Ines Crvenkovska-Risteska (Skopje, Makedonija)

Antropolo{ki pogled vrz procesot na sozdavawe na makedonskiot

nacionalen identitet vo periodot na prerodbata, pred i po
Ilindenskoto vostanie (1903 godina)

„^uvstvoto za nacionalniot identitet e mo}no sredstvo za

odreduvawe i locirawe na poedine~noto 'jas‘ vo svetot niz prizmata
na kolektivnata li~nost i nejzinata kultura. Vsu{nost, taa
zaedni~ka, edinstvena kultura ovozmo`uva da doznaeme 'koi sme‘ vo
sovremeniot svet. Povtorno otkrivaj}i ja taa kultura, 'se otkrivame‘
samite sebe, 'avtenti~noto li~no jas‘. (...)Toj proces na
samodefinirawe i locirawe pretstavuva klu~ za nacionalniot
identitet, no i element koj predizvikuva najmnogu somne`i i
skepticizam“. (Antoni D. Smith, 1998:34)

^uvstvenost/~uvstvo - opozicija priroda : kultura

Koga zboruvame za kategoriite ~uvstvenost, odnosno ~uvstvo,

zboruvame za pove}eslojni i krajno kompleksni kategorii koi ne mo`eme
da gi tretirame minimalisti~ki, kako proizvod na permanentnata
filtracija niz kulturnite mehanizmi, koga ~uvstvoto, no i ~uvstvenosta
prvenstveno se poimaat kako krajno biolo{ki, odnosno kako del od
`ivotinskata, instinktivnata, odnosno ~ovekovata prirodna dadenost,
{to ponatamu povlekuva site ~uvstveni realizacii da se tretiraat kako
kategorija krajna priroda, koja so svojata genetska predodredenost kako
kvintesencijalna su{nost pretstavuva potvrda za prirodnosta sui generis.
Vaka ednostrano postavenite kategorii, so tretman na ~isti, odnosno
pro~isteni formi, pretstavuva u{te edna potvrda deka ~ovekot bez
dilema go percipira svoeto okru`uvawe kako krajno crno, odnosno krajno
belo, bez opcija za elaborativno nijansirawe.
Zatoa, koga zboruvame za kategoriite ~uvstvenost i ~uvstvo,
mislime na celosno razli~ni kategorii koi me|usebno kontrapunktiraat,
pri {to ~uvstvoto nad ~uvstvenosta se postavuva kako ~uvstvena
realizacija vo forma na kulturno oformen antipod. Iako etimolo{ki
proizleguvaat od edno jadro, dvata poima binarno oponiraat, edniot
fiksiraj}i se vo kategoriite priroda, a drugiot vo kategoriite od
sferata na kulturata, za{to edniot pretpostavuva biolo{ka
predispozicija informaciite akumulirani odnadvor niz kulturen proces
da bidat realizirani vo drugiot realiziran kraen efekt - ~uvstvo,
oformeno niz mehanizmite na kulturata. Za da se dojde do zaklu~okot
deka ~uvstvoto e ofomeno niz kulturnite mehanizmi, treba da se sogleda,
pred s¢, soodnosot me|u ~uvstvenosta i ~uvstvoto. Toj go pretpostavuva
tokmu procesot na kulturacija na materijalot {to go nosi poedinecot,
koj potoa se realizira vo izgradeno ~uvstvo koe go
definira/samodefinira poedinecot vo svojata okolina. Ova

1
pretpostavuva deka izgradenoto ~uvstvo mo`e da se kreira niz kulturen
proces, no i da se modelira spored potrebite na op{testvenata zaednica.
Gledano od pozicija na pretstavnikot na francuskata
sociolo{ka {kola - sociologot Emil Dirkem, proizleguva deka „ne mo`e
da se sozdade ni{to kolektivno ako ne postojat svesnosti na poedincite,
no i toj uslov ne e dovolen. Potrebno e u{te ovaa svesnost na poedincite
da bide zdru`ena, spoena, i toa spoena na odreden na~in; od ovoj na~in
proizleguva op{testveniot `ivot, koj, spored toa, i go objasnuva ova
spojuvawe. Zdru`uvaj}i se, isprepletuvaj}i se, pretopuvaj}i se,
poedine~nite duhovi ra|aat (...) edno psihi~ko su{estvo, koe formira
psihi~ka li~nost od nov tip. Taka, vo prirodata na ovaa li~nost, a ne vo
prirodata na sostavnite edinici, treba da se baraat neposrednite i
odlu~uva~kite pri~ini za (op{testvenite) fakti (Ne treba da se stavaat
terminite od srpski, za{to i toa e prevod. Vo zagradi mo`at da odat samo
klu~ni zborovi ili termini dadeni vo original od avtorot.) koi se
sozdavaat vo nea. Grupata misli, ~uvstvuva i dejstvuva sosema poinaku od
toa kako bi dejstvuvale nejzinite ~lenovi koga bi bile izdvoeni“ (Dirkem
Emil, 1963: 97-98). Od ova zaklu~uvame deka, spored sociologot Dirkem,
„op{testvenite fakti se sozdadeni so obrabotka na sui generis psihi~kite
fakti“, pri {to „samata obrabotka ne e bez analogii so obrabotkata koja
se vr{i vo sekoja poedine~na svesnost i koja postepeno gi preobrazuva
osnovnite elementi (~uvstvata, refleksite, nagonite) od koi prvobitno
se sostoi“ (Dirkem Emil, 1963: 103). Od ova proizleguva Dirkemoviot
zaklu~ok deka op{testveniot `ivot „neposredno proizleguva od
kolektivnoto su{testvo koe samo po sebe pretstavuva priroda sui generis,
za{to toa proizleguva od posebnata obrabotka na koja se podlo`eni
poedine~nite svesnosti vrz osnova na nivnoto zdru`uvawe i od {to se
izdvojuva nova forma na `ivot“ (Dirkem Emil, 1963: 111-112). Vakviot
zaklu~ok, spored nego, bi trebalo da ja opravda funkcijata na
op{testveniot fakt, „koja sekoga{ treba da se bara vo odnosot {to
toj(taa) go odr`uva so nekoja op{testvena cel“ (Dirkem Emil, 1963: 102).
Ako vakvite stavovi na avtorot se obiduvame nekako da gi
svedeme na konkretni primeri od na{eto kulturno okru`uvawe, doa|ame
do zaklu~ok deka taa, uslovno da ja nare~eme, konjugaciska relacija
poedinec : kultura e neizostavno prisutna. A koga bi ja imale pritoa
predvid i krajnata cel na taa relacija, toga{ sigurno bi go dobile
momentalniot op{testven kontekst so kontekstualnata su{tina, no samo
kako del od odgovorot na postaveniot problem, vo slu~ajov povrzan so
odredena etni~ka, etni~ko-nacionalna, pa i politi~ka identifikacija.
Drugiot del od odgovorot mo`e se izvle~e od sogleduvawata {to gi
napravile etnolozite i antropolozite koi se zanimavaat со tradiciskite
kulturi i nivniot strukturen, mitsko-religiski sistem so site negovite
elementi i karakteristiki, {to bi go poka`ale kako model za kreirawe
na kulturata na nivo na etni~nosta. Od nivnite istra`uvawa
izvlekuvame zaklu~ok deka tradiciskiot mitsko-religiski sistem se
izdignal na nivo na „idelen“ model za kreirawe etni~ki politi~ki
mitsko-religiski sistem so svoite sostavni elementi i karakteristiki,
koi, spored semiolo{kata koncepcija na Rolan Bart, koj go tretira mitot
kako semiolo{ki sistem, odnosno „kako nositel na zna~ewe“ (Rolan Bart

2
1971: 263, cit. spored Pavlovski Mi{el, 2004: 42), se nadgraduvaat kako
sostavna semiolo{ka struktura vrz etni~kata politi~ka mitska
prikazna formirana vrz „etni~ki centriranata idejna fantazmatska
oska“ (Ne znam od {to e izvedeno fantazmatska) (Čolovič Ivan, 2000: 16).
Na vakov na~in mo`e da se objasni „ureduva~kata“ tendencija na
kolektivisti~kite idei niz kulturnite i op{testvenite konkretni
realizacii (dr`avi, vostanija i vojni, tranzicii) kako iznajdeni
„idealni“ projavi za ureduvawe ili preureduvawe na kontinuiraniot
opstanok na identitetskite zaednici.
Gorenavedenata sekvencija na poznatiot antropolog Entoni D.
Smit pottiknuva na razmisluvawe za toa deka sekoj poedinec,
definiraj}i se sebesi, nikoga{ ne se percipira samiot sebe kako
isfrlena edinka sama za sebe, tuku kako del od odredena zaednica, pri
{to ja utvrduva i ja potvrduva sopstvenata pripadnost kon odredena
identitetska grupacija i, {to e najva`no, sopstvenata pozicija vo istata.
Vakvata kulturna razre{nica podrazbira poedinec so razvieno ~uvstvo
na identitetska sebepotvrdenost, {to pridonesuva za psiholo{ko
rastovaruvawe vo odgovorot na pra{awata: Koj sum jas? Kade pripa|am
jas?
Kako potvrda deka zaednicite i kolektivnoto poedine~no jas,
vsu{nost, otsekoga{ se stremele/o kon definirawe na seto ona {to spa|a
vo sferata na nie, spored mnogu avtori pretstavuva utvrduvaweto na
granicite na zaednicata onaka kako gi sfa}a avtorot B. Anderson, koj e
sosema vo pravo koga zboruva deka „zaednicite treba da se razlikuvaat ne
po nivnata la`nost/avtenti~nost, tuku po stilot vo koj tie se
zamisleni“ (Anderson Benedikt 1998: 20). Kon zaklu~okot na avtorot B.
Anderson se nadovrzuva „`elbata za odvojuvawe“ (Brumbauer Ulf, 2002:
90) i sozdavaweto „simboli~ka granica okolu sopstvenata zaednica, koja
se ~uvstvuva zagrozena od pogolemite“ (Brumbauer Ulf, 2002: 90),
manifestirana na organiziran na~in, na pove}e konstrukciski nivoa.

- Od mitika do etnika

Za potrebite na ova istra`uvawe e opfaten eden segment od

procesot na sozdavawe model na makedonskiot nacionalen identitet vo
periodot pred i po Ilindenskoto vostanie od 1903 godina vo Makedonija,
kako i op{testveniot kontekst vo toa vreme. Analizata na istoriskoto
slu~uvawe vo op{testveniot kontekst e so cel so koristewe najrazli~ni
metodolo{ki postapki, prvostepeno, da se soo~i so postojnite
subjektivisti~ki stavovi i istite da gi apstrahira i vtorostepeno i
nikako pomalku zna~ajno, so pomo{ na adekvatni metodolo{ki tehniki i
alatki da dojde do posakuvanite netendenciozni istra`uva~ki re{enija,
koi bi bile samo u{te eden primer vo mozaikot procesi na sozdavawe na
kulturnata kategorija etni~nost, odnosno nacionalnost vo edinica
vreme, osobeno za{to se odnesuva na primer koj e isklu~itelno
kompleksen i s¢ u{te aktuelen na me|unarodnata scena. Dosega{nite
antropolo{ki istra`uvawa na modelot na makedonskiot nacionalen
identitet gi pravele stranski istra`uva~i, naj~esto tretiraj}i go vo
istiot ko{ so drugite balkanski nacionalni identiteti. Makedonski
avtori mnogu malku pi{uvale za problemot na makedonskiot nacionalen

3
identitet, najverojatno so cel da se izbegne opasnosta od zapa|awe vo
dnevnopoliti~koto milje ili poradi stravot od osudata od strana na
„nacionalnite disciplini“, koi s¢ u{te preovladuvaat vo nau~nata
sfera vo Makedonija. Od druga strana, vo vrska so makedonskiot
nacionalen identitet postoi s¢ u{te realna mo`nost vakvata analiza da
bide iskoristena kako kontraudar od drugite, koi se somnevaat vo
postoeweto na instituciite (dr`ava, ime, crkva, jazik) {to se od golema
va`nost za javno manifestirawe na makedonskiot nacionalen identitet,
pri {to bi se relativizirala legitimnosta na nezavisnata dr`ava.
Zatoa, vakvite etnolo{ki i antropolo{ki istra`uvawa ne toleriraat
dnevnopoliti~ki tretman, koj gi stava na edna ili na druga strana, tuku
baraat nivno tretirawe onakvi kakvi {to se izneseni i nikako vo drug
kontekst.
Modelot na makedonskiot nacionalen identitet, osobeno procesot
na negovoto sozdavawe, mo`e da poslu`i kako ekspliciten primer vo
edno etnolo{ko i antropolo{ko istra`uvawe povrzano so problemot na
etni~nosta kako eden od kulturnite sloevi vo gradeweto na posebnosta
vrz osnova na principite na drugosta, koja proizleguva od relacijata
me|u kolektivnite nie : drugite.
Obidite za istra`uvawe vrz osnova na makedonskiot nacionalen
identitet vo dadeniot op{testven kontekst i vremenski period koga
avtorot go vr{i svoeto istra`uvawe povlekuva potreba za odredena
rekonstrukcija na istoriskite nastani i op{testveniot kontekst vo
utvrden istoriski vremenski period, koi so tekot na vremeto se
potvrdile kako zna~ajni za procesot na sozdavawe na nacionalniot
identitet, a toa e periodot pred i po Ilindenskoto vostanie, odnosno
periodot na „prerodbata“(Navodnicite treba da stojat samo ako ova se
upotrebuva vo nekakva prenosna smisla, ili so nekakvo ograduvawe, na pr.
so ironija). Vakvata dijahronija vo vremenski raspon do procesot na
op{testvenoto razdvi`uvawe ne e dovolna za da mo`e da se dade
kompleten odgovor na postaveniot problem. So toa se zadovoluva samo
delot {to proizleguva od edna od „osnovnite kategorii-dispozicii za
~ovekot i ~ove~kata priroda: (...) potreba da se `ivee vo zaednica“
(Risteski Q., 2005: 67), koja kaj prerodbenicite se sre}ava kako
„nacionalnoto so∑edinua∑n'e na makedonskite sloveni vo edno celo i na
so∑edinua∑n'eto na interesite na site makedoncki narodi“ (Krste P.
Misirkov, 2003: 68).
Za da bide potrebata kone~no zadovolena, ostatokot od odgovorot
bi trebalo da se izvle~e od nivoto na „dispozicija za sozdavawe
komunikaciski sistemi bazirani vrz procesot na simboli~ka
komunikacija (...), pri {to ovie sistemi na komunicirawe ovozmo`uvaat
(ovozmo`uvale - zabel. I.C.R) kulturnite vrednosti da se prenesuvaat, da
se ~uvaat, da se skladiraat i da se prenesuvaat od edna generacija na druga,
od edno pokolenie na drugo, od edna zaednica na druga itn.“ (White 1970 :
11, Kasirer 1996:47, cit. spored Risteski Q., 2005: 67). So ogled na toa
deka idejata na ^ovekot e postojano da kreira simboli~ki komunikaciski
sistemi, se pretpostavuva i sozdavaweto na komunikaciskiot sistem za
identifikacija na nivoto na etni~nosta. Za da se razbere etni~kiot
identitetski komunikaciski sistem, potrebno e da se vr{at istra`uvawa
vrz osnova na, kako {to gi narekuva Edmund Li~, komunikaciski

4
odnesuvawa, koi gi smeta „kako del od znakovniot sistem koi ’slu`at za
prenesuvawe poraki‘, i toa ne vrz osnova na mehani~ki vrski me|u
sredstvata i celta, tuku blagodarej}i na kulturolo{ki odreden
komunikaciski kod“ (Leach E, 1971: 772). Ako pretpostavime deka vakvite
komunikaciski odnesuvawa prenesuvaat poraki so kulturolo{ki
utvrdeni komunikaciski sistemi - kodovi, zaradi potrebite na
simboli~kata komunikacija, se javuvaat kako generatori za
(re)aktivirawe na skladiranite kulturolo{ki utvrdeni
komunikaciski znaewa, akumulirani vo odreden vremenski period, od
avtorite formulirani kako kolektivna memorija, odnosno kolektivna
memoriska matrica na nivo na etni~nosta. (Re)aktiviraweto na
kolektivnata matrica, vo dadeniot kontekst vo edinica vreme se
objektivizira niz forma na obredno dejstvuvawe, etni~no-politi~ki
„rituali“ i „praznici“ (Dunja Rihtman-Auguštin, 2000: ???) koi
„sozdavaat celina i go ritmiziraat celokupniot `ivot“ (Dunja
Rihtman-Auguštin, 2000: )
Ako trgneme od zaklu~okot deka mitot i mitskoto mislewe se
opredeluva~ki kategorii vrz koi po~iva sevkupniot sistem na
percepirawe i sozdavawe na pretstavite na ~ovekot za sebe i za svetot
(Lévi-Strauss 1988: 103-236; Lévi-Strauss 1989: 202-228, spored Risteski Q.,
2005: 67) i faktot deka mitot treba da se nabquduva kako osnoven
fenomen na ~ove~kata kultura, ili, poto~no, kako edinstven relevanten
sistem na religisko i na op{testveno uredeno odnesuvawe na lu|eto vo
opredelena kultura (Risteski Q., 2005:68), toa podrazbira deka
komunikaciskiot sistem za etni~na identifikacija gi crpi
kulturolo{ki odredenite komunikaciski kodovi od mitot i od mitskoto
mislewe, odnosno deka ~ovekovata etni~na etni~ka/nacionalna misla i
pretstavi se kreiraat po ugledot na procesot na oformuvawe na mitsko-
religiskiot sistem sozdaden kako rezultat na mitskata logika, mitskoto
mislewe i na mitskite pretstavi. Analogno na fenomenot mitska svest,
se sozdala etni~na etni~ka/nacionalna svest. Od seto ova proizleguva
deka seto ona {to spa|a vo sfera na etni~noto, ~ovekot go organizira
po analogija na mitskoto i kako rezultat na mitskata logika,
strukturata na mitsko-religiskiot sistem go kontekstualizira vo
strukturata na etni~niot politi~ki mitsko-religiski sistem,
odnosno deka kulturnoto nivo etni~nost, kako relativno ponov sloj vo
kulturnoto komunikacisko simboli~ko prakticirawe, e sozdadeno po
analogija na relativno postariot sloj komunikacisko simboli~ko
prakticirawe karakteristi~no za narodnata kultura na Makedoncite.
Za potrebite na ova istra`uvawe se koristeni materijali od
periodot na „nacionalnoto vozroduanˆn'e na Makedonija“, period koj vo
podocne`nata oficijalna makedonska pi{ana istorija, istoriografija, e
verifikuvan kako period na „prerodbata“, avtorite kako
„prerodbenici“(V. ja zabel. pogore.), a se odnesuva na periodot pred i po
Ilindenskoto vostanie (1903 godina). Spored avtorite-„prerodbenici“,
„vozroduanˆn'eto“ se sre}ava kako sinonim na ona {to go narekuvaat
„nacionalen separatizam“ (Krste P. Misirkov, 2003: 154-216), koj, vo
krajna linija, se javuva kako rezultat na makedonskoto nacionalisti~ko
dvi`ewe. Trgnuvaj}i od pretpostavkata za zna~eweto na terminot
vozroduanˆn'e (prerodba), povtorno ra|awe, toa koorelira so idejata za

5
sozdavaweto na „esencijalnoto“, utvrdeno od istori~arot na religiskata
misla, Mir~a Elijade, spored kogo, „se raboti za mitsko vreme, no toa
pove}e ne ona ’prvoto‘ {to mo`eme da go nare~eme ’kosmogonisko vreme‘.
(...)’Esencijalnoto‘ ne e ve}e del od ontologijata (kako vistinskiot Svet
zapo~nal da postoi) tuku na edna istorija, voedno bo`estvena i ~ove~ka,
...drama {to ja odigrale ~ove~kite predci i natprirodnite su{testva
poinakvi od semo}nite i besmrtni bogovi tvorci“ (Elijade M., 2002: 119).
Toa bilo voobrazeno vo mitot za Zlatnoto doba, panteonot na narodnite
junaci (demiurzi), kako i vo idejata deka „nastanite {to se slu~ile vo
mitskoto minato zaslu`uvaat da bidat predmet na soznavaweto, za{to
u~ej}i gi niv ~ovekot stanuva svesen za svojata vistinska priroda - i se
budi“ (Elijade M., 2002: 143). Vo ovoj kontekst, so narodnite pretstavi vo
narodnata kultura na Makedoncite, kade {to budeweto e tesno povrzano
so pretstavite za ra|aweto, pri {to „otvorenite o~i se najzna~ajniot
znak za `ivot“ (Risteski Q., 2005: 103), koreliraat pretstavite za
nacionalnata prerodba, budewe i ponatamo{en `ivoten tek i opstanok
na identitetskata zaednica, potvrdena so „idealot“ na makedonskoto
nacionalno dvi`ewe - „avtonom∑a na Makedoni∑a“, koga segmentite od
mitot za Zlatnoto doba povtorno }e se aktueliziraat vo konkretna
projava - samostojna nezavisna nacionalna dr`ava.

"Vo tradiciite na sekoja nacionalnost obi~no gi gledame dlaboko

zape~ateni pove}eto od ovie istoriski fakti {to go pretstavuvaat
nejzinoto veli~ie i nejzinoto opa|awe. Deneska, na pr., sekoj Makedonec
koga go spomenuva Aleksandar Makedonski, veli: "nie sme go imale car
Aleksandar Veliki." So tie zborovi toj si naumuva za bleskaviot period
i veli~ieto za Makedonskata Dr`ava. Aleksandar Makedonski stoi pred
liceto na Makedonecot kako nacionalna gordost. Taa nacionalna gordost
deneska ima za nego intelektualno zna~ewe pri odnosot za postignuvawe
na idejata za samostojnost. Velikata Makedonska Dr`ava vo liceto na
Aleksandra ‹ ima napraveno ogromna polza na naukata...“ (MakedoniÔ,
1888: 13-15, cit. spored Ristovski Bla`e, 1966: 72)

„...Makedonci! Setete se za svetskiot pobeditel, za svetskata

slava na Makedonija - velikiot Aleksandar Makedonski; setete se za
hrabriot car Samuil, makedonskiot velikan, za prekrasniot Krali
Marko op{toslovenska slava - deka vo niv tekla makedonskata krv; tie
od nebesnite viso~ini bdeat i go blagoslovuvaat na{eto zapo~nato
delo. Da se poka`eme dostojni nivni potomci: da im gi za~uvame
slavnite imiwa i da go za~udime svetot so na{ata hrabrost,
ume{nost i samopo`rtvuvanost; da go otreseme od sebe sramniot jarem
{to n¢ gu{i pet veka...“ (Rad makedonskih komiteta, 1902: 2, cit. spored
Ristovski Bla`e, 1966: 164)

Trgnuvaj}i od idejata „za kontinuitetot vo transcedentnosta na

aksiolo{kite vrednosti“ (Elijade M., 2002: 148), za ponatamo{no
kreirawe na nacionalniot identitet, od mitskata realnost bile
aktivirani segmenti za koi „prerodbenicite“ smetale deka }e poslu`at
vo sozdavaweto na makedonskiot nacionalen identitet. Analogno na
mitskoto mislewe, „(koe) se poka`uva kako ’konkretno‘ mislewe vo

6
vistinskata smisla na zborot: s¢ {to }e opfati toa, do`ivuva posebna
konkretizacija, me|usebno srastuva, mitskoto zabele`uvawe dopu{ta ona
{to go spojuva kone~no da se sovpadne“ (Risteski Q., 2005: 70), se gradela
nacionalnata misla, koja dopu{ta aktiviranite akseolo{ki vrednosti,
zaedno so potencijalnite novi kulturni vrednosti, me|usebno da srasnat
za da se dobie nov etni~en strukturalen konstrukt. Pokonkretno, bil
prisuten procesot na redefinirawe na postojniot etni~en politi~ki
mit i definirawe na makedonski etni~en politi~ki mit, vrz koj bi se
temelele postulatite na makedonskiot politi~ki mitsko-religiski
sistem vo kontekst na potrebata za sozdavawe i oficijalizirawe na
makedonskiot nacionalen identitet, potvrden so samostojna i nezavisna
dr`ava Makedonija.
Niz avtorskite prerodbenski tekstovi, kako i vo javnata
komunikacija (tekstovi vo pe~atenite mediumi, oficijalni dokumenti,
tekstovi za teatarski pretstavi, prerodbenska poezija itn.) vo toj period,
vo kontinuitet bila prisutna politi~kata mitska prikazna, koja ne
postoela kako poseben vid na tekst, tuku kako „narativna struktura
(rezervoar na fabuli), koja se vdomuva naj~esto vo nekoi kni`evni i
folklorni formi“ (Čolovič Ivan, 2000: 16) i koja, „kako visoko vrednuvana
forma na simboli~ka komunikacija, ...dobiva legitimitet kako „glas na
narodot“ (Čolovič Ivan, 2000: 16). Vo periodot na prerodbata, vo tekstovite
na prerodbenicite, no i vo oficijalnite dokumenti, bila prisutna
golema koncentracija na politi~ki folklorizmi - nastani i li~nost od
minatoto, koi bile iskoristeni za da bide konstruirana, kako {to ja
narekuva avtorot ^olovi}, koj ja prezema od avtorite-strukturalisti,
„etni~ki centrirana idejna fantazmatska oska“, okolu koja se oformil
makedonskiot etni~en politi~ki mit.
Takov primer se Pravilata na makedonskiot vostani~ki komitet
na Makedonskoto (Kresnenskoto) vostanie od 1878/79 godina: „Nie
vostanavme kako pobornici na slobodata. So na{ata krv {to ja
proleavme niz poliwata i gorite makedonski nie slu`ime, kako
makedonskata vojska na Aleksandar Makedonski, za slobodata so
na{ata deviza: ’Sloboda ili smrt!‘“ (Makedonsko (Kresnensko)
vostanie (1878-1879), Makedonium, 2003: 13) (zabel. I.C.R.). Ovaa deviza
podocna bila iskoristena i za Ilindenskoto vostanie - na bajrakot na
vostanieto - eden od najva`nite atributi na odredeno dvi`ewe, identitet
itn., so cel da se postigne odreden kontinuitet, potoa vo Manifestot na
privremenata vlada na Makedonija od 23 mart 1881 godina: „Na{ata mila
tatkovina Makedonija bila nekoga{ edna od najslavnite zemji.
Makedonskiot narod, isto taka, udiraj}i gi prvite temeli na voenata
ve{tina, so svoite pobedni~ki falangi i Aristotelovata prosveta,
gi civiliziral ~ove{tvoto i Azija. No, taa nekoga{ tolku slavna
na{a tatkovina denes e na pragot na svojata propast poradi
zaboravaweto na na{ito poteklo...“ (Manifest na privremenata vlada,
1881, Makedonium, 2003: 16-17?).

- Sozdavawe na nacionalniot identitet za utvrduvawe na

etni~nata posebnost

7
 Avtorot Ulf Brunbauer vo svojot tekst Dinamika na etni~nosta:
identitetot na Pomacite, sakaj}i da napravi presek vo perodite na
formirawe na balkanskite nacionalni dr`avi, upatuva na zaklu~ocite
od avtorite koi se zanimavaat so identitetite na Balkanot, spored koi,
„regionot nema pominato niz ranite fazi na formiraweto na
nacionalnite dr`avi“ (Brunbauer Ulf, 2002: 80), odnosno deka
balkanskite nacionalni dr`avi bile formirani relativno docna, „pri
krajot na 19 i po~etokot na 20 vek“ (Brunbauer Ulf, 2002: 80). Iako se
sozdale odredeni predispozicii makedonskoto nacionalno dvi`ewe da ja
realizira idejata za sozdavawe nezavisna nacionalna dr`ava so utvrdeni
dr`avni granici, planot ostanal samo kako ideja, koja se realizirala
vremenski podocna.
Idealnata forma za manifestirawe na zaedni{tvo na nivo na
etni~nosta bila preku prethodno utvrdeni zaedni~ki identitetski
karakteristiki, videni vo opredeleni nacionalni dr`avni granici.
Op{testveniot kontekst dozvoluval dr`avnite realni grani~ni linii
da se karakteriziraat so fleksibilnost, pa identitetskite zaednici
sekoga{ se stremele so prvata varijanta granici da ja postignat vtorata
varijanta granici, za{to se pretpostavuvalo deka koincidiraat so
idealnite, zamisleni etni~ki grani~ni linii, koi se karakterizirale so
fiksiranost, nepromenlivost i sekoga{ opfa}aat (opfa}ale) pogolem
kvantum „zamislena“ etni~ki „~ista“ teritorija (idejata za golemite
balkanski „~isti“ nacionalni dr`avi: „golema Srbija“, „golema
Makedonija“, „golema Albanija“, „sanstefanska Bugarija“, „golema
Grcija“ - megali ideja, itn.). Toa bilo pri~ina za ~est me|udr`aven
konflikt na ve}e oformenite nacionalni dr`avi i prolongirawe na
re{avaweto na nacionalnite pra{awa koi s¢ u{te ne bile re{eni. No, i
pokraj vakviot potencijalen konfrontira~ki ishod, vakvata tendencija
prodol`ila da se praktikuva i ponatamu, da opstojuva vo ramkite na
usvoenite kreira~ki politi~ki programi vo oformenite balkanski
nacionalni dr`avi i vo nivnite dr`avni institucii. Vlijanieto vo
balkanskiot prostor na bugarskiot, srpskiot i na gr~kiot nacionalizam
bilo pogolemo so ogled na toa deka se temelelo na u{te eden zna~aen adut
- formiranata nacionalna dr`ava, preku koja na organiziran na~in bile
kanalizirani i unificirani potrebite za ponatamo{no gradewe na
nacionalniot identitet i na oficijalniot nacionalizam.
Ovaa idealna forma na manifestacija na zaedni{tvo na nivo na
etni~nosta, kon koja se stremelo naselenieto na Makedonija, a koja ja
postignale odredeni balkanski nacionalizmi, ne pretstavuvala problem
za zapo~nuvawe na procesot na sozdavawe na makedonskiot nacionalen
identitet. Primerot so makedonskiot nacionalen identitet se
sprotivstavuva na idejata deka za gradewe nacionalen identitet,
edinstven presuden faktor e prethodnoto sozdavawe nacionalna dr`ava,
so svoja kreira~ka politika. Naprotiv, se poka`alo deka identitetot
uspeval nepre~eno da se sozdava kako rezultat na potrebata od
recipro~en balans vo odmeruvaweto na silite na identitetskite
posebnosti na Balkanot, pottiknat od pritisokot od golemite ili od
pomalite sili na Balkanot, pred s¢ od Rusija, poddr`ana od malite
balkanski dr`avi, koj kaj avtorot Benedikt Anderson se sre}ava pod
terminot rusifikacija (B. Anderson, 1998: 126). Rusija, koristej}i ja

8
realnata osnova - slovenskiot kulturen sloj, ja nametnuvala potrebata od
slovensko zaedni{tvo. Infiltriraweto na idejata bilo ovozmo`eno
preku slovenofilskite balkanski strui, so cel da gi nametne
nacionalnite interesi za teritorijalna i ekonomska prevlast na
Balkanskiot Poluostrov. Idejata bila sproveduvana i od strana na
vladite na oformenite balkanski nacionalni dr`avi, koi, od druga
strana, pod maska na idejata za pan(jugo)slovenskoto zaedni{tvo
plasirale nacionalisti~ki stav. Dvete varijanti na interesi bile
naso~eni i kon osmanskata provincija Makedonija. Oblastite od
teritorijata Makedonija, kade {to sosedskiot oficijalen nacionalizam
uspeval da se odr`i, kaj „prerodbenicite“ bile poznati kako „sferi na
vlijanija“. Naselenieto koe se identifikuvalo so identifikaciskite
karakteristiki na sosednite nacionalni identiteti i oficijalnite
nacionalizmi, spored prerodbenicite, pretstavuvalo del od
takanare~nite „propagandi“:
„Male~kite balkancki dr`aici, ko∑i {~o set zainteresuani i
poddr`uat propagandite, na prvo vreme }e se rasrdat na
Impratorckoto Sultancko praitelstvo za toa, {~o prese~e
'vekovnite‘ privileg∑i, pa ke pominit vreme i oni ke se primirat so
ustrane∑n'eto na propagandite, oti to ustrane∑n'e }e bidit vo nivna
polza: ke prestanat da pra∑k'aat vo Makedon∑a seko∑a godina svo∑te
milioni frankoi...“ (Krste P. Misirkov, 2003: 68)
Za teritorijata na toga{na Makedonija, vo svojata kniga Misirkov
ja dava slednava teritorijalna mapa na „sferite na vlijanija“ koi
prizleguvaat od uspe{nosta na „propagandite“:
„Srbckata propaganda ˆet ra{irena niz cela Makedoniˆa bez
Kosturcko, Seresko, Petri~ko, Dramcko, t.e. bez krajniot ˆug i
krajniot ˆstok. Vo Kosturcko srbite nemaat propaganda, ne za{~o ne se
kosturcki srbi, ami dobrovol'no i otstapuvat na grckata propaganda.
Istokot na Makedoniˆa srbite velikodu{no go otstapuvat na
Bugariˆa.
Bugariˆa ˆet ne po malu velikodu{na vo makedonckoto pra{an'e
kon Srbija: i Bugariˆa priznaat srbi na s.-z. ot [ar planina; seta druga
Makedoniˆa ˆet bugarcka, spored bugarite.
Zna~it, dvete propagandi ne sporat samo za zemite na s.-z. od [ar
planina i tiˆe ~asti ot serckiot sand`ak, {~o set kraˆ bugarckata
granica. Vo prvata `iveat ˆednoglasno srbi, a vo drugata - pak
ˆednoglasno - bugari. (...) Bugarite dori izlezoa po tolerantni:
stranata zad [ar planina ˆe priznaa za ’Stara Srbiˆa‘.
No ot kako {~o se iskl'u~at tiˆe dve kraˆini, seta druga
Makedoniˆa srbite ˆe krstat srbcka, bugarite - bugarcka“. (Krste P.
Misirkov, 2003: 244)

Vo ovoj period zapo~al procesot na oficijalizirawe na

makedonskiot nacionalizam, i toa paraleleno so dejstvuvaweto,
generalno odnadvor (nadvor od teritorijata na Makedonija) i povremeno
odvnatre (na teritorijata na Makedonija), i ~ija uloga vo toj period bila
preku razli~ni mehanizmi - mediumi, nauka, kultura, da pronajde cvrsta
potpora kaj naselenieto na teritorija na Makedonija, istovremeno
nametnuvaj}i go na me|unarodnata scena makedonskoto pra{awe so cel

9
ova pra{awe za delot od balkanskiot prostor da bide razgledano i
kone~no razre{eno. Primer za proklamacija na pra{aweto sre}avame vo
Manifestot na VMRO (Obedineta) vo 1924 godina, definiran so cel „da
mu nalo`i na op{toevropskoto javno mislewe i na me|unarodnata
diplomatija razre{uvawe na makedonskoto pra{awe“ (Manifest na
VMRO (Obedineta) od 6 maj 1924, Makedonium, 2003: 83).

Pojavata na makedonskiot nacionalisti~ki element vo svojstvo

na ideolo{ko dvi`ewe

Vo prviot bran dvi`ewa za etni~ko samoopredeluvawe bile

mobilizirani pripadnici na srednite i na niskite sloevi, kako {to gi
narekuva E. D. Smit, vernakularna politizirana kultura, preku koja se
obiduvale da obezbedat otcepuvawe na zaednicite i na nejzinite
istoriski teritorii od golemite imperii. Vo kontekst na
razmisluvaweto na E. D. Smit deka kon krajot na 19 i po~etokot na 20 vek
na teritorijata na Bliskiot Istok se pojavile pove}e nacionalni
dvi`ewa, bila pojavata i na makedonskoto nacionalno dvi`ewe, vo koe
zele u~estvo golem broj mladi intelektualci, od koi najgolemiot del se
{koluvale nadvor od Makedonija. Avtorot Bla`e Ristovski vo knigata
Krste P. Misirkov (1874-1926). Prilog kon prou~uvaweto na
razvitokot na makedonskata nacionalna misla pi{uva deka mladite
intelektualci bile pod silno direktno vlijanie od „ruskata nau~na
misla i ruskata javnost kade {to se napravija izvesni vonredno zna~ajni
potezi za afirmacijata na makedonskite nacionalni idei“ (Ristovski
Bla`e, 1966: 73-74). Toa se javilo kako rezultat na interesot koga
„pra{aweto za makedonskata narodnost i makedonskiot jazik stana
centralno ne samo vo odnosite pome|u Bugarija, Srbija i Grcija, tuku i vo
slavistikata“ (Ristovski Bla`e, 1966: 73-74). B. Ristovski vo knigata
spomenuva deka vo 1886 godina, Ivan Aksanov, istaknat rakovoditel i
vdahnovitel na slovenofilskoto dvi`ewe, „gi pottiknuva Makedoncite
da se borat za svojata nacionalna emancipacija i da go izdignat svojot
jazik na stepen na literaturen“ (Ristovski Bla`e, 1966: 74), pod izgovor
deka makedonskoto nare~je „e pobogato od bugarskoto i poblisko do
na{eto?“ (ruskoto - zabel. I.C.) (Ristovski Bla`e, 1966: 74), {to „}e n¢
pribli`i i }e n¢ svrze posilno“ (Ristovski Bla`e, 1966: 74). Vo istiot
period, besarabiskiot Bugarin Petar Draganov „ima{e mo`nost da gi
po~uvstvuva idealite na samite Makedonci“, pa „od 1887 god po~na da ja
objavuva svojata obemna monografija ’Etnografski ocrt na slovenskiot
del na Makedonija‘ vo toga{noto centralno rusko spisanie za slovenski
pra{awa ’Izv†st∑Ô S.-Peterburgskago SlavÔnskago Blagotvoritel√naÔ
Obçtestva‘“ (Draganov P., 1887, 1888, cit. spored Ristovski Bla`e, 1966:
74). Avtorot Krste P. Misirkov pi{uva za stavovite na ruskite
predava~i na Univrzitetot vo Sankt-Petersburg: „Sega veke imat
pretstaiteli od naukata kako prof. I. A. Boduen-de-Kurtene (polski
profesor - zabel. I.C.R.), P. A. Lavrov (ruski slavist - zabel. I.C.R.) i
V. Jagi~ (Hrvat, profesor vo Rusija - zabel. I.C.R.), koi gledaat na
makedonckite nare~ija, kako na oddelen pretstaitel na slovenckata
familija od jazici“ (Krste P. Misirkov, 2003: ??). Vakvoto silno

10
vlijanie pridonelo za organizirawe na makedonskata emigracija vo
Bugarija kon krajot na osumdesettite godini od 19 vek i na makedonskata
emigracija vo Srbija vo „makedoncki nacionalni nau~no-literturni
drugarstva“ (Krste P. Misirkov, 2003: 108-154), vo ~ii ramki dejstvuval
i \or|i M. Pulevski, pretsedatel na Slovenskomakedonskata kni`evna
dru`ina vo Sofija, koja bila organizirana „so osnovnata cel da ja
prerodi narodnata makedonska literatura“ (Ristovski Bla`e, 1966: 75).
Interesot na makedonskite avtori-prerodbenici za definirawe
na terminite od sferata na etni~nosta zapo~nal kon krajot na 19 i
po~etokot na 20 vek. Taka, definirawe na terminot narod se sre}ava vo
knigata Re~nik od tri jazika na \or|ija Pulevski, objaven vo 1875
godina, kade {to e zapi{ano deka „se veqid qudi koji je od eden rod i
koji zboruvajed ednakov zbor, i koji `ivunajed i se drugarad eden so drugi,
i koji imajed jednakvi obi~aji i pesni i veseqa; tije qudite ji vikajd
narod, a mesto vo koje `ivuvad narod se veqid ote~estvo od toi narod.
Taka i Makedoncive se narod i mestovo wivno je Makedonija“ (\or|i
Pulevski, Makedonium, 2003: 20). Ovaa definicija mo`e da se potkrepi so
konstatacijata na E. D. Smit deka „pripadnicite na odredena grupa se
isti tokmu spored ona po koe se razli~ni od nejzinite nepripadnici.
Pripadnicite se oblekuvaat i jadat na sli~en na~in, zboruvaat ist jazik.
Toj obrazec na sli~nost so nesli~nost e edno od zna~ewata na
nacionalniot identitet“ (Antoni D. Smith, 1998: 120-121). Spored Krste P.
Misirkov: „Narodot ne ˆet ni{~o drugo, osim ˆedno golemo drugarstvo,
osnoano na krvno rodstvo, na op{~ proizlez, na op{~i interesi.
Pametuvaˆn'eto na toa rodstvo, toˆa proizlez i tiˆe interesi,
zastavuat sekoˆ ~len od nekoˆ narod, da se odre~it od nekoˆi svoˆi praa i
interesi za da posvetit ~ast od svoite sili na op{~ata arnotiˆa.
Toa ˆet dolgot kon narodnite interesi, za {~o ~lenot od narodnosta
dobiˆat za{~ita na svoˆite li~ni interesi tamo, kade ne se set dosta
samo negovite sili“ (Krste P. Misirkov, 2003: 2).
So zaemno dejstvuvawe vo svojstvo na ideolo{ko dvi`ewe,
„prerodbenicite“ gledale potreba od proces na samoidentifikacija,
najprvo me|u samata inteligencija, a potoa i me|u naselenieto, osobeno
kaj makedonskite Sloveni, vo koe, vo forma na nacionalisti~ko-
ideolo{ka programa, bi bile opfateni site sferi od kulturata, naukata
vo i nadvor od Makedonija:
„I taka prvoto ne{~o, ko∑e {~o ke trebit Makedonckata
inteligenci∑a da se dobivat, toa ∑et: ustrane∑n'eto na nedoverieto
meg'u intelegenci∑ata so razno nacionalno i religiozno obrazua∑n'e,
ob∑edinuan'eto na ta∑a intelegenci∑a, kak vo samata Makedoni∑a, taka i
zad ne∑nite granici; sovmestnoto obsuduan'e ob{~ite interesi na
makedoncite; ustanua∑n'eto na nacionalno-religioznata mrzn'a;
vospita∑n'eto na makedonckite sloveni vo ~isto makedoncki
nacionalen duh; zadol`itelnoto izu~ua∑n'e na makedonski∑ot ∑azik i
sloesnost vo stredno-u~ebnite zavede∑n'a vo gradoite so slovencko
nasele∑n'e; obu~e∑n'eto na selckite skoli∑i so slovencko nasele∑n'e na
makedoncki ∑azik. Vo slovenckite sela vo crkvata slovencko
bogoslu`e∑n'e“. (Krste P. Misirkov, 2003: 74)
Pod vlijanie na toga{nata makedonska inteligencija zapo~nal
proces na redefinirawe na nacionalniot identitet, pri {to „odredeni

11
traumatski slu~uvawa go naru{ile osnovnoto tkivo na kulturnite
elementi koi go ~inele ~uvstvoto na kontinuitet, zaedni~ki se}avawa i
pretstavi za kolektivnata sudbina na edna populaciska edinica“ (Antoni
D. Smith, 1998: 47), so {to bil pottiknat „obid za zacvrstuvawe na crtite
za kulturna diferencijacija vo svojstva na ’kulturen beleg‘ za
regulirawe na granicite...“ (Antoni D. Smith, 1998: 47). Tie te`neele kon
aktivirawe i mobilizacija na „usili∑ata inteligenci∑ata i narodo“ za da
se postigne „pro~istuvawe i aktivirawe na narodot“, za {to bile
potrebni odredeni primeri od etni~kata istorija, kako i `ivopisni
reakcii na slavnata istorija na zaednicata, so vra}awe kon minatoto
preku pove}e mitovi za potekloto i lozata, mitot za osloboduvaweto i
preselbite, za zlatnoto vreme i negovite heroi i mudreci, koi na
modernite lu|e im zboruvaat {to e toa ’avtenti~no nivno‘“ (Antoni D.
Smith, 1998: 108).
Toa mo`e da se sogleda preku avtorskite dela na „prerodbenikot“
Krste. P. Misirkov i negovata uloga vo makedonskoto nacionalno
dvi`ewe. Misirkov e oformen slavist, balkanist i temelen poznava~ na
makedonskata i na balkanskata istorija i kultura (Bla`e Ristovski,
2003: VII), kako i na toga{nata politi~ka situacija vo i nadvor od
Makedonija. Istra`uvawata gi temeli na makedonskoto nacionalno
pra{awe, i kako rezultat na svoite zaklu~oci, ja pi{uva knigata „Za
makedonckite raboti“, kade {to nedvosmisleno na sublimiran na~in ja
izlo`uva svojata programa za sozdavawe na makedonskiot nacionalen
identitet:
„So tiˆe nekolku zboroi ˆas sakaf da poˆasnam sodr`aˆn'eto na
predol`enata na makedonckite ~ita~i kniga za naˆva`nite za nas
pra{aˆn'a. Kako posledua~ na ideˆata za polno odel'aˆn'e na na{ite
interesi od interesite na Balkanckite narodi i za samostoˆno
kulturno-nacionalno razviˆaˆn'e', ˆas i ˆe napisaf na centarlnoto
makedoncko nare~ˆe, koˆe za mene ot sega na tamo imat da bidit
literaturen makedoncki jazik“. (Krste P. Misirkov 2003: 18)

Relacijata Makedonci - drugi vo knigata na Krste P. Misirkov

„Za makedonckite raboti“

- Narodnoto ime

Vo svoite tekstovi Krste P. Misirkov eksplicitno se proiznesuva

vo vrska so narodnoto ime na naselenieto vo Makedonija. Nemu mu e jasno
deka politi~kiot pritisok od drugite mo`e silno da povlijae vrz
definiraweto na identitetot na naselenieto, me|utoa e svesen i deka,
iako narodnite imiwa se nametnati, tie ne se postojani i se menuvaat vo
zavisnost od uspehot vo osvojuvaweto na pogolemi „sferi na vlijanija“ vo
Makedonija:
„Ako se ispraznit od Makedoniˆa imeto srbin, to ke ostanit za
makedoncite samo imeto bugarin, koe be{e politi~en i etnografcki
termin u{~e od turckoto zavoevan'ˆe. Toˆ termin ne be{e lo{ od
turcko gledi{~e, a od grcko to be{e mnogo udoben, za{~o so nego naˆ
ubao mo`e{e da bidit iska`ano prezrein'e to i nenavista na grcite kon

12
nas. Eto za{~o niˆe meg'u drugoto se priznafme za bugari t.e.
tvrdoglavci“ (Krste P. Misirkov 2003: 266)
"Bugarckoto ime vo Makedoniˆa zna~it ˆet rezultat na lo{oto
tretiran'e na makedoncite ot strana na grckoto duovenstvo. Grcite
ja uni{~iˆa Ohridckata arhiepiskopiˆa za toa, {~o se upominua{e
imeto ’bugarcka‘, kako istoriˆcki reliquium, no upotrebuvaa imeto
bugarin za da voplotat vo nego svoˆeto prezreˆn'e kon sé slovencko. I
imeno toa voplotein'e na grckoto prezrein'e kon nas i ˆet pri~inata da
se velime ’bugari‘, a ne istoriˆckite tradicii“ (Krste P. Misirkov
2003: 268)
„No toa prekrstuaˆn'e ne ˆet ˆedinstveno. Ot srbite niˆe befme
prekrsteni vo srbi“. (Krste P. Misirkov 2003: 252)
Iako Misirkov smeta deka „ˆeden narod dolgo mo`it da bidit bez
narodno ime, ako na blizu do nego nemat drug narod, od koˆ {~o ke
trebit toˆ da se razlikuat so oddel'no narodno ime“ (Krste P.
Misirkov 2003: 248), nemu mu e jasen problemot so makedonskoto
nacionalno ime. Primerite poka`uvaat deka vo relacijata me|u
Makedoncite i Grcite, kako identifikaciski marker se nametnala
pripadnosta kon slovenskata zaednica, vo percepcijata na Grcite
definirana kako „bugari“, sinonim za s¢ {to e slovensko:
„Bugarckoto ime meg'u slovenite be{e popul'arizirano od grcite
i ono, prvo, ozna~aa{e samo bugarite-mongolite. (...) No toa ime vo
o~ite i ustata na grcite ima{e u{~e edno specialno zna~en'e: naj
nenavistni za nif varvari, l'ug'e ne obrazoani, grubi, koˆi grani~at so
zverovite. Za grcite s¢ slovencko be{e grubo i bugarcko“ (Krste P.
Misirkov, 2003: 252)
Vo relacijata me|u Makedoncite i, kako {to gi narekuva
Misirkov, Turcite, Makedoncite bile imenuvani (samoimenuvani) kako
raja ili kauri: „Ako n¢ pita{e nekoˆ tur~in {~o sme? - ke mu
odgoorifme da sme ili ’kauri‘ t.e. nevernici ili ’raˆa na carot‘. So
druzi zboroi, niˆe pred turcite se ka`uafme taka, kako da ne se
rasrdit agata. Pred turcite niˆe sme ’kauri‘ i ’raˆa‘, i "kauri"
zafatifme da se velime i meg'u nas".(Krste P. Misirkov, 2003: 260), {to
zna~i deka nacionalnoto ime na naselenieto vo Makedonija se kreiralo
vo zavisnost od toa so kogo e vo relaciski/komunikaciski odnos:
Makedonec : Bugarin, Makedonec : Grk, Makedonec : Tur~in, pa
Makedoncite naj~esto ja prisposobuvale svojata avtoidentifikacija kon
ona {to zna~elo percepcija na drugiot, onaka kako {to drugiot gledal
na Makedoncite, odnosno se proiznesuval od pozicija na definiraniot
socijalen status vo odnosot so drugiot.
„Zna~it turcite od nas napraiˆa narod ’kaurcki‘ i ’raˆatski‘,
termini osnoani na na{ata prinizenost pred turcite, na
religioznata razlika meg'u nas i nif i na op{~estvenoto na{e
polo`eˆn'e“ (Krste P. Misirkov, 2003: 262)
Vakviot tip na avtopercepcija (vo odnos na nacionalnoto ime) -
niz percepcijata na drugiot, e tipi~en za naselenie so nedefiniran
nacionalen identitet, za{to vakviot sistem za identifikacija na nivo
na etni~nosta se potvrduva kako relativno ponov kulturen
komunikaciski sistem, za razlika od sistemot za socijalna i verska
identifikacija, pri {to poedincite vo relacijata se pozicionirale so

13
utvrduvawe na socijaleniot status, pritoa zemaj}i go predvid i verskoto
pripa|awe/nepripa|awe, koi se poka`ale kako porelevantni za
utvrdenite normi vo op{testvenoto `iveewe.

- Narodniot jazik

Kako se odrazilo vlijanieto na drugiot vrz, kako {to lingvistot

Dubravko [kiljan go narekuva, „dinami~niot karakter na identitetot,
koj se konstruira vo relacijata jas ili nie sprema drugite“ (Dubravko
Skiljan, 1998: 235-236), vo procesot na nacionalno samoopredeluvawe na
naselenieto vo Makedonija?
Avtorot Misirkov jasno pravi razlika me|u ona {to za nego
ozna~uva nie, „makedoncite po ˆazik“, i ona {to za nego ozna~uva drugi -
onie {to gi „upotrebuvaat site dozvoleni i ne dozvoleni stretstva
da iskorenat vo na{iˆot naroden `ivot sé samobitno, sé(Kako e stavan
nadredniot znak vo originalot? Dali e ¢ ili é? Vo nekoi citati jas go
stavam kako ¢, ama ne znam dali e taka ili kako vo porniov primer.)
~isto makedoncko“ (Krste P. Misirkov, 2003: 280).
Vo istra`uva~kite dostignuvawa Misirkov na eruditiven na~in
dopira odredeni kompleksni pra{awa povrzani so makedonskiot
nacionalen identitet. Toj to~no znae kade da go bara idiomot {to e
specifi~en za odredena op{testvena grupa (za jazi~niot i
komunikaciskiot kolektiv), koj se javuva vo dvojna simboli~ka uloga: i
kako idiom na grupna kohezija i kako idiom za distinkcija od drugite
grupi (Dubravko Skiljan, 1998: 240-241). Vo toa dvojstvo [kiljan ja utvrduva
kolektivnata identitetska odrednica na taa op{testvena grupa
(Dubravko Skiljan, 1998: 240-241).
Krste P. Misirkov ja bara kolektivnata identitetska odrednica
vo makedonskiot naroden jazik, bidej}i, kako {to veli toj: „Iazikot ˆet
stredstvo, so koˆe niˆe poznaame, {~o mislit, {~o osek'at i {~o sakat
na{iˆot sobesednik. Vo ˆazikot se imaat oddel'ni glasovni znakoi ili
zboroi za site misli, osek'aˆn'a i sakaˆn'a na ˆeden ~oek, za toa ˆazikot na
ˆeden narod ˆet negoo duhovno bogatstvo i nasledstvo, vo koˆe se
zakl'u~uvaat, otpe~ateni vo glasovni znakoi ili zboroi, site narodni
misli, osek'aˆn'a i sakaˆn'a, so koˆi imat `iveno i `ivit ˆeden narod i
koˆi se predavaat, kao ne{~o sveto od ˆedno pokoleˆn'e na drugo...“ (Krste
P. Misirkov 2003: 288)
^oek se menit vo vreme i prostranstvo: isto taka se menit i
negoiˆot ˆazik. Promeneˆn'ata vo ˆazikot na ˆeden narod vo vreme
sostauvaat istoriˆata na ˆazikot na toˆ narod, a promeneˆn'ata negoi
vo prostranstvo sostavuvaat negoite sovremeni variaciˆi ili
diˆalekti, poddiˆalekti, goori, podgoori i dr.
Sekoˆ naroden ˆazik ima svoˆa istoriˆa. ...svoja istoriˆa i
variaciˆi imat i na{iˆot ˆazik. Po taˆa istoriˆa mo`it da se izu~it,
kako sega{nite variaciˆi se dobiˆa od po stari i poslednite od ˆeden
op{~ makedoncki ˆazik, a toˆ od ˆedna ˆu`no-slovencka grupa. (...)
Istoricko-kulturnite priliki vo sozdaaˆn'eto na literaturnni
ˆazici gospodstvuvaat sekoa{, gospodstvuvaat i sega. Blagodareˆn'e nim
vo naˆ noo vreme se otka`afme da si izberime ˆedno od na{ite nare~iˆa
za na{ op{~ literaturen ˆazik, a namesto toa zadofme se u~ime i da

14
pi{ime na tug'ite sasedni jazici, naˆ poveke na bugarckiˆot.
Blagodareˆn'e na prilikite sega niˆe si izbirame op{~ literaturen
ˆazik, centralnoto makedoncko, t.e. Vele{ko-Prilepcko-Bitol'cko-
Ohridcko nare~je (toj go narekuva „jatkata na makedonskiot jazik“ - zabel.
I.C.R.) (...) Niˆe vidofme kolku set narodnite interesi tesno vrzani so
ˆazikot, a poslednˆiot so harakterot i duot naroden. Niˆe vidime sega,
oti tri nacionalni i religiozni propagandi vo na{ata tatkoina se
borat ˆedna protiv druga i site zaˆedno se borat protiv nas i na{ite
interesi, sakajki da im nanesat smrten udar i da si ñ pot~inat pod
sebe, zimaˆki so taˆa cel'a religioznoto i skoliˆckoto raboteˆn'e kaˆ
nas, vo svoˆi raci preko crkvata i skoliˆata za da nanesat smrten udar
na na{ata narodnost, ni nalagaat na nas nivniˆot, namesto na{iˆot
jazik. (...) Kako {~o vo ˆedna dr`aa se imat dr`aen centr, koˆ {~o naˆ
arno ˆet da se naog'at vo stredinata na dr`aata, i kon koˆ {~o se
sobiraat site konci od dr`avniˆot `iot, isto taka i ˆazikovnite ili
oblasti ot srodni nare~ˆa trebit da se imat ˆeden centr. (...) Okolo
centralnoto nare~ˆe trebit da se grupiraat site na{i nau~ni i
literturni sili, za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od
druzite makedoncki nare~iˆa i da sozdadat od nego ˆeden ubav
literaturen ˆazik. Na nego trebit da se sozdadit ˆedna bogata
skoliˆcka, nau~na i ubaa litertura, za da mo`it preko nif da se
ra{irit niz cela Makedoniˆa vo vid na literaturen ˆazik, koˆ {~o ke
ˆzmestit od neˆa propagandckite ˆazici“. (Krste P. Misirkov, 2003: 296)
Spored Misirkov, „sozdaaˆn'eto na literaturen ˆazik e duovna
potrebnost kaˆ nas, so koˆa se mislit da se klait kraˆ na
zloupotrebite na propagandite so na{ite interesi i so koˆa trebit
da se sozdait svoˆ litereturen i nau~en centr, za da se nemat nu`da od
Belgrad i Sofiˆa. A taa te{ka zadak'a ke se dostignit samo, ako
makedonecot od severna Makedoniˆa podait raka na svoˆot brat od
ˆu`na Makedoniˆa i makedonecot od isto~na Makedoniˆa podait raka na
toˆ od zapadna. Podadenite raci ke se prekrstat okolo Prilep -
Bitol'a“. (Krste P. Misirkov, 2003: 300)
Od tekstot mo`e da se sogleda deka Misirkov pravi jasna
distinkcija pome|u grupata koja govori makedoncki naroden jazik, koj go
go koristi kako marker da se identifikuva i na individualno nivo,
nasproti grupite koi gi govorat tu|ite sosedni jazici. Toa se
potkrepuva so definicijata na sovremenite avtori od oblasta na
lingvistikata na javnata komunikacija, spored koja, „sekoj tip na
identitet najdobro mo`e da se tolkuva kako relaciska vrednost koja
proizleguva od odnosot me|u nositelite na identitetot i drugite ~ij
identitet od ist tip e razli~en. Identitetite, i na individualno i na
kolektivno nivo, se konstruiraat na relacijata jas ili nie sprema
drugite, a za negovoto definirawe se zna~ajni i dvete strani vo ovaa
relacija, {to zna~i deka identitetot ne se formira samo od
avtopercepcijata na negovite nositeli, nitu pak od percepcijata na
razlikite vo odnosot sprema drugite, tuku i od percepcijata na
drugite“ (Dubravko Skiljan, 1998: 235-236).
Kako obrazuvan istra`uva~, no i kako markantna, vlijatelna
li~nost voMakedonija od toj period, svesen za posebnosta na
makedonskata jazi~na zaednica, Misirkov znae to~no kade da ja pobara,

15
{to se gleda od gorenavedeniot tekst, inicijativnata kapisla za
aktivirawe na procesot {to samiot toj go narekuva „nacionalno
samosoznavawe“ vo Makedonija. Toj ja nasetuva mo}ta na jazikot i
negovoto dejstvuvawe i zatoa ne se gri`i za narodnoto ime, tuku sr`ta na
s¢ ja gleda vo narodniot jazik, i vo svojata programa go nametnuva kako
eden od osnovnite markeri vo procesot na identifikacija. Trgnuvaj}i od
stavovite na sovremenite istra`uva~i-antropolozi koi denes jasno ja
definiraat funkcijata na jazi~noto dejstvuvawe i na~inite na koi taa
(se misli na funkcijata - zabel. I.C.R.) go poka`uva svoeto distinktivno
svojstvo sprema drugite `ivi su{testva..., se doa|a do zaklu~ok deka
~ove~kiot jazik e specifi~no obele`an so toa {to osven znakoven
aspekt (vo koj so jazi~nite znaci se ozna~uvaat nekoi pojavi od
nadvore{nojazi~niot univerzum), ima i simboli~ki aspekt (kade {to
jazikot kako simbol slu`i za konstruirawe na ozna~enite fenomeni), i
ovie dva aspekta se sekoga{ me|usebno povrzani. Zatoa i vo domenot na
javnata komunikacija se formiraat dva prostora - komunikaciski i
simboli~ki prostor: prviot od niv gi opfa}a site ~lenovi na nekoja
jazi~na zaednica koi mo`at da proizvedat i da razberat poraka na
odreden idiom, a i site onie {to vo toj idiom pronao|aat simbol na svoe
zaedni{tvo. Simboli~kiot prostor e va`en i vo vrska so nabquduvaweto
na odnosot me|u jazikot i identitetot, vo koj treba da se razlikuva
(iako mnogu zavisat eden od drug) identitetot na jazikot (kako
edinica vo ramkite na zbirot drugi jazici) od jazi~niot identitet na
poedincite i na jazi~nite zaednici i komunikaciski kolektivi.
Jazi~niot identitet e dinami~en fenomen, sostaven od pogolem broj
elementi, i e determiniran so postojanite i promenlivite relacii
pome|u nas i drugite.
Zatoa Misirkov, svesen za makedonskiot jazi~en identitet (so {to
se opredeluva komunikaciskiot prostor na makedonskiot jazik), za da se
doizgradi simboli~kiot prostor (i vo toj idiom narodot da go pronao|a
simbolot na svoeto zaedni{tvo), nastojuva da go definira i identitetot
(za koj go koristi terminot makedonski naroden jazik) na makedonskiot
jazik (kako edinica vo ramkite na grupata drugi jazici) i sovetuva nie da
si izbereme op{t literaturen jazik - centralnoto makedonsko, t.e.
vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridskoto nare~je (kako {to ja narekuva
toj „jatkata na makedonskiot jazik“), odnosno da se standardizira, da se
kodificira, da se podigne centralnoto nare~je na nivo na nacionalen
jazik. Vo toa e, vsu{nost, su{tinata na Misirkovata istra`uva~ka
rabota. Od negovata rabota, ako ja smestime vo oblasta definirana kako
lingvistika na javnata komunikacija, }e proizleze deka toj bil svesen za
procesot vo koj se istaknuva „~ove~kata sposobnost so pomo{ na jazikot i
na govorot da se konstruira svet na ozna~eni fenomeni i pritoa, vo
domenot na simbolikata da vklu~uva potencijalno golem broj pojavi koi
se kreiraat so jazi~nata dejnost, koi, vedna{ po vospostavuvaweto na
vrskata pome|u komunikaciskata i simboli~kata dimenzija, vo momentot
koga toj odnos se smestuva vo prostorot na javnata komunikacija, site
mo`ni jazi~ni konstrukti vo analizata gi reducirame vo eden edinstven
tip, koj ni se ~inel kako najrelevanten za izu~uvawe na javniot
(komunikaciskiot, zab. - I.C.R.) soobra}aj. Spored pretpostavkata deka
vo ~ovekoviot univerzum samiot jazik se manifestira i kako simbol na

16
poedine~ni statusi i ulogi ili na individualni i kolektivni entiteti
vnatre vo op{testvenata struktura, mo`e da se ka`e deka vo ovoj tip
simbolizam jazikot sam sebe se konstruira kako simbol, pri {to treba
posebno da se uka`e na toa deka ovde stanuva zbor za eden vid
personifikacija, bidej}i vo osnovata na takvite procesi sekoga{ se
prepoznavaat govoritelite na jazikot, a ne samiot jazik, no i na toa deka,
sepak, stanuva zbor za nekoj tip „kru`en tek“, vo koj jazikot e i sredstvo,
no i rezultat na simboli~kata konstrukcija...“ (Dubravko Skiljan, 1998:
233). Ako seto ova go gledame od dene{na perspektiva, kako po definicija
proizleguva deka „nacijata ’proizveduva‘ (nacionalen) jazik, a jazikot so
svojata komunikaciska i simboli~ka dimenzija go osiguruva
zaedni{tvoto na nacijata i taka ja ’proizveduva‘“ (Dubravko Skiljan, 1998:
244-245).
Za da go privle~e vnimanieto na narodot, osobeno na u~enite lu|e
i na ~itatelskata javnost, koga Misirkov zboruva za makedonskiot
naroden jazik vo svojata kniga, vnimava na svojata retorika, koja e vo
duhot na etni~niot politi~ki folklorizam, pa ~esto se povikuva na
predcite, narodniot duh, na seto ona {to, spored nego, spa|a vo
kategorijata sveto, personificiraj}i gi jazikot i verata vo eden
kontekst, so pretstavite povrzani so „du{ata“, kako esencija za
`ivotniot opstanok na eden narod, seto toa so cel vo svojata programa,
jazikot i verata da gi nametne kako dva najzna~ajni markeri vo etni~nata
identifikacija, no i kako simboli na identitetskata zaednica, kako del
od etni~niot simboli~ki komunikaciski sistem:
„Da so~uat nekoˆ svoˆot naroden ˆazik i da go branit kako
svetiˆn'a, zna~it, da ostanit on veren na duot na svoˆite pradedovci i
uva`aat sé, {~o imaat oni napraveno za svoˆeto potomstvo. Da se
otka`it ~oek ot svoˆo naroden ˆazik, zna~it, da se otka`it on i od
narodniˆot duh(..) Takva milost kon na{iˆo naroden ˆazik trebit da
imame i niˆe, ako sakame da ostanime verni na duot na na{ite
pradedovci. Milosta kon narodniˆo ˆazik ˆet na{ dolg i na{e prao. Niˆe
sme dol`ni da miluame na{iˆot ˆazik, za{~o toˆ ˆet samo na{, isto
taka, kako {~o ni ˆet na{a tatkoinata ni. Prvite glasoi, {~o i
imame ~ueno, set glasoite na na{ite tatkovci i maˆki, glasoite i
zboroite na nivniˆot naroden ˆazik. Preko nif niˆe dobifme na{ata
prva duovna hrana, za{~o so nif se osmisl'ua{e sé, {~o videfme so
na{ite o~i. So narodniˆot ˆazik niˆe osvoˆuame psihologiˆata na
na{ite tatkovci i pradedovci i se ~inime nivni duovni naslednici,
kao {~o sme so snagata nivni telesni prodol`aa~i.(..) Sekoˆ {~o
napag'at na na{iˆot ˆazik, ni ˆet isto takov na{ nepriˆatel', kao i
napada~ot na na{ata vera. Verata i ˆazikot, toa set du{ata na ˆeden
narod(..) Da se otka`it ˆeden narod od svoˆot ˆazik; se velit, da se
otka`it on i ot sam sebe i svoˆite interesi; se velit, da prestanit
da gleda na sebe so svoˆi o~i, da sudit za sebe i za druzite so svoˆot um i
razum, a da ~ekat uka`aˆn'e za sé od strana“. (Krste P. Misirkov 2003:
288-290)
Od tekstot mo`e da se sogleda deka Misirkov mu dava dvojna uloga
na jazikot, kako del od esencijata „du{a“, no i kako sinonim za
„prirodnosta“ na ~ovekot da presuduva za sebe vrz osnova na soznanijata
za jazikot {to go praktikuva. So ova komunikacijata, spored avtorot,

17
mo`e da bide vospostavena samo preku primena na „duhovna hrana“ -
jazikot na tatkovcite i na majkite, so toa {to }e go za~uvaat i }e go
sakaat i }e mo`at da bidat nivni duhovni naslednici. So za~uvuvaweto na
jazikot, spored Misirkov, }e bidat dostojni naslednici i }e gi znaat
svoite koreni. ]e bidat vo postojana duhovna komunikacija so
pradedovcite i so tatkovcite. Zboruvaj}i go nivniot jazik, }e znaat koi
se. Porakite i psihologijata na predcite, a so toa i narodniot duh, preku
jazikot kako kanal }e se prenesuvaat do narodot, za tie da stanat duhovni
i telesni naslednici na pradedovcite i da ja prodol`at nivnata narodna
loza.

PREDCI →jazikot kako kanal →avtori-prerodbenici →jazikot

kako kanal →dene{nite „~isti“ Makedonci
(nositeli na narodnata du{a i vera) (naslednici)
(naslednici)

- Vera

Osven toa {to vo svoite trudovi osobeno zna~ewe mu dava na

jazikot, neizostaven pridru`en segment vo gradeweto na negovata
programa za sozdavawe nacionalen identitet pretstavuva i pra{aweto za
verata, pritoa obrnuvaj}i golemo vnimanie na religioznite propagandi
koi, spored avtorot, bile tesno povrzani so nacionalnite propagandi,
koi, pak, silno vlijaele vrz etni~noto etni~ko
samoopredeluvawe/opredeluvawe na poedincite: „Pravoslaviˆeto, naˆ
starata, naˆ rasprostranenata i osnovnata religiˆa na site
makedoncki narodnosti, za so`al'uaˆn'e, sosim izgubilo od vidot
svoˆata glavna cel'a da seˆit bratstvo meg'u narodite(..)Na mesto tiˆe
blagorodni zadaki praoslaviˆeto seˆit samo razdor i nenavist. (...)
Praoslaviˆeto vo Makedonija sega ˆet do tolku iska`eno, {~o i ne
mo`it da bidit re~, za edna praoslavna crkva - sega tamo imat 3
crkvi, no ne pravoslavni, a: grcka, bugarcka, srbcka“. (Krste P.
Misirkov, 2003: 62)
Avtorot Misirkov vo svojata programa go utvrduva pravoslavieto
kako „osnovna“ religija na makedonskite narodnosti. Na toj na~in,
avtorot gi opredeluva drugite religii na teritorijata na Makedonija
kako potencijalno periferni vo procesot na gradewe na nacionalniot
identitet.
Kako rezultat na pojavata na potrebata od etni~no opredeluvawe,
odnosno od konkretno etni~ko opredeluvawe na naselenieto, bil
pottiknat proces na nacionalizacija na postariot sloj na kulturnoto
versko opredeluvawe. Na toj na~in, edinstvenata pravoslavna institucija
- „pravoslavnata crkva“, kako rezultat na nacionalisti~kite verski
propagandi, bila rascepkana na institucii so nacionalen predznak, koi
prodol`ile da egzistiraat kako nositeli na nacionalisti~kite idei
„{~o i ne mo`it da bidit re~, za edna praoslavna crkva - sega tamo
imat 3 crkvi, no ne pravoslavni, a: grcka, bugarcka, srbcka“ (Krste P.
Misirkov, 2003: 62). Me|u naselenieto se nametnal stilot na etni~ko

18
opredeluvawe po avtomatizam. Vakviot stil se sre}ava vo ramkite na
pravoslavnata zaednica, pri {to etni~kata pripadnost na poedinecot
bila utvrduvana spored pripadnosta na odredena nacionalisti~ka verska
zaednica: patrijarhisti-Grci, egzarhisti-Bugari, patrijar{isti-
Srbi. Me|u razli~nite verski zaednici, trgnuvaj}i od verata kako
marker za opredeluvawe na etni~kata pripadnost, nepripadnicite na
„pravoslavieto“ - muslimanskoto naselenie, soobrazeno so verskata
pripadnost na doselenite etni~ki „Turci“-Osmanlii vo Makedonija, od
pravoslavnoto naselenie bilo kvalifikuvano kako „Turci“, odnosno
„potur~eni“.
Poddr`uvaj}i ja vo kontinuitet idejata pravoslavieto da dobie
tretman na osnovna religija vo sozdavaweto na nacionalniot identitet,
klu~ot za re{avaweto na verskoto pra{awe vo Makedonija avtorot go
gleda vo povtornoto ustanovuvawe na samostojnata Ohridska
arhiepiskopija: „Ako religioznite propagandi se postaraˆat da
pobrkaat na zdru`uaˆn'eto na makedonckata intelegenciˆa i
makedonckiˆo narod meg'u sebe, to prvo ne{~o, koˆe ke se potrebat, toa
ˆet, da se obrazuat vo Makedoniˆa 'Edina Soborna i Apostocka Crkva
t.e. da se vostanoit Ohrickata Arhiepiskopija, koˆa {~o ke bidit
"Arhiepiskopiˆa vseˆa Makedoniˆi“ (Krste P.Misirkov, 2003: 64). Ovaa
institucija bi gi prezela aktivnostite na verskite institucii so
razli~en nacionalen predznak i bi se sozdala institucija koja niz
mehanizmite na „narodnoto prosvetuvawe“, kaj pravoslavnoto slovensko
naselenie bi vlijaela na „narodnio duh“ i na gradeweto na nacionalniot
identitet: „Toˆ zgoden pogled na istoriˆata na Makedoniˆa mi se ~init,
ne samo da poka`uat, da niˆe makedoncite imame svoˆa istoriˆa i da sme
narod, sudbite na koˆ {~o se razviˆale vo vrska so sudbite na druzite
sasedni nam narodi, no i da imat vo na{ata istoriˆa mnogo samobitno
i svoˆeobrazno, kao {~o ˆet da re~ime samostoˆnata Ohridcka
arhiepiskopiˆa, so neˆnoto raboteˆn'e na poleto na narodnoto
prosvetueˆn'e. Isto taka toˆ istoriˆcki pogled poka`uat, da gotoo vo
site vremiˆn'a se zabele`uat silno raboteˆn'e na narodniˆo duh na
kultuno-istoriˆcka osnoa, rezultata na koˆa se ˆauvat obrazuaˆn'e na
silna makedoncka dr`aa ot car Samuil i bogata narodna literatura“.
(Krste P. Misirkov, 2003: 280)

Koristena literatura:

1. Risteski S. Qup~o, Kategoriite prostor i vreme vo narodnata

kultura na Makedoncite, „Matica makedonska“, Skopje 2005.
2. Antoni D. Smith, Nacionalni identitet, Biblioteka XX vek, 99, Beograd 1998.
3. Čolovič Ivan, Politika simbola, Biblioteka XX vek, 110, Beograd 2000.
4. Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti, fototipno izdanie po
povod 100-godi{ninata od izleguvaweto na knigata, MANU, Skopje
2003.
5. Benedikt Anderson, Zamisleni zaednici, razmisluvawa za potekloto i
{ireweto na nacionalizmot, revidirano izdanie, „Kultura“, Skopje
1998.

19
6. Brunbauer Ulf, Dinamika na etni~nosta: Identitetot na
Pomacite, EtnoAntropoZum, Spisanie na Zavodot za etnologija, br.
2, Skopje 2002.
7. Bla`e Ristovski, Krste P. Misirkov (1874-1926), Prilog kon
prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla,
„Kultura“, Skopje, 1966.
8. Dubravko Skiljan, Javni jezik, Pristup lingvistici javne komuunikacije, Biblioteka
XX vek, 102, Beograd 1998.
9. Makedonium, Antologija na makedonskata politi~ka misla, Skopje,
2003.
10. Leach E, Kultura i komunikacija, Biblioteka XX vek, Beograd 1971.
11. Elijade Mir~a, Aspekti na mitot, „Kultura“, Skopje, 2001.
12. Dunja Rihtman-Auguštin, Ulice moga grada, Antropolgija domačeg terena,
Biblioteka XX vek, Beograd 2000.
13. Dirkem Emil, Pravila sociološke metode, Savremena škola, Beograd 1963.
14. Pavlovski Mi{el, Teatarot i mitot (mitopoetskite elementi vo
sovremenata makedonska dramatika), Knigoizdatelstvo „MI-AN“,
Skopje 2004.

20