Slovensko-madarsko besedno prepletanje v Agustievem asopisu Prijatel

Agustiev asopis Prijatel ima v zgodovini prekmurskega knjinega jezika posebno mesto ne samo zato, ker gre za prvi slovenski prekmurski asopis, ki je urednika in izdajatelja postavil ob bok Valentina Vodnika, ampak predvsem zaradi jezika, v katerem je napisan. Gre za poskus uveljavitve prekmurskega knjinega jezika v publicistiki, tj. edini funkcijski zvrsti, v kateri se stari slovenski jezik do takrat e ni uspel potrditi. Pri tem je seveda potrebno upotevati nekoliko zamudnitva v primerjavi z osrednjeslovenskimi Lublanskimi novicami, pa ne veliko, e vemo, da se je prekmurski jezik knjino potrdil sto petinestdeset let po Trubarju,187 Agusti pa je sledil Vodniku po oseminsedemdesetih letih in je tako v publicistiki ve kot prepolovil zaostanek za osredjem. Med obema prvima poskusoma kako oblikovati publicistini jezik v osredju in na vzhodu Slovenije je kar precej podobnosti Vodnik in Agusti sta bila urednika, pisca, prevajalca in tudi tehnina oblikovalca svojih asopisov, naklada asopisov ni bila visoka (Lublanske novice npr. v 100 izvodih, rednih naronikov je bilo 33), prav tako pa nista bila preve popularna med bralci , obstaja pa tudi velika razlika in (strokovna in zgodovinska) krivica Vodnikov asopis je dobil svoje mesto v zgodovini slovenskega knjinega jezika188 (bil je dobro in vekrat raziskan, in sicer z jezikovnega in strokovnega novinarskega vidika), Agustiev publicistini nastop pa ostaja bolj ali manj na obrobju jezikovnega (in strokovnega) zanimanja,189 eprav je za razliko od neaurnega
187 Primo

Trubar, Catechismus, 1550; Ferenc Temlin, Mali Katechismus, Halle 1715. Vodnik velja za zaetnika publicistike na Slovenskem, Lublanske novice pa za prvi v slovenini izhajajoi asopis (mariborski Slovenski narod, ki je zael izhajati leta 1868 za prvi slovenski dnevnik), eprav se je noviarstvo zaelo verjetno e s Primoem Trubarjem (Newe Zeitungen) ali pa e nekaj let prej s Turkimi glasi. V 14. stoletju so v Nemiji bile znane Pisemske novice, leta 1707 pa je v Ljubljani zael izhajati (dve leti) prvi tednik (v nemkem jeziku. O Agustievem Prijatelu se v takih povezavah skoraj ne govori. 189 O jeziku asopisa Prijatel so ve pisali Vilko Novak (1940: 188190), Marko Jesenek (1999a: 327343; 2000: 167175; 2004: 179189; 2004a: 5059) in Natalija Ulnik, ki je napisala disertacijo o Agustievem jeziku (2009), monografijo (2009), objavila pa je tudi ve lankov, v katerih analizira Agustiev jezik (2007a: 164176; 2008: 180193; 2007: 244251; 2009b: 150160; 2009a: 6171; 2008a: 251264).
188 Valentin

284

Slovensko-madarsko besedno prepletanje v Agustievem asopisu Prijatel

Vodnika objavljal pomembne in svee novice iz ogrskega politinega ivljenja in nemirnega ter v vojno zapletenega Balkana. 1 Prijatel in vpraanje prekmurskega knjinega jezika Prekmurskega knjinega jezika leta 1875, ko je asopis zael izhajati, e dobrih dvajset let formalno ni ve bilo pomlad narodov, ki se je v Avstro-Ogrski sredi 19. stoletja potrdila v izjemni in za kasneje evropske razmere vizionarni enabi ( jezikovno vpraanje = politino vpraanje), je zahtevala poenotenje slovenske knjine norme in uveljavitev t.i. novoslovenine na celotnem slovenskem narodnostnem prostoru. Prekmursko slovstvo je sredi 19. stoletja zaelo prehajati v narene okvire, eprav je pri tem obstajala razlika glede razumevanja jezikovnih razmer med katolikim in protestantskim krogom. Prav neodlonost, dvojnost in razlinost v jezikovnih pogledih prekmurskih katolikih in protestantskih piscev ter (ne)razumevanje nacionalnega vpraanja in politinih razmer v monarhiji, so pomikale dokonno jezikovno poenotenje v Prekmurju in Porabju na konec prve svetovne vojne vse do prikljuitve Prekmurja k matinemu slovenskemu ozemlju. To je poskual izkoristiti tudi Imre Agusti, ki je leta 1975 zael izdajati asopis Prijatel190 v prekmurskem (knjinem) jeziku in tako dokazal, da je bil prekmurski jezik sredi 19. stoletja dobro razvit in sposoben za ubesediljenje vseh funkcijskih zvrsti. Zunajjezikovni (delno sociolingvistini) splet okoliin pa je vplival na to, da so nosilci pisne (in kasneje tudi govorne) kulture sprejeli predpise novoslovenine in so zaradi poenotenja slovenske knjine norme zaeli opuati svoj e dobro uveljavljeni knjini jezik. Politino-upravni razlogi, ki so v 17. stoletju spodbudili nastanek in hiter ter uspeen razvoj prekmurskega knjinega jezika, so bili sredi 19. stoletja vzrok, da se je prekmurska knjina produkcija zaela umikati v narene okvirje. Kardo, ki je bil po tevanu Kzmiu sploh glavni in najveljavneji protestantski pisec od konca prve polovice 19. stoletja (V. Novak 1974: 71), se jezikovni tradiciji svojega predhodnika ni hotel tako enostavno in hitro odpovedati. Njegovo vztrajanje je bilo na prvi pogled celo logino in sprejemljivo, saj je bilo podprto z obsenim, vsebinsko mnogostranskim in jezikovno ustvarjalnim prevajalskim delom (V. Novak 1974: 71), ki je v prekmurski jezik druge polovice 19. stoletja uvedlo veliko (umetnih) novotvorb in naelo etimoloke
190 asopis,

najprej mesenik, kasneje tirinajstdnevnik, je zael izhajati v Budimpeti 15. 9. 1875, zadnja tevilka pa je izla dva dni ped urednikovo smrtjo 15. 7. 1879, Budimpeta. 285

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

pisave, kar je v besedju e bolj poveevalo razliko med njim in katolikimi pis ci. Kardoeve jezikovne, predvsem besedne novosti191 in vztrajanje pri starem slovenskem jeziku so na nek nain primerljive z levstikovanjem in pretiranim nadomeanjem vsega neslovenskega v jeziku novoslovenine oba, Levstik in Kardo, sta sprva e imela nekaj somiljenikov in posnemovalcev, kasneje pa sta postala ujetnika svojega poetja, osamela purista, ki jima sodobniki niso mogli ali hoteli slediti. 2 Agusti in oblikovanje prekmurskega publicistinega izrazja Zdi se, da je Kardoevo oddaljevanje od jezikovne tradicije predhodnikov bilo blizu tudi Agustiu, ki je v Budimpeti izgubil stik z ivim prekmurski jezikom. Katoliki pisci so se zavestno odloili za novoslovenino in tako so mu ostali tevilni Kardoevi prevodi edini vir sodobne knjine prekmurine, njegove novotvorbe pa vzgled, kako si pomagati pri tvorbi novega besedja, ki ga je potreboval pri ivahno urejanem Prijatelu. Prekmursko besedie seveda ni bilo skromno. O tem nas prepriujejo na eni strani prevodi Nouvega Zkona, evangelijev in drugih cerkvenih besedil, tudi pesmaric, na drugi strani pa zanimiva posvetna produkcija na elu z izjemnim Koievim delom Zobrisani Sloven i Slovenka med Mrov i Rabov, ki je jezikovno in stilistino doseglo in celo preseglo Slomkovo predlogo Blae ino Neica v nedeljski oli,192 ali pa npr. bogata in izvirna prekmurska slovnina terminologija pri Koiu in Kardou. Manjkalo pa je publicistino izrazje. Agusti se je tega dobro zavedal, saj je bil pred izdajanjem svojega asopisa nekaj asa tudi madarski vojni dopisnik iz Dalmacije, tako da mu naeli aktualnosti in aurnosti, ki zahtevata ob dobrem besednem zakladu tudi sposobnost tvorjenja neologizmov in dober jezikovni posluh, nista bili tuji. Kardoev vzgled in madarske jezikovne iz kunje so mu e kako koristile, ko je v svojem asopisu iskal primerne izraze za predmetnost, ki v prekmurskem jeziku do takrat e ni bila ubesedena. eprav je Prijatela urejal in izdajal v Budimpeti, prvi prekmurski asopis, presenetljivo, ni madarsko kalkiran. Zdi se, da je Agusti glede besedja sprva sledil Kardoevemu zgledu, kasneje, ko je spregledal njegovo napano odloitev in ga je spoznal za jezikovnega samohodca in osamelca, pa je v
(1974: 71) opozarja npr. na naslednje Kardoeve neologizme: istinost, nstaj, obldavnik, oznanenje, poselnik, prvdo-spunenje, samnost, sprhlivost, velkost, veselnik, zgjana in etimoloko pisavo: bidti, isete, krlevstvo, krstanski, nevshena, rodstvo, srdci, vboge itd. 192 Prim. razprave v zborniku Koi in njegov as : zbornik razprav o Joefu Koiu . Budimpeta: Koiev sklad, 1994, tudi moj lanek Primeri jezikovnega strnjanja pri Joefu Koiu (Jesenek 1994a: 171186). 286
191 Novak

Slovensko-madarsko besedno prepletanje v Agustievem asopisu Prijatel

svojem asopisu madarski rkopis nadomestil s slovenico in se zael vse bolj priblievati knjini slovenini. Tako je sicer potrdil publicistini prekmurski jezik, hkrati pa ga je postopoma peljal tudi v okvire skupne novoslovenine. 3 Slovensko, madarsko in nemko izrazje v asopisu Prijatel Ko danes vrednotimo in analiziramo Agustiev jezik, se zdi prav neverjetno, kako malo prevzetih madarskih besed, pisno in glasovno prilagojenih ali tujk, je zapisanih na straneh Prijatela. Podobnost s Kardoem in Levstikom je kot na dlani prekmurski jezik je v asopisu zavestno nadnareno, knjino doloen, vasih kar izumetnien, tako da sta e do meja prepoznavnosti privedeni naeli jezikovne jasnosti in enotnosti. Zdi se, da gre e za umetni jezik puristino preien, saj so iz besedia umaknjeni skoraj vsi madarizmi in kajkavizmi , ki je sicer po besedju in oblikah znailno slovensko prekmurski, vendar odmaknjen od tradicionalne norme (in verjetno tudi ivega govora tistega asa) in zato slabo razumljen in mote. O tem nas prepriujejo nenehne urednikove pronje, naj se bralci naroijo na asopis Prijatel. Kardoeva pot, na katero se je Agusti podal v elji, da povzdigne prekmurski publicistini jezik na raven omikanega jezika, je bila slepa ulica. Jezik je sicer usposobil za publicistino pisanje, vendar pa je v prirejanju in kovanju novih besed ter ponesreenih pravopisnih in slovninih pravil vse preve odstopal od prekmurske jezikovne tradicije (kardoevanje!), pri tem pa se ni odloil za Koievo izkunjo in prevzemanje iz blinjih panonskih jezikovnih razliic (slovenske vzhodne tajerine in hrvake kajkavine). Ali je bil prav jezik vzrok, da je imel Agusti (pre)malo naronikov za svoj asopis? Verjetno, saj je sicer redno izhajal in je bil moderno urejan, predvsem pa je upoteval naelo univerzalnosti, tako da je bil vsebinsko razgiban (Jesenek 1999a) in bi lahko po tej strani zadovoljeval potrebe razlinih bralcev:
V etom kratkom vremeni Prijatel // vnogim je volo pribdo na stenye; ki szo dote komaj nekaj zacsli vu domovini i na szveti nahajajocse prigodbe, prilika sze nyim z-tem od vszakojacskoga zgodjenya vecs i vecs zazvediti toga ne pozableno bilo spo znavatibilo vsze ono //

Zanimivo je, da asopis ni uspel privabiti bralcev s svojo dokaj prepoznavno slovensko dro in odmikom od uradnih madarskih krogov, ki so spodbujali in financirali Kardoa, da je vztrajal v (knjini) prekmurini, kasneje prav od njih preimenovani v vendski jezik. Nenavadno je, da uradna politika v Budimpeti ni znala ali hotela ali mogla (Agustieva dra se lepo kae v na slednjem navedku: Prijatel nikomi ne podvrzen. Nikomi sze ne ponizva, nego brni cslovecsnsztva dugovnj pravico.) izkoristiti publicitete Prijatela, ki bi jo
287

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

lahko usmerila v madarizacijo Slovencev v Ogrski s pomojo slovenskega asopisa. Javne objave v prekmurskem jeziku bi informacijsko zelo enostavno dosegle slovenske bralce v Prekmurju, z najbr ne previsokimi stroki pa bi se publiciteta in razirjenost ter s tem tudi vpliv Prijatela mono poveal. Jezik, prekmurska slovenina v Agustievem asopisu, bi lahko postal temeljni informacijski in madarizacijski medij. Agusti ni bil naklonjen madarizaciji in najbr tudi ni iskal podpore na madarski strani, pa tudi politikanstva in spodbujanja nacionalnih sporov v njegovem asopisu ni zaslediti, eprav je na straneh Prijatela objavil npr. Slovensko pesem:
Nikaj nga lepega, Primi brtye kupico. Niti veseleega, I vzpij na zdravico, Nego prijteli, Bog zn i k leti Steri so na sveti Bodemo na sveti vkp ziveli. vkp ziveli.

Svoje rojake, prekmurske Slovence, je imenoval Slovene (ne Vende in ne Tote!), kar je npr. lepo razvidno iz odlomka, v katerem je tudi zanimiv podatek o sobivanju slovenskih in hrvakih prebivalcev na Ogrskem in o tevilu njihovih otrok, ki so se olali v slovenskih ali hrvakih olah. Odlomek kae na dejanski status prekmurskega jezika (vsaj v asu izhajanja Prijatela) v prekmurskem delu ogrske monarhije, ko slovenski prekmurski jezik ni bil niti prezrt niti zatiran, saj je bil uporabljan v vseh funkcijskih zvrsteh jezika, nazadnje tudi v publicistiki, in v oli:
Na veliko bldnoszt kaze od oni, ki szo t knigo gotovili, da od nasega krja l jezik po szvojom imni (vend) nimenvan, nego tak je piszano, ka vu Vasvrmegyvi je bil 3471 szlovenszki (tot, pod sterom imenvannyom sze gornyi szloveni z-trencsnszkogavrmogyva razmijo) i 6089 horvacki solrov. Vu Zalavarmegyvi 870 szlovenszki (tot) i 6089 horvacski solrov. Nadale, ka sze Vasvrmegyvi vu 13 solj po szloven szkom (vend, eti je prav imenvano) jeziki vcsnye drzi.

Glede jezika je Agusti poskual biti realen in si ni elel zamer ali celo sporov z madarsko oblastjo. Odlono je zavraal dvojezije v prekmurskem ogrskem delu monarhije in je spodbujal prekmurske Slovence k dvojezinosti, ki je na stiku slovenske in madarske jezikovne in narodnostne skupnosti povsem naravna in edino sprejemljiva reitev. Jasno je zapisal, da se je potrebno na Ogrskem uiti madarine kot uradnega in veinskega jezika, tako uenje pa je tudi sam spodbujal, saj je leta 1876 izdal ubenik Navuk vogerskoga jezika za zaetnike, s katerim se je v asopisu Prijatel branil pred tistimi, ki so ga napadali in mu oitali protimadarsko dro:
Pa csi sze t laulaske tak dobre vgre drzijo, za koj szone ze dvno tkso solszko knigo piszali, z-stere bi sze nasa szlovenszka deca vogrszki nvcsila? Razpocste sze 288

Slovensko-madarsko besedno prepletanje v Agustievem asopisu Prijatel

od csemrov hdovolni: jaz szam piszo tkso knigo, tam szo v-solaj i z-ete knige sze zdaj Szlovenszka deca vogrszki vcs.

Agusti je bil preprian, da prekmurski jezik ni omejen samo na zasebno in neformalno rabo, ampak njegova jezikovna zmonost omogoa celostno komunikacijo slovenske skupnosti v ogrski dravi. Tistim, ki so mu oitali, da je v svojem asopisu sovrano razpoloen do madarske domovine, je odgovoril:
Vrokaj mte Prijatel-a 15-szet brojov, jeli jeszte v-ednom broji kaj tsega, ka bi vsz prti vogrszkoj domovini drazdo. Vszki lehko pogldne. Ne vidi sze tm hdovalcom, ka szlovenszki pisem vam. Kak pa te, csi nase lsztvo drgi jezik nerazmi, scjo t, ka bi sze znanoszt med nasimi szloveni razsrjvalo? Nasim szlovenom n szlobodno, po njihovom maternom jeziki zvediti zgodjenja szveta? Ki tak prti gucsijo Prijatel-i, t szo protivniczke nasim szlovenom.

Do neupraviene kritike na raun slovenskega prekmurskega jezika je bil oster in odloen:

Vi, ki szamo simfati znte, za naso szlovenszko lsztvo sze pa neszkrbite, szte n drgo vrdni, kak zavrzeni biti. Komi sze t plscs priprvi, naj ga li noszi.

Na svojo in Prijatelovo neodvisnost pa je opozoril neposredno in odlono:

Prijatel de na duze szvekloscso razsrjvo. Szloboszcsino, praviczp, postenj bode glszo nadale // Na szloboscino je szamovucsen nrod zreli. V-etom deli je delaven tezak Prijatel za vsz szlovene.

Po tako zapisanem se seveda ne moremo uditi, da na straneh Agustievega Prijatela zelo redko naletimo na madarsko jezikovno vnaanje. Madarizmov ni veliko, e najve kalkov je v poroilih iz dravnega zbora in pri spremljanju politinega ivljenja v Budimpeti, tj. pri ubesedovanju t.i. nove predmetnosti, ki Slovencem v Porabju nikoli ni bila blizu in se zanjo praviloma tudi niso zanimali. Agusti se enostavno ni mogel izogniti madarskim izrazom, ki so se nanaali na dravno ureditev in delitev oblasti. Bil je edini slovenski prekmurski kritini medijski posameznik, zavezan tudi jezikovno izraeni strokovni natannosti in vsebinski ustreznosti, prav s pomojo izbranih madarizmov pa je njegovo sporoanje pridobilo natannost in nedvoumnost. Vkljuevanje madarskega javnega, politinega ter vojakega izrazja in poimenovanja v slovensko publicistino besedie je bilo v Prijatelu zelo skrbno premiljeno, saj je lo za besedje, ki poimenuje najbolj dinamino podroje takratnega javnega ivljenja v ogrskem delu monarhije: batorErsek (sreen kof), rsek (kof), fispani (nadupan), glombi (krogla), hajovje (ladje), hatara (meja), kalpag, (pokrivalo za glavo), kp (prispodoba, slika), kotriga, mertk, orszg, penez, peldo deti (dati vzgled), pspk, szabadelv-part (svobodomiselna stranka), sors (usoda), tancs, tancsivanye (izpeljanka iz madarine s slovenskim priponskim obrazilom), vama, varas, varmegyvi, vojni-sereg. V vebesednih
289

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

poimenovanjih je ena izmed sestavin e slovenska: orszcsko szprviscse, orszcska kucsa, orszcsko ravnanje, novi i sztari mertki. Naelo aurnosti mu je mnogokrat onemogoalo premislek in odloitev o hitri tvorbi novih prekmurskih izrazov, e pa je imel as, je madarski besedi poskual poiskati prekmursko pomensko ustreznico, najvekrat neologizem,193 ki ga je v besedilu oznail z zvezdico (*), v opombi pod rto pa prevedel z ustreznim madarskim (in nemkim) izrazom: *dacso-pobervnija = adszed, *napravnica = gyr = Fabrik, *nastop = fokozat, *pnez szprvlanica = Takark-pnztr, *ponizlvas = kegyenc, vagy adhivatal = Steuer Amt, *vam = Zoll, *vleka = uszly = Schlepp, *zkonszki, zkon = szvetsg. Na Agustievo previdnost pri rabi madarskih izrazov kae njegova elja za oblikovanje slovenske politine terminologije njegove novotvorbe so na straneh Prijatela postopoma zaele nadomeati madarske ustreznice: poszlavci, poszlavczova-kucsa, szedsztvo, veliksova kucsa. Posebnost so tudi v oklepaju razloene e prevzete besede v madarini, npr.: zidovszki rabbinar ( pop), od orszcskoga szprvisca zebrano poszlankisztvo (delegcia) tancsivanye. Nekaj je tudi germanizmov, ki pa so vezani na poimenovanje vsakdanje predmetnosti. Praviloma se ne pojavljajo v poroilih iz politinih krogov in ne uinkujejo kot tujke, ampak so bile med Slovenci na ogrskem v drugi polovici 19. stoletja del splonega besedia: cajt, fal (poceni), farba, fertal, frisko, gratati, gvant, glihnost, lagev (sod), mestrice, ncati, ranta, tk , trcati, vancar (viniar). Sicer pa je besedje, ki je vezano na vsakdanje ivljenje in predmetnost, ki je prekmurske Slovence obdajala skozi stoletja, izrazito slovensko, panonsko. Tako je npr. poimenovanje obdajajoe narave: gorice: grozje, most, rogosz, tropin, trsztovina, trsztje, vino, bratva, goricz-vertovje, trsztje; log: gubacs, szkorja, zer, pasa, kosztanj, malina, gruske, jabuke, szlive; ograda: zelenyva, szad, mak, kn (kumina), rdei prpeo (poper), grah (fiol), grjsics, jeszte, trve-pv, szajenj, pvanje, polevanje, merkanje, brany, szemen, szadika; orata-zemla: ornye, okpanye, doli i notrisprvlanye, mlatitev, pregatni i peski tezaki; travnikaj: logovje, gorice, panik, szen, tava, pase nuc, kositev; zito: pszenicza, kukorcza, proszo, hujdina, jecsmen, ovesz, pseno (ophano zrnje prosa, ajde, jemena), lecsa, konopleno szeme, lenovo szeme; vcsele: dvercza, jarp, kos, med, med-bratev, roj, vcselar, vinjk (ebelnjak). Madarizmov v teh predmetnih skupinah (skoraj) ni, izjeme so redke, npr.: gubacsov pv (elodova jeica; mad.: gubacs), akv (vedro, mera za sode; mad.: ak), saj je Agusti za novo strokovno poimenovanje raje poiskal/tvoril slovenski
193 O

teoriji nastajanja neologizmov v nemkem prostoru prim. V. Jesenek (1998).

290

Slovensko-madarsko besedno prepletanje v Agustievem asopisu Prijatel

izraz, ki ga je, e je bilo potrebno, tudi natanno opisal v opombi pod rto, npr.: trsztna-v *Ki v-zdajnyesnem vremeni sz-thinszkiga meszta trsztje scs kpiti, more paszko meti, ar vnogih mesztaj na trsztovoj koreny mali sztvri szojo, koreny razgrzjo i potom trszt pohvne. To je po imni trszna-vs, stera vnogo kvra zrokje i dosztih mesztaj clabregov goric zapravila. Znailno madarsko pa ostaja ves as zapisovanje lastnih imen, tj. postavljanje imena za priimek: Tisza Kalman, Deak Ferenc, Sennyei Pavel, eprav je prvotno madarski rkopis, prilagojen seveda prekmurskemu glasoslovnemu sestavu, v kasnejih letnikih zamenjal s slovenico. 4 Zakljuek Kljub oitnim prizadevanjem za rabo slovenskih prekmurskih besed in strokovnih izrazov (izjema je deloma le politino izrazje in poimenovanje) pa je Agustiev publicistini jezik v asopisu Prijatel drugaen od tradicionalnega prekmurskega knjinega jezika 18. in prve polovice 19. stoletja. Izstopa predvsem po besedju, ki ob redkih madarizmih in germanizmih dopolnjuje tradicionalno prekmursko besedie predvsem z novim politinim izrazjem in poimenovanjem, ki ga prekmurski knjini besedni zaklad do Agustia ni poznal. Zaradi poenotenja slovenske knjine norme sredi 19. stoletja se tako novo besedje ni ve moglo ustaliti v knjini rabi, nareje pa za tovrstno sprejemanje ni bilo odprto. Prekmursko tvorjenje novih besed in iskanje ustrezne terminologije je tako ostalo na izhodiih, ki so jih zartali Koi, Kardo in Agusti.

291