ГОДИШЕН ЗБОРНИК 253

Van~o \OR\IEV УДК: 323.1(=163.3):327(497.2)"18/19"

NEOFICIJALNI STAVOVI OD OFICIJALNI BUGARSKI

LI^NOSTI I INSTITUCII ZA MAKEDONSKIOT
IDENTITET OD KRAJOT NA XIX I PO^ETOKOT NA XX VEK

Kratka sodr`ina
Vo ovoj prilog prezentirame nekolku izjavi od oficijalni
bugarski li~nosti i pretstavnici na institucii vo vrska so make-
donskiot identitet. Tie nedvosmisleno potvrduvat deka pretstav-
nicite na oficijalnite bugarski institucii bile svesni za posebniot
makedonski identitet iako oficijalno site ja zastapuvale, poddr-
`uvale i dosledno ja branele i sproveduvale tezata za bugarskiot
karakter na makedonskoto naselenie. Navedenive primeri gi obez-
vrednuvat prigovorite na bugarskata istoriografija deka make-
donskata nacija e kominternovska tvroba, izmislica na skopskite
ili srbokomunisti~ki istori~ari, deka terminot Makedonec se
koristel kako geografska odrednica, a ne za ozna~uvawe etni~ka
pripadnost, deka toa e produkt na makedonizmot - prote`iran od
Stojan Novakovi}, pa duri i na neomakedonistite. Me|utoa, primerite
{to gi priveduvame se od relevantni i kompetentni bugarski in-
stitucii ili nivni pretstavnici za koi takvite kvalifikacii
nemaat mesto.

Klu~ni zborovi: MAKEDONIJA; MAKEDONCI; IDEN-

TITET

Makedonskiot identitet od krajot na XIX i po~etokot na XX vek e

slo`eno i kompleksno pra{awe, kako toga{, taka i denes. Pri sekoj obid
za negovo determinirawe treba da se ima predvid toga{nata konstelacija
i konfuznata realnost koja bila posledica na osmanskiot milet sistem,1
1
Millet - †narod#, †nacionalnost# ili †narodnost#. Vo Osmanliskata imperija nemuslimanskite
narodi „narodi od kniga“ imale vnatre{na religiozna samouprava. Tie bile grupirani
spored verskite zaednici kon koi pripa|ale. Taka, seto pravoslavno naselenie se smetalo
za †Rum milet#, a negov duhoven poglavar bil Carigradskiot patrijarh. Pod terminot „Rum
milet“ prvobitno se podrazbiralo seto pravoslavno naselenie bez razlika na negovata
etni~ka pripadnost. Podocna ovoj terminot stal sinonim za †Grk# vo etni~ka smisla na
zborot bez ogled na nacionalnanata pripadnost. Ottuka terminot †Rum milet# treba da se
sfati samo kako verska konotacija za pripadnost kon Carigradskata patrijar{ija, a ne vo
etni~ka smisla. So formiraweto na Bugarskata egzarhija vo 1870 godina, analogno na milet
sistemot se pojavil terminot †Bulgar milet#, {to stanalo sinonim za Bugarin, me|utoa
toa povtorno ozna~uva pripadnost kon odredena crkva, a ne nacionalna pripadnost.
254 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ – СКОПЈЕ

nepostoeweto na metodologija za popis na naselenieto kako vo evropskite

zemji,2 razgranetiot sistem na crkovno-prosvetnite propagandni na sosednite
balkanski dr`avi i nivnata asimilatorska politika kon makedonskoto
naselenie. Od druga strana, vo isto vreme ne postoela nikakva makedonska
institucija koja bi poslu`ila kako sto`er za bilo kakvo institucionalno
obedinuvawe na makedonskoto naselenie i negovite interesi.
Poradi slo`enata makedonska konstelacija, izvornata dokumentacija
od toga{nite oficijalni institucii ne dava objektiven odgovor na
pra{aweto za makedonskiot identitet. Taa e subjektivna, ednostrana,
pristrasna i tendenciozna do stepen koj e proporcionalen so interesite
na zainteresiranata strana - institucija od koja poteknuva dokumentacijata.
Ottuka istata te{ko mo`e da pretstavuva relevanten pokazatel pri
utvrduvaweto na makedonskiot identitet. Za poso~eniot period postoi
dokumentacija i od uslovno „nezainteresirani strani“ koja ako ne drugo,
barem delumno gi otkriva sprotivnostite i tendencite na zainteresiranite
i konfrontirani strani. Sepak od ovoj period postojat i svedo{tva na
objektivno nezinterseirani faktori koi vrz nau~na osnova nastojuvale
da go razre{at pra{aweto na makedonskiot identitet.
So ogled na kompleksnosta i slo`enosta na temata vo ovoj prilog
ne pretendirame na seopfaten odgovor na ova kompleksno i slo`eno
pra{awe. Naprotiv! Na{ata cel e skromna. Povikuvaj}i se na nekolku
primeri od izvori od kompetentni bugarski institucii ili nivni
pretstavnici da posvedo~ime deka tie svoevremeno bile svesni za posebniot
makedonski identitet iako vo osnova site ja zastapuvale, poddr`uvale i
dosledno ja branele i sproveduvale tezata za bugarskiot karakter na
makedonskoto naselenie.
Napolno sme svesni za lavinata rekcii, komentari, odgovori i
kontra argumentite {to mo`e da gi predizikame. Me|utoa, faktite koi
gi nudime se neosporni. Tie odnapred gi obezvrednuvat prigovorite od
tipot deka makedonskata nacija e kominternovska tvroba, izmislica na
skopskite ili srbokomunisti~ki istori~ari, deka terminot Makedonec
2
Vo Osmanliskata imperija se evidentiralo samo ma{koto naselenie spored negovata
veroispovest. Za toa postoele t.n. †nufuz defteri# (eden vid mati~ni knigi). Vo niv
site muslimani: Turci, Cigani, islamizirani Makedonci, Alabanci, ^erkezi, Arapi i
dr. se evidentirani kako †Turci#. Site pripadnici od pravoslavnata veroispovest pod
jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija se evidentirani kako †Rum milet#. Dodeka
pravoslavnite vernici pod jurisdikcija na Bugarskata egzarhija bile evidentirani
kako †Bulgar milet#. Evreite se zavedeni kako †Jaudi#, dodeka Evrite muslimani se
zapi{uvani kako Turci.
ГОДИШЕН ЗБОРНИК 255

se koristel kako geografska odrednica, a ne za ozna~uvawe etni~ka

pripadnost, deka toa e produkt na makedonizmot - vospostaven od Stojan
Novakovi}, pa duri i na neomakedonistite. Naprotiv primerite {to gi
priveduvame se od relevantni i kompetentni bugarski institucii ili
nivni pretstavnici za koi takvite kvalifikacii nemaat mesto.
Prviot primer {to go priveduvame e od 1885 godina od Atanas
[opov. 3 Tojoj vo svojstvo na sekretar na Bugarskata egzarhija vo
predve~erjeto na obedinuvaweto na Kne`estvoto Bugarija so avtonomnata
provincija Isto~na Rumelija pismeno se obratil do poznatite ruski
slavisti: Ivan Sergevi~ Aksakov i Vladimir Iv. Laminski, kako i do
Emil de la Levele vo Lie`. Pritoa, A. [opov od ime na Makedoncite
apelira tie so svojot avtoritet da se zalo`at za sproveduvawe na vetenite
reformi vo Makedonija soglasno Berlinskiot dogovor. Vo toj kontekst,
A. [opov me|u drugoto pi{uva: „Slovenskiot element vo Makedonija
strada, toj moli samo edno: da mu dadat mo`nost da postoi, da ne ja zagrozuvaat
negovata narodnost, da se moli i da u~i na svojot roden razbirliv jazik...
Makedoncite na Vas smetaat, na Vas se nadevaat; pomognete so Va{eto
pero, so Va{iot um, so Va{iot zbor, so Va{ite soveti. Makedoncite
sakaat samo edno - to~no ispolnuvawe na Berlinskiot traktat, vetenite
reformi, ni{to pove}e. Tie znaat deka pogolema `elba od toa vo ova
vreme e opasna. Makedoncite se spremaat da ispratat molbi do evropskite
dr`avi, duri i deputacii i da baraat to~no ispolnuvawe na Berlinskiot
traktat za smetka na Makedonija“.4
Vo vtorta polovina na 1891 godina vo Sofija bila formirana
Mladata makedonska kni`evna dru`ina (MMKD) koja vo januari 1892
godina go izdala prviot broj na spisanieto „Loza“.5 MMKD vo Predgovorot
na spisanieto uka`uva na opasnosta od stranskite propagandi vo Makedonija

3
Atanas [opov (1853-1922). Bugarski kni`evnik, op{testvenik i diplomat. Roden e vo
Pan|uri{te. Zavr{il medicinsko u~ili{te vo Carigrad. Vo Sankt Peterburg zavr{il
pravo. Specijaliziral vo Pariz. Rabotel vo Sofiskiot apelacionen sud i kako redaktor
na v. †Ote~estvo#. Od 1884 do 1890 bil sekretar na Bugarskata egzarhija vo Carigrad. Od
1890-1897 godina e redktor na vesnikot †Novini#. Od 1897 do 1908 godina bil bugarski
trgovski agent vo Solun, a potoa generalen konzul. Objavil pove}e istoriski knigi:
†Vinovna li e RusiÔ za pogroma na BÍlgariÔ#; †Kak ni se nalo`i Balkanskata voŸna#;
†D-r Stojan ^omakov#; †Reformite i zaÈitata na hristiÔnite vÍ TurciÔ 1876-1904#;
†Narodnosta i ezikÍt na Makedoncite#; †MakedoniÔ ot etnografska, istori~eska i
filologi~eska gledna to~ka# i drugi.
4
IliÔ IvanovÍ, Surovi materiÔli, Sb. IlindenÍ, SofiÔ, 1929, 80-81.
5
Van~o \or|iev, Petar Pop Arsov. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskoto nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe, Skopje, 1997, 25-35.
256 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ – СКОПЈЕ

i povikuva na organizirano sprotivstavuvawe od strana na Makedoncite.6

Vo prilozite objaveni vo „Loza“ na eden ve{t na~in se pravi obid za
prika`uvawe na posebniot istoriski, kulturen i etnografski karakter
na Makedonija, pri {to se vodi smetka da se podzadovoli i vkusot na
bugarskoto op{testvo.7 Osven toa Lozarite praktikuvale eden specifi~en
jazik i pravopis, razli~en od bugarskiot, so tendencija istiot da poslu`i
kako osnova za idniot literaturen jazik na Makedonija.8
Poradi ovie tendencii Mladata makedonska kni`evna dru`ina i
spisanieto „Loza“ se na{le na otstrel pred bugarskoto op{testvo i vlada.
Pritoa predvodni~kata uloga ja imal provladiniot oficioz vesnikot
„Svoboda“. Po pojavata na prviot broj na „Loza“, v. „Svobda“ pi{uva:
„Usilbite na celata inteligencija, na celiot bugarski narod, zasega se
naso~eni kon gluva, bes{umna borba, za bugarsko nacionalno edinstvo; se
ar~at i pari i sili, i narodna energija vo taa borba so Srbite i Grcite; ne
se {tedi ni{to za da pobedi idejata deka Bugarinot od Makedonija, Trakija
i Mizija, e sin na edna i ista majka Bugarija... i pri seto toa na samoto
predve~eje na taa zasega neramnopravna borba vo otvorena vojna, vo bugarskata
prestolnina, vo srceto na Bugarija izleguvat lu|e {to se osmeluvaat da gi
rasipat plodovite od tolkugodi{nite usilbi, da doka`at deka Makedoncite
se oddelna nacija, so poseben jazik, so posebni istoriski zada~i! Kakvi
podobri dokazi mo`aat da baraat Srbite deka Makedonija ne e Bugarska?“.9
Poa|aj}i ot ttuka „Svoboda“ zakanuva~ki se obra}a na Lozarite: „Da ne go
navreduvaat bugarskoto narodno ~uvstvo so podigravka na svetiot bugarski
ideal! Ako sakaat da mu pakostat na svetoto bugarsko delo, da ne go pravaat

6
Vo taa smisla vo Predgovorot na spisanieto stoi: †Samo eden pogled e dosta da se
vidat nasu{nite potrebi na na{ata rodina. Blagodarenie na poslednite politi~ki
nastani na na{iot poluostrov i geografskata polo`ba na Makedonija, denes tamu se
sobrale sevozmo`ni nadvore{ni elementi, koi, voodu{eveni od svoite sosipuva~ki
planovi i interesi za na{ata idnina, slobodno i so treskava energija go zasiluvaat
antagonizmot koj {to i taka postoi vo zemjata#. Poradi toa Dru`inata pora~uva:
†Samo eden silen otpor od na{a strana mo`e da ne za~uva od nezasitnite posegawa...,
zatoa ni se potrebni sili, a na{ite se raznebiteni, razdrobeni, zna~i, treba da gi
soedinime, da gi sobereme vo edna mo}na sila, sila narodna, ako sakame da ja zapazime
idninata na na{ata tatkovina. Toa treba da bide streme`ot na sekoj ~uvstvitelen
Makedonec, kade i da se nao|a toj. Mladata makedonska kni`ovna dru`ina, imeno,
taa cel ja ima predvid... Za postigawe na taa cel Dru`inata ja izdava svojata Loza#.
(Predgovor, Loza, I/1, I - III.).
7
Vidi: V. \or|iev, Petar Pop Arsov..., 30-31.
8
Isto, 31; 34-35.
9
†Loza#, mese~no spisanie, izdava Mladata makedonska kni`evna dru`ina, Svoboda,
VI/774, SofiÔ, 18. 02 1892, 3.
ГОДИШЕН ЗБОРНИК 257

toa barem vo bugarskata prestolnina. Ete im go Belgrad: Neka povelat tamu

i od tamu neka frlaat kamewa vrz zgradata {to se gri`el da ja izgradi
celiot bugarski narod - od Crno More do Drim“.10
Po izleguvaweto na vtoriot broj na „Loza“, „Svoboda“ odnovo se
nafrlila vrz Lozarite ovoj pat preku peroto na Levov.11 Toj me|u drugoto
pi{uva: „Mladata dru`ina pod prevezot na kni`evnosta ne ja goni celta i
propagandata za nekakov fonetski pravopis, tuku tendencii i celi, kolku
kuriozni, `alni, tolku zbuniva~ki, sramni i opasni... Dru`inata poleka
leka }e go podgotvuva bugarskoto op{testveno mnenie za oddeluvawe na
Makedonija od Bugarija i poleka leka }e voveduva zborovi od ohridskoto
podnare~je {to }e bide literaturen jazik na idnata Golema Makedonija, na
~elo na koja }e dojde nekoj od redaktorite na Loza vo svojstvo na Filip ili
Aleksandar!?! Itro i ume{no zamisleno i toa znaete kade? Vo Sofija, vo
toa srce, centarot na Bugarija i bugarizmot!!!“.12 Levov otkako gi analizira
prvite dva broja na spisanieto Loza konstatira deka toa e separatisti~ko
dvi`ewe i zatoa ja alarmira bugarskata javnost: „Kako {to gledate
Makedonskata dru`ina smeta deka nivnata tatkovina e Makedonija, deka
poslednata e naselena so oddelno slovensko pleme nare~eno Makedonci;
deka tamu se sobrale sevozmo`ni nadvore{ni elelmenti t.e. Bugari, Grci,
Srbi... deka celta im e da ni dadat eden silen otpor i da se zapazat od na{ite
razbojni~ki posegawa i deka Loza }e i slu`ela na istata cel“.13
Vo 1896 godina po me|unarodnoto priznavawe na Ferdinand14 za
knez na Bugarija, istiot prevzel {iroka turneja niz Evropa koja zapo~nala
10
Isto.
11
D. T. LevovÍ. †Loza#, Svoboda, VI/786, SofiÔ, 13. 04 1892, 3.
12
Isto.
13
Isto.
14
Ferdinand I Saksoburgotski (1861-1948). Germanski princ. Knez na Bugarija (1887-1908)
i car na Bugarija (1908-1918). Sin na avstriskiot general knez Avgust i knegiwata Kle-
mentina (}erka na francuskiot kral Luj Filip). Vo 1887 e izbran za knez na Bugarija,
me|utoa ne bil priznat od strana na Rusija i drugite golemi sili. Po promenata na
Trnovskata konstitucija vo 1893 se sozdale uslovi knezot da sklu~i brak so Marija Luiza
Burbon - Parmska. Vo 1896 po preminot na prestonaslednikot Boris vo pravoslavna
vera, Ferdinand bil priznat od Rusija, a potoa i od ostanatite golemi sili. Kon krajot
na XIX i po~etokot na XX vek, ja zacvrstil sopstvenata vlast i nalo`il t.n. li~en
re`im. Vo 1908 godina se proglasil za car na Bugarija, koja istovremeno proglasila
nezavisnost. So svojata politika e odgovoren za Vtorata balkanska (me|usojuzni~ka)
vojna, koga Bugarija ja do`ivela prvata nacionalna katastrofa. Pod negovo vlijanie
Bugarija se prisoedinila kon trojniot sojuz za vreme na Prvata svetska vojna, koga
ja do`iveala vtorata nacionalna katastrofa. Poradi toa vo 1918 godina abdiciral
vo korist na prestolonaslednikot Boris. Po napu{taweto na Bugarija se vratil na
svojot imot vo Koburg - Germanija kade i umrel.
258 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ – СКОПЈЕ

od Carigrad. 15 Ferdinand vo Carigrad ostvaril brojni sredbi so

oficijalnite osmanski lica i pove}e pretstavnici na diplomatskiot
kor. Na 6. IV 1896 g., se sretnal so srpskiot diplomatski pretstavnik
Vladan \or|evi}.16 Pritoa Ferdinand ja istaknal potrebata od srpsko-
bugarsko zbli`uvawe za {to glaven problem pretstavuvale nivnite
sprotivstaveni interesi vo Makedonija. Vo razgovorot Ferdinand
potenciral deka dodeka Srbite i Bugarite se raspravale za „ra`enot“,
„zajakot s¢ u{te bil v {uma“.17 Vo kontekst na toa Ferdinand istaknal:
„Vo Makedonija, glavnata masa od naselenieto nitu se Bugari, nitu Srbi,
tuku Sloveni i hristijani, koi zboruvaat jazik podednakvo dale~en ili
ako sakate podednakvo blizok na srpskiot i na bugarskiot jazik, no, jazik,
koj e poseben dijalekt, ako ne i poseben jazik. Namesto da se karame okolu
toa, dali toj e dijalekt na srpskiot ili bugarskiot jazik, nie treba
zaedni~ki da rabotime i toa ovde (Carigrad b.n) kaj na{iot zaedni~ki
Tate kaj Sultanot za da im dade na svoite verni podanici vo Makedonija
takvi reformi koi }e im osiguraat ~ove~ki `ivot i kulturen razvitok...
Ako toa se re{i kulturata na Makedoncite }e go re{i pra{aweto koe
{to nikoja sila nemo`e da go re{i, pa duri ako Srbite i Bugarite poradi
toa ja frlaat na kocka svojata dr`avna egzistencija“.18
Pri popisot na naselenieto vo 1901 godina, Bugarija imala 3 580 000
`iteli.19 Vo sporedba so 1890 godina brojot na naselenieto se zgolemil za
600 000 `iteli. Vo vrska so toa se pojavile i edna „Informacija“ spored
koja takviot prirast na naselenieto vo Bugarija bilo posledica na
makedonskata emigracija.20 Za ova „Informacija“, bugarskiot diplomatski
pretstavnik vo Viena mu go svrtel vnimanieto na tamo{niot angliski
diplomatski pretstavnik. Spored Informacijata vo Sofija imalo 20 000
Makedonci, vo Plovdiv 8 000, a zna~itelen bil brojot na Makedoncite i
vo ostanatite bugarski gradovi. Osven toa statistikata poka`ala deka
edna tretina od oficerite vo bugarskata armija se Makedonci, od 8 600

15
Pove}e za toa vidi: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt. Makedonskoto revolucionerno
nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet (1893-1903), Skopje, 2003, 39.
16
Mihajlo VojvodiÊ, Sbija u meÑunarodnim odnosima krajem XIX i po~etkom XX veka,
Beograd, 1988, 81-82.
17
Dr`aven arhiv na Repubilka Makedonija (DARM), f. Politi~ko Oddeleni (PO), mf.
446, Pov. No. 228, Carigrad, 26. III 1896.
18
Isto.
19
DARM, f. Foreing Ofiice, 78/5146, mf 332, br. 66.
20
Isto.
ГОДИШЕН ЗБОРНИК 259

u~iteli 2300 bile Makedonci, od 38 000 dr`avni slu`benici 15 000 bile

Makedonci, od 8 mitropoliti 4 bile Makedonci, a od 3412 popovi, 1262
bile Makedonci.21 Pokraj toa sekoja godina vo Bugarija pristigale 200 - 300
studenti Makedonci. Poradi toa vo Informacija se istaknuva deka „rodeniot
Bugarin na sekoj ~ekor se sre}ava so Makedonec, koj se natprevaruva so
nego za negovata rabota i voop{to za egzistencija“.22 Ottuka makedonskoto
pra{awe vo Bugarija ve}e ne bilo samo politi~ko, tuku i ekonomsko.
Poradi toa Bugarite apelirale na Makedoncite da im se dadat reformi
„avtonomija, Kralstvo ili Republika, bez razlika {to, samo tie da se
vratat vo svojata zemja“.23 Toa bilo „zaedni~ki pla~ na site bugarski
partii“.24
Francuskiot publicist, kni`evnik i novinar Gaston Rutie, esenta
1903 godina, vedna{ po Ilindenskoto vostanie ja posetil Makedonija.
Svoite vpe~atoci od Makedonija gi objavil vo 1904 godina vo knigata:“La
qusetion masédoine – on doit au peuple vérité“.25 Osven Makedonija, Gaston
Rutie ja posetil i Bugarija, kade sobiral informacii za makedonskoto
pra{awe. Me|u drugite, tamu se sretnal so Ivan [i{manov - bugarski
minister za obrazovanie, koj spored nego bil dosta zabele`itelen i
obrazovan.26 Pritoa vo razgovorot so nego vo vrska so makedonskoto
pra{awe I. [i{manov istaknal: „Po dest godini, ako Makedonija stane
avtonomna, tamu nema da postojata nitu Bugari, nitu Srbi, nitu Grci, }e
postojat samo Makedonci. Tie }e imaat mnogu zaedni~ki politi~ki
interesi, osobeno ekonomski, {to treba da gi sozadaat so svojta neumorna
rabota, ako sakaat da bidaat nezavisni od dr`avite {to se ponapredni
od niv i ~ie proizvodstvo bi go uni{tilo nivnoto.
Kako zemjodelci, ne }e im bide voop{to od interes da se spojat so
zemjodeskite zemji kavi {to se Srbija i Bugarija; kako industrijalci, }e

21
Isto.
22
Isto.
23
Isto.
24
Isto.
25
Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1903, redaktor: akademik Aleksandar
Matkovski, Skopje, MMVII, 133.
26
Ivan [i{manov (1862-1928), bugarski op{testvenik, politi~ar, folklorist, istori~ar
na literaturata. Roden e vo Svi{tov. Studiral vo Viena, Jena, @enova i Lajpcig. Bil
minister za obrazovanie vo Bugarija, ~len na bugarskata akadmija na naukite i pretse-
datel na sojuzot na bugarskite pistaeli. Po~inal vo Oslo kako u~esnik na kongresot
na Pen klubot. Najgolem del od negovite trudovi se objaveni vo Sbornikot za narodnu
umotvorenija, nauka i kni`evnost, izdadeni od Ministersvoto za prosveta.
260 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ – СКОПЈЕ

sakaat da ja {titaat svojata industrija koja }e bide protiv na{ata; naj-

posle, tie }e sakaat da gi zadr`at za sebe mestata na funkcioneri vo
nivnata administaracija i na oficeri vo nivnata vojska. Zna~i, Makedonija
}e bide nezavisna i Makedoncite }e ostanat Makedonci. Ako Evropa go
misli sprotivnoto, taa gre{i; ako Bugarite smetaat na bugarizacija na
Makedonija, toa se iluzii“.27 Na kraj Gaston Rutie zaklu~uva: „doktorot
[i{manov ja zboruva{e vistinata“ i deka „Makedonija na Makedoncite
e najdobra varijanta za da se izbegne podelbta na ovaa oblast, tolku po-
sakuvana, a da ne se predizvika somnevawe kaj golemite slili“.28
Interesni svedo{tva za posebnosta na Makedoncite i za nivnata
uloga vo bugarskiot op{testvenoekonomski, politi~ki i kulturen `ivot
dava bugarskiot trgovski agent vo Solun Atanas [opov vo svojot izve{ataj
od 20. II (st. stil) 1904 g., do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i
veroispovest na Bugarija.29 Vsu{nost vo fevruari 1904 godina, A. [opov
imal sredba so solunskiot valija Hasan Fehmi pa{a, pri {to valijata
postojano se oplakuval od Makedoncite i go pra{al [opov: „Dali
Makedoncite u{te bujstvuvaat vo Bugarija?“ Na toa A. [opov odgovoril:
„Kako da ne bujstvuvaat pa{a efendi koga denes pogolem del od makedonskoto
naselenie e vo Bugarija, pogolemiot del od `itelite na Sofija se
Makedonci; golem del od oficerite vo armijata se Makedonci; golem del
od vidnite ~inovnici se Makedonci; celata makedonska inteligencija
od Makedonija e vo Bugarija. Makedonska e i tolpata po ulicite“.30
Po ovaa valijata konstatiral deka Makedoncite igraat va`na uloga
vo Bugarija. Na {to [opov dodal „mnogu va`na pa{a efendi, pova`na
od sekoga{. Ulogata na Makedoncite vo sudbinata i `ivotot na Bugarite
voop{to sekoga{ bila va`na“.31
Za potkrepuvawe na iznesenoto, A. [opov go potenciral pridonesot
{to go dale Makedoncite na kulturen plan za Bugarite. Vo toj kontekst
gi naveduva: otec Paisij kako avtor na prvata bugarska istorija; Kiril
Pej~inovi} i negovoto delo koe navodno e na bugarski jazik; Teodosij
Sinaetski koj ja otvoril prvata bugarska pe~atnica vo Solun i go ispe~atil

27
Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1903..., 169-170.
28
Isto., 170.
29
DARM, Bugarski generalen konzulat (BGK) - Solun 1896-1915, mf. Br. 4278, No. 181,
20. II 1904.
30
Isto.
31
Isto.
ГОДИШЕН ЗБОРНИК 261

prviot bugarski bukvar; potoa Neofit koj go otvoril prvoto bugarsko

u~ili{te vo Gabrovo poradi {to se smetal za patrijarh na bugarskoto
u~ili{te. Poseben vpe~atok ostava faktot deka za nitu eden od niv ne
se veli deka e Bugarin, tuku se potencira deka tie se Makedonci po rod.
Istovremeno A. [opov, potenciral deka Makedoncite dale zna~aen pri-
dones i za bugarskoto crkovno pra{awe.
Na povtornata konstatacija od strana na valijata deka Makedoncite
prinele zna~ajni zaslugi za bugarskiot narod, sledi obrazlo`enie: „ne samo
za bugarskiot, tuku i za gr~kiot... vo vreme na gr~koto vostanie...“.32
Na kraj od razgovorot [opov istaknal: „Taka {to gledate pa{a
efendi kakava uloga igrale sekoga{ Makedoncite vo `ivotot na bugarskiot
narod. U{te pova`na igraat sega. Ako rabotata e za oplakuvawe, nie od
Bugarija imame pove}e pravo od Vas (Turcite b.n) da se oplakuvame od
Makedoncite, zo{to tie ni ja prevzedoa na{ata sila, tie ni gi zedoa naj-
dobrite mesta i slu`bi, tie ni gi prevzedoa finansiite i gradovite, tie
ni ja prezedoa vojskata i na{ite ministerstva, tie ni ja prezedoa trgovijata,
tie prezedoa re~i si s¢ vo Bugarija... Izbavete n¢ od niv zaradi Boga.33
Za koordinacija na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto
pra{awe vo 1904 godina pri Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na
Bugarija bilo formirano Vtoroto politi~ko oddelenie so zada~a
„isklu~ivo da se zanimava so makedonskite raboti“.34 Ovaa institucija
vrz osnova na soznanijata dobieni preku oficijalnite bugarski institucii,
po razuznava~ki kanali, i drugi izvori, izgotvuvala izve{tai, analizi
i predlozi za potrebite na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto
pra{awe. Za taa cel na 25. III 1906 godina e podgotven op{iren izve{taj
na 34 stranici ma{inopis. Vo nego e napravena analiza na sostojbite vo
Makedonija i makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe
predvodeno od VMORO kako i na uspesite i nedostatocite na bugarskata
politika. Vo dokumentot istovremeno se prepora~uvat sretstva i metodi
za perspektivnata bugarska politika vo odnos na Makedonija i makedonskoto
osloboditelno dvi`ewe.

32
Isto.
33
Isto.
34
Vidi: Van~o \or|iev, Bugarski dokument od 1906 godina za sostojbite vo Makedonija
i VMORO i bugarskata politika kon niv, Istorija, XXXIII/1-2, Skopje 1997; V. \or-
|iev, Politikata na Bugarija kon Makedonija i VMORO 1904-1906 godina, Istorija,
XXXIV/1-4, Skopje 1998/9, 28-29.
262 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ – СКОПЈЕ

Spored izve{tajot glavna zada~a na bugarskata politika vo odnos

na makedonskoto pra{awe treba da bide: „od edna turska Makedonija, nie
treba da sozdadem edna cela, nedeliva i bugarska Makedonija“.35 Dodeka
vo odnos na idejata za avtonomija na Makedonija koja bila programska
opredelba na VMORO vo izve{tajot se veli: „Avtonomijata, ako taa se
ostvari, nam ne n£ e potrebna kako odvle~en princip na slobodata. Taa
treba da bide ili bugarska avtonomija ili nikakva“.36
Vo izve{tajot se konstatira deka „triumfot za bugarskta ideja“,
vo Makedonija, „}e bide golem“, dokolku „se podr`uva internacionalnosta
vo Organizacijata“.37 Me|utoa vo kontekst na toa se veli: „Internacionalno-
sta na Organizacijata ne }e re~e prekinuvawe na site vrski i odrekuvawe
od na{ata (bugarska b.n) narodnost, kako {to propovedaat nekoi divi
socijalisti od tipot na Sandanski i ^erwopeev“.38 Poslednovo e eksplicitna
potvrda od oficijalno bugarsko nivo deka Sandanski i negovite privrzanici
ne samo {to ne se ~uvstvuvale za Bugari, tuku i taka propovedale. Po
adresa na istata grupacija se izre~eni slednive konstatacii: „Lu|eto,
koi navistina ja ocrnuvaat avtonomnata ideja i predizvikuvaat somnevawe
vo nivnite ~uvstva kon narodnoto (bugarsko b.n) edinstvo, za `al postojat
vo Organizacijata“.39 Vo prodol`enie za niv se veli: „Tie, koi mislaat,
deka mo`e lesno da se otcepat `iveat so iluzii za nekakvo pomiruvawe
me|u narodite. Tie gledaat pre~ki vo oddelnite aspiracii na sekoj narod
za teritorijalno pro{iruvawe... Tie se odrekuvaat od politi~kata celina
so Bugarija i pretpo~itat da obrazuvaat od Makedonija oddelna politi~ka
edinica, koja }e poslu`ela, barem kako jatka na idnata Balkanska
federacija“.40 Ponatamu za istata grupa se veli: „Lu|eto od taa grupa se
vdahnovuvaat od mislata deka `iveat za Makedonija i samo za Makedonija.
Ete zo{to tie se hranaat so iluzii da ne mu dopu{tat na bugarskiot knez
da stavi kralska kruna na svojata glava za smetka na Makedonija, a isto
da ja branat celosta i nezavisnosta na zemjata od pqa~kata na knezot“.41

35
V. \or|iev, Bugarski dokument od 1906 godina... 103.
36
Isto, 89.
37
Isto, 86.
38
Isto.
39
Isto, 96.
40
Isto, 96-97.
41
Isto, 97-98.
ГОДИШЕН ЗБОРНИК 263

Vo spomenatiov izve{taj Makedoncite, voobi~aeno se tretiraat

kako Bugari. Me|utoa, pritoa se potencira deka „za razbuduvawe na
bugarskite nacionalni ~uvstva... zaslugi imaat crkvite i u~ili{tata“.42
Poslednovo e samopriznanie deka prisustvoto na „bugarska nacionalna
svest“ vo Makedonija vsu{nost ne e posledica na nekakvo vnatre{no
~uvstvo i samoopredeluvawe, tuku nametnata svest preku oficijalnite
bugarski institucii vo uslovi na otsustvo na bilo kakva makedonska
institucija. Interesno vo izve{tajot koga stanuva zbor za Makedoncite
pod srpsko vlijnie za niv se koristat terminite: Makedonci,43 srbomani,44
posrbeni Makedonci,45 i srbizirani Makedonci.46 Kon kraj od dokumentot
se predlagat merki za nivno ottrgnuvawe od srpskoto vlijanie, na na~in
{to za taa cel treba da se iskoristat uslugite na nekolku „vistinski
Makedonci“.47

(Recenzent: prof. d-r Dalibor Jovanovski)

42
Isto, 85. Na drugo mesto vo dokumentot vo vrska so toa se veli: †U~ili{tata go soz-
dadoa bugarskiot narod... Na negovoto bla`enstvo (Egzarhot b.n) mu pripa|a ~esta,...
za razbuduvawe na svetsa kaj makedonskite bugari.# Isto, 89.).
43
Isto, 83, 85, 106.
44
Isto, 85,106.
45
Isto, 85.
46
Isto, 106.
47
Isto.
264 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ – СКОПЈЕ

Vancho GJORGJIEV

UNOFFICIAL VIEWS OF BULGARIAN OFFICIALS

AND INSTITUTIONS ON THE MACEDONIAN IDENTITY
AT THE END OF THE XIX AND THE BEGINNING
OF THE XX CENTURY

This article aims to present several statements of Bulgarian intellectuals,

officials and politicians concerning the Macedonian identity. These statements
confirm beyond any doubt that the official representatives of Bulgarian institutions
were well aware of the existence of a separate Macedonian identity, regardless
of the fact that they considered Macedonians a part of the Bulgarian nation.
The examples mentioned in this article oppose the position of the official
Bulgarian historiography – namely, that the Macedonian nation is a product
of the Communist Third International, as well as the claims that the term
„Macedonian“ was used as a geographical reference and that it is allegedly a
construction of „Serbocommunist“ historians from Skopje, as a product of
Macedonism under the aegis of Stoyan Novakovic. That these allegations are
in large part arbitrary becomes clear from the facts supplied by official, relevant
and competent official Bulgarian sources.