2007, Lingvistika Skopje (Seminar)

.
,
.
,
XXXIV NAU^NA KONFERENCIJA

XL
,
(, 13. - 30. VIII 2007)
LINGVISTIKA
Skopje,
2008
KULTURNO-JAZI^NITE
INTERFERENCII VO MAKEDONSKIOT
JAZIK VO SLOVENSKI I BALKANSKI
KONTEKST
Rina Usikova
VRSKI ME\U MAKEDONSKIOT JAZIK

I DRUGI BALKANSKI JAZICI
(lingvisti~ki i sociolingvisti~ki aspekti)
Makedonskata jazi~na (dijalektna) teritorija se nao|a na jugoza-

padna slovenska jazi~na periferija, no od druga strana vo centarot
na Balkanskiot Poluostrov i e opkruèna so slovenski i neslovenski
balkanski jazici (odnosno jazicite ~ii{to rodeni govoriteli ìveat
na Balkanot). Na balkanskite jazici i etnosite im se svojstveni dosta
osobenosti i op{ti crti vo jazi~niot mentalitet: 1) da zboruvaat na
maj~in jazik (dijalekt), no da znaat i da razbiraat sosedni balkanski
jazici za da ìveat vo kontakt so sosedite; 2) da znaat i da zboruvaat
kolku {to moàt na presti`niot dràven jazik zavisno od dràvata
{to vladee so teritorijata vo dadeniot istoriski period Osmanska
Imperija, Jugoslavija, Republika Makedonija, Albanija itn.
Vo tekot na mnogu vekovi, koga narodot u{te nemal nikakvo
{kolsko obrazovanie, neoficijalnoto jazi~no komunicirawe me|u
balkanskite etnosi se odvivalo na dijalekti. Sekoj etnos zboruval na
svoj dijalekt, no za da se razberat so sosedite, a i da go za~uvaat svo-
jot jazik (dijalekt), tie primale nekoi osobenosti od jazikot na so-
sedniot etnos. Na toj na~in se sloì takanare~en Balkanski jazi~en
sojuz so dosta sli~na gramati~ka struktura vo balkanskite jazici, so
me|ujazi~na interferencija na gramati~ki i leksi~ki plan i so bi-
lingvizam i polilingvizam kaj govoriteli na sosednite balkanski
govori. (Vo Makedonija toa se glavno Makedonci i Albanci kako naj-
mnogubrojni).
Koga makedonskata geografska teritorija vleguvala vo sostav
na Osmanskata Imperija, dràven i najprestièn bil turskiot ja-
zik, vo prvata polovina na HH vek srpskiot jazik (dràven jazik na
Kralstvoto Jugoslavija), po Vtorata svetska vojna, vo novoobrazuvana
Republika Makedonija vo sostav na Federativna Republika Jugoslavija
srpskohrvatskiot jazik kako op{todràven jazik na Jugoslavija
i makedonskiot jazik kako oficijalen slu`ben jazik na Republika
Makedonija.
8
Treba da podvle~am deka e mnogu va`no na koj jazik rabotea
crkvata i u~ili{tata: kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek vo
Makedonija tie rabotea na bugarski ili na gr~ki zavisno od crkovno-
to pot~inuvawe, vo prvata polovina od HH vek crkvata i u~ili{tata
rabotea na srpski (do obrazuvaweto na Republika Makedonija i kodi-
ficiraweto na literaturniot makedonski jazik), potoa vo u~ili{tata
na makedonski so zadolìtelno predavawe i na srpskiot.
Soodnosot me|u presti`niot dràven (oficijalen) jazik za
oficijalna jazi~na komunikacija i maj~iniot jazik (dijalekt) ka-
ko sredstvo za neoficijalna komunikacija se projavuval i se proja-
vuva vo diglosija: vo razli~nite istoriski periodi pred 1991 g. vo
Makedonija kaj Makedonci toa be{e tursko-/srpsko-makedonska di-
glosija, kaj Albanci tursko-/srpsko-makedonsko-albanska poliglosi-
ja. Istovremeno moè da se govori za bi- i polilingvizam na sosednite
balkanski etnosi pri neoficijalnata komunikacija.
Vo sosednata dràva Republika Albanija, kade {to dràvniot
jazik e albanski, ima reoni so makedonsko naselenie (nad 3000 ìteli)
i tamu pokraj glavniot dràven albanski jazik se predava i makedonski
(edinstvena stranska zemja kade se predaval makedonskiot moè da se
re~e skoro od negovoto kodificirawe). Vo Albanija postoi albansko-
makedonska diglosija i bilingvizam kaj Makedonci.
Vo Republika Makedonija vo naselbi so albansko naselenie pos-
toeja i postojat u~ili{ta so predavawe na albanski jazik, no i makedon-
ski, ako ne se laàm, treba da se predava vo niv. Od druga strana, mnogu
Albanci vo Republika Makedonija u~at vo u~ili{ta so makedonski ja-
zik, koj e primen kako sredstvo za oficijalna jazi~na komunikacija vo
republikata. Zna~i, moème da govorime za bilingvizam kaj Albancite
i za makedonsko-albanska diglosija vo Republika Makedonija.
Kako {to se znae, literaturniot makedonski jazik be{e kodi-
ficiran vo 1945 g. i ottoga{ pomina pat na mnogu intenziven razvoj.
Kako i drugite literaturni jazici na Balkanot, toj se karakterizira so
umeren purizam i iako naglasi deka }e ja zema leksikatata od site ma-
kedonski dijalekti, treba{e da zema terminolo{ka nau~na, politi~ka,
administrativna i kulturna leksika od drugi jazici, bidej}i takva lek-
sika vo dijalektite skoro ne postoi.
Zaemaweto na terminolo{kata leksika od drugi jazici be{e
povrzano me|u drugoto so kulturni i politi~ki kontakti. Taka, pri
krajot na XIX vek se zaemala prvo bugarska leksika, posle srpska. Od
bugarskata leksika vo makedonskiot literaturen jazik ostanaa nekolku
leksemi kako, na primer, oficer, apteka. Krste Misirkov vo litera-
turniot makedonski jazik sozdaden od nego (1903 g.) koriste{e glavno
makedonska leksika od dijalekti, no terminologijata ja zaema{e od
ruskiot (do 40% rusizmi). Vo periodot od 1945-50 g. vo {totuku kodi-
9
ficiraniot literaturen makedonski jazik ima{e dosta zaemki od rus-
kiot, koi potoa bea izbri{ani od politi~ki i kulturolo{ki pri~ini
i zameneti so makedonski zborovi i izrazi.
Bidej}i vo Jugoslavija vo prvata polovina od HH vek glavniot
oficijalen jazik be{e srpskohrvatskiot, celiot terminolo{ki korpus
vo makedonskiot jazik (prvo vo usten razgovoren i nekodificiran pis-
men jazik, a potoa i vo kodificiran literaturen) e zemen od srpskiot
so zaemawe ili so kalkirawe na leksemi. Srpskohrvatskiot litera-
turen jazik isto taka be{e posrednik pri zaemaweto na internaciona-
lizmi i drugi stranski zborovi vo makedonskiot literaturen jazik s#
do raspa|aweto na SFRJ.
Po raspa|aweto na Federativna Jugoslavija i sozdavaweto na
suverena Republika Makedonija makedonskiot literaturen jazik gi
pro{iri svoite funkcii (vo nadvore{ni vrski, vo armijata), a funk-
ciite na srpskiot jazik kako dràven bea likvidirani. Istovremeno
srpskiot jazik ja zagubi ulogata na posrednik pri zaemaweto na stran-
skata leksika. Glavna uloga vo zbogatuvaweto na leksi~kiot sostav na
makedonskiot literaturen jazik so terminologija po~na da igra angli-
skiot (amerikanski) jazik kako jazik na svetskata globalizacija.
Kako {to rekov, vo Republika Makedonija pokraj osnovniot etnos
Makedonci, ìveat i drugi balkanski etnosi. Taka, zapadna i jugoza-
padna Makedonija (od makedonskite govori tuka se nao|aat bitolski,
prespanski, ohridsko-stru{ki, ki~evski, debarski, dolnorekanski, gos-
tivarski i tetovski govori) e naselena i so Albanci koi imaat svoi
govori, i so Vlasi ~ij broj e mal, i so Turci koi{to po~nale da se selat
ovde vo periodot na osmanskoto vladeewe.
Sosednite balkanski raznoetni~ki dijalekti kontaktiraat
pome|u sebe i so toa se zbliùvaat, me|u niv se sozdava jazi~na inter-
ferencija. Pred s interferencijata se projavuva vo leksikata. Vo
makedonskite govori vo neslovenskata leksika spa|a ne samo albanska-
ta tuku i leksikata od istoriski presti`ni (dràvni) jazici gr~ka
(vizantiska), podocna turska i poposle srpska. I vo albanskite govo-
ri isto taka ima interferencija so makedonska leksika, a i so gr~ka,
turska i srpska.
Za albansko-makedonski jazi~ni kontakti i zaemni vlijanija
imaa pi{uvano mnogu nau~nici, me|u niv se i makedonskite O. Ja{ar-
Nasteva, B. Vidoeski i dr. Vo 2005 g. izleze od pe~at mnogu interes-
na monografija na taa tema na profesorot na Filolo{ki fakultet
Blaè Koneski vo Skopje Agim Poqoska, kade {to me|u drugoto se
rezimiraat nekoi prethodni istraùvawa od razli~ni nau~nici i se
dava podroben indeks na zaedni~ki albanski i makedonski dijalektni
leksemi od razli~no poteklo (Poqoska 2005, s. 121-227). Kako prime-
10
ri od ovoj indeks }e navedeme samo nekoi zaedni~ki leksemi od sfera-
ta rodnini i ìvotni so makedonski pravopis i so prevod na ruski:
bir sn, nusa moloda èna, nona mat, fis plem, rod, pokole-
nie; ~apa capl, ke~ kozlenok, da{e baran itn., a isto taka i nekoi
zaedni~ki zaemki vo albanski i makedonski govori od drugi balkanski
dijalekti velence odelce, kovrik, pokrvalo (novogr~., vla{.,
alb.; se sre}ava i vo op{tonarodniot razgovoren makedonski jazik),
mistrija (alb., gr~., srp., bug.) lopatka {tukatura, nunko (balk. lat.,
alb., gr~.) kum; krstn. Vo indeksot na zaedni~kata makedonska i
albanska dijalektnata leksika A. Poqoska naveduva nazivi na vidovi
ovo{je, na divi ìvotni {to se vodat vo ovie krai{ta, na postrojki,
selskostopanski orudija, kujnski sadovi i drugi civilizaciski bitovi
termini. Pokraj predmetnite zaemki vo albanski dijalekti, ima sloven-
ski emocionalno-ekspresivni zborovi, kako {to go ima zabeleàno A.
M. Seli{~ev (Seli{~ev 1931): Za àl, vo indeksot na op{tite make-
donski i albanski leksemi, navedeni vo monografijata na A. Poqoska,
ima glavno imenki i skoro nema glagoli (kako isklu~ok moàm da
navedam spastri privesti v pordok).
Petstogodi{noto vladeewe na Osmanskata Imperija na Balkanot
izigra golema uloga kaj site balkanski jazici i dijalekti vo formira-
weto na interferencija so oficijalniot turski jazik i so sosednite
turski dijalekti, {to sozdalo polilingvizam i poliglosija kaj nasele-
nieto. Toa se objasnuva so intenzivni ekonomski, trgovski, kulturni,
bitovi me|udijalektni i oficijalni jazi~ni kontakti vo osmanskata
dràva. ]e navedeme samo nekolku primeri od turskite zaemki vo al-
banski i makedonski govori: abra{ blondin; rì s vesnu{kami,
belezica / belegzija braslet, }erpi~ neobo`ènn kirpi~, pastrma
basturma, ~orba pohlebka, xade {osse (zemeno od monografijata
na A. Poqoska).
Leksikata od gr~ki jazik vo makedonskite i drugi ju`noslovenski
dijalekti i balkanski jazici glavno se zaemala vo vizantiskiot peri-
od i delumno e povrzana so hristijanstvoto. Na primer: ikona 1. cerk.
ikona; 2. fotografi lbimogo ~eloveka, kumira, leunka roènica,
}eramida ~erepica, livada lug itn. (Poqoska). Vo makedonskite
govori od Egejska Makedonija sekako ima mnogu gr~ki zborovi i make-
donsko-gr~ka diglosija.
Blaè Koneski vo svojata Istorija na makedonskiot jazik
(Koneski 1967), odbeleùva na s. 217 deka vo zapadnite makedonski go-
vori nema mnogu albanizmi, dodeka vo albanskite govori ima dosta
slovenizmi vo toponimijata na Albanija i vo profesionalni àrgoni
(takanare~eni tajni jazici), na primer, vo àrgonot na yidari {to ra-
botea vo razli~ni reoni na Balkanot (v. za toa i kaj Seli{~ev 1931).
11
Agim Poqoska vo svojata monografija pi{uva deka od make-
donskite jugozapadni dijalekti vo albanski govori se zaemaat i nekoi
fonetski osobenosti, zboroobrazuva~ki elementi, kalkirani i polu-
kalkirani leksemi, a isto taka i nekoi gramati~ki morfosintaksi~ki
strukturi kako beleg na razvojot na ponatamo{no balkanizirawe na
dijalektite vo ovoj region. Vo albanskiot toa se, na primer, gramati~ki
glagolni konstrukcii (gi davame na makedonski jazik): a) ima / nema vo
bezli~na forma od 3 l. edn. + glagolska imenka so zna~ewe na proces
ili sostojba, na pr. ima razbirawe, ima mislewe (rus. est ponimanie,
suestvuet mnenie); b) formi na rezultativot so pomo{niot glagol
ima / nema + pridavka na -no/-to. Posebno treba da istaknam edna va`na
gramati~ka osobenost, {to im e svojstvena na bugarskiot, makedonski-
ot i albanskiot, no, ako ne se laàm, ne postoi vo drugite balkanski
jazici toa e kategorijata na subjektivnata modalnost so semantika
na prekaùvawe na tu|a informacija, na neverodostojnost i somneva-
we vo odnos na tu|a informacija, a isto taka admirativ ~udewe na
govoritelot od neo~ekuvan rezultat na dejstvoto. Taa modalna katego-
rija se formirala pod vlijanie na turskiot jazik (iako ne e balkan-
ski) prvo vo severoisto~nite bugarski govori kade {to ìveele dosta
turski preselnici, a potoa na branovi se pro{irila vrz site bugarski
i makedonski dijalekti. Vo bugarskite i makedonskite dijalekti taa
kategorija e obrazuvana vrz bazata na stariot slovenski perfekt (re-
zultativ) sm / sum + glagolskata forma na -l. Me|u bugarskiot i make-
donskiot gramati~ki sistem za izrazuvawe na subjektivnata modalnost
za prekaànost / neverodostojnost i na rezultativot ima formalni
razliki. Na primer, vo makedonskiot nema posebni formi za zasile-
no izrazuvawe na nedoverba na govoritelot pri prekaùvawe na tu|a
informacija: neveruvaweto se izrazuva implicitno ili so leksi~ki
dodavawa kon modalnata prekaàna forma. Vo zapadnite makedonski
govori rezultativot se izrazuva so pomo{niot glagol ima / nema + pri-
davka na -no/to, a prekaànite formi po modelot sum+-l-forma {to
dava mo`nost da se izrazi prekaùvawe i vo rezultativ imal / nemal
+ -no/-to, na primer: ti si go imal videno (rus. t, kob, to videl).
Literaturniot makedonski jazik, koj se opira na sovremeni osobenosti
na razli~ni makedonski dijalekti, go izrazuva rezultativot i po mo-
delot ima /nema + -no/-to, i po modelot sum + -l-forma. Za razlika od
bugarskiot i od makedonskiot jazik, vo albanskite govori modalnata
kategorija za neverodostojnost i admirativot se izrazuva so pomo{niot
glagol ima / nema.
Kako {to ve}e spomnav, vo prvata polovina od HH vek Vardarska
Makedonija vleguva{e vo sostav na Kralstvoto Jugoslavija, a po Vtorata
svetska vojna kako edna od republikite na federativna Jugoslavija vo
12
sostavot na SFRJ, kade {to oficijalen dràven i zatoa najprestièn
be{e srpskohrvatskiot jazik, a makedonskiot literaturen jazik be{e
oficijalen slu`ben jazik na Socijalisti~ka Republika Makedonija.
Vo taa republika u~ili{tata rabotea glavno na makedonski jazik, no
zadolìtelno se u~e{e i srpskohrvatskiot. Taka na oficijalno jazi~no
nivo se formira srpsko-makedonska diglosija, a na neoficijalno bi-
lingvizam kaj Makedoncite i srpsko-makedonsko-albanska poliglosija
i polilingvizam kaj Albancite vo SRM. Po sozdavaweto na suverenata
makedonska dràva Republika Makedonija srpskiot jazik gi zagubi
oficijalnite pozicii, ne se predava vo u~ili{te zadolìtelno, mla-
dite generacii skoro ne go znaat, me|utoa postarite go pamtat i duri
go smetaat za prestièn jazik pri komunicirawe so stranci (toa glav-
no se odnesuva na ne mnogu pismeni lu|e).
Istoriski na Balkanot taka se slu~uva, {to koga presti`niot ja-
zik gi gubi svoite pozicii vo oficijalnata komunikacija, toj taka da se
re~e pa|a dolu na nivoto na razgovoren jazik (dijalekt) kako jazi~no
sredstvo za isklu~ivo neoficijalnata komunikacija. Vo Makedonija
taka be{e so turskiot, a vo ponovo vreme so srpskiot. Vo razgovor-
niot makedonski, vo dijalekti, vo àrgoni, na primer vo mlade{kiot
àrgon, opi{an vo re~nikot na Tomislav Trenevski (Trenevski 1997),
ima mnogu srbizmi od literaturniot i od razgovorniot ili dijalekten
srpski jazik kako posledica od ìva neoficijalna i oficijalna komu-
nikacija pred 1991 g., pri toa makedonski govoriteli gi smetaat ovie
zaemki za svoi, makedonski zborovi.
Poslednite godini ima nekoi promeni vo statusot na albanski-
ot jazik vo Republika Makedonija. Po poznatite me|uetni~ki alban-
sko-makedonski konflikti 2001 g. be{e potpi{an Ohridski ramkoven
dogovor koj im dava pravo na Albancite vo reonite, kade {to gi ima
nad 20% od celoto naselenie, da koristat albanski jazik kako slu`ben
na lokalno nivo. Nastanaa nekoi promeni i na kulturno nivo: sega vo
Makedonija rabotat {est univerziteti, pri toa vo tri od niv preda-
vawata se vr{at ne samo na makedonski tuku i na albanski, a vo nekoi
duri i na angliski jazik. Pretstavnicite na albanski politi~ki par-
tii se izborija da dràt govori vo Narodnoto sobranie na Republika
Makedonija na albanski jazik so simultan prevod na makedonski.
Makedonski dràvjani na Makedonija porano ne bea zainteresirani da
se sluàt so albanski jazik, bidej}i toj ne be{e prestièn, no sega se
otvorija razli~ni kursevi po albanski jazik i tamu u~at, na primer, i
advokati, za{to treba da go znaat jazikot na svoite klienti - Albanci, i
mladi Makedonci, za{to mislat deka so znaewe na pove}e jazici poles-
no }e si najdat podobra rabota. Sekako vo republikava golema popular-
nost dobi i angliskiot jazik me|u poobrazovanite i kulturni lu|e.
13
Sepak treba da istaknam deka vo Republika Makedonija ofici-
jalen dràven jazik e makedonskiot literaturen jazik i zatoa e naj-
prestièn. I makar {to sociolingvisti~kata situacija donekade
se menuva, taa s# u{te se karakterizira so bi- i poliglosija, a vo ne-
oficijalnoto me|uetni~ko jazi~no komunicirawe, kako i porano so
bi i polilingvizam.
14
Literatura
1. Bern{ten S. B.: A. M. Seliev slavis-balkanis. Moskva,

1987.
2. Koneski B.: Istorija na makedonskiot jazik, Skopje, 1967.
3. PoqoskaA.: Prilog kon prou~uvaweto na makedonsko-albanski-
te jazi~ni kontakti. Skopje, 2005.
4. Seliev A. M.: Slavnskoe naselenie v Albanii, Sofi, 1931.
5. Trenevski T.: Re~nik na àrgonski zborovi i izrazi. Skopje,
1997.
6. Usikova R. P.: Grammaika makedonskoo lieraurnoo zka.
Moskva, 2003.
7. Civn T. V.: Model mira i ee lingvisti~eskie osnov. Moskva,
2006.
Viktor Fridman
KULTURNO-JAZI^NITE POJAVI KAJ \OR\I PULEVSKI
Re~nik od tri jezika / Fjaljtor nka tre gjuha / Ljugat uch lisaniden od
\or|i Pulevski (1975) e bogat izvor za dijalektologijata i jazi~niot
kontakt na po~vata na Makedonija vo devetnaesettiot vek. Iako re~-
nikot ve}e e predmet na prou~uvawe na mnogu nau~nici, na pr. abej
1971, Fridman 1990, Hazai 1963, Ja{ar-Nasteva 1984, 1996, Ja{ar-
Nasteva i Koneski 1984, Koneski 1967, 1974, 1985, Ristovski 1974,
Hamiti 2005, i drugi, sepak bogatstvoto na re~nikov e takvo {to ima
mesto za u{te pove}e analiza. Vo ovoj moj pridones, bi sakal da obrnam
vnimanie na sporedbata na eden paragraf {to e mnogu dobro poznat vo
negovata makedonska verzija, no koj{to vo albanskiot i turskiot pre-
vod pokaùva kako Pulevski mnogu moderno gi sfatil poimite naci-
onalnost i dràvnost.
Od prvata stranica na svojot Re~nik Pulevski istovremeno po-
so~uva na va`nosta na znaeweto na mnogu jazici kako i potrebata za
obrazovanie na maj~in jazik. Kako {to poso~uva Ja{ar-Nasteva (1996),
edna interesna karakteristika na re~nikot na Pulevski e faktot de-
ka vo izvesni slu~ai toj ne preveduva bukvalno, tuku so kulturni ekvi-
valenti. Taka na primer, vo spisokot po~esni tituli kade {to pi{uva
na makedonski sve{tenik i na albanski prift, na turski pi{uva imam,
t.e. muslimanski ekvivalent, a ne turskiot zbor za sve{tenik, {to bi
bil papaz (Pulevski 1875:109). Ima cel red takvi primeri, no ovde sa-
kam, kako {to rekov pogore, da razgledam eden paragraf od osobena
va`nost, dosega poznat na makedonskata publika samo vo negovata ma-
kedonska verzija.
Prvo, vredno e da go stavime paragrafot vo negoviot kontekst.
Na str. 44 vo sredinata ima edno pra{awe: Koqku nare~ija slavjanski
ima v Makedonija, kaìmi ako znae{. Potoa sleduvaat mnogu inte-
resni etnografski i lingvisti~ki detali, a na str. 46 pi{uva: Koqku
nare~ija imajed, sega vo Makedonija, kaìmi ako znae{. Sleduvaat
drugi interesni etnografski i lingvisti~ki detali, so nabrojuvawe
na slovenskite etnografski grupi, a po~nuvaj}i so Jurucite gi nave-
16
duva i grupite koi zboruvaat drugi jazici vo Makedonija. Seto toa go
pi{uva samo na makedonski, pa vo sredinata na str. 48 po~nuva povtorno
trijazi~na prezentacija so redeweto na drugite slovenski narodi, spo-
red Pulevski slednive: Rusi [sic!], i Poqaci i êsi i Srbi i Slovaci
i Bugari i Hrvati. Na krajot na str. 48 doa|a pra{aweto {to dovedu-
va do paragrafot interesen za nas: mak. [to se veqid narod. alb. Chish
pouthojet njeraz. tur. Kavm neanilr.
Sega da go razgledame odgovorot, vo koj{to e sodràna prvata pe-
~atena formulacija na makedonskata nacionalnost:
Prviot paragraf e gore-dolu identi~en vo trite jazika i navis-

tina nema nikakvi su{tinski razliki, osobeno ako dopu{time nekoi
pomoderni razliki vo sovremenata leksika. No vtoriot paragraf ima
interesni i su{tinski razliki, koi mnogu interesno ja izrazuvaat si-
tuacijata vo Makedonija pred pove}e od sto godini, a s# u{te se aktu-
elni. Za ~itatelite na ovaa statija makedonskiot tekst e jasen, no eve
gi albanskiot i turskiot tekst vo sovremen makedonski prevod.
Albanskiot: Taka i Albancite se narod, i onie koi{to ìveat
tuka nivnoto mesto go narekuvaat Makedonija. (Ashtu ede shkipitarat jan
njeraz, ede vendin, etijse pothojn Makedonija cili, poroin aqe.)
Turskiot: U{te, Makedoncite (po turski makedonlular) se narod
(turski kavm) i nivnoto mesto se vika Makedonija, sekoj koj{to ìvee
vo Makedonija se vika Makedonec (Makedonlu anlr). (Dahi, makedonlular,
kavmdir ve jerini dahi onlarin anilr Makedonija her, im, makedonijada, jaarsa,
makedonlu anilr.)
17
I taka, od trite paragrafi se gledaat tri realnosti vo toga{nata
i sega{nava Makedonija. Vo makedonskiot se afirmira makedon-
skiot narod kako slovenski narod me|u drugite slovenski narodi so
Makedonija kako nivna tatkovina. Vo albanskiot paragraf se prizna-
va albanskiot narod kako narod, od koj, odreden del ja ima Makedonija
kako svoja tatkovina (vendin e tij). A vo turskiot paragraf ima klasi~na
formulacija na priznavawe i na nacionalno i na ona {to sega bi se
narekuvalo gra|ansko opredeluvawe na identitet: Makedoncite se
narod so Makedonija kako tatkovina, a istovremeno sekoj koj{to ja
ima Makedonija kako tatkovina e Makedonec, ili moèbi podobro,
Makedonijanec.
So ova, moème da napravime sporedba so mnogu drugi mesta vo
svetov, no da go zememe kako primer Kazahstan vo Centralna Azija.
Sekako, sekoja zemja ima svoja istorija i svoi specifi~nosti, no sepak
mnogu e interesno da se zabeleì deka vo Kazahstan se pravi razilka
me|u Kazah i Kazahstanec tokmu spored etni~ki i gra|anski identitet.
Gal i Kligman (2000:24-25, 123) davaat edno to~no sumirawe i bistra
analiza na gra|anski i nacionalni identiteti koga pi{uvaat: Daleku
od zaemna ekskluzivnost, gra|anskonacionalizmot i etnonacionaliz-
mot koegzistiraat kako razli~ni pozicii vnatre vo edno politi~ko
pole, i dvata se na raspolagawe na elitite za vozmo`no mobilizirawe.
Dodeka \or|i Pulevski moè da se opi{e kako pripadnik na elita sa-
mo dokolku be{e pismen vo Osmanskata Imperija na devetnaesetti
vek, sepak se trude{e da go opredeli istovremeno kako i makedonskiot
narodno-nacionalen identitet taka i makedonskiot gra|ansko-nacio-
nalen identitet. Izdeluvaweto na ovie kategorii ve}e dolgo vreme
pretstavuva predizvik (Fi{man 1968). Sloènostite se isti vo sekoja
evropska etnonacionalna dràva od [panija do Rusija i od Norve{ka
do Grcija, pa i ponatamu nadvor od Evropa. Nema niedna takva dràva
koja e ednoetni~na nitu ednojazi~na (barem vo stvarnosta, na pr. spored
francuskiot ustav, site gra|ani na Francija se Francuzi (a ne fran-
cijani) iako se u{te se zboruva na bretonski, katalanski, baskiski,
oksitanski, i dr.) Sekako, \or|i Pulevski ìvee{e vo Osmanskata
Imperija na devetnaesettiot vek, i vo re~nikot se pretstavuva kako
veren subjekt na eljifshanli Sultan Abdul Aziz, azamet najslavnaje (p. 67),
no znaeme od negovata biografija deka isto taka i u~estvuval vo vos-
tanija (Koneski 1974). Zna~i vo \or|i Pulevski imame edna navistina
kompleksna i moderna li~nost, i toj so negovite iskustva vo negovata
rodna zemja, mnogu dobro gi razbiral sloènostite na narodno-nacio-
nalen i gra|ansko-nacionalen identitet i se trudel i dvata da ni gi
harmonizira vo negovata rabota, imaj}i predvid deka toga{, kako i sega,
Makedonija bila i e mnogujazi~na i mnogukulturna. Toj naso~uva mir-
no soìveewe (Pulevski 1875:67) i se trudi da artikulira eden pogled
18
spored koj{to makedonskiot narod i site lu|e za koi{to Makedonija e
nivna tatkovina se vklu~eni. Od seto toa moè da izvadime tri pouki.
Prvo, deka u{te vo vremeto na Pulevski ima{e pametni lu|e koi go
prepoznavaa faktot deka nema totalno sovpa|awe na modelot jazik =
narod = teritorija = dràva. Vtoro, deka ova nesovpa|awe sepak treba
da se harmonizira so realnostite na etnolingvisti~kiot identitet,
od edna strana, i uslovite na mnogujazi~noto obrazovanie. I na kraj,
faktot deka postoi eden tekst kako ovoj na Pulevski od devetnaeseti
vek ja dokaùva prirodata na mnogujazi~nata istorija na Makedonija,
edna istorija na koja treba da se se}avame.
19
Literatura
1. Ajeti, I.: Gjuha e Divanit t Sheh-Maliqit. Gjurmime Albanologjike 3.

1966, 27-52. (reprinted in Studime gjuhsore n fushn t Shqipes 2.217-
48, Prishtina, 1985).
2. abej, E.: Zna~ajot na deloto na \or|i Pulevski kako pret-
hodnik vo kulturnata prerodba na albanskiot narod. Bigorski
nau~no-kulturni sredbi: Nau~en Sobir I, 169-175. Gostivar.
1971.
3. Fishman, J.: Nationality-Nationalism and Nation-Nationalism. Language
Problems of Developing Nations, 39-51. New York, 1968.
4. Friedman,V.: Macedonian Language and Nationalism during the Nineteenth
and Early Twentieth Centuries. Balkanistica 2, 1975, 83-98.
5. Friedman, V.: Gjorgji Pulevski: Fjalort e tij dhe Rilindja Kombtare
Shqiptare dhe Maqedonase. Konferenca shkencore e 100-vjetorit t Lidhjs
Shqiptare t Prizrenit, Vol. 2, 245-256. Prishtina, 1990.
6. Gal, S.; Gail K.: The Politics of Gender after Socialism. Princeton: Princeton
University, 2000.
7. Hamiti, A.: Paralelja shqipe n dy fjalort shumgjuhsh t Gjorgji
Pulevskit. Skopje, 2005.
8. Hazaj, G.: Rumeli aizlar tarihinin iki kayna zerine. Trk Dili
Aratrmalar Yl Belleten, 1963. 117-120.
9. Ja{ar-Nasteva, O.: Za re~nicite na \or|i Pulevski i albanska-
ta paralela vo niv. Prilozi na MANU Oddelenie za lingvis-
tika i literaturna nauka 9, 2, 1984, 43-56.
10. Ja{ar-Nasteva, O.: Iskaùvaweto na \or|i Pulevski za jazi~na-
ta situacija vo Makedonija. Jazicite na po~vata na Makedonija.
33-51. Skopje, 1996.
11. Ja{ar-Nasteva, O.; Koneski B.: Balkanski jazi~ni paraleli na
\or|i Pulevski. Prilozi na MANU Oddelenie za lingvistika
i literaturna nauka 9, 2, 1984, 57-63.
20
12. Koneski, B.: Makedonskiot \orgi (\orgo) Pulevski. Za makedon-
skiot literaturen jazik, 253-265. Skopje, 1967.
13. Koneski, B.: The Image of Gjogji Pulevski. Translated by Victor A.
Friedman. Macedonian Review, 4,1, 1974, 57-59.
14. Koneski, B.: Bele{ki za Pulevski. Prilozi na MANU Oddele-
nie za lingvistika i literaturna nauka 10,1, 1985, 75-79.
15. Pulevski, \.: Re~ik od tri jezika Fjaljtor nka tre gjuha Ljugat uch
ljisaniden. Beograd, 1875.
16. Ristovski, B. (ed.): \or|ija M. Pulevski Odbrani stranici.
Skopje, 1974.

OP[TA I LOKALNA DIJALEKTOLOGIJA NA BALKANOT:

PODATOCI OD SLOVENSKITE JAZICI
I. :
Moè da se utvrdat dve op{ti prou~uvawa na dijalektologijata,

ednoto moè da go nare~eme op{to ili makrodijalektologija, a drugoto
lokalno ili mikrodijalektologija. Prvoto prou~uvawe ja razgleduva
naj{irokata mo`na oblast za da gi smesti opredelenite lingvisti~ki
karakteristiki, dodeka vtoroto se fokusira na najtesniot lokalitet
kade {to se sre}ava opredelenata karakteristika. Na nekoj na~in
prvata e dijalektologija na jazici, a vtorata e dijalektologija na
lokalni govori.
Op{tiot pristap e primenet za Balkanot od strana na Hok vo
1988, vo ona {to toj go narekuva dijalektolo{ko prou~uvawe na bal-
kanska konvergencija. Toj smestuva nekolku balkanski konvergentni
pojavi vo kontekstot na pogolemite tipolo{ki podelbi {to gi ima
vo Evropa (na pr. izborot na volitiven glagol kako pomo{en glagol
za obrazuvawe na idno vreme kako osnova vo nekoi germanski jazici
(a toa e angliskiot), analiti~kite komparativi vo romanskite jazici
itn.) i ukaùva deka balkanskata situacija moè da se sfati kako del
od poop{tite tendencii so takvi karakteristiki niz cela Evropa.
Ova moè da se sporedi so lokalniot pristap, prifaten, na pri-
mer, od strana na Hemp 1989a, koj na Balkanot prepoznava razni interes-
ni snopovi od mali, a sepak mo{ne lokalizirani kontaktni zoni, i niv
gi smeta kako osnova za opredeleni balkanski konvergentni belezi.
Do opredelen stepen, op{tiot pristap ja osporuva vrednosta
na Balkanskata jazi~na liga, prefrluvaj}i ja konvergencijata pome|u
slovenskite jazici na Balkanot na status na ~isto podmnoèstvo od
edna pogolema konvergentna oblast {to go pokriva pogolemiot del od
Evropa. Me|utoa, toa e tolku golema oblast {to nekoj moè so polno
pravo da pra{a kakov vid kontakt me|u govoritelite moè da bide od-
govoren za konvergencija vo tolku ogromen region. Sepak, od osoben
22
interes za balkanistite e da utvrdat dali mora da primenuvaat tolku
{iroko prou~uvawe, ili pak lokalnoto prou~uvawe dava zadovoluva~ki
rezulati koga se primenuva vrz faktite od balkanskite jazici. Da
se pokaè uspeh so lokalnite prou~uvawa, bi bil eden na~in da se
osporat tvrdewata implicitni vo {irokiot pristap na prou~uvawe
na Balkanot i bi zboruval za validnosta na Balkanskiot jazi~en sojuz
kako osobena kontaktna zona.
Mojata cel denes, zatoa, e da pokaàm deka lokalniot pristap
ima vrednost i osobeno deka na takov na~in navleguvame vo nekoi
konvergentni aspekti na balkanskata jazi~na struktura, fokusiraj}i
se na visokoto mikronivo. Mojata analiza proizleguva od podra~jeto
na fonologijata, so poseben osvrt na primerite vo koi se vklu~eni
ju`noslovenskite jazici. Sekundarno, preku ovie primeri imam
mo`nost da ja naglasam va`nosta na familijarnosta (poznatosta) kako
faktor vo opredeluvaweto na rezulatite vo situacija na jazi~en kon-
takt.
II. Lokalni konvergencii na Balkanot

{to gi vklu~uvaat slovenskite jazici
Gledaj}i vo dosta tesno definiranite oblasti na Balkanot

se pokaùvaat mnogu lokalni konvergencii, site vo golem stepen se
dolàt na bilingvizam. Bilingvizmot moè da se oceni kako tipi~na
lokalna pojava, na ist na~in kako {to jazicite vklu~eni vo bilingviz-
mot prirodno se koteritorijalni (zaemno se na ista teritorija), go za-
zemaat skoro istiot prostor, dodeka govoritelite ìveat edni pokraj
drugi.
Hemp (1989b: 203) ima osobeno ubedliv primer za konvergencija so
konsonantite na gegiskiot (severen) albanski jazik vo odnos na lokal-
nite slovenski govori so koi govoritelite na gegiskiot bile vo kon-
takt. Osobeno, razli~nite gegiski dijalekti pokaùvaat realizacija
na razni frikativi i afrikati, sekoga{ vo pravec na dominantnite
slovenski govori vo opredelenoto mesto. Toj detalno gi naveduva fak-
tite, na sledniov na~in:
Pove}eto gegiski dijalekti (vklu~uvaj}i go i gusiwskiot)

imaat zaedni~ki konsonantski karakteristiki so sosednite
slovenski jazici. Vo severniot gegiski } i se izgovaraat kako
afrikati na ist na~in kako srpskohrvatskoto } i (spored
pravopisot | ili dj); vo Duka|in vo severna Albanija izgovorot
se menuva vo i . Vo Kosovo se kombiniraat, vo albanskiot i
vo srpskiot so ~ i (pravopisno d`), a makedonskiot od ovie pa-
rovi gi ima samo ~ i d`; me|utoa vo makedonskiot ima i } i . Vo
23
Tetovo gi ima slednive interferenciski inovacii: *} > *}
> ~ i *tj dj > } , i so toa to~no se kako vo makedonskiot spored
distinktivnite belezi.
Vo vakvi slu~ai, jasno e deka lokalniot bilingvizam e prediz-

vikuva~kiot faktor, {to ovie gegiski govoriteli, kako rezultat na
ìveewe edni pokraj drugi so slovenskite govoriteli so vekovi, go
znaat i go zboruvaat lokalniot slovenski idiom, i toa znaewe i upo-
treba predizvikuva navleguvawe ili podobro priroden proces vo
nivniot maj~in albanski, t.e. ona {to moè da se nare~e obratna
interferencija od vtoriot jazik kon maj~iniot jazik (kako {to e
pokaàno vo mnogu studii na James Flege (ubavo sumirano i pregledano
vo Bond, Markus, & Stockmal 2004)).
Vtoriot slu~aj se odnesuva na vokalite, kako {to e pretstaveno
kaj Sandfeld (1930: 146), Petrovici (1957), i Sawicka (1997) kade inicijalnoto
e se menuva vo je vo razli~ni jazici na Balkanot. Ovaa promena e {iroko
rasprostraneta niz slovenskite jazici, ja ima i vo staroslovenskiot, i
se javuva vo zapadnite ju`noslovenski jazici (slovene~ki i bo{wa~ki/
hrvatski/srpski) i dijalektno vo bugarskiot, me|utoa ve}e ja nema vo
pove}eto bugarski i makedonski govori. No, toa e op{toslovenska
crta i op{toto otsustvo vo bugarskiot i vo makedonskiot e sekundaren
(podocneèn i relativno skore{en) razvoj. Se sre}ava i vo romanskiot,
i op{to se smeta (kako vo Petrovici 1957, Popovi} 1960: 206, Rosetti 1964:
88, and DuNay 1977: 89) za slovenska crta {to ima navlezeno vo roman-
skiot, so pretpostavka, u{te edna{, preku lokaliziran bilingvizam
{to gi vklu~uva slovenskite govori pred dejotacijata vo isto~nite
slovenski jazici. Se sre}ava vo zaemki, t.e. ieftin evtin (od isto~nite
slovenski jazici), ama isto taka i vo avtohtoni formi, t.e. el toj (iz-
govoren kako [jel]. Interesno e deka se pojavuva i vo balkanskiot turski
(Sawicka 1997: 25, Asenova 2002: 34, go naveduva i gagauziski), t.e. rodop-
skiot (balkanski) turski jel raka, jis traga (na drugo mesto: el, iz) i
gagauski jilik prv, j tri (na drugi mesta: ilik, ), kade se veli deka e
od slovensko vlijanie, pokonkretno od bugarskiot. Povtorno ova moè
da se sogleda kako obratna interferencija od sekundarno steknatiot,
ama {iroko upotrebuvaniot (slovenski) jazik vo maj~iniot jazik (ro-
manski, balkanski turski, ili gagauski kako {to e ovoj slu~aj). Toa e
dokumentirano duri i vo nekoi severni dijalekti na gr~kiot: Newton
(1972: 29), dobliùvaj}i se na Phavis 1951, zabeleùva [je] od prethodnoto
[e] na Halkidiki (vo severna Grcija), kako vo [jkama] napraviv (stan-
darden gr~ki [kama]) i [jxu] imam (na standarden [xo]). Vo slu~ajot so
gr~kiot, ima objasnuvawe deka toa e bez kontakt, od strana na Phavis, koj
se povikuva na posilniot akcent {to go imaat severnite dijalekti.
Me|utoa, slovenskoto vlijanie se ~ini poverojatno (vklu~uvaj}i go pre-
zemaweto na slovenski izgovorni naviki vo gr~kiot, preku gr~ko-slo-
24
venski bilingvizam) pripi{uvaj}i mu ja geografskata restrikcija na
promena vo ramkite na gr~kiot jazik na faktot {to severot na Grcija
bil vo golem stepen slavofonski; na faktot deka se upotrebuva [w] za
[] vo gr~kiot dijalekt vo Koàni i vo drugite delovi na Makedonija
(Newton, idem), ponatamu predlaga slovensko vlijanie, bidej}i taa pro-
mena e isto taka dobro poznat slovenski proces.
III. Balkanskite i : Druga lokalizirana snop-osobina
Sega }e se navratam na eden pove}e rasprostranet primer koj

pokaùva interesna razlika vo rezultatite zavisno od oddelniot ja-
zik {to u~estvuva vo kontaktot. Karakteristikata za koja tuka stanuva
zbor e pojavata na / na Balkanot, i toa sekako e druga lokalizirana
snop-osobina.
Eve rezime na distribucijata na ovie dva glasa: gi ima vo gr~kiot,
albanskiot, aromanskiot i na dijalekten plan vo makedonskiot (na pr.
Bobo{~ica (Ju`na Albanija) i Nestram, Gorno Kalenik i Poplàni
(vo Grcija), no ne vo dakoromanskiot, nitu vo bugarskiot. Me|utoa,
vo gr~kiot i vo albanskiot, ovie glasovi se rezultat od mnogu ranite
glasovni promeni pred pojavata na jazi~niot sojuz, osobeno anti~koto
gr~ko [th] > podocna [] vo gr~kiot, a protoindoevropskoto *k > []
(pravopisno < th >) vo albanskiot.
Toa zna~i deka, {to se odnesuva na balkanskiot jazi~en sojuz, pa
spored toa i na dijalektologijata, distribucijata na ovie dva glasa e
interesna samo za aromanskiot i za makedonskiot, no za niv, lokalniot
drug jazik so koj se vo kontakt ima vlijanie, so toa {to / se javuvaat
samo vo dijalektite na makedonskiot i na aromaskiot koi zaemno se na
ista teritorija so albanskiot i so gr~kiot, so /.
Na primer, Mazon 1936: 46 (vidi isto Afendras 1968: 70, 109, koj
go citira i [ramek 1934), zabaleùva deka vo Bobo{~ica (vo ju`na
Albanija) ima / vo zaemki od albanskiot i od gr~kiot, i se ima
pro{ireno [], na mesto na [d], duri i vo nekoi zborovi od slovensko po-
teklo. Istoto se sre}ava i vo makedonskiot govor vo Nestram vo Grcija
(na gr~ki Nestorion) spored miger 1998:56-58, i Hill 1991 and Dvok 1998
dvajcata, koga go opi{uvaat makedonskiot govor vo Gorno Kalenik i vo
Poplàni (sela vo Grcija blisku do granicata so Makedonija), ja nave-
duvaat pojavata na [] i [] vo ovie dijalekti, naj~esto, no ne i edinstve-
no vo zaemki od gr~kiot; Hill 1991:24-25, na primer, za Gorno Kalenik
ja naveduva slovenskata forma grao gradot, so intervokalno [] na
mestoto na etimolo{koto [d] {to se upotrebuva vo drugite makedonski
govori, a i voop{to vo slovenskite. Ova moè da se sporedi so odno-
sot kon gr~kite zaemki vo drugite balkanski slovenski govori, kade,
25
na primer, gr~koto askalos u~itel e prifateno kako [daskal], so [d],
adaptirano spored povoobi~aenite slovenski fonolo{ki modeli.
So aromanskiot situacijata e sli~na. Razli~ni dijalekti na
aromanskiot bile vo kontakt so razli~ni koteritorijalni drugi jazici
so gr~kiot za aromanskiot vo Grcija, makedonskiot (poop{to kaàno
slovenski) za aromanskiot vo slovenskata govorna teritorija) i osno-
ven fakt e deka razli~nite aromanski dijalekti pokaùvaat razli~ni
rezultati vo odnos na / (i ), osobeno kaj zaemkite.
Aromanskiot vo Grcija ima frikativi kako vo gr~kiot, /, , /,
vo zaemkite od gr~ki (Sandfeld 1930: 103-4; Marioteanu et al. 1977), prispo-
sobeni so alternacija:
//: m ~udo (< Gr. vma)

imlu temel (< Gr. emlio)
ar hrabrost (< Gr. ros)
anaima kletva (< Gr. anema)
//: scalu u~itel (< Gr. skalos)

anatu nemo}en (< Gr. anatos)
spoti despot (< Gr. esptis)
//: aru div (< Gr. arios)

ambr, ramb ven~an (< Gr. ambrs)
Dodeka strukturno objasnuvawe za fonolo{kata forma na ovie

zaemki e primeneto od Marioteanu et al., 47, materijalite od aromanskiot
vo slovenskata govorna teritorija pokaùvaat deka takviot pristap ne
moè da drì. Marioteanu et al. predlagaat deka okluzivite vo aromanski-
ot sozdavaat opozicija kako kvadrat i ja vklu~uvaat korelacijata na
sonornost (zvu~nost) i kontinuativnost (prodolènost), na pr. za la-
bijalite i za dentalite (i isto za prepalatalite i palatalite):
pf ts
| | | |
bv dz
i smetaat deka /, , / se smestuvaat vo vakvi modeli na kvadrati so

fonolo{ki opozicii kaj dentalite i velarite. Za niv, sistemot e
zrel za prifa}awe na zaemki bez prisposobuvawe:
t kh
| | | |
d g
26
Me|utoa, aromanskiot na slovenska govorna teritorija, spored
Saramandu 1984: 432, moè da se sfati deka ima isti vnatre{ni struk-
turni pritisoci na fonolo{ki opozicii kako vo drugite dijalekti, no
se zboruva vo oblast na opkruènost so drug vtor jazik, i, {to e mnogu
va`no, pokaùva razli~ni rezultati vo zaemkite od gr~ki. Osobeno,
plozivite (/t d g/) se sre}avaat kako glasovi vo gr~kite zaemki, koi pak
se frikativi vo aromanskiot {to se zboruva vo Grcija, na pr.:
timlu temel (Grk emlio)

dscalu u~itel (Grk skalos)
grm pismo (Grk rma)
Vakviot rezultat e pro{iren na zborovite so frikativi pozaj-

meni od albanskiot, kako vo drd kru{a, od albanskiot dardh. Dodeka
vakvite rezultati moàt da se objasnat preku bilingvizam (za toa vidi
Capidan 1940) kaj del od aromanskite govoriteli so balkanskiot slo-
venski jazik, (za razlika od gr~kiot jazik), koj gi nema tie frikativi,
postoi alternativno re{enie {to moè da gi pretstavi plozivite kako
~isti zaemki, ne kako obratna interferencija. Toa zna~i deka, moèbi,
zaemkite od gr~ki i albanski prvo bile filtrirani preku slovenski-
ot kako medium. So takvo tolkuvawe, ovie zaemki se samo krajno od
gr~ki i albanski, a nivniot najneposreden izvor e slovenskiot; ako e
taka, moè da se tvrdi deka tie prvo se adaptirale spored slovenskite
fonolo{ki modeli i vo takva forma bile pozajmeni vo aromanskiot.
Sepak, mnogu vaèn fakt tuka e deka ima aromanski dijalekti vo di-
rekten kontakt so gr~kiot koi prifa}aat gr~ki zaemki bez fonolo{ko
prisposobuvawe, a toa pretstavuva razli~en rezulat vo odnos na zaem-
kite vo aromanskiot na slovenska govorna teritorija.
Kako i vo drugite pretstaveni primeri dosega, ovie rezultati
ja sugeriraat va`nosta na bilingvizmot i, prifa}aweto na obratna
interferencija od {iroko poznatiot i dominanten vtor jazik na
fonolo{koto nivo na maj~iniot, no na nekoj na~in potisnat jazik,
so {to moème da go objasnime navleguvaweto na ovie frikativi vo
aromanskiot.
IV. [to zna~i bilingvizmot tuka
Eden na~in da se interpretira {to vsu{nost zna~i bilingvizmot,

so pridru`nata obratna interferencija vo ovoj slu~aj, e da se sfati
deka bilingvizmot su{tinski dozvoluva stepen na familijarnost so
drugiot, vo ovoj slu~aj jazikot-davatel. Toa zna~i deka bilingvizmot
neguva priemlivost za fonologijata na drugiot jazik; tu|ite glasovi
27
i ne se tolku tu|i ako govoritelite-primateli dovolno go poznavaat
jazikot-davatel. Ottamu, socijalnite uslovi za zaemawe, a osobeno
opkruènosta so drugiot jazik, moàt da se smetaat kako mo{ne bitni
za rezultatot/ishodot od fonolo{kite efekti na kontakt.
Familijarnosta i nedostatokot na vistinska tu|ost usoglasena
so fonologijata na drugiot jazik funkcioniraat i toa se pokaùva vo
toa {to edna{ tu|ite glasovi se {irat vo maj~iniot jazik nadvor od
etimolo{kiot (nasleden ili pozajmen) kontekst vo koj prvo se adapti-
rani vo jazikot. Toa se gleda vo primerot od Gorno Kalenik (pogore)
grao gradot, a za aromanskiot Sandfeld (1930: 104) naveduva deka
ju`nite aromanski govori imaat // za /g/ vo zborovi od slovensko po-
teklo, na pr. aunesku brka prvobitno od slovenskoto goniti (sporedi go
dakoromanskoto gonesc, so /g/), a Capidan 1940 dava primeri od latinizmi
vo nekoi aromanski dijalekti koi gi imaat gr~kite frikativi, na pr.
dimtu vetar za povoobi~aenoto i pora{ireno vimtu, od latinskoto
ventus. Verojatno, poznavaweto na drugite jazici gi pravi ovie tu|i
glasovi spored potekloto da se ~inat pomalku tu|i, da moàt polesno
da se asimiliraat vo leksikonot, i da moàt da ostanat nepromeneti
vo procesot na zaemawe.
V. Zaklu~ok
Ovie fakti sosem se kompatibilni so lokalniot pristap kon

dijalektologijata, {tom, kako {to be{e spomenato, bilingvizmot e
tipi~na lokalna pojava; ponatamu, kako {to pokaùva razli~noto vo-
veduvawe na opredeleni frikativi vo makedonskiot i vo aromanskiot,
jazikot na kontakt vo zaedni~kata sredina (koteritorijalniot jazik),
t.e. vedna{ lokalniot drug jazik, e biten za fonolo{kiot rezultat/
ishod vo zaemkite.
Dopolnitelno, {tom vklu~uvaat regionalni i mnogu lokali-
zirani dijalekti, ovie fakti se kompatibilni so prou~uvaweto na
snopovi za balkanskata jazi~na liga predloèn od Hamp (1989a),
prou~uvawe koe pred s# e dijalektolo{ko po svojata priroda ama na
lokalen na~in, ne na {iroka osnova predloèno od Hock.
Na krajot, ovie fakti davaat potvrda za tvrdeweto na Friedman
(2005, 2006; see also Friedman & Joseph (Forthcoming, Chap. 5)) deka nema
balkanska fonologija, tuku balkanski fonologii, i zatoa, toa {to
moè da se najde na Balkanot e konvergentna pojava koja moè da se
prepoznae so lokalno fokusirawe na dijalektno nivo.
28
Literatura
1. Afendras, E. A.: The Balkans as a Linguistic Area: A Study in Phonological

convergence. Ph.D. Dissertation. John Hopkins University, 1968.
2. Asenova P.: Balkansko Ezikoznanie. Osnovni Problemi na Balkanskija
Ezikov Sjuz. Soa: Faber [2nd edn.; 1st edn. 1989, Soa: Nauka i izkustvo.],
2002.
3. Bond, D., D. Markus & V. Stockmal.: Sixty years of bilingualism affect
the pronunciation of Latvian vowels. Poster presented at LabPhon9: Change
in Phonology (Ninth Conference on Laboratory Phonology), University of
Illinois, 2004, (full text and references available at
www.oak.cats.ohiou.edu/~bond/LabPhontext3.doc).
4. Capidan, Th.: Le bilinguisme chez les roumains. Langue et Littrature.
Bulletin de la Section Littraire, ed. by Th. Capidan et D. Caracostea. Vol.
I, No. 1, pp. 73-93, 1940.
5. Dvok, B.: Eine Untersuchung der Mundart von Poplani. Makedonische
Aussiedler aus Griechenland in Deutschland. M.A. Thesis (Vergleichende
Sprachwissenschaft), Eberhard-Karls-Universitt Tbingen, 1998.
6. DuNay, A.: The Early History of the Rumanian Language. Lake Bluff, IL:
Jupiter, 1977.
7. Friedman, V.: Phonological borders in the Balkans. Paper presented at
Panel on Nouns, Sounds, and Bounds: The Construction of Linguistic Bor-
ders in the Balkans, AAASS Annual Meeting, Salt Lake City (November 5,
2005).
8. Friedman, V.: Dialect as Flag: Towards a Balkanization of the Sprachbund.
Paper presented at 15th Biennial Conference on Balkan and South Slavic
Studies. Berkeley, March 29-April 1, 2006.
9. Friedman, V. A. & B. D. Joseph.: Forthcoming. The Balkan Languages.
Cambridge: Cambridge University Pres, 2008.
10. Hamp, E. P.: Yugoslavia A Crossroads of Sprachbnde. Zeitschrift fr
Balkanologie 25,1.44-47, 1989.
29
11. Hamp, E. P.: On signs of health and death. Investigating Obsolescence:
Studies in language contraction and death, ed. by Nancy C. Dorian. Cam-
bridge: Cambridge University Press, pp.197-210, 1989.
12. Hill, P.: The dialect of Gorno Kalenik. Columbus: Slavica Publishers,
1991.
13. Hock, H. H.: Historical implications of a dialectological approach to
convergence. Historical dialectology, ed. by Jacek Fisiak, 283-328. Berlin:
Mouton de Gruyter, 1988.
14. Marioteanu, M. C., S. Giosu, L. Ionescu-Ruxandoiu, R. Todoran.: Dia-
lectologie Romn. Bucharest: Editura Didactica si Pedagogic, 1977.
15. Mazon, A.: Documents, contes et chansons slaves de lAlbanie du Sud. Vol.
1. Paris: Publications de lInstitut dEtudes Slaves, 1936.
16. Newton, B.: The generative interpretation of dialect. A study of Modern
Greek phonology. Cambridge: Cambridge University Press, 1972.
17. Petrovici, E.: Kann das Phonemsystem einer Sprache durch fremden Einuss
umgestaltet werden? Zum slavischen Einuss auf das rumnische Lautsys-
tem. (= Janua Linguarum 3), 's-Gravenhage: Mouton, 1957.
18. Phavis, V.: O inamikos tonos tis voriu elinikis ke ta apotelesmata aftu.
Athina 55.3-18, 1951.
19. Popovi, I.: Geschichte der serbokroatischen Sprache. Wiesbaden: Otto
Harrassowitz, 1960.
20. Rosetti, A.: Istoria limbii romne III: Limbile slave meridionale. Bucharest:
Editura tinic, 1964.
21. Sandfeld, K.: Linguistique balkanique. Paris: Klincksieck, 1930.
22. Saramandu, N.: Aromna. Tratat de Dialectologie Romneasc, ed. by
Valeriu Rusu, 423-76. Craiova: Scrisul Romnesc (Consiliul Culturii i
Educaiei Socialiste. Institutul de Cercetri Etnologice i Dialectologice),
1984.
23. Sawicka, I.: The Balkan Sprachbund in the light of phonetic features. War-
saw: Energeia, 1997.
24. [miger, R.: Doprinos ju`noslovenskoj dijalektologiji. Slavistische Beitrge
364, Mnchen, 1998.
25. [ramek, E.: Le parler de Bobo{}ica en Albanie. Revue des Etudes Slaves
XIV.170-203, 1934.
Qudmila Mirto
FRAZEOLO[KI SPOREDBI ME\U ALBANSKIOT

I MAKEDONSKIOT JAZIK
Frazeologijata na jazikot go pretstavuva neprocenlivoto bogat-

stvo na tvore{tvoto i usnoto nasledstvo na narodot i gi zafa}a site
tie ubavi izrazi koi imaat golema mo} spored figurativnoto zna~ewe
i koi bile sozdadeni pred dolgo vreme pri narodnoto usno op{tewe.
Tie se prenesle od generacii na generacii, se neguvale vnimatelno, so
zanaet~istvo i so vkus.
Frazeolo{kite edinici imaat golema i nepovtorliva vrednost
kako i ogromna upotreba vo usnoto op{tewe i knièvnoto tvore{tvo na
sekoj narod, a mnogu poretko se sre}avaat i vo nau~nata knièvnost.
Za ra|aweto i razvojot na frazeolo{kite edinici na sekoj narod,
mnogu zna~ajni se i nekoi ekstralingvisti~ki faktori, kako istorija-
ta na op{testveniot razvoj, uslovite na ìveewe, na~inot na mislewe
i dr. No istovremeno tie i celosno se prisposobuvaat na jazi~niot
sistem na odredena zemja. Zna~i mestoto kade se sozdavaat, razvivaat i
upotrebuvaat ovie frazeolo{ki edinici e samiot jazi~en sistem. Ova e
zna~ajno za da se razbere deka sli~nostite vo oblasta na frazeologijata
pome|u razni jazici ja izrazuvaat sli~nosta i bliskosta na vonjazi~nite
uslovi i faktori, no isto taka tie gi izrazuvaat i osobenostite na na-
cionalniot sistem na jazikot, kako i razvojnite uslovi na toj sistem.
Zatoa golem del od ovie frazeolo{ki sovpa|awa pome|u jazicite bi
trebalo da se razgledaat kako vnatre{en razvoj na jazi~nite sredstva,
a ne sekoga{ kako zaemki.
Razgleduvaj}i gi frazeolo{kite edinici na dvata jazika sret-
navme nekoi izrazi kade se izrazuva nacionalniot nezavisen izraz na
sekoj narod, kade {to istoto frazeolo{ko zna~ewe se usovr{uva na
razni na~ini i so razni pomo{ni sredstva, zemaj}i predvid razni iz-
razi so karakteristi~ni nijansi, spored karakterot na eden ili drug
narod. Takvi bi bile:
alb. Si shala e gomarit, mak. Na magare sedlo, na Mitra palarija;

alb. Si koni pas te vjelit, mak. po smrt bolest / po svadba tapani;
32
alb. I ka marr koka er, mak. glavata mu zede veter;
alb. Skam sy e faqe, mak. nemam obraz / nemam lice;
alb. E kam hal n sy, mak. go ima kako glotka v o~i.
Trgnuvaj}i od gorespomenatovo, ~esto se postavuvaat pra{awa

od tipot:
Dali bi se na{le zaedni~ki idiomatski strukturi vo razni jazi-
ci?
Dali bi smeele da zboruvame za zaedni~ki koncepti vo na~inot
na koj lu|eto go zamisluvaat svetot {to n# opkruùva?
Spored Lejkof (1987, str. 446) lu|eto vo svojata svest imaat go-
lemi grupi konvencionalni zamisli za svetot {to gi opkruùva, vo
zavisnost od kulturata na koja $ pripa|aat. Zamislite se formiraat
vrz osnova na na{eto iskustvo. Zatoa i koga bi imale mnogu ili malku
istoriski kontakti me|u na{ite kulturi, faktot {to i dvete kulturi
se razvivale spored balkanskata tradicija, deka i dvata na{i naroda
i zemji doìveale isto ili sli~no istorisko iskustvo, bi zna~el deka
imalo mo`nost na{ite narodi da imaat sli~ni socijalni, moralni i
politi~ki vrednosti, vrednosti koi nao|aat izraz vo jazikot, a osobeno
vo frazeologijata na dvata naroda.
Kanalite spored koi se razvivaat kulturite vo jazikot se obo-
juvawata, takanare~eni kulturni, koi se ìvi, osobeno kaj idiomite.
Ovie kulturni obojuvawa se specifi~ni za sekoja govorna grupa, no ima
i op{ti vrednosti koi zazemaat mesto vo dvete kulturi.
Pr. alb. Sia ha qeni shkopin, (ne mu go jade ku~eto stap~eto), a ma-
kedonskiot analogen izraz e ni vragot ne mu ja vrve (mnogu snaodliv
i sposoben ~ovek).
Analiziraj}i gi gorenavedenive primeri doa|ame do zaklu~ok
deka bi trebalo da ima eden opredelen stepen na sli~nost vo na~inot
na koj lu|eto go zamisluvaat svetot, vo sprotivno, niedno logi~no
op{tewe so pomo{ na jazikot ne bi bilo mo`no. Ako lu|eto od raz-
ni kulturi ne bi imale sli~ni koncepti za svetot vo koj{to ìveat,
te{ko bi se razbirale me|u sebe, ili te{ko bi preveduvale od eden
jazik na drug, vpro~em, da gi upotrebuvaat istite idiomatski izrazi
vo nivniot jazik.
1. Kako primer imame nekoi idiomi koi se pozajmeni vo alban-

skiot i makedonskiot jazik i tie se vklu~uvaat vo zaedni~kiot fond
na site jazici, kako:
alb. Si thembra e Akilit mak. Ahilova peta;

alb. Flaka e Prometeut mak. Prometeev ogan;
33
alb. Shpata e Demokleut mak. Damoklov me~;
alb. Kali i Trojs mak. Trojanski kow;
alb. lot krokodili mak. krokodilski solzi i dr.
2. Golem broj izrazi navlegle vo jazikot od ist izvor kako {to se

prikaznite, bajkite i poznatite dela vo siot svet kako:
alb. Dhelpra dhe rrusht (e bri si dhelpra me rrusht) a na mak. lisi-

cata i grozjeto (napravi kako lisicata so grozjeto),
alb. shum zhurm pr asgj / mak. mnogu vreva za ni{to (od poz-
natata [ekspirova komedija);
alb. t rrosh a t mos rrosh mak. da ìvee{ ili da ne ìvee{.
Kaj golem del od niv nie gi upotrebuvame analognite izrazi, klu~-

niot zbor ili kontekstot za da stigneme do nivniot izraz kako vo:
alb. Opingat e Sheros Ovoj izraz se upotrebuva so zna~ewe niko-

ga{, zatoa go zamenuvame so anlogniot koga vrbata }e rodi
grozje;
alb. Tersi i Pojanit mak. ters noga;
alb. Avazi i Mukes -, mak. na edna svirka sviri (prodolùva da
insistira za ne{to postojano);
alb. Lesht e Currit mak {ikli i {ipinki so zna~ewe ni{to;
alb. Koha e Babaqemo mak. od vremeto na dedo Noe;
alb. Puthu me Milon mak na kukovo leto;
alb. E hngri si Xhaferi Simiten mak. Go pomina èden preku voda
(go izlaè bez da svati);
alb. Zu ferra Brahim mak. mu padna sekirata vo medot.
Vo albanskiot jazik denes razlikuvame edna posebna pojava, mi-

nuvaweto od frazeolo{ka edinica vo re~enica, odnosno vo glagol,
prilog, imenka i pridavka.
Istata pojava se zabeleùva i vo makedonskiot jazik. Tuka se vklu-
~uvaat nekoi imperativni, èlbeni ili neutralni kompozicii. Edna
od glavnite osobini na ovie minuvawa ja so~inuvaat zborovite {to se
obrazuvaat osobeno od srastuvawe na frazeolo{kata sintagma:
alb. V re vrej mak. Pravi bele{ka zabeleà;

alb. Fal nder falenderoj mak. Dava blagodarnost blagodari;
alb. Jep shpres shpresoj mak. Dava verba veruva;
Glagolite kaj ovoj tip preminuvawa se so nepromenlivo grama-

ti~ko i leksi~ko zna~ewe.
34
Drug bogat tip sozdavaat zborovite sozdadeni so pomo{ na fra-
zeolo{kite i glagolskite edinici, koi vo vid na leksema dobivaat
ka~estvena vrednost kako i pridavkite, pr.:
alb. E ka zemrn gur zemrgur, mak ima kameno srce / katran, ka-
til;
alb. Mblidh mendjen mendjembledhur, mak. Beri um;
alb. Thyen qafn qafthyer, mak. Kr{i glava / skr{i si go ti-
lot;
alb. Nuk an kokn moskokars, mak. Ne si ja cepi glavata (ne
se sekira za ni{to);
alb. Prish gjakun gjakprishs, mak. Rasipuva krvta / so krvta ra-
sipana;
alb. Ngre krye kryengrits, mak. Kreva glava / ~uli u{i;
alb. Ngul kmb kmbngul mak. Opira nozete (insistira);
alb. E ka kokn tallash koktallash, mak. Ima prazna glava / prazna-
glava;
alb. E ka zemrn ori zemr ori, mak. Ima zlatno sre / zlato e.
Vo makedonskiot jazik tie ne rezultirale so srastuvawe, toa po-

retko moè da se sretne kako kaj sledniot primer:
alb. E ka kokn e fort kokfort, mak. Ima tvrda glava tvrdo-

glav
Kako {to se gleda i od primerite, vo albanskiot imame kompara-

tivni formi pome|u frazeolo{kite sintagmi, no toa ne se slu~ilo i
kaj obrazuvaweto na pridavkata, koja sodrì isto leksi~ko zna~ewe.
3. Tret tip so~inuvaat zborovite sozdadeni vrz osnova na gla-

golskite frazeolo{ki edinici, no so obraten redosled na zborovnite
edinici, pr.:
alb. merr pjes pjesmarrje, pjesmarrs, mak. zema u~estvo u~es-

tvuva / u~esnik;
alb. Marr hak hakmarrje, mak. zema odmazda odmazduvawe;
alb. Lidh besn beslidhje, mak. dava verba doverba.
Primerite pokaùvaat deka imame preminuvawe na frazeolo{-

ka edinica od glagolski tip vo glagol, imenka, pridavka, no koi imaat
isto leksi~ko zna~ewe, kako i ist figurativen karakter.
4. Eden bogat tip izrazi koj se sre}ava kako vo albanskiot, taka

i vo makedonskiot, so~inuvaat glagolskite frazeolo{ki edinici, koi
35
kako odgovoren zbor go imaat zborot {to go sodrì osnovnoto zna~ewe
na frazeolo{kata edinica i ja so~inuva osnovata na ovaa edinica,
pr.:
alb. I z bes besoj, mak dava verba veruva;

alb. Kam shpres shpresoj, mak. ima nade` nadeva;
alb. Bj durim duroj, mak. ima trpenie trpi;
alb. Kam dyshim dyshoj, mak. ima somnenie somneva;
alb. Marr vendim vendos, mak. zema odluka odlu~uva;
alb. Jap urdhr urdhroj, mak. dada zapoved zapoveda;
alb. Bj cudi cuditem, mak. pravi ~udo za~udi;
alb. Bj dm dmtoj, mak. pravi {teta o{teti;
alb. Fus frikn friksoj, mak. pika strav zastra{i.
Karakteristi~no za ovie tvorbi e toa {to kako najupotrebuva-

ni glagoli od ovaa frazeolo{ka edinica se: alb. bej, kam, marr, a na
makedonski: ima, pravi, zema.
I na krajot bi sakala da istaknam nekoi dokazi vo vrska so raz-
vojot na frazeologijata vo albanskiot jazik.
Prviot re~nik koj zabeleà golem uspeh za albanistikata e ob-
javen vo 1999 godina (so okolu 11000 frazeolo{ki izrazi). Me|u ling-
vistite koi dale pridones vo po~etocite na albanskite prou~uvawa se
spomnuvaa prof. Aleksandar Xuvani, Nonda Bulku, Androkli Kosta-
lari, Jani Tomai i dr.
Frazeologijata najde odraz i vo tolkovnite re~nici kako {to e
Fjalori i gjuhs s sotme shqipe (Re~nik na dene{niot albanski jazik), koj
sodrì okolu 7000 frazeolo{ki izrazi. Frazeolo{kiot re~nik na
albanskiot jazik od Jani Tomai pretstavuva eden natamo{en ~ekor vo
ovoj pravec. Toj gi ispolnuva site nedostatoci vo oblasta na albanska-
ta frazeologija, nauka koja se istakna kako posebna disciplina na III
Kongres od EURALEX vo Budimpe{ta vo 1998 godina.
Valentina Nestor
VLIJANIETO NA ALBANSKIOT JAZIK VO

MALOPRESPANSKIOT GOVOR OD LEKSI^KI ASPEKT
Makedonskite govori vo Albanija, spored svoite gramati~ki

osobenosti, pretstavuvaat golem interes za slavisti~kite prou~uvawa.
Ovde nema da gi istaknuvame tie osobenosti, no }e se zadrìme izrazito
na albanskoto vlijanie vrz govorot na Mala Prespa.
Albanskiot jazik kako oficijalen imal i s# u{te prodolùva
da igra va`na uloga vo sekojdnevniot, kulturniot, obrazovniot i
politi~kiot ìvot, ne samo vo Mala Prespa tuku i vo drugite oblasti
kade ìvee makedonsko naselenie vo Albanija, koj za dolg vremenski pe-
riod, osobeno za 50 godini diktatorski reìm, imal uloga na oficija-
len jazik, kako posrednik pome|u dràvnite ustanovi i me|unarodnite
interakcii.
Lingvisti~koto zaemawe vo ovie dijalektni podra~ja se vr{elo
so vekovi vrz edna mnogu {iroka osnova i razvojot na leksikata se
dvièl so eden poseben dinamizam. Vakviot razvoj se dolì pred s#, na
red ekstralingvisti~ki faktori, me|u koi sekako se najva`ni kultur-
no-istoriskite i op{testvenite odnosi i uslovi vo koi ovie govori se
razvivale od doa|aweto na Slovenite na Balkanot pa s# do na{i dni. Ne
pomalku zna~ajna e i pove}evekovnata jazi~na simbioza i interferen-
cija, koja se manifestira na site nivoa: fonetsko, morfo-sintaksi~ko
i osobeno na leksi~koto, koe e sekoga{ najotvoreniot i najlabilniot
del na eden jazi~en sistem.
Zaradi dominantnata uloga {to ja igra vo op{testvoto, alban-
skiot jazik s# pove}e go vtesnuva jazi~niot idiom, duri i vo doma{na
upotreba, kaj site makedonski govori koi se nao|aat vo Albanija.
Osobeno tie koi se poizloèni na vakvoto vlijanie se govorite vo
Gora i Golobrdo, bidej}i makedonskiot govor se ograni~uva samo na
tesna doma{na upotreba.
Edinstveni koi ne se vlijaat vo golem stepen od upotrebata na
albanskiot jazik se makedonskite ìteli od postara vozrast, koi imaat
poretki kontakti so albanskiot jazik i koi nikoga{ ne bile preseleni
od svoite makedonski stari ìveali{ta.
38
Srednata vozrast, pred s#, se bilingvi i posebno kaj naselenieto
od ovaa vozrast, koe re~isi za 45 godini izolacija od makedonskata
jazi~na teritorija i makedonskite informativni sredstva i inten-
zivnite kontakti so javniot, obrazovniot i kulturniot ìvot vo
albanskoto op{testvo, ovozmoì golema interferencija, osobeno na
leksi~ko nivo.
Ovoj proces povlijatelen bil do devedesettite godini, no sepak
i denes tie leksemi koi uspeale da navlezat vo makedonskiot govor od
ovie podra~ja prodolùvaat da se upotrebuvaat osobeno vo gradskite
op{tini.
Vlijanieto na albanskiot jazik vrz makedonskite govori zafa}a
nekolku plana, i toa materijalniot, kulturniot i sekojdnevniot
ìvot.
1. Dvojazi~nosta kaj ova naselenie igra va`na uloga vo procesot

na zaemnosta, golem broj leksemi se prezemeni na vakov na~in i se
vkorenile dlaboko vo ovoj govor, taka {to nivnata zamena so drugi
sinonimni formi e nezamisliva. Tuka vleguvaat zaemki od najstariot
sloj koi imaat i po{iroka rasprostranetost kako:
miser p~enka, miseri{te - ovaa leksema so slovenski sufiks ja

imame i vo albanskiot jazik.
~upa devojka, buza usni, tel ìca, pus bunar, ku{erija para-
lelno se upotrebuva so sinonimnata forma bra~ed bratu~ed
i dr.
1. 1. Kako i ìvotot {to evoluira, taka i jazikot ima potreba za

bogatewe so novi elementi. Faktot {to postojniot makedonski govor ne
go sodrì vo nivniot re~nik siot leksi~ki materijal zaradi nedostig
na makedonski jazi~en idiom, makedonskite govoriteli se prinudeni
golem del nazivi na predmeti i pojavi od sekojdnevniot ìvot da gi
pozajmat od albanskiot jazik, so nekoe mo`no prisposobuvawe. Potoa
tie se integriraat i prisposobuvaat vo makedonskiot jazik. Takvi se
leksemite:
zra kancelarija, {tla bandera, gazeta vesnik, lavatri~e

ma{ina za perewe, para{uta padobran, akulore sladoled,
plaka plo~ka, varse sinxir i dr.
1. 2 Vrz pozajmenite leksemi se vr{at fonetsko-fonolo{ki

prisposobuvawa. Po dolga upotreba tie se identifikuvaat i pri-
maweto na tu|ite glasovi stanuva sosema normalno i postepeno doa|a
morfolo{koto i semanti~koto prisposobuvawe, koe doveduva do
39
celosna integracija vo novata jazi~na struktura. Na takov na~in tie
stanuvaat nerazdelni od jazi~nata govorna leksika i osobeno mladite
ne gi ose}aat kako stranski zborovi.
Ne e mal slu~ajot koga golem broj pozajmeni leksemi od alban-
skiot jazik stanale mnogu produktivni i dovele do pro{iruvawe na
nivnoto zna~ewe i kompozicija. Kako rezultat na eden vakov odnos se
sozdavaa celi gnezda i semejstva od pozajmeni zborovi i hibridi, izve-
deni ili sozdadeni od istiot koren.
Eden del od postariot sloj zaemki koi se upotrebuvale dolg vre-
menski period, stanale mnogu produktivni i dobile razli~na stilska
oboenost. Takvi se:
}ul, }ulca, is}ulcan (iskisnat, izvodenet);

~upa devojka sre}avame: ~upe, ~up~e, ~upence, ~upi{te, ~upin-
stvo, od albanskata forma up, koja se upotrebuva so dija-
lektna lokacija;
buza alb. buz (usni) gi imame slednive novosozdadeni leksemi:
buze, buzlest, buzlina, buzlojca, buzi se.
Ovie zborovi vo albanskiot jazik gi sre}avame samo vo osnov-

nata forma, dodeka pak ovde gi sre}avame vo celosna paradigma. Kaj
leksemata }ul e sozdadena sli~na forma na glagolska pridavka kako i
sinonimnata iskisnat od aorisnata glagolska forma.
Gledaj}i go patot na prisposobuvaweto na leksi~kite elementi,
informacijata i komunikacijata na lu|eto od ova podra~je stanuva se
pojasna, dodeka identifikacijata e poto~na.
Taka kako i site zaemki vo drugite govori i jazici, kako {to se
internacionalizmite, koi se rezultat na pojavuvawe na novi pojavi i
objekti i ovde tie se rezultat na nedostig na nazivi za novite pojavi
vo jazi~niot idiom na govorot na ova naselenie. Na makedonskite go-
voriteli od ovie oblasti polesno im bilo da pozajmat od albanskiot
jazik, zatoa {to pobrzo se zapoznavaat so niv.
Del od pozajmenite leksemi, koga imaat sinonimni formi vo
svojot jazik, gi potisnuvaat i poleka gi vadat od upotreba.
2. Pri prisposobuvaweto na pozajmenite formi se vr{at fo-

netsko-fonolo{ki promeni. Pozajmuvaweto vo golem stepen se reali-
ziralo akusti~ki. Akusti~koto imitirawe na tu|iot izgovor, {to bilo
ovozmoèno so sekojdnevnite direktni kontakti na golem broj biling-
valni subjekti, kako i stremeòt da se identifikuvaat tu|ite fonemi
i da se supstituiraat so doma{ni, fonetski najbliski, pridonesuvale
za relativno lesna i brza adaptacija i integracija na visokiot procent
tu|i leksemi. Pri ovoj proces se vr{at slednite promeni:
40
a) Promena na vokalot o > u
Ovaa promena se slu~uva bidej}i makedonskite govoriteli se
trudat da go ~uvaat akcentot na ovie zaemki na tretiot slog i
koga akcentiraniot vokal e o, toj se izgovara {iroko, taka {to
preminuva vo u, kako:
alb. dekorat > dekurata (orden); alb. kolltuk > kultuk (trosed);
alb. frigorifer > frigurifer (friìder); alb. tort > turta
(torta) i dr.
b) Upotreba na marginalnata fonema y - zaedno so pozajmenite

leksemi kako: zyra > zra (kancelarija); shtylla > {tla (bandera);
dyshoj > d{ova (somleva);
kako i preminuvawe na y > u kaj postarite pozajmeni leksemi, del
od niv turcizmi: du{eme > dysheme pod, dulbija > dylbi dvogled,
du{ek > dyshek i sl.
c) Izgovor na mekiot glas l > l. Ovaa pojava e zastapena ne samo kaj

zaemkite, kako: kal'aman maloleten, kl'ub: klub, pl'aà; plaà,
no i kaj zborovi so makedonski koren, sp: nedela: nedel'a, klu~:
kl'u~, klun: kl'un i red drugi.
d) Druga zna~ajna pojava za ovoj govor, e i dodavaweto na nazalniot

konsonant m vo sekvenciite (br);
fambrika (alb. fabrik, mak. fabrika); {kumba (alb. shkum)
pena, pambuk, pambuklena (pamuk / pamu~na).
e) Vnesuvawe na dentalite th, dh, koi kaj postarite pozajmeni

leksemi preminale th > f, t, a dh > d, l; Thimi > Fimija; Thimka >
Fimka; Krisantha > Krisanta, dhoma > loma soba, Dhori > Dori
i dr. A kaj pomladite generacii tie se prifateni zaedno so
pozajmenite formi.
3. Osven malite fonetsko-fonolo{ki promeni, kaj ovie zaemki

se vr{at odredeni promeni i vo morfolo{kiot sistem, kako i vo drugi
jazi~ni sferi.
Vo vrska so zboroobrazuvaweto, treba da se naglasi deka vo
tekot na prisvojuvaweto na ovie zborovi, neizbe`ni se i slu~aite
na sozdavawe novi zborovi. Taka od osnovnata forma se sozdavaat i
novi zborovi, po pat na derivacija so pomo{ na makedonski sufiksi.
Po zabele`livi se nastavkite za obrazuvawe na imenki so objektivna
ocena, kako deminutivi i augmentativi -~e, -e, -ence i -i{te.
Obrazuvaweto na imenki od ovoj vid se zabeleùva i kaj po-
grani~niot albanski govoren pojas, koj gi zafa}a oblastite od Kor-
~ansko i Pogradec. Takvi se imenkite obrazuvani so nastavkite:
41
a) -~e kako: tel' > tel'~e mala ìca, fur~e ~et~e, frigurifer~e
friìder~e, nuv~e > nuska kukla od krpi; akulor~e sla-
dolet~e.
b) -i{te, ~upi{te momi{te, buzi{te usni{ta; fundi{te

zdolni{te,
Pozajmenite imenki koi vo albanskiot jazik zavr{uvaat na -i

ovde se prisposobuvaat so nastavkata -ija;
kushri > ku{erija bratu~ed, bratu~eda; porosi > porosija po-

ra~ka, dylbi > dulbija dvogled i sl.
4. Od druga strana se sre}ava i semanti~ko prisposobuvawe na

ovie zborovi. Kaj golem broj zaemki se sre}ava pro{iruvawe i ste-
snuvawe na zna~eweto od izvornata forma. Vo su{tina tie go ~uvaat
osnovnoto zna~ewe so mali isklu~oci. Pro{iruvawe na osnovnoto
zna~ewe sre}avame kaj slednive zborovi:
pus 1. bunar (alb. pus), 2. golema temnica;

motro (vokativna forma od alb. motra sestra) se upotrebuva koga
pomalata jatrva $ se obra}a na pogolemata vo vid na po~it;
ruga od alb. roga plata ovde se upotrebuva so predlogot na (na
ruga), davawe stado ovci nekomu da gi pase so pla}awe; karto-
lina 1. razglednica, 2. mnogu ubava devojka;
bi{e, bi{ka (od alb. bish yver) se sre}ava vo s. Cerje, so zna~ewe
na prase; nuska (kukla od krpi), od alb. nuse nevesta, {triga
(grdo potstriàno devoj~e so kratki kosi) od alb. shtrig
ve{terka, dulbija mnogu ubava devojka (alb. dvogled) i dr.
4.1. Stesnuvawe na semanti~koto zna~ewe imame vo tie slu~ai

koga od edna odredena leksema se zema samo toa zna~ewe koe ne postoi
vo nivniot dijalekt, dodeka drugite sekundarni zna~ewa, koi gi ima vo
albanskiot ne se prezemaat. Kako takvi bi bile:
alb. erdhe vo prespanskiot govor e prezemen samo so zna~ewe na

zabavi{te za deca, institucija, dodeka drugite zna~ewa kako 1.
gnezdo, 2. leglo za koi postojat soodvetni makedonski formi,
ne se prezemeni. Istoto se slu~ilo i so drugite leksemi kako
kopsht od koja e prezemeno zna~eweto na gradinka za deca, do-
deka drugite zna~ewa kako 1. dvor, 2. bav~a, ne se prezemeni.
fund (e prezemeno samo so zna~ewe zdolni{te, ènska obleka).
Ovaa forma poupotrebliva e kaj pomladite generacii, dodeka
42
kaj postarite se upotrebuva formata fustan i za zdolni{te,
no vtori~noto zna~ewe na ovaa leksema, kako kraj ne se upo-
trebuva;
tension (so zna~ewe krven pritisok) e pozajmen samo kako medi-
cinski termin, dodeka drugite zna~ewa ne se prezemeni.
mbulesa (od alb. mbules pokriv) koja obi~no stoi so druga
imenka za da go izjasni zna~eweto. Vo albanskiot imame mbu-
les krevati (so zna~ewe pokrivka za krevet), a vo prespanskiot
mbulesa za kreve; mbules tavoline mbulesa za masa (~ar{av za
masa). Ovie se delumni zaemki, bidej}i za pojasnuvawe se upo-
trebuva, imenka od makedonskiot jazik.
Na ovoj plan moè da zaklu~ime deka ovie zborovi se pozajmeni so

neposreden kontakt i zatoa go pozajmuvaat samo primarnoto albansko
zna~ewe.
5. Interesna grupa zaemki pretstavuvaat i nekoi glagoli koi pri

prisposobuvaweto ja dobivaat nastavkata -va. Iako vo makedonskiot
standarden jazik glagolite od tu|o poteklo ja prezemaat nastavkata
-ira, ovde taa nastavka s# u{te ne se doìvuva bliska za prezemawe, no
mesto nea se dodava -va, kako:
balafa}ova (alb. ballafaqoj) li~na rasprava me|u dvajca; di{ova

(alb. dyshoj) somneva; caktova odreduva, imenuva; pu{ova
razre{i; votova glasa; vendosva re{ava; takova (alb.
takon) dol`nost, koja mu pripa|a nekomu ovaa leksema vo al-
banskiot jazik se upotrebuva pridruèna od kratkata li~na
zamenska forma i, ovde ja prezema soodvetnata makedonska
forma za ma{ki rod mu, koja vo ovoj dijalekt se upotrebuva
i za ènski rod; mu takova (nemu / nejze) dolèn e / dol`na e,
mora; ralova (alb. rralloj) razreduva idr.
Prezemaweto na ovie zborovi od albanskiot jazik se pravi za

poto~no opredeluvawe na zna~eweto, bidej}i govoritelite so niv go
preciziraat zna~eweto vo odreden kontekst.
Vakvata pojava e karakteristi~na za ovie govori bidej}i al-
banskiot jazik e dominanten i privilegiran, a makedonskiot se nao|a
vo zavisna i inferiorna polo`ba. Vo vakvite situacii zaemaweto
e glavno ednonaso~no i upotrebata na makedonskiot jazik se pove}e
se ograni~uva na semejna upotreba, vo neformalni situacii, dodeka
albanskiot, kako jazik so presti`, e jazik koj se upotrebuva nadvor
od semejstvoto, vo komunikacija so sosednoto naselenie i upravnite
organi. Makedonskoto naselenie vo Albanija osobeno vo gradskite
43
sredini, duri i vo neformalni situacii, mnogu polesno komunicira
na albanski, osobeno koga stanuva zbor za temi od op{testvenata i
kulturno-prosvetnata problematika. Za ova sekako pridonesuvaat,
osven u~ili{tata, u{te i administracijata i javnite sredstva za ko-
munikacija.
6. Poslednive godini se zabeleùva tendencija za otfrlawe na

odreden broj pozajmeni albanski zborovi i se nametnuvaat makedonski
formi od govorna ili standardna makedonska upotreba. Ovaa pojava
zapo~na po 90-tite godini, koga kontaktite so makedonskata sredi-
na stanaa s# pobliski. Po raspa|aweto na diktatorskiot reìm vo
Albanija golem broj ìteli od ovie delovi se prinudeni, od ekonomski
pri~ini, privremeno da se preseluvaat vo R. Makedonija, zaradi sezon-
ska rabota ili zaradi studii. Kaj ovaa kategorija lu|e se zabeleùva
crpewe na odreden broj leksi~ki elementi od makedonskiot jazik i vo
mal broj se zabeleùva otfrlawe na postojnite zaemeni albanski for-
mi, koi bile upotrebuvani dolgo vreme od ìtelite na ova naselenie.
Takvi bi bile formite:
kola koja vo golem stepen se upotrebuva stesnuvaj}i ja upotrebata

na starata forma ma{ina < makin; pokriva~a, mesto mbulesa
za krevet, spalna < dhom gjumi, visa~i < bufe, kombe < furgon,
i dr.
No sepak brojot na prezemenite albanski zaemki vo ovie govori

ostanuva vo golem procent. Tamu kade {to kontaktot so albanskiot ja-
zik e pogolem, navleguvaweto na albanskite elementi e pointenzivno.
Takov e i slu~ajot so s. Bobo{tica, kade {to imame celosna asimila-
cija na makedonskiot govor. Vo Vrbnik imame isto taka golem napliv
na albanski leksi~ki elementi. Ista e sostojbata i vo Gora i Golobrdo,
kade {to imame masivno preseluvawe vo gradski ìveali{ta. a so toa
i gubewe na makedonskiot jazik, koj se upotrebuva samo od lu|e od po-
starata vozrast, dodeka mladite voop{to ne zboruvaat, a decata nitu
razbiraat. Mislam deka bi trebalo seriozno da se obrne vnimanie na
ovoj problem, koj navistina e zagriùva~ki za celiot makedonski na-
rod, bez razlika kade ìvee.
Prvoslav Radi}
ZA GOVOROT NA SELOTO JABUKA

(Pan~evo, Republika Srbija)
Na prof. Voislav Ili} (1916-1988)
Vo li~nata bibliote~na zaostavnina na belgradskiot profesor

na Filolo{kiot fakultet i istaknatiot makedonist, Voislav Ili},
pronajdov i edna diplomska rabota.1 Se raboti za eden rakopis skromen
po obem (ma{inopis), pi{uvan na srpski jazik, pod naslov Govor sela
Jabuke kod Pan~eva (1985). Rakopisot go napi{a pomladiot kolega
Qubi{a Pantovi}, student od toga{nata studiska grupa za makedon-
ski jazik i literatura, a mentor na ovaa rabota be{e prof. Voislav
Ili}. Kako uvodni delovi vo rakopisot gi nao|ame: Uvod (str. 1-2) i
Opis sela Jabuke (3-5), a potoa sledat pette delovi: Opis govora sela
Jabuke i Materijal sa trake (I: 6-12), Fonetske karakteristike (II:
13-21), Morfolo{ke karakteristike (III: 22-35), Sintaksa i stil
(IV: 36-39), Leksika i Zakqu~ak (V: 40-42). Na krajot, pod naslovot
Prilozi se dadeni nekolku fotografii vo vrska so op{testveno-
politi~kiot ìvot na Makedoncite kolonizirani vo Jabuka. Vo
Literatura (46) se navedeni desetina bibliografski edinici, pred
s od op{t karakter, vklu~uvaj}i gi i predavawata na prof. Ili} vo
periodot 1979-1984 godina.
Ostavaj}i ja nastrana natamo{nata analiza na studentskava ra-
bota, }e se zadràm pred s na izvorniot govoren materijal koj{to e
priloèn vo rakopisot. Imeno, kako {to zboruva avtorot, se raboti za
fono-materijal koj{to e snimen vo Jabuka, vo juni 1984 godina, i koj{to
e daden kako oddelen (neakcentiran) tekst vo rakopisot (8-12). Tuka se
vklu~eni govornite celini na ~etiri informatori, neednakvi po svojot
obem. Avtorot istaknuva deka informatorite imaat oko {est decenija
1
Blagodarej}i $ na gospo|a Dubravka Dragovi} (rodena Ili}) i gospodin Ra{a Dragovi},
}erkata i zetot na prof. Ili}, imav uvid vo ovoj knièn fond.
46
ìvota (8), iako za posledniot, koj{to e èna, ponatamu zabeleùva
deka ima preko osamdeset godina (12). Koga se raboti za temite, se
gleda deka tie se pred s vo vrska so minatoto, so nekoga{niot ìvot
na informatorite vo nivnata tatkovinata, so nivnata mladost, Vtorata
svetska vojna, doseluvaweto od Republika Makedonija, t.e. povoenata
kolonizacija vo Srbija itn., a zastapeni se, iako vo ruinirana forma,
i nekoi folklorni reminiscencii (narodna pesna, anegdota).
Koga se zboruva za potekloto na informatorite koi{to se zasta-
peni so tekstovite, tie kaùvaat deka se rodeni vo Makedonija, poto~no
vo Stru{ko, Debarsko, Vele{ko i Svetinikolsko. Makedoncite, kolo-
nizirani vo Jabuka po Vtorata svetska vojna, kako {to pokaùva i av-
torot vo kartata dadena vo ramkite na Uvod (2),2 doa|ale od po{iroka
makedonska teritorija. Ve}e vo periodot po kolonizacijata vo vrska
so naselenieto vo Jabuka e konstatirano deka tamo ìvi najvea gru-
pa doseqenika iz NR Makedonije (oko 80%), od kojih neki poti~u iz
najudaqenijih jugozapadnih makedonskih oblasti (okolina Struge,
Prespa, Demir-Hisar i dr.) (Trifunoski 1958: 21).3 Nekoi ispituva~i naj-
golem procent na koloniziranoto naselenie od Republika Makedonija
vo Jabuka $ davaat na krivopalane~kata (43%) i drugite oblasti (sp.
Kiselinovski 2000: 99).4
Vo govorot na Makedoncite koi{to ìveele pove}e decenii vo
drugata jazi~na sredina, se razbira, se razvivaat mnogu raznovidni i
sloèni lingvisti~ki procesi. Vo kusata analiza na jazi~niot materi-
jal, koj{to go donesuva ovaa diplomska rabota, }e se zadràm na tri os-
novni ramni{ta: 1. na so~uvanite karakteristi~ni makedonski jazi~ni
osobenosti, 2. na usvoenite srpski jazi~ni karakteristiki, i 3. na
elementite na makedonsko-srpskata jazi~na interferencija, t.e. na mo-
delite na eden vid jazi~na simbioza kaj ovie bilingvni govoriteli.
2
Tuka se pretstaveni edinaeset zoni: Tetovsko, Mavrovsko, Stru{ko, Ohridsko, Ki~evsko,
Bitolsko, Prilepsko, Vele{ko, [tipsko, Strumi~ko i Kumanovsko. Vo vrska so ova,
avtorot ne gi naveduva svoite izvori, no moè da se pretpostavi deka toj gi sobral
podatocite vo ramkite na ovaa terenska rabota.
3
Za povoenite popisi vo vrska so makedonskoto naselenie vo Republika Srbija i za sega{nata
sostojba na makedonizmot me|u makedonskoto naselenie v. Stankovi 2004.
4
Ovie podatoci S. Kiselinovski gi koristi za pogre{no da ja informira javnosta deka se
raboti za suptilnata politika na kolonizacija {to ja vode{e Srbija vo periodot na
Vtora Jugoslavija, kako i deka poradi srpskata etni~ka asimilacija na drugite nacii
vo Vojvodina makedonskite kolonisti se izbiraa glavno od mestata kade {to srpskoto
vlijanie be{e golemo (Kumanovo, Pore~je, Kriva Palanka) i kaj del od naselenieto [kade
{to] ve}e postoe{e prosrpska (srbomanska) orientacija (Isto: 100). Moite kritiki vo
vrska so vakvite avtorovi nacionalni optovaruvawa se dadeni vo.: Radi 2003 i Radi
2005.
47
1. Tipi~nite makedonski jazi~ni karakteristiki dominiraat i
se beleàt na site jazi~ni nivoa:5
a) Na fonetsko nivo ja nao|ame poznatata makedonska vokaliza-

cija na poluvokalite vo silna pozicija (o/u; e): so (1, 2), sp. sum (2), sedum
(1); eden, den, deneska, nedela dena, pravec (2); refleksot a od stariot
nazal od zaden red: omaèna, puknalo, sretnal, stanav (3); sekvencijata
ol kako refleksot od staroto vokalno l: òlti (3); redukcijata na
vokalite: mnogu (1), tamu, daleku (2), sedum (1), sum (2); nepostoewe-
to inicijalno j pred vokal e: eden, edno (2), edna (3, 4); sonantot l vo
finalnata pozicija: umrel, pominal (2), bil, oteral, sretnal, sakal,
se ka~il (3); otsutnosta na jotuvanite labijalni soglaski: zalubeni,
zaluben, zemja (2), zemi{te (3); depalataliziraweto na sonantot q:
nedela dena, roditel (2).6
b) Na morfolo{ko nivo ja nao|ame nastavkata -i vo mnoìna na

imenki od a-paradigma: ku}i (1), godini, {koli (2), pari (3); li~nite
zamenki: jas (2), nie (2, 3), tie (2); zamenskite enklitiki gi i i: da gi
zemam, da i u~am (2), Bog da i bie (folk., 2);7 pokaznite zamenki: ovoj
pravec, so toj drugar, toj episkop, toa vreme, tie deca, tie lu|e (2);
zamenkata s (2); pomo{nite glagoli sum (2, 3) i se (2) vo prezentot;
zavr{okot -am vo 1 l. ednina prezentot: kaàm (2, 3), velam (2), se vikam
(3, 4), kako i nastavkata -me vo 1 l. mnoìna: sakame, produìme, u~ime,
odime, kaème, ne znajeme (2), ranime, oterame (3); nastavkata -v vo 1 l.
ednina na minatite opredeleni vremiwa: bev (1, 2, 3), odrastev, sakav,
zavr{iv, re{iv, dojdov, najdov (2), i nastavkata -vme vo 1 l. mnoìna:
bevme (3), dojdovme (1, 3), postavivme (2), pa se koloniziravme, re{ivme,
otidovme, krenavme, se najdofme (2); futurskite konstrukcii od tipot:
}e se preselam, }e predavame, }e pojdeme (2), }e go ranime (3), no i so svr-
znikot da: {to }e da pravime (3), vklu~uvaj}i ja i negacijata od tipot:
nema da te pu{timo (2); nastavkite -l (v. t. a) i -le vo glagolskata
pridavka: re{ile, ne mogle (2), go zatvorile, mu skuvale (3); brojnite
formi: nie dvajca (2); pasivnite formi od nepreodnite glagoli: umren,
be{e pojdena (2), go puknalo (3).
Vo ramkite na ~lenuvaweto gi nao|ame formite od t- i v-tip:
episkopot, drugarot (2), ratot (3), kompozicijata (1), familijata,
5
So broevite vo zagradite gi obeleùvam informatorite (v. Prilozi). Vo tekstot ne ja davam
frekvencijata na ekscerpiranite oblici.
6
I vo folkloristi~kata sfera gi nao|ame makedonskite karakteristiki, na pr. takanare~eno
ukrasno inicijalno j (Jot tri godini, / Jot tri meseci zedeno, kaj 2 informator), makar
{to toa se javuva i vo po{irokata balkanoslovenska po~va.
7
So kvalifikacijata folk. ozna~uvam deka se raboti za folkloristi~kiot diskurs.
48
okolinata, civilizacijata, altilerijata (2), seloto (1, 2), {koloto
(2), magareto (3), partizanite (1, 2), borbite, pati{tata, glavni-
ot, {estiot, {estata godina , moite deca (2); komandantov, {umava,
roditelive (2), sp. ja hiperdeterminacijata vo: drugarot edniot (2).
Sekako, tuka dominira analiti~kata deklinacija: od ~etrde-
set i {esta godina, po zasluga, so sto~arstvo (1), od seloto, od
Ohrid, bara{e deca da {koluje, nastavi za pop, sluìme oko stoka,
za Vojvodina, bez oru`je (2), od avgust mesec, so {to }e go ranime, u
Bosna (3), proveli (...) na Dunav (4).
v) Na sintaksi~koto nivo gi beleìme posesivnite konstrukcii

od tipot: brat mi (1); atributot vo pozicija zad imenkata: seloto moe
(1), komandantov nema~ki, drugarot edniot, selo pravoslavno, parti-
zanite na{i (2); reduplikacijata na objektot: mu postavivme pitawe
nemu, mene me naredoe, drugarot edniot go pu{tia (2), mene me saka{e
(3); enklitikata vo inicijalna pozicija: go oteral, go zatvorile, mu
skuvale ta r`, se krademe (3); negacijata vo konstrukciite od tipot:
ne se sloì (2); svrznikot za da vo finalnite re~enici: go oteral za
da go prodava (3).
g) Na leksi~koto (i frazeolo{koto) nivo gi beleìme primeri-

te: (ja/s/) se vikam (1, 2), sakam, sega, rabota (im.), rabotam, dojdovme, i
taka nataka (1), vo (2, 3), bara{e, zemam, ama, nie (zam.), deneska, taka
(pril.), male~ko (folk.), zedeno (folk.), razbira{, pominal (2), pak,
tuka, site (3), lo{o (4).
Vo ramkite na sufiksacijata go beleìme sufiksot -i{ta za
zbirnost: pati{tata (2), mesniot sufiks -sko: Vele{ko (3), deminu-
tivniot sufiks -e: neveste (folk., 2).
Osven ovie karakteristiki koi{to, glavno, se javuvaat na

po{iroka makedonska jazi~na po~va, se beleàt i onie crti karak-
teristi~ni za oddelni govori. Taka, vo edniot primer, vo korenskata
morfema, kaj 2 informator (v. fus. 10) go nao|ame refleksot o od sta-
riot nazal od zaden red roka (2), {to e, na primer, karakteristikata
na delot od debarskite govori (Vidoeski 1998: 219).8 I instrumental
na li~nata zamenka tie: sa onimi (2), verojatno zboruva za dijalektna
forma od ovie govori (sp. tamo{nata forma na li~nata zamenka nimi,
kako i pokazno-prisvojna zamenka onimni, Isto: 227-228), ako ne se zbo-
ruva tuka i za vkrstuvawe so srpskata forma. Ponatamu, vo 1 l. ednina
8
Vo kartata dadena vo statijata na B. Vidoeski se gleda deka vo Lokov i negovata neposredna
okolina deneska ne e zastapen refleks o, tuku (Vidoeski 1998, karta br. 4, po str. 246).
49
prezentot se beleì so otsustvo na nastavka -m: sakam da re~a (1), [jas] mu
vela (2) (sp. Isto: 231), dodeka vo 3 l. mnoìna kaj minatite opredeleni
vremiwa se beleì nastavkata -e: ostanae svega sedum ku}i (1), dojdoe
tie, nastanae hazbii (folk.), mene me naredoe, dojdoe, tie se prebacie,
tie me pustie, Nemci se vratie (2), {to, isto taka, e karakteristika
na debarskite govori (sp. Isto).
I vo oblasta na leksikata gi nao|ame dijalektizmite {to se
karakteristika na zapadnite periferni govori, na pr. take (names-
to taka, 2, sp. Vidoeski 1998: 234), ke (namesto kade, 2, sp. Isto),
ba{ (ba{ na vru}ina, 2, sp. Isto). I kaj informatorite od drugite
krai{ta se beleàt specifi~nite leksi~ki dijalektizmi. Pantovi}
zabeleùva deka kaj 4 informator, koj{to vo tekstovite e zastapen,
inaku, samo so nekolku re~enici, se nao|aat i dijalektizmite kako:
~u{ka (piperka), bi{ka (prase) i dr. (41). Toa go potvrduva lingvo-
geografskata situacija, bidej}i zborot ~u{ka, na primer, gi zazema
pred s centralnite delovi na R. Makedonija, t. e. sredniot tek na
Vardar (Ki{ 1996: 141, karta 15).
2. Od druga strana, vo govorot na makedonskoto naselenie vo

Jabuka od srpskiot jazik vlegol eden broj jazi~ni karakteristiki:
a) Na fonetsko nivo go nao|ame refleksot a, kako kontinuant

na poluvokalite: {est dana, tro{ak, ru~ak (2), qubav (3); refleks u
od nosovkata od zaden red, kako i od vokalnoto l: crknulo, nepun jutar
(zemja) (3); finalnoto o namesto l: odrastao, mogo (2); ikavizmite vo
negiraniot glagol jesam: nisam, nije (2).
b) Na morfolo{ko nivo se javuva mnoìnskata nastavka -e (a-

paradigma): sviwe (2); nastavkata -i vo opredeleniot pridavski vid:
dràvni tro{ak (2); prezentski tematski vokal -e vo 1 l. ednina: kaèm,
moèm, najdem (3); iterativnata morfema -uje: veruje (2), nastavkata -mo
vo 1 l. mnoìna na prezentot: u~imo, pu{timo (2), radimo (3), iako vo
nekoi slu~ai, na primer vo posledniot (informator od Vele{ko, sp.
t. a), moèbi se raboti za vlijanie od govorite rasprostraneti na se-
vernata makedonska teritorija (sp. Vidoeski 1998: 86).
Kaj 4 informator, kako {to zabeleùva Pantovi}, se javuva
nastavkata -u vo 1 l. ednina na prezentot: jadu, idu, peu (41). Ova e
dijalektnata osobina koja{to se javuva vo govorite na ju`na Srbija i
severna Makedonija (sp. Vidoeski 1999: 173), i nea moèbi ja donesol in-
formator od makedonskite krai{ta vo Vojvodina. Vo ista smisla moè
da se analizira mnoìnskata nastavka -li vo glagolskata pridavka kaj
istiot informator: do{li partizani, pro{li, navikli se, proveli (4)
(sp. Vidoeski 1998: 73, 82), no ovaa osobenost po{iroko e zastapena vo
srpskite govori vo Srbija, vklu~uvaj}i ja i Vojvodina.
50
Osven ova, kaj oddelni informatori se beleàt i primeri so
pade`nata fleksija: bez oru`ja, {kolu da poloìme, nisam mogo da
nastavim moite deca so u~ewem (2).
v) Na sintaksi~koto nivo moè da se zabeleàt srpskite modeli

vo redot na zborovite, sp. da se ne vidime (3).
g) I na leksi~ko nivo se javuvaat brojni srbizmi, kako: bavi se

(na pr. so sto~arstvo), zanat (namesto zanaet) (1), èli (2), razume,
le|a, lepo, u (u bolnicata), skuva (skuvale), kod (kod nea), posle
(3), sve (3, 4), bude (4).
Se razbira, srpski i makedonski jazi~ni elementi ~esto para-
lelno su{testvuvaat kaj istiot informator i vo razli~ni jazi~ni
nivoa, na pr. mi / nie, bez oru`ja / bez oru`je (2), on / toj, u / vo, kaèm
/ kaàm (3).
3. No, tuka doa|ame do u{te edno interesno pra{awe za odnosot

pome|u makedonskite i srpskite jazi~ni karakteristiki, poto~no done-
seni i novoprimeni jazi~ni karakteristiki, odnosno nivnata me|usebna
uslovenost vo govorniot akt. Se razbira, ìveej}i vo neposredniot
kontakt pred s so srpskoto naselenie vo Vojvodina, Makedoncite
usvojuvale razli~ni srpski jazi~ni osobenosti, vklu~uvaj}i gi i di-
jalektizmite. Tuka se vbrojuva prezentskata forma more, so rotacizam
(ne moreme da poloìme, 2), koja{to zboruva za kontaktot so srpskoto
naselenie od zapadno poteklo. I srpskata forma djeca (2) go potvrduva
toj makedonski kontakt so Srbite od Hercegovina, Bosna, Crna Gora i
Dalmacija, so naselenieto koe, kako i makedonskoto, bilo kolonizira-
no vo Jabuka. Interesni modeli na interferencijata go potvrduvaat,
ili upatuvaat na prisustvoto na makedonsko-srpski kontaminaciski
formi, sp. qubavta, u Bosna, kod nea (3), ne moreme (2).
Od druga strana, se ~ini, me|utoa, deka i samata tematska ramka
na raskaùvaweto imala isto taka silno vlijanie na jazi~niot, pred s
leksi~ki izbor. Vo tematikata svrzana so istoriskite, op{testveno-
politi~ki i administrativni ramki, razbirlivo e, se beleì pogo-
lemo u~estvo na srbizmite, kade se vlu~uvaat i celosni jazi~ni seg-
menti, kako i re~enici: so u~ewem, {est dana u zatvor, na dràvni
tro{ak, nije episkop, nego... vladika (2), vozom su ne prebacili ovamo
(1). Najposle, se ~ini deka informatorite gi koristat srbizmite i vo
funkcija na oficijalizacijata, t.e. vo vrska so dijalo{ki formi, pre-
neseni vo naracija, na pr.: nie... izgubie djeca od {umava, nie sakame da
u~imo, nema da te pu{timo (2).
Najposle, i ispituva~ot koj, po s izgleda, zboruval srpski jazik
vo svojot kontakt so informatorite, verojatno go predizvikal zasile-
51
noto prisustvo na srpskite jazi~ni karakteristiki. Na toa ukaùvaat
dijalo{kite sekvencii so paralelnata upotreba na sinonimnite srpski
i makedonski oblici: da se radi, da se rabota, razume{ (2), sp. koga bev
mlad, ko ergen, razume{ (3) itn.

Ovie kratki zabele{ki pokaùvaat deka temava svrzana so govo-

rot na Makedoncite vo Jabuka moè da bide interesna od raznovidni
aspekti, pred s od lingvogeografski i sociolingvisti~ki aspekt.
52
PRILOZI9
1. Informator Dimko Paunovski, Ta{marunica (Struga):
Ja se vikam Dimko Paunovski. Naseqen sam od ~etrdeset i {esta

godina... po zasluga na brata mi v armija {to be{e u partizanite i
sega ovde mnogu mi e dobro. Sakam da re~a jedno: i rabota imam ovde
u selo, a imam i malku zemqa poqoprivredno {to rabotam, i tako
to...
Jas bev o[d] Ta{marunica. Seloto moe e vo Makedonija. Seloto
moe Beri...e...e... sedamdeset stanovnika se, povi{e nema... I skoro po-
lovina je odseleno odande. I ko dojdovme ~etres {esta godina ostanae
svega sedum ku}i tamu. Oni se bave povi{e so sto~arstvo i zanat, koi
ima zanat, koi rabota v preduze~e i taka nataka... Pa do{li smo so...
Onda je bilo kompozicijata, vozom su ne prebacili ovamo.
2. Informator Risto Milovski, Lokob (Debar):10
Jas se vikam Milovski Risto. Od seloto Lokov na okolinata

Struga. E, kao dete iz malena sam u selo Lokov, razume{, i odrastao...
kako se ka... odrastev. Vo devetnaest godini kao momak i sakav da u~am
{koloto. êtiri razreda zavr{iv vo seloto Rànovu i kako u~enik,
ne mnogu odli~an, ali vrlo dobar. E, ondak, bilo ~etres ~etvrta, be{e.
Do{lo od Ohrid episkopot i on bara{e deca da {koluje. Po{to su ga
do~ekali dobro i... Samo da gi zemam deca da i u~am na dràvni tro{ak.
E, kako ni edan roditel ne se sloì da... dava mu svoe dete tamo da u~i,
nie so eden drugar, vika se Kire, koji umren... a posle nastavi za pop...
Taka mi... nie zalubeni u {kolutu da produìme. Ama roditelive nah
ne davaju da u~ime, kako treba{e, i sluìme oko stoka, oko goveda,
oko sviwe, oko zemja. Da se radi, da se rabota, razume{... I re{ile
nie, so toj drugarot sami da odime kod toj episkop... Nije episkop,
9
Iako tekstot daden vo diplomskata rabota (Pantovi 1985: 8-12) sodrì pogolem broj
razli~ni gre{ki, moite prireduva~ki intervencii se dadeni vo minimalna mera, pred s
vo vrskata so korekcijata na oddelni pe~atni gre{ki (vo aglesti zagradi), potoa pi{uvawe
} i | so nadredni znaci (namesto k, g), ureduvawe golemi i mali bukvi, sleano pi{uvawe
(na pr. seloto namesto selo to, qubavta namesto qubav ta i sl.), uprostuvawe na oddelni
pravopisni re{enija (na pr. tri to~ki namesto zapirkata i dve to~ki), voveduvawe
navodnici kaj upraven govor, ureduvawe na govorni celini (re~enici, pasusi) i sl.
10
Dodeka vo spisokot na informatorite Pantovi} zabeleùva Risto Milovski (Lokob,
okolina Debra) (8), na istata stranica, vo tekstot na negoviot informator se beleì
forma Lokov, kako i podatokot deka toa selo e vo Stru{ko. Seloto Lokov se nao|a ju`no
od Debar, t.e. pome|u Debar i Struga.
53
nego... vladika, kako da kaème. I taman za vreme ru~ak mu postaviv-
me pitawe nemu: Dedo, vladika, nie sakame da u~imo. Dobro, re~e,
sinovi. Ako vi dozvole va{ite roditeli, da se potpi{e, moèt da
vi primam, a bez potpis od roditeli ne moè da ve primam... I tako
ostaname razo~arani, so toj drugarot, i taki {kolu ne moreme da
poloìme. I za toa vreme iako {to... bev zaluben vo te u~ewe, posle
borbite koj dojdoe tie mo`bi da se pravi za Banat, za Vojvodina i ja
re{iv, za moite deca, reko, tamo ima {koli, tamo ima zanati. ]e se
preselam tamo zbog decata, a i za u~ewe ako se uspee da se u~e decata,
tamo ima {koli. Ko {to ima stv[a]rno, razume{. I take, na taj na~in
ja sam preselen ovde, za tie deca {to su èleli za u~ewe, ali ja nisam
mogo da nastavim moite deca so u~ewem. I take, ~etrdeset {esta
godina, koja be{e kolonizacijata, dojdovme ovde pa se koloniziravme
od ~etrdeset {estata godina pa do deneska, ete ovde, taka e...
Bog da i bie Debrani,

Bog da i bie Debrani,
[to nastanae hazbii,
[to nastanae hazbii.

Po taa reka Radika,
Po taa reka Radika.
Plena joj slomi plenae,

Plena joj slomi plenae [?],
Plenae jedno neveste,
Jedno neveste.
Jedno neveste male~ko,

Jedno neveste male~ko,
Jot tri godini,
Jot tri meseci zedeno,
Jot tri meseci zedeno.
E, to be{e ~etrdeset i ~etvrta godina, be{e u ovo isto vre-

me, u ètva, ba{ na vru}ina. E, seloto... izlegoa i partizanite. Jas
u partizanite kako bev, familijata be{e pojdena vo {uma, a nie so
partizanite. Ba{ mene me naredoe, to e se iz dalina, dvogled ne mogle,
to e se na dalina... razbira{. I re{ivme da vidime {to e sa tie lu|e
tamo. Nie d[v]ajca otidovme bez oru`je, otide, ako su Nemci ina~e ke
me strela, i nie take bez oru`ja otidovme, samo da konstatuisame
54
{to e s tie luge tamo. Ako... Nie so toj drugar, isto be{e od seloto
moe, toj e umrel, otidovme tamu, daleku be{e, otidovme tamu nie, raz-
bira{. Ima{e ukopano pred nas i toga izlegoa od rov Nemcite i nie
krenavme roka u vis, }e predavame. No pita ne, veli {to sakate
ovde, {to barate? veli. Nie velime izgubie djeca od {umava i
ne znajeme kad ni }e pojdeme! razume{. I ne veruje, od tamo, glavni-
ot kapetan, tamo, i altilerijata bie na civilizacijata, na narod
vo {umata, i partizani pome{ani. Ja mu vika: Nemoj tamo da biete
altilerijata, po{to je tamo civilizacija, ne partizani! Odma
toj blagodare}i komandantov nema~ki pusti kurir tamo koj be{e
namesten altilerijata tamo, i prekinu da bie tamo, ~im e civili-
zacija prekinu. I drugarot edniot go pu{tia, a mene me zadrìo sa
onimi tamo. Edno nedela dena me ~uva tamo sa onimi svi, d-im kaàm
pati{tata.
I [k]oj dojdov nazad ja familijata ne znam ke da e baram sega. Ja
im barav: Pu{tite me, velam, da me zna familijata, il sum strelan,
il sum ubien, da ne znam mu ga da. [est dana u zatvor se mnogo.
No, kaè, nema da te pu{timo! Na {estiot den paga im da im se
molam, tamo. Dajte, reko, da znam il sum ubien il sum poginav! I
na {estiot den dojdoe tie se prebacie za Debar. Pominal nekie selo
pravoslavno. Ja mu velam: Da me pu{tite mu vela ovoj pravec, toj
Debar, mu vela, amo seloto mu go... Stana toj glavniot zere napisa
pismo: Idi reci, ako te strefit drugi Nemci, reci da im pokaè{
{to smo te dràli {est dana. I take, tie me pustie, razbira{,
tie zamilia za Debar vojskata, a partizanite na{i v {umu ostana,
razbira{. I familijata je najdov vo {uma. I tak so familijata se
najdofme. I Nemci se vratie.
3. Informator Nikola Arsov, Krainci (Veles):
Ja se vikam Nikola Arsov. Rodom sum iz selo Krainci, Titovo

Vele{ko. Za vreme ratot, sum bil ot ~etirieset i ~etvrta godina,
od avgust mesec, pa sve do petnesti maj ~etirieset i peta godina.
Saka da kaàm... padna izbolen na oko, leàv na oko u bolnicata, ama
sve pak dobro be{e. Stanav na noga i bev... be{e vidno na lice. I taka,
koga dojde za kolonizacijata vreme bev koloniziran ~etrdeset i
{esta godina, mart mesec, dojdovme tuka. Eto, nekako dojdovme, bevme
vo zadruga. I seto radimo vo zadruga, zemi{te, nepun jutar.
Moèm da kaèm za Nastradin Oxa kako go proda magareto. Go
oteral za da go prodava i go sretnal neko ko, naravno, koj sakal da
go kupa. Ama i (tia) toj saka da malo ringoàt. I taka go pra{aat
Nastradin Hoxa, re~e: Kolku pari magareto? A toj re~e... a on re~e:
55
Deset napoqoni... Dobro, re~e, deset... deset... Ama re~e mu go:
Kako, bre, ~ekaj, da go javnam. Da vidi{ kako! I on mu se ka~il na
le|a zbok k... iii... ono hop... Pari, òlti napoqoni!
A, re~e, dobro Nastradine. Kolku pari?
Trideset... ~etrdeset...
Trideset... ~etrdeset...
E, re~e mu go:
Ono mu gi dava pari.
A so {to }e go ranime, re~e, ako }e go oterame doma?
Doma, re~e, koj }e go oterate, }e mu stvorite r`.
I ti go zeli... I mu skuvale ta r` i naranile na ve~era, i go
zatvorile. I sabajleto koj }e hranite [?] magareto crknulo. Go
puknalo. Ha, ha, ha...
Ja, koga bev mlad, ko ergen, razume{, devojke, lepo, sve se sakale,
ama da se ne vidime. Stari wen }e me utepaa. I {to }e da pravime
nie, naravno, sakame da se uzmeme, eto tako e qubav. I koj }e dojde na
sabor... i da igrame. I }e se fatime site, ama ne sme{, a oni ja gledaat
od onata strana, ooo... da se utepaa starite, majkata, tatko... To e
taka. Mene me saka{e edna devojka i to bogata devojka. Ona saka za
mene dosta. Ona saka za mene dosta, ama ne sme od starite. Nikako.
I {to ke pravime. Se krademe nie, ovamo-tamo, se uvek, sekoja ve~e i...
nikako da dojdeme kod nea. I taka ti kaàm. To e bilo dosta toga. Ja
za vreme trideset sedma godina sum slugal vojska u Bosna. Ona pisa da
me pusta, a oni ja kontrolisaat v grad. Nikako. I da e hvatat, da e
istepaat. Ne moè nikako. I tako ja bev devet meseci vojska. Za tie
devet meseci, koga dojdov, ona be{e omaèna. I taka vremeto... Posle
jas }e najdem druga. Eto taka qubavta e... Mine... povi{e nema.
4. Informator Novka Miteva, okolina na Sv. Nikole:
Ja se vikam Novka Miteva... V rat e bilo te{ko. Posle do{li

partizani... Bilo je te{ko {to ne moè bude, ali pro{lo je sve, a ovde
se navikli... Bilo je dobro... E kad smo pro{li Dunav, proveli edna no}
na Dunav... Dobro be{e. Tamo e bilo mnogu lo{o.
56
Literatura
1. Vidoeski, B.: Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 1, Make-

donska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 1998.
2. Vidoeski, B.: Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 2, Make-
donska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 1999.
3. Kiselinovski, S.: Etni~ki promeni vo Makedonija (1913-1995),
Institut za nacionalna istorija, Skopje, 2000.
4. Ki{, M.: Dijalektnata leksika od oblasta na rastitelniot
svet, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov, Skopje,
1996.
5. Pantovi, Q.: Govor sela Jabuke kod Pan~eva [diplomska rabota
vo rakopisot], Filolo{ki fakultet u Beogradu, Beograd, 1985,
1-47.
6. Radi, P.: Iz istorije srpskog pitawa u Makedoniji (Kul-
turolo{ki aspekt), Balcanica, XXXII-XXXIII, Academie Serbe des
sciences et des arts Institut des etudes Balkaniques, Belgrade, 2003, 227-
252.
7. Radi, P.: Pogled na srpsku mawinu u Makedoniji, Poloàj i
identitet srpske mawine u jugoisto~noj i centralnoj Evropi
[nau~en sobir], Srpska akademija nauka i umetnosti Odeqewe
dru{tvenih nauka, Kwiga 25, Beograd, 2005, 147-152.
8. Stankovi, S.: Makedonci i makedonski jezik u Republici Srbiji
pro et contra, Skrivene mawine na Balkanu [nau~en sobir], Srpska
akademija nauka i umetnosti Balkanolo{ki institut, Posebna
izdawa 82, Beograd, 2004, 41-49.
9. Trifunoski, J.: O posleratnom naseljavanju stanovnitva iz NR Makedonije
u tri banatska naselja Jabuka, Ka~arevo i Glogonj, Matica srpska, Novi
Sad, 1958, 5-43.
Natalija Boronikova, Elena Ov~inikova
OCENUVA^KA KOMPONENTA NA ZNAÊWETO NA

ZAMENKATA EDEN VO MAKEDONSKIOT JAZIK
1.1. Semantikata na zamenkite, osobeno na neopredelenite za-

menki, e predmet na mnogubrojni istraùvawa. Poradi asistemnos-
ta na ovaa jazi~na klasa nejzinoto opi{uvawe e mnogu komplicira-
no. Nevozmo`no e da se dade stroga klasifikacija na zamenkite, ako
se zemat predvid samo semanti~ki kriteriumi, za{to, spored T. P.
Nehoro{kova, sli~nite obedinuvawa ne se strogo morfolo{ki,
semanti~ki ili sintaksi~ki (Nehoro{kova 2001: 3).
Najsoodvednite obidi da se opi{e semantikata na zamenkite
se ostvaruvaat od gledna to~ka na teorijata na referencija (vidi gi,
na primer, trudovite od V. Gladrov, E. J. Ivanova, S. A. Kovaq, E. V.
Padu~eva, A. D. [melev i dr. ). Imeno, referencijalniot, logi~ko-
semioti~ki pristap ovozmoùva da se razgleduvaat zamenkite kako
homogeno obrazuvawe. Spored misleweto na E. V. Padu~eva, zamen-
kite obrazuvaat leksi~ko-semanti~ka klasa na zborovite, ~ie{to
edinstvo e obusloveno od nejzinata principielna uloga vo ostvaru-
vaweto na referencijata: toa se zborovi vo ~ie zna~ewe vleguva ili
poso~uvawe na govorniot akt ili poso~uvawe na tipot na odnesuvawe
na iskazot kon stvarnosta (Padu~eva 1985: 11). Referentnata upotre-
ba na imenkata ozna~uva deka govoritelot vo komunikativniot akt ja
opredeluva nejzinata relacija so nekakov objekt ili grupa objekti vo
stvarnosta. Nereferentnata pokaùva deka imenkata ne se odnesuva
na konkreten predmet, tuku na klasata voop{to ili na priznakot na
klasata.
Govoritelot gi deli predmetite od realniot svet na opredeleni
i neopredeleni, poznati i nepoznati, identifikuvani i neidentifiku-
vani. Referentite vo princip ne moàt da bidat nitu opredeleni, nitu
neopredeleni. Imenkite kako jazi~ni edinici, koi{to gi ozna~uvaat
objektite na stvarnosta, isto taka ne se obeleàni so zna~eweto na
opredelenosta ili neopredelenosta, tie stanuvaat takvi samo vo pro-
cesot na funkcionirawe, vo komunikativniot akt. Odnosot na subjek-
58
tot na govorot kon realnosta, a poto~no, poso~uvawe odnos na znakovi
kon interpretatori se izrazuva so pomo{ta na komunikativnata kate-
gorija opredelenost-neopredelenost.
Opredelenosta se bazira vrz slednive priznaci na predmetot:
poznatost, identifikuvanost, predznaewe, to est vrz referentnata
upotreba na imenkata (poseben slu~aj pretstavuva rodovata referen-
cija). [to se odnesuva na neopredelenosta, ne treba da se identifiku-
vaat nereferentnosta i neopredelenosta. Za nereferentnata imenka
se karakteristi~ni zna~ewata kako egzistencijalnost, generi~nost i
tipizirawe. Me|utoa, poimot neopredelenost gi opfa}a samo refe-
rentnite imenki. Poradi toa sprotivstavuvawe po opredelenost-ne-
opredelenost e vozmo`no samo vo sferata na referentno upotrebena
imenka.
1.2. Vo semantikata na takanare~enite neopredeleni zamenki

(NZ) e pretstavena me|usebna povrzanost na poimite neopredelenost i
referentnost. Vo sistemot na NZ po tradicija se izdeluvaat tri tipa
na neopredelenosta (za referentnata semantika na NZ vrz materijalot
na makedonskiot jazik vidi: Povarnicina 1996, 1998, 1999):
1) Neopredelenosta na nepoznatosta (specifi~na). Predmetot na
govorot ne im e poznat nitu na govoritelot, nitu na slu{atelot.
Stanuva zbor za referentnata upotreba (Nekoj ~ovek dojde);
2) Slabata opredelenost (specifi~na). Predmetot na govorot
mu e poznat na govoritelot, no ne mu e poznat na slu{atelot.
Referentnata upotreba (Pred nekolku dena dojde eden moj prija-
tel);
3) Egzistencijalnosta (takanare~enata nespecifi~na neopredele-
nost). Nereferentnata upotreba (Zemi nekoja (koja bilo) kni-
ga).
Kako {to proizleguva od klasifikacijava, neopredelenosta ja

karakterizira samo prvata grupa na NZ. Vtorata grupa na zamenkite
go pokaùva procesot na formirawe opredelen poim od neopredelen.
Za dvete grupi e karakteristi~na referentna upotreba na imenkata.
Tretata grupa na zamenkite se nao|a nadvor od poimot na neopredele-
nosta, za{to tuka se realizira semantikata na postoewe i na sloboda
na izborot od mnoèstvo. Vo ovoj slu~aj imeto se upotreba nerefe-
rentno.
1.3. Me|utoa, govoritelot i slu{atelot sekoga{ izvlekuvaat

zna~itelno pove}e informacija od oddelni iskazi otkolku {to se
sodrì vo niv kako vo jazi~nite obrazuvawa ([ahovski, @ura 2002:
38). Informacijata se bazira ne samo vrz pretstavata za poznatosta ili
59
nepoznatosta na predmetot na govorot ili vrz relacijata so realniot
svet, bidej}i vo sekoj govoren akt govoritelot izbira nekakva gled-
na to~ka. Taa e ocenuva~ka, zasnovana vrz jazi~niot opit na li~nosta.
Ocenata sekoga{ e naso~ena na nekakov objekt (toa moè da bide sogo-
vornik, govoritelot ili nekoe treto lice / predmet).
Apsolutnata ocena sekoga{ pretpostavuva sporedba (po kvalita-
tivni ili po kvantitativni karakteristiki). Vo procesot na spored-
bata, klasata na objektite so opredeleni karakteristiki se graduira,
obrazuva ocenuva~ka skala (Vidi: Volf 2002: 47-48). Strukturata na
ocenuva~kata skala pretpolaga dve strani na ocenata: objektivna i sub-
jektivna. Vo prviot slu~aj stanuva zbor za realnite svojstva na objek-
tot (mal, golem, trkalezen itn. ), a vo vtoriot ne samo za svojstvata
na objektot tuku i za subjektivniot odnos.
Vo osnova na ocenata se nao|a soodvetstvo ili nesoodvetstvo na
koj bilo nastan ili predmet so potrebite na subjektot, i tokmu zatoa
~ovekot (kako subjekt na govorot i emocijata) stanuva izlezna to~ka vo
ramkite na negoviot emotiven svet. Spored misleweto na E. M. Volf,
objektivniot svet se razdeluva od glednata to~ka na negovata vrednost
dobroto i zloto, polzata i {tetata, va`nosta i bespoleznosta itn.
Sekundarnoto ~lenuvawe (socijalno) dosta komplicirano se odrazu-
va vo jazi~ni strukturi. Ocenata kako semanti~ki poim podrazbira
vrednosen aspekt na semantikata na jazi~nite izrazi, koj{to se tol-
kuva kako: A (subjekt na ocenata) smeta deka B (objekt na ocenata) e
dobar/lo{ (Volf 2002: 5). Opozicijata dobro lo{o e isto gradu-
irana. Zgolemuvawe na eden priznak predizvikuva namaluvawe na drug.
Na ocenuva~kata skala ima zoni na pozitivnoto i na negativnoto, me|u
niv se prostira zona na neutralnoto, kade {to karakteristikite dob-
ro/lo{o dobivaat izvesna ramnoteà. Vistinskata zona na neutral-
noto, spored zabele{kata na E. M. Volf, ja zazemaat zborovi koi{to
se odnesuvaat kon sferata na klasifikacijata ili ja poso~uvaat pri-
padnosta kon klasa, ~ii elementi ne se razlikuvaat pome|u sebe, ili
na soodvetstvoto na norma (obi~en, prose~en, tipi~en, normalen itn.)
(Volf 2002: 51). Normata po pravilo odrazuva karakteristi~ni bele-
zi na stereotipot. Izdeluvaweto od klasata sodrì ocenuva~ka sema
i doveduva do ekspresivnost. Ekspresivnosta e neophodna za da se zgo-
lemi emotivnoto vlijanie na sogovornikot i da se pokaè stepenot na
zainteresiranosta na subjektot na govorot.
1.4. Vo uloga na jazi~nite sredstva so ~ija{to pomo{ ~ovekot ja

eksplicira svojata pozicija moàt da nastapuvaat razli~ni ocenuva~ki
sredstva, me|u niv i NZ. Ekspresivno-ocenuva~kata sema na zamenkite
moè da se projavuva vo ocenuva~ki iskazi. Zna~ewevo L. Minova-
\urkova go narekuva sekundarno, a nivnata funkcija e karakterizacija
60
(Minova-\urkova 1994: 59-60). Funkcijata e tipi~na za nekoi grupi NZ,
isto taka i za negativnite zamenki, izgovoreni vo opredeleni situacii
so izvesna intonacija, na primer: Magare niedno/nizaedno! (Minova-
urkova 1994: 51); Ti si nikoj i ni{to!; Tie se za nikade!; Gleda{ {to
mi napravi, be nikakov?! i dr. (Minova-\urkova 1994: 59). A zamenkite
so komponentite bilo, gode, (i) da e po~esto se upotrebeni za negativna
kvalifikacija (vidi: Minova-\urkova 1994: 60; Usikova 2003: 168).
Makedonskite lingvisti osobeno odbeleùvaat slu~ai na lek-
sikalizacija na postpozitivnata zamenka si vo kombinacija so nekoj.
Partikulata si dodava izvesna stilisti~ka nijansa na potcenuvawe
(vidi: Koneski 1982: 340; Topoliwska 1996: 35). Na primer: Za vodata
od bunarot na baba Slavka so koja taa ne bi se posramotila ni pred
nekojsi car (VJ 2001, 40). Kako {to odbeleùva M. Mirkulovska, upo-
trebata na nekojsi se sretnuva i vo slu~aite koga govoritelot saka da
se distancira od re~enoto (referentot e situaciski identifikuvan
ili pak stanuva zbor za ekspresiven izraz). Upotrebata na nekoj(si) so
sopstveno ime, naziv, naziv na profesija i sl. informira deka govori-
telot negativno ja ocenuva imenuvanata li~nost i nejzinite stru~ni
sposobnosti: Na nekoja(si) Elizabeta $ teknalo da se zagraduvaat
balkonite od zgradata (Mirkulovska 2006: 479).
Funkcijata na karakterizacijata na razli~nite tipovi na NZ
moè da bide predmet na oddelno poobemno istraùvawe. Vo referatov
}e se zadrìme samo vrz ocenuva~kata sema vo semantikata na NZ eden
vo makedonskiot jazik i }e se obideme da gi opi{eme slu~aite kade taa
se projavuva najjasno.
2.1. Prvo da ja karakterizirame polo`bata na NZ eden pome|u dru-

gite sredstva za izrazuvawe na neopredelenosta vo makedonskiot jazik.
Neopredelenosta vo jazikot se izrazuva so op{ta forma na imenkata,
a opredelenosta so ~lenuvana forma. Vo slu~ajot na takanare~enata
markirana neopredelenost, koga semantikata na neopredelenosta ili
na nereferentnosta posebno se istaknuva, se upotrebuvaat NZ nekoj,
eden, koj-gode, koj (i da) bilo, koj i da e i dr. Zna~eweto na NZ eden po-
teknuva od semantikata na brojot eden, vo osnova na koja leì poimot
na edini~nosta. Najva`nata razlika pome|u NZ eden i brojot e preov-
laduvawe na semantikata neopredelenost i sposobnost da se obrazuva
mnoìna. Pri toa, NZ eden e bliska po semantika so NZ nekoj (Koneski
1982: 325). Osven toa, eden poseduva red karakteristiki koi ja odliku-
vaat od ostanatite NZ.
Vo nekoi slu~ai eden moè da se gramatikalizira i da funkcioni-
ra kako neopredelen ~len (vidi: Mirkulovska 2002, 2006; Povarnicina
1996; Topoliwska 1974, 1981-82 i dr. ). Vo vrska so toa, M. Povarnicina
go odnesuva, kako i op{tata forma na imenkata, kon gramati~koto ja-
61
dro na neopredelenosta, me|utoa, ostanatite NZ ja pretstavuvaat nej-
zinata periferija vo makedonskiot jazik (Povarnicina 1996: 60). Kako
neopredelen ~len eden e neakcentiran i ima fiksirana pozicija vo
imenskata grupa (IG).
Me|utoa, granicata me|u eden-NZ i eden-neopredeleniot ~len
e razni{ana, za{to eden ne moè dokraj da se oslobodi od svoeto
leksi~ko zna~ewe. Taka, M. Povarnicina pokaùva deka eden, osven os-
novnoto kategorijalno zna~ewe na markiranata neopredelenost i sla-
bata opredelenost, moè da ima semantika na sporedba, potsiluvawe,
ograni~uvawe, edini~nost, generi~nost (vidi: Povarnicina 1996: 66).
Vo pove}eto slu~ai eden pokaùva ekspresivno markirano zna~ewe.
Taka, vo izvesniot primer Ti si eden tiran (ti si kako {to se tira-
nite), eden ima sporedbena semantika, a sporedbata pretstavuva vid
kvalifikuva~ka ocenka. Naj~esto ekspresivno markiranata sporedba,
kako {to odbeleùva M. Mirkulovska, se sretnuva vo predikatot, tokmu
toga{ IG funkcioniraat kako karakteristiki (vo po{iroka smisla)
(Mirkulovska 2002: 258).
2.2. Imame razgledano red tekstovi od sovremeniot makedonski

jazik, kade se sretnuva ocenuva~kata upotreba na eden. Prvo, bea opre-
deleni statusot i distribucijata na eden so ocenuva~kata semantika vo
sostavot na IG. Vtoro, bea razgledani referencijalnata semantika na
IG so eden i nejziniot ocenuva~ki polne`.
Kako {to pokaà analizata, eden vo IG moè da zazema pozicija
na determinativ i supstitut:
(1) Neni toa sum jas. Lili ne moè{e da zamisli deka nejzinata
vnuka moè da ima edno takvo selsko ime (VJ 2001, 11).
(2) Zarem vo ovaa polo`ba vo koja se nao|a{ ti odbira{ da mi
kaè{ ne{to tolku banalno kako normalen eden, obra}aj}i mi se?
Normalen sum, a ti ne si. . . (http://www. dozgulpmus. blog. com. mk).
Eden kako determinativ se pojavuva pred imenkite, koi se
pridruùvaat so pridavki i zamenki (1). Kako supstitut NZ eden zaze-
ma pozicija na imenka i moè da se povrzuva so atribut i determinativ
(2). Iako vo pozicijata na determinativ eden igra uloga na ~len, vo po-
zicijata na supstitut toj funkcionira kako NZ so sopstveno leksi~ko
zna~ewe.
Imenskite grupi so determinativot eden uslovno bea podeleni
na dve. Prvata se imenskite grupi eden+imenka (eden+N). Po pravilo
eden ovde se nao|a vo prepozicija i gi duplira site formi (rod i broj)
na imenkata:
(3) Polesno $ bilo da isfrli od ìvotot na svoeto semejstvo
eden selanec (m. r. , edn.), nema vrska {to toj mi e mene tatko, {to
toj $ e ma` na mama, toa bilo polesno otkolku da saka ne{to {to
prethodno tolku go mrazela (VJ 2001, 19).
62
Ponekoga{ se odbeleùva inverzija. Ovde stanuva zbor za povi-
kuvawa, apelirawa od ekspresiven karakter:
(4) a. A be, mangupi edni, ste zaboravili ~a{i (VJ 2001, 45);
b. Ne pla}a{ danok, sida{u eden!. . . Bidej}i se raboti za fiskalni
smetki treba da e: fiska{u eden! (http://kajmakot. softver. org. mk/politika);
v. Uf! \avolot! izvika baba Neda, Ista e negovata baba Men~e.
\avol eden! (VJ 2001, 73).
Imenkite vo imenskite grupi moàt da bidat kako op{ti, taka
i sopstveni, op{tite se delat na konkretni i apstraktni, no vo site
slu~ai se ~uvstvuva ocenuva~ko zna~ewe:
(5) Be{e eden Tito (http://socijalizam. blog. com. mk/).
(6) Nejzinata }erka so eden selanec! (VJ 2001, 17).
(7) a. Se rasplakav u{te posilno otkako mi padna na um de-
ka moème da bideme razdeleni edna ve~nost {to u{te podolgo }e
trae(VJ 2001, 8); b. Jas toga{, so edna ramnodu{nost bez tro{ka
detski inaet, mu rekov: Nema nikoga{ da ti prostam i tebe (VJ
2001, 91).
Funkcijata na eden ovde e potcrtuvawe, zasiluvawe na zna~eweto
na imenkata, izdeluvawe na predmet so osobeni, izvonredni karakteri-
stiki od drugite (eminentna funkcija). Taka, vo Tolkovniot re~nik
na makedonskiot jazik se govori deka vo razgovorniot jazik eden ~esto
se koristi za potcrtuvawe, istaknuvawe na imenkata: Ima{e edni mus-
taki do u{i. Pu{til edna brada kako pop. Zinal edna usta i samo
kaùva ne{to (Tolkoven re~nik 2003: 576).
Vo vtorata grupa se imenskite frazi so pridavki ili adjektivni
zamenki (eden+Adj1(Adj2)+N). Ovde eden zasiluva semanti~ki pooptova-
rena komponenta na imenskata grupa, toa moè da bide kako imenkata
(8), taka i adjektivot (9, 10). Pri zasiluvaweto na semantikata na imen-
kata e vozmo`na inverzija na pridavkata (8b, 8v):
(8) a. Siot edna otelovena bolka (BJ 1960, 130); b. Cvetot s#
pove}e gi {iri svoite latici, noòt sigurno patuva vo meka vre-
lost i od sokovite na eden ìvot crven e do svoeto grlo (JS 1952,
110); Primitivci edni indiskretni Tie rijat po intimata! (VJ
2001, 19).
(9) Ti si angel. Ti si eden taèn angel (http://bezljubov. blog. com.
mk/).
(10) a. A be Sum stanal eden skleroti~en bratu~ed (VJ 2001,
41). b. Da, taa e edna silna, prirodna èna i moèbi }e moè, si mis-
lev (VJ 2001, 21-22).
Koga se zasiluva semantikata na pridavkata, nevozmo`no e da se
izvle~e eden od sintagmata bez deformirawe na smislata. Sporedi: Sum
stanal eden skleroti~en bratu~ed. Sum stanal eden bratu~ed.
63
Kako raznovidnost na atributivot nastapuva i apozicija:
(11) Gospo|a Vera ni pronajde i edna tetka Gena (VJ 2001,
101).
Vo sintagmite obi~no vleguvaat kvalifikativni pridavki,
koi se delat na dve poobemni semanti~ki klasi: tipi~en (obi~en,
dosta ra{iren, tipi~en i dr. ), izvonreden (silen, golem, dlabok,
nedostièn, urnebesen i dr. ).
Posebno treba da se odbeleùvaat sintagmite so eden i adjek-
tivnite zamenki (eden takov (takov eden), eden cel (cel eden), eden
ist takov, eden poinakov, podrug i dr. ), koi ozna~uvaat kvalitativna
sporedba ili pak celost na predmeti. Zamenkite moàt da se odnesu-
vaat kako kon imenkata (eden takov ma`, edna takva èna, eden takov
Spiridon i dr. ), taka i kon sintagmata (edna takva urnebesna ve~era).
Osven toa, vo na{iot materijal se sretnuvaat slu~ai kade {to eden ta-
kov se upotrebuva bez imenkata:
(12) Mama me gu{ka{e i nad mojata glava mrmore{e deka bi tre-
balo da me ostavi; a tatko mi so najlutiot glas {to sum go slu{nala
dolgo vika{e deka nema namera da me ostavi so edna takva ili so edni
takvi (VJ 2001, 6). Ovde ekspresivnosta se zgolemuva blagodarej}i na
supstantivirawe na kvalifikativnata zamenka takov. Pejorativnata
konotacija se pojavuva poradi stereotipnosta na upotrebata od eden
takov za poso~uvawe na negativnite svojstva na predmetot, svojstvata
obi~no ne se ekspliciraat.
2.3. Vo iskazot po tradicija se odvojuvaat dve grupi: imenska

i predikatna. Supstantivnata upotreba moè da bide referentna i
nereferentna. Vo predikatot imenskata grupa nema referent, ozna~uva
samo svojstvo.
Spored na{iov materijal, IG so eden moàt da bidat individu-
alizirani (neopredeleni i slaboopredeleni) i neindividualizirani
(egzistencijalni i univerzalni).
2.3.1. Referentnata upotreba na IG e povrzana so semantikata na
slabata neopredelenost i neopredelenost. Vo slu~ajot so slabata ne-
opredelenost, kako {to se odbeleùva{e pogore, objektot na realnos-
ta mu e poznat na govoritelot, no se smeta za nepoznat na slu{atelot.
Slaboopredelenite IG po~esto se sretnuvaat vo introduktivni iskazi,
kade govoritelot go imenuva predmetot, a ponatamu go identifikuva:
(13) Ne znam koj go posovetuval, no nekade pred desetti avgust,
po~na edna nova IGRA BEZ SNE@E {to jas ja narekov: NEDA NE
UÎ Ê[KI (VJ 2001, 101).
Toa moè da bide sekundarna introdukcija na ve}e spomenatiot
predmet. Povtornata nominacija e neophodna za dopolnitelna karakte-
rizacija na predmetot i na negovata uloga vo konkretnata situacija:
64
(14) Ima nekakvi problemi? re~e eden tivok glas. Profesorot
Volkov tuku{to se simna od slednata ko~ija (RXK 2003, 78).
(15) Da znaeja samo {to misle{e toj, umniot, {to nose{e toj
vo du{ata, {to si {epote{e koga be{e sam i koga do usmev vistini-
to mu se ~ine{e deka edna bela, krotka i trepetna raka mu go dopi-
ra ramoto (KB 1990, 148).
Osven toa, IG so eden moè da ima zna~ewe na slabata oprede-
lenost toga{ koga govoritelot ne saka da go identifikuva ve}e poz-
natiot predmet. Pri~inata moè da se sodrì vo demonstrirawe na
potcenuva~ki odnos kon predmetot. Toga{ se istaknuva deka toj ne
zasluùva posebno vnimanie. Vo ovoj slu~aj semantikata na eden e ana-
logna so semantikata na zamenkata nekojsi. Govoritelot namerno se
distancira od predmetot na govorot:
(16) Gospo|a Vera ni pronajde i edna tetka Gena (isto taka
maèna vo Praga, ama celi pedeset godini, isto taka Makedonka) koja
ni prave{e ru~eci sekoj vtori den (VJ 2001, 101).
Semantikata na slabata opredelenost moè da se konstatira i
vo kombinacii na eden so sopstveni imiwa. Va`no e da se istakne deka
eden tuka dodava ekspresivna sema. Sopstvenoto ime ozna~uva unikaten
predmet, edinstven od svoj tip i nema potreba od dopolnitelna determi-
nacija. Semantikata na neopredelenosta i edini~nosta se pokaùvaat
kako izli{ni, upotrebata na eden ovde istaknuva ekspresiven odnos na
govoritelot kon predmetot na govorot:
(17) Nekade na po~etokot na 20 vek, vo Sankt Peterburg, si
ìveele vo qubov edna Vera i eden Ivan. Vera bila malku trudni~ka
i celata sre}na edvaj ~ekala da se olesni i da $ se rodi detence (http://
www. macedonia. eu. org/);
(18) Eden od nas ni re~e deka na toj {to se pretstavi kako
Spiridon, ne treba da mu veruvame. Prvo, zatoa {to eden takov
Spiridon (so sli~no ime) ve}e bevme isterale od na{eto mesto za-
toa {to site zaklu~ivme deka e {teten za na{eto edinstvo (LE
1998, 28);
(19) Be{e eden Tito (http://socijalizam. blog. com. mk/).
Vo IG so semantikata na neopredelenosta eden isto taka, kako i
vo slu~ajot so slaboopredelenite IG, ima semantika na izvonrednost,
eminentnost, se upotrebuva za da se podvle~e posebna karakteristika
na predmetot:
(20) No, i bratu~edot Sotir znae da se izmori, pa toj so edna
dlaboka vozdi{ka ja spu{ti na zemjata (VJ 2001, 40-41).
(21) Ajde sega nie dvajcata da napravime eden seriozen ma{ki
muabet (VJ 2001, 59).
(22) Jas toga{, so edna ramnodu{nost bez tro{ka detski ina-
et, mu rekov: Nema nikoga{ da Ti prostam i tebe (VJ 2001, 91).
65
Kako {to se gleda od primerite, vo eminentnata funkcija eden
moè da se upotrebuva so konkretnite, i so apstraktnite imenki.
2.3.2. Osven toa, eden moè da gi pridruùva nereferentnite IG.
Toga{ se aktivira poimnata relacija na imenkata, osnoven stanuva ne
konkretniot denotat, tuku signifikativnata strana na semantikata,
koja go karakterizira mnoèstvoto predmeti na klasata.
Pri egzistencijalnata upotreba na IG se realizira zna~eweto
na postoewe objekt so opredeleni svojstva. Objektot ne e identifiku-
van, za{to ne e odbran od klasata, toj e samo element na mnoèstvoto.
Tuka se izrazuva subjektivnata semantika na nezainteresiranost,
bezrazli~nost, ramnodu{nost, ~ovekot manifestira podvle~ena
bezrazli~nost pri izborot od mnoèstvoto na predmetite od eden ist
tip:
(23) Pa, da i toj e ~ovek, bi rekla Sneè i zo{to da ne moè da
premine edna granica? (VJ 2001, 140).
Kon egzistencijalnite, spored na{eto mislewe, se odnesuvaat i
IG so eden takov (nekakov predmet od eden ist tip, so istite karak-
teristiki). Negativnata konotacija vo ovoj slu~aj pak se pojavuva za-
radi podvle~ena nezainteresiranost na govoritelot:
(24) Idejata za fontanata nejze $ dojde naedna{ kako {to im
doa|a naedna{ na pticite da snesat jajca, kako {to naedna{ po~nuva
da vrne iako nema oblaci, kako {to samo od mozokot na edna takva
èna moè naedna{ da ispliva na povr{inata na vodata, na videli-
nata na beliot den, takvo ne{to (LE 1998, 19).
(25) fontana na dvorot na ku}ata ne bi im li~elo so okoli-
nata koja vo mnogu {to e posiroma{na od potrebata da se ima takov
eden predmet vo dvorot (EL 1998, 20).
Vo univerzalnite (generi~ki) iskazi stanuva zbor za tipi~en,
etalonski pretstavnik na mnoèstvoto. Predmetot se odnesuva kon
klasa, klasata e pretstavena diskretno. Pove}e generi~ni iskazi se
pokaùvaat kako ocenuva~ki. Eden podvlekuva akt na doveduvawe na
predmetot do klasata preku sporedbata so tipi~na karakteristika
etalonska za klasata, ja zasiluva tipi~nosta na objektot (najobi~en,
najtipi~en). Tipi~nosta, prose~nosta na etalonot, izbran za ocena,
~esto se zasiluva so pomo{ta na opredelbite (tipi~en, obi~en, sreden,
sli~en, od takov tip i dr. ):
(27) Ne e lesno eden pisatel da uspee da go animira ~itatelot
(http://devstvenocrveno. blog. com. mk/node/81570).
(28) Ako misli{ deka ìvotot e tolku ednostaven, zo{to
s# pove}e go uslo`nuva{ razgovorot so eden obi~en stranec, koga
toa e tolku lesno i ednostavno (http://devstvenocrveno. blog. com. mk/
node/81570).
66
2.3.3. Posebno vnimanie privlekuva eden vo sostavot na predikat,
zatoa {to za ocenuva~kite deskripcii tipi~na e sintaksi~ka pozicija
na predikat. Predikatnata upotreba na IG e nereferentna, imeto ovde
ne soodnesuva so nikakvi objekti, tuku ozna~uva svojstvo (Padu~eva
1985: 86). Osnovnata karakteristika na takvite iskazi e referentna
opredelenost na subjekt, to est predikatnata grupa go karakterizi-
ra opredeleniot referent. Vo predikatot, pak, se izrazuva svojstvo,
priznak, karakteristika na referentot.
Eden vo sostavot na predikatot e sposoben da izrazuva nekolku
zna~ewa. Pred s#: svoevidno prose~no zna~ewe. Iskazite obi~no se
dopolnuvaat so restriktivnata partikula samo (ili ja pretpolagaat
nejzinata semantika):
(29) Moèbi sum samo edna romanti~na budaletinka, a moèbi
i navistina ~ovekov znael da kaè TE SAKAM (http://www. macedo-
nia. eu. org/).
Mo`no e realizirawe na eminentnata semantika so pozitivna
ili negativna konotacija:
(30) Da, taa e edna silna, prirodna èna i moèbi }e moè, si
mislev (VJ 2001, 21-22);
(31) Sum stanal eden skleroti~en bratu~ed (VJ 2001, 41);
(32) To~no si e toa, samo pazi se od instrumentot oboa! Moè
da te pretvori vo turbofolk, a ti si eden dobar raperski volk!
(http://hip-hopschool. blog. com. mk/).
Najsilno semantikata se izrazuva vo vokativnite konstrukcii
i izvi~ni iskazi, koi{to pretstavuvaat ~ista karakteristika na sub-
jektot:
(33) Dolgo, vozbudeno po patot mrmore{e: Primitivci edni
indiskretni Tie rijat po intimata! (VJ 2001, 19).
(34) A be, mangupi edni, ste zaboravile ~a{i (VJ 2001, 45).
Eden moè da se nao|a vo postpozicija kon imenkata i da izra-
zuva najvisok stepen na negativna reakcija. Govoritelot smeta deka
slu{atelot, me|u drugoto, e i emocionalno karakteriziran objekt.
Frazite naj~esto izrazuvaat spontana reakcija na govoritelot vo vrska
so nastanite, koi se slu~ile neposredno pred momentot na govorot, ili
go pokaùvaat negovoto burno preìvuvawe na negativnite nastani.
Tretata funkcija e klasificira~ka, taksonomi~ka. Vo osnova
na taksonomijata leì sporedba na svojstvata na konkretniot predmet
so svojstvata (intensional) na etalonskiot pretstavnik od klasata.
Sporedbata e subjektivno markirana, ekspresivna (Mirkulovska 2002;
Topoliwska 1975; Povarnicina 1996):
(35) Ti si edno cve}e, edna prekrasna priroda. . , ti si edna
du{a, edno divo ma~ence. . , ti si edno sonce, edna yvezda (http://bez-
ljubov. blog. com. mk/). Imenkata vo konstrukciite e ocenuva~ka, no
67
ekspresivnosta se sozdava so pomo{ta na eden. Etalonot moè da bide
izrazen so konkretna i apstraktna imenka (pri neposredno karakteri-
zirawe), so sintagma (sporedba-karakteristika) vo terminologijata na
M. Mirkulovska (sp. Mirkulovska 2002: 258):
(37) Ti si eden neèn i topol veter, koj so svojata ne`nost go
dopira vo srcevo (http://bezljubov. blog. com. mk/);
(38) Ne padna vo toa ni{awe, za{to se klate{e jas sum edno
neprekinato pa|awe, do kraj na svoeto postoewe (JS 1956, 121).
3. Taka, spored na{iot materijal, neopredelenite deskripcii,

vo na{iov slu~aj deskripciite so eden, ~esto razvivaat ocenuva~ko
zna~ewe, za{to neopredelenosta za razlika od opredelenosta pove}e
e svrzana so sferata na semantikata, so signifikativnoto zna~ewe na
imeto.
Ocenuva~koto zna~ewe na eden ~esto se pojavuva vo generi~nite
iskazi i vo sostavot na predikatot. Ovde se realizira taksonomi~kata
funkcija na eden. Sveduvaweto na klasata se zasnovuva vrz ekspresiv-
nata sporedba so etalonot. Ekspresivnosta se pojavuva poradi toa {to
govoritelot pretpostavuva deka objektot poseduva svojstva na stereo-
tipen, prose~en etalon, no ne gi eksplicira. Sporedbata so etalonot
e zasnovana vrz subjektivniot opit na govoritelot, vrz negovite indi-
vidualni znaewa za organizacijata na svetot.
Osven toa, eden ima funkcija na eminentnost, na zasiluvawe na
signifikatot na imenkata ili na nejzinite atributi. Ova se pojavuva
pri otstapuvaweto od prose~en stereotip. Zasiluvaweto, po pravilo, se
pridruùva so negativna ili pozitivna konotacija. Govoritelot jasno
go opredeluva svojot odnos kon objektot na ocenata, pokaùvaj}i {to e
ubavo/lo{o za nego. Funkcijata eden se realizira i vo referentnite
i vo nereferentnite imenski sintagmi.
Vo iskazite od egzistencijalen karakter govoritelot izdeluva
objekti neutralni za ocenata (bezrazli~nost pri izborot). Me|utoa,
semantikata na poimot bezrazli~en od gledna to~ka na ocenuvaweto
ne e sekoga{ neutralna, ~esto na ocenuva~kata skala se slu~uva pomes-
tuvawe vo sferata na negativnoto.
Glaven pri ocenuvawe e subjektivno-emotivniot moment, bidej}i
imeno subjektot ~uvstvuva, ima emocii, koi predizvikuvaat ocena uba-
vo/lo{o, tokmu toj ja opredeluva gradacijata na ocenuva~kata skala i
normata za sporeduvawe.
68
Literatura:
1. Volf E. M.: Funkcionalna semantika ocenki. Moskva: URSS,

2002.
2. Gladrov V.: Semantika i vraènie opredelennosti/neoprede-
lennosti, Teori funkcionalno grammatiki: Subektnost.
Obektnost. Kommunikativna perspektiva vskazvani.
Opredelennost/neopredelennost. Sankt-Peterburg, 1992.
3. Ivanova E. .: Koval S. A. Bolgarskoe edin s to~ki zreni
referencialnogo analiza (nau~no-metodi~eski aspekt),
Vestnik Sankt-Peterburgskogo universiteta. Seri 2. Istori.
zkoznanie. Literatura. 1994. Vp. 4. 58-64.
4. Koneski B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik (del
1 i 2). Skopje, 1982.
5. Minova-\urkova L.: Sintaksa na makedonskiot standarden ja-
zik. Skopje: Rading, 1994.
6. Mirkulovska M.: Izrazuvawe na opredelenosta vo balkanski kon-
tekst, Balkanska slika na svetot: Zbornik od Me|unarodnata
nau~na rabotilnica odràna vo Skopje na 5-6 dekemvri 2005 go-
dina / Prir. K. ]ulavkova. Skopje, 2006. 473-484.
7. Mirkulovska M.: Makedonskoto eden vo ~lenska upotreba,
Slavisti~ki studii. Br. 10., 2002. 257-263.
8. Nehoro{kova T. P.: Semantika neopredelennh mestoimeni
(na materiale latinskogo i francuzskogo zkov). Sankt-Pe-
terburg, 2001.
9. Padu~eva E. V.: Vskazvanie i ego sootnesennost s destvi-
telnost. Moskva: Nauka, 1985.
10. Povarnicina M.: Kon upotrebata na eden kako pokazatel na
neopredelenosta vo makedonskiot jazik, Studia Lingvistica Polono-
Meridianoslavistica 8, 1996. 59-67.
69
11. Povarnicina M.: Kon semantikata na neopredelenite zamenki
vo makedonskiot i ruskiot jazik (slaboopredeleni zamenki),
Makedonsko-ruski jazi~ni, literaturni i kulturni vrski (mate-
rijali od Prvata makedonsko-ruska slavisti~ka konferencija,
Ohrid, 23-24 avgust 1995 g. ). Skopje, 1998. 275-285.
12. Povarnicina M.: O semantike neopredelennh mestoimeni
v makedonskom zke: kzistencialne mestoimeni, Make-
donski zk, literatura i kultura v slavnskom i balkanskom
kontekste. Sb. materialov Me`dunar. rossisko-makedonsko
nau~. konf. Moskva: MGU, 1999. S. 103-111.
13. Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik. T. 1 (A-@). Skopje,
2003.
14. Topoliwska Z.: Grammatika na imenskata fraza vo makedonski-
ot literaturen jazik (rod, broj, poso~enost). Skopje: MANU,
1974.
15. Topoliwska Z.: Makedonski eden neopredelen ~len?, Makedon-
ski jazik, 1981-82, XXXII-XXXIII. 705-715.
16. Topoliwska Z.: Studii od makedonsko-bugarskata jazi~na kon-
frontacija. Skopje: MANU, 1996.
17. Usikova R. P.: Grammatika makedonskogo literaturnogo zka.
Moskva: Murave, 2003.
18. [melev A. D.: Opredelennost/neopredelennost v aspekte
teorii referencii, Teori funkcionalno grammatiki: Sub-
ektnost. Obektnost. Kommunikativna perspektiva vska-
zvani. Opredelennost/neopredelennost. Sankt-Peterburg,
1992.
19. [ahovski V. I., @ura V. V.: Deksis v sfere mocionalno
re~evo detelnosti, Vopros zkoznani. 2002, 5. 38-56.
70
Ekscerpirani primeri:
VJ Vladova J.: Devoj~eto so dve imiwa. [tip: Vidik-Mak, 2001.

LE Lafazanovski E.: Koga vo Skopje gi bea izmislile ~adorite.
Skopje: Kultura, 1998.
SL Starova L.: Ervehe. Kniga za edna majka. Skopje: TNID ur|a,
2006.
RXK Rauling X. K.: Hari Poter i zatvorenikot od Azkaban.
Skopje: Kultura, 2003.
JS Janevski S.: Dve Marii. Skopje, 1952.
KB Koneski B.: Lozje. Skopje, 1990.
http://www. macedonia. eu. org/
http://socijalizam. blog. com. mk/
http://www. dozgulpmus. blog. com. mk/node/85307
http://kajmakot. softver. org. mk/politika
http://bezljubov. blog. com. mk/
http://devstvenocrveno. blog. com. mk/node/81570
http://hip-hopschool. blog. com. mk/
Julija Me{~erjakova
ULOGATA NA ONOMASTI^KATA LEKSIKA VO NASTA-

VATA PO MAKEDONSKI JAZIK ZA RUSKOJAZI^NITE
SLU[ATELI
Onomasti~kata leksika na makedonskiot jazik pretstavuva ogro-

men interes za nau~nicite-lingvisti, istori~ari, etnografi, a se ja-
vuva i kako sostaven didakti~ki del vo nastavata po makedonski jazik
za stranci.
Kako po pravilo, porano ovoj materijal se dava{e kako ilustra-
tiven za etimolo{kite re~nici na slovenskite jazici (M. Fasmer,
O. N. Truba~ov). Vo vrska so predavaweto na makedonskiot jazik vo
Rusija (a porano i vo Sovetskiot Sojuz) zapo~nuva po{iroka upo-
treba na onomasti~kata leksika kako didakti~ki materijal. Imeno,
onomasti~kite edinici davaat mo`nost nastavata po makedonski jazik
i knièvnost da bide dinami~na i da predizvikuva golem interes kaj
studentite. Na Katedrata za slovenskata filologija na Filolo{kiot
fakultet na Vorone{kiot dràven univerzitet ve}e pove}e godini
postoi onomasti~kata {kola pod rakovodstvoto na profesor Kovaljov.
Se vodat aktivni istraùvawa na onomastikata na razli~nite slo-
venski jazici, vklu~uvaj}i go i makedonskiot jazik. Onomasti~kite
edinici se razgleduvaat od razli~ni aspekti i na razli~ni nivoa. Na
Filolo{kiot fakultet okolu 20 godini se vodi ciklusot predava-
wa Problemite na slovenskata onomastika. Osnovno se prou~uvaat
antroponimijata, toponimijata, etnonimijata, astronimijata, zoonimi-
jata, hrematonimijata i dr.
Vo nastavata po makedonski jazik onomastikata e izdelena vo
poseben razdel. Glavno se prou~uva makedonskata onomasti~ka leksi-
ka od slovensko poteklo. Kako po pravilo, materijalot se predava vo
komparativno izlagawe, t.e. vo postojano sporeduvawe so ruskiot na
gramati~ko, leksi~ko i sintaksi~ko nivo.
Antroponimite vo makedonskiot jazik davaat mnogu bogat ma-
terijal, koj ovozmoùva vo didaktikata (osobeno vo sopostavuvaweto
so ruskiot jazik) da se operira so takvi kategorii kako rodot, brojot,
72
padeòt, na primer, nominativ i vokativ vo makedonskiot (Ratke,
Ivane, Vesne) i specijalnata pade`na forma za imenkite od ma{ki
rod (Petreta/Petra, Goceta, Mileta) nasprema celata paradigma
so otsustvoto na stariot vokativ vo ruskiot. Derivacijata na li~nite
imiwa sluì kako primer za funkcionirawe na razli~ni sufiksi vo
makedonskiot jazik, dava najdobra pretstava za zna~eweto na tie su-
fiksi (Ratko, Stanko / Zagorka, Kole, Petre / Bile, Kate, Stef~e,
Bran~e, Van~o, Tom~o, Coce, Dace / Mace Dragan, Milan, Miladin,
Quben). Prou~uvaweto na nastanuvaweto na prezimeto ovozmoùva po-
dobro zapoznavawe so apelativnata baza koja se sostoi od leksemite so
oznaka na fizi~ki i moralni osobenosti na ~ovekot (Zablevski, Grbev,
Devetakovski, Puzevski, Skokleski, Pla{kov), na zanaet, profesii
(Bo~karev, @elezarevski, Stomnarov, Gajdarov), na mesto na ìveewe
(Grat~anec, Nebreànec, Garvanliev, Pan~arevski, Dragomerliev) itn.
Prekarite gi ilustriraat procesite {to se odvivaat vo op{testvoto,
a so toa i vo sovremeniot makedonski jazik. Ovde zapo~nuvaat da igraat
golema uloga onimite {to navlegle vo razgovorniot jazik od vesnici
i televizija (Husein, Bekham, Ronaldiwo), kino (Rambo, King-Kong,
Terminator). Vo posledno vreme zna~ajno mesto vo prekarite zazema
i kompjuterskiot àrgon, isto kako i kontaktite preku internet i mo-
bilnite telefoni Chat, SMS i dr. (Leva patika, Razo~aran, Sokol,
Ubav de~ko, ôkoladen, Gulabica, Ma~kata, Sonce)
Toponimite davaat mo`nost za prou~uvawe na zboroobrazuvaweto,
za podobro zapoznavawe so makedonskite formanti i nivnata vrska so
osnovite (Berovo, Javorec, Trpejca, Qubani{ta, Bukovljane, Gradovci,
Gorno i Dolno Orizari; Gra{tica, E{terec, Baba Janin). Osnovno,
makedonskite toponimi se karakteriziraat so raznoobraznost na edi-
nicite (Todorovci, Manastir, Belimbegovo, Idrizovo, Veles, Prilep,
[tip, Gorno Buwi{te, Staro Lagovo, Izmidol, Sko~ivir), isto kako
i vo ruskiot jazik (Kastornoe, Ahtirka, Ivangorod, Krasnogorsk,
îgorak, Tarusa, Suhobezvodnoe). Toa se dolì na supstratnite ele-
menti vo toponimijata na dvata jazika. Vo makedonskata toponimija
moèbi malku po~esto, otkolku vo ruskata, se koristat dvoosnovnite i
dvozborovnite toponimi (Bela Voda, Novo Selo, Me~kin Kamen, Staro
Nagori~ane; Suvodol, Crnobuki, Probi{tip). Razgleduvaweto na tak-
vite razli~nosti im pomaga na studentite za podobro navleguvawe vo
op{tite i razli~nite crti vo makedonskata i ruskata toponimiska, a
i op{tojazi~na slika.
Hrematonimite gi pokaùvaat promenite vo morfolo{kata i
stilisti~kata struktura vo makedonskiot jazik, isto kako i karakterot
na zaemkite fonetikata, soodnosot na dominantnite brendovi, pre-
vodot (Super skara, Spec pita; MAKTRANS, MAKOTEKST; Antiko,
Blu kafe, La Piovra).
73
Razgleduvaweto na gramati~kite osobenosti na makedonski-
ot jazik so dodavawe primeri od oblasta na onomastikata dava dobri
didakti~ki rezultati i ovozmoùva nastavata da bide pointeresna i
poproduktivna.
74
Literatura
1. Koneski, B.: Makedonski mesta i imiwa, Skopje, 1991.

2. Korobar-Bel~eva, M.: Derivacija na makedonskite li~ni imiwa,
Literaturen zbor, XXIX, Skopje, 1982.
3. Ivanova, O.: Re~nik na toponimite vo oblasta po slivot na
Bregalnica, Skopje, 1996.
4. Ivanova, O.: Studii od toponimijata i antroponimijata.
Skopje, 1999.
5. Pjanka, V.: Toponomastikata na Ohridsko-Prespanskiot bazen,
Skopje, 1970.
6. Re~nik na prezimiwata kaj Makedoncite, 1994-2001, 1-2,
Skopje
7. Stamatoski, T.: Makedonska onomastika. Skopje, 1990.
8. Stankovska, Q.: Makedonska ojkonimija, 1-2, Skopje, 1995-1997.
9. Stankovska, Q.: Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite,
Skopje, 1992.
10. Usikova, R. P.: Makedonski zk, Skopje, 2000
11. Sowiaska onomastyka, encyclopedia, 1-2, Warszawa Krakw, 2002.
TRADICIJATA I INOVACIITE VO
MAKEDONSKIOT JAZIK VO SPOREDBA SO
DRUGITE SLOVENSKI JAZICI
Vlo|imje` Pjanka
RAZVOJOT I STABILIZACIJATA NA MAKEDONSKIOT

ANTROPONOMASTI^KI SISTEM VO SPOREDBA SO
Zboruvaj}i za antroponomasti~kite sistemi, treba vedna{ da op-

redelime koi li~ni nazivi spa|aat vo antroponomasti~kiot sistem na
eden jazik koj{to isto taka se tretira kako nadreden sistem na komu-
nikacijata me|u lu|eto. Istoriski za site slovenski narodi (kako i za
drugite evropski i neevropski) e zaedni~ka upotrebata na li~noto ime
so eventualno dodavawe na eden ili pove}e sekundarni elementi, kako
nekoj prekar, naziv na zanaet ili druga opredelba, na pr. za potekloto
(od predokot ili mestoto na ìveewe). Prezimeto se pojavuva kaj slo-
venskite narodi vo sredniot vek (na pr. vo Polska vo XII-XIV vek, sp.
Kovalik-Kaleta 2007: 11), no naslednoto i so zakonot stabiliziranoto
prezime e nova pojava vo cela Evropa (XIX- XX vek). Imeto i prezime-
to se dvete osnovni formi na ovoj sistem. Vo starite tekstovi drugite
opredelbi se upotrebuvaat sekoga{ so li~noto ime, koe ne samo {to e
prvobitno vo pogled na site drugi antroponomasti~ni opredelbi tuku i
ostanuva najva`no vo privatniot ìvot do dene{niot den, {to se gleda
i vo redosledot na imeto i prezimeto vo indoevropskite jazici, kako
i vo nekoi drugi. Imeno, vo Evropa prvoto mesto go zazema imeto, a po
nego doa|a prezimeto, so samo eden isklu~ok, a imeno vo ungarskiot ja-
zik. Vo oficijalnata komunikacija prezimeto go zazema prvoto mesto
(moè i da se upotrebi samo), a mnogu oficijalnata komunikacija gi
bara i dvata ~lena. Od kulturolo{ka gledna to~ka sepak li~noto ime
go tretirame kako centralen element na antroponomasti~kiot sistem,
kako vo dijahroniski, taka i vo sinhroniski pogled.
Za razvojot i stabilizacijata na slovenskoto i makedonskoto ime
se va`ni dvete kategorijalno-gramati~ki dihotomii: 1. ènskite imi-
wa nasprema ma{kite, 2. neoficijalnite (glavno hipokoristi~nite)
imenski formi nasprema oficijalnite. ]e gi razgledame po red.
Od leksikolo{ka gledna to~ka, vo odnos na formata na imiwata ne-
markirani po vtorata kategorija, razlikuvame slovenski li~ni imiwa
78
nasprema imiwata od tu|o poteklo. Iako i kaj ènskite imiwa i kaj
ma{kite se vr{i leksi~ko-morfolo{ka adaptacija na tu|ite imiwa,
ovoj proces e pokompliciran kaj ènskite imiwa, bidej}i skoro site
osnovni slovenski ènski imiwa imaat samo edna nastavka koja i de-
nes se ~uvstvuva kako priznak na ènskosta i vo ovoj proces im se do-
dava nastavkata -a.
1. @enskite imiwa nasprema ma{kite
Starite slovenski (prosti i sloèni) imiwa spa|aa, sli~no ka-

ko najgolemiot del od apelativite, vo dvete najproduktivni deklina-
cii so indoevropskite osnovi na -a i -o, na pr. Branislav / Bronislav,
Dobroslav, Gostimir : Branislava / Bronislava, Dobroslava, Gostimira. Vo
staro~e{kiot i staropolskiot jazik poznati se isto taka ènski imi-
wa so promena spored deklinacijata na imenkite so osnovi na -i, kako
pol. od XII-XIV vek: Boguda, Boguwo, Dobrowie, Dobroy, Przybycze,
witoy (ê{likova 1991: 30), koi podocna is~eznaa. Sp. isto taka
stsl. Magdalyi spored deklinacija od tipot na gospodyi. Me|u ma{kite
imiwa ima{e, iako retko, imiwa koi zavr{uvaa na -a: stpol. Niemira /
Niemirza : Niemir, Przedpeka : Przedpek i Przedpok, Zbyluta : Zbylut / Zbelut
(ê{likova 1991: 52), sp. gi imenkite sluga, vladyka.
Adaptiraweto na tu|ite imiwa (hristijanski, muslimanski,
evrejski, a sega i od svetskiot repertoar) se sostoe{e vo nivno-
to vklu~uvawe vo eden od trite produktivni tipovi na slovenskata
deklinacija na imenkite: ènski na -a i ma{ki na - (< -) i na -a.
Kaj nekoi imiwa (duri i nezavisno od vremeto na pozajmuvaweto) ima
uo~livi razliki vo stepenot na adaptacijata (Pjanka 2007a: 133-136).
Kaj ma{kite imiwa posebno se izdeluvaat imiwata so prvobitnata
nastavka -as, na pr.:
sloven. Kozma, srp., mak., bug., belorus. Kozma / ~e{., pol.
Kosma, rus. Kozma / srp. Kuzma / belorus., rus., ukr. Kuzma, pol.
Kuma // ~e{. Kosmas, bug. Kosmas / slova~. Kozmas // mak., bug., srp.
Kuzman, sp. gr~. , lat. Cosmas, germ. Kosmas, ung. Kozma;
mak., srp. Ilija, bug., belorus., rus., ukr. Ili , hrv., ~e{.
Ilija / rus. Il, slova~. Ija, sloven. Elija // slova~., ~e{. Elia, pol.
Eliasz, belorus. Gal{ / Il{ // ukr. li, sp. gr~. , lat., germ.
Elias, ung. Ills / Illys / lis; hrv. Nikola, srp., mak., bug. Nikola / be-
lorus. Mikala, ukr. Mikala // bug., rus. Nikola, sloven. Nikolaj /
pol. Mikoaj, belorus. Mikala, ukr. Mikala // ~e{. Mikol / ~e{.,
slova~. Mikul, sloven. Miklav, sp. gr~. , lat. Nicolaus, germ.
Nikolaus / Niklaus, ung. Mikls (Janovova, Skarbek i dr. 1975).
79
Tuka spa|aat isto taka imiwata:
mak., rus. Luka // pol. ukasz (sp. gr~. ); rus. Foma //
pol. Totasz (sp. gr~. ); mak. Zaharija, rus. arh. Zahari //
pol. Zachariasz (sp. gr~. ). Sp. isto taka bug. Metodi :
Metodi, mak. i srp. Metodij : Metodija (pokraj mak. Metodie
i srp. Metodije sp. roman. Metodie) pol. Metody, ili mak.
Meletija i Meletie, bug. Meleti i Meleti, srp. Meletije sp.
roman. Meletie, sli~no i nekoi slovenski imiwa, kako mak. Blagoj
: Blagoja i bug. Blago : Blago (srp. Blagoje).
Nekoi adaptirani ma{ki imiwa se pro{ireni so -o (bug. Dmitro,

ukr. Dmytro), drugi pak so -e (srp. ore, mak. Mihajle), koi{to nastavki se
po poteklo hipokoristi~ni sufiksi. Vo polskiot i ~e{kiot jazik ima
pove}e imiwa so pridavska paradigma: ~e{. Ji, Jiho, pol. Jerzy, Jerzego
sp. mak. Georgi. Vo nekoi jazici ima prisvoeni imiwa koi formal-
no li~at na hipokoristi~ni, bidej}i nivnata fonetska adaptacija go
dobliì nivniot zavr{ok do naj~estiot deminutiven sufiks, sp. lat.
Marcus, Franciscus ~e{. i pol. Marek, ~e{. Frantiek, pol. Franciszek; lat.
Hyacinthus / Hyacintus ~e{. i pol. Jacek (/ pol. Jacenty). Kaj nekoi ènski
imiwa, koi vo izvorniot jazik zavr{uvaat na soglaska, za adaptacija
sluì vistinski sufiks (koj nema nikakva hipokoristi~na funkcija),
na pr. lat. Agnes pol. Agnieszka (od polskiot vo litvanskiot: Agnieka
pokraj Agniet), bug. Agneka, ~e{. Aneka, no Ahnea vo beloruskiot,
Agnesa vo bugarskiot i makedonskiot, srpskiot i slova~kiot, Agnessa
vo ruskiot, Ahnesa vo beloruskiot i ukrainskiot, Agneza vo hrvatskiot;
inaku ima i Agnes vo srpskiot i hrvatskiot, Ines (kako vo {panskiot)
vo slovene~kiot (Janovova, Skarbek i dr. 1975).
Istiot model be{e primenuvan vo procesot na adaptiraweto
na muslimanskite i evrejskite imiwa (Pjanka 2007a: 138, 141-142). Kaj
muslimanite na Balkanot ovoj proces trae{e pove}e vekovi. @enskite
imiwa kaj muslimanite, ~ij maj~in jazik e eden od slovenskite jazi-
ci, zavr{uvaat na -a, a ma{kite imaat nuleva nastavka, kako na pr. kaj
Bo{wacite: Madid : Madida, Magbul : Magbula, Mahbub : Mahbuba, Mahfuz
: Mahfuza, Mahir : Mahira, Maid : Maida, Maksud : Maksuda, Malik : Malika,
Mazlum : Mazluma, sli~no vo XIX vek, kako vo eden spisok na musliman-
skite ènski imiwa od zagrepskiot pe~at od 1860 god.: Fata, Fatima,
Fazla, Nazla, Hairia, Hajka, (Marija ) Mejra ili Mejrima (Smailovi} 1977:
27).
Na golemite prostranstva na carskata Rusija (i Sovetskiot Sojuz)
na istiot na~in se imaat razvieno ènskite imiwa kaj muslimanite koi
zboruvaat na jazicite od iranskata grupa i od uralskoto i altajskoto se-
mejstvo, vo koi nema nastavka ili sufiks kaj ènskite imenki (kraten-
80
ki kako kaj avtorot: az. azersko, a. musl op{tomuslimansko od arap-
sko poteklo, ba{k. ba{kirsko, tat. tatarsko, tur. op{totursko):
a. musl. Abid oboàvatel : Abida; az. Agil razumen :
Agil; a. musl. Adib u~en, pisatel : Adiba; az., ba{k., tat. Adil
praveden : Adil; tur. Azad blagoroden, sloboden : Azada; a.
musl. Azim golem : Azima; a. musl. Aziz silen, skap : Aziza; tur.
Akif naselen : Akifa, a. musl. Alim poznava~, u~en : Alima; a.
musl. Anis prijatel : Anisa; a. musl. Arif iskusen, obrazovan :
Arifa; a. musl. Asim branitel : Asima; a. musl. Atik odamne{en;
osloboden : Atika; a. musl. Atif milostiv : Atifa (Gafurov
1971).
Istoto se odnesuva na taxi~kite, persiskite i uzbe~kite imiwa.

Ovaa pojava ne moè inaku da se objasni otkolku so vlijanie na ruskiot
jazik kako jazik so presti`.
Me|utoa, vo taxi~kiot jazik kaj ènskite imiwa, pokraj izveden-
kite na -a, postojat i drugi tipovi, a imeno, imiwa koi se zaedni~ki za
maì i za èni (na pr. Sevgili qubovnica, sakana, Sevil sakana, omi-
lena, Sevda qubov i taga, sevda, kako i imiwa so razli~ni zavr{etoci
koi nemaat par vo funkcija na ma{ko ime (na pr. Sabzi zelenilo,
Sadbarg trendafil, Sadrul sto cve}iwa, Sabohgul utrinsko
cve}e, Sebak jabolko, Sitora yvezda), me|u koi slu~ajno i takvi koi
zavr{uvaat so samoglaskata a. Sli~na e sostojbata i vo azerskiot jazik
(na pr. Somfazan, Suvar sjajna kako ènski imiwa). Ograni~enoto
vlijanie od strana na ruskiot jazik vrz ovie jazici moè da se objasni
so maliot broj ruski doselenici na ovie nacionalni teritorii, kako
i so golemata oddale~enost na poslednite od kompaktnata ruska teri-
torija vo sporedba so pogore spomenatite narodi i jazici, me|u dpugoto
Ba{kircite, Tatarite i drugi (Pjanka 2007a: 136-137).
@enskite hebrejski imiwa koi zavr{uvaat na soglaska ili dru-
ga samoglaska osven -a vo eden del od slovenskite jazici ostanuvaat vo
svojata bibliska forma: ~., slova~. Rchel, rus., belorus., ukr. Rahil,
bug., mak. Rahil (sepak pokraj derivatite so funkcija na osnovnoto
ime: Rahilka i Ra{ka), osven rus. i bug. Ro{el. Vo drugite jazici se
javuvaat samo formite so nastavkata -a: Rahela vo srpskiot, hrvatski-
ot i slovene~kiot. Polskiot jazik gi ima i dvete formi: Rachel kako
li~no ime upotrebuvano u{te vo prvata polovina na minatiot vek i
Rachela, sp. gi imiwata na osnovatelkata na evrejskiot teatar vo Polska
Ester Rachel Kamiska (1870-1925), na internet Pastwowy Teatr ydowski
im. Estery Racheli Kamiskiej w Warszawie (pokraj Teatr ydowski im. Ester
Rachel i Idy Kamiskich w Warszawie). Sli~no: Salome, Rut bibliski imi-
wa, i Salomea, Ruta sovremeni imiwa. Iako Evreite se dojdeni vo zem-
jite kade ìveat Slovenite, tie sepak ìveej}i so vekovi vo svoite
81
op{tini i upotrebuvaj}i neslovenski jazici (jidi{, ladino) podol-
go gi so~uvaa originalnite formi na svoite (ènski) imiwa otkolku
muslimanite Sloveni vo Bosna i Hercegovina, Srbija, Makedonija i
Bugarija, za koi tokmu turskiot be{e tu| jazik.
Pod poimot slovenski li~ni imiwa razbirame antroponimi nas-
tanati od slovenski leksi~ki elementi so pomo{ na derivaciskite
sredstva svojstveni na praslovenskiot jazik, koi podocna, so vekovi,
bile kli{irani i razgranuvani na po~vata na sekoj istoriski ofor-
men dijalekt i jazik, duri do na{eto vreme, a u{te podocna isto taka
so primena na leksemi od tu|o poteklo. Slovenskite imiwa, zna~i, se
mnoèstvo na antroponimi koe se definira jazi~no, za razlika od hris-
tijanskite ili muslimanskite imiwa koi se definiraat konfesional-
no-kulturolo{ki so ogled na nivnata me{ana jazi~na proveniencija.
2. Neoficijalnite formi na imiwata nasprema oficijalnite
Vo razvojot na hipokoristi~nite formi vo makedonskiot jazik,

kako i vo drugite slovenski jazici, treba da se razlikuvaat dve fazi:
1. nastanokot na hipokoristizacijata, 2. razvojot na hipokoristizaci-
jata.
Nastanokot na hipokoristizacija zavise{e od dolìnata na ime-
to. Hipokoristi~nite formi na imiwata se upotrebuvale prvobitno i
se upotrbuvaat dosega glavno vo komunikacija so mali deca. Odamna e
poznato deka malo dete, koga po~nuva da zboruva, ne moè da izgovara
dolgi zborovi. Od ispituvawata na detskiot govor, zapo~nati u{te vo
XIX vek, znaeme deka malite deca najlesno izgovaraat zborovi so struk-
tura SVSV (ili VSV), t. e. dvoslo`ni, koi ne sodràt konsonantski
grupi (Tomanovi} 1960: 111-112, Pjanka 1975: 86-87). Ako vo zborot se
javuvaat konsonantski grupi, tie se uprostuvaat so toa {to konsonantot
nastanat po pat na uprostuvaweto ~esto se prenesuva na drugiot slog,
sp. mak. Cveta Ceca. Dvoslo`ni bea vo praslovenskiot jazik samo
prostite imiwa, na pr. *Cvt i ènskiot derivat od toa ime *Cvta >
Cveta ili *Zmj Zmej, srp. Zmaj. Takvo odapelativno ime moè{e
da dobie deminutiven sufiks, ~ija funkcija od deminutivna stanuva{e
deminutivno-hipokoristi~na (vo odnos na malo dete), a podocna ~is-
to hipokoristi~na (vo odnos na vozrasen ~ovek), sp. go staropolskoto
ime Qatec (vo sovremeniot jazik poznato samo kako prezime: Kwiatek) na
eden selanec, zapi{ano vo eden latinski rakopis (Bulla Gnienieska)
od 1136 god. vo Velikopolska, sp. *Kvt *Kvtk > Kwiatek i *Cvt
*Cvtk *Cvtk-o > Cvetko, *Zmj *Zmjk Zmjk-o >
Zmejko, srp. Zmajko (v. podolu).
82
Za razlika od prostite, sloènite imiwa bea podolgi, naj~esto
~etvoroslo`ni, sp. Radoslav i Radoslava, Dragomir i Dragomira. Takvi
imiwa se skratuvaat vo detskiot govor i se prenesuvaat od govorot
na deteto vo govorot na roditelot, prvo vo kontakt so deteto, a po-
toa vo jazi~nata komunikacija na vozrasnite. Me|u sloènite imiwa
naj~estiot tip bea imiwata so imenskiot ~len vo po~etokot na imeto
koj zavr{uva{e so interfiksot -o-. Skratuvaweto vo takvite imiwa se
vr{e{e na morfolo{kata granica: Rado-slav, Drago-mir, so toa {to
vtoriot ~len otpa|a{e.
Vo razvojot na hipokoristi~nite formi, koi poteknuvaat od
sloènite imiwa so prviot ~len na -o-, treba da se izdelat pove}e etapi
(Pjanka 1975: 125-144, sp. Malec 1982: 13):
1. Dekompozicija kako poseben slu~aj na slogovnata deriva-
cija (Pjanka 1975: 125-128) koja se sostoe{e vo otfrlaweto na vtori-
ot ~len od imeto: Dragomir, Radoslav, Tixomir Drago, Rado, Tixo.
Hipokoristi~na funkcija vr{e{e tuka celata forma na imeto poradi
nejziniot skaraten oblik.
2. Asocijacija na imiwata so pridavskite osnovi so imenskite
formi vo sreden rod: Drago, Tixo drago, tixo (do).
3. Morfologizacija na imiwata od tipot Drago, Tixo, toa zna~i
nivnoto vklu~uvawe vo deklinacijata so osnovite na -o-, t. e. taa, spo-
red koja se menuvaa pridavkite od tipot drago, tixo, na {to mu pomaga{e
postoeweto na imenki od sreden rod so nastavkata -o koi ozna~uvaa de-
ca (do i sl.).
4. Pro{iruvawe na hipokoristi~nata funkcija vrz morfemata
-o koja prvobitno be{e stilisti~ki markirana gramati~ka nastavka
kaj hipokoristi~nite imiwa (Drag-o).
5. Vklu~uvawe vo ovoj tip na deklinacija, t. e. morfologizacija
na imiwata so prviot imenski ~len na -o: Miro, Bogo, Ngo Miroslav,
Bogodar, Ngomir.
6. Izdeluvaweto na -o kako zborobrazuva~ki formant, a ne sa-
mo gramati~ka nastavka : Drago : (Drag-o) : Drag-o + slav drago, Ngo :
(Ng-o) : Ng-o + mir.
7. Prenesuvaweto na formantot -o na imiwata so prviot ~len
zavr{en so drugi samoglaski: Bor-o : Bor-i + slav = Drag-o : Drag-o +
slav, {to moè{e da bide potpomognato so op{toslovenskata po-
java na me{aweto na morfemite -o-, -i- i drugi vo vrska so gubeweto
na prvobitnoto zna~ewe na sloènite imiwa, sp. stpol. ubimir
Lubomir (kako ime i kako osnova na nekoi toponimi, m. dr. Lubomierz vo
Malopolska).
8. Stabilizirawe na modelot na derivacijata na hipokoristi~ni-
te formi od sloènite imiwa: I slog + konsonantski po~etok na II slog
+ -o, t. e. na {emata na slogovno-zboroobrazuva~ka derivacija.
83
9. Prenesuvaweto na ovaa {ema na drugi tipovi imiwa:
a) dvoslo`ni imiwa (po gubeweto na erovite) slovenski (pros-
ti): Soko Sokol < Sokol, Srbo Srbin < Sbin, Hrvo < Xvat Xvat),
kako i imiwa od tu|o poteklo: Lazo Lazar < Lazar < , Spiro
Spiridon < ,
b) ednoslo`ni imiwa (po gubeweto na erovite) slovenski (pro-
sti): Cveto *Cvet < *Cvt, Zmejo Zmej < *Zmj (sp. pogore), kako i
imiwa od tu|o poteklo: Stavro *Stavr < ,
10. Pojavuvaweto na formantot -o vo strukturno-onomasti~ka
funkcija (adaptacija) kaj polni imiwa od tu|o poteklo so pove}eslo`-
ni osnovi: Dimo Dimitar Dimitri , Mihajo Mihai (j < i od
fonolo{ki pri~ini), Anasto Anastas (sli~no Nasto Nastas forma
bez po~etnata samoglaska nastanata od prvoto ime po pat na po~etna
slogovna derivacija),
11. Pojavuvaweto na formantot -o vo pozicija po meka soglaska
a) prvobitna kaj hipokoristicite izvedeni direktno od sloè-
ni imiwa: Stoj-o : Stoj-i+slav / +mir, Boo : Bo-i+dar,
b) vtori~na po analogija spored imiwata izvedeni so pomo{
na sufiksot -e < *-: Bla-o Bla-e (por. Blag-o), Dra-o Dra-e (sp.
Drag-o).
Formantot -o vo vrska so postepenoto gubewe na ednoslo`nite
imiwa ja zagubi svojata hipokoristi~na funkcija i stana karakteristi-
~en zavr{ok na ma{kite imiwa. Od momentot na pretvoruvaweto na -o
vo zboroobrazuva~ka morfema ovoj formant ramen na nastavka prido-
nese slogovno-zboroobrazuva~kata derivacija da se pro{iri na èn-
skite imiwa: Rad-o + slava Rad-a, Dobr-o+slava Dobr-a. Blagodarenie
na paralelnosta na nastavkite na ènskite i ma{kite imiwa (Rad-a
: Rad-o, Cvet-a : Cvet-o) be{e ovozmoèno ponatamo{noto obrazuvawe
na ènski imiwa direktno od ma{ki hipokoristici: Dimitar Dim-o
: Dim-a.
Ma{kiot sufiks -o (pokraj ènskiot -a) posluì, glavno vo
ju`noslovenskite jazici, za ra{iruvawe na pove}e hipokoristi~ni
formanti (po poteklo isto taka i deminutivni) koi zavr{uvaat na
konsonantite -k-, -x-, -j-, -l-: Bori+slav / +mir *Bor-k *Bor-ko >
Borko, Rado+slav / +mir *Ra-x Ra-xo, Stani+ slav / +mir *Sta-j
Stajo, Dobro+slav / +mir *Dobr-il Dobrio (Dobril-a), Stoji+slav
/ +mir *Stojil > Stoi Stoio. Poretko i podocna se javuva vo istata
funkcija i sufiksot -a, na pr. Borislav / Borimir Borka, Nikifor Nika,
na pr. vo Isto~na Makedonija, no isto taka i vo Bosna.
Prvobitnite hipokoristi~ni imiwa bea pro{iruvani isto taka
po pat na asocijacija so apelativi koi imaa isti korenski morfemi,
kako Radoslav Radost (: radost), pol. Radost, Dobroslava mak. Dobra
(: dobra), Dragomir Drago m. Dragi (: dragi).
84
Vo makedonskiot i bugarskiot jazik osobeno e ~est sufiksot -e <
- (po poteklo zavr{ok na nominativnata forma od deklinaciskiot tip
so zna~ewe mlado ìvo su{testvo (na pr. *dt), prvobitno so deminu-
tivna, a potoa hipokoristi~na funkcija, koj ~estopati se javuva para-
lelno so -o: Rado : Rade, Boro : Bore. Iako kaj -e ponekoga{ e za~uvana
hipokoristi~nosta, sepak toj, obi~no koga nema opozicija do -o, e neu-
tralen kako vo imeto Mile. Nemu mu odgovara vo isto~noslovenskite ja-
zici sufiksot -'a koj e silno oboen ekspresivno, sp. Volod : Volodimir
(po~esto: Vladimir) ili Van : Ivan.
Prisoedinuvaweto na dvata sufiksa -o i -e kon stariot op{toslo-
venski deminutiven sufiks -k dovede do paralelizam kaj podocne`-
nite sloèni hipokoristi~ni sufiksi: -k + -o > -ko i -k + - > -e:
Stojko : Stoj~e, {to vo ponatamo{nata evolucija prodolùva so ce-
li serii novi (po priroda obi~no fonetski) osobenosti. Od osnovna-
ta imenska struktura Man-, koja vo makedonskiot jazik e dobiena od
razli~ni imiwa (od razli~no poteklo) ima cela serija ponovi imiwa,
sp. Mano : Mane, Manko : Man~e, Manco : Man~o, Manko : Mango, Man~o :
Manxo, Manto : Mante, Mando : Mande (Re~nik 2001: 21-33 ).
Op{to zemeno, za makedonskata antroponimija najtipi~ni i
naj~esti se imiwata koi zavr{uvaat na -o, -e; -ko, -~e; -~o i -xo. Ovoj
tip imiwa se javuva i vo sosednite slovenski jazici, ~esto so razli~na
frekvencija. Iako site tie se vo istoriski pogled hipokoristici, vo
sovremenite jazici ja zadrùvaat svojata prvobitna funkcija, no samo
toga{ koga tie se vo opozicija nasprema polnite oficijalni imiwa.
Vo sprotivniot slu~aj tokmu tie funkcioniraat kako oficijalnite
imiwa. Ova do neodamna ne be{e slu~aj vo drugite slovenski jazici
(osobeno vo zapadnoslovenskite), na pr. vo ~e{kiot ili polskiot, vo
koi formite na -ek ostanaa hipokoristi~ni. Me|utoa vo posledno vre-
me ovie formi se javuvaat i vo oficijalni kontakti, kako na pr. imi-
wata na dvajcata poznati politi~ari od ovie zemji: ~e{. Mirek mesto
Miroslav i pol. Radek mesto Radosaw. Pri~inata za toa e polesen (za
nositelite na neslovenskite jazici) izgovor i pravopis na kratkite
imiwa, a pokraj toa takvite (obi~no dvoslo`ni) imiwa se polesni za
zapametuvawe.
3. Kulturolo{ki aspekt na imeto
Imeto be{e po evropskata hristijanska tradicija glaven povod za

slavewe. Pravoslavnite Sloveni (sli~no kako i drugite pravoslavni
narodi) imaat edno ime i dokolku toa ime se nao|a vo svetcite (pravo-
slavniot kalendar), tie go slavat svojot imenden. Me|u niv, iako mnogu
retko, ima i slovenski imiwa, kako Vladimir kaj Rusite.
85
Me|utoa, eden del od pravoslavnite ne go slavi imendenot na se-
koj poedinec, tuku se drì na starata patrijarhalna tradicija po koja
se praznuva imendenot na najstariot ma` od rodot. Ovoj obi~aj, poznat
kako slava, e karakteristi~en pred s# za Srbite. Me|utoa, ima razidu-
vawa kako vo pogled na potekloto na ovoj obi~aj, taka i za na~inot na
praznuvaweto, a pred s# ~ij praznik (~ija slava) treba da se praznuva.
Avtorot na dolu privedeniot tekst go izrazuva najpopularnoto mis-
lewe za slavata.
Slava ili Krsno ime je srpski, narodno-crkveni obiaj i najvaniji porodini
praznik, uvek povezan sa danom odreenog hrianskog svetitelja. Slava je
iskljuivo srpski obiaj, jer i kad je praznuju pripadnici drugih naroda slave je kao
srpski i pravoslavni obiaj. Slava je veoma obiman kompleks obiaja i obreda sa
mnogo oblasnih razlika u shvatanjima i u izvoenju, a i sam naziv ima vie sino-
nima. [...] Slava se kod Srba, po narodnoj tradiciji, nasleuje, ali se i ne deli. Dok
je otac iv, sin ili sinovi ne preuzimaju slavu, ve je slave sa ocem. Preuzimanje
slave za ivota oca znai da se porodica i formalno podelila. Ako otac nije u snazi,
sin preuzima sve obaveze oko slave, ali je otac domain slave. Kad otac umre,
onda sinovi preuzimaju slavu. Ako ima vie brae, mogu se dogovoriti da slavu
preuzme samo jedan ili je preuzimaju svi. Prve godine po smrti oca slava se dri
u porodinom krugu, bez gostiju i velikog veselja. Pravoslavna crkva zastupa
suprotno miljenje. Po njenom tumaenju, sin ili sinovi, im zasnuju sopstveno
domainstvo i odu od roditelja, poinju sami da slave. (Antoni 2000).
Poslednite dve re~enici pokaùvaat deka slavata evoluira vo
nasoka na individualen praznik na sekoj vernik po {to se dobliùva
do statusot na imendenot. No postoi edna golema razlika me|u slavata i
imendenot. Imendenot moè da go slavi sekoj ~ovek, dodeka nositel na
slavata e samo maòt. So tradicionalnata slava sepak ja svrzuvaat dva
elementa: ritualot i gozbata. [to se odnesuva na misleweto na SPC,
taa soglasno so dolu navedeniot tekst go zastapuva simboli~noto
mislewe. Imeno, narodniot obi~aj so pokrstuvaweto na Srbite dobil
hristijanski karakter koj mu go dala tokmu Crkvata. Me|utoa po~it kon
predcite e pojava poznata vo site kulturi, od najstarite do sega{nite.
Misleweto na SPC se prenesuva na pravoslavniot sajt Pravednik:
Neki misle da je Krsna slava kod Srba nastala iz staroslovenskog potovanja
predaka. Drugi vezuju njen nastanak za dan krtenja pojedinca ili porodica:
Svetitelja toga dana oni su uzimali za svoga zatitnika. Ne previdajui vanost
potovanja predaka i dana krtenja mi danas jasno znamo da je Slava kod Srba izras-
la iz Sv. Liturgije i svetogorskog obiaja blagosiljanja Hleba (artosa) na hramovne
praznike. Kao i mnogo ta drugo i Slavu nam je podarila Sveta Gora preko Svetog
Save i njegovih naslednika. (Crkva u istoriji 2001).
Slavata isto taka e poznata vo zapadniot del od Makedonija.
Pred pove}e od polovina vek etnologot B. Rusi} gi istraùva{e sela-
ta vo oblasta Malesija na desniot breg na rekata Crni Drim ju`no od
86
Debar, sega ve}e napu{teni. Za sekoe selo ima kaj nego bele{ka za sel-
skata slava. Za seloto Prisojani (poznato vo pi{anite izvori od HIH
vek) gi imame, me|u drugite, slednive podatoci: Seoska slava je Sveti
Atanasije zimski, a preslava Sveti Atanasije letwi. [...] Prisojani
imaju dva velika roda sa {ezdeset i jednim domainstvom i 342 stanov-
nika pravoslavnih Makedonaca. [...] U selu su oba roda nepoznatog
porekla, ali starina~ka: Grkievci na istoku [...] i [uminovci na zapa-
du [...]. (Rusi 1953: 38). Tie slavele zaedni~ki: prvite Sveti Nikola,
a vtorite Petkovden, iako i dvata roda se delele na pove}e soevi.
Za razlika od Prisojani, pe~albarskoto selo Zba`di isto
tolku golemo imalo pove}e slavi: Starinci nepoznatoga porekla.
Za najranije doseqenike se smatraju Damjanovci sa Dap~inovcima (20
domainstava, ìve u Dowoj Mahali, slave Pre~istu), Mavnivilovci
(1, u Dowoj Mahali, Svetu Petku), Grujovci (9, u Sredwoj Mahali, Svetu
Petku), i Bogojevci (3, u Gorwoj Mahali, Svetoga Nikolu). Za wihove
se pretke, ~etiri brata, kaè da su bili napoli~ari (ispolxiji) na
imawu negda{we zba{ke Crkve svete Bogorodice u vreme kada je bila
metoh Manastira uspewa Bogorodi~ina u negda{wom velikom nasequ
Zakamen, koje je bilo u suprotnoj strani od Zba`da, ali se ne zna ta~no
iz koga su naseqa. Neki misle da su bili Zakamenci. Kada su Turci
uni{tili Zakamen i susedna sela, ta ~etiri brata su ostala u ìvotu
zato {to su bili manastirski radnici (Bogorojca ji dodràla). I da-
nas se smatraju kao jedan rod koji se odavna podelio (stari delenici).
Staru slavu su odràli samo Damjanovci. Malo kasnije od wih su se
od nekuda doselili Stojkovci sa Trimovcima (12, u Gorwoj Mahali)
i Karadakovci (6, na zasebnom kraju Gorwe Mahale vo Karadakoska
Mala), koji su jedan rod sa zajedni~kom slavom Svetog Aranela.
Karadakovci su se odvojili od Stojkovaca sa Trimovcima po èqi
maehe drugoga pretka dana{wega ~oveka od {ezdeset godina. Sa nima
je svakako do{ao iz nepoznata mesta predak dana{wih Markovaca (4,
u Gorwoj Mahali, Svetu Petku), Berovaca (2, u Sredwoj Mahali, Svetu
Petku), praded Traj~evaca (4, u Gorwoj Mahali, Svetu Petku). Misli
se da su nekada bili jedan rod (Rusi 1953: 42).
Imendenot se slavi i kaj katolicite, me|utoa tie ~esto imaat
pove}e imiwa. Slaveweto na imendenot stanal popularen obi~aj otkoga
papata Pie V vo 1570 godina kone~no go objavi nekolku godini podgot-
vuvanoto Missale Romanum so koe be{e vovedeno redovnoto spomenuvawe
na svetcite vo sekoja sveta misa, a kako posledica na toa se po~na da
se prepora~uva sekoj vernik da ima ime na svetec (1566 Catechismus Ro-
manus, 1614 Rituale Romanum). So toa postepeno se zamenuva{e ne tolku
mnogu rasprostranetoto slavewe na rodendenot so slaveweto na imen-
denot kako den na patronot (Dies natalis rodenden) smetan kako denot
na ra|aweto na svetecot za neboto, koj{to den obi~no se poklopuva{e
87
so denot na smrtta na svetecot. Me|utoa starite imiwa (kaj Slovenite
slovenski) se upotrebuvaa neoficijalno kako vtori imiwa u{te
dolgo vreme. Nekoi katoli~ki svetci imaa slovenski imiwa (na pr.
pol. Stanisaw, Kazimierz, ~e{. Vclav), pa tie stanaa mnogu popularni
kaj nivnite narodi. No sepak pove}eto od imiwata upotrebuvani kaj
katoli~kite Sloveni se od neslovensko poteklo.
Kaj nekoi evropski narodi kaj katolicite se upotrebuvaat pove}e
od dve imiwa, osobeno vo [panija. Toj obi~aj zapo~nal nekade vo XVI
vek so toa {to imeto na deteto go odreduvale kumovite. Najbogatite
lu|e za kumovi izbirale i nad deset parovi, so toa {to sekoj par mu
predlagal na sve{tenikot po edno ime. Vo na{e vreme dràvnite pro-
pisi vo pove}eto evropski zemji dopu{taat vo oficijalna upotreba do
dve imiwa, iako nekoi nivni dràvjani na kr{tevawe dobile pove}e.
Protestantizmot, koj go otfrli kultot na svetcite, be{e isto
taka protiv slaveweto na imendenot. I pokraj toa {to vernicite od
protestantskite crkvi go slavat samo rodendenot, vo ponovo vreme kaj
nekoi protestantski zaednici slaveweto na imendenot doìvuva rene-
sansa, osobeno ako tie ìveeat kako malcinstvo me|u katoli~koto na-
selenie, kako {to e slu~ajot so kalvinistite vo Polska, koi izdavaat
kalendari so svetci. Sli~no vo Finska, vo koja{to skoro site ìteli
$ pripa|aat na luteranskata crkva, se izdavaat kalendari ili spisoci
na imiwata so datumot na imendenot (na pr. Kaansananvalistusseeuran Ka-
lenteri vuodelta 1883, Sstvisyydest. Kirjoitus Helsingin Yliopiston alma-
nakasta vuodelta 1925, Nim, Postipankki 1975), {to verojatno se dolì na
dolgoto rusko vladeewe vo taa zemja.
Poseben slu~aj se lai~kite kalendari so imenden koi imaat dolga
tradicija vo Polska (nadvor od crkovnite kalendari koi se izdavani i
vo drugi zemji kako na pr. Hrvatska, Slovenija, Avstrija). Vo godinite
1829-1831 vo delot na Polska koj be{e pod ruska vlast se izdaval vo edno
spisanie takanare~eniot slovenski kalendar, vo koj vo site denovi vo
godinata mesto na svetcite se stavale imiwata na polskite i slo-
venskite kralevi, knezovi, vitezi, heroi, kako i drugi imiwa, najdeni
vo srednovekovnite hroniki (spored denot na smrtta ili ra|aweto, ili
pak nekoja bitka). Posleden takov kalendar {to ni e poznat e izdaden
vo Lo| vo 1946 godina. Vo nego ima i mnogu imiwa sekoga{ vo ma{ka
i ènska forma izmisleni od samiot avtor. Vo krajot na HIH i na
po~etokot na HH vek nekoi privatni izdava~i (nadvor od katoli~kata
crkva) po~naa da izdavaat kalendari koi sodrèa imiwa od razli~ni
izvori: imiwata na svetcite od katoli~kite kalendari i imiwata na
li~nostite od slovenskite kalendari dopolnuvani so novite stranski
imiwa (naj~esto imiwata na filmski artisti, muzi~ari, peja~i, spor-
tisti pod denot na nivniot najvaèn nastap, denot na stapuvaweto vo
brak ili rodendenot). Nekoi spisanija i magazini po II svetska vojna
88
(kako Rrzekrj) sekoja nedela odgovaraa na pra{awata na ~itatelite
za imendenot. Takvi lai~ki kalendari ovozmoìja sekoj Poljak da go
slavi svojot rodenden, a pove}eto od niv go pravea toa so golemo zado-
volstvo. Praznuvaweto na imendenot mnogu se oddale~i od crkovnata
tradicija, za {to svedo~i faktot deka prvite sekretari na Polskata
obedineta rabotni~ka partija: Boleslav Bjerut, Vladislav Gomulka
i Edvard Gjerek redovno im se zablagodaruvaa vo partiskiot vesnik
Trybuna Ludu na ~itatelite koi im pratile ~estitki po povod nivniot
imenden, {to ne moè{e da se zamisli vo niedna druga komunisti~ka
zemja.
4. Stabilizacijata na prezimeto kaj Makedoncite

vo sporedba so drugite Sloveni
Vo sovremenite slovenski jazici postojat apelativi koi zame-

nuvaat nekoi li~ni imiwa, kako na pr. mak. dijal. majka (sekoga{ vo
neopredelena forma so zna~ewe majka mi za razlika od majka mi i
mojata majka), upotrebuvano vo krugot na semejstvoto, sli~no kako i
tatko. Imenkite majka i tatko imaat vo ovoj slu~aj sli~na kategori-
jalna karakteristika kako li~nite zamenki vo ednina koi semanti~ki
sekoga{ se opredeleni i zatoa ne se upotrebuvaat so ~len. No tie
sodràt leksi~ka semantika roditel i zatoa se bliski i na ednoele-
mentnite zbirki na imenkite od tipot sonce(to) koi sekoga{ se upo-
trebuvaat so ~len. Me|utoa, Makedonecot moè da upotrebi formi
kako Zora, majka mu na Jovan (na pr. vo ~estitki emituvani na radio),
{to ne e vozmo`no vo polskiot jazik, vo koj }e ja upotrebi samo for-
mata matka Jana). Formata mama, osven toa {to taa e edna od pove}eto
hipokoristi~ni formi od imenkata matka, se upotrebuva i kako u~tiva
forma vo oficijalni kontakti, na pr. vo polskiot jazik: Pani Minister,
jak si czuje Pani mama? Gospo|o minister, kako se ~uvstvuva majka Vi?
Takvite formi se upotrebuvaat i vo nekoi drugi slovenski jazici.
Obratnata relacija od tipot sin / }erka na Dim~eta ne e edno-
zna~na, bidej}i zbirkite sin na..., }erka na... vo jazi~niot sistem ne
se ednoelementni, a vo pragmatikata kako ednoelementni se javuvaat
dosta retko, a osobeno retki bea vo vremeto koga se ra|a{e makedon-
skiot antroponomasti~ki sistem. Zatoa, za razlika od imenkite majka
i tatko, tie, za da nosat polna informacija, moraat da se dopolnu-
vaaat so imeto na deteto: Zdravko, sin na Trajko / Trajka ili Dobrila,
}erka na Trajko / Trajka, odnosno sin mu na Trajko / Trajka, Zdravko ili
}erka mu na Trajko / Trajka, Dobrila. Sintagmite od tipot Zdravko,
sin na Trajka, upotrebuvani vo sovremeniot jazik stojat nadvor od
antroponomasti~kiot sistem.
89
Me|utoa niv gi sre}avame, pokraj drugi opredelbi, vo srednove-
kovnite tekstovi pi{uvani na crkovnoslovenski i na turski jazik, kako
na pr. Pejo, sin na Dragoslav; Projo, sin na Armenko, Dimitri, sin na
Milica; Doj~in, brat na Nikola itn. (prevedeni vo makedonska for-
ma Turski dokumenti 1971: 85). Sintagmi od ovoj semanti~ki model,
no so najstariot zboroobrazuva~ki tip na posvojnite pridavki, imeno
so sufiksot -j-, se javuvaat me|u drugoto i vo najstarite ruski spomeni-
ci: ubia Izjaslava syna Volodimerja vnuka Vsevoloa 1021 g., Sut kosti jego i
dosel leae tamo syna Staslavlja [Stanislavlja B. P.] vnuka Jaroslavlja 1079
g. (Skulina 1973: 65), ponatamu vo latinskite tekstovi od Polska:
Vars lij (syn) Mantin 1189 (Kovalik-Kaleta 2007: 21) i vo êhija so
genitivnata forma: Lupoldi, lii Boriuoy (Svoboda 1964: 117) i kako
sloènki {irum niz Evropa, kako na pr. Johanson, Johnson, Jensen i
dr., koi vo sovremenite jazici funkcioniraat dosega kako prezimiwa.
Ovie sintagmi ve}e vo praslovenskiot period imaa dve (sintaksi~ki)
formalni varijanti. Analiti~nite sintagmi od tipot sin mu na Trajko
i sin na Trajko vo makedonskiot i bugarskiot jazik im odgovaraat na
starite sinteti~ni sintagmi so takanare~eniot dativus possessivus (sin
mu na Trajko) i genetivus possessivus (sin na / od Trajko). Prviot tip vo
ostanatite sovremeni slovenski jazici e skoro is~eznat, so isklu~ok
na nekoi frazeologizmi, kako vo polskiot jazik ojciec dzieciom tatko
na pove}e deca, dodeka vtoriot e ìv vo pove}eto jazici vo prvobit-
nata sinteti~na forma, kako pol. syn / crka Jana.
Pridavsko-imenskata patronimi~na sintagma so takanare~enata
posvojna pridavka: Trajkov sin / Trajkova }erka e u{te edna forma za
izrazuvawe na ovoj odnos. Terminot posvoen (posesiven) vo slo-
venskata i evropskata lingvisti~ka terminologija se odnesuva samo
na formata koja vo pove}eto izrazi od ovoj tip ne ozna~uva i vo isto-
riskoto vreme ne ozna~uvala sopstvenost. Ovaa terminologija vo od-
nos na semantikata bara revizija, na {to obrna vnimanie A. Kiklevi~
zboruvaj}i za polskite posvojni zamenki (Kiklevi~ 1997).
Spored izrazuvanata relacija niv }e gi nare~eme patronimi~ni
imensko-imenski sintagmi. Ovie sintagmi mnogu rano podleàt na
nuleva univerbizacija koja se sostoi vo otstranuvaweto na imenskiot
~len, koj sekoga{ e ist (sin ili }erka), so {to doa|a do supstantiv-
izacija na pridavskiot ~len: Trajkov sin > Trajkov / Trajkova }erka
> Trajkova. Matronimi~nite sintagmi, kako na pr. Elenin, Mil~in;
Nikolin : Elena, Milka; Nikola (Ivanova 2007: 211) ili Puctovica
(èna na Risto) Puctovi~un (sin na Ristovica) > Puctyj~un poz-
nato prezime) se mnogu retki so ogled na patrijarhalnata forma na se-
mejstvoto vo minatoto vo cela Evropa i nadvor od nea. Prezimiwata na
-ov(a) /-ev(a) i -un(a), koi se imenki, dobieni po pat na univerbizacii,
po forma se vsu{nost supstantivizirani pridavki.
90
Drug semanti~ki i formalen tip na proizvodnite slovenski
prezimiwa se po poteklo prvobitnite zboroobrazuva~ki formacii,
obrazuvani so imenski sufiks. Niv gi spojuva so prethodniot tip
zboroobrazuva~kata osnova koja e imenka so zna~ewe roditel, t. e.
obi~no tatkoto, makar {to vo najstaro vreme postoele isti formi od
imeto na majkata.
Se raboti ovde za imenskite derivati so prasl. sufiks *-itjo-
(*-it-j-o-) so razli~ni refleksi na konsonantskata grupa *tj, koj do
denes e poznat vo site slovenski jazici osven makedonskiot i bugar-
skiot. Vo makedonskiot i bugarskiot kontinuiranata forma na ovoj
patronimi~en sufiks bi trebalo da glasi *-it (mnoìna *-iti), me|utoa
takva forma ne e so~uvana vo ovie jazici. Patronimi~nite formi iz-
vedenki od li~nite imiwa sepak se so~uvani vo sovremenata makedon-
ska (i bugarska) ojkonimija vo malku izmenet oblik. Imeno, tie podleg-
nale na vlijanieto na eden drug mnogu ~est tip na toponimite obrazu-
vani so sufiksot -ite (mn. -ita) od drugo poteklo (*-iskjo-, t. e. *-isk-j-o),
so funkcija nomen loci, na pr. Livadi{te (mn. Livadi{ta) : livada. Sp.
gi patronimi~nite ojkonimi od Ohridsko i Prespa (Pjanka 1966: 78),
prvobitno ramni na patronimi~nite antroponimi: Bel~i{te : Belec /
Belko, Qubani{ta : Quban, sp. pol. Lubanice (op{tina ary; mnoìnska
forma so zna~ewe prvobitni ìteli na seloto potomci na Luban).
Sli~no vo Bugarija: Ljubovita, Sulita, Tuhovita (Pocpond 1937: 120-131).
Vakvo formalno vlijanie se gleda i kaj li~nite formi vo crkovno-
slovenskite tekstovi. Imeno, vo niv se javuvaat nekolku imenki od
sreden rod so zna~ewe dete koi se izvedeni od apelativi so pomo{
na ovoj sufiks: dtite (: dtit), mladite (: mladit), otroite (: otroit)
(Slavski 1976: II 60). Vo srpskiot, hrvatskiot i bosanskiot *-itj > *-i:
Tomi. Makedonskite prezimiwa od tipot Tomi} se prete`no od srpsko
poteklo (so transkripcija na so }).
Spored Stanislav Rospond, avtorot na obemnata monografija
na sufiksot *-itjo- vo ju`noslovenskite jazici, ovoj sufiks bil pro-
duktiven vo Crna Gora, Bosna i Hercegovina, zapadna [umadija i vo
Ra{ka, dodeka vo Bugarija, Moravsko-Vardarskata Kotlina, Savsko-
Dunavskiot Bazen, Istra, Dalmacija i Slovenija toj bil neproduk-
tiven (Rospond 1937: 18-218), {to povlijaelo vrz sega{noto geograf-
sko rasprostranuvawe na prezimiwata od ovoj tip. Tipolo{ki zemeno,
zapadniot del od ju`noslovenskata teritorija se povrzuva so zapadno-
slovenskite zemji, kade preovladuvaat prezimiwa nastanati od prek-
ari, a isto~niot del ima vrska so isto~noslovenskite zemji, kade bea
produktivni formaciite na -ovi~ / -evi~ i -ov(a). Me|utoa vo isto~niot
del na Polska (kako i vo Ukraina) se {irel prvobitniot imenski tip
na *-itjo-, dodeka vo ostanatiot del preovladuvale prekarite, sli~no
kako vo drugite zapadnoslovenski jazici.
91
Pravi patronimici (po funkcija) se upotrebuvaat vo ruskiot
i beloruskiot jazik (porano oficijalno kaj site narodi na biv{iot
Sovetski Sojuz), zaedno so imeto i prezimeto, sp. Lev Nikolaevi~
Tolsto. Vo neoficijalna upotreba se javuva samo imeto so patro-
nimikot (rus. ot~estvo tatkovo ime). Me|utoa postojat i ruski
prezimiwa so istiot sufiks, kako Kuzmi~. Tie se retki, pred s# zatoa
{to vo toj jazik formite na -i~ // -ovi~- / -evi~- funkcioniraat kako
patronimici, no samo vo odnos na maìte, sp. m. Petrovi~, Ili~,
no -ovna / -i~na vo ènskite patronimici kako Petrovna, Ili~na
(: Petr, Il). Prezimiwata od ovoj tip se po~esti vo beloruskiot
jazik (na pr. Alhnovi~), a osobeno vo ukrainskiot (na pr. Tarasevu~).
Od staro~e{kiot jazik ni se poznati dosta brojni prezimiwa na -
ic (Mstislavic, Sobslavic, Radostic, Vtkovic, Vilamovic (: Vilam < Wilhelm)
(Svoboda 1964: 142-143), me|utoa tie is~eznaa vo tekot na sredniot vek.
Mnogu retki se i na slova~kata teritorija (na pr. Dobrovic), sli~no ka-
ko i kaj luì~kite Srbi (d.-lu`.-srp. Jakobic, Kubic, Jankojc < Jankowic,
Markojc < Markowic (Klos, @imska, [jatkovska 1988: 602-603). Vo staro- i
srednopolskiot jazik takvi formi se upotrebuvaa so zapadnoslovenski-
ot refleks na *tj (Szumonowic, Zimorowic), iako i podocna takvi formi
se javuvaat (Staszic XVIII / XIX v.), a duri i vo na{e vreme (Riszszus). Vo
XVII vek vo isto~niot del na Polska po~naa da se {irat prezimiwata
so isto~noslovenskiot kontinuant na *tj: Czechowicz, Sienkiewicz, sli~no
kako i na slova~kata teritorija: urovi. Ovoj refleks e prvobiten vo
slovene~kiot jazik (Toporii).
F. Slavski obrnuva vnimanie na sociolingvisti~kite razliki
vo distribucijata na dvata tipa na patronimi~nite formi na srednove-
kovnata ruska teritorija: Formacja ta miaa due znaczenie w pierwotnym
ps. ustroju rodowym. Zachowaa si ona najlepiej na Rusi, por. np. do dzi ywotne
ros. imiona odojcowskie na -i, -ovi. Pierwotnie ruskie patronimica na -i stoso-
wano w wyszych warstwach spoeczestwa. W klasach niszych, uywajcych
imion jednotematowych, w funkcji patronimikw wystpoway przymiotniki
dzierawcze przede wszystkim na -ov. (Slavski 1976 II: 58). Na terito-
rijata na sega{na Bugarija, Makedonija i vo Srbija mnogu rano, so
doa|aweto na Turcite, e izgubena slovenskata vladeja~ka klasa. Toa
bi moèlo da bide vtora pri~ina (pokraj sovpa|aweto na sufiksite
vo makedonskiot i bugarskiot) za gubeweto na starite patronimi~ni
formi na *-it.
Sufiksite -ov(a) /-ev(a) i -un(a) izrazuvale pripadnost na edno
lice (vo ovoj slu~aj relacija me|u tatkoto i deteto, a vo retki slu~ai
me|u majkata i deteto). Za izrazuvaweto na pripadnosta kon grupa lu|e
(semejstvo, rod) sluèl pridavskiot sufiks -sk- (sp. mak. sosedov : so-
sed i sosedski : sosedi), koj isto taka izrazuval i drugi relacii, na pri-
mer relacijata ~ovek : naseleno mesto, sp. gi sovremenite makedonski
92
prezimiwa: Ko~anski, So{anski : Ko~ani, So{ani (Ivanova 2007: 180).
Istoto zna~ewe go izrazuva{e i spomenatiot sufiks *-itjo-, sp. vo sovre-
meniot ruski jazik moskvi~i, pskovi~i (edn. moskvi~, pskovi~) ìteli
na Moskva, Pskov. Imenskiot sufiks *-in pak, sroden so pridavskiot
sufiks *-in- (zastapen vo prezimiwata) ozna~uval pripadnost kon grupa
lu|e, kolektiv, semejstvo, sp. bratin : bratja, eadin : ead, gospodin
: gospoda, Rusin : Rus (Slavski 1974 I: 120) vo posledniov slu~aj is-
to taka pripadnost kon mestoto (zemjata). Sp. mak. gospodin : gospoda,
Rusin : Rusija (prvobitno: Rus). Bliskosta na ovie tri zna~ewa na po-
tekloto (od roditelot, semejstvoto i mestoto) dovede do duplirawe na
sufiksite, na pr. kaj makedonskite prezimiwa: -ov-ski(a) / -ev-ski(a) i
-in-ski(a) pokraj -ov(a) / -ev(a), -in(a) i -ski(a). Sli~no i vo prezimi-
wata od srpsko poteklo: -ov-i} / -ev-i} pokraj -i}.
Prezimiwata koi zavr{uvaat na -ov- / -ev-, -in- i na -sk- imaat vo
makedonskiot jazik dve formi: ma{ka i ènska, sli~no i vo bugarski-
ot jazik, kako vo ruskiot: Egorov : Egorova, Afanasev : Afanaseva,
rev : reva, Solovv : Solovva, no i vo drugite isto~nosloven-
ski jazici, a isto taka vo polskiot, ~e{kiot i slova~kiot, vo koi tie
se mo{ne retki. [to se odnesuva na serijata -ov-i} / -ev-i} i -i}, vo
isto~noslovenskite jazici isto taka nema diferencijacija vo ovoj
pogled me|u ma{kite i ènskite prezimiwa koi ne se izdiferencira-
ni so rodovata nastavka: belorus. Alhnovi~, ukr. Tarasevu~. Me|utoa
diferencijata po rod se vr{i kaj niv na drug na~in. Ma{kite formi
imaat deklinacija, dodeka ènskite se nemenlivi. Sli~no e i vo rus-
kiot jazik.
@enskite srpski, crnogorski, bosanski i hrvatski prezimiwa na
-i se nemenlivi, kako i vo drugite jazici, me|utoa vo razgovorniot jazik
se upotrebuvaat derivati so sufiksot -ka koi se menlivi (srp. Dragi :
Dragika). Vakvi formi se upotrebuvaat i vo razgovorniot makedonski
jazik. Vo oficijalnata jazi~na komunikacija na srpskata teritorija ne
se upotrebuvani isto taka ènskite formi od prezimiwata retki vo
ovoj region na ov, -ev kako i na -ski, -ovski / -evski i -inski.
Za razlika od makedonskiot i bugarskiot, vo isto~noslovenskite
jazici pridavskite prezimiwa (sli~no kako pridavkite) imaat krat-
ki i dolgi formi, i toa: 1. kratka forma vo ma{ki rod i dolga forma
vo ènski rod vo beloruskiot jazik: Belski : Belska, Kamaroski
: Kamaroska, 2. dolga forma vo ma{ki rod i kratka vo ènski rod
vo ukrainskiot: Blski : Blska, Kotlrevski : Kotlrevska,
Dztkvski : Dztkvska, Kocbinski : Kocbinska, lnski
: lnska, 3. samo dolgi formi vo ruskiot: Dostoevski : Dostoevs-
ka, êrn{evski : êrn{evska.
Vo makedonskiot jazik prvobitnata morfonolo{ka alternacija
o : e, povrzana so pojavuvaweto na prethodnata tvrda ili meka sog-
93
laska, vo prezimiwata ne e ve}e obuslovena fonetski. Sufiksalnite
varijanti -ov- / -ev-, -ovsk- / -evsk- zavisat naj~esto od formata na os-
novata (obi~no imeto): Pe{ev, Pe{evski : Pe{e; Pe{ov, Pe{ovski :
Pe{o. Ovie sufiksi se pridavski formanti, zatoa tie go izrazuvaat
gramati~kiot rod so pomo{ na morfolo{kite nastavki: -ov-(- /-a) /
-ev-(- /-a), -ovsk-(-i / -a) / -evsk-(-i / -a), dodeka sufiksite (-ov- / -ev-)
-i} se imenski i zatoa nemaat mocija, t. e. imaat samo edna forma, a
imeno prvobitno od ma{ki rod, bidej}i ja izrazuvaat relacijata tat-
ko sin.
Do 1913 godina makedonskoto naselenie nemalo stabilni pre-
zimiwa. Tie bile vovedeni duri koga eden del od makedonskata te-
ritorija bil priklu~en kon Srbija po zavr{uvaweto na II balkanska
vojna. Toga{ be{e vovedena obvrskata sekoja verska zaednica da vodi
mati~ni knigi. Vo 1967 god. vodev terenski i arhivski ispituvawa
na makedonskata antroponimija vo toga{nata op{tina Bogomila vo
Azot. Od mati~nite knigi na rodenite, {to gi imav na raspolagawe vo
mati~nata slu`ba na Mesnata kancelarija vo Bogomila (do 50-te godini
tie bea kopii na knigite na rodenite vodeni vo crkvite) gi ekscerpi-
rav prezimiwata i imiwata na 12 062 lica rodeni vo granicite na taa
op{tina od voveduvaweto na mati~nite knigi vo 1913 god. do 15 VII 1967
god. (Pjanka 1977-1978). Vo godinite 1945-1967 moèvme (po primer na
Azot) da go sledime slobodnoto formirawe na makedonskoto prezime.
Site prezimiwa registrirani vo Azot vo toa vreme se sufiksalni iz-
vedenki od li~ni imiwa (328), prekari (10) ili apelativi so funkcija
na sopstveni imiwa (3). Skoro site tie gi sodràt sufiksite -ov- / -ev-
(samostojni ili nadgradeni so drugi sufiksi). Gi nemaat samo prezi-
miwata koi se bazirani na imiwata so zavr{oci homofonski so niv,
kako Jakov, Kalin.
Vo zapisite od 1914 do juni 1941 god., t. e. vo vremeto koga toj
del na Makedonija spa|a{e vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i
Slovencite, odnosno na Kralstvoto na Jugoslavija, skoro site prezimi-
wa zavr{uvale na -i} (vo kopiite transliteracija na srpskoto -i), do-
deka od godinite 1942-1945 imale oblik na -ov(-a) / -ev(-a).
Vo periodot 1914-1941 god. se zapi{ani 6 295 lica, od koi 5 911
lica so formite na -i}, -ovi}, -evi}, 318 lica so formite na -ovski
(-a) i -evski(-a) i 318 lica so formite na -ov(-a) i -ev(-a), so toa {to
poslednite dve grupi se lica ~ii prezimiwa bile korigirani po 1945
god., koga tie se javuvale vo mati~nata slu`ba kako roditeli na deca-
ta rodeni po II svetska vojna. Vo godinite 1942-1944 se javuva samo edno
prezime na -i}, a vo godinite 1945-1967 osum. Prezimiwata na -ov(-a)
i -ev(-a) vo periodot 1914-1941 se mnogu retki vo mati~nite knigi s#
na s# 66 (verojatno site se korigirani podocna), vo godinite 1942-1944
94
se 594 od vkupniot broj 706. Verojatno imalo korekturi na smetka na
formite na -ovski (-a), i -evski(-a), ~ij broj iznesuva 111.
Se razbira, ne site srpski prezimiwa zavr{uvaat na -i, nitu
bugarskite na -ov(-a) / -ev(-a), me|utoa kako srpskite, taka i bugarski-
te vlasti gi izbrale najtipi~nite formi so cel i na toj na~in da go
srbiziraat, odnosno bugariziraat, makedonskoto naselenie. Na takov
na~in prezimeto stanalo vo Makedonija politi~ko pra{awe.
Najmalku podocne`ni korekturi ima verojatno vo godinite 1945-
1967. Formite na -ovsk-(-i, -a) / -evsk-(-i, -a), koi sega se smetaat kako
tipi~ni makedonski, po~naa vsu{nost da se pojavuvaat od 1945 godina.
Vo periodot od 1945 do 1967 godina se registrirani 3 821 prezime, od
koi 2 849 bea na -ovsk-(-i, -a) i -evsk-(-i, -a), 974 na -ov(-a) i -ev(-a), a sa-
mo 8 na -i}, -ovi}, -evi} (v. gi tablicite 1-6 za site 11 sela vo spomena-
tata studija).
Interesno e deka zapisite na prezimiwata na novoroden~iwata
vo godinite 1945-1967 se izrazito izdiferencirani po polot vo pogled
na formata na prezimeto (so ili bez -sk-(-i / -a)). Soodnosot na prezi-
miwata na -ovsk-(-i, -a) i -evsk-(-i, -a) nasprema onie so -ov(-a) i -ev(-a)
iznesuva{e 1 611 : 292, ili pribli`no 3,5 : 1, a kaj ènskite deca 673
: 1 238 ili pribli`no 1 : 2. Takva disproporcija ne moè da se dolì
na razlikite vo polot na celata populacija, bidej}i tuka razlikata e
vo granicite na normata (1 703 ma{ki i 1 811 ènski deca). Verojatno
pri~inite se dve: 1. s# u{te nedovolno izgradenoto ~uvstvo i navika
kaj prose~nite lu|e, no i kaj slu`benicite, deka prezimeto treba da ja
ima istata forma (osven nastavkite za gramati~kiot rod) za celoto se-
mejstvo, a ne samo za toa deteto da se zapi{uva po prezimeto na tatko-
to, a ne po imeto na dedoto ili ~i~koto, {to be{e stara tradicija vo
balkanskite zemji, 2. potsvesnoto ~uvstvo deka pridavskite zborovi (a
takvi se sovremenite makedonski prezimiwa) izrazuvaat pripadnost
kon edno lice (-ov, -ova) ili kon pove}e lica (-ski, -ska), sp. sosedov,
sosedova i sosedski, sosedska. Prvobitnoto patrijarhalno sfa}awe na
ovie odnosi bilo razli~no za dvata pola: maòt mu pripa|al na rodot,
a ènata na soprugot.
Po ~etiri decenii od na{ite istraùvawa makedonskite pre-
zimiwa vo Azot se ve}e stabilizirani. Kako naj~esti i tipi~ni niv-
ni formi se smetaat tie na -ovsk- (-i / -a) / -evsk-(-i / -a). Tie se javu-
vaat, so razli~na frekvencija kaj site slovenski narodi, no se mnogu
karakteristi~ni za polskiot jazik. Vo Polska se nastanati ve}e vo
XII vek (Kovalik-Kaleta 2007) i do krajot na XVIII vek bea kako tip
(na -yki) kako blagorodni~ki prezimiwa pod za{tita. Po gubewe-
to na nezavisnosta na Polska (1795 g.) tie po~naa da se {irat kaj site
sloevi na op{testvoto, me|u drugoto i me|u doselenicite od drugi na-
rodnosti, sp. pol. Szmitkowski i germ. Schmidtke. Strukturata i poteklo-
95
to na polskite i makedonskite prezimiwa od ovoj tip se sosema poi-
nakvi. Istoriskite (prvobitnite, blagorodni~ki) polski prezimiwa
od tipot Jankowski se posesivni, dodeka istite makedonski prezimiwa
(sp. Jankovski) se patronimi~ni. Dodeka osnovata na makedonskoto
prezime od ovoj tip ozna~uva nekoj predok na nositelot na prezimeto
(Janko: Jank-ovski), soodvetnoto polsko prezime vo svojata osnova ime
nekoj ojkonim (Jankowo, Jankw: Jankowski). Ojkonimite kako Jankowo,
Jankw se posesivni, obrazuvani od li~ni imiwa (vo ovoj slu~aj Janek :
hipokoristik od Jan). Zboroobrazuva~kata struktura na makedonskite
prezimiwa e spored toa Jank+ovski, a na polskite Jankow+ski. Me|utoa
povr{inskata morfemska struktura na obata tipa e identi~na, pa za-
toa kako Makedoncite, taka i Poljacite smetaat deka imaat zaedni~ki
tip prezimiwa koj e za niv karakteristi~en.
Ponatamo{noto {irewe na formite na prezimiwata na -ovsk-(-i,
-a) i -evsk-(-i, -a), vo Makedonija e pottiknato od nekolku faktori:
1. od stremeòt celoto po{iroko semejstvo da go nosi istoto pre-
zime vo istata forma,
2. od potrebata prezimeto da se razlikuva po forma od srednoto ime
(imeto na tatkoto) koe se upotrebuva vo nekoi institucii pora-
di ograni~en i srazmerno mal broj na zboroobrazuva~kite osno-
vi na prezimiwata vo makedonskiot jazik (sp. mak. Jovan Petrov
Filipovski i srp. Jovan Petra Filipovi ili Jovan Filipovi
sin Petra, pol. Jan Filipowski syn Piotra),
3. od ìvoto ~uvstvo deka sufiksot -ov(a) i -ev(a) ozna~uva pri-
padnost na edno lice kon drugo lice od ma{ki pol (tatkoto ili
maòt), no isto taka sopstvenost, za razlika od -ovsk-(-i, -a) i
-evsk-(-i, -a), koj{to sufiks ja izrazuva kolektivnata pripadnost
(kon potesnoto i po{irokoto semejstvo)
4. od svesta deka prezimeto e eden od simbolite na pripadnosta
na poedinecot kon narodot, povrzana so ubeduvaweto deka make-
donskite prezimiwa na -ovsk-(-i, -a) i -evsk-(-i, -a), pokraj -ov(a)
/ -ev(a), gi razlikuvaat Makedoncite od drugite narodi, sli~no
kako na primer nivniot literaturen jazik.
I pokraj toa {to vo pove}eto slovenski zemji ima prezimiwa od

razli~ni zboroobrazuva~ki tipovi, sepak se izdeluvaat nekoi tipovi
prezimiwa koi se karakteristi~ni samo za edna ili dve zemji. I taka
me|u ~e{kite prezimiwa kako karakteristi~en tip se tretiraat pre-
zimiwata so participna forma na -l vo ma{ki rod, kako Doleal, Pospil,
Smejkal, Vyskoil, na koi na sosednata polska teritorija im odgovara-
at ènskite participni formi na -a (za maì), kako na pr. Czekaa,
Domagaa.
96
Vo isto~noslovenskite jazici, kako i vo bugarskiot, osnovni-
ot tip prezimiwa vo ènski rod zavr{uva na -ov(a) / -ev(a). Me|utoa
vo ma{ki rod, kade vo krajot na zborot ima zatvoren slog, soglasno so
razvojot na beloruskata i ukrainskata fonetika, ovie formi se raz-
likuvaat: ruski: Egorov : Egorova, Afanasev : Afanaseva, rev :
reva, Solovv : Solovva; beloruski : Etuho : Etuhova, Kara-
l : Karalva; ukrainski: ckv : ckova, rofev : rofeva.
Samo vo ukrainskiot i beloruskiot jazik ima prezimiwa koi
zavr{uvaat na sloèniot formant -enko: ukr. Antonenko : Anton,
Makapenko : Makap, Nkolanko : Nkola, [ev~enko : {vec ~evlar;
belorus. (so akawe) Lyka{enka : Lyka{. Toj e sostaven od dva sufiksi:
-en- kako vo ruskite formi kaj imenkite od sreden rod na prasloven-
skata deklinacija so osnovite na -t-, sp. nom. edn. telnok (< -en-ok <
-en-k) prasl. tel, dodeka mn. telma {to odgovara na prasl. i stsl.
telta. Prviot del sufiksot -en- e istiot sufiks koj se javuva{e vo
osnovite na -t-, no vo druga pozicija: -en- + C > -- + C nasprema -en- + V >
-en- + V. Sufiksot -ok ima kaj isto~noslovenskite imenki deminutivna
funkcija, dodeka ukr. i belorus. -ko e identi~no so hipokoristi~niot
sufiks -ko, koj se javuva kaj li~nite imiwa vo ju`noslovenskite jazi-
ci, a koj be{e nekoga{ formant za obrazuvawe hipokoristici vo site
slovenski jazici, sp. ukr. Ivanko : Ivan i belorus. nka (so akawe mesto
nko) : n.
Vo beloruskiot jazik i na sosednite teritorii ~est e sufiksot
-uk (so pro{irenata varijanta -~uk): belor. Antank : Anton, Xved~uk
: Xvedzka (od Xvedop, mak. Todor); Mel~uk : melec melni~ar, no isto
taka ukr. Demn~uk : Demn (mak. Damjan), p~uk : p (mak. \or|e).
Prezimiwata ramni na prekari (bez antroponomasti~ki for-
manti) se javuvaat na celata slovenska teritorija, a osobeno kaj zapad-
nite Sloveni, kaj Belorusite, Ukraincite, Slovencite i Hrvatite.
Tie prete`no bea prezimiwa na zanaet~iite i posiroma{nite lu|e od
gradovite, kako i na selanite, sp. pol. Bednarz : bednarz bo~var, Wrbel
: wrbel vrap~e, Zbek : zbek zap~e, a isto taka i podocna izvedenite
od niv: Bednarski, Wrblewski, Zbkowski. Vo srednovekovnite dokumenti
od Makedonija i od sosednite zemji takvi imenski (ili i pridavski)
prekari nao|ame ~esto. Vo na{eto vreme prezimiwata ramni na pre-
kari (bez antroponomasti~ki formanti) vo Makedonija se neobi~no
retki, sli~no kako vo sosednite zemji: Bugarija i Srbija. Me|u niv
moème da izdelime dve osnovni grupi:
1. Prezimiwa obrazuvani od li~ni imenki: Manahov(-a) : pre-
kar Manah : monah; Mangov(-a), Mangovski (-a) i Mangoski (-
a) : prekar Manga pogrdno ime za Rom; Mandarev, Mandarova,
Mandarovski : prekar Mandar : *mandar bivolar (tur. manda
bivol); Mandaxiev : prekar Mandaxi/ja : tur. mandac bivolar;
97
Man~ukov, Manxukov, Manxukovski : prekar Man~uk / Manxuk(-a)
Ungarec i drugi zna~ewa, ili pak Manùk prekar kus, nabi-
en ~ovek (dijal. tur. manuk ~ovek so mal rast); Manxikovski
: prekar Manxika : manxika èna {to prebira (tur. mahana >
maana > mana nedostatok); Manxurov : prekar Manxur : tur. man-
zur pro~uen, qubimec (?).
2. Prezimiwa obrazuvani od prekari koi se ramni na neli~ni imen-
ki: Mangarov, Mangarovski, Mangaroski, (-a), kako i Mangrov,
Mangrski : prekar Mangar : mangar stara turska bakarna para;
Mandalov(-a), Mandalovski, Mandaloski : prekar Mandal(o) :
mandal(o)(tur. mandal mandalo na vrata) itn. (Re~nik 2001).
I na krajot edna bitna karakteristika na makedonskoto prezime.

Vo poslednive nekolku decenii onomasti~kata kategorija prezimiwa
vo makedonskiot literaturen jazik se gramatikalizira i prerasna vo
gramati~ka kategorija na imenkite so dva elementa: ma{ki i ènski
prezimiwa koi se razlikuvaat po rod poradi nivnata pridavska for-
ma. Tie imaat ednostavni formanti: ma{ki rod: -ovski / -oski // -evski
/ -eski // -ski i -ov // -ev, ènski rod: - ovska / -oska // -evska / -eska // -ska
i -ova // -eva. Formalnata gramatikalizacija na prezimiwata vo ma-
kedonskiot jazik e skoro potpolna, bidej}i nadvor od ovie struktur-
ni tipovi ostanuvaat (osven tu|ite prezimiwa) samo 313 makedonski
prezimiwa koi nemaat antroponomasti~ki formanti (Ivanova 2007:
5-9). Prezimiwa so gore navedenite formanti zaedno so nivnite fo-
netski varijanti (kako -ski i -cki, -~ki, -{ki) ima 20 910 od vkupniot
broj 23 946 makedonski prezimiwa zastapeni vo Obratniot re~nik
na prezimiwata kaj Makedoncite. Me|u niv dominiraat prezimiwa-
ta na -ovski / -oski // -evski / -eski // -ski / -cki / -~ki / -{ki (zaedno so
ènskite formi), {to gi ima 12 340, t. e. pove}e od polovinata od ce-
lokupniot fond. Vtoroto mesto go zazemaat prezimiwata so sufiksite
-ov / -ev (isto taka zaedno so ènskite formi) ~ij broj iznesuva 9 600.
So sufiksite -ovi} / -evi} // -i} i nivnite fonetski varijanti -ovi~ /
-evi~ // -i~, nastanati pod rusko vlijanie, se obrazuvani vkupno pomal-
ku od edna iljada makedonski prezimiwa.
Sli~na sostojba postoi i vo drugite slovenski balkanski jazici
koi imaat gramatikalizirano nekoi sufiksi, od koi dominantni se: vo
bugarskiot -ov / -ev // -in, vo srpskiot i crnogorskiot -ovi / -evi // -i
odnosno -ovi / -evi // -i i vo bosanskiot -ovi / -evi // -i.
98
Literatura
1. Antoni, D.: Obiajni bonton: Krsna slava u Srba, 2000, vo: www.glas-
javnosti.co.yu
2. Gafurov, A.: Lev i Kiparis, Moskva, 1971.
3. Ivanova, O.: Obraten re~nik na prezimiwata kaj Makedoncite,
2007.
4. Janowowa,W.; Skarbek, A.; Zbijowska, B.; Zbiniowska, J.: Sownik
imion, Wrocaw Warszawa, 1975.
5. Kiklewicz, A.: Czy w jzyku polskim istniej zaimki dzierawcze?, vo: Prace
Filologiczne 1997, XLII, 121-133.
6. Kos, Z.; Rzymska, D.; Siatkowska, E.: Indeks a tergo do dolnouyckiego
sownika Arnota Muki, Warszawa, 1988.
7. Kowalik-Kaleta, Z.: Historia nazwisk polskich na tle spoecznym i obyc-
zajowym (XII-XV wiek), t. I, Warszawa, 2007.
8. Malec, M.: Staropolskie skrcone nazwy osobowe od imion dwuczonowych,
Wrocaw, 1982.
9. Pjanka, B.: Klasifikacija na imiwata na naselenite mesta od
Ohridsko-Prespanskiot bazen, vo: Makedonski jazik XVII, 1966,
67-87.
10. Pianka, W.: Macedoskie imiona osobowe kotliny Azot, Warszawa, 1975.
11. Pianka, W.: Nazwiska macedoskie kotliny Azot, vo: Onomastica XXII,
(1977), 149-178 (del I); XXIII, (1978), 215-244 (del II).
12. Pianka, W.: Derywacja imion osobowych jako czynnik integrujcy spoe-
czestwa multikulturowe i wielowyznaniowe, vo: Onomastica LI, 2007,
129-144.
13. Pianka, W.: Nazwisko macedoskie a tosamo narodowa i kulturowa
Macedoczykw, vo: Bunt tradycji Tradycja buntu, Warszawa 2008.
99
14. Re~nik na prezimiwata kaj Makedoncite, red. Trajko Stama-
toski, Skopje, t. I 1999, t. II, 2001
15. Rospond, S.: Poudniowo-sowiaskie nazwy miejscowe z suksem *- itj-,
Krakw, 1937.
16. Rusi, B.: Malesija, vo: Godi{en zbornik na Filozofskiot fa-
kultet na Univerzitetot vo Skopje, Istorisko-filolo{ki oddel,
Kniga 6 (1953), Oddelen otpe~atok, Skopje, 1953.
17. Svoboda, J.: Staroesk osobn jmna a nae pjmen, Praha, 1964, 142-
143.
18. Skulina, T.: Staroruskie imiennictwo osobowe. Cz I, Wrocaw Warsza-
wa, 1973.
19. Sawski, F.: Zarys sowotwrstwa prasowiaskiego, vo: Sownik praso-
wiaski, red. F. Slavski, t II, Wrocaw, 1976.
20. Smailovi, I.: Muslimanska imena orientalnog porijekla u Bosni i Herce-
govini, Sarajevo, 1977.
21. Tomanovi}, V.: Iz ekspresivne fonetike, vo: Godi{en zbornik
na Filozofskiot fakultet na Univerziteot vo Skopje III, 1950,
1-32.
22. Turski dokumenti od istorijata na makedonskiot narod.
Op{iren popisen defter 4 (14671468 godina) red. Metodija
Sokolovski, d-r Aleksandar Stojanovski.
23. Crkva u istoriji, 2001: http://www.geocities.com/byzantion2001/
Pravednikistorija.html
24. Cielikowa, A.: Derywacja paradygmatyczna w staropolskiej antroponimii,
Krakw, 1991.
Dimitar Pandev
OBEMOT NA OP[TESTVENOUSLOVENITE JAZI^NI

PROMENI
So poimot op{testvenousloveni jazi~ni promeni opfa}ame

op{testveno pottiknati, kulturnousloveni i pragmati~no/retori~ki
poddràni jazi~ni promeni. Pritoa, gi imame predvid onie minimal-
ni promeni vo jazikot (kako prirodna pojava, kako op{testvena pojava,
kako sistem od znaci) {to moàt da se zabeleàt vo period od 6 meseci
do 6 godini i da se proverat vo period od 6 decenii preku metodologija-
ta na sovremenite lingvisti~ki prou~uvawa na odnosite jazik ~ovek
op{testvo kultura.
Na{a cel, vsu{nost, e da se naseti migot na promenata preku
sozdavawe (i/ili prepoznavawe) diskurs vo koj nastanuva promenata.
Vo toj kontekst ja sledime obuslovenosta na promenata od aktuelen
kusotraen (op{testvenojazi~en i kulturnojazi~en) poddiskurs (ka-
ko sostaven i neoddeliv del od podolgotraen (op{testvenojazi~en i
kulturnojazi~en) diskurs.
Terminot poddiskurs go izveduvame po analogija so terminite
potsistem i pottekst, pri {to imame predvid deka op{tite definicii
za sistem i za potsistem se isti, pa isto vaì i za diskursot i za pod-
diskursot, a odnosot diskurs poddiskurs go izveduvame po analogija na
odnosot tekst pottekst. Pritoa, vo soglasnost so sociolingvistikata
i so drugi interdisciplinarni teorii go imame predvid jazikot kako
sistem od pove}e (jazi~ni, op{testveni, kulturni i drugi) ramni{ta.
Jazi~nite promeni gi identifikuvame vrz osnova na analiza na
diskurs {to se (pre)sozdava preku povtoruvawe na niza standardizira-
ni govorni situacii vo koi moàt da se najdat u~esnicite vo komuni-
kacijata, imaj}i go predvid i obemot na situacii (od minimum edna do
beskone~no mnoèstvo situacii). Ovaa postapka ja sproveduvame pre-
ku izdvojuvawe po{iroko prifateni jazi~ni edinici od diskursnata
dejnost na oddelni jazi~ni li~nosti (edinki i grupi) so prepoznatliv
idiolekt i nivna sporedba so relativno soodvetni edinici od diskurs-
nata dejnost na drugi jazi~ni li~nosti.
102
Vo selekcijata na jazi~nite li~nosti {to ja pottiknuvaat pro-
menata prete`no imame predvid poznati li~nosti od op{testveno-
politi~kiot ìvot na Republika Makedonija osobeno eksponira-
ni vo javnosta vo periodot od sredinata na fevruari do sredinata
na avgust 2007 so sopstveni izjavi pretstaveni preku iskazi koi se
sostaven del od nivniot aktuelen, vo odnosniot vremenski inter-
val, (op{testvenopoliti~ki itn.) poddiskurs, a inaku se sostaven
del od po{iroka op{testvenopoliti~ka platforma i od soodveten
(op{testvenopoliti~ki itn.) diskurs. Ovie jazi~ni li~nosti (vo sog-
lasnost so komunikaciskite teorii) gi definirame kako izvor na
promenata, a komunikaciskata niza ja dopolnuvame so prenesuva~ na
promenata (jazi~ni li~nosti koi od razli~ni pri~ini ja prifa}aat
promenata, na primer od pozicijata vo sistemot, od rabotnoto mesto,
od sopstveniot mentalen sklop (pripadnost i/ili identifikacija so
dadena homogena grupa lu|e, kolektiv, politi~ka partija) i ja ostva-
ruvaat vo soodvetni tipizirani komunikativni situacii) i poddrùva~
na promenata (jazi~ni li~nosti koi od razli~ni pri~ini vo razli~ni
pravci ja pro{iruvaat promenata).
Vsu{nost, sledej}i go kako (pod)diskurs, vo soglasnost so nau~na-
ta povrzanost na sovremenite komunikaciski teorii i sovremenata re-
torika (koja go dobiva i imeto: diskursna lingvistika) ovie promeni
gi sledime kako poddràni vo fazi na invencija i dispozicija i kako
obusloveni od neistomislenosta na jazi~nata li~nost.
Invencijata i dispozicijata kako del od komunikativnata stra-
tegija i taktika na jazi~nite li~nosti gi smetame kako retori~ki pred-
uslovi za sozdavawe diskurs vrz osnova na zdobieno ~uvstvo za govor i
zdobieno ~uvstvo za op{testvena situacija. Jazi~nata li~nost po pra-
vilo e komunikativno sposobna li~nost so izrazito poznavawe na jazi-
kot i na jazi~nite sredstva i so poznavawe (vladeewe) na op{testveno
prifateni i dozvoleni soodvetni sredstva.
Vo toj kontekst na{ata analiza se zasnova vrz slednite izdvoeni
jazi~ni edinici {to sme gi dolovile vo soodvetni situacii i vo koi
sme identifikuvale interdiskursnost i streme` kon sistemnost pre-
ku prebaruvawe sporedben korpus:
Izdvoeni jazi~ni edinici sporedben korpus

1. Buxetar buxet
2. dràven privaten; op{testven
3. protokolarno definitivno; krucijalno
4. go dadoa na televizija go goltna no}ta
5. hotel v dremalo / dolap
6. Kako se pra{uva odredeno lice vraboten / nevraboten
dali odi na rabota ili ne: Na profesija: rabotnik
rabota odi{? Odi{ na rabota? op{testvenopoliti~ki rabotnik
103
Analiza:
Izdvojuvaweto na parametarot buxetar go povrzuvame so iska-
zot od fevruari 2008 na aktuelniot minister za finansii d-r Trajko
Slaveski za ukinuvaweto na ~ekovite kako plate`no sredstvo vo
Republika Makedonija. Ovoj iskaz najmnogu gi pogodi buxetskite ra-
botnici, pa vo soglasnost so toa mo`nata jazi~na promena se naso~i
kon site ramni{ta na funkcionirawe na zborot buxetar. Vo vrska so
toa sprovedovme sopstvena sociolingvisti~ka anketa, vo soglasnost so
principite i metodite na Vilijam Labov, pa ja sledevme reakcijata na
bankarskite slu`benici. Na anketiranite {alterski slu`benici od
edna banka vo Republika Makedonija vo nejzinite filijali vo Skopje i
vo Ohrid, im postavuvavme isto pra{awe: Dali moè da dobijam ~eko-
vi? pa na negativniot odgovor postavuvavme soodvetni potpra{awa, na
koi dobivavme odgovor: Zatoa {to si/ste buxetar. Vo soglasnost so
metodologijata na Labov, insistiravme i go naveduvavme vo razli~ni
konteksti slu`benikot da go povtoruva zborot buxetar, pri {to
na{a cel be{e da go zabeleìme soodvetniot prizvuk i intonacijata
vo izgovorot na zborot buxetar. Pritoa, osoben interes kaj nas pre-
dizvika ironi~niot prizvuk na glasot i nadmeniot odnos na oddelni
{alterski slu`benici.
Ironi~niot prizvuk se zacvrsti na finalnite pozicii na gla-
sovnata niza buxetar, voveduvaj}i se vo izgovorot na t (so izrazita
dentalnost) i osobeno naloùvaj}i se na izgovorot na finalnoto r.
Vo ovoj slu~aj oddelni {alterski slu`benici se javuvaat vo uloga na
jazi~ni li~nosti koi se prenesuva~i na promenata, pri {to promenata
se javuva vo administrativnorazgovorniot potstil.
Poddrùvawe na promenata evidentiravme vo novinarskiot pot-
stil vo vesnikot Dnevnik (juni 2008) vo iskazot Drugar~e buxetar~e
vo tekst na tema koi lica naj~esto se ìranti za bankarski krediti.
Vo ovoj kontekst buxetar~e e deminutiv vo jazi~niot sistem, no vo
op{testvenojazi~niot diskurs funkcionira kako eufemizam.
Zborot buxetar predizvikuva osoben interes ako se razgleduva
na podolg vremenski period (uslovno zemeno vo period od maksimum 6
decenii vo koi moè da se sledi negovata pojava i zacvrstuvawe vo sis-
temot na makedonskiot jazik). Pritoa, moème da istakneme deka vo
izvesen period (osobeno od 1970 do 1980 godina varijanti od ovoj zbor,
buxovan, buxa, pod vlijanie na jugoslovenskiot op{testvenopoliti~ki
sistem i na srpskohrvatskiot jazik) funkcionirale i kako augmenta-
tivi.
Kako eden od àrgonizmite vo oddelni diskursi od toa vreme
moème da go izdvoime Nedopirlivi (so precizno zna~ewe: naselba vo
koja ìveat lica za koi se upotrebuva izrazot buxovan, pri {to nasel-
bata go nosi imeto po opredelen priznak na ìtelite, so toga{no tol-
kuvawe: nikoj ni{to ne im moè).
104
Primerot so pejorativot buxetar vo op{testvenojazi~niot
diskurs na oddelni bankarski slu`benici, kako i so eufemizmot
buxetar~e, vo soglasnost so terminologijata na Labov moème da ja
smetame za jazi~na promena {to se vr{i odozgora, odnosno {to se
javuva na povisoko ramni{te pa se zacvrstuva na ponisko ramni{te.
Obraten e primerot so opozicijata dràven privaten (vo
sostavite: dràven univerzitet privaten univerzitet). Spored
na{eto nabquduvawe, izrazot dràven univerzitet najprvo se pojavi
vo jazi~niot izraz na studentite na privatniot MM kolex preku iz-
razi od tipot: Imam drugar(ka) {to studira na dràvniot. Porano
studirav na dràvniot, za podocna da se zacvrstuva na povisoki
op{testveni ramni{ta, preku imenuvaweto, najprvo na tetovskiot
univerzitet za Dràven. Celosnata opozicija dràven univerzitet
privaten univerzitet ja zabeleùvame vo iskazot na profesor d-r
Qubomir Fr~kovski vo pove}e negovi kolumni vo vesnikot Dnevnik
vo po~etokot na avgust 2007 godina.
Opozicijata privaten dràven, vsu{nost, se nadovrzuva zna-
~enski na postarata opozicija privaten (sektor) op{testven (sek-
tor), karakteristi~en za porane{niot period (osobeno od {eesettite
do osumdesettite godini).
Izrazite protokolarno definitivno pretstavuvaat primeri
na prifa}awe na zborovi so izrazita ~estota od jazikot na politi~ari-
te vo narodniot jazik vo opredelen (obi~no kus) vremenski period.
Narodniot jazik osobeno e otvoren kon izrazi {to se upotrebuvaat
vo tipi~ni situacii, naj~esto so modalno ili so metajazi~no zna~ewe.
Izrazot protokolarno se naloì vo narodniot jazik vo po~etokot na
avgust 2008 preku jazi~niot izraz na pratenikot od aktuelnata opozi-
cija Vlado Bu~kovski (porane{en premier na Vladata na Republika
Makedonija). Intenzitetot na upotrebata se vrzuva za mo{ne kus pe-
riod. Sporedi isto: krucijalno (izraz {to go forsiral svoevremeno
Vasil Tupurkovski). Zborot definitivno se forsiral preku jazi~niot
izraz na aktuelniot pretsedatel na Republika Makedonija, Branko
Crvenkovski, i na pretsedatelkata na SDSM, Radmila [e}erinska, a
osobeno se javuva vo jazikot na studentskata mladina.
Izrazot go dadoa na televizija vo periodot {to e predmet na na{
interes (fevruari avgust 2008) go izdvojuvame od nevrzani razgovori
na lica po povod nastani na priveduvawe lica pred istra`ni organi
od strana na policijata emituvani na televizija. Pretstavuvawe vakvi
snimki i nivno emituvawe kako udarni vesti na televizija e relativno
nova pojava. Upotrebata na ovoj izraz ja zabeleìvme i vo govoren ~in
koj vklu~uva predupreduvawe: vnimavaj da ne te dadat na televizija.
Vo po{irok vremenski opseg izrazot go dadoa na televizija se ja-
vuva namesto postari izrazi od tipot go goltna no}ta. (Vo minatoto,
105
pedesettite, {eesettite godini, obi~no se vr{elo priveduvawe lica
no}e.) Od sli~ni konteksti ja izdvojuvame najnovata metafora hotel so
zna~ewe zatvor, nasproti postarite dremalo, dolap. Sp. isto: Zelena
dolina (izraz za zatvorot vo Idrizovo od àrgonot na zatvorenicite
od sedumdesettite godini).
Me|u govornite ~inovi koi pretstavuvaat odraz na op{testveni-
te situacii gi izdvojuvame primerite vo koi vo fati~ki razgovor se
vmetnuva pra{awe za rabotniot status na edno od licata ili za treto
lice. Od ovie situacii gi izdvojuvame primerite: pra{awe:Odi{ na
rabota? Na rabota odi{? Odgovori: Na dogovor sum. / Na prinuden
sum. (interpretacija: vo prviot slu~aj liceto ne e vraboteno postojano,
no odi na rabota, vo vtoriot vraboteno e postojano, no vo toj period ne
odi na rabota). Izrazot vraboten (sp. vrabotuvawe), vsu{nost, mo{ne
te{ko se naloì vo sistemot na jazikot vo sedumdesettite godini kako
zamena na srpskite formi: zaposlen, zaposluvawe, nasproti narodnoto:
zaraboti (so zna~ewe: po~na da raboti). Vsu{nost, izrazot se vraboti
osobeno se aktualizira preku Jazi~noto kat~e na Blagoja Korubin
koe izleguva{e vo vesnikot Nova Makedonija. Staroto zna~ewe na
zborot zaraboti po~na da raboti go prepoznavame vo izrazot Na do-
govor sum. Vo kontekst na na{ava tema dodavame: izrazot Na prinuden
sum ni{to ne moèl da zna~i vo periodot od {eesettite pa re~isi do
devedesettite godini na minatiot vek.
Zaklu~ok.
Vrz osnova na na{ata analiza se potvrduva deka klu~ni faktori
za jazi~ni promeni se:
1. Akcentot i intonacijata.
2. Antonimijata (preku nestabilna sprotivstavenost).
3. Modalnosta (preku zacvrstuvawe nemenlivi zborovi).
Pritoa,
Promenite go zafa}aat sistemot vo celost (vklu~uvaj}i ja i fra-
zeologijata)
Promenite ja zafa}aat i ~estotata na formite.
Jazi~nite promeni se op{testveno i kulturno obusloveni i

pragmati~no i retori~ki poddràni.
Milena P{ikrilova
RAZVOJOT NA IZRAZUVAWETO PRIPADNOST VO

MAKEDONSKIOT, BUGARSKIOT I Ê[KIOT JAZIK
Pripadnosta ili posesivnosta kako semanti~ka kategorija moè

da se izrazi ili predikativno (Nekoj ima, poseduva ne{to) ili atri-
butivno, kako gotov posesiven odnos vo ramkite na imenskata grupa.
Ovoj na~in na izrazuvawe pripadnost vo slovenskite jazici e mnogu
raznoviden. Posesivniot atribut moè da bide ili vo kongruenciska
sintakti~ka vrska toa se posesivnite pridavki i prisvojnite zamen-
ski pridavki, ili vo upravuva~ka sintaksi~ka vrska kako {to se vo
nekoi slovenski jazici genitivot i dativot, odnosno vo analiti~nite
slovenski jazici predlo`nite imenski grupi naj~esto so predlogot
na/od(ot).
Imeno, izrazuvaweto na pripadnosta vo ramkite na imenskata
grupa e temata na ova izlagawe.
Posesivnite pridavki na -ov, -in se zastapeni vo site slovenski
jazici. Tie po funkcija si konkuriraat so posesivniot genitiv (ili so
predlo`na konstrukcija naj~esto so na vo bugarskiot i makedonskiot),
no mo`nostite za upotreba na posesivnite pridavki se malku potesni
od tie na genitivot. Nivnoto ograni~uvawe se vodi od semanti~ko-
morfolo{ki, ili sintaksi~ki zakoni (imenkata moè da bide samo vo
ednina, bez atribut itn.). Vo staroslovenskiot jazik konstrukciite so
posesivni pridavki (vo slu~aite koga nema ograni~uvawa za nivnoto
koristewe) prevladuvaat nad konstrukciite so posesiven genitiv. Ka-
ko {to pi{uva N. S. Trubeckoj (1987) staroslovenskiot jazik pripa|al
kon jazicite koi za izrazuvawe na posesivniot odnos upotrebuvale
specifi~na pridavska forma na imenkata, t.e. od sekoja imenka {to
ozna~uvala ìvo su{testvo se obrazuvala posesivna pridavka koja bi-
la del od paradigmata za deklinirawe na soodvetnata imenka, sli~no
na toa kako {to participite se sostaven del od paradigmata na glago-
lot. (Sli~no mislewe i kaj Marojevi}, 1983 i dr.) Upotrebata na po-
sesivnite pridavki bila tolku pro{irena {to tie se koristele pone-
koga{ i vo slu~aite koga imalo sintaksi~ki ili drugi ograni~uvawa
108
za toa na pr. v dvor arhiereov naricaemago kaifa (Mt 26,3). Vo
staro~e{kiot jazik upotrebata na posesivnite pridavki bila u{te
po{iroka od denes, se koristele duri i koga imeto na poseduva~ot
bilo so atribut: krev Abelova spravedlivho; syn krle Herodv; dvr krlv
Vclavv.
Postoi pra{awe kakvi se pri~inite za postepenoto ukinuvawe
na posesivnite pridavki za smetka na genitivot. Nekoi specijalisti
toa go objasnuvaat so vlijanieto na stranskite jazici za ruskiot na pr.
pod vlijanieto na francuskiot vo tekot na 18. vek. No isto taka edna od
pri~inite e i po{irokata primena na genitivot voop{to. So distri-
bucijata na posesivnite pridavki vo sovremenite slovenski jazici od
flektiven tip se zanimava T. A. Ivanova. Ja sporeduva frekvencijata
na konstrukciite so posesivna pridavka nasprema konstrukciite so
posesiven genitiv i gi deli slovenskite jazici vo dve grupi. Vo prvata
prevladuva upotrebata na posesivni pridavki tuka spa|aat ~e{kiot,
slova~kiot, srpskiot, hrvatskiot i slovene~kiot. Vo vtorata grupa so
pogolema upotreba na genitivni konstrukcii se site isto~noslovenski
jazici i polskiot. Vo istraùvaweto na T. A. Ivanova gi nema make-
donskiot i bugarskiot, bidej}i ne se flektivni.
Vo monografijata Kategori posessivnosti v slavnskih i bal-
kanskih zkah se pi{uva za bugarskiot deka vo nego posesivnite
pridavki od odu{eveni imenki se prili~no ~esto zastapeni. No za raz-
lika od ~e{kiot, srpskiot, hrvatskiot i slovene~kiot, kongruentnite
konstrukcii na posesivna pridavka so imenka po~nuvaat da otstapuvaat
mesto na konstrukciite so predlogot na, na pr. Nikolovata ka
kata na Nikola; ddovit svet svett na ddo. Avtorite na
monografijata go stavaat bugarskiot poskoro vo isto~noslovenskata
grupa, no jas bi kaàla deka e nekade pome|u. Sepak zastapenosta na
posesivnite pridavki vo bugarskiot e relativno golema, pa duri moè
da se koristi posesivna pridavka tamu kade {to na pr. vo ~e{kiot ima
ograni~uvawa za toa na pr. î~o Tomovata koliba, Ivan Vazovoto
stihotvorenie. Vo gore spomenatata monografija za àl ne e opi{an
makedonskiot jazik.
Sporeduvav identi~en evangelski tekst na makedonski i na bu-
garski i vo odnos na distribucijata na posesivnite pridavki nasprema
predlo`nite konstrukcii so na makedonskiot po~esto od bugarskiot
gi koristi pridavkite. Na pr. mak. Sin Davidov, sin Avraamov bug.
Sin na David, sin na Avraam; mak. angelot Gospodov bug. angelt
ot Gospoda.
Vo tekot na sporeduvaweto na makedonskiot i bugarskiot tekst,
mi napravi vpe~atok edna oblast od izrazuvaweto na pripadnost za
koja bi sakala da spomnam. Toa se posesivnite konstrukcii so posesiv-
na zamenska pridavka, odnosno posesivni zamenki moj, tvoj, svoj, negov,
109
nejzin, na{, va{, niven nasprema kratkite dativni zamenki mi, ti, si,
mu, i, ni, vi, im. Poznato e deka vo knièvniot makedonski se koristat
kratkite dativni zamenki za pripadnost samo so imenki {to ozna~uvaat
rodninski vrski. No i vo takvite slu~ai makedonskiot im dava prednost
na kongruentnite posesivni zamenski pridavki: mak. Juda i negovite
bra}a bug. da i bratta mu; mak. Josif, nejziniot ma` bug. m`t
i osif; mak. Ne pla{i se da ja primi{ Marija, tvojata èna bug. Ne
bo se da vzeme{ èna si Mari; mak. So Zevedej, tatkoto nivni bug.
S baa si Zevede; mak. ako nekoj ja ostavi svojata èna bug. koto
napusne èna si; mak. samo bra}ata svoi bug. samo bratta si.
Kratkite dativni formi na li~nite zamenki vo makedonskiot
se sre}avaat samo so imenkite majka, tatko, brat: po svr{uva~kata
na majka Mu Marija; mladenecot so majka Mu Marija; na mestoto od
tatka si Irod; go ostavija korabot i tatka si; i brat mu Andrej;
sekoj {to se gnevi na brata si; brat ti ima ne{to.
Vo bugarskiot kako {to e poznato kratkite dativni formi na
li~nite zamenki vo posesivna funkcija se koristat so kakva bilo
imenka i se mnogu rasprostraneti i vo usna i vo pismena forma.
Bezbrojni se primerite so dativna li~na zamenka vo bugarskiot i
so posesivna zamenska pridavka vo makedonskiot. No ima i primer
so dativna li~na zamenka vo makedonskiot Mt 3,4: A hranata mu se
sostoe{e od skakulci bug. A hranata mu be{e akridi. Bidej}i za
makedonskiot jazik ova ne e obi~no za posesivna konstrukcija, tuka
stanuva zbor poskoro za dvojno zavisen datelen (spored Min~eva,
1964):
Dvono zavisimit datelen pade` se sbliàva ss svobodni
dativ po haraktera na vrzkata mu s glagola i v dvata
slu~a t e svobodna, formata za datelen pade` ne se iziskva
neobhodimo ot leksi~eskata semantika na glagolite, a zavisi
ot clostnata situaci na izkazvaneto i moè da se povi
po~ti pri vseki glagol, nezavisimo ot negovite leksi~eski i
gramati~eski osobenosti.
Tozi datelen pade` opredel pri neprehoden glagol pod-
loga ili obstotelstvoto, a pri prehoden samo prkoto
doplnenie ili obstotelstvoto, nikoga podloga. Vrzkata mu
s glagolnoto destvie ne pozvolva to da se svrzva s kakvoto
i da e sestvitelno v izre~enieto. Takv dativ oba~e moè
da bde upotreben samo togava, kogato v izre~enieto e nalice
i nkakvo ime, namirao se v neposredstvena sintakti~na
vrzka ss si glagol no s~etanieto datelen i ime ne
predstavlva sintagma.
Vaèn e oe edin fakt. Osobenostite na dvono zavisimi
datelen pade` se provvat i v negovoto msto sprmo s-
110
estvitelnoto. Na~esto datelnata forma stoi pred s-
estvitelnoto s koeto se svrzva smislovo, i moè da bde
otdelena ot nego s drugi dumi. (Min~eva, A., 1964, s. 31-32)
U{te pove}e toa se gleda vo slednite primeri: mak. jas ne sum

dostoen da Mu gi ponesam ni obuvkite bug. ne sm dostoen da se dopra
dori do sandalite Mu; mak. ]e Si go pribere ìtoto vo ìtnicata
bug. I e sbere ìtoto Si v ìtnicata; mak. Da ne si ja sopne{
nogata od kamen bug. Da ne bi da udari{ o kamk kraka Si; mak. tie
si gi pravat licata naàleni bug. te pomra~avat licata si.
Vo tekot na sporeduvaweto na makedonski i bugarski tekst vo
odnos na izrazuvaweto na pripadnost se zabeleùvaat i nekoi drugi
interesni razliki, na pr. po~estata upotreba na posesivno povratna
zamenka svoj/si vo bugarskiot.
Na kraj bi sakala da kaàm deka ako kongruentnite konstrukcii
na posesivna zamenska pridavka so imenka pokaùvaat priznak na
sintetizam, toga{ vo izrazuvaweto na pripadnost bugarskiot jazik na-
pravil pogolem ~ekor kon analitizam od makedonskiot.
111
Literatura
1. Ve~erka, R.: Sintaksis bespredlo`nogo roditelnogo v staro-

slavnskom zke. Issledovani po sintaksisu staroslavnskogo
zka. Praga, 1963.
2. Ivanova, T. A.: Nekotore osobennosti upotrebleni rodi-
telnogo prinadle`nosti v sovremennh slavnskih zkah.
Vopros filologii. Leningrad, 1974, vp.4.
3. Ivanova. T. A.: K voprosu o sootno{enii upotrebitelnosti
posessivnh konstrukci v sovremennh slavnskih zkah.
Vopros filologii. Leningrad, 1976, vp. 5.
4. Kategori posessivnosti v slavnskih i balkanskih zkah. Mo-
skva, 1989.
5. Marojevi, R.: Posesivne kategorije u ruskom jeziku (u svome is-
torijskom razvitku i danas). Beograd, 1983.
6. Min~eva, A.: Razvo na datelni priteàtelen pade` v blgar-
ski ezik. Sofi, 1964.
7. Mrazek, R.: Dateln pade` v staroslavnskom zke. Issle-
dovani po sintaksisu staroslavnskogo zka. Praga, 1963.
8. Trubecko, N. S.: O pritàtelnh prilagatelnh (possessiva)
starocerkovno-slavnskogo zka. Izbranne trud po filolo-
gii. Moskva, 1987.
9. Veerka, R.: Distribuce possessvnch zjmen v staroslovntin. Otzky
slovansk syntaxe. Brno, 1979, IV/I.
10. Zimek, R.: K chpn posesivnosti. Rusko-esk studie. Sbornk VP v
Praze. Praha, 1960. Jazyk a literatura, II.
Ubavka Gajdova
ZA ISTORIJATA I ZA SEMANTIKATA NA PERFEKTOT

(vo kontekst na makedonskite konstrukcii od tipot: sum / imam + -n- /
-t- pridavka i konstrukcijata od tipot: sum + l-forma)
Celta na statijata e preku edno kratko i voop{teno prosledu-

vawe na istorijatot na perfektot, kako posebna semanti~ka struktu-
ra, da se obidam da ukaàm na nekoi op{ti konstatacii vo vrska so
funkcionalnata optovarenost na perfektot i toa vo razli~ni etapi
od negoviot razvoj, imaj}i predvid deka se raboti za razli~ni konstruk-
cii. Vo centarot na vnimanieto e odnosot na konstrukciite od tipot:
sum/imam + -n-/-t- pridavka i konstrukcijata od tipot: sum + -l forma
kon gramati~kite kategorii: vid i vreme.
Potekloto na perfektot vo indoevropskiot se izveduva od
glagolska pridavka koja ima posebni zavr{oci {to sluàt kako
gramati~ki pokazateli. Vo po~etokot, perfektot sluèl za obrazuva-
we na intranzitivni glagoli, ponatamo{niot razvoj pokaùva deka se
obrazuval samo od intranzitivni glagoli i soodvetno deka nemal pasiv
(sp. Budimir, Crepajac 1965: 167).
Osnovnoto tolkuvawe na perfektot e deka toj ozna~uva sostojba
{to e aktuelna vo momentot na zboruvawe, a e rezultat na minat nastan,
koj e kompletno zavr{en. Vakvoto tolkuvawe vodi kon zaklu~ok deka
od temporalen aspekt perfektot se locira na planot na sega{nosta, a
od aspekt na vidot mu pripa|a na svr{eniot, odnosno perfektivniot
vid. Semantikata perfektivnost + aktuelnost (vo sovremeniot ma-
kedonski jazik najblisku moè da ja dolovime preku iskazi od tipot:
Razbiram (Razbrav / Ve}e sfativ) deka saka{ da patuva{, no sepak
nema da ti dozvolam da zamine{ ovoj pat i sl.) nalaga da go oprede-
lime kako forma koja se nao|a na sredinata me|u perfektivniot i
imperfektivniot aspekt. Za sporedba samo }e spomnam deka na pr. vo
klasi~niot i pretklasi~niot period na gr~kiot jazik prezentskata,
aoristnata i perfektnata glagolska osnova go pokaùvaat vidot na
glagolot (traewe, momentnost, sostojba) dodeka vremenskata relacija
se ozna~uva so augment i so li~ni nastavki.
114
Istoriski gledano, dvojnata semantika na perfektot i negovoto
postepeno potpolno vklopuvawe vo konjugaciskiot sistem ({to zna~i
obrazuvawe formi i od tranzitivni glagoli i obrazuvawe pasivni
formi) vnele nova semantika, {to bilo pri~ina da po~nat da se gubat
sinteti~nite formi na perfektot. Tie vo gr~kiot jazik se izedna~ile
so konjugacijata na aoristot, a vo latinskiot, perfektot ja prezel
prvenstveno funkcijata na aoristot. I dvata slu~aja pokaùvaat deka
preovladuva semantikata na vidot, a ne na temporalnata interpretacija
na osnovnata forma, odnosno na stariot perfekt. Perfektivniot vid
na temporalnata oska prirodno se vrzuva so zonata na minatosta.
Na mestoto na starite sinteti~ki formi se razvivaat novi
analiti~ki konstrukcii na perfektot, koi, so ogled na samata dvojna
konstrukcija, mnogu pojasno go pokaùvaat dvojniot odnos na perfek-
tot kon kategoriite vid i vreme za razlika od stariot sinteti~ki
perfekt.
Imeno, perfektot i vo svoeto primarno zna~ewe: aktuelna sos-
tojba {to e rezultat na zavr{en nastan, ima dvojna temporalna in-
terpretacija i kon sega{nosta i kon minatosta. Pri toa perfektot
ne nosi nikakva informacija za toa koga e izvr{en, odnosno zavr{en
nastanot {to go imenuva. Vo procesot na izmestuvawe na negovata tem-
poralna interpretacija od sega{nosta kon minatosta, perfektot lesno
se vklopuva vo semantikata na aoristot, koj, vo osnova e neopredeleno
minato vreme so koe se iskaùva eden moment od nastanot, na po~etokot
ili na krajot. Posledniot tip go reprezentira t.n. rezultativen aorist,
koj verojatno u{te prethodno (zna~i pred kompletnoto izedna~uvawe
na aoristot i perfektot) vo soodveten kontekst moèl da go zamenuva
perfektot; se razbira dozvolena e i situacija vo obratnata nasoka.
Toa moè da go zabeleìme vo sovremeniot makedonski jazik, spored
primerite od tipot: Dojdov dojden sum; Stignav stignat sum; Se
naspav naspan sum itn.
Evidentno e deka vakvite konstrukcii moàt da se tolkuvaat
i kako aktuelna sostojba vo momentot na govorewe, odnosno da imaat
interpretacija od tipot: Tuka sum, odnosno Se ~uvstvuvam naspano
/ odmoreno.
Konstrukciite od tipot: imam + -n- / -t-pridavka, iako pokaùva-
at dvoen odnos kon kategoriite vid i vreme (sp. Denes imam dojdeno za
va`na rabota, drug pat }e se zabavuvame.), vo pogolemiot broj slu~ai
upatuvaat na izvesna pogolema naklonetost kon minatosta, sp. Ovaa
vazna ja imam kupeno vo Kina.
Tolkuvaweto na ima-perfektot, upotreben kako vo posledniot
primer glasi deka rezultatot od nastanot izvr{en vo neopredelen
moment od minatoto e s# u{te relevanten vo momentot na zboruvawe.
Pri toa otsustvuva aktualizacija na minatiot nastan, kako {to e toa
slu~aj so prviot primer.
115
Se zabeleùva deka vo prikaànata situacija se ~uvstvuva iz-
vesno pomestuvawe i na semantikata na vidot, od perfektiven kon
imperfektiven.
U{te eden podatok e osobeno vaèn vo vrska so semantikata
na perfektot, bidej}i se raboti za upotreba koja e isklu~ivo vrzana
za konstrukciite na perfektot, a toa e mo`nosta so perfektot da se
iskaùva ne samo eden nastan neopredelen vo minatoto tuku i mo`nosta
so perfektot da se iskaàt pove}ekratni identi~ni nastani bez dopol-
nitelni pokazateli, a s# u{te se ~uva nivnata relevantnost vo odnos
na momentot na zboruvawe. Taka, primerite kako: Sum go posetila toa
mesto ili: Go imam videno kako doa|a kaj nea, moè da zna~at edna{
/ pove}epati dosega. Soodvetnoto tolkuvawe ne zavisi od samata kon-
strukcija, tuku od dopolnitelni pokazateli.
Ovde se naloùva sporedbata na perfektot so kategorijata ite-
rativnost.
Iterativnosta podrazbira serija nastani {to se povtoruvaat po
pove}e ili pomalku odreden redosled vo vreme. Kako i perfektot, i
iterativnosta jasno pokaùva soodveten redosled vo vreme na nastanot,
odnosno nastanite. Kaj perfektot, nastanot e zavr{en i predizvikuva
opredelena sostojba vo momentot na zboruvawe ili so perfektot se
iskaùva relevanten fakt, no otsustvuva aktualizacija na minatiot
nastan vo momentot na zboruvawe. Iterativnata serija, koja od tempo-
ralen aspekt ima prezentska temporalna interpretacija, se sozdava vrz
baza na niza minati, perfektivni nastani, koi vo vakov slu~aj stanuva-
at relevantni vo odnos na momentot na zboruvawe, iako se neaktuelni,
odnosno se nezadolìtelno aktuelni. (Iterativnata serija glasi: Sekoj
den doa|a vo 7 ~asot. < Denes doa|a / dojde vo 7; v~era dojde vo 7; zav~era
dojde vo 7 itn.)
Vo vrska so iterativnosta logi~ki se nametnuva sporedbata na
perfektot so perfektivniot prezent i negovata tipi~na upotreba za
izrazuvawe iterativnost vo slovenskite jazici, vklu~itelno i vo sta-
roslovenskiot. Od druga strana so perfektivniot prezent se iskaùva
i t.n. istoriski prezent so koj se vr{i aktualizacija na minatiot nas-
tan, {to povtorno n# naveduva na vrskata so perfektot.
Dvojnata temporalna i vidska interpretacija na perfektot,
negovoto pribliùvawe kon minatoto neopredeleno vreme i imper-
fektivniot vid, kako i voop{to raskolebuvaweto na gramati~kata
kategorija vid vo makedonskiot jazik, sekako ovozmoùva perfektot da
po~ne da se obrazuva ne samo od perfektivni tuku i od imperfektivni
glagoli, odnosno koga e vo pra{awe l-formata vo makedonskiot jazik,
ne samo od aoristnata tuku i od prezentskata osnova. ]e gi navedam pri-
merite: Sum ja ~itala knigata; Ja imam ~itano knigata; Sum {iela
takov fustan; Imam {ieno takov fustan.
116
Vakov tip konstrukcii, osobeno kaj perfektot od tipot: sum
+ l-forma nosi semantika na neopredelenost na toa dali nastanot e
zaokruèn koga bilo do momentot na zboruvawe. Vo kontekst na ova
}e spomnam deka l-formata, po poteklo minat aktiven particip, vo
makedonskiot jazik odamna go ima izgubeno pridavskoto zna~ewe i e
svedena na ~ista oznaka na glagolskoto dejstvo, za razlika od -n- / -t-
pridavkata, koja po poteklo e minat pasiven particip i vo najgolem
broj slu~ai go ~uva pridavskoto zna~ewe.
Taka primerot: Sum ja ~itala knigata, moè da se tolkuva: Sum
ja ~itala knigata, ama ne sum ja do~itala, Sum ja ~itala knigata, ama
ne se se}avam dali sum ja pro~itala, koga sum ja pro~itala ili ne se
se}avam na sodrìnata. Se razbira, moè da nosi i pozitivna potvrda
za toa deka nastanot e realiziran do kraj, odnosno: Sum ja pro~itala
knigata, no isto taka i zna~ewe: Sum ja ~itala / pro~itala knigata,
ama toa ne e va`no vo ovoj moment.
Analiti~kite konstrukcii na perfektot obrazuvani od imper-
fektivni glagoli, odnosno so l-forma obrazuvana od prezentskata
osnova, ja pridviùva temporalnata interpretacija na ovie konstruk-
cii u{te pove}e kon minatosta, odnosno kon minatoto neopredeleno
nesvr{eno vreme, osobeno poradi faktot {to konstrukcija na perfekt
od imperfektivna forma te{ko se vrzuva so momentot na zboruvawe.
Vpro~em, ne slu~ajno perfektot od tipot: sum + l-forma vo Gramatikata
na makedonskiot jazik se narekuva minato neopredeleno vreme (Koneski
1981: 459). Sepak, konstrukcijata sum + l-forma vo sovremeniot make-
donski jazik ne se gramatikalizira kako minato neopredeleno vreme,
na prv plan izleguva tokmu neopredeleniot odnos kon kategoriite vid
i vreme, a kako }e se tolkuva soodvetnata glagolska konstrukcija, zavi-
si od kontekstot, od situacijata, od intonacijata, od vidot na glagolot
ili na glagolskata osnova, od liceto vo koe e oformena konstrukcijata,
od prisustvoto na ~lenot i udvojuvaweto na objektot ili od neposred-
ni leksi~ki pokazateli. Ova ovozmoùva razvoj i gramatikalizacija
na t.n. kategorija status, odnosno subjektiven odnos na govoritelot
kon iskaàniot nastan pri {to vo makedonskiot jazik na preden plan
izleguva t.n. kategorija prekaànost, odnosno nezasvedo~enost vero-
jatno poradi najneposrednata vrska na konstrukcijata od tipot sum +
l-forma so minatoto neopredeleno vreme, posebno so nesvr{enoto, a
sekako i poradi vgradenata relacija na redosled vo vreme i s# u{te
ìvata semantika na perfektot. Sekako, treba da se ima predvid i
vlijanieto na turskiot jazik vo gramatikalizacijata na prekaànosta
vo makedonskiot jazik.
Kako i da e, prekaànosta e sepak samo edna od mo`nite zna~enski
varijanti na konstrukcija ~ie glavno obele`je e neopredelenost po
vid i vreme. Tokmu vakvata neopredelenost, vklu~uvaj}i go i faktot
117
deka glagolskata l-forma ne nosi nikakvo dopolnitelno obele`je
osven imenuvawe na nastanot doveduva do gubewe na pomo{niot
glagol vo 3 l. Pomo{niot glagol ne vr{i ve}e nikakva uloga. So toa
zavr{uva karierata na sum + l-formata i kako perfekt i kako mi-
nato neopredeleno vreme (iako ne gi isklu~uva vakvite upotrebi), a
svojot ponatamo{en razvoj vo makedonskiot jazik go gradi tokmu vrz
zna~ewata na zasvedo~enost i nezasvedo~enost na iskaàniot nastan.
Vo vrska so izloènoto }e gi navedam slednite konstatacii:
1. Konstrukcija sum + -n- / -t- pridavka

Konstrukcijata sum + -n- / -t- pridavka po poteklo se vrzuva
so stariot slovenski pasiv; pasivot, koj po priroda e intranzitiven
ja isklu~uva mo`nosta da se obrazuva od intranzitivni glagoli. Vo
sovremeniot makedonski jazik nema izgradena, gramatikalizirana
kategorija dijateza. Od druga strana, kategoriite tranzitivnost i
intranzitivnost se seriozno razni{ani (sp. Koneski 1981: 354&360).
Poznato e i toa deka konstrukciite od tipot sum + -n- / -t- pridavka
moàt da se obrazuvaat kako od tranzitivni taka i od intranzitivni
glagoli (ili bi rekla od primarno intranzitivni glagoli) i tokmu
vtorite najubavo go iskaùvaat zna~eweto na perfekt, a ne na pasiv,
odnosno na konstrukcija koja ne e jasno opredelena vo pogled na katego-
rijata dijateza, sp.: sum dojden; sum vlezen; sum stanat : sum obeleàn,
sum iznenaden, sum razluten, sum izneveren. Moè da se konstatira
deka ovie konstrukcii pokaùvaat najgolem stepen na ograni~enost
vo pogled na vidot; odnosno najprirodno se vrzuvaat so perfektivniot
vid. Taka i koga se obrazuvaat od imperfektivni glagoli obi~no upa-
tuvaat na zavr{enost, odnosno zaokru`nost na nastanot, na pr. Petar
e oden Bitola e otiden; Jaden sum Sit sum / zavr{iv so jadeweto
(sp. Markovi} 2007: 143-150). Moàt da se zabeleàt i takvi primeri
vo koi ima odredeno pomestuvawe vo vrska so vidot {to go iskaùvaat
konstrukciite od tipot sum + -n- / -t- pridavka i pri toa tie moàt da
iskaùvaat i nastan, koj trael opredelen period vo minatoto: Spien
sum samo tri saata no}eska & Samo tri saata spiev / otspav no}eska.
Kako {to se gleda od primerot, duri i vakvite konstrukcii sugeriraat
zavr{enost na nastanot.
Op{to re~eno, mo`nosta za sozdavawe konstrukcii od tipot: sum
+ -n- / -t- pridavka ne e ograni~ena vo pogled na imperfektivnite gla-
goli, sp. Crkvata e gradena trieset godini; Ovoj avtor e preveduvan
na mnogu jazici i toa od svetski istaknati pisateli. Sepak, vakvite
primeri nosat poinakva semantika i se sfa}aat kako bezli~na kon-
strukcija ili sugeriraat interpretacija na pasiv.
Zna~i, konstrukcijata od tipot sum + -n- / -t- pridavka pokaùva
izvesno otstapuvawe vo semantikata ako glagolskata pridavka se ob-
118
razuva od imperfektivni i od tranzitivni (primarno tranzitivni)
glagoli. Tokmu zatoa i brojot na primeri oformeni spored modelot
sum + -n- / -t- pridavka koi moàt da se tolkuvaat kako perfekt vo ma-
kedonskiot jazik e ograni~en.
Konstrukciite od tipot: sum dojden; sum vlezen; sum jaden; sum
zaminat i sl. vo sovremeniot makedonski jazik se najblisku do defini-
cijata na perfektot sfaten kako sostojba {to e aktuelna vo momentot
na zboruvawe, a e rezultat na minat zavr{en nastan ili poprecizno
re~eno so ovie konstrukcii se iskaùva efekt ili rezultat od minat
nastan, {to e neposredno aktuelen i vo momentot na zboruvawe. Ova se-
kako im go ovozmoùva vrskata na spomenatite konstrukcii so pasivot
(koj e intranzitiven); otvorenata mo`nost za obrazuvawe konstrukcii
od intranzitivni glagoli i prisustvoto na sum kako pomo{en glagol,
koj po priroda e intranzitiven. Ova zna~i deka intranzitivnosta
ima neposredna vrska so semantikata na perfektivniot vid, {to i se
dokaùva so toa deka poso~enite konstrukcii vo makedonskiot jazik se
ograni~eni vo vrska so vidot vo site slu~ai {to jasno moàt da se tol-
kuvaat kako perfekt. Moè da se zabeleì i toa deka raskolebuvaweto
na kategorijata vid vo makedonskiot jazik se slu~uva istovremeno so
raskolebuvaweto na kategorijata tranzitivnost / intranzitivnost.
2. Konstrukcija imam + -n- / -t- pridavka

Vo lingvisti~kata literatura perfektot graden so pomo{ na
glagolot ima + minat pasiven particip e poznat kako aktiven ili
tranzitiven perfekt vo sporedba so konstrukcijata sum + -n- / -t- pri-
davka, koj e poznat kako pasiven ili intranzitiven perfekt, poradi
potekloto od konstrukciite od tipot: habeo factum, aktivna konstruk-
cija za obrazuvawe perfekt od tranzitivni glagoli, odnosno od kon-
strukcijata od tipot: sum ventus, konstrukcija na perfekt ograni~en na
intranzitivnite glagoli, a koja vodi poteklo od latinskiot pasiven
perfekt od tipot: laudatus sum (sp. Ilievski 1998: 227).
Vo makedonskiot jazik ima-perfektot moè da se obrazuva od
site glagoli, i od tranzitivni i od intranzitivni ili t.n. primarno
intranzitivni glagoli. Toj moè da se obrazuva kako od perfektivni
taka i od imperfektivni glagoli. Prvenstveno e nositel na zna~eweto
na perfektivnost na iskaàniot nastan i negova, bez nikakvo somne-
nie, ostvarenost vo momentot na zboruvawe ili nastan ostvaren vo
minatoto, no s# u{te relevanten vo momentot na zboruvawe; so drugi
zborovi, vo momentot na zboruvawe nema nikakva promena na sostojba-
ta vo odnos na sostojbata predizvikana so izvr{uvaweto na minatiot,
sp. Denes imam dojdeno za va`na rabota, drug pat }e se zabavuvame;
Ve}e go imam zgotveno ru~ekot. Ako sakate, moème vedna{ da
ru~ame!; U{te mnogu odamna ovaa kniga mi ja ima kupeno tetka mi od
119
Francija.; Mnogupati imam gledano filmovi vo kino, ama nitu eden
ne mi pri~inil tolkavo zadovolstvo kako ovoj.; Imam pi{uvano na
taa tema pove}epati dosega.
Ima-perfektot za razlika od perfektot od tipot sum + n- / -t-
pridavka, koga e obrazuvan od imperfektivni glagoli moè da ozna~uva
i nastan {to se odvival izvesen period vo minatoto bez da se aludira na
zavr{enosta na nastanot, tuku pove}e da se potencira traeweto na nas-
tanot vo minatoto. Vo vrska so ova pi{uva M. Markovi}, (2007: 146-150)
i me|u drugoto gi naveduva i primerite od tipot: Tri dena imam odeno
po planina; Imam jadeno tri saata, itn. Ova go pretstavuva ima-per-
fektot kako konstrukcija koja moè napolno da se vklopi vo minatoto
neopredeleno vreme i toa bez ograni~uvawe vo pogled na vidot.
Vo vrska so izblednuvaweto na rezultativniot karakter na ima-
perfektot (rezultativnosta obi~no vo gramati~kite opisi se pret-
stavuva kako osnovna zna~enska karakteristika na ima-perfektot) i
negovoto pribliùvawe kon minatoto neopredeleno vreme svedo~at i
makedonskite krajni jugozapadni govori (kostursko-kor~anski) {to e
precizno pretstaveno vo Sintaksata na makedonskite dijalekti vo
Egejska Makedonija od Z. Topoliwska (1995: 205& 212).
Op{to re~eno, vo sovremeniot makedonski jazik se zabeleùva
izbleduvawe na rezultativniot karakter na ima-perfektot poradi
faktot {to so ovaa konstrukcija se iskaùva pred s# rezultat od minat
zavr{en nastan koj se pretstavuva kako s# u{te relevanten vo momen-
tot na zboruvawe (sp. Ovaa vazna ja imam kupeno vo Kina); so drugi
zborovi rezultativnosta se sfa}a dosta relativno; So ima-perfektot
moè da se iskaè i efekt od minat zavr{en nastan, koj e neposredno
aktuelen vo momentot na zboruvawe (sp. Denes imam dojdeno za va`na
rabota, drug pat }e se zabavuvame). Ovaa upotreba e poretka bidej}i
podobro se vrzuva so semantikata na konstrukciite od tipot: sum + -n- /
-t- pridavka.
Funkcijata na minato neopredeleno vreme vo standardniot ma-
kedonski jazik ja vr{i konstrukcijata sum + l-forma.
3. Konstrukcija od tipot: sum + l-forma

Bez pretenzii da davam precizna analiza na razvojot na konstruk-
ciite od tipot sum + l-forma vo oddelnite makedonski govori, {to e
nemo`no bez adekvaten dokumentiran materijal, sakam da ukaàm na
nekoi ve}e utvrdeni fakti vo vrska so razvojot na ovaa konstrukci-
ja na makedonskata jazi~na teritorija. Samo po sebe se nametnuva da
spomnam ne{to i vo vrska so razvojot na aoristot i imperfektot vo
makedonskiot jazik.
Z. Topoliwska (1995: 251) za formite od tipot sum + l-forma
vo makedonskite govori vo Egejska Makedonija veli: Na zapadnata
120
periferija kategorijata (dubitativ z.m.) e prisutna i jasno ofor-
mena, imeno, taa e edinstvenata funkcija na sum-perfektot, pri {to
naj{iroko e zastapena markiranata admirativna varijanta na dubita-
tivot. Odej}i kon istok, dubitativot e prisuten vo ìvata razgovorna
re~, dodeka vo jazikot na narodnoto tvore{tvo (prikaznite) ne se
izdeluva jasno od drugite funkcii na minatoto neopredeleno vreme. I
najposle, vo jugoisto~nite govori dubitativot, iako prisuten, najslabo
se izdvojuva, {to verojatno ostanuva vo vrska so pomesteniot status
na minato neopredeleno vreme, t.e. so slabeeweto na granicata me|u
opredelenite i neopredelenite vremiwa.
Od priloèniot citat jasno se gleda deka sudbinata na stariot
sum-perfekt vo makedonskiot jazik e razli~na vo razli~ni jazi~ni
sredini. Razvojot na ovaa konstrukcija e vo korelacija so razvojot na
aoristot i imperfektot i na ima-konstrukciite vo makedonskiot jazik.
Op{to re~eno, na krajniot jugozapad se nametnuvaat aoristot i imper-
fektot kako osnovni formi na preteritot, a kako formi na minatoto
neopredeleno vreme i kako perfekt se upotrebuvaat ima-konstrukcii-
te; sum+l-formata se ~uva vo funkcija na dubitativ / admirativ; nema
razvoj na prekaànost, odnosno nezasvedo~enost (sp. Topoliwska 1995:
205-212; 295).
Na ostanatiot del od makedonskata jazi~na teritorija, najop{to
sfateno, se zacvrstuvaat aoristot i imperfektot vo pozicija na osnov-
ni formi na preteritot, no istovremeno se sudiraat so konstrukcijata
sum + l-forma koja nastojuva da ja zazeme istata funkcija (kako {to
se odviva razvojot na stariot sum-perfekt vo ostanatite slovenski
jazici, pred s# vo nebalkanskite). Kako {to e slu~aj i so balkanskite
neslovenski jazici, vo makedonskiot jazik preovladuvaat sinteti~kite
formi na preteritot. So drugi zborovi, konstrukcijata sum + l-forma
ednostavno bila prinudena da trgne po drug razvoen pat (sp. Ilievski
1998: 239&240).
Od druga strana razvojot na konstrukciite od tipot sum + l-for-
ma povratno vlijaat vrz razvojot na aoristot i imperfektot vo make-
donskiot jazik. Poslednite se zacvrstuvaat na pozicijata na minato
opredeleno svr{eno, odnosno nesvr{eno vreme, a konstrukcijata sum
+ l-forma ja prezema funkcijata na minato neopredeleno svr{eno, od-
nosno nesvr{eno vreme, vo korelacija so faktot deka l-formata moè
da se obrazuva kako od aoristnata taka i od prezentskata osnova. Site
ovie promeni se slu~uvaat istovremeno i so procesot na razgraduvawe
na kategorijata vid vo makedonskiot jazik.
Opozicijata opredelenost : neopredelenost na ~isto temporalen
plan ne se pokaùva kako dovolno razlikuva~ka me|u minatoto opre-
deleno vreme, od edna strana, i minatoto neopredeleno vreme, od druga
strana, {to se dokaùva so nemotiviranata upotreba edna{ na aoristot
121
(od perfektivni i od imperfektivni glagoli), a vedna{ potoa na kon-
strukcijata od tipot sum + l-forma vo postari tekstovi {to poteknu-
vaat od ju`nite makedonski govori, na pr. Kulakiskoto Evangelie (Pa
on mu guvori, da mu ri~e na tatko mu ... Tatkoto mu rekal pa na
nego). Sli~no zna~ewe se pokaùva i vo samata naracija zabeleàna
vo tekstovite od s. Suho i Visoka vo Solunsko od Malecki, kako i vo
prikaznite od Verkovi}. Taka raskaùva~ot moè da go zapo~ne tekstot
so minato neopredeleno vreme, a vedna{ da prodolì da raskaùva so
formite na minatite opredeleni vremiwa (poprecizno vo vrska so ova
sp. Topoliwska 1995 : 213-220; 245-251; Golomb 1961:163).
Voop{to slabata opozicija, na temporalen plan, me|u mina-
tite opredeleni i neopredeleni vremiwa se ~uvstvuva i denes pri
raskaùvaweto na narodnite prikazni, sp. primeri od tipot: Vo staro
vreme si ìveel eden car, si imal tri }erki. Eden den najstarata }erka
mu rekla na carot ....
Se ~ini deka prirodno bila naloèna potrebata od posilna
opozicija me|u minatite opredeleni i neopredeleni vremiwa, pa kako
osnovna opozicija me|u minatite opredeleni i minatite neopredeleni
vremiwa ne se nametnuva samo opredelenosta : neopredelenosta vo odnos
na vremeto vo koe e izvr{en nastanot tuku i subjektivniot odnos na
govoritelot koj kon iskaàniot nastan zazema pozicija na svedok ili
jasno se ograduva od nastanot koj li~no ne moè da go zasvedo~i; so drugi
zborovi po~nuva da se razviva imperceptivot vo makedonskiot jazik.
Samata gramatikalizacija na kategorijata zasvedo~enost :
nezasvedo~enost, pred s# se pokaùva preku razvojot na formite na
aoristot i imperfektot, od edna strana, i stariot sum-perfekt od
druga strana. Ako so prvite jasno se iskaùva zasvedo~eno dejstvo, vto-
rite variraat vo pogled na zasvedo~enosta, odnosno nezasvedo~enosta.
So drugi zborovi, aoristot i imperfektot se jasno markirani kako
zasvedo~eni dodeka konstrukcijata sum + l-forma se javuva kako + /
- markirana vo pogled na zasvedo~enosta. Jasno se pokaùva deka ka-
tegorijata na subjektiven stav kon iskaàniot nastan se vgraduva vo
sistemot na minatite vremiwa vo makedonskiot jazik.
Razvojot pak na kategorijata zasvedo~enost : nezasvedo~enost vo
ramkite na konstrukciite gradeni so l-formata vodi kon nejzina pot-
polna gramatikalizacija vo sovremeniot makedonski jazik. Taka, moàt
da se razlikuvaat formi za prekaànost / nezasvedo~enost, koi tempo-
ralno go lociraat nastanot vo sega{nosta ili vo minatosta, toa se kon-
strukciite od tipot: sum + l-forma: Jane v~era pristignal vo Skopje;
Tome veli deka Jane do{ol e tuka / e pristignat), a so konstrukciite
od tipot }e + l-forma se iskaùvaat prekaàni / nezasvedo~eni nastani
na planot na idnosta, kako i na planot na idnosta vo odnos na nekoj mi-
122
nat moment, sp. Toj }e ni do{ol utre na gosti; Toj }e ni dojdel toga{
na gosti, da ne se razbolel (sp. Koneski 1981: 497).
Vo ovoj razvoj na prekaànost, vo ramkite na konstrukcijata od
tipot sum + l-forma, sigurno svoe vlijanie imal i turskiot jazik, koj
razlikuva soodvetni formi nameneti za direktno kaùvawe i formi za
prekaùvawe. Sepak, razvojot na samata kategorija status vo makedon-
skiot jazik ima podlaboka osnova, kako {to rekov toa se pokaùva i vo
samata opozicija me|u minatite opredeleni i minatite neopredeleni
vremiwa.
Vo pogled na izrazuvaweto na kategorijata status preku kon-
strukcijata od tipot: sum + l-forma ne moè da ne se zeme predvid si-
tuacijata vo makedonskite jugozapadni govori, kade {to ovaa forma se
upotrebuva vo funkcija na dubitativ / admirativ. Pri toa evidentno e
deka ima-perfektot se {iri na makedonskata jazi~na teritorija, se gu-
bi potrebata od upotreba na konstrukcijata sum + l-forma vo funkcija
na perfekt, a se {iri gramatikalizacijata na ovaa konstrukcija vo sfe-
rata na deonti~kata modalnost. Taka so konstrukcijata od tipot: sum +
l-forma se iskaùva subjektiven odnos na govoritelot kon iskaàniot
nastan, koj moè da varira vo zna~ewata od potvrdenost i zasvedo~enost
na nastanot (Denes sum do{ol da te vidam tebe), preku nepotvrdenost,
nezasvedo~enost, somnevawe vo vistinitosta na iskaàniot nastan (Se
pojavil v~era na rabota, no jas ne go vidov), ~udewe (Kolku si se izme-
nil, ne moàm da te prepoznaam), pa duri i negirawe na vistinitosta
na nastanot od strana na govoritelot (Toj znael da poprava televizori,
ne znae niti da go vklu~i televizorot).
So drugi zborovi so konstrukcijata od tipot: sum + l-forma
nastanot se prikaùva kako verojaten, no ne i nedvosmisleno fak-
tiven. Stepenot na verojatnost, kako {to rekov, moè da varira od +
zasvedo~en i +faktiven do & zasvedo~en i spored ocenkata na govorite-
lot & faktiven. Stepenot na verojatnost se iskaùva vo kontekstot ili
situacijata ili se iskaùva so drugi pokazateli, modalni opredelbi od
tipot: moèbi, verojatno, sigurno, nevozmo`no itn., ili so nadgradeni
predikati od redot na verba dicendi ili verba cogitandi, sp. Mi re~e / javi
deka ja zavr{il rabotata; Mi se ~ini / Smetam deka ve}e do{lo vreme
da pobara{ rabota i sl.
Upotrebata na konstrukciite od tipot sum + l-forma vo make-
donskiot jazik se sveduva na svoeviden relativ. Pri toa ne se pokaùva
samo relacijata na eden nastan vo odnos na drug nastan (vo slu~aj na kon-
strukciite od tipot sum + l-forma se raboti za nastan {to se slu~il
pred nekoj drug nastan) tuku istovremeno se prikaùva i relacijata na
govoritelot kon iskaàniot nastan. Specifi~nosta na ovoj relativ e
vo toa {to moè da iskaùva i relacija na iskaàniot nastan, ne vo
pogled na drug nastan tuku vo odnos na momentot na zboruvawe. Tokmu vo
123
takva situacija mnogu jasno doa|a do izraz subjektivniot stav na govo-
ritelot kon iskaàniot nastan, sp. Si se ispruìl na krevetot, nema
mesto drug kade da se odmori; Pu{til muzika tolku glasno, ~ovek ne
moè da se odmori itn.
Kompletnata gramatikalizacija na kategorijata status preku
konstrukciite oformeni vrz baza na l-formata, se pokaùva i so gube-
weto na pomo{niot glagol vo 3 l. edn. i mn. kaj konstrukciite od tipot
sum + l-forma. Vo ovoj kontekst sekako vredi da se spomne i revitaliza-
cijata na formite od tipot bi + odel vo sovremeniot makedonski jazik
zabeleàna u{te od Koneski (1981: 500). Pritoa treba da se ima predvid
deka ovaa pojava ne se dolì prvenstveno na vlijanieto od sosednite
slovenski jazici, tuku se javuva kako rezultat na gramatikalizacijata
na kategorijata status vo makedonskiot jazik.
4. Perfekt, perfektiven prezent, iterativnost, semantika na

vidot, relacija redosled vo vreme
Vo vrska so iterativnosta }e spomnam deka vo makedonski-
te dijalekti se zabeleùva upotreba na perfektivniot prezent za
iskaùvawe iterativni nastani i vo funkcija na istoriski prezent,
tamu kade {to pretstavenata kategorija relativ ili poop{to kaàno
kategorijata status ne e kompletno gramatikalizirana. Se raboti
prvenstveno za krajnite isto~ni i jugoisto~ni makedonski govori.
Vo kontekst na ova bi obrnala vnimanie deka kategorijata
vid, sfatena kako vnatre{na vremenska organizacija na nastanot
(Topoliwska 1995: 176) koga se nao|a vo faza na razgraduvawe ({to e so-
sem evidentno vo makedonskiot jazik), po~nuva da bara drugi mo`nosti
za da ja manifestira soodvetnata semantika. Edna od tie mo`nosti e
sproveduvawe specifi~en vid na t.n. consecutio temporum, {to moème
da go konstatirame kaj makedonskite konstrukcii gradeni vrz baza na
l-formata, kako i vo upotrebata na }e-konstrukciite. Formite {to
ne se opredeleni striktno vo odnos na kategoriite vreme i vid, a vo
isto vreme poseduvaat gramatikalizirana ili vgradena subjektivna
modalnost se sosem pogodni za sproveduvawe na ovoj specifi~en vid
na consecutio temporum.
[to se odnesuva do iterativnosta, konstrukciite od tipot sum
+l-forma poradi izrazenata markiranost vo odnos na zasvedo~enosta
/ nezasvedo~enosta i relativnata ograni~enost na temporalen plan
(barem {to se odnesuva do 2. i 3. l.) se upotrebuvaat za iskaùvawe
prekaàni, odnosno nezasvedo~eni iterativni nastani, sp. (Velat)
Sekoja sabota izleguval to~no vo 10 ~asot i sekoga{ se vra}al nautro
vo 2 ~asot, ili eden primer od makedonskite dijalekti: îfutinut
pikasal rabotta, si kladel na umut, kak da a zakole taa koko{ka;
124
za{to koj i jadel glavata sa ~inuval car, a koj srceto, kata yastra
mu edin altn bluval niz ustata (sp. Gajdova 2002: 85).
Za da se prikaè iterativna serija so prezentska temporalna in-
terpretacija, koja ne e markirana po odnos na kategorijata zavedo~enost
/ nezasvedo~enost, vo makedonskiot jazik se upotrebuvaat }e + prezent
konstrukciite, sp. ]e dojde, }e jade i vedna{ si legnuva / }e si legne.
]e + prezent konstrukciite, nasproti nivnoto voobi~aeno tolku-
vawe kako futur, voop{to ne se izgradeni kako temporalni konstruk-
cii specijalizirani za iskaùvawe na nastani koi na vremenskata oska
se lociraat na planot na idninata. ]e + prezent konstrukciite prven-
stveno ukaùvaat na posledovatelnost na nastanot {to go iskaùvaat i
toa vo odnos na nekoj drug nastan, koj temporalno se locira naj~esto na
planot na idninata, sp.: Ako dojde, vedna{ }e ti se javam, no nastanot
{to ja uslovuva temporalnata interpretacija na }e + prezent konstruk-
ciite moè da se nao|a i na planot na minatosta, sp.: Mi re~e deka }e
dojde vo sreda, no voop{to ne se pojavil dosega.
Voop{to, }e-konstrukciite nemaat striktna temporalna inter-
pretacija, {to e jasno so ogled na faktot deka tie se osnovni nositeli
na nefaktivnosta vo makedonskiot jazik. Nivnata jasna zacvrstenost
vo pozicijata na apodoza na realniot usloven period, sekundarno gi op-
redeluva kako konstrukcii na futurot vo makedonskiot jazik. Mora da
se zabeleì deka ovie konstrukcii koga se upotrebuvaat samostojno, vo
funkcija na futur, zna~i nivnata temporalna interpretacija se bazira
vo odnos na momentot na zboruvawe, a ne vo odnos na nekoj drug nastan,
toga{ mnogu jasno doa|a do izraz nivnata vgradena semantika na subjek-
tiven stav na govoritelot vo odnos na iskaàniot nastan. Ova se dolì
na nivnoto poteklo od glagolot *htti, koj po svoeto leksi~ko zna~ewe
pokaùva subjektiven stav na govoritelot kon iskaàniot nastan.
Koga se upotrebeni vo funkcija na futur, }e + prezent konstrukciite
iskaùvaat samo verojatnost deka iskaàniot nastan }e se ostvari vo
idnina. Stepenot na verojatnost se ~ita vo ramkite na kontekstot
ili situacijata ili se potencira so leksi~ki pokazateli.
So }e-konstrukciite upotrebeni za iskaùvawe na iterativni
nastani, iskaàniot nastan se pretstavuva bez striktna temporalna
interpretacija; pri toa }e-konstrukciite sugeriraat deka na nasta-
not {to go iskaùvaat mu prethodi nekoj drug nastan, no sekako se
iskaùva i verojatnost deka nastanite }e prodolàt da se odvivaat i
vo idnina.
Na kraj }e rezimirame deka istoriskiot razvoj na perfektot

voop{to pokaùva deka toj e edna nestabilna konstrukcija podlo`na
na ~esti promeni kako na formata, taka i na sodrìnata poradi vgrade-
nata dvojna semantika.
125
Kaj perfektot pojasno e izdiferenciran vidot odo{to tempo-
ralnata interpretacija i tokmu toa pridonesuva da se razvivaat po-
sebni konstrukcii na perfektot za site tri vremenski plana, perfekt
(sega{nost), pluskvamperfekt (minatost), futur egzakten (idnost).
Ova go pokaùva perfektot kako konstrukcija pogodna za iskaùvawe
na relacijata redosled vo vreme i na t.n. relativno vreme. Ova vo slu~aj
na konstrukciite na perfektot zna~i prikaùvawe na nastanot kako
izvr{en pred nekoj drug nastan, vo minatoto ili kako izvr{en pred mo-
mentot na zboruvaweto. Koga nastanot iskaàn so perfekt }e se dovede
vo vrska so momentot na zboruvawe, doa|a do izraz negoviot relativen
karakter, kako vo odnos na vremeto taka i vo odnos na stavot na govo-
ritelot sprema iskaàniot nastan.
Rezultativnata komponenta na perfektot i negovata neopre-
delena temporalna interpretacija, ovozmoùva nastanot iskaàn so
perfekt da go sfatime kako rezultat od minat izvr{en nastan, koj e s#
u{te relevanten vo odnos na momentot na zboruvawe, no nema neposred-
na aktualizacija na minatiot nastan. Ovaa relativna rezultativnost
pridonesuva iskaàniot nastan da go sfatime so izvesna distancija.
Ovaa distancija }e se projavi ili kako distancija na nastanot vo odnos
na vremeto na govorewe ili kako distancija vo odnos na vistinitosta
na iskaàniot nastan.
Najposle, preku razvojot na konstrukciite na perfektot moè
da se sogledaat i razli~nite zna~ewa na formite {to se dolàt na
kategorijata vid.
Od op{to poznatata situacija vo balkanskite jazici moè da se
konstatira deka: makedonskiot, bugarskiot, albanskiot i del od srp-
skite govori jasno ja potvrduvaat mo`nosta za razvoj na perfektot vo
konstrukcija {to $ pripa|a na kategorijata status, sfatena kako sub-
jektiven odnos na govoritelot kon iskaàniot nastan. Ovaa kategorija
preku razli~ni konstrukcii pokaùva pogolem ili pomal stepen na
gramatikalizacija vo site spomnatite balkanski jazici, vklu~uvaj}i
go i gr~kiot jazik.
Od druga strana, ocenata na minatite nastani e dosta relativ-
na i ~esto subjektivna, pa ottuka i ne e ~udno {to vo odredeni jazici,
vklu~uvaj}i gi i nebalkanskite slovenski jazici tokmu perfektot se
nametnal kako op{t preterit. Vo isto vreme, se raboti za jazici vo
koi subjektivniot stav na govoritelot kon iskaàniot nastan ne se
manifestira nitu se gramatikalizira taka eksplicitno kako {to e toa
slu~aj so balkanskite jazici. A vo ramkite na balkanskite jazici, i vo
ovoj pogled makedonskiot jazik se pokaùva kako najbalkaniziran.
126
Literatura:
1. Budimir, M.; Crepajac, Q.: , Beograd 1965.

2. Gajdova, U.: Temporalnata karakteristika na finitnite
glagolski konstrukcii vo jugoisto~nite makedonski govori,
Skopje 2002.
3. Golomb, Z.: Dva makedonski govori (na Suho i Visoka vo Solun-
sko), Makedonski jazik XI-XII, Skopje 1960-61.
4. Ilievski, Hr. P.: Balkanolo{ki lingvisti~ki studii, Skopje
1988.
5. Koneski, B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik,
Skopje 1981.
6. Markovi}, M.: Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko-
stru{kiot region (vo balkanski kontekst), Skopje, 2007.
7. Topoliwska, Z.: Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija,
Sintaksa kn. I, Skopje 1995.
Elena Petroska
INFORMACISKATA STRUKTURA
I UDVOJUVAWETO NA OBJEKTOT VO MAKEDONSKIOT
JAZIK VO BALKANSKI KONTEKST
Informaciskata struktura e termin {to e tuka upotreben za

da ja pretstavi semanti~ko-pragmati~kata struktura na re~enicata1.
Re~enicata se sogleduva kako element sostaven od dva osnovni de-
la, fokus i topik. Najednostavno kaàno, fokusot odgovara na
sintaksi~kiot konstituent {to ja pretstavuva informacijata vo is-
kazot kako ne{to logi~ki novo i va`no za govoritelot/zboruva~ot, a
topikot ona {to upatuva na prethodniot diskurs. Makedonskiot ima
sloboden red na zborovite i gi upotrebuva i akcentot i redot na zboro-
vite kako na~in da ja realizira opredelenata informaciska struktura.
Tuka nema da stane zbor za re~eni~niot akcent.
Udvojuvaweto na objektot kako balkanska lingvisti~ka pojava (ama
i ne samo balkanska) pokaùva varijacii na geografska i lingvisti~ka
distribucija (od pragmatski opredeleni preku sintaksi~ki pravila do
morfolo{ko enkodirawe (v. Friedman 1994, 1996)). Fridman istaknuva
deka udvojuvaweto e promenliv diskursen marker vo bugarskiot; stanal
sintaksi~ki gramatikaliziran vo makedonskiot; i sintaksi~ki ili
morfolo{ki gramatikaliziran vo albanskiot2.
Gramati~kata funkcija na klitikite za objekt vo makedonski-
ot e dobro poznata, pa zatoa tuka }e stane zbor za nivnata diskursna
funkcija vo iskazot. Se smeta deka karakteristikite na standardniot
makedonski jazik se redovno udvojuvawe na direktniot (opredelen) i
na indirektniot objekt bez kakvo i da e vlijanie od funkcionalnata
re~eni~na perspektiva (Minova-Gjurkova 1998: 67). Standardniot make-
donski jazik ima sloboden red na zborovite i zadolìtelno udvojuvawe
1
Toa se termini od pragmati~kata teorija, (sp. Chafe (1976), Prince (1986) i Vallduv (1995)).
2
Interesno e deka onie kriteriumi {to se strikten faktor za udvojuvaweto vo albanskiot
(specifi~nosta i topikalizacijata), verojatno bile del od dijahroniskiot razvoj na
makedonskiot (sp. Casule 1997, Jaeger & Gerassimova 2002).
128
so klitikite za opredelen direkten objekt i za indirekten objekt.
Udvojuvaweto na klitikite za direkten objekt e vid na markirawe na
centarot. Predikatot se kombinira so re~eni~ni klitiki vo predi-
katski klitiki. Klitikite se preverbalni, so {to koga gi ima dvata
vida, taa za indirekten objekt se nao|a pred taa za direkten. Klitikite
se usoglasuvaat spored lice, broj i rod. Makedonskiot go ima sledniot
red na zborovite: subjekt glagol direkten i indirekten objekt kako
najneutralen red.
Postoewe na primeri so udvojuvawe na direktniot neoprede-
len objekt i primeri na neudvoen indirekten objekt go nametnuva
pra{aweto za diskursnata funkcija3 na klitikite vo opredeleni si-
tuacii i vo makedonskiot jazik.
Za primerite na neudvojuvawe / udvojuvawe na direktniot / in-
direktniot objekt koi se t.n. otstapuvawa od normata registrirani od
strana na Ugrinova (1960:30; 1960/61:107) taa naveduva deka doa|a do
izraz subjektivniot odnos na zboruva~ot kon ne{tata opfateni so iska-
zot. Vo statijata so primeri za neudvojuvaweto na indirektniot objekt
Crvenkovska (1986:101) naveduva deka ovoj problem treba podlaboko da
se razgleda, bidej}i prakti~nata primena pokaùva razli~ni re{enija
od normata. Tie dve vsu{nost go navestuvaat mo`noto objasnuvawe na
t.e. otstapuvawe na udvojuvaweto vo odnos na normata preku opredele-
nite diskursni funkcii na klitikite i vo makedonskiot jazik.
1. Informaciskata struktura i klitikite za direkten

objekt vo makedonskiot jazik.
1.1. Pokazatelite za opredelenost go objasnuvaat udvojuvaweto

na objektot vo makedonskiot, no ima primeri od razgovorniot make-
donski so neopredeleni specifi~ni imenski sintagmi {to se udvoeni
(Friedman 2002, Minova-\urkova 2000: 211). Kako i vo gr~kiot i vo al-
banskiot (Kazazis and Pentheroudakis 1976), makedonskoto eden vo svojata
specifi~na-referencijalna funkcija e gramatikalizirano do toj
stepen {to moè da potegne i udvojuvawe na objektot. Funkcijata na
klitikite za direkten objekt kaj specifi~nite neopredeleni imenski
sintagmi, (so objektivno neopredelenata zamenka eden) e ista so al-
banskiot4 kade klitikite go topikaliziraat objektot, t.e go defokusi-
raat.
3
Diskursnata funkcija se odnesuva na ona {to poprecizno moè da se nare~e funkcionalna
struktura na informaciskata struktura (sp. Jaeger i Gerassimova 2002). (Klitikite davaat
informacija deka ima udvojuvawe na informacija {to $ pripa|a na ista gramati~ka
funkcija.)
4
v. Kallulli 1995.
129
Vo ovoj tip primeri, so neopredelen objekt markiran po speci-
fi~nost klitikite se upotrebuvaat (a toa zna~i deka objektot e udvoen)
samo ako sledniot element e naglasen kako nov element vo re~enicata.
Taka, vo primerot na Fridman (Friedman 1994:102) Ja baram edna marka,
no ne ja najdov. ne ja najdov e fokusot, a neopredelenata specifi~na
sintagma ne e del od fokusot. Vo primerot (1) prisustvoto na klitikata
ja, t.e. udvojuvaweto na neopredeleniot direkten objekt {to se karakte-
rizira so specifi~nost (so pomo{ na eden) pokaùva deka direktniot
objekt ne e fokus vo re~enicata. Klitikata go markira objektot deka
ne e fokus i toa bez ogled na redot na zborovite (go topikalizira).
(1) Slu{nav edna èna kako zboruva turski.
(1a) Ja slu{nav edna èna kako zboruva turski.
Sporedeno so bugarskiot, kade objektot mora da bide vo pozicija

pred glagolot (na pr: Edno dete go vidjah da pliva Jaeger 2003), vo makedon-
skiot e po~est objektot vo svojot kanonski red (subjekt-glagol-objekt),
no objektot moè da bide i isfrlen napred.
(2) Eden ~ovek go pra{av na ulica.
1.2.Vo razgovorniot jazik se sre}avaat i primeri so neudvoen op-

redelen direkten objekt vo kombinacija so zapoveden na~in (Ugrinova:
1960/61), no gi ima i den-denes, kako primerot (3).
(3) Gasi televizorot! (Forum, avgust 2007)
Tuka e jasno deka s# e fokus i otsustvoto na klitikata pra-

vi da se naglasi deka i objektot e zadolìtelen del od fokusot vo
re~enicata.
Moàm da zaklu~am deka sepak se raboti za gramatikalizacija na
udvojuvaweto, no vo slu~ai na upotreba na klitika kade {to klitikata
ne e celosno gramatikalizirana, ima diskursna funkcija (go markira
objektot deka ne e del od fokusot vo re~enicata).
2. Informaciskata struktura i klitikite

za indirekten objekt vo makedonskiot.
Udvojuvaweto na indirektniot objekt e zadolìtelno spored

jazi~nata norma (v. Minova-\urkova 2000). Me|utoa, se sre}avaat prime-
ri so neudvoen indirekten objekt (v. Crvenkovska 1986). Pretpostavkata
130
za redovnoto udvojuvawe na indirektniot objekt e deka postoi potreba
indirektniot objekt da bide silno markiran ili deka sekoga{ vklu~uva
dvojno markirawe (sp. Kallulli 1995). Ama, faktite {to se odnesuvaat za
ulogata na klitikite za direkten objekt vo albanskiot, t.e. deka tie
topikaliziraat ili defokusiraat, n# tera da poveruvame deka pri-
merite so neudvoen indirekten objekt vo makedonskiot moème da gi
objasnime so otsustvoto na klitikite za fokusirawe na indirektniot
objekt. Primerite od tipot (4), (5) i (6) bez udvojuvawe, t.e. bez kli-
tikata za indirekten objekt, moàt ~esto da se ~ujat od strana na lu|e
{to dobro go vladeat standardniot jazik. Kaj ovie primeri se istaknuva
indirektniot objekt kako fokus vo re~enicata, na stranskite slavisti
(4), na stanarite od prviot vlez (5), na stanarite (6). Govoritelot/
zboruva~ot saka so sigurnost da go fokusira indirektniot objekt.
(4) Posebna nagrada se dava na stranskite slavisti.
(5) Specijalna opomena se upatuva na stanarite od prviot

vlez.
(6) Verojatno dale ne{to mito na stanarite.
Primerite (7), (7v) i (8) se re~enici spored jazi~niot standard

indirektniot objekt e udvoen. Me|utoa, primerite (7a), (7b) i (8a)
pokaùvaat deka vo zboruvaniot makedonski mo`no e da ne se upotre-
bat klitiki za indirekten objekt. Objasnuvawe za ova moè da se dade
so istiot fakt, deka zboruva~ot/govoritelot saka da naglasi deka del
od/ ili novata informacija e (na studentite), t.e. deka indirektniot
objekt e fokusot vo re~enicata. Toa ne zna~i deka klitikite za indi-
rekten objekt vo makedonskiot jazik go defokusiraat objektot, ama
koga gi nema, davaat signal deka indirektniot objekt so sigurnost e
fokus vo re~enicata.
(7) Profesorot im dade poddr{ka na studentite.
(7a) Profesorot dade poddr{ka na studentite.
(7b) Profesorot dade poddr{ka na edni studenti.
(7v) Profesorot im dade poddr{ka na edni studenti.
(8) Paketot mu go predadoa na eden vojnik.
(8a) Paketot go predadoa na eden vojnik.

131
Mo`noto otsustvo na udvojuvaweto kaj indirektniot objekt vo
makedonskiot ja poddrùva va`nosta za razbirawe na informaciskata
struktura na re~enicata, a so toa i na makedonskiot diskurs.
3. Zaklu~ok
Sepak, udvojuvaweto na direktniot i na indirektniot objekt e

sintaksi~ki gramatikalizirano vo makedonskiot jazik. Vo slu~aite
na udvojuvawe, odnosno na prisustvo na klitika za direkten objekt so
specifi~nite neopredeleni sintagmi, klitikata ima diskursna funk-
cija objektot e nefokusiran, a pri otsustvo na udvojuvawe, odnosno
otsustvo na klitikata za direkten objekt vo izrazi so imperativ, ot-
sustvoto na klitikata isto ima diskursna funkcija objektot e silno
fokusiran. Kaj neudvojuvaweto na indirektniot objekt, otsustvoto na
klitikata isto ima opredelena diskursna funkcija objektot go istak-
nuva kako siguren fokus vo re~enicata. Takvata upotreba e pragmatski
opredelena.
132
Literatura:
1. Chafe, W. L.: Giveness, contrastiveness, definiteness, subjects, topics and

point of view. Subject and Topic, red. Charles N. Li 25-55. Academic Press,
New York, 1976.
2. aule, I.: The functional load of the short pronominal forms and the dou-
bling of the object in Macedonian, Journal of Slavic Linguistics 5, 3-19,
1997.
3. Friedman, V.: Variation and Grammaticalization in the Development of
Balkanisms. CLS 30 Papers from the 30th Regional Meeting of the Chicago
Linguistic Society, Volume 2: The Parasession on Variation in Linguistic
Theory. Chicago Linguistic Society, Chicago, 1994, 101-115.
4. Jaeger, T. F.; Gerassimova, V. A.: . Bulgarian word order and the role of
the direct object clitic in LFG. In Butt, M. & T. H. King (eds.): Proceedings
of the LFG02 Conference, CSLI Publications, Stanford: 2002.
5. Jaeger, T. F.: Topicality and superiority in Bulgarian wh-questions.
Proceedings of FASL 12, 2004, 207-228.
6. Kallulli, D.: Clitics in Albanian. Working Papers in Linguistic, University
of Trondheim, 1995.
7. Leafgren, J.: Degrees of Explicitness: Information Structure and the
Packaging of Bulgarian Subjects and Objects. J. Benjamins, 2002.
8. Mieska-Tomi, O.: The Balkan Slavic clausal clitics, Natural Language
and Linguistic Theory 14, 1996, 811-872.
9. Prince, E. F.: On the syntactic marking of presupposed open proposi-
tions. Vo A. Farley, P. Farley, i K.-E. McCullough, red., Papers from the
Parasession on Pragmatics and Grammatical Theory, 22nd Meeting of the
Chicago Linguistic Society, 1986, 208-22.
10. Vallduv, E.: The Informational component. Garland, New York, 1992.
133
11. Fridman, V.: Diferencijacija na makedonskiot i bugarskiot ja-
zik vo balkanski kontekst. Jazicite na po~vata na Makedonija.
MANU, Skopje, 1996.
12. Minova-\urkova, L.: Nekoi karakteristiki na makedonskiot
standarden jazik. Vo Makedonski jazik. L. Minova-\urkova (red.).
Uniwersytet Opolski, Opole, 1998.
13. Minova-\urkova, L.: Sintaksa na makedonskiot standarden ja-
zik. Magor, Skopje, 2000.
14. Tanturovska, L.: . Direktniot i indirektniot objekt vo make-
donskiot jazik. Skopje, 2005.
15. Topoliwska Z.: Mak. eden neopredelen ~len? Makedonski jazik,
1981-82, 705-715.
16. Topoliwska Z.: Za pragmati~nata i semanti~nata motivacija
na morfosintaksi~ki balkanizmi. Prilozi, 16,1.: Oddelenie za
lingvistika i literaturna nauka. MANU, 1992, 119-27.
17. Ugrinova-Skalovska, R.: Dve stilski osobenosti vo na{iot
govoren jazik. Makedonski jazik 11-12, 1960-61, 105-111.
18. Ugrinova-Skalovska, R.: Stilski osobenosti vo upotrebata na
~lenot. Knièven ìvot 6/11-12, 1961, 30-31.
19. Crvenkovska E.: Nekoi zabele{ki vo vrska so (ne)udvojuvaweto
na indirektniot objekt. Literaturen zbor XXXIII, 4., 1986, 114-
117.
Sneàna Velkovska
ARHAI^NATA LEKSIKA VO MAKEDONSKIOT JAZIK
Kon poimot arhaizam. Klasi~na definicija za poimot arhaizam e

deka se toa zborovi zastareni po svojata forma ili po svoeto zna~ewe1.
Odnosno, arhaizmi se zastareni nazivi za sovremeni predmeti, pojavi i
sl.2, za razlika od istorizmite {to pretstavuvaat imenuvawa na pred-
meti i poimi od minatoto, javuvawa {to ve}e ne postojat.
Voobi~aeno e vo site u~ebnici po leksikologija i drugi specija-
lizirani izdanija vo koi se tretira pra{aweto za arhaizmite, tie da se
delat, ili da se razgleduvaat na nekolku ramni{ta. Pa taka razlikuva-
me: fonetski, zboroobrazuva~ki, leksi~ki, semanti~ki, gramati~ki
i frazeolo{ki arhaizmi. Vo ovaa prigoda }e se zadrìme samo na
leksi~kite arhaizmi vo makedonskiot standarden jazik.
Koga stanuva zbor za makedonskiot jazik, koga }e se spomene ter-
minot arhaizam, kako prvo da se pomisluva na turcizmite kako javno
deklariran zastaren leski~ki sloj vo jazikot. Verojatno za toa imaat
golem udel i statiite, t.e. ukaùvawata na Bl. Koneski pred s#, no
i na drugi na{i lingvisti deka se toa odìveani re~ni~ki elemen-
ti3. Se razbira, tragaweto po arhaizmite ne moè da se svede samo na
notirawe na turcizmite, makar {to tuka moèbi se najmnogubrojni i
najvoo~livi.
Posebno vnimanie privlekuvaat leksi~kite arhaizmi od slo-
vensko poteklo. Vo ovoj pogled slovenskite jazici najmnogu se razli-
1
@. Cvetkovski, Leksikologija, vo Makedonski jazik za srednoto obrazovanie, redaktor L.
Minova-\urkova, Prosvetno delo, Skopje 1997, str. 215.
2
P. N. Denisov, Leksika russkogo zka i princip ee opisani, Moskava, 1980; A. V.
Kalinin, Leksikologi, vo Sovremenn russki zk, pod redakcie D. . Rozental,
Moskva, 1984, str. 61.
3
Bl. Koneski, Odìveani re~ni~ki elementi vo na{iot jazik, Za makedonskiot literaturen
jazik, Izbrani dela vo sedum knigi, Kultura, Skopje 1967, str. 11-18; Ol. Ja{ar-Nasteva
Turcizmite i nivnata stilisti~ka funkcija vo makedonskiot literaturen jazik,
Predavawa na IX seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid 1976, Skopje
1978, str. 35-42
136
kuvaat me|u sebe, bidej}i toa {to e arhaizam kaj eden jazik ne e kaj drug
i obratno.
]e se obideme da dademe eden pregled na arhaizmite vo make-
donskiot jazik od aspekt na eden prose~en Makedonec od srednata ge-
neracija. Razgleduvaweto na arhaizmite od drugite mo`ni aspekti,
sociolingvisti~ki, stilisti~ki itn., bara pove}e prostor i vreme i
dobro e da bide tema na nekoj pogolem trud. Bidej}i }e gi razgleduvame
arhaizmite samo od leksi~ki aspekt, }e se zadrìme pooddelno i na ne-
koi semanti~ki sferi {to ni se ~inat osobeno interesni.
1. Leksemata vo celost pretstavuva arhaizam, bez razlika dali

ima edno ili pove}e zna~ewa. Toa bi bile takanare~enite leksi~ki
arhaizmi. Bez pretenzii na iscrpnost }e navedeme nekolku primeri:
babaitlak (juna{tvo), babajko (tatko), brzopisec, vigna (kova~nica),
vida (lekuva), vidar (toj {to lekuva, {to vida), gramoten (pismen),
ìli{te, kolarina, mostarina (soodvetni danoci, taksi za minuvawe
na sekoja kola, denes> patarina; mostarina denes moè da se smeta za
istorizam), kolet (paket), kotka (ma~ka), levent (junak), magaza, ma-
dem, martir (i martirisa > svedok, svedo~i), meteriz (zaseda), milet
(narod), mitnica (i mitni~ar > carina, carinik), munasip (umesno,
dobro, zgodno, pravilno), mutlak (sekako, sigurno), mu{avere (dogo-
vor, sovetuvawe), namuz (obraz, ~est), nafaka (sudbina, sre}a), odvet
(odgovor).
Arhaizmite gi opfa}aat re~isi site semanti~ki poliwa. Sepak,
nekoi posebno se izdeluvaat. ]e navedeme nekoi od niv bez pretenzii
na iscrpnost.
a) So napredokot na medicinata, i osobeno so nejzinoto s# pogole-
mo popularizirawe, s# pove}e vo narodniot jazik navleguva stru~nata
terminologija, a zastaruvaat nekoi narodni nazivi na bolesti. Tuka }e
gi navedeme slednite: damla (mozo~en udar), buica (groznica, treska),
jagarci (`lezdi {to se pojavuvaat na vratot), janya (treska, groznica,
rak rana), janikara (crn pri{t, antraks), oftika (i oftikalija> tu-
berkuloza, tuberkulozen), saraxa (rak na koàta) i dr.
b) Starite merki se odamna zameneti so novi i toa nekolkukratno
vo zavisnost od svetskite dostignuvawa i potrebata od edinstven sistem
na internacionalni edinici (SI). Vo taa smisla }e gi spomeneme: oka
(merka za teìna - 1282 grama), ar{in (stara merka za dolìna, pome|u
65 i 67 santimetri), doqum (zemji{na merka - 920m2), dram (merka za
teìna (3, 207 g), endeze (merka za dolìna ednakva na 65 cm.; lakot),
zagon (zemji{na mera; doqum) i dr.
v) Sadovi, osobeno kako merni edinici.
Poznato e deka sadovite mnogu ~esto, pokraj drugite svoi name-
ni, za nosewe, ~uvawe, skladirawe i upotreba na odredeni proizvodi,
137
sluèle i kako merni edinici. Ovaa nivna funkcija e napolno arhaizi-
rana vo sovremeni uslovi. Vakvata nivna upotreba denes e zabeleàna
samo na lokalno nivo, ili vo individualnite recepti za prigotvuvawe
hrana vo doma{ni uslovi. Taka, doma}inkite s# u{te upotrebuvaat
laìca, ~a{a i sl. kako merni edinici. Vo ovoj pogled }e nabeleìme
samo nekolku vakvi primeri: dvestedramnik ({i{ence {to sobira
dveste drama te~nost, obi~no rakija), okanica (metalen sad za merewe
te~nost {to sobira edna oka) i dr.
g) So promenata na tehnologijata, se menuval i alatot i sredstva-
ta za rabota, surovinite i sl. ]e navedeme samo nekolku: ege (turpija),
glagolot nabere vo negovoto treto zna~ewe nosi arhai~nost: Vo pe~atnica
sloì bukvi (Brzo ja nabraa knigata.), osmina1 vo svoeto treto zna~e-
we, zna~i 'opredelen format na kniga.
d) Primer za vlijanieto na modnite slu~uvawa, pa i globalizacija
bidej}i svetot na modata i vo eden del i jazikot na modata e re~isi uni-
verzalen. I denes se pletat sitni pletenki, ama nikoj ne gi vika lesa.
2. Osobeno interesni se arhaizmite vo slu~ai na polisemija koga

samo edno od zna~ewata nosi arhai~nost vo zna~eweto ili takanare~e-
ni semanti~ki arhaizmi. Pokraj prvoto i osnovnoto, obi~no edno od
drugite zna~ewa e arhai~no: banda (orkestar, osobeno voen, od lime-
ni instrumenti), barabanxija (slu`ben izvestuva~ {to se oglasuval
so baraban; telal), drugarstvo (dru{tvo, organizacija > Makedonsko
nau~no-literaturno drugarstvo), zbor1 (sobir), zemski ({to se odne-
suva na zemja kako administrativno organizirana teritorija > Zemska
uprava), kniga (3. pismo; 4. u~ewe, pismenost, znaewe; 5. hartija), leto
(godina), momok (pomo{nik vo selska ku}a; sluga), srce so zna~ewe
na sredi{en del od teloto, stomak, denes za~uvan samo vo izrazot na
gladno srce i sl.
3. Kaj homonimijata imame slu~ai koga edna od leksemite e

arhai~na. Na pr.: duwa1 i duwa2 pri {to vtoroto e arhai~no od turskiot
jazik {to zna~i 'svet; kola2 ({tirak), konec2 (zavr{uvawe na ne{to;
kraj, smrt), lambada1 (1. Fakel, zapaleno par~e borina, drvo ili ne{to
sli~no natopeno vo te~nost, obi~no smola {to gori so silen plamen.
Vo racete drèle lambadi. 2. Golema voso~na sve}a. Se ~uvstvuva{e
mirisot od zapalenata lambada.), med2 (bakar), mir2 (svet).
Mnogu od arhaizmite razvile preneseni zna~ewa po pat na meta-
fora, metonimija i sl. Poradi toa problemot so arhaizmite stanuva
mnogu kompleksen po~nuvaj}i od samoto definirawe na konkretnite
leksemi kako arhaizmi. Taka se slu~uva edna leksema {to se smeta za
arhaizam so svoeto prenosno zna~ewa da ìvee i da e aktivna vo naro-
dot. Duri ima slu~ai koga se zaboravilo osnovnoto, arhai~no zna~ewe,
i ostanalo samo vtori~noto zna~ewe.
138
Na pr. dram kako merna edinica ve}e ne se upotrebuva, no vto-
ri~noto, prenesenoto zna~ewe 'malo koli~estvo od ne{to (Posledni-
ot dram sila) ostanalo; okanica 'sad za merewe se upotrebuva za mnogu
pogolemi ~a{i od voobi~aenite i sl.
Arhaizmite moè da se zadràt vo soodvetnite frazeologizmi:
Go udri damla - dobil (ima) mozo~en udar i Go udri damla 'silno nepri-
jatno se iznenadi od ne{to; te{ko preìvea nekakva situacija; Kadija
te tuì, kadija te sudi, Meri so razli~en / ist ar{in i dr.
Nekoi od arhaizmite funkcioniraat samo na razgovorno nivo

ili vo beletristikata so cel da se dolovi koloritot na minatoto ili
govorot na nekoja li~nost vo umetni~koto delo (emi{, ekim, omjaz i
drugi). ]e go spomenam tuka i obidot na nekoi izdava~i da gi osovre-
menuvaat narodnite prikazni i so toa arhai~nata leksika da ja zame-
nuvaat so sovremena4.
Vo taa smisla neophodno e potrebno da se izraboti re~nik na ar-
haizmi, ili u{te podobro, na zastareni zborovi i pomalku upotrebuva-
ni zborovi kako {to glasi i definicijata za arhaizam vo Tolkovniot
re~nik na makedonskiot jazik5. Toga{ tuka bi moèle da dojdat i is-
torizmite. Dobro e i samite knigi kade {to avtorite upotrebuvaat
vakov tip zborovi, da bidat snabdeni so mali re~nici na zborovite za
koi se ~uvstvuva potreba od objasnuvawe zaradi podobro razbirawe na
umetni~koto delo.
4
Sn. Velkovska, Jazikot na Marko Cepenkov od aspekt na sovremenosta, Zbornik od trudovi
pro~itani na nau~niot sobir Makedonskiot jazik vo XIX vek (po povod stogodi{ninata
od smrtta na Grigor Prli~ev) Skopje 1993, Skopje 1996, str. 27-37; Marko Cepenkov vo
dene{nite izdanija na negovite prikazni, LZb 3-4 1998, str. 29-35.
5
Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik, Sn. Velkovska, K. Koneski, @. Cvetkovski, gl. redaktor K.
Koneski, IMJ, 2003.
Lilijana Miodowska, Dragi Stefanija
OD ZABORAVENATA OHRIDSKA LEKSIKA
Zabeleàni se interesni leksemi i leksi~ki izrazi vo ohrid-

skiot govor od eden informator (Vera Ribarova Kanev~e) koi{to
bile mnogu ~esti vo spomenatiov govor, a denes, re~isi se zaboraveni.
Nekoi od niv se nao|aat vo tritomniot makedonski re~nik, a nekoi
ne. Nie davame pregled na pove}e od stotina takvi zborovi i izrazi
od razni jazici (najmnogu od turskiot), no i od drugi slovenski jazici,
pred s# srpskiot i bugarskiot jazik. Taka na primer denes retko koj od
pomladite vo Ohrid (do triesetina godini) znae {to zna~i |urultija,
~atma, a{i}ere, ajat, bastisat, {em{e ili {ozlo, capajne, gap~it,
prusit, glotno ìto, kta odejne ili postarite nikako da razberat
{to e xoksi kviz =za u~en ~ovek ili {umante = za {etawe bez cel, na
korzo, vo park.
Ohri|ankata Vera Kanev~e, so mominsko prezime Ribarova ve}e
nekolku godini sobira, zapi{uva i tolkuva i potoa ni dava stari, mal-
ku upotrebuvani i skoro zaboraveni ohridski zborovi. Pri~inata za
nejziniot interes e vo toa {to taa znaej}i gi tie zborovi od majka, tat-
ko, baba, dedo, sosedi, zabeleàla deka pomladite ili vo sekojdnevniot
jazik na Ohri|ani tie malku se upotrebuvaat ili voop{to ne se upotre-
buvaat. Re~isi site se del od makedonskiot naroden jazi~en fond. Toa
go pokaà proverkata na ovoj kus re~nik {to go priloùvame celosno
na krajot od na{iov tekst zapi{ani kako {to ni gi dade, zaedno so nej-
zinoto tolkuvawe. Nie davame nekoi sogleduvawa na oddelni zborovi i
pokaùvame deka makedonskata leksikografija nedosledno go po~ituva
tretiot pravopisen princip, a toa e deka ne gi zema predvid zborovi-
te od site makedonski dijalekti, kako {to predlaga{e i K. Misirkov,
tuku samo od nekoi, pred s# centralnite i da ne re~eme samo od govo-
rite na sostavuva~ite na prviot golem makedonski re~nik.1 Nekoi od
1
Re~nik na makedonskiot jazik (ponatamu RMJ) sostavuva~i: Todor Dimitrovski, Blagoja
Korubin, Trajko Stamatoski, Skopje, 1961, 1965, 1966.
140
ovie zborovi se vistinski ohridizmi, neobeleàni vo RMJ, iako tie
ìveat vo spomenot na povozrasnite, da ne re~am postarite lu|e. Edni
se od orientalno poteklo (tursko, arapsko, persisko), drugi od ~isto
slovensko (staroslovensko, bugarsko, srpsko), treti od gr~ko ili la-
tinsko poteklo. Nie nema da vr{ime podrobna analiza na nivnoto po-
teklo, tuku grubo }e gi pretstavime podale~nite vrski i specijalno
nivnite zna~ewa, se rabira ne na site, tuku samo na po nekoi. Drugite
gi ostavame na sudot na ~itatelot ili na natamo{nite prou~uva~i.
Naviknati sme za mnogu zborovi da velime deka se turcizmi vo
makedonskiot jazik, iako nivnoto poteklo e tipi~no orientalno. Mnogu
zborovi vo turskiot jazik nosat persisko ili arapsko poteklo. Mnogu
od niv gi poznava mnozinstvoto Makedonci od postarata generacija,
postari od 50 godini i znae {to e derd, kurtuli, ~alma, fira, }ejf.
]e navedeme cela serija zborovi za koi mislime deka se samo
turski i kaj nas vlegle preku turskiot jazik, a imaat arapsko ili per-
sisko poteklo.2
Edni se navistina samo turski:3 ba{ (to~no; prvo), bastisat
(sladi, da ti e slatko jadeweto, dodeka vo RMJ= pretres), gevrek (ovde
zna~eweto e i prenosno, taka se veli za iskriveni ~evli kako |evreci),
emba{ (mnogu), jama~e (bakarno sat~e za topewe mast), kar{ilk (od-
govor), kurtulit (spasi), sofra (niska masi~ka), takam (komplet),
uljum (mogu zdravo), ~alma (vrzana {amija), ~atma (golemi ve|i, ve`xi
po ohridski).
Drugi se zborovi vo turskiot jazik, ama se od arapsko poteklo:
ajat (trem, no so pro{ireno zna~ewe = pretsobje, hodnik), insaf (mer-
ka. milost), karar (merka, mera), miskin (golema navreda, nedoobjasneto,
no vo re~nicite zna~i siromav, beden), sexade (dolgo kilim~e; osnovno-
to zna~ewe e: kilim~e za muslimanska molitva, klawawe), takam (kom-
plet), tertip (ni{an; sredenost), fajde (korist) {em{e (~ador).
Treti se turcizmi od persisko poteklo: apancs (neo~ekuvano),
barabar (odewe zaedno), derd (teìna), pe{~e{ (podarok), fira (napraz-
no, xabe), }or [ohr. i ~or, (slep): ~or ~orana = crna temnica, ni{to ne
se gleda]. Da ne naveduvame u{te, bidej}i gi ima vo re~nikot na zboro-
vi i izrazi na krajot od tekstov.
Cela grupa zborovi koi po~nuvaat da se podzaboravaat se od
makedonsko i slovensko poteklo. Takvi se vreva (nerazbirliv razgo-
vor na mnogu lu|e naedna{), kako {to mudro zabeleùva gospo|a Vera
Kanev~e, potoa Vrtolum (knièvno Vrtolom = praznik na sirna ne-
2
Dragi Stefanija, Folklorot kako leksikografska inspiracija, Glosarij zbornika bratov
Miladinovih, 5-30, Ljubljana 1985.
3
Proveruvani se i preku trudot na Abdulah kari Turcizni u srpskohrvatskom-hrvatskosrpskom
jeziku, V izdanje, Sarajevo, 1985.
141
dela, zabeleàn samo kako praznik), gap~it (saka, mi sakat du{ava
ne{~o slatko), glotno (ne~isto), gluva doba (posle polno{), gugutka
(kni`. gugu{ka, a vo Ohrid pokraj toa: mali lep~ina kako èmi~ki
simit~ina so proskurnik, meseni za rados na decata, pe~eni zaedno so
proskurata), ùèr (crno, nogu crno), se zaktn~it (se prilepi ottu-
ka i Prilep! se so{i do mene), zaletnit (zasrknit), zobat (Da dojte
na zobajne grozje), trlenki (kpinki), kolak (specijalen leb kako golem
somun koj se mesit za slava, so hristijanski religiozni znaci, mesen od
najubo bra{no), kravaj~e (specijalno lep~e...), o{umaglaj (me udri po
glava; mi go izvade umot; me po~udi so vesta), mo{urit (vrnit sneg po
malu), na~nit (po~ne), ne sumiv (ne po~uvstvuvav), olskot (sveti cela
ku}a), pr~kojca (= kni`. pr~kovica), pitar (leb mesen za razdavawe na
zadu{a), polelo (golem luster crkov = polilej), prusit (rabotat cel
den doma, a RMJ odi brzo so sitni ~ekori), rempete (rasklinkuvawe),
roba (ènski ruti{~a, oh.), ruba (obleklo, ruti{~a), rofja (grom),
so usul (tiho, poleka), skolobodija (gu`va), stokmeno (namesteno),
ttnit (nekontrolirano vikajne), ta{kat (barat), tasa (mrza), ili
redupliciranite izrazi: to pak to, tuka pak tuka, tro po tro, tut-
mut ili sleanite sloènki {ozlo, kiznikolku, {o ~udo(pari) za ne{to
koe{to e mnogu.
Da se vratime na trive posledni zbora. Sive: {ozlo, kiznikolku
i {o ~udo(pari) se izrazi od slovensko poteklo. Tie se od postaro vre-
me i traat do denes.
Vsu{nost, niv moè da gi povrzeme so {o ~udo, koe zna~i: kolku
mnogu pari, {to ({o) bi zna~elo ~udo, kako vo izrazot edno ~udo=mnogu
vo slu~ajov pari, a moè i lu|e, ìvotni, ne{ta itn.
Drugiot izraz kiznikolku (go nema vo RMJ) moème da go pode-
lime na tri dela. Vo ki se krie pokaznata zamenka koj, vo glagolskata
transformacija zni najverojatno e od znae (ohr. znajt) i nepromenetata
pra{alna zamenka kolku, odnosno: koj + znajt + kolku = kiznikolku.
I trodelnite elementi se zdruìle kako edna sleana fraza vo eden
zbor.
I tretiot izraz e kontrahiran vo eden zbor {ozlo. Vo nego se
nao|a pra{alnata zamenka {to, koja vo ohridskiot govor glasi {o, a
zlo e staroslovenskiot prilog za koli~estvo ylo so osnovno zna~ewe
mo{ne, mnogu, a denes prisuten vo slovene~kiot jazik vo forma zelo i
od {tozelo sme dobile {ozlo.
Mnogu zborovi od ovoj kus re~nik na Vera Kanev~e otsustvuvaat
vo site makedonski re~nici ili e dadeno nesoodvetno objasnuvawe.
Kako da se upla{ile sostavuva~ite od crkovnite ili bo`jite slova!?
Taka na pr. nafora vo RMJ e dadena samo so sh. prevod nafora, iako
vo posolidnite postari re~nici, duri i od latinskite zemji ozna~ena
e kako posveten leb vo pravoslavnata crkva... itn.; pewartos ({to
142
zna~i petolebie) go nema nigde vo makedonskite re~nici. Vo RMJ se
sretnuva zborot kravaj i kravaj~e. Kravaj go ima i vo Re~nikot na ZM
(344) so tolkuvawe: trkalezna vekna leb. Nie }e se zadrìme na iz-
razot trkalezna vekna i postavuvame pra{awe: moè li vekna da bide
trkalezna? Vo re~nikot na Bratoqub Klai}4, zborot vekna (1412) so na-
vedeno germansko poteklo zna~i dolgnavest leb, a potoa n# upatuva
na truca kako na sekoj nadolgo oblikuvan leb (za razlika od obi~nata
trkalezna forma). Objasnuvaweto na ZM izgleda kako vo narodnata:
trkalezno, ama so }o{e! Trkalezna vekna, odnosno trkalezno dolgunest
leb ne sme videle! Takvo objasnuvawe e sosema nelogi~no i treba da se
popravi. Deka toa e sistemska gre{ka vo re~nikot na ZM pokaùvaat
site gesla povrzani so lebot. Taka. da re~eme zborot pe{nik /556/ (se-
kako od slovensko poteklo povrzano so pe{t= furna), na koj slu~ajno
navrativme, ZM go objasnuva kako trkalezna vekna leb bez kvasec, pov-
torno trkalezno na }o{e, za{to vekna ne moè da bide trkalezna tuku
dolgnavest pravoagolnik, so moèbi, ne tolku ostri agli, tuku malku
zaobleni pri pe~eweto! Vo RMJ (162/2.) ubavo e definiran pe{nikot
kako trkalezen splesnat tvrd leb bez kvasec. Pa|a v o~i u{te edna
nelogi~nost: vekna leb! Ako se upotrebi zborot vekna se znae deka e toa
dolgnavesta forma, a ako se re~e leb se dobiva trkalezna forma. Denes
lebovite pove}e imaat nekakva elipsovidna forma i te{ko se slu{a
vekna leb, tuku samo dajte mi eden leb ili samo leb ili dajte mi edna
vekna. Se razbira deka e i ednoto i drugoto leb nasu{en, skeojdneven.
Daj Boè da go imame sekoj den.
Vo nitu eden od dvata re~nika go nema zborot miskin, a se sretnu-
va duri i vo prezime. Zborot e turcizam, a tamu e od arapsko poteklo i
zna~i ([kari} 465) siromav, nesloboden5. Go nema nitu zborot olskot
za golemo svetlo, za mnogu ~isto i se sveti od ~istotija. Interesen e
ohridskiot zbor prehleban {to go naveduva Vera Kanev~e (VK), koja
zabeleàla deka i toj se podzaborava. No gi dava zna~ewata prekr{en,
previtkan od rabota. Zborot, najverojatno ima zna~ewe povrzano so le-
bot, koj{to vo postarite vremiwa ne se se~el so no`, tuku se kr{el i
ottamu prekr{en! I toa od rabota, posebno te{ka, koja se vr{i koga
~ovek e navednat, svitkan. Ubav zbor {to ne treba da se ispu{ti. Nitu
da se zaboravi. No denes skoro ne se vo po{iroka upotreba zborovite
sumi(t), koj vo RMJ e daden samo kako fraza, poubavo objasnet kaj ZM
kako naseti, po~uvstvuva i zabeleì, no ozna~en kako dijalektizam, se
nakonti, kaj VK: se dotera ubo (najverojatno od francuskoto l cont =
grof, potoa se ni~kosa = se prevrti (VK), se o{umaglaj = se onesvesti,
4
Rjenik stranih rijei, Bratoljub Klai, priredio eljko Klai, Zagreb 1985.
5
Abdulah kari, Turcizmi u srpskohrvatskom jeziku, V izdanje, Sarajevo 1985.
143
go o{umaglaj = mu go zede umot (VK) ili derivaciite na deminutivni-
te koli~inski zamenki od olku: olkunya, olkonyo, olkanyo, potoa pri-
logot otapancas = naedna{, odedna{, neo~ekuvano (VK), pr~kojca = so
zna~ewe kaj VK: doterana, se prajt va`na (vo RMJ e samo pr~ko, a kaj ZM
pr~ko i pr~ka), ra{etar(-ka) = (~oek/èna {o nogu {etat VK), prusit
(rabotat: cel den prusam po ku}ava = rabotat cel den), puzder (puzder
go napraj go opra od }otek, go pretepa; go iskritikuva VK), kako i
roba za ènski ruti{~a (VK), ozna~eno kako vid gorna doma{na ob-
leka, ali{ta (RMJ 120/3.) ili gorna {iroka nametka kaj ZM (706).
Da e nametka, ne e, bidej}i se oblekuva robata, a ne se nametnuva kako
{alot. No problemot na ovoj zbor e poinakov. Zborot roba so vakvo
zna~ewe, denes ìvee samo vo re~nicite. Srpskohrvatskiot zbor roba
kako element od biznisot se nametna za sekoj vid stoka. Objasnuvaweto
na trgovcite be{e i denes e, deka so stoka se ozna~uvaat ìvotnite:
kravi, ovci, kozi. Tie ne pravea nikakva razlika na stoka za sekoj ma-
terijalen, neìv predmet: tekstil, jaglen, kompir, èlezo i ìva stoka
za spomnatite ìvotni ili za koko{ki, volovi, guski, patki. Roba kako
doma{na obleka (pewoar) e re~isi arhaizam ili sosema zaboraven zbor.
Na{ite trgovci odamna, nad ~etiriesetina godini ja frlija na otpad
oblekata na svoite babi i majki i go prodadoa zborot na kupeniot srp-
ski zbor r o b a za stoka. Sramota! Globalizacija bez milost! I u{te
za zborot od narodnata pesna ili prikazna ruba ruti{~a, obleklo
(kaj VK), obleka, ali{ta: ~eiz (RMJ). Izguben zbor vo starata narodna
literatura!
Ili da re~eme zborovi vo makedonskiot od gr~ko poteklo ka-
ko polelo od polilej (poli +elion = mnogu maslo), kandilo (od kan-
delos), pewartos (petolebie), nafora (gr. anafero = vnesuvam, po-
dignuvam), poskura (od prosfora = dar, pridones), somun od gr~koto
psomion, ottamu i ipsoma (del od poskurata, koja se nosi v crkva i na
koja se zapi{uvaat imiwata na ma{kite ~lenovi od familijata i po
bogoslu`bata, zaedno so naforata se zema doma i se ~uva kako posveten
leb, koj se dava vo slu~aj na bolest, nesre}a ili se frla vo voda reka,
ezero, ako fati golemo nevreme). Vo RMJ nema ni edno geslo vo koe{to
prvite dve bukvi se ip..., na primer: ipo|akon, iperit, ipsilon, inaku
zabeleàni kaj Zoze Murgoski6.
Vrednosta na zapisite od VK se i vo toa {to taa ni dava nekoi
reduplicirani frazi od vakov tip: tek-tuk so zna~ewe pone{to, mal-
ku vamu, malku tamu, potoa tro-potro = leka poleka, tut-mut = ne
poleka, tuku brzo, tuka pak tuka isto, na edno isto mesto, bir ba{ =
pravo, ne okolu, ~or-~oruna (najverojatni }or-}oruna) crna temnica,
6
Re~nik na makedonskiot jazik, str. 273, Skopje 2005, ponatamu ZM.
144
ni{to ne se gleda kako da si }or, propur-zapur nabrzina, zgora-zdola
rabota, ne temelno, pafte-pufte = nabrzina, zgora-zgora, kta odejne
= sekoe odewe.
Ne e na odmet da se napomnat i nekoi pozajmeni frazi kako ~uvaj
si ja dumata (najverojatno od bugarskiot jazik), protolkuvano kaj naro-
dot kako zapameti si go zborot, da ne zaboravi{ {to zboruva{e, skrijan
kiv~eg za doverliv ~ovek {to znae da ~uva tajna.
Vo ovie nekolku konstatacii moè da se najde nedore~enost. Im
ostavame na drugite da dodadat ili samo da dore~at. Nie po~navme dru-
gi neka prodolàt. Veruvame vo dolgove~nosta i mnoguve~nosta na ma-
kedonskiot zbor. Kako i na narodot makedonski.
145
Bele{ki za ohridskiot dijalekt
na Vera Ribarova Kanev~e od Ohrid
a{ikere javno, otvoreno

ajat trem; pretsobje, hodnik
anxak (dojdov) samo {o (dojdov)
apancs (od) neo~ekuvano, odnenade`; nabrzina
barabar odejne zajedno; naporedno
bastisat da ti bastisat jadejneto se velit po obilno
jadejne na gosti, kde po nogu jadejne, na krajot,
za da ti se sladit jadejneto se davat ne{~o so-
leno
bir-ba{ pravo, ne okolu kesterme
eksik pomalu, ne kolku {o trebit
el'me sve izme{ano vo manxa: piperki, patlixani,
luk i dr.
em ba{: ku}a, momi~e, em ba{: ku}a, momi~e, nakit; nogu ubav, -a, -o
nakit
ùèr crno, nogu crno
gap~it mi gap~it du{ava za ne{~o blago + mi saka
du{ava ne{to blago ili mi se jade ne{to bla-
go.
gevreci gevreci, no i za iskriveni konduri
glotno ne~isto: glotno je ìtovo, imat plevel,
osilki, kam~ina
gluva doba posle polno{: ne se idat vo gluva doba
gugu{ki mali lep~ina kako èmi~ki, ozna~eni so
proskurnik i meseni za rados na decata. Se
pe~et zaedno so proskurite, kolakot ili pe-
wartosot.
derd(oj) m'ka, teìna
zaletnit zasrknit
zobat da dojte na zobajne grozje. Koga se frlat groz-
jeto, po grozjrbrajne, se kanet rodnini i kom{i
na pomo{, za da se spastrit grozjeto v bo~ka.
Toga se vikat na zobajne, poslednoto grozje pret
tropckajne.
insaf ne si insaf ne si ~ovek, nema{ mera merka:
nema{ insaf, {o ~ojek si ti!?
146
ipsoma (ipcoma) del od proskurata so iminata na m'{kite od

familjata, koja se zemat ot crkva po krajot na
bogoslu`bata, zaedno so naforata
isbit noòt je isaben, ne se~it
jama~e bakarno s't~e od 5 finxali za toplejne mas/
maslo, za prskajne komat. Postojt izraz: vo
jama~e manxa = za nesakani gosti, ko za majtap
ka~erisa mu izbega
kar{ilk odgovor: mi dade kar{il'k (odgovor)
karar merka: karar nemat, ni vo jadejne, ni vo pijajne,
ni vo zborvejne
karar nemat nema mera, pretervit vo sve: vo pijajne, jadejne
i dr.
kejfsajbija ~ovek koj gleda da uìva. Na primer: èlba
za {etajne, za kupuvejne na ne{to za jadejne
(kokole bokole eftinloci, ~okolado, tu-
lumbi, sladoled) {o mu sakat du{ata za jadejne
da je dajt. Ili ako sakat rabotat, ako ne ne
rabotat.
kesterme pravo
kl' ukat klepalo, kambaka kl' ukat; koledari kl' uket
na vrata; nogava me kl' ukat; kambanava vtoro
kl ukat
kolak specijalen leb kako golem somun koj se mesit
za slava, so religiozni znaci, mesen od naujbo
bra{no. Se ostavat da se otpejt crkov.
koxa(miti) golemo
koxamiti momi~ka golema moma
kpini, kpinki, kapini, vo razni deloj na Ohrid, razli~en izgovor za
i trlenki kapinata
kravaj~e specijalno lep~e koe se mesit za letnik (14.
mart) i za ubaj sri (povodi) vo ku}ata
kta odejne sekoje odejne
kurtul spas: kurtul od tebe nemat
kurtuli (se), kurtulit spasi (se), spasit (se)
(se)
kustisvit pu{~at boja: ke ti gi vapcat belite raboti
litanija molejne za milos
majtap potsmevajne
147
malunya mal(k)u
mavi ruti{~a vo boja
me o{umaglaj me udri po gla, mi go izvadi umot; me po~udi
so vesta
me sa{~isa me iznenadi
mi tekna se setiv (So tekvalo si bil! {o tekvalo si
imal!)
miskin golema navreda: miskin eden
mo{o(u)rit vrnit sneg po malku
mor, i obra}awe v selo: mori majko, more tatko, koe vo
gradot, posebno vo Varo{, se smeta za navreda;
prosta~ka, selska etikecija
na~nit go na~na sirejneto od ka~eto, {o e za na zima.
nafora simbol na Hristovoto telo. Naforata e del
od proskura, specijalno mesena za delejne po
bogoslu`bata
nakal~ nakrivo
nakonti (se) se dotera ubo
ne sumiv ne setiv, ne zabeleàv
nevrt, {uap, ilintija, bod(ovi), dupejna so igla kaj terzija
ribins, koska
ni~kosa (se) se prevrti
o{mar(ana) napravi rasturi sve
o{umaglaj onesvesti, mu go zede umot
ojmana ra{etarka
olkanyo/olkonyo male~ko
olskot svetit cela ku}a vo site odai (sobi) zapaleno
e svetloto. Nogu svetlo, ~isto
onololkanyo / onolku malo
onololkanyo
opar ka selanin nka so opinci
otapncas neo~ekveno, odednade{, naednu{
ovardar dava so srce: ne je cicija, ne je stegnat
pafte-pufte nabrzina, kako da e
pako{~ija ~oek ~oek {o prajt {teta, zijan
148
pewartos = petolebie specijalen vid na leb ispe~en vo kru`na i

krstovidna forma za doma{na slava i za davaj-
ne po rodnini, kom{i i prijateli, odnosno za
site {o se v crkva
pe{~e{ podarok
peca ~anta za na u~ili{te
pitar leb {o se mesit za zadu{i, za razdavajne na
grobi{~a
plifkajne {etajne pojke no{ja (No{ja plivka{.)
poga~a specijalna vrsta leb od najbelo bra{no, koja
se mesit za svadba, praznici, za bebe na treta
ve~er, kr{tenie i dr.
polelo golem luster crkov; polilej
poti obra}awe vo Varo{ kon majka, tetka, strina,
vujna: poti nano, majko poti, vujno poti
pr~kojca doterana, se prajt va`na: se pr~it
prehleban(a) si prekr{en(a) si, previtkan(a) od rabota
protur-zatur nabrzina, zgora-zdola: napraj protur-zatur
proskura specilane leb za v crkva so trkalezen pe~at
vo sredinata (napraeni so proskunik) na koja
se najxvit krst i drugi hristijanski znaci. Se
nosit v crkva za imenden, Veligden, golemi
praznici, za slava denot na ku}ata. Na opre-
len del se pi{et iminata na m{kite od fami-
lijata. Toj del koj se se~it, a se vikat ipsoma
(ipcoma) i se vra{~at na familijata.
prusit rabotat: cel den prusam po ku}ava = rabotat
cel den
puzder go iskina, ispar~i, par~osa, istol~i Puzder
go naprajf autoto: go uni{tiv: za obleklo gi
iskinaf novite pantoli. Puzder go napraj = go
pretepa; go iskritikuva.
ra{etar(ka) ~oek {o {etat nogu
razlaen neumeren, razgalen
rb porbvejne na tkaeno: svila, {tof, ase i dr.: Go
porbi ~ar{afot, fustanot?
re(j)a miris, smrde{, smrdeja; ne{~o {o smrdit
rempete Rempete je naprajv: je rasklinkaf.
roba ènski ruti{~a
149
rofja grom, sekajca

ruba ruti{~a, obleklo
sa{~isa (se) se iznenadi, neo~ekuvano
se ki{kosa, ki{ka se se izvodena nogu
napraj
se teterajt pijan ili bolen {o ne mojt da ojt ubo
senki ~unki: Ke dojt, senki ~era dojde, pa sega ke
dojt!
seti Nikola sveti Nikola
sexade dolgo kilim~e, pteka
skolobodija napraj kavga, gu`va
skrijan kof~eg doverliv ~oek, znajt da ~uvat tajna
so usul, tro potro tiho, poleka, be{umno, so vnimanie, vnimatel-
no, malu po malu
sofra niska masi~ka
sofrabes ~ar{af za masa: za ru~eg, ve~era; obi~no e
sntr~ (vo kocki: crveno beli ili sino
beli
stapisat me iznenadi, me po~udi
steni imat vojzero Imat golemi kamejna vojzero.
stokmeno namesteno: {o si stokmila ubo!
sumiv (te) te setiv
ttnit {o tuku ttni{? = {to vika{; {o tuku se ka-
ra{? za nogu glasno, nekontroliran vikajne.
Ttnit nebovo od grmeì. Lagomi frlet, se
slu{et ttneì. {o tuku ttnit {o tuku nada-
vat; nogu zborvit
ta{kat barat
tajba je iskapeno od jadejneto i stanalo ne~isto
takam komplet za obleklo; servis za jadejne
taksirat nesre}a
tara{kat barat
taralajsvit pejt so vle~kawe na glasot.
tasa mrza: me fati tasa = me fati mrza
tek-tuk iznikna retko, ponekade sadenovo: zelje. ma-
kedan, ìto i sl.
150
tertip ni{an, uredenos; ku}ata tertiposana so site

tertipi be{e nevestata: belo, ven~e, dulak,
buket i sl., so site ni{ani ko nevesta
to pak to isto i pak isto
tre{~it grmit, padna grom; se karat, vikat
tro malu
tro potro malu po malu
trontuk nepodvièn, debel, teòk (i po karakter)
~oek
trti (go) ostaj (go)
tuka pak tuka isto i pak isto
tutaraklija, pahomija prenogu ~ist, a; grozliv, delikaten ~oek
tut-mut brzaj, rabotaj, ne po poleka da rabota{, tuku
brzo
tutu{ka nerabotna èna, bavna vo rabotata: tuka pak
tuka
ufunet nervoza, sklet
ufunet(lija) sklet (lija), nervozen
ulum nemat nogu zdravo e, ne se kinit
fajde, ajr koris: fajde nemat, ajr ne vidof
fira naprazno, xabe, gubejne na materijal
furija nogu brz ~oek
~alma glava vrzana so zavoj, {amija muslimanska
~atmallija ~oek so golemi ve`xi
~or ~oruna e crna temnica e
~uvaj si je dumata ne zaboravaj, ~uvaj si je mislata/zborot
~ukat ~ukale deca so stap~ina Vasilica; ~uket jabol-
ka; ~uket na vrata
{ozlo nogu
{umante o{la da {etat, {etalka
nx k samo {to
JAZIKOT NA CRKOVNOSLOVENSKATA
PISMENOST VO MAKEDONIJA
VO XIII I XIV VEK
Max Wahlstrm
ON THE GRAPHEMICS OF THE KONIKOVO GOSPEL
1. Introduction
The Konikovo Gospel (call number Bibl.Patr.Alex.268 in the Library

of the Patriarchate of Alexandria) is a Sunday Gospel that comprises a Greek
source text, most likely copied from a vernacular translation of the Bible from
1710 (Leiwo 2007), and a translation into Macedonian. The main features of the
Macedonian side of the manuscript represent the Lower Vardar dialect that is
spoken in the current Greek Republic. This manuscript by an unknown author,
found in 2003, can be estimated to be approximately 200 years old (Lindstedt
2006: 243). Moreover, the manuscript has, in addition to the original text, an-
other stratum, namely, some corrections to the Macedonian text that reflect
the different lexical and dialectological preferences of a second writer. This
second hand, in light of what we now know, is Pavel Boigropski (Lindstedt
2006: 237).
In this article, I will analyze the graphemics of the Macedonian side of
the manuscript. I will attempt to describe the writing system that the author of
the Konikovo Gospel uses in the Macedonian part of the manuscript. This will
be done by assuming a hypothetical phoneme inventory of the language that
the author has targeted, and by then comparing that hypothetical inventory to
the graphemes and other graphemic signs in the text.
The most central starting point for the study of the writing system of
the Konikovo Gospel is that the entire manuscript is written in Greek letters.
While this manuscript is not the only Slavic text that makes use of the Greek
alphabet1, considering the lack of a standardized and broad tradition, some of
its graphemic solutions are most likely unique.
1
See e.g. Mazon, Andr & Vaillant, Andr. 1938. Lvangliaire de Kulakia. Un parler slave du Bas-Vardar.
Paris: Librairie Droz ; Niev, Aleksandr. 1977. etiriezinijat renik na Daniil. Godinik na Sofijskija
universitet, Fakultet po zapadni filologii, Tom. LXX 2. Sofia: Universitetska peatnica ; Georgievski,
Kuzman. 2003. Trijazinikot na Petre Kavajof (Prilog kon geneologijata na strukata familija Kavaevci).
Skopje: Menora.
154
The basic problem when writing in a Slavic language with a non-Slavic
alphabet is the limitation of the writing system for the sound system of the target
language. The Cyrillic alphabet is, of course, based on the Greek alphabet, but
in Modern Greek, the phonetic values of some of the consonantal graphemes
are different from the phonetic values that the graphemes were chosen to denote
in Slavic. From the Slavic point of view, the Greek alphabet lacks graphemes
for hushing sounds and, naturally, for the affricates they help constitute.
The vowels are characterized by a different complex of problems. All
South Slavic vowels have their equivalent in the Greek alphabet, excluding the
central vowel []. As it is not difficult to find ways to correlate the different
Slavic vowels with Greek letters, it is the abundance of possible graphemes that
poses problems. For example, the monophthongization in Greek has produced
almost ten different ways of denoting the sounds [i] and [e], and it is therefore
important to examine whether or not those various graphemes or digraphs are
used to express actual phonetic differences in the target language.
The Macedonian text is accented throughout, as is the Greek text. The
acute accent and the circumflex are used to denote the word stress (Nuorluoto
2006). Furthermore, the spiritus lenis and spiritus asper are written on an ini-
tial vowel, following the Greek tradition. They do not, however, carry any in-
formation.
There are two main sources for the graphemic solutions in the text. The
first one is, of course, the Greek writing system, which functions as the primary
stock for the graphemes, diacritics, and punctuation marks. The second is the
Church Slavonic writing tradition, whose influence is more marginal, but for
which there is still clear evidence.
2. Preliminaries
According to a preliminary interpretation of the text, the manuscript

represents the Lower Vardar dialect of Macedonian (see e.g. Nuorluoto
2006). Therefore, the phoneme inventory of the Lower Vardar dialect will
serve as the phonological hypothesis for the study of the graphemics of the
Konikovo Gospel. The Lower Vardar phoneme inventory differs from that of
the Macedonian standard language by the reflex of the back nasal * being //,
and by the reflexes of the syllabic *l and *r being /l/ or /l/, and /r/ or /r/.
Furthermore, the non-stressed vowels are reduced accordingly: /o/ > /u/, /e/ >
/i/ and /a/ > //. Another important factor is that there is a mobile stress at the
word level (Markovik 2001: 23-24).
The relationship between the hypothetical phoneme inventory and the
Greek alphabet used to depict it is problematic for two reasons. On the one
hand, many phonemes have no direct equivalent in the Greek alphabet. On the
other hand, the Greek writing system includes a great amount of redundancy
155
from the perspective of Slavic languages. For instance, the word mhte, writ-
ten , reflects both the shortcomings and the redundant features of the
Greek writing system. For instance, there is no way of denoting the vowel //
and the affricate // in the Greek alphabet. As a consequence, to denote the pa-
lato-alveolar nature of the affricate, the author uses the grapheme <> in ex-
pressing // and the graphemes and together with a palatal arc under the
next vowel. But then again, the redundant features of the Greek alphabet are
also evident in the example: in regard to the Modern Greek pronunciation, to
express the phoneme /i/, the writer has five alternative vowels or ancient diph-
thongs. All five of these graphemes or digraphs occur in the Konikovo Gospel
and are used to express /i/ only.
To express word stress, the author employs the acute accent and the
circumflex, which are both used also in the Greek polytonic writing system.
These two diacritical marks are used in Modern Greek to express word stress,
but they do not carry any other phonetic information. However, in at least one
case in the Macedonian part of the Konikovo Gospel, the writer uses these
marks in a way that might have some phonological relevance (c.f. Chapter 2,
phoneme //). Though the variation in the use of these two accents is mainly
redundant in regards to the Slavic phonology, it is nevertheless not random.
To a great extent, the Macedonian text also seems to follow the Greek ortho-
graphy. However, instead of speaking about orthography, it is wiser to use the
term Greek graphotactics when talking about the Macedonian part of the
manuscript, as the Greek orthography includes rules that are only applicable
in the context of Greek grammar.
The Church Slavonic influence on the Konikovo Gospel is most evident
in the use of the grapheme <> in the word (nedela).2 In addition, the
writer uses a ligature to conjoin the <> to the graphemes <, , 3>. Also, the
use of the graphemes <> and <> to represent the sounds [g] and [d] can be
seen as a Church Slavonic feature (Nuorluoto 2006).
3. The Writing System of the Konikovo Gospel
My aim here is to describe the writing system of the Konikovo Gospel

by presenting the graphemes that are used to depict each phoneme of the hypo-
thetical phoneme inventory. Some problems concerning vowel reduction will
also be discussed, and wider problems that involve more than one phoneme are
addressed when they first appear. Nevertheless, all Greek letter combinations
used in the manuscript will not be treated in this paper.
2
<> occurs only a few times, though, and only in the headings.
3
The grapheme <> combines actually <> with a superposed <>, representing the digraph <> with
the phonetic value [u].
156
/a/ The phoneme /a/ is always written with the grapheme <>. In the
Lower Vardar dialect, the non-stressed /a/ reduces to //. These two sounds are
not distinguished in the manuscript, which makes the study of this particular
reduction very difficult.
// This phoneme is always written with an <>, which is problematic as
it is homographic with the phoneme /a/. However, closer scrutiny of the sup-
posed minimal pair sam sm (the former being a pronominal adjective, the
latter a verb) reveals that, in the beginning of the manuscript, the pronominal
adjective is written with an acute accent and the verb with a circumflex, per-
haps copying the accent of the Greek first person singular of the verb to be,
. Distinguishing between the homographic words in this manner could be
due to the influence of Church Slavonic, but again, in this particular case, the
Greek graphotactics probably explains the phenomenon. The verb sm appears
several times in the text before the pronominal adjective. When the pronomi-
nal adjective occurs the first time, it is written in the plural . The Greek
graphotactics does not permit the circumflex to be written on the penultimate
syllable, if the last letter represents an etymologically long vowel, as does.
Consequently, when the pronominal adjective appears the next two times in
the text in the singular, it has the acute accent.
Yet, further into the manuscript, the writer uses the circumflex both to
write the pronominal adjective and the verb. Paradoxically, in a passage where
the homography of these words might cause confusion, the writer uses the cir-
cumflex for both words: Vidjte rcite mi i nzite mi: ti sm (pron. adj.) jze
sm4(verb). It is nonetheless understandable that the writer did not necessarily
feel the need to distinguish between these two phonemes in the writing, as the
only minimal pair in the text consists of a pronominal adjective and a verb,
which are fairly easy to discern from the context.
It is also likely that the writer has also used the grapheme <> in clitic
singular accusative personal pronouns (standard Macedonian , , ) to ex-
press the phoneme //. These are almost always written as , , and .
/b/ This phoneme is almost always written with the digraph <>. Yet
in the verb zburva, /b/ is most often written with a <>: . Perhaps a
sequence of three consonantal graphemes did not seem desirable. It is evident
that the writer has pursued a progressive assimilation, common in the Greek
language, as the nasal stop sequences demonstrate.
/v/ This phoneme is written with a <>. It is also represented by the his-
torical diphthongs <, >, as in the word . There is much variation
between /v/ and the voiceless allophone [f]. For example, in the beginning of
the text, the author writes crstfutu, but later the word occurs only in the form
crstvutu. When it comes to this allophony, the writing system of the Konikovo
Gospel is mainly phonetic.
4
Bibl.Patr.Alex.268: 35
157
/g/ This phoneme is always written with a <>. The doubling of this
grapheme <>, however, is pronounced [g]. This sound sequence occurs, for
example, in the word A (ngele5).
/d/ This phoneme is written with a <>. The writing system is also mostly
phonetic with this phoneme, as the example of the following two word forms
shows: Gospt and Gspuda. In addition, through progressive assimilation,
the sequence <> produces the sounds [nd]. Thus, it can be assumed that the
word should be interpreted as kundis.
/g/ This phoneme is written with a <> and a following grapheme <>,
that is conjoined with a ligature to one of the following graphemes: <, , >.
When a frontal vowel follows the consonant, the writer does not use an ele-
ment that would express palatality either with a /g/ or with the more frequent
phoneme /k/. It can therefore be possible that the words and A
could be interpreted as Evngelie and ngele.
/e/ This phoneme is written either with an <> or with the digraph <>.
The variation of these two ways of writing seems to be regulated by the Greek
graphotactics, but when the graphotactics does not pose any limitations, they
appear to vary randomly. Based on the initial assumption of vowel reduction,
the non-stressed /e/ reduces to /i/. This reduction is often present in the text, as
the following examples show: the noun itvrtuk and the verb bi. However,
there are clear indications, that this reduction is not fully comprehensible. In
many words, unstressed vowels that are written with an <> or with the digraph
<>. This reduction does not seem to take place especially in verbs, where the
final vowel carries morphological information.
// This phoneme is written with a <> and a following grapheme <>
that is conjoined with a ligature to the following grapheme <>. However, the
phoneme is written most often with a <> and with an upwards opening arc,
that often has a minuscule <> written inside it (Lindstedt, personal commu-
nication). This arc and subscriptum are written under the vowel that follows
<>. This palatal arc is the most common way of expressing the palato-al-
veolar sounds in the manuscript.
/z/ This phoneme is written with a <>. The voiceless allophone of /z/,
written with a <>, is often written explicitly, yet there is much variation. The
author writes often the prefix iz in the form is. This also goes for the verbs, in
which a voiced consonant follows the prefix. Variation occurs even in the writ-
ing of the same verbs. Sometimes, the final sigma <> is used on morpheme
boundaries to express the devoiced allophone [s], as is the case with the verb
ispann, which is written . In contrast to the previous example, some-
times, in rare instances, the final sigma might be pronounced as [z].
5
For the pronunciation of the word, see the phoneme /g/.
158
/dz/ This phoneme is always written with the graphemes <>, as for
example, the word ndzat that is written . The affricate /dz/ is homo-
graphic with the affricate /c/.
/i/ This phoneme is written with the graphemes <, , > and the digraphs
<, >. All these ways of writing are present in the manuscript and their use
is controlled mainly by the Greek graphotactics. Of all the graphemes used to
represent /i/, grapheme <> and the digraph <> are the least used. The use of
<> is limited mainly to some isolated lexemes, but it occurs regularly in them.
These lexemes include, for example, , , and (stdr. Mac. ,
ja ). At least in these words, the use of <> might be due to the
fact, that their equivalents on the Greek side of the manuscript all include the
letter : ja (Lindstedt, personal communication).
/j/ This phoneme is often written with an <> and a diaresis. <> is used
mainly, when /j/ follows a vowel. For instance, the verb prikavaj appears as
. The same way of writing is used in Greek, when jota is pronounced
separately from a digraph (, , ).
Word-initial /j/ is depicted in two ways. Sometimes it is written with a
<> and a ligature conjoined to one of the following graphemes <, , >. It
can also be written with a palatal arc under the vowel, before which the /j/ is
intended. To exemplify these two usages are the two common ways to write
the personal pronoun jze: - or .
/k/ This phoneme is written with a <>. In addition, /k/ is written with
the grapheme <> that depicts the two phonemes /ks/. The grapheme <> oc-
curs only three times in the text.
/l/ This phoneme is written with a <>.
/l/ This phoneme is written with a <> and a following grapheme <>
conjoined with a ligature to one of the following graphemes <, >, or, with a
<> and a palatal arc below the following vowel. An example of these two ways
of writing are the words puvla and nalut, written as - and .
/m/ This phoneme is written with a <>.
/n/ This phoneme is written with a <>. Unlike a majority of the conso-
nants, /n/ can occur doubled in the text. For example, in the verb pann (aorist,
1. pers. sg.), the assimilation of [d] and [n] has produced a doubled /n/.
/n/ This phoneme is written with <> and the following grapheme <>
conjoined with a ligature to one of the following graphemes <, >. As an ex-
ample, the word cvetnata is written as -. However, not all <> <>
ligature sequences are unambigous, as the two forms of the following lexeme
exemplify: - and . If the first one is interpreted as umrnut,
then the second should be equally umrnite. It is more likely that the writer
has intended either the sequence /-ni-/, or /-nij-/.
/o/ This phoneme is written either with an <>, or an <>. Both ways
are present in the text, and the occurrences are often regulated by the Greek
159
graphotactics. Based on the initial assumption of vowel reduction, the non-
stressed /o/ reduces to /u/. This reduction is often explicitly written.
/p/ This phoneme is written with a <>. In addition, /p/ is written with
the grapheme <> that depicts the two phonemes /ps/. Nonetheless, <> oc-
curs only once in the text.
/r/ This phoneme is written with a <>.
/s/ This phoneme is written either with a <>, or with the word-final al-
lograph of sigma, <>. In addition, /s/ is written with the grapheme <j> that
depicts the two phonemes /st/. Furthermore, /s/ is also part of the sounds, de-
picted by <> and <>.
/t/ This phoneme is written with a <> and, sometimes, when the writer
corrects his own text, with the tall variant of <>, namely, <>. In addition, /t/
is written with the grapheme <j> that depicts the two phonemes /st/.
/k/ This phoneme is written with a <> before a front vowel, or with
<> and a following grapheme <> conjoined with a ligature to one of the fol-
lowing graphemes: <, >. For instance, the future marker k and the noun
kka are written dand -, respectively.
/u/ This phoneme is written with the grapheme <> or with the digraph
<>. The latter occurs almost only when the phoneme /u/ is written word ini-
tially and appears in upper case.
/f/ This phoneme is written with a <>.
/x/ This phoneme is written with a <>.
/c/ This phoneme is written with the graphemes <>.
// This phoneme is written with the graphemes <> and a palatal arc,
written under the following vowel.
/d/ This phoneme is written with the graphemes <> and a palatal arc,
written under the following vowel. The phoneme /d/ is homographous with
// in the manuscript.
// This phoneme is written with a <> and a palatal arc, written under
the following vowel or with the grapheme <> and a following grapheme <>
conjoined with a ligature to one of the following graphemes <, >. In addi-
tion, // is written with the grapheme <j> and a palatal arc, depicting the two
phonemes /t/.
3.2 On the Accentuation
Two conflicting tendencies govern the accentuation of the Konikovo

Gospel. The first is that the writer uses the accents to express the word stress
of the target language. The second is that it is equally clear that the writer at-
tempts to use the accents in accordance with the Greek graphotactics. The ac-
160
centuation in the Greek orthography is also used to denote word stress; however,
the accent cannot be written further than on the antepenultimate syllable. It is
possible that in the target language of the Konikovo Gospel, there are words
that actually have a stress that falls further from the end of the word than on
the antepenultimate syllable.
All in all, the writer follows fairly dutifully the Greek graphotactics in
the deployment of the acute accent and the circumflex. Still, the accent is some-
times written further from the end of the word than the Greek graphotactics
would permit. One interesting example is the word mgaricata. The accent in
this word is written on the fifth syllable from the end of the word. A few pages
later, the same word occurs again, but here it is written as magarcata. In the
latter case, the place of the accent is in concord with the Greek graphotactics.
Another example of the problems of accentuation is the recurrent phrase
Uencit mu. The question is whether the accentuation here represents the
actual stresses of the target language or merely the influence of the Greek gra-
photactics. The Greek orthography does have a rule such that when a clitic pro-
noun follows the headword that has an accent on the antepenultimate syllable,
a secondary accent is written on the ultimate syllable of the headword.
Moreover, many of the prepositions are accented in the text. For instance,
the following prepositions are regularly written with an accent: ss, n and z.
In theory, this could be explained by the fact that the preposition sometimes can
belong to a phonetic word together with the main word and can be stressed
in speech. Nevertheless, it is more likely that the accentuation of monosyllabic
clitics in general does not reflect the stress of the words, but, again, the spirit
of the Greek writing system.
As it is clear from these aforementioned observations, it is not reasonable
to assume that all of the accents actually represent the word stress of the target
language, even if, for the most part, that were the case. Most of the variation and
vacillation occurs in words that have either one or more than three syllables.
3.3. The Second Hand
A large part of the corrections made to the text by the second hand con-
sists of restoring the reduced vowels to their unreduced forms. This involves
the reductions /o/ > /u/ and /e/ > /i/. One of the most typical corrections is
changing the verb bi into be. At times, the second hand also replaces whole
words. The graphemic principles of the second hand are most visible in these
instances. As a general rule, these principles are similar to those of the first
hand; however, the second hand does not write accents as regularly.
161
4. Conclusion
It must still be emphasized that the phoneme inventory used here as the
starting point of the description of the graphemics of the Konikovo Gospel
is only hypothetical by its nature. The study of graphemics necessarily goes
hand-in-hand with the study of phonology and other fields. All of these fields
of research should provide each other with hypotheses to be scrutinized. From
the perspective of the study of graphemics, the preliminary hypothesis of the
phoneme inventory does not contradict the graphemic reality of the text and
thus seems valid for the purposes of future research.
On the whole, the basis of the writing system of the Konikovo Gospel
is clearly a phonetic one. Only the homographic phoneme pairs /a/-//, /c/-/dz/
and //-/d/ differ from this principle. Even though there is a fair number of
writing errors and rather extensive variation between the different solutions,
as one word can appear in many different forms even on same page, the basic
principles of the writing system are clearly distinguishable.
There still remain, however, questions that need to be answered. One
of these is the extent of the reduction /e/ > /i/. It might be worthwhile to study
the possibility that the non-stressed /e/ is mainly preserved in positions where
it carries morphological information, which is the case in some Macedonian
dialects (Lindstedt, personal communication).
One of the challenges for the future study of the graphemics in the
Konikovo Gospel is the more thorough analysis of the Greek graphotactics.
This point of view might shed new light on the problem concerning the ac-
centuation. Moreover, the distribution of the different ways of expressing the
palatal and palato-alveolar phonemes must be addressed, and, more precisely,
the question of whether there is some kind of development towards a more uni-
fied norm in the course of the text. Furthermore, the study of the hypotheses
involving the relationship between the phonology and the graphemics of the
manuscript will benefit from a more extensive use of some of the basic tools
of computational linguistics.
References
1. Leiwo, M.: The Greek text of Bibl.Patr.Alex.268, conference paper.

Helsinki. June 6, 2007.
2. Lindstedt, J.: Za istorijata na Konikovskoto evangelie.
237245, Predavawa na XXXVIII me|unaroden seminar za ma-
kedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 3.21.VIII 2005
g.). Skopje: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Me|unaroden
seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 2006.
3. Markovi}, M.: Dijalektologija na makedonskiot jazik I.
Skopje: Filolo{ki fakultet Blaè Koneski, 2005.
4. Nuorluoto, J.: Grafemskite odliki vo rakopisot na Koni-
kovskoto evangelie. Makedonski jazik 56 (2005), 4953.
Qudmil Spasov
OD MORFOLO[KATA ANALIZA NA GLAGOLSKITE

ZBOROVI I GLAGOLSKITE PARADIGMI VO TEKSTOT NA
KONIKOVSKOTO EVANGELIE
Vo odnos na jazikot i stilot primenet vo KE, najop{to treba

da se istakne slednovo: i prvata i vtorata preveduva~ka raka vo KE
pokaùvaat sistem vo pravopisnite pravila, no i vo odnos na selekci-
jata na gramati~kiot materijal. Sp. go redovnoto udvojuvawe na direkt-
niot predmet {to vo sferata kade nadvladuva crsl. tradicija (cent-
ralna i severna Makedonija) go nema vo tekstovite pi{uvani na sov-
remen jazik. Sp. i toa deka vakvoto udvojuvawe e retko i kaj Cepenkov,
kako i kaj Misirkov, kade podleì na normativni ograni~uvawa.
Jazikot na KE ne go pokriva vo celost mesniot Enixevardarski govor,
tuku pokaùva stilizacija vo nasoka na otfrlawe na lokalizmite i
pro{iruvawe na dijalektnata osnova kon jugozapad i centralen zapad.
Na takov na~in KE kako tekst mnogu gi nadminuva ramkite na obi~en
dijalekten tekst.
Ne moè bezuslovno da se prifati konstatacijata deka pre-
vodite na evangelijata (Trliskoto, Kulakiskoto, Bobo{~anskoto i
Konikovskoto) na makedonski naroden jazik so gr~ko pismo pretstavu-
vaat samo edna kulturna epizoda i pokaùvaat izdeluvawe od glavnata
kulturna struja koja korespondira so crsl. tradicija i koja $ pripa|a na
bugarskata kulturna tradicija in sensu stricto. Ako e taka, toga{ zo{to
vo crkvite niz Makedonija ne se upotrebuval (ili barem ne se upotre-
buval masovno) prevodot na jeromonahot Neofit Rilski (fakti~ki bu-
garski prevod) na celiot Nov zavet, pe~aten vo Smirna (Efes) 1840 g.,
po preporaka i pomo{ na Britanskoto i stranskoto biblisko dru{tvo.
Poznato e deka ovoj prevod izigral vo bugarskata sovremena kultura og-
romna uloga, osobeno me|u pravoslavnite hristijani, iako se raboti za
protestantski prevod i iako e poznato deka gramatikata na N. Rilski
bila ~itana i delumno prifa}ana od makedonskite prerodbenici, na
pr. Jordan Haxikonstantinov Xinot.
164
Vo prvata tretina na devetnaesettiot vek ve}e postojat srp-
skata i gr~kata nacionalna dràva. Bugarskata dràva e vo faza na
formirawe preku t.n. bugarsko vazalno kneèvstvo. Vo taa nasoka,
trgnuvaj}i od modelot edna nacija = edna avtokefalna crkva, nema
mesto za Erusalimskata patrijar{ija (boìgropskata crkva). Taa vo
izvesna smisla se javuva kako nadnacionalna {to e vo sprotivnost so
vladeja~kata tendencija vo toa vreme.
Treba da pobarame analogija me|u kulturnite procesi na Zapadot
i na Istokot na Evropa za da ja objasnime kulturnata akcija na Pavel
Boìgropski i sli~nite na nego, na negovite taksidioti. Analogijata
ja nao|ame vo protestantskata reformacija. Ako bo`jata volja e najvi-
sokiot princip na pravdata, toga{ Bo`jata pravda im e daruvana samo
na sovr{enite hristijani, pa spored toa tie se dol`ni (taksidiotite,
gramaticite) da im ovozmoàt na edinkite da go zapoznaat Boga na pri-
fatliv jazik. Poradi toa prevodite na Noviot zavet na naroden jazik
bea neophodni. Da se potsetime na deloto na Primo` Trubar i na ne-
goviot protestantski prevod na Biblijata na slovene~ki naroden jazik
izvr{en vo 16 vek. Zatoa treba da prifatime deka i prevodot na KE,
t.e. prviot prevod na novomakedonski jazik, e pottiknat (direktno ili
indirektno) od istata kulturna akcija za preveduvawe i izdavawe na
Biblijata i na drugite crkovni tekstovi na naroden jazik na prostori-
te na Jugoisto~na Evropa vo 19 v. {to proizleguva od protestantskiot
pogled na svet, odnosno od akcijata na Britanskoto i stranskoto bib-
lisko dru{tvo, Amerikanskoto biblisko dru{tvo, Ruskoto biblisko
dru{tvo i Amerikanskiot sovet i preku koja nastanale takvite prevodi
na novobugarski, albanski, romanski, aromanski i turski jazik.
I na krajot: makedonskata religiozna kni`nina na naroden ja-
zik, sozdadena so alfavitot, go izdigna narodniot makedonski jazik
na nivo na jazik na Biblijata i so toa go podgotvi terenot za negovata
standardizacija. Zatoa ovie tekstovi, osobeno KE, gi ozna~uvame kako
jazi~na stilizacija ili, podgotovka za standardizacijata.
I sosema na krajot edna pretpostavka: pe~atenata verzija na KE
e poskoro neostvaren proekt, otkolku realna kniga. Pri~inite za ova
delumno se objasneti prethodno i moàt da se svedat na zaedni~kata
konstatacija deka politi~kite preduslovi vo 19 v. silno go zabavuvaat
procesot na sozdavaweto na sovremenata makedonska nacija.
Vo ramkite na rabotata na proektot posveten na kriti~koto
izdanie na KE, edna od zada~ite e i morfolo{kata analiza. Vo taa na-
soka, ovde davam analiza na glagolskite zborovi i glagolskite paradig-
mi (glagolskite vremiwa), bez ambicija taa da bide celosna, tuku pred
s# da gi pokaè rezultatite do koi dojdovme dosega i da dade slika na
morfolo{kata struktura na KE.
165
SEGA[NO VREME VO NEZAVISNA UPOTREBA
(NESVR[ENI GLAGOLI)
A-GRUPA ME\U PRVATA I VTORATA RAKA NEMA RAZLIKI

ednina mnoìna
1.L. sl'u{a-M 1.L. sl'u{a-ME
2.L. sl'u{a-[ 2.L. sl'u{a-TE
3.L. sl'u{a- 3.L. sl'u{a-T
ednina mnoìna
1.L. sa nad'eva-M 1.L. sa nedev'a-ME
2.L. sa nad'eva-[ 2.L. sa nadev'a-TE
3.L. sa nad'eva 3.L. sa nad'eva-T
ednina mnoìna
1.L. prosfet-'uva-M 1.L. prosfet-'uva-ME
2.L. prosfet-'uva-[ 2.L. prosfet-'uva-TE
3.L. prosfet-'uva 3.L. prosfet-'uva-T
ednina mnoìna
1.L. is-v'a|a-M 1.L. is-v'a|a-ME
2.L. is-va|a-[ 2.L. is-v'a|a-TE
3.L. is-va|a 3.L. is-v'a|a-T
PRIMERI:
PRVA RAKA VTORA RAKA
da ver'uvat site zardi niz nego
toa {to prosfet'uva sekuj ~uvek
vie {to zbur'uvate idin sos drug
ve}i ne ver'uvame
ne ~'uva sabutata (slu{a)
gu t'erat ut soborut
gre{en Bog ne sl'u{a
jazi p'u{tam vas (pra}a)
ama voa kalabalak {to ne puzn'ava
zakonut
da sa uver'uva seka re~
{to l'etat na vetarut
i kl'avat
Bog taka stolis'uva
'imam put mene vojnici
ti sa prost'uvat grehuvite
(sinut ~uve~ki ima puveqa) da
pru{t'ava grehuve
ver'uvate
da mil'uva{ kum{ijata
da mu d'avat maksulut
(tie) da (gi) v'ikat kalesanitu
na sfatbite
166
isber'uva{ tamu deka ne si
raspolegal
sober'uvam tamu deka ne raspolegah
da f'rlam mreìte
aku zajm'uvate na tie
isva|at idin mrtovic
zafati da zbur'uva
(tie) sa udav'uvat
i ja ~'uva vnatre uf srcitu
koj ima u{i da sl'u{a
i ti saàq'uva{
da zamin'uvat na nas
aku Mojsija i Profito ne sl'u{at
(~ovek) {to ìv'uva i ver'uva na
mene, ne um'ira uf vekut
(ti) ver'uva{ voa
vidi kak gu mil'uva
tatko, blagud'arem ti, oti ma
sl'u{a{
E-GRUPA ME\U PRVATA I VTORATA RAKA IMA RAZLIKI

ednina mnoìna
1.L. zn'a-M 1.L. zn'a-j-mi / zn'a-j/i-ME
2.L. zn'a-i/j-[ 2.L. zn'a-i/j-TE
3.L. zn'a-e 3.L. zn'a-AT
E-GRUPA
ednina mnoìna
1.L. s'e-a-M 1.L. s'e-e-ME
2.L. se'-e-[ 2.L. s'e-e-TE
3.L. s'e-e 3.L. s'e-j-AT
E-GRUPA
ednina mnoìna
1.L. j'ad-a-M 1.L. j'ad-i-ME
2.L. j'ad-i-[ 2.L. j'ad-i-TE
3.L. j'ad-e 3.L. j'ad-AT
PRIMERI:
{to 'ide na sfetut
ne zn'ai{
ne zn'am
nie zn'ajme oti ~uvekuot voa e gre{en nie zn'aeme oti
nie zn'aemi oti (v. vtora raka)
jazi 'idam na tebe
aku v'ryite vrs zemqata
{to da j'adite
{to da p'iete
{to s'ejat
167
{to `n'ijat
{to b'erat
kak r'astat
nito pr'edat
da j'adime
da p'ieme
da ne gu zn'ae nikuj
`n'ie{ tamu deka ne si sejal
`n'eam jaze tamu derka ne sejah
ku~encineta j'adat ut rnkite
izleze seja~ut da s'ee semito mu
netu aku uùv'ee nekuj ut umrenite
jaze zn'am
ZAKLUÔK:
Vo prvata raka prvoto lice mnoìna na sega{no vreme zavr{uva na -mi.
Vo vtorata raka zavr{okot -mi e smenet vo -me.
(I-GRUPA - SMSJ) E-GRUPA

ME\U PRVATA I VTORATA RAKA IMA RAZLIKI
ednina mnoìna
1.L. v'ele-M 1.L. v'ele-ME
2.L. vel'e-[ 2.L. v'ele-TE
3.L. v'ele 3.L. v'ele-T / v'el-a-t

ednina mnoìna
1.L. m'a~-a-M 1.L. m'a~i-ME
2.L. m'a~i-[ 2.L. m'a~i-TE
3.L. m'a~i 3.L. m'a~a-T

ednina mnoìna
1.L. blagud'ar-e-M 1.L. blagud'ar-e-ME
2.L. blagud'ar-e-[ 2.L. blagud'ar-e-TE
3.L. blagud'ar-e 3.L. blagud'ar-e-T

ednina mnoìna
1.L. 'od-a-M 1.L. 'odi-ME
2.L. 'odi-[ 2.L. 'odi-TE
3.L. 'ode 3.L. 'oda-T
PRIMERI:
i svetilutu uf temninata sf'ete
i v'ele na nih
tuka deka 'odite
v'elet za negu
da ~'inam rabotite
168
idin ~uvek {to gu v'elet Isus idin ~uvek {to gu v'elat Isus
(narekuva, imenuva) (narekuva, imenuva)
vi v'elem
i aku gr'e{i brat ti na tebe
da s'adite dvanajsete jazici na
Israil
da rab'otite na Boga
nim pi~al'ete za ìvotut vi
i hr'ani i hr'ane
{to sa gr'iìte?
ne sa m'a~at
da v'elite
jazicite i p'alat
detito mi l'eì
(detito) sa m'a~i lo{u (detito) sa m'a~e lo{u
(ezmi}arut) gu ~'ini ???? (ezmi}arut) gu ~'ine
dujde tuka da na m'a~i{
da 'odime
za{to m'islite vie lo{u uf
srcata vi
da 'odat na selata
quditu da s'edat na vrz trevata
(edin ~uvek) da ~'ine na i isap
daj mi tie deka mi dl`'uva{
(tie) ne ~'inat rod
sa m'a~am vnatre
voa sa m'ole
ti sa m'olam ubo
ta pak 'odi{ tamu
koj 'ode dennut
moè da sm'rde
tatko, blagud'arem ti, oti ma
sl'u{a{
quditu {to st'ojat
ZAKLUÔK 1:
Vo prvata raka tretoto lice mnoìna na sega{no vreme zavr{uva na -et.
Vo vtorata raka zavr{okot -et e smenet vo -eat.
ZAKLUÔK 2:
Vo prvata raka tretoto lice ednina sega{no vreme Zavr{uva na -e, osven kaj
slednive glagoli kade {to e na -i: hr'ani, l'eì, sa m'a~i, no ima dvojna forma
kaj ~'ini // ~'ine.
Vo vtorata raka upotrebata na -e e dosledna, zavr{okot -i e smenet vo -e kaj
gornite primeri.
GLAGOLOT SUM (E)

ednina mnoìna
1.L. s'm 1.L. sm'e
2.L. s'i 2.L. st'e
3.L. 'e 3.L. s'a
169
voa 'e
i st'e poilni
koga s'm na sfetut
ti s'i u~enik na negu
nie sm'e u~enici na Mujsea
POMO[NI, MODALNI, VRZNI I BEZLI^NI GLAGOLI

ednina mnoìna
1.L. 'imam 1.L. 'ima-mi / ima-ME
2.L. 'ima{ 2.L. 'imate
3.L. 'ima 3.L. 'imat
ZAKLUÔK:
treba (SMSJ) : trebuva (KE)
PRIMERI:
voa den 'ima
na mene treb'uva da ~inam rabotite
{to pak s'akate da ~uete
ne m'oìte da rabotite
nie n'emami tuka nie n'emame tuka
da se pl'ate bor~ut (so pasivno
zna~ewe: da se plati / da bide
platen dolgot)
da sa prud'ade (da bide prodaden)
aku s'aka{ da flezi{ na ìvotut
'ima{ imani na nebutu
{to vi (se) gl'eda zardi Hristos
(o)vie koren n'emat
ne m'oàt
tie deka s'akat da zaminat
kolku pus'aka{ ut Boga, Bog ki ti i
ZAKLUÔK:
Sega{no vreme vo zavisna upotreba (svr{eni glagoli) - ke
PRVA RAKA
ednina mnoìna
1.L. ist'era-M 1.L. ist'era-ME
2.L. ist'era-[ 2.L. ist'era-TE
3.L. 'istera 3.L. ist'er-AT
170
PRIMERI:
da ist'erame negu
da ne martir'isa{
da gu ut'epime
E-GRUPA
ednina mnoìna
1.L. k'a`-a-M 1.L. k'a`-i-ME
2.L. k'a`-i-[ 2.L. k'a`-i-TE
3.L. k'a`-i / ka`-E 3.L. k'a`-AT
E-GRUPA
ednina mnoìna
1.L. d'ad-a-M 1.L. d'ad-i-ME
2.L. d'ad-i-[ 2.L. d'ad-i-TE
3.L. d'ad-e 3.L. d'ad-AT
PRIMERI:
da ne gu puzn'ajat
da ~'uete
da zag'ine
da sa ubl'e~ime
da d'ojdi{ uf doma mi
da r'e~am
da fl'ezat uf korabut
da zam'inat ponapred
da d'ojdam na tebe
da ti i d'adam site
i site da ti i pl'atam
duri da pl'ati bor~ut mu
duri da d'ade mu bor~
da fl'ezi{ na ìvotut
da ne ub'ie{
da ne utkr'adi{
(gi pu{ti ezmi}arito) da z'evat
maksulito mu (3. l. mn.)
da z'aprime mirazot mu
da d'adi{ na zaem srebruto mi
da izn'iknat zajno sos trnitu
aku vi k'aì nekuj ne{tu aku vi k'aè nekuj ne{tu
tie deka sakat da zam'inat
da ja ubl'e~ite
ZAKLUÔK:
Vo prvata raka tretoto lice ednina na sega{no vreme zavr{uva na -i.
Vo vtorata raka zavr{okot -i e smenet vo -e.
171
I-GRUPA
ednina mnoìna
1.L. iz-v'ad-a-M 1.L. iz-v'ad-i-ME
2.L. iz-v'ad-i-[ 2.L. iz-v'ad-i-TE
3.L. iz-v'ad-i 3.L. iz-v'ad-AT
PRIMERI:
aku na (ne') izv'adi{
da k'upat za sebesi manxi
nema{e da i pl'ati nema{e da i pl'at
da ne sk'urvi{ da ne sk'urvi{
da f'atite ribi
odam da gu rasb'udam
ZAKLUÔK:
Vo prvata raka tretoto lice ednina na sega{no vreme zavr{uva na -i.
Vo vtorata raka zavr{okot -i e smenet vo -e.
ZABELE[KA:
Kaj svr{enite glagoli ima i-grupa, dodeka kaj nesvr{enite ima dve glagolski
grupi, a- i e- (i- preminuvaat vo e-).
IDNO VREME - KE
ednina mnoìna
1. l. ki(e) martir-'is-a-m 1. l. ki(e) martir-'is-a-me
2. l. ki(e) martir-'is-a-{ 2. l. ki(e) martir-'is-a-te
3. l. ki(e) martir-'is-a- 3. l. ki(e) martir-'is-a-t
PRIMERI
ne ke veruvam
ki otkine
ki kaì rezre~enu
kire~i
kisa nare~i{Kifa
ki ima sfetilutu
ki sa utvarzani na Nebutu
ki martirisam i jazi
kisautfarlam i azi
ki zemi
KOMENTARI:
1. êsti~kata za idno vreme }e vo tekstot naj~esto se sre}ava kako ki, kako re-
zultat na redukcija na -e- vo -i-. Sp. go pr. bez redukcija: ne ke ver'uvam.
ZAKLUÔCI:
1. Me|u prvata i vtorata raka nema razlika vo paradigmata za idnoto vreme.
172
MINATO-IDNO - KE
ednina mnoìna
1. l. ki(e) 'umreh 1. l. ki(e) 'umrehmi(e)
2. l. ki(e) 'umre{i(e) 2. l. ki(e) 'umrehti(e)
3. l. ki(e) 'umre{i(e) 3. l. ki(e) 'umrea
PRIMERI:
ki zem'ea t'ie {to ver'uvaat ki zem'aa t'ie {to ver'uvaat
ne ke 'umre{i ne ke 'umre{e
KOMENTARI:
1. Vo KE se sre}ava upotreba na minato-idno vreme.
2. Minato-idnoto vreme se obrazuva i od svr{eni i od nesvr{eni glagoli.
3. êsti~kata }e vo tekstot se sre}ava i kako ki, kako rezultat na redukcija na
-e- vo -i-, i kako ke.
4. Minato-idnoto vreme se upotrebuva i za iskaùvawe na moèn na~in (kondi-
cional), sp.: ak'u b'e{i t'ua br'at mi n'e ke 'umre{i. (uslovna re~enica).
IMPREFEKT - KE
ednina mnoìna
1. l. zbur'uva-h 1. l. zbur'uva-hmi(e)
2. l. zbur'uva-si/{e/{i 2. l. zbur'uva-hti(e)
3. l. zbur'uva-si/{e/{i 3. l. zbur'uva-a
ednina mnoìna
1. l. s'e~e-h 1. l. s'e~e-hmi(e)
2. l. s'e~e-si/{e/{i 2. l. s'e~e-hti(e)
3. l. s'e~e-si/{e/{i 3. l. s'e~e-a
ednina mnoìna
1. l. v'ele-h 1. l. v'ele-hmi(e)
2. l. v'ele-si/{e/{i 2. l. v'ele-hti(e)
3. l. v'ele-si/{e/{i 3. l. v'ele-a
PRIMERI:
site pri'ehmi 1.l.mn.
zim'ahme darba 1.l.mn.
velea 3.l.mn.
Ioan krastesi 3.l.edn. krastese
tar~e 2.l.edn. / tar~e{e
3.l.edn.
odea toa den na inoselu 3.l.mn
I vie zburuvaa 3.l.mn
sa utbiraa 3.l.mn
ode{i sos nih 2.l.edn. / ode{e
3.l.edn.
o~itemu sa zapiraa 3.l.mn
dava{e 2.l.edn. /
173
3.l.edn.
(on) ni zburuva{e 3.l.edn.
razre~uva{e 2.l.edn. /
3.l.edn.
se~e{i hlebut 2.l.edn. / se~e{e
3.l.edn.
stoesi Ioan, 3.l.edn. stoese
ode{i 2.l.edn. /
3.l.edn.
dujdoa prikaùvaa rabotite 3.l.mn ode{i
{to nesa ma~ihte ??
sedesi i prose{i 2.l.edn. /
3.l.edn.
raste{i idno vremi slep 3.l.mn be{e
nemoè{i da ~ine 2.l.edn. /
3.l.edn.
blaguslavea Boga, Amin 3.l.mn
sa klane{i na negu 2.l.edn. /
3.l.edn.
on vele{i 3.l.edn.
SUM - KE
ednina mnoìna
1. l. beh 1. l. behme
2. l. besi/ be{i/ be{e 2. l. behte
3. l. besi/ be{i/ be{e 3. l. bea
PRIMERI:
SUM
ut pervu b'e{i re~ta ut pervu b'ese re~ta
na sfetut b'e{e
vratite b'ea zatvoreni
u~enicite bea sobrani
bea vratite zatforeni
bea U~enicite sobrani
be{e kade deset saate ut denut
be{e slep
Aku ne be{i voa ut Boga
KOMENTARI:
1. Vo KE postojat dve glagolski grupi (a- i e-grupa), {to se gleda i vo paradig-
mata na imperfektot.
2. Pi{uvaweto so -si i -{i pokaùva ednakov izgovor, bidej}i, spored pravopis-
nite principi na prvata raka, se smeta deka soglaskata pred vokali od preden
red se smeknuva vo izgovorot, dodeka vtorata raka pi{uva mek konsonant.
ZAKLUÔCI:
1. Vtorata raka ja pretpo~ita nastavkata -{e vo 2 l. i 3 l. ednina, {to moè da
174
se ozna~i kako postapka na stilizacija so cel normalizacija na pismeniot ja-
zik.
PERFEKT (od nesvr{eni glagoli) - KE

1. l. sm pej'al 1. l. sme pej'ali(e)
2. l. si pej'al 2. l. ste pej'ali(e)
3. l. (e) pej'al 3. l. (sa) pej'ali(e)
PERFEKT (od svr{eni glagoli) - KE

1. l. sm sfr{'il 1. l. sme sfr{'ili(e)
2. l. si sfr{'il 2. l. ste sfr{'ili(e)
3. l. (e) sfr{'il 3. l. (sa) sfr{'ili(e)
PRIMERI
n'ekuj pat ne ste pej'ali na
pis'anietu
`n'ie{ t'amu d'eka ne si sej'al ne ste pej'ale
ne ste pej'ali
si sfr{'il hf'alba
nesi raspolega/l
KOMENTARI:
1. Vo primerot `n'ie{ t'amu d'eka ne si sej'al l-perfektot se sre}ava vo
frazeolo{ki izraz.
2. Ne se javuvaat primeri vo tretoto lice ednina i mnoìna, taka {to rekon-
strukcijata so pomo{niot glagol vo ovie lica e pretpostavena, soglasno so
dene{nata sostojba vo ovie govori.
3. Vtorata raka go izjasnuva reduciranoto -i vo -e vo nastavkite vo paradigmata
na mnoìnata, {to go sfa}ame kako postapka na stilizacija.
ZAKLUÔCI:
1. Perfektot od slovenski tip vo ovoj tekst e zastapen vo pomala mera, a names-
to nego se sre}avaat so ista funkcija sum-konstrukciite.
2. Perfektot se sre}ava vo funkcija na perceptiv i inperceptiv, {to se gleda
od kontekstot, na pr. ne ste pej'ali e perceptiv, dodeka `n'ie{ t'amu d'eka ne
si sej'al e inperceptiv.
3. Perfektot od nesvr{eni glagoli, spored materijalot so koj{to raspolagame,
se izveduva od nesvr{eni semantemi, dodeka perfektot od svr{eni glagoli se
izveduva od svr{eni semantemi.
PLUSKVAMPERFEKT - KE
1. l. b'eh ut'i{el 1. l. b'ehme ut'i{li(e)
2. l. b'e{i(e) ut'i{el 2. l. b'ehte ut'i{li(e)
3. l. b'e{i(e) ut'i{el 3. l. b'ea ut'i{li(e)
PRIMERI
b'e{i ut'i{el n'okjata b'e{e ut'i{el n'okta
175
KOMENTARI:
1. Vo primerot b'e{i ut'i{el n'okjata/b'e{e ut'i{el n'okta formata za plusk-
vamperfekt e upotrebena so zna~ewe na perfekt.
ZAKLUÔCI:
1. Vo zna~eweto na upotrebite ne postoi razlika me|u perfektot i pluskvam-
perfektot, od {to moè da se pretpostavi deka se raboti za sinonimni para-
digmi.
2. Pluskvamperfektot vo ovoj tekst e zastapen samo vo eden primer vo tekstot.
3. Najverojatno, soglasno so sostojbata vo jugoisto~nite govori, pluskvamper-
fektot se sre}ava vo funkcija na perceptiv i inperceptiv.
4. Pluskvamperfektot, soglasno so sostojbata vo jugoisto~nite govori, od
nesvr{eni glagoli, se izveduva od nesvr{eni semantemi, dodeka pluskvamper-
fektot od svr{eni glagoli se izveduva od svr{eni semantemi.
SUM-KONSTRUKCII (PERFEKT OD NESLOVENSKI TIP) - KE

ednina mnoìna
1. l. nesm dost'oen 1. l. ne sme dost'ojni
2. l. ne si dost'oen 2. l. ne ste dost'ojni
3. l. ne e dost'oen 3. l. ne sa dost'ojni
perifrasti~ki konstrukcii so ~ini + glagolska pridavka

sa ~in'i uveruv'an

sa ~in'i ed'in ~uv'ek pu{t'en
(ispraten) ut B'oga
(pasivno zna~ewe)
b'e{e p'onapr'e{en (perifraza)
b'ea vr'atite zatfor'eni
b'ea U~en'icite sobr'ani
gr'ehuvite sa prust'eni, z'aprite
sa zapr'eni (pasivno zna~ewe)
ne sm dost'oen
ste po'ilni ste kah'arni
ne b'e{i li s'rcitu isgur'enu
~uv'ekut v'oa e gr'es({)en
za{t'o ste sinhis'ani za{t'o ste za~ud'eni
s'ite {to sa nap'isani na z'akonut
(pasivno zna~ewe)
ki sa vrz'ani na N'ebutu
ki sa utv'rzani na N'ebutu
ak'u s'aka{ da sa ~'ini{ sfr{'en
(perifrasti~ka konstrukcija
so ~ini (glagol-kopula))
juncite mi i ran'etite sa zakl'ani
(pasivno zna~ewe)
sa ~in'i uveruv'an (perifrasti~ka
konstrukcija so ~ini
(glagol-kopula))
176
I t'ie dek'a sa sej'ani na p'atut
(pasivno zna~ewe)
b'e{e frle'n pret vr'atata
(pasivno zna~ewe)
ne b'e{i isgur'enu
ne sam pu{t'en
on sa ~in'i nevid'en ut nih
(perifrasti~ka konstrukcija
so ~ini (glagol-kopula))
tak'a e napis'anu tak'a e napis'ano
KOMENTARI:
1. Vo primerite ki sa vrz'ani na N'ebutu i ki sa utv'rzani na N'ebutu e
upotrebeno minato-idno vreme vo sum-konstrukcija (sp. st. jaz.: ]e se vrzani
na Neboto.; ]e se odvrzani na Neboto.) so uslovno zna~ewe, {to se gleda od
zavisnata re~enica: ak'u v'ryite...
ZAKLUÔCI:
1. Sum-konstrukciite vo sega{no vreme so zna~ewe na rezultativna minatost
regularno se sre}avaat vo tekstot, za razlika od ima-konstrukciite, koi{to
voop{to ne se sre}avaat.
2. Ne postoi semanti~ka razlika me|u konstrukciite so sum + glagolska pridavka
i konstrukciite so sum + pridavka, no, se razbira, postoi sintaksi~ka razlika:
vo konstrukciite so sum + pridavka, glagolot sum se javuva kako glagol-povr-
zuva~ vo ramkite na glagolsko-imenskiot prirok.
3. Konkurentni na sum-konstrukciite se konstrukciite so ~ini + glagolska pri-
davka {to pretstavuva obele`je na ju`nite govori.
IMA-KONSTRUKCII - KE
1. l. 1. l.
2. l. 2. l.
3. l. 3. l.
PRIMERI
Za{t'o d'eka 'ima dva il'i tri Za{t'o d'eka 'ima dva il'i tri sopr'ani
isbr'ani (prototip na
ima-konstrukcii)
KOMENTARI:
1. Vo KE ne se nao|aat primeri od ovoj tip.
2. Se sre}ava prototip na ima-konstrukciite, kade {to ima se kombinira so
glagolskata pridavka usoglasena po rod i broj so imenkata na koja se odnesu-
va (v. Koneski, 1986: 201)
INFINITIV
D'uhut sn'aga i k'oski n'ema kak d'uhut sn'aga i k'oski n'ema kak
gl'edati m'ene dek'a 'imam gl'edate m'ene dek'a 'imam
177
nim pi~al'ete
nim sa gri`'ejte
{to imame da ~'inime n'ie sos t'ebe
nim zad'evej Did'askalut nim zad'evjaj Did'askalut
nim sa b'oi{ nim sa b'oi
nim sa boj'ajte
KOMENTARI:
1. Ako vo prvata raka nastavkata ja sfatime kako reducirano -e- vo -i-, toga{
se raboti za na~inska re~enica {to se potvrduva so faktot deka vo vtorata
raka redukcijata e izbegnata. Vo standardniot jazik ovaa re~enica }e glasi:
Duhot snaga i koski nema, kako {to gledate deka jas imam (transformacijata
voveduva i iskazna del-re~enica). Se postavuva pra{aweto dali vo prvata ra-
ka postoi vlijanie od gr~kiot infinitiv na sintaksi~ko ramni{te, pri {to
vo nego e kondenzirana na~inska sloèna + iskazna del-re~enica. ??? Podolu
ima u{te eden primer, kade {to vokalot -e- od nastavkata -te e reduciran vo
-i-, a ne e popraveno vo vtorata raka ('imati li n'e{tu za jad'eni).
2. Vo primerite kako nim pi~al'ete i nim sa gri`'ejte imame skratena infi-
nitivna forma vo sostavot na imperativen izraz. Interesen e primerot nim
sa b'oi{/nim sa b'oi, kade {to vtorata raka pokaùva deka stilizacijata odi
vo nasoka na izbegnuvawe na sega{noto vreme vo ramkite na ,,infinitivniot
imperativ i upotreba na ,,infinitiven imperativ od ,,~ist vid.
3. Vo primerot {to imame da ~'inime n'ie sos t'ebe se sre}avame so razloèn
infinitiv so da-re~enica (sp. {to imamo ~initi mi s tobom).
GLAGOLSKA IMENKA - KE
ednina
nastavka -we
a-grupa sak'a-ni(e), ujdis-'a-jne (alomorfa),
vryuv-'a-ni(e), trgov-'a-jne (vo
prvata raka e upotrebena
odglagolska imenka), nasla`d-'e-ni(e)
(adaptiran crsl. model)
e-grupa te~-'e-ni(e)
i-grupa zasp-'a-ni(e) (perfektivna osnova)
nastavka -nie
a-grupa
e-grupa pis'-a-nie (crsl. model)
i-grupa ispoln-'e-nie (crsl. model),
utkup-'e-nie (crsl. model)
mnoìna
nastavka -we
a-grupa sak'a-ni-a, nasla`d-'e-ni-a
(rekonstrukcija)
e-grupa te~-'e-ni-a (rekonstrukcija)
i-grupa zasp-'a-ni-a (rekonstrukcija)
178
nastavka -nie
a-grupa
e-grupa pis'-a-ni-a (rekonstrukcija)
i-grupa ispoln-'e-ni-a (rekonstrukcija)
PRIMERI
Tie {to n'eto ut krv, n'eto ut
sak'anitu na sn'agata, n'eto
ut sak'anitu ~uv'e~ku, am'i
ut B'oga sa rod'ia;
ut ispoln'enieto mu;
da sa isp'olni Pis'anieto; da sa isp'olni Pis'anietu;
ne m'oìte da rab'otite na
B'oga, i na im'anitu;
'imaj ujdis'ajne s'inko;
i v'elea: 'oti e vid'enie;
drug ut'ide na n'ivata mu, drug ut'ide na n'ivata mu, drug pu
drug pu pragmat'iata mu; trgov'ajne;
t'amu ki b'ide plak'anitu i t'amu ki b'ide plak'anito i karc'anito
karc'anitu na z'abitu; na z'abite;
ut nasla`d'enitu na ìv'otut;
on s'e~e{i vryuv'anitu;
in'a `'ena t'aa {t'o 'ima{e
te~'eni ut krf dvan'ajset
gud'ini;
da d'ade d'u{ata mu utkup'enie;
zard'i zasp'anitu na s'onut; zard'i zasp'anito na s'onut.
na d'enut na zakup'anitu mi;
Am'i v'oa rod ne isp'aga, s'alde Am'i v'oa rod ne isp'aga, s'alde sos
sos m'olba i sos post'eni; m'olba i sos post'ejne.
pokaj'anie i ostavl'enie na
gr'ehuvite.
'ima{e mnogu im'ane 'ima{e mnogu im'ajne
'imati li n'e{tu za jad'ene 'imati li n'e{tu za jad'eni
OD GLAGOLSKA IMENKA
j'ast-e(i) (alomorf)
pragmat-'ia (vo vtorata raka e upotrebena glagolska imenka)
PRIMER
'imam j'aste da j'adam;
moj j'asti e da ~'inam v'olata na to'a. m'oe j'aste e da ~'inam v'olata na to'a.
ZAKLUÔCI:
1. Semantemite na glagolskite imenki pokaùvaat tri glagolski grupi, ka-
ko vo prvata raka (a-, e- i i-grupa), za razlika od semantemite na finitnite
(li~nite) formi, koi pokaùvaat dve glagolski grupi vo vtorata raka (a- i
e-grupa).
179
2. Zatvrdnuvaweto na -w- vo -n- ne se sre}ava vo site primeri, bidej}i ima i pri-
meri so anticipacija na mekosta -jn-, -ni(j)-.
3. Nastavkata -nie se sre}ava kaj primerite {to pretstavuvaat citati od crsl.
jazik.
4. Zatvrdnatata nastavka -ni(e) se upotrebuva za obrazuvawe i na glagolski
imenki od glagoli so perfektivna osnova.
5. Ne se sre}avaat primeri na mnoìna na glagolskite imenki, {to e vo soglas-
nost so dijalektniot jazik.
6. Upotrebata na primeri na odglagolski imenki pokaùva vrska so imen-
skoto zna~ewe na glagolskata imenka, sp.: pragmat'ia (prva raka) nasproti
trgov'ajne (vtora raka).
GLAGOLSKA PRIDAVKA - KE
-n, -na, -no, -ni na osnovnite pu{t'enite, pe~'en,
vokali -a i e izbr'an
-t. -ta, -to, -ti glagoli so op{t del na n vjahn'at, zagin'at
(na osnovnite vokali -a)
glagolska pridavka od leva strana edinor'odniut Sin

glagolska pridavka od desna strana Sin edinor'oden
supstantivizirana glagolska pridavka mn'ogu sa kales'anitu, am'i m'alce
izbr'anitu
PRIMERI
Sin edinor'oden ut T'atkutu
edinor'odniut Sin
I pu{t'enite b'ea ut Faris'ejte
i najd'oa sobr'ani iden'ajste
r'iba pe~'ena
t'oa {to ki re~'i, pust'en (praten)
r'adusta m'oata sfrs({)'ena
da sp'asi zagin'atutu da sp'asi zagin'atoto
'odi pu planin'ite, p'ala zagin'atata
D'etit'o mi l'eì uf d'oma raslabl'enu D'etit'o mi l'eì uf d'oma raslabl'eno
mu dunes'ea id'in Rassl'ablen
ka`'ejte na kales'nitu ka`'ejte na kales'nite
juncite mi i ran'etite sa zakl'ani
mn'ogu sa kales'anitu, am'i m'alce mn'ogu sa kales'anite, am'i m'alce
izbr'anitu izbr'anite
'ofcite zagub'enite
~uv'ek gr'e{en
i re~'e na umr'enut
in'a k'erka samor'odna
C'arut ti dek'a 'ide vjahn'at na
vr's p'rlitu
KOMENTARI:
1. Vo vtorata raka redukcijata na -o- vo -u- e izjasneta. Sp. zagin'atutu i
zagin'atoto.
180
ZAKLUÔCI:
1. Glagolskata pridavka vo KE se sre}ava vo atributska slu`ba:
a.) od leva strana (edinor'odniut Sin),
b.) od desna strana (Sin edinor'oden) (po~esto).
2. Supstantivizirana pridavka (mn'ogu sa kales'anitu, am'i m'alce izbr'anitu)
3. Se obrazuva i od preodni i od nepreodni glagoli:
a.) preodni (r'iba pe~'ena),
b.) nepreodni (C'arut ti dek'a 'ide vjahn'at na vr's p'rlitu).
GLAGOLSKI PRILOG - KE
a-grupa gled-'a-jke, slus-'a-(j)ki (alomorf)
e-grupa bid-'e-jke
i-grupa u~-'e-(j)ki (alomorf)
PRIMERI
I Is'us ubrn'a s'ta Galil'ea,
u~'eki pu S'oborito;
I Is'us ubik'oli s'ite Gr'adi{ta
i S'elata, u~'ejki pu S'oborito;
ed'in ~uv'ek dubli`'i na Is'usa ed'in ~uv'ek dubli`'i na Is'usa sa
sa kl'ane{i na n'egu i v'ele{e kl'ajne{e na n'egu i v'ele{e
(primer kade {to glagolskiot
prilog e transformiran vo
sostavna re~enica), sp.: eden
~ovek mu se pribliì na Isusa,
klawaj}i mu se i velej}i;
T'ogaj ut'idua U~en'icite na
Is'usa sam bid'ejke, i rek'oa
(glagolski prilog vo funkcija
na aktiven particip na
prezentot), sp.: bidej}i be{e
sam, {to moè da se
transformira i so pri~inska
re~enica so drug svrznik:
zatoa {to/za{to be{e sam;
I n'apokom pu{t'i na nih Sin mu, I n'apokom pu{t'i na nih Sin mu,
v'ele{i (primer kade {to v'ele{e
glagolskiot prilog e
transformiran vo sostavna
re~enica), sp. I kone~no,
im go isprati nim Sin
mu, velej}i;
da ne v'idat gled'ajke, i gled'ajke da ne v'idat gled'ajke, i slus'aki da ne
da ne v'idat; sl'usat. (sic!)
V'ie ka 'u~e{i v'ika{e (primer V'ie ka 'u~i{e v'ika{e
kade {to glagolskiot prilog
e transformiran vo
181
vremenska re~enica), sp.
Ovoj, u~ej}i vika{e;
ZAKLUÔCI:
1. Semantemite na glagolskite prilozi pokaùvaat tri glagolski grupi, ka-
ko vo prvata raka (a-, e- i i-grupa), za razlika od semantemite na finitnite
(li~nite) formi, koi pokaùvaat dve glagolski grupi vo vtorata raka (a- i
e-grupa).
2. Preovladuva nastavkata -jke, dodeka nastavkata -(j)ki {to se javuva kako alo-
morf pretstavuva citat od crsl. jazik.
3. Upotrebata na glagolskiot prilog vo funkcija na aktiven particip na prezen-
tot (pr. Is'usa sam bid'ejke) pretstavuva manir vo pismeniot jazik vo 19 vek,
sp. bidej}i \aolot ~oek (Cepenkov).
4. Glagolskiot prilog mo{ne ~esto se zamenuva so li~na glagolska forma vo im-
perfekt. Ottuka moè da se pretpostavi deka vo razgovorniot jazik toj imal
ograni~ena upotreba.
5. Alomorfot u~'eki pokaùva citat od crsl. jazik od srpska redakcija;

. ?

, . O
,
.
.
,
, .
, XIII
.,
1. ,
,

2.

, .
,
-
.
,
IV (10341041 .),
.
-
,
, 3.
,
1
. 1973: 224225;
1986: 219220, 585588; 1987: 215.
2
1986: 586587.
3
1986: 587588.
184
, ,
4.

-
-
. ,
.
5. -
,
XIII .
,

6.

,

. :
( ) (.I.7,
) XIII .7 F.I..72, XIII .
XIV ., Sinit. Slav. 25 ( SinSlav
25) XIV .8 165, XIV .
: "
" F (. 26v29)9,
.

. .
10, - .
. -
, 11.

4
. 1986: 587; 1987: 213216.
5
1986: 586: 1987: 213216.
6
. 1986: 587; 1987: 213216; 2003: 384385.
7
. 1931: 473; .
1987: 9497.
8
F.I..72, SinSlav 25 . (. 1973, -
SinSlav 25 F.I..72).
9
1999: 48.
10
1931: 473.
11
1973: 224225; 1987: 3132, 235.
185
.

(, , )
- ,
,

. , ,

,
-.

.
- ,
(. -
). , ,
-
,
, ,
.
8- (1-
),
4- 6- 12.

. 13, -

.
, . T
(1- ) (
), - , ,
,
.
3- ,
: T" " 2
(SinSlav 25) / T T
().
,
,
,
12
. 1973: 228229.
13
1962.
186

/ ( ).
(.
), -/
-, .

, .
: , ,
14.
,
: , ,
.
-
. -

-,
: ( 2), ( ),
( ), ( )15.
. ,
5( 7-
), ,
2 "
. 166 , . . 131 (
. )
-
( - 162, .
. 97, )16. , ,

. -. ,

, ,
.
,
, , 6- , ,
, , -
. ,
,
.
14
1987: 96.
15
2003: 144145.
16
GD 1996: 187;
.
187
6- 3- ,
, . .
, 22 (SinSlav 25)
D" T" " D :~ w w"
" "
D" 2 2" D
" 2 " T
w2 " U :~
. , 26 (SinSlav 25)
D" T" " D T: ~ w "
c" " D"
P " "
" " T w" T
o " :~
. , 23 17
2. [5p.
q B2, B [
,,T2@5@
2,{,V,{D2
52T,B[,T{5,
p r, B25 . ,
D52,qU2,[B
.
, 22 (SinSlav 25)
B" T" " T " w2 T
2" 2 " T
:~
. , 23 18
- " , s" T
, T , w, :
T, , w :~
. , 23 19 ^rA...
17
q1852.
18
1901.
19
Troelsgrd (s.a.).
188
6-
50- ,
3- 23.04.

,
, .
,
,
20.

. ,

. .
21,
.
, -
, . : T
T " " "
a (2- , 4- )
" " T T (1- , 9- ).
,
(22 )
.

, -
, - 22.
,
,
. . ,
-

,
.
, .
23, , 5-
, ( ),
, D T,
20
. Troelsgrd (s.a.).
21
1939, 1949; 1971: 122, 159160; AHG, 8: 250288;
1996: 7677, 190191.
22
1973: 228.
23
1901.
189
4- ,
.
. 4-
, 24
(. . 199 , , SinSlav 25).

10 :
T " w T T " "
T :~ (2 , 1- ), T
T " T (1- ,
3- ), T " "
U " :~ (2- , 4- ),
T " c " w T (1-
, 5- )25 ..
,
.
,

26.

(1- 3- , 3- ), T
(3- , 5- ).
- ,

.
,
,
,
,
. 27.

26 , SinSlav
25 ( 92v95r)28.
24
; AHG, 8: 250280.
- (.
AHG, 8: 430432).
25
SinSlav 25.
26
. 1962,
. .
27
. 1962: 401404, , 3
, . .
28
, .
,
190
, -

. ,
.
,
.
, .

,
.
XIII .,

-
(, , )29. -
,
,
(. SinSlav 25 "
" 2 ),

.

( IX
X .), - ,
,
.

a ,
.
-
.
-
, -
o (
,
26
(. 2005).
29
. . 1988: 121, 175-181; .
() . 1991; - 1989; - 1996.
191
)30,
-
XIV .31 -

-
, -
( )
.
30
. 1997; 1998; -
- . 2005; 2007;
. 2005.
31
- . - ( ), -
.
192

( SinSlav 25)
1-

w
2 D
8-
T"
" 2
6-
T " w2
1-
. 2 2
1- . 2 T" " M

8- ( 3- )
w w
3- ( 6- )
" o
2

193
6-
" T T
2
T" T
4-
"
2 2 " 2
T"
8-
T"
194
- -, .: -
. : -
( ).
1931 , . .
, 1931 [, 1970].
1973 , .:
.
, 22, 1973, 211
236.
1986 . . 4. -
. . . -
. , 1986.
1991 , .: .
()
25. Palaeobulgarica, 15, 1991, 4, 1122.
2003 , .:
. : .
. 2- . .
, 2003, 484485.
2005 , .: -
.
: .
. . . ,
2005, 220237.
1987 , .:
XIII . :
XIII . , 1987, 25
37.
2005 , .:

195
.
Palaeobulgarica, 29, 2005, 4, 3063.
2007 , .:
. Palaeobulgarica,
31, 2007, 2, 2148
1901 ,.-
, 1901.
1988 , .; . .: .
. , 1988, 112
219.
1997 , .: -

. Palaeobulgarica, 21, 1997, 4, 3
17.
1998 , .:
. Palaeobulgarica,
22, 1998, 4, 326.
2005 , .:
( ).
, 33-34 (
), 2005, 1363.
2003: -
. . . -
. j, . . j,
2003.
- 1989 -, .:
. j .
, 2728, 1989, 149
175.
- 1996 -, .:
. j . :
j . j, .
, 1996, 2934.
1999 , .; . ; . ;
. : -

. . , 1999.
196
AHG, 8 Analecta hymnica graeca e codicibus eruta
Italiae inferioris. I. Schir consilio et ductu
edita. Vol. 8. Canones Aprilis. C. Nicas collegit
et instruxit. Rome, 1970.
GD 1996 Gottesdienstmenum fr den Monat Dezember
nach den Slavischen Handschriften der Rus des
12. und 13. Jahrhunderts. Historisch-kritische
Edition. eil 1: 1. bis 8. Dezember. Hrsg. von
H. Rothe, E. Vereagin. Opladen, 1996.
Troelsgrd (s.a.) Troelsgrd, Ch. A List of Sticheron Call-
Numbers of the Standard Abridged Version
of the Sticherarion. . 1. The The Cycle of the
Twelve Months (na adres: http://www.igl.ku.dk/
MMB).
1939, 1949 ,.:q\
. , 38,
1939, . 104; 48, 1949, 361366.
q1852 q 22
{2
<.f,1852.
1996,.:
qBM
seu Analecta Hymnica Graeca e
Codicibus eruta Orientis Christiani. 1.
.2\, 1996.
1971 ,.: [5}>5.
pV.2,1971.
1962 ,.:$Ti
5J. , 1962, 160162,
202204, 251253, 362364, 401404, 428
432, 459462.
Stoja Pop-Atanasova
NAJSTARITE HIMNOGRAFSKI DELA

POSVETENI NA SV. METODIJ
(leksi~ko-semanti~ka diferencijacija)
Kanonizacijata na Kiril i Metodij nao|a odraz vo slovenskata

glagolska i kirilska pismena tradicija. So nivnoto proglasuvawe za
svetci se javila potreba za sozdavawe himnografski materijal za niv-
no proslavuvawe. Vo mesecoslovite na pove}e rakopisni tekstovi od
razli~na proveniencija se sre}avaat nivnite imiwa pod soodvetniot
datum. Kratki kalendarski vesti postojat vo Asemanovoto evangelie,
najstariot makedonski glagolski rakopis od X vek, kade {to Kiril se
spomnuva pod 14 fevruari, a Metodij pod 6 april. I vo Savinata kni-
ga, evangelski rakopis od X-XI vek {to se povrzuva so Preslavskiot
knièven centar, pod 6 april e zapi{ano imeto na Metodij. Podatoci
za dvajcata slovenski prosvetiteli se nao|aat vo Arhangelskoto evan-
gelie, eden od najstarite ruski rakopisi {to e pi{uvan na perga-
ment.
Kalendarski vesti postojat vo golem broj apostoli, taka na pr.
vo Ohridskiot apostol (XI-XII v.) se spomnuvaat i dvajcata svetiteli
pod soodvetnite datumi, a pomeni za dvajcata bra}a postojat vo pove}e
ju`noslovenski i isto~noslovenski apostoli. Kratki podatoci se
sre}avaat i vo prolozi, vo minei, vo zbornici so razli~na sodrìna
itn., kade {to pomenot ne sekoga{ se povrzuva so datumot na nivnata
smrt.
Pokraj toa za niv postojat i kratki himnografski formi: tropa-
ri, kondaci, ikosi, stihiri, slavi i sl. {to se del od nivnite slu`bi,
se javuvaat od XIII vek navamu, a vleguvaat vo sostavot na psaltirite so
posledovanie, vo mesecoslovite, vo bogoslu`benite zbornici, treb-
nikot, ~asoslovot, vo prolozi, triodi itn.
Slu`bite posveteni na dvajcata bra}a pretstavuvaat original-
ni himnografski tvorbi sozdadeni na staroslovenski jazik poradi
{to za istraùva~ite pretstavuvaat tvorbi od poseben interes. Tie
se isto~nik na informacii i podatoci za nivniot ìvot, za nivnite
198
misii koi{to imale pred s# politi~ki karakter, za nivnoto u~ewe i
negovoto {irewe me|u Slovenite.
Vo na{eto izloùvawe }e se zadrìme na leksikata vo himno-
grafskite dela napi{ani za proslavuvawe na sv. Metodij koi se akros-
tihuvani. Stanuva zbor za prepisi od ovie zna~ajni himnografski dela
sozdadeni vo raniot period od knièvnoto sozdavawe, so visoki estet-
ski vrednosti, sozdadeni po ugled na himnografskite dela od vizanti-
skite himnopisci. Nivnoto sozdavawe se povrzuva so dvete kulturni
sredi{ta vo toa vreme Preslavskoto i Ohridskoto.
So Preslavskoto kulturno sredi{te se povrzuva Slu`bata posve-
tena na prvou~itelot Metodij {to e delo na Konstantin Preslavski,
koj svoeto ime go vgradil vo akrostihot kon ovaa zna~ajna himnograf-
ska tvorba. Be{e pronajdena u{te edna slu`ba za sv. Metodij napi{ana
od najplodniot pretstavnik na Ohridskata knièvna {kola Kliment
Ohridski, vo koja Kliment go potvrdil svoeto avtorstvo stavaj}i go
svojot avtorski potpis vo akrostihot kon ova negovo himnografsko de-
lo. Pokraj toa postoi i Op{t kanon za svetite Kiril i Metodij so
anonimen akrostih.
Ovie originalni himnografski dela pokraj toa {to davaat poda-
toci za razvojot na stariot jazik vo odreden vremenski period, imaat i
svoi leksi~ki specifi~nosti, a akrostihot vgraden vo niv pretstavuva
nepromenliv del {to se prezemal od prepi{uva~ite na zbornicite vo
kulturnite sredi{ta vo koi se odvivala knièvnata dejnost.
Konstantinovata Slu`ba napi{ana za proslavuvawe na sv.
Metodij e za~uvana vo dva mineja od makedonska redakcija od XIII vek:
Draganoviot i Dobrijanoviot minej. Dvata mineja se pronajdeni vo
Zografskiot manastir na Sveta Gora, prepisite se identi~ni po svo-
jata struktura i se izdavani pove}epati. Slu`bata spored Draganoviot
minej e objavena vo Blgarski kniìci od 1860 g. vo brojot za oktomvri,
arhimandrit Leonid ja objavuva vo Slavnoserbsk knigohranilia
na Svto Aqonsko gor5 vo 1875 g., a P. A. Sirku ja objavuva dvapati
vo spisanieto Strannik vo 1885 g. za juni-juli i istata godina kako
oddelen otpe~atok;1 vo 1893 g. ja izdava i A. Aleksandrov vo Russki
filologi~eski v5stnik. Prepis od Slu`bata na sv. Metodij se nao|a
vo Blgarski starini iz Makedoni od Jordan Ivanov2, koj istovreme-
no go sporeduva ovoj prepis so prepisot od Dobrijanoviot minej.
V. Grigorovi~ vo Kirilo-Metodievski sbornik, izdaden vo
Moskva vo 1865 g. pod redakcija na M. Pogodin go izdava Dobrijanoviot
1
Slu`ba svtitel Meqod u~itel slavnskomu, v maloizv5stnom bolgarsko-
Aqonskom spisk5 XIV-XV v. Ispravlennoe izdane pod redakce Polihron Srku, S.
-Peterburg, 1885.
2
Jordan Ivanov, Blgarski starini iz Makedoni, Sofi, 1931, 300-305.
199
prepis od slu`bata na Metodij3, istiot prepis go preizdava i Al.
Teodorov-Balan vo svojata kniga Kiril i Metodi (II, Sofi, 1934,
66-73), pri {to vr{i sporedba so prepisot od Draganoviot minej spo-
red izdanieto na A. Aleksandrov.
Ovaa arhai~na himnografska tvorba u{te od poodamna pobudila
interes kaj prou~uva~ite, taka N. S. Deràvin smetal deka nejzin av-
tor e Kliment4. Slu`bata e akrostihuvana, a akrostihot go zabeleàle
srpskite istraùva~i J. Pavi} i D. Kosti}5. Spored Kosti} akrosti-
hot ja ima slednava sodrìna: dobro metodi t3 poj4 konstantin. Sepak }e
napomeneme deka nekoi od bukvite vo akrostihot se dobieni na neso-
odveten na~in, no imeto na avtorot Konstantin e celosno i se nao|a
pri krajot od kanonot. So toa argumentite na N. S. Deràvin vo vrska
so Klimentovoto avtorstvo ve}e se nevaè~ki. Slu`bata e posvetena
na prvou~itelot Metodij, no pokraj negoviot lik se vospeva i likot
na Kiril.
Vo dvata prepisa Draganoviot i Dobrijanoviot, postojat raz-
liki na koi ukaùva Sirku, {to se vneseni na slovenski teren kako
rezultat na pove}ekratnoto nivno prepi{uvawe, kako na pr. paraklita
(Draganov) namesto out5[itel5 (Dobrijanov), nastoinYk7 (Draganov) na-
mesto wbratnik7 (Dobrijanov0. Prepisite gi karakterizira prisustvo
na op{toslovenska leksika poradi zaedni~kata osnova na slovenski-
ot jazik, specifi~na leksika kako rezultat na sodrìnata (w vajo sFtaa
hvalit s3 slavno ; grad7 solounsk6yi kirile sFte i meqodie ; misija i panonija
i morav6skaa zem5 vo prviot tropar od sedmata pesna vo Draganoviot
minej, a vo Dobrijanoviot so fonetski razliki), na stilot na avto-
rot, na mestoto kade e sozdadena himnografskata tvorba, vlijanija-
ta od prepi{uva~ite koi isto taka moèle da izvr{at nekoi pro-
meni vo sodrìnata. Pokraj toa otsustvuvaat stilskite osobenosti
op{toprifateni kako Klimentovi vo vrska so leksemite {to upatu-
vaat na sjaj, svetlina vo slu`bata na Metodij ~ij avtor e Konstantin.
Sekako deka i tuka se sre}avaat sv5tilo, sv5tlost6, sv5t6, v7sijati, no da
ne zaboravame deka tematikata na svetlinata e prisutna vo vizantis-
kata poezija, od kade se prenesuva i na slovenski teren.
3 V. Grigorovi~, Drevne-Slovnsk pamtnik, dopoln ìte slovnskih

apostolov, svth Kirilla i Meqod, Kirillo-Meqodevsk sbornik v pamt o
sover{iv{ems tsel5ti slavnsko pismennosti i hrisanstva v Rossi, izdann
po opred5len Moskovskago obestva lbitele russko slovesnosti, M. Pogodinm,
Moskva 1865.
4
Nikola S. Deràvin, K voprosu o literaturno detelnosti Klimenta Veli~skogo,
Makedonski pregled, 5, 1929, 3, 29-44.
5
J. Pavi}, Staroslovenski pjesni~ki kanon u ~ast Sv. Metodija i njegov autor, Bogoslovska smotra, 1936, 1,
59-86; D. Kosti~, Bugarski episkop Konstantin pisac slu`be sv. Metodijy, Bizantinoslavica, VII, 1937-
1938, 189-211.
200
Slu`bata ja karakterizira prisustvo na sloèni zborovi: bogo-
glas7 9bFgoglase S2), bogod7hnoven6n7 9bFgod7hnoven"n6y4 Sed), bogonev5sta 9bF-
gonev5sto P7,4), milosr7d7 9milosr6de P6,2), m7nogo=6st6n7 9mnogo=De tno Ik0,
pravov5r6n7 9pravov5rn5i P5,2), trij3z7y=6nik7 9trY4z6y=nik7 P3,1), grcizmi:
apostol6sk7 9aDplk44 S3), arhierei 9arhYerei P8,2), varvar7 9varvar6y P6,4),
eres6 9eresi Kod), eretik7 9eretik6y P5,2, P4,1), kiril7 9kirile P7,1), meto-
dii 9meqodie P1,3), muro 9miro Ik), paraklit7 9paraklYta S2), t6kloimenit7
9qekloimenit7 P8,1), hrist7 P3,1, a od semitizmite ja sre}avame lekse-
mata aaron7 9aarwnjo P8,2).
Kliment e avtor na kanonot na {esti glas vo Slu`bata na Meto-
dij {to se nao|a vo sostavot na Hludoviot minej 156 (XIII-XIV v.), po
poteklo od Le{o~kiot manastir. Slu`bata e sostavena od tri stihiri
na ve~ernata, na utrinata kanonot posveten na Metodij so sedalen po
tretata pesna i tri hvalitni stihiri po kanonot. Kanonot na Metodij
e pronajden i objaven od ruskite paleoslavisti Qudmila Mo{kova
i Anatolij Turilov6, koi davaat svoja rekonstrukcija na akrostihot
bez imeto na Kliment, se zadrùvaat na negovite strukturni osobe-
nosti i ukaùvaat na sli~nosti so jazikot i stilot na Kl. Ohridski.
G. Popov argumentirano predlaga rekonstrukcija na akrostihot: jaz
k9l0im 9h0v9a0lnam9i0 pjasnmi p9o0j4 ar9h0ier9eja0 meeto9d0ija. Iako rakopisot e
bezjusov, toj upotrebuva jusovi vo akrostihot, mislej}i na prvobitniot
tekst. Deka kanonot e pi{uvan vo Makedonija, upatuva i dijalektnata
osobenost vnesena vo akrostihot kaj li~nata zamenka za prvo lice koja
e vo formata jaz. Vakov slu~aj e zabeleàn vo Mariinskoto evangelie:
v7pro[4 i 5z7 Mk11,29.7 Zamenkata jaz6 se sre}ava vo Bitolskiot triod vo
zapisot na gramatik Georgi na l. 54r, kade ~itame: a jaz6 jagonYsa pisatY ;
doDge mi ne voz6m4t6 triw, a nema somnevawe deka toa e napraveno pod vli-
janie na narodniot jazik.8 Ne samo stilot tuku i leksikata na Kanonot
na Metodij ne se razlikuva od drugite Klimentovi dela. Vo svojata
osnova leksikata upotrebena vo Kanonot posveten na prvou~itelot
Metodij e slovenska, no se koristat i leksemi od neslovensko poteklo.
Pokraj voobi~aenata leksika {to se koristi vo drugite Klimentovi
himnografski dela, vo slu`bata se sre}avaat leksemi ~ie prisus-
tvo e usloveno od sodrìnata na troparite, vo koi{to se vospeva
prvou~itelot na Slovenite, ili sodràt istoriski podatoci za nego-
viot ìvot, kako na primer leksemite vo vtoriot tropar od devettata
pesna: izide dobroplod6na loza ; qesalonikija groz9d0a ; is kor5ne l"vova, po-
toa morav6sk7yje zemle S3, s5ver6sk7yje stran7y S3, zapad6n7yim6 stranam6 P6,1,
6
L. V. Mo{kova, A. A. Turilov, Moravske zemle velei gra`danin (neizvestna drevn
slu`ba pervou~itel Mefodi), Slavnovedenie, 1998, 4, 3-23.
7
Gramatika na staroblgarski ezik, Sofi 1993, 231.
8
Stoja Pop-Atanasova, Lingvisti~ka analiza na Bitolskiot triod, Skopje 1995, 78.
201
leksemi {to ukaùvaat na politi~kata misija {to ja imale na istok
zaedno so Kiril kako {to ~itame vo prviot tropar od {estata pesna:
v6 kozar5h6 i wfil5h6 i her"son5 s6 kurolom6 blF'ne. Od op{toslovenskata
leksika }e ukaème na l5torasl6 P1,4 so zna~ewe fidanka, lastar, vo
drugite Klimentovi dela ja sre}avame leksemata novorasl6 {to zna~i
mlada fidanka, potoa leksemata ostan7k7 ostatok, nasledstvo (os-
tan6ki P6,2), ostat7k7 ostatok 9wstat6ki P8,2), opol5nie 9bez6 wpol5nija0
P6,3. Vo pove}e himnografski dela na Kliment, kako {to se Kanonot
za poloùvawe na rizata i pojasot na Bogorodica, Kanonot za Uspenie
Bogorodi~no, Op{tata slu`ba za ma~enik i dr. namesto bez6 wpol5nija
se upotrebuva istozna~noto neopal6no, a vo Kanonot za Bogorodica za
petok, prepis otkrien vo oktoih-paraklitik od XIV v. {to se ~uva vo
ruskata nacionalna biblioteka vo S.-Peterburg pod sign. Sof. 128
(ruska redakcija) ja sre}avame leksemata pol5nie so zna~ewe razgoru-
vawe, rasplamtuvawe. Pokraj ovie, sre}avame i drugi leksemi {to vo
drugite negovi dela ne se sre}avaat ili pak ne do{le do izraz, moèbi
nekoi od niv se vneseni od podocne`nite prepi{uva~i na himnograf-
skite zbornici. Za ilustracija }e gi navedeme v7lo'itel6 9v6lo'itlja
S1), pivo 9piva P6,1), bogoslov6stvovati 9bFgoslov6stvova[e S1), is5kovati
9is5kova P4,1), napisovati 9napisova P6,2), ob7dr7'ati 9wb6dr6'imom6 P5,3),
popalevati 9popaleva P4,1), posl5d6stvovati 9posled6stvouje S1), ras5vati
9ras5vaje P5,2), s7gr5vati 9s6gr5vaje Shv2).
Sre}avame pove}e sloènite zborovi {to pridonesuvaat za
sozdavawe sve~en ambient vo tekot na slu`bata, a }e gi navedeme:
blago4hanie 9blFgoouhanije P3,3), bogobla'en7 9bFgoblF'ne Shv1), bogod7hno-
ven6n7 9bFgodFhnoven6n7yi Sed), bogorazoumie 9bFgorazoum7yja P3,1), bogora-
zoum6n7 9bFgorazoum"n7yi Shv1), bogoslav6n7 9bFgoslavn6 S1), bogoslov6stvovati
9bFgoslov6stvova[e S1), dobroplod6n7 9dobroplod6na P9,2), l5torasl6 9l5to-
rasl6 P1,4), medoto=6n7 9medoto="n7yi Shv2), novoz7van6n7 9novoz"van6nou
P6,3), prazd6noljob6c6 9praznoljobci S3), prisnobla'en7 9prisnobFl'ene P3,3),
sedmoplodie 9sed"moplodijem6 P9,2), triupostas6n7 9trioupostasno sou]6stvo
P7,4), =etvoro=6st6no 9=etvoro=6st6no P4,2).
I tuka doa|a do izraz zastapenosta na tu|ata leksika, pred s# mis-
lime na grcizmite {to se sre}avaat vo ova himnografsko delo, poradi
bogatata pismena tradicija pi{uvana na ovoj jazik, i toa li~ni imi-
wa i apelativna leksika i pridavki izvedeni od niv: metodii 9meqodije
Sed), hrist9os07 9h9s06 Sed), angel6sk7 9aFngl6skoi P8,1), apostol6sk7 9ap9s0lkije
P7,1), evangelie 9jeFvnglije P1,2), evangel6sk7 9jevangl9s0kii P9,1), eres6 9jeresi
P4,1), ereti=6sk7 9jereti=9s0koujo Shv2), idol6sk7 9idol6skoujo Shv2), talant7
9talan6t6 Shv3), paraklit7 9paraklita P9,4), a gr~ka leksema vleguva vo
sostavot na sloèniot zbor triupostas6n7. Zastapeni se i evreizmite od
koi gi registriravme avramov7 9avramovo P4,2), isaija 9isaija P1,4), ieseov7
202
9ijes5wva P1,4), ijakov6 9ijakov6 P3,4), moisii 9moisi P3,1), moiseov7 9 moisewvi
P3,1), iezekiil6 9jezekil6 P5,4), iov7 9iwva P9,2), gedeon7 9gedewne P4,4).
Registriravme pove}e leksemi so zna~ewe sjaj, svetlina: sv5t6l7
9sv5tla P1,1), prosv5titi 9prosv5ti P1,1, prosv5]aje P1,2), zarenie 9zarenije
P1,2), zar5 9zarami P3,2), sv5t7 9sv5t6 P3,1), sv5tilo 9sv5tilo P9,1), v7si-
jati 9v6sija Sed).
Se pretpolaga avtorstvoto na Kliment i na Op{tiot kanon za
svetite Kiril i Metodij so anonimen akrostih: kirila qilosofa i
bla'ena metodija pojo. Stanuva zbor za prepis za~uvan vo minejot br.
165 od zbirkata na Moskovskata sinodalna biblioteka od XII-XIII v.,
ruski pergamenten rakopis. Kanonot e objaven od Gorski9 i od Lavrov10.
Gorski se zadrùva na osobenostite na sodrìnata na Kanonot vrz os-
nova na {to doa|a do zaklu~ok za negovoto rano sozdavawe, kako i za
avtorot, koj spored nego e od neposrednite u~enici na svetite bra}a.
Za toa ukaùva sedmiot tropar vo slu`bata: morav6skaja strana ; ve-
li zast8p7 i st7lp7 im5ja k7 bogou ; tobojo prosv5]ena ; naou=i v7sp5vati v7
svoi jaz7yk7. Slu`bata go sodrì samo utrinskiot del, a sekoja pesna od
kanonot ima po pet tropari, od koi posledniot e bogorodi~en. Op{tiot
kanon e izdaden i od A. T.-Balan11, a e vklu~en i vo opisot na Gorski
Nevostruev12. Postoi u{te eden prepis na op{tiot kanon za Kiril
i Metodij, {to vleguva vo sostavot na slu`ben minej za april od vto-
rata polovina na XIV vek. Rakopisot e ruski, se ~uva vo Centralniot
dràven arhiv vo Moskva (rakopis br. 111 od Tipografskata zbirka),
a kanonot se nao|a na l. 23b-26a. Vrz osnova na nekoi leksi~ki osobe-
nosti i toa vo naslovot na slu`bata kade Metodij e nare~en bo'6stv6n7
namesto bla'en7 kako {to e vo prepisot za~uvan vo minejot br. 165,
Mir~eva iskaùva pretpostavka deka toj pretstavuva prepis od mnogu
stara predlo{ka, pred kanoniziraweto na Metodij13.
Trgnuvaj}i od stilskite osobenosti na ova delo nekoi avto-
ri ukaùvaat deka e mo`no Op{tiot kanon posveten na sv. Kiril i
Metodij da e Klimentov. Pritoa tie ukaùvaat na sli~nosti so nekoi
tropari od drugite Klimentovi dela, i toa so Op{tata slu`ba za apos-
tol i so Poloùvaweto na rizata i pojasot na Bogorodica. G. Popov go
9
A. V. Gorski, O drevnih kanonah svtm Kirillu i Mefodi, Kirillo-Mefodievski
sbornik, Moskva 1865 g., str. 291-296.
10
P. Lavrov, Material po istorii vozniknoveni drevne{e slavnsko pismennosti,
Leningrad 1930, 111-115.
11
A. Teodorov Balan, Kiril i Metodi, 2, Sofi 1934, 74-78.
12
A. Gorski, K. Nevostruev, Opisanie slavnskih rukopise Moskovsko biblioteki.
Otdel III, ~. II. Moskva, 1917, br.440, 55-59.
13
Boka Mir~eva, Nov prepis na Kanona za Kiril i Metodi, Staroblgaristika XVI, 1992,
1, str. 35.
203
poso~uva vtoriot tropar od devettata pesna od op{tiot kanon na sveti-
te bra}a koj{to e sli~en so soodvetniot od Op{tata slu`ba za apostol
i so prviot tropar od pettata pesna na kanonot posveten za proslavu-
vawe na rizata i pojasot na Bogorodica. Toj smeta deka toa e vaèn ar-
gument {to upatuva na u~estvoto na Kliment Ohridski vo pi{uvaweto
na Kanonot posveten na prvou~itelite Kiril i Metodij. I B. Angelov
smeta deka Kanonot e delo na Kl. Ohridski.14 Op{to poznato e deka
Klimentovite himnografski dela gi karakterizira prisustvo na lek-
semi {to upatuvaat na svetlina, sjaj, blesok, tie se koristat ~esto vo
negovoto tvore{tvo, a nivnoto prisustvo vo nekoi tropari predizviku-
vaat specijalen efekt vrz slu{atelite. Stanuva zbor za pove}e leksemi
{to Kliment gi koristi vo svoite himnografski tvorbi, kako {to se:
v7sijati, zarenie, zarja, zlatozar6n7, prosv5titi 9s30, prosijati, pr5sv5t6l7,
sv6t5ti s3, sv5tilo, sv5titi, sv5tlost6, sv5tozar6n7, sv5t7, sv5t6l7, trisi-
jan6n7, tr6sv5t6l7, tr6sl7n6=6n7. Vo kanonot posveten na dvajcata solun-
ski bra}a leksemite {to asociraat na svetlina isto taka se prisutni,
na pr.: sv5tozar6n7 9s7ln6ce sv5tozar6noje P8,2), zarja 9hristov6n7yimi zar3mi
P5,2), sv5t7, v7sijati 9sv5t7 v7sija P8,1), prosv5titi 9prosv5ti slov7m7 P7,2).
Sporedi hristov6n7yimi zarami prosv5]3ja v7selenoujo P5,2 (od Kanonot za
Kiril i Metodij) nasproti trisv5tloj4 zate3 prosv5]a4 mira 5P8,2 (od
ciklusot pretprazni~ni tripesneci za Ro`destvo Hristovo).
I tuka sre}avame pove}e sloèni zborovi: angeloobraz6n7 9ange-
loobraz6no P3,1), blagodat6 9blagodatijo P6,3), blago=6stie 9blago=6stija
P6,2), bogoglas7 9bogoglase P4,1, P4,3 P6,1), bogoglas6n7 9bogoglas6ne P3,1),
bogod7hnoven7 9bogod7hnoven7yim6 P1,4), bogorodica 9bogorodicjo P7,5), bogo-
sloves6nik7 9bogosloves6nika P1,1), blagosloviti 9blagoslovite P8,5), bra-
koneiskousnaja 9brakoneiskous6naja P5,4), pravov5r6no 9pravov5r6no P7,5),
sv5tozar6n7 9sv5tozar6noje P8,2), grcizmite angel6sk7 9angel6sk7yja P5,2),
evangel6sk7 9euangel6skou P7,4), apostol7 9apostolom7 P6,2), eres6 9eres6m7
P6,4), paraklit7 9paraklita P6,4), idol6sk7 9idol6skoujo P5,3), angel7 9an-
gel7y P4,1), apostol7 9apostol7y P4,1) i evreizmite avraam7 9avram7 P7,2),
ilija 9ilii P8,2), moisii 9mois5jo P8,2), dav7yd7 9dav7ydou P8,2).
Nekoi avtori go povrzuvaat ova himnografsko delo so tvo-
re{tvoto na K. Preslavski i toa vrz osnova na nekoi leksemi {to se
karakteristi~ni za tvore{tvoto na ovoj avtor (qaraona m7ysl6naago P3,3,
ot7 ljot7yih7 gr5h7 P9,2).
Trite himnografski dela gi karakterizira pove}esloen leksi~-
ki sostav kako rezultat na kontaktot so drugite kulturni sredini,
leksemi karakteristi~ni za himnografskiot ànr, kako {to se na pr.
14
B. Angelov, Nkoi nabldeni vrhu kniòvnoto delo na Kliment Ohridski, Kliment
Ohridski. Sbornik statii po slu~a 1050 godini ot smrtta mu, Sofi 1966, 79-81.
204
sloènite zborovi koi na himnografskoto delo mu davaat nijansa na
sve~enost. Leksemite {to se tretiraat kako sloj specifi~en za tek-
stovite od Ohridskata knièvna {kola ili kako sloj leksemi {to se
tretiraat kako arhaizmi i se povrzuvaat so po{irokoto makedonsko
podra~je 9bran6, velii, k7niga, ostaviti, pr5'de0 kako i onie {to se povr-
zuvaat so dejnosta na Preslavskiot knièven centar 9velik7, bol5zn6,
l4kav70 vo himnografskite dela se brojno ograni~eni.
I na krajot da rezimirame deka site dela gi karakterizira pri-
sustvo na op{toslovenska leksika poradi zaedni~kata osnova na slo-
venskiot jazik, specifi~na leksika za sekoe delo kako rezultat na
sodrìnata, na stilot na avtorot, na mestoto kade e sozdadena, vlijani-
jata od prepi{uva~ite koi isto taka moèle da izvr{at nekoi promeni
vo sodrìnata, no da ne zaboravime da go istakneme vlijanieto na pret-
hodnicite. Tuka mislime na vizantiskite himnopisci, koi tematikata
za svetlinata ja vgraduvale vo svoite pesni, od kade {to e prezemena i
od slovenskite knièvnici. Se razbira deka toa ne ja namaluva vred-
nosta na himnografskite dela koi so svojata avtenti~nost s# u{te go
privlekuvaat vnimanieto na paleoslavistite. Vo Klimentovite dela
leksikata {to se povrzuva so sjajot i svetlinata ima specifi~na pri-
mena, karakteristi~na za avtorot, poradi {to pove}e prou~uva~i go
prepoznavaat Klimentoviot stil. Za negovata veli~ina kako avtor jas-
no ukaùva faktot {to toj stil se prifatil i od negovite u~enici, koi
go primenile vo Slu`bata {to mu ja posvetile na nivniot u~itel. ]e se
prisetime na ona {to go kaùva Angelov za avtorstvoto na Slu`bata
napi{ana za Kliment Ohridski od negovite u~enici da ne be{e po-
svetena na Kliment, }e mislevme deka e Klimentova.
Vangelija Despodova
MAKEDONSKITE POLNI APRAKOSI VO KONTEKST

NA DRUGITE SLOVENSKI POLNI APRAKOSI
Biblijata Svetoto pismo (gr~. t2 bibla) vo tekot na pove}e

vekovi sekako pretstavuvala najzna~ajna kniga, poradi {to ima ogro-
mno filolo{ko, arheolo{ko, istorisko, literaturno i religiozno
zna~ewe. Biblijata se sostoi od Star zavet i Nov zavet.1
Stariot zavet se po~ituva od judeite i od hristijanite. Spored
pravoslavnata tradicija Stariot zavet sodrì 50 bibliski knigi (39
kanonski i 11 nekanonski). Noviot zavet se po~ituva samo od hristija-
nite. Takanare~eniot novozaveten kanon se sostoi od 27 knigi vo koi
se zboruva za ìvotot i delata na Isus Hristos, so ~ie ime e povrzana
pojavata na hristijanstvoto, kako i na negovite apostoli na Zemjata.
Me|u ovie knigi bez somnenie najzna~ajno e Evangelieto (gr~. t eagg-
liovn), bez koe ne moè da se zamisli vr{eweto bogoslu`ba vo niedna
crkva ili manastir. Poradi toa, i vo prviot kirilometodievski pre-
vod od gr~ki na staroslovenski jazik e neminovno vlezen i prevodot na
Evangelieto (Prostrano ìtie na sv. Metodij, gl. 15), a isto taka me|u
za~uvanite stari rakopisi (ju`noslovenski i ruski) najmnogubrojni
se evangelijata. Oddelni izvadoci od Evangelieto nao|ame i vo drugi
bogoslu`beni knigi, kako na pr. vo Triodot.
Tekstot na slovenskiot prevod na Evangelieto {to e izvr{en
vo kirilometodievskiot period e vo slednite vekovi iljadnici pati
prepi{uvan vo razli~ni dijalektni sredini i skriptorski centri.
Poradi toa, vo slovenskite rakopisni evangelija ima razliki, kako
vo odnos na nivnite jazi~ni osobenosti, taka i vo odnos na nivnata
struktura. So sigurnost moème da tvrdime deka odlikite {to im se
svojstveni na site stari slovenski evangelski tekstovi moàt da se sme-
taat za osobenosti na prvobitniot slovenski prevod na Evangelieto,
1
Slav~o Vl~anov, Kirilo-Metodievska enciklopedi, t. I (A-Z), BAN, Sofi 1985, 183-
192.
206
dodeka razlikite {to se pojavuvaat me|u rakopisite pretstavuvaat
podocne`ni korekcii, izmeni ili nov prevod.
Po svojata namena i redosledot na evangelskite ~etiva vo ram-
kite na celata kniga evangelijata se delat na dve pogolemi grupi: ~et-
voroevangelija i aprakosi.2 Vakvata podelba moè da se primeni i kon
drugi stari tekstovi, kako {to se Apostolite ili Mineite.
êtvoroevangelieto (gr~. tetraktV) se sostoi od ~etiri kom-
ponenti i go sodrì celiot tekst na Evangelijata spored Matej, Marko,
Luka i Jovana, a ~etivata se redat, po~nuvaj}i sekoga{ od prvata gla-
va i prviot stih. Negovata namena e, glavno, pou~itelna, iako u{te vo
najstarite za~uvani ~etvoroevangelija ima tragi za prisposobuvawe
na tekstot za crkovna upotreba.
Me|u ~etvoroevangelijata i aprakosite postojat principielni
razliki vo rasporedot na ~etivata vo ramkite na celata kniga. Za raz-
lika od ~etvoroevangelijata, kade ~etivata se redat spored ~etirite
evangelisti (Mt, Mk, L, J), vo aprakosite (i kratki i polni) tekstot
od ~etirite evangelisti e rasporeden vo ciklusi niz celata godina
spored toa koj den se ~ital tekstot vo pravoslavnata crkva, bidej}i
glavnata namena na aprakosite bila da se koristat vo bogoslu`beni
celi. Spored rasporedot na tekstot vo sekoj ciklus aprakosite se de-
lat na tipovi.3
Vo site slovenski aprakosi tekstot po~nuva so ~etivoto za
nedelata na Veligden. Po~etokot na aprakosot ( ) se
citira i vo @itieto na sv. Kiril, poradi {to se smeta deka prvobit-
niot kirilometodievski prevod na Evangelieto po svojata struktura
vsu{nost pretstavuval aprakos.
Starite slovenski aprakosi se konstituirani od ~etiri posebni
ciklusi. Prviot ciklus obi~no trae od Veligden do ponedelnikot na
Duhovi (vo ovoj del se ~etivata od Evangelieto spored Jovana i obi~no
se narekuva Veligdenski period) i ima tekst za sekoj den vo sedmicata.
Toa se prvite pedeset dena po Veligden, poradi {to se poznati pod na-
zivot Pedesetnica.
Ovoj del e zaedni~ki za site vidovi slovenski aprakosi. Re-
lativnoto edinstvo vo sodrìnata, pa duri i vo jazikot na ovoj ciklus,
2
Podetalno na sostavot na ~etvoroevangelijata i aprakosite se zadrùva vo pove}e svoi
trudovi L. P. @ukovskaja. Tuka }e go navedeme nejziniot prilog {to e namenet za site
arheografi i drugi lica {to treba da napravat razlika me|u ~etvoroevangelijata i
aprakosite ili da izvr{at nivni opis: L. P. @ukovska, Slavno-russkie evangeli XI-XIV
vv. Metodi~eskoe posobie po opisani slavno-russkih rukopise dl Svodnogo kataloga
rukopise, hranihs v SSSR. Vpusk I, Moskva 1973, 356 385.
3
L. P. @ukovska, Tipologi rukopise drevnerusskogo polnogo aprakosa XI-XIV vv. v svzi
s lingvisti~eskim izu~eniem ih. In: Pamtniki drevnerussko pismennosti, Moskva 1968,
199-332.
207
bi moèlo da se tolkuva so faktot deka ovoj del vleguval i vo kratkiot
aprakos prviot slovenski prevod na Evangelieto. Od drugite crkovni
knigi na ovoj ciklus mu odgovara, pred s#, Cvetniot triod.
Vtoriot ciklus obi~no po~nuva vo vtornikot po Pedesetnica
i trae do Postot. Ovoj ciklus moè da se podeli na tri dela. Vo
sodrìnata na ovoj ciklus, kako i pri preminot od edniot del vo dru-
giot, vo starite slovenski aprakosi postojat su{tinski razliki. Vrz
osnova na ovie razliki moè da se vr{i tipolo{ko grupirawe na apra-
kosite od XI do XV vek.
Vo vtoriot ciklus se najprvin opfateni, glavno, ~etivata od Ev.
spored Matej, so koi inaku po~nuva tekstot na ~etvoroevangelieto.
Brojot na sedmicite {to vleguvaat vo ovoj ciklus vo slovenskite apra-
kosi varira od 15 do 17 i obi~no se narekuvaat ~tenija od Pedesetnica
do Novo leto ili Pentekosten period.
Sledniot ciklus vo rakopisite obi~no se narekuva po Novo leto
i negoviot po~etok se sovpa|a so po~etokot na novata godina (po sep-
temvrisko broewe). Ciklusot po Novo leto odnovo po~nuva so prva
sedmica i obi~no sodrì 16-17 sedmici so ~etiva od Ev. spored Luka.
I vo ovoj ciklus, kako i vo prethodniot, postojat vo slovenskite apra-
kosi razliki vo izborot i brojot na ~etivata, vo nivniot naziv, kako i
vo nivniot redosled. Poslednite sedmici od ovoj ciklus se:
;;.
Potoa sledat dve posebni sedmici {to ne vleguvale vo nieden
ciklus. Toa se sedmicite mesopusna i siropusna, {to gi sre}avame pod
istiot naziv i vo rakopisite. Tuka ima prvo ~etiva spored Ev. po Luka,
pa potoa spored Ev. po Marko.
Ciklusot od Pedesetnica do Velikiot post se deli na dva peri-
oda samo vo postarite aprakosi, dodeka vo aprakosite od XIV vek ve}e
ima samo eden ciklus od 33 sedmici.
Evangelijata od godi{niot veligdenski krug zavr{uvaat so cik-
lusot evangelija od {este sedmici na predveligdenskiot post. Postot
trael 40 dena (poradi {to se narekuva i êtiriesetnica ili posen pe-
riod), t.e. polni pet sedmici i pet dena od {estata sedmica. Zavr{uva
vo sabotata pred Cvetna nedela. Vo ovoj del od aprakosot se ~itaat ev.
~etiva spored Ev. po Marko. Me|u drugite crkovni knigi, na ~etivata
od Velikiot post im odgovara Posniot triod.
Pokraj ~etivata za Velikiot post i ~etivata od sledniot cik-
lus, t.e. od sedmicata koja vo razni rakopisi se narekuva ,
, i i se nao|a neposredno pred Veligden, se
va`ni od tekstolo{ki aspekt. Ovoj del po~nuva so sedmicata za mi-
tarot i farisejot i vo starite slovenski aprakosi moè da nosi broj
15, 16 ili 17, a me|u ovaa sedmica i mesopusnata moè da ima samo edna
208
sedmica () ili dve sedmici (i
).
êtivata od mesopusnata i siropusnata sedmica, kako i {este
sedmici od postot, se identi~ni po sodrìna vo site aprakosi, i pol-
ni i kratki. êtivata od strasnata (ili , , ) sed-
mica, koja e neposredno pred Veligden, se razlikuvaat vo rakopisite
po koli~inata i redosledot na tekstot.
Dosega stana zbor za ~etivata od godi{niot veligdenski krug
{to ja so~inuvaat prvata polovina od slovenskiot aprakos. Tie seko-
ga{ po~nuvaat so ~etivata za Veligden i zavr{uvaat vo sabotata pred
Veligden slednata godina.
Denot Veligden vo tekot na 532 godini postojano se menuva vo za-
visnost od polo`bata na Mese~inata i Sonceto. Zatoa, po~etokot na
aprakosot ne moè da bide fiksiran za opredelen datum, tuku se vrzuva
samo za denot Veligden {to e sekoga{ vo nedela.
Vtorata polovina od slovenskiot aprakos sinaksarot, sodrì
ev. ~etiva vo ~est na praznicite i svetitelite za sekoj den vo godina-
ta, so odbrani tekstovi za pogolemi praznici ili vo ~est na pogole-
mi svetiteli. Ovaa polovina zapo~nuva na Novo leto (1 septemvri) i
zavr{uva na 31 avgust slednata godina.
Na krajot doa|a krugot od edinaeset voskresni evangelija na
utrena i grupata op{ti evangelija na svetitelite i gospodskite
praznici.
Vo razni tipovi aprakosi redosledot na ovie krugovi moè da
bide razli~en. Taka, na pr. vo Makedonskoto evangelie na pop Jovana4
voskresnite evangelija na utrena ne se na krajot, tuku vedna{ po ev. na
Velika sabota, na krajot od Veligdenskiot krug.
Vo zavisnost od koli~inata na tekstot {to go sodràt, apra-
kosite se delat na prazni~ni, kratki i polni. Trite osnovni vidovi
aprakosi se izdeluvaat samo vrz osnova na razlikite {to postojat vo
t.n. podvi`ni ~etiva.
Prazni~nite aprakosi se mnogu retki, sodràt najmalku tekst i
ne se posebna kniga na Evangelie, tuku zaedno so niv vleguvaat i apos-
tolski ~etiva, koi{to se isto taka podeleni po denovi i sekoga{ im
prethodat na evangelskite ~etiva.
Vo ciklusot od Veligden do Pedesetnica (vklu~uvaj}i go i
Duovden) vo kratkite aprakosi ima ~etiva za site denovi vo sedmica-
ta. Potoa od Pedesetnica do Postot nao|ame ~etiva samo za sabotite
i nedelite. Vo strasnata sedmica ima povtorno tekst za site denovi,
4
Vladimir Mo{in, Makedonsko evangelie na pop Jovana, Institut za makedonski jazik,
Edicija Stari tekstovi I, Skopje 1954.
209
vklu~uvaj}i go i petokot, za liturgiite. Vo postarite aprakosi gi nema
i evangelijata na utrena. Od makedonskite kratki aprakosi najstaro e
glagolskoto Asemanovo ev. od krajot na X po~etokot na XI vek, {to
sega se ~uva vo Vatikanskata biblioteka, sign. Slav 3. glag.
Vo kratkite aprakosi vleguvaat odvaj polovinata ~etiva {to gi
sodràt polnite aprakosi, za{to vo polnite aprakosi vleguva re~isi
celiot tekst od ~etvoroevangelieto, pri {to nekoi ~etiva se povtoru-
vaat i po nekolku pati. Vo polnite aprakosi vleguvale isto taka dos-
ta dolgite utrinski ~tenija za {estata sedmica od Postot, koi{to gi
nema vo najstarite slovenski kratki aprakosi. Pokraj toa, ~etivata
za sekoj den vo tekot na celata godina se obi~no podolgi kaj polnite
aprakosi. Vo polnite aprakosi ima ~etiva za site denovi vo sedmicata
vo 15-17-te sedmici spored Mateja od Veligden do Pedesetnica i potoa
do Novo leto, vo 17-te sedmici spored Luka od Novo leto do Postot, ka-
ko i vo mesopusnata sedmica. Vo siropusnata sedmica ima ~etiva samo
za pet dena, a vo {este sedmici od Postot (40 dena) ima ~etiva samo za
sabotite i nedelite, t.e. isto kako vo kratkite aprakosi.
Pri opisot na sodrìnata na polnite aprakosi kaàvme deka tie
se sostojat od dva dela, me|u koi ima principielni razliki. Prviot
del sodrì ~etiva {to se vrzani za t.n. crkovna godina, po~nuvaj}i od
Veligden. Vtoriot del, sinaksarot, sodrì ~etiva {to se ~itaat vo op-
redelen den od sekoj mesec, po~nuvaj}i od Novo leto (1 septemvri).
Pri klasifikacijata na slovenskite polni aprakosi spored niv-
niot vtor del (sinaksarot) treba da se imaat predvid ovie podatoci: na
koj datum, vo ~ij pomen i koj tekst se ~ita. Taka, za opredelen den moè:
da ima tekst, da ima upatuvawe na drug den od astronomskata, pa duri i
od crkovnata godina i voop{to da ne bide obeleèn.
Za poprecizno grupirawe na polnite aprakosi neophodno e da
se izvr{i analiza na strukturata na dvata dela, no, sepak pozna~aen e
prviot del.
Tekstolo{kite istraùvawa {to se vr{eni vrz pove}e sloven-
ski polni aprakosi od XII do XIV vek (od L.P. @ukovskaja, J. Vrana, K.
Horalek, I. Berns, O. Nedeqkovi}, kako i od nas) pokaùvaat deka vrz
osnova na kompozicijata na ~etivata za site denovi vo sedmicata, osven
sabotite i nedelite, vo ciklusite od t.n. crkovna godina (t.e. vo prviot
del od aprakosot) rakopisite moàt da se podelat vo dva osnovni tipa
slovenski polni aprakosi.
Edniot tip e reprezentiran vo site ruski polni aprakosi (pove}e
od 150), no kako osnoven pretstavnik na ovoj tip se zema Mstislavovoto
ev. od 1115-1117 god.5, za{to e staro, odli~no za~uvano i go sodrì ce-
5
L. P. @ukovska (koavtor i redaktor), L. A. Vladimirova, N. P. Pankratova, Aprakos
Mstislava Velikogo, Moskva 1983.
210
liot tekst na aprakosot, pa duri i nekoi ~etiva se povtoruvaat i po
nekolku pati. Tekstot e sekoga{ ispi{an celiot, nema upatuvawa.
Vo ovoj tip poln aprakos spa|aat i petnaesetina ju`noslovenski
polni aprakosi, me|u koi i makedonskite: Kalinikovo i Lesnovsko
evangelie od krajot na XIII ili po~. na XIV vek {to pretstavuvaat ist
rakopis (sign. III b 22 i IV d 12 vo Arhivot na HAZU), Karpinskoto ev.
od vtorata ~etvrtina na XIV vek (GIM, Moskva, Zbirka na Hludov, br.
28 I 101),6 Radomirovoto ev. od sredinata na XIII vek (HAZU, sign. III b
24 (Mihanovi} 6),7 Makedonskiot ev. tekst od XIII vek (Bibl. na RAN,
Sankt Peterburg, Zbirka na Sreznevski br. 1).8 Od ist strukturen tip
se i desetina srpski polni aprakosi, od koi gi naveduvame Vukanovo
ev. od 1201-1208 god., De~ansko ev. od XIII vek (man. De~ani, ZC 1),
Hilendarsko ev. od XIII vek (Hilendar, br. 8), Ev. na Nikola Stawevi}
od XIV vek (Hilendar, br. 14). Od niv najzna~ajno e Vukanovoto ev.
koe ima makedonska predlo{ka i po svojata struktura e najsli~no so
Radomirovoto ev.9 Pokraj kompozicijata na ~etivata i leksi~kiot sos-
tav na ovie polni aprakosi vo koi sre}avame redica rusizmi10, ruskoto
poteklo na nivniot protooriginal moè da se pretpostavi i so nivnata
iluminacija (osobeno vo Karpinskoto ev.)11 koja neverojatno potsetuva
na iluminacijata na ruskite polni aprakosi.
Vo vtoriot tip polni aprakosi spa|aat edinstveno srpskoto
Miroslavovo ev. za koe se smeta deka e prepi{ano od makedonski
protooriginal pome|u 1169 i 1190 god.12 i makedonskoto evangelie od
Zbirkata na V. I. Grigorovi~ br. 9 {to se ~uva vo Rosijskaja bibliote-
ka vo Moskva. Spored vodeniot znak {to se nao|a na listovite od bom-
bicina nie go datiravme ovoj rakopis pome|u 1301 i 1307 godina.13
6
Vangelija Despodova (koavtor i redaktor), K. Bicevska, D. Pandev, Q. Mitrevski,
Karpinsko evangelie, Institut za staroslovenska kultura, Edicija Makedonski sred-
novekovni rakopisi IV, Prilep-Skopje 1995.
7
Radmila Ugrinova-Skalovska, Zdenka Ribarova, Radomirovo evangelie, Institut za
makedonski jazik, Edicija Stari tekstovi IV, Skopje 1988.
8
Vangelija Despodova, Prou~avawe i izdavawe ju`noslovenskih punih aprakosa, Trea
meunarodna hilandarska konferencija, SANU, Zb. Prou~avawe sredwovekovnih
ju`noslovenskih rukopisa, Beograd 1995, 95-102.
9
Vangelija Despodova, Karpinskoto evangelie i negovoto mesto me|u slovenskite polni
aprakosi, Slovo 36 (1986), Zagreb 1986, 171-184.
10
Taka, na pr., izdava~ite na Radomirovoto ev. od sredinata na XIII vek (Radmila Ugrinova-
Skalovska, Zdenka Ribarova, Radomirovo evangelie, Institut za makedonski jazik,
Edicija Stari tekstovi IV, Skopje 1988, str. 16, 22, 26, 34, 60 i 78) notiraat pove}e ruski
pravopisni i morfolo{ki crti.
11
Vangelija Despodova (koavtor i redaktor), K. Bicevska, D. Pandev, Q. Mitrevski,
Karpinsko evangelie, Institut za staroslovenska kultura, Edicija Makedonski sred-
novekovni rakopisi IV, Prilep-Skopje 1995, 16.
12
Enciklopedija Leksikografskog zavoda, Zagreb 1961, t.IV, 209.
13
Vangelija Despodova, Grigorovi~evo evangelie br. 9, Institut za staroslovenska kultura,
Edicija Makedonski srednovekovni rakopisi II, Prilep 1988.
211
Vo strukturata na slovenskite ~etvoroevangelija i kratki apra-
kosi ne se zabeleùvaat nekoi su{tinski razliki vo zavisnost od
jazi~nata redakcija na koja $ pripa|aat. Naprotiv, kaj polnite apra-
kosi se pokaùva kako zna~ajna nivnata pripadnost kon opredelena
jazi~na redakcija.
Za teritorijalnata pripadnost na prvobitniot tekst na polniot
aprakos od dosega{nite istraùva~i se izneseni dijametralno razli~-
ni stanovi{ta. Taka, G. A. Voskresenski ja narekuva vtorata redakci-
ja, vo koja gi smestuva polnite aprakosi, staroruska. M. N. Speranski
ja vrzuva za isto~na Bugarija, za {kolata na Konstantin Prezviter. L.
P. @ukovskaja go ostava otvoreno pra{aweto za potekloto na polnite
aprakosi, no za isto~noslovenskata teritorija taa pretpostavuva deka
polniot aprakos se pojavil najdocna vo po~etokot na XII vek, koga se
napi{ani dvata najstari ruski polni aprakosi Mstislavovoto ev. od
1115-1117 god. i Jurjevskoto ev. od 1118-1128 god.14 Za Josip Vrana sta-
roslovenskiot prevod na Evangelieto bil samo eden i nemal forma na
kratok aprakos, tuku na poln aprakos.15 Olga Nedeqkovi} ja prifa}a
tezata na Voskresenski i smeta deka redakcijata na polniot aprakos
nastanala vo Rusija kon krajot na XI vek. Vo vremeto na povtornoto vos-
postavuvawe na srpskata i na bugarskata crkva kon kr. na XII po~. na
XIII vek ovaa redakcija e prenesena na Balkanot.16 So nejzinite stavovi
se soglasuva i Le{ek Mo{iwski.17
Vo tekot na 27 godini, po~nuvaj}i od svojata doktorska teza
(Ju`noslovenskiot poln aprakos, Skopje 1980), vo svoite istraùva-
wa pove}e pati se navra}avme na problematikata na polniot aprakos,
pri {to za Grigorovi~evoto ev. br. 9 i za Karpinskoto ev. (kako ko-
avtor i redaktor) podgotvivme i kriti~ki izdanija.18 Spored nas, pri
opredelbata na teritorijalnata pripadnost na prvobitniot tekst na
14
L. P. @ukovska, Tekstologi i zk drevne{ih slavnskih pamtnikov, Moskva 1976,
266-269.
15
Svoite stavovi J. Vrana gi izlaga vo pove}e svoi nau~ni trudovi, a osobeno vo: Najstariji
hrvatski glagoljski evandelistar, Posebna izdanja SANU, knj. 484, 1975; istiot, Problematika postanka
staroslavenskog prijevoda evandelja, Prilozi HFD, Zagreb 1978, 163-168.
16
O. Nedeqkovi, Redakcije staroslovenskog jevaneqa i staroslovenska sinonimika, zb.
Kiril Solunski II, Skopje 1970, 269-278.
17
L. Moszynski, Staro-cerkiewno-slowianski aprakos, Studia z filologii polskiej i slowianskiej 2, Warszawa
1957, 373-395; istiot, Studia L.P. Zukowskiej nad cerkiewnoslowianskimi ewangeliarzami, Rocznik
slawistyczny 31 (1970), I, 89-97; istiot, Aktualne problemy tekstologiczne najstarszych staro-
cerkiewno-slowianskich ewangeliarzy. Meunarodni nau~ni skup Tekstologija sredwovekovnih
ju`noslovenskih kwièvnosti, Beograd 1981, 171-181.
18
Edicija Makedonski srednovekovni rakopisi II, Prilep 1988; Vangelija Despodova
(koavtor i redaktor), K. Bicevska, D. Pandev, Q. Mitrevski, Karpinsko evangelie,
Institut za staroslovenska kultura, Edicija Makedonski srednovekovni rakopisi IV,
Prilep-Skopje 1995, 16.
212
polniot aprakos od dosega{nite istraùva~i ne bilo zemano predvid
deka postojat dva tipa polni aprakosi tipot na ruskite Mstislavovo
i Jurjevsko ev., na Balkanot pretstaveni od tipot na srpskoto Vukanovo
i makedonskoto Karpinsko ev. i vtoriot tip poln aprakos koj e zastapen
samo na Balkanot i toa vo srpskoto Miroslavovo ev. i vo makedonskoto
Grigorovi~evo ev. br. 9.
Smetame deka tipot poln aprakos {to e pretstaven vo Mir Grg
9 e poarhai~en od onoj vo Mstisl Jur Vuk Krp. Ova stanovi{te }e go
potkrepime so pove}e argumenti.
Lingvisti~kata analiza na Grigorovi~evoto ev. br. 9 dozvoluva da
se izvede zaklu~ok deka rakopisot go pi{uvale ~etvorica pisari (eden
glaven, drugite go zamenuvale) i kaj site e odrazen makedonski dijalekt
od jugozapaden tip, t.e. deka vo rakopisot se odrazeni karakteristi~ni
osobenosti na Ohridskata knièvna {kola.19 Istite jazi~ni oso-
benosti se karakteristi~ni i za predlo{kata od koja e prepi{ano
Miroslavovoto ev.20 Toa zna~i deka nivniot protooriginal e povrzan
so Klimentovata tradicija vo ramkite na Ohridskata knièvna {kola.
Ova go dokaàvme koga uspeavme vrz osnova na vodeniot znak, sli~en na
gr~kata bukva ksi, {to se nao|a na listovite od bombicina, to~no da
go datirame Grg 9. Datiraweto na Grg 9 so 1301-1307 godina e posebno
zna~ajno, za{to so toa se dokaùva deka ovoj rakopis e napi{an polo-
vina vek pred preminuvaweto na Ohridskiot kraj vo sostav na srpskata
dràva. Pove}e argumenti svedo~at deka zaedni~kiot protooriginal
na ovie dva kodeksi bil glagolski,21 za razlika od drugata grupa polni
aprakosi, koi{to imaat kirilski protooriginal.
Me|u zaedni~kiot praoriginal i Mir i Grg 9 imalo pove}e
prepisi. Miroslavovoto ev. e postaro od Grigorovi~evoto ev. br.
9, no vo Grg 9 e za~uvana postara sostojba. Mnogu e verojatno Grg 9
da e prepi{ano od glagolska predlo{ka, dodeka me|u zaedni~kata
predlo{ka i Miroslavovoto ev. prethodel barem eden kirilski prepis.
Pokraj izborot na poarhai~ni leksemi vo Grg 922, vo prilog na ovaa
hipoteza e i upotrebata na gr~kata bukva gama so brojna vrednost 4
kako vo glagolicata (Mt 6, 22-34 Grg 9 nasproti Mt 6, 22-33 Mir; Mt
19
Vangelija Despodova, Ohridskata redakcija na kirilometodievskiot prevod na Evangeli-
eto, XIII nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje
1986, 129-145.
20
Vangelija Despodova, Miroslavovoto evangelie i negovata vrska so makedonskata
predlo{ka, XI nau~na diskusija pri Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura,
Skopje 1985, 157-166.
21
Edicija Makedonski srednovekovni rakopisi II, Prilep 1988.
22
Edicija Makedonski srednovekovni rakopisi II, Prilep 1988, 78-106.
213
18, 4-11 Grg 9 nasproti Mt 18, 3-11 Mir), a isto taka i slu~aite koga
vo Grg 9 go nao|ame celiot tekst, dodeka vo Mir ima samo upatuvawe.
Iako Miroslavovoto ev. e luksuzen i skap kodeks, treba da se isklu~i
mo`nosta deka pisarot na Mir pribegnuva kon upatuvawe poradi
za{teda, za{to toj povtoruva nekoi perikopi, a osven toa, metodot na
upatuvawe se koristi i vo Grg 9, {to, pak, zna~i deka toj e prezemen
od nivniot zaedni~ki praoriginal. Vo Mir, ili vo prepisite {to mu
prethodat, se koristi po~esto upatuvaweto, dodeka vo Grg 9 se ~uva po-
starata sostojba. Spored nas, upatuvawata {to sledat od 12-ta sedmica
vo sinaksarniot del na Mir bi moèle da zna~at deka prototipot na
Mir (i verojatno i na Grg 9) bil mnogu star i deka na krajot od kodeksot
imalo izgubeni listovi. Pri pi{uvaweto na prototipot na Mir i Grg
9 verojatno e koristeno nekoe ~etvoroevangelie koe imalo podatoci za
Amonievite glavi i za Euzebievite kanoni so ~ija pomo{ pisarot gi
pronao|al paralelnite mesta vo tekstot na Evangelieto i taka moèl
na niv da upati.23 Vpro~em, Mir i Grg 9 se vo leksi~ki pogled posli~ni
so ~etvoroevangelijata Mariinsko i Zografsko, otkolku so kratkite
aprakosi Asemanovo ev., Ostromirovo ev. i Savinata kniga.
]e se obideme da odgovorime i na pra{aweto koga nastanal
polniot aprakos od tipot Mir Grg 9. Vo poslednite decenii na X vek
i vo po~etokot na XI vek, so vostanieto na car Samuil, koj se kruni-
suva za car vo 977 godina, se sozdava edna ogromna dràva so centar vo
sedi{teto na Ohridskata knièvna {kola. Se obnovuva Ohridskata
arhiepiskopija, koja car Samuil ja izdignuva vo rang na patrijar{ija.
Na celata teritorija na Ohridskata crkva e vovedena slovenska litur-
gija i bibliski knigi na isto~nata crkva, kodikolo{ki i liturgiski
strukturirani vo Ohridskata knièvna {kola. Smetame deka tokmu
vo ovoj period moèl da nastane protooriginalot na Miroslavovoto
i Grigorovi~evoto ev. br. 9. Ponatamu, verojatno preku Sveta Gora, a
moèbi i direktno, koga po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo vo
1018 god. golemiot bran na emigracija od ohridskoto sve{tenstvo so
sebe prenesuva i bibliski knigi, ovoj tip poln aprakos e prenesen vo
Rusija, kade pretrpel nekoi mali strukturni promeni i se pro{iril
vo ogromen broj prepisi od tipot na Mstisl.
Pri vozvratnoto rusko vlijanie, ruskiot tip poln aprakos e
prifaten od Ju`nite Sloveni, no na Balkanot ovoj strukturen tip
nema {iroka primena i denes e za~uvan samo vo desetina srpski i vo
23
Evangelijata spored Matej, Marko i Luka se sinopti~ki, bidej}i tie imaat pribli`no
ista sodrìna i se sostojat od pou~ni raskazi, t.n. Isusovi prit~i. Vo Evangelieto
spored Jovana ima nekoi ~etiva {to ne gi sodràt sinopticite. Poradi vakvata sli~nost,
pri upatuvawata ne se menuvala sodrìnata na tekstot. Upatuvaweto e isto taka mnogu
voobi~aeno i kaj drugite liturgiski knigi, na pr. vo Triodot.
214
~etiri makedonski kodeksi. Kako osobeno interesen i zna~aen tuka
treba da se istakne podatokot deka site makedonski polni aprakosi
od ovoj strukturen tip nosat karakteristi~ni belezi na Kratovskata
knièvna {kola kade ve}e se ~uvstvuva srpskoto vlijanie, a nieden na
Ohridskata.24 Toa bi moèlo da se objasni so postoeweto na ohridskiot
tip poln aprakos, {to e denes za~uvan edinstveno vo Miroslavovoto
i vo Grigorovi~evoto ev. br. 9 i so neprifa}aweto na drug tip poln
aprakos vo Ohrid.
Zboruvaj}i za ulogata na sv. Klimentovata Ohridska knièvna
{kola vo razvitokot na slovenskata prosveta, Blaè Koneski25 is-
taknuva deka zna~eweto na Ohrid bilo vo prostorot i vremeto tolku
golemo, {to toj zede vidno mesto vo razvitokot na srednovekovniot
kulturno-religiozen ìvot kaj Ju`nite i Isto~nite Sloveni, dodeka
Ohridskata crkva so vekovi po red mu dava{e karakteristi~en beleg
na celiot region, ~uvaj}i ja sv. Klimentovata tradicija.
Na krajot bi moèle da zaklu~ime deka preku {ireweto na slo-
venskoto rakopisno nasledstvo od Ohridskiot knièven centar ne samo
kon Kievska Rusija, ami i kon drugite slovenski sredini, vsu{nost e
obezbeden kontinuitetot na slovenskata bogoslu`ba i na slovenskite
bibliski knigi, poradi {to Ohridskata glagolska knièvna {kola do-
biva op{toslovensko zna~ewe. Vo ovaa smisla, evangelieto, kako naj-
~esto upotrebuvana bogoslu`bena kniga, odigralo zna~ajna uloga.
24
Vangelija Despodova, Karpinskoto evangelie i negovoto mesto me|u slovenskite polni
aprakosi, Slovo 36 (1986), Zagreb 1986, 171-184.
25
B. Koneski, Sveta Gora i staroslovenskite rakopisi, Zb. Kliment Ohridski i ulogata
na Ohridskata knièvna {kola vo razvitokot na slovenskata prosveta, MANU, Skopje
1989, 97.
Sowa Novotni
REFLEKSII NA NEKOI ZAEDNI^KI LEKSI^KI

OSOBENOSTI NA JU@NOSLOVENSKITE APOSTOLI
I VERKOVI]EVIOT APOSTOL
Slovenskata bogoslu`ba1 kako esencija na hristijanstvoto od ne-

govite za~etoci, e nedeliva i nezamisliva bez postoeweto na Aposto-
lot kako neophodna kniga za nejzino izveduvawe.
Slavistikata ne raspolaga{e so nieden staroslovenski rakopis
na Apostolot od X i XI vek, s# dodeka ne se otkri tekstot na Eninski-
ot apostol2, starobugarski rakopis od XI vek. Na problemot za evolu-
cijata na prvobitniot slovenski prevod na Apostolot nova svetlina
davaat kriti~kite izdanija na kirilskite apostoli od 12-tiot vek
Slep~enskiot, Ohridskiot, Hristijanopolskiot i Vrane{ni~kiot
apostol.
Gr. Voskresenski3 sporeduva pove}e od 50 apostolski tekstovi od
12-15 vek, no samo vrz osnova na Apostolskite poslanija, ostavaj}i gi
nastrana Apostolskite dejanija. Toj ukaùva na mo`nosta prvobitni-
ot slovenski prevod na Apostolot da nastane preku me|usebno sporedu-
vawe na najstarite za~uvani prepisi na Apostolot od edna strana, so
gr~kite originali od druga strana. Vakviot negov priod e tretiran od
V. Jagi}, so zabele{ka deka Voskresenski ja ostava nastrana od negovite
analizi specifi~nosta na gr~kata podloga, ednovremeno zapostavuvaj-
}i ja i va`nosta na Apostolskite dejanija, odnosno zasnovaj}i gi svoite
studii na Apostolot samo vrz osnova na Apostolskite poslanija. Jagi}
se obiduva da ja izvr{i taa zada~a, istaknuvaj}i ja va`nosta na crkovno-
slovenskiot prevod i na rekonstrukcijata na gr~kiot tekst.
1
Kirilo-metodievska enciklopedi, t I, A-Z, Sofi 1985, str. 93-100.
2
K. Mir~ev, Hr. Kodov, Eninski apostol staroblgarski pametnik ot XI v., Sofi 1965,
190.
3
Gr. Voskresenski, Drevni-slavnski perevod Apostola i ego sudb do XV v., Moskva
1879.
216
Vrz osnova na kriti~kite izdanija na gr~kiot tekst na Noviot
zavet, Jagi} dokaùva deka prvobitniot slovenski prevod na Apostolot
ne se soglasuva so niedno od niv, ami edni mu se pobliski, a drugi mu
se podale~ni. Spored nego, najgolem broj so~uvani stari rakopisi na
Apostolot se od tipot na kratkiot praks-apostol. Eninskiot, Ohrid-
skiot, Mihanovi}eviot i Strumi~kiot apostol se primeri na kratok
praks-apostol. Kon ovaa grupa se vbrojuva i Verkovi}eviot apostol
od XIV vek, nare~en taka spored Stefan Verkovi}, sobira~ na stari
rakopisi4. Vo Verkovi}eviot apostol e za~uvana najstarata verzija na
apostolskiot tekst, poradi {to ovoj kodeks e vonredno zna~aen za ob-
jasnuvawe na prvobitniot slovenski prevod.
Ovoj trud go obrabotuva odnosot na Verkovi}eviot apostol kon
gr~kiot tekst, negovata vrska so kirilometodievskiot prevod na Apos-
tolot, kako i negovoto mesto me|u aprakosite od ju`noslovensko po-
teklo od XI do XIV vek. Trudot se obiduva da napravi nau~ni paraleli
me|u Verkovi}eviot apostol, Eninskiot, Ohridskiot i Strumi~kiot
apostol, kako najstari ju`noslovenski tekstovi na aprakosi-apos-
toli. Eninskiot apostol e odbran poradi toa {to e najstar od dosega
poznatite rakopisi i ima osobeno zna~ewe za nekoi literaturno-is-
toriski pra{awa, kako i za osnovata na kirilometodievskiot prevod
na apostolskiot tekst i za negoviot odnos kon gr~kiot tekst. Dodeka
Ohridskiot apostol od XII vek go odbravme zatoa {to ovoj rakopis s#
do otkrivaweto na Eninskiot apostol be{e najstar poznat apostol, na
oddelni mesta se zadrùvame i na Karpinskiot apostol. Kuqbakin za
Karpinskiot apostol veli deka toj pretstavuva revizija na najstariot
prevod so gr~kiot tekst pod raka, pri {to moèbi, gr~kiot tekst na
ispravuva~ot namesta po malku se raziduval so toj {to go imal v race
Metodij.
Vo delovi od trudot se osvrnuvame i na razlikite na Karpinskiot
apostol so Verkovi}eviot. Ova osobeno vaì za nekoi leksi~ki oso-
benosti, po koi Karpinskiot apostol se razlikuva od Verkovi}eviot,
Eninskiot i Strumi~kiot apostol.
Trudot niz primeri ukaùva na pove}e interesni karakteri-
stiki na site pet spomenika, odnosno na sli~nostite i razlikite na
Verkovi}eviot, Eninskiot, Ohridskiot, Strumi~kiot i Karpinskiot
apostol, nasproti gr~kiot5.
I. Verkovi}eviot apostol vo leksikata ~estopati se soglasuva so

Eninskiot, Ohridskiot i Strumi~kiot apostol, dodeka vo Karpinskiot
apostol stoi razli~na leksema.
4
K. Penu{liski, S.I. Verkovi}-makedonski narodni umotvorbi, kn. I, Skopje 1985.
5
Spored kriti~koto izdanie na United Bible Societies, The Greek New Testament, Stuttgart 1966.
217
1C 6, 18: V. 53; E. ; O. ; K.
; pornewn
R14, 1: V. 55; E. ; O.
; S. ; K.
; tn d sqenonta... proslambnesqe; V.
55; E. ; O. ;
S. ; K. ; ej diakrseij di-
alogismn
Hb 1, 9: V. ; E. ; O. ;
S=V; K. ; laion gallisewj
Hb 1, 14: V. 56v; E. ; O.
; S=V; K. ; diakonan postellmena
Hb 7, 27: V. 64v; E. ; O.
; S. ; K. ; qusaj nafrein
J. 4, 14: V. ; E. ; O. ; K.
;
II. Vo Verkovi}eviot i vo Eninskiot apostol namesta otsus-

tvuvaat nekoi zborovi, vo odnos na Ohridskiot apostol kade {to
ima vmetnato naj~esto slu`beni zborovi. Vo najgolem broj slu~ai
Verkovi}eviot apostol se sloglasuva so gr~kata predlo{ka. Isto ta-
ka se sloglasuva i so Strumi~kiot apostol.
2T 2, 15: V. 50; E. ; O. ;
S. ; tn lgon tj lhqeaj
2T 2, 17: V. 50; E. ; O.
; S. ; nomn xei
Hb 1, 8: V. ; E. ;
O. ; S. ; prj d tn
un :O qrnoj
C 3, 15: V. 48; E. ; O.
; K. ; S. ; brabeutw
III. Vo ovaa grupa vleguvaat primerite vo koi vo Ohridskiot apos-

tol ima ispu{teno zborovi i otsustvoto na tie zborovi ja menuva smis-
lata na tekstot, ili namesta ima pogre{no napi{ani zborovi koi isto
taka ja menuvaat smislata na sostavot, dodeka vo Verkovi}eviot apos-
tol ima pogolema privrzanost so gr~kiot tekst. Za razlika od Ohrid-
skiot, Eninskiot apostol go sledi Verkovi}eviot. [to se odnesuva
do Strumi~kiot apostol, toj namesta se soglasuva so Verkovi}eviot, a
namesta so Ohridskiot apostol.
Hb 3, 1: V. 86v; E. ; O. ; S. ; K.
; delfo gioi
218
Hb 10, 36: V. 57; E.
; O. ; S=V; pomonj gr cete crean; 37. V.
57; E. ;
O. ; S. ; son son, rcmenoj
xei ka o cronsei
2T 2, 14: V. ; E. ; O.
; S. ; K. ; m logomacen; 17
V. ; E. ; O. ; S. q;
'Umnaioj ka Flhtoj;
1C 6, 18: V. ; E. ; O.
; S=V; t dion sma martne
IV. Vo ovaa grupa vleguvaat onie slu~ai vo koi Verkovi}eviot

apostol se soglasuva so Ohridskiot, a se razlikuva od Eninskiot, a
razlikite vo najgolem broj slu~ai se odnesuvaat na redosledot na zbo-
rovite. Tuka naj~esto se raboti samo za promena na redot na zborovite
koi ne ja menuvaat smislata na iskazot. Strumi~kiot apostol nekoga{
se soglasuva so Verkovi}eviot, nekoga{ so Ohridskiot, a pak nekoga{
so Eninskiot apostol.
1C 6, 20: V. 53v; E.
; O.
; S. ; doxsate d tn qen n t
smati mn
R 13, 12: V. 54v; E. ;
O. ; S. ; poqmeqa on
t rga to sktouj
R 14, 20: V. ; E.
; O. ; S.
; ll kakn tnqrpJ t di proskm-
matoj sqonti 22: V. ; E. ; O.
; S. ; makrioj mkrnwn
autn
Hb 9, 7: V. 66; E. ; O.
; S. ; K. ; rcierej
o cwrj amatoj
V. Ovdeka vleguvaat site onie primeri vo koi Verkovi}eviot

apostol se razlikuva i od Ohridskiot i od Eninskiot apostol, po toa
{to ili se ispu{teni zborovi vo Verkovi}eviot apostol, ili e smenet
redosledot na zborovite pri {to vo nekoi slu~ai se menuva i smisla-
ta na iskazot vo odnos na gr~kiot tekst. Strumi~kiot apostol samo vo
nekolku primeri se soglasuva so Verkovi}eviot apostol.
219
2T 2, 5: V. 52; E. ; O.
; S. ;
R 14, 23: V. 54v; E.

; O.
; S.
; d diakrinmenoj n fgh katakkritai, ti ok k pstewj
pn d ok k pstewj marta stn
Hb 1, 3: V. 55; E.
; O. ; S.
kaqarismn tn martin poihsmenoj kqisen
Hb 9, 4: V. 66/6; E.
; O. ; S.
; kibwtn tjdiaqkhj perikekalummnhn pntoqen
1J 4, 12: V. 68; E.
; O=E; S=V; odej ppote teqatai.n gapmen
1J 4, 16: V. 68/12; E.
; O=V; S. ; ka mej gnka-
men ka pepistekamen tn gphn
VI. Na krajot }e se zadrìme na Delata apostolski i sporedbata

}e ja izvr{ime samo so Ohridskiot apostol i so Strumi~kiot apostol.
Vo najgolem broj slu~ai vo Verkovi}eviot apostol ima ispu{tawe na
zborovi, promena na redot na zborovite, vmetnati zborovi i razli~ni
poslobodni improvizacii vo odnos na gr~kiot tekst, nasproti dosled-
noto pridrùvawe kon gr~kiot tekst vo Ohridskiot apostol i vo
Strumi~kiot apostol.
A10, 1: V. 2/10; O.
; S. ; 'Anr d n Kaisarea nmati
Kornlioj; 4: V. ; O. ; S.
; epen, T stin, krie; 6: V. ;
O. ; S.
; par tini Smwni burss, stin oka 10: V.
; O. ; S. ; p' atn kstasij 21: V.
3/3; O. ; S.
; epen 'Ido g emi. 33: V. 3v; O.
; S. ; s te kalj pohsaj
paragenmenoj 34: V. ; O. ;
'Anoxaj d Ptroj t stma epen 34: V. ; O.
; S. ; n pant qnei fobomenoj; 44: V.
; O. ; 47: V.
5/21; O.
220
; S. ; tij to m
baptisqnai totouj otinej t pnema t gion labon j ka mej
A13, 6: V. 8/13; O. ;
S. ; eron ndra tin mgon 7. V.
; O. ; S. ; pezthsen
kosai tn lgon to qeo 7: V. 8/18; O.
; pezthsen kosai tn lgon to qeo 12:
V. 8v; O. ; S.
; psteusen kplhssmenoj p t didac to
kurou
A14, 10: V. 4; O. ; S=V; ka
lato ka perieptei
A14, 23: V. 9v; O.
; S=O;proseuxmenoi met nhstein
parqento atoj t kurJ ej n pepistekeisan
A15, 7: V. 10; O. ; S=O;
kosai t qnh tn lgon 41: V. 10v; O.
; dirceto d
VII. Bibliskite imiwa vo ovie rakopisi se predavaat neednakvo

i nedosledno:
Hb 11, 32: V. ; O. ; S. ; V. ; E.
; O. ; S. ; V. ; E. ; O. ; S.
q; Iefqe;
G4, 25: V. ; E. ; O. ; S. ; K.
;
Od izvr{enata sporedba me|u ovie pet rakopisi so gr~kiot tekst

konstatiravme deka najmal broj otstapuvawa od gr~kiot tekst ima Enin-
skiot apostol i vo nego nema nitu edno iskrivuvawe na tekstot, nika-
kov lapsus, nitu pak improvizacija od kakov i da e vid. Ohridskiot, za
razlika od Eninskiot, ima promeni {to treba da se sfatat kako pos-
ledica od pi{uvawe pod izvesno vlijanie na akusti~kata slika {to ja
imal pi{uva~ot. Vo Strumi~kiot apostol skoro da e identi~en brojot
na primerite vo koi toj se soglasuva i se raziduva so gr~kiot tekst.
[to se odnesuva do Verkovi}eviot apostol, moème da zaklu~ime
deka ovoj apostol vo odnos na gr~kiot tekst se odnesuva mo{ne inte-
resno, imeno, vo nego vo Delata apostolski ima golem broj otstapuva-
wa vo odnos na gr~kiot tekst (toa osobeno se odnesuva za vmetnuvawe
i ispu{tawe na zborovi i promena na redot na zborovite), dodeka vo
Poslanijata pi{uva~ot na ovoj tekst pove}e se pridrùval kon gr~kiot
tekst, i kako {to prethodno istaknavme toj se soglasuva vo najgolem
221
broj slu~ai so Eninskiot apostol, koj e najstar prepis od starosloven-
skiot prevod na apostolot.
Ovie karakteristiki na Verkovi}eviot apostol ukaùvaat na
negovoto pripa|awe kon revidiranite staroslovenski prevodi na evan-
geliskite tekstovi.

o ,
.
,
,
,
.

,
.
-
.
, .
XIX
. , ,
1,

2.
1
, - :
Monumenta Serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, Ragusii. d. Fr. Miklosich, Viennae, 1858
(Reprint Graz, 1964); , . , j .
. , XV, 1862, 266-
310; j, . . . , XII,
1880, 1-137; , . . , 1912;
j j. . I-IV. j, 1975-1981.
2
. Miklosich, Fr. Die Bildung der slavischen Personen- und Ortsnamen. Heidelberg, 1927; ,
. -j. , 1973; , .
. : etrta jugoslovanska onomastina konferenca. Zbornik referatov. Ljubljana,
1981, 289-204; J, . j j () XV
( ). : etrta jugoslovanska..., 295-308; Grkovi,
. Lina imena u nekim naseljima Severne Albanije i slovensko-albanske veze u svetlu antroponimije.
21, 22. 23. 1990. -
. , 1991 [http://www.rastko.org.yu/rastko-al/zbornik1990/];

Jovan R. Bojovi, edomir M. Lui, Sima irkovi .
224

3,

4.
,
, , .
,
,
, , .
,
-
.
,

- .

XIII XIV .,
,
, .
.
.
.
:
, , .
,
. 80 % . -
.

, -

. j
.
3
- Acta et diplomata graeca medii aevi sacra et profana. Coll.
et Ed. Fr. Miklosich et J. Mller. Vol. I-VI. Vindobonae, 1860-1890 Archives de l Athos. T. I- , Paris,
1937-.
4
Vasmer, M. Die Slaven in Griechenland. Leipzig, 1941.
, .
. , VIII (repr. in , .
. , 1981, 354-370).
225
: , , , , .5

:,,,, ,,
, , , , , .6
. 7. , XV .
()
, -
. ,

,

.
y, y,y,, 8

, .
. , ,
XIV .
.9 -
, , y10 ,
.
-
,
.
20- , .: y, y, , yy,
5
, -
: (1346, XIX 489); (1300,
617); wy (1346, XIX 486); w ,
(XV ., XIX 570); (1344, XIX 477);
, (1366, III 86); (1366, III 87).
6
(1348-53, XV 294); (1330, . XII 11);
(XV ., XIX 576); (1366,
III 85); W (1346, XIX 450); (1346, XIX
484); (1350, 306); (1366, III 86) w
(1366, III 86); (1330, . XII 24),
(1366, III 85); yy (1348-53, 684),
(1366, III 86); (1346, XIX 489); (1346,
XIX 489); (1366, III 85); (1366, III
87) (1366, III 87).
7
J, . j j..., . 300.
8
y (1343, XIX 475); y (1330, XII 50); y
(1330, XII 50); (1346, XIX 486);
(1343, XIX 475).
9
, . ..., . 290.
10
y , (1348-53, 695); W
(1346, XIX 450); (1348, XV 291).
226
, y.11
,
.

.
1. -
:
) . 32 ,
.. 6 , 57 12: , , , ,
, y, , y, /, ,
/-,,,,,,,,
, , .
y13, -
.
, - -

,
.
) , , , , , .
- -, -
40 (. 8 ), .: 14, ,
, /-, , /-/-, , ,
,,,,,,
/,/,,,y,
y,y,y,y,y,,,
. .15
- -
11
y (1330, XII 46 28); y (1330, XII
37); (1344, XIX 477); wyy , (XV
., XIX 575); (1343, XIX 475); (1330, XII
55); y (1330, XII 10).
12
,
. -
, Miklosich, Fr. Die Bildung...
13
y (1330, XII 38).
14
(1330, XII 9 12; 1344, XIX 474).
15
(1330, XII 25); (1366, III
87).
227
: -,,; ,,
; ; ; - ; -
, .16
) , , -
, , , .
- -/-. -
48 10 , .: , ,
,,,,,,,,
, y, y, y, y, , ,
, y, , , , , ,
,,,, .
-, -
36 11 ,
-, -, -, -,
-,-, -, /-,-
,-. ,,,,-f., ,,
, , , , y, y, , ,
, , , , , , ,
,, .17
-. 37 6
-,-,-,-,y-,-. . ,
-, ,,,,,y,y,
, , , , , , ,
,,y, .18
-.
28 12 ,
-,-,-,-,-,-,-, -. : f.
,,; m. ,,-,,,,
,y,,,,,,-
,,,,,,19,
, .
-, 11
4 . : , , , , , ,
16
(1330, XII 35); w (1366, III 87);
(1330, XII 36); (1348-53, XV 292).
17
(1330, XII 8); (1343, XIX 475); w
(1330, XII 25); y (1330, XII 10) (1330,
XII 17).
18
y (1330, XII 23 30); (1330, XII 42); -
, .
19
(1330, XII 12 79).
228
, , , , , , ,
.20
-, 11 -
, . f. , m. , ,
, , /y, y, y, ,
.
- -, 6 3
, -,- -.
) -
, , , , , , ,
.
, -,
, .
19 3 , .: ,-,-,-,
-, y, , , , y, , ,
y, , .21
-:, ,y,.22
,
. -/ - 13 3
/- /-, , , 23, , , , ,
,,
,,,,24,,,
,.
, - (-/-/-)
, .
y-/- 5 5 ,
: /,
y, y, y y, y; y, y,
y , y. 25
y26.
20
(1330, XII 32) ; (1330, XII 60)
.
21
(1330, XII 5); y (1330, XII 21)
(1330, XII 4); (1330, XII 5), . ;
(1330, XII 6); (1330, XII 23).
22
(1330, XII 36); y (1330, XV 293).
23
(1296, XLVII 225), (1330, XII 80).
24
(1330, XII 19).
25
(1343, XIX 474); y (1330, XII 52); y
(1330, XII 27); y (1330, XII 23); y
(1330, XII 8 74-75); y (1330, XII 4).
26
yy (1330, XII 25), y (1330, XII 109).
229
, , ,
,,,.27
,
-(7 2 ) -(2 ):,
y, , , , , , ,
28; ,.29
- 6 3 ,
-, - -: , /-, y, , , f.
, , , .30
31(
, ),32, .
)
, , .
- -,
11 6 , : , , , , ,
, , -, , , , , , ,
, .33
-/-/- , 8 2 :
,, ,,,,,,
.34 -,
- : , 35 , . -
6 o : ,,,,
, y, , , , [].36

27
W (1330, XII 15); (1330, XII 39); W (1330,
XII 15), W (1330, XII 4); W (1330, XII 48)
(1330, XII 39); W (1330, XII 48).
28
y (1348-53, XV 294); (1330,
XII 46); (1330, XII 28 34); (1302-21,
XIX 412); (1330, XII 13); (1330, XII 28).
29
(1348-53, XV 296); (1348-
53, XV 299).
30
(1330, XII 8); (1366, III 87).
31
(1330, XII 7).
32
(1330, XII 45).
33
(1330, XII 17); (1330, XII 23);
. (1348-53, XV 299), (1330, XII 39); (1343,
XIX 474), (1348-53, XV 291); (1330, XII 11)
(1330, XII 34).
34
(1330, XII 23), (1330, XII 47); (1343, XIX
474); (1330, XII 12); (1330, XII 29)
(1330, XII 35).
35
(1330, XII 21).
36
(1348-53, XV 289); (1346, XIX 486).
230
- (, m.37), - (, 38), -

, (,), -(,-,-,-,
,,39).
)
.
:, , ,y/y y.40
) ,
. - 10 2 , .: ,
,,,,,,,,,
. 5 1 -, .:
,,,,.41 y-
- y,y,
y42 ,43.
) -
, :,,,
.
44.
.45
)
.

15- - -
: , y, , , , , ,
, , , , , , ,
. -
: , ,46.
) ,

37
(1330, XII 51); (1330, XII 54).
38
w (1366, III 85); (1348-53, XV 290).
39
(1343, XIX 474 475).
40
(1346, XIX 485); (1330, XII 8); (1330,
XII 20); y (1330, XII 41) y (1343, XIX
475); y (1330, XII 21); y (1346, XIX 486,
488).
41
(1330, XII 76).
42
y (1330, XII 52); y (1330, XII 14) (1330, XII
38); y(1348-53, 694).
43
..., ,... , (XV ., XIX
575).
44
(1330, XII 17).
45
(1366, XIX 483); w (1346, XIX 483).
46
(1330, XII 11 78), (1330, XII 46).
231
.
, , 47
. ,
y48.
2. ,
(
, ).
) , ,

. , , , . -
, ,y, y.49 -
,, /-,yyy/-
,, ,.50
) , -
, . ,
y, y, , , , , w,
w,w,,,,.51
- : , .52
,
, ,
.
- , -
. ,
47
(1330, XII 46).
48
y (1330, XII 44).
49
(1366, III 85), (1366, III 87, 88),
(1366, III 89); (1330, XII 12); y (1330, XII
85); y , (XV ., XIX 572).
50
(1330, XII 47); (1330, XII 50);
(1330, XII 55); yyy , (XV ,
XIX 575); y, (1300, 612); (1348-53,
685); (1348-53, 684).
51
y (1366, III 88); y . (1330, XII
70); y (XV , XIX 574); (1366, III 89
90), w (1366, III 83); . (1348-53, XV
294); (1330, XII 54); (1330, XII 26);
w (1330, XII 15); w (1330, XII 37); w
(1330, XII 26); (1330, XII 22);
(1366, III 86), (1366, III 87); (1330,
XII 24 92); (1366, III 88).
52
y (1330, XII 67); (1348-53, XV
293).
232
,,.53 -
,,y.54

,
, .: ,y, .55
,
:
1)

.
,
.

,
.
2) .. -
-
. ,
,
- 56. -
.
, ,
, -
-
. , ,
,
, ,
,
. ,
,

,
. -

53
wyy (1336-46, XI 136); (1330, XII 34);
(1330, XII 72); y y (1330, XII 18).
54
(1330, XII 25); (1330, XII 15),
(1330, XII 11) (1330, XII 37); yy (1330, XII
50).
55
(1330, XII 23); y (1330, XII 7);
(1330, XII 14).
56
Miklosich, Fr. Die Bildung ...
233
.
, ..
,
,
. ,
,
(). ,
(/, , y),
(,w,w)
(,,).
234
1296 . ( XLVII, . 224-

226 , . 579-581)
1300 II . .
( , . 608-621 I, . 209-238)
1302-21 III . ( XIX, . 410-
414)
1313-46 . ( XIX, . 449-
451)
1330 ( XII, . 1-67)
1336-46 IV . ( XI, . 130-137)
1343 . ( XIX, . 473-
476)
1344 . ( XIX, . 476-
478)
1346 ( XIX 483-489)
1348-53 . .
( XV 266-310 682-701)
1350 ( , . 305-
306)
1354 . ( XIX 514-516)
[] 1366 ( III, . 85-91)
XV . ( XIX, . 568-579)
XIX Actes de Chilandar. B. Actes slaves. Publ. B. Korablev.

, XIX, 1915, 369-635.
235
XII j, . .
. , XII, 1880, 1-137.
XV , . , j
.
. , XV, 1862,
266-310.
XLVII J, .
. i . ,
XLVII, 1879, 219-231.
III j, . . -
, III, 1956, 89-112.
, .
. , 1912.
I j
j. . I. . . . j, 1975.
Kita Bicevska
DIJALEKTNATA IZDIFERENCIRANOST NA
MAKEDONSKITE RAKOPISI OD XIII I XIV VEK
Vo XIII i XIV vek na teritorijata na Makedonija so svojata pro-

svetitelska i knièvna dejnost se aktualiziraat pove}e kulturni
sredi{ta i manastiri, kako prodolènie na edna postara knièvna
tradicija Ohridskata.
Postoeweto na ovie kulturni sredi{ta se povrzuva so Kratov-
sko-Lesnovskiot knièven krug, lociran okolu gradovite Kratovo, Zle-
tovo, Kriva Palanka, Kumanovo i Skopje. Po pa|aweto na Samoilovoto
Carstvo, otkako Ohridskata patrijar{ija bila svedena na stepen na
arhiepiskopija i vo nea po~nal silno da se manifestira pritisokot
na gr~koto sve{tenstvo (Apostolov, Kondev: 1974, 629), na ovie tere-
ni niknuvaat pove}e manastiri so slovensko mona{tvo i slovenski
pustinoìteli. Najpoznati se manastirite Prohor P~iwski, Joakim
Osogovski, Lesnovskiot, Staro Nagori~ino, Matej~e, Karpinskiot ma-
nastir, Markoviot manastir kaj Skopje i drugi.
So prepi{uvaweto na knigite obi~no se zanimavale duhovni li-
ca: monasi, jeromonasi, sve{tenici, episkopi, a ponekoga{ prepi{uval
i samiot patrijarh. Me|utoa kako prepi{uva~i se javuvale i svetovni
lica, takanare~eni gramatici (Dinekov: 1947, 402). Sekoj pi{uva~ mo-
ral dobro da go znae jazikot, pravopisot i krasnopisot. Prepi{uvaj}i
eden vid tekst i poznavaj}i go dobro jazikot, pi{uva~ot ~esto pati ne
se drèl strogo za originalot, tuku odreden broj leksemi, za koi smetal
deka ne se razbirlivi, ili deka poteknuvaat od protogr~kiot original,
gi zamenuval so zborovi od narodniot govor, a ~esto pati vnesuval i
fonetski osobini od svojot izgovor. Skudnite podatoci {to gi dobi-
vame od jazikot na srednovekovnite tekstovi, istaknuva{e profesor
Blaè Koneski (Koneski: 1986, 13) ni davaat ograni~ena mo`nost za
posmatrawe na dijalektnite razliki {to vo toa vreme se zara|ale.
Pogre{no bi bilo da se kaè deka kolku pi{uva~ot bil pomal-
ku gramoten, tolku pove}e vnesuval crti od svojot govor. I pomalku
pismeniot knièvnik i onoj {to dobro go poznaval sistemot na toj
238
stadium od srednovekovnata pismenost svesno gi vnesuval govornite
osobenosti na svojot dijalekt, za{to tie govorni osobenosti vo vid na
naviki ve}e bile oformeni na nivo na literaturen dijalekt. Strogoto
pridrùvawe do normite na crkovniot jazik i do originalot na rako-
pisot bile golema pre~ka za realizirawe na ona {to bilo izgovorna
navika na pi{uva~ot, taka {to se slu~uva taa da bide potvrdena i vo
edinstven slu~aj, kako {to e primerot cr6venou vo Stanislavoviot pro-
log na 202 stranica, koj pretstavuva najrano fiksiran primer na zamena
na po~etnoto ~r- so cr-.
Edna od glavnite osobenosti na rakopisite koi se proizleze-
ni od Ohridskata knièvna {kola e me{aweto na nazalnite vokali,
t.e. pi{uvweto na 3 mesto 4 i obratno. Pojavata ja ilustrira Emilija
Crvenkovska vo Zagrepskiot triod od prvata polovina na XIII vek, ka-
ko i Vesna Kostovska vo Makedonsko ~etvoroevangelie od krajot na
XIV vek.
Zamenata na nosovkite so a, o, ou, 6, 7, e, 5 vo makedonskite sredno-
vekovni rakopisi e odraz na promenata koja nastanala vo nivniot iz-
govor, t.e ja potvrduva zagubata na nivniot nazalitet. Taa promena ne
e ednakvo sprovedena vo site rakopisi. Vo rakopisite od Ohridskata
knièvna {kola, koja kako {to e poznato, e vo svojot najgolem podem
od X do XII vek, nosovkata od zaden red se zamenuva so 7, a nosovkata od
preden red so e i jat.
Osobeno e va`na zamenata me|u 4 i a vo Makedonskoto evangelie
na pop Jovana (vo akuzativ ednina `. r.: vid5v7 v5ra 29 v, na pob5da 129,
proster6 r4ka 33v, vo 1 l. edn. sega{no vreme: priima 11, vo 3. l. mno`.
sega{no vreme: s6b4'dat s3 20v) i vo Lobkovskiot parimejnik (v6 voda 10v,
110, v6 dl6gota 72, vlaga 69, oudr6'a s3 80 itn.). Ovaa zamena bi moèla da
zna~i natamo{en stadium vo razvitokot na refleksot na nosovkata od
zaden red so premin od zatvoren izgovor na a vo otvoren izgovor, poznat
deneska na eden {irok pojas vo zapadna i isto~na Makedonija (Koneski:
1977, 46). Slu~ai na zamena a za 4 se notirani i vo [afarikov triod od
XII vek: oma=eni, sas4de (Koneski: 1977, 46).
Potvrdite na zamena na a za 4 vo nekoi rakopisi, kako na primer
vo Radomirovoto evangelie, ne bi trebalo da se objasnuvaat kako dija-
lektni osobenosti, tuku kako morfosintaksi~ki promeni ili gre{ki
(vid5 simona i andrea 61b, star5i[ina ... glF4 173 (m. glFa ).
Me|usebnite zameni me|u 4 i ou moàt da bidat odraz na govorot
na pi{uva~ot, pojava osobeno izrazena vo vtoriot del na Zegrepskiot
triod, ispi{an od rakata na vtoriot pisar, kade stoi: souditi, soubota,
mouka i sl. (Crvenkovska: 1999, 70), a moè da pretstavuvaat i odlika na
prepi{uva~kata {kola, dokolku se znae na koja {kola $ pripa|a rako-
pisot, kako {to na primer so brojnosta na takvite zameni se izdvojuva-
at Radomirovo i Kratovsko evangelie i Verkovi}eviot apostol, za koi
239
naukata dosega so sigurnost se iskaàla deka $ pripa|aat na Kratovsko-
Lesnovskata knièvna {kola (Bicevska: 2000, 11-16).
Grafiite -[3 vo 3 l. mno`. aorist vo Krat i Rad i -c3 vo nomina-
tiv i akuzativ mnoìna kaj imenkite od ènski rod nao|aat podloga
vo dijalektnata situacija vo severna Makedonija.
Grafijata -ca se odnesuva na pomal broj rakopisi i im dava ~isto
regionalna dijalektna karakteristika (Ugrinova-Skalovska: 1982,72).
Izoglosata -ce so promena -ca se otklonuva isto~no od glavnata izo-
glosna grupa, koja ja ozna~uva granicata pome|u zapadnite i isto~nite
govori so pravec na dvièwe kon severoistok (Vidoeski: 1960/61, 27).
Zamena na starata grupa c5 so ca denes nao|ame vo tikve{ko-mari-
ovskite govori, kako i vo govorite vo [tipsko i Male{evsko. Vo
tie govori pred s# stoi cal, cadi, calina, caluvam (Manevi}: 1952, 36;
Koneski: 1986, 44).
Vakviot razvoj na 5 ukaùva na isto~nomakedonsko poteklo
na grupa rakopisi kako {to se Strumi~ki apostol, Hludov triod,
Dobrej{ovo evangelie i drugi. Dokolku ovaa lokalna crta na rakopi-
site ne bila prezemena od nivnite predlo{ki, taa moè da svedo~i za
edna me|udijalektna cirkulacija na pi{uva~ite ili na rakopisite.
Obrazuvawata od tipot pogribati Jov 11v, Stan 166v, pogribaa[e
Stan 99, posmi s3 Stan 38v, se osobeno frekventni vo sovremenite
severoisto~ni govori.
Ni se ~ini deka imame osnova da ne se soglasime so tvrdeweto
na [~epkin deka pi{uvaweto nou'da e odlika na bugarskite tekstovi,
a n4'da odlika na makedonskite. Koga go tvrdi ova, toj gi postavuva vo
ist red obrazuvawata od osnovata n4d- / n4'd- so obrazuvawata od osno-
vata gn4s-, pritoa naveduvaj}i gi nivnite sovremeni formi vo [tip-
sko gnasno i nu`da, odnosno ohridskite gnsen i ponuda (Qepkin:
1906, 143). [~epkin ne ja zel predvid upotrebata na ovie grafii na
po{irokoto makedonsko jazi~no podra~je na koe se preferirale for-
mite so u: nu`da, nuèn, ponuda, ponudi (glagolska forma), dodeka
gn4s- vo sovremeniot makedonski jazik se reflektiralo i kako gnusen
(severnite govori), i kako gnasen (vo isto~nite i centralnite i kako
gnsen (vo zapadnite i ju`nite govori). Poradi malata frekventnost
na obrazuvawata od korenot gn4s-/gnous- (gi ima samo vo psaltirot), os-
tanatite rakopisi od XIII i XIV vek ne ni nudat materijal za nivnata
raspredelenost.
[to se odnesuva do dubletnite obrazuvawa od tipot s4m6n5ti
/ soum6n5ti / s7m6n5ti, kako formi koi direktno se adaptirale na
po{irokiot makedonski jazi~en areal, verojatno se obrazuvawata so
korenot s7m6n-, i toa ne samo poradi nivnata frekventnost vo make-
donskite srednovekovni rakopisi tuku i spored nivnata adaptiranost
vo sovremeniot makedonski jazik. Imeno, vokalot o vo dene{nite som-
240
nenie, posomneva i sl. moè da bide samo direkten refleks na silni-
ot er od obrazuvawata so s7-. Sp.: s6mnenie Verk 3v, 55, s6mneni Strum
3v, ous6mn5v[e s3 Krat 38, ous7mn3 Jov 33v. Obrazuvawa so istiot koren
se sre}avaat i vo postarite Ohridski apostol, Slep~enski apostol,
Bolowski psaltir i drugi.
Varijantite protiv4 / protivou ne bi trebalo da gi smetame za dija-
lektni raznovidnosti so ogled na toa {to protivou go sre}avame samo vo
Radomirovo evangelie na 160c i vo Makedonsko evangelie na pop Jovana
na 79, go ima i vo Makedonsko ~etvoroevangelie na 46, so pretpostavka
deka bile prezemeni od nivnite predlo{ki. Pi{uvaweto protiv4 bi go
okarakterizirale kako hronolo{ka crta od ponovo vreme, nasproti
protivou koe se upotrebuva u{te vo Mar i Sav (Qepkin: 1901,74)
Formite moa, tvoa, svoa, kraa, vo koi otsustvuva jotacijata, odrazu-
vaat ìv naroden izgovor, bidej}i nao|aat soodvetstvo vo sovremenite
makedonski govori, po{iroko.
Vo istorijata na staroslovenskata pismenost nemame podatoci
za redovno beleèwe na akcentot s# do XIV/XV vek, isklu~uvaj}i gi
Kievskite liv~iwa, za ~ii znaci, sli~ni na akcent, naukata iskaàla
somnevawa (Nedeljkovic: 1964, 25-53).
Od akcentiranite tekstovi za koi se znae so sigurnost deka bile
pi{uvani vo Makedonija se Zografskiot prolog od XV vek, pi{uvan
vo Debarsko, Srpski zakonik, prepi{an vo Kratovo 1466 godina,
Biblejskite knigi na Grigorovi~ od XVI vek.
Akcent beleàt i Kratovsko evangelie, Verkovi}ev apostol i
Lesnovski parenezis, site od vtorata polovina na XIV vek. Poslednive
tri rakopisi upotrebuvaat oksija, varija i kendem, spored vosposta-
venata tradicija po ugled na gr~kite tekstovi (Karskij: 1928, 227). Toj
e sloboden, t.e. se beleì na koj bilo slog od zborot, {to kako akcents-
ki tip im e svojstven na sovremenite severoisto~ni govori (Vidoeski:
1962, 94-124). Pove}e primeri pokaùvaat deka toj e pomesten kon
po~etnite slogovi na zborot, duri i na ~etvrtiot slog od krajot, {to
isto taka nao|a paraleli vo kumanovskiot i vo drugite severni govori
(Vidoeski: 1962, 94).
So nekolku interesni jazi~ni osobenosti tipi~na dijalektna
pripadnost kon zapadnite govori pokaùva Makedonskoto ~etvoro-
evangelie od krajot na XIV vek.
Upotrebata na povratnata zamenka vo sostavot na s3 {to potsetu-
va na sovremenata dijalektna upotreba vo debarskiot govor so zna~ewe
oddelno, posebno e zabeleàna vo primerite: a]e dom7 na s3 razd5lit s3
Mr 3,24, v6s5ko crstvo razdel s3 na s3 Mt 12,25 (Kostovska: 2003, 32).
Kaj glagolite od III grupa ima slu~ai koga namesto nastavkata -4t7
za 3 l. mnoìna se javuva nastavkata -3t7: 8bi3t6, poslou[a3t6, b6yva3t6. Vo
govorite na na{eto zapadno pograni~je (debarskiot, ohridskiot i dr.)
241
se obop{tila nastavkata -et (od -3t7): vezet, noset, vikaet (Kostov-
ska: 2003, 38).
Ne retko starite tekstovi dokumentiraat vkrstuvawe i sim-
bioza na razni literarni tradicii. Eden od najpoznatite takvi teks-
tovi e Radomirovoto evangelie od XIII vek (Z. Ribarova:1985, 168) i
Stanislavoviot prolog, prepi{an vo 1330 godina vo Lesnovskiot ma-
nastir. Taka avtorkata na monografijata Leksikata na Stanislavo-
viot prolog, Katica Trajkova otkriva nekolku interesni makedonizmi
vo nejusoviot del na Prologot, pi{uvan so srpski pravopis, a toa se:
sinap7, kalougerica, tikva, kova=6, tet7ka (Trajkova: 2002, 101).
Na kraj da zaklu~ime deka, i pokraj toa {to makedonskata pis-
menost vo XIII i XIV vek ja delat dva do tri veka od vremeto koga vo
Makedonija silen podem ima Ohridskata knièvna {kola, koja gi dala
najpoznatite makedonski rakopisi, nejziniot avtoritet prodolùva i
vo slednite vekovi. No sepak dijalektnata pripadnost na rakopisite
doa|a do izraz, osobeno vo XIII i XIV vek.
242
Literatura:
1. Apostolov A., Kondev T. i dr.: Zletovskata oblast, Skopje

1974
2. Bicevska K.: Pravopisni i fonetski osobenosti vo rakopisite
od severna Makedonija od XIII i XIV vek, Skopje 2000
3. Vidoeski B.: Severnite makedonski govori, MJ V, Skopje 1954
4. Vidoeski B.: Osnovni dijalektni grupi vo Makedonija, MJ, XI-
XII, Skopje 1960/61
5. Dinekov B.: Knièvni srediqa v srednovekovna Bxlgari/, Isto-
ri~eski pregled, g. III, Sofi/ 1947
6. Karski E. F.: Slav/nska/ krillovska/ paleografi/, Leningrad
1928
7. Koneski B.: Istoriska fonologija na makedonskiot jazik
(ma{inopis), Skopje 1977
8. Koneski B.: Istorija na makedonskiot jazik, Skopje 1986
9. Kostovska V.: Makedonsko ~etvoroevangelie, Skopje 2003
10. Nedeljkovic O.: Akcenti ili neumi u Kijevskim listicima, Slovo 14, Zagreb
1964
11. Ribarova Z.: Kon lingvisti~ko-literarnite kontakti vo
severnomakedonskite bibliski tekstovi, XI nau~na diskusija,
Skopje 1985
12. Trajkova K.: Leksikata na Stanislavoviot prolog, Skopje
2002
13. Crvenkovska E.: Zagrepski triod, Skopje 1999
14. epkin V. N.: Razsu`denie o /zyke Savvinoj knigi, Sankt-
peterburgx 1901
15. epkin V. N.: Bolonska/ psaltyr\, Sanktpeterburgx 1906
Liljana Makarijoska
DERIVACIJATA NA PRILOZITE VO MAKEDONSKITE

CRKOVNOSLOVENSKI TEKSTOVI OD XIII I XIV VEK
Predmet na na{iot interes e derivacijata na prilozite vo make-

donskite srednovekovni tekstovi so razli~na ànrovska i teritorijal-
na pripadnost pi{uvani vo periodot od XIII do XIV vek, a ekscerpirani
za proektot Re~nik na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi na
Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje1.
Vo periodot od XIII do XIV vek vo makedonskite tekstovi se sle-
di kontinuiranosta so prethodnite razvojni fazi na gramati~kiot
i leksi~kiot sistem, odnosno nadovrzuvaweto na tradicijata preku
arhai~ni crti karakteristi~ni za kanonskite rakopisi, me|utoa i
navestuvawe za prifa}aweto na novite razvojni tendencii. I pri-
lo{kiot sistem glavno se vklopuva vo sistemot na staroslovenskite
prilozi (Ugrinova-Skalovska, Ribarova, 1988 :54), no so opredeleni
zboroobrazuva~ki inovacii.
Vo nau~nata literatura sre}avame pove}e klasifikacii na pri-
lozite (sp. Markov, 1988) ~ie{to izdeluvawe e zasnovano na zborovnata
grupa i osnovata od koja se izvedeni prilozite, na zboroobrazuva~kite
formanti {to se pridavaat na osnovata, na mo`noto preminuvawe na
oddelni zborovni grupi vo prilozi, odnosno na adverbijalizacijata,
na produktivnosta ili neproduktivnosta na oddelnite prilo{ki ob-
razuvawa itn.
Pri podelbata na prilozite vo staroslovenskiot jazik obi~no
se izdeluvaat prvi~ni (najarhai~ni) prilo{ki formi, prilozi izvede-
1
Opfateni se evangelija: Stamatovo (Stm), Evangelie na pop Jovan (Jov), Radomirovo
(Rad), Karpinsko (Krp), Kratovsko (Krat), apostoli: Strumi~ki (Str), Vrane{ni~ki
(Vran), Karpinski (Karp), Verkovi~ev (Verk), psaltiri: Bolowski (Bon), Pogodinov (Pog),
Radomirov (Rdm), De~anski (Dn), parimejnici: Grigorovi~ev (Grig), Lobkovski parimej-
nik (Lobk), komentarot kon Psaltirot, triodite: Zagrepski (Zag), Orbelski (Orb), Hludov
(Hud), [afarikov (af), Stanislavoviot prolog (Stan) i Lesnovskiot parenezis (Les).
244
ni od zamenski osnovi, prilozi izvedeni od imenski osnovi i prilozi
izvedeni od broevi. Spored zboroobrazuva~kata struktura prilozite
obi~no se delat na prosti (obrazuvani so sufiksi) i sloèni (obrazu-
vani so predlog ili sostaveni od dva nepolnozna~ni zbora).
Se smeta deka prvi~nite prilozi imaat nedovolno jasna eti-
mologija. Me|u niv se vbrojuvaat: abie, ak7y, e]e, n7yn5, pak7y, pon5 i dr. Tie
se odlikuvaat so ~estata upotreba i vo staroslovenskite tekstovi.
Od zboroobrazuva~ki aspekt prilozite se glavno motivirani zbo-
rovi, dobieni so morfolo{ko-sintaksi~ki ili so leksi~ko-semanti~-
ki na~in na zboroobrazuvawe. Spored formalnata struktura, prilozite
obrazuvani od pridavki se isti kako sredniot rod kaj soodvetnite pri-
davki, a preminuvaat vo prilozi spored morfolo{ko-sintaksi~kiot
na~in na zboroobrazuvawe t.e. se izvr{ila nivna adverbijalizacija
(Koneski K., 1995 :163-164).
Prilozite za mesto od zamenski osnovi zavr{uvaat na -970de, -amo,
-4dou, a sekoj od ovie formanti imal specijalizirano zna~ewe, no tie
nijansi mo{ne rano zapo~nale da se gubat.
-970de ukaùva na mestoto na dejstvoto bez ogled na nasokata. So
-970de se obrazuvani: v6s6de, dos6de, in7de9'e0, k7de, nik7de9'e0, n5k7de, ov7de,
on7de, ot7s6de, s6de.
Me|u prilozite karakteristi~ni spored glasovnite osobenosti
}e gi spomeneme prilozite s6de i k6de {to se potvrdeni vo asimili-
ranite formi: zde, gde. Prilogot s6de se javuva vo formite s6d5, sd5,
s6de, zde, a interesna e kontaminacijata s6zde vo Rad. Vo L17,21 i 23 vo
Zografskoto i Mariinskoto evangelie se javuva ov6de, dodeka vo Rad
wnd5. Spored Ugrinova Skalovska (1988: 54) pisarot sekako smetal deka
na s6de logi~no mu se sprotivstavuva prilogot {to go napi{al, za{to
s6de ili ov6de za nego bile sinonimi, {to bi moèlo da bide potvrda za
razvojot na sovremenoto pokazno prostranstveno zna~ewe na ov7?ov7de.
Formantite -amo i -4dou pokaùvale dvièwe vo opredelena na-
soka kon govoritelot ili kon nekoj drug objekt ili od govoritelot.
So formantot -amo 2 se obrazuvani: drougojamo, inamo, kamo 3,
nikamo9'e0, ovamo, onamo, samo, tamo9'e0, dodeka so formantot -4dou4: v7n54dou,
v7n4tr64dou, v6s4dou, v6s4dou9'e0, izv7nou4dou, iz4tr64dou, in4dou, k4dou,
2
Vo staroslovenskite rakopisi se potvrdeni: inamo, kamo, ovamo, onamo, tamo.
3
Se zabeleùva razlikuvawe na gde i kamo: gde ide[i 179a17OrbH kamo ide[e Zag; kamo ide[i
217d34OrbH gde gr5de[i af itn.
4
Vo staroslovenskite tekstovi se dokumentirani: in4dou, on4dou, izv7n4dou, ot7n4dou,
ot7n4dou'e, pa ot7n4d5'e, 4d5'e.
245
niot7k4dou'e; obo4dou; ov4dou, ot7v6s4dou, ot7v6s4d5; ot7k4dou, ot7n5k4dou,
ot7n4dou9'e0, ot7n4d59'e0, ot7s4dou, ot7t4dou9'e0, 4tr64dou.
Formantot -gda5 im pridaval na zamenskite osnovi zna~ewe na
vreme: v6segda9'e0, egda9'e0, inogda6, kogda9'e0?k7gda, nikogda9'e0, n5kogda9'e0,
ovogda, togda9'e0?t7gda9'e0.
So formantot -ako se obrazuvani prilozite za na~in7: drougojako,
edinako, inako9'e0, kako9'e0, nikako9'e0, n5kako, opako, tako9'e0, tako'de i dr.
Prilozite obrazuvani so formantot -li, -l6 i varijantata -l58
izrazuvale koli~estvo i stepen, svrzani prvenstveno so poimot za vre-
me: koli, kol6, kol5, dokol5, koli9'e0, kol6mi, nikoli9'e0, nikoli'do, ot7kol5,
ot7neli9'e0, ot7nel5'e, dosel5, doseli, ot7seli, ot7toli9'e0, ot7tol5.
Moè da se izdelat dve grupi prilozi od imenski osnovi. Ednite
se obrazuvani od pridavki, a drugite se razli~ni pade`ni formi na
imenki. Sp. vole4, nevole4.
Prilozi obrazuvani od pridavki se mo{ne ~esti vo crkovnoslo-
venskite tekstovi, zavr{uvaat na -o, a zad palatalni soglaski na -e (for-
mi za akuz. edn.) ili na -5 (formi za instr. edn.): bl4d6no, veliko, veselo,
glad7ko, glas6no, dobro. So -e se obrazuvani i prilozite od stepenuvani
pridavki: bole, v3]e, dobr5e.
Ima pove}e prilozi na -5 vo staroslovenskiot kako na pr.:
neporo=6n5 (no ne i neporo=6no {to e po~esto vo makedonskite crkovno-
slovenski tekstovi), no sepak prilozite na -o se pobrojni.
Paralelni formi so -o i -5 se obrazuvani od nekoi pridavki vo
staroslovenskite tekstovi, no ne moè da se ustanovi razlika me|u
formite na -o i -5: lb6zno lb6zn5, ljoto ljot5, nevidimo nevidim5,
prile'6no prile'6n5.
Tie se sre}avaat i vo ramki na eden tekst, vo XII vek vo Bit: div6no
div6n5, a paralelnata upotreba na ovie prilo{ki formi e osobeno
karakteristi~na za pomladite nebibliski tekstovi, kako na pr. za
Hlud: dobro dobr5, Les: dobro dobr5, ljoto ljot5, nepob5dimo nepob5dim5;
podob6no podob6n5, Stan: izdr3d6no izdr3d6n5, ne=lov5=6no ne=lov5=6n5;
malo mal5; nepodob6no nepodob6n5; razli=6no razli=6n5, osobeno vo Vt
5
Pokraj pravilnoto n5kogda sporadi~no se javuvaat prilozite so ovoj zavr{ok i so metateza:
v6sedga, iedga, edga, v6sedga i dr. Metatezata na grupata -gd- vo -dg- e poznata vo Dbm, Slep, Stm,
Str, Hlud, Jov.
Vo staroslovenskite rakopisi se potvrdeni: v6segda, ovogda, kogda, n5kogda inogda, togda?t7gda,
n5k7gda, egda, v7negda.
6
Prilogot za vreme inogda se zamenuva so drugi prilozi: n5kogda, togda.
7
Toa se formi za sr. rod. od nekolku zamenki.
8
Vo staroslovenskite (kanonski) rakopisi se sre}avaat: dosel5, ot7sel5, dokol5, dotol5,
ot7tol5, donel5'e, ot7nel5'e.
246
od XV vek: dostoino dostoin5, douhov6no douhov6n5, zavist6no zavist6n5;
istin6no istin6n5, ljob6zno ljob6zn5; prav6d6no prav6d6n5; radost6no
radost6n5, vo Krn od XVI vek: dobro dobr5, dovol6no dovol6n5, dostoino
dostoin5, dou[ev6no dou[ev6n5, z7lo1 z7l5, istin6no istin6n5, malo mal5;
nepodob6no nepodob6n5; prav6d6no prav6d6n5; podob6no podob6n5.
Od drugite nastavki -7y9 po pravilo se javuva pri osnovi na -sk-
: apostol6sk7y, vlad7y=6sk7y, vra=ev6sk7y, dav7yd6sk7y, d5t6sk7y, evangel6sk7y,
evreisk7y, 'idov6sk7y, ijodeisk7y, latin6sk7y, mater6sk7y, mir6sk7y9i0, m4'6sk7y,
m4=eni=6sk7y, nem6ni[6sk7y; jono[6sk7y, car6sk7y.
Prilozite obrazuvani od imenki (bespredlo`ni ili predlo`ni)
se vsu{nost stari akuzativni formi: d6n6s6, ve=er7, outro, genitivni:
iskoni, ispr6va, ot7pr6va, v6=era, ili lokativni formi: gor5, dolou, nizou,
vr7hou.
Se izdeluvaat i prilozite obrazuvani od broevi prosti ili
redni (instr. od imenski na ica so broj vo korenot)10: v7torice411,
sedmorice4, sedmerice4, sedmice4, sedm6sedmice4, des3torice4, m7nogokratice4,
m7no'ice4.
Se upotrebuvaat i obrazuvawata so -krat7y12: d7vakrat7y, d7voekrat7y,
trikrat7y, sedm6krat7y, sedm6krat7.
So -krat7y se obrazuvani i prilozite: el6krat7y, el6krat6, elikrat6,
kolikokrat7y, kol6krat7y, kol6krat7, m7nog7ykrat7y, sekrat7.
So -[6di13 se obrazuvani: d7va[6d7y?d7va[6di?d7va]i, tri]i, sedmi'6d7y?
sedmi[6di?sedmi]i, m7noga[6d7y?m7noga[6di?m7noga]i, m7nog4]i.
So stara instrumentalna nastavka e obrazuvan prilogot edino4.
Pregledot na prilo{kite formi vo tekstovite od XIII i XIV
vek potvrduva deka mo{ne ~esta e pojavata na prilozite nastanati
preku soedinuvawe na predlogot so gotoviot prilog: ot7t4dou?ot7t4d5,
dokol5?dokoli, dosel5: ot7sel5?ot7seli, don7yn5, dos6de, izdale=e, nadale=e,
ot7dale=e, porano, posr5d5.
Adverbijalizacijata na predlo{kite konstrukcii e produkti-
ven na~in za zbogatuvawe na fondot na prilozite karakteristi~en za
makedonskiot jazik.
9
Vo staroslovenskite (kanonski) rakopisi se potvrdeni: angel6sk7y, vlad7y=6sk7y, v6seli=6sk7y,
v5t6sk7y, vra'6sk7y, gr6=6sk7y, evreisk7y?evr5isk7y, elin6sk7y, latin6sk7y, mir6sk7y, m4'6sk7y, pl7t6sk7y,
proro=6sk7y, p6s6sk7y, rab6sk7y, rad6sk7y, 4rod6sk7y, roum6sk7y, slov5n6sk7y, c5sar6sk7y, hrabr6sk7y.
10
Vo staroslovenskite rakopisi se zabeleàni: s7tokratice, sedm6kratice.
11
Pokraj v7torice4 se sre}ava paralelno i v6toroe vo pove}eto makedonski evangelski teksto-
vi od XII i XIII vek.
12
Sp. i vo staroslovenskite tekstovi: l6krat7y, sekrat6.
13
Vo staroslovenskite tekstovi se notirani: d7va[6di, tri[6di, m7noga[6d7y?m7noga]i.
247
Prilozite nastanati preku adverbijalizacija na predlo{kite
konstrukcii jasno se izdvojuvaat spored svojata formalna struktura
se razlikuvaat onie {to se nastanati preku soedinuvawe na predlo-
got so gotoviot prilog, naj~esto primaren i onie od adverbijalizira-
nite predlo{ki padeì.
Zna~eweto na prilo{kiot sostav ne pretstavuva zbir na zna-
~ewata na komponentite, tuku proizleguva od funkcijata na predlogot
i leksi~ko-semanti~koto zna~ewe na osnovata, no kako rezultat se ja-
vuva kvalitativno novo zna~ewe koe e obi~no po{iroko, poapstraktno
od zbirot na zna~ewata na konstitutivnite elementi. Dokolku kaj niv
e mo`na samostojna upotreba nadvor od prilo{kiot sostav, toa obi~no
ne e sosema isto zna~ewe.
Ima i osnovi koi samostojno ve}e ne se upotrebuvaat: naedin5,
okr4g7, v7pr5k7y, iskoni, v7sp3t7, v7nezaap4, v7yspr6?v7ispr6, bezpr5stani
bespr5stani9i0.
Krugot na prilozite nastanati po pat na adverbijalizacija
na predlo{kite konstrukcii ne e zatvoren, tuku ostava otvoreni
mo`nosti za obrazuvawe na novi prilozi spored potrebite na komu-
nikacijata i vo soglasnost so razvojot na jazi~niot sistem. Za razlika
od bibliskite rakopisi koi poradi tematskata ograni~enost, stabi-
liziranosta na tekstot i tradicijata imaat poograni~eni mo`nosti
za upotreba na po{irok repertoar na adverbijalizirani prilo{ki
sostavi, pozasilena produktivnost na ovoj tip prilo{ki obrazuvawa
moè da se nabquduva pred s vo nebibliskite tekstovi, odnosno vo
pomladite tekstovi.
Od bibliskite rakopisi so poraznoviden repertoar na prefik-
sirani prilozi se istaknuva komentarot kon Bon kade {to se potvrde-
ni: ispolou, bespr5stani, ot7dale=e, ot7kol5, izdav6na.
Varijabilnosta na prilo{kite afiksi karakteristi~na za pri-
lozite se dolì na me|usebnite vlijanija na sufiksite od produk-
tivnite zboroobrazuva~ki grupi prilozi, na sinonimnite prilo{ki
sufiksi i dr.
Bidej}i adverbijalnite sufiksi ne se nositeli na morfolo{ko-
sintaksi~kite razliki, vozmo`na e pojavata na apokopiranite vokali i
dodavaweto na asemanti~kite ~estici. Sp. ot7n4dou ot7n4d5 ot7n4d7y
ot7n4d4 ot7n4d6; posr5d5 posr5di; izdale=e izdale=a; dovr6ha dovr6hou;
isp7yti isp7yt6 isp7ytou; naposl5di naposl5d7?naposl5d6; nic6 nici
nice i dr.
Nekoi prilozi se odlikuvaat so zavr{okot -i {to go nemaat vo
staroslovenskite tekstovi: pr6v5i, s5moi, mal5i.
248
Prilozite so bez- i neobi~no se nastanati pod vlijanie na
gr~kiot jazik. Kako ekvivalenti na gr~kite prilozi so privativen
prefiks - se sre}avaat nominativnite formi za sreden rod od soodvet-
nite pridavki so prefiks ne-: nedobr5, nel5po, nemokr6no, neprav6d6no, for-
mite nevidimo, nevr5dimo, nev7zbrano, nedr7'imo, nepohval6no, neiskazan6no,
{to ukaùvaat na procesot na adjektivizacija na pasivnite participi,
odnosno na upotreba na nominativnata forma za sreden rod vo funk-
cija na prilog.
Negacijata ne- sluì i kako na~in za sozdavawe istokorenski an-
tonimi {to se koristat i so stilisti~ki celi.
Mnogu poretko se javuvaat prilozi pretstaveni preku sred-
niot rod na pridavkite izvedeni so prefiksot bez-: bezavist6no,
bezakon6no, bezgr5[6no, bezdou[6no; kako i paralelna upotreba na formi
so bez- i ne-: bezmilDostiv6no nemilostiv6no; bespr5stano nepr5sta9n60no;
bes=6st6no?bes=6st6n5 ne=6st6no.
Vo vrska so obrazuvaweto na prilozite }e gi spomeneme formi-
te so pr5- izvedeni od soodvetnite pridavki. Samo vo himnografskite
tekstovi se potvrdeni: pr5bogat6no, pr5bo'6stv6no, pr5b7ystro, pr5v5=6noe,
pr5kras6no, pr5mir6no.
Formi so po- za komparativ sre}avame vo pove}e rakopisi od
XII vek14, a vo XIII-XIV vek pok6sn5, ponapr5d7, porano so komparativno
zna~ewe, dodeka prilozite podrobnou, pomalou, pomal5 se javuvaat so par-
titivno zna~ewe.
Ekspanzijata na redupliciraniot sufiks -6n7 e karakteristi~na
ne samo kaj pridavkite obrazuvani od pasivniot particip, {to imaat
atributivna upotreba, tuku i kaj soodvetnite prilozi: neopisan6no,
nebol5zn6no, nedom7ysl6n6no.
Potvrda za produktivnosta na derivaciskiot model so sufiks
-6stvo vo makedonskite tekstovi se ne samo golemiot broj pridav-
ki na -stv6n7, izvedeni od ovie imenki tuku i prilozite na -6stv6no15:
blagodar6stv6no, bo'6stv6no, dobl6stv6no, d5v6stv6no, edinos4]6stv6no,
ne=ouv6stv6no, pr5bo'6stv6no, svoistv6no, =ouv6stv6no.
Posebna grupa pretstavuvaat sloènite prilo{ki obrazuvawa16
so ogled na nivnata zastapenost, stepenot na produktivnosta na kompo-
nentite i zboroobrazuva~kite formanti, i nivnata uloga vo zbogatu-
14
Vo Bit pom7nogo; kako i naidobro. Sp. i pov6y[e, po=3stou, pot7nkou.
15
Vo staroslovenskite rakopisi beleìme samo: c5lom4dr6stv6no.
16
Vo pogled na pripadnosta na sloènkite kon opredelena zborovna grupa, najbrojni se pri-
davkite (1077), pa imenkite (958), potoa glagolite (243) i prilozite (171). Sp. so blago-:
blagovol6no; blagov5r6no, blagoglas6no, blagozakon6no, blagoli=6no, blagol5p6no, blagoougod6no,
so bogo-: bogovid6no, bogov5r6no, bogoglas6no, bogodou[6no, bogozar6no, bogom4'6no, bogonos6no,
249
vaweto na crkovnoslovenskiot leksi~ki fond. Interes pobuduvaat
sloènite prilozi ~ija vtora komponenta nema samostojna upotreba:
blagodou[6no, bogodou[6no, v6sedou[6n5, dobrovol6no, nasproti onie {to
se javuvaat i kako ednokorenski prilozi: blagozakon6no, bogoljob6z6no,
v6sev5r6no, edinom4dr6no, edinoglas6no.
Del od prilozite se zborovi so ograni~ena upotreba, odnos-
no retki zborovi {to ja dopolnuvaat pretstavata za upotrebuvaniot
crkovnoslovenski leksi~ki fond. Pr. vo Orb: bezdou[6no, d5v6stv6no,
edinooum6no, l6st6no, l4kav6no, m7nogol5t6no, naoutro, pr5bo'6stv6no, sil6n5,
sloves6no, =jod6no.
Se smeta deka antonimijata e mo{ne karakteristi~na ne samo
za pridavkite tuku i za prilozite. Pr.: v7y[n5 ni'n5, desno l5vo?[oue,
t5lesn5 dou[evn5, zim5 l5t5, v7segda nikogda, zloe dobroe.
I od sinhroniski aspekt prilozite se dobieni preku produk-
tivni zboroobrazuva~ki modeli od site polnozna~ni zborovni grupi
(sp. Markov, 1983: 7-19; 1986: 63-76; 1987: 63-75; 1988:67-86). Sufiksnite
prilo{ki obrazuvawa od imenki se ostatoci od pade`ni formi od
sinteti~kata deklinacija. Vo istoriskiot razvoj na sovremenite slo-
venski jazici oddelni tipovi prilozi ja izgubile svojata produktiv-
nost i ostavile retki tragi, a do{lo do izdeluvawe na ponovi tipovi
prilo{ki obrazuvawa.
bogopokor6no; so vele-: veleglas6no, velem4dr6no, v6se-: v6sev5r6no, v6sedostoino, v6sedou[6no,

v6seslav6no.
250
Literatura
1. Gramaika na saroblarski ezik (red. Duridanov, Dogra-

madìeva, Min~eva), BAN, Sofi 1993, 314-324
2. Jahn, J.: Slovansk adverbium, Praha 1966
3. Koneski, Bl.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik,
Skopje 1954
4. Koneski, K.: Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski ja-
zik, Skopje 1995
5. Korubin, B.: Za sloènite pridavki so prilog kako prva kompo-
nenta vo makedonskiot jazik, MJ XIX, Skopje 1968, 139-151
6. Markov, B.: Tipovi prilozi obrazuvani od imenki, GZbFF, kn.
VIII-IX, Skopje 1982-1983, 7-19
7. Markov, B.: Produktivni i neproduktivni tipovi prilozi vo
makedonskiot jazik, Predavawa na XIX seminar za makedonski
jazik, literatura i kultura, Skopje1986, 63-76
8. Markov, B.: Srasnati i sloèni prilo{ki obrazuvawa vo make-
donskiot jazik, GZbFF, kn. XIII, Skopje 1987, 63-75
9. Markov, B.: Prilozi obrazuvani od zborovnite grupi: zamenki,
pridavki, broevi, MJ XXXVIII-XXXIX, Skopje 1988, 67-86
10. Markov, B.: Tipovi prilozi so ekspresivno zna~ewe, GZbFF, kn.
XVI, Skopje 1990, 113-125
11. Minova-\urkova, L.: Sloènite zamenski prilozi vo makedon-
skiot literaturen jazik, Literaturen zbor, br. 2, Skopje 1983,
125-127
251
12. Ribarova Z.: Kon adverbijalizacijata na predlo{kite kon-
strukcii (od materijalot na makedonskite crkovnoslovenski
rakopisi), Zbornik vo ~est na Bl. Koneski, Skopje 1984, 209-213
13. Ribarova, Z.: Indexy k staroslovenskemu slovniku, (red. E. Blhov),
Slovansk stav AV R, Nov rada, sv. 16, Praha 2003
14. R`kov, N. S.: Morfoloi i semanika imennh (osuesvi-
elnh) nare~i v drevnerusskih amnikah XI-XIV vekov,
Trud Instituta zkoznani AN SSSR VIII, 1957, 490-492
15. Spasova, A.: Slovoobrazovaelna rol i semanika na redsav-
kaa bez- v blarski ezik, BE, 1, Sofi 1953, 60-65
SODR@INA
KULTURNO-JAZI^NITE INTERFERENCII VO MAKEDONSKIOT JAZIK

VO SLOVENSKI I BALKANSKI KONTEKST
Rina Usikova
VRSKI ME\U MAKEDONSKIOT JAZIK I DRUGI BALKANSKI JAZICI ......... 7
Viktor Fridman
KULTURNO-JAZI^NITE POJAVI KAJ \OR\I PULEVSKI ..................................... 15

OP[TA I LOKALNA DIJALEKTOLOGIJA NA BALKANOT:
PODATOCI OD SLOVENSKITE JAZICI ........................................................................ 21
Qudmila Mirto
FRAZEOLO[KI SPOREDBI ME\U ALBANSKIOT
I MAKEDONSKIOT JAZIK .................................................................................................... 31
Valentina Nestor
VLIJANIETO NA ALBANSKIOT JAZIK VO
MALOPRESPANSKIOT GOVOR OD LEKSI^KI ASPEKT ........................................ 37
Prvoslav Radi}
ZA GOVOROT NA SELOTO JABUKA ..................................................................................... 45
Natalija Boronikova, Elena Ov~inikova
OCENUVA^KA KOMPONENTA NA ZNAÊWETO NA
ZAMENKATA EDEN VO MAKEDONSKIOT JAZIK ................................................... 57
Julija Me{~erjakova
ULOGATA NA ONOMASTI^KATA LEKSIKA VO NASTAVATA
PO MAKEDONSKI JAZIK ZA RUSKOJAZI^NITE SLU[ATELI ........................ 71
TRADICIJATA I INOVACIITE VO MAKEDONSKIOT JAZIK VO SPOREDBA SO

Vlo|imje` Pjanka
RAZVOJOT I STABILIZACIJATA NA MAKEDONSKIOT
ANTROPONOMASTI^KI SISTEM VO SPOREDBA SO
DRUGITE SLOVENSKI JAZICI........................................................................................... 77
Dimitar Pandev
OBEMOT NA OP[TESTVENOUSLOVENITE JAZI^NI PROMENI .................. 101
Milena P{ikrilova
RAZVOJOT NA IZRAZUVAWETO PRIPADNOST VO MAKEDONSKIOT,
BUGARSKIOT I Ê[KIOT JAZIK ................................................................................... 107
Ubavka Gajdova
ZA ISTORIJATA I ZA SEMANTIKATA NA PERFEKTOT ..................................... 113
254
Elena Petroska
INFORMACISKATA STRUKTURA I UDVOJUVAWETO NA
OBJEKTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK VO BALKANSKI KONTEKST .......... 127
Sneàna Velkovska
ARHAI^NATA LEKSIKA VO MAKEDONSKIOT JAZIK ........................................ 135
Lilijana Miodowska, Dragi Stefanija
OD ZABORAVENATA OHRIDSKA LEKSIKA ................................................................ 139
JAZIKOT NA CRKOVNOSLOVENSKATA PISMENOST VO MAKEDONIJA

VO XIII I XIV VEK
Max Wahlstrm
ON THE GRAPHEMICS OF THE KONIKOVO GOSPEL ............................................ 153
Qudmil Spasov
OD MORFOLO[KATA ANALIZA NA GLAGOLSKITE
ZBOROVI I GLAGOLSKITE PARADIGMI VO TEKSTOT
NA KONIKOVSKOTO EVANGELIE .................................................................................. 163

. ? ............................................................................ 183
Stoja Pop-Atanasova
NAJSTARITE HIMNOGRAFSKI DELA POSVETENI NA SV. METODIJ ......... 197
Vangelija Despodova
MAKEDONSKITE POLNI APRAKOSI VO KONTEKST
NA DRUGITE SLOVENSKI POLNI APRAKOSI ........................................................ 205
Sowa Novotni
REFLEKSII NA NEKOI ZAEDNI^KI LEKSI^KI OSOBENOSTI
NA JU@NOSLOVENSKITE APOSTOLI I VERKOVI]EVIOT APOSTOL ...... 215

.......................................... 223
Kita Bicevska
DIJALEKTNATA IZDIFERENCIRANOST NA
MAKEDONSKITE RAKOPISI OD XIII I XIV VEK ...................................................... 237
Liljana Makarijoska
DERIVACIJATA NA PRILOZITE VO MAKEDONSKITE
CRKOVNOSLOVENSKI TEKSTOVI OD XIII I XIV VEK ........................................... 243
XXXIV NAU^NA KONFERENCIJA
na XL me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kutura
Redakcija:
Emilija Crvenkovska, glaven urednik
Simon Sazdov, lektor
Blagica Veljanovska, sekretar
Koordinator:
Liljana Makarijoska
Kompjuterska obrabotka: Vladimir Todorov
Predna korica:
êtvoroevangelie na manastirot Slep~e, XVI vek
Zadna korica:
Inicijal M od Radomiroviot psaltir, XIII vek
Pe~ati: Boro Grafika Skopje

Tira`: 250
Sponzori:
CIP Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje
821.163.3. (062)
ME\UNARODEN seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (40 ; 2007 ; Ohrid)

XXXIV Nau~na konferencija na XL me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura : (Ohrid, 13.-30.VIII 2007 g.), Lingvistika - Skopje : Univerzitet
Sv. Kiril i Metodij, Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura,
2008. - 252 str. : ilustr. ; 24 cm
Fusnoti kon tekstot. - Bibliografija kon trudovite
ISBN 978-9989-43-260-6
1. Gl. stv. nasl.
a) Makedonski jazik - Sobiri
COBISS.MK-ID 73127434

2007, Lingvistika Skopje (Seminar)

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

2007, Lingvistika Skopje (Seminar)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

.

XXXIV NAU^NA KONFERENCIJA

(, 13. - 30. VIII 2007)

VRSKI ME\U MAKEDONSKIOT JAZIK

Makedonskata jazi~na (dijalektna) teritorija se nao|a na jugoza-

1. Bern{ten S. B.: A. M. Seliev slavis-balkanis. Moskva,

KULTURNO-JAZI^NITE POJAVI KAJ \OR\I PULEVSKI

Prviot paragraf e gore-dolu identi~en vo trite jazika i navis-

1. Ajeti, I.: Gjuha e Divanit t Sheh-Maliqit. Gjurmime Albanologjike 3.

OP[TA I LOKALNA DIJALEKTOLOGIJA NA BALKANOT:

Mo`e da se utvrdat dve op{ti prou~uvawa na dijalektologijata,

II. Lokalni konvergencii na Balkanot

Gledaj}i vo dosta tesno definiranite oblasti na Balkanot

Pove}eto gegiski dijalekti (vklu~uvaj}i go i gusiwskiot)

Vo vakvi slu~ai, jasno e deka lokalniot bilingvizam e prediz-

III. Balkanskite i : Druga lokalizirana snop-osobina

Sega }e se navratam na eden pove}e rasprostranet primer koj

//: m ~udo (< Gr. vma)

//: scalu u~itel (< Gr. skalos)

//: aru div (< Gr. arios)

Dodeka strukturno objasnuvawe za fonolo{kata forma na ovie

i smetaat deka /, , / se smestuvaat vo vakvi modeli na kvadrati so

timlu temel (Grk emlio)

Vakviot rezultat e pro{iren na zborovite so frikativi pozaj-

IV. [to zna~i bilingvizmot tuka

Eden na~in da se interpretira {to vsu{nost zna~i bilingvizmot,

Ovie fakti sosem se kompatibilni so lokalniot pristap kon

1. Afendras, E. A.: The Balkans as a Linguistic Area: A Study in Phonological

FRAZEOLO[KI SPOREDBI ME\U ALBANSKIOT

Frazeologijata na jazikot go pretstavuva neprocenlivoto bogat-

alb. Si shala e gomarit, mak. Na magare sedlo, na Mitra palarija;

Trgnuvaj}i od gorespomenatovo, ~esto se postavuvaat pra{awa

1. Kako primer imame nekoi idiomi koi se pozajmeni vo alban-

alb. Si thembra e Akilit mak. Ahilova peta;

2. Golem broj izrazi navlegle vo jazikot od ist izvor kako {to se

alb. Dhelpra dhe rrusht (e bri si dhelpra me rrusht) a na mak. lisi-

Kaj golem del od niv nie gi upotrebuvame analognite izrazi, klu~-

alb. Opingat e Sheros Ovoj izraz se upotrebuva so zna~ewe niko-

Vo albanskiot jazik denes razlikuvame edna posebna pojava, mi-

alb. V re vrej mak. Pravi bele{ka zabele`a;

Glagolite kaj ovoj tip preminuvawa se so nepromenlivo grama-

Vo makedonskiot jazik tie ne rezultirale so srastuvawe, toa po-

alb. E ka kokn e fort kokfort, mak. Ima tvrda glava tvrdo-

Kako {to se gleda i od primerite, vo albanskiot imame kompara-

3. Tret tip so~inuvaat zborovite sozdadeni vrz osnova na gla-

alb. merr pjes pjesmarrje, pjesmarrs, mak. zema u~estvo u~es-

Primerite poka`uvaat deka imame preminuvawe na frazeolo{-

4. Eden bogat tip izrazi koj se sre}ava kako vo albanskiot, taka

alb. I z bes besoj, mak dava verba veruva;

Karakteristi~no za ovie tvorbi e toa {to kako najupotrebuva-

VLIJANIETO NA ALBANSKIOT JAZIK VO

Makedonskite govori vo Albanija, spored svoite gramati~ki

1. Dvojazi~nosta kaj ova naselenie igra va`na uloga vo procesot

miser p~enka, miseri{te - ovaa leksema so slovenski sufiks ja

1. 1. Kako i `ivotot {to evoluira, taka i jazikot ima potreba za

zra kancelarija, {tla bandera, gazeta vesnik, lavatri~e

1. 2 Vrz pozajmenite leksemi se vr{at fonetsko-fonolo{ki

}ul, }ulca, is}ulcan (iskisnat, izvodenet);

Ovie zborovi vo albanskiot jazik gi sre}avame samo vo osnov-

2. Pri prisposobuvaweto na pozajmenite formi se vr{at fo-

b) Upotreba na marginalnata fonema y - zaedno so pozajmenite

c) Izgovor na mekiot glas l > l. Ovaa pojava e zastapena ne samo kaj

d) Druga zna~ajna pojava za ovoj govor, e i dodavaweto na nazalniot

e) Vnesuvawe na dentalite th, dh, koi kaj postarite pozajmeni