikasen sistem, taka
{to zaradi socijalnata efikasnost postojat stremeì
vrednostite i normite od pravniot sistem da se nametnat
kako moralni, odnosno kako op{toprifateni vo svojata
duhovna su{tina. Toa e opravdano i zaradi izbegnuvaweto
na ostrinata na pravnite merki i sankcii, koi ne se sekoga{
najposakuvan element za regulirawe na socijalnite odnosi.
Od stanovi{teto na rakovoditelite na dràvata-zaednicata,
73
koi gi donesuvaat pravnite propisi, e najdobro koga pravnite
celi i normi bi bile istovremeno i {iroko i iskreno eti~ki
usvoeni. I pokraj toa {to ostanuva dràvnata prinuda, toga{
taa ne e vidliva i ne mora postojano da se koristi i pokaùva.
Deka ova se slu~uva kako redovna pojava se gleda od toa {to
politi~kite sili na dràvata/zaednicata ~esto uspevaat
vo ova - i toga{ koga stanuva zbor za re{enija vo nasoka na
revolucionerni promeni, koi se prifa}aat so entuzijazam,
iako slobodata na odlu~uvaweto na gra|anite ne e osobeno
golema, tuku e naso~ena samo kon prifa}awe na vakvite
re{enija, no i koga stanuva zbor za liberalno op{testvo, vo
koe tokmu slobodata na gra|anite ovozmoùva plasirawe na
vakvite re{enija od pravna vo eti~ka sfera (na primer, vo
mnogu op{testva novite ekolo{ki normi se voveduvaat so
intervencija na politi~kite organi, a se transformiraat
vo eti~ka svest na gra|anite; toa se slu~uva{e i so drugi
vrednosti vo mnogu op{testva koi, kako nedovolno razvieni,
gi voveduvaa kako pravni propisi stremeòt kon obrazovanie
i modernizacijata na ìveweto, za ovie potoa da stanat
eti~ki normi).
Vo ovaa smisla, pravoto ponekoga{ go anticipira
moralot. Toga{ toa e vode~ka i inovativna etika. Bidej}i vo
pravoto moè da se dejstvuva brzo, pobrzo otkolku vo moralot,
koe ima stihien, razlien i pobaven razvitok, niz pravoto
ponekoga{ moè poefektivno da se voveduvaat novite
ìvotni, socijalni i voop{to eti~ki vrednosti.
Posebno zna~ewe ima ulogata na pravoto vo zacvrstuvaweto
na eti~kite vrednosti i normi. Eti~kata uverlivost i
moralnata sankcija ne mora da bidat vpe~atlivi, taka {to
efektivnosta na pravnoto dejstvuvawe deluva efikasno
za vrednosta na eti~kite celi i normi. Vo moralot ~esto
se javuva streme` kon pravno sankcionirawe na eti~kite
normi, vo smisla deka so toa tie }e stanat po{iroko
prifateni i poobvrzno sproveduvani (no, moè da se slu~i
tokmu so ova da se oslabi vrednosta na normata, bidej}i
lu|eto ponekoga{ davaat otpor na pravnoto regulirawe
na povedenieto, pa kon normata po~nuvaat da se odnesuvaat
74
indolentno ili so otfrlawe, duri i da po~nat da ja smetaat
za ne{to nemoralno). Pri toa zadolìtelno mora da se vodi
smetka so pravnoto nametnuvawe na normata da ne se povredi
dostoinstvoto na lu|eto, {to se slu~uva tamu kade {to od
dràvnite (politi~kite, socijalnite) interesi ne se gledaat
individualnite interesi na lu|eto.
Sledstveno, pravnoto sankcionirawe moè da vodi kon
eti~ki nihilizam, {to e negativen streme` i vo odnos na
etikata i vo odnos na pravoto.
Vo sekoj slu~aj, razlikite me|u pravnata i eti~kata svest
se mo{ne zna~ajni za ~ovekovoto doìvuvawe na svetot i
na svoite obvrski. Negativniot odnos kon ednata od dveve
sferi navistina moè da ja zasiluva svesta i energijata na
sproveduvaweto na drugata (vo ovoj slu~aj, sprotivnata)
sfera. Me|utoa, generalno zemeno, ostrite razliki me|u
pravoto i etikata se odrazuvaat negativno i vrz ednata i vrz
drugata sfera, vodej}i kon namaluvawe na doverbata vo niv
i do negativni posledici za aksiolo{kiot sistem na lu|eto.
Takva be{e situacijata na kolizija na su{tinata i sistemot
na vrednostite na etikata i na pravoto vo socijalisti~kiot
sistem, {to be{e eden od najserioznite izvori i pri~ini
za propa|awe na tie op{testva. Koga pravoto se obiduva na
nametne vrednosti koi se sprotivni na etikata i na ìvotnite
vrednosti i celi na lu|eto, moè da dojde do revitalizacija
tokmu na eti~kata sfera nasproti pravnata, so ras~ekor
me|u niv koj te{ko i sudbinski se odrazuva vrz socijalnoto
ìveewe (takov be{e sudirot vo SAD okolu Vietnamskata
vojna).
VO SOVREMENATA EPOHA dojde do zna~ajni pomestuvawa

na aksiolo{kite akcenti. Erata na modernizmot, pridruèna
so golemi promeni vo ekonomijata, socijalniot ìvot, demo-
grafijata, politikata, obrazovanosta, kulturata i vo site
vidovi tvore{tvo, vode{e do konvulzii vo tretiraweto na
etikata i pravoto.
Gra|anskiot svet do modernata era be{e nositel na
konzervativizmot, iako vo site drugi oblasti ve}e odamna
75
tokmu toj gi inicira{e i voveduva{e ogromnite promeni.
Burnite slu~uvawa gi izmenija poziciite na li~nostite vo
op{testvata. Nastapija golemi i brzi promeni vo odnosite
me|u polovite, klasite, generaciite, sloevite, regionite i
dr. Etikata stana suspektna kako forma na duhovna represija
(Ni~e go ozna~i moralot kako sredstvo za vladeewe nad
edinkata). Pravoto be{e negirano kako izraz na klasniot
pritisok i tradicionalna represivna forma na regulirawe
na odnosite. I na etikata i na pravoto se gleda{e - se vele{e
„opravdano”! - kako na zastareani sredstva za manipulacija
so li~nosta, koja ima svoj li~en vrednosen svet i ne $ se
potrebni vakvi obedinuva~ki ili kolektivni aksiolo{ki
akti.
Edinkata be{e isfrlena kako monada (izolirana ìvot-
na, moralna i dejstvena edinica), na koja etikata i pravoto $
sluàt samo delumno, a principielno }e dojde vremeto koga
samoregulacijata na odnosite }e vodi kon dokrajno ukinuvawe
na nivnata potreba i zna~ewe.26
Derogiraweto na etikata i na pravoto vode{e kon
aksiolo{ki nihilizam. Posledicite ne bea sloboda na
li~nosta, tuku zbunetost vo eti~kata i zbrkanost vo pravnata
sfera. Ottuka ne proizleze osloboduvawe na edinkata od
represijata na etikata i na pravoto, tuku nejzino nesvesno
odnesuvawe i nekontrolirano pritisnuvawe i manipulirawe
od politi~kite i drugite institucii, koi najdoa sloboden
prostor za dejstvuvawe na svoite mo}i (vo ~ove~kiot
ìvot e zabeleàn trendot na opa|awe na eti~kata svest i
koncentriranost vo uslovi na aksiolo{ka neobvrznost).
VRA]AWETO KON ETIKATA I PRAVOTO dojde zaradi

golemite problemi vo funkcioniraweto na ìvotot i
socijalnite zaednici. Prirodata e povredena od ~ove~koto
odnesuvawe, resursite re~isi se iskoristeni, a zagaduvaweto
gi uni{tuva ili gi zagrozuva do skore{no uni{tuvawe
osnovite na biolo{koto postoewe. Kolku {to napreduva,
26
Najpoznatoto delo za ova pra{awe e Jean-Marie Guyau: Esquisse d’une morale
sans obligation ni sanction, F. Alcan, Paris, 1917.
76
progresot donesuva problemi i nevolji (za prv pat ~ove{tvoto
pesimisti~ki gleda na rezultatite i na uspehot na oddelni
poliwa i vo celost). Socijalnite odnosi koi vodea kon
osloboduvawe na lu|eto, rasite, naciite, regionite... sega se
dovedeni do permanentna ili latentna konfliktna sostojba.
Natprevarite, a potoa i redovnite sudiri me|u naciite,
reìmite, ideologiite, religiite, se izvor na zgolemena
opasnost za egzistencijata, ne samo na individuite, tuku i
na kolektivitetite, a potoa i na samoto ~ove{tvo vo celost,
za{to voenite sredstva se tolku silni {to moè da go
uni{tat postoeweto na razumniot ìvot na Zemjata. Naukata,
koja e baza na sozdavaweto i na opstanokot na sovremenoto
~ove{tvo, sega e somnitelna dejnost, bidej}i zad sekoja nau~na ideja
ili probiv se o~ekuvaat negativni posledici. Tendenciite
na ìvotot stanaat lo{i.
Lu|eto se potresoa i vo poslednite dvaesettina godini
izvr{ija radikalen probiv vo rekonstrukcijata na vrednos-
tite i odnosite. Najva`na nauka stana bioetikata, kako
forma na postavuvawe na lu|eto vo za{tita i odbrana na
ìvoto. Ottuka dojde do razvitokot na Univerzalnata etika,
kako forma na eti~ko tvore{tvo na najodgovornite lu|e od
site nacii i kulturi vo sozdavaweto na edinstven ~ove~ki
moralen sistem. Vo knigata „Etikata denes” (1999) pokaàv
kako etikata ja smeni svojata su{tina od sistem naso~en
kon istaknuvawe i dostigawe na visokite vrednosti - kon
obiknoveno nu`no za~uvuvawe na ìvotnite vrednosti.
Pove}e ne e va`na doblesta na istaknatiot moralen poedi-
nec, tuku masovnoto sledewe na eti~kite normi na dobro
postapuvawe vo ìvotot. Etikata stana nauka i aktivnost na
opstanokot.
Vo sli~na smisla, i na pravoto mu se slu~i revolucija
i nov probiv vo bitieto na ìvotot. No, sega od bazi~na
organizaciona sfera na zaednicata toa se zdobi so nova
idealna regulativna funkcija. Pome|u ostanatoto, duhot na
socijalniot sistem soobrazen so novite tendencii e nare~en
„pravna dràva” ili „vlast na pravoto”, {to e edna od onie
sintagmi koi ne se precizni (bidej}i sekoja dràva e praven
77
sistem), no se mo{ne to~ni, zatoa {to stanuva zbor za aktivna
uloga na pravoto vo reguliraweto na najva`nite vrednosti, na
spravedlivosta i na fer plejot vo ramkite na op{testvoto.
Noviot duh na svetot i ìvotot go izrazuva tokmu
edna pravna forma - ~ovekovite prava. Opredeluvaweto,
oformuvaweto i odbranata na ~ovekovite prava se su{tina
i najva`na zada~a na dene{noto i idnoto ~ove~ko postoewe.
Od zarodi{ot na idejata za prirodnite prava na ~ovekot od
pred 400 godini denes sme dojdeni do apsolutno obrazloèn
i nuèn virtuelen sistem na ~ovekovite prava, vo koi
nivnata proekcija odi zaedno so nivnata implementacija vo
individualniot i vo socijalniot ìvot (i vo etikata i vo
pravoto). Idninata na ~ove{tvoto }e se odviva tokmu kako
zacvrstuvawe i {irewe na ulogata i sistemot na ~ovekovite
prava.
Golemite promeni vo svesta, zagriènosta i odgovornosta,
i vo li~niot i vo op{testveniot ìvot, zna~ea revitalizacija
i nova funkcija na etikata i na pravoto vo duhot na novite
potrebi i seriozni zafati i promeni vo celite i vo na~inot
na ìveewe.
VE]E DENES moè da se zboruva za noviot vid odnos me|u

etikata i pravoto. Ako etikata ja ima ulogata na regulativen
faktor na ~ove~kiot opstanok i na op{tata za{tita na
ìvotot i na lu|eto, a samata e svesna za svojata ograni~ena
represivna uloga, taa }e go bara i opravduva pravnoto
regulirawe na normite i dejstvata so cel tie da stanat op{to
poznati, nametnati, sledeni i ispolnuvani. Ako nekoga{
bila oponent na pravoto, pa duri i pottiknuvala somneì
vo negovata benevolentnost ili odgleduvala protesti ili
moralni otpori protiv negovata manipulativnost, sega
etikata stanuva najgolem privrzanik na pravoto kako sredstvo
za implementirawe na novite nu`ni vrednosti. Toa stanuva
karakteristi~no so istaknuvaweto od strana na etikata na
demokratijata kako bazi~en politi~ki (i socijalen) odnos i
na parlamentarnata forma na demokratijata kako najdobar i
najpravilen metod na politi~ko organizirawe i odlu~uvawe.
78
Pretpostavka e deka taka najdobro }e se branat novata
etika i etikata voop{to nasproti manipulativnite i drugi
negativni politi~ki formi i dejstva.
Od druga strana, pravoto se vra}a na svoite eti~ki izvori.
Teorijata za minimum na etikata vo nego sega se prestoruva
vo teorija za maksimum na etikata vo pravoto - i kako izraz
na neophodnosta od osnovnata eti~ka funkcija na za{titata i
unapreduvaweto na ìvotot, i kako na~in za dostigawe na naj-
visokoto aksiolo{ko nivo koe vo ~ovekovoto ìveewe go ima
ostvaruvano pravoto. Pravoto ja ima prifateno i ja istaknuva
doblesnata eti~ka funkcija kako svoja inspiracija i izvor.
VO IDNINATA moè da se o~ekuvaat u{te pobliski i

pova`ni odnosi me|u etikata i pravoto. Taa vrska }e jakne
ne samo idejno, tuku i akciono, kako izraz na s# pogolemite
oblasti na ìvotnoto i socijalno regulirawe koi im se
ostavaat na ~ove~kite zaednici za samoupravuvawe (avtonomno
odlu~uvawe) i za ostvaruvawe na zna~ajnite osobeni dimenzii
na ra{irenata i sloèna univerzalna eti~ka svest.
Pravoto }e ja ima u{te pove}e istaknatata uloga na
izgradba i obezbeduvawe na svoja ra{irena i opravdana vlast
(pravna dràva). Gra|anskoto op{testvo denes promovira
op{t trend na za{tita na egzistencijata, namerite i aktiv-
nostite, koi svoeto milje treba da go najdat vo pravnata
dràva. Se o~ekuva deka demokratijata }e se {iri i natamu
vo sodrìnata i vo formite i deka toa e idealna politi~ka
forma za izgradba na razvien sistem na ~ovekovite prava.
Etikata }e bide promotor na idejata za odgovorno
ìveewe vo sloènite vremiwa i pottiknuva~ na najdobrite
~ovekovi idei i sili kako elementi na unapreduvaweto na
noviot vid na ~ovekovata borba za opstanok.
Pravoto }e bide za{titnik na Dobroto, etikata inspi-
rator i voditel kon Pravilnoto kako za{tita od negativnite
dejstva i od su{testvenite gre{ki na lu|eto.
OSNOVNITE VREDNOSTI na etikata i na pravoto

denes i vo idninata nema da bidat olicetvoreni avtomatski
79
vo nivnata nova polo`ba, bidej}i tie ne moàt da bidat
samozadovolni od svojata pozicija i dostreli vo situacija
vo koja ima premnogu problemi vo prirodniot, duhovniot i
socijalniot ìvot. Nivnite anga`mani i dostreli }e treba
postojano da se realiziraat i unapreduvaat.
Moè da se kaè deka zada~ite i celite na etikata i na
pravoto }e se izrazuvaat preku nekolku eti~ki principi i
nekolku ìvotni celi.
Osnovnite eti~ki principi denes se: dostoinstvo, visti-
na, pravednost, za{tita i ~ove{tina. Dostoinstvoto pret-
stavuva ~uvstvo na svoja vrednost, a nego go izrazuva praviloto
~ovekot nikoga{ da ne bide upotrebuvan kako sredstvo,
tuku sekoga{ da se vodi smetka deka toj e cel, sama po sebe,
na ~ove~koto postoewe i moralno dejstvuvawe. Vistinata
kako eti~ka vrednost e nastojuvawe da se dojde do ispravno
soznanie, toa da se po~ituva i sledi, a so svoeto iskaùvawe
drug da ne se doveduva do zabluda. Pravednosta e soznanie i
smisla za red i pravdina, koga se nastojuva kon suredenost
i ispravnost, koga nikoj ne se o{tetuva, koga dobrite se
podrùvaat a lo{ite se kaznuvaat. Za{titata e odbrana,
pretpazlivost, potkrepa, pokrovitelstvo. ôve{tinata e
idealitetot na ~ove~nosta.
Ovie eti~ki principi ja izrazuvaat sodrìnata na najzna-
~ajnite eti~ki tendencii denes, od niv izviraat formite na
etikata, naso~enosta na normite i su{tinata na moralnata
praktika. Niv gi akceptira i pravoto i niz svoite mehanizmi
toa treba niv da gi zastapuva, naloùva, unapreduva i brani.
Ovie principi ovozmoùvaat da se realiziraat glavnite
ìvotni celi, koi moàt da se navedat kako: opstanok, uspeh, pro-
gres, obezbedeno ìveewe. Celata smisla na ~ove~koto ìveewe
se olicetvoruva vo ovie golemi zada~i, soobrazeni so sega{nite
problemi na odnosot na ~ovekot sprema Prirodata, problemi
vo funkcioniraweto na zaednicite i problemi vo duhovnoto
razbirawe na ~ovekovata mestopolo`ba vo svetot. Skromnosta
vo celite e dopolneta so veli~estvenite zada~i na za{tita na
ìvotot, a obvrznosta na dejstvuvaweto so dol`nostite koi
sekoj gi ima sprema sebe, bliskite i bli`nite.
80
Seta smisla, sodrìna, formi i normi na etikata i
pravoto denes treba da gi izrazuvaat pred s# ovie principi
i celi. Ottuka se gleda kolku etikata i pravoto se bliski
vo svoite osnovi, kolku se komplementarni vo dejstvuvaweto
i kolku dvete aksiolo{ki i dejstveni formi se potrebni za
ispolnuvaweto na najva`nite ~ove~ki celi i zada~i.
ÔVE^KITE ZADAÎ DENESKA se mo{ne golemi. Se

odnesuvaat na promenata na odnesuvaweto sprema Prirodata,
ìvite su{testva i ìvotot voop{to. Se odnesuvaat na
izgradbata na soodvetni zaednici, kako uslov za {iro~inata
na ~ovekovoto ìveewe, od semejstvoto do seto ~ove{tvo
kako najvisoka forma na ~ovekuvaweto. Se odnesuvaat na
spravedlivosta na zaednicite, vo koi sekoja li~nost treba da
ostvaruva vistinski celi, razvitok, opstanok i pridones kon
razvojot na svetot i ~ove{tvoto.
ôve~kite zada~i se odnesuvaat na vospostavuvaweto na
ednakvost me|u lu|eto, za tie da nemaat razli~na polo`ba,
uslovi i mo`nosti za dejstvuvawe zaradi prirodnite ili
socijalnite razliki. Sekoja li~nost mu e potrebna da svetot
za da dade svoj pridones vo negovata gradba, no i za da go
proìvee dostoinstveno svojot vek. Razlikite vo polot, vo
vozrasta, vo rasata, vo nacijata i jazikot, vo verata i stavovite,
vo bogatstvoto i ìvotnite {ansi ne treba da bidat pri~ina
za eti~ko i pravno diferencirawe me|u lu|eto. Zrelite
op{testva, sprotivno, se trudat da vospostavat ednakvost me|u
lu|eto za da imaat edinstvo, koe e neophodno za realizirawe
na te{kite zada~i koi stojat pred lu|eto.
Zada~ite na lu|eto se odnesuvat i na svojot razvitok kako
~lenovi na zaednicata, odgovorni li~nosti, ostvaruva~i na
rabotni zada~i, ~lenovi na semejstvoto i na razni vidovi
drugi zaednici, kako graditeli i kako eti~ki li~nosti.
Sekoj ~ovek toa treba da $ go ovozmoì na sekoja druga
li~nost, osobeno na onie koi celosno ili delumno, vo nekoj
period ili vo tekot na celiot ìvot, zavisat od nego ili
so koi toj rakovodi pri izvr{uvaweto na ìvotnite i
profesionalnite zada~i.
81
Liniite na ìvotot se tesni, za{to pred ~ove{tvoto
i pred sekoj ~ovek se postaveni sloèni i te{ki zada~i,
koi obvrzno mora da bidat izvr{uvani za da se izleze od
problemite i da ne se sozdavaat novi nevolji vo ìvotot.
Toa {to nikoj ne e izzemen od odgovornosta za pravilno
sproveduvawe na ovie zada~i zna~i deka duhovniot pritisok
vrz li~nosta e golem, no isto taka i pravnite obvrski.
Etikata i pravoto denes odat zaedno - dokolku zaednicata
e dobro oformena, dokolku celite se ispravno razbrani i
dobro postaveni, dokolku sekoj si ja izvr{uva svojata uloga
i dava pridones kon svojot i kon op{tiot razvitok, dokolku
site zaedno kako ~ove~ki grupi i zaednici ja imaat predvid i
po{irokata cel - univerzalnite zada~i na ~ove{tvoto. Toga{
nema kolizija me|u etikata i pravoto - etikata i pravoto se
edno i nastapuvaat so celinata na op{to~ove~kite idei i
vrednosti. Normite ne se vo sprotivnost so individualnite
stremeì, tuku niv gi dopolnuvaat i ispolnuvaat.
Dokolku toa ne e slu~aj, dokolku individuite vle~at na
svoja strana so cel da go raskinat jadroto na zaednicata, a
zaednicite imaat konfliktni vrednosti i celi, dokolku
li~nostite ne se naso~eni kon napredokot, tuku zbuneto
dejstvuvaat nebare nemaat orientacija i cel, dokolku celta
ne e tvorewe i gradewe tuku uni{tuvawe i urivawe - etikata
i pravoto morat da se razminat, za{to nekoj treba da ja
prezeme ulogata i odgovornosta za osmisluvawe, naloùvawe
i sproveduvawe na visokite i te{ki celi i zada~i na
~ove~koto ìveewe denes.
82
ETI^KOTO OBRAZOVANIE DENES
POTRAGATA ZA DOBROTO ja izrazuva vnatre{nata

dimenzija na ~ovekovata sloboda - a eti~koto obrazovanie
denes ukaùva na vistinskiot pat na moralot, slobodata,
kulturata i demokratijata. Obrazovanieto ima svoi trendovi
na izvi{uvawe i na opa|awe, na istaknuvawe ne{to vo prv
plan ili na potisnuvawe na ne{to vo vtor plan, isto kako
{to se slu~uva vo sekoj vid od ~ovekovoto ìveewe i formi
na dejstvuvawe (no vo pedagogijata osobeno zna~ewe ima
eti~kata dimenzija, bidej}i obrazovnata i vospitna funkcija
izviraat od eti~kite stavovi i celi na soodvetnoto op{testvo
i epoha, pa taka pedagogijata e standardna prakti~na etika).
Od istorijata na pedagogijata moè da se vidi kako vo tekot
na civiliziranoto ~ove~ko postoewe ovaa sfera gi menuvala
svoite nasoki i prioriteti, svoite sodrìni i formi. Toa
denes moè da se sogleda posebno vo odnos na eden specifi~en
vid obrazovanie, koe stanuva s# poprisutno i porazvieno vo
site zemji na svetot. Stanuva zbor za Eti~koto obrazovanie.
Etikata e edna od najzna~ajnite formi na ~ove~koto
osmisluvawe na svetot i re~isi prva osnova za ~ovekovoto
dejstvuvawe. Kako na~in na ~ovekovoto vrednuvawe i
odnesuvawe, taa gi pridruùva lu|eto vo site fazi od
civilizaciskiot i socijalen razvitok. Etikata proizleguva
od ~ovekovata potreba i napor da dojde do svest za sebesi i za
svoeto mesto vo svetot, da izgradi mehanizam za procenuvawe
i za izbor na vrednostite, da gi soznae dobrite pati{ta na
egzistencijata, da nau~i {to i kako da pravi, a toa da dava
op{ti dobri rezultati i da bide ocenuvano kako dobro. So
eden zbor, etikata e izraz i forma na ~ovekovoto nastojuvawe
da go spoznae Dobroto i Zloto, da go pravi ona {to ~ini i da
go osuduva i izbegnuva ona {to ne ~ini. ôvek se stremi da
gi razla~i ovie dve osnovni moralni kategorii, da napravi
razlika pome|u niv, da go izbere ona {to e dobro i toa da go
sledi, da bide svesen za ona {to e zlo i toa da go izbegnuva,
a pri toa da bide uveren vo pravilnosta na svojot izbor i da
bide zadovolen od nego.
83
Kako sostaven del od ~ove~koto postoewe, etikata se
menuvala niz vekovite, onaka kako {to se sozdavale novi
uslovi za ìveewe i novi odnosi me|u lu|eto, pa se gradele novi
vrednosti i novi potrebi od ~ovekovata pravilna procenka i
aktivnost. No, pri toa etikata ne ja menuvala svojata osnovna
pozicija kaj ~ovekot i negoviot duh. Taka e i denes, koga
uslo`netite pra{awa na ~ove~koto su{testvuvawe, mnogute
dilemi koi proizleguvaat od razvienoto proizvodstvo i svet,
mnogute novi pra{awa koi se pojavija pred lu|eto nametnuvat
i natamo{no eti~ko soznavawe i nov podem na eti~kata svest,
vrednuvawe i dejstvuvawe, nadevaj}i se deka tie }e pomognat
vo opstanokot na ~ovekot i vo za{titata na Prirodata.
Vo tie ramki denes se rodija novi soznanija za mestoto na
etikata - i posebno za potrebata, su{tinata i sodrìnata na
Eti~koto obrazovanie na mladite.
SVETOT LIÎ na razni{ana i razulavena celina, koja

pove}e ne znae kade se dviì. Se natrupaa premnogu problemi,
najgolem del od niv tokmu od ~ove~koto dejstvuvawe i
nebre`nost. Za prvpat otkako postoi ~ovekot, ìvotot trajno
e zagrozen od ~ove~koto zagaduvawe na okolinata; mehanizmite
na Prirodata za pro~istuvawe ve}e ne moàt da stignat
da gi vratat vo uredna sostojba vodite, vozduhot i po~vata.
Nesvesnoto i nekontrolirano iskoristuvawe na resursite
se zakanuva so krajno osiroma{uvawe od potrebni materii
(drvo, nafta, rudi...). Uni{teni se ogromen broj ìvotinski i
rastitelni vidovi, a u{te pogolem broj e na patot da is~ezne.
So sveduvaweto na egzistencijata na premale~ok broj vidovi
se predizvikuva neizvesen (a najverojatno tragi~en) rezultat
vo prirodnata borba za opstanok i vo evolucijata. Ima mnogu
proizvodi koi svedo~at za golemite dostreli na ~ove~kata
nauka, no direktno mu se zakanuvaat na ~ove~koto postoewe -
nuklearni, hemiski, biolo{ki, voeni i ubistveni od sekakov
vid. Mnogu e zgolemen brojot na ìtelite na Zemjata i
prognozite navestuvaat natamo{no nagolemuvawe, pri {to
}e se razvivaat i nivni potrebi od prirodni i sozdadeni
proizvodi i }e se pravi golemo koli~estvo |ubre. Gradbite i
84
pati{tata okupiraat prostor, a zgusnatosta na naselenieto i
lo{ite socijalni odnosi predizvikuvaat nervozi i zgolemeni
tenzii me|u lu|eto. Temperaturata od greeweto, industrijata
i soobra}ajot gi poremetuva klimatskite uslovi na Zemjata,
a so povredata na atmosferskata obvivka okolu nea sleduvaat
nepredvidlivi negativni posledici od topeweto na mrazot i
od zgolemenata radijacija od Sonceto. Me|u lu|eto zavladeeja
zavisnosti i novi vidovi opasni zarazni bolesti, {to im
pre~i vo ìveeweto. Iako postoi svest deka e potrebno
pome|u lu|eto da vladee mir i sorabotka, odnosite me|u lu|eto
i narodite se odvivaat niz permanentni konflikti i projavi
na neprijatelstvo. Ovoj re~isi postojan animozitet i ~esto
izbivawe na sudiri vo najrazli~ni formi (vojni, terorizam,
razni vidovi represija, eksploatacija i segregacija...)
pokaùvaat deka relaciite me|u lu|eto se dovedeni do to~ka
na vè{tena negativnost. Zastra{uva~ka e neizvesnosta kako
tie odnosi }e se razvijat i kako }e se odrazat vrz sudbinata
na lu|eto.
Vo sekoj slu~aj, problemite se mnogu golemi i gi
zagriùvaat site seriozni lu|e na svetot. I treba da gi
zagriùvaat, bidej}i ovie soznanija ne se rezultat na nekoe
pesimisti~ko gledawe na ne{tata, tuku izraz na realisti~kite
sogledbi. Za pesimizmot, od ovie sostojbi i tendencii
nema izlez, tie mo{ne brzo }e se razvijat do katastofa i
posledicite }e bidat isklu~itelno uni{tuva~ki. Realizmot
u{te ja dozvoluva mo`nosta za angaìrawe na ~ove~kata svest
i na site sili za re{avawe na problemite i za smiruvawe na
te{kotiite so golemi napori vloèni od site lu|e, kako i
nade`ta za sovladuvawe na krajnite negativni posledici od
nebre`nosta, koja dovede do vakvi sostojbi.
Vo site ovie vizii nezaobikolno e mestoto na etikata, koja
ja izrazuva smislata na ~ovekot kako vrednosno su{testvo.
Etikata proizleguva od ~ovekovata nasu{na potreba da
gi someruva site ne{ta i da iznajde pravilen odgovor na
dilemite, predizvicite, problemite. Oddelna li~nost moè
da bide neodgovorna i da postapuva nerazumno i spored svojot
}ef, no ~ove~koto su{testvo kako vid ne moè da ìvee i
85
opstane bez odgovornosta. ôvekot go vodi razumot, toj ja
sogleduva vistinskata vrednost vo egzistencijata, od taa
vrednost izveduva normi na odnesuvaweto i niv gi sledi
so uverenost vo ispravnosta na svojot ìvot. Od eti~kata
sloboda sleduva standardniot mehanizam na moralnata
obvrznost, kako uverenost vo ispravnosta na eti~kata svest i
vo neophodnosta od soodvetno moralno dejstvuvawe.
Razbuduvaweto i prerodba na etikata i pojavata na Eti~koto
obrazovanie vo na{eto doba proizlegoa od vistinskite
te{kotii vo ìvotot predizvikani od negri`livoto
odnesuvawe na lu|eto, od sogledbata deka ~ovek mora i moè
da pronajde izlez od mnogubrojnite te{ki problemi koi stojat
pred nego i od uverenosta deka za toa e neophodna pomo{ta
od etikata i od soobraznoto obrazovanie.27 Zatoa etikata
se zdobi so aktuelnost na prva filosofska disciplina i na
primarna nauka denes, a Eti~koto obrazovanie so nu`nost na
najaktualna edukativna oblast.
Pri dene{noto razotkrivawe na nu`nosta od strog
eti~ki sistem na vrednosti za dobra ~ove~ka egszistencija,
se smeni i prirodata na etikata. Dosega taa be{e smetana,
glavno, kako sredstvo za otkrivawe na najvi{ite celi i kako
inspiracija za ~ove~kata doblest. Taa be{e izvor na motivi
i na pati{ta za postignuvawe na isklu~itelna svesnost,
dejnost, ugled ili po~est. Denes etikata stana nu`na po sebe
- sekoj mora da gi sproveduva nejzinite dobri normi, ako
saka da opstane i da mu ovozmoì spas i opstanok na svetot
i na ~ove{tvoto. Taka etikata od ambicija za vozvi{uvawe i
pravewe ne{to najdobro, stana nu`no dejstvuvawe i pravewe
na neophodnoto dobro.
Etikata se smesti i vo vrvot na nau~niot duh. Su{tinata i
vrednostite {to taa gi predlaga stanaa navistina neophoden
del od nau~nite soznanija i aktivnost. So razvitokot na
naukata ~ovekot dostigna epistemolo{ki nivoa i rezultati
koi doskoro bea pretstavuvani kako son. No, tie realizirani
sni{ta predizvikaa mnogu povredi na prirodata, na ìvotnite
27
Za ova pi{uvam detalno i po{iroko argumentirano vo mojata kniga
Etikata denes, Epoha, Skopje, 1999.
86
uslovi i okolina, na posebnite aspekti na ìveeweto. Od
osobeno pozitivna sfera na ~ove~kite nastojuvawa, naukata
se zdobi so oreol na negativna dejnost, kako spored namerite,
taka i spored ostvaruvawata i nivnite posledici. Denes so
somne` se gleda na sekoja nau~na nafaka - osobeno vo onie
disciplini koi go dopiraat ìvotot i negovite formi,
kako {to se biologijata, genetikata, biotehnologijata i sl.
Etikata se postavuva kako angel-~uvar na nau~nite zamisli i
naso~uva~ na nau~niot duh kon blagorodni celi i bes{tetni
idei. Duri se sozdadeni i posebni nau~ni disciplini
Bioetika, Etika na naukata i Etika na tehnologijata, so
koi se zanimavaat mo{ne zna~ajni nau~ni imiwa, a samite se
vreduvaat me|u najpopularnite i najra{ireni me|unarodni
nau~ni dejnosti (so nacionalni i internacionalni komiteti,
so me|unarodni informativni linkovi, sobiri i sl.).
VO TAA RA[IRENA dene{na eti~ka aktivnost posebno

mesto zazede Eti~koto obrazovanie. Toa e nova forma na
eti~kata i pedago{kata dejnost za {irewe na eti~kiot duh i
soznanie. Toa e izblik na eti~kata serioznost i odgovornost.
Pedagogijata e primeneta etika. Vo edukacijata se realiziraat
vrednostite za koi ~ove{tvoto smeta deka se najva`ni i
potrebni da bidat preneseni vrz mladata generacija i, niz niv,
vrz celinata na ~ove~koto postoewe. Vo taa smisla, sostaven
del od edukacijata e moralnoto vospituvawe. Me|utoa, vo
moralnoto vospituvawe stanuva zbor za postepena adaptacija
na mladata li~nost na socijalnite celi i vrednosti i za
nejzino osposobuvawe da gi sledi i izvr{uva normite {to gi
ima op{testvoto.
Vo demokratskoto op{testvo, kakvo {to e glavnata
celina na ~ove{tvoto denes, od li~nosta se o~ekuva da ima
svoi stavovi i da bide izgraduva~ na sogledbi i na normi
za ìveewe. Za taa cel e potrebno taa da bide obrazovana
vo duhot i niz soznanijata na etikata, kako bi moèla da
bide konstruktiven ~len na zaednicata, a op{testvoto da
ostvaruva vistinski eti~ki celi. Odgovornosta pa|a vrz
li~nosta, a li~nostite mora da bidat podgotveni i soznajno i
87
mentalno za golemite predizvici koi stojat pred niv i pred
~ove{tvoto na poleto na etikata.
Isto taka, vo modernata epoha dvajca nau~nici otkrija
eden zna~aen problem na razvojnata psihologija i pedagogija.
[vajcarecot @an Pijaè i Amerikanecot Lorens Kolberg
go analiziraa procesot na razvitokot na moralnata svest i
praktika kaj mladite. Tie vostanovija deka mladata li~nost
najnapred e heteronomna - usvojuva i sledi tu|i stavovi vo
moralot, za potoa da izrasne vo avtonomna li~nost - koja
si gradi svoi stavovi, niv gi sledi so uverenost vo nivnata
pravilnost i taka go unapreduva ~ove~kiot moral.
Sega{noto Eti~ko obrazovanie e tokmu takva forma na
edukacija na avtonomni li~nosti so kapacitet za samostojno
donesuvawe na eti~ki re{enija i za kreirawe na pravilni i
efektivni moralni normi. Takvi li~nosti mu se potrebni na
dene{niot kompliciran svet i vrz takvi li~nosti se opira
nade`ta na svetot deka ~ove{tvoto }e najde izlez od te{kite
situacii vo koi{to se nao|a.
Pedagogijata i {kolstvoto postojat za da se nadomesti
i dogradi ulogata na roditelite vo edukacijata na mladite.
Vo taa smisla, sozdadeni se niza formi na obrazovanieto
- intelektualno, prirodnonau~no, matemati~ko, jazi~ko
i literaturno, fizi~ko, zdravstveno itn. Sega me|u niv
se vredi i Eti~koto obrazovanie, ~ija cel e upatuvawe na
mladite vo su{tinata i mehanizmot na moralnoto odlu~uvawe
i nivna izgradba vo samosvesni i sposobni li~nosti za takvo
odlu~uvawe. Takva pedago{ka aktivnost od pedagogijata i
dràvite bara i svetskata organizacija za obrazovanie, nauka
i kultura UNESKO, a se sproveduva vo site razvieni zemji
vo svetot. Vo Republika Slova~ka Etika se u~i vo 7 klasovi
(pet vo osnovnoto i dva vo srednoto u~ili{te). Vo Republika
Hrvatska Etika se u~i vo site 4 klasa vo srednoto u~ili{te.
Vsu{nost, osven nerazvienite i avtoritarnite zemji, kade
{to ne se razbira potrebata od eti~ko osamostojuvawe na
edinkite i ne se saka nivna avtonomnost, nema zemja vo koja na
nekoj na~in, vo nekoj klas ne e vovedena ovaa nova edukativna
sodrìna - Eti~ko obrazovanie.
88
NA[ITE POVE]EGODI[NI ZALO@BI za voveduvawe
Eti~ko obrazovanie28 se naso~eni kon negovo vospostavuvawe
na site tri nivoa na obrazovanieto - osnovnoto, srednoto i
visokoto.
Vo osnovnoto obrazovanie vo VI oddelenie predlagame
da se obrabotuva i da se dava pridones kon personalnoto i
moralno osvestuvawe na mladite li~nosti, kon nivnoto
osoznavawe na mreàta na socijalnite odnosi vo koi se
nao|aat i kon zapoznavaweto so osnovnite moralni normi
vo najzna~ajnite prakti~ni oblasti vo ìvotot (rabotata,
emocionalnite odnosi, etikecijata i drugite socijalni
odnosi, zdravjeto).29
Vo srednoto obrazovanie se zaloùvavme Etika da se
u~i vo II godina (i od 2003 godina e vovedna kako izboren
predmet vo gimnaziite). Vo u~ebnata 1998/99 godina vo 4
sredni u~ili{ta (vo Dra~evo, Kriva Palanka, Kavadarci
i Skopje) be{e sprovedena Eksperimentalna nastava po
Etika vo site ~etiri godini. Be{e isprobana predloènata
Nastavna programa po Etika i recepcijata na eti~kite
sodrìni kaj mladite, bea sozdadeni i provereni prvite
nastavni sredstva i razvieni razni nau~ni metodi, formi i
tehniki na Eti~koto obrazovanie.30 Potoa ima{e u{te nekoi
28
Detalite i raznite akti na na{ata aktivnost za voveduvawe na Eti~koto
obrazovanie vo na{eto {kolstvo se izloèni vo pove}e broevi na spisani-
eto “Eti~ki tetratki#, {to go pokrenavme i go izdavame privatno so cel da
se istraùvaat ideite i praktikata na Eti~koto obrazovanie kaj nas.
29
Ideite i nasokite na Eti~koto obrazovanie vo osnovnoto {kolstvo se
isprobani vo prvata Eksperimentalna nastava po Etika vo Osnovnoto
u~ili{te “Partenija Zografski# vo Skopje vo proletta 2000 godina.
Celosna nau~na analiza na ovaa nastava napravi vo svojot magisterski
trud na Institutot za filozofija Ilinka Torboska-Smilevska, koja ja
sproveduva{e ovaa nastava. Od 2000 godina do denes vo prilogot za deca Ko-
libri na vesnikot “Nova Makedonija# sekoj vtornik objavuvame na{i le-
kcii pod op{t naslov Etika za najmladite, a od esenta 2009 godina u~ebni
materijali Etika vo osnovnoto obrazovanie.
30
Vo svojot magisterski trud Eti~koto obrazovanie vo srednite
u~ili{ta vo Republika Makedonija (1999), objaven kako kniga Etikata
i mladite (2006), d-r Jovan Lozanovski gi iznese soznanijata od ovaa Ek-
sperimentalna nastava, a prodlabo~enite istraùvawa na didakti~ko-
metodi~kite elementi na Eti~koto obrazovanie bea osnova za negovata
doktorska disertacija Formite na rabota, metodite i sredstvata vo
nastavata po Etika vo srednite u~ili{ta (2001). Za potrebite na iz-
89
pomale~ki eksperimentalni formi na eti~kata nastava, a od
septemvri 2001 godina vo ~etirite sredni muzi~ki u~ili{ta
zapo~na za prvpat kaj nas redovno Eti~ko obrazovanie vo II
godini. Osnovnoto e mladite na taa vozrast da se zapoznaat so
vrednosnite aspekti na Etikata, so mehanizmot na eti~koto
odlu~uvawe, so zna~ajnite svetski re{enija na eti~kite
dilemi, kako i so vrednostite i normite vo oddelnite zna~ajni
oblasti na ìvotot (zdravje, semejstvo, rabota, socijalni
relacii, politika i sl.).31
Napravena e mo{ne zna~ajna, svetski originalna, eksperi-
mentalna nastava po Etika vo 2 i 3 oddelenie vo osnovnoto
u~ili{te “Vlado Tasevski” vo Skopje (2003-2006)32, kako i
osoben eksperiment so Eti~ko obrazovanie na najmale~kite
vo gradinkite “Kor~agin” vo Skopje (2003-2005).33
Isto taka, na fakultetite mladite treba da u~at
Etika kako pregled na najzna~ajnite eti~ki re{enija i kako
posebna deontologija (profesionalna etika).34
Se zaloùvame specijalizantite, postdiplomcite i
doktorantite na Univerzitetot da imaat zadolìtelen ispit
po Etika na naukata (odnosno Bioetikata), kako {to e sekade
vo svetot.
bornata nastava po Etika vo gimnaziite vo 2 godina, kako i za nastavata
po Etika vo 3 godina vo izbornata nasoka Kultura, {to se organiziraat vo
nekoi gimnazii - izgotviv u~ebnici Etika za II godina gimnazija i Etika
za III godina gimnazija, Prosvetno delo, 2004, 2005 i 2009.
31
Za taa cel go podgotviv nastavnoto sredstvo Eti~ki re~nik za mladite
(1999, Kavadarci 2001, Prosvetno delo 2004), kako i razviena verzija na
mojata Etika za mladite kako kniga za ìvotnite i gra|anskite vrednosti
(1999-2002, na srpski Dobro, bolje, najbolje, Ni{, 2003 i, vo nova forma, Kako
da se bide dobar, OHO, Skopje, 2007 i 2009 godina). e
32
Rezultatite od ovoj isklu~itelen eksperiment, vo forma na akademski
trudovi, gi obraboti nejziniot sproveduva~, so pedago{ko i filosofsko
obraovanie, Qubica Topuzoska: Eti~koto obrazovanie vo oddelenskata
nastava, magisterski trud, 2004, i Vidovi i metodi na eti~koto obra-
zovanie vo oddelenskata nastava, doktorska disertacija.
33
Za iskustvata od Eti~koto obrazovanie na de~iwata vidi Zlata Nikoli}
- K. Temkov: Etikata i qubovta. Najgolemite ìovtni i moralni vred-
nosti vo eti~koto vospituvawe na decata vo predu~ili{na vozrast, izd.
Detski gradinki “Rade Jov~evski - Kor~agin”, Skopje, 2008.
34
Takva nastava zapo~na kako zadolìtelna ili izborna vo studiite po
Novinarstvo, Psihologija, Istorija, Pedagogija, kako i na Fakultetot za
likovni umetnosti - i pokaà dobri rezultati.
90
VO SOVREMENATA EPOHA se razbudi interesiraweto
za etikata duri dotamu {to taa se istaknuva kako najva`na
i najpotrebna filosofska i nau~na disciplina. Vo etikata
gledaat nade` site onie koi go sakaat svetot i ne im se
dopa|a opa|aweto na ìvotnite uslovi i degradacijata na
perspektivite na postoeweto. Etikata e {ansa za zamisluvawe
i osvestuvawe na lu|eto, za nivno angaìrawe za pronao|awe
na najdobri normi za uspe{no zapirawe na destrukcijata,
na koja se podloèni i Zemjata i lu|eto. Za taa cel e nu`no
da se podgotvat mladite generacii za golemite obvrski, vo
koi dol`nosta da se bide ~ovek, seriozen i dobrodetelen e
osnovna ìvotna zada~a na sekoe ~ove~ko su{testvo.
Za ovaa humana dejnost e su{testvena ulogata na novoto
Eti~ko obrazovanie, kon koe nie se priklu~uvame so prvite
po~etoci, no i so dobra zamisla i pravilna nau~na i pedago{ka
izvedba za podgotvuvawe na svesta, iskustvata, materijalite i
obu~enosta na nastavniot kadar za taa blagorodna i sloèna
moderna edukativna aktivnost.
91
ETIKATA I NAUKATA
ETIKATA I NAUKATA spa|aat me|u najinteresnite

i najzna~ajni oblasti na ~ove~koto soznavawe i ìveewe.
Tie pretstavuvaat osobeni orientacii vo ~ovekoviot odnos
sprema svetot, a denes s# pove}e se povrzuvaat me|u sebe. Od
niv se bara da razvivaat i meta-relacija kon samite sebe i
kon svoeto me|usebno proniknuvawe.
Etikata e specijalen vid ~ovekovo postoewe vo
koj{to dejstvuvaat negovite aksiolo{ki kapaciteti za
razlikuvawe i sopostavuvawe na Dobroto i Zloto. Preku
toa se otkriva i pretstavuva smislata na ìveeweto, {to za
~ovekot e mo{ne va`no za sebepostavuvaweto, za izgradbata
na zaednicata i za dejstvuvaweto vo site oblasti. Denes
etikata e osobeno va`na - po isklu~itelno negativnite
iskustva so svetskite vojni i so avtoritarnite reìmi
i diskriminaciite, so raznite vidovi uni{tuvawe na
Prirodata, so razmavnuvaweto na nasilstvoto i porastot
na negovite potencijali, so {ireweto na zagrozuvaweto
na ìvotot i zdravjeto, so raznite vidovi nesloboda i
so nedovolnata svesnost za problemite. Etikata sega se
razviva kako ve{tina i nauka za opstanokot, vo koj{to
kako krucijalen problem se prepoznavaat samiot ~ovek
i negovoto odnesuvawe. Od etikata se {irat soznanija i
pottici za humanosta, svesnosta i odgovornosta na lu|eto.
Taa bara ~ovekot na izgradi soobrazno odnesuvawe koe }e gi
nadmine brojnite krizi vo ~ove~kata egzistencija, za da
ne prodolùvaat negativnite ~ove~ki postapki i da ne se
ra|aat takvi novi, za da se vostanovat i razvijat humani i
holisti~ki vizii i perspektivi, da se vostanovi odgovorno
povedenie na lu|eto i da se izgraduvaat progresivni i
demokratski aspekti na ~ove~koto ìveewe.
Naukata e edna od najgolemite dene{ni sili na ~ove{t-
voto. Od site golemi dostreli vo zna~ajnite oblasti, se smeta
deka razvojot na naukata e najsu{testven za sovremenoto
op{testvo. So naukata se objasnuva ìvotot, vrz nau~nite
92
soznanija se gradat site vidovi dejstvuvawe i proizvodstvo,
naukata ja povikuvat na pomo{ pri site raspravii, nau~niot
duh saka da se smesti vo site formi na ìveeweto. Naukata e
izvor na tehnikata i na tehnologijata, na {irokoto i op{to
znaewe, na informati~koto op{testvo..., na site osnovni,
najva`ni belezi na dene{niot svet. Verbata vo naukata
(za~nata od Renesansata) u{te e bezgrani~na, od naukata se
baraat re{enija za site dilemi, potrebi i soni{ta. Duri za
nekogo naukata e novata religija na ~ove{tvoto. Naukata zna~i
koncentracija na soznanieto vrz realnite fakti, primena na
mo}ni i precizni instrumenti, objektivnost kako izraz na
~ove~kiot um - nemistificirano objasnuvawe na ne{tata i
otkrivawe na zakonitostite, koi moàt da bidat potvrdeni
so nezavisno povtoruvawe na soznajniot pat (metod).
Iako moralot e socijalna pojava i so nego se zastapuvaat
op{tite opredelbi na op{testvoto, etikata ne bila samo
(ideolo{ko) objasnuvawe i istaknuvawe na opredeleni,
posakuvani normi na odnesuvaweto - tuku se razvivala i kako
nauka. Taa navistina e filosofska nauka spored su{tinata
(generalizirano soznanie; dokaùvawe so duhovnite
argumenti, a ne so povikuvawe na realnosta; prospektivna, ne
samo empiriska;...). No, eti~kata nauka e edna od osnovite na
soznajniot podem i razvitok na ~ove{tvoto. Taka e posebno
vo dene{nite vremiwa, koga od etikata se bara da se razviva
kako konsekventna i konstruktivna nauka.
Od nastanuvaweto, naukata e eti~ka vo svojata su{tina.
Prvite tvorci na nau~nite soznanija - Prometej, na primer,
ili filosofite Tales i dr. - se eti~ki heroi na nau~nata ori-
entacija na ~ove{tvoto, na blagodatta na nau~nite soznanija
za ~ovekot i na nastoj~ivosta i izdr`livosta vo izbraniot
pat na soznanieto, ako treba i so stradawe. So tekot na
vremeto s# pove}e se razvivani tokmu ovie eti~ki orientacii
na naukata - egzakten pristap, otvorenost na soznanijata i
nivna iskoristlivost, izdrùvawe na stavot i afirmirawe
na humanisti~kata i eti~ka vrednost na nau~nata aktivnost.
Nie sme vo burno vreme na preispituvawe na vrednosta
i smislata i na etikata i na naukata. Od etikata se bara s#
93
pove}e da stanuva nauka, a s# pomalku ideolo{ki (diriìran
normativen) sistem, da bide nositel na op{to~ove~kata,
a ne na nekakva ograni~ena svest. Od naukata se o~ekuva s#
pove}da bide svesna za svojata odgovornost za dobriot ìvot
na ~ove{tvoto, da vodi smetka za implikaciite od nejzinite
soznanija (ova e edna od najzna~ajnite sodrìni na novata
eti~ka orientacija konsekvencijalizam), da vgraduva sovest i
merki za problemite so moralot vo nau~nata dejnost i sekako
da se izgraduva konzistentno eti~ki ({to se o~ekuva od site
~ove~ki dejnosti). Zaedni~kite celi na etikata i naukata
se va`ni za celinata na egzistencijata - pravilen razvoj na
~ove{tvoto i negovata op{ta blagosostojba.
NOVITE PROBLEMI na ìveeweto mnogu se povrzuvaat

so naukata, i toa ne samo kako nade` i uverenost deka taa }e
pomogne da se najde izlez od te{kotiite - {to e intransigenten
duh na ~ovekuvaweto pove}e od polovina milenium. Naukata
se doìvuva denes i kako izvor na problemite i kako moèn
sozdava~ na novi problemi i negativni projavi.
Praveweto na modernite, krajno uni{tuva~ki sred-
stva za vojuvawe; posledicite od neprestajnoto, al~no
iskoristuvawe na prirodnite resursi i od zagaduvaweto
na Prirodata vo site delovi na svetot; tehniciziranoto,
nehumano odnesuvawe; genetskite promeni za koi ne se znae
kade vodat; i u{te mnogu drugi problemati~ni ne{ta se
rezultat od razvojot na sovremenata nauka. Pridones kon
negativnite ocenki za naukata davaat i neve{tite socijalni
objasnuvawa, koi - insistiraj}i na svojata nau~nost - vo razni
etapi i priliki vo sovremenata epoha vodea kon degradacija
na humanosta i kon afirmacija na nasilnite metodi, kon
nepotrebna apsolutizacija na revolucionernosta i kon
segregacionisti~ki idei. Rezultatite se katastrofalni za
~ove{tvoto, a tie socijalni dvièwa pridonesuvaat mnogu i
za drugite formi na opa|aweto i uni{tuvaweto.
Naukata, vsu{nost, otvora novi pati{ta i gradi - no dava
{ansi i za zagrozuvawe na ìvotot i svetot. Zatoa ocenkata
za nejzinata doblest denes se namaluva.
94
Naukata pretstavuva afirmacija na umot, razumot,
znaeweto i mudrosta. No ovie racionalni formi ne se nitu
najrazvieni nitu me|usebno usoglaseni. Iako vleze vo noviot
milenium, ~ove{tvoto ostanuva vo ramkite na starite
problemi i odnesuvawe. Naukata dava isklu~itelen impuls
i sredstva za ~ove~kiot progres, no doveduva i do degradacija
na ìveeweto. Dosega{nite novovekovni humanisti~ki
idei i vizii svojot izvor go imaat tokmu vo naukata. No,
iako futurizmot e delo od razvojot na naukata i tendira da
bide nauka, sogledbite koi gi ponuduva ne se ni nau~no ni
humanisti~ki bleskavi. Od glednata to~ka na egzaktnata
nauka ne se ponuduvaat novi zna~ajni {iroki i centralni
sogledbi za idnite pati{ta na ~ove{tvoto (se zastanuva na
parcijalnite soznanija). Zatoa s# pove}e se bara od etikata
taa da go napravi - na racionalen, dejstveno univerzalno
opredeluva~ki na~in. Glavnite eti~ki kategorii Dobro i
Zlo se proniknuvaat so osnovnite nau~ni kategorii Vistina,
Zakonitost, To~nost, Sistem, Upotreblivost, Korist.
Etikata stanuva s# pozna~ajna, a vo forma na Bioetika
najzna~ajna nau~na disciplina na dene{nicata i na
sogledlivata utre{nina. Ako ne se povrzat vaka naukata
i etikata, na dneven red doa|aat iracionalni sogledbi,
prospekcii i naso~uvawa.
Zatoa utilitarizmot, kako svoeviden spoj na naukata
i etikata, e denes dominantna eti~ka struja, najvlijatelen
eti~ki sistem vo razvienite zemji.
ETIKATA I NAUKATA se bliski vo svojata su{tina. Tie

se formi na prakti~nata filosofija, na dejstvenata misla
za svetot. Tie silno se trudat da izgradat civilizacija.
Golemiot pra{alnik postaven vo sovremenata epoha e {to
(u{te edna{ niz istorijata) se pokaà deka civilizacijata
lesno se uni{tuva.
Zatoa denes na dneven red e povtorno Golema Vozobnova,
idealot na Noviot vek. Stanuva zbor za promena na vrednostite
i sodrìni na Dobroto i Zloto. Isto taka i za menuvawe na
paradigmite na naukata. Brodot od vizijata na Frensis Bekon
95
koj }e zaplovi kon otvoreniot okean, ne samo {to denes e
vselenska raketa, tuku ima i mnoèstvo nasoki koi treba (se
nametnuvaat) da gi sledi, kako i mnogu valkanosti koi treba
da se izbegnuvaat da bidat noseni so sebe - a po mo`nost i
vratenite ne{ta nazad zadolìtelno da se is~istat.
Problemite se realno tolku golemi i zada~ata tolku
komplicirana {to skepticizmot povtorno e vo moda. Na
~ove{tvoto mu treba hrabrost da gi otvori pra{awata
- polesno e da se veruva deka tie ne moàt da se sogledaat
i da se re{at (iako ova somnevawe ima beleg na realnost).
Pesimizmot ne moè da pomogne, toj gi odzema silite za akcija,
koja e va`na isto tolku kolku noviot na~in na mislewe. No
ni optimizmot za samore{avawe na problemite ne e realen;
tie sekako se natrupuvaat, a se misli deka toa }e stane u{te
pozabele`livo ako ne se smeni ne{to. Na lu|eto im treba i nov
generalen pristap, se veruva deka treba da bide holisti~ki
(zemawe predvid na site elementi na egzistencijata), kako i
nova metodologija, najdobro empiristi~ko-racionalisti~ka,
hermenevti~ka i prospektivna vo isto vreme. Kako da po~ne
da dejstvuva toj nov spoj na skepticizam i konstruktivizam,
taa nova metodska skepsa i organska funkcionalnost?!
Denes aktuelna merka e afirmacijata na etikata, s# edno
dali niz zaratustisti~ko-manihejskata postojana bitka na
Dobroto i Zloto, niz sokratsko-aristotelovsko-stoi~kata
racionalnost i moralna stegnatost, niz kikeronovsko-
kantovskata pofalba na dol`nosta, niz evolucionisti~kata
uverenost deka sovremeniot razvitok na ~ovekot i na svetot
}e se slu~uva na poleto na etikata. Potpiraweto vrz etikata
e tolku golemo vo poslednite decenii, {to istovremeno
se insistira i na site vredni klasi~ni koncepcii - na
bratstvoto na site lu|e, na nepovreduvaweto na ìvoto,
na (samo)izgradbata na li~nosta, na blagonaklonetosta za
pravewe dobro, na qubovta za site.
Se izgraduva i se bara da se gradi - za prvpat vo istorijata
- op{ta etika na site lu|e, Univerzalna etika, so zaedni~ki
normi, koi site ednakvo bi gi po~ituvale i razvivale.
Ova }e se gradi so povrzuvawe na site sili na ~ove{tvoto
96
- filosofijata i religijata, ekonomijata i kulturata,
pedagogijata i umetnosta. Pridones davaat i site novi idei
- socijalnata koncepcija za ednakvosta i politi~kata vizija
za ~ovekovite prava, biolo{kite sogledbi za (ednakvata)
osnova na ìvotot i fizi~kite soznanija za vremenskata i
prostornata beskone~nost na postoeweto, ubavite vizii na
umetnosta...
Toa se pravi so afirmacija na zna~eweto na naukata za
osoznavawe na problemite i na perspektivite na razvojot i
za natamo{no sozdavawe uslovi za razvojot. No, etikata ne e
nekade vo zafrlenoto kat~e na nau~nite stavovi, postapki i
soznanija, tuku taa nim im dava ton, gi inspirira i naso~uva.
Saka duri da bide nivni sudija. Novata klu~na pozicija
e deka bez etikata nema izlez od razvojnite problemi na
~ove{tvoto - kako {to re~e direktorot na UNESKO prof.
Federiko Major.
NAUKATA E BAZA na sovremenoto ~ove~ko ìveewe.

Iako vizionerite na razvojot gledaat mo`nost vo idninata da
se pojavi sovr{eno op{testvo, koe }e znae da gi kontrolira
uslovite na egzistencijata na vistinski humanisti~ki na~in.
t.e. koe }e gi zadovoli ekolo{kite, eti~kite i anarhisti~kite
potrebi - toa denes ne e realnost. Odiumot zaradi toa {to
toa u{te ne e realizirano sega e naso~en i kon naukata. Ne
samo {to od nea se o~ekuva deka }e dade novi soznanija i
sredstva za podem vo idealna univerzalna nasoka, taa duri
se osuduva deka nejzinite sega{ni soznanija ovozmoùvaat
negativni pojavi - degradacija na Prirodata, opravduvawe
na nasilstvoto i sozdavawe sredstva za negovo razli~no
sproveduvawe, ohrabruvawe i izvedba na destruktivni
dejstva, poddr{ka na zabludite, nejzini aktivnosti vo koi ne
e izvesna pozitivnosta na rezultatite, a tie se neizvesni so
ogled na nivnata eti~ka i ~ove~ka (op{to~ove~ka) vrednost,
a duri vo nekoi aspekti se sigurno negativni.
Nasokata na razvojot na naukata ne im se dopa|a na site
i ne vo site domeni. Toa ja namaluva dene{nata ocenka na
naukata, koja bi trebalo da bide golema, bidej}i vo naukata
97
se dejstvuva od um i vo nea rabotat najumnite lu|e. Zatoa
naukata zasluùva osnovno ~ove~ko po~ituvawe - a nejze
sepak $ se ponuduva somne` vo nejzinite rezultati, a denes i
vo namerite. Toa e nova pojava vo ~ove{tvoto. Od ra|aweto na
Vekot na naukata postojano se grade{e nejziniot pozitiven
imix i taa osvojuva{e s# po{irok prostor na po~ituvawe.
Denes po~itta ne e celosna.
Toa ne e slu~aj samo so naukata. Somneì vo vrednosta
i uspe{nosta, vo moralnosta i humanite celi ima sprema
site ~ove~ki dejnosti - politikata, socijalnite zdruùvawa,
obrazovanieto, religijata, site formi na socijalnata
za{tita, odbranata, profesiite. Za site se bara vo niv da
se vgraduvaat eti~ki vrednosni elementi, ra{iruvawe na
etikata vrz nivnata celosnost i vo sekoj detal. Za naukata
toa dosega ne vaè{e, duri sprotivno.
Naukata i nau~nicite do skoro bea me|u prvite eti~ari
na ~ove~koto ìveewe - so svojata namera da proniknuvaat vo
tajnite na postoeweto i so ostvaruvaweto na proniknuvaweto,
so objektivnosta na pristapot kon realnosta i so proverlivosta
na zaklu~ocite, so svoite rezultati, koi otvoraa novi nasoki
na egzistencijata i novi vidovi ~ove~ka aktivnost, so mo}ta da
gi re{avaat problemite i da poso~uvaat humanisti~ka dimenzija
na razvojot... Do nekoj stepen, denes na naukata i na nau~nicite
im se odre~uvaat ovie kvaliteti.
Stanuva zbor za nedostigot na dobra misla, vistinska
eti~ka volja, koja bi bila realizirana so silnite i
nepristrasni nau~ni metodi. Stanuva zbor i za kritikata
na iluzijata za persistentna pozitivna mo} na naukata i
za negiraweto na nejzinata dobra volja da ostane sekoga{
na stranata na dobroto. Stanuva zbor i za visokoto nivo
na neuverenost vo vistinskata eti~ka namera na naukata
(„|avolot” pravi svoi negativni sodru`nici za napad vrz
svetot) i za veruvaweto deka celite na naukata glavno ne se
eti~ki pozitivni, deka ne samo {to se eti~ki irelevantni,
tuku duri i eti~ki negativni - kolku i site drugi profitni,
vladeja~ki, manipulativni... gadni ~ove~ki celi i dejstva.
98
Od takvi pri~ini, odamna imalo kontrola vrz naukata,
ideolo{ka ili eti~ka - pokraj vnatre{nata samokontrola
na nau~nicite i kontrolata vo forma na slobodna nau~na
kritika na ideite i na rezultatite. Nekoi od tie kontroli bea
mo{ne negativni, kako sobirawe na nau~nicite vo oddeleni
prostori, kade, za{titeni, hraneti i so davawe na posakuvani
sredstva, moraa da rabotat vo naso~en vid istraùvawe.35
Nekoi od nau~nite istraùvawa bea doveduvani do bezizlezna
situacija, do odloùvawe, zapirawe, otfrlawe. Od nekoi
samite nau~nici ili nau~nata javnost se otkaùvaa, ako gi
povreduvaa eti~kite pravila. A nekoi, osobeno od modernoto
doba, sozdavaa i vo samite nau~nici pottik za nivno
zapirawe, za{to se somnevaa vo nivnata ~ove~ka vrednost
(kako nuklearnoto oru`je ili nekontroliranata upotreba na
hemiskite preparati).
Ottuka stanuva jasno zo{to eden od izvorite na modernata
etika, so nejzinata nezamenliva uloga za ~ove~kiot opstanok,
e tokmu sostojbata vo naukata. Pri toa se nao|a opravduvawe
za nametnuvawe na eti~ki zada~i, duh i kontrola vrz nau~nite
istraùvawa. Obidi za kritika na naukata imalo vrz celiot
izminat milenium, no sega za prv pat vo modernata epoha
se doa|a do vistinski op{ti javni zabranuvawa na nekoi
vidovi nau~ni naso~uvawa i istraùvawa (za kloniraweto,
na primer). Toa e nova, eti~ki inspirirana i obrazloèna
situacija, koja ja zasega naukata, a na nov na~in ja regulira
me|usebnata relacija nauka-etika.
OVAA SITUACIJA mnogu go zasega Univerzitetot,

zaedni~ka institucija na etikata i naukata. Toj ima mnogu
doblesti i na ~ove{tvoto mu e op{to potreben, kolku i
obrazovanieto, kulturata, naukata, filosofijata i etikata,
koi se negovite rabotni i konstitutivni oblasti.
Univerzitetot e centralna to~ka na novata relacija me|u
etikata i naukata. Site idni nau~nici minuvaat niz akademsko
obrazovanie, vo mnogu delovi na svetot glavnite, najinteresni
35
Aleksandar Solènicin: Vo prviot krug, I-II, izd. Nova Makedonija,
Skopje, 1970.
99
i najva`ni nau~ni istraùvawa se skoncentrirani tokmu na
univerzitetite. Etikata e edna od osnovite na filosofijata,
koja, so logikata, e bazi~na akademska disciplina; tie se raz-
vivaat glavno vo ramkite na univerzitetite, ne samo kako
neophodni nau~ni soznanija za dene{nicata, tuku i kako nor-
mativen sistem, koj objasnuva i ponuduva oddelni va`ni vred-
nosti na sovremenoto ìveewe, sistem na site novi vrednosti
i povrzanost so site svetski vrednosni dostreli i sistemi,
od damne{nite vremiwa do dene{nicata i idninata. Uni-
verzalnata etika vsu{nost se gradi na Univerzitetot, a nej-
zinata sodrìna, pokraj ideite za socijalnata ednakvost i za
nediskriminacijata, glavno se Bioetikata i Etikata na nauka-
ta, ~ij prostor na opfatot predimno e akademskata sredina, a
duhot na razvivaweto preku akademskite tvorci i studentite.
Univerzitetot ne samo {to moè da dade pridones kon
razvojot na novite nau~ni aspiracii na etikata i na novite
eti~ki dimenzii na naukata - toj ne moè da ja odre~e taa svoja
moderna istoriska uloga. Vsu{nost, vo idejata i realnosta na
Univerzitetot denes se skoncentrirani eti~kite i nau~nite
dilemi i naso~uvawa, neophodni za nivnoto razre{uvawe i
pravilno postavuvawe.
Toa skopskiot Univerzitet „Svetite Kiril i Metodij”
go objasni i postavi vo svojot Eti~ki kodeks (2006), kako
{to go postavuvaat vo svoite normativnoeti~ki opredelbi i
moralni kodeksi site akademski institucii i asocijacii.
Edukativniot izlez na sovremenoto ~ove{tvo e Univer-
zitetot. Od sekoj mlad ~ovek se o~ekuva da pristapi kon
akademskite studii, mnozina }e bidat usovr{uvani niz spe-
cijalizacii i doktorati, kako i niz permanentno obrazovanie
(~ija osnova povtorno se univerzitetite i nivnite stru~waci).
Vo idninata nema da se namali ovaa visoka edukativna
neophodnost, tuku nejzinite barawa }e se pro{iruvaat i
prodolùvaat. Za taa cel }e mora i prirodno specijalno }e se
razvivaat naukata i etikata, kako baza na akademskiot razvitok
na li~nosta i voop{to na celoto op{testvo.
Kako {to razvitokot na objektivnosta i na znaeweto kaj
li~nosta zapo~nuvaat od najranoto detstvo i se krunisuvaat
100
na Univerzitetot, taka i eti~koto obrazovanie na svesta za
ìvotnite i drugite problemi i na kapacitetite vo li~nosta
za soo~uvawe so niv i za nivno re{avawe zapo~nuvaat od
nejzinite prvi socijalni kontakti i od prvite stapki vo
edukacijata, a se zaklu~uvaat so akademskoto obrazovanie i
specijalizacijata. Taka nu`niot li~en kompleks od nau~ni
i eti~ki potencijali stanuva osnova za eti~ki i nau~en
razvitok na op{testvoto i na ~ove{tvoto vo celost.
Univerzitetite se povtorno klu~ni za razvojot na
~ove{tvoto - sega vo nasokata vo koja naukata i etikata }e
odat zaedno kon oblikuvawe na objektivni i obrazloèni
soznanija koi }e gi dviàt lu|eto i svetot vo pozitivna
nasoka i koi nema da vodat kon povreduvawe na Prirodata i
lu|eto, odnosno koi }e ja zgolemuvaat eti~kata dobra volja
naporedno so ustremenosta kon zdobivawe so novi soznanija
i kon individualno zbogatuvawe na znaeweto.
FILOSOFIJATA }e ni kaè deka soznanieto pove}e

zavisi od su{tinata na prirodata otkolku od ograni~enosta
na na{ite misli. Postojat i nere{livi problemi na
~ove~kiot ìvot. No etikata }e n# ohrabri da trgneme po
patot na soznanieto, bidej}i mnogu od problemite moàt da
bidat re{eni, a naukata }e ni go otvori i razvie pravilniot
soznaen pat kako vistinska ~ove~ka sila na soo~uvawe so
svetot. Toa ukaùva na po~ituvaweto na filosofijata,
naukata i etikata.
Naukata treba da se po~ituva, bara i poddrùva, razviva
i unapreduva (taa postojano e otvorena za razvoj na metodite,
instrumentite, soznanijata). Ova tvore~ka orientacija kon
naukata i nejzinoto krepewe e osnova za dobro i progresivno
op{testvo i negova visoka kultura. Zatoa treba da se
afirmiraat znaewata, pati{tata i tvorcite vo naukata. Treba
poblisku da gi zapoznavame. Tie treba da ni stanat intimni;
sekoe op{testvo ima svoj problem so afirmacijata na naukata
i sekoj treba nego da go re{ava so otvorawe na pra{awata i na
horizontite, so {irewe na znaewata, so poddr{ka na razvojot
na naukata i so edukacija na kadrite za nea.
101
Me|utoa, ima i mnogu mistifikacii i idealizacii okolu
naukata. Tie ne moàt da se razbijat so prazniot skepticizam,
so hrabrewe i {irewe na iracionalnosta ili so napu{tawe
na popri{teto na znaeweto, so otkaùvawe od razvojot na
znaeweto. Tie problemi se sovladlivi samo so vistinska
nau~na i eti~ka orientacija i hrabrost. Za takvoto soo~uvawe
glaven i najpovikan e Univerzitetot, koj toa treba da go vsadi
vo svojata idejna osnova, duhovni stremeì i realna dejnost.
Lu|eto moè i treba da si najdat svoi pati{ta vo
objasnuvaweto na ne{tata, da gi iskoristat svoite organi i
umot da postavuvaat pra{awa i da gi osoznaat odgovorite. Zatoa
lu|eto i imat um, za da moàt da ispituvaat, razmisluvaat,
otkrivaat i da pravat izbor. Imaat i aksiolo{ki kapacitet
- za odbirawe, izgradba, branewe i sledewa na vrednostite.
Sega nie veruvame deka s# moè da se ispita so nauka, a ona
{to ne moè taka da bide ispitano, sogledano, izmereno i
potvrdeno se smeta za pra{awe nerealno za umot i neva`no
za ~ovekot. Isto taka, soznanijata ne se va`ni za lu|eto,
duri posebno treba da se izbegnuvaat, ako ne korespondiraat
so eti~kite vrednosti na novoto razbirawe na ispravnoto
~ove~ko ìveewe.
Grdoto lice na naukata e koga taa im nanesuva ogromni
stradawa na lu|eto i vodi kon povreduvawe na Prirodata.
Sepak toa ne e delo od nau~noto mislewe i dejstvuvawe, tuku
proizleguva od ~ovekovoto nebre`no koristewe na nau~nite
otkritija. No, lu|eto smetaat deka tie stra{ni situacii
se povrzani so naukata, se pla{at od nea i od nejzinata
fascinantna mo}, ~ie sozdadeno ~udo potoa se ottrgnuva (moè
da se izmolkne) od racete na lu|eto, nebare po~nuva da ìvee
svoj sloboden uni{tuva~ki ìvot (mitot za Franken{tajn).
Nekoi duri }e voskliknat „Dosta so naukata!”, {to e glupo,
bidej}i ~ovekot ne moè da se otkaè od upotrebata na umot.
No, mora da po~ne da vnimava {to pravi.
Zatoa, zaedno so sovremeniot podem na naukata i paralelno
so obnovata na eti~kata svest na lu|eto deka treba da se
griàt za svoeto ispravno dejstvuvawe i da bidat odgovorni
za svoite nameri i dela - se gradi i Etika na naukata, kako
102
vnesuvawe na principot na dobra namisla, vnimatelna
izvedba i seriozna kontrola na ona {to go ispituva i {to
kako soznanie go ponuduva naukata. Nu`no se bara etikata da
stana sostaven del na naukata.
ZA TOA SE BAZI^NI, i vakvata nova pozicija ja oprav-

duvaat, tokmu stavovite na nau~nicite. Vo etikata voop{to,
izvornite pogledi i najva`nite opravduvawa gi davaat
najmoralnite edinki. Taka e i vo sovremenata etika, vo koja
Univerzalnata etika se gradi vrz stavovite na naju~enite i
eti~ki najkreativni li~nosti od site epohi i od site narodi.
Taka, otvoreniot pogled za rezultatite na eksperimenti-
te i za posledicite od nau~nite otkritija go vodea briljant-
niot mlad fizi~ar Robert Openhajmer, rakovoditel na najska-
piot i najobemen nau~en proekt vo istorijata - praveweto na
prvata atomska bomba, da se protivstavi na svoeto delo i da
stane pacifist i borec za etikata vo naukata. Za mir aktivno
se borea niza najbeleìti nau~nici i filosofi - Lajnus
Pauling, Bertrand Rasel, Albert [vajcer i dr. Tie sogledaa
kolkava e mo}ta na naukata, na koja tie $ dale najva`ni
pridonesi, i deka toa obvrzuva lu|eto da gi soznaat mo`nite
problemi od nau~niot razvitok, da po~nat da vnimavaat
{to pravat i da dadat pridones i kon eti~kiot razvitok na
~ove{tvoto.
Vtoriot aspekt na etikata na naukata go razvi Rej~el
Karson, biolog, koja ima{e uset da zabeleì deka vo prirodata
nema pove}e zvuci od pticite, da ispita deka tie nastradale
od najpoznatiot hemiski preparat di-di-ti i da poso~i deka
lu|eto negri`livo se odnesuvaat so opasnite materii i ne
razvivaat svest za mo`nata opasnost za ìvotot. Taa izdrà
stra{ni pritisoci i opstana na stavot deka pesticidite
ne smeat da bidat pri~ina za genetski problemi. Toa be{e
i osnova za razvivawe na ekolo{kata etika, kako nov vid
qubov, vnimanie i zagriènost na lu|eto za svojata ìvotna
sredina i za sudbinata na ~ove~kiot rod i na Prirodata.
Toa najgolemiot um na sovremenata epoha Albert Ajn{tajn
go opredeli vava kako poraka do nau~nicite: „Nikoga{ ne
103
pravete ni{to {to bi bilo sprotivno na va{ata sovest, duri
i ako toa od vas go bara i dràvata!”
Naju~enite lu|e se nositeli na kulturniot i civi-
lizaciski razvoj na ~ove{tvoto. Takvi bea i na{ite patroni
svetite Kiril-Konstantin Filosof i Metodij, sovr{eno
obrazovani mladi lu|e, koi ìvotot go posvetija na kulturnoto
vozdignuvawe na Slovenite, branej}i go pravoto na sekogo
na svoj jazik i kulturen identitet (tie denes se svetiteli
pokroviteli na Evropa). Vo modernata epoha naju~enite se
zastapnici na novata etika na ìvotot i na naukata - Lav Tolstoj,
Vladimir Solovjov, Pjer de Kuberten, Svami Vivekananda,
Bertolt Breht, Albert [vajcer, Mahatma Gandi, Erih From,
Martin Luter King, koi go pottiknuvaa duhovniot i moralen
razvoj na svesta i na odnesuvaweto na lu|eto. Najpro~uen
moderen amerikanski filosof Xon Djui ja izgradi idejata
za novoto op{te obrazovanie i za Univerzitet koj }e bide
otvoren za site mladi. Najpoznatiot psiholog na modernata
epoha @an Pijaè e otkriva~ na su{tinata i zna~eweto na
eti~koto obrazovanie, a amerikanskiot psiholog Lorens
Kolberg ja objasni skalestata priroda na eti~kiot razvitok
na li~nosta i nu`nosta od u~ewe etika od najranata vozrast
pa s# do dostigaweto na visokite nivoa na eti~ka svesnost za
izgradba na dobro ~ove{tvo - {to e osnovata na novata akcija
na UNESKO za pottiknuvawe na eti~ko obrazovanie na site
mladi vo site edukativni vozrasti. Vpro~em, UNESKO e
osnovan kako akcija na najpoznatite nau~nici i misliteli
na epohata. Ovaa agencija, kako i drugite delovi i formi na
dejnost na OON (za decata, za hranata...), kako i pridru`nite
svetski organizacii (za zdravjeto, za raboteweto, za sportot,
Crven krst...), site se naso~eni kon dobroto na lu|eto,
afirmirajk}i ja tokmu etikata na zaedni~koto i odgovorno
ìveewe.
Taa eti~ka orientacija e razviena i kaj nau~nicite.
Se izrazuva na razli~ni na~ini, a posebno so podaruvawe
na svoite otkritija na celoto ~ove{tvo i so nekoristewe
na avtorskite prava - kako {to toa go napravi Aleksandar
Fleming, pronao|a~ na ~udesniot penicilin.
104
KAKO OSOBEN POGLED na svetot i na ne{tata, naukata
pretstavuva otvorawe na setilata i umot za objektivno i
celosno soznanie na faktite, nastanite i procesite. Taa
se trudi da pronikne i vo vnatre{nosta i vo strukturata
na ispituvanoto, a osobeno da gi osoznae zakonitostite,
uslovite i vistinskite pri~ini za nastanuvawe na ne{tata i
za dejstvuvawe na silite. Koga }e se dobere do to~en rezultat,
toga{ naukata mu dava na ~ovekot golema soznajna sila, da
gi znae ne{tata onakvi kakvi {to se i koi se nu`nostite na
nivnata egzistencija, kako nastanuvaat i kako se menuvaat. Toa
zna~i deka mu ovozmoùva i tvore~ka mo}, t.e. da gi povtori
onie prirodni sili, energii i pati{ta koi sozdavaat, menuvaat
i razvivaat. So razvienosta na naukata ~ove{tvoto se zdobi
so mo} za tvorewe i za vlijanie vrz prirodata. Toa moè da se
vidi i vo sovremenite dvièwa i tvorbi vo kulturata, koi s#
pove}e gi izrauvaat soznanijata povrzani so naukata.
Toa ja opredeluva ulogata na etikata vo razvitokot
na naukata i vo sledstvoto na nejzinite fantasti~ni
rezultati. Prvin etikata vo naukata se odnesuva na osobenata
koncentriranost vrz objektivnoto soznavawe i na posvetenosta
na nau~noto soznavawe. Eden od najgolemite nau~nici
Aristotel, koj be{e edinstvenata li~nost vo istorijata koja
znaela s# vo site oblasti na ìvotot i prirodata, imal dva
vida predavawa - za nau~nicite, posvetenite (ezoteri~ni), i za
{irokata publika (egzoteri~ni). Golemiot angliski mislitel
Frensis Bekon, koj gi sozdade osnovite na indukcijata kako
nov nau~en metod na neposredno ispituvawe na ne{tata, prvin
bara{e svesta da se oslobodi od zabludite i od lo{ite naviki
da se smetaat za soznanie neproverenoto mislewe na drugite
lu|e, neispitanite ne{ta i sl. Taa uverenost vo pravilnosta
na naukata najpregnantno e izrazena so stavot na Galileo
Galilej, otkriva~ na teleskopot, kogo vlastite i Crkvata go
pritisnaa da se otkaè od u~eweto deka Zemjata se vrti okolu
Sonceto. Toj izjavil: Taa sepak se vrti!
Potoa naukata insistira lu|eto da veruvaat vo nejzinite
metodi i soznanija. Vo bitkata okolu vistinata, taa bara
da se priznavaat samo ne{tata koi se soznaeni od nea, so
105
strogi metodi na otkrivawe i proverka na soznanenoto. Toj
pozitivizam e nametnat i kako eti~ki stav na poddr{ka na
nau~niot stav vo site pra{awa na ìvotot i svetot, bidej}i samo
naukata ovozmoùva vistinito soznanie i efikasno dejstvuvawe.
Kako osobena pobeda na naukata se smeta otkritieto na
principite i faktite na evolucijata kako istorija na
nastanuvaweto na ìvite su{testva i na ~ovekot, izloèno
od ârls Darvin, {to mnogu pati e oceneto kako najgolemo
nau~no otkritie na site vremiwa. Kako kraen dostrel na
ovoj pozitivisti~ki duh, golemiot sovremen filosof Ludvig
Vitgen{tajn ima kaàno: Za ona {to ne e izvesno i za {to ne
moè konkretno da se zboruva, za toa treba da se mol~i!
Vo etikata na naukata spa|a i insistiraweto na nejzinite
doblesti i oddavaweto priznanie na onie koi storile najpove}e
na nejziniot pat - so toa i na drugite pokaùvaj}i im {to treba da
napravat vo svojot ìvot i so svojot anga`man.
A sega etikata u{te podlaboko se vme{a vo ìvotot
na naukata. Ako dosega ponekoga{ se misle{e deka samiot
nau~en nastap e dostatno eti~ki i ~ove~ki opravdan, sega se
bara od nau~nicite paralelno so nau~nata svest, kako streme`
kon neprestajno i dokrajno otkrivawe i novi pronajdoci, da
bidat najgorlivi zastapnici na eti~kata svest, kako izraz
na zagriènosta i vnimavaweto za posledicite od nau~nite
rezultati. Za{to ne{tata vo ~ovekovite race moàt da imaat
i dobra i zla primena, od soznanieto moàt da sledat i dobri i
lo{i posledici. Odgovornosta na nau~nicite denes e izdignata
na najvisoko nivo vo ~ove{tvoto. Kako najumni i naju~eni lu|e,
tie se povikani da bidat i sovest na ~ove{tvoto, a posebno
na svoite op{testva. Zatoa tie se obedinuvaat vo akcijata
na ukaùvawe na problemite vo dejstvuvaweto, gi predvodat
akciite za mir, osnovaat sojuzi za eti~ko dejstvuvawe (kakva
{to e, na primer, Pagva{ konferencijata i sli~ni drugi
formi), kade im ukaùvaat na lu|eto na eti~kite dilemi i
nedostatoci na nekontroliraniot razvoj, na povredata na
Prirodata i na zloto vo me|usebnite odnosi.
Naukata porano be{e vrvna etika na razvitokot na
~ove{tvoto - denes, pak, naukata vo svoite fascinantni
106
otkritija ne odi nikade bez etikata na odgovornosta i na
griàta. Ne se veruva deka naukata e dobra po sebe, tuku deka e
dobra samo zaedno so ispolnuvaweto na eti~kata dol`nost na
za{tita na lu|eto od site svoi negativni projavi i posledici.
Isto taka, simnuvaweto na nejziniot oreol na bezgre{nosta
ovozmoì vo naukata da se otkrijat i nemoralni pojavi
na manipulirawe so soznanijata, nisko nivo na znaeweto,
plagijat, al~nost, nekolegijalno odnesuvawe, destruktiven
nepotizam, povreduvawe na pomladite i neza{titeni, kako i
razni drugi manifestacii na zloto vo oblasta na naukata i
akademskata edukacija. Ovie seriozno ja povreduvaat etikata
na naukata i za niv mora da se vodi smetka i da se izbetnuvaat
i korigiraat, za{to go zagrozuvaat ne samo dobroto ime na
naukata, tuku voop{to i mo`nosta na nau~nata realnost.
BIDEJ]I NOVATA ETIKA ne moè da se {iri bez eti~ko

obrazovanie, taa insistira obuka po etika da se vnese vo site
nivoa na edukacija, od gradinkite do univerzitetite.
Toa treba da se sproveduva i kaj nas. Vo mart 1998
godina, vo duhot na najnovite nau~ni i eti~ki soznanija i na
zalo`bite na svetskata organizacija za obrazovanie, nauka
i kultura UNESKO, za toa do javnosta, do Ministerstvoto
za obrazovanie i do Univerzitetot se obrati na{ata prva
akademska institucija skopskiot Filozofski fakultet. Toj
pobara ne samo etika da se u~i vo osnovnite i vo srednite
u~ili{ta, tuku i vo akademskite institucii.
Odglasite se bavni, no realni; na razni strani i vo razni
institucii po~na pomalku da se u~i etika. Idejata za eti~ka
edukacija na mladite, pa i na mladite nau~nici, go probiva
patot vo celiot svet - toa se bara i so najnovata Univerzalna
deklaracija za bioetika i ~ovekovi prava na UNESKO, a
toa vo site zemji ~lenki na UNESKO (~ij sme i nie ~len) go
pottiknuva Oddelot za etika i filosofija na ovaa agencija.
Za najmladite obukata po etika zna~i voveduvawe vo
eti~kata svest i izgradba na primarni eti~ki soznanija,
a potoa cikli~ki razvoj na eti~kata edukacija spored
107
kapacitetite na razbiraweto i potrebite na mladite od sekoj
natamo{en obrazoven stepen.
Edukacijata po etika na akademsko nivo vklu~uva soznanija
za razvojot na eti~kata misla vo svetot, {to }e se spojat so
soznanijata za dosega{niot razvoj na nau~nite soznanija i metodi,
potem obuka na eti~kata i bioeti~kata svest na studentite kako
zreli, avtonomni i odgovorni li~nosti, potoa upatuvawe vo
etikata na naukata i vo etikata na tehnologijata, kako i vo
principite i osnovnite normi na soodvetnata deontologija
(profesionalna etika na dol`nostite vo zanaetot).
Za etikata na naukata nu`no e da bide obu~en sekoj
mlad intelektualec. Toa vklu~uva soznanija za potrebata
i su{tinata na etikata na naukata i za eti~kata su{tina
na naukata, za osnovnite na~ela na etikata na naukata (i
na etikata na tehnologijata), za tipovite i sodrìnite
na sovremenite kodeksi na nau~nata dejnost, za osnovnite
normi vo nau~nata dejnost i za zna~eweto na odgovornosta
vo dene{nata i idnata nau~na dejnost i op{ta etika na
~ove{tvoto. Tie kursevi moàt da bidat identi~ni za site,
no i so posebni naso~uvawa (izborni) za raznite vidovi
akademsko obrazovanie.
Za mladite koi se opredeluvaat i pristapuvaat kon
nau~na rabota, treba obvrzno da se predvidi i izveduva obuka
vo etikata za naukata i bioetikata kako eden od uslovite na
nivniot personalen razvoj. Toa e ve}e internacionalen stan-
dard, kon koj i na{iot Univerzitet treba da se priklu~i.
Bidej}i vo sekoja nauka treba da se razviva nejzinata
posebna etika/deontologija, treba da se organiziraat post-
diplomski studii (specijalizacii i master) i doktorati -
op{ti za etikata na naukata i posebni za sodvetnata eti~ko-
nau~na oblast.
Taka }e se unapredi eti~kata svest vo naukata na na{iot
Univerzitet, ~ii patroni svetite Konstatin/Kiril Filosof
i Metodij spa|aat me|u najzna~ajnite svetski eti~ki li~nosti,
~ii idei se koristat vo izgradbata na Univerzalnata etika,
koja{to, kako i Etikata na naukata, a posebno Bioetikata,
treba da stanat na{a ìva nau~na i moralna realnost.
108
ETIKATA NA UNIVERZITETOT
ZA UNIVERZITETOT nikoga{ dovolno grià, istraù-

vawe, zborovi. Toj e edna od najzna~ajnite dejnosti i
institucii na ~ove~koto op{testvo, osobeno vo sovremenata
epoha na razvieni nauka i masovno studirawe i usovr{uvawe.
Za problemite na Univerzitetot pi{uvav nekolku pati -
knigi36, studii i statii vo razni vesnici.
Imav prilika za mojot Univerzitet „Svetite Kiril i
Metodij” vo Skopje da napravam koncepcija i tekst na negoviot
Eti~ki kodeks.37 Toa e golema ~est i ovde go priveduvam toj
kodeks na moralni normi na odnesuvaweto na akademskite
dejci, institucii i studenti, koj pretstavuva izraz na na{ite
razbirawa na etikata i tvore~ka forma na na{ata kultura.
ETI^KI KODEKS NA UNIVERZITETOT

„Sv. KIRIL I METODIJ” - SKOPJE
Prvata cel na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” e

Znaeweto, a osnovnite vrednosti se Vistinata, Dobroto i
Ubavinata.
Na Univerzitetot sekoj e odgovoren za svoeto odnesuvawe
i dejstvuvawe.
Na Univerzitetot site se kolegi, rabotat zaedno na
naukata i obrazovanieto i sledat isti eti~ki, ~ove~ki i
rabotni vrednosti.
Site na Univerzitetot go ~uvaat negoviot ugled, kako i
svojot li~en ugled.
Odnosite na Univerzitetot se gradat vrz dostoinstvoto
i samodostoinstvoto na negovite dejci i studenti, vo nivnite
me|usebni odnosi vladee lojalnost, po~ituvawe i za{tita na
zaedni~kite interesi.
36
Osnovite na eden nov Univerzitet, red. G. Stardelov i K. Temkov, izd.
Republi~ki sekretarijat za obrazovanie i nauka, Skopje, 1975; Kiril Tem-
kov: Otvoren Univerzitet, Metaforum, Skopje, 1993.
37
Eti~ki kodeks, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” - Skopje, 2006.
109
Univerzitetot gi odgleduva op{tite i svoite akademski
tradicii.
Univerzitetskite institucii, dejci i studenti se ednakvi
i ramnopravni.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se zastapuva za
edinstven svet i go brani pluralizmot na soznanijata.
Rabotata na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” e
javna.
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se prime-
nuvaat najvisokite normi na eti~koto odnesuvawe na
intelektualci.
Normite na ovoj eti~ki kodeks na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij” vo Skopje se zadolìtelni za site negovi
nastavnici i studenti - koi se obvrzuvaat so svojata ~est
da gi ~uvaat i izvr{uvaat.
ETI^KITE VREDNOSTI I NORMI

NA UNIVERZITETOT „Sv. KIRIL I METODIJ”
vo SKOPJE
Op{ti odredbi
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje e

institucija na najvisokite vrednosti Vistinata, Dobroto i
Ubavinata.
Osnovnata cel na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” e
Znaeweto. Toa se se istraùva i razviva kako fundamentalna
i aplikativna nauka i se {iri preku zapoznavawe so svetskite
nau~ni dostreli, preku razmena na nau~ni informacii
so drugite univerziteti vo zemjata i vo stranstvoto i so
prenesuvawe preku razni mediumi. Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij” svoite znaewa na najsovremen na~in im gi predava
na svoite studenti.
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” rabotat i
studiraat, ja razvivaat naukata i se usovr{uvaat mnogu
stru~waci i mladi kandidati od site oblasti na ~ove~koto
110
znaewe i ve{tini. Tie imaat golemi obvrski sprema Univerzi-
tetot, a me|u sebe odrùvaat osobeni dejstveni i moralni
odnosi. Dol`nostite i moralnata praktika na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij” so~inuvaat specifi~na etika.
Osnovnite celi i karakteristiki na univerzalnata
akademska etika, pa taka i na etikata na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij”, se: dostojno izvr{uvawe na funkciite
na akademskite institucii, unapreduvawe na nau~nata i
na nastavnata dejnost na Univerzitetot i vo op{testvoto,
{irewe na akademskata kultura, po~ituvawe na akademskite
tradicii, ~uvawe na dostoinstvoto i samodostoinstvoto
na akademskite dejci, dobri odnosi me|u instituciite i
dejcite na Univerzitetot, grià za mladite, za studentite
i za specijalizantite, odrùvawe i razvivawe na etikata
na blagorodno odnesuvawe, na nepovreduvawe nikogo, na
davawe pomo{ i na razvivawe na op{tite humanisti~ki
idei. Posebnite eti~ki celi i vrednosti na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij” proizleguvaat od negovata polo`ba na
najstar i najrazvien Univerzitet vo Republika Makedonija i
od karakteristikite na negoviot akademski razvoj.
Izloènite vrednosti i normi na Eti~kiot kodeks
na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se zadolìtelni
za site negovi nastavnici, studenti i za vrabotenite. Tie
eti~ki normi baraat i pottiknuvaat dobro dejstvuvawe na
Univerzitetot i me|u kolegite. Site na Univerzitetot se
obvrzuvaat, so svojata ~est, deka }e se pridrùvaat kon ovie
opredelbi i normi kako sostaven del od svojata akademska
dejnost i kariera.
1. Zada~i na akademskite institucii
Osnovni zada~i na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”

vo Skopje se: unapreduvawe na naukata i znaeweto i davawe
visoko obrazovanie i specijalizacija na studentite i na
nau~nite kandidati.
Posebnite eti~ki zada~i na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij” vo Skopje proizleguvaat od pozicijata na najstar i
111
vode~ki Univerzitet vo Republika Makedonija vo smisla na
pomagawe na nau~niot i na kulturniot razvitok na zemjata i
na rabotata na drugite univerziteti vo zemjata.
Glavna eti~ka funkcija na site institucii i dejci na
Univerzitetot e kvalitetno izvr{uvawe i unapreduvawe na
svojata dejnost, kako i ~uvawe na ugledot na Univerzitetot i
na svojot li~en ugled kako nau~nik, nastavnik i student.
Site dejstva i odnosi na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij” se naso~eni kon unapreduvawe i odbrana na
akademskite celi, vrednosti i zada~i, vo {to spa|aat:
otkrivawe i {irewe na vistinata, odbrana na idejata i
praktikata na doblesno odnesuvawe, nau~no istraùvawe
vo site oblasti, razvivawe na kapacitetite na akademskite
dejci, studentite i specijalizantite, dobra i moderna
nastava, demokratska samouprava, unapreduvawe i ~uvawe na
univerzitetskite institucii, dostojno me|usebno odnesuvawe
na akademskite dejci i institucii, javnost vo raboteweto i
sorabotka so sli~nite institucii i so drugite zainteresirani
za akademskite soznanija vo zemjata i vo stranstvoto.
2. Pozicija na Univerzitetot i na akademskite dejci
Univerzitetskite institucii se nau~no i organizaciski

avtonomni.
Dejstvuvaweto i odlu~uvaweto na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij” se demokratski i samoupravni.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” ima svoj grb,
zname i insignii, kako i tradicionalna svetska i svoja
univerzitetska himna, a negovite instituciite svoj grb i
insignii, koi se istaknuvaat, se koristat na soodvetnite
dokumenti i zadolìtelno se vklu~eni vo univerzitetskiot
ceremonijal vo sve~enite priliki.
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se sledat site
formi na akademskite tradicii - so po~ituvawe na nau~nite
dostreli, so odbeleùvawe na svoite, na op{tomakedonskite
i na svetskite nau~ni jubilei, so istaknuvawe na likovite,
ideite i na pridonesite na beleìtite nau~nici i kulturni
112
dejci, so sve~enosti, so sobrazna etikecija, so ednozna~no
oblikuvani sve~eni odori i so tradicionalni gestovi i
govor.
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” posebno se
~uvaat i odbeleùvaat tradiciite svrzani so nivnite patroni
seslovenskite prosvetiteli sveti Kiril i sveti Metodij i
so nivnite prvi u~enici i sledbenici sveti Kliment i sveti
Naum Ohridski, osnova~i i voditeli na prviot slovenski
Univerzitet vo Ohrid.
Instituciite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”
sami go odrùvaat redot i bezbednosta vo svoite prostori. Vo
niv ne se dozvoluva vleguvawe slu`benici od drugi profesii
vo rabotni uniformi i vnesuvawe oru`je.
Instituciite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”
se ramnopravni. Tie sorabotuvaat vo svojata rabota, vo
rabotata i sorabotkata me|usebno se odnesuvaat kako bratski
i ednakvi ustanovi i gi razvivaat formite na me|usebna grià
i za{tita. Tie razvivaat soodvetni organi za re{avawe na
pra{awata od zaedni~ki interes. Me|usebno gi koristat
svoite kapaciteti za izvr{uvawe i za unapreduvawe na
akademskata dejnost.
Site dejci, nastavnici, studenti i nau~ni kandidati
na Univerzitetot se ramnopravni. Site u~estvuvaat vo
akademskata samouprava. Statusot i zvawata na sekoj
poedine~no se priznavaat i vaàt na site akademski
institucii. Site se griàt za unapreduvaweto na svojot
Univerzitet i na negovite institucii, kako i na drugite
akademskite dejnosti vo zemjata.
3. Odnosite me|u akademskite dejci
Dejcite i studentite na Univerzitetot „Sv. Kiril i

Metodij” se posveteni na ista dejnost, gi po~ituvaat i gi
sledat istite eti~ki, ~ove~ki i rabotni vrednosti. Tie se
kolegi.
Odnosite me|u site institucii, dejci i studenti
na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se baziraat
113
vrz povrzanosta vo nivnata dejnost i vrz ednakvosta na
zaedni~kite eti~ki vrednosti. Site se smetaat bliski so
drugite i me|usebno se pomagaat vo nau~nata i vo obrazovnata
dejnost.
Vo akademskite institucii vladee pristojno odnesuvawe
i site me|usebno se oslovuvaat „kolega”. Najdobro e da si
persiraat. Poèlno e i da se upotrebuvaat gra|anskite
izrazi „gospodin” i „gospo|a”. Najbliskite li~nosti moè
me|usebno da si zboruvaat na „Ti”. Izraz na nekultura i na
nepristojnost e da ima razli~no obra}awe vo ovaa smisla, da
ne se sledi recipro~nosta vo komuniciraweto.
Me|u univerzitetskite dejci i studenti vladeat doverba i
~esni odnosi na intelektualci. Tie me|usebno si gi po~ituvaat
li~nosta, trudot, pogledite i rabotnite rezultati, a rabotata
i ostvaruvawata gi vrednuvaat objektivno.
4. Eti~kite vrednosti vo odnosite na Univerzitetot
Odnosite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se

gradat vrz osnova na dostoinstvoto i samodostoinstvoto na
negovite dejci i studenti. Site me|usebno se po~ituvaat.
Nikoj ne navreduva i ne povreduva drug.
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” nema mesto
za nasilstvo, pritisok i potkup. Ne e dozvolena korupcija,
moralno i seksualno zlostavuvawe i Univerzitetot se bori
protiv niv. Na Univerzitetot mu se tu|i nevospitanosta,
nepristojnosta i sekoj vid nemoralno i ne~esno odnesuvawe
- voop{to odnesuvawe koe e sprotivno na gra|anskite i na
akademskite eti~ki vrednosti.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” gi osuduva
najgrdite moralni pojavi. Toj ne dozvoluva vo akademskiot
svet kriminal, zavisnosti i nivno {irewe i zastapuvawe,
trgovija so lu|e i drugi vidovi neeti~ki i zlostorni~ki
dejstva.
Korupcijata i drugite vidovi neeti~ko dejstvuvawe se
nespoivi so akademskiot duh i dejnost. Site na Univerzitet
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se protivstavuvaat
114
protiv site vidovi korupcija, ne dozvoluvaat taa da se pojavi,
nitu tie ja pravat.
Posebna grià Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”
vloùva protiv nelegalnoto i nemoralno koristewe na
tu|i dostigawa (plagijat), protiv neeti~kite biolo{ki
manipulacii i sli~nite dejstva nedostojni za naukata.
Osnovna eti~ka vrednost me|u univerzitetskite dejci,
nastavnicite i studentite e lojalnosta. Tie imaat isti
nau~ni i stru~ni celi i neguvaat me|usebno po~ituvawe i
grià za izvr{uvawe na akademskite funkcii i na visokite
eti~ki vrednosti. Toa se odgleduva i vo me|usebnata prisnost
i lojalnost na akademskite institucii.
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se neguva
ednakvost i ramnopravnost na site vo negovite redovi i
nadvor od niv - ne se pravi nikakva razlika so ogled na polot,
rasata, verata, etni~kata pripadnost, maj~iniot jazik i
socijalniot status na li~nosta.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se zastapuva za
edinstven svet i za sorabotka na site lu|e vo svetot, kako i
za pluralizam na intelektualnite stavovi i na politi~kite
pogledi, a e protiv stavovite so koi lu|eto se negiraat
spored nekoja prirodna karakteristika, socijalna polo`ba
ili duhovna opredelba.
5. Etika vo naukata i vo visokoto obrazovanie
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se sproveduvaat

site eti~ki normi na akademskata nau~na i obrazovna rabota.
Vo naukata se sledat eti~kite normi na razvivawe
na nau~nite soznanija; na po~ituvawe na statusot na
istraùva~kiot predmet i oblast; na avtenti~nost i
originalnost na soznanijata; na povrzanost vo istraùvaweto
so drugite istraùva~i i nau~ni institucii vo zemjata i vo
svetot; na dostapnost na soznanijata za site zainteresirani,
pred s# za nau~nata javnost.
Site nau~ni soznanija na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij” mu pripa|aat na negoviot nau~en korpus. Treba da se
115
navede deka nivnite sozdava~i se ~lenovi na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij” i deka tie soznanija se sozdadeni vo
ramkite na negovata dejnost.
Nau~nite soznanija na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij” se recenziraat so aùrnost i so nau~na objektivnost
i spravedlivost. Recenziite se javni.
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” ne se manipulira
so nau~nite soznanija, nitu tie se koristat za nehumani i
neeti~ki celi. Predvideni se i sankcii za takvi postapki,
me|u koi najstrogo se osuduva prezemaweto na soznanija bez
naveduvawe na izvorot (plagijat). Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij” gi {titi pravata za intelektualna sopstvenost.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” gi obu~uva svoite
studenti, postdiplomci i doktoranti za vakvite eti~ki
funkcii na naukata. Site tie imaat obuka za op{tite svetski
i nacionalni standardi vo etikata i bioetikata, kako i
posebna obuka za profesionalnata etika.
6. Sorabotka na Univerzitetot
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” razviva postojana

i bliska sorabotka so sli~nite institucii vo zemjata i vo
stranstvoto. Vo taa sorabotka toj gi primenuva najvisokite
normi na eti~koto odnesuvawe - prijatelsko nastapuvawe,
doverba, kolegijalno dogovarawe, ~esnost vo postapkite i
odgovornost za prezemenite zada~i.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” pottiknuva
interdisciplinarna sorabotka i studii, so koi na najdobar
na~in se poddrùva vrskata i zaedni~ka rabota na nau~nicite
i studentite od razni oblasti.
Vo instituciite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”
raboteweto e javno - nivnite predavawa se otvoreni,
tie redovno gi prezentiraat svoite nau~ni rezultati,
ispitite zadolìtelno se javni, a ocenkite obrazloèni,
instituciite redovno gi evaluiraat dostigawata na svoite
dejci i studenti.
116
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” i negovite
institucii gradat formi na stimulirawe na svoite dejci,
posebno na studentite, za uspeh vo rabotata, voop{to za grià
za sopstvenoto li~no napreduvawe i za op{tiot progres.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” soodvetno gi nagraduva
nivnite visoki dostreli, a toa se objavuva vo akademskata
sredina i vo op{testvenata zaednica.
Vo duhot na visokite akademski vrednosti i na bliskite
odnosi me|u akademskite dejci, na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij” se pofaluvaat site onie koi postignale uspeh,
posebno studentite i mladite nau~ni rabotnici.
7. Odgovornost na Univerzitetot
Dejcite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se

li~nosti so visoka odgovornost za svoeto odnesuvawe i
za dejnosta na svojata institucija i na Univerzitetot vo
celost. Pritoa, odgovornosta soodvetstvuva na mestoto vo
akademskata hierarhija.
Posebni aspekti na odgovornosta se odnesuvaat na
obvrskata za unapreduvawe na nau~nata i na nastavnata dejnost,
za zgolemuvawe na kapacitetite na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij” i na negovite institucii, za sorabotka so drugite
akademski institucii, za korektnost vo koristeweto na
izvorite i na soznanijata na drugite. Odgovornosta posebno
se potcrtuva vo odnos na pravilnoto naso~uvawe na mladite
kon eti~nost, ispravno ìveewe i ~esno nau~no i stru~no
dejstvuvawe.
Site nau~ni resursi (biblioteki, knigi, laboratorii,
aparati, sredstva) na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”
postojano se razvivaat i se koristat pravilno. Tie se
dostapni za site od Univerzitetot, kako i za site akademski
institucii vo zemjata i vo stranstvoto. Niv site gi ~uvaat za
da posluàt i za drugite. Akademskite dejci ne gi zadrùvaat
ovie sredstva vo svoj posed, za da ne im pre~at na drugite da
gi koristat.
117
8. Grià za mladite i za socijalnite pra{awa
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se griì za

slobodnite duhovni stremeì, koi, kako na~in na razvivawe
na akademskiot duh i soznanija, posebno im se prepora~uvaat
na mladite.
So soodvetni socijalni i ekonomski merki Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij” se griì i za materijalnite uslovi za
rabota na negovite dejci.
Posebna grià na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”
se odnesuva na materijalnata polo`ba na studentite i na
specijalizantite: im se pomaga da koristat stipendii i drugi
fondovi korisni za nivniot razvitok, se organizira za{tita
na nivnoto zdravje, se organiziraat ili se pomaga osnovawe
na studentski domovi i na objekti za dobra i eftina ishrana,
im se ovozmoùva koristewe na site nau~ni fondovi na
akademskite institucii, za ~ie {irewe, dobro rabotewe i
unapreduvawe se griì samiot Univerzitet.
Studentite i mladite nau~ni kandidati na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij” celosno, pravilno i blagovremeno se
zapoznavaat so svoite prava i so mo`nostite za studirawe i
za stipendirawe, kako i so drugite potencijali za nivniot
li~en razvoj vo zemjata i vo stranstvoto. Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij” nastojuva i dava inicijativa i pomo{
za unapreduvawe na polo`bata na studentite i na mladite
stru~waci vo ramkite na op{testvoto, se zaloùva za
sozdavawe propisi i drugi mo`nosti za nivno promovirawe
i za vklu~uvawe vo dejstvenite, kulturnite i socijalnite
procesi.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” gi unapreduva
duhot i praktikata na filantropijata i se angaìra za
sozdavawe fondovi, fondacii i legati, koi }e pomognat vo
akademskata dejnost, posebno vo rabotata i vo podobruvaweto
na materijalnite uslovi za studentite i za mladite nau~ni
kandidati.
I so aktite i so postojanata obrazovna i pravna aktivnost
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” ne dozvoluva da se
118
pojavi niedna forma na korupcija vo odnos na studentite i
mladite nau~nici. Toa se odnesuva na site vidovi potkup,
nasilni~ko odnesuvawe, ucenuvawe, manipulirawe so
studentite i so podredenite vo hierarhijata, kako i na drugite
vidovi nehumano i nemoralno dejstvuvawe, posebno na sekoj
vid moralno i seksualno iskoristuvawe. Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij” posebno se zastapuva za fer ocenuvawe, za
regularnost na priemnite i na drugite ispiti i za pravilno
dodeluvawe na stipendii, grantovi i drugi vidovi materijalna
poddr{ka za studentite za nivno ìveewe, studii i nau~no
rabotewe.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” posebno gi
za{tituva studentite, specijalizantite, mladite nau~ni
rabotnici i ènskite li~nosti vo svoite redovi od sekakov
vid pritisok, uceni i maltretirawe.
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” ne dozvoluva
privatizirawe na nau~nata i na nastavnata dejnost, nepotizam,
iskoristuvawe na pozicijata za ucena na studentite i na
podredenite, proda`ba na u~ebnici, knigi i na drugi nastavni
materijali vo forma na ucena, iskoristuvawe na rabotnoto
mesto i na pozicijata za ne~esno zarabotuvawe vo nastavata i
na ispitite (priemnite i redovnite).
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” posebno se griì
za zdravjeto i za kulturnoto vozdignuvawe na svoite studenti
i gi unapreduva sportskite i kulturnite aktivnosti na
mladite vo svoite redovi.
Ovie normi na Eti~kiot kodeks na Univerzitetot „Sv.

Kiril i Metodij” se zadolìtelni za site negovi nastavni
dejci, za studentite i za vrabotenite. Tie se obvrzuvaat so
svojata ~est deka }e gi ~uvaat i izvr{uvaat ovie opredelbi
i normi kako svoja sveta dol`nost i kako sostaven del od
svojata akademska kariera i dejnost.
119
ETIKATA I MUZEITE
ETIKATA I MUZEITE se bliski duhovni tvorbi na

~ovekot. Etikata ja brani dobrinata, so muzeite se istaknuvaat
dobrite dela na ~ovekot. Zatoa ovaa tema zasluùva da bide
razgledana i niz kulturno-istoriska i niz aktuelna tvore~ka
i moralna dimenzija.
Griàta za ~ove~kite dela, osobeno za umetni~kite,
kako i za moralnosta na ~ovekovoto dejstvuvawe, ima ista
mitolo{ka osnova. Koga lu|eto vo starite vremiwa se trudele
da ja objasnat smislata i silata na ~ove~kata kreativnost,
tie zamisluvale boèstveni su{testva koi vo ~ovekot
ja pottiknuvaat i odrùvaat tenzijata na tvoreweto, gi
opsednuvaat i vdahnovuvaat lu|eto da sozdavaat, i toa spored
najdobrite principi. Nim im dale prekrasno ime Muzi. Ovie
boìci od planinite, kako povozvi{eni krai{ta, bile, se
razbira, ènski su{testva, ne`ni i du{evno mili, }erki
na vrhovnoto boèstvo (Zevs) i na boìcata na pomneweto
i na u~eweto, na duhovnata koncentracija (Mnemosina). Tie
novi boìci na tvoreweto i umetnosta ne bile ro`ba na
edinstven akt i na nekakva skri{na, ukradena qubov, tuku
golemite va`ni boèstva devet no}i minale zaedno za da gi
rodat. Diviot karakter i duh na mladite boìci go skrotil
Apolon, bogot na svetlinata, duhot, umnosta, filosofijata i
ubavinata. Toj gi nau~il da peat i da tancuvaat, da dejstvuvaat
polezno, a, po preselbite od edna na druga planina, gi naselil
na vozvi{eniot Parnas. Ottamu tie u~estvuvaat vo zna~ajnite
nastani na svetot i vo rabotata na oddelnite tvorci - go
izvr{ile zakopot na majstorot na muzikata Orfej, svirele
na najzna~ajnite svadbi, po koi se rodile beleìtite lu|e
i tvorci, bile u~itelki za najzna~ajnite ve{tini, odnosno
gi podu~uvale nivnite istoriski sozdava~i (na medicina,
prorokuvawe, pravewe na muzi~ki instrumenti...). Tie
sigurno se inspiratorki i za{titni~ki na site ~ove~ki
duhovni aktivnosti: na qubovnata re~ (Erata), na tragi~nata
drama (Melpomena), na retorstvoto i epot (Kaliopa), na
120
istoriografijata (Klio), na duhovnoto i religioznoto
tvore{tvo (Polimnija), na komedijata i veselata re~ (Talija),
na tancot i horskoto tvore{tvo (Terpsihora), na muzikata i
na ubavata duma, lirskata re~ (Evterpa) i na astronomijata
(Uranija), kako soznanie za neboto, koe{to mislitelot Ralf
Emerson }e go nare~e „sekojdneven leb za na{ata du{a”. Pokraj
devette izvorni muzi, gi imalo u{te: za griàta (Meleta), za
mislata i pomneweto (Mnema), za peeweto (Aeda). Na muzite
im se blagodarni site svesni tvorci, za{to sakaat da im
zablagodarat za inspiracijata {to im ja davaat na lu|eto, za
pottiknuvaweto na nivniot duh da razmisluvaat i da tvorat,
kako i za silata {to im ja vsaduvaat da istrajat na patot na
sozdavaweto duhovni vrednosti. Taka e za site vidovi duhovno
tvore{tvo kaj lu|eto. Za eti~koto tvore{tvo, za moralniot
zanes i èlba za otkrivawe na dobroto i otfrlawe na zloto,
kako i za energijata da se istrae vo odbranata na eti~kite
vrednosti, smetam deka e zaslu`na muzata Evterpa (vo
nejzinata etimologija moàt da se najdat tragi od glagolite
„davam radost”, „razveseluvam”, no i „davam red, sureduvam,
stavam vo red”). Vo razli~nite epohi i kaj razli~nite lu|e
e pozna~ajna de ednata de nekoja drugata muza; denes me|u
najzna~ajnite e tokmu ulogata na Evterpa, koja (treba da)
n# inspirira za qubov za pravilnoto ìveewe, za izbor na
najdobrite pati{ta, za odbrana na ~ove~kiot ìvot i kultura
od tragi~nite zakani i posledici od lo{ite ~ove~ki dela.
MO@EBI vo na{ata scientisti~ka i tehnolo{ka epoha

ne sme mnogu raspoloèni nikomu, pa ni na Muzite da im ja
prepu{time velikata uloga na inspirator na ~ovekoviot
duh i dejstva. Za nas, samiot ~ovek e sozdava~ na svoite
vrednosti i graditel na svojot moral. Me|utoa, skri{um,
od spiritualnata istorija na ~ove{tvoto se u~ime kako
najgolemite tvorci, sozdava~i na najvrednite ~ove~ki dela,
veruvale vo Muzite; zar ìvotot bi bil ubav i interesen bez
delata ~ij{to pokrovitel se Muzite?! Isto taka, i sega{nite
beleìti otkriva~i na najzna~ajnite prirodni, socijalni i
duhovni tajni, kako i sozdava~te na novi proizvodi, slobodno
121
se prepu{taat na inspiracijata od Muzite za da gi vodi vo
nivnite interesni i blagorodni dela za ~ove{tvoto. Muzite
se mili, qubezni, pretsretlivi i dare`livi kon onoj koj
gi saka, no ne podnesuvaat nasilstvo kon niv (= tvoreweto)
i se odmazduvaat ako ne se po~ituvani. Ako na Muzite im
se iskaùva po~it, tie ja nagraduvaat ~ovekovata du{a so
èlba i so sila za tvorewe, ako se podbivame so nivnata ideja
i realnost, odmazdata e te{ka i stra{na za onoj koj misli
da tvori (moè da go zagubi glasot i mo}ta za tvorewe, ili
Muzite zasekoga{ }e izbegaat od negoviot vidokrug, ili
bogovite }e go kaznat za nemaweto svest da se voshituva od
duhot koj go olicetvoruvaat Muzite - }e go predupredat deka
treba da gi po~ituva Muzite i da se moli tie da mu bidat
drugarki i pokrovitelki).
Za po~ituvaweto na Muzite ni davat primer najgolemite
tvorci i {koli: Platon napravil fakultet (Akademija)
vo eden park kade {to se proslavuvale muzite; istoto go
napravil i Aristotel so svojot Univerzitet (Likej), koj bil
poln so zbirki na prirodni i ~ove~ki dela, koi sesrdno bile
izu~uvani i tolkuvani; Epikur tvrdel deka treba da se ìvee
(deka najdobro se ìvee) pod zakrilja na muzite vo gradina,
vo duhoven razgovor so prijateli. Vo Antikata nasekade
postavuvale statui i sobirale razni ubavi predmeti za da se
istaknat vo qubovta za duhot i za ubavinata (dveve sili ja
so~inuvaat kulturata). Poznat e primerot na Aleksandar
Makedonski, koj imal ambicija da go povrze svetot, ne samo
kako dràva i politika, tuku i kako razmena na kulturnite
vrednosti; dal zapoved i sredstva da se izgradi grad na naukata
i umetnosta Aleksandrija, kade e sozdadena i razvivana
najpoznatata stara nau~na i istraùva~ka institucija
Muzej, vo koja bilo smesteno seto poznato svetsko znaewe,
organizirana najgolema biblioteka s# do najnovite dni
i smestena najgolemata zbirka umetni~ki objekti od site
krai{ta na svetot za da svedo~i za ~ove~kite stavovi i
ìvotni orientacii.
Toa edinstvo na eti~koto i estetskoto e karakteris-
ti~no i denes kako i vo Antikata. Starite izgradile ideja
122
za kalokagatija (edinstvo na ubavinata i dobrinata), za {to
pee Sapfo (spored Platon, taa e edna od Muzite, a so toa $
oddade najgolema ~est na ovaa prva poetesa na svetot): „Koj e
ubav, na o~ite }e im izgleda dobar, koj e dobar istovremeno
}e bide i ubav” (fragm. 49). Eden od Sedumte mudreci Bijant
pou~il deka ubaviot treba da si go so~uva likot so dobroto
{to go pravi, a ako nekoj ne e e ubav, treba nedostatokot
na prirodata da go ispravi so svojata blagorodnost (iska`.
2). Taka prvite evropski u~iteli na mudrosta, etikata i
ubavinata gi povrzuvale i pofaluvale zaedno prelesta
i vozvi{enata dobrina. Zatoa im pravele razni hramovi
na Muzite, a najpoznatiot e izgraden vo Aleksandrija od
generalot na Aleksandar i nov egipetski kral Ptolemaj
Soter. Idejata za spomenatiot Muzeon (= hram na Muzite) e
tolku vredna i taa institucija bila tolku bleskava, {to i
denes so toa ime im se oddava po~est na zbirkite na zna~ajnite
~ove~ki dela, posebno na onie koi ja istaknuvaat tvore~kata
dimenzija na ~ovekuvaweto. So toa istovremeno se pofaluvaat
i branat nastojuvaweto da se tvori, kvalitetot na dejnosta
i dostignatite vrednosti, koi svedo~at za doblestite na
tvorcite i na seto ~ove{tvo. Pravilno e {to ponovite
gradbi i institucii vo koi se ~uva ~ove~koto tvore{tvo
se narekuvaat muzei, vo ~est na Muzite, koi go inspirirale
sozdavaweto na tie dela, im dale duhovna vrednost, a i natamu
se pokroviteli-za{titici na nivnoto estetsko i eti~ko
zna~ewe i zra~ewe.
ÔVE[TVOTO e univerzalna kategorija, no sepak kon-

kretna. Od eti~ka gledna to~ka, vo ~ove{tvoto spa|aat so
svoite ìvoti i dela site lu|e koi ìveele, site koi sega
ìveat i tvorat i site koi }e ìveat i }e dejstvuvaat dodeka
postoi ~ovekot i svetot. Muzeite se nau~na i socijalna,
eti~ka i esteti~ka institucija za istaknuvawe i zapoznavawe
na ~ove{tvoto. Vo niv se smesteni artefakti od ~ove~koto
minato za da im se pomogne na lu|eto da ja gradat sega{ninata
i da gi otvoraat pati{tata za idninata. Zatoa muzeite se
razli~ni vo sodrìnite i spored tematikata, no tie se va`ni
123
institucii duri i ako se male~ki, skromni vo bogatstvoto na
objektite i duri nedobro suredeni. Najzna~ajna e nivnata ideja
za povrzuvaweto na ìvotot so duhot, kako i za proniknuva-
weto na mo}ta na lu|eto za tvore{tvo so potrebata za
samosoznanie. Muzeite gi ispolnuvaat legitimnite ~ove~ki
barawa za uìvawe vo prirodata, istorijata i vo ~ove~kite
dela, kako i za zadovoluvawe na samosvesta za vrednosta i
ubavinata na ~ove~koto ìveewe i postapuvawe. Tie se eti~ko-
esteti~ki objekti za nu`noto moralno i estetsko doìvuvawe
na ~ovekot. So toa muzeite se neodminlivi kapitalni
institucii za eti~ka i estetska izgradba i nadgradba na
li~nosta. So toa muzeite spa|aat vo vrvni gradbi so humana
cel, ~ija sodrìna (sedno dali e od prirodnata istorija ili
realnost, dali od politi~kata ili populisti~kata istorija,
ili od antropologijata i ~ove~koto tvore{tvo) e mnogu
va`na za ~ovekot. So toa muzeite se vredija me|u najzna~ajnite
~ove~ki idei i dostreli, ~ii vrednosti mu se neophodni na
~ovekot za da gi zadovoli i izgradi svoite visoki duhovni
potrebi. Tie se aktivni centri na kulturata.
Muzeite se, vsu{nost, aktuelni `rtvenici na boèstve-
noto po~ituvawe na umetnosta i voop{to na ~ove~koto
tvore{tvo, kako i osnovni u~ili{ta za svetot i za ~ove~koto
minato, za ~ove~kite dela i vrednosti, posebno za visokite
vrednosti i, specijalno, za osnovnite moralni vrednosti. Vo
muzeite, pome|u ostanatoto, moè da se vidi pro~uenata dvojka
naporedno pretstaveni anti~ki filosofi kako nasmean i
namurten mislitel (Demokrit i Heraklit) i nema podobra
lekcija za razbirawe na optimizmot i pesimizmot, za{to
edniot ukaùva deka od site nevolji ima izlez, stiga da se ima
pozitiven duh, a drugiot navestuva postojana zagriènost
pred te{kite prirodni slu~uvawa i ~ove~ki nedela. Vo
muzeite gi sogleduvame tvore~kite kapaciteti na na{ite
predci, koi znaele isto kako i lu|eto denes da sozdavaat
vrvni dela, za{to ja imaat istata ~ove~ka zainteresiranost
za tvorewe i li~en talent za oblikuvawe; toa n# krepi deka
ne se zavr{eni deloto i egzistencijata na lu|eto, tuku deka
sekoga{ }e ima umni i dobri tvorci, koi na lu|eto }e im go
124
ukrasuvaat ìveeweto i }e go pottiknuvaat natamo{niot
progres. Su{nosta na muzejot se toj duh na pretstavuvawe na
kvalitetot (bez ogled od kade e i koga e sozdaden) i {ansata
da se otvori ~ove~kata doìvelica za doblestite. Vo u~i-
li{tata i na univerzitetite, vo crkvite i vo mediumite isto
taka se zboruva i u~i za minatoto, sega{ninata i idninata, no
tamu ima i drugi duhovni zada~i - vo muzeite toa e osnovnata
zada~a. Vo muzeite estetikata, znaeweto, kulturata i etikata
se naso~eni direktno kon fenomenot na ~ove{tvoto i negovoto
veli~ie. I vo muzejot na stradawata, koj gi pretstavuva
logorite i bezmilosnite ma~ewa i ubistva, muzejot u~i deka
toa ne smee da se povtoruva. Muzeite na praktikata govorat
za vrednosta na ~ove~kite dela i za nu`nosta od dejstvuvawe
(takvi se etnolo{kite postavki, ili Germanskiot muzej vo
Minhen, vo koj se prezentirani raznite vidovi ~ove~ki
dejnosti, potoa novite muzei na naukata, kade mladite se
raduvaat na sredbata so moderno oblikuvanite igri vrz osnova
na nau~nite zakonitosti, i muzeite na razni ~ove~ki dela
- konduri, ~asovnici, avtomobili, slatki...). Takvite muzei,
kako i mnogu muzei voop{to, se eti~ki rabotilnici.
Na takvata sloèna i univerzalna estetska i eti~ka
funkcija na muzeite poso~i Andre Marlo, eden najzna~ajnite
kulturni dejci i teoreti~ari na sovremenata epoha, koj ja
istakna ulogata na umetnosta vo osmisluvaweto na ~ove~kata
aktivnost. Kako psiholog i istori~ar na umetnosta,
toj go sozdade pro~uenoto delo „Zamisleniot muzej” (Le
Musée imaginaire, 1947), vo koe izloì spisok i primeri na
najpoznatite umetni~ki dela od site epohi i od site narodi
kako prilog kon novata ideja na globalen svet so univerzalna
etika, koja natamu }e ja razrabotuva UNESKO so izbor na dela
i gradovi kako svetska kulturna tradicija i so aktivnosta da
se izgradi i vovede Univerzalna etika na ~ove{tvoto. Toa
ne se dve strani na edna medalja, tuku izraz na istiot duh za
edinstvoto na estetskoto i eti~koto.
Zatoa denes kulturite se merat i spored muzeite, a vo
op{tata kultura na eden prostor i narod spa|aat i drugite
sli~ni institucii - biblioteki, teatri, operi, zoolo{ki i
125
botani~ki gradini, razni galerii i tvore~ki i donatorski
zborki, so koi i niz ~ija dejnost isto taka se po~ituvaat
vrednostite, ovie se prezentiraat i istaknuvaat, so ista
estetsko-eti~ka funkcija kako i kaj muzeite. Vo noviot
filosofski duh se vgradeni i kompleksnite funkcii na
komunikacijata i na razbiraweto, kako osobeni moderni
duhovni celi i zada~i na ~ove{tvoto. Toa e smislata na
egzistencijalisti~kata filosofija kako najadekvatna za
sovremenite duhovni tendencii, kade mislitelite poso~ija
deka uslovot za dostojno ~ove~ko ìveewe e neophodnosta
od razbirawe na sebe i na svetot. Kon toa pridonesuvaat i
zna~ajnite idei na hermenevtikata na Hans-Georg Gadamer,
na filosofijata na komunikacijata na Karl-Oto Apel i na
Emanuel Levinas i na teorijata na informacijata na Maks
Bence ili na Umberto Eko, koi ja afirmiraat smislata
i zada~a na otvorenoto delo ({to, vo princip, treba da ja
imaat site izloèni muzejski primeroci). Me|utoa, eden
golem filosof od kaj nas poso~i deka muzeite ne moàt da
ja prezemat aktualnata uloga na umetnosta, koja taa ja ima
vo svoeto vreme i moralen sistem, bidej}i vo muzeite sepak
umetni~kite dela se izdeluvaat od svojot priroden kontekst
i milje, smestuvaj}i se vo eden nov ambient i celina i zdobi-
vaj}i se pred s# so didakti~ka funkcija. Studijata „Umetnosta
i muzejskata estetika” na hrvatskiot i makedonski profesor
Pavao Vuk-Pavlovi}, sozdadena i objavena vo Skopje vo 1963
godina, e originalen svetski pridones kon ìvata realnost
na umetni~kata tvorba, ~ija avtenti~nost ima svoj period,
za potoa da stane prilog kon op{to~ove~kata kulturna
tradicija niz muzejskoto eksponirawe.38
MUZEITE SE @IVI I NEOPHODNI sovremeni insti-

tucii, so osobeni funkcii: kulturni, edukativni, nau~ni; so
osobeno zna~ewe: soznajno, socijalno, politi~ko, ekonomsko,
38
Vidi vo knigata Pavao Vuk-Pavlovi}: Tvore{tvoto i muzejskata es-
tetika, podgotvil i prevel K. Temkov, Skopje, Metaforum, 1994, str. 71-
128 (serija „Esteti~ka laboratorija”, 1), ili Pavao Vuk-Pavlovi}: Du{evnost
i umjetnost, Zagreb, Liber, 1976, str. 27-78, odnosno Pavao Vuk-Pavlovi}:
Djelovnost umjetnosti, Hrvatsko filozofsko dru{tvo, Zareb, 2008, str. 99-148.
126
turisti~ko; so eti~ka zada~a da go unapreduvaat ~uvstvoto
na lu|eto za starinite, za svetot, za ~ove~koto postoewe i
dejstvuvawe, za smislata na op{to~ove~koto. Sledstveno,
izvornite funkcii na muzeite se duhovni, soznajni, istra-
ùva~ki, kako i eti~ki. Iako delata izloèni vo muzeite
se apsolutno formalni (pretstavnici na svojot vid i rod) i
obezvremeneti (istrgnati od kontekstot na nastanuvaweto
i svoeto prirodno postoewe), muzejskite eksponati imaat
naglasena sodrìna kako pretstavnici na soodveten
vid, dejstvuvawe, stil i sl., nivnata forma pretstavuva
stilizacija na klasi~nosta, a tie stanuvaat svoevidno
aktualni so tolkuvawata {to im se davaat - za da zna~at
ne{to za dene{nicata i toa tokmu postaveni edni pokraj
drugi, gradej}i novi (op{to)~ove~ki vrski koi imaat va`no
zna~ewe.
Muzeite se zna~ajni eti~ki institucii, kako i u~ili-
{tata, koi gi u~at decata moral, kako i mediumite, koi gi
gradat op{tata svest i vrednosti na epohata. Vo muzeite
se pretstavuva ~ove{tvoto (ili nekoj negov del) vo svojata
najdobra forma, so bleskav izraz, so stil i didakti~ka cel.
Toa ja zadovoluva osnovnata cel na ~ove~kata komunikacija
- izloènata li~nost ili objekt govorat so cel da se
vospostavi zaemen duh ili edinstvo na egzistencijata („Nie”).
Subjektite-predmetite vo muzejot nemaat svoja egzistencija po
sebe, tie se vo funkcija na iznesuvawe na ne{to, objasnuvaat
nekoi modusi i aspekti od egzistencijata i od ~ove~koto
dejstvuvawe, poso~uvaat nekoi va`ni ne{ta za ~ovekot, t.e.
ja imaat funkcijata na izgradba i vsaduvawe na vrednosti.
Seto ova se neposredni ili posredni eti~ki dejstva, pri {to
se afirmiraat dobroto, odli~noto, pravilnoto, korisnoto,
sovr{enoto, humanoto nasproti zloto, lo{oto, nepravilno-
to, nekorisnoto, grdoto, nehumanoto. Zatoa e izvorno eti~ka
ve}e estetskata funkcija vo muzeite, a kade-kade takvi se
nivnite istoriski, ili socijalni ili politi~kisodrìni.
ETI^NOSTA NA MUZEITE e skoncentrirana vo slednive

nekolku aspekti:
127
- „borba za ìvot” vo smisla, najnapred, „borba protiv
smrtta”, odnosno kako za{tita na ìvotot, posebno
kako istaknuvawe i branewe da ne propadne izminatoto,
napravenoto, ~ove~koto;
- ohrabruvawe na ~ovekot da se zainteresira za lu|eto, za
op{to~ove~koto, humanoto, ubavoto, va`noto, dobroto,
za kulturata;
- afirmacija na svetot vo sekoj vid (priroda, istorija,
~ove~ko ìveewe i dejnost, kultura...);
- izgradba na interesirawe i qubov za tvore{tvoto na
lu|eto vo razni oblasti, formi i ànrovi;
- vospospostavuvawe na kultura ({to e ogromna, su{test-
vena uloga za zaednicata);
- pretstavuvawe na univerzalnosta na ìvotot i na svetot,
{to e voved kon zamisluvaweto, vospostavuvaweto i
izgradbata na Univerzalnata etika kako moralni vred-
nosti od najdobrite ~ove~ki idei, normi i pouki od
najumnite lu|e od istorijata i od site narodi (ova e
posebna sovremena zada~a na UNESKO);
- pretstavuvawe na zna~eweto na ~ovekot i na ~ove~koto
(s# vo muzeite naso~uva kon ova);
- poddr{ka i pottiknuvawe na idejnata, intelektualnata,
duhovnata razmena - osobeno preku artefakti kako
~ove~ki dela, {to e izvorna vrednost na kulturata (taka
muzeite se isklu~itelni op{tokulturni fenomeni);
- prezentirawe na eti~ki zamisli, nameri, poraki, pouki
({to e vidlivo i preku izloènite objekti, duri i na tie
od umetnosta, a ne samo preku oformenite tolkuvawa vo
muzejskite postavki);
- izgradba na pravilen i prefinet odnos kon muzejite i
muzejskite artefakti (muzeite se beleìti gradbi, ja
pottiknuvat svesta za ubavinata na ~ove~koto graditelstvo);
- suptilna prezentacija - koja prepora~uva (i u~estvuva
vo izgradbata na) civilizirano, humano odnesuvawe na
lu|eto.
128
Ovie strani na muzeite se direktno eti~ki intonirani
i eti~ki validni, tie se osoben pridones na muzeite kon
eti~kata samosvest, izgradba i vozdignuvawe na sovremenoto
~ove{tvo, kako i kon potencirawe i zacvrstuvawe na duhot
na kulturata.
Zatoa etikata i muzeite se bliski spored duhot i
me|usebno se krepat vo gradeweto na novite ~ove~ki odnosi na
zapoznavawe na lu|eto so site aspekti na ~ove~koto ìveewe
i dejstvuvawe, so cel da se izgradi razbirawe na lu|eto za
svetot i za ìvotot i da se sozdadat, otvorat i razvivaat
tvore~kite potencijali na lu|eto. Toa se su{testvenite
kulturni i eti~ki zada~i na muzeite - osobeno vo novata epoha
na promena na eti~kite paradigmi, koga osnovni za lu|eto
stanuvaat vrednosta i metodot na griàta, koja e bazi~na
ideja na etikata i kulturata na samite muzei.
129
DVI@I SE - ZA DA OSTANE[ ZDRAV!
PONEKOGA[ ni se ~ini deka lu|eto pred nas ni{to ne

znaele dovolno i deka mnogu ne{ta ne pravele dobro. Toa
leì vo osnovata na dene{nata stra{na ocenka deka minatite
generacii, a i nie malku so niv, sme gi rasipale ìvotnata
sredina i atmosferata, pa sega stradaat ~ove{tvoto i drugite
ìvi su{testva. Ottuka se rodi ekolo{kata etika, a natamu
se razvi i bioetikata kako nauka i aktivnost na griàta za
ìvotot i na negovata za{tita so mo}nite sredstva koi gi ima
~ovekot - umot, qubovta, zagriènosta, moralot, kulturata.
Vo sekoj slu~aj, treba da gi razvivame ~uvstvoto i mudrosta na
na{ite lu|e za presvrtuvawe na svoite ìvotni pogledi i za
izgradba nov na~in na mislewe i dejstvuvawe, koi pove}e }e
soodvetstvuvaat na novata epoha i na novite ~ove~ki potrebi.
Me|u niv osobeno mesto zazema pra{aweto na sportot
i voop{to na organiziranoto i svesno dvièwe na lu|eto.
Do pred nekolku generacii, re~isi site lu|e odea pe{ ili
postojano rabotea fizi~ki i glavno nemaa zdravstveni
problemi kako posledici od nedvièweto. Problemi imaa
kralevite i hiperbogatite - te{kata bolest giht, nare~ena
“kralska bolest”, pretstavuva nate~uvawe na nozete od
neizla~enata mo~ka so stra{ni bolki i ìvotna opasnost,
a proizleguva od postojanoto sedewe, nosewe od strana na
slugite i premnogu jadewe i piewe - kako “car”. (Go pra{uvaat
eden beden, {to bi pravel koga bi imal s#; toj odgovara deka
samo bi jadel cel den i s# ona {to }e zamisli - i bi se storil
kako onie dene{ni preterano debeli, koi ~esto ne moàt
ni da se pomestat.) Sepak, i starite imale svest za nu`no
dvièwe. Vo Antikata mladite pravele sport, duri imalo
i ideal na kalokagatija - da se bide i ubav i dobar, {to se
postignuva so postojano telesno i moralno ve`bawe, za da
se bide silen i ve{t vo dvièwata i mudar i izve`ban vo
pravilnite vrednosti i postapki.39 Toga{ imalo i brojni
39
Ovaa ideja e doterana kako eti~ka pouka od mudrecot Bijant: Ako si
ubav, bidi i dobar za da ja opravda{ i napravi{ celosno dopadliva svojata
130
sportski natprevaruvawa, a Olimpiskite igri se najpoznat
star natprevaruva~ki sistem. Vo Sredniot vek mnozinata
lu|e imale zakosteneto i masovno skromno ìveewe, no
mladite ricari obvrzno sportski se obu~uvale, a na Istokot
se smetalo deka princovite, pokraj znaeweto i raznite
ve{tini, treba da nau~at i da plivaat.
Premnogu rabotewe vo raniot kapitalizam i stradaweto
na siroma{nite ja donesoa svesta za zagubenoto telesno
bogatstvo na ~ovekot. Naporedno so makite, umirawata,
bolestite se ra|a{e svesta za vrednosta na ~istiot vozduh,
na prirodnata sredina (“rid so drvja”, “zelena dolina”),
na ve`baweto i dvièweto kako pat za so~uvuvawe i
unapreduvawe na zdravjeto. Po~naa da se organiziraat izleti
(“uranci” - bile poznati tikve{kite \ur|ovdenski uranci),
razni zdruènija za ve`bawe (slovenskite se vikaa “sokoli”),
izmisleni se ve`bi koi }e pomognat za vko~anetite race i noze
i za iskriveniot grb, za edno ubavo telesno ~uvstvo (“{vedska
gimnastika”). Olimpizmot i modernite Olimpiski igri,
{to gi zamisli i duhovno obrazloì Pjer de Kuberten, bea
prosledeni so sli~ni blagorodni misli i od drugi inovatori
i humanisti. Sportot stana va`na kultura i ideologija.40
No ne e takov sportot koga se gleda na televizija. A
u{te polo{o e zatvoraweto vo za~adeni prostorii, vo koi
naru{uvaweto na zdravjeto ~esto e prosledeno i so urivaweto
na moralot so kockawe, t.e so gubewe na ìvotnite {ansi i
na imotot. Kaj nas novinarot Ivko Pangovski potsetuva{e:
Dviì se za da ne zaboravi{ da odi{! Toa be{e vreden
besplaten sovet od umna i dobra li~nost, koja poso~uva{e
li~nost; ako ne si ubav, bidi dobar, da gi popravi{ svoite eventualni pri-
rodni nedostatoci.
40
Bidej}i Olimpizmot izrasna vo svetsko dvièwe, so najmasovno ~lenstvo,
a Olimpiskite igri se najgolema sportska i televiziska manifestacija
- sledniot ~ekor stan duhovno i vospitno vlijanie na negovite kulturni
i eti~ki idei, pa denes se sozdavaat nacionalni Olimpiski akademii (na
Makedonskata olimpiska akademija imam ~est da bidam pretsedatel), koi
razvivaat Olimpisko obrazovanie, so vospitni celi sli~ni na Eti~koto
obrazovanie - so cel da se {irat olimpiskite ideali na fizi~ko i duhovno
vezbawe i sovr{enstvo, prijatelstvo, sorabotka, a toa posebno se odnesuva
na osnovnata sportska moralna norma fer plej. Vo Berlin postoi i posebna
gimnazija koja raboti spored principite na Olimpiskoto obrazovanie.
131
deka se zapustuvame i deka sekoj ima {ansa da ja popravi
svojata lo{a zdravstvena sostojba, duri i ako samo malku, no
redovno se dviì.
Vo bioeti~kite soznanija i nastojuvawa sportot ima
posebno mesto - kako metod so koj li~nosta }e ja popravi
svojata fizi~ka polo`ba i }e se zdobie so um za pravewe
dobro za sebe, a, spored prekrasnata logika na etikata, isto
taka }e zamisluva dobro i za drugite. Zatoa isklu~itelno
se va`ni sportot, fizi~koto obrazovanie, kulturata na
samodvièweto i na ve`baweto vo razni formi (odewe pe{
kolku {to moète, redovno brzo pe{a~ewe, xoging, ve`bi
nautro i nave~er doma ili vo dvorot i parkot, koristewe
na razni spravi za ve`bawe, plivawe, u~ewe na decata na
sportski ìvot i nivno ~uvawe od fizi~ki i zavisni~ki
nevolji, i drugi sli~ni ne{ta). Treba da se predupreduva
na te{kata sudbina koja im se zakanuva i na mladite i i na
starite zaradi malku odewe, slabo ve`bawe i lo{i dejstva
vo ne~ista sredina - iskriven rbet, lo{a kondicija, slab
son, lesno razboluvawe, anoreksija ili bulimija (preterano
nejadewe ili debeleewe), problemi so srceto ili so
di{eweto, lo{a sostojba na muskulite ili na voljata, (za
mladite èni) te{kotii pri zabremenuvaweto, bremenosta
i pri ra|aweto, osteoporoza za povozrasnite - i mnogu drugi
lo{i pojavi, koi se sovladuvaat so dvièwe. Zatoa etikata
na dvièweto e su{testven del od zdravstvenata etika kako
edno od najsilnite barawa na bioetikata, za da se osvesti
~ovekot i da si pravi dobro sebesi.41
ETIKATA NA FIZI^KATA AKTIVNOST ja poso~uva

ulogata na ~ovekovoto fizi~ko dejstvuvawe za negovoto
dobro zdravje. Tuka spa|aat: dobra ramnoteà me|u rabotata
41
Ovoj tekst e eden od serijata desettina tekstovi za bioetikata, koi po
pokana od urednikot Sveto Stefanovski gi pi{uvav (2006-2007) vo spisani-
eto “Ekologija”, koe e na{ najaktiven medium za razvivawe na ~uvstvoto i
mudrosta na na{ite lu|e za presvrtuvawe na ìvotnite pogledi i za iz-
gradba na nov na~in na mislewe i dejstvuvawe, koi }e soodvetstvuvaat na
novite tendencii, na novite ~ove~ki potrebi i na novata etika.
132
i odmorot, me|u dejstvuvaweto i spieweto i drugite vidovi
po~inka; izbegnuvawe sekakvi preteranosti i kompenzacija
na eden vid dejstvuvawe so drug; odgleduvawe na site vidovi
fizi~ki aktivnosti kako uslov za ~ovekovoto psiho-fizi~ko
edinstvo i zdravje; redovno dvièwe kako uslov za dobra
rabota na organite i ìvotnite funkcii itn.
Vakvi glavni bioeti~ki normi se: Dviì se (za da ne
zaboravi{ da odi{)! Sportuvaj! Vnimavaj na ramnoteàta na
odnesuvaweto - bolesta demne sekoj ~as! Od posebnite normi,
poso~uvame: Barem edna{ nedelno pro{etaj po ~as-dva!, a za
povozrasnite, na pragot na starosta: [etaj sekoj den po eden
~as! Za site vaàt normite: Ne pu{i! Odmoraj se redovno!
Poslu{aj ja êtvrtata Bo`ja zapoved: Spomnuvaj si za denot
na odmorot za da go praznuva{! i dr.
Ima razni vidovi odmor, a najubav e aktivniot odmor.
Smislata na bioetikata najnapred e prevencija, imawe svest
za negativnostite od svoeto dejstvuvawe i nedejstvuvawe,
naso~uvawe na svoite re{enija i aktivnost kon dobri
postapki i kon izbegnuvawe na lo{ite, presretnuvawe na
zdravstvenite te{kotii so prethodni ispravni dejstva. Toa
ja potvrduva nezamenlivata uloga na li~nosta vo ~uvaweto
na zdravjeto, koe ne e samo nezavisen priroden fenomen, tuku
i odraz na na{ata svest i soznanija i na na{ata postojana
grià za nego. Taka se povrzuvaat eti~kata i li~nata kulturna
dimenzija na li~nosta.
@ivotot na ~ovekot e s# podolg, no i ispolnet so
sodrìni i vrednosti. Etikata na zdravjeto se razviva i se
nametnuva tokmu so ogled na dobroto i nepre~eno ìveewe, na
praveweto dobri uslovi za vitalnata strana na ìveja~kata
i za sozdavaweto okolnosti za zadovolstvo na ~ovekot od
svoeto ìveewe - za {to e nu`no i da se razbere potrebata
od redovno ve`bawe, da se ima vistinska qubov za sportot i
da se vloùvaat napori (koi se mnogu prijatni) sekoj da si go
~uva zdravjeto so svoja dobra volja, pravilni postapki, li~na
kultura i radosno dvièwe.
133
DVE KARAKTERISTIKI NA SPORTOT
SPORTOT ne e nova projava vo ~ove{tvoto, no stana

mo{ne zna~aen fenomen, duri svoevidna su{nost na
sovremenoto li~no odnesuvawe, na kolektivnite ~ove~ki
odnosi i na kulturata. Zatoa trba da se istraùva, za{to
niedna po{iroka i poza~estena pojava ne moè da mu izbega
na ~ove~koto vnimanie, ili na filosofskoto ispituvawe,
a posebno onie kako sportot, koj{to e op{to bogatstvo i
potreba na ~ove{tvoto. Na site mnogustrano ni se nametnuva
rasko{nosta na toj ra{iren fenomen, a filosofite i drugite
nau~nici bi morale povnimatelno i podlaboko da razmisluvaat
za sportot odo{to samo da mu pravat propaganda ili kritika.
Postmodernata go otvori ~ove~kiot duh. Zaedno so
golemiot razvoj na nau~nite sogledbi za mnogu vidovi pojavi,
blagodarej}i mu na ovoj nedogmatski pristap nie sega pove}e
znaeme za razni ne{ta, kako i za ona {to go pravi ~ovekot i
do {to se dokosnal i go koristi. Toa ni gi otvora soznajnite,
kako i vrednosnite vidici. Se razbira, toa ne zna~i deka
s# ima ista vrednost, duri ne se ednakovredni ni site isti
ili sli~ni fenotipovi, {to bi bilo mo{ne ednostavno
postmodernisti~ko gledi{te. Me|utoa, toa ukaùva deka
moème i morame da napravime napor, a i deka imame pravo,
da gi sogledame razli~nite aspekti na nekoj problem. Toa
e najzna~ajniot pridonos na postmodernizmot za ~ove~kata
misla, toj metodolo{ki impuls i {ansa da ne mu se pristapuva
ednozna~no na fenomenot i toj da bide objasnuvan istozna~no,
tuku negovata su{nost da moè da se bara po razni pati{ta i
da bide razli~no eksplicirana; ta, novata postmodernisti~ka
kultura dozvoluva i negovata deskripcija da moè da se izvede
razli~no i so razli~ni rezultati. Vpro~em, i ambiciite na
soznavaweto moàt da bidat razli~ni, ne mora za s# da se
soznae i poznava “s#”, a osobeno toa se odnesuva na ona {to
e mo{ne sloèno i koe nam ni pokaùva svoi razli~ni
strani (a i nie sme zainteresirani za razli~nite aspekti kaj
134
toj soznaen objekt, zaradi interesite, prethodnite znaewa,
predrasudite, moralnite celi itn.). Denes znaeme deka ne
samo ~esto e nevozmo`no s# da bide opfateno vo edna misla,
tuku i deka takvata orientacija e dogmatska vo svojata
su{tina. Podobro go razbirame svetot i negovite pojavite,
a i pome|u nas podobro se sfa}ame, ako poa|ame od razli~ni
stojali{ta i ako go govorime ona {to nie go smetame deka e
zna~ajno. Dijalogot }e n# vovede vo me|usebno razbirawe i vo
(eventualno) edinstvo na misleweto. Razgovorot so drugite i
slu{aweto {to kaùvaat, spored postmodernistite, e ramno
na osnovniot eti~ki stav na po~ituvawe na drugiot.42
ZATOA DENES za sportot moème da govorime na razli~-

ni na~ini i da akcentirame razni negovi strani i karakteris-
tiki, a site ovie zborovi moàt da bidat objektivni i soobrazni
na vistinata. Ednite }e go kritikuvaat nasilstvoto {to se
javuva vo sportot, drugite }e gi istaknuvaat aspektite na
negovoto tvore{tvo, nekoi postojano }e zboruvaat za strasnite
manifestacii na èlbata za pobeda, a nekoi za eti~kite
ideali {to se realiziraat vo sportot, nalutenite }e gi
kritikuvaat mnogubrojnite nepotrebni ne{ta koi{to gi ima
mnogu vo profesionalniot sport, ili koristeweto na sportot
za politi~ki manipulacii, a radosnite }e ja pofaluvaat
bogatata praktika na ~ove~kata grià i sorabotka {to gi
ponuduva sportot i }e kaùvaat primeri na beleìti skromni
sportisti koi gi osvojuvaat site srca, i sl. Go istaknavme
postmodernisti~kiot pristap tokmu zatoa {to misleweto za
ne{to ne mora da bide unisono, tuku pluriperspektivno, na
{to poso~uva vode~kiot hrvatski eti~ar profesorot Ante
ôvi}, koj taka, so {irok pogled i brojni dimenzii, gi gradi
i povrzuva bioeti~kite soznanija kako izraz na edna nauka,
~ove~ka praktika i moralna tendencija od nov vid.43
42
. V. Kiril Temkov - Stefan Sidovski: Filosofija za 4. klas gimnazija,
Prosvetno delo, Skopje, 2004. Vo ovoj u~ebnik po filosofija izloìvme
razli~ni sovremeni koncepcii i pogledi, so cel na{ite mladi da gi za-
poznaat osnovnite trendovi vo svetskata kultura i nauka.
43
Od mnogute dela na Ante ôvi}, poso~uvame posebno na knigata Etika i
bioetika, Pergamena, Zagreb, 2004, kako supstancijalna za razbiraweto na
bioeti~kite pra{awa i trendovi vo taa nova i najva`na ~ove~ka nauka.
135
Sakam da potsetam na staroto soznanie, iskaàno od sufi
majstorot Nak{band: “Tie koi n# posetija i smetaat deka ne
go dobile ona {to navistina im bilo potrebno, vsu{nost
ne ni bile kaj nas. Duri tie nikoga{ nema dovolno da bidat
ispolneti (so znaewe). Od onie koi samo sakaat da ni govorat,
nie nemame {to da ~ueme, na onie koi samo sakaat da n#
slu{aat, nie nemame {to da im kaème. Onie koi go prifa}aat
ona {to go dobile i ne smetaat deka ne dobile ni{to, nim }e im
bide dadeno u{te pove}e. Onie koi posakuvaat ne{to drugo,
a ne ona {to tuka im bilo ponudeno, tie ne moàt da primat
{to-gode i kade i da bilo. Dali se se}avate na ~ovekot na koj
mu bilo dadeno zlato namesto srebro, {to toj go baral? Toj
kaàl: Ova ne moàm da go upotrebam bidej}i ne e belo”.
VO TAA SMISLA, se opredeliv za eti~ko tolkuvawe i

za ukaùvawe na izvornite eti~ki nameri i konsekvencii
na sportot. Dokolku na s#, pa i na sportot, gledame niz
dioptrijata na socijalnata analiza, }e morame, kako i mnogu
drugi, da gi istaknuvame posledicite na lo{ite op{testveni
tendencii, koi na osoben na~in probivaat i vo sportot, predizvi-
kuvaj}i negoduvawe zaradi brojnite negativnosti {to se
javuvaat vo profesionalniot, posebno vo vrvniot sport, so
mo{ne lo{i implikacii i za drugite sferi na sovremenata
~ove~ka ìveja~ka, pottiknuvaj}i manipulacii, moralni
gre{ki, pa duri i krvolo~nost (idejata za igrata Rolerbol
- pretstavena vo istoimeniot film - ukaùva deka moè da
dojde do voveduvawe igra vo koja ubistvoto na partnerot e
zada~a i {ansa za pobeda i zarabotuva~ka, kakvi {to bea i
gladijatorskite natprevaruvawa).
Ako na sportot mu pristapime od antropolo{ki pozicii,
mora so pofalni zborovi da go pretstavuvame razvojot na
~ove{tvoto, kako i na sportot vo nego, za{to sportot e
supstancijalen del na razvienite ~ove~ki potrebi i èlbi,
specifi~no ~ove~ko tvore{tvo so civilizaciski atributi.
Ako sakame sportot da go objasnuvame od eti~ko gledi{te,
toa zna~i da govorime za vrednosnite aspekti na sportot,
za toa {to se su{testveni aksiolo{ki nasoki vo sportot i
136
{to vo moralna smisla saka, moè i realno se postignuva so
sportot. Stremej}i se da gi otkrie specifi~nite dobrodeteli,
etikata gradi soznanie za potencijalite na odnosite, idejata
i na praktikata na nekoj fenomen (na primer, prijatelstvoto
e dobra ~ove~ka pojava, bez ogled {to ~esto trae kuso i se
raskinuva, no sepak sozdava vo lu|eto ~uvstvo na prijatnost
na ìvotot i na ~ove~koto me|usebno razbirawe - a, pak,
nasilstvoto vop{to ne e dobro, zatoa {to kaj lu|eto aktivira
negativni èlbi i akti, iako ponekoga{ e nu`no i nasila da
se obezbeduva hrana i opstanok, da se gradi i vospituva). Vo eti~kata
analiza, sportot se otkriva vo svojata fina svetlina kako dobra
namera i neophodna ~ove~ka aktivnost. Eti~kata analiza e va`na
i uspe{na za razbirawe na fenomenite i na su{tinata zatoa {to
etikata e mo{ne zna~ajna vo dene{nata epoha, supstrat na sevkupnoto
mislewa i dejstvuvawe. Emanuel Levinas obrazloèno ja ozna~i
kako prva filosofija (metafizika) na dene{nicata, bidej}i taa
izvorno i najdobro objasnuva {to sega se slu~uva vo svetot i kako bi
trebalo da postapuvame za svetot da opstane i da se razviva.
So eti~kata analiza otkrivame deka sportot e edna od
ubavite projavi na ~ove~kiot duh i tvore{tvo. So ogled na
silata na svoeto telo i na svoite psihi~ki svojstva, lu|eto
sozdale takvi prefineti sportski aktivnosti, koi go
unapreduvaat ~ove~koto postoewe, go ispolnuvaat slobodno
vreme i mu davaat radost na sekojdnevnoto ìveewe. Zatoa
sportot toliko im e mil na site lu}e, vo site krai{ta na
svetot. Vo sekoj agol na Zemjata e izmislen barem nekoj
poseben sport, sooodvetna igra, koja gi koristi ~ove~kite
potencijali, no istovremeno i gi sozdava i razviva. Vo taa
smisla, sportot e mo{ne va`na ~ove~ka aktivnost - a toa
stanuva s# pove}e kolku {to se pro{iruvaat vrskite pome|u
lu|eto niz celiot svet, a razni igri stanuvaat sostaven del
na sekoj ~ovek; kolku {to ~ovekot ima s# pove}e slobodno
vreme, koe{to moè i treba korisno da go upotrebuva za svoe
sportuvawe; kolku {to ~ove~koto dvièwe e s# poograni~eno,
a s# pogolemo negovoto fizi~ko i psihi~ko napregawe vo tekot
na denot i vo rabotata, pa sportot e golema, vistinska zamena
za standardniot mileniumski ~ove~ki kineti~ki anga`man.
137
OD FILOSOFSKO-ETI^KOTO stojali{te se va`ni dve
karakteristiki na sportot (pokraj raznite negovi fizi~ki,
psihi~ki, socijalni, ekonomski, politi~ki i drugi elementi).
Stanuva zbor za bioeti~kite i kulturnite karakteristiki
na sportot. Gi istaknuvame zatoa {to zaradi niv sportot
stanuva edna od najva`nite ~ove~ki dejnosti.
Bioetikata se odnesuva na pro{irenite formi na
zdravstvenata strana na sportot. Vo sekoj slu~aj, tr~aweto
i telesnite ve`bi, plivaweto i kolektivnoto igrawe topka,
kako i drugite brojni vidovi sport, se korisni za celinata na
opstojbata i za telesniot i du{evniot razvitok na li~nosta.
Toa e besporen prilog na sportuvaweto kon individualniot,
kako i kon kolektivniot ~ove~ki razvitok. Novata filosofska
ideja vo forma na bioetika ukaùva na vkupnata vrednost na
sportot za ~ove~kiot vid, za sekoj rod i za sekoja vozrast, i toa
vo razli~nite na~ini na sportskata aktivnost - koi{to site
i edini~no i zaedno gi vozdignuvaat ìvotnite kvaliteti na
site onie {to niv gi praktikuvaat, davaj}i im i na slednite
generacii pozitivni belezi na svoite roditeli, a na sekoja
edinka $ ovozmoùvaat izgradba na samosvest, pronao|awe na
podobri ~ekori na ìvotniot pat i podobruvawe na svoite
performansi za snao|awe vo ìvotot i za podobri odnosi
pome|u lu|eto. Zatoa, na primer, postojanoto trenirawe
i sportskata aktivnost vo tekot na celiot ìvot e edna od
najva`nite bioeti~ki idei i novovekovni antropolo{ki
i socijalni praktiki. Sportuvaweto pomaga tamu kade {to
nikakvi lekarstva ne pomagaat, bidej}i obezbeduva fizi~ka
stabilnost i ramnoteà na organizmot, podobro di{ewe i
poto~no koordinirawe na dvièwata. Sportot go pottiknuva
natprevaruva~kiot duh, so {to ne treba da se preteruva44, za
da se ne povreduvaat drugite ili samiot ~ovek da ne dozvoli
moralno da se poniì, no toj duh sekako e nuèn za sekoj vid
~ove~ka inicijativa i dejstvuvawe - i kako pottik za li~en
natprevar so samiot sebe za dostignawe i realizirawe na
nekoi celi i zada~i, i vo istaknuvaweto vo zaedni~kite
44
v. Eric Margenau: Sports without pressure, A Guide for Parents & Coaches of Young
Athletes, Gardner Press, New York, 1990; Alfie Kohn: No Contest. The Case Against
Competition - Why we lose in our race to win, Houghton Mifflin, Boston, 1986.
138
dejstva so drugite lu|e. Sportot ja unapreduva i sorabotkata,
i kako sistem na ve`bawe i na natprevaruvawe, i kako ~uvstvo
na partnerstvo so site koi sportuvaat i so koi ~ovekot se
sretnuva pri sportuvaweto, za {to e va`na i dimenzijata
na zaedni~koto pomagawe da se ostvarat nekoi rezultati,
kako i davaweto sugestii i objasnuvawa za ve`baweto i
natprevaruvaweto vo forma na spodeluvawe na iskustvata.
Vo taa smisla, jasna e bioeti~kata korisnost na sportot.
Drugata golema karakteristika na sportot se odnesuva
na kulturata, kao svoevidno ~ove~ko dejstvuvawe duri i vo
oblasta na ovoj, kako {to moè da izgleda, glavno fizi~ki
fenomen. Sportot vo svojata su{tina e pred s# manifestacija
na duhot, na ~ove~kite sfa}awa, vizii, èlbi, stremeì,
akti. Vo nieden slu~aj sportot ne e surov izraz na silata,
tuku sekoga{ sublimacija, oformeno dvièwe, so jasna cel i
vospostaveni pravili, so moralni dimenzii, koi{to se jasni
vo sekoja sportska igra i me~ (zatoa boksot, iako e udirawe
na protivnikot, se narekuva so moralna sintagma “blagorodna
ve{tina” - celta ne mu e da unakazi, tuku pretstavuva sredba
na dvajca protivnici, ramnopravni spored teìnata i
ve`baweto, koi na osoben na~in si gi odmeruvaat silite,
koncentracijata i razdviènosta). Sportot e kultura na
razvieniot ~ovek vo antropolo{ka smisla, koj se sfa}a sebe,
a svoite sili gi naso~uva taka {to vo nivnoto razmavnuvawe
mu se raduva na svojot dostrel. Kulturata na sportot e edna od
najzna~ajnite ~ove~ki tvorbi. Sportskite igri imaat i svoi
posebni celi, no tie se del od op{tiot ~ove~ki razvoj i go
izrazuvaat visokiot civilizaciski podem na ~ove~kiot rod.
Vrvot na toa se Olimpiskite igri, najpopularniot
i najgolem sportski spektakl na dene{nicata, so koj{to
dobrite projavi na ~ove~koto tvore{tvo od minatoto se
povrzuvaat so sovremenite ~ove~ki nastojuvawa.45 Igrite se
del od osobenoto sovremeno Olimpisko dvièwe. Tvorecot
na Olimpizmot Pjer de Kuberten imal predvid mnogobrojni
pedago{ki i eti~ki celi i zada~i.46 Na primer, ukaùval
45
Manfred Blödorn: Der Olympische Meineid. Idee und Wirklichkeit der Olympischen
Spiele, Hoffmann - Campe, Hamburg, 1980.
46
Pierre de Coubertin: Olympism. Selected writings, IOK, Lausanne, 2000.
139
deka timovite mora da stanat obrasci i u~iteli na etika.
Od nego izmisleniot simbol na Olimpiskoto dvièwe Pet
olimpiski kruga e logo od moderen tip, eden od najpoznatite
simboli na dene{niot svet: pokaùva kako svetot e povrzan;
sodrì osnovni boi {to moàt da se sretnat vkupno na site
znamiwa na svetot; moè da ga koristi sekoj koj mu pripa|a
na Olimpizmot, koj veruva vo negovite idei i gi zastapuva;
nieden od krugovite ne se crta (ne moè da se crta) izdeleno,
za{to toga{ ne zna~i ni{to. Niz celiot svet sega se razviva
Olimpiskata ideja, i se u~i za nea, so cel da se unapredi
vospituvaweto na mladinata.47
Vo sportot e vsaden i vo nego se razviva fer plej (fair play)
kako edna od najbeleìtite sportski vrednosti i moralni
normi. Ovoj zna~aen del na eti~kiot kodeks, ne samo na sportot,
tuku i na sevkupnite ~ove~ki relacii, e samo eden od cvrstite i
va`ni elementi na ~ove~kiot duh koi se razvile preku sportot,
a negovoto vlijanie go pro{irile natamu vo drugite sferi
na ~ove~kata egzistencija. Takvite stabilni principi se i
idejata za natprevaruvaweto kako del na zna~ajnata (se)~ove~ka
komunikacija; simpatiite i sorabotkata na site sportisti i
nivnoto drugarstvo; pomo{ta koja porazvienite im ja davaat
na pomalku razvienite i na pomladite vo sportskiot razvoj;
idealite na dobriot fizi~ki izgled, sportski lik, sportski
uspesi i sportski yvezdi, kao del od ìvotnite transpozicii
re~isi na sekoja li~nost; itn.
Kulturata izgradena preku sportot stana op{t civilizaciski
standard na dene{nicata. Stanuva zbor za navikata na postojano
telesno ve`bawa, {to e isklu~itelno va`no za sovremeniot ~ovek
vo site periodi od negoviot ìvot. Isto taka, izraz na kulturata
sozdaden so sportuvaweto e izbegnuvaweto na negativnite
stimulativni sredstva, koi gi uni{tuvaat i ubavinata na igrata
i zdravjeto na sportistite (navistina, se slu~uva doping vo
sportot, no toj im e tu| na sportskata su{nost i realnost).
47
v. Karolina Trp~evska: Sportot i Olimpizmot vo eti~koto obra-
zovawe, magisterski trud, mentor d-r K. Temkov, Skopje, 2008. Vidi isto
Kiril Temkov: Velikiot duh na Olimpizmot, vo knigata Olimpizmot vo
21-ot vek, izd. Makedonski olimpiski komitet i Makedonska olimpiska
akademija, 2008, str. 9-12.
140
Velikiot humanist i eti~ar Alber Kami, koj vo modernata
epoha se istakna so borbata za pravednost i ~ove~ka ednakvost,
mu ukaà osobena ~est na sportot, kaùvaj}i deka vo sportot
“nau~il s# {to znae za etikata”.48
Vsu{nost, sportot e nu`nost vo dene{niot ~ove~ki
ìvot. Ako ne ni se dopa|aat nastapite na profesionalcite
i pasivnosta na gleda~ite vo odnos na t.n. vrven sport i na
ve~noto gledawe televizija, kako i raznite finansiski
malverzacii i preteruvawa, nasilstvoto i dopinguvaweto
vo sportot, so {to se negira poimot na igrata i se zagubuva
tvore~kata upotreba na slobodnoto vreme, sepak treba
da se kaè deka nemoralnite pojavi ne se edinstvenata
sportska realnost - isklu~itelno e va`no {to fizi~koto
vospituvawe i sportot stanale del od edukativniot proces
i {to re~isi site deca vo dobrite u~ili{ta i vo naprednite
op{testva sportuvaat; bidej}i site treba da sportuvaat,
ja istaknuvame svetskata organizacija Sport za site;
Olimpizmot e edna od inspiraciite i gradbenite elementi
za Univerzalnata/Globalnata etika kako op{t nov svetski
moral; sportot e uspe{na prevencija i brana pred opasnostite
na narkomanijata, alkoholizmot i drugite zavisnosti; sportot
e najdobra aktivnost za mladite èni za da se razvijat i bidat
zdravi i bez osobeni te{kotii da donesuvaat potomstvo;
golemata opasnost na osteoporozata ne im se zakanuva na
onie koi redovno sportuvaat; sportot e del od vizijata na
novoto dvièwe nare~eno anti-ejxing (anti-aging) za efikasna
pomo{ na postarite49; za site vozrasti, posebno za postarite,
sportuvaweto e idealen preventiven lek. Ova se s# primeri
na amaterskoto sportuvawe, koi so brojot na u~esnicite,
zdravstvenoto zna~ewe i eti~koto vlijanie go nadminuvaat
seto {to se slu~uva vo negativniot profesionalen sport.
Za dene{niot svet, kultura i etika mo{ne zna~ajno e i toa
{to mladite nau~nici, kako moite studenti i postdiplomci
48
Drew A. Hyland: Philosophy of Sport, Paragon House, New York, 1990, p. 33.
Anti-aging kako nova kultura na odrùvaweto i unapreduvaweto na ìvee-
49
weto se razviva sega i vo na{iot region blagodarej}i na zalo`bite na d-r

Liliani Goliani - isto kako {to aktivnosta na onie koi{to im se posvet-
eni e uslov za unapreduvawe na sekoj kulturen i moralen proces.
141
m-r Karolina Trp~evska i m-r Zoran Krstevski50, asistentkata
po Etika Ivana Zagorac od Zagreba i d-r Milan Hosta od
Qubqana51, site sportisti i istovremeno stru~waci za
filosofija, se posvetuvaat na istraùvaweto i razvivaweto
na etikata tokmu niz vizurata na sportot. Bioetikata,
ekolo{kata etika i eti~koto obrazovanie, moèbi trite
najzna~ajni eti~ki oblasti na dene{nicata, iako niv gi
tolkuvaat i vozrasni li~nosti, sepak spored svojata du{a se
izraz na svetskata mladost i so vrednostite i univerzalnite
barawa mu pripa|aat na svetot na mladite. Taka mladite
donesuvaat nov duh vo ìvotot, nivnata kultura - se nadevame
- po~nuva da dominira, a nim im e najblizok i sportot, kogo
{to tie organski go poddrùvaat i izvr{uvaat.
Za etikata e isto tako zna~ajno {to od sportot ni doa|a
duhot na meliorizmot, toa ~edo na pragmatizmot52, koj otvora
nade` deka e mo`no s# da se usovr{i, pa i ~ovekot, i deka so
promenata na li~nostite }e bide inspirirana i inicirana
isto tako i promenata na ovoj lud svet, vo koj ima mnogubrojni
negativnosti - no eti~kiot duh na razlikuvaweto na dobroto
od zloto, slobodata na igrata i pokaùvaweto na svoite
mo`nosti, kako i blagorodniot àr na sportot, na etikata i
na kulturata moàt da im donesat spas na lu|eto.
Zatoa moè da kaème deka sportot e golema dejnost, zabava,
radost, kultura i deka treba da go prifatime i pregrneme, da se
zanimavame so nego, da gi branime negovite vistinski nasoki
i da go razvivame - vpro~em, kako i etikata, koja so sportot
zaedno ja tr~aat moèbi najva`nata trka na ovaa civilizacija.
Vo taa smisla, bioeti~kata i kulturnata komponenta se golemi
karakteristiki na sportot, koi vlijaat ne samo vrz razvojot na
filosofijata na sportot kako nau~na disciplina, tuku voop{to
vrz novoto ~ove~ko mislewe, moral, zdravje i tvore{tvo.
50
Vidi gi nivnite prilozi vo knigata Olimpizmot vo 21-ot vek, cit. delo
- Zoran Krstevski: Sportot i razvojot na li~nosta, str. 25-28, i Karo-
lina Trp~evska: Sportot i Olimpizmot vo Eti~koto obrazovanie, str.
33-38.
51
Milan Hosta: Etika {porta. Manifest za 21. stoletje, Univerza v Ljubljani -
Fakulteta za {port, 2007.
52
v. Vilijam Xejms: Pragmatizam, prev. K. Temkov, Metaforum, 1992.
142
LU\ETO, ETIKATA
I CIVILIZACIJATA
- Etikata i dijalogot kako sredstvo za podobro
razbirawe me|u lu|eto i za re{avawe na problemite
na ~ove{tvoto -
ETI^KA BEZDNA I ETI^KA INSPIRACIJA
PRED NAS e otvorena bezdna na neizvesnosta. Mnogu

grdi sostojbi i lo{i odnosi ja potresuvaat egzistencijata
na svetot. Ne se vo opasnost samo rastitelniot svet i
ìvotinskite vidovi, koi sekoj den s# pove}e se zagubuvaat
od liceto na Zemjata. Me|u najzagrozenite su{testva se
lu|eto, koi se najodgovorni za ekolo{kite katastrofi i za
konfliktite me|u sebe.
Svetot e izmenet za poslednoto stoletie. Dotoga{
dominanten be{e selskiot ìvot, semejstvata i generaciite
bea povrzani, lu|eto se poznavaa vo svoeto po{iroko milje,
imaa sli~ni vrednosti, ìvotni problemi i eti~ki nasoki,
moralot na ìveeweto be{e glavno svrzan so obezbeduvaweto
na opstanokot i izdigaweto na decata. Se proizveduva{e malku
vo koli~estvo, a proizvodite ne odea daleku od regionot.
Skromnosta be{e naj~esta eti~ka pouka i realnost. Glavna
norma be{e umerenosta, najdobri osobini povrzanosta,
po~ituvaweto i posvetenosta me|u lu|eto.
Za sto godini brojot na ìtelite na svetot e zgolemen
od 1 milijarda na 6 milijadi. Namesto vo op{testva so
dolgovekovni standardi na odnesuvaweto, sega lu|eto glavno
ìveat vo otvoreni op{testva, vo re~isi site krai{ta na
svetot lu|eto se slobodni i moàt da se dviàt kade sakaat
i da rabotat {to }e posakaat. Za deset pati e zgolemen
brojot na dràvite, gradovite se dominantni socijalni
sredini, ekonomiite se industriski ili postindustriski.
Semejstvata se razbieni, generaciite se vo konflikt.
Soobra}ajot e edna od osnovnite dejstveni granki, lu|eto
letaat niz celiot svet, informaciite se beskrajno razvieni.
Ima ogromno proizvodstvo, bogatstvata se umnoèni. Svetot
143
stana povrzan, „golemo selo”. Tradicionalnoto ìveewe e
uni{teno. Lu|eto se osameni, rastrgnati, zbuneti. Vo moralot
se misli deka nema isti vrednosti za site i deka ne postojat
opredeleni moralni normi, ~ie izvr{uvawe e obvrzno.
Kako vo najlo{ite vremiwa za etikata, koga se raspa|aa
carstvata ili vandalite uni{tuvaa s# pred sebe, se koristi
laksisti~kata argumentacija deka ne se znae i ne moè da se
znae {to e dobro i pravilno, nebare site opcii imaat ista
eti~ka vrednost. Dobroto i zloto ne se razlikuvaat.
Mnogu ne{ta se novi vo noviot ìvot, a site baraat s# da
bide novo. Materijalnite, duhovnite i kulturnite vrednosti
ne traat podolgo vreme. Ideite i normite se natprevaruvat
vo modernosta so produktite, koi sekojdnevno se usovr{uvaat
i menuvaat. @iveeweto li~i na trka za promeni. Brzinite
se ogromni, otvoren e kosmosot, navlezeno e vo dlabo~inata
na biolo{koto, otkrieni se mnogu tajni na ìvotot, duh na
egzistencijata se dinamikata i otkrivaweto.
Tie promeni donesoa mnogu novi fantasti~ni, kreativ-
ni, prvoklasni ne{ta, osobeno vo materijalnite predmeti,
informiraweto i vo potro{uva~kata. Se razvi i kriti~kiot
duh, koj se soo~uva so site pra{awa na ~ove~koto postoewe i
dejstvuvawe, niv neprestajno i kvalitetno gi ocenuva, a isto
taka moè da inspirira i predupreduva. Golemata kulturna
razmena, realnosta na svetska kulturna scena, gi raduva
i ispolnuva zainteresiranite duhovi. Se natprevaruvaat
razni artisti~ki vrednosti, na site strani ima mnoèstvo
prosedea i tvorbi, a emociite se razvivaat vrz sli~ni temi,
~uvstvata imaat identi~na sodrìna, se planiraat sli~ni
ne{ta, lu|eto se `rtvuvaat za celi koi se mnogu bliski
spored sodrìnata.
Naporedno so toa, se razotkrija golemite stradawa na
svetot i na lu|eto. Se pokaà deka ovoj svet ne e najdobar
od site mo`ni svetovi. Idealizmot e pridu{en od realizmot
i realisti~kiot pesimizam. Prirodata e povredena, nikade
nema ~ista ìvotna sredina. Podobrenata hrana e opasna
za zdravjeto, kako i mnogu drugi ne{ta vo ovoj razvien svet.
O~ite vospitani za gledawe na ubavinite, gi sogleduvaat i
144
grdite strani na ìvotot. ôvekot se osoznava sam sebe kako
lo{o su{testvo, so zli nameri, nekontrolirano odnesuvawe,
so bezumno dejstvuvawe. Toj e najodgovoren za problemite.
Najlo{oto e {to razvitokot na svetot ne donese podobri
odnosi me|u lu|eto. Namesto da e zbliàt, tie ostanuvaat i natamu
stranci. Iako se inspiriraat od re~isi isti kulturni artefakti
i imaat sli~ni celi, tie se duhovno oddale~eni. Konfliktite
se zgolemuvaat spored intenzitetot i spored uni{tuva~ka
silina. Site se ispla{eni od nasilstvoto, terorizmot, vojnite,
za{to sredstvata na sudirite se isklu~itelno silni, tie ne
povreduvaat samo, tie uni{tuvaat, i toa naj{iroko.
CIVILIZACIJATA E VO OPASNOST. Nevnimatelnoto

tro{ewe na resursite se zakani niv da gi nema za idnite
generacii. Prirodata ne moè da gi is~isti valkanostite koi
gi nanesuvaat lu|eto. Vodata, vozduhot, po~vata se s# pozagadeni.
Rastenijata i ìvotnite stradaat i se zagubuvaat. Isto tolku
patila ima i za lu|eto kako razgoreni potro{uva~i, neseriozni
gospodari, besni iskoristuva~i, uriva~i, sevkupni uni{tuva~i.
ôvekot se oddeli od Prirodata, od drugite su{testva, od
drugite lu|e. Istaknuvaj}i se sebesi kako boèmski idealno
najmo}no su{testvo, toj go zagrozi seto postoewe i se unizi
sebesi. Lu|eto od sega{niov svet se odnesuvaat nebare sakaat
ova da bide poslednata civilizacija.
Me|utoa, civilizacijata e i izraz na duhot na lu|eto.
Koga be{e stra{noto vreme na zloto i nedobroto, sveti
Kliment Ohridski strasno eti~ki u~e{e deka treba da se
trgneme od zloto i da pravime dobro. Koga be{e vreme na
vojnata na site protiv site, a mnogumina se odnesuvaa kako
div volk nasprema drugite, Tomas Hobs potseti deka lu|eto
imaat razum i deka moàt da se doberat do re{enie, deka
znaat da napravat spogodba kako }e se odnesuvaat i kako }e
si go ureduvat ìveeweto. Najgolemiot filosof od na{ite
krai{ta Aristotel poso~uva{e deka vistinskata dobrodetel
e umerenosta, umnoto izbirawe me|u krajnostite.
Lu|eto, nie, zna~i, sme obdareni so um i imame
potencijali da gi osoznaeme problemite i da pristapime kon
145
nivno re{avawe. Samo ~ovekot moè da go popravi ìvotot
- ~ovekot kako individua, kako dvojka, prijatelska i semejna,
kako zaednica, kako bliski zaednici, kako svetska zaednica.
Nikoj ne moè da izbega i ne smee da bega od odgovornosta
svetot i ìvotot da gi napravi da bidat dobri za site. Pred s#
za sebe i za svoite, istovremeno i za bliskite i za site drugi.
Toa e osnovnata pozicija na ~ovekot vo svetot, negovata sila
da razbere, volja da pronajde izlez, èlba da pravi dobro.
MO]TA NA LU\ETO e vo razlikuvaweto na Dobroto

i Zloto. Etikata zna~i snao|awe vo procesite na ìvotot,
za tie da bidat vodeni pravilno. Sekoj treba da po~ituva
sekogo, nikoj ne smee da povreduva nikogo. Ni{to ne treba da
bide uni{tuvano, ìvotot mora da bide miren, graditelski i
spokoen. Razbiraweto e podobro odo{to sudirite, pomo{ta e
po~ove~ko delo odo{to kradeweto. S# moè da bide re{eno
na ~ove~en na~in, za pra{awata i konfliktite moàt da
se najdat re{enija, kolku i da se komplicirani i navidum
nere{livi. Etikata n# vodi po tie sloèni ìvotni pateki,
taa pomaga da se osmisli ìvotot, da se doprat ìvotnite
pra{awa, da dojde do razbirawe, da se pronajde vnatre{en,
intimen, efikasen ~ove~ki odgovor za predizvicite i da se
dade pottik za nivno sovladuvawe.
Civilizacijata bara od etikata pomo{ za opstanokot,
~ove~koto ìveewe i za napreduvaweto. Dali }e moè da se
najdat vistinski vrednosti, celi i metodi, koi }e n# povedat
po praviot pat na spasuvawe od te{kotiite, koi }e ni gi
otvorat perspektivite, koi bi bile dobri i nenasilni, koi
bi bile prifatlivi za site i koi{to site bi gi prifatile?
Toa ne e rabota samo na razumot. Ne stanuva zbor ni samo
za izgradba na vistinski ~uvstva. Potrebnite znaewa ne
proizleguvaat samo od laboratoriite. Takvite najdlaboki
i op{ti odgovori moàt da se najdat samo vo povrzuvaweto
na site lu|e vo soznajna niza i celost, vo proniknuvaweto na
iskustvoto na site narodi, vo istaknuvaweto na moralnite
ideali koi gi dale najdobrite i najhrabri li~nosti i vo
soo~uvaweto so moralnite vizii na najumnite misliteli i
146
graditeli na site vremiwa i na site nacii. Toa moè i bi trebalo da
bide delo na obedinetoto moralno ~uvstvo i eti~ki um na ~ove{tvoto.
Za povrzaniot svet da stane edinstven i za da imame
silna zaedni~ka svest i dobro sli~no ìveewe, na lu|eto
ni e neophodna Univerzalna etika. Svetskata organizacija
za obrazovanie, nauka, kultura i informacii UNESKO
povikuva na razbirawe i povrzuvawe na lu|eto, na obedinet
duh na ~ove{tvoto vo moralot, na gradewe na Univerzalna
etika, koja }e ja osmislat i koristat site lu|e na svetot. Site
intelektualci i site benevolentni politi~ari na svetot,
nie sme ~lenovi na ovaa osobena duhovna zaednica, koja od
nas bara da se posvetime na blagodatta na ~ove{tvoto, na
unapreduvaweto na svesta za ìvotot i za negovite vistinski
potrebi, na razvivaweto na kulturata i na kulturata na
ìveeweto koi }e vodat grià za svetot i nego }e go spasat od
nevoljite koi gi pravat lu|eto. Treba da dostigneme doblest
vo griàta za site, osobeno za mladite, pozitivna energija
vo seto tvore{tvo, radost vo sloènoto soznanie, sloboda
na duhot, otvorenost za predizvicite, pred s# odgovornost za
pravilniot ìvot, za ~uvaweto na ìvoto, za sozdavaweto a
ne za uni{tuvaweto.
Kako i kade da se pobaraat nasokite i ideite koi }e ni
ovozmoàt da ja premostime bezdnata na stradaweto, da ja
sovladame janyata na te{kite neizvesnosti, da gi angaìrame
na{ite najgolemi sili za da pomogneme vo razbiraweto me|u
lu|eto i da se povrzeme vo zaedni~koto spasuvawe na svetot?
Toa zna~i: kako povtorno da ja vospostavime vrskata me|u
etikata i kulturata i civilizacijata, onakva kakva {to taa
be{e vo najkreativnite epohi na ~ove~koto postoewe, koga
ima{e intimna povrzanost me|u èlbata da se ìvee, dobrata
volja me|u lu|eto i silata da se pravat vistinskite ne{ta?
Ovie nasoki i idei, ovie ambicii i pozici sekoj treba
da gi pobara vo sebe kako odgovorno ~ove~ko su{testvo, a
najnapred vo otvorenata sogledba i kriti~ka analiza na
fenomenite koi se va`ni za da se razberat sovremeniot pat
i celi na ~ove{tvoto - kakvi {to se nasilstvoto, vojnata i
mirot, Univerzalnata etika, dijalogot i tolerancijata.
147
NASILSTVOTO
AKO BI TREBALO na druga planeta da ispratime

slika na ~ovekot kako li~nost, a taa slika da bide verna,
da soodvetstvuva na najgolemiot broj projavi na ~ove~koto
su{testvo - dali toa bi bila slika na smirenite ubavici
Nefretete ili Mona Liza, ili na idealiziranite likovi so
prekrasni tela izvajani od Fidija ili od Mikelanxelo, ili
toa bi bil Mislitelot na Roden, ili fotografija na nekoj od
golemite teatarski ili filmski akteri ârli âplin, @erar
Filip ili Xek Nikolson, vo nivnite ulogi ili kako privatni
su{testva, ili moèbi suptilnite likovni registrirawa
na balerinite Margot Fontejn ili Maja Pliseckaja? Ili
bi ispratile fotografija na Albert Aj{tajn, ili na
fabrikantite Henri Ford, Soi~iro Honda ili Bil Gejts, ili
na joginot Svami Vivekananda, ili na logi~arot Bertrand
Rasel, ili na dirigentot Herbert fon Karajan, ili na xezistot
Luj Armstrong, ili na fudbalerot Pele, ili na biciklistot
@ak Anketil? Tolku e kulturata su{testvena za ~ovekot,
{to nabrojavme pred s# tvorci vo umetnosta i vo biznisot, vo
filosofijata i vo ubavinata. Ili tamu daleku bi ispratile
slika na nekoe anonimno ubavo mom~e ili devoj~e, radosni i
nasmejani, ili, pak, slika na nekoj {to raboti na zemja ili na
ma{ina, ili slika na majka kako go gleda svoeto bolno dete?
Site vakvi sliki ja pretstavuvaat li~otijata i duhovnata
zrelost na nekoj isklu~itelen pretstavnik na ~ove~kiot
rod, koj moè da go olicetvoruva ~ove{tvoto. No, toa bi
bila samo edini~na vizuelna informacija za lu|eto, toa
ne bi bila dokrajna, celosno vistinska slika na toa {to e
~ovekot i {to toj naj~esto pravi. Za tie dale~ni kosmi~ki
prijateli ~ovekot moèbi poto~no bi go pretstavil ubiecot
so no` v race koj go zarinkal vo gradite na `rtvata, ili
nekoj vooruèn so razni oru`ja koj puka na site strani na s#
{to mrda, ili nekoj skrien zad crnata teroristi~ka maska,
koj blika od zloto koe go propagira i pravi. Tie sliki bi
bile vistiniti za ~ove~kata realnost isto kolku i slikite
na dobrite, tvore~ki i zagrièni du{i.
148
ôvekot e graditel, mislitel, qubitel na ubavinata,
fascinanten tvorec, zagrièn roditel - no istovremeno i
uriva~, omrazitel, uni{tuva~ na ubavinite, gaden neprijatel
na sekoe delo, na sekoja tvore~ka aktivnost, na sekoja dobra
zamisla, nasilnik i ubiec. Toj se dviì me|u pozitivitetot i
negativitetot na odnesuvaweto.
OD LO[ITE PROJAVI na ~ove{tvoto, kako {to se zla

misla, omraza, zloba, zavist, neprijatelstvo - nasilstvoto
s# pove}e se istaknuva kako najza~esteno i najbolno.
Nikoga{ nemalo periodi vo koi ~ovekot ne bil nasilnik.
Toj glavno bil protivstaven so sila na drugite, im gi
zemal ili uni{tuval produktite i delata, im nanesuval
povredi, pravel zlostorstva, ne vodej}i smetka dali drugite
stradaat, dobivaat rani, umiraat od negovite zlodela. Sepak,
ponekoga{ i nasilnikot }e projavel milost, }e se soglasel
deka i drugite imaat pravo na ìvot. Eden e Atila, koj ne
moèl da smisli da otstapi vo nasilni~koto povedenie. A
denes zlite nameri i zlodejstvata masovno se istaknuvaat
so nasilni~kata ambicija, so brutalnosta i krvolo~nosta.
Nasilstvoto stanuva glavna sila na uni{tuvaweto, vtoro
ime za zloto.
Nasilstvoto e vtora sila na ~ovekot, onaa sprotivnata od
dobrinata i mirnoto odnesuvawe, od prostuvaweto, razbiraweto
i gradeweto. Kolku {to ~ove~koto su{testvo izmisluva dobri
ne{ta, tolku zamisluva lo{i dejstva, kolku {to gradi, tolku
i uriva, kolku {to saka, tolku i mrazi, kolku {to dava, tolku
zema so sila. Nasilstvoto e nerazumna, zla, neprijatelska
upotreba na ~ovekovite sili. Toga{ ~ovekot ne e idealitet na
dobrinata, tuku majstor na zloto, ne po~ituva, tuku zaviduva,
ne razbira, tuku otfrla, ne qubi, tuku pluka, ne se odnesuva
ne`no, tuku s# pravi nasila, ne prostuva, tuku kaznuva.
Dobriot moral e na edna strana, nasilstvoto e sprotivno
od nego, kako vnatre{en i celosen duh na zloto. Toa e ona
negativnoto vo ~ove~kata priroda, koe se razviva nasproti
eti~kite ukaùvawa i predupreduvawa, koe moè da ja obzeme
du{ata duri i kaj naju~enite. Toa e izraz na agresivniot
149
karakter i temperament, na neblagorodnosta, na praznotijata
na postoeweto, na nezainteresiranosta za drugite osven za
nivno iskoristuvawe, na èlbata da se povreduva i uriva, a ne
da se pomaga i gradi. Mitolo{kite raskazi go objasnuvaat ova
grozno odnesuvawe na mo`noto razumno su{testvo kako izraz
na negoviot pad. Nasilstvoto, vo sekoj slu~aj, e neracionalno
odnesuvawe, negacija na umot i prefinetosta, pad pod nivoto
na moralot, strmoglavuvawe od viso~inite na ~ove{tinata.
Koga ne{to n# boli, se pra{uvame {to e vo pra{awe, za
{to stanuva zbor. Vo nasilstvoto se realiziraat namerata da se
povreduva, iracionalnata sila na omrazata, nadvasuvaweto na
li~nata dobrina na ~ove~koto su{testvo i zainteresiranosta
za pravewe zlo drugomu. Za nasilnikot drugiot e nebiten,
egzistencijata e neva`na, mirot e negativna vrednost,
sorabotkata nepotrebna, solidarnosta grda, tolerancijata
grozna rabota. Za nego se ubavi bolkata na drugiot, vadeweto
o~i, pukaweto vo ìvo meso, ~ere~eweto na trupovi, urivaweto
na gradbi, paleweto na domovi, zakanuvaweto, pqa~kosuvaweto,
broeweto na mrtvi od negova raka, siluvaweto i navreduvaweto,
gordeeweto zaradi deloto od kogo se pla{at i sramat lu|eto.
Nasilstvo e i predavawe na bliskite, la`no svedo~ewe i
kodo{ewe, upravuvawe so lu|eto bez so~uvstvo za nivnata
polo`ba i bez grià za nivno napreduvawe. Nasilstvo e i ako
minuvame bez zbor pokraj nekogo {to strada, ako nemame sluh
i razbirawe za bolnite i izma~enite, ako ne im pomagame na
onie na koi toa im e potrebno.
NASILSTVOTO JA POVREDUVA moralnata ramnoteà

vo ìvotot, so nego najnapred se bri{e reciprocitetot
na etikata. Ne se po~ituva zlatnoto eti~ko pravilo, kako
najstar, najednostaven i najra{iren eti~ki zbor i norma:
Pravi go ona {to saka{ da ti go pravat! ili: Ne pravi
go ona {to ne saka{ da ti go pravat! Ova dvojstvo, ovoj
reciprocitet na dejstvuvaweto ima eti~ki temel, poso~uva
na primarnosta na na{iot subjekt za kvalitetot na dobroto
odnesuvawe. So mojata ispravna navika, pravilen stav, dobra
volja, ubava zamisla za posledicite (so dobra èlba i za mene
150
i za drugite) jas se griàm odnosite me|u lu|eto da bidat
pozitivni i konstruktivni. Mojata dobrina e izvor za idejata
i za praktikata na op{tata dobrina.
Ne e dobro ako eti~kata norma proizleguva kako posle-
dica od dejstvuvaweto: Pravi go ona {to tebe ti go pravat!
Toga{ e na delo retorzija, vozvra}awe, odmazda za storenoto,
a ~ovekot toga{ ne e eti~ka li~nost, koja go osmisluva
i kontrolira svoeto odnesuvawe, tuku obi~en objekt na
odnesuvaweto na drugite, slep u~esnik vo moralnata relacija,
onoj koj avtomatski reagira kako nesvesno su{testvo. Pri
nasilstvoto, ne{tata eti~ki se u{te poniski. Zamislata tamu
e skoncentrirana vrz povreduvawe i op{to uni{tuvawe, ne
samo kako vozvra}awe, tuku kako izraz na bolniot sadisti~ki
um, koj pravi zlo i bara zlo za svoeto nenormalno uìvawe.
Pri nasilstvoto se voveduva principot na neramnopravnost
me|u lu|eto, ednite se akteri na zloto, koi na drugite }e im
nanesuvaat povredi, a drugite }e gi trpat nivnite dela, koi
se izraz na pomestenata svest, na nemoralnata pozicija ili
na zlite nameri.
Ne e dovolno da se bide svesen za nasilstvoto. Nasilstvoto
ne sme da se pravi. Objasnuvawata deka ne moè da se izbegne
nasilstvoto, deka toa mu zna~i mnogu na nasilnata li~nost,
ja negira povrzanosta na lu|eto i pozitivnata recipro~nost
na ~ove~koto postoewe i dejstvuvawe. So insistiraweto na
nasilstvoto se negiraat drugite lu|e. Najnapred ne se vodi
smetka za razli~nosta na ~ove~kite karakteri. Voinot
e drugo su{testvo od ora~ot, mirniot ~ovek poinakov od
divjakot, graditelot ima drugi celi odo{to uriva~ot.
Vistinskiot ~ove~ki kvalitet i dostrel e nenasilstvoto,
ona blagorodno ~uvstvo deka drugite ne smeat da stradaat od
tebe, onaa ~ove~na namera nikako da ne se povreduva nikoj -
ni vo mislite, ni so zborovi, ni so dela.
Nasilstvoto se {iri bez mera. Se tepaat deca, se povre-
duvaat starite, se odzema od siroma{nite, se navreduvaat
site bez ogled dali se ramnosilni, poslabi ili posilni. Site
se prislu{kuvaat, se {ikaniraat podredenite, a nadredenite
se kodo{at i ogovaraat. Se predavaat prijatelite, se mrazat
151
bli`nite. Ne se po~ituva bliskosta na vrskata, se ukinuva
drugarstvoto, se negira silinata na sorabotkata. Nema
solidarnost, tuku zgrap~uvawe, bedno „upikuvawe”. Nema
umerenost, tuku divee al~nosta. Celta e ne{to da se zeme,
da se uni{ti, da se povredi bli`niot, da se nanese rana,
da se pu{ti krv nekomu, da se ubie... Se izmisluvaat razni
metodi za toa i se obrazloùvaat na~inite i sredstvata kako
da se postignuva zlostorstvoto, se brani zlostorstvoto, se
veli~aat zlostornicite i nivnite idei i zlodela.
Nebare pravata na ~ovekot se dopolnuvaat so pravoto za
pravewe nasilstvo. Sekoj moè da se maltretira, pokaùvaweto
na negativnite ~uvstva e radost, a za doblest se smeta
demonstriraweto na li~niot negativen nagon i sposobnost
za povreduvawe. Moralno i du{evno izmestenite li~nosti go
vozdignuvaat fizi~kiot kretenizam na silata. Muskulite se
izramnuvaat so setiloto za dobrina i so razumot. Bliskite
moàt da se ignoriraat, doverenite da se iskoristuvaat,
ènite i decata da se siluvaat, starite da se ostavat na milost
i nemilost. Sekoj moè da bide maltretiraan.
Toa ne e ~ove{tina, tuku eden od izrazite na }or-sokakot
vo koj stigna ~ovekot. So nasilstvoto nad Prirodata go
dovedovme do problem postoeweto na s# ìvo na Zemjata, so
voenoto nasilstvo se uni{teni milioni lu|e samo od na{ata
i prethodnata generacija, so holokaustot i drugite vidovi
segregacija se ubieni i zgazeni milioni razli~ni, so li~noto
nasilstvo nad bessilnite i podredenite se povredeni bezbroj
su{testva. @rtvite nemaa {ansa da im se razvie li~nosta i da
pridonesat za ~ove{tvoto. Nasilstvoto gi uni{ti niv kako svoj
bezmilosen danok. I se uni{ti nivniot eventualen moralen i
kulturen pridones, a vkupom se degradira{e kulturata.
Nasilstvoto e atak protiv slobodata. Krajnata cena na
nasilstvoto e tormozewe na lu|eto, zavladuvawe nad drugite
ili uni{tuvawe na ~ove{tvoto. Toa se najniski dela {to
moè da gi izmisli i ostvari ~ovekot.
Demonstriraweto na silata nad drugiot ja uni{tuva
qubovta, vnesuva nespokojstvo i razbuduva anksioznost vo
~ove~kite du{i, gi razoruva semejstvata i odnosite me|u
152
najbliskite, go otstranuva vnimanieto od ubavite ne{ta i
gi raznebituva lu|eto, gi kine ni{kite na doverbata me|u
lu|eto i gi gasne pozitivnite emocii vo niv, predizvikuva
nastroenost za borba i za nanesuvawe zlo, gi bri{e ogradite
vo li~nosta da ne povreduva drugi lu|e, gi nastrvuva lu|eto za
odmazda. Razbuduva vo ~ovekot yver i varvarin, go kreva nego
protiv ~ove{tinata i go inspirira da pravi razni ne{ta
{to }e povredat drug ~ovek.
Zatoa nasilstvoto e najnegativna projava kaj sovremeniot
~ovek, bez ogled na toa dali i porano imalo nasilstvo. Sekoe
zlo e opredelena to~ka na uni{tuvaweto.
VOJNATA I MIROT
DO PRED STO GODINI, do pred samo pedesettina godini

be{e sosema normalno da se tvrdi deka vojnata e regularen
na~in na odnosi me|u lu|eto i deka politikata moè da se
posluì so vojna sekoga{ koga $ nedostasuvaat sili da gi
ostvari celite. Politi~kiot pritisok ja ima{e vojnata kako
sredstvo i mnogu lesno se pristapuva{e kon vojuvawe.
Be{e duri iskaàna idejata deka vojnata e mnogu dobra
za lu|eto, deka e uslov za revitalizacija na naciite, za{to e
paramedicinska forma za „pu{tawe krv na nacijata”, so {to
taa se osposobuva da zaìvee i da napreduva. Toa go tvrdea
i seriozni lu|e, filosofi i nau~nici, ne samo direktno
fanaticite na nasilstvoto i ostrvenite politi~ari.
Denes ne e taka, pove}e ne se veruva vo vojnata, duri taa se
ozna~uva kako edno od najgolemite zla na ~ove{tvoto. Kaj lu|eto
denes ima odbiven stav kon vojnata. Toa e rezultat na raznite
negativni iskustva od sovremenite vojni. Kolonijalnite
vojni im nanesoa mnogu nesre}i na nerazvienite narodi
{irum svetot. Vo dvete svetski vojni vo minatoto stoletie
se napravija isklu~itelno mnogu zla. Mnogute posovremeni
regionalni i pomali vojni, opravduvani so razni nacionalni,
geografski, ideolo{ki i verski pri~ini, bea naso~eni kon
razoruvawe i stra{ni patila na lu|eto. Gra|anskite vojni gi
nastrvuvaat ednite protiv drugite najbliskite, rodninite,
153
lu|eto so ist koren i kultura. Negativna be{e i studenata
vojna od nekolku decenii, koja se vode{e so propaganda,
postojano politi~ko natprevaruvawe i skri{ni konflikti,
so tainstvenite sredstva na {pionaàta i sli~nite
negativni ve{tini, so mnogu negativni posledicici vrz
doverbata me|u lu|eto vo celiot svet i vrz nivnite nervi.
Vojuvaweto, masovno ili delumno, vo svetski ili vo lokalen
sudir, go umnoùva tormozeweto i stradaweto na site lu|e.
Zamrazuvaweto na vojnata denes proizleze i od vklu~uvaweto
na celoto naselenie na protivstavenite strani vo omraza i
silni ideolo{ki manifestacii (koi najpove}e im nanesuvaat
{teta tokmu na svojata zemja i naselenie).
Poradi toa se osnovani Obedinetite nacii, kako najgo-
lema i najseopfatna politi~ka organizacija vo istorijata
voop{to. Vo nejzinite osnova~ki dokumenti se istaknuva
deka nejzinata potreba proizleguva od negativnite iskustva
od svetskite vojni, osobeno od Vtorata svetska vojna, vo koja se
napraveni tolku zlostorstva i ne~ove~ni postapki, naneseni
se tolku mnogu povredi na lu|eto, imotot i na prirodata i
tolku mnogu e izmestena normalnata ~ove~ka svest, {to toa
ne smee da se povtori.
Negativniot stav sprema vojnata i stravot od nea vo so-
vremenata epoha e zgolemen i zaradi golemata uni{tuva~ka
i zagaduva~ka mo} na novite voeni sredstva. Tehnikata i eks-
plozivite imaat ogromna razurnuva~ka sila. Hemiskite, bio-
lo{kite i nuklearnite sredstva se opasni ne samo za pro-
tivnikot, tuku i za onoj koj gi koristi, a trajno moàt negativno
da povlijaat vrz samoto postoewe na ìvotot na Zemjata.
Denes nikoj pove}e ne moè da ja opravda vojnata kako
dobro sredstvo na politikata. ôve{tvoto ne e popraveno
tolku za da se otkaè od vojnata voop{to, u{te oru`jeto se
koristi za politi~ki i drugi masovni celi, u{te ima zakani
so vojni i se vodat vojni. No, sepak, vo duhot na lu|eto vojnata
pove}e ne se smeta za neizbe`na i nu`na, se misli deka moàt
da se najdat i drugi sredstva za da se re{at problemite, za koi
porano lesno izbiva{e vojna. I sega ima vojni, no zlodejstvata
{to ja sledat sekoja vojna sega se imenuvaat kako zlostorstva
154
i se smetaat za nepotrebni, a samoto zamisluvawe i vodewe
na vojnata se istaknuva kako nesre}en izbor. Vojnata ja
povreduva ~ove~kata etika.
U[TE SME DALEKU od vistinskiot duh na pacifizmot, koj

veli deka vo niedna okolnost ne treba da se vodi vojna. Ima lu|e i
sili koi ne vodat vojna edinstveno poradi toa {to nemaat mo} da ja
dobijat - voinstveni se, ama se slabi, pa se pla{at od negativnite
posledici za niv; inaku bi zapo~nale voen sudir. Pacifizmot e
u{te eti~ka ideja vo gradba i ra{iruvawe, a ne vistinski na~in
na reagirawe i ìveewe na site lu|e. No, ovoj eti~ki proces e
zapo~nat, go vodat najumnite lu|e na svetot, se vloùvaat mnogu
usilbi da se zasili mirotvorniot duh i seta politika da stane
miroqubiva i kako takva uspe{na vo re{avaweto na problemite
po miren pat. Se baraat idei, formi, na~ini kako idejata za mir
vo svetot da se vostanovi kako prakti~na politi~ka norma i da
bide efikasna vo organizaciska smisla.
Edno e sigurno. Kako {to doskoro se veruva{e vo
potrebnosta i neizbe`nosta na vojnata - taka denes lu|eto
veruvaat vo potrebata i nu`nosta na mirot. Se smeni slikata
na svetot, poinaku e naso~eno i so drugi koncepcii se
opravduva ìveeweto. Namesto naper~eni voeni sili, sekoj ~as
pogotveni za demonstrirawe na sila i za fa}awe vo kostec,
denes i tie nasilnici pove}e zboruvaat za odbranata, otkolku
za vojnata (do pred samo 70 godini soodvetnite dràvni organi
se narekuvaa ministerstva za vojnata, a ne za odbranata, kako
denes). Se {irat vrskite me|u lu|eto, odbranbenite sojuzi gi
namaluvaat tenziite barem me|u zemjite koi se nivni ~lenki,
se razmenuvaat iskustva i oficeri, ima s# pomalku op{ta
voena slu`ba, se namaluva voeniot rok i brojot na voenite
dejci, ima ambicii i se baraat na~ini kako da se razre{uvaat
gorlivite pra{awa, za da nema izvori i povodi za vojna, se
{iri idejata za prijatelstvo me|u narodite, duri i me|u onie
koi imaat realni konflikti i povodi za sudiri, i sl.
Toa pokaùva deka vojnata moè da bide nadminata
kako na~in na odnesuvawe me|u lu|eto. Vojnata ima razni
povodi - pqa~kosuvawe, demonstracija na silata, omraza, trajno
155
neprijatelstvo, posegnuvawe po teritorii i bogatstva, voin-
stvena ideologija, razni stravovi i socijalno-psiholo{ki
kompleksi. Takvi povodi ima i natamu, no tie sega s# pomalku
se va`ni za nacionalniot i politi~kiot ìvot, ili se smeta
deka tie aspiracii moàt da bidat osigurani na drug na~in.
Ima racionalizacija i vo kolektivnata psihologija, ne samo
vo individualnata. Sekoj, vpro~em, treba da si ja pogledne po-
izostreno i posigurno ìvotnata smetka i da vidi dali vojuvaweto
mu nosi plodovi (a ovie se s# poskapi i politi~ki poneizvesni).
Idejata za mirot ne e sosema nova me|u lu|eto. Pred dve
stotini godini filosofot Imanuel Kant ja iskaà idejata
za ve~en mir. No, idejata za mirot do pred edno stoletie be{e
samo izblik na razumot i blagiot moral, a sega toa stana golema,
op{ta eti~ka zada~a i akcija. Idejata na mirot zna~i deka se
preferira razbirawe, a ne sudirawe, deka lu|eto sakaat i
moàt da vospostavat doverba, a go izbegnuvaat somnevaweto,
deka gi kontroliraat negativnite ~uvstva kon drugite, a gi
pu{taat poslobodno pozitivnite ~uvstva, deka ja otfrlaat
omrazata kako normalno mislewe i se zainteresirani da go
zapoznaat drugiot i da se zbliàt so nego, deka ne veruvaat oti
neprijatelskiot stav e najdobar za odnosite me|u lu|eto, tuku
deka se podobri prijatelstvoto, simpatijata i sorabotkata.
Vsu{nost, zagrièni za svoite ìvoti i za ìvotite na
svoite deca i bliski, orientirani kon pozitivno doìvuvawe
na svetot i na lu|eto i so ambicija da pomognat a ne da
povredat, so èlba da zavladeat dobri eti~ki odnosi me|u
site lu|e - denes umnite i odgovorni lu|e jasno istaknuvaat
deka prostuvaweto e povredno od odmazdata, deka qubovta
za site lu|e e najubava eti~ka vrednost, a mirot najvreden
ideal, deka ora~ot i rabotnikot se popotrebni i povredni
od voinot, a za sredstvata se misli deka e podobro da bidat
vloèni i iskoristeni za dobro ìveewe odo{to za sudir so
drugite, za nivno ubivawe i za uni{tuvawe na nivniot imot.
Taka lu|eto i vojnata vlegoa vo nova faza na svojot odnos,
vo koj vizijata na mirot gi razre{uva grdite soni{ta za
borewe so oru`je so drugite i bednite ambicii za uni{tuvawe
na lu|eto i na nivnite dela.
156
UNIVERZALNA ETIKA
NOVIOT @IVOT na ~ove{tvoto e ispolnet so razni novi

projavi i so novi eti~ki vrednosti. Nekoi od niv, vsu{nost,
se stari, no postojano aktivni vrednosti, kako ~esnosta,
qubovta i prijatelstvoto. Nekoi se stari, no reafirmirani
vrednosti, koi lu|eto denes smetaat deka e potrebno da gi
istaknuvaat i da gi sledat pove}e odo{to vo neposredno
izminatite periodi, kako {to se po~ituvaweto na bli`niot,
so~uvstvuvaweto, razbiraweto na drugiot. Nekoi se mo{ne
novi vrednosti. Te{ko e da se pojavi ne{to sosema novo vo
svetot, {to ~ove~kiot um dosega nikoga{ ne go zamislil,
no vozmo`no e da se iznese ne{to {to dosega ne bilo mnogu
va`no za ~ove{tvoto, a sega e neophodno da bide vode~ki
duhoven element na ìveeweto i odnesuvaweto. Me|u site
novi eti~ki pojavi i vrednosti, najavtenti~na e idejata za
sozdavawe na Univeralna etika.
Univerzalnata etika e nova pojava vo ~ove{tvoto. Koga pred
300 godini se ra|a{e empiristi~kata etika, eden od argumentite
za ulogata na iskustvoto vo gradeweto na eti~kite stavovi bea
razli~nite eti~ki vrednosti vo narodite, {to toga{ po~naa da
gi posetuvaat i opi{uvaat svetskite patnici i antropolozite.
Denes tokmu empiristi~kata eti~ka koncepcija e baza za
zasnovuvawe na edinstvena ~ove~ka etika na celiot svet vrz
osnova na razli~nite eti~ki pogledi, koi zavisat od razli~nite
ìvotni iskustva, moralna praktika i eti~ki vizii.
Univerzalnata etika e nova pojava kolku {to se toa
najnovite projavi vo ~ove{tvoto: informati~koto op{testvo
i vistinskata demokratska politika (vo koja gra|anite se
pra{uvaat za sekoe va`no pra{awe); kvartarnata dejnost, kako
aktivnost bez direktna materijalna cel i polza; otvoraweto na
kosmosot i kosmizmot, kako pogled za edinstvoto so site pojavi
vo Vselenata; bioetikata i ekolo{kata etika, kako izraz na
zagriènosta za povredite na Prirodata i za zagadenosta na
~ovekovata ìvotna sredina; svetskata politi~ka zaednica
vo forma na Obedinetite nacii. Univerzalnata etika e
pojava ista spored svetskoto zna~ewe kako i globalizacijata
157
na ekonomski plan, op{tata komunikacija na socijalen plan
i povrzanata politika na politi~ki plan.
Site ovie projavi ja podgotvuvaa Univerzalnata etika,
a za nejzinoto nastanuvawe osobeno vlijae{e usvojuvaweto
na Univerzalnata deklaracija na ~ovekovite prava kako
najzna~aen eti~ko-politi~ki dokument na novoto ~ove{tvo.
Za toa pridonesoa i mnogute aktivnosti na UNESKO, kako
{to e praveweto na prvata obedineta svetska istorija na
kulturata i civilizacijata. Istaknuvaj}i deka site ~ove~ki
su{testva se ednakvi, i sporeduvaj}i go nivniot ìvot,
tvore{tvo i etika, vo koi ima mnogu razliki, no i identi~ni
nameri i ednakvo vredni dostreli - prirodno se zarodi
vizijata za Univerzalna etika, se istakna potrebata za
nejzino konstituirawe i ~ove{tvoto se povika da ja sozdade
i se trudi toa da go napravi.
SAMATA UNIVERZALNA ETIKA e eti~ka vrednost po

sebe, bidej}i nejzinata izgradba e edna od najva`nite eti~ki
zada~i na dene{nicata. Taa e osobena eti~ka aktivnost, koja
ja istaknuva vrednosta na etikata za ~ove~koto ìveewe i
vospostavuva edinstven sistem od eti~ki stavovi, koi bi gi
prifatile i sledele site lu|e na svetot.
Univerzalnata etika e sostavena od dve ne{ta. Prvoto e
samiot edinstven eti~ki sistem od vrednosti i normi, vo koi bi
vlegle vrednosti i normi koi se najva`ni za celoto ~ove{tvo
i koi bi bile po~ituvani od site lu|e. Vtoroto e deka vo
Univerzalnata etika se izrazuva eti~kata razmisla i opredelbi
od site lu|e, pa taka vo nea se proniknuvaat mnogubrojni eti~ki
celi i stavovi, odnosno vo nea se spodeluvaat razli~ni eti~ki
iskustva kako bogatstvo na ~ove{tvoto.
Kako takva, taa e eti~ka konstrukcija. Lu|eto so dobra
volja se nadevaat deka taa }e bide uspe{no delo, deka nea }e ja
prifatat i zasakaat site lu|e. Sepak, nejzinata zamisla ne e samo
idealisti~ka, tuku realisti~ka. Vo osnovata na nejzinata
koncepcijata e vizijata za edinstveniot svet, {to u{te ne e
gotova realnost, no e ne{to {to se gradi i {to sekoj den e
s# poblisku do realnosta. Univerzalnata etika e gradba od
158
postoe~ki eti~ki vrednosti. Taa e sostavena od eti~ki idei
i normi koi ve}e se projaveni vo ~ove{tvoto. Taa gi sodrì
najvrednite eti~ki vrednosti i normi od site epohi, od site
narodi i od najdobrite misliteli na ~ove{tvoto. Taa sodrì
realni vrednosti i normi. Nejzinite vizioneri mislat
deka lu|eto }e gi prifatat najdobrite vrednosti i normi
na drugite narodi, kako {to niv gi prifa}ale tie narodi i
kako {to i tie samite gradele svoi dobri eti~ki vrednosti.
Gradbata na Univerzalnata etika vsu{nost zna~i stavawe vo
me|useben kontakt na najvrednite eti~ki idei na site narodi
i nivno povrzuvawe vo celina.
Univerzalnata etika ne e virtuelna, tuku dejstvena etika i
zatoa taa e vrednosna gradba. Vrednostite vo nea ne se naredeni
ednata pokraj drugata, kako prikaz na eti~kite èlbi i
mo`nosti, tuku se postaveni vo hierarhiska skala, kako povik za
realizirawe. Vrednostite ne se dogovaraat vo smisla na nivno
ramnopravno sopostavuvawe, tuku se istaknuvaat najvrednite
i se postavuvaat na vrvot na eti~kata skala, potamu sleduvaat
drugite i taka natamu s# do kompletiraweto na eti~kata celost
na novoto ~ove{tvo kako eden ìv i realen svet.
KARAKTERISTIKA na Univerzalnata etika e deka se

zastapuva za pozitiven odnos sprema ìvotot, go brani ìvotot
i pravoto na site na dobro ìveewe. So toa taa e optimisti~ka
etika, koja veruva deka e mo`no da se najde re{enie za te{kite
problemi na ìvotot i na me|u~ove~kite odnosi. Spored
nea, lu|eto treba da se nadevaat na dobro, da pravat dobro i
da se trudat dobroto da stane prisutno vo sevkupnata ~ove~ka
egzistencija, da stane nejzin op{t simbol.
Na vrvot na Univerzalnata etika stoi vrednosta Mir. So
nea se podrazbiraat i vrednostite Tolerancija, Solidarnost
i Sorabotka. Tie se najva`nite novi vrednosti na celoto
~ove{tvo, koi mu ovozmoùvaat na ~ove{tvoto da opstane, da
postoi kako celina i da se razviva vo pozitivna nasoka.
Ovie vrednosti nemaat negativna, tuku pozitivna forma.
Imeno, ~esto mirot se opredeluva kako sostojba na ne-vojna, kako
situacija vo koja ne dominira neprijatelstvoto. Univerzalnata
159
etika misli za mirot kako za rezultat na dobrata volja i
nameri, kako za izraz na prijatelstvoto i na èlbata za
spokojno ìveewe i gradewe. Stremeòt na Univerzalnata
etika e ìvotot da bide delo na benevolentnoto odnesuvawe,
od koe{to prirodno sleduva sostojba na mir. Isto e i so
vrednostite Tolerancija, Solidarnost i Sorabotka. Tie ne
se ne-napa|awe, ne-otkaùvawe na pomo{ ili ne-neodbivawe
na odnosi. Tie se kreativen i aktiven pridones kon vrednosta
Mir, odnosno na~in na koj lu|eto koi sakaat mir se odnesuvat
me|u sebe, podnesuvaj}i gi razli~nite idei i ìvotni formi,
davaj}i sekoga{ ednite na drugite pomo{ i nastapuvaj}i
zaedno vo rabotata, ekonomijata, politikata i vo site drugi
va`ni socijalni oblasti.
Ovaa logika na pozitivna vrednosna forma najdobro
moè da se razbere ako se analizira vrednosta Ahimsa, koja
e sostaven del na idejata na Mirot kako najvisoka vrednost.
Indiskata vrednost Ahimsa zna~i nenasilstvo, trpelivost,
podnesuvawe na drug, nenavreduvawe na drugi. Taa ne ozna~uva
ne-nasilstvo, ne-netrpelivost, ne-navreduvawe na drug, ne-
nepodnesuvawe na drug. Taa se zastapuva za dobro pozitivno
odnesuvawe, za qubov i po~ituvawe na drugiot, za gradewe dobri
odnosi, za pomagawe. Eden nejzin izraz e poznatiot moderen
eti~ki lozung: Help Ever, Hurt Never! - Sekoga{ pomagaj, nikoga{
nemoj nikogo da povredi{! Kako takva, vrednosta Ahimsa
e gradben del od vrednosta Mir kako vrvna univerzalna
vrednost so aktivna dimenzija. Osnovata e vo vozdrùvaweto
od nasilstvo, no vo vakvata vizija vrednosta Mir e zamislena
kako aktivisti~ko odnesuvawe, koe }e gradi Mir so site
sredstva, me|u koi i so psiholo{kata stabilnost i ~istite
nameri na sekoj i kon sekogo. Zatoa tuka osnovata ne se
klasi~nite vrednosti Vozdrùvawe, Umerenost, Razumnost,
koi se standardni va`ni ~ove~ki vrednosti, tuku ~ovekovoto
svrtuvawe kon vrednostite Davawe i Qubov za bli`niot,
kako posupstancijalni za novoto razbirawe na etikata i za
noviot zdruèn svet.
Od vrvnata vrednost Mir sleduvaat ostanatite vrednosti
na univerzalnata eti~ka skala. Intonirani od vrednostite
160
Mir, Tolerancija, Solidarnost i Sorabotka, tie ja izrazuvaat
logikata na eden svet koj e svesen za zaedni~kata egzistencija
i za nu`nosta od mirno ~ove~ko odnesuvawe za natamo{niot
opstanok na ~ove{tvoto i na ìvotot na Zemjata. Zatoa
na visoko mesto vo skalata se, na primer, vrednostite
Samodostoinstvo i Dostoinstvo, vrednostite na raboteweto
i na davaweto pomo{, na kulturata, na razbiraweto na
sebe i na drugiot, kako i na problemite i na pri~inite za
konfliktite, za koi }e se iznajde na~in kako da se re{at po
miren pat i so dogovor. Univerzalnata etika istaknuva deka
svojot najdobar interes }e go ostvarime so dobri odnosi so
site i so prostuvawe.
SEKOJ MO@E DA DADE pridones kon gradbata na

vrednostite na Univerzalnata etika, zatoa {to site narodi na
svetot imaat dobra etika i gi razbiraat pra{awata na mirot
i sorabotkata, na raboteweto i gradeweto, na stradaweto i
pomagaweto. Univerzalnata etika gi istaknuva ovie dimenzii
na ìveeweto i na eti~kata svest, a gi zapostavuva onie koi
go poddrùvaat nedorazbiraweto i gi krepat konfliktite
me|u lu|eto. Zatoa vo nea imaat mesto site eti~ki idei
od site epohi i od site narodi koi vodele kon mir i kon
manifestirawe na dobra volja me|u lu|eto, kako i ideite i
porakite od site eti~ki misliteli koi gi u~ele lu|eto svoite
li~ni interesi da si gi vodat vo korelacija so dobrite èlbi
za drugite i da postignuvaat uspeh blagodarej}i na sorabotkata
me|u lu|eto, a ne preku konfrontacija, ne pravej}i nasilstvo
ili razbojni{tvo.
Taka i nie vo Republika Makedonija davame pridones kon
gradeweto na Univerzalnata etika, ne samo so poddrùvaweto
na idejata za vakov eti~ki sistem, tuku i so dobrite eti~ki
idei od na{eto ìveewe i od na{eto minato. Nie sme
osobena zaednica na Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi,
Srbi, Bugari, Romi, Evrei, Ermenci, Grci i drugi narodi. Vo
zaedni~kiot ìvot ne bila glavna idejata za konfrontacija
me|u lu|eto, tuku vizijata za zaedni~ki opstanok i sorabotka,
za podnesuvawe i pomagawe. Vo na{ata zaednica ne se slu~eni
161
pogromi, neograni~eni me|usebni konflikti, nema masovna omraza i
kolektivna zavist. Na{iot svet e zaednica na mirni lu|e, rabotlivi,
skromni, svrteni kon borbata za opstanok, vo koi za zarabotuva~kata ne
se borat so konflikti ili pqa~kosuvawe, tuku so sekojdnevna rabota vo
uslovi na me|usebna tolerancija i po~ituvawe.
Nie ja razbirame idejata za Univerzalna etika i mislime
deka takva etika e korisna koga ima golemi razliki me|u
lu|eto i narodite. Vo male~ok obem i nie imame svoja op{ta
etika, vo koja se vklu~eni razli~ni moralni iskustva na
narodite vo na{ata zemja, koi ja izrazuvaat nivnata razli~na
istoriska sudbina, no i nivnoto identi~no zaedni~ko
minato i sega{nina. Vo taa etika se osnovni vrednostite
na zaedni~koto ìveewe, vo koe ~ovekot se po~ituva spored
negovoto odnesuvawe. Vo tie vrednosti spa|a i pogolemata
bliskost so sosedot otkolku so dale~nite rodnini. Vo
osnovata na etikata se nao|aat i vrednostite na zanaet~iskiot
moral, so koi se izrazuva zaedni~ka sudbina na dejstvenicite,
posvetenost na raboteweto i na uspehot, po~ituvawe na site
koi se trudoqubivi i ~esni vo rabotata, zaedni~ka poddr{ka
na sekogo koj raboti vo istiot sistem. Tuka spa|a i povrzanosta
vo semejstvoto, vo koe{to lu|eto nao|aat zasolni{te i
spokojstvo, a gi ostvaruvaat celite za obezbeduvawe na ìvotot
i gradewe na idnina za svoite deca.
Pokraj ovie ìvotni vrednosti, za Univerzalnata etika
nie ponuduvame i eti~ki soznanija od na{ite golemi li~nosti.
Najpoznat eti~ar od na{eto minato e sveti Kliment Ohrid-
ski (=916), prviot makedonski episkop, najdobar u~enik na
slovenskite prosvetiteli svetite Kiril i Metodij, osnova~
na prviot slovenski Univerzitet vo Ohrid, u~itel, besednik
i muzi~ar. Taa univerzalna li~nost e i na{iot prv i najpoz-
nat eti~ar. Vo svoite trudovi i besedi toj ja istaknuva ulo-
gata na eti~nosta za kvalitetot na ìveeweto, insistira na
dobroto eti~ko odnesuvawe i gi u~i lu|eto da bidat pomirlivi
i da se po~ituvaat i sebesi i drugite. Toj prepora~uva mnogu
interesna eti~ka cel - lu|eto me|u sebe da se natprevaruvaat
vo praveweto dobro, za so toa da se nadminuvaat sebesi kako
ograni~eni i moralno skudni su{testva.
162
Me|u mnogute eti~ki poraki na sveti Kliment, najpoznata
i najvpe~atliva e porakata: Trgaj se zloto i pravi dobro! So
nea sveti Kliment im pora~uva na lu|eto deka nivnata cel
treba da bide da ne pravat zlo i da se otklonuvaat od nego,
no i aktivno da pravat dobro, kako izvor na posakuvanata
etika. Ovaa eti~ka poraka nie ja predlagame da bide vklu~ena
vo op{tiot fundus na najkvalitetnite vrednosti i normi
na Univerzalnata etika. Ovaa poraka e osnova na eti~koto
obrazovanie na mladite li~nosti kaj nas, kako nova forma
na nivnoto vozdignuvawe i podgotvuvawe za ìveeweto kako
avtonomni moralni li~nosti, kako bi moèle da se soo~at so
golemite predizvici na idninata i niv uspe{no da gi re{avaat
zaedno so drugite lu|e od regionot i na celiot svet.
Sveti Kliment go po~ituvaat site narodi na Balkanot.
Isto taka e po~ituvan i negoviot brat sveti Naum Ohridski,
osnova~ na prviot slovenski manastir, pro~uen u~itel i
lekar. Nego go po~ituvaat i hristijani i muslimani, a na
negoviot praznik vo manastirot na izvorot na Ohridskoto
Ezero podednakvo doa|aat i Makedonci i Turci i Albanci.
Takvi se li~nostite ~ii idei treba da se vgradat vo
Univerzalnata etika. Za toa gi kvalifikuva nivnata li~na
doblest i eti~ka samosvest, so koja se posvetile na izgradbata
na pravilni moralni normi za svojot narod. Od na{ata ponova
istorija moème da ja istakneme eti~kata ideja na voda~ot na
makedonskoto narodnoosloboditelno dvièwe Goce Del~ev
(1872- 1903). Deklaracijata na vostanieto od 1903 godina be{e
ednakvo naslovena do site narodi koi ìveat vo ovaa zemja.
Eti~kata poraka na Goce Del~ev ja sodrè{e najmodernata
ideja na epohata deka natprevarot na narodite treba da
bide na kulturno pole - vo tvoreweto i sozdavaweto, a ne vo
omrazata, neprijatelstvoto i zdivenata konkurencija.
Tie na{i eti~ki idei neka zazemat skromno mesto na
univerzalnata hierarhiska skala. No, tie pripa|aat vo
Univerzalnata etika i tamu }e se najdat spored svoeto
zna~ewe i spored seriozniot i blagonaklonet eti~ki stav na
nivnite iskaùva~i. So toa Univerzalnata etika po~na da go
nao|a svoeto mesto vo na{ite srca i ìvoti, isto kako {to
163
so osnovnite pozitivni misli i normi od ìveewe na site
narodi na svetot taa po~na da se vsaduva vo nivnata ìvotna
etika, vo sevkupnata nova moralna praktika na site lu|e.
Taka Univerzalnata etika stanuva op{ta moralna realnost
na lu|eto i na novata istorija na ~ove{tvoto, koja }e ovozmoì
nov podem na ~ove~kata civilizacija.
DIJALOG
NOVIOT METOD na ~ove~ka komunikacija i raspravawe na

pra{awata e dijalog. Toj soodvetstvuva na noviot svet na ednakvi lu|e, na
eden svet vo edinstvo, vo kogo lu|eto i naciite se zainteresirani
me|usebnite problemi da gi re{avaat po miren pat.
Dijalogot e izmislen tuka, kaj nas, na Balkanot. Zaradi
mnogute vojni i stradawa na ovie prostori, zaradi ponovite
pojavi na konfrontacii vo na{iot region, se zaborava
faktot deka ottuka zapo~nal patot na dijalogot kako metod
za osoznavawe na vistinata, kako metod za dobro obrazovanie
i kako metod za uspe{no komunicirawe me|u lu|eto.
Dijalogot ne e razgovor na du{ata so samata sebe, kako
na~in na koj edinkata izvorno postoi i doa|a do dlaboki,
samoniknati soznanija. Dijalogot e metod na soznanie
preku razmena na iskustvata i na stavovite na barem dve
ramnopravi du{i. Sovremeniot ìvot ja istakna validnosta
na ovoj metod, bidej}i taka se pro{iruva vidnoto pole na
edinkata, se umnoùva soznajniot subjekt, a soznanieto ja ima
kriti~kata nota u{te vo samiot proces na soznanieto.
So dijalogot se vostanovuva vodewe smetka za drugiot
i za negovite stavovi. Zatoa dijalogot se smeta za moderen
pristap, za{to ja sankcionira realnata egzistencija na
pove}e edinki, samosvesni za svoite stavovi, no koi prirodno
se vo kontakt i do zaedni~kite stavovi ne doa|aat so nivno
nametnuvawe, tuku so razgovor i sporeduvawe na iskustvata
i na argumentite. Potoa soznanieto stanuva zaedni~ko,
opravdano so mo}ta na zaemnata sogledba na problemot.
U~esnicite vo dijalogot se barem dve li~nosti, vredni
su{testva, po~ituvani. Tie se koncentrirani, svesni za sebe
164
i svoite celi, kako i za egzistencijata i soznajnata mo} na
drugiot. Drugiot e sobesednik. No, u{te pove}e, drugiot e
partner vo duhovnata i vo socijalnata razmena, uslov za po-
{iroko razmisluvawe i za povistinsko soznavawe. Isto taka, toj
ovozmoùva praktikata da bide po{iroka i poopravdana, bidej}
i po diskusijata dejnosta e poobrazloèna, nejzinite nasoki
pojasni, a na~inot na dejstvuvawe posoodveten za taa materija.
Taka dijalogot e specifi~na kultura, forma na edno podobro
postoewe, vo koe lu|eto se poddrùvaat me|usebno i vleguvaat
vo razmena na mislewata so cel da se objasnat, da nau~at ne{to
podobro ili da pravat ne{to onaka kako {to treba.
DIJALOGOT GO IZMISLIL atinskiot filosof Sokrat.

Se razbira, takov metod moèl da nastane samo vo demokratijata
i vo op{testvo so ìva politi~ka, ekonomska, socijalna i
duhovna aktivnost. Tamu lu|eto postojano diskutirale za
site pra{awa koi moè da go interesiraat ~ovekot. Sokrat
go obmislil i primenil metodot za da dojde do vistinata
ili da go iskoristi vo obrazovanieto na nesvesnite. Ve{to
gi postavuval pra{awata i gi iznesuval svoite stavovi,
sogovornikot kaùval {to toj misli i poleka se oblikuvala
vistinata za nekoe pra{awe ili re{enieto za nekoj problem.
Ispla{eni od ovaa mo} na soznanieto {to ja ponuduval Sokrat,
negovite sogra|ani go napadnale i ubile. No, dijalogot ostana
kako odli~en metod. Deneska zaradi dijalogot nikoj nema da
zagubi glava - tuku, sprotivno, site }e gi pofaluvaat onie koi
go koristat. Toj te{ko se pravi, no e korisen.
Kako se vodi dijalogot pokaùvaat postojanite diskusii
me|u dvajca umni li~nosti od na{iot kraj Itar Pejo i
Nastradin Hoxa. Nadmudruvaj}i se, tie vsu{nost niz {ega
pokaùvaat kako dijalogot e mo{ne produktivno sredstvo
za otkrivawe na vistinata. Vistina ima i stavot na edniot i
stavot na drugiot, no vistinskata vistina se dobiva koga }e
se iznesat i sporedat dvata stava.
Toa ni e mo{ne jasno ovde na Balkanot, kade {to vistinata
za mnogu pra{awa ima najmalku dve formi. Kako da se dojde
do celosnata vistina, ili barem do prifatlivata vistina
165
za site, ili do efikasnata vistina - ako ne niz dijalog?!
Dijalogot e na{a duhovna matrica, te{ko primenliva,
naporna, bolna - no neophodna i korisna. Ottuka sleduvaat i
eti~kite soznanija za potrebata od dijalog.
Na na{iot prostor ìveele mnogu narodi: Kelti,
Tra~ani, Iliri, Da~ani, Pajonci, Makedonci, Grci, Rimjani,
Avari, Sloveni, Bugari, Turci... Ova e moèbi najizme{ana
po~va so nacionalnosti vo Evropa. Kaj nas sega ìveat
lu|e od desettina nacionalnosti. Imalo stra{ni slu~ki na
okupirawe, uni{tuvawe, iskorenuvawe, brkawe, preseluvawe,
nasilno asimilirawe. Imalo i vozvra}awe. Odmazdata
izgledala kako lek koga nemalo socijalni strukturi koi moàt
da gi za{titat edinkata i semejstvoto. No, neprijatelstvoto
sepak se smiruvalo, osven vo oddelni slu~ai na kolektivni
paranoi~ni manifestacii. Brojnite i ~esto dolgotrajni
konflikti na Balkanot imaat politi~ki, nacionalisti~ki,
istoriski, ekonomski, kulturen duh i zadnina. Me|utoa,
osven vo pomal broj slu~ai tie ne se krajno zlostorni~ki.
Na Balkanot ne e nevozmoèn dijalog za pra{awata; se ~ini
deka so malku dobra volja i za onie potrajni i porazgoreni
konflikti moè da se vodi dijalog vo koj uspe{no }e se re{at
problemite i odnosite.
Zatoa tuka treba mnogu da se insistira na dijalog, za da se
pottikne energijata za kreativno i pozitivno re{avawe na
konfliktite. Na Balkanot treba da stane manir otvorawe
dijalog za pra{awata, za{to taka najdobro moàt da se smirat
strastite i da se zagubat starite pri~ini i ~esto nejasni
izvori na konfliktite. Toa ne e nevozmo`no, site zemji
vo regionot vo svojata istorija imaat barem edna slu~ka,
no i pove}e takvi, vo koi celta bilo nivno prijatelsko
povrzuvawe, duri i obedinuvawe. Realnosta na podeleniot
i razedinet Balkan ~esto ja pridruùva{e vizijata za
negovo obedinuvawe i politi~ka federalizacija. Sekoj od
balkanskite narodi dobival pomo{ od nekoj od sosedite za
da se oslobodi i osamostoi. Toa mora da bide kapitalot za
vospostavuvawe na povrzan Balkan na prijatelski narodi.
166
OD BALKANOT poteknale mnogu idei za bliskosta
me|u lu|eto. Edno od najgolemite kulturni povrzuvawa
vo istorijata na svetot e izvr{eno za vreme na golemiot
pohod na Aleksandar Makedonski, kako pridruèn del na
negovata politika. Na Balkanot od helenskite stoici e
rodena idejata za kospolitizmot, svesta za edinstvo na site
lu|e na svetot. Eden od najinteresnite balkanski prilozi
za povrzuvaweto na lu|eto se mislata i dejnosta na svetite
bra}a Kiril i Metodij. Rodeni vo Solun, vo edna me{ana
nacionalna sredina, tie se {koluvale vo Konstantinopol,
politi~ki i duhoven centar na mnogu narodi. Tie dobile
zada~a da sozdadat slovenska azbuka i pismenost i Slovenite
da gi privle~at kon razvienata civilizacija. Svetite Kiril
i Metodij nastapile so duhot na kulturnata ramnopravnost.
Vo pro~uenata diskusija vo Venecija, tie ja iznele idejata za
ramnopravnosta na site jazici, {to e Bo`ja volja i kapacitet
{to toj im gi dal na lu|eto za da gi razberat vistinskite
ne{ta, kako i za da moàt me|usebno da se razberat, a i za
vistinski da gi razberat Bo`jite poraki. Tie dvajca vrvni
prosvetiteli od na{iot region, ~ie vlijanie i ugled se
mo{ne golemi vo site balkanski zemji, denes se proglaseni
za svetci za{titnici na Evropa.
Takva kulturna raznovidnost i univerzalnost moè da se
vidi i vo Ohrid, kako eden od golemite kulturni i duhovni centri
na Balkanot. Prviot svetec na Ohrid e sveti Erazmo, po poteklo
od siriska Antiohija, koj ovde ja {irel verata i bil lekar
vo dale~niot III vek, a potoa bil beleìt episkop vo Italija.
Potoa tuka dejstvuvale svetite Kliment i Naum Ohridski, koi
vlijaele vrz celiot slovenski svet, kako i vrz ostanatite bliski
zemji so drugi nacionalnosti. Nivni biografi se zna~ajnite
gr~ki pisateli, rakovoditeli na Ohridskata arhiepiskopija,
svetite Teofilakt i Dimitrij Homatijan.
Pred 140 godini vo Ohrid izrasna eden literaturen genij, koj
dade pove}e va`ni kulturni dela. Kako mom~e Grigor Prli~ev
napi{a ep na gr~ki jazik, vo koj opeja eden albanski heroj. Vo
Atina go dobi presti`niot lovorov venec na vtor Homer. Potoa
toj se obide da napravi edinstven slovenski jazik.
167
Zna~i, imalo vizioneri i dejci koi gi povrzuvale
balkanskite narodi. Sekoj od nas moè da iznese brojni
primeri na dobra komunikacija i èlba za edinstvo. Vrskite
i me|usebnata razmena se realnost na Balkanot, koga }e se
poglednat na{ite semejni, kulturni, dejstveni, intelektualni
i pedago{ki vrski. Nema nikogo koj nema rodnini, prijateli,
kolegi i partneri, profesori ili u~enici od druga nacija,
koj ne sorabotuva so nekogo od druga zemja. Napravivme
Asocijacija na filosofite na Jugoisto~na Evropa, vo koja
~lenovi se od Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija,
Srbija, Turcija, a ~ii po~esni pretsedateli se prof. Joana
Ku~uradi od Turcija, pretsedatel na Svetskata asocijacija
na filosofite, i prof. @equ @elev, porane{en pretsedatel
na Republika Bugarija. Dosega se odràni nekolku sobiri
na Asocijacijata: vo Bugarija, Srbija i vo Makedonija. Vo
ramkite na Olimpizmot, ~ij izvor e od Balkanot, balkanskite
sportski rabotnici ja {irat prijatelskata sportska dejnost.
Sojuzot na balkanskite olimpiski komiteti pokaùva kako
moàt da sorabotuvaat dejcite od pove}e zemji.
EDEN MODEREN FILOSOF, Emanuel Levinas, zboruvaj}i

za prvata filosofija, kaùva deka toa treba da bide filosofija
na dijalogot. Kako takva, taa ne moè da ne bide etika. Toa e
objektivizacija na sredbata so drugiot. Takva sredba imame,
treba da se preto~i vo eti~ka sogledba i vo postojana grià da
ne zgasne plamenot na sorabotkata, na razmena na mislewata,
na zaedni~kata dejnost. Ona {to na Balkanot do pred
nekolku decenii godini be{e standardno natprevaruvawe
vo nesoglasuvawe, denes moè da prerasne vo zaedni~ko
nastapuvawe i dejstvuvawe na razni poliwa, vo site sferi.
Povrzuvaweto im e potrebno na site, toa e patot po koj treba
da se odi. Toa e smislata na nastapuvaweto na dobrite lu|e.
Primer za povrzuvaweto na dobrite lu|e dava vo svojot
roman „Ah!” golemiot pisatel od Prilep Blaè Aleksoski53.
Toj e hroni~ar na svojot grad, a vo ova istorisko-poetsko
delo toj za glavni heroi zede dvajca vistinski intelektualno
53
Blaè Aleksoski, Ah!, izd. avtorot, Prilep, 2001.
168
i moralno doblesni li~nosti od negoviot grad od pred sto i
pedeset godini. Tur~inot Sulejman Ibi{o i Makedonecot
Gligur Posmasarma se najdobri pijateli. Dvajcata se predadeni
na duhovnosta i eti~nosta, ja sakaat vistinskata kultura,
nasproti op{tiot primitivizam na sredinata i na vlastite.
Tie se prijateli za da zastanat nasproti omrazata i zavista,
da ja odbranat ~ove~kata etika na razbirawe i sorabotuvawe.
Kako i site golemi heroi, i tie nastradale, no go razvile
znameto na edinstvo na isti visoki moralni celi i kvaliteti.
Tie bile postojano vo dijalog, zatoa se razbirale.
DENES DIJALOGOT supstancijalno e vozmoèn vrz

osnova na edna ontolo{ka i istoriska pretpostavka. Vo
sovremenata epoha najzna~aen odnos kon svetot i ìvotot e
nivno razbirawe kako edinstvo. Toa zna~i site elementi na
svetot, site formi na ìvotot i site vidovi ~ove~ki dejnosti
da se posmatrat kako ne{to povrzano, kako del na edna celost
i kako projavi i funkcii na ista celina (ist organizam).
Toa moè da se nare~e i Golemo edinstvo. Ne postoi
vistinski streme` kon uniformirawe na projavite i na
dejstvenite formi. Se dava zna~ewe na mnogute elementi
na ìvotot, se zgolemuva interesiraweto za raznite formi
na postoeweto, se nagolemuva opfatot na sodrìnite i se
pro{iruva sfa}aweto na va`nosta na raznite formi. Ovoj
odnos ne e isklu~iv (ekskluziven) kako koncentracija na malku
ne{ta, izbrani spored va`nosta, tuku kako pro{iruvawe
(inkluzivnost) pri zafatot na svetot. Ottuka ne proizleguva
tesen, tuku {irok izbor na mo`nite pristapi kon svetot,
kako i beskone~nost na kreativnite nastapi.
Golemoto edinstvo ima soznajna, i ìvotna, i soci-
jalna, i vrednosna, i tvore~ka dimenzija. Sovremenoto
~ovekovo soznanie se otvora i kon mikrokosmosot i kon
apsolutnite golemini na makrokosmosot, i kon istorijata
i kon sega{nosta i kon idninata (futurologija), i kon
~ovekot i kon svetot i kon site drugi formi na ìvotot i
postoeweto, i kon esencijata (su{nosta) i kon egzistencijata
(pojavnosta), i kon racionalnoto i kon spiritualnoto, i
169
kon iskustvenoto i kon vizionerskoto. ôve~koto soznanie
go saka i induktivnoto (poa|awe od poedine~noto iskustveno;
nabrojuvawe) i deduktivnoto (poa|awe od zamislenoto i izvedba
na egzistencijata od nego), nastapuva i analiti~ki i sinteti~ki,
go po~ituva logi~koto, no ne mu e tu|o i alogi~noto.
Vo ìvotot, lu|eto univerzalno se obedinuvaat, iako
od razli~ni rasi, nacii, ìvotni osnovi i tendencii,
generacii, sostojbi, socijalni i kulturni nivoa i tendencii.
@ivotot vodi smetka samo za vitalnosta, za napreduvaweto,
za traeweto, za vozniknuvaweto. Demokratizmot e i ìvotna
cel, i na~in na odnesuvawe na lu|eto, i osnova za komunikacija
me|u lu|eto, kako i za komunikacija so postoe~kite formi na
ìvotot.
Vrednostite kako vaèn element na ìvotot i na
odnesuvaweto ne se sfa}aat kako cvrsti, nepromenlivi
su{tini, kako ne{to {to edna{ kako takvo se usvojuva zasekoga{
i trae ve~no. Tie se razbiraat kako svoeviden supstrat
tokmu na razli~nosta na postoeweto. Diferencijalizmot54
e eti~ka doktrina na sovremeniot i idniot svet, no ne kako
isklu~ivost na istoto, tuku kako paralelizam na razli~noto.
Separacijata ne e va`na, bidej}i generalniot duh ne e
oddeluvawe, tuku spojuvawe, ne istaknuvawe kako razli~no,
tuku vo razli~noto.
Ottuka sleduvaat i specifi~nite univerzalni elementi
na ~ovekoviot odnos kon svetot i ìvotot vo sovremenata
epoha. Svesta za svetot i za ìvotot e na povisoko nivo
otkoga i da bilo vo ~ovekovoto dosega{no postoewe. ôvekot
gi znae svoite mo}i i bessilnosti, ja poznava svojata uloga
vo gradeweto na svetot, svesen e za osobenata tvore~ka
karakteristika na svoeto odnesuvawe kon svetot, ima soznanie
za golemite (beskrajnite?) mo`nosti na svoeto dejstvuvawe
i za zabrzaniot razvitok vo idninata. Negovata samosvest e
negovo soznanie i osnova na negovoto odnesuvawe. Etikata i
kulturata sorabotuvaat.
Ottuka proizleguvaat i osobenite zada~i na ~ovekot i
na ~ove{tvoto za da gi unapreduvaat dostignatite stepeni na
54
Henri Lefebvre: Le manifeste différentialiste, Gallimard, Paris, 1970.
170
razvitokot, za da ovozmoùvaat napreduvawe vo sozdavaweto
i vo koristeweto na novite formi na ìvotot, za da se
odnesuvaat tvore~ki (zainteresirani za promeni, za kvalitet
na dejstvuvaweto, za avtenti~no izrazuvawe, za dostigawe visok
kvalitet na delata), za da go pottiknuvaat tvore{tvoto na site
poliwa - i pri obi~noto odvivawe na ìvotot, i vo socijalnata
sfera (op{testveni odnosi, politika, moral, pedagogija), i vo
duhovnite zafati i vo umetni~koto tvore{tvo. Kulturata i
etikata me|usebno si se potrebni i si se baraat.
Programata za takvoto ~ove~ko odnesuvawe denes i vo
idninata e skoncentrirana vrz razvitokot; vrz osmisluvaweto
na ìvotot; vrz pronao|aweto na {to podobri formi na
negovoto sproveduvawe i vrz pottiknuvaweto na tvore{tvoto
vo site vidovi. Univerzalnosta na svetot se projavuva i kako
svest i kako zada~a, vo koi osnovni elementi se èlbata za
dostigawe visoko nivo na koristeweto na prirodnite i na
~ove~kite resursi i ostvaruvaweto na razvieno op{testvo,
sfateno pred s# kako manifestirawe na kreativniot
potencijal na lu|eto. Etikata i kulturata se baza na
sovremenoto razvieno op{testvo.
Univerzalnosta i tvore{tvoto se edinstveni, direktno
povrzani elementi vo ~ovekovata vizija na modernoto
postoewe i na dene{nata realnost. Zatoa dijalogot se
pojavuva kako su{tina na ~ove~koto nastapuvawe i me|usebno
odnesuvawe - za{to samo so me|usebno po~ituvawe, so razmena
na stavovite, so zaedni~ko nastapuvawe i so zaemno re{avawe
na problemite niz razgovor i delo svetot se razviva po
modernite pati{ta.
No, univerzalniot konsenzus ne moè da se postigne edna{
za sekoga{. Zatoa lu|eto treba da se nau~at da ìveat i vo
disensus, no ne kako sudir okolu istite blaga i kako nere{liv
konflikt okolu vrednostite. Disensusot treba da se razbere
kako izraz na pluralizmot na pogledite. Za toa se analogni
slobodniot pazar, pluralisti~kata vnatre{na politika,
diferencijalizmot na nivoto na svetot. Nema ednakvost na
celite i na mislewata sfateni kako li~no nastapuvawe,
no ima vo nivnoto povrzuvawe niz dijalog i niz sorabotka.
171
Stanuva zbor za plodonosno harmonizirawe na razli~nite
elementi, koi se nesoglasni. Stanuva zbor za bogatstvoto na
etikata i na moralnite vrednosti i na formite i na delata
na kulturata.
Za toa ni se neophodni tolerancijata i razbiraweto,
qubov za kultura i pozitivno eti~ko odnesuvawe.
TOLERANCIJA
MO@EBI NAJUBAVOTO ne{to {to se ima slu~eno vo

novata epoha od gledna to~ka na ~ove{tvoto, na negovata
istorija i progres, osobeno od gledna to~ka na blagorodnata
~ove~ka etika - e toa {to i pokraj u{te mnogu grdi odnesuvawa
i lo{i relacii, pokraj sudirite i zli namisli, sepak denes
ima niza ubavi odnosi i stremeì, koi na lu|eto im se nemaat
slu~eno dosega so takov intenzitet. I toa ja pravi na{ata
epoha zna~aen period na ~ove{tvoto. Edna od najva`nite
karakteristiki na na{eto vreme e deka vo nego realno
zaìvea tolerancijata.
Lu|eto ne sakaat pove}e da ìveat vo uslovi na omraza,
ubistva, odmazda, da bidat objekti na eskalacijata na zloto, ne
qubat samite da bidat nositeli na omrazata i neprijatelski
da se odnesuvaat kon drugite. Vo represivnite sistemi nema
nikakva po~it kon lu|eto. Vojnite, nasilstvoto i terorizmot
ne se gradbeni elementi na ~ove{tvoto. Tie ne davaat nitu
qubov, nitu ìvot. Vo niv postoi samo trka vo brojot na
smrttite i vo intenzitetot na uni{tuvaweto. Na ~ovekot ne
mu e pove}e milo ona {to nego negativno go vrzuva ili vodi
kon poni{tuvawe, podreduvawe i pritiskawe na drugiot.
Idejata na tolerancijata e sosema sprotivna koncepcija
i praktika. Smislata na tolerancijata e da se uìva vo
ìvotot i vo ìvotot na drugite lu|e. Nejziniot lozung e
ednostaven: @ivej i pu{ti gi drugite da ìveat! Vo sporedba
so negiraweto na drugiot, so nasilni~koto odnesuvawe, so
otfrlaweto na drugite lu|e, na nivnite idei za ìveewe i
moralni normi - tolerancijata e vozvi{en eti~ki model na
~ove~ko odnesuvawe.
172
Tolerancijata, tolerantnosta e princip na trpelivost,
podnesuvawe na tu|o mislewe, veruvawe ili pogledi, ili
na~elo na neupotrebuvawe na nasilstvo pri pobivaweto na
tu|i mislewa i stavovi, pri zastapuvaweto, propoveduvaweto
i {ireweto na svoite stavovi. Spored opredelbata od
Deklaracijata za principite na tolerancijata na OON,
„tolerancijata pretstavuva po~ituvawe, prifa}awe i
pravilno ocenuvawe na bogatstvoto na razli~ieto na
kulturite na na{iot svet, na na{iot na~in na iskaùvawe
i na na{ite na~ini na izrazuvawe na na{ata su{nost
kako ~ove~ki su{testva... Tolerancijata e harmonija vo
razli~itosta... Tolerancijata e vrednost koja go pravi mirot
moèn i pridonesuva eden svet na vojnata da se zameni so
kultura na mirot”.
NIKULCITE na ovoj golem princip gi postavija u{te

najzna~ajnite eti~ari stoicite, koi vo ramkite na svojata
racionalna, stroga etika na dol`nosta ja inaugurira
idejata i deka site lu|e se ednakvi. Tie sebesi se smetaa za
kosmopoliti (ìteli na svetot, a ne na nekoja ograni~ena
zemja). Sli~no na toa francuskiot prosvetitel Monteskje }e
kaè: „Nu`no sum ~ovek, a slu~ajno sum Francuz”. Isto taka,
idejna osnova za tolerancijata e indiskoto u~ewe za ahimsa,
kako eti~ki metod na nepovreduvawe na drugo su{testvo ni vo
mislite, ni so zborovi, ni so dela. Idejata za tolerantnosta
kako vredno i neophodno ~ove~ko odnesuvawe vo sovremeniot
ìvot i kultura ja vovede golemiot angliski filosof Xon
Lok vo svoite „Pisma za tolerancijata” (1689-1692), kade {to
se zaloì za podnesuvawe i trpewe na razli~nite pogledi na
svetot, odnosno na razli~nite verski stavovi:
„Tolerancijata kon onie koi imaat razli~ni religiozni
pogledi e tolku vo soobraznost so Evangelieto i so umot, {to
e vistinski ~udovi{no toa {to lu|eto ne go sogleduvaat toa
vo jasna svetlina...
Nikoj nema pravo na nikakov na~in da mu nanesuva {teta
na nekoj drug so li{uvawe od negovite gra|anski dostoinstva
ili niv da gi poni{tuva zaradi pripa|awe na razli~na
173
religija ili verska praktika. Site prava i slobodi na ~ovek
i gra|anin treba da pripa|aat kako sveti (neprikosnoveni)
prava - religijata ne se zanimava so niv; ne treba nikomu
da mu se pravi nikakvo nasilstvo ili povreda, nezavisno
od toa dali e hristijanin ili jazi~nik. Duri merkite na
spravedlivost treba da bidat pridruèni kon velikodu{nosta
i milosrdnosta. Toa go zapoveduva Evangelieto, toa go
sovetuva razumot i toa go bara od nas zaednicata prirodno
sozdadena me|u ~ove~kite su{testva”.
Ottoga{ tolerancijata po~na da zaìvuva kako duhoven,
eti~ki, kulturen i politi~ki princip na svetot. Kaj
tolerancijata se gleda kolku e zna~ajno edinstvoto na etikata
i kulturata. Denes lu|eto se trudat da gi razberat drugite
i ~esto gi razbiraat, imaat setilo za razli~nite pristapi
vo tvore{tvoto i za razli~nite idei koi se projavuvaat niz
tvore{tvoto, a vo politikata demokratijata stana dominanten
model, so toa {to sekoja li~nost vo op{testvoto e ednakva
so drugata, barem kako glas koj moè da se dade za ne{to.
Konvergencijata me|u sistemite i politi~kite i ideolo{ki
stavovi e eden od najsilnite argumenti za povrzanosta na
sovremeniot svet vo sudbinata i vo konkretnoto slu~uvawe.
TOLERANTNOSTA, vpro~em, e ne{to relativno novo vo

~ove{tvoto. Samo do pred polovina vek i pomalku nema{e
op{testvo vo koe lu|eto bea navistina ramnopravni,
odnosno site bea `rtvi na nekakvi razliki (imotni, klasni,
obrazovni, kulturni, duhovni, generaciski, ideolo{ki...),
segregacijata i diskriminacijata bea voobi~aeni pojavi. Do
pred izvesno vreme pogolem del od svetot be{e vo kolonijalen
ili neokolonijalen status, a ekumenizmot kako ideja za
povrzuvawe na site lu|e vo ist svet (ekumena) e pojava od
na{eto vreme. Vo trite stoletija od iskaùvaweto na idejata
na Lok, tolerancijata go mina patot na izgradba i razvitok
kako sekoja od golemite ~ove~ki vrednosti.
Taa najnapred be{e proekcija, objasnuvana i posakuvana
kako realizacija. Potoa nekoi ja prezentiraa, i toa glavno
vo pra{awata na religijata i na politikata. Potoa toa be{e
174
delumno prifatena vrednost, po {to po~na da li~i na ne{to
prirodno, na ne{to {to mu prilega na ~ove~kiot rod. Potem
stana po{iroko prifatena i primenuvana vo razli~ni slu~ai
i vo razli~ni povodi i odnosi. Potoa stana del od prakti~niot
um kako va`na eti~ka vrednost. Pred izvesno vreme
tolerancijata po~na da stanuva univerzalna eti~ka vrednost,
primenliva vo mnogu oblasti i od mnogu lu|e. Sega ~eka na redot
da stane generalna eti~ka vrednost, edna od najzna~ajnite vo
aksiolo{kata hierarhija, onaa vrednost {to }e gi opredeluva
drugite vrednosti i normi na ~ove~koto odnesuvawe. Denes taa
pretstavuva nade` na dobrite i zagrièni lu|e za pravilnite
i pozitivni odnosi me|u lu|eto vo svetot.
Ako lu|eto moàt da bidat tolerantni, ne treba da
se zaboravi deka tia ponekoga{ i bile toa vo istorijata.
Vo Indija kako vrednost tolerancijata egzistira ve}e so
mileniumi, osobeno kaj xajnistite, za koi tolerantnosta kako
nenasilstvo e vrhoven eti~ki zakon, ona {to gi opredeluva
site normi i seto odnesuvawe. Za niv nasilstvoto ima
stepeni, nenasilstvoto nema stepeni, bidej}i e edinstveno.
Vo tie ramki, vrvna dobrodetel e po~ituvaweto na ìvoto,
{to e direktno sprotivno od sekoj vid nasilstvo, a toa
kako najva`na vrednost - zaedno so tvoreweto so qubov - go
istaknuva{e i na{iot sovremen eti~ki u~itel, hrvatski i
makedonski filosof Pavao Vuk-Pavlovi}.55
Za razvivaweto i opravduvaweto na tolerantnosta e
osobeno va`no toa {to vo razni sredini so me{ano etni~ko
i versko naselenie - pa taka i vo na{ata Makedonija -
tolerantnosta so vekovi postoi kako me|usebna trpelivost
i nepovreduvawe bez ogled na razlikite. Nie ja istaknuvame
makedonskata trpelivost kako primer na toleranten
nacionalen duh, neoptovaren so nacionalni omrazi i nasilno
pobivawe i asimilirawe. Lu|eto ìveat ednite pokraj
drugite, gi razvivaat i sledat svoite verski ~uvstva, pogledi
na svetot i eti~ki na~ela, komuniciraat - bez pri toa da gi
negiraat onie drugite i da imaat ambicija i da pravat akcija za
55
Kiril Temkov: Eti~ki pogledi Pavla Vuk-Pavlovi}a, Prilozi za istraìvanje hrvatske
filozofske ba{tine, Zagreb, 1987/1-2(25-26), str. 119-125.
175
da gi izbri{at i iskorenat. Mo`nosta za zaedni~ko ìveewe
na lu|e so razni koncepcii i emocii, toa e vistinskata sila
na ~ove~kata egzistencija i civilizacija.
Tolerantnosta treba da stane takva postojana pridobivka
na ~ove~kiot duh, voobi~aen moralen stav i standardno
odnesuvawe me|u lu|eto. Toga{ civilizacijata }e bide
stabilna, a ~ove{tvoto }e napreduva, a od toa }e imaat
polza i individuite i zaednicite. Taa cel i potencijali na
pomirlivo i tolerantno zaedni~ko ìveewe se iskaàni i
vo najzna~ajniot eti~ko-antropolo{ki dokument na na{ata
epoha Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava.
TOLERANCIJATA ve}e stana op{ta i prifatliva

vrednost vo razli~nite oblasti - vo religijata, vo etikata,
vo tvore{tvoto i kulturata, vo socijalnite odnosi, vo
politikata, vo internacionalnite politi~ki odnosi. Tamu se
projavuva kako izraz na razvojot na sovremenata etika i kako
izraz na univerzalniot liberalizam kako duh i nastojuvawe
na na{ata epoha.
Tolerancijata moè i treba da se manifestira kako niza
novi eti~ki formi na ìveewe i dejstvuvawe: kako mirna
koegzistencija, kohabitacija, regionalna kooperacija,
mo`nost za koordinacija na stavovite, ekumenizam, sistem
na regionalni i svetski organizacii (kako na~in na svetska
povrzanost i dejstvuvawe niz celiot svetski prostor), kako
Univerzalna etika, koja gi zbliùva i obedinuva eti~kite
vrednosti i nastojuvawa...
Liberterstvoto e voobi~aena duhovna i kulturna {iro-
~ina vo na{ata epoha. Kako forma na modernata tolerantnost,
toa treba da se pro{iri i vo posupstancijalna i podlaboka
smisla, za ~ovekot da se nau~i na op{to podnesuvawe, na krajna
trpelivost, na vistinska tolerantnost. Trpelivosta ne treba
da bide samo socijalen stav, tuku treba da stane organski li~en
stav, izvor na li~nata ìvotna etika. Tolerantnosta sekako
treba da se razvie vo site oblasti, treba da stane osnovna
smisla na ~ove~koto razbirawe i dejstvuvawe. Su{testvenata
tolerancija treba da ja dokaè svojata zasnovanost, {iro~ina
176
i vrednost vo sferata na vitalitetot, vo odvivaweto na
ìvotot, tamu kade {to razlikite se realni i nemenlivi, kade
{to tie ne zavisat od èlbata ili slu~ajnata orientacija na
su{testvata, tuku se prirodno usloveni i zaradi toa mnogu
pokoravi i pote{ko menlivi otkolku onie vo inaku te{ko
menlivata sfera na duhot.
Najzna~aen pridones vo ovaa nasoka na po~etokot na
na{iot vek e va`niot eti~ki stav na ~ove{tvoto deka
~uvaweto na ìvoto treba da bide najvisok, neodminliv i
najpotreben eti~ki princip. Vo edna razviena civilizacija,
koja dava uslovi za dobar (pristoen) ìvot, op{tiot opstanok
na ìvoto - na site vidovi na postoewe, pa i na Zemjata kako
ìvotna celina i na resursite od nea kako nejzino telo - e
neophoden uslov za cvrstinata, kvalitetot i opravdanosta
na egzistencijata. ôvekovoto postoewe kako realitet i
vrednost nitu moè nitu saka pove}e da bide gradeno vrz ne~ie
uni{tuvawe. Se sogleda, se razbra i se tvrdi deka za negovata
sre}a i razvitok ne se neophodni razurnuvawa, cicawe sokovi
na drugiot, bezmilosno eksploatirawe, bri{ewe na drug ìv
stvor od postoeweto.
Zatoa vo vakvata nova eti~nost spa|a i razbiraweto
i odgleduvaweto na vitalitetot. Iako dosega ~ovekot
postoe{e vo prirodni uslovi, negovata duhovnost i eti~nost
retko bea povrzuvani neposredno so Prirodata. Duri
ima{e negovo pogolemo oddale~uvawe od Prirodata, so nea
se komunicira{e preku posrednici. No, hipertrofijata
na ~ovekovoto oddeluvawe od Prirodata, negovoto slepo
i neograni~eno zafa}awe od Prirodata, prosledeno so
zlostorni~koto distancirawe od nejzinite stradawa pri toa,
s# ponaglasenata artificielna vitalnost (vo site sferi
na vitalnosta - od di{eweto, dvièweto, hraneweto, s# do
seksot) - mu gi otkrija na ~ovekot ubavinite i zna~eweto na
neposredniot odnos so Prirodata, kako i neophodnosta od
unapreduvawe na vitalnite funkcii kako na~in za po~ove~en
ìvot. Za prv pat vo istorijata na ~ove{tvoto podolgiot ìvot
e ~ovekova ìvotna cel, so~uvuvaweto na vitalnite funkcii
{to podolgo ideal, zagrozuvaweto na vitalnosta nemoral i sl.
177
(na {to osobeno ukaùvaat novite sferi i formi na Bioetikata,
Etikata na zdravjeto, Etikata na zavisnostite i dr.).
POSEBEN ASPEKT na ova nadminuvawe na univerzalnoto

prirodno uni{tuvawe ili, pak, na nedovolnoto iskoristuvawe
na vitalnite osnovi i kapaciteti, e nastapuva~kiot promenet
odnos me|u polovite. Na{ava civilizacija, na{iot dominanten
na~in na primawe na svetot, negovite prioriteti, odnesuvawe,
dominacija, izveduvawe na negovite funkcii, vrednosti,
prioriteti i sl., site tie fenomeni imaat patrijarhalen duh.
Patrijarhalnite tradicii posakuvaat da bidat va`ni i vo
na{iot svet, tokmu kako borbata za za~uvuvawe na tekovniot
negativen eti~ki odnos sprema prirodata vo celost. Denes
znaeme, a s# pove}e i veruvame vo toa, deka bez ednakvosta
me|u polovite, deka bez vozvi{uvawe na ènskite su{testva
do nivoto na supstancijalen faktor na egzistencijata, ne e
vozmoèn natamo{en ~ove~ki ìvot na lu|eto i deka }e nema
kvalitetni odnosi i razvitok na modernite op{testva.
Ovoj problem za na{ata epoha i generacija definitivno
se preseli vo domenot na prirodnata osnova na ìvotot.
Ne stanuva zbor samo za socijalna ednakvost me|u maìte i
ènite, kako ramnopravni su{testva na edno op{testvo i
vreme, nitu za nivna psiholo{ka ednakvost, kako su{testva
koi imaat isti ~uvstva i ednakvi intelektualni i tvore~ki
potencijali - tuku za moralna ednakvost na ma{kite i
ènskite su{testva, kako subjekti so isti eti~ki potencijali
i so ednakva odgovornost za gradeweto na produktivni stavovi
za ìvotot i za opstanokot na ~ovekot.56
Denes vo svetot nastapuva erata na ènska etika. Toa e
moral na razbirawe, na zagriènost, na grià, na davawe, na
trpewe, na onie najdobri kvaliteti koi ènskata strana na
postoeweto ja pravat graditelska za opstanokot. Toa e primer
kako so novata moralna paradigma i so izgradbata na idealot
na tolerancijata se menuvaat eti~kiot duh i kulturata na
~ove{tvoto.
56
Kiril Temkov: On Tolerance Between Sexes, Proceedings of the Second Conference
„The Mediterranean and Black-See Network for Tolerance and Non-Violence”, Free
University, Burgas, 1999, pp. 45-61.
178
Spored ubavata eksplikacija od stariot crnogorski
eti~ar Marko Miwanov, ~ove~koto su{tstvo treba da ima
~ove{tina i juna{tvo. Herojstvoto (juna{tvo) e ~uvawe na
sebe od drugite, ~ove{tinata (~ojstvo) e ~uvawe na drugite
od sebe. Denes etikata e pro{irena so griàta za svetot i
za drugite, koi se elementi od ènskite duhovni i realni
potencijali. Toa e ona {to najgolemite sovremeni eti~ari
Lav Tolstoj, Mahmatma Gandi, Albert [vajcer, Erih From go
izrazuvaat kako qubov i po~ituvawe na drugiot.
Ovaa qubov i tolerancija sprema drugite, sprema
ìvotot i lu|eto, isklu~itelno dobro ja pretstavija ènite
- Rej~el Karson i Petra Keli, vo griàta za ekologijata, i
Majka Tereza, po poteklo od Skopje, vo griàta za bednite
i stradalnicite. Toj tivok, no najvaèn eti~ki stav Majka
Tereza go izrazi so skromnata i efikasna moralna poraka:
„Nie ne moème da pravime golemi dela, no moème da
pravime male~ki dobri dela so golema qubov„.57
Toa e klu~ot kako vo vitalnite osnovi na postoeweto
moè da se realizira silata na novata civilizaciska etika
na tolerancijata.58
RAZBIRAWE
ZA DA SE RAZBERE kako treba da ìveeme i me|usebno

da se odnesuvame, najnapred treba da osoznaeme deka vo svetot
denes vladee principot na slobodata. Otkako vo Noviot vek se
vivna baraweto za li~na, duhovna, nau~na, soznajna, dejstvena,
verska sloboda i taa po~na da se razviva na site poliwa na
egzistencijata - preku silni premre`ja i golemi religiozni,
socijalni, nacionalni, kulturni, internacionalni borbi
se stigna do univerzalnoto razbirawe na slobodata, na
nejzinoto nezaobikolivo zna~ewe za ~ove{tvoto. Slobodata
57
Kiril Temkov: Majka Tereza - davawe so dobro srce, spis. „Ekologija”,
str. 12-13, 19.
58
Vo knigata Kiril Temkov: Vremeto i dobrinata gi opi{uvam eti~kite
pogledi na turskiot mislitel Fetulah \ulen, eden od najzna~ajnite sovre-
meni svetski eti~ari, koj go razviva principot na tolerancijata kako ide-
ja na islamskata vera i etika (knigata naskoro }e izleze od pe~at).
179
e supstrat na ~ove~koto postoewe, nezaobikolen element na
egzistencijata. Taa ovozmoùva da se ~ovekuva, da se pravat
vredni planovi, da se gradi, da se vloùva od sebe, da se dava od
svoja volja i da se opravduva dobrata volja. Slobodata e povrzana
so razbiraweto na sebe kako ist so drugiot i so razbiraweto
na drugiot deka e ist kako mene i isto taka sloboden.
Toa e su{tinata na sovremenoto postoewe. Koga se lutime
na propustite na lu|eto, znaeme deka tie se storeni zaradi
slobodata, ako taa ne znae da se uìva odgovorno i kreativno.
I koga se zaloùvame za porigidna etika vo sovremenata epoha,
nejzinata cel ne e namaluvawe na slobodata, tuku nejzino
vistinsko olicetvoruvawe niz ~esno i odgovorno odnesuvawe.
ZAEDNO SO SLOBODATA odi razbiraweto. Razbiraweto

e soodveten psiholo{ki i eti~ki metod vo svetot kakov {to e
denes - tvore~ki, graditelski, progresiven i univerzalen.
Vo dosega{nata istorija, na postoeweto i tvoreweto se
gleda{e kako na dva razli~ni entiteti, prvoto e kategorija
na realnosta, vtoroto na ~ovekoviot odnos kon svetot.
Ontolo{kite kategorii (prostor, vreme, materija, ideja,
kvaliteti, celi, sili, zakonitost, sudbina...) bea ve~ni,
nemenlivi, oddale~eni od ~ovekot i od negovoto vlijanie.
ôvekot nema{e masovno sloboda, ako voop{to i ~uvstvuva{e
deka ima sloboda kako su{testvo na opredelena rasa, klasa,
sloj i kasta, kako su{testvo so odredena religija, pogled
na svetot, ograni~eni znaewa, pritesneta egzistencija...
Tvore{tvoto se smeta{e za nau~ena, zanaet~iska ve{tina, ~ij
rezultat se dela za upotreba. Teorijata za svetot i teorijata
za tvoreweto nemaa ni{to zaedni~ko.
Vo sovremeniot svet se povrzaa postoeweto i tvoreweto.
Ontolo{kite kategorii se otkrija vo nivnata relativnost,
stanaa ~ove~ki dela, a tvoreweto po~na da se razbira kako
fakt na gradeweto na svetot. Toa zapo~na od otkritieto
na ~ovekovite tvore~ki mo}i i od soznanieto deka svetot e
podloèn da bide menuvan od lu|eto. Zaedno so toa ode{e i
imanentnata potreba na lu|eto toj da bide promenet i moèbi
oblikuvan spored nivnite vizii.
180
Ontolo{kite kategorii i antropolo{kite sili se vrzaa
vo klupko. Niv gi povrza supstancijalnosta na edinkata,
koja stana glaven faktor na ìvotot. Nejze $ se podredija i
elementite na svetot. Univerzumot e nejzina gradina, pri-
jatelska {iro~ina za nejzinoto samosoznanie; Bog nejzin bli-
èn, prijatel, roditel, duri zamislen (pretpostaven, sozdaden)
tvorec, koncentrat na ~ove~kite mo}i; Bitieto nejzin na~in
na razbirawe na svetot, osnova pred s# na nejzinoto postoewe;
egzistencijata ja zagubi ontolo{kata (apstraktna, ve~na)
dimenzija i stana samo ~ove~ka (konkretna, istoriska) di-
menzija; seto su{testvuvawe se pretstavi kako najli~na strana
na projavuvaweto na edinkata: egzistencijata i site su{testva
najdoa vrednosno opravduvawe samo ako se vo vrska so edinkata.
ôvekot se vozdignuva vo mera na site ne{ta - najnapred deka tie
postojat (Protagora), a potoa deka gi someruva ne{tata, deka
e vizoner i sozdava~ na svetot onakov kakov {to go zamislil i
kakov {to mu e potreben. Toj univerzalno razbira.
ôve{tvoto nema zo{to da àli deka ne{to zagubilo
ili da taguva po minatoto, sovr{enoto i ve}e napravenoto
najdobro. ôve{tvoto samo dobi. Ostanaa site elementi na
ìvotot - Univerzum, Bog, Bitie, esencija, egzistencija, duri
dobija na zna~eweto, no zbogateni so duhot na individuata, koja
si go obezbedi svoeto pravo na razbirawe i kone~na ocenka.
OVA E MO[NE VA@NO za ìvotot i inspirativno za

tvore{tvoto. Ova stana beleìt fakt na egzistencijata, a ne
samo zna~aen dostrel na nekoja edinka koja ostvaruva dobri
rezultati. Sega tvore{tvoto ne se konstatira samo induktivno, so
ukaùvawe na postoeweto na tvore~ki izlivi, tuku i programski
- kako zada~a na dejstvuvaweto. Toa nema samo pragmatsko
opravduvawe, deka e potrebno za da se dobijat dobri rezultati,
tuku i aksiolo{ka inspiracija - s# {to e tvore~ko e povredno od
drugoto {to ne e toa, a vrednosta na ìvotot }e se opravduva so
tvore~ki izlivi i dostreli, kako {to i negoviot kvalitet }e se
meri spored tvore~kite nastojuvawa i ostvaruvawa.
Tvore{tvoto kako univerzalen fakt na sovremenoto
~ove{tvo e moèbi najzna~aen kulturno-istoriski moment
181
na novata civilizacija. Toa e realna osnova na ~ove~koto
postoewe - no sega e vospostaveno deka ~ovekot ne moè da
postoi bez tvorewe, {to zna~i: bez slobodata da kreira, bez
svojot izraz, bez razli~nosta od minatite tvorbi i od drugite
tvorbi od negovoto vreme, bez inspiracijata da nide sozdadeno
ne{to isklu~itelno i bez realnosta da napravi ne{to takvo.
Vo siot ìvot, vo site sektori na ìvotot i vo sekoja dejnost
se bara i se istaknuva kreativnoto.
Takva e sega recepcijata na prostorot i na vremeto, koi
ne se samo individualizirani, tuku i personalizirani i
sublimirani, isto kako i osnovnite kategorii na materijalnoto -
dlabo~inata, {iro~inata, viso~inata...; i ovie se doìvuvaat
li~no. Tie ne se realnost, tuku delo, tie ne se egzistencija
bez osmislenost, tuku postoe~ka duhovnost i inspiracija, ne
izvor, tuku rezultat. Harmonijata ne se konstatira i sledi, taa
se doìvuva i proicira, ne se bara nejzino objektivno merewe,
tuku se pra{uva za nejzina sintetska izgradba vo li~nosta i od
nea. ôvekot, vsu{nost, go reproducira tvoreweto na svetot.
Toj gi prezede prerogativite na dejstvuvaweto so kreativni
nastojuvawa i so avtenti~ni izrazi. Tvore~kiot akt na sekoja
edinka e ednakov na kreacijata na svetot - i isto tolku vreden.
Moèbi svetot u{te ne e univerzalen, no tvore{tvoto stana
negov univerzalen princip.
Toa e izraz na razbranetoto ìveewe na lu|eto i na
nivnata samosvest za svoite mo`nosti i dela, manifestacija
na nivnata energija i tvore~ka sila. No, toa ne e dovolno.
Kako {to slobodata odi zaedno so odgovornosta, kreacijata
odi so razbiraweto.
Kreacijata e del od ìvotniot proces, kako ra|awe,
rastewe i umirawe, neprestajno, neprekinato vozobnovuvawe,
vrie`. Taa ima golema vrednost zatoa {to ìvotot ima
najgolema vrednost. ôvekovoto dejstvuvawe e primarna
forma na negovoto ìveewe, najneposreden izraz na negoviot
vitalitet. @ivotot i ~ove~kata aktivnost se vo korelacija -
tie me|usebno se objasnuvaat i si prenesuvaat zna~ewa.
Nasekade e ìvotot i nasekade ~ovekot stana kreator
na ìvotnite pojavi. Osnovata na ìveeweto e vitalnosta
182
- intenzitetot, bujnost, sila, proces, dramati~nost. No,
merata na vitalnosta se menuva od epoha vo epoha. Deneska za
vitalnosta e najva`no da bide so~uvana vo svojot integritet
i vo mo`nosta za cutewe. Sega e su{testvena za{titata na
ìvoto, smirenosta, op{tata umerenost, samokontrolata na
dejstvuvaweto, dobrohodnosta na namerite i na aktivnosta.
ZA TOA E NEOPHODNO razbirawe. Osnovnata eti~ka

nasoka e griàta. No, griàta ne moè da se razviva bez
razbirawe na sostojbite, na drugite, na problemite, na
potrebite, na obvrskite, na svoite i na obvrskite na drugite.
Razbiraweto e - empatija so pozicijata i so stradaweto
na drugite; otkrivawe na svoite vistinski, dolgotrajni i
zaedni~ki interesi; afirmacija na svojata èlba da bide{
obedinet so drugite vo ìvotot i re{avaweto na problemite;
znaewe {to treba da se pravi i volja da se pravi ona {to e
nu`no i potrebno nekomu; usoglasuvawe na znaewata i na
voljite da se ìvee zaedno.
Naporedno so toa i univerzalnosta na ìveeweto bara
razbirawe na sloènosta na postoeweto. Ima tolku mnogu
lu|e, tolku mnogu razni su{testva na Zemjata, tolku mnogu
vidovi pojavi i razni problemi. Site tie se ìvotna to~ka
so dostoinstvo. Za ìvotot da te~e pravilno i bez nasilstvo,
bez konflikti, bez uni{tuvawe, da bide vo duhot na novata i
razviena kultura, najnapred treba da imame razbirawe za seto
{to postoi okolu nas i na celiot svet. Razbiraweto }e ni
dade i nam samodostoinstvo na va`no i odgovorno su{testvo.
Spomenatata op{ta kreativnost pretpostavuva razbi-
rawe. Tvoreweto ne e prazno dejstvuvawe, slepo podraàvawe,
nesvesno dejstvuvawe, tuku svesna aktivnost na sozdavaweto
na potrebni, dobri i va`ni ne{ta. Tuka razbiraweto e osnova
na dejstvuvaweto.
Ako se potsetime na iskaùvaweto na Majka Tereza deka
moème da pravime samo male~ki dela so golema qubov, za toa
se neophodni ispravni emocii, dobra volja, sosredoto~enost
kon drugiot i kon s# {to e nadvor od nas. Taa sosredoto~enost
183
bara da imame ambicija da razbereme, a samiot akt na
koncentracijata dava rezultati vo razbiraweto.
Taka, razbiraweto e uslov, cel, pat na novata egzistencija
na lu|eto. Dokolku ne sakame da se uni{time od nuklearnite
i biolo{kite oru`ja, treba da razbereme {to zna~at tie i
da sfatime deka od niv nema da nastradaat samo napadnatite,
tuku i celiot ìv svet, kako i samite nie. Dokolku sakame
svetot da postoi i natamu, treba da razbereme deka toa mora
da bide vo bogatstvoto na negovite projavi i so site mo`ni
su{testva koi{to toj gi ra|a. Za toa treba da razbereme deka
nie sme najodgovorni za egzistencijata na ìvata priroda na
Zemjata. Skudniot svet bez su{testva nema da ni ovozmoì
ìveewe ni nam, koi sme go osiroma{ile. Dokolku sakame da
ìveeme onaka kako {to e dostojno za su{testvoto nare~eno
ôvek, mora da imame razbirawe i za site okolnosti, potrebi,
opkruùvawa i za s# ona {to mu e potrebno Nemu.
DOKOLKU MISLIME da prodolìme so napredokot i da

im ostavime dobar svet na na{ite deca i na nivnite deca itn.,
za toa e neophodno da imame razbirawe - razbirawe za s#, i za
sebe i za svetot, i za ona {to ni e potrebno i za ona {to treba
da go obezbedime, i za ona {to ni se slu~uva i za ona {to nie
}e go napravime, i za mnogu drugi ne{ta. Seto toa ja so~inuva
Golemata grià za ìveeweto i ostanokot.
Kone~no, potrebna ni e duhovna vrska me|u ìvotot i
na{ata egzistencija, me|u vitalnosta i na{eto tvore{tvo,
me|u site su{testva na Zemjata i site nas. Nema razlika me|u
niedno su{testvo na na{ata planeta. Site sme povrzani vo
edinstvoto na postoeweto i site gi imame istite ìvotni
maki. Me|u studeniloto na ona {to ne e ìvot, {to e na{
smrten proizvod, {to ne egzistira - i toplinata na vitalnite
procesi, qubovta i dobrite duhovni i materijalni tvorbi -
stoi razbiraweto. Toa e na{iot prv prilog kon ìveeweto.
Zatoa najnapred treba da imame razbirawe, za da imame
pravo da ìveeme. Prvoto prirodno i ~ovekovo pravo, pravoto
na ìveewe i na tvorewe, denes e povrzano so obvrskata da
razbereme i da postapuvame dobro.
184
Niz dijalogot, Univerzalnata etika, afirmacijata na
Dobroto, privrzanosta za kultura, tolerancijata, Qubovta
nie se dobliùvame do zada~ite na sovremenoto doba - sekoe
su{testvo da ima miren, spokoen ìvot, prijatelstvo i
sorabotka so drugite lu|e, sre}a, toj i negovite bli`ni.
[to pove}e ~ovek moè da posaka?! Za takvite vrednosti
vredi toj da ìvee i da vospostavuva najbliski odnosi so site,
da se trudi i da tvori, da qubi i da dava, za na site lu|e da im
gi obezbedi tie vrednosti.
A za toa ni e potrebno, kako {to odamna ni kaà sveti
Kliment Ohridski, najblagorodnoto eti~ko nastapuvawe -
natprevaruvawe vo dobrinata.
185
OSNOVNITE EVROPSKI ETI^KI
VREDNOSTI
VO NA[ATA EPOHA blisku do nas se slu~uva ne{to

mnogu zna~ajno, {to go opredeluva ìvotot vo na{iot region
i po{iroko, a vlijae i vrz na{ite sostojbi i opredelbi. Toa
e sozdavaweto na obedineta Evropa kako sojuz na nejzinite
dràvi i gra|ani. Za nas ovoj nastan ima isklu~itelno
zna~ewe od mnogu pri~ini: se slu~uva vo na{eto neposredno
sosedstvo, na{ata ekonomska sorabotka se odviva glavno
so zemjite opfateni so ovoj proces, toa moè da vlijae vrz
na{iot op{testven i li~en razvitok, a na{eto priklu~uvawe
kon Evropskata Unija e vklu~eno kako dominantna cel vo
viziite za na{ata socijalna i politi~ka idnina.
Zatoa se interesni i istorijata na ovoj sojuz, i negovata
su{tina, kako i vrednostite za koi se zastapuvaat evropskite
zemji - za{to i nie treba da gi soznaeme, da gi po~ituvame i }e
treba da gi sledime i sproveduvame ako sakame da se soedinime
so evropskata zaednica i da bideme nejzina polnopravna,
aktivna, dostoinstvena, vredna ~lenka. Otkako ja izrazivme
opredelbata da se priklu~ime kon evropskite sojuzi, va`ni
stanaa uslovite za na{iot pat kon Evropa. Ima razni takvi
uslovi, nekoi od socijalen, nekoi od ekonomski, a nekoi od
politi~ki karakter. Golem del od uslovite imaat eti~ka
dimenzija, za{to treba da gi prifatime i usvoime site
evropski vrednosti, kako {to e toa zada~a na site evropski
gra|ani.
Evropskite vrednosti treba da gi razberat i da gi spro-
veduvaat i onie koi se zainteresirani da se zdruàt so Ev-
ropa. Tie vrednosti se sostaven del na evropskoto ìveewe;
zatoa nivnoto poznavawe i po~ituvawe e su{testven del od
podgotovkata za Evropa. Tie vrednosti se kvalitet na ìvotot
i na dejstvuvaweto vo Evropa i nu`ni se za site koi sakaat da
stanat ~lenki na Evropskata Unija. Vpro~em, tie vrednosti
ovozmoùvaat sekomu da mu bide podobro vo ìvotot.
186
OBEDINETA EVROPA po~na da se sozdava neposredno
po Vtorata svetska vojna, koja pretstavuva kulminacija na
sudirite me|u evropskite zemji, koi traeja so vekovi, a vo HH
vek dovedoa i do op{tosvetski razoruvawa. Evropa e premnogu
zna~ajna za ~ove{tvoto, taa e centar na zbidnuvawata vo site
sferi na ~ove~koto ìveewe i tvore{tvo, taka {to be{e
nu`no da se razgleda mo`nosta za pomiruvawe na nejzinite
narodi (za koi izgleda{e deka se trajno skarani i osudeni
na razdelenost). So toa bi se iskoristile znaewata i
kapacitetite na Evropejcite za nivniot li~en i zaedni~ki
razvitok, kako i za razvitokot na celiot svet, pred s# so
promena na odnosite, od konfliktni i voinstveni kon
sorabotka, mirotvorstvo i progres.
Vo 1946 godina angliskiot dràvnik Vinston êr~il ja
izloì vizijata za Obedineti evropski dràvi. Vo 1947 godina
se dadeni principite i po~na da se razviva Evropskata programa
za razvitok (“Mar{alov plan”). Vo 1948 godina e sozdadena
Organizacija za evropska ekonomska sorabotka. Programata za
ekonomsko napreduvawe na Evropa se pretvori vo soznanie za
neophodnost od politi~ko edinstvo. Sovetot na Evropa e osnovan
vo 1949 godina (negov ~len sme denes i nie). Vo 1950 godina e usvoena
Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot (Univerzalnata
deklaracija na OON kako najzna~aen eti~ko-praven dokument
za novata civilizacija e usvoena vo 1948 godina), a e sozdadena i
Evropska zaednica za ~elik i jaglen. Francuskiot dràvnik @an
Mone ja iznese idejata za sozdavawe na Obedineta Evropa preku
ekonomska sorabotka (celta be{e da se zbliàt dotoga{nite
najgolemi svetski protivnici Francija i Germanija). Vo 1955
godina vo Mesina e re{eno da zapo~nat procesite na obedinuvawe
na Zapadna Evropa, a vo 1957 godina vo Rim 6 zemji ja sozdadoa
Evropskata ekonomska zaednica, za koja najnapred e napravena
spogodba za carinska unija, a potoa i za drugi sojuzi.
Ottoga{ zapo~na brz proces na obedinuvawe na evropskite
zemji. Najnapred sojuz od 6 zemji, kon nego postepeno se
priklu~uvaat i drugi zemji. Vo 1993 toa e sojuz od 12 zemji, so
350 milioni ìteli, najgolem pazar na svetot. Vo 1991 godina vo
Mastriht se doneseni re{enija za natamo{niot razvitok na ovoj
187
sojuz kako Evropska Unija, so obedineti rakovodni tela. Toga{
e otvoren procesot za priklu~uvawe i na drugi zemji, posebno
na isto~noevropskite. Vo 1995 godina se priklu~ija u{te 3
zapadnoevropski zemji, od 2004 godina Unijata broi 25 zemji,
a od 2007 godina 27 zemji, a novite se glavno od porane{niot
socijalisti~ki blok. Na vlez vo Unijata ~ekaat u{te nekolku
evropski dràvi, pome|u koi i nie, koi podnesovme molba za
priem. Vo Lisabon vo 2007 godina e napravena spogodba za nov
zaedni~ki Ustav na Evropa i se ~eka negovoto usvojuvawe.
ORIENTACIJATA da se priklu~ime kon Evropskata

Unija e najzna~ajnoto re{enie na Republika Makedonija kako
samostojna dràva. A opredelbata za ~lenstvo vo Evropskata
Unija zna~i izbor na uslovite za ìveewe i na nasokata
kako toa da go postigneme. Toa e isklu~itelno visoka cel
za na{ata dràva, koja e sozdadena pred 65 godini, a kako
samostojna funkcionira nepolni dve decenii.
Uslovite za priem vo Evropskata Unija se to~no
opredeleni i specifi~ni:
- postoewe na stabilni institucii, garantirana
demokratija, apsolutno vaèwe na pravnite principi,
sproveduvawe na pravata na ~ovekot i za{tita na
malcinstvata;
- postoewe na pazarna ekonomija i sposobnost na dràvata-
kandidat da gi izdrì konkurencijata i pazarnite
zakonitosti i sili vo Unijata;
- podgotvenost na dràvata-kandidat da gi primi
zadolènijata koi proizleguvaat od polnopravnoto
~lenstvo vo Unijata, vklu~uvaj}i go i pridrùvaweto kon
celite na politi~kiot, ekonomskiot i carinskiot sojuz.
Za tie obvrski nie ne sme dovolno podgotveni. Imame
golemi problemi:
- so duhovnoto nasledstvo od poluvekovniot socijalis-
ti~ki reìm, koj propadna zatoa {to ne moè{e da se spravi
so te{kotiite na rasteòt i na organiziraweto na sovremena
ekonomija i dràva;
188
- so istoriskoto nasledstvo, so docneweto vo priklu-
~uvaweto kon modernite ìvotni tekovi;
- so op{tata nerazvienost na zemjata;
- so slabite vrski so evropskata ekonomija i so nekom-
patibilnosta na na{ata ekonomija so evropskata, koja e edna
od najrazvienite na svetot;
- so socijalnite problemi (nerazvienost, stari naviki
i odnosi, nevrabotenost, slabo obrazovanie za novite pre-
dizvici, konflikti);
- so siroma{tijata (koja s# pove}e raste), itn.
O~ekuvame deka priklu~uvaweto kon Evropa }e ni pomog-
ne za razvojot. Me|utoa, na patot kon Evropskata Unija,
i na{ata zemja i site nie treba da se razvieme na razni
poliwa. Vo toa ni pre~at mnogubrojni lo{i odnosi i naviki.
Zatoa denes se osnovni dve zada~i na na{eto ìveewe: vkupen
razvoj, kako i menuvawe na na{ite lo{i odnosi i naviki -
dokolku mislime da se izvle~eme od sostojbite vo koi sekoj
den na site ni e s# pote{ko i dokolku sakame da bideme {to
pobrzo podgotveni za vleguvawe vo Evropa. Prvi~en uslov
za toa e prifa}awe na evropskite vrednosti i dostignuvawe
na visokiot kvalitet na evropskite odnosi i dejstvuvawe.
Zna~i, treba da go obmislime i uspe{no da go izvrvime
na{iot pat kon Evropa.
NIE GEOGRAFSKI sme evropska zemja i ne bi trebalo

da ni bide te{ko da gi razbereme i sproveduvame evropskite
vrednosti. Vrednostite se celi i opredelbi na lu|eto vo
nivnoto ìveewe. Tie se izraz na pogledot na svetot i
pretstavuvaat svesen i dobar izbor {to lu|eto go pravat za da
se snajdat vo ìvotnite okolnosti. Od vrednostite proizleguvaat
svoevidni zada~i koi lu|eto gi zemaat-prifa}aat da gi izvr{uvaat
za da ìveat dobro i dostojno; vrednostite gi vodat lu|eto
pravilno vo nivnoto ìvotno nastapuvawe i borba. Vrednostite
ne se samo idei, tuku i rakovodstvo za dejstvuvawe, za{to
baraat da bidat sproveduvani. Kako takvi, tie pretstavuvat
ìvotni, dejstveni, eti~ki i socijalni normi za lu|eto, izraz
na nivnata kultura i na nivniot osnoven moralen stav.
189
Ima razni evropski vrednosti, koi se interesni za
sogledba i sledewe (Evropa e eden od centrite na ~ove{tvoto,
a vo istorijata i denes nejzinite idei i vrednosti se vistinska
soznajna i eti~ka baza za lu|eto). Sepak, vo novata Evropa
se istaknuvaat nekoi odredeni vrednosti kako srcevina na
evropskiot na~in na ìveewe, {to e osnova za sozdavaweto
na Evropskata Unija i za nasokite na nejzinoto natamo{no
razvivawe. Niz tie vrednosti se izrazuva istovremeno i
silnata pozicija na Evropa vo sovremeniot svet, taka {to
evropskite vrednosti denes nastojuvaat da bidat univerzalni,
za da moàt da bidat razbrani i sledeni vo site drugi regioni
i da davaat pridones kon razvitokot na svetskata celina.
Iako lu|eto imaat i li~ni i zaedni~ki vrednosti, tie
principielno se individualni, svrzani so du{ata i so razumot
na ~ovekot koj gi sozdava, obrazloùva, predlaga, sproveduva
i sl. Taka e i so evropskite vrednosti - tie se osnova za
zaedni~koto ìveewe na Evropejcite, no su{testveno se
odnesuvaat na srceto i umot na sekoj ~ovek vo Evropa. Sekoj
Evropeec niv gi ~uvstvuva kako svoi, ili treba da gi usvoi
i sproveduva zdu{no vo svojot ìvot - za negovata zaednica
da bide silna, toj li~no spokoen i da ima dobra ìveja~ka,
a li~nite i kolektivnite ostvaruvawa da bidat moderni i
tvore~ki i da davaat dobri rezultati. Evropskite vrednosti
se odnesuvaat na sfa}aweto na sekoj ~ovek {to pretstavuva
sega{nata zaedni~ka Evropa, pa baraat jasna individualna
opredelba i aktivnost od sekogo vo Evropa za opravduvawe,
{irewe i sproveduvawe na ovie vrednosti.
Zatoa, pokraj politi~kata i ekonomskata, socijalnata
i me|unarodnata dimenzija na podgotovkata za vleguvawe vo
Evropa, osnovna e i li~nata, vrednosnata dimenzija na na{ite
lu|e za prifa}aweto i sproveduvaweto na sovremenite
evropski vrednosti.
DENE[NITE evropski vrednosti gi izrazuvaat eti~-

kite, socijalnite, politi~kite, op{to~ove~kite vizii,
celi, opredelbi i normi na ìveeweto vo sega{nata i vo
idnata Evropa. Vo tie vrednosti se izrazuvaat bogatoto
190
i osobenoto iskustvo na Evropejcite, kako i ìvotnite
talkawa i dejstvuvawe na site evropski narodi, koi imaat
dolga istorija, razli~no poteklo i razvitok, mnogubrojni
nastani, osobena kultura, a s# toa e zna~ajno za sogledba na
smislata na ìveeweto. Evropejcite ìveat vo razli~ni
geografski i klimatski podra~ja, se nao|aat na razli~en
stepen na istoriskiot napredok, imaat razli~na mitologija,
folklor i moralna istorija, imaat mo{ne napredna kultura,
imale i imaat pove}e veri. Vo tekot na istorijata, duri i vo
ponovata, tie imale diferencirani celi i orientacii - a sega
sakaat da sozdadat zaedni~ka dràva i tie imaat edinstvena
cel i zaedni~ka orientacija.
Idejata za obedineta Evropa e vrednosna, eti~ka vo
svojata su{tina. Evropa kako unija i site formi na evropskata
integracija gi olicetvoruvaat ideite na prosvetitelite i na
podocne`nite vizioneri i misliteli deka e nu`no evropskite
narodi da postignat edinstvo vo duhot i vo dejstvuvaweto.
Tuka e vklu~ena i potrebata da se dostigne visok stepen na
eti~nosta i na humanosta i razviena kultura, kako bazi~ni
svojstva na ~ovekot na modernata epoha.
Vo sovremenata epoha vo Evropa se izgraduva sistem na
vrednosti koi treba da soodvetstvuvaat na novite evropski
ìvotni, socijalni, ekonomski i politi~ki tendencii. Vo ovie
vrednosti se izrazeni starite i ponovite evropski iskustva,
konkretnite sloèni potrebi na lu|eto denes, kako i vo bliskata
i vo podale~nata idnina, viziite za idnite antropolo{ki i
moralni dimenzii na lu|eto, nau~nite soznanija za razvitokot
na ìvotot i na razli~nite formi na egzistencija vo svetot i vo
Evropa. @ivotot i etikata na Evropejcite denes e kompleksna
celost od najvredni stari, efektni novi i od predvideni idni
eti~ki vrednosti - koi moàt da gi zadovolat i unapredat celite
na ìtelite na Evropa i na celiot svet.
Zatoa integracijata na Evropa zna~i istovremeno i
izgradba na edinstvena moralna celina, vo koja dejstvuva i }
e dejstvuva op{tata evropska etika kako zna~aen vid i forma
na Univerzalnata etika na seto ~ove{tvo. Vo ovaa dimenzija
na evropskata integracija se dograduva smislata na evropskoto
191
povrzuvawe. Kon geografskoto, ekonomskoto i politi~koto
edinstvo se pridruùvaat i ìvotnite celi, kulturata i eti~kite
idei na nejzinite gra|ani. Vsu{nost, za op{tiot ekonomsko-
politi~ki proces na evropskoto obedinuvawe e nu`no isto taka
i proniknuvawe na najdobrite vrednosti na Evropa vo forma na
stabilna eti~ka svest i praktika na Evropejcite.
Bidej}i za novata, razviena i obedineta Evropa e neophodna
postojana grià za unapreduvaweto na eti~kata svest na evropskite
gra|ani, kako i na onie koi konkuriraat da se priklu~at kon
obedinetata Evropa, nastoj~ivo se razviva mnogustrana eti~ka
pedagogija, koja pomaga vo izgradbata na novata evropska
aksiologija i moralna praktika za razvien gra|anski svet i ìvot.
So na{ite zalo`bi za me|uetni~ka tolerancija, za voveduvawe
i razvivawe na dijalog i za voveduvawe na Eti~ko obrazovanie
na mladite nie se priklu~uvame kon razbranetite gra|anski i
eti~ki vospitni nastojuvawa vo Evropa. Takviot odnos sprema
problemite na usvojuvaweto i {ireweto na edinstvenite
evropski vrednosti treba da bide bazi~en za siot na{ ideen,
tvore~ki, politi~ki i li~en anga`man.
NE E EDNOSTAVNO da se izloàt evropskite vrednosti,

gi ima mnogu i zboruvaat za najrazli~ni ìvotni pra{awa, no
osnovnite so~inuvaat jasen i cvrst sistem od vrednosti. Tie
se gra|anski spored duhot, eti~ki spored formata, ekonomski,
socijalni, kulturni i politi~ki spored sodrìnata, dejst-
veni i progresivni spored orientacijata. Izloènite vred-
nosti stojat zaedno na vrvot na vrednosnata skala spored
svoeto zna~ewe:
INDIVIDUALIZAM. - Ova e osnovna svetska personalna
i socijalna orientacija na sovremeniot svet (vo istorijata
ovaa tendencija se smenuva naizmeni~no so kolektivizmot).
Stanuva zbor za toa koj ima re{ava~ka, dominantna uloga i koj
e glavnata cel vo ìvotot - edinkata ili grupata-zaednicata.
Za individualizmot edinkata e najvaèn del na ~ove{tvoto, se
veruva deka nema dobar ìvot i razvitok ako s# ne $ e podredeno
na edinkata (kolektivizmot bara najva`noto vo ìvotot i vo
192
dejstvuvaweto da bide grupata - rasa, pleme, nacija, dràva,
partija...). Vo edinkata e skoncentriran ìvotot, taa e sozda-
va~ na vrednostite, od nea izviraat celite i energijata na
ìveja~kata, taa e nositel na aktivnosta. Sekoja zaednica
(socijalna, ekonomska, politi~ka ili interesna) postoi samo
kako potreba na edinkata, za nejzina usluga, za nejze da $ bide
podobro. Evropa te`nee da bide obrazec na novite zaednici,
so pove}e slobodi (demokratsko op{testvo, pluralisti~ka
demokratija), so pobliski odnosi me|u lu|eto, pa vo Evropa
zaednicata (dràva, region, semejstvo i dr.) naglaseno sluì
za realizirawe na celite i nasokite na nejzinite edinki.
Edinkite ìveat ispolnuvaj}i gi svoite celi i izvr{uvaj}i
gi moralnite normi koi samite si gi donesuvaat, a zaednicata e
samo sojuz od ramnopravni edinki. Edinkata e osnovna to~ka,
subjekt na op{testveniot ìvot vo site sferi i neposreden
graditel na svojot ìvot. Ovoj op{t princip e ra{iren niz
site sferi na ìvotot - vo socijalnata sfera se smeta deka
op{testvenite pojavi nastanuvaat kako rezultat na zaemnoto
dejstvuvawe na edinkite (slobodno zdruùvawe, dogovarawe,
op{ta uloga na site); vo politikata, dràvata i zaednicata se
sredstvo za ostvaruvawe na celite na edinkata; stopanskiot
individualizam bara ekonomskiot ìvot da bide ostaven na
slobodnata aktivnost na edinkite, so {to se ostvaruva najdobar
ekonomski razvitok; pedago{kiot individualizam bara
u~eweto da se soobrazuva spored osobenostite i sposobnosta
na vospitanicite. Taka najvisokata, krajna cel se edinkata
i nejzinata slobodna dejnost, razvitok i sre}a. Edinkata e
nositel na ìvotot i moralnosta, pa i odnosite me|u lu|eto se
gradat kako relacii pome|u ramnopravni i ednakvo odgovorni
moralni subjekti - koi mora da oblikuvaat dobri celi, da se
trudat da gi realiziraat i da gi ubedat drugite deka tie se
dobri za site, da se borat da mu bide dobro na sekogo.
RACIONALNOST. - Insistiraweto na razumnosta vo
ìveeweto i vo odlu~uvaweto e najvaèn evropski princip,
koj go zastapuvaat najgolemite evropski mudreci - Sokrat,
Aristotel, Kikeron, ili Dekart, Volter, Kant... U{te
193
prviot evropski mudrec Solon rekol: Umot neka ti bide
voda~! Iako vo ~ovekot ima mnogu razli~ni sili i pottici -
~uvstva (strast, qubov, omraza i drugi emocii, voshit, strav),
interesi (celi, èlbi, kopneì, nameri), naviki (obi~ai,
standardni ìvotni normi), sepak najzna~ajnata sila sepak e
razumot (um, misla, pamet, mudrost). Razumot dava pravilna
svest za ìvotot i za moralot, so nego se doa|a do dobri
na~ela, toj go u~i ~ovekot da gi sledi dobrite vrednosti i
so nego validno da gi proveruva svoite postapki. Emociite
i drugite inspiracii ne se najdobra osnova za opredelbata i
za dejstvuvaweto, Za sekade i za s# se nu`ni razmisluvaweto
i umnoto odlu~uvawe; najdobra osnova za opredelbata i
za dejstvuvaweto na ~ovekot se - negovite intelektualni
kapaciteti, znaewe, dobri idei, umna reakcija, kontrola na
odnesuvaweto, sovladuvawe na nagonite.
Razumot kako intelektualni kapaciteti na ~ovekot e
mo} za umno - pravilno, logi~ko, kriti~ko, principielno -
mislewe i razgleduvawe na pra{awata. Toj e misla (anga`man
na intelektot da gi sogleda problemite), um (dokrajno
obmisluvawe na sekoe pra{awe, otkrivawe na su{tinata i
na principite), pamet (barawe najdobro re{enie) i mudrost
(koristewe na svoite i op{tite iskustva za dobro soznanie
i odlu~uvawe). Razumot ja naso~uva ~ovekovata svest kon
soznanie; so nego se soznavaat objektivnite dimenzii na
problemite i nivnoto zna~ewe; toj e ~ovekov aparat za
dostigawe do vistinata; mehanizam za izgradba na soznajna
celost za nekoe pra{awe; sila za uspe{no pretvorawe
na ona {to se znae vo nasoki i normi za dejstvuvawe;
obrazloèn voda~ na ~ovekovoto postapuvawe; potencijal za
sogleduvawe na posledicite od dejstvuvaweto i za ispravawe
na prethodnite zamisli, za samokriti~ko preispituvawe na
celoto svoe postoewe, na svojot vrednosen sistem, eti~ki
na~ela i konkretni moralni normi; sudija za ocenuvawe
na moralnata (i na sekoja druga) dejnost na ~ovekot. Zatoa
razumot-umot treba da bide nadreden organ nad site drugi
~ovekovi sili. Toj treba da gi nabquduva drugite dimenzii na
~ovekovata psiha (nagoni, emocii, stremeì, razni reakcii),
194
da gi ocenuva, ako treba da gi dimenzionira, da gi korigira
i da go upravuva nivnoto projavuvawe. Ako ne e taka, ~ovekot
se prestoruva vo iracionalno su{testvo, so kogo vladeat
negovite nerazumski sili.
Razumot e ~ovekovata najgolema mo}, zatoa e dobar
dvigatel na site dejstva i na moralot. Site golemi misliteli
go povikuvaat ~ovekot pravilno da procenuva {to treba
da pravi. Samo so razumska procenka i ocenka ~ovekot
moè da go odbere i izgradi ona postapuvawe koe }e bide
najmnogu ~ove~ko i koe e va`no za nego i kako edinka i
kako ~len na grupata. So razumot se inaugurira najdobrata
etika na gra|anstvoto; ìveeweto vo gradskata zaednica,
opkruènost so mnogu lu|e i ispolnuvaweto na sloènite
odgovornosti baraat ìvot spored razumot - kako trajna
zada~a na sekoj poedinec vo razvieniot svet i kako najdobra
forma na etikata. Edinstveno so razumot ~ovekot moè da
si go najde svojot vistinski ispraven moral i da si obezbedi
zadovolstvo od samiot sebe i od svoeto odnesuvawe.
DOL@NOST. - Za Evropejcite dol`nosta e najvredna
osnova na ~ovekoviot moral i postapuvawe. Dol`nosta
bara po~ituvawe i izvr{uvawe, a od li~nosta serioznost
i posvetenost kon pravilno dejstvuvawe. Onoj koj ja sledi
dol`nosta, sigurno pravi dobro i dobiva pozitivna ocenka.
Dol`nosta e apsolutna vrednost, taa mu se naloùva na
~ovekot vo sekoja sfera od negovoto ìveewe (kako ~ovek,
gra|anin, bra~en drugar, roditel, prijatel, dejstvenik na
razni poliwa...). I koga nekomu ne mu se dopa|aat negovite
dol`nosti, toj za niv mora da vodi smetka. Stanuva zbor za
ona {to ~ovekot treba da go pravi od po~ituvawe na samiot
ìvot, na svojata polo`ba i na moralot. Ako ne go sledi i
ne go pravi toa, pokaùva deka ne go po~ituva moralot ni
~ove~koto su{testvo vo sebe.
Dobriot, izgraden i seriozen ~ovek nema dilema okolu
potrebata za moral i za izvr{uvawe na dol`nosta. Dobrinata,
~esnosta i eti~koto odnesuvawe se osnovni ~ove~ki
karakteristiki. Dol`nosta e glavna i vistinska smisla na
195
eti~koto, a toa, vsu{nost, zna~i na ìvotot. Etikata ukaùva
na neophodnosta za seriozno ìveewe i odgovorno ~ovekovo
dejstvuvawe i unapreduvawe na ìvotot, za svesno soznanie za
ìvotnite obvrski, taa govori za realnite (strogi) ìvotni,
moralni, religiozni i socijalni barawa kon li~nosta i za
nejzinata ispolnitelnost na dol`nosta. Dol`nosta zna~i
dejstvuvawe bez uslovuvawe, toa e najstrog moral. Lozungot
glasi: Pred s#, dol`nost! A samo so najdobriot moral se ra|a
i najefikasen ìvot, izmeren spored istoriskite i realnite
ìvotni rezultati. Evropejcite ne predlagaat begawe
od li~nata odgovornost, tuku tokmu vo nea ja sogleduvaat
smislata na egzistencijata i {ansata za ìvoten uspeh.
Eti~kiot zanes da se postigne doblest so svoeto odnesuvawe
i so izvr{uvaweto na dol`nosta e klasi~na gra|anska etika.
Obedineti se nekolku va`ni komponenti: avtonomija na
li~nosta i na moralnata svest; sloboda na voljata koja go
odbira najdobroto; moralen kvalitet na li~nosta koja
saka da go postigne sovr{enstvoto. So toa se izrazuva duhot
na mo}noto gra|anstvo kako aristokratija na moralot.
Za takvata vrvna (najvisoka eti~ka) pozicija sekoj treba
sam da se izbori - so svojata ìvotna i eti~ka orientacija
i so postojanoto pozitivno dejstvuvawe. Gra|anstvoto se
prepoznava spored strogite moralni sfa}awa i odnesuvawe,
vo koi spa|aat - ispolnuvawe na zada~ite, unapreduvawe na
aktualnite ~ove~ki i eti~ki idei i tendencii, steknuvawe
na imot i istaknuvawe me|u ednakvite. Takvite sfa}awa i
vospituvaweto za toa dominiraat vo najrazvienite evropski
zemji. Vsu{nost, stavot e deka samo so besprekornoto
ispolnuvawe na dol`nosta moàt da se napravat vistinski
ostvaruvawa na duhovnoto, tehni~koto, organizacionoto,
tvore~koto, ekonomskoto i na politi~koto pole, a so toa da
se podobri i svojata li~na polo`ba.
SLOBODA i ODGOVORNOST. - Slobodata zna~i ìveewe
bez pritisok, pravewe ne{to bez prinuduvawe. Toa zna~i da se
bide avtonomen, sam na sebesi “zakonodavec#, mo`nost sami
da si ja naso~uvame svojata volja i dejstva. Stanuva zbor za
196
neograni~uvaweto i za neprisilenosta, za {ansata ~ovekot
sam da si gi opredeluva idealite, vrednostite, normite,
stapkite, zafatite, brzinata, smislata na zamislite i na
dejstvata. Ova e edna od najgolemite vrednosti na ~ove~koto
su{testvo, cel na istoriskiot razvitok i na individualnoto
i na pravilnoto zaedni~ko postoewe; taa e eden od elementite
na lozungot Sloboda, Ednakvost, Bratstvo na Francuskata
revolucija (1789), so koja zapo~na sozdavaweto na nova,
gra|anska, obedineta Evropa.
Kako neprisileno, svoevolno opredeluvawe i dejstvuvawe,
slobodata ja pridruùva radosno ~uvstvo na samostojnost.
Sprotivnoto, neslobodata zna~i ìvot pod pritisok,
prinudno dejstvuvawe, nemo`nost za svoevolno izrazuvawe i
dejstvuvawe; ograni~enosta e edna od najte{kite negativni
sostojbi i ~uvstva za ~ove~koto su{testvo, koe taguva zaradi
toa. No slobodata ne e raspa{anost i diveewe, ìveewe
bez um i obvrski. Taa bara ~ovekot da ima svest i vizija za
dobrinata i za posledicite od dejstvata, da se odnesuva kako
vistinski samostojna, a toa zna~i i kako odgovorna li~nost.
Slobodata i odgovornosta vo ~ovekot nastapuvaat
zaedno. Odgovornosta e sostojba i razbirawe na li~nosta
za svoite (i za op{tite) zada~i i za svojata polo`ba kako
~ovek i dejstvenik; odgovornosta e svesnost na ~ovekot za
svoite dol`nosti i postapki. Evropskata ideja za slobodata
e najnapredna vo sovremeniot svet - vpro~em, od Evropa
poteknuvaat i vizijata i tolkuvaweto na sovremenata sloboda.
Slobodata se istaknuva kako najvisoka ~ove~ka cel i vrednost,
a istovremeno i kako osnova i {ansa za ispolnuvawe na
obvrskite. Evropskata sloboda sodrì kompleksni pra{awa
za humaniot i praveden ìvot na lu|eto i na ~ove{tvoto
(pravednosta e drug zbor za sloboda). Slobodata e povrzana i
so bogatstvoto na ~ovekot i so negovoto raspolagawe spored
svojata volja, so site vidovi avtonomna opredelba na ~ovekot
{to da pravi. Toa zna~i i semejstvoto da se gradi onaka kako
{to sakaat negovite ~lenovi, vo kulturata da se saka spored
svojot izbor i da se bide blizok so verata na na~in kako {to
~ovekot misli deka mu prilega. Slobodata e na~in na ìveewe
197
vo {iro~inata i vo vistinskata dlabo~ina na egzistencijata,
spored smislata {to li~nosta $ ja pridava na egzistencijata
i spored o~ekuvawata od nea, kako i spored odgovornoto
izvr{uvawe na svoite dol`nosti.
RAZUMEN EGOIZAM. - ôvekot ìvee za svoite celi,
no ne ìvee sam i ne ìvee samo za sebe. Toa e najva`noto
evropsko soznanie. I vo drugite delovi na svetot se istaknuva
Zlatnoto moralno pravilo, a posebno vo Evropa: Postapuvaj
taka kako {to saka{ drugite da postapuvaat! (ili: Ne pravi go
ona {to ne saka{ drugite [tebe] da [ti] go pravat!). Vrz takva
osnova e izgraden razumniot (dobrorazbraniot) egoizam na
Evropejcite. Prirodnonau~niot pogled otkri deka lu|eto
se egoisti spored svoeto poteklo i biolo{ka osnova, zna~i
tie se naso~eni kon svojata korist. Me|utoa, razumot im
otkriva deka ako insistiraat samo i dokrajno na svoeto se
ra|a sudir so drugite, koi isto taka imaat svoi celi. Moè da
dojde (i doa|a) do nametnuvawe na celite, do ostar natprevar
na voljite. Moè i ~esto imalo “vojna na site protiv site”,
a “~ovek na ~oveka bil volk” (Tomas Hobs). Treba “~ovek na
~oveka da mu bide ~ovek” (Ernst Bloh). Za takvo ne{to ne
pledira samo humanata etika, toa go poso~uva i ìvotniot
realizam na edinkata. Sekoj treba so um, so dobro razbirawe,
da si go gradi i sproveduva svojot egoizam, za da mu bide dobro
i korisno bez opasnosti za sebe i za svoite interesi.
Evropa insistira na eti~ki konglomerat od korist i
odgovornost, li~na ~uvstvitelnost i moralna strogost.
Tie moàt da gi inspiriraat lu|eto i sigurno da gi vodat
niz lavirintite i problemite na ìvotot. Za gra|aninot e
nu`no da raboti i da {tedi, da vodi smetka, da planira i da go
izvr{uva zacrtanoto. Toj/taa ìvee vo eden svet koj o~ekuva
mnogu od nego/nea i kogo {to toj/taa ne treba da go razo~ara,
a i ne saka toa da se slu~i. Vo toj stabiliziran svet sekoj ja
izvr{uva svojata dol`nost, za na site da im bide normalno,
uspe{no i dobro, a ottuka i za sekogo ima golemi pridobivki.
Egoizmot na Evropeecot ne e samoìvost na divjakot, na
nekoja nerazbrana li~nost - tuku izraz na slobodnite li~ni
198
celi na dene{nite normalni lu|e, koi postigaweto na dobri
ìvotni rezultati go svrzuvaat so celinata od svoite idei, so
svoeto pravilno angaìrawe, so dobrite odnosi vo zaednicata
i so sorabotkata so drugite li~nosti od svoite op{testva i
od celiot svet.
Zatoa se istaknuva deka za sekogo i za site lu|e zaedno
nema ni{to polo{o od samoìvosta, sebi~nosta, egoizmot.
Kaj lo{o naso~eniot i grdo vospitaniot ~ovek du{ata mu e
svrtena samo kon sebe, toj ìvee samo so misla za sebe i go
pravi samo ona {to veruva deka e dobro za nego i za negoviot
interes. No samoìvosta e moralna bolest, koja go nagrizuva
ìvotot i ja naru{uva negovata ubavina. Sebi~nosta kako
zatruena grià samo za sebe, kako prazna nesvesnost za
nikogo drug osven za sebe samiot, gi naru{uva stabilnosta na
li~nosta i odnosite me|u nea i drugite lu|e. Tuka nema celost,
tuku ednodimenzionalnost i ednonaso~enost na ìveeweto,
vo koe{to vladeat negativnite izrazi na egoizmot (zloba i
zavist, negrià i kriminal, slobodno pravewe zlo i otfrlawe
na dobroto...). Pri samoìvoto mislewe samo na sebe i za sebe
ne se razvivaat ìvotnite setila i potrebi koi se odnesuvaat
na zaedni~koto ìveewe, drugaruvaweto i prijatelstvoto,
qubovta i sorabotkata. Tuka nema posvetenost kon drugiot, se
otfrla praveweto dobro na drugiot. A altruizmot e izmislen
od golemiot evropski filosof Ogist Kont - gotovnosta da se
pomogne i so~uvstvuvaweto se sostavni delovi na eti~kata
svest na Evropejcite, a najsakanata li~nost na mladite
Evropejci e Majka Tereza.
Sebi~nosta ne e dobra za nikogo, duri ni za onoj ~ij{to duh
go obzela. Zatoa golemiot evropski eti~ar Klod Helvecius
poso~i deka e nuèn razumen egoizam, vo koj so pravilen
izbor na celite i interesite i so samokontrola na svoite
postapki }e se realiziraat dobrata {to si gi posakuvame.
Oblagorodeniot egoizam mu e potreben sekomu. Za vakviot
egoizam sovremeniot Evropeec u~i vo obrazovanieto, a na
toa go naveduva i pravniot sistem, ~ii pravila go vodat kon
takvoto odnesuvawe - za da ne povreduva nikogo, pa ni svoite
interesi, a za sebesi da si obezbedi korist. Vlasta na pravoto
199
vo Evropa e takvo sproveduvawe na pravednosta, koja gi {titi
edinkata i nejzinite interesi, a istovremeno obezbeduva
stabilnost i dobri odnosi me|u site vo op{testvoto.
UTILITARIZAM. - Utilitarizmot e najra{irena eti~-
ka doktrina vo razvieniot del na sovremenoto ~ove{tvo. Ova
u~ewe na angliskite filosofi Xeremi Bentam i Xon Stjuart
Mil e sozdadeno kako rezultat na baraweto na~ela za edna
etika koja bi korespondirala so su{tinata na ~ovekovoto
ìveewe i so ~ovekovite stremeì da ostvari sre}a.
Utilitarizmot ja objasnuva smislata na kvalitetniot ìvot,
na lu|eto im poso~uva soodvetna nasoka na postapuvaweto
i gi ohrabruva da bidat poracionalni i moralno podobri
za da dostignat kvalitet vo ìvotot. Spored Bentam, celta
na ìvotot e da se napravi najgolemo koli~estvo sre}a za
najgolem broj lu|e. Xon Stjuart Mil ukaà deka ~ovekot ne
e izolirano su{testvo i ne treba da bide slep egoist, tuku
razumno su{testvo na socijalni odnosi i da gi realizira
svoite prefineti potrebi, a vo barawata da bide razumen.
Stanuva zbor za toa deka usovr{enite li~nosti na edna
moderna zaednica treba da realiziraat va`ni i ubavi celi.
Zna~i, ne se bara zadovoluvawe samo na materijalnite
strasti, tuku streme` kon povisoka dobivka - sre}a, {to kako
vrednost potrajno }e go zadovoluva ~ovekot.
Toa se realizira so svesno odnesuvawe i so imawe jasni
i ostvarlivi celi. Za toa e potrebno da se misli, pa Bentam
obrazloì kako da se vodi moralna smetka, za vo ìvotot da
n# dviì umot i da imame mudrost pri samoocenkata. ôvekot
svoite ~ekori treba da gi pravi otkako }e promisli {to da
napravi, za toa da mu donese vistinska korist, istovremeno
korist na negovite i na negovoto op{testvo, za ottuka da se
sozdade dobro za site lu|e i za sekoj ~ovek poedine~no. Celta
e site da stanat zadovolni, sre}ata na sekogo ne treba da bide
sonuvana slu~ajnost, tuku ìvotna realnost. Utilitarizmot e
obrazec za lu|e koi ne se povle~eni vo sebe i zainteresirani
samo za sebe, tuku sakaat da se postigne op{ta sre}a, koja se
gradi od realnata sre}a na edinkite. Stanuva zbor za moderen
200
ìvot i etika, vo koi sekoj e sloboden, gi ~uva svojata sloboda
i intimni interesi, no e svesen i za zaednicata, ~ij{to e del i
konstituent, se bori taa da bide dobra, moderna i uspe{na, a pri
toa so radost i odgovornost gi izvr{uva svoite obvrski kako
svesno i razumno su{testvo, na koe{to moralot ne mu e teìna,
tuku na~in na seriozno ~ovekuvawe i uspe{en opstanok.59
SORABOTKA. - Najzna~ajnite dene{ni univerzalni vred-
nosti mu ovozmoùvaat na ~ove{tvoto da opstane, da postoi
kako celina i da se razviva vo pozitivna nasoka. Toa se
vrednostite Mir, Tolerancija, Nenasilstvo, Solidarnost
(koja e razviena kako ideja vo Polska vo sindikatot
“Solidarnost”, koj ja predvode{e sovremenata socijalna i
politi~ka borba vo taa zemja). So tie vrednosti zaedno se
podrazbira i vrednosta Sorabotka. Ovie vrednosti nemaat
negativna forma, tuku se podrazbiraat vo nivnata pozitivna
forma (imeno, iako ~esto mirot se opredeluva kako ne-vojna,
kako situacija vo koja ne dominira neprijatelstvoto, sepak
denes za mirot se misli kako na rezultat na dobrata volja i
nameri, kako izraz na prijatelstvoto i na èlbata za spokojno
ìveewe i gradewe). Osnovniot streme` i na Univerzalnata
etika i na vrednosniot sistem na Evropejcite e ìvotot da
bide delo na dobrata volja i na soodvetnoto odnesuvawe na
lu|eto, od {to prirodno sleduvaat dobrata sostojba na mir i
sl. Za ovaa vizija na novite odnosi me|u lu|eto su{testvena
e sorabotkata kako spodeluvawe na celi, nameri, dejstva i
rezultati. Sorabotkata ne zna~i ne-otkaùvawe na pomo{
ili ne-odbivawe na odnosi, tuku taa se zamisluva kako
kreativen i aktiven pridones za dobriot ìvot i za mirot,
t.e. kako na~in na koj me|u sebe se odnesuvaat lu|eto koi
sakaat mir i se prijateli - gi podnesuvaat razli~nite idei i
ìvotni formi, si davaat sekoga{ pomo{ ednite na drugite
i nastapuvaat zaedno vo rabotata, ekonomijata, kulturata,
politikata i vo drugite tvore~ki i socijalni oblasti.
Solidarnosta i sorabotkata se izrazi na opredelbite, na
voljata i na postapkite na lu|eto koi se svesni za zaedni~kata
59
Poopstojno za utilitarizmot pi{uvame vo tekstot Sovremenite
eti~ki koncepcii.
201
egzistencija so mnoèstvo drugi lu|e i za nu`nosta od mirno,
tolerantno i kooperativno ~ove~ko odnesuvawe kako uslov
za opstanokot na ~ove{tvoto i na ìvotot na Zemjata. Zatoa
tie se na visoko mesto vo skalata na evropskite vrednosti.
Tie zboruvaat za zaedni~koto raboteweto i za zaemnoto
pomagawe, za razbiraweto na sebe i na drugiot, kako i za
na~inite za uspe{no, solidarno re{avawe na problemite i
na nivnite pri~ini, za koi treba da se iznajde na~in kako da
se re{at po miren pat, so dogovor i eventualno so zaedni~ka
akcija. Ovdeka se istaknuva deka svojot interes najdobro }e go
ostvarime so dobri odnosi so site i so razmena na iskustvata,
silite i na dejstvata.
I ovaa vrednost ima evropsko poteklo. Angliskiot
filosof Herbert Spenser objasni deka vo tekot evolucijata
nema da se rodat od lu|eto nov vid su{testva, tuku }e se
razvivaat ~ove~kite potencijali. Vrv }e se dostigne vo
modernoto op{testvo, koga }e se razvie ~uvstvoto za solidarnost
i }e se ìvee sorabotuvaj}i. Toga{ vo najdobra svetlina }e se
pretstavat vnatre{nite sili na ~ovekot, kaj kogo se razvilo
razbiraweto na sebe i na drugite, toj/taa }e ima èlba i sila
da pravi dobro, a znaewata i ve{tinite }e se koristat za
sorabotkata da dava polza za site.
DEMOKRATIJA. - Politikata kako poim e izmislena
vo Evropa (od Aristotel), a gi izrazuva evropskite stavovi
za razvivaweto na “griàta za rabotite vo zaednicata” (hel.
polis = zaednica, dràva). Re~isi site formi i vrednosti na
politikata se objasneti so evropski poimi i vrz osobenostite
na evropskoto iskustvo. Taka e i so najzna~ajniot politi~ki
poim i vrednost na dene{nicata - demokratijata. Vo sovremena
smisla, ovaa politi~ka ideja e sozdadena vo Evropa i najmnogu
gi izrazuva evropskite soznanija i praktika.
Pri demokratijata deneska ne stanuva zbor samo za eden vid
vodewe politika, {to bi zna~elo deka site imaat politi~ki
prava, deka vlasta izvira od mnozinstvoto, deka se vladee so
dobri postapki (se izbegnuvaat lo{ite) i deka vlasta i seta
politi~ka aktivnost se naso~eni kon realizirawe dobro
202
za site. Demokratijata e osnovna opredelba za site odnosi
vo zaednicata i za odnesuvaweto na li~nosta kon drugite
lu|e. Taka demokratijata e svojstvo na gra|anskiot ìvot
i etika - i zna~i: ednakvost na lu|eto; nivna nezavisnost
vo pogledite za op{testvoto; nivna sloboda za ìveewe,
dejstvuvawe i re{avawe; povrzanost na zaednicata spored
ramnosilnosta na sekoja li~nost, bez ogled na nejziniot
imot, mo}, godini, ugled, rasa, nacija, obrazovanie, kulturen
izbor... Demokratijata ja olicetvoruva slobodata na li~nosta
i na narodite, zboruva za otvorenosta na svetot za pridones od
site, ja izrazuva verbata vo umnosta na ~ove~kite individui
dobro da si gi opredelat celite i uspe{no da si go vodat
op{testvoto i zna~i uverenost vo nivnite dobri nameri vo
odnos na drugite individui i na ~ove{tvoto voop{to. Evropa
odamna insistira site reìmi da bidat demokratski - t.e. da
se po~ituva slobodata na sekogo, da ne se vladee so nasilstvo,
da se ima samosvest deka vlasta ne e “od Boga#, da se znae deka
na sovremenata epoha $ e tu|a avtoritarna vlast, da se sledi
idejata deka politi~kite institucii postojat za dobroto na
lu|eto (na site lu|e). Glavnata cel na vakvata politika e
unapreduvawe na ìvotot, PROGRES, postignuvawe uspeh na
site poliwa i napreduvawe vo site elementi na ìveja~kata,
koi se - ekonomska inicijativa, {ansa za rabotewe (mo`nost
za biznis i za otvorawe na rabotni mesta), dobro dejstvuvawe
(na razni poliwa), dobro obrazovanie za site, dobro ìveewe
(stan, ishrana, zdravstveni i kulturni potrebi), steknuvawe
imot, dostapnost na obrazovanieto i na kulturata i sl. Toa
zna~i op{testvoto da se vodi kako dobar dom, kade {to vladeat
sloga i razbirawe, site si gi izvr{uvaat svoite dol`nosti,
zaemno pridonesuvaat i zaedni~ki tro{at, se raduvaat,
zadovolni se od ìvotot i od samite sebe i so optimizam si ja
planiraat i gradat idninata. Ottuka izvira i DOVERBATA vo
sposobnosta na site deka moàt da vodat pravilna politika,
deka }e tvorat, deka kolegijalno }e ja gradat Evropa i
deka nema da gi izigraat ili naru{at osnovnite evropski
celi. Osnovna e me|usebnata verba deka site vo Evropa se
zaloùvaat za istite visoki celi i vrednosti.
203
Vo sovremeneta evropska politi~ka etika se smeta
deka etikata i politikata se vo blizok odnos i treba da se
koordiniraat (toa izvira od sloènite zada~i {to gi ima
~ove{tvoto, a posebno Evropa, kako negov najrazvien del,
vo re{avaweto na problemite na ekologijata, konfliktite,
ra{irenoto nasilstvo, oru`jeto za masovno uni{tuvawe,
terorizmot i dr.). Od politi~koto nastapuvawe se bara jasno da
se deklariraat celite i da se podnesuva smetka za toa dali i
kako se izvr{eni, so koi sredstva se postignati. Istovremeno
se istaknuva baraweto za dejstvuvawe apsolutno spored pravoto.
Vospostaveni se idealite i nu`nata realnost na PRAVNATA
DR@AVA. Vo taa smisla, politi~kata konfrontacija najpove}e
se izrazuva kako sproveduvawe i natprevar na ideite i normite,
ne e trka vo praveweto zlo i vo nemoralnite postapki (zatoa
za politi~kite aktivnosti sega se zboruva deka se moralni i se
opravduvaat so eti~ki pri~ini i celi). Vo odnos na pra{aweto
na eti~kite vrednosti vo dene{nata politika, se istaknuva
deka tie mora da biti vo soobraznost so standardnite i visoki
moralni vrednosti, koi mora da stanat del od politi~kiot
duh i praktika. Toa zna~i deka postoi streme` zaednicata
i ~ove~kiot ìvot da se postavat vrz osnovite na soznanieto
za najdobrite svojstva i celi na ~ove~kiot vid i so cel da se
realiziraat najblagorodni eti~ki vrednosti.
Socijalnite i individualnite eti~ki vrednosti koi se stremat da
bidat osnovna inspiracija na sovremenata evropska politi~ka etika se:
- vrednosti koi moàt realno da gi povrzat evropskite
narodi;
- vrednosti koi ovozmoùvaat dobro dejstvuvawe na site
Evropejci;
- vrednosti koi moàt da ostvarat podem na Evropa;
- unapreduvawe na uslovite i pridobivkite na sekoj-
dnevniot ìvot na lu|eto vo Evropa;
- vrednosti koi moàt da go povrzat celoto ~ove{tvo;
- mirno re{avawe na konfliktite, napu{tawe na metodot
na sudiri i voeni sredstva vo odnosite me|u naciite i vo sekoj
narod;
- ~uvawe i spasuvawe na ìviot svet na Zemjata.
204
Ovie vrednosti se utilitaristi~ka osnova za evropskoto
ìveewe i postapuvawe denes. Kako ideja za dobrite uslovi na
ìvotot i za ostvarlivite eti~ki celi, utilitarizmot e silen,
i vo li~niot i vo semejniot ìvot, s# do politikite na vladite,
taka {to ova stanuva ideal na evropskata individualna, socijalna
i politi~ka etika, gi vodi ~ove~kite razmisluvawa, kulturata,
eti~koto vrednuvawe i ocenuvawe i moralnoto postapuvawe vo
Evropa. Za sovremenata evropska politika e osnovno dominacijata
na demokratijata da bide pridruèna so seriozna i blagorodna
etika. Etikata i demokratijata se obedineti vo op{tata èlba i
napor da se napravi prosperitet na Evropa i na seto ~ove{tvoto.
ÔVEKOVI PRAVA. - Pravata na ~ovekot spa|aat
me|u najzna~ajnite socijalni, politi~ki, duhovni i
eti~ki pra{awa vo sovremenoto ~ove{tvo. Do Noviot vek
diskriminacijata bila priroden na~in na odnesuvawe me|u
lu|eto, op{ta sostojba, na~in na ìveewe na mnozinstvoto
lu|e. Vo toa op{testvo na nesloboda ogromen broj edinki
ne bile tretirani kako ~ove~ki su{testva, nemale nikakvi
prava. Vo sovremenoto razbirawe na svetot i na ìvotot
se vklu~eni: ideja za op{ta sloboda i ednakvost na site
lu|e, uverenost vo nivnite ednakvi sposobnosti, borba za
dostoinstvo i za dobar ìvot za sekogo, svest za toa deka
sekoj treba da ima isti {ansi i pristap kon kulturata, zatoa
{to sekoj ~ovek ima mo} za kreacija. Vo sovremenata epoha
Evropa predni~i so pozitivnata praktika da ne se pravat
ogradi me|u lu|eto i da se toleriraat ideite i obi~aite.
Ne se poddrùva stavot deka kvalitetot na ~ovekot zavisi
od negovoto poteklo. Vo Evropa pove}e ne se sproveduvaat
nadredenost i podredenost kako osnovna relacija me|u
lu|eto. Sekoja edinka se tretira ednakva vo osnovata (iako se
pravi razlika spored nejzinata realna moralnost). Stariot
lozung za ova nastojuvawe da se izedna~at i zbliàt lu|eto, za
da moàt da go dadat najdobriot rezultat od svojata sopstvena
li~nost, e: SLOBODA, EDNAKVOST, BRATSTVO.
Pravata na ~ovekot se konkreten izraz na op{tata
slobodarska ideja na sovremeniot svet. ôvekovite prava se
205
elementi na slobodata onaka kako {to taa se realizira vo
sega{niot svet i uslovi. No, pravata ne se samo filosofska
ideja, tuku i pravna, eti~ka, politi~ka i konkretna ìvotna
realnost na sovremeniot Evropeec. Smislata i formite na
~ovekovite prava se iskaàni vo Univerzalnata deklaracija
za pravata na ~ovekot na OON (1948) i vo Evropskata
konvencija za pravata na ~ovekot (1950). Tie se najzna~ajni
eti~ko-antropolo{ki dokumenti na na{ata epoha. Vo niv e
dadena vizijata za slobodata kako najgolema ~ove~ka vrednost
i za ~ovekovite prava kako forma niz koi se izrazuva
~ovekovata sloboda. Tie se nasledni~ki na starite evropski
dokumenti: angliskata Golema povelba na slobodata (Magna
carta libertatum, 1215), vo koja stoi deka “pravoto i pravdinata
nikomu nema da mu bidat prodadeni, uskrateni ili odloèni#,
britanskiot Habeas corpus act (1679), so koj se regulira deka
nikoj neovlasteno ne moè da bide apsen i zatvoran bez
soodvetna pravedna sudska presuda, i francuskata Deklaracija
za pravata na ~ovekot i na gra|aninot (1789), ~ii odredbi
za prirodnite prava {to mu pripa|aat na sekoj ~ovek, za
nu`nosta od nivno ~uvawe kako osnova za dobar li~en i
socijalen ìvot, kako i vizijata za soodvetna organizacija na
op{testvoto {to }e gi ~uva i unapreduva pravata - se osnova
na siot gra|anski ìvot, modernata politi~ka dejnost i na
eti~kite koncepcii vo sovremeniot svet.
Pravata na ~ovekot tendiraat da gi nadminat najlo{ite
svojstva na ~ovekot vo ambicijata da gi diskriminira i
uni{tuva drugite lu|e. Tie }e pomognat da se so~uvuva mirot,
da se vospostavi podobro razbirawe me|u lu|eto i narodite
i da se pottiknat modernite procesi vo organizacijata na
svetot vrz visokite humani standardi. Toa se blagorodni
idei i potrebno e sekoj so site sili da gi brani za sebe i za
drugite, za svetot i ìvotot da bidat dobri i korisni za site.
Vakvi dokumenti se i Deklaracijata za pravata na deteto,
za pravata na ènata, za tolerancijata, za bioetikata i
drugi, so koi se pokaùva deka ~ovekovite prava nemaat samo
socijalna i politi~ka smisla, tuku prvenstveno imaat eti~ko
zna~ewe na opredelba i na akcija koi na sekoj ~ovek }e mu
206
pomognat vo izgradbata na svoe dostoinstvo i }e mu ukaàt
na neophodnosta od po~ituvawe na drugite, koi se isto taka
li~nosti kako i toj/taa. Zatoa ~ovekovite prava se sostaven
del od osnovnite vrednosti na novata Evropa, tie treba da se
po~ituvaat i branat za sebe i za site lu|e.
DIJALOG. - Dijalogot e najsovremeniot metod na
~ove~kata komunikacija i raspravawe na pra{awata. Toj
soodvetstvuva na noviot svet na ednakvi lu|e, na eden svet vo
edinstvo, vo kogo interesite se usoglasuvaat i problemite
se re{avaat po miren pat. Dijalogot e edna od osnovnite
evropski vrednosti.
Dijalogot e izmislen tuka, kaj nas, na evropskiot Balkan,
no zaradi mnogute konflikti na ovie prostori se zaborava
deka ottuka zapo~nal patot na dijalogot kako metod za
soznanie na vistinata, kako metod za dobro obrazovanie
i kako metod za uspe{no komunicirawe me|u lu|eto.
Vo dijalogot se razmenuvaat iskustvata i stavovite na
ramnopravi du{i. So dijalogot se pro{iruva vidnoto pole
na edinkata, se umnoùva soznanieto so iskustvoto na pove}
e lu|e, a soznanieto ja ima kriti~kata nota u{te vo samiot
proces na soznavaweto. So dijalogot se vodi smetka za drugiot
i za negovite stavovi. Dijalogot ja sankcionira realnata
egzistencija na pove}e edinki, samosvesni za svoite stavovi, no
koi prirodno se vo kontakt i do zaedni~kite stavovi ne doa|aat
so nivno nametnuvawe, tuku so razgovor i so sporeduvawe
na iskustvata i na argumentite. Potoa soznanieto stanuva
zaedni~ko, opravdano so zaemnata sogledba na problemot.
U~esnicite vo dijalogot treba da se skoncentrirani,
svesni za sebe i za svoite celi, kako i za egzistencijata
i soznajnata mo} na drugiot. Drugiot e sobesednik. U{te
pove}e, drugiot e partner vo duhovnata i vo socijalnata
razmena, uslov za po{iroko razmisluvawe i za vistinsko
soznavawe. Drugiot ovozmoùva praktikata da bide
po{iroka i poopravdana, bidej}i po diskusijata dejnosta
e poobrazloèna, nejzinite nasoki pojasni, a na~inot na
dejstvuvawe posoodveten za sodvetnata oblast i problem.
207
Zna~i, dijalogot e forma na edno podobro postoewe, vo koe
lu|eto se poddrùvaat me|usebno i vleguvaat vo razmena na
mislewata so cel da se doobjasnat, da nau~at ne{to podobro
ili da pravat ne{to onaka kako {to treba.
Dijalogot e sostaven del na demokratijata, na op{testvata
so ìva politi~ka, ekonomska, socijalna i duhovna aktivnost,
so bogata i otvorena kultura - kakvi {to se evropskite.
Dijalogot se pravi te{ko, no e mo{ne korisen, zatoa toa e
posakuvan metod, duhovno orudie na Evropejcite. I pokraj
raznolikosta na potekloto, na istorijata, na stepenot na
razvojot, na verite i na filosofskite pogledi, na socijalnite
stremeì i na obi~aite, dijalogot im ovozmoùva da se smirat
negativnite ambicii, da ne se razvijat neprijatelstva, da nema
sudiri i kolektivni paranoi~ni manifestacii. Toj e izraz
na dobrata volja, no i na ve{tinata i znaeweto na modernite
lu|e kako da se kontroliraat sebe i kako da se usoglasat so
drugite lu|e.60
OVA SE OSNOVNITE aksiolo{ki sodrìni na Evro-

pejcite. Tie vrednosti se podednakvo va`ni, zatoa treba da
se znaat i sogleduvaat zaedno. Tie ovozmoùvaat sloèniot
evropski svet da funkcionira kako edinstvena ~ove~ka
zaednica. Pokraj niv, ima u{te drugi va`ni vrednosti, na
primer Za{tita na prirodata, Tolerancija i Optimizam
(kako svest za ~ove~kite mo`nosti i pozitivna orientacija
vo ìvotot) - no ovie i drugite postojni vrednosti moàt
da se priklu~at kon nekoja od osnovnite vrednosti, koi
zna~at razumno odnesuvawe, pravewe dobro, unapreduvawe na
zaedni~koto ìveewe itn.
VE]E MNOGU VEKOVI Evropa e vode~ki svetski region.

Denes Evropskata Unija e najnapredna sovremena ~ove~ka
zaednica ili se trudi da stane toa. Evropa se razviva
pobrzo od drugite krai{ta na svetot tokmu zaradi silata na
nejzinite vrednosti i zaradi anga`manot na nejzinite gra|ani
60
Za dijalogot ima poseben oddel vo tekstot Lu|eto, etikata i civiliza-
cijata.
208
da gi ostvaruvaat, t.e. da ìveat vo soglasnost so odredeni
moderni i efektni ìvotni, kulturni i eti~ki principi.
Pokraj dobrata i bogatstvata, znaewata i ugledot, odli~nata
kultura i ostvarenite dostreli - vrednostite se najva`niot
element na evropskiot kvalitet na ìvotot. Niz vrednostite
problikuva idejata kako ìvotot na Evropejcite da bide
vistinski kvaliteten i kako tie da dejstvuvaat dobro.
Za toa se karakteristi~ni i plodni principite na
individualizmot, slobodata, odgovornosta, utilitarizmot,
tolerancijata, sorabotkata... Za toa pridonesuvaat viziite za
~ovekovite prava i doslednoto sproveduvawe na dol`nosta,
demokratijata, dijalogot, kako i op{tata grià za lu|eto i za
sostavnite elementi na nivnoto ìveewe (zdravje, higiena,
bogatstvo, obrazovanie, li~en razvoj, kultura, prestoj,
soobra}aj...).61
Ottuka proizleguvaat i osobenite zada~i na Evropejcite
da go unapreduvaat dostignatiot razvitok, da ovozmoùvaat
napreduvawe vo sozdavaweto i vo koristeweto na novite
formi na ìvotot, da se odnesuvaat tvore~ki (zainteresirani
za promeni, za kvalitet na ìveeweto i na dejstvuvaweto,
za avtenti~no izrazuvawe, za dostigawe visok kvalitet na
delata), da go pottiknuvaat kvalitetot na site poliwa, i
vo obi~noto odvivawe na ìvotot, i vo proizvodstvoto i
razmenata, i vo socijalnata sfera (op{testveni odnosi,
politika, moral, pedagogija), i vo duhovnite zafati i vo
umetni~koto tvore{tvo.
Programata za takvoto ~ove~ko odnesuvawe denes
i vo idninata e skoncentrirana vrz RAZVITOKOT, vrz
osmisluvaweto na ìvotot; vrz pronao|aweto na {to podobri
formi na negovoto sproveduvawe i vrz pottiknuvaweto na
tvore{tvoto vo site vidovi. Toa e i svest i zada~a. Nivni
elementi se èlbata za dostigawe visoko nivo na koristeweto
na prirodnite i na ~ove~kite resursi i ostvaruvaweto na
61
Na primer, etikata na javnata slu`ba vo evropskkite slu`bi e najn-
apredna vo svetot - ako nekoj pobara re{avawe na nekoe pra{awe od ne-
koja slu`ba ili slu`benik, ne samo {to tie moraat aùrno da odgovorat na
baraweto, tuku mora to~no i bez odloùvawe da mu poso~at kade da odi ako
ne se nadle`ni za toa pra{awe.
209
razvieno op{testvo, pred s# sfateno kako manifestirawe na
kreativniot potencijal na lu|eto, {to e izraz na imanentnoto
povrzuvawe na etikata i kulturata.
Evropskata Unija deneska e simbol na razvienata
vizija za univerzalnosta na ~ove~koto postoewe i za
tvore{tvoto na razni poliwa. Vo nea se proniknuvaat vizii
i uspe{na realnost. Me|usebnoto povrzuvawe i po~ituvawe
na Evropejcite i razmenata na stavovite, zaedni~koto
nastapuvawe i zaemnoto re{avawe na problemite go vodat
evropskiot svet zabrzano po modernite pati{ta.
No, takviot svet ne se postignuva edna{ za sekoga{. Toj
ne e zatvoren, tuku principielno otvoren, za novi lu|e, idei,
kapaciteti, inicijativi. Zatoa Evropskata Unija ne smeta
deka nejzinata gradba e zavr{ena, tuku se dograduva i kako
struktura i kako sistem od vrednosti, pa povikuva i drugite
da se priklu~at kon nea. Okolu nejzinite osnovni vrednosti
nema sudir, tie se baza na nejzinata ideja i postoewe. No ostro
e baraweto novite ~lenovi i ~ove~ki sili ovie vrednosti da
gi usvojat kako svoi. Evropskiot pluralizam na kapacitetite
i na pogledite odi zaedno so evropskiot sloboden pazar,
pluralisti~kata vnatre{na politika, diferencijalizmot.62
Nema ednakvost na celite i na mislewata sfateni kako
li~no nastapuvawe, no ima nivno povrzuvawe niz dijalog i
sorabotka.
Plodonosnoto harmonizirawe na razli~nite elementi
e du{a na novata Evropa. Za toa se neophodni tolerancija i
razbirawe. Site vo Evropa treba da gi sproveduvat osnovnite
vrednosti na toa novo pro{ireno op{testvo i zaedni~ka
dràva. Zada~a e da se postigne evropski kvalitet, kako
sintagma za validnosta na evropskoto dejstvuvawe vo
ekonomijata, politikata, kulturata, etikata, naukata,
obrazovanieto..., zna~i vo materijalnoto i vo duhovnoto
tvore{tvo. Toa go ovozmoùva sistemot na vrednostite koi gi
62
Toa e u{te edna evropska ideja - za edinstvoto na razli~nostite kako
osnova za dostojno ~ove~ko ìveewe, koncepcija proizlezena od burnite
1960-ti, vo koi evropskata mladina i intelektualci pokaàa moderni sfa}awa
za svetot, za odgovornosta i za edinstvoto na ~ove~kata kultura - v. Henri Lefevre: Le mani-
feste différentialiste, Gallimard, Paris, 1970.
210
izbra obedinetata Evropa za svoi ìvotni i eti~ki osnovi.
Zatoa e neminovno niv i individualno i zaedni~ki da gi
prifatat i razvivaat i kandidatite za ~lenovi na Evropskata
Unija, me|u koi sme i nie. Vpro~em, priemot vo Evropa ne
zna~i vsu{nost vklu~uvawe na nova dràva, tuku na nejzinite
gra|ani individualno vo zaedni~kiot evropski sojuz. Zatoa
pra{aweto na prifa}aweto na evropskite eti~ki vrednosti
na na{iot pat kon Evropa e u{te pozna~ajno i aktuelno.
Evropa e na dofat na rakata, no vklu~uvaweto vo nea
moè da se postigne samo so prifa}awe, sproveduvawe i
unapreduvawe na nejzinite sovremeni vrednosti - za taka
sekoj kandidat - zemja i li~nost - da go dostigne kvalitetot
na evropskoto ìveewe, tvore{tvo i ~ove~ki odnosi.
211
DALI BALKANOT
ESTETSKI JA DO@IVUVA EVROPA?
VO KAVADARCI, moeto malo mesto dlaboko na Balkanot,

se raskaùva anegdota koja mnogu zboruva za na{ite ìvotni
i eti~ki orientacii. Dedo mi Krume, zaluden fantast
na ekonomskata inicijativnost i golem majstor na toga{
najkompliciraniot instrument - arapskiot kanon, vo 1920-tite
godini upotrebuval vo svojata a{~ilnica nekoj nov vid lampa
na gazija, so germanski pokriv od isklu~itelno fina materija.
Na nea naletuvale mu{i~ki i ja dupnuvale, pa po povredite
moralo ~esto da se kupuva zamena, koja bila mnogu skapa za tie
uslovi. Raskaùvaat deka ovie mali ekonomski katastrofi
dedo mi gi komentiral so zborovite: Ubava si, Evropo, ama
skapa! Ovaa re~enica mnogumina i denes ja koristat kako izraz
vo sekojdnevniot govor. Vsu{nost, so sigurnost znaeme deka
dedo mi kaùval: Skapa si, Evropo, ama ubava!
Smetam deka tuka nekade leì klu~ot za razbirawe na
odnosot na Balkancite kon Evropa - odnosno kon ubaviot i
moderen ìvot i kon racionalnosta. Mnogu lesno i bez pardon
gi ocenuvaat Balkancite deka gi otfrlaat tie vrednosti ili
im se prefrla deka ne gi sakaat.
Nie na Balkanot ne sme rasa oddelena od evropskata.
Od Balkanot po~na sozdavaweto na Evropa. I nekolku od
najgolemite dostreli na Evropa se svrzani za Balkanot. Nie
kako edinki lesno se vklopuvame vo zapadnata dimenzija na
ìvotot ({to, vsu{nost, zna~i Evropa).
NO DENES, vo modernoto doba, Balkanot e povreden. Site

negovi narodi tokmu vo ovaa epoha se borea za nacionalno
osloboduvawe, {to potkreva, no ostava gadni rani. Svojot
nastap vo sovremeniot svet tie go ostvaruvaa zaostanati
eden vek i pove}e zad dvièwata vo razvieniot svet63, mnogu
Vo ambicijata da $ pomognam na mojata zemja, vo 1992 godina ja prevedov i
63
objaviv knigata na Vilijam Xejms “Pragmatizam”, napi{ana vo 1908 godina.

Vo predgovorot ukaàv nade` deka ova delo (90 godini od negovoto nasta-
212
siroma{ni (tolku {to toa ja ubiva{e èlbata za visoki
kvaliteti), izma~eni od borbata za hrana i za opstanok na
decata, ~esto otturnuvani od modernite procesi i masovno
dale~ni od najsovremenata kultura - stanaa duhovno gnevni,
po godinite na mladosta isprazneti, skr{eni od tovarot na
preterano te{kata i nespravedliva ìveja~ka.
Tie se, isto taka, u{te opsednati i so tradicijata na
nemenuvaweto. Edno vreme vo Sredniot vek im se ~ine{e deka
toa im e edinstvenoto sigurno oru`je vo borbata so Zapad ili
protiv naplivot od Istok. Vo toa potoa gi poddrùva{e i
novata navlezena konkurentska religija na gospodarite, koja
im dozvoluva{e da ne ja prifatat, dovolno be{e samo da go
zacvrstat svojot ìvoten konzervativizam.
Vsu{nost, golem del od nesre}ata na Balkanot poteknuva
od toa {to toj se sudruva so stra{nata realnost koga se obiduva
da si gi ìvee svoite evropski potencijali i stremeì.
Estetskiot odnos sprema stvarnosta, preferiraweto na
harmonijata nad stra{nite fenomeni na bitkata za opstanok,
prifa}aweto na pridobivkite i na tovarot na sovremenata
civilizacija (kako {to se poznavaweto na drugite na~ini na
ìveewe, na drugite jazici, na filosofijata, na logikata i
na etikata), fanati~noto {irewe na naukata, veruvaweto vo
promenata, hrabrosta vo dokaùvaweto na novite vistini,
modernizacijata na verata i na vrednostite, bogatata
kultura, subjektivizmot i individualizmot i sl. - ovie golemi
karakteristiki na evropskiot duh i ìvot ne se nepoznati na
nuvawe) }e ni pomogne da se snajdeme pred novite predizvici. Deloto go
objasnuva amerikanskiot na~in na spravuvawe so problemite preku opti-
mizam, èlba za uspeh i preku promena na mislata - za da se dobijat barani
rezultati, a istovremeno i gi pottiknuva lu|eto na hrabro soo~uvawe so
problemite i na iznao|awe na nu`nite re{enija. Knigata re~isi ne be{e
zabeleàna, iako ni e neophodna kako idejna osnova za na{eto spravuvawe
so ìvotnite te{kotii. Sli~en e ishodot i na prevedenite tri knigi za
francuskata, germanskata i britanskata kultura i etika (se se ova kni-
gi za centralnite idei na najsilnite i najuspe{ni nacii vo poslednite
dva veka) - Nau~nata rasprava za metodot od Rene Dekart ja pretstaviv
francuskata i evropskata racionalnost, Kritikata na prakti~niot um
od Imanuel Kant germanskata smisla za odgovornosta i za prifa}aweto
na dol`nosta, a Za slobodata od Xon Stjuart Mil govori za britanskoto
sfa}awe na najva`niot aspekt na sovremenoto ~ove~ko ìveewe.
213
Balkanot i imaale i imaat svoi zastapnici. No ne bile {iroko
rasprostraneti. Me|utoa, moèbi tie nam ne ni se nu`ni?!
Na Balkanot ìvotot zavisi od milosta na Prirodata, na
gospodarot (od razli~no nivo i karakter), na Boga. Tuka, isto
kako i na Levantot i podaleku na Istok, se ~ini deka niedna
inicijativa ne zavisi od individualnosta i od voljata i od
izdr`livosta na onoj koj{to ja prezema, tuku od presecite na
nepoznatite sili i od voljata na nekoj drug. Zatoa pred sekoj
zafat, duri i za najmale~ka dejnost koja vodi kon idnina,
mahinalno se iskaùva: Da dade Gospod, In{alah!
BALKANOT e zaostanato par~e evropska po~va, so

talentirani no nesre}ni lu|e, so èlni a bezvolni li~nosti,
za{to retko uspehot zavisi od niv samite, od nivnata volja
i anga`man. Sporedete go toa so sli~noto, iako pomale~ko
optovaruvawe so levantinskiot duh, koe{to dolgo go pritiska
i Pirinejskiot poluostrov, otkade sepak ima{e i golemi
osloboditelni nafaki za otkrivawe na svetot i za sozdavawe
svoi kolonii po celiot globus. Od sli~nata sudbina ne moè
lesno da se oslobodi ni Apeninskiot poluostrov, kade {to
sepak cute{e Renesansata, koja be{e golema katarza protiv
siot zaostanat duhoven balast.
Balkanot, vsu{nost, e za{emeten od dene{nata Evropa.
Ne znae da gi ~ita nejzinite kodovi, ne znae da gi prifati
normalno ili umno da gi kritikuva nejzinite obi~ai,
se buntuva protiv nejzinite normi. Koga se vo progres,
Balkancite prestanuvaat da rabotat i da {tedat (ponekoga{
ovie negativni tendencii se prisutni i koga osiroma{uvaat).
Koga mislat deka se slobodni, ra|aat avtokrati. Koga
vistinski se slobodni, oboàvaat rasulo i propa|awe. Ne
znaat da gi lociraat potencijalite na napredokot, mnogu
lesno gi razvivaat potencijalite za nazaduvaweto, na
upadokot. Tie se opsednati od |avolskiot/ma|epsaniot krug
na bedata, zaostanatosta, pasivnosta, birokratizacijata,
indolentnosta, na svojata neukost i na svoite stravovi.
Balkanot docna dojde na patekite na sovremenata
istorija - docna so ogled na evropskoto milje i svojot
214
prethoden napredok. No evropskiot pat e edinstvenata
{ansa za Balkancite za ~ove~ka idnina bez zaostanatost i
frustracii. Tie mora da se istrgnat od svojata zaostanatost.
Li~no, kako pedagog i kulturolog, mislam deka samite
Balkanci treba da storat pove}e za da u~estvuvaat seopfatno
i slobodno vo evropskite procesi - od koi ne treba da begaat,
za{to im se edinstveniot pat vo nivnata idnina.64 No, kako
politolog, studen nau~nik, jas ja razbiram nemo`nosta tie
odedna{ i dobro da se snajdat vo kompliciranite evropski
dimenzii na ìvotot i odnesuvaweto - bez pomo{ od Evropa.
Scenografijata na sovremeniot svet e evropska, glavnite
akteri Evropejci, reìserot e samata golema gospo|a Evropa
- bednite, trogatelni, dramati~ni balkanski slu~ki i ìvot-
ni sudbini se sodrìni na piesata koja nikoj ne saka da ja igra
(ili retko ima èlba da bide pretstavuvana) vo toj ogromen i
bleskav, mo}en teatar Evropa. Na operite ne im se potrebni
bezglasni, skr{eni i temni akteri; vo sovremeniot svet site
preferiraat hepi-endovi. A Balkanot predvestuva lo{i
razre{uvawa ili se zakanuva so takvi proma{uvawa. Site
sakaat samo luksuzen gra|anski teatar - Balkanot nema takov, a
koga kaj nego se pravi takov teatar, toa se najlo{i spektakli.
Balkanot e potonat vo krv i grdi reminiscencii, zatalkan
vo nedovolno znaewe, se gubi vo lo{ata emocionalnost,
nego go voshituva provincijalizmot, se brani so glupi
racionalizacii, opsednat e od nevlijatelna kriti~nost,
strada od primitivna qubeznost i gubi od davaweto bez
kontrola. Vo nego od dobrohodni i prijatelski postapki se
ra|a zavist, od demonstriraweto na bliskost omraza. Vo nego
od nesmasnite roditeli se sramat nivnite deca, koi ne moàt
da napravat mnogu i koga posakuvaat, a retko i se buntuvaat.
Mnogu rano gi zgazuvaat ìvotot i nemaweto {ansa. A i koga
ja imaat, retko ja iskoristuvaat. Promenata e mo`na samo so
64
Za ovoj problem na samoizgradba i dostigawe na Evropa govoram vo tek-
stot Logi~kite i eti~kite pretpostavki na na{iot pat vo Evropa, koj
vo 1997 godina be{e prezentiran na trkaleznata masa “Makedonija pome|u
Evropa i Balkanot” na Filozofskiot fakultet, organizirana od Fridrich-
Ebart-Stiftung i Institutot za socijalni griì i socijalna rabota - tekstot
e objaven na makedonski i na angliski vo spisanieto “Nova balkanska poli-
tika”, br. 1, 2001/02, str. 160-181.
215
evolucija na stavovite, na mentalitetot i na odnesuvaneto, a
za toa Balkanot nema vreme, nitu vkupni ambicii.
SEGA EVROPA poseriozno frlila oko vrz Balkanot.

Me|utoa, taa ne vodi smetka za goleminata na evropskata
kriza na Balkanot. Vo obzemenosta i ispolnetosta so sebe,
vo svojata indolentnost Evropa ne go doìvuva Balkanot
estetski. Toj ne $ e ubav, duri i koga ne e skap. Toj ne $ e vaèn,
najmalku od visoki kulturni pri~ini. Taa brzo zaboravi deka
Balkancite nekoga{ (odamna) predni~ele vo izgradbata na
evropskiot svet i vrednosti, kako i toa deka istite svojstva
kako Balkancite sega, porano gi imale site evropski narodi
vo nekoj period od svoeto minato.
Balkanot peka po Evropa. Nemu mu se potrebni nejzinite
golemi soznajni i aksiolo{ki sposobnosti - vo reinkarnacijata
toj e na po~etnite stapki na revitalizacijata. Vo Evropa se
ra|aat idei za tolkuvawe na smislata na egzistencijata, koi
moàt da mu pomognat na Balkanot. Pokraj mnogute stari
i novi idei, vo Evropa e rodeno soznanieto deka svetot ne e
unikalen, tuku binaren (Pjer Aleksandar Mamin), ili deka
idealnata sostojba e diferencijalisti~kata (Anri Lefevr),
ili deka sekoj misli spored geografskite i drugite materijalni
uslovenosti (Ipolit Ten). Vsu{nost, nebare vo sovremenata
epoha na Balkanot ne mu prilegaat golemi idei. ]oran
(Sioran) od Romanija mora{e da bide pesimist vo Evropa, isto
Jonesko apsurdist, kako i Kosta Akselos planetaren vizioner,
Cvetan Todorov od Bugarija moderen lingvist, a negovata
partnerka Julija Krsteva vode~ki filosof na feminizmot i
na sovremenata kultura voop{to, itn.
Na Balkancite im e potrebna ìvotna rekonstrukcija.
Tie mora na brzina da se prisposobat na sovremeniot ìvot,
kultura i etika. Mora da nau~at kako da bidat racionalisti,
sovremeni nacionalisti-internacionalisti i efikasni
(razumni) egoisti. Treba da ja psihoanaliziraat svojata
istorija i da gi pronajdat svoite zaedni~ki koreni. Mora da go
promenat svoeto bitie vo ovoj sega{en napliv-tek na golemite
promeni na prirodata na site golemi ~ove~ki funkcii. Za
216
toa im e potrebno u{te poinventivno da gi ~itaat vistinata
i idninata otkolku {to toa go pravat sovremenite Evropejci.
Balkanot ne moè da ja dostigne Evropa poinaku, taa ve}e
mnogu mu bega i u{te pobrzo se oddale~uva od Balkanot. Koj
na Balkanot }e mu go dade toj idealen metod na progres ako
ne samata Evropa?! Me|utoa, taa od nego bara samo nerealna
recipro~nost. Ne razbiraj}i go Balkanot, taa se sluì so
prazniot metod na pokaùvawe ubavini, za Balkancite da si
gi posakaat.
A Balkancite nemaat o~i za ubavinata. Vpro~em, za
Evropejcite e seedno koja re~enica }e ja izgovori nekoj mal
balkanski gostilni~ar koga lampata brzo se rasipuva - toj
samo }e bide okarakteriziran personalno kako esteta ili
kako skràvec. Taka e od glednata to~ka na Evropa, vo koja
estetikata stana na~in na ìveewe (vivre). Od stojali{teto
na Balkanot, edinstvenata negova {ansa e razvivawe i
estetskiot odnos kako glavna etika. Toa e negoviot metod na
preìvuvane (survivre).
217
ETIKA NA KOMUNIKACIJATA
ME\U SOSEDITE
VO SOVREMENATA EPOHA nau~ivme na Drugiot da

gledame so otvoreni o~i i srce. Vo toa ni pomognaa mnogu
egzistencijalistite, no i filosofite koi ja branea etikata
kako prva filosofija, kako Emanuel Levinas. Kade i da
se svrti, ~ovekot }e vidi lu|e. ôvekot ìvee srede lu|e,
opkruèn od lu|e, so lu|e. Me|u tie brojni pridru`nici vo
ìvotot, nekoi se ~lenovi na negovoto semejstvo, nekoi mu
se rodnini, nekoi se prijateli, ili prijateli na roditelite
ili na decata ili na bliskite. Nekoi se u~ili{ni drugari,
nekoi rabotni kolegi, nekoi sorabotnici vo raznite potfati
i dela na ~ovekot. Kaj nekoi toj pazaruva ili koristi nekoi
nivni uslugi, kako {to i od nego lu|eto pobaruvaat pomo{
za ne{to {to toj go znae. Nekoi od lu|eto se sonarodnici,
ìteli na istoto mesto ili na istiot region, pa so niv ima
ista sudbina. Nekoi lu|e ~ovekot }e gi sretne samo kuso, pri
nekoja slu~ka ili na pat, no i so niv razgovara i moè da ima
prijatni migovi. So mnozina gi spodeluva istite pridobivki
i dela na kulturata.
Site lu|e {to ~ovekot gi poznava se negovo golemo
bogatstvo, toa e riznica na negovoto ìveewe. ôvek ne
moè da gi nabroi site lu|e koi gi zapoznal ili so koi bil
blizok vo svojot ìvot, so koi sorabotuval i so koi proìveal
barem mig zaedno. Nekoi od tie lu|e se pova`ni, nekoi
pomalku va`ni za na{eto ìveewe i dejstvuvawe. Me|utoa,
od tie lu|e nekoi ni se sekako mnogu bliski, iako naj~esto ne
se del od na{eto semejstvo, nitu se rodnini, ne se prijateli
vo klasi~na smisla, nitu so niv rabotime zaedno vo biznisot.
A sepak za nas se me|u najbliskite. Toa se sosedite.
FENOMENOLOGIJATA na Sosedstvoto e isklu~itelno

interesna za soznavawe. Stanuva zbor za osobeniot kvalitet na
Drugiot kako Sosed, {to rezultira so bliskost me|u lu|eto i
so nivni specijalni odnosi, koi se karakteristi~ni za lu|eto
218
koi postojano se zaedno, se poznavaat i komuniciraat na
najrazli~ni na~ini, a vo ìvotot go vklu~uvaat i postoeweto
na sosedite, so koi spodeluvaat problemi i griì. Ovaa vrska
e ubav primer kako lu|eto ne moàt da ìveat sami i deka
najbliskite vo prostorot stanuvaat i bliski vo srcata.
Sosedstvoto ima golemo ~ove~ko zna~ewe. Nie ne sme
osameni na svetot, a sosedite se prvite do nas od ~ove~kiot
rod. Tie se del od na{eto ìveewe vo eden ist prostor i vo
isto vreme. Na{ite domovi se blisku, se dopiraat, isto taka
i na{ite ìvoti. Me|u sosedite se ra|aat osobeni odnosi,
mo{ne va`ni za nivniot ìvot, kako i za nivnite semejstva.
Sosedstvoto pomaga da se izgradi u{te edna va`na relacija
na na{ite odnosi so lu|eto. Toa pokaùva kako se zbliùvaat
lu|e so razno poteklo i so neednakvo bogatstvo, lu|e so
razli~ni znaewa i interesi, lu|e od pove}e generacii i so
poinakvi pogledi, duri i so razli~na kultura. Ovie i drugi
razliki ne pre~at tie lu|e da se zapoznaat, da stanat bliski,
da se zdruàt i da ìveat vo sloga.
SOSEDOT IMA osobeno zna~ewe za sekogo. Site vrski

i prijatelstva imaat svoe opravduvawe i svoj tek, svoj
na~in na komunicirawe. Isto taka e i so sosedstvoto.
Moèbi sega{nite sosedi se poznavale malku ili ne se
poznavale pred da dojdat da ìveat ednite do drugite;
otkako }e stanat sosedi tie se zbliùvaat (ako se razdelat
od sosedstvoto, moè da ostane li~noto prijatelstvo, no
i ne mora, va`no e da se bliski dodeka ìveat vo istoto
maalo). Od bliskosta vo ìvotniot prostor se pojavuva
bliskost me|u sosedite i specijalni odnosi me|u niv, koi
se karakteristi~ni za lu|eto koi se poznavaat i postojano
komuniciraat na najrazli~ni na~ini, a vo svojot ìvot go
vklu~uvaat i postoeweto na sosedite, smetaat na niv, se
potpiraat ednite vrz drugite.
Komunikacijata vo sosedstvoto e osobeno karakteris-
ti~na zaradi svojata eti~ka dimenzija. Taa komunikacija ima
posebni eti~ki vrednosti, celi i normi, koi se opredeleni
od su{tinata i zna~eweto na sosedstvoto kako socijalen i
219
antropolo{ki odnos. Postojanosta, bliskosta i doverlivosta
na komunikacijata me|u sosedite e dobar obrazec kako
lu|eto moàt da najdat na~in za dobri relacii i kvalitetno
odnesuvawe me|u sebe.
Sosedstvoto e odnos koj treba da se neguva. Toj bara od
li~nosta da ima senzibilitet za Drugiot, Bliskiot, da
gi po~ituva lu|eto, da se trudi da gi razbere. @ivotot vo
sosedstvo inspirira za empatija (v~uvstvuvawe vo slu~uvawata,
radostite i vo griìte i stradawata kaj sosedot). Toa mu dava
na ~ovekot svest za egzistencija vo opkruùvawe so drugite,
vklu~uva kaj nego vnimatelnost vo negovoto odnesuvawe
za da ne bidat povredeni drugite. Vo sovremenata epoha na
ogromni op{testva, vo koi ~ovekot ~esto se ~uvstvuva osamen,
sosedstvoto e eden od psiholo{kite i moralnite izlezi za
neophodna komunikacija, izvor na sigurnosta deka moè da
se dobie pomo{ i pottik da se ima grià za stradaweto na
sosedot. Toa svedo~i i za sli~ni kulturni afiniteti, koi gi
povrzuvaat sosedite.
Kaj sosedstvoto stanuva zbor za edna eti~ka pojava, so
specijalna kultura, eti~ki vrednosti, celi i normi. Tatko mi
me ima nau~eno: Sosedot ti e poblizok od rodninata! Toa
e ìvotna norma vo balkanskiot regionot. Objasnuvaweto
e: Ako dojdat maki, sosedite prvi }e pomognat. Ako treba da
se spasi{, toa }e go stori{ preku sosedite (vo na{iot kraj
porano postoele pome|u ku}ite kapixici, niz koi imalo
paralelno dvièwe, ne moralo da se izleze na sokakot). Taka
e, sosedite sekoga{ se zaedno i prirodno se potpiraat ednite
vrz drugite.
SOSEDSTVOTO e vid na odnos koj treba da se pro{iri

i kako ideja i razbirawe na site lu|e vo svetot. Kako {to
vo sovremenata epoha Martin Luter King poso~i deka novite
humani principi na tolerancija i na razbirawe treba da
stanat sostaven del na univerzalnata etika na seto ~ove{tvo,
taka i etikata na sosedstvoto isto taka treba da se pro{iri
kako ideja za seop{toto zaedni~ko ìveewe na lu|eto.
220
Vo sovremenata epoha komunikaciite se mo{ne ìvi i
~ovekoviot ìvoten prostor se {iri podaleku od dolinata vo
koja{to toj prestojuva. Se razbira, site imame odnosi so lu|e
od razni zemji i dejnosti, no idejata za op{toto sosedstvo e
u{te po{iroka. Taa saka da go potkrepi zaemnoto razbirawe
na site vo svetot. Toa go potvrduva i zaedni~kata svetska
kultura. Nova realnost za lu|eto e celinata na svetskoto
ìveewe. Toa treba da stane i eti~ka ramka za site lu|e, baza
za univerzalnata doverba, humanost i kreativna moralnost. Od
komunikacija me|u sosedite - takviot tip odnosi, zaedni~ki
razgovor, me|usebna grià i zaemna pomo{ treba da stanat
gradben del na op{toto ~ove~ko ìveewe.
221
KAVADARE^KI PRIDONES
ZA KULTURATA I ETIKATA
NE ZGRE[IL eden poznat ~ovek {to za rodnoto mesto

[inon istaknuva deka “toa e slaven grad, blagoroden grad,
drevno mesto i, da vi kaàm pravo, prvo vo svetot”. Za svoeto
provinciskoto francusko grat~e toa go napi{a Fransoa Rable.
Ne e nitu ~udno nitu neto~no {to go rekol pro~ueniot pisatel,
filosof i lekar. Sekoe mesto si ima ubavini, za koi prvin o~ite
gi imaat negovite deca. Isto taka, od sekoj kraj poteknuvaat
slavni lu|e, koi mu davaat oreol na rodniot kraj, komu so svoite
dostreli mu go vra}aat ona {to go dobile od vozduhot {to
tamu za prv pat do zadi{ale, od vodata so koja se zakrepeni, od
klimata za koja celiot ìvot }e smetaat deka e najdobra za niv.
Vo Turena, od koja e Rable, rodeni se najgolemiot francuski
i evropski filosof Rene Dekart, poetot Ronsar, najplodniot
romanopisecot Onore de Balzak... Malku li e toa za slava na
nekoj geografski i ~ove~ki prostor?!
I jas izjavuvam deka mojot roden grad Kavadarci e mo{ne
zna~aen i najubav na svetot i deka lu|eto od Tikve{ijata se me|u
najinteresnite ~ove~ki rodovi. Taka kaùvaat i mnozina lu|e
koi bile vo Kavadarci, kako i oni koi jas ~esto gi vodam tamu
ili, pak, koi samo edna{ tamu }e stapnat. Mojot grad, okolinata i
na{ite lu|e ja zasluùvaat vakvata priznatelnost. Taka velele i
velikite makedonski tvorci Mito Haxi Vasilev i Petar Mazev,
isto taka rodeni vo Kavadarci.
Za takvi ~uvstva se va`ni prvite i sudbonosni vlijanija vrz
psihata. Toa ubavo go objasnuva edna od zna~ajna moderna avtorka
Xorx Eliot (za dene{nata uloga na “ènskata etika” dovolno
govorevme vo knigava): “ôvekoviot ìvot e cvrsto vkorenet vo
rodniot kraj, kade {to ~ovekot se zapoznava so likot na Zemjata,
so ~ove~kata rabota, so zvucite, so prvite soznanija kako voved
vo prodolìtelnite podocne`ni znaewa. Duri najdobriot voved
vo astronomijata e da misli{ na no}noto nebo kako del koj mu
pripa|a na pogledot od rodniot grad”.
Istoto vaì i za vlijanieto na moralot na bliskite lu|e
vrz ~ovekovata du{a. Albert [vajcer vo deloto “Kulturata i
etikata” - koe e svoevidna inspiracija za ovaa moja kniga i izvor
za sredi{nata struja na sovremenata etika, pi{uva: “Mnogu
222
ne{ta {to nikoga{ ne bi gi po~uvstvuval tolku jasno i nikoga{
ne bi gi storil, jas gi napraviv i po~uvstvuvav zatoa {to bev pod
vlijanie na dobri lu|e. Mnogu od na{ite karakterni svojstva,
ne`nost, dobrina, skromnost, gotovnost da prostime, vernost
ili samootkaùvawe, nie im gi dolìme na lu|eto koi na delo gi
pokaàa tie dobrodeteli... Mislata koja stanala dejstvo vleguva
vo nas kako iskra i razgoruva nov plamen”.
KOGA SE IDENTIFIKUVAVME kako qubiteli na

rodnoto Kavadarci i na po{irokiot kraj Tikve{, slobodni
sme da prodolìme so opi{uvaweto na kulturnite i eti~kite
karakteristiki koi gi vrzuvame za na{ite roditeli i rodnini,
za na{ite prijateli i tamo{ni sorabotnici. Jas i moite deca
(koi se rodeni vo Skopje) kaùvame deka sme od Kavadarci, a taka
gi u~ime da kaàt i vnucite, koi gi u~ime da si go sakaat krajot
od kade poteknuvaat i tie ja izrazuvaat ovaa slatka qubov. Nema
konflikt, nie se trudime da gi pretstavime ubavite ne{ta od
Kavadare~ko, a tie niv }e si gi smestat vo du{ata za razbirawe
na site lu|e i krai{ta, na onie kade {to ìveat i u~at i na onie
brojni koi doprva }e gi zapoznavaat {irum svetot. Taka se ra|a
i taka dejstvuva ~uvstvoto za globalnosta, zaedno so bogatstvoto
na krajot na ra|aweto i na potekloto. I jas sum odrasnat vo drug
kraj, ìveev i dolgo prestojuvav vo mnogu gradovi - no ne go
zaboravam, tuku s# pove}e sum privrzan kon rodniot kraj.
Ne stanuva zbor samo za geografskite ili materijalnite
fakti, koi privlekuvaat vo Kavadarci - razbraneti ridovi,
kako vo francuskata Burgundija (najubav region za grozje),
nebroeni boi, nebo so fantasti~na nijansa i gletka, izme{ani
zemja i voda so òltilo, crvenilo, zelenilo i sinilo, ~udna i
okapana stara i po nekoja ubava nova arhitektonska gradba, pa
fantasti~ni rastenija i plodovi: ~inari i buki, ovo{ki i ìta,
lozja i bostan. U{te poubavi i poinspirativni se ~ove~kite dela
- rabotlivosta na zanaet~iite, koi re~isi site se i zemjodelci
(kako vo mediteranskite gradovi), i koi ja promoviraat idejata
deka sekako treba da se raboti, da ne se sedi prazno; potoa
komunikativnosta na gra|anite, koi go odrùvaat duhot na
op{toto poznanstvo i na navikite za razgovor i razmena na
informaciite, kako vo starata ~ar{ija i na pazarite vo sreda i
vo petok, koi poleka go zagubuvaat svojot lik i neprikosnovena
zanaet~iska i doma}inska organizacija, no mnozina so svoite
223
kupuvawa go krepat takviot nivni definiran opstanok (barem
u{te nekoe vreme); itn.
Toa e vrutokot od koj jas vsu{nost si ja crpam etikata
i ja gradam kako nauka za vrednuvaweto, dejstvuvaweto,
odgovornosta, odnesuvaweto i pomagaweto. Poteknuvam od
zanaet~isko semejstvo, koe so generacii nanazad se zanimavalo so
prehranbena dejnost - site rabotele i morale te{ko da rabotat
za da obezbedat opstanok i morale odgovorno da dejstvuvaat,
bidej}i proizvodstvoto i prodavaweto alva, leb, manxi, slatki,
kiselo mleko, zelen~uci, ribi i sl. bara golema pretpazlivost,
brzina i ~istota ({to bilo te{ko da se obezbedi koga gradot
imal malku voda za piewe i nemal vodovod, nemal struja - a
mraz za letnite uslugi moral da se obezbeduva so zakopuvawe
zimski sneg vo dlaboki planinski dupki i prenesuvan na mazgi
zavitkan so slama i debeli tkaenini). Ovie te{kotii i napori
se baza za sfa}aweto deka vo ìvotot mora da se raboti usrdno
i deka uspehot se postignuva samo so golema nastoj~ivost i
izdr`livost. Taka moite rabotea i vo podocne`noto op{testvo,
koe gi socijalizira{e funkciite, no tatko mi be{e fantast
na privatnoto rabotewe, pa otvori du}an koga toa nikoj ne go
prave{e, a, spored logikata na privatnoto zanaet~istvo, site
u~estvuvavme vo rabotata (pa nau~iv da pravam razni ne{ta, koi
sega ne mi se potrebni vo mojata nastavni~ka i nau~na profesija).
No, za mene, ova e najva`noto {to sum go nau~il - da rabotam
i da go sakam raboteweto. Isto taka, zanaet~iskiot moral
u~i na streme` kon odli~en kvalitet, do sovr{enstvo, {to
moite go postignuvaa (tatko mi Dime slatkar i burekxija, majka
mi Rada {iva~ka - najdobri vo site gradovi vo koi ìveevme).
U{te e va`no i toa deka kaj zanaet~iite nema predavawe, tie
rabotat bez prestan i ako treba cela no}, a posebno deka so toa
se obezbeduvaat sredstva za ìveja~ka, {to e osnovna ìvotna
etika na site gra|ani i siroma{ni lu|e. Sre}en sum ako ovie
soznanija sum uspeal da gi prenesam na moite bliski.
Slednoto {to go nau~iv od Kavadarci e deka zemjodelieto
e mnogu va`na granka na opstojbata. Temkovcite nemaa zemja,
rabotea samo vo du}anite i ~ar{ijata, no maj~iniot soj i
mnogu drugi obrabotuvaa zemja. Toa ovozmoùva{e da ìveat
po~ove~ki/pobogato, bidej}i platite i drugite pridobivki
bea mali. Zemjata ne ra|a ako ne se obrabotuva i toa e pouka
od moite dedo Risto, vujko \or|i, rodnini i bratu~edi, no dava
plod ako se ~uva i neguva, a ovoj }e pomogne za ìveja~kata.
224
Kako kaj zanaet~iite (nie pomagavme na tatko mi sekoj den
po u~ili{teto, a i kavadare~kite deca im pomagaa na svoite
roditeli vo du}anite), i zemjodelskite deca u~estvuvaat vo ~esto
te{koto i vo toplite i su{ni krai{ta neizvesnoto proizvodstvo
(nikoj ne otkaùva{e pomo{, no momite gi kriea pocrnetite
race od nièwe tutun koga }e pojdea na korzo ili na igranka).
Tie iskustva za trudoqubivosta, anga`manot, ispolnitelnosta,
sorabotkata gi izloùvam vo svojata rabotna etika, kako sostaven
del na gra|anskata i na ekonomskata etika, no nema{e mesto da
gi stavam vo knigava za da bidat sostaven del od prezentiraweto
na moralot na kulturata.
Zanaet~iskiot moral e ispolnen so obi~ai, vrednosti i
normi, koi se sledat vo dejstvuvaweto - posebno gi objasnuvam
vo tekstot za knigata {to za tikve{koto zanaet~istvo ja
podgotvuva vredniot istori~ar Petre Kam~ev, direktor na
Muzejot na Kavadarci. Vo Kavadarci ima{e majstori za site
zanaeti - za starite zanaeti: samarxii, kova~i, ortomxii, abaxii,
{arlaganxii..., a, se razbira, i za novite. Be{e fantasti~no da se
gleda kako rabotat. Mnogu od kavadar~anite bea golemi majstori
i daleku od rodniot kraj - vo Belgrad golemiot {iva~ \or|i
Vuli{ot, tatko mi Dime, tetin mi berberot Kiro Organxiev,
slatkarot od Begni{ta Jordan Stavrev, slatkarot na Terazie
Metodi Bakalov, vo Zagreb fotografot Blaò Mangarov... Od
niv mnogu nau~iv, kako se saka rabotata, kako se raboti ve{to i
brzo, kako se gradat odnosi so drugite majstori, kako treba da se
bide odgovoren.
ISTORIOGRAFSKATA DEJNOST za Kavadarci sega

posebno ja razviva d-r Zoran Todorovski, direktor na Arhivot na
Makedonija, dete na Pero Tuma~ot. I so nego i so kavadare~kiot
Muzej zdu{no sorabotuvam, bidej}i Todorovski i Petre
Kam~ev pravat mnogu napori za da gi pretstavat istorijata i
istoriskite nastani i li~nosti na Tikve{. Od takvite knigi
doznavame deka lu|eto se grièle za svojot kraj - koj e najgolem
prostor vo Vardarska Makedonija. Soznanijata se pribiraat i
osveùvaat. Kaj Dajman Gruev stoi deka prviot mesen komitet
vo nekoj grad po Solun na op{tonarodnata organizacija
TMORO/VMRO e osnovan vo Kavadarci i gradot postavi plo~a.
Razotkrieni se pri~inite i realnosta na Tikve{koto vostanie
vo 1913 godina, za koi starata jugoslovenska i komunisti~kata
istorigrafija mol~e{e, pa sega i toj beleìt nastan e oìvean
225
vo duhot. Objaveni se spomenite na tikve{anite prisobrani
pred Vtorata vojna vo Sofija, so koi se razotkriva stradaweto
na na{ite predci. Prezentirani se memoari i knigi za mnogu
beleìti li~nosti od Tikve{ijata. Objaveni se 7 knigi za
borbata na tikve{anite vo NOB, kako i razni tekstovi za
ovie nastani. Ovie soznanija n# ucvrstuvaat vo uveruvaweto za
zaedni~kata sudbina i za me|usebnoto pomagawe na lu|eto od
na{iot kraj. Za mnogu od ovie knigi mi ukaàa doverba da gi
promoviram, {to iskoristiv za da govoram za na{ata organska
bliskost. Kulturnata dejnost vo gradot ja poddrùvaa i na{ite
gradona~alnici, osobeno Qup~o [kartov, a sega vo toa se
istaknuva noviot, mlad Aleksandar Panov.
Od istorijata e va`no toa {to tamu kade {to se spojuvaat
Crna i Vardar e Pusto Gradsko - kako {to nie go narekuvame
Stobi, vo koe se otkrivaat va`ni gradbi. Toj grad e vo centarot
na Makedonija i po skopskiot zemjotres (1963) se razmisluva{e
tuka da se preseli glavniot grad na Makedonija. Dràvata nema{e
hrabrost za toa, a moèbi }e be{e ubavo i dobro. Vo blizinata e
otkriena edna od najubavite versko-eti~ki knigi od Sredniot vek
- Tikve{ki zbornik, vo koja se opi{uvaat mnogubrojni dilemi na
moralot i im se poso~uva na lu|eto {to da pravat za da postapuvaat
dobro (ovaa eti~ka kniga ja promovirav vo Kavadarci zaedno so
preveduva~ite velikiot Blaè Koneski i profesorkata Vera
Stoj~eska). Zbornikot e pronajden vo seloto Mrzen-Oraovec, koe
e na granicata me|u Tikve{kiot i Pelagoniskiot kraj, pa nekoi
ìteli se otseleni vo Prilep, nekoi vo Kavadarci. Na{eto
Kavadarci ima vrski i sorabotuva so mnogu okolni gradovi - so
Negotino, Vata{a mu se priklu~i kako naselba, vo Valandovo
imame mnogu prijateli, so Gevgelija se pravi zaedno noviot ski-
centar na Koùv, vo Veles e sudot itn. Sorabotkata so site e
znak na mo}ta na makedonskiot duh da gi prifati site i da stane
prifatliv za site. Se govori za konflikti me|u kavadar~anite i
negotincite, no toa e zabluda, bidej}i ìtelite od ovie dva grada
~esto se rodnini, se druàt, rabotat isto, sakaat ist folklor i
odgleduvaat ista qubov za kulturata, me|usebno se ènat (baba mi
Mica e od Negotino, strina mi Lenka isto, a ottamu se i na{ite
drugari Apostolovci) - a va`no e, {ta govori za nezavidlivosta
na gra|anite na Kavadarci, deka se kaùva oti vo Negotino porano
momite bile podoterani, zatoa {to gradot e poblisku do prugata
i svetskite tekovi, a mnozina priznavaat deka nekoi negotinski
produkti se pokvalitetni.
226
LU\ETO VO KAVADARACI se druàt i toa e ubavata
strana na tikve{koto ìveewe. Toa n# u~e{e, koga }e dojdevme
vo Kavadarci, deka postoi gradska sredina so sli~ni obi~ai i
osnovni eti~ki stavovi na site, kako {to i ni ovozmoùva{e
da bideme vo po~esta komunikacija i daleku od na{iot grad
so na{ite zemjaci i so nivnite potomci ili slobodno da go
zapo~neme dijalogot ako otkrieme deka imame isto poteklo.
Toa e va`no za ~uvstvoto na ~ove{tina, koe treba da se razviva
sekoga{ i sekade. Vo Kavadarci tatko mi ima{e mnogu drugari:
Dimo Mukaetov, Blaò Padikov, Ilo Kimov - Mo{o, Boro
Milkov - Borali, Dimo Milkov - Stenka~ot, Pan~o Grozdanov.
Mene vo Kavadarci mi bea drugari vrsnicite na moite postari
bratu~edi: Bla{ko Tentov, d-r Laze Bawanski, \oko Elenov, \oko
Zarkov, Pero Andov - Momata, Joco Danov, Pejko Milkov..., koi
site napravija kariera i dadoa pridones kon razvojot na gradot i
kulturata. Sega mi e najdobar drugar Dimo Milkov - [arko, koj
sozdade dobri dela kako direktor na Gradskata pekara i mlin, a
posebno gi poddrùva{e kulturata i razvojot na makedonskata
nacionalna svest.
Od Kavadarci proizlegoa mnogu u~eni lu|e, toa e grad od koj
ima re~isi najmnogu studenti. Taa orientacija kon u~ewe e duh
na Tikve{ijata - predvoenite u~eni Stra{o Pinxurot, d-r Ilija
ûlev, Aleksandar-Canko Hristov, Blaò Mukaetov, d-r Dime
Daskalov, oficerot Aleksandar Min~ev imaa storeno va`ni
ne{ta, kako i mladite u{te nedovr{eni studenti Mito Haxi
Vasilev, Nikola Min~ev, Blaò Turimanxev i dr., koi postignaa
Makedonija da dojde do sloboda i da po~ne da izgraduva svoja
kultura. Mito Haxi Vasilev e najplodniot makedonski socijalen
i ekonomski pisatel, vpro~em najoriginalniot mislitel (~ii
idei denes se koristat za izgradba na Kina - za Mito Haxi
Vasilev imam napi{ano doktorska disertacija i razni drugi
tekstovi, negovite rakopisi gi imam suredeno i objaveno kako
edinstveno kriti~ko izdanie na delata na nekoj pisatel vo
Makedonija, kniga za negovite idei objaviv vo Kavadarci so
pomo{ na Pe~atnicata “Daskal Kam~e” i nejziniot direktor
Mile Atanasov, koj so toa se oddolì za pomo{ta {to Jasmin
ja ukaàl pri osnovaweto na Pe~atnicata, a potoa napravivme
pomala kni{ka, zaedno so negoviot rodnina Aleksandar-Cane
Haxi-Vasilev, so poddr{ka od gradona~alnikot Pan~o Minov).
Od pomladite intelektualci od Kavadarci ima lekari - Mla|o
[ahpazov, Petar Pemov, Kiro Velkov, Dragi Ge~ev, nau~nici
227
Dime Lazarov - Gro{arot, sportisti Don~ev, Pero i Icko
Grozdanovi, akter-komi~ar Bubo Karov, biznismeni kako m-r
Traj~e Mukaetov, mnogu inèneri i ekonomisti, agronomi i
graditeli i dr. (neka mi prostat onie koi ne gi spomnav).
OD KAVADARÂNITE prvin nau~iv {to e umetnosta,

prekrasna vo dostrelite, zabavna vo rezultatite, humana vo
du{ata - dedo mi Krume svirel najubavo arapski kanon, tatko mi
Dime gitara i bas, ~i~ko mi Slav~o violina i po nego negoviot
sin Ile. Vo Kavadarci se sviri osobena ~algiska muzika, so
originalen makedonski manir na orientalniot izvor, i nie
toa go sakame - tatko mi mi pu{ta{e da gi slu{am kanonistite
na Radio Ankara. Nikola Badev edinstveno pee{e mekamliski
(istanbulski - stil sli~en spored vrednosta na italijanskoto
belkanto) i nie pokaùvame deka vo umetnosta ima vredni stilovi
i von od nametnatiot oficijalen i najra{iren. Pesni sobiraa
Vasil Haximanov i Aleksandar Linin, a Zafir Haximanov i sin
mu Vasil se golemi majstori na zabavnata muzika, mjuziklot i
xezot. Tatko mi, \oko Popan|elev koj studira{e vo Belgrad i jas
go zasakavme xezot kako muzika na slobodata vo 1950-tite godini
a vo esenta 2008 vo Domot na kulturata Vlatko Temkov napravi
vesela tribina za sto godini na xezot (najmnogu mi e àl {to za
ovaa kniga ne stignav da go napi{am tekstot “Etika na xezot”).
Qubovta za muzikata ja pro{iruvav i so kavadare~kite serenadi,
na koi me vodea postarite drugari na moite bratu~edi.
Moite tancuvaa fantasti~no, pa jas i sestra mi nau~ivme da
tancuvame na 8 i 4 godini i tancuvavme javno. Sestra mi Mica
u~e{e balet od svojata 6-ta godina, a jas ja vodev na ~asovite i
taka gi nau~iv ~ekorite, imiwata i idejata na baletot. Potoa
bev fanati~en univerzalen tan~ar, a vo Kavadarci so najgolema
radost na igrankite vo Monopolot tancuvav so moite postari
bratu~etki.
Specijalnata umetnost na Kavadarci e slikarstvoto
- najverojatno ovaa op{ta makedonska umetni~ka darba e
poddràna od prelestite na rodniot kraj, neboto, {arenata
po~va, ~udesnite boi na rastenijata, od sfumatata na dale~inite
i od ostrite linii na suviot pejza`. Od Kavadarci poteknuvaat
najgolemite sovremeni makedonski slikari: Petar Mazev, Gligor
êmerski, Ilinka-Suza êmerska, Simon [emov, bratu~etka mi
Ana Temkova, Risto Sokolov - Sokol, Vladimir Temkov i mnogu
drugi, pa i sin mi Dime, specijalist-grafi~ar vo Slovenija, koj
228
ja inicira{e prvata likovna kolonija vo Kavadarci i redovno
sorabotuva so kavadare~kite kolegi (re~isi site ovie umetnici
ni se bliski rodnini). Za pokojniot Petar Mazev, koj e kum~e na
tatko mi, napraviv edinstvena kniga spomeni (Kavadarci, 2005),
vo koja brojni negovi drugari i kolegi govorat za negovoto
tvore{tvo, estetika i za kavadare~kata kultura. Kavadarci
poddrà pravewe na niza javni mozaici, koi se gradska
vrednost. Kavadare~kite kolonii denes se me|u najsilnite vo
zemjata, a kavadare~kite umetnici pomagaa da se organiziraat i
Konopi{kata kolonija i Dojranskata kolonija so poddr{ka od
semejstvoto Dudin od Negotino. Vo esteti~kite istraùvawa,
pokraj estetikata na teatarot i na xezot, jas posebni gi razvivav
estetikata na fotografijata i likovnata estetika (koja ja
predadav na postdiplomskite studii na FLU). Sega Vladimir
Temkov, agilniot direktor na Domot na kulturata i lider na
ìvoto kavadare~ko Dru{tvo na umetnicite, napravi ubava
galerija vo antreto na Domot i inicira brojni priredbi od site
oblasti, posebno od vizuelnoto tvore{tvo, vo koi imam ~est da
u~estvuvam.
Kulturata vo Kavadarci ja razvivaa i Radio Kavadarci i
Televizija Kavadarci, kade {to imav prilika mnogu pati da
nastapam. Po krizata na statusot na mediumite kaj nas, tie imaa
prekin vo raboteweto, no sega taa dejnost se vozobnovuva, so nov
elan i sili, a jas pomalku u~estvuvam vo toa.
Seto {to go nau~iv ima svoj po~etok od Kavadarci. Tatko
mi Dime donese prvo kino vo Kavadarci, qubovta za muzika ja
primiv od najbliskite, moite roditeli mi ovozmoìja da gi
sretnuvam najnovite i klasi~nite formi na umetnosta, rabotev
vo na{iot du}an i u~ev zanaet i rabotna etika, roditelite mi
ovozmoìja da imam u~iteli za stranskite jazici i da dojdam
do stranski knigi, koga toa be{e retko i te{ko izvodlivo
(toa pomogna sega da go dobijam francuskiot orden za kultura
Akademska Palma), mi kupuvaa mnogu knigi i imam dovolno
golema biblioteka za izvr{uvawe na moite sloèni zada~i, mi
ovozmoìja da patuvam po svetot i da nau~am mnogu za kulturata
i, se razbira, da ja zasakam.
IMAV SRE]A vo u~am vo gimnazija vo koja dejstvuva{e

najpoznatiot evropski animator na Muzi~kata mladina,
legendarniot Mileta Staji}; da u~am kaj golemiot matemati~ar
i redok gra|anin, ruski preselnik Vladimir Burcov; moite
229
drugari da ja sakaat kulturata i da ja spodeluvame na{ata qubov za
toa; da u~am sovremena logika kaj profesorot Jon~e Josifovski, koj
ja napi{a i prvata hit stihotvorba na makedonskite de~iwa “îsta
Dana”; da studiram kaj pro~ueniot hrvatski i makedonski filosof
Pavao Vuk-Pavlovi}, koj me izbra za asistent po Etika i taka mi
ja opredeli nau~nata sudbina (a taa vrska - koja ja poddrùvam so
praveweto pove}e akademski trudovi za negovata misla, mi pomogna
da se vklu~am vo rabotata na Hrvatskoto filosofsko dru{tvo,
kade ja razvivam bioetikata i drugite moderni eti~ki soznanija);
rabotev so najpro~ueniot simultan preveduva~ za francuski
jazik Sveta Jakovqevi}; mentorot za doktorskata disertacija
profesorot d-r Georgi Stardelov, koj mi poso~i da gi istraùvam
ideite na najpoznatiot kavadar~anec Mito Haxi Vasilev i kako
postar kolega mi ima storeno mnogu drugi dobrini, me u~e{e i
kako da pi{uvam i da preveduvam pravilno na makedonski jazik;
li~en drugar mi be{e najzna~ajniot makedonski arhitekt @ivko
Popovski, a vo etikata na sportot me upatuvi na{iot najzna~aen
trener Nase Nasev.
Od mladite godini ja sakav kulturata i imav prilika da
uìvam vo visokite stojnosti vo site ànrovi - teatarot,
filmot, klasi~nata, xez, narodnata i stranskata narodna
muzika, tancot, fotografijata, literaturata (najgolema strast
mi e ~itaweto). Recitirav i pi{uvav; predavav Logika, Etika,
Estetika, Filosofija, kako i posebni estetika na muzikata,
na literaturata, na fotografijata, na teatarot, na filmot,
na arhitekturata, na likovnite umetnosti; zamisliv i vodev
nov na~in na koristewe na umetnosta vo univerzitetskoto
obrazovanie - Otvoren teatarski univerzitet (so 250
priredbi na Filozofskiot fakultet i na drugi prostori,
so osnovawe i vodewe na poznatata studentska Teatarska
rabotilnica na Filozofskiot fakultet - t.n. “Zelena guska”,
koja ima{e me|unaroden uspeh, a ~ija edna od najvpe~atlivite
pretstavi be{e vo Kavadarci, na Grozdoberot, koga 7-8 iljadi
lu|e, koi se {etaa, gi gledaa i gi doìvuvaa kako strip
razigranite i koloristi~ki bogati sceni - za ovie aktivnosti
magisterski trud i doktorska disertacija kaj mene odbrani
mojot sorabotnik Qubi{a Nikodinovski - Bi{); eden sum od
osnova~ite na Festivalot Mlad otvoren teatar i na Skopskiot
xez festival; kako pretsedatel na Kulturno-prosvetnata
zaednica na Skopje go zamisliv i osnovav Skopsko kulturno
leto, a potoa ovaa organizacija ja spasiv od ukinuvawe i smisliv
230
da se transformira vo Direkcija za kultura i umetnost - Skopje;
imam odràno stotici predavawa za umetnosta i kulturata,
promovirano golem broj umetni~ki dela i nastapi i napi{ano
golem broj prikazi vo mediumite; imam prevedeno golem broj
statii od razni jazici i nekolku zna~ajni knigi, za na{ite
gra|ani i mladi da se zapoznaat so najpoznatite idei i eti~ki
stavovi na najrazvienite i najuspe{ni nacii vo svetot (za da
nau~ime ne{to va`no i da go primenuvame) - knigi na Vilijam
Xejms, Rene Dekart, Imanuel Kant i Xon Stjuart Mil, kako i
razni drugi dela; ja imam poddrùvano kulturata na Romite kako
pretsedatel na Teatarot “Pralipe” i ovozmoùvaj}i finansiska
i kulturna pomo{ za niv; mentor sum na brojni magisterski
trudovi i doktorski disertacii za razni oblasti na estetikata i
etikata (Stefan Sidovski - za filmot, Sa{ko Nasev - za dramata,
Qubi{a Nikodinvski - za alternativniot teatar, Ferat Polisi
- za islamskata etika; Ivan~o Atanasovski - za sovremenata
etika i estetika; Stojan Pròvski - za ideite i etikata na jogata;
Olga Pe{evska - za metodite na u~eweto Filosofija; Radomir
Videnovi} - za ideite na Vuk-Pavlovi}; Branka Min~eva - za
Univerzalnata etika i za Etikata na mirot; Jovan Lozanovski,
Ilinka Torbovska-Smilevska, Qubica Topuzoska, Gordana
Nik~evska, Svetlana Pop-Du~eva, Karolina Trp~evska - za
eti~koto obrazovanie; Ana Bitoqanu - za etikata na kvekerite;
Zoran Krstevski - za ideite za sudbinata; Hristijan Bilinski
- za moralnite pouki od starozavetnite proroci i dr.); imam
napi{ano razni knigi za kulturata, xezot i osobeno za etikata,
a vo posledno vreme najpove}e za etikata na najmladite; sum
predaval na razni univerziteti, sum u~estvuval na mnogu nau~ni
sobiri vo zemjata i vo stranstvoto, sorabotuval so zna~ajni
filosofi, eti~ari, pedagozi i objavil tekstovi vo stranstvo;
sum pi{uval za Univerzitetot (dve knigi i mnogu statii) i sum se
borel da se sozdade Studentski kulturno-informativen centar;
bev ~len na Odborot na kulturnite rabotnici na Makedonija i
na Makedonskiot forum. So Klime n Bilko i Kostadin Tan~ev
- Dinka osnovavme izdava~ka agencija “Metaforum-Epoha”
za nau~ni i kulturno zna~ajni dela - objavivme 25 knigi na
najpoznati svetski avtori i na mladi makedonski nau~nici (na
koi nikoj ne saka{e da im objavi kniga - “Mlada Makedonija”, dela
na Stefan Sanxakoski, Branislav Sarkawac, Violeta Panzova,
Ivan~o Atanasovski, Sa{ko Nasev, Slobodanka Markovska,
Maja Tofovi} i dr.).
231
Sum se angaìral i sum go pomagal raboteweto na mnogu
institucii - Dom na mladite “Ko~o Racin” na plo{tadot Sloboda
(pred zemjotresot), Kulturno-infomativen centar vo Skopje,
Dramski teatar vo Skopje, Teatar na narodnostite i, posebno,
Turski teatar, Kinoteka na Makedonija, Dom na mladite-
Mladinski kulturen centar, Teatarot na Romite “Pralipe”,
Teatarski sredbi vo Prilep, Dom na mladite i Dom na kulturata
vo Kavadarci, likovni kolonii vo Kavadarci, Valandovo
i Dojran, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet,
Kinote~en mese~nik, spisanie na studentite “Dijalog”, prvo
privatno spisanie vo Makedonija “Crno na belo” i dr., spisanija
“Filosofski istraùvawa” vo Zagreb i “Strategii za obrazovna
i nau~na politika” vo Sofija i dr. Javno se borev da se osnove
Detski teatar vo Makedonija.
I u{te e va`no deka bev novinar. Toa e u{te eden talent
na kavadar~anite - “prvo pero na makedonskoto novinarstvo” e
Mito Haxi Vasilev, golemi novinari od na{iot grad se To{o
[kartov, Ilija Badev, vode~kiot makedonski teatarski kriti~ar
Ivan Mazov - Klime (~ie ime go nosi Domot na kulturata vo
Kavadarci), ~i~ko mi Slav~o Temkov, kogo go kaznuvaa da si
zamine od politi~koto novinarstvo, no stana najpoznat detski
novinar i osnova~ na revijata “Na{ svet”, koja u{te izleguva...
Novinarstvo u~ev i rabotev u{te od detstvoto, a od 16 godini so
Grozdan Popov pravevme “Mladinska Tribina”, potoa rabotev i
u~ev od Dragan-Lale Petrovi}, a jas ja u~ev pomalata drugarka,
potoa golemata srpska novinarka Qiqana Zorki}. Po fakultetot
odbrav da bidam nastavnik i se otkaàv od novinarskata
profesija, no bev profesor na Interdisciplinarnite studii
po novinarstvo (Estetika, pa Etika), pi{uvav kolumni vo “Nova
Makedonija”, kade i do denes redovno sorabotuvam so umetni~ki
prikazi, ponekoj kulturen prilog i so redovnoto desetgodi{no
objavuvawe eti~ki tekstovi za najmladite vo “Kolibri” sekoj
vtornik. Po pokana od urednikot Enver êlik, sorabotuvav
redovno sekoja nedela deset godini vo tursko-makedonskiot
vesnik “Zaman”. Vo revijata “Start”, vo kojapi{uvav po pokana od
urednikot Qup~o Palevski, objaviv razni prilozi za kulturata
i za politikata i 63 teksta za najzna~ajnite svetski eti~ari.
Vo spisanieto “Ekologija” sorabotuvam redovno sa prilozi
za ekolo{kata etika i bioetikata. Sorabotuvam vo revijata
“Makedonija” za na{ite iselenici. Sum objavil golem broj
232
tekstovi vo razni glasila i sum odràl golem broj predavawa
sekade kade {to }e pobaraat. Vo Ohrid vo tekot na nekolku
godini vo pro~ueniot restoran “Dalga” na Qup~o Pat~e odràv
20 predavawa za etikata na hristijanstvoto i za pogledite na
sveti Kliment Ohridski.
MNOGU OD OVIE ISKA@UVAWA se fakti i

dokumentaciski materijal. Moèbi e podobro da bea izloèni
ideite {to sum gi zastapuval vo tie nastapi i tekstovi. No nema
prostor vo ovaa kniga. Me|utoa, site misli vo ovie dejstva se
odnesuvaat na etikata i kulturata, a toa predimno go nau~iv i
primiv od kavadare~koto iskustvo od roditelite, rodninite i
od nivnite i moite tikve{ki prijateli. Razbiraweto na svetot
e ednozna~no i se olicetvoruva vo site na{i zborovi i postapki,
niz koi go demonstrirame na{iot moral i pokaùvame kakva e
kulturata {to ja poznavame i sakame.
Zatoa ovoj tekst se zanimava so moite li~ni kavadare~ki
iskustva za qubovta sprema kulturata, za gradeweto i za
zastapuvaweto na eti~kite soznanija i normi i za ìveeweto
i dejstvuvaweto spored dobri principi. Ova kniga govori za
raznite kulturni formi i oblasti, za primenata na etikata
vo niv. Sega, koga sum na krajot od karierata i kon krajot na
ìvotot, mi se ~ini deka vo moite pogledi i vizii problesnuva
duhot na Kavadarci. Zatoa tie osobeni eti~ko-kulturni
supstrati gi vgraduvam vo moite pridonesi kon op{tosvetskite
moralni i duhovni koncepcii, za da se realizira tvore~koto i
obrazloèno edinstvo na etikata i kulturata.
233
ZA AVTOROT
D-r Kiril Temkov e univerzitetski profesor vo penzija.

Bil redoven profesor po Etika, Estetika i Filosofija na
menaxerstvoto pri Institutot za filozofija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Roden vo 1943 godina vo Kavadarci,
diplomiral filosofija vo 1968, doktoriral vo 1982 godina; bil na
postdoktorantski studii po Strategija kaj prof. d-r Akeksandar
Grli~kov. Bil {ef na Institutot za filozofija, rakovoditel
na Esteti~kata laboratorija i rakovoditel na Postdiplomskite
studii po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Istaknat deec na poleto na kulturata - pretsedatel na Kulturno-
prosvetnata zaednica na Skopje (osnova~ na Skopskoto
kulturno leto, eden od osnova~ite na Skopskiot xez festival),
osnova~ i rakovoditel na Otvoreniot teatarski univerzitet
(osnova~ na festivalot Mlad otvoren teatar). bil ~len na
Odborot na makedonskite kulturni rabotnici. Bil mentor na
pove}e doktorski i magisterski trudovi. Drèl predavawa
vo Sofija, Minhen, Pariz, Rim, Va{ington, Zagreb, Seul,
Belgrad, Marsej i dr., bil gostin-profesor na Univerzitetot
vo Ni{. Bil sekretar i pretsedatel na Filosofskoto dru{tvo
na Makedonija. Bil ~len na potpretsedatel na Evropskata
filosofska mreà za obrazovanie za demokratija, ~len na
Odborot na Forumot za bioetika na Jugoisto~na Evropa, eden od
osnova~ite na Dru{tvoto na filosofite na Jugoisto~na Evropa.
Ja pokrena i ja vodi akcijata za voveduvawe Eti~ko obrazovanie
vo makedonskoto {kolstvo.
Avtor e na brojni statii od oblasta na Filosofijata,
Etikata, Estetikata (osobeno za umetni~kata fotografija,
likovnata i dramskata umetnost, xezot) i Kulturologijata, kako
i na pove}e knigi: Osnovite na eden nov Univerzitet (1975),
Panorama na esteti~kite idei od vtorata polovina na 20-
tiot vek (1981), Otvoren Univerzitet (1993), Mito Haxi
Vasilev - Jasmin (Kavadarci, 1997), Etika (1998), Etika za
mladite (1999-2002; prev. na srpski Dobro, bolje, najbolje, 2 izd.,
Ni{ 2003; vo nova forma izd. OHO, 2007, 2009), Eti~ki re~nik
za mladite (1999, Kavadarci 2001, Skopje 2004), Etikata denes
(1999, prev. na bugarski 2006), Etika za najmladite (2000-2002,
delumno prev. na bugarski; vo nova forma Qubov i vnimanie,
234
2009), Luj Armstrong - Sa~mo (2000), Sto godini na xezot (2002),
Mito Haxi Vasilev (zaedno so Aleksandar-Cane Haxi Vasilev,
Kavadarci 2002), Etika za decata (2003-2006, delumno prev.
na bugarski; vo novo izdanie 2008), Ekolo{ki azbu~nik (2003),
Eti~ari (2003-2004), Etika za 2 klas gimnazija (2004, 2005,
2009), Etika za 3 klas gimnazija (2004, 2005, 2009), Filozofija za
4 klas gimnazija (2005, 2006, 2007, 2009), Etikata i qubovta (za
eti~koto obrazovanie na decata vo gradinkite, 2008), Vremeto
i dobrinata. Eti~kite pogledi na Fetulah \ulen (vo pe~at) i
dr. Gi ima prevedeno i komentirano knigite: Pragmatizam od
Vilijam Xejms, Kritika na prakti~niot um od Imanuel Kant,
Nau~na rasprava za metodot od Rene Dekart, Za slobodata
od Xon Stjuart Mil, Ecce Homo od Fridrih Ni~e, Istorija na
filosofijata I-II od Du{an Nedeqkovi}, Igrata i vremeto od
Luka Pro{i} i dr.
235
TEKSTOVITE VO OVAA KNIGA
- Tekstot Sovremenite eti~ki koncepcii se objavuva za prv

pat.
- Tekstot Dobri lu|e, dobri odnosi za dobar ìvot i dobro
op{testvo e podnesen na me|unarodniot simpozium “Demokratijata
i etikata” na Cres vo septemvri 2003 godina vo ramkite na Denovite
na Frane Petri}, filosofski sobiri koi vo rodnoto mesto na
Petri} gi organizira Hrvatskoto filosofsko dru{tvo, ~ij sum
~len; tekstot e objaven na hrvatski jazik vo nivnite publikacii.
- Tekstovite Etikata i kulturata i Principi na etikata na
kulturata se sozdadeni kako nau~no-nastaven materijal za predmetot
Estetika za postdiplomcite na Fakultetot za likovni umetnosti
vo Skopje (go predavav od 1998 do 2006 godina), a del e objaven vo
spisanieto “123”, Skopje, br. 7, mart 1999. Vo 2004 i 2005 tie idei se
izloèni na me|unarodnite specijalisti~ki kursevi za konzervacija
na Centarot za konzervacija Diana na Narodniot muzej vo Belgrad i
prezentirani vo kulturnite emisii na Radio Belgrad. Tekstovite se
objaveni na srpski i angliski jazik vo spisanieto DIANA, Beograd,
br. 10, 2004/2005, str. 6-10. Vo noemvri 2008 godina se koristeni kako
nau~no-nastaven materijal za master studiite za Preventivna
konzervacija na Belgradskiot univerzitet i pariska Sorbona.
- Tekstot Etika na javnata slu`ba e objaven prvin vo spisanieto
“123”, Skopje, br. 4 i 5/6, dekemvri 1998-fevruari 1999 (kako del
od serijata tekstovi napi{ani po pokana od g-|ata Sneàna
Stojanovi}-Mihajlovska, koja so uspeh go vode{e ova glasilo za
lokalnata samouprava), a potoa e koristen kako nastaven materijal
vo kursevite i seminarite na Centarot za obrazovanie na kadri
KDS od Skopje, kako i za drugite nastavni potrebi.
- Tekstot Etikata i novinarstvoto denes e napraven kako
nau~no-nastaven materijal za predmetot Etika na komuniciraweto
na Studiite po novinarstvo na Pravniot fakultet, a se koriste{e i
za predmetot Etika vo novinarstvoto vo noviot tip ùrnalisti~ki
studii spored EKT sistemot (2004-2008).
- Tekstot Etikata i pravoto e voveden materijal za 47-ta sredba
na pravnicite vo Ohrid vo juni 2002 godina i objaven e vo spisanieto
“Delovno pravo”, br. 7, 2002, str. 7-22 - tekstot e napi{an po pokana
od g-|ata Liljana Cekovska, izvr{en direktor na Zdruènito na
236
pravnicite od stopanstvoto na Makedonija, koja so redok uspeh kaj
nas go ureduva spisanieto “Pravnik”, a go vode{e isklu~itelno
interesnoto i potrebno spisanie za gra|anska i pravna kultura
“Legitima”, vo koi imam objaveno pove}e tekstovi za ekonomskata,
gra|anskata i prakti~nata etika.
- Tekstot Eti~koto obrazovanie denes (eden od mnogute koi gi
napi{av vo ramkite na nastojuvaweto i kaj nas da se vovede nastava
po Etika vo u~ili{tata, za {to redovno vo mesecot januari ve}
e edna decenija pi{uvam javni pisma do mediumite) e objaven vo
spisanieto “Vospitanie”, [tip, god. I, br. 1, str. 45-51.
- Tekstot Etikata i naukata e napraven za nau~niot sobir
“Etikata vo sovremenata nauka” na Univerzitetot “Sv. Kiril i
Metodij” vo Skopje na 16 maj 2007 godina (organiziran od toga{niot
prorektor, a sega{niot rektor prof. d-r Velimir Stojkovski) i
objaven vo istoimenata kniga, str. 5-23.
- Dvata materijali za tekstot Etika na Univerzitetot se
napraveni za akcijata na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo
Skopje (na koj{to rabotev od 1970 do 2008 godina) da napravi kodeks
na svoite moralni normi i dol`nosti - dvete formi na kodeksot,
pokusata i po{irokata, se objaveni zaedno vo publikacijata
Eti~ki kodeks na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij - Skopje,
fevruari 2006 godina.
- Tekstot Etika na muzeite e izloèn na regionalnoto
sovetuvawe na Me|unarodniot sovet na muzeite (ICOM) i na
Zdruènieto na muzejskite rabotnici na Makedonija “Muzeite i
duhovnoto nasledstvo” vo Mavrovo vo prolet 2004 godina i e objaven
vo publikacijata Museologia macedonica, br. 9-10, 2006, str. 68-74; vo
noemvri 2008 godina e koristen kako nau~no-nastaven materijal
za master studiite po Preventivna konzervacija na Belgradskiot
univerzitet i pariska Sorbona.
- Tekstot Dviì se - za da ostane{ zdrav! e objaven vo
spisanieto “Ekologija”, prolet 2007, kako del od serijata tekstovi
za bioetikata.
- Tekstot Dve karakteristiki na sportot e podnesen na
simpoziumot “Filosofija na slobodnoto vreme i na sportot” na
Hrvatskoto filosofsko dru{tvo vo Zagreb na 28 noemvri 2008
godina i objaven e vo spisanieto Filozofska istraìvanja, Zagreb, 2009,
br. 115, str. 437-441.
237
- Tekstot Lu|eto, etikata i civilizacijata e napi{an na
pokana od pokojniot Pretsedatel Boris Trajkovski kako voveden
materijal za prviot Forum na civilizaciite na UNESKO i na
zemjite od Jugoisto~na Evropa vo Ohrid vo avgust 2003 godina -
objaven e vo materijalite na Forumot na makedonski i na angliski
jazik (Background papers, Regional Forum “Dialog among Civilizations”),
vovedniot del od tekstot e objaven na francuski, angliski, ruski
i makedonski jazik vo publikaciite “Dijalog me|u civilizaciite”,
izd. UNESKO, 2004, a oddelot Tolerancija na angliski jazik vo
spisanieto “Nova balkanska politika”, Skopje, br. 8, 2003, str.
207-212; celiot tekst e objaven vo mojata kniga Etikata dnes,
Universitetsko izdatelstvo “Sv. Kliment Ohridski”, Sofija, 2006,
str. 108-147.
- Tekstot Osnovnite evropski eti~ki vrednosti - e napi{an za
seminarot “Evropa i nie” na Centarot za obuka i razvoj na kadri
KDS vo 2005 godina, koristen e vo univerzitetskata nastava po
Etika i delumno e objaven vo vesnicite.
- Tekstot Dali Balkanot estetski ja doìvuva Evropa? e
pro~itan na sobirot vo Pariz “Les Balkans: dans les coulisses de
l’Europe” vo april 1997 godina i e objaven vo francuskite vesnici;
sega za prv pat izleguva kaj nas.
- Tekstot Etika na komunikacijata so sosedite e napi{an za
vtoriot Forum na civilizaciite na jugoisto~na Evropa, odràn vo
Tirana vo dekemvri 2004 godina, i za prv pat se objavuva.
238
SODR@INA
Zbor odnapred 5
Sovremenite eti~ki koncepcii 7
Dobri lu|e, dobri odnosi za dobar ìvot i dobro op{testvo 29
Etikata i kulturata 38
Principi na etikata na kulturata 43
Etika na javnata slu`ba 49
Eti~ki normativen sistem na javnata slu`ba 54
Etikata i novinarstvoto denes 60
Etikata i pravoto 66
Eti~koto obrazovanie denes 83
Etikata i naukata 92
Etikata na Univerzitetot 109
Eti~ki kodeks na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” 109
Eti~ki vrednosti i normi na Univerzitetot
“Sv. Kiril i Metodij” - Skopje 110
Etikata i muzeite 120
Dviì se - za da ostane{ zdrav! 130
Dve karakteristiki na sportot 134
Lu|eto, etikata i civilizacijata 143
Eti~ka bezdna i eti~ka inspiracija 143
Nasilstvoto 148
Vojnata i mirot 153
Univerzalna etika 157
Dijalog 164
Tolerancija 172
Razbirawe 179
Osnovnite evropski eti~ki vrednosti 186
Dali Balkanot estetski ja doìvuva Evropa? 212
Etika na komunikacijata so sosedite 218
Kavadare~ki pridones za kulturata i etikata 222
Za avtorot 234
Tekstovite vo ovaa kniga 236
239

ЕТИКА НА КУЛТУРАТА

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

ЕТИКА НА КУЛТУРАТА

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

D-r Kiril Temkov

DOM NA KULTURATA „IVAN MAZOV - KLIME”

Objaveno so materijalna pomo{ od

Skopje - Kavadarci D-r Kiril Temkov

DOL@NOST NA ^OVEKOT e da go saka dobroto i da

RAZMISLATA za op{tite ne{ta i za `ivotot, kako i

OSNOVNITE ETI^KI KONCEPCII vo sovremieto

GOLEMITE ETI^KI IDEI davaat re{enija za ~oveko-

I ZBOROVITE, kako i knigite, kako i lu|eto, imaat

DOBRITE LU\E i vrednite misliteli se zainteresirani

SPORED TOA, demokratijata e i golema etika, forma na

TOA DENES e patot kako dobrite lu|e so dobri odnosi

SOVREMENATA ETI^KA KRITIKA na nasilstvoto i na

DENES CUTI cuti etikata - a istovremeno kulturata

VAKA [IROKO SFATENATA kultura se odnesuva na

KAKO [TO MO@E DA SE VIDI od formite niz koi{to

I KULTURATA I ETIKATA se zna~ajni gradbeni, nezao-

^OVEKOVIOT PAT kako negov vek/`ivot e kus vo odnos

ETIKATA IMA GOLEMO op{testveno zna~ewe i pret-

SETO TOA E TAKA zatoa {to smislata na javnata slu`ba e

OD TERISKITE DIMENZII na etikata na javnata slu`ba

ETIKATA NA SEKOJA JAVNA SLU@BA vklu~uva, se

ETI^KITE VREDNOSTI na javnata slu`ba so~inuvaat

DENES etikata i novinarstvoto se najneposredno povr-

MEDIUMITE, vpro~em, si se smetaat za eti~ki zastap-

AKO ZA PRIPADNICITE na nekoja profesija mo`e da

MO@E DA SE KONSTATIRA deka denes `urnalistikata

NOVINARSTVOTO e edna od najvisokite intelektualni

SOVREMENITE SLU^UVAWA i aktuelnite nastojuvawa

ETIKATA I PRAVOTO imaat dolg zaedni~ki pomin na

OSNOVNATA RAZLIKA me|u etikata i pravoto ne se

NAU^NITE TEORII na razni na~ini ja opredeluvaat

PREDIMSTVOTO NA ETIKATA nad pravoto e izrazeno

VLIJANIETO NA PRAVOTO vrz etikata ja poka`uva

VO SOVREMENATA EPOHA dojde do zna~ajni pomestuvawa

VRA]AWETO KON ETIKATA I PRAVOTO dojde zaradi

VE]E DENES mo`e da se zboruva za noviot vid odnos me|u

VO IDNINATA mo`e da se o~ekuvaat u{te pobliski i

OSNOVNITE VREDNOSTI na etikata i na pravoto

^OVE^KITE ZADA^I DENESKA se mo{ne golemi. Se

POTRAGATA ZA DOBROTO ja izrazuva vnatre{nata

SVETOT LI^I na razni{ana i razulavena celina, koja

VO TAA RA[IRENA dene{na eti~ka aktivnost posebno

ETIKATA I NAUKATA spa|aat me|u najinteresnite

NOVITE PROBLEMI na `iveeweto mnogu se povrzuvaat

ETIKATA I NAUKATA se bliski vo svojata su{tina. Tie

NAUKATA E BAZA na sovremenoto ~ove~ko `iveewe.

OVAA SITUACIJA mnogu go zasega Univerzitetot,

FILOSOFIJATA }e ni ka`e deka soznanieto pove}e

ZA TOA SE BAZI^NI, i vakvata nova pozicija ja oprav-

BIDEJ]I NOVATA ETIKA ne mo`e da se {iri bez eti~ko

ZA UNIVERZITETOT nikoga{ dovolno gri`a, istra`u-

ETI^KI KODEKS NA UNIVERZITETOT

Prvata cel na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” e

ETI^KITE VREDNOSTI I NORMI

Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje e

1. Zada~i na akademskite institucii

Osnovni zada~i na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”

2. Pozicija na Univerzitetot i na akademskite dejci

Univerzitetskite institucii se nau~no i organizaciski

3. Odnosite me|u akademskite dejci

Dejcite i studentite na Univerzitetot „Sv. Kiril i

4. Eti~kite vrednosti vo odnosite na Univerzitetot

Odnosite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” se