Moje telo

trepalnica lasje
glava
elo
uho
obrvi
uaesa
veka
obraz
oko oci
usta- rama
nos Iice vrat-
ramena
ustnica roka
zob zobje rebro
jezik
hrbet
prsi
rebra
brada
hrbtenica komolec
grlo
trebuh popek
prsti
Moj slovarek:
utilo
oko stegno
uho
nos
koleno
kolena
jezik meca noga
ko~a

Cut stopalo
vid : peta
sluh prsti na

vonj nogah
okus
tip

Kaj te boli? Glava me boli. Kaj Vas boli? Noge me bolijo. |

Kaj josrbi? Nos jo srbi. | Kaj Vas skeli? Rana me skeli.
Kaj ga skeli? Zob ga skeli. Kaj Vas srbi? Uaesa me srbijo.|

Kaj ti je'? Slabo mi je. Strah me je.

Kaj mu je? Hudo mu je zaradi brata. Skrbi ga brat.
Kaj ji je? Vae ji je soaolec. Sram jo je pred
soaolcem.
Kaj vam je? Dolgcas nam je. Nerodno nam je,
Kaj jim je? Mrzlo jim je. Zebe jih.
Smesno
se mi zdi.
Odgovori:

Kdaj ti je dolgas? Dolgas mije. kadar

Kaj ti je vae?
Cesa te je strah?
Kdaj te je sram?
Kaj ti ni vae?

150
 Zdravilo za strah
Kako se poutia? Ce se ne poutia dobro, povej.
Pravia, da te boli trebuh. Ce te je strah, se pogovori
Pravis, da ne grea v aolo. Ce ne morea povedati, strah nariai.
Tiv aoli ni dobro? Ce ne mores govoriti, zapoj pesmico.
Ce te je strah, preberi knjigo in poglej, kako osebe premagujejo strah.
Ce te je strah, ujemi strah v ribiako mre~o in ga odplakni z vodo v kopalnici
Ce te je strah zobozdravnika, preglej zobke medvedku in mu daj injekcijo.
Ce te je strah, kadar si sam(a), zapoj pesmico. Pesem je zdravilo za strah.

Cete je strah, povej strahu, naj bo tvoj prijatelji.Strah ti bo povedal, da ti ~eli

pomagati. Povedati ti hoe, da je pred teboj nova naloga. Lahko ti pa tudi pove,
kdajje zate kakana stvar nevarna. Najboljae zdravilo za strah sta pogovor in pesem.

Kadar make
ni doma,
miai pleaejo.
V nedeljo Matja~ ae ni smel iti v hribe. Skupaj z Majo
je ostal doma. Na obisk so priali Bojan, Mojca in Marko.
Ves popoldan so se zabavali in igrali. Bilo je res veselo.

Zdaj je Matja~ zopet zdrav. Veseli se, da bo spet lahko

ael vaolo in da bo videl svoje soaolce in prijatelje.
 TST
naunzni 1o8ou u zou up0nod psauDypz
uDidi o310p ja8ou iu uilu 2 as lypZ
3pviai 19ap 1ap2 os os ausypy
oqos of211 1Stdo
1q UIpm ed 'orojeu u ap0 nu OIsOS uT AO1
neu
Od ipno l es »i01PIz 01S19 0 elZep[euzod Tu Z0u Tupo
ur 30 PIS V
ouse said ou
Sea eyol ur yogop [LMOAOBpo el nuu > 1oeu uI mago Od
yOgOP lour uqop
Sexol uOY Od«:eSerdA Bs ui zou uposod of
eyolez Qusejs jodoz 1o1 oloJeuL uI BI1990 s joiiyLId
08jop ou v eist 3s ur yexOeIBI Ynez od al J!uuods
190 AIdojs lepas al ea y 'ysO1q vsoNO1 joäas of uereoO josou
o odouu
TU IS Bd epyiu yPepyez yyejz yugoJeg1eljaeispaid
ol yeped 1peisi u yois eoIZIui erz 1eSITS
zi onq
ol folu A OTq ol E OSA ePIz esues vãoslojsigfeu
zi ouepiz ipni 'aqos
Ipais ejeIs ol y eIeIz vsoyns zI 0tlaisod a 1osauaid zou
uponod 1q ol ta p Teuzods al 1!pngoid yagop al as oy
nzou uaupoaod 0 lAEJd
 KOLIKOR JEZIKOV ZNA`,
TOLIKO VELJAS

Srecali smo mravljo

1.
smoSreali smo
ker rekli
pa je takane ji mravljo,
A gospa,
tako tanke
pretegnjena.
noge ima

Ljudska

1. Sre- a - li Smo mra vljo, smo

re kli ji 80

Spa, ker tak-ane tan-ke no-ge ma ppa

je ta- ko pre teg-nje- na, ker

-teg-nje- na.
2. 4.
smoSreali Sreali smo
kozla,

ker rekli smmuo raka, smo

kuha ,
smo
i m a

Sre ali ker rekli

pa takano mu pol~a,
zna.
kuha i

pa z takane
m u

meaat

njimi lepe kroja,

r e k l i

sam jo lepo zidar,

d v e

3.
smo takani dobro

dobro reazatkarje ima

k e r

pa
z
njima

dobro zidhiaato ima

zna zna.
153
EEFEE

2
 Kakaen? Kakana? Kakano? Moj slovarek:
promet
prometni znak
obvezna smer
semafor
zebra
prehod
za peace
~elezniaki
nevarenn nevarno nepreviden varen prehod
ovinek prehod
prehitevanje Voznik za peace
podhod
nadhod
podvoz

previdna in pozorna nadvoz

izvoz
Kako? voznica avtobusa
obvoz
predor
Kako vozi voznica avtobusa? most
Previdno in pozorno.
Kako preka dekle cesto? Previdno.
Kako vozijo nekateri vozniki? Neprevidno. GLEJ:
125 126
Kako vasih prehitevajo? Nevarno
Hvala,
Primerjaj: Kako vam dobro!
Letalo leti gre, babica?/
visoko.

C Labod
leti nizko.
Meni pa
slabo!

Sreno
Vozi!

Zakaj se dr~i naa

sosed tako neprijazn0
Policistka mu je prijazno
pokazala pot.
 ouio1 ou ouplod os ouultoudod ouejop leu [ey
ounzed 'oulasod oulerpood ouLojs [eu ley
1001ou plod os feoIderd uerop leu fey
1zed osod Teypood uLuOjs [eu fey
upa u 'uas 'as uequdaid
uzed uepaj3od ueyeood Serop ley SLIOIS (ey
ns od oyjoI Z aS .Z0A U (ojsao eygOId zeljvyD
uj 3osad ez poyaid
LqOz od oupiAard iplod
ursod j0]so zag .ON aN
ign ouerOz eu [eyeIOA
isauLA 9s uspoid 'as leoiidaidI
01Ae IZed jeolon 'uAs zer
uas [ajaOd i¥3oleurIZ
usgaj Du ![oy[u oJs3I za ISAI UEIIs
o3np eu oupIAaid uuaia ojeN 'e[IzOA
BX[OI- ESA BILAEISsn as os ie *as ueiudaia
eIqoz
--. Ousap eu OAa] vU uuepajaod oiEN
2n[ Ouajez eu
ueyeod lardleN
eoloN
oIAYZ
i29su u
ejse insa0 vu
Ized 'j uIsoJd
ofipy
ifou os oday
Pueu '1qIys zaIg, ojos A eN[OI
ISOU au "ZeljeN
-
0Is3 SEYpoid oup!A3.Id oyey
 N

okd

MMTUNIN T
N
 "Ousuelje jox o1qop oxui ougsuJAOjs yepe[ag0
uiraz 1 0JEZ ueleyiid ojo_ OySuSAOIS A
OysoouEIJ UI
oNSuau uron as jo_ DYsIeotA^ A 0H$aue
Ip wounzeI ojeN OHSuJAOjs ui oysuele!
uLTOAOD EYuelijeij Bd niago od 'ExuJAoIS was
LuJeu od paIzeI 11od uefnys11qo ui joj is[eus
uas ereis Iepoy EIvue L ues zef joliA!Z
oyeSeuod { ep "ujez2
EY[O^OS e_EA lepz ol ereuel 'IOUIRN :l1NAN
oysueliei. vd uiojag0 z
OysuaAos SLuOAO oyEy oysuaAO[S uuOA03 oueu 7 :eIeueL
ewop suoAo OEX :{pnon
1 z ) pYSuSAOJS SLIONO8 yIzal uajey uUe!IeI[ Pd ag0 "eyuenois al vuen :ereuei,
ISTes foA1 OS opy n a n
ngsiL Lud ouizaiqEN ZI EJeueL
alirenj z] EJEWEL
Izof AoIS I[e|
euIQsuIIysueAojs EJeuRI selvyiud aaez1p ar9JEY ZI :ot2n
Uepo eIeueL
eswalnuOuI e
vrIN3AOs2
Eyuon
BAOU BSeu
f o '1ou0n.
UIpsuaAOIS nynod MJ
 NY
ZN
anci

.
 * ********

(
 2. Odgovori:
,

Iz, katere dr~ave prihaja Tamara?

Iz katere dr~ave so tvoji slarai?..

Kako se imenujejo tvoji prijatelji/tvoje prijateljice?.

Katere jezike govorijo?
Kdo izmed njih govori slovensko?

3. Vstavi ustrezne oblike besed

poukslovens ine? (obiskovati)
Kdo.
Tudi oni slovensko. (uiti se)
angleako. (razumeti)
(Jaz) malo
Ana zelo dobro nemako. (govoriti)
Jure Francoz? (biti)
Sonja (ti) Svicarka? Ali.
(One) **** Avstrijke. (Mi) Angle~i. (ne biti)
Ti- Tamara Rodari. (imenovati se)
Ali (Vi) Tavar? (pisati seC)

4. Poisti par:

Slovenec Avstrijka Svicar

Italijanka Angle~
Nemec Amerianka Francoz.
5. Preberi in se pogovori:
GUTEN TAG! BUON GIORNO!

DOBRO nemako
JUTRO! i t a l i j a n s k o

GOOD MORNING/
GOOD AFTERNOON!
BONJOUR!
DOBER francosko
DAN! angleako

BUENOS
apansko
DIAS!
DOBAR
DAN!

LEP JÓ NAPOT: D O B R YD E N !

K R
DAN!
mad~arsko
h r v a a k o

eako

NIN HAO
N DOBER DAN!
k i t a j s k o

Kako pozdravljate pri vas doma? slovensko

162
 .S
.S
 VAJE
so;
. Vstavi sem, si, je, sva, sta, sta, smo, ste,

Kdo Kaj Ana?

ti?
sestre.
(Jaz) Tamara. (One)
(Vi) soaolci. (Mi) prijatelji.
(Medve) u enki. (Vidva). Mojca in Matja~.
(Onadva). Koliko dva krat dve?
Slovenca.
2. Vstavi midva, medve, vidva, vedve, onadva, onidve:

Kdo sta sva Tina in

Kaj sta sta brata.
Maja.
Ali sta soaolca? Ne, sva soseda.
Ali sta Slovenki? Ja, sta Slovenki.

3. Postavi v dvojino:
(Mi) smo Slovenci. Midva sva Slovenca
(One) so Svicarke.
(Vi) ste Nemci.
(Oni) so Italijani.
(Me) smo Avstrijke.
(Ve) ste Francozinje.

4. Kaj imate za malico?

dva sendvia in jabolko

sendvi in dvehruaki

Cips in dve kokakoli

dve jabolki in kos kruha

dva rogljika in sadni sok

dve okoladi
Kateri dve malici nista primerni?
Zakaj?
l64
i /
 3. Poimenuj narisane stvari v dvojini:

avwseondasnwe

Uciva se slovenaino
Mojca in
Matja~ sedita skupaj. Tako se lahko skupaj uita. Med seboj
se pogovarjata slovensko. Zelo si ~elita, da bi dobro obvladala slovenaino.
Ce kakane besede razumeta,
ne
vpraaata uiteljico ali uitelja.

Ali sta vidva prijatelja?Ja, midva sva prijatelja.

Sedita vedno skupaj? Ja, vedno sediva skupaj
inse uiva.
Lahko pomagata tudi Seveda!
meni? Lahko ti pomagava

Odgovori:
Kaj sta Mojca in Matja~? *****

Kaj delatav slovenski aoli?

Kako se pogovarjata?
Koga vpraaata, e esa
ne razumeta?
******

Komu rada pomagata?

 POMNI
(midva/medve) se uiva veva M
greva vesta
MM (vidva/vedve)
(onadva/onidve) se uita
se uita
GLE:GLEJ:
104
Jeva
|dava
bova
gresta
jesta
dasta
bosta
DOLGA POT: jaz se uim, ti se uia, on se ui, ona se ui, ono se ui;
midva se uiva, vidva se uita, onadva se uita, onidve se uita;
mi se uimo, vi se uite, oni se uijo, one se uijo, ona se uijo.

KRATKA POT: uim se, uia se, ui se; uiva se, uita se, uita se;
uimo se, uite se, uijo se.

Zakajek reauje kri~anko

Zakajek: Ali vesta, kaj je to »otroaka slikanica, ki

se lahko zlo~i kot harmonika«?
Mojca: To pa ni lahko vpraaanje!
Matja~: Zal, ne veva
Zakajek: Lahko kam pogledata?
Matja~: Ze vem, v KVIZ!
Zakajek: Kam pa gresta?
Mojca: V knji~nico po knjigo
KAJ VES IN ZNA`.

VAJE

1. Vstavi ustrezne oblike besede reaevati:

kri~anko. Ali jo tudi Sonja

Zakajek domao
inBorut? Kaj pa. vidva? (Midva)
vaje iz matematike? Kaj pa delajo Bojan,
nalogo. Kdo zna -

kviz.
Mojca in Matja~?-
167
E
 5. Nekatere besede imajo lahko dva ali ve pomenOv:

kolo

krilo

pero

vejica
D
ww.t
ELLIL
~abica
list klju
6. Besede iz 5. vaje postavi ae v dvojino in mno~ino:
ednina dvojina mno~ina

pero peresi peresa

kolo
krilo
~abica
vejica
klju
list

Pri uenju potrebujemo vasih pomo. Koga prosi za pomo Tamara,

kadar esa ne razume? Preberi in se
pogovori:
Kaj pravita Matja~ in Mojca? Ce esa ne razumea8,
vpraaaj naju
Koga lahko prosim Tedaj prosi
za pomo, kadar
Barbaro in
vaju ni v aoli?
Sonjo. Ja, kar
njiju prosi
Ali pa Bojana in
Boruta. Tudi njiju
lahko proSia.
169
 w

(naju
.
vaju
Koga?
njiju

Vstavi naju, vaju, ju (njiju):

klice.
Matja~: Sonja in Barbara, uiteljica .
Pridi, Matja~, Tamara
potrebuje.
Mojca:
-

Boruta in Bojana?
Uciteljica: Tamara, ali poznaa
Tamara: Ja, poznam

Tamara
za pomo
je svojim soaolcem hvale~na Sorodniki pri uenju
iz Nabre~ine
slovenaine. Nekega dne dobi paket. in veliko slaaic.
kasete, ploae
J posiljajo slovenske knjige,
Nekaj sladkarij prinese Tamara v aolo in jih razdeli Meni lahko
Komu? soaolkam in soaolcem. daa liziko.
Hvala!

Ce zelis.
jo lahko
Komu lahko
dam okolado? daa
nama.

O
Imaa
O Kaj lahko
dam vama? piakote? NID

Njima bom dala

napolitanke, njim
pa bonbone.

Vstavi nama, vama, njima, nim:

Kaj vama je dala Tamara? - je dala okolado.

Kaj pa je dala . ? Nama je dala bonbone.
Ali je njima dala liziko? Ne, - je dala napolitanke.
Kaj pa njim? pa bonbone.
170
 POMNI
Kdo?
.
Koga? Komu?
midva/medve naju nama
vidva/vedve vaju vama GLEJ:
onadva/onidve njiju (ju) njima jima) 70

VAJE
I. Vstavi njemu, nama, vama, njima, njim:

aah

medvedek copati
videokaseta
Teta poailja otrokom paket. Komu poailja paket? Njim
Bojanu in Barbari poailja lok. Komu poailja lok?
Meni in Mojci prinese ~ogo. Komu prinese ~ogo?
Tebi in Sonji podari aah, Komu podari aah.
Tini in Maji kupi medvedka. Komu kupi medvedka?
Zmajku kupi copate. Komu kupi copate?

2. Tudi stric je bil radodaren. Vpraauj, zakaj .

Stric je poslal Vesni knjigo. Zakaj i j 0 je poslal?

Juretu je poslal badminton. Zakaj . poslal?
Mojci in Matja~u je podaril kolo. Zakaj . je podaril?
Meni in Marku je podaril uro. Zakaj je podaril?
Tini,Maji in Mihu je kupil igrae. Zakaj je kupil?
Tebi in Borutu je kupil videokaseto. Zakaj je kupil?
3. Vstavi te (tebe), naju, vaju, njiju, nas, vas
Zakaj Vaju veraj ni bilo doma? (vidva)
Kaj si iskala? (midva)
Seveda sem iskala! (vidva)
}al tudi ni bilo doma. (onidve)
Uiteljica je danes pohvalila. (ti)
Tudi uitelj je pohvalil. (ve)
Lepo je, e kdo pohvali. (mi)
 Se«,
» lovek. ne jeZi
S igra : Vesno in Juretom
B biti vedno prvl
oda Jure kar naprei goljufia, ker ho e
Zato se Tanmara igre kmalu
naveli a. Jureta
tCu. kako se 1grata
esO pusti säma pri igri in gre gledat,
Mojca in Matjaz.
Tamara ~alostna:
,lovek ne jezi se
Mojca opazi. da je
e ~elia, se lahko igraa z nama.
Mojca:
Tamara: Z v a m a se rada igram, z njima
na Jureta in Vesno).
pa ne (poka~e
Matja~: Zakaj ne?
dobro poutim,
spomin" Tamara: Pri vaju se zmeraj
ne.
pri njju pa
ho ea! Malo sta ae otroja.
Matja~: Kaj

POMNI
pri naju Koga? Pri kom? Komnu? S kom?
Pri komn? -pri vaju naju pri naju nama
z nama
pri njiju vaju pri vaju1 vama Z vama
njiju ju) pri njiju njima jima) z njima

Z nama

S kom? - z vamna GLEJ:

70
z njina
VAJE

1. V'stavi pri naju, pri vaju, pri njiju:

Veraj sem pozabila svoj zvezek.
Zal nama je. (vidva)
ni nobenega zvezka. (midva)
Poglej ae k njima, morda je zvezek
(onadva)
2. Vstaviz nama, z vama,
z njima:
Sonja in Barbara ae nista videli
novega otroakega filma,
zato grem jutri
-v kino. (onidve)
Zakaj se noea pogovarjati
Kdo pravi, da se
? (medve)
noem pogovarjati? (vedve)

3. Vpraaaj:
Jutri naju ne bo v Solo.
O vaju raje ne bi govorili. Naju.
Povedala jima je pravljico. ?Ovaju.
Zvama sem zelo zadovoljen.. Njima.
Z vama.

172
 CE

M
O

M
Z