Makedonski Jazik 4 Atanasova 01.12.2021

Qiqana Atanasova
MAKEDONSKI JAZIK
ZA ÊTVRTO ODDELENIE
OD DEVETGODI[NOTO OBRAZOVANIE
Skopje, 2009
Izdava~
Avtor:
Qiqana Atanasova
Recenzenti:
Jelica Nikolovska, prof. d-r
Irena Ba{ovska, prof. po oddelenska nastava
Blagica Andreevska, prof. spec. po pedago{ki nauki
Lektor:
Qubica Sevdinska
Korica:
Igor Jov~evski
Ilustracii:
Nikola Nikolovski i
Igor Jov~evski
Kompjuterska obrabotka i dizajn:

Qubica Kareva
Pe~ati:
Drag u~eniku!
Izu~uvaweto na maj~iniot jazik za sekoe dete pretstavuva osnovno pravo i
potreba. Toj e osnova za razvivawe na kulturata na izrazuvawe i jasnata komu-
nikacija.
Samo ako go razbira{ govorot {to go slu{a{ i tekstot {to go ~ita{, }e
ja sfati{ i doìvee{ sodrìnata. I drugite polesno }e te razberat, ako pri
usnoto i pismenoto izrazuvawe upotrebuva{ soodvetni zborovi pri {to gi pri-
menuva{ osnovnite jazi~ni i gramati~ki pravila.
Sekako, za da postapuva{ taka, potrebno e iskustvo i znaewe. Toa se steknu-
va so ~itawe i u~ewe. Ti ve}e stekna izvesno znaewe i iskustvo vo prethodnite
godini. Nie se potrudivme so ovoj u~ebnik da ti pomogneme u{te pove}e da gi
zbogati{ i prodlabo~i{ svoite znaewa koi }e stanat tvoeto najgolemo bogat-
stvo vo ìvotot. Vo nego }e naide{ na mnogu interesni sodrìni ~ii vrednosti
i poraki }e gi otkriva{ sam. No sekoga{ pokraj tebe }e bidat tvojot u~itel i
tvoite roditeli za da te naso~at, da te poddràt i da ti pomognat onamu kade
{to navistina }e ti treba nivnata pomo{. Raboti uporno i samostojno: otkri-
vaj, osoznavaj, donesuvaj zaklu~oci, pretpostavuvaj, pra{uvaj, izmisluvaj, baraj
re{enija, predlagaj, kreiraj... Ti moè{ mnogu, za{to vo tebe se krie idniot
lekar, proektant, u~itel, agronom, ~evlar, pilot, pekar, arheolog...
Nie ti posakuvame prijatni migovi so likovite {to }e gi sretne{ na
stranicite na tvojov u~ebnik i mnogu uspeh vo sovladuvaweto na novite znaewa!
Avtorot
s 3
BEZ MAKA NEMA NAUKA
SEPTEMVRI E TUKA
Septemvri ni doleta
so utrata razladeni,
ne sme iznenadeni!
Ako sè predvid se zeme,
pak ni dojde navreme.
So mirisot na òltite diwi,
otkosenoto seno.
Na esen potsetuva denot!
Septemvri si gi napi{al
doma{nite zada~i:
pred da se oglasi yvon~eto
gi isprazni plaìte,
detskiot xagor pod sonceto.
Gi svetna dvorovite,
gi podnovi u~ilnicite:
- Povtorno dobredojde za u~enicite!
Septemvri e prijatel
nad prijatelite.
Pak sme so drugarite, so u~itelite! Pozdrav od doma.
Najveseli osnovcite, Od prozorcite, od terasite:
zdivnuvaat babite i dedovcite! - Za eden klas porasnale na{ite!
Vasil Mukaetov
Septemvri - mojot prijatel

Zo{to poetot mesecot septemvri go narekuva „prijatel nad prijatelite“?
Navedi tri pri~ini zo{to septemvri go ~uvstvuva{ i kako tvoj prijatel.
Koi doma{ni zada~i si gi napi{al mesecot septemvri?
Kakvi doma{ni zada~i ti postavuva tebe i na tvoite drugar~iwa?
Prvata doma{na zada~a od septemvri

Napi{i sostav so naslov „Bez maka nema nauka“. Pi{uvaj za tvoite obvrski
{to te o~ekuvaat vo ovaa u~ebna godina i kako planira{ da gi realizira{
site zada~i {to }e ti gi postavi tvojot u~itel. Ne zaboravi da napi{e{
kade }e te odvede uspe{nata realizacija na zada~ite.
s
6
Porazgovaraj so drugar~eto zo{to so netrpenie o~ekuva{e da zapo~ne
u~ebnata godina i zo{to taguva{ po letoto.
TAGA ZA LETOTO
\or|i (so vozdi{ka): Eh, go nema letoto... Si zamina pobrzo otkolku {to
mislev! Kako i da ne bilo... Sekoga{ ona {to e ubavo, brzo zaminuva... Taka veli
baba Nevena.
Viktor (i toj so vozdi{ka): Taka e, \or|i, mi go zede zborot od usta. Ima
pravo baba Nevena... Jas duri i ne zabeleàv koga odleta letoto. Kako da trae{e
eden den...
\or|i: Ete, i tebe, Viktore, kako da ti e àl {to tolku brzo go snema...
Taka li?
Viktor: A Marko? Ako ne kaè Marko?
\or|i (podbivno): Toj kako da ne e tuka... Ni{to nitu gleda nitu slu{a.
Nego go interesira samo u~eweto...
Viktor (so nedoverba): Kojznae dali e taka!? Na nikoj ne moè{ da mu
yirne{ vo srceto...Taka veli baba Stojna.
\or|i: Toga{ i jas }e ì veruvam... No nie, za sekoj slu~aj, ajde da si se
ispla~eme. Za da izbega tagata od nas... So solzite }e ni bide ,,raat" na du{ata...
Taka veli i baba Nevena, a ne samo tvojata baba Stojna...
Marko (za sebe): Ete, na \or|i i Viktor kako da im potonale site la|i vo
moreto. A da bea hrabri kako mene nikoj nema{e da gi doznae... Ne sakaat da
po~ne u~ebnata godina... Mislat li deka letoto ve~no }e trae? I deka v
u~ili{te ni{to ubavo ne se slu~uva? A mene, da bidam iskren, mi stana zdodev-
no i sakav da dojde krajot na letoto... I da po~ne u~ebnata godina... Ne moèv da
izdràm da ne ja gledam Angela. Ne znam dali i taa istoto go misli za mene!? A
da gi vidam i drugite od oddelenieto... No tajnata so Ana si ja ~uvam samo za
sebe...
\or|i (ja kreva glavata): Ajde Viktore! Ne vredi da taguvame za ne{to {to
ne moè da se vrati. Pa duri toa da bilo i prekrasno leto kako ova {to si za-
mina...
Viktor (pomirlivo): Ima{ pravo, \or|i! Najdobro e da se soo~ime so
vistinata. U~ebnata godina po~na i da ne se obiduvame da go vratime letoto...
\or|i (se sme{ka): Taka e, ne treba! Zatoa, simni go ranecot od grbot i
izvadi go u~ebnikot po maj~in jazik...
Viktor (se {treknuva): O, sosema zaboraviv... Mene navistina letoto me
odvleklo predaleku od ovaa u~ilnica...
Marko (nasmeano): Ej, \or|i, Viktor! Sakate li ne{to da vi podaram?! I na
dvajcata!
\or|i (radosno): A koj ne bi sakal da dobie podarok, Marko?
s 7
Viktor: Navistina, koj? Tuku, {to bi ni podaril?! A koga si tolku
dare`liv...
Marko ({egovito): Pa, ete, vo zamena za edno leto }e vi podaram prekrasna
esen, a potoa sne`na zima, no u{te i cvetna prolet... Sè dodeka da dojde u{te
edno novo leto za da vi ja vrati radosta. Ne samo vam, tuku i na site. A i mene...
Gorjan Petrevski
Razgovarame za dramskiot tekst

Spored {to prepozna deka ovoj literaturen tekst e dramski?
Koi likovi se u~esnici vo dramskoto dejstvo?
Za {to razgovaraat tie?
Pokraj drugite, koja e pri~inata poradi koja Marko saka da zapo~ne
u~ebnata godina?
Za kakov podarok zboruva Marko?
s
8
Odbrani go svoeto mislewe
Iznesi go i obrazloì go svojot stav: ima ili nema pri~ina da se taguva za
odminatoto leto.
Koi ubavini gi nosat esenta, zimata i proletta?
U~estvuvaj vo dramskata igra

Spored ovoj dramski tekst izvedete dramska igra vo va{ata
paralelka. Formirajte tri akterski grupi. Za da bide
uspe{na, podgotvete se dobro:
1. Izberete koj }e gi igra glavnite ulogi za licata: \or|i,
Viktor i Marko.Tie treba dobro da go nau~at tekstot za
svojata uloga.
2. Bidej}i }e bide{ eden od akterite, podgotvi ja dobro svoja-
ta uloga: izgovaraj go tekstot so soodvetna boja i ja~ina na
glasot spored ukaùvawata na avtorot, no i spored sop-
stvenoto doìvuvawe. Pritoa vnimavaj i na gestikulaciite
i dvièwata.
3. Scenata vi e podgotvena - va{ata u~ilnica.
4. Kostimi ve}e imate - va{ata u~eni~ka rabotna obleka.
Ne zaboravajte da gi nagradite so aplauz site dobri akteri.
Zada~a
Raskaì kako go pomina tvojot prv u~ili{ten den.
Zapoznaj se so pisatelot
Gorjan Petrevski - raskaùva~, romansier za deca i mladi. Roden vo s.
Mrenoga, Demirhisarsko. Avtor na knigite: „Gorocvet“, „Zemjata od sonot“,
„Spomenka“, „Tatkovite solzi“, „Ta`niot svira~“, „Marta“, „Zadocnetite
pisma od Spomenka“, „Snegovite na Klimentina Evin“, „Dale~na qubov“,
„Isti o~i“, „Proletni do`dovi“ i dr.
s 9
îi simboli se ova zname i grb?
[to simboliziraat tie?
Kakvi ~uvstva pobuduvaat kaj tebe?
TATKOVINATA SME NIE

Tatkovinata sme site nie, Tatkovinata e i avtobusot „dvojka“,
{to zaedni~ki u~ime, rabotime, {to poln doa|a i poln se vra}a.
~ekorime. I mustaklijata {to kataden vozi,
{to mavta i pozdrav pra}a!
Edno srce {to bie.
Za sekogo - dobrina da storime. Tatkovinata e radost do nebo
petki koga dobivame.
Tatkovinata se saka I koga sme site ko eden,
i so podadena ~a{a zaedno koga navivame.
studena voda so slatko.
So topliot leb Tatkovinata e vekovina.
od tvrdite race na tatko. Tatkovinata e traewe.
Tatkovinata e Tatkovinata se ~uva,

postela meka so razum i so znaewe!
i utrinski bakne` od mama.
Tatkovinata e Vasil Mukaetov
i doma{nata zada~a,
i sè {to nau~iv sama.
Ja otkrivam tatkovinata vo pesnata

Kakvi ~uvstva te ispolnija otkako ja slu{na ovaa pesna?
Objasni kako gi razbira{ stihovite: „Tatkovinata e vekovina/ tatkovi-
nata e traewe.“
Izvle~i od pesnata nekolku stiha od koi najmnogu razbira{ {to e tatko-
vinata i prepi{i gi vo tetratkata.
Vo poslednite dva stiha poetot pora~uva deka „tatkovinata se ~uva
so razum i so znaewe.“
Razmisli i objasni kako ti }e ja ~uva{ so tvoeto znaewe, sega i koga }e
porasne{.
s
10
Iskaì go tvoeto sfa}awe za tvojata odgovornost kon
nekoja li~nost, kon prirodata i prostorot vo koj se
dviì{ (domot, u~ili{teto, ulicata, sportskiot klub,
avtobusot, prodavnicata...). Seto toa e tatkovina.
îtajte ja pesnata redosledno i izrazno strofa po strofa.
Vo detskoto spisanie {to go ~ita{ pronajdi i drugi
pesni posveteni na tatkovinata. Izberi edna i pro~itaj
ja izrazno doma i v u~ili{te.
êstitaj
Znae{ deka 8 Septemvri e Denot na nezavisnosta na na{ata tatkovina.
Napi{i ì edna ~estitka so koja }e ì go ~estita{ golemiot den. [to }e ì
posaka{?
[to e enciklopedija?
Golema kniga vo koja se predadeni mnogu znaewa od naukata.
Ima mnogu vidovi, a za tebe se najinteresni detskite enciklope-
dii za{to vo niv znaewata se predadeni na na~in na koj{to moè{
lesno da razbere{ i nau~i{.
Koja enciklopedija ja ima{?
[to ti e najinteresno vo nea?
Sozdavaj li~na enciklopedija

☺ Pronajdi podatoci (od Internet, od razgovor so tvoite
roditeli) {to se slu~ilo na 8 septemvri 1991 godina.
☺ Ako site novi informacii gi zabeleùva{ vo edna tetratka,
}e vidi{ kolku mnogu interesni podatoci si nau~il. Ako pak ja
dopolnuva{ so sliki, taa }e bide u{te pointeresna. Taka poste-
peno }e napravi{ li~na enciklopedija so koja }e se
gordee{.
s 11
Koj e oxa, a koj pop?
SELANECOT I OXATA
Eden selanec imal dokument napi{an na turski i se ~udel koj da mu go

pro~ita. Odej}i po patot sretnal efendija (gospodin) so ~alma - zna~i oxa.
- Efendi, efendi - mu viknal - pro~itaj mi go dokumentov!
- Ne znam, bre sinko, - mu odgovoril efendijata.
- Ami kako e taka, efendija so ~alma, a ne znae{ da ~ita{?! - pra{al
za~udeno ~ovekot.
- Eh, {tom rabotata bila do ~almata, eve ti ja, zemi ja, vrzi ja okolu glava-
ta i pro~itaj si go dokumentot - duhovito odgovoril oxata.
Makedonska narodna prikazna
Da ti pojasnime: Oxite pred pove}e od stotina godini vo Turskata Imperija

vaèle za naju~eni lu|e me|u muslimanite, a popovite me|u pravoslavnite.
Razmisli i izvle~i zaklu~ok

[to te nasmea vo prikaznata?
Zo{to oxata ne znael da mu go pro~ita dokumentot na selanecot?
Spored {to }e ja opredeli{ vrednosta na eden ~ovek? Obrazloì.
Diskutirajte i povrzete ja narodnata izreka oblekata ne go pravi ~ovekot
so ovaa narodna prikazna.
Povrzi i objasni Mala prikazna - golema

Povrzi go ovoj primer so primeri od pouka
sekojdnevniot ìvot. Razgovarajte na Izvle~i ja poukata od ovaa
~asot, a potoa i doma so roditelite {to mala prikazna, dobro oformi
se slu~uva so lu|eto koi dobile la`ni ja i zapi{i ja vo tetratkata.
diplomi. A ti znae{ {to se slu~uva so Mnogu }e ti pomogne naslovot
u~enicite koi ne u~at, a sakaat dobri na ovaa tema. Ne zaboravaj
oceni. Iznesi go svoeto mislewe. sekojdnevno da se pridrùva{
na nejzinata poraka!
s
12
„Podobro e da go pro~ita{ i nau~i{ nepotrebnoto, otkolku ni{to! Za{to
ne ~itame i ne u~ime poradi u~ili{teto, ami poradi ìvotot!“
ZAPIS ZA KNIGATA
Knigata, ako ~ovek ja saka, I ako saka vo svet od ~udata da zajde,

kako brat znae da podade raka. toj svet vo knigata }e go najde.
I ako re{i ~ovek negde da odi, I ako gladen za znaewa trpi,

knigata sigurno }e go vodi. od knigata sekoga{ moè da crpi.
I ako re{i ~ovek ne{to da pravi, I ako re{i spomenik da gradi

za pomo{ kaj knigata neka se javi. {to }e trae i vekovi }e zdruùva,
neka ì izgradi spomenik na knigata -
I ako nekoga{ ne{to temno go sreti, takov spomenik samo taa zasluùva!
neka ja zeme knigata, taa }e mu sveti.
Gligor Popovski
Se zadlabo~uvam vo pesnata
Pro~itaj ja pesnata vo sebe nekolkupati i objasni mu na drugar~eto {to sè
moè da napravi knigata, ako ja saka{.
So ~ija pomo{ poetot ja sporeduva pomo{ta na knigata?
Kako ni sveti knigata toga{ koga ne{to temno }e nè sreti?
Kako sekoga{ moè da se crpi znaewe od knigata?
Objasni zo{to knigata zasluùva spomenik vekovi {to }e trae?
Iskaì se Za naredniot ~as

Kako ti ja izrazuva{ qubovta kon Izrecitiraj ja pesnata
knigata? najubavo {to moè{.
[to saka{ da ~ita{ najmnogu? Usno preraskaì ja sodr-
Koja e poslednata kniga {to si ja pro~i- ìnata na tvojata omile-
tal? na pro~itana kniga.
Komu i koja kniga si mu ja podaril?
s
Koi knigi i za koj povod si gi dobil na podarok?
13
BIBLIOTEKA
Razmisli
Koj moè da ja koristi gradskata, a koj u~ili{nata biblioteka?
Koja od ovie dve biblioteki treba da e pogolema? Zo{to?
Spored {to se odreduva goleminata na edna biblioteka?
Zada~i
Poseti ja organizirano ili samostojno najbliskata gradska biblioteka i
za~leni se vo nea.
Razgovaraj so bibliotekarot za rabotata na bibliotekata i pravilata {to
sekoj korisnik na nejzinite uslugi treba da gi znae i da gi po~ituva.
Zapi{i gi soznanijata vo svojata tetratka.
Pretstavi ja pro~itanata kniga

Sekoja kniga ima interesna sodrìna za ~ie doìvuvawe moè da se zboruva
otkoga }e se pro~ita celosno.
Organizirajte ~ita~ki grupi vo oddelenieto. Sekoja grupa neka pro~ita po
edna kniga po sopstven izbor i neka ja pretstavi pred ostanatite u~enici
spored nasokite. Razmenuvajte gi mislewata i dogovorete se {to e najdobro
da zapi{ete.
Skeleten prikaz
1. Edna re~enica so koja }e iskaè{ za {to se zboruva vo knigata.
2. Edna ubava misla {to iskaùva ne{to va`no za knigata.
3. Eden zbor {to ja ozna~uva osnovnata tema.
4. Simbol ili skica so koja bi ja pretstavile knigata.
5. Boja koja go pretstavuva tvoeto raspoloènie, ~uvstva.
6. Dopolnuvawe na re~enicata: „Edna od najdobrite raboti vo ovaa kniga e ...“
Sovet: Moèbi vo prviot obid }e ti odi pote{ko, no vo slednite }e se uveri{

kolku e lesno, ednostavno i interesno. Izraboti i uveri se vo toa!
s
14
So kakvi prevozni sredstva
patuvale lu|eto vo minatoto?
Kako se prevezuvale od eden
do drug kontinent?
GOTVARSKI SKAZNI
Ste slu{nale za Kolumbo, neli? Toj bil Italijanec ispraten od {pan-
skiot kral da stigne so mornari i brod do Indija, no slu~ajno vtasal do nepoz-
nata zemja, podocna nare~ena Amerika. Patuval brodot po okeanot so denovi,
nedeli i meseci. Na mornarite i na Kolumbo im zdodealo da gledaat samo more
i ni{to drugo. Lu|eto na brodot stanuvale nervozni za{to sekojdnevno gi
gledale samo svoite namurteni i bradosani drugari. Zatoa ~esto doa|ale do
nepotrebni raspravii i tepa~ki.
Kolumbo bil umen kapetan i razmisluval kako da gi razveseli lu|eto i da
ja razbie zdodevnosta na patuvaweto. Zatoa predloìl eden natprevar. Rekol -
koj }e uspee da stavi vareno jajce da zastane ispraveno, }e dobie {i{e rum. Se
obiduvale site, no ne uspevale. Se nervirale i pak se obiduvale, no ni{to ne
izleguvalo osven {to ~esto jajceto legnuvalo horizontalno ili se kr{elo.
Drugite mornari, koi gi gledale obidite na natprevaruva~ite, se smeele, a smea
odamna ne be{e slu{nata na brodot. Na krajot natprevaruva~ite go priznale
porazot pred Kolumbo.
- Nevozmo`no e da se ispravi jajceto - rekle tie.
- Jas moàm da go storam toa - odgovoril Kolumbo.
Se sobrale site okolu nego. Kolumbo go zel jajceto v raka, go svrtel so
vrvot kon masata i go yveknal. Se razbira, jajceto so potkr{en vrv ostanalo
ispraveno. Naokolu odeknala smea poradi dosetkata na Kolumbo i toa bilo
dovolno lu|eto da se po~uvstvuvaat prijatno.
Nabrgu po ovaa slu~ka, najmladiot mornar koj bil ka~en na najvisokata
katarka da nabquduva, viknal na set glas:
- Zemjaaaa!
Se razbira deka ne viknal: - Amerikaaaa! - za{to svoeto ime taa zemja go
dobila podocna, po eden drug moreplovec Amerigo Vespu~i. No toa za nas i ne e
tolku va`no. Va`no e da nau~ime recept za pa{teta od jajca. Jas predlagam,
{tom ne ja narekle Amerika po imeto na Kolumbo, barem nie da ja nare~eme ovaa
pa{teta vo negova ~est - Kolumbova pa{teta. Na kraj krai{ta, toa si e na{a
rabota.
Slavka Maneva
s 15
îtam, otkrivam i dopolnuvam (vo tetratkata)
Lu|eto na brodot bile nervozni i namurteni zatoa {to ________________.
So natprevarot so jajceto Kolumbo uspeal da predizvika _______________.
Pisatelkata mu oddala ~est na moreplovecot Kolumbo taka {to ________.
Opi{i go likot
Od sodrìnata na tekstot moè da se otkrijat nekolku podatoci za izgle-
dot i osobinite na glavniot lik - Kolumbo. Navedi gi i obrazloì gi.
Potoa vo tetratkata pismeno opi{i go Kolumbo. ]e bide interesno ako
opisot go dopolni{ so portret {to }e go napravi{ sam spored negova
fotografija.
KOLUMBOVA PA[TETA
Se gme~at so vilu{ka òl~kite na dve tvrdo
vareni jajca (koga se varat vo vodata se dodava malku
sol za da ne ispukaat). Se dodava 1 polna laìca
izgme~eno sirewe i 2 polni laìci majonez. Seto
toa se me{a dobro. Jas bi dodala i edna glavica
se~kan kromid, no se pla{am da ne se smeete i da
re~ete deka sum kromidarka.
Pa zatoa, po va{a èlba, so kromid ili bez nego,
nama~kaj ja ovaa pa{teta na lep~e i kasni si slatko. Za da
bidat lep~iwata poubavi na izgled, belkite ise~i gi na tenki lenti~ki i ukrasi
gi so niv. Prijatno!
Kreiraj
Za tvojot nareden rodenden iznenadi gi tvoite drugar~iwa so

vakvi lep~iwa, no site da bidat razli~no ukraseni (rendano
cveklo, liv~iwa od magdonos, razni formi od varen morkov,
od crveni domati, krastavica, ’rdokvi, cvet~iwa od brokula,
maslinki...). Vklu~i ja tvojata fantazija i samiot }e se iznena-
di{ od tvoite dela!
Pro{iri gi svoite znaewa

Kristofer Kolumbo e italijanski moreplovec koj stasal do bre-
govite na kontinentot Amerika. So internet prebaruva~ otvori ja
stranicata Wapedia-Wiki Kristofer Kolumbo i pro~itaj ne{to pove}e
za nego. ]e otkrie{ kolku patuvawa imal, koga se slu~uvalo toa, kako se
vikale negovite brodovi i {to postignal so patuvawata.
s
16
RASKA@UVAM PO SERIJA SLIKI
Sekoj od nas ima nekoe svoe

interesno doìvuvawe.
Ponekoga{ nekoi na{i
nepromisleni postapki nè
doveduvaat vo sme{na ili
moèbi ta`na situacija.
I ova mom~ence od slikive
ima svoe neprijatno
doìvuvawe.
☺ Razgledaj gi vnimatelno
slikive i sostavi raskaz
spored niv.
☺ Za da ti pomogneme nie }e
ti predloìme naslov na
raskazot „Nedrugarstvo“.
No, ti moè{ da mu
dade{ i drug naslov ako
toj pove}e ti se dopa|a.
☺ Pro~itajte nekolku od
va{ite raskazi i
diskutirajte za niv.
Najubavite istaknete gi
na yidniot vesnik vo
u~ili{teto.
s 17
Zapoznaj se
Gream Bel vo 1876 godi-
na go konstruiral prviot
telefon.
ALO, ALO
Lica: Jana, majkata, Ana
(Telefonot yvoni: zvrrrrrrrrr, zvrrrrrrrrr!)
Majkata: (ja kreva slu{alkata) Alo! Povelete, ovde stanot na Petrevski.
Jana: Alo, Jana!
Majkata: Da, Jana e na telefon, povelete!
Jana: Ama koja Jana? Jas sum Jana!
Majkata: Pa i jas sum Jana. Jana Petrevska.
Jana: No, mene mi treba Ana!
Majkata: Kaj nas doma vo momentov ima dve Ani. Koja saka{ da ja slu{ne{?
Jana: Drugarka mi Ana {to u~i so mene.
Majkata: A koja Ana u~i so tebe?
Jana: Ah, da! So mene u~i Ana Petrevska. Ve molam, moè li da ja slu{nam!
Majkata: Sekako! Sega koga kone~no razbrav kogo go bara{, }e ja povikam
vedna{. No, {to da ì kaàm, koj ja bara?
Jana: Prostete, zaboraviv! Jas sum Jana Dimovska, u~ili{na drugarka na Ana.
Majkata: (Ja ostava slu{alkata do telefonskiot aparat i povikuva) Ana, te bara
tvojata drugarka Jana Dimovska, poveli javi se! I po~ituvaj gi pravilata za
telefonskiot razgovor, neka bide jasen i kratok.
Ana: Da, poveli! Jas sum, Ana Petrevska.
..........................................................................................................................................
Qiqana Atanasova
Kade zgre{ila Jana?

Zo{to majkata na Ana ne moèla da razbere koj kogo bara na telefon?
[to zaboravila Jana?
Poso~i gi site gre{ki na Jana i zapi{i vo tetratkata kako trebalo da se
obrati.
[to moè{ da zaklu~i{ od obra}aweto na Ana?
s
18
Potseti se i redosledno zapi{i
vo tetratkata kako treba da se
odviva eden kulturen i jasen
telefonski razgovor:
- pozdravuvawe
- pretstavuvawe
- zamoluvawe
- zablagodaruvawe
- otpozdravuvawe
- izvinuvawe
- kratok razgovor
Dramska igra vo parovi

Izberi si drugar~e so koe }e vodite zamislen telefonski razgo-
vor. Preku ovaa dramska igra }e nau~ite da vodite pravilen i
kulturen telefonski razgovor. Sekako, }e go zacvrstite i
va{eto drugarstvo.
Ako pak si gi razmenite telefonskite broevi, }e imate
mo`nost i brzo i lesno da si razmenuvate korisni informacii.
Doma{na zada~a
Zapi{i go telefonskiot razgovor so edno tvoe drugar~e koe go dobiva{
posle razgovorot so eden od negovite roditeli.
Pro{iri gi znaewata
[to e javna govornica, koj ja koristi i kako se koristi?
Kakva e razlikata pome|u fiksniot i mobilniot telefon?
s 19
ESENSKA INSPIRACIJA
U~eni~kata od IV od-
delenie Katerina
Angelova od OU „Sv.
Kliment Ohridski“,
Skopje, so pomo{ na
kompjuterskata pro-
grama Paint ja nasli-
kala esenta vo nejzi-
nata ulica.
Obidi se i ti so
zborovi ili slika da
ja pretstavi{ svojata
ulica vo esen.
s
20
RABOTATA GO KRASI ÔVEKOT,
MRZATA GO GNASI
OD MILOST NE SE @IVEE
Grankite od orevite teèa od rod. Na

niv zadovolno se lula{e mladata
ververi~ka. Jade{e od plodovite do
prezasitenost, a potoa bezgri`no
si zaspiva{e na nekoja granka.
Niz lisjeto {ume{e esenta,
yirka{e sonceto i {epote{e
nekoj nejasen zdiv na vetre.
Ovie trepeti na esenta ì go
razblaùvaa sonot na
ververi~kata.
Se slu~uva{e poneko-
ga{ i da luduva, skokaj}i od
granka na granka. Kolku pati
go prepla{i i stariot zajak koj
doa|a{e na po~inok do
mnoguletniot orev. Toj si legnu-
va{e do korenot, a nemirnata
ververi~ka bes{umno mu pu{ta{e
nekoj {u{liv plod od vrvot na rasteni-
eto... Kutriot star pla{livec, kako bez glava
jurnuva{e kon ugorninite... A za toa vreme palavata nemirnica se previtkuva{e
od smea.
Kolku prekrasno ì pominuvaa denovite!
Nejzinite sestri~ki gi polnea skrivnicite so zimnica. Mlada i neiskusna,
taa zaboravi deka }e dojde i zimata.
Zaduvaa vetrovite. Snegot neo~ekuvano se lizna od grbot na planinata.
Nigde hrana i sonce. Nasekade samo bela pustelija i stud.
Dolga, gladna zima!
Mrzelivata ververi~ka moè{e samo da vozdivnuva po son~evite denovi.
Vo posledniot den pred da nastapi zimata, se skri vo puknatinata na dabot.
Nabrgu potoa prazniot stomak ja „zapea“ gladnata pesna. Izgladneta i
ta`na, trgna po ìveali{tata od nejziniot rod da bara par~e milost.
Najprvin otide kaj prvata sosetka.
- Milost, draga sosetke! Gladna sum. Daj mi barem nekolku orev~iwa da ne
umram od glad - pobara.
- O, zimata e dolga! Se pla{am i mene da ne mi bide malku hrana... Odi od
drugite baraj milost! - ja odbi sosetkata.
s
22
Gladnata ververi~ka otide ponatamu so verba deka nekoj }e se smiluva.
Zastana pred vratata na drugata sosetka.
- Milost, draga sestri~ke... Gladna sum. Daj mi nekolku orev~iwa za da ne
umram od glad... - prodolì da moli.
- Za mrzlivite nema milost! - grubo ja prese~e i vtorata sosetka.
Site ja pre~ekuvaa so istite zborovi.
Nesre}nata ververi~ka zaplaka. Od nikade spas. Vo nea se vgnezdi pomisla-
ta deka }e umre od glad. A tolku saka{e da ìvee i da mu se raduva na ìvotot.
Pla~ot go slu{na i starata ververica, tetka Runka.
- Zo{to pla~e{? - ja pra{a.
- Mi se jade... ]e umram od glad... - prodolì da cimolka.
- Ajde so mene... Cela esen rabotev i imam dovolno hrana za dvajca. Ama
nemoj da zaboravi{: „Rabotata e ~esna, a mrzata e sramna...“
- Blagodaram, tetko Runke, }e ti se oddolàm! - se raduva{e mrzlivata
ververi~ka.
Potoa dvete se vovlekoa vo toploto ìveali{te. Nadvor vetrot u{te pos-
tudeno luduva{e. Snegulkite go rascutuvaa prostorot.
Gorjan Petrevski
îtam i otkrivam
Kakvi plodovi jadela ververi~kata do prezasitenost?
Kako se zabavuvala mladata ververi~ka, dodeka nejzinite postari
sestri~ki gi polnele skrivnicite so zimnica?
Na {to zaboravila mladata i neiskusna ververi~ka?
Kako taa uspeala da ja prezimi zimata?
Zada~i
Podredi gi re~enicite spored redosledot na nastanite:
- Molewe od vrata na vrata za par~e milost.
- Ververi~kata zaboravi na doa|aweto na zimata.
- Starata ververica Runka e mudra i gostoprimliva.
- Bezgri`niot son na mladata ververi~ka.
Izvle~i ja re~enicata {to ja izrazuva porakata na pisatelot. Zapi{i ja vo
tetratkata i obrazloì zo{to e taka.
Organizirajte se vo grupi od ~etvorica i izvedete dramska igra.
Povrzi so nastavata po priroda

[umata e ìvotna sredina na ververi~kata. Pro~itaj od drugi izvo-
ri kakvi sè ìvotni sredini ima. Otkrij kako ìvotnite se prispo-
sobuvaat na svojata ìvotna sredina. Objasni go toa so svoi zborovi.
s 23
Tvori samostojno po sopstven izbor
Nacrtaj ja rasplakanata ververi~ka kako moli pred
ìveali{teto na sosetkata.
Napi{i petored za ververi~kata spored dadenive upatstva:
1. eden zbor - poimot (ververi~ka);
2. dva zbora - opisni pridavki za ververi~kata (ja opi{uvaat);
3. tri zbora - glagoli (kaùvaat {to raboti);
4. re~enica za ververi~kata sostavena od ~etiri zbora i
5. sinonim - drug zbor {to ima isto zna~ewe so poimot
ververi~ka.
Ververi~ka
______________ _____________
______________ _____________ ____________
______________ _________ ___________ ___________
________________
☺ Ispej ili otsviri na detski instrument pesna za ververi~kata,

zajakot ili nekoe drugo {umsko ìvotno.
Zada~a za doma
Razmisli i razmeni go svoeto mislewe so roditelite zo{to treba da mu
se pomogne na onoj {to e vo nevolja.
Izrekata od gre{kite najdobro se u~i povrzi ja so sodrìnata na raska-
zot i so sekojdnevniot ìvot. Svoeto obrazloènie zapi{i go so
rakopisna latinica vo tetratkata.
s
24
Napi{i vo tetratkata koi ovo{ni plodovi najmnogu saka{ da gi
jade{? Zo{to?
OVO[NA KARANICA
KOMPIROT: Zdravo, jabol~e!

JABOLKOTO: âo, kompir~e! Kaì mi, poz-
nava{ li podobra ovo{ka od mene?
KOMPIROT: Ah, da, da...Samo da me nema mene,
site gladni }e bea!
JABOLKOTO (go zdogleduva portokalot): Portokal~e, ti go propatuva celiot
svet, kaì mu na ovoj tvrdoglav kompir, deka nema podobra ovo{ka od mene!
Nema i nema!
PORTOKALOT: [to si voobrazeno! Jas sum tripati podobar od obajcata. Duri
i edna boja se vika portokalova, nare~ena e po mene, a ne kompirova ili jabolko-
va...
KOMPIROT: Za mene si nevospitan obi~en portokal.
BANANATA (doa|a): Ej, zo{to se karate?
(Jabolkoto, kompirot i portokalot vikaat na set glas i ni{to ne se razbira)
BANANATA: Ni{to ne ve razbiram, ne vreskajte!
PORTOKALOT: Ova voobrazeno jabol~i{te si se zamisluva deka e najdobroto
ovo{je na svetot.
s 25
BANANATA: Kutroto toa, a ne znae deka jas sum najdobrata, za{to sum prva
hrana za doen~iwata i decata.
JABOLKOTO: Ne e vistina! Prvata hrana za doen~iwata e mlekoto, a potoa
rendanoto jabolko, taka da znae{!
BANANATA: Zaborava{ deka jas i gospodinot portokal dojdovme od daleku i
podobro go znaeme svetot na vitaminite.
PORTOKALOT: A {to znae{ pak ti, kompiru eden, koga si porasnal vo temni-
na, pod zemja? Pih - kompir!
BANANATA: Ili ti jabolko, koe od jabolknicata ne si videlo ni{to drugo i
podale~no od ogradata na sosedniot ovo{tarnik.
KRU[ATA: [to vi e vam? Ova bojno pole li e ili {to?..
KOMPIROT: Sekoj saka da bide najdobriot! Ete {to e!
JABOLKOTO: Kaì, tetka kru{o, neli jas sum najdobroto ovo{je?
PORTOKALOT: Ne ti, tuku jas!
BANANATA: Ne ti, tuku jas, da znae{!
(Malku fali da se stepaat)
KRU[ATA: Ama ste sme{ni! Ako e taka toga{ i jas bi moèla da se natpre-
varuvam za najdobra ovo{ka, za{to sum medenka i blaga kako med. Koga Biserka
}e se vrati od u~ili{te, }e si podgotvi uìnka i...
KOMPIROT: ...I prvin }e si svari kompir~e!
JABOLKOTO I BANANATA: Potoa }e si ispasira jabolko i banana...
PORTOKALOT: A, ne! Prvo doa|a sokot od portokal! ]e ispie sok!
KRU[ATA: I na krajot }e se zasladi so medeno kruv~e!
SITE: Mmmmm... Dobar apetit!
Edi Majaron
(Prevod: Tome Arsovski)
Razgovarame za dramskiot tekst

Koi likovi se sre}avaat vo ovoj dramski tekst?
[to e pri~inata za nivnata raspravija?
Do kakov zaklu~ok do{le na krajot?
A ti, do kakov zaklu~ok dojde? Koe ovo{je e najdobro?
[to ne e ovo{je vo dramskiot tekst?
s
26
Povrzi i kaì go svoeto mislewe
Koj vistinski se kara i se fali vo ìvotot?
Kako gi narekuvame lu|eto koi sami se falat?
Zo{to ne se omileni vo svojata sredina?
Koi osobini im odgovaraat na takvite lu|e? Odberi tri
od navedenite: vredni, neskromni, odva`ni, samobendi-
sani, neiskreni, falbaxii, skràvi, gordelivi.
Potseti se {to e kuklena pretstava

Dramskata pretstava vo koja se koristat izraboteni kukli za sekoj
od likovite e nare~ena kuklena pretstava.
Koj zboruva namesto kuklite?
Kako moè da se izvede dramska igra spored ovoj tekst?
Kako moè da se oìveat likovite?
U~estvuvaj vo podgotovkata na kuklenata pretstava

Na ~asovite po Tehni~ko obrazovanie izraboti kukla za
eden od likovite. Postojat pove}e na~ini, a formite na
ovo{nite plodovi se mnogu pogodni za toa.
Eve malku pomo{: iskoristi nekoe tvoe staro kap~e. So
za{ivawe i dodavawe na elementi oformi go vo sakaniot lik.
Koga }e ja stavi{ rakata vnatre, so dvièwe na prstite kuklata }e
ja oìvee{. A sekako, tvojot govor }e ja napravi u{te pointeresna. Ako ima{
podobra ideja od ovaa, realiziraj ja.
Iskoristete gi izrabotenite kukli za da organizirate kuklena pretsta-
va vo oddelenieto. Izvedete ja i pred pomalite drugar~iwa.
Povrzi gi i pro{iri gi znaewata

Pro~itaj {to si napi{al na po~etokot na ~asot. Zo{to tokmu tie
ovo{ni plodovi gi saka{?
Nabroj gi vitaminite {to znae{ deka gi sodràt tvoite omileni ovo{ja.
Zo{to se va`ni vitaminite za tvojot organizam?
Zo{to e podobro ovo{jeto i zelen~ukot da se jadat sveì?
s 27
Porazgovarajte so drugar~eto do tebe {to e toa tatkovina.
EJ, TATKOVINO
Tri ezera, stari planini
~uva{ vo srceto.
Na Balkanot toplo kat~e si,
ej, Tatkovino!
Neka gree spokojno
tuka sonceto,
ti si sè {to imame
ej, Tatkovino!
So vekovi zemjo postoi{,
gorda, prekrasna,
vo visini tvojte gulabi
mirno letaat.
So vekovi zemjo postoi{,
gorda, prekrasna,
nedopreni tvojte cvetovi
v pole cvetaat.
Ta zapej ni pesni prekrasni
yvezdo na neboto
i kaì gi tvojte sudbini,
ej, Tatkovino!
Neka gree spokojno
tuka sonceto,
ti si sè {to imame
ej, Tatkovino!
Ognen Nedelkovski
Otkrivam
Na koi stihovi odgovaraat navedenive poetski sliki?
- Mestopolo`ba i prirodni bogatstva.
- Vekovno postoewe i ubavina.
- Qubov kon tatkovinata i miroqubivost.
Zo{to imenkata tatkovina iako e op{ta, poetot ja napi{al so golema
bukva?
s
28
ûvstva Zvuci Izrazi se
Iskaì go svoeto doìvuvawe na pesnata
spored barawata vo sekoj od pravoagol-
nicite. No, prvo nacrtaj gi vo svojata tet-
Slika Svoe
ratka.
mislewe
Pritoa koristi gi znaewata od matemati-
ka za crtawe na pravoagolnik.
Pronajdi i ispej Sozdavaj

Ovie stihovi se ispeani vo istoimenata Obidi se i sam da sozdade{
detska pesna na festivalot „Zlatno stihovi vo koi }e gi iska-
slavej~e“ - 1993 godina. Pronajdi ja na CD è{ svojata qubov kon tat-
ili nau~i ja od nekoj {to ve}e ja znae kovinata i gordosta so
nejzinata muzi~ka interpretacija. nejzinite ubavini.
Pejte ja site zaedno, prekrasno zvu~i!
Izrazno recitirawe
☺ Napravete recitatorski grupi i samostojno osmislete ja podelbata na sti-
hovite na recitatorite.
☺ Sekoj dobro neka gi izve`ba opredelenite stihovi i zaedno izrecitirajte
ja celosno.
☺ Odberete najdobra recitatorska grupa vo oddelenieto.
Izvestuvawe
So drugar~iwata od oddelenieto - organizirano ili so roditelite poseti
nekoj festival na detski pesni. Potoa sostavi pismeno izvestuvawe za nas-
tanot spored dadeniot plan:
datum, mesto na odrùvawe i ime na festivalot;
izgled na scenata;
ime na voditelot i broj na u~esnici;
pribli`na brojnost na posetitelite na festivalot ili ispolnetost na
salata;
raspoloènie na u~esnicite i posetitelite;
pesna {to najmnogu ti se dopadna;
li~no mislewe za festivalot;
Pro~itaj go svoeto izvestuvawe doma pred roditelite i v u~ili{te pred
drugar~iwata.
s
29
Kakvo bogatstvo nudi oktomvri?
Zapi{i vo tetratkata i pro~itaj mu na drugar~eto.
OKTOMVRI
Oktomvri siot se kiti so zlato Gorata lisna vo plameni boi
i zlatni boi nasekade ima purpurni, òlti, rumeni, sivi,
zlatnici bezbroj se rojat po patot livadi vla`ni ko zelena ~oja
{to vetrot palav povezden gi kine. sred sino nebo p~eli~ki se rojat.
Na ridot lozja so grozdovi dro~ni Oktomvri vreden esenta ja kani

v gradini kru{i ko li~na moma na pazar da ide
i jabolka so~ni sredbi i radost ì nudi ko lani
ko{nici, gajba i mominska smea, ko{nici polni so plodovi razni.
bera~i li~ni rabotat i peat.
Kosara Go~kova
Go zbogatuvam re~nikot
dro~ni (grozdovi) - nababreni, krupni, polni so sok
~oja - vid debela tkaenina
s
30
Gi otkrivam bogatstvoto i ubavinite na oktomvri
Otkrij od koja strofa e dolovena sekoja poetska slika iskaàna
so iskazite:
- Esenta - li~na moma na pazar so polni ko{nici.
- Oktomvri zakiten so zlato.
- Gorata vo plameni boi.
- Gajbi i ko{nici polni.
Prepi{i gi vo tvojata tetratka redosledno i pred niv stavi go
redniot broj.
Objasni ja sekoja poetska slika otkako }e ja pro~ita{ strofata.
Go objasnuvam poetskiot jazik

Ve}e znae{ deka poetite vo svoite pesni pokraj so osnovnoto zna~ewe,
upotrebuvaat zborovi i izrazi so preneseno zna~ewe.
Objasni gi zborovite od prvata strofa {to imaat preneseno zna~ewe:
zlato, zlatni boi i zlatnici.
Pronajdi vo koi dve strofi poetesata ja pretstavila esenta kako li~nost.
Koj u{te e pretstaven kako ìvo su{testvo? Otkrij vo prvata strofa.
SPOREDBA
Zo{to poetot vo tretata strofa livadite gi sporedil so zelena
~oja?
Vo pesnata ima u{te edna sporedba. Otkrij ja i prepi{i ja vo
tetratkata.
So {to ti bi ja sporedil esenta? A livadata? Zapi{i vo tetratkata i
pro~itaj mu na drugar~eto.
Odberi kako }e se izrazi{

Nau~i napamet dve strofi koi{to najmnogu ti se dopa|aat i recitiraj gi
na naredniot ~as.
Napi{i sostav so naslov „Esenta vo mojot dom“. Opi{i {to se slu~uva vo
tvojot dom vo vrska so podgotovkite na zimnicata. Opi{i go i bogatstvo-
to od plodovi na doma{nata trpeza.
Nacrtaj ja poetskata slika {to najmnogu ti se dopadna.
s31
Koi boi preovladuvaat vo esen?
@OLTA PRIKAZNA
Zlatnokosata Esen dojde tivko i neseteno.
Prvo ja nasetija {trkovite. Edno utro najstariot {trk gi sobra site od svo-
jot rod i im re~e:
- Zastude. Otkaj planinite po~naa da se spu{taat magli. Sonceto sè poslabo
gree. Go pokrivaat oblaci. I vodata vo rekite i barite e sè postudena. Se skrija
ve}e i àbite, i zmiite, i gu{terite. Vreme e da se preselime na jug, kon potop-
lite krai{ta...
Na telefonskite ìci kako ìv |erdan bea naredeni stotici lastovi~ki. I
tie se dogovaraa pred zaminuvaweto na jug.
Od krunata na starata jabolknica ve}e ne se slu{a{e pesnata na slavej~eto.
Sekna i pesnata na ~u~uligata pod oblacite. Vrabecot Xivko be{e sè potaèn i
pozagrièn. Taguva{e po denovite polni so son~evina.
Nate`nati od bogatiot rod, se vitkaa grankite od duwite, slivite, kru{ite
i jabolknicite. Vrednite p~eli vo roevi sega sletuvaa vrz so~nite
grozdovi...
Lu|eto se ra{trkaa po nivite, zelen~ukovite gradini,
ovo{tarnicite i lozjata. Sekoj go sobira{e plodot od ona
{to go posadil. Esenta svrati vo se~ij dom i na site im
ostavi bogati darovi...
Vo vizbite se polnea kaci i buriwa so zelka i
tur{ija. Na policite se redea {i{iwa so sokovi, tegli so
kompot, marmelad, ajvar - i druga zimnica. Ambarite ve}e
bea polni so ìto, a {talite - so hrana za dobitokot.
Kamarite so drva vo dvorot, sè pove}e rastea...
A, tamu, vo {umata?
Tamu sekna pesnata na pticite. Ogolea drvjata i
pasi{tata. Se slu{a{e samo ùborot na potocite,
koi gi nosea prvite otkinati lisja na dabjeto,
bukite, brezite i drugite listokapni drvja.
Baba Meca gi pribra svoite me~iwa vo
pe{terata. Vrz kup suvi lisja i paprat tie }e
spijat zimski son. Preku letoto nasobraa dovolno salo, za da moàt da izdràt
bez hrana do novata prolet.
Ververi~kata Tresiopa{ka od bliskata korija gi vnese vo svojot dom posled-
nite orevi i le{nici i re~e:
- Dobra zima na site prijateli!
Seta priroda trepere{e vo nekakva treska pod zlatno-òltiot kilim {to
go dotkajuva{e Esenta...
Kiro Donev
s
32
Pro~itaj go tekstot vo sebe i pismeno odgovori na
pra{awata spored sodrìnata na prikaznata:
- Kakvi vremenski promeni nastanuvaat vo esen?
- Zo{to se vitkaat grankite na ovo{nite drvja?
- [to rabotat lu|eto vo esen?
- Kako se podgotvuvaat ìvotnite za do~ek na zimata?
Otkrij gi pri~inite za dolunavedenive posledici:

- Vreme e da se preselime na jug kon potoplite
krai{ta...
- Vrabecot Xivko be{e sè potaèn i pozagrièn.
- Se slu{a{e samo ùborot na potocite...
Izrazi se i tvori
Sostavi plan spored redosledot na nastanite vo raskazot.
Spored nego, pismeno preraskaì ja sodrìnata.
Pro~itajte si gi preraskazite so drugar~eto me|usebno i
izrazete gi svoite pofalbi i zabele{ki na sledniov na~in:
- Tri yvezdi~ki za ona {to vi se dopa|a.
- Dve èlbi za ona {to bi sakale poinaku da bide.
Izraboti sam
Soberi òlti lisja so razli~na golemina i vo razli~ni nijansi. Od
prese~eni drva za ogrev otkorni mali par~iwa kora. So lepewe na istite
i dopolnuvawe so vodeni boi izraboti esenski pejza`.
Tvojata tvorba izloì ja na oddelenskoto likovno kat~e.
Kiro Donev - pisatel za deca i mladi. Roden vo s. Monospitovo,
Strumi~ko. Avtor na knigite: „@aba spiker“, „Bilo - ne bilo“, „Aprili - li“,
„Da se zapoznaeme“, „Me{ana salata“, „Aj pogodi“, „[arena krienka“,
„Dalaverite na Dobre Lo{iot“, „Kinder kva~ka“ i dr.
s 33
MALI PRIKAZNI - GOLEM UM
SLEPIOT ELEN
Eden slep elen naumil da pase pokraj moreto. So zdravoto oko se svrtel kon
kopnoto, a so slepoto kon moreto, ne pla{ej}i se od ni{to. Slu~ajno pominu-
vaj}i ottuka, ribarite go videle i go zastrelale. „Aj, neverno more, vozdivnal
elenot, tokmu ti me izdade od kogo jas se nadevav deka }e me za~uva!“
Naravou~enie
Nikoj nikoga{ ne moè da znae od kade napast }e go snajde. êstopati
odbegnuvame golemi nevolji, a tamu kade {to mislime deka sme nadvor od opas-
nosta, nenadejno i kako molwa }e nè snajde nevolja. Razumno e, zna~i, sekade da
vnimavame.
Dositej Obradovi}
Razmisli i zapi{i
I ti treba da bide{ mnogu vnimatelen koga odi{ i koga se vra}a{ od
u~ili{te, vo igrite so tvoite drugar~iwa, koga odi{ vo priroda, na plaà,
koga ostanuva{ doma sam... Na {to posebno treba da vnimava{?
ELENOT I ELENÊTO
Elen~eto go zapra{alo elenot: „Tato! Kako toa, ti si pogolem od pesot i
gledaj kolkavi ti se rogovite, pa sepak, koga }e slu{ne{ ku~iwata da laat, ti
bega{?“ „Ku~iwata, sinko, se kavgaxii“, odgovoril tatkoto elen, „a jas prirod-
no ja mrazam kavgata, pa pove}e sakam da se zasolnam“.
Naravou~enie
Sre}en e ~ovekot so takov karakter koj lesno ne se luti i koj moè da
rasuduva dodeka e lut. Koj ja mrazi kavgata i se zasolnuva, odbegnuva i se spasu-
va od mnogu zlo i nemir vo ìvotot.
Dositej Obradovi}
s
34
Prepoznaj
Prepoznava{ li nekoi od tvoite drugar~iwa so karakterot
na elenot? Poso~i gi!
Objasni zo{to pove}e saka{ da se druì{ so drugar~iwa
koi se popustlivi i smireni, otkolku onie koi se izbuvlivi
i kavgaxii.
LISICATA I JARECOT
Odele lisicata i jarecot i po nekoe vreme dvajcata oèdnele. Do{le do
edna dlaboka dupka, skoknale vo nea da se napijat voda, no ne moèle da izlezat
nadvor.
Pritoa lisicata mu rekla na jarecot: „Potpri se ti na yidot od jamata, a jas
}e se iska~am na tvoite rogovi i }e izlezam nadvor; potoa i tebe }e te izvle~am“.
Jarecot ja poslu{al, lisicata mu se iska~ila na rogovite i izlegla od jama-
ta. Potoa se svrtela kon jarecot i mu rekla: „Da ima{e tolku pamet kolku {to
ima{ vlakna vo bradata, nema{e tolku nepromisleno da skokne{ vo jamata. Jas
sega odam podaleku po svoja rabota, a ti kako znae{. I poslu{aj go mojot sovet:
vo sekoja rabota u{te na po~etokot razmisli {to te ~eka na krajot!“
@an de la Fonten
Obrazloì
Kako ja razbira{ poslednata misla od basnata.
Zo{to treba da go prifati{ sovetot?
s 35
[to e akvarium? Razgovarajte so drugar~eto.
AKVARIUM
Vo akvariumot plivale tri zlatni rip~iwa. Kruèle okolu-naokolu ili
stoele namesto treperej}i so perkite. Okolu niv se pravele meur~iwa od vozduh,
a na dnoto se ni{ale ne`nite liv~iwa na vodnite trevki. Ponekoga{ ripkite se
dopirale do stakloto i yirkale nadvor. Najmaloto od niv, so crveni dam~iwa na
srebrenoto telce i so crveno ustence, bilo najqubopitno. êsto go dopiralo
glav~eto do stakloto i ja pra{uvalo ripkata do nego:
- Babo, {to ima nadvor od na{ava ku}a?
- Ni{to nema - velela taa. - Tamu e prazno, bez voda i bez trevki, no ima lu|e.
- Pa kako ìveat lu|eto tamu? - pra{uvalo rip~eto.
- Lu|eto ne se ribi - odgovarala trpelivo starata ripka. - Tie ne ìveat pod
voda, tuku na suvo.
- Zatoa tolku te{ko se dviàt - velelo rip~eto. Od nivnoto ~ekorewe se
trese i na{ava ku}a!
I toa zadovolno mavtalo so perkite i tancuvalo gore-dolu, od radost {to
moè tolku lesno da se dviì niz vodata. No bidej}i bilo qubopitno, postojano
ne{to pra{uvalo.
- Babo, a znae{ li ti kakvo e moreto?
- Moreto e, sinko, najgolemata ku}a na ribite. I site ìveat tamu, i golemi
i mali. A so niv ìveat i rakovite, i morskite yvezdi, i koralite, i meduzite i
u{te i u{te mnogu drugi {to ne im gi znam imiwata.
- Si go videla li moreto i si stignala li do negoviot kraj? - pra{uvalo
uporno rip~eto.
- Ne, sinko, jas ne sum go videla, no majka mi, tvojata prababa, mi
raskaùva{e za nego. Nikoj ne moè da go stigne negoviot kraj. ]e pliva{, }e
pliva{ so denovi, so no}i, a krajot ne se gleda...
Maloto rip~e se nataìlo:

- Jas nikoga{ nema da go vidam moreto. A sigurno }e stignev do negoviot kraj,
za{to mnogu silno moàm da plivam - i pritoa nabrzina napravilo nekolku kruga
vo akvariumot.
s
36
Starata ripka se nasmeala:
- Veruvam deka moè{ da stigne{ do krajot na moreto, samo ako ne te lapne
nekoja pogolema riba. ]e ja zine ustata i - am! - ti si ve}e vnatre, vo nejziniot mev.
Rip~eto se ispla{ilo od taa misla.
- Sepak podobro e jas da gi ve`bam perkive vo na{ava ku}a. Denes }e svrtam
mnogu krugovi.
- Taka milo, ti si umno - odgovorila starata ripka. - Zo{to ti e moreto koga
si ima{ tolku ubava ku}a?
Slavka Maneva
Razgovarame za sodrìnata na raskazot

Vo kakva ku}a ìveelo maloto rip~e?
Za {to ja raspra{uvalo maloto qubopitno rip~e negovata baba?
[to mu objasnila baba mu za moreto? Koj ìvee vo nego i kakva opasnost
mu se zakanuva ako se najde vo nego? Pro~itaj ja glasno re~enicata so koja
babata mu ja predo~uva opasnosta na golemoto more.
Do kakvo soznanie do{lo rip~eto po odgovorot na baba mu?
Izvle~i pouka i zapi{i

Izvle~i pouka od ovoj raskaz. Kaì ja usno.
Zapi{ete na tabla nekolku najdobro formulirani pouki.
Odberi ja onaa formulacija {to najmnogu ti se dopa|a i zapi{i ja vo tvo-
jata tetratka.
Napravi sporedba i povrzi

akvarium < ezero < more < okean = dom < grad (selo) < tu|a zemja < svet
Pro{iri gi znaewata i opi{i

Nau~i ne{to pove}e za raznite vidovi slatkovodni i morski ribi od
enciklopedija.
Na internet prebaraj i pronajdi kade i kako lu|eto moàt da nabquduvaat
kako ribite i drugite morski ìvotni ìveat vo prirodna sredina.
Izberi edno od niv i opi{i go vo tetratkata.
s 37
Kakva rabotna zada~a imaat po{tarite?
MRZLIVIOT PO[TAR
Vo edinstvenata po{ta vo gradot rabote{e i eden mrzliv po{tar. Be{e
tolku mrzliv {to site go zavikaa Mrzlivko. Sekoga{, koga treba{e da se odnese
nekoe pismo, mrzliviot po{tar leka-poleka go fa}a{e patot pod noze i duri
ve~erta se vra}a{e na rabota. [tom decata }e go zabeleèa kako so lazewe ja
izvr{uva svojata dol`nost, postojano go zadevaa. I ne samo tie, tuku i vozras-
nite ~esto mu se podbivaa, no po{tarot, verojatno od mrza, voop{to i ne im se
lute{e. Toj na site im nose{e pisma, na nekoi ta`ni, na drugi radosni...
No samo na gospo|ata Maestral sè u{te ì nema{e doneseno nitu edno

pismo. Ta`nata gospo|a nema{e nikoj svoj, a tolku mnogu be{e qubezna so nego.
Taa nikoga{ ne go narekla so pogrdnoto ime, nikoga{. Postarite lu|e velea
deka imala sin {to go grabnale piratite i sega od nego nema ni traga ni glas.
Kutrata gospo|a Maestral, tolku be{e dobra.
s
38
Eden den po{tarot Mrzlivko treba{e da odnese edno neobi~no pismo.
Be{e isprateno od nekoj ostrov na Atlantskiot Okean. Koga vide deka pismoto
e adresirano do gospo|ata Maestral, po{tarot skokna od radost. Mrzata kako da
ja snema i v ~as otr~a da ja izraduva ta`nata gospo|a. Lu|eto ne im veruvaa na
svoite o~i koga go vidoa po{tarot kako ita po nivnata ulica. No toj voop{to ne
im obrnuva{e vnimanie.
„Verojatno e od nejziniot sin“, si misle{e po{tarot Mrzlivko i ne
zgre{i. Toa sinot ja izvestuva{e majka si deka, kone~no, im izbegal na piratite
i se vra}a doma. Sre}na nasmevka go ogrea i nejzinoto lice.
Ta`nata gospo|a pove}e ne be{e ta`na, a i mrzliviot po{tar ne be{e ve}e
mrzliv.
Goran B. Stojanoski
Razgovarame za sodrìnata
Zo{to edinstveniot po{tar vo gradot go narekle Mrzlivko?
Kako se odnesuvale so nego lu|eto?
Koga Mrzlivko ja izgubil svojata mrza?
[to ja napravilo sre}na ta`nata gospo|a Maestral?
Kakvo izvestuvawe ì ispratil sinot na svojata majka so pismoto?
[to te potsetuva na bajka vo raskazov?
Razmisli i kaì
Kako po{tarite znaat komu da mu go odnesat pismoto?
Od kade doznal po{tarot deka pismoto e od nejziniot sin?
Koj ja znae sodrìnata na pismoto?
Zo{to na pismoto se stava po{tenska marka?
Na koj na~in so pismoto se zapazuva privatnosta na ispra}a~ot i
prima~ot?
[to se pi{uva vo pismoto?
s 39
[TO E PISMO?
Ako odgovori to~no na prethodnite pra{awa, ti
nau~i {to e toa pismo.
Vo tetratkata zapi{i {to se zapi{uva na prednata
strana od plikot, {to na zadnata strana, a {to na lis-
tot hartija?
(na podloga od plik)
PISMO DO NEPOZNATO DRUGARÊ

Podgotovka za pi{uvawe na pismoto
Kupi si eden plik i po{tenska marka od najbliskata po{ta. Odberi si
edno nepoznato drugar~e od tvoeto spisanie kade }e ja najde{ negovata
adresa.
Pri pi{uvawe na pismoto pridrùvaj se na redosledot na sodrìnata:
obra}awe do nepoznatiot;
pretstavuvawe (ime i prezime, vozrast, semejstvo, u~ili{te vo koe
u~i{...);
zapoznavawe so semejstvoto, u~ili{teto, rodnoto mesto i negovite zna-
menitosti;
izrazuvawe na èlbata za dopi{uvawe i drugaruvawe;
posakuvawa;
pozdravi i potpis.
Pro~itaj im go pismoto na tvoite roditeli, a na naredniot ~as pro~itaj
go i pred drugar~iwata.
Adresiraj go pismoto, zalepi ja po{tenskata marka vo desniot goren agol
i pu{ti go vo po{tensko sanda~e.
Ako adresata na prima~ot (negovata) {to se zapi{uva na prednata strana

od plikot e to~na, toj }e go primi pismoto za nekolku dena. Taka }e
stekne{ u{te edno novo drugar~e. Ako pak ne e, toa }e se vrati na adresa-
ta na ispra}a~ot (tvojata) {to se zapi{uva na zadnata strana od plikot.
Vnimavaj: Pismoto treba da e napi{ano so ~itliv i ubav rakopis za da moè

lesno da se pro~ita i celosno da se razbere.
s
40
KAPKA PRIMER
VREDI POVE]E
OD DO@D
SOVETI
Koja prikazna ti e najomilena? Kakov kraj ima taa?
Kakov kraj naj~esto imaat prikaznite?
KAKO VO PRIKAZNA
Marija ne {tedi pozdravi za site sou~enici.
Marija so penkala vo razli~ni boi gi zapi{uva vo svojot telefonski
imenik broevite na site sou~enici.
Marija deli pofalni zborovi ako se dopadne pandelkata vo kosata na neko-
ja sou~eni~ka ili noviot ranec na nekoj sou~enik.
Marija gi pokani site sou~enici na svojata rodendenska zabava.
Marija im pokaùva matematika na site {to ne im odi matematikata.
Zatoa site ja sakaat Marija.
No, edno „no“ se zame{uva vo prikaznata.
Na Zorica sekoga{ ì fali „Zdravo!“ ili „Kako si?“ za Marija.
Zorica ne stavi srcence pokraj imeto na Marija vo imenikot na nejziniot
mobilen telefon.
Zorica se potsmeva na {arenite zdolni{ta na Marija.
Zorica ja narekuva Marija „bubalica“.
Sepak, Marija sekoga{ ~uva nasmevka pove}e za vakvi situacii. Eve, denes
Zorica donese na u~ili{te kutija ~okolatca. Gi otvori na golemiot odmor i im
ponudi na site {to bea vo u~ilnicata.
- Ti blagodaram! - velea nekoi.
- Ba{ se vkusni! - velea drugi.
Marija ne re~e ni{to, bidej}i nikoj ni{to ne ja posluì. Sepak, taa ne
pokaà qubomora. Samo gi vrati vo ranecot u~ebnicite od prethodniot ~as.
Kako {to zemaa od bonbonite, taka decata izleguvaa od u~ilnicata. Koga
ostanaa sami, Zorica goltna u{te edno od ~okolatcata. No, namesto da go
napravi voobi~aeniot izraz na uìvawe, po~na da ka{la. Marija vedna{ sfati
{to e rabotata, otide do nea i ja udri po grbot, kako {to se pravi koga nekomu
}e mu zaletne zal~e hrana. Bidej}i toa ne pomogna, istr~a do nastavni~kiot
kabinet, zede edna ~a{a, ja napolni voda od ~e{mata i se vrati kaj Zorica.
Okolu nea se bea nasobrale site sou~enici. [tom ja vidoa Marija so ~a{a v raka
ì napravija mesto da pomine.
- Napij se! - re~e taa.
Zorica se napi edna goltka i po nekoe vreme ka{licata se smiri. [tom
vleze nastavni~kata, site sednaa na svoite mesta. Do krajot na ~asovite Zorica
ne kaà ni zbor. Odej}i si nakaj doma ì prijde na Marija:
- Ova e za tebe - re~e i ì podade zavitkano bonbon~e.
- Da ne ti e posledno? - pra{a Marija.
- Posledno e, ama ako. Go ~uvav za tebe.
Marija go zede i ne zaboravi da se zablagodari.
s
42
- Sakam da te pra{am ne{to - re~e taa. - Zo{to si sekoga{ tolku neprija-
telski raspoloèna kon mene?
- Zatoa {to postojano si tolku dobra so site. Zatoa {to sè pravi{ so
tolkava àr.
Ovoj kompliment ì gi vcrveni obrazite na Marija.
- A moè li jas tebe da te pra{am ne{to? - prodolì Zorica. - Zo{to, i
pokraj sè, prodolùva{e da bide{ dobra so mene?
- Zar ne e taka vo site prikazni? Zar dobrinata ne pobeduva sekoga{ na
krajot?
Zar ne e toa cela vistina?
@arko Kujunxiski
Razgovarame za postapkite na likovite

Koi dva lika gi sretna vo raskazov?
Koja od niv bi ja odbral za drugarka? Zo{to?
[to ne ti se dopa|a kaj Zorica?
s 43
Rabotam samostojno
Vo tetratkata nacrtaj vakva tabela (moè da ja izrabotite na kompjuter i
da ja otpe~atite na hartija - za sekogo po eden list) i popolnuvaj ja spored
postavenite barawa:
Postapkite na Marija Postapkite na Zorica
_____________ _____________
_____________ _____________
_____________ _____________
Marija e ______ drugarka Zorica ne e ______ drugarka

Taa sekoga{ se odnesuva Taa pokaùva _________ kon
________ kon site. Marija
Marija i pokraj sè ostanuva
Prvata promena na Zorica
dobra drugarka (navedi ja
(navedi ja nejzinata postapka):
nejzinata postapka):
_________________________
____________________
MARIJA I ZORICA SE _______________ DRUGARKI.
Izvle~i zaklu~ok Razmisli i raz-

[to e vo ovoj raskaz kako vo prikazna?
meni go misleweto
Posle koja postapka na Marija nastanuva
pozitivna promena kaj Zorica? Napi{i vo tetratka-
[to te voshiti najmnogu kaj Marija? ta u{te najmalku pet
Povrzi ja izrekata kapka primer vredi raboti koi spored
pove}e od do`d soveti so odnosot na Marija tebe se va`ni za dru-
kon Zorica. garstvoto. Pro~itaj
Od {to zaklu~i deka i Zorica e dobro mu na drugar~eto
devoj~e?
{to si napi{al i
Od ~ii gre{ki nau~ila Zorica kako treba da
se odnesuva vo idnina? dopolnete se.
Sozdavaj
Napi{i stihovi za vistinskiot drugar/ka.
Naslikaj go tvoeto drugar~e.
Izraboti dizajnirana diploma za najdobar/ra drugar/ka.
Podari mu ja na drugar~eto svojata li~na tvorba vo znak na
blagodarnost za dobroto drugarstvo. Toa moè da bide i ori-
ginalen rodendenski podarok koj }e ostane zasekoga{ da svedo~i za
va{eto drugarstvo.
s
44
Vo kakva sredina ìveat àbite?
Razmenete si gi mislewata so drugar~eto od klupata.
DVE @ABI
Dve àbi ìveele vo edna mala bara, a koga taa vo leto presu{ila, trgnale da baraat
druga. Prona{le eden dlabok bunar. Toga{ pomladata ì rekla na postarata àba: „O,
prekrasna voda! Ajde da skokneme vnatre“. „Moème mnogu lesno da skokneme dolu,
odgovorila starata, no ako i ovaa voda presu{i, dali }e moème da izlezeme nadvor? “
Dositej Obradovi}
Pro~itaj i odgovori pismeno

Odgovori ì na pra{aweto na starata àba.
Kako }e go oceni{ predlogot na pomladata àba?
[to zaklu~uva{ za postarata àba spored nejziniot odgovor?
Izvle~i pouka od ovaa basna.
Najdi re{enie za problemot:

Deneska ne si napi{al doma{na zada~a, a znae{ deka tvojata
u~itelka sigurno deka }e gi pregleduva. Za da go izbegne{ prekorot
od u~itelkata ili slabata ocena, prvo {to ti pa|a napamet e da izmis-
li{ deka si bolen i da ne otide{ na u~ili{te. No toga{ ne si svesen deka
so toa pravi{ u{te pogolema gre{ka. Razmisli za posledicite!
Razmisli i napi{i vo tetratkata kako moè{ da go re{i{ ovoj problem,

a da nema{ nikakvi posledici.
Pro~itaj im na roditelite {to si napi{al.
Ve`baj latinica
Prepi{i ja basnava vo tetratkata so makedonska rakopisna latinica.
s 45
Razmisli i razmeni go misleweto
So {to go povrzuva{ zborot posleden (posledni, posledna, posledno). Na
{to te asocira?
POSLEDNIOT LIST
Posledniot list na grankata stoi
oblean vo taga i solzi,
{umata e peplosana, bez boi,
po neboto temen oblak polzi.
Osamen, poòlten, suv,
da ti padne za nego àl,
na sè okolu sebe i nem i gluv
}e se najde brgu vo kal...
Do`dot studen v~era go sroni

makite mu gi skrati.
„[tom prolet dojde, - poraka prati -
}e razlista i }e se vrati!“
Nenad Xambazov
s
46
Razgovarame za pesnata
Kakvo raspoloènie predizvika kaj tebe ovaa pesna?
[to go predizvika takvoto raspoloènie?
Koj period od esenta e naslikan vo pesnava?
Pronajdi gi i pro~itaj gi stihovite vo koi poetot ja opi{uva {umata.
[to misli{ ti, zo{to posledniot list e oblean vo taga i solzi?
Kako poetot go pretstavil listot {tom pla~e i pra}a poraka?
Sporedi
☺ Napravi sporedba na ovaa pesna so pesnata „Oktomvri“ na
str. 30. Zabeleì gi razlikite na opisite i raspoloènieto
{to go predizvikuvaat dvete pesni.
Sozdavaj
☺ Napi{i sostav vo koj }e go sretne{ posledniot list i }e
razgovara{ so nego. Kako }e go ute{i{ da ne bide taèn? Kako }e postapi{
so nego?
Bidi kreativen
☺ Soberi pove}e poòlteni lisja so razli~ni nijansi na boi, formi i
golemini. Stavi gi pome|u listovite na star vesnik i pritisni gi so nekoj
teòk predmet. Po nekolku dena tie }e bidat suvi i mazni, pogodni za le-
pewe.
So boi~ki, na list od blok, naslikaj edno drvo so ogoleni granki i nebo
kakvo {to e pretstaveno vo prvata strofa. Otkako bojata dobro }e se isu{i
zalepi go listot {to najmnogu ti se dopa|a na nekoja od grankite. Dolniot
del od slikata prekrij ja so preostanatite òlti lisja. Taka esenta }e ja
vnese{ i vo tvojata u~ilnica ili vo detskata soba.
Povrzi so nastavata po Priroda

Koi listopadni drvja gi ima vo na{ite {umi?
Pro~itaj i nau~i (od drugi izvori na u~ewe) zo{to lisjata òlteat i
pa|aat.
Zbogati ja i svojata enciklopedija so novi informacii.
s 47
POGODI [TO E:
Vo sin beskraj gledav vezden
dur ne vidov pokriv yvezden.
(....)
[TO E NEBOTO
Neboto e beskrajno ramno igrali{te
po koe se trkala òltata son~eva topka
vo igra so balonite.
Neboto e beskrajno ramno letali{te
po koe od utro do ve~er letaat pticite
vo natprevar so avionite.
Neboto e krevet vo koj{to spijat oblacite
i pateka po koja se gonat vetri{tata,
neboto e najgolemata cirkuska kupola
pod koja no}e priredbi davaat soni{tata.
Neboto e naj~istoto leneno platno
(yirni go, legnat v treva, niz granki brezovi!)
denot go tkae so zlatni son~evi ni{ki,
a no}ta po nego veze yvezdeni vezovi.
Vidoe Podgorec
Na {to sè mu li~i neboto na poetot?
[to se òltata topka i zlatnite ni{ki, a {to balonite?
Zo{to neboto spored poetot e najgolema „cirkuska kupola“?
Objasni zo{to neboto dewe tkae, a no}e veze?
Razmisli
☺ [to e navistina neboto? Do kade se prostira? Moè li da go doprat avio-
nite ili vselenskite brodovi?
☺ Od drugi izvori na znaewe pro~itaj kako go dobiva svoeto sinilo.
Ilustriraj i razgovaraj
Odberi edna poetska slika od pesnava {to najmnogu ti se dopa|a i
ilustriraj ja so tehnika po sopstven izbor. Pronajdi go
drugar~eto {to ja ilustriralo istata poetska slika i razgo-
varajte so nego zo{to ste ja izbrale tokmu taa. Taka me|usebno }e
se zapoznaete podobro. Napravete izlo`ba od va{ite crteì.
s
48
ÂDORÊ
Deneska vidov i staro i mlado
kako pokraj do`dovnite vodi
od kinoto do centarot do gradot
ubava, ìva pe~urka odi.
Na nekoi v grlo im zastana zdivot,

nekoi od ~udo {lapnaa vodi,
se ~udea na toa pe~ur~e ìvo
kako samoto po do`dot odi?
I kako mnogu svet se zbra na plo{tadot

ne vodej}i smetka {to vrne, lie,
vidoa deka toa bil ubav ~ador
pod kogo Biljana od do`dot se krie.
Miho Atanasovski
Iskaì gi svoite vpe~atoci od pesnata

Zo{to site mu se ~udele na ~ador~eto?
Koj bil pod ~ador~eto?
Kako ja zamisluva{ Biljana?
[to postignal poetot so pi{uvaweto na edna vakva pesna za ~ador~eto?
[to ne mu veruva{ na poetot?
Podgotvi pra{awa za slednive odgovori na ~ador~eto:

1. Mnogu mu se lutam koga }e me frli pod krevetot i ne moè da me najde koga
}e mu zatrebam. Toga{ mora da se vklu~i i deùrniot detektiv - majka mu.
2. Dva-tri pati dosega, i toa pod negovata klupa v u~ili{te. No za sre}a tetka-
ta {to ~isti sekoga{ me vra}a{e kaj mojot sopstvenik.
3. Najsre}en sum koga pokraj mojot sopstvenik }e za{titam od do`dot i nekoe
negovo drugar~e {to si go zaboravilo svojot ~ador.
Opi{i go tvoeto ~ador~e:

- dali ti e eden od omilenite predmeti {to gi koristi{;
- od kogo go dobi i kolku vreme go poseduva{;
- negovata boja, eventualni {arki, ra~kata i mehanizmot za otvorawe;
- kako se odnesuva{ posle upotrebata;
Pro~itaj im go sostavot na tvoite doma{ni i na tvoeto drugar~e.
s 49
POSAKALA [UTA ROGOVI - OSTANALA BEZ U[I!
Porazgovaraj so drugar~eto na koi lu|e se odnesuva ovaa narodna pogovorka.
NAGRADA
Nekoj selanec na{ol bescenet kamen i go odnel kaj carot. Vlegol vo dvorecot i
po~nal da gi pra{uva kako moè da stigne do nego. Eden od slugite go pra{al za pri~inata
za negovata poseta. Toj mu raskaàl.
- Dobro, jas }e mu kaàm na carot za tebe, - mu rekol slugata - no ako mi dade{
polovina od ona {to }e ti go dade toj. Ako ne se soglasi{, nema da te pu{tam.
Selanecot mu vetil, a slugata go odnel do carevite odai. Toj go zel kamenot i go
pra{al:
- Kakva nagrada saka{ da ti dadam, selanecu?
- Daj mi pedeset stapovi - odgovoril selanecot. - Drugo ni{to ne sakam za nagrada.
Takov be{e dogovorot so tvojot sluga, po polovina da si ja delime nagradata. Mene }e mi
udri{ dvaeset i pet, a i nemu isto tolku - dvaeset i pet.
Carot se nasmeal i go nabrkal slugata, a na selanecot mu dal iljada rubli.
Lav Nikolaevi~ Tolstoj
Pro~itaj i odgovori pismeno

Zo{to selanecot sakal da vleze kaj carot?
Pod koj uslov mu pomognal eden od carevite slugi?
Kakva nagrada pobaral selanecot od carot? Zo{to?
Kako postapil carot?
Koga se slu~ilo dejstvoto vo prikaznata?
So koj lik od prikaznata }e ja povrze{ gornata pogovorka?
Opredeli gi likovite
Koi likovi gi sretna vo ovaa prikazna?
Koj e glaven lik?
Kakvo mislewe ima{ za slugata?
Koj e: al~en - _____; mudar - _____; praveden - _____.
(Zapi{i vo tetratkata.)
Kaì u{te dve osobini za al~niot sluga.
Zada~i
Pismeno preraskaì go tekstot vo tetratkata pri {to }e pi{uva{ so
rakopisna latinica.
Nacrtaj selanec i car.
s
50
RADIOEMISIJA
Razmisli i potseti se
Kakva e razlikata pome|u radioto i televizijata?
Kakvi detski radioemisii si slu{al?
Vo koe vreme od denot se emituvaat tie?
[to emituvaat detskite muzi~ki emisii?
Otkrij Zaklu~iv
Islu{ajte na ~asot edna snime- Za da ja doìveam i
na detska radiodrama. razberam radiodramata
Diskutirajte za sodrìnata i mi pomognaa slednive
na~inot za karakteristikite nejzini elementi:
na radiodramata. - govorot na glumcite;
Osven govorot na akterite, {to - muzikata i
pridonesuva da dobie{ celosna - zvu~nite efekti (~ekori, otvo-
pretstava za vremeto i mestoto rawe vrata, veter, kr{ewe staklo,
na slu~uvawata? glasovi na ìvotni i sl.).
Kreirajte sami
Vo oddelenieto podgotvete edna radioigra. Kako sce-
nario moè da vi posluì nekoj dramski tekst od u~ebnikot,
od detskiot pe~at ili od nekoja kniga.
Izberete akteri {to }e go nau~at tekstot za ulogite.
Nekoj od vas neka odbere i pu{ta muzika so soodvetna
ja~ina spored potrebite na dramskata igra.
Potrebni se i nekolkumina {to }e proizveduvaat razli~ni zvu~ni
efekti za da go dopolnat doìvuvaweto na slu{atelite.
Otkako }e ja usoglasite igrata, snimete ja i emituvajte ja vo oddeleni-
eto. Dokolku vi se dopadne, ponudete ja na u~ili{nata radiostanica.
Verojatno }e im se dopadne i na ostanatite sou~enici od va{eto u~ili{te.
Preporaka
Slu{ajte {to po~esto detski muzi~ki emisii: doma, na odmorite me|u ~aso-
vite i na ~asovite dodeka crtate ili kreirate nekoja ra~na izrabotka.
Muzikata }e ve inspirira i relaksira.
s 51
JAS, PA JAS
Da ve potsetime na li~nite zamenki - JAS, TI, TOJ, koi sekojdnevno gi
izgovarate. No, dali gi izgovarate kako {to treba?
Vie imate va{i drugar~iwa, koi ne moàt bez ona - JAS, PA JAS!
Na primer: - V~era jas i Dragan bevme na pro{etka niz gradot.
A toa, ne e kulturno, - ne e po bonton. JAS ne treba da bide pred imeto na
drugiot, za kogo se zboruva. Patem re~eno, pri razgovorite vnimavajte toa - JAS,
JAS... {to pomalku da go upotrebuvate.
Isto taka, koga igrate, koga se zabavuvate, nemojte va{eto JAS, sekoga{ da
bide pred, ili po drugite drugari. Ako va{iot zbor bil prv, ne mora da bide
posleden. Pa duri i ako site vi priznaat deka ste „xek“ - „darmar“ za sè, nemojte
da se drìte kako „pijan za plot“, na toa svoe JAS, PA JAS!
Takvite „samobendisani“, kako {to veli narodot, ne se omileni vo
dru{tvoto, iako samite mislat deka se. Zo{to ne se omileni? Zatoa {to tie go
sakaat samo svoeto - JAS! Tie ponekoga{ gi falat i drugite, no samo zatoa {to
tie niv gi falat.
No, na sè ima kraj, pa i na tie - JAS, PA JAS! Eden den, takvite, gi gubat
svoite drugari. A toga{ „go spu{taat nosot“ kako da im propadnalo }eseto. No,
ve}e e docna.
Zatoa treba da se znae:
Drugarstvoto ne e samo - JAS! Tuku - NIE!
Naum Popeski (Od knigata „Bonton za deca“)
s
52
Doìvuvawe na sodrìnata
Zo{to pisatelot ukaùva deka pri zboruvaweto
treba da gi koristime site li~ni zamenki?
Koi lu|e se nare~eni „samobendisani“?
Objasni kako gi razbira{ poslednite re~enici od
ovoj tekst.
Zapomni:
Ubavoto odnesuvawe u{te se narekuva i bonton. Toa so sebe nosi
mnogu prednosti vo ìvotot.
Izrazuvawe i tvorewe
Od dosega{noto tvoe iskustvo i od razgovori so povozrasnite zapi{i
nekolku pravila na ubavo odnesuvawe.
Napravete oddelenska bonton-lista i zaka~ete ja na vidno mesto, da ve pot-
setuva.
Raskaì edno svoe doìvuvawe vo koe ubavoto odnesuvawe ti donelo sre}a
i radost na du{ata.
Primeni
☺ Osmislete i izvedete dram-
ska igra na tema „Na gosti“ vo
koja }e gi primenite pravila-
ta na ubavoto odnesuvawe.
☺ Formirajte nekolku grupi vo
koi }e ima doma}ini i gosti.
Predlog
Organizirajte literaturna sredba vo oddelenieto so pisatelot Naum
Popeski (ili nekoj drug) i porazgovarajte so nego. Taka }e imate mo`nost
li~no da go zapoznaete i da razberete pove}e za negoviot ìvot i tvore{tvo.
s 53
Koi se u~esnici vo soobra}ajot?
Kako e vospostaven redot vo nego?
SOOBRA]AJNA GRE[KA
Pred nekolku dena, drugar~iwa da vi kaàm, jas napraviv golema gre{ka.
Navistina, ne ve laàm! Moèbi i nekoj od vas se na{ol vo situacija ista, pred
vas vistinata ja kaùvam za da mi bide sovesta ~ista. Napraviv soobra}ajna
gre{ka i za malku odbegnav nesre}a te{ka. Duri i sama ne znam kako se slu~i, no
koga na toa }e se setam i denes glavava mi bu~i.
Stanav, pojaduvav i trgnav v u~ili{te kako sekoj den, ama toj den be{e
poinakov - mene mi be{e rodenden. Odej}i po trotoarot gostite {to }e gi
pokanam po~nav da gi brojam i pritoa zaboraviv deka na krstosnicata pred
semaforot treba da stojam. Crvenoto svetlo priznavam ne go ni zabeleàv, so
o~ite kako da mièv dodeka preku kolovozot se dvièv. Rodendenskata torta
pred mene ja zamisluvav, a na opasnosta i ne pomisluvav.
Pretpostavi {to bi moèlo da mu se slu~i na deteto koga pominalo

preku ulicata dodeka semaforot pokaùval crveno svetlo. Svojata pret-
postavka zapi{i ja vo tetratkata. Potoa prodolì da go ~ita{ raskazot.
s
54
I namesto rodendenska pesna, slu{nav kako ne{to tresna. Sirena,
ko~nica ~kripna, pred mene ~ovek ripna. Vo race me krena, na trotoarot me
stavi, a potoa vedna{ vo Brza pomo{ se javi. Naokolu vidov zagrièni lica, a
vo semaforot udreno kombe {to raznesuva pica. Za sre}a samo branikot na
voziloto be{e skr{en, a voza~ot ìv i zdrav. Duri toga{ sfativ {to se slu~i
i me spopadna strav.
Se sramev, glavata ja vednev pred ~ovekot {to mi pomogna, a i pred voza~ot
koj za da ne udri vo mene udri vo soobra}ajniot znak. Toj mi prijde, me pogali po
glavata zagrièno i u~tivo me zamoli:
- Dete, denes imavme golema sre}a! Vo idnina vnimavaj dobro {tom se
dviì{ po ulica, niz soobra}ajna vrvulica.
Po kratko vreme dojde i soobra}ajniot policaec i namesto da me iskara, da
me napravi lom, toj li~no me odnese vo mojot dom. Na tatko mi mu raskaà sè po
red, so zborovi kulturni i blagi kako med.
Bev zbuneta {to nikoj ne mi se luti, duri i brat mi mol~i, }uti. O~ekuvav
nekoj da me iskara i vinata vo mene da ja bara. No, namesto kritika te{ka se
otvori diskusija za mojata gre{ka. I zaklu~ok donesovme nie: sekoj u~esnik vo
soobra}ajot treba da vnimava, a ne da „spie“. Poradi vakvi propusti „mali“
moè celiot ìvot nekoj da àli. Da se nau~at soobra}ajnite pravila i znaci
ne e zada~a te{ka, a vo soobra}ajot za pe{acite i voza~ite moè da bide
tragi~na sekoja gre{ka.
Qiqana Atanasova
Sporedi ja pretpostavkata so ona {to navistina e raskaàno vo

sodrìnata.
To~no li pretpostavi ti? A tvoite drugar~iwa? Koj be{e najblisku?
Po {to moè{ da zaklu~i{ deka soobra}ajnata nezgoda mu se slu~ila na
raskaùva~ot?
[to e pri~inata za ovoj nemil nastan?
Zo{to lu|eto {to vo momentot go videle nastanot imale zagrièni lica?
Kako se narekuva onoj {to so svoi o~i videl nekoj nastan ?
Razmisli, zaklu~i i obrazloì

Zo{to deteto bilo zasrameno?
Koja e pri~inata {to ne go iskarale za gre{kata?
s 55
Zada~i
Prepi{i go i objasni go so svoi zborovi zaklu~okot {to
go donelo semejstvoto.
Doma preraskaì ja sodrìnata na raskazot taka {to }e gi
iskoristi{ zborovite i nivnoto povrzuvawe vo ovaa priz-
ma.
soobra}aj
pe{ak vozila
nevnimanie semafor dvièwe brzina
gre{ka soobra}ajni znaci
nezgoda
Kreiraj sam
Za nekoi sodrìni i od drugite nastavni predmeti {to gi
izu~uva{ moè da izrabotuva{ vakva prizma. Taka podobro i
polesno }e gi povrzuva{ faktite i }e ja razbere{ i zapom-
ni{ sodrìnata. Obidi se, ne e te{ko!
Jazi~na ve`ba
Izdvoj gi imenkite od tekstot i opredeli go rodot na sekoja od niv.
s
56
NE E BOGAT TOJ [TO IMA MNOGU,
TUKU TOJ [TO DAVA MNOGU
Na kakov vid prikazna te potsetuva izrazot zlatno klu~e? [to moè da se
otvora so nego?
ZLATNIOT KLU^
Bila zima, debel sneg ja pokril zemjata, a edno siroma{no mom~e trebalo
da otide vo gorata po drva. Oti{lo toa, sobralo suvi pra~ki i gi natovarilo na
sankata. No, bidej}i bilo mnogu premrznato, re{ilo da zapali ogin, da se nagree
i potoa da se vrati nazad vo seloto. Go poras~istilo snegot za da naklade pra~ki,
no odedna{ na zemjata videlo zlaten klu~.
„[tom najdov klu~, sekako }e najdam i klu~alka“ - si reklo mom~eto.
Ja porazrovilo stvrdnatata zemja i izvadilo edno èlezno kov~eè.
„Samo da se fati klu~ov! - si reklo mom~eto. - Vo kov~eèvo sigurno ima
bogatstvo“.
Dolgo baralo i najposle ja otkrilo klu~alkata, koja bila tolku male~ka,
{to odvaj se gledala. Go stavilo klu~ot i toj se fatil. Potoa go zavrtelo edna{.
Sega }e treba da pri~ekame, dodeka ne otklu~i sosem i dodeka ne go krene
kapakot. Toga{ }e doznaeme kakvi ~uda imalo vo kov~eèto...
Bra}a Grim
Razmisli i objasni
[to bi moèlo da najde mom~eto vo kov~eèto?
[to bi sakal ti da najde{ dokolku si na mestoto od mom~eto?
Objasni zo{to tokmu toa go saka{?
Sostavi kraj na prikaznata

Najprvo preraskaì ja pismeno sodrìnata na prikaznata i sostavi kraj
spored svojata zamisla. Napi{i {to saka{ da najde vo kov~eèto siro-
ma{noto mom~e za da ne treba pove}e da odi po drva vo gorata.
Ne zaboravaj deka bajkite imaat sre}en kraj i vo niv sè e mo`no.
Prodolì doma
Zamisli si deka ti si prona{ol kov~eè vo koe imalo nekakva kniga. Taa
kniga moè da te dovede do ubav i dostoinstven ìvot. Zapo~ni go pisme-
niot sostav taka i prodolì da raskaùva{. Toa }e bide mnogu interesno
za tebe i za site {to }e go slu{nat tvojot sostav.
s
58
ODGATNI JA GATANKATA
[to ima{e eden bel pokriv, sè pokriva,
samo Vardar ne go pokriva. (_ _ _ g)
SNEGOT E UBAV
Snegot e ubav
koga vo no}ta
na prozorecot tiho }e sleta.
Snegulki koga po cel den veat
i bela postelka pletat.
Snegot e ubav
koga }e padne
na topla detska dlanka.
Potoa,
koga }e letne po nego
brza,
strelovita sanka.
Najubav e koga }e stigne
od vetrot nosen, na zacrveneto
detsko nose!
Vasil Mukaetov
Da razgovarame
Zo{to go saka{ snegot?
Zo{to e ubav snegot? Odgovori so svoi zborovi, a potoa pro~itaj kako toa
go kaùva poetot.
Poradi koja pri~ina go saka{ ti najmnogu snegot? Pro~itaj ja strofata
kade {to e iskaàna taa pri~ina. Koi zimski igri gi saka{ najmnogu?
Zo{to?
Raskaì edno tvoe sne`no doìvuvawe.
Zabeleì
Kakvi osobini im dal poetot na snegot, snegulkite i sankata?
Snegot }e sleta ---------------------------- (pticata sletuva - snegot pa|a)
Snegulkite bela postela pletat-------------- (pleta~kite pletat - snegulki-
te se trupaat edna vrz druga)
Sankata }e letne ------------------------ (pticata leta - sankata brzo se lizga)
s 59
Zo{to lu|eto nosat kapa na glavata i vo leto i vo zima?
Kakvi vidovi kapi ima?
TAKVO DETE
Toa dete miluva{e so sne`ni topki da im gi simnuva {apkite na minuva-
~ite. ]e naprave{e dvaesetina topki, }e se skrie{e zad ogradata i ~eka{e. ]e
gi propu{te{e devoj~iwata i ènite so {amii, decata i lu|eto so beretki i
ka~keti, a gi kutka{e samo onie so {apkite.
Takvo dete be{e.
Lu|eto se vednea, si gi zemaa {apkite i vikaa:
- Koj e toj razbojnik? ôvek ne moè mirno da pomine po ulicata. Treba da
se kazni!
Na deteto seto toa mu be{e sme{no i se smee{e.
Takvo dete be{e.
Utrinava pomina eden starec. Deteto nani{ani i mu ja kutna {apkata.
Starecot se navedna, mrmorej}i i obiduvaj}i se da ja fati {apkata. No se lizna
i padna. Zastenka. Deteto odedna{ istr~a pred starecot, ja zede {apkata i mu ja
podade.
- Ti si dobro dete. Ne si kako ona {to mi ja kutna {apkata. Dobro dete si
ti!
Dragan Luki}
s
60
Ja razbiram sodrìnata
Koi vidovi {apki deteto gi simnuvalo so sne`ni topki od glavite na
lu|eto?
Zo{to postapuvalo taka?
Koga stanalo svesno za posledicite od svojata postapka?
Objasni koi lu|e se razbojnici i zo{to lu|eto taka go narekuvale deteto?
[to ti kaùva naslovot na raskazot „Takvo dete“?
Moè{ li da razbere{ kakvo mislewe ima avtorot za deteto?
Iskaì go i odbrani go svoeto mislewe

Organizirajte diskusija po slednive pra{awa vo koja treba aktivno da
u~estvuva{ i da go odbrani{ svoeto mislewe:
Deteto e lo{o/dobro.
Vo pravo se/ne se vo pravo lu|eto {to mislat deka treba da se kazni dete-
to za svojata nepromislena postapka.
Starecot znael/ne znael deka drugo dete go kreva.
Ima li razliki vo razmisluvawata na drugar~iwata?
Zo{to razlikite treba da se po~ituvaat?
Izberi si zada~a - tvori samostojno

Preraskaì ja sodrìnata na tekstot taka {to krajot }e go
izmeni{ spored svoja zamisla.
Raskaì go ova doìvuvawe kako ti da si deteto {to gi kut-
nuva {apkite. Posebno treba da kaè{ kako se ~uvstvuva{e od
upatenite zborovi na starecot.
Raskaì edno sli~no tvoe doìvuvawe.
Pretpostavi i napi{i {to moèlo da mu se slu~i na starecot pri padot i
kakvi bi bile posledicite.
s 61
Potseti se {to e skazna.
NOVOGODI[NA SKAZNA
Kolku Novata godina pove}e nabliùva{e, tolku zabrzanosta vo sne`nite
obla~iwa raste{e.
Ku}i~kite na malite snegulki e~ea od nivnoto podgotvuvawe za golemiot
praznik. Gi vr{ea poslednite podgotovki. Se trudea da izgledaat najubavo.
Za{to moèbi ovaa godina Dedo Mraz tokmu niv }e gi odbere da gi zeme so sebe.
I so niv da trgne kon Zemjata. Kakov bleskav uspeh bi doìveale toga{!...
Vremeto za trgnuvawe dojde. Dedo Mraz gi vpregna zlatnite sanki.
- Moème da trgneme! - izvika veselo. Negoviot glas odekna niz celata
nebeska {ir.
Snegulkite pobrzaa. Zastanaa v red.
Kon nasmevnatiot starec prvi pristapija onie so sjajni dijademi, nakiteni
so skapoceni kamewa. So obleki od najskapi tkaenini.
- So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a Dedo Mraz.
- So toa {to lu|eto }e se promenat vo najubava obleka. ]e se nakitat i
ukrasat, da ti e milina da gi gleda{. Nema ni{to poubavo koga si rasko{no
oble~en.
s
62
Dedo Mraz se namurti.
- Toga{ sre}en pat! Pobrzajte, no samo bez mene! - i gi isprati so nezado-
volno lice.
Vedna{ po niv kon nego pristapija snegulkite so najrumeni obrav~iwa,
onie polni~kite, so zaoblena polovina.
- So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a i niv Dedo
Mraz.
- So toa {to lu|eto }e iznesat na trpeza najubavi jadewa i }e uìvaat
gostej}i se. Za{to nema ni{to poubavo od toa slatko da se najade{.
- Sre}en vi pat! Pobrzajte, no nikako so mene! - Dedo Mraz gi isprati i niv.
Odvaj se vozdrà da ne ja pokaè lutinata.
Potoa kon dobriot starec pristapija snegulkite {to najmnogu sakaa da
trguvaat i da kupuvaat sè i se{to.
- So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - im go upati i nim
Dedo Mraz istoto pra{awe.
- So toa {to lu|eto ne {tedat na ni{to. ]e si nabavat sè {to im pri~inuva
zadovolstvo. Xebovite im se polni so pari, a nema ni{to poubavo od toa da si
bogat.
- Sre}en vi pat! Pobrzajte, no samo podaleku od mene! - i Dedo Mraz ne
moè{e ve}e da ja zadrì svojata lutina.
- Ne gi podnesuvam onie {to parite im zna~at sè vo ìvotot - izvika
gnevno, za{to misle{e deka samo dolu na Zemjata postojat al~nost i èlbi za
bogatstvo...
I na slednite snegulki im go postavi istoto pra{awe.
Ednite odgovaraa deka najmnogu gi voshituvaat podarocite. Drugite se
voshituvaa na slavata, mo}ta i drugo.
I taka, roevi snegulki pominaa pokraj Dedo Mraz. Toj gi ispra}a{e kon
Zemjata, a samiot ostanuva{e na istoto mesto.
So solzi vo o~ite pomisli deka ovaa godina }e sleze sam, bez milite
vnu~ki. A toa navistina ne e veselo...
Najposle mu prijde i poslednata grupa razigrani snegulki.
- So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a beznade`no
i niv.
- So toa {to lu|eto se raduvaat o~ekuvaj}i ja Novata godina i novite uspe-
si. Nema ni{to poubavo od radosta.
Dedo Mraz vosklikna od zadovolstvo. O~ite mu svetnaa. Siot sre}en i nas-
mevnat izvika:
- Bravo! Bravo, mili de~iwa! Tokmu toa sakav da go slu{nam. Tokmu toa.
Ajde! Dojdete brzo! Sednete do mene! Da pobrzame! Novata godina samo {to ne
nastapila.
.......................................................................................
Nada Zekmanova-Jakimova
s 63
Doìvuvawe i analiza na sodrìnata
îtaj ja vo sebe bajkata i so moliv~e obeleì gi {este logi~ki celini.
Preraskaì ja prvata logi~ka celina - kako se podgotvuvale snegulkite za
patuvawe vo novogodi{nata no}?
Otkrivaj ja od sekoja celina pri~inata poradi koja Dedo Mraz ne sakal da
gi povede na Zemjata snegulkite. Zapi{uvaj vo tetratkata.
Pronajdi go i prepi{i go odgovorot na poslednata grupa snegulki i objas-
ni zo{to Dedo Mraz se izraduval.
Otkrij go karakterot na Dedo Mraz

Pronajdi i prepi{i tri re~enici od skaznata so koi }e potvrdi{ deka
Dedo Mraz:
- e dobrodu{en;
- gi saka lu|eto;
- se raduva koga lu|eto se radosni i sre}ni;
- ne gi saka al~nite i èlnite za bogatstvo.
Izrazi go svoeto mislewe

[to te voshituva tebe najmnogu vo novogodi{nata no}?
Zapi{i ja svojata novogodi{na èlba.
Koga ti bi bil Dedo Mraz koi snegulki bi gi povel so sebe? Zo{to?
Sozdavaj
To~kite vo posledniot red pokaùvaat deka ovaa novogodi{na

skazna ne e dovr{ena. Po svoja zamisla i èlba prodolì da
raskaùva{ vo tetratkata spored naslovot: Dedo Mraz
pristigna so snegulkite. Ako saka{, moè{ da smisli{ i sop-
stven naslov za svojata tvorba.
Postavi mu tri pra{awa na Dedo Mraz. Zapi{i gi vo
tetratkata.
s
64
Koi verski praznici gi o~ekuva{ so radost i zo{to?
Kako se praznuva Badnik vo tvoeto semejstvo?
ÔVEK UÎ DODEKA E @IV
Koj {to saka neka misli, ama ba{ za ni{to ne sum kriv! Ima pravo dedo
koga veli: „ôvek u~i dodeka e ìv...“ I za toa vi velam - i~ ne mi e maka. A sè
zapo~na eve tokmu vaka...
Na Badnik pred sekoj Boì}, neli - lep~e so pari~ka se deli? Vo se~ij dom,
pa i kaj nas toa si e semejna tradicija. No, godinava jas ja „zapletkav“. Si priz-
navam, eve i bez policija...
[to me natera toa da go storam?
Dobro, }e vi kaàm ako ve}e moram...
Pet-{est godini po red, Badnik koga doa|a, pari~kata sekoga{ kaj sestra
mi se nao|a! Da e edna{ ili dva-tri pati, toa nekako i moè da se sfati. No pet-
{est godini toa da se slu~uva, nekoj drug „gospod“ , zna~i za toa odlu~uva!...
A sestra mi i baba mi se vo trajna „koalicija“, pa sigurno ja laìraat bad-
nikovata tradicija. No i „bate“ Vasko ne pase treva, pa celi pet godini ne kreva
vreva!
„Dosta vi be{e, prijatelki moi! “...
Toa si go rekov i vakov plan si skroiv:
Koga dedo po~na nad trpezata da se krsti, si sokriv edno denar~e v dlanka,
me|u prsti. A koga na site od lep~eto im dade i pred nekoj da po~ne da jade, vo
moeto del~e pari~eto go piknav i boèm iznenaden na set glas viknav:
- Eve gooo!
Pa im go pokaàv pari~eto na delo.
- [tooo?!? - spiska sestra mi i smurti ~elo...
- Dosta ti be{e - ì vrativ - petgodi{nata privilegija. Sre}ata ja smeni,
sestro, svojata „strategija“!
]e ì kaèv u{te ne{to, no me prese~e dedo:
- Neka ti e so sre}a, ima{ pravo ~edo!
A baba:
- Kone~no i tebe, Vasko ti dojde redot!...
Me bakna mama, mi ~estita tato, sal sestra mi luta go istegna vratot.
Ja vide baba i po~na da ja te{i:
I sre}ata, Zorke, znae da zgre{i...
Dedo me pogledna i po~na da se sme{ka:
- Aj jadete - re~e - sè si e bez gre{ka! - Kako nikoga{ dosega ni e bogata
trpezata!
s 65
Baba mi, pak, spiska:
- Mi otide protezata! Lele, lele, lu|e od bolka }e „{iznam“! [to li }e e
ova vo lep~evo {to go griznav!?
[to grizna baba, jas vedna{ sfativ, pa pobrgu od strela - magla nadvor
fativ...
Baba si dobi nova proteza po Badnik. Ama i jas si dobiv ne{to od tato po
mojot zadnik...
I sega ne e va`no koj kolku e kriv. Ta neli ~ovek u~i dodeka e ìv?
Kiro Donev
Zbogati go svojot re~nik:

Zabeleà deka nekoi zborovi pisatelot gi stavil pod navodnici.
Razgledaj go nivnoto osnovno zna~ewe, pa }e ti stane jasno zo{to e toa
taka.
koalicija - zdruùvawe, sojuz
laìrawe - mestewe
privilegija - prednost
strategija - voen plan, voena ve{tina
}e „{iznam“- }e pobudalam (uli~en izraz, nestandarden)
tradicija - prenesuvawe obi~ai i pravila na odnesuvawe od koleno na
koleno.
s
66
[to nau~il Vasko?
Kakov somne` imal Vasko?
Obrazloì zo{to negoviot somne` bil neopravdan.
Kaj kogo navistina padnala pari~kata? Kako dozna?
Kakvi bile posledicite od postapkata na Vasko?
I na krajot, {to nau~il Vasko?
Potseti se
[to e rima? Verojatno zabeleà deka rimata ima svoja uloga i vo
proznite tekstovi. Koja e nejzinata uloga vo ovoj humoristi~en
raskaz? Otkrij gi rimuvanite zborovi od ovoj tekst i zapi{i gi so
rakopisni latini~ni bukvi vo tetratkata.
Zada~i:
☺ Usno raskaì kako vo tvoeto semejstvo go praznuvate Badnik.
Pismeno opi{i ja onaa badnikova ve~era koga kaj tebe se padnala pari~-
kata.
Modeliraj sam od testo badnikova poga~a. Ukrasi ja so detali (krst, cve-
tovi, piliwa, zaja~iwa...)
Sovet: Testoto za modelirawe se zamesuva so bra{no, pogolema koli~ina sol

i malku studena voda. Taka nema da bide leplivo, pobrzo }e se su{i i nema da
ispuka.
Nau~i pove}e za hristijanskite

tradicionalni obi~ai preku raz-
govor, radio ili TV-emisii i
internet-prebaruvawe. Zapoznaj
tradicionalni obi~ai i na drugi
religii i otkrij gi sli~nostite i
razlikite.
s 67
[to e vodoskok? Objasni mu na drugar~eto.
KRAJ VODOSKOK ZELEN

Ve~erva sekoj e beskrajno sre}en,
srcata v gradi se karanfil-cve}e.
Veselo sè e do docna doba
kraj vodoskok zelen
bliknat vo soba...
Dodeka nadvor veterot vee

i belo bra{no od oblaci see
pesna vo pesna bez po~in se glasi
kraj vodoskok zelen
no}ta {to ja krasi.
Godinata nova od daleku ide -

gostinka mila taa }e ni bide -
najubavi èlbi {epotat site
kraj vodoskok zelen,
kraj vodoskok kiten...
Du{ko Avramov
s
68
Otkrivaj
Za kakov vodoskok poetot pee vo ovaa pesna?
Objasni ja sli~nosta na elkata so vistinskiot vodoskok.
Slikarot sozdava sliki so boja, a poetot so zborovi.
Odredi na koja strofa odgovaraat navedenive poetski sliki:
- Beskrajna sre}a kraj elkata.
- Cela no} so pesna.
- Novogodi{ni èlbi.
Sozdavaj
Izraboti novogodi{na elka od tri triagolni par~iwa hartija
so zelena i edno pravoagolno par~e hartija so kafeava boja.
Pred da gi zalepi{ na pogolem list, so obid otkrij kako
treba da bidat postaveni za da ja dobie{ sakanata forma.
Ise~i i krugovi vo razli~na boja {to }e gi zalepi{ na elkata
kako lampioni. Dokolku vo sekoj lampion napi{e{ po edna novogodi{na
èlba postoi mo`nost nekoi od niv da ti se ispolnat.
[to misli{, koi èlbi moè da ti se ispolnat?
êstitaj
Ne zaboravaj da gi isprati{
novogodi{nite ~estitki na tvo-
ite dragi li~nosti koi ìveat
vo drugi mesta ili dràvi.
Napi{i gi ubavo, adresiraj gi
pravilno i pu{ti gi vo po{ten-
sko sanda~e ili odnesi gi vo Iskaì se
najbliskata po{ta. Napravi popis na tvoite novogo-
di{ni èlbi vo vakva tabela {to
}e ja nacrta{ vo tvojata tetratka.
Vnesi gi èlbite koi{to o~eku-
Moite novogodi{ni èlbi va{ da ti se ispolnat lesno, èl-
bite koi }e ti se ispolnat malku
pote{ko i onie koi bi ti se ispol-
lesno pote{ko najte{ko nile najte{ko. Obrazloì {to
treba da napravi{ za da ti se
ispolnat nekoi od tvoite èlbi.
Potrudi se toa da go napravi{!
s 69
JA PRODOL@UVAM TRADICIJATA
Vo zimskiot period se proslavuvaat najubavite hristijanski praznici.

Sekoe semejstvo gi proslavuva spored obi~aite {to gi nasledile od svoite
babi i dedovci. Nekoi semejstva imaat i svoi doma{ni slavi na koi se od-
dava posebna po~it na svetecot {to se smeta za za{titnik na domot i semej-
stvoto.
KOLEDICA MELEDICA
Koledica, meledica,
edna{ mi e vo godina
kako cve}e vo gradina.
Kolede, babo, kolede!
Daj mi edno kosten~e,
ednoto za mene
drugoto za brat mi.
(Bitolska detska koledarska pesni~ka)
Razgovaraj i zapi{i
Koga se praznuva Kolede?
Koja koledarska pesna se pee vo tvojot kraj?
Zapi{i ja koledarskata pesna {to ja znae{.
Nekoj postar ~len od semejstvoto neka ti raskaè za zna~eweto na eden od
zimskite praznici i na~inot na proslava na istiot.
Zapi{i vo tetratkata i pro~itaj pred tvoite drugar~iwa.
Kamenovo srce, olovo, site se izmorija;

denes be{e {kolovo: ~as po biologija -
~as po ruski - ura, ura, ura,
site deca guski; nastavnikot dobi temperatura,
~as po matematika - sto trieset i devet
nekoj frli patika; i padna vo krevet!
~as po istorija -
Detska zalagalka
Doseti se
Kakvi pesni se detskite zalagalki? (Odgovorot se krie vo nivnoto ime)
s
70
PROVERI GI SVOITE ZNAEWA
Prepi{i go tekstot vo tetratkata so makedonska rakopisna latinica.
Odgovorite pak, pi{uvaj gi so kirili~no pismo.
Pri re{avawe na sekoja od zada~ite, pro~itaj go vnimatelno tekstot.
ZIMA
Vo dekemvri zimata pristigna so seta nejzina ubavina. Nejzinoto doa|awe
go najavija bezbrojnite sneìnki {to neprestajno se plastea vo dvorot.
Ace gi gleda{e od prozorecot i im se raduva{e. Tie bea svetkavi i beli.
Ne`no sletuvaa na zemjata kako mali padobranci. Na snegot mu se raduvaa i
desetina deca od ulicata. So drvenite sanki se upatija kon ogoleniot rid. Se
raduvav i jas.
Samo pette vrap~iwa na trevnikot bea ta`ni i ispla{eni. Gi ~epkaa
poslednite kafeavi grut~iwa zemja i baraa hrana...
Koj go najavil doa|aweto na zimata?

Pokraj Ace, koj u{te mu se izraduval na prviot sneg?
Zo{to vrap~iwata bile ta`ni i ispla{eni?
Pronajdi ja sporedbata i prepi{i ja.
Podeli gi na slogovi slednive zborovi: zima, ubavina, sneìnki, padnaa,
prozorecot.
Podredi gi imenkite po vid vo vakva tabela:
Konkretni imenki Apstraktni imenki
Vo sekoja grupa imenki po edna ne pripa|a na toj rod. Pri prepi{uvaweto,

smesti ja vo redot so soodvetniot rod:
Ma{ki rod dvorot, Ace, prozorecot, ubavina, snegot, rid, trevnikot

@enski rod zimata, padobranci, sneìnki, zemjata, ulicata, sanki
Sreden rod deca, vrap~iwa, hrana, grut~iwa
Prepi{i gi {este imenki {to se vo mnoìna.

Pronajdi gi i prepi{i gi li~nite zamenki.
Prepi{i gi i opisnite pridavki.
s 71
BRZ KVIZ
z Ovoj kviz organizirajte go na ~asot so va{iot u~itel. Sekoj neka si podgotvi
tri karton~iwa so mo`nite odgovori: A, B i V. Otkako u~itelot }e vi go
postavi pra{aweto i na tabla (grafoskop) }e gi napi{e trite mo`ni odgo-
vori, na dadeniot znak sekoj neka go podigne karton~eto so bukvata {to se
sovpa|a so to~niot odgovor.
z To~niot odgovor zapi{uvaj go vo tetratkata!
1. Vo makedonskiot 7. Standarden (literaturen)

jazik soglaski ima: jazik e onoj {to:
a) 26 a) se koristi vo nekoi delovi na
b) 27 zemjata
v) 5 b) go sretnuvam vo narodnite
tvorbi
2. Koj zbor ne e
v) ima utvrdeni pravila i niv
pravilno podelen
sekoj treba da gi po~ituva
na slogovi?
a) is-pla-{e-ni 8. Koj glagol go pokaùva
b) vo-jvo-da ozna~enoto vreme?
v) ne-ak-ti-ven a) nau~iv - minato vreme
b) }e dojde - sega{no vreme
3. Koja imenka e
v) ~itame - idno vreme
od sreden rod?
a) dedo 9. Koj glagol ne pokaùva
b) selo idno vreme?
v) kola a) }e patuvate
b) otpatuvavte
4. Koja imenka ne e
v) }e patuvaat
od ènski rod?
a) radost 10. Opisni pridavki se:
b) kamen a) drvena, stakleno, volnen
v) ptica b) beli, visok, dobra
v) gradski, re~en, babino
5. Zborovite: milost, àl,
qubov, smea i ~uvstvo se:
a) konkretni imenki Oceni se sam
b) sopstveni imenki z Za sekoj to~en odgovor dobiva{ po
v) apstraktni imenki eden bod. Soberi gi bodovite i utvrdi
6. Vo mnoìna se imenkite: dali dovolno si go sovladal materi-
a) cve}e, treva, pat jalot od prvoto polugodie.
b) koli, senki, zabi z Dali si zadovolen od vkupniot broj na
v) jagne, potok, topka bodovi?
z [to treba da napravi{ za da bide{
zadovolen?
s
72
DVA LE[NIKA
EDEN OREV KR[AT
Koi se tvoi najdobri drugari/ki?
[to proslavuva{ zaedno so niv?
ZAEDNO PROSLAVUVAME I DRUGARUVAME

Lica: Anica, Alejna, Ajsu, Afrim, Marko, Alen
(Prvata scena pretstavuva park me|u stanbenite zgradi. Tamu e zbornoto mesto
na koe se ~ekaat drugar~iwata po zavr{uvaweto na ~asovite)
ANICA: Eh, kolku se izmorivme denes na u~ili{te! (si ja bri{e potta od

~eloto)
AJSU: Navistina, pet ~asa i ne se malku za ~etvrtooddelenci.
MARKO: Ne se malku, ama ne se ni mnogu. Za mig zamorot }e go snema kaj
nas, zarem ne?!
ALEJNA: Da, }e se odmorime kaj mene. I zaedno }e proslavuvame, kako {to
ve}e se dogovorivme.
AFRIM: Lele, jas zaboraviv da im kaàm na moite roditeli!
ALEJNA: Ajde, pobrzaj! Ne griì se, }e te pri~ekame da se vrati{ ovde i
zaedno }e pojdeme kaj mene. Moite roditeli ve}e nè o~ekuvaat. (go vadi mobil-
niot telefon i im soop{tuva na roditelite za zadocnuvaweto)
ANICA: Te molam Alejna, dodeka go ~ekame Afrim raskaì ni kakvo e
zna~eweto na praznikov {to denes go proslavuvate.
ALEJNA: Vo muslimanskata religija ima dva golemi verski praznici: Fitr
Bajram i dene{niov Kurban Bajram. Za Kurban Bajram se kole doma{no ìvotno,
{to pretstavuva kurban. Del od mesoto ostanuva vo domot, a ostanatoto im se
podaruva na semejstvata koi se posiroma{ni i ne moàt da zakolat kurban.
AJSU: Dvata praznika se bazirani na humanost. Za Fitr Bajram sekoe
poimo}no semejstvo dava del od svoeto bogatstvo kako pari~na pomo{ za siro-
ma{nite.
MARKO: Kako zapo~nuva praznuvaweto?
ALEN: Obi~aj e rano nautro, pred da izgree sonceto, maìte da otidat vo
xamija. Za toa vreme ènite doma ja podgotvuvaat prazni~nata trpeza. Koga
maìte }e se vratat, semejstvoto ima zaedni~ki pojadok.
ANICA: Da, i nie odime vo crkva za Boì} i Veligden. A kakvi jadewa
podgotvuvaat va{ite majki?
AJSU: Sekakvi, od ubavi-poubavi. Sepak, baklavite se na prvo mesto.
Neizostavno gi ima vo sekoj dom.
ALEJNA: Potoa cel den se odi na gosti i se pre~ekuvaat gosti: rodnini,
prijateli, sosedi, drugari...
AFRIM: Eve me drugar~iwa, se vrativ! (zadi{ano im dovikuva oddaleku
pribliùvaj}i im se) Od kaj Alejna odime kaj mene, da znaete!
s
74
AJSU: E, ne moè taka! ]e odime kaj mene.
ALEN: I kaj mene!
ANICA: Dobro, ne raspravajte se. Voop{to ne e zna~ajno kaj kogo sme, ami
zaedno da sme. Ubavo e koga me|usebno se razbirame i se po~ituvame. Ama, ne
moème vo eden den da stasame kaj site. Zarem zaboravivte deka imame i doma{ni
zada~i?!
MARKO: Vo pravo si. Ovoj Bajram sme kaj Alejna, a za slednite }e se dogo-
vorime. Ima den za site! (se {eguva so nasmevka na liceto) A za Boì} site zaed-
no }e proslavuvame kaj mene!
ANICA: Toga{, Veligden }e bide kaj mene, neli?!
ALEN : Ubavo e koga ima so kogo da ja spodeli{ radosta i qubovta. Sre}en
sum {to imam vakvi drugari!
AJSU: I jas isto taka, a verum i ostanatite. Site sme od razli~na nacio-
nalnost, a prekrasno drugaruvame. Zamislete: Makedonec, Srbinka, Tur~inka,
Albanka i Bo{wak se najverni drugari.
MARKO: Toa ne e va`no. Sepak nie sme edno isto, nie sme deca. Isto se
raduvame, isto se smeeme, isto pla~eme....
s 75
ALEJNA: Eh, ako vaka prodolìme }e propadne proslavata. Ajde da
pobrzame dodeka sè u{te ima od baklavite!
(Anica, Alejna, Ajsu, Afrim, Marko i Alen veseli i nasmeani se upatuvaat kon
zgradata vo koja{to ìvee semejstvoto na Alejna)
Zulejha Iseni - u~eni~ka

(Prevod: [kendije Ala)
Prepoznavam
Spored {to prepoznava{ deka ovoj tekst e dramski?
Kakva funkcija ima tekstot napi{an vo zagradite?
Donesi zaklu~ok
☺ Koe dete na koja religija ì pripa|a?
☺ Alejna, Alen, Afrim i Ajsu gi pokanuvaat na gosti svoite drugar~iwa vo
ist den. Koj e povodot za toa?
☺ [to nau~ile Anica i Marko za praznikot Bajram?
☺ Zo{to Anica i Marko planiraat da gi pokanat drugar~iwata na Boì} i
Veligden?
☺ Kakva e razlikata me|u najgolemite muslimanski i hristijanski praznici?
☺ Koi se sli~nostite na praznuvawata?
Zada~i
Ve`bajte da go ~itate dramskiot tekst po ulogi.
Podgotvete se za dramska igra:
- Izberete eden u~enik {to }e gi organizira probite i pretstavata -
reìser.
- Opredelete gi akterite {to }e gi igraat (tolkuvaat) likovite.
- Najve{tite likovni tvorci od oddelenieto neka ja osmislat i podgotvat
scenata.
Izvedete ja dramskata igra pred sou~enicite od pomalite oddelenija koi
}e bidat va{a publika i }e ve nagradat so aplauz.
Potseti se koja teatarska pretstava si ja gledal vo teatar ili na CD.
Zapoznaj se i ~estitaj
Raspra{aj se koga e muslimanskiot praznik Bajram (Fitr ili Kurban).
Dogovorete se so tvoite drugar~iwa i posetete go domot na edno va{e
drugar~e od muslimanska veroispoved.
êstitajte im go praznikot i zapoznajte se so nivnite obi~ai.
s
76
TEATARSKA PRETSTAVA
Potseti se i dopolni go znaeweto

Ve}e znae{ deka teatarskata pretstava e dramski tekst podgotven
i izveden na scena.
Kako se vika kulturnata institucija kade {to se podgotvuvaat i
izveduvaat teatarskite pretstavi?
Mestoto kade {to se izveduva teatarskata pretstava se vika _____.
Akteri (artisti, glumci) se lu|eto koi na scenata gi igraat (gi tolkuvaat)
likovite od dramskiot tekst.
Iskaì go i obrazloì go svoeto mislewe

☺ Teatarskata pretstava e najinteresna ako se gleda vo teatar.
☺ Teatarskata pretstava podednakvo e interesna ako e snimena na CD ili
izvedena na druga scena nadvor od teatarot.
Zada~i
So roditelite ili organizirano so oddelenieto posetete edna teatarska
pretstava {to se izveduva vo teatar. Ako nema vo va{iot grad, posetete
teatar vo najbliskiot grad kade {to ima.
Pri podgotovkite za odewe, utvrdete pravila na odnesuvawe {to sekoj e
dolèn da gi po~ituva.
Dogovorete se so nekoj od vrabotenite, pred ili po pretstavata, da vi gi
pokaè prostoriite vo teatarskata zgrada i da vi ja kaè nivnata namena.
Pismeno raskaète go va{eto doìvuvawe na pretstavata. Pri
raskaùvaweto upotrebuvajte gi i novonau~enite teatarski poimi:
teatarska pretstava, scena, scenografija (kako be{e uredena scenata),
glumci (akteri, artisti), teatarski kostimi, likovi, teatarska publika.
Razmisli i razmeni go misleweto so drugar~eto koja e razlikata me|u
artistite od filmot i artistite od teatarskata pretstava.
s 77
Kaì gi imiwata na mesecite spored kalendarot.
Kako se vika kalendarot koj go koristime?
PESNA ZA MESECITE
Pristigna Koloèg studen Gore{nik vr{nik e vàren
so bela guna vrz ple{ki, pod koj{to lebot se pe~e.
donese vetri{ta ludi âs kosi, `nee, a ~as pak
i sne`ni sospi{ta te{ki. se son~a kraj bregot re~en.
Po nego kusiot Se~ko Gumnar okolu stoèr
da yirne sekade vjasa, go vr{i ìtoto zrelo
se luti, reè i se~e i kako najsakan gostin
i kasa kaj {to }e stasa. go ~ekaat v sekoe selo.
Letnikot mesec e ~uden: Grozdober koga }e dojde,
pusto{i v gora i pole, yvezdi od neboto vrnat,
dopola zimski i lud e, a pod loznicata kapat
otpola li~i na prolet. so~ni rubinovi zrna.
Cvetnikot grstovi celi Se bliì Listokap mirno,
vrz granki cvetovi frla neboto stanuva matno,
i rudi jagniwa beli no zatoa poleto {irno
ostava v selskite trla. li~i na ezero zlatno.
Trevenot gazi niz treva Dojde i Studen. Vo magla
i siot sveti od yvezdi. tone utrinata rana.
I e~at od pti~ja vreva Zadnoto strumi~e naglo
toplite skrieni gnezda. pod luta venee slana.
Crvenik siot e crven, Sneèn e posleden mesec,

ko boùr mu e liceto. so beli stare~ki kosi.
Od cre{ni, jagotki i vi{ni Snegulki see od kese
rumeneat vidicite. kako razluteni osi.
Vidoe Podgorec
Voo~uvam i zaklu~uvam
Kolku strofi ima ovaa pesna?
Komu mu e posvetena sekoja od niv?
Spored {to se dadeni imiwata na mesecite vo ovaa pesna?
Spored zna~eweto na imiwata mnogu lesno moè{ da otkrie{ koj narod gi
izmislil.
s
78
Zada~i
Grupiraj gi mesecite po tri spored ilus-
tracijata. Kakvo ime }e ì dade{ na sekoja
grupa meseci?
Izraboti dnevnik so dvoen zapis za pesnava
spored dadenive upatstva:
- Nacrtaj vakva tabela vo tetratkata:
citat komentar
Po nego kusiot Se~ko Fevruari ima najmalku
da yirne sekade vjasa, denovi. Duva studen se-
se luti, reè i se~e veren veter i ako ne no-
i kasa kaj {to }e stasa. sime topla obleka od
studot po~nuva da ne bo-
li nosot, racete u{ite i
sekoj otkrien del od te-
loto.
- Vo ozna~eniot prostor za citat prepi{i

gi stihovite {to najmnogu ti se dopa|aat.
- Do nego, vo prostorot za komentar, Doznaj od Internet
napi{i go razmisluvaweto i tvoeto ili enciklopedija
razbirawe na istite. Od koga vremeto
- Do narodnoto ime na sekoj mesec napi{i po~nalo da se meri so
go negovoto ime {to postojano go koris- meseci?
time vo makedonskiot jazik, a do nego i Kako se opredeluval
originalnoto anglisko ime. brojot na denovite vo
Voo~i gi razlikite vo pi{uvaweto i izgo- mesecite?
vorot. Kakvi drugi kalendari
ima?
Primeni gi znaewata od matematika
Izraboti dijagram vo koj }e go pretstavi{ brojot na denovite vo sekoj od mese-
cite. So mnoèwe i sobirawe, opredeli go to~niot broj na denovi vo ovaa go-
dina.
Vidoe Podgorec - poet, raskaùva~, romansier. Roden vo s. Kole{ino,
Strumi~ko. Eden od najplodnite pisateli za deca. Avtor na knigite:
„Srebrena {kolka“, „Nad lulkata“, „Iljada cvetovi“, „[arena ptica“,
„ûdesna {uma“, „Sto sonca“, „Topli gnezda“, „Nespokojno detstvo“, „Deca
pod pe~urki“ i mnogu drugi.
s 79
So kogo si se skaral nekoga{?
Koj bil vinovnikot za kavgata?
SLO@NI BRA]A
Edno vreme, vo na{eto selo ìveele dvajca bra}a. Bra}ata bile mnogu
slo`ni. Zaedno odele vo selskata gora, tamu se~ele drva, zaedno odele na orawe,
zaedno seele i `neele i nikojpat ne se delele...
Taka vo rabotata eden na drug si pomagale i nikojpat ne se karale. Celoto
na{e selo im se ~udelo na nivnata sloga...
Minalo dolgo vreme... Bra}ata
ìveele vo radost i sre}a. Eden
den postariot brat mu rekol na
pomladiot:
- Brate, gi gledam
drugite lu|e kako se
karaat, a nie so tebe sme
slo`ni. Ajde i nie da se
skarame!
- Dobro, brate! -
mu odgovoril poma-
liot brat. - Ama kako
da se skarame koga
nema zo{to?
- Vistina nema
zo{to - prodolìl
postariot brat - ama
sakam da vidam kako
izgleda koga lu|eto
se karaat...
Taka dvajcata bra}a se
dogovorile da se skaraat. Blizu do selo-
to bra}ata imale mala niva, a na nivata edna kru{a. Tie oti{le pod kru{ata i
postariot brat mu rekol na pomaliot:
- Ka~i se ti gore na kru{ava, jas }e vikam da sleze{, a ti nemoj da sleguva{.
Taka }e se skarame...
[to rekle i napravile...
Pomaliot brat go poslu{al postariot i se ka~il gore na kru{ata.
Postariot brat mu viknal:
- Ej, ti! [to si baral gore na kru{ata? Slezi brgu dolu!
Pomaliot brat bil u~en na poslu{nost. Na ova vikawe slegol dolu i ni{to
ne rekol.
s
80
- Ne taka, bre brate! - mu rekol postariot brat. - Vaka ne moème da se
skarame! Zo{to sleze dolu? Kolku i da vikav, ti ne treba{e da sleguva{! Sega jas
}e se ka~am na kru{ava, a ti vikaj mi da slezam dolu.
Sega se ka~il na kru{ata postariot brat. Pomaliot brat mu podviknal:
- Ej ti! [to si se ka~il gore na kru{ata? Brzo da sleze{ dolu! ]e ti gi
skr{am rebrata!
Postariot brat mu odgovoril:
- Ne! Ne! Ne sleguvam i ne sleguvam!
- Koga ne sleguva{ dolu, a ti sedi si gore na kru{ata - mu rekol pomaliot
brat i si zamol~al.
Videl ne videl postariot brat sedel gore i mu se sma~ilo. Nemal {to da
pravi i slegol dolu od kru{ata.
Taka dvajcata slo`ni bra}a ne moèle nikako da se skaraat...
Dolgo, dolgo vreme tie slo`ni bra}a ìveele vo moeto selo i site im zavidu-
vale...
Van~o Nikoleski
Razgovarame za raskazot
Kako si ìveele dvajcata bra}a?
Od {to zaklu~uva{ deka navistina ìveele slo`no?
Kakva promena sakale da vnesat vo nivniot ìvot?
Kakov obid napravile da se skaraat?
Zo{to ne uspeale vo toa?
[to o~ekuva{e ti da se slu~i?
Odberi i zapi{i vo tetratkata

Za da ìveam slo`no vo koja bilo zaednica treba da bidam:
- toleranten i popustliv;
- sebi~en i al~en;
- miroqubiv;
- gordeliv i samobendisan;
- mrzeliv i neodgovoren;
- druèqubiv i prijatelski nastroen;
- human i nesebi~en.
s 81
Izmeni go krajot na raskazot i obidi se da ja pronajde{
pri~inata poradi koja dvajcata bra}a bi se skarale koga
postariot od niv slegol dolu od kru{ata.
Zapomni:
Za kavga se potrebni dvajca
Objasni kako ja razbira{ ovaa narodna pogovorka.
Zaklu~i
[to e popametno: da najde{ pri~ina za kavga ili da popu{ti{?
Koi se posledicite od edna kavga?
Preraskaùvaj kreativno
☺ Samostojno preraskaì ja sodrìnata po~nuvaj}i od poslednata
re~enica:
Dolgo vreme vo edno selo ìveele slo`no dvajca bra}a i site im zaviduvale.
Pri toa oceni gi postapkite na dvajcata bra}a.
Zada~a
Doma raskaì edna tvoja kavga so bratot, sestrata, ili pak so nekoj drug.
Vo zavr{niot del iznesi go razmisluvaweto kako toa moèlo da se izbeg-
ne. Kako naslov moè da ti posluì i gorenapi{anata pogovorka.
Van~o Nikoleski - poet i raskaùva~. Roden vo s. Crvena Voda,
Ohridsko. Avtor na slednive knigi: „Makedon~e“, „[kolsko yvon~e“,
„Prva radost“, „Babino vretence“, „Tatkovina“, „Moeto selo“, „Stanko
spanko“, „Goce Del~ev“, „Vol{ebnoto samar~e“ i dr.
s
82
TELEVIZISKI EMISII
Golem del od slobodnoto vreme lu|eto go pominuvaat pred TV-aparatot. Na nego
se emituvaat TV-emisii so raznovidni sodrìni vo tekot na celoto denono}ie.
Razgovaraj
Kakvi emisii, osven filmovite, emituvaat TV-kanalite?
Kolku TV-kanali gledate vo va{iot dom?
Kakvi emisii sledat tvoite roditeli?
Koi emisii najmnogu go privlekuvaat tvoeto vnimanie?
Kade moè da se pro~ita na koj kanal, koga i koja emisija se emituva?
Koja detska TV-emisija ti e najinteresna?
Zapomni
TV emisiite moàt da go pro{irat tvoeto znaewe od pove}e
oblasti, no ne site. Vnimatelno izbiraj gi so pomo{ na tvoite
roditeli i u~iteli.
Zada~i
Napi{i vo tetratkata naslov na edna emisija {to se emituva na nekoj od
TV-kanalite:
- Obrazovna
- Nau~no-popularna
- Narodna prikazna
- Detski kviz
So pomo{ na u~itelot izberete nekoja detska obrazovna emisija i
prosledete ja.
Napravi vakva tabela vo tetratkata i po gledaweto na emisijata popolni
ja. Taka }e otkrie{ kolku si znael za toa, a kolku si nau~il. Ona {to u{te
saka{ da go doznae{ pobaraj go preku Internet, vo enciklopedija, vo neko-
ja kniga, od nekoj vozrasen ili moèbi }e go doznae{ vo nekoja druga TV-
emisija.
Znam Sakam da znam U~am
s
83
Kakvi igri igra{ so drugar~iwata koga ima sneg?
IMA PRIÎNA [TO IMA SNEG

So malku trud i sila Potoa so crna pre|a
so sneg devet kila }e mu stavime po edna ve|a,
ajde, deca, ne e te{ko a vo nosot
da napravime Sne{ko! malku koso
Za da ne stoi gol piperka, {to se na{la,
i bel ko grutka sol da kiva i da ka{la!
vedna{ da go oble~eme Okolu negoviot vrat,
sitnici da dovle~eme: gore, na vtoriot kat
Za glavata na Sne{ko ka~i se ti so skala
dignete od {poret, è{ko i zavitkaj mu dva {ala!
tenxere neizdupeno, Vo desnata raka
evtino {to e kupeno Sne{ko sega saka
za mnogu malku pari, i metla da ima
mozokot da mu se svari! da ja izmete taa Zima
Pa, }e go dupnam jas so {ajka odovde, od januari,
}e mu stavam perduv od pajka pa sè do fevruari!
da li~i na stra{en lovec
na veselnik - vdovec! Eftim Proevski
s
84
Go pro{iruvam re~nikot
pre|a - konec podgotven za pletewe dobien so predewe
na volnata ili pamukot
vdovec - ma` ~ija{to èna e umrena
îtam i otkrivam
Na kakva igra poetot gi povikuva decata vo svoite stihovi?
[to sè treba da donesat decata od doma za da go oble~at Sne{ko?
Koj e vtoriot „kat“ na Sne{ko?
[to bi pretstavuval tretiot „kat“ za nego?
Zo{to vo stihovite stoi „da ja izmete taa Zima
odovde, od januari,
pa sè do fevruari!“
Sozdavaj niz igra

[to u{te moè da mu prika~i{ na Sne{ko za da bide
pointeresen?
Izmisli originalen Sne{ko po sopstvena ideja i nacrtaj
go.
Vo oddelenieto napravete izlo`ba na likovnite tvorbi i
so glasawe izberete koj od sne{kovcite e najoriginalen i
najinteresen. Taka }e si gi razmenite ideite i }e ja razvivate va{ata
kreativnost.
Po ~asovite napravete go najoriginalniot Sne{ko pod prozorcite na
va{ata u~ilnica.
Otkrivaj
Koja e vistinskata pri~ina {to ima sneg? Vo enciklopedijata „1 000
zo{to 1 000 zatoa“ pro~itaj kako nastanuvaat snegulkite i kakva forma
imaat tie.
s 85
Kakva uloga imaat kumovite?
Kako ja izrazuva{ tvojata po~it kon niv?
LISICATA I VOLÎCATA
Rodila vol~icata vol~e i posakala da ja pokanat lisicata za da go krsti
deteto.
- Taa e na{a bliska rodnina, - objasnuvala vol~icata, - mnogu e umna i mnogu
pofatna, }e mi go izu~i sin~eto i }e mu pomogne mnogu da napredne vo ìvotot.
Do{la lisicata ~esno i ~estito i rekla:
- Mila kuma{inke, ti blagodaram za ~esta {to mi ja pravi{. Bidi uverena
deka nema da si gi àlam silite i ti }e ostane{ mnogu zadovolna.
Lisicata dobro se najala na kr{tenkata, pa potfrlila:
- Mila kuma{inke, na{ata dol`nost e da se
griìme za deteto. Treba da mu nabavi{ silna
hrana ta da zajakne. Znam edno trlo so ovci od
kade {to lesno }e moème da zavle~eme
nekoja podebela.
Ì se dopadnale tie zborovi na
vol~icata, i dvete se upatile kon selo-
to. Taa od daleku ì go pokaàla trloto
i ì rekla:
- Moè{ spokojno da se vovle~e{
vnatre. Nikoj nema da te vidi. A za toa
vreme jas }e se povrtkam od drugata
strana i }e gledam da zgrabam nekoja
koko{ka.
No lisicata ne oti{la tamu, tuku
se vratila vo gorata i se optegnala da se
po~ine.
Vol~icata se vovlekla vo trloto, no
nagazila na pesot. Toj po~nal da lae, dotr~ale
selanite, ja fatile vol~icata i od }otek ì ja odrale
koàta. Sepak, taa uspeala da se oslobodi i krivo-levo, se dovle~kala do gora-
ta. A lisicata, koja ve}e leèla tamu, se prestorila kako da e pretepana i
po~nala da ofka:
- Of, mila kuma{inke, mnogu lo{o si pominav! Me napadnaa selanite i
takov }otek mi udrija, {to mi gi iskr{ija site koski. Ako ne saka{ da umram
pred tvoite o~i, zemi me na grb i odnesi me daleku ottuka.
Iako vol~icata odvaj se drèla na nozete, ì padnalo àl za lisicata, pa ja
zela na svojot grb i ja odnela zdravata i umna kumica duri do svojata ku}a.
s
86
Tamu lisicata viknala:
- Zbogum, mila kuma{inke! Da ti e slatko pe~enoto!
Podbivno ì se nasmeala i dim da ja nema.
Bra}a Grim
Razgovaraj za sodrìnata
Zo{to vol~icata smetala deka lisicata treba da bide kuma na novoro-
den~eto?
Kako moèla lisicata da mu pomogne na novorodenoto vol~e?
Kako zavr{ilo novoto kumstvo?
Nabroj po nekolku osobini na vol~icata i lisicata i obrazloì gi.
Izrazi go svoeto mislewe

☺ [to sakala da ì kaè lisicata na vol~icata so re~enicite:
- Zbogum, mila kuma{inke! Da ti e slatko pe~enoto!
☺ Spored {to treba da se izbiraat prijatelite i kumovite: spored materi-
jalnata dobivka od niv ili spored toa kakov karakter imaat tie?
Zada~a za doma
Samostojno sostavi plan i spored nego preraskaì ja sodrìnata na
prikaznata.
Pri preraskaùvaweto ocenuvaj gi i postapkite na likovite. Povrzuvaj gi
i pri~inite i posledicite od istite. Taka preraskazot }e bide pointere-
sen za site na koi }e im go pro~ita{.
Pro{iri gi znaewata
Vo prikaznava e iskaàno deka lisicata i volkot se bliski rodnini. Toa
ne e slu~ajno taka. Avtorite znaele deka i vo prirodata tie imaat zaed-
ni~ki osobenosti spored na~inot na ìvot, ishrana i dr.
Od drugi izvori na znaewe nau~i kade ìveat, so {to se hranat, kako se
razmnoùvaat i koi drugi sli~nosti gi imaat.
Zapoznaj se so del od biografijata na Bra}ata Grim

Bra}ata Jakob i Vilhelm Grim se germanski pisateli koi napi{ale
pove}e trudovi. No otkako gi izdale narodnite prikazni, sobrani i pre-
raboteni od samite niv, se steknale so svetska slava.
Vo prikaznite raskaùvaat mnogu ednostavno i razbirlivo, za{to go
koristat bogatstvoto na narodniot jazik. Sekoja nivna prikazna e povrzana
so sekojdnevniot ìvot.
Najpoznati bajki {to gi napi{ale se: „Sneàna i sedumte xuxiwa“,
„Crvenkapa“, „Pepela{ka“ „Grdoto paj~e“, „Zaspanata ubavica“, „Vodnata
samovila“, „Zlatniot klu~“ i mnogu drugi.
s 87
Kako se vika sekoj prst od rakata?
Zo{to eden od niv se vika pokazalec?
PRSTI
Pet prsti na edna raka
pravat druìna
zgovorna, jaka.
Za sebe sekoj
izdvoen ako sedi
stopati pomalku vredi.
So prstite na dvete race zbrani
tatko ni site nè hrani.
Pette prsti na mojava desna raka,
iako se palavi i ~esto luduvaat,
ve}e znaat da pi{uvaat.
Pette prsti znaat da miluvaat
i toplo da se rakuvaat.
Pet prsti
cvrsti,
zdruèni vo edna raka jaka,
segde kaj slo`ni }e se javat
~udesa pravat.
êst im na racete na{i
Site ~eli~ni prugi
vo koi sploteni ìveat
i bezbroj gradbi drugi,
desette na{i prsti,
mostovi, fabriki celi,
male~ki
brodovi, gradovi beli,
no slo`ni i cvrsti.
poliwa plodni, sela -
na racete na{i se dela. Gligor Popovski
Razgovarame za pesnata
Zo{to prstite od racete go inspirirale poetot da ja napi{e ovaa
pesna?
Pro~itaj gi prvata i vtorata strofa i objasni kakvi poraki ti ispra}a
poetot preku niv.
Kako gi razbira{ stihovite: „segde kaj slo`ni }e se javat
~udesa pravat.“
Pronajdi vo pesnata kakvi ~udesa pravat prstite.
s
88
Razmisli i opredeli se
Narodnata pogovorka VO SLOGATA E SPASOT bi ja odbral:
a) kako naslov na pesnata;
b) kako poraka na poetot preku pesnata;
v) i za ednoto i za drugoto.
Vo diskusijata potrudi se da go obrazloì{ svoeto mislewe.
Povrzi so sekojdnevniot ìvot

So {to moè da ja sporedi{ nerazdvojnosta na prstite od rakata i nivnata
slo`nost vo rabotata?
Nabroj pet primeri od tvoeto iskustvo (doma i vo u~ili{teto) na aktivnos-
ti vo koi si uspeal pove}e zaedno so nekogo.
Napi{i {to si napravil i {to moè{ da napravi{ so tvoite prsti.
Pronajdi u{te pogovorki za slogata i zapi{i gi vo tetratkata.
Bidi kreativen
Na list od blok napravi otpe~atok na svojata raka. Toa
moè da go napravi{ na dva na~ina.
- Nama~kaj ja dlankata so temperna boja i prilepi ja na har-
tijata. Otkako }e se isu{i, vo sredinata zalepi svoja mala
fotografija. Na zadninata zapi{i si go imeto i prezimeto,
oddelenieto i datumot na izrabotkata.
- Prilepi ja dlankata na list od blok i so moliv~eto pominuvaj kraj nea. Vo
sredinata napi{i si go imeto. Vo sekoj prst zapi{i si edna svoja èlba.
Pod dlankata vpi{i go i datumot na izrabotka i oddelenieto.
Smesti ja vo svojot album. Po nekolku godini }e bide ubav spomen i
pokazatel za toa kolku si porasnal. A {to si napravil so tvoite mali
prsti - }e raskaùvaat tvoite roditeli, bratot ili sestrata i „delata“
{to si go za~uval.
Nau~i pove}e
Dlankite na ~ovekot imaat pove}e koski pricvrsteni edna za druga so zglobovi.
Pronajdi podatoci za nivniot to~en broj, kako i za brojot na koskite na stapala-
ta. Sporedi gi i zapi{i go svoeto razmisluvawe zo{to toj e razli~en.
s 89
MAJÎNIOT JAZIK
Poneèn od pesna na slavej vo gora,
od prv zrak son~ev vo proletna zora,
od plisok na dalga po ezerska {ir
maj~iniot jazik sekomu e mil.
Na toj jazik prvpat prozborevme nie,

i pesni~ka prvpat zapeavme nie,
na toj jazik prvpat nè povika mama
cvrsto da ne gu{ne, da ne bakne sama.
Na toj jazik denes kaùvame nie

za kopneì na{i, za radost, za maka,
zatoa kade i da sme vo svetot -
maj~iniot jazik e beskrajno sakan!
Du{ko Avramov
Milo moe!
Mami~ke!
s
90
Ja doìvuvam pesnata
Na koj jazik pomisli koga go slu{na naslovot na pesnata?
Nabroj sè so kogo i so {to go povrzuva{ maj~iniot jazik, osven so tvojata
majka?
Pro~itaj ja prvata strofa i kaì od {to e poneèn maj~iniot jazik.
Zo{to go prifa}a{ misleweto na poetot?
Zo{to maj~iniot jazik e beskrajno sakan?
Dopolni go poetot
Doseti se i napi{i u{te pet raboti od koi, spored tebe, e poneèn
maj~iniot jazik.
Napravi sporedba i zaklu~i

Ti izu~uva{ i eden stranski jazik. Koga saka{ da sostavi{ re~enica na toj
jazik, na koj jazik razmisluva{?
Otkrivaj i u~i
Lu|eto vo svetot govorat na 10 000 razli~ni jazici.
Mnogu jazici imaat sli~nosti i se povrzuvaat vo edna
jazi~na grupa.
Na koja grupa jazici ì pripa|a makedonskiot jazik?
Nabroj u{te nekolku jazici {to se srodni so makedonskiot.
Najgolem broj lu|e na planetava (nad edna milijarda) govorat na man-
darinski jazik. Ovoj jazik e oficijalen vo Kina.
[ega
Se {etale dvajca stranci vo Germanija i sretnale dve deca na ulica.
Decata si razgovarale na germanski jazik.
- Ama se umni ovde{nive deca! - se za~udil edniot. - Kolku se mali, a
znaat da zboruvaat germanski jazik podobro od nas.
Nie sme dol`ni da go sakame i ~uvame na{iot jazik, za{to toj e na{, isto
taka, kako {to ni e na{a tatkovinata.
Verata i jazikot, toa se du{ata na eden narod.
Krste Petkov Misirkov
s
91
Priseti se koja e prvata kniga {to si ja pro~ital.
MOJATA PRVA KNIGA

Pove}e bi se raduval ako ~i~ko mi, koj be{e u~itel negde vo dale~nata
Srbija, mi donese{e grst bonboni ili vistinska gumena topka, ako mi podare{e
{to bilo, samo ne onaa kniga so koja ne znaev {to }e pravam. Sekoja godina za
vreme na u~ili{niot raspust ~i~ko mi se vra}a{e v selo, a negovoto idewe nie
decata go o~ekuvavme kako najgolem i najsve~en praznik. U{te na nekolku dena
pred toj da dojde, nie straàrevme na viso~inkata pred seloto, od kade {to
imavme pregled na patot sè do sosednoto selo Ma~evo.
Ova leto toj me razo~ara. O~ekuvav nekakvo golemo ~okolado, nekakva
{arena topka ili mala usna harmonika, a toj od svojot koèn kufer izvadi kniga
so tvrda podvrzija i mi ja podade:
- Eve ti, Gile, kniga. ]e vidi{ kolku ubavi raboti ima vo nea!
Potoa zaboravi na mene delej}i im podaroci i na drugite deca, na{i i
sosedski, {to se bea nasobrale okolu nego. Ja napu{tiv sobata navreden. Kniga!
[to }e mi e? Zar so nea }e se bawam vo rekata, zar so nea celo leto }e tr~am po
livadite?
I ne se se}avam dali ja otvoriv ili ne. Znam, ja frliv na edna polica srede
kup drugi iskinati knigi i zaboraviv na nea.
Letoto pomina kako ubav grivest kow, iste~e kako bezgrièn detski son,
kako ubava, nedovr{ena ètvarska pesna. Ostanaa zad na{ite bosi noze mnogu
nedoigrani i mnogu nedosonuvani detski soni{ta.
Septemvri nè sobra vo u~ili{teto.
Taa godina esenta dojde nekako porano. Sivi magli se razvlekoa po
ridi{tata, pticite izbegaa porano, zapliskaa do`dovi, zaduvaa studeni esenski
vetri{ta i gi pokrivaa tragite na dragoto odminato leto.
Vo edna vetrovita, do`dliva esenska ve~er, tagata za odminatoto leto me
navede da proburi~kam po policata, kade {to pred zapo~nuvaweto na
u~ili{teto ja bev zaturil mojata mila, drvena {upelka. Niz nejzinite meki
zvuci sakav da go dovikam barem za malku odminatoto drago leto. I toga{, toga{
povtorno ja otkriv knigata {to mi ja donese ~i~ko mi.
Go prinesov male~koto stol~e kraj pe~kata, se namestiv pod lambata {to
be{e zaka~ena na yidot i ja prevrtev prvata stranica. Bev vo vtoro oddelenie i
znaev ubavo da ~itam. Pred o~ite mi zaigraa i me zbunija zborovite, krupno
ispi{ani: NARODNI PESNI ZA MARKO KRALE.
Marko Krale! Dali e toa istiot Marko Krale koj tolku ~esto go spomnuva
vo svoite dolgi, predolgi pesni, baba Dona? Dali e toa istiot delija {to se
druì so samovili, skoka so svojot [arec preku planini, pobeduva crni Arapi
i osloboduva robje? Dali se toa istite pesni {to gi slu{av od nejzinata usta?
s
92
Nurnav vo knigata i do docna ne ja krenav glavata od nejzinite stranici.
Preskoknuvav poliwa i planini so [arecot na Marko Krale, vleguvav vo stu-
deni meani, kr{ev sinxiri, osloboduvav robje...
Toa be{e prvata kniga {to me zgrabi i ponese. Toa be{e knigata {to mi
stana nerazdelen drugar vo dolgite zimski ve~eri.
Toa be{e knigata {to me dovede na patot za bezbrojni sredbi so mnogu i
mnogu knigi.
Toa be{e knigata za koja sum pla~el i ~ija zaguba dolgo vreme ne moèv da
ja prebolam.
..........................................................................................................
Gligor Popovski
Da razgovarame za raskazot
Vo koe oddelenie bil pisatelot koga ja dobil prvata kniga? Od kogo ja
dobil?
Kako go prifatil podarokot? [to o~ekuval da dobie?
Kako postapil so knigata?
Koga po~nal da ja ~ita?
Zo{to knigata mnogu go zainteresirala? Za koj golem makedonski junak se
zboruvalo vo nea?
Kako reagiral pisatelot koga ja izgubil knigata?
Gi otkrivam vremeto i mestoto na nastanot

☺ Koga se slu~ilo dejstvoto vo ovoj interesen raskaz? Spored {to go otkri-
va{ vremeto? Poso~i nekolku dokazi kako potvrda na tvojot odgovor koi
}e gi najde{ vo raskazot.
☺ Kade se slu~ilo dejstvoto? Od kade }e gi potvrdi{ svoite soznanija?
s 93
Za naredniot ~as
Raskazov namerno go skrstivme. Go izostavivme zavr{niot
del vo kogo pisatelot raskaùva so mnogu silni ~uvstva
kako ja izgubil knigata. Najprvo }e ti dozvolime ti da
bide{ pisatel i da go smisli{ krajot. Razmisli {to
moèlo da ì se slu~ilo na knigata, odnosno na pisatelot.
Toa {to }e go smisli{, zapi{i go vo tvojata tetratka.
Raskaùvaj vo prvo lice, kako ti da si pisatelot.
Pro~itajte gi va{ite sostavi i izberete najinteresen.
Potoa, zemete ja knigata „Maslinovi gran~iwa“ od
u~ili{nata biblioteka i pro~itajte go pisateloviot kraj
na raskazov. Pronajdete go najsli~niot va{ sostav so krajot
na raskazot.
KNIGATA DNO NEMA.

KNIGATA E OTVOREN PROZOREC KON SVETOT.
KOJ ZNAE KNIGA IMA ÊTIRI OÎ.
Zada~i
Pronajdi kniga so pesni za Krale Marko.
Pro~itaj ja i napi{i {to nau~i za Krale Marko, koj i kakov bil toj.
Gligor Popovski e roden vo 1928 godina vo s. Budinarci, Berovsko, a
po~inal vo 2007 g. vo Skopje. Dolgi godini gi ureduval spisanijata za deca
vo „Detska radost“: „Titov pioner“ (sega: „Na{ svet“), „Razvigor“,
„Drugar~e“ i „Rosica“. Sozdal mnogu knigi za vozrasni i za deca, od koi }e
ti gi prepora~ame: „Bajka za deteto Vilen“, „Bilo edno dete“ (raskazi),
„Razgovori za soobra}ajot“ (raskazi), „ôvek so ~ovek“ (poezija), „Elen
kamen“ (skazni), „Maslinovi gran~iwa“ od kade {to e zemen ovoj raskaz.
s
94
[TO ]E SI POSEE[
TOA ]E SI @NEE[
[to ozna~uva zborot plata?
PLATA SPORED RABOTATA

Si bil eden ~ovek mnogu umen. Toj imal tri izme}ari. Edniot zemal dveste
gro{oi na godina, drugiot - petstotini, a tretiot - iljada. Tie se karale pome|u
sebe:
- Zo{to ti da zeme{ iljada gro{oi, i ti si ~ovek i jas sum ~ovek!
Toj {to zemal dveste gro{oi i toj velel:
- Ama jas zo{to da zemam dveste? Delmi i jas sum ~ovek kako vas?
Edna{ dodeka tie se karale, gi slu{nal majstorot i ni{to ne im rekol, a
storil niet da gi iskusi i da im dade sami da razberat koj kolku ~ini.
Edna zimska ve~er majstorot imal gosti. Go povikal slugata {to zemal
dveste gro{oi:
- Donesi edna pewu{ka!
Slugata donel edna pewu{ka i ja odnel na majstorot:
- Kade da ja kladam?
- Ostaj ja sega tamu, i postoj malku tuka! - mu rekol majstorot.
Posle mu veli na drugiot sluga {to zemal petstotini gro{oi:
- Donesi edna pewu{ka!
Toj oti{ol, donel edna pewu{ka i ja klal nastrana. I nemu majstorot mu
veli da postoi malku. Toga{ mu veli i na tretiot sluga {to zemal iljada gro{oi
da donese edna pewu{ka. Toj oti{ol, zel pewu{ka, ja donel vo odajata kade {to
bile gostite, ja namestil pewu{kata pravo na ognot kade {to trebalo. Potoa
videl oti bile za seknuvawe fitilite na sve}ite, gi potsekol za da moè
sve}ata poubavo da sveti.
s
96
E, - im veli majstorot, - vie postojano se karate koj kolku zemal, i zo{to
edniot zemal pove}e, a drugiot pomalku. Vidovte li sega koj za kolku ~ini? Ete
zo{to edniot zema pove}e, a drugiot pomalku! U{te edna{ da ne ve ~ujam da se
karate!...
Ete, taka umniot ~ovek im dal da razberat koj kolku ~ini.
Sostavi mal re~nik

Prepi{i gi narodnite zborovi od prikaznata i za sekoj od niv potrudi
se da najde{ soodveten zbor od makedonskiot standarden jazik.
izme}ari - slugi niet -
gro{ - stara turska para pewu{ka -
delmi - klal -
Doìvuvawe na prikaznata
Zo{to prikaznata se vika „Plata spored rabotata“?
Zo{to izme}arite se karale pome|u sebe?
Kako majstorot im dokaàl zo{to razli~no gi pla}a?
[to misli{ za postapkata na majstorot?
Koja osobina od navedenite tri ne mu odgovara na majstorot: praveden,
licemeren, mudar?
Objasni so svoi zborovi zo{to majstorot e praveden, a zo{to e mudar.
Povrzi i u~estvuvaj vo raspravata

☺ Organizirajte rasprava (diskusija) za va{ite ocenki.
☺ Povrzi: zasluèna plata - zasluèna ocenka.
☺ Vklu~i se aktivno vo diskusijata i iznesi go svoeto mislewe dali bi ti
koristela vo ìvotot visoka ocenka bez znaewe.
☺ [to se postignuva so znaewe, a {to so ocenka?
Za doma
Preraskaì ja prikaznava i pro~itaj im na roditelite.
Prosledi edna narodna prikazna na TV ili CD i naredniot ~as preras-
kaì ja usno.
s 97
Zo{to se ora zemjata? Kako se ora?
V POLE,
NA ORAWE
Rano e. Mugrite tivki. Da ima pove}e vozduh
Zori rumena zora. sveìna, svetlina mila.
Ora~ot trgnuva v pole, Ja se~e vo dlaboki brazdi
na rabota, da ora. zemjata dobiva sila!
Taka vo sekoja prolet, I dodeka mugrite sivi

zemjata rovka e, meka. gi nadvjasaat zracite beli,
Za da ja prevrti, ora, vredniot ora~, gleda{
plugot taa go ~eka! pet brazdi nacrtal celi!
Vasil Mukaetov
Zbogati go svojot re~nik

Objasni go zana~eweto na slednive zborovi:
mugra - , rovka (zemja) - , brazda - , vjasa, nadvjasuva - .
s
98
Odgovori na pra{awata
Vo koj period od denot ora~ot zaminuva na orawe? Zo{to tolku rano?
Pronajdi gi i pro~itaj gi glasno stihovite vo koi poetot kaùva zo{to se
ora zemjata.
Od {to dobiva sila zemjata? Zo{to ì e potrebna taa sila?
Kako ora~ot gi crta brazdite?
Kolku poetski sliki si zamisli od pesnava?
Opi{i usno edna od niv.
Spored ona {to go raboti i kako go raboti, ora~ot e: dobar, vreden ili
vesel?
Postavi pra{awa
☺ Vo tetratkata postavi mu tri pra{awa na ora~ot vo vrska so negovata ra-
bota.
☺ Pretpostavi {to bi moèl da ti odgovori ora~ot i zapi{i gi odgovorite.
☺ Napravi sporedba so odgovorite na tvoeto drugar~e.

Osven vo prolet, vo koe drugo godi{no vreme se oraat nivite?
Pokraj oraweto na zemjata - po~vata, {to drugo prezema ~ovekot za podob-
ruvawe na nejzinata plodnost?
Pronajdi podatoci kako ~ovekot vo minatoto ja obrabotuval zemjata i
zo{to go pravel toa. Napravi sporedba so dene{ninata. Svoite soznanija,
spored hronolo{kiot redosled, iskaì gi so zborovi ili so likovna ilus-
tracija.
Ve`baj izrazno recitirawe

Nau~i ja pesnata napamet i potrudi se da ja izrecitira{ izrazno pred
tvoite drugar~iwa i tvoite roditeli.
s 99
Koj se griì najmnogu za tebe koga si bolen?
Opi{i ja griàta {to ti ja pruà taa li~nost.
USPIVAWE NA BOLNO DETE

Zaspi mi, milo, smiri se ve}e,
bolno si, moe sine,
na son }e vidi{ jagne i cve}e,
bolkata na son }e mine.
Maj~ice, sano} nad mene bidi,
~uvaj me, stra{no mi e:
na pajaìnana onamu vidi
òlt pajak krv {to pie!
Ne, sine, toa mesecot gree
i yvezdi v nebesni strani.
Ne boj se, majka sano} }e bdee,
nani mi, nankaj, nani.
Blaè Koneski
ne boj se - ne pla{i se
}e bdee - }e bide budna cela no}, }e vnimava na bolnoto dete
s
100
Vo pesnata ja prepoznavam maj~inata grià
Na koja li~nost od tvojot ìvot te upati naslovot na pesnava? Zo{to?
[to mu posakuva majkata na svoeto dete so sonot?
Napravi sporedba na slikite od vtorata i tretata strofa. Kakvo ~uvstvo
na deteto e izrazeno vo vtorata strofa?
Kako vlijaat vrz bolnoto dete zborovite na majkata od tretata strofa?
Izvle~i gi zborovite od pesnata so koi majkata ja iskaùva svojata grià

i ne`nost kon svoeto dete i zapi{i gi vo tetratkata.
Dopi{i gi i zborovite koi ti gi upatuva tebe tvojata majka, a se razli~ni od

onie vo pesnata.
Raspra{aj se koja pesna ti ja peela majka ti koga te uspivala.
Sorabotuvaj i recitiraj
☺ Dogovorete se so drugar~eto eden od vas da bide majkata, a drugiot dete-
to. Nau~ete gi strofite napamet i recitirajte na ~asot. Izberete naj-
dobra recitatorska dvojka.
Sozdavaj i bidi prakti~en

Napi{i sostav so naslov Ti blagodaram, maj~ice mila vo
kogo }e ja opi{e{ golemata grià na tvojata majka za tvoeto
ozdravuvawe od nekoja bolest ili povreda. Ne zaboravaj da ja
izrazi{ i tvojata blagodarnost za golemata po`rtvuvanost na
majka ti.
Napi{i ì go sostavot na bel list i ukrasi go so crte` po tvoja zamisla.
Podari ì go sostavot za praznikot na majkite 8 Mart. Toa za nea }e bide
najvredniot podarok koj mnogu }e ja izraduva.
Povrzi so nastavata po Muzi~ko obrazovanie

☺ Na ~asot zaedno slu{ajte ja kompozicijata „Prispivna“ od Johanes Brams.
☺ Sporedete gi ~uvstvata {to se budat vo vas pri slu{aweto na kompozici-
jata i ~itaweto na pesnava.
☺ Opredelete i kakov e ritamot: brz ili baven. Zaklu~ete zo{to e takov.
s 101
Pokraj na{ata planeta, za koi drugi planeti si slu{nal? Nabroj gi!
PLANETATA LAPALAPAS 10
Koj tvrdi deka vo Son~eviot sistem postojat samo
devet planeti?
Da, devette se ovde. No kade e desettata?
Desettata koja nekoga{, koga site nas nè
nemalo, bidej}i gi nemalo i drugite devet
planeti, se vikala Lapalapas 10.
Lapalapas bila mnogu bogata. I
bogata i ubava. Tolku bogata i tolku
ubava, {to na Lapalapite, odnosno nejzi-
nite ìteli, ne im teknuvalo da izmis-
lat pari.
Zo{to im se pari koga sè se dobivalo
bez pari? Moèbi nekoj, {to sakal da bide
prv me|u bogatite, se obidel da napravi kovani
pari. No koj bi znael deka bogatiot tie kovani pari
uspeal da gi potro{i ili mu se stopile vo nekoja reka koga
se bawal! Parite na Lapalapas 10, kako i sè drugo, moèle da bidat za{e}ereni,
pa visokata temperatura gi pretvorala vo te~nost ili parea.
Pred zaspivawe jas mnogu razmisluvam, razmisluvam, pa vo mislite mi
potonuvaat o~ite i sonuvam. Taka, edna ve~er si pretstaviv deka sum ìtel na
planetata Lapalapas 10.
Se istegnav na edna lulka napravena od {ampita-tkaenina, a vrzana so
jaìwa od guma za xvakawe a dve stebla od {e}erna trska. Nad glavata mi visat
kup~iwa poòlteni banani, ponatamu tulumbi na nekoja bambusova granka. I na
sekoj prst od nogata mi stoi po eden ekler. Xitni go eklerot i sam }e ti doleta
v usta. Pod mojata lulka ima crven bazen od vi{nov sok i sok od ananas. Jadam,
jadam, sum se pretapanil. A majka mi mi vika:
- Ajde, sin~e, gotovo e so pladnevnata dremka! Eve, go odvrzuvam jaèto.
Koga }e padne{, vnimavaj da ne se udavi{ vo bazenot!
A jaèto od guma za xvakawe ve}e se odvrzuva i jas pa|am, pa|am... I u{te
{to da vi raskaùvam ponatamu, koga site prodolènija od prikaznava se isti,
li~at kako jajce na jajce. No, sega ve}e sè e jasno - zad planetata Lapalapas stoela
brojkata 10. Bezdrugo, ne zaradi toa {to e desetta planeta, tuku zatoa {to nejzi-
nite ìteli jadele dnevno najmalku deset pati.
Jadele, jadele i ja izele. Ja izele najgolemata planeta na Son~eviot sistem.
I najubavata, se razbira.
Ostanuva otvoreno pra{aweto: „[to se slu~ilo so lu|eto {to ja izele?
Umrele ili se preselile na druga planeta?“
s
102
Kako i da e, rabotata e mnogu stra{na. Zatoa sakam {to poskoro da ja zabo-
ravam planetata Lapalapas 10 i da si ìveam samo na mojata ubava Zemja na koja
nema Lapalapati. Najmila e pari~kata {to e napravena od pot. So nea ne moè{
da kupi{ pove}e otkolku {to moè{ da izede{, normalno.
Risto Dav~evski
Koja e planetata Lapalapas 10?

Zo{to ne si ~ul dosega za planetata Lapalapas 10? Koj ja izmislil?
Zo{to pisatelot ja ozna~il so brojkata 10?
Zo{to na Lapalapite ne im trebale pari?
[to se slu~ilo so planetata Lapalapas 10?
Objasni kako gi razbira{ poslednite dve re~enici od raskazot i povrzi gi
so is~eznuvaweto na Lapalapas 10.
Objasni ja re~enicata: „Najmila e pari~kata {to e napravena od pot“. [to
se slu~uva so lu|eto {to dobivaat pari na ne~esen na~in?
Opredeli go vidot na raskazot

[to misli{ kakov e ovoj raskaz spored negovata sodrìna: realisti~en
ili fantasti~en? Obrazloì zo{to taka misli{.
Pismeni zada~i po izbor

Opi{i ja planetata na tvojata fantazija.
Preraskaì go sonot na deteto kako ìtel na planetata
Lapalapas.
Otkrij i raskaì {to se slu~ilo so lu|eto koi ja izele
planetata? Tvojot odgovor neka bide plod na tvojata fanta-
zija.
Jazi~na ve`ba
☺ @itelite na planetata Lapalapas se Lapalati. A ìtelite na drugite
planeti? Daj im imiwa na ìtelite na devette planeti spored tvojata
logika:
Mars - Merkur - Uran - Uran~ani
Zemja - Zemjani Jupiter - Neptun -
Venera - Venerjani Saturn - Saturwani Pluton -
☺ îtajte gi imiwata i odberete najsoodvetni.
Pro{iri gi znaewata
Nau~nicite smetaat deka edna od devette planeti vo Son~eviot sistem
vsu{nost ne e planeta. Pro~itaj, raspra{aj se i otkrij koja e taa.
s103
Koj datum e opredelen za den na drvoto kaj nas?
[to pravat lu|eto na toj den?
RAZVIGORI
Sadete drvca, de~iwa moi,

Jabolka, slivi, kajsii i kru{i,
Na site me|i, pred porti svoi,
Zrelite drvca slad }e vi pruàt.
Mirisna prolet
Cvet }e vi dade,
Du{evno zdravje
I iljada boi,
Radosni granki
V smev }e ve ladat.
Najubav ukras
Pred vas }e stoi.
V rasko{ni leta
Senki~ka meka,
Zrelite plodovi
Nad vas }e visat,
Do tvojata raka
Uzreani, leki,
}e rastat sonca
V biserna niza,
Esenta zlatna v purpurni nivi,
Najsre}en ~ovek so plodovi v race,
Sadete drvca duri ste ìvi,
Zemjata so~na ve~no }e zlati.
Vol~e Naum~eski
Razgovaram za sodrìnata
Na {to gi povikuva poetot de~iwata?
Koja e korisnosta od posadenite drvja: vo prolet, vo leto i vo esen?
Koi godi{ni vremiwa se spomenuvaat vo stihovite?
Zo{to zimata e izostavena?
s
104
Razmisli i odgovori
Komu mu se obra}a poetot so imeto razvigori? Koi se tie {to treba da ja
razvivaat gorata?
Kade u{te si go sretnal ovoj zbor?
Gi tolkuvam stihovite
☺ Izberi dve grupi od povrzani stihovi {to najmnogu ti se dopa|aat.
☺ Prepi{i gi na levata polovina od listot na tetratkata.
☺ Desno, kraj niv, opi{i go svoeto doìvuvawe na istite.
☺ Opi{i gi i ~uvstvata {to te obzemaat.
☺ Nacrtaj gi poetskite sliki {to si gi pretstavuva{.
Zada~i
Prepi{i gi stihovite so koi e iskaàn apelot (povikot) na poetot do
~itatelite.
U~estvuvaj i ti vo akciite za razubavuvawe na tvoeto u~ili{te.
Izgotvi izve{taj za aktivnostite {to gi imavte vo u~ili{teto za Denot
na drvoto.
Od informativnite TV-emisii doznaj kade, kakvi i kolku sadnici se
zasadeni toga{.
Povrzi so Priroda
So kakvi drvja se bogati na{ite {umi?
Zo{to {umite se golemo bogatstvo?
Koj se griì za niv i kako se za{tituvaat od bolesti?
Zbogati ja svojata enciklopedija

Zapi{i vo nea koi listopadni ovo{ni i {umski drvja se zastapeni kaj nas.
Zalepi i sliki od endemi~noto zimzeleno drvo {to raste na Pelister?
s 105
Potseti se:
Koj gi sozdal narodnite prikazni?
Kako se prenesuvaat tie?
Od kogo si gi slu{nal najubavite prikazni?
GLU[ECOT I @ABATA
Eden glu{ec ì se molel na edna àba da go prenese preku edna reka, za{to
be{e ~ul oti preku rekata ima ìto za jadewe. Mnogupati glu{ecot ì se molel
na àbata da go prenese, da mu stori edno dobro, ama àbata bila mnogu pogana,
ta ne sakala.
Edna{ àbata bila mnogu nalutena, i tokmu toga{ se pogodilo glu{ecot da
ì re~e na àbata da go prenese preku rekata.
- E, ajde, bre glu{ec, dosta mi dodeva{, eve sega }e te pre-
nesam, samo brgu najdi eden konec podebel i podolg, za da se
vrze{ ti za tvojata noga i taka da te pominam, za da ne se
udavi{.
So golema radost glu{ecot otr~al i na{ol eden
konec, bez da znae {to mu misli àbata. Se vrzal za
negovata noga i za nogata na àbata, ta trgnala
àbata da pliva po rekata i be{e si rekla sama na
sebe: „Sega }e mi te gostam, bre glu{ec, oti me najde
na }efot, eve }e te preplivam, ama na dno reka“.
Koga do{la na sred rekata, se nurnala nadolu vo
vodata so niet da go udavi glu{ecot.
Koga videl kutriot glu{ec oti àbata }e go
nosi na dnoto na rekata za da go udavi, se opnal so
seta sila za da se zadrì nad vodata, ~unki setil
oti }e umira, a pusti ìvot e mil. Fatil da se
prefrla preku vodata kako nekoja otruena riba;
plaskal nad vodata, i taka borba pravel so
àbata da ne ì se dade da go vnese nadolu.
Vo toa vreme nad rekata preletuval eden {trk
i go videl glu{ecot kako se pra}a nad vodata, se
spu{til nad rekata, ta go ~apnal so klunot glu{ecot i si
oti{ol na sedeloto so vrzanata àba za noga. I najprvo po~nal
da ja jade àbata, a potoa glu{ecot.
Naroden biser: Koj na drugiot mu kopa grob i samiot pa|a vo nego.
s
106
Tolkuvawe na narodnite zborovi
pogana - lo{a ~unki - bidej}i, za{to
}e te gostam - }e te suredam, }e se pra}a - se bori za ìvot,
te kaznam se ma~i
niet - namera go ~apnal - go grabnal
se opnal - se napregnal
Zada~a
Pro~itaj ja prikaznata taka {to narodnite zborovi }e gi zameni{ so
poso~enite zborovi od standardniot jazik i odgovori vo koj slu~aj ti e
porazbirliva?
Ja doìvuvam sodrìnata
Poradi koja pri~ina glu{ecot sakal da premine preku rekata?
Pronajdi ja i prepi{i ja re~enicata od koja se gleda lo{ata namera na
àbata.
Povrzi ja sodrìnata na prikaznata so narodnata pogovorka.
Zapomni
Site tekstovi vo sebe krijat poraka za ~itatelot. Vo narodnite
prikazni ima mnogu silni poraki koi gi pou~uvaat lu|eto pravilno
da postapuvaat vo sekojdnevniot ìvot.
Zapi{i ja poukata {to ti ja izvle~e od ovaa narodna prikazna.
Nau~i pove}e
Vo razgovor so svoite roditeli, rodnini i prijateli nau~i koi govori na
narodniot jazik najmnogu se razlikuvaat od standardniot makedonskiot
jazik.
Zapi{i nekolku zborovi od razli~ni nare~ja i nivnoto tolkuvawe.
Povrzi so sodrìnite od Priroda

Vo prirodata postoi priroden zakon za preìvuvawe: Pogolemite gi jadat
pomalite.
Toa se sinxiri na ishrana. Napi{i eden ili nekolku takvi primeri.
s 107
Nau~i
17 mart e Den na krvodaritelite vo Makedonija
DO KRVODARITELITE
Pred godinata
v presret {to ni ita,
so buket od ~estitki
so qubov ve kitam:
{to spasivte edna majka
denot detski pak da bide bajka,
{to eden tatko pak doma se vrati,
so nasmevka lice {to mu zlati,
{to edna sestra ne ostana bez brat...
{to daruvate dobrina vo sekoj kat.
Pero Milenkoski
Razgovor za pesnata
Do kogo e upatena ovaa ~estitka?
Zo{to krvodaritelite se humani lu|e?
Vo koi stihovi e opeana nivnata humanost?
Izrazuvaj se i tvori
Raspra{aj se koj od tvoeto semejstvo, rodnini, prijateli ili sosedi e
krvodaritel.
Poseti go i razgovaraj so nego/nea.
Preraskaì go va{iot razgovor vo tetratkata.
Nemoj da zaboravi{ da mu go ~estita{ Denot so svoja poetska ili likov-
na tvorba.
Poetskata ili likovnata tvorba isprati ja do redakcijata na detskoto
spisanie {to go ~ita{. Taa }e bide objavena vo nego i }e moàt da ja
pro~itaat i vidat u{te mnogu krvodariteli i ~etvrtooddelenci.
Nau~i dobro da ja recitira{ pesnata pred tvoite drugar~iwa.
s
108
DETSKI I DNEVEN PEÂT
Napravi razlika
Komu mu e namenet detskiot pe~at, a komu dnevniot?
Kakvi sodrìni se zastapeni vo niv?
Kolkupati mese~no se objavuva detskoto spisanie {to go ~ita{?
Spored imeto dneven vesnik zaklu~i kako se pe~ati:
a) sedmi~no b) sekojdnevno v) mese~no
Kakov e nivniot izgled i format?
Razgledaj i zapi{i
Naslovi na redovni rubriki {to se zastapeni vo detskoto spisanie {to go
~ita{.
Koja stranica/rubrika tebe ti e najinteresna?
Napi{i gi naslovite i na drugite detski spisanija {to si gi ~ital ili si

slu{nal za niv. Opredeli koe od niv ti e najomileno i obrazloì zo{to.
Zapi{i gi naslovite na dnevnite vesnici {to gi znae{ i naslovot na ves-

nikot koj{to redovno go ~itaat tvoite roditeli. Razgovaraj so niv koja e
korista od sekojdnevnoto ~itawe na vesnikot. So nivna pomo{ pronajdi
sodrìni koi i za tebe se interesni.
Nau~i pove}e
Na edna od stranicite na detskoto spisanie se napi{ani podatoci za
~lenovite na redakcijata. Organizirajte poseta na koja }e se zapoznaete so
niv i nivnite zada~i. Taka }e imate mo`nost i da nau~ite kakvi podgotovki
se potrebni za da se otpe~ati eden negov broj.
s 109
Koga zapo~nuva proletta?
NI DOJDE CVETNATA PROLET

Studenite zimski denovi se daleku zad nas. Pak ni dojde ubavicata prolet.
Koki~iwata prvi go najavija nejzinoto doa|awe. Ama baba Marta ne se preda-
va{e lesno. Duvna so svojata sne`na truba i na Zemjata isprati nov sneg.
Sonceto kako ogromen zlaten portokal se pojavil na neboto, a negovite
topli zraci go stopija snegot. Bu~at silno planinskite poto~iwa, se budi ìvo-
tot vo gorata. Pticite preselnici se vratija od ju`nite krai{ta. Nivnite
veseli proletni pesni gi raduvaat i mladite i starite. Zelenee trevi~kata po
padinite i livadite. Proletnite cve}iwa ja ukrasuvaat prirodata so svoeto
{arenilo.
Traktorite peat po nivite. Zapo~nuva proletnoto orawe, se krojat lozjata
i ovo{kite.
Zemjodelcite se mnogu rastr~ani po rodnite nivi. Pod plastenici se sadat
zelen~ukovi plodovi kako domati, piperki, krastavi~ki. Vremeto ne ~eka.
Toplata obleka ja zamenuvame so polesna, proletna. Sonceto od den na den

sè posilno gree. Mnogu lu|e za vreme na vikendot pe{a~at vo priroda za da se
nadi{at ~ist vozduh. Druèweto so prirodata e mnogu korisno za zdravjeto.
Pro{etkite minuvaat so pesni i radost.
s
110
Prirodata e prekrasna vo prolet. Po padinite, po planinite pasat stada
ovci. Mali jagnenca veselo bleat. Toploto vetre razvigor~e prijatno poduvnuva
i im gi bu{avi kosite na decata. Ov~ar~iwata svirat veseli pesni na svoite
{upelki. Sè e radosno i rascvetano vo prolet. Proletta e najubavoto godi{no
vreme.
Nenad Xambazov
Proletni sliki
Raskazov izobiluva so opisi na proletni sliki. Opredeli gi!
Na sekoja daj ì naslov i istiot zapi{i go vo tetratkata.
Nacrtaj ja proletnata slika {to tebe najmnogu ti se dopadna.
Opredeli
Koi opisi se odnesuvaat na gradot, a koi na seloto? Pronajdi gi!
[to se odnesuva i na seloto i na gradot?
Koi predmeti i pojavi se predadeni kako ìvo su{testvo? Prepi{i
barem edna takva re~enica.
Prepi{i ja i sporedbata.
Opi{uvawe
[to sè e opi{ano vo raskazot?
Kakvi se: trubata, poto~iwata, pticite, vetreto?
Kako se vikaat zborovite {to gi opi{uvaat predmetite i su{testvata?
Pronajdi gi i zapi{i gi takvite zborovi vo tetratkata.
Povrzi so nastavata po Priroda

Nau~i koi drugi zelen~ukovi rastenija se sadat vo prolet pokraj onie
{to se navedeni vo raskazov.
Doznaj kakvi raboti se vr{at vo prolet vo ovo{nite gradini i lozjata.
Zada~i
Napravi edna proletna pro{etka. Doìvej gi proletnite mirisi, zvuci,
boi i budeweto na prirodata.
Napravi opis na prirodata vo prolet - proleten pejza` so zborovi ili
slika.
s 111
Zo{to te raduva prvi april?
APRILI-LI-LI
Deneska vo ranina, pred petlovi zori, vidov crven oblak {to plamti, {to
gori, vidov i bumbari{te na glava {to stoi i padnata yvezdi~ka yvezdi {to
broi, vidov i izvor, i reka i tenxere polno so varena le}a, vidov i muva i osa, i
p~ela i bolva-olva ko katran bela, vidov i tele, i vol, i krava i kozji rogovi vo
vè{tena tava, vidov i vepar zabi {to pili i zaspan zajak {to mu se sili,
vidov... vidov i predel so spili...
Aprili-li-li! Aprili-li-li!
Deneska, nekade, ve`baj}i joga, namesto na stol~e sednav na dva roga, sednav
i vrz {ilo, i vrz edno krilo, i vrz edna trnka, i vrz edna trmka, sednav i vrz
gajka, i vrz ostra {ajka, i vrz cvetna zna~ka i vrz bela ma~ka...
Sednav i si sedev, molkot si go predev, mislite gi roev, èlbite gi broev,
vremeto go bistrev, vozduhot go ~istev, gletkite gi polnev, veterot go kolnev...
Veterot me klocna, so zabi me bocna i so vej {to krili me pogali...
Aprili-li-li!
V~era ili zav~era, ne znam ve}e koga, vo son ì vlegov i na edna babaroga.
Vlegov i vo koliba, i vo pe{tera mra~na, i vo duvlo-uvlo i vo odaja zra~na, vle-
gov i vo oaza, i vo podzemna baza, i vo kajak so vesla i vo uli~ka tesna, vlegov i
vo jama, i vo ti{ina-{tama, i vo prepolna kada i vo seknata vada, vlegov i vo
{tala, i vo ko{ara mala, i vo kineska vazna i vo prikazna-skazna...
Vo vaznata stoev, vo skaznata sedev, bez furka i vreteno obla~iwa predev.
Predenoto go plastev, so pogled go rastev, no nekoj so vili go zede...
Aprili-li-li
Edna{ taka, prikve~er, pred son~ko da zajde, pred umorna ptica gnezdoto da
si go najde, so èlbite stignav i do edna vre}a - do edna ~esto sonuvana sre}a,
stignav i do ~anta i do edna kanta, i do eden sonec i do eden yvonec, stignav i do
skala i do yvezdena sala, i do nebesna strea i do najglasna smea, stignav i do lula,
i do vozdu{na kula, i do peso~na plaà i do grani~na straà, stignav i do drvo,
i do dlanka-granka i do edna so~na zrela cre{a ranka...
Cre{ata ja skinav, grankata ja {inav, a drvoto so pili go skastriv...
Aprili-li-li!
Stojan Tarapuza
s
112
Gi otkrivam lagite vo tekstot
Kolku lagi kaàl pisatelot vo ovoj sme{en tekst?
Koja laga ti e najsme{na i najinteresna? Objasni kako ja zamisluva{
slikata na taa laga.
Koga se izgovara i so koja cel zborot aprili-li-li?
Objasni go zna~eweto na zborovite

Prepi{i gi vo tvojata tetratka slednive zborovi i zaedno so dru-
gar~eto objasnete go nivnoto zna~ewe. Pobarajte pomo{ i od
u~itelot: vepar, pili, spili, vada, furka, vreteno. Ako ima u{te
zborovi {to ne ti se jasni, zapi{i gi i pobaraj i za niv objasnu-
vawe.
Sozdavaj
Aktiviraj ja tvojata bogata detska fantazija i napi{i
u{te edna laga po primerot na onie od raskazot.
îtajte gi na naredniot ~as i odberete najgolema laga.
Nacrtaj ja slikata na najinteresnata laga od raskazot.
Od va{ite {egi i crteì uredete prvoaprilsko kat~e i
istaknete go na vidno mesto vo u~ili{teto.
Doznaj pove}e
So prebaruvawe na Internet i sledewe na dneven pe~at i televiziski
emisii doznaj na koi praznici i vo koi mesta vo na{ata zemja tradi-
cionalno se odrùvaat maskenbali - karnevali.
Stojan Tarapuza - poet za deca. Roden vo Zletovo. Avtor na knigite: „Grejni
sonce“, „Polno kaj~e èlbi“, „Dambara, dumbara“, „O~iwa poto~iwa“,
Zlatici-krilatici“, „Moe tvoe - pogodi {to e“, „Yunica paunica“, „[arki-
àrki“ i mnogu drugi.
s 113
FILM
CRTAN (ANIMIRAN) I IGRAN FILM
Potseti se
Koi filmovi se animirani - crtani? Nabroj nekolku naslovi {to si gi
gledal. Kaì gi i likovite.
Koi crtani junaci tebe ti se najomileni?
Samostojno donesi zaklu~ok

Koi filmovi se igrani, nasproti crtanite vo koi likovite se
crtani (nerealni):
Igran film e onoj vo koj{to likovite gi igraat __________
(prepi{i i dopolni vo tetratkata)
Primeri: „Pred do`dot“, „Pra{ina“, „Republikata vo plamen“,
„Solunskite atentatori“, „Senki“, „Jas sum od Titov Veles“.
I igranite i crtanite filmovi moè da bidat dolgometra`ni i
kratkometra`ni.
Dolgometra`ni filmovi se onie ~ie emituvawe trae podolgo, pove}e od
60 minuti.
Koi filmovi se kratkometra`ni?
Zada~a
Izberi eden igran film za deca od TV-programata {to moè{ da ja
pro~ita{ vo dnevnite vesnici. Tamu e zapi{an naslovot, TV-kanalot i
vremeto na emituvawe. Vo opredeleniot termin bidi podgotven za sledewe.
Zapi{i go naslovot na filmot, imiwata na reìserot i glumcite {to gi
tolkuvaat glavnite ulogi.
Preraskaì im go gledaniot film na roditelite i na drugar~iwata.
Pro{iri gi znaewata
Pro~itaj vo enciklopedija koga e snimen prviot film.
Otkrij vo koj grad vo Republika Makedonija se odrùva filmski festival i
po kogo e imenuvan.
s
114
A NE OD LICETO
Koe ovo{je ti e najvkusno?
Zo{to ovo{jeto se vbrojuva vo zdrava hrana?
GORDELIVIOT PORTOKAL
Eden den kraj nego mina eden ~ovek. Go zabeleà i v~udovideno re~e:
- Vidi, vidi, kakvo ~udo! Zarem i tuka da izrasne vakov portokal?!
Go re~e toa ~ovekot, posegna po nego i go skina. Go odnese doma i go ostavi
vo ko{nicata kade {to ima{e i drugi portokali. Otkako se zame{a so niv, ve}e
nikoj ìv ne moè{e da go prepoznae gordeliviot portokal. Vo ko{nicata
ima{e i pogolemi i poubavi portokali od nego...
A ~ovekot, koj podocna go zede i go izede, ja sobra ustata i namurteno re~e:
- Lele, ponevkusen i pokisel portokal nikoga{ ne sum kasnal!
- Jas sum kako sonceto! - gordelivo vele{e toj. - Da, isto sme so sonceto, se
~ini, nebare da sme bra}a! Zatoa i sonceto tolku silno sveti. Poradi mene!
Portokalot go „napr~i“ nosot i prestana da gi pozdravuva trevkite i
drugite rastenija okolu sebe. Od utro do ve~er se fale{e so svojata ubavina.
Ponekoga{ duri i }e re~e{e deka e poli~en i od sonceto...
- Jas sum portokal i nema od {to da se sramam i da ja krijam no}e svojata
ubavina kako sonceto!
Na edna poljanka, pokraj moreto, nekoj frli semka od portokal. Na semka-
ta ì se dopadna mestoto. Be{e toplo i vla`no i, nabrgu, od nea po~na da se raz-
viva mlada fidanka. Po izvesno vreme, drvceto zajakna i na nego se pojavi eden
portokal. I eve {to stana potoa.
Naokolu se zelenee{e sitna i mo{ne „vospitana“ trevi~ka, koja mu se pok-
lonuva{e na najtivkoto veter~e. A portokalot be{e ubav, òlt, trkalezen i
gordeliv.
I. Strelkova
s
116
Samostojno otkrivam
Vnimatelno pro~itaj go tekstot. Sigurno zabeleà deka redosledot na
nastanite e nelogi~en i celinite ozna~eni so razli~ni boi se
razmesteni. Opredeli go redosledot na celinite i pro~itaj go vo sebe, a
potoa i naglas.
Razgovaraj za sodrìnata
Koi prirodni uslovi ovozmoìle drvceto od portokal da iznikne pokraj
moreto?
So ~ija ubavina i poradi {to portokalot ja sporeduval svojata?
Kakov bil portokalot vo sporedba so drugite portokali od ko{nicata?
Po koja osobina se razlikuvaat portokalot i trevi~kata?
Razmisli i napi{i:
Zo{to na portokalot mu odgovaraat slednive osobini: gordeliv, voo-
brazen, samobendisan, neblagodaren.
Kako ja povrzuva{ pogovorkata KOJ VISOKO LETA - NISKO PA\A so
sodrìnata na ovoj raskaz?
Povrzi ja porakata na naslovot od ovaa tema Vistinskata ubavina zra~i od
srceto, a ne od liceto so osobinite na portokalot.
Napravi sporedba
☺ Prepoznava{ li nekoe tvoe drugar~e so osobini kako portokalot? Dali
toa drugar~e ti e omileno? Zo{to?
☺ Razgovaraj so svoite roditeli dali moèbi ti ima{ nekoja od osobinite
na portokalot. Ako e taka, baraj sovet kako toa da go nadmine{.
KAKOV DRUGAR SAKAM

Podelete se vo dve grupi. Sekoj u~enik neka naduva po eden balon.
Na sekoj balon so flomaster napi{ete edna ~ove~ka osobina. Pritoa
potrudete se da napi{ete razli~ni osobini na sekoj balon. Npr. gordeliv,
dare`liv, sebi~en, druèqubiv....
Zavrzete gi balonite so konec vo edna niza.
Sekoj u~enik od nizata neka dupne po eden balon na koj e ispi{ana osobi-
na {to ne mu se dopa|a. Ako nema takov balon, u~enikot se vra}a na mesto.
Po zavr{uvaweto na igrata, vo tetratkata dopolnete ja re~enicata so
osobinite {to se zapi{ani na preostanatite baloni.
Jas sakam mojot drugar da bide:______________,_________,____________,...
Bidi i ti takov drugar kakov {to posakuva{ toj da bide!
s 117
DVA OBLAKA
Si podadoa raka
dva oblaka.
Si stegnaa cvrsto
prsti.
Vo pogledot zol
setija bol:
Edniot stemni lika,
vo gnev blika.
Drugiot stega zabi,
}e go zgrabi.
I, naedna{, blesok.
I stra{en tresok.
Slave \or|o Dimovski
Razmisli i odgovori
Koja prirodna pojava go inspirirala poetot da ja sozdade ovaa pesna?
Vo koi stihovi e izrazeno sudiraweto na oblacite?
Kako e opi{ana molwata?
Zada~i
Pro~itaj vo enciklopedija koja e pri~inata za nastanuvawe na gromot, kakvi
se posledicite od nego i kako ~ovekot se za{tituva od grom.
Poseti hidrometeorolo{ka stanica i otkrij kako tamu gi predviduvaat vre-

menskite promeni. Raspra{aj se kakvi drugi aktivnosti imaat i zo{to niv-
nata rabota e korisna za ~ovekot.
Napravi izve{taj za posetata vo sorabotka so drugar~iwata od tvojata rabot-

na grupa.
s
118
Zo{to saka{ so zadovolstvo da slu{a{ i da ~ita{ prikazni?
Koj ti raskaùval najmnogu prikazni koga si bil mal?
Koja e tvojata omilena prikazna?
KADE SPIJAT PRIKAZNITE

Koga }e se izmori sekoja prikazna,
koga }e ì nate`nat malite o~i,
toga{ sekoja od niv brza
da najde nekoe najtivko mesto
za odmor, za po~in.
Prikaznite spijat nasekade,
vrz razni predmeti }e legnat,
v pole, pokraj nekoj potok ~ist,
na nekoja zelena granka
{to sano} vetrot ja lulka,
vrz nekoj zelen list.
Prikaznite spijat nasekade,
vo planina, vrz nekoja karpa cvrsta
ili pak vrz nekoe polsko cvete,
a najmnogu sakaat da zaspijat
vo srceto na nekoe dete.
Dragan Janevski
Gi zamisluvam i opi{uvam
poetskite sliki
Ja doìvuvam pesnata Kako si ja zamisluva{ umor-
Kakva e imenkata prikazna - kon- nata prikazna od prvata stro-
kretna ili apstraktna (mislena)? fa? Kakvi se o~ite, obrazite,
Kako gi pretstavil poetot prikaz- ustata? Kako gleda vo nas:
nite vo ovaa pesna {tom se izmoru- milno, strogo, mole`livo,
vaat i baraat mesto za po~in? ta`no, so qubov, umorno...
Zo{to poetot veli deka prikaznite Opi{i ja zaspanata prikazna
spijat nasekade? Pronajdi vo pesnata vrz zelen list od edna granka
kade sè zaspivaat tie. „{to sano} vetrot ja lulka“.
A kade najmnogu sakaat da zaspivaat. Kako toa prikaznite zaspi-
Zo{to tokmu tamu? vaat vo srceto na edno dete?
Na ~asot po likovno
Nacrtaj ja poetskata slika {to najmnogu ti se dopadna.
Organizirajte izlo`ba od va{ite crteì so naslov „Zaspanite prikazni“
s 119
Koi ~uvstva ti se javuvaat koga }e zdogleda{ peperutka?
PEPERUTKA
Glogot bil vo poln cut i primamuval so svoite beli cvet~iwa. [arenata
peperutka, opiena od sonceto i ubaviot proleten den, so zalet se spu{tila vrz
belite cvetovi. Taa ne go videla trnot pod ne`niot cvet i si go iskinala kril-
ceto. Sakala povtorno da letne, namesto vo vozduhot, se na{la na zemja.
Po~uvstvuvala silna bolka vo ranetoto krilce. Se obidela u{te nekolkupati da
se digne vo vozduhot, no sè bilo popusto. Nataèna, kinisala poleka po zemjata.
[to misli{: kade trgnala peperutkata? Zapi{i ja tvojata pretpostavka vo

tetratkata.
Odej}i, lazej}i stignala do edna dupka. Vnatre ìveela krticata.

- Krti~ke, sestri~ke, te molam pomogni mi! So{ij mi go krilcevo! - zamo-
lila peperutkata.
- Jas ne moàm da gledam, mi pre~i sonceto, a ti ne moè{ da vleze{ kaj
mene. Pobaraj pomo{ od drugi! - odgovorila krti-
cata.
Peperutkata kinisala ponataka.
Odej}i, lazej}i stignala do ku}ata na
zajakot.
- Zaj~e, brat~e, pomogni mi! So{ij mi
go krilcevo! - zamolila peperutkata.
- Moite {epi se golemi za tebe, pepe-
rutke. Jas samo }e te povredam pove}e.
Pobaraj pomo{ od drugi! - odgovoril
zajakot.
Peperutkata kinisala ponataka. Odej}i,
lazej}i, po dolgo vreme, na pat sretnala edna srni~ka
so bel beleg na ~eloto i so ubavi, ubavi, ta`ni o~i.
Kako moè srni~kata da ì pomogne na peperutkata? Zapi{i vo tetratkata {to

pretpostavuva{.
- Srni~ke, sestri~ke, pomogni mi! So{ij mi go krilcevo! - zamolila pepe-

rutkata.
Srni~kata se navednala kon zemjata i koga go dogledala iskinatoto krilce
na peperutkata, od o~ite kako brazdi~ki ì potekle solzi~ki i - kap, kap - pad-
nale pravo vrz krilceto na peperutkata. Taa po~uvstvuvala kako ì stivnuva
s
120
bolkata. Zamavtala so krilcata i... ~udo! Letnala! Se zavrtela nekolkupati
okolu srni~kata i ja baknala po belegot na ~eloto.
- Ti blagodaram, srni~ke, sestri~ke! - rekla taa. Potoa poletala visoko
kon neboto.
Srni~kata gi svrtela o~ite po nea i vo niv se ogledale grankite na
{umskite drvja.
Slavka Maneva
Koja pretpostavka ti se ostvari? So koja pretpostavka be{e najblisku do

avtorovoto kaùvawe?
Gi otkrivam pri~inite i posledicite

Prepi{i vo tetratkata, razmisli dobro i vnesi na praznite linii:
pri~ina ili posledica:
Koja e ________ poradi koja peperutkata si go iskinala krilceto?
Koja e ________ od skinatoto krilce?
@elbata povtorno da leta e ___________ peperutkata da bara pomo{.
__________ na upornosta na peperutkata e zdravoto krilce i povtornoto
letawe.
Napi{i ja pri~inata zo{to peperutkata ja baknala srni~kata vo ~eloto?
Razgovarame za upornosta
☺ Kako uspeala peperutkata povtorno da leta? Od kogo pobarala pomo{?
☺ Pretpostavi {to moèlo da ì se slu~i na peperugata ako ne si pobarala
pomo{.
☺ Donesi zaklu~ok kakva bila po karakter peperugata {tom barala pomo{
dodeka ne ja dobila.
☺ Priseti se koga i za {to si pobaral pomo{ od nekogo.
☺ Nabroj vo {to sè si uporen?
☺ Povrzi ja so sodrìnata na raskazot narodnava pogovorka:
BARAJ GO DOBROTO I NAJDI GO, OTI NE TI IDI SAMO.
☺ Porazgovarajte na ~asot za nea.
Opi{i
Opi{i vo tetratkata edna situacija koga ti si bil uporen vo nekoja rabota.
Pro~itaj im ja na roditelite i bidi uporen da ja pro~ita{ i na ~asot.
s 121
Koj e Itar Pejo? Vo koe vreme ìveel?
PEJO SO TU\I ÎZMI NA ORO

Na eden Veligden Pejo nemal ~evli za na oro, ta pozajmil edni ~izmi od
sosedot - ~orbaxija, do{ol na sretselo i se fatil na tanec. Se razigral, Pejo, se
rasklocal na sretselo, kamewa korne so ~izmite.
Go videl ~orbaxijata so ~izmite i mu se storilo deka }e gi iskine Pejo so
igraweto, pa mu rekol:
- More, Pejo, poleka, mi gi iskina ~izmite, {to }e obujam jas utre!
Slu{nal Pejo ama slu{nale i site na oroto deka Pejo igra so tu|i ~izmi.
Se navredil Pejo i vedna{ gi sobul i mu gi frlil ~izmite na ~orbaxijata.
Toa go gledal drug ~orbaxija, go povikal Peja na strana i mu {epnal da
otide kaj nego doma i da ì re~e na èna mu da mu gi dade negovite ~izmi.
Oti{ol Pejo kaj ~orbaxijata i za mig se vratil pak so ~izmi. Se vratil i
pak go povel tanecot.
Koga pominal ovoj ~orbaxija, toj u{te posilno od prviot po~nal da vika:
Ripaj, Pejo, naripaj se, iskini gi, stopanka im, jas ne gi àlam. Mi dal gos-
pod, novi }e si kupam.
Koga Pejo go slu{nal ovega, vedna{ zastanal, gi sobul i ovie ~izmi i mu gi
frlil i na ovoj ~orbaxija kako na prviot, velej}i mu:
- Na ti gi, ~orbaxi, jas }e si igram so moite - i go povel tanecot bos.
Stale Popov
s
122
Doìvuvawe na sodrìnata
Kako se proslavuval Veligden vo seloto na Pejo?
Zo{to Pejo pozajmil ~izmi od sosedot - ~orbaxija?
Zo{to mu gi vratil pozajmenite ~izmi?
Koj mu ponudil drugi ~izmi?
Zo{to na krajot Pejo igral na oro bos?
Razmisli i objasni
Ima li razlika me|u dvata ~orbaxii? Objasni zo{to taka misli{.
Kako bi se ~uvstvuval ti ako nekoj ti pozajmi ne{to i so toa se fali pred
site?
Zo{to nekoi zborovi se razlikuvaat od literaturnite zborovi so isto
zna~ewe?
Zapi{i gi vo tetratkata, a pokraj niv napi{i ja literaturnata forma na
sekoj zbor.
[to misli{ ti za pozajmuvaweto?
Kako se odnesuva{ ti kon tvoite drugar~iwa koga ne{to }e im pozajmi{?
Jazi~na ve`ba
Nacrtaj vakva tabela vo tetratkata i vo nea vpi{i gi glagolite spored vreme-
to {to go ozna~uvaat:
Sega{no vreme Minato vreme Idno vreme
Zada~a za doma
Preraskaì go tekstot vo tetratkata. Pritoa analiziraj gi likovite.
Nivnite postapki i osobini obrazloì gi so svoi zborovi.
s 123
Na koj hristijanski praznik go proslavuvame Hristovoto ra|awe, a na koj
negovoto voskresenie?
Koga }e go slu{ne{ zborot Veligden na {to prvo pomisluva{?
VELIGDEN
Kaì mi mamo
Veligden {to e?
Kaì mi, kaì
praznik na koj e?
Najstari skazni
toa se ~edo,
boèstven praznik
tvoj i na dedo.
Praznik na radost,
ìvot i mladost,
so pozdrav vesel:
- Hristos voskrese!
Tamara Arsovska
voskrese - voskresna, oìve (Voskrese e forma od staromakedon-
skiot jazik)
Dijalog se narekuva razgovorot pome|u dvajca.
Razgovor za sodrìnata
îj dijalog e prenesen so stihovite na ovaa pesna?
Koj pra{uva, a koj odgovara?
Kolku se stari skaznite za Veligden?
[to vsu{nost e iskaàno so veligdenskiot pozdrav?
Doseti se
☺ Kako otpozdravuvaat lu|eto na pozdravot „Hristos voskrese“?
☺ Od kade doznavame za nastanite od hristijanskata religija?
☺ [to simbolizira crvenoto jajce?
☺ Vo koj den i kako vapsuvate jajca vo va{iot dom?
Zada~a
Nau~i ja pesnata naizust i recitiraj ja izrazno.
s
124
Koga ne{to ne saka{ da ima kraj? Razmeni go misleweto so drugar~eto.
NE, NEMAAT KRAJ

(Ne, nemaat kraj babinite skazni...
Sergej Esenin, Rusija!)
Pepela{ka bez ~evel e sega.
Crvenkapa pred vol~ko bega?
Xuxiwata, glej, nemaat baba!
Edno ~udno vol{ebno ogledalo
ubavica pretvora vo àba!
Prikaznata natamu veli -
najmaliot i najglupaviot brat
najjuna~ki megdan deli.
Vodenica ima kosot, moi dragi,
i vo nea vezden mele lagi!
Trista babi i dedovci razni
na vnucite im {epotat skazni.
Nitu skaznite, nitu sonot, znaj,
nitu po~etok imaat nitu kraj! Otkrivam vo pesnata
îja misla za skaznite go inspi-
Adem Gajtani
rirala poetot da ja napi{e ovaa
pesna?
Kakva sli~nost poetot otkriva
Da ti pojasnime
me|u skaznite i sonot?
Poimot skazna potek-
[to e poinaku vo pesnava od skaz-
nuva od Rusija.
nite. Pro~itaj u{te edna{ {to se
Golemiot ruski poet
slu~uva sega so likovite od
Sergej Esenin mnogu gi sakal
skaznite.
skaznite koi go pottiknale i
Zo{to babite i dedovcite najmno-
samiot da po~ne da pi{uva.
gu znaat i raskaùvaat skazni?
Opredeluvam - opi{uvam
☺ Opredeli ja i opi{i ja sekoja poetska slika: vo prvata strofa - ~etiri, vo
vtorata - dve i vo tretata - edna poetska slika.
Zada~i
Pro~itaj ja izrazno pesnava naglas.
Prepi{i edna strofa so rakopisni latini~ni bukvi.
Zapi{i gi naslovite na skaznite ~ii likovi gi sretna vo pesnava.
s 125
PROLETTA VO DETSKITE TVORBI
POTOÊ
Vo bistroto poto~e, Sonceto go miluva,
pod trepetna breza a vetreto tivko
srn~e voda pie {to prolet ni nosi,
i lice si mie. mu miluva kosi.
Milanoska Hristina, IV-a odd.

OU „Kire Gavriloski-Jane“, Prilep
So koi svoi ubavini proletta gi inspirirala tvoite drugar~iwa da gi soz-

dadat ovie prekrasni tvorbi?
[to najmnogu tebe te voshituva vo prolet?
Obidi se i ti da go izrazi{ svojot voshit od budeweto na prirodata vo pro-
let preku pesni~ka ili likovna tvorba.
Od va{ite tvorbi uredete go yidniot vesnik vo u~ilnicata. Nekoi od niv
pro~itajte gi preku u~ili{nata radiostanica ili ispratete gi vo detsko-
to spisanie {to go ~itate.
s
126
BLAGIOT ODGOVOR
MO@E DA TE IZVLEÊ
I OD NAJLUTA
SITUACIJA
Koj e filozof? Razmenete gi mislewata so drugar~eto.
FILOZOF
V~era majka mu na Dejan mu re~e:
- Odi vo gradinata da mu pomogne{ na dedo ti.
Toj ne odgovori vedna{. Gleda{e nekade niz prozorecot.
Majka mu povtori u{te edna{. No toj i ovoj pat se napravi kako da ne
slu{a. No koga taa po tretpat mu podvikna, toj naluteno ì se svrte:
- Pa dobro, mamo. Zarem ne gleda{ deka razmisluvam?..
- [to razmisluva{? - go pra{a taa.
- Pa, ova... - po~na da ì objasnuva Dejan. - Jas sum filozof.
- Filozof! - boèm se za~udi majka mu.
- Da, da, filozof - gordo i odgovori Dejan.
- Pa {to e toa filozof? - go pra{a taa.
- Toa e ~ovek koj mnogu misli i kaùva umni raboti, - odgovori toj.
- Zna~i ti sega misle{e umni raboti? - go pra{a majka mu. - Toga{ kaì
nekoj umen zbor.
Dejan kako toa da go ~eka{e. Vedna{ po~na da kaùva: „Malite deca ne
treba da se me{aat vo rabotite na golemite.“
Na majka mu vedna{ ì stana jasno vo {to e rabotata. Zatoa re~e:
- Zna~i ti saka{ da re~e{ deka ne treba da odi{ vo gradinata da mu
pomogne{ na dedo ti.
- Ama ne velam jas, taka velat filozofite, - ì odgovori toj.
Majka mu pove}e ne re~e ni{to. Izleze od sobata i po~na ne{to da raboti.
Ve~erta, koga se vrati tatko mu od rabota, taa go oble~e noviot fustan i
zaedno pojdoa nekade. Toga{ Dejan istr~a pred niv malku podnaluten.
- Dobro, mamo, zarem mene ne me nosite so vas?
Majka mu ne odgovori vedna{.
Dejan povtorno pra{a, no i ovoj pat ne dobi odgovor.
Koga po tretpat pra{a, majka mu tivko se nasmevna:
- Znae{ sine, - mu re~e. - Eden filozof veli: „Malite deca ne treba da se
me{aat vo rabotata na golemite.“
Dejan posaka ne{to da re~e, no koga se priseti za pretpladnevnata slu~ka,
ja navedna glavata i so nasolzeni o~i vleze vo sobata.
Ivan~o Mitrevski-Majstorot
Odberi si par
☺ Odberi si edno drugar~e so koe }e go ~itate tekstot po ulogi. Ti bidi
Dejan, a drugar~eto majkata. îtajte go samo govorot na li~nostite.
s
128
Razgovarame za raskazot
Zo{to Dejan ne oti{ol da mu pomogne na dedo mu vo gradinata? Kakvo
opravduvawe ì kaàl na majka mu? Pronajdi ja „mudrata“ re~enica na Dejan.
Kakva bila reakcijata na majka mu?
Koga sfatil Dejan deka mnogu zgre{il?
Povrzi ja so sodrìnata na ovoj raskaz narodnata pogovorka: [to }e si
posee{ toa }e si `nee{. Pronajdi i druga pogovorka so isto zna~ewe i
zapi{i ja vo tetratkata.
Opredeli gi likovite
Kolku likovi sretna vo ovoj raskaz?
[to misli{ za postapkata na majkata? Kako bi reagirala tvojata majka da
se odnesuva{ kako Dejan?
Kakvo mislewe ima{ za Dejan?
Otkrij ja celta
I Dejan i majka mu izgovaraat ista re~enica kako glavna cel na nivnata
poraka i zatoa taa se nao|a vo presekot.
Celta {to sakal sekoj od niv da ja postigne so nea e razli~na. Opredeli ja i
zapi{i ja vo tetratkata vo vakov Venov dijagram.
Malite deca
Dejan ne treba da
Majkata
se me{aat vo
rabotata na
golemite
Iznesi go svoeto mislewe

☺ Koj e vistinskiot filozof: Dejan ili majka mu? Zo{to?
☺ [to nau~il Dejan od postapkata na majka mu?
☺ Kako bi postapil ti da be{e na mestoto na majka mu na Dejan?
☺ Ti se slu~ilo li i tebe ne{to sli~no? Kako se ~uvstvuva{e toga{?
s 129
Kako se vika ovoj makedonski junak?
Kaì mu na drugar~eto {to znae{ za nego.
BALADA ZA GOCE
Vo do`d od olovni zrna
v Banica na{a stradna,
robinko majko zemjo
junakot Goce padna.
Spi{tea gradovi, sela,
zemjata v crno se zavi,
narodot naàlen re{i
imeto da ti se slavi.
I stana legenda ìva,
legenda v pesni zbrana,
tvoeto ime Goce,
le~e{e v srce rana.
I sviden ov~ar so kaval,
ètvar so race lesni,
raspean siot narod
|erdan ti splete od pesni.
Rajko Jov~evski
Razgovor za pesnata
Koe e najsilnoto ~uvstvo vo pesnata {to te obzede tebe?
Protiv kogo se borel Goce?
Koga i kade zaginal?
Zo{to Goce stanal legenda, a narodot ispeal mnogu pesni za nego?
[to go inspiriralo poetot da ja napi{e ovaa pesna?
Razmisli i so svoi zborovi protolkuvaj gi stihovite:

„Vo do`d od olovni zrna“
„Zemjata v crno se zavi“
„Legenda v pesni zbrana“
s
130
Najpoznata Goceva misla e:
SVETOT GO RAZBIRAM EDINSTVENO KAKO POLE ZA KULTUREN
NATPREVAR ME\U NARODITE.
z Objasni kako ja razbira{ ti.
Voo~i
Vo sekoja strofa ima po dva zbora {to se rimuvaat. Pronajdi gi i zapi{i gi
vo tetratkata. Potoa obidi se da napi{e{ zborovi {to se rimuvaat so
dadenive:
zrna - sela - ìva - kaval -
[to e legenda
Narodna tvorba vo koja se zboruva za nekoj zna~aen junak ili nas-
tan. Vo nea moè da ima i izmisleni elementi.
Bidete kreativni tvorci

Grupirajte se vo timovi i so me|usebna sorabotka izrabotete
kniga za Goce Del~ev. Pritoa kako izvori na podatoci koris-
tete gi u~ebnicite, detskite spisanija, knigi i Internet.
Osmislete dizajn na naslovnata stranica, a ilustraciite
vnatre izrabotete gi sami na ~asot po Likovno obrazovanie.
Vo knigata stavete i va{i li~ni poetski i prozni tekstovi
posveteni na golemiot junak.
Zada~i
z Doma prepi{i ja pesnata so makedonska latinica i nau~i ja naizust.
z Nau~i ja muzi~kata izvedba na ovaa pesna so pomo{ na roditelite, nas-
tavnikot ili nekoj {to ve}e ja znae. Taa e ispeana na festivalot za detski
pesni Zlatno slavej~e vo 1978 godina.
z Obidi se da nau~i{ i nekoja od mnogute narodni pesni ispeana za junakot
Goce Del~ev.
z Napi{i vo tetratkata {to si nau~il na ~asot po Op{testvo za najgolemi-
ot makedonski revolucioner Goce Del~ev.
s 131
[to znae{ ti za mesnosta Me~kin Kamen? Kade se nao|a?
ME^KIN KAMEN
Nedaleku od gradot na prvata republika na Balkanot - Kru{evo postoi
eden rid pod imeto Me~kin Kamen. Za imeto na ridot postoi legenda.
@iveele mnogu odamna vo malata naselba kraj kru{ite pove}emina bra}a.
Se zanimavale so sto~arstvo i zemjodelstvo.
Eden den bra}ata se vra}ale od kon ridot koga na niv se spu{tila golema
me~ka. Hrabrite kru{ev~ani ne se ispla{ile tuku jurnale na me~kata.
Strvnicata frlila golem kamen kon bra}ata, a tie so sekirite v race so po
nekolku udari ja ubile. Kamenot {to go frlila me~kata narodot go narekol
Me~kin Kamen.
Na toa mesto vojvodata Pitu Guli herojski se bore{e i go brane{e gnezdo-
to na Republika Kru{evo. Be{e toa vo avgust 1903 godina, koga preku mrtvite
borci pominaa turskite ordi i vo krv i plamen go uni{tija Kru{evo,
zadu{uvaj}i go narodnoto vostanie. Na mestoto kade {to e zaginat legendarniot
Pitu Guli, na Me~kin Kamen, mu e podignat spomenik. Toa e ìva legenda na
na{eto vreme.
Makedonska narodna legenda
(Zapi{al: Apostol Pop-Jovanovski)
s
132
Doznavam od sodrìnata
Kade se nao|a mesnosta Me~kin Kamen?
Kako go dobila imeto?
Za u{te koe drugo ime od ovaa legenda moè da se pretpostavuva za negovoto
nastanuvawe?
îj spomenik e izgraden na Me~kin Kamen?
Voo~i, zaklu~i i zapi{i

Sodrìnata na ovoj tekst podeli ja na dva dela:
1. Imeto na mesnosta Me~kin Kamen i
2. Golemiot istoriski nastan na Me~kin Kamen.
[to se raskaùva vo prviot del, a {to vo vtoriot del na legendata?
Zo{to spomenikot na Pitu Guli e ìva legenda?
Povrzi gi znaewata od Op{testvo

☺ Vo koe vostanie se vodela bitkata na Me~kin Kamen?
☺ Zo{to se krenalo vostanieto?
☺ Kakva zada~a si postavil Pitu Guli so svojata ~eta?
☺ Kako neprijatelot im oddal po~it za herojskata borba?
Zada~i
Nau~i ja narodnata pesna „Bojot zapo~na gore Kru{evo“ vo koja e opeana
bitkata na Me~kin Kamen.
Presmetaj kolku vreme (vekovi, decenii, godini) ottoga{ do denes e izmi-
nato.
Raspra{aj gi tvoite babi i dedovci da ti raskaàt nekoja legenda za tvoe-
to mesto ili nekoja li~nost od tvojot kraj. Zapi{i ja vo tetratkata.
s 133
[to e orkestar?
ORKESTAR
Pak se bea sobrale decata od na{ata ulica.
Go nema{e samo Orhan. Toj se be{e potprel na
svojot velosiped na yidot. Me zdogledaa kako
izleguvam od doma, no se napravija kako da ne me
zabeleùvaat. Zboruvaat mo{ne zagreano, imaat
namera da sozdadat orkestar. Sakaat da podgot-
vat priredba za decata od sosednoto maalo i so
parite od vleznicite da kupat nova gumena
topka. No, za eden orkestar bea potrebni
svira~i.
- Jas }e sviram na pijano, - re~e mom~ence-
to ~ija {to pogolema sestra posetuva{e
muzi~ko u~ili{te.
- Ne griì se, jas }e sviram na violina,
re~e deteto ~ij{to tatko svire{e vo orkestarot
na operata.
- I jas sum ovdeka...Jas...jas...dum...dum...}e
~ukam na tapan, a moàm da sviram i na zurla,
re~e Cigan~eto.
- Ne moè, re~e najgolemoto od decata, ne e ova svadba...Toa treba da e
orkestar, moderen...
Decata za mig molknaa i potoa pak po~naa da redat koj na koj instrument }e
sviri vo noviot orkestar. Zna~i, orkestarot e ve}e osnovan. Zna~i, osven Orhan,
site deca se vo nego.
- Da odime kaj nas na proba! - predloì najgolemoto dete.
- I jas doa|am so vas, re~e Orhan.
- Ne moè, rekoa vo glas decata, ima{ peda rast samo, treba prvo da
porasne{, ajde, re~i mu na tatko ti da ti gi istrgne u{ite...Potoa...
- Jas sum dovolno golem, doa|am so vas, pak re~e Orhan.
- Ne moè, povtorno rekoa decata, ozgora ti ne znae{ da sviri{...Prvo
nau~i da sviri{ na nekoj instrument, a potem }e vidime...
- Pa, jas od site vas podobro znam da sviram na gramofon, radio, pa duri i
na televizor.
Otkako go re~e ova Orhan se ka~i na svojot velosiped i kako ptica letna
kon ku}ata kade {to treba{e da se odrì prvata proba na idniot orkestar.
No sè u{te ne mi e poznato dali e odràna priredbata i dali decata od
na{ata ulica kupija nova gumena topka.
Nexati Zekerija
s
134
Podredi
Podredi gi re~enicite spored redosledot na nastanite vo sodrìnata na
raskazot i prepi{i gi vo tetratkata.
Sekoj se opredeluva na koj instrument }e sviri.
Samo Orhan ne e so decata {to sakaat da sozdadat orkestar.
So velosipedot zamina na mestoto predvideno za prvata proba.
So sobranite pari decata imaat namera da kupat nova gumena topka.
I Orhan saka da sviri vo orkestarot.
Voo~i i zaklu~i
☺ Na koe mesto se slu~uva nastanot?
☺ [to e potrebno za da se formira orkestar?
☺ Spored {to decata go pravele izborot na instrumenti za svirewe?
☺ [to sakal da im dokaè Orhan?
☺ Pretpostavi dali e odràna priredbata i dali decata kupile nova gumena
topka?
Izberi edno od tvrdewata i odbrani go svoeto mislewe

- Ako tatko mi e violinist i jas znam da sviram na violina.
- Za da sviram na nekoj muzi~ki instrument, treba da sum pogolem.
- Sekoj moè da nau~i da sviri na nekoj muzi~ki instrument.
Povrzi so Muzi~ko obrazovanie

Kolku svira~i se potrebni za da ima orkestar?
Kakvi vidovi orkestri ima?
Kako se vika najgolemiot orkestar vo na{ata tatkovina?
Ideja
Na ~asovite po Tehni~ko obrazovanie, spored upatstvata na u~itelot,
samostojno napravete detski muzi~ki instrumenti.
Na ~asovite po Muzi~ko obrazovanie so nastavnikot moète brzo i lesno
da nau~ite da svirite na niv i da gi pridruùvate pesnite {to znaete da
gi peete.
Vo nekakva prigoda organizirajte priredba i izraduvajte gi va{ite
roditeli, babi i dedovci. Za niv toa }e pretstavuva osobena radost.
Napi{ete im pokana vo koja }e gi izvestite za povodot, vremeto i mesto-
to na odrùvaweto na priredbata. Dobro e ako na pokanata ja zapi{ete i
predvidenata programa na priredbata.
s135
Mnogu e va`no da znae{
Telefonskiot broj na protivpoàrnata slu`ba e 193.
Razmenete si gi mislewata so drugar~eto koi drugi va`ni telefonski broe-
vi treba sekoj da gi znae.
OD ^KORÊ DO ÊKORÊ
Na eden izlet vo priroda, edno malo dete najde poluprazen kibrit, {to
nekoj go zagubil. Se oddale~i od roditelite i zapali edno ~kor~e da vidi kako
}e gori.
Go zabeleà negoviot postar brat i dotr~a do nego.
- Zo{to ja pali{ {umata? - go pra{a.
- Kakva {uma? Jas zapaliv samo edno ~kor~e! - odgovori
maloto dete.
- Od tvoeto ~kor~e do {umata e samo edno
~ekor~e!
Ama, kako toa?! - se za~udi detenceto.
- Taka. Ti go pali{ ~kor~eto -
toa plamnuva. Za da ne ti go izgori
ra~eto - ti go frla{ na zemjata.
^kor~eto pa|a na suvata treva,
taa se zapaluva i...
- I? - slu{a{e vtren~e-
no pomaloto brat~e.
- I, so pomo{ na vete-
rot ognot mo{ne brzo }e
stigne do {umata. Potem
nea ne moàt da ja izgasnat
ni so helikopteri. Ti zna-
e{ deka golemite {umski
poàri se gasnat so pomo{
na helikopteri?
Maloto se rasplaka.
- Ne pla~i, brat~e, - go
posovetuva postariot brat, -
solzite nema{e da go izgasnat poà-
rot, ako dojde{e do nego. No, ovie zborovi, {to sega gi slu{na, veruvam deka kaj
tebe celosno }e ja izgasnat èlbata za igra so kibrit. Za{to, igrata ne e igra,
ako donesuva pla~, griì, problemi i materijalni {teti. Igrata e igra ako
donesuva vedrina, smea i razonoda!
Aleksandar Kujunxiski
s
136
Gi otkrivam pri~inite - posledicite i dopolnuvam
Maloto dete zapalilo ~kor~e za da _________.
Od ~kor~eto do {umata e samo edno ~ekor~e zatoa {to ________.
Maloto se voznemiri i po~na da pla~e od ________.
Ne treba da se igraat opasni igri. Tie nosat________.
Razmisli i odgovori
z Kakvi se posledicite od poàrot vo {umata, a kakvi vo domot?
z Kako moè da se spre~i predizvikuvawe na poàr vo prirodata i vo nasele-
nite mesta?
Otkrivaj i u~i
z [to treba da prezeme{ vo slu~aj na poàr?
z Poseti poàrnikarska slu`ba i porazgovaraj za nivnata odgovorna i opas-
na rabota.
Zapomni
Za da ne se predizvika
{umski poàr, sekoe pa-
lewe na ogin vo prirodata
treba da e dobro isplanirano
i podgotveno.
Razmisli i podredi
Ozna~i gi so broevi redosledno postapkite za bezbedno palewe ogin vo
prirodata:
- se kopa plitka dupka vo koja se redat podgotvenite drva za palewe;
- se izbira prostor podaleku od drvja i grmu{ki;
- se podgotvuva sad poln so voda za gasnewe na àr~iwa {to moèbi }e se
strkalaat od ogni{teto;
- prostorot se ~isti od suvite lisje i gran~iwa;
- po iskoristuvaweto, ognot se gasne so pogolema koli~ina voda;
- izgasnatoto ogni{te se zatrupuva so pesok ili zemja za da ne moè vetrot
da raznese nekoja iskra {to moèbi ne e izgasnata.
- okolu mestoto za ogini{te se posipuva pesok ili se redat kamewa;
s137
Osven od naslovot, spored {to u{te moè{ da doznae{ deka poetot pee za
nekoja ptica?
GALEB
Bez treva, bez senka,
Vo prekrasen sjaj,
Vo modrini sini
Vo nebesen stav,
Ti galebu plovi{
Niz nepoznat kraj,
Osamen i taèn,
Vo pesni i prav.
Izmoren so gordost,
Pred son~ev cvet,
Sekoj den vo polet
Niz morska {ir.
Sonuva{ mirisna zemja vo svojot let
Nigde tvoj prestoj i nigde tvoj mir.
So svojata senka do zalez na pat,
Ti ve~no si skitnik nad razigran bran.
So moreto zbori{
Za izdràn glad,
Ko rubin vo pesok,
Izguben si sam.
So letni krila
Niz burniot den,
Ogledalo - more
I nebesen svod
Te mamat, te nosat,
Vo lulka od plen
So taèn krik,
Se vra}a{ vo svojot dom.
Vol~e Naum~eski
s
138
Razmisli i odgovori
Kakvi ~uvstva te obzemaat dodeka gi ~ita{ stihovite? Zo{to?
Poso~i nekolku stihovi so koi poetot ja naglasuva tagata i osamenosta na
galebot.
Kade ìveat galebite?
Koi stihovi ukaùvaat na nivnata ìvotna sredina?
So {to se hranat tie i kako doa|aat do toa?
Objasni kako gi razbira{ stihovite:
„Sonuva{ mirisna zemja vo svojot let
Nigde tvoj prestoj i nigde tvoj mir.“
Otkrivaj
Kakva razlika zabeleùva{ kaj stihovite od site dosega{ni pesni?
(Obrni vnimanie na rasporedot na stihovite i nivnata dolìna.)
Otkrij kakvi otstapki mu se dozvoleni na poetot samo vo poezijata.
(Obrni vnimanie na upotrebata na golemata bukva, redot na zborovite,
formata na zborovite.)
Izvle~i svoj zaklu~ok vo vrska so gornite pra{awa.

☺ Koi drugi ptici ìveat pokraj voda?
☺ So {to se hranat tie?
☺ Kakvi sli~nosti imaat so galebite?
Izraboti
So pomo{ na u~itelot vo oddelenieto izrabotete galebi od hartija.
Pronajdete {ema koja }e vi pokaè kako da go previtkuvate par~eto har-
tija. Gotovite galebi zavrzete gi so konci i zaka~ete gi da visat vo nekoj
agol od u~ilnicata. Va{ite galebi nema da bidat osameni i ta`ni.
Zada~a
Pismeno raskaì edno tvoe doìvuvawe vo vrska so nekoja ptica ili drugo
ìvotin~e. Pro~itaj go pred roditelite i sou~enicite.
s 139
JUNI
Na krajot od u~ebnata godina u~itelkata napi{a na tabla: ZO[TO GO
SAKAME JUNI?
A eve {to napi{aa u~enicite vo svoite tetratki:
IVAN - Juni go sakam za{to donesuva crveni vi{ni, òlti kajsii, medeni
kru{i i mladi ptici vo grankite na drvjata.
SNE@ANA - Juni go donesuva letniot raspust!
TONI - Ja stopluva vodata vo rekata, po nejzinite bregovi postila zlaten
pesok, ja otvora prvata plaà.
VESNA - Junskite ve~eri se polni so svetulki i yvezdi.
BEÔ - Vo juni dedo mi ja kosi livadata.
ZAGA - Juni go sakam za{to e najubav mesec vo godinata. A zo{to e najubav
- toa ne moàm da go objasnam.
U~itelkata ne uspea da gi pregleda site tetratki. Vo hodnikot se razlea
glasot na yvon~eto. Vo drugite u~ilnici ekna pesna.
U~enicite od ~etvrto oddelenie se poglednaa, se nasmevnaa, pa i tie ja pri-
fatija pesnata:
„Do gledawe, u~ili{te milo,
ti najubav detski dom...“
Nadvor gi ~eka{e junskoto sonce i dolgoto toplo leto. Ona {to ne moèa
da go napi{at vo tetratkite, sega go se}avaa vo svoite rastupkani srca.
Veseliot ~i~ko-prislu`nik sè u{te go trese{e yvon~eto:
- Sre}en raspust, dragi moi! Sre}no leto!
Vidoe Podgorec
Zada~i
Na ~asot pro~itajte go tekstot po ulogi.
Ispejte i edna pro{talna pesna za u~ili{teto.
Nie znaeme zo{to sekoj

u~enik najmnogu go saka juni i
zatoa nema da te pra{uvame.
Ti posakuvame sre}ni i bez-
gri`ni denovi, bezbroj novi
igri i drugar~iwa. Topli
peso~ni plaì, krajbre`ni
{epotewa, nezaboravni patu-
vawa i polni tetratki so
spomeni.
s
140
MAJÎNIOT JAZIK E KLU^ [TO GI OTVORA TAJNITE
NA VISTINATA. BEZ NEGO NARODOT ]E OSTANE PRI
OÎ SLEP, PRI U[I GLUV I PRI RAZUM PROST.
SVETI KIRIL
USTEN I PISMEN GOVOR
Razgledaj ja slikata i donesi svoj zaklu~ok:

[to pravat dvete deca?
[to raboti tretoto dete?
Trite deca gi izrazuvaat svoite misli, komuniciraat.
Usten govor - usmeno izrazuvawe na mislite i ~uvstvata.
Pismen govor - _____________________________________
Usniot govor kaj ~ovekot se razvil vo dale~noto minato, pottiknat od
potrebata za me|usebna komunikacija vo procesot na rabotata i
zaedni~kiot ìvot.
Pismeniot govor se razvil otkako e izmisleno pismoto sostaveno
od razli~ni znaci i bukvi koi se zabeleùvale na nekakva podloga.
Napravi sporedba
Usno iskaì edna svoja èlba ili poraka pred drugar~iwata.
Istata zapi{i ja i vo tetratkata.
Koj ja slu{na i razbra tvojata èlba ili poraka?
Koj sè moè da ja razbere porakata {to ja zapi{a?
[to e potrebno da znae{ za da pi{uva{?
Koe ti be{e polesno, usnoto ili pismenoto izrazuvawe? Zo{to?
Istraùvaj
Vo enciklopedija ili na Internet pronajdi podatoci za prvobitnoto pismo
so znaci {to go koristele lu|eto vo minatoto i podlogata na koja{to
pi{uvale.
s
142
NARODEN I STANDARDEN JAZIK
POPOT I @ENATA
Eden selski pop si ~atel edna{ vo edna selska crkva. Edna èna o{la da se
moli na Boga i videla u crkvata popo, ta ì se u~inilo Gospod e. Ona od vonka
zafanala da se moli:
- Gospodi, da ni dade{ dvaese-triese glavi goveda; Gospodi, da ni dade{
kone da si imame; da ni dade{ da ni se rodi: ìto i proso; da ni dade{ ov~ici i
kozici; Gospodi, pa i parici na fajda da si davame.
Popo kato rekla i pari~ki, izvikal od natre:
- Pa opira, pa, ele }e prodade{ od stokata pa }e odima{ i pari~kite!
Makedonska narodna anegdota
Sogledaj
Iako prikaznata e napi{ana na makedonski jazik, zo{to ti be{e pote{ko da
ja razbere{ sodrìnata na ovaa narodna anegdota? Koi zborovi ne gi razbra?
Koj go koristi ovoj jazik? Ako nekoj od vas znae vo koj kraj na Makedonija se
zboruva na ovoj govor, neka im kaè na site drugar~iwa. Ako ova e govorot od
tvojot kraj, ti moè{ lesno da go prepoznae{.
Pro~itaj ja u{te edna{ anegdotata za da moè{ da gi razbere{ site

zborovi:
Eden selski pop si ~ital edna{ vo edna selska crkva. Edna èna oti{la da
se moli na Boga i go videla vo crkvata popot, pa ì se pri~inilo deka e Gospod.
Zapo~nala u{te odnadvor da se moli:
- Gospodi, daj ni dva-trieset glavi goveda; Gospodi, daj ni i kow da si imame;
daj ni ìto i proso da ni se rodi; daj ni ov~i~ki i kozi~ki da si imame; Gospodi,
pa i pari za ubavo da gi davame.
Koga rekla i pari, popot izvikal odnatre:
- Pa dosta ti e, neli }e prodade{ od stokata pa }e ima{ i pari!
Izvle~i zaklu~ok
Zo{to nema{e nikakava te{kotija da ja razbere{ sodrìnata?
Na koj jazik sega ja pro~ita?
Razmisli i izvle~i zaklu~ok koj jazik e naroden, a koj standarden.
Zo{to treba sekoj da go znae standardniot jazik?
s 143
Ve`bi:
Pro~itaj ja narodnata pesna „Zaspalo mi e kumit~e“ i podvle~i gi zborovite
od narodniot jazik {to ne gi razbira{. Objasnete go nivnoto zna~ewe zaed-
no so drugar~eto, a potoa prepi{i ja vo tetratkata na standarden makedonski
jazik. Za sè {to ne ti e jasno pobaraj pomo{ od tvojot u~itel.
Zaspalo mi e kumit~e
Zaspalo mi e kumit~e
na karakamen planina,
na suva rida bez voda.
Tam pominae drugari,
drugari bile kumiti;
mu go zemae gun~eto,
gun~eto sose kap~eto,
urvale dolu poljeto,
go prodadoe gun~eto,
gun~eto sose kap~eto,
za rojno vino crveno,
za quta bistra rakija.
Narodna pesna
Zada~i
Doma napi{i edna misla za drugarstvoto na naroden jazik. Neka ti pomog-
nat tvoite roditeli. Ako ti e polesno, moè{ da zapi{e{ nekolku pogo-
vorki {to }e ti gi kaàt na nivniot govor.
Na naredniot ~as pro~itajte, iskaète gi va{ite razmisluvawa i porazgo-
varajte za razlikite {to }e gi zabeleìte.
Odberete edna narodna prikazna (basna, {ega) i napravete dramatizacija.
Odigrajte ja na pove}e narodni govori.
s
144
SAMOGLASKI I SOGLASKI
Pri izgovorot na koj bilo glas ti izdi{uva{ vozduh. Toga{ niz usnata
praznina pominuva vozdu{na struja.
Zabeleì ja i objasni ja razlikata

Izgovaraj gi glasno nekolkupati slednive glasovi: a,e,i,o,u, a potoa
nekolkupati slednive: k,s,m,|,`.
Sega izgovaraj gi naizmeni~no slednive glasovi podredeni vo parovi: a:b;
e:g; i:z; o:l; u:f.
Objasni ja razlikata pri izgovorot na dvata vida glasovi. Kako pominuva
vozdu{nata struja niz ustata pri izgovorot na glasovite so sina boja, a
kako pri izgovorot na glasovite so rozova boja?
SAMOGLASKI SOGLASKI
BVGD\@
A E IO U ZYJKLQ
MNWP
RST]FH
C^X[
Ve`bi
Pronajdi i prepi{i vo tvojata tetratka 10 zbora koi zapo~nuvaat na samo-
glaska i 10 na soglaska od raskazot „Gotvarski skazni“ na str. 13.
Od sekoja grupa soglaski i samoglaski vo tvojata tetratka sostavi onolku
zborovi na kolku {to }e se seti{:
ariod pkota trataetk ut~iekal
Dario
odi
rodi
rod
radio
dari
s 145
SLOG
Povtori
Minatata godina ti nau~i deka zborovite se sostaveni od glasovi: od samoglas-
ki i soglaski. Nau~i i toa deka glasovite moè da se grupiraat vo pomali delovi
na zborot. Tie pomali delovi na zborot se vikaat SLOGOVI.
Sogledaj i zaklu~i
Pro~itaj gi glasno slednive zborovi podeleni na slogovi:
tet-rat-ka; o-sum; og-lad-nev; mo-liv-~e;

pe-tel; zbo-ru-va-at; sme-at; ka-fe-a-vi.
Izbroj i zapi{i po kolku soglaski ima vo sekoj zbor.
Izbroj i zapi{i po kolku samoglaski ima vo sekoj zbor.
Sega izbroj gi slogovite vo sekoj zbor. So koj broj se sovpa|aat:
so onoj na soglaskite ili na samoglaskite?
Zapomni
Vo sekoj slog mora da ima edna ___________. Spored toa, nositel
na slogot e samoglaskata. Brojot na slogovite vo zborot go opre-
deluvame spored brojot na____________.
Moè li slogot da bide sostaven samo od edna samoglaska?
Ve`bi
Vo slednava niza zborovi, deset ne se pravilno podeleni na slogovi.
Najprvo podvle~i gi so moliv~e, a potoa prepi{i gi vo tvojata tetratka so
pravilna podelba na slogovite:
ko-ko{-ka, smee-we, Bil-ja-na, Dej-an, oro-vod-ec, u-~il-ni-ca, so-nce, por-aka,
ja-bol-ko, kut-i-ja, vol-k, te-le-vi-zor, rad-io, i-men-ka, ok-tom-vri, o-ti-do-a,
ja-jce, str-el-ka.
s
146
PRENESUVAWE NA DEL OD ZBOROT
VO NOV RED
ZAPOMNI
1. Koga vo redot ne moè{ da go napi- PRIMERI:
{e{ cel posledniot zbor, treba da go Ma-kedonija kras-tavica tet-ratka
podeli{. Pritoa treba da vnimava{ Make-donija krasta-vica tetrat-ka
kako go pravi{ toa. Makedo-nija krastavi-ca
Ako znae{ da gi deli{ zborovite pra- Makedoni-ja
vilno na slogovi, }e znae{ i pravilno
da prenesuva{ del od zborot vo noviot pos-ledniot ma-temati~ar son-ce
red. posled-niot mate-mati~ar brat-stvo
posledni-ot matema-ti~ar zbor-~e
Koj pravopisen znak se pi{uva na matemati-~ar do-a|a
krajot od redot za da se ozna~i deka
zborot e podelen?
2. Dve samoglaski edna do druga vo

NE: TUKU:
zborot se oddeluvaat.
o~-aen o~a-en
tea-tar te-atar
Zapi{i vo tetratkata kako }e pre-
ras-ean rase-an
nese{ vo nov red del od slednive
snao-dliv sna-odliv
zborovi: prooden, znaewe, viulica,
smeewe
3. Dve soglaski edna do druga vo

NE: TUKU:
zborot se oddeluvaat.
go-stin gos-tin
te-{ko te{-ko
Zapi{i vo tetratkata kako }e gi
so-nce son-ce
podeli{ za prenesuvawe vo nov red
stra-{no stra{-no
slednive zborovi: kulturno, misla,
majka, slo`no, oblaci
4. Ne se prenesuva edna samoglaska vo

noviot red i koga taa pretstavuva NE: TUKU:
slog. otido-a oti-doa
pi{uva-a pi{u-vaa
Zo{to ne moè{ da prenese{ vo vlego-a vle-goa
nov red del od slednive zborovi, nacrta-a nacr-taa
iako se sostaveni od dva sloga: smea,
strea, boa, see, lea, stoi, broi...
s 147
KONKRETNI I APSTRAKTNI (MISLENI)
IMENKI
Izvle~i gi imenkite vo tvojata tetratka od sledniov tekst:
„... I tokmu koga volkot ja ra{iril ustata so seta sila, se slu{nal lae`
na love~ko ku~e vo blizinata. Volkot, od strav, tolku silno ja zatvoril ustata
i {traknal so ~elustite, {to bolniot zab mu izletal samiot. Letnale da
begaat i volkot i lisicata bez pozdrav, sekoj na svoja strana. Po nekolku dena,
mu minala bolkata na volkot i toj si rekol so umot:
- Bre, bre, bre, za prvpat me usre}i love~ko ku~e!“
(Od raskazot „Zabobolka“ na Slavka Maneva)
Potseti se
Objasni mu na drugar~eto zo{to vo tekstot site imenki se op{ti.
Koi imenki se sopstveni? Kaì nekolku primeri.
Sogledaj i zaklu~i
KONKRETNI IMENKI APSTRAKTNI IMENKI

volk sila
usta blizina
zab strav
ku~e pozdrav
lisica strana
~elusti bolka
Koi od navedenive imenki ozna~uvaat imiwa na predmeti i su{testva {to

moè{ da gi vidi{, da gi dopre{ ili da gi opi{e{ kako izgledaat zatoa {to
si gi videl nekoga{?
Toa se __________ imenki.
Napi{i vo tetratkata u{te deset imiwa na predmeti ili su{testva {to se
vo tvojata u~ilnica, pokraj dadenive:
yid, vrata, moliv, u~itelka, ____________________
Razgledaj gi imenkite od desnata kolona. Obidi se da opi{e{ kako izgledaat
silata, stravot ili umot. Zo{to ne moè{?
Apstraktni (misleni) imenki - ozna~uvaat ime na ne{to {to ne moè da se
vidi, dopre, tuku samo se ~uvstvuva ili se zamisluva:
dobrina, sre}a, zlo, gordost, _____________ (napi{i u{te desetina apstrak-
tni imenki)
s
148
Zada~i
Zapi{i vo tetratkata sè {to gleda{ na slikata. Taka ti }e zapi{e{ pove}e
konkretni imenki.
Sostavi sedum re~enici. Vo sekoja od niv upotrebi po edna od slednive

imenki: utro, sonce, u~enici, sre}a, nasmevki, ulica, majka. Podle~i gi so
crvena boi~ka konkretnite imenki, a apstraktnite (mislenite) so sina.
Od raskazot „Soobra}ajna gre{ka“ na str. 54 vnesi gi vo vakva tabela

konkretnite i apstraktnite imenki:
KONKRETNI IMENKI drugar~iwa, glava, ...................
APSTRAKTNI IMENKI gre{ka, den, sovest, ..................
s
149
RODOT KAJ IMENKITE
sun|er kniga ulica

pt
Go ic
kow ce a
a
Jan
rt da
ma~or jogu gradin kre
a
~evel tabla majka
moliv
ezero
selo dr
vo
e
jajc
dete uvo
sonce jagne
Sogledaj i zapi{i
Opredeli go rodot na imenkite grupirani okolu zborovite: toj, taa i toa i
prepi{i gi vo tetratkata spored slednovo barawe:
1. Imenki od ma{ki rod: _____________
2. Imenki od ènski rod: ____________
3. Imenki od sreden rod: _____________
Objasni i zapi{i spored {to go opredeli rodot kaj imenkite.

Zabeleì na koja samoglaska zavr{uvaat imenkite od ènski rod. Na {to
zavr{uvaat imenkite od ma{ki rod - na soglaska ili na samoglaska? A
imenkite od sreden rod, na koi dve samoglaski zavr{uvaat?
Zada~i
Od raskazot „Akvarium“ na str. 36 izvle~i po deset imenki od trite roda i
podredi gi vo vakva tabela:
ma{ki rod æenski rod sreden rod
Razmisli i zaklu~i kako polesno }e go opredeli{ rodot kaj imenkite {to

se vo mnoìna.
Vo slednive imenki tri ne se od ènski rod. Pronajdi gi!

sudija, sestra, lopata, ~i~ko, guma, broj, masa, supa.
s
150
BROJOT KAJ IMENKITE - EDNINA I MNO@INA
Razgledaj gi slikite i na mestoto od praznata linija zapi{i pokraj

sekoja imenka kolku se na broj predmetite ili su{testvata {to gi
ozna~uvaat. Odgovorite zapi{uvaj gi vo tetratkata:
________ moliv ________ molivi;
________ kniga ________ knigi;
________ jagne ________ jagniwa.
Sega zadrì go tvoeto vnimanie na imenkite od levata kolona: moliv,
kniga, jagne i imenkite od desnata kolona: molivi, knigi, jagniwa.
Objasni zo{to imenkite imaat razli~na forma? [to ozna~uvaat ednite,
a {to drugite?
Zaklu~i:
Ako imenkite ozna~uvaat ime na samo eden predmet, lice ili su{testvo,
toga{ tie se vo ___________: stol, masa, dedo, kru{a, zajak... (napi{i u{te pet
imenki vo ednina).
Ako imenkite ozna~uvaat ime na pove}e predmeti, lica ili su{testva,
toga{ tie se vo mnoìna: stolovi, masi, dedovci, kru{i, zajaci... ( dopi{i
u{te pet imenki vo mnoìna).
Zapomni:
Sopstvenite imenki ne obrazuvaat mnoìna: Prilep, Gligor,
Dragor, Jablanica, Veles, Sokolarci, Makedonija, Evropa ...
s 151
Ve`bi i zada~i
Imenkite: ververi~ka, volci, tetratka, {trkovi, kowi, kreda, kompjuteri,
yvezda, dete, reki vo tabela {to sam }e ja nacrta{ vo tetratkata rasporedi
gi spored dadeniot primer.
Imenki vo ednina Imenki vo mnoìna
Izdvoj gi imenkite od edna pesna po sopstven izbor i zapi{i gi vo tabela-

ta so moliv vo boja.
Napi{i ja drugata forma na sekoja imenka od tabelata: imenkite {to se vo

ednina, napi{i gi vo mnoìna. Onie imenki {to se vo mnoìna, napi{i gi
vo ednina.
Primer: ververi~ka - ververi~ki
volci - volk
Koristi go kompjuterot
Izraboti vakva tabela vo kompjuterskata programa Word i vo nea napi{i po
5 imenki vo ednina i vo mnoìna. Zapomni go dokumentot so naslov „Brojot
kaj imenkite“ i isprati i go po e-po{ta na svojata u~itelka.
ZA TALENTIRANITE
[ega
Go pra{ala u~itelkata Mile od 4-a oddelenie vo koj broj e imenkata pan-
taloni - vo ednina ili vo mnoìna. Otkako se podzamislil, Mile odgovoril:
- Vo gorniot del e vo ednina, a vo dolniot del e vo mnoìna!
[to misli{ ti, zo{to Mile ne e vo pravo? Opredeli go to~niot broj na

imenkata pantaloni! Doseti se u{te na nekolku vakvi imenki!
s
152
OPISNI PRIDAVKI
Se opi{uvam sebesi:
(pridavkite {to }e gi dopi{e{, napi{i gi so crvena boi~ka):
Jas sum ____ u~enik.
Mojata kosa e ____.
Imam _____ o~i.
Nosam _____ patiki.
Ja sakam _____boja.
Za mene velat deka sum _____ dete.
Ti ve}e znae{ deka pridavkite ozna~uvaat kakvo e, ~ie e i od {to e

napraveno ne{toto.
[to ozna~uvaat pridavkite {to gi napi{a? Na koe pra{awe odgovaraat?
Zadrì se na sekoja pridavka i razmisli {to pokaùva.
Zaklu~i: Opisni pridavki se onie {to gi _________ predmetite i su{testvata.
Primeri: sino nebo, {arena peperuga, veseli deca, {iroka ulica... (napi{i
u{te pet opisni pridavki).
Zada~i
Otkrij koi pridavki se opisni i zapi{i gi vo tetratkata. Pokraj sekoja
opisna pridavka dopi{i po edna imenka {to }e ì odgovara.
Prepi{i gi re~enicive i dopi{i ì po edna opisna pridavka na sekoja
imenka:
Na istok osamnuva{e _______ utro. Vo ______ gradina ________ trendafil
èdno go o~ekuva{e plisokot na ______ son~evi zraci. Niz negovite ______
cvetovi kako biserni zrna svetkaa bezbroj _____ kapki rosa.
s 153
LI^NI ZAMENKI
Odgovori vo tetratkata
Koj moè da zboruva od ìvite
su{testva?
Za kogo veli JAS liceto {to zboru-
va?
Na koe lice mu se obra}a so TI prvo-
to lice?
Koja zamenka ti pokaùva deka prvo-
to i vtoroto lice razgovaraat za
liceto koe{to ne e prisutno? Koe e
toa lice?
Zaklu~i
Zborovite koi{to gi zamenuvaat imiwata na licata se vikaat
LI^NI ZAMENKI.
Li~nite zamenki imaat formi za ednina i za mnoìna:
L I ^ N I Z A M E N K I
Prvo lice Vtoro lice Treto lice
ednina mnoìna ednina mnoìna ednina mnoìna
JAS NIE TI VIE TOJ, TAA, TOA TIE
Zaklu~i:
Samo edna li~na zamenka ima formi za ma{ki, ènski i sreden rod. Koja e taa?
Zabeleì go liceto i brojot!
Zada~i
Prepi{i gi re~enicite, a na mestoto na linijata stavi ja li~nata zamenka
{to odgovara:
_____ recitira{ najdobro od site.
_____ otidoa na kino.
_____ sme primerni u~enici.
_____ mu pomogna na starecot.
Prepi{i gi vo tetratkata dadenive imenki i li~ni zamenki, taka {to na
sekoja imenka }e ì ja dodade{ soodvetnata li~na zamenka:
Mitre tie
Ku~eto toj
tato, mama i bato nie
Petre i jas toa
s
154
VREME KAJ GLAGOLITE
SEGA[NO, MINATO I IDNO
Sraboti samostojno
Podvle~i gi so moliv~e glagolite vo sledniov tekst:
Bubamarata letka nad cve}iwata vo gradinata i pla~e.

- Zo{to pla~e{? - ja pra{a peperugata.
- Tie }e svenat. Ne moàm da gi napojam so svoite solzi... - prodolì da
pla~e bubamarata. - Devoj~eto zaboravi da gi navadi. A jas postojano gi ~istev od
vo{kite. No sega }e se isu{at.
(Od raskazot „Cve}iwata i obla~eto“ od Gorjan Petrevski)
Sogledaj i zaklu~i
Razgledaj gi glagolite dadeni vo trite koloni i zabeleì ja razlikata
me|u niv: vo koe vreme se vr{i dejstvoto ozna~eno so niv?
letka pra{a }e svenat
pla~e zaboravi }e se isu{at
ne moàm ~istev }e pu{tam
Koga letka i pla~e bubamarata? (Sega - vo ovoj moment.)

Koga pra{a peperugata? (Vo minatoto - pred izvesno vreme, v~era...)
Koga }e svenat i }e se isu{at cve}iwata? (Vo idnina - utre, zadutre, po
nekolku dena...)
ÎSTAM ÎSTEV ]E ÎSTAM
SEGA[NO VREME MINATO VREME IDNO VREME
Proveri gi svoite znaewa

Pronajdi i zapi{i po pet glagoli od trite vremiwa od raskazot
„Peperutka“ na str. 120.
Prepi{i gi slednive glagoli i pokraj sekoj glagol napi{i ja formata i za
drugite dve vremiwa:
tr~a, dojdoa, letavte, }e igrame, sednav, }e ~itam , crtate, viknaa.
Jazi~na igra
Organizirajte se vo nekolku grupi: vo prviot krug sekoj treba da kaè po eden
glagol vo sega{no vreme. Onoj {to }e zgre{i, otpa|a od igrata. Vo naredniot
krug treba da se kaùvaat glagoli vo minato vreme, vo tretiot - vo idno vreme.
Igrata trae dodeka ostane samo eden u~enik vo sekoja grupa, koj ne zgre{il.
Nagradete go so aplauz.
s 155
BROEVI ZA PRIBLI@NA BROJNOST
Dedo ima dve kravi.
Na pticite im frliv pet-{est grsta

p~enica.
Vo na{ata paralelka ima dvaeset i

{est u~enika.
êtiri deca se raspeale na cel glas.
Za stotina denari moè da se kupat

dva-tri kilogrami ovo{je.
Sogledaj i zaklu~i
Koi od broevite vo re~enicite ozna~uvaat to~no izbrojano koli~estvo?
A koi broevi ozna~uvaat pribli`no koli~estvo?
Kako se vikaat broevite {to ozna~uvaat pribli`no koli~estvo?
Broevi za Broevi za
to~na brojnost pribli`na brojnost
Zada~i
Sostavi pet re~enici vo koi }e gi
upotrebi{ broevite za pribli`na
dva dva-tri brojnost od tabelata.
pet pet-{est Obrazuvaj broevi za pribli`na
osum sedum-osum brojnost od slednive broevi za
deset desetina to~na brojnost: tri i ~etiri,
trinaest tri-~etirinaeset dvanaeset i trinaeset, dvaeset,
trieset.
Zapomni:
Broevite {to ozna~uvaat pribli`na brojnost se pi{uvaat so edno T, a drop-
kite so dve T (desettina, petnaesettina, dvaesettina ...)
s
156
PI[UVAWE SO ZBOROVI NA
POVE]ECIFRENITE BROEVI I BROEVITE
ZA PRIBLI@NA BROJNOST
Pro~itaj gi re~enicite, a potoa prepi{i gi vo tetratkata. Broevite pi{u-
vaj gi so zborovi:
Jas sum roden na 10. 12. 1999 godina.
Godinata ima 365 dena i 12 meseci.
Pred 12-13 dena go proslavivme rodendenot na majka mi.
Ni dojdoa 7-8 gosti.
Zabeleì
Koi broevi se iskaàni od eden zbor, a koi od pove}e zborovi?
Zabeleì kako se pi{uvaat broevite {to se sostaveni od pove}e zborovi -
spoeno ili odvoeno? A kako gi napi{a broevite za pribli`na brojnost?
Nacrtaj vakva tabela vo tvojata tetratka i vnesi gi broevite kako {to ti e
ozna~eno:
Broevi sostaveni od pove}e zbora Broevi za pribli`na brojnost

56 pedeset i {est 7-8 sedum-osum
238 dveste trieset i osum 12-13 dva-trinaeset
349 trista ~etirieset i devet 3-4
731 sedumstotini trieset i eden 6-7
1009 iljada i devet 15-16 pet-{esnaeset
2357 17-18
25 20-30
63 52-53 pedeset i dva-tri
118 200-300 dva-trista
226 120-130 sto-dvatrieset
672 500-600
Zaklu~i i primenuvaj vo pi{uvaweto

Broevite {to se sostaveni od pove}e zborovi se pi{uvaat odvoeno.
Kako }e gi napi{e{ broevite: od 10 do 20, 100, 200... i 1000? Napi{i gi so
zborovi i napravi razlika.
Broevite za pribli`na brojnost se pi{uvaat so crti~ka me|u dvata broja
od koi se sostaveni.
s 157
GLAVNI ^LENOVI NA REÊNICATA
Eve edna re~enica:
Po {irokata ulica lu|eto brzaat kon plo{tadot.
Da se obideme od nea da napravime pokusa re~enica od dva dela. Na pr.:

Ulica brzaat. Ili: Lu|eto plo{tadot.
Ima li jasna misla vo nekoja od niv? Zo{to?
Prodolì da pravi{ i drugi kombinacii dodeka ne dojde{ do onoj spoj na

zborovi {to }e iskaùva logi~na misla.
Sigurno ja pronajde najdobrata vrska me|u dvata dela koi pretstavuvaat
najkusa prikazna vo koja se kaùva za kogo se zboruva i {to pravi toj nekoj.
LU\ETO BRZAAT.
Koj brza? [to pravat lu|eto?
Zapomni
Re~enicata ima dva glavni (osnovni) dela.
Od niv doznavame koj ne{to pravi i {to pravi.
Tie se vikaat podmet i prirok.
Zada~a
Podvle~i gi so moliv~e glavnite ~lenovi vo slednive re~enici:
Goce ~ita kniga.
Na{ata u~itelka dojde najrano.
Nie sekoga{ si pozajmuvame knigi.
Sè u{te stoi na{iot Sne{ko.
s
158
PODMET
Odgovori i zapi{i vo tetratkata: [to e visoko? Koj se smee? Koj e seriozen?

Podvle~i gi zborovite {to gi napi{a kako odgovor na pra{awata.
_______ e visoko. _______ se smee. ______ e seriozen.
Zabeleì i zaklu~i
So sekoj odgovor ti go dobi glavniot ~len na re~enicata - podme-
tot.
Podmetot pokaùva koj ja vr{i rabotata.
Na koe pra{awe go barame podmetot?
Koga }e go postavime pra{aweto koj, a koga {to? Zaklu~i od dade-
nite primeri:
Toj recitira mnogu dobro. - Koj recitira? ____________
Snegot se topi. - [to se topi? __________
Kakvi vidovi zborovi se: sneg, drvo, èna, ma~e? A kakov vid zbor
e toj?
Zaklu~i: so koi vidovi zborovi moè da bide iskaàn podmetot?

Prepi{i gi re~enicive vo tetrat- Dodaj go podmetot vo sekoja re~e-
kata i podvle~i go podmetot. Slu- nica:
ì se so pra{aweto koj ili {to: Na vrap~iwata _____ im dade
Mi se skina petlicata. tro{ki.
Biljana izleze nadvor. _______ otide na rabota.
Silno tresna vratata. _______ ja pro~itav lektirata.
Nie sakame interesni igri. V~era _______ mesi leb.
Me zabole rakata od pi{uvawe. Utre i ____ }e mesi{ leb.
s 159
P R I R O K
[to pravi Tom? [to pravi bebeto? [to pravi deteto?
Zapi{i go odgovorot na sekoe pra{awe vo tvojata tetratka.

Podvle~i go sekoj zbor vo re~enicata {to ti pokaùva {to pravi Tom, {to
pravi bebeto i {to pravi deteto.
Zaklu~i
So odgovorot na sekoe pra{awe ti go napi{a prirokot.
[to pokaùva prirokot vo re~enicata?
Od koj vid zborovi e iskaàn prirokot?
(Odgovorot zapi{i go vo tetratkata.)
Nie u~ime za prirok. U~itelkata objasnuva.
Snegot se topi. Mojot tatko se vrati od rabota.
Prirokot pokaùva kakva rabota vr{i podmetot.

Podvle~i gi so moliv~e prirocite vo slednive re~enici:
Lu|eto brzaat po sne`nite ulici.
Sekoga{ stanuvam vo 7 ~asot.
Baba mi mi splete {areno {al~e.
U~enicite }e odat na natprevar.
s
160
ZBOROVI SO ISTO ILI SLI^NO ZNAÊWE
Lele, Toa e
kolkavo ku~e! mojot pes.
[to misli{ ti, {to videle decata: ku~e ili pes?

Nacrtaj vakva tabela vo tvojata tetratka, razmisli i zapi{i so koj drug zbor
(ili pove}e zborovi) }e go kaè{ istoto {to e ozna~eno so dadeniot zbor:
Poim odi mrak govori stena glumec radost majka

Zbor so
isto ili brza artist
so sli~no tr~a akter
zna~ewe
Zaklu~i
Vo na{iot jazik ima po dva i pove}e zborovi {to imaat isto
ili sli~no zna~ewe.
Razmisli i kaì {to se postignuva so upotrebata na razli~ni
zborovi za eden ist poim.
Zada~a Po patot ~ekore{e edno edno mom~e.

Prepi{i gi vo tvojata tetratka Ja oblekov novata fanela.
slednive re~enici. Pritoa sekoj Dedoto ima{e dolga bela brada.
istaknat zbor zameni go so drug Jovanka e ubava moma.
{to ima isto ili sli~no zna~ewe. Moeto ìveali{te ima 80 kvadrati.
s 161
ZBOROVI SO SPROTIVNO ZNAÊWE
Izigrajte ja ovaa igra so drugar~eto od klupata:

Ti mu kaùva{ eden zbor, a toa vedna{ treba da ti kaè zbor {to ima spro-
tivno zna~ewe. Pr.: ti veli{ visok, a drugar~eto - nizok. Drugar~eto kaùva
dobra, a ti treba da kaè{ lo{a. Istovremeno zapi{uvajte gi zborovite vo
parovi (den - no}; utro - ve~er; sre}a - nesre}a). Igrata neka zavr{i toga{
koga eden od vas ne moè pove}e da se seti na soodveten zbor so sprotivno
zna~ewe od kaàniot.
Prebrojte gi zborovite na koi ste se setile.

Otkrij koj par zapi{al najmnogu vakvi zborovi.
Zapi{i gi zborovite koi ne ste gi zapi{ale so drugar~eto.
Primeni
Prepi{i gi zborovite vo tetratkata i pokraj sekoj napi{i drug zbor so
sprotivno zna~ewe:
sre}a _____ mol~i ______ ne`nost _________
brzo ______ debeli _____ prijatelstvo _______
zdrav _____ vistina _____ vojna ______
toplo ______ bolest _______ qubov ________
vredni ______ gol ______ mrazi _______
Pronajdi vo koj naslov od temite na ovoj u~ebnik ima dva glagola so spro-
tivno zna~ewe.
s
162
GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATA
NA INSTITUCII, ADRESI, SPISANIJA
I PRAZNICI
JANE: Mojot tatko raboti vo Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov“.
Toj se nao|a do zgradata na Makedonskata radio i televizija i Dràvniot arhiv
na Republika Makedonija.
ACE: Znam, znam kade se nao|a Institutot, za{to vo blizina e zgradata na Prav-
niot fakultet „Justinijan Prvi“ kade {to raboti majka mi. Fakultetot se
nao|a na bulevar „Krste Misirkov“.
Zabeleì i zaklu~i
So kakva po~etna bukva se napi{ani imiwata na instituciite i adresite?
Razgledaj gi primerite dadeni podolu i donesi svoj zaklu~ok kade treba da
ja upotrebuva{ golemata bukva pri pi{uvawe na imiwata na adresi, insti-
tucii, knigi, spisanija i praznici.
ADRESI INSTITUCII
ulica „Nikola Karev“ Makedonski naroden teatar

kej "„13 Noemvri“ Komercijalna banka
bulevar „Partizanski odredi“ Vrhoven sud na Makedonija
ulica „Ilindenska“ Filolo{ki fakultet „Blaè Koneski“
bulevar „11 Oktomvri“ Osnovno u~ili{te „Goce Del~ev“
KNIGI I SPISANIJA PRAZNICI

[e}erna prikazna Sveti Nikola
Laga reka ne gazi Prvi maj (1 Maj)
Na{ svet Boì} i Boìk
Razvigor Bajram
Utrinski vesnik Veligden
Nova Makedonija Nova godina
Zada~a
Prepi{i gi slednive re~enici vo tvojata tetratka, no vnimavaj pravilno da
ja upotrebi{ golemata bukva:
Denes e 24 maj - den na slovenskite prosvetiteli sv. kiril i metodij. Vo
moeto u~ili{te nikola karev se odrà sve~ena priredba. Nea ja sledea i nov-
inari od televizija telma i od spisanieto za deca i mladinci na{ svet. Mene mi
ja podarija knigata so gatanki sto sonca od video podgorec za pesnata na{ite
prvi u~iteli. So nea u~estvuvav na u~ili{niot konkurs.
s 163
PRAVOPISNI ZNACI
Za rodenden ja
NAVODNICI
dobiv knigata A jas }e ti gi
„Vol{ebnoto samar~e“. dadam poslednite broe-
Prekrasna e! ]e ti vi na spisanieto
ja pozajmam da ja „Razvigor“. Me
pro~ita{. voodu{evuva rubrikata
„Iv~e jazi~no detek-
tiv~e“.
Pro~itaj vnimatelno
Gostite se smestija vo hotelot „Turist“.
Mojot drugar ìvee na ulica „Nikola Karev“.
Vo moeto semejstvo redovno se ~ita vesnikot „Dnevnik“.
Ne propu{tam da gi gledam emisiite „Aj ti zamiì“ i „Govorime -
sporime“.
Lektirata „Meri Popins“ ja pro~itav za dva dena.
Majka mi mi re~e: „îtaweto }e te odnese mnogu visoko vo ìvotot“.
Zabeleì i zaklu~i
Kako se napi{ani naslovite na knigite, vesnicite (spisanijata) i emisi-
ite?
îi imiwa u{te se napi{ani vo navodnici?
îi zborovi vo ~etvrtiot primer se staveni pod navodnici?
Kade se koristat navodnicite?

Pri pi{uvawe naslovi na knigi, spisanija, vesnici, filmovi,
emisii, operi i drugi umetni~ki dela.
Pri pi{uvawe imiwa na firmi, pretprijatija, fabriki, ulici,
hoteli i sli~no.
Pri naveduvawe na tu|i zborovi i misli (citati od literaturni dela,
govori).
Navodnicite treba sekoga{ da gi pi{uva{ pravilno: na po~etokot -
otvoreni navodnici koi se pi{uvaat vaka: („) i na krajot - zatvoreni
navodnici koi se pi{uvaat vaka: (“)
Razgledaj gi u{te edna{ gornite primeri!
s
164
PROVERI GI SVOITE ZNAEWA
îtaj vnimatelno, razmisli i odgovori pismeno vo svojata tetratka.
1. Lu|eto ~esto ja posetuvaa planinata. Tamu duva{e sveò vetre, a

tie baraa spas od pekolnata gore{tina...
Zo{to lu|eto ~esto ja posetuvaa planinata?
2. Oblacite se sudrija na neboto. Silno grmna i svetna. Ive ispla{eno go

zatvori prozorecot. I lastovi~kite se piknaa vo svoeto gnezdo...
[to e zaedni~ko za Ive i za lastovi~kite?
3. Pokana za priredba
vo OU „Prvi maj“
na 10 juni (petok) 2010 god.
Po~etok - 18:00 ~asot
Dali moè na priredbata da prisustvuvaat pokanetite roditeli {to rabotat

vo popladnevnata smena?
a) da b) ne
4. Prepi{i ja re~enicata so rakopisni latini~ni bukvi i dopolni ja so zbor

so sprotivno zna~ewe.
Potokot e plitok, a ezeroto e _______________.
5. Prepi{i i dopolni:
Jazikot {to se koristi vo literaturata, vo site mediumi, vo site institucii
i ima utvrdeni pravila se vika ______________ jazik.
6. Napi{i u{te najmalku dva zbora {to iskaùvaat isto ~uvstvo kako
zborot sre}a: __________________________________________.
7. Prepi{i vo tetratkata i dopolni:

Vo teatarot se izveduvaat _____________ pretstavi. Ulogite vo pretstavite
moè da bidat izvedeni od glumci i od __________.
Takvite pretstavi se vikaat _____________. Mestoto kade {to se izveduva
pretstavata se vika ___________.
8. Dopolni gi re~enicite:
Vesnicite {to izleguvaat sekoj den so edno ime se vikaat _________ pe~at.
Moeto spisanie zaedno so spisanijata {to gi ~itaat moite pomladi i
povozrasni drugar~iwa go so~inuvaat _________ pe~at.
s 165
BRZ KVIZ
Ovoj kviz organizirajte go na ~asot so va{iot u~itel. Sekoj neka si podgotvi
tri karton~iwa so mo`nite odgovori: A, B i V. Otkako u~itelot }e vi go
postavi pra{aweto i na tabla (grafoskop) }e gi napi{e trite mo`ni odgovori,
na dadeniot znak sekoj neka go podigne karton~eto so bukvata {to se sovpa|a so
to~niot odgovor.
To~niot odgovor zapi{uvaj go vo tetratkata!
1. Zbor so sprotivno zna~ewe na 7. Kolku samoglaski ima vo zborot

zborot vla`no, e: raspust?
a) obla~no a) ~etiri
b) suvo b) tri
v) vodeno v) dve
2. Zborovite se smee i pee se: 8. Li~na zamenka e zborot:

a) pridavki a) jas
b) broevi b) eve
v) glagoli v) na
3. Od navedenive zborovi 9. Vo re~enicata Zavr{i u~ebnata

opisna pridavka e: godina prirok e:
a) {arena a) zavr{i
b) tetratka b) u~ebnata
v) pi{uva v) godina
4. Vo minato vreme e upotreben 10. Vo re~enicata Ilina ~ita kniga

glagolot: podmet e:
a) }e dojdam a) Ilina
b) otide b) ~ita
v) igrate v) kniga
5. Od navedenive imiwa, vo navodnici Oceni se sam

treba da stoi: Za sekoj to~en odgovor dobiva{ po
a) vujko Ace eden bod. Soberi gi bodovite i
b) ku~eto Lesi utvrdi dali dovolno si go sovladal
v) knigata Spomenka materijalot od vtoroto polugodie.
Dali si zadovolen od vkupniot
6. Imenki vo mnoìna se: broj na bodovi?
a) kniga i stranici Ne zaboravaj deka vrz osnova na
b) pesni i peja~i ova, }e go nadgraduva{ idnoto zna-
v) u~ili{te i u~enici ewe.
s
166
RE^NIK NA NEPOZNATI I POMALKU POZNATI ZBOROVI
A al~en - nenasiten inspiracija - pottik za nekakva

aktivnost
A
B brazda - tesen dolg trap koj se sozdava so institucija - ustanova, organ na vlasta, B
orawe na zemjata nau~en ili obrazoven centar
V bazirani - zasnovani informacija - podatok za nekoj fakt, V
soop{tenie, izvestuvawe
G vada - brazda po koja te~e voda za ita - brza G
navodnuvawe
D vepar - ma{ka diva sviwa D
jurnale - trgnale vo juri{, napadnale
vjasa - brza
\ voobrazen - onoj {to se zamisluva deka e \
kavga - raspravija, karanica
E ne{to, nadmen, naduen, odvaèn karakamen (turcizam) - crn kamen E
vosklikna - izvika od radost, od silna kinisala - trgnala
@ vozbuda klal - stavil @
vrvulica - mnoèstvo lu|e, mnogu narod, kopne` - silna èlba za ne{to, me~ta
Z povorka Z
kreativnost - tvore{tvo, sozdavawe na
vreteno - drveno stap~e koe na sredinata nekoe delo
Y e podebelo i zaobleno; sluì za
Y
kumit~e (komit~e) - mlad komita, borec
I namotuvawe na pre|ata koga se prede protiv turskata vlast I
vr{nik - kapak vrz koj se stav àr za kupola - svod izyidan vo oblik na
J pe~ewe leb i drugo polutopka J
vtren~eno (gleda) - gleda so zdrven kurban - `rtva; kaj muslimanite -
K pogled, vko~aneto K
ìvotno, obi~no oven, {to se kole za
L glog - {umsko ovo{no drvo so trwe i so Kurban Bajram; L
kutka{e (gi )- gi soboruva{e na zemja
Q mesesti crveni plodovi Q
guna, gun~e - selska gorna topla obleka
legenda - predanie za nekoj neobi~en
M so{iena od gruba volnena tkaenina
nastan ili za ìvotot na nekoja
M
gostej}i se- po~estuvaj}i se od
N li~nost; ìva legenda - za ~ovek {to N
ponudenata hrana od doma}inite
doìvuva golema slava i dodeka e ìv
W delmi (vo narodniot jazik) - neli licemeren - neiskren, dvoli~en, podlec W
logi~en - pravilen, razumen
O dijadema - ukras na ènska glava vo
forma na kruna
O
mamat - laàt, privlekuvaat
P druèqubiv - onoj {to saka da se druì , meana - kr~ma, gostilnica
P
da drugaruva
R medium - sredstvo za masovna R
endemi~no (drvo) - redok vid rastenie komunikacija
S {to viree samo vo odredena oblast milno (gleda) - so milost, gale`livo S
(primer: borot molika na Pelister) mnoguleten - mnogugodi{en
T ekologija - nauka za zdrava i ~ista mobilen - podvièn T
ìvotna sredina modrini (sini) - povr{ini so modra boja
] ]
ekolo{ki - se odnesuva na zdravata i (temnosina)
U ~ista ìvotna sredina mugri - rana zora, izgrejsonce U
mudar - mnogu pameten, {to ima golemo
F zgovorna (druìna)- slo`na, kako {to }e ìvotno iskustvo F
se dogovorat, taka site postapuvaat
H zdiv - vozduh {to se ispu{ta pri naklade - naredi, stavi H
di{eweto napast - nesre}a, beda, zlo
C C
nastroen - raspoloèn za ne{to
^ ideja - zamisla, pottik za ne{to na trpeza - na masa ^
ilustrator - crta~ na ilustracii, slikar nebare - kako da
X ilustracija - slikovit dodatok (crte`, niet (vo nar. jazik)- namera X
slika, {ema) {to go pojasnuva i go ni{ka - ne{to {to e tenko kako konec
[ dopolnuva tekstot nurnav (se) - se zadlabo~iv [
s
167
A oaza - mesto vo pustina so voda i so samar, samar~e - grubo sedlo za magariwa, A
vegetacija maski i kowi
B obzede - ponese, opfati (Me obzede sano} - cela no} B
neizmerna gordost) sviden - drag, mil
V odekna - se razvi eho, odglas svod (nebesen) - nebesna kupola, V
ordi - neprijatelski ~eti vojska koi polukruèn pokriv
G pravat zlostorstva sebi~en - {to gleda samo za sebe G
originalen - prvosozdaden, izvoren, se zasolna - se skri
D vistinski (ne e imitacija) slad - sladok vkus D
orkestar - grupa muzi~ari {to zaedno sospa - navev od sneg
\ spili - strmni visoki karpi \
ispolnuvaat muzi~ki dela
oxa - muslimanski sve{tenik spi{te, spi{tea - po~na silno da pla~e,
E da piska
E
@ pejza` - op{t izgled na nekoj predel; sretselo - {irok prostor kade se @
sobiraat ìtelite na edno selo (mal
slika, crte` {to ja prikaùva
Z selski neureden plo{tad) Z
prirodata
standarden - koj odgovara na odreden
pewu{ka - kus i debel trupec; prese~eno
Y par~e drvo za gorewe
standard, odredeni pravila Y
stoèr - opora, stolb
I peplosana - izgorena, pretvorena vo strumi~e - vid esensko cve}e I
pepel
J pili, pilat - se~e, se~at so pila tanec - oro J
plastewe - nanesuvawe, taloèwe vo toleranten - onoj {to pokaùva
K sloevi (plastovi) trpelivost kon tu|oto mislewe i K
povezden - preku cel den odnesuvawe
L podbivno - so ismejuvawe, navredlivo, so tragi~na - te{ka, stra{na, uàsna,
L
prezir potresna
Q Q
podvrzija - korica na kniga tradicija - obi~ai {to se predavaat od
M polet - letnuvawe, poletuvawe pokolenie na pokolenie M
pop - pravoslaven sve{tenik trlo - mesto kade {to se ~uvaat ovcite
N posledica - toa {to e rezultat od nekoja trepet - treperewe N
pri~ina trpeza - masa polna so ubavi jadewa,
W pofatna - vredna , rabotna bogata masa W
po~inok - odmorawe, po~inka
O prezasitenost - {to sodrì ne{to vo fantazija - me~ta, zanes O
pregolema koli~ina fidanka - mlada granka
P fiksen - opredelen, postojan, cvrst P
pri~ina - pojava koja predizvikuva druga
pojava; povod, osnova za nekoe dejstvo filozof - mislitel, prijatel na
R mudrosta, mudar ~ovek
R
S razvigori - lu|e {to pridonesuvaat za furka - predmet na koj se stava volnata S
zdrava ìvotna sredina, kako ju`niot {to se prede
T proleten veter {to ja razviva gorata T
hidrometeorolo{ka (stanica) - ustanova
razrovilo - razru{ilo
] rasprava - diskusija, dokaùvawe
kade se prou~uva i se meri dvièweto ]
na vodata vo atmosfetata
U revolucioner - u~esnik vo revolucija hristijanski - koj se odnesuva na U
redakcija - kolektiv od urednici na hristijanstvoto, u~eweto na Hristos
F spisanie, kniga i sl. hronolo{ki - daden po redot na F
rovka - meka, ne e cvrsta nastanite
H rojat, roewe - se pojavuvaat vo golemo human - onoj {to pravi dobri dela, {to H
koli~estvo, se mnoàt ( P~elite se im pomaga na lu|eto
C rojat. Mislite mi se rojat.) humanost - ~ove~nost, ~ovekoqubie; C
rojno (rujno) vino - crveno pravewe dobri dela
^ rubin - skapocen kamen so crvena boja
^
~elusti - vilici kaj ìvotnite
X rubrika - postojan oddel (stranica) vo ~esno - moralno ispravno X
vesnik ~estito - so sre}a, (isto {to i ~esno)
[ rumena - crvena ~orbaxija - gazda, bogata{ [
s
168
SODR@INA
BEZ MAKA NEMA NAUKA

SEPTEMVRI E TUKA (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
TAGA ZA LETOTO (Gorjan Petrevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
TATKOVINATA SME NIE (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10
SELANECOT I OXATA (Makedonska narodna prikazna) . . . . . . . . . . . . . . .12
ZAPIS ZA KNIGATA (Gligor Popovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13
BIBLIOTEKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14
GOTVARSKI SKAZNI (Slavka Maneva) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15
RASKA@UVAM PO SERIJA SLIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17
ALO, ZOKI (Qiqana Atanasova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18
ESENSKA INSPIRACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
RABOTATA GO KRASI ÔVEKOT, MRZATA GO GNASI

OD MILOST NE SE @IVEE (Gorjan Petrevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22
OVO[NA KARANICA (Edi Majoran) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25
EJ, TATKOVINO (Ognen Nedelkovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28
OKTOMVRI (Kosara Go~kova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30
@OLTA PRIKAZNA (Kiro Donev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32
MALI PRIKAZNI GOLEM UM (basni) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34
AKVARIUM (Slavka Maneva) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36
MRZLIVIOT PO[TAR (Goran B. Stojanoski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38
KAPKA PRIMER VREDI POVE]E OD DO@D SOVETI

KAKO VO PRIKAZNA (@arko Kujunxiski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42
DVE @ABI (Dositej Obradovi}) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45
POSLEDNIOT LIST (Nenad Xambazov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46
[TO E NEBOTO (Vidoe Podgorec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48
ÂDORÊ (Miho Atanasovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49
NAGRADA (Lav Tolstoj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50
RADIOEMISIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51
JAS, PA JAS (Naum Popeski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52
SOOBRA]AJNA GRE[KA (Qiqana Atanasova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54
NE E BOGAT TOJ [TO IMA MNOGU,

TUKU TOJ [TO DAVA MNOGU
ZLATNIOT KLU^ (Bra}a Grim) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58
SNEGOT E UBAV (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59
TAKVO DETE (Dragan Luki}) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60
s 169
NOVOGODI[NA SKAZNA (Nada Zekmanova-Jakimova) . . . . . . . . . . . . . . . . 62
ÔVEK UÎ DODEKA E @IV (Kiro Donev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
KRAJ VODOSKOK ZELEN (Du{ko Avramov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
JA PRODOL@UVAM TRADICIJATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
PROVERI GI SVOITE ZNAEWA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71
BRZ KVIZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
DVA LE[NIKA EDEN OREV KR[AT

DRUGARI (Risto Dav~evski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
TEATARSKA PRETSTAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
PESNA ZA MESECITE (Vidoe Podgorec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
SLO@NI BRA]A (Van~o Nikoleski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80
TELEVIZISKI EMISII . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
IMA PRIÎNA [TO IMA SNEG (Eftim Proevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
LISICATA I VOLÎCATA (Bra}a Grim) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
PRSTI (Gligor Popovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
MAJÎNIOT JAZIK (Du{ko Avramov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
MOJATA PRVA KNIGA (Gligor Popovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
[TO ]E SI POSEE[, TOA ]E SI @NEE[

PLATA SPORED RABOTATA (Makedonska narodna prikazna) . . . . . . . . . . 96
V POLE NA ORAWE (Vasil Mukaetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
USPIVAWE NA BOLNO DETE (Blaè Koneski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100
PLANETATA LAPALAPAS 10 (Risto Dav~evski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102
RAZVIGORI (Vol~e Naum~eski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104
GLU[ECOT I @ABATA (Makedonska narodna prikazna) . . . . . . . . . . . . . . .106
DO KRVODARITELITE (Pero Milenkoski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .108
DETSKI I DNEVEN PEÂT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .109
NI DOJDE CVETNATA PROLET (Nenad Xambazov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110
APRILI-LI-LI (Stojan Tarapuza) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .112
FILM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .114
VISTINSKATA UBAVINA ZRAÎ OD SRCETO,

A NE OD LICETO
GORDELIVIOT PORTOKAL (I. Strelkova) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116
DVA OBLAKA (Slave \or|o Dimovski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118
KADE SPIJAT PRIKAZNITE (Dragan Janevski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119
PEPERUTKA (Slavka Maneva) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120
PEJO SO TU\I ÎZMI NA ORO (Stale Popov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .122
VELIGDEN (Tamara Arsovska) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .124
NE, NEMAAT KRAJ (Adem Gajtani) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .125
PROLETTA VO DETSKITE TVORBI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126
s
170
BLAGIOT ODGOVOR MO@E DA TE IZVLEÊ
I OD NAJLUTA SITUACIJA
FILOZOF (Ivan~o Mitrevski-Majstorot) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128
BALADA ZA GOCE (Rajko Jov~evski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130
ME^KIN KAMEN (Makedonska narodna legenda) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .132
ORKESTAR (Nexati Zekerija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .134
OD ^KORÊ DO ÊKORÊ (Aleksandar Kujunxiski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .136
GALEB (Vol~e Naum~eski) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .138
JUNI (Vidoe Podgorec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .140
JAZIK
USTEN I PISMEN GOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142
NARODEN I STANDARDEN JAZIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143
SAMOGLASKI I SOGLASKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .145
SLOG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146
PRENESUVAWE NA DEL OD ZBOROT VO NOV RED . . . . . . . . . . . . . . . . .147
KONKRETNI I APSTRAKTNI (MISLENI) IMENKI . . . . . . . . . . . . . . .148
ROD KAJ IMENKITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .150
BROJ KAJ IMENKITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .151
OPISNI PRIDAVKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .153
LI^NI ZAMENKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154
VREME KAJ GLAGOLITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .155
BROEVI ZA PRIBLI@NA BROJNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .156
PI[UVAWE SO ZBOROVI NA POVE]ECIFRENITE BROEVI
I BROEVITE ZA PRIBLI@NA BROJNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .157
GLAVNI ^LENOVI NA REÊNICATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .158
PODMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159
PRIROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .160
ZBOROVI SO ISTO ILI SLI^NO ZNAÊWE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .161
ZBOROVI SO SPROTIVNO ZNAÊWE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .162
GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATA NA INSTITUCII, ADRESI,
SPISANIJA I PRAZNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .163
PRAVOPISNI ZNACI - NAVODNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164
PROVERI GI SVOITE ZNAEWA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .165
BRZ KVIZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166
s 171
s
172

Makedonski Jazik 4 Atanasova 01.12.2021

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Makedonski Jazik 4 Atanasova 01.12.2021

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Qiqana Atanasova

Kompjuterska obrabotka i dizajn:

Septemvri - mojot prijatel

Prvata doma{na zada~a od septemvri

Razgovarame za dramskiot tekst

U~estvuvaj vo dramskata igra

TATKOVINATA SME NIE

Tatkovinata e Tatkovinata se ~uva,

Ja otkrivam tatkovinata vo pesnata

Sozdavaj li~na enciklopedija

Eden selanec imal dokument napi{an na turski i se ~udel koj da mu go

Makedonska narodna prikazna

Da ti pojasnime: Oxite pred pove}e od stotina godini vo Turskata Imperija

Razmisli i izvle~i zaklu~ok

Povrzi i objasni Mala prikazna - golema

Knigata, ako ~ovek ja saka, I ako saka vo svet od ~udata da zajde,

I ako re{i ~ovek negde da odi, I ako gladen za znaewa trpi,

I ako re{i ~ovek ne{to da pravi, I ako re{i spomenik da gradi

Iska`i se Za naredniot ~as

Pretstavi ja pro~itanata kniga

Sovet: Mo`ebi vo prviot obid }e ti odi pote{ko, no vo slednite }e se uveri{

Za tvojot nareden rodenden iznenadi gi tvoite drugar~iwa so

Pro{iri gi svoite znaewa

Sekoj od nas ima nekoe svoe

Kade zgre{ila Jana?

Dramska igra vo parovi

Grankite od orevite te`ea od rod. Na

Povrzi so nastavata po priroda

☺ Ispej ili otsviri na detski instrument pesna za ververi~kata,

KOMPIROT: Zdravo, jabol~e!

Razgovarame za dramskiot tekst

Potseti se {to e kuklena pretstava

U~estvuvaj vo podgotovkata na kuklenata pretstava

Povrzi gi i pro{iri gi znaewata

Pronajdi i ispej Sozdavaj

Na ridot lozja so grozdovi dro~ni Oktomvri vreden esenta ja kani

Go objasnuvam poetskiot jazik

Odberi kako }e se izrazi{

Otkrij gi pri~inite za dolunavedenive posledici:

Maloto rip~e se nata`ilo:

Razgovarame za sodr`inata na raskazot

Izvle~i pouka i zapi{i

Napravi sporedba i povrzi

Pro{iri gi znaewata i opi{i

No samo na gospo|ata Maestral sè u{te ì nema{e doneseno nitu edno

PISMO DO NEPOZNATO DRUGAR^E

Ako adresata na prima~ot (negovata) {to se zapi{uva na prednata strana

Vnimavaj: Pismoto treba da e napi{ano so ~itliv i ubav rakopis za da mo`e

Razgovarame za postapkite na likovite

Postapkite na Marija Postapkite na Zorica

Marija e ______ drugarka Zorica ne e ______ drugarka

Izvle~i zaklu~ok Razmisli i raz-

Pro~itaj i odgovori pismeno

Izvle~i pouka od ovaa basna.

Najdi re{enie za problemot:

Razmisli i napi{i vo tetratkata kako mo`e{ da go re{i{ ovoj problem,

Do`dot studen v~era go sroni

Povrzi so nastavata po Priroda

Na nekoi v grlo im zastana zdivot,

I kako mnogu svet se zbra na plo{tadot

Iska`i gi svoite vpe~atoci od pesnata

Podgotvi pra{awa za slednive odgovori na ~ador~eto:

Opi{i go tvoeto ~ador~e:

Marija e drugarka Zorica ne e drugarka