Makedonski Jazik Za 3odd MITO SPASOVSKI

d-r MITO SPASEVSKI
LIDIJA GRKOVA
BILJANA LALÊVSKA - SERAFIMOVSKA
MAKEDONSKI
JAZIK
ZA TRETO ODDELENIE
za devetgodi[no osnovno obrazovanie
PROSVETNO DELO AD
Urednik
Savetka DIMITROVA
Recenzentska komisija za stru~no vrednuvawe na rakopisot formirana od

Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija, vo sostav:
doc. d-r Tomislav TRENEVSKI - Filolo{ki fakultet - Skopje
Violeta \o{eva - OU „Sv. Kiril i Metodij# - Skopje
Svetlana BEBEKOSKA - OU „Goce Del~ev# - Skopje
Ilustrator i dizajn na korica:

Dimitar BO@IKOV
So Re{enie broj 07-5813/1 od 13.08.2008 godina od Ministerot za obrazovanie

i nauka na Republika Makedonija se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik vo
osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija.
UÊNICI
Dobre dojdovte vo svetot na

tretooddelen~iwa!
Nie znaeme deka vie znaete da
~itate i pi{uvate, no so
u~ebnicite za treto oddelenie
}e se zapoznaete so novi
sodrìni {to se predvideni so
"Nastavniot plan i programa#.
]e nau~ite novi pesni, raskazi,
bajki, basni, gatanki i
pogovorki.
No, pred s¢ }e se zapoznaete kako
se ~ita i kako se pi{uva
makedonskata azbuka so
latini~ni bukvi.
Avtorite
I jas
êdo, jas tebe,
mnogu te mamo!
AZBUKA sakam!
Makedonskata azbuka
ima 31 glas. Sekoj glas
ima svoj simbol, znak koj
{to se vika bukva.
Majkata i deteto govorat

- zboruvaat. Tie ispu{taat
glasovi. Sekoj glas ima svoja bukva.
Vo makedonskiot jazik ima 31 glas, {to zna~i deka ima i 31
bukva.
Bukvite se postaveni po redosled {to se vika azbuka.
Azbukata se pi{uva so kirili~no pismo - kirilica.
A a B b V v G g D d \ | E e @ `
Z z Y y I i J j K k L l Q q M m
N n W w O o P p R r S s T t ] }
U u F f H h C c ^ ~ X x [ {
No, makedonskata azbuka moè da se napi{e i so latini~ni
bukvi.
Aa Bb Vv Gg Dd \| Ee #` Zz
Dz dz I i J j K k L l Lj lj M m
N n Nj nj O o P p R r S s T t ] } U u
F f H h C c ^ ~ D` d` [ {
Nekoi bukvi se pi{uvaat isto! Voo~i koi se tie!
4
LATINI^NI BUKVI
Nekoi bukvi na latinica i kirilica se pi{uvaat razli~no,

nekoi sli~no, a nekoi bukvi se pi{uvaat sosem isto.
Bukvite koi se pi{uvaat isto vo latini~nata azbuka pe~atno se:
golemi i mali pe~atni bukvi: Aa, Ee, Jj i Oo.
samo golemi pe~atni bukvi: K, M, T i ].

Makedonskata azbuka so rakopisni latini~ni bukvi se pi{uva
vaka:
A a B b V v G g Dd \ | E e @ ` Z z
Dz dz Ii Jj Kk Ll Zj lj M m
N n Nj nj Oo P p Rr Ss Tt ]}
Uu Ff Hh Cc ^~ D` d` [{
I vo latini~nata azbuka {to se pi{uva rakopisno ima
razli~ni, sli~ni i sosem isti bukvi:
golemi i mali rakopisni bukvi: A a, E e, J j i Oo
samo golemi rakopisni bukvi: M, K, i ]
Potsetuvawe:
Pe~atnite bukvi ne se pi{uvaat sleano, tuku razdeleno!
Rakopisnite bukvi se pi{uvaat povrzano (sleano ili zalepeno).
Na primer: Maja Maja

k
}
5
Mm
M
m
Pro~itaj, a potoa prepi{i:
Ema e majka.
Ej Maja,, e moja!
Koe kakao e moe?
Tt
T
t
Tetka Ema mete.
Meto e mojot tatko.
Maja }e tkae.
Koj mete?
Koj }e tkae?
Koj e Meto?
6
Nn Ii
N
n
I
i
Prepi{i gi re~enicite.
Nina ima nakit.

Mojata Nena nema nakit.
No Nana ja ima maminata . .
Re{i ja popolnuvalkata:
1. Koj ima ~anta? 1

2. Predmet {to sluì za preturawe 2
te~nost vo {i{e.
3. .... Maus (lik od crtan film) 3
4. Tomi (prepi{i latinica) 4
5. Eden od roditelite 5
Go dobi zborot __ __ __ __ __.
7
Ss [{
S
s
[
{
Sime
Sime se {eta. Toj ne e sam. So Sime

se {etaat tetka Sa{ka i {est {atki.
- Tetka Sa{ka, {atkite se {antaat!
Tetka Sa{ka i Sime se smeat.
Prepi{i gi raskaznite re~enici:
8
Ll
L
Bb
l
B
b
Balon
Bobo i Lili imaat sin balon. Balonot bleska.

- Bobo, na{iot balon }e letne!
- ]e letne?
- Ama, jas sum lesna i {to ako letneme?
- Ne, nema! Jas }e te simnam.
Samo {to se simnaa Bobo i Lili,
balonot letna kon neboto.
Odgovori:
Koj ima balon?

Koj e lesen?
Dopi{i: Samo {to se
9
Dd
D
Pp
d
P
p
Dada Pepi
Dada Pepi si splete {al. Dona saka da plete, no taa e mala. Dona ja moli
dada Pepi:
- Dada Pepi, te molam spleti mi i mene {al!
- ]e ti spletam, Done, no ako mi donese{ ne{to!
- S> {to saka{ }e ti donesam!
- Odnesi ja metlata do skalilata. A potoa donesi mi modno spisanie i
pletilo od spalnata soba.
Dona ja odnese metlata i * donese pletilo na Pepi.
Dada Pepi na malata Dona * splete {al po
posledna moda!
Koj saka da plete?

Kako Dona ja moli dada Pepi?
[to napravi Dona za da * isplete Pepi {al?
10
Cc
C
^~
c
^
~
êtka i ~e{el
Edna mala Cece ima belo ~et~e. A pak eden ~esen Stoj~e ima sino
~e{el~e. Cece se ~e{la sekoja no}. A Stoj~e se ~e{la sekoj ponedelnik i
petok. Na Cece ~etkata * stoi na toaletnata masi~ka. Isto i ~e{elot na
Stoj~e stoi do ~etkata. Cece saka tajno da se is~e{la so ~e{elot na Stoj~e.
No Stoj~e ne saka da se ~e{la so ~etkata na Cece.
Toj se ~e{la samo so svojot ~e{el.
Razgovarajte koi predmeti

ne se pozajmuvaat!
Prepi{i gi zborovive na latinica:

posaka, {epoti, donese, podade, petel, cve}e, ~a{a,
pesna, doma{na pita, toaletna masa, bela postela:
11
Rr
R
r
Ribar~eto Rade
Ribar~eto Rade saka{e da ribari.

Stasa do moreto. Se ka~i na
~amecot i isplovi.
Ja namesti trskata i po~na da
ribari.
Trskata se pomesti. Rade radosen
si pomisli:
- [to sakam da e kit!
Borbata po~na. Rade se bore{e so
trskata.
Trskata be{e te{ka, no ribar~eto
Rade pobedi!
Rade se bore{e so {tica od nekoj potonat brod.
Silen e ribarot Rade!
[to ti be{e interesno?

Si se obidel li nekoga{ da ribari{?
12
Vv Uu
V
v
U
u
Esen
Esensko utro e. Sonceto uspea

da se vovle~e vo sobata na
Vase.
Vase stana od krevetot i otide
do kujnata. I vo kujnata svete{e
sonceto. Vase pojaduva{e. Potoa
se oble~e i otide vo dvorot da
pro{eta. [tom se najde vo
dvorot, sonceto se skri. Po
sonceto dojde oblakot. Samo
{to se pribra doma, po~na da vrne. Baba Velika re~e:
- Dobro e {to ne navrna!
- Pa, esen e. Mora i da vrne i da duva! - dodade Vase.
Obidi se da ja objasni{ poslednata re~enica.

Opi{i ja esenta!
13
Gg
G
\|
g
\
|
Grad - selo
\oko u~i vo gradot

Gevgelija. Toj e od
seloto \avato.
- Vo gradot ima
mnogu golemi ku}i -
* veli toj na baba mu
\ur|a.
- I tuka ima ku}i! - go brani seloto baba \ur|a.
- Ama vo gradot ima ubavi prodavnici i ulici! - dodava \oko.
- Da, ama nie imame ubavi gori, {umi i livadi! - se gordee baba \ur|a.
- Vo gradot ima gospo|i so golemi |erdani!
- E, vnu~ko, vo seloto ima vredni selski race!
\oko se zasrami i ne re~e pove}e ni{to.
Kade u~el \oko?
Na {to se gordeela baba mu?
Zo{to se zasramil \oko?
14
#`
Z
Zz
z
#
`
#ab ili zab
Zoran e mal. Toj ne moè pravilno da izgovori nekolku glasovi.

Na primer, za raka veli laka, za sok veli tok, zborot vrata go izgovara vlata i
sli~no.
Eden den go zabole zabot. Majka mu go odvede na zabolekar.
Zabolekarot #arko go poznava{e Zoki i ~esto saka{e da se po{eguva so
nego. Koga go pra{a {to go boli, toj odgovori:
- #abot me boli!
Zabolekarot se prave{e deka ne go razbira, pa
zatoa pak go pra{a {to go boli.
- Ama vi lekov deka àbot me boli! - vikna
nervozno Zoki.
#arko zabeleà deka Zoki se nervira, pa za da
go razveseli se po{eguva so nego:
- A, àbot?! Toa da ne e nekoja ma{ka àba {to
te boli?
- Ne, ne!
Zoki se obide ubavo da go izgovori zborot za da go razbere zabolekarot.
- Zabot me boli!
Zabot be{e popraven i taka nedorazbiranjeto be{e re{eno.
15
Hh
H
Ff
h
F
f
Hristo
Hristo po profesija e lekar hirurg.

Hristo odrùva li~na higiena i mnogu saka da jade
zdrava hrana.
Vo slobodno vreme sviri na harmonika, a pee i vo gradskiot hor.
Vo zima hobi mu e da igra hokej na mraz. A vo leto hokej na treva.
Toj mnogu saka da nau~i da upravuva so helikopter.
Hristo e ~esen, hrabar i mnogu silen ~ovek.
Fudbaler
Filip e fudbaler. Toj e najdobar igra~. Filip so fudbalot

drugaruva u{te od mal. Koga po~na da trenira fudbal,
trenerot od milost go vika{e Filip~e fudbaler~e.
Filip be{e sre}en i mnogu go zasaka fudbalot. Zatoa
sekojdnevno trenira{e i uspea da stane poznat fudbaler.
Filip se gordee na svojot uspeh!
[to pove}e bi sakal da bide{, hirurg ili fudbaler?

Zo{to?
16
Lj lj Nj nj
LJ
lj
Nj
nj
Koljo i Njo
Ljup~o ima milenik.

Negoviot milenik e
konj~eto Koljo. Koljo
mnogu saka da jade
dunji. Zatoa Ljup~o sekoj
den mu nosi dunji za
jadenje. Koljo ima
drugar~e. Toa e svinj~eto Njo koe go ~uva svinjarkata
Sanja. Sanja sekoj den gi posetuva Koljo i Ljup~o. Koljo i
Njo sekoj den igraat, tr~aat i skokaat po livadata kako da
se zaja~inja, a ne konj~e i svinj~e.
Ljubovta sprema ìvotnite na Ljup~o i Sanja e mnogu
golema!
Prepi{i go tekstot na kirilica (rakopisno)!
17
Dzdz D`d`
Dz
dz
D`
d`
Dèm
Vo edna {uma si ìveele slo`no dùdèto

Dzvezdan i dìnot Dìvko. Dzvezdan dzidal
ku}i od dàmlii, a Dìvko varel dèm od slivi
dànki.
Eden den do{ol dzverot Dìno i go izel
celiot dèm.
Koga videl Dìvko deka nema dèm, po~nal
da pla~e. Mu bilo strav Dzvezdan da ne go
kara. Koga do{ol Dzvezdan i videl deka
Dìvko pla~e, mu rekol:
- Ne pla~i Dìvko, }e napravime nov dèm!
- Ti blagodaram, Dzvezdan, {to ne me kara{!
- Pa drugarite se za da si pomagaat vo nevolja, a ne da se karaat i tepaat!
Kako bi postapil ti da si na mestoto od dùdèto Dzvezdan?

Objasni ja poslednata re~enica.
18
Rakopisni latini~ni bukvi
Za ra~inja fateni
kako brat do brat,
oro da zaigraat
vo sekoj moèn ~as.
Bukvite rakopisno
}e gi pi{uva{ povrzano,
nebare se |erdan nareden
na grloto mamino!
Bukvite:
A a, E e, J j , Oo, K, ]
kirilica ili latinica isto se pi{uvaat!
k }
k
}
19
Mm Tt
M
m
T
t
Prepi{i!
Maja, majka, ma}ea, tetka, tatko, Teo, kajak
Ema e majka.
Matej e tatko.
A Maja e tetka.
20
Pp
P
p
Prepi{i!
papka, kamp, petka, pajak, Pepo, Petko, petok,

patka, Popaj, pop, paket
Petko kopa.
Pepo mete.
Tetka Pepa pee.
Koj pee?
[to pravi Pepo?
Koj kopa?
21
Ss [{
S
s
[
{
Sa{ ka skoka po sokakot.

Mateja se smee.
Pepo ja skokotka Sa{ka.
Es ma ja me{a ka{ata.
A Sa{o? Sa{o {eta so Kosta.
Koj {to pravi?
22
Kontrolna zada~a
Prepi{i gi re~enicite na latinica!
Obidi se da pi{uva{ najubavo {to moè{!
Koko e pes.
Toj saka koska so meso.
Sa{ka se {eta so pesot.
Koko skoka po topka.
Pesot ja saka Sa{ka, a taa se
sme{ka.
23
Bb
B
b
Baba Boska
Mojata baba e Boska. Taa me saka.
Baba Boska sekoj pat se smee:
- Biba, ti si moja jas ika!
Jas ja sakam mojata baba.
îja baba e Boska?

[to * veli Boska na Biba?
[to ~uvstvuva Biba za baba Boska?
24
Cc ^~
C
c
^
~
âj
Cece e sama. Stasaa ~i~ko Cobe i tetka
Boca. Tie posakaa ~aj:
- Bi sakale ~aj so cimet!
Cece ima ~aj, samo ~ajot e bajat. Cece se seti:
- Jas imam samo sok!
î~ko Cobe i tetka Boca bea po~esteni so
sok.
Prepi{i!
25
Rr Ii
R
r
I
i
Ribar
Ratko i Kire se ribari. Tie so ~amecot plovat po
rekata. So trskite ribarat. Ribite skokaat po
trskata na Ratko. Trskata na Ratko se skr{i.
- E, ribar~e Ratko! Ostana so skr{ena trska i so
prazna torba - re~e Kire.
Samo {to re~e i ne{to tresna. Toa be{e trskata na
Kire.
Kire i Ratko se nasmeaja i se vratija so
~amecot.
Prepi{i gi re~enicite vo koi e napi{an zborot Ratko!
26
Nn Zl
N
n
L
l
Lesi
Temno e. Sami sme. Mama i tato
se kaj tetka mi Neli. Samo Lesi, na{eto
ku~e, e so nas. Ne{to silno tresna. Lesi
se ispla{i. Po~na silno da lae i ne se
smiri. Mojata sestra Lile re~e:
- Lesi, nemoj da lae{! Toa se
mama i tato!
Prepi{i go tekstot so rakopisni latini~ni bukvi!
27
Dd
D
Uu
d
U
u
Dobriot u~enik
Dejan e dobar u~enik. Toj sekoe utro otkako }e
stane, }e si ja namesti ~antata. U~ili{teto mu e bl isku,
no toj ne saka da docni. Sekoj pat nosi doma{ni, u~i
dobro i dobar prijatel e.
Edno utro na ~asot po matematika re~e:
- U~itel ke, mi ja nema tetratkata po matematika
od ~antata!
- Pobaraj, Dejane! Tetratkata ili ti e tuka ili ti
os tanala doma.
Dejan pobara u{ te edna{ i ja pronajde
tetratkata. Toj se nas mea od radost.
Primernite u~enici retko ne nosat tetratki, u~ebnici,
pribor i doma{ni raboti!
[to e toa primeren u~enik?

28
Gg \|
G
g
\
|
Ru~ek kraj rekata
Edno utro Goran i \ur|ica otidoa pokraj edna
reka. Sakaa da se pro{etaat, a potoa da sednat i da se
odmorat. \ur|ica si ponese |evrek, a Goran golem
sendvi~. Tamu }e ru~aat. Po pro{etkata sednaa da
ru~aat. Goran re~e:
- Otpadocite morame da gi ostavame vo kanta za
otpadoci, neli?
- Prirod ata mora da bide ~ista - re~e \ur|ica.
- Otkako }e se najademe, otpadocite }e gi sobereme
i }e gi odneseme do najbliskiot kontejner- dodade
Goran.
- Jas sekoga{ taka pravam, otpadocite gi ostavam
vo kanta za otpadoci ili vo kontejner - re~e \ur|ica.
Go s torija toa i gord i si otidoa doma.
Zo{to bile gord i Goran i \ur|ica?
Preraskaì go tekstot!
29
Ff Vv
F
f
V
v
Fudbalska karanica
Vlatko e fudbaler. Igra fudbal vo

ekipata na fudbalskiot klub "Vardar".
So Fote se drugari od ekipata, no
sekoga{ se karaat okolu igrata. Vlatko
saka da dava golovi, a Fote ne mu ja
podava topkata. Nivniot trener ja vide
ovaa slu~ka i dvajcata gi vrati na klupata. Ovoj natprevar }e go minat na
klupa namesto na fudbalski teren.
KOJ SE KARA, TOJ GUBI!
Kade }e go minat fudbalskiot natprevar Vlatko i Fote?
Zo{to?
Prepi{i go tekstot so rakopisni latini~ni bukvi!
30
Hh
H
h
Hobi
Na Hristo hobi mu e
da sviri harmonika. Sekoj
vikend odi da sviri vo
u~ili{ niot orkes tar. So nego e i Hristina. Taa pak sviri
na harfa. Hristina e voodu{evena od ovoj instrument.
Harfata ispu{ ta ~udes na melodija. Dvajcata se ~lenovi
i na u~ili{ niot hor. Prekrasno hobi si odbrale - i da
svirat i da peat.
Dets tvoto im e pes na!
[to sviri Hristo?
Kakov zvuk ispu{ta instrumentot na Hristina?
Prepi{i go tekstot rakopisno kirilica!

31
Zz @`
Z
z
@
`
Voz
[tom patnici primi
po { inite trgnuva,
poleka se dviì,
pa ~udesno zabrzuva.
Koga preku kolovoz
vozot pominuva
rampata e spu{ tena.
Za vozot s ne`ni
nanos i nema
i s trogo opomenuva,
ni{ to ne go s op ira
brzina { tom menuva.
A. Stojanova
Prepi{i gi stihovite na kirilica. Pi{uvaj rakopisno!
32
D` d` Dz dz
Dz
dz
D`
d`
Dzvezdana i Dàmbo
Dzvezdana i Biljana se drugarki. Denes igraat vo domot kaj Dzvezdana.
Si igraat so nejzinoto slon~e. No, slon~eto nema ime. Tie se dogovaraat kako
da go nare~at!
- ]e go vikame Dàmbo - veli Dzvezdana.
- Se soglasuvam, no moème da go vikame i Dòni - predloì Biljana.
- Moème da go vikame i Dòni, no pove}e mu prilega imeto Dàmbo!
- dodava Dzvezdana.
Biljana se soglasuva so Dzvezdana i igrata prodolùva.
- Dzvezdana, mnogu mi se dopa|a tvoeto slon~e - * veli Biljana.
- Navistina?
- Da, navistina.
- Toga{ }e ti go podaram slon~eto Dàmbo. Nema poubavo ne{to od
toa da go izraduva{ svojot prijatel - re~e Dzvezdana.
Kako Dzvezdana ja izraduva svojata prijatelka?
Dali si podaril nekomu ne{to?
Raskaì za toa!
33
Lj lj Nj nj
Lj
lj
Nj
nj
Qube i Sowa
Qube i Sowa porasnaa vo gradot Wujork. No imaat baba i dedo

koi ìveat vo selo Qubojno. Ovaa godina so roditelite re{ija
da odat i da gi posetat.
Bea mnogu vozbudeni deka }e vidat doma{ni ìvotni. Dedo
Koqo i baba Quba im gi pokaàa prasiwata, jariwata, kowot, no
i doma{nite
mileni~iwa -
ku~iwata. Dojde
vreme za razdelba.
Baba i dedo im
nabraa buketi
qubi~ici i gi
ispratija za
Wujork.
Prepi{i go tekstot rakopisno latinica!

34
KARANICA
Majkata Azbuka otide na rabota. Nejzinite deca, trieset i edno na broj,
ostanaa sami doma. Po~naa da se karaat koe od niv e najubavo.
- Nie samoglaskite sme najubavi! - zaedno vikaa A, E, I, O i U.
- Nas zborovite najmnogu n¢ upotrebuvaat, nie sme nezamenlivi!
- A nie sme edinstveni {to imame kap~iwa na glavite! - rekoa \ i ].
Toga{ se javi bukvata B:
- Slu{ajte, jas imam najgolemo me{e. Ima li nekoj pogolemo?
- Jas nemam pogolemo, - re~e V - no zatoa imam dvojno me{e i zatoa sum
najubava.
Taka zboruvaa i se karaa bukvite. Odedna{ vleze majkata Azbuka i ja
slu{na karanicata.
- Site ste ednakvo ubavi i ednakvo va`ni. Ako samo edna od vas
nedostasuva, decata vo u~ili{te ne bi moèle da sostavuvaat zborovi. A
sega, naredete se ubavo vo niza za da vidam dali ste site tuka.
Toga{ site bukvi poslu{no se naredija i toa vaka:
A, B, V, G, D, \, E, @, Z, Y, I, J, K, L, Q, M, N, W, O, P, R, S, T, ], U, F,
H, C, ^, X, [.
Joè Petelin (prevod od slovene~ki Slav~o Temkov)
Kade oti{la majkata Azbuka?

Zo{to po~nale da se karaat bukvite?
[to im rekla majkata koga ja slu{nala kavgata?
36
MAKEDONIJA
Majka si na Klimenta
na Nauma, na Gocete i Janeta
i na site {to te branele,
i na site {to te ~uvale,
{to te sakale i ti se raduvale.
Majka si na vojvodi i heroi,

na pe~albari i zemjodelci,
na tvoi }erki i sinovi
{to umeele so rani da stanat
da te ~uvaat i da te branat!
Majka si mi moja najsakana,

iako so herojstvo ne se kitam
no zatoa umeam da te ~uvam i sakam -
zatoa MAKEDONIJO tebe te baknuvam!
Savo Kostadinovski
Za kogo pee poetot vo stihotvorbata?

Zo{to treba tatkovinata da se ~uva, brani i saka?
MOJATA TATKOVINA
Mojata ku}a i tato i mama
i mojata topka i mojata piàma,
mojata baba, sestri~kata mala
i klupata, i molivot i drugarot palav
i s¢ {to e radost, s¢ {to sakam
i s¢ {to se vika prijatelska raka
i nebono gore i sinata boja
toa e TATKOVINATA moja!
Tome Arsovski
37
NAJUBAVIOT GRAD
Vo Bitola ìvee eden Meto. So tatko mu pro{etal niz drugi mesta, no
si misli bez prestan:
- Bitola e najubaviot grad vo svetot! Vo Bitola majkite i sestrite
najubavo se smeat, vo Bitola utrata se zlatat, vo Bitola ima èlezni~ka
stanica, vo Bitola ima golemi ku}i, bazen, teatar...
I vo Ohrid ìvee
eden Meto. So tatko mu
i toj pro{etal mnogu
mesta, no i toj si misli
bez prestan:
- Ohrid e najubav
grad, vo Ohrid sum se
rodil, vo Ohrid
doa|aat mnogu turisti,
do Ohrid se nao|aat
najsinite ezerski vodi
so najubavi plaì, vo
Ohrid sonceto gree od
site strani, vo Ohrid
ima crkvi i manastiri.
A i ohridskata
pastrmka mnogu gosti
kani...
I eden Meto od Tetovo niz Bitola i Ohrid pomina letovo. Mu se
dopadna Bitola so nejzinata ve~erna vreva. No, mu se dopadna i Ohrid so
ezeroto {to branovi kreva. A pak toj bez prestan si misli:
- Navistina, Tetovo e najubaviot grad na svetot!..
Bo{ko Sma}oski
[to ni raskaùva Meto od Bitola?

Na {to se gordee Meto od Ohrid?
Koj grad e najubav za Meto od Tetovo?
Koj grad e najubav za tebe i zo{to?
38
ESENSKA PESNA
Grankite goli sronale lisja,
magli ja skrile gorata cela,
sekoe drvo do`dot go izmil
pa mirno ~eka obleka bela.
Vetrot studen bezdomno skita,

poleto tone vo siva golet,
a mojot sakan cvet crven
vo dvorot svitkan sonuva prolet.
Daleku negde gavrani jata

v prostorot maten
àlno }e projdat,
a jas za site uteha nosam -
denovi letni sepak }e dojdat.
Jovan Strezovski
Kakvi ~uvstva budi esenta vo tebe?

Vo koja strofa se skrile maglite?
Koj sonuva prolet?
39
NAJUBAVATA KNIGA
Sitna podnavednata babi~ka vleguva vo edna kniàrnica. Vo ednata
raka drì ko{nica od koja se gledaat kromid i luk.
- Dobro utro, sinko! - veli babata.
- Dobro utro, babo. Da ne ste pogre{ile, ova e kniàrnica, a ne
prodavnica? - pra{uva prodava~ot.
- Ne, ne sum pogre{ila, naprotiv, dojdov da mi ja odbere{ najubavata
kniga {to ja ima{ - re~e babata.
- Za kogo vi e knigata? - pra{a prodava~ot.
- Za kogo? Za mojot vnuk Gogo koj nestrplivo me ~eka da se vratam od
gradot. Toj mnogu saka da ~ita knigi, pa zatoa sega }e go iznenadam.
Kniàrot se zamisluva, gleda po raftovite.
- Eve, najdov edna {to mislam deka }e mu se dopadne.
Babi~kata ja zede knigata i bez da go trgne pogledot od koricite, pra{a:
- A kolku ~ini ovaa vesela kniga?
- Skapa e, ima mnogu ilustracii - £ odgovori kniàrot.
- [tom e ubava, ne e skapa! Dobrata kniga e celo
bogatstvo za ~ovekot! Mojot vnuk Gogo e mnogu
dobro dete i zasluùva da mu ja podaram najubavata
kniga. E, da znaete samo kolku }e se izraduva!
L. Ku{eva
Koj sakal da kupi kniga?

Zo{to babata sakala da go iznenadi vnukot?
40
DOMA[NA ZADAÂ
Na po~etokot od ~asot
nastavni~kata pred da po~ne
da gi pregleduva doma{nite
zada~i pra{a:
- Dali ima nekoj {to ne
napi{al doma{na zada~a?
Se javija dve devoj~iwa i
edno mom~e koi bile bolni.
Nastavni~kata po~na da
pregleduva i koga stigna do
klupata na Mi{o, toj
pocrvene.
- Mi{o, kade ti e
tetratkata? - pra{a
nastavni~kata.
- Zar ne ja napi{a
doma{nata zada~a?
- Da, ja napi{av, samo sum ja
zaboravil tetratkata doma!
Site u~enici se svrtea kon
nego i po~naa da se smeat.
- Gi znaeme tie odgovori! -
dovikna nekoj od sou~enicite.
- êsen zbor, navistina ne
ve laàm! - zasrameno
govore{e Mi{o.
Otkako zavr{i ~asot, site
izlegoa na golem odmor. Koga
se vratija od odmorot si sednaa na svoite mesta. Mestoto na Mi{o be{e
prazno.
Samo {to po~na ~asot, nekoj zatropa na vratata. Toa be{e Mi{o celiot
zadi{an i ispoten.
Raskazot nema kraj! Obidi se da go dovr{i{!
41
PORANO I SEGA
Vlado e roden na selo. Tamu ìveat lu|e kako i na mnogu drugi mesta.
Site lu|e se obiduvaat so zaedni~ki sili da si go olesnat, podobrat i
razubavat ìvotot. Vlado zede kniga da pro~ita {to imale porano lu|eto
i {to nemale!
Od dale~noto minato pa do denes, imaat so mnogu ne{ta da se pofalat.
Mnogu odamna nemalo elektri~na energija, pa domovite gi osvetluvale
so sve}i ili so gazieni lambi. Zimskite no}i im bile predolgi, bidej}i
bez struja ne moèle da imaat nitu televizija nitu radio. Po napornata
rabota po poliwata i nivite rano si legnuvale, vedna{ koga }e se
stemnelo. Ulicite bile pravlivi i nepoplo~eni, a koga }e zavrnelo
stanuvale kallivi. Site predmeti gi izrabotuvale ra~no i s¢ odelo bavno.
Nemale nitu voda vo domovite...
Vlado ve zamoluva:
- Pomognete mi da nabrojam so {to lu|eto si go olesnuvaat ìvotot denes?
42
PRAZNIK
Nie sakame sre}no detstvo,

da n¢ sledi vedra pesna,
dnite na{i da gi krasi
drugarstvo i igra lesna.
Do sekogo poraka pra}ame,

sakame segde da se javi
vo sloboda, mir i qubov
sekoj praznik da se slavi.
Aleksandar Kujunxiski
Koi praznici gi praznuvame vo Makedonija?

Po koj povod se praznuvaat tie praznici?
Kako se odbeleùva praznuvaweto?
43
KRAJ PATOT
Rosata lice mu mie,
izgrevot vo oko mu sveti,
v granki slavejot pee
milni, zanesni pesni.
I gledav, vo proletni utra

deca {tom cve}e mu nosat,
~ini{ vo mramorni o~i
treperi srebrena rosa...
Kraj patot ispraven stoi

spomenik - borec so pu{ka,
nad nego lisnata breza
so svoite granki go gu{ka.
Nekoga{ sonce go gree,

nekoga{ veter go duva,
a toj neumorno bdee -
detstvoto na{e go ~uva.
Kosara Go~kova
[to saka poetot da ni kaè?

Poseti nekoj spomenik na padnat borec, pa raskaì.
44
POLNO]EN RAZGOVOR
Majkata napravi ve~era i vo ko{nicata za zelen~uk ostanaa nekolku
piperki, morkovi i eden domat. Ve~erta koga zaspaa doma}inite, edna od
piperkite zapo~na razgovor:
- Kaì mi, prijatele, zo{to si tolku crven vo liceto? Bolen li si ili
pak, se srami{ od svojot izgled?
- Jas bolen?! Ti se ~udam na umot dolgnavesta, zelena sestro! - £ vrati
domatot.
- Takov sum bidej}i sum zrel za jadewe!
- ûdno - re~e piperkata - mene pak, doma}inkata me skina sosem zelena.
- Taka i treba - se zame{a vo razgovorot i eden od morkovite.
- Na{ata sudbina se znae, utre site }e se najdeme vo nekoja od teglite
{to gi mie{e doma}inkata denes. Koj ni e vinoven koga na decata nie sme
im najvkusni zime, a pri toa i mnogu sme zdravi i polni so vitamini -
dodade morkovot.
So toa polno}niot razgovor zavr{i.
A utredenta doma}inkata navistina napolni pet tegli so zelen~uk za
svoite de~iwa!
Kiro Donev
Zo{to e zdravo da se jade zelen~uk?

Koj zelen~uk najmnogu saka{ da go jade{?
45
TRITE MEÎWA
Eden esenski den, majkata me~ka gi povika svoite tri me~iwa i im re~e:
- Deca, se nabliùva zimata, vreme e da donesete drvja od {umata. Cela
zima treba da se greeme. Samo bidete vnimatelni vo {umata, da ne se
povredite.
Me~iwata gi zedoa sekirite i pojdoa vo {umata. Dojdoa do edno suvo
drvo i po~naa da go se~at. Najmaloto me~e se izmori i po~na da si igra. Se
ka~i na najbliskata granka i po~na da se ni{a.
Dvete me~iwa udiraa so sekirite, a pogledite im bea vpereni vo
stebloto {to go se~ea i ne zabeleàa koga maloto brat~e se iska~i na
grankata.
Nenadejno grankata na koja se lula{e najmaloto me~e se skr{i. Me~eto
padna na zemja. Negovite brat~iwa mnogu se ispla{ija, gi frlija sekirite
i se str~aa kon nego. Nabrzina napravija nosila od grankite, go postavija
na nosilata i go odnesoa doma.
Me~eto mora{e da ostane vo postela nekolku dena, a majka mu go
neguva{e. Koga se vra}aa brat~iwata od {umata, sednuvaa pokraj nego za
da ne e osameno i razgovaraa so nego.
Maloto me~e ~uvstvuva{e vina za toa {to go stori, pa im vele{e na
svoite brat~iwa:
- Deneska sum podobro, brzo }e ozdravam, pa pak zaedno }e odime vo
{umata po drva.
Ruska narodna prikazna
Raskaì {to se slu~ilo so maloto me~e?

Zo{to ~uvstvuvalo vina?
46
SAMOTNIOT [TRK
Letoto si be{e odamna otideno.
Pticite se preselija vo
toplite krai{ta. Vetrot gi
trese{e poslednite òlti lisja
od grankite. Poleto be{e obrano,
pusto. Vo livadite pokraj rekata
se {eta{e samoten {trk. Toj
sekoja ve~er se pribira{e vo
gnezdoto na edna selska ku}a.
Nautro son~evite zraci go budea
od son i pak odletuva{e vo poleto.
- Zo{to ne si oti{ol so svoeto
jato? - se pra{uvaa lu|eto.
- Zar misli tuka zimata da ja
prezimi?
Se slu~uvalo da ostane po nekoj
{trk so skr{eno krilo, so
skr{ena noga. Ostanuval do
prviot sneg i smrznuval.
A ovoj izgleda sosema zdrav!
Navistina, samotniot {trk
ima{e zdravi noze i krilja. No toj be{e ve}e mnogu star i snemoèn.
Ste`natite krilja ne moèa da go odnesat do peso~nite bregovi vo
dale~nata i topla afrikanska zemja.
Ostana vo rodnoto pole da gi dobroi poslednite denovi od svojot ìvot.
Nema poubava zemja od onaa koja ti dala ìvot.
Rodniot dom ne moè da se zameni ni so najgolemoto bogatstvo na svetot.
Stariot {trk go znae{e toa i zatoa ostana dokraj vo svoeto rodno
gnezdo.
Vidoe Podgorec
Kade ìveel {trkot?

Zo{to ostanal vo gnezdoto i ne oti{ol vo toplite krai{ta?
Objasni ja re~enicata:
Rodniot dom ne moè da se zameni ni so najgolemoto bogatstvo na svetot.
47
LIPA
Vo parkot raste{e edna lipa. Od den na den stanuva{e s¢ pota`na.
Odamna na nejzinite granki ne sletale nitu ptica, nitu p~ela, nitu
peperuga...
Lete okolu nea doa|aa mnogu lu|e, sedea pod debelata senka i vdi{uvaa
prekrasen miris od nejzinite cvetovi. Koga dojde esenta, nikoj ne ja ni
zabeleùva{e. Zatoa taa e sekoj den s¢ pota`na i pota`na.
Eden den vetrot ja zabeleà nejzinata taga.
- ]e ja posetam i }e ja razveselam mojata verna
drugarka! - si re~e vetrot vo sebesi.
Vetot za{umi, zatreperi, zapea vo gustata kruna
na lipata. Si igra{e so nejzinite gran~iwata.
Vetrot ja povika esenta i £ re~e:
- Sakam lipata pak da bide ubava, vesela i sre}na,
pa zatoa te molam oboj ja so son~evi boi!
Esenta go poslu{a vetrot i site lisja na lipata
gi oboi so najubavi boi.
Koga s¢ be{e gotovo esenta i vetrot si zaminaa, a
vo parkot ostana prekrasno oboenata lipa.
Lu|eto koi minuvaa pokraj nea se voodu{evuvaa od nejzinata prekrasna
ubavina, od nejzinite prekrasno son~evo òlti lisja i velea:
- Lipava e kako najubav buket vo parkot!
Na lipata £ se dopa|a{e toa {to go slu{a{e i tagata £ pomina.
Nabrzo, od vrvot na planinata sleze mrazot. Lipata se zatrese od stud, a
nejzinite prekrasno oboeni listovi kako solzi kapea na zemjata. Eden list
se otkina i taka letaj}i zastana vrz {apkata na dedo Rade. Dedoto ne go
zabeleà listot i go odnese doma. Taka listot dojde na gosti vo topliot
dom. Vo stanot leè{e bolnata baba. Koga go vide prekrasniot list, se
izraduva i re~e:
- Gledaj Rade, esenta i lipata me pozdravuvaat i mislat na mene. Tie mi
ispratile eden prekrasen list za pobrzo da ozdravam, za da se {etam vo
parkot pod lipata.
Valerija Skriwar Tvrz
Zo{to lipata bila ta`na?
Koj ja zabeleàl nejzinata taga?
Koj e zasluèn za nejzinata prekrasna ubavina i boja?
Kako stasal pozdravot do bolnata baba?
Napi{i plan (vnimavaj na redosledot na nastanite)!
48
NA 11
OKTOMVRI
Raduvaj se zemjo rodna,
zapej Vardare drag.
Rascvetaj yvezdeno nebo
nad mojot tatkov prag.
Denes praznik slavi
narodot najmil moj.
Denov pred mnogu leta
vo krvav po{ol boj.
Puknale prvite pu{ki,
zapeal kur{um vrel.
Vo borba krvava trgnal
mojot narod smel.
Makedonka Jan~evska
49
IGRA
Stariot veter spie{e spruèn pod edno
drvo na nebesnata poljana. Spie{e i
’r~e{e so seta sila. Malite crni
obla~iwa se dobliìja do nego i po~naa
da se kikotat. Veterot gi due{e obrazite
kako baloni i ’r~e{e li ’r~e{e. Toga{
obla~iwata se dogovorija da go razbudat.
Ednoto od niv re~e:
- Da go potegneme za musta}ite!
Drugoto re~e:
- Da mu stavime svir~e vo ustata, pa
neka ’r~i i sviri!
Predlozite bea sme{ni i obla~iwata
se valkaa od smea. Najposle se soglasija
deka e najdobro da se dobliàt i site silno na uvoto da mu vreknat:
- Uaaaaa!
Vikaweto be{e tolku stra{no {to bi go ispla{ilo i najgolemiot
junak, no stariot vetar voop{to ne skokna kako {to o~ekuvaa obla~iwata.
Toj spokojno go otvori prvo ednoto, a potoa drugoto oko. Pred sebe gi
zdogleda obla~iwata, nekoi so okokoreni o~i, a nekoi nasmevnati od uvo
do uvo. Vetrot se nasmea, a potoa duvna edna{ silno so ustata i site
obla~iwa letnaa edno preku drugo po nebesnata poljana. Se trkalaa, pa|aa,
se premetkuvaa, a nebesnata poljana e~e{e od nivnata smea. Se smee{e i
veterot. Duva{e s¢ posilno i posilno dodeka ne gi iska~i obla~iwata na
nebesnata planina.
Decata na zemjata vidoa deka na neboto se
sobraa mnogu crni oblaci i ~ekaa sekoj
moment da zavrne do`d. No namesto do`d
duvna silen vetar, neboto se ras~isti i
blesna sonce.
Toj den se iznaigraa i de~iwata i
obla~iwata.
Slavka Maneva
Obidi se da go ilustrira{ tekstot!
50
LA@LIVOTO DETE
Dodeka gi paselo ovcite, nekoe
ov~ar~e izmisluvalo deka boèm doa|a
volk da go iskole stadoto, pa postojano
gi dovikuvalo selanite:
- Pomo{, pomo{! Ide volkot!
Koga selanite dotr~uvale, }e se
uverele deka laè. Ov~ar~eto ~esto
pravelo taka, pa selanite ve}e ne mu
veruvale.
Edna{ navistina do{ol volkot i
deteto po~nalo da vika:
-Volk, lu|e, volk!
No nikoj ne mu veruval i ne mu
do{ol na pomo{. Volkot go zatekol
stadoto neza{titeno i lesno go
uni{til.
Ezop
KUÊTO I VOLKOT
Edno ku~e zaspalo vo dvorot. Do{ol eden gladen volk i sakal da go izede. Ku~eto mu reklo:
- Volku, ne jadi me, sega sum slabo, nevkusno. Tuku daj mi vreme, bidej}i gospodarite }e
imaat svadba, pa i za mene }e ima jadenje. Pa }e se zdebelam, ta ti }e ima{ {to da jade{.
Volkot mu poveruval i si oti{ol. Po izvesno vreme volkot se vratil i go videl ku~eto kako
leì na pokrivot.
Volkot go pra{al:
- Ej, ja napravivte li svadbata?
- E glupav volku, ako u{te edna{ me najde{ zaspano, ne ~ekaj druga svadba.
L. N. Tolstoj
Kakva polza imalo deteto {to laèlo bez pri~ina?

Kakva polza imalo ku~eto {to go izlaàlo volkot?
51
BLAGODARAM,
BLAGODARAM
¥ blagodaram na mama
{to me poi, {to me hrani
za da stanam pogolema
i pozdrava od lani.
Mu blagodaram na tato
{to e vesel sekoj den,
ta so topli pregratki
potr~uva kon mene.
¥ blagodaram na baba
{to e najdobra na svet,
koga pred legnuvawe
prikazni mi plete.
Mu blagodaram na dedo
so pofalbi {to puka
koga }e prozboruva
so svojata vnuka.
Im blagodaram na site
so qubov {to me kitat
i so grià beskrajna
od zlo {to me {titat!
Risto Dav~evski
Zo{to stihotvorbata e naslovena taka?

Za kogo se nameneti zablagodaruvawata?
52
HRABRIOT PETRE
Majka mu na Petre ~epka{e vo cvetnata gradina. Petre saka da se

pro{eta vo bliskata {uma. Toj ja pra{a majka mu:
- Mamo, moè da se pro{etam do {umi~kata?
Majka mu mu dozvoli i Petre pojde sam. Toj vo xebot si stavi tri
orev~iwa.
Odej}i taka, ne{to mu za{u{ka i zaklokoti. No, toa bea vetrot {to si
igra{e so listovite i poto~eto koe si igra{e so kam~iwata.
Naedna{ pred nego se pojavi mala ververi~ka. Taa zastana na svoite dve
zadni noze i go nabquduva{e Petreta so svoite crni o~i. Toga{ Petre gi
izvadi orev~iwata od xebot i £ gi dade. Ververi~kata gi zede so svoite
predni {epi i po~na da gi jade. Koga gi izede, taa pak se ispravi na
zadnite noze, kako da ~eka Petre pak da £ dade orev~e. No, Petre pove}e
nema orev~iwa. Toj ja zavle~e rakata vo xebot i £ pokaà deka nema pove}e
orev~iwa.
No, ververi~kata ne go razbra toa {to £ go pokaùva Petre, tuku si
pomisli deka }e £ dade u{te, pa potskokna nakaj nego. No, i Petre ne ja
razbra, pa pomisli deka ververi~kata go napa|a. Se zavrte i po~na da bega.
Ververi~kata pomisli deka Petre bega so orev~iwata i po~na da tr~a po
nego. Koga zabeleà Petre deka ververi~kata tr~a po nego, mnogu se
ispla{i i po~na da vika:
- Mamo, mamo, me brka ìvotno! Mamooooo!
Koga slu{na majka mu deka Petre ispla{eno vika i taa se str~a nakaj
nego. Go presretna na po~etokot od {umata i koga vide za kakvo ìvotno
stanuva zbor mu re~e:
- Zastani Petre, zastani! Zavrti se i pogledni!
[tom ja vide majka si, Petre se po~uvstvuva silen i zastana. Majka mu se
nasmea i go pra{a:
- Mnogu e golemo ìvotnovo?
- A, ne, pa toa e samo edna mala obi~na ververi~ka! - hrabro £ odgovori
Petre.
Perl Bak
Opi{i gi ~uvstvata na Petre!
53
OD ^KORÊ DO ÊKORÊ
Na eden izlet vo priroda, edno malo dete najde poluprazen kibrit. Se
oddale~i od roditelite i zapali edno ~kor~e da vidi kako }e gori.
Go zabeleà negoviot postar brat i dotr~a do nego.
- Zo{to ja pali{ {umata? - go pra{a.
- Kakva {uma? Jas zapaliv samo edno ~kor~e! - odgovori maloto dete.
- Od tvoeto ~kor~e do {umata e samo edno ~ekor~e!
- Ama, kako toa?! - se za~udi detenceto.
- Taka. Ti go pali{ ~kor~eto - toa plamnuva. Za da ne ti go izgori
ra~eto - ti go frla{ nazemi. ^kor~eto pa|a vo suvata treva, taa se
zapaluva i...
- I? - slu{a{e vnimatelno pomaloto brat~e.
- So pomo{ na veterot oganot mo{ne brzo }e stigne do {umata. Potoa
nea ne }e moàt da ja izgasnat ni so helikopteri. Ti znae{ deka golemite
{umski poàri se gasat so pomo{ na helikopteri?
Maloto brat~e se rasplaka.
- Ne pla~i, brat~e - go posovetuva postariot brat - solzite nema{e da go
izgasnat poàrot ako dojde{e do nego. No, zborovive {to sega gi slu{na,
veruvam deka kaj tebe celosno }e ja izgasnat èlbata za igra so kibrit.
Za{to igrata ne e igra ako donesuva pla~, griì, problemi i materijalni
{teti.
Igrata e igra ako donesuva vedrina, smea i razonoda!
[to napravilo maloto dete?

Kako go posovetuval postariot brat?
Zo{to ne treba da si igrame so kibrit?
PO@ARNA
Poàrnata brza,
sirenata se glasi,
toa brzo vozilo
poàr da izgasi.
N. Xambazov
54
PESNA ZA
SOOBRA]AJNITE
ZNACI
Nigde bez krivina

nema na zemjava pat.
Patniku neznaen, zdravo,
patniku da si ni brat.
Gledaj kako paton se krivi,
dale~en, beskraen, siv,
~uvari tvoi sme nie,
patniku, da si ni ìv.
Vozi{ li, java{ li brate,
patuva{ dewe ili vo mrak,
s¢ {to se slu~uva patem
nie sme kraj tebe pak.
Milo i drago te ~eka
nekade v dale~en grad.
Nie ti sakame sre}a,
patniku, dobar ti pat!
Metodija Simonovski
Rebus
Koj soobra}aen znak se krie vo ovoj rebus?
55
SEMAFOR
Lica: Deca i semafor
Semafor: Jas sum nekoj ~uden

soj...
Ime znajno - Semafor!
Prvo dete: Toa ni e jasno.
Vtoro dete: Se gleda po tebe.
Treto dete: Raskaùvaj ponatamu
za sebe!
Semafor: Me smislil umen
~ovek. Najprvo me nacrtal, a potoa
me napravil od metal. Na krajot me
postavil na krstosnica za da moè
sekoj pe{ak ili pak voza~ da me
gleda.
Decata: I nie te gledame, nemoj
da zaboravi{!
Semafor: Imam edna noga i telo
{to go krasat tri o~i: crveno,
òlto i zeleno. Sega pred vas
stojam kako straàr, no site budno
gi sledam. Red vo soobra}ajot pravam i na pe{aci i voza~i znak im davam.
Prvo dete: Kakov znak dava{?
Semafor: Koga crveno svetlo trepne, znaj avtomobil stoi, a pe{ak brzo
mine. Jas sum toga{ najstrog - àr od mene zra~i!
Vtoro dete: A {to se slu~uva koga crveno za pe{ak }e svetne?
Semafor: Toga{ site pe{aci stojat na trotoarot i ~ekaat vozilata da
minat. Toga{ jas im davam zelen znak na pe{acite i tie bezbedno ja
minuvaat ulicata.
Treto dete: [to se slu~uva koga zeleno svetlo }e svetne?
Semafor: Zelenata ne`nost i toplina zra~i, a {tom pred vas }e svetne -
pat otvoren zna~i!
Stojan Tarapuza
Opi{i go semaforot!
Zo{to ni sluì toj?
îtajte go tekstot po ulogi!
56
GOVORNA VE@BA
Sostavi raskaz po slikite!

Da si na mestoto od deteto, {to bi napravil za da ne se slu~i nesre}a?
VNIMAVAJ!
Na ulica so topka ne igraj,
soobra}ajot ne go negiraj
za kazna da ne te najde
i bolka da te snajde!
Velosiped vozi i topka igraj

na {irna i zelena poljana,
za mama i tato da ìveat vo spokoj,
a ne nemir da se vseli nekoj!
57
AVTOBUSOT VO GOLEMIOT GRAD
Tatko mu na Bojan ima prijatel vo eden golem grad. Eden den go zede
Bojan i zaminaa vo poseta na prijatelot. Patuvaa so voz. Dodeka patuvaa,
Bojan pra{a:
- Tate, tvojot prijatel ìvee blisku do èlezni~kata stanica?
- Ne, toj ìvee malku podaleku - odgovori tatko mu.
- Kako }e stigneme do negoviot dom? - prodolì da pra{uva Bojan.
- So gradski avtobus - odgovori tatko mu. I dodade:
- Sproti èlezni~kata stanica ima avtobuska postojka. Tamu }e se
ka~ime vo avtobus {to minuva po ulicata na koja ìvee mojot prijatel.
Avtobusot sopira blizu do
negovata ku}a.
Po nekoe vreme vozot stasa na
èlezni~kata stanica vo gradot.
[tom slegoa od vozot, Bojan i
tatko mu otidoa na avtobuskata
postojka. Nekolku lu|e ~ekaa
avtobus.
-Tate, vo koj avtobus treba da se
ka~ime? - pra{a Bojan.
- Vo avtobusot ~ij broj e ednakov
na najgolemiot paren dvocifren
broj - se po{eguva tatko mu so
Bojan.
Bojan ne re~e ni{to. Dodeka
~ekaa razmisluva{e za brojot na avtobusot {to treba da gi odnese do
domot na prijatelot. Vo me|uvreme dojdoa i si zaminaa nekolku avtobusi.
Eden od niv ima{e dvocifren broj, no brojot be{e neparen.
- Se doseti koj e brojot na avtobusot? - go pra{a tatko mu.
- ]e ~ekam da dojde - odgovori Bojan.
Nabrgu vo dale~inata se pojavi avtobusot. Bojan go zabeleà i radosno
izvika :
- Ene go brojot 98! Tate, ajde da se ka~ime vo nego!
V. Simovski
Vo koi prevozni sredstva se vozel Bojan?

Opi{i nekoe svoe doìvuvawe od patuvawe.
58
@IVKO I
XIVKO
Nedelno utro e. Dedoto
i vnukot izlegoa rano od
doma. Preminaa nekolku
ulici i vlegoa vo parkot
na pro{etka. Da se {eta
niz grad ili vo parkot,
ne e isto. Vo gradot e
bu~no, zadu{no, a vo
parkot s¢ e zeleno i
~isto!
Taka fateni za raka
dedoto i vnukot
razgovaraa i {etaa.
Nekolku vrap~iwa
veselo xivkaj}i, za mig
doletaa kraj niv.
Voodu{eveno od taa
slika, vnu~eto po~na da
vika:
- Ej, dedo, vidi go
Xivko! Voop{to ne se
pla{i!
- Ne brkaj go, milo moe
vnu~e - pticite se na{i
prijateli!
Bez nivnata pesna,
@ivko, prirodata e pusta i gluva. S¢ {to e ìvo vo nea treba da se ~uva.
Parkovite i {umite se beli drobovi na prirodata. A nim ìvot im dava:
~ovekot, sonceto, vodata i po~vata. Siot ìvot vo prirodata e cvrsto
isprepletena mreà i nikoj so ni{to ne smee da ja naru{i taa
prirodna ramnoteà!
Kiro Donev
Prepi{i gi re~enicite na dedoto!
59
VREDNI DECA - ÎSTI DVOROVI
Veterot {to duva{e cela no} raznese sekakvi hartii i
drugi otpadoci. Od ulicata - pravo vo dvorovite na
bliskite ku}i.
A tie, kako zrna od |erdan se nièa eden do drug. Dvorot
na Ile, pa na Lile, pa na Mile, pa na Bile, pa na @ivko
nare~en @ile.
Koga utrinata stanaa vrednite de~iwa - {to }e vidat?
Polni dvorovi so najrazli~ni hartii i drugi otpadoci!
Koj li gi stavil tamu?
Prv se "snajde# Ile. Pa namesto utrinska gimnastika, gi
sobra hartiite i s¢ drugo {to mu se najde pri raka i gi
prefrli pravo vo dvorot na Lile.
Lile misle{e deka ovie otpadoci £ gi frlil Mile, pa
mu gi vrati so kamata, zaedno so nejzinite.
Mile £ be{e lut na Bile, pa, onaka, svirkaj}i si,
"ekspres - prepora~ano# preku ogradata £ prati ubav paket,
ama raspakuvan.
A Bile, pak, koja sekoga{ be{e brza ne samo na jazikot,
dodeka trepne{ so oko mu gi "vrati# na @ile. Velime "mu
gi vrati# za{to taa be{e sigurna deka toj gi frilil kaj
nea. A koj drug?
@ile, pak, onaka kako {to go rodila majka, ìlav, ìv i
àrliv, mnogu ja saka{e ulicata.
Site hartii i otpadoci {to bea vo negoviot dvor od s¢
srce £ gi dari na ulicata.
îsti deca, navistina! Ne trpat otpadoci vo sopstvenite
dvorovi!..
I s¢ be{e ubavo i ~isto s¢ dodeka ne duvna nov silen
vetar.
A kontejnerot otsprotiva stoe{e prazen i ne moè{e da
se izna~udi na s¢ ona {to se slu~uva{e pred negovite o~i.
Velko Nedelkovski
Objasni ja postapkata na decata!
60
PILATA I SEKIRATA
Pilata i sekirata re{ile da sadat
drvja. Arno ama... ne znaele kakvi da
nasadat.
- Iglolisni! - rekla pilata.
- Koi se tie? - pra{ala sekirata.
- Bor, ela, smreka.
- Ne. Tie imaat listovi kako
igli~ki i }e n¢ izbockaat.
- Toga{, da zasadime listopadni
drvca. Breza, dab, buka.
- Ne, ne.
- Lipa, bagrem. Nivnite cvetovi
prekrasno mirisaat.
- Ne, ne ne. I toa ne e dovolno...
- Toga{ ovo{ni drvja. Tie ra|aat
plodovi {to se jadat.
Jabolknica, kru{a, sliva, duwa,
praska, cre{a, vi{na, orev...
- Dosta nabrojuva{. Znam. Site tie
se listopadni drvja. Naesen lisjata im pa|aat i pravat |ubre.
- Pa {to? Nema nie da go sobirame!?
- A koj?
- Grebloto.
- Ej, da! Arno veli{. Ajde nemu da mu otvorime rabota! Da ne se izleùva
cel den!
Po~naa da kopaat. Sekirata se udri. Se istapi. Se ispoti. Pilata se
izgreba. Se izvitka. Se izmori. Vidoa - ne vidoa, ne im odi kopaweto, pa se
dogovorija:
- Ajde da gi pobarame kopa~ot i lopatata!
- Ajde. Tie se carevi za kopawe i sadewe!
- A na{eto - se znae!
- Samo neka dojde den za toa!
Kakvi drvja re{ile da sadat pilata i sekirata?

Komu mu otvorile rabota?
Kogo pobarale da im pomogne vo kopaweto?
Obidi se da zasadi{ nekoe rastenie!
61
STARIOT JAVOR
Stariot javor gordo
vi{nee{e kraj brziot
planinski potok. Edno utro
dojdoa drvari i go isekoa
od koren. Go odnesoa dolu
vo gradot i go smestija vo
edna fabrika za mebel.
- Ovde }e izgnie moeto
cvrsto telo - si re~e ta`no
javorot.
No, ne ostavija da
izgnie. Od zdravoto steblo
ve{tite race na majstorite
napravija masi, stolovi,
plakari i {to li u{te ne!
Nabrgu potoa
raspar~enoto steblo na
stariot javor se najde vo
edno u~ili{te vo koe vrie{e
od vesel detski dàgor.
- Ete - si re~e sega
javorot - za mene po~nuva
nov zivot. Vo {umata drugaruvav so drvjata, so pticite, so vetrovite, a sega
detskata vreva }e mi go ispolnuva srceto so sre}a.
Podobro e da postojam kako mebel, otkolku eden den da padnev od starost i da
izgniev zaboraven vo planinata!
Kiro Donev
Kade ìveel stariot javor?
Kade go odnele drvarite?
[to napravile majstorite od nego?
Zo{to bil sre}en?
Podvle~i gi glagolite vo tekstot!
62
IDE ZIMA
Sivoto nebo teì,
vidot ni go zede,
i sneg cel den tivko sneì,
bela pre|a prede.
Od pre|ata edna buka

si navezla elek,
a dve elki sami tuka
xemperi si splele.
Na glavite na tri bora

{ubari im stojat,
a ~etiri daba v gora
beli kalci krojat.
Pet topoli ve}e nosat

{alovi na vratot...
Samo edna vrba bosa
se trese kraj patot.
Ide zima, lo{o vreme,

od stud se s¢ eì,
pogledot e oblak temen,
cel den sneì, sneì.
Miho Atanasovski
Za kakva pre|a stanuva zbor vo ovaa stihotvorba?

Od site nabroeni drva samo na edno drvo mu studi! Zo{to?
63
RASKA@UVAWE PO SLIKA
Raskaì {to gleda{ na crteòv!
Napi{i sostav, no ne zaboravaj da mu dade{ naslov!
64
DVE ELI
Dve eli, dve sestri izrasnale zaedno. Visoki, tenki i ubavi so
temnozeleni iglesti gran~iwa. Pticite sletuvale na niv i se ni{ale kako
na najubava ni{alka.
Edna zima koga pominuval drvose~a~ot, ednata ela mu rekla:
- Te molam, dobar ~i~ko, ise~i me, ovde mi e mnogu zdodevno!
Sakam da mi se voshituvaat na ubavinata i bogato da me nakitat i
ukrasat. Sakam da bidam sve~ena novogodi{na elka.
Zamavnal drvose~a~ot so sekirata i elata vedna{ se na{la dolu. Taa
bila mnogu sre}na zatoa {to po~nuva nov ìvot. Koga trebalo da ja
odnesat, £ rekla na svojata sestra:
- A ti mila, zar ne odi{ so mene? Ajde, }e bideme novogodi{ni elki!
- Blagodaram, sestri~ke, odi sama. Mene ovde mi dobro - £ odgovorila
sestrata.
-Te molam, ~i~ko, ne se~i go moeto steblo, sakam da ostanam ovde! - mu se
obratila na drvose~a~ot.
Drvose~a~ot ja prodal elata v grad. Lu|eto {to ja kupile ja nakitile i
cela novogodi{na no} igrale okolu nea. Elkata bil neizmerno sre}na. No,
nejzinata sre}a kratko traela. Po nekolku dena lu|eto ja frlile, a taa se
smrznuvala, se su{ela i taka poleka £ se gasnel ìvotot.
A elata {to ostanala vo gorata ja preìveala zimata.
Naprolet okolu nejzinoto steblo veselo zaskokale zaja~iwa, a na
grankite sletuvale ptici i se ni{ale kako na najubava ni{alka od
son~evi boi.
U{te mnogu godini elata bleskala so svojata ubavina, a krotki srni
doa|ale do nea da go napojat svojot pogled so grst son~evina.
Velko Nedelkovski
Kakvi bile dvete eli?
Kakva èlba imala prvata ela?
[to se slu~ilo so nea?
65
NOVOGODI[NA ELKA
Ubavo e da se {eta vo priroda i zime. Po sneg. Edna{ taka, vo eden ne
tolku studen zimski den, Bor~e i tatko mu {etaa po bliskata {uma.
Naidoa na padina pokriena so iglolisni drvja, borovi i eli.
Obvitkani so beli bundi~ki, zelenite eli izgledaa navistina kako vo
bajka.
- Kolku se ubavi! Kolku se ubavi! - se voshituva{e Bor~e.
Vo eden mig na Bor~e mu se rodi ~udna pomisla. I pomislata svoja mu ja
soop{ti na tatka si:
- Kolku ubavo bi bilo koga bi odnele doma edna od ovie eli! Da ja
nakitime za Nova godina!
- Zar bi moèl da zeme{ sekira i da ise~e{ edna vakva ubavina? -
iznenadeno go pra{a tatkoto.
- Za mene drvoto e kako ~ovek. Si rastelo ovde tolku vreme. Ni go
pro~istuva vozduhot, ni ja razubavuva gletkata i da fati{ sega da go
ise~e{!?
- Jas samo taka, tate... Ne rekov da se~eme... - po~na da se pravda Bor~e.
- Elite ne treba da se se~at, pa i dve Novi godini da dojdat odedna{.
Samo ako rastat premnogu gusto, moè da se proret~i nekoja. No, toa smeat
da go pravat samo {umarite - podobro mu objasni tatko mu na Bor~e.
- Najdobro e za Nova godina da se kupuvaat plasti~ni elki, kakva {to
imam jas. Neli, tate?
- Sekako. Tie se dobar izum koj mnogu im koristi na {umite.
- Plasti~nite elki gi ~uvaat prirodnite... - umno zaklu~i Bor~e.
- Da, tie se podobri od dve pri~ini. Prvo: blagodarenie na niv ne se
uni{tuvaat elite vo prirodata, a vtoro - edna{ se kupuvaat, a se ~uvaat
pove}e godini! - mu objasni tatkoto.
- Isto taka, moè da se kupi i ela otkopana od koren i zasadena vo
saksija.
- A potoa, {to se pravi so nea?
- Jasno e, otkako }e mine Novata godina }e se zasadi vo dvorot ili vo
parkot pred zgradata.
- Nie nemame kupeno takva ela, tate, no jas, sepak, sakam da zasadime ela!
Moè li? - pra{a Bor~e po kratko mol~ewe.
- Toa e odli~na ideja! - potvrdi tatkoto.
66
- Toga{, u{te naprolet }e zasadime edna takva ela pred zgradata! -
veselo izvika Bor~e.
- A zime prirodata }e ni ja zakiti i }e bide isto ubava kako ovie ovde!
- Najubava! - se nasmea tatkoto.
Kakva pomisla mu se rodi na Bor~e?

[to mu odgovori tatko mu?
Kako se dogovorija na krajot?
Opi{i ja tvojata novogodi{na elka!
67
GOSTIN
ûk, ~uk, ~uk,
nadvor nekoj ~uka.
ûk, ~uk, ~uk,
{to li bara tuka?
Toj za site nosi

daroj polna vre}a,
toj radost vi nosi,
toj vi nosi sre}a.
Ajde deca brzo

otklu~ete reze
Dedo Mraz do{ol,
pa saka da vleze.
ûk, ~uk, ~uk,

sekoga{ na polno} ~uka
toj mnogu saka
gostin da e tuka.
Gligor Popovski
Za koj gostin stanuva zbor?

Opi{i go gostinot od poetskiot tekst.
68
BELA PRIKAZNA
Dedo Mraz i baba Zima sedea na najvisokata planina i gledaa kako Severko luduva niz
grankite na drvjata.
Poleto go ogole, stana pusto, vo gorata zacaruva molk, poto~injata i rekite se prestorija vo
mraz, ni ptica da zapee, ni ìvotno da {u{ne. S> ìvo se skrilo od ostrata svirka na Severko.
Baba Zima gi otvori svoite ledeni kov~ezi i dolapi i od niv ja izvadi svojata zimska obleka.
Ja rasfrli nasekade: vrz planinite, drvjata, nivite, polinjata, livadite, dolovite i bregovite i za mig
gi pokri so bela meka pokrivka.
Omekna tvrdata, smrznata zemja. Pod nea se stoplija malite ìtni steblenca.
Dolovite ìvnaa. Se nasobraa deca. Edni se sankaa, drugi se skijaa, treti pravea Sne{kovci,
~etvrti se trkalaa po beliot kilim, se palavea i dàgorea.
Vo gradskiot park i pred zgradite niknuvaa Sne{kovci kako golemi beli pe~urki. Majkite
zagrièno vikaa po svoite deca da ne se navodenat i da ne nastinat. A nave~er ~ad se izviva
od odàcite nad belite pokrivi. Decata sedat vo topli sobi i slu{aat prikazni od svoite babi i
dedovci. Potoa zaspivaat vo svoite meki posteli i sonuvaat sladok son.
Kiro Donev
Koj se skril od Severko i zo{to?

Kakva bela pokrivka rasfrlila baba Zima?
Zo{to ìvnale dolovite?
Zo{to majkite bile zagrièni?
KOJ E TOJ
Ima eden dedo bel - mu se pla{i svetot cel.
Kaj }e najde tamu stega, no od sonce mnogu bega.
I na ku}a, i na greda i na kamen toj se gleda.
Po rekite ~esto pravi mostovi ko ~elik zdravi.
Toj e dedo mnogu lo{ - nosi studoj poln ko{!
__ __ __ __ __ __
B. Sma}oski
69
ZIMA
Do{la zima
pa mraz stegnal,
nadvor s¢ e belo,
do{la zima
ne e {ega
vo grad i vo selo...
Kum~o vol~ko
od gorata vie li vie,
a pak zaja~e so koùv~e
vo grmu{ka se krie.
Grbav e{ko cel se zavil

vo {umica meka,
a vo plevnata vrap~o se skril
i za hranica toj ~eka.
A na meca ne £ studi
vo pe{tera meka,
son sonuva, ne se budi
do prolet }e ~eka.
S. Ivanovski
Koi {umski ìvotni se spomnuvaat vo stihotvorbata?

Zo{to ne £ studi na meca?
Nacrtaj zimski den!
70
SNE@NO ORO
- Letam...
- Letam... - radosno pro{epote edna snegulka i skokna od torbata na
sne`niot oblak. Po nea skokna vtora, treta...
Decata istr~aa na ulica. Vikaa. Se raduvaa na prviot sneg.
Ana za~udeno gleda{e vo snegulkite. Go otvori prozorecot za da vidi
poubavo. A tie letaat... Se raduvaat. Ana saka{e da gi fati. Ja podade
rakata, no ni edna snegulka ne saka{e da zastane na nejzinata raka.
Na krajot edna snegulka se izmori i poleka, poleka se spu{ti na
dlankata od Ana. No, nabrzo ja snema. Snegulkata se rastopi. Ana se
nataì.
- Mi pobegna snegulkata!.. Mamo, mi pobegna snegulkata.
Potoa i Ana izleze nadvor. Tamu ima{e mnogu snegulki.
Celata zemja ja pokrile. A nekoi i na drvjata zastanale. Grankite
izgledaa kako da imaat bel
koùv.
Site se raduvaa na
sne`noto oro. I decata, i
drvjata i zemjata. Samo
vrap~eto pod streata e
ta`no. Negovoto srce
prepla{eno ~uka.
Snegulkite pokrija s¢.
Kade }e najde hrana?
[to li }e se slu~i so
nego?
- Ni{to! Ana }e mu dade
tro{ki i zasolni{te, pa
zaedno }e se raduvaat.
Evgenija [uplinova
[to se slu~uva so vrap~iwata vo zima?
Koj im pomaga na vrap~iwata?
Obidete se da napravite ku}i~ka za vrap~iwa od karton!
71
SNEG
Zima e. Pa|a sneg. Roevi beli peperugi pa|aat na zemjata.
Nikola i baba Mare sedat i gledaat preku prozorecot.
- Snegot e bela prekrivka na zemjata - re~e Nikola.
- Da, Nikola, toj e i prekrivka za p~enicata - dodade baba Mare.
- Zo{to? - pra{a Nikola.
- Naesen se see
p~enicata - mu objasni
baba Mare.
- A taa proniknuva
pred da dojde snegot? -
pra{uva Nikola.
- Koga snegot }e padne,
}e ja pokrie nivata i }e
ja ~uva p~enicata od
pregolemo ladewe i
zamrznuvawe. Kolku e
podlabok slojot sneg
tolku e pobogat rodot so
p~enica - ve{to
odgovara baba Mare.
- Kade si odi snegot
koga }e dojde prolet? - qubopiten e maliot Nikola.
- Na krajot od zimata snegot se topi i se pretvora vo vodeni kapki.
Vodata se vpiva vo zemjata. Taka zemjata e podgotvena za proletnoto seewe
i sadewe.
- A {to se slu~uva so p~enicata? - prodolùva Nikola da pra{uva.
- P~enicata si izniknuva od mekata po~va so pomo{ na proletnite
son~evi zraci - baba Mare ja zadovoluva negovata qubopitnost.
- Zna~i, taa si spie pod pokrivka zime, a naprolet si izleguva da si igra,
kako nas decata.
- Da, vnu~e, taka e!
Pome|u kogo se vodi razgovorot vo raskazov?

Za {to razgovaraat babata i vnukot?
Posej zrnca od p~enica vo saksija i redovno polevaj!
Saksijata treba da e na svetlo mesto!
72
TA@NIOT [TUREC
Sred zima {turecot se seti za letnite son~evi dni. Zatoa ja pobara
svojata violina. Gi zategna ìcite, go otka~i gudaloto od yidot i posaka
da zasviri glasno. No naprazno! Doma ne }e ima koj da go slu{a. A pesnata
ne e pesna ako nema koj da ja slu{a, ako i drugi ne se raduvaat.
Taka, bez razmisluvawe izleze nadvor. I {to da vidi: belina, {iroka
sne`na belina nad koja caruva dlaboka, ledena
ti{ina...
Studen bran od zimskiot veter go udri v
gradi.
- Vrati se, svira~u slaven! U{te e rano - mu
re~e potokot.
- Ne moàm da izdràm ve}e bez svirka! - se
poàli {turecot tresej}i se od stud.
- Nemoj, s¢ ima svoe vreme! - go ubeduva{e
potokot.
- Srceto }e mi prepukne ako ne zasviram!
- Po~ekaj da dojde proletta, pa }e sviri{!
- Pa jas i za toa sviram, za da ja povikam nea!
[turecot se obide da zasviri, no bezuspe{no. Prstite mu bea ve}e
vko~aneti od stud i ne go sluèa kako {to treba. @icite na violinata s¢
pove}e i pove}e se zategnuvaa od mrazot. Vo eden moment se slu{na samo
tap zvuk na iskinati ìci i ni{to drugo.
Slavniot svira~, siot smrznat, mora{e da se vrati doma.
I {to dobi?
[to bi moèl drugo da dobie osven nastinka. Ka{la{e cela zima. Za
sre}a, negovata vredna sosetka mravka postojano mu nose{e ~aj. Mora da
bide zdrav za golemite koncerti {to go o~ekuvaat.
A koga nikoj ne go gleda{e, skri{um }e pu{te{e nekoja solza za
iskinatite ìci na svojata dobra stara violina.
Gorjan Petreski
Zo{to {turecot ne moèl da sedi doma?

[to zabeleàl koga izlegol nadvor?
[to mu se slu~ilo na {turecot od studot?
Koj mu pomognal?
[to ~uvstvuval za violinata?
73
ÔVEKOT UÎ DODEKA E @IV
Odamna, mnogu odamna si ìveel eden starec. Site go poznavale i go
po~ituvale za{to bil mnogu mudar.
No ~estopati velel:
- ôvekot treba da u~i dodeka e ìv!
Edna zimska no} starecot si sedel pokraj ogni{teto. Nekoj zatropal na
vratata.
- Vlezi! - rekol starecot.
Vratata se otvorila i na pragot se pojavilo edno devoj~e.
- Dedo - mu reklo devoj~eto - doma ni izgasna ognot. Ve molam dajte ni
nekolku àr~iwa za da go potpalime pak.
- Dobro, devoj~ence, }e vi dadam. No, kako }e gi prenese{ do doma?
Ima{ li nekakov sad?
- Nemam.
- Toga{, kako }e gi odnese{ do doma?
- ]e gi odnesam vo racete!
- ]e se izgori{!
- Nema da se izgoram, }e vidite...
Devoj~eto se navednalo, si stavilo od ladnata pepel vrz dlankata, a vrz
nea - dve pogolemi àr~iwa. Mu se zablagodarila na starecot i si
zaminala. A starecot ostanal da se ~udi i si rekol:
- Kolku bilo toa ednostavno, jas nikoga{ nema{e da se setam. Zna~i, i
od dete ~ovek moè da nau~i ne{to. Navistina, ~ovekot u~i dodeka e ìv!
Romanska narodna prikazna
Obidete se prikaznata da ja ~itate po ulogi!

Narodna pogovorka:
NIKOJ UÊN NE SE RODIL
ÔVEKOT UÎ DODEKA E @IV
Razgovarajte za narodnite pogovorki i objasnete gi!
74
LAVOT I GLU[ECOT
Dodeka spiel lavot, eden glu{ec mu pretr~al preku glava. Toj se
razbudil, go fatil i se gotvel da go lapne. No, glu{ecot go zamolil da ne
go jade, velej}i deka }e mu se oddolì ako go po{tedi. Lavot se nasmeal i
go pu{til.
Po izvesno vreme lavot go fatile lovxii. Go stavile vo edna mreà i go
vrzale za drvo. Lavot po~nal da ofka i da rika. Toa go slu{nal glu{ecot,
pa do{ol kaj lavot. Brzo ja pregrizal mreàta, go oslobodil i mu rekol:
- Ti toga{ me ismea za{to ne veruva{e deka i jas moàm da ti go spasam
ìvotot. Sega znaj deka i najmaliot glu{ec moè da go spasi najsilniot
lav!
Ezop
Kako se spasil glu{ecot?

[to mu se slu~ilo na lavot?
Koj go spasil lavot?
75
TROJCA LOVXII
Trojca lovxii trgnale
na lov. Dvajcata bile bez
pu{ki, a tretiot nemal
oru`je. Do{le do edna
{umska poljanka. Tuka
podgonile tri zajaka.
Dvata izbegale, a tretiot
ne go fatile. Zajakot {to
ne go fatile go stavile vo
torba i zaminale doma.
Po patot videle ku}a
koja nemala ni yidovi, ni
vrati ni pokriv. Do{le do
vratata {to ja nemalo,
viknale po doma}inot koj
ne bil doma:
-Ej, doma}ine, daj ni
edno tenxere da go svarime
zajakot {to ne go
fativme!
Stopanot im rekol deka
ima tri tenxeriwa, no dvete bile skr{eni, a tretoto nemalo dno.
Trojcata lovxii go zele tenxereto bez dno, go svarile zajakot {to ne go
fatile, se najale do nasit i si zaminale doma.
Narodna prikazna
Zo{to prikaznava e sme{na i nevistinita?
Narodna prikazna e tekst {to go sozdal narodot. Preku nea se otslikani

nastanite od sekojdnevniot ìvot na lu|eto vo minatoto.
Od ovie tekstovi sekoga{ moè da se izvle~e nekoja pouka.
Raskaì nekoja takva prikazna.
76
DRUGARSTVO
[to e toa drugarstvo,
dali nekoj znae?
Se kupuva li so pari
ili na zaem se zema,
moèbi ima sredini
kaj {to voop{to go nema?
Ako nekoj misli taka

sekako se laè,
drugarstvoto predmet ne e,
nitu samo zbor,
tuku ne{to pove}e,
ova e mojot odgovor:
Za vistinska dru`ba treba

da si human, toleranten
i iskren do kraj,
drugarstvoto toa go bara,
toa e vistinata, dobro dete
i mojot odgovor znaj!
Slavka Arsova
Prepi{i ja strofata kade {to poetot napi{al za vistinskata dru`ba.

Opi{i go tvojot najdobar drugar.
77
DVAJCA DRUGARI
Odele dvajca drugari niz {umata i naedna{ pred niv izlegla me~ka.
Edniot izbegal i se ka~il na drvo, a drugiot ostanal na patot. Ne mu
ostanalo ni{to drugo osven da legne na patot i da se prepravi deka e
mrtov.
Do{la me~kata, po~nala da go du{ka, videla deka ovoj ne reagira, pa si
zaminala.
Toga{ slegol drugiot od drvoto i po~nal da se smee:
- [to ti {epote{e me~kata na uvo?
- Mi re~e da ne se druàm so lu|e {to gi ostavaat svoite drugari vo
nevolja!
L. N. Tolstoj
Kako ti bi postapil da si na mestoto na onoj {to bega?

Koj e tvojot najdobar drugar?
Kako znae{ deka ti e najdobar drugar?
78
ZAGUBENOTO PRIJATELSTVO
Se zdruìle ku~eto Avko i ma~eto Mwavko. Tie zaedno igrale, se
smeele, odele na pro{etki, zaedno gi izvr{uvale site raboti i taka
stanale mnogu dobri prijateli. S¢ {to imale bratski delele. Pred ma~eto
nikoj ne smeel da kaè lo{ zbor za ku~eto, nitu pred ku~eto nikoj ne
smeel da kaè lo{ zbor za ma~eto. Taka i }e ostanelo ako ne se slu~ilo
ova:
Eden den ku~eto samo oti{lo na gosti. Ma~eto ostanalo doma. Mu bilo
mnogu zdodevno, pa zelo da ~ita kniga. îtalo {to ~italo, pa oti{lo da se
pro{eta. Se izmorilo {etaj}i, pa umorno i gladno si do{lo doma. Koga
vleglo vo kujnata se voodu{evilo od gletkata. Stopanot isprìl riba i ja
ostavil na masa da se oladi. Mwavko, kako i sekoe drugo ma~e, mnogu sakal
riba, pa skoknal, ja grabnal ribata i izbegal nadvor da ja jade.
Po nekoe vreme ku~eto se vratilo od gosti. Bidej}i tamu se gostelo,
usnite mu bile mrsni od jadeweto. Vo toj moment stopanot vlegol vo
kujnata i imal {to da vidi, prazna ~inija i mrsna usta. Razluten stopanot
po~nal da go kara ku~eto:
- Kradecu nieden, si mi go izel ru~ekot! Sega skapo }e mi plati{!
- Ne, ne, ne sum jas! - ispla{eno se branel Avko.
Vo toj mig Mwavko vlegol i se skril zad vrata.
- Eve, pra{ajte go Mwavko deka ne sum ja izel jas ribata - prodolìl
ispla{eno da se brani Avko.
Se svrtel stopanot kon ma~eto i go pra{al:
- Slu{aj ti mrzlivecu, da ne go vide Avko kako ja jade ribata?
- Ne, ne go vidov koga ja zede ribata, no go vidov koga ja jade{e! - izlaà
Mwavko.
Na stopanot ne mu trebalo mnogu, pa go zel stapot i go iznatepal Avko.
Avko tri dena ne moèl da stane od bolka. No pove}e go bolela
nedrugarskata i ne~esna postapka na Mwavko.
Ottoga{ ku~eto i ma~eto se skarani i neprijatelski se gledaat.
Du{ko Avramovski
Za kakvo prijatelstvo stanuva zbor vo ovaa prikazna?
îja postapka ne e vo red?
Koj nepravedno postapuva?
Kako bi postapil ti da si na mestoto na Mwavko?
79
PROLETEN POVIK
Preku polja, preku gori,
ka~unkata u{te vzori
krena glava i se ~udi:
- Tolku rano koj me budi?
- Ti proleten si ni povik,
- re~e vrap~o îk-~irik.
Poto~eto yuni v glas

v ramno pole stasa v~as.
- Aj, male~ok Medo stani,
ve}e spie{ ti od lani!
Nad izvor~e leta ptica,

son~ko gali detski lica.
Na ìcite stojat ptici,
se vratija lastovici.
Mravka pojde na rabota,

ne praznuva ni v sabota.
Cela prolet, celo leto
}e sobira zrelo ìto.
Prolet, prolet segde klika,
v radost blika detska lika.
Evgenija [uplinova
Koj ja razbudil ka~unkata?

Vo koja strofa se javuva poto~eto i {to pravi?
Od kade se vratile lastovicite?
Kade trgnale mravkite?
80
RAZVIGOREC
Pominaa zimskite denovi. Sonceto po~na s¢ posilno da se pojavuva od
zad visokite oblaci. Sepak, grankite na drvjata i ponatamu ostanuvaa goli
i crni. Van~o go pra{a tatka si:
- Koga }e razzeleni {umata, tate?
- Treba prvo da poduvne razvigorecot - re~e tatko mu.
- A {to e toa razvigorec?
- Toa e vetar koj miluva i gali kako ne`na i topla maj~ina raka.
- A kogo go gali? - pra{a Van~o.
- Gi gali decata, ama najmnogu saka da ja razbudi celata priroda.
Pominaa dva-tri dena i Van~o dotr~a doma.
- Tate, vetrot me pogali. Me pomiluva kako da be{e rakata na mama.
- Da, sine, toa e razvigorecot. Veterot {to site go sakaat.
Drvjata kako da go ~ekaa toa. Na nivnite visoki granki se iskitija
bezbroj cvetovi, ubavi i {areni kako peperutki. Po cvetovite dojdoa
p~elite, a po p~elite se pojavija i zelenite lisja. Vo lisjata po~naa da
navratuvaat vrap~enca. Vo jabolknicata na Van~o edno vrap~ence svi
gnezdo. Eden den Van~o mnogu se iznenadi koga vide kako od gnezdoto
se pojavuva klun~e na male~ko vrap~ence...
Aleksandar Popovski
CVET
Deteto vide vol{ebno cvet~e
so site boi od leto i prolet,
potoa go zede svoeto blok~e
i go nacrta ubaviot cvet.
Duvna veter so site sili

na cvetot lisjata mu gi sroni
mu soble~e prekrasna ruba
i go ostavi na poljana gruba.
No cvetot nacrtan vo blokot

ostana kako nem svedok
za negovata {arenolikost,
Za kakov nem svedok stanuva zbor? vol{ebnost i ubost.
Nacrtaj eden prekrasen cvet!
Bo{ko Sma}oski
81
BI SAKAL
Bi sakal yvezdite svetli
od nebo da gi zberam
i vo kitka zlatesta, svetla KOJ E NAJDOBAR
na mama da £ gi daram.
Bi sakal vo gustata gora
slavejov poj da baram Mojot dedo na pro{etka
i slean vo moite zborovi {to gri`no me vodi
na mama da go daram. i mojata babi~ka
Bi sakal niz svetot {irok skazni {to mi godi.
spokojni dni da baram
so mojot {epot tivok Brat~eto {to mlekce
na mama da gi daram. so mene si pie,
Bi sakal vo svetot {irok sestri~eto sakano
nasmevki detski da baram slatko {to si spie.
i zbrani vo mojot nasmev
na mama da £ gi daram. I mojata mami~ka
bluza {to mi {ie
Kosara Go~kova i tatko {to bonboni
v xeb za mene krie.
Najdobri se site
{to dobro mi ~inat
i vo sre}a sakaat
dnite da mi minat.
B. Vròvski
Kako treba decata da rastat?

Koj e zasluèn za sre}noto
detstvo?
Raskaì za tvoeto semejstvo!
Za kogo pee poetot vo ovie stihovi?

Opi{i ja tvojata majka!
82
MAJÎNITE DLANKI
Maj~inite dlanki se najne`na lulka. Maj~inite dlanki, meki ili koravi,
se prvata miluvka koja ne moè nikoga{ da se zaboravi.
Maj~inite dlanki se sakaat koga miluvaat, za{to niz niv bezgri`nite
denovi kako ptici letaat.
Tie prvoto zala~e leb ni go daruvaat.
Na maj~inite dlanki decata nikoga{ ne im zameruvaat.
Vo niv se krie ve~na ubavina, drag spomen i ìvotot nevin, skromen.
Ribite ja sakaat vodata, trevkite - sonceto i do`dot, p~elite najubaviot
cvet, no jas od s¢ najmnogu na svetot gi sakam maj~inite dlanki.
Maj~inite dlanki se ne`nost, toplina, mirizliv cvet...
Maj~inite dlanki se najubavo ne{to na ovoj svet.
Tiho Najdovski
Kakvi se maj~inite dlanki?
[to pravi mama za tebe?
Kako ti £ ja vozvra}a{ qubovta?
PESNA ZA MAMA
Mama ja podade rakata vredna,
Na dlanka £ sleta yvezdi~ka edna.
Mama ja podade rakata bela,

Son~ko ja pokri so nasmevka vrela.
Mama ja podade rakata ~ista,

Vo nea sre}ata cveta i lista.
Mama na svoite de~iwa smeli

So yvezdi i sonce sre}a im deli.
Stojan Tarapuza
Od kolku strofi e sostaven poetskiot tekst?

Podvle~i gi zborovite so rima!
Opi{i ja tvojata majka!
83
MOITE ZUMBULI
Denes e Osmi mart. Ovie denovi mnogu razgovaravme
vo u~ili{teto za praznikot na ènata. Razgovaravme za
toa kako ènata ìveela vo minatoto, a kako ìvee
denes i za nivnoto po~ituvawe porano i denes.
Potoa sekoj od nas raskaùva{e kako ja izraduval
utrinava svojata majka.
I jas raskaàv. Rekov:
- Nekolku dena ne bev spokoen. Postojano mislev na
toa so {to da ja izraduvam i iznenadam majka mi. Imav
malku za{tedeni pari i sakav da £ kupam podarok, no se
pra{uvav kakov.
Denot sproti Osmi mart izlegov da pobaram ne{to.
Bidej}i mama mnogu saka cve}iwa, re{iv da £ kupam
cve}e.
Vlegov vo cve}arnica i gi odbrav najmirizlivite
cve}iwa - zumbuli i £ gi kupiv.
Dojdov doma. Gi skriv pod krevetot, za{to sakav na
denot da £ gi dadam. Ve~erta koga si legnuvav celata
soba mirisa{e na zumbulite. Majka mi vleze da me bakne
pred spiewe i go po~ustvuva opojniot miris. Taa me
pra{a:
- Od kade e ovoj prekrasen miris?
Jas si mol~ev i se pokriv so prekrivkata. Taa po~na
da bara po sobata, no ne najde ni{to.
Bev mnogu vozbuden i ne moèv da zaspijam. Slu{nav
~ekori. Majka mi povtorno vleze vo sobata. Nasetiv
deka stoi pred mojot krevet. Koga ja trgnav prekrivkata
od glava, ja vidov majka mi so zumbulite v raka. Skoknav
od krevetot, ja gu{nav i ja baknav. Taka moeto ma~ewe
zavr{i i site sre}ni i zadovolni zaspavme.
Taka go zavr{iv moeto raskaùvawe.
V. Boesar
Preraskaì go raskazot, no vnimavaj na redosledot na

nastanite.
84
GODI[NITE
VREMIWA
Godi{nite vremiwa
se kako slo`ni de~iwa.
Prva proletta doletuva

pupolkite gi rascvetuva,
drvjata gi razlistuva.
Letoto e edinstveno
brat~e na sestri~kite,
so bosi noìwa po poleto gazi,
od toplina i ku~eto
jazikot go plazi.
Od trite godi{ni vremiwa

slo`ni momi~iwa,
esenta izgleda najgordeliva
vetrovita, maglovita, do`dliva...
Godi{nite vremiwa
se mnogu dare`livi
kon svojata sestri~ka zima,
a taa se raduva
za{to snegulki ima!
N. D. Ulku
Kakvi slo`ni rodnini poetot ni pretstavuva vo

stihotvorbava?
Koe godi{no vreme doletuva, koe e edinstveno, koe e
najgordelivo, a koe e radosno?
85
PROLET
Proletta dolgo ne se pojavi. Poslednite nedeli be{e vedro, no studeno.
Dewe snegot se tope{e na sonceto, a no}e ìvata pa|a{e do sedum stepeni
pod nulata. S¢ be{e zamrznato.
Naedna{ podduvna toplo veter~e. Se podignaa oblacite. Tri dena i tri
no}i lee{e topol do`d. Potoa vetrot stivna.
Se krenaa gusti sivi magli. Potekoa matni potoci.
Prikve~er maglite se razotidoa. Oblacite se rasprskaa kako beli
jagniwa. Se razvedri i proletta se pojavi.
Izutrina toploto sonce go rastopi tenkiot mraz, a topliot vozduh
zatreperi od isparuvaweto na zemjata. Zazelenija mladite trevki.
Nababrija pupkite od drvjata, a po lozite koi se sosipale so zlaten cut
zabrm~ea p~elite.
û~uligite se raspeaja nad rastreperenite zeleni posevi, a visoko letaa
i si ja peeja proletnata pesna guskite i {trkovite. Dobitokot po~na da
rika, jagniwata se razigraa, a po suvite pati{ta se rastr~aa brzonogi
de~iwa.
Dojde proletta.
L. N. Tolstoj
Preraskaì go raskazov so pomo{ na ovoj plan:
1. Vedro, no studeno.
2. Veter i do`d.
3. Razvedruvawe.
4. Sonce i cvetawe.
5. Proletna pesna.
86
MOETO SELO
Daleku, na jug tamu,
kako grut~e ~isto belo,
skrieno vo gorata leì{,
ti moe male~ko selo!
Vo zorata koga utroto

ra{iri beli race
od istokot toploto sonce
te kape so zlatni zraci.
Kraj tebe bistar potok

planinski brzo te~e,
trepkaat bezbroj dzvezdi
nad tebe sekoja ve~er...
Vo proletta kolku milo

pticite slatko peat,
vo letoto kolku slatki
plodovi òlti zreat.
Vol~e Naum~evski
Od kolku strofi e sostavena pesnava?

Podvle~i gi rimuvanite zborovi!
Za {to pee poetot vo pesnava?
87
MUZIKATA NA POTOKOT
Vremeto ojuì. Zaduvaa topli vetrovi. Snegot okopne. Maloto trskar~e se zalula
na suva krajre~na trska i zacrcori.
Poljankite se pokrija so mlada so~na treva. Cve}injata se otvorija.
Drvjata razlistaa.
Visoko vo planinata, vo korenjeto na stoletna razgraneta buka izbi izvor~e.
Male~ko i bistro kako oko na srna. Negovata voda, sli~na na tenok srebren konec,
trgna po udolnicata.
Spu{taj}i se nadolu, mu se pridruùvaa negovi brat~inja. Nabrgu maloto poto~e
se pretvori vo buen rasklokoten potok. Veseloto ùborkanje na vodata se
ispreplete so {umot na lisjata, so crcorenjeto na pticite i so vol{ebnata melodija
na ne`niot razvigor.
Vo tivkoto planinsko podno`je se razlea sveà, radosna muzika.
Taa ja slave{e obnovenata priroda vo prolet. Cel den e~ea {umi~kite i poljanite.
Koga izmina denot i nad tivkiot predel se spu{ti blagata proletna ve~er, pticite
se pribraa vo svoite skri{ni gnezda i prestanaa da peat.
I razvigorot se izmori, pa se pritai vo ~a{kata na najubaviot cvet da ja prespie
no}ta. Samo bistriot potok prodolùva{e da ja to~i, da ja izliva svojata ìvotvorna
muzika, ispolnuvaj}i go planinskoto podno`je so radost i ubavina.
Muzikata na potokot nema ni po~etok ni kraj.
Vidoe Podgorec
Ovoj tekst izobiluva so pridavki! Pronajdi gi i podvle~i gi so boi~ka!
88
ZARADI KAVGATA
Cve}iwata se karale!
Pra{uvate:
- Zo{to, {to barale?
Ni{to ne barale,
ama se karale.
Koki~eto po~nalo,
toa prvo viknalo:
- Jas pred site od vas
tuka sum izniknalo!
A istoto toa
site go povtorile
i znaete sega
tie {to si storile?
Tri-~etiri deca
ottuka {to minale
go ~ule vikaweto
i od red gi skinale.
Vasil Kunovski
Zo{to poetot na stihotvorbata £ dal vakov naslov?

Pronajdi gi rimuvanite zborovi.
89
RABOTNA AKCIJA
Pred u~ili{nata zgrada direktorot Mile gi o~ekuva{e Adem i
~lenovite na ekolo{kata sekcija. Srde~no se pozdravija i se raspra{aa za
onie koi ne dojdoa.
- Predlagam, dodeka ne fatila è{tina, da pojdeme i da ja razgledame
mladata {uma - predloì direktorot Mile.
Site se upatija kon blagata padina zad u~ili{nata zgrada.
- Sega s¢ }e vi raskaè Adem ekologistot - re~e direktorot.
Adem po~na:
- Gledate, site drvca {to gi nasadivme so prva~iwata ne se fatile!
Letovo be{e mnogu su{no, a i septemvri e takov, kapka do`d ne kapnala.
Nie gi navodnuvavme, okopuvavme, vadevme plevel, ama ne uspeavme da gi
odrìme.
- Bidej}i ne se fatile godinava, }e zasadime novi - za ovogodi{nite
prva~iwa! - se javi direktorot.
- Zasaduvaweto drvca masovno ve}e se prifa}a. No, nekoi u~enici
sakaat drvcata da se obeleùvaat so ime i prezime na prva~iwata - re~e
direktorot.
- A toa ne se prifa}a, toa ne moè! Ne biva da se re~e moe drvo, tvoe
drvo, tuku - na{a {uma! Taa e zaedni~ka, na{a, zaedni~ki treba da se
odgleduva, ~uva i saka! - objasni Adem.
- Koga bi imale alat za rabota, sega bi gi okopale drvciwata - se
priklu~i vo razgovorot \oko, pretsedatelot na u~ili{nata ekolo{ka
sekcija.
- V~era nabavivme drvca, motiki i kopa~i! Akcijata moè da po~ne! -
re~e Adem.
Se rasporedija vo grupi i rabotnata akcija po~na.
- [to da pravime so ovie drvca {to ne se fatile? - pra{a Nina.
- Odminete gi, vo oktomvri }e iskopame novi dupki - re~e Adem.
Ne pomina nitu eden ~as, a mladata {uma be{e okopana i oplevena.
Bistrica Mirkulovska
Za kakva rabotna akcija stanuva zbor vo ovoj raskaz?

Zo{to treba da se po{umuvaat golinite?
Raskaì ako si u~estvuval vo sli~na akcija!
90
VELIGDEN
Ovoj golem den -

hristijanski Veligden.
Vo pravoslavni domovi se pravi,
se praznuva i se slavi.
Na Veli~etvrtok
vo utrina rana
da bojosa jajce crveno
stana i mojata mama.
[tom strelkite na ~asovnikot
12 pokaùvaat
site jajca kr{at,
a potoa praznuvaat.
Od sekade se slu{a
pozdrav kako pesna.
Hristos voskresna!
Hristos voskresna!
Raskaì kako go praznuvate ovoj golem praznik!
91
ZANAETI
Opin~arot opinci pravi
i na niv remen~iwa stavi.
So niv }e igra Mete
na noze gi stavi dvete.
Koàrot pak, koàta ja {tavi

i od nea obleka pravi.
Trosedi, dvosedi, fotelji razni
za domovite da ne se prazni.
Grn~arot trkaloto go vrti

i so dvete kallivi dlanki
stomni {areni pravi
za studenata voda da ve oladi.
Ohridskiot biser
e bogatstvo na{e,
se niè na |erdan
za grloto va{e.
92
DRVOTO I PTICITE
Edna ptica go zamoli drvoto:
- Dozvoli mi na tebe da se odmoram!
- Odmori se - re~e drvoto.
Dojde vtora ptica i re~e:
- Dozvoli mi na tebe da si napravam gnezdo!
- Napravi si - re~e drvoto.
Dojdoa tuka u{te mnogu ptici, pa si napravija gnezda i letaa, skokaa i peeja
kako vo svoja ku}a.
Toa go zabeleà trnlivata grmu{ka koja raste{e pod drvoto i mu re~e na drvoto:
- Gi pu{ta{ da skokaat po tebe, a kaj mene, gleda{, nikoj ne smee da mi prijde!
Dobroto drvo * odgovori:
- Mnogu mi e milo koga moite granki moàt da im dadat na drugite zasolni{te i
da im pri~inam radost. No, jas ne sum kriv {to za tebe nikoj ne se graba!
Ruska narodna prikazna
[to pobarale pticite od drvoto?

Kako se odnesuvale pticite na grankite od drvoto?
[to * odgovorilo drvoto na zavidlivata grmu{ka?
93
PRVI MAJ
Poletaj silna pesno
niz mojot roden kraj,
rabotnik praznik slavi,
praznikot Prvi maj.
Denes zname se vee

na trudot v selo grad,
v srcata radost gree,
zgrnat e brat do brat.
Rabotnik pesna pee,

se zlati son~ev sjaj,
na trudot pesna ve~na,
pesna za Prvi maj.
Sploteni denes, deca,

vrvete red po red,
slavete trud i bratstvo
narodi od cel svet.
Van~o Nikoleski
Kakov paznik e Prvi maj?

Objasni ja poslednata strofa.
94
KAKO ODAM V TEATAR
Koga }e posakam da odam v teatar najprvo }e izvadam bilet. ]e se
potrudam da ne docnam na pretstavata, bidej}i }e im popre~am na
akterite. Potoa, otkako }e vlezam vo gledali{teto, }e go najdam mestoto
spored brojot i redot na sedi{teto i }e si sednam na moeto mesto. Potoa
vnimatelno }e ja prosledam pretstavata.
Nema da dofrluvam i da vikam po akterite.
Jas sum vospitano dete!
Ako vidam nekoj poznat vo salata ne se dovikuvam so nego, tuku samo }e
mu mavnam so raka.
Dodeka ja sledam pretstavata ne jadam i ne pijam ni{to, pa ne sum na
izlet - tuku sum vo kulturna ustanova! Ne e pristojno da se {u{ka so
hartija dodeka akterite se na scena.
Ako mi e sme{no - se smeam, no ne premnogu glasno za da ne im pre~am na
drugite okolu mene.
Rakopleskam, no ne udiram i ne tropam so nozete po podot.
Koga }e zavr{i pretstavata, site sakaat vedna{ da izlezat, a toa ne e
mo`no. Pa zatoa jas malku }e po~ekam, }e se strpam da se namali
turkanicata. Na kraj }e si go zemam paltoto od garderobata i }e go
napu{tam teatarot sre}en, zadovolen i zbogaten so u{te edno prijatno
doìvuvawe!
Pro~itaj go ovoj tekst i nau~i kako pristojno da se odnesuva{ koga }e odi{ vo

teatar!
95
RAZGOVOR SO
INTERPUNKCISKITE
(PRAVOPISNI) ZNACI
Znacite ìveat vo ~itankite, vo knigite i vo
tetratkite na u~enicite.
Razbravme deka ovie interpunkciski znaci ne se
sekoga{ zadovolni od u~enicite. Nepravilno gi
pi{uvaat, gi stavaat kade {to ne im e mesto, a pri
~itaweto ne gi po~ituvaat.
Sakame da proverime dali e toa to~no i zatoa
povedovme mal razgovor so nekoi interpunkciski
znaci.
Gi zamolivme da ni gi kaàt svoite zada~i. Niv gi
pra{uvame, a tie ni odgovaraat. Eve {to ni rekoa:
Pra{awe: Za vas, To~ko mala, znaeme deka
re~enicata ja zavr{uvate. Samo ovaa zada~a li ja
izvr{uvate?
Odgovor: Na ~itatelite jas dobro im pravam, mal
odmor im davam. [tom }e dojdete do mene, ve
predupreduvam jas:
- îtateli, zastanete malku, spu{tete glas!
Pra{awe: Vie ste Pra{alnik, bastun~e na kraj
{to stoi. Ve molime kaète ni gi zada~ite svoi!?
Odgovor: [tom vo pi{uvaweto ne{to pra{uvate,
sekoga{ mene me pi{uvate. Koga na krajot od
re~enicata }e me najdete mene, znajte:
Glasot }e treba malku da se krene.
Pra{awe: Vie, Izvi~niku, na krajot od re~enicata
kako topola se izvi{uvate. Kaète ni kakva zada~a
vr{ite?
Odgovor: I jas sum znak {to treba da se po~ituva.
Me stavaat koga ~udewe se izrazuva, koga se vika,
koga se klika...
Pra{awe: A vie, Dve to~ki, edna nad druga staveni,
kaète ni pred kakva zada~a ste ispraveni?
96
Odgovor: Znakot dve to~ki stoi zad zbor po koj ne{to se broi, koga
ne{to se redi ili ne{to sledi. Gi molime ~itatelite pravilno da n¢
pi{uvaat i koga ~itaat, da ne n¢ odminuvaat.
Pra{awe: Sred zborovite napi{ani i vie, po~ituvana Zapirko, mo{ne
~esto dobivate mesto. Kaète ni, ve molime nie, kakva zada~a vr{ite vie?
Odgovor: Za mojata slu`ba va`na mnogu }e treba da se re~e. Jas pomagam
mislata ubavo da te~e. Vo re~enicata koga kraj mene minete, treba malku
da si po~inete, glasot malku da go krenete, vozduh da si zemete. Za drugite
zada~i moi, vo knigite op{irno stoi...
Gligor Popovski
B R Z O Z B O R K I
CAKARA
Cakara-co!
Cakara-ce!
Od tri bukvi
vretena dve!
RIBAR
Ribar od Ribarci
ribari vo ribnik
poriben so ribi,
ripki i rip~iwa.
DRVA DRVOSANI
Drva drvosani
drveneat
vo drvara na Drvevci
od Drvovo do Drvci!
97
TELEVIZOROT E VINOVNIK
Majka mi be{e na gosti. Ottamu se vrati nalutena i zasramena. Koga ja
pra{evme zo{to e takva taa ni odgovori:
- Damjan e zasluèn za toa!
Nie site se za~udivme kako moè Damjan da ja naluti, koga toj sede{e
doma so nas.
Tane se dobliì do nea i so neèn glas ja pra{a:
- Mamo, {to ti se slu~ilo? Damjan ne e vinoven za ni{to, toj be{e so
nas!
Toga{ mama re~e:
- Denes bev mnogu zasramena od Damjan! Dodeka sedev i piev kafe, na
televizorot se prikaùva{e snimka od neodamne{niot cirkus. Gledaj}i,
go prepoznav Damjan. I tokmu koga se pofaliv i koga site se zavrtea da go
vidat, toj ja zede ~a{kata od sladoledot {to go jadel, ja stavi na nosot i
po~na da se glupira. Toga{ site po~naa da se smeat i da vikaat:
- Len~e, prav klovn ima{!
Kako se ~uvstvuvala majka mu na Damjan?

Kakva poraka moème da izvle~eme od raskazov?
SEKADE I SEKOGA[ TREBA DA VNIMAVAME

KAKO SE ODNESUVAME
98
LELEKTIRA
GRAMATIKA
SEDAM ~esto taka
a bezvolno i JADAM,
zna~i ne kopam nitu tikvi sadam!
Pa pomisliv:
- Zo{to gramatikata veli
deka zborovite
SEDAM I JADAM
pokaùvaat rabota?
MUDRO @IVEEWE
- Od buv sokol ne biduva,
ubavo narodot znae da re~e...
I pekarot, i lekarot i ~evlarot
prethodno moral zanaetot da si go pe~e!
@ivko Pavlov
„Od buv sokol ne biduva“

„I pekarot, i lekarot i ~evlarot
prethodno moral zanaetot da si go pe~e“ -
{to sakal poetot so ovie stihovi da ni kaè?
99
I KOGA GUBI[ I KOGA DOBIVA[
Dedo Vladimir i Mimi igraa domino dodeka ~ekaa da se vrati tato
Petre od rabota.
- Mnogu uspe{no kombinira{!- iznenaden e dedo Vladimir.
- Dedo, toa e kako smetawe, matematika. Najmili mi se ~asovite po
matematika.
- Me raduva deka ti e interesna matematikata. Cel ìvot e matematika.
Mimi pak go pobedi dedo £.
- Dedo pak pobediv, da ne mi popu{ta{? - se ~udi Mimi.
-Ne! Ne e ubavo da se popu{ta. Treba sekoja rabota da se nau~i, pa makar
i igra da e!
- Jas porano ne moèv da te pobedam! - na Mimi s¢ u{te ne £ e jasno.
- Gledam deka si nau~ila da kombinira{, si ve`bala, pa zatoa moè{ da
me pobedi{. Me|utoa treba da nau~i{ da ne se luti{ koga gubi{ i da
prifa}a{ koga nekoj drug dobiva i te pobeduva!
Bistrica Mirkulovska
Zo{to Mimi pomislila deka dedo £ £ popu{ta?

Kakva poraka moè{ da izvle~e{ od raskazov?
100
DE@URNIOT DIME
U~ilnicata vo koja u~i Dime e moderna. Taa e sveò
varosana i ima novi klupi. Vo agolot ima ~e{ma za voda,
a pokraj yidovite - zaka~alki za ali{ta.
Dime be{e deùren. Na golemiot odmor toj im re~e na drugar~iwata:
-Ajde site vo hodnikot, ve molam! Treba da provetram i da ja izbri{am
tablata za sledniot ~as!
Site u~enici izlegoa.
Dime gi otvori {irum
prozorcite, ja svetna
tablata, pa i toj izleze vo
hodnikot.
Se dobliì do Mimi i £
re~e:
- Ajde da povtorime za
iste~ni i neiste~ni vodi!
- Potokot e iste~na voda.
Toj brza da se vlee vo
rekata! - po~na Dime.
- I rekata e iste~na voda. Nejzinite vodi go baraat patot kon nekoe
ezero ili more! - i Mimi pokaà deka vredno u~ela.
- Ezero - slatka neiste~na voda! - pobrza Dime.
- More - solena neiste~na voda! - dodade Mimi.
- Bara za àp~iwa! - se doseti Dime - zaostanata voda.
- Vodopad so milion beli kapki - klikna Mimi - voda {to pa|a i se
peni!
Toga{ dve devoj~iwa nayirnaa vo u~ilnicata, se zakikotea i rekoa:
- Ej, deùren, }e napravi{ poplava!
- Lele! - Dime se plesna po ~eloto. - Dva pati go natopiv sun|erot, a
potoa zaboraviv da ja zatvoram ~e{mata!
- Iste~na gre{ka! - veselo dofrli Mimi.
Velko Nedelkovski
Kakva e u~ilnicata vo koja u~i Dime?

[to pravi toj so Mimi?
Za kakva „iste~na“ gre{ka stanuva zbor?
101
PRVOAPRILSKI VESTI
Nesre}a stana vo zooparkot,
se slu{a vreva, turkanica,
slonot, deca, se razbolel -
dobil golema sipanica!
Majmunot Miki smrtno e bolen,

crna ka{lica go skina.
Lekarot go pregleda i re~e:
- Neizle~iva angina!
Liska od kafezot izlegla,

se fatila so paunot, igraat tvist,
a elenot legnal, se valka vo kalta,
sakal da bide li~en i ~ist.
Orelot vlegol kaj gulabite,

gi sobral, predavawa im drì,
zajakot zastanal kraj lavot
go gleda i samo mu ’rì!
Divata sviwa oblekla fustan

i o~ila si stavila sama,
pa samo grovta, so opa{ mrda
se {eta ko pariska dama.
Kakvo ~udo!
Pobrzajte deca
iznenaduvawe ve ~eka!
Takov nastan se slu~uva
edna{ vo tri veka!
Zooparkot vrie od novosti,

od nevideni ~uda razni,
toa go nemam videno
ni vo naj~udnite skazni!
Kiro Donev
Zo{to naslovot na ovoj poetski tekst e „Prvoaprilski vesti“?
102
LISICATA I
GROZJETO
Videla lisicata zrelo
grozje {to visi i
po~nala da se misli
kako da go izede.
Se obiduvala sekako,
no ne uspeala.
Za uteha si rekla:
„U{te e zeleno i
kiselo“.
L. N. Tolstoj
Zo{to lisicata rekla

„U{te e zeleno i kiselo?“
LISICATA I
[TRKOT
Go pokanila lisicata
{trkot na ru~ek i mu
dala jadewe vo ~inija.
Bidej}i imal dolg
klun, {trkot ne moèl
ni{to da izede, a
lisicata si go izela svoeto jadewe.
Drugiot den {trkot ja pokanil lisicata na ru~ek i £ go posluìl
jadeweto vo edno grne. Sega lisicata ne moèla da ja provre muckata vo
grneto, a {trkot so dolgiot klun si go izel jadeweto.
L. N. Tolstoj
Zo{to ne moèl {trkot da ru~a kaj lisicata?

Kako £ vozvratil {trkot na lisicata?
103
SAKAM DA BIDAM
Bi sakal da bidam lekar,
bolnite da gi lekuvam
za da bidat zdravi.
Bi sakal da bidam pekar,

leb vo furnite da pe~am
za lu|eto da ne bidat gladni.
Bi sakal da bidam {ofer,

patnici da prevezuvam
za da ne odat pe{.
Bi sakal da bidam dzidar,

palati i ku}i da gradam
na lu|eto za da ne im studi.
Bi sakal s> -
s> da bidam.
Bi sakal dobro
za site da ~inam.
Branko Vr{ovski
[to sakal poetot da bide i zo{to?

Objasni ja poslednata strofa.
[to saka{ ti da bide{ koga }e
porasne{?
104
NASMEVKA
SONCE Marko otide na odmor. Vo hotelot
prestojuvaa lu|e od celiot svet.
Koga sonce gree
s> raste i zree. Izleze da se pro{eta i zabeleà dve
- Sonceto e toplina! - deca kako si podavaat topka. Se dobliì
veli dedo Mile. do niv i vide deka ednoto e crn~e, a
- Sonceto e dobrina! - drugoto Kines~e. Crn~eto be{e visoko i
veli baba Lile. slabo, a Kines~eto be{e nisko i isto
- Sonceto e svetlina! - taka slabo. Tie bea na ista vozrast kolku
veli ~i~o Mite. Marko. Marko, bidej}i be{e mal, ne
- Sonceto e milina! - razbira{e drug jazik osven
velat od red site. makedonskiot, pa ne se ni obiduva{e da
prozbori so niv znaej}i deka nema da go
Vasil Kunoski razberat.
Gledaj}i gi kako igraat, posaka i toj
Otkrij gi zborovite so koi e da zaigra, no ne znae{e kako da im kaè.
opi{ano sonceto!
Vo toj mig se seti {to da napravi, se
nasmea i so rakata pokaà da ja frlat
topkata nakaj nego. Decata go razbraa, se
nasmeaja i po~naa da si podavaat topka
site trojca. I toga{ Marko sfati deka i
tie dvajca me|u sebe ne razgovaraat, deka
i tie ne se razbiraat.
Site trojca igraa so topkata, mavtaa
so racete, se smeeja i taka se razbiraa.
Dopolnitelna zabava im be{e Marko
koj ima{e polni~ok stomak, pa mu
potskoknuva{e koga toj }e skokne{e.
Nasmevkata na site jazici e ista i
site lu|e odli~no ja razbiraat!
Kako se sprijatelil Marko so drugite deca?

[to e isto, a {to razli~no pome|u decata?
Objasni ja poslednata re~enica.
105
@ELBATA NA
SITE DECA
Kolku ubavo bi bilo
site deca v ovoj svet
da se zdravi, da se sre}ni
kako son~ev, radosen cvet.
I da nema dete gladno,

golo, boso, sirak klet,
nikade da nema vojni,
mir da cuti vo cel svet.
Site deca da se spletat

beli, òlti, crni v~as.
Site da sme v dru`no oro,
igra, pesna, vesel glas!
Kolku ubavo bi bilo

site deca v svetov {ir
da bidat sre}ni
site v radost i vo mir.
B. Mirkuloska
106
SMOGOT POSTRA[EN OD SMOKOT
Bez vozduh ne moè da se ìvee.
[to e vozduh? Toa go znae sekoj.
A {to e smog?
E, toa ve}e ne go znae sekoj, no sekoj moè da doznae. I toa, u{te sega.
Smogot e, vsu{nost, zagadeniot vozduh {to lebdi nad gradovite i vo
blizina na fabrikite, termocentralite i toplanite, kade {to
sekojdnevno sogoruvaat golemi koli~estva gorivo. Toa e eden vid magla,
sostavena od jaglerod dioksid, razni otrovni materii i prav, {to veterot
ja raznesuva nasekade.
Kako da se borime protiv smogot?
Najva`no e - da ne go sozdavame. Ili, barem da go spre~uvame negovoto
pregolemo sozdavawe. Postepeno da se preminuva na takvi vidovi goriva
{to pomalku go zagaduvaat vozduhot, a takvi se gasovite (za razlika od
tvrdite i te~nite goriva). Najdobro e da se koristi son~evata, odnosno
solarnata energija.
Smogot mu pre~i na ~ovekoviot organizam.
Smokot, pak, e ne{to sosema drugo.
Vo sekoj slu~aj i ednoto i drugoto n¢ ispolnuvaat so neprijatni ~uvstva.
Sepak, smogot e postra{en od smokot.
Smokot ne e zmija otrovnica. Toj raste golem, no ne e opasen.
Zmiite otrovnici, {to gi ima kaj nas se {arkata i poskokot ili
kamenarkata. [arkata ima {iroko izvitkana „brazda“ po dolìnata na
grbot, a poskokot nad ustata ima mal izrastok vo vid na rok~e. Tie se mali
po rast, tromi i ne podolgi od 80 sentimetri, za razlika od smokovite, koi
rastat mnogu pogolemi i se dviàt mo{ne brzo.
Zmiite otrovnici gi nema vo gradovite, gi nema ni smokovite, no, zatoa,
ne zaboravete, vo gradovite go ima - smogot!
Nepoznati zborovi:
smog jaglerod dioksid solarna energija
Zamisli deka si inspektor po ekologija! Kako bi ja za{titil sredinata vo koja{to
ìvee{? Napi{i sostav na taa tema!
107
NA IZLET EKOLO[KA HIMNA
Sonce, vozduh, voda
lekari se tri, [to e ubav ovoj svet,
ako si gi ceni{ ovde otpad, tamu smet!
zdrav }e bide{ ti! Nigde cve}e, treva, lad,
segde beton, prav i ~ad!
V gora ~esto odi
me|u zelen list, Mrtvi reki i pust breg,
veseli se, igraj
di{i vozduh ~ist! kisel do`dec i crn sneg,
vozduh katran v selo v grad,
Podajte si ra~inja te{ko di{e star i mlad!
v oro da se fatime,
oro da zaigrame EKO-dzvonot na glas bie:
sre}ni da si bideme! - Sto storivte lu|e vie?
Od zemjata - majka va{a
Van~o Nikoleski
napravivte crna ka{a!
Zosto sonceto, vodata i vozduhot lekari se tri? Kiro Donev
Kade e naj~ist vozduhot?
Raskaì za nekoj tvoj izlet!
108
EZERSKA UBAVINA
Ti ezero sino, bistro
go krasi{ mojot kat,
nad tebe ispraven stoi
drevniot Ohrid grad.
Ko majka nad svoeto ~edo

Gali~ica nad tebe bdee,
od tuka blesnuva sonce,
sekoj den tebe te gree.
Se prelevaat bezbroj boi

nad detski soni{ta moi.
Bran~inja samo te gonat,
palavo so bregot se borat.
Se beleat nad tebe edra,

letaat galebi beli.
Nad gradot ptici peat,
nasekade radost seat.
Angele Grozdanoski
Za koe ezero stanuva zbor vo ovaa
stihotvorba?
Prepi{i ja pesnata na kirilica.
109
GOVORNA VE@BA
Raskaì {to gleda{ na ilustracijava!
110
LETO VO JUNI
Sonce verno Koga juni

neka pe~e pod sonceto yuni,
pot od ~elo koga pole
neka te~e nosi cvetni guni,
neka stega pek - koga lipi
{ega ne e cvetaat niz {umi,
plod se bere, u~eni~ki èlbi,
bez trud nema ne se znae broj,
lebec mek. letnuvaat
kako p~eli roj
Zreat praski, kon sonceto
kru{i, slivi izvi{eno gore,
ètva stasa kon rekite,
v plodni nivi kon ezera, more.
teì ìten klas
sekoj brza, Kanat dolinite
plod se bere vo ladovinite,
skap e sekoj ~as. mamat planinite
kon viso~inite...
Van~o Nikoleski
Toga{ u~ili{tata
na odmor ve pra}aat:
- Sre}no vi leto,
topol son~ev zrak!
Vo septemvri site
dojdete ni pak!
Gligor Popovski
Kako e opi{ano letoto vo ovie stihovi?

[to najmnogu ti se dopa|a vo ova godi{no vreme?
111
REÊNICI
[to gleda{ na crteòt?
Moème da sostavime razli~ni re~enici spored toa kakvo e zna~eweto.
Deteto pi{uva.
— [to pi{uva deteto?
— E, deteto pi{uva!
Re~enica e celosno iskaàna ili napi{ana misla.
Re~enicata, spored toa kakvo e zna~eweto na iskaànata mislata moè da

bide:
raskazna
pra{alna re~enica
izvi~na
112
REDOT NA ZBOROVITE VO REÊNICATA
Esenta zreli plodovi ni nosi.
Taa ima òlti kadravi kosi.
Sekoe liv~e taa go pozlatuva,
a nam ustata ni ja zasladuva.
Mislata treba da bida jasna. Bez razlika

dali treba da ja kaème ili napi{eme,
re~enicata treba da e
podredena vo redosled.
Zborovite vo re~enicite se ispome{ani,

podredi gi vo pravilen red:
letnite denovi Minaa vreli.

i igri veselite Minaa.
- Zbogum rekoa: ni preselnici Pticite!
Sostavi tri re~enici.
Jas
sum
to~ka
RASKAZNA REÊNICA
PRIRODATA VO ESEN
Dojde esenta. Prirodata poleka i
nezabele`livo se menuva{e. U~enicite
Raskaznite re~enici otidoa vo bliskata {uma. Tamu gi
gi koristime koga : nabquduvaa promenite vo prirodata
{to gi prave{e esenta.
raskaùvame Tie bea voodu{eveni. Ja slu{aa
opi{uvame muzikata na vetrot. Lisjata {u{kaa
pod nivnite noze.
soop{tuvame
preraskaùvame
odgovarame na pra{awa Opi{i go tvoeto semejstvo so pet re~enici.
113
PRA[ALNA REÊNICA
Jas
KAKO SE VIKA sum
pra{alnik.
So mene se
Decata go pra{aa `drebeto: pra{uva.
- Zo{to tebe te vikaat Veterko?
- Zatoa {to tr~am brzo. Kako veter.
-A zo{to ti se vika{ Nesilka? - ja pra{aa
koko{kata. Pra{alni
- Jas nesam jajca. re~enici se onie
- A zo{to tebe te narekle Pesnopeec? - go pra{aa re~enici so koi
petelot. ne{to
- Jas peam glasno i so svoeto kukurikawe ve budam vo pra{uvame!
zorata.
- A tebe magarence, zo{to te vikaat Tvrdoglavko?
- E, ne vi kaùvam! - re~e magareto i so kopitoto udri po zemjata.
S. Kogan
Postavi mu tri pra{awa na tvoeto drugar~e.

Koristi gi pra{alnite zbor~iwa: koj, {to, kako, kade i zo{to.
Pra{awata i odgovorite zapi{i gi vo tetratka.
IZVI^NI REÊNICI
Jas sum LOVCI I ME^KI
izvi~nik.
Dvajca selani oti{le na lov. Edniot vlegol vo

{umata, pa po~nal da vika po drugiot:
Jas se vikam - Dojdi, fativ me~ka!
izvi~nik, so mene - Dovedi ja vamu!
zavr{uva izvi~nata - Ne moàm!
re~enica. Me - Toga{ dojdi sam!
upotrebuvaat za - No, taa ne me pu{ta, saka da me izede!
izvikunuvawe, Lav Tolstoj
~udewe, za Napi{i tri izvi~ni re~enici
iskaùvawe èlba, so koi }e iskaè{ sre}a!
radost, sre}a...
114
POTVRDNA I ODRE^NA REÊNICA
UTRO UTRO
Utroto e rumeno, Utroto ne e rumeno,

toa gi gali yvezdite, toa ne gi gali yvezdite,
ja otka~uva mese~inata ne ja otka~uva mese~inata
i go zaka~uva sonceto. i ne go zaka~uva sonceto.
Gi budi petlite, Ne gi budi petlite,
petlite gi budat decata. petlite ne gi budat decata.
Utroto si odi, i ete go denot. Utroto ne si odi, i ete go denot.
Vo prvata pesna se potvrduva ne{to, dodeka vo vtorata pesna istoto se

odrekuva so zbor~eto „ne“.
Onie re~enici so koi ne{to se potvrduva se vikaat potvrdni re~enici.

Onie re~enici so koi ne{to se odrekuva se vikaat odre~ni re~enici.
Napi{i dve potvrdni re~enici za u~ili{teto, a potoa od niv napravi odre~ni.

Napi{i dve odre~ni re~enici za u~enicite, a potoa od niv napravi potvrdni.
ZBOROVI VO
REÊNICA
Vlatko pi{uva.
Vlatko pi{uva doma{na zada~a.
Vlatko pi{uva doma{na zada~a
po matematika.
Za da postoi re~enica, mora da
postojat i zborovi. Re~enicite
se sostaveni od zborovi.
Re~enicite moàt da se napi{at

so eden, dva, tri, ~etiri i pove}e zborovi.
So sekoe dodavawe zbor vo re~enicata, taa stanuva pojasna.
Sostavi nekolku re~enici za crteòt {to go gleda{.
115
ZBOR
Za da ja kaème ili da ja napi{eme mislata koristime zborovi.
Vlatko kaà dvanaeset glasa. Za da ja napi{e

re~enicata potrebni mu se dvanaeset znaci
koi se vikaat bukvi.
Bukvite vo zborot moraat da bidat to~no

napi{ani. Ako se pogre{i, toga{ zborot
moè da dobie drugo zna~ewe (na primer,
Vlatko - Slatko).
Zbor e del od re~enicata.
SLOG
Na poljankata ima golem bor. Na negovite granki ~esto
doletuvaat vrap~iwa, gavrani, stra~ki i drugi ptici.
Zborovite se sostaveni od glasovi ili bukvi.

No, moè da se kaè deka zborovite se sostaveni od slogovi.
SLOG e del od zborot vo koj ima samo edna samoglaska

(toj se izgovara so edno otvorawe na ustata).
nos uvo u-vo kosa ko-sa

slon Janko Jan-ko jabolko ja-bol-ko
Slogovite ni sluàt da preneseme del od zborot pri pi{uvawe od eden vo

drug red.
Prepi{i gi re~enicite od po~etokot na lekcijata i podeli gi na slogovi.

116
GLAS
Za da iskaème zbor mora da go koristime glasot.
Za da bideme jasni, glasovite {to gi iskaùvame treba da se razli~ni i
postaveni vo pravilen redosled.
Primer:
pantaloni pantoloni
jogurt pravilno jorgurt nepravilno
ku}a
kuj}a
Zborot moè da bide sostaven od: eden, dva, tri, ~etiri, pet i pove}e
glasovi.
Vo makedonskiot jazik ima 31 glas. Sekoj glas si ima svoj pismen znak -
nare~en bukva. Glasot e najmal del od zborot.
Makedonskata azbuka e sostavena od tolku bukvi kolku {to ima glasovi:
A B V G D \ E @ Z Y I
J K L Q MN WOP R
S T ] U F H C ^ X [
(So crvena boja se ozna~eni samoglaskite, a so sina soglaskite.)
117
IMENKI
Nabroj {to s¢ gleda{ na
crteòv!
Imenki se zborovi {to

ozna~uvaat imiwa na
su{testva i predmeti
ili ne{to {to
~uvstvuvame ili
zamisluvame.
Nabroj {to s¢ ima vo

tvojata dnevna soba!
OP[TI IMENKI
Op{ti imenki se zborovi {to ozna~uvaat imiwa koi imaat zaedni~ki
svojstva so drug takov predmet ili su{testvo.
Iako ku~iwata se razli~ni,

op{to ime za site e ku~e.
I sun|erite imaat razli~na
namena, no sepak op{to ime
za niv e sun|er.
Site cve}iwa razli~no
izgledaat i mirisaat, no
op{to ime za niv cve}e.
Op{tite imenki se
pi{uvaat so mala po~etna
bukva. No, ako se najdat na
po~etokot od re~enicata,
toga{ si vaì praviloto
deka re~enicite po~nuvaat
so golema bukva.
118
SOPSTVENI IMENKI
SARA
Ve~er e, a maloto devoj~e Sara ne moè da zaspie. Pa otide vo krevetot na

majka £ i tatko £.
- Mamo, ne moàm da zaspijam bez kuklata Lina! - veli Sara.
Majka £ Mina se soglasi Sara da spie so kuklata.
- Mamo, te molam dodaj mi go i medo êdo! - re~e Sara.
Za da zaspie, majka £ £ dozvoli na Sara medo êdo da spie so nea.
No, na Sara £ nedostasuvaa nejzinoto ma~e Tomi, ku~eto Garo i pajkata
Paj~o. Po tret pat taa ja povika majka si:
- Mamo, mamo! Donesi mi gi ma~eto, ku~eto i paj~eto, pa }e zaspijam!
No, majka £ se naluti i £ re~e:
- Sekoj treba da si spie vo svoja postela!
Sopstvenite imenki se zborovi {to ozna~uvaat sopstveni imiwa na

su{testva ili predmeti.
Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema bukva.
POPRAVI:
JANA FiliP bobi acE MarijA AnastAsija
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
POPOLNUVALKA: 1
1. Se {ie so konec i . . . . 2
2. Kolbas se pravi od . . . .
3. Maòt na srnata e . . . . 3
4. Semeto se see na . . . .
5. Car ili . . . .
4
6. Predmet za polnewe {i{iwa . ... 5
Koj zbor go dobi? 6
119
ROD KAJ IMENKITE
Na site crteì se pretstaveni op{ti imenki. No, tie se razlikuvaat

spored rodot.
Kaj imenkite vo makedonskiot jazik postojat tri roda:

ènski rod, ma{ki rod i sreden rod.
Za da otkrie{ najlesno koja imenka na koj rod pripa|a, koristi gi

zborovite:
ovoj ili toj ma{ki rod

ovaa ili taa ènski rod
ova ili toa sreden rod
Zaokruì samo {to e to~no!
toj krava toa sok taa voda toj moliv
toj vol taa katedra toa dete toa stol
120
aloni ima na levata strana, a
BROJ KAJ IMENKITE
Kolku baloni ima na levata
strana, a kolku na desnata?
Na primer:
Zborot balon e imenka od
ma{ki rod. Toj zbor e vo ednina
bidej}i stanuva zbor za eden
predmet.
Zborot deca e vo mnoìna
bidej}i stanuva zbor za pove}e
od edno dete.
Od ova moème da zaklu~ime
deka ako imenkata se odnesuva na eden predmet ili su{testvo, taa e vo
ednina. Ako pak imenkata e upotrebena za pove}e predmeti ili su{testva,
toga{ e vo mnoìna.
Vo makedonskiot jazik ima dva broja - ednina i mnoìna
DOCNA ESEN
Temen oblak polzi,
rekata e matna.
Se gu{i vo solzi
edna ptica zlatna.
Cve}iwata li~ni
gi popari slana,
za ìvotni v gora
nema pove}e hrana.
Niz grankite goli

fu~i vetrot besen,
mirisa na zima,
pa docna e esen!
Nenad Xambazov
Opredeli go brojot na imenkite vo ovaa stihotvorba.
121
PRIDAVKI
DOMA]INI
Maja i Vlatko pokanija

mnogu gosti. Za da se
pokaàt kako dobri
doma}ini, tie ja sredija
dnevnata soba. Stavija
rozovi zavesi na drvenite
prozorci. So bel ~ar{af ja
prekrija niskata masa i
stavija staklena vaza so
raznobojni cve}iwa. Na
kraj gi prinesoa vkusnite
~okoladni bonboni na
~istata masa.
- E, sega moàt da dojdat
na{ite gosti! - si rekoa.
Vo ovoj tekst ima zborovi

so zdebeleni bukvi.
Moète da zabeleìte deka tie ni ja doobjasnuvaat imenkata i ni
kaùvaat kakva e!
Tie zborovi so koi ni se doobjasnuva imenkata se vikaat pridavki.

So pridavkite gi opi{uvame predmetite, su{testvata ili toa {to go
~uvstvuvame ili zamisluvame.
Pridavkite najlesno se pronao|aat so zbor~eto
kakov (kakva, kakvo, kakvi) kakva + imenka = pridavka
kakva + masa = niska
Zbogati gi re~enicite so pridavki.

Miki kupi ~asovnik.
Marika otide vo park.
Toni ima avtomobil.
122
BROEVI
FALBAXIKI
Jana se fali:
- Baba mi na selo ima dve kozi, tri kravi i eden vol!
Ana, da ne ostane pokusa, po~nuva da se fali:
- Pa i baba mi ima doma{ni ìvotni! Taa ima deset koko{ki vo
koko{arnikot. Vo prvata {tala ima pet jagniwa i edna ovca!
Pa prodolùva da se fali i veli:
- A vo vtorata {tala ima eden kow i dve kravi!
Ace gi slu{a i si misli vo sebesi:
„I jas imam dvanaeset koko{ki, dvaeset piliwa, sedum kravi, deset ovci,
{est kozi i eden kow“.
No, Ace ne e falbaxija i ne re~e ni{to.
Broevi se zborovi so koi se ozna~uva to~nata brojnost na ne{toto.
Jas sedam vo treta klupa od vtorata redica.

Mila sedi na prva klupa vo treta redica.
Ivo si igra so pet kocki.
Glavni broevi se broevite: eden, dva, tri, ~etiri, pet, {est, sedum,..
Redni broevi se broevite: prva, vtora, treta, ~etvrta, petta, {esta,..
Kade sedi{ ti vo u~ilnicata?

123
GLAGOLI
[TUREC I MRAVKA
[turecot na mravkata
v leto £ se smee
zo{to ne se odmora
sonce koga gree?
- Moja mravke budalke,

cel den zrna vle~e{,
mnogu si izmorena
pot od tebe te~e!
- So qubov si rabotam,
zimnica si nosam,
ne sakam, {tur~o, v zima
po ku}i da prosam.
Nenad Xambazov
Zdebelenite zborovi se razli~ni od drugite zborovi bidej}i tie

ozna~uvaat rabota, dejstvo ili sostojba.
Tie zborovi se glagoli.
rabota - dvièwe
sostojba - se slu~uva ne{to, no nema dvièwe
dejstvo - slu~uvawa vo prirodata
Otkrij koi zborovi ozna~uvaat rabota, koi dejstvo, a koi sostojba!

(Oboj gi zborovite (glagolite) so zelena, violetova i crvena boja)
Koce si leì vo
- Zavrna li do`d? Of, kolku pe{a~ev!
krevetot.
- E, kakov son sonuvav! - Koj go iskopa lozjeto? Duva silen veter.
Site ja napi{aa
- Ej, deca, pa|a sneg! - Mamo, spie Maja?
pismenata zada~a.
124
GOLEMA BUKVA
ÛDNO ZAPOZNAVAWE
Patuvaj}i so voz ~udno
se zapoznale dve deca.
- Jas ìveam vo gradot
Skopje. A ti kade ìvee{?
- Jas ìveam vo selo Vozarci
kraj Kavadarci.
- Kade u~i{?
- Vo u~ili{teto "Goce
Del~ev#. A ti?
- Jas sum s¢ u{te vo gradinka,
vo gradinkata "P~eli~ki#.
- Kade patuva{?
- ]e odam kaj baba mi Mare. A
ti?
- Jas se vra}am doma.
S¢ si kaàle, no najva`noto
ne si go kaàle. Ne si gi
kaàle svoite imiwa, deka
ednoto dete se vikalo Riste,
a drugoto Krste.
ûdno zapoznavawe, neli?
Golema bukva se pi{uva:

• na po~etokot od sekoja re~enica;
• koga pi{uvame imiwa i prezimiwa na lu|e;
• koga pi{uvame imiwa na ìvotni, u~ili{ta, gradinki, prodavnici,
bolnici, fabriki...;
• praznicite isto taka se pi{uvaat so golema bukva;
• geografskite poimi (gradovi, naselbi, sela, planini, reki, ezera...).
Popravi:
jane, OU Goce del~ev, vardar, Ohridsko ezero,
8 septemvri, [ar planina, ul. Pitu guli, strumica
125
INTERPUNKCISKI ZNACI
INTERPUNKCISKI ZNACI se znaci so koi se ozna~uvaat re~enicite

i delovite vo niv. Vo treto oddelenie }e se zapoznae{ so ovie
interpunkciski znaci:
To~ka se pi{uva na krajot od

raskaznata, potvrdnata i odre~nata
. to~ka
,
re~enica.
Zad naslov ne se pi{uva to~ka.
Zapirka se pi{uva me|u zborovi pri
zapirka
?
nabrojuvawe.
Zapirka se pi{uva me|u delovi od
edna re~enica.
pra{alnik
!
Pra{alnik se pi{uva na krajot od
pra{alnata re~enica.
Izvi~nik se pi{uva na krajot od
izvi~nik
:
izvi~nata re~enica.
Dve to~ki se pi{uvaat pred da se
nabrojuva ne{to. dve to~ki
XUXIWA
(Stavi gi potrebnite interpunkciski znaci) .,?!:
Se vrativ doma i mnogu se iznenadiv S¢ be{e ~isto masata plakarot
televizorot ronkite od kilimot pravta be{e izbri{ana i krevetot
namesten
"Da ne bile xuxiwata pa s¢ da is~istile# si rekov
- Xuxiwa xuxiwa - viknav po niv
Namesto xuxiwata se pojavi mojata Svetlana
- Bea li ovde xuxiwata pa s¢ is~istile - ja pra{av
- Bea i si otidoa - se po{eguva Svetlana
126
MEDIUM
teatar
internet
radio
MEDIUM
televizija
pe~at
biblioteka
MEDIUM e posrednik - vrska me|u nekoja informacija i gleda~ot,

slu{atelot ili ~itatelot.
Lu|eto preku televiziskite emisii, spisanija, knigi ili teatarski

pretstavi moàt da doznaat razli~ni sodrìni i informacii.
Vo treto oddelenie }e se zapoznaete so mediumi preku koi se prenesuvaat

informaciite ili sodrìnite (preku radio i televiziski aparati,
teatarska scena, knigi, spisanija i internet).
127
TELEVIZISKI EMISII
crtani filmovi
detski detski serii
obrazovni
programi
detski
igrani
filmovi detski
muzi~ki
u~ili{ni programi emisii
Televizijata e medium preku koj lu|eto doznavaat

razli~ni informacii i sodrìni prezentirani na televiziskite ekrani.
Decata treba da gledaat programi

{to se nameneti samo za nivna vozrast.
Na televiziskite ekrani se prikaùvaat razni emisii

za razli~ni vozrasti.
Preku televiziski emisii decata se zapoznavaat so mnogu sodrìni od

razli~ni oblasti, steknuvaat iskustva, si go zbogatuvaat svojot re~nik
(vokabular), odnosno - dobivaat razni soznanija.
Decata treba da gledaat emisii koi se nameneti samo za niv!
128
RADIO
Radioto e aparat preku koj se emituvaat (prenesuvaat) radioemisii.
detski radioemisii
vesti
kontaktni humor
radioemisii
zabavni
radioemisii
radiodrama
muzi~ki vremenska
radioprogrami radioprognoza
dokumentarni
radioprogrami
Preku radioemisiite slu{atelite doznavaat novi informacii i

sodrìni, se raspoloùvaat od humorot i muzikata.
Decata se zapoznavaat so novi prikazni i pesni, no go slu{aat
ubavoto usno izrazuvawe.
Za to~niot redosled na radioemisiite prethodno se zapoznavame preku

najaven redosled na radioprograma.
Slu{ajte nekoja radioemisija i nakuso preraskaète ja.
129
FILM
FILMOT e delo {to se snima so kamera i se pretstavuva preku

televiziski ekrani ili pak na filmsko platno vo kinosalite.
Filmovite na televiziskite ekrani moàt da se gledaat preku redovna

programa ili preku videosnimki.
Vo filmovite se prikaùvaat doìvuvawa na nekoi likovi (nivnite zgodi

i nezgodi).
Filmot moè da bide pretstaven naedna{, igran film, ili da ima

prodolènija, serii.
Decata treba da gledaat samo detski filmovi.

Najgledani detski filmovi se crtanite filmovi.
Preraskaì nekoj film {to ti ostavil najgolem vpe~atok.
130
CRTAN FILM e film so crtani junaci.
Crtanite filmovi moàt da bidat prikaàni vo kusi serii, vo podolgi
serii ili vo edno prikaùvawe.
Likovite se crtani - animirani, a toa zna~i deka im se dava ìvost -

dvièwe.
Naj~esto vo crtanite filmovi se prikaùvaat slu~ki na glavnite likovi
od animiraniot film.
Crtanite filmovi ne samo {to se interesni i zabavni, tie vo isto vreme
im pra}aat poraka na decata.
Nakuso preraskaì nekoj crtan film so omilen lik.
131
TEATAR
Teatar e mesto kade {to se prikaùva nekoe dramsko delo.
Vo teatar moè da se gleda kuklena pretstava, teatarska pretstava so
akteri, opera i balet.
KUKLENA PRETSTAVA
Vo kuklenite pretstavi akteri se kuklite.
Tie se dviàt so pomo{ na ìci (marioneti), stap~iwa ili pak kuklata se
stava na rakata od akterot.
Lu|eto ne se gledaat, tie se vo skrien del od kade {to se slu{a samo
nivniot glas.
Scenata e mala i adaptirana na goleminata na kuklite.
Ako vo va{eto mesto ima kuklen teatar, posetete go!

Na ~asot po likovno obrazovanie izrabotete kukli koi }e vi bidat akteri vo
va{iot kuklen teatar.
Poèlno bi bilo da izmislite kuklena pretstava.
TEATARSKA PRETSTAVA
Teatarska pretstava e dramsko literaturno delo pretstaveno na scena.
Dramsko delo e delo napi{ano vo dijalog (koga dvajca ili pove}e likovi
razgovaraat), a moè da bide izvedeno i od eden akter (monodrama).
Vo teatarot ima teatarska scena - toa e mesto kade {to se postaveni
akterite. Scenata sekoga{ se ureduva, se ukrasuva.
Akterite se oble~eni vo kostimi.
Vo gledali{teto gleda~ite ja sledat pretstavata.
Dramskiot tekst - scenarioto vo detskiot teatar e prisposoben za detska

vozrast i so toj tekst se pra}a nekoja poraka do decata.
Odberete nekoj dramski tekst i dramatizirajte.

Ako ste vo mo`nost posetete nekoja teatarska pretstava.
132
PEÂT
DETSKI PEÂT
Pe~atot e medium preku koj ~itatelite doa|aat do golem broj
informacii od razli~ni sodrìni.
Vo zavisnost od toa na kolku vreme izleguvaat spisanijata postoi:
dneven pe~at, nedelen, dvonedelen i mese~en.
Detskoto spisanie sodrì informacii i sodrìni {to se prisposobeni
na detska vozrast.
Vo nego se zastapeni pove}e rubriki.
zanimlivosti igri
korisni tekstovi
informacii
gatanki
krstozbori
detski tvorbi
izraboti sam
Preku koristewe detski pe~at, u~enicite se zdobivaat so informacii i

znaewa od op{toto ìveewe. Preku interesni rubriki, sodrìni i preku
zabava i igra moàt da go povtorat ona {to ve}e go nau~ile.
133
GRADSKA BIBLIOTEKA
Od knigite lu|eto crpat znaewa od sekoja oblast, se zapoznavaat so
razli~ni oblasti, kulturi, si go zbogatuvaat re~nikot.
Biblioteka e mesto kade {to lu|eto moàt da pronajdat i da pozajmat

raznovidni knigi!
Vo bibliotekite ne se kupuvaat knigi, tuku samo se pozajmuvaat.
Tie se pozajmuvaat, pa otkako }e se pro~itaat se vra}aat vo ista sostojba
kako {to se zemeni.
Za da pozajmime kniga od nekoja biblioteka treba da se za~lenime i da
izvadime ~lenska karta.
Posetete ja najbliskata biblioteka i razgovarajte so bibliotekarot za

negovata rabota.
Ako ne si za~lenet vo nekoja biblioteka, toa treba da go stori{ {to

poskoro!
INTERNET
Internet e medium preku koj lu|eto sami moàt da dojdat do
ogromen broj informacii, sodrìni, sliki i mnogu drugi barawa.
Za da se povrze{ na internet treba da ima{ kompjuter i internet-vrska.
Preku internetot moè{ da dojde{ do mnogu informacii koi }e ti

trebaat za vo u~ili{te.
No, internetot treba i vnimatelno da go koristi{. Ne posetuvaj

nepoznati veb-stranici i adresi zatoa {to nekoi od niv imaat virusi i ne
se za tvoja vozrast.
Poèlno e koga koristi{ internet da bide{ vo dru{tvo so vozrasen.
134
USNO I PISMENO IZRAZUVAWE
USNO IZRAZUVAWE
Lu|eto se izrazuvaat preku govor - tie zboruvaat ili govorat.

Otkako }e se opismenat, mislite moàt da gi prenesuvaat i pismeno.
Toa zna~i deka postoi usno i pismeno izrazuvawe, t.e. usten i pismen
govor.
Usno izrazuvawe e iskaùvawe, izgovarawe na misli, ~uvstva, slu~ki,

doìvuvawa, ne{to slu{nato, pro~itano ili videno.
Pismeno izrazuvawe e iskaùvawe na misli ~uvstva, slu~ki,

doìvuvawa, ne{to slu{nato, pro~itano ili videno preku pismen pat.
Moème da se iskaème na razli~ni na~ini,

no pozna~ajni iskaùvawa se:
raskaùvawe
preraskaùvawe
opi{uvawe
izvestuvawe
135
RASKA@UVAWE
Raskaùvawe e iskaùvawe na sopstveno doìvuvawe za nekoj nastan.

Koga nie ne{to sme doìveale ili pak sme bile prisutni na nekoj nastan,
toga{ velime deka stanuva zbor za raskaùvawe.
Raskaùvaweto mora da se odviva po opredelen redosled na nastanite.
Ako raskaùvame skrateno, toga{ treba da se kaè

samo najva`noto, a ona {to e pomalku va`no se izostava.
Ako raskaùvame op{irno toga{ gi kaùvame site detali - s¢ {to se

slu~ilo.
Raskaùvawe po doìvean nastan
Raskaùvawe po sopstveno doìvuvawe e iskaùvawe na ne{to {to ni se

slu~ilo nam ili na nekoj drug, a nie sme bile prisutni na toj nastan.
Raskaì nekoj tvoj rodenden {to ti ostavil vpe~atok.
Raskaùvawe po slika ili po niza sliki
Raskaùvawe po
slika ili po serija
- niza sliki e
iskaùvawe na
sopstveno
doìvuvawe - kako
ja gleda{ ti
ilustracijata,
slikata ili
ilustraciite. Pri
raskaùvawe ne
zaboravaj da go
po~ituva{
redosledot na
nastanite.
136
Raskaùvawe po dadeni zborovi
Raskaùvawe po dadeni zborovi e sopstveno izrazuvawe - formirawe na

sostav, no so koristewe na to~no opredeleni zborovi.
Na primer:
Napi{i sostav upotrebuvaj}i gi slednive zborovi:
semejstvo, deca, qubov, razbirawe, majka, tatko, sre}a, zaedno, pro{etka,
igra i pesna.
PRERASKA@UVAWE
Preraskaùvawe e na~in na usno ili pismeno izrazuvawe.

Preraskaùvawe zna~i da preraskaème nekoj nastan, nekoja slu~ka {to
mu se slu~ila na nekoj drug, sme ja ~ule od nekogo ili sme pro~itale za nea.
Dodeka preraskaùvame ne kaùvame {to mislime nie, tuku gi
prenesuvame nastanite po to~en redosled bez da dodavame izmisleni
raboti.
Moème da preraskaùvame slu~ki, tekstovi, filmovi, bajki, basni i
legendi.
DEDO MI
V~era bev vo ovo{tarnikot na dedo mi. Tamu si nabrav: jabolka, kru{i,

slivi, smokvi i kalinki.
Dedo mi mnogu se izraduva deka po~nav da jadam ovo{je, pa zatoa mi re~e:
- Jana, mnogu sum sre}en bidej}i jade{ ovo{je. Slednata godina }e nasadam
i zelen~uk, pa toga{ }e bidam siguren deka }e imam zdrava vnuka!
-Koj saka da e zdrav - ovo{je i zelen~uk neka jade! - izvikav jas.
Ako sakam da go preraskaàm tekstot, }e po~nam vaka:
DEDO MI
Eden den Jana oti{la vo ovo{tarnikot na dedo £. Tamu nabrala...
Prodolì da raskaùva{!
137
OPI[UVAWE
Opi{uvawe e otkrivawe i pretstavuvawe na osobinite na ona {to sakame

da go pretstavime. Dodeka opi{uvame koristime zborovi so koi gi
otkrivame: formata, goleminata, bojata, gradbata ili ne{to drugo na
nekoj predmet, su{testvo ili pojava...
Za da se opi{e ma~eto treba da se kaè ili napi{e:
- kolku e golemo
- kakvo e po boja
- kakva forma ima
- po {to se izdvojuva
Moè da se opi{uvaat sliki, ilustracii, fotografii...

No, moè da se opi{uvaat i ~uvstva.
138
Opis na slika
Opi{i {to gleda{ na ilustracijava!

Opi{uvaj prvo usno, a potoa pismeno.
Pred da po~ne{, stavi mu naslov na sostavot!
Pi{uvaj rakopisno!
139
IZVESTUVAWE
Izvestuvawe e kratko usno ili pismeno iskaùvawe za nekoj nastan {to

sme go videle, za koj sme slu{nale ili sme go doìveale.
Izvestuvaweto se odnesuva naj~esto za nekoj zna~aen nastan,
kako na primer:
nekoja priredba,
poseta na nekoja zna~ajna li~nost,
nekoj sportski natprevar,
nekoja ekolo{ka akcija,..
Za da izvestime {to se slu~uvalo na nekoj nastan, treba da kaùvame po

red kako se slu~uvale nastanite:
- za koj nastan stanuva zbor;

- {to e toa {to se slu~uvalo;
- koj u~estvuval vo nastanot;
- kade se odvival nastanot;
- koga se odrùval nastanot;
- kakov e rezultatot od nastanot;
IGRAWE ULOGI
Igraweto ulogi e vid na usno izrazuvawe {to se izveduva preku ~itawe ili
aktersko pretstavuvawe na nau~en dramski tekst.
Za da se igraat pretstavi, dramskiot tekst mora da se nau~i naizust.
Pri akterskata igra se koristat mimiki na liceto i gestikulacii so

teloto.
Akterskata igra moè da se izveduva preku razgovor na dva ili pove}e

lika - dijalog.
Koga se pretstavuva lik koj govori sam so sebe se izveduva monolog.
140
PISMENO IZRAZUVAWE
Site formi na usno izrazuvawe moàt da se iskaàt i pismeno.

Pismeno izrazuvawe e izrazuvawe so pomo{ na pi{uvawe i ~itawe na
napi{anoto.
Pismeno moè da se:
preraskaè;
raskaè;
opi{e;
izvesti.
No, moè i da se:
prepi{e tekst od kirilica na latinica i obratno;

samostojno da se pi{uva:
sostav,
~estitka,
pismo,
razglednica,
pokana,
poraka.
ÊSTITKA
Mila Meri!
êstitka e sve~ena poraka so
posakuvawe èlbi i ~estitawe nekoj Neka ti e Do
sre}na Novata
sve~en, zna~aen den. Naj~esto se godina
~estita: Nova godina, rodenden, da ima{ sre}a, Meri Boteva
zdravje i qubov!
ra|awe na novoroden~e, kr{tevawe ul. 125 br. 13
dete, novo vrabotuvawe, napreduvawe Toa ti go posakuva 1000 Skopje
tvojata drugarka
vo u~eweto, rabotata i sli~no. Mila
Za da pristigne na vistinskoto mesto

za kogo e nameneta ~estitkata mora da se napi{e imeto i prezimeto, kako
i adresata na koja ìvee prima~ot.
141
RAZGLEDNICA
Razglednica e
pozdravna poraka
od nekoe poseteno mesto.
Mil dedo Nikola
Nie stasavme vo Do
Ohrid.
Gradot e mnogu ubav. Nikola
Toplo te pozdravuvam Nikolov
od prekrasniot ul. "Ilinden#
Ohrid! b.b.
Tvojot vnuk Neno Bitola
POKANA
Pokana e pi{uvan tekst so namera

da se povika nekoj da prisustvuva na RODENDENSKA
nekoj nastan. Takov nastan moè da POKANA
bide:
rodenden, Drago drugar~e _________,
svadba, te pokanuvam na mojot osmi
izlo`ba, rodenden vo igrotekata
patronat na u~ili{te,
u~ili{na pretstava, "Bambi#
nekoja manifestacija,
otvorawe na nekoja institucija... slavenik: Jane Delov
datum: 23. 4. 2008 godina
Pokanata se pra}a so opredelen vreme: od 17 do 19 ~asot
namenski tekst za odbeleùvaweto.
Na primer:
142
LITERATURA
TEKST e sekoja
napi{ana
tvorba {to
pretstavuva celina.
DRAMSKI
PROZA TEKST
POEZIJA
tekstovi tekstovi
tekstovi
napi{ani napi{ani
napi{ani
vo sloboden red vo ulogi
vo stihovi
Sekoj tekst treba da ima naslov i avtor.

Vo tekstovi napi{ani vo sloboden red se vbrojuvaat:
raskazite
skaznite
bajkite
basnite
Tekstot napi{an vo stihovi e stihotvorba - pesna.
Tekstot napi{an vo dijalog po ulogi e dramski tekst.
PROZA
Tekstovite {to £ pripa|aat na prozata treba da imaat:

- naslov
- celosna sodrìna;
- nastanite vo sodrìnata da se logi~ki povrzani;
- glavni likovi
- sporedni likovi
- avtor
143
RASKAZ
MAJÎCA - naslov
sodrìna
Dopatuvalo devoj~eto so majka si vo golemiot
grad. Majkata go drèla devoj~eto za raka. Vo
eden mig devoj~eto zdogledalo ne{to interesno.
Od radost zapleskalo so racete i se izgubilo vo
turkanicata na plo{tadot. Toa, otkako videlo
deka se izgubilo, po~nalo da pla~e.
- Mamo! Mamo! Kade e majka mi?
Go opkruìle lu|e i po~nale da go pra{uvaat:
- Zo{to pla~e{?
- Od kade doa|a{?
- Kako se izgubi?
- Kako se vika{?
- Kako se vika majka ti?..
Devoj~eto odgovaralo na pra{awata, no koga
trebalo da go kaè imeto na majka si, toa reklo:
- Maj~ica!
Lu|eto se nasmeale. Vo toj moment se
pojavila majka £ i devoj~eto se str~alo nakaj nea.
V. Suhomilinskij - avtor
Likovi:
Devoj~eto, majkata i lu|eto
RASKAZ e kusa tvorba vo koja se zboruva za eden moment ili nekoj nastan
od ìvotot na eden lik.
Vo raskazot moàt da u~estvuvaat mal broj likovi.
144
BAJKA
VOL[EBNOTO GRNÊ
Edna{ edno devoj~e po{lo vo {umata po jagodi.

Tamu sretnalo edna baba. Babata mu rekla:
— Te molam, daj mi malku od jagodite!
Devoj~eto se soàlilo i £ dalo jagodi na babata.
Babata se zablagodarila i na odewe mu rekla:
— Ti mene mi dade vkusni jagodi, a jas tebe }e ti podaram vol{ebno
grn~e.
— Kakvo vol{ebno grn~e? — pra{alo devoj~eto.
— Vaka: koga }e mu re~e{: edno, dve, tri - vari grn~e ti, toa samo }e
po~ne da vari vkusna, najvkusna ka{a. A koga }e mu re~e{: edno, dve, tri —
dosta vari{ ti, toa }e prestane da vari.
Do{lo doma devoj~eto i vedna{ go stavilo grn~eto, gi reklo vol{eb-
nite zborovi i go ostavilo da vari. Koga se svarila ka{ata, devoj~eto pak
gi reklo vol{ebnite zborovi i grn~eto prestanalo da vari.
Eden den devoj~eto izleglo, a majkata ostanala doma sama. Go zela
grn~eto, gi kaàla vol{ebnite zborovi i grn~eto po~nalo da vari ka{a. Se
iznajala majkata, a grn~eto ne prestanuvalo da vari. Varelo, varelo i po~-
nalo da pretekuva od grneto i da ja polni sobata. Te~elo, te~elo i izle-
guvalo nadvor. Majkata zaboravila da gi kaè vol{ebnite zborovi za da
prestane da vari grn~eto. No, za sre}a, devoj~eto brzo se vratilo doma.
Bra}ata Grim
Literaturni tvorbi vo koi se zboruva za vol{ebni predmeti, pojavi ili za

izmisleni su{testva so natprirodna mo} se vikaat bajki ili skazni.
Likovi koi se sretnuvaat vo skaznite se: samovili, xinovi, xuxiwa,

|avoli, ve{terki, rastenija, vol{ebni predmeti kako stap~iwa, masi~ki,
lambi, grniwa...
Najpoznati tvorci na bajkite se bra}ata Grim i H. K. Andersen. Tie gi

imaat napi{ano najpoznatite bajki vo svetot:
"Grdoto paj~e#, "Sneàna i sedumte xuxiwa#, "Pepela{ka#, "Crvenkapa#,
"Volkot i sedumte jariwa# i mnogu drugi.
145
BASNA
LAVOT I ZAJAKOT
Zabeleàl lavot kako spie eden zajak i se podgotvil da go izede, no

vo istiot moment videl kako pominuva nekoj elen. Go ostavil zajakot i
po~nal da go goni elenot. Zajakot od vrevata se razbudil i izbegal. Koga
videl lavot deka i zajakot mu izbegal, si rekol:
— Taka i mi treba{e. Jas, o~ekuvaj}i ne{to pogolemo, go ispu{tiv
ona {to mi be{e v raka.
Ezop
Kakva pouka izvle~e od ovaa basna?
Basni se literaturni tvorbi vo koi glavni likovi se ìvotnite. Preku

niv se prikaàni ~ove~kite osobini, a posebno ~ove~kite karakterni
negativnosti kako {to se: laga, glupavost, ismejuvawe, mrzlivost,
lakomost, omraza, zloba, nasilstvo... so cel ~itatelot da izvle~e nekoja
pouka.
Najpoznati basnopisci se: Ezop, Lafonten, I. Krilov i drugi

146
POGOVORKI I GATANKI
Pogovorkite i gatankite se kusi prozni tvorbi.
Pogovorkite se izmisleni od narodot za da iskaàt nekoe mislewe za

ne{to ili za nekogo.
DOBROTO SO DOBRO SE VRA]A.
NA LAGATA KUSI ¥ SE NOZETE.
KOGA DVAJCA SE KARAAT, TRETIOT DOBIVA.
KOJ POSLEDEN SE SMEE, NAJSLATKO SE SMEE.
UBAVIOT ZBOR - @ELEZNA VRATA OTVORA.
KAPKA PO KAPKA, VIR STANUVA.
SO SLOGA RASTAT MALITE RABOTI, A SO NESLOGA

PROPA\AAT I GOLEMITE.
Gatankite se kusi tvorbi vo koi ve{to e prikrieno vistinskoto zna~ewe

za ne{to ili nekogo.
Na crnata tabla, Za da donese dobrini,

taa belo pi{uva. sekoj den
No, dolgo ne caruva - pozdravuvaj sekogo so
sun|erot ja izbri{uva. _____ ___.
_____
Vodata ~ista,
racete gi mie.
No, i ne{to drugo!
[to? Pogodete vie!
_____
I koga }e niknat - trajni
Lisjeto mu se igli~ki zeleni. po prvite mle~ni
Si go videl negde, ~esen zbor! ~uvaj gi za podolgo da ti
Raste vo parkovi, planini, {umi traat,
i se vika vi{en __ __ __. zatoa {to ne se ve~ni.
____
147
POEZIJA
Poezija e tekst napi{an vo stihovi.
STIHOTVORBA - samiot zbor ja ozna~uva formata vo koja e sozdadena

tvorbata - pesnata.
Pesnata moè da bide napi{ana vo edna, dve, tri, ~etiri ili pove}e
strofi.
Strofata moè da e napi{ana vo eden, dva, tri, ~etiri i pove}e stihovi.
BLAGODARAM
Eve dragi de~iwa stih strofa

kru{i, duwi, slivi, stih - celina od
grozje, praski, orevi, stih pove}e
oskoru{i divi. stih stihovi
Sevo ova de~iwa,

esenta go dari, rima - glasovno
na esenta sekoj sovpa|awe po
da £ blagodari. zvu~nost na
zborovite {to se
Rajko Jov~evski nao|aat na krajot
od zborovite
148
LEKTIRA
Lektira e literaturno delo od razli~en vid:
zbirka raskazi
zbirka pesni
skazni
basni
detski romani
Tie dela se nameneti za deca od razli~ni vozrasti.

Sekoja kniga ima naslov i avtor - pisatel.
Poèlno e da se zapoznaete so biografijata na pisatelot.
Za u~enici od treto oddelenie nameneti se dela so razli~ni sodrìni, so

razli~na tema i ideja.
Vo nekoi dela ima likovi koi se delat na:
glavni - toa se likovi okolu koi se slu~uva dejstvoto ili nastanot;
i sporedni - toa se likovi koi se spomnuvaat;
Likovite od delata treba da gi opi{uva{ so nivnite nadvore{ni i

vnatre{ni karakteristiki.
Lektirata treba samostojno da se ~ita.
Dodeka ~ita{, zemi moliv~e i so nego zapi{uvaj nepoznati zborovi, a potoa

pobaraj od nekoj vozrasen da ti gi objasni (roditel, nastavnik...).
Osven nepoznatite zborovi, zapi{uvaj ubavi re~enici, izrazi i poraki.
149
RABOTEN DEL
PISMENO
IZRAZUVAWE
150
MEDIUMSKA POÊTNO
KULTURA ÎTAWE I
PI[UVAWE
LATINICA
MAKEDONSKI
JAZIK
JAZIK
IZRAZUVAWE LITERATURA
I
TVOREWE ÎTANKA
151
RASPORED NA
IME I PREZIME........................................................................................
UÎLI[TE..............................................................................................
ODDELENIE..........................................................................................................
PONEDELNIK VTORNIK SREDA ÊTVRTOK PETOK SABOTA
152
RABOTEN DEL
PISMENO
IZRAZUVAWE
Na ovie stranici }e moè{ da ve`ba{ ubavo

pi{uvawe, da sostavuva{ re~enici, pesni~ki,
sostavi i raskazi, kako i da raskaùva{,
preraskaùva{ i odgovara{!
]e moè{ da re{ava{ krstozbori, rebusi,

gatanki, popolnuvalki i }e gi isprava{
namerno napravenite gre{ki.
Obidi se ubavo da gi pi{uva{ bukvite,

zborovite i re~enicite!
153
Napi{i ja kirili~nata azbuka!
Pe~atno:
Rakopisno:
154
A, E, J, O, M, K, ]
a, e, j, o, m, k, }
Zborovite prepi{i gi na latinica!
Maja, majka, mojata, ja, Koko, jama, jak,

kajak, }e, oko, koj, eko, Ema, meko.
Od ponudenite zborovi sostavi dve re~enici:
155
Ukrasi ja stranicata so ubav rakopis!
( a, e, j, o, m, k, }, t, n, i, s, {, l, b )
Pro~itaj, pa prepi{i!
Na masata ima stotina osi.
Balonot na Bobi letna.
Maja se namesti na stolot.
-Koj }e {ie kostim?
Kostim }e {ie majka * na Emilija.
Obidi se da sostavi{ re~enici od izu~enite bukvi:

( a, e, j, o, m, k, }, t, n, i, s, {, l, b, d, p, c, ~, r, v, u,… )
156
Taa mol~i, trae Od u~ebnici uredno u~i.
{to i da se slu~i, U~itelkata svoja ja slu{a, ja sledi.
no umna e, znae, Kako se vika sekoe takvo dete
site nas n> u~i. koe vo u~ili{na klupa sedi?
. . . . . . . . . . .
Prv raboten den.
Prv den vo sedmica edna.
Nabroj gi denovite vo nedelata, Sama baba
}e otkrie{ vedna{. ku}a nosi?
. . . . . . . . . . . . . . . .
Obidi se da sostavi{ gatanki!
157
PROÎTAJ!
JARETO I VOLKOT
Volkot podgonil edno jare koe ostanalo samo. Jareto se svrtelo i

mu reklo na volkot:
– Ubeden sum, mil volku, deka sum tvoe kola~e. No, za da ne
umram neslavno, te molam ti sviri, a jas }e igram.
Svirkata na volkot ja slu{nale ov~arskite pesovi, dotr~ale i
po~nale da go brkaat volkot.
– Taka i mi treba! [to morav da se pravam svira~ koga sum
mesar? – si rekol volkot.
PREPI[I!
158
( a, e, j, o, m, k, }, t, n, i, s, {,
l, b, d, p, c, ~, r, v, u, g, |, z, `, h, f… )
[to gleda{ na
slikava?
Napi{i
nekolku
re~enici!
159
POPOLNUVALKA
1
2
3
4
5
6
7
8
9
1. [to se dobiva koga }e se ise~kaat piperka, domat, kromid, pa }e
se stavi maslo i sol?
2. Edno godi{no vreme. Go otkriv zborot
3. Eden od roditelite.
4. Pomalku od dve.
5. Esenski plod.
6. Rodnina na bratot.
7. Deteto na kravata.
8. Otvor vo domot za vlez.
9. Se ogleduvame vo…
Napi{i pesni~ka
za otkrieniot
zbor!
160
Napi{i ja celata latini~na azbuka so golemi i mali pe~atni bukvi!
161
Prepi{i, no ubavo pi{uvaj i povrzuvaj gi bukvite!
kajak, Tomo, mama, tato, oko,
Mojata majka e Ema.
Tetka Mateja mete.
Koj e jak ?
Meto e jak tatko.

162
Prepi{i gi re~enicite!
Bo{ko
Bo{ko saka bajki.
Toj sam si ~ita.
Bo{ko pee.
Toj i Bobi peat pesni so Cece.
163
PREPI[I LATINICA RAKOPISNO!
PTICI
[tom }e se oberat nivite,

jabolkata, kru{ite i slivite,
{tom }e ostanat oblacite,
slamata, plevata i tricite,
na dale~en pat se spremaat
pticite - preselnicite.
@. Nikolovski
PLASTOVI - P + CA = _ _ _ _ _ _ _ _ _
164
NAPI[I JA LATINI^NATA AZBUKA!
PI[UVAJ SO RAKOPISNI BUKVI!
165
PISMO DO
DEDO MRAZ
166
Opis
MOJATA ELKA
167
Raskaì kako gi pomina novogodi{nite
i boì}nite praznici!
168
Preraskaì go raskazot
"Ta`niot {turec#!
169
Raskaì
{to £ podari na mama po povod 8 Mart!
170
Opis
Mojata majka
171
Sostavi pesna za proletta
172
Opis
Mojot najdobar drugar
Obidi se da go nacrta{!
173
Izve{taj
od izvr{enata
ekopatrola
vo va{iot u~ili{ten dvor
174
STRANICA ZA [EGI
175
UKRASI GO VELIGDENSKOTO JAJCE!
176
Napi{i sostav za mesecot maj!
Kiro - Ki + zajak - jak = _ _ _ _

crevo - vo + {i{e - {e = _ _ _ _ _
jajce - jce + godina - na = _ _ _ _ _ _
177
IMENKI
Podvle~i gi imenkite vo tekstot
"DE@URNIOT DIME#!
IMENKI ROD KAJ BROJ KAJ

IMENKITE IMENKITE
178
PRIDAVKI
Podvle~i gi pridavkite
vo pesnata "Moeto selo# i napi{i gi!
Opi{i ja ilustracijata! Koristi pridavki!
179
GLAGOLI
Podvle~i gi glagolite vo tekstot
"Drvoto i pticite# i napi{i gi !
glas - s + golijat - jat = _ _ _ _ _ _ _
180
Preraskaùvawe -
Mojot omilen crtan film
181
Ververi~ka
POPRAVI:
(koristi boi~ka)
. . . ? ! ! ! : : , ,
edna ververi~ka skokala od granka na granka taa padnala tokmu
pred zaspaniot volk toj skoknal i posakal da ja lapne
ververi~kata po~nala da go moli
- volku pu{ti me
-dobro }e te pu{tam no kaì mi zo{to ste tolku veseli
- pu{ti me da se ka~am na drvoto i ottamu }e ti kaàm
volkot ja pu{til a taa mu rekla
- nie sme veseli bidej}i nikomu ne mu mislime lo{o a tebe ti e
zdodevno za{to si lo{ i site begaat od tebe
Oboj!
Sekoga{ sveti,
oblakot go goni
nikoga{ ne se luti
celiot svet go gree
eve i sega ti se smee!
182
S O D R @ I N A
POÊTNO ÎTAWE I PI[UVAWE (LATINICA)

AZBUKA 4
MAKEDONSKA LATINICA PEÂTNI 5
LATINICA M T 6
LATINICA N I 7
LATINICA S [ 8
LATINICA L B 9
LATINICA D P 10
LATINICA C ^ 11
LATINICA R 12
LATINICA V U 13
LATINICA G \ 14
LATINICA Z @ 15
LATINICA H F 16
LATINICA Q W 17
LATINICA Y X 18
LATINICA-RAKOPISNI BUKVI 19
LATINICA M T 20
LATINICA P 21
LATINICA S [ 22
KONTROLNA ZADAÂ 23
LATINICA B 24
LATINICA C ^ 25
LATINICA R I 26
LATINICA N L 27
LATINICA D U 28
LATINICA G \ 29
LATINICA F V 30
LATINICA H 31
LATINICA Z @ 32
LATINICA Y X 33
LATINICA Q W 34
ÎTANKA
KARANICA 36
MAKEDONIJA 37
MOJATA TATKOVINA 37
NAJUBAVIOT GRAD 38
ESENSKA PESNA 39
NAJUBAVATA KNIGA 40
DOMA[NA ZADAÂ 41
PORANO I SEGA 42
PRAZNIK 43
KRAJ PATOT 44
POLNO]EN RAZGOVOR 45
TRITE MEÎWA 46
SAMOTNIOT [TRK 47
LIPA 48
NA 11 OKTOMVRI 49
IGRA 50
LA@LIVOTO DETE 51
KUCETO I VOLKOT 51
BLAGODARAM, BLAGODARAM 52
HRABRIOT PETRE 53
OD ^KORÊ DO ÊKORÊ 54
PO@ARNA 54
PESNA ZA SOOBRA]AJNITE ZNACI 55
SEMAFOR 56
GOVORNA VE@BA 57
VNIMAVAJ 57
AVTOBUSOT VO GOLEMIOT GRAD 58
@IVKO XIVKO 59
VREDNI DECA ÎSTI DVOROVI 60
PILATA I SEKIRATA 61
STARIOT JAVOR 62
ZIMSKI PRAZNUVAWA
IDE ZIMA 63
RASKA@UVAWE PO SLIKA 64
DVE ELKI 65
NOVOGODI[NA ELKA 66
GOSTIN 68
BELA PRIKAZNA 69
KOJ E TOJ 69
ZIMA 70
SNE@NO ORO 71
SNEG 72
TA@NIOT [TUREC 73
ÔVEKOT UÎ DODEKA E @IV 74
LAV I GLU[EC 75
TROJCA LOVXII 76
DRUGARSTVO 77
DVAJCA DRUGARI 78
ZAGUBENOTO PRIJATELSTVO 79
PROLETNI PRAZNUVAWA
PROLETEN POVIK 78
RAZVIGOREC 79
CVET 79
BI SAKAL 82
KOJ E NAJDOBAR 82
MAJÎNITE DLANKI 83
PESNA ZA MAMA 83
MOITE ZUMBULI 84
GODI[NITE VREMIWA 85
PROLET 86
MOETO SELO 87
MUZIKATA NA POTOKOT 88
ZARADI KAVGATA 89
RABOTNA AKCIJA 90
VELIGDEN 91
ZANAETI 92
DRVOTO I PTICITE 93
PRVI MAJ 94
KAKO ODAM V TEATAR 95
RAZGOVOR SO INTERPUNKCISKI ZNACI 96
BRZOZBORKI 97
TELEVIZOROT E VINOVNIK 98
LELEKTIRA 99
I KOGA GUBI[ I KOGA DOBIVA[ 100
DE@URNIOT DIME 101
PRVOAPRILSKI VESTI 102
LISICATA I GROZJETO 103
LISICA I [TRK 103
SAKAM DA BIDAM 104
LETOTO SI DOJDE
NASMEVKA 105
SONCE 105
@ELBATA NA SITE DECA 106
SMOGOT POSTRA[EN OD SMOKOT 107
NA IZLET 108
EKOLO[KA HIMNA 108
EZERSKA UBAVINA 109
GOVORNA VE@BA 110
LETO 111
VO JUNI 111
JAZIK
REÊNICI 112
REDOT NA ZBOROVITE VO REÊNICATA 113
RASKAZNAREÊNICA 113
PRA[ALNA REÊNICA 114
IZVI^NA REÊNICA 114
POTVRDNA I ODRE^NA REÊNICA 115
ZBOROVI VO REÊVICA 115
ZBOR 116
SLOG 116
GLAS 117
IMENKI 118
OP[TI IMENKI 118
SOPSTVENI IMENKI 119
ROD KAJ IMENKITE 120
BROJ KAJ IMENKITE 121
PRIDAVKI 122
BROEVI 123
GLAGOLI 124
GOLEMA BUKVA 125
INTERPUNKCISKI ZNACI 126
MEDIUMSKA KULTURA
MEDIUM 127
TELEVIZISKI EMISII 128
RADIOEMISII 129
FILM 130
CRTAN FILM 131
TEATAR 132
KUKLENA PRETSTAVA 132
TEATARSKAPRETSTAVA 132
PEÂT 133
GRADSKA BIBLIOTEKA 134
INTERNET 134
USNO I PISMENO IZRAZUVAWE
USNO IZRAZUVAWE 135
RASKA@UVAWE 136
RASKA@UVAWE NA DO@IVEAN NASTAN 136
RASKA@UVAWE PO SLIKI 136
RASKA@UVAWE PO DADENI ZBOROVI 137
PRERASKA@UVAWE 137
OPI[UVAWE 138
OPIS NA SLIKA 139
IZVESTUVAWE 140
IGRAWE ULOGI 140
PISMENO IZRAZUVAWE 141
ÊSTITKA 141
RAZGLEDNICA 142
POKANA 142
LITERATURNI TEKSTOVI
TEKST 143
PROZA 143
RASKAZ 144
BAJKA 145
BASNA 146
POGOVORKI I GATANKI 147
POEZIJA 148
LEKTIRA 149
RABOTEN DEL PISMENO IZRAZUVAWE 150-182

Akcionersko dru{tvo za izdavawe u~ebnici i nastavni sredstva
PROSVETNO DELO - Skopje, ul. Dimitrija ûpovski br. 15
Za izdava~ot
m-r Pavle PETROV
*
d-r Mito SPASEVSKI, Lidija GRKOVA, Biljana LALÊVSKA - SERAFIMOVSKA
MAKEDONSKI JAZIK
za TRETO oddelenie
za devetgodi{no osnovno obrazovanie
*
Glaven urednik
m-r Eli MAKAZLIEVA
*
Lektor
Denis TESTORIDES
*
Korektura
Avtorite
*
Tehni~ki urednik
Mihajlo MAKAZLIEV
*
Kompjuterska obrabotka
Dimitar BO@IKOV
Rakopisot e predaden vo pe~at vo mart 2009 godina. Pe~ateweto e zavr{eno vo

mart 2009 godina. Obem 187 stranici. Format 20,5h27,5cm. Knigata e otpe~atena vo
pe~atnica „Napredok“ - Tetovo
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
373.3.016:811.163.3(075.2)
Makedonski jazik : za treto oddelenie za devetgodi{no osnovno

obrazovanie / Mito Spasevski, Lidija Grkova, Biljana Lal~evska-
Serafimovska. - Skopje : Prosvetno delo, 2008 - 180 str.
: ilustr. vo boja ; 30 cm
ISBN 978-9989-0-0602-9
1. Grkova, Lidija [avtor] 2. Lal~evska-Serafimovska, Biljana [avtor]
COBISS.MK-ID 73477898

Makedonski Jazik Za 3odd MITO SPASOVSKI

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Makedonski Jazik Za 3odd MITO SPASOVSKI

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

d-r MITO SPASEVSKI

Recenzentska komisija za stru~no vrednuvawe na rakopisot formirana od

Ilustrator i dizajn na korica:

So Re{enie broj 07-5813/1 od 13.08.2008 godina od Ministerot za obrazovanie

Dobre dojdovte vo svetot na

Majkata i deteto govorat

Nekoi bukvi na latinica i kirilica se pi{uvaat razli~no,

samo golemi pe~atni bukvi: K, M, T i ].

Na primer: Maja Maja

Nina ima nakit.

1. Koj ima ~anta? 1

Sime se {eta. Toj ne e sam. So Sime

Prepi{i gi raskaznite re~enici:

Bobo i Lili imaat sin balon. Balonot bleska.

Koj ima balon?

Dopi{i: Samo {to se

Koj saka da plete?

Razgovarajte koi predmeti

Prepi{i gi zborovive na latinica:

Ribar~eto Rade saka{e da ribari.

[to ti be{e interesno?

Esensko utro e. Sonceto uspea

Obidi se da ja objasni{ poslednata re~enica.

\oko u~i vo gradot

Zoran e mal. Toj ne mo`e pravilno da izgovori nekolku glasovi.

Hristo po profesija e lekar hirurg.

Filip e fudbaler. Toj e najdobar igra~. Filip so fudbalot

[to pove}e bi sakal da bide{, hirurg ili fudbaler?

Ljup~o ima milenik.

Vo edna {uma si ìveele slo`no dùdèto

Kako bi postapil ti da si na mestoto od d`ud`eto Dzvezdan?

Maja, majka, ma}ea, tetka, tatko, Teo, kajak

papka, kamp, petka, pajak, Pepo, Petko, petok,

Sa{ ka skoka po sokakot.

Koj {to pravi?

Obidi se da pi{uva{ najubavo {to mo`e{!

^ija baba e Boska?

Prepi{i go tekstot so rakopisni latini~ni bukvi!

[to e toa primeren u~enik?

Vlatko e fudbaler. Igra fudbal vo

[to sviri Hristo?

Kakov zvuk ispu{ta instrumentot na Hristina?

Prepi{i go tekstot rakopisno kirilica!

Qube i Sowa porasnaa vo gradot Wujork. No imaat baba i dedo

Prepi{i go tekstot rakopisno latinica!

Kade oti{la majkata Azbuka?

Majka si na vojvodi i heroi,

Majka si mi moja najsakana,

Za kogo pee poetot vo stihotvorbata?

[to ni raska`uva Meto od Bitola?

Vetrot studen bezdomno skita,

Daleku negde gavrani jata

Kakvi ~uvstva budi esenta vo tebe?

Koj sakal da kupi kniga?

Raskazot nema kraj! Obidi se da go dovr{i{!

Nie sakame sre}no detstvo,

Do sekogo poraka pra}ame,

Koi praznici gi praznuvame vo Makedonija?

I gledav, vo proletni utra

Kraj patot ispraven stoi

Nekoga{ sonce go gree,

[to saka poetot da ni ka`e?

Zo{to e zdravo da se jade zelen~uk?