Zadnji (?!) Zaplet Pred Natisom Pavlove Rokopisne Slovnice

Zadnji (?!
) zaplet pred natisom Pavlove rokopisne slovnice
0 Uvod 0.1 Na pobudo akademika Antona Vratue je leta 2009 skupina enajstih profesorjev in raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,102 ZRC SAZU v Ljubljani103 in Intituta za narodnostna vpraanja104 poskuala prijaviti na razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) raziskovalni projekt Prekmurski knjini jezik v slovnici in korespondenci Avgusta Pavla. Projekt je bil nartovan kot osrednje raziskovalno delo slovenskih znanstvenikov (jezikoslovcev, etnologov in zgodovinarjev) ob pripravah na 125-letnico rojstva in 65-letnico smrti Avgusta Pavla, e vedno ne dovolj spoznanega in vsestransko ocenjenega (iftar 1988: 13) raziskovalca slovenskega jezika, in sicer predvsem prekmurskega knjinega jezika in nareij. Projekt je bil zamiljen kot doslej najbolj celovita obravnava dela in ivljenja Avgusta Pavla; obdelali bi celotno ohranjeno korespondenco med Pavlom in njegovimi dopisovalci, ki vsebuje dragocene podatke za kulturno zgodovino Slovenije, in o kulturnih in znanstvenih stikih med slovenskimi in madarskimi znanstveniki v tridesetih in tiridesetih letih 20. stoletja. Zlasti pomembna so tista pisma, ki se vsebinsko navezujejo na slovenski jezik, kulturo in poloaj madarskih Slovencev (ARRS 2010). V prijavi projekta smo med drugim zapisali, da bi objava Pavlove korespondence in slovnice omogoila iremu krogu Slovencem spoznati in doumeti Pavla in njegovo delo ter nenazadnje ivljenje med dvema narodoma. Pavel si je elel presei mejo med Slovenijo in Madarsko, a mu v njegovem asu to ni uspelo. eleli smo, da bi objavljeni Pavlova korespondenca in slovnica predstavljali trden temelj v mostu med Slovenci in Madari, hkrati pa bi iz-
prof. dr. Zinka Zorko, redna profesorja dr. Marko Jesenek in dr. Mi haela Koletnik, izredna profesorica dr. Anna Kollath in docenti dr. Natalija Ulnik, dr. Branislava Viar in dr. Andrej Hozjan. 103 Doc. dr. Ingrid Slavec Gradinik, dr. Tjaa Jakop in Alenka Klemenc. 104 Doc. dr. Attila Kovacs. 160
102 Akademikinja
Zadnji (?!) zaplet pred natisom Pavlove rokopisne slovnice
boljali razmere med porabskimi Slovenci, tj. pri nai jezikovni manjini na Madarskem (ARRS 2010). 0.2 Pavlov odnos do prekmurskega jezika in vpraanja slovenstva na Madarskem e vedno ni pravilno in v celoti ovrednoten, eprav je bilo organiziranih e nekaj simpozijev in izdanih ve razprav ter zbornikov (Jesenek 2003: 33). Prijavitelji raziskovalnega projekta smo zato eleli ob analizi Pavlove korespondence in rokopisne slovnice dokazati Pavlov pomen za ohranitev slovenskega jezika v madarskem jezikovnem prostoru, upotevajo tudi spregledano Novakovo tezo (izreeno v kritinem zapisu ob izidu zbornika Avgust dr. Pavel, Murska Sobota, Szombathely 1967), da Pavel nikoli ni bil zagovornik ali celo razirjevalec vendske teorije:
e eno naelno vpraanje je treba razistiti, ki ga v knjigi105 vekrat sreujemo: Raba Vendi, vendski v slovenskem besedilu, kar bi smeli v ironinem smislu dati v nareko vaje; sicer pa te oblike tu niso na mestu, marve jih moramo nadomestiti s prekmurski, Prekmurci (ali prekm. Sloveni), kot smo e pokazali ob naslovu dveh P. spisov. ( Novak 1968: 128)
Nasprotno, Avgust Pavel je bil prizadeven in objektiven raziskovalec jezikovnih razmer v Prekmurju (ebjani 1964: 7), komaj imamo Slovenci e kakega rojaka, ki je tako ivel za dve kulturi in tudi delal za njuno zblievanje ( Novak 1968a: 331). Bil je pravi kulturni posrednik med dvema narodoma, ambasador slovenskega jezika in znanosti v tujini, kot bi ga oznaili danes. 0.3 Evropska zveza spodbuja uenje malih in sosedskih jezikov, z aktivno jezikovno politiko pa nartuje uenje ve tujih jezikov, med njimi vsaj enega sosedskega. To je velik izziv za slovenistino stroko, ki bo morala bolj odlono in sistematino reevati vpraanje slovenskega jezika v vejezini skupnosti, predvsem pa zagotavljati pogoje, da se bo zanimanje za uenje slovenine v Evropski zvezi povealo (Jesenek 2009b). Avgust Pavel je bil predhodnik takega razmiljanja v stinem slovensko-madarskem jezikovnem in kulturnem prostoru bil je posrednik med dvema t.i. malima evropskima sosedskima jezikoma, med njunima kulturama in literaturama. Slovenska in madarska javnost ga sprva ni razumela, saj sta zaeli spotovati njegovo delo in pomen ele po njegovi smrti (1946), zlasti pa po vstopu v Evropsko zvezo. Pavel je odpiral vpraanje o jezikovni zavesti, spodbujal je premiljeno jezikovno nartovanje in dejavno jezikovno politiko in se tako povsem priblial najsodobnejim pogledom na jezik, ki jih je e sam usmerjal v razmiljanja o jezikovni identiteti, normi, zmonosti in strpnosti. Pri tem je
105 Zbornik
Avgust dr. Pavel, 1967 (op. M. J.). 161
Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika
upoteval jezikovne in izvenjezikovne vzroke, ki vplivajo na poloaj in rabo posameznega jezika, s tem pa je odgovarjal na najpomembneja vpraanja o poloaju slovenskega knjinega jezika v odnosu do madarskega, tudi na vpraanja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika. Zavedal se je pomembnega jezikovnega prepletanja v slovensko-madarskih jezikovnih odnosih, zato je razumel procese v sosedskih jezikih, saj njihovo jezikovno rabo doloajo in sproajo jezikovni stiki, drubeni in kulturni vplivi. Pre prian je bil, da bo v odnosih med Slovenci in Madari prevladala jezikovna zavest, ki bo omogoila enakovredno sobivanje obeh jezikov v panonskem jezikovnem prostoru in bo onemogoila misel na jezikovno ogroenost ali asimilacijske tenje prevladnega jezika. Tako Pavlovo razmiljanje o polo aju slovenskega prekmurskega jezika (in tudi priznavanje dveh razlinih slovenskih knjinih norm) ima vse lastnosti sodobne jezikovne politike, ki jo danes spodbuja Evropska zveza, hkrati pa je primerljivo z usmeritvami v Resoluciji o slovenskem jeziku. Pavlov odnos do jezika je tako izredno aktualen, zato smo eleli z analizo njegove jezikoslovne misli in znanstveno kritino objavo rokopisne slovnice ter korespondence osvetliti njegovo delo in v okviru tega predstaviti Pavlovo vsestransko osebnost. Projekt je elel odpreti vpraanje slovensko-madarskih jezikovnih stikov, jezikovnega, literarnega in kulturnega posrednitva med dvema lanicama Evropske zveze, ki ju doloa t.i. sindrom malega jezika. Navezal se je na pravilno reevanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega nartovanja v regiji, na vpraanje slovenskih obmejnih nareij (poloaj slovenskega jezika v Porabju) in jezikovne stinosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in politinem prostoru moramo imeti posrednike, ki skrbijo za razumno sobivanje med sosedskimi narodi in nartujejo jezikovni razvoj, ki dolgorono zagotavlja obstoj t.i. malih jezikov v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval za poseben status slovenskega jezika in za drugana jezikovna razmerja, kot so bila v slovensko-madarskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20. stoletja. 0.4 Pavlovo prizadevanje za povezovanje in nadgrajevanje kulturnih stikov med Slovenci in Madari ter enakopravnost slovenske kulture na Madarskem ga je doloilo za zvestega sina dveh narodov. al ga v preteklosti niso razumeli niti Madari niti Slovenci in al njegovega pomena leta 2010 niso razumeli tudi (slovenski) ARRS in njegovi (/ne/slovenski strokovni!?) recenzenti, zavrnivi skrbno pripravljen in utemeljen projekt, ki bi imel neposreden pomen za kulturo in s tem jezikovni razvoj Slovenije, zlasti Slovencev po svetu oz. naih manjin.
162
1 I zhodie od ARRS zavrnjenega projekta, predstavitev

problema in cilji raziskave106
1.1 Znanstvena izhodia 1.1.1 Pavlovo jezikoslovno, prevajalsko, kulturno-politino in posredniko delo v stinem slovensko-madarskem prostoru, predvsem njegov pogled na slovenski knjini jezik v Prekmurju in Porabju. 1.1.2 Prevod Pavlove madarske rokopisne slovnice prekmurskega jezika (Vend nyelvtan, 1942) v slovenski knjini jezik. 1.1.3 Teoretini in praktini vidiki njegove jezikoslovne teorije, norma in predpis v rokopisni slovnici (Vend nyelvtn, 1942) ter zavrnitev madarske spekulativne vendske teorije o nastanku in razvoju prekmurskega knjinega jezika. 1.1.4 Jezikovno prepletanje (slovenski in madarski jezik v stiku) ter sooenje dveh slovenskih knjinih norm (vzhodnoslovenske prekmurske in osrednjeslovenske) pred poenotenjem slovenskega knjinega jezika sredi 19. stoletja vpliv jezika prekmurskih cerkvenih in posvetnih piscev na poenotenje slovenske knjine norme). 1.1.5 Pavlov pogled na knjino normo in nareje v Prekmurju, kot ga je oblikoval v svojih znanstvenih razpravah, lankih, prevodih ter rokopisni slovnici in kakor se kae v njegovi korespondenci doslej e ni bila kritino in celostno ovrednotena, eprav pomembno dopolnjuje vedenje o njegovem strokovnem in zasebnem ivljenju, zlasti o njegovem odnosu do obeh stinih jezikov in odloitvi, kakno slovnico (in katerega jezika) je napisal.
106 Predstavljeno
izhodie projekta, predstavitev problema in cilji raziskave so del prijave, ki je bila poslana na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2010 razpis v letu 2009 (Uradni list RS, t. 63/2009, z dne 7. 8. 2009), in sicer kot II. faza razpisa ARRS Prijavna vloga, Dopolnitev predloga raziskovalnega projekta. ifra prijave: ARRS-ZV-JR-Prijava/2009-I/378, datum prijave: 15. 1. 2010, naslov predlaganega projekta: Prekmurski knjini jezik v slovnici in korespondenci Avgusta Pavla, predvideni vodja raziskovalnega projekta: Marko Jesenek, lani pa Zinka Zorko, Mihaela Koletnik, Anna Kollath, Natalija Ulnik, Andrej Hozjan, Branislava Viar; Ingrid Slavec Gradinik, Tjaa Jakop, Alenka Klemenc in Attila Kovacs, ki so po pripravljenih izhodiih predvidenega vodje projekta pripravili tudi gradivo in dele besedila za prijavo na projekt. 163
1.2 Predstavitev problema Pavel je bil odlien poznavalec razmer v slovenskem severovzhodnem jezikovnem prostoru, ki ga je ves as, eprav je bil upravno-politino in geografsko razdeljen na avstrijski in madarski del, razumel kot jezikovno celoto. V njegovih razpravah in rokopisni slovnici izstopa misel o prekmurski vzhodnoslovenski knjini normi, ki se je v 18. stoletju oblikovala kot razliica osrednjeslovenske, vendar pa je Pavel tako dvojno normo upoteval le do poenotenja sredi 19. stoletja, nato pa je prepoznal jezikovna prizadevanja v prekmurskih tiskih za narena oz. jim je pripisoval le pokrajinsko normativnost. Tako razumevanje jezikovnega poloaja prekmurskih Slovencev nasprotuje madarski vendski teoriji, s katero se je Pavel sooal med okupacijo Prekmurja, ko je elel napisati naroeno in priakovano normativno vendsko slovnico, za njenim naslovom pa je skril zgodovinsko (in delno tudi opisno nareno) slovnico prek murskega (knjinega) jezika. Pavlovo jezikoslovno delo je pustilo pomembno sled v slovenskem narejeslovju, ki dolgo po Glasoslovju slovenskega govora v Cankovi ni dobilo boljega in temeljitejega zapisa prekmurskega narenega prostora. Pomembno je, da tudi druga njegova dela, predvsem s podroja etnologije, vsebujejo besedje in fonetine zapise, ki jih lahko uporabljamo pri narenem prepoznavanju jezikovne podobe prekmurskega jezika. e temu dodamo e gradivo rokopis ne slovnice in obseno korespondenco, nam Pavlovo interdisciplinarno delo (npr. jezikovno, etnoloko, prevajalsko, posredniko) ponuja zaokroen pogled na jezikovno dogajanje v Prekmurju od Temlinovega prvotiska leta 1715 do zaetka druge svetovne vojne. Veina doslej zbrane korespondence Avgusta Pavla je shranjena v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota (veinoma pisma Pavlovih dopisovalcev) in v Rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani (Pavlova pisma v zapuini Vilka Novaka), preveriti pa bo treba e gradivo v zasebni lasti. Do zdaj pregledani dopisi so spisani v slovenskem in madarskem jeziku, njihova vsebina pa je raznotera, kakor so bili iroki Pavlovi interesi, kar zahteva izrazito vedisciplinarno obravnavo. 1.3 Cilji raziskave Znanstveno izhodie projekta je raziskovanje prekmurskega knjinega je zika, ki ga je v rokopisni slovnici (Vend nyelvtn, 1942) normiral Avgust Pavel. Glavni cilj projekta je priprava gradiva za knjino objavo (prevod in znanstvenokritina izdaja madarsko pisane rokopisnem slovnice ter objava korespondence s komentarji v zbirki SAZU Razreda za filoloke in literarne
164
vede: Korespondenca pomembnih Slovencev), celostno ovrednotenje ivljenja in dela Avgusta Pavla ter objava novih znanstvenih tudij, ki bodo na podlagi korespondence razirili spoznanja o tevilnih podrojih, s katerimi se je Pavel ukvarjal. Cilji so osredinjeni na: 1.3.1 Prevod Pavlove rokopisne slovnice v slovenino in angleino znanstvenokritina izdaja: (1) Izdelava slovarja na podlagi gradiva iz slovnice (Vend nyelvtan, 1942) slovar Pavlove slovnice s komentarjem, od kod je vzel gradivo. Ali je gradivo nareno ali knjino? Katero gradivo je upoteval ob pisanju slovnice? Koliko razliic rokopisa obstaja (razliice Pavlove slovnice in naela, kako je pisal, popravljal, spreminjal)? Utemeljitev Pavlove slovnice v slovanskem prostoru? (2) Biografski in sociolingvistini okviri za nastanek rokopisne slovnice (zakaj se je odloil, da po naroilu madarskih oblasti napie slovnico?). Madarsko okolje in slovenska (madarske) predloga, izvirniki. (3) Pavel jezikovni nartovalec prekmurskega (knjinega jezika). Analiza vseh jezikovnih ravnin prekmurskega knjinega jezika, kot se kae v rokopisni slovnici. (4) Jezikovni vplivi na Pavla (Ashboth, dialektologija 20. stoletja; primerjava Pavlovega dialektolokega dela s sodobnimi smernicami v razvoju slovenske in svetovne dialektologije) in ideja o sodobnem prekmurskem knjinem jeziku (Pavel vidi povezavo z 19. stoletjem in monost za kontinuiteto v razvoju jezika). (5) Nareje na Cankovi, rojstnem kraju Avgusta Pavla razmerje med govorom, narejem in nareno skupino (Asboth, Pavel, dialekt. 20. st., danes). 1.3.2 Pripravo celotne korespondence za knjino objavo, pospremljena s kulturnozgodovinskimi in filolokimi komentarji in tudijami: (1) Dopolnitev dozdajnjega razvida nad vso Pavlovo korespondenco in korespondenco njegovih dopisovalcev; dopolnitev razvida Pavlovih dopisovalcev. (2) Tehnina priprava gradiva (digitalni posnetki, skeniranje, dobesedni prepisi) za vnos v elektronsko podatkovno zbirko, ki bo na voljo vsem raziskovalcem v projektni skupini. 1.3.3 Prevod madarskih in narenih besedil v knjino slovenino. 1.3.4 Pregled primarnih (Pavlovih) in sekundarnih (referennih) virov (o A. Pavlu, o posaminih podrojih njegovega delovanja, zgodovini kulturnih stikov itn.); metodoloka priprava za znanstveno obdelavo. 1.3.5 Analiza po kronolokem naelu; ugotavljanje in pojasnjevanje nejasnosti; sprotna priprava osnutkov opomb in komentarjev; vsebinska analiza zasebnih in strokovnih vsebin; sprotno opremljanje posaminih dopisov z opombami in komentarji; priprava kazal (krajevno, imensko).
165
2 Podroben nart projekta107 Leto 2010 Vodenje in koordiniranje projekta:

Zaetek: april 2010 Konec: december 2010 Dejavnost: (1) Tekoi sestanki raziskovalne skupine. (2) Finanno in vsebinsko sprem ljanje izvajanja. (3) Koordinacija aktivnosti med lani projekta. (4) Sestanki z raziskovalci z drugih raziskovalnih ustanov in tujine. (5) Pridobitev dovoljenja za objavo slovnice in korespondence (dedii, Pokrajinski arhiv v Murski Soboti). (6) Zbiranje informacij in priprava poroil. Rezultat: (A) Oblikovanje in potrditev projektne skupine. (B) Izdelava smernic. (C) Poroila o sprotnem projektnem delu. () Urejena projektna dokumentacija. (D) Dovo ljenje za objavo rokopisne slovnice in korespondence.
Zaetek projekta:
Zaetek: april 2010 Konec: april 2010 Dejavnost: (1) Dogovor o skupinskem delu, razdelitev nalog in priprava izvedbenega/ asovnega narta. Rezultat: (A) Razumevanje dvojninega razvoja slovenskega knjinega jezika in revidiran pogled na Pavlovo jezikovno, literarno in kulturno delovanje. (B) Priprava izhodi za raziskovalno delo.
Snovne priprave:
Zaetek: april 2010 Konec: december 2010 Dejavnost: (1) Delo v arhivih, knjinicah, Pavlovi hii, Pavlovi spominski sobi, intitutih, arhivih, fonolaboratoriju, TV-studiju in na terenu. (2) tudij relevantne literature. (3) Doloitev in pregled referenne literature. (4) Pregled primarnih (Pavlovih) in sekundarnih domaih ter tujih (referennih, asopisnih) virov o A. Pavlu, o posaminih podrojih njegovega delovanja, zgodovini kulturnih stikov s posameznimi ustvarjalci/ raziskovalci itn Rezultat: (A) Zbrana je Pavlova korespondenca, zbrane so vse razliice rokopisne slovnice. (B) Zbrana in komentirana je temeljna strokovna in znanstvena literatura. (C) Izdelan je seznam razpololjive literature in njena vsebina. (D) Izdelan seznam obstojeih primarnih in sekundarnih virov o A. Pavlu
Skupna teoretina in metodoloka izhodia:

Zaetek: april 2010
107 asovnica
je del besedila, ki je bilo poslano kot prijava na razpis ARRS; prim. op. 106.
166
Konec: maj 2010 Dejavnost: Analiza in ocena stanja (1) vloga in pomen Pavlove rokopisne slovnice za razumevanje jezikovnih razmer v Prekmurju, (2) pomen Pavlove korespondence za bolje razumevanje njegovega jezikovnega in posrednikega dela. Rezultat: Zbrani podatki o (A) vlogi prekmurskega knjinega jezika pri oblikovanju skupnega slovenskega knjinega jezika in (B) razumevanje vloge prekmurskega nareja in knjinega jezika pri Avgustu Pavlu.
Osnutek:
Zaetek: maj 2010 Konec: julij 2010 Dejavnost: (1) Pregled literature in dosedanjih raziskovalnih dosekov. (2) Priprava delovnega osnutka o poloaju prekmurskega knjinega jezika v asu Avgusta Pavla. Rezultat: (A) Izdelan osnutek analize o poloaju prekmurskega knjinega jezika v asu Avgusta Pavla. (B) Izdelan kronoloki seznam vse razpololjive korespondence ter dodani podatki, kje se kaj nahaja.
Nadaljevano zbiranje:
Zaetek: september 2010 Konec: december 2010 Dejavnost: Nadaljevanje zbiranja gradiva sistematino in po raziskovalnih sklopih usmerjeno zbiranje jezikovnega gradiva, korespondence in literature. Rezultat: (A) Zbrane so relevantne tvarinske enote za raziskavo. (B) Zbirka povzetkov (vsebin) pisem in dopisnic za vsako leto (od 1907 do 1946) posebej.
Leto 2011 Vodenje in koordiniranje projekta:

Zaetek: januar 2011 Konec: december 2011 Dejavnost: (1) Tekoi sestanki raziskovalne skupine. (2) Finanno in vsebinsko sprem ljanje izvajanja. (3) Koordinacija aktivnosti med lani projekta. (4) Sestanki z raziskovalci z drugih raziskovalnih ustanov in tujine. (5) Zbiranje informacij in priprava poroil. (6) Priprava in recenzija refratov za objavo v revijah. (7) Priprave za izvedbo znanstvenega simpozija. Rezultat: (A) Poroila o sprotnem projektnem delu. (B) Urejena projektna dokumentacija.
Spopolnjevalno zbiranje:
Zaetek: januar 2011 Konec: marec 2011 167
Dejavnost: (1) Delo v ustreznih institucijah doma in v tujini. (2) Spopolnjevano zbiranje gradiva intervjuvanje, ogledovanje, evidentiranje, delo z vpraalnicami; snemanje. Rezultat: Osnutek elektronske podatkovne zbirke celotne korespondence, ki bo na voljo vsem raziskovalcem v projektni skupini za nadaljnjo obravnavo.
Spletna stran:
Zaetek: februar 2011 Konec: februar 2011 Dejavnost: (1) Priprava in oblikovanje CGP strani ter postavitev vsebine, rokopisne slovnice in korespondence ter fotogradiva na stran v slovenini, madarini in an gleini. (2) Formalno in vsebinsko opisovanje obravnavane korespondence po standardih, uporabljenih v prejnjih izdajah korespondenc pomembnih Slovencev, ki so izle pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Rezultat: (A) Izdelava spletne strani in foruma. (B) Celosten formalni in vsebinski opis obravnavane korespondence.
Informiranje javnosti:
Zaetek: april 2011 Konec: april 2011 Dejavnost: Predstavitev Pavlove rokopisne slovnice in korespondence. Rezultat: (A) Novinarska konferenca. (B) Poroanje o projektu v medijih. (C) Strokovno poroilo o vlogi in pomenu Pavlovega dela v stinem slovensko-madarskem prostoru.
Monitoring:
Zaetek: Maj 2011 Konec: December 2011 Dejavnost: (1) Razvoj in izvedba prevajanja slovnice v slovenino in angleino; vloga in (2) pomen Pavlove korespondence. Rezultat: Prve analize rokopisne slovnice in nove razlage razmer v prekmurskem knji nem jeziku (s pomojo analize korespondence).
Analiza I:
Zaetek: junij 2011 Konec: december 2011 Dejavnost: (1) Obdelava zbranega jezikovnega gradiva. (2) Tehnina obdelava vseh korespondennih enot (vnaanje gradiva v elektronsko podatkovno zbirko). (3) Prevod madarskih, nemkih, hrvakih in narenih besedil v knjino slovenino. Rezultat: (1) Podatki o vseh jezikovnih ravninah in besedju prekmurskega jezika v Pavlovi slovnici. (2) Izpopolnitev in zakljuek elektronske podatkovne zbirke. (3) Vnos korespondence po letih nastanka pisem, zaeni s 1907 in vse do 1946. (4) Prevodi neslovenskih in narenih dopisov.
168
Leto 2012 Vodenje in koordiniranje projekta:

Zaetek: januar 2012 Konec: december 2012 Dejavnost: (1) Tekoi sestanki raziskovalne skupine. (2) Finanno in vsebinsko sprem ljanje izvajanja. (3) Koordinacija aktivnosti med lani projekta. (4) Sestanki z raziskovalci z drugih raziskovalnih ustanov in tujine. (5) Zbiranje informacij in priprava poroil. (6) Priprava in recenzija referatov za objavo v revijah. (7) Organizacija in izvedba znanstvenega simpozija o Avgustu Pavlu. Rezultat: (A) Poroila o sprotnem projektnem delu. (B) Urejena projektna dokumentacija.
Analiza II:
Zaetek: januar 2012 Konec: marec 2012 Dejavnost: (1) Obdelava zbrane korespondence. (2) Analiza slovninega gradiva. (3) Transkribiranje zbranih narenih besedil. (4) Sprotno opremljanje posaminih dopisov z delovnimi opombami in komentarji. (5) Prevod madarskih, nemkih, hrvakih in narenih besedil v knjino slovenino. (6) Sprotna priprava in dopolnjevanje kazal Rezultat: (A) Opremljanje korespondence z opombami in komentarji tekstnokritine narave in vsebinske narave. (B) Kazala, ki bodo vsebovala osebna imena korespondentov in oseb, omenjenih v izvirnih besedilih in v opombah. (C) Podatki o oblikoslovni in skladenjski podobi prekmurskega knjinega jezika v Pavlovi slovnici.
Analiza III:
Zaetek: april 2012 Konec: junij 2012 Dejavnost: (1) Obdelava zbrane korespondence. (2) Zdruitev korespondennega korpusa v elektronski obliki. (3) Podrobna kronoloka ureditev in pregled s kronolokega vidika. (4) Znotraj kronoloke ureditve potekajoe urejanje in umeanje po avtorjih in vsebini pisem. Rezultat: (A) Razumevanje jezikovnega sporoanja. (B) Opremljanje korespondence z opombami in komentarji tekstnokritine narave in vsebinske narave. (C) kazala, ki se bodo dopolnjevala sproti in bodo vsebovala osebna imena korespondentov in oseb, omenjenih v izvirnih besedilih in v opombah.
Analiza IV:
Zaetek: julij 2012 Konec: september 2012 Dejavnost: (1) Obdelava zbrane korespondence in (2) vsebinska analiza. (3) Loitev osebne od javne (strokovne) vsebine v pismih. (4) Analiza strokovnih vsebin po 169
podrojih (jezikoslovje, narodopisje, (literarna) zgodovina, etnologija, prevajalstvo, knjiniarstvo, urednitvo, kulturno posrednitvo itd.). (5) Izdelovanje osnutkov znanstvenih spremnih besedil. (6) Strokovni pregled in dokonno usklajevanje dela vseh sodelujoih. (7) Analiza tvorbenih pojavov v prekmurskem knjinem jeziku in narejih. (8) Analiza Breznikove slovnice in primerjava reitev v Pavlovi rokopisni slovnici. Rezultat: (A) Podatki o razmerju med govorjenim in zapisanim jezikom. (B) Poenotenje korespondence znotraj kronoloke ureditve.
Dvig znanja in ozaveenosti:

Zaetek: oktober 2012 Konec: oktober 2012 Dejavnost: Predstavitev raziskovalnih tez na mednarodnem simpoziju in preverjanje dobljenih rezultatov pred mednarodno strokovno javnostjo in znanstveniki. Rezultat: (A) Mednarodni znanstveni simpozij. (B) Celostna predstavitev ivljenja in dela Avgusta Pavla njegov diahrono-sinhroni pogled na razvoj prekmurskega knji nega jezik, premislek o njegovi jezikoslovni teoriji.
Informiranje in obveanje:
Zaetek: oktober 2012 Konec: december 2012 Dejavnost: (1) Objave na spletni strani in v medijih. (2) Izdaja zloenk in plakatov. (3) Predstavitev projekta na univerzah v Sombotelu in Budimpeti. Rezultat: (A) Popularizacija Pavlovega jezikoslovnega dela in prekmurskega knjinega in zanimanja zanj. (B) Priprava on-line tudijskega gradiva.
Leto 2013 Publiciranje:

Zaetek: januar 2013 Konec: april 2013 Dejavnost: Predstavitev rezultatov projekta domaim in mednarodnim znanstvenim krogom. Rezultat: Izid prevoda Pavlove (1) znanstvenokritine slovnice in (2) korespondence (v zbirki SAZU, Korespondence pomembnih Slovencev); 12 objav v domaih in tujih znanstvenih revijah; korespondenca bo vnesena v celoti in pripravljena za knjino objavo; korespondenca bo pospremljena s kulturnozgodovinskimi in filolokimi komentarji in tudijami, ki bodo nastale na podlagi analize zasebnih in strokovnih vsebin v preueni korespondenci.
170
3 Povzetek projekta 3.1 V povzetku zavrnjenega raziskovalnega projekta, ki naj bi ga vodil Marko Jesenek, je bilo poudarjeno, da je za celostno osvetlitev jezikoslovnega pomena Avgusta Pavla potrebno pripraviti znanstvenokritino izdajo njegove v madarini napisane rokopisne slovnice prekmurskega jezika (Vend nyelvtn), tj. prevod v slovenski knjini jezik in angleino, predstaviti zgodovinske okoliine nastanka slovnice (dokazati, da Pavel ni pisal od madarskih naronikov elene slovnice novega, sodobnega vendskega jezika, ampak da je lo za premiljen koncept stare knjine prekmurine, ki ga je Pavel izdelal na osnovi protestantskih in katolikih piscev 18. in prve polovice 19. stoletja), podati zunanji in vsebinski opis (primerjati rokopisno in tipkopisno razliico) ter analizirati njeno normo in predpis (ARRS 2010). 3.2 Raziskava bi pokazala, da je glavna vrednost Pavlovega dela predvsem zanesljivo gradivo. Glasoslovje je predvsem rezultat Pavlovega samostojnega dialektolokega dela, odlinega razumevanja jezikovnih razmer v Prekmurju, dobrega poznavanja prekmurskega knjinega jezika v tiskih 18. in prve polovice 19. stoletja ter prehoda knjine norme v narene okvire ter raziskovanja le-tega na terenu in v tiskih do zaetka 20. stoletja. Med knjinimi viri se je skliceval na Kzmiev Nouvi Zkon, molitvenika Dhovna hrana in Krizsna pout, Koiev prevod madarske slovnice iz 1833 in Kzmieve Szvte evangyeliome, rokopisno bukovniko pesmarico Vszakojacske szvetszke peszmi ter zasebna pisma. Pleternikovega slovarja sprva e ni uporabljal, skliceval pa se je e na Mikloiev etimoloki slovar, navaja tudi Vondrkovo primerjalno slovansko slovnico, Janei-Sketovo slovensko slovnico in Raiev spis o Prek murju. (ARRS 2010) 4 Zakljuek Kljub zavrnitvi takega temeljnega in nacionalno pomembnega projekta (nerazumljiva aroganca in/ali indolentnost intitucije, ki bi naj na Slovenskem skrbela za razvoj slovenske humanistine znanstvene misli v obrazloitvi se je sklicevalo na zavezujoe /!?/, vendar povsem nestrokovno, zgreeno in za lase privleeno recenzentsko mnenje, prihajajoe /menda/ iz neslovenskih /!?/ logov) pa se je zael uresnievati vsaj en njegov del: skupina slovenistov iz Slovenije, Madarske in ZDA se je odloila, da (brez podpore tistih, ki so za to od drave Slovenije uradno zadoleni in imenovani, da podpirajo ra zis kave in projekte, ki so pomembni za razvoj stroke in znanosti v Sloveniji in nasploh projekt ima nesporno velik neposreden pomen za slovensko gospodarstvo in drubo) prevede Pavlovo madarsko pisano rokopisno slovnico
171
prekmurskega jezika v angleino in slovenino ter objavi angleko razliico pri ugledni tuji zalobi Rodopi na Nizozemskem, slovensko pa v mariborski mednarodni knjini zbirki Zora.108 Pavlovo delo bo tako le postalo dostopno javnosti in strokovnjakom, ki jim je mar za slovenski jezik, njegov razvoj in uveljavitev v znanstvenih in raziskovalnih krogih. Samo upamo lahko, da bo v prihodnosti tudi institucija, ki bi tako raziskovalno delo morala prednostno podpirati, spoznala svojo odgovornost do slovenstva in slovenskega jezika v literaturi, kulturi in znanosti in bo omogoila tudi analizo ter izid Pavlove korespondence. 5 Dodatek Med nastajanjem monografije je bila na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru uspeno zagovarjana diplomska naloga o ivljenju in delu Avgusta Pavla (Klujber Varga 2012), prevedena pa je bila tudi Pavlova rokopisna slovnica (al e vedno aka na objavo njegova korespondenca; prim. predstavitev projekta, ki ni bil podprt na ARRS-ju). Slovenski prevod bo izel do konca leta 2012 v knjini zbirki Zora (prevajalka Marija Bajzek Luka, urednik Marko Jesenek); prevedena je tudi e angleka razliica (Marc L. Greenberg). Tako je Pavlova rokopisna slovnica na najbolji moni nain odgovorila na vpraanje o (ne)obstoju prekmurskega (knjinega) jezika. Pavlovo prizadevanje, da bi lahko izdal vendsko slovnico, delo, ki bi naj po nartih Mikola zanikalo obstoj enotnega slovenskega jezika in opozorilo na posebni od slovenine neodvisni vendski jezik (nartovana slovnica naj bi tak jezik znanstveno in kulturno utemeljila), je tako uresnieno. Slovnica je nastala na osnovi izpisov iz tiskanih del prekmurskih protestantskih in katolikih piscev 18. in prve polovice 19. stoletja, zato jo moramo razumeti kot slovnico starega slovenskega jezika kakor je prekmurski knjini jezik oznail tevan Kzmi v prevodu Nouvega Zkona (Halle 1771), ko je jezik Slovencev med Muro in Rabo jasno loil od kajkavskega, takrat imenovanega tudi slovenski jezik. Pavlova rokopisna slovnica je torej slovnica vzhodnoslovenske (prekmurske) razliice slovenskega knjinega jezika (Jesenek 2005), ki se je vse do poenotenja slovenske knjine norme sredi 19. stoletja uporabljala v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru vendska
108 Pobudniki
za tak individualni projekt so bili prof. Marc L. Greenberg s kansake univerze v ZDA, prof. Marko Jesenek z mariborske Filozofske fakultete in porabska Slovenka ter slovenistka Marija Kozar Muki prevod v angleino pripravlja Marc. L. Greenberg, prevod v slovenino pa Marija Bajzek Luka iz ELTE v Budimpeti.
172
teorija je z natisom Pavlove rokopisne vendsko slovnico, ki je hkrati opozorila tudi na razlike med prekmurskim knjinim jezikom 18. in prve polovice 19. stoletja ter prekmurskim narejem, ovrena in ustavljena, kot si je to elel tudi Pavel. V slovnici uporabljena oznaka vendski jezik je prikriti sinonim za prekmurski knjini jezik 18. in prve polovice 19. stoletja le na videz se je z njim uklonil jezikovnemu hegemonizmu, ki ga je spodbujal Mikola, v resnici pa je zavrnil teorijo o Vendih na Madarskem ter prekmurski jezik imenoval za enega izmed junoslovanskih jezikov, in sicer za osamosvojeno nareje slovenskega jezika. Iz dopisovanja z Oszkrjem Asbthom109 je razvidno, da se je Pavel e leta 1918 ukvarjal z mislijo, da bi napisal ubenik (slovnico) za vendske ole. Asbth namre v dveh pismih omenja tako Pavlovo delo in ga povezuje s Klek lovo eljo po slovenskih olah Klekl st. se je skliceval na odlok ministra, po katerem je mogoe jezik narodnosti pouevati v olah. Asbthu se zdi primerno, da delo opravi Pavel, eprav ni preprian, da sta taka slovenska (vendska) slovnica in itanka potrebni, saj v dravnih olah poteka pouk izkljuno v madarini. Kljub temu pa je iz drugega pisma razvidno, da je bil Pavel dovolj prepriljiv, saj ga je Asbth pri projektu podprl, predvsem zato, da se med madarskimi Slovenci ne bi zael iriti vpliv enotnega slovenskega knjinega jezika zagovarjal je madarski rkopis in razlikovalni madarsko-slovenski knjini jezik; avstrijsko-slovenski jezik na desni strani Mure naj bi bil drugaen od tistega med Muro in Rabo. Tako razmiljanje jezikoslovca in profesorja, ki je bil Pavlu naklonjen in se je z njim veliko pogovarjal, pisal in raziskoval o prekmurskem jeziku, kaejo na zelo teke in zapletene razmere v odnosu do slovenskega prekmurskega jezika na Madarskem. Z dovoljenjem Brigite Klujber Varga objavljam njene prevode Asbthovih madarskih pisem (31 datiranih dopisnic in 3 nedatirane, ki jih hrani prof. dr. Karoly Gadany iz Univerzitetnega sredia Savaria v Sombotelu na Madarskem), intervju s Pavlovo herko Judith Pavel in intervju z mariborskim kofom dr. Joefom Smejem (v bogoslovju v Sombotelu mu je slovenski jezik in literaturo predaval Avgust Pavel).110 Gradivo dopolnjuje razumevanje slovensko-madarskih jezikovnih povezav v Prekmurju in kae na zanimanje madarskega jezikoslovca Oszkrja Asbtha za prekmurski jezik, hkrati pa pomembno dopolnjujejo vedenje o Avgustu Pavlu in njegovem odnosu do prekmurskega jezika, do slovenske literature in kulture.
109 Pismi
je Asbth poslal Pavlu 18. in 21. januarja 1918 iz Budimpete. Prim. Klujber Varga 2012: 9596. 110 Prim. Klujber Varga (2012: 74114). 173
5.1 Datirana pisma in dopisnice

1. Budimpeta, 25. marec 1907 Dragi prijatelj! Moral sem oditi, za kar mi je zelo al, saj sem se zares veselil, da Vam lahko postavim ve vpraanj in da bom poglobil svoje znanje. Na zadevo seveda gledam tako, kot da bi imeli predavanje. Bodite tako prijazni in pridite jutri med dvanajsto in eno uro. Glede na to, da je to as kosila, bi bila oba z eno vesela, e bi se nama po predavanju pridruili pri kosilu. V sredo Vas priakujem ob pol estih. Sren pozdrav Dr. Oszkr Asbth 2. Kis Disznd, 18. avgust 1907 Dragi prijatelj! Na veliko vaih pisem sem e dolan odgovoriti (predvsem zaradi svojega rojstnega dne, ki je priel vmes), tako da bom danes pisal v madarini. Na eno toko sem se elel e dalj asa vrniti, a Vam je verjetno iz nekega poznejega vpraanja e uspelo razbrati odgovor, ki Vas zanima. Ob neki prilonosti ste vpraali: Taken k lahko najdemo v tevilnih primerih: dvnok ; ali tudi v mnoinskem nominativu stoji ta pred konnico: _______ ali pa je k edninski? Na to vpraanje ste nehote dobili moj odgovor v mojem vpraanju, ki se je zaelo tako: tyeden > keden, pspectye > pspecke! se pravi k je v teh primerih nastal iz ty-ja, ki pa se je izoblikoval v primerih, ko je nezveneemu soglasniku sledil j. Da edninski k nima nobene zveze s tem, je oitno e iz dejstva, da se koren ne mora konati na k, pravtako pravijo _____ zenske itn. itn. Ty je iz j-ja nastal tako kot iz j-ja nastane gy, e pred njim ne stoji nezvenei soglasnik popevgye itn. itn., ki je nastal iz popevje-ja. -Ke se je torej v mnoini mokega spola izoblikoval isto glasoslovno in zveni kot isti c in ne k!!! in prav zaradi tega, ker je iz gy-ja nastal g, sem vpraal ali nemara ob obliki tlargye ne obstajajo tudi oblike tipa tlarge. Vi sami menite, da je to mono. Prosim bodite pozorni na te mnoinske oblike, ker bi izgovorjava na -g pomenila zelo zanimiv element glasoslovnih pojavov. Sedaj se lahko posvetim Vaemu dolgemu in zanimivemu pismu, ki mi je bilo v veliko veselje. Odgovoriti elim na najpomembneje toke. Pri Szlovenskem ____ boste izvedeli ali je izlo ve takih listiev (priloen je iz leta 1880, kar dokazuje omemba poplave v Szegedu), kdo jih je napisal in kje je mogoe dobiti ostale, seveda, e jih je ve. Na 3. listu pie: Kaj bo [=szo] vam dobroja spraviti? Gre za tiskarsko napako? (namesto dobroga). Odgovor na to je: Novi bremen. Se pravi, da je mokega in ne srednjega spola? Revijo Dober pajds sem dobil in naroil sem tudi ostale letnike, najlepa hvala. Prosim, da mi nabavite delo dr. Ivanczyja in mi ga poljete. Abecedrja iz leta 1828 ne potrebujem, ker ga imajo v muzejski knjinici. Kako se v zalski upaniji imenuje obina, kjer ivijo Marki?
174
Na 5. strani Vaega pisma ste zapisali: li g mslim se pravi, da ob obliki gyesz pri Vas govorite tudi g (in verjetno tudi gye?). Moje 15. vpraanje ste narobe razumeli, vpraal sem, ali pri sklanjanju oblike pojbcsek-a redno ohranijo e, v Gasprjevi knjigi se namre v prozi pojavlja oblika pojbcski v dativu, v liriki pa prej omenjena oblika pojbcsek. Pravilna je slednja, kajne? V zapisani romanci zadnja vrsta: Jaj lba moja mti, Marji (do) dvale! pomeni, da bodo vence poloili Mariji (na grob? ali pa nemara na glavo kot nevesti??) Ime julija je v obeh Kalendarjih napisano s p-jem. Vi ste napisali jakobetesek, prvotna stoji za nominativom, katera je pogosteja? Hrvti ali Rvti? Hrvatje Ali ob obliki znamnje pri Vas ne uporabljate tudi oblike znamjnye, trenutek je pri Vas megnenye ali megnyene oz. megnyena? lehka se izgovarja liko Do 3. septembra bom e ostal tu, 8. pa bom prispel v Budimpeto. e e niste bili pri dr. Ivnczyju, mu prenesite moje spotovanje; Vi ste ga vekrat omenjali, tako da se zanimam zanj in upam, da ga bom v enem letu tudi osebno spoznal. S srnim pozdravom Dr. Oszkr Asbth 3. Kis Disznd, 13. avgust 1908 Dragi prijatelj! Nimam ravno veliko asa za pisanje pisma, a na nekaj tok bom odgovoril isto na kratko. k > v (f): rftar < richtar f v tem primeru ni nastal iz h-ja, ampak tako, da se je tuji, v vaem jeziku neznani ch zamenjal z njemu blizu stojeim glasom. t > d kandla = __________, slov. knta. Kandla je nastal iz avstrijske pomanjevalnice Rirndl?. k > c: sztkajoncsi jrcseczi primerjaj z jrek, eprav je lahko tudi: jarkec, jarec. Glede na to, da iz samostalnikov, ki se konajo na k pri Vas in ostalih Slovencih ni mogoe tvoriti mnoine z izjemo samostalnika otrok > otroci, ki pa ga pri vas ne poznate. Obliko jarcseczi ne smemo vzeti za ni drugega kot mnoinsko obliko, ki spada k jarcsecu. Da e ni izginil, kot je sicer v navadi pri samostalnikih na -ec, je mogoe razloiti iz kopienja soglasnikov. Oblika besede v genitivu ednine je zagotovo *jarcseca. t + j > : gravati slov. gratuvati primerjaj z grtati. S tem ni razloen, ker ne vidimo, od kod je t priel k j-ju. V nasprotju pa je v primeru radoscsov cs nastal iz tj-ja. z > : br < brz ra < razesne(otni). Slednja asimilacija je verjetno skupen slovanski pojav. Toda br najverjetneje ni nastal iz brz-a. Niti sicer predpostavka z > ne dri, saj bi iz z-ja neposredno lahko nastal samo . je posledica vpliva konnice. Toda brz lahko pustimo v obliki brsz, se pravi, e bi karkoli bilo resninega v zadevi, bi lahko govorili o sz > . Toda ali br ni komparativna oblika = ______? Kaj pomeni? Vmesni r: krpnca ? Ali bi lahko to pomenilo, da je beseda nastala iz kpnca!!! Del o spremembi m > n (monci < momci) bi morali v celoti zapisati, saj iz zapisanega ne vidim, kaj ste s tem eleli. Najpreprosteje bo, da ta del pustite nespremenjen in me
175
kasneje opozorite nanj. Menim, da bi bilo potrebno voditi evidenco o primerih, ki so na novo navedeni, da jih bom potem lahko pozorneje pregledal. 25. bomo odpotovali v Nagyszeben, 30. bomo prispeli v Budimpeto. Od 1. septembra me boste lahko vsak dan nali v dekanatu, e boste imeli karkoli nujnega vpraati. Sren pozdrav Dr. Oszkr Asbth 4. Kis Disznd Zadnja pota Nagy Disznd, 11. avgust 1909 Dragi prijatelj! Vae pismo sem 6. nael v Budimpeti, potem, ko sem se vrnil iz Lipcseja. V slovnici _________ boste nali dovolj besedil, ko bomo iz nje brali, jim bom dodajal glasoslovna vpraanja in staro bolgarino bomo primerjali z ivimi slovanski jeziki, seveda samo s tistimi, ki jih Vi poznate. V Vondrkovi slovnici je pomembneji prvi del, a tudi drugi del prebirajte, da bom lahko vpraal kaj o sklanjanjau, npr. kako deluje analogija v novejih jezikih, predvsem v novi slovenini. A e ste se tako pripravili, kot ste napisali, potem se bova o vpraanjih lahko precej dogovorila. ____________ sedaj ne potrebujete. Bratranec, ki sem ga obiskal v Meisnu, je zelo zadovoljen s povzetkom. Najverjetneje Vam bo tudi sam napisal pismo, saj sedaj pozna Va naslov. Potrebne izvode disertacije boste e dobili, saj bo pri zadevi lahko pomagal tudi profesor Szinnyei, ki jih bo v vlogi dekana prevzel. Sam pa bom tudi od 31. avgusta v Budimpeti, tako da mi napiite, e je kar koli narobe. Dotlej pa Vam elim prijetno poletje. Lp Asbth 5. Dopisnica Prva stran dopisnice: Za spotovanega gospoda uiteljskega kandidata Avgusta Pavla Cankova, elezna upanija Pismo je bilo odposlano 22. avgusta 1909 D. p. Brinemu popravljanju navkljub sem nael e kakih 5 napakic, ki pa sem jih z namenom, da bi jih Vi pri reviziji bolje opazili, popravil s svinnikom. Posebej Vas opozarjam na stran 70, in sicer na 12. vrstico, ji, ji [namesto j] Kak vlka rba! Kjer je mono seveda drugi ji popraviti ali pa celo izpustiti. Na sredini 73. strani se pojavi br nasip, ki pa skorajda ne more biti ni drugega kot istopomenski nemki Wehr! Od tu bom 27. el v Nagyszeben (Honterus G. 7), 30. zveer pa bom krenil v Budimpeto. S srnim pozdravom Oszkr Asbth
176
6. Budimpeta, 7. september 1909 Dragi prijatelj! Loeno Vam poiljam korekture; na 6. polo sem napisal imprimatume. Preglejte in poljite zalobi Franklin. Med drugimi sem popravil naslednje: 81:9 dogu fejt tako kot je bilo prvotno, saj je dogu v pretekliku 82:19 najlep 96:3 frbltar (namesto r) 2-krat! V 95:11 vrstici po Imretu Kossitsu povzemate: illojca = agyak Je to tako zapisal tudi Kossits ali pa nemara agyag? Poljite mi 7. v, ko bo popravljen, ga bom odnesel k Franklinu. Knjige lahko obdrite. S sabo jih lahko vzamete tudi v Gradec in e bom katero potreboval, mi jo boste poslali. V Gradcu boste enkrat obiskali g. Krolya treklja, univerzitetnega profesorja. Profesorju sem e pisal o tem in verjamem, da Vas bo z veseljem sprejel, ivi pa na Hunbold Str. 29. Trenutno se nahaja v Franheimu pri Marburgu. Bratrancu bom povedal, da Vas ne bo v Budimpeto. elel Vam je poslati denar, a ker mu niste odgovorili na vpraanje, ali lahko denar polje na stalni naslov, ni vedel, ali bi bilo dovolj varno. Sam ga bom spodbudil, naj denar kar polje, a dobro bi bilo, e bi tudi sami napisali nekaj vrstic o tej zadevi. Pismo lahko zanete tako, da ne boste mogli priti v Budimpeto in eprav je bolee, zaenkrat ne boste mogli opravljati dela zanj. Sicer pa boste v Gradcu videli, ali Vam bo kasneje ostal as za kaj takega. Ste e prejeli najnoveji izvod Nyelvtudomnya, ki je nastal ob koncu junija?, e ne Vam ga poljem. Jnos Asbth se odpravlja v terme Herkulesfrd, tako da bo najbolje, e Vae/ pismo poljete tja. S srnim pozdravom Oszkr Asbth 7. Budimpeta, 11. oktober 1909 Moj prijatelj vitez! elim, da bi v kratkem prili iz nerodnega poloaja, drugega vam ne morem svetovati kot to, da ves svoj prosti as namenite uenju nemkega jezika. Kar se tie 150 izvodov, bo prav, e boste zaprosili za omembo zadnje revizije, ker bi sicer la v pozabo, e tudi bi sam govoril z g. glavnim sekretarjem Heinrichom?. Branje korekture poteka poasi, saj sem zelo zaseden. Jutri bom Zalobi Franklin predal 8. polo. Nekaj stvari sem popravil, a ker v vseh primerih nisem prepriam, Vam vpraljive primere posebej navajam. 113:2 l bi bba v Rim, cii vidla s km. Napisal sem ii. 113 Na sredini nisem ni popravljal, a opazil sem mo tama , dve vrstici nie pa kma, kma [se pravi ne kmo?] 114 V nn-u n ni mogel nastati iz m-ja, e je Mikloieva razlaga pravilna < na manji! Izbrisal sem ! 121:1 podib t nisem popravil, a najverjetneje se bere kot podb ali ne? 1228 Kukorno bil da, nisem popravil, a ne vem, e je pravilno.
177
123:1 Besede, ki se konajo na l, oziroma na l > diftong izraz je napaen, saj iz l-ja nikoli ne nastane diftong, ampak o in samo ta lahko stoji skupaj z glasom, ki stoji pred l-jem. Torej, e ne elite zadeve komentirati, potem lahko na kratko poveste: Besede, ki se konajo na l, oziroma o ali pa besede na o [ki je nastal iz l-ja] Nisem popravil. Veliko napako sem nael na straneh 125 in 126, a sem jo popravil, pri reviziji bo potrebno paziti na to. Vi pravite k + j > c + t toda tudi iz Vaih predavanj je oitno, da ct v taknih primerih ni nastal iz k + j-ja ampak iz c + j. Napako je bilo mogoe z enim zamahom svinnika popraviti. Iz k-ja sem enostavno naredil c. V 4. odstavku na strani 126 ste zapisali, da je c + j> c + t redkeji pojav. A to ne dri. Saj tevilni primeri tipa ppct spadajo sem. Skratka, tudi to sem spremenil in prikljuil koncu prejnjega poglavja. Vidi se, da niste imeli dovolj asa, da bi pri svojem delu upotevali moje tudije, saj ste jo prejeli pozno. e se bo Va naslov prebivalia spremenil, me takoj obvestite o tem. Dotlej pa bodo pri Franklinu v evidenci imeli Va potni naslov. L. P. Oszkr Asbth 8. Dopisnica Prva stran dopisnice: Za spotovanega Avgusta Pavla, enoletnega prostovoljca Tzrkaszrnya Nagy Szeben Pismo je bilo odposlano 30. novembra 1909 Mladi prijatelj! Torej so Vas poslali v Nagyszeben! No, tam se bomo poleti videli. Napiite, ali elite, da Vam izvode Vaih razprav poljejo tja. V kolikor da, potem je najbolje, da eljo izrazite akademskemu sekretarju, dr. Gusztvu Heinrichu. V kolikor pa elite izvode, namenjene za doktorat, shraniti tu, potem jih bom jaz shranil za Vas, e obstaja monost, da se boste e v tem olskem letu prijavili na doktorat. etudi za to ni monosti, jih bom z veseljem hranil. Vmes (junija) se bomo preselili. Lp Asbth 9. Budimpeta, 9. februar 1910 Dragi prijatelj! Hvala za odgovore. Tokrat poiljam drugo in zadnjo skupino. Takoj, ko boste odgovorili, dajte pismo na poto, ker v drugi polovici naslednjega tedna odhajam v toplice Herkules. e prej pa bi rad dokonal predstavitev. Sren pozdrav Oszkr Asbth
178
10. Budimpeta, 1. marec 1910 Dragi prijatelj! Poiljam Vam prvi obseneji del vpraanj. Upam, da boste v nedeljo lahko odgovorili nanje, tako, da bom lahko pojutrinjem teden priel z recenzijo predstavitve Vae razprave. Ostala vpraanja bom poslal kasneje. Nanje boste lahko odgovorili v nedeljo teden. Odgovore pripiite, prosim, k vpraanjem. V kolikor elite poslati svojo razpravo e komu, potem jo v prvi vrsti poljite profesorju treklju (dr. Karel) na naslov Graz, Rosenberggrtel 21 I in profesorju dr. Franzu Ileiu, predsedniku Slovenske Matice v Laibach. En izvod bi poslal tudi profesorju dr. Tihamrju Osztojiu v Novisad na srbsko gimnazijo, saj bo za tretji izvod Rocznik Slawisticzny pripravil pregled bibliografije slavistinih razprav, izdanih leta 1909. e menite, da bi gospod kaplan Ivanczy mogel in hotel napisati kratko recenzijo za Nyelvtudomny, potem mu nemudoma napiite pismo. V kolikor menite, da bi bilo bolj spotljivo, mu lahko pismo napiem sam. Prosim, odgovorite na vpraanja in mi posredujte toen naslov. Najkasneje do konca aprila bi recenzijo moral dobiti. V kolikor elite en izvod poslati srbski Matici, je dovolj, da ga poljete na njeno ime v Novi Sad. Sren pozdrav Oszkr Asbth 11. Dopisnica Prva stran dopisnice: Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta Pavla I. kerlet Vr. Orszghza utca 7 Budimpeta Pismo je bilo odposlano 11. aprila 1910 Dragi prijatelj! Prosim, napiite mi, ali nai Slovenci poznajo slov. prislovu mhom ustrezajoo obliko mxom, v kaknem pomenu in inaicah jo uporabljajo. Asbth Ali se v ivem jeziku ob szt miza pojavlja tudi nominativ sztl? Kzmi leta 1771 _____: Zakaj szi nej tak do pejneze moje na szto minyvczov? 12. Dopisnica Prva stran dopisnice: Titular Korporal ______ Avgust Pavel 82. regiment Szkelyudvarhely 31. maj 1910 Dragi prijatelj! Imam e dva izvoda sprievala z Akademije, v katerih je govor o dodelitvi Smuelove nagrade. e elite, Vam ga poljem ali shranim, da ga boste ob pisanju pronje za zaposlitev lahko uporabili kot prilogo. e pronjo poljete sem ali tja, me obvestite, da 179
lahko zadevo preuim. Va naslov mi vedno javite! Mi bomo do konca junija najverjet neje ostali e tu v starem stanovanju, nato pa bo moj naslov II. kerlet Bimb utca 28. V zaetku julija bom priel v Nagyszeben. Sren pozdrav Oszkr Asbth e junija Vam bom poslal korekturo predstavitve Vae knjige, sporoite torej vsako spremembo naslova. 13. Budimpeta, 31. okt. 1910 II. Bimbutca 28 Dragi prijatelj! Med prebiranjem Vae razprave sem izpisal vsa mesta, ki se nanaajo na Melicha; sedaj bi to potreboval, a nikjer ne najdem svojih izpiskov. Bodite tako prijazni in preglejte svojo razpravo in izpiite tevilke tistih strani, kjer omenjate ime Melich. Jaz sem nael naslednje strani: 50, 117, 119, 120 (dvakrat), 124 in 125. e boste ob teh nali e kaj, mi napiite e ta teden, in sicer s tevilkami na dopisnici. S srnim pozdravom Oszkr Asbth 14. Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta Pavla I. kerlet Orszghza utca 7 Budimpeta 8. nov. 1910 Dragi prijatelj! Bodite tako prijazni in v Kzmievi najstareji izdaji prevoda Biblije preverite, ali tudi tam pie sztol v evangeliju 29:23 po Luki, ter v Terplanovem prevodu psalmov (prav tako v najstareji izdaji iz katerega leta je?) ali v Psalmu 23:5 pie sztl (Po Melichu 22:19)?. e mi boste odgovorili v roku enega tedna, bo e pravoasno. Omenjeni knjigi dobite v Mzeumu ali v univerzitetni knjinici. S srnim pozdravom Oszkr Asbth Pavlova pisava: 1883: Dunaj Terplan: 23:25 szt; 1819 szt 15. Dopisnica Prva stran dopisnice: Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta Pavla I. kerlet Vr. Orszghza utca 7 Budimpeta 11. nov. 1910 Dragi prijatelj! 180
Na omenjenem mestu Luka 19:23 po mojih zapiskih pie tam na sztol. Je to pravilno? In obliko sztol je mogoe e tudi danes sliati ob obliki szt; jaz si vsaj tako zapisal. Lepo se Vam zahvaljujem za trud, a Vas prosim, da e enkrat preverite v Kzmiu. L. P. O. A. 12. nov. Dobil sem posebno izdajo in pet izvodov prispevka iz revije Rocznik slaviszticzni o Vai razpravi, ki sem jih spravil za Vas! 16. Dopisnica Prva stran dopisnice: Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta Pavla I. kerlet Vr. Orszghza utca 7 Budimpeta Pismo je bilo odposlano 4. aprila 1911 Dragi prijatelj! Zelo mi je al, da me zadnji niste nali doma. Upam, da ste opravili pedagoke izpite in boste med velikononimi prazniki imeli nekaj asa za prevajanje. Ilei, Slovenska Matica, me je prosil, naj iz Turula, letnik 1840, prevedem dva njegova kratka lanka, ki govorita o Micbnu in se nahajata na straneh 4145 in 120125. Turul je pri meni in menim, da bo najbolje, e ga vi za uslugo prevedete. Ilei se Vam bo zagotovo primerno zahvalil, po monosti Vam bo plaal s slovenskimi knjigami. V materni jezik ga lahko prevedete z vsakdanjimi besedami, da bi Ilei besedilo bolje razumel. Kajne, da boste to storili? V sredo, ez en teden bom odpotoval v Nagyszeben. Vsak popoldan okrog petih me boste nali doma, a najpametneje bo, da mi vnaprej napiete, kdaj boste prili. Lahko pridete tudi dopoldan. Med 12. in 2. uro me boste zagotovo nali doma. V petek pa od jutra naprej. Tedaj boste dobili krabevo oceno svoje razprave, ki je dokaj laskava. Sren pozdrav Oszkr Asbth 17. Dopisnica Prva stran dopisnice: Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta Pavla Torda Budimpeta, 16. oktober 1911 Dragi prijatelj! Iz druge zbirke Vondrka preberite vsaj poglavje o samostalniki sklanjatvi, iz prve zbirke pa izpustite del o podobi besed. Najpomembneja zadeva je vsekakor glaso slovje. Delajte, kolikor le morete, nato pa mi boste poroali o tem, kaj ste naredili. Ni pomembna dolina, ampak globlje razumevanje doloenih vpraanj. Sren pozdrav Oszkr Asbth
181
18. Budimpeta, 1. oktober 1912 Dragi prijatelj! al mi je, da Vas usoda tako (zelo) ne mara, a tako boste vsaj od blizu spoznali tudi Transilvanijo in se bo Va obutek za madarino okrepil. Mene bi bolj veselilo, e bi li v Verbsz, tudi sam se odpravljal tja, ker sem v naselju nedale stran, v Keresztru, elel obiskati poromunjene Rutene elttosodott. Povabili so me e v Verbsz. e bi Vi bili tam, bi lahko namesto mene opravili manja opazovanja. Ne vem, ali Vas nisem e vpraal, e pri vas obstaja beseda stativa (oz. stative). e je ni, zadeva ni nujna, e pa je beseda med Vendi e iva, mi obliko, v kateri se uporablja, napiite priporoeno na dopisnici. Lepo bi bilo, e bi Vaa razprava bila objavljena tudi v slovenskem jeziku, a pred doktoratom ne smete zapravljati asa za to, niti za revijo Nyelvtudomny ne priakujem prispevkov, a pozneje se boste postopno lotili tudi tega. Zelo zaeleno je, da se boste sasom ukvarjali z vpraanji naglasa in _______ raziskavo raziriti na______, tudi madarski jezikoslovec se nenehno spotakne ob to, ne dovolj razieno vpraanje. No, o teh se bomo pogovorili kasneje. Da je bila Vaa mati zelo bolna, mi je zelo al, pravilno ste ravnali, da ste zato veino asa ostali doma, saj smo najprej ljudje in ele potem znanstveniki. elim, da bi Vaa draga mati im prej ozdravela, da bi lahko brez skrbi iveli tako oddaljeni eden od drugega. Sren pozdrav Dr. Oszkr Asbth 19. 13. feb. 1913 Spotovani prijatelj! ele danes sem nael g. svetnika Boncza v uradu. Dvakrat sem ga zastonj iskal. Svetoval je, naj na oddelek poljete splono pronjo, v kateri prosite za namestitev oz. premestitev v Prekodonavje. Omenite (to Vam e svetujem jaz!), da elite raziskovati hrvako-madarske stike, predvsem na podroju knjievnosti (Bank lenya/Bankva hi), a to je v Transilvaniji nemogoe. Poleg tega (spet nadaljuje g. svetnik B.) pozorno spremljajte razpise in v kolikor se ponudi delovno mesto, primerno za Vas, se nanj prijavite. Na premestitev med letom ne raunajte, saj med letom neradi imenujejo ali premeajo z enega mesta na drugo, ker bi nastala zmeda, prazna mesta zapolnjujejo zaasno oz. reujejo izpraznjene katedre. O poslani sploni pronji me ni potrebno posebej obvestiti, a e se boste prijavili na doloeno delovno mesto, bom srno rad stopil znova do g. svetnika. L. P. Oszkr Asbth 20. Dopisnica Prva stran dopisnice: Odposlano 11. mar. 1913 Za spotovanega gospoda uitelja Avgusta Pavla 182
Torda Mladi prijatelj! Trenutna tevilka MT-ja pod besedo boszorkny (arovnica) podaja naslednji podatek: boszorka Hets, Dobronak Nyr. II. 467 Glede na to, da v Dobrovniku ivijo tudi Vendi, se mi zdi verjetno, da je oblika bosorka prila nazaj iz vendine; napiite mi prosim, ali Vendi na Madarskem poznajo besedo bosorka. elim Vam prijetne velikonone poitnice. L. P. Oszkr Asbth Esej o Bankvi heri (Bank lenya) sem bral z velikim uitkom! 21. Budimpeta, 17. jun. 1913 Dragi prijatelj! Danes sem znova govoril z min. svetnikom g. Bonczem, obljubil mi je, da bo imel v mislih Vao eljo, a meni, da je potrebno, da se prijavite na razpis, ko se bo izpraznilo mesto, ki bi Vam ustrezalo. V tem trenutku takega ni (delovna mesta v Mosonma gyarvru in Szombathelyu so e zapolnjena), zato ker je v Liptovsk Mikul, kjer je razpis za delovno mesto profesorja madarine in latinine odprt do 25. junija, komaj zaeleno iti. Gre za majhno mesto, kjer so odnosi komaj kaj prijetni, e posebej, e se lovek pripravlja za slavista. Nadzorniki bodo ele ob koncu tega meseca poslali poroilo o tem, kdo se eli upokojiti in min. svetnik g. Boncz bo tedaj e doma, ko se bodo delovna mesta zapolnila, a obstaja monost, da bo tedaj stvari urejal e svetnik dr. Gotthard, za vsak primer sem tudi njega prosil, naj Vas vzame v obzir. Takoj, ko boste izvedeli za primerna prosta mesta, ukrepajte, pa tudi mene obvestite. 4. julija bom v Budimpeti, avgusta bom 2 do 3 dni preivel v Liptovu, tako, da bom okrog 9. prispel v Sibiu (____ u.7), okrog 15. pa v nao poitniko hiico (Kisdisznd, z. p. Nagydisznd). elim, da bi Vam konno uspelo priti na primerno mesto! Iz srca Vas pozdravlja Dr. Oszkr Asbth 22. Budimpeta, 13. oktober 1913 Dragi prijatelj! Termin in razporeditev ustrezata; razpravo so brez zapletov sprejeli za doktorsko disertacijo. e g. profesor Margalitsa ne bo, kar je malo verjetno, Vas bom iz hrvake knjievnosti izpraal jaz. Zaeleno pa je, da g. profesor M. sprejme ocenjevanje razprave, kar pa bo verjetno sprejel. Malo bolj problematino je zagotovo raunati na to, da Vas bo iz madarskega jezikoslovja izpraal profesor Simonyi. etudi Vas ne bi izpraeval on, ne bi smel nastati problem, saj bi g. profesorju Szinnyeiju povedal, iz esa ste se pripravili in iz esa ne. V tem primeru bi bilo najbolje, da bi prili in tudi osebno govorili z g. profesorjem Szinnyeijem, in sicer kaken teden pred doktoratom, da bi se potem lahko pripravili e na morebitna dodatna splona vpraanja. O vsakem koraku me obveajte, da bom lahko zadevo pozorno spremljal. Veseli me, da se boste konno otresli te nadlege in se boste lahko posvetili novemu znanstvenemu delu, mogoe celo 183
oblikoslovju cankovskega nareja. Da pa tega dela ne bi opravljali popolnoma brezplano, kot v primeru prve razprave, bi lahko za mojo revijo napisali povzetek, lahko tudi dalje poroilo o isti tematiki. Mogoe pa je e bolje, da boste potem, ko se bo slej ko prej (sam menim, da prej pozneje, mogoe okrog 1919) spraznilo mesto na katedri prof. M., dobro pripravljen nasprotnik. Jezika se boste morali praktino temeljito nauiti in priporoljivo bo redno pojavljanje v jezikoslovnih in literarnih revijah, skratka ukvarjanje s hrvakimi stvarmi. Ko boste imeli as, in zgleda, da ga boste imeli, se boste tri leta po doktoratu habilitirali iz hrvakega jezika in knjievnosti, skratka v to sedaj usmerite vso energijo, saj to ni v velikem nasprotju z vaim izvirnim ciljem, lahko pa Vam bo v korist tudi pri Vaih slovenskih tudijah. S srnim pozdravom Dr. Oszkr Asbth P. s. Od kdaj ste goston? in boste to tudi ostali ali pa bo iz Vas spet gost? OBRNI 14. okt. Veraj mi po tistem, ko sem prebral Vae pismo, ni uspelo nanj odgovoriti, vednevna vroina (katerega vir je od pokvarjenega zoba vneta sklenina in se je hvalabogu sedaj e umirila) me je izmozgala in zato sem bil preutrujen, da bi Vam na kratko odgovoril. Danes ponoi sem se vsega tega spomnil, zato Vam svetujem, da namesto hrvake knjievnosti v pronjo napiete hrvaka filologija (zaradi tega Vam prof. M. ne bo postavil drugih vpraanj), kot razlago pa napiite, da ste menili, da je za slovansko primerjalno jezikoslovje neizogibno pomembno, da temeljito spoznate jezik in knjievnost vsaj enega slovanskega naroda. Zelo zaeleno je, da Vao pronjo uredi dekan sam, ker bomo izgubili as, e bo prila pred oddelno sejo, zato me takoj obvestite, da se bom pri tem osebno angairal. V pronji ne smete prositi, naj bo Va cenzor g. prof. Simonyi, toda v pismu, naslovljenem name, lahko omenite, da razistim tudi to. L.P. O. A. 23. Budimpeta, 13. november 1913 Dragi prijatelj! Termin boste dobili, dekan pa sprejema tudi Vao razporeditev (beoszts). Sprememba je zgolj, da bo namesto slovanskega jezikoslovja Va glavni predmet slovanska filologija . Ne prestraite se tega. Postavil Vam bom takna splona vpraanja, e posebej iz cerkvene knjievnosti, za katera vem, da boste nanje znali odgovoriti. Glavna stvar pa e vedno ostaja slovansko jezikoslovje. Svoje poroilo, ki ga zahteva g. dekan, bom odnesel jutri pred sestankom katedre. e je le mono, boste za cenzorja dobili g. Simonyija, e pa ne bom govoril z g. Istvnom Szinnyeijem, ne bo teav, saj Vas poznajo kot mojega uenca, ki mi je v veselje. Vsi bodo vzeli v obzir, da ste najve asa namenili svojemu glavnemu predmetu. S srnim pozdravom Oszkr Asbth
184
24. Budimpeta, 8. marec 1914 Dragi prijatelj! Vae decembrsko pismo sem dobil, a kolikor se spomnim, v njem ni bilo niesar, na kar bi moral napisati odgovor, pa tudi sicer sem menil, da boste prili v Budimpeto. ________ a trekljevo zbirko bom najverjetneje nael v knjinici Akademije, prav tako Vukovo zbirko ljudskih pesmi. trekljevo zbirko imam tudi sam, ne najdem pa Vukove zbirke _______. To sem ugotovil danes, saj se po padcu le s teavo sklanjam in ele danes sem se upal skloniti k omari. V knjinico bom el takoj, ko bom lahko, a zaradi bolezni sedaj e nisem dovolj agilen. V Zagrebu so prav tako objavili zbirko ljudskih pesmi, menil sem, da jo je objavila Akademija, a je ne najdem v seznamu objavljenih zbirk. Sicer bi prosil Akademijo, da naj mi jo poljejo. Najverjetneje jo je objavila hrvaka Matica. V ostalih zbirkah, ki jih poznam, o omenjeni knjigi ne pie niesar. (_____ ). Imam pa 1., 2. in 5. Vukovo zbirko. V kolikor bi opisali kakno oblikovno skupino iz vendskega oblikoslovja, bi to objavil v majski tevilki Nyelvtudomnya. Lahko je kaj kratkega, lahko pa je tudi dalji sestavek. Dovolj je, e bo gradivo pripravljeno do konca aprila. Vem, da imate trenutno druge skrbi, a upam, da boste kljub temu nali as za to. S srnim pozdravom Oszkr Asbth 25. Budimpeta, 16. maj 1914 Dragi prijatelj! Mikls Luttr, upokojeni dravnoolski ravnatelj eli izdati vendsko-madarski in madarsko-vendski slovar. V ta namen je vladi poslal pronjo in ji dodal nedodelan rokopis, v katerem je za vsak sluaj veliko dobrega gradiva, a je potrebnih mnogo popravkov. Vlada je rokopis poslala Akademiji, Akademija pa meni. Vlada zahteva imprejnje mnenje in z veseljem bi gradivo vzel pod konstruktivno razpravo. Po dokaj povrnem pregledu sem dobil vtis, da je avtor zbral veliko dobrega gradiva, a najverjetneje ne pozna dovolj ljudskega jezika. Zelo lahko bi sestavil koristno, e bi dobil, za kar prosi, in sicer stik z ljudmi in vzpostavitev stika z Vami. Razpravo mu na vsak nain poljite, e imate izvod odve, e ga nimate, bom pozval Akademijo, naj mu jo poljejo. (Fiume Via A. Canova 6). Sedaj pa se postavlja vpraanje, ali boste v blinji prihodnosti prili v Budimpeto ali pa Vam naj rokopis poljem v Dombvr? Seveda morate na rokopis zelo paziti in ga po monosti v najkrajem monem asu pregledati. Ni se Vam potrebno spuati v potankosti, praktino bi morali samo podati oceno in jo utemeljiti s primeri. Avtor na svoje delo ne gleda kot na dokonano in jaz bom poudaril, da je Vaa revizija _____. Na majhno podrobnost bi e sedaj opozoril, poglejte besedo dera na strani 29 b in 39 b in napiite svoje mnenje, a takoj! ?? Napiite mi, ali pri vas slovenski obliki obrz res ustreza oblika obrz? V madarskem splonem slovarju, katerega 1. zvezek je izel (jaz imam dva izvoda, enega Vam lahko posodim), pod obrz lahko beremo domaa slov. obrz e imate pri
185
roki vendske vire navedka, potem poglejte, e se uporablja tako in e se pojavlja v nominativu. Upam, da ste dobro, zdravi in sreni, in da ne pozabljate niti na znanost! L. P. Oszkr Asbth II. Bimbutca 28 Pripomnil bi, da si boste lahko v eni uri ali dveh o vrednosti rokopisa izoblikovali dokaj isto podobo! 26. Budimpeta, 16. maj 1914 Mladi prijatelj! Hvala za podatke o obrz-u. Vae narte odobravam, pogream pa narte, povezane z ukvarjanjem s hrvakim jezikom! Do konca junija bom e tu. e boste res prili, mi sporoite v pismu, e pa boste prili nenapovedano, me pokliite (15193) iz mesta, da me boste nali doma. L. P. Oszkr Asbth 27. Budimpeta, 16. feb. 1915 Dragi prijatelj! Upam, da Vas bo prihajajoa pomlad obvarovala nenehnih prehladov in prinesla hitreje okrevanje. To Vam moram eleti v vsakem sluaju, etudi bi Vas poslali na nove misije, eprav Vas najverjetneje v kratkem ne bodo razporedili na teje sluenje. Nekaj asa boste ostali vojak in se boste morali ukvarjati z vojakimi zadevami in vojakimi znanji. Tako, da o bolj poglobljenem raziskovanju ne more biti niti govora, zato doslej niti nisem omenil velike hrvako-srbske slovnice, ki jo je izdal Leskien: Grammatik der serbo-kroatischen Sprache Heidelberg 1914 12 M. Ko bo mir, naj bo to prva knjiga, ki jo boste kupili! Dotlej pa bo dovolj, e boste z lahkotnim tivom vadili hrvaki jezik, kolikor toliko. Odnosi so se namre izoblikovali tako, da zaenkrat ni videti, da bi lahko raunali na Margalitsevo katedro. Ne se prestraiti, problem ni tako velik, kot se sprva slii. Na kratko Vam bom opisal zadevo, a Vas lepo prosim, da s to informacijo ravnate strogo zaupno in o njej povejte le svoji dragi eni, da Vas bo lahko po potrebi tolaila. G. minister me je povabil k sebi, med drugim tudi v zadevi hrvake katedre. Vao primernost za katedro mi ni uspelo predstaviti tako, da bi ga preprial, meni namre, da ste premladi. Problem je bil tudi v tem, da nisem mogel z vso gotovostjo trditi, da do potankosti obvladate hrvaki jezik in da ste se z njim ukvarjali do potankosti. Tako sva govorila o drugih monostih, ki niso pomembne. G. minister pa je obljubil eno stvar, in sicer, da vas bo dal imenovati za rednega profesorja v Budimpeti, da se boste lahko tu pripravili na akademsko kariero, s asom habilitirali (vseeno iz katerega jezika, hrvakega ali katerega drugega slovanskega jezika) in tako ez as, nemara ob znova praznem mestu, zasedli mesto na hrvaki katedri ali pa moje. Avgusta bom dopolnil 63 let, na koncu koncev 7 let ni tako dolgo obdobje, ki ga ne bi mogli doakati, skratka 186
tako in tako bi morali veliko delati, da bi lahko zasedli nemara moje mesto. Kako resno je g. minister dojel zadevo, dokazuje dejstvo, da sem po tednu dni dobil dopis od ministrstva, v katerem mi dajejo na znanje, da Vas bodo junija imenovali sem, e se boste v tem asu vrnili iz bataljona. Vsled napake je bilo pismo naslovljeno na bratov naslov in za vsebino sem zaenkrat izvedel samo po telefonu, a dobil ga bom, shranil in junija pri ministru spodbudil imprejnjo uresniitev. Dotlej, prosim, napiite svoje osebne podatke: ste e vedno uiteljski namestnik ali redni? Koliko let je od tega, da ste dokonali izobraevanje in da sluite dravi? Itn Da bo informacija popolna, napiite tudi, koliko let imate! Menim, da nimate razloga za pritoevanje, da ni e sedaj v Vae naroje padla univerzitetna katedra, imel bom na skrbi, da bom Vae delo usmerjal tako, da boste v prihod nosti na to zagotovo lahko raunali. Dotlej pa se javite od asa do asa in v kolikor boste zamenjali prebivalie, me o tem obvestite. S srnim pozdravom Oszkr Asbth 28. Budimpeta, 9. mar. 1917 Dragi prijatelj! Vae pismo je prispelo zveer ob 7. uri, ko sem bil od celodnevnega dela e utrujen, tako da sem prebral samo pol strani, a Vam bom takoj odpisal, ker Vas elim obvarovati nesrenih misli. Bonkla izpopolnjujemo iz ruskega jezika in knjievnosti, a etudi se to ne bi dogajalo, Vam ne bi svetoval, da opustite junoslovanske jezike. V njih se hranijo globoke korenine vaega dela, temeljito poznavanje Vaega ljubljenega maternega jezika. etudi boste kasneje razirili svoje znanje in se lotili tudi ostalih podroij, bi bil greh zapustiti prst, ki bo Vae zanimanje nenehno hranila in Vam dajala mo. Pozneje bi bilo veliko teje na drugem podroju napisati tako delo, kot je bila Vaa doktorska disertacija in kot bo zagotovo Vaa razprava za habilitacijo, e boste obdelali vendsko oblikoslovje. e boste dobili kvalifikacijo iz junoslovanskih jezikov, se Vam bo sama od sebe ponudila naloga, da se ukvarjajte tudi z bolgarino, ki z ve vidikov zahteva razumevanje starobolgarskih tekstov in glasoslovja. Razen tega pa je bolgarina tako aktualna, da bi bila tudi praktino koristna. A prvobitno je temeljito poznavanje slovenskega in hrvako-srbskega jezika in v prvi vrsti se morate truditi za to. Glede na to, da Vas zanimajo tudi literarna vpraanja, predvsem ljudsko izroilo, se boste ukvarjali tudi s temi, saj se to dvoje tako tesno povezuje, da ju ni mogoe loiti. Skratka, ostanite pri tem, za kar ste postavili tako trdne temelje. O besedi sto bom napisal v prihodnje, najverjetneje gre za glasoslovni razvoj iz oblike xto, trenutno namre zaradi pomanjkanja svetlobe delam v jedilnici in imam pri sebi samo nekaj literature, se pravi, da lahko preverim samo v Mikloievem glasoslovju in Ileievi razpravi, objavljeni v Archivu. Da se ob trenutnem delu veliko trudite, me zelo veseli, saj boste tudi od tega imeli korist, a pozneje, vem, se boste vrnili vse do izhodine toke, ki, gledano na Vas, najbolje dokazuje tudi poslan prispevek, ki se ga zato posebej veselim. S srnim pozdravom Oszkr Asbth
187
29. Budimpeta, 18. jan. 1918 Dragi prijatelj! Za elje ob novem letu se zahvaljujem in jih iz srca vraam. Upam, da to, da elite od novega leta biti redni predplanik Nyelvtudomnya, ne pomeni, da elite postati manj, kot ste bili doslej. Doslej ste namre bili redni sodelavec, kar je veliko bolj posebno, se pravi ostanite to in ne elite si degradacije. Upam, da bom v kratkem dobil kaken dalji prispevek, nemara zaetek slovenskega oblikoslovja ali pa izoblikovano vpraanje iz oblikoslovja. Prelom zamujenega zvezka bo v dveh do treh tednih pripravljen, nato pa se bodo takoj lotili preloma novega zvezka. Na ministrstvo grem v torek. Doslej sem se pozanimal o drugih poteh. Piite mi, kar moram vedeti, kdo je Klekl (duhovnik?) in v kakni vlogi se je obrnil na Vas? V katerih olah uporabljajo knjigo? S strani ministrstva je zaeleno, da bi to knjigo napisal Madar, a ne vedo, v kaknih olah naj uporabljajo to knjigo, ker v dravnih olah poteka pouk izkljuno v madarini. Skratka, im prej me obvestite, da bom po monosti v torek uredil tudi to zadevo, takrat imam namre tudi druge opravke na ministrstvu. S srnim pozdravom Oszkr Asbth 30. Budimpeta, 21. jan. 1918 Dragi prijatelj! Zaradi Vaega zadnjega pisma vidim problem vendske slovnice in itanke v drugani lui. Res je, da ni druge vendske ole, v kateri uijo vendski jezik, a Kleklovi elijo narediti takne ole. Resda obstaja ministrski odlok, po katerem je mogoe jezik narodnosti pouevati v olah, a veliko vpraanje je, ali je zaeleno to gibanje obuditi tam, kjer ga je nemara mogoe zaduiti. e Vendov ni mogoe utiati, esar ne vem presoditi, bi imel za veliko sreo, e bi dotine knjige napisali Vi, a samo pod tako domnevo. Saj bodo potem knjige napisane v jeziku ljudi in seveda z madarskim pravopisom, po eni strani zato, da se otrokom ne bi bilo treba nauiti dveh pravopisov in da ne bi znanje madarskega pravopisa bilo oslabljeno, po drugi strani pa, da bi prepreili vpliv avstrijsko-slovenskega jezika. Obstaja monost, da me bo g. minister v tej zadevi povabil k sebi in potem Vam bom takoj napisal, kakno je njegovo mnenje, dotlej pa, e je le mogoe, zavlaujte, ne obvezujte se, samo v primeru, e boste imeli razlog domnevati, da elijo stvar vsekakor izpeljati, e je potrebno tudi brez Vas, mi to sporoite nemudoma. Saj pravim, da v kolikor je stvar neizbena, je e vedno najbolje, da jo izpeljete Vi, to je najbolje z vidika zadeve in Vas? ne vem! Vsekakor bom budno pazil, da Vi od tega ne bi imeli kode, e bi pod kakrno koli prisilo li v to zadevo, da bi se stvar e najbolje razpletla. Dotlej pa budno spremljajte vsako spremembo gibanja. S srnim pozdravom Dr. Oszkr Asbth Predplaniko razmerje naj Vas nikakor ne skrbi, samo alil sem se, a zares ni nobene potrebe, da bi bili naroeni na Nyeltudomny vse dokler dobim toliko izvodov zastonj.
188
31. Dopisnica Prva stran dopisnice: Spotovani g. Avgust Pavel, enoleten prostovoljec cmzetes kplr 82. Regimend 10 Komp Szkelyudvarhely Kis Disznd Zadnja pota Nagy Disznd 15. julij 1918 Dragi prijatelj! Korekture ne poiljam, ker je niti sam nisem dobil. Zgleda, da se je lomljenje zaradi neesa zataknilo. Kljub temu prosim, da mi sporoite vsakrno spremembo, da bom vedel kam moram poslati korekturo. V Sarajevo sem poslal pismo in upam, da bom dobil odgovor nanj. Na ministrstvo mi ni uspelo priti, a prosil bom g. dekana Szinyeija, da naj posreduje. Sprievalo Akademije sem dolgo hranil na mizi, a v zadnjih dneh sem ga skupaj z ostalimi knjigami spravil. Dobite ga lahko pred septembrom. Upam, da ste dobro oziroma da se vsaj trudite in prenaate utrujenost. S srnimi pozdravi Oszkr Asbth
5.2 Pisma in dopisnica brez datuma

1. e v asu tudija, letnice ni, 20. marec Dragi prijatelj! Lepo Vas prosim, da nemudoma odgovorite na sledee vpraanje. Je mogoe najti take __________, v katerih v primerih konnice -diti d preide v iterativum (________________ bditi pobdjen Kzmi Mt ev. XI:11), so tvorbe (kpzsek) tipa zbdjvati, precidjvati ive (Kzmi Mt ev. X:8 mrtve zbdjvajte XXIII: 24 preczidjvate komra) in v kolikor so ali se te oblike izgovarjajo z dgy-jem kot analitine tvorbe tipa zgdgyeno iz zgoditi ali pa se iterativi izgovarjajo z gy-jem zbgyvati (?), tako da je mogoe gy razloiti iz j-ja, ki stoji pred zveneim zvonikom. Poznate taken iterativ, ki je nastal iz glagola s konnico -jiti, ki se kona na -djavti oz. -gyvati? Na ta vpraanja prosim pisne odgovore. e boste v ponedeljek na univerzi, bodite prijazni in me tono ob 10. uri poakajte pred kabinetom! Sren pozdrav Asbth 2. Del pisma Prilagam krabevo udovito pametovanje o obliki vuck, mogoe se boste izraza dotaknili v Archivu, Slovenski Philologiji ali pa v kakni slovenski reviji, jaz za to nimam volje, krabca tako ali tako ni mogoe prepriati. 189
e imate kakrnokoli eljo o premestitvi, imenovanju, mi to napiite pravoasno, najkasneje do sredine junija, ker bom o tem z veseljem govoril z ministrskim svetnikom Bonczem, pa tudi sam zelo elim, da bi zasedli mesto, ki bi bilo ugodneje za Vae tudije. Najbolje bi seveda bilo, e bi Vas premestili v Budimpeto, za ta primer imam e imenitno tematiko za Vas: v Katanchichev Pravoslovnik, ki je ostal v rokopisu, vsebuje bogato zbirko besed, najdete ga v nai univerzitetni knjinici pod oznabo H.13. e ne bi bil napisan s tako majhnimi rkami, bi se z njim ukvarjal tudi sam. Kako dale ste s pripravami na doktorat? Pleternik podaja besedo pasita iz jezika Vendov s pomenom Taufschmaus, prosim, napiite mi, kar veste o uporabi in obliki te besede. II. zbirke _________________ ne najdem, a bi jo nujno potreboval, je nimate vi? elim Vam sreno novo leto in ogromno dobre volje ter nemoteno delo! S srnim pozdravom Dr. Oszkr Asbth 3. Ni naslova in ne datuma. D. P. Ustni zagovor doktorata bo v etrtek popoldan, e boste dotlej plaali ceno zagovora. Iz madarskega jezikoslovja Vas bo po mojih informacijah izpraal profesor Simonyi, iz hrvake filologije pa jaz! Napiite, iz katerih virov ste se pripravili iz hrvake literature in s im ste se posebej ukvarjali. e boste nemara prispeli v sredo, me boste od 6. ure naprej nali doma, v etrtek dopoldan bom med deseto in pol eno na vzhodni katedri na akademiji (_____ u. 3 I). L. P. Asbth 4. Dopisnica
190
5.3 Intervju z Judit Pavel

Intervju je opravila in prevedla iz madarine Brigita Klujber Varga (2012). Kako se spominjate svojega oeta? O svojem oetu ne elim govoriti, ne da bi tisto, kar o njem povem, podprla s kaknim dokumentom. e o njegovi druini ne govorim kar tako. Skratka, o vsaki njegovi dejavnosti rada govorim le tako, da vse, kar povem, utemeljim oziroma dokaem z neim, saj bi me sicer lahko doletela obtoba, da ga poveliujem, kar je samoumevno, saj sem njegova hi. Obtobe, da sem pristranska, ne elim, zato o njem govorim samo tako, da vse, kar povem, podprem z dokazi. Govoriti o njegovi druini je lahko, saj poznam vse njene lane. Poznala sem vse njegove sestre in brate. Oe se je leta 1886 rodil na Cankovi. Odrasel je tako, da je bil njegov materni jezik oni so ga imenovali vendina, sam pa ga je zmeraj imenoval domai slovenski jezik vendina, eprav je bil uradni jezik na tem obmoju madarina, saj je le-to pripadalo Madarski. V sosednjih vaseh in v najblijem mestu, v Radkesburgu, pa so govorili nemko. Oe je tako odraal v trijezinem okolju oziroma pod vplivom obmejnega trikotnika. eprav se je madarine zares nauil v gimnaziji v Monotru, kamor je el po konani cankovski osnovni oli, se je vsakokrat, ko se je vrnil domov, z druino, z brati in sestrami, pogovarjal v slovenini. Treh jezikov ni govoril le on, vse tri jezike je obvladala vsa druin, tudi moja babica, njegova mama. Vsi bratje in sestre so razen slovensko znali e madarsko, govorili pa so tudi nemko. Oetovi sorodniki so bili namre vojaki v monarhistini armadi, skratka morali so znati vsaj malo nemko. Ta trijezinost je bila udovita zadeva, saj niso samo poznali jezika, ampak so vase vsrkali tudi vse tri kulture in si na ta nain navkljub vaki biti, razvijali inteligenco in bili izredno razgledani. Katere so bile bistvene prelomnice v ivljenju Avgusta Pavla? Oe je na Univerzi Ptra Pzmnya v Budimpeti diplomiral iz madarine in latinine. Madarski jezik in knjievnost je vsrkal vase, kot da bi ta bil njegov materni jezik. V njem se je zelo lepo dopolnjevalo dvoje, da je njegov materni jezik slovenina, da se je v njem pretakala slovenska kri in da je po poklicu profesor madarskega jezika. To v njem nikoli ni povzroalo konfliktov ali psihinih problemov. Nedolgo po njegovi smrti je izel spominski zbornik. V njem je njegova izredna uenka, ki je pozneje prav tako postala profesorica knjievnosti in se je nedolgo pred objavo spominske knjige vrnila iz Auschwitza, pisala o njem kot uitelju. elim jo citirati, ker menim, da citat zelo lepo odraa njegovo doivljanje slovenstva in profesorstva madarine, skratka to, kako se je to dvoje prepletalo v njem. Da ne bom govorila tjavendan, jo bom citirala: Zunanja disciplina zanj ni bila pomembna. Pomembna je bila vzgoja, pogled na svet. Mogoe tega ni poel zavestno, a celotna osebnost in njegovo vedenje sta izarevala demokratien pogled. Tako npr. ni poznal podrejenosti in nadrejenosti. Z nami je med predavanji govoril v istem tonu kot z uslubenci ole, sodelavci ali ravnateljem. Vse je spotoval zaradi lovekih vrednot, ni se oziral na to, kdo je iz kakne druine, iz kaknega okolja izvira. Svojega vendskega in kmekega porekla ni zatajil, o njem je zmeraj govoril s loveko naravnostjo. Nikoli ni izgovarjal modernih gesel, znailnih za medvojni as. Nikoli ni podcenjeval in blatil ali sramotil nobenega rodu, naroda, nobenega drubenega razreda. Naa osebna mnenja je sprejemal, ni jih oblastno utial, samo z argumenti jih je poskual spremeniti. Obsojal je kakrno koli krivinost, 191
nepravinost in oblastnost. Predstavil nam je socialno vsebino madarske knjievnosti in Petfijeve ter Adyjeve zahteve po drubeni resnici. Vse to je bila za nas nepozabna lekcija. Trianonski sporazum je za druino pomenil veliko tragedijo. Oe je tedaj e uiteljeval na Madarskem. Z mamo sta bila e poroena. Njeni stari so iveli prav tako na Madarskem oziroma e elite na madarskem ozemlju. Oetova druina je takrat e ivela v Radkesburgu. Otroci pa so delali oziroma uili na slovenskem ozemlju. Tragedija je bila, ker je druina razpadla na tri dele. Druina Avgusta Pavla je bila razdrobljena. Moji stari stari in otroci, ki so e iveli pri njiju, so se nato preselili v Jugoslavijo, ker razdrobljenosti niso prenesli. Oe pa je leta 1920 bil premeen v Sombotel. Tedaj je bil star 34 let. Kot uitelj je imel e kar nekaj prakse. Kako je kot izkuen uitelj skual predati svoje znanje, ga poglobiti in v skladu z njim in eljami nadaljevati svojo znanstveno pot, bi lahko najbolje povedali tisti, ki njegovo zapuino hranijo. Pri tem mislim na knjinico, na Katedro za slovenino Visoke ole Daniela Berzsenyija in muzej. To so ustanove, v katerih je njegovo delo pustilo sledi. Z bratom sva se e rodila v Sombotelu, kjer je druina stanovala takrat in stanuje e vedno. Oe je poueval od leta 1911 do 1946, se pravi vse do smrti. Njegovo prvo slubeno mesto je bilo v Tordi v Transilvaniji. Tam je poueval dve leti. V Tordi je nael prijatelje za vse ivljenje. Veina jih izvira iz njegoviih zgodnjih let. O tem pie tudi v neki pesmi, ko pravi o sebi, da je hsggel megvert ember, se pravi, da je lovek, ki ga bije zvestoba. Svojim prijateljem je bil zelo zvest. Iz Torde je bil premeen v Prekodonavje. Pri tem je imel pred omi mojo mamo, ki je stari niso eleli pustiti dale od doma, onadva pa sta se elela poroiti. Tako so ga premestili v Dombvr, kjer je nekaj asa s presledki poueval tudi znano osebnost tistega asa, Gyulo Illysa, ki je Pavla pozneje poimenoval zvesti sin dveh narodov. V Gyuli Illysu je torej moral pustiti globoko sled. Leta 1920 je iz Dombvra priel v Sombotel, kjer je na zaetku poueval na deklikem liceju. Tam je med drugimi poueval tudi uenko, ki je kasneje postala uiteljica madarine in francoine in se ga v nekem spominskem zborniku zelo lepo spominja. Dijakinje deklikega liceja so mu zelo veliko pomagale pri urejanju knjinice. Pomagale pa so mu tudi pri prodaji srek v neki akciji, v kateri so zbirali denar za nakup knjig za knjinico. Z deklikega liceja je el na Kisfaludyjevo realno gimnazijo. Danes je to glavna stavba, v kateri deluje Visoka ola Daniela Berzsenyija. V tiridesetih letih minulega stoletja, natanneje od leta 1941 naprej, je predaval tudi na univerzi v Szegedu. To je bilo neke vrste priznanje njegovemu znanstvenemu, jezikoslovnemu in prevajalskemu delu. Njegova predavanja so bila objavljena, imel je precej sluateljev. To je bilo kot sem omenila v letih 1941 in 1942, skratka v asu, ki ni bil naklonjen znanosti, saj se je zaela vojna in njegovo delo na alost ni moglo doiveti vrhunca. V veliko veselje pa mu je bilo, ko je v teh letih poueval madarino prekmurske bogoslovce, ki so bili premeeni v Sombotel. Povabili pa so ga tudi, naj predava uiteljem iz okolice Murske Sobote. Une narte teh predavanj, se pravi une priprave, ki jih je napisal, smo ohranili. Priprave je zapisoval v navadne zvezke. Pisal je z lepo oblikovanimi rkami. Vsak, ki si njegove zapiske ogleda in jih prebere, vidi, kako resno in s kaknim navduenjem se je pripravljal na to, da bi sluateljem posredoval madarsko knjievnost in da bi jo ti vzljubili. Oetov zelo dober prijatelj je zapisal o njem: Vztrajno in fanatino je opravljal svoje delo, z navduenjem kot kaken srednjeveki redovnik, avgutinec in to kot ljubitelj rke, duha, obutja in melodije. Oe je delal z veliko vnemo in hitrostjo, kot bi util, da mu pripada samo 59 let ivljenja. 192
Kaj bi rekli o njegovem pesnitvu? Njegovo pesnitvo se tesno navezuje na odnose v druini. ustva, ki jih je gojil do starev, bratov in sester, je najlepe izrazil v svojih lirskih pesmih. Matere ni samo ljubil, kot otrok ljubi svojo mater, ampak jo je zares spotoval in obudoval. Taken odnos je zahteval tudi od moje matere, svoje ene, in od naju z bratom. Moja mama je babico imela zelo rada, pa tudi midva z bratom sva jo imela. Babiino besedo je oe zmeraj spotoval, e kot odrasel moki in profesor na univerzi je ubogal mater kot majhen otrok. To, kar je povedala njegova mati, je bilo sveto. Ena od njegovih najlepih pesmi je posveena materi, njen naslov pa je Anym szent robotos/Mati moja sveta sunja. Verzi, kakrni so Mati moja! Sveta sunja! Ob motiki sanjajoa pesnica!, so zelo znailni za opis matere. Ob motiki sanjajoa pesnica! Srpna velika gospa! eprav si ojarmljena, vendar praznik, Bog, ivljenje, pesem se razlega radostno iz tvojih ust. Hvala ti za sinje, dale slutee krotke oi, ki z njimi tak strmi v ta zmedeni svet kot posinjela srebrnina romarice lune v no skrivnostno. Zelo lepa je tudi neka druga pesem, posveena mami, in sicer Mama nam je pripovedovala / Anynk meslt az erdszlen. Tudi oetu je posvetil nekaj pesmi, npr. Moj oe je neko hodil tu / Az apm itt jrt egykoron. V njej govori o tem, kako je njegov oe neko hodil po Monotru in Slovenski vesi v Porabju, kjer se je uil krojatva oziroma se je izuil za krojakega mojstra. Zelo lepa je tudi pesem, ki govori o njegovem obisku v rojstni vasi Cankovi, in sicer v obdobju, ko se je njegova druina e preselila od tam, kjer med ivimi ne najde ve nobenega od druinskih lanov in sorodnikov, vsi so se namre preselili na pokopalie na koncu vasi in zanj se okraena polkna niso ve odprla. Po mojem mnenju v svojih pesmih ohranja najlepe, najstrastneje in najudoviteje to zvestobo, ki jo je util do svoje druine, skratka njegov odnos do vseh. Berite njegove pesmi! Prebrala sem, da je bil Avgust Pavel v prvi vrsti uitelj. Je poueval tudi vas? Visoka ola Dniela Berzsenyija je bila zadnje prizorie dejavnosti in ivljenja mojega oeta. Ta stavba je bila namre v tistih asih Gimnazija Ferenca Faludyja. Oe je poueval madarino in latinino. Na gimnaziji je poueval e z zmanjano obvezo, saj je medtem, ko je zael delati tu kot uitelj, postal e tako znan po drugih dejavnostih, da so mu zmanjali tevilo ur. V tem asu je nekaj ur predaval tudi na univerzi. Rekla sem e, da je diplomiral na Univerzi Ptra Pzmnya v Budimpeti. Takoj, ko je diplomiral iz madarine in latinine, se je zaposlil v Tordi, ki je danes v Romuniji. Tam je zelo rad poueval. V Tordi je nael prijatelje za vse ivljenje, npr. etnografa Krolya Viskija ali Gborja Kemnya. Tam je spoznal lepote zbiranja etnografskega gradiva, saj je v Tordi skupaj s prijateljem zbiral knjievna dela, pesmi, ljudske pesmi in balade. V tem asu je e dvoril moji materi, ki je ivela v Monotru. Zaradi prevelike oddaljenosti med obema krajema stari moji materi niso dovolili, da bi se preselila k oetu v Tordo. Zato je oe prosil za premestitev v Prekodonavje. Tako je priel v Dombvar, v Prekodonavje. Od tod pa po prvi svetovni vojni, leta 1920, v Sombotel, kjer je sprva poueval na deklikem liceju, in sicer med leti 1920 in 1933. Od leta 1933 naprej pa je poueval na prej omenjeni Faludyjevi gimnaziji. Oeta nisem spoznala samo kot oeta, ampak tudi kot profesorja madarine in, na alost, tudi kot profesorja latinine. Na alost zato, ker latinine nikoli nisem imela pretirano rada. Kot dijakinja sem se ga tudi malo bala, a me je e v zgodnjem otrotvu nauil vseh pravil. Niti v olo e nisem hodila, pa me je e uil pravila. Vsako jutro nas je nauil kakno lepo madarsko pesem ali pa nas je uil latinska pravila. Tudi ta je oblikoval v pesmice. Tako smo se uili. V oli me ni nikoli uil. Uil me je le kot oe, zato sem ga spoznala kot nekoga, ki je znal ustvariti 193
primerno vzduje za uenje in otroke nauiti in vzljubiti tako knjievnost kot jezikovna pravila. Vse to ne presenea, saj jih je imel rad tudi sam. Avgust Pavel pa je bil tudi prevajalec. Da. Slovensko pesnitvo, stara slovenska knjievnost, balade, pa tudi knjievnost moderne, npr. Cankarjeva, pisci novel, romanopisci, pesniki, vse to in vsi ti so ga zanimali, kot e bi bili njegovi bratje. Z deli, ki jih je prevajal, in njegovimi glavnimi junaki, se je popolnoma identificiral, soustvoval je z njimi, npr. s Cankarjevimi liki. Njegovi prevodi Cankarja so najlepi. Nastajanje teh prevodov sem spremljala e tudi sama, ker se je z obsenimi besedili zmeraj ukvarjal v poletnih poitnicah. Med olskim letom za to ni imel veliko asa, saj se je daljim besedilom potrebno posebej posvetiti in jih ni mogoe prevesti na mah. V poletnih poitnicah, ki smo jih zmeraj preiveli pri babici v Sloveniji, je oe imel dovolj asa tudi za naju z bratom. Pri babici je ves dopoldan delal, popoldneve pa je posvetil druenju z materjo, s sestro in njeno druino ter s prijatelji. To je bilo obdobje, ko smo se najvekrat napotili na rob gozda, kjer smo legli v travo. Oe se je takrat poutil, kot da je znova otrok. O tem doivetju govori v pesmi z naslovom Mama nam je pripovedovala / Anynk meslt az erdszlen. No, in takrat je odrasel mo, star je bil kakih 40 ali 50 let, svoje otrotvo znova podoivel. Z babico smo leali na robu gozda in odrasli so se pogovarjali o vsem tistem, kar so preiveli, o preteklosti in verjetno o njegovem delu. Ne vem, o em vse so se pogovarjali, ker sem se z bratranci in sestrinami igrala na travniku. Se morda spomnite, ali je va oe kdaj govoril o svojem jezikoslovnem delu? Glasoslovje cankovskega nareja je napisal zelo zgodaj, med tudijem oziroma po konanem tudiju. Se pravi, da je to delo napisal kot zelo mlad uitelj. Delo je bilo tako obseno in veliko, da ga je izdala Madarska akademija znanosti. To je bilo temeljno delo, zaradi katerega je profesor Asbth nanj gledal kot na so delavca in je kot sem velikokrat sliala od starev elel, da bi bil moj oe njegov naslednik na katedri. Prva svetovna vojna pa mu je prekriala narte in po tistem, ko so ga premestili v Sombotel, se dolgo asa ni mogel ukvarjati z jezikoslovjem. Izjema so narodopisna dela, v katerih najdemo precej jezikoslovnih znailnosti. Ko je v letih 1927 in 1928 npr. pisal o odprtih ognjiih v kuhinjah Slovencev na Madarskem je celotno nareno gradivo obdelal tudi z jezikoslovnega vidika. To je v njem znova prebudilo jezikoslovca in bil je zelo vesel, da mu je uspelo neko slovensko tematiko obdelati ne samo z narodopisne, ampak tudi z jezikoslovne plati. Temu je kasneje sledila obirna razprava, ki je govorila o slovenskem obiaju, tj. lovu na brinjevke, v kateri so prav tako bili jezikoslovni vloki. Spomnim se, da je bil izredno vesel, da je lahko napisal nekaj jezikoslovnega, pa eprav v narodopisni razpravi. Vesel je bil, da mu je uspelo narodopisno tematiko obdelati tudi jezikoslovno. V tiridesetih letih minulega stoletja, ko je bilo Prekmurje prikljueno Madarski, je v njem znova zaivel nart, da bi bilo treba napisati modernejo, jeziku tistega asa primerno slovensko slovnico, ki bi bila primerna za rabo v ivem jeziku. Tedaj se je lotil dela in na podlagi svojih starejih razprav napisal in raziril slovnico slovenskega jezika na Madarskem. Zanimivo je dejstvo, da je njegova slovnica nastala v madarskem jeziku. Slovnico je pravzaprav napisal v madarskem jeziku, ker je bilo zaradi madarskega nadvladja mono le to. Samo na ta nain bi lahko dosegel, da bi jo izdali in bi postala 194
pravi zaklad. Murska Sobota je namre takrat spadala k Madarski, se pravi, da je samo od madarske oblasti lahko priakoval, da jo bodo izdali. Njegov ugled je bil tedaj e dovolj velik, da bi mu to lahko uspelo. To, da na koncu iz vsega ni bilo ni, pa ni bilo odvisno od njegovega znanstvenega dela. Kje so ohranjena njegova dela? Kar se njegovega jezikoslovnega dela tie, je leta 1976 izla zbirka, ki vsebuje kar nekaj njegovih jezikoslovnih razprav. Leta 1986 je izla druga zbirka, v kateri so objavljeni tudi njegovi prevodi balad in izbor njegovih madarskih pesmi. Glede ostalih pa Veliko njegovih rokopisnih del se je izgubilo. Umrl je leta 1946, na zaetku leta. To je bilo e obdobje povojnih nemirov, bi lahko rekli. Decembra 1945 so ga odpeljali v bolninico. V tistih letih je tudi naa hia bila polna Rusov. Ob vsem tem moja mati e sama ni vedela, kam naj kaj skrije. Univerze v Szegedu, Debrecenu in Budimpeti so jo nenehno oblegale, naj jim posreduje seznam njegove zapuine. elele so namre dobiti im ve gradiva, ga reiti in ohraniti. Mati je takrat v katlah poiljala gradivo, knjige predvsem univerzi v Szegedu, a tudi univerzi v Debrecenu, kjer je poueval jezikoslovec Endre Angyal. Nekaj njegove zapuine je ohranjene tudi v arhivu sombotelskega muzeja, npr. strojno natipkan izvod slovnice je shranjen v tem muzeju. Kaj bo mladim raziskovalcem, jezikoslovcem iz tega uspelo razbrati, je odvisno od njih samih. Dvomim, da bi kulturnemu razredu iz Sombotela ali elezne upanije to uspelo, jezikoslovcem pa bo najbr uspelo odkriti ve. Kaken lovek je bil? Kaknega sem ga spoznala? Zmeraj me spraujejo, kako se ga spominjam, kakne spomine imam nanj in na otrotvo. V bistvu ga niti nisem videla veliko. Spominjam se, da je bil zjutraj, ko smo vstali, doma, nato pa je odel. Na kosilo je po navadi prihajal domov, nato pa je spet odel in se vrnil ele zveer. Eden od njegovih uencev, ki sem ga e omenila, dr. Gyula Kiss, je o njem vekrat dejal: Zapomnil sem si vsako delo strica Gustija, skoraj vsako njegovo besedo poznam, vem, z njim sem se veliko ukvarjal. Ne razumem pa, kako mu je uspelo iz 24 ur narediti 48 ur. Oe je namre delal z neverjetno hitrostjo, tako kot nekdo, ki uti, da mu je odmerjeno samo 59 let ivljenja. e bi morala obuditi spomine na oeta, se ga spomniti kot loveka, potem naj povem e, da se ga spominjam kot izredno dobrosrnega loveka s smislom za humor. Doma, v druini je prebil zelo malo asa, a najsi je priel domov e tako utrujen, je zmeraj nael za nas kakno dobro besedo. Spominjam pa se tudi, da je bil izredno strog. Pri tem mislim na njegov odnos do mene. Ko sem bila najstnica in sem v oblaenju, frizuri ali v obnaanju prestopila meje, ki jih je postavil, me je takoj opozoril na to. Res je bil strog v primerjavi z dananjimi stari in obnaanjem dananjih najstnic, toda bil je istega srca in dobre volje. Od starev pa je podedoval nekaj, kar ga je od Cankove spremljalo vse ivljenje, tj. moralni red in strogost. To je priakoval tudi od naju z bratom. Zanj ni bilo prvo in najpomembneje, kako se uiva, ampak to, ali sva storila vse, kar je bilo mogoe in e sva se zares potrudila. Zanj je bilo zelo pomembno tudi, kako se razumeva, ali sva prijazna drug do drugega. Moram povedati e to, da nikoli ni dovolil, da bi kritizirali kogar koli, ki je priel na obisk v nao hio. Sploh ni prilo v potev, da bi rekli kaj slabega o njem. Te stvari so ostale v meni, ti njegovi nauki, pa e marsikaj drugega. Res pa je, da sem svojega oeta zares razumela in spoznala ele po njegovi smrti kot odrasla oseba, in to iz njegovih besedil in pesmi.
195
5.4 Intervju z Joefom Smejem

S kofom Joefom Smejem se je pogovarjala Brigita Klujber Varga (2012). Kdaj ste prvikrat sreali Avgusta Pavla? Junija 1941 smo bogoslovci iz Maribora, torej mariborski bogoslovci, prili v Sombotel, saj so kakor veste 6. aprila Nemci zasedli takratno Jugoslavijo. tajerski bogoslovci so takrat odli v Ljubljano, prekmurski bogoslovci pa domov v Prekmurje, junija pa smo li na t.i. konkurz v Sombotel. Se pravi, da nas je moral sprejeti kof, dr. Jzsef Grsz. Po sprejemu nas je Joef Klekl stareji, ki je bil takrat interniran v Sombotelu, vodil po mestu in takrat smo li tudi na dom dr. Avgusta Pavla. Takrat smo se bogoslovci v Sombotelu prvi sreali z njim, in sicer junija 1941. Kaken predavatelj je bil? Avgust Pavel je bil hini prijatelj rektorja bogoslovja, dogmatika, torej profesorja bogoslovja in velikega zgodovinarja dr. Gyule Gfina, ki je spisal tri knjige o zgodovini sombotelske kofije. Dr. Avgust Pavel je torej bil hini prijatelj rektorja bogoslovja, duhovnika dr. Gyule Gfina, in tako je rektor doloil, da se morajo vsi sombotelski bogoslovci, tudi bogoslovci Madari nauiti slovenski jezik, da bodo lahko pastirovali v slovenski pokrajini, v Prekmurju. Tako je bila slovenina obvezna za vse bogoslovce. Tudi za nas, ki smo opravili maturo iz slovenskega jezika. Vendar smo se marsikaj nauili takrat od doktorja, torej profesorja, univerzitetnega profesorja, Avgusta Pavla. Dobro se spominjam npr., kako je bral svoje prevode Silvina Sardenka. Silvin Sardenko je bil duhovnik, pesnik in je napisal veliko lepih pesmi. Ena od pesmi z naslovom Angeli so zaplakali pravi priblino takole: Boji sin se mora roditi na svet, mora postati majhno dete in angeli gredo k mizarju, pa mu reejo, naredi nam zibelko za bojega otroka, ki se rodi. In tisti mizar dolgo dolgo tee, pa namesto zibelke naredi krsto, rakev. In angeli zajokajo, kaj pravi ta boji sin, ko bo odrasel bo moral trpeti in angeli zajokajo. udovita pesem torej, ki jo je lepo prevedel v madarino in med branjem so mu pritekle solze, eprav je bil takrat v zrelih mokih letih. In je potem povedal e tole. Pravi: slovensko slovstvo ni tako obirno, kakor madarsko, vendar pravi kaj tako nenega, velikega, ne najdem niti v madarskem slovstvu. Potem je bral Cankarja, ki ga je sam prevedel, recimo Hlapca Jerneja nam je bral v madarini. Hkrati je bral seveda tudi slovensko, da je madarskim bogoslovcem priel nekoliko v uesa slovenski jezik. Ob neki prilonosti sem mu dal hruko iz Bogojine. Tej hruki v Bogojini pravimo osenica, v jeseni. Vedel sem, da v ruini jesen pomeni senj osenica. Pavel se je udil tej besedi. Dejal je, da je to slovanska beseda, ki je prila v Bogojino morebiti e za asa Cirila in Metoda. Med nama se je razvila zanimiva debata o slovanskih jezikih. Osenica, hruka. Kot slavist je pri tem uival. Kaken lovek je bil? Bil je zelo dobrosren, plemenit. Zmeraj nasmejan. Dr. Gyula Gfin nam je neko pripovedoval anekdoto o njem. Dejal je, da je bil dr. Avgust Pavel pesnik. Napisal je recimo pesmi Tako prepevam psalme v dolini ali pa Zagani gozd, e se prav spominjam. Anekdota pa pripoveduje o tem, da je bil Avgust Pavel zmeraj zatopljen v pesnjenje. Ko je dobil navdih za pesem, jo je, ne glede na to, kje se je nahajal tedaj, moral takoj
196
zapisati. Neko pa ga je navdih tako prevzel, da je pesem napisal kar na stranini pokrov, ki ga je prinesel pokazat svojim uencem. e ne zapie navdiha to vem tudi po samem sebi se izgubi, morebiti za veno. Zato obudujem njegove pesmi, ker je takoj, ko je dobil navdih, to tudi napisal. Lahko torej reem, da je bil pravi pesnik, dobrosren. Njegova ena, po rodu Madarka, je poskrbela, da je zmeraj priel, recimo k sluateljem slovenine, v razred, torej v sobo, lepo urejen, lepo s kravato. Navadno je imel metuljek, torej ne navadne kravate, ampak metuljek. Priel je torej urejen, zelo urejen in to morebiti manjka nam celebaterjem, ki nismo poroeni, saj bi vasih potrebovali nekoga takega, kot ste vi, da bi nam kaj popravil, da bi bil videti urejen. Avgusta Pavla omenjajo kot most med tremi narodi. Zakaj, menite, je tako? On je imel kako bi rekel sorodnike v Avstriji, v sosednji Avstriji, zato ga je srce vezalo tudi na Avstrijo, vezalo ga je na Slovenijo. Njegova mati je bivala, e se prav spomnim, v otanju. Avstrija, Slovenija in seveda Madarska, kjer je bil univerzitetni profesor, torej. Bil je res nekako lovek treh narodnosti. Zato imam tu tudi njegove knjige, menda se imenuje lovek dveh svetov, lahko reemo treh svetov. Hidak, on je torej postavljal mostove med Avstrijo, Slovenijo in Madarsko. V tem je bil pravzaprav zelo velik in sam mislim, da ga bo zgodovina zmeraj omenjala. Lahko reem, da ni bil ovinist, da bi recimo zanieval Nemce, torej Avstrijce, Slovence ali Madare. V tem je bil prav tako velik. Ni bil le Slovenec, rojen na Cankovi, ampak lahko reemo, kot ste omenili imel je srce, odprto za vse tri narodnosti in v tem je velik. Avgust Pavel je bil jezikoslovec. Se je to odraalo na njegovih predavanjih? Moram rei, da sem v madarini bral tudi njegove spise, kjer opisuje narodne obiaje, stare obiaje iz Prekmurja, ob reki Muri. To sem tudi npr. uporabil v svojem biografskem romanu z naslovom Psalmi vakega upnika, v katerem opisujem Ivana Bao, upnika v Bogojini, mojega krstitelja. Obiaj, ki ga je opisal Pavel, je bil lahko reemo zelo star. Ob reki Muri so rtvovali vodnemu duhu, pri emer gre verjetno za ostanek iz poganskih asov, rtvovali pa so dekleta, ki so bila nedotaknjena. e katera ni bila devica, ji je lahko vodni duh kodoval. Za ta obiaj sem izvedel iz spisov Avgusta Pavla. On je zbiral narodno blago, ostanek, ki se je ohranil. To sem zelo lepo opisal v romanu Psalmi vakega upnika. Moram rei, da pred menoj e zmeraj nekako ari njegov obraz, rdeelien je bil, torej lahko reemo, da je bil lep fant. In seveda, iz njegovega ivljenja nam je znano, da je bil od zaetka protestant, evangelian. Se pravi, da so deki v veri sledili spol oeta, recimo, e je oe bil evangelianske vere, so deki bili prav tako evangeliani. Deklice pa so bile po materi, njegova mati je bila namre katolianka. On je potem sprejel katoliko vero. Celo njegov brat je bil duhovnik. Ko mi ga je neko rektor, dr. Gyula Gfin, torej zgodovinar in predavatelj dogmatike, pokazal, bil je namre v njegovi sobi, in mi ga predstavil reko, da je to dr. Avgust Pavel morebiti e preden nas je poueval slovenino je e rekel, poglejte, kako je mlad. Jaz sem mu pritrdil, da je tako, saj je tudi sorazmerno mlad umrl. Sorazmerno v primerjavi z mano. V em vi vidite pomen Avgusta Pavla, kar se povezovanja dveh narodov tie? Poudarek bi kar dal najprej prevajanju iz slovenine v madarino in s tem je pravzaprav eden od prvih, ki je slovensko slovstvo predstavil Madarom. Drugi, znal je lepo opisati stare slovanske ege. Spomnim se, da je med drugim napisal Orfeja in 197
Evridiko. To je bila neka stara zgodba. Primerjal jo je z zgodbo, ki jo je napisal latinski klasik, torej z Orfejem in Evridiko. Orfej je znal tako lepo gosti. Kot tretje pa moramo omeniti njegove pesmi. V Stopinjah je ve prevodov njegovih pesmi. tefan Steiner, profesor bogoslovja, je prevedel njegovo pesem z naslovom Moja mati sunja, zdaj e pokojni Lojze Kozar pa je prevedel ve njegovih pesmi. Nekaj sem jih prevedel iz madarine tudi jaz, in sicer v zborniku o Avgustu Pavlu. Njegovo delo lahko torej samo obudujem. Teko je rei, kateremu od teh je najbolj pripadal. V vsakem oziru lahko reemo, da je bil umetnik res, imel je ilico. eprav po rodu ni bil Madar, je bil stilist tudi v madarini. Mimogrede povedano, bogoslovci smo imeli dvomeseno vojako pripravo, bogoslovci so namre sluili vojaki rok samo dva meseca, da bi lahko potem kot vojaki duhovniki delali na fronti, tbori lelksz se je temu reklo. No, in priel je madarski oficir in nam tole povedal. Pravi, poslual sem kofa dr. Otokarja Prohasko, v Szkesfehrvru je bil kof. Poslual sem njegove pridige, pravi, izvrsten jezik, stilist, odlien, toda poznalo se mu je, da je Slovak. Tisti a pa . Zmeraj je rekel a namesto , se pravi, da ni mogel zatajiti svojega porekla. eprav je bili v pisanju izvrsten stilist. Tako lahko reemo tudi o drugem kofu, dr. Tihomirju Totu, tudi Slovaku, isto pa lahko reemo tudi o Avgustu Pavlu. Izreden stilist v pisanju madarskega jezika, eprav se mu je sliala tajerska izgovorjava. Sedaj bom recimo po dolgih letih znova zael pouevati madarino bogoslovce. Pet jih je iz soboke kofije. Pet je veliko. Teaj bom zael po veliki noi. Poglejte, kako teko med temi so tudi nekateri s tajerske strani, torej iz Ljutomera. Prekmurce laje nauimo, ker imajo a pa . Vekrat reem, da to ni ostrivec na a, ampak da je drugi samoglasnik, isto drug samoglasnik, a pa , e pa . Kako teko izgovorijo tisti . Hoem rei, da sem poslual tudi papea, kako teko kot tujec izgovarja to. To se pravi, da imamo Prekmurci v tem oziru sreo, ker smo to podedovali od naih mater, pa tudi zaradi bliine madarske meje smo to znali izgovarjati. Poudarjam, bil je izvrsten stilist, eprav morebiti ni mogel zatajiti, tako kot Otokar Prohaska in Tihomir Tot, svojega porekla. Oba sta madarska stilista, madarska pisatelja, vendar po rodu Slovaka, Pavel pa je bil po rodu Slovenec. Vam je govoril o svojem jezikoslovnem delu, o slovnici? Moram rei, da se ne spominjam. Spominjam pa se, da je kritiziral nae prekmursko slovstvo. e od leta 1715, ko je izla prva knjiga Franca Temlina. Avgust Pavel je kritiziral, da prekmurski Slovenci nimajo enotne slovnice. Ne piejo enako. Drugae piejo na Markastom, v dolinskem Prekmurju recimo, kot na Gorikem. Tega se dobro spominjam. Nekako je kritiziral, da je koda, da nimajo v prekmurini enotnega izrazja, kar je koda tudi za prekmursko slovstvo, ki je zelo lepo in v katerem so ohranjene nekatere zelo lepe besede. Na Dolinskem lahko reejo recimo jaboko, v Bogojini e aboko in e marsikaj drugega. O slovnici in razpravi o cankovskem nareju pa moram povedati, da se nisem ukvarjal s tem. Pa niti Pavel o tem na predavanjih ni govoril. Pa e nekaj moram omeniti. Njegov veliki prijatelj je bil zdaj e pokojni dr. Vilko Novak. On mi je marsikaj povedal o njem, pa tudi drugim duhovnikom. Vilko Novak ga je namre zelo cenil. Na bogoslovje v Sombotel ste prili, ne da bi govorili madarsko. Kaj je za vas pome nilo dejstvo, da vas je uil profesor, katerega materinina je bila slovenina tako kot vaa? 198
Ko smo torej prili Sombotel, junija 1941, nismo znali madarsko, tu pa tam kako besedo mimogrede. e so stari, oe in mati, hoteli rei kaj takega, da otroci ne bi razumeli, so govorili med seboj madarsko, kolikor so pa znali. Ko smo prili v Sombotel, smo govorili s predstojniki in kofom nemko ali latinsko, saj nismo znali madarsko. Potem pa pridemo na dom sredi mesta Sombotel in tam nas je sprejel on. To je bila za nas velika uteha, velika uteha. Lahko reem, da Avgust Pavel nikoli ni zatajil svojega porekla. Morda ne vem, tako mimogrede sem slial je bil to tudi razlog, da ni takoj postal univerzitetni profesor. Morebiti je bil to takrat razlog. Ne vem tono. Ampak tam nekje sem slial to ali pa prebral. Mislim, da bi se e marsikaj nalo. Recimo naj povem , da sem dobil pesmi iz rok sestre Pavline, torej v Slovenskih goricah so doma njegove neakinje in prinesle so mi rokopis pesmi, ki jih je napisala menda sestra Avgusta Pavla. Rokopis neke pesmi. Pisava menda ni Pavlova, morebiti pa so to Pavlove pesmi. Ne bi vedel tono. Tako da boste lahko e marsikaj nali vi kot raziskovalka in v tem smislu vam elim tudi veliko uspeha in vas blagoslavljam.
199

Zadnji (?!) Zaplet Pred Natisom Pavlove Rokopisne Slovnice - 14 Zora 90 Jesenšek

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zadnji (?!) Zaplet Pred Natisom Pavlove Rokopisne Slovnice - 14 Zora 90 Jesenšek

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Zadnji (?!

) zaplet pred natisom Pavlove rokopisne slovnice

Avgust dr. Pavel, 1967 (op. M. J.). 161

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika