SLOVAR SLOVENSKEGA KNJI@NEGA JEZIKA Priro~ni ponatis Prva knjiga

II

SLOVAR SLOVENSKEGA KNJI@NEGA JEZIKA

IZDALA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN[TITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOV[A ZALO@ILA DZS

SLOVAR SLOVENSKEGA KNJI@NEGA JEZIKA Priro~ni ponatis v petnajstih knjigah Prva knjiga, a~embalo Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a Predstojnica: prof. dr. Varja Cvetko Ore{nik Urednik ponatisa: ALE[ POGA^NIK Likovno-grafi~ni urednik: BO[TJAN LAPAJNE Knji`na oprema: MARKO TU[EK Glavna urednica: TANJA @ELEZNIK Za Divizijo zalo`ni{tev: ADA DE COSTA PETAN Zalo`ila: DZS, d. d. Za zalo`bo: BOJAN PETAN Ljubljana 2008 SAZU in ZRC SAZU, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, 2008 DZS, d. d., 2008

http://www.dnevnik.si/akcije e-po{ta: narocnina@dnevnik.si Brezpla~na {tevilka: 080 20 07

Za ta ponatis so brez pisnega dovoljenja DZS v okviru dolo~il Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priob~itev, fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih sestavnih delov v kakr{nem koli obsegu ali postopku.

CIP Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 811.163.6'374 SLOVAR slovenskega knji`nega jezika : priro~ni ponatis v petnajstih knjigah / [urednik ponatisa Ale{ Poga~nik]. Ljubljana : DZS, 2008. Knj. 1: A~embalo. 2008 ISBN 978-86-341-2656-3 (zv. 1) 1. Poga~nik, Ale{, 1964 236339968

PREDGOVOR
Slovar slovenskega knji`nega jezika (SSKJ) je prvi ve~ji enojezi~ni razlagalni slovar sodobne knji`ne sloven{~ine, v katerem je zajetih in obdelanih nekaj nad 107 tiso~ gesel in podgesel na dobrih pet tiso~ straneh. Posamezne knjige obsegajo tole {tevilo gesel in podgesel: 1.22.064 (AH, 1970, 844 str. in LXII str. Uvoda), 2.20.816 (INa, 1975, 1030 str.), 3.22.285 (NePren, 1979, 1076 str.), 4.22.529 (Preo[, 1985, 1125 str.), 5.19.336 (T@, Dodatki A[, 1991, 1051 str.). Izdelali so ga sodelavci Leksikolo{ke sekcije In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a po zasnovi, ki je bila obravnavana v jezikoslovnih krogih in utrjena v {estdesetih letih. Slovar je nastal na osnovi obse`nega jezikovnega gradiva, izpisanega iz okoli {est tiso~ tiskanih enot, katerih ve~ina je iz druge polovice na{ega stoletja; precej jih sega tudi v 19. stoletje, zlasti v njegovo zadnjo tretjino (klasiki). Najve~ izpisov je sicer iz leposlovja, vendar so mo~no zastopane tudi vse druge zvrsti knji`nega jezika (znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, publicisti~na in druga besedila). Izpisovanje se je za~elo leta 1946 pod vodstvom Frana Ramov{a in Jakoba [olarja; do danes je sodelovalo blizu dvesto visoko izobra`enih slavistov in drugih filologov skupaj z vsemi sestavljavci slovarja. Potek pridobivanja izpisov, njihovo razporeditev po zvrsteh in koli~insko rast je mogo~e spremljati po letnih poro~ilih v letopisih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako je bila sistemati~no zbrana in urejena slovarska kartoteka s {est milijoni listkov in tristo tiso~ izto~nicami. Za obdelavo v slovarju je bilo odbranih nekaj ve~ kot tretjina besed, druge (183 tiso~) so bile objavljene v Besedi{~u slovenskega jezika 1, 2 leta 1987. Poleg splo{ne kartoteke je bilo sestavljenih ve~ pomo`nih in dopolnilnih zbirk (frekven~na kartoteka najpogostej{ih besed, kartoteka sinonimov in kvalificiranih besed oz. besednih zvez, kartoteka razlag, nare~na kartoteka), ki so omogo~ile usklajeno redakcijsko delo in u~inkovito preverjanje. Pri nadaljnji bogatitvi slovenskega slovarskega gradiva bo treba bolj kot doslej pritegniti tudi knji`no sloven{~ino zunaj meja Republike Slovenije. ^eprav je SSKJ slovar splo{nega tipa, je v njem veljala posebna skrb tudi strokovnemu izrazju, pomembni plasti slovenskega knji`nega besedi{~a, saj je njegova izoblikovanost in urejenost znamenje visoke jezikovnokulturne ravni. Seznami terminolo{kih sodelavcev in svetovalcev v vseh petih knjigah dokazujejo, da je v slovarju zastopanih okoli sto strok s svojimi vidnimi predstavniki; to zagotavlja ustrezno strokovnost re{itev. Redakcija SSKJ je imela spodbujevalno vlogo posebno na tistih terminolo{kih podro~jih, kjer je bilo vpra{anje strokovnega izrazja doslej premalo v zavesti; seveda se je moral SSKJ omejiti na izbor, ki ga narekuje {ir{a splo{na raba, tako da glavna naloga {e vedno ostaja specializiranim terminolo{kim slovarjem. Slovar slovenskega knji`nega jezika je v celoti skupinsko delo; avtorstva posameznega geselskega ~lanka iz samega slovarja ni mogo~e ugotoviti, razen pri t. i. oglavju. Redakcijski postopki so se zvrstili tako, da so bile osnovne redakcije ~lankov pregledovane in usklajevane, pri ~emer je pogosto pri{lo do globljih vsebinskih posegov in sprememb; vendar hrani sekcija dokumentacijo o vseh stopnjah dela, tako da bodo morebitni prihodnji raziskovalci zgodovine slovenskega slovaropisja lahko ugotovili koli~inski in kakovostni dele` posameznega soavtorja. Posebej velja poudariti, da se je ob delu za SSKJ leksikografsko iz{olala na{a prva skupina slovenistov, ki bo lahko uresni~ila {e nadaljnje na~rte na{ega slovaropisja in izpeljala sorodne jezikoslovne naloge. Svoje znanje in izku{nje so starej{i v neposrednem delovnem stiku prena{ali na mlaj{e; sestavili so tudi ve~ internih pripomo~kov, ki odkrivajo redakcijsko tipologijo, metodo dela, prakti~ne prijeme in postopke: sedemnajst splo{nih alfabetarijev, pet dodatnih splo{nih alfabetarijev, pet alfabetarijev v SSKJ sprejetih gesel, splo{ni alfabetarij za dodatke v {tirih delih, pet odzadnjih seznamov, splo{ne napotke in prakti~na navodila za redakcijo (S. Suhadolnik, M. Hajn{ek-Holz, J. Meze, Z. Leder-Mancini, J. Mller, J. Rigler, I. ^erneli~, M. Jane`i~, M. Silvester, A. Glo`an~ev), priro~nik za tehni~no stran redakcije (M. Silvester), seznam kvalifikatorjev in kvalifikatorskih pojasnil (M. Cedilnik), redakcijske sheme za predpone ~rk O in P (M. Hajn{ek-Holz) in za gesla s predponama u- in v- (L. Legi{a). Pri izdelavi slovarja je sodelovalo ve~ generacij, od najstarej{e, rojene na prehodu v na{e stoletje, do najmlaj{e iz petdesetih let; avtorjem slovarja se je posre~ilo premostiti ve~je razlike v pogledih na sodobni slovenski knji`ni jezik in vzpostaviti ravnote`je in ustrezno enotnost. Vendar slovar najbr` ne bo u{el o~itku, da se je `e rodil z nadihom starinskosti; toda temu se v celoti ne more izogniti noben slovar. Ni~ nenavadnega ni, da je v treh desetletjih pri{lo do precej{njih sprememb v sestavi sodelavcev slovarja. Ve~ina podatkov o tem je objavljena v posameznih knjigah za naslovnimi stranmi, zato naj jih tu samo strnem in dopolnim. Od ~lanov glavnega uredni{kega odbora so umrli: France Tom{i~ (19051975), Mile Klop~i~ (19051984, predsednik odbora do 1971), Lino Legi{a (19081980), Anton Bajec (18971985, predsednik odbora 1971), Jakob Rigler (19291985), Janko Juran~i~ (19021989, predsednik odbora 19731984); umrla je tudi urednica Jela Jen~i~ (19181972). Anton Bajec in Lino Legi{a sta v glavnem uredni{kem odboru skrbela za redakcijo nepregibnih besednih vrst; njune osnovne redakcije teh gesel so tudi v knjigah, ki so iz{le po njuni smrti (Legi{eve v ~etrti in peti, Baj~eve v peti). Zgodnja Riglerjeva smrt (ob koncu ~etrte knjige) je mo~no prizadela kontinuiteto obdelave geselskih glav; zapustil je {e ve~ino re{itev za gesla ~rke T v peti knjigi, medtem ko je bilo treba {e obdelati gesla ~rk U, V, Z, @ in dodatke po njegovih na~elih in praksi. Nelahko nalogo je opravila posebna komisija, v kateri se je novi sodelavec Vladimir Nartnik usposobil za postopno nadaljevanje Riglerjevega dela. Med umrlimi se spomnimo tudi Bo`a Vodu{ka, Rudolfa Kolari~a in Ivana Tominca, ki so prispevali svoj dele` v za~etni dobi priprav za slovar. V zadnjem obdobju izhajanja so od{le v pokoj urednice Jo`a Meze, Marija Jane`i~ in Marta Silvester, ki so v slovarju zapustile vidno sled neutrudnega dela in znanja. Leta 1982 se je upokojil tudi tajnik in ~lan glavnega uredni{kega odbora Stane Suhadolnik, ki je bil od petdesetih let gonilna sila redakcije slovarja in je uveljavil sistemati~nost

VI
in preglednost dela; kot ~lan komisije za pravopis, pravore~je, oblikoslovje in intonacijo pri glavnem uredni{kem odboru je veliko pripomogel k temu, da se je ohranilo in do konca uresni~ilo Riglerjevo izro~ilo. Izku{nje pri delu za slovar so si pridobili tudi poznej{i profesorji slovenskega knji`nega jezika in stilistike na univerzi in nekdanji pedago{ki akademiji Ada Vidovi~ Muha, Tomo Koro{ec in Viktor Majdi~; pridobljene izku{nje s pridom uporabljajo France Novak v sekciji za zgodovino slovenskega jezika, Zvonka Leder-Mancini in Cvetana Tavzes v sekciji za terminolo{ke slovarje. O Slovarju slovenskega knji`nega jezika (zlasti o prvi knjigi) je iz{lo veliko ocen in prikazov doma in na tujem; razumljivo je, da so bile doma~e ocene zahtevnej{e, nadrobnej{e in ostrej{e. Ve~ predlogov in pripomb je bilo pri nadaljnjem delu za slovar koristnih, marsikatera zahteva pa bi pretresla zasnovo in izpodkopala sestavno enotnost celotnega slovarja, ki jo je bilo treba vsekakor ohraniti, da bi bralci po napotkih iz Uvoda v prvo knjigo razumeli tudi peto. Med opaznej{e premike lahko {tejemo pogostej{e pisno podoma~evanje tujih prvin, ki je slovar bolj pribli`alo dana{nji rabi. Zaradi obse`nej{ega gradiva in bolj izostrenih pomenskih raz~lemb je tudi opazno, da imajo besede istega ranga v peti knjigi navadno dalj{e ~lanke. Dodatkov je manj, kot je bilo predvideno; izkazalo se je, da je pri{lo v knji`ni jezik v dveh desetletjih zlasti veliko strokovnega izrazja, ki je ve~inoma preve~ specialno za splo{ni slovar. Po drugi strani se je v kartoteki nabralo precej individualnih besednih tvorb, ki po splo{no veljavnih merilih ne morejo biti sprejete v razlagalni slovar srednjega obsega. Pri izboru smo si prizadevali obdr`ati nespremenjena merila, da ne bi pri{lo do prevelikega razhajanja med za~etkom in koncem slovarja. Slovar slovenskega knji`nega jezika bo kljub pomanjkljivostim ostal ena najpomembnej{ih stvaritev slovenske kulture; vsem, ki bodo v njem iskali pomo~ in bodo upo{tevali redakcijska pojasnila (kvalifikatorje idr.), bo zanesljiv svetovalec o pravopisnih vpra{anjih, izgovoru, oblikah, nagla{evanju, vezljivosti, pomenih in zvezah piscem slovenskih besedil, raziskovalcem jezika, {olnikom in u~e~im se, skratka, vsem, ki cenijo svoj jezik in njegove vrednote. Za tuje jezikoslovce bo slovar zakladnica podatkov in informacij o knji`ni sloven{~ini, ki jih bodo iskali zaradi {tudija nje same ali zaradi primerjav z drugimi sorodnimi jeziki; SSKJ bo podlaga in vir za nastajanje novih tipov slovarjev, tudi dvojezi~nih. Slovar naj postane v moderni informacijski dobi enakovreden udele`enec pri vzpostavljanju kompatibilnosti med jeziki; obenem naj bo trdna opora pri krepitvi odpornosti sloven{~ine v stikih z drugimi jeziki. Manj znano je, da prina{a slovar z bogatim jezikovnim gradivom tudi najbolj avtenti~no vednost o bivanju in `ivljenjski resni~nosti na{ega ~loveka v dana{njem ~asu in v preteklosti, iz njega se da izlu{~iti son~na in sen~na podoba na{ega duhovnega in fizi~nega obstajanja; zato lahko slovar beremo tudi kot knjigo o Slovencih. Josip Vidmar in Bratko Kreft sta veliko let bedela nad tem, da je bilo delo za slovar mogo~e. Vrsta ljudi, imenovanih in neimenovanih, ki zaslu`ijo zahvalo za svoj delovni prispevek za slovar, je zelo dolga in predolg bi bil seznam vseh izpisovalcev, strokovnih in tehni~nih sodelavcev, brez katerih slovarja ne bi bilo. Ko se zahvaljujem ~lanom Leksikolo{ke sekcije in urednikom slovarja, bi rad poudaril, da zaslu`ijo posebno priznanje, ker so zaradi plemenitega cilja ohranili optimizem in vzdr`ali na tej pogosto trnovi slovarski poti; naj posebej omenim vodjo in usklajevalko tega odgovornega dela v zadnjem desetletju Mileno Hajn{ek-Holz. Slovar slovenskega knji`nega jezika je bil kon~an in dotiskan v letu rojstva slovenske narodne samostojnosti in dr`avne suverenosti, ki jima je bil jezik najo~itnej{i vodnik in pri~evalec; zato je ta zveza `ivljenjska in trajna. Ljubljana, avgusta 1991 Franc Jakopin predsednik glavnega uredni{kega odbora

Slovar slovenskega knji`nega jezika (SSKJ) je temeljni razlagalni slovar slovenskega jezika. Tako s slovarskega kot jeziko(slo)vnega vidika predstavlja trdno koherentno celoto, ki v posameznostih sicer odra`ajo~ dru`beno in posledi~no jezikovno stvarnost druge polovice dvajsetega stoletja, ko je slovar nastajal , zdru`uje zlasti bogastvo trajnega dela slovenskega besedi{~a. ^eprav se jezikoslovje in z njim slovaropisje nezadr`no razvijata, ostaja Slovar slovenskega knji`nega jezika s svojo slovarsko izjemno domi{ljeno zgradbo in z bogatim delom osnovnega slovenskega besedja zgledna podlaga za vse nadaljnje slovarje sodobnega slovenskega jezika in obenem dragocen jezikovni priro~nik za vse, ki jim je sloven{~ina blizu. Ljubljana, decembra 2007 In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU

VII GLAVNI UREDNI[KI ODBOR

AH dr. Anton BAJEC, univ. prof.; dr. Janko JURAN^I^, univ. prof.; Mile KLOP^I^ (predsednik), knji`evnik; dr. Lino LEGI[A, znanstv. svetnik; Stane SUHADOLNIK (tajnik), v. strok. sodel.; dr. France TOM[I^, znanstv. svetnik INa dr. Anton BAJEC, univ. prof., dopisni ~lan SAZU; dr. Bojan ^OP, univ. prof., dopisni ~lan SAZU; dr. Janko JURAN^I^, univ. prof. (predsednik); dr. Lino LEGI[A, znanstv. svetnik; dr. Jakob RIGLER, znanstv. svetnik (za pravopis in pravore~je); Stane SUHADOLNIK, v. strok. sodel. (tajnik) NePren dr. Anton BAJEC, univ. prof., redni ~lan SAZU; dr. Bojan ^OP, univ. prof., redni ~lan SAZU; dr. Janko JURAN^I^, univ. prof., dopisni ~lan SAZU (predsednik); dr. Lino LEGI[A, znanstv. svetnik; dr. Jakob RIGLER, znanstv. svetnik (za pravopis in pravore~je); Stane SUHADOLNIK, strok. svetnik (tajnik) Preo[ dr. Anton BAJEC, redni ~lan SAZU; Ivanka ^ERNELI^, strok. svetnik; Milena HAJN[EK-HOLZ, strok. svetnik; dr. Franc JAKOPIN, znanstv. svetnik, dopisni ~lan SAZU; Zvonka LEDER-MANCINI, strok. svetnik (za terminologijo); dr. Tine LOGAR, univ. prof., redni ~lan SAZU (predsednik); Jakob MLLER, strok. svetnik; dr. Jakob RIGLER, znanstv. svetnik, dopisni ~lan SAZU T@ in Dodatki Ivanka ^ERNELI^, strok. svetnik; Milena HAJN[EK-HOLZ, strok. svetnik; Marjeta HUMAR, strok. svetnik; dr. Franc JAKOPIN, znanstv. svetnik, redni ~lan SAZU (predsednik); Zvonka LEDER-MANCINI, strok. svetnik; Jakob MLLER, strok. svetnik; Ivanka [IRCELJ-@NIDAR[I^, strok. svetnik s KOMISIJO za pravopis, pravore~je, oblikoslovje in intonacijo Milena HAJN[EK-HOLZ, strok. svetnik; dr. Franc JAKOPIN, znanstv. svetnik, redni ~lan SAZU; dr. Tine LOGAR, univ. prof., redni ~lan SAZU; Vladimir NARTNIK, v. razisk. sodel.; Stane SUHADOLNIK, prof.

VIII UREDNIKI
AH Milena HAJN[EK-HOLZ, asist.; Marija JANE@I^, v. strok. sodel.; Jela JEN^I^, asist.; Tomo KORO[EC, asist.; Ivanka KOZLEV^AR, v. strok. sodel.; Zvonka LEDER-MANCINI, asist.; Viktor MAJDI^, asist.; Jo`a MEZE, v. strok. sodel.; France NOVAK, asist.; Marta SILVESTER, asist.; Ada VIDOVI^-MUHA, asist. INa Ivanka ^ERNELI^, v. strok. sodel.; Milena HAJN[EK-HOLZ, v. strok. sodel.; Marija JANE@I^, v. strok. sodel.; Borislava KO[MRLJ-LEVA^I^, asist.; Zvonka LEDER-MANCINI, v. strok. sodel.; Jo`a MEZE, v. strok. sodel.; Jakob MLLER, asist.; France NOVAK, v. strok. sodel.; Marta SILVESTER, v. strok. sodel.; Ivanka [IRCELJ, asist.; Ada VIDOVI^-MUHA, v. strok. sodel. Pravopis, pravore~je, oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik, pri pravopisu deloma tudi dr. Lino Legi{a in dr. France Tom{i~ NePren Martin AHLIN, asist.; Ivanka ^ERNELI^, strok. svetnik; Milena HAJN[EK-HOLZ, strok. svetnik; Marjeta HUMAR, asist.; Marija JANE@I^, strok. svetnik; Polona KOSTANJEVEC, asist.; Borislava KO[MRLJ-LEVA^I^, asist.; Zvonka LEDER-MANCINI, strok. svetnik; Jo`a MEZE, strok. svetnik; Jakob MLLER, v. strok. sodel.; Zvonka PRAZNIK, asist.; Marta SILVESTER, strok. svetnik; Ivanka [IRCELJ, asist.; Cvetana TAVZES, asist.; mag. Ada VIDOVI^-MUHA, v. strok. sodel. Pravopis, pravore~je, oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik Preo[ Martin AHLIN, strok. sodel.; Ljudmila BOKAL, strok. sodel.; Ivanka ^ERNELI^, strok. svetnik; Alenka GLO@AN^EV, strok. sodel.; Milena HAJN[EK-HOLZ, strok. svetnik; Marjeta HUMAR, v. strok. sodel.; Marija JANE@I^, prof.; Janez KEBER, v. strok. sodel.; Polona KOSTANJEVEC, v. strok. sodel.; Borislava KO[MRLJ-LEVA^I^, v. strok. sodel.; Branka LAZAR, strok. sodel.; Zvonka LEDER-MANCINI, strok. svetnik; Jakob MLLER, strok. svetnik; Zvonka PRAZNIK, v. strok. sodel.; Marta SILVESTER, strok. svetnik; Jerica SNOJ, strok. sodel.; Ivanka [IRCELJ, v. strok. sodel.; Cvetana TAVZES, v. strok. sodel.; Nastja VOJNOVI^, strok. sodel. Pravopis, pravore~je, oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik, prof. T@ in Dodatki Martin AHLIN, v. strok. sodel.; Ljudmila BOKAL, v. strok. sodel.; Ivanka ^ERNELI^, strok. svetnik; Alenka GLO@AN^EV, v. strok. sodel.; Milena HAJN[EK-HOLZ, strok. svetnik; Marjeta HUMAR, strok. svetnik; Janez KEBER, v. strok. sodel.; Polona KOSTANJEVEC, v. strok. sodel.; Borislava KO[MRLJ-LEVA^I^, strok. svetnik; Branka LAZAR, v. strok. sodel.; Jakob MLLER, strok. svetnik; Zvonka PRAZNIK, v. strok. sodel.; Jerica SNOJ, v. strok. sodel.; Ivanka [IRCELJ-@NIDAR[I^, strok. svetnik; Nastja VOJNOVI^, v. strok. sodel.

KOMISIJE
AH za pravopis: glavni uredni{ki odbor in dr. Jakob RIGLER, znanstv. svetnik za pravore~je in oblikoslovje: dr. Jakob RIGLER s sodelovanjem dr. Antona BAJCA, Staneta SUHADOLNIKA in dr. Franceta TOM[I^A (za~etna dela za pravopis in pravore~je je vodil dr. Jo`e TOPORI[I^, habil. doc.) za intonacijo: dr. Jakob RIGLER s sodelovanjem dr. Antona BAJCA, dr. Tineta LOGARJA, univ. prof., in Staneta SUHADOLNIKA

IX POMO@NE SODELAVKE
AH Marija DOLENC, Marija PAJK INa Marija DOLENC, Jana HAFNER NePren Ana AN@EL, Marija DOLENC, Jana HAFNER

STROKOVNE IN TEHNI^NE SODELAVKE

Preo[ Marija DOLENC, Jana HAFNER; Ana AN@EL, Alenka KOREN, Irena OREL-POGA^NIK, Nata{a SLAVINEC T@ in Dodatki Ana AN@EL, Jana HAFNER, Karmen NEMEC, Lu~ka UR[I^

ZUNANJI POMO^NIKI UREDNIKOV

AH Marjan CEDILNIK, prof.; Izidor KLEMEN, prof.; Du{an MAHER, prof.; Bo`a PLENI^AR, bibliotekarka; Leopold STANEK, prof.; Ivan STRMOLE, prof.; Franc @AGAR, prof. INa Marjan CEDILNIK, prof.; Franc @AGAR, prof. v. {ole NePren Marjan CEDILNIK, prof.

X TERMINOLO[KI SVETOVALCI
z gradivom AH Tatjana Braz, prof.; aer.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; agr.: Anton Berkopec, dipl. ekon., dipl. prav.; Franc Bu~ar, fak. pred.; Elizabeta Muck, strok. sodel.; Vinko Sadar, univ. prof.; alp.: Boris Re`ek, knji`evnik; antr.: dr. Zlata Dolinar-Osole, doc.; arheol.: Sta{ko Jesse, v. strok. sodel.; France Leben, asist.; dr. Fran~ek Osole, doc.; arhit.: Marko Ivan~i~, dipl. ing.; Gizela [uklje, dipl. ing.; astr.: Silvo Breskvar, prof.; avt.: Albert Struna, univ. prof.; biol.: Franc Kapus, prof.; dr. Anton Polenec, v. strok. sodel.; bot.: dr. Viktor Petkov{ek, univ. prof.; dr. Angela Piskernik, prof.; Tone Wraber, fak. asist.; ~eb.: Stane Miheli~, samost. svetnik; dr. Jo`e Rihar, dipl. ing.; ekon.: Zvonimir Dintinjana, fak. v. pred.; elektr.: Franc Mlakar, univ. prof.; etn.: dr. Zmaga Kumer, znanstv. sodel.; dr. Niko Kuret, znanstv. svetnik; dr. Vilko Novak, univ. prof.; filat.: Bojan Pe~ar; film.: Janez Menart, knji`evnik; filoz.: dr. Frane Jerman, fak. asist.; fiz.: Silvo Breskvar, prof.; dr. Lavoslav ^ermelj, znanstv. svetnik; gastr.: Valter Braz, fak. lekt.; Pepika Levstek, predm. u~it.; geod.: dr. Alojzij Podpe~an, univ. prof.; geogr.: dr. Ivan Gams, univ. prof.; dr. Svetozar Ile{i~, univ. prof., dop. ~lan SAZU; geol.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; geom.: Oton Sajovic, univ. prof.; gled.: Viktor Molka, dipl. ing.; Jo`e Pengov, svob. umetnik; gozd.: Miran Brinar, znanstv. svetnik; grad.: Nikolaj Tarasov, abs. arh.; jur.: dr. Avgust Munda, univ. prof., s ~lani pravne sekcije terminolo{ke komisije SAZU; kem.: dr. Janko Kav~i~, univ. prof.; kor.: Pino Mlakar, red. prof. AGRFT; kozm.: Lelja Novak-Rejec, dr. med.; les.: Alojz @umer, znanstv. svetnik; lingv.: dr. Jo`e Topori{i~, habil. doc.; lit.: Marko Dvoaak, fak. lekt.; lov.: Franc Cvenkel; dr. Janko Lavri~, dipl. prav.; mat.: dr. Alojzij Vadnal, univ. prof.; med.: Mirko Karlin, dr. med., s ~lani medicinske sekcije terminolo{ke komisije SAZU; metal.: dr. Andrej Paulin, fak. asist.; dr. Ciril Pelhan, univ. prof.; meteor.: Miran Borko, dipl. meteor.; min.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: Ivan Klemen~i~, bibliotekar; dr. Andrej Rijavec, fak. asist.; navt.: Vladimir Nagli~, mornar. kapetan; num.: Aleksander Jelo~nik, znanstv. sodel.; obl.: Eva Paulin, novinarka; obrt.: Ciril Ho~evar, strok. u~it.; Martin Knez, strok. sodel.; Jo`e Kocbek, predm. u~it.; Viktor Kodre; Neli Niklsbacher-Bregar, strok. u~it.; Bo`o Ra~i~, strok. u~it.; pal.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; papir.: Ivo Remia{, dipl. ing.; ped.: Barica Marenti~-Po`arnik, v. strok. sodel.; petr.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; psih.: dr. Vid Pe~jak, doc.; ptt: Pavel Lavren~i~, dipl. ing.; rad.: Avgu{tin Pirnat, prof.; rel.: dr. Anton Strle, doc.; rib.: Miran Svetina, strok. svetnik; soc.: Fran~ek Lasbaher, prof.; strojn.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; {ah.: Vasja Pirc, velemojster; {ol.: Andrej [avli, strok. sodel.; {port.: Drago Ulaga, red. prof. V[TK; tekst.: dr. Franjo Ko~evar, univ. prof.; tisk.: Ivan Mati~i~, knji`evnik; tur.: dr. Fran Vatovec, znanstv. sodel.; um.: dr. Marijan Zadnikar, v. konservator; urb.: Iva @eleznikar, dokumentalistka; usnj.: Anton Mali, strok. u~it.; varilstvo: Silvester ^erneti~, prof.; vet.: dr. Janez Batis, univ. prof., s ~lani veterinarske sekcije terminolo{ke komisije SAZU; voj.: Milo{ Poli~, dipl. ing.; vrtn.: Ciril Jegli~, univ. prof.; zal.: Bogomil Gerlanc; zgod.: dr. Ferdo Gestrin, univ. prof.; dr. Vasilij Melik, univ. prof.; dr. Metod Miku`, univ. prof.; Bo`o Otorepec, arhiv. svetov.; zool.: Ivan Kre~i~, prof.
adm.:

INa
adm.: Tatjana Braz, prof.; aer.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; Avgust Gro{elj; agr.: Anton Berkopec, dipl. ing., dipl. prav.; dr. Franc

Bu~ar, univ. prof.; Elizabeta Muck, strok. sodel.; Vinko Sadar, univ. prof.; alp.: Boris Re`ek; dr. Vladimir [krlak, dipl. prav.; antr.: dr. Zlata Dolinar-Osole, univ. prof.; arheol.: Sta{ko Jesse, v. strok. sodel.; dr. France Leben, znanstv. sodel.; dr. Fran~ek Osole, univ. prof.; arhit.: Marko Ivan~i~, dipl. ing.; dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; astr.: Silvo Breskvar, prof.; avt.: Albert Struna, univ. prof.; biol.: Franc Kapus, prof.; dr. Anton Polenec, v. znanstv. sodel.; bot.: dr. Viktor Petkov{ek, univ. prof.; dr. Angela Piskernik, prof.; dr. Tone Wraber, asist.; ~eb.: dr. Jo`e Rihar, dipl. ing.; ekon.: Zvonimir Dintinjana, prof. v. {ole; elektr.: Franc Mlakar, univ. prof.; etn.: dr. Zmaga Kumer, znanstv. svetnik; dr. Niko Kuret, znanstv. svetnik; dr. Vilko Novak, univ. prof.; filat.: Bojan Pe~ar; film.: Janez Menart; filoz.: dr. Frane Jerman, univ. prof.; fiz.: Silvo Breskvar, prof.; gastr.: Valter Braz, lektor; Pepika Levstek, predm. u~it.; geod.: dr. Alojzij Podpe~an, univ. prof.; geogr.: dr. Ivan Gams, univ. prof.; akademik dr. Svetozar Ile{i~, univ. prof.; geol.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; geom.: Oton Sajovic, univ. prof.; gled.: Viktor Molka, dipl. ing.; Jo`e Pengov; gozd.: dr. Miran Brinar, znanstv. svetnik; grad.: Nikolaj Tarasov; jur.: dr. Avgust Munda, univ. prof., s ~lani pravne sekcije terminolo{ke komisije SAZU; kem.: dr. Janko Kav~i~, univ. prof.; kor.: Pino Mlakar, red. prof. AGRFT; kozm.: Lelja Novak-Rejec, dr. med.; les.: Alojz @umer, znanstv. svetnik; lingv.: dr. Jo`e Topori{i~, univ. prof.; lov.: Franc Cvenkel; mat.: dr. Alojzij Vadnal, univ. prof.; med.: Mirko Karlin, dr. med., s ~lani medicinske sekcije terminolo{ke komisije SAZU; metal.: dr. Andrej Paulin, doc.; dr. Ciril Pelhan, univ. prof.; meteor.: Miran Borko, dipl. meteor.; min.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: mag. Ivan Klemen~i~; navt.: Ernest Kopriva, prof.; num.: dr. Aleksander Jelo~nik, v. znanstv. sodel.; obl.: Eva Paulin; obrt.: Ciril Ho~evar, strok. u~it.; Martin Knez, strok. sodel.; Jo`e Kocbek, predm. u~it.; Neli Niklsbacher-Bregar, strok. u~it.; pal.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; papir.: Ivo Remia{, dipl. ing.; ped.: dr. Barica Marenti~-Po`arnik, doc.; petr.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; psih.: dr. Vid Pe~jak, univ. prof.; mag. Andrej Ule, asist.; ptt: Pavel Lavren~i~, dipl. ing.; rad.: Franc Milavec, dipl. ing.; rel.: dr. Anton Strle, univ. prof.; rib.: Miran Svetina, strok. svetnik; soc.: Fran~ek Lasbaher, prof.; strojn.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; {ah.: Vasja Pirc; {ol.: Andrej [avli, strok. sodel.; {port.: Drago Ulaga, red. prof. V[TK; Tanja Pe~enko, abs. V[TK; tekst.: dr. Franjo Ko~evar, univ. prof.; tisk.: Ivan Mati~i~; tur.: dr. Fran Vatovec, hab. univ. prof.; um.: dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; Marko [u{tar{i~, akad. slikar; urb.: Iva @eleznikar, v. razisk. sodel.; usnj.: Anton Mali, strok. u~it.; varilstvo: Leo Knez, dipl. ing.; vet.: dr. Janez Batis, univ. prof., s ~lani veterinarske sekcije terminolo{ke komisije SAZU; vrtn.: Ciril Jegli~, univ. prof.; zal.: Bogomil Gerlanc; zgod.: Bo`o Otorepec, v. strok. sodel.; zool.: Ivan Kre~i~, prof. NePren
adm.: Tatjana Braz, prof.; aer.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; agr.: dr. Franc Bu~ar, univ. prof.; Elizabeta Muck, strok. sodel.; Vinko

Sadar, univ. prof.; alp.: Boris Re`ek; dr. Vladimir [krlak, dipl. prav.; arheol.: Sta{ko Jesse, v. strok. sodel.; dr. France Leben, v. znanstv. sodel.; arhit.: dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; astr.: Silvo Breskvar, prof.; biol.: Franc Kapus, prof.; bot.: dr. Viktor

XI
Petkov{ek, univ. prof.; dr. Angela Piskernik, prof.; ekon.: Zvonimir Dintinjana, prof. v. {ole; elektr.: Franc Mlakar, univ. prof.; etn.: dr. Zmaga Kumer, znanstv. svetnik; dr. Niko Kuret, znanstv. svetnik; dr. Vilko Novak, univ. prof.; filat.: Bojan Pe~ar; film.: Janez Menart; filoz.: dr. Frane Jerman, univ. prof.; fiz.: Silvo Breskvar, prof.; gastr.: Valter Braz, lektor; Pepika Levstek, predm. u~it.; geogr.: dr. Ivan Gams, univ. prof.; akademik dr. Svetozar Ile{i~, univ. prof.; geol.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; geom.: Oton Sajovic, univ. prof.; gled.: Jo`e Pengov; gozd.: dr. Miran Brinar, znanstv. svetnik; grad.: Nikolaj Tarasov; jur.: dr. Avgust Munda, univ. prof.; les.: Alojz @umer, znanstv. svetnik; lov.: Franc Cvenkel; mat.: dr. Alojzij Vadnal, univ. prof.; med.: Mirko Karlin, dr. med.; metal.: dr. Andrej Paulin, univ. prof.; dr. Ciril Pelhan, univ. prof.; meteor.: Miran Borko, dipl. meteor.; min.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: mag. Ivan Klemen~i~; navt.: Ernest Kopriva, prof.; obl.: Eva Paulin; obrt.: Ciril Ho~evar, strok. u~it.; Martin Knez, strok. sodel.; Jo`e Kocbek, predm. u~it.; Neli Niklsbacher-Bregar, strok. u~it.; Bo`o Ra~i~, strok. u~it.; pal.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; papir.: Ivo Remia{, dipl. ing.; ped.: dr. Barica Marenti~-Po`arnik, univ. prof.; petr.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; psih.: dr. Vid Pe~jak, univ. prof.; ptt: Pavel Lavren~i~, dipl. ing.; rad.: mag. Franc Milavec, dipl. ing.; rel.: dr. Anton Strle, univ. prof.; rib.: Miran Svetina, strok. svetnik; soc.: Fran~ek Lasbaher, prof.; strojn.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; {ah.: Vasja Pirc; {ol.: Andrej [avli, strok. sodel.; {port.: Drago Ulaga, red. prof. V[TK; tekst.: dr. Franjo Ko~evar, univ. prof.; tisk.: Ivan Mati~i~; tur.: dr. Fran Vatovec, univ. prof.; um.: dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; usnj.: Anton Mali, strok. u~it.; varilstvo: Leo Knez, dipl. ing.; vet.: dr. Janez Batis, univ. prof., dop. ~lan SAZU, s ~lani veterinarske sekcije terminolo{ke komisije SAZU; vrtn.: Ciril Jegli~, univ. prof.; zal.: Bogomil Gerlanc; zgod.: Bo`o Otorepec, strok. svetnik; zool.: Ivan Kre~i~, prof. Preo[
adm.: Tatjana Braz, prof.; aer.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; agr.: dr. Franc Bu~ar, univ. prof.; Elizabeta Muck, strok. sodel.; Vinko

Sadar, univ. prof.; alp.: Boris Re`ek; dr. Vladimir [krlak, dipl. prav.; arheol.: Sta{ko Jesse, dipl. arheol.; dr. France Leben, Marko Ivan~i~, dipl. ing.; dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; astr.: Silvo Breskvar, prof.; biol.: Franc Kapus, prof.; bot.: dr. Viktor Petkov{ek, univ. prof.; dr. Angela Piskernik, prof.; ~eb.: dr. Jo`e Rihar, univ. prof.; ekon.: Zvonimir Dintinjana, prof. v. {ole; elektr.: Franc Mlakar, univ. prof.; etn.: dr. Zmaga Kumer, znanstv. svetnik; dr. Niko Kuret, znanstv. svetnik; dr. Vilko Novak, univ. prof.; filat.: Bojan Pe~ar; film.: Janez Menart, dop. ~lan SAZU; filoz.: dr. Frane Jerman, univ. prof.; fiz.: Silvo Breskvar, prof.; gastr.: Valter Braz, lektor; geogr.: akademik dr. Ivan Gams, univ. prof.; akademik dr. Svetozar Ile{i~, univ. prof.; geol.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; geom.: Oton Sajovic, univ. prof.; gled.: Jo`e Pengov; gozd.: dr. Miran Brinar, znanstv. svetnik; grad.: Nikolaj Tarasov, dipl. ing.; jur.: dr. Avgust Munda, univ. prof.; kem.: dr. Janko Kav~i~, univ. prof.; les.: Alojz @umer, znanstv. svetnik; lov.: Franc Cvenkel; mat.: dr. Alojzij Vadnal, univ. prof.; med.: Mirko Karlin, dr. med.; metal.: dr. Andrej Paulin, univ. prof.; dr. Ciril Pelhan, univ. prof.; meteor.: Miran Borko, dipl. meteor.; min.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: mag. Ivan Klemen~i~; navt.: Ernest Kopriva, prof.; num.: dr. Aleksander Jelo~nik, znanstv. svetnik; obrt.: Ciril Ho~evar, strok. u~it.; Martin Knez, strok. sodel.; Jo`e Kocbek, predm. u~it.; Neli Niklsbacher-Bregar, strok. u~it.; Bo`o Ra~i~, strok. u~it.; pal.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; papir.: Stane Bona~, dipl. ing.; Ivo Remia{, dipl. ing.; ped.: dr. Barica Marenti~-Po`arnik, univ. prof.; petr.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; psih.: dr. Vid Pe~jak, univ. prof.; ptt: Pavel Lavren~i~, dipl. ing.; rad.: mag. Franc Milavec, dipl. ing.; rel.: dr. Anton Strle, univ. prof.; rib.: Miran Svetina, strok. svetnik; soc.: Fran~ek Lasbaher, prof.; strojn.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; {ah.: Vasja Pirc; {ol.: Andrej [avli, strok. sodel.; {port.: Drago Ulaga, univ. prof.; tekst.: dr. Franjo Ko~evar, univ. prof.; tisk.: Ivan Mati~i~; tur.: dr. Fran Vatovec, univ. prof.; um.: dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; usnj.: Anton Mali, strok. u~it.; varilstvo: Leo Knez, dipl. ing.; vet.: akademik dr. Janez Batis, univ. prof., s ~lani veterinarske sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; Miroslav Zidar; vrtn.: Ciril Jegli~, univ. prof.; zal.: Bogomil Gerlanc; zgod.: Bo`o Otorepec, razisk. svetnik; zool.: Ivan Kre~i~, prof.
znanstv. svetnik; arhit.:

T@ in Dodatki
adm.: Tatjana Braz, prof.; aer.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; agr.: dr. Franc Bu~ar, univ. prof.; Elizabeta Muck, strok. sodel.; Vinko

Sadar, univ. prof.; alp.: Boris Re`ek; dr. Vladimir [krlak, dipl. prav.; arheol.: Sta{ko Jesse, dipl. arheol.; dr. France Leben, Marko Ivan~i~, dipl. ing.; dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; astr.: Silvo Breskvar, prof.; biol.: Franc Kapus, prof.; bot.: dr. Viktor Petkov{ek, univ. prof.; dr. Angela Piskernik, prof.; ~eb.: dr. Jo`e Rihar, univ. prof.; ekon.: Zvonimir Dintinjana, prof. v. {ole; elektr.: Franc Mlakar, univ. prof.; etn.: dr. Zmaga Kumer, znanstv. svetnik; akademik dr. Niko Kuret, znanstv. svetnik; dr. Vilko Novak, univ. prof.; filat.: Bojan Pe~ar; film.: akademik Janez Menart; filoz.: dr. Frane Jerman, univ. prof.; fiz.: Silvo Breskvar, prof.; gastr.: Valter Braz, lektor; geogr.: akademik dr. Ivan Gams, univ. prof.; akademik dr. Svetozar Ile{i~, univ. prof.; geol.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; geom.: Oton Sajovic, univ. prof.; gled.: Jo`e Pengov; gozd.: dr. Miran Brinar, znanstv. svetnik; grad.: Nikolaj Tarasov, dipl. ing.; jur.: dr. Avgust Munda, univ. prof.; kem.: dr. Janko Kav~i~, univ. prof.; kor.: Pino Mlakar, univ. prof.; les.: Alojz @umer, znanstv. svetnik; lov.: Franc Cvenkel; mat.: dr. Alojzij Vadnal, univ. prof.; med.: Mirko Karlin, dr. med.; metal.: dr. Andrej Paulin, univ. prof.; dr. Ciril Pelhan, univ. prof.; meteor.: Miran Borko, dipl. ing.; min.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: dr. Ivan Klemen~i~, v. znanstv. sodel.; navt.: Ernest Kopriva, prof.; num.: dr. Aleksander Jelo~nik, znanstv. svetnik; obrt.: Ciril Ho~evar, strok. u~it.; Martin Knez, strok. sodel.; Jo`e Kocbek, predm. u~it.; Neli Niklsbacher-Bregar, strok. u~it.; Bo`o Ra~i~, strok. u~it.; pal.: akademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof.; papir.: Stane Bona~, dipl. ing.; Ivo Remia{, dipl. ing.; ped.: dr. Barica Marenti~-Po`arnik, univ. prof.; petr.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; psih.: dr. Vid Pe~jak, univ. prof.; ptt: Pavel Lavren~i~, dipl. ing.; rad.: mag. Franc Milavec, dipl. ing.; rel.: dr. Anton Strle, univ. prof.; rib.: Miran Svetina, strok. svetnik; soc.: Fran~ek Lasbaher, prof.; strojn.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; {ah.: Vasja Pirc; {ol.: Andrej [avli, strok. sodel.; {port.: Tanja Logonder; Drago Ulaga, univ. prof.; tekst.: dr. Franjo Ko~evar, univ. prof.; tisk.: Ivan Mati~i~; tur.: dr. Fran Vatovec, univ. prof.; um.: dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; usnj.: Anton Mali, strok. u~it.; varilstvo: Leo Knez, dipl. ing.; vet.: akademik dr. Janez Batis, univ. prof., s ~lani veterinarske sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; Miroslav Zidar; vrtn.: Ciril Jegli~, univ. prof.; zal.: Bogomil Gerlanc; zgod.: dr. Bo`o Otorepec, znanstv. svetnik; zool.: Ivan Kre~i~, prof.
znanstv. svetnik; arhit.:

XII
z nedokon~anim gradivom INa Gizela [uklje, dipl. ing.; ~eb.: Stane Miheli~, samost. svetnik; lit.: Marko Dvoaak, prof.; lov.: dr. Janko Lavri~, dipl. prav.; navt.: Vladimir Nagli~; obrt.: Viktor Kodre; rad.: Avgu{tin Pirnat, prof.; varilstvo: Silvester ^erneti~, prof.; voj.: Milo{ Poli~, dipl. ing.; zgod.: dr. Ferdo Gestrin, univ. prof.; dr. Vasilij Melik, univ. prof.; dr. Metod Miku`, univ. prof.
arhit.:

NePren
agr.: Anton Berkopec, dipl. ing., dipl. prav.; antr.: dr. Zlata Dolinar-Osole, univ. prof.; arheol.: dr. Fran~ek Osole, univ. prof.; arhit.:

Marko Ivan~i~, dipl. ing.; biol.: dr. Anton Polenec, univ. prof.; bot.: dr. Tone Wraber, doc.; ~eb.: dr. Jo`e Rihar, dipl. ing.; geod.: dr. Alojzij Podpe~an, univ. prof.; gled.: Viktor Molka, dipl. ing.; kem.: dr. Janko Kav~i~, univ. prof.; kor.: Pino Mlakar, red. prof. AGRFT; lingv.: dr. Jo`e Topori{i~, univ. prof.; num.: dr. Aleksander Jelo~nik, znanstv. svetnik; urb.: dr. Iva @eleznikar, v. razisk. sodel. z nasveti AH
astr.: dr. Franjo Dominko, univ. prof.; Marijan Prosen, prof.; Vlado Ribari~, dipl. ing.; biol.: Marija Gosar, prof.; bot.: dr. Vlado

Ravnik, habil. doc.; ekon.: dr. Jo`e Pokorn, univ. prof.; farm.: Ivan Hubad, mag. farm.; filoz.: Primo` Kozak, v. strok. sodel.; mag. Ratko [}epanovi}; mag. Ivan Urban~i~; fiz.: dr. Janez Strnad, doc.; fot.: Marjan Richter, film. teh.; Vlastja Simon~i~, mojster fot.; grad.: Josip Vitek, v. strok. sodel.; jur.: dr. Ljubo Bavcon, univ. prof.; dr. Peter Kobe, univ. prof.; dr. Stanko Peterin, univ. prof.; dr. Jo`e Pollak, dipl. prav.; kem.: dr. Lado Kosta, univ. prof.; lit.: Helga Glu{i~-Krisper, fak. asist.; mat.: Ivan [talec, prof.; med.: dr. Ivan Lenart, univ. prof.; Du{an Stucin, univ. prof.; dr. Anton [irca, univ. prof.; mont.: Ra{a Vodu{ek, univ. prof.; muz.: dr. Dragotin Cvetko, univ. prof.; Primo` Ramov{, skladatelj; navt.: Milenko [ober, novinar; papir.: Stane Bona~, dipl. ing.; psiht.: dr. Lev Mil~inski, univ. prof.; rad.: Franc Milavec, dipl. ing.; soc.: dr. Jo`e Gori~ar, univ. prof., dop. ~lan SAZU; tekst.: Maks Stupica, fak. v. pred.; tisk.: Jo`e Paradi`; um.: Marko [u{tar{i~, akad. slikar; zool.: dr. Boris Sket, doc. INa
agr.: dr. France Adami~, univ. prof.; dr. Franjo Jane`i~, univ. prof.; dr. Tatjana Slanovec, univ. prof.; arhit.: Pavel Vodopivec,

dr. Franjo Dominko, univ. prof.; Vlado Ribari~, dipl. ing.; biol.: Marija Gosar, prof.; dr. Hubert Pehani, univ. dr. Vlado Ravnik, doc.; ekon.: dr. Gregor Po~kar, univ. prof.; dr. Jo`e Pokorn, univ. prof.; dr. Ivan Ribnikar, univ. prof.; dr. Ivan Turk, univ. prof.; elektr.: dr. Slavko Hod`ar, univ. prof.; dr. Jernej Virant, univ. prof.; etn.: dr. Marija Makarovi~, znanstv. sodel.; Fan~i [arf, kustos; farm.: Ivan Hubad, mag. farm.; filoz.: mag. Ratko [}epanovi}, samost. razisk.; fiz.: dr. Janez Strnad, univ. prof.; fot.: Hani Cankar-Simon~i~; Vlastja Simon~i~; gastr.: Andreja Grum; grad.: Josip Vitek, dipl. ing.; Pavel Vodopivec, dipl. ing.; jur.: dr. Peter Kobe, univ. prof.; dr. Ciril Kr`i{nik, znanstv. svetnik; dr. Stanko Peterin, univ. prof.; pravna sekcija terminolo{ke komisije SAZU; lingv.: dr. Erika Mihevc-Gabrovec, univ. prof.; lit.: dr. Helga Glu{i~-Krisper, doc.; mat.: dr. France Kri`ani~, univ. prof.; med.: dr. Ivan Lenart, univ. prof.; dr. Miha Likar, univ. prof.; Du{an Stucin, univ. prof.; dr. Anton [irca, univ. prof.; dr. Rado @argi, univ. prof.; akademik dr. Andrej O. @upan~i~, univ. prof.; medicinska sekcija terminolo{ke komisije SAZU; mont.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: Primo` Ramov{; obrt.: Ciril Traven; Sre~ko Dimec; papir.: Stane Bona~, dipl. ing.; psih.: dr. Anton Trstenjak, univ. prof.; dr. Leo Zorman, univ. prof.; psiht.: dr. Lev Mil~inski, univ. prof.; soc.: dr. Jo`e Gori~ar, univ. prof., dop. ~lan SAZU; {port.: Stane Urek; tekst.: Maks Stupica, dipl. ing.; tisk.: Jo`e Paradi`; um.: dr. Emilijan Cevc, znanstv. svetnik; vet.: dr. Jo`e Jurkovi~, doc.; Miroslav Zidar; voj.: Stanko Petelin-Vojko, rez. polkovnik; Miroslav Ul~ar, predm. u~it.; vrtn.: dr. Vinko Strgar, znanstv. sodel.; zgod.: Mirko Avsenak, prof.; dr. Pavle Blaznik, znanstv. svetnik; dr. Sergij Vilfan, univ. prof.; zool.: dr. Boris Sket, univ. prof.; dr. Jo`e [tirn, hab. univ. prof.; `el.: Ven~eslav Funtek, dipl. ing.
prof.; bot.:

dipl. ing.; astr.:

NePren
agr.: dr. France Adami~, univ. prof.; dr. Franjo Jane`i~, univ. prof.; dr. Tatjana Slanovec, univ. prof.; dr. Ven~eslava [ikovec, univ. prof.; arhit.: Pavel Vodopivec, dipl. ing.; astr.: dr. Franjo Dominko, univ. prof.; Vlado Ribari~, dipl. ing.; biol.: Marija Gosar, prof.;

dr. Milo{ Pavli~, univ. prof.; dr. Hubert Pehani, univ. prof.; bot.: dr. Vlado Ravnik, doc.; ekon.: dr. Ivan Turk, univ. prof.;

elektr.: dr. Jernej Virant, univ. prof.; etn.: dr. Angelos Ba{, v. znanstv. sodel.; dr. Anton Cevc, v. znanstv. sodel.; dr. Marija Makarovi~,

Fan~i [arf, kustos; farm.: Ivan Hubad, mag. farm.; fin.: dr. Hugo Skala; fiz.: dr. Janez Strnad, univ. prof.; fot.: Hani Cankar-Simon~i~; Vlastja Simon~i~; gastr.: Andreja Grum; grad.: Marjan Krajnc, dipl. ing.; Josip Vitek, dipl. ing.; Pavel Vodopivec, dipl. ing.; jur.: dr. Ciril Kr`i{nik, znanstv. svetnik; pravna sekcija terminolo{ke komisije SAZU; kozm.: Lelja Novak-Rejec, dr. med.; lingv.: dr. Erika Mihevc-Gabrovec, univ. prof.; lit.: dr. Helga Glu{i~-Krisper, univ. prof.; med.: dr. Stanko Bani~, univ. prof.; dr. Miha Likar, univ. prof.; dr. Anton [irca, univ. prof.; dr. Rado @argi, univ. prof.; akademik dr. Andrej O. @upan~i~, univ. prof.; medicinska sekcija terminolo{ke komisije SAZU; mont.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: Primo` Ramov{, dop. ~lan SAZU; navt.: Stanko Abram, kapitan bojne ladje; obrt.: Sre~ko Dimec; Jo`e Poga~nik; papir.: Stane Bona~, dipl. ing.; psih.: dr. Janez Musek, doc.; dr. Anton Trstenjak, univ. prof., dop. ~lan SAZU; psiht.: dr. Lev Mil~inski, univ. prof., dop. ~lan SAZU; soc.: akademik dr. Jo`e Gori~ar, univ. prof.; {port.: Stane Urek; tekst.: dr. Alojz Gregori~, univ. prof., s ~lani terminolo{ke komisije za tekstilno tehnologijo; Maks Stupica, dipl. ing.; tisk.: Jo`e Paradi`; um.: dr. Emilijan Cevc, znanstv. svetnik; usnj.: Jo`e Mali, dipl. ing.; vet.: dr. Jo`e Jurkovi~, univ. prof.; Jo`e Vester; voj.: Stanko Petelin-Vojko, rez. polkovnik; Miroslav Ul~ar, predm. u~it.; vrtn.: dr. Vinko Strgar, znanstv. sodel.; zgod.: dr. Pavle Blaznik, znanstv. svetnik; dr. Tone Ferenc, znanstv. svetnik; dr. Franc Rozman, znanstv. sodel.; dr. Sergij Vilfan, univ. prof.; zool.: dr. Jo`e Bole, znanstv. svetnik, dop. ~lan SAZU; dr. Jo`e [tirn, hab. univ. prof.; `el.: Ven~eslav Funtek, dipl. ing.

v. znanstv. sodel.;

XIII
Preo[ Darko Jarc; agr.: dr. France Adami~, univ. prof.; dr. Franjo Jane`i~, univ. prof.; dr. Tatjana Slanovec, univ. prof.; dr. Ven~eslava [ikovec, univ. prof.; antr.: dr. Zlata Dolinar-Osole, univ. prof.; arheol.: mag. Andrej Pleterski, razisk. sodel.; arhit.: Pavel Vodopivec, dipl. ing.; astr.: dr. Franjo Dominko, univ. prof.; Vlado Ribari~, dipl. ing.; avt.: Hinko Kapun; Janez Vodopija, ing.; biol.: dr. Milo{ Pavli~, univ. prof.; dr. Hubert Pehani, univ. prof.; bot.: dr. Vlado Ravnik, univ. prof.; ekon.: dr. Viljem Merhar, univ. prof.; dr. Ivan Turk, univ. prof.; elektr.: dr. Jernej Virant, univ. prof.; etn.: dr. Marija Makarovi~, znanstv. sodel.; Fan~i [arf, kustos; Hanka [tular, muzej. svetovalka; farm.: Ivan Hubad, mag. farm.; fin.: dr. Hugo Skala; fiz.: dr. Janez Strnad, univ. prof.; fot.: Vlastja Simon~i~; gastr.: Andreja Grum; Pepika Levstek, predm. u~it.; geol.: dr. Mario Pleni~ar, univ. prof., dop. ~lan SAZU; gled.: Viktor Molka, dipl. ing.; grad.: Josip Vitek, dipl. ing.; Pavel Vodopivec, dipl. ing.; jur.: dr. Ciril Kr`i{nik, znanstv. svetnik, s ~lani pravne sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; kem.: dr. Andrej [malc, znanstv. sodel.; kor.: dr. Henrik Neubauer; les.: Janez Humar, dipl. ing.; lingv.: dr. Erika Mihevc-Gabrovec, univ. prof.; dr. Jo`e Topori{i~, univ. prof.; lit.: dr. Helga Glu{i~, univ. prof.; med.: dr. Stanko Bani~, univ. prof.; dr. Anton Dolenc, univ. prof.; dr. Anton [irca, univ. prof.; dr. Bogomil Vargazon, univ. prof., s ~lani medicinske sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; mont.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: akademik Primo` Ramov{; navt.: Stanko Abram, kapitan bojne ladje; obl.: Eva Paulin; obrt.: Jo`e Poga~nik; psih.: dr. Janez Musek, univ. prof.; akademik dr. Anton Trstenjak, univ. prof.; psiht.: akademik dr. Lev Mil~inski, univ. prof.; soc.: akademik dr. Jo`e Gori~ar, univ. prof.; {ah.: Anton Praznik, prof.; {port.: Stane Urek; teh.: ~lani tehni{ke sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; tekst.: dr. Alojz Gregori~, univ. prof., s ~lani terminolo{ke komisije za tekstilno tehnologijo; tisk.: Jo`e Paradi`; tur.: mag. Danica Zorko; um.: akademik dr. Emilijan Cevc, znanstv. svetnik; Marijan Tr{ar, univ. prof.; usnj.: Jo`e Mali, dipl. ing.; varilstvo: dr. Pavel [tular, univ. prof.; voj.: Stanko Petelin-Vojko, rez. polkovnik; Miroslav Ul~ar, predm. u~it.; vrtn.: dr. Vinko Strgar, univ. prof.; zgod.: dr. Pavle Blaznik, znanstv. svetnik; dr. Tone Ferenc, znanstv. svetnik; dr. Darja Miheli~, znanstv. sodel.; dr. Franc Rozman, znanstv. sodel.; akademik dr. Sergij Vilfan, univ. prof.; zool.: akademik dr. Jo`e Bole, znanstv. svetnik; dr. Jo`e [tirn, univ. prof.; dr. Miroslav Zei, univ. prof.; `el.: Ven~eslav Funtek, dipl. ing.
aer.:

T@ in Dodatki
adm.: Tatjana Braz, prof.; Vida Vurnik, prof.; aer.: dr. Dominik Gregl, univ. prof.; agr.: dr. France Adami~, univ. prof.; dr. Franc Bu~ar, univ. prof.; dr. Alojz Hr~ek, univ. prof.; dr. Franjo Jane`i~, univ. prof.; dr. Elza Leskovec, univ. prof.; dr. Tatjana Slanovec, univ. prof.; dr. Ven~eslava [ikovec, univ. prof.; alp.: Pavle [egula, dipl. ing.; antr.: dr. Zlata Dolinar-Osole, univ. prof.; arheol.: dr. Andrej Pleterski, v. znanstv. sodel.; arhit.: Pavel Vodopivec, dipl. ing.; astr.: mag. Pavla Ranzinger, v. strok. sodel.; dr. Vlado Ribari~, univ. prof.; avt.: Martin ^esenj, dipl. ing.; Hinko Kapun; biol.: dr. Milo{ Pavli~, univ. prof.; dr. Hubert Pehani, univ. prof.; bot.: dr. Viktor Petkov{ek, univ. prof.; dr. Vlado Ravnik, univ. prof.; ~eb.: dr. Jo`e Rihar, univ. prof.; ekon.: dr. Viljem Merhar, univ. prof.; dr. Ivan Turk, univ. prof.; elektr.: Franc Mlakar, univ. prof.; dr. Jernej Virant, univ. prof.; etn.: mag. Helena Lo`ar-Podlogar, razisk. svetnik; farm.: Ivan Hubad, mag. farm.; film.: Zdenko Vrdlovec, filmski kritik; Marjan Richter; filoz.: dr. Ratko [}epanovi}, v. razisk. sodel.; fiz.: dr. Janez Strnad, univ. prof.; fot.: Vlastja Simon~i~; gastr.: Pepika Levstek, predm. u~it.; geod.: dr. Florjan Vodopivec, univ. prof.; geogr.: mag. Milan Oro`en Adami~, v. razisk. sodel.; geol.: akademik dr. Mario Pleni~ar, univ. prof.; geom.: Oton Sajovic, univ. prof.; gled.: Viktor Molka, dipl. ing.; gozd.: dr. Miran Brinar, znanstv. svetnik; mag. Igor Smolej, v. razisk. sodel.; grad.: Josip Vitek, dipl. ing.; Pavel Vodopivec, dipl. ing.; igr.: Slavko Kru{nik; Jo`e Stabej, urednik; jur.: dr. Polonca Kon~ar, univ. prof.; dr. Ciril Kr`i{nik, znanstv. svetnik; kem.: dr. Andrej [malc, razisk. svetnik; kor.: dr. Henrik Neubauer; les.: Janez Humar, dipl. ing.; lingv.: dr. Kajetan Gantar, univ. prof.; dr. Tomo Koro{ec, univ. prof.; dr. Erika Mihevc-Gabrovec, univ. prof.; dr. Janez Ore{nik, univ. prof., dop. ~lan SAZU; dr. Jo`e Topori{i~, univ. prof., dop. ~lan SAZU; lit.: mag. Darko Dolinar, razisk. svetnik; lov.: Franc Cvenkel; mat.: dr. Peter Legi{a, univ. prof.; dr. Alojzij Vadnal, univ. prof.; med.: dr. Anton Dolenc, univ. prof.; dr. Anton [irca, univ. prof.; dr. Bogomil Vargazon, univ. prof., s ~lani medicinske sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; metal.: dr. Andrej Paulin, univ. prof.; meteor.: Miran Borko, dipl. ing.; dr. Zdravko Petkov{ek, univ. prof.; mont.: dr. Jo`e Duhovnik, univ. prof.; muz.: dr. Ivan Klemen~i~, v. znanstv. sodel.; navt.: Zdravko Klasek, dipl. ing.; obl.: Eva Paulin; Stane Tratar, konfekcijski modelar; obrt.: Sre~ko Dimec, predm. u~it.; Marija Kej`ar, predm. u~it.; Jo`e Poga~nik; pal.: akademik dr. Mario Pleni~ar, univ. prof.; papir.: Stane Bona~, dipl. ing.; ped.: dr. Marija Lipu`i~; dr. Barica Marenti~-Po`arnik, univ. prof.; psih.: dr. Janek Musek, univ. prof.; akademik dr. Anton Trstenjak, univ. prof.; psiht.: akademik dr. Lev Mil~inski, univ. prof.; ptt: dr. Beno Pehani, univ. prof.; rad.: dr. Albin Wedam, univ. prof.; rel.: dr. Anton Strle, univ. prof.; soc.: dr. Maca Jogan, univ. prof.; strojn.: Boris ^ernigoj, univ. prof.; dr. Jo`e Puhar, univ. prof.; {ah.: Anton Praznik, prof.; {ol.: Alenka Kozinc, prof.; {port.: Drago Ulaga, univ. prof.; teh.: ~lani tehni{ke sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; tekst.: dr. Alojz Gregori~, univ. prof., s ~lani terminolo{ke komisije za tekstilno tehnologijo; tisk.: Jo`e Paradi`; tur.: mag. Danica Zorko; um.: akademik

dr. Emilijan Cevc, znanstv. svetnik; dr. Vida Hudoklin-[imaga, univ. prof.; dr. Marijan Zadnikar, znanstv. svetnik; urb.: dr. Jelka Pirkovi~; Nevenka Strlekar, dipl. ing.; usnj.: Jo`e Mali, dipl. ing.; varilstvo: dr. Pavel [tular, univ. prof.; vet.: akademik dr. Janez Batis, univ. prof., s ~lani veterinarske sekcije terminolo{ke komisije ZRC SAZU; voj.: Miroslav Ul~ar, predm. u~it.; vrtn.: dr. Vinko Strgar, univ. prof.; zgod.: dr. Tone Ferenc, znanstv. svetnik; dr. Darja Miheli~, v. znanstv. sodel.; dr. Franc Rozman, univ. prof.; Janez [umrada, razisk. sodel.; akademik dr. Sergij Vilfan, univ. prof.; zool.: akademik dr. Jo`e Bole, znanstv. svetnik; Janez Gregori, prof.; dr. Miroslav Zei, univ. prof.; `el.: Viljem Kozinc, dipl. ing.

GLAVNI INFORMATORJI ZA INTONACIJO

Marija Dolenc; dr. Tine Logar; dr. Jakob Rigler; Ur{ka Snedic, prof.

XIV

UVOD
Splo{no o slovarju.................................................. XV Pripravljalna dela Uvodna opozorila Zna~aj slovarja ..................................................... XVI Vsebina in pomen ( 110) Gradivo za izdelavo slovarja ( 1114) Zgradba slovarja................................................ XVIII Tehni~na ureditev O geslih nasploh ( 1524) Ustroj gesla ( 2537) Pomenska stran gesla........................................... XIX Razlage ( 3871) Vrstni red pomenov ( 7276) Ilustrativno gradivo ( 7788) Gnezdo ( 8992) Kvalifikatorji ( 93162) Slovni~na stran gesla ....................................... XXVII Navodila za branje glave ( 163168) Pravopis ( 169174) Pravore~je ( 175177) Naglas ( 178182) Sheme za dinami~ni naglas in oblikoslovje ( 183199) Sheme za tonemski naglas ( 200214) Tisk ( 215225)................................................. XLVII Seznam kratic in kvalifikatorjev ( 226) ....... XLVIII Razno ( 227228) ..................................................... L

SPLO[NO O SLOVARJU
PRIPRAVLJALNA DELA Zadnji ve~ji slovar slovenskega jezika, Pleter{nikov Slovensko-nem{ki slovar, je iz{el 1895. Takrat je bila na{a leksikografija na isti ravni kot leksikografija drugih slovanskih narodov. Potem so se stvari spremenile. Medtem ko so drugi Slovani leksikografsko delo nadaljevali in izpopolnjevali ter ustvarili v zadnjih petdesetih letih moderne slovarje ve~jega obsega, moremo Slovenci pokazati le na manj{e prakti~ne dvojezi~ne slovarje. Pleter{nikovo delo se ni razvijalo v moderni smeri, ker nismo imeli znanstvene ustanove, ki bi bila mogla delo organizirati in voditi. Vrzel je sku{al zama{iti 1936 J. Glonar z enojezi~nim Slovarjem slovenskega jezika; tudi Slovenski pravopis 1950 in 1962 je po sili razmer segel ~ez okvir pravopisnega priro~nika in se raz{iril v zasilen slovar knji`nega jezika. Ob pripravah za ustanovitev slovenske akademije 1929 spro`ena pobuda, da se sestavi velik slovar, je za~ela dobivati bolj otipljivo podobo {ele deset let pozneje, ko je bila akademija res ustanovljena. Vendar so denarne te`ave ter nemirni predvojni in vojni ~asi uresni~enje na~rtov odlo`ili do 1945, ko je bil na akademiji ustanovljen In{titut za slovenski jezik pod vodstvom F. Ramov{a. Med nalogami, ki so bile in{titutu nalo`ene, je bila na prvem mestu izdaja slovarja slovenskega knji`nega jezika. Priprave so se za~ele 1946, ko je ob Ramov{u prevzel delo za slovar J. [olar. Napravljen je bil na~rt, da se Pleter{nikov slovar ~imprej dopolni z gradivom, ki bi ga dali izpisi iz leposlovja, prevodov in ~asopisja zadnjih petdesetih let. Ob taki zasnovi in s prilo`nostnimi sodelavci, ki so bili slovarskega dela malo vajeni, je bilo do 1952 nabranih okoli 1,000.000 kartote~nih listkov iz nad 2.000 del. Vse delo je pravzaprav slonelo na nekaj ljudeh, denarna sredstva so bila skromna. Zbiranje gradiva je zastajalo in se po Ramov{evi smrti 1952 ustavilo. Decembra 1953 je bil In{titut za slovenski jezik reorganiziran. Vodstvo leksikolo{ke sekcije je prevzel B. Vodu{ek. Metoda izpisovanja se je izpopolnila tako, da so se besede izpisovale v dalj{ih zvezah, vpeljani so bili popolni izpisi posameznih del, te`i{~e izpisovanja se je premaknilo na umetni{ko prozo 19. stoletja zaradi nepopolnih podatkov v Pleter{niku in da se dopolnijo v prej{njih

XVI

Zna~aj slovarja
letih nabrani izpisi. Ker pa je bilo sprejeto na~elo, naj se prakti~ni slovar lo~i od velikega akademskega slovarja samo po obsegu, se je bilo treba lotiti tudi zbiranja podatkov za kronolo{ko in geografsko dokumentacijo gradiva. Zaradi takega na~rta in zaradi premajhnega {tevila rednih uslu`bencev je pripravljalno delo napredovalo po~asi. Javnost pa je `elela, da bi novi slovar ~imprej iz{el. Zato je pri{lo 1961 do sprememb v vodstvu leksikolo{ke sekcije. Poleti 1962 je bil imenovan nov glavni uredni{ki odbor: A. Bajec, M. Klop~i~, F. Tom{i~, konec istega leta pa je skup{~ina SAZU izvolila za upravnika in{tituta akademika prof. dr. Bratka Krefta. Kasneje je bil v glavni uredni{ki odbor imenovan {e J. Juran~i~, nato {e od vsega za~etka sodelujo~a ~lana L. Legi{a in S. Suhadolnik. Napravljen je bil nov na~rt: slovar naj prika`e sodobni knji`ni jezik. Izpisana je bila najnovej{a leposlovna literatura, izvirna in prevodna, {olske knjige pa tudi tiski z znanstvenim, publicisti~nim, ~asopisnim in pogovornim jezikom. Spremembe je do`ivelo tudi celotno leksikografsko delo, ker se je pomno`ilo {tevilo redno zaposlenih v leksikolo{ki sekciji: izpisovanje gradiva in redakcijo so prevzeli redni sodelavci-slavisti, pa tudi ve~ja pomo`na dela so bila zaupana jezikovno izobra`enim zunanjim sodelavcem. Ko je Akademija dala ve~ja denarna sredstva in je delo izdatno podprl Sklad za pospe{evanje kulturnih dejavnosti, so se 1964 za~ela zaklju~evati pripravljalna dela. Vse zbirke (splo{na kartoteka, izpisi iz klasikov, popolni izpisi) so bile zdru`ene v enotno kartoteko. Zbrano gradivo je bilo popisano; iz tega popisa je nastal alfabetarij v slovar sprejetih gesel. Vzporedno s tem je bil izdan 1964 poskusni snopi~ s problemsko izbranimi gesli. Po kritikah in pogovorih z doma~imi in tujimi slavisti, posebno s ~e{kimi, so bila temeljna slovarska na~ela deloma dopolnjena in spremenjena; podalj{al se je tudi rok za izdelavo celotnega slovarja. Takrat so bili k delu za slovar pritegnjeni tudi nekateri drugi sodelavci In{tituta za slovenski jezik in Filozofske fakultete. Ob koncu 1965 se je za~ela redakcija gesel za prvo knjigo slavarja; prinesla je ob skupnem delu in {tudiju {e zadnje tehtne izpopolnitve, zlasti glede semanti~ne zgradbe gesla in kvalificiranja besed. UVODNA OPOZORILA Slovar je skupno delo uredni{kega kolektiva v leksikolo{ki sekciji In{tituta za slovenski jezik. Imena stalnih (notranjih in zunanjih) sodelavcev slovarja bodo navedena v vsaki knjigi posebej. Imena prilo`nostnih in zunanjih tehni~nih sodelavcev bodo navedena v prilogi zadnje knjige. Tam bodo navedeni tudi citirani avtorji in morda tudi za slovar ekscerpirana dela. Dodan bo kratek oris izhajanja slovarja. V naslednjih poglavjih so razlo`ena temeljna slovarska na~ela in dani pripomo~ki ter prakti~na navodila za rabo slovarja. Uporabnik, ki tega ne bi poznal oziroma upo{teval, bi dobil iz slovarja nepopolne ali celo napa~ne informacije. Prim. 95. Ker zaradi na~ina pripravljanja in izdajanja slovarja ni bilo mogo~e na~rtno razporediti vsega gradiva, je treba iskati informacije, zlasti o ve~~lenskih zvezah, pri vseh ali vsaj ve~ ustreznih besedah. Prim. 60. Glede tiska in znakov v uvodu oziroma v slovarju prim. 215.

ZNA^AJ SLOVARJA
VSEBINA IN POMEN
Vsebina

^esa ni v slovarju

V slovarju je zajet besedni zaklad (besede, zveze) in prikazana njegova raba, kakor se ka`e v sodobnem slovenskem knji`nem jeziku, to je v obdobju od za~etka tega stoletja do 1969 oziroma do leta izida posamezne knjige. Obsega vse bistvene prvine knji`nega jezika: leposlovni, znanstveni, publicisti~ni, ~asopisni, pogovorni jezik, terminologijo, `argone in nare~no besedi{~e. 2 Najbolj iz~rpno je predstavljen leposlovni jezik izvirne in prevodne literature, ker se v njem najbolj ka`e kontinuiranost slovenskega jezika in ker zelo vpliva na vse druge zvrsti knji`nega jezika. Posebnosti pogovornega jezika in `argonov ter nare~no besedi{~e so v slovar vklju~ene, ~e so mo~neje zastopane v pisanem knji`nem jeziku. Terminologija je upo{tevana nekako v obsegu srednje {ole, zlasti ~e jo podpira publicisti~na ali poljudnoznanstvena raba. V terminologiji so najbolj zastopane tehni~ne vede, manj pa obrti in posamezne stroke, za katere ni bilo mogo~e dobiti popolnej{ega gradiva (montanistika, radio in televizija, bibliotekarstvo), ali stroke, ki so pri nas {ele v razvoju (pomorstvo, kibernetika). Prim. 13. 3 Ker so slovenski klasiki iz druge polovice 19. stoletja sestavni del sodobne slovenske kulture, so v slovar sprejete tudi posebnosti njihovega besednega zaklada, vendar samo tiste, ki so zelo zna~ilne za klasike ali za tedanjo dobo oziroma ~e so pogostne; za sedanjost so lahko `e zastarele. 4 Med gesli ni lastnih imen, razen kadar se uporabljajo v prenesenem pomenu ali v stalnih zvezah; dalje ni zelo redkih knji`nih besed, umetno narejenih enkratnih ali potencialnih besed. Prav tako
1

Zna~aj slovarja
ni v geslih kratic in simbolov; so pa ti izjemoma dodani posameznim zgledom v ilustrativnem gradivu (circa) oziroma na koncu razlag (berkelij). Zaradi omejenega obsega v slovarju tudi ni glagolnikov, manj{alnic, svojilnih pridevnikov, abstraktnih samostalnikov, imen za delujo~e (`enske) osebe ipd., ~e se le redko rabijo. Narediti jih je mogo~e po splo{nih jezikovnih zakonih. Besede take ali podobne vrste pa so v slovarju lahko uporabljene v razlagah ali v zgledih. Nare~ne besede, ki sicer so v Pleter{nikovem slovarju, niso sprejete, ~e jih dana{nja knji`na raba ne potrjuje. Ve~pomenske besede nimajo izkazanih zelo redkih in potencialnih pomenov; to velja zlasti za nare~ne besede, ~e so razlo`ene v Pleter{nikovem slovarju. Slovar ne daje podatkov o izvoru in zgodovini besed. Prim. 155, 172, 181 in 189. 5 Slovar ho~e pokazati, katere besede so danes v knji`nem jeziku `ive, kako se uporabljajo, kak{no je frekven~no razmerje med njimi in v kateri plasti `ivijo. O vsaki besedi pove, kako se pi{e in izgovarja, kak{en naglas in intonacijo ima, kako se pregiblje, katere pomene ima in kak{ni so odnosi med pomeni; daje stilne in druge kvalifikacije ter navaja navadne in posebne vezave, proste in stalne zveze, frazeologijo, reke in zelo znane pregovore. Obse`nost geselskega ~lanka oziroma ilustrativnega gradiva pri posameznih pomenih je samo posreden podatek o pogostnosti rabe. Natan~nej{e podatke o tem dajejo nadrejeni sinonimi in nekateri kvalifikatorji. Prim. 48, 49 in 153. 6 Slovar slovenskega knji`nega jezika je enojezi~en slovar srednjega obsega. V petih knjigah bo obdelanih okoli 110.000 gesel s podgesli. 7 Slovar je informativno-normativen, to pomeni, da je v njem knji`ni jezik na {iroko in objektivno predstavljen z vso mno`ico variant in posebnosti, vendar tako, da je `e iz razporeditve gradiva in spremnih opozoril vidna pomembnost in vrednost obravnavanih jezikovnih prvin. 8 Pri pisavi besed se slovar naslanja na tradicijo; vendar je novej{a, z gradivom in anketami ugotovljena raba narekovala nekatere spremembe. 9 Pri dolo~anju izgovora je praviloma upo{tevano vse slovensko ozemlje, predvsem pa osrednji del z Ljubljano; upo{tevana je tudi tradicija. Intonacija se naslanja na knji`ni govor ljudi, doma z osrednjih podro~ij s tonemskim nagla{evanjem, zlasti v Ljubljani. 10 Pojmovni svet, zajet z besedi{~em slovarja, je predstavljen s stali{~a sodobnega slovenskega ~loveka. Prim. 41. GRADIVO ZA IZDELAVO SLOVARJA Slovarsko gradivo je bilo izpisano iz 3.357 enot oziroma 5.128 knjig, in sicer iz leposlovnih del, revij, ~asopisov, poljudnoznanstvenih del in {olskih knjig. Zelo redke so besede, za katere ni izpisov. Gradivo zanje je bilo prevzeto iz Pleter{nikovega slovarja ali iz Slovenskega pravopisa, v~asih pa tudi z listkov s podatki, ki so jih po svojem poznanju zapisali uredniki. Iz vsega gradiva je bila za prikaz v slovarju odbrana pribli`no tretjina gesel. Zbiranje se {e nadaljuje. 12 Gradivo je bilo zbrano na ve~ na~inov: s paberkovalnimi, gostimi, popolnimi in problemskimi izpisi. Paberkovalna metoda je zajela predvsem to, kar je v knjigi redko in opazno. Po tej metodi sta bili pregledani dve tretjini vseh izpisanih del. Metoda gostih izpisov je bila uporabljena zlasti pri klasi~nih leposlovnih delih; zajela je ne samo posebno, ampak tudi splo{no besedi{~e, v prvi vrsti frazeologijo. Z metodo popolnih izpisov, po kateri se vsaka beseda izpi{e tolikokrat, kolikorkrat se v besedilu pojavi, so bila izpisana izbrana temeljna dela (ali njih del) vseh zvrsti knji`nega jezika (30 enot). Tako so bile zajete vse temeljne besede in zveze; razen tega je po teh izpisih mogo~e ugotavljati pogostnost rabe pri besedah. Po metodi problemskih izpisov je bilo pregledano manj{e {tevilo del, da bi se dopolnilo splo{no gradivo glede na posamezne slovni~ne kategorije (npr. primernik, dele`niki). 13 Terminolo{ko gradivo je nastalo deloma z izpisovanjem poljudnoznanstvenih del, srednje{olskih u~benikov in strokovnih slovarjev, deloma pa s prispevki okoli sto terminolo{kih svetovalcev. Od tega gradiva so bili za slovar odbrani samo termini, ki se rabijo v novej{em ~asu. Prim. 2. 14 Pri izdelavi geselskih ~lankov, zlasti pa pri dolo~anju pomenov, so se uredniki opirali v prvi vrsti na zbrano listkovno gradivo, deloma pa na svoje poznanje `ivega jezika. V pomo~ so jim bila
11 Zbiranje

XVII

Namen

Obseg Normativnost

Metode izpisovanja

Terminolo{ko gradivo

Pomagala

XVIII

Zgradba slovarja
doma~a in tuja leksikografska dela, med njimi Pleter{nikov Slovensko-nem{ki slovar, Slovenski pravopis, Glonarjev Slovar slovenskega jezika in sodobni tuji slovarji srednjega obsega, od slovanskih posebno Slovnk spisovnho jazyka ~eskho. Razen tega so bila potrebna {e mnoga posebna ustna in pismena poizvedovanja. Za vpra{anja, ki zadevajo pravopis, pravore~je, naglas in intonacijo, je bilo napravljenih ve~ anket.

ZGRADBA SLOVARJA
TEHNI^NA UREDITEV O geslih nasploh
Geslo Razvrstitev gesel 15 Geslo je naslovna beseda slovarskega ~lanka, v katerem je ta beseda obdelana. Geslo ima lahko tudi ve~ ~lenov (alma mater, ~ira ~ara). 16 Vsako geslo je v slovarju prikazano v svojem odstavku. Geselski ~lanki so razvr{~eni po abecedi gesel neglede na to, ali je geslo eno- ali ve~~lensko. Prim. 227. Povratni zaimek pri glagolskih geslih ne vpliva na abecedno razvrstitev (bati se). Homonimna postavitev gesel se ne opira na etimologijo, temve~ na stanje v sodobnem jeziku, s te`njo, da bi bilo homonimnih gesel v slovarju ~immanj. 17 Gesla, ki se enako pi{ejo, pa pripadajo razli~nim besednim vrstam, so takole razvr{~ena: 1. pregibne besedne vrste in nesklonljive besede iste vrste: samostalnik, nesklonljivi samostalnik; pridevnik, nesklonljivi pridevnik, nesklonljivi prilastek; {tevnik; zaimek; glagol; 2. nepregibne besedne vrste: prislov, ~lenek; predlog; veznik; medmet; 3. orientacijska gesla; prim. 22; 4. kazalke; prim. 23. 18 Enako pisana gesla iz iste besedne vrste so razvr{~ena: 1. po spolu: mo{ki spol ima prednost pred `enskim in srednjim, `enski pred srednjim (brst m : brst `); 2. po mestu naglasa: geslo z naglasom na prvem zlogu stoji pred geslom z naglasom na drugih zlogih (brzdati : brazdti); 3. po kvantiteti nagla{enega samoglasnika: geslo z dolgim naglasom stoji pred geslom s kratkim naglasom ali brez naglasa (br : br); 4. po kvaliteti nagla{enega samoglasnika: geslo z ozkim samoglasnikom stoji pred geslom s {irokim samoglasnikom; 5. po tem, ali je geslo brez dvojnice ali z dvojnico (bisus : bisus tudi bis). Pri geslih, ki jih ni mogo~e razvrstiti po sprednjih pravilih, se upo{teva tudi druga osnovna oblika (biti bijem : biti sem). 19 Gesla, ki jih ni mogo~e razvrstiti po pravilih iz 17 in 18, so razvr{~ena glede na pogostnost rabe. Taka gesla so ozna~ena s {tevilko zadaj nad geslom (br1 : br2 : br3). Izpeljanke in glagolniki se pri razvr{~anju ravnajo po zaporedju svojih izhodi{~nih besed (bazi~en). Pri sklicevanju na homonime je uporabljenih ve~ razlikovalnih na~inov: {tevilka, naglas, dodan sinonim ali del~ek razlage (aciden, abecedar~ek, hranitev). ^e se ve`e podatek na homonim iz {e neredigiranega dela slovarja, je lahko tudi brez ustreznega opozorila (duren). 20 Nekatere besede ali leksikalne enote niso prikazane kot samostojna gesla, ampak so dodane kot podgesla na koncu geselskih ~lankov, in sicer: a) pri pridevniku pogosteje rabljeni iz njih izpeljani pravi prislovi ter samostalni{ka in z njo samostalni{ko-prislovna raba (bel, bliskov, bajtarski); b) pri glagolu povratni glagoli s posebnimi pomeni in pogosteje rabljeni dele`niki ter iz teh izpeljani prislovi (delati); c) pri drugih geslih samostalni{ka (amen), prilastkova (bantam) ali kak{na druga posebna raba (avtostop, brat). Mo~nej{a raba je nakazana s pravim podgeslom in ustreznim kvalifikatorjem (bel), manj mo~na pa samo s kvalifikatorjem (babji). Prim. 221. 21 Poseben tip gesla predstavljajo orientacijska gesla, kazalke in vodilke. 22 Orientacijsko geslo je prvi del sestavljenke ali zlo`enke. Ker so v slovarju samo pogosteje rabljene besede take vrste ali jih sploh ni, nakazujejo orientacijska gesla, kaj prvi del pomeni, kako se take besede lahko delajo in v katero terminolo{ko podro~je spadajo (anglo-, anti..., benzo..., bledo...1). 23 Manj rabljena ali knji`no nepravilna dvojnica kakega gesla v slovarju ni obdelana kot pravo geslo; opozarja le na navadno pisno obliko. Imenuje se kazalka (gl.). Dvojnica, ki nastopa kot kazalka, je navadno dodana geslu in ustrezno kvalificirana (in, tudi, stil.).

Podgeslo

Orientacijsko geslo

Kazalka

Geslo
Kadar take dvojnice pri geslu ni, pomeni, da knji`no ni ve~ `iva (brezdno) ali pa da v pisavi doslej {e ni priznana (fer). Nekatere kazalke zajemajo ve~jo pomensko skupino (baklja). Kazalke tipa bledo...2 opozarjajo na mo`nost obeh pisav, z morebitnim pomensko-stilnim razlo~kom. Prim. 116. Za posebno vrsto kazalke je treba imeti tudi tip prislovne zveze z dodano pisno dvojnico v ilustrativnem gradivu klju~nih gesel (do tistih dob). Prim. 118. 24 Kadar je beseda navidezno razbita na ve~ samostojnih gesel, stoji na koncu vsakega takega ~lanka opozorilo prim., ki ka`e na povezanost teh gesel. Imenuje se vodilka (~akati, ~akaj). Ustroj gesla
25 Geselski ~lanek ima te dele: glavo z zaglavjem in razlago z ilustrativnim gradivom; dopolnjujejo

XIX

Vodilka

ga lahko gnezda, podgesla ipd. 26 Glava je za~etni del geselskega ~lanka in sega do vklju~no kvalifikatorja, ki dolo~a besedno vrsto. 27 V glavi je geslo zapisano v osnovni obliki (z morebitnimi dvojnicami). Pregibne besedne vrste so podane praviloma takole: a) samostalniki v imenovalniku in rodilniku ednine (oziroma mno`ine pri mno`inskih samostalnikih). Enako so prikazani samostalni{ki {tevniki in samostalni{ki zaimki; b) pridevniki, pridevni{ki {tevniki in pridevni{ki zaimki z oblikami za vse tri spole, mo{ki spol praviloma v nedolo~ni obliki; c) glagoli v nedolo~niku in prvi osebi ednine sedanjega ~asa. Prim. 163. Zaradi la`jega uvr{~anja v slovarski sistem in iskanja tipa v shemah so gesla predstavljena z osnovnimi oblikami tudi takrat, ko se katera od njih v resnici ne uporablja (boleti). Prim. 189. Nepregibne besedne vrste so zapisane v svoji edini obliki. 28 Izjemoma so obdelane kot gesla besede v neosnovni obliki. Tako sta npr. samostojni gesli primernik cenej{i (k osnovniku cen, cenen, poceni) in prislov ceno; dalje dele`niki, ki so postali `e pridevniki (boje~) ali katerih nedolo~nik se ne rabi ali se le redko rabi (borniran); nekateri iz pridevnikov izpeljani samostalniki (desna); medmetno rabljeni velelniki (~akaj). Glagolniki so zmeraj samostojna gesla. 29 Osnovni obliki gesla je dodan (osnovni) slovni~ni kvalifikator, ki ozna~uje besedno vrsto. Pri samostalniku nadome{~a tak kvalifikator kratica za spol, pri glagolu kratica za vid. Izjemoma so brez takega kvalifikatorja (svojilni) pridevniki, ki so kot pridevniki ozna~eni v razlagi (atov, absolventski), potem orientacijska gesla, kazalke ipd. Posebna opozorila glede osnovnega slovni~nega kvalifikatorja stojijo lahko tudi v zaglavju (b, dekle). 30 Glede ozna~evanja naglasnega mesta, kvantitete in kvalitete prim. 178 in 179. 31 V oglatem oklepaju so zapisane posebnosti v izgovoru. Prim. 175177. 32 Geslo ima v~asih dvojnice. Te so pisne (avtocesta in avto cesta, argo tudi argot), izgovorne (abonnt -nta in -nta, apnti in pniti, del [tudi deI]), pisno-izgovorne (brinovec in brinjevec, avtostopar tudi avto{topar, babjak stil. babjek) ali oblikoslovne (bahariti in bahariti se, butelj -na tudi -tlja). Prim. 170. 33 Iz podatkov v glavi gesla je besedo mogo~e uvrstiti v naglasno-oblikoslovno shemo. Prim. 183199. Glede rabe znakov prim. 179. 34 Zaglavje je tisti del gesla, ki sega od (prvega) kvalifikatorja besedne vrste do vklju~no podatka o intonaciji. 35 V zaglavju so prikazane tiste posebnosti gesla, ki jih ni mogo~e razbrati iz sheme oziroma ki so v shemi nakazane kot posebna kategorija. Prim. 187 in 188. 36 Na koncu zaglavja je v okroglem oklepaju zapisek o intonaciji gesla. S tem podatkom je besedo mogo~e uvrstiti v intonacijsko shemo. Prim. 200214. Glede rabe znakov prim. 180. 37 Zaglavju sledi pomenski del geselskega ~lanka, ki obsega razlage, ilustrativno gradivo in gnezda. Glede ureditve teh delov prim. 38, 77 in 89.

Glava

Zaglavje

POMENSKA STRAN GESLA

Razlage Razlage so glavne in stranske. 39 Glavna razlaga dolo~a pomen oziroma funkcijo gesla in stoji za zaglavjem gesla ali za podgeslom. 40 Pri vsebinsko raz~lenjenih geslih so glavni pomeni oziroma funkcije nakazani z arabskimi {tevilkami, podrejeni pomeni oziroma funkcije (podpomeni) z dvema po{evnima ~rtama (//). Pri kombiniranih, zlasti pomensko-funkcijskih razlagah so za nakazovanje pomenov uporabljene ~rke
38 Glavna razlaga Tehni~na oblika

XX

Razlage
(~elo, bolj). Samo pri izjemnih geslih so zaradi preglednosti uporabljene tudi rimske {tevilke (biti sem). Glede mo~i kvalifikatorja pren. prim. 123, glede rabe ~rk namesto {tevilk prim. 217, glede pomenskih odtenkov prim. 75 in 224. 41 Gesla so razlo`ena po na~elih informativno-normativnih slovarjev srednjega obsega. Razlage zajemajo tiste pomenske oziroma funkcijske prvine, ki so bistvene za enotno predstavo pojma, gledano s stali{~a povpre~nega uporabnika slovarja. Prim. 10. Razlage torej niso niti enciklopedi~ne niti ozko terminolo{ke. 42 Bolj znane in {iroko rabljene besede iz nevtralne plasti so razlo`ene razmeroma kraj{e, besede iz o`je rabe pa imajo navadno dalj{o, podrobnej{o razlago, ki se v nekaterih primerih, zlasti pri terminih, bli`a definiciji. Dalj{o razlago imajo tudi besede s pomensko opozicijo. 43 Ker je nekatere termine te`ko na kratko razlo`iti oziroma ker nekatere razlage ne ustrezajo terminolo{kemu gledanju, je v tak{nem primeru razlaga dopolnjena, npr. pri botani~nih in zoolo{kih terminih z latinskim imenom, pri kemijskih elementih s simbolom, pri mineralo{kih in podobnih terminih pa s strokovno definicijo v terminolo{kem gnezdu (ahat). Prim. 124. ^e se razlaga kon~a z dvema ali ve~ istovrstnimi ~leni in nima pred zadnjim ~lenom veznika, pomeni, da so mogo~i pri razlagi {e drugi podobni ~leni (denudacija). 44 V razlagah gesla so uporabljene splo{no znane besede ali pa take posebne besede in zveze, ki so v slovarju razlo`ene; v~asih so v razlagah morale biti uporabljene tudi besede, ki jih v slovarju sicer ni, pa se dajo izpeljati iz obdelanih gesel (glagolniki, samostalni{ka raba pridevnikov ipd.), ali besede, ki jih slovar sploh ne upo{teva (lastna imena). Prim. 4. Razlage so sestavljene praviloma iz nevtralnih besed. Pri nekaterih oblikah razlag so uporabljene, predvsem zaradi ekonomi~nosti, tudi kvalificirane besede (belorun, brezbre`nost, abdominalen). Isto velja, z ohlapnej{imi merili, tudi za ilustrativno gradivo, zlasti za gradivo kvalificiranih besed (gnadljiv). Glede rabe pisnih dvojnic prim. zlasti 118. Stil razlag je leksikalen. 45 V besednih dru`inah se razlage posameznih gesel lahko neposredno ali posredno opirajo na razlage klju~nih gesel (glazirati, cari~na). Besede, ki tvorijo v besednem zakladu pojmovni sistem, imajo sistemsko vzporedne razlage (a, b, c; ata, brat, h~i; cikloida, epicikloida, hipocikloida). Razlage so enodelne in enosmerne; sicer so povezane z ali (admiral). 46 Gesla so pojasnjena: a) s polnimi pomenskimi oziroma funkcijskimi, b) z nepolnimi (pomenskimi), c) s posrednimi razlagami. 47 Osnovne besede imajo praviloma polne razlage. Njihovi popolni sinonimi imajo enake (bolnica : bolni{nica), delni sinonimi pa delno enake (blato : govno) ali podobne razlage (bukniti : bu{iti : butniti; bu~ati : hrumeti). Izjemoma je mogo~e, da sinonim pokriva samo del razlage popolnega sinonima (funt {terling). 48 Manj rabljena enopomenska sinonimna beseda ima razlago, za podpi~jem pa nadrejeni (po rabi mo~nej{i) eno~lenski ali ve~~lenski sinonim (dalija, bajtiga, defenzivka). Enako so prikazani posamezni podrejeni pomeni pri ve~pomenskih besedah (bobni~, bogatija). Manj rabljena ve~pomenska sinonimna beseda je redigirana tako, da so razlo`eni vsi njeni (bistveni) pomeni, razlagi prvega pomena pa je dodan za podpi~jem nadrejeni sinonim (~itati), ali pa je naveden samo nadrejeni sinonim, pomenski obseg pa je v ilustrativnem gradivu nakazan z grafi~nimi znamenji, zlasti s po{evno ~rto (branitelj). Kadar bi lahko nastal dvom, se nadrejeni sinonim ponavlja (cesta). Samo z nadrejenim sinonimom se razlaga, kadar je ta sinonim splo{no znana beseda (bara~nica, duri) ali pa kadar je nadrejena beseda obdelana v neposredni bli`ini (ajdnica). V dvomljivih primerih je (nadrejenemu) sinonimu v oklepaju dodana usmerjevalna beseda, pa naj gre za dvojno mo`nost sinonimne izrazitve (anonsa, ~erh) ali za ~isto formalno opozorilo na dolo~eni pomen (branik2, grolika). Pri besedah, katerih en pomen ima za nadrejeni sinonim besedo, ki je pomensko sorodna, a {ir{a kot prej{ni pomen, dobi tak sinonim posplo{evalni pristavek (cunja, bacil). 49 Beseda ima lahko tudi ve~ nadrejenih sinonimov, najsibo da so sami (bre`en) ali ob razlagi (efemeren); na to opozarja ustrezni kvalifikator. Iz primerjave njihovih razlag se da ugotoviti, ali gre za popolne in nadrejene (besnota) ali za delne (apologet) oziroma pomo`ne sinonime (~rta 3). Nekatere kvalificirane besede nimajo opozoril glede nevtralnih sinonimov, bodisi da jih sploh ni (zlasti termini) ali so sinonimi sestavni del njihove razlage (zlasti tujke) ali pa je njihova razlaga hkrati nadrejeni opisni sinonim (zlasti knji`ne besede).

Zna~aj razlag

Vrste razlag Polna pomenska oziroma funkcijska razlaga

Razlage
Glede ekspresivnega odnosa med geslom in razlagalnim (nadrejenim) sinonimom prim. 142. 50 Kadar se razlaga manj rabljena enopomenska beseda ali pa en pomen ve~pomenske besede samo z nadrejenim sinonimom, je pri tem mi{ljen navadno osnovni pomen tega sinonima, izjemno pa tisti, na katerega ka`e ilustrativno gradivo (butica, gobezdati). 51 Kadar gesla z razlago ni mogo~e dovolj pojasniti, so razlagi dodani pomo`ni sinonimi (~rta 3). Razlago lahko dopolnjuje tudi antonim (bel, a posteriori). Prim. 220. 52 Tujke so razlo`ene z razlagami in slovenskimi sinonimi, ~e so ti vsaj deloma v rabi (astronomija), ali samo z bolj rabljenim slovenskim sinonimom (adverb). Dodani sinonimi so dostikrat samo pribli`ni (demisija, fungirati). Prim. 49. V~asih je delni slovenski sinonim kar sestavni del razlage (aklimatizacija, atest). 53 Slovni~ne besede imajo razlo`ene svoje funkcije. Sicer so obravnavane po enakih na~elih kakor navadne besede. 54 Nekatere besedne vrste in modalne besede imajo kombinirane pomensko-funkcijske razlage (bolj, delati). 55 Nepolne (pomenske) razlage so ali sinonimne ali opisne oziroma razvezovalne. 56 Z dvema ali ve~ sinonimi se razlagajo manj rabljene (enopomenske) besede (~rm) ali posamezni pomeni ve~pomenskih besed, ki jih ni mogo~e zajeti s kratko razlago (govoranca). Taki sinonimi so lahko pomensko ali stilno precej razli~ni, pomen besede pa je nakazan z njihovimi pomensko sti~nimi prvinami (baha{tvo, bolovati, cvirnati, ~orav). 57 Opisne razlage ka`ejo samo najva`nej{i pomen besede; navadno imajo obliko oziralnega stavka (brisalen, brisalo). K tem razlagam spadajo tudi preproste razvezovalne razlage, uporabljene zlasti pri sestavljenkah in zlo`enkah (dolgorok). Manj pogosten pomen je pri teh tipih nakazan kar za po{evno ~rto (bakeliten, brezvestnost). 58 Posredna razlaga dolo~a besedotvorno kategorijo. Pomen je razviden iz te posredne in izhodi{~ne razlage (manj{alnica od, glagolnik od, `enska oblika od, (svojilni) pridevnik od). Tako so razlo`ene pomensko ozke in manj pogostne, a besedotvorno `ive besede. K posrednim razlagam spada tudi razlaga tipa nana{ajo~ se na, ki praviloma opozarja na {ir{i pomenski obseg, kakor ga ka`e razlaga pridevnik od. Pomeni so nakazani s ~rkami, po{evnimi ~rtami ipd. (bratovski). Glede kvalifikatorske vezanosti prim. 108. 59 Poleg glavnih pomenskih oziroma funkcijskih razlag so v geselskem ~lanku lahko {e stranske razlage. Z njimi se pojasnjujejo fraze ter zveze in pomenski odtenki, ki so potrebni razlage. Zapisane so zmeraj za zgledom. Prim. 219. Ista zveza ima lahko ve~ pomenov in zato tudi ve~ stranskih razlag (obljubljena de`ela). Prim. 220. 60 Stranske razlage ve~~lenskih zvez so navadno ponovljene pri pomensko va`nih ~lenih (ni se bal ne biri~a ne hudi~a; besedna analiza). Zelo obse`na gesla nimajo nekaterih takih zvez ali pa razlag zanje. Premaknjene so pod drugo, manj obse`no besedo iz zveze, ker jih je tam la`je najti (bela detelja; dvozlo`na beseda). Redko rabljene ve~~lenske zveze so prikazane v slovarju samo na enem mestu (avto se dobro dr`i ceste; bela diagonala). 61 Za pojasnjevanje pomenov in nakazovanje sinonimnih odnosov v stranskih razlagah veljajo ista na~ela kakor za glavne razlage, le da so stranske razlage navadno bolj zgo{~ene in zato en sam sinonim nima zmeraj nadrejene veljave. Glede posebne vrste kazalke prim. 23. 62 Samostalnik in samostalni{ko rabljena beseda ima samostalni{ko razlago, in sicer polno pomensko (bakla), sinonimno (baha{tvo), opisno (~akalec) ali posredno (branje). 63 Pridevnik in pridevni{ko rabljena beseda ima pridevni{ko razlago, in sicer polno pomensko (bogat), sinonimno (babji), opisno (bakeliten) ali posredno (bratov). 64 Glagol ima polno pomensko (brati), sinonimno (bli{~ati se) ali tudi funkcijsko (biti sem) glagolsko razlago. Glagoli z dvojnim vidom imajo razlago po vidu, ki je zapisan na prvem mestu, razen kadar razlaga po prvem vidu ne bi bila naravna. 65 Prislov ima ali (nepolno) pomensko oziroma sinonimno (danes, bokoma) ali pomensko-funkcijsko (blizu) razlago. V~asih ima isti prislov ve~ na~inov razlage (ali prisl.). 66 Predlog ima ali pomensko-funkcijsko (blizu, ~ez) ali izjemoma tudi sinonimno razlago. 67 Veznik ima ali pomensko-funkcijsko (~e) ali sinonimno (~im) razlago. 68 Medmet ima ali pomensko-funkcijsko (~avs) ali sinonimno (~aj) razlago. Prim. 142.

XXI

Razlaga tujk

Nepolna (pomenska) razlaga

Posredna razlaga

Stranska razlaga

Tipi razlag po besednih vrstah

XXII

Ilustrativno gradivo
69 Orientacijska gesla imajo ali pomensko-funkcijsko (brez...) ali posredno (avto...) razlago ali pa so podana v obliki kazalke (bledo...2). 70 V~asih se ne razlaga geslo smo, ampak stalna zveza oziroma skupina pomensko enakih frazeolo{kih zvez, ki stoji med geslom in razlago (bri`inski spomeniki; briti norce, burke). Prim. 159. V izjemnih primerih se razlagajo le besedne zveze, geslo samo pa ne (Benetke, goban). Stalne in terminolo{ke zveze, katerih pomen je dolo~ljiv iz pomenov sestavnih delov, nimajo svojih posebnih razlag (avtorski honorar; bela figura). 71 Vse razlage so v ednini; izjeme so mno`inski samostalniki in posamezni termini, zlasti botani~ni, ki imajo poleg razlage tudi latinsko ime v mno`ini (cevnica). Pri posameznih terminih, zlasti kemijskih, opozarja na mno`insko rabo `e tudi samo zgled v mno`ini (amin). Razlage so oblikovane praviloma v sedanjem ~asu. Na ~asovne odnose opozarjajo kvalifikatorska pojasnila. Glede posebnosti pri tem prim. 159.

Posebnosti razlag

Vrstni red pomenov

72 ^lanek ve~pomenskega gesla je razdeljen na pomenske oddelke. Na prvem mestu stoji osnovni pomen, to je tisti, ki je v sodobnem knji`nem jeziku najbolj nevtralen oziroma najmo~nej{i. Nadaljnji pomeni so razporejeni po stopnji odvisnosti od osnovnega pomena. 73 V~asih na prvem mestu ni najmo~nej{i, ampak pomensko izhodi{~ni pomen gesla, zlasti ~e je to potrebno zaradi razvrstitve nadaljnjih pomenov. 74 Kadar ima beseda ve~ pomenov, ki so enako mo~ni, stoji na prvem mestu pomen, ki ima najve~ ali najmanj pomenskih prvin. Nadaljnji pomeni si sledijo, kakor {tevilo teh elementov ali upada ali nara{~a. 75 Manj{i pomenski premiki so obdelani kot podpomeni ali pomenski odtenki v okviru nadrejenega pomena. Prim. 40 in 224. 76 Pri slovni~nih besedah odlo~a o razvr{~anju razlag pogostnost, ob enaki pogostnosti pa ustaljeno slovni~no zaporedje.

Ilustrativno gradivo
77 Razlagi sledi praviloma ilustrativno gradivo, to so zgledi iz dejanske rabe. Ti zgledi potrjujejo pomensko razlago, v~asih jo tudi dopolnjujejo (beketati) ali usmerjajo (butica). Hkrati ka`ejo besedne izrazne mo`nosti in tipi~ne sintakti~ne zveze. Zgled pri geslu, v katerem je naglasno znamenje sestavni del pisave, potrjuje tudi pisavo ( la). Prim. 178. Ilustrativno gradivo obstoji iz iztr`kov ali iz citatov. 78 Ilustrativno gradivo ima v prete`ni ve~ini primerov obliko tako imenovanih iztr`kov, to je s kartote~nih listkov prevzetih in primerno abstrahiranih zvez. Kadar je bilo slovarsko gradivo pomanjkljivo, so naredili uredniki iztr`ke po drugih virih ali po spominu. Prim. 14. 79 Citati se rabijo za ilustracijo posebne (zlasti nare~ne ali individualne) rabe. V citatih so samo najnujnej{e pravopisne spremembe. Prim. 219 in 222. 80 Ilustrativno gradivo je razporejeno po sintakti~nih kriterijih, kakor ka`ejo 8388, v teh okvirih pa po abecedi, kadar to pomensko ne moti. 81 V o`ji sintakti~ni skupini so na prvem mestu zgledi iz nevtralne rabe, na koncu pa stilno mo~neje obarvane zveze. Stalne zveze in stilizmi so lo~eni od prej navedenega gradiva s po{evno ~rto. Prim. 224. Zgledi iz ve~ istovrstnih ali pojmovno sorodnih ~lenov se lahko zdru`ujejo v na{tevalno skupino, tako da je geselska beseda samo enkrat zapisana (brigaden, brisati). Prim. 220. 82 Stalne in frazeolo{ke zveze so praviloma enako uvr{~ene pri vseh ~lenih zveze. Vendar je redakcija zlasti obse`nih gesel terjala tudi posebne re{itve; v takih primerih so stalne in frazeolo{ke zveze pri enem geslu prikazane kot ilustrativno gradivo kakega pomena, pri drugem so pa v gnezdu (to mi `e dolgo hodi po glavi; briti burke). Glede na posebnosti posameznih besednih vrst je ilustrativno gradivo razvr{~eno takole: 83 Pri samostalniku so {tiri glavne skupine: a) glagolske zveze s samostalnikom v imenovalniku in v sklonih brez predlogov (beseda ga ve`e; dati besedo); b) glagolske zveze s samostalnikom v predlo`nih sklonih (verjeti na besedo); c) prilastkove zveze, in sicer pridevni{ke, samostalni{ke, nadredne in podredne (mo{ka beseda; mo` beseda; besede o ljubezni; ploha besed); ~) primerjave (kot boga te prosim). 84 Pri glagolu so tele skupine: a) neprehodna raba in glagolske zveze s samostalnikom v imenovalniku in v sklonih brez predlogov (delavec dela; delati na~rt); b) predmetne zveze v sklonih

Iztr`ki

Citati Razvrstitev gradiva

Samostalnik

Glagol

Gnezdo
s predlogi (delati za narod); c) glagolske zveze s prislovnimi dolo~ili kraja, ~asa, vzroka in na~ina (delati na polju; delati po urah; tovarne zaradi stavk ne delajo; dela z veseljem); ~) prislovne zveze in primerjave (pridno delati; dela kakor za stavo). 85 Pri pridevniku je prva osnova za razporejanje spol (bled ~aj; bleda stran lista; bledo ~rnilo), sledijo prislovne zveze in primerjave (mrtva{ko bled; bled od jeze; bled kakor kreda). 86 Gesla iz drugih besednih vrst imajo eno od omenjenih osnovnih razporeditev; dolo~a jo sintakti~na podobnost. 87 V o`jem okviru so pri razporejanju uporabljeni {e posebni redakcijski kriteriji, ki slonijo na odnosih osebno : brezosebno, prilastkova : povedna raba, ednina : mno`ina, trdilno : nikalno ipd. 88 V geslu, ki ga nikakor ni mogo~e obdelati po omenjenih kriterijih, je ilustrativno gradivo razporejeno po logi~nem redu. Gnezdo
89 ^e je potrebno, ima geselski ~lanek tudi tako imenovano gnezdo, to je oddelek, v katerem je zbrano posebno gradivo. Geslo oziroma podgeslo more imeti samo po eno frazeolo{ko in po eno terminolo{ko gnezdo. Gnezdi stojita na koncu geselskega oziroma podgeselskega dela; le kadar se zgledi nana{ajo na en sam pomen, stoji gnezdo na koncu ustreznega pomenskega oddelka. V izjemnih primerih imata geslo in podgeslo skupno gnezdo (c). Pri nekaterih podgeslih, zlasti ~e obsegajo v glavnem samo frazeologijo, ni gnezda, ilustrativno gradivo pa je uvr{~eno kar po sintakti~nih kriterijih. Glede rabe znakov za gnezda prim. 225. 90 Frazeolo{ko gnezdo obsega: a) fraze, ki zaradi posebnosti svojega pomena same po sebi ne morejo pojasnjevati nobenega pomenskega oddelka, so pa same potrebne pojasnila; b) zveze, ki jih ni mogo~e uvrstiti v pomensko-sintakti~ne skupine, ker ka`ejo premo~en odklon od izkazanih pomenov, pa so hkrati tako osamljene, da ni mogo~e zanje odpirati posebnih oddelkov; c) reke in pregovore. 91 Gradivo v gnezdu je razvr{~eno po sintakti~nih kriterijih besedne vrste, v katero geslo spada. Kadar to ni mogo~e, je gradivo urejeno po abecedi vodilnih besed, ali pa so bolj navadne zveze na za~etku in posebne na koncu. Reki in pregovori so v vsakem primeru na koncu. Glede kvalifikatorjev prim. 109. 92 V terminolo{kem gnezdu je prikazana terminolo{ka raba besed ali zvez. Razvrstitev se ravna po abecedi kvalifikatorjev posameznih strok, v njihovem okviru pa po sintakti~nih kriterijih in abecedi. Prim. 101.

XXIII

Pridevnik Druge besedne vrste

Frazeolo{ko gnezdo

Terminolo{ko gnezdo

Kvalifikatorji
93 Za opredeljevanje besed, pomenov ali zvez uporablja slovar kvalifikatorje. To so pojasnila, ki pou~ujejo, v katero slovni~no kategorijo spada beseda, jo opredeljujejo ~asovno oziroma krajevno, govorijo o njeni stilni uvrstitvi, raz{irjenosti in vrednosti ter nakazujejo preneseno ali posebno rabo. S tem ka`ejo na normo knji`nega jezika ali opozarjajo na razmerje do nje. 94 Posamezne besede, zlasti ~e pomenijo stroke in poklice ali ~e je kvalifikator posredno nakazan v razlagi, nimajo kvalifikatorjev, ~eprav bi jih po svoji naravi morale imeti. Glede kvalifikatorjev pri besedah s posredno razlago prim. 108. 95 Brez upo{tevanja kvalifikatorjev informacija o besedi ni popolna. 96 Kvalifikator (slovni~ni), ki stoji v glavi gesla, velja do konca ~lanka oziroma do podgesla, v katerem je s kvalifikatorjem nakazana sprememba besedne vrste. Isto pravilo velja tudi za kvalifikator v okviru podgesla. 97 Kvalifikator, ki stoji tik za zaglavjem, velja do konca ~lanka oziroma do kvalifikatorja, navadno v okviru podgesla ali podpomena, ki je temu vsebinsko nasproten (destilirati). 98 Kvalifikator, ki stoji med {tevilko (ali // ali ~rko) in razlago, velja do naslednjega enakovrstnega oddelka, do samostojnega gnezda ali do kvalifikatorja, ki mu je vsebinsko nasproten ali ki se z njim ne more vezati. Prim. 107. 99 Kvalifikator, ki stoji neposredno pred posamezno zvezo ali obliko, velja do prvega podpi~ja oziroma do znaka, ki nadome{~a podpi~je. 100 Pomenski kvalifikator velja tudi ~ez podpi~je do prve mo~nej{e zareze (pomen, podpomen, gnezdo, terminologija ipd.). To velja tudi za druge kvalifikatorje in kvalifikatorska pojasnila, ~e stoji za njimi dvopi~je. Splo{no

Mo~ kvalifikatorjev

XXIV

Kvalifikatorji
101 Terminolo{ki kvalifikator velja do novega terminolo{kega kvalifikatorja, do naslednjega enakovrstnega oddelka ali do kvalifikatorja pren.. 102 Slovni~ni kvalifikator v zaglavju velja do naslednjega slovni~nega kvalifikatorja oziroma do prvega lo~ila. Prim. 188. 103 Kvalifikator z mo~jo po 9698 ne velja za tisti del geselskega ~lanka, ki ga drug, nasproten kvalifikator posebej preklicuje. 104 V slovarju so te vrste kvalifikatorji: 1. slovni~ni, 2. pomenski, 3. terminolo{ki, 4. stilno-plastni, 5. ekspresivni, 6. ~asovno-frekven~ni, 7. posebni normativni. 105 Kadar ti kvalifikatorji ne zadostujejo za opredelitev besede, pomena ali zveze, so uporabljena tudi tako imenovana kvalifikatorska pojasnila. Prim. 158162. 106 Glede mo~i velja za kvalifikatorska pojasnila isto, kar za kvalifikatorje. 107 Beseda, pomen ali zveza ima lahko tudi ve~ kvalifikatorjev. V tem primeru so postavljeni v istem zaporedju, kakor so razvr{~eni v 104, v okviru iste vrste pa po abecedi. Kvalifikatorji iste vrste se ne ve`ejo, zlasti ~e spadajo pod to~ke 47. 108 Gesla, ki imajo posredno razlago, praviloma nimajo kvalifikatorjev; zanje veljajo kvalifikatorji iz gesla, na katero se razlaga sklicuje. Prim. 58. Imajo pa lahko svoje kvalifikatorje, ki jih geslo, na katero se sklicujejo, nima. 109 V frazeolo{kem gnezdu so kvalificirane posamezne frazeolo{ke zveze (fraze), ne pa geselska beseda; zato ima vsaka zveza, ~e je treba, svoj kvalifikator. 110 Terminolo{ko gnezdo se glede kvalifikatorjev obravnava samostojno. Prim. 101. 111 Za zglede v podgeslu veljajo vsi ustrezni kvalifikatorji iz gesla in njegovih zvez, ~e nimajo svojih kvalifikatorjev. 112 Ker slovar nima kvalifikatorjev, ki bi ozna~evali nevtralno rabo posameznih zvez v okviru sicer stilno-plastno oziroma ~asovno-frekven~no kvalificiranih geselskih besed, ali ker tehni~no ni bilo mogo~e zmeraj pokazati razmerja med kvalifikatorji, je kvalifikacija v~asih nepopolna (avba, ~astit, ~il).

Vrste kvalifikatorjev

Posebnosti kvalifikatorjev

1. Slovni~ni kvalifikatorji
a) m, prid., prisl., dov. ipd. neskl. pril. sam. b) ali 113 Navadni slovni~ni kvalifikatorji, ki nastopajo predvsem v glavi in zaglavju gesla, se tukaj ne razlagajo, pa~ pa v slovarskem delu kot gesla. Prim. 226. 114 Beseda, ki ni pridevnik, nastopa kot nesklonljivi prilastek (bantam). 115 Beseda, ki ni samostalnik, nastopa kot samostalnik (bel, hura). Spol in sklonljivost sta navadno vidna iz zgleda. 116 Kvalifikator povezuje na zunaj razli~ne, a pomensko enake in prosto zamenljive besede (~aj) ali opozarja na to, da je pisno razlikovanje v~asih pomensko-stilno utemeljeno (dvo..., bled). Glede funkcije ali v shemah za tonemski naglas prim. 204. 117 Kvalifikator stoji pred enakovredno dvojnico. Prim. 32. Na prvem mestu stoji ali v knji`nem jeziku doslej veljavna in {e precej `iva oblika ali pa novej{a oblika, ki mo~no spodriva starej{o. 118 Pri sestavljenkah in zlo`enkah vrste avtocesta in avto cesta, dokod in do kod ta kvalifikator ne daje prednosti prvi obliki. Prim. 173. Kvalifikatorji in, tudi, stil. ne veljajo za brezosebno rabo tipa hladn je. Prim. 192/II B. 119 Kvalifikator stoji v glavi ali zaglavju gesla pred dvojnico, ki je v sodobnem knji`nem jeziku stilno obarvana; nadome{~a torej enega od stilno-plastnih kvalifikatorjev. Prim. 32 in 188. 120 Kvalifikator stoji pred manj navadno dvojnico, ki se v knji`nem jeziku ali umika ali uveljavlja. Prim. 32, 176, 188 in 204. 121 Stav~ni ~len, ki bi ga pri~akovali, je izpu{~en (braniti, deci). Zaradi opustitve je stavek navadno ekspresiven.

in

stil.

tudi c) elipt.

Kvalifikatorji
2. Pomenski kvalifikatorji
pooseb.

XXV

pren.

Ob~e (abstraktno) ime, ki je dobilo v kontekstu ~love{ke lastnosti. Kvalifikator se rabi samo, kadar pomenskega prenosa ni mogo~e na kratko razlo`iti (bledica). 123 Beseda ali zveza, ki je vsebinsko sicer zelo blizu izhodi{~nemu pomenu, je pa predstavno premaknjena v druga~no okolje (brazda, dostopen, butniti). Po svoji mo~i je ta kvalifikator enakovreden podpomenu. Prim. 40.
122

3. Terminolo{ki kvalifikatorji
a) Splo{no 124 Terminolo{ki kvalifikator ka`e podro~je, na katerem termin `ivi (abdukcija) ali s katerega podro~ja prihaja v splo{no rabo. V~asih opozarja na poseben terminolo{ki pomen (bibliotekar) ali pa na terminolo{ko razlago gesla, ki je bilo `e prej poljudno razlo`eno (ahat). V izjemnih primerih se terminolo{ki kvalifikator uporablja kot stilno-plastni kvalifikator (blagoslov). 125 ^e termin nastopa na ve~ podro~jih, je zapisanih ve~ terminolo{kih kvalifikatorjev ali pa en sam, in sicer strokovno naj{ir{i oziroma vsebinsko najprimernej{i (~elnica) ali pa kvalifikator stroke, ki termin dejansko uporablja (acetat). Prim. 107 in 141. 126 Strokovni izrazi, ki jih ne uporabljajo samo strokovnjaki ali pa so na meji med splo{no in strokovno rabo, se obravnavajo kot besede iz splo{nega besednega zaklada. 127 Navadni terminolo{ki kvalifikatorji se tukaj ne razlagajo, pa~ pa v slovarskem delu kot gesla. Prim. 226. 128 Termin je {e `iv, a ga novej{a terminologija zavra~a (formaldehid). 129 Beseda (v nazna~enem pomenu) je v {ir{i rabi, pa ni v skladu s terminologijo (baterija). 130 Kadar po drugih slovarskih na~elih ni mogo~e pokazati odnosa med {ir{o poljudno in tej nasprotujo~o strokovno rabo, sledi razlagi posamezne besede kvalifikator strok. in strokovni termin (akacija).

agr., bot. ipd. b) nestrok. poljud. strok.

4. Stilno-plastni kvalifikatorji
a) bibl. knji`. pesn. pisar. publ. vznes. b) nar. 131

Iz biblije prevzeta prispodoba ali izrek (biser).

132 Beseda, pomen ali zveza, ki se rabi zlasti v leposlovnem ali znanstvenem jeziku.

otr. pog. ni`je pog. `arg.

V pogovornem jeziku zveni nenavadno (bri`en, celovit, dasi). 133 Beseda, pomen ali zveza, zna~ilna za pesni{tvo in pesni{ko prozo, zlasti za tisto, ki je ~asovno malo odmaknjena (bloden, belogrud). 134 Beseda, pomen ali zveza, zna~ilna za pisarni{ko, poslovno, v~asih togo izra`anje (bele`iti, glasom). 135 Beseda, pomen ali zveza, zna~ilna za dnevni in revialni tisk ter za druge oblike javnega sporo~anja (branilec, datirati, eskalacija). 136 Beseda, pomen ali zveza, zna~ilna za slovesen slog (blagoslov, alma mater). 137 Beseda, pomen ali zveza, vzeta iz nare~ja. Kvalifikator nar. sam pomeni rabo v ve~ nare~jih ali nare~nih skupinah (brege{e); nar. s kvalifikatorskim pojasnilom ka`e na {ir{e ali o`je dolo~eno podro~je rabe (botega, debi~e); nar. s citatom pomeni rabo na podro~ju, odkoder je avtor (cmudje). Prim. 177. 138 Beseda, pomen ali zveza, ki jo rabijo otroci ali starej{i v pogovoru z njimi (aj~kati). 139 Beseda, pomen ali zveza iz vsakdanje govorice ljudi, ki ne govorijo v nare~ju (brigati se, brzec, familija). 140 Beseda, pomen ali zveza iz ni`je plasti pogovornega jezika (britof, farbati). 141 Beseda, pomen ali zveza iz govora posameznih stanov. ^e je raba omejena na ozko podro~je, je dodan ustrezni terminolo{ki kvalifikator (cvek, defenzivka). 5. Ekspresivni kvalifikatorji

Splo{no

142 Ve~ina ekspresivnih besed, pomenov ali zvez je ozna~ena s splo{nim kvalifikatorjem ekspr.. Kadar je mogo~e vrsto ekspresivnosti natan~neje dolo~iti, je uporabljen poseben ekspresivni kvalifikator.

XXVI

Kvalifikatorji
Primerjave (navadne) niso ozna~ene z ekspresivnimi kvalifikatorji, tudi kadar so ekspresivne. Prim. 8385. To velja tudi za medmete. Za besede, ki so razlo`ene z ekspresivnimi (nadrejenimi) sinonimi, velja ista ekspresivnost (~vekalo). Glede ekspresivnosti pri elipt. prim. 121. Ekspresivnost je ve~krat vezana z delnim pomenskim premikom. 143 Mo~no ~ustveno obarvana beseda, pomen ali zveza (bacek, budaliti, ~edkan). 144 Beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, v~asih tudi neprimernemu izrazu (dolgoprstne`, hudir). 145 Beseda, pomen ali zveza, ki izra`a prikrit posmeh in ima pogosto nasproten pomen od izhodi{~nega (baron, cvetka). 146 Beseda, pomen ali zveza, ki se rabi v ne`nem, prisr~nem govoru (atek, belcen). 147 Pomen besede ali zveze, ki grobo izra`a ob~utek odpora, zoprnosti (crkniti, gobec). 148 Zani~ljiva, prezirljiva beseda, pomen ali zveza (~veka~, bevskati). 149 [aljiva, {egava beseda, pomen ali zveza (bu~man, ~ebula). 150 Nespodobna, prosta{ka beseda, pomen ali zveza (drek). 6. ^asovno-frekven~ni kvalifikatorji
raba nara{~a raba pe{a redko star. zastar.

ekspr. evfem. iron. ljubk. nizko slab{. {alj. vulg.

Beseda, pomen ali zveza, katere raba se o~itno {iri (dejavnik). Beseda, pomen ali zveza, ki se umika iz (splo{ne) rabe (ako, dalekose`en). 153 Beseda, pomen ali zveza, ki je sicer v splo{ni rabi, pa je v razmerju do sinonima precej redka (bogata{ka, dopoldneven). 154 Beseda, pomen ali zveza, ki je bila neko~ (v kaki funkciji) splo{no rabljena; danes ima arhai~no patino (ajd, akoravno). 155 Neko~ rabljena beseda, pomen ali zveza; danes je v knji`nem jeziku mrtva (blagajnica, diviti se). O tem, kak{no stilno vrednost je imela tako kvalificirana beseda neko~, slovar ne daje pojasnil.
151 152

7. Posebni normativni kvalifikatorji

neprav. neustalj. 156 Beseda, pomen ali zveza, ki nasprotuje sistemu oziroma normi sodobnega knji`nega jezika (brez da). 157 Beseda, pomen ali zveza, ki se kljub dosedanjim prepovedim dosti uporablja (bogat, ~igar).

Kvalifikatorska pojasnila
Splo{no Namen 158 Kvalifikatorsko pojasnilo je kvalifikatorjem podobno, v dalj{i enoti izra`eno opozorilo. 159 Kvalifikatorsko pojasnilo dopolnjuje pomensko razlago; praviloma nakazuje okolje oziroma ~as, v katerem pojem `ivi (barin, bistahor, blagorodje), ali na~in, po katerem je treba razumeti razlago (~arati). Kvalifikatorsko pojasnilo lahko tudi nadome{~a pomensko razlago (bandit). V~asih omejuje rabo na dolo~ene zveze (briti, bri`inski). Opozorilo, ki se sicer obravnava kot kvalifikatorsko pojasnilo, se pritegne v razlago zlasti strokovnih besed, ~e je to njen bistveni element (dahija, drakar). Kvalifikatorsko pojasnilo lahko odpade, kadar je geslo razlo`eno samo z nadrejenim sinonimom (coprati). 160 Pri slovni~nih besedah kvalifikatorsko pojasnilo dopolnjuje kvalifikatorje ali razlage (~e, ~edalje). Lahko tudi nadome{~a kvalifikator ali razlago (bom, bledo...2). 161 V vseh gornjih primerih stoji kvalifikatorsko pojasnilo pred pomensko oziroma slovni~no razlago. Kadar je taka razlaga vezana na ve~ mo`nosti, stojijo kvalifikatorska pojasnila za njo (~etvero). 162 Kvalifikatorska pojasnila stojijo za kvalifikatorji. ^e je kvalifikatorskih pojasnil ve~ zapovrstjo, stojijo v istem zaporedju kot njim ustrezajo~i kvalifikatorji (bosja{tvo). Glede mo~i kvalifikatorskih pojasnil prim. 106.

Razvrstitev

Pravopis
SLOVNI^NA STRAN GESLA Navodila za branje glave
163 Pregibne besede imajo v glavi dve osnovni obliki, pridevnik pa tri. Druga in tretja oblika sta okraj{ani. Okraj{av ni, kadar bi bilo mogo~e izpustiti samo eno ~rko ali za~etne soglasnike (tek tka, brt brta, hodti hdim) ali kadar bi lahko pri{lo do dvomov. 164 Pri samostalniku in pridevni{kih besedah je kraj{anje takole: a) Kadar se prva oblika kon~uje na soglasnik, se druga oblika dela tako, da se prvi obliki doda zapisani del druge oblike, obstoje~ iz samoglasnika ali j, n + samoglasnika (blsk -a = blsk blska, bliskovt -a -o = bliskovt bliskovta bliskovto, drvr -ja = drvr drvrja, ngelj -na = ngelj ngeljna). Enako se dela druga oblika, kadar je zapisani del druge oblike -ih (dvjset -ih = dvjset dvjsetih). ^e je zaradi sprememb v kon~ni{kem delu besede zapisan dalj{i del druge oblike ali pred kon~nico tudi kak soglasnik (razen j, n), je iz zapisa razvidno, na kateri del besede se nana{a (fmulus -a in -la = fmulus fmulusa in fmula, btelj -na tudi -tlja = btelj bteljna tudi btlja, baht -ta o = baht bahta bahto). b) Kadar se prva oblika kon~uje na samoglasnik, se druga oblika dela tako, da se prvi obliki doda zapisani del druge oblike, obstoje~ iz j, t, n + samoglasnika (dep -ja = dep depja, bmbo -ta = bmbo bmbota, vme -na = vme vmena), ali pa se zadnji samoglasnik prve oblike izpusti, ~e se zapisani del druge oblike za~enja s samoglasnikom (h{a -e = h{a h{e, finle -a = finle finla, bod~i -a -e = bod~i bod~a bod~e, drev -sa = drev drevsa; brdge -ea = brdge brdgea). Prav tako se dela druga oblika samostalnika s kon~nico -ega, ki se sicer sklanja po pridevni{ki sklanjatvi (b`je -ega = b`je b`jega). ^e se zapisani del druge oblike za~enja s kakim soglasnikom (razen j, t, n), je iz zapisa razvidno, na kateri del besede se nana{a (cankarina -rin = cankarina cankarin). c) Tretja osnovna oblika pri pridevniku se dela iz druge (dber dbra -o = dber dbra dbro). ~) Pri zaimkih, sestavljenih s ...koli, ...sibodi ipd., pri katerih se sklanja prvi del, je okraj{ava nakazana z vezajem na obeh straneh (kkr{enkli -{na- -o- = kkr{enkli kkr{nakli kkr{nokli). 165 Pri glagolu je kraj{anje takole: a) Druga oblika se dela tako, da se od prve izpusti -ti in samoglasnik oziroma -ova-/-eva- pred njim, ~e je zapisani del druge oblike enozlo`en ali -ujem (dvgniti -em = dvgniti dvgnem, dlati -am = dlati dlam, dokazovti -jem = dokazovti dokazjem, dvati -am in -ljem = dvati dvam in dvljem, kupti in kpiti -im = kupti in kpiti kpim). ^e je zaradi sprememb v kon~ni{kem delu besede zapisan dalj{i del druge oblike, je iz zapisa razvidno, na kateri del besede se nana{a (blebetti -~em = blebetti bleb~em). b) Predponski glagoli se kraj{ajo tako kakor nepredponski (dovolti -vlim). 166 Pri pregibnih medmetih se druga oblika dela tako, da se zapisani del druge oblike doda prvi obliki (b`i -te = b`i b`ite, ~j -te = ~j ~jte). 167 ^e ima prva osnovna oblika dvojnice, velja okraj{ava druge obike za vse dvojnice, ki stojijo pred njo (arbortum tudi arbort -a = arbortum arbortuma tudi arbort arborta, bronsranje in broncranje in bronzranje -a = bronsranje bronsranja in broncranje broncranja in bronzranje bronzranja, cvljenje tudi cviljnje -a = cvljenje cvljenja tudi cviljnje cviljnja). 168 Glede tega, kako se iz osnovnih oblik razvijajo nadaljnje oblike, prim. 191199.

XXVII

Tehnika okraj{av

Samostalnik in pridevni{ke besede

Glagol

Medmet Dvojnice

Pravopis Splo{nih pravopisnih pravil slovar ne daje; pravopisni podatki so vezani na posamezna gesla. Za pravilno razumevanje teh konkretnih podatkov so potrebna naslednja opozorila: 170 Slovar obravnava kot dvojnice v istem geslu samo take oblike, pri katerih ima uporabnik na prvi pogled ob~utek, da gre za dvojnico. Prim. 32. Vse druge obravnava kot samostojna gesla (brege{e, bregu{e, brge{e). 171 Pri tujkah daje slovar prednost pisavi, ki je prevladovala ob ~asu redakcije. 172 Pisava samostalnikov na -alec, -ilec se ravna, v skladu z okro`nico SAZU z dne 15. XI. 1963 in z okro`nico sekretariata za {olstvo SRS z dne 13. XII. 1963, v glavnem po Slovenskem pravopisu 1950. Podatkov o rabi dvojnic v ~asu redakcije slovar ne daje. 173 Pisave sestavljenk in zlo`enk slovar ni izpeljal dosledno; zaradi mo~no neenotne rabe namre~ ni mogo~e brez ve~jega nasilja prikazati vseh primerov v sistemu. Zato je kljub sistemskemu prikazovanju sprejetih precej izjem. Zaradi la`jega prikaza gesel postavlja slovar skupaj pisano besedo na prvo mesto; razpored tovrstnega gradiva v slovarju torej nima normativne vrednosti. Prim. 117 in 118.
169

Dvojnice

Tujke Pisava -alec in -ilec

Pisava skupaj in narazen

XXVIII
Razno

Pravore~je
174 Zaradi preglednosti besedila so v slovarju ve~inoma opu{~ena mnoga vsebinsko ne nujna znamenja, zlasti narekovaji pri premem govoru, klicaji pri medmetnih zvezah, velike ~rke v za~etku stavkov ipd. Naglasna znamenja so uporabljena v razlagah in ilustrativnem gradivu kot pomenski razlo~evalni element samo za prepre~evanje popolne dvoumnosti (abecedar~ek, divja~ina). Prim. 178.

Pravore~je
Osnovna pravila 175 Izgovor besed se ravna po pisavi, le da je treba upo{tevati osnovna pravila o izgovoru v, zvo~nikov in izglasnih zvene~ih soglasnikov ter o asimilacijah soglasnikov po zvene~nosti. Prav tako je treba upo{tevati, da se izgovarja e kot polglasnik v tistih primerih, kadar v drugi osnovni obliki izpada (pes psa = p6s psa, dober dobra = dob6r dobra) ter da se -l izgovarja kot I v ednini mo{kega spola dele`nika na -l (delal = delaI), in to tudi, kadar je kot podgeslo v pridevni{kem pomenu (do{el = do{6I). Na vse to slovar ne opozarja. Glede kratkega nedolo~nika prim. 195. 176 Vse druge posebnosti glede izgovora so zapisane v oglatem oklepaju, in sicer praviloma samo tisti del besede, ki se druga~e izgovarja. Kraj{anje je nakazano z vezajem, razen pri izgovoru l kot I in e kot 6 (blha -e [Ih], gnzdece -a [d6c]). V oglatem oklepaju navedeni izgovor velja za geslo v celoti, tudi za podgesla. Kadar je navedba kvalificirana s tudi, pomeni, da je to le redkej{a dvojnica poleg obi~ajnega izgovora po pisavi. ^e je v oglatem oklepaju ve~ navedb in je med njimi vezaj, se nana{ajo na razli~ne dele besede (dolgorlec -lca [Ig-Ic] = doIgorIc-), ~e so lo~ene s podpi~jem, pa na dvojnice v glavi gesla (dr{tvece in dr{tevce [v6c; t6v] = dr{tv6ce in dr{t6vce). Kadar so dvojnice v pisavi (npr. doma~a in tuja), velja izgovor v oglatem oklepaju za vse oblike, ~e ni posebej druga~e navedeno. Kadar pa pri dvojnicah izgovor ni naveden, se ravna po pisavi (bakhnt tudi baknt). 177 Izgovor tujk in nare~nih besed je podan po glasovnem sistemu knji`nega jezika. ^e pa velja beseda v tuji pisni obliki za citatno besedo, se lahko izgovarja tudi po glasovnem sistemu jezika, iz katerega je prevzeta. Tudi besede, ki so kvalificirane z nar., se lahko izgovarjajo v nare~ni obliki, ~e veljajo za citatne besede (npr. bteg betga lahko tudi bteg betga).

Podatki v oglatem oklepaju

Naglas
Vrste naglasa 178 Slovar daje podatke o naglasu. Ker je v knji`nem jeziku razen dinami~nega (ekspiratornega)

Dinami~ni naglas

Tonemski naglas

Besede brez naglasa

Dvojni naglas

naglasa mo`en tudi tonemski (muzikalni) naglas, sta v slovarju tudi oba zapisana. V glavi, zaglavju, na podgeslih in po potrebi tudi drugod je ozna~en dinami~ni naglas, tonemski pa le na koncu zaglavja v okroglem oklepaju. Naglas, ki je zna~ilen le za posebno rabo gesla, je ozna~en na besedi v ilustrativnem gradivu (npr. dober je domk, ~eprav ga je za en sam bobk). Kadar je v tuji besedi naglasno znamenje sestavni del pisave, so podatki o naglasu dani v oglatem oklepaju (cart -ja [ekart], la [ala]). V oglatem oklepaju je ozna~en naglas tudi tedaj, ~e se nagla{eni samoglasnik v tujki izgovarja druga~e, kot se pi{e (grapefruit -a [gr(j)pfrt]), ali ~e je nagla{en soglasnik (bz [bO in bN]). 179 Dinami~ni naglas je ozna~en s krativcem () na kratkih samoglasnikih in polglasniku, z ostrivcem () na dolgih i, a, u, na dolgih ozkih e, o in na r ter s stre{ico () na dolgih {irokih e, o. Izjeme so: 1. pred raznozlo`nim j in pred raznozlo`nim v sta ne glede na ostrivec ozka ali {iroka (vja = vja ali vja, sinvi = sinvi ali sinvi); 2. e pred istozlo`nim j in o pred istozlo`nim v oziroma sploh I sta ne glede na ozna~evanje srednje kvalitete (domv, lvca, kl). Glede naglasa dele`nika na -~ prim. 194. 180 Pri tonemskem naglasu je akutirana (rasto~a) intonacija ozna~ena z akutom ali ostrivcem () na dolgih samoglasnikih in na r ter z gravisom ali krativcem () na polglasniku, cirkumflektirana (padajo~a) intonacija pa s cirkumfleksom () na dolgih samoglasnikih in na r ter z dvojnim gravisom () na kratkih samoglasnikih in na polglasniku. Namesto navajanja dvojnic s cirkumflektirano in akutirano intonacijo je pri osnovnih oblikah uporabljena oznaka s ~rtico (). Pri tem ozna~evanju prednost ene ali druge intonacije ni izkazana; v shemah za tonemski naglas pa je za neosnovne oblike povedano, katera intonacija ima prednost. Ozka e in o sta pri tonemskem naglasu ozna~ena s piko pod ~rko, {iroka e in o pa sta brez oznake. Glede kvalitete e pred j in o pred v velja isto kot pri dinami~nem naglasu. 181 Naglas je ozna~en na vseh besedah (geslih) razen na breznaglasnicah (nekateri vezniki, predlogi, enkliti~ne oblike zaimkov ipd.). Kadar so breznaglasnice v stavku poudarjene, dobijo kratek naglas, besede z ozna~enim naglasom pa v dolo~enih zvezah naglas izgubijo (npr. dober ve~r kot pozdrav, bom kot pomo`nik za tvorbo prihodnjega ~asa), a na to slovar posebej ne opozarja. 182 Beseda ima praviloma en naglas, sestavljenke in zlo`enke pa lahko tudi ve~. Slovar te naglase zaznamuje, vendar se prvi lahko opu{~a:

Sheme za dinami~ni naglas

1. 2. 3. 4. ~e je v prvem delu {tevnik (dvdlen, bkonkven); zlasti pogosto se opu{~a pri no...; ~e se drugi del lahko nasloni na glagol (~]koslikr); ~e gre za izraze znanstvenih disciplin (bokemja); ~e se izgublja ob~utek, da je beseda sestavljena (ntifa{st).

XXIX

Sheme za dinami~ni naglas in oblikoslovje Splo{ne opombe k shemam

183 Da ni treba dajati pri geslih preve~ podatkov, so slovarju dodane sheme, po katerih je mogo~e ugotoviti vse klju~ne oblike in naglase zanje; druge oblike oziroma naglase zanje je mogo~e izvesti iz njih po osnovnih slovni~nih pravilih. 184 Klju~ za ugotavljanje sheme in razvijanje oblik po njej so podatki v glavi in zaglavju gesla. 185 Kriteriji za razdelitev shem pri posameznih besednih vrstah so naglasni in oblikoslovni. Prva delitev se opira na to, ali je naglas na istem zlogu osnovnih oblik ali ne (npr. brt brta, `ivti -m imajo naglas na istem zlogu, zato spadajo pod I; d` -j, nosti nsim, kupti in kpiti -im imajo naglas na razli~nih zlogih, zato spadajo pod II). Druga delitev se opira na to, ali je naglas na osnovi (lpa -e) ali na kon~nici (stez -), oziroma pri glagolu na to, ali je neposredno pred -ti in -m (igrti -m) ali ne. Nadaljnje delitve se opirajo na kombinacijo teh in podobnih na~el. 186 Tip v shemi se dolo~i iz podatkov v glavi posameznega gesla. ^e so pri osnovnih oblikah dvojnice, se vzamejo za dolo~itev tipa njihove kombinacije (dopeljti -pljem tudi -m = dopeljti dopljem tudi dopeljti dopeljm), le dvojnice v nedolo~niku (kupti in kpiti -im) in v srednjem spolu pridevnika (bld -a -o tudi -) ka`ejo na poseben enoten naglasni tip. Oblike se ne kombinirajo, ~e so dvojnice nakazane tako, da sta najprej navedeni prva in druga (oziroma pri pridevniku {e tretja) ter nato spet prva in druga osnovna oblika (npr. ~]niti -im in ~rnti -m). Nekateri tipi so zaradi la`jega iskanja upo{tevani na ve~ mestih (npr. drti se drem se se lahko vklju~i v I C a 3 ali v II B 5). 187 Podatki v zaglavju opozarjajo na podtip ali na posebnosti. Oblike se razvijajo po shemi tako, da se bere zgornja vrsta, kadar pa kaka oblika iz zaglavja naka`e podtip, se upo{tevajo tiste oblike, ki so navedene v vrsti tega podtipa (npr. iz brti brem se dobi tip I C a 1, oblika brl iz zaglavja naka`e podtip, iz katerega se dobi tudi posebna oblika namenilnika). ^e oblika iz zaglavja ne nakazuje podtipa v shemi ali ~e je s kvalifikatorjem omejena samo na dolo~en sklon (npr. epiteta ornantia), je to samo posebnost tiste besede in ne dolo~a kakih nadaljnjih oblik. 188 V zaglavju zapisana oblika izklju~uje obliko, ki se dobi po shemi; le ~e je ozna~ena s tudi ali stil., pomeni, da je v rabi samo kot redkej{a oziroma stilna dvojnica poleg oblike, ki jo nakazuje shema. V zaglavju so izjemoma navedene tudi oblike, pri katerih bi lahko nastal dvom. V zaglavju pa se podatek izpusti, ~e je naveden kot podgeslo (npr. tudi done{n). Gesla, ki jih ni mogo~e opreti na tipe v shemi, imajo v zaglavju navedene vse klju~ne oblike (npr. bti sem). Prim. 102. 189 Po shemi je mogo~e od vsakega gesla razviti vse oblike, v resnici pa od marsikatere besede vse oblike niso v rabi (npr. mno`ina od ~e{minje, dele`nik na -t od umreti), a na to slovar posebej ne opozarja. Glede dejanske rabe osnovnih oblik dajejo navodila kvalifikatorji ali kvalifikatorska pojasnila za zaglavjem. Prim. 27. 190 V shemah nakazuje grafi~ni znak ~ tvorbo iz imenovalni{ke in nedolo~ni{ke osnove oziroma dela osnove, znak pa tvorbo iz rodilni{ke in sedanji{ke osnove oziroma dela osnove; pri pridevniku se znaka nana{ata na imenovalnik mo{kega oziroma `enskega spola. Znak ' ozna~uje naglasno mesto, kvantiteta in kvaliteta pa je razvidna iz osnovne oblike ali iz oblike, zapisane v zaglavju, ali pa iz opombe k tipu.

Dolo~itev tipa v shemi

Podatki v zaglavju

Odnos med shemo in rabo

Grafi~ni znaki v shemah

XXX
191

Samostalnik

SAMOSTALNIK

I. NAGLAS NA ISTEM ZLOGU IMENOVALNIKA IN RODILNIKA

IA

A. NAGLAS NA OSNOVI a) Mo{ki spol 1. Samostalniki s kon~nico -a v rodilniku

ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~ (~a) (~e) (~o) (~um) (~us)

-a

-u

-om1 -i

-ov1

-om1

-e

-ih

-i

-a

-oma1

-vi -a s
1

-v -

-vom -om

-ve -a

-vih -ih

-vi -i

-va

-voma

Za mehkimi soglasniki se v kon~nici o premenjuje z e. rk drvr komit ngelj fant slga finle rka drvrja komitja ngeljna fantta slga finla str{i grobvi str{ev grobv str{em grobvom str{e grobve str{ih grobvih str{i grobvi abstrkti grobva grobvoma rku rkom rki rkov rkom rke rkih rki rka rkoma

mksimum mksima

abstrkta (s) abstrkt abstrktom abstrkta abstrktih

Opomba: Nemi e v tujkah se v stranskih sklonih ohrani, ~e dolo~a izgovor predhodnega soglasnika (brdge [brid`] brdgea [brid`a] proti brumaire [brimr] brumaira [brimra]).

2. Samostalniki s kon~nico -e v rodilniku

ed. im. rod. daj.-mest. to`.-or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~a
slga

-e
slge

-i
slgi

-o
slgo

-e
slge

-
slg

-am
slgam

-e
slge

-ah
slgah

-ami
slgami

-i
slgi

-ama
slgama

Opomba: V dvojini in mno`ini se lahko ve`e tudi z `ensko obliko {tevnika in obravnava kot samostalnik `enskega spola.

3. Samostalniki s kon~nico -ega v rodilniku

ed. im. rod. daj. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~i
m{ki

-ega

-emu

-im

-i
m{ki

-ih
m{kih

-im
m{kim

-e
m{ke

-ih
m{kih

-imi

-a

-ima
m{kima

m{kega m{kemu m{kim

m{kimi m{ka

b) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik

ed. im. rod. daj.-mest. to`.-or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~a (~e)

-e

-i

-o

-e -

-1 - -ih

-am -m -im

-e - -e

-ah -h -ih

-ami -mi -imi

-i -i stil. - -i

-ama -ma -ima

^e bi v rod. mn. pri{el na konec samoglasnik, se dodaja j (rej). ^e pa bi pri{el na konec besede zvo~nik (oz. zvo~nika) za nezvo~nikom, se vriva pred

njim e [6] (dkel, grbelj), le pred j se vriva i (ldij). Dva zvo~nika, razen ~e je drugi r, se ne lo~ujeta z e (tovrn poleg kmer), le med rj in vj se vriva i (zrij), pa~ pa se v skupini treh zvo~nikov lo~uje prvi z e [6] od drugih dveh (mrvelj, mrenj). lpa agpe lpe agpe vle cest vl cst dsnih vlam cestm dsnim vle cest dsne vlah cesth dsnih vlami cestmi dsnimi csti stil. cest cestma dsni dsnima lpi lpo lpe lp lpam lpe lpah lpami lpi lpama

Samostalnik
2. Samostalniki s kon~nico -i v rodilniku
ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

XXXI

~
1

-i

-i

-jo1

-i

-i

-im

-i

-ih

-mi1

-i

-ma1 in -ima

^e je v zadnjem zlogu imenovalnika polglasnik (oz. ~e si na koncu rodilni{ke osnove sledita nezvo~nik in zvo~nik), se kon~nica podalj{uje z i (-ijo

-imi -ima). nt msel nti msli jsli jsli jslim jsli jslih jslimi nti ntjo nti nti ntim nti ntih ntmi nti ntma in ntima

3. Samostalniki na -ev in s kon~nico -e v rodilniku

ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~
bkev

-e
bkve

-i
bkvi

-ijo

-e -
cerkv

~ - in ~
bkev cerkv in crkev

-am -m
bkvam cerkvm

-e -
bkve cerkv

-ah -h
bkvah cerkvh

-ami -mi
bkvami cerkvmi

-i -i stil. -
bkvi crkvi stil. cerkv

-ama -ma
bkvama cerkvma

bkvijo bkve

c) Srednji spol 1. Samostalniki s kon~nico -a v rodilniku

ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~o (~e) (~)

-a

-u

-om1

-a

-2

-om1

-a

-ih

-i

-i

-oma1

a
1 2

om1

ih

Za mehkimi soglasniki se v kon~nici o premenjuje z e. ^e bi pri{el na konec besede zvo~nik (oz. zvo~nika) za nezvo~nikom, se vriva pred njim e [6] (psem, nderij), le pred j se vriva i (obzdij).

Tudi dva zvo~nika se lo~ujeta z e [6] oz. pred j z i (gmen, dvomij, nderij), razen lj in nj (plj, znmenj). msto lce jgnje vme drev msta lca jgnjeta vmena drevsa kna ken knom kna knih kni mstu mstom msta mst mstom msta mstih msti msti mstoma

2. Samostalniki s kon~nico -ega v rodilniku

ed. im. rod. daj. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~o (~e)
dhovo b`je IB

-ega

-emu

-im

-a

-ih

-im

-a

-ih

-imi

-i

-ima

dhovega dhovemu dhovim b`jega

B. NAGLAS NA KON^NICI (OZIROMA ZADNJEM ZLOGU) 1) KRATEK NAGLAS NA KON^NICI (OZIROMA ZADNJEM ZLOGU) a) Mo{ki spol
ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

-m1

-v1 in -v1,2

-m1

-h

-oma1,3 stil. -om

1 2 3

Za mehkimi soglasniki se v kon~nici o premenjuje z e. ev je samo kratek. Naglas je na osnovi, na polglasniku , sicer ; ~e osnova ni zlo`na, je naglas -ma, -ma. ^e je osnova ve~zlo`na, je naglas tak, kot ga ima vzporedni tip

istega samostalnika z naglasom na osnovi. stebr stebr stebr stebrm stebr dobrc stebrv in stebrv dobrcv dobrcm dobrc dobrch dobrc stebrm stebr stebrh stebr stebr stbroma stil. stebrom

XXXII
b) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik
ed. im. rod. daj.-mest. to`.-or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`.

Samostalnik

daj.-or.

~
1 2

-1

- stil. -

- tudi - - in 2 -m

- tudi - -h

-mi

- stil. -

-ma

Ta sklon ima tudi stilno dvojnico na -. Naglas na polglasniku je , na drugih samoglasnikih in r pa . stez stez stil. stez stez stez stil. stez stez tudi stez stez in stz stezm stez tudi stez stezh stezmi stez stil. stez stezma

c) Srednji spol
ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~ ~
1

-m -m

-1,2

-m -m

-h

-oma3 -ema3

^e bi pri{el na konec besede zvo~nik (oz. zvo~nika) za nezvo~nikom, se vriva pred njim e [6] (sukn), le pred j se vriva i (cv]tij). Tudi dva zvo~nika se Naglas je na zadnjem zlogu, le ~e se beseda kon~uje na -ij, na predzadnjem. Naglas je , le na polglasniku . Naglas je na osnovi, in sicer tak, kot ga ima vzporedni tip istega samostalnika z naglasom na osnovi; ~e osnova ni zlo`na, je naglas -ma, -ma. zl zl zl zlm zl drv zl d]v zlm drvm zl drv zlh zl zl zlma

lo~ujeta z e [6] oz. pred j z i, razen lj in nj (godovn).

2 3

2) DOLG NAGLAS NA KON^NICI a) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik

ed. im. rod. daj.-mest. to`.-or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~
gosp

-
gosp

-
gosp

-
gosp

-
gosp

-
gosp

-m
gospm

-
gosp

-h
gosph

-mi
gospmi

-
gosp

-ma
gospma

2. Samostalniki s kon~nico -i v rodilniku

ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~
1 2

-i1

-j

-m

-h

-m2

-ma

Naglas je na zlogu pred kon~nico, samoglasnik je dolg, e in o sta {iroka; le ~e je v osnovi polglasnik, je kratek naglas na kon~nici (debr). ^e bi pri{la pred kon~nico soglasnik in zvo~nik ali dva zvo~nika, se vriva med oba, razen pred r, e [6] (ravenm). ravn ravn rvni ravnj ravn ravn ravnm ravn ravnh debrm ravn ravnma

b) Srednji spol
ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~ ~
blag src

om em
blgom

a -vi m

-v
blg

om em -vom
blgom blagvom

a -ve
blga blagve

ih -vih
blgih blagvih

i -vi
blgi blagvi

i -va
blgi blagva

oma ema -voma

blgoma blagvoma

blag src

blgu

blga

blagvi (m) blagv

II. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH IMENOVALNIKA IN RODILNIKA

II A

A. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH OSNOVE Nadaljnje oblike so enake kot pri samostalnikih z naglasom na istem zlogu imenovalnika in rodilnika. Oblike se razvijajo po shemi I A v tipu ustrezajo~ega spola.
rzred csar zbel tle plme bdro razrda cesrja zibli telta plemna bedrsa

(I A a 1) (I A a 1) (I A b 2) (I A c 1) (I A c 1) (I A c 1)

Samostalnik
II B

XXXIII

B. NAGLAS V IMENOVALNIKU NA OSNOVI, V RODILNIKU NA KON^NICI 1) KRATEK NAGLAS NA KON^NICI a) Mo{ki spol
ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

-m1

-v1 in -v1,2

-m1

-h

-oma1,3

Za mehkimi soglasniki se v kon~nici o premenjuje z e. ev je samo kratek. 3 Nagla{en je polglasnik v osnovi; ~e osnova ni zlo`na, je naglas -ma, -ma.
1 2

bt

bet

bet

betm

bet

betv in betv

betm

bet

beth

bet

bet

btoma

2) DOLG NAGLAS NA KON^NICI a) Mo{ki spol

ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

- -

~u

~om1

-vi -j

-v ~

-vom -m

-ve -

-vih -h

-vi -m

-va -

-voma -ma in ~oma1

Za mehkimi soglasniki se v kon~nici o premenjuje z e. svt grd svet grad svtu svtom svetvi zobj svetv svetvom zb zobm svetve zob svetvih zobh svetvi zobm svetva zob svetvoma zobma in zboma

Opomba: Pri samostalnikih tega tipa, ki imajo v rod. ed. tudi dvojnico z nenagla{eno kon~nico, se nenagla{ena kon~nica uporablja pogosteje v zvezi s predlogom, nagla{ena pa brez predloga. Pogostnost ene ali druge kon~nice dolo~a seveda tudi kvalifikator med njima.

b) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik

ed. im. rod. daj.-mest. to`.-or., mn. im.

~a
gra

-
gor

~i
gri

-
gor

-
gor ne~k

rod. daj. - in ~ -m gor in gr gorm n~k ne~km

to`.

mest.

or.,

-
gor ne~k

-h
gorh ne~kh

-mi
gormi ne~kmi

dv. im.-to`. ~i stil. - gri stil. gor

daj.-or.

-ma
gorma

2. Samostalniki s kon~nico -i v rodilniku

ed. im. rod. daj.-mest. or., mn. im. rod. daj. to`. mest. or., dv. im.-to`. daj.-or.

~
1 2

-i1

-j

-m

-h

-m2

-ma

Naglas je na zlogu pred kon~nico, samoglasnik je dolg, e in o sta {iroka; le ~e je v osnovi polglasnik, je kratek naglas na kon~nici. ^e bi pri{la pred kon~nico soglasnik in zvo~nik ali dva zvo~nika, se vriva med oba, razen pred r, e [6] (tesenm). stvr stvar stvri stvarj stvar dro` stvar dro` stvarm dro`m stvar dro` stvarh dro`h stvarm dro`m stvar stvarma

XXXIV
192

Pridevnik

PRIDEVNIK

I. NAGLAS NA ISTEM ZLOGU OSNOVNIH OBLIK

IA

A. NAGLAS NA OSNOVI
ed. im. m. `. s. rod. m. to`. `., mn. im. m., dol., prisl. primernik primernik prisl.

-a

-o -e

-ega

-o

-i

-i1

-o2 -e

-ej{i3 -ji -j{i -{i

-eje in -ej{e4 -je/za ~, {, ` -je in -e -j{e in -je -{e

1 2 3

Svojilni pridevniki na -ov, -ev, -in imajo samo nedolo~no obliko. Pridevniki na -ski, -{ki in -~ki imajo stilno dvojnico prislova na -i (tudi ~e je v podgeslu samo oblika na -o). Primerniki z obrazilom, ki se pogosteje uporabljajo, so zapisani v zaglavju. Potencialni primerniki, ki jih imajo (~e pomen dopu{~a primernik) pridevniki

z obrazili -6n, -6k, -iv, -it, se delajo po shemi. Opisnih primernikov z bolj slovar posebej ne zaznamuje, ker so mo`ni, ~e pomen dopu{~a, od vseh pridevnikov in od dele`nikov na -n, -t, -~. Pridevniki, ki so po obliki primerniki (bli`ji), imajo samo prese`nik.
4

Primernik prislova nastopa le ob primerniku pridevnika. ljubeznv ljubeznva ljubeznvo ljubeznvega ljubeznvo ljubeznvi ljubeznvi ljubeznvo ljubeznvej{i glblji/n`ji krj{i {r{i ljubeznveje in ljubeznvej{e glblje/ n`je in n`e krj{e in krje {r{e

Opomba: Pridevniki imajo lahko tudi samo dolo~no obliko. IB

B. NAGLAS NA KON^NICI (OZIROMA ZADNJEM ZLOGU)

ed. im. m. `. s. rod. m. to`. `., mn. im. m., dol., prisl. primernik primernik prisl.

- -

-eg

-i1

- -

-j{i2

-je in -j{e3

1 2 3

Naglas je na osnovi, na polglasniku je , na drugih samoglasnikih in r je ; ~e osnova ni zlo`na, je kratek naglas na kon~nici (zl). Za primernik velja isto kot pri tipu II B. Primernik prislova nastopa le ob primerniku pridevnika. brhk brhk brhk brhkeg brhk brhk b]hki brhk brhkj{i brhkje in brhkj{e

II. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH OSNOVNIH OBLIK

II A

A. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH OSNOVE 1) V SREDNJEM SPOLU SAMO ENA MO@NOST NAGLASA Nadaljnje oblike so enake kot pri pridevnikih z naglasom na istem zlogu osnovnih oblik; razvijajo se po tipu I A.
vlik velka velko

2) V SREDNJEM SPOLU NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH Primeri tega tipa gredo po II B.

boln b]hek tudi brhk II B blna b]hka blno tudi boln b]hko in brhk

B. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH V SREDNJEM SPOLU

ed. im. m. `. s. rod. m. to`. `., mn. im. m., dol., prisl. primernik primernik prisl.

~1

-a

-o in -2 -o tudi -2 -o stil. -2

-ega

-o tudi - -o stil. - -o

-i tudi - -i stil. - -i

-i

- tudi -o2 -o in -2 -o tudi -2

-j{i3 -ji -j{i -{i

-je in -j{e4 -je/za ~, {, ` -je in -e -j{e in -je -{e

Glagol
1 2 3

XXXV

Za razvijanje nadaljnjih oblik ni va`no, kak{na je oblika im. ed. m.; lahko ima tudi dvojnico. V povedno-prislovni rabi je navadnej{i naglas na - (hladn je). Primerniki z obrazilom, ki se pogosteje uporabljajo, so zapisani v zaglavju. Potencialni primerniki, ki jih imajo (~e pomen dopu{~a primernik) pridevniki Primernik prislova nastopa le ob primerniku pridevnika. b]hek tudi brhk b]hka b]hko in brhk b]hkega b]hko tudi brhk b]hki tudi brhk b]hki brhk tudi b]hko t`ji slj{i brhkj{i brhkje in brhkj{e t`je in t`e slj{e in slje

z obrazilom -6n, -6k, -iv, -it, se delajo po shemi. Opisnih primernikov z bolj slovar posebej ne zaznamuje, ker so mo`ni, ~e pomen dopu{~a, od vseh pridevnikov.
4

II C

C. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH V IMENOVALNIKU EDNINE PRI MO[KEM IN @ENSKEM SPOLU 1) NAGLAS V @ENSKEM SPOLU NA KON^NICI Nadaljnje oblike se razvijajo po shemi I B, le da imajo v osnovni stopnji poleg naglasa po shemi, kadar so kon~nice dvozlo`ne, lahko {e tak naglas, kot je v im. ed. m. sp.
t{~ te{~ te{~

2) NAGLAS V @ENSKEM SPOLU NA OSNOVI Primeri tega tipa gredo po II B.

boln b]hek tudi brhk blna b]hka blno tudi boln b]hko in brhk

193

GLAGOL

I. NAGLAS NA ISTEM ZLOGU NEDOLO^NIKA IN SEDANJIKA

IA

A. NAGLAS NI NEPOSREDNO PRED -TI IN -M 1. Glagoli na -ati -am

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ati
dlati

-am
dlam

-ajo
dlajo

-aj
dlaj

-ajte
dlajte

~al
dlal

~ala
dlala

~at
dlat

~at
izdlat

~an
dlan

~ana
dlana

2. Glagoli na -ati -im

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ati
sl{ati

-im
sl{im

-ijo
sl{ijo

-i
sl{i

-ite
sl{ite

~al
sl{al

~ala
sl{ala

~at
sl{at

~at
zasl{at

~an
zasl{an

~ana
zasl{ana

3. Glagoli na -ati -em

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ati
1

-em

-ejo

-i1

-ite1

~al

~ala

~at

~at

~an

~ana

^e se sedanji{ka osnova kon~uje na j in je pred njim samoglasnik, je velelni{ka kon~nica - -te (pstuj -te). rzati r`em r`ejo r`i r`ite rzal rzala rzat porzat rzan rzana

4. Glagoli na -iti -im

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~iti
1

-im

-ijo

-i

-ite

~il

~ila

~it

~it

~en1

~ena1

Pred tem obrazilom se soglasniki p, b, f, v, m, r, l, n zamenjujejo s plj, blj, flj, vlj, mlj, rj, lj, nj. p~iti p~im p~ijo p~i p~ite p~il p~ila p~it pop~it pop~en pop~ena

5. Glagoli na -iti -em

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~iti
dvgniti

-em
dvgnem

-ejo
dvgnejo

-i
dvgni

-ite
dvgnite

~il
dvgnil

~ila
dvgnila

~it

~it
dvgnit

~jen
dvgnjen

~jena
dvgnjena

XXXVI
6. Glagoli na -eti -im
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

Glagol

~eti
vdeti

-im
vdim

-ijo
vdijo

-i
predvdi

-ite
predvdite

~el
vdel

~ela
vdela

~et
vdet

~et
prevdet

~en
vden

~ena
vdena

IB

B. NAGLAS JE NEPOSREDNO PRED -TI IN -M 1. Glagoli na -ti -m

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti

-m

-jo

-j

-jte

~l ~l al
ravnl dl kpal

~la

~t ~t at
ravnt kpat

~t at
zravnt dt skpat

~n

~na

ravnti

ravnm ravnjo

ravnj

ravnjte

ravnla dla kopla

zravnn dn skopn

zravnna dna skopna

2. Glagoli na -ti -m
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ati

-m

-jo stil. -

i1

-te

al1 ~l

~la

at2 ~t

at2 ~t

~n

~na

1 2

Naglas je na zlogu pred kon~nico, samoglasnik je dolg, e in o sta {iroka. Naglas kot v del. -l. dr`ti dr`m dr`jo stil. dr` spl spla spt prespt zaspn zaspna d]`i dr`te d]`al dr`la d]`at zad]`at zadr`n zadr`na

3. Glagoli na -ti -m
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
tkti

-m
tkm

-jo tudi -
tkjo tudi tk

-
tk

-te
tkte

~l ~l
tkl `gl

~la
tkla `gla

~t ~t
tkt `gt

~t
stkt za`gt

~n
tkn `gn

~na
tkna `gna

4. Glagoli na -ti -m
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
1 2

-m

-jo stil. -

i1

-te

~l

~la

~t

~t in ~t

~n2

~na2

Naglas je na zlogu pred kon~nico, samoglasnik je dolg, e in o sta {iroka. Pred tem obrazilom se soglasniki p, b, f, v, m, r, l, n zamenjujejo s plj, blj, flj, vlj, mlj, rj, lj, nj. du{ti du{m du{jo stil.du{ d{i du{te du{l du{la du{t zadu{t in zadu{t du{n du{na

5. Glagoli na -ti -m
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
1

-m

-jo stil. -

i1

-te

~l in ~l ~la

~t

~t

~n

~na

Naglas je na zlogu pred kon~nico, samoglasnik je dolg, e in o sta {iroka. vrtti vrtm vrtjo stil. vrt v]ti vrtte vrtl in vrtl vrtla vrtt zavrtt zavrtn zavrtna

6. Glagoli na -ti -m
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
1

-m

-jo tudi -

-te

~l in ~l ~la l1 la

~t

~t

~t t

~ta ta

V tem podtipu je dolg naglas na r. za~ti za~nm za~njo tudi za~n za~n za~nte dospl in dospl st]l st]la trt strt st]t st]ta dospla dospt za~t za~ta

Glagol
7. Glagoli na -ti -m
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

XXXVII

~ti
smti

-m
smm

-jo
smjo

-j in -j

-jte

~l in ~l
sml in sml

~la
smla

~t

~t

~t

~ta

IC

C. NAGLAS JE NEPOSREDNO PRED -TI OZIROMA -^I IN NE NEPOSREDNO PRED -M a) Samoglasnik pred -ti 1. Glagoli na -ti
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
stti

-em
stnem

-ejo
stnejo

-i
stni

-te
stante

~l ~l
stl brl

~la
stla brla

~t ~t
gnt brt

~t
zagnt prebrt

~n
gnn brn

~na
gnna brna

2. Glagoli na -ti ali -ti

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del.-n/-t

~ti ~ti
1

-em

-ejo

-i1

-ite1

~l ~l

~la ~la

~t ~t

~t in ~t ~t in ~t

~t ~t

~ta ~ta

^e se sedanji{ka osnova kon~uje na j in je pred njim samoglasnik, je velelni{ka kon~nica - -te (pj -te). pti ~ti pjem ~jem pjejo plvi plvite pl pla pt zapt in zapt zapt zapta

3. Glagoli na -ti
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti

-em

-ejo

-i1

-ite1

~l in ~l l2

~la la

~t

~t

~t t

~ta ta

1 2

^e se sedanji{ka osnova kon~uje na j in je pred njim samoglasnik, je velelni{ka kon~nica - -te; e pred j je dolg in kratek ({tj in {tj {tjte). V tem podtipu je dolg naglas na r. plti plvem plvejo plvi plvite dl in dl d]l dla d]la plt drt dt odrt oplt od]t oplta od]ta

b) Soglasnik pred -ti

Opomba: V shemi pomeni s lahko tudi drug soglasnik ali ve~ soglasnikov (njti, dlbsti).

1. Glagoli na -sti
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~sti
krsti

-em
krdem

-ejo
krdejo

-i
krdi

-ite
krdite

-el
krdel

-la
krdla

~st
krst

~st
ukrst

-en
ukrden

-ena
ukrdena

2. Glagoli na -sti
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~sti
grsti

-em
grzem

-ejo
grzejo

-i
grzi

-ite
grzite

-el
grzel

-la
grzla

~st
grst

~st in ~st
ogrst in ogrst

-en
ogrzen

-ena
ogrzena

3. Glagoli na -sti ali -sti

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~sti ~sti
lsti gsti

-em
lzem gdem

-ejo
lzejo

-i
lzi

-ite
lzite

-el
lzel

-la
lzla

~st ~st
lst

~st ~st
zlst

-en
razlzen

-ena
razlzena

XXXVIII
4. Glagoli na -sti ali -sti
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

Glagol

~sti ~sti
plsti bsti

-em
pltem bdem

-ejo
pltejo

-i
plti

-te
plette

-el
pltel

-la
pltla

~st ~st
plst

~st ~st
oplst

-n
pletn

-na
pletna

c) Glagoli na -~i Ti glagoli gredo po tipu s soglasnikom pred -ti (I C b); v shemi se st zamenja s ~.

I^

^. NAGLAS NI NEPOSREDNO PRED -TI IN JE NEPOSREDNO PRED -M 1. Glagoli na -ati

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ati
povdati

-m
povm

-ste -jo in -ed -j in -j -jte

povste povjo in poved povj in povj povjte

~al
povdal

~ala
povdala

~at

~at
povdat

~an
odpovdan

~ana
odpovdana

2. Glagoli na -eti
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~eti
vdeti

-m
vm

-ste -jo in -ed

vste vjo in ved

~i
vdi

~ite
vdite

~el
vdel

~ela
vdela

~et

~et
zavdet

~en

~ena

II. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH V SAMEM NEDOLO^NIKU ALI V NEDOLO^NIKU IN SEDANJIKU

II A

A. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH V SAMEM NEDOLO^NIKU 1. Glagoli na -ati in/tudi -ti -am
nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ati in/tudi ~ti

zdati tudi zidti

-am
zdam

-ajo
zdajo

-aj
zdaj

-ajte in/tudi -jte

zdajte tudi zidjte

~al
zdal

~la stil. ~ala

zidla stil. zdala

~at
zdat

~at
sezdat

~an
zdan

~ana
zdana

2. Glagoli na -ati in/tudi -ti -em

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ati in/tudi ~ti

vzati in vezti

-em
v`em

-ejo
v`ejo

-i
v`i

-ite in/tudi -te

v`ite in ve`te

~al
vzal

~la stil. ~ala

vezla stil. vzala

~at
vzat

~at
zvzat

~an
zvzan

~ana
zvzana

3. Glagoli na -ti in -iti -im

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti in ~iti -im

-ijo

-i

-ite in -te

~il

~la stil. ~ila

~it

~it

~en1

~ena1

Pred tem obrazilom se soglasniki p, b, f, v, m, r, l, n zamenjujejo s plj, blj, flj, vlj, mlj, rj, lj, nj. slu`ti in sl`iti sl`im sl`ijo sl`i sl`ite in slu`te sl`il slu`la stil. sl`ila sl`it zasl`it zasl`en zasl`ena

4. Glagoli na -ti in -iti -em

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti in ~iti
dahnti in dhniti

-em

-ejo

-i
dhni

-ite in -te
dhnite in dahnte

~il
dhnil

~la stil. ~ila

dhnila

~it

~it
dhnit

~jen
dhnjen

~jena
dhnjena

dhnem dhnejo

dahnla stil. shnit

Glagol
5. Glagoli na -sti tudi -st
nedol. ~sti tudi sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

XXXIX

-m

ejo1 in -

-te

-l

-l

st

st

-n

-na

~st
1

Naglas kot v nedolo~niku. cvsti tudi cvetm cvtejo cvest in cvet

cvet

cvette

cvetl

cvetl

cvst

razcvst

razcvetn

razcvetna

II B

B. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH NEDOLO^NIKA IN SEDANJIKA 1. Glagoli na -ti -am

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
smejti

-am
smjam

-ajo
smjajo

-aj
smjaj

-jte
smejjte

-al
smjal

-la
smejla

-at
smjat

-at
nasmjat

~n
nasmejn

~na
nasmejna

2. Glagoli na -ti -em

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del.-n/-t

~ti

-em

-ejo

-i1

-ite1

~l ~l al

~la

~t ~t at

~t at

~n

~na

^e se sedanji{ka osnova kon~uje na j in je pred njim samoglasnik, je velelni{ka kon~nica - -te (kupj -te). trepetti trep~em trep~ejo trep~i trep~ite trepetl kovl pljal trepetla kovla peljla trepett kovt pljat zatrepett podkovt zapljat

kovn zapeljn

kovna zapeljna

3. Glagoli na -ti -im

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
1 2

-im

-ijo

i1

-te

il1

~la

it1

it1

-en2

-ena2

Naglas je na zlogu pred kon~nico, samoglasnik je dolg, e in o sta {iroka. Pred tem obrazilom se soglasniki p, b, f, v, m, r, l, n zamenjujejo s plj, blj, flj, vlj, mlj, rj, lj, nj. to~ti t~im t~ijo t~i to~te t~il to~la t~it pret~it pret~en pret~ena

4. Glagoli na -ti -em

nedol. sed. vel. del. -l nam. nedov. nam. dov. del. -n/-t

~ti
1

-em

-ejo

i1

-te

il1

~la

it1

it1

-jen

-jena

Naglas je na zlogu pred kon~nico, samoglasnik je dolg, e in o sta {iroka. krenti krnem krnejo krni krente krnil krenla tnit krnit ukrnjen ukrnjena

5. Glagoli na -ti -em

nedol. sed. vel.

~ti

-em

-ejo

-i

-ite

del. -l ~l in

nam. nedov.

nam. dov.

del. -n/-t

~l

l1
1

~ela la

~t

~t

~t t

~ta ta

V tem podtipu je dolg naglas na r. prijti prmem prmejo prmi prmite douml in douml d]l doumla d]la umt drt razumt odrt prijt od]t prijta od]ta

Glagoli tipa stti stojm gredo po I B 2.

XL
PRIPOMBE H GLAGOLU Dele`niki

Sheme za tonemski naglas

194

Dele`niki na -~, -e, -(v){i niso upo{tevani v shemi, ker imajo stalni naglas. ^e se pogosteje uporabljajo, so navedeni kot podgesla. Dele`nik na -~ se kon~uje na -~ oziroma -~ (v nadaljnjih oblikah -~a itd.). Tako so nagla{ena podgesla tudi v slovarju. Ima pa ta dele`nik tudi dvojnice, ki v slovarju pri podgeslih niso navedene, in sicer pri -o~ v pridevni{ki rabi tudi -~, pri -e~ v prislovni rabi tudi -~. Dele`nik na -e se kon~uje na - oziroma -je. Dele`nik na -(v){i ima dolg naglas na zlogu pred kon~nico. Kvaliteta e pred -v{i je ozka, v zlogu pred -{i pa se kvaliteta e in o ravna po opisnem dele`niku bodisi mo{kega ali `enskega spola. Dele`niki se pregibljejo po pridevni{ki sklanjatvi, razen v prislovni rabi, ko so nepregibni.
195

Kratki nedolo~nik

V govorjenem knji`nem jeziku nastopa kot dvojnica dolgega nedolo~nika tudi kratki. Od dolgega se razlikuje po tem, da se pri njem ne izgovarja kon~ni -i, in deloma naglasno. Kratki nedolo~nik vseh glagolov ima isti naglas, kot je v shemah zapisan za namenilnik dovr{nikov, oziroma je enak namenilniku, ~e je namenilnik zapisan v zaglavju (izjema sta bati se in stati stojim, ki imata v kratkem nedolo~niku kratek ali dolg naglas).

DRUGE BESEDNE VRSTE

196

ZAIMEK

Zaimki se pregibljejo, ~e sklanjatev ni navedena v zaglavju, po pridevni{ki sklanjatvi. Pri zaimkih, ki so sestavljeni z marsi..., malo... ipd. (marsikdo), sta navedeni samo osnovni obliki, nadaljnje oblike pa je treba razviti po nesestavljenem zaimku. Isto velja za zaimke, sestavljene s ...koli, ...sibodi ipd. (kdorkoli), pri katerih se sklanja prvi del.
197

[TEVNIK

[tevniki se pregibljejo, ~e sklanjatev ni navedena v zaglavju, po ustreznem {tevilu pridevni{ke sklanjatve; {tevniki od tiso~ dalje nastopajo kot samostalniki. Pri tistih {tevnikih, ki imajo mno`insko sklanjatev (pt ptih), se za nadaljnje oblike upo{teva rodilni{ka osnova.
198

PRISLOV

Prislovi, ki se delajo iz pridevnikov ali dele`nikov, so upo{tevani v pridevni{ki shemi. ^e se pogosteje uporabljajo, so navedeni kot podgesla. Njihov primernik se dela iz osnove, ki jo ima primernik gesla, ~e ni posebej naveden. O prislovni rabi dele`nikov prim. 194.
199

MEDMET

Medmeti, pri katerih je navedena druga osnovna oblika, se pregibljejo kot velelnik pri glagolu; neglagolski medmeti lahko ostanejo tudi nepregibni. Sheme za tonemski naglas Navodila za branje okraj{av
200 Zapis intonacije v okroglem oklepaju je praviloma okraj{an tako, da je napisan samo nagla{eni samoglasnik, in sicer po izgovoru. Napisan je samoglasnik prve in druge oblike, vendar je druga oblika izpu{~ena, ~e se intonacija ne spremeni. Prav tako je druga oblika izpu{~ena, ~e je besedo brez nje mogo~e uvrstiti v dolo~en intonacijski tip (gora, kost). Tudi pri pridevniku sta upo{tevani le dve osnovni obliki, ker zadostujeta za vklju~itev v intonacijski tip. ^rtica () se razre{i v dva razli~na intonacijska tipa (bah"t bah#ta = bah"t bah!ta in bah"t bahta). Prim. 180. 201 Kadar je prva osnovna oblika kombinirana iz dveh, sta zapisana dva samoglasnika za prvo kombinirano obliko in nato samoglasnik za drugo osnovno obliko; samoglasnik za drugo obliko pa je izpu{~en, ~e se intonacija ne spremeni. To velja za glagolski tip z dvojnim nedolo~nikom (kupti in kpiti -im (u ), to je v tonemskem nagla{evanju kuputi in kpiti kpim) in za pridevnike, ki imajo v mo{kem spolu dvojnice, kar sicer ne vpliva na dolo~itev sheme (grnek in grenk grnka -o in - ( ! ), to je v tonemskem nagla{evanju grnek in gren!k grnka).

Samostalnik

XLI

Kadar sta poleg prve osnovne oblike dve drugi z razli~nima samoglasnikoma (abonnt -nta in -nta), je zapisan samoglasnik prve oblike in nato obeh drugih, ki sta lo~eni z vejico (+ , 2), oziroma je prva od drugih dveh osnovnih oblik izpu{~ena, ~e je enaka prvi osnovni obliki (bedro). Dva razli~na intonacijska tipa od prve osnovne oblike naprej sta lo~ena s podpi~jem; ~ez podpi~je ni mo`na povezava posameznih oblik (pnar tudi apnr -ja (!; ), to je v tonemskem nagla{evanju !pnar !pnarja tudi apnr apnrja, horoskp tudi horoskp -pa (A; = ?), to je v tonemskem nagla{evanju horoskAp horoskApa tudi horosk=p horosk?pa). Splo{ne opombe k tipom
202 Kje so nagla{ene posamezne oblike besed, ali je nagla{eni samoglasnik dolg ali kratek, e ali o pa ozek ali {irok, se vidi iz shem za dinami~ni naglas in oblikoslovje. Tu navedene intonacijske spremembe veljajo ne glede na naglasno mesto in samoglasnik, ~e ni to dvoje posebej omejeno. ^e za kak{no obliko ni ni~ navedeno, ohrani intonacijo druge osnovne oblike. Zadnji oziroma edini kratki zlogi niso upo{tevani, ker so samo cirkumflektirani. 203 Samostalniki s premaknjenim naglasnim mestom samo v mno`ini (domovi, grobovi, ceste) to nastopa v shemah za dinami~ni naglas kot podtip ali samo v posameznih sklonih (~rteh) to je razvidno iz zapisa v zaglavju gredo v teh oblikah po tipu II B 2, in sicer po sklanjatvi, iz katere so kon~nice. Samostalniki, ki v mno`ini spremenijo spol, gredo v mno`ini po ustreznem tipu tistega spola. Samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniki (mo{ki -ega), imajo intonacijo po pridevni{ki sklanjatvi. Kadar ima v predlo`ni zvezi beseda ozki e ali o namesto sicer {irokega (gro : na gAro) ali naglas na drugem mestu kot sicer (prim/r : na prsmer), je intonacija cirkumflektirana. Cirkumflektirane so tudi besede v zvalni{ki vlogi. Intonacija rodilnika in mestnika dvojine ni posebej navedena, ker je enaka mno`inski; isto velja za intonacijo dvojinskih oblik pri glagolu. 204 Pri navajanju intonacijskih dvojnic pomeni ali med obema variantama pribli`no enakovrednost, ali tudi pa pomeni, da je druga varianta redkej{a.

205

SAMOSTALNIK

I. NAGLAS NA ISTEM ZLOGU IMENOVALNIKA IN RODILNIKA

IA

A. NAGLAS NA OSNOVI a) Mo{ki spol 1. Samostalniki s kon~nico -a v rodilniku a) Tip s cirkumflektiranim im. in rod. ed. (kor!k -a, blagosl=v -Ava). Intonacija se ne spreminja. Izjema so primeri, kadar se spremeni kvaliteta samoglasnika (dAm dmu) in primera dan, okov; ti primeri gredo po tipu II B 2 a. b) Tip z akutiranim im. in rod. ed. (kov~ -a, st8ber -bra). Rod., mest. in or. mn. je akutiran ali tudi cirkumflektiran. Primeri s {irokim e ali o gredo po tipu I A a 1 c.
Stalne prislovne zveze iz to`. in mest. mn. s spremenjenim pomenom so cirkumflektirane (v hribe).

c) Tip s cirkumflektiranim im. ed. in akutiranim rod. ed. (br"t brta, fant+ -2ta, p_st p]sta). Mest. (in predlo`ni daj.) ed. je akutiran ali tudi cirkumflektiran (br#tu) ter rod., mest. in or. mn. akutiran ali cirkumflektiran (br#tov, br#tih, br#ti), le primeri, v katerih se premenjuje {iroki e ali o z ozkim, so posebnost. Ti primeri so, kadar imajo ozki samoglasnik, v mest. (in predlo`nem daj.) ed. cirkumflektirani (kAnju), v rod. in or. mn. akutirani (k?nj, k?nji), v mest. mn. pa so, ~e imajo brezkon~ni{ki rod. mn., akutirani ali cirkumflektirani (k@njih), sicer pa cirkumflektirani (zastarelo stAlih).
Stalne prislovne zveze iz to`. in mest. mn. s spremenjenim pomenom so cirkumflektirane (na kmete na de`elo, na kmetih).

2. Samostalniki s kon~nico -e v rodilniku a) Tip s cirkumflektiranim im. in rod. ed. (vAjvoda -e). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim im. in rod. ed. (slga -e). Or. ed. je akutiran ali cirkumflektiran (slHgo) in rod. mn. cirkumflektiran (slFg). b) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik a) Tip s cirkumflektiranim im. in rod. ed. (slF`ba -e, d7ska -e). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim im. in rod. ed. (lpa -e). Or. ed. in rod. mn. je cirkumflektiran (lspo, lsp), le primeri s {irokim e ali o so v or. ed. lahko cirkumflektirani ali tudi akutirani (k>{njo). Kadar je v rod. mn. nagla{en vrinjeni a, je lahko cirkumflektiran ali akutiran (ov#c). Prislovno rabljen to`. in or. ed. je cirkumflektiran (za mszo, na zsmo, pod v<do), od tistih primerov, pri katerih je {e obi~ajna dvojnica z naglasom na razli~nih zlogih im. in rod. ed., pa tudi to`. mn. (na n<ge).

XLII

Samostalnik

2. Samostalniki s kon~nico -i v rodilniku a) Tip s cirkumflektiranim im. in rod. ed. (po{!st -i, ntt nsti). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim im. in rod. ed. (strost -i, l~ -i). Or. ed. je akutiran ali tudi cirkumflektiran (st#rostjo), le kadar je nagla{en predzadnji zlog, je samo cirkumflektiran (lF~jo). Rod., mest. in or. mn. ter daj. in or. dv. je, kadar je nagla{en predzadnji zlog, akutiran ali cirkumflektiran (lH~i, lH~ih, lH~mi, lH~ma). c) Tip s cirkumflektiranim im. ed. in akutiranim rod. ed. (mt{ m{i). Or. ed. je cirkumflektiran (ms{jo). Rod. mn. je akutiran ali cirkumflektiran (mu{i), mest. in or. mn. ter daj. in or. dv. na predzadnjem zlogu cirkumflektiran ali akutiran (mu{ih, mu{mi, mu{ma). 3. Samostalniki na -ev in s kon~nico -e v rodilniku a) Tip s cirkumflektiranim im. in rod. ed. (podra`stev -tve). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim im. in rod. ed. (c2rkev -kve). Or. ed. in rod. mn. je cirkumflektiran (c/rkvijo, c/rkev). Po tem tipu gre tudi samostalnik mati. c) Srednji spol 1. Samostalniki s kon~nico -a v rodilniku a) Tip s cirkumflektiranim im. in rod. ed. (sAnce -a, kolA -/sa). Intonacija se ne spreminja. Samostalniki, ki imajo premaknjen naglas samo v mn. in izgubijo v mn. -es- (~revA ~rev/sa ~r2va), so v im. in to`. mn. akutirani, izjema je Aka; v drugih sklonih mn. gredo po tipu I A c 1 b. b) Tip z akutiranim im. in rod. ed. (kopto -a, kno -a, vme -na). Mn. je cirkumflektirana; izjema so le primeri s {irokim e ali o v im. ed., samo mno`inski samostalniki, manj{alnice na -ce tipa ~r2vce in samostalnik jjca. Ti primeri so v im. in to`. mn., ~e so dvozlo`ni, akutirani (?kna, vrta; izjema je st/gna), ~e so ve~ kot dvozlo`ni, akutirani ali tudi cirkumflektirani (re{,ta, re{.ta). Tudi dvozlo`ni samostalniki so akutirani ali tudi cirkumflektirani, ~e obdr`ijo v mn. {iroki e ali o (g,sla, >kna). V im. in to`. mn. akutirani primeri so v rod., mest. in or. mn. akutirani ali cirkumflektirani (j#jc, j#jcih, j#jci), razen naslednjih posebnosti: primeri s {irokim e ali o so v rod. mn. cirkumflektirani (g*sel, re{*t) in v mest. in or. mn. akutirani ali tudi cirkumflektirani (g,slih, g,sli); tisti primeri, ki imajo pred mno`insko kon~nico ~ (plju~a) ali soglasni{ko skupino z r (rebra), so v rod., mest. in or. mn. cirkumflektirani; primeri k?la, ?kna, vrta so v vsej mn. akutirani, primera nebesa in usta pa prav tako akutirana, le v rod. mn. akutirana ali cirkumflektirana. Daj. mn. je intonacijsko enak im. mn. Dvojinske oblike imajo mno`insko ali edninsko intonacijo. Izjema je samostalnik leto, ki je v im. in to`. dv. samo akutiran. c) Tip s cirkumflektiranim im. ed. in akutiranim rod. ed. (dekl+ -2ta). Mest. (in predlo`ni daj.) ed. je akutiran ali cirkumflektiran (dekl.tu). Mn. je cirkumflektirana (dekl/ta). Dvojinske oblike imajo mno`insko ali tudi edninsko intonacijo. Samostalnik uhA u{2sa ima -es- v vseh sklonih akutiran, le v rod. mn. je akutiran ali cirkumflektiran (u{.s).
IB

B. NAGLAS NA KON^NICI (OZIROMA ZADNJEM ZLOGU) 1) KRATEK NAGLAS NA KON^NICI (OZIROMA ZADNJEM ZLOGU) a) Mo{ki spol Samostalniki tega tipa gredo, ~e je nagla{eni samoglasnik kon~nice dolg, po tipu II B 2 a, oblike z naglasom na osnovi pa so akutirane. b) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik Samostalniki tega tipa (stez" -+) gredo, ~e je nagla{eni samoglasnik dolg, po tipu II B 2 b 1, le brezkon~ni{ki rod. mn. je cirkumflektiran. c) Srednji spol Samostalniki tega tipa (zl= zl", senc+ -") so, ~e je nagla{eni samoglasnik dolg, akutirani (tl, tl2h), le v or. mn. na nezadnjem zlogu cirkumflektirani ali tudi akutirani (tl.mi) oziroma akutirani, ~e je nagla{en -m (drvm), v daj. in or. dv. so, ~e je naglas na kon~nici, cirkumflektirani in v rod. mn., ~e je naglas na nezadnjem zlogu, akutirani ali cirkumflektirani. 2) DOLG NAGLAS NA KON^NICI a) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik a) Tip z akutiranim im. in rod. ed. (gosp -2). Intonacija se ne spreminja.

Samostalnik
2. Samostalniki s kon~nico -i v rodilniku Samostalniki tega tipa gredo po tipu II B 2 b 2. b) Srednji spol

XLIII

a) Tip s cirkumflektiranim im. ed. (blagA). Intonacija je cirkumflektirana, le {iroki e ali o sta akutirana ali tudi cirkumflektirana (sr,bru).

II. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH IMENOVALNIKA IN RODILNIKA

II A

A. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH OSNOVE a) Mo{ki spol a) Tip s cirkumflektiranim im. in rod. ed. (dFal du!la). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim rod. ed. (rzred -2da) gre po tipu I A a 1 c. b) @enski spol a) Tip s cirkumflektiranim rod. ed. (sen`et -/ti). Intonacija se ne spreminja. c) Srednji spol a) Tip s cirkumflektiranim rod. ed. (bdro -/sa). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim rod. ed. (tle -2ta) gre po tipu I A c 1 c.

II B

B. NAGLAS V IMENOVALNIKU NA OSNOVI, V RODILNIKU NA KON^NICI 1) KRATEK NAGLAS NA KON^NICI a) Mo{ki spol Samostalniki tega tipa gredo, ~e je nagla{eni samoglasnik dolg, po tipu II B 2 a, oblike z naglasom na osnovi pa so akutirane. 2) DOLG NAGLAS NA KON^NICI a) Mo{ki spol a) Tip s cirkumflektiranim im. ed. (sv/t, ljudj/). Akutiran je le rod., mest. in or. mn., ~e je nagla{en kon~ni zlog (dar?v, ljud, ls, las2h, lasm), ter daj. in mest. ed., kadar je v tem sklonu {iroki e ali o (gnju), medtem ko so dvojnice z ozkim e ali o od istih samostalnikov cirkumflektirane (gnAju). Cirkumflektirane ali tudi akutirane so {e prislovno rabljene oblike mest. ed. od tistih samostalnikov, ki v istem pomenu nimajo mno`ine, kot so snovna imena in abstrakta (v l.su, v str#hu), ali imajo v mest. mn. lahko nagla{eno kon~nico -eh (breg2h : na br.gu), vendar to ne velja za tiste samostalnike, ki imajo v mest. ed. lahko dvojnico s {irokim e ali o.
Posebnost je pri samostalnikih z brezkon~ni{kim rod. mn. (las). ^e imajo ti samostalniki v mn. dvojnice z naglasom na osnovi v knji`nem jeziku sicer niso dovoljene, vendar se uporabljajo med drugim tudi v poeziji so akutirane (lase ipd.). Dovoljene oblike v prislovni rabi s predlogom so cirkumflektirane (za lase).

b) @enski spol 1. Samostalniki na samoglasnik a) Tip z akutiranim im. ed. (gra). Nagla{ene kon~nice so cirkumflektirane, le v or. ed. je akutirana (gor?), v rod. ed. in mn. pa akutirana ali cirkumflektirana (gor., gor#). Brezkon~ni{ki rod. mn. je akutiran (n?g), le ~e je nagla{en vrinjeni a, je cirkumflektiran ali akutiran (ov#c). 2. Samostalniki s kon~nico -i v rodilniku a) Tip s cirkumflektiranim im. ed. (stv!r). Od oblik, nagla{enih na osnovi, je daj. in mest. ed. akutiran (stvri). Kon~nice or. ed. ter mest. in or. mn. so akutirane (stvarj?, stvar2h, stvarm), rod. in daj. mn. ter daj. in or. dv. pa akutirane ali cirkumflektirane (stvaru, stvar.m, stvar.ma). Druge oblike so cirkumflektirane.

XLIV
206

Pridevnik

PRIDEVNIK

I. NAGLAS NA ISTEM ZLOGU OSNOVNIH OBLIK

IA

A. NAGLAS NA OSNOVI 1. Dolg naglas v imenovalniku ednine mo{kega spola a) Tip s cirkumflektiranim im. ed. m. in `. sp. (ves/l -a). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim im. ed. m. in `. sp. (lsast -a). Intonacija se ne spreminja. O intonaciji primernika prim. 207. c) Tip s cirkumflektiranim im. ed. m. sp. in akutiranim im. ed. `. sp. (ljubeznsv -va). Vse druge oblike so akutirane. O intonaciji primernika prim. 207. ~) Tip z akutiranim im. ed. m. sp. in cirkumflektiranim im. ed. `. sp. (prden prsdna). @. sp. je v im. ed. cirkumflektiran, v drugih sklonih ed. pa akutiran ali tudi cirkumflektiran (prudne itd.). Druge oblike so akutirane. O intonaciji primernika prim. 207. Pri pridevnikih tega tipa, ki imajo v im. ed. `. sp. cirkumflektirano in akutirano intonacijo (blzen bl#zna), je v povedni rabi pogostej{a cirkumflektirana dvojnica, v prilastkovi pa akutirana. 2. Kratek naglas v imenovalniku ednine mo{kega spola a) Tip s cirkumflektiranim im. ed. `. sp. (stt ssta) gre po tipu I A 1 ~. Izjema je pridevnik sur=v -Ava, ki je v vseh oblikah cirkumflektiran. b) Tip z akutiranim im. ed. `. sp. (zel+n -na). Nadaljnje oblike so akutirane. O intonaciji primernika prim. 207.

IB

B. NAGLAS NA KON^NICI (OZIROMA ZADNJEM ZLOGU) Intonacija je cirkumflektirana, le pri naglasu na osnovi akutirana.

II. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH OSNOVNIH OBLIK

II A

A. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH OSNOVE a) Tip s cirkumflektiranim im. ed. `. sp. (bgat -!ta) gre po tipu I A 1 ~. b) Tip z akutiranim im. ed. `. sp. (dbel -2la). Intonacija se ne spreminja. O intonaciji primernika prim. 207. Izjema je dolo~na oblika v/liki -a.

II B

B. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH V SREDNJEM SPOLU Nadaljnje oblike z naglasom na osnovi imajo intonacijo im. ed. `. sp., ~e je ta akutiran, ~e je cirkumflektiran, pa gredo po tipu I A 1 ~ oziroma I A 1 a, ~e sta m. in `. sp. cirkumflektirana na istem zlogu. Nagla{ene kon~nice so cirkumflektirane. O intonaciji primernika prim. 207. Posebnosti so: mlad v pomenu mladi~, sam v pomenu kot samo ali prav on in dolg v dolo~ni obliki, ki so cirkumflektirani; prav tako je cirkumflektirana tudi dolo~na oblika od star, kadar je rabljena samostalni{ko (st!ri) in v stalnih zvezah (st!ra mati, st!ro leto ipd.).
207

Primernik

Tip s pripono -ej{i. Intonacija je enaka kot v srednjem spolu osnovnika (s_~nej{i, ljubeznvej{i), le ~e je nagla{ena pripona, je cirkumflektirana (bogat/j{i, temn/j{i). Tip s pripono -ji, -{i. Intonacija je cirkumflektirana. Izjema je akutirana intonacija v zastareli obliki strji ter cirkumflektirana ali tudi akutirana v prislovnih oblikah l#`(j)e, l#glje, k#{nje.
208

PRIPOMBE K PRIDEVNIKU

Pridevniki v samostalni{ki rabi intonacije ne spremenijo. Samostalni{ko-prislovne stalne zveze s predlogom, tvorjene iz pridevnikov, ki so v im. ed. dolo~ne oblike m. sp. dvozlo`ni in nagla{eni na prvem zlogu (l2pi, lhki, dbri), so cirkumflektirane (na l/pem, od ml!dega, do `svega, na t!nko). Pridevniki v nagovoru (dr!gi prijatelj, ljubeznsva) in po izvoru nagovorni (dr!gi ljubljeni, zl!ta) so cirkumflektirani. Cirkumflektirani so tudi, kadar so rabljeni kot samostojna imena (^_na). Pridevni{ke oblike v zvezi s ta so cirkumflektirane, le na {irokem e ali o cirkumflektirane ali akutirane ter od pridevnikov mlad in nov akutirane.

Glagol
209

XLV

GLAGOL

I. NAGLAS NA ISTEM ZLOGU NEDOLO^NIKA IN SEDANJIKA

IA

A. NAGLAS NI NEPOSREDNO PRED -TI IN -M a) Tip s cirkumflektiranim nedol. in sed. (okop!vati -am, rssati rs{em). Intonacija se ne spreminja. b) Tip z akutiranim nedol. in sed. (tskati -am, p2stovati -ujem). Intonacija se ne spreminja.
Glagoli, ki v velelniku ali dele`niku na -l naglas lahko premaknejo na naslednji zlog (bliskajte, bliskalo), imajo v teh oblikah intonacijo po tipu II.

c) Tip z akutiranim nedol. in cirkumflektiranim sed. (d2lati d/lam, msliti msslim). Velelnik je akutiran (msli -te), le glej je v vseh oblikah akutiran ali cirkumflektiran (gl.j -te).1 Dele`nik na -l je akutiran, le v ed. `. sp. je akutiran ali cirkumflektiran (mslil muslila mslili).1,2 Dele`nik na -n je cirkumflektiran (zams{ljen). Namenilnik je akutiran (d2lat).
1 2

Glagoli, ki v velelniku ali dele`niku na -l naglas lahko premaknejo na naslednji zlog (~akajte ~akala), imajo v teh oblikah intonacijo po tipu II. Pridevni{ke izpeljanke iz glagolov tipa otrpel < otrpniti so samo akutirane.

IB

B. NAGLAS JE NEPOSREDNO PRED -TI IN -M a) Tip s cirkumflektirano dol`ino v sed. (ravnti -!m, im2ti im!m, sm2ti sm/m). Velelnik je na zadnjem zlogu ed. in predzadnjem mn. cirkumflektiran (im/j -te, ravn!jte), sicer akutiran (plji). Dele`nik na -l: 1. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno dol`ino, je v ed. m. sp. cirkumflektiran, v drugih oblikah pa akutiran ali cirkumflektiran (sm/l sm.la sm.li); 2. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno ali nenagla{eno kra~ino, je akutiran, le v ed. `. sp. s pripono a cirkumflektiran (pljal pelj!la -li), s pripono e pa akutiran ali cirkumflektiran (sm+l sm.la sm2li). Dele`nik na -n je akutiran (poravnn -a). Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran, na nezadnjem akutiran (pljat). b) Tip z akutirano dol`ino v sed. (kri~ti -m, du{uti -m, vrt2ti -m). Kratka oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (kri~2). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (v]ti), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran (st@j); v mn. je cirkumflektiran (vrtste, stAjte); tisti primeri, ki so v dele`niku na -n cirkumflektirani (zakrsvljen), so v velelniku na istem zlogu lahko akutirani ali cirkumflektirani (zakruvi). Dele`nik na -l: 1. ^e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno dol`ino, je na a ali i cirkumflektiran, le v ed. `. sp. akutiran (sp!l spla sp!li, du{sl du{la -sli), bati se in stati pa sta v vseh oblikah akutirana; na e je v ed. m. sp. cirkumflektiran, v drugih oblikah pa akutiran ali cirkumflektiran (zelen/l -.la -.li); 2. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno ali nenagla{eno kra~ino, je z intonacijo tako: glagoli s pripono a so akutirani, le v ed. `. sp. cirkumflektirani (kl~al kle~!la -li), s pripono e so akutirani, le v ed. `. sp. akutirani ali cirkumflektirani (`lel `el.la -2li),1 s pripono i so cirkumflektirani, le v ed. `. sp. akutirani (pomnA`il pomno`la -sli); ~e je pred l polglasnik, so v ed. m. sp. cirkumflektirani, v drugih oblikah pa akutirani (j/del j2dla j2dli). Dele`nik na -n je akutiran, ~e je nagla{en -an ali -en (zaspn -a, zadu{+n -na), sicer pa cirkumflektiran (zakrsvljen -a). Izjeme so: rjen, ogr@`en, sl#vljen. Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran (kosst), od stati in bati se cirkumflektiran ali akutiran (st#t), na nezadnjem zlogu pa akutiran (kl~at).
1

Predponski glagoli tipa -`iveti, ki so v ed. m. sp. nagla{eni na nezadnjem zlogu in imajo vzporedne tvorbe s pripono i (-`iviti), so v ed. m. sp. lahko

cirkumflektirani ali akutirani (raz`ivel).

c) Tip s kra~ino v ed. sed. (str2ti str+m, `gti `g+m). Sedanjik je v mn. akutiran (`gmo, `g?). Velelnik je akutiran, le na predzadnjem zlogu mn. cirkumflektiran (tri terste). Dele`nik na -l: 1. ^e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno dol`ino, je cirkumflektiran, le v ed. `. sp. akutiran (`g!l `gla `g!li), od glagola -~eti pa tudi v ed. `. sp. cirkumflektiran ali akutiran (za~.la); 2. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno kra~ino, je akutiran, le v ed. `. sp. cirkumflektiran, toda na e cirkumflektiran ali akutiran (tk"l tk!la tkli, dosp+l dosp.la -2li). Dele`nik na -n je akutiran (`gn -a). Dele`nik na -t je cirkumflektiran (st_t -a). Namenilnik je cirkumflektiran (`g!t).
IC

C. NAGLAS JE NEPOSREDNO PRED -TI OZIROMA -^I IN NE NEPOSREDNO PRED -M a) Tip s cirkumflektiranim sed. (bti bsjem, {t2ti {t/jem, krsti kr!dem). Kratka oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (bij?). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (krdi), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran, le na e samo cirkumflektiran (obHj, {t/j); v mn. je na predzadnjem zlogu cirkumflektiran (obFjte, vstanste), sicer akutiran (krdite). Dele`nik na -l: 1. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno dol`ino, je v ed. m. sp. cirkumflektiran, v ed. `. sp. akutiran, v drugih oblikah pa cirkumflektiran ali akutiran (obFl obla obHli); 2. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno ali nenagla{eno kra~ino, je v ed. m. sp. cirkumflektiran, v drugih oblikah pa akutiran (btl bla -i, kr!del krdla -i). Dele`nik na -n je cirkumflektiran (ukr!den -a). Dele`nik na -t je cirkumflektiran (ubst -a). Namenilnik je cirkumflektiran (kr!st, {t/t). b) Tip z akutiranim sed. (grsti grzem, pti pjem, brti brem). Kratka oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (ber?). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (grzi, bri), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran (puj); v mn. je na predzadnjem cirkumflektiran (berste, psjte), sicer pa akutiran (grzite). Dele`nik na -l: 1. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno dol`ino, je cirkumflektiran, le v ed. `. sp. akutiran (psl pla psli); 2. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno kra~ino, je akutiran, le na a je v ed. `. sp. cirkumflektiran (ml+l ml2la -i, kl"l kl!la klli); 3. ~e ima zadnji zlog v ed. m. sp. nenagla{en, je v ed. m. sp. razen nekaj izjem cirkumflektiran, v drugih oblikah

XLVI

Druge besedne vrste

pa akutiran (grszel grzla -i). Izjeme so primeri s {irokim e ali o, s polglasnikom in tisti, ki imajo razen v ed. m. sp. {iroki e ali o. Ti so akutirani (n2sel, s?pel/spel), ~e imajo obenem soglasni{ko skupino tl/dl, pa so akutirani ali cirkumflektirani (br.del/br,del).1,2 Dele`nik na -n je cirkumflektiran (ogrszen -a),2 le ~e je nagla{en -an ali -en, je akutiran (prebrn -a, prenes+n -na). Dele`nik na -t je cirkumflektiran (zapst -a). Namenilnik je cirkumflektiran (pst).
1 2

Pridevni{ko rabljeni primeri dele`nika na -l tipa dorasel so v ed. m. sp. cirkumflektirani ali akutirani. Oblike glagola iti s predpono so cirkumflektirane ali akutirane (na{el na{la -i, najden -a).

I^

^. NAGLAS NI NEPOSREDNO PRED -TI IN JE NEPOSREDNO PRED -M a) Tip z akutiranim nedol. in sed. (v2deti v2m, pov2dati pov2m). Kon~ni{ko nagla{ena oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (ved?). Velelnik je na zadnjem zlogu ed. in predzadnjem mn. cirkumflektiran (pov/j -te), sicer akutiran (v2di -te). Dele`nik na -l je akutiran, le v ed. `. sp. akutiran ali cirkumflektiran (v2del v.dela v2deli). Dele`nik na -n je cirkumflektiran (zapov/dan -a). Namenilnik je akutiran (pov2dat).

II

II. NAGLAS NA RAZLI^NIH ZLOGIH V SAMEM NEDOLO^NIKU ALI V NEDOLO^NIKU IN SEDANJIKU

a) Tip s cirkumflektiranim sed. (sejti s/jem, kupovti -Fjem, sko~uti skA~im, razum2ti -Fmem). Velelnik je na zadnjem zlogu ed. in predzadnjem mn. cirkumflektiran (kupFj -te), sicer akutiran (sk~i), le od umeti lahko tudi povsod cirkumflektiran (razHmi -te). Dele`nik na -l: 1. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno dol`ino, je cirkumflektiran, le v ed. `. sp. cirkumflektiran ali akutiran (sej!l sej#la -!li); 2. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno ali nenagla{eno kra~ino, je akutiran, le v ed. m. in `. sp. glagolov s pripono e akutiran ali cirkumflektiran ter v ed. `. sp. glagolov s pripono i ali a (ali ova) cirkumflektiran (razHmel razum.la -2li, sk~il sko~sla -li, kupov"l -!la -li). Dele`nik na -n je cirkumflektiran, kadar je nagla{en na istem zlogu kot sed. (zaskA~en -a), sicer pa akutiran, le ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. dele`nika na -l nagla{eno dol`ino, lahko tudi cirkumflektiran (kupovn -a, posej#n -a). Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran (sej!t), na nezadnjem akutiran (sk~it). ^e ima ta tip v nedol. pri naglasu na osnovi akutirano in cirkumflektirano intonacijo (ljubuti in ljHbiti), potem so lahko cirkumflektirane tudi vse druge oblike, ki imajo naglas na osnovi. b) Tip z akutiranim sed. (zdati tudi zidti zdam, kovti kjem, nosuti n?sim, hot2ti h?~em). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (zdaj, nsi), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran (kHj); v mn. je na predzadnjem cirkumflektiran (zid!jte, kFjte), sicer akutiran (p{ite). Dele`nik na -l: 1. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno dol`ino, je cirkumflektiran, le v ed. `. sp. akutiran (kov!l kovla -!li); 2. ~e ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. nagla{eno ali nenagla{eno kra~ino, je akutiran, le v ed. `. sp. z naglasom na priponi e akutiran ali cirkumflektiran (htel hot.la -2li) ter v ed. `. sp. z naglasom na priponi i ali a cirkumflektiran (nsil nossla -li, isk"l -!la -li, zdal zid!la -li). Dele`nik na -n je akutiran (zdan -a, podkovn -a). Dele`nik na -t je cirkumflektiran (prij/t -a). Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran (kov!t), na nezadnjem zlogu akutiran (zdat).

210

PRIPOMBE H GLAGOLU Dele`niki

Dele`nik na -e je cirkumflektiran (igr!je), le na zadnjem zlogu cirkumflektiran ali tudi akutiran (ved.). Dele`nik na -~ je akutiran, le v im. ed. m. sp. nedolo~ne oblike akutiran ali tudi cirkumflektiran (prebiraj@~ prebiraj?~i -a itd., kle~.~ kle~2~i -a itd.). Dele`nik na -(v){i je na predzadnjem zlogu cirkumflektiran (pozabsv{i, za~/n{i), sicer pa ima enako intonacijo kot dele`nik na -l m. sp. (vdev{i).
211

Kratki nedolo~nik

Kratki nedolo~nik ima intonacijo namenilnika ali dolgega nedolo~nika na ustreznem zlogu.

DRUGE BESEDNE VRSTE

212

ZAIMEK

Osebni zaimki. V ed. so akutirani; cirkumflektirani so le: im. ed. za 2. osebo (ts), kon~ni{ko nagla{ene variante im. in to`. ed. s. sp. za 3. osebo (onA) in v or. ed. variante z a v osnovi (m!no, t!bo). V daj., to`. in mest. ed. `. sp. za 3. osebo so akutirani ali cirkumflektirani (nj.j, nj@). V dv. in mn. so cirkumflektirani, le na {irokem o akutirani. Stilne oblike tipa za m/, za t/, za s/ so cirkumflektirane. Svojilni zaimki se ravnajo po ustreznem tipu pridevni{ke sklanjatve. Vpra{alni, kazalni in oziralni zaimki pri sklanjanju ne spreminjajo intonacije.

Tisk

XLVII

Nedolo~ni zaimki, ki so tvorjeni iz vpra{alnih ali oziralnih zaimkov, pri sklanjanju ne spreminjajo intonacije, v oblikah s premaknjenim naglasom pa se ravnajo po ustreznih vpra{alnih ali oziralnih zaimkih (n/kdo, z nek@m). Drugi nedolo~ni zaimki gredo po ustreznem tipu pridevni{ke sklanjatve.
213

[TEVNIK

En (den) na gre po ustreznem tipu pridevni{ke sklanjatve. Razen v im. in to`. sta dv! dv/ in ob! ob/ akutirana ali tudi cirkumflektirana, trje trs in {trje {tri cirkumflektirana, p/t, {/st, dev/t, des/t in stA pa so akutirani. Vsi drugi {tevniki (tudi vrstilni, lo~ilni) pri sklanjanju ne spreminjajo intonacije.
214

PRISLOVI IZ PRIDEVNIKA

Prislovi iz pridevnika imajo intonacijo pridevnika. Glede samostalni{ko-prislovnih zvez iz pridevnikov prim. 208.

TISK
215 Da bi bili geselski ~lanki pregledni, je v slovarju uporabljenih ve~ vrst tiska. Navadni znaki in lo~ila imajo poleg obi~ajne funkcije lahko {e posebno. Uporabljeni so tudi nekateri posebni znaki. Za uvod opozorila ne veljajo v celoti, zlasti ne glede oklepajev.

^RKE
216 Gesla so tiskana v navadnem grotesku (delo), podgesla v navadnem polkrepkem petitu (delo). V enakem tisku kot gesla so tudi {tevilke (arabske in rimske), ki stojijo pred glavno razlago. 217 V polkrepkem nonpareju (delo) so natisnjene besede in zveze, ki dopolnjujejo kvalifikatorska pojasnila, v okviru ve~jih gesel izpostavljene in poudarjene zveze ter ~rke, kadar so rabljene namesto {tevilk. 218 V navadnem petitu (v njem je tiskano to besedilo) je natisnjeno ilustrativno gradivo in posamezne oblike v glavi in zaglavju gesla. V le`e~em petitu so tiskane glavne razlage (delo). 219 V navadnem nonpareju (delo) so natisnjeni kvalifikatorji, kvalifikatorska pojasnila, dodatna slovni~na opozorila in imena avtorjev pri citatih. V le`e~em nonpareju (delo) so tiskane stranske razlage.

LO^ILA
220 Osnovno lo~ilo v geselskem ~lanku je podpi~je. V ilustrativnem gradivu lo~i med seboj posamezne zglede. V na{tevalni skupini ga nadome{~a vejica. Prim. 81. Podpi~je med razlago (glavno in stransko) in sinonimom pomeni, da je ta sinonim geslu nadrejen. Prim. 48. Podpi~je pred dvema ali ve~ sinonimi nakazuje praviloma pomo`ne sinonime. Prim. 49 in 51. Kadar sinonim samo dopolnjuje razlago, je od nje lo~en z vejico. Prim. 56. Za vejico lahko stoji tudi antonim ali izrazito strokovno pojasnilo. Podpi~je v stranskih razlagah lahko nakazuje dva razli~na pomena. Prim. 59. 221 Dvopi~je stoji za glavnimi razlagami, ki jim sledi ilustrativno gradivo, za podgesli, ki nimajo svojih razlag, za kvalifikatorji oziroma kvalifikatorskimi pojasnili, katerih veljavnost sega ~ez podpi~je, in za (slovni~nimi) opozorili, ki se uvajajo s ~rkami. Prim. 100. 222 Tri pike za geslom stojijo, kadar se kot geslo navaja prvi del sestavljenke ali zlo`enke. Prim. 22. Dve piki v citatu pomenita, da je besedilo na tistem mestu skraj{ala redakcija. 223 V okroglem oklepaju stoji zapis intonacije. Prim. 200. V okroglem oklepaju stojijo tudi deli razlag in ilustrativnih zgledov, da se s tem nakazuje dvojna raba oziroma dvojni pomen (buteljka, citra{). Prim. 48. V oglatem oklepaju so podatki o izgovoru, redakcijski vrinki v citate ter kratice. Prim. 176.

POSEBNOSTI Dve po{evni ~rti (//) pred razlago uvajata podpomen. Prim. 75. Ena po{evna ~rta (/) lo~i pomenske odtenke, stalne zveze in stilizme. V uvodu ka`e na variantnost jezikovnega pojava. 225 Znak uvaja frazeolo{ko gnezdo. Prim. 90. Kadar se to gnezdo nana{a na en sam pomen, ga uvaja . Znak uvaja terminolo{ko gnezdo. Prim. 92. Kadar se to gnezdo nana{a na en sam pomen, ga uvaja .
224

XLVIII
226

Seznam kratic in kvalifikatorjev

SEZNAM KRATIC IN KVALIFIKATORJEV*

A administracija aeronavtika agronomija, agrotehnika prim. 116 alpinistika anatomija antonim; prim. 51 antropologija arheologija arhitektura astronomija avtomobilizem, avtomehanika B biblijsko; prim. 131 bibliotekarstvo, bibliografija biologija botanika brezosebno ^ ~ebelarstvo D dajalnik dele`nik dolo~na oblika (pridevnika) dovr{ni glagol dvojina E ednina ekonomija ekspresivno; prim. 143 elektrotehnika elipti~no; prim. 121 etnografija, etnologija evfemisti~no; prim. 144 F farmacija, farmakologija filatelija filmski izraz filozofija finan~ni{tvo fizika fotografija frizerstvo G gastronomija, kuharstvo geodezija geografija geologija geometrija glej gledali{~e gostinstvo
gozd. grad.

adm. aer. agr. ali alp. anat. ant. antr. arheol. arhit. astr. avt.

gozdarstvo gradbeni{tvo I igre (za zabavo) imenovalnik prim. 117 in 118 in podobno ironi~no; prim. 145 in tako dalje J juridi~ni izraz K kemija knji`no; prim. 132 koreografija kozmetika L lesna stroka lingvistika literarna teorija, literarna zgodovina ljubkovalno; prim. 146 lovstvo M samostalnik mo{kega spola mo{ki spol matematika medicina medmet, medmetna raba mestnik metalurgija meteorologija mineralogija mitologija, zlasti slovanska mno`ina montanistika muzikologija N namenilnik nare~no; prim. 137 navadno navtika, pomorstvo nedolo~nik nedovr{ni glagol nepravilno; prim. 156 neprehodna raba (glagola) nesklonljiv(o) nesklonljivi prilastek; prim. 114 nestrokovno; prim. 128 neustaljeno; prim. 157 prim. 147 ni`je pogovorno; prim. 140 numizmatika

igr. im. in ipd. iron. itd.

jur.

bibl. biblio. biol. bot. brezoseb.

kem. knji`. kor. kozm.

~eb.

les. lingv. lit. ljubk. lov.

daj. del. dol. dov. dv.

m m. mat. med. medm. mest. metal. meteor. min. mitol. mn. mont. muz.

ed. ekon. ekspr. elektr. elipt. etn. evfem.

farm. filat. film. filoz. fin. fiz. fot. friz.

nam. nar. nav. navt. nedol. nedov. neprav. nepreh. neskl. neskl. pril. nestrok. neustalj. nizko ni`je pog. num.

gastr. geod. geogr. geol. geom. gl. gled. gost.

* Splo{nih mednarodnih kratic in simbolov (cm, kg, l) v tem seznamu ni.

Seznam kratic in kvalifikatorjev

O obla~ilna stroka obrtni{tvo orodnik oseba otro{ko; prim. 138 oziroma P paleontologija papirni{tvo pedagogika pesni{ko; prim. 133 petrografija, petrologija pisarni{ko; prim. 134 pogovorno; prim. 139 politika poljudno; prim. 129 poosebljeno; prim. 122 predlog pregovor prehodna raba (glagola) preneseno; prim. 123 pridevnik, pridevni{ka raba primerjaj prislov, prislovna raba psihologija psihiatrija po{ta, telegraf, telefon publicisti~no; prim. 135 R prim. 151 prim. 152 radiotehnika, radiotelevizija prim. 153 religija, zlasti rimskokatoli{ka ribi{tvo rodilnik S samostalnik srednjega spola srednji spol samostalni{ka raba; prim. 115 sedanjik slab{alno; prim. 148 sociologija starinsko; prim. 154
stil. strojn. strok. sv.

XLIX
stilno; prim. 119 in 118 strojni{tvo strokovno; prim. 130 svet(i) [ {ahovski izraz {aljivo; prim. 149 {olstvo {portni izraz {tevnik T tehnika tekstilna stroka tiskarstvo to`ilnik trgovina prim. 120 in 118 turizem U umetnost, umetnostna zgodovina urbanizem usnjarstvo V velelnik veterina veznik, vezni{ka raba vojska vrtnarstvo vulgarno; prim. 150 vzneseno; prim. 136 Z zaimek zalo`ni{tvo zastarelo; prim. 155 zgodovina, zgodovinske pomo`ne vede zoologija @ samostalnik `enskega spola `enski spol `argonsko; prim. 141 `eleznica

obl. obrt. or. os. otr. oz.

{ah. {alj. {ol. {port. {tev.

pal. papir. ped. pesn. petr. pisar. pog. polit. poljud. pooseb. predl. preg. preh. pren. prid. prim. prisl. psih. psiht. ptt publ.

teh. tekst. tisk. to`. trg. tudi tur.

um. urb. usnj.

vel. vet. vez. voj. vrtn. vulg. vznes.

raba nara{~a raba pe{a rad. redko rel. rib. rod.

zaim. zal. zastar. zgod. zool.

s s. sam. sed. slab{. soc. star.

` `. `arg. `el.

Razno

RAZNO
227

ABECEDA

Gesla so razvr{~ena po temle abecednem redu: a b c ~ d e f g h i j k l m n o p q r s { t u v w x y z `. Diakriti~ni znaki iz tujih abeced (npr. , ) ne vplivajo na abecedni red. O izgovoru citatnih besed prim. 177.
228

ZNAKI

O znaku 6 in I prim. 175. O znakih B 3 prim. 179 in 180. O znakih ~ ' prim. 190. O vseh drugih znakih prim. 222225.

SLOVAR

LII