Bako Ja`in

Vencislav ]ur~iski

Posveteno na mojot dedo Simon Srbinovski koj izgubi s vo povoeniot vior, i na site onie na koi noviot sistem im odzede s {to imale ~esno spe~aleno vo `ivotot.

PREDGOVOR Koga ja izdadov pe~atenata verzija na romanot Bako Ja`in na Makedonski edna od najubavite poraki koja ja dobiv be{e od mojot prijatel Toni Axinikolov, koj parafrazira{e pogovorka: Sega si kompleten ~ovek: znam deka ima{ sin, ima{ ku}a, zasadi drvo i eve napi{a kniga. Mojot izdava~ Zoran Kostov poveruva vo ovoj roman zastana zad celiot ovoj proekt, za {to mu dolzam neiscrpna blagodarnsot. No toa be{e po~etok na mojata odiseja. Sudbinata na knigitie napi{ani na mal jazik e mal broj na ~itateli. A sekoj avtor saka da ja spodeli svojata ideja so {to e mo`no poveke lu|e. I taka po~na mojot dolg pat na preveduvawe ne samo na zborovite, tuku na zna~eweto, a u{te pove}e na porakata na knigata. Za sreka na patot sretnav nekolku dobronamernici na koi im odavam golema blagodarnost: - Na lektorite Dr. Graham i Pegi Reed, za site soveti koi mi gi dadoa. - Kon na moite dragi prijateli: Liljana ^erepnalkovska, Liljana Stev~eva, Alan Katz, Irv Isaakman, Paul Boursalian, Karl i Geil Flatov za vremeto koe go posvetija ~itajki go mojot roman i za site dobronamerni kritiki koi mi gi dadoa. Cel ovoj son na preveduvawe nema{e da se otsonuva ako do mene celo vreme na procesot ne be{e mojot sin, Simon ]ur~iski, so kogo provedovme beskrajni ~asovi na diskusija, ubeduvawe, ponekoga{ i nesoglasuvawe, za na kraj da go preto~ime tekstot vo {to e mo`no podobar prevod. Za toa i za seto negovo trpenie beskrajno mu blagodaram. No se ova {to go ~itate nema{e da bide pred vas ako u{te eden dobronamernik ne dojde na patot, Martin Naskovski, koj go stavi materijalot na internet, za {to mu dolzam iskrena blagodarnsot. Ja podaruvam ovaa kniga na svetot so iskrena nade` deka }e dopre do mnogu srca.

Glava 1 2002 godina ^udno nebo, od ednata strana sino bez niedno obla~e, na drugata strana tmurno polno so te{ki crni oblaci, podgotveni da go isturat svojot tovar na zemjata. Sonceto s u{te be{e na delot na sinoto nebo, no oblacite poleka se dobli`uvaa do negovite zraci. A dolu, na zemjata, se slu~uva{e sli~na drama. Na gradskoto pristani{te mala grupa lu|e bea sobrani pred najgolemiot i najstar brod na ezeroto. Gradona~alnikot, vidno vozbuden, se obra}a{e kon lu|eto. Imam ~est klu~evite od najstariot brod na na{eto krajbre`je da im gi predadam na naslednicite na Bako Ja`in. Za mene ova e posebno ~uvstvo bidej}i mojot tatko go zagubi `ivotot vo prviot obid da se izvle~e brodot od dnoto na ezeroto. Rakopleskaweto na prisutnite dobro mu dojde da zeme zdiv i da prodol`i ponatamu. Dolgo go podgotvuva{e ovoj govor. Po~na so cela ~ukana stranica, a zavr{i so nekolku re~enici vo koi se obide da ja smesti su{tinata. Saka{e mnogu da ka`e, u{te pove}e da se zablagodari, no sfati deka ova e drugo vreme, vo koe najgolemiot del od lu|eto ne bi razbrale {to zboruva. Be{e svesen za pomo{ta {to ja pru`il Bako vo momentite koga mu bila najpotrebna na negovoto semejstvo. So ova se obiduvame da zaboravime edna istoriska nepravda. Ja molam Bisera Ja`in, vnukata na gospodin Ja`in, da gi prezeme klu~evite. Na skromnata bina se iska~i edna mala, graciozna `ena, vkusno oble~ena vo bel kostum. Vozbudata se ~uvstvuva{e vo nejziniot od, vo na~inot na koj ja podade ne`nata bela raka za da go prezeme podadeniot klu~, vo pogledot koj vsu{nost go bara{e vistinskiot naslednik na brodot. Ja sobra celata svoja vnatre{na sila da izusti so treperliv glas nekolku re~enici. Moram da im ja izrazam svojata blagodarnost na ~lenovite na lokalnata vlast na ~elo so gradona~alnikot, koi n poddr`aa vo na{ite napori da se kompletira denacionalizacijata na brodot koj mu pripa|a{e na mojot ~i~ko, na{iot sakan sogra| anin. Bi sakala da veruvam deka toj sega prisustvuva na ovoj moment. Posledniot amanet mu be{e ^uvajte mi go brodot, ne davajte da potone nade`ta.

Vo dale~inata se slu{na grmotevica. Duhovite na staroto vreme kako da se razbudija. Bisera ve}e znae{e deka ne }e mo`e da go zavr{i govorot koj ve}e nekolku nedeli go podgotvuva{e. Solzi po~naa da naviraat vo nejzinite o~i. Bako Ja`in mu go posveti svojot `ivot na ovoj grad, a brodot be{e negov qubimec. Vo toj moment kapka do`d padna na rakopisot koj taa go dr`e{e vo racete koi vidlivo se tresea. Vedna{ potoa solza kapna na listot. Mastiloto se razma~ka vrz ostatokot na ona {to treba{e da go ka`e. Toa be{e krajot na nejziniot govor. Ima{e sili samo da ja ka`e re~enicata koja ostana vo se}avawe. Toj veruva{e vo lu|eto, nezavisno od sistemite vo koi `iveeja tie. Naedna{ silno svetna, tmurniot den se pretvori vo bleskavo son~ev den, mnogu blisku udri grom, zvukot prasna i po~na da istura do`d. Sega ve}e nema{e dvojba duhovite na minatoto bea me|u niv. Go vratija trkaloto na vremeto, koe sekoga{ koga se vra}a nazad, saka da ostavi pe~at na nastanite. Nekoi po~naa da baraat za{tita, nekoi se razotidoa, a Bisera trgna vo pravec koj samo taa go znae{e. Go dr`e{e cvrsto vla`niot, studen klu~ na brodot vo svojata topla raka i po~na da tr~a so sitni ~ekori. Tesnoto zdolni{te ne dozvoluva{e da gi pru`i svoite atletski noze. [tiklite tapo ~ukaa po kaldrmata i kako da se usoglasija so ritamot na do`dot. Naedna{ zastana, gi soble~e sandalite i taka bosa, so podignato zdolni{te, so sandalite vo ednata raka i klu~ot vo drugata, po~na da tr~a. Misli navrea vo glavata. Ve}e nema{e pred kogo da gi krie solzite. Ima{e ~uvstvo deka trkaloto napravi cel krug.

Glava 2 1948 godina Brodot potreperuva{e pod te`inata na tovarot koj go nose{e i pod vozbudata na lu|eto koi ja upravuvaa taa oprema. Bako ne go fa}a{e mesto, tr~a{e navamu-natamu po palubata, zboruvaj}i so mornarite, so nurka~ite, so kapetanot. Negovoto vitko telo bes{umno gi slede{e postavenite zada~i. Kapkite pot na negovoto visoko ~elo i na~inot na negoviot brz govor ja poka`uvaa vozbudata koja ne mo`e{e da go odmine. Svetlite o~i mu {araa nasekade, sakaj}i da ja opfatat celata operacija. Kapetanot be{e fokusiran na koordinacijata na celata akcija. Izdava{e komandi i gi organizira{e lu|eto. Negovoto te{ko telo oddava{e va`nost. Vremeto kako da se nakloni na potfatot koj pretstoe{e. Nema{e nitu mal zdiv veter. Ezeroto mazno kako zejtin. Edinstvenite zvuci gi predizikuvaa digalkite od brodot i klomburcite {to izleguvaa od nurka~ite koi neprestajno se nurkaa vo dlabo~inite. Vodata modra. Vozdu{nite meuri izgledaa kako podvodni oblaci koi poleka nadoa|aa kon povr{inata, za tuka da se raspadnat. Voda~ot na nurka~ite se ka~i na komandniot most i kratko mu re~e na kapetanot. Sajlite se pricvrsteni. Kapetanot, vidno nervozen, pod tovarot na zada~ata koja mu be{e dodelena, bri{ej}i ja potta od ~eloto, bez potreba u{te edna{ pra{a. Na site mesta kako {to predviduvavme? Da. I kako sam da si ja smiruva{e svojata sovest, kapetanot povtorno nepotrebno pra{a. Zna~i nemavte nikavi problemi? 6

Tolku pati ova go razrabotuvaa vo nivniot proekt za izvlekuvawe na potonatiot brod, {to s se odviva{e po nekoj avtomatizam. Voda~ot na nurka~ite so izmoren glas samo mu re~e. Na{iot del od rabotata e zavr{en. Saka{e da mu ka`e deka seto ona {to se bara{e od negoviot tim be{e napraveno. Voda te~e{e od negovoto crno nurka~ko odelo. Di{e{e dlaboko. Toga{, Bako dotr~a i bez zdiv go pra{a. Kako izgleda brodot? Kako nov. Kako da ne pominale re~isi deset godini od negovoto potonuvawe. ]e go vidi{. Bako gore{e od `elba povtorno da go vidi brodot. Ima{e ~uvstvo deka krevaat mrtovec od grob. Ne{to odnatre mu ka`uva{e deka treba u{te edna{, za posleden pat, po tolku ubeduvawa, da mu sugerira na kapetanot za sajlite. Za toa pominaa denovi i no}i diskutiraj}i kolku i kakvi sajli se potrebni za da se izvle~e na povr{ina najgolemiot brod na ezeroto. Kapetanot ima{e edna matematika, Bako sosema druga. No, neli kapetanot go ima posledniot zbor. S ostana na negovite presmetki. Kapetane, sepak, mislam deka treba gi duplirame sajlite. Ne znaeme {to se slu~uvalo na dnoto site ovie deset godini. Kakvi s nanosi ima vo nego i okolu nego re~e tivko Bako. Ve}e dolgo vreme ne si so svoite brodovi. Ostavi ni ja rabotata nam! Sajlite imaat nekolku pati pogolema nosivost od te`inata na brodot. Mislam deka ova pra{awe odamna go zatvorivme. Znam, znam. Ne sakam nitu brodot nitu nekoj od tvoite lu|e da bidat povredeni. Da ne bide golema beqa objasnuvaj}i ja svojata zagri`enost, so miren glas odgovori Bako. Od drugata strana na brodot se slu{na glasot na zamenikot na kapetanot. Kapetane, s e gotovo za izvlekuvawe. Ne se znae{e dali krupnite kapki pot na teloto na kapetanot bea od `e{tinata ili od is~ekuvawe na momentot koga s treba{e da se ostvari onaka kako {to planira{e toj, ili pak, od obete raboti zaedno. Kapetanskata uniforma be{e vla`na kako sega da izlegol so nurka~ite od ezeroto. Pogledna naokolu, se izdi{i dlaboko i go zede megafonot vo levata, a pi{tolot vo desnata raka. Po~nuvame so podgotovkite! Site tri digalki treba vo isto vreme da povle~at za da ne padne te`inata samo na edna ili dve sajli. Na zvu~niot signal, site operatori na digalki vklu~ete gi motorite. Voda~i na sajlite, davajte znak za nivnata zategnatost! [tom }e vidite deka nekoja ne e zategnata, vedna{ signalizirajte, po dogovor. Pukaweto na pi{tolot kako da ja skr{i ti{inata na napnatata atmosfera. Se razbudi zdivot vo digalkite i tie poleka po~naa da rabotat. Zabrevtanite motori proizveduvaa ednoli~en zvuk, a naftata {to ja sogoruvaa go ote`nuva{e di{eweto. Debelite sajli bea napnati kako 7

nervite na u~esnicite na ovaa akcija. Kapkite voda pa|aa od sajlite {tom }e se izdignea od pod povr{inata na vodata. Site pogledi bea vpereni vo dlabo~inata na ezeroto koe go krie{e potonatiot brod. Sonceto dlaboko se probiva{e so svoite zraci vo vodata. Naedna{ voda~ot na sajlata koja go izvlekuva{e predniot del od potonatiot brod signalizira{e deka negovata sajla ne e optegnata kako {to treba. Kapetanot ne go zabele`a vedna{, i po dogovor toj go aktivira{e svojot pi{tol. Vo toj moment kapetanot so dva istrela vo vozduh dade signal za prestanuvawe na rabotata na digalkite. Docna. Prvo pukna sajlata koja go izvlekuva{e zadniot del od brodot, po nea srednata i na krajot poslednata. Zvukot, sekavi~en, zastra{uva~ki. Go para{e vozduhot na sitni del~iwa. Uspea da go skine na polovina teloto na ~ovekot koj prv signalizira{e za problemot. Dvete polovini od teloto tapo padnaa vo vodata i krvta po~na da se me{a so nejzinata modrina. Poleka krugot na crvenata voda se zgolemuva{e. Bako stoe{e vo nem u`as, a kapetanot samo go pokri liceto so obete dlanki. Kako da saka{e da potone vo niv.

Glava 3 Kapetanot ne be{e nitu na zemja, nitu na nebo. Negovite najcrni predviduvawa ne doa| aa nitu blisku do ona {to se slu~i. Ne mo`e{e da predvidi deka sajlata mo`e da napravi takov lak i kako so me~ da go prese~e teloto na nesre}nikot. Teloto na kapetanot ednostavno po~na da se topi. Sekoja ve~er, bez isklu~ok, se bude{e od no}ni ko{mari, voden od pot. Podgotveno prifaka{e s da napravi za da go vrati ~ovekot. Ama se vra}a li ~ovek od smrt? Ne e va`no {to sigurno }e zavr{i vo zatvor, ako so toa mo`e da ja namali bolkata koja mu ja nanese na semejstvoto. Be{e podgotven da prifati dvojno pogolema kazna. No i toa ne go smiruva{e. Bara{e pro{ka od Gospoda, ama i Sevi{niot ostana vo molk. Po~na da go pritiska ne{to odnatre. ^uvstvuva{e deka nema dolgo da izdr`i pod pritisokot. Re{i da odi kaj Bako. Samo so nego nema{e razgovarano po tragedijata. So ogled na toa {to niedna no} po nesre}ata ja nema{e spieno, se podgotvi da odi rano vo negoviot du}an, pred da se pojavat prvite mu{terii vo ja`arnicata. Stigna tamu pred doma}inot, sedna na zemja, se potpre na }epencite, gi zatvori nenaspanite o~i i zaspa. Sonot ne trae{e dolgo, starite dobro poznati ko{mari pak go posetija. Gi otvori o~ite i vo dlabo~inata na ulicata go vide gazdata kako so negoviot karakteristi~en mek ~ekor doa|a{e nakaj duanot. Stana bidej}i mu be{e sram da priznae deka ~eka od niedno vreme. Dobro utro, gazda Bako. Koja maka te donela tolku rano, kapetane? Golema... No nikoj ne ja razbira. Mo`ebi ti }e mo`e{ re~isi so pla~liv glas mu se obrati kapetanot. Ako e maka }e razberam, ako e ne{to drugo, ne mo`am da ti potvrdam. 8

 Maka e... Od momentot koga se slu~i nesre}ata, ne spijam. S me vra}a na momentot koga se skinaa sajlite... na slikata koga dvete nepodvi`ni polovini od teloto na mornarot plovea na crvenata voda. Mrtvite ne se vra}aat, kapetane. Gre{kite se iskupuvaat. Po mene, mo`e{ da se iskupi{ preku barawe pro{ka od negovoto semejstvo i od Boga mu sugerira{e Bako. Malku li e {to }e odam v zatvor? Zatvorot nema ni{to da pomogne. So toa }e se oddol`i{ kon dr`avata. A dr`avata nema du{a, pa ne mo`e ni da prosti. [to toga{... s }e napravam samo da go vratam sonot... vnatre{niot mir izbezumeno zboruva{e kapetanot. Jas bi ti rekol da odi{ kaj niv doma. Ako saka{ i jas }e dojdam so tebe. A za Boga, pojdi v crkva i najubavo e da zboruva{ so monasite. Nim pove}e im veruvam otkolku na popovite. Ajde, toga{ prvo da odime kaj niv doma. Koga }e mo`e{? Da imav na nekogo da go ostavam dukanov bi odel i sega, no utre nautro }e go viknam Petar, pa da odime kaj vdovicata. Gospod da te po`ivee. Ne mi blagodari mene, s u{te ne si gi sretnal onie od koi bara{ pro{ka re~e Bako i mu ja stisna podadenata raka.

Glava 4 Slednoto utro obajcata se najdoa pred ku}ata na zaginatiot mornar. Utroto, maglivo i sivo kako du{ata na kapetanot. Maglata i siviloto pokrivaa s, osven crvenite pokrivi na ku}ite koi izgledaa kako pe~urki po do`d. Bako ~ukna silno na vratata. Odnatre se slu{na, Vedna{. Za moment pred niv izleze vdovicata cela vo crno, zabradena so crna {amija. Liceto ima{e praznina na sebe. Kako smrtta da be{e odnela del od nego. Bezli~nosta na izrazot ostro se promeni koga se svrte nakaj kapetanot. Odedna{ o~ite po~naa da svetkaat. Liceto se izostri kako koga zmija }e po~ne da seska pod kowsko kopito. Kratko izjavi. Krvnici v ku}a ne primam. Kapetanot po~na so objasnuvawe, no taa gledaj}i go Bako pravo v o~i, go prekina. Ne mo`am da go primam vo domot koj go zacrni. Povtorniot obid na kapetanot po~na neambiciozno, i povtorno be{e sose~en po prviot zbor. Da ne povtoruvam. Bako se najde vo nebrano. Negovata ideja potona, kako {to potona negoviot brod. So smiren glas re~e. 9

Dojdovme za ubavo. Ubavo ne sum videla pred o~i ta`no odgovori vdovicata. Da vlezeme, da pozboruvame se ponadeva Bako. Nikako ostro odgovori `enata.

Po ova, kapetanot kako da potona v zemja. Site nade`i u{te na samiot po~etok mu propadnaa. Se svrte i so spu{teni ramenici trgna da se vra}a. Paltoto i pantalonite edvaj mu visea na teloto. Krupniot visok ~ovek stana senka na samiot sebesi. Bako, iznenaden od sekavi~niot razvoj na nastanite, nemo se svrte i trgna so kapetanot. Vo toj moment vdovicata so eden sosema poinakov ton vo glasot mu se obrati na Bako. Gazda, Vie ste sekoga{ dobredojden. Povelete. Bako se najde me|u ~ekanot i nakovalnata. Dali da go sledi kapetanot od ~ii o~i izvira{e beznade`nost ili, pak, da ja te{i `enata koja samo pred edna nedela go izgubi svojot ~ovek, od ~ii o~i izvira{e nenadomestliva praznina. I ne{to odozgora kako da mu poso~i deka treba da ostane so `enata. Tamu barem ima{e {ansa da ostvari del od misijata vo koja trgnaa. Kratko go potapka kapetanot po ramoto i trgna da vleguva vo ku}ata. Kapetanot ne ni go zabele`a toa i prodol`i da odi vo svetot na neprospienite no}i. Sednaa na ~ardakot od ku}ata. Maglata poleka se kreva{e i go otkriva{e ezeroto pred niv. Drobnite de~iwa, ednoto dvegodi{no, drugoto petgodi{no si igraa vnatre. Pred da sedne, Bako saka{e da napravi u{te eden obid za da go vrati kapetanot vo igra. Ne treba{e da go istera{. Odedna{ cvrstinata na liceto popu{ti i taa samo re~e. Mo`ebi, no... odmavnuvaj}i so rakata promrmori vdovicata. Ne be{e toj vinoven. A koj? Ne znam. Sudbina re~e Bako, {iroko gi ra{iri racete i pogledna nagore. Ubavo bi bilo sekoga{ vinovnicite da gi krieme zad sudbinata. Nemu mu te`i na du{ata. Saka{e da se izvini. Mene ne mi trebaat izvinuvawa. Mi treba doma}in za ku}ava, za decata, za mene.

Edna mala solza pote~e po nejzinoto lice. No o~ite kako da nemaa ve}e solzi. Ja goltna i taa {to prote~e bri{ej}i se so {ami~eto. Solzata kako da go izmi prevezot na nejzinite prekrasni sini o~i. Beloto lice be{e vo kontrast so crnata {amija koja ja sobira{e bujnata kosa. Ubavinata na vdovicata be{e tuka, no ne sjae{e. Znam. Zatoa dojdovme. Da se obideme da pomogneme, a toj saka{e i pro{ka da pobara. Pro{ka od mene ne mo`e da dobie. Neka ja bara od Gospoda. Od Nego }e bara, no mu treba{e i od tebe.

10

@enata ve}e ne saka{e da zboruva na taa tema. Be{e besna {to `ivotot ja ostavi bez najdobriot prijatel. Ne mo`e{e da razbere zo{to. Denovite i no}ite gi minuva{e vo samoispituvawe na sopstveniot `ivot, baraj}i grevovi. Kolku podlaboko se nurnuva{e vo du{ata, tolku pomalku odgovori nao|a{e. ^esto se nametnuva{e pra{aweto, {to mo`ele decava tolku da zgre{at za da ostanat bez tatko? Se obide da go svrti tekot na razgovorot preku ponuda za utrinsko kafe. Saka{ kafe? Imam i ubavi gurabii. Sakam. Daj da izme{ame, gorko so blago, pa belki }e se izramnat. Vedna{ }e dojdam. Otide nakaj kujnata ostavaj}i go Bako samo so nestvarniot pogled koj se prostira{e od ~ardakot. Ne znae{e kade po~nuva maglata, kade neboto, kade ezeroto. Site tri, vo sino-sivi tonovi se me{aa i go pokrivaa celiot vidokrug. Toj gi zatvori o~ite, i da ne dojde{e doma}inkata, }e si dremne{e sednat na stolot. Taa prijde so ubav drven poslu`avnik poslan so ra~no vezilo, na koe stoeja dva ubavi filxana i prekrasna ~inija so slatki. Gi stavi na masata pred nego i so mek glas go zamoli. Te molam, kako brat, da mi ja ka`e{ vistinata. Sekoj ima svoja vistina saka{e da se izvadi Bako. Vo slu~ajov, ja sakam tvojata. Nema da ti pomogne. Znam, no }e me smiri go mole{e vdovicata. Ne veruvam. Te molam u{te edna{, navistina li predlo`i da se dupliraat sajlite? Nekolku lu|e toa mi go ka`aa, sakam od tebe da go slu{nam. Toj kratko re~e da, i ja navedna glavata, kako da iska`al presuda. Znae{e deka so ova priznanie, vdovicata nikoga{ nema da mu prosti na kapetanot. ]e se izgradi yid na omraza me|u tie dve semejstva, od koj nikoj ni{to nema da dobie, duri naprotiv, obete } e izgubat. Ti blagodaram. Zemi od gurabijata. Jas li~no dojdov za ne{to drugo re~e Bako kako da mu padnal kamen od srceto. So Gospoda napred, za ubavo si do{ol. Otkako mi otide doma}inot, s trgna nadolu. Kako velat starite, lo{oto ne doa|a samo. Da go skr{ime patot na zloto. Gospod da te slu{ne. Znae{ deka ne sum ve}e onoj {to bev pred vojnata. Znam, no ostana ~ovek podgotveno odgovori vdovicata. S mo`at da ti zemat, ama ~ove{tinata ne. Ti donesov mala pomo{. Ne{to {to skriv od moite liri. Vo toj moment Bako izvadi nekolku zlatnici od pazuvite i gi podade. @enata vxa{eno go gleda{e. Ne mo`am da gi primam suvo re~e taa. Toa ne e va`no. Jas }e gi ostavam. Za niv e ovaa pomo{. So rakata poka`a na decata koi tivko si igraa, i vo toj moment poglednaa niv, kako da znaeja deka se odlu~uva nivnata sudbina. Sledniot moment se vratija na svojata igra 11

ostavaj}i im na vozrasnite da mislat na idninata, tie bea zainteresirani samo za sega{nosta. Doma}inkata ja ni{a{e glavata levo-desno, velej}i ne. Sinite o~i bleskaa svetlo vo maglivoto utro. Racete isto taka nemo ja poka`uvaa bezizleznosta koja ja ~uvstvuva{e vo du{ata. Bako, za razlika od momentot koga toj so kapetanot stoe{e pred vratata i koga ostana nem na nejzinite odbivawa, sega, negovoto lice dobi odlu~nost i re{enost da go sprovede toa {to go naumil. Gordosta ima mesto vo `ivotot. No sega, nitu e vreme, nitu e mesto da ja iska`uva{ strogo re~e Bako. Nikoj ne mo`e da go kupi `ivotot na mojot ma` navednuvaj}i ja glavata, so nasolzeni o~i odgovori vdovicata. Nitu mo`am, nitu sakam. ^uvstvuvam potreba da pomognam. Ako bea drugi vremiwa, }e storev pove}e. Se sozdade ti{ina koja nikoj ne saka{e da ja prekine. Samo glasovite na decata se slu{aa i dlabokoto di{ewe na `enata. Gospod zdravje da ti dade pomirlivo gi zede zlatnicite vdovicata, gi stavi vo gradnikot i mu bakna raka. Vnimatelno so zlatoto. Malku po malku tro{i go, samo koga }e ti zatreba. Sega moram da odam da vidam {to e so du}anot. Znam kako e so du}an i zatoa ne te zadr`uvam. No vratata na na{ta ku}a }e ostane sekoga{ {iroko otvorena za tebe. Petgodi{niot sin go pogledna Bako i so blaga detska nasmevka mu re~e, Dojdi pak, ~i~ko. Toj gi dodr`uva{e solzite koi sakaa da pote~at. [tom go pre~ekori pragot na ku}ata, ve}e ne mo`e{e da dodr`i i gi pu{ti solzite da mu se razleat po liceto. Pla~e{e za sudbinata na tie kutri deca, za sudbinata na vdovicata i za sudbinata na kutriot kapetan. S u{te maglivoto utro uspe{no go krie{e ~ovekot koj lipa{e.

Glava 5 1937 godina Kve~erinata poleka nadoa|a{e. Se me{aa boite na denot i no}ta. Celiot grad dojde da go vidi noviot brod koj utrinata be{e donesen vo gradot. Sre}nicite i vidnite lu|e od gradot gi dr`ea pokanite v race. A pokanata be{e za ve~era na noviot brod koj }e plovi po ezeroto. Onie pomalku sre}nite se zadovoluvaa so dopirot na maznata bela i temnosina boja na trupot od brodot. Decata se pikaa pod nego, go fa}aa golemiot propeler, gi broeja nitnite na ~eli~nite spoevi. Vakov brod nikoj dosega ne videl da plovi po vodite na ezeroto. S be{e podgotveno za proslavata i oficijalno vplovuvawe na Paulina.

12

@enata na Bako zamavna silno i sledniot moment {ampawot se skr{i od rabot na brodot koj poleka se lizga{e kon vodata. Kako i brodot da ~eka{e {to poskoro da bide vo voda. Se slu{na rakopleskawe. Bako izleze pred narodot i kratko re~e. Taa e mojata gordost. Toga{, gradona~alnikot, vidno vozbuden, se obrati. Blagodarenie na na{iot sogra|anin, otsega }e imame redoven i brz prevoz. So zadovolstvo ja prifa}ame pokanata da go probame noviot brod. Toga{, site pokaneti po~naa da se redat za da stapnat na novoto ~udo. Nivnite o~i bleskaa od vozbuda, a vo o~ite na onie {to ostanaa se gleda{e zavist {to i tie ne se me| u niv. Brodot za prv pat ja ispu{ti svojata silna sirena i se upati vo dale~inata. Po~naa da preovladuvaat boite na no}ta. Sonceto ve}e be{e zad horizontot i mese~inata po~nuva{e da caruva so neboto. Svetilkite na brodot se ocrtuvaa na re~isi crnata ezerska povr{ina. Brodot ukrasen kako novogodi{na elka poleka se dvi`e{e niz tivkata no}. Masite bea postaveni i na sekoja od niv go ima{e imeto na onie koi treba da sednat. Za mnogumina ova be{e ~udno. Vozewe so brod no}e! Re~isi za site niv izleguvaweto na ezero vo no}nite ~asovi asocira{e na ribarewe. Bako so svojata sopruga Paulina sede{e na najgolemata masa. Do nego, gradona~alnikot, vladikata, u~itelot i ve}e stariot doktor. Ne mo`e{e da poveruva deka toa za {to so godini rabote{e e tuka, pred nego. Site kocki vo `ivotot mu se naredija. Ovoj den dolgo go sonuvav sve~eno izjavi Bako. Poubav den ne mo`e{e da ni podari{ odgovori gradona~alnikot. Polesno e da se dava{ otkolku da zema{ mudruva{e sopstvenikot na brodot. Zavisi od dava~ot i prima~ot se vme{a vladikata. Ili od toa kolku ni e otvorena du{ata brzo replicira{e Bako. Site du{i se otvoreni, zavisi koj kolku toa go spoznava. To~no, Vladiko. No, kako da gi spoznaeme site raboti? So verba. Patem, nekoi ja gubat verbata zabele`a Bako. E, toa e problem. No, sekoj mo`e da se vrati na vistinskiot pat.

Ne sakaj}i diskusijata da premine vo duhovno-religiozna rasprava vo koja toj ne }e mo`e da u~estvuva, gradona~alnikot pra{a. Kade e napraven brodot? Vo brodogradili{tata na Dunav kratko re~e Bako. A kako go donesovte? Prikazna za sebe. Samiot transport trae{e pove}e od edna nedela. Ne mo`e{e tuka da se gradi? se interesira{e gradona~alnikot. Vakov ne. A jas insistirav da bide golem. Kako i zalezot na sonceto da e zadovolen so noviot brod sakaj}i da mu laska dodade gradona~alnikot. Prirodata znae da se raduva odgovori na toa vladikata. 13

Vo toj moment Bako se izvini i stana zaedno so Paulina. Po~naa da odat me|u masite. Iako vo svoite rani triesetti godini Bako s u{te li~e{e na mom~e. Negovite race oddavaa deka nikoga{ ne gi upotrebuval za fizi~ka rabota. Liceto mu zra~e{e so intelektualnost. Na negovata tenka stava ubavo stoe{e crniot kostum so bela ko{ula. Paulina, na ista vozrast so nego, izgleda{e kako devojka. Tenka, visoka, ne`no ~ekore{e pokraj Bako. Na liceto nema{e nitu edna br~ka. Belinata na nejzinata ko`a i rusata kadrava kosa pridonesuvaa za mlade{kiot izgled. Lu|eto ja jadea ve~erata, a tie koi hrana baraa vo zabavata ve}e igraa na prekrasnata kompozicija koja ja izveduva{e malata muzi~ka grupa.

Glava 6 1927 godina Mirno popladne. Terasata na ku}ata na Ja`inovci pru`a{e nevidena panorama na ezeroto. Vodata temnosina, mazna, i samo po nekade se menuva{e strukturata na povr{inskiot sloj. Ili tamu duva{e tivok veter ili, pak, pominuvaa vodenite struewa. 14

Stefan Ja`in, tatkoto na Bako, go pie{e popladnevnoto kafe. U`iva{e vo pogledot. Va`e{e za eden od najbogatite lu|e vo gradot. Trgovijata mu ode{e dobro, du}anite mu rabotea odli~no, a i lozjata nosea ubavo. S na s, familijata be{e edna od najvidnite vo okolijata. Stefan mnogu ~esto im se predava{e na ti{inata, mirisite i boite koi gi nose{e so sebe proletta. Nivniot dvor izobiluva{e so najraznovidni cve}iwa. Majka mu na Bako, Vera, mnogu saka{e zelenilo, i dvorot im li~e{e na izlo`bena gradina. Po obi~aj, vo prolet dvorot se bude{e od zimskiot son poka`uvaj}i se vo najdobro svetlo. Bako naedna{ dojde na terasata i sedna do tatko mu. Se gleda{e deka ima ne{to va`no da mu ka`e. Tatko, sakam da porazgovarame u{te zadi{an od ka~uvaweto po skalite re~e Bako. Za toa se tatkovcite. Ka`i {to ti le`i na du{a potpivnuvaj}i go kafeto i ne odvojuvaj}i go pogledot od ezeroto odgovori Stefan. Sakam da odam da studiram vinarstvo na najdobriot univerzitet. Koj e toj? Sorbona, vo Pariz vozbudeno soop{ti sinot. Tatkoto razbra deka na povidok e seriozna rabota, go ostavi kafeto i se svrte kon sinot. Bako go podgotvuva{e za svoj naslednik, a ova vidno gi menuva{e planovite. No nema{e ni{to protiv visokoto obrazovanie, bidej}i i nemu mu bilo uskrateno obrazovanieto, iako poka`uval odli~en uspeh s do gimnazija. Tatko mu ne veruval deka obrazovanieto }e go naprvi podobar trgovec i mislel deka ako go zadr`i do sebe, }e nau~i pove}e za zanaetot otkolku kade bilo. Misli{ deka tamu podobro znaat da go pravat vinoto od nas kako sam da se pra{uva{e Stefan. Da, mislam. Sakam da nau~am ne{to pove}e, da se vratam, pa da bideme podobri od niv so mlade{ki entuzijazam izjavi Bako. Gledaj}i deka Bako ve}e e re{en da odi, tatkoto samo se prebrojuva{e dali }e mo`e da go izdr`i finansiski seto toa, i pra{a: Skapa li e taa {kolija? Skapa e. Zboruvav so roditelite na Kiril. Ne e lo{o i ti da pozboruva{. Toj e ve}e tamu od minatata godina. Veli{ tamu ti e srceto sakaj}i da se osigura pred da veti ne{to, go preispituva{e Stefan. Da so svetlina vo o~ite odgovori mom~eto. Ako e taka, }e najdam na~in da te pratam. ]e prodadam edna od nivite. Ti blagodaram, tatko skokna Bako i go pregrna tatka si. Ovoj razgovor ve}e podolgo go podgotvuva{e. Otkako Kiril otide na Sorbona, samo tamu mu be{e umot. Kiril redovno mu pi{uva{e. Vo superlativi gi pretstavuva{e i univerzitetot i gradot. Bako se trude{e da pro~ita kolku {to e mo`no pove}e za toj del od svetot. I kolku pove}e ~ita{e, tolku pove}e se ubeduva{e deka tamu mu e mestoto.

15

Glava 7 Kondukterot ja otvori vratata od kupeto i silno vikna Pariz. Bako ne znae{e {to e son, a {to jave. Se razbudi od dlabok son. Patot go iscrpi. Sre}ata mu se nasmea koga ostana 16

sam vo kupeto, pa mo`e{e da se ispru`i po 12 ~asa sedewe. I dodeka sonot go odnese doma, javeto go donese vo noviot dom koj }e treba da go oformi. Stana, go otvori prozorecot i ja podade glavata za da si gi izbistri mislite. Dlaboko vdi{a od vozduhot. Mu se stori mnogu vla`no, iako sonceto i sinoto nebo bea edinstvenoto {to mo`e{e da go vidi. Eve go Pariz, ova li e gradot na svetlinata i umetnosta, si zboruva{e tivko vo sebe. Kako da se pla{e{e svojata konstatacija da ja ka`e pred gradot koj mu se ~ine{e nepregleden. Ni samiot ne znae{e kolku vreme pomina koga naedna{ se pojavi `elezni~kata stanica. Povtorno goleminata go obzede i namesto da se fokusira na prijatelot koj go ~eka{e, toj prazno gleda{e vo mravjalnikot od lu|e. Odedna{ go slu{na svoeto ime. Vo masata go zdogleda Kiril, negoviot {kolski drugar. Mu otpozdravi velej}i: ]e izlezam na zadnata vrata. [to si se zamislil tolku namesto da me bara{ vo tolpata? tr~aj}i po vozot go pra{a Kiril. Me fascinira gradot, negovata golemina. Doprva ima {to da vidi{. Ajde da odime od ovaa ko{nica. Univerzitetot be{e na pat kon negoviot stan i Kiril odlu~i nakratko da zastanat i da mu go poka`e na svojot drugar od detstvoto. Ova e univerzitetot. ]e se zbli`i{ so ovie zgradi vo slednite ~etiri godini kratko mu soop{ti Kiril. Site ovie se studenti? Gleda{ samo mal del od niv. Kako }e se snajdam vo ovaa vrvolica kako sam da se pra{uva{e Bako. Vo po~etokot }e ti pomognam, ponatamu sam }e pliva{. Da ne be{e ti tuka, verojatno }e se vratev so prviot voz nazad. Dojdovme da osvojuvame, a ne da se povlekuvame smeej}i se mu odgovori Kiril. Ka`i {to ima novo na ezeroto. S e po staro. Tvoite mi dadoa torba za tebe. Te pozdravuvaat mnogu i te ~ekaat idnoto leto. Majka ti `ali po tebe, a tatko ti e gord na svojot naslednik. A ezeroto? Prekrasno kako sekoga{. Nadojdeno e, sino i besno na momenti vo kratki crti, Bako saka{e da mu sozdade slika za nivnoto ezero. [to bi dal za edna riba sega so apetit vo o~ite re~e Kiril. Vo torbata ima su{ena. Kade e taa torba? Ene ja za~udeno mu poka`a Bako nakaj torbata. Nema belki tuka da jade{. Drugar~e, zaboravi go na{iot svet i tamo{nite pravila. Daj pobrzo da probam od ribata. Kiril ja otvori torbata, nekako magi~no ja izvle~e ribata, {tipna par~e od nea i u{te pomagi~no vkusot i mirisot go prenesoa tamu nekade daleku. Po~na tivko da potpevnuva cupkaj}i na negovite cvrsti noze. Kiril be{e ubavo, visoko, sna`no mom~e, so kratka crna kosa i prodorni zeleni o~i. Ima{e 21 godina, no izgleda{e nekolku godini postar. Godinata pominata vo Pariz go pretvori od mom~e vo ma` za mnogu kratko vreme.

17

Vremeto zastana za obajcata. Za Kirila, zatoa {to vkusot i mirisot go prenesoa iljadnici kilometri od tuka i go vratija vo edno drugo vreme. Za Bako, bidej}i be{e prenatrupan so vpe~atoci. Po neodredeno vreme Kiril ja prekina otsutnosta velej}i: Sum go zaboravil ovoj vkus. S {to e tvoe ne se zaborava go popravi Bako. Daleku od o~ite, u{te podaleku od srceto. Zar i srceto znae za zaborav? Zavisi kako i so {to go hrani{ odgovori Kiril. A kade e smestuvaweto? Za bogatite, onamu, za nas, podaleku poka`uvaj}i na zgrada vo dale~inata, re~e Kiril. No ti si najbogatoto dete vo na{iot kraj. Kaj nas, no ne i tuka. Nad sekoj pop ima popadija. Ajde da odime, premalen sum so molba vo glasot re~e Bako. Za~ekorija vo realnosta po kratkiot izlet vo besprostorniot svet. Po malku vozewe vo taksito, koe Bako go gleda{e kako svetsko ~udo, stignaa vo stanot na Kiril. Na dvapati gi ka~ija site raboti koi so sebe gi be{e ponel novodojdenecot. Kiril ja otvori vratata i izvika: Ta-naa, eve go mestoto kade {to }e se dru`ime slednite tri-~etiri godini. Bako ostana v~udoviden. Stanot mu se vide mal, sku~en i temen. Stoe{e nemo vo neverica. Kiril vide vo negovite svetlosini o~i deka o~ekuvawata ne se ispolnija. [to e, ne{to ne e vo red? Ne znaev deka vo gradot na svetlinata mo`e da ima i vakva temnina za~udeno zboruva{e Bako. Nikade kako tuka crnoto i beloto ne se poostro odvoeni. Znae{ li vo kakvi ku}i nie porasnavme? E, toa ne sum go zaboravil. No, zapomni, ovde sme na kratko. Potoa }e napravime u{te pogolem raj od ona {to go imame tamu sovetni~ki mu odgovori Kiril. No... Psst. Sega si umoren, plus mnogu ti dojde za edno popladne. Ajde legni si, utre so ~ista glava }e prodol`ime. Ne mo`e{e dolgo da zaspie. Go ma~e{e mislata Zgre{iv li?. Pomisluva{e Da se vratam vedna{ nazad? Si vele{e Kade dojdov? Se preispituva{e Zo{to go izbrav ova mesto? I taka vo nedogled. Nekade vo ranite utrinski ~asovi, premoren od patot, a u{te pove}e od mislite i pra{awata koi se ispravija pred nego, zaspa. Kiril go ostavi da spie cel den i cela no}.

18

Glava 8 1979 godina Crveniloto na sonceto {to zao|a{e ja ispolnuva{e sobata. Bako le`e{e na krevetot. Samo o~ite ostanaa mladi vo negovoto ve}e ostareno telo. Sobata ima{e prekrasen pogled na ezeroto od dve strani, od prednata koja izleguva{e na balkonot svrtena kon jug i od desnata strana koja gleda{e na zapad. Niz golemiot prozorec se razleva{e ubavinata na prirodata. Galebite go zavr{uvaa svojot let koj izgleda{e bescelen no ubav. Baraa hrana, pikiraa od golema viso~ina vo vodata, se digaa povtorno gore vo vozduhot, vo carstvoto na nivnata sigurnost i pak nadolu. A seto toa so gracilnost i harmonija. S li e tolku sovr{eno vo prirodava, se pra{uva{e starecot. Denovi i denovi ima{e presedeno gledaj}i gi do posleden mig sonceto i galebite. Ritualot i denes se povtoruva{e. Bisera, po obi~aj, doa|a{e kaj nego nave~er, na ~a{ka razgovor. Obajcata mol~ea ~ekaj}i go zeleniot zrak koj se pojavuva pred sonceto da potone vo horizontot. Od toj moment rabotite se menuvaa, ne samo bojata, tuku i odnesuvaweto. S stanuva silueta na zadninata od crveni tonovi na neboto. Odedna{ Bako ja pra{a vnuka si: Znae{ {to ostanuva od `ivotot? [to, ~i~ko Bako qubopitno pra{a vnukata. Samo qubovta. S drugo se zaborava, s drugo se pretvora vo pepel, bogatstvoto se deli, ku}ite se prodavaat, mo}ta is~eznuva, omrazata se razvodenuva samo qubovta ve~no ostanuva vo nas. Velat samo edna{ si qubel? Ako e vistinska qubov, edna{ e dovolno. Toa e nepovtorlivo ~uvstvo so blagost vo glasot odgovori toj. No malku lu|e ja nao|aat vistinskata. ^udno no visitinito, taka e. I ako ja najdat, se ispre~uvaat mnogu raboti pred nea. Toa e to~no, no morame da prodol`ime da ja barame. Nekoi se otka`uvaat prebrzo. Polesno e da se otka`e{ otkolku da prodol`i{ da ja bara{ insistira{e Bako. A od kade doa|a voljata da ostane{ na patot? Ne znam, no mislam deka e od ~istinata na du{ata. Znae{ kako go izgubiv sakaniot mu re~e Bisera. Znam, no ti si mlada, ti treba ~ovek do tebe. Ne mo`am nikogo da vidam na negovoto mesto so racete na svoeto lice se `ale{e vnukata. Zaradi sebe, obidi se... Neli edna vistinska qubov e dovolna? Kaj ~uvstvata nema pravila. Site sme razli~ni, istkaeni od ista materija, no sepak poinakvi. Ve}e e docna, }e dojdam utreve~er povtorno. Dojdi, vnuko, go gledam krajot. 19

 Neli nema kraj? Kraj na ovaa etapa mirno re~e Bako. Bisera stana i pogledna niz prozorecot kade {to temninata stanuva{e dominantna. Ne saka{e da veruva deka doa|a krajot na nejziniot ~i~ko. Vremeto si go napravi svoeto, a nastanite isto taka si go zedoa delot. Ruinata na telo vo koe s u{te `ivee{e bistar i svetol duh. Duhot ne mo`e{e vo celina da gi prenebregne udarite koi Bako gi istrpi niz `ivotot, ama zatoa go dr`e{e vo edna sostojba na zadovolstvo i mir. Taa se se}ava{e na opisite na premre`iwata niz koi pominuval. Mo`e{e samo da zamisli kako se ~uvstvuval koga imotot mu go odzele pred o~i. Se pra{uva{e samata sebesi kolkava energija treba za da se ostane normalen vo takvi momenti. Kako mo`e{ da po~ne{ s od po~etok, a da ne se navra}a{ na minatoto. So mir vo glasot, Bako tivko re~e Dobra no}. Taa mu odvrati so Leka no} i za~ekori vo temninata. Vnukata li~e{e na nego. Vitka, ne`na, so svetlosini o~i i kostenliva kosa. Izgleda{e mnogu pomlada od svoite trieset godini. @ivotot zadade te`ok udar koga mom~eto so koe{to se saka{e dolgo vreme i so koe{to }e se ma`e{e, zagina vo soobra}ajna nesre}a. Ottoga{ Bisera kompletno se promeni i se zatvori. Od `iva, vesela devojka, se pretvori vo }utliva `ena koja zboruva{e i izleguva{e samo so ~i~ko . Bako ostana sam vo svojata soba. Se pra{uva{e dali Bisera pravilno gi razbra negovite zborovi. Gi dele{e eden `ivoten vek poln so iskustva. Dali zborovite mo`ea da go zamenat iskustvoto? A se rabote{e za nov `ivot vo koj negovata vnuka treba{e da po~ne da pliva. Se kr{e{e okolu toa {to go ka`a za qubovta. Da ne go razbere pogre{no? Edno e koga ~ovek gleda nanazad i so mudrost mo`e da se navrati na ne{tata, sosema drugo e koga gledame nanapred i naj~esto ne znaeme {to n o~ekuva.

20

Glava 9 1941 godina Prvite znaci na sonceto koe nadoa|a{e zad planinata poleka po~naa da se ocrtuvaat na mirnata ezerska povr{ina. Temninata poleka preo|a{e vo svetlina i celata gletka li~e{e na po~etocite na svetot koga od temna ni{to`nost stanala svetla realnost. Pridu{eniot razgovor na Bako i mornarot Petar zaedno so zabrevtanoto rabotewe na motorite na Paulina bea edinstvenite ne{ta koi ja ru{ea ti{inata koja se razleva{e po ezeroto. I taka, kako mrazokr{a~i, svetlinata i zvukot odea da ja ostvarat svojata cel. Dodeka Petar cvrsto go dr`e{e kormiloto v race, povtorno go pra{a Bako: Ne vi e `al za brodot? Srcevo mi pla~e. Zo{to toga{ go potopuvame? Nemam drug izlez tuka Bako podzastana pred svoite zborovi. Ne saka{e da priznae pred sebesi nitu, pak, pred nekoj drug deka se nao|a vo bezizlezna situacija. No, ~ovek staven vo bezizlez gi pravi propustite koi nikoga{ ne mislel deka mo`e da gi napravi. ^uvstvuvaj}i deka se otkriva ne{to {to ne treba{e da bide otkrieno, Petar dodade: Neli n u~evte deka sekoga{ se nao|a re{enie!? Vo slu~ajov ova e re{enieto. Brod na dnoto od ezeroto ne mi li~i kako re{enie za~uden pra{uva{e Petar. Brod vo racete na neprijatelot e podobro? [to }e im e brod na Germancite? Vojnata koristi s {to }e se uka`e na patot.

Bako saka{e da stavi kraj na bespredmetnata rasprava. Odlukata, kolku i da be{e bolna, ve}e ja ima{e doneseno i sega nema{e nikakva potreba da ja brani pred Petar. No, privrzanosta kon brodot si nose{e svoja te`ina, pa go tera{e do krajot i pred site koi bea zainteresirani da gi objasni svoite pri~ini. Saka{e da se vrati na izvr{niot plan i kratko go pra{a mornarot. Gi stavi li mre`ite vo ~amecot? Kako {to mi ka`avte. Mislam deka tuka e dobro mestoto, ne e mnogu dlaboko, a daleku e od bregot. Utre, koga }e ja vadime, da ne vidime mnogu maka so vozbuden glas re~e Bako. Da gi gasam motorite? 21

 Gasi gi, spu{ti go sidroto. Vo red. Gazdata go prezede kormiloto, motorot se ugasna i s se preplavi so {umot na malite branovi. Motorot ugasen, sidroto spu{teno se slu{na glasot na Petar. Ajde sega da go podma~kame motorot, da ne go izede vodata. Se simnaa vo stomakot na brodot i so ~etki te{ki od katranot obajcata po~naa da go ma~kaat motorot. Dodeka rabotea, Bako kako da ima{e razgovor so svoeto ~edo velej}i mu: Bidi mirna na dnoto. ]e te vadime za nekoe vreme. Vo ti{inata ispolneta samo so nemite zborovi, go nama~kaa celiot motor i s {to be{e podlo`no na korozija. Bako kako na film da go gleda{e celiot `ivot na brodot, od momentot na donesuvaweto proprateno so eufori~ni misli, pa s do ovoj moment na ta`na razdelba. Glasot na Petar go vrati vo realnosta: ]e gi otvorime site otvori? Da, sakam brzo da potone. No, ~ekaj, jas sakam da go otvoram prviot. Sekako. Bako ja povle~e ra~kata, i voda blikna da navleguva vo trupot. Petar prodol`i da gi otvora ostanatite otvori. Za mnogu kratko vreme vodata im stigna do kolenicite. Bako prodol`uva{e da gleda vo vnatre{nosta na brodot. Se prostuva{e so sekoj negov del. Studenata ezerska voda ve}e im be{e do polovinata koga Petar re~e Ajde, brzo da izleguvame od ovdeka. Se ka~ija na palubata i poleka go spu{tija ~amecot za spasuvawe vo voda. Petar po~na da vesla koga Bako so mnogu tivok i molitven glas mu se obrati: Odi dovolno daleku da ne n povle~e vitelot, no dovolno blisku za da ja gledam kako tone. Sedea dolgo i vo molk ja gledaa Paulina kako tone. A taa, kako svesna za trogatelniot ~in, tone{e poleka, dostoinstveno. Prvo potona prednicata, potoa sredniot del i na krajot golemiot propeler koj ostana posleden, kako da im otpozdravuva{e so raka. Vitelot ostana edinstvenoto ne{to od golemiot brod. Poleka, i toj se namali, i golemite vozdu{ni meuri bea samo potsetnik deka tamu nekade pod povr{inata ne{to se slu~uva. Po~na da se razdenuva, i sonceto be{e svedok na dramata koja se odviva{e. Galebite kriknaa. Te{ko vi e? so te`ina vo glasot pra{a Petar. Kako nekoj najblizok da mi umrel odgovori kratko Bako i toa bea poslednite zborovi koi gi izgovori s dodeka ne dojdoa do bregot. Se razdelija bez zbor.

22

Glava 10 Tri meseci podocna ^izmite odeknuvaa po kaldrmata na tesnite sokaci. Ne bea tie kaldrmi napraveni za vojni~ki ~izmi, posebno ne za du{manskite. Stenkaa pod tvrdite udari i navestuvaa zulumi. Formacijata od dvajca germanski vojnici, predvodena od oficer, zastana pred semejnata ku}a na Ja`inovci. Oficerot silno tropna na golemata drvena porta. Pred nea vedna{ izleze snaata na Bako koja rabote{e vo dvorot. Gi pogledna ispla{eno znaej}i deka ne se dojdeni za dobro. Pra{a tivko Koj vi treba? Oficerot se obide da go izgovori imeto na Bako kolku {to mo`e poavtenti~no. Taa ja zatvori portata, vleze vo dvorot, otide do deverot koj cepe{e drva i tivko mu re~e: [vabive te baraat tebe. [to li sakaat od mene!? Bako kako sam sebesi da se pra{uva{e. Ne znam, samo ~uvaj se! mu odgovori snaata. Toj izleze pred ku}ata i Germancite bez zbor mu dadoa znak da otide so niv. Sega samo ~ekorite na Bako ne bea vo sklad so ednoli~niot ritam na tvrdite ~izmi. Toj ne`no ode{e po kaldrmata koja be{e izli`ana od mnogu osvojuva~i. Vlegoa vo op{tinskata zgrada koja sega slu`e{e kako komanden centar. Go sednaa vo edna od sobite i go ostavija sam. Po nekoe vreme se pojavi drug oficer koj o~igledno go vladee{e kolku-tolku jazikot. Bez mnogu uvod, toj mu se obrati: Imame izve{taj deka vie ste sopstvenik na tri broda, eden golem i dva pomali. To~no e toa odgovori suvo Bako. A kade se brodovite? Potonaa vo burata pred tri meseci. Kako mo`ele site tri da potonat? Be{e nezapametena bura i samo moite brodovi bea na otvoreno ezero. Nieden od mornarite ne zagina po~na da kopa oficerot. ^udo. Jas li~no se spasiv od golemiot brod Bako ne se dava{e vo igrata na nervi. Koj be{e so vas? Samo mornarot Petar. A kade se potonati brodovite? Mestoto na potonuvawe na golemiot brod to~no go znam, a na drugite pribli`no, po zborovite na moite mornari. 23

 Od denes, va{ite brodovi se pod uprava na germanskata komanda. Ova e potvrda za odzemawe na imotot ka`uvaj}i ja presudata, oficerot mu podade eden list. Bako go pogledna listot i se zapra{a sebesi, mo`e li ova da go zameni brodot? I zo{to voop{to mi go davaat? No, tie se pod voda kako da saka{e da gi odbrani svoite mileni~iwa. Seedno, vo slu~aj da ni trebaat, }e gi izvadime. Sega si sloboden da odi{. Odedna{ be{e svesen deka e izlezen od osiloto. Be{e povtorno nadvor, na ulica, pod vedroto nebo i sonceto koe vetuva{e topol den. Po vtor pat go izgubi brodot. Prviot pat ima{e i nekoja nade` deka koga-toga{ }e go izvle~e i povtorno }e zaplovi so nego. Sega, i taa nade` propadna. Glava 11 Istiot den popladneto, vo istata soba, so istiot oficer se sretna i Petar. Toj be{e vidno povozbuden od negoviot gazda. Po site pravila, Petar nema{e {to da izgubi, no stravot go zede pod zakrila. Negovoto sna`no telo go trese{e treska. Ladna pot mu lie{e po ki~mata dodeka sednuva{e na stolot. Dobivme informacija deka ste bile na potopuvaweto na golemiot brod na Bako Ja`in otse~no govore{e oficerot. Brodot potona poradi golemata bura so treperliv glas odgovori Petar. A vie se spasivte? So Gospodova pomo{ stignavme do bregot. Nema{e nikoj drug na brodot be{e uporen oficerot da najde nekoe nesoglasuvawe vo izjavite. Bevme sami so gazdata, vtoriot mornar ne saka{e da dojde, se ispla{i od vremeto. Se vra}avme od istovar na stoka. Kade potona? Mo`am da vi poka`am so malku pospokoen glas po~na da odgovara Petar. Izleguvaj od ovde da ne ti poka`am jas ne{to razgneven oficerot mu ja poka`a vratata. Sonceto ve}e be{e padnato koga Petar se najde na plo~nikot pred op{tinskata zgrada. Ima{e potreba vedna{ da otide kaj Bako, no ja potisna `elbata vo ime na dogovorot koj go imaa napraveno so nego. Otide doma, no ne go dr`e{e mesto. @ena mu zabele`a deka ne{to ne e vo red, no toj ja ubedi deka e mnogu umoren od rabota. Duri i decata, za koi sekoga{ vele{e deka se svetlosta koja mu go osvetluva patot, ne mo`ea da mu donesat mir. Koga ubavo se stemni, se iskrade od ku}ata. Postojano se vrte{e za da proveri dali nekoj go sledi. Ode{e po mnogu podolg pat nakaj du}anot od ja`arot za da ne ispadne somnitelen. Kone~eno, koga dojde do du}anot, frli u{te eden pogled zad sebe i brzo vleze. Gazda, imam ne{to da ti ka`am vo eden zdiv re~e Petar. Da ne te slede{e nekoj? prvo go pra{a Bako. Bev pretpazliv, kako {to se dogovorivme, a se nadevam deka i no}ta me za{titi. Te ispituvaa i tebe? 24

 Da. [to im ka`a? Kako {to se dogovorivme. Bravo be, junaku zadovolno re~e Bako i go potapka po ple}ite. Se pla{am, gazda Bako. [to ako po~nat da n ma~at se ispoveda{e Petar. Mora{e nekomu da go ka`e stravot koj{to go rie{e odnatre. Bako oseti deka Germancite mu vsadile strav vo koskite i razmisluva{e kako da go ute{i, kako da go vrati vo normala za da ne ispadne somnitelen. Ne pla{i se! Imaat pogolemi i pova`ni raboti od na{ite brodovi. Nema od kogo da se branat od drugata strana na ezeroto. Tie im se sojuznici. Sekoga{ ima{ prv zbor vo vistinsko vreme se izdi{a dlaboko Petar. Samiot fakt {to go spodeli stravot so nekogo mu pomogna. Vo Bako gleda{e ne samo gazda, tuku i prijatel. Ostavi go toa. Kako se snao|a{ so kaj~eto? so ova Bako saka{e da ja svrti temata na razgovorot na ne{to drugo, na sekojdnevieto koe{to sekogo na razli~ni na~ini go pritiska{e. Edvaj vrzuvam kraj so kraj poti{teno re~e Petar. Ako ima{ vreme, doa|aj vo du}anov da pomaga{ so ja`iwata i mre`ite. Ti ima{ golema familija za hranewe. Gospod da ti dade `ivot i zdravje. Sreda i petok popladne }e doa|am prvpat po negovoto vleguvawe vo du}anot svetna iskra vo o~ite na Petar. Ako mo`e{ i po~esto go poddr`a Bako. Petar izleze brzo i Bako ostana sam. Sede{e vo du}anot i ne mu se ode{e doma. I toa malku {to go ima{e na dnoto od ezeroto, go nema{e pove}e. Se ~uvstvuva{e prazno.

25

Glava 12 1945 godina Bavno popladne. Zapurninata ste`nuva{e na ple}ite. Bako sede{e vo agolot, najstudeniot del od du}anot, si potpevnuva{e i gi plete{e ja`iwata. Racete mu bea ve}e ogrubeni. Od onie fini dolgi prsti i ubavi tenki dlanki ne ostana ni{to. Za nepolni pet godini mu se promeni fizikusot. Samiot na~in na `ivot i rabotata neminovno go promenija negoviot izgled. S u{te go ima{e vitkoto telo, visokoto ~elo, bistrite o~i, no br~kite na liceto i grubosta na racete bea znacite po koi se gleda{e negovata degradacija. Li~no toj, padot ne go sfati kako kraj na svetot. Na po~etokot od vojnata, negoviot vnatre{en glas mu vele{e deka ova ne mo`e dolgo da trae. Sekoja vojna ima po~etok i kraj. No, kako {to odminuva{e vojnata, taka rabotite se menuvaa. Poleka no sigurno mu stanuva{e jasno deka pokraj osloboditelna vojna, se vodi prikriena gra|anska vojna vo Makedonija, koja }e donese nov re`im na vlast. A so ogled na toa {to re`imot be{e kopija na komunisti~ka Rusija, ne mu mirisa{e na dobro. Sepak, kako i sekoga{, ostana optimist so otvoren duh. Vo dale~inata go vide Petar kako so zabrzan ~ekor se dobli`uva{e. Po na~iniot na negoviot od sfati deka e vozbuden. Koga vleze vo du}anot be{e siguren ne{to se slu~uva. Doa|aat na{ite, pak }e po~neme da plovime po ezeroto edvaj zemaj}i vozduh, zboruva{e Petar. Se nadevam. [to potslu{nuvam, ne znam kolku se na{i i kolku }e ni dozvolat pak da rabotime mnogu posmireno odgovori Bako i prodol`i da si gi plete ja`iwata. Odedna{ celata vozbuda splasna vo Petar. Kako so laden tu{ da go poli mirniot glas na ja`arot. Ne znae{e {to da pravi, pa izdi{ano pra{a: 26

 Zo{to taka veli{, gazda Bako? Se nadevam deka gre{am, no koga }e go spojam ona {to go slu{am so mojot vnatre{en glas, obi~no rabotite taka izleguvaat. Mnogu nevolji vidovte poslednive godini. Nevoljite se del od `ivotot. Ubavo e ako nau~ime ne{to od niv po~na podinami~no da potpevnuva Bako. O~igledno nevoljite pove}e go vozbudija od promenata na re`imot. Ako nekoj mo`e da nau~i ne{to, toga{ toa ste vie. Koga bi bilo taka ednostavno, bi bilo prekrasno. Ne gri`ite se, naskoro va{ite brodovi }e go krstosuvaat ezeroto so ova Petar kako da saka{e da go ute{i svojot prijatel. Gleda{e deka ne{to ne e vo red, no ne mo`e{e da razbere. Za mene ne e va`no. Se gri`am pove}e za familiite koi zavisea od mene niz zabi gi promrmore zborovite i prodol`i vo istiot smiren ritam da pee i da plete. Godinite go nau~ija lo{ite vesti da gi prima isto kako dobrite.

Glava 13 Iako ~izmite ne bea du{manski kako onie pred pet godini, sepak kaldrmata odeknuva{e pri sekoj udar. Po s izgleda deka maznite zaobleni rabovi na kaldrmata voop{to ne podnesuvaat vojni~ka ~izma, kakva bilo da e taa. A kako da podnesuva koga vo sekoj atom na kamewata bea memorirani qubovnite iskri koi se ra|aa na nea. Momite proa|aa, i kako nezainteresirano poglednuvaa niz {palirot od mom~iwa koi posmelo gledaa kon niv. Energijata koja se {ire{e koga }e svetne{e yvezda vo o~ite na zaqubenite be{e vo kompletna sprotivnost so energijata koja zra~e{e od vojskata. No, kamenot e kamen i izdr`uva s nad sebe. Minuva~ite si doa|aat i zaminuvaat, a kamenot si ostanuva kako nem svedok na vremiwata. Sega povtorno bea svedoci na vtorata nepravda napravena kon Bako vo eden kratok vremenski period. Oficerot pridru`uvan od dva vojnika zastana pred ku}ata na Bako, si ja izbri{a potta od ~eloto i silno tropna na vratata. Znae{e deka dvorot na ku}ata e golem, i spokojno ~eka{e. Na portata se pojavi snaata so metla v race. Doma li e Ja`in? otse~no pra{a oficerot. Da, samo za moment re~e taa, ja zatvori portata zad sebe i so zagri`en pogled vleze vo tremot. Te baraat na{ite tivko mu se obrati snaata na Bako. Da bea na{i, }e me viknea vo meana, ne vo policiska stanica rezignirano odgovori toj. Bako izleze pred portata i oficerot bez da tro{i zborovi, so rakata mu go poka`a patot. I da ne mu go poka`e{e, toj ve}e znae{e kade odat. Edinstveno {to ne znae{e e toa {to } e se slu~uva tamu i {to naumile da pravat so nego. 27

Glava 14 Ladnotijata na temnata podrumska }elija dobro mu dojde na Bako. Se pra{uva{e zo{to se slu~uva seto ova srede bel den, plus pazaren. Dali sakaa cel grad da go vidi vo racete na novata vlast? Ja poka`uva{e li mo}ta novata vlast? Go pla{e{e li narodot? Onoj istiot narod vo ~ie ime ja izvedoa revolucijata. S mu be{e izme{ano vo glavata i saka{e {to poskoro da zavr{i is~ekuvaweto. Nere{enite situacii bea edna od rabotite koi najte{ko mu pa|aa. Koga situacijata ne se nao|a{e pod negova kontrola, se ~uvstvuva{e bespomo{en. Za sre}a, i vlasta saka{e {to poskoro da se presmeta so site onie koi otvoreno ne zastanaa na nivna strana. Te{kata vrata krcna, vleze oficer koj ne be{e tuka{en, so pove}e ~inovi od prethodniot. Sedna na drveniot stol, ja stavi papkata na malata drvena masa i po~na brzo da zboruva. Sopstvenik ste na tri broda, eden du}an, edna ku}a. Spored noviot zakon nacionalizacija, vi se odzema celiot imot. Gorniot kat na ku}ata }e mo`ete da zadr`ite, dolniot vi go nacionalizirame, a za du}anot }e morate da pla}ate kirija op{tinata vo eden zdiv mu odzede s {to ima{e spe~aleno vo `ivotot. Zna~i, mi gi odzemate brodovite, du}anot i del od ku}ata ne veruvaj}i im svoite u{i, mora{e povtorno da pra{a Bako. Da, zatoa {to vleguvate vo spisokot na lu|e nazna~eni kako voeni bogata{i nekoe ~udno zadovolstvo vo glasot mu odgovori oficerot. za go na na so

Sogleduvaj}i ja situacijata vo eden kratok mig, nemaj}i {to da izgubi, Bako mu odvrati: 28

 Ako ni{to drugo, moeto bogatstvo se namali za vreme na vojnata. Javna tajna e deka brodovite jas li~no gi potopiv pred pristignuvaweto na Germancite za da ne padnat vo nivni race. Ova se naredbi koi morame da gi izvr{ime suvo progovori oficerot. E, moj sinko, ako sega po~ne{ da izvr{uva{ vakvi naredbi, {to }e stane podocna. Podocna }e nema ve}e voeni bogata{i, s }e mu bide pravilno raspredeleno na narodot. Ako vaka ja sproveduvate pravinava vo novava dr`ava, te{ko na taa dr`ava. Bidi blagodaren {to go odzedovme samo imotot. So vakvo zboruvawe treba da ti ja odzememe i slobodata. Gospod neka vi e na pomo{. Gospod nema izvika oficerot kolku {to go dr`ea gradite. Mo`ebi, no ve gleda {to pravite mirno odgovori Bako. Bako pogledna niz maloto prozor~e i vo toj moment proletaa dva galeba.

Glava 15 Ne znae{e kako se be{e vratil doma. Ne se se}ava{e na ni{to. Ne zabele`a koga no}ta go prekri gradot. Sede{e so tap pogled vperen vo ezeroto i ne mo`e{e ni{to da progovori. Ne mo`e{e nitu da razmisluva. Pomina den, pominaa dva i na tretiot kone~no mu se vrati glasot. Go povika brata si da mu ka`e {to se slu~i vo vtornikot. Sedea na terasata na nivnata ku}a. Crveniloto na denot koj si zaminuva{e odblesnuva{e vo nivnite o~i. Nema da pobara{ pomo{ od gradona~alnikot? pra{a brat mu. Ne progovori Bako. Zborot izleze te{ko od negovite usni. Ne be{e ni ~udno, bidej}i tri dena ne progovori. Samo pie{e voda i besosno gleda{e vo edna to~ka. Zo{to? Koga bara{ pomo{, sekoga{ se pla{i{ deka }e ja rasturi{ slikata koja si ja imal za odreden ~ovek. Poradi toj strav }e se otka`e{ od ona {to so godini go sozdava{e? Ponekoga{ podobro e da se otka`e{ od materijalnite dobra, a da gi za~uva{ iluziite kako poleka da se bude{e Bako od polusvesnata sostojba vo koja zapadna poslednite denovi. Lesno ti e taka da zboruva{, nema{ familija zad sebe. Ne zboruvaj taka! Ne mi e lesno. Vas ve imam za moja familija. Znae{ deka vnukata mi mi e pove}e od }erka so lut glas odgovori Bako. Za prvpat go podigna glasot. 29

 I... saka{e da go pottikne da prodol`i da zboruva brat mu. ]e po~ekam da legne matnata voda sega ve}e so negoviot mek smiren glas odgovori postariot brat. Da ne se napravi kal od ~ekawe ironi~no dofrli brat mu. S vo `ivotot ima svoj moment so svojot karakteristi~en sjaj vo o~ite odgovori ja`arot. Vo negovite o~i se reflektira{e samrakot koj poleka go osvojuva{e horizontot. Brat mu izleze od sobata i Bako ostana sam. Ostana do docna vo no}ta s dodeka neboto ne se napolni so yvezdi. Veruva{e deka samo ako ja podigne rakata }e mo`e da fati nekoja od niv. Nekade pred zori zaspa po tri neprospieni no}i. Spie{e cvrsto i dlaboko, cela no} i cel den, kako da saka{e da zaboravi na lo{iot son.

Glava 16 1927 godina Kako po prviot mesec? se odbi pra{aweto na Kiril od yidovite na nivnata mala soba. S e ubavo, no s u{te ne mo`am da se naviknam na lu|eto i nivnite obi~ai vo temninata se slu{na odgovorot na Bako. Obajcata na kratko molknaa. Le`ea vo svoite kreveti vo toplata pariska no} i ne mo`ej}i da zaspijat, mu se predadoa na polno}niot razgovor, koj{to polnata mese~ina koja vleguva{e niz prozorecot na nivnata soba, kako vnimatelno da go slede{e. ]e legne toa so te{ka vozdi{ka vozvrati Kiril. Koga veli{ }e legne, misli{ deka jas }e se naviknam na niv, }e zaboravam kako sum gi `iveel prvite 18 godini od mojot `ivot ili, pak, ne{to drugo? qubopitno pra{a Bako. 30

 Nikoj ni{to ne zaborava, samo ne sme spoznale kako da vadime {to ni treba od na{ata memorija. Za naviknuvawe, da, }e mora da se navikne{ na niv. Nie lu|eto sme socijalni su{testva i si barame ogledala na na{ite du{i. Ako vo edna sredina ne si sozdade{ krug na ogledala, ne mo`e{ da viree{ na toa mesto. A kako ti be{e tebe? Sli~no, so toa {to jas nemav Makedonec prijatel na po~etokot. Sekoja ~est na izdr`livosta mu prizna Bako. Ostanuva{ na zemjodelstvo, otsek lozarstvo. Da. Nema golemi pari tamu konstatira{e Kiril. Mo`ebi, no jas gledam zadovolstvo vo toa. Zna~i, }e `ivee{ vo ju`niot del na Francija, kade {to se lozjata. Ne, }e `iveam vo Ohrid kako od pu{ka vozvrati Bako. Ohrid! Saka{ da se vrati{? odnenade` pra{a Kiril. Nikoga{ ne ni mislev da ostanam ovdeka so ~udna sigurnost za eden {totuku polnoleten mlad ~ovek, odgovori Bako. S u{te e rano, ne zarekuvaj se, rabotite }e se promenat so vreme. Mo`ebi za tebe, jas znam kade }e zavr{am. Sogleduvaj}i deka diskusijata ne vodi nikade, i edniot i drugiot se svrtea nakaj yidot i premol~no se dogovorija da go prekinat jaloviot razgovor. Mese~inata vo zenitot ve}e go ispolnuva{e so svetlina nivnoto `iveali{te.

Glava 17 Kancelarijata na profesorot oddava{e va`nost. Prekrasniot drven mebel, prepolnata biblioteka so knigi, stilskata rabotna masa i te{kite zavesi na prozorcite, koi dozvoluvaa samo del od svetlinata da prodre vo sobata, go odzemaa vnimanieto na Bako. Be{e zbunet. Za prvpat vleguva{e vo profesorski kabinet. Profesorot, ubavo doteran, so zamazneta proseda kosa i o~ila koi gi pokrivaa zelenite o~i, gledaj}i deka studentot e vo nebrano, go pra{a: Znae{ li zo{to te viknav? Iskreno re~eno, ne, se nadevam za dobro. Podobro ne mo`e da bide se nasmea profesorot. Me pretvorivte vo uvo. Sorbona sekoja godina proglasuva student na godinata. Ovaa godina ~esta za prva godina ti pripadna tebe. 31

Bako se vxa{i. Ne mo`e{e da prozbori, no ~uvstvuva{e deka razgovorot mora da prodol`i. Mo`no li e!? kratko pra{a Bako. Zo{to da ne. Rezultatite zboruvaat sami za sebe. Da, no ima tolku mnogu drugi dobri studenti. Sekoja trka ima samo eden pobednik. No, pobedata sama po sebe i ne e tolku va`na. Beneficiite koi gi dobiva{ se mnogu poprivle~ni. Beneficii... Da, re~isi site studenti sonuvaat za niv. Jas ne ni znaev deka tie postojat. Ponekoga{, koga ne ja znae{ nagradata, trkata e polesna. A nagradata e? sega ve}e netrpelivo pra{a Bako. Stipendija za vtora godina i plateno patuvawe do rodnoto mesto. Stipendijata }e ja prifatam, a plateniot pat do Makedonija }e vi go otstapam, pa letovo }e odime zaedno vo mojot kraj gordo re~e studentot. Ne odi toa ba{ taka se nasmea profesorot. No samata pokana me vozbuduva. Pomislata deka }e {etam po lozjata od koi va{ite predci pravele vino za Aleksandar Makedonski me tera vedna{ da po~nam da se pakuvam. ]e bide nezaboravno. Znam. Bako poleka stana od udobnata ko`na fotelja, mu se zablagodari na profesorot i izleze. S u{te ne mo`e{e vo celost da ja sfati situacijata. Za prvpat vo `ivotot negoviot trud mu donese ne{to vredno. Od toj moment kako da se rodi novo ~uvstvo vo nego. ^uvstvo deka trudot nosi rezultati. Toa be{e edna od najpozitivnite raboti koi mu se slu~ija vo mladosta. Toa ~uvstvo go vode{e niz `ivotot i sekoga{ se obistinuva{e.

Glava 18 Zo{to Makedonija ne izvezuva vino? vo klopotareweto na `elezni~kite trkala se probi pra{aweto na profesorot. Sakame sami da go ispieme so glasna nasmevka mu odgovori Bako bri{ej}i ja potta od ~eloto. Seriozno, ova {to go gledam e pove}e od pogodno za proizvodstvo na visokokvalitetno vino. Se nadevam deka po moeto diplomirawe }e mo`am barem ne{to da promenam vo celata situacija. ]e mora{. Ajde da se simneme da gi vidime odblizu lozjata. Ne znam koga e sledniot voz. 32

 Koga i da e, duri i ako treba da preno}ime, moram da stapnam na zemja re{itelno re~e profesorot. Obajcata izlegoa od pretopleniot vagon. Ne deka nadvor be{e poladno, no sepak povremenite da{oci od veter davaa iluzija deka e poprijatno. Profesorot go ostavi svojot baga` na stanicata i trgna kon lozjata koi se prostiraa vo beskraj. Bako ne zabele`a kade otide profesorot. Toj samo saka{e da znae koga najbrzo mo`e da stigne doma. Iako ubavo znae{e deka ove e posledniot voz za negoviot roden kraj, sepak go pra{a kondukterot: Koga e sledniot voz za Bitola? Nema sleden, ovoj e posleden bez da se zavrti, mu odgovori kondukterot. [to veli? od zad grb se vdade profesorot. Veli deka e posleden odgovori Bako. Ako, }e preno}ime nekade zadovolno re~e profesorot. No, moite ne ~ekaat mole`livo se obrati studentot. Moram da ja pipnam ovaa zemja, da go vkusam grozjeto isto taka so molben glas odgovori profesorot. Bako vide deka mora da udovoli na profesorovata volja, gi zede torbite od vagonot i gi prefrli do klupata koja stoe{e prazna pred `elezni~kata stanica. No mislata deka negovite }e go ~ekaat na stanica ne mu izleguva{e od glava. Razo~aruvaweto na licata na negovite roditeli go tera{e ne{to da napravi. Se upati kon po~etokot na kompozicijata, se ka~i vo lokomotivata i mu se obrati na ma{inovoza~ot koj go nadgleduva{e sipuvaweto na novite koli~ini sve`a voda: ]e ve molam da im prenesete poraka na moite roditeli... u{te ne ja be{e zavr{il re~enicata, ma{inovoza~ot se svrte. Ja`in, maliot, ti li si, si stanal ~ovek. Ka`i {to te ma~i? ^i~ko Naume, ne ve poznav so olesnuvawe re~e Bako. Naume be{e nivni prijatel i toa zna~e{e deka porakata ne samo {to }e stigne, tuku }e bide izlo`ena onaka kako {to treba. Kako }e me poznae{ koga sum crn kako |avol mu re~e ma{inovoza~ot. Negovite beli zabi bea edinstvenoto ne{to svetlo na negovoto lice. Patuvam so profesorot od Pariz i toj insistira da ostaneme vo gradov do utre. Moite } e me ~ekaat na stanica. Ka`ete im deka }e stigneme utre so istiot voz. Teraj si rabota, mom~e, ne beri gajle. Utre pak jas }e ve vozam. Mnogu vi blagodaram. Vozot trgna ispu{taj}i ogromen ~ad nad sebe i Bako ostana u{te malku na nego. Vidno saka{e da prodol`i so ovoj voz, da ja gu{e majka si, tatko si, brat mu i site koi }e dojdat da go pre~ekaat na stanica. Od druga strana, gi razbira{e i obvrskite koi gi prezede koga se soglasi da go ponese profesorot vo svojata tatkovina. Trkalata koi kako zalepeni le`ea na v`e{tenite {ini ve}e po~naa da se dvi`at. Bako ja gleda{e suvata zemja i skokna od lokomotivata. Dolgo mu mavka{e na ma{inovoza~ot. Saka{e na nekoj na~in da gi prenese pozdravite za svoite najbliski. Sega ve}e stoe{e na zemjata `edna za do`d, no nikade ne mo`e{e da go vidi profesorot. Vleze vo stanicata, 33

pra{a nekoi lu|e koi bea tuka, ama profesorot kako vo zemja da propadnal. Pomalku upla{en po~na silno da go povikuva: Profesoreee, kade steee? Vo rajooot od dlabo~inata na lozjata se slu{na glasot na profesorot. Bako po~na da tr~a natamu i {to }e vidi, profesorot sednat na zemja, jade od grozjeto i si polni plasti~ni kesi~ki so primeroci od zemjata. U~enikot ne mo`e{e da ja zadr`i svojata nasmevka i mu zabele`a: Profesore, nemojte da ve izgubam vo mojata zemja! Ba{ bi mo`el ovdeka da me izgubi{, ne bi se lutel zadovolno odgovori profesorot. Ne mora od prviot den da gi nosite primerocite od zemji{teto. Ne sekiraj se za toa. Sedni do mene i ka`i mi to~no kade se nao|ame na kartava. ]e mora ova mesto da go vratime vo svetskite karti na vinarstvo. Ova e Kavadarci, najgolemiot region za proizvodstvo na vino. Do nego e Negotino. No vie u{te ne ste probale ni kapka vino! Ne treba. Go vkusiv grozjeto, ja pipnav zemjata. Ne mo`e od ova da se napravi lo{o vino. Zatoa li ve smetaat za eden od najgolemite stru~ni lica za zemji{te na univerzitetot? Da gi ostavime tie koi se zanimavaat so rangirawe nastrana. Ajde da u`ivame vo ona {to n opkru`uva. Sednaa na zemja potpreni grb so grb, i sekoj gleda{e vo ona {to go posakuva{e. Jas }e gledam nakaj mojot Ohrid. Mene mi ostanuva da gledam kon sonceto mu odgovori profesorot.

Glava 19 Masata be{e prepolna so ostatoci od jadewe. Doma}inkata gi sobira{e ~iniite od masata dodeka ma`ite gi degustiraa vinata koi doma}inot gordo gi prezentira{e. Ne samo {to be{e eden od najdobrite prijateli na tatkoto na Bako, tuku i samata `elba da gi prezentira 34

svoite vinarski sposobnosti pred eden svetsko stru~no lice go tera{e doma}inot da se poka`e vo najdobro svetlo. Bako ve}e be{e umoren, patot vo kombinacija so vinata si go stori svoeto. No mora{e da preveduva bidej}i o~igledno doma}inot i profesorot imaa mnogu da si ka`at. Ka`i mu na profesorot deka sega so blagoto }e pieme drugo vino, malku pote{ko i poblago re~e doma}inot. Dali e od istata sorta grozje, samo podocna bereno za da akumulira pove}e {e}er? pra{a profesorot. Bravo, vistinski vinar, znae {to zboruva doma}inot stana, mu ja stegna rakata i go pregrna profesorot. Profesorot ostana zbunet od ovaa reakcija. Be{e naviknat da mu ~estitaat za negovoto znaewe, ama vakva srde~nost s u{te ne do`iveal. Ajde da vi gi poka`am bo~vite stana doma}inot i gi povede vo podrumot. Prekrasni bo~vi, kako {to treba, celata prostorija pod zemja zabele`a profesorot. Sednete sega ovde do malata bo~va. Od nea izvira zlato im sugerira{e doma}inot. Toj zede ~a{ka i mu nato~i na profesorot. Ima pravo, ova e zlato. ]e mo`e li da ni dade malku za da poneseme vo univerzitetot na ispituvawe? pra{a profesorot. Kolku {to mo`ete da nosite tolku }e vi dadam so zadovolstvo odgovori doma}inot.

Glava 20

35

No}ta vo svoite sitni ~asovi, a profesorot i negoviot student ne gi fa}a{e son. Profesorot obzemen od spoznanijata i otkritijata na novi raboti, a Bako ednostavno prevozbuden od vra}aweto doma. Seto ova izleze neplanirano. Toj saka{e no}va da ja pomine vo svojot krevet od kade {to se gleda ezeroto. I alkoholot vo negovata krv ne pomogna. Bi o~ekuval deka po tolku vina }e zaspie mirno. Is~ekuvaweto na ona {to go ostavi pred edna godina go dr`e{e buden. Mu naviraa misli, slu~ki, lu|e, pejza`i, mirisi. Ako prodol`i vaka na{eto pate{estvie, ne }e mo`am cela godina vo Pariz da stignam s da raska`am se javi profesorot od negoviot krevet. Drago mi e {to ja spoznavate energijata na na{ata zemja razveseleno mu odgovori Bako. Ne znam koj ne bi mo`el da ja spoznae. Ima dosta koi gledaat, a ne sogleduvaat. ]e im treba pove}e pati da se navra}aat za da se koordiniraat so svetot. Kako mislite? zbuneto pra{a u~enikot. Ako po~neme sega na taa tema, }e n razdeni. Ajde da odmorime malku. N ~eka naporen den. Leka no}. Leka no} vozvrati Bako. Oseti deka profesorot e ve}e mnogu umoren i ne saka{e da siluva ponatamo{na diskusija. Zborovite za navra}awe ubavo gi zapomni. Vo tekot na `ivotot mnogupati se se}ava{e na niv. Kolku pove}e sozreva{e, tolku podobro ja sogleduva{e pravilnosta na tie zborovi. No taa ve~er tie ostanaa celosna misterija. U{te dolgo vreme ostana buden vrtej}i se vo krevetot. Zasapa nekade vo prvite mugri. Spie{e cvrsto s do docna nautro. Profesorot, iako mnogu porano zaspa od nego, go pridru`uva{e vo ve}e pladnevniot son. Doma}inite bea vnimatelni da ne gi razbudat. Obajcata stanaa vo isto vreme. Se pozdravija srde~no so gostoqubivite doma}ini, gi spakuvaa primerocite od vino i zemja, i go fatija vozot koj kone~no gi odnese do krajnata destinacija.

Glava 21 36

Sedea vo restoran kako napraven da se diskutira ezeroto, na samiot breg. Gletkata koja se prostira{e be{e prekrasna. Pred niv, ezeroto vo celata svoja golemina, nad niv, gradot i yidinite. Kristalno belite lebedi mirno proa|aa pokraj terasata. Nivnata belina be{e vo idealen kontrast so siniloto na ezeroto. Ova go narekuvate ezero? ja prekina ti{inata profesorot. Da, zo{to? potvrdi i pra{a Bako. Pove}e li~i na more. Bako prvo slatko se iznasmea, pa seriozno mu odgovori: Po Bajkalskoto ezero, ova e najdlabokoto ezero vo Evropa. Kolku e golemo? Re~isi 30 kilometri dolgo, i ne{to pomalku od 20 kilometri {iroko. ^ii bile onie tvrdini? poka`uvaj}i na tvrdinite nad gradot, pra{a profesorot. Samuilovi... Carot ~ija vojska bila oslepena po porazot kako od pu{ka prodol`i profesorot. Od kade go znaete toa, profesore? Istorijata ja sakam, plus se navrativ na va{eto minato kolku {to mo`ev pred trgnuvawe. Te{ka i `alna istorija. Se~ija e takva, bidej}i e tvoja. A zar ne mislite deka sme pominale mnogu te{ki periodi? Toa e nesporno. No, tragediite na svojot narod sekoga{ se pogolemi od tu|ite. Mo`ebi. No, retko koja nacija dala taka golem vojskovodec kako va{iot Aleksandar. I {to ostana od toa carstvo? razo~arano zabele`a Bako. Kolku {to ostanalo od Napoleonovoto carstvo. Da, no barem ne ste gubele teritorii. Nas sega n par~osaa i ne znam dali nekoga{ }e mo`eme povtorno da se spoime. Toa e sudbinata na malite narodi pri izgovoruvaweto na malite, profesorot gestikulira{e vo navodnici so prstite. No, da ja ostavime istorijata. Ne mo`eme da ja menuvame. Koi ni se planovite za deneska? Sakav vas da ve pra{am, sakate da odime po crkvite i manastirite ili, pak, da odime po lozjata? Ajde da vidime ne{to od va{ata kultura. Za lozjata ima vreme.

37

Glava 22 Koga Bako vleguva{e vo kabinetot na profesorot ve}e ne ja ose}a{e tremata {to ja ima{e prviot pat. Znae{e kade odi i {to go o~ekuva. Go zapozna svojot profesor kako ~ovek. Nivniot zaedni~ki pat mu dade mo`nost da go vidi vo razli~ni `ivotni situacii. Se zbli`ija na edno ~isto li~no nivo, iako gi delea re~isi ~etiri decenii vozrast. Odnosot be{e kombinacija na tatkovstvo i drugarstvo. Profesorot nema{e deca, i Ja`in mu vleze pod ko`a so negovata otvorenost, bistriot um i `elbata za novi soznanija. Sekoj na svoj na~in si go otvori srceto kon drugiot. Hemijata proraboti i portite na novoto prijatelstvo bea {irum otvoreni. Bako, te viknav zaedno da gi pogledneme rezultatite od zemjata i vinoto koi gi donesovme od Makedonija kako da mu zboruva{e na svoj kolega, mu se obrati profesorot. Moite znaewa se skudni saka{e da se ogradi u~enikot. Zatoa si tuka da gi pro{iri{. Ve slu{am, profesore. Naodite gi nadminaa site moi o~ekuvawa. Vo pozitivna smisla? so vidliva qubopitnost pra{a studentot. Da, da... Vie imate zlato koe samo treba da nau~ite da go gaite. Zemjata e idealna, klimata, spored procentot na {e}er vo vinoto, mora da e tamam pogodena, a grozjeto si e grozje. Ako go ima ona {to mu treba, }e bide prekrasno, kako {to e va{eto. Kako da gi podobrime uslovite za da se zgolemi proizvodstvoto i kvalitetot? ve}e so doverba saka{e da ja pro{iri diskusijata Bako. Oh, toa e pra{awe na koe mo`e da se posveti cela studija. Nakratko, jas bi sprovel podobro navodnuvawe, mo`ebi bi zasadil novi sorti grozja i bi rabotel na standardizirawe na procesot na proizvodstvo. [to mislite za ostanatite regioni koi se relativno mali? Bako osobeno go kopka{e negoviot kraj, no ne saka{e direkno da go postavi pra{aweto. Golemo, ne sekoga{ e dobro. I malite me iznenadija. Posebno kaj tebe. Tamu bi trebalo da se odi so specifi~ni vidovi grozje za koi ne baraat visoki temperaturi i koi go zbogatuvaat vkusot na grozjeto zaradi dvi`eweto na vozduhot koe e prisutno tamu. E, vedna{ }e im pi{am na site lu|e so koi se sretnavme za va{ite pozitivni naodi Bako go dobi ona {to go saka{e i ve}e ne be{e tuka. Mislite mu odletaa daleku vo rodniot kraj. Na tebe ostanuva da go promeni{ likot na tamo{noto proizvodstvo ne sakaj}i vedna{ da go ispu{ti od race, profesorot kako da ja pretska`uva{e negovata idnina. Golema zada~a mi stavate na ple}i, profesore ~e{aj}i se po glavata mu odgovori studentot. Zatoa {to znam deka mo`e{ da ja ponese{ profesorot kratko go zavr{i razgovorot. Bako samo kimna so glavata, ja fati ladnata masivna kvaka na u{te pomasivnata vrata i izleze od kabinetot. Na fakultetot be{e vrvolica kako i obi~no, no toj od toa ni{to ne slu{a{e. S se odviva{e tivko vo negovata glava. Kone~no dobi potvrda za ona {to go sonuva{e. Dojde mnogu poskoro otkolku {to o~ekuva{e i polesno otkolku {to mo`e{e da predvidi. Gi vrte{e re~enicite na razgovorot vo svojata glava. Se obiduva{e da najde skrieni ne{ta, 38

nedore~eni zborovi, ne{to me|u redovi. No, kako i da go zavrte{e, s izgleda{e ~isto. Toa se poklopuva{e so na~inot na koj se izrazuva{e profesorot. Posebno koga se rabote{e za negovata profesija, toj nema{e ni{to skrieno vo rakavite. Taka ponesen na krilata na uspehot otide vo svojot stan da napi{e pisma na tatko mu i na nivniot prijatel od Kavadarci.

39

Glava 23 Nedela nautro, praznik za Bako. Naj~esto {eta{e po bregovite na Sena, a edna{ mese~no si dozvoluva{e da se ka~i na brod. Denes be{e denot za brod. Sekoga{ go fa}a{e prvoto trgnuvawe vo devet nautro. Po obi~aj, nema{e mnogu lu|e i toj mo`e{e da im se predade na mislite. U`iva{e vo letot na pticite, vo {umot na rekata, vo ritmi~koto rabotewe na motorite od brodot koi go vra}aa vo mislite doma, vo planovite koi gi prave{e za idninata i vo razmislite kako da gi pro{iri i da gi podobri eksperimentite koi gi rabote{e na fakultetot. Denot, kako sozdaden za utrinska pro{etka. Toploto aprilsko sonce ve}e be{e na neboto i dava{e prekrasno sinilo na pejza`ot. Site znamenitosti na Pariz, kristalno ~isto vidlivi. Mo`e{e da gi broi{ metalnite {ipki na Ajfelovata Kula, kamenata ~ipka na Noterdam ili belite kamewa na Sakr Ker. Brodot, re~isi prazen, so nekolku ranobudnici kako nego. Nema{e ni turisti, {to be{e va`no za nego. Vo tekot na poslednite dve godini sozdade ~uvstvo na odbivnost kon turistite. Ne deka ne go saka{e {areniloto od lu|e, nacii, obi~ai i jazici. Duri naprotiv, na univerzitetot ima{e prijateli od celiot svet. No ne mo`e{e da ja trpi povr{nosta na lu|eto koi go razgleduvaa Pariz. Najgolem del od niv doa|aa po nekolku dena, gi razgleduvaa tipi~nite turisti~ki mesta, si zaminuvaa i dobivaa vpe~atok za gradot. A toa e mo`ebi najpogre{nata slika koja mo`e{e da se dobie za ovoj ubav grad. Razbira{e deka ne sekoj mo`e da odvoi pove}e vreme za razgleduvawe, no sepak ne mo`e{e da trpi nekoj da zboruva za negoviot omilen Pariz po samo nekolku pominati dena. Toa be{e rezultat na negoviot perfekcionizam. Toj so denovi studiozno go prou~uva{e gradot. Najmnogu ode{e pe{ki, onaka kako {to navistina se zapoznava edno mesto. Gi pro~e{la site muzei, galerii, znamenitosti, pazari, ulici, od najgolemite do najmalite. Saka{e da zboruva so minuva~ite, so pazarxiite, so du}anxiite. Ne be{e retko nedelnoto pretpladne da go pomine vo razgovor so nekoj du}anxija, nezavisno dali e Francuzin, Al`irec, Kinez ili, pak, od druga nacionalnost. Go interesiraa nivnite `ivotni prikazni, okolnostite pod koi do{le vo ovaa zemja, kako se snao|aat, kako `iveat, so kogo se dru`at. Taka napravi edna lepeza na prijateli od najrazli~na vozrast, obrazovanie i poteklo. Go vikaa na gosti mladiot student od Makedonija vo katoli~ki ku}i, protestantski, islamski, pa duri i vo edna budisti~ka ku}a. Nau~i mnogu za svetot i za negovite razliki, i sekoga{ saka{e u{te pove}e da u~i. Sogleda deka kolku pove}e znae, tolku pove}e se otvora `edta za novi soznanija. Religijata i `ivotnite obi~ai bea naj~esti temi na razgovorite koi gi vode{e. Hranata so koja go slu`ea mu go pro{iri vkusot, i menito koe go saka{e s pove}e se pro{iruva{e. Ubavo raspolo`en, go vika{e i Kiril da dojde so nego, no kako i sekoga{, toj go odbi bidej}i saka{e da spie podolgo. Po ubaviot pojadok {to sam si go podgotvi, omlet so mladi kromit~iwa i pe~urki, plus taze baget, salata od morkovi i planinski ~aj od Makedonija, izleze vo novoto utro. Kupi karta za prviot brod, sedna na predniot del od brodot i si ja potpevnuva{e Biljana platno bele{e. Sedej}i taka, vo vidnoto pole mu 40

pomina ubava mlada devojka koja sedna na drugata strana od predniot del na brodot. Ja prosledi so pogled i po izvesno vreme stana od svoeto mesto i se upati kon nea. S se odviva{e celosno nesvesno. Mo`e li da sednam na va{ata masa? kako toa da be{e edinstvenoto slobodno mesto, pra{a Bako. Sekako kako da e normalno nekoj da te pra{a da sedne do tebe na celosno prazen brod, so nasmevka odgovori rusokosata devojka. Se vikam Bako, studiram na Sorbona, zemjodelstvo. Jas sum Paulina, studiram medicina na Sorbona. Ne ste Francuzika? zagado~no pra{uva{e i konstatira{e Bako. Ne, kako {to i vie ne ste Francuzin ne mu se dava{e Paulina. ]e pogoduvame li? so nasmevka na liceto predlo`i toj. Ajde ti prv. Mi li~i{ na slovenskite ubavici od opisite na Tolstoj. A navistina devojkata be{e ubava so kadravata kosa vo idealen spoj so nejzinite svetlosini o~i. Belata ko`a dava{e ne`nost i gracilnost. Gradite, iako skrieni pod jaknata, ja oddavaa cvrstinata i goleminata. Dolgite noze izviraa od pod dolgoto zdolni{te. Bravo se iznasmea taa i zabele`a: A i ti si od na{ite plemiwa. Taka sakaat da n pretstavuvaat. Na{ata istorija e poinakva od onaa koja se butka vo javnosta. Bako li~e{e na Sloven so svojata svetlo kostenliva kosa i zeleno-sivi o~i. Visok, so {iroki ramena i tenki ne`ni prsti. Doa|am od Polska spokojno re~e devojkata. A jas od Makedonija gordo izjavi Bako. Ima li kaj vas vakvi reki? pra{a Paulina, kako da saka{e da go svrti razgovorot na druga tema. Vaka golemi ne, no zatoa ima ezera. Ja sakam vodata, u{te pove}e brodovite na nea. Jas izrasnav na ezero. I pak }e se vratam na nego. Otsega znae{ kade }e te odnese `ivotot? Samo si duvam vo svoite edra. Razgovaraa celo vreme na pro{etkata so brodot. Ne osetija koga pominaa trite ~asa, koga se ka~i sonceto vo zenitot, koga legna `e{tinata nad gradot. Se razdelija kako stari drugari koi si poprika`aa po podolgo negledawe. Bako za prvpat navleze vo podlabok razgovor so devojka. Dosega nitu fizi~ki, u{te pomalku psihi~ki be{e podgotven da gi otkriva `enskite du{i. No, Paulina go otvori pragot i vra}awe nema{e.

41

Glava 24 Bako prodol`i da lunya po ulicite na Pariz do docna vo no}ta. Jade{e kaj negoviot prijatel Siriec. Po obi~aj, ov~i kotleti pe~eni na `ar, zelen~uk i kiselo mleko. Umoren i zadovolen vleze vo svojot stan. Go do~eka Kiril, koj be{e no}na ptica i se podgotvuva{e da izleguva. Ne{to si mi otsuten. Pak li te fati nostalgijata? go pra{a Kiril. Ne e toa nekako nevolno odgovori Bako. Dobro e, zna~i znae{ kade le`i zajakot. Kako i sekoga{, vo nas samite mudruva{e drugar mu. ]e mi go otkrie{ ili da izleguvam? Zapoznav edna Polja~ka, student po medicina na na{ata Sorbona... Taka te sakam be, ma`i{te, da se zaqubi{ malku skokna do nego Kiril i go bakna v ~elo. Kako mo`e{ vedna{ da zboruva{ za qubov? [to! Ti ne veruva{ vo qubov na prv pogled? Ima{e ne{to vo nea. Koga }e ja vidi{ povtorno? netrpelivo pra{a Kiril. Ne znam kako da zboruva samiot na sebesi re~e Bako. Kako ne znae{? ne veruvaj}i na odgovorot prepra{a Kiril? Taka, nitu znam kade `ivee nitu, pak, ne{to se dogovorime so istiot zanesen pogled re~e Bako. Udiraj}i se po ~elo, Kiril gi oble~e ~evlite i mu re~e: ]e treba da po~neme od prvata lekcija. Ajde sega spij, utre ne{to }e smislime. Kiril izleze, a Bako zamislen ostana sam vo bessonata no} koja go ~eka{e so otvoreni pregratki. Kako sekoga{ koga za prvpat }e se sretneme so ~uvstvata na qubov, i toj ne znae{e kako da se ponese so niv. Silinata na ~uvstvata mu uka`uva{e deka mu se slu~uva ne{to novo i prekrasno, no nikako ne mo`e{e da gi razbere slu~uvawata. Se prevrtuva{e taka dolgo vo svojot krevet, go slu{na Kirila kako dojde i kako zaspa, ja vide mese~inata kako se povle~e, go vide sonceto kako go osvoi horizontot i stana da ja re{i zagatkata na svoeto srce. Kako {to obi~no se slu~uva, denot ne mu donese odgovor. Sede{e gledaj}i nekade vo dale~inata, ne slu{aj}i gi nitu kolegite nitu profesorite. [a{ardisan i nemo}en, izleze od predavawata, legna na prekrasniot zelen trevnik vo centarot na univerzitetot i se zagleda vo neboto kako od nego da bara{e pomo{. Kiril, na kogo ni{to ne mu bega{e od nastanite i koj slu~ajno pominuva{e tuka, mu se pribil`i zad grb glasno obra}aj}i mu se: 42

 Tebe da te ukrade ~ovek nema da oseti{. Se bev zamislil izgubeno mu odgovori Bako. Ako, qubovniot veter e najubav koga duva v grb. [to e planot sega? pra{a Bako nadevaj}i se deka negoviot poiskusen drugar }e mu dade sovet. Planot e ~ekawe. ]e odime pred zgradata na medicinskiot fakultet i }e ~ekame da se pojavi princezata. Nema{ ni ~evli~ka za da ja probame na Pepela{ka. Ne igraj si majtap so mene! Koga ne mo`e{ da pla~e{, sekoga{ smej se! Glava 25 Kve~erinata nadvisna na neboto, i umorot be{e vidliv na licata na Bako i na Kiril. Po dogovor, obajcata se najdoa pred zgradata na medicinskiot oddel vedna{ po zavr{uvaweto na popladnevnite predavawa. Bea podgotveni so ko{ni~ki za jadewe, o~ekuvaj}i deka dolgo }e ~ekaat. Sednaa na trevata potpreni grb so grb i vedna{ po~naa da jadat. Gi fati dremka so nivnite polni stomaci i re{ija dodeka eden spie, drugiot da ~uva stra`a. Problemot se pojavi koga Kiril treba{e da bide na dol`nost, so ogled na toa {to ne ja videl Paulina. No Bako detalno mu ja opi{a i toj se osmeli da ostane na post. Ama Paulina ja nema{e. Site studenti izlegoa, nea ja nema. Ili e najdobra ili, pak, najlo{a studentka sumira{e Kiril. Ajde da si odime razo~arano mu odgovori Bako. Sega koga is~ekavme tolku ~asovi, za sitno da ja propu{time! Ajde... vle~ej}i go za raka mole{e Bako. Bidi trpeliv! Ima razlika od trpelivost do... Dobro, odime {tom ne si podgotven da dade{ raka za nea. O~igledno ne razbira{ tivko re~e Bako. I navistina otidoa. ^ekorea nemo niz no}ta. Bako vidno razo~aran, pa Kiril ne saka{e da doleva benzin na oginot. Si legnaa bez da razmenat nitu zbor. Bako se nao|a{e na pragot od svojata vtora bessona no}. So toa po~nuva{e da go pla}a danokot na qubovta, koja naj~esto se izrazuva{e vo sre}a, solzi i nespiewe. S mu be{e izme{ano vo glavata. Preovladuvaa dve osnovni i vo nekoja raka protivre~ni ~uvstva, privle~nosta kon Paulina, bidej}i site znaci na zaqubenost ve}e postoeja kaj nego, i sramot od Kirila koj go vide vo edna, za nego poni`uva~ka situacija, da ja ~eka devojkata od negovite soni{ta. Kiril be{e mnogu ponapred vo ma{ko-`enskite odnosi. Otkako dojde Bako, toj ve}e ima{e nekolku devojki. Ima{e mnogu siguren nastap bidej}i negovata vnatre{nost zra~e{e so samodoverba. Tokmu zatoa Bako se pra{uva{e dali be{e pametno {to mu ka`a na Kiril za negovata avantura. Sepak, najmnogu go ma~e{e slikata vo koja toj se pretstavi pred svojot drugar. Vo tie turbulentni razmisli go do~eka novoto utro. Pred da zaspie, cvrsto re{i deka utre }e ja do~eka Paulina. Ovoj pat }e odi sam za da ne mora da gi deli svoite vnatre{ni frustracii so nikogo. Zaspa cvrsto i spie{e dolgo. 43

Gi propu{ti site predavawa denta. Koga se razbudi ne mo`e{e da poveruva {tom go pogledna ~asovnikot na yidot. ^etiri popladne. Sonceto ve}e po~nuva{e da pa|a od svojot zenit. Senkite se izdol`uvaa i boite po~nuvaa da se menuvaat od svetlo`olta vo `ar crvena. Iako spie{e re~isi dvanaeset ~asa, Bako sepak ~uvstvuva{e umor. No mislata deka ova e denot koga povtorno }e ja vidi Paulina, vedna{ go stana od krevetot. Se izmi, se namirisa so parfemite na Kiril, zede kniga za ~itawe i trgna da ja vidi devojkata za koja dve no}i ne spie{e.

Glava 26 Svetlinata ve}e ne mu dozvoluva{e da ~ita. Mo`ebi podobro be{e taka, bidej}i so edno oko be{e vo knigata, so drugo vo izlezot od medicinskiot fakultet. Kone~no, na drvoto na koe{to se potpira{e si najde udobno mesto. Gi gleda{e novite proletni lisja kako go ozelenuvaa staroto drvo. Ja najavuvaa novata sezona, noviot ciklus, novata prolet. Koga dojde popladneto, lisjata bea temnozeleni na temnosinoto nebo, a sega ve}e izgledaa kako crni silueti na temnoto nebo osvetleno od polnata mese~ina. Za razlika od v~era, Bako vo nieden moment ne ja izgubi nade`ta deka }e se pojavi Paulina. Dodeka go slu{a{e {umoleweto na lisjata, vo dale~inata vide deka se otvora vratata i na nea se pojavuva beloto lice na Paulina. Skokna i vo nekolku ~ekori se najde do nea. Povtorno }e te propu{tev zadi{ano prizna Bako. Ova ne ti e prvpat? za~udeno pra{a Paulina. Za volja na vistinata, tretpat mi e. Edna{ so mojot prijatel, dvapati sam prizna toj bez da ~uvstvuva nikakov sram. Dobro {to me fati, jas obi~no ostanuvam podocna, bidej}i osven univerzitetot, rabotam za da mo`am da se izdr`uvam. Zna~i, Kiril ima{e pravo tivko za sebe si promrmori Bako. [to re~e? Ni{to. A {to raboti{? pra{a toj za da go svrti vnimanieto. Mu pomagam na profesorot po patologija. Verojatno tvoite ti pra}aat pari od doma. Ne, jas im pra}am ne{to {to }e mi ostane. Pa, kako dojde vo Sorbona? se interesira{e Bako. Dolga prikazna. Gi sakam prikaznite, osobeno dolgite. Bev najdobra u~eni~ka vo presti`nata gimnazija vo Var{ava. Pobediv na nacionalnite natprevari po fizika, hemija i biologija. Eden od univerzitetskite profesori se zainteresira za mene i me predlo`i da vlezam vo izborot na trojca koi ja dobivaat stipendijata za Sorbona. O~igledno ti ja dobi. Jas s u{te ne mo`am da poveruvam. A tvoite roditeli? 44

 Ne im be{e drago {to si odam, no bea svesni deka ova mi e {ansata koja tie nikoga{ ne mo`at da mi ja pru`at. Jas sum najstara, imam u{te dva bra}a po mene, taka {to imaat so kogo da se zanimavaat. Kako se snajde? so ova Bako saka{e da go sporedi svoeto iskustvo so nejzinoto. Na po~etokot te{ko. Blagodarenie na nekolku Polja~ki koi se vo studentskiot dom, nekako gi prebrodiv prvite meseci. So ogled na toa {to ne mo`ev ni da sonuvam deka }e studiram vo Francija, ne go znaev jazikot. Pristignav vo Avgust, nastavata po~na za dve nedeli. Sega? Podobro. Golema blagodarnost im dol`am na profesorite koi najdoa golemo razbirawe za mene. ]e se vra}a{ doma po univerzitetot? Moram, toa e eden od uslovite na stipendijata. Koga ne bi morala? Povtorno bi se vratila. Zo{to? insistira{e Bako. Sekoe rastenie saka da raste na svojata po~va. Ajde da odime, se stemni. I jas sum ve}e umorna. Za da ne te ~ekam povtorno, kade }e se najdeme sledniot pat? ve}e ohrabren pra{a Bako. Sekoj den odam na Sena i ja gledam kako te~e. Vo kolku ~asot? Ova vreme. Na mestoto kade {to trgnuvaat brodovite? Malku podolu, tamu e pomirno. Se razdelija i Bako ostana dolgo da ja gleda kako se ka~uva po skalite na apartmanot. Veterot ja nose{e kadravata kosa. Koga stasa pred vratata, Paulina se svrte i mu mavna. So taa gletka pred sebe toj prodol`i da odi nakaj svojot stan.

45

Glava 27 Bako sede{e na klupata gledaj}i ja Sena kako mirno te~e. Razmisluva{e za toa deka vodata koja ja gleda sega, utrinata izlegla od izvorot na rekata. Iako be{e dogovoreno po osum ~asot nave~er, toj dojde porano. Ne smee{e da si dozvoli da docni na nivnata prva dogovorena sredba. Paulina isto taka podrani, izvlekuvaj}i se pred profesorot. I taa ne saka{e da docni na sostanokot. Za prvpat se zainteresira za nekoe mom~e. Sede{e na triagolnikot koj e potporen stolb na mostot, vo sredinata na rekata. Ima{e prednost {to go gleda{e nego, no toj, normalno, ne mo`e{e da ja vidi, bidej}i ne ni sonuva{e deka sobirnoto mesto }e bide vsu{nost na malo kameno ostrov~e koe slu`i kako potpora na eden od najubavite mostovi vo Pariz. Koga sonceto ve}e odamna go nema{e i pominaa nekolku minuti po osum ~asot, Bako stana od klupata, po~na nervozno da {eta i si zboruva{e sam Da ne e na drugata strana? Da ne me razbra pogre{no za denot? Da ne se premislila? Bidej}i vremeto vo takvi momenti minuva mnogu bavno, mu se pri~ini ve~nost pred da go ~ue svoeto ime izvikano od dale~inata. Se svrte okolu sebe, no ne vide nikogo. Pogledna na gorniot del od kejot, no i tamu nema{e nikoj. Paulina ja vide negovata konfuzija i po~na da mavta so racete, povtorno silno izvikuvaj}i Bakooo. Ovoj pat toj uspea da go fati pravecot od kade {to doa|a{e glasot. Se svrte kon rekata, kade {to tokmu vo toj moment pominuva{e brod so turisti koj mu go zatskriva{e ostrov~eto od kade {to go dovikuva{e Paulina. Ta`no go gleda{e brodot na koj se igra{e valcer i se ve~era{e na sve}i. Tr~a{e napred-nazad po bregot na rekata velej}i si sam na sebe Po~nav da haluciniram. Vo tie nepregledno dolgi minuti brodot bes{umno se dvi`e{e po tekot na rekata i kone~no vidikot povtorno mu se otvori. Bako ja izgubi sekoja nade` i sedna so navednata glava gledaj}i na mestoto kade {to vodata od rekata dopira{e do kameniot breg. Odedna{, kako grom od vedro nebo, povtorno go udri zvukot na negovoto ime. Pogledna pred sebe 46

i {to }e vidi, Paulina go razmavtala {alot povikuvaj}i go. Skokna od mestoto i glasno se obrati, so ogled na toa {to gi delea nekoi pedesetina metri: Kako stigna dotamu? Ka~i se na mostot, pa }e ti ka`am mu vozvrati taa. Kako {to dosega vremeto pominuva{e bavno, odedna{ po~na da pominuva so nevidena brzina. Tr~aj}i, Bako se upati nakaj mostot ne ispu{taj}i ja od vid Paulina. Kako da se pla{e{e povtorno da ne ja izgubi. Na tri-~etiri ~ekori gi zede nagornite petnaesetina skali koi go delea dolniot od gorniot kraj na kejot. Koga stigna na mostot, povtorno tr~a{e gledaj}i nadolu kon maliot triagolnik. Stigna zadi{an i ja povika Paulina. Dojdi gore! Ne, ti }e dojde{ dolu be{e decidna Paulina. Kako!? s u{te ne mo`ej}i da zeme zdiv, ja pra{a Bako. Koga }e se svrti{, zad tebe ima `elezen kapak, otvori go i spu{ti se po skalite.

Bako se svrte i neuspe{no se obide da go podigne kapakot. Se obide u{te edna{, no `elezniot kapak ne ni se pomrdna. Po tretiot obid go izgubi sramot i ja pra{a Paulina. Ako jas ne mo`am da go krenam kapakov, kako go krena ti? Auuu, izvini, ne ti ka`av, pod ogradata ima metalen otvora~, zaka~i go na rabot i podigni go od taa strana. Kako vo bajkite, dolgiot metalen otvora~ si sede{e nepodvi`no pod ogradata. Be{e te`ok i laden. No Bako ne go po~uvstvuva ni ednoto ni drugoto. Brzo go stavi vo otvorot, i kapakot se otvori. Se poka`aa `eleznite skali koi li~ea na onie koi se vgradeni na kanalizaciskite otvori na ulicite. Bako brzo i spretno se spu{ti po niv. Be{e temno vo tunelot. Nitu temninata ja vide. Za mig se najde na dnoto od skalite, ja otvori vrtata, ama Paulina ja nema{e. Toga{ taa od zad grb mu skokna pravej}i go zvukot so koj obi~no gi pla{ime decata Bu. Toj prepla{en i zadi{an re~e: Me izvadi od pamet. Toa e dobar po~etok. ^ovek mora da izleze od svojata zona na komfor za vistinite da izlezat na povr{ina mudruva{e Paulina. I bez pla{ewe, vistinata e mojot prv izbor za da ne ostane kuso, odgovori Bako. Sednaa na rabot od kamenoto ostrov~e i nozete re~isi im ja dopiraa vodata. Obajcata bea svrteni kon mestoto kade {to zajde sonceto. Studeniloto na no}ta ve}e nadoa|a{e i te~eweto na rekata go nose{e so sebe studeniot veter. Obajcata gi oblekoa svoite xemperi i go prodol`ija razgovorot. ]e me ubedi{ deka si prvoto ma{ko na koe treba da mu veruvam? Ne sakam vo ni{to da te ubeduvam! Ne sakam ni da veruvam vo prazni raboti odlu~no mu odgovori Paulina. A da te pra{am, kako go pronajde ova mesto? Mi ka`aa bezdomnicite. Se dru`i{ so niv!? za~udeno ja pra{a Bako.

47

 Znae{ deka ~esto sedam pokraj rekata. Niv gi ima ovde sekoga{. Edna{ vidov eden od niv na triagolnikot. Go pra{av i mi ja otkri tajnata. Ottoga{ ova mi e mestoto na koe se relaksiram. Gledaj, imam i mal stol ostaveno ovde. Zna~i li toa deka oficijalno i mene me prima{ na tvojot ostrov? Natamu odat rabotite ne`no mu odgovori Paulina. Bako u{te pone`no ja pregrna i ja bakna. Se vide deka na obajcata toa im be{e prviot bakne` vo `ivotot. Obi~no kopneeme da stigneme do nego, a koga }e se slu~i, naj~esto ne znaeme {to da pravime so nego.

Glava 28 Veli{ ja do~eka? Kiril so netrpenie go pra{a za da doznae pove}e detali. Da, ima{e pravo ti prviot pat. Treba{e podolgo da ~ekame odgovori Bako. Glasot mu be{e skr{en. Kako da ne saka{e da ja priznae gre{kata. Le`e{e vo krevetot gledaj}i direktno pred sebe, vo tavanot na nivnata soba. Dobro {to be{e temna no}, bidej}i ne saka{e Kiril da mo`e da go vidi negovoto lice. Koga lu|eto }e nau~at da u~at od iskustvoto na postarite, gre{kite koi ni se povtoruvaat vo istorijata }e se svedat na minimum gledaj}i deka zaedni~koto ~ekawe imalo porazitelni rezultati, Kiril saka{e da ja smeni temata na razgovor. Ostavi go sega toa! Da ti ka`am za nea insistira{e drugar mu. Podgotven sum da ja slu{nam prikaznata na ~ovekot koj za prvpat se vqubuva. No, ova e ne{to posebno teatralno izjavi Bako. Site taka mislat. Vo su{tina, site se isti go razubeduva{e Kiril. Ova e drugo. Podgotven sum vo granicite na istoto da slu{nam ne{to razli~no. Zna~i tebe nikoj ne mo`e da te nadmudri. Treba da pravi{ razlika me|u mudrost i iskustvo. ]e zboruvame za mudrost ili za nea? @enite vo na{ite `ivoti ili ja donesuvaat ili ja odnesuvaat mudrosta nekako sam za sebe kontemplira{e Kiril. Vo mojov slu~aj, mi go odzemaat zdivot si prizna Bako. 48

Navistina, samo {to zboruvaa za nea, Bako po~na da se vozbuduva. Odedna{, na tavanot ja vide Paulina sednata na Sena, so kosata koja ja nosi veterot. Ubavo, zna~i deka e vistinska qubov. Od kade, pak, znae{ ti za toa {to e vistinska qubov? Samo malku sum postar od tebe, no mnogu poiskusen. Vakva kombinacija na ubavina i inteligencija ne si videl samozadovolno izjavi Bako. Ubavinata mo`e{ samo ti da ja vidi{ i samo za tebe e va`na. Inteligencijata ja gledaat i drugite, no povtorno samo tebe ti e va`na re~e Kiril, kako da saka{e da go razbudi od sonot na qubovta. Saka{ da ka`e{ deka ne e li~na? se najde povreden Bako. Ne mo`am ni{to da ka`am, zatoa {to ne sum ja videl. No toa i ne e tolku va`no. Ako tebe ti se videla ubava, toga{ s e na mesto. Se {eguva{ ili, pak, go vrti{ razgovorot? Ni ednoto ni drugoto. Qubovta n pravi slepi. Po nekoe vreme progleduvame. Ponekoga{ sme zadovolni, ponekoga{ razo~arani. Kako da ne veruva{ vo qubov? Naprotiv otse~no odgovori Kiril. Pa, zo{to taka cini~no zboruva{ za nea? Zatoa {to temata e mnogu prostituirana. No ~uvstvoto e nezaboravno zadovolno zabele`a Bako. Ne samo toa, tuku i s {to odi zaedno so nego. Tuku, daj da spieme sega, pa utre }e mi ja poka`e{ tvojata princeza. Glava 29 Crveniloto na sonceto koe zao|a{e se odbiva{e od vodata na nadojdenata Sena, reflektiraj}i se na obrazite na Bako i Paulina, koi bea cvrsto pripieni eden do drug. Mestoto pod mostot celosno odgovara{e na nevinosta na nivnite du{i. Sedea eden do drug, gu{nati. Vsu{nost, ne se znae{e kade zavr{uva ednoto telo, a kade po~nuva drugoto. Kako da bea stopeni vo magi~na pregratka. Kako i site vqubeni, dolgo mol~ea. Qubovta e presilna za da im dozvoli na zborovite da izlezat na videlina. Koga i posledniot zrak na sonceto se izgubi nad gradskiot horizont, Bako kako da se razbudi od son i mirno pra{a: Zo{to tolku ti se dopadna ova mesto? Pra{aweto ja trgna Paulina od sostojbata koja e te{ko da se opi{e. Zatoa {to ja gledam rekata kako te~e, kako se menuva, a sepak ostanuva ista, gi gledam brodovite koi plovat i najva`no mo`am da bidam sama mirno mu odgovori. Ja razbiram qubovta kon vodata, no kon brodovite? [to bi bila vodata bez brodovi? kako sama da se pra{uva{e Paulina. ]e imame golem brod samo za nas gledaj}i vo dale~inata prorokuva{e Bako. Eden ubav den! re~e Paulina i po~na blago da se smee. 49

 A sama mo`e{ da bide{ sekade i so kup lu|e okolu tebe! toj se navrati na inicijalnoto pra{awe. Da, no kombinacijata koja ti ja ka`av, zasega e nenadminata. Ama sega ve}e ne si sama! Ima{ pravo, }e treba da ti dadam denovi na poseta mu prizna Paulina. Va`i, tripati dnevno po dva ~asa sam si prepi{a Bako. Jas mislam deka si poefikasen od toa. Mo`e edna{ dnevno, bez vremensko ograni~uvawe. I povtorno molk. Da ne be{e studeniot veter, sigurno }e trae{e podolgo. So stud vo koskite stanaa i vo ti{ina zaminaa. Bakne`ot so koj se razdelija kako da ka`a s. Ako prozborea, zborovite }e zvu~ea kako vi{ok. Taka po~na sagata za Bako i Paulina. Kade {to be{e toj, be{e i taa, kade {to be{e taa, be{e i toj. Koga ne bea vo nejziniot stan, bea kaj nego, i obratno. Kiril i Aleksandra, cimerkata na Paulina, mo`ebi }e `iveeja pomirno ako tie dvajca si go delea stanot. Se qubea ubavo, onaka kako {to prvpat se saka. Ja otkrivaa mo}ta na povrzanosta. Stanaa sinonim za bezuslovna qubov. Semestarot zavr{i i dojde vreme za letniot raspust. Paulina, po dve godini, se podgotvuva{e da se vidi so svoeto semejstvo. Bako isto taka planira{e da gi poseti svoite. Nekako nevolno trgnuvaa na pat. Se imaa sebesi ovde i ni{to pove}e ne im treba{e. No, kako toa da im se objasni na semejstvata. Se razdelija na `elezni~kata stanica, si dadoa pisma koi se dogovorija da gi otvorat po razdelbata i se ka~ija na vozovi koi gi nosea vo razli~ni pravci.

Glava 30 Vremeto na Bako bavno mu pominuva{e vo negoviot Ohrid. ^uvstvuva{e praznina za{to ja nema{e Paulina. Nema{e na kogo da svirne pod prozorec, nema{e so kogo da gi gleda branovite na rekata koi ja ~istea negovata du{a, da zboruva za knigata koja {totuku ja zavr{il, da {eta vo site mo`ni delovi od denot, da ja dr`i za raka, da ka`e dobro utro i leka no}, da gu{ne, da qubi. Po dve nedeli ne izdr`a i ka`a na majka mu za negovata qubov. Vera so vnimanie go islu{a. be{e milo {to nejziniot sin gi ~uvstvuva plodovite na ~ove~koto povrzuvawe. Ne be{e drago {to ne na{ol devojka od nivniot kraj, u{te pomalku {to e Evrejka. No nejzinoto ~uvstvo za ednakvost se izdignuva{e pred kakvi bilo predrasudi. Mislata deka nejzinoto ~edo e sre}no gi probiva{e granicite koi{to nekoi ve{ta~ki gi bea krenale. Bako znae{e kako }e reagira tatko mu. Zatoa odlu~i prvo da se ispoveda na majka mu. Se kr{e{e sebesi me|u ~uvstvata koi bea povrzani so negovata familija i onie povrzani so Paulina. Kantarot sekoga{ prevagnuva{e kon Paulina. prepu{ti na Vera da mu ja soop{ti vesta na tatko mu, podgotven da vleze v ogan i da ja brani svojata 50

pozicija. Ne treba{e da ~eka dolgo. U{te utredenta, po vesta, Stefan reagira{e. Sedea sobrani okolu kru`nata masa, tatko mu, majka mu i toj. Veli{ Evrejka najde! o~igledno voznemiren re~e Stefan. Kolku {to znam, tvojot partner e Evrein smireno odgovori Bako. Prv obid da ja smiri strasta na tatko mu. U{te koga trgna od Pariz planira{e kako da reagira na pra{awata koi neizbe`no }e dojdea. Kolku {to znam, tvojata majka e Makedonka ve}e so podignat glas brzo odgovori tatko mu. S zavr{ija li na{ite momi? pra{a Vera. Iako nevolno, taa go poddr`uva{e tatkoto. Ne, no ~udno, tamu vo Pariz ne vireat mnogu sakaj}i na {ega da go svrti razgovorot re~e Bako. E, dobro de, }e si dojde{ od tamu prodol`uva{e majka mu da ja igra dvojnata uloga. Ne sakam me{awe krikna tatko mu i so tupanica udri na masata. S podripna. Odedna{ molk koj nikoj ne znae{e kolku trae{e. Tatko, qubovta nema predrasudi prekinuvaj}i ja ma~nata ti{ina so tivok glas, kako da se obra}a na porota, re~e Bako. Mo`ebi, no jas gi imam neprikosnoveno odgovori tatko mu. ^uvaj si gi za sebe drsko odgovori sinot. Za prvpat otkako znae{e za sebe Bako zboruva{e na ovoj na~in so tatko mu. Ve}e i nemu mu popu{ta{e racionalnoto razmisluvawe. Po~na da mu blika glavata od misli. Poroj od misli. Verojatno tatko mu prodol`il da zboruva, no ne go slu{a{e. Be{e vo svojot svet. Vo svetot koj go ostavi pred nekolku nedeli. Svetot na Bako i Paulina. Tatko mu zamavna i so |ugum go pogodi sina si vo leviot obraz i na cel glas vikna ^uvaj se od roditelska kletva. Nemoj ~oveku, Gospod ni e svedok stapisana od reakcijata so molben glas mu se obrati Vera. Toa {to jas sum sozdal so svoi ple}i, nikoj nema da go deli cvrsto odgovori tatko mu. Ne baram ni{to, }e po~nam od nula odgovori Bako na aluzijata za imotot. Ne go bole{e udarot, go bolea zborovite, go bole{e cepeweto na negovoto semejstvo koe mu se slu~uva{e pred negovite o~i. Ako prodol`i{ vaka, nema ni da po~ne{ bes~uvstvitelno go predupreduva{e Stefan. Dava Gospod zdravje i `ivot. Tatko, samo ova da ti go ka`am, sekoga{ }e te sakam i }e te po~ituvam kako tatko, no ostanuvam so Paulina pomireno odgovori Bako. Tatkoto besno izleze od sobata i ja tresna vratata. Bako znae{e deka }e ima otpor, no ova {to se slu~i daleku gi nadminuva{e negovite najcrni misli. Ne mo`e{e da razbere deka negovite roditeli, koi sekoga{ davale s od sebe za negovata idnina, sakaat da zastanat na patot na negovata sre}a. Izleze od sobata, ja izbi{a krvta, go stavi maram~eto na liceto, gi oble~e ~evlite, se spu{ti do ezeroto i dolgo sede{e na bregot 51

slu{aj}i go ezeroto. Bara{e odgovor od nego, bara{e odgovor od neboto, od yvezdite, od veterot. No ne slu{na ni{to. Site ostanaa nemi na negovoto pra{awe.

Glava 31 Paulina be{e prevozbudena po sredbata so nejzinite roditeli, bra}a i prijateli. Ne mo`e{e da se nazboruva so niv. Denot ne stignuva{e da se vidi so site so koi saka{e da gi spodeli svoite iskustva. ^uvstvuva{e deka ve}e ne e del od sredinata koja ja napu{ti samo pred dve godini. se ~ine{e deka s e isto kako {to go ostavi. Nasproti toa, rabotite vo Pariz konstantno se menuvaa. Se navikna na taa dinamika, i ovaa stati~nost malku pre~e{e. No lu|eto koi gi saka{e i koi ja sakaa davaa ~uvstvo na prifatenost i prijatnost. Po nekolku dena nevolno ka`a na majka si za vrskata so Bako. Rita samo ja grizna dolnata usna. 52

Ve~erta kartite se otvorija. Hristijanin najde, a! konstatira{e voznemireno David, tatkoto na Paulina, kako da be{e se dogovoril so tatkoto na Bako. Za volja na vistinata, toj me najde. U{te polo{o. Znae{ deka si ve}e vetena vikna tatkoto. Toa se obi~ai od koi treba da se odvikneme cvrsto odgovori Paulina. Nie nema da se odvikneme niz zabi odgovori Rita. Vie ne mo`ete da go `iveete mojot `ivot! se bore{e Paulina. Deteto }e bide krsteno vo nivna crkva? kako da pra{uva{e tatko . Tie veruvaat vo na{ ~ovek! brzo replicira{e }erkata bidej}i go o~ekuva{e pra{aweto. Veruvaat vo pretska`uva~ot, ne vo mesijata! vidno voznemirena od me{aweto na religiite vikna majkata. Kako i da e, od eden izvor doa|aat kako da im se obra}a{e na pove}e lu|e konstatira{e Paulina. Ako sekoj od nas vaka ja rasprodava na{ata istorija, kade }e ni bide krajot!? ve}e bez kontrola vika{e David. Ne gledam deka so ovaa taktika sme do{le donekade! samouvereno i s u{te smireno re~e ker}ata. Ne e va`no do kade sme do{le. Va`no e da go odime vistinskiot pat! izbezumeno propoveda{e Rita. Koj go odreduva vistinskiot pat? pra{a Paulina. Svetite knigi! Ako gi sledime niv, svetot ne bi bil vo vakva mizerija! Prestani, ne skrnavi na Boga! kinej}i del od oblekata, krikna majkata. Tuka popu{ti sistemot na Paulina. Se dr`e{e dobro s do krajot, s do momentot koga ja vide majka kako kine del od oblekata. Star obi~aj so koj se razdeluvaat od mrtvite ili, pak, koga nekogo ekskomuniciraat od zaednicata. Vo slu~ajov, taa be{e crnata ovca koja treba da se izbir{e od semejstvoto. Ne mo`e{e da razbere zo{to. U{te pomalku da poveruva deka toa go pravat nejzinite roditeli. Vo nejziniot svet, qubovta stoe{e visoko na piedestalot i s drugo mora{e da se pot~inuva na nepi{anite zakoni na qubovta. Lipa{e nekontrolirano. Bez zbor ja napu{ti kujnata i otide vo svojata soba. Nikoj, osven nejziniot najmal brat, ne dojde da ja vidi. Duri nekade rano izutrina izmorena od pla~ewe, zaspa. Spie{e dolgo kako da ne saka{e povtorno da se soo~i so svoite roditeli.

53

Glava 32 No}ta be{e kako crtana. ^ista, jasna, so mnogu yvezdi i mese~ina koja tuku{to po~nala da izleguva na videlina vo forma na srp. Gradot poleka po~nuva{e da odi na po~inka. Septemvri vo Pariz e eden od najubavite meseci. Koloritot mu dava dodatna ubavina na gradot. Paletata se dvi`i od zeleno, preku svetlo i temno`olto do crveno. Ne samo na drvata, tuku i na trevnicite, asfaltot i zemjata se preslikuva istiot kolorit. ^ista~ite se nemo}ni pred prirodata i cel ovoj period vodat vojna so listovite koi vo tekot na denot }e gi is~istat, a istite gi ima utredenta. Rozite gi davaat svoite posledni cvetovi i so toa go zbogatuvaat bogatstvoto na boi. Xagorot na turisti poleka se zamenuva so xagorot na u~enicite i studentite. 54

Vo edna takva atmosfera i ubavina se vratija mladite qubovnici od svoite letni odmori. Bea presre}ni da se vidat po re~isi dvomese~nata pauza. Na prviot sostanok, sekoj go donese vrzul~eto pisma koi go dobil. Se baknaa, se pregrnaa i otidoa na Sena. Taka spoeni eden vo drug go premol~aa popladneto, zalezot na sonceto i del od no}ta. Koga ubavo zastude, zborovite na Bako, Ajde da odime bea prvite koi ja skr{ija ti{inata. Vo molkot baraa zaborav i objasnuvawe na ona {to im se slu~i. Obajcata pred samite sebe ne sakaa da priznaat {to pre`iveaja, a kamoli toa da go spodelat. No koga se najdoa vo nivniot krevet, goli pod ~ar{avot, padnaa site brani, i ~uvstvata poleka si go nao|aa patot. Ne pomina slavno moeto pretstavuvawe kaj tvoite? naga|a{e Bako. Ne ba{, no toa nema nikakva vrska so nas podgotveno odgovori taa. Bi sakal taka da mislam. Blagoslovot od roditelite e dobredojden. Znam, no nema nego da go ~ekam za da si ja osvojam sre}ata. Taka te sakam, moja princezo baknuvaj}i ja ne`no re~e toj. A kako pominav jas? qubopitno pra{a Paulina. Ne najdobro poka`uvaj}i na luznata odgovori Bako. Super, zna~i, eden : eden sme bez da do~eka objasnuvawe mu vrati Paulina. Mo`e{e da pretpostavi. Sekoj ima svoj `ivot i svoi gledawa na rabotite. Jas ostanuvam na svoite mirno odgovori Bako. Zatoa te sakam, princu so beskrajna ne`nost go bakna i go pregrna Paulina. se predadoa na no}ta. Sakaa da bidat sami so nivnata qubov. Se sakaa dolgo i ubavo, zagladneti eden za drug. Nekade vo prvite mugri Bako se razbudi. Paulina be{e vo negovata pregratka. Ja pogali po grbot i ja po~uvstvuva vdlabnatinata na ko`ata koja ja ima{e napraveno pokrivkata koja se preklopila. Dolgo ja gale{e vdlabnatinata po celata dol`ina, kako da saka{e vedna{ da se izgubi. Paulina di{e{e dlaboko. Spie{e cvrsto vo negovite race. Po nekoe vreme, koga oseti deka ko`ata e mazna kako {to be{e sekoga{, Bako povtorno zaspa.

Glava 33 A tamu daleku, vo Ohrid, roditelite na Bako gi jade{e janya. Vera pootvoreno ja poka`uva{e bolkata, Stefan, kako {to obi~no pravat ma`ite, ja krie{e bolkata dlaboko vo sebe. Ne bea prozborele ni{to otkako zamina Bako, no na licata na obajcata se ~ita{e deka ne{to odnatre gi ti{ti. Majkata, po dve nedeli ve}e ne mo`e{e da izdr`i i dodeka sedea na masata po ru~ekot, tivko prozbore: ^oveku, }e si go izgubime ~edoto. 55

 Ako prodolo`i taka, podobro da go izgubam nepokoleblivo vozrati ma`ot. Ako prodol`i{ vaka, nikoga{ nema da go vidime sakaj}i da najde pomirliv pat, rezonira{e majkata. [tom e podgotven da go pogazi mojot zbor, toga{ i ne treba da mi izleguva pred o~i. Ajde, ne zboruvaj taka! Znam kolku go saka{. Niv najmnogu gi sakam, ama... tuka nekade popu{ti cvrstinata na Stefan, go pokri liceto so racete za da ne mu se vidat solzite. [to, }e stava{ preduslovi pred qubovta! ~uvstvuvaj}i deka tokmu vo ovoj moment mo`e ne{to da se napravi, insistira{e Vera. Ne, ama... niz racete promrmori tatkoto. Ama {to, ako ne se odnesuva spored tvoite normi, }e prestane{ da go saka{? Ne. Toga{, zo{to go turka{ podaleku od sebe? Ne umeam poinaku ve}e so ~uen pla~en glas odgovori Stefan. Razgovorot prodol`i vo ne~ujna forma. Obajcata znaeja deka ne{to mora da se stori, no mol~ea. Majkata se obiduva{e da balansira me|u qubovta kon ma`ot i qubovta kon sinot. Nemo taguva{e. Iako na povr{ina se soglasuva{e so sprotivstavuvaweto na Stefan, dlaboko vo sebe ostana ubedena deka ne smee da zastane na patot na sinovata sre}a. ^esto go sonuva{e Bako. U{te po~esto vode{e nem razgovor so svojot sin. Vo tie razgovori go poddr`uva{e da izdr`i na patot koj go zacrtal. Duri po~na da mu pi{uva pisma, ne{to {to dotoga{ be{e rezervirano za nejziniot ma`, i skri{no da gi ispra}a. Za `al, pismata odea ednonaso~no. Ne saka{e Bako da odgovara od strav deka nejziniot soprug }e gi otkrie i }e gi vidi kako zavera koja se gradi zad negoviot grb. Sinot, pak, od svoja strana odgovara{e na site pisma i gi ~uva{e vo papka koja planira{e da ja odnese pri prvoto odewe doma. Pismata mnogu mu zna~ea. Po ona {to go slu{na od svoite roditeli, se ~uvstvuva{e kako riba na suvo. Prepiskata mu be{e neophodnata voda koja go vrati ne samo vo `ivot, tuku i vo vrskata koja toj ja ima{e so majka mu. Vrska na sin i majka, gradena so mnogu qubov i vnimanie koja, kako {to pominuvaa godinite, si dobiva{e i drugi osobini kako po~ituvawe, pomo{, simpatii. Vera be{e posledniot kriterium na vistinata, kade {to site problemi na eden mlad ~ovek bea izneseni. Za nea, sinot ostanuva{e sin, nezavisno od toa {to napravil. A imaweto devojka od druga vera ne e pri~ina da se promeni {to bilo vo nivniot odnos. Sli~en odnos izgradi so tatko mu. Stefan be{e gord na svojot prv sin, podgotven da napravi s za da mu udovoli na negovite `elbi. Duri koga Bako izrazi `elba da studira vo Pariz, tatko mu ne se sprotivstavi, iako go gleda{e kako naslednik na trgovskata imperija koj toj ja ima{e izgradeno od nula. Veruva{e vo obrazovanieto. Za `al, odnosot kompletno se smeni po poslednata poseta na sinot. Naedna{, na povr{ina izlegoa razlikite vo na~inot na koj dvajcata go gledaa svetot. Po~nuvaj}i od najmalite sitnici, pa s do globalnoto viduvawe na rabotite. Obajcata se razo~araa eden od drug. Na Bako mu padna osobeno te{ko da go gleda svojot dosega{en idol vo svetloto vo koe se pretstavi. Za mlad ~ovek nema ni{to polo{o koga idealite so koi e rasten, poleka po~nuvaat da se kr{at. Toa se momenti koga mladata ~ove~ka du{a mo`e mnogu lesno da zaluta. Za sre}a, Bako be{e izgraden od cvrsta vnatre{na materija i ne popu{ta{e pod pritisokot.

56

Stefan, aktot na svojot sin go gleda{e kako atak li~no upaten kon nego. Se pra{uva{e kade zgre{il vo na~inot na vospituvawe. Za nego, tradiciite bea na vrvot od piramidata. S drugo se podreduva{e na niv. Duri i osnovnata ni{ka na postoeweto, qubovta, ja stava{e na vtor plan vo odnos na tradiciite. Stefan zaboravi na qubovta kon negovata sega{na `ena koja tolku silno go potrese vo negovata mladost. Istata taa qubov podocna ja preto~i vo ramkite na tradiciite, vo koi qubovta go gube{e svojot primat. Ne deka ne ja saka{e `ena si, tuku dozvoli nadvore{niot svet da go formira na~inot na koj ja qube{e. A svetot ne saka bezmerna qubov. Nadvore{niot svet saka vo s, pa i vo qubovta, da bideme mediokriteti. No, qubovta e edna od rabotite koi ne trpat polovi~nost. No vrskata prodol`i, se rodija dvata sina, Stefan go dobi toa {to go saka{e, no ne go pru`a{e toa {to mo`e{e i {to treba{e na negovata `ivotna sopatni~ka. Vera se navikna na toj odnos i ja kanalizira{e svojata qubov, gri`a i posvetenost na decata. Navidum izgledaa kako slo`en par, no sepak bea ~lenovi na armijata vnatre{no nezadovolni sopru`nici, kade obajcata ostanaa gladni za vistinska qubov.

Glava 34

57

Na re~isi dve iljadi kilometri severno od niv se slu~uva{e sli~na drama. Iako me|usebno nepovrzani, roditelite na Paulina, kako i roditelite na Bako, vodea vojna okolku sudbinata na nivnata }erka. Po zaminuvaweto na Paulina, vedna{ ja otvorija diskusijata. Ja vide li na{ata }erka kako si igra so potekloto? gnevno prozbore majkata. Mislam deka e zaqubena sakaj}i da ja odbrani, odgovori David. Iako rabin, i od nego po pravilo na ne{tata treba{e da se o~ekuva po`estok otpor, tatkoto kompletno se stavi na stranata na svojata princeza. So tekot na godinite mu stana jasno deka podelenosta na lu|eto po osnova na religijata e neprirodna rabota, sozdadena od dogmatskoto tolkuvawe na religijata. Za negova nesre}a, svojata vnatre{na transformacija vo odnos na osnovnite pogledi na svetot nitu smee{e nitu, pak, mo`e{e javno da ja propagira vo sinagogata. Se ~uvstvuva{e kako predavnik na ~ove{tvoto. Od edna strana be{e jasnata slika koja ja sogleduva{e vo celata nejzina kompleksnost, od druga be{e brojnoto semejstvo koe zavise{e od skromnite prihodi koi samo toj gi vnesuva{e vo ku}ata. Problemot so Paulina se pojavi kako ventil kade ja ispu{ta{e pareata. Ako javno ne smee{e da gi soop{ti vistinite koi gi sogleduva{e, toga{ privatno mora{e da go izrazi toa vo koe{to navistina veruva{e. Koga, pak, se rabote{e za negovata mileni~ka, toga{ nema{e sila koja }e go spre~i da ne bide kompletno na nejzina strana. Qubovta nema ni{to so toa ostanuva{e cvrsto na svoite pozicii Rita. Kako misli{ nema? za~udeno pra{a tatkoto. Taka, vo ime na tradicijata, qubovta e sekundarna. Ne, ne, ne, qubovta e primarna nad koe bilo ~uvstvo. Tradicijata e izmislena, so qubovta se ra|ame. David od petni `ili se obiduva{e da gi pribli`i osnovite vrednosti na svojata `ena. Dosega napati bezuspe{no se trude{e da ja izvadi od ramkite na religioznata rigidnost. Site razgovori ostanaa besplodni. Rita nema{e kapacitet da gi smeni vrednostite vo svojot sistem. Ti samo poddr`uvaj ja i }e gi krsti{ vnucite v crkva. Vo ime na mojata qubov kon nea, podgotven sum da prifatam s se proiznese tatkoto. Ne samo {to }e prifate{e, tuku ja poddr`uva{e s do negoviot posleden zdiv. Be{e sre}en {to negovite naslednici do{le do povisoko nivo na svesta, koi ni ovozmo`uvaa da se ka~uvame po ne sekoga{ vertikalnata skala na soznanijata. E, jas ne sum, nitu }e bidam. Po cena na nejzinata qubov David povtorno pra{a, ne mo`ej}i da poveruva deka majka mo`e da si poigruva so qubovta kon ~edoto. No toa e posilno od mene iskreno prizna Rita. Samo taka misli{. Ovoj razgovor celosno go otslikuva{e odnosot na sopru`nicite. David se obiduva{e da pronajde zo{to negovata `ena ostanuva{e gluva na negovite povici. Dali be{e nejzinoto te{ko detstvo, koga ednopodrugo gi izgubila obata roditeli, dali mladosta vo koja ne 58

mo`e{e sama da se najde sebesi, dali revnosta kon religijata koja ja pru`i neophodnata qubov za sekoj ~ovek? Za ironijata da bide pogolema, tokmu religijata gi spoi niv dvajcata. David slu`e{e kako mlad rabin vo sinagogata vo koja po~na da doa|a Rita. @ivotot u{te edna{ ironi~no si poigra so svoite glavni akteri lu|eto. Vo ovoj slu~aj, religijata gi zbli`i, a sega bea na dobar pat istata da gi razdvoi.

59

Glava 35 Nekade na geografska sredina me|u doma{nite koflikti, Bako i Paulina s podlaboko navleguvaa vo edna vrska koja stana simbol na bezrezervna qubov. Celiot univerzitet znae{e za niv. Duri i profesorite koga ne mo`ea da gi najdat, znaeja deka sigurno se ili na sega ve}e nivniot triagolnik na Sena ili, pak, vo nivnoto qubovno gnezdo Bakoviot stan. Kiril, sogleduvaj}i ja serioznosta na vrskata, se otseli od stanot. Bako mu izrazi golema blagodarnost za negovata postapka. Ostanaa bliski, posetuvaj}i se ~esto. Bako ne mo`e{e da ja zaboravi ulogata koja ja odigra Kiril na po~etokot od negoviot prestoj. Nabrgu potoa, Paulina kompletno se preseli vo negoviot stan. Zaedni~koto `iveewe ne ja pomati ~istinata na vrskata koja ja imaa. U~ea zaedno, {etaa zaedno, gledaa pretstavi zaedno. Te{ko be{e da se nabrojat rabotite koi gi pravea eden bez drug. Vo takvo zaedni{tvo pominaa tri godini.

60

Glava 36 1933 godina Stoej}i eden do drug, i ~ovek ne znae{e koj e poubav, nevestata ili, pak, mlado`enecot. Bako vo crn kostum so bela ko{ula. Paulina vo bel nevestinski fustan posipan so biseri. Kako da bea izlezeni od katalog. Na liceto im izvira{e sre}a. Denot go slede{e nivnoto zadovolstvo. Nevideno sino nebo, na~ipkano so sitni beli oblaci visoko na horizontot. Tivok veter si poigruva{e so {irokiot fustan na Paulina i so nejzinata kadrava dolga kosa. Sonceto si igra{e so odblesokot na biserite. Kako {to }e se pridvi`e{e, taka odreden broj biseri zasvetkuvaa. Na veselbata bea pokaneti mnogu lu|e i site so zadovolstvo ja prifatija pokanata da prisustvuvaat na svadbata na prvorodeniot sin na Ja`in. Me|u gostite ima{e i edna mala grupa rodnini i prijateli na Paulina. Kako da sum na tu|a svadba so nasmevka zabele`a Bako dodeka ja miluva{e golata raka posipana so trpki od studeniloto. Zo{to? u`ivaj}i vo dopirite pra{a Paulina. Zatoa {to ne u~estvuvav vo nejzinata podgotovka. I da saka{e, ne mo`e{e go opravduva{e Paulina. Znam. Specijalizacijata be{e pova`na od s. Imam gri`a na sovest so malku podrug ton prizna Bako. Duri i nasmevkata mu se izgubi od liceto i prestana da ja miluva qubenata. Od kade, pak, toa? se interesira{e Paulina. Taa go poznava{e svojot quben ne samo po na~inot na koj zboruva{e, tuku i po govorot na teloto. Tie {to bea protiv na{ata vrska gi nema me|u nas. Toj misle{e prvenstveno na negoviot tatko koj po~ina prethodnata godina, nekolku meseci po najavata deka negoviot sin }e se `eni. Istoto se odnesuva{e i na nejzinata majka koja zamina samo eden mesec po Stefan. Nastani koi ostavija dlaboki tragi kaj obajcata. Do krajot, po~inatite ostanaa vo kompletno nesoglasuvawe so odlukata na nivnite deca. Po nivnata smrt, pozicijata na Vera poleka po~na da se menuva, od prikrieno nezadovolstvo do opravduvawe za postapkata na nejzinot sin. David u{te pove}e ja poddr`uva{e Paulina vo nejzinata odluka. Obata ostanati roditeli dadoa blagoslov, koj mnogu im be{e va`en na mlado`encite. [to ima{ ti so toa? sakaj}i da go odvle~e od mislite, pra{a Paulina. Imam, s pove}e mislam deka moite misli po~nuvaat da imaa mo} so staklen pogled odgovori toj. Paulina zabele`a deka so mislite e nekade daleku. Mo}ta od koja se pla{i{ ja ima samo Eden ute{no, so miren glas mu odgovori Paulina. 61

 Daj Bo`e da e taka, inaku mislata }e me ma~i do krajot na `ivotot kako od daleku re~e Bako. Zarem mo`e da te ma~i ne{to koga go dobi ona {to go saka{e!? Bako ja bakna ne`no vo nejzinite ubavi rozovi obrazi i predlo`i: Ajde da igrame. Glava 37 1936 godina Se me{aa boite na ezeroto. Nijansite na osnovnite boi se redea vo bezbroj varijanti. No}ta poleka go osvojuva{e horizontot. Lu|eto gi zatvoraa du}anite i se gotvea da zaminat doma. Go broeja pazarot i blagodarea za beri}etniot den. Paulina isto taka se podgotvuva{e da ja zatvori svojata ordinacija koga vleze Petar. Doktorke, ako ne bevte vie, }e ni poumrea decata so po~it se obrati Petar. Ah, Petar, dodeka nie izigruvame doktori, Gospod si ja vr{i svojata dol`nost. Da, golem e Gospod, no vie mu pomagate. Bez vas decata moravme da gi nosime vo pogolemite gradovi. Znam, i zatoa sum sre}na {to sum tuka. Da ne zboruvam kolku mi zna~i sekoja detska nasmevka koga me gledaat niz gradot so detska nasmevka na svoeto lice mu odgovori Paulina. Celiot grad e zadovolen {to sudbinata ve donese me|u nas. Vo toj moment Bako vleze vo ordinacijata. Se za~udi koga go vide Petar vnatre. Ajde, Petar, }e mo`e li da si ja vidam `enava malku? na {ega re~e Bako. Gazda, sega ka`uvav na doktorkata deka angel ja pratil me|u nas. I na angelite im treba odmor. Znam, kolku dol`am doktorke za v~era{niot pregled na }erkata? Ni{to za tebe. Vi donesov doma{no kiselo mleko i riba, utrinava fatena Petar go otvori zimbilot i gi podade mlekoto vo ubavo zemjeno grne i ribata zavitkana vo bela tkaenina. Petar se pozdravi so obajcata i trgna nakaj doma. [tom ja zatvori vratata, Bako ja pregrna Paulina i ja bakna. soop{ti deka gi ~eka na ve~era eden od negovite partneri. Taa insistira{e da odi doma i da se preoble~e, no toj ja ubedi deka izgleda prekrasno. Ve}e treta godina bea vo brak, a qubovta gi dr`e{e. Ne mo`ea eden bez drug. Izleguvaa od stereotipite na sopru`nici. Prvo, nemaa deca bidej}i re{ija da po~ekaat pred da dobijat naslednici. Vtoro, se odnesuvaa kako mlad zaquben par, koj sekoj moment go koristi da bide zaedno. Treto, koga bea zaedno, bez predrasudi ja poka`uvaa qubovta eden kon drug. Iako najgolem del od lu|eto kopneeja po takva vrska, sepak u{te pogolem del od niv gi ozboruvaa za na~inot na koj se odnesuvaa. A toa e re~isi tipi~no za takvi situacii. Koga lu|eto go nemaat toa {to go sakaat, najlesno im e da go ozboruvaat istoto {to go nemaat. 62

Bako i Paulina znaeja za zlobnite glasovi. No voop{to ne obrnuvaa vnimanie na niv. Nivnoto razbirawe be{e toa {to koga gi pominaa najte{kite momenti na po~etokot od nivnata vrska, ponatamu s }e bide lesno. Se zedoa ne eden protiv drug, tuku eden za drug.

Glava 38 1949 godina Sudnicata be{e prepolna. Vozduhot te`ok, nadvisnat nad site zainteresirani koi dojdoa da go sledat procesot. Se dojde do zenitot na soslu{uvaweto, bidej}i denes svedo~e{e krunskiot svedok Bako Ja`in. Od negovite izjavi zavise{e tekot i rezultatot na ponatamo{niot proces. Dr`avata izgotvi krivi~ni prijavi protiv kapetanot na brodot, koj be{e prvoobvinet, zaedno so dvajca negovi sorabotnici, poradi smrtta na eden mornar pri izvlekuvaweto na brodot od dnoto na ezeroto. Javnosta se stavi na stranata na dr`avniot pravobranitel, koja bara{e maksimum kazna za kapetanot. Slikata na dvete sira~iwa i skr{enata `ena koi mornarot gi ostavi zad sebe bea dneven potsetnik na tragedijata. Bako vleze poleka vo sudnicata. Gleda{e direktno pred sebe, nitu levo, nitu desno, nitu gore, nitu dolu. Vko~anetiot pogled go zadr`a i koga sedna na mestoto za svedoci. Iako re~isi s mu be{e odzemeno i ja nema{e mo}ta i presti`ot koi gi ima{e samo pred nekolku godini, sepak, toj pobuduva{e po~it kaj lu|eto. Mo`ebi toa doa|a{e od faktot {to i toj li~no gi po~ituva{e lu|eto nezavisno od nivnata socijalna i materijalna polo`ba. Duri i pripadnicite na novata vlast koja mu odzede s, gaeja simpatii kon nego. Soslu{uvaweto ne mo`e{e da po~ne poradi bu~avata vo sudnicata. Glavniot sudija udri silno so svojot drven ~ekan. Potrebni bea tri pati zasileno ~ukawe za da se smirat strastite na nabquduva~ite. Ti{ina vo sudnicata! glasno i resko izvika sudijata. Mu davam zbor na pravobranitelot na gradot. Sleduva{e voobi~aenoto zemawe na osnovnite podatoci koga se pojavuva{e nov svedok. Bako opu{teno sede{e na drveniot stol koja ~kripe{e pri najmaloto pomrdnuvawe i odgovara{e na site pra{awa. Toga{, bez prethodni pra{awa, dojde krucijalnoto. Potvrduvate li, kako vo va{eto pismeno svedo~ewe, deka ne ste go predupredile kapetanot za dupliraweto na sajlite? pra{a pravobranitelot. Da prodol`uvaj}i da gleda direktno pred sebe, mirno odgovori Bako. 63

Naedna{ {tama. Nikoj ne mo`e{e da poveruva vo ona {to go slu{na. Sekoj razli~no reagira{e. @enata na mornarot gi stavi racete na svoeto skameneto lice. Potona vo svojata ti{ina i verojatno ne go slede{e ostatokot od soslu{uvaweto. Pravobranitelot ja grizna dolnata usna ne o~ekuvaj}i vakov rezultat na rabotite. Celiot negov slu~aj se bazira{e na usni izjavi, bidej}i samo takvi postoeja. Bako, iako vklu~en vo procesot na vadewe na negoviot brod, ne be{e oficijalen pretstavnik, pa taka, negovite sugestii, zabele{ki i komentari ne bea del od pi{anata evidencija. No ima{e tolku svedoci vo korist na tu`bata, {to pravobranitelot be{e siguren deka Bako }e svedo~i vo nivna korist. Sudijata ne ja poka`uva{e voznemirenosta, ama brzoto motkawe na penkaloto niz negovite race zboruva{e {to se slu~uva vo nego. Masata lu|e ostanaa vxa{eni od razvojot na rabotite. Site o~ekuvaa deka Bako e na stranata na dr`avata. I sega, iznenaduvawe. Nekoi otvoreno gi poka`uvaa ~uvstvata, nekoi prikrieno, nekoi ne znaeja kako da reagiraat. Toa be{e ~udno vreme, koga duhovite na `rtvite na staroto vreme se me{aa so duhovite na novoto vreme. Opasno vreme koga otvorenoto iska`uvawe na svoite mislewa ponekoga{ zna~e{e igra na `ivotot i smrtta. Vreme koga dr`avata se nao|a{e na krstopat na svetskata politika. Dali be{e svesno donesena odluka i hrabrost na rakovodstvoto ili, pak, orkestriran otpor na Var{avskiot dogovor, ne se znae{e nitu, pak, vo bliska idnina }e se znae. Kako i da e, lu|eto `iveeja vo strav. Mnogumina otidoa i ne im se znae{e ni traga ni glas. Nezavisno od toa {to ovoj proces nema{e nikakva politi~ka konotacija, sepak lu|eto vnimavaa kako reagiraat. S ne{to se izvrtuva{e vo politika. Imame izjavi na nekolku svedoci koi go slu{nale razgovorot na brodot pred samoto vadewe ne sakaj}i procesot da mu otide vo nekontrolirani vodi, prodol`i pravobranitelot. Kako mo`ele da ne slu{nat koga nie bevme ka~eni na komandniot most! odlu~no se brane{e Bako. Postojat svedo~ewa za va{i predupreduvawa i vo tekot na podgotvitelniot proces navaluva{e pravobranitelot. Imate li pi{ani dokumenti za toa? igraj}i na svojot adut se zasili toj. Se raboti za izguben `ivot znaej}i deka ne postojat nikakvi takvi dokumenti, pravobranitelot saka{e da go vrati procesot vo `ivot i da mu dade humana dimenzija. A so ova }e go vratime mrtviot? tivko pra{a Bako. Ne ste tuka da postavuvate pra{awa, tuku da odgovarate na niv pravobranitelot izgubi kompletna kontrola nad sebe i po~na da vika. Se izvinuvam Bako so smiren glas i so pogled koj likuva se obrati kon nego i kon sudijata. Dali ste svesen kakvi posledici mo`e da vi donese la`noto svedo~ewe? sakaj}i da go zapla{i so vistinski argumenti, pra{a sudijata. Da mirno potvrdi svedokot. 64

 Tuka sme da najdeme pravno re{enie za prijavata koja e podnesena protiv kapetanot za neprofesionalno izvr{uvawe na dol`nosta obiduvaj}i se po sekoja cena da go vrati sudeweto vo pravecot vo koj tie go predviduvaa, so re{itelen ton re~e sudijata. Znam i se obiduvam da pomognam kolku {to e toa mo`no. Ne bi se reklo, zasega nemame pove}e pra{awa sega ve}e vidno izvaden od takt, krckaj}i so zabite, progovori sudijata. Se sozdade me{anica vo sudnicata. Paulina mirno gleda{e pred sebe, a advokatot na kapetanot koj go dobi slu~ajot po slu`bena dol`nost likuva{e. Vo tekot na procesot se zbli`ija so Bako i stanaa prijateli. Iako mnogu pomlad od nego, so {totuku polo`en advokatski ispit, doa|a{e od sosema razli~na socijalna sredina, no ne mo`e{e da ja izbegne karizmata na Ja`in. Sedea dolgo i razgovaraa za slu~ajot. Izlegoa od ramkite na pravnite vodi. Vlegoa vo filozofski vodi i ~esto ostanuvaa do dolgo vo no}ta raspravaj}i za `ivotot. Xagorot se zasiluva{e i sudijata mora{e povtorno da go upotrebi svojot smiruva~ki instrument. Dali odbranata ima pra{awa za svedokot? pra{a sudijata. Ne kratko odgovori advokatot. Po konsultacija so porotata, }e ja doneseme presudata besno soop{ti sudijata, udiraj}i tripati nepotrebno silno so drveniot ~ekan.

65

Glava 39 Zo{to bre, brate Bako, zastana na negova strana, pa zar ne mi ka`a li~no mene deka si go predupredil lipaj}i go pra{uva{e `enata mornarot. Edna ku}a se zatvori, treba li u{te edna da zatvorime? odgovori toj, obiduvaj}i se procesot da go stavi vo edni po{iroki ramki. Kade e pravdata? so ra{ireni race, gledaj}i kon neboto, tivko bara{e odgovor `enata. Ne tuka, na zemjata! isto taka zagledan vo horizontot re~e Bako. Zamolknaa sedej}i na terasata na Bakovata ku}a. Zajdenoto sonce i veter~eto ja najavuvaa no}ta. @enata dojde da porazgovara so nego po re{enieto na sudot deka nema dovolno materijalni dokazi za da se obvini kapetanot na brodot. Za pove}eto lu|e, prosto neverojatna odluka, koja najmnogu be{e rezultat na svedo~eweto na Bako. Po prvoto svedo~ewe ima{e u{te edno vo koe pravobranitelot donese stru~ni lica od glavniot grad samo so cel da izvle~at ne{to od slu~ajot, no i tie ne pomognaa. Borbata na David i Golijat zavr{i so vidliva pobeda za poslabiot. Pokraj kapetanot i pomo{nicite koi gi oslobodija od obvinenieto i koi nemaa zborovi kako da mu se zablagodarat na Bako, najgolem pobednik ispadna mladiot advokat. Go povikaa da bide sovetnik vo Ministerstvoto za pravda. Kako }e im ka`am utre na decata? kako od son da se bude{e, pra{a `enata. Ka`uvaweto e lesno. Gledaj da im dade{ kolku {to e mo`no pove}e qubov i vnimanie. Nim toa im nedostasuva zagledan vo poslednite znaci na denot zboruva{e Bako. Kako da im ja vratam tatkovata raka? 66

 Toa ne mo`eme. U{te pomalku }e go storevme ako eden ~ovek stavevme zad re{etki. No barem pravdata }e si go najde{e patot. Pravdata e vo na{ata sposobnost da prostuvame. Lesno ti e tebe otstrana da prostuva{. Vo slu~ajov se obidov da napravam dobro na obete strani. Znam so glas na razbirawe re~e `enata. Dlaboko vo sebe razbira{e, no ne mo`e{e da izleze od ramkite vo koi taa si go viduva{e procesot. Do kade si so rezervite? pra{a toj, kako da saka{e da stavi kraj na diskusijata. Imam vedna{ razbiraj}i za {to stanuva zbor, kratko odgovori `enata. Bako izvadi od pazuvi nekolku zlatnici i ja zede rakata, gi stavi vo nea, i re~e: Ako, imaj rezerva. Ostanaa u{te dolgo na balkonot. Mol~ea i gledaa vo no}ta koja nadoa|a{e. Studot gi razdvoi. Se pozdravija bez mnogu zboruvawe, `enata mu ja stisna rakata za blagodarnost i zamina.

Glava 40 1939 godina Polno}ta odamna pomina. Umorot se sleva{e niz teloto na Bako i Paulina, kako koga }e polie{ prozorec so crevo. Ja diskutiraa sudbinata na tatkoto na Paulina. Obajcata bea uspe{ni vo svoite profesionalni `ivoti. Nemu proizvodstvoto na vino i trgovijata mu cvetaa, nejze ordinacijata rabote{e prekrasno. No vojnata po~na, i so toa gri`ite na Paulina za tatko . Vo ime na na{ata qubov, dozvoli mi jas da odam i da se pogri`am za nego! kle~ej}i na krevetot ja mole{e Bako. Samo jas sum mu potrebna! gledaj}i prazno vo ogledaloto mu odgovori Paulina. No, ludiloto e ve}e po~nato! sakaj}i da ja dobli`i realnosta, zboruva{e toj. U{te ima vreme da go izvle~am! ]e mora da se odi nadvor od Evropa! Misli{ deka cela Evropa }e bide zafatena!? pra{uva{e Paulina. Ne saka{e da veruva deka vojnata mo`e da dobie tolku {iroki razmeri. Ako ostane samo vo Evropa, treba da bideme sre}ni! prorokuva{e Bako. Ne bidi takov pesimist! Realizmot i pesimizmot nemaat ni{to zaedni~ko vo slu~ajov. 67

Na toa ostana. Ne donesoa nikakvo re{enie. Bako legna na nejzinite gradi, so desnoto uvo go slu{a{e srceto, a na levoto uvo Paulina ja stavi nejzinata raka. Vremeto zastana, zvucite zamrea, s {to postoe{e be{e ramnomernoto ~ukawe na nejzinoto srce. Toa im stana omilena poza, koga dvajcata se predavaa eden na drug. Toj ja ~uvstvuva{e kako `ivee slu{aj}i go ritamot na srceto, taa go vpiva{e vo sebe galej}i go po glavata. Premaleni od naporniot den i u{te ponaporniot razgovor, zaspaa pregrnati.

Glava 41 1946 godina Na policite vo prostoriite na Crveniot Krst se nao|aa sudbinite na mnogu lu|e. Sekoja kartonska kutija obele`ana so ime sodr`e{e po eden `ivot izguben nekade vo mete`ot na najsurovata vojna koja ja videlo ~ove{tvoto. Posre}nite imaa nekoj koj }e dojde i koj }e se pogri`i za nivnite ostatoci. Ponesre}nite ostanuvaa nemrdnati, fa}aj}i prav na metalnite polici, ~ekaj}i go denot koga i toa malku {to ostanalo, }e najde pat vo smetot na vojnata. Vo studeniloto, sekoj zdiv na Bako jasno se obele`uva{e kako bela parea nasproti siniloto koe go nose{e utroto so sebe. Samo {to stigna so vozot, toj netrpelivo se upati kon mestoto kade {to o~ekuva{e da ja sretne svojata sakana. Iako ne spie{e cela no} vo studeniot `elezni~ki vagon, oko ne mu se sklopuva{e. Dobiv izvestuvawe deka ostavinata na Paulina Ja`in se nao|a vo ovaa stanica vo eden kratok zdiv re~e Bako. Popolnete go formularot bez nikakvi emocii mu odgovori rabotnikot vo Centarot. 68

 Samo sakam da ja dobijam nejzinata ostavina ne mo`ej}i da ~eka, protestira{e toj. Jas samo sakam da vi pomognam. Mora da go popolnite formularot gi digna ramenicite ~ovekot. Bako, vide ne vide, sedna i po~na da go popolnuva formularot. Duri i na penkaloto mu stude{e, pa ne saka{e da pi{uva. Go raspi{a po kraevite na formularot. Mu be{e ~udno pi{uvaj}i go nejzinoto ime. Kako da o~ekuva{e deka cel svet znae za nivnata vrska, pa nema potreba od vakvi formalnosti. Pi{uva{e poleka, gledaj}i gi bukvite koi se formiraa pod pritisokot na penkaloto. Koga zavr{i, stana od {kolskata klupa koja si ja izmenila ulogata i go predade dokumentot. Vie bevte ma`? pra{a rabotnikot sega ve}e zainteresirano. So ogled na toa {to nemaa mnogu rabota, rabotnicite vremeto go ubivaa so ~itawe na ostavinata na `rtvite i gledaj}i gi nivnite fotografii. Vojnata kako da ja ubi i eti~nosta kaj lu|eto. Ne razmisluvaa deka navleguvaat dlaboko vo privatnosta na mnogu lu|e. Paulina na site im be{e omilena i va`e{e za najubava vo nivnata zbirka. Site go ~ekaa momentot koga }e se pojavi nejziniot ma`. Da, zo{to? pra{a Bako zateknat od pra{aweto. Mi izgleda kako ~udna kombinacija mirno odgovori rabotnikot. Bako gi zede rabotite spakuvani vo kartonskata kutija so nejzinoto ime i izleguvaj}i od prostorijata, tivko, kako za sebe, re~e: ^udna e ubav zbor. Vi blagodaram. So kutijata pod raka se upati kon masovnite grobi{ta koi gi zabele`a pri doa|aweto. Grobi{tata mu bea najprirodnoto mesto za povtorna sredba so negovata sakana. Sedna na edna klupa i po~na da gi vadi rabotite od kutijata. Go pozna nejziniot ~e{el. Galej}i go, kako da ja ~uvstvuva{e kosata na Paulina pod svoite prsti. Gi gleda{e fotografiite vo koi dominiraa fotografii od niv dvajca. Dojde do pismata, i prvoto koe go otvori po~na da go ~ita. ...rabotite ne odat na dobro. Ona {to o~ekuvav da go napravam e toklu daleku od mojata pretstava {to nevozmo`no e da se napi{e. Ti ima{e pravo vo tvoeto nastojuvawe da me zadr`i{ pokraj sebe. Kako i da e, }e storam s za da go spasam svoeto semejstvo. Iako sigurno gi znae{, sakav da ti napi{am nekolku raboti. Se pla{am da ne ja izgubam tvojata qubov. Da ne zasaka{ druga, za{to po svetlinata na tvojata qubov, ovoj svet bi bil najtemnoto mesto vo univerzumot. Na{ata qubov ni vo eden moment ne dojde vo pra{awe, ja branevme kako posleden bastion. Vsu{nost, ova {to go imam so tebe e posleden bastion za mene i poslednata otstapnica. Niedna prepreka nema da me spre~i da se vratam kaj tebe. Sekoga{ tvoja, Paulina

69

Bako stana i po~na da odi. Bolkata vo gradite ne mu dozvoluva{e da ostane sedej}i. Navednat ja gale{e zemjata na koja se nao|a{e masovnata grobnica, i pla~ej}i tivko zboruva{e. Pret~uvstvuvav deka nikoga{ pove}e nema da te vidam. Znam deka me ~eka{ tamu, kako {to jas te ~ekam ovde. Dojdov da se prostam so tebe. Vo tvoeto pismo s e ka`ano. Nema pove}e ili pomalku, balansot postoi, nepromenliv, vonvremenski, vonprostoren. I tuka se potvrduva deka qubovta e edinstvenata vrednost na `iveeweto i vrv na op{teweto me|u lu|eto. Drago mi e {to gi otkrivme ovie viso~ini i {to slikata ostana nezamatena od nadvore{nite faktori koi znaat mnogu ~esto da go smenat kursot na dvi`eweto po pravata traektorija. Izmenetata pateka doveduva do nevideni posledici koi samo najsilnite mo`at da ja sovladaat i da se vratat na vistinskiot pat. Ostatokot, odnosno najgolemiot del, ostanuva zaslepen od pogre{nite vrednosti vo `ivotot. Ti blagodaram za qubovta koja mi ja podari. Ostanuvam so tebe. Za prvpat sfati deka e mrtva. Iako site ovie godini, osobeno poslednite tri, go nasetuva{e krajot, sepak, vo nego `ivee{e ronka nade` deka nea ne mo`e ni{to lo{o da se slu~i. Se nadeva{e deka Paulina }e se pojavi od nekade. Sli~no na prikaznite koi gi ~ita{e po vesnicite za soedinuvawe po dolgo vreme. No vojnata ne gi dele{e lu|eto na dobri i lo{i, i na taa baza ne im ja odreduva{e sudbinata. Umiraa site bez red i poredok. Nekoi za ideja, nekoi pod prisila, nekoi bez pri~ina. Mrtvite du{i bea tuka i dolgo ne mu davaa na svetot da go vrati balansot.

Glava 42 1949 godina Pominaa tri godini od momentot koga ja raspakuva kutijata i koga kone~no mu dopre do svesta deka ve}e ne se zaedno, barem ne fizi~ki. ^esto sam sede{e na ezerskiot breg, kade {to voobi~aeno sedea zaedno. Gi gleda{e branovite kako si doa|aat i si odat, kako {to doa|aa i si odea denovite. Ne mo`e{e da razbere deka ne e tuka, blisku do nego. Odvreme navreme kupuva{e karta za brodot, koj sega ve}e ne be{e negov i koj voze{e turisti po ezeroto. Ako ne sede{e so kapetanot vo negovata kabina, stoe{e na vrvot od brodot gledaj}i kako klunot ja se~e naj~esto mirnata ezerska voda ili, pak, krsnoze 70

sede{e na opa{kata od brodot slu{aj}i go ramnomerniot tatne` na silnite brodski motori i nabquduvaj}i ja belata traga koja ja prave{e golemiot propeler. No negovata povrzanost so Paulina ne se namali so tekot na godinite. Edinstvenoto {to mu go donese vremeto be{e dlabokiot vnatre{en mir. Bremenosta na negovata snaa e edna od retkite ubavi raboti koi mu se slu~ija vo toj period. Po podolgo vreme mu se vrati `ivotnata radost i verbata vo dobroto. Kulminacijata se slu~i naprolet so ra|aweto na negovata prva vnuka. Brat mu se vdade vo ku}ata vikaj}i, Bakoo, dobiv }erka. Bako se str~a po skalite i mu letna vo pregratka na pomaliot brat. Se izraduva kako za svoe ~edo. Ne mo`e{e da gi zadr`i solzite. Ostanaa dolgo vo pregratka. Postariot brat ~uvstvuva{e deka semejnata loza }e prodol`i, nezavisno od sudbinata koja gi gaze{e pod noze. Ajde, n ~ekaat vo restoranot. Ve}e ka`av tamu re~e brat mu i go vrati od mislite. Ova }e mora da se proslavi veselo odgovori Bako. Kafeanite se edinstvenoto mesto kade paralelno mo`at da se vidat i sre}ni i nesre}ni lu| e, i pijani i trezni, i zaqubeni i razo~arani, i ubavi i grdi, i mladi i stari. Site polariteti koegzistiraat niz ~a{ka razgovor. Ve~erva vo lokalot se sobraa sre}ni lu|e. Vo kafeanata ima{e ve}e sobrani rodnini i prijateli. Muzikata svire{e koga pristignaa bra}ata. Prekrasna no} za proslava. Yvezdite na neboto bea tuka, blisku na dofat na rakata, za da ja zbogatat zabavata. Veter~eto pirka{e i im gi lade{e zapotenite ~ela na muzi~arite. Bako sedna na centralnata masa i vedna{ nazdravi so ~a{a vino. Radosta jasno se ~ita{e na negovoto lice. Ne sum go videl odamna Bako da pie zabele`a Petar. Ni jas za~udeno konstatira{e negoviot prijatel. Ra|aweto na vnukata o~igledno mu zna~i vrtej}i so glavata re~e mornarot. Kako {to odminuva{e no}ta, taka Bako s pove}e pie{e. Vinoto go opu{ta{e poleka i postepeno. Kako vo ve`bite za meditacija. Po~nuva od nozete, racete, teloto i zavr{uva so glavata. Po~na da ja ~uvstvuva ubavata lesnotija na `iveeweto. Na negovata radost nema{e kraj, nara~uva{e pesni, pee{e, zboruva{e so lu|eto, ednostavno, se zabavuva{e. Seto ova li~e{e na nego pred deset godini. Lu|eto go bea zaboravile vo vakvo svetlo. Koga se pojavija prvite znaci na noviot den, se ka~i na malata bina obra}aj}i im se na gostite. Dragi prijateli, rodnini, namernici. Kolku {to sum pijan od alkoholot, u{te pove}e sum pijan od sre}a. Denes mi se rodi prvata vnuka. Gospod ne me obdari so porod, no `elbite ne doa|aat sekoga{ vo najdirektna forma. Patot na `ivotot neka bide otvoren kako nebovo nad nas poleka i so zasipant glas im zboruva{e Bako na site. Poleka gostite po~naa da si odat. No}ta se preto~uva{e vo den. Bra}ata si otidoa posledni. Brat mu si legna i zaspa cvrsto so r~ewe. Bako ostana da ja isprati no}ta i da go do~eka noviot den. Sede{e na terasata nabquduvaj}i kako se ra|a novoto sonce. Naedna{ go oseti umorot od neprospienata no} i od alkoholot koj se dvi`e{e vo negovata krv. Stana i poleka si legna vo svojot krevet.

71

Glava 43 Stegna zimata, i lu|eto pogolemiot del od vremeto go pominuvaa doma. Se pogodi edna od retkite zimi koga na bregovite od ezeroto mo`e{e da se vidi sneg. Obi~no zimite bea blagi, bidej}i ezeroto sozdava{e mikroklima. Duri i postarite `iteli na gradot ne pametea vakov stud i sneg. Gradot izgleda{e kako izvaden od bajka. Na ridot poredeni ku}i, so tesni soka~iwa me|u niv, i od sekoja izleguva{e ~ad. Kako i gradot da potona vo zimski son. 72

Brat mu vleze vo negovata soba. Niz zamaglenite prozorci, slikata na bajkata be{e u{te poromanti~na. Bako, sakam da porazgovarame mirno re~e bratot. Slu{am ja spu{ti knigata koja ja ~ita{e i udobno se navali na svojot krevet Bako. Pominaa deset godini od momentot koga Paulina zamina... Toj go naseti tekot na razgovorot i skokna kako poparen od krevetot. So glas koj celosno se razlikuva{e od onoj koga dojde brat mu, ostro re~e, Ako si mi na{ol `ena za ma`ewe, da go prekineme razgovorot vedna{. No, ti si mlad ~ovek, na 40 godini, vo polna snaga se obiduva{e da rezonira bratot. Ajde, da ne diskutirame za ova! go zamoli Bako. Dobro, no }e mo`e{ li da `ivee{ so mislite deka nema{ semejstvo, potomstvo? vodej}i go razgovorot vo sentimentalni vodi, go pra{a brat mu. Imam semejstvo, toa ste mi vie, potomstvo, toa e tvojata }erka. Da, no... Nema no, ostanuvam so Paulina. Ne mo`e{ da ostane{ so mrtva `ena ve}e vidno izvaden od ramnote`a vika{e brat mu. Za mene ne e mrtva. Ja sonuvam sekoja ve~er sega ve}e spokojno odgovori Bako. Tokmu zaradi toa ti treba `iva `ena. Rekov, dosta! Bako ja tresna vratata zad sebe i izleze od sobata. Se simna dolu vo kujnata i stavi ~aj. Gi stopli racete na ~a{ata i povtorno se vrati vo svojata soba. Brat mu ve}e izlegol. Razgovorot zavr{i so sli~en rezultat kako i site prethodni razgovori. Nikoj ne otstapuva{e ni milimetar od svojata pozicija. Brat mu ne mo`e{e da veruva deka ~ovek mo`e da `ivee sam. Bako, pak, se ~ude{e kako ne go razbiraat nitu doma{nite, nitu rodninite, nitu prijatelite. Edinstveno Kiril go poddr`uva{e vo negovata odluka, ostatokot od `ivotot da go pomine bez `ivotna sopatni~ka. Verojatno zatoa {to negoviot prijatel ja vide na po~etokot i vo cutot nivnata qubov. Za `al, vremeto ne im dozvoli istata da vleze vo svojot zenit. So Kiril odr`uva{e postojan kontakt preku pisma. Ne se bea videle dolgi godini, no ~uvstvoto na bliskost ostana me|u niv. Ja stavi toplata ~a{a na rabot od prozorecot. Pareata poleka ja simnuva{e maglata od prozorcite. Kako da se kreva{e zavesa na bina. Zamagleniot prozorec pove}e li~e{e na vnatre{na strana od akvarium. S se gleda{e preku prizmata na navla`netoto staklo. Formite i boite bea iskriveni i se dobiva{e nestvaren izgled. Sedna povtorno na krevetot gledaj}i ja igrata na toplo i ladno. Glava 44 1953 godina

73

Godini na sre}no `iveewe za Bako. Golema siroma{tija za site, pa i za semejstvoto na Ja`in. Vojnata ostavi pusto{ zad sebe. Novoto op{testvo se obiduva{e da zastane na noze. Pritisoci, kako odnadvor, taka i odnatre, go zabavat rastot na zemjata. Bisera malata princeza, kako {to ja vikaa vnukata na Bako, i vesta za u{te edna prinova kaj snaata, donesuvaa veselost vo ku}ata na Ja`inovci. Raste{e negovata vnuka i celata svoja qubov Bako ja podari nea. Ja gleda{e kako svoja }erka. [etaa zaedno, igraa zaedno, se raduvaa na `ivotot zaedno. Na dolgite pro{etki po ezeroto, gi otkrivaa prvite zborovi, prvite ~ekori, prviot na~in na dru`ewe. Kako {to stanuva{e pogolema, taka interakcijata be{e pointeresna. Na samo edna nedela pred nejziniot petti rodenden odea niz gradot i sednaa na voobi~aenata porcija sladoled. [tom sednaa, im gi donesoa nivnite sladoledi. Ve}e to~no znaeja koj {to }e nara~a. Bako ~okolado i le{nik, vnukata jagoda i malina. Pred da po~ne da go jade sladoledot, male~kata seriozno go pra{a ~i~ko si: Dali mo`e{ da go vidi{ Gospod? Ne znam odgovori kratko Bako so za~udeno lice. Razmisluva{e od kade doa|a pra{aweto. Jas go gledam. Moite o~i gledaat nevidlivi raboti ja prodol`uva{e diskusijata vnukata. A dali jas mo`am da go vidam? pra{a toj, sakaj}i da go prodlabo~i razgovorot. Ne, toa e samo za mene. Zo{to me pra{uva{ za ova? sakaj}i da go pronajde izvorot na ne{tata, ja potpra{a Bako. Gospod mu stavil voda na glava na mojot drugar koga bil v crkva objasni devoj~eto. Po ova, mu stana malku pojasno od kade doa|a nenadejnoto spomnuvawe na Gospod. Celata diskusija si dobi svoi dimenzii, no povtorno ne mu be{e jasno od kade proizleze idejata za vidlivosta i nevidlivosta na Gospod. Sedea taka u{te dolgo na masata, sega ve}e zboruvaj}i za drugi raboti, s dodeka i poslednoto la`i~e sladoled go nema{e. Stanaa, taa go fati za raka i trgnaa nakaj doma. Taka odej}i nakaj doma, obajcata bea sre}ni; malata princeza zatoa {to ima{e o~igledna prednost nad ~i~ko , gledaj}i go Gospoda, a toj zatoa {to malata detska raka mu zna~e{e najmnogu na svetot.

Glava 45 74

1970 godina Proletta kako da se fale{e so svoite prednosti nad site godi{ni vremiwa. Sve` vozduh, prijatno sonce, razbudena priroda. Bako sednat na terasata od svojata ku}a ja vdi{uva{e novata sezona. Prestana da odi vo du}anot. Brat mu ostana da ja vodi rabotata, a Petar, po negovoto zaminuvawe, be{e neophoden vo rabotata. Vaka se ~uvstvuva{e podobro. Ne deka ne mo`e{e ili, pak, ne saka{e da raboti. Naprotiv, mu nedostasuva{e kontaktot so lu|eto, no saka{e da napravi dobrina za semejstvoto na Petar vo koe rastea tri de~iwa. Negovite potrebi bea skromni. Edinstvenoto na {to tro{e{e pove}e bea knigi koi gi kupuva{e i sozdava{e bogata li~na biblioteka. Od razmislite go prekina ~ukaweto na vratata. Se simna dolu i vide vraboten vo kapetanijata, koj mu re~e: Gradona~alnikot ve povikuva vo svoite kancelarii. Ka`ete mu, samo da se podgotvam i vedna{ doa|am. Vo red, }e mu go prenesam toa. Vraboteniot si zamina, a Bako se ka~i gore vo svojata soba. Podgotvuvaj}i se razmisluva{e od kade doa|a pokanata. Sekoga{ koga izleguva{e, toj be{e ubavo oble~en. Stokmen, trgna po kaldrmata kon kapetanijata. Oddaleku go vide gradona~alnikot koj go ~eka{e pred vrata. [tom se pribli`i, gradona~alnikot mu prijde, srde~no go pregrna i go pra{a: Znae{ li zo{to te viknavme? Ne znam, ama sekoga{ koga me vikale vlastite, mi zemale ne{to. Gradona~alnikot se nasmea ubavo na sarkasti~niot komentar i ka~uvaj}i se kon svojata kancelarija, re~e: Za promena, ne{to }e ponudime. Pa mora, sekoe bure ima dno pak zajadlivo odgovori toj. Sednaa vo kancelarijata koja ima{e prekrasen pogled kon ezeroto, i gradona~alnikot so mnogu ne`en i sentimentalen glas mu se obrati: ^i~ko Bako, jas li~no vi dol`am neizmerna blagodarnost za pomo{ta koja mu ja dadovte na na{eto semejstvo vo vremeto koga bilo najte{ko. Zatoa, go upotrebiv celoto moe vlijanie da vi vratime ne{to {to nekoga{ be{e va{e. Brodot ne mo`ete da mi go vratite ostana tvrdokoren Bako. Ne, no }e ve postavime kapetan na kapetanijata sve~eno izjavi gradona~alnikot. Bako se vxa{i od razvojot na nastanite. Kompletno ja izgubi doverbata vo noviot sistem. Ova {to go slu{na mu go prekina toj sinxir na gre{ki koi gi sogleduva{e vo sistemot. So mnogu poinakov glas, pra{a: Zna~i li toa deka }e mo`am da plovam so brodot? Sekako vozvrati veselo gradona~alnikot, koj zabele`a deka ne{to drasti~no se promeni vo odnesuvaweto na Bako. 75

 Zna~i, ne za xabe velat starite, pravi dobro za da te najde dobro Bako go pregrna istoto ona dete koe pred mnogu godini mu re~e: Dojdi pak, ~i~ko, i se rasplaka. Obajcata ostanaa vo pregratka podolgo vreme. Solzite navrea i na liceto na gradona~alnikot. Za nego, Bako e dobrotvorot koj mnogu pomognal po nesre}nata smrt na tatko mu. I navistina, toj ja upotrebi celata svoja mo} za barem simboli~no da mu se vrati ne{to na Ja`in. Duri svojata partiska kariera ja dovede vo pra{awe zaradi ~estite zalagawa da se rehabilitra eden od najvidnite lu|e vo gradot. No, prviot ~ovek na gradot ostana uporen vo svoite nastojuvawa i, za sre}a, rezultatite koi sega gi gleda{e pred svoite o~i go opravduvaa celiot napor.

76

Glava 46 Bako ~ita{e neumorno. Bibliotekata vo negoviot roden grad odamna mu stana tesna, kako i kni`arnicite, pa po~na da nara~uva knigi od svoite prijateli po svetot. Ponekoga{ go vikaa na razgovor vo carinata i vo policijata za da proverat kakvi se tie knigi. Gi pro~ita svetite knigi na site religii. Re~isi i ne najde religija vo niv. Po~na da se interesira za misticizmot, i kolku pove}e go ~ita{e toa, tolku pove}e razbira{e deka ima u{te mnogu {to ne znae. Misticizmot go skokotka{e, no, za `al, ima{e samo eden prijatel, pretsedatelot na sudot, so kogo ja diskutira{e temata. Dodeluvaweto na funkcijata kapetan na kapetanijata mnogu mu zna~e{e. ^esto go pridru`uva{e kapetanot na brodot. Duri ponekoga{ kompletno go zamenuva{e, {to ubavo mu doa|a{e na ve}e izmoreniot kapetan. Eden ubav proleten den, so dozvola od gradona~alnikot, go zede brodot sam i ja povika svojata vnuka da napravat edna ubava pro{etka po ezeroto. Stariot kapetan mu se ponudi da go vozi brodot, velej}i mu: Jas }e upravuvam, ti u`ivaj! No, Bako saka{e da bidat sami. Sedea zaedno vo kapetanovata kabina so postarata vnuka koja mu be{e mileni~ka i razgovaraa: Nemoj da `ivee{ `ivot za koj }e treba na krajot da se izvinuva{ na nekogo ili, pak, da bara{ pro{ka. ^istinata nema cena zboruva{e ~i~ko . Site nie gre{ime zabele`a mladata studentka po medicina. Gre{kite imaat gradacija. Malite ne mo`eme da gi izbegneme, srednite gi izbegnuvaat pametnite, golemite gi izbegnuvaat samo najmudrite prodol`i so svoeto izlagawe Bako. Gi deli{ lu|eto? pra{a za~udeno Bisera, bidej}i toj navistina ne prave{e razlika me|u nikogo. Ne jas, taka sme sozdadeni, ili poto~no, taka se razvivame. Kako da vlezeme vo dru{tvoto na najmudrite? Slu{aj go svoeto srce i sledi gi moralnite zakoni na tvojata svest. Zamolknaa obajcata i go slu{aa ritamot na motorot. Odedna{ Bako go isklu~i motorot pu{taj}i brodot da lizga po maslosanoto ezero. Sega samo tivkiot veter be{e ~uen vo ti{inata koja gi obviva{e. Bea daleku od bregot, centralno postaveni od kade {to se gleda{e gradot i planinata nad nego. Snegot s u{te belee{e po vrvovite na Gali~ica, a zeleniloto osvojuva{e novi povr{ini. Odmol~ea nekoe vreme, sekoj na svoj na~in procesiraj}i go dosega{niot razgovor. Vnukata netrpelivo go prodol`i razgovorot: Religijata nudi kodeks na moral. Taa e napravena za masite. Jas zboruvam za spiritualnost na sekoj ~ovek poedine~no vo ~ii ramki sekoj treba da gi najde svoite zakoni. Ti sekoga{ ja po~ituva{e religijata za~udeno pra{a taa. Religijata sekoga{, toa {to e storeno vo nejzino ime, nikoga{. Misli{ na vojnite vodeni vo nejzino ime? Ne samo toa. Pogledni vo {to se pretvoreni crkvite. Ti gi poddr`uva{e crkvite. 77

 I natamu }e go pravam toa. Vo niv s u{te ima vistinski vernici. Jas zboruvam za institucijata vo koja e pretvorena crkvata. Kako se slu~ilo toa? Mo}ta i vlasta te{ko se odbivaat zaklu~i Bako. Povtorno molk. Novoto lice koe go poka`uva{e Bako ja iznenadi Bisera. Osobeno vo vrska so crkvite. Za nego se znae{e deka e poddr`uva~ na svetite institucii. Ne samo so postapki, tuku i materijalno, vo vremiwa koga crkvata od strana na sistemot bila stavena nastrana i koga bilo opasno da si blizok so nea. No, taa ne saka{e pove}e da pra{uva. Prvo ubavo }e razmisli za seto ona {to go ka`a, pa }e ja prodol`at diskusijata. Iako toj ne be{e tatko, energetski Bisera se ~uvstvuva{e pove}e vrzna so Bako otkolku so tatko . Kako sekoja }erka, i taa ima{e potreba da se proektira vo nekoja ma{ka li~nost koja naj~esto ja ima tatkoto. Vo nejziniot slu~aj, Bisera se proektira{e vo ~i~koto. Otkako se zapi{a na medicina, Bako u{te pove}e se vrza so nea. Go potsetuva{e na Paulina i na nejziniot perfekcionizam. Znae{e deka }e bide dobra lekarka posvetena na pacientite i nivnoto zdravje.

78

Glava 47 1979 godina E, moj Kirile, `ivotot go zavrte svoeto trkalo pregrnuvaj}i go svojot star prijatel, mu zboruva{e tivko Bako. Da, povtorno da bideme zaedno kade {to po~navme mirno mu odgovori Kiril. Sedea vo kafeanata koja be{e na samiot breg od ezeroto. Ubavina na dofat na rakata. Obajcata ostarea, no duhot im ostana ist. Kiril pragmati~en, Bako idealisti~ki romanti~en. Se gleda{e deka bile ubavi momci. Starosta mo`e da ostavi traga, no privle~nosta e bezvremenska. Kiril ima{e nekolku kilogrami pove}e, no toa ubavo se sovpa|a{e so negovata li~nost. Ja`in ostana vitok, zakop~uvaj}i go remenot vo istata dupka od svoite 18 godini. O~ite im bea polni so `ivoten sjaj pome{an so `ivotnoto iskustvo. Si nara~aa soda-voda i go prodol`ija razgovorot. Se slu~i onaka kako {to sakavme, ti ostana nadvor i napravi mnogu pari, u{te pova`no, daleku od neubavite raboti koi se slu~uvaa. Neli ti rekov deka treba da si ostaneme tamu!? po obi~aj mudruva{e Kiril. Znam, znam, no ne mo`ev toga{, pa i sega, bez ovoj pogled poka`uvaj}i kon ezeroto, kako da se brane{e re~e Bako. Zar za pogled menuva{ s {to pro`ivea, {to izgubi... Me kopka mislata deka mo`ebi Paulina }e ja spasev ako ostanev tamu. Ne veruvam, no sega nema ni zna~enie. Ne se optovaruvaj so takva misla. No, sigurno }e pro`ivee{e poubavo, polesno... Verojatno ima{ pravo. Ne e poentata dali imam ili nemam pravo. Od edna strana, ~isto egoisti~na, `alam {to te nemav blisku site ovie godini, od druga, mislam deka svetot na naukata }e se zbogate{e ako ostane{e, profesorite dolgo te spomnuvaa, i od treta, `al mi e {to si moral da pominuva{ niz patot koj najmalku go zaslu`uva{e lamentira{e Kiril. Sentimentalnosta go obzede Kirila i edna mala solza se strkala po negovoto izbr~kano lice. O~ilata koi gi nose{e ja zgolemija solzata i kako da pridonesoa za nejzinoto zna~ewe. No, jas ~uvstvuvam deka te imam kako prijatel, eden od najdobrite, iako pominaa dolgi godini. Vistinskite prijatelstva ne poznavaat granici, vreme, prostor bri{ej}i ja solzata zaklu~i Kiril. 79

Toa be{e vistina vo nivniot slu~aj. Iako `iveeja daleku eden od drug, iako retko se gledaa, iako bea razli~ni vo svoite viduvawa na svetot, sepak prijatelstvoto ostana cvrsto. Sekoj pat koga Kiril }e dojde{e vo Ohrid, sredbite bea pove}e od srde~ni. Prika`uvaa nadolgo i na{iroko. Da te nemav, }e go nemav i brodot re~e Bako. Kiril se iznasmea slatko i mu odgovori: ]e go ima{e, samo ti sugerirav od kade e najdobro da se zeme. Francuzite }e te izmamea. Pak se vra}a{ vo Pariz? pra{a Bako, potajno nadevaj}i se deka prijatelot }e mu se pridru`i vo negoviot sakan Ohrid. Da, s mi e tamu, imotot, `enata, decata, vnucite odgovori Kiril. Zboruvaat li makedonski vnucite? Da vidi{, da ne veruva{, zboruvaat, pi{uvaat i ~itaat. Bravo! imi Gospoda, ona {to gledam po tu|inite e zagri`uva~ko. Na{ite se pretopuvaat samo po edna generacija. Ako ne storime ne{to, }e n nema zagri`eno zboruva{e Kiril. No, n ima i po vekovi ropstvo. Da, no toga{ e aktiviran mehanizmot na samoza~uvuvawe. Sega koga kone~no postoime pod svoe ime, kako da se opu{tivme. @ilav e ovoj narod. Mo`ebi, no... Tuka obajcata zamolknaa. Bea zagri`eni za sudbinata na nivnata rodna Makedonija. Gledaa deka mnogu mladi si odat i nikoga{ pove}e ne se vra}aat. Sre}en li si tuka? prekinuvaj}i ja dolgata ti{ina pra{a Kiril. Miren sum tivko odgovori Bako.

80

Glava 48 Bako najde zasolni{te vo mol~eweto. Zboruva{e retko i so malku lu|e. Doa|aa lu|e kaj nego koi go razbiraa i so koi mo`e{e da sedi so ~asovi ne progovoruvaj}i ni zbor. A {to da ka`at, ka`anoto be{e ka`ano. ]e se razdelea so dva zbora Leka no}. Samoto nivno zaedni~ko prisustvo zboruva{e pove}e otkolku iljadnici zborovi. Najdolgo razgovara{e so Paulina. Vo tie dijalozi toj ja prezema{e nejzinata uloga, bidej}i tolku blisku ja poznava{e, to~no znae{e {to bi rekla taa vo odredena situacija. Isklu~ok prave{e so postarata vnuka. So nea vode{e beskrajni razgovori. Bako sede{e na svojot krevet, zagledan vo crvenata topka koja se gotve{e da odi na odmor koga vleze Bisera. Stana mnogu mol~aliv vo posledno vreme mu re~e vnukata, sega ve}e specijalist po kardiologija. Mo`ebi nemam ni{to novo ili pametno da ka`am. Ne e toa, ti sekoga{ ima{e umni zborovi za sekogo. Za mrtovecot sekoga{ ubavo se zboruva. Zo{to zboruva{ taka? za~udeno pra{a Bisera, znaej}i deka Bako ne se pla{i od smrtta. Vsu{nost, taa mnogu pove}e stravuva{e od toj moment. Go gledam krajot mirno odgovori Bako. Krajot ne smee da dojde, na kogo }e me ostavi{? Zo{to nikoj ne ja saka starosta? Ne zatoa {to poleka otka`uvaat fizi~kite sposobnosti na teloto, tuka zatoa {to taa ne dava nade`. Starosta `ivee vo minatoto. Nema perspektiva. Koga }e se odzeme nade`ta i perspektivata, toga{ teloto po~nuva da staree. Stareeme od ideja, a ne od godini. ]e ostanam sama... Ve}e si golema devojka, se nadevam deka seto ona {to sakav da ti go prenesam, go razbra. I se obiduvam da go primenuvam vo praktika. Toa e najva`no, mnogu lu|e znaat kade e problemot, no ni{to ne prezemaat. Za mol~eweto ne mi odgovori. [to da se ka`e pove}e! Se obidov s {to e umno da go zapi{am, bilo preku pisma, bilo vo mojot dnevnik. Nenapi{anite zborovi se kako strela bez cel. Vaka zarobeni na hartija sigurno }e najdat svoe mesto vo ne~ija du{a. Seto toa ti go ostavam tebe. 81

Nema nikomu da gi poka`uva{. Koga }e ti dojde krajot, daj im gi na tvoite naslednici za da se pe~atat. Zo{to porano da ne se obelodenat? Za da pomine neophodnoto vreme. Ne razbiram, no }e go po~ituvam tvojot amanet. Zapomni, vo svetot na ti{inata rodeni se najgolemite idei. Ne tro{i go vremeto na prazni razgovori, osobeno koga tie nemaat cel ili, pak, koga imaat negativna konotacija. ]e odime li na ezero utre? pra{a Bisera. Za tamu sekoga{ imam energija, te ~ekam utrinata. Vnukata stana, ne`no go bakna v obraz i izleze. Crvenata topka ja nema{e pove}e. uvstvuva{e deka zdravjeto na Bako se tro{i. Ne saka{e ni samata pred sebe da si go priznae toj fakt, a kamoli pred nego. Kako da si go zamisli `ivotot bez razgovorite so nego? Bako razmisluva{e za ona {to mu go ka`a Bisera. Zarem navistina tolku malku zboruva{e, se pra{uva{e sebesi. Ako e toa taka, a sigurno deka e taka, bidej}i so vnukata be{e izgradil kristalno ~ist odnos, toga{ {to li mislat lu|eto okolu mene, se preispituva{e toj vo temninata na sobata. Svetilkite na gradot se reflektiraa vo crnata povr{ina na ezeroto. Ne deka nekoga{ se gri`el za toa {to mislat ili {to }e re~at drugite, no ova mu dojde kako iznenaduvawe. Mo`ebi stignal na nivoto koga zborovite i ka`anoto go gubat svoeto zna~ewe. Nivo na koe ti{inata gi nosi odgovorite. Sepak, sakaj}i da se opravda sam pred sebe, se zapra{a: [to zna~i zborot `ivot? Mo`e li edno ~ove~ko postoewe da se napi{e ili da se ka`e vo pet bukvi? Apsurdnosta be{e o~igledna. Edinstvenoto {to ne se zapra{a, a sigurno treba{e, e dali negovata okolina stignala na istoto nivo na koe{to be{e toj. Samo ako se blisku do negovoto, }e razberea. Tie koi ne mo`ea ili, pak, ne sakaa da se ka~uvaat na duhovnoto skalilo, sekako, ne bea sposobni da sogledaat niz kakva transformacija se dvi`i nivniot sogra|anin, prijatel, rodnina, brat. Sekoj se dvi`e{e po svojata traektorija. Bako vo svojot svet, ostanatite vo nivnite svetovi. Ima{e edna ogromna razlika me|u tie dva sveta. Bakoviot be{e otvoren kon site, ne gleda{e kriti~no kon ni{to i ne osuduva{e nikogo. Vo toj svet balansot se nude{e kako edinstvena alternativa. Vtoriot svet, za razlika od negoviot, be{e zatvoren, isklu~itelen, kriti~en i osuduva~ki.

82

Glava 49 2002 godina Grmotevicata prodol`uva{e. Sega ve}e obilno vrne{e. No Bisera prodol`uva{e da tr~a, nezavisno od faktot {to be{e `iva voda. Nejziniot bel kostum, sega ote`nat od vodata, go prika`uva{e nejzinoto ubavo odr`ano telo. Niz glavata s u{te se vrtea godinite pominati so Bako. Kone~no stigna do grobi{tata. Go najde grobot na Bako, klekna i go polo`i klu~ot na vrvot od nadgrobnata plo~a. Tivko re~e Ova e tvoe, ~i~o. Di{e{e dlaboko. ^uvstvuva{e deka e blisku do negoviot duh i prodol`i da {epoti Tvoite pisma i dnevnikot ostanaa samo za moite o~i, onaka kako {to bara{e. Sega ja razbiram tvojata prikazna za vodata i zejtinot. Sega sogleduvam deka navistina, koga-toga{, pa makar za nas golemi vremenski distanci, sepak zejtinot isplivuva na povr{ina. I vo mojot `ivot zejtinot povtorno ispliva. Qubovta povtorno se vsadi vo moeto srce. Ti blagodaram.

83

Glava 50 1938 godina Bako stoe{e dr`ej}i go kormiloto na brodot. Paulina vedna{ do nego. Izlegoa na popladnevna pro{etka po ezeroto. Se se}ava{ na denot koga ti rekov deka }e imame brod? pra{a Bako. Toga{ mislev deka qubovta ti go zela umot milno mu odgovori Paulina. No mi dade krila da ti ja ostvaram `elbata... Zo{to? Zar ti ne saka{e da ima{ brod? Ne ba{. Jas sakav da mu se posvetam na vinarstvoto mirno re~e Bako. No, neli vele{e deka brodot ti e neophoden da go izvezuva{ vinoto!?

Bako ja pregrna ne`no, u{te pone`no ja bakna i tivko re~e: Brodot mi be{e neophoden samo za tebe.

84

POGOVOR Pri~inata za ovoj roman be{e kratkiot novinski napis za vra}aweto na najstariot brod na Ohridskoto krajbre`je na negovite sopstvenici. Povodot za romanot e sudbinata na mojot dedo Simon Srbinovski koj izgubi s vo povoenite godini. Toj be{e proglasen za voen bogata{, iako na nieden na~in ne sorabotuva{e so okupaciskite sili. Sleduva nacionalizacija na celiot imot. Imot zad koj stoe{e ne samo negovata pot, tuku i onaa na tatko mu i brat mu. Delot od taa odzemena poku}nina, podocna, mojata majka go vide kaj eden od politi~kite ~elnici. Potoa, zatvor bez pri~ina i obvinenie. I najstra{noto, be{e staven na crnata lista na novata vlast. Toa zna~e{e deka dolgi godini site mo`nosti za nova rabota se zatvoreni. Treba{e da pominat godini ispolneti so `iveewe na rabot na egzistencijata za da se rehabilitira negoviot lik i da mu se dade bedna rabota. Umre bez da povrati ni par~e od sozdadenoto. Sega, negovite naslednici se vo borba da se dobie nazad mal del od ukradeniot `ivot. Iskreno, se nadevam deka }e uspeat, bidej}i tie se poslednite koi se se}avaat na ona {to go izgubile.

85

Jas porasnav so dedo mi, no toj nitu edna{ ne progovori za svojata gorka sudbina. S {to znam za negovata tragi~na sudbina e od mojata baba i mojata majka. Sakav da se ~ue negoviot glas i glasot na iljadnici ~esni no obespraveni gra|ani na na{ata tatkovina.

86