63 Nekateri samstalniki tenskega spola se sklanjay po vzoncu perul.

Stevilo Ednina Dvojina Mina

Sklon
Im perut peruti peruti
Rod. peruti peruti peruti
Daj. peruti perutlima perutim
ToL. perut peruti peruti
Mest o peruti o perutih o peruih
Or. S perutjo s perulijma perutmi

Po tem vzoTCU se sklanjajo samostalníki ival, kokos, mis, nt ..

64
64 Vzorec srednje sklanjatve: mesto
Stevilo Ednina Dvojina Mnozina
Sklon
mesti mesta
Im. mesto
mest
Rod. mesta mest
mestom
Daj mestu mestoma

Toi mesto mesti mesta

Mest. O mestu O mestih O mestih
Z mestoma Z mesti
Or. Z mestom

Nekateri samostalnikí srednjega spola podaljaujejo osnovo s -t, -n- ali S

65
dekle dekleta ime imena telo telesa
dete deteta rame ramena drevo drevesa
vreme vremena kolo kolesa
~rehe ~rebeta

uho uaesa
oko oci (toda: kurja oesa)

in zvo nika vriva

66 V rodilniku mno~ine se
v sklop nezvo nika
tudi 60):
pred zvo nikom j pa se vriva i (glej
naselja naselij
okna oken
poslopja poslopij
pisma pisem obzidja obzidij
jadra jader akarje akari
moatev morja morij
mo[iva

Za soglasniki c iajse opremenjuje z e

Z mesto stanOvanjem
Ssoncenm, 2 igriaem, s
 pronomen)
(substantivni zaimki
zaimek so
osebni
Samostalniaki To
68 samostalnike.
vpraaalni zaimki
zamenjujejo (sebe/se),
zaimki
amostalniaki
povratni
osebnizaimek
ona..),
az, 11, on,
(kdo, kaj ...) in drug
nekao,nekaj
'oP D8oy nihce,ni

D R U G IS A MZ
ZAIMKI
. AIMKI kdor, kar
kaj, esa
VPRA`ALNI SAMOSTALNI`KT
D R U G I
SAM.

ZAIMEK sebelse

POVRATNI OSEBNI

Jaz

ti
Zsebilsi.
on
ona

mêne NAGLASNE OBLIKE

ono

tebe
NAVEZNE
NAVEZNEOBLIKE NASLONSKE OBLIKE
1 j é g a

(SKUPAJSPREDLOG)
Zame

me
zate
te
zan 8a
Zanjo jo

69 Osebni zaimki poimenujejo udele~ence v pogovoru:

a) govorecega 1. oseba jaz

b) ogovorjenega 2. oseba ti
c) neudele~enca v pogovoru 3. oseba on, ona, ono ...

Mojca ima rojstni dan. Jaz jo bom obiskala, ti pa ji poalji voailnico.

226
70 Sklanjatev osebnih zaimkov
`tevilo Ednina
Sklon
Im. ja: Ona ono
Rod. menelme tebelte njegalga njelje njegalga
Daj. menilmi tebilti njemulmu njejilji njemulmu
To.. menelme tebelte njegalga njoljo njegalga
Mest. o meni o tebi o njem o njej O njemn
Or. menojl: nmano s tebojls tabo z njim 2 njo Z njim

`tevilo Dvojina Mno~ina

Sklon
lm. midva vidva onadva ni V oni
medve vedve onidve me ve one
Rod. naju Vaju njijulju nas Vas njihljih
Daj. nama Vama njimaljima nam Vam njimljim
Toz. naju vaju njijulju nas vas njihljih
Mest. naju o vaju o njiju o nas O vas o njih
Or. nama 2 vama Z njima Z nam Z vami z njimi

71 Kadar
~elimo izraziti posebno razmerje ali spoatovanjedo ogovorjenega
(npr. v pismih), piaemo drugoosebne osebne zaimke z veliko zaetnico.

Ti, VidvalVedve, Vi/Ve..

To velja za vse sklone: Tebe, Vaju, z Vami... (glej tudi 96).

12
72 Imenovalnik osebnih zaimkov rabimo, e spraaujemo po osebku (subjektu).
sicer ga izpuaamo:

Koga klies? -
Kliem Matja~a. (ne: jaz kliem...)
Kdo klice Matja~a? - Jaz, ne ti.

73 Poleg naglasnih oblik v vseh sklonih (mêne, têbe, njëga, njó ..) imamo v
rodilniku, dajalniku in to~ilniku ae naslonske oblike (me, te, ga, jo ...).
Naglasne oblike rabimo, e se po njih spraaujemo, sicer se namesto njih rabijo
naslonske.

Naslonska oblika: Kako te kliejo? -

Kliejo me Mojca.
Naglasna oblika: Koga kliejo Mojca? - Mêne, ne têbe.

227
 t o ~ i l n i k u ednine (za 3. osebo tudi v to~ilniku dvojine in mno~ine) imajo osehni }ine) imajo osebni
tudi navezne oblike (-me, -te, -nj, -njo, -nju, -nje); te oblike se ve~eio
enozlo~nimi predlogi v eno besedo: name, zate, ponj, vanjo, nadnju, podnje
eznje ..
Greva po Marka. To pismo je za Mojco.
Greva po njêga. To pismo je za njó.
Greva pónj. To pismo je zánjo.
Oblike, ki se piaejo skupaj s
predlogom, so bolj pogostne.
75 Povratni osebni zaimek
Osebek
(refleksivni pronomen) zamenjuje osebnega, kadar sta
(subjekt) in predmet (objekt) dejanja ista:
Mojca je stopila pred ogledalo in se
poesala.
Kdo je stopil pred ogledalo? Mojca. (Osebek)
Koga je Mojca poesala? Sebe. (Predmet)

76 Sklanjatev: -
- -

sebe/se sebilsi sebe/se

Ta zaimek nima pri sebi s
seboj/sabo
imenovalnika in tudi ne dvojine in mno~ine.

77
M
to~ilniku se navezna oblika -se ve~e z
v eno besedo: nase, zase, enozlo~nimi predlogi
vase ...

78
Vpraaalna (interogativna) zaimka kdolkaj
rabimo v
vpraaalnih povedih. ERA? KA
TTERO?ERO?RO? IGAAVAV
R I ?K A T E

79 Pridevniaka beseda sladko

Matja~eva
(adjektival) Moj in
esel sosedovodober
vesela

Pridevniake besede
so pridevniki (akjektivi),
domact
doma i
(PRIDEVNIK)
lepa
oaki
otro
pridevniaki zaimki mlado slovenski
(adjektivni pronomni) rumeno
in Stevniki (numerali). mo njegova svoje en atirje
Vase 8. dve milijon

1996
(PRIDEVNISKI)

ZAIMEK
(`TEVNIK
njen

NTSYV
ta tisti tristoA
tristo
toliko peti
tio
tiso

taka
aka
tvoje
9 9

KOLIKO?
o s e m n a j s t a

228
 Pridevniake besede
80 se v spolu, sklonu in `tevilu
ujemajo s samostalniskimi
besedami: lep zvezek, lepa knjiga, lepo pismo. Nekatere pridevniske
besede nimajo glasovnih konnic: lila plaa, lila obleka, lila blago;
pet plaaev, pet oblek. pet metrov blaga.
81 Pridevnik (adjektiv)
Pridevniki poimenujejo lastnost, vrsto ali svojino. Te tri vrste pridevnikOv
doloamoz vpraaalnicami kakaen, kateri, igav:

Ucitelj je prinesel v aolo nov barvni televizor.

Kaakaen?
aolski
Kateri?
Kaksna? nova
NEDOLONA
Kakano?
novo

LASTNOSTNIPRIDEVNIK)
OBLIKA VRSTNI

Katero?
Katera? aolska

DOLOCNA aolsko

SVOJ
SVoJIILNI ieava?
Sestrin

Cigav? bratov
lepai z OBRAZILI
S PRISLOVOM. 9 Cis sestrina
bratova
v e c

5a.Toir
i i

boljbel
manj bel.
Cigavo?
sestrin10

bratovo

82 Vrste pridevnikov
Lastnostni Vrstni Svojilni
Kakaen? Kateri? Cigav?
Kakana? Katera? Cigava?
Kakano? Katero? Cigavo?
nov barvni bratov
nova barvna bratova
novo barvno bratovo

imenovalniku ednine moakega spola dve

83 Lastnostni pridevniki imajo v
Ag obliki: nedolo no (nov) ali dolono (novi). Z dolono obliko oznaimo ~e

znano lastnost:
UCitelj ima nov televizor. V aolo je prinesel svoj novi televizor.
 piaemo z veliko
-in, piac
-ev,
na
-0V,
imen
lastnih

izpeljane
iz
pridevnike,

84 Svojilne p
pesen.
za etnico: Moj ina
hreek,
Markov pes,Matja~ev z
malo:
-ski, -aki
piaemo
na
lzpeljanke
koroakifantje..
slovenskijezik,

Mno~ina
Sklanjatev pridevnika Dvojina
85 Stevilo Ednina
a) novi vlaki
ova vlaka
Sklon
vlak novih vlakov
nov novih vlakov
Im. novega vlaka novim vlakom
novima vlakoma
Rod. novemu vlaku nove vlake
nova vlaka
Daj. vlak onovih vlakih
Toz. 10V onovih vlakih
O novem vlaku z novimi vlaki
Z novima vlakoma
Mest.
Z novim vlakom
Or.
nove hiae
novi hisi
b) Im. nova hiaa novih hia
novih his
Rod. nove hise novim hiaam
novima hiaama
novi hiai hise
Daj hiso novi hiai
nove

Toz. novo
o novih hiaah
o novih hiaah
Mest. O novi hiai z novimi hiaami
Z novima hiaama
Or. Z novo hiso

mesti nova mesta

novo mesto novi
c) Im. novih mest
novega mesta novih mest
Rod novima mestoma novim mestom
novemu mestu
Daj. novi mesti nova mesta
To~. novo mesto
novih mestih o novih mestih
O novem mestu
Mest.
Z novimna mestoma Z novimi mesti
Or. Z novim mestom

86 V to~ilniku ednine moakega spola pridevnik nima glasovne konnice, e stoji pred
amostalnikom, ki pomeni ne~ivo (nov vlak), sicer ima kon nico -ega
(novega konja).

87 Za glasovi , ~, 3, j se v imenovalniku in to~ilniku ednine o premenjuje z e

(glej tudi 54):
novo (mesto) rdece (nebo)
buno (olje) sve~e (mnaslo)
dobro (blago) boljae (blago)
lahko (pero) la~je (pero)
230
88 Stopnjevanje (komparacija) pridevnika
Pridevniki izra~ajo vejo ali manjao mero lastnosti z obrazili ali pa s prislovi.
Z obrazili S prislovom
. stopnja: osnovnik (pozitiv) drag poceni
2. stopnja: primernik (komparativ) dra~ji bolj poceni
3. stopnja: prese~nik (superlativ) najdra~ji najbolj poceni

a) Stopnjevanje z obrazili:

lep lepai najlepai slab slabsi najslabai

lepa lepaa najlepaa dolg daljai najdaljai
lepo lepae najlepae mlad mlajai najmlajai
lepi lepai najlepai majhen - manjai najmanjai
lepe lepae najlepae dober boljai najboljai
- viaji
Visok najviaji te~ek te~ji najteji
visoka - viaja najviaja lahek la~ji najla~ji
visoko viaje najviaje nizek niji najniji
visoki - viaji najviaji drag dra~ji najdra~ji
visoke - visje
najviaje velik vecji najveji
novejai - najnovejai
nov star starejai najstarejai
nova -novejaa - najnovejaa topel toplejai najtoplejai
novo novejae najnovejae Svetel svetlejai najsvetlejai
novi novejai najnovejai mehek mehkejai - najmehkejai
nove novejae najnovejae ist istejai najistejsai

b) Stopnjevanje s prislovom bolj (manj):

bel bolj bel najbolj bel
bela bolj bela najbolj bela
belo manj belo najmanj belo

Tako se stopnjujejo tudi tile pridevniki:

zdrav zvedav bratov Suroy

rde ~are ljudski ~enski

otroaki moaki
vro peko
vrel ogorel otroji divji
bolan kuhan muhast puhast

231
89 Pridevniaki zaimek (adjektivni pronomen)
Pridevniaki zaimki zamenjujejo pridevniake besede. Ve inoma se pregibajo kot
pndevniki, le da ne razlikujejo dolone in nedolone oblike.

90 Nckaj vrst pridevniskih zaimkov

Kakovostni Vrstni Svojilni Koliinski
Vpraaalni kakacn kateri Cigav koliko
kakana katera igava
kakano katero Cigavo
Kazalni tak, taka, ta, tisti, (od)tega toliko
tako.. onl.
Oscbni svojilni moj, tvoj.
Povratni svojilni Svoj
91 Poznamo ae celo drugih pridevniakih zaimkov: enak, drugaen, neki,
vrsto
noben, sak, isti, drug, nekoliko, ni, noben, ves, vsi, prece), enako, ve, manj:
Vsa hiaa, nobena hiaa, kak`na hiaa, marsikatera hiaa
.
92 Z vpraaalnimi zaimki vpraaujemo:
a) Kak`no vreme bo danes?
b) Katero okolado imaa rada?
c) Cigav zvezek je to?
) Koliko otrok je na vaai aoli?

93 Kazalni zaimek ta pomeni bli~njo stvar, tisti

oddaljeno. Oblike z -le so ae bolj dolone: bolj oddaljeno, oni najbolj
Branjevka: Katera jabolka ~elite? Ta? Tista? Ona?
Kupec: Dajte mi tale.

94 Pridevniaki svojilni zaimki izra~ajo lastnino ali pripadnost glagolski osebi.

Ednina Dvojina Mno~ina
1. Os. moj, moja, moje najin, najina, najino nas, naaa, naae
2. os. tvoj, tvoja, tvoje vajin, vajina, vajino vas, vaaa, vaae
3. os. njegov, njegova, njegovo njun, njuna, njuno
njen, njena, njeno
njihov, njihova, njihovo

95 Svojilni zaimki se sklanjajo kot pridevniki (glej 85):

1. moj nov(i) zvezek moja nova knjiga moje novo kolo
2. mojega novega zvezka moje n0ve knjige mojega novega kolesa

232
 Tudi drugoosebne svojilne zaimke lahko
(npr. v pismih): piaemo z veliko zaetnico
Tvoj, Tvojega, Vajina, Vajinim,
Vaaa, : Vaaimi .
(glej tudi 71).
Kadar gre za lastnino osebka (subjekta), rabimo
7 namesto osebnega svojilnega
mka moj,
zaimka tvojpovratni svojilni zaimek svoj:
Posodil ti bom svojo knjigo.
To si lahko kupia za svoj denar.

O Stevnik (numerale)

Med Stevniki so najbolji pogostni glavni in vrstilni.

99 Glavni atevniki so: en ena eno

dva dve dve
trije tnri tri
$tirje atiri atiri
pet
a) Glavni atevniki se ujemajo s samostalniki v spolu, sklonu in `tevilu:
en uenec, enega u enca, enemu u encu..

b) Od pet dalje pa v imenovalniku in to~ilniku zahtevajo rodilnik mno~ine.

Sklon
Im. pet bratov/sester
Stevnik tiso se navadno
Rod. petih bratov/sester
petim bratom/sestram sklanja brez glasovnih konnic:
Daj. Tekli so na tiso metrov.
Toz. pet bratov/sester
Mest. o petih bratih/sestrah Knjiga je izata v tri tisoeih)
izvodih.
Or S petimi brati sestrami

C Samostalniaka oblika atevnika en je eden:

En otrok sedi, drugi skaejo
Eden sedi, drugi skacejo.
Pri zapisovanju
atevilkami: 1,2,3,4,
tudi s druge pa
Glavne atevnike zapisuiemo sto in
stotice pisemo skupaJ,
do
T K a m i glavne
atevnike od ena

narazen osemsto
auriinaestdeset)
metrov,

visok 2864 (dva tiso

riglav je
 NOTYVN
NOT
OV19 SVO
aNVDaHdS
loiln
INY93HAS 3
POMEN
NaNOH
103 Sedanjik (prezent) izra~a sedanjost/sedanji as. Pregibamogav osebi in atevilu.

Ednina Dvojina Mno~ina

1. 0s. delam delava delamo
2. Os. delas delata delate
3. OS. dela delata delajo
a) Glasovne premene: pisati piaem, iskati iaem
- -
..

b) Vrivanje samoglasnika e: brati berem, prati -perem

-

104 Spreganje glagolov grem, jem, vem, dam, bom

Ednina Dvojina Mno~ina
1. os. grem greva 8remo
2. os. gres 8resta 8reste
3. os. 8re 8resta gredolgrejo

y 3. osebi mno~ine pogosteje piaemo oblike gredo, jedo, vedo, bodo. govorimo
enako
pa grejo, jejo, vejo, bojo. Besedo dajo najpogosteje govorimo piaemo
in
(redko: dado).

105 Spreganje pomo~nega glagola biti

Trdilne oblike Nikalne oblike
Ed. Dv. Mn. Ed. Dv. Mn.
1. os. sem Sva Smo nisem nisva nismo
2. os. si sta Ste nisi nista niste
ni nista niso
3. os. Je sta SO

106 Nikalna oblika glagola imeti se pregiba takole:

nimam, nimaa, nima; nimava, nimata, nimata; ninmamo, nimate, nimajo.

morati in moi
107 Sedanjik naklonskih (modalnih) glagolov
Trdilne oblike Nikalne oblike
ni mi treba ni nama treba ni nam treba
1. os. moram morava moramno

2. os. moraa morata morate ni ti treba ni vama treba nivam treba

ni mulji teba ni jinma treba nijim treba
3. os. mora morata morajo

moreva moremo ne morem ne moreva ne moremo

I.os. morem
ne morea ne moreta ne morete
2. os. morea moreta morete

3. os. nmore moreta morejoo ne more he moreta ne morejo

Ob teh glagolih se rabi nedolonik (glej 122).

23
 108 Sedanjiake trdilne oblike glagola moi nadomea amo z lahko:

Mi morea kaj pomagati? Lahko (morem), s im pa?

Mi lahko posodia kolo: Ne morem (nikalna oblika), sestra
ga je vzela.

109
T09 Preteklik (perfekt) izra~a
preteklost/pretekli as.Tvorimo ga s
pomoznim
glagolom sem, si, je ... in ustreznim dele~nikom na -i.
Ednina Dvojina Mno~ina
Moaki spol: 1. os. sem delal sva delala Smo delali
2. os. si delal Sta delala ste delali
3. os. je delal sta delala so delali

}enski spol: 1. os. sem delala sva delali Smo delale

2. os. si delala sta delali ste delale
3. os. je delala sta delali so delale

Srednji spol: 1. os. sem delalo Sva delali smo delala

2. os. si delalo sta delali Ste delala
3. os. je delalo sta delali so delala

Mojca, Vesna in Sonja so ale na izlet. Ce se deklicam

pridru~i en sam fant,
dobi dele~nik obliko za moaki
spol: Mojca, Vesna, Sonja in Matja~ so ali
(ne: so ale) na izlet. Kako ohranimo obliko za ~enski spol? Isto vsebino
povemo drugae: Mojca, Vesna in Sonja so ale (ne: ali)
(ne: in Matja~) na izlet. skupaj : Matja~em

110 Preteklik pomo~nega glagola biti

Ednina Dvojina Mno~ina
Moaki spol: 1. os. sem bil Sva bila Smo bili
2. os. si bil sta bila ste bili
3. os. je bil sta bila so bili

}enski spol: 1. os. sem bila Sva bili Smo bile

2. os. si bila sta bili ste bile
3. os. je bila sta bili so bile

Srednji spol: 1. os. sem bilo Sva bili smo bila

2. os. si bilo sta bili ste bila
3. os. Je bilo sta bili so bila

Nikalne oblike: nisem bil(a), nisi bil(a), ni bil(a)

236
 a y D!POsod nu 4 (yy) :ofu_o.d pni ourzeiz. w0y!ulosod S
mpq 1q pru Psid 19 pvy
u tuoyIUzajop wjuzanjsn uf 1q 03Ipasoq z vI OuLUOAL
oluelop ouaqusainau e ousjazez 'ouzoui vzuizZ! ([euojOIpuoy) y!ulo304 LIL
DpDI SVn.nqoN oz0A Svyqu vppy :owFsndzi pni oyyejyuID OZO
D u Dpru y :u uuOAoãod ipni ouiqeiodn oyyej ne vyuajg o1sauEN 9TI
43zo1 vipaqvu soq V
eseada fois panod :afue_edA (o
qujeseidaA nouoy EN g01 SD1qvu vpvi yY
UDIod osju apoaDf :aluENIUEZ (9
wypps af vppjoyo) AIpI (E
ouafn_eida
!It Ouey!urz 'ounpn feyou iepey 'jeiyej ouiqerodn (a[JEYIput) AIupaAod SII
(AJezadu) ujpjpa u (reuoyorpuo)
yufoãod (aeyppu) yuupasod :alL os (1snpou) juoyeu Psjoaeio II
(1a1z vu os/1/S ouuOq 1unf) iajzi vu ouauð LUnf
Y1qo vu vysudyos1ud uoq aupjodod) YSTqo eu uapud supjodo
uoyiluepas ui (woqI3ape) uOnojsLId ujuAOSE S Ipm ouuezeiz/ OXYej isoupoyid
ofoqjopoq*s0q 'ouoq
Dsoq 'pisoq 'Daoq :0q 'soq 'uoq :uazojz Iu piq ejoej3 yufupoyud TIL
(D)pjop oq au (v)pjap soq au "(v)jpjap uoq u :oN!IqO AujeytN
Dpjop opoq !piap visoq opjap oq s0 E
DIpiap oisoq !D]ap Disoq opop soq so 7
DIDjap ouoq !pop Da0q opjop uo4 SO T ods fupaIS
opiap opo0q !IDjop visoq viDjap 0q s0 E
a1ap aisoq !Djap visoq Djpjap soq sO T
a]pjap ouoq !IDap vao0q pipiap uoq so I Tods IysuaZ
!IPppopo0q DIDjap Diso0q Pjap oq "SO
DIDjap visoq 1Djapsoq so 7
pmap ouoq bIpjap vao0q 1p13p uoq4 SO
[ods MSoN
euzouN ulOnd BuIupa
eu (uiodiojued) roy[uzojop uuzansn ur 0q 'soq 'uoq uojoaej3
uuzouod s es ouuoNL SeO Ilupoyiud/isoupoyiud vzeiz[ (Imnj) y!lupoyiid IIL
E
 6ET
jupp uislo4 vz a_ljoglvu asn
nyzol weuronoßod a amso3od (oq os alzo 'alzing *alsiu *3S!10q ®1Q0
asijoqlvujaljoqlvu as!1oq/aljo4 o1qop
asulvuja_ulDu alSuog
alzqlvujoZIqlvu algiyq/az!14 nziyq
alzplvujazo]lnu alzp/azp]
joqlu - !10q
o19z 3014 ljoq!vu ap0.1A !ioq
ganlu -
alajdolvu alojdoj ojdoj
luvulvu uvu opu sqpisipu asqpis oqpis
laudlu laud poid asdafvu ada oda
:owafnfudojs aAojstud aunouigeN 8TI
*oaou oxyPI oUsIIis9 AUAaPIHd (9
9Nza af piIpos '0yyj al ejiuonog :A0js[ud (E
:(9YET < oyyp) AoyjusopLud z/ oujuOAI OAOIS;ud aiojeyoN LTI
s3A o12a op *upin asdaou of vuop odj al posaod
1uA as 0412H uas ipidd uni _ilojs lvypz
upp daj al souna naouz au lpi8t 3s lpunz
ouuoi&o ISDYOd| 1ajod
looa.d 1.42nf UDI po posAod uas pyn
o]vuu oqpis saupp poi po poyauod ajou pAjouz
o.1qop ni po po uaA vunz
30NHOY 2OEy leyez lepy po PO po ey
IUroN UAOULOEN IuoIZA | IUAOSe IYSIOJSOId
Tujsoujse
AOAOISIId ajsiA 9T1
ofolnludojs oxuei as (oyey :alueserda eu) IUAOULOEu a 'tuqtaaidau os [aoJSLId
OXO *OXey leqez lepy POA PO poy "Wey*aly :owoln_eIda yInojsLud od
0.13u yo1za °urpeu 'seo (ery) JoJsoJd ofsfnueuzez .aoISLId
(93Ape)A0ISLId SC
 N N N

e
e
t
 AAAAAA
S
N N
N
D
N
L
N .
N
 .

N
N

216.

.
N

2.
 J0JAV
"wofn eu u! euop aur95uSAoTs nfusfns ud aoqpnuan y1ure[aeAjsn 'ypdej oxA ueA ujZ
IOUSIN uI Iuexun IuiloAS S njop
uoupoisodou qo ojos I[eAsfusoo ey!uIqN 1souqeiodn oyYej opoq I 'uslfaLOn/uTeorlrOIgn
BURSndaid epaAas ol 1souzow EL 1eaousez 3gesn1p oug!pojou yl ui oiouLud
ugesnup yeys[od ego3ou al ofaej3od ounoy[zal O1sJPYISIeu ez 'IL201ods y!usTd ut yujsn
qIsfouzansn y![qo A oluslIAIZ 3luepyesa a !e_euaid ourelreajsn 1ousgn uI 3yuan oxue[
opoq ulueuzods eAON (OJEzey laja) wIsIs AIZ u uapaj3aId
ougiaoj a ousfaIn nsojsoidaid
yiug\[zes {1oaop yIusqn elnuod
uzopIAu qnly al OAIpeis oUnOyIzal 3sA lap! uf Aopa13z
eluelionoa) [1go1ods
nsoujoids yoj yosA 3luslin ez peryez Iupasaq (esoq ui (eluestd ui
iday ui eyos
efueAOHqo nsouqosods (vlueiq uI elue_njsod) vlueAuNzeI psouqosods
-ouo
3ejod
"elnqpods (oiign/eotloiign [eu u[AId yUZeIz. uI q[ugruaojS y{unouso efu»gn
A9OUIIN ui yusgn yilons
(18ejpod .uAeq eu os afea olzon)
1souqosods eujenpIatpui eu apa[a Pgojop [eu [eA OuIQI[OyX eu o1oua/adojys
IujsoUAezN 3ap eiiouaIaJIp
ueIOuAioJIp oz olEA Os Oy uIpau "tludojs
oujeinds ez (®)I2OIpO 0q s 2 1od oureids/ougLu
ouon ouzouesod fvu 'OAtuAeIqo ez 190]po oyqej as {oign/eoiljoiugn
-JuouOy ez
ed {e jou» yuon OaeuAeIqo ouparodez
dojys
(alusgn ouuyoloid) oureujdiosIproju! Ipn1 ofearuaEIqo3glaeis
uIIu[eAOgoIods Iuii_lajIAzeI z 1OUSIN u! ayuon
ISIEWSI .uerqzi oyyej [uujsouzowz
ui3nip uoluueu
nfuegoiods jse|z 'unsouaefsp uiuaoyIzaf woy!u
oua ofeleayn Iuelea uj
vu Lun yso3epod anp (e
oq leu ed se? ![eiso ofuegIS/uep 2oAu»n 'uago1Op
z 3s 1ouopn u vljPILOn/aoilj1on ifosaud usgsndaid of
oyusN
392n leu OABUAeIqO ez usqaIjod "SE
ui BAIpEJ3 vßoujojoo
ideuA [u nojap yjuaejIses yIAo33lu
 Umetnostna in neumetnostna besedila v u heniku

1. An ban pet podgan (izstevanka), Finci benci na kanienci, oS F S. Finzgarja, Lesce, 1990
2. BertaGolob: Besede se zaljubijo (odlomek) in Tri podobne besede (priredba);,
Igrarije besedne tarovnije, MK, Ljubljana, 1988
3. Kako varujemo naravo (priredba miselnega vzorca), Vescla aola, priloga Cicibana, Ljubljana, 1995
4. Sretko Kosovel: Not, Sonce ima krono, MK, Ljubljana, 1981
5. Narodne: Gorez izaro; Jaz pa pojdenm na Gorenjsko; Sem deklica mlada, vesela; Sem "z Ribn'ce
Urban, Tristo narodnih, cz, 1jubljana, 1989

6. Otroske ljudske pesmi: Sreali smo mravljo, J. Bitenc: Glasbeni koledarck, MK, Ljubljana, 1990
Barica po morju plava, Jutri se bom v mesto peljal, Sonce ez hribek gre, M. Vogelnik: Cicido, MK,
Ljubljana, 1989
7. Povodni mo~, Ljudska pravljica s Tolminskega, MK, Ljubljana, 1995

8. Metka Zobec: Hoes, noes, moraa: Pogovarjajmo se; Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri
Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti, FF, Ljubljana, 1986

9 FranceZagar Sanjal sem (}iga, 2. r), Bil sem ae majhen (Uure, 4. r.), `olske besedine vrste, ZO, Maribor,
1992

10 Oton Zupani: Zlata ptica; Podaj mi roko, pesem; MK, Ljubljana, 1981
To je slavek (dva verza), Abeceda na polju in v gozdu, MK, Ljubljana, 1986
V zlati skrinji... (uganka), Mehurki in 50 ugank, MK, Ljubljana, 1985

Fotografsko gradivó (slikovno gradivo)

Iz arhiva Cankarjeve zalo~be:

Narodna galerija, Stolnica-Ljubljana, Cankarjevdom- Liubljana, Bled (fotograf M. Garbajs), Magistrat-Ljubljana,
rad in filharmonija - Lijubljana (fotograf C. Jeraaa), Zmaj-Ljubljana. Preaernov trg-Ljubljana (fotograf S. }ivulovi),
Celiski dom (fotografija FOTOLIK Celje). Postojnska jama iz leta 1967, Ptuj-mesto(foto Kambie), Robbov vodnjak-
Liubljana, Triglav s Kanina (fotograf J. Znidarai), Celovec-Janez Subic: Pismo, 1878 (Vir: Narodna galerija), Berlin
Vir: Fotodokumentacija DELA), Notranjost Ljubljanske stolnice. NUK Ljubljana, Tr~nica Ljubljana(fotograf E.Primo~ië),
Skofja Loka -(fotograf V. Vivod),Letaliae Bmik (fotograf S. Klemenc)

Iz arhiva uredniatva Rodne grude:

Buenos Aires

Iz arhiva Studia DIA:

Koper,Stolnica, Bled, Cankarjev dom, Cevljarski most,Stari del Kranja, Magistrat, Preaemov trg, Celje, Ribnica na Dolenjskem

246
,
.
.