BESeDA

PREERNOVE HLAE
1
Fran Milinski
Preernove
hlae
[ PODLISTKI II ]
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
PREERNOVE HLAE
2
BESeDA
Fran Milinski
PREERNOVE HLAE
Podlistki II: 1925 1932
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-227-0
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
PREERNOVE HLAE
3
Vsebina
Po novi metodi 6
O modnih podobah 11
Neparlamentarni izrazi 16
Pismo v primorje 21
eherezada 26
Intervencija 33
O binkotih, krizah in cvetlinih dneh 38
ivi ah 43
Zadnje pismo 47
Pobje uenosti 52
Nove smernice 57
K dananji premieri 62
Radio 68
Vodilna misel v Krpanu mlajem 73
Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti 77
Zadeva gospoda V. Vodnika 82
Na stari osel 87
Premiera 93
Odlikovanje 99
Tam preko 105
O zvonjenju in povesti 111
BESeDA
PREERNOVE HLAE
4
Preernove hlae 116
Pretuna pesem o smeni zgodbi in
zadovoljni njen konec 122
Roman dveh src. Senzacionalna katastrofa.
Kdo je kriv? 131
O poplavah in pinai 137
O bolhi, bacilu, kralju Davidu in
drugih koljivih vpraanjih 143
Najlepa Ljubljananka 148
Revije 153
Pismo o tomboli in ipi v trebuhu, o grlici
in konkurzih 159
Sedei podlistki in stojei 165
O delegaciji in komisarjih, o mladini
neprimernem vitezu in o pravopisu 172
Fidelio 177
Boxmatch Brenkala-Bsendorfer 182
Povodni mo 186
Zgodba o junakem rablju, ki si je sam
odrobil glavo 191
Zoper volitve in gorske velikane 197
Zmaga 203
Jesenska razstava in damska moda 208
Zanemarjena mladina in skrb zanjo 213
Pokret med mrlii 218
O ljubezni, knjigi prirode in krvavih tragedijah 223
BESeDA
PREERNOVE HLAE
5
Portugalka 229
O urah in kulturnem boju 237
Moja estdesetletnica 242
Pomemben napredek 248
e enkrat najznameniteji dogodki 1928 253
Vane reforme 259
O ljubezni pri ljudeh in fiolu 264
Glavnjaa 269
Podpora 276
O moderni glasbi in o e bolj moderni 281
ebela, zdravilo proti raku 288
O prekarnem poloaju in njegovi
komercializaciji 294
Segedinski gola 300
Moj nos 305
Iz belenice letoviarja 311
Zastran razstave mest 316
Neumnosti iz Kurje Poljane 322
Zgodba o vljudnosti 328
Reportaa 334
Glasozofija 339
BESeDA
PREERNOVE HLAE
6
Po novi metodi
M
ilostna!
Nekaj sem Vam hotel pisati, nekaj posebno va-
nega, in sem e rekel eni, naj si vozel napravi v svoj
robec moj je v perilu da na pismo ne pozabim. Pis-
ma res nisem pozabil, ne morem se pa spomniti, kaj je
bilo, kar sem Vam hotel pisati to me jako ali!
Drugae ste zdravi, ne? In zadovoljni?
Jaz sem tudi in zlasti, kar se tie zadovoljnosti, sem
jako zadovoljen, kajti je stalo v listih, da so zakljuki mi-
nistrskega sveta zastran HRSS veste, to je Radieva
stranka uvajo v najstroji tajnosti, vendar da ves svet
ve, da je vlada sklenila, da se uporabi proti hrvatski
HRSS zakon o zaiti drave.
Glejte, milostna, ta sklep me navdaja s silovito zado-
voljnostjo!
Vedno sem tako trdil, Pepe pa, ki sedi v urednitvu, je
dejal, da sem magarac. e vobe ni prav, da se brez nuj-
ne potrebe kvari slovenina s tujimi izrazi! Zdaj se je pa
e izkazalo, da nisem.
Veste, milostiva, tudi pri nas imamo komuniste. Ko-
munisti so taki ljudje, ki bi bili radi bolj hudi, kakor so.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
7
In se jim je res zgodilo, da so jih zaprli. Jaz sem koj de-
jal: po nedolnem jedo riet. Zdaj se je razodela resni-
ca mojih besed. Kajti zakaj? Ali je bilo v ministrskem
svetu kdaj sklenjeno zastran naih komunistov, naj se
zoper nje uporabi zakon? No torej! Brez takega sklepa
pa ne bi bili smeli v riet!
Zakon je zakon! Kam pridemo, e bomo vse zakone
kratko malo uporabljali! Ampak mora ministrski svet
najprej skleniti, katerega naj se uporabi in zoper katere-
ga. Tako se je zdaj zgodilo! Zakon pa mora biti enak za
vse, za one tam na Hrvatskem in za nae komuniste.
Mar so nai komunisti kaj slabi od hrvatskih? Jaz pra-
vim, da niso, in sem trdno preprian, da se bo storjena
krivica popravila in da bodo nai dobili za nedolno
prestani riet popolno zadoenje in odkodnino tudi.
Morebiti Vas ta re ne zanima, milostna! Oprostite
mi, saj Vam je nisem namerjal pisati, nego nekaj isto
drugega. Pa se ne morem spomniti, kaj ali ni to od
vraga?
Zanimiva je pa re vendarle. Veste, milostna, hkratu
z onim sklepom ministrskega sveta so pisali listi o
HRSS, da bodo njeni arhivi zapeateni, voditelji pa v
najkrajem asu aretirani.
O, milostna, kako me to veseli! Ne zaradi aretacij in
konfiskacij, ampak zaradi metode.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
8
HRSSsarji so tudi ljudje, najsi so zloinci. Imajo iv-
ce in rodbine in manire in vse. In jim privoim prav od
srca, da jim ne bo oblast kar nenapovedana sredi noi
prihrumela v stanovanje in jih neprijetno iznenadene,
pol nage, pol obleene, tirala v riet. Nego, hvala Bogu,
sedaj je vpeljana nova metoda, da jim bo vsakikrat prej
javljeno v listih, kaj jih aka, da ne bodo nepripravljeni!
In ne dvomim, da jim bosta dan in ura tudi e posebe
sporoena, tono in dolono.
O, milostna, to je jako obzirno za obe plati, za oblast
in za one!
Kako nerodna je za oblast taka nenadna aretacija! Re-
cimo, da je gospod iz HRSS v postelji saj ste omoe-
ni, milostna, in veste: v zakonu se lahko vse pripeti; pa
naj se zgodi, da pridejo ponj prav tisti hip, kako ivo bo
ualjena srameljivost oblasti! Ali pa, e mora oblast
prisotvovati toaleti, zobovje pa lei na posteljni omari-
ci!
Ni manj niso koljivi tako poloaji za prizadeto go-
spodo! Pa ko bo gospoda vedela dan in uro, je izkljue-
no, da bi se kaj takega primerilo. Zadevni gospod bo
lahko pravoasno posvetil vso potrebno pozornost svoji
toaleti. In e bo utegnil, da se poslovi od ljubljene sopro-
ge in spotovane tae, da blagoslovi mile otroike in
stopi v trafiko. Vse to bo jako blagodejno vplivalo na
korenine domaega ognjia.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
9
Ali ni to oiten napredek?
Lahko bi se tudi pripetilo, da bi oblast nenapovedana
prila, pa gospoda ne bi nala doma. alibog bi bil odel
po opravkih in se ne bi vedelo, obkorej se bo vrnil,
oblast pa bi brezplodno tratila svoj dragoceni as! In bi
potem morebiti gospoda sploh ne bilo domov in so do-
mai izgubili njegov naslov kaj potem?
Sedaj bo isto drugae. Gospod bo vedel za poset
oblasti in jo bo lepo doma doakal z dobrodolico, ime-
novano bilikum, in ni izkljueno, da jo poasti celo z
odojkom ali z janjem na ranju in z lukom, kajti so ti
ljudje neverjetno gostoljubni.
In sem uverjen, da oblasti niti ne bo treba peatiti
arhiva, ampak ji ga bo gospodar izroil e lepo snano
zapeatenega, le da mu bosta dan in ura poslovanja po-
prej natanno naznanjena. Sploh vsa obremenilna ko-
respondenca bo lepo urejena in zamotana in priprav-
ljena oblasti ne bo treba prav ni stikati pod posteljo
in v peeh; samo podpisala se bo, da je resnino preje-
la, pa bo imela vse v rokah.
Mislim, da je ta metoda sijajna, pa nam jo sporoajo
iz Beograda ne smemo biti nehvaleni Beogradu!
Upamo, da oblast tudi v tem pogledu ne bo brezob-
zirna, da bi prezirala praznike, nego bo prizadeti gospo-
di napovedala svoj poset ele po novem letu ...
BESeDA
PREERNOVE HLAE
10
O, milostna! Novo leto! Zdaj sem se spomnil, kaj sem
se bil namenil, da Vam piem: estitko za novo leto! To
je tisto, kar sem skoro pozabil! Pa je zdajle e as in pu-
stim vse drugo!
O, milostna, zemlja je okrogla, povrhu pa ima skorjo.
Ta skorja plesni in ta plesnoba, pogledana skoz drob-
nogled, so gozdovi in drugo rastlinstvo in ivalstvo, in se
bojim: tudi ljudje niso drugega nego plesnoba na ze-
meljskem povrju. Plesnoba so Ovid in Sofoklej in Fidia
in Leonardo in Lenin in Tarzan in jaz in moje pismo! Vsi
in vse: Edino Vi ste izvzeti, milostna, Vi niste plesnoba,
Vi ne, ker imate tako srkan moderen klobuek, Bog ve,
koliko je stal!
Zato Vam voi prav sreno novo leto
Va vdani
Fr. .
[ Jutro, 1. januarja 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
11
O modnih podobah
R
azoaran sem!
Drugae ne bi bila napana enska moda. Gledam
modne liste in so mi jako ve. Naslikane so enske in
imajo tako majhna usta, skoraj ni vredno, da bi lovek
o njih govoril. Niso veja kakor pika! Ne vem, ali se da
s temi usti sploh kaj jesti ali ni. Svinjskega pleeta go-
tovo ne ali puranovega bedra ali kranjske klobase. Kve-
jemu kako pijao bi mogla srebati ta usta skozi slamico.
To je jako idealno! Pa je hkratu socialno, kajti je sedaj
tudi neimovitejim krogom omogoeno si omisliti za-
konsko druico. Mislim, da zakonska druica ne more
povzroati posebnih strokov, e ni ne j.
In kako lepo sloke so dame na modnih podobah
seveda so, ko nimajo ust in ne jed! Tako se mi zdi: e
stopijo na solnce, ne narede ni sence. Obleke jim ni tre-
ba dosti za tistih par koic, obleka ne more stati bog-
ve koliko.
Odkrito povedano, meni ta damska moda jako ugaja.
Ues tudi ni nimajo in si lahko pri umivanju precej pri-
hranijo mila. Nosu je komaj za rosno kapljico in potem
spred ni in vzad ni, samo plemenita linija mislim:
BESeDA
PREERNOVE HLAE
12
za tako damo gospod Bog e celega rebra ne bi potrebo-
val Adamovega, nego bi mu ezinez zadostoval kak
majhen hrustanec.
Jako srkane so! Oi se jim sploh ne vidijo izpod klo-
buka, stoje pa modne dame naslikane vedno na desni
nogi, levo imajo malo upognjeno, le s prsti se jim doti-
ka tal, kakor da so pripravljene vsak hip kreniti odtod in
se podati v kino ali bar ali kamorkoli.
Vsak hip biti pripravljen je neizmerne vrednosti v lo-
vekem ivljenju. Moja ena je dober tovari, toda vsak
hip ni pripravljena, ampak mora vsakikrat e kaj oblei
in trdi, da ji lasje vise kakor kisla repa, in je treba klee
dati v erjavico in to in ono.
To je jako nepovoljno! Lahko bi imel strica v Ameri-
ki, pa bi stric iz Amerike priel in dejal: Pojdimo sem,
pojdimo tja, denarja kakor toe! pa bi ena ne bila pri-
pravljena in bi se stric skesal in bi lahko zamudila bog-
ve kaj!
Tudi drugae moram rei, da ena ni isto taka, rad bi
pa, da bi bila, kajti jo islam, in sem dejal: ena, v lis-
tih se ber o modi jako vznesene in prepriljive besede
in so tudi podobe take in je priporoen modni salon
Majmun. Pojdi tja, naj ti nared, kar je potrebno, da
nam domae ognjie ne bo brez idealov in lepote in
plemenite linije in kratkomalo brez ugodnejih ivljenj-
skih pogojev!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
13
Moja ena je pristopna pametni besedi in je tako sto-
rila. la je v modni salon Majmun in sem bil jako za-
dovoljen z njo, kakrne blagodonee vesti je prinaala
domov, in so bile strune mojega priakovanja jako na-
pete.
Ni trajalo dolgo, pa se je modni salon oglasil z oble-
ko in raunom. ena si je obleko ovila okoli ivota in se
je pokazala in je pokazala tudi raun, pa nisem bil vesel
ne tega ne onega.
Bil sem razoaran.
Rekel sem: Razoaran sem! To ni tisto, kar je na
modnih slikah. To niso ideali in lepota pri domaem
ognjiu in kratkomalo ivljenjski pogoji, nikakor niso!
Modni salon se kruto moti, ako misli, da mislim, da so!
Pojdiva tja!
la sva in je bil modni salon doma. Bil je zelo zau-
den, o! in da je kostum zasnovan in izvren natan-
no po izbranem kroju o! in da gospodje nimajo
pravih oi za tako stvar.
Modni salon, sem rekel, nobene besede ve, no-
benega o! Naj govore dejstva! Tukaj je slika, tukaj je
dama! Na sliki ima dama usta, niso veja, kakor bi bila
vizitka, ki jo muha pusti za sabo. Kje so tista usta, he?
Modni salon, za ta usta mi odgovarjate pred posvetno
pravico in pred veno! Jamite mi za ta usta z vsem svo-
jim pokretnim in nepokretnim premoenjem. Ne dovolj
BESeDA
PREERNOVE HLAE
14
temu kje je tisti nosek komaj za rosno kapljico bi
bil, da se utrne z njega, he? Kje so tista uesa in tiste oi,
ki jih sploh ni, he? In prelestni spred ni in zad ni in
plemenita linija? Vpraam, kje je tista linija in kaken je
va linir, ako ga sploh imate? Vae tvrdke nikakor ne
morem pohvaliti. V naronikih vzbujate nade, ki jih ni-
ste kos uresniiti. In prosim: ali stoji ta dama, ki je tako
reko moja zakonska druica, na eni nogi, kakor stoj
dame na podobah, ali pa stoji tako, kakor da sta ji e dve
premalo, he?
Moji eni vasi nedostaje potrebne resnosti, kar je
stvari v veliko kvar.
Modni salon je bil poraen. Od samih o! ni znal na-
prej, ponujale so se mu solze in je bil poloaj precej za-
dovoljiv.
Toda kakor reeno ena je vse pokvarila. Njeno
lice ta hip ni razodevalo one mere resnosti, ki so jo zah-
tevale okolnosti.
Pa jo je modni salon pogledal in videl in je zopet nael
sapo. O, je dejal, oziroma dejala, kajti je ta modni sa-
lon enskega spola, kako mi je al! Gospod se niste
obrnili na pravi naslov. V naem modnem salonu je bil
naroen zgolj kostum izvolite pogledati raun! Ko-
stum je tukaj, tono po naroilu! Kje ste drugo naroili
milostivi usta in nosek in spred in vzad, o! ne vem.
V naem salonu ne! Jako mi je al! Klanjam se!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
15
Razoaran sem.
Ko stvar premiljujem bolj natanko, ne reem, da
modni salon ni imel prav kolikor toliko. Toda bi moralo
biti pri modnih slikah jasno povedano. Povedano bi mo-
ralo biti, da so obleke obleke, dame pa dame. Pa vidi kdo
na modni sliki damo in mu je ve obleka in kupi oble-
ko, mesto da bi kupil damo.
Jako sem razoaran!
[ Jutro, 1. februarja 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
16
Neparlamentarni izrazi
K
aterikrat katerega zadene kakor iz jasnega in je iz-
voljen za narodnega poslanca, pa je mo v veliki
zadregi, kaj bi in kako. Listi piejo vse mogoe, ljudje
verjamejo vse mogoe, in potem mo ne ve, ali bi el v
Beograd z zavihanimi rokavi in z gorjao v roki ali bi el
brez in da ne ve, kaj bo tam delal in nehal, da bo prav in
da ne bo zamere in spotike. Resnino, tak mo je velika
sirota in vreden pomilovanja!
Toda naj ne obupa! Kajti na obzorju se kae zarja lep-
e bodonosti. Beograd je izdal knjigo, ime ji je: Poslov-
nik narodne skupine in ima v prilogi seznam onih
izrazov, ki so se s predsednikega mesta oglasili kot ne-
parlamentarni.
Ta seznam je ona zarja in je bodonost in zaetek! Ta
seznam ustreza ivim potrebam, da ne morejo biti bolj
ive. Marsikateri je bil, pa mu je manjkal edinole ta sez-
nam, da se ni upal. Sedaj se bo in bo brez strahu el v
Beograd in v narodno skupino, ako bo izvoljen. Ni
ve ga ne bodo muili bridki dvomi, kaj in kako, nego bo
vzel v roke seznam in se nauil one besede, ki niso par-
lamentarne, estinsedemdeset jih je in so lepo urejene
BESeDA
PREERNOVE HLAE
17
po azbuki. In si bo sestavil govor brez teh besed in ga bo
govoril in bo obudovan in slava njegova bo velika, kako
parlamentaren da je govornik.
Ta seznam je neverjetno vestno, izrpno in temeljito
delo; pri vsakem, tudi najskromnejem neparlamentar-
nem izrazu so navedeni viri: dan, kdaj se je izrekel, in
poleg dne tevilka in stran stenografinega zapisnika, da
se vsakdo, kdor bi se zanimal, lahko poui, kdo je bil ti-
sti in kaken je bil povod in kaj se je izjavilo s predsed-
nikega mesta in zakaj.
Knjiga je resnino v vsakem oziru jako!
Nemara je prva znanstvena publikacija na naem
jugu, ki se da itati brez gorjupih obutkov in z neska-
ljenim veseljem.
Nekateri izrazi so teki za zaetnika, to je res, npr.
kalatura, kasolovaki posao, kesaroki posao. Odkri-
to povedano: v mojem besednjaku jih ni. Toda je pogla-
vitno, da so v seznamu. Kdor bo deleen volje naroda in
kolinika in bo izbran, njegova bo briga, da se bo nauil
kalature, kasolovakog posla in kesarokog posla. Ko
jih bo zanesljivo znal, bo govoril in se bo v govoru sijaj-
no izognil kalaturi in kasolovakom poslu in kesar-
kom poslu in bo njegov govor vseskozi parlamentaren.
Zdi se mi: ugled slovenske delegacije se bo silno dvignil
v narodni skupini in sploh pred svetom. Drugi izrazi
niso tako teki. Nego je le v skladu z narodovo duo, da
BESeDA
PREERNOVE HLAE
18
se tejejo za aljive in za neparlamentarne izraze: Bu-
dala, denunciant, izdajica, klevetnik, klerikalec, kockar,
kuka jedna matora, lopov, ordinarna pijunina, raz-
bojnika banda, horde avstrijanske in umski razbojni-
ki. Nak, ti izrazi resnino niso parlamentarni, nikakor
ne! lovek je lahko to in ono, ljudje so vsake vrste, vse
se dogaja na svetu; ali da se mu ree naravnost v lice, kaj
da je, to ni parlamentarno!
Neparlamentaren je tudi izraz pop. Nekomu je ne-
kdo rekel pop. Pa se je dotinik ogoreno uprl: Jaz ni-
sem pop, jaz sem duhovnik! Predsednik je pritrdil in
grajal in rekel, da je pop jako razaljiv za katolikega
sveenika! To je podrobno popisano in razloeno v sez-
namu. Za pravoslavnega popa seveda pop ni raz-
aljiv. Za pravoslavnega popa bi bil nemara razaljiv in
neparlamentaren izraz katoliki sveenik.
Ali pa bi bilo za pravoslavnega popa vendarle tudi
razaljivo, e bi se mu reklo pop?
Npr. je predsednik grajal, da je neparlamentaren oi-
tek: Bil si kuhar! Kajti da je neparlamentamo iznositi
privatni ivot narodnog poslanika. Pa je takisto kakor
kuhar morebiti tudi sveenik ali pop privatni ivot in je
neparlamentamo ga iznositi! Ni se ne ve!
Vsi smo en sam narod! Narodno edinstvo je tista be-
seda, od katere ne odnehamo. Npr. je kot neparlamen-
taren oznaen tudi izraz: Creva u ti prosuti! Tako go-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
19
vore kdo ve kod tam preko. Nai fantje pa pravijo: re-
va ti bom spustil! in e dodajo: da jih bo v peharju
nesel domov. Evo, pri nas tako in kdo ve kod tam pre-
ko enako! To je narodno edinstvo, da ne more biti bolj
edino, in je jako razveseljivo in se vidi, kako strahovito
prav imajo, ki dvigajo barjak narodnega edinstva.
Toda kakor je stvar razveseljiva, izraz je vendarle ne-
parlamentaren. Nai fantje se morajo vsak hip zagovar-
jati pred sodiem zaradi rev, ki da jih bodo spustili, in
zaradi peharja. Vedno sem svaril in rekel: ta reva niso
parlamentarna! In so bili fantje resnino vsakikrat
obsojeni, razen e so bili v oni meri pijani, kakor jo zah-
teva zakon. Zdaj sem v prijetnem poloaju, da tudi slav-
no predsednitvo narodne skupine s svojega mesta
javno pritrja mojemu mnenju. Vsem sveim narodnim
poslancem bodi torej toplo priporoeno, da v parlamen-
tarnih debatah od slej naprej nikomur ve ne spuajo
rev! In je zanimivo: to je neparlamentarno a je hkratu
tudi kaznivo!
Pa tudi bitanga ne kae nikomur rei niti ne, da mu
fali jedna daska niti ne, da je kdo jedan od najgorih
in najlenijih lanova parlamenta, kajti je vse troje za-
pisano v seznamu. Taki izrazi ne spadajo v parlament!
Zunaj parlamenta ne reem, da bi bili izkljueni: v o-
jem krogu prijateljev, v zaupni seji stranke; ali v parla-
mentu niso dopustni, nikakor ne!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
20
Prej so lahko bili dvomi. Sedaj je seznam tukaj, sedaj
ni dvoma in opravibe!
Niti ni potrebe, ko je dovolj izrazov, ki niso v sezna-
mu in so potemtakem do preklica parlamentarni.
Zaradi govorjenja in skrbi!
Ne vem pa, kako bo, e pride na svetlo e seznam de-
janj, katera niso parlamentarna. In bo zanimivo, ali se
bodo dejanja, ki so kazniva, tela tudi za neparlamen-
tarna.
[ Jutro, 15. februarja 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
21
Pismo v primorje
M
ilostna!
Ali Vam sonce, brzi moj sel, pa prinaa moje
pozdrave? Vsako jutro mu jih naroam, ko z zaspanim
licem vstaja izza Ljubljanskega gradu. Toda ni zaspano,
bolj se hlini zaspanega, da ne ali Ljubljancev-zaspan-
cev in njih svetovnega naziranja. Isti hip je pa tudi e pri
Vas tam doli onkraj meje: pere si oi v hladnem valu ze-
lene Soe, hkratu stoji vedro in bistro ob Vai postelji in
Vam epee na uho moje pozdrave. Zraven se igra z Va-
imi zlatimi laski prosim, to dela na svoj riziko! Da ne
bo gospod soprog morebiti renal nad menoj!
Ali pa Vam mojih pozdravov ne prinaa? Morebiti mu
jih pober na meji cariniki in karabinjerji, ker so po-
zdravi slovenski.
Morebiti pa je takno to sonce, da se sploh ne briga
ne zame in za moje pozdrave ne za Vas in za Vae zlate
laske ne za gospoda soproga in njegovo renanje ne za
carinike in karabinjerje niti za slovenski jezik. Ne, to ni
mogoe! Tako nekulturno ni sonce, tako nehvaleno ne
more biti za ves neizmerni ugled in za obilne zaslune
poezije, ki jih uiva pri naem vrlem narodu!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
22
Pa kakorkoli, bolj zanesljiva pot bo vendarle, e po-
zdrave zapiem rno na belo in Vam jih poljem po
poti.
Prisrno Vas torej pozdravljam in kako se kaj imate
tam doli onkraj meje?
Kako neki drugae nego izborno!
Nam se tudi godi izborno. Tako izborno se nam godi,
da smo e isto pozabili, kako slabo se nam je godilo
vasih: v onih asih, ko se nam je plaha skrivala beseda,
ko smo trepetali, ali bomo e kdaj mirno spali, ali se
nam bo bedna deca kdaj najedla dosita in s im se bomo
oblaili. Hudi asi so bili! To je bilo v onih asih, ko so
mi stari preozki ovratniki zopet postali dovolj iroki in
ko smo bili vsi Slovenci edini. Ni ni bilo strank! Ko je
bila sila najhuja, je priel prevrat, pa nas je prevrat na-
el slone. Kajti, kakor reeno, asi so bili jako hudi!
Hvala Bogu, hudi asi so minili! Zdaj imamo triin-
dvajset strank tako izbomo se nam ni e nikoli godi-
lo! e bi se nam ne godilo izborno, ne bi imeli toliko
strank. Ko je bila sila najhuja, smo bili vsi vkupe ena
sama stranka, zdaj nas je triindvajset! Pa so nekateri, ki
vendarle zabavljajo. Objestniki, boj naj se boje kazni!
Sedaj sedimo sredi v razkoju strank, pa e nismo za-
dovoljni!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
23
Ali se Vam tamkaj na oni strani meje godi tudi tako
dobro? Vai listi vasi toijo, pa se mi zdi, da pretirava-
jo. Tudi tamkaj imate izobilje strank in jih je pol preve.
O, kadar bo resnina sila, ne bo toliko strank, ne pri
Vas, ne pri nas!
Pomislite, pri nas jih imamo triindvajset! Ako se ni
medtem, ko to piem e kod katera izlegla ali je kod ka-
tera izdihnila. Stranke se strahovito hitro rode in zopet
mro ...
Preteklo nedeljo je ljubo sonce jako zasluno sijalo,
grelo je duo in telo in s tako lepimi barvami je slikalo
vso naravo, da bi bilo od moderne umetnosti brez us-
miljenja zavreno na dno zanievanja. Takih barv mo-
derna umetnost kratkomalo ne priznava. Pa sem stopil
venkaj in sem bil pria sledeemu dogodku.
Od dale sem zagledal dva: sukala sta se sredi ceste in
se pozdravljala: ivio! in sem mislil, da sta dva vese-
la svata.
Toda sem priel blie in sem videl, da imata v rokah
vsak svoj krepelec in da udrihata drug po drugem. Bila
sta od dveh strank, in kadar je zamahnil prvi, je dejal:
ivio, kof Hren!, kadar je zamahnil drugi, je dejal:
ivio Primo Trubar! Nae ljudstvo je politino zelo
zrelo in nazivlje svoje stranke po blagopokojnih prva-
kih.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
24
Okoli njih so stali moje, preudarno so pljuvali okoli
sebe in so pritrjevali nekateri: ivio kof Hren!, neka-
teri: ivio Primo Trubar!, in je bilo veselje gledati
zavedni na narod.
Pa se je zgodilo, da se je prvi mo s krepelcem umak-
nil krepelcu svojega politinega nasprotnika in je ob
svojem umiku stopil na nogo somiljeniku, ki je stal za
njim in z ivahnim zanimanjem opazoval politini boj.
Pa ni bil somiljenik s pohojeno nogo figa mo, nego je
bil znaaj, ki se ni dal teptati nikomur in tudi ne kornju
lastne stranke. Razglasil je zbranemu narodu svoje
ogorenje in je pri tej prii ustanovil novo stranko: i-
vio kof Hren I. (rimska ena)! Nato je brez odlaanja s
krepelcem posegel v debato: dva ugledna moa sta se
pridruila njegovi stranki.
Enako se je primerilo drugemu mou s krepelcem in
se je tudi njegova stranka razcepila in je bilo novi ime:
Primo Trubar I (rimska ena).
Vse tiri stranke so se sukale po cesti in kriem daja-
le duka svojemu preprianju.
V ivahni borbi politinega udejstvovanja ni jim bilo
mar ne sonca na nebu ne zemlje pod nogami, gledali
niso ne naprej ne nazaj ne na desno ne na levo.
Pa je izza ovinka pridral avto, niso ga videli, niso ga
sliali in je povozil vse tiri stranke.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
25
Taken avto gre straansko hitro svojo pot in se ne
briga za stranke in njih politini boj. In jih je povozil!
koda jih je! im ve bi imeli strank, bolj bi se nam
godilo izborno. Sloga je znamenje slabih asov!
Zdaj jih imamo, kakor povedano, e triindvajset. e se
ni medtem, ko piem to pismo, e kod katera izlegla ali
ni zopet katero kod povozil avto.
Ali je pri Vas tamkaj doli tudi e katero?
Ljubi Bog naj vas obvaruje vseh nesre, Vas pa naj
ohrani v cvetu, kakor tako lepo pravi pesem.
To eli prav iz srca
Va vdani
Fr. .
[ Jutro, 1. marca 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
26
eherezada

eherezada je bila jako znamenita dama in se udim,

da enski svet e ni prinesel njene slike in njene-
ga ivotopisa. Posebno je bila znamenita, kar se tie pri-
povedovanja.
Pripovedovala je kralju ahriarju pravljice in jih je
pripovedovala neizprosno kakor mo jeklen, ivo in
brez prestanka med pripovedovanjem mu je povila
kar tri otroke in ni priel nobeden pred asom na svet!
Kralj jo je jako ljubil, in kadar mu je vzplamtelo srce, ji
je rekel: eherezada, sonce mojega ivljenja, daj, da te
objamem! Pa je prijazno odgovorila: Lepo, to ne more
kodovati! In jo je objemal. Vmes sta srebala dehtee
vino in uivala najslastneje jedi in je ves as naprej pri-
povedovala svoje povesti in je ni motila prav nobena
stvar.
Resnino je bila znamenita enska. Toda se je prime-
rilo, da je dobri kralj ahriar nenadoma umrl in je bila
eherezada, mlada e in lepa, brez slube in opore.
Usmilil se je mlade e in lepe ueni Kalam od Pika
effendi in ji je nudil zavetje. Imel je odlien iljat nos, na
koncu se mu je zibala kapljica liki biser; redka siva brada
BESeDA
PREERNOVE HLAE
27
mu je obrobljala astitljivi obraz, o neizmemi modrosti
pa so priala velika rno obrobljena oala in je dejal in
rekel: eherezada, pripoveduj!
eherezada je odgovorila: ujem in sluam. Sproi-
la je pero svoje zgovornosti in priela.
Povest o ribiu in o obritem berau
z enim oesom
Govor, da je ivel svoj as ribi, toda je le Bog edini vse-
ga vedo, in se je primerilo, da je el na ribji lov. Vrgel je
mreo, priporoil se je Bogu in akal mrea je postala
tako teka, skoraj je ni mogel potegniti na kopno. Sled-
nji se mu je posreilo. Omedlel je: mesto rib je nael v
mrei beraa, bil je obrit, gledal je na eno samo oko.
Ribi se je razjokal: Joh in prejoh, ribe bi mi dale hra-
ne in vsega, meni in mojcem. Kdo bo tebe jedel, o bera,
kdo te bo kupil obritega in z enim samim oesom! Od
neizmerne alosti si je raztrgal obleko in si glavo potre-
sel s pepelom. Potem se je potolail in je rekel: Ni obla-
sti in moi razen Boga prevzvienega! in e je dejal:
Povej mi, bera, kako si priel v morje, da e ivi in da
si se ujel v mojo mreo!
Bera je skoil kviku, sedemkrat je poljubil zemljo,
potem je priel in povedal
BESeDA
PREERNOVE HLAE
28
Povest o zaaranem kralju
Vedi, moj gospodar in dobrotnik, da nisem bil vedno
tak, kakren sem, nego sem bil neko mogoen kralj. Na
vsaki strani prestola so mi stali tirje vezirji in bogat je
bil moj harem. V moji deeli je vladala pravica, na vseh
kripotih so se dvigala veala in niso nikdar praznova-
la, moji vezirji so vsako jutro prejemali dvanajst palic na
podplate, da so lae vztrajali na poti potenja in nese-
binosti.
eherezada je prekinila svoje pripovedovanje. rne
oi so se ji ozrle naokoli. Vpraal je effendi, kaj jo moti?
eherezada je odgovorila, da ni. Nadaljevala je svojo
povest.
Nekega dne, tako je ribiu pravil bera, mi prien v
palao moa, da ga sodim, ker je kradel. Mo je bil brez
rok. Kako je kradel, sem dejal, ko nima rok? Straa
je popadala na tla in se s elom dotaknila zemlje, glavar
strae pa je govoril: O kralj asa in vseh vekov, kradel
je z usti!
Tedaj je mo brez rok neznansko zavekal: O kralj
asa in udo stoletja, ne daj me obesiti, dokler nisi slial
moje zgodbe!
Odgovoril sem: Ne bom te sodil, dokler te ne u-
jem, in on je priel in pripovedoval
BESeDA
PREERNOVE HLAE
29
Povest o tatu brez rok
O, kralj, aromet vere, lonec vseh milosti, vedi, da sem
doma iz Basre. Moj oe je bil bogat trgovec, dal mi je
trideset tovorov dragocenega blaga za vsakovrstna
oblaila, z blagom sem potoval v Kairo. Naselil sem se
v hanu Mezrurju in otvoril trgovino. Dobro mi je uspe-
valo, zahvaljen bodi Bog, ki je vir vseh dobrot! Ne pre-
tee teden dni, mi pride v lopo dama. Prekrasno je deh-
tela po olju in mazilih, odkrila je tanico: njeno lice je
bilo polno kakor mesec v tirinajsti noi, oi so ji bile
temne kakor oi gazele, obrvi lepo zaokroene in z anti-
monom pobarvane. Gledal sem vso divoto in sem
omedlel.
Vpraala me je, ali imam blaga taknega in taknega,
in je bil njen glas rahel in mil kakor zefir. Izbral sem ji
najlepega in najdrajega, pa mi je povedala, kam ji ga
naj prinesem, ko mrkne dan in napoi veer, prijatelj
ljubezni. Zopet je odkrila lice, da sem omedlel in sem
pozabil ji povedati raun.
Zveer sem se opral v mousovih diavah in ronih
vodah in krenil z blagom, kamor mi je bila velela. Komaj
sem vstopil, e se je prikazala: krasne so bile obilne obli-
ke njenega ivota, nohti na rokah in nogah so ji bili pre-
lestno pordeeni s peno. Takoj mi je padla okoli vratu in
mi neno poljubljala uesa in oi in ustne in jezik in
BESeDA
PREERNOVE HLAE
30
roke. Tedaj se je priela najina ljubezen in trajala, dok-
ler nisem bil ob ves denar in ob vse blago.
eherezada je prekinila povest, rne oi so se ji ozrle
na effendija. Effendi jo je vpraal: Kaj? eherezada
je odkimala, da ni. Malo se ji je zehnilo.
Dejal je effendi: Nadaljuj!
eherezada je rekla: ujem in sluam, in je pravila,
kaj je kralju iz Basre e povedal trgovec kairski.
Silni kralj, je dejal, obupan sem taval po cestah
kairskih brez dinarja, brez dirhema. Kar me je zanesla
usoda v gneo ljudi, nisem mogel ne naprej ne nazaj in
se je zgodilo, da mi je bila roka potisnjena v ep vojaka,
v roki se mi je znael monjiek cekinov. Tisti hip je gne-
a odnehala, pa preden sem mogel vojaku vrniti monji-
ek, e so kriali: Glejte tatu! in me pehali pred kralja.
Kralj je dejal: Z roko si kradel, ob roko bo!
Raztrgal sem obleko in zakrial: Ni oblasti in moi
razen Boga prevzvienega! Ne sodi me, silni kralj, da se
ne bo kesal, kakor se je kesal kralj govoreih rib!
Kralj se je zavzel: Kdo je bil ta kralj? Kakne so bile
te ribe? Govori in pripoveduj! Rekel sem: ujem in
sluam, in sem priel
BESeDA
PREERNOVE HLAE
31
Povest o kralju govoreih rib
Govor, da je ivel svoj as ribi, toda je le Bog edini vse-
gavedo in se je zgodilo, da je el na ribji lov. Vrgel je
mreo, glej, mrea je bila tako teka, skoro je ni mogel
potegniti na kopno! Slednji se mu je posreilo pa je
omedlel: mesto rib je v mrei nael beraa, bil je obrit,
imel je eno samo oko.
Effendi je pogledal eherezado preko svojih velikih
oi in siten in nestrpen mu je bil glas: To smo e uli!
Je odgovorila eherezada: Povest je taka in ni dru-
gana. Tudi kralj je dejal ...
Kateri kralj?
Kralj v povesti!
V kateri povesti? Povesti si priela e tri ali tiri, kon-
ala nisi nobene, v vsaki povesti je kralj. Kateri kralj? V
kateri povesti? Takega pripovedovanja e nisem ul svo-
je ive dni! Vse je brez tehnike in etike in vije ideje!
Sploh ne razumem rajnkega kralja ahriarija. Kratko-
malo, niti pojma nima o umetnosti pripovedovanja.
Pa je vstala eherezada, kakor palma je bila ravna in
visoka, nasmehnila se je in kakor biseri so ji zablesteli
zobje. Ne znam ti pripovedovati, effendi, ker me ne
zna posluati: niti pojma nima o umetnosti poslua-
nja! O kralj Sahriar, sladek mi je tvoj spomin! Pripo-
vedovala sem ti, in ko sem ti pripovedovala, si mi stre-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
32
gel z zlatih plo in iz a iz dragega kamenja in si mi
stregel sam s svojo ljubo roko. O ahriar, kako vroi so
bili tvoji objemi! Effendi, tebi ne znam pripovedovati,
ker me ne zna posluati! Vrh bele enje se v vetru sue
klopotec; ta bo zate, ta bo znal, njega naprosi, naj ti pri-
poveduje!
la je, da si drugod poie zavetje, zadehtelo je za njo
in effendi se je vseknil.
Ne vem, ali je potem nala zavetje in kje ga je nala
divna eherezada. Pri nas ga nemara ni.
[ Jutro, 19. aprila 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
33
Intervencija
G
ospode odvetnike jako islam, plemenitega so
miljenja, posebno nekateri, eden mi je e plaal
veerjo in je bilo nekaj v omaki, tri dni se mi je pehalo.
Taka plemenitost se hvali sama.
Zato me resnino boli, ko vasih toijo in moram sli-
ati, da jih oblasti ne upotevajo v oni meri, kakrno bi
zasluili, kadar stopijo kam v kako pisarno in bi radi kaj
imeli intervencija se temu pravi.
Vpraal sem Naceta, ki je oficial in kadi pipo, pa je
rekel, da re ni tako huda. Rekel je: e tee pravda in
e na obeh straneh intervenirata odvetnika, eden da
skoraj gotovo dobi pravdo! To me jako veseli in je po-
vedal Nace, da se razmere pri nas na vseh poljih boljajo
in da ni izkljueno, da pride as, ko bosta pravdo dobi-
vala oba odvetnika, na tej strani in na oni. Rekel je, da
bi bil uspeh lahko e bolji, e bi gospodje odvetniki ne
vihteli samo paragrafov in pooblastil in taks. Nego, je
dejal, da je tudi e kaj drugega na svetu, razen paragra-
fov in tako dalje, tisto da bi morali upotevati gospodje
odvetniki!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
34
Povedal je zgled, kaj vse se da dosei brez paragrafov
in take ropotije, in da se je resnino zgodilo oni teden.
Zdi se mi, da stvar ni nezanimiva.
Rekel je, da je priel v jetninico intervenirat fantiek,
komaj je bil star dvanajst let. Ob taki mladosti se res ne
ve, ali je sploh umestna beseda intervenirati. Toda je
interveniral s toliknim uspehom, da bi se dalo estita-
ti celo odvetniku: zato misli, da se lahko ree, da je in-
terveniral.
Pozvonil je, odprli so mu in je dejal: Ali je tukaj zapr-
ta mama? Hu-uu-hu, otroci smo strano lani! Iz oi so
mu drle solze, iz nosnic sta mu lezla makarona.
Ta fantiek ni vihtel nobenih pooblastil in paragrafov
in taks, samo tiste solze je imel in testenine in mu ni bilo
treba prav niesar drugega. Na nogah so mu tiali ev-
lji, prevezani so bili s pago, da ni sirota izgubil podpla-
tov, nogavic pa sploh ni imel.
Pa je gospoda v jetninici fantiku stregla s pozor-
nostjo, kakrne ni bila delena v tej hii e nobena inter-
vencija. Zakaj? Zato, ker je e njegova zunanjost vplivala
tako prikupljivo, makaroni in solze in evlji in paga
iz tega naj bi gospodje odvetniki rpali primeren poduk!
Gospoda v jetninici je fantka izpraevala in je pravil,
da so mamico veraj zaprli zaradi olskih zamud. Ma-
mica nima olskih zamud, kajti ne hodi ve v olo, am-
pak k zidarjem: olske zamude da ima on in da jih ima
BESeDA
PREERNOVE HLAE
35
zato, ker mora delati gospodarju, da jih gospodar ne
vre iz bajte. Oeta nimajo, oe so padli v vojni, za oeta
dobiva mamica vsak mesec petdeset dinarjev, pa pravi,
da so bili oe ve vredni in da ima izgubo. Drugae dela
mamica pri zidarjih. Zdaj je zaprta, on in petletni Ton-
ek pa sama stradata v bajti, tam nekje pod marno
goro.
Tako je pripovedoval, huuu! in je bilo toliko solza in
testenin, da niso imele vse prostora na rokavu.
Medtem se je bil uril eden izmed gospodov in je pri-
nesel fantku menao, ali so imeli tisti dan fiol z zeljem
ali zelje s fiolom, vsak dan se menaa spremeni. Snedel
je dve porciji. Mislim, da odvetnik ni bil do sedaj e no-
beden deleen niti ene porcije, kadar je priel interveni-
rat.
Tretji gospod je privedel mamico. Bridko se je razjo-
kala, kaj da bo rekel polir, ko je ni na delo: polir da je
jako dober tudi ob nedeljah ji pusti delati.
etrti se je bil spomnil soproge uradnega stareine,
skoil je ponjo in je bilo prav, da je prila, kajti je dala
fantiku par svojih evljev, le pete jim je hitro odsekal
mojster v delavnici, in e mu je dala nogavice z lastnih
velecenjenih nog, segale so mu do pazduhe, in je priel
gledat e gospod stareina, kaken semenj da imajo, in
je dal fantku par dobro ohranjenih naramnic, segale so
mu do pet.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
36
Vse to da je dosegel dvanajstletni fantiek brez po-
oblastila in paragrafov in vsega! Zdi se mi, da se ne more
noben odvetnik pohvaliti, da bi bil priel intervenirat in
da bi bil dobil od gospe nogavice in evlje, od gospoda
stareine pa naramnice.
Potem je bil v slubi e en gospod, ki ni bil e ni storil
za fanta. Ogledal si ga je pa je dejal: Sit je, obleen je,
e ostriemo ga lahko! Pa ga je peljal v celico k brivcu
enega imajo zaprtega kar tako, ker da je komunist, pa
pravzaprav ni komunist, samo pravi, da je in je fan-
ta ostrigel na najlepi imi. Zares je bil ostrien jako kra-
sno, in ko se je vraal po hodnikih, je priel v roke e
nenemu spolu, kar ga imajo zaprtega, in so ga obda-
rovale s kruhom, da ni vedel, kam z njim drugega
niso imele. To je jako imeniten uspeh intervencije!
Kar se tie mamiine kazni, pa je dejala gospoda, da
je ne morejo odpustiti, ker jo je izreklo sresko glavar-
stvo. Toda zato ni obupati! Napotili so ga na abjek,
tam da sedi sresko glavarstvo v svoji gloriji, pa naj fan-
tek e tam ponovi svojo pronjo! Eden gospodov ga je
el prijazno spremit.
Prila sta na abjek. Preden sta vstopila, je prijazni
gospod fantika dregnil: Ti zdajle glej, da se bo jokal,
in da ne bo brez makaronov! Fantiek pa je bil poten
kakor zlato in je dejal: Kako se bom jokal, ko sem sit!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
37
Nace je dal pipo iz ust, da si jo zopet nabae, pa je
dejal, da je gospod poglavar jako irokogrudnega srca,
vzvien da je nad kakrnimikoli solzami in testeninami,
in da se je res zgodilo, da je tudi brez njih izbrisal fant-
kovi mami kazen. In bogve kakni novi zakoni da sedaj
veljajo in ali veljajo samo na abjeku ali veljajo sploh:
gospod poglavar da je el in pogledal v svojo listnico in
dal fantu bankovec.
Tako postopanje se hvali samo in je jako razveseljiv
pojav v nai dravi.
Pa mora resnino biti sploen in nov taken zakon,
kajti so fantiku tudi v jetninici dali bankovce in jih je
mamica pretela in dejala, da bo e in da nima izgube
zastran zapora.
Naj bi gospodje odvetniki to stvar preudarili! Oziro-
ma, morebiti bi kateri hotel vzeti fantika za koncipien-
ta ...
[ Jutro, 9. maja 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
38
O binkotih, krizah in cvetlinih
dneh
M
ilostna!
Nekateri se jez zaradi letonjih binkoti, da jih
ni, toda se ne jeze zaradi vere in due, jez se namre za-
radi posvetnega blaga in neimrnih koristi. Pravijo: ker
birme ni bilo o pravem asu, ampak je bila teden dni
poprej, da niso mogli ustrei vsem naroilom zaradi
srajc in oblek in imi evljev birmanskih in da imajo
zato izgubo.
Takega stalia ni odobravati.
Jurjevanje je bilo preneseno trikrat, tombola tudi tri-
krat, preloeni sta bili iz tehtnih vzrokov, pa so bili na-
zadnje vendar vsi zadovoljni, do treh zjutraj so se pijan-
ci drli po cestah.
In e se je prihod svetega Duha preloil na teden po-
prej, nego ga naznanja pratika, se tudi ni zgodilo brez
tehtnih vzrokov. Ne vem, kdo ga je preloil. Toda ne
dvomim kdor ga je, ga ni brez sporazuma z imeno-
vano bojo osebo. To pa je edino, kar je merodajno. Da
bi bilo treba sporazuma tudi e s kakrnimikoli ivilja-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
39
mi, krojai in evljarji, ne stoji zapisano ne v ustavi svete
Cerkve ne v ustavi nebeke kraljevine.
Ali ni res, milostna?
Vam je oboje prav, kajne, ali so binkoti o binkotih
ali so teden prej? Vi ste e davno opravili birmo, in kar
je, to je. Opravili ste jo in upajmo, da se je sveti Duh ob-
nesel nad Vami! e se ni obnesel, se pa ni in se ta re ne
da ve popraviti. Sicer pa enskam ne koduje dosti, e
se ni milostne so lahko vendarle.
Za botrico letos tudi niste li sem e slial praviti.
In so pravili, da tudi Va on ni el. Pravijo, da je ua-
ljen. Globoko da je ualjen zaradi dvanajstink. In da je
pristopil k skrajni opoziciji, da vse raztrga, kar je pisano
ali tiskano v cirilici. Cirilica je tisto, esar ne zna brati,
tega je dosti!
Sinoi sva sedela vkupe in se je strahovito znaal nad
dvanajstinkami, da so nepotrebna novotarija cirilska.
Mi Slovenci da smo vajeni etrtink e etrtinke so do-
volj majhne in jih je treba est ali sedem, da se privee
dua. Kaj bodo Slovencem dvanajstinke je rekel Va
dedec in ima zategadelj prav. Najbolj hud je pa na one
zadnje dvanajstinke, veste, ki notri stoji, da je ukinjeno
poravnalno postopanje.
Veste, milostna, Va dedec je zadnje dni jako uen po-
stal, o vsem govori in vse bolje ve to ne bo imelo do-
brega konca!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
40
Rekel je, da je trgovina v strani krizi kdo ve, kje je
slial to razodetje, in da se trgovina e poprej ni splaala
uglednejim verinikom. Vendar da ni bila isto brez-
upna, dokler so jo preudarni zakoni itili in so nudili
monost, da se trgovec vsako drugo leto poravna s 25%.
Sedaj je poravnava ukinjena. Ampak, je dejal, da so
hkratu s poravnavo ukinjene tudi korenine solidne trgo-
vine! In je potem prijelo Vaega dedca, da je priel
rohneti, naj mu prineso e est dvanajstink vina in naj
mu prineso porcijo cirilice, da jo bo z zobmi raztrgal in
krvavo porl in kosmato. Pri drugi mizi so sedeli neki
gospodje, vkupe so stikali glave in kimali: Tegale bomo
volili, ta zna!
O, milostna, tako globoko je padel: volili ga bodo!
Vedno sem ga bil lepo uil, naj hodi pametne poti, naj
pusti vse druge pijance in naj se dri mene! Za zgled
sem mu postavljal Vas, kako varujete pri obleki, da
skoraj hodite brez, in e pri laseh da ste prieli. On pa
ni in je trdil, da je ob treh zjutraj v baru najugodneji
kraj in as za kupije, tam da je ljubljanska borza. In
pred meseci, ko e ni bilo dvanajstink, da mu nisem lepo
svetoval: zdajle je as, zdajle se pouri s poravnavo, ka-
valirsko se poravnaj s 25%, plailo jim obljubi v desetih
letnih obrokih, prvi obrok naj dotee ez pet let, jaz pa
da mu bom za garanta, kajti meni je vseeno, ker ni ni-
mam. On pa je vihal nos, da mu za poravnavo ni dovolj
BESeDA
PREERNOVE HLAE
41
ugodna konjunktura, konjunktura, seveda konjunktura!
Kdo ve, kje je zopet to besedo pobral! Ali Vi, milostna,
kdaj reete konjunktura? Zadnji sem slial neko gospo,
ki je svojo slukinjo zmerjala z neumno konjunkturo.
In je bila slukinja jako ualjena, menda je la toit. Zdaj
ima Va dedec svojo konjunkturo e za botra ni mo-
gel, mu ne nese toliko!
Za poravnavo je e prepozno. Pa je tudi prepozno, da
bi po gostilnah preklinjal dvanajstinke in trgal cirilico.
Raji naj si kaj drugega izmisli, kaj pametnega, kaj take-
ga, da mu bo neslo!
Na primer so jako priljubljeni cvetlini dnevi. Kdor
nima denarja in bi ga potreboval, pa sklie cvetlini dan
in potem se naj vsi drugi nanj ozirajo! Vsako nedeljo in
vsak praznik je kateri. In so Ljubljanani zelo veseli in
ponosni.
Recite svojemu dedcu, naj e on poskusi in naj sklie
cvetlini dan!
Oziroma bi zanj morebiti bolj kazala cvetlina no.
Ponoi ni tolikna konkurenca. Ponoi ga tudi bolj po-
znajo. In bo cvetlina no sploh ve vrgla kakor cvetlini
dan. Ponoi imajo ljudje dosti ve denarja kakor podne-
vi. Podnevi je kriza, tolikna, da e za kruh nimajo. Po-
noi pa ni nobene krize, niti za pijao je ni. To je jako
zanimiv pojav iz narodnega gospodarstva, da je kriza
samo podnevi. Zato naj Va dedec ponoi poizkusi svojo
BESeDA
PREERNOVE HLAE
42
sreo! Ponoi ljudje imajo in dajo in e ne vpraajo, za-
kaj. Ponoi je jako ugodna konjunktura za cvetlini dan.
To mu prijateljsko svetuje Va precej vdani
Fr. .
[ Jutro, 15. maja 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
43
ivi ah
K
ar se tie kratkovidnosti, res bolj kratko vidim, ka-
dar ni ene zraven; e je zraven, me vsakikrat dreg-
ne, da pozdravim in da ni zamere. Toda kar se tie do-
brega srca, sem jako dobrega, naj je ena zraven ali ne,
in e me kdo naprosi, naj kaj napiem, mu ne morem
odrei, da ne bi, pa najsi bo karkoli, in napiem isto
brez strokov, saj plaajo gospodje v urednitvu.
Pa me je naprosila gospa, da bi poroal o ahu, ki so
ga v soboto igrali z ivimi figurami. Gospe ne poznam,
kajti ni bilo zraven moje ene. Toda sem posnel njenim
islanim besedam, da je majka in roditeljica stolpu ali
kisu ali konjiku ne vem ve natanko. To mora biti
strano muen obutek in se mi je dama globoko zasmi-
lila. Kaj more pretrpeti materino srce, ki so ga varali naj-
slaji upi. Povila je v potu svojega lica, z ulji svojih rok,
pa kar se ji smehlja v gorkem naroju, je, kakor reeno,
stolp ali konjiek ali pagat! Rad ustreem njeni elji in
sem napisal skromne te vrstice, naj ji bodo v uteho.
Zdi se mi, da sem o ahu vobe e poroal, bilo je lani
ali predlanskim. Ali pa sem poroal o taroku? Ti dve igri
sta si precej podobni in se lahko zamenjavata. Vsekakor
BESeDA
PREERNOVE HLAE
44
je ah igra, ki jo igrajo jako kulturni narodi in slav re-
korde in gole in tafete in pokale.
Ne vem, ali je po igrskih pravilih treba, da je pri ta-
kem ahu de. Eno figuro sem videl, menda je bil srni
kralj, ki je imela denik. Po tem deniku soditi je de
spadal k igri. In lahko poroam, da je bil de in je bil
pred mano odprt denik. Bil je jako moderen srkan,
micecan, toda je zadoal za moje oi, ezinez je za-
doal in za ves as. Izpod denika je dehtelo, ne vem,
kako se pravi parfumu Pepe je rekel, da je Fleur du
majmun. Za tem denikom se je igral ah, mislim, da
se je.
Bilo je jako lepo. Vsi so bili navdueni, posebno dru-
gi, ki niso bili za denikom, in sem bil zelo ginjen. Dva
moja fanta sta sodelovala in gospod dr. Vidmar in gos-
pod inenir Zupanc in dva moja fanta pa sem svoja
dva fanta nemara e omenil. Na eni strani, so dejali, je
stala gorenjska skupina, na drugi belokranjska, in so
dejali, da je zmagala gorenjska. Menda je zato zmagala,
ker je imela na svoji strani denik. Ob deju je denik
silnega, lahko bi rekel odloujoega pomena fizine-
ga in moralinega. Mislim, da svetovni mojstri nikdar ne
igrajo brez denika, e igrajo in deuje nanje. To naj bi
se drugi pot upotevalo!
Zmago bi bila zasluila tudi belokranjska stran, kajti
je imel njen kralj zastavo in so rekli, da se je jako dosto-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
45
janstveno kretal, resnino, kakor da bi bil rojen. Sploh
sta bila na belokranjski strani tudi moja dva in sem ju
doma zlasal, ker nista zmagala. Taka re jima lahko ko-
duje v oli!
Pa sta rekla, da ne moreta ni za to, ker da so bile po-
teze take. Ako je res in so res bile kake poteze, potem naj
bo in za to pot preklicujem lasanje. Skoraj verjamem, da
ni bilo brez potez, kajti je el glas po gledalcih, da je bila
najlepa poteza ta, ko je gorenjski kralj odstopil svojo
marelo kraljici. Ne vem, kako se imenuje ta poteza. Go-
spod za mano je spregovoril besedo gambit: morebiti
se tej potezi pravi gambit. Gotovo se ji tako pravi, ra-
zen e sem se zmotil in se ji pravi valad.
Obe kraljici sta bili jako lepi in srkani. Vsi so trepe-
tali, da bo gorenjsko kraljico vzel kmet. Res bi je bilo
koda! e bi jo e vzel kak graak ali banni ravnatelj,
bi ji bilo estitati. Glede belokranjskih kmetov pa, so
dejali, da ni sedaj konjunktura tako ugodna.
Tudi konjiki da so bili jako iskri, posebno tisti, ki je
imel sive flor nogavice in buko ostrieno. To bodi v
tolabo ljubeznivi gospe materi. ul sem, da je en stolp
vzel konjika, ali da je konjiek vzel stolp; kakorkoli je
bilo naj bi bilo sreno! Vsekakor bomo svoj as po-
roali, kaj bo iz te stvari in se za stvar zanima tudi mu-
zej.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
46
Vmes je godla muzika, in kdor je bil na vrsti, je za-
plesal. Ko je bil konec igri in so Belokranjci izgubili igro,
ni bilo ni zamere, nego sta si stranki druga drugi podali
roke in so veselo zarajali. To me jako veseli in nam bodi
vsem za zgled: gospodu Puclju in doktorju erjavu in
doktorju Korocu!
Tako so mi povedali in e so pristavili, da so bile vse
figure v jako linih oblekah: le onadva gospoda da nista
bila obleena, doktor Vidmar in inenir Zupanc. To ni
prav. Splono se je reklo, da bi se bila tudi njima poda-
la kaka obleka, in e to, da bi morala imeti toliko podalj-
ane roke, da bi se lahko dotikala figur. Seveda bi mora-
la paziti na frizure.
Take igre so jako kulturne in podune in brez pohuj-
anja in naj bi ivemu ahu skoro sledil e ivi tarok in
bom takrat prosil gospodino Fleur du majmun za
velecenjeni naslov in sestanek. Bilo je jako lepo!
[ Jutro, 15. maja 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
47
Zadnje pismo
O
Vi, ki ne vem, kako bi Vam rekel! Milostna Vam
ne morem rei, milostna niste ve. Tisti hip, ko ste
si sneli klobuk z glave, oh, z glave s pobjo frizuro, in ste
prieli nositi ruto, ste odloili tudi milostno. Pri enskah
je e tako! e ne nosijo klobuka, niso milostne. Pa naj bi
bile drugae e tako milostne v tem oziru ali v drugem
ali celo v vsakem ni ne pomaga; milostne vendar
niso. Ni oseba, ki je milostna, ampak se tie ta pridevek
klobuka. Zdi se mi, tod tii vsa globoka tragika enske
due!
O Pepca pa naj bo in naj Vam zopet reem Pepca!
Saj pri Vas je la sprememba isto gladko in brez bo-
lein.
Bili ste Pepca one lepe dni, ko ste za vodo prodajali
solato in pinao, redkvico in peteriljek. Pa je priel
tisti Va verinik in si Vas je osvojil sredi izmed jerbasov
svee, nepokvarjene zelenjave. Postali ste mu verna za-
konska druica. Pomagali ste mu pri lirah, pri vili in pri
saharinu. In ste ez no postali milostna, resnina in s
klobukom. Vsi smo Vam dejali milostna in se Vam je
milostna podajala jako.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
48
Verinitva ni ve. Vzelo ga je, kakor slana pobere
neno cvetje na poljanah. Pa ste zopet postali Pepca in
ste se vrnili v varno zavetje vajenih jerbasov z dobro
sortirano zalogo realne in solidne zelenjave.
isto gladko je la sprememba in Vam estitam!
Seveda ob klobuk ste, ob milostno ste in ob pobjo
frizuro. Kaj naj Vam e hasne pobja frizura, ko imate na
glavi ruto! Pod ruto se pobja frizura na vidi. Pobja frizu-
ra je le za one, ki se jim vidi, in le za to, da se. Resnino,
resnino Vam povem, Pepca, nobena si glave ne strie
zaradi sebe, ampak vse le zaradi drugih. Pobja frizura
pod ruto je brez sleherne moraline vrednosti.
O, Pepca, naj Vas nikar prehudo ne boli, da niste ve
milostna!
Vpraam Vas, ali ste sploh bili kdaj? Komu, kje in
kako ste mu razkazovali svojo milost? In ali je bila ta
Vaa milost tako neizmerna, da ste si z njo vsevprek in
od vsakogar zasluili astni pridevek milostna?
O Pepca, bojim se, da ste bili isto dobra enska, da
pa niste bili milostna nikoli!
Moja ena je veraj kupila pri Vas solato in redkvico
in smo bili jako zadovoljni. Nai otroci sedaj ive vei-
del od solate in redkvice, nikdar jim je ni dosti. En opek
redkvice ste dali povrhu in so rekli nedolni otroiki,
da ste zanje e vedno milostna.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
49
Zame pa niste ve. Kajti nosim teko odgovornost na-
pram loveki drubi in kulturi in sploh napram slavne-
mu urednitvu. Brez klobuka ni milostne! Tudi pisem
Vam ne bom ve pisal pod rto ne spodobi se! Pisma
se piejo le milostnim. Morebiti dobim kako drugo
ena se mi e ponuja. Kar se pa Vas tie, Pepca, Vam pi-
sem ne bo treba, Vi se lahko ustmeno pomenite z mojo
eno, kadar bo prila po solato in po redkvico.
Tako teko je nae ivljenje, polno je bridkosti in ra-
zoaranj!
Ali Vaega dedca e niso izpustili iz zapora?
Nekoliko se mu spodobi, da je zaprt. Za krido vsako-
gar nekoliko zapro, kdor ne zna. Va od kdaj naj bi
znal, ko je v krivdi ele prvi! Drugi bo drugae.
Slial sem, da v zaporih z njim ravnajo posebno obzir-
no. Veste zato, ker je sumljiv pegavice. Zgodilo se je,
da je bil deset dni vkupe zaprt z nekim gospodom iz Za-
greba. Zagrebani so insenilni ljudje, republiko imajo in
vsako leto v zaporih pegavico in so sploh v vseh stvareh
na viku in se lahko od njih uimo. Razen morebiti
zastran umorov zastran umorov smo mi na viku in
se zastran njih Zagrebani lahko uijo od nas.
Zagrebani nas ljubijo in bi tudi nam privoili repu-
bliko in pegavico in vse in so nam poslali za vzorec one-
ga gospoda iz svojih zaporov v zapore semkaj. Deseti
BESeDA
PREERNOVE HLAE
50
dan za njim pa so brzojavili, da je dobavljem gospod
sumljiv pegavice, naj ga temeljito razkuijo!
V zaporih so brzojavko sprejeli, toda se je bil oni go-
spod medtem e poslovil in je odel, da e drugod iri
blagodati republike in tega in onega. Njega niso mogli
razkuiti, Va je pa e notri in zdaj razkuujejo Vaega.
Razkuujejo ga temeljito. Najprej so prekuhali njega in
njegovo obleko in potem so ga okopali v lizolu. Zaprli so
ga v posebno celico in zunaj in znotraj stoji posoda z
lizolom. In ga hodijo gledat skozi okence v durih, kak-
en je lovek, kadar je sumljiv pegavice. In potem si
mora vsak z lizolom umiti roke. Zakaj ba roke, ne vem.
Toda tudi rokam ne more kodovati, nikakor ne. Meni
so tudi pustili, da sem ga pogledal. Taken je, kakren je
bil. Le da ni ve tako umazan. Pa so rekli, da to ni od
pegavice, nego da je od lizola.
Pritoeval se je Va dedec zaradi hrane. Rekel je, da
mu niso ne enkrat postregli e s peenko in sladko jed-
jo in vsa jed da je preve zabeljena z lizolom tega da
ni vajen.
Otel sem ga, kaj da misli. Kadar bo svojo eno ubil,
sem dejal, ali kaj takega in se mu bo predlo za vrat in za
glavo, takrat mu bodo e stregli. Takrat bodo vedeli,
zakaj s taknimi se postavijo v listih in pred svetom!
Za pikavo krido pa da res ni vredno, da bi se vznemir-
jali in si nakopavali dela in strokov.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
51
Vpraal sem ga, kaj namerava, kadar ga bodo izpu-
stili.
O Pepca, pozna se mu, da je e prekratek as zaprt!
Rekel je, da mu bo najprej treba kapitala. Tiste imam
rad, ki mi govore o kapitalu. Dejal sem, da je trda za ka-
pital in da bo zanj dvakrat trda, da pa kapital ni vse. Naj
postane npr. duevni delavec za to ni treba kapitala!
Pa me je zavrnil: ako hoe stradati, lahko strada kar
tako in brez duevnega dela.
Par mesecev ga lahko e obdre notri! Ta as Vam ga
bodo tako lepo oprali, da ga ne boste ve spoznali. To
Vam od srca eli
Va stari prijatelj
Fr. .
[ Jutro, 11. junija 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
52
Pobje uenosti
Z
di se mi, da nai trije pobje niso celo tako neumni,
kakor mislijo nekateri gospodje profesorji. Vsak
hip se kateri domov prijoka s celim cvekom ali polovi-
nim. Seveda, e jih gospodje profesorji izpraujejo, e-
sar pobje ne znajo, potem morajo dobiti cvek. Toda so
temu krivi gospodje profesorji, zakaj jih tako izprau-
jejo!
ena tudi pravi, da so nai trije dovolj modri za svo-
ja leta najstareji jih ima dvanajst! e gospodje pro-
fesorji mislijo drugae, naj mislijo, saj se bomo vide-
li na onem svetu, tam se bo izkazala pravica! Kar se tie
naju dveh, po pravici povem: nama se zdi, da nai trije
ved za svoja leta grozovito veliko, skoraj preve. Rei
ved, ki se nama niti ne sanja o njih, eni in meni. Mo-
rebiti da se sanja gospodom profesorjem, nama se ne in
sva pobom le hvalena, da so nama na razpolago s svo-
jim bogatim zakladom izkuenj in uenosti.
e bi npr. potrebovala ena ali jaz fotografski aparat
saj ga ne, toda recimo, da bi ga, ne bi se brez po-
bov nikamor vedela dati. Pobje pa natanno ved: v tej
lekarni mislim, da se prodajajo v lekarnah stane
BESeDA
PREERNOVE HLAE
53
taken aparat toliko, v tej lekarni pa toliko in v tej toli-
ko. Pa ne bi bila v zadregi zastran fotografskega apara-
ta, e bi ga potrebovala. Toda, kakor reeno, ga ne po-
trebujeva.
Enako se odlikujejo po obsenem znanju na irokem
polju raznih elektrinih aparatov in turistinih in port-
nih potrebin, njih imen in cen in sem ob taki priliki e
zvedel, da nima edino le lovek neumrjoe due, nego
da ima duo tudi oga. Potemtakem se mi ne zdi kran-
sko, da z ogami tako grdo ravnajo in jih celo brcajo.
Tod naj bi gospod katehet zastavil svoje vzgojne sile, tod
naj bi pisal cveke! Nai niso taki, nai ne brcajo du!
Da hodi v prodajalne povpraevat po cenah, ta posel
ima srednji fant, decembra jih je tel deset. Vstopi v pro-
dajalno: Klanjam se! Prosim, koliko stane onile kino-
aparat?
Ali ga bo kupil?
Seveda!
Toliko in toliko.
Hvala! Ga bom kupil. Pa ne danes. Klanjam se! in e
je zunaj in na varnem s svojimi uesi.
Pa poznajo nai pobje e dosti drugih koristnih stva-
ri. Npr. vsa dvoria, prek katerih se lahko pride iz ene
ulice v drugo. Potem one hie, katere imajo lift in tudi
vedo, kdo je pri liftu in ali pusti, da se peljejo gori in doli.
Potem kateri lebi ob katerih hiah so elektrini.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
54
Mislim, da tega niti strogi gospodje profesorji ne
vedo, tudi tisti ne, ki u elektriko. Nai pa ved in se
hodijo elektrizirat. Toda pravijo, da gre ta re le ob mo-
krem vremenu.
Koliken blagor za bolno lovetvo, e bi vedelo in bi
mu brez strokov sluila udovita zdravilna sila elektri-
ke! Pa bi lahko tudi kak majhen obrtnik prislonil svoj
stroj ob leb in bi mu ga gnalo zastonj. Ni brez prakti-
ne vrednosti, kar ved zanievani nai pobje! In e ved,
kateri sladoledar ima najboljo robo, kateri pa daje naj-
ve in so prili zastran sladoleda k zakljuku, ki bo seve-
da presenetljiv za gospode profesorje matematike, pa je
vendar resnien: da je namre dvakrat za dve kroni sla-
doleda ve kakor enkrat za tiri krone. Vseh svojih ue-
nosti seveda ne razodevajo vsakomur.
Imajo npr. naslove iz irnega sveta, da zamenjavajo
potne znamke: iz Poljske, z Minorke, iz Brazilije in kaj
vem e od kod. Piejo in poiljajo pisma in prejemajo
odgovore. Pri pismih si dad pomagati, za to sva jim
dobra. Naslovov pa ne poved. Pravijo, da naslov stane
in da ga nama ne bi mogli dati ceneje nego po dinarju
vsakega. e bi jih dajali zastonj, bi jih hotela imeti vsa-
ka baraba in potem bi bila konkurenca prevelika.
Nato sva se morala odrei naslovom moja ena in
jaz, kajti uvaujeva njih razloge. Pa se nama zdi, da ne
bi kodovalo, e bi se vasih tudi gospodje profesorji
BESeDA
PREERNOVE HLAE
55
odrekli kakemu odgovoru in ne bi koj lopnili s cvekom
morebiti imajo uenci svoje razloge, da ne odgovore,
ali pa, da jim kae, da ne odgovor zastonj.
Pa pa so nama drage volje razodeli, kje se dobi
mist. O mistu nisva imela nobenega pojma. Pa bi
stavil, da ga profesorji tudi nimajo. Mist se pravi bon-
bonkom, ki se jim je v tovarni skazilo zunanje lice. kr-
nicelj mista se dobi za dve kroni to ni drago in so
bonbonki razne vrste in pravijo pobje, da je mist
precej dober. e bi bili gospodje profesorji drugani,
gotovo bi tudi njim povedali pobje zastran mista, kje
ga lahko dob.
Nai pobje res marsikaj ved in jim sega njihovo zna-
nje celo na polja, ki lee izven vsakdanjega ivljenja
jako se jim udim.
Gremo skupaj na izprehod, pa poved e v naprej, ka-
teri policijski stranik ali kateri uvaj mestnih nasadov
da me bo pozdravil. Ali ni udovit taken dar, videti pri-
hodnje rei? Nekateri si s taknim darom sluijo lepe
denarje in enske kar nor za njimi. isto natanno
ved: Tale te bo zdajle pozdravil, oa! in potem se mu
vsi trije e od dale odkrijejo onemu policaju ali uvaju
in se niso e enkrat ne zmotili. Kadar so rekli, da me bo
pozdravil, vsakokrat me je res pozdravil.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
56
Ali pa drug primer. e bi radi li v kino in me vpra-
ajo, ali smejo, tudi e v naprej ved, da bom rekel: Ne!
Prav takni so, kakor bi bili preroki iz stare zaveze.
Po so tudi kos, da najdejo najbolj skrite rei. lovek bi
mislil, da jih sploh ni mogoe, nai pa jih vendar najde-
jo.
Npr. dan je lep, sonce pripeka, pa gred in ko se vrne-
jo ez etrt ure, in so blatni do kolen. Neverjetno! e
tirinajst dni ni padlo srage deja, vrli poljedelci rot
nebo zoper suo, nai trije pa so vendarle nali blato in
ga niso dolgo iskali. Gospodje profesorji ne vem, e bi ga
tako hitro.
Za blato imajo nai pobje poseben dar. Pa tudi za
eblje ga imajo: e je le kod kateri, ga najdejo, da si
obenj nataknejo hlae. Resnino udovito in bi jim lo-
vek kar estital!
Seveda, ena ne ljubi blata in raztrganih hla; kar se
teh tie ni isto nepristranska. Drugae pa sva, kakor
pravi pesem, enega srca, enih misli glede naih pobov
in naj bi profesorji pomislili, kaj bi bilo, e bi se re za-
sukala in bi izpraevali pobje profesorje take stvari, ki
sem jih tukajle popisal in jih pobje znajo, profesorji pa
ne! Potem bi pa profesorji imeli cvetlini dan za cveke.
To bi bilo jako porazno.
[ Satura 1, 26. junija 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
57
Nove smernice
V
naem politinem ivljenju so na vidiku nove
smernice. Slovenci smo zamudili e marsikake
smernice, ki so bile na vidiku. Ne zamudimo tudi teh in
je eleti, da sledee vrstice ne ostanejo glas pioega v
puavi! Kajti mi ni treba ele omeniti, da je stvar va-
na. Dosedanja naa politika se ni obnesla. Premagala jo
je politika gospoda Stjepana Radia. Premagala jo je z
novo svojo taktiko in z novimi metodami. Uiti se mo-
ramo od gospoda Radia. Njegova taktika in njegove
metode morajo postati smernice tudi za nae politino
ivljenje, ako hoemo, da bomo uspeli.
Ne tajim: nae politino ivljenje je bilo dokaj ivah-
no: tevilo shodov, zborov, lankov, predavanj, brour,
jubilejev in prezgodnjih parte zanesljivih pristaev
stranke je milijon!
Kaj nam je pomagal ta milijon? Kaj nam pomaga?
Gospod Stjepan Radi poljubuje in gre zmagovito
svojo pot.
Poljubi ti so tisto!
Po Hrvatskem je poljubil gospod Radi e vse in po
Dalmaciji skoraj vse in se je zgodilo, da se je v Baki na-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
58
zadnje lotil e morskega volka, da bi ga kajti gospod
ne vidi dobro, in se mu poljub le zato ni posreil, ker je
morski volk jadrno odnesel pete.
Na poti v Beograd je med vonjo poljubil vse elez-
niarje in potnike, nekatere celo po dvakrat, in potem je
bilo v Beogradu delenih njegovih poljubov 12 000 se-
ljakov, 578 ciganov in burujev in 6 ministrov, in e ne
bi bil zakljuil poljubovanje, da se mu niso zbrusile ust-
nice in se je moral vrniti v Zagreb, da mu jih na novo
podplatijo.
Tako gospod Radi!
Nai vodei politiki pa kriem dr ustnice in jih ne
ganejo ne toliko, kolikor je rnega za nohti! Tuna nam
majka!
Res je: med naimi politiki je nekaj gospodov, ki jim
oziri na astitljivi njih stan branijo, da bi poljubovali. Ne
bi se spodobilo! Povsod se dob hudobni ljudje, ki bi
hitro kaj mislili in govorili.
Zalibog tem gospodom ni pomoi. Smernice so tu in
se bodo morali imenovani gospodje odloiti: ali bodo
pustili svoj astitljivi stan, ali bodo pustili politiko. Ali to
ali ono! Nove politine smernice zahtevajo politike, ki
poljubujejo brez slehernih ozirov in ne poljubujejo le
tako, tako, nego so v poljubovanju mojstri in podkova-
ni temeljito.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
59
Bojim se: gospod Stjepan Radi bo priel v Slovenijo,
kakor je zagrozil, in bo poljuboval in potem smo Slo-
venci na noni posodi. Oziroma se pravilno ree: na
posteljni posodi, kakor svetuje dr. A. Breznik, ki stvar
razume!
V Sloveniji aka gospoda Radia obilo opravila v
Sloveniji e ni poljuboval razen na Bledu cestno svetil-
ko, kajti kakor reeno gospod je kratkoviden, in pa
enega gospoda je poljubil v Ljubljani. Pa ta gospod taji,
da ga je.
Toda gospod Stjepan Radi se ne plai pred delom in
poljubi.
Gospod Stjepan Radi rauna, da mu bo mogoe in
da bo v desetih dneh poljubil vse Slovence, kakor stoj
in le. Seveda je gospod Radi silno izurjen v poljubo-
vanju sprio dolgoletne vebe v tej stvari. Pravijo, da
lahko hkrati poljubi deset oseb, odraslih in brkatih, in e
bo nadaljnjih trideset oseb na est metrov naokoli
okrobljenih od njegovega poljuba. In pravijo, da sedaj
uporablja za poljube posebne patent-ustnice iz gumija,
in ko so predrsane, si natakne druge in se mu zaradi ust-
nic ni ve treba vraati v Zagreb.
Bojim se, da bo naa politika doivela strahovit po-
lom, ako se merodavni nai krogi koj ne zganejo. Naj bi
se zganili! Zadnja ura e trka na duri.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
60
Treba bo to in ono. Treba bo novih sposobnih ljudi
takih, ki znajo. Politinim teajem bo treba izpopolniti
spored in tudi politinim listom se obetajo nove vane
naloge.
In ne vem, e ne bodo nove smernice imele e te po-
sledice, da bo naemu enstvu pripadla v politiki odli-
neja vloga.
Ni moj namen aliti kogarkoli ali odrekati komurko-
lemu sposobnosti v poljubovanju. (Ne vem, ali se ree
komurkolemu ali komurkoliju. Na poti, na oddel-
ku za zavoje, vem, da sklanjajo: kole koleta.)
Toda kar se tie poljubovanja, moramo biti pravini,
priznati moramo enske vrline, koder so. Na tem polju
pa enskam ni odrei izrednih vrlin. enske poljubuje-
jo jako vestno, vztrajno in z ljubeznijo do stvari. Polju-
bujejo moki, enski in srednji spol. Poljubujejo ga na
lica, na usta, na ela, na roko in kamorkoli! Poljubujejo
tudi fotografije in pisma in svetinjice in kuke in make
in kanarke in papige in bele mii. Poljubujejo kruh in
karanfil in roo. Mislim: pod milim nebom ni stvari, ki
je ne bi poljubovale. Mislim: njim tudi morski volk ne bi
odnesel peta! Ta izredna njih vrlina se ne da utajiti ni-
kakor ne! In bodo kos sleherni konkurenci!
In bi me le veselilo, ako s tem migljajem izravnam pot
naemu enstvu k novemu poklicu. Bilo sreno! In se
jim priporoam in se morebitni poljubi, namenjeni na
BESeDA
PREERNOVE HLAE
61
moj naslov, lahko odloe kar zunaj pred mojimi vrati v
nabiralnik za pisma. Je svee pobarvan in bo vsak dan
umit z lizolom.
[ Jutro, 30. avgusta 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
62
K dananji premieri
P
epe, ta ki sedi v urednitvu in sedi zadnja dva ted-
na v rubriki za Kulturo in prosveto, je dejal, naj
grem jaz, on da nima asa. Pred vrati naj si obriem ev-
lje in potem navrtam gospoda avtorja zastran lui sve-
ta, kdaj jo je zagledal, in kdaj namerava il in vrst osre-
iti slovenski narod s svojo sedemdesetletnico. Itd., itd.
Re da naj malo sfriziram in na isto spisano prinesem
urednitvu ne bo zastonj! Kadar gre on po takih po-
tih, je dejal, e prej doma naeka vso stvar, e preden
gre nad avtorja. Kajti, je dejal, edino tako poroilo, ki ga
rpa zgolj iz globine due in ne da bi poprej poznal delo
in pisca edino tako poroilo, je dejal, da je isto ob-
jektivno. im pa pozna avtorja, je dejal, in pozna delo,
je dejal, e oboje vpliva na tvojo sodbo in nisi ve ob-
jektiven.
Pepe ima jako bogat zaklad ivljenjskih izkuenj.
elel mi je sreno pot, e to mi je povedal, kje ima
gospod avtor svojo pisarno, in me je vrgel venkaj. Na
jeziku mi je bila skromna elja po majhnem predujmu.
Toda, kakor reeno, Pepe je bogat ivljenjskih izkuenj
in me je bil vrgel venkaj.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
63
Jako me je zanimalo spoznati pisatelja, ki ima pisamo.
Z nekaterimi pisatelji e imam ast in mi vasi natoi-
jo kozarek vina, da jim ga popijem na zdravje. V kin
so vesoljnemu narodu, kajti e od pamtiveka je poezija
dar nebeki! In mi je znano, da nekateri pisatelji niso
neoblagodarjeni s posvetnim imetjem in da imajo pisal-
ne mize. Ali kar pisarne nima nobeden. Jaz npr., jaz ne
bi tajil, da ne bi bil pisatelj tudi Pepe je dejal, emu bi
tajil! Toda kar se mene tie, jaz piem svoje stvari koj na
kolenih, morebiti se jim pozna, da jih.
Zelo sem tedaj koprnel, iz zob v zobe spoznati odli-
nega gospoda avtorja in njegovo pisateljsko pisarno.
Jesenski dan je bil po starodavnih ulicah ljubljanskih,
ko me je noga zanesla na lice mesta.
Pozdravljeno mi, lice mesta!
Na hii ob vhodu je pritrjena tabla z imenom gospo-
da avtorja. Ne vem, ali si jo je naklonil sam, ali mu jo je
e pred smrtjo vzidal hvaleni narod ... Temu bodi ka-
korkoli vstopil sem.
Resnino, bila je pisarna! Tri enska bitja so sedela
notri in so trkala na stroje. Dehtelo je po muzah ... Iz
ozadja se je ulo rezgetanje Pegaza ...
Obrisal sem si evlje in vpraal, ali imam ast ...
Ena izmed muz je odgovorila, da ne, in mi velela, naj
se izvolim potruditi naprej v drugo sobo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
64
S svetim strahom sem odprl pokazana vrata, e sem
stal v svetiu peresa in si brisal evlje.
Jako zanimivo! Takoj se spozna: tukaj ivi, tukaj delu-
je pisatelj, ki ima pisarno. Kamor pogleda papir in
svinniki in rnilo in radirke! Vsak najmanji predmet
odmeva literaturo.
Gospod avtor je sedel za iroko pisalno mizo in je e
dokaj mlad mo, toda il in vrst na dui in telesu. Lica
je obritega in malce pleast, kadar nima na glavi klobu-
ka. Imel ga je na glavi. V roki je dral telefonsko slualko
in je klical: Halo!
Vmes me je pozval, naj le sedem, zato da ne bo ni
drae.
In je vnovi zaklical: Halo!
Zaklical je halo! s krepkim, mokim glasom, ki si
mahoma osvoji simpatije najirih krogov.
Telefon se ni odzval klicu.
Pa je gospod avtor ponovil: Haloo! in je ponovil ta
klic v vpraujoem tonu, spodbujajoem hkratu, oita-
joem in vendar prizanaajoem, kakor bi rekel: Kdo
boji me klie tukaj in ob tej uri in se potem ne oglasi,
kdo? Naj ne odlaa, naj se javi!
Obudoval sem, koliko izraza je moi poloiti v eno
samo kratko besedo. Koj se vidi, kaj je avtor, ki ima pi-
sarno.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
65
e enkrat: Haloo!
Ni odgovora!
Simpatini gospod avtor pa se ni za korak umaknil od
telefona. Vnovi je zadonel njegov glas: Halo, halo! in
je zadonel to pot rahlo, tajinstveno, neno, tako bi v
Malih oglasih idealen golob vabil idealno golobico na
vkupen izlet v veerno naravo in ne bi bil zakon nikakor
ne izkljuen. e je bilo onkraj telefona ensko srce in je
ulo klicanje, kar kolena so se mu morala ibiti, v ustih
se mu zbirati slina. Tako oarljivo je bilo klicanje gospo-
da avtorja.
Onkraj telefona ni bilo enskega srca ali pa je bilo ba
zasedeno ni se odzvalo vabeim glasom.
Pa je gospoda avtorja minilo potrpljenje in je zabren-
kal na struno moate odlonosti: Halo! Halo! Njegov
glas je obetal bliajoe se dogodke.
e en hip je akal in poslual, e en hip. Potem pa
je z moko pestjo udaril ob mizo in zagrmel v telefon:
Sakrament! Kdo je zvonil? Kdo zvoni in potem ne da
odgovora? Ali mislite, da svoj as kradem? Kaj? Ni ne
oprostim, ni! To je kandal! Pritoil se bom! In je obe-
sil slualko in petkrat navil telefon in me vsega prepade-
nega prijazno vpraal, kako se je to zgodilo, da sem svo-
jega starega s sekiro esnil po glavi.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
66
Poklonil sem se, da imam ast in naj mi dovoli, da mu
e ob tej priliki estitam na sedemdesetletnici, ki jo bo
praznoval v tako mladih letih! Kar se pa tie sekire in
starega, pa da jako obalujem in da nimam asti ...
Zauden me je pogledal gospod avtor, mokrocvetoe
roice poezije so mu odmevale iz globokih oi. Vpraal
me je, mar nisem Alojzij Rohne iz Tepene vasi, tega da
je klical danes na ta dan in danes na to uro ... e ni-
sem, kdo pa sem?
Povedal sem, da ima ugledno urednitvo ast in me je
poslalo, da bi mi velecenjeni gospod avtor izvolil raz-
loiti zaradi lui sveta, kako je bilo s tisto lujo, ki jo je
zagledal, in ali je velecenjeni gospod avtor e il in vrst
na duhu in telesu in ...
Stojte! je zaklical gospod avtor. Naredite piko in
nov odstavek koga pa pravzaprav iete?
Izjavil sem, da imam ast in da iem gospoda avtorja
nove igre, ki bo imeli te dni premiero.
Pa je priel gospod avtor kriati: Ni ga, ni ga! Neiz-
recno mu je al gospodu avtorju igre, da ga ni, toda ni
ga in ni ga!
Prosil sem, kam da je el, in ali kmalu zopet pride in
ob kateri uri bi smel imeti ast ...
Pa mi je gospod, ki ni bil avtor, odrekel ast, da je ne
bom imel, in da se je velecenjeni gospod avtor neznano
kam odpeljal v meglene daljave. Zdravniki da so mu
BESeDA
PREERNOVE HLAE
67
prepovedali vse premiere in intervjuje in kritike in sploh
vse. Le pinaa da mu je e dovoljena, preganka in
Uradni list.
Ta novica me je potrla.
Gospod pa, ki ni bil avtor, je dejal, da je gospod avtor
pred svojim odhodom pooblastil njega, gospoda nam-
re, ki ni avtor, da mesto gospoda avtorja deli strankam
vse zahtevane informacije, bodisi zastran lui sveta,
bodisi zastran duevnega stanja, bodisi zastran esarko-
li. Tedaj, ako elim ... Toda hitro, hitro, hitro, koda je
za as!
Dva dinarja sem imel v epu, za cigarete sta bila na-
menjena.
Pa sem se opraviil, da mi kri tee iz nosa in sem bil
jako vesel, ko sem stopil iz hie na cesto.
S pisatelji, ki imajo pisarno, ne kae imeti opravka.
[ Jutro, 4. novembra 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
68
Radio
R
adio je jako kreditna beseda, veliko bolj kakor imi
in je vredna resne besede.
V imi si dandanes e sleherni vsakdo brie svoj nos,
v radio pa ne in je radio sploh zgrajen na uglednejih
temeljih in tudi, kar se tie bodonosti, se radiu ali je
pravilneje: radiotu? obeta vse bolj irokogrudna bo-
donost kakor imiju.
Sploh je radio na vrhuncu kolikor e ni, pa bo: ra-
diokoncerti, radiozobotrebci in radiolikerji in vse mo-
goe. Kmalu bo ves svet radio.
Letonjo jesen sem bil npr. v radiotoplicah te topli-
ce so resnino jako radio. Moja ljuba ena ima v kriu
revmatizem in je rekla, da rada verjame, da so, in so jo
zlasti oarale porcije v radiorestavraciji.
V radiotoplicah so imeli posebnega zdravnika. Nihe
ni mogel biti deleen radioporcij in radiokopeli, preden
ni gospodu zdravniku pokazal jezika.
Pokazal sem mu ga in me je vpraal, katero da imam
bolezen.
Zahvalil sem se na vpraanju in sem dejal zastran
moje bolezni, da je moja bolezen ta, da ima ljuba moja
BESeDA
PREERNOVE HLAE
69
ena v kriu revmatizem. Prej da ga je imel blagopokoj-
ni njen oe, pa je lani zatisnil svoje mile oi in je za njim
ona podedovala revmatizem. Zato da sva prila v topli-
ce.
Izrekel mi je iskreno soalje.
Pomolila mu je jezik e ljuba moja ena in jo je pohva-
lil in brez oklevanja ji dovolil, da si bo svoj revmatizem
kopala v bazenu.
Meni pa, ki se e nisem povzpel do lastnega revmatiz-
ma, je zapisal kopeli v kadunji in me blagohotno poto-
lail, da bo kmalu bolje.
Ljuba moja ena in njen revmatizem sta se v radioba-
zenu poutila jako krasno. Bazen je v obokani dvorani
in je iz dvorane buno odmevalo petje. Razloil sem tudi
glas ljube svoje ene in je bilo udovito: celo petju se je
poznal radio v Ljubljani sem bil na radiokoncertu in
je donelo petje iz radiobazena prav tako ne reem, da
lepo ampak enako.
Meni pa so bili kopel pripravili v kadunji. Kopel v ka-
dunji je urejena jako znanstveno na podlagi najmoder-
neje vede in po naelu naravoslovnega zakona, ki pra-
vi, da tam, kjer je e predmet, ne more biti drug pred-
met. V kadunji je bila gorka voda. Tisti hip pa, ko sem
jaz legel v kadunjo, sem bil jaz notri, kjer sem jaz, ne
more hkratu biti voda, pa je voda odtekla, kajti nikakor
ne gre, da bi se zaradi moje malenkosti krili najmoder-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
70
neja veda in naravoslovni zakoni. Le v kotih kadunje je
toliko ostalo vode, da sem si grel prste.
Zeblo me je. Kaj me ne bi, ko je bila pozna jesen, jaz
pa brez vsega v prazni kadunji!
Temeljito me je zeblo in me je zeblo e potem, ko sem
se oblekel. Ves dan me je zeblo in prielo me je trgati v
desnem palcu in v levi rami. el sem k zdravniku. Prijaz-
no mi je pokimal, da sedaj imam svoj revmatizem, ki da
me upraviuje v poset radiobazenu. Iskreno mi je esti-
tal. In sem odsihmal hodil v radiobazen in se udeleeval
bunih kopeli in koncertov in me je navdajal jako ugo-
den obutek zadovoljstva, ko sem vedel, emu sem tu-
kaj.
estital mi je tudi topliki gospod ravnatelj in se lepo
pridual, da mi bodo radiotoplice sigurno pomagale.
Rekel je, da skoro ni bolezni pod milim nebom, ki ji le-
te toplice ne bi nudile najradiokalnejega leka in mi je
postavil za zgled iz domae zgodovine Stanka Vraza.
Ta da je bil l. 1850 tukaj in da je imel cel paternoster
hrvatskih bolezni: digerice in dalak in bubrege in vse-
ga hudimana in okrog sebe je pljuval jako nehigienino
in krvavo. Pa se je kopal tirinajst dni in so mu odlegle
tako digerice kakor dalak in bubregi in tudi pljuvati je
priel jako krasno in vsem higienskim zahtevam ustre-
zajoe. In je lepo ozdravel in nebroj pesmic spisal in tri
BESeDA
PREERNOVE HLAE
71
debele knjige samih pisem in nebroj je govoril domo-
rodnih besed.
Digerice so jetra, bubregi so ledvice, dalak bo pa ne-
mara nekaj okoli vranice, toda ne vem natanko v
mojem slovarju manjka tisti list. Bodi kakorkoli Stan-
ku Vrazu da so pomagale radiotoplice v vsakem pogle-
du in so mu dvignile delovno silo na nezasliano viino,
je dejal gospod ravnatelj.
Kar se mene tie, ne morem nehvaleen rei, da so
bile radiotoplice brez uinka. Zlasti kar se tie pisem:
vsak dan sem pisal vsaj pet razglednic iz toplic. Brez
toplic jih gotovo ne bi bil pisal. Kar se pesmi tie, pa mi
radiotoplice odkrito povedano niso kaj pomagale
pesmi nisem spisal nobene. Seveda bil sem v toplicah
samo deset dni.
Gospod ravnatelj se je priduil, da ne dvomi, ako bi se
e deset dni kopal radio, bi se mi radiouinki razodeli
sigurno tudi na polju poezije.
Ne reem, da se ne bi. Pa mi ni dosti za pesmi, da bi
jih pisal. Zdi se mi: s pesmimi si zgolj pokvari lepe kon-
duite, da te ve ne tejejo za resnega ne nes pa ni.
Ali nekaj drugega sem zapazil po kopelih, nekaj dosti
bolj imenitnega: zrasel sem! Hlae so mi zgoraj postale
prekratke za celo ped! To je jako sijajen, lahko reem:
radiouspeh radiokopeli.
In sploh!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
72
V toplicah je bil gospod, ki se je kopal v prid svojim
lasem, da bi mu zrasli. Njegova gospa se je kopala zoper
golo ali krof. S seboj sta imela herko, ki se je kopala za
moa, da bi ga dobila. Herki so radiotoplice najbolj
hitro pomagale: dobila je e po tretji kopeli moa, bil je
jako postaven in so pravili, da ima jako bogato eno v
Zagrebu. Bilo sreno!
Da, radiotoplice!
In so pripovedovale in se smejale natakarice, kako
radioaktivni postanejo nekateri gostje mokega spola po
radiokopelih.
Tako radio so radiotoplice! imi toplic pa, mislim,
sploh ni. e iz tega se lahko spozna velikanski razloek
med radio in imi.
Tudi v politiki nima imi nikake veljave. Radio jo pa
ima! Radiokali npr. so na krmilu in se mora priznati, da
resnino in hvalevredno krmijo. To me jako veseli in
sem se jim priporoil. Morebiti bom uslian radove-
den sem, e bom. Ali se ree e radoveden?
[ Jutro, 13. decembra 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
73
Vodilna misel v Krpanu
mlajem
Z
astran vodilne misli me vpraate, kko ima moj
Krpan mlaji?
Da, da razumem: vodilno misel!
Mislim, da jo ima. Ko jo sedaj ima e sleherna tako
reeno figa, pa da je ne bi imel Krpan mlaji? Sme-
no!
Samo da so vodilne misli razline nekatere so plit-
ve, nekatere so bolj globoke. One, ki so globoke, so kaj-
pada bolj skrite in ni vsakomur dano, da bi se mu razo-
dele kar na eno, dve.
Na primer se nekaterim igram pravi, da so simbolis-
tine. Te igre so kakor od vraga! Komentarja jim je tre-
ba, drugae jim ne najde vodilne misli. In so posebni
gospodje za to, da piejo komentarje, in imajo ob njih
svoj poteni kruh.
Zdi se mi: vodilna misel mojega Krpana mlajega je
tudi bolj globoke sorte. Kar tako nenadoma in na krat-
ko je resnino ne morem povedati. Za to bi moral ime-
ti asa na razpolago, da igro v miru, poasi in pazljivo
preberem. asa pa imam bolj malo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
74
Ne reem, da vodilne misli ne vem. Morebiti jo vem.
Morebiti je le izraziti ne morem. Kajti kje je tisti pisatelj,
pa naj mu je e toliken dar jezika, da bi mogel z okor-
no loveko besedo vse razodeti, kar ve in uti v tajin-
stvenih globinah svojih nedrij!
Pa je vodilna misel tudi stvar, ki bi lahko rekel, da je
taka. Potem bi pa prili komentarji z edino poklicane
strani in bi rekli, da ni taka, ampak drugana. To bi mi
bilo jako muno!
Kdor me razume, ta ve, kaj hoem rei.
Le isto neobvezno bi omenil sledee:
Krpan mlaji kihne in od zmagovite sile njegovega
kiha zleti upan Hlaa v zrak. Ta prizor utegne biti naj-
krepkeji in najuinkoviteji v tej igri: kihne, kroja pa
st! v zrak. Tudi kritika je jako laskavo omenila drama-
tino silo tega prizora.
Gospod dramaturg mi ga je odsvetoval, e kako ne-
verjeten je.
Toda verjetno kaj je verjetno? Mar je verjetno, da
Veronika Desenika, ki e par sto let mole trobenta v
grobu, sedaj, v sedanjem asu nastopa na ljubljanskem
odru, v dramskem naem gledaliu? Naega dramske-
ga gledalia za njenih dni sploh e ni bilo, pa vendar ni
gospodu dramaturgu nihe oital neverjetnosti!
Neverjetnost tedaj ne bi mogla biti povod, da Krpan
mlaji ne bi kihnil.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
75
Gospoda dramaturga jako islam. Ako bi mi bilo ko-
likaj mogoe, bi bil rtal Krpanov kih e v izraz iskre-
nega spotovanja in v znak neomajnega prijateljstva na-
pram gospodu dramaturgu.
Toda nisem mogel, primojtidelj da ne!
Po prvotnem nartu igre naj bi namre tudi Krpan
mlaji imel svojo kobilo, kakor jo je imel njegov ded,
stari, priznani Krpan. Ta kobila bi se bila sfrizirana in
polizana lesketala v igri kakor zvezda v lui, ne bi bila le
rezgetala, nego se tudi smejala ne bi dosti manjkalo
in bi govorila in kadila cigarete.
Toda gospod dramaturg je izrazil pomisleke zoper
kobilo. Pa sem se brez ugovora pomislekom uklonil in
sem kobilo rtal.
Uvidel sem, kritika bi mi jo zamerila in bi mi jo zame-
rila po pravici. e dvajset let se ugledna naa kritika
hvalevredno in zasluno bori zoper Krpanovo kobilo in
ni odrekati portvovalni njeni borbi slehernega uspeha.
Sedaj pa naj bi bil jaz tako rn in nehvaleen in bi na
mah podrl vse sadove njenega dela? Nak, to ne gre, ni-
kakor ne! Po pravici bi kritika lahko bila ualjena in bi
iz rok dala zasluno in hvalevredno borbo te odgo-
vornosti ne bi hotel vzeti na svoje rame!
Ne bev nisem rekel! Niti nisem rekel mev rtvoval
sem kobilo. Kobila, zbogom, pozdravi doma, ne po-
znam te ve!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
76
Ali Krpanovega kiha nisem mogel rtvovati. Brez tega
kiha igre sploh ne bi bil pisal. e Krpan mlaji ne bi kih-
nil, se vse to ne bi zgodilo, kar se je zgodilo: upan ne bi
priletel na Dunaj, cesar ne bi zvedel o Krpanu in ne bi
poslal ponj, Krpan se ne bi zvezal s Kosobrinom, mi Slo-
venci pa bi nemara e vedno zasunjeni jeali v jarmu
cesarskega Dunaja.
Brez kiha ni lo. Ali kih ali ni!
Zato je ostalo, da Krpan mlaji kihne.
Pa se vpraujem, ali ni morebiti ba ta kih vodilna
misel moje igre?
[ Gledaliki list SNG 1925/26, 25. decembra 1925 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
77
Pridiga na novega leta dan o
preljubi pameti
D
ragi mi bratje, mile mi sestre! Bogu bodi potoe-
no in vam: tako se mi zdi, da vsak sleherni dan po-
stajam bolj pameten!
Ne pijem ve. Piti ni pametno. Oziroma pijem le
rogako slatino in mleko. Pa temu se ne pravi piti. Piti se
pravi tako piti, da lovek vesel postane ob pijai. Ro-
gaka slatina pa ne razveseljuje srca in mleko tudi ne.
Toda kar se tie pameti pametni sta obe pijai jako. In
ju vsakomur nesebino priporoam.
Zmernost mi je zvezda vodnica tudi v jedi. O moji
bratje in sestre e dolgo nisem bil ve sit! Ni pamet-
no se napasti dosita. Nego je najpametneje nehati tedaj,
ko ti najbolj dii. Jaz vsakikrat neham, ko bi mi e dialo
najbolj. Odkraja mi je lo teko, sedaj pa neham brez
boja in premagovanja, ni mi teko nehati. Kajti mi e na
mizo prinaajo pilo in prepilo odmerjene obroke in je
lahko nehati, koder ve ni.
Vasih nisem bil tako pameten.
Kaj vse sem snedel in kako in koliko! Groza me obha-
ja ob spominih.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
78
Jetrne in krvave klobase, oh! Toda morajo biti pre-
peene poteno v gostilnah niso nikoli prepeene,
da popokajo in pride na dan in se mastno oprai tudi
bogata njih notranjost in nadeva take so mi najljube.
Oziroma jih zaniujem, ker so nespametne. In krom-
pir spada zraven in kisla repa.
In potem peenice z gorico! In mlado svinjetino,
lepo rjavo speeno, da hrusta pod zobmi! Pa tudi pre-
kajena klobasa ni slaba na zelju, zraven rn kruh, ali pa
gorka gnjat z grahovim pirejem.
O, koliko take in enake nespameti je ustvaril prelju-
bi Bog in sem je bil deleen v svoji nezreli in mrani
dui!
In kadar sem mislil, da je e vsega dosti in preve, sem
popil kozarec vina ali ao piva in potem je zopet lo in
e sem jedel in sem jedel toliko asa, da nisem mogel
rei bof.
Niti bof nisem mogel rei! To ni bilo pametno in
lepo!
Toda za kako malenkost je bilo vendar e prostora, za
griljaj sira, za koek potice, za kak oreh ali mandelj ali
datelj ali kako suho figo.
In me ni razgnalo!
Nasprotno, jako dobro sem se poutil joj meni,
greniku sredi grene nezmernosti! Ronat se mi je vi-
del ves svet, same vsesplone ljubezni sem se cedil in
BESeDA
PREERNOVE HLAE
79
dobrote niti muhi ne bi bil skrivil lasu! Prisrno sem
se smejal najbolj mravim dovtipom svojih drugov in
nikdar se mi ni mudilo v posteljo.
O, kolikna je bila moje nespameti mera polna in
zvrhana! lovek je bitje, ki si ponosno trka na prsi, da le
njemu gori lu pameti. Pa mu vendar lahko slui za
zgled in vzor celo neizobraena krava na najniji
stopnji stoji loveke kulture, ne trka si na prsi, ne gori
ji lu pameti, pa vendar ve, kdaj ima dosti in kdaj mora
v posteljo.
Nekaterim ljudem lu pameti sploh nikdar ne zago-
ri.
Meni je zagorela na stara leta. Zgodilo se je in zdaj mi
ne dii ve jed ne pijaa, kakor mi je diala njega dni.
Nego se me je lotila pamet. Pregledal me je zdravnik in
tudi on je rekel, da je bolj pametno, ako postanem pa-
meten.
Od dne do dne napredujem v pameti in se mi iroko
odpirajo oi, kako nespameten sem bil prej in kako nes-
pameten je okoli mene svet. In sicer sploh!
Npr. zastran ensk. Kakno re poenja nespametni
ta svet zastran ensk! In enskam sploh ne pravi enska,
ampak neni spol ali mucek sladki ali pika zlata moje-
ga srca.
Kje je tod pamet?
BESeDA
PREERNOVE HLAE
80
O, jaz nisem tak, nisem ve tak in sem za seboj segal
vsa pisma iz one dobe moje brezpameti!
Preljube moje sestre, ne odrekam vam pravice iveti,
nikakor ne! Toda povejte same, ali ni smena in nespa-
metna vsa ta prazna slama, ki se mlati zaradi vas v be-
sedah in dejanjih!
Kako nespametno je tisto poljubovanje in ne le nes-
pametno, nego tudi skrajno nehigienino razen ako
bi si oba poprej in pozneje oedila ustnice z dvoodstot-
nim lizolom. Toda si jih ne oedita nikoli! Ali ni lovek
konno le lovek in ni drugega in je vseeno, ali je en-
ska ali je moki in ali je star ali je mlad. emu tedaj to-
liko nespameti zaradi vas in vaih oi in las in usten in
drugih kosov lovekega trupla.
Potem so nekateri moki, ki enskemu svetu ne rek
le mucka moja sladka in pika zlata mojega srca, nego
veejo cele dolge stavke udnih besed in jih veejo tako,
da se na koncu vrste rimajo, in jim pravijo leposlovje.
O, kako so nespametni!
Jaz nisem ve tak. Spametoval sem se. Tako sem pa-
meten, da niti e bi hotel, ne bi mogel spisati takih rima-
nih rei.
Ko loveku prienja goreti lu pameti, vidi, kako nes-
pametno je vse to in tako poetje.
Jaz sem sedaj e precej pameten.
Pa e utim, da v pameti napredujem.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
81
Kadar bom isto pameten, bom pa nemara umrl. Pre-
pameten bom za ta svet. Prepameten, da bi sploh e je-
del in pil, prepameten za enstvo. Pa tudi prepameten,
gospod urednik, da bi e pisal takele listke. O, kako nes-
pametni so ti moji listki! (Ampak zastran honorarja naj
vse ostane pri starem!)
Smrt pa je vrhunec loveke pameti.
Dragi mi bratje, mile mi sestre, kako se mi smilite! Kaj
vam naj povem? Mladi ste, zdravi ste, ne bi radi umrli
... Ako hoete iveti, nikar ne hrepenite po pameti!
Vrhunec pameti je smrt!
In je pamet resnino lepa re in pohvalna. Ampak
kratkoasneje je brez nje.
Dragi mi bratje, mile mi sestre, taka je ta re, da ne
vem, ali je to, emur pravimo pamet, resnino pamet, in
ali ni starost in betenost.
In e to vam naj povem, predragi mi bratje, premile
mi sestre: kar se mene tie, skoro bi bil raji nespame-
ten, kakor da sem tako zelo pameten. Toda bodi potoe-
no vam in venemu Bogu ne morem, ne morem, joj
meni ne morem ...
[ Jutro, 1. januarja 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
82
Zadeva gospoda V. Vodnika
T
emu gospodu je bilo namignjeno z merodajne stra-
ni, naj se pripravi: seliti da se bo moral!
Bridka usoda selitve dandanes marsikoga doleti in so
potem jako razburljivi prizori. Pride dan selitve in se ni
kam seliti! Selijo jih s silo. Pa so premnogi, ki se v obupni
stiski upirajo sili. Nekateri se ji upirajo z gorjupo bese-
do. In so drugi, ki se sili upirajo celo z dejanjem: tako
reko s sekiro ali z revolverjem ali pa, zlasti ako so ne-
nega spola, s krilom, ki ga vzad dvignejo do pasu. Tako
skuajo nemilo silo prepreiti in v beg pognati njene
plaane sluabnike.
Ni prav takno poetje, ni pohvaliti takih prizorov.
Toda kdor je e bil v enakem bridkem poloaju, oni ra-
zume sekiro, razume revolver, razume krilo in jih ne
zameri.
Tudi gospodu z Vodnikovega trga ne bo smeti prei-
vo teti v zlo, ako bo storil to ali ono, kadar mu bo v grlo
tekla selitve ura, novi prostor pa mu bo figo podeljen
plesnivo.
Bojim se, da mu ne bo dodeljen. Vsaj ne o pravem
asu. In se bojim, da bo moral gospod za pol leta ali e
BESeDA
PREERNOVE HLAE
83
dlje med bedne vagonarje ali v deevno barako z okni iz
papirja in s straniem nikjer in povsod.
Imamo sicer umetniki svet, ki nikakor kriem ne dri
jezika in rnila, nego si z izbrano besedo prizadeva osi-
gurati omenjenemu gospodu pravoasno zavetje. Toda
ive ljudje v Ljubljani, ki razpolagajo z izkunjami v sta-
novanjskih stvareh; ki dvomijo, da bo umetnikemu
svetu uspelo hvalevredno prizadevanje, in pravijo, da
odpovedi pri nas gredo jadrno, dodelitve pa sporovoz-
no ...
Jaz ni ne vem. Jaz ni ne reem. Jaz le elim: bilo
sreno!
Umetniki svet je uganil in merodajni strani pripo-
roil, naj bi se gospodu V. Vodniku za primer izselitve z
Vodnikovega trga dodelil prostor za stolno cerkvijo na
Pogaarjevem trgu. Trno lopo na tem trgu bo sicer po-
ruiti in takisto branjevk strnjeno vrsto ob Ljubljanici.
Lopa in branjevke da niso v umetnikem skladu s pred-
metnim gospodom. In naj bi bil branjevkam vstop na ta
trg potem sploh prepovedan! Drugae pa da bi Po-
gaarjev trg povsem ustrezal potrebam vekrat ome-
njenega gospoda. Kvejemu e bi se v ozadju zazidal oni
prelaz s Pogaarjevega trga pred kofijo, da ne bo go-
spodu kodoval prepih.
Odkrito povedano zastran prepiha me ne bi skrbe-
lo, saj ima gospod na glavi epico. In e bi se mu vtak-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
84
nilo v uesa e malo bombaa, ne bo dobil trganja jaz
imam vedno bomba v uesih in moram rei, da mi prav
dobro de.
Ampak je drug zadrek, ki nanj gospoda od umetni-
kega sveta ni mislila. Ta je zadrek Vodnikov trg. Gos-
pod ima svoj trg mar mu hoejo sedaj na stara leta trg
vzeti? Da ne bo ve na svojem, nego kakor zanievan
gosta in pritepenec na tujem, na gospoda Pogaarja
trgu? Ne, to se ne sme zgoditi! V tem sem si brez ozira
na politino pripadnost edin kakor en mo in ne odne-
ham. Ako se preseli Vodnik, se mora z njim preseliti tudi
Vodnikov trg!
Za oba vkup pa Pogaarjev trg oitno in alibog ne
nudi zadostnega prostora. Morala bi se ali podreti stol-
na cerkev ali pa preloiti Ljubljanica tjakaj do oetov
franikanov. Temu bi pa merodajna stran nedvomno
nasprotovala iz ozirov na denarne ozire ...
Zato se mi zdi, da ne bo ni s Pogaarjevim trgom.
In bi potem prihajala v potev edino le Zvezda. Kar se
tie prostora, bi bil ta prostor vsekakor dovolj prosto-
ren, zlasti e z ozirom na prostor na Kongresnem trgu.
Kostanji v Zvezdi bi se pa posekali. Zato pa ni v
Zvezdi ne trnih lop ne branjevk, da bi jih bilo treba
ruiti. En edini moak je tukaj s turko kapo in turko
vero in prodaja turki med. Mislim, da ta edini moak
ne bo kvaril celokupnega umetnikega vtiska. Sicer pa je
BESeDA
PREERNOVE HLAE
85
ta moak dovolj moaka, da bo odloil turko kapo in
vero, e bo umetniki svet to smatral za potrebno.
Ni manj enako se bo dala stvar povoljno urediti za-
stran dvojne godbe, zastran one v kavarni in one v res-
tavraciji, da ne bosta motee uinkovali na vsesplono
umetniko razpoloenje prostora, ako bi se namre res-
nino tukaj nastanil gospod z Vodnikovega trga. Oba
orkestra, oni iz kavarne in oni iz restavracije, naj bi
vsakdanji svoj spored predlagala umetnikemu svetu, ta
pa bo po umetnikem svojem preudarku iz sporeda
rtal, kar bi se mu ne zdelo v skladu z umetnikimi
zahtevami kraja, asa, osebnosti in sploh.
Tako bo odstranjen sleherni pomislek zastran Zvez-
de.
Izpregovorila pa se je e beseda: Narodni dom.
Toda prostor pred Narodnim domom e glede pro-
stora ne bi ustrezal zahtevam, ki jih zahteva prostor.
Poglavitna ovira na tem prostoru pa je Trubar. Po pra-
vici se je poudarjalo, da se gospod z Vodnikovega trga
in Trubar ne bi harmonino zlagala na istem prostoru
kazila bi umetniko simetrijo. Ne le simetrijo v vero-
izpovedanjih, ki je nikakor ni teti za majo srago. Am-
pak predvsem simetrijo v bradah. Njunima bradama
nedostaje potrebne simetrije. Razen ako bi se Trubar dal
obriti ali bi si dal drugi gospod brado rasti. Tega pa slo-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
86
venski narod ne bo nehvaleen zahteval ne od prvega
ne od drugega.
Zato resnino ni izbire in bo moral gospod v Zvezdo,
kadar ga bo merodajna stran pregnala z Vodnikovega
trga.
Kakor reeno jaz ni ne reem nego: bilo sreno!
Ne vem nai pisatelji in sploh umetniki, dokler so
ivi, vsi so silno skromni. Prav ni niso razvajeni. Kdo
naj bi jih pa razvajal? Posedajo po ozkih, zakajenih kr-
mah ali kleteh in jim niso preslabe: isto zadovoljni so
notri, e zapojejo katero.
Komaj pa umr, jim ni noben prostor ve dovolj do-
ber za spomenik, same sitnosti so z njimi. e cerkve bi
bilo treba podirati njim na ast, reke prelagati in iz ene
edino zveliavne vere prestopiti v drugo!
Ali ni to udno?
Prav zares sem vesel, da je vsaj na slavljeni Danilo e
iv.
e bi bil mrtev in bi mu sedajle navdueni postavlja-
li spomenik nemara bi magistrat podrli in Grad odko-
pali noter do Grubarjevega kanala in gerentski svet, da
dobe zanj primeren prostor taken, da bi z umetnikega
vidika odgovarjal njemu in njegovi cigari.
Hvala Bogu, da je e iv naj bi ivel vsaj e petde-
setlet!
[ Jutro, 4. marca 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
87
Na stari osel
T
ega je ele tiri mesece, kar smo se preselili v novo
stanovanje. Zato mi ni zameriti, ne? e se vasih
e zmotim in grem zvonit na staro stanovanje.
Predpasniki na starem stanovanju se seveda re in
delajo svoje neizobraene opazke predpasnikom se
ne da zavezati jezikov pa se ljubljena mi ena boji, da
bo trpel moj in vse druine dragoceni ugled pri peku in
mesarju in me mora sedaj, kadar grem na izprehod,
spremljati moj sinko najmlaji kot kaipot in angel va-
ruh.
Tako sva la in ne vem, kaj sem tisti hip premiljeval,
kar mi moj mali spremljevalec in pokrovitelj globoko
vzdihne: Oh! da skoro nikoli ne bo imel osla.
Imam tiri otroke, toda oh! vzdihuje le on, moj naj-
mlaji. In da te stvari ali druge ne bo imel skoraj niko-
li ta oblika pritobe je tudi samo njegova izvirna po-
sebnost.
Sploh ima omenjeni moj sinko darove, ki jih gospod
uitelj in gospod katehet vse premalo uvaujeta.
Z majko, ljubljeno mi eno, je npr. igral ah in jo je v
treh igrah porazil tirikrat. Pa bi jo gotovo e bolj, da mu
BESeDA
PREERNOVE HLAE
88
niso ba tisti dan nagajale gliste, in ne verjamem, da so
bila porazu moje ene kriva njena oala, kakor trdi ena.
On je tudi oni, ki se je dal ob petih zjutraj zbuditi
zato, da je lahko e enkrat zaspal.
Oh, jaz pa ne bom skoraj nikoli imel osla! tako je
vzdihnil in potoil.
Osel me ni presenetil.
Nai fantje, in ne samo najmlaji, imajo vsi najne-
ugnaneje elje zastran ivalstva. eleli so si v teku let
tako reko e ves prirodopis, od veverice in bele mii do
pingvina in majhnega slona rekli so: morebiti kdaj
katerega poceni naletim v starini, kjer kupujem knjige.
alibog je gmotnost naih razmer tolika in tolikna, da
ne pripua, da bi se deci uresniile mnogobrojne elje
na polju ivalstva. Kanarke sicer imamo, pa pravi deca,
da kanarki ne tejejo; kanarki da so se povili in vzre-
dili doma, zato da spadajo v druino in ne v prirodopis.
Zadnji je pa najstareji, trinajst let ima, nekaj prine-
sel domov, o emer je trdil, da je napol zmrznjen neto-
pir. Odtajal je zver in jo potem pital s kruhom, namoe-
nim v mleko. Povedal je, da je slial v oli, da se da ne-
topir krasno dresirati, in sem posnel iz zgovornih njego-
vih besed, da se hoe tudi on lotiti te rei.
Rekel sem, da bi me veselilo, e se mu bo posreilo, in
bo priujoo zver dresiral, da se bo mesto njega uila
BESeDA
PREERNOVE HLAE
89
francoski, ko se sam ne utegne, in so potem sitnosti s
profesorji.
Tri dni je trajal ta netopir. Ne vem, ali mu ni ugajala
naa domaa hrana, ali je bila francoina tisto skrat-
ka: izginil je z vidika.
No, in sedaj je predmet elja postal osel zakaj ne
bi? in nisem bil ni preseneen.
Pa je sinko moj najmlaji nadaljeval svoje vzdihe in
pritobe: Oh, ta gospa Butara!
Gospo Butaro sva bila pravkar sreala. Menila se je
bila z dvema gospema in so vse tri zapirale plonik, da
sva se jim morala umakniti v blato.
In mi je e moj sinko razodel, kje da tii krivica, ki mu
izsiljuje bridke ohe: gospa Butara, ta ima osla, pa ji ga ni
prav ni treba, ko nima otrok, da bi se z njim igrali. Pri
nas pa je toliko otrok, potrebnih in vrednih osla, pa ven-
dar nimamo osla in ga ne bomo imeli skoro nikoli!
Sedaj sem se spomnil, da je bila tisti hip, ko sva priha-
jala mimo, gospa Butara v pomenku z damama izpre-
govorila besede: Na stari osel ...
Te besede je bil slial sinko, slial sem jih tudi jaz
tolmaila sva jih pa vsak po svoje.
Res je, da nebo gospe Butari svetega zakonskega po-
loaja ni blagoslovilo z deco, ki bi se mogla igrati z
oslom. Toda je tudi res, da gospa Butara nima osla, pra-
vega namre, tirikopitnega, kakrnega se ue v oli.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
90
Vem, da ga nima in da ga ni nikoli imela. Kaj bi ji, ko
ji je gospod soprog upokojen inovnik in stanujeta v
tretjem nadstropju, ko ni etrtega!
Gospa Butara tedaj nima ne dece ne osla. Kar ima, to
je edinole gospod soprog.
In se bojim, da so se njene besede na stari osel na-
naale na gospoda soproga.
To ni lepo in ni prav!
Reene dame ne maram postavljati na la, to bi bilo
zoper bonton, ki ga imamo sedaj, hvala Bogu! tudi
Slovenci, in to po znatno znianih cenah. Morebiti je
res, kar je rekla reena dama ... Gospod soprog jo je bil
poroil ... Tukajle bi lahko naredil dovtip, toda je stvar
resna in mi ni za dovtipe.
Nikakor pa ni bilo umestno in ni bilo previdno, da je
gospa rekla, kar je rekla, pa naj je tudi res, kar je rekla.
Gospa morebiti ne ve. Toda nam pripoveduje zgodo-
vina, posvetna in nadposvetna, usodne primere, da so
nepremiljene take besede postale kruta istina in se je
lovek izpremenil v dotino ival. Npr. sedem gavranov
in sin je in sveti Luke vol.
In tudi Valvasor, po svojem trgu in spomeniku dale
naokrog slovei pisatelj pripoveduje, kaj da se je v Ljub-
ljani za njegovih dni zgodilo. Takim stvarem ve sta-
reji plemi, da je predrznega mlajega plemia izpre-
menil v kravo, in je bila njegova gospa doma, zelo ogor-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
91
ena, ko je krava silila v postelj. e krava vsaj ne bi bila
krava, kravi se pa resnino ni podalo, da gospo polj-
ubuje in sploh. Morala je v hlev. ele drugo jutro je mla-
di plemi zopet dobil loveko podobo.
Da je ta zgodba do piice resnina, za to jami Valva-
sor s trgom in spomenikom in sploh z vsem svojim pre-
moenjem in je bil oba plemia osebno poznal.
Ni izkljueno, da bi se taka izprememba zgodila tudi
e danes.
Pa bi bilo grdo sitno za gospo Butaro, e bi ji gospod
soprog resnino postal osel.
Kakne teave bi bile samo z njegovo prehrano, in
kaken nered bi bil v postelji in sploh po sobah! In kaj bi
rekla hina gospodinja in kaj bi rekle znane gospe, ni,
da bi se mislilo!
Salva katastrofe bi pa bila, e bi gospodu soprogu, iz-
premenjenemu v osla, ustavili pokojnino. Pri nas se lah-
ko vse zgodi!
Ako mu ne bi vzeli pokojnine, vzeli bi mu gotovo vsaj
draginjske doklade. Kajti upokojenci, ki izvrujejo kak
drug samostojen poklic, nimajo pravice do draginjskih
doklad. Kdor je upokojen, pa postane potem, recimo,
inenir ali odvetnik ali zdravnik ali kaj takega, ta nima
pravice do draginjskih doklad, nikakor ne.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
92
Pa se bojim, da jih gospod soprog tudi ne bo ve do-
bival, im bo postal osel. Ne verjamem, da bi po naih
postavah osli imeli prednost pred zdravniki in inenir-
ji in odvetniki.
[ Jutro, 3. aprila 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
93
Premiera
S
pisal sem igro in nocoj bo premiera. Bojim se, kakor
da mi gre za glavo ... Ali je Mausner e tukaj, ra-
belj iz Sarajeva, ali bodo gospodje od kritike kar sami
vse opravili in brez rablja ... ?
Ne bi bilo napak, e bi tudi avtorju v zadnjih tekih
urah pred premiero ob strani stal tolanik: franikan ali
pop ali mufti ali rabinec ali kar vsi tirje hkratu.
*
Premiera se mi zdi kakor porotna razprava, a na obtoni
klopi sedi avtor. Le da ima obtoenec na porotni razpra-
vi zagovornika. Avtor ga pa nima in e mu zamerijo, da
se zagovarja sam.
*
Saj se kesam svojega dejanja, resnino se ga kesam, toda
je prepozno.
Veselilo me je, pa sem spisal igro. Tega vesele kvarte,
drugega lov, tretjega politika, etrtega nogomet mene
je mikala igra, da sem jo spisal in sem jo spisal tako, ka-
kor me je mikalo jo spisati.
Pisati igre e ni greh, vsaj ne smrtni greh.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
94
Toda, e hudobi pomoli en sam prst, zgrabi te za
celo roko. Ko je bila igra spisana, me je jahal vrag iz-
roil sem jo gledaliu, da jo uprizor! Tod tii moja
krivda.
O ljubi moji bratje in prijatelji, nikar ne piite iger!
*
Za premiero se obleem v rno, kakor se spodobi za
pogrebne sveanosti. Prosi se tihega soalja ... Venci
se hvaleno odklanjajo ...
Precejnja udeleba iz vseh krogov, kae, koliko sim-
patije je uival skoraj bi rekel rajnik ...
Samo Vigredi je bilo e treba, da bi mi zapeli ...
Obljubljene tantieme bom dal, da bodo zanje brali
rne mae v blagor greni moji dui.
*
Stvar ni tako strana. Prvi akt je minil in e ivim niso
me kamenjali. Petnajst oseb se je celo smejalo.
udno se mi pa zdi, da so se smejali drugod, nego
sem smeh priakoval.
Pa naj so se smejali koderkoli, le da so se, e so dobri
ljudje na svetu.
*
BESeDA
PREERNOVE HLAE
95
No, in drugo in tretje dejanje je obinstvo zelo prijazno
sprejelo. Bile so salve ploskanja, kakor se bere v po-
roilu o kinu.
Gospodina Jagoda je celo dobila opek. Zasluila ga
je, triko se ji je izborno prilegal. Obinstvo se je izkazalo
jako zrelo.
Prisrno sem vesel uspeha.
Sploh vsi igralci so igrali z veliko vnemo. Njim bom
prepustil tantieme tega veera.
Nocoj bom dobro spal.
*
Obupan sem. Kritika je enoduno obsodila mojo igro.
In niti ne morem kritiki oitati osebne nenaklonje-
nosti. En kritik pohvalno omenja, da sem neoporene-
ga glasu in vzoren rodbinski oe. Le za dramatiko, pra-
vi, da imam toliko daru kakor zajec za boben ...
En kritik pa omenja to dobro stran igre, da je izredno
kratka; izraa hkratu nado, da se bo e znatno skrajala.
e ni to tisto, emur se pravi ironija ... ?
isto sem zbegan.
*
V novinah je priobena moja slika. Ne vem, kje so jo do-
bili jaz jim je nisem dal.
Morebiti jim jo je dal kak sovranik, morebiti so jo
dobili iz policijskega albuma. Odlono zanikam, da bi
BESeDA
PREERNOVE HLAE
96
bila ta slika moja slika. Ob tej sliki bom izgubil pri ob-
instvu e tisto trohico simpatije, kar je e imam. O,
kako grdo je sovratvo!
Na sliki je poleg mene naslikan tudi otrok. Tega otro-
ka ne poznam. Ta otrok ni moj otrok. Kajti pravi moja
ena, da ta otrok ni njen otrok in da se bo dala loiti.
O prijatelji in bratje, posluajte moj svet: ne piite
igre! Igre zastrupljajo mir med zakonci, igre uniujejo
ugled in zadovoljstvo in sreo.
*
Sram me je na cesto.
Zdaj razumem, zakaj bom dobil tantieme. Za delo ne.
Za delo jih ne maram, delo me je veselilo, zanj mi ni tre-
ba e plaila.
Tantieme so marve nekakna bolestnina, odkod-
nina so za prestano sramoto.
Za tantieme bom kupil svojim ivcem dva dni odmo-
ra ali tri, svoji globoko ualjeni eni pa nov klobuk.
*
Pomiril sem se. Deset tednov je preteklo od premiere in
od kritik.
Igro e igrajo.
Gospod intendant je izjavil, da kritiko jako isla in da
ne smatra dopustnim, da bi se z mojo na premieri tako
slabo uspelo igro e kdaj alil literarni ut gospodov od
BESeDA
PREERNOVE HLAE
97
kritike. Zato da ponavljajo mojo igro sedaj zgolj e za
obinstvo in ne tudi za kritiko. Obinstvo da, obinstvo
tudi na obinstvo da se je alibog treba ozirati. Srce
da se mu kri ob dejstvu, toda dejstvo, da vendarle osta-
ja dejstvo, in to dejstvo je to, da bi dandanes gledalie
lae izhajalo brez kritike nego brez obinstva. Kako
bridko je to dejstvo!
Globoko je vzdihnil in potem dejal, da gre kritiki naj-
odlineja zasluga za razvoj nae dramatike. Naravnost
neverjetno da je, kako silno pobudo daje ba kritika av-
torjem, da ustvarjajo dramska dela. Nezasliano. Zato
pa da je treba kritiko hvaleno upotevati in jo bo tudi
on, gospod intendant, upoteval v najpopolneji meri,
ko mi bo doloal tantieme. im ugodneja kritika, tem
vije tantieme; narobe pa seveda narobe. Tako se mu zdi
pravino in poteno in me na to opozarja, da ne bom
morebiti razoaran.
Kakor mrzla senca mi je tedaj padla na duo neprijaz-
na sumnja, ali se ne piejo kritike kar v pisarni samega
gospoda intendanta ... Za menoj je ista alostna uso-
da kakor mene zadela e pet drugih avtorjev: brez us-
miljenja jih je kritika premrcvarila in pokonala.
Na Francoskem je ivel mo, Landru mu je bilo ime
in je tudi toliko rtev imel na vesti. Toda njegov konec
je bil straen nikomur ga ne elim ...
BESeDA
PREERNOVE HLAE
98
est rtev e dosedaj, v tej sezoni! est avtorjev kru-
to zmrcvarjenih in pokopanih! O krvava grozota!
Njih igre se pa e igrajo. Pa le za obinstvo, ne za kri-
tiko.
*
Tantieme sem prejel, poslali so mi jih kar v potnih
znamkah in sem prejem potrdil.
Za tantieme sem kupil eni novo pentljo na stari klo-
buk. Sebi pa s pentljo zakonski mir ...
Tako so tantieme zalegle obema.
[ Jutro, 14. aprila 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
99
Odlikovanje
Z
a loveka, ki mu je boja milost naklonila astitlji-
vo starost osemdeset let, ni lepega na svetu, nego
e prejme odlikovanje. Ali ni res? Osemdeset let je star,
noge se mu ibijo, brez zob je in las, od nosa mu visi
kaplja, skratka ves svet mu je figa holaj, pa dobi
odlikovanje!
Kaka ast! Koliken blagor! Drugae se mu nemara
sploh ne bi izplaalo doakati take starosti. Ali zaradi
odlikovanja se izplaa, resnino se izplaa.
Profesorju Miroslavu Dobrinu se je primerila ta re.
Dosegel je imenovano astitljivo starost in ga je zadelo
odlikovanje.
Po pravici povedano; gospod profesor se sam ni bil
zavedal tonega tevila svojih let. Od tako starega gos-
poda se ne more zahtevati, da bi take stvari nosil v gla-
vi, zlasti ko tevilke niso spadale v njegovo stroko, nego
je bil klasini filolog.
e ga je na cesti kdo ustavil: O gospod profesor, kak-
en brhek mladeni ste e! Koliko let pa e imate na
grbi? so se mu ozke ustnice zazibale v vljudnem na-
smehljaju: Hvala, hvala! kakih petinsedemdeset jih e
BESeDA
PREERNOVE HLAE
100
imam. Prijazno je stresel ponudeno roko in potem si je
hitel zapenjati vrhnji gumb svoje halje.
Take halje so vasih nosili, pa je e dolgo tega. Gos-
pod profesor je hodil v tej halji e nad trideset let, hodil
je v njej pozimi in poleti, pa se mu je vendar e zdela
kakor nova. Svoj as so pa dokaj trpenejo robo pro-
dajali nego dandanes e se je poznalo halji, da je ha-
lja! Niti ni imela bogve koliko lukenj, in kar jih je ime-
la, niso bile prevelike.
Edina resnina hiba halje je bila ta, da je nagajal vrh-
nji gumb in se venomer odpenjal.
Pravzaprav se tudi gumbu ob sebi ne bi dalo kaj res-
nega oitati: bil je poten in pravien gumb, dovolj ve-
lik in tudi trdno priit.
Le gumbnica je bila malo natrgana, pa se je lahkomi-
selni gumb izmuzaval iz nje. Prilika ga je zapeljavala,
prilika ...
Ta re je bila zato nekoliko nerodna, ker je bil ome-
njeni gumb poslednji in edini gumb. Vsi drugi so se bili
v teku dolgih let davna e poizgubili po svetu. Bog z
njimi, dalo se je iveti tudi brez njih!
Da je le ostal vrhnji gumb! Brez njega bi bil poloaj
seveda kratko povedano altav.
Kajti je bil gospod Dobrin starokronski upokojenec in
ni imel, da bi si kupoval sijajnih oblail.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
101
Nego je nosil pozimi in poleti imenitno svojo haljo, ki
naj jo je omenjeni gumb zapenjal visoko pod vratom.
Pod haljo pa, e je kaj bilo ali e ni bilo ni. Starokron-
ski upokojenec si vendar ne more privoiti pisanih kra-
vat in okrobljenih srajc in druge take ropotije seve-
da. Kar se pa tie let gospoda profesorja, koliko da jih
teje, te stvari, kakor reeno, ni bil sam spravil na dan in
v javnost. Izvohale so jo namre novine. Pa so se potem
ob nedostajanju drugih hvalenejih predmetov lotili
gospoda profesorja in njegove osemdesetletnice, a po-
leg njegove osemdesetletnice tudi ostalih njegovih za-
slug.
Zaslug mu resnino ni bilo odrekati bil je njega dni
izredno klasien filolog. Pa so novine prinesle njegovo
osemdesetletnico in zasluge in sliko in z vsem tem bra-
nje in potem je la re naokoli tako dolgo in tako dale,
da mu je bilo slednji podeljeno odlikovanje.
In je sporoil veselo vest gospod sreski poglavar kar
sredi ceste in mu iskreno estital.
Hvala, hvala! se je s tresoimi se ustnicami zahva-
ljeval gospod profesor in se vljudno opravieval, da ni
kriv, da imajo tako visoki gospodje sedaj z njim toliko
opravila.
e nekaj je imel dobri gospod profesor na jeziku, pa
ga je zmedel nesreni gumb, ki se je bil nagajivo zopet
BESeDA
PREERNOVE HLAE
102
izmuznil iz objema zakonite mu gumbnice in ga je bilo
treba zapeti.
Gospod profesor je hitel in ga zapel.
Toda mu ga tresoa se roka ni mogla zapeti tako hi-
tro, da ne bi bil pogled gospoda poglavarja uel gospo-
du profesorju pod haljo v njegovo notranjost. Ta notra-
njost pa je navdala gospoda poglavarja z bridko skrbjo:
Ko bo resnino dospelo odlikovanje in ga bo treba od-
likovancu slavnostno pripeti na zaslune prsi, kam za
vraga naj se mu slavnostno pripne? Mar na one cape
pod haljo ali morebiti kar na golo koo? O kako teka
in odgovornosti polna je sluba sreskega poglavarja!
Z mrkim licem je krenil gospod poglavar in pozval na
posvet najstarejega svojega pisarja. Le-ta ni bil pravnik,
marve se je pisal za Strbenca, in je bil praktien lovek.
Poslual je in je dejal: Kaj, e bi se profesorju za to pri-
liko kod izposodila rna suknja; nanjo bi se slavnostno
pripelo odlikovanje, po slavnosti bi se pa zopet odpelo
in bi se suknja vrnila?
Pa je glavar zmajal glavo: Kdo bo tvegal, da mu jo
posodi? Mo je udno zanemarjen ... Ni se ne
ve...
Tedaj je gospod poglavar izprevidel, da bi bilo treba
profesorju Dobrinu pred odlikovanjem podeliti tudi
obleko, primerno odlikovanju, in je globoko vzdihnil.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
103
Pisarju so nemara prihajale sline misli, toda ime mu
je bilo trbenec, zgrabil je misli za praktini konec in je
nasvetoval sledee: napravi naj se okronica po vzorcu
kakor za boinico siromane olske mladine in potem
naj biri imen z njo stopi naokoli in nabere prostovolj-
ne prispevke za sveano obleko zaslunemu odlikovan-
cu.
Ta nasvet ni bil napaen, e na takso se je bil spomnil
pisar. Za odlikovanje bo treba plaati takso, pod 500 Din
gotovo ne bo! Kje jih naj vzame starokronski upokoje-
nec!
Pa se je okronica spisala in naokoli poslala za oble-
ko in za takso, za oboje vkupe, in niso bili meani pre-
ve nevoljni: ta je dal pet Din, drugi deset, gospod up-
nik pa je segel v vreo, kjer je imel cerkveni denar za
revee, in je odrinil kar dvajset Din v samem drobiu.
Din pomeni dinarje in je beseda, ki se ne sklanja. Nema-
ra ni toliko vreden, da bi mu izgovarjali njegovo dolgo
ime ali ga celo sklanjali. V nekaterih hiah so biriu po-
stregli tudi s pijao. V enem dnevu je bilo vse opravlje-
no in so bili vsi zadovoljni, biri in pisar in poglavar.
Drugo jutro je biri imen v Kozamernikovi tacuni
na vogalu razkladal svoje modrosti pa mu je beseda na-
nesla tudi na okronico in njen namen in koliko je ta dal
in koliko oni.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
104
Pa je bila v tacuni tudi stara Ura, ki je gospoda pro-
fesorja komandirala, mu kuhala in ga edila, in je vse
sliala, kar je pravil biri.
Sliala je in ji je skoraj zaprlo sapo. Kar naravnost jo
je ubrala nad poglavarja, v eni roki s petrolejem, v dru-
gi roki s cikorijo.
Pisar je potem povedal, da je bil kandal, kakne da je
naklatila poglavarju o frakih, o suhih skorjah in o me-
daljah. e bi hotel poglavar, lahko da bi jo bil dal pri isti
prii zapreti zaradi zloina zoper dravo, medalje in jav-
ni red.
Toda je bil poglavar pameten in si je mislil: Jej, jej,
jej, le ni opraviti imeti s takimi ljudmi!
Poklical je pisarja in sta potem izroila ves nabrani
denar kar profesorjevi Uri in se je stvar zlepa uredila
tako, da odlikovanje sploh ni prispelo in ga ni bilo tre-
ba kamorkoli pripenjati.
Pa si je oddahnil gospod poglavar in, kar je poglavit-
no, oddahnil si je tudi gospod profesor in ni lepega na
svetu, nego e se staremu zaslunemu gospodu napra-
vi ob koncu njegovih dni e malo veselja.
[ Jutro, 24. aprila 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
105
Tam preko
D
rugae bi rekel, da ni res. Toda je stalo tudi v no-
vinah in novine ne laejo. Laejo vasih le novi-
narji, je dejal Pepe. Pepe pomaga novinam izhajati in
nam je stvar razloil e bolj natanko, nego je stalo v
novinah.
Torej v Beogradu, je dejal, je milijon ministrstev, ne
dosti manj. V ministrstvih sed vsake sorte ljudje, da
imajo tam svoj kruh in zasluek, ki bi ga drugae ne
imeli, in nudijo v tem pogledu ministrstva jako hvale-
vreden zgled, kako je uspeno pobijati naraajoo
brezposelnost. Je dejal Pepe.
Pa sta sedela v enem teh ministrstev tudi dva pogla-
vita gospoda, bila sta od razlinih partij, toda je bil spo-
razum, in sta v sporazumu in slogi sedela na svojem vi-
sokem in dobro plaanem klinu hvala Bogu.
Nekega lepega dne pa nenadoma napoi nespora-
zum. Poglavita dva gospoda sta se priela gledati kakor
pes in maka, kajti sta bila od razlinih partij in ni bilo
med njunima partijama ve sporazuma in sloge in se je
drugemu poglavitemu zazdelo: Halo, oni epar nekaj
BESeDA
PREERNOVE HLAE
106
meka, kar ne bo prav za nao partijo dajmo ga! In je
poklical dva detektiva, najbolj premetena, kar jih je ime-
la policija, in jima je nameiknil: Dajta, pegajta za
onimle lopovom, kaj meka in mi pridita poroat!
Zgodilo se je pa, da prvi poglaviti to re izve. Bil je
ogoren, poslal je po dva bridka oronika in jima uka-
zal, naj aretirata ona brezsramna dva detektiva, kadar in
kjer ju zalotita, ali iva ali mrtva.
Treba pa je povedati, da imajo taki poglaviti gospodje
pravico ukazovati detektivom in oronikom, kaj naj
delajo, kjerkoli in kadarkoli.
Dobro! Bridka oronika strumno odkorakata po cesti
resnino, za vogalom preita ona brezsramna dva
detektiva in vohata!
Oronika po njih: Hop! aretirana sta v imenu tega in
tega!
Detektiva sta zazijala. Potem sta pa zavrala kakor
vihar v tobakiri: Kaj? Toda je dejal Pepe, da seveda
nista rekla: Kaj?, nego sta rekla: ta? Vidva pa
naju aretirala? Pasja sinova, mar vesta, kdo sva? Eto,
poglejta, majko vama vzel konja! Odgrnila sta vsak
svoj suknji: na junakih prsih se jima je blial kakor
ik v licu uradni znak detektivov, in sta priakovala, da
se bosta oronika kar zvika usedla v blato!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
107
Oronika sta imela akire ali hlae, ki jih je bilo ko-
da za v blato, zato nista najmanj ustregla priakovanju
gospodov detektivov. Marve sta z mirnim dostojan-
stvom izjavila, da na detektivski znak zeleno kihneta in
da bosta brez oklevanja uporabila silo in pukino kopi-
to, e bi se dve detektivski svinji jedni drznili in bi se
uprli aretaciji. V dokaz in podkrepitev moatih teh be-
sed sta obema detektivoma brez usmiljenja in neprek-
licno preklela oeta in majko.
Toda tudi v detektivskih nedrih ni utripala alobarda,
nego sta mogono zarjula: Ne vidva naju, nego v ime-
nu tega in tega midva aretirava vaju dva! In sta poloila
roko oronikoma na rame in e sta jima, ne da bi treni-
la z oesom, do korenin in na vekov veke preklela ne le
oeta in majko, nego sploh vso kri do estega kolena in
povrhu e popa in krst.
Okoli se je zbrala cesta in s ponosom zavednega
dravljana obudovala portvovalno vnemo obeh strani
ob izvrevanju uradnega posla. Kajti tam preko so ljudje
politino dosti bolj zreli kakor pri nas, je dejal Pepe.
In so se med obinstvom nali moje, ki so poloaj
pravilno razumeli in so stopili po pomo.
Detektiva na tej strani, oronika na oni strani so se
bili drug drugega aretirali. Aretirali so se bili po postavi
in paragrafih in so bile aretacije od obeh strani isto ve-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
108
ljavne. Namre veljavne so bile besede in je bilo sedaj
samo e treba, da se besede tudi izvr, in sta se obe
strani lotili izvritve, da so kar gumbi frali po zraku.
Obinstvo pa je lepo edno naredilo kordon okoli vrlih
mo, da so imeli dovolj prostora in da jih ni nihe ovi-
ral v vzajemnem aretiranju, kajti, kakor reeno, narod
tam preko je politino dosti bolj zrel kakor pri nas in
spotuje dravnega uslubenca in njegovo uradovanje.
Tedaj pa uk uk, uk uk po ulici semkaj cela
eta oronikov! Stoj! in kakor pribiti postoje v iroki
vrsti za aretiranima tovariema, da jima bodo v bran. Po
drugi ulici pa tk tk, tk tk prihiti eta policajev in se
naglo razvrsti za detektivoma. Z navduenimi vzkliki je
pozdravil narod te in one.
In e je zagrmel komandir oronike ete: Primite ju,
kukavici jedni! (namre dva detektiva). A tudi povelj-
nik policijske ete ni sedel na zobeh: Uhvatite ju, svinji
jedni! (namre oba oronika), in sta se tisti hip spustili
eta proti eti.
Pepetu se je stvar zdela silno imenitna, ves navduen
je bil in me je s pestmi suval v kolena in rebra.
Meni se je pa zdelo in sem rekel, da stvar ni tako ime-
nitna, nego da je zoper katekizem, kajti da je oblast
pravzaprav od Boga in so detektivi od Boga, oroniki pa
takisto. In tudi paragrafi da govor, da se ne sme upi-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
109
rati ne oronikom ne detektivom take stvari da se
grdo kaznujejo z zaporom in z robijo in da e batin
dobi povrhu.
Pepe mi je moral pritrditi. Rekel je, da sem moder
mladeni in da bolj moder niti mandril ni, tam kjer sedi.
In je povedal, da je resnino bilo zoper paragraf, da so
se oni, ki so bili aretirani, upirali aretiranim in da so jim
tovarii e pomagali; zato da se je godilo isto prav in po
pravici, da so policaji napovedali aretacijo vsem oroni-
kom, kar jih je bilo, oroniki pa vsem policajem, in so
aretirali drug drugega z besedami in dejanji in se je bilo
bati takega konca kakor pri onih srditih dveh levih, ki
sta drug drugega porla in ni ostalo ve od njiju kakor
kosmata konka repov.
Halabuka je rasla, je dejal Pepe, in sta bili na lice me-
sta komandirani e peadija in konjenica, vsaka s svojim
generalom, in je rekel Pepe, da je pravkar dospel tele-
gram, da sta generala, sivi junaki sablji, aretirala drug
drugega, motvo da je sledilo spodbudnemu njunemu
zgledu, in da so sedaj iz Beograda brzojavili e po mor-
narico v Kotor, da pride in napravi red.
Ali ni to strano? Kolikna bo koda le na gumbih in
obleki! In koliko vrlih sluabnikov domovine bo potem
e paragrafiranih in zaprtih!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
110
In je rekel Pepe, da je medtem zopet napoil spora-
zum in sta se pes in maka v ministrstvu zopet pobotala
in poljubila in da zdaj vkupe renita nad generaloma in
konjenico in peadijo in policijo in oroniki in jim oi-
tata, da jih je sama korupcija in nesposobnost, in bodo
revei na koncu koncev nemara e odagani!
[ Jutro, 6. junija 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
111
O zvonjenju in povesti
L
jubljana je po prevratu napredovala nezasliano,
zlasti kar se tie zvonjenja, tega se ne da tajiti nika-
kor ne.
Jaz mislim, da slavno urednitvo iskreno pozdravlja
sleherni napredek in da ne bo nenaklonjeno, da za ki-
nom in za znamkami d na razpolago predal svojega
dragocenega lista tudi e zvonjenju.
Kajti je zvonjenje takisto vana javna zadeva ... Mo-
drijan bi morebiti rekel, da v primeru z venostjo ni va-
na nobena stvar in tudi ne zvonjenje. Toda v primeri z
venostjo e marsikaj drugega ni vano in ni vaen niti
modrijan niti to, kaj da modrijan teje za vano.
Modrijana tedaj ne gre upotevati nikakor ne! Nego
bi rekel jaz, da je vano to, kar ljudje tejejo za vano.
Ljudje pa gotovo tejejo zvonjenje za vano, drugae
ne bi toliko zvonili: ves dan in polovico noi. In kakor
reeno, niso ti, ki zvone, nikaki modrijani, nego zaslui
njih mnenje, da se upoteva.
Je pa zvonjenje drugi tudi javna zadeva, kajti zvoni
se jako javno. Vsakdo mora biti vsak as in v vsakem
BESeDA
PREERNOVE HLAE
112
poloaju pripravljen, da poslua zvonjenje tako jav-
na ni skoraj nobena druga re!
Zato, mislim, ima slavno urednitvo dovolj povoda,
da zvonjenju posveti svojo pozornost in kos predala.
Z verske strani ne bo zadrka. Zvonjenje ne spada
med verske resnice. Sploh ive tudi drugod verniki, ki
niso ni slabi od ljubljanskih, kar se tie vere, le da jim
ne zvoni toliko; pa jim vendar ni nikoder zapisano, da
bodo za to kakorkoli prikrajani na udobnosti zvelia-
nja.
S te strani se gospodu odgovornemu ne bo bati para-
grafov in potov in sitnosti in odgovorov in preklicev in
zagovornikov in strokov.
Zvonjenje ni verska re, nikakor ne! Ampak bi rekel,
da spada med kulturni pregled in prosveto, tako re-
ko med glasbo. Saj se ree, da zvonovi pojejo, in se go-
vori o zvonov milem petju. Petje vsekakor spada med
glasbo, razen e se morebiti vzame ono po enajstih zve-
er.
Pa bi morebiti dali gospod urednik pisati o zvonjenju
kar v predalu, ki ga e imate za kulturni pregled in za
prosveto, in bi lahko pisal o njem gospod operni refe-
rent ali pa gospod koncertni referent, ne vem, kateri
ima ve otrok.
Ali pa bi pisal jaz. Zdaj imam precej asa, ker smo du-
evni delavci v mezdnem gibanju zaradi delovnih ur
BESeDA
PREERNOVE HLAE
113
premalo imamo delovnih ur, od teh ur dela ne moremo
iveti nikakor ne! isto rad bi poroal o zvonjenju, otrok
imam pa tudi precej. In bi potem prosil slavno uredni-
tvo za brezplani sede. Vem, da za zvonjenje ni treba
vstopnice. Toda se spodobi zaradi ugleda vaega drago-
cenjenega lista in sploh zaradi prosvete in kulturnega
pregleda, da ima vsak referent svoj brezplani sede. Pa
bi mi lahko dali kakrnegakoli tudi za v kino ga vza-
mem ali cirkus: jaz nisem siten.
Kakor sami mislite!
In bi potem stalo v listu poleg opere in dravske mu-
zike tudi e take beleke:
Jutri v nedeljo od tretje do pete ure zjutraj pri en-
klavu veliko zvonjenje z vsemi tremi v obiajni zased-
bi. Obinstvo se opozarja na izredni uitek! Ali pa:
Sinoi je od pol este do sedme zveer za angama
debutiral v entjakobskem zvoniku gospod I. I. iz me-
narije v Palovah. Simpatini gost je viine obvladal
igraje in se odlikoval po jako ustveni vokalizaciji, ble-
stei tremi in privlani tehniki. Dokonno sodbo si pri-
drujemo do drugega nastopa.
Tako bi se lepo budil in gojil v najirih krogih smisel
za milo petje zvonov.
Bilo bi pa tako poroanje koristno tudi za imenovano
panogo kulturnega pregleda in prosvete in za njen raz-
voj.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
114
Kajti ne morem zamolati, da ta panoga ni brez nas-
protnikov v naem mestu, nikakor ne. To nasprotstvo se
e pojavlja v listih in ne bi trajno moglo ostati brez
kodljivih posledic za panogo.
Nasprotstvo ni naelno, o tem sem jako preprian.
Marve je zvonjenje pravzaprav vsem pri srcu. Nasprot-
stvo se obraa le zoper nain, kako se pri nas zvonjenje
izvaja.
In je poglavitni kamen spotike repertoar.
Repertoar naih zvonov ni zadovoljiv. Kratko poveda-
no: ta repertoar nima nikakne linije. To je tisto! Brez
linije ni dandanes ni. V politiki je potrebna, v enski
modi, pa je potrebna tudi v repertoarju.
Kaken je repertoar ljubljanskih zvonov?
Bom bom bom bom bom bom in bompalabom-
pala in pri nunah vasih bamtatata bamtata tata
bamtatata bamtatata prosim, ali je to kaka linija?
To ni prav nikaka linija! Niti najzagrizeneji privrenec
sedanjega repertoarja ne more z roko na srcu trditi, da
je to kaka linija.
Bom bom in bompala ne reem, enkrat se da
posluati in kratek as. Toda vsak dan par ur in e po-
noi in vso sezono in vse sezone samo to in ni druge-
ga tega ne prenaa obinstvo in se mu ni uditi, da se
upira.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
115
Repertoar ljubljanskih zvonov je potreben jako teme-
ljite reforme in linije.
Pri nas imamo obilno nadarjenih glasbenikov in so
domaini od te strani mitnice v tem pogledu ni po-
mislekov. Kaj, e bi kateri posvetil svoje sposobnosti
zvonovom in bi ustvaril in sestavil zanje repertoar, tak-
en z linijo. In bi se morebiti razpisala kaka tekma z na-
gradami in predujmi gotovo bi se kateri oglasil.
In ne vem, ali ne bi mogel in moral potem tudi na
konservatorij kaj pomagati, da bi se poleg repertoarja e
tisto dvignilo. emur se pravi nivo (izgovori niveau!)?
Da bi zvonjenje dospelo do prave umetnike viine in
kulturne institucije s krizami in reprizami in reijami in
recenzijami in finali in festivali in deficiti in sploh v
modernem duhu s koncepti in upravniki in interpreta-
cijami in razkojem!
Ne le da bi bilo potem zadovoljno vse domae obin-
stvo in bi bili ponosni tudi oni, ki sedaj zvonjenju e
nasprotujejo, nego bi zvonjenje utegnilo privabiti e ne-
broj tujcev v nae belo mesto, ki bi zavzeti obudovali
zvonjenje in bi zavzeti obudovali nas.
[ Jutro, 26. junija 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
116
Preernove hlae
(LITERARNOZGODOVINSKA RTICA)
K
ar se tie pohujanja, nikakor ne tajim pohujanja,
nego sem tudi jaz odlono zoper in jako.
Toda je treba loiti, kaj je pohujanje in kaj ni.
Npr.: preutvovanje. Preutvovanje je jako nemar-
na in pohujljiva re, gotovo da je. Toda kaj je preu-
tvovanje?
Lahov Nikec, ki hodi v olo vkupe z naim najmlaj-
im, je povedal pri spovedi, da je preutvoval. Star je
osem let. V spovednici je sedel katehet in je dejal: Oh,
Nikec, kako si pa to storil? Pa je Nikec skesano pove-
dal, da je plezal na jablano, pa so se mu strgale hlae, da
se mu je videlo belo meso, in je bil potem doma tepen.
Jaz mislim, da to ni bilo pravo preutvovanje. Moja
ena tudi misli, da ne in da strgane hlake osemletnega
fantika e niso, kar se pravi preutvovanje in pohuj-
anje. Po malem katekizmu pa nemara res spadajo v
preutvovanje.
Ali pa Jerelova Nelca. Pri spovedi so jo trdo prijeli, e
je kdaj gledala kaj grdega. Sirota se je obotavljala z be-
sedo. Pa le niso odnehali, slednji je priznala in se zjo-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
117
kala, da je res gledala grdo re. Povej, kaj si gledala!
Ihte je zaepetala: Drek!
Ta re resnino ni, da bi tajil, da je grda, in mi ni la
rada z jezika. Ne da se pa kratkomalo rei, da je tudi
pregrena in da je pohujljiva.
Potem so nekatere rei, ki ob sebi ne morejo biti po-
hujljive, ker so celo potrebne in koristne in se splono
uporabljajo; niti ni greh jih imeti. Ni torej re pohuj-
ljiva, pohujljiva pa je beseda.
Kaka re ima lahko ve imen. e ji ree tako, je po-
hujljiva, e ji ree tako, pa ni pohujljiva. Re je ista,
beseda pa razlina in je pohujljiva, ali ni pohujljiva.
Ali pa, e je beseda tudi pohujljiva, toda ne zapie
vse besede, nego par rk izpusti in mesto njih napravi
pike beseda ni ve pohujljiva. Pohujljive bi bile po-
temtakem le nekatere rke rke bi bile tisto, kar bi
zasluilo mlinski kamen okoli vratu in da se potopi v
morje, kjer je najgloblje!
Ti preudarki niso kar tako, meni se zdijo jako zanimi-
vi in vredni resnega in resninega preudarka.
Lahko se tudi zgodi, da je beseda ob sebi pohujljiva;
pa vendar ni pohujljiva, e je izreena ali zapisana od
posebnega loveka ali o posebni priliki ali v poseben
namen.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
118
Ako se vse to natanno premisli, pravzaprav nikdar
ne more pod prisego izjaviti: to je pohujljivo, to ni!
Ampak morebiti je, morebiti ni kakor se vzame.
Npr.: zadek. Zadek ob sebi ni pohujljiv: v olah se ui
mladina, kaken zadek ima ta kukec ali oni metulj, in e
je otrok vpraan in gladko popie zadek, je od uitelja
pohvaljen in dobi dober red, sreni stari pa mu kupijo
eenj ali sladoleda in mu dovolijo, da gre v kino.
So pa nekatera iva bitja, ki se njih zadek vendarle
teje za pohujljivega in se ga ne ui olska mladina in
nimajo ne v oli ne stari radi, da se o njem govori. Zlasti
e zadku ne ree zadek, ampak ga imenuje z drugo
besedo, recimo z besedo, ki ima tako reko le tri rke.
Zadek s tremi rkami se nekaterim vidi jako pohujljiv
in je pohujanje za eno tretjino manje, e srednjo rko
izpusti in na njeno mesto pritisne piko. Za dve tretji-
ni pa je manje, e naredi kar dve piki in rko eno
samo. Tako se nekaterim vidi.
Po mojih mislih pa je jako sporna re, ali je imeno-
vana kratka beseda sploh pohujljiva.
Kajti ni prezreti nikakor ne, da je ta beseda javno na-
tisnjena v ugledni knjigi, imenovani Slovar, ki jo je
uredil velespotovani gospod profesor Pleternik, jako
dostojen in pohujanju nasprotujo gospod. Natisnjen
je bil slovar na stroke rajnega knezokofa Alojzija Wol-
fa. Tudi ta prevzvieni gospod nikakor ne bi trosil de-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
119
narja za besede, ki ne le niso koristne, nego so celo po-
hujljive. In je slovar zaloilo in na svetlo dalo knezo-
kofijstvo, ki se nanje takisto lahko zanaamo, da ne bo
na svetlo dajalo in zalagalo pohujanja na koga naj se
pa zanaamo, ako se ne bomo mogli na knezokofijstvo!
In e je upotevati, da se niti oesu postave ni zdelo po-
trebno, da zadevno besedo ustavi, prepove in preprei
in da jo v slovarju ali prerta ali izbrie ali prelepi, kakor
to brino vsakikrat stori z resninim pohujanjem ne
glede na trud in stroke.
Torej, kakor reeno!
Vse to sem moral povedati zato, da ne bi bilo potem
kaj oitkov in mlinskih kamnov in morja zaradi literar-
nozgodovinske rtice, ki jo bom sedaj povedal iz ivlje-
nja doktorja Preema, ki je bil jako ugleden in splono
priznan odvetnik in pesnik v Kranju. Sploh, koder se li-
teratura prienja in zgodovina, se neha sleherno pohuj-
anje!
In tudi ne elim, da bi bilo zoper imenovanega gospo-
da, ki ga e rne te zemlje pokriva odeja, kaj oitkov
in mlinskih kamnov in morja! To bi me zelo bolelo.
V Kranju tedaj, v tej prijazni metropoli nae divne
Gorenjske, je imel doktor Preeren svojo pisarno za pes-
mi in pravde in je bil dale naokoli priznan in spoto-
van.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
120
Doktor Preeren je bil odlien pesnik. Ves kulturni
svet se je divil njegovi muzi, ki mu po pravici sedi nad
glavo. Vendar ni bil oaben, nego je ivel, kakor ive
drugi ljudje.
Tudi oblail se je, kakor so se oblaili drugi ljudje.
Obleko mu je delal krojaki mojster, ki je videl veliko
sveta, Pariz in Francosko in vajca visoke gore, ki se mu
je pa na stara leta vendar ena se tebi je elja spolnila,
v zemlji domai, v Koroki Beli, rojstni svoji vasi, da se
je naselil in vril svojo obrt. Njegova igla je bila jako i-
slana.
Njegova potomka e ivi. Od nje imam sledee po-
datke in ji bodi na tem mestu izreena prisrna zahva-
la!
Imenovani mojster kroja je napravljal obleko tudi
naemu mojstru pesniku in se je zgodilo; neko mu je
meril nove hlae.
Gospod doktor, je dejal, zadovoljni boste, ozke
vam bom naredil, take, kakrne sedaj nosijo hlae in so
elegantne!
Veliki pesnik pa mu je odgovoril: Kaj elegantne! R..
mora iti vanje!
Kakor reeno: R mora iti noter in dve piki! je dejal.
Toda je spregovoril besedo, kakrna je in brez pik.
Gospodina pa, ki mi je pravila zanimivi, irim lite-
rarnim krogom doslej e neznani dogodek, se je dveh
BESeDA
PREERNOVE HLAE
121
pik pa posluila: mislim, da zato, ker je izredno obzir-
na in se je ozirala name, na mlinski kamen in na morje,
in ker nemara ni brala prej omenjenega slovarja.
[ Jutro, 27. julija 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
122
Pretuna pesem o smeni zgodbi
in zadovoljni njen konec

e ne bi snoi bilo tistih nesrenih ribic oh!

Drugae ne bi bilo zapreke, isto rad bi ustregel
urednitvu in bi spisal zgodbo, ki bi bila neusmiljeno
smena kratko reeno; jako! Toda so bile snoi tiste
ribice in zdaj se bojim: ne bo lo ne bo lo nikakor ne!
Smena zgodba bi bila lahko silno smena oh!
Npr.: da bi kdo v luo padel.
Ni ni bolj smenega, nego e kdo pade v luo: hiti,
predolge ima evlje, novi so, noga jim ni vajena, pa se
spotakne in of! v luo, da na obe strani visoko pljusk-
ne blato. Okoli se pa zbira dobri narod in se mu iz srca
smeje ho, ho, ho!
Take historije so jako lepe in priljubljene.
Gospod v lui je seveda hitel, ker se mu je mudilo
brez potrebe ne bi bil hitel. Brez potrebe nikdo nikamor
ne hiti. Mudilo se mu je pa, recimo, na poroko.
Nekaterim se res preve mudi na poroko, potem pa
ofnejo kamorkoli in imajo vraga. Gotovo se je tudi
gospodu v lui mudilo na poroko, kajti je imel nove ev-
lje in sploh: vsa obleka mu je bila nova. Zdaj pa je bil
BESeDA
PREERNOVE HLAE
123
moker in blaten od pete do glave, s imi robkom vred
v levem zunanjem epu in slavnostno cigaro v desnem
znotraj. Pisal se je za idana in je posebno smeno, e
idan ni idan, ampak osvinjan svine in je bila vrh tega
lua taka, da je smrdela in si je vsa cesta tiala nos, ko
se je bil gospod idan pobral iz lue in ni vedel, kam in
kako.
In je v rokah dral velik poroni opek niti v lui ga
ni bil izpustil, in je bil tudi opek osvinjan in sploh ne-
izreensko smeen.
Takim reem se izobraeno pravi situacija, obinstvo
jih zelo ljubi in tudi kritika jih priporoa.
Ampak, e ne bi bilo ribic!
Povest bi lahko la e naprej, da bi na vogalu stal po-
licaj z bridkim krepelcem v roki. Stal bi, ul bi hrup in se
ozrl. Kaj vidi? Blatnega dedca s potlaenim cilindrom
na glavi gotovo ni bil brez cilindra, ko je hitel na po-
roko za njim pa se vali veselo razgibani narod in na-
vdueno vzklika: ivio, enin! iviooo! ivela
nevesta! ivela! ivio parfem! ivio! in si tii
nos.
Tedaj se v policaju zbudi slubena dolnost in sveta
jeza in odgovornost za javni red in sploh. Dvigne svoje
krepelce, zastavi pot nesrenemu gospodu in zagrmi ka-
kor strela z jasnega: V imenu postave stoj! Makare
BESeDA
PREERNOVE HLAE
124
so prepovedane in sploh javni sprevodi in demonstraci-
je!
Imel pa je policaj slubeni nahod, da ni util smradu,
sicer bi bil omedlel in bi potem povest nemara tekla
drugae. Tako pa je samo kihnil. Bog pomagaj? se mu
je odzvalo vse naokrog. V zahvalo je salutiral s krepel-
cem, nato pa aretiral gospoda idana in ga ponosno ob
ivahnih ovacijah dobrega naroda tiral na stranico.
Ta povest bi bila silno smena in med brati vredna
dvojnega honorarja. Toda mi smene historije danes ne
gred izpod peresa niti ne za trojni honorar temu so
krive ribice. Tfej! Ribice jako kodujejo literaturi. Oh,
da bi kritika, ki je od Boga postavljena za jerofa nai li-
teraturi, kaj ukrenila zoper ribice! Oh za jerofa!
Gospod idan me isto ni ne zanima mar mi je, ali
je ofnil v luo ali v zakon ali kamorkoli! Ni mi ve, da
mi prizadeva toliko ne vem, kako bi rekel. Prav pri-
voim mu, da je izgubil nevesto.
Nevesti je bilo ime Bogumila Kotrun. In je akala,
koprnela in medlela, ker ni bilo enina. Vse je bilo pri-
pravljeno, pojedina in upnik in sladoled in blagoslov
starev in fijakar le njega ni bilo, gospoda v lui!
Z gospodom upnikom bi se nemara stvar dala ure-
diti in s fijakarjem, da bi se oba preloila na drugi dan.
Toda sladoled ne aka in razne ribice tudi nikakor ne
BESeDA
PREERNOVE HLAE
125
fej jih bodi! Ribice mi ne stor dobro in pljuna pe-
enka v omaki tudi ne, niti ne ocvrti pianci.
Ne, pojedina se ni dala preloiti!
Pa ko se ni dala slaviti porona pojedina z gospodom
idanom, ni gospodina Bogumila Kotrun odlaala,
nego se je jadrno odloila in se pri tej prii zaroila z
najboljim prijateljem gospoda Zidana, ki je bil name-
njen za druga pri poroki in mu je bilo ime Zvonimir Ca-
futa in so potem slavili zarono pojedino, da niso v ni
le dobrote, in so na pojedini sestavili zarono naznani-
lo:
Zvonimir Cafuta
Bogumila Kotrun
vljudno sporoata svojo zaroko.
2.
Takna bi bila ta povest in mislim, da bi bila dobra, e bi
bila lepo na iroko razpletena in s smenimi besedami
ozaljana.
Toda sem snoi jedel ribice, moja dua je alostna za
smrt in ne morem pisati smenih rei.
Sploh kaj je smeno!
Ni!
Tudi povest ni smena nobena!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
126
Le nekaterim se nekatera zdi, da je, ker ne umejo po-
vesti in ne ved, da se povest ne kona tam, kjer se kon-
a. Pravi konec povesti je vsak alosten.
Npr.: gospod Zvonimir Cafuta in gospodina Bogu-
mila Kotrun, zaroenca mar sta vse veke do sodne-
ga dne sedela za mizo kot zaroenca?
ez trideset let, ez tirideset let, morebiti prej, mo-
rebiti kasneje jima je usojena bridka smrt. Umrla sta ali
bosta neizprosno! To ni veselo, ampak ravno narobe!
In ne le onadva, nego zapisani so kruti smrti tudi pre-
ljubi njuni stari in bratje in sestre, ako jih je kaj, in strici
in tete, in e jima je Bog dal kaj poroda, tudi premili
otroiki jima so ali bodo pomrli, e ne prej, pa ez est-
deset ali sedemdeset ali osemdeset let. Nepregledna bo
in mrka vrsta tunih mrliev v njuni rodbini! In taka po-
vest naj je vesela? Tuno, pretuno je to veselje!
Tfej! Malo se mi zdi, kakor da usodnih ribic niti nisem
jedel, nego jih je jedel Pepe, ta ki sedi v urednitvu. Jaz
sem samo gledal in natakal. V glavi imam meglo in ne
vem, kaj in kako. Ako niso bile ribice, mar je bilo kaj
drugega?
Strahovito je alosten ta svet!
Tole piem in bo natisnjeno in bodo brali v Ljubljani
in v Celju in v Koevju in v Moravah ... Pa naj piem
karkoli in kakorkoli, pravi in resnini konec mojega pi-
sanja je ta, in naj je zapisan ali ne, da bo tudi mene prej
BESeDA
PREERNOVE HLAE
127
ali slej v svoje hladno krilo sprejela smrtna kosa. Krat-
komalo in ni ne pomaga: umrl bom. Mar je to smeno?
In ako je kdo in se mu vidi moja smrt smena, mar je
smeno tudi to, da ne bom umrl le jaz, da boste marve
umrli tudi vsi, ki to berete, in bo umrla tudi vsa vaa
lahta in lahte lahta in lahtine lahte lahta.
To nemara vendarle ni smeno! Kako ste udni!
In e bodo umrli tudi oni, ki tole tiskajo, in njih lah-
ta in lahte lahta, in uredniki in urednice, odgovorni in
neodgovorni, in poroevalci in poroevalke in vsa gos-
poda od Malih oglasov in vsi in vse celo oni gospod
bo umrl, ki mi izplauje honorar.
To bo najbolj alostno!
Ampak bo umrl ni drugae!
3.
Tuna, joh, pretuna je smena ta zgodba! Toda takna
je, kakrna je, in sem jo dal rodnemu sinu najmlajemu,
naj jo nese v slavno urednitvo in poaka na denar. Za
denar naj kupi katlico sode, soda mi je bila vir zdravja
e marsikdaj, morebiti mi bo tudi to pot.
Toda zgodilo se je drugae. Slavno urednitvo je roko-
pis odklonilo. Izjavilo je, da ni rokopis ne za psa ne za
mako. Ta kruta prispodoba je bila doslej obiajna le v
trgovini z lesom o, kako globoko je padlo nekatero
BESeDA
PREERNOVE HLAE
128
slavno urednitvo! In mi je mesto denarja poslalo ured-
nika za bolezni in narodno zdravje, doktorja Gnido.
Kaknega hudia pa pie? je dejal in me potipal za
ilo. e sem mu moral pokazati jezik, kar sem rad storil,
iskreno in iz preprianega srca.
Potem je povedal, da sedaj ni ve le urednik za bolez-
ni in narodno zdravje, ampak hkratu tudi za slovensko
slovstvo in podlistke.
Priel mi je tlaiti trebuh in je dejal, da vsa naa kri-
tika ni vredna pikavega boba. Sploh kaj je kritika?
Same besede so je, besede in vse so puhle in prazne. e
nobena kritika ni fige na cesti izpremenila v kepo zlata
niti ne iz klopotca izvalila ekspirja. Ampak je figa ostala
figa, klopotec klopotec, ekspir pa ekspir. Niti tolikne
moi nimajo njene besede, da bi prekratki tenorist zra-
sel vsaj pol palca in preokrogla primadona shujala za
en lot. Naroniki da so se e naveliali kritikov in kritik.
e je stvar dobra emu jim bo kritika! e pa je stvar
slaba, dovolj da so jo itali ali videli, emu naj itajo e
poroilo o slabi stvari! Raji naj kritik sam spie kaj do-
brega! Tako mi je doktor Gnida razkladal svoje lite-
rarne nazore, potem pa izjavil: Kar da se mene tie,
moja otroba da ni v onem redu, kakren se priporoa po
sedanjem stanju moderne vede: skratka: slepi da imam
neusmiljeno vnet, tak slepi, da mi seveda ne da s pri-
dom pisati smenih zgodb. e danes in takoj da moram
BESeDA
PREERNOVE HLAE
129
v bolnico, da mi bridki no ree v drob in odree slepi
ali kali. To da je vse in edino, kar se da in mora storiti v
prid moji bolezni in narodnemu zdravju, a hkratu v prid
slovenskemu slovstvu in podlistkom.
Poslual sem in strmel, vdal se in ubogal in so me
vee roke resnino e isti dan razparale in zopet zaile,
okrobile in zlikale, da sem bil kakor nov, in je bilo na-
rodno zdravje in slovensko slovstvo zopet spravljeno v
prejnji tir, vse to zgolj po zaslugi zdravnike vede, do-
im ni kritika ganila niti z mezincem leve zadnje noge in
se je alibog izkazala kot resnina pikra sodba doktor-
ja Gnide o njej.
In sedaj je minilo tirinajst dni, pa se mi e zdi, da ni
ve ovir, da je smena zgodba smena in je pravzaprav
celo jako smena, e nevesta Bogumila Kotrun se ji je
na veseli zaroni pojedini tako smejala, da je od smeha
skoraj poila, ne dosti manj in je bil e drugi dan krst.
Toda Zvonimir Cafuta je bil mo in znaaj. Pogledal je
v pratiko in dejal, da gre ura prav in ni zameril nevesti.
Le zarono naznanilo so spremenili, da se je glasilo:
Zvonimir Cafuta
Bogumila Kotrun
vljudno sporoata svojo zaroko
in hkratu
rojstvo zdravega, krepkega sinka.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
130
Zdi se mi: kdor ni preve izbiren in siten, se bo lah-
ko precej zabaval ob tej zgodbi in se ji smejal. In se le
udim, da se je meni poprej zdela alostna.
Ne bi bil verjel, da je toliken vpliv slepia na sloven-
sko slovstvo. To re bi morali preiskati gospodje pro-
fesorji z univerze!
[ Jutro, 17. oktobra 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
131
Roman dveh src. Senzacionalna
katastrofa. Kdo je kriv?
L
jubila sta se jako in je celo izvedena gospa Marija
Priar izjavila, da se je v njeni ve nego tridesetlet-
ni obirni, vsem zahtevam moderne higiene ustrezajoi
praksi e ni primerila taka in tolikna ljubezen, ki da
opraviuje najlepe nade za bodonost, pri emer da se
vdano podpisana Marija Priar za vsak primer najvljud-
neje priporoa. (Zakotna ulica t. 9, II. nadstropje. Pro-
si se pozvoniti!)
Skratka bil je par, ustvarjen za ljubezen: ona s flor
nogavicami mesne barve, v nogavicah pa tudi nikakor
ne brez on takisto poln kreposti in idealov in vseskozi
zaveden. Marsikatero oko se je oziralo za njima in si
mislilo: Bog ve, ali jo bo vzel!
Toda on je bil vzvien nad slehernimi dvomi in sploh
znaajen, kar se tega tie. Ob sveani polnoni uri v tihi
kamrici ji je trdno obljubil in prisegel s polno paro, da
zakon nikakor ni izkljuen. Ampak ba nasprotno. Med
dravno osobje da spada, zakon o dravnem osobju pa
s tega in tega dne, obnarodovan v Slubenih Novinah
Kraljevine SHS, tevilka toliko in toliko, izdanih tega in
BESeDA
PREERNOVE HLAE
132
tega dne, v prilogi tevilka toliko in toliko, ukazuje v le-
nu tem in tem, da uiva dravno osobje po preteku treh
let stalnost. Zakon dri kakor skala: na tej skali da bo
sezidana zgradba njegove in njene bodonosti! Eno leto
da je e minilo, naj mineta e dve, pa si bo lahko usta-
novil domae ognjie tedaj se bo videlo, ali je mo
beseda ali je mo figa. Do tedaj pa naj ona nikar ne bo
sitna ob sveani polnoni uri.
V verni ljubezni so jima potekali dnevi, tedni, mese-
ci. On je navdueno sluil no in dan in s polno paro.
Sleherno prosto minuto je rtvoval, le da mu prej
poteeta leti nestalnosti. Ona pa enako. Njeni beli prstki
se niso ozirali ne na levo ne na desno, nego neumorno
vbadali urno ivanko in vihteli svetle karje, pripravljala
si je porono opremo.
Preteklo je prvo leto, potekalo in poteklo je bridkega
akanja drugo leto. Ljubei par si je sedaj oddahnil.
Najel si je skromno domae ognjie, obstojee iz sobe
s souporabo kuhinje in e si je on izprosil za poroko po-
trebni predujem.
Tedaj pa je nenadoma kakor z jasnega neba poil glas:
estiti gospodje narodni poslanci so dravnemu osobju
ukinili stalnost!
Poraznega uinka te novice ni da bi ga popisalo pero.
On je krilil pesti in se rotil, da mu je stalnost zajame-
na z zakonom in da je ni moi ne tokraj ne tam preko,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
133
ki bi mu stalnost mogla zopet ukiniti. In se je sploh jako
nespodobno izraal o estitih gospodih narodnih po-
slancih in jim dajal priimke, da si grih ne dajejo niti ne
sami gospodje narodni poslanci drug drugemu. Take
priimke je najodloneje obsojati.
Ona je medlela. Grenke solze so ji lile iz lepih oi,
grenki oitki so se ji usipali iz sladkih ust. Oh, je jeala,
oziroma je jeala joj, kajti bila je tajerka, zakaj da ni
raje hodila z drugim, deset da jih je imela na vsak prst,
vsi so bili bolj stalni in bi bila lahko sedaj e gospa! Kdo
ji povrne leta, kdo ji da drugega enina, kajti kdo bo ma-
ral tako, ki je bila e dve leti zaroena saj se ve, kako
je s tako!
Z mrkim pogledom jo je poslual.
Ona pa je nadaljevala, joj, kaj da bo sedaj z njeno
opremo. Natela je vse, kar si je napravila in nabavila in
so bile to jako izobraene rei, ki jih moje moko pero
ne bi znalo popisati brez prijazne pomoi modnega sa-
lona Majmun. Prisrna mu hvala!
Napravila in nabavila si je bila razoarana nevesta: tri
ducate promenadnih srajc z zaokroeno tlakovanimi
motivi in rdekastorumenimi kvakami klasine oblike;
dva ducata veernih srajc s plisiranim boxcalfom in
anglekim ivom;
tri ducate finih hlak, bogato vezenih s five o clocom
in brezalkoholno borduro;
BESeDA
PREERNOVE HLAE
134
dva ducata modnih zadnjikov, itih z ivim robom in
verino pentljo in okraenih s frikasiranimi pilastri.
Prosil sem modni salon, naj malo poaka, da ne bo
pravopisnih pogrekov in sem ga vpraal, kje da so osta-
li robci.
Modni salon me je dobrohotno pouil, da robci ne
spadajo v moderno opremo, ker da smrkelj sploh ni ve
v modi pri damah. Kakor e omenjeno, modnemu sa-
lonu bodi na tem mestu izreena najiskreneja zahvala!
Nesrena mladenka pa je tarnala naprej, kaj da bo s
srajcami in hlakami, ako pridejo iz mode in se bo ho-
dilo brez, in kaj bo z njenmi dolgovi po prodajalnicah in
salonih. Glasno je zaihtela in izjavila, da brez milosti
zahteva povrailo vse kode in da tudi svoje ljubezni ne
pua zastonj in da zahteva za vsako leto dva tiso di-
narjev, to je skupaj tiri tiso in je dovolj poceni.
Tako se je pretresljivo konala ljubezen dveh mladih
src!
Javnost je vztrajno razburjena in zahteva jasnega od-
govora: Kdo je kriv?
Policija dela s polno paro in policijski pes e asa
nima za gorko lico. Iz obinstva se ujejo najrazlineji
glasovi. Nekateri s prstom kaejo na dravo, drava da
je kriva, ker z zakonom o nestalnosti kri zakon.
Toda s prstom kazati na koga, sploh ni spodobno.
In drava tudi ni, kakor je kdo drug.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
135
e se pogodi kdo drug, ga pogodba vee. Ako se ne
dri pogodbe, ga lahko toi in bo obsojen in bo moral
plaati e odvetnike stroke, kar ni le zoprno, nego tudi
sramotno. e kdo drug koga vzame v slubo in mu ob-
ljubi: ez tri leta bo sluba stalna, si potem ne more
premisliti in ez tri leta rei: nak, sluba ni stalna!
To ne bi bilo pravino, ne bi bilo poteno in bi ga sod-
nija lepo pogledala, kaj da misli in da svoje besede ne
sme nikdo poreti.
Nikdo, razen drave.
Le drava, ta jo sme. Toda je ne pore drugae, nego
e ji to dovoljuje zakon. e ni zakona, ki bi ji dovolil, da
jo pore, je ne pore, nego se najprej naredi tak zakon
in jo pore ele potem. Brez zakona ne pore drava ne
zloga svoje besede, ne rke ne piice. Ni brez zakona!
Tako gre vse po zakonu.
Zato se nima nikdo ni pritoevati ali celo kazati s
prstom.
Nekateri ljudje tega noejo razumeti in se kregajo:
Kdo da naj se zanaa na zakone? Kdo naj e vstopa
dravi v slubo, ako drava lahko vsak hip sebi v prid,
uslubencu v kvar izpremeni zakone in slubene pogoje
in jih tudi resnino izpreminja? Kdo naj potemtakem e
veruje besedam drave in jim zaupa?
Ljubi bratje koliko se dravi lahko verjame in za-
upa, je isto drugo vpraanje.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
136
Rabelj iz Sarajeva na primer ne gre nikamor opravljat
svoje slube, ako vnaprej ne dobi plaila. On ne veruje,
on ne zaupa. e ve, zakaj ne.
Toda tukaj ne gre za to, ali in koliko je dravi verjeti
in zaupati. Nego gre le za stalnost in nestalnost in ali je
nestalnost zakonita.
Kar se pa tega tie, je stvar, kakor reeno, taka: stal-
nost je bila zakonita, nestalnost pa takisto. To pa je po-
glavitno.
In sploh ne smemo biti sitni: zakaj naj bodo stalne ba
dravne slube, ko ni stalna pri nas nobena druga stvar,
ne zakoni, ne vlada, ne politika, ne programi, in je stal-
na edinole splona nestalnost!
[ Jutro, 23. decembra 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
137
O poplavah in pinai
V
praali so me, zakaj sem ba jaz tisti, ki ni ne pie
o vremenu, nego kriem dri pero in rnilo zdaj
pa imamo katastrofe in hudia!
Toda ni moja krivda. Kako naj sem pod svoje pero
vzel vreme, ko sploh nisem vedel, da ga imamo!
Kajti so sedaj jako strogi nazori zoper nedostojno
noo in zlasti zoper gole noge. Primerilo se je pa desne-
mu mojemu evlju, da je pokazal globoko dekoltirani
palec. Taka noa je resnino zelo nedostojna. Zato sem
nedostojni evelj sezul in ga poslal v evljarno, naj ga
popravijo! In sem na evelj lepo akal doma, kajti sem
dravni upokojenec in imam as.
akal sem in akam e sedaj in je tega e ve ko tiri-
najst dni. V evljarni so dejali, da ne utegnejo, ker mo-
rajo nujno pisati reklame najprej da je reklama, po-
tem ele pridejo evlji! Brez evljev pa nisem mogel
z doma. Doma ni bilo ni vremena, zato resnino nisem
vedel, da je vreme.
Le ljubljena mi ena je parkrat omenila, da pinai ni
treba prilivati, ker ji priliva ljubi Bog.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
138
Pri nas namre silno snemo pinae. pinaa je na
vsakdanji kruh. pinaa je sploh izredno zdrava in pri-
poroljiva jed.
In premiljujem vasih, kako je to: Vse, kar je zdravo
in priporoljivo, je zani!
Npr. zdravila. Zdravila so jako zdrava in jih mono
priporoajo zdravniki in koledarji. Toda ne vem, ali se
tako godi le meni meni se zde zdravila jako zani.
Ali pa tudi knjige. Tiste, ki so priporoene, da so zdra-
vo berilo, ne reem, da niso. Ampak so zani.
Nasprotno pa: vse, kar je dobro, je obreeno, da ni
zdravo!
Morebiti je to tako urejeno zaradi pokore za nae
grehe kdo ve! Greniki smo res veliki ...
Torej pinae pri nas dosti snemo, prvi, ker je jako
zdrava in priporoljiva, drugi pa, ker raste sama in je ni
treba kupovati. Imamo namre na Mirju parcelo o tej
parceli tudi e nisem ni pisal, morebiti bom drugi kaj
ve.
Na tej parceli jako bujno uspeva pinaa in bi lahko,
kar se tie pinae, sprejeli e kakih est abonentov na
zdravo domao hrano pinaa je silno zdrava jed,
kakor reeno!
Razen pinae je naa parcela jako plodovita tudi e
na preslici in polih. Ondan jih je ena v katlo nabrala
BESeDA
PREERNOVE HLAE
139
osemindevetdeset. Mislim, da se zaradi pinae shajajo
poli na parceli, kajti je pinaa resnino jako zdrava in
priporoljiva.
Pri tej priliki si usojam vpraati cenjene gospodinje za
svet, ali in kako bi se dala morebiti tudi preslica korist-
no porabiti za priboljek v skromni meanski prehra-
ni uradnikih krogov.
Za dober nasvet ne bi bil nehvaleen. Drage volje bi
ustregel cenjeni svetovalki, recimo: s poli! Prej ome-
njenih osemindevetdeset je ena s katlo vred pustila
kar v Zvezdi na klopi naj jih vzame kdorkoli! Pa jih je
e dosti na parceli. Morebiti bi se dali porabiti tudi v kak
dobrodelni namen. Moja ena je narodna dama in bi
bila pripravljena ...
Kar se torej tie pinae, je ena parkrat pa omenila,
da jo zaliva ljubi Bog. Da je pa kako vreme, tega, kakor
reeno, nisem vedel.
Potem pa mi ena nenadoma pove, da bo treba jesti
e ve pinae, ker nam bodo zniali draginjske dokla-
de. Moja ena je olikana: bere asopise in sploh kadar
dela na parceli, ima na nogah galoe.
Zaudil sem se: kako? da nam bodo doklade zniali,
in to zaradi pinae? Mar iz ozirov na narodno zdravje?
O ministrstvu za zdravje sem e slial, da je jako bri-
no in da ne mine dan, da ne bi spisalo kakega pravilni-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
140
ka. Pa sem mislil: sedaj smo dobili pravilnik e za pi-
nao! Ne reem, da sem bil ba navduen zaradi pi-
nae; ponosen pa sem vendar bil na nae zdravstvo in
na cvetoe blagostanje nae drave, kar se tie pravilni-
kov.
ena pa je rekla, da ne, ampak da nam je doklado
opustoilo vreme. In je povedala, toda je vse lepe in na-
tanneje razloila, kakor znam jaz, da so narasle Dona-
va in Drava in e druge reke v geografiji. Razdrle da so
nasipe in poplavile vesoljnemu uradnitvu draginjske
doklade netete da so rtve!
To se mi je zdelo silno udno in nezasliano.
Rekel sem, emu se norca dela iz mene.
Toda je odgovorila, da ni take volje, da bi se, in mi je
pokazala novine: res ondi je stalo vse to zapisano!
Te stvari ne razumem.
Kako je to? Ali so sedaj uradniki odgovorni za vreme?
Svoj as je vreme spadalo v podroje astite duhovine,
pa e nisem bral, da bi bil za vreme izdan nov pravilnik,
ki bi z njim bilo vreme odvzeto astiti duhovini in pre-
neseno na posvetno oblast.
In potem, ali smo uradniki krivi, da se niso popravljali
nasipi?
Nekateri so morebiti res krivi. Dobro, tem naj se lah-
ko vzame draginjska doklada in naj se jim vzem po-
vrhu e avto in palae in enske in zarade!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
141
Nas drugih pa se nasipi ne tiejo. Mi drugi jih sami od
sebe in brez ukaza nismo mogli popraviti. e bi bili do-
bili ukaz, dobro, pa bi si bili delo razdelili in bi bil vsak
isto rad eno uro ali dve preko uradnih ur popravljal
nasipe in ne bi bilo poplav. Ne bojimo se dela. Toda se
nam ni ukazalo!
In sploh ne vem, v kakni zvezi so uradnike plae z
vremenom in ali bodo v zvezi ostale. In ali naj je urad-
nitvo odgovorno ne le za poplave, nego tudi za druge
ujme, za kugo in potres! Kadar pa ne bo povodnji, am-
pak bo nebo lepo in dobikanosno, ali bodo takrat plae
zvezane z vremenom in bodo uradnikom zviane, ni-
jim za pet odstotkov, vijim za trideset odstotkov.
To je bilo treba pojasniti in naj bi se o vsem tem na-
pisal kak pravilnik morebiti bi ga napisalo ministrstvo
za zdravje, tam znajo tako re.
Tako sem rekel in ni dosti manjkalo, da nisem bil hud.
Pa me je ena pogledala in dejala: Poakaj! Tukajle
stoji e natisnjeno, da bo po vsej kraljevini organizirana
velikopotezna akcija s predsedniki in narodnimi odbo-
ri in damami in sploh, vse v prid onim, ki so prizadeti po
poplavah.
Potolail sem se. Ako je tako, pa dobro? emu nas po-
tem razburjajo? e se bo za nas, ki smo najbolj prizadeti
po poplavi, pridno nabiralo, morebiti e ve dobimo,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
142
kakor smo imeli poprej. In sem rekel eni, naj gre tudi
ona v odbor za narodno damo.
Jaz ne morem, razumete, dokler nimam desnega ev-
lja!
[ Jutro, 31. decembra 1926 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
143
O bolhi, bacilu, kralju Davidu in
drugih koljivih vpraanjih
N
obene rei ni na svetu, da bi bila na svetu samo
zaradi sebe. Oh, kako je to res! Resnico te resni-
ce sem premiljal te dni po praznikih, ko me je od praz-
nikov bolel trebuh in nisem bil za drugo. Sleherni rei
na vesoljnem svetu je namenjen viji namen, le loveka
glava je vasih nerazumna.
Npr. vzemimo umetnost. Nekateri umetniki so vasih
mislili, da je umetnost samo zaradi umetnosti. Toda so
se skesali in odnehali in so napravili boini semenj po
znianih cenah.
Ali pa e vzamemo bolho tako je majhna, skoraj ni
vredna peresa. Toda smo se uili v oli: tudi bolha slui
vijim ciljem, ustvarjena je v spodbudo lenim deklam, ki
bi se drugae do juine valjale na slami, grdobe grde, in
se ne ve, kdo bi potem kuhal juino, ko gospa vstanejo
ele ob pol dvanajstih!
In vzemimo e moj trebuh! Lahko bi kdo vpraal:
He, kje tii v trebuhu vija modrost, da ga zvija, he?
in bi se posmehljivo namrdnil. Toda brez skrbi! Tudi
trebuh ne boli zastonj in kar tako. Nego e ne bi bolel,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
144
ne bi moje pero premiljalo te rei in je ne bi zapisalo,
in tako ima res vsaka stvar svoje pametne vzroke in cilje,
le poiskati jih je treba.
Pa me resnino veseli, da je sedaj e za davek posta-
lo oitno, emu da je in kakna mu je vija naloga.
Davek ni zaradi davka, nikakor ne; tudi ne zaradi
budeta in kanonov in kredita to so samo posvetne
neimrnosti.
Nego je prilo na dan, da je davek zaradi neumrjoe
due, v prid njenemu venemu zvelianju in zato, da se
zatira greh.
To je tisto. Obdaven naj bo greh! Davka se boji vsak-
do, pa se bo vsakdo bal tudi greha, ko bosta oba eno:
greh in grenik. im huji bo kdo grenik, tem veji mu
bo zapisan davek in se bo potem videlo v davnih buk-
vah, kdo je najhuji grenik, in bo vsakogar sram, da bi
bil, in bo vsakdo skual, da ne bo. In bo potem raj.
Tako bo davek jako hvalevreden vzgojitelj in tako re-
ko nove sorte katehet.
Seveda, ali se bo davek e naprej pobiral na davkari-
ji, ali pa bodo odslej pobirali v spovednicah, se ne ve.
Greh je raznovrsten in ni vsakdo tako podkovan v gre-
hu, da bi vedel, ali je ali ni in pod katero tarifo spada.
Nekatere rei so v nekateri kofiji greh, koj ez most
v drugi pa niso. Ali so danes greh, jutri pa niso.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
145
Npr. pie Valvasor, da so njega dni teli ljubljanski
gospodje jezuitje za smrtni greh kopanje in plavanje, in
je celo Janez Jakob Haller, ki je bil baron, pri spovedi
dobil suho, ker je preplaval Dravo, da uide Turkom.
Sedaj kopanje in plavanje ni ve greh, kvejemu e je v
Reteah.
Pa pa sedaj ples jako spada pod greh in davek. V sta-
rem testamentu je kralj David lahko brez davka in gre-
ha plesal pred skrinjo zaveze. Danes, kdor bo hotel ple-
sati pred skrinjo zaveze, ne mezinca na bedrih ne bo
smel vzdigniti brez oblastne bolete ali banderole zdi
se mi, da ga ne bo smel.
To so jako teke in izobraene rei.
Ali pa na najmlaji zadnji je povedal in ga je oit-
no bilo kar groza: soolec iz II. a da je na veliki petek
koo jedel s prsta, ker se mu je lupila pri nohtu. In po-
vrhu da se je ugriznil e v jezik! Rekel je na najmlaji,
da se boji, da imenovani soolec ne bo videl nebekega
kraljestva, nego bo krvave make lizal na sodni dan.
Ne vem, koliken bo davek za takno re. Ne verja-
mem, da bi bila ta re v katekizmu dovolj razlono raz-
loena. Pa se mi zdi, da ji tudi gospodje na davkariji ne
bodo kos, razen e se bodo odslej olali v lemenatu.
Ali pa zaradi bacilov. V nai druini imamo skrbno
teto, ki bije neugnan boj z bacili. Nai otroci so alibog
drugani. Ne le bacilov ne zatirajo, nego e goj jih v
BESeDA
PREERNOVE HLAE
146
bohotnih kulturah po rokah in na licih. In vsako jed,
preden jo nes v usta, e le morejo, jo najprej povalja-
jo po rokah in zabelijo z bacili. Pravijo, da so bacili do-
bri. Skratka: bacilov se ne boj. Pa pa se boj greha in
je tako prav. Pa so se jim zaradi greha zbudili pomisle-
ki in so vpraali teto, ali so bacili mesna jed, da se bodo
zanaprej bacilov vzdrevali ob petkih in zapovedanih
postnih dneh.
Kdo ve, kako bi davkarija razsodila to re zastran ba-
cilov! Mislim, da bi jo razsodila tako, kakor bi kazalo, da
bo ve davka.
In sem jako radoveden, ali bo tudi kleveta teta za
greh in nestrpnost in korupcija in korito ti davki bi
nesli precej.
To so jako koljiva vpraanja in so tudi zanimiva in ne
reem, da se moje pero ne bo e kdaj pealo z njimi,
kadar bi se primerilo, da ga bo zopet bolel trebuh.
Vsekakor je eleti, da bo novi davek rodil zaeleni sad
in bo imprej iztrebljen greh in z grehom davek zato
smo vsi.
Morebiti moje pero e doivi sreni as, ko bo stopil
gospod blagajnik pred gospoda predsednika in mu na-
vdueno javil: Gospod predsednik, ni ve ni greha!
Jutri je prvega in ne vem, od kod vam naj izplaam me-
seno nagrado ni pikave pare ni v blagajni, hvala
Bogu!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
147
Pa bo tudi gospod predsednik precej navduen in bo
ukazal nov davek in se boijm, ko ne bo greha, ga bo
ukazal na dobra dela in druge kranske ednosti. Kaj-
ti bo dejal ednost gor, ednost dol brez davka
se ne da iveti!
[ Slovenski narod, 7. januarja 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
148
Najlepa Ljubljananka
K
atera da je, o tem se bo glasovalo, in bo najlepa
ona, ki bo dobila najve glasov. Ta bo najlepa, pa
naj je najlepa ali ne. Kajti za lepoto ne bo odloilna me-
ra lepote nego mera glasov. Temu se pravi demokrati-
no naelo in pomeni demokratino naelo neizreen-
ski napredek v javnem ivljenju. Veraj e ni bila naj-
lepa Ljubljananka, danes pa je, a je to storilo glaso-
vanje! Glasovanje je tisto, kar odpira vsaki osebi, brez
ozira na stan, neprecenljivo monost, da postane naj-
lepa Ljubljananka. To je resnino demokratino in
lepo.
Ona, ki bo najlepa, kako jo bodo zavidale prijatelji-
ce! Temu se pravi moralini uspeh.
Pa tudi gmotni ne bo izostal. e se ji obeta nagrada:
pet kil okolade, dve kili mila, tri dekagrame obleke za
ples in umetniko zasnovan dekret.
Upam, da bo dekret dral. Upam in elim, da bo. Ne
ve se pa ne, e bo. V sedanjih razmerah se sploh ni ne
ve. Bile so e lepe osebe, pa so bile nepredvidoma od-
agane in reducirane. Zato ni izkljueno nikakor ne in
se lahko zgodi, da bo tudi najlepa Ljubljananka na
BESeDA
PREERNOVE HLAE
149
mah razreena svojega poloaja in bo priel na njeno
mesto in bo postal najlepa Ljubljananka kak radi- bo-
disi evec, bodisi kal ali karkoli, kakren bo pa takrat
pihal reim.
Ni se ne ve in sem zato svetoval svoji eni, naj se ne
udelei tekme. Jaz se je tudi ne bom.
Sploh je taka tekma jako koljiva stvar, ali, kakor bi
rekli bratje onkraj Sotle, katljiva. katljiva namre
pomeni koljiva. V naem primeru bi katljiva
hkratu bila dovtip. Kajti zakaj?
Damam nekateri pravijo katle. Zato bi bila ta tekma
katljiva tekma v dvojnem oziru, prvi, ker je koljiva ali
katljiva ob sebi, drugi, ker se tie dam ali katel.
Zdi se mi, da dovtip ni preslab, a se lahko pove tudi v
damski drubi. aljiv ni: saj katle niso le stare, ampak
so tudi mlade in lepe in nene in draestne; katle so
sploh raznovrstne in se jim lahko tudi ree karton ali
etui ali bonboniera ali kaseta to gotovo ni aljivo!
Kakor reeno, vpraanje zastran najlepe Ljubljan-
anke je jako koljivo ali katljivo.
Ena bo izbrana za najlepo Ljubljananko in bo dobi-
la nagrado. Dobro! Toda kaj bo potem z njo? Zgolj od
ene okolade in od mila ne bo mogla veno iveti!
Narobe! Bojim se: ako ima slubo, jo bo izgubila; ako
je pa nima, je gotovo ne bo dobila, vsaj ne, dokler bo
najlepa. Pri slubah vedno odloujejo tudi milostive
BESeDA
PREERNOVE HLAE
150
in razumem stalie milostivih. Ako bi jaz bil milosti-
va s tisto pametjo, kakrno milostive imajo, jaz tudi ne
bi trpel v slubi lepe od sebe ali celo najlepe v Ljublja-
ni. Tolikna lepota je razaljiva za vso okolico!
In potem e to: kakna bi sploh morala biti sluba, da
bi bila najlepi Ljubljananki primerna za njeno lepoto
in da lepoti ne bi kaj kodovala? Skoraj mislim, da ne bi
bila najlepa Ljubljananka za drugo nego kvejemu za
Jakopiev paviljon. Namre, e jo bodo vanj sploh spre-
jeli, ko je sedaj nova umetnost in lepota ni ve lepota,
ampak je sedaj lepota isto drugana.
Ta vpraanja so koljiva in bi morebiti bila za najlepo
Ljubljananko najprimerneja nagrada dedec, seveda
tak, da bo v vsakem oziru dobro podkovan.
Kdo ji pa bo preskrbel dedca, kdo ga podkoval?
Ali je naa javnost preudarila vsa ta vpraanja? Ali je
preudarila usodnost teh vpraanj?
Ljubljana je njega dni e imela slino tekmo, ki se je
konala klavrno.
Zgodba one tekme nam je ohranjena v arhivu mest-
nega magistrata in je vredna, da jo obudimo v spomin.
Od nekdaj lepe so Ljubljananke slovele pravi na
vir a lepe od Urke bilo ni nobene. In ko je bila po-
tem razbobnana tekma, kdo drug je dobil prvo nagrado,
sijajno plesno toaleto? Nihe drug, marve Urka. To pa
ji je postalo usodno.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
151
Lepota ji je stopila v glavo. V mreo svoje lepote je
lovila mladenie in moake. Mislila si je oabno in govo-
rila: nisem tako neumna, da bom najlepa Ljubljanan-
ka, pa da bom le za enega samega! Za enega samega res-
nino ni vredno biti najlepa!
Toda konec je bil drugaen.
Tekmovalkam v ast je priredil magistrat veliko zaba-
vo.
Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in
cimbale pele in vabile na ples. Urka pa, mogona v pri-
znani in potrjeni svoji lepoti vsakemu plesalcu odree.
Celo Preerna se brani, dasi je imel sijajne izglede, da po
smrti postane imeniten. Ona pa je vihala nos in dejala,
zanjo da ni in da ga je zanjo vse premalo v kornjih.
Slednji se ji je priblial korenjak. iroke je imel hlae
in silne brke. Z vljudno kretnjo se je obrisal ob rokav,
lino se ji je priklonil in dejal, da je odtod, kjer Donava
bistra pridrui se Savi, in je to povedal v cirilici. In e ji
je rekel, da je od njene lepote zaslial davi in da jo vabi
na ples; potem pa naj bi la z njim in ji bo preskrbel
slubo za kinozvezdo ali nono kasirko ali kaj takega.
Podala mu je roko. Urno ta dva sta po podu zletela. To
videti, drugi so vsi ostrmeli.
Godcem pa, godcem so roke zastale, trobente niso
glasova ve dale, ker jim tuji mladeni ni bil vrgel na
BESeDA
PREERNOVE HLAE
152
boben obiajnega tolarja, nego je izjavil, da nema bu-
detarne monosti.
Lepi Urki je tesno utripalo srce, dejala je: Ah, majh-
no postojva, preljubi plesavec, da jaz se oddahnem, da
noga poije! in ga je vpraala, iz kakne da je hie in ali
misli resno.
Tuji plesalec pa se je divje zagrohotal, da ima vreme-
na in je pri tej prii povzroil silovito neurje, poplavo
in vremensko katastrofo, ki je tedaj dvignila obilo pra-
hu v javnosti.
Lepe Urke pa ni videlo ve nobeno oko, nobeno uho.
[ Jutro, 30. januarja 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
153
Revije
M
islim, da se jim pravi tako in da je zanje dobra le-
tina. Za druge rei ni, za revije pa je, vsak hip ka-
tera poene in mi jo potem prijazno poljejo po poti.
Staremu loveku dobro de prijaznost, da se ga e kdo
spominja, in sem jako hvaleen.
Mislim, da se ne motim, da se te rei, ki mi jih prijaz-
no poiljalo, imenujejo revije. Tiskani zvezki so ali se-
itki ali snopii in so notri tiskane kritike in socialne raz-
mere in sploh vsakovrstni nazori onih gospodov, ki re-
vije izdelujejo.
Kakor reeno: kadar izide taka revija, me poast in
mi jo poljejo. Gospodom sem jako hvaleen za prijaz-
no pozornost, zapisana imam njih imena, in e bi se pri-
petilo in bom jaz naredil kako revijo, sigurno se bom re-
vaniral. Pri Bogu ni ni nemogoe, vem pa tudi, kaj se
spodobi.
Kar se pa tie branja, je pa taka, da ne berem ne teh
revij.
Mislim, da ni da bi jih moral. Mislim, da kaj takega ne
ukazujeta ne ustava ne zakon o tisku. Mislim, to je jas-
no.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
154
Pa vendar lahko nastajajo nesporazumljenja. Lani
npr. so mi poiljali neko rdeo revijo ne vem, kaj je
bilo notri. Kajti je nisem ital, prvi, kakor reeno, ker
spotujem ustavo in zakon o tisku, drugi, ker sploh ne
utegnem, ampak moram skrbeti za eno in tiri otroke.
Tudi mi je svetoval zdravnik, naj tedim svoje duevne
sile, ki so itak e bolj pile. To se mi pozna na telovniku.
Kadar si zapenjam telovnik, vsakikrat mi navzkri hodi
z gumbi, ali je na koncu eden preve ali eden premalo
vasih nisem bil tak in ni to dobro znamenje.
Gospodje od rdee revije so mi torej prijazno poiljali
rdeo revijo, konec leta pa so mi poslali raun, da sem
jim dolan naronine 70 Din, in me opomnili, da jo pla-
am v osmih dneh, sicer da me bodo izroili odvetniku.
Z odvetniki ne maram imeti posla in sem plaal. Trda
mi je la za denarje, nisem vedel, kje bi si jih odtrgal;
slednji sem se odloil in sem naroil krojau da mi na-
redi nove hlae za sedemdeset dinarjev kraje. Toda
plaal sem.
Ne elim si pa ve takih nesporazumljenj, kajti mi
nove hlae segajo komaj do kolen, kar ne vem, e ustre-
za zahtevam Bonega tona!
Ko so mi torej letos zopet prieli poiljati novo revi-
jo, tako v zelenem ovoju, sem bil previden in je tudi
ena rekla, naj bom, ker isto brez hla me policaji ne
bodo gledali po cestah. Sklenil sem, da prijaznim gospo-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
155
dom od zelene revije poloaj razjasnim, da ne bo nelju-
bih nesporazumljenj.
Najprej sem zeleno revijo ital. Podnevi nisem mogel,
podnevi imam dovolj opravila za vsakdanji kruh, ital
sem zveer.
ena bi se po veerji rada razgovarjala z menoj, kaj ta
pravi in kaj ta. Rekel sem: Ali ne vidi, da berem revi-
jo? Nato je vzela aspirin in la v posteljo. In otroci so
morali biti tihi in niso smeli skal igrati na klavirju in vaj
zamudili so eno lekcijo ali dve.
Toda kar mora biti, mora biti in sem revijo prebral.
Potreboval sem za branje pet veerov in bi jih bil potre-
boval e ve, pa sem bil izpustil tiri strani polne so
bile samih tevilk in je bilo povedano, da so tiste tevilke
statistika.
Prebral sem revijo in se na svoje oi uveril in lahko
sedaj z mirno vestjo izjavim, da ni z moje strani prav
nikakih pomislekov zoper revijo. Z nobenega stalia
ni pomislekov, ne z moralinega ne s pravopisnega, in
jo naj gospodje mimo izdelujejo naprej. Moja oseba naj
ne bo njihovi reviji prav nikakna ovira! To podpiem z
vsemi tirimi.
In ne le to! Ako gospodje morebiti ele, da bom nji-
hov list, tako reko revijo, ital tudi e v naprej, sem dra-
ge volje pripravljen tudi v to.
Seveda isto zastonj ne.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
156
Nego me oziri, ki sem jih rahlo e omenil, silijo, da
bom za itanje zahteval nagrado. Poten sem in povem
to kar od kraja; ne pa, da bi ital in ital vse leto, potem
pa koncem leta nenadoma poslal raun in zagrozil z
bridkim odvetnikom! Meni se kaj takega ne bi zdelo pri-
jazno.
Oficial Nace je moj prijatelj in sem ga vpraal, kaj
misli, koliko naj zahtevam, pa mi je sestavil raun, ko-
likor bi znaal za vsak zvezek ali snopi, in je dejal. da je
raun po tarifi.
Raun se glasi:
Prejmem list Din 1.
Ga prereem Din 1.
Ga itam pet veerov po tri ure,
vsaka ura po Din 80. vkupe Din 400.
10% poviek zaradi nonega asa Din 40.
3-krat el gledat v konverzacijski
leksikon Din 15.
10-krat pogledal v slovnico in
pravopis Din 50.
Vkupe Din 507.
Dejal je Nace, ako pa sodniji dam odmeriti raim, bo
e viji.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
157
Toda ne iem koristi, le izgube ne maram in nisem
zaraunal niti aspirina niti klavirja.
Vse to sem sporoil prijaznim gospodom od zelene
revije in jih prosil, naj me za itanje prvega zvezka pri-
znajo z zneskom Din 507. in da sem jim enako na raz-
polago tudi za naprej z odlinim spotovanjem.
Prejel sem odgovor, ki me je, odkrito povedano, pre-
senetil. Ton tega odgovora ni bil bon nikakor ne. Ne-
go so me vpraali, ali brenim. Oitali so mi, da sem ci-
nik, izdajica, barbar in da nisem vreden kulture in so-
cialnih razmer in statistike in nazorov.
Ta izvajanja ne le niso vljudna, nego tudi nestvarna.
Jaz ne brenim, ker nisem ebela. Niti nisem to in
ono, nego raji narobe.
Gospodje od zelene revije stvari niso dobro preuda-
rili, niti dovolj temeljito.
Res je: vsak lovek ima svoje nazore redko kateri je
tako sreen, da jih nima. Toda ni, da bi vsak lovek svoje
nazore razodeval drugim in da bi jih razpoiljal tiskane.
Mislim: e so nazori natisnjeni v reviji, samo zato e ni
treba, da so bolji od nenatisnjenih. Sploh se mi ne zdi
obzirno, da kdorkoli zahteva od mene ali od kogarkoli,
da posluava ali itava kakrnekoli nazore o emerkoli.
Njegovi nazori me ne zanimajo. Niso taki, da bi me
mogli ali morali zanimati. Ne reem, da niso morebiti
BESeDA
PREERNOVE HLAE
158
zanimivi za koga drugega, recimo, za strica, teto ali sta-
ro mamo!
Zame pa niso.
Ne morem se peati z vsem, kar je v katerihkoli mo-
ganih. Naj se mi ne zameri: lovek sem in vsega ne
bom nikdar vedel in razumel, pa e bi ves dan in vse
noi samo revije ital. In se ne morem za vse zanimati,
nikakor ne.
Zastonj e ne!
e gospodje mislijo, da zastonj ne morejo izdelovati
revij, ne reem, da nimajo prav. Jaz pa jih zastonj ne mo-
rem itati. Pa smo bot!
[ Jutro, 13. marca 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
159
Pismo o tomboli in ipi v
trebuhu, o grlici in konkurzih
P
reljuba gospa!
Gotovo se Vam je kolcalo, toliko sem te dni mislil
na Vas in sva se z moem menila o Vas in Vaem cenje-
nem soprogu in Vaih srkanih angelkih.
Ali imajo tudi ui?
Nai jih imajo vsi trije, prinesli so jih iz ole in je naj-
stareji tako pravil, kakor da so prile iz Beograda. Ozi-
roma da je iz Beograda priel novi uni red in da so po
novem unem redu ui obvezen olski predmet.
Kar se tie unega reda, je res silen uni nered. Napri-
mer se na najstareji ui nemine e est let, pa so
pouk e vsako leto v sredi ukinili, potem ga pa drugo
leto prieli zopet od kraja, tako da se fant e est let ui
prvo leto nemki. Take ukaze dobiva ola iz Beograda,
vsak hip je ukaz drugaen, nemara imajo tam sirote iz
sirotinice, da jim ukaze vleejo iz vree kakor pri nas
tevilke ob tomboli.
Vendar fantu nisem verjela, da so ui obvezne, po-
znam ga in sem vedela, da se le za grivo boji in frizuro.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
160
Pa sem vse tri ostrigla na balin in jim bue umila s pe-
trolinom s im jim umivate pri Vas, kadar jih imate?
Nekateri pravijo, da je tudi bencin dober, toda ga moj
mo takoj uduha in je potem siten.
In sem vsakemu morala dati en dinar nagrade za ui,
za strienje in mazanje. Seveda, tacune vabijo z nagra-
dami, novine jih razpisujejo in na balih, sem sliala, so
jih tudi dajali in so mladim gospodom plaevali veer-
jo, da so li in plesali z uglednimi starejimi kolovrati. Pa
sedaj tudi moji trije niesar ve ne stor brez nagrade,
in ko je bil zadnji potres, so koj vpraali, kaj bodo zanj
dobili.
Ali ste letos kaj bili na balih? Midva nisva bila ni.
Mo je dejal, da nima kaj oblei. enski modi da pa
ustreza, e nima enska kaj oblei, moki modi pa e ne,
zato da bo akal, da bo e za moke taka moda.
Moj mo je sploh jako uden. Krega se, kako da so
dame obleene na balih, oziroma niso in da e vso
koo razodevajo, kolikor je imajo, da pa le e niso site in
bi rade e ve in si bo skoraj katera dala preparati tre-
buh in vstaviti ipo, da bo kazala e reva vse drugo
da se ji itak e vidi.
Sedaj se mo razburja zaradi vremena in tirideset
muenikov in rohni, da se niti na svetnike ne more ve
zanaati. Na dan tiridesetih muenikov da je deevalo,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
161
zato da bi moralo po stari veri deevati e tirideset dni.
Toda figo da deuje. Kdo ve, kaj da se je zgodilo za ku-
lisami in ali jih ni kdo podkupil. Ako niso morebiti celo
prestopili v cirilico in bo de priel po pravoslavni pra-
tiki!
Jaz se ne razburjam in sem zadovoljna, ako je vreme
lepo, ker smo e prieli obdelovati parcelo, ki jo imamo
na Mirju.
Le zaradi gnoja nas skrbi, kako bomo gnojili, ko ne
dobi gnoja zlepa niti za drag denar ne, ki ga nima. Se-
veda ni gnoja, ko se ljudje vozijo le e z avtom, za avtom
pa lahko dolgo pobira in ne bo nabral ne toliko, da bi
bilo v petek za vbogajme.
Moj mo pravi: ko bo svet komandirala seljaka
stranka, bo vse drugae. Sedaj da je avto le za krice in
brez koristi za seljaka. Potem pa da bo avto isto dru-
gaen in bodo morali izdelovati take, da bodo v prid se-
ljaku in bodo od sebe dajali gnoj gnoj da je seljaku
poglavitna re, koj za zvelianjem in e pred republiko.
Mi smo tudi seljaki, odkar imamo parcelo in pridelu-
jemo pinao in krompir in sem rekla mou, naj gospo-
du Radiu pie zastran gnoja in avtov. Pa je odgovoril,
da ne more, ker da ga preve boli roka od ploskanja pri
premierah in simfonijah. Pa premier e od zunaj ni vi-
del in simfonij taken je moj mo!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
162
Zato ne vem, e bom doakala avtognoja.
Za svoje kmetijske potrebe redimo sedaj samo grlico
kolikor nas bo ta reila iz zadrege. Vsako jutro edim
za njo in spravljam v pisker: za kaki dve kili se mi je e
nabralo gnoja dober bo!
Kako se kaj pouti Va gospod soprog? Ali se mu kaj
toi po trgovini in verienju? Brala sva, da je e razpi-
sana njegova razprava zaradi konkurza. Katerega dok-
torja si je izbral za zagovornika?
Moj mo je dejal, da odvetniki niso ni kaj zadovolj-
ni s konkurzi, kakrni so dandanes, in da so ogoreni.
Ker da gospodje kridatorji najprej prav vse poen in
spravijo v kraj in ele potem, ko je v kasi le e pet dinar-
jev, otvorijo konkurz. Tako da za odvetnika ne ostane
ni. To da je silno brezobzirno in se ne da zagovarjati ne
na tem ne na onem svetu in tudi ne pred porotniki, ra-
zen za prav dobro nagrado.
Oh, razprava Vaega gospoda soproga bo gotovo za-
nimiva! Ali boste tudi klicani za prio ali boste li le po-
sluat? Tako sem radovedna! Kaj boste oblekli?
Vsa Ljubljana bo drla k razpravi in bodo smeli le oni
v dvorano, ki bodo imeli vstopnice. Oh, gospa, ki ste
njegova soproga, Vi boste gotovo lae dobili vstopnice
kakor jaz, pa Vas lepo prosim, da e zame eno preskrbi-
te, ki smo bili vedno dobri prijatelji o prvi priliki se
BESeDA
PREERNOVE HLAE
163
Vam bom revanirala! In na razpravi Vam bom poma-
gala tiati figo, in e bo treba, tudi jokala se bom in
smrkala ne bom pozabila robca.
Oblekla bom svoj novi kostum niste ga e videli,
morebiti Vam bo ve. Prenarejen je iz lanskega in sta-
nuje ivilja na Starem trgu ako hoete, Vam rada po-
streem z naslovom, draga ni, le na puf, je rekla, da ne
dela.
Prosim Vas prav lepo, ne pozabite na vstopnico! Saj bi
Vam drugae pisal moj mo, toda res ne more: roka ga
boli od ploskanja pri premierah in simfonijah. In neum-
no se mu zdi, da ga je Va gospod soprog navedel med
svojimi dolniki zaradi tistih dvesto dinarjev, lahko bi ga
bil zatajil.
Kaj sem se e spomnila: na razpravo prinesite s seboj
kako boljo fotografijo gospoda soproga, da jo boste dali
onemu gospodu, ki pie za novine, da bo gospod soprog
bolje zadet in se boste z njim lahko postaviti. Morebiti
tisto vzamete od poroke, ki sta oba na njej in se vidijo
vse tiri roke in na rokah sedemnajst prstanov, da bodo
ljudje vsaj videli, da nista kar tako.
In naj gospod soprog ne izgubi koraje! Kar na son-
ne pege naj se izgovori! Ni se ne ve: poplavam so krive
in potresom in, kakor piejo novine, tudi revmatizmu in
influenci. To je grozno! Moj mo nima nikoli ni denar-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
164
ja, pa tudi sonne pege doli, da ga nima. Pa naj gos-
pod soprog e svoj konkurz naprti sonnim pegam na
grbo! Dejal je moj mo. Dejal je, da se ni ne ve in da
bodo porotniki morebiti verjeli.
Zato se veselim veselega snidenja in Vam od srca e-
lim odlino spotovanje
Fr. -ova.
[ Jutro, 27. marca 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
165
Sedei podlistki in stojei
T
a stvar je jako zanimiva in tudi znanstvena in prav-
zaprav ne vem, ali ne spada morebiti med Kultur-
ni pregled ali med Zdravstvo ali med Knjige s po-
lice naj jo slavno urednitvo natisne tam, kjer je ho-
norar najviji!
Recimo namre, da piem podlistek.
Za to je potrebno dvoje: prvi navdahnjenje, drugi
snov.
Nekateri gospodje s irokimi klobuki pravijo navdah-
njenju tudi inspiracija in jim je zanjo treba predjema.
Navdahnjenje ima lahko razline vire. Mojemu navdah-
njenju je navadno vir neno enstvo, kajti kadar ljublje-
na mi soproga nima denarja, da bi la na trg, potrka pri
meni in potem mora biti moje pero navdahnjeno in pi-
sati za denar in mi navdahnjenja ne zmanjka nikoli. Zdi
se mi, da se ta vir navdahnjenja iri tudi pri drugih pe-
resih in je posledica poplav in redukcij in potresov in
draginje in se ob tem vidi spodbudni vpliv sonnih peg
na slovensko literaturo.
Toliko kar se tie navdahnjenja!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
166
Kar se pa tie snovi snovi je dovolj, kamor pogle-
da.
Npr. piem ta podlistek, sedim pri oknu in gledam
venkaj. Zunaj deuje. Koliko se da napisati samo o de-
ju: De, ti si kakor domovina! Ali pa: De, ti si kakor
ivljenje! Nasproti oknu onkraj ulice se dviga stre-
ha. Gledam vanjo stara je, marogasta, v deju se sveti.
V strehi je okrogla, temna lina, v lini visi nekaj podolgo-
vatega in se guglje v zraku morebiti je koa domae-
ga zajka, morebiti koa make. Nad lino ob kraju stre-
he epi nizek dimnik redek dim zaspano nad njim
plava in pria, da hia ni izumrla. Itd., itd., itd.
Takim podlistkom se pravi tihoitje. Toda jih ured-
nitva gledajo bolj postrani in imajo razne izgovore, kar
je eni jako neprijetno, kadar gre na trg in spotoma sto-
pi v urednitvo po denar in jo urednitvo izprauje, za-
kaj raji jaz ne hodim na trg in zakaj ona ne pie podlist-
kov.
S podlistki tedaj ne gre kar tako. Snovi je seveda do-
volj, kamor se ozre pero. Ali iz snovi lahko nastane to in
lahko nastane ono in e nastane tihoitje, pa bom lah-
ko brez kosila in z menoj vred vsa druina, obstojea iz
est glav in enajst repov, kajti imajo nai kanarki mla-
de.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
167
Vstanem izza mize, pregledujem, kar sem zapisal o
deju in strehi in domovini nak, urednitvu ne bo
ve podlistek.
Stopim po sobi: nak, e povohalo ga ne bo! In ne mo-
rem rei, da mu bo isto brez razloga odreklo povoha-
nje. Vidim: Zunaj deuje, tako lahko stoji zapisano
v sodnem protokolu; v podlistku pa je izkljueno, da
Zunaj deuje. Ampak je treba de zapisati drugae
kaj vem, kako. In tudi ne gre, da reem, da gledam v
streho; vsaj tako bi bilo treba zapisati re, da mi oko
zre v streho.
Stopim po sobi in zdaj pride tisto, kar hoem po-
vedati in je morebiti vredno, da se mi honorar nekoliko
zvia zlasti z ozirom na blagoslovljeno stanje moje
druine, kolikor se tie repkov.
udno je namre: e stojim ali stopam vse drugae
in bolj ivo se mi obraajo misli.
Tista temna lina v strehi kaj bi z njo in s koo od
zajca ali maka! Ta lina in koa sama ob sebi nima ne
literarne vrednosti niti ne slui pouku ali zabavi.
Kdo ve, ali je koa sploh koa in ali je od zajca oziro-
ma maka. Morebiti je pa od psa.
Stopim po sobi in se mi zasveti: od psa je! Nekdo
ne vem, kdo je odrl psa in sedaj se koa sui v temni
lini in guglje jo pusti prepih!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
168
Pol leta e stanujemo tukaj nikdar e nisem opazil
v lini ivega bitja. Tudi ne vem, kdaj se je v lini pojavila
koa zgoditi se je moralo preko noi.
Kdo je odrl psa? Rekel bi, da se ni odrl sam in iz last-
nega nagiba. Nego da ga je odrl zoper njegovo voljo lo-
vek, oni isti lovek, ki se skriva dnevu in v temnih no-
nih urah obea koo v lino, da se sui v prepihu.
Zakaj ga je odrl? V asih silne lakote so iveli ljudje,
ki so skrivaj lovili pse, jih klali in brez usmiljenja uivali.
Toda sedaj lakota e ni dospela do psa. V sedanjih a-
sih uivajo pse samo cigani in osebe najslabih kondu-
itov.
Npr. je ivel na Ptujskem polju elar, ni se bal Boga,
nego je kradel pse in jih jedel. Ta elar je bil potem na
dravne stroke obeen, ker je najboljemu svojemu pri-
jatelju sezul nove kornje in ga v ta cilj in konec zaduil.
Ni bil prav ni skesan, in je tisti dan, ko so ga obesili,
silno tulila burja okoli vasi, psi so udovito zavijali, go-
spodovi kuharici pa so se sanjale nezasliane tri numa-
re, ki so potem tudi resnino bile vse tri izrebane, samo
ne takrat, ko jih je bila stavila tako zavren in izgub-
ljen je bil ta elar, ki je jedel pse! igava je bila tajna zlo-
inska roka, ki je ubila in gnusno snedla psa, igar ze-
meljski ostanki krvavo kri v temni podstreni lini pro-
ti nebu?
BESeDA
PREERNOVE HLAE
169
Stopam po sobi in se ne laem: e sedim tako
dolgoasno mi deluje pero, da bi kvejemu bilo za kako
revijo. e pa stojim ali stopam, kar same od sebe se mi
zapletajo in razpletajo misli ne vem, ali mi dar pisanja
tii v kolenih ali kje?
Stopam in kar ivo gledam pred seboj dogodek in hu-
dodelca in povest. Z nae parcele na Mirju nam je bilo
lansko jesen ukradenih sedemnajst najlepih rnih red-
kev s svojo srno krvjo jih je bila vsejala, gojila in zre-
dila ljubljena naa soproga oziroma majka, bolj v spod-
budo naj bi nam bile in dui v razvedrilo nego telesu v
hrano! Pa je prila tatinska roka in jih brezbono izru-
vala, a je svea sled kazala poleg mokega evlja tudi
pasjo taco
Psi ne jed redkev in jih ne kradejo
Kako nezasliana, tajnosti polna drama se je morala
dogoditi na tem majhnem koku zemlje: no, roparski
napad na nedolno redkev, pes kot nepozvana pria
ropa, roparjevo maevanje, izdajalska koa v podstre-
ni lini! In je treba samo e Mavricija Pikca v povest, slav-
nega detektiva, pa bi ga pasja koa v lini na sled spravila
dvojnemu zloinu. Vse se razpleta kar samo od sebe in
vam lahko zaetek povesti poljem e jutri, samo pravo-
pis bo e pregledala naa punca, ki hodi v licej, da ne bo
v tiskarni preve pohujanja. In bo imela povest nada-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
170
ljevanj za kompletne pomladanske hlae s podlogo in
gumbi vred in e eni za nov klobuk.
Pri drugih je morebiti drugae; pri meni kae izkunja
na vsak nain, da sem stoje pisatelj.
Preudna je zveza med duevnim delovanjem in med
delovanjem miic, kit in hrustancev! e prej sem opazo-
val pri svojem najstarejem, ki hodi v etrto: kadar ga
kaj vpraam iz matematike, vsakikrat se ga loti duljivi
kaelj kar proti nebu zavija oi in kreha in roko po-
laga na srce, da mi je teko ga gledati in posluati in
grem v drugo sobo. In se spominjam na svoje lastne
mlade dni: e me je profesor poklical pred tablo, da me
vpraa najraji mi je prav tisti hip priela tei kri in
sem robec tial pred nos.
In sedaj je udovita ta zveza med miicami, kitami in
hrustanci in med duhom razodeta tudi e glede slov-
stva!
Kako dalekoseno je to razodetje!
Najprej bo dognati pri vsakem pisatelju, ali stoj bolje
pie ali sed. Potem pa bo urednitvo ali gledalie ali
zalonik lahko zahtevalo ali zahteval bodisi stojee,
bodisi sedee prispevke in bo morebiti potem tudi mar-
sikateri pisatelj ele nael samega sebe in svoje sposob-
nosti.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
171
In bo potem tudi kritika v svoji portvovalni brigi za
dobrobit slovenske literature imela laje stalie. Oziro-
ma sedie.
[ Jutro, 3. aprila 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
172
O delegaciji in komisarjih, o
mladini neprimernem vitezu in o
pravopisu
N
ezasliano je, in e mi ne bi bil zdravnik strogo
prepovedal sleherno razburjenje, mi ne bi bilo al
ne truda ne strokov, nego bi se brez ozirov na desno in
na levo razburjal do skrajnih meja dosegljivih rekordov.
Toda, kakor reeno: prepovedano mi je in se ne
smem. udim se pa nai delegaciji, ki ji razburjenje ni
prepovedano, da se ne razburi in zakaj trpi tako stvar in
zakaj pri tej prii ne razpusti zgodovine slovenskega
slovstva kakor tudi slovstvene itanke in obema postavi
komisarja.
Imamo namre zgodovino slovenskega slovstva in
slovstveno itanko, ki so v njih zbrani vsi kolikaj slo-
venski pojavi iz preteklih dni. e se je komu tako reko
le rigalo slovensko koderkoli, kakorkoli je to zapi-
sano v bukvah in stoji zraven letnica, kdaj se mu je. In
ne reem, da je neplodno tako delo, nego priznam, da
take bukve neizmerno lajajo mestnim magistratom
teko skrb za dobro stanje cest, vsaj kolikor se tie cest-
nih imen, hvala Bogu!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
173
Kar me pa nezasliano razburja, je tole:
V imenovanih bukvah stoji in sem bral, da spada med
slavne spomenike slovenskega jezika v preteklih dneh
tudi neki vitez Urh Lichtensteinski, kajti zakaj? Zato ker
ga je l. 1227. koroki vojvoda Bernard slovensko pozdra-
vil: Bog vas primi kraljeva Venus! Tako je tiskano v
bukvah, namenjenih uei se mladini, in je morebiti to
res ne reem, da ni. Morebiti pa ni res ne reem, da
je.
Pa bodi temu kakorkoli o omenjenem vitezu pri-
povedujejo iste, uei se mladini namenjene bukve, da
je potoval po svetu preobleen v Venero. Kako je Venera
obleena, vsi jako dobro vemo, alibog! Pri iviljah ni
bila Venera nikoli ni dolna in se e ve, zakaj ne. Nae
astite dame so v tem pogledu drugane, hvala Bogu! In
e se je imenovani Urh preoblekel v Venero, bi se dalo
to kraje povedati tudi tako, da je bil kratkomalo nag,
kar za olske knjige ni primemo nikakor ne. Nagi vitezi
ne spadajo v olske knjige!
Nagi vitez Urh je pa tem bolj nezaslian in vreden
najstrojega razburjenja nae delegacije, ko se na dru-
go plat nobeni slovstveni itanki, nobeni zgodovini na-
ega slovstva ne zdi vredno, da bi tudi le z besedico in
ako ne drugod, vsaj na koncu v urednikovih opombah
ali v seznamu tiskovnih pogrekov omenjala drug dogo-
dek, ki je dosti pomembneji za slovenski jezik in zgo-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
174
dovino in dosti primerneji za mladino kakor oni nagi
vitez. Namre dogodek iz l. 1539, ko se je namre na
Sveti gori pri Gorici prikazala preprosti in revni, toda
poboni pastirici Uri Ferligojki iz Grgarja presvetla ne-
beka prikazen in jo ogovorila. Ogovorila pa jo je v mi-
lem slovenskem jeziku s temile besedami: Reci ljud-
stvu, da naj mi tukaj hio zida in me milosti prosi!
Tako je nebeka prikazen govorila l. 1539. v slovens-
kem jeziku in nam poroajo ta dogodek tako zanesljivi
viri dov. pre. kn. nadk. ord. in red. provinc. t. 4675 in
bi morala ta zgodba z nepopisnim veseljem navdajati ne
le ueo se mladino, nego sleherno rodoljubno srce.
Prvi iz ozirov na uni red in slovensko slovstvo
sploh. Zlasti pa e zato, ker nam ta dogodek jasno razo-
deva, kako imeniten je bil mili na jezik e pred toliko
stoletji, da je bil znan ne le golavemu vojvodi, nego je
bil spotovan celo v nebekem paradiu in ni bilo sram
presvetih njegovih prebivalcev, da so se ga posluevali
v obevanju s preprostimi osebami slovenske narodno-
sti. Tako imeniten je bil na jezik in mimogrede mislim,
da ni lepo, ako se tak jezik imenuje dialekt!
Navzlic temu pa se, kakor reeno, do sedaj ni nael
noben profesor, da bi o tem slavnem spomeniku slo-
venskega jezika rhnil tudi le mev, a kam-li bev! O
onem mladini neprimernem vitezu pa so rhnili oboje
v najodlineji meri in niti ni izkljueno, da je nedopust-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
175
ni tej pristranosti iskati vira v strankarski zaslepljenosti
ako gre namre za nasprotno stranko, seveda: kajti
strankarska zaslepljenost v lastni stranki ni zasleplje-
nost, nego je zavednost in kremenit znaaj in to in ono
to se razume.
Nikomur ne maram delati krivice, zato ni ne trdim,
ampak le namigavam.
Pa recimo, da ni kriva strankarska zaslepljenost, kaj je
potem krivo.
Zoper gospode profesorje ni ne reem, raji nasprot-
no, kajti imam etvero dece v olah in se olsko leto na-
giba h koncu.
Toda se mi zdi, da so gospodje profesorji preobloe-
ni z drugim delom in jim nedostaja potrebnega asa za
spomenike slovenskega jezika. Zdi se mi, da so preve
zaposleni s pravopisom.
Slovenski pravopis je jako teak. Komaj se gospodom
profesorjem posrei, da v uljih svojega obraza spiejo
pravopis in ga dajo v svet, e je pravopis zopet iz mode,
kaj vem kako in zakaj, pa lahko prino zopet z novimi
ulji. In bi moral taken profesor imeti tiri roke: dve, ki
ne bi drugega delali kot pravopis, drugi dve pa za dru-
go delo.
Tako bodo gospodje teko vozili naprej. e skoraj ne
dobijo tirih rok, bodo morali odnehati ali tu ali tam in
se bojim, da bo treba odnehati ba pri pravopisu. Ni
BESeDA
PREERNOVE HLAE
176
moja elja taka, le bojim se, da bo tako. Kdor me pozna,
ve, da bi svojo srno kri dal za pravopis.
Toda so rei in razmere. Tudi so nekateri ljudje, ki gle-
dajo na pravopis z druganimi omi in pravijo, da pra-
vopis ni edino in vse, kar nam je treba, in da nam pra-
vopis ne more nadomestovati npr. oenaa in davnih
predpisov niti ne saveznih pravil za nogobrc nikakor ne.
Tako govore in so ti nekateri marsikateri, dasi moje
osebe ni vmes, enega sem celo slial na lastno desno
uho, alibog! v levem imam pavolo, ker me trga ki
je zveer ob pol dveh krial, da je prav, da takrat, ko je
Jezus Kristus pridigal na gori, e ni bilo naih profesor-
jev in da niso bili med onimi, ki so posluali pridigo na
gori; in je krial, e bi bili nai profesorji tam, vso pridi-
go da bi dali na svoj jezikovni brus, da je e toliko ne bi
ostalo, da bi bilo v petek za vbogajme. In da bi bila k
tirinajstim postajam bridkega trpljenja prila e pet-
najsta: Ki je bil za nas krvavo korigiran.
Tako je krial in zabavljal zoper brus na premile vie
oziroma se bolj pravopisno ree napeve noter do
skrajne policijske ure.
Pa ne vem, e ni zabavljal zoper brus morebiti le za-
radi konkurence, ker vasih sam brusi. Vsaj takrat sem
ga videl, da je.
[ Jutro, 1. maja 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
177
Fidelio
J
az e grem v gledalie, natanno vem, zakaj grem, in
ne kakor nekateri, ki vanj gred kar tako in sploh.
Taki ljudje ne vem, e imajo tisto, emur se pravi umet-
niki uitek.
Zato tudi nisem abonent. Ne tiim sicer v onem
gmotnem mamonu, da bi lahko bil. Toda ne bi bil, tudi
e bi tial. Kajti ne trpi moje umetniko preprianje, da
bi mi slavna ali kakrnakoli gledalika uprava ukazovala:
Danes je tvoj A ali B ali C in si zavezan, da gre in
poslua! Nego moje umetniko preprianje samo po
svojih lastnih umetnikih nagibih odloa, kdaj bije ura
njegovemu A ali B ali C. Npr. Fidelio. Fidelio je opera in
se v njej obilno poje in gode. Nekaterim to ne ugaja.
Mene petje in godba nikakor ne ovirata, da grem v ope-
ro. Le da vem zakaj, in da imam za zakaj stvarne razlo-
ge.
Novine so poroale, da bo opera pela slavno opero
Fidelio. V poroilih je stala vsebina opere in je bilo za-
pisano, da v drugem dejanju skua Pizarro zabosti oba-
dva, Florestana in Leonoro. Leonora pa izvlee pitolo
in rei situacijo. Tako je stalo v novinah.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
178
Pitolo izvlee in kratkomalo: rei situacijo.
Da koj povem: to je tisto, kar je zbudilo pozornost
mojega zanimanja.
e same besede: rei situacijo se mi zde, da so sil-
no lepo povedane. Tako so lepe: kar v gumbnico bi si jih
vtaknil in taken se dal fotografirati.
Ne morem si kaj: v mojem peresu je ut za lepo bese-
do posebno razvit. Lepa beseda mi gre nad vse. e bi
imelo moje pero izbiro med ne vem im, recimo mod-
nimi hlaami, taknimi, s kakrnimi se sedaj ponaa sta-
reji moj sinko in so dika in blesk vesoljne spodnje gim-
nazije, in med lepo besedo, e trenilo ne bi z oesom,
nego bi seglo po lepi besedi. In je udno, da je poleg
mojega peresa tudi vsa ostala naa rodbina enako vne-
ta za lepo besedo. Npr. moj najmlaji, komaj je tel pet
let, e je rekel namre. V vsakem stavku mu je bil
namre in je celo stara Ura, ki pomaga v hii poma-
gati, to opazila in izjavila, kako izobraeno govori ta
otrok.
Izvlee pitolo in rei situacijo!
estdeset let sem star, eno manj, mnogo mi je spisa-
lo pero in marsikaj na tem polju in na onem; edino tega
pa ni nikdar in nikoder, da je kdo ali kaj reil ali reilo
situacijo. In obalujem bridko, da ni. Menim, e bi bilo
prej vedelo in znalo in tako pisalo, bi bilo vse drugae in
BESeDA
PREERNOVE HLAE
179
situacija reena in ne bi bil moj gmotni mamon v trajni
krizi.
Re pa ni zanimiva le zaradi lepoglasne besede. Nego
je tudi v moralinem pogledu odobravati, da Leonora
situacijo rei. Mislim, da ni nikogar med nami, ki situa-
ciji ne bi privoil, da je bila reena. Strano bi bilo, ne-
popisno in neizreeno, ako situacija ne bi bila reena in
bi situacija kratkomalo prenehala. Ako Leonora situacije
ne bi reila in ne bi ve bila situacija, mislim: katastro-
fa ne bi bila prehuda beseda za to.
Vsekakor zaslui Leonora priznanje, da je izvlekla
pitolo in situacijo reila. S tem svojim hvalevrednim
dejanjem je resnino reila situacijo.
Zanimal pa je moje umetniko zanimanje tudi nain,
kako bo Leonora reila situacijo.
Zapisano je, da izvlee pitolo in rei situacijo. Toda
kako? Mone so vse mogoe monosti.
Morebiti rei situacijo e s tem, da izvlee pitolo. Ali
stori s pitolo e kaj drugega? Npr. da ustreli?
Skoraj ne dvomim: Leonora ustreli. To sklepam iz
tega, ker poroilo ne pove, da ustreli. Nekateri ljubite-
lji glasbe ne ljubijo streljanja pravijo, da streljanje ni
glasba. In e vedo, da v glasbi streljajo, raji ne gredo v
glasbo. Zato gledaliu naklonjena poroila ne piejo e
poprej, da bodo streljali; nego je bilo zapisano samo, da
izvlee pitolo in rei situacijo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
180
Mene streljanje v operi ne moti. Vasih me je in tudi
ena ne mara streljanja in svakinja in sploh vsi otroci.
Sedaj me ne moti ve, odkar sem nekoliko bolj gluh. Za-
stran mene lahko Leonora ustreli s kanonom.
Nereeno pa ostane vpraanje, koga ustreli. Ali ustreli
sebe ali Pizarra ali Florestana? Ali pa morebiti z ozirom
na ukazano redukcijo gospoda razsvetljevalca ali orkes-
ter ali vrlo poarno brambo?
Seveda situacija bi bila reena v vsakem primeru.
Toda kdo je rtev?
e nobena opera mi ni vzbudila toliko umetnikega
zanimanja, in sem stopil pred slavno gledaliko upravo
in zahteval prosto vstopnico, kajti sem inteligent. Na-
mignil sem, da obstojim iz dveh polovic in da je moji
bolji polovici takisto potreben cel sede, in e sem na-
mignil, da imava etvero dece, ki jih nebogljenih ne mo-
reva samih puati doma; lahko bi se pripetila situacija,
ki ji ne bi bili kos, da jo reijo.
Slavna uprava se je zaudila, kdo in zakaj in kako da
se piem, in da bi mi mogla le tedaj ustrei, ako znam in
bom napisal kritiko. Odgovoril sem, kar se pisanja tie,
da piem vse od jedilnikov in partejev do dram in revij,
niti se ne ustraim kritike. Samo pove naj mi slavna
uprava, kdaj, kako in koliko vrst.
S to besedo sem reil situacijo in smo potem res bili
v operi in ustrezajo elji slavne uprave drage volje po-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
181
trjujem z lastnoronim podpisom, da je situacija v istini
reena. Tako tono in solidno reene situacije ni kmalu
videl na oder in gre hvala vsem prizadetim brez izjeme.
Do zadnjega kotika razprodano obinstvo ni tedilo ne
z rokami, ne z nogami.
In je povedala ljubljena mi ena, da je bila tudi gospa
efranova zadovoljna. Namre sem bil svojo vstopnico
odstopil gospe efranovi. Kajti smo jako dobri prijate-
lji z gospo efranovo, ki imamo v njeni trgovini zaradi
krize odprt raun. In je ena povedala e to, da vstopni-
ce niso bile za Fidelia, ampak so bile za Lumpacija.
Ni ne reem, prav ni.
Ne vem pa, e je taktno, ako gledalika uprava na
podlagi vstopnic za Lumpacija naroi kritiko o Fideliu.
[ Jutro, 25. maja 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
182
Boxmatch Brenkala-Bsendorfer
I
mam svaka, Matev mu je ime. Ta svak katerikrat res-
nino ne more osebno, kajti ima skoraj vsak veer tu-
kaj klub ali tamkaj klub ali sejo ali nepriakovane za-
drke. Kadar ne more osebno, pa meni d rno suknjo
in vstopnico, da grem jaz namesto njega. Na, pravi,
koncert bo, pa ti pojdi, ti bolj trdo slii, ne bo te vzel
vrag!
Pa grem. Svaku rad ustreem in ni treba misliti, da mi
zato kaj plaa, razen dveh dinarjev za garderobo. Nego
grem, ker imam izobraeno zanimanje za port in
umetnost in druge kulturne prireditve; in vsakomur naj-
topleje priporoam enako.
Naj nikogar ne plai, e je na plakatih zapisano: kon-
cert! Koncerti so lahko vsake sorte. Tudi svak Matev
je rekel, da mu je al in da bi bil sam el zadnji, e bi
vedel, da bo tako.
Kajti je bila zadnji privlanost prvovrstna, z bomba-
mi uspeha, in je bilo nabito polno obinstva naravnost
frenetino obiskano. lo je za teke atletske produkcije
na klavirju. Mislim, da se taki rei pravi boxmatch. lo
je za boxmatch med gospodino Ruo Brenkalo, e mla-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
183
do, toda v klavirskih krogih jako islano silo, in svetov-
no znanim Bsendorferjem, kakor je bilo ime klavirju.
Rua Brenkala je sicer ibka prikazen, toda ima dokaj
obetajoe pesti in krepko razvit spodnji trup kamor
ta sede, tam sedi! Orjak Bsendorfer pa je imponiral po
svoji masi.
Bilo je pet rund in je godbo spisal gospod tolcer-Ju-
goslavenski. Ta godba je izredno slavna in moderna,
tako da nekatera uesa zanjo niso dovolj izobraena.
Pisana je nala za klavirski boxmach ter na note; zato
sem potem napravil dovtip: Bsendorfer je bil tepen
po notah, in smo se nekateri jako smejali od srca.
Obinstvo je bilo vseskozi napeto in je bila sklenjena
marsikatera stava, najve za, oziroma ravno toliko zo-
per.
V prvi rundi se je mlada atletka drala bolj rezervira-
no, kakor da si hoe najprej ogledati nasprotnika in mu
s prsti otipati zobe in obisti: tako reko se je mi igrala
z levom.
Toda se starina Bsendorfer ni dal spraviti iz dosto-
janstvene ravnodunosti, kar mu je pridobilo dokaj sim-
patij.
V drugi rundi se je Brenkala nenadoma razgrela. Brez
usmiljenja, z desno in levo roko, zvika in od strani so
padali njeni teki udarci po Bsendorferju in ne mara-
mo prikriti, da so v boj posegale tudi njene noge, kar pri
BESeDA
PREERNOVE HLAE
184
boxmatchu ni dopustno. A so se, kakor reeno, vsi udar-
ci vrstili natanko po notah gospoda tolcerja-Jugosla-
venskega in niso te note pisane morebiti iz kake mrnje
zoper klavir ali iz maevalnosti, nego so pisane brez
zavrnih osebnih nagibov zgolj z vijega stalia in je to
naravnost fenomenalno.
Orjak Bsendorfer se je branil, kakor se more pa
braniti le ampion svetovnega slovesa, toda ampion
brez rok. Rjul je iz globine svojih strun ogoreni so z
vseh krajev mesta pritekli pendreki, da zapiejo, kdo da
je tisti in pridrvel je reilni avto. Bilo je videti, kakor da
Brenkala nima dveh rok, nego da jih ima petindvajset,
a vseh petindvajset v srditem, neizprosnem boju zoper
enega enega brez rok. To je tisto! e bi Bsendorfer
mesto treh nog imel tri roke, potem bi boj potekel dru-
gae in ne bi bil avto priel zastonj.
Resnici na ljubo pa je priznati, da je bila gospodina
Brenkala v izborni formi in razodela odlien trening in
ni bilo prav nikogar v obinstvu, ki bi si elel na mesto
Bsendorferja.
Tekma se je nagibala h koncu, kajti so se h koncu na-
gibale note gospoda tolcerja-Jugoslavenskega.
Vrli Bsendorfer se je ves as zgledno dral. Najsil-
neji udarci ga niso ne en pot spravili na kolena, kam-li
da bi mu nasprotnica rami poloila na tla, kakor je pred-
pisano za zmago.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
185
Ko je potekel za borbo doloeni rok in jo je sodnik
ukinil, ni bilo ne zmagovalca ne premaganca. Bsendor-
ferju je bilo izbitih par zob, toda niti pljunil ni. A tudi
mladi atletki so bile moi izrpane in so jo morali oiv-
ljati in krepati od zunaj in znotraj.
Gospodina Rua Brenkala je nae gore list in ji pot
slave in zarja bodonosti ne bosta uli nikakor ne. Le kar
se tie moitve moa bo dobila bolj teko. Kajti se bo-
jim, da ne bo nobeden imel koraje.
[ Slovenski narod, 3. julija 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
186
Povodni mo
T
o je zato, ker ni bil v nobeni stranki. Drugae go-
tovo ne bi bil pozabljen, kakor je, nego bi imel ju-
bileje in slike in smrtne kose in spomenike in cestne ta-
ble ali vsaj ankete za to in ono z izjavami v novinah in
odgovori in preklici in klevetami in z zadnjo besedo
urednitva. alibog ni bil v stranki!
Namre povodni mo ljubljanski.
Kdor pa ni v stranki, je kakor odmetnik in je izven lo-
veke drube in njenih postav in dobrot in dolnosti.
Sedaj bo protialkoholni shod in bi bila za povodnega
moa posebno hvalena prilika, da bi se ga spominjali,
ga slavili ter mu priredili cvetlini dan ali tombolo ali
karkoli. Toda ni bil v nobeni stranki! Pa se bo zgodilo
gotovo se bo, da niti kihnili ne bodo njemu v spomin,
dasi bi to jako krvavo zasluil.
Zasluge povodnega moa za Preemove poezije so
priznane v literaturi in olah.
e ve pa je storil za nravstveni preporod slovenske-
ga ljudstva, in to je tisto.
Brez ozira na trud in stroke je neizprosno vihtel
zmagovito zastavo zoper razuzdane plese. Niti se ni
BESeDA
PREERNOVE HLAE
187
ustrail mokrih hla, nego se je zgodilo prvo nedeljo v
juliju l. 1547., da je sredi iz pregrenega rajanja pograbil
Uro eferco, ki je bila razvpit ljubljanski predpasnik, jo
zavrtel po bregu in posadil noter v Ljubljanico, da si
ohladi zanikrno kri.
Njegov moati nastop ni ostal brez sadu in bodi pri-
poroen za zgled visoki cerkveni in posvetni gospodi, ki
v sedanjih teavnih dneh nadaljuje hvalevredni boj zo-
per pohujanje in ples in obleko in lase.
Toda ne le to, nego je povodni mo enako uspeno
deloval tudi na vani oranici protialkohola in je stvar
resnina, kajti jo je lastnorono videl in na strani 685
popisal starodavni Valvasor, ki je jako verodostojen gos-
pod, kajti ima spomenik in tablo in koo in sploh.
Bila je stvar, kakor sledi.
Okoli leta 1650. se je mean majdler neki veer ob
pozni uri vraal domov s svatbe. Bil je, kakor se spodob-
no pravi, dobre volje. Toda ni bil dobre volje nikakor ne,
nego je bil globoko ualjen in je bil ualjen najbolj zato,
ker ni vedel, kdo ga je ualil, zakaj in kako.
Pot je bila slaba ali so bile slabe noge in je imenova-
nega meana zanaalo in je bil ogoren, imel je s seboj
laterno, pa mu je bila ugasnila in je grdo rohnel na
mestne oete, zakaj da e niso iznali vigalic, da bi jo
lahko zopet prigal. Gugal se je po Starem trgu in si je
BESeDA
PREERNOVE HLAE
188
skoraj odgriznil jezik, ko se je spotaknil ob kotanjo.
Mestna straa se mu je previdno umaknila za vogal.
Meanu majdlerju se je prielo kolcati od globoke
bridkosti. Mestne oete vse po vrsti je imenoval figa
moe in alobarde in jih klical na korajo.
Mestna straa ni smela in mogla sprio takega razgra-
janja kriem drati ues. Raji se je umaknila e naprej
za drugi vogal.
Tedaj pa je zaumelo v blinji Ljubljanici in iz vrtin-
ca se je dvignil povodni mo. Valvasor pie, da je bil
obleen v dolgo rno suknjo, in e je bil pri pijanem
majdlerju. majdler se je ustavil. Ustavil se je, se pod-
prl s palico in si na eno oko ogledal moa v rni suknji.
Mo mu ni ugajal. Zadrl se je: Kdo? in je rjul in izja-
vil, da je kandal, in pripomnil, da ga e ne poznajo in da
bo e pokazal.
Povodni mo pa je bil kratkih besed, kajti ni sploh ni
govoril, nego je majdlerja prijel in sta se zasukala na-
ravnost v Ljubljanico, tja, kjer je bila najbolj mokra.
Odkladanje pijancev v Ljubljanico oni as e ni bilo
prepovedano kakor danes.
Potem je povodni mo zopet izginil po svojih poteh.
Slavni Valvasor je vse sam videl na lastne oi s svin-
nikom v roki in je akal, kaj bo. Kajti je bil pisatelj in ga
je zanimalo, ali bo mean majdler utonil ali ne. Zani-
malo ga je zato, da bo re pravilno popisana v njegovi
BESeDA
PREERNOVE HLAE
189
knjigi na strani 685. in bi bila re za knjigo seveda bolj
zanimiva in pouna, e bi majdler utonil; za majdlerja
pa bi bilo seveda bolj priporoljivo, da ne bi utonil, in so
bili potemtakem e tedaj navzkri interesi slovstva z
interesi prizadete osebe.
Meana majdlerja je Ljubljanica streznila. Tamkaj
ob Ljubljanici je stala naprava, ki so z njo peke potapljali
v vodo, e so pekli premajhne emlje. Pa se je majdler
oprijel te naprave in neusmiljeno krial na pomagaj.
Slavni Valvasor je gledal in poslual in si mislil: sedajle
se bo pokazalo, ali bo kdo reil dedca ali bo gagnil sre-
di svojih grehov. Tako ali tako: re se bo dala koristno
popisati v ast vojvodine Kranjske.
Tedaj je previdno pokukala izza vogala mestna straa
in z varnim kornjem stopila navzdol po bregu. Onemu
v vodi je pomolila sulico in mu pomagala na suho.
Mean majdler je bil moker kakor mi, kadar je mo-
kra. Pri tej prii se je poboljal in storil trdno obljubo, da
ne bo nikdar ve po esti uri zveer pijan rogovilil v bli-
ini Ljubljanice.
Toliken vzgojni vpliv je imel povodni mo in je jako
obalovati, da je ukinil svoje hasnovito prizadevanje.
Morebiti ni pri merodavnih initeljih nael morali-
ne in gmotne podpore.
Merodavni initelji so sploh tisti, ki so vedno zoper.
Zlasti e lovek ni v nobeni stranki.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
190
V stranki pa, kakor reeno, ni bil povodni mo v no-
beni. Tod tii njegova tragina krivda in ga ta krivda
tepe e sedaj.
Vendar morebiti e ni vse zamujeno.
Marsikdo je, ki se v stranko vpie npr. ele po smrti.
Ne le zaradi volitev, da vre glas v volilno skrinjico. Ne-
go tudi brez tega in samo zato, da se potem stranka po-
naa: ta je bil na.
In so nekateri, ki niso bili ivi v nobeni stranki, ampak
so bili zoper sleherno in vse; po smrti so pa kar pri dveh
strankah ali treh in jim e fotografije ni bilo treba in spo-
vednega listka in podpisa in vstopnice.
In bi se morebiti v teh slavnostnih dneh nala katera
stranka, da bi se spomnila tudi povodnega moa in re-
kla, da je na. In se ni bati nikakor ne, da bi povodni
mo rekel, da ni.
[ Jutro, 3. julija 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
191
Zgodba o junakem rablju,
ki si je sam odrobil glavo
T
a re je jako alostna. Tako je alostna, da je skoraj
e od literarne vrednosti, in je pravzaprav ne bi
smelo pisati moje pero, kajti se bojim, da se mojemu pe-
resu ne bo verjela alost v vsej alostni meri.
Toda je re resnino alostna navzlic mojemu peresu
in npr. ni treba misliti, da je rnilo tako zani in da ga
delam morebiti sam iz pljunka in saj, nego je rnilo, ki
z njim piem te vrstice, bledo le od solza, ki mi jih a-
lostno pretaka pero.
Tuna ta zgodba se tie sodnije. Naslov je drugaen le
zaradi razvedrila in tolabe. Tie se bratske hrvatske
sodnije, tedaj tako reko lastnega mesa in krvi.
Mirno je ivela reena sodnija e dolgo vrsto let, Bogu
vdana in zadovoljna. Z njo vred so se veselili tihe sree
veliki in mali sudac in gruntovniar in kancelista in ek-
sekutor in tudi kar se tie ugleda, ni bila sodnija brez
njega nikakor ne.
Zadnji as pa so se prieli zbirati sodniji nad glavo
rni oblaki.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
192
Stanovala je sodnija v tuji hii kot najemnica. Pa se je
zgodilo, da ni plaala najemnine. Zaostala je s plailom
leto dni, zaostajala je drugo leto. Poudarjeno pa bodi, da
je zaostajala brez svoje krivde.
Zavedala se je na podlagi bojih in lovekih postav,
da je dolna, da najemnino plaa. Tudi voljna jo je bila
plaati in je iz dna srca in z vsemi tirimi koprnela, da bi
jo.
Ni je plaala samo zato, ker ni imela. Kajti je bil dol-
an Beograd, da polje denar za najemnino, pa ji ga ni
poslal, dasi ga je netetokrat s solznimi koleni rotila, naj
jo obvaruje sramote in ga polje. Ni ga poslal.
Toda treba je takisto poudariti, da Beograda ne zade-
ne ne senca krivde, da ga ni poslal.
Ni tajil Beograd, nikakor ne, da je najemnino treba
plaati. Tudi on je gojil v junakih svojih prsih srno
eljo, da bi skoraj bil konec nadlenim pisarijam in bi
vrag vzel najemnino in sodnijo. Plaal samo zato ni, ker
ni bilo budetne mogunosti, da plaa.
Kajti se v nobeni dravi, tako urejeni, kakor je naa,
ne plauje tisto, kar je po postavah in pravici in je po-
trebno, da se plaa. Nego plauje se tisto, kar je zapi-
sano v budetu, da se plaa. V budetu mora biti zapi-
sano! im je v budetu zapisano, niti ni treba, da je po-
trebno in po pravici in postavah, nego se plaa zato, ker
je zapisano v budetu.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
193
Najemnina za dobro nao sodnijo pa alibog ni bila
zapisana v budetu. Morebiti je papirja zmanjkalo zanjo
in se zato ni zapisala. Ali pa rnila ni bilo dovolj. Ali pa
ono pero, ki je pisalo budet, ni bilo kos pravilnemu
pisanju ali se mu je kam mudilo. Kratkomalo: bratska
naa sodnija in najemnina zanjo nista prili v budet. Pa
je bila usoda sodnije zapeatena.
Strahovita je taka usoda!
Sodnija je in ivi in dela. Pa vendar je ni, ker je ni v
budetu. Ko je ni v budetu, tako je, kakor da je rtana
iz vrste ivih.
Enaka strahovita usoda lahko zadene vsakogar izmed
nas. e nas ne bo v budetu ali bo kdorkoli zapisal v
budet, da nas ni, ivi bomo pokopani in mrtvi za svet.
Silna je mo budeta, silneja od ivega ivljenja in
zdi se mi, e bi se kdaj nala brezbona roka in bi zapi-
sala v budet, da ni Boga, pa si niti ljubi Bog ne bi mo-
gel pomagati zoper mo budeta.
Gospodar hie, ki je notri stanovala sodnija, se je na-
velial akati, ali in kdaj bo sodnija prila v budet in mu
bodo plaali. Pa se je zgodilo, da je stopil na dobro nao
sodnijo in sodniji odpovedal najem. Dal je na sodniji
zapisati protokol, da sodniji odpoveduje in da se mora
sodnija o blinjih kvatrah pobrati iz hie z vsem svojim
ipeliem. Tako je storil in sedaj ta re ni ve samo a-
lostna, nego postaja e, kakor se ree, tragina.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
194
Taka je, e bi se igrala na naem odru, se sploh ne bi
mogla igrati, ker bi se vsi jokali. In kritika ne bi mogla od
samega joka, da spie kritiko, kar bi bilo e bolj vredno
joka. In se bojim, da obinstvo niti ne bi prilo v gle-
dalie, kajti ako se je treba jokati, se obinstvo raji joka
doma v copatah in brez ovratnika, kakor bi se jokalo v
gledaliu. Tako tragina je ta re.
Drugi najemniki, e dobe odpoved, ve ali manj roh-
n in so neprijetni. Sodnija pa ni tega. Ravnoduno je
sprejela odpoved na protokol, kakor da se ne tie nje
nego kovaevega psa. In je to odpoved tudi reila in jo
je reila s pismeno odluko tako, da se mora blinje kva-
tre izseliti tako gotovo z lepo, ker bi jo sicer sodnija iz-
selila s silo.
Ako ni to tisto, emur se ree tragika, potem so cest-
ne fige kompot!
Njega dni je ivel rabelj, znamenit je bil mojster, nik-
do drug ni tako tono in uspeno obsojencem odrobljal
glave kakor on. Toda tudi rabelj ni brez greha. Priel je
sodnikom v kripce in so ga obsodili, da mu bo vzeta
glava. e so iskali novega rablja, da izvri sodbo in sta-
remu rablju sledi v slubi.
Stari rabelj pa je bil junak. Izjavil je: nak! Zanj da ni
treba novega rablja. Nego je junako poloil glavo na
tnalo in si jo odsekal sam. In je tudi sam spravil takso za
obglavljanje. e ivi njegov spomin, e ga poj pesmi,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
195
in im bo budetna mogunost, mu bo postavljen spo-
menik.
Ni manj junaka pa ni sodnija, ki sama sebi ukae,
da se mora izseliti, in sama sebi zagrozi, e se ne bo iz-
selila z lepo, da bo sama sebe izselila z grdo. e se blia
dan, ko bo sodnija sama sebi rabelj. Na tisoe ljudi od
blizu in dale obeta, da bo prilo ta dan in bo pria zgo-
dovinskemu dogodku. Priprave so v polnem teku: pod
milim nebom se bodo pekli janjci, v otorih se bo toi-
la pijaa in bo to priliko porabil tudi vladni kandidat za
volilni shod.
Gospod sodni eksekutor si je e dal podplatiti evlje
za alostni posel, ki ga aka. Vendar je e v dvomih, ali
naj bi ob prisilni deloaciji najprej samega sebe vrgel iz
hie, ali naj bi svojo osebo prihranil za zadnjo toko.
Ako bi priel kar s seboj, bi bilo ugodno zato, ker potem
ne bi imel ve posla in bi lahko svoje moi nemoteno
posvetil janjcem pod milim nebom in pijai v otorih.
Toda bi se mu hkrati tudi nehale takse, ki mu gredo ob
deloaciji za vsakega pol dne. Zato je rekel, da si bo a-
libog stvar e premislil in bo nemara vendar samega
sebe ele prav h koncu cebnil v zadek, da bo zletel na
cesto.
Zanimanje je velikansko. Za vonjo po eleznici so
dovoljene znatne olajave in so obljubili svojo udelebo
tudi diplomatski zastopniki iz Patagonije, Nove Kaledo-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
196
nije in z otokov Fidi, kajti kaj takega res e ni bilo videti
na svetu.
In smo zato, eprav je re alostna, vendar lahko po-
nosni nanjo kolikor toliko.
[ Jutro, 2. avgusta 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
197
Zoper volitve in gorske velikane
N
isem nikaken kritik in sploh ne kodoeljne na-
rave. Niti ne gojim nikakrnega ela zoper asti-
to osebo onega peresa, ki pie volitve. Niti ne reem, da
niso volitve nikaka snov.
Nasprotno: tudi volitve so snov in se dajo obdelati na
razne literarne naine.
Toda se piejo sedaj dan za dnem, mesec za mesecem
vsak dan ne vem, ali je to priporoljivo. Zdi se mi a-
libog, volitve niso ve tivo, ki bo moglo zanimati. In
gojim v svojih nedrih bojazen, da bo slavno urednitvo
izgubilo naronike, ako ne bo odnehalo z volitvami. Od-
nehalo naj bi, recimo, vsaj za nekaj asa. Recimo, tjakaj
do boia. O boiu bi zopet lahko prielo z volitvami in
jih priobilo, recimo, v mladinski prilogi. Ali pa ob no-
vem letu ali ob svetih treh kraljih.
Za sedaj pa se mi zdi, so naroniki volitev siti in bi
bilo cenjenim peresom priporoiti, da se lotijo druge
snovi, manj obrabljene.
Le ne gorskih velikanov in njihovih rtev. Tudi gor-
skih velikanov, se mi zdi, so naroniki precej siti in nji-
hovih rtev. In sploh ne vem, ali ne bi bilo prav, da bi
BESeDA
PREERNOVE HLAE
198
gorske velikane in njihove rtve policija prepovedala. e
lahko prepove kopanje na prepovedanih krajih, mislim,
da lahko prepove tudi plezanje na prepovedanih krajih,
zlasti brez spremstva starev ali njih namestnikov.
Nego bi predlagal, da se pie kaj drugega. Saj je na
primer navzlic katastrofalni sui e marsikaj drugega
pod milim nebom, kar bi bilo za pod pero.
Naj bi se na primer zopet pisala, recimo, kaka estde-
setletnica!
estdesetletnica e precej asa ni bila na pipi in mis-
lim, da bi jo obinstvo sprejelo z velikim zanimanjem in
bi se morebiti pridobil e kak nov naronik, posebno, e
bo naslikan.
Seveda konkurenca je velika in estdesetletnic ni ve
dosti, da ne bi bile e natisnjene tu ali tam. Vendar do-
cela e niso pole nikakor ne.
Na primer se je posreilo mojemu peresu po izred-
nem nakljuju seznaniti se s estdesetletnico, e ne ob-
javljeno in tudi sicer jako zanimivo in pouno, in nisem
nenaklonjen jo drage volje dati na razpolago. Kajpada
proti obiajnemu predujmu, kajti je tako reko gospo-
darska kriza. Toda se slavno urednitvo lahko zanese na
mojo moko besedo, ki je nisem e nikdar snedel in
sploh ni moja navada, da bi moke besede jedel. Nego
bom sveto vrnil prejnji ostanek, kadar bom zadel, in se
ni treba bati, da ne bom vrnil. Priporoam pa uvidev-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
199
nosti slavnega urednitva, da ne zamudi prilike in mi
imprej kupi sreko e je as.
Seznanilo se je moje pero s estdesetletnico v gosto-
ljubnih prostorih Jarega pola. Sedela je za mizo, po-
makala kruh v vino in z rahlo besedo namignila, da je
enskega spola. Rekla je, naj prisedem, e se ne bojim
stare babe, in pripomnila, da koroki pregovor pravi, da
tri babe in en pes delajo pol mokega.
Iz prijaznega njenega pripovedovanja sem posnel, da
teje petinestdeset let.
Potemtakem je e pet let stara estdeset let in je res-
nino skrajni as, da bo objavljena.
Sedajle mi je prila neka misel, pa ne vem, ali bo prav,
da jo zapiem. Namre, da je udno, da se ni e nikdo
spomnil v Beogradu in e ni izkazana nobena taksa ali
carina za estdesetletnice in zraven kazen za vsakogar,
ki bi se hotel potuhniti in estdesetletnico prikriti, in bi
kazen morala biti stroga kakor za tihotapce.
Toda, kakor reeno, ne vem, e ne bi morebiti taksa in
carina in kazen kakorkoli kodovala novinam. e bi, bo
bolj previdno, da Beograd ne zve te rei.
Kakor misli slavno urednitvo, tako naj bo! Moji osebi
je za mojo osebo vse prav, tako ali tako, kajti je moja
oseba zoper estdesetletnico zavarovana. Zavarovala jo
je moja ena; rekla je, da zaradi ugleda druine in sra-
mote in ker dosti ne stane.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
200
Kar se tie gospe jubilarke, si je gospa jubilarka pri
Jarem polu navzlic astitljivim svojim letom ohranila
ilost telesa in duha v sveem stanju. Izjavila je, da sem
kvatrna ema, ko da bom njeno estdesetletnico dal v
novine, in je sploh govorila jako pametno.
O viini njene inteligence pria zlasti okolnost, da e
vedno z nezmanjanim zanimanjem ita Male oglase.
Povedala je, da je bila dvakrat omoena in da je bila
v prvem zakonu neusmiljeno varana. Rekla je, naj to
takisto zapiem v novine, in sicer v Male oglase v tisti
kurnik, kjer kokodakajo one, ki so neusmiljeno varane;
morebiti se bo tudi nje usmilil kdo in dal kaj za to, da je
neusmiljeno varana, e ne ve, vsaj za poli vina.
Mislim, da je bonton slavnega urednitva zahteval, da
sem ukazal pol litra vina in bodo raun e prinesli v
urednitvo.
Gospa pa je pripovedovala, da je bila prvo pot omoe-
na tirinajst let, pa se nista razumela z moem in nista
vseh tirinajst let ne besedice spregovorila drug z dru-
gim.
Povedala je, da je bila iz dobre hie in olikana, zato da
je nekoliko odlaala, preden ga je vzela. On pa da ni bil
tako olikan in po poroki niti k fotografu ni maral, nego
je silil kar domov. Niti ni akal, da bi bila odloila mir-
to in tanico, prelepi znamenji devikega stanu. Ampak
je grdav nespodobni zaklenil duri in jo potem kar v
BESeDA
PREERNOVE HLAE
201
mirti in tanici na mile vie pretepal s palico, da je bila
vsa v klobasah. To ni bilo olikano. Dejal je, da si mora
najprej duo olajati od jeze, ker je toliko asa odlaala,
preden ga je vzela. In nista potem vseh tirinajst let niti
besedice izpregovorila drug z drugim. Otrok pa da sta
imela dvanajst.
Gospa si je s poirkom splaknila bridke spomine.
Pokimala mi je in mi svetovala, naj ne pijem vina.
Ljubljana da ima jako zdravo vodo kdor jo dolgo pije,
dolgo ivi. To da lahko takisto zapiem.
Kar se pa tie njenega drugega moa, ji je umrl na
jetrih dobil da jih je od demona alkohola. Tudi njega
da je svarila kakor sedajle mene in mu branila, in ko be-
seda ni zalegla, je hodila za njim po gostilnah in mu
pomagala, da ne bi nanj prilo preve.
Toda nekateremu da je kmalu preve in ga je, kakor
reeno, Vsegamogoni vzel k sebi na demonu alkoholu.
astitljivi jubilarki se je utrnila solza, kajti je bil poli
prazen. Rekla je, da gre spat.
Voil sem ljubeznivi gospe, da bi v enakem sveem
stanju doakala sedemdesetletnico. Gospa pa mi je
voila sreno pot na morje.
Vpraal sem, emu naj grem na morje.
Rekla je: Solit se.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
202
Kako je gospe ime in kako se pie, ne vem pozabil
sem jo vpraati. Pa nemara to ni ne stori estdesetlet-
nicam.
[ Slovenski narod, 14. avgusta 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
203
Zmaga
D
ve stranki imamo, obema je vana, pa tudi teka
in odgovorna naloga, da druga drugo pobijeta.
Lep je ta cilj in vreden najboljih moi.
V dosego tega cilja sta obe stranki druga drugi po-
trebni kakor vsakdanji kruh, kajti brez nasprotne stran-
ke ne bi imela stranka ni opravila in bi lahko zaprla ta-
cuno.
Ne gre drugae nikakor ne, nego da sta dve stranki, in
jima torej moramo biti hvaleni, da sta obe, in jima tudi
smo.
Zato je bila z viharnim navduenjem sprejeta vest, da
so volitve obema strankama prinesle popoln uspeh.
Zmagali sta obe stranki z nepriakovanim sijajem in
je bila zmaga na obeh straneh taka, da so jo novine mo-
rale prinesti z najdebelejimi rkami, da se je videla.
Ena zmaga je veliko. Dve zmagi sta e ve. Tem bolj
nas je dvojna zmaga brez ozira na stranko viharno raz-
veselila. Vsa Ljubljana je govorila in govoril je Maribor,
in ljubljanska in mariborska oblast takisto nista nikakor
ne drali zavednih svojih jezikov za zobmi. Nego je
BESeDA
PREERNOVE HLAE
204
Ljubljana ostala bela in sploh vse je ostalo belo in kakor
na novo oprano, okrobljeno in svetlo likano.
Zmaga je bila vsevprek popolna in zmagoslavje in tri-
umf in sploh in je obema strankama tudi tevilo glasov
nezasliano naraslo in smo s strahom akali vesti, da
bodo narasli glasovi udarili ez bregove in zahtevali lo-
vekih rtev. Hvala Bogu, je niso!
Skratka, bilo je jako pasje in ni treba misliti, da pas-
je pomeni kaj grdega ali neugodnega, nego je pasje
zgolj nov slovenski izraz, vrle gospodine ga rabijo na
liceju namesto hecno in se pasje prilega vsemu, kar
je pasje in kar ni, in je prav, da je lepa slovenska beseda
slednji izpodrinila tujko.
Zmaga pa seveda ne bi bila zmaga in kdo naj bi je bil
vesel, e ne bi bila hkrati z zmago poraena nasprotna
stranka.
To pa se je, hvala Bogu, zgodilo v polni meri, kajti sta
bili obe stranki strahovito poraeni, na glavo potoleni,
osramoeni in izloeni iz politinega ivljenja in sta
usmiljenja vredni morali potiskati neizmerno papirja,
da sta dokazali, da vendar e migata.
Poraz je na obe strani katastrofalen in je edino, kar
more stranki odvrniti od obupa in klavrne smrti, ta to-
laba, da sta obe sijajno zmagali ...
BESeDA
PREERNOVE HLAE
205
Te zmage se odkritosrno veselimo in jo viharno po-
zdravljamo. Obema strankama jo privoimo, jima
iskreno estitamo in nikakor nismo takni, da ne bi.
Kajti to zahteva e bonton.
Pri nas imamo bonton in vsikdar vse viharno po-
zdravljamo, najsi bo Sokol ali berolinski teater ali Pri-
bievi ali rajnki gospod Pai ali nemki avto ali karkoli
in je bil viharno pozdravljen predlansko leto celo oni
gospod minister, ne vem, kako se pie, ki je turke vere,
in je bil od viharnega pozdrava jako ugodno presene-
en. Rekel je, da drugod ni toliko bontona, resnino da
ga ni.
Seveda je viharni pozdrav tem viharneji, im ve je
zraven godbe in makar in sploh.
Pa smo alibog itali, kako temeljito sta obe stranki
pripravili zmagoslavje in manifestacijo, vsaka da je ime-
la najete tri godbe in Orle in Orjuno in lampijone in na-
rodne noe.
Zgodilo pa se je, da ni bilo ni, ne godbe, ne makar,
ne lampijonov, nobene rei, e toliko ne, kar gre za
noht.
To ni bilo prav!
koda je toliko pripraviti, potem pa pustiti, da gre
brez koristi v ni. To ni pravo gospodarstvo!
Pepe, oni, ki sedi v urednitvu, mi je potem razodel,
zakaj ni bilo ni.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
206
Rekel je, da zato ne, ker sta zmagali obe stranki in sta
obe pripravili manifestacije; toda, je dejal, da imamo v
Ljubljani samo enega gospoda, ki zna in manifestacije
aranira.
Manifestacije aranirati z jamstvom za uspeh ne zna
vsak osel, je dejal Pepe. Zato da je treba grla. Ne zaradi
pijae, je dejal, nego zaradi litanij. Kajti ni manifestaci-
je brez litanij. In ne gre, da bi se litanije klavrno ebra-
le, nego je manifestacija tem slovesneja, im bolj se
der. Zato da je treba, da gospod, ki kolovodi manifesta-
cije in litanije, s svojim grlom daje spodbudo in zgled.
Ta zgled mora biti tudi prepriljiv, da mu kakor en mo
sledi vsa ulica in brnijo okna in je nepopisen uitek jih
posluati:
ivela bela Ljubljana! iviooo!
ivela pisana Loka! iviooo!
Doli s polento! iviooo!
ivio blok! iviooo!
ivela enotna fronta! iviooo!
ivio enklav! iviooo!
Dol s evapii! iviooo!
In tako naprej.
Te litanije niso nikoder tiskane ali zapisane, je dejal
Pepe, ampak prihajajo gospodu kolovodji sproti na je-
zik, kakor pesniku poezije in je za to treba posebnega
daru. Nekateri trgovci, da so hoteli te litanije porabiti za
BESeDA
PREERNOVE HLAE
207
reklamo. Ponudili da so lepo ponudbo, da bi se v litanije
sprejele e njih tvrdke:
iveli evlji Bata! iviooo!
ivela okolada Bata! iviooo!
ivelo milo Copata! iviooo!
Toda da je rekel gospod kolovodja, da si bo stvar e
premislil; najprej da bo govoril e s konkurenco, koliko
da ta ponudi.
Taken torej, je dejal Pepe, da je gospod kolovodja in
araner in taken da je njegov posel. Na razpolago da je
drage volje vsakomur, kdor ga najame, kajti da se ne
pea s politiko. To pot pa da sta ga najeli obe stranki.
Poizkusil da se je raztrgati, toda ni lo. Zameriti pa da se
takisto ni maral na nobeno stran. Pa je izjavil, da je a-
libog bolan za zeleno kolero in je alibog ostal doma.
Tako je pravil Pepe.
Meni se zdi jako alostno sprievalo za nae razme-
re, da imamo eno samo mo za vse manifestacije. Zdi se
mi, da bo treba vsaj e eno.
Mislim, da se strokov za novo mo ni ustraiti nika-
kor ne. Marve se mi zdi, da bi se morebiti dalo napra-
viti, da bi novo mo prevzel magistrat, da bo ez dan na
magistratu sedela v pisarni. Veere pa bi imela za mani-
festacije.
Ali pa e bi jo prevzela slavna intendanca.
[ Slovenski narod, 18. septembra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
208
Jesenska razstava
in damska moda
L
etonjo jesensko razstavo je jako pohvaliti, kajti je v
vseh slojih vzbujala izredno zanimanje, zlasti po
esti uri zveer.
S polnim razumevanjem svojih vanih nalog se je
ozirala tudi na potrebe damskega spola. Ni se ustraila
ne truda ne strokov, da nudi naemu damstvu priliko,
da ne zaostane za duhom asa, nego se pravoasno se-
znani s pojavi najnoveje mode, kakrna se nam obeta
od koderkoli, ker se modi od kogarkoli doloajo ne-
ovrni zakoni kakorkoli.
Lahko reem, nae damstvo je bilo jako preseneeno
in je brez razloka spola razstavi jako hvaleno. Razsta-
va ni padla na nerodovitna tla nikakor ne, nego je nae
damstvo ba nasprotno, in to kakor en mo dokazalo,
da ima rodovitna tla in da je vsekdar zavzeto za vsak
napredek, pa naj je e taken.
Ugotovile so se na razstavi jako zanimive smeri za
bodoo modo in je renomirana domaa tvrdka, modni
salon Majmun, e sedaj v ugodnem poloaju sprema-
ti cenjena naroila ob najtoneji postrebi, v nujnih
BESeDA
PREERNOVE HLAE
209
sluajih z obratno poto. Cene priznano zmerne, stal-
nim nameencem tudi na obroke.
Predvsem kar se tie linije modne dame; linija mod-
ne dame ne bo ve taka, kakor je sedaj, ko je iz gole,
suhe kosti.
Nego je bila za zgled razstavljena dama, ki je tehtala
ive vage 250 kil, in je bila njena linija lepo pitana in
zalita z maobo. Kajpak oko e ni vajeno novi liniji in
se mu je zdela, kakor da je prestopila bregove, in bo
zopet treba dravne podpore. Toda je nova linija taka,
da se ji oko kmalu privadi brez oal. Na noben nain
novi liniji ni odrekati, da je linija. V liniji pa ob pravem
umetnikem razumevanju vedno tii lepota in so le ne-
kateri ljudje taki, da lepote ne vidijo.
Nova linija bo imela tudi svoje praktine strani.
Kajti mora v novi liniji tiati dokaj tiste rei, ki se v
knjigah imenuje kalorija, in mislim, da bo nova lini-
ja marsikomu lahko pritedila sleherno drugo pe, hvala
Bogu!
Pa tudi trg za ivila bo z zadoenjem pozdravil novo
linijo in takisto mizarski obrt, e ne bodo postelje in sto-
li in klopi odslej spadale v zidarsko obrt, ko jih bo zaradi
nove linije izdelovati iz betona, iz takega z vloenim e-
lezjem.
Le za oblailno stroko se alibog ne ve, ali se bo tudi
okoristila z novo linijo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
210
lovek bi mislil, da se bo, in im ve da bo linije, tem
ve da bo treba blaga in obleke.
Toda je pred razstavnim otorom stal mlad gospod,
bil je glasnik razstavljene dame in je vihtel ogromen
balon ta balon so bile tako reko hlake razstavljene
dame, in jih je vihtel zato, da razodene slikovitost nove
linije.
Navdueno je vihtel hlake, ki razstavljene dame se-
veda ni bilo v njih. Pa ko razstavljena dama tako reko
ni bila v hlakah, je bila oitno brez.
Taka se nam torej obeta ta re.
Vedno sem govoril, da bo damska moda ob dosled-
nem napredku napredovala tako dale. Sedaj se je res-
nino zgodilo. Ne, oblailnemu obrtu se ne obetajo
dobri asi, nikakor ne!
Drugi, za damsko modo ni manj vani pojav na je-
senski razstavi, je bila dama brez glave.
Odkrito povedano, tako nenavadnega napredka na
polju damske frizure ni nikdo priakoval.
Da neprestano se vrtee kolo mode ne bo vnemar
pustilo damske frizure, o tem ni bilo dvoma.
Lasje so e odstrieni in smo uivali damsko frizuro
brez las. Odstriena so nemara tudi uesa mislim, da
so kajti jih v damski frizuri ni ve videti. In smo ugi-
bali, kaj bo sedaj na vrsti. Mislili smo, da bo nos tisto.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
211
Toda hodi moda svoja pota in ni odrezala nosu, nego
je pokazala razstava, da je odrezala kar glavo, in bo od-
slej damska frizura moderna takna brez glave.
In se sedaj otvarja nedogledna perspektiva za nadalj-
nji razvoj nove frizure brez glave.
Monosti je milijon.
Ali in kaj bo damam odslej sluilo, da bodo natakni-
le na vrat? Ali se bodo zadovoljile z onduliranim aran-
majem iz pentlj in ipk in koliko asa? Ali bode razkoni
opek tisto, kar jim bo prijazno trlelo iz vratu? Naemu
za vrtnarstvo jako zaslunemu vrtnarstvu bi bilo pri-
voiti zasluek v tem smislu. Ali pa bo zahtevala moda,
da bo dama mesto svoje glave nosila posnetek druge
modne glave, npr. Rudolfa Valentina ali Lindbergha ali
aruge? Kdo ve in je re resnino zanimiva.
Mogoe pa tudi da damska moda ne bo zahtevala na-
domestka za glavo.
Kajti si damska moda ubira pot za moko modo. Moja
ena je rekla, da nekaterim osebam sploh ni ve poznati,
ali so moki ali enske, in se jim mora pogledati prav
pod noge edino tam da se loi e spol na podpetnikih,
ali so visoki ali so nizki.
Pa je ob posnemanju mokega spola prav lahko mo-
goe, da ostane damski spol kratkomalo brez glave in
brez nadomestka zanjo. Ako je namre res, da se je tudi
pri mokih e priela moda, da so brez glave.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
212
Pepe, ta, ki sedi v urednitvu, je rekel, da se je.
Rekel je, npr. v Beogradu da je e ve takih mokih
brez glave in so jako odlini gospodje. In je rekel, da se
ti gospodje brez glave jako zavzemajo za modo brez gla-
ve in da je eden teh gospodov zadnje dni poslal tele-
gram v Slovenijo, da mora tudi naa mladina biti brez
glave in da se naj zato ukinejo srednje ole.
Pa sem rekel Pepetu, da je koda, da ni tudi ta gospod
brez glave priel na jesensko razstavo, kajti bi bil na je-
senski razstavi rekordna atrakcija poleg dame brez gla-
ve in dame brez hla.
[ Slovenski narod, 9. septembra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
213
Zanemarjena mladina
in skrb zanjo
V
se drave hvalevredno tekmujejo v brigi za zane-
marjeno mladino in priznati je treba, da ne brez
uspeha, kajti zanemarjenost mladine napreduje z orja-
kimi kornji.
Te dni se je zopet pripetil nov sluaj in je globoko pre-
tresel vse novine in peresa: albanski dijak je z mladini
neprimernim revolverjem ustrelil poslanika v Pragi, po-
slanik je bil splono priljubljen vsled lepih manir, a je
moral zavratno izdihniti, brez zdravnika, brez operaci-
je in brez vsega; mladega morilca pa so prijeli.
Globoko je pretresel ta sluaj in bridko razoaral zla-
sti e olski zavod ali licej v Rimu, igar nadobudni go-
jenec je bil mladi morilec, in ni kaj takega nihe pria-
koval od njega.
Mladi morilec je star triindvajset let in je hodil ele v
esto. Bil je repetent, vekratni repetent in vzor zani-
krnosti.
Toda ni to nikaken oitek. Nego je nasprotno ba
zanikrnost tisto, kar je pogoj in podstava javni brigi za
zanikrno mladino. im veja je zanikrnost, tem veja je
BESeDA
PREERNOVE HLAE
214
briga. Koder zanikrnosti ni, sploh ni brige najprej je
ustvariti zanikrnost, potem pride briga.
Licej in dini njegovi profesorji so napenjali vse stru-
ne, da vzgoj v vzgojo jim izroeno mlado duo zani-
krno v pravem duhu vetisoletne kulture in svetih tra-
dicij. V srce in obisti so mu vcepili izpodbudne zglede iz
slavne domorodne zgodovine na polju politike in litera-
ture in kriminalitete in sploh, tako iz preteklih asov
kakor iz sedanje velike dobe.
e tipendijo so mu podelili in se ve, da tipendije v
liceju ne dobi vsak sleherni vsakdanji zanikrne, nego
mora biti prav odline vrste in priporoen, in ni dvoma,
da je mladi mo tipendijo krvavo zasluil.
Skratka licej in profesorji niso zamudili ni in so se
po pravici smeli nadejati najlepih uspehov, vrednih
starodavne kulture in svetih tradicij.
Sedaj pa to bridko, starodavne kulture in svetih tradi-
cij nevredno razoaranje, ki resnino zaslui izraz vse-
stranskega slubenega soalja: nadobudni zanikrni go-
jenec je v Pragi moril in bil prijet!
To je jako bridko in razoaralno iz raznih ozirov.
Prvi je mladi mo za nedogleden as zamudil olski
pouk. Tolikna zamuda teko da mu bo teta za opra-
vieno!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
215
Ako bi bila zamuda kraja, lahko bi mu jo pod roko
opraviili. Toda, kar je preve, je alibog preve in ni
verjeti, da mu jo bodo.
Morebiti se je mladi mo celo opraviil e naprej, da
ga ne bo nekaj dni v olo.
Morebiti je tudi povedal, zakaj ga ne bo. Seveda ni
povedal, da gre tja in tja in bo umoril tega in tega.
Nego je svojo opravibo izrazil drugae.
Morebiti je rekel, da ga npr. klie domovina. Klicu do-
movine se ne more upreti nihe nikdar in nikakor ne.
Domovino nosi vsakdo vsikdar zapisano v srcu in obi-
stih vse za domovino, mili kraj! pa naj klie domo-
vina kamorkoli, ali na volie ali v boj za krst in svobo-
do zlato ali na zakuske ali na davkarijo ali na komisijo in
zarado ali na cvetlini dan kamorkoli in kakorkoli
njenemu pozivu se je treba brez ugovora odzvati!
Mladi zanikrne se je opraviil tako, da ga klie do-
movina, in so mu verjeli in zamudo opraviili e vna-
prej: im klie domovina, je opravieno vse!
In so mu gotovo dali zapisano, da je zamuda opra-
viena in da ni ovire zoper vizum, in mislim, da ga tudi
brez denarja niso pustili, nikakor ne, kajti se ve z do-
movino so vedno zdrueni stroki, naj klie kamorkoli.
Skratka, storili so vse, da niso mogli ve, in jim je v
plailo bil up, da mladi mo ne bo v sramoto prejetim
naukom in vetisoletni kulturi in slavnim tradicijam in
BESeDA
PREERNOVE HLAE
216
portvovalnim profesorjem in celokupnemu prizade-
vanju.
Podal se je torej na pot, kamor ga je klicala domovi-
na, in so mu hranili v liceju prostor v klopi in lico pri
skledi.
Pa je nenadoma e prilo povedano bridko razoa-
ranje: mladega moa ni nazaj, nego so ga prijeli!
Drugo je bil opravil lepo v redu in odvzad.
Toda potem je zatajil vetisoletno kulturo in svete
tradicije in vse in je naravnost neverjetno: dal se je pri-
jeti!
Prijeli so ga in zdaj ga imajo v varnih zaporih, in kdo
ve, ali in kdaj bo zopet prost. Mar naj petnajst let akajo
nanj v oli, ali dvajset, da se bo vrnil repetirat? To ne,
nikakor ne, red mora biti e zaradi drugih.
Prijeti se je dal, v preiskavi sedi in ga zasliujejo. Za-
sliujejo ga in mladi mo odgovarja in pripoveduje, kar
se nikakor ne strinja s prejetimi nauki in vetisoletno
kulturo in svetimi tradicijami in slavnimi zgledi iz sta-
reje zgodovine in najnovejih dni.
To je tisto, kar je najbolj alostno!
Ne, mladi mo se ni obnesel.
Prijeli so ga njegova vzgoja v liceju se ni obnesla,
alibog!
Ta neuspeh liceja pa bi lahko usoden postal za licej, in
e govor, da bo reduciran.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
217
Vendar upajmo, da ne bo!
Kajti je licej prepotreben.
e bi bil reduciran, koj bi se moral ustanoviti drug
ali v Tirani ali v Sofiji ali koderkoli. Prevelika je potreba
po takem liceju in se vedno ve oglaa gojencev zanj.
Pa je najprimerneje, da ostane licej kar v Rimu za-
radi vetisoletne kulture in svetih tradicij in slavnih
zgledov iz prejnjih dni in sedanje velike dobe.
*
Dostavek urednitva. Od najmerodavneje strani smo
prejeli o stvari sledee pojasnilo:
Ni res, da je morilec gojenec liceja v Rimu, niti ne
ustreza resnici, da obstaja v Rimu tak licej, kakor je tudi
kot netono oznaiti poroilo, kolikor omenja Rim. Me-
sta s takim imenom sploh ni. Nego je vse skupaj ne-
osnovana izmiljotina, spravljena v svet z oitnim na-
menom, orniti ugled liceja v Rimu, igar gojenec je bil
imenovani mladi lovek.
Resnici na ljubo drage volje priobujemo to pojasni-
lo, ki utegne prepreiti morebitna kriva naziranja.
[ Slovenski narod, 23. oktobra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
218
Pokret med mrlii
S
edaj bo vernih du dan, ta dan je jako znamenit za-
radi jubilejev, kajti bodo ta dan obhajali svoje jubi-
leje vsi mrlii vseh asov in po vsem svetu s slavnostni-
mi venci in beneficami in razsvetljavo in lanki v novi-
nah in nagrobnimi podoknicami.
O tej sveani priliki si tudi moje pero ne more kaj, da
ne bi. Zlasti ko je vsled posebnih razlogov sveana ta
prilika to pot e posebno sveana.
Med naimi mrlii se je namre zaelo ivahno giba-
nje, skoraj bi se mu lahko reklo pokret.
Ta vest mora sleherno rodoljubno srce navdati z
iskrenim veseljem, a je vest zagledala povoje sveta v ve-
rifikacijski debati.
V Beogradu je bila namre verifikacijska debata in je
ve gospodov glasno in pred vso zbrano skupino po-
vedalo, da so ob zadnjih volitvah volili tudi mrlii.
Zganili so se torej slednji tudi mrlii, se zavedeli svo-
jih pravic in se udeleili volitev! estitamo jim in bilo
sreno!
Da so resnino volili, o tem ne more biti dvoma.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
219
Tega niso le v skupini potrdili e omenjeni odlini
gospodje duhovskega in posvetnega stanu, nego je e
prej stalo v nekaterih uglednih novinah.
Pa tudi moje pero osebno lahko potrdi to re in nanjo
prisee, ako ne ba s tremi prsti, pa vsaj z dvema ali re-
cimo s poldrugim brez skrbi.
Bilo je namre na dan volitev in so po mestu vigale
koije ter prevaale volilne glasove. Moj glas je svojo
volilno dolnost opravil pe in se je ljubljena mi ena e
nosila nad menoj, kako da nisem toliko vreden, da bi
katerakoli skrinjica kakrokoli vozilo poslala pome
vsaj tisto z enim samim kolesom da sem vendarle zaslu-
il!
Bridki oitek me je zadel v duo, toda sem ga mole
porl.
Pori ga sva z ljubljeno eno stopila na sprehod v
jesensko naravo. iroko razprostrta se je razprostirala
jesenska narava pred nama in za nama, na desno in na
levo, polna je bila tune miline o jesen, kako si po-
dobna lovekemu ivljenju!
Tiha pot je nama privedla korake tudi mimo poko-
palia. Pokopalie bodi pozdravljeno! Pred vhodom
sta akala dva volilna voza.
Tedaj sem spregovoril proti eni: Glej, dva volilna
voza pred pokopaliem po mrlie sta prila! Mrlii
so potrebneji volilnega voza nego moja malenkost.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
220
Mrliem je tee pe na volie kakor meni, higienski in
druabni oziri jim to branijo. Zato so volilni vozovi naj-
prej namenjeni zanje in ni teti za izraz zanievanja, e
niso prili pome.
ena je razumna. Koj je uvidela krivinost svojega
oitka in me je prosila odpuanja. Poljubil sem jo na
elo, ji kupil presto in je bil spor poravnan.
Dva volilna voza pred grobovi to sva videla na svo-
je lastne oi. Ne trdiva, da sva videla ve ali kaj druge-
ga. Toda mislim, da zadoa, kar sva videla: drugi e to-
liko niso videli in so vendar vedeli, govorili in trdili, da
so volili mrlii.
Volili niso vsi mrlii, seveda ne. Nekaj je vedno takih,
da pozabijo ali gredo raji na Gorenjsko ali se noejo
zameriti hinemu gospodarju.
Toda kolikor toliko jih je vsekako volilo in je prav, da
so, in tudi upam, da so volili v pravo skrinjico. Volivci od
onkraj groba ve vedo, kakor vemo mi, kajti uivajo ve-
nost. Zato je nespametno misliti, da so volili v napano
skrinjico.
Ni prav, da so se potem nekateri gospodje v skupini
spozabili in so jim oitali, da so volili v napano skri-
njico. Izkljueno je to, nego res je narobe: kamor so vo-
lili rajnki, tista skrinjica je bila prava, sicer rajnke due
gotovo ne bi bile volile vanjo. Napane so bile le vse
druge skrinjice, pa naj to komu dii ali ne.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
221
Vsem seveda ni dialo in so se med njimi nali celo
nekateri, ki vrlim mrliem, blagopokojnim duam nepo-
zabnih naih rajnikov, kratkomalo odrekajo volilno pra-
vico.
Kje stoji kaj takega v ustavi? V ustavi stoji samo, da
voli lahko vsak, kdor je dovril 21. leto, ako ne tii v kon-
kurzu ali v robiji tako se v cirilici pie temnica.
V robiji ali temnici ne tii noben mrli kdor trdi
nasprotno, nima izobraenega pojma o katekizmu in
venosti.
Pa je gospodarska kriza vsepovsod in ne reem, da ni
morebiti kak mrli v konkurzu. Dobro: tak mrli naj se
ne pusti v skrinjico, dokler se ni astno poravnal z up-
niki na odstotke.
Vsem drugim pa, e so stari nad 21 let, gre po ustavi
volilna pravica in je teror, e se jim odreka in atentat in
Makedonija in ni lepo nikakor ne.
Za enske npr. pravi ustava, da se bo njih volilna pra-
vica ele uredila s posebnim zakonom. enske je tedaj
e nimajo in jo bodo morebiti ele dobile, ali pa je ne
bodo dobile kakor bo boja volja.
Za mrlie pa ustava tega ne pravi, zato je tem bolj jas-
no, da imajo enako volilno pravico kakor ivi.
Tako je tudi poteno in prav. Ako imajo verne due
svoje dolnosti, da gledajo na nas iznad oblakov in na
onem svetu prosijo za nas in za nae grehe, alibog
BESeDA
PREERNOVE HLAE
222
naj se jim privoi vsaj ta skromna pravica in bo naa
kraljevina le pridobila na mednarodnem ugledu, im
ve bo tela volivcev!
Dovolj je alostno, da se rajnki nai mrlii svojih
ustavnih pravic niso zavedali e poprej in se je ele le-
tos zaelo med njimi razveseljivo gibanje. Toda bolje
sedaj kakor nikoli, kakor je rekel gospod, ki mu je glav-
na kontrola nakazala pokojnino ele 5 let po smrti. In
kakor reeno, to re jako simpatino pozdravljamo niti
ne bo ostala brez posledic.
Kdo ve, kaj nam e prinese prag bodonosti!
Morebiti bodo spotovani volivci od onkraj grobov
stavili svoje zahteve za podporo pri volitvah in se bodo
stranke gotovo kosale, katera jim bo ve obljubila. Pa se
jim utegnejo obljubiti raznovrstne koncesije in razsvet-
ljena elektrina ura in podtajnik in nov tlak in proste
roke pod ruo in koalicijska pravica in e kaka re na
raun reparacij to niso maje solze!
Mogoe pa je tudi, da ne bodo podpirali drugih
strank, ampak se bodo organizirali v svojo lastno stran-
ko in bi bili najmoneja stranka v dravi. In bi lahko
zahtevali vlado zase. In bo potem priel reim vernih
du.
Kakor reeno estitamo in bilo sreno!
[ Jutro, 30. oktobra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
223
O ljubezni, knjigi prirode in
krvavih tragedijah
L
jubezen je jako vana re in je ni le najtopleje pripo-
roati zasebnim krogom, nego je od velikega pome-
na tudi za javno ivljenje in dravo in razna ministrstva.
Npr. je e literama vrednost ljubezni jako velika v
poeziji, prozi in zlasti e v drami. Marsikaterega litera-
ta sploh ne bi bilo ali bi bil jako piel, ako mu ne bi nu-
dila ljubezen trajnega in trpenega gradiva. Brez ljubez-
ni ne bi bilo ne dram, ne oper in bi se umetniko delo-
vanje Narodnega gledalia moralo potem docela ome-
jiti na krize in redukcije.
Hvalevredno in koristno se ljubezen udejstvuje tudi v
trgovini in obrtu, npr. pri draguljarjih in v cvetliarnah
in pri bonbonih in v zdravstvu. Niti ni prezreti, da tudi
na sveto Cerkev kanejo vasih kake pare, kadar ljubezen
krene v podroje svetih zakramentov.
Skratka, vanost ljubezni je tolika, da mora biti nalo-
ga modre dravne politike, da o ljubezni pazno vodi ra-
une in jo podpira, iti in pospeuje v okviru budetne
mogonosti.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
224
Priznati je treba, da se je e dosedaj ljubezen dokaj
dvignila v nai kraljevini. Precejnje je in od dne do dne
e naraa tevilo onih, ki v zakonu ive z ve izvoljen-
kami, v vsaki veroizpovedi z eno, e ve pa je onih, ki
brez ozira na veroizpoved in zakon ljubezen uspeno
goje na ve strani. Javnost ne bi smela prezirati njih za-
sluge za ljubezen in bi se jim morala hvalena oddoli-
ti vsaj s kako cestno tablico. To pa zlasti zaradi spodbu-
de.
Kajti na polju ljubezni je mogoe storiti e ve, nego
se je storilo do sedaj, in ne kae kriem rok poivati na
lovoru zaslug.
Le poglejmo v knjigo prirode, kolikno mero ljubez-
ni pozna ta knjiga! Njeni zgledi morajo tudi nam kaza-
ti pota in cilje.
Npr. vzemimo kroto.
Ni neznano mojemu peresu, da se krota pravilno pie
krastavica. Toda ima krastavica hibo, da se kaj lahko za-
menja s krastavcem, ki v hrvatski zemlji pomenja kuma-
ro. Jako pa bi motilo smisel sledeih vrst, ako bi vrli i-
tatelj in lepa itateljica razumela kumaro, doim sledee
vrstice govore o kroti. Zato bodi izjemoma uporabljena
tudi ta beseda, kar naj izvoli slavni pravopis prizaneslji-
vo upotevati.
Krota ali krastavica spada, kakor splono znano med
manj olikane ivali. Vendar navzlic temu pa je njena lju-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
225
bezen na tako izredni stopnji, da tudi nam lahko slui za
zgled.
Spomladi, e krastavica, namre krota, ne pa kuma-
ra, ljubi, ni je sile pod nebom, da bi jo mogla odvrniti od
ljubezni in ne pomaga ne lepa beseda ne grda niti ne sila
in teror: ljubezen krote pretrpi vse in vse premaga.
Naravoslovna veda je hotela preizkusiti silo te ljubez-
ni in je ljubeemu samcu z ostrimi karjami hipno od-
strigla glavo. Odstrigla mu je glavo, z glavo mu je vzela
razum in voljo. Ljubezni pa mu z glavo ni mogla odstri-
i; vemi samec se ni izneveril svoji izvoljenki ne za hip
in je ni izpustil iz vroega svojega objema. Nasprotno
kdo ve, kako lepe poezije bi se mu bile rodile ba v onih
trenutkih, da je kos bil rnila in peresa.
Veda je bila preseneena.
O tolikni meri ljubezni se ji niti v najdrznejem snu
ni sanjalo. Pa je stopila korak naprej in je odstrigla ide-
alnemu mladeniu e obe prednji bedri.
Idealni mladeni iz rodu krastavic ni trenil z oesom.
Rahel nasmeh mu je zaigral po ostalem telesu in je de-
jal: Nista sprednji bedri tisto, kjer tli prava ljubezen,
in e bolj goree je poljubil svojo druico. Njegovim
bridkim preizkunjam e ni bil konec. Spred njima be-
droma sta sledili e zadnji dve. Toda glej! Ljubav se ni
ohladila ne za las.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
226
Niti je niso mogle zatreti krute karje, ko so mu sled-
nji odstrigle kar vse moke grodi in je ostala od nesre-
nega mladenia zgolj ozka rezina.
Mladi mo iz krastaviinega rodu, kolikor ga je e
ostalo, ni mogel ne jesti ve ne piti, ne stati ne sedeti,
niti kakorkoli se ganiti niti ne misliti in hoteti, sploh ni
mogel nobene rei. Ljubil je pa le. Tolika je sila ljubez-
ni pri krotah ali krastavicah in si jo naa mladina na
Aleksandrovi cesti lahko vzame za zgled.
Junakemu samcu naemu je privoiti iz vsega srca,
da mu je ginjena veda potem zopet nazaj prilepila od-
striene kose. Seveda je bilo toliko kosov, da se je zmo-
ta lahko primerila in se je glava prilepila vzad, zadek pa
spredaj, in je bil zgledni muenik svoje ljubezni potem
za nekatere posle nekoliko manj sposoben.
Kar se pa tie ljubezni, ljubezen mu je ostala neokr-
njena in nezmanjana in je stvar resnino vredna, da jo
opie kako spretneje pero, nego je moje ako le mo-
goe v rimah in za solospev s harfo ali za foxtrott.
Ve in e ve ljubezni torej bodi geslo nae dravne
politike in bi re lahko spadala v prosveto ali pravdo ali
zdravstvo ali socialno skrb. Ali pa bi se jo lahko uvrsti-
lo v finanni zakon tam je vse mogoe.
Ob tej priliki bi se s kakim paragrafom lahko e od-
pravile nekatere razvade v ljubezni, ki ne spadajo vanjo
in le motijo sploni ugodni dojem.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
227
Ljubezen naj ne pozna mej in ozirov to je res in
lepo in prav. Toda naj ne pozna mej in ozirov le med
prizadetima osebama! Nasproti neprizadetim osebam,
ki nimajo ni od zadevne ljubezni, pa seveda ljubezen
ne more in ne sme biti brez mej in ozirov.
Na primer so v zaljubljenih krogih jako priljubljene
krvave tragedije z bolj ali manj smrtnim izidom in sliko
in poroili v novinah.
Naelno zoper te krvave tragedije gotovo ni nikakih
ovir, nego spadajo prav tako k ljubezni kakor soneti in
alimentacije in druga vera in loitve.
Ni pa odobravati nikakor ne, da se krvave tragedije
ljubezni najraji prirejajo v tujih sobah in na tujih po-
steljah in zaljubljeni par pred krvavo tragedijo niti ne
pove, kaj namerava, da bi se vsaj popreje tla potresla z
aganjem in postelja pregrnila, da ne bi perilo preve
trpelo.
Te razvade resnino ni odobravati.
Niti ni v skladu z lepimi egami, da taki manj obzir-
ni zaljubljenci po krvavi tragediji pust na mizi razna na
razne naslove in tudi na urednitva naslovljena pisma.
Holaj! Oni, v igar stanovanju se je re zgodila, pa tekaj
potem e s pismi okoli potnih nabiralnikov!
In so pisma vrhu tega nefrankirana. To se ne spodo-
bi in zaslui najstrojo grajo, zlasti e so pisma naslov-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
228
ljena na urednitva. Na nefrankirana pisma nima ured-
nitvo drugega odgovora, nego: ko! Rokopisi pa naj
bodo popisani samo na eni strani lista!
[ Slovenski narod, 4. novembra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
229
Portugalka
N
e vem, ali je bil dan resnino tako pust in pust za
vse ali se je pust le zdel in zdel le gospodu inpek-
torju Radoslavu Pipcu. Skratka, gospod inpektor je bil
jako nezadovoljen s poloajem in jo je koj po neveni
veerji pobral z doma.
Niti klobuk mu ta dan ni bil po volji. Dal si ga je na
glavo, pa mu je padel kanalja preko ues. Zamial je od
nevolje, stisnil zobe in zamrmral: Prekleti Trubar!
Najraje bi bil klobuk poil ob tla, pa si je vendar pre-
mislil in ga obdral v roki.
Stopil je iz hie in so mu noge krenile na vajeno desno
plat.
Ni mu bilo prav tako. Kam na desno, emu?
Ozmerjal je noge: Osel, bik, krava, tele! in so morale
v zoprno nasprotno stran. Morale so okoli pet zoprnih
vogalov tjakaj v odurno Pikurjevo ulico.
Neumnost! je mrmral gospod inpektor. Zakaj
Pikurjeva ulica, emu? Ali tistim glistam na ast, ki se
ribe love nanje? Ali pa je Pikur kak nov pesnik kdo
ve, kod so ga izteknili! Fej te bodi!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
230
Namrdnil se je in pljunil, kajti so se mu grenke sline
zbirale v ustih.
Ozri se je po Pikurjevi ulici ondule so se v pritliju
svetila velika razsvetljena okna tukajle bo Pri belem
volu.
Nezaupljivo je vstopil, emerno sedel za prvo prazno
mizo. Nak, lokal mu ni ve! Previsok je in preirok,
samo okna so ga in vrata, brr! In kljuke tudi ni pri rokah,
da bi se lovek obesil. koda je Trubarja! Poloil je klo-
buk poleg sebe na stol, glasno je vzdihnil.
Ustavila se je natakarica: elite, prosim? Bila je rde-
ih lic, visoko nafrfranih las in malo navzkri so ji uha-
jale oi.
Vrag te! si je mislil gospod inpektor. V novine
ste dali inserat, da imate fino portugalko. Prinesite je
etrt za pokunjo pa eno presto!
etrt fine portugalke in presto takoj! je s pojoim
glasom ponovila natakarica in se zasukala.
e je bila s pijao nazaj in jo je postavila pred gosta.
Preste alibog ni domai kruh, e elite?
Gospod inpektor je bil globoko ualjen. Nemo je od-
kimal, da ne. Izgubil je slednjo vero v to gostilno. Kak-
no bo ele tole, kar prodajajo za portugalko!
Natoil si je ao: barva je pretemna, duh presladak!
Pokusil je. Bridko se je nasmehnil: kajpak dalmatin-
ski petijot je, pa ne portugalka.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
231
Od sebe je porinil ao in stresel glavo. Oi je obrnil
v strop, da si ondu poie tolabe. Vdal se je v usodo.
Vnovi je zmajal glavo in z obupno odlonostjo izpil
ao nak, portugalka ni ta re, greje pa le! Bolja bo ko
ni! Oj nesreni ti Trubar!
Vstopil je nov gost, debel lovek s palico. Spotaknil se
je na stopnici ob vhodu in se dva koraka zaletel. Pa se je
koj ujel. Obrnil se je, stopnici zaugal s palico, potem se
ozrl okoli in se zadovoljno zagrohotal: Hoho, e poku-
sil ga nisem, pa me e zanaa!
Hrupno se je odkaljal in kar po domae prisedel k
mizi gospoda inpektorja. Brez zamere! e je ujel
natakarico za krilo: Sliite, gospodina Mici ali kakor
vam je zveer ime ali je res, kar laete po listih, da
imate imenitno portugalko? Boga se boj, punca, e ni
res! Pol litrka ga prinesi! Hi, kobilica, bistahor! Ovr-
knil jo je s palico po krilu.
Gospodu inpektorju je lo po izmuenih moganih,
ali pozna moakarja ali ne? Debeli ta obraz je nemara e
videl, tudi tega grohota, se mu zdi, da ne slii prvi. Se-
veda, v majhnem mestu je malokdo, da ga ne bi vsakdo
poznal. Natoil si je in izpil. Kaken je? ga vpraa
debeluhar. Portugalka ni, je dostojanstveno odgovo-
ril gospod inpektor. Po mojem skromnem preudarku
je tole zraslo v Dalmaciji in nima v sebi dosti ve od por-
tugalke kakor golo ime. Toda za silo se pije.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
232
Hoho, se je dobroduno zasmejal debeli sosed, za
silo nekateri e vodo pij!
Tedaj se je natakarica vrnila z naroenim pol litrom,
pa ji je e gospod inpektor ukazal etrt onega dalma-
tinca, ki mu pravite portugalka, in koek sira z doma-
im kruhom. Nezadovoljnost mu je nekoliko ponehala.
Debeli gospod se je lotil pokunje in jo je vril jako
temeljito, strokovnjako in hkrati hrupno. Duhal je pi-
jao iz kozarca in z dlani, veil jo po vseh ustih, porl
dva poirka in potem izjavil: Gospodine, uganili ste,
portugalka to ni. Ta rnina se je rodila v Banatu. Pri nas
pa je bila krena, hvala Bogu, in so ji botri dali lepo ime
portugalka! Kosti pa vendarle nima! In je v potrdi-
lo temu zvrnil ao vase in jo zopet natoil.
Gospodu inpektorju se debeli dedec ni videl napaen
in nevreden zaupanja. Pristna portugalka, je dejal, se
ne dobi zlahka. Toliko je sploh nikoli ne obrodi, kolikor
je potem prodajo. Po mojem skromnem preudarku
samo v ,Trubarjevi kleti toijo pristno tam je kaplji-
ca! Ginjen je zamial.
Ho, v Trubarjevi kleti! je potrdil debeli gospod in se
popraskal za uesom.
Sinoi sem bil tam, je pripovedoval gospod inpek-
tor oni banaki dalmatinec, imenovan portugalka,
mu je bil odvezal jezik fino! Menda sem ele ob
dveh priel domov. Ali je bilo tri. Ali tiri. Ni ne vem.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
233
Oha! se je udil debeli gospod. Ta re ga je silno
zanimala.
Gospod inpektor je s prsti zabobnal po mizi; z roko
si je el preko obraza in poznalo se mu je, da ima e
nekaj, kar bi mu rado lo z jezika, toda se je pomiljal.
Slednji ga je vendarle premagalo.
Saj bi bil nocoj spet pri Trubarju pa so bili sinoi
neki neljubi dogodki skratka, ne zdi se mi varno ...
Tajinstveno se je namuznil.
Debelemu gospodu je ivo zanimanje gledalo iz oi in
ust. Kaj, hudimana, ali vas je kdo? Kako in zakaj?
Mene? Nak! Ampak jaz sem njega.
Gospod inpektor je srameljivo gledal predse v mizo,
zadovoljno se je muzal in se hkrati opravieval:
Drugae nisem tak portugalka me je ujela! Ne-
katerim gre v glavo, meni pa je la v pesti. Ni ne vem.
Toliko se spominjam, da sem ga pod mizo podrl in po
njem mlatil. Ne vem pa ne, kdo je bil in zakaj sem ga.
Preklicana portugalka! Saj ubil ga nemara nisem, dru-
gae bi bilo e v novinah. Ne kae pa ne ve tjakaj.
Morebiti me dedec aka z gorjao in barabami. Buo
mora imeti kakor eber, e je klobuk njegov, ki sem ga
domov prinesel namesto svojega.
Tako je pripovedoval gospod inpektor, in ko je kon-
al, je dvignil svoj pogled v soseda, da vidi, kako mu je
pripovedovanje uspelo pri hvalenem poslualcu.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
234
Videl pa je udo.
Debeli gospod je stal oprt ob svojo palico, rde je bil
kakor volivni lepak in lovil je sapo: Vi, gospodine, vi da
ste tisti? O primoj ... ! Tole buko poglejte tukaj na gla-
vi, tolikna je kakor pomarana!
Gospod inpektor je inil kviku in se je prepadeno
postavil za stol. Ne, taka smola! Semkaj, v izgubljeno
to ulico, v pozabljeni ta brlog se je nocoj umaknil, mili-
jon je drugih gostiln pa je moral priti debeli dedec z
gorjao ba semkaj, ba nocoj in ba k tej mizi, in je mo-
ral dedcu z gorjao e sam, prav sam in brez potrebe
osel, bik, krava, tele! iznesti pod nos, kako ga je bun-
kal. Tak kandal! Ozrl se je po izhodu, da se rei, e po
klobuku je hitro segel in se pokril, pa mu je klobuk ne-
marni padel preko oi in ues najraji bi se razjokal.
Debeluha onkraj mize pa je tisti hip zgrabil smeh, da
je moral kar sesti. Hohohoho, premalo vas je, gospodi-
ne za moj pokrov, 64 imam, najbolj iroko numaro v
Ljubljani. Pod va klobuk pa e svoje buke ne spravim,
sem ga raji pustil kar doma. Hoho, ti salamenski Tru-
bar ti!
Obrisal si je oi in usta. Gospodine, prosim vas, kar
sedite in to mi povejte, ali ste kaken policaj ali takne
sorte uradna oseba. Veste, enkrat se mi je zgodilo in sem
bil malo nasut, recimo: ne malo, ampak, kakor se ree,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
235
po tarifi. Ne vem, kako je to kadar sem pijan, kar mi
na misel pride, pa reem. Pa sem rekel tudi policaju, kaj
vem kaj, pa sem bil najprej tepen po ustih, potem pa e
obsojen po paragrafih me je stalo sto dinarkov!
Nemara mi je tudi sinoi zanaalo jezik pa se je mogoe
zaletel v vao astito osebo. Bunke sem dobil in hvale-
no potrjujem prejem. S sodnijo pa ne bi rad imel oprav-
ka. Veste, zato sem se nocoj potuhnil semkaj. Toda
prst boji je hotel, gospodine, in se je zgodilo, da se sre-
ava ba tukajle. Verjemite mi, gospodine, nobene ve-
rajnje besede se ne spominjam po polnoi in tudi ne
vae astite osebe. Le buko, to imam in tistile klobuk je
tudi moj. Pa brez zamere!
Odkaljal se je, iztoil, kar je bilo e v steklenici in iz-
pil.
Gospod inpektor je zopet nael svoje dostojanstvo.
Izvolite svoj klobuk! je dejal. Neljubo nesporazum-
ljenje ...
Kako pa! Gospodine moj, ale je treba razumeti
kar se v ali dobi, se v ali vtakne. Ne pa kar na sodnijo,
kjer ne razumejo ale! Pametni ste, gospodine prav
veseli me, da sem spoznal finega gospoda! Va klo-
buek vam jutri poljem, e mi daste svoj cenjeni naslov.
Ali hoeva e pol litrka vkupe?
Raje ne. Tegale imam dovolj. Kaj pa ...
BESeDA
PREERNOVE HLAE
236
Bravo, gospodine, bravo! Saj mislite tjakaj, v Trubar-
jevo klet.
In sta res la na edino pristno portugalko v Ljubljani.
[ Jutro, 6. novembra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
237
O urah in kulturnem boju
T
orej vendar, esar moje pero ne bi verjelo niti last-
nim oem! Zgodilo se je: Mestni magistrat je za-
poel kulturni boj!
Kulturni boji so sicer vobe jako zgodovinske rei.
Toda zgodovinske rei so razne vrste in ni vsaka zgodo-
vinska re, pa naj je e tako zgodovinska, takna, da bi
prinesla kaj profita ali bi vsaj sluila za kin in lepoto in
bi se jo lahko vtaknilo za klobuk. Nego se bojim, da ne
bo od kulturnega boja nikdo sit niti ne lepi, le silen
prah bo dvignil na tem svetu in na onem in bodo nedo-
gledne njegove posledice.
Kakor dale sega spomin mojemu peresu in peresa
peresu in peresu peresovega peresa, vedno in od nekdaj
je bila le mati Cerkev taista, ki je v njeno podroje spa-
dal as in vse, kar k asu spada. Z vitkih zvonikov belih
cerkva so dale ez hrib in plan, ez drn in strn ozna-
njale cerkvene ure vesoljnemu svetu, koliko je na asu,
in se je vesoljni svet po njih ravnal drage volje in pokor-
no.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
238
Tako je bilo do zadnjih dni. In je bilo prav tako. Kajti
as ni meh, da bi kdorkoli z njim delal kakorkoli. Nego
je as jako vana re, segajoa na vsa polja lovekega
ivljenja: od zgodnjega zajtrka neprestano spremlja lo-
veki korak do pozne policijske ure, da oni, ki ne ved,
kdaj imajo dovolj, ved, da imajo dovolj.
Odgovornost, ki jo nosi ura, je velika, gmotna je in
moralina. Zato nikakor ne gre, da bi kdorkoli el in
kjerkoli na trgih in mostovih postavljal kakrnekoli ure
in z njimi zapeljeval javno mnenje. Nego je treba za
takno uro, da je priporoena od zaupanja vredne strani
in da goji prava, priznana, Bogu in ljudem ljuba naela.
O urah v zvonikih vemo, da so takne ure. Obnesle so
se kot ure skozi stoletja in stoletja in lahko se smelo trdi,
da niso nikdar ule nikake pritobe. Neutrudno so se
trudile v ponosnih zvonikih in prijazno tekmovale ver-
nikom v radost in nebu v ast: sedaj je ta bila, sedaj ta,
sedaj tretja in nikdar ni potekla minuta, da ne bi kjerkoli
bila kaka ura kolikorkoli. In marsikatero oko je kladivo
orosilo s solzo poezije, ko je bila in je sijala luna trudne
pozne ure e.
Ne, ure v zvonikih niso dale nikdar nobenega povo-
da!
Nego so se brez slehernega povoda nale temne sile
in se zaklele in se godi pred naimi omi, da mestni ma-
gistrat s kruto roko posega v starodavne astite pravice
BESeDA
PREERNOVE HLAE
239
cerkvenih zvonikov in sedaj na svojo roko postavlja po
trgih in mostovih drugane ure, posvetne in brez kon-
fesije.
Tudi na polju asa naj se nae dobro ljudstvo iztrga
izpod krila majke Cerkve: to je tisto, kamor pes moli
taco!
Mislim, takega poetja ne odobruje noben katekizem
in ne vem, e se temu ne ree boji rop, ki zanj ni odve-
ze, razen na daljnih teavnih bojih potih.
Porone obrede e itak opravljajo na magistratu in se
temu pravi civilni brak, alibog. Sedaj je stopil magistrat
e za korenj naprej in poleg civilnih enitovanj uvaja e
brezverske, civilne ure. Kam plovemo? e bo tako lo
naprej, ne bo dolgo in bomo doiveli e to, da bodo o
veliki noi kuharice nosile belo pregrnjene jerbase me-
sto v boji hram na magistrat in bo gospod direktor ali
gospod komisar s peresom in tinto blagoslovil potice in
klobase in jajca in prut, tuna nam majka!
Nae dobro ljudstvo je vemo kakor skala. Smelo se
lahko trdi, da je njegova vera e veja in da ni nobena
skala tako verna, kakor smo mi ...
Naemu ljudstvu nista omajala vere ne Trubar ne
Hren niti ne ljuti Turek in lokavi Beograd, a se je trdna
njegova vera sijajno obnesla tudi pred volilno skrinjico,
pa bo nae ljudstvo brez kode prebolelo e brezbone
ure in se ni bati, da jih ne bi.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
240
Nego se je bati neesa drugega. Bati se je, da se krivo-
verska kuga novih ur ne zaseje med cerkvene ure. Kajti
strana je mo slabih zgledov.
e je opazila javnost in prestraena epeta, da stari in
ugledni uri na franikanskem zvoniku ne korakata ve
vsaka po svoji poti, kakor sta jo bili vajeni dosedaj v bo-
jem strahu in brez posvetne neimrnosti, nego da zape-
ljani in uporni ubirata stopinje za novoversko uro na
mostu.
To je jako grozno: kulturnemu boju se pridruuje e
nevarnost cerkvenega razkola in sta duhovna oblast in
moje pero do skrajnosti vznemirjena.
Nanesla pa je vznemirjenemu mojemu peresu ugod-
na prilika, da se je v kritinem poloaju razgovorilo z
jako merodajno osebnostjo. Ta osebnost ima dobro in-
formirane stike s krogi, kajti sedi v urednitvu, toda ne
eli biti imenovana.
Izjavila je ta osebnost, da z vsemi tirimi odobrava
vznemirjenje mojega peresa, dasi pa po njenem prepri-
anju vznemirjenje ni utemeljeno. Kajti gospoda na
magistratu da ni taka, da bi bila za kulturni boj in da je
neumnost in kozlarija, e moje pero kaj takega misli.
Gospodje na magistratu da so za kulturni boj toliko ka-
kor kozji rep za de. Ampak da so postavili nove ure ne
za kulturni boj, nego zato, da bodo delale. Delale da bo-
do no in dan, na petke in svetke brez zakonitega od-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
241
mora in zapovedanega nedeljskega poitka. Delale bodo
kakor rna ivina besedo pa da bodo imele slej ko
prej in slej e bolj ko prej samo cerkvene ure. Samo cer-
kvenim uram da ostane pravica, da bijejo, nove ure pa
imajo zgolj prekleto dolnost, da delajo, bodo pa brez
glasu, kar ni socialno in po naelih demokracije. In tudi
bero da bodo slej ko prej dobivale samo cerkvene ure in
jim bo bera slej celo zviana e je oblastna skupina
to obljubila. Ta kulturni boj tedaj ni kulturni boj, nego
je reakcija in rni zmaj in hinavstvo in eksploatacija
mislim, da je beseda zapisana pravilno. Toda je dejala
merodajna osebnost, ki sedi v urednitvu in ne eli biti
imenovana, naj vznemirjeno moje pero vendarle to re
zapie in magistrat poteno skrtai, ker magistrat to za-
slui ako ne zaradi ur, pa zaradi oseb in reakcije in
zmaja in kakor reeno eksploatacije.
Pa bo re nemara dobra, kakor je zapisana. Le iz pre-
vidnosti se morebiti lahko e dostavi: Beleimo kot
kronisti.
[ Jutro, 24. novembra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
242
Moja estdesetletnica
(VSE PRAVICE PRIDRANE)
M
ladega moa nisem poznal nikakor ne. Imel je
divje kodre, oslinil je svinnik in mi ga nenado-
ma nastavil na prsi, e estdesetletnico da imam.
Ustrail sem se, bil sem sam doma in brez drugega
oroja razen uma svetle sablje, ki mi je velela, da se za-
klonim pod posteljo, kajti se itajo skoraj vsak dan jako
strahovite zgodbe irom nae domovine.
Mladi mo pa me je rono ujel za zadnjo nogo. Pri-
srno mi jo je stresel ter se ji predstavil, da je novinar.
Novine da so ga poslale nadme. Koderkoli se pripeti ali
poplava ali estdesetletnica ali druga nesrea, vsakikrat
ga neizprosni poklic ene na lice mesta, da se mu svin-
nik prepria na lastne oi, ali je res. Potem pa to re na-
pie z izbrano besedo v novinah. To da je njegov kruh in
tudi na eleznici da ima prosto vonjo do vsakikratne-
ga lica mesta. Naj bom tedaj mo in urno izvolim izpod
postelje; as da je zlato in se mu mudi e v Kravjo doli-
no k teletu z dvema glavama; zato naj brez nepotrebnih
ovinkov tono in odlono, kakor da e stojim pred po-
roto, odgovarjam na njegova vpraanja.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
243
Kadar se ustraim, vsakikrat mi ivci udarijo na tre-
buh, in sem rekel, da moram nekam.
Mladi mo je bil ogoren in je hotel za menoj. Toda e
sem se zaklenil in mu zaklical, da mu sporoim pisme-
no, ko bom gotov z ivci in bo lahko zopet priel.
Sedaj sem si stvar preudaril in naj mladi mo z divji-
mi kodri tem potom vzame na znanje, da ga ni ve tre-
ba k nam, ne njega ne njegovega svinnika. In da je to
sploh jako brezobzirno.
Tudi ena pravi, da je.
Kajti recimo: ako imam estdesetletnico, jo imam
vendar jaz in jo imam zase in je moja last oziroma od
ene tudi seveda, ko je kasa skupna. Pa ne razumeva
ena in jaz drznosti tako reko loveka, ki hoe iz moje
oziroma najine estdesetletnice sebi kosati kruha!
To je prav tako nezasliano kakor lani z redkvico na
parceli. Sadila sva jo, oziroma jo je ena in jo v uljih
svojega obraza gojila vse leto, jo cepila, obrezovala in
kropila. Ko pa je prila jesen in je bogato obrodila, nali
so se temni elementi in se polakomnili uljev najinega
znoja: tirinajst najlepih plemenitih redkev so odnesli
ponoi in skrivaj in niso rekli niti: Piite nas v uho!
To ni bilo lepo in boji mlini ne bodo prizanesli.
Tudi mladi mo naj ne izziva bojih mlinov! S svojim
oslinjenim svinnikom naj ne sega po tujih estdesetlet-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
244
nicah, ki naj bodo vsakomur svete! Nego naj si lepo sam
pred svojim pragom vzgoji svojo estdesetletnico, to naj
potem pie, kolikor hoe!
Kar se pa tie moje, jo bom e sam pisal in si zanjo
pare sluil zase.
Vsakemu svoje!
In je tudi res. Eno samo estdesetletnico imam in sem
zanjo rtvoval dokaj let in truda in strokov in je ni po-
prej nikdo poznal, da bi kaj storil zanjo. Zdaj ko je dozo-
rela, bi pa prili drugi z oslinjenimi svinniki in jo poba-
sali v svojo malho!
To je zoper dravo in red in zaito in svarim vsako-
gar in prosim urednitvo, naj od nikogar ne sprejme
moje estdesetletnice in je natisne kakor samo od mene!
Samo iz mojega peresa je prava in pristna in jamim
zanjo dve leti. In je dobra roba in napisana tako, da bo
zanimala tudi ire kroge, ne samo vseuilike profesor-
je.
Evo jo!
FR. . ESTDESET LET
NEPRESTANO V ISTI KOI!
Dolgo se je tajinstveno pripravljalo, le najblija okolica
je slutila, kaj se kuha, slednji pa je vendar zavralo in je
BESeDA
PREERNOVE HLAE
245
z elementarno silo izbruhnila
v javnost senzacionalna vest, da praznuje gospod Frido-
lin olna v ojem krogu svojega peresa in ostale drui-
ne estdesetletnico svojega rojstva
kosti.
Z bliskovito brzino se je vest razirila od ust do ust in
je
globoko pretresla zavarovalnico,
ki mu mora po tarifi II a izplaati za doivetje in smrt
zavarovano vsoto Din 1250.
Pretres so zabeleili tudi aparati nae
potresne opazovalnice
in so ga javili sosednjim zavodom v vici in Londonu z
opombo, da utegne biti v zvezi s sonnimi pegami, kar
ni neverjetno, kajti ni sonce in njegovo razpoloenje
nikakor ne brez vpliva na lovetvo in modo in nahod in
izlete in ejo in sploh.
V ostalem je zabeleiti z zadovoljstvom, da ni ta sen-
zacija dneva zahtevala nikakih
lovekih rtev.
Edinole koko se je zaklala, toda je bila priletna in po-
ceni in bi bila drugae izdihnila sama od sebe.
Tudi gospod estdesetletnik se vobe pouti brez po-
sebnih pritob. Le dolgas se ga vasih loteva, kar je
opraviljivo pri loveku, ki mu je usojeno biti
BESeDA
PREERNOVE HLAE
246
estdeset let neprestano v isti koi.
Iz bogatih skuenj svojega ivljenja podaje spotovani
gospod jubilar e tole v pouk in zgled mladega sveta:
Vsikdar je ivel zmerno. Kajti mu ni nikdar neslo, da
bi ivel nezmerno.
Ali mu je zmernost podaljala ivljenje, ne ve. Vseka-
ko pa misli, da zmernosti ne kae pretiravati, kajti zgo-
dovina ui, da od pretiranega gladu nekateri celo umr.
O emer pa je trdno preprian, je to, da ne bi bil do-
segel astitljive starosti, ako ne bi bil
vse ivljenje dihal.
Zato najtopleje vsakomur priporoa, naj noben dan
ne opusti rednega dihanja: ne bo mu al tozadevnega
truda. Dihanje je jako preprosto, a hkrati poceni sred-
stvo, da lovek dosee estdesetletnico.
Slavno urednitvo, mislim, da je za letos dovolj te
estdesetletnice! Prihodnje leto pa lahko spiem zopet
drugo.
In bi omenil e to, da je ena nala moj rojstni list, ki
kae, da sem star ele 58 let. Pa mislim, da to ni mero-
davno. tevilke so le zunanja in tako reko konvencio-
nalna re; jedro pa tii v notranji vrednosti in dobrobi-
ti in potrebah saj me razumete: gospodarska kriza je
vsepovsod!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
247
Pa utegne biti prav tudi zaradi konkurence, da mojo
estdesetletnico prinesete e par let prej, nego jo bo ka-
terikoli drugi list.
[ Jutro, 8. decembra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
248
Pomemben napredek
K
ar se tie naprednosti, je Ljubljana jako napredna.
Vsi Ljubljanani so napredni: nekateri so napred-
ni kar tako in brez pridevka, drugi pa so resnino na-
predni in so ti seveda nekoliko manj napredni nego
oni, kajti so napredni le v mejah resnice in se ve, da je
resnica jako omejena re in se pravzaprav ne ve, kakna
da je in ali je sploh.
Poglavitno pa je, da so Ljubljanani napredni in da so
napredni vsi. Vsako leto so napredni huje.
Na primer letonji Miklav e nobeno leto ni bila
takna njegova slava kakor letos. Vsi krogi, napredni in
resnino napredni brez razlike vere, spola in abonirane-
ga dnevnika so si bili sloni na polju svetega Miklava
ta slonost je velepomemben napredek ne eden ni bil
zoper, in mislim, e bi bile obinske volitve, Miklav bi
dobil glasove vseh volivcev, prav vseh, od prvega do
zadnjega, in prigoljufane glasove e povrhu in bi bil so-
glasno izvoljen za upana.
Tolikno je vanj zaupanje in mislim, da je tolikno,
ker Miklav ni umazan, ampak ima odprto bisago, kar
je od silnega pomena za vero in prosveto. Takih mo
BESeDA
PREERNOVE HLAE
249
nam je treba, pa bi hitro ozdravelo javno ivljenje in bi
bil en sam hlev in ena sama stranka.
astil se je Miklav na vse razline sorte in so mu bile
vse sorte prav nobene ni zavrgel. Razmere in talenti
so pri razlinih ljudeh razlini, vsi ne morejo po enem
kopitu, ampak vsak, kakor more, le namen mora biti
dober in da ni ogroena javna varnost in policija.
Na primer so ga mnogi verniki astili v gostilni ob
vsak dan sveih krvavicah in peenicah in zajameno
pristni portugalki, a je darila sprejemal odbor do estih
zveer. Drugim je narava razvila talente bolj spodaj, pa
so na ast mu plesali arlston in desbend in foksterier.
Sedaj v adventnem asu so sicer ples in gostije greh in
bi bil ta greh dovoljen le z dovoljenjem kn. k. ordina-
riata. Toda Miklav ni tak, da bi ljudem gledal v zobe in
pod noge, to se sploh ne spodobi nego gleda le v
srce in obisti.
Ulice so bile zveer kakor tiso in ena no.
Nekatere prodajalne so imele v izlobah cele oltarje
z razkonim peklenskim ognjem, ki so v njem rajali ob-
jestni hudiki, imenovani parklji. Parkljev je bilo videti
skoraj ve kakor Miklavev, in e bi bil Miklav kdo
drug in ne Miklav, bi bil morebiti razaljen. Toda Mi-
klav ni tak, da bi rekel: Jaz in samo jaz in nihe drugi!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
250
Nego je bolj moder in ve: e ne bi bilo parkljev, tudi
zanj ne bi bilo slube.
Po drugih izlobah pa so bili Miklavu na ast postav-
ljeni Miklavi. Bili so si jako podobni, nobeden ni imel
brade ostriene na bubi, niti niso bili iz umetnike
razstave, nego so imeli ravne ude in glavo tam, kjer se
spodobi, in ne kod na hrbtu ali na trebuhu.
Koder je kaka prodajalna posebno lepo in spodbud-
no astila Miklava, je posredovala policija, da je proda-
jalna nekoliko odnehala, kajti ni mogel tramvaj mimo
zaradi gnee.
Skoraj nobena prodajalna ni bila isto brez in e ni
zmogla ve, je imela vsaj rdeo lu malo rdee lui, pa
je bil Miklav! In so z rdeo lujo spotovale Miklava
galoe in pecivo in hlae in parfumi in ribje olje in knjige
in ivalni stroji in glistavki in sir in vampi in elezne
blagajne in sardine in nogavice in frizure in kravate in
modni saloni in obli za kurja oesa. Vse je tekmovalo
v enodunem navduenju: gostilne in Sokol in konzumi
in kavarne in obrt in industrija in le malokateri je bil,
da ni.
Ganljivo je bilo videti: celo skromni zavod, ki je na-
menjen resnini loveki potrebi in ima dva vhoda, za
moke posebej in za enske, je gojil slavne te dni rdeo
lu in prijazno vabil posetnike. Ne dvomim, da se je vrli
dami, ki s precizno spretnostjo vodi ta zavod, obnesel
BESeDA
PREERNOVE HLAE
251
raun in elim naj se ji s pomojo visokega zaitnika
obnese e naprej v zviani meri, zlasti naj ji bo zavod
obvarovan Damoklejevega mea redukcije, ki alibog
raznim drugim zavodom uga iz Beograda in so potem
potrebne stavke in protesti in manifestacije in oitki,
katera stranka da je kriva.
Lahko se ree, da je proslava bila veliastna in je na-
redila vtis na vsakogar.
Le reim je zamudil tudi to pot: za Miklava ni imel
kredita in se ve, kje tii zajec: Miklav ni v partiji! Zato
ga reim prezira in brezobzirno gazi svetinje naroda,
kar nikakor ni v skladu s poljem vere in prosvete!
Na primer se je pikro opazila sodnija, da ni imela ne
sence kakega Miklava niti ne toliko pekla in parkljev,
kar bi lo za noht. Lahko jo je sram, ko ima e veliko
veji obrat kakor razni drugi obrati, ki vendar mimo njih
ni mogel tramvaj in je morala posredovati policija. Za-
radi malo proslave Miklava ne bi la sodnija v konkurz
niti ji ne bi bilo treba posebnega kredita. Kakega sodni-
ka gotovo ima, ki ima brado za Miklava, dravni
pravdnik bi lahko bil za angela s sabljo, in kdor bi bil
obsojen, pa bi prili ponj oni iz jetninice in bi roljali s
kljui.
Takisto se je narod jaiko pikro zgraal nad davkarijo,
da ni tela Miklava za vrednega niti poene rdee lu-
ke.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
252
Taka re se bridko mauje in se bojim, narod si jo bo
zapisal za uesa in se naj sodnija in davkarija ne udita,
e jima stranke izostanejo in bo potem kriza.
[ Slovenski narod, 11. decembra 1927 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
253
e enkrat najznameniteji
dogodki 1928
L
jubi gospod, ali Vam je e kaj odleglo? V urednitvu
so mi rekli, da niste isto pri pravem zdravju. In da
so izroili Vae pisanje najznamenitejih dogodkov bli-
njega leta mojemu peresu, da Vam odgovorim. Drugim
peresom, so rekli, da se je od Vaega pisanja zaprla sapa.
To me zelo veseli in Vam prisrno estitam in elim,
da bi se Vam kmalu obrnilo na bolje, ako Vam je res kaj.
Gospodje v urednitvu pravijo, da Vam je, in so rekli, da
za Vas molijo.
Ni moja navada, da bi se laskal, kajti laskanje ni moja
rubrika, nego spada onemu peresu, ki pie jubileje. Toda
si ne morem kaj, da ne bi: gospod, kapo dol Vi ste
pti! Vae pismo in prerokovanje je kar s kopitom zade-
lo taro in Vas rotim, gospod, da se pravoasno ozrete
po zdravniki pomoi urednitvo se resnino boji za
Vas, tako modri ljudje ne ive dolgo!
Gospodje v urednitvu imajo dobro srce in vsakomur
radi postreejo s svetom, kmetu ali ministru, in naj so
vpraani za svet ali niso. Pa so mi tudi za Vas, ljubi gos-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
254
pod, naroili: skozi tirinajst dni ali tri tedne si devajte
obli na mogane, tisti, ki venkaj vlee dobro da Vam
bo storilo! Poskusite! Poskus ni ne stane kakor je
kroja rekel, ki je z odprtim denikom skoil z zvonika.
Kar se pa tie Vaega pisma, ste za blinje leto napo-
vedali tehle deset najznamenitejih dogodkov:
1. zZunanjo krizo,
2. notranjo krizo,
3. gospodarsko krizo,
4. uradniko krizo,
5. kulturno krizo,
6. gledaliko krizo,
7. prometno krizo,
8. splono krizo vsled kritine obilice kriz,
9. eleznike in poplavne katastrofe,
10. atentate v Juni Srbiji, in ste za priklado navrgli
e tiri toke: bedo v rni gori, bedo v Hercegovini, bedo
v Dalmaciji in potni rop na dolenjski eleznici.
Gospod, hvala Vam! Vi ste mojster, in e bi lo po pra-
vici, nikomur drugemu ne bi smelo urednitvo prisoditi
nagrade za najbolje prerokovanje kakor Vam in vrh na-
grade e naslov in rang inpektorja za horoskope in vli-
vanje svinca.
Namre, e bi lo samo po pravici in brez ozirov.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
255
Gospodje od urednitva so Vam gotovo hvaleni e
bolj kot jako, in so Vam lahko. Zdaj ko imajo Vae ime-
nitno prerokovanje, za vse leto so preskrbljeni z uvod-
nimi lanki: enkrat bodo na to krizo zabrenkali, enkrat
na to in vmes na razmere v Juni Srbiji in pri eleznicah.
Kaj bi urednitvo poelo brez Vaega pisma!
Toda so, kakor reeno, oziri in pomisleki.
Lahko bi na primer kdo rekel: taka prerokovanja, ka-
krna so Vaa, niso nikaka prerokovanja. Za taka prero-
kovanja da ni treba urednitvu, da razpisuje mastne na-
grade, nego da je takne modrosti dovolj in preve in da
je imajo v urednitvu na kupe e v samih smeteh.
Jaz ne pravim tega, ljubi gospod, ampak bi lahko re-
kel kdo drug. Vi ne veste, kako hudoben je svet! In bi
e dodal, da urednitvo ne potrebuje prerokov takisto
ne zato, da bo leto 1928 imelo dvanajst mesecev in raz-
ne letne ase in sneg in de in pod Triglavom potres in
suo v epu in na koncu oenaa amen.
Ljubi gospod, jaz ne pravim tega, kajti jaz Vas razu-
mem. Vi niste novinar. e bi bili novinar, potem bi se-
veda prerokovali druge rei: da se bomo po sporazumu
s hrvako republiko sporazumeli tudi e z makedonski-
mi bombami in kaako gospodo. Italija da bo za botro.
Grija da nam bo na srebrnem kroniku ponudila Solun
s prikuho in v Beogradu in v Sloveniji da bomo postali
pametni.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
256
Toda bi bile to oitne lai in pravijo novine laem
race. Take oitne race lahko piejo novine, to je njihov
kruh. Realen prerok pa, ki kolikaj pazi na svoj ugled, jih
ne more zapisati seveda ne. O, gospod, kako dobro
Vas razumem, in e bi Vas razumeli tudi drugi, Vaa bi
bila nagrada.
Tako pa ne smete preve zameriti urednitvu, e na-
grade ne boste dobili.
So pomisleki, veste urednitvo ima pomisleke.
Nobena re pod milim nebom pa ni brez hibe ka-
kor je rekla kuharica, ki je mesto kisa bencin ulila na
solato.
Pa se da oitati hiba tudi Vaemu prerokovanju kaj
se ne bi dala!
Ne zastran vsebine Bog ne daj! zastran vsebine
je Vae prerokovanje prvovrstno in zanesljivo, kakor bi
stalo v Slubenih novinah.
Ampak zaradi oblike.
Prealostno je pisano.
Gospod, preitajte svoje prerokovanje: kriza in e kri-
za in e in e in beda in e beda in katastrofa in e kata-
strofa in kot edina jasna toka potni rop na dolenjski
progi to je strano!
Dovolj je strano, da resnino ivimo v tako stranih
razmerah.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
257
Potem pa pride Vae pero, ljubi gospod, in nam s kru-
to besedo e za naprej in za vse bodoe leto podere upa-
nje, da bo bolje: ne, figo bo bolje, same krize bodo in
bede in katastrofe in en sam potni rop ta nas ne bo
potegnil iz blata.
In sedaj naj bi prilo e uredni.tvo in z nagrado svoj
peat pritisnilo na Vae prerokovanje, ga odobrilo in po-
trdilo.
Ne, to ne gre nikakor ne!
Ne gre zaradi naronikov.
Naroniki, ki bi brali Vae preroko krakanje in bi
brali, da je Vae krakanje potrjeno z nagrado, kaj naj
stor drugega, nego da obupajo!
Pa bodo obupali!
Obupali bodo in se obesili!
In e se bodo naroniki obesili, kaj naj brez naroni-
kov pone urednitvo? Mar se naj takisto obesi? Ljubi
gospod, Vi zahtevate preve!
Seveda, ko imamo leto za letom krize in bede in ka-
tastrofe, potni rop pa en sam, niste mogli prerokovati,
da bomo letos brez, kar se tie katastrof in bede in kriz,
da pa bomo potnih ropov deleni petinsedemdeset
to ne bi bilo realno.
Razumem Vas, gospod!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
258
Toda bi bili vendarle mogli alostno svoje preroko-
vanje povedati drugae, da bi bilo kraje in zlasti v manj
obupni obliki. Na primer e bi rekli takole:
Mi pa ostanemo, kakor smo bli,
holadireja holadiri!
[ Jutro, 13. januarja 1928 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
259
Vane reforme
N
epopisna je radost, da gojimo v Beogradu tako
odline fotelje, in se moje skromno pero tudi ne
bi lotilo, da nepopisno radost popie, e ne bi bila ta
mesec najemnina in je gospodar siten in prosim slavno
urednitvo, da honorar izroi kar moji eni, ki bo pri-
nesla rokopis. Mislim, da ni kleveta in da moje pero ne
bo prilo pod paragrafe in riet, ako reem, da so neka-
teri izmed onih foteljev naravnost enialni; v skrajnem
sluaju pa se moje pero seveda tudi ne bi ustrailo do-
kaza resnice niti ne popravka, preklica in astne izjave.
Na primer oni fotelj, ki so iz njegovega naroja v po-
vzdigo narodne prosvete izle olske epice! olske e-
pice pomenijo nezaslian korak na polju uee se mla-
dine. Moji jih nosijo vsi tirje z najboljim uspehom.
Samo eden je dobil minus cvek v zgodovini, drugi pa
je priel v razredno knjigo zaradi jezika. Toda je bila re
taka, da sta bila tisti dan doma pozabila epici in sta mi
trdno obljubila, da se ne bo zgodilo ve.
Ali pa oni odlini fotelj, ne vem ve, kako se pie, ki je
gospodinam v ministrstvih predpisal novo modo zgo-
raj in spodaj. Kajti je uprava nae kraljevine resnino
BESeDA
PREERNOVE HLAE
260
slaba in potrebna reforme pri nogah in glavi, a je ta fo-
telj prvi krenil od jezika k dejanju in se z odlono roko
reforme lotil in jo priel pri nogah in glavi tipkaric.
Hkrati je v ministrstvih ukinil lepotne tekme. Kajti so
poprej bile med tipkaricami tekme, katera je najlepa, in
so jih priprave za prvenstvo mislim, da se temu ree
trening stale dokaj asa in napora in potem je bila ena
izvoljena in je dobila naslov: Miss Finansija ali Miss
Agrarna reforma ali Miss Izenaenje zakonov in je
ves Beograd govoril samo o tej miss, za gospoda minis-
tra pa se ni nikdo brigal, kar je jako kodovalo uradne-
mu ugledu.
Sedaj pa se je oglasil zopet nov fotelj in je e smrkelj
vzel v svoje vee roke, da ga reformira.
Sestavil in objavil je jako temeljit pravilnik. Ta pravil-
nik se tie saobraaja in je notri im najstroje ukaza-
no, kako in kam se ima saobraaj odslej usekovati.
Ta re je res enialna in smo nanjo lahko ponosni in
ji ni ne bi bila kos vsaka glava.
Pravilniku je posneti, da je drugae na saobraaj v
zglednem redu, hvala Bogu! Pragovi da so brezhibni,
tranice sijajne in osobja zadosti in preve. Kar pa da
povzroa obilne eleznike katastrofe in alibog od-
kodnine, je to, da se osobje pravilno ne usekuje. To je
tisto in ima pravilnik podrobna navodila, kako in kaj:
osobje da si mora iz srajce pod pasom, kjer se srajca itak
BESeDA
PREERNOVE HLAE
261
ne vidi in je odve, lepo izrezati epni robec, in kadar se
na eleznici pojavi kaka odlina osebnost iz inozemstva,
naj jo osobje najprej legitimira, potem pa, ako je res iz
inozemstva, rono potegne iz slubene torbe epni ro-
bec, ga razprostre in se vanj strumno in s poudarkom
usekne, kar naj osebnost iz inozemstva potrdi z lastno-
ronim podpisom v kontrolni knjigi. Tako se bo v ino-
zemstvu najbolj preprievalno dokazala visoka kultur-
nost nae kraljevine.
Mesto tega pa, kaj je delalo saobraajno osobje do
sedaj? Oziroma ako ne vse osobje, vsaj dober del osobja,
in to ba oni iz najblije okolice ministrskega fotelja? Ni
potegnilo robca nikakor ne, kajti ni takega robca sploh
ne gojilo, nego je kar z bridkim kazalcem desne roke
pritisnilo na desno nosnico, skozi levo pa z brutalno silo
pihnilo, da je venkaj zletel ves naboj na pod ali v steno
ali celo gospodu ministru ali kamorkoli na hlae. In se je
za levo nosnico enako sproila e desna!
Kaj si mora inozemstvo misliti ob takem usekovanju.
Inozemstvo, ki presoja vse razmere le po nainu, kako
se saobraaj usekuje! Potemtakem pa ni uda, da v ino-
zemstvu ne dobimo posojila ne poene pare.
Temu je kriv samo saobraaj in njegovo balkansko
usekovanje. koda je ogromna in je odgovoren zanjo v
polni meri saobraaj in se ne sme pritoevati, da se mu
bodo prejemki zniali, da se krije koda. In bo odslej sle-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
262
herni, ki se bo usekoval zoper pravilnik, neusmiljeno
izgubil svoj poloaj brez disciplinarne preiskave in sod-
ne.
Pravilnik pa e pove, da saobraaj tudi strania ne
uporablja pravilno, kar je jako obalovanja vredno. Od-
slej da ne bo nikdo nameen, kdor ne bo znal in ne bo
svojega znanja izkazal v pismenem in ustnem izpitu
pred komisijo, in bo v temeljitejo izobrazbo saobraaja
v tej toki otvorjen v Beogradu poseben dvomeseni te-
aj, koj ko bodo v Beograd dospela potrebna uila, sedaj
jih e nimajo.
Pravilnik izraa nado, da bo saobraaj kos novim na-
logam in da bo zlasti sprio tujcev iz inozemstva z vso
slubeno vnemo usekoval in uporabljal strania. Tako
se bo nezasliano izboljal promet in ne bo ve nezgod
in odkodnin in deficita in nam bo inozemstvo drage
volje dajalo posojila.
Jaz tudi mislim, da jih bo, in e mislim: ko se bo pra-
vilnik obnesel v saobraaju, ga bodo posnela e druga
ministrstva in finanni uradi in veliki upani in sodnije
in pote in celo armada. In bomo potem imeli posojila
iz inozemstva kakor hudi toe in ne bo ve treba
da strada Hercegovina,
da stradajo elezniarji,
da stradajo staroupokojenci,
da stradajo novoupokojenci,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
263
da stradajo neupokojenci,
da stradajo oroniki,
da stradajo brezposelni,
da stradajo zaposleni,
da stradajo pridobitni krogi,
da e bolj stradajo oni, ki niso pridobitni,
da stradajo trafikanti,
da stradajo invalidi,
oziroma naj se oni oglase, ki ne stradajo, da bo re
kraja, in ne bo ve konkurzov in ne bodo ve zaprte
ole, ker drava ne plaa kurjave in lui, in skratka: ne
bo ve Balkana.
[ Jutro, 5. februarja 1928 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
264
O ljubezni pri ljudeh in fiolu
A
li je svet uden ali sem uden jaz eden izmed
naju je gotovo. Ne razumem ga ve, pa ne vem, ali
je svet taken, da ga ne, ali sem jaz tisti.
Zdi se mi: vasih sem ga razumel. Oziroma ga sploh
nisem razmiljal. Marsikatera re je, da jo lovek isto
gladko razume, dokler je ne razmilja. e ga pa prime in
prine in razmilja, pa se mu kmalu kaka re zdi udna.
Ne vem, kaj je zdaj prilo nadme, da ne morem dru-
gae, in razmiljam svet in se to godi tudi, e pijaa si-
noi ni bila slaba in jo je plaal kdo drug. AIi je to od let
ali od modrosti? Pa se mi svet in na svetu ljudje neusmi-
ljeno zde udni ne vem, ali se zde drugim tudi.
Na primer sem bil zadnji v operi; z menoj je la ena,
brez ljubljene ene ne grem nikamor e zaradi klobu-
ka ne in spodobnosti. Namre ljubljena ena gleda na
klobuk, da ga imam zasukanega na pravo stran, tako da
ni pentlja spred, in e sreava znano gospodo in je tre-
ba, da spodobno pozdravim, pa me sune. e me sune s
komolcem, pozdravim na desno, e me sune s kolenom,
pozdravim na levo, in potem zopet pazim, da klobuk ne
denem na glavo napak zasukanega. Odkar me je prije-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
265
lo, da premiljam svet, mi klobuk in pozdravljanje rada
hodita navzkri; eni, hvala Bogu, ne hodita, ena sve-
ta ne premiljuje.
Torej, kakor reeno bila sva v operi. e dolgo nisem
bil in ne vem, e bom e kdaj nak, preudna se mi zdi
ta re, ne razumem je ve!
Toliko petja in godbe in mrgolenja nog, vse pa samo
zato, da se dva v tretjem aktu vzameta!
Pa e bi se e vzela lepo, po katekizmu in paragrafih,
z oklici in pismom in pojedino in poroko! Toda se ne,
nego se vzameta kar tako in le za kratek as.
Komaj sta se vzela, se ona kesa, da sta se, in se kesa e
on, da se ona, in tudi lahti ni prav in so potem kreg in
roljanje in obup in mrlii, vse vkupe s tirideset godci
in tirideset pevci in tirideset pari nog in traja ta re
noter do pol dvanajstih, obinstvo pa navdueno!
Ne razumem obinstva, sem dejal, ne razumem
onih na odru vsi vkupe so blazni!
ena me je sunila s kolenom in sem takoj prijazno
pozdravil na levo.
Toda me ni sunila zaradi pozdrava, nego je rekla, naj
ne kriim tako, da ne bo kdo razaljen.
Kar se tie razaljenja, sem seveda zoper slehemo raz-
aljenje in ako se je razaljenje vendarle pripetilo, ni bilo
razaljenje, nego le neljubo nesporazumljenje, ki ga
BESeDA
PREERNOVE HLAE
266
obalujem in preklicujem. Toda kar je res, je res in osta-
ne res in je tako rekel tudi bik, ki je osla zmerjal za ma-
garca in ga potem prosil odpuanja.
Res pa je in ostane res, da tistih komedij okoli ljubez-
ni ne razumem ve. Zde se mi udne in se mi udni zde
tudi ljudje, da se jim te komedije ne zde udne.
im bolj razmiljam ljudi, bolj se mi zde udni in se
mi zdi: samo ljudje so tako udni v ljubezni in nobena
druga stvar.
Na primer, sem dejal eni, e vzamemo svojo par-
celo na Mirju. Na treh gredah je posajen fiol, tisti visoki
na preklah. Tudi fiol ima svoj poklic v stvarstvu kakor
lovek: tudi fiol kali, raste, in ko mu pride as cvetja, se
lepo eni in plodi in se potem po volji boji zadovoljen
ozira na mnogobrojno potomstvo.
Toda kje so tiste neumne komedije, ki ljudem sprem-
ljajo ljubezen?
Tudi fiol ljubi, seveda ljubi in je to njegov poklic in
njegovi usoda in nobenemu fiolu niti v sanjah misel ne
pade v glavo, da bi lahko bilo drugae ali da naj bi bilo
drugae.
Kdaj se je e kod bralo, da je fiolov cvet zaobljubil
deviki stan in se upira moitvi? To je pri fiolu kratko-
malo nemogoe, in e bi se vendarle zgodilo, mislim,
vesoljne gospodinje bi bile ogorene in ne bi dale prej
BESeDA
PREERNOVE HLAE
267
miru, dokler ne bi oblast posegla vmes in tak fiol vtak-
nila na Studenec.
Ali da bi bil fiolov cvet goden za moitev, pa bi mu
branila lahta in bi ljubil le skrivaj, v gluhi noi in s se-
zutimi evlji? Potem pa, ko bi re vendarle prila na dan,
pa da bi nastali kreg in roljanje in boj in bi en fiol za-
klal drugega.
Ali pa, da bi kateri rekel ali katera rekla ne vem,
kako se spola loita pri fiolu, ko ne nosijo kril in hla :
,Samo tega hoem ali samo to in nobenega drugega ali
nobene druge! In e jima ne bi lo volji, holaj! pa bi
bila nesrena ljubezen in poslovilna pisma in mrki lizol
ali kakrnakoli druga smrtna kosa!
Vsakdo mi bo pritrdil, da je to neumnost in je res ne-
umnost tolikna, da se celo mojemu peresu skoraj zdi
preneumna. Ali pa, e bi fiolu cvet priel delati strok,
pa bi ga bilo sram pred drugimi fioli in bi strok tajil in
poskual se ga iznebiti, potem bi pa imel sitnosti na sod-
niji in v asopisih!
Take neumnosti so preneumne! Namre za fiol. Za
fiol so preneumne. Za loveka pa da niso?
To je tisto, esar ne razumem in se mi zdi udno in ne
vem, ali je lovek e krona stvarstva ali je krona stvarst-
va fiol in bi lovek moral v olo k fiolu.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
268
Tako sem re razloil ljubljeni eni in dal duka pre-
prianju, da bo treba kaj ukreniti.
Ljubljena ena je bila poraena. Dejala je, da je stvar
preteka za njeno ensko glavo. Videl sem pa, da tudi
njo skrbi ta re, in da se boji, da bo res treba kaj ukreniti.
In je rekla, da me lepo prosi, preden ukrenem kaj dru-
gega, da bi se poprej posvetoval s kako pametnejo gla-
vo, kakor je njena, na primer z doktorjem Romarinom,
ki da je jako pameten gospod, tako pameten, da e drugi
hodijo k njemu po pamet.
Doktorja Romarina do tedaj e nisem imel asti, da
bi ga poznal osebno, toda je resnino jako inteligenten
lovek.
Z ivim zanimanjem me je poslual in potem zapisal
recept: Bromural in Franc Joefovo grenico.
Rekel je, da bodo ta zdravila gotovo pomagala. Sploh
je bil jako ljubezniv, in ko sem se poslovil, mi je e last-
norono klobuk zasukal na pravo stran.
Samo to sem ga pozabil vpraati, komu naj dam zdra-
vila ali udni operi ali udnim ljudem ali fiolu.
[ Jutro, 11. februarja 1928 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
269
Glavnjaa
T
o je udovito: vasi se zgodi kaka re, ko pa se je
zgodila, je moje pero vedelo e poprej, da se bo. Ne
vem, ali ima e katero drugo pero ta dar. In je potem
mojemu peresu samo al, da rei ni zapisalo prej, pre-
den se je zgodila. Kajti so nekateri ljudje taki, da potem
ne verujejo in se norujejo, da to, kar se je e zgodilo,
lahko prerokuje vsak osel.
Ogoreno zavraam namigavanje na osla in preroke.
Tako namigovanje je skoraj aljivo in svarim vsakogar.
Moje pero ni niti osel niti prerok nikakor ne. Nego ima
zgolj zdrave oi; hvala Bogu!, in gleda, kaj se godi, po-
tem pa dela svoje raune, kaj se bo zgodilo.
Na primer slavna bitka za Glavnjao vsa znamenja
so kazala, da mora priti, pa je res prila. In kakor ree-
no, moje pero jo je utilo e poprej in mu je sedaj jako
al, da ni tega povedalo e pred bitko. Morebiti bi se bila
bitka prepreila in bi se bila prepreila bratska kri in
raztrgane hlae in tuna nam majka in politini dogodki
in dalekoseni lanki v novinah.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
270
Morebiti pa je vendarle prav, da se bitka ni prepreila
kdo ve! Kajti e bi se bila, bi se brezobzirni ljudje zo-
pet norevali, da je moje pero osel in da je prerokovalo
stvar, ki se ni zgodila.
Teko je dandanes peresu biti pero.
Do bitke je prilo tako:
Bratje tam preko so si izmislili, da reducirajo univer-
zo tokraj. Niso si pa izmislili redukcije iz hudobije ali
zaradi svoje zarade, ne, taki niso nai bratje tam pre-
ko! Izmislili so si jo marve zgolj zaradi spremembe.
V bratih tam preko tii neugnan nagon, da izpremi-
njajo. Izpreminjajo vse in izpreminjajo zopet izpremem-
be. Poprej jim nismo tako poznali due in nekateri jih ne
poznajo niti sedaj in jim zamerijo. Toda jih sodijo napak.
Ni tolikna v njih krivda, nego le nagon jim je silen.
Na primer ustanavljajo vse mogoe in jako velikopo-
tezno. Pa ustanavljajo zgolj zato, da lahko zopet razde-
r. Razder pa zato, da lahko zopet ustanavljajo. Na-
pravljajo zakone, e sledei teden jih popravljajo, tretji
teden pa jih docela razveljavijo in jih neusmiljeno boli,
e katera stvar v miru ostane dalj kot en mesec, druge-
ga pol.
Takni so kakor na stric, Artur mu je ime in ima ra-
dio. Tudi kadar lepo gode radio in v redu, ga vrti, ne
zato, da bi godel e lepe, nego zaradi izpremembe. Ne
BESeDA
PREERNOVE HLAE
271
veseli ga kar radio gode, nego veseli ga, da ga sue in je
potem drugae.
Pa naj se njegova milostna e tako krega in ima ivce
in bi mu najraji katero pripopala, on ne more drugae:
mo je in znaaj in neugnano sue. Morebiti mu krva-
vi srce, da ima soproga ivce, kajti jo ljubi z dnom svo-
jega srca toda ne more drugae. Razumeti ga je tre-
ba!
Bratje tam preko pa takisto zmeraj suejo in suejo
samo zaradi sukanja in ne morejo drugae.
Sedaj suejo univerze, pa ko jih bodo ukinili, bodo
sukali naprej in bodo prej ali slej univerze zopet prile
na vrsto, da jih ustanov, ali pa bodo namesto njih usta-
novili kaj drugega, karkoli, vseeno je, kaj, dolgo itak
ne bo in bo zopet ukinjeno.
Razumeti je treba brate tam preko in zasluijo v naj-
obilneji meri, da jih razumemo.
Treba pa je razumeti tudi brate tokraj, ki imamo iv-
ce in ljubimo svoje univerze kakor maka mlade. Uni-
verze so nam svetinje in ponos in kultura in gospodar-
ski pomen in jamstvo bodonosti. a jih bomo branili do
zadnje kaplje rnila in zadnjega miga jezikov. Taki smo
in taki ostanemo in smo bratom tam preko tudi poveda-
li, da ne odnehamo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
272
Toda tudi bratje tam preko so taki, da ne odnehajo in
ne pomaga ni, kakor, kadar pri radio sedi stric Artur.
Mi tako, oni pa tako, mi tako, oni tako; tako razmer-
je seveda ne more in ni moglo ostati brez posledic. Raz-
merja sploh redkokdaj ostanejo brez posledic, alibog!
Posebno ako traja mi tako, oni tako, mi tako, oni tako,
mi tako, oni tako kar teden za tednom in mesec za me-
secem in brez sleherne izpremembe.
Zato je bilo jasno in ni treba nikomur biti prerok ali
osel, da razume in pove, da tako razmerje ne more osta-
ti brez posledic in da se bo zgodilo karkoli.
Jasno je bilo, da narod tokraj redukcije svojih svetinj
ne bo porl kar gladko.
Marve je bilo jasno in so mogla to uvideti tudi manj
nadarjena peresa, ki jim ni moi oitati osla in prerokov,
da bo narod tokraj odgovoril narodu onkraj z nadalj-
njimi koraki. Priakovati je bilo, da bo narod tokraj na-
rodu tam preko vrnil milo za drago.
Kar je bilo priakovati, se je resnino zgodilo. Narod
tokraj je sklenil: e bratje tam preko ne prizanes naim
svetinjam in jih ni groza z brezbono roko reducirati
nam univerze, ki so na ponos in kultura in jamstvo bo-
donosti, potem jim bomo takisto mi reducirali njihovo
svetinjo in ponos, reducirali jim bomo Glavnjao.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
273
Ta gesta morebiti ni bila plemenita. Toda je bila uin-
kovita in je morala zadeti brate tam preko sredi srca.
Kajmakalan je svetinja in je smrtno nevarno te sve-
tinje se dotikati. Toda je Glavnjaa e desetkrat huja
svetinja, in ko se je zgodilo, da so se ti s te strani resni-
no dotaknili Glavnjae, se je seveda tudi zgodilo, kar se
je moralo zgoditi in je moje pero utilo vnaprej: vnela se
je bitka.
Ne bitka kakor pri nas, z bridkim rnilom in z jezika
svetlim meem, nego isto zares.
Kakor en mo so zavenketale pesti. Zajeale so klo-
pi in je napetost dosegla vrhunec. Tekla je junaka kri.
Enemu so bile v srditem boju kruto raztrgane junake
hlae in jih je v brezupnem stanju odpeljal reilni voz.
Marsikateremu stolu je izdihnila junaka noga lahko
ji bodi domaa gruda! Eden si je izpahnil mezinec, eden
je skual vplivati s pomirljivo besedo, pa se mu je od kri-
anja izpahnila eljust. Tudi gospod komisar je bil odli-
kovan s klofutami in je bil sploh ves nastop jako trium-
falen.
Mislim, da slavna ta bitka ne bo nikdar pozabljena.
Mislim: ne bo dolgo, pa jo bo kdo opisal tam preko in bo
drava kupila dva tiso izvodov, vsak izvod po sto Din,
za nae ole.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
274
Tudi v Zagrebu so e razpisali nagrado za povest o
Glavnjai, tiso dinarjev bo vrgla.
Upam, da niti slavno urednitvo ne bo zaostalo in mu
je na razpolago tale sad mojega peresa. Moje pero ni
nekulantno in si slavno urednitvo lahko obdri deset
odstotkov provizije, recimo petnajst.
Kar se pa tie Glavnjae, Glavnjaa res nekoliko ni
lepa. V nasprotju je z zahtevami moderne higiene in na-
rodnega zdravja. Na primer da batinajo po podplatih.
Moderna higiena je doloila za batine docela drug del
telesa. Niti ni odobravati, da med batinami dva drita
onega, ki batine prejema, eden ga dri za usta, drugi za
nos, si nista poprej rok dezinficirala nikakor ne. To ne
ustreza pravilniku o bacilih. O pegastem legarju in dru-
gem nehigieninem mresu niti ne govorim, to dvoje
imajo v Zagrebu tudi. Toda pravijo v Zagrebu, da so
oboje dobili iz Beograda in da je to edino, kar so dobili.
Vseh takih rei narod tokraj ne ljubi, to je res.
Zdi se mi pa, da ne sme odloati, kaj da ljubimo to-
kraj. Glavnjaa je tam preko, zato sme biti odloilno le,
ali jo ljubijo tam preko. Tam preko pa Glavnjao ljubi-
jo.
Pa se mi ne zdi obzirno, ako se mi tokraj ne bi ozirali
na srne obutke bratov tam preko.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
275
Kakor so nam pri srcu univerze, je bratom tam preko
pri srcu Glavnjaa.
Pa bi se morebiti dal dosei sporazum: oni tam preko,
da nam ne reducirajo univerz, mi pa bi jim pustili Glav-
njao. Naj jo imajo, e jim srce ne da biti brez nje!
Zaradi enakopravnosti in bratstva pa bi se v spora-
zum lahko sprejel e tak paragraf: Bratom tam preko so
z obema rokama odprta vrata naih univerz. Nasprotno
pa tudi, kdor bi si od bratov tokraj elel Glavnjae, da
mu bratje tam preko Glavnjae ne bodo branili.
Namre par takih imamo tokraj, ki takisto islajo
Glavnjao.
[ Ponedeljek, 12. marca 1928 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
276
Podpora
P
odpora, r. z. z o. z., je bila jako dobrodelna zadru-
ga. ivela je od gole dobrodelnosti in je ivela le za
dobrodelnost. Z dobrodelnostjo za dobrodelnost! je
bilo njeno geslo in je uivala nezaslian ugled. Kjer so se
pojavili portvovalni njeni odborniki ali neutrudljive
njene odbornice s krabico v rokah in cvetkami ali od-
kupnimi znaki, se jim je vsakdo spotljivo umaknil v
stransko ulico ali v veo ali za drevo in ga je bilo potem
jako sram, ko so ga vendarle pozdravili in je moral na
dan z bridkimi dinarji.
Bila pa je Podpora dobrodelna tudi na drugo stran
in ni le jemala podpore, nego jih je tudi dajala in jih da-
jala ob im kulantnejih pogojih na rono zastavo ali
proti vknjibi na prvem mestu tudi na menico z dobri-
mi podpisi in seveda vseskozi proti primernemu obre-
stovanju.
In je bilo takih podpirancev jako veliko in so veino-
ma iveli v neurejenih, tako reko socialnih razmerah
podpore eljni ljudje navadno ive v socialnih razmerah
in so bile razmere najbolj socialne takrat, kadar je bilo
treba podporo vrniti.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
277
Pa sta ob takih prilikah strumno stala Podpori ob
strani dva veleislana strokovnjaka, gospoda Drtina in
Slail s svojo pisarno in je omenjena pisarna opominja-
la, toila in rubila vse po paragrafih in tako, da ni Pod-
pora, ta imenitni dobrodelni zavod, trpel ne pare
kode. Seveda je pri teh poslih tudi pisarna Drtina in
Slail beleila svoje zasluke in je znaal njen raun
vsak mesec dva tiso dinarjev, tri tiso, vasi ve, vasi
manj, in je Podpora gospodoma Drtini in Slailu h
koncu vsakega meseca tono izplaevala njun saldo
brez slehernega odbitka ni dosti drugih enako ugled-
nih in zaupanja vrednih zadrug!
No in je prila desetletnica plodonosnega delovanja
Podpore in je izjavila Podpora in oitno razglasila
po novinah in oklicih, namenjenih javnosti, da ne pozna
dostojnejega naina svoje proslave, nego da se vsaka
sleherna oseba spomni Podpore ob njeni desetletni-
ci s podporo. Hvaleno se sprejme vsak sleherni dar!
Tako se je zgodilo in so portvovalne moke in ne-
utrudne enske krabice stale in ovirale pot
na etaliih,
pred kavarnami,
pred gostilnami,
na vseh kripotih,
pri cerkvah,
pred pokopalii,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
278
pred vsemi trafikami in brivnicami,
pred davnim uradom in sodiem,
pred jetninico in pred policijskimi zapori,
na kolodvorih,
na postajaliih cestne eleznice in avtobusov,
pri vsaki branjevki,
pri sladoledarjih in prodajalkah sladke smetane,
pred gledalii, kinematografi in vrtiljaki,
pri zavodih, namenjenih gospodom in gospem, in
sploh vsepovsod, le ne pred umetnikimi razstavami,
kajti tja ni prihajala iva dua.
In e je pisala Podpora:
vsem trgovinam,
vsem tovarnikim obratom,
vsem podjetjem,
vsem pridobitnim krogom,
vsem bankam, regulativnim hranilnicam, zadrugam
in drubam z o. z.,
vsem odvetnikom, notarjem, kazenskim zagovorni-
kom in pisarnam,
vsem klubom, drutvom in omizjem,
vsem zdravnikom, bolninicam in hiralnicam,
in kar je pisala, je bil poziv v poraznih besedah in ne-
odoljiva pronja na ep p. n. naslova.
Pa je tako pismo prejela tudi pisarna Drtina in Sla-
il in se je gospodoma zdela stvar vrlo muna.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
279
Bila sta ogorena. Soglasno sta dejala: Ne dava ni.
Na vratih v pisarno stoji nabito: ,Vsako beraenje in na-
biranje v kakrenkoli namen je strogo prepovedano.
Nesramnost! Odrli bi loveka! In to se imenuje ,Podpo-
ra!
Potem je zarenal gospod Drtina: e ne dava, se za-
meriva. Ti falotje imajo natanno v razvidu, kdo je kaj
dal in kdo ni dal bolj natanno kakor davkarija. In so
sposobni, da nama vzemo izterjevanje svojih terjatev in
ga dajo drugi pisarni. Saj se jim e ponujajo ljubeznivi
kolegi. Pa se pod nosom obrieva za ekspenzarje!
Premislil je stvar e gospod Slail. Vzdihnil je: Pa jim
dajva, Bog pomagaj, sto dinarjev manj ne moreva!
Je pritrdil gospod Drtina: Manj nikakor ne! Pisarna
,Drtina in Slail ne more biti umazana! Le nikakih uma-
zanosti! Ali ali! Koliko bo znaal ta mesec najin
ekspenzar pri ,Podpori?
Gospod Slail je odpri knjigo in povrno pretel.
Okoli tri tiso petsto ga bo. Nekaj ve ga je kakor
druge mesece dve intervenciji pri cenitvah komi-
sijski stroki! Bo vrglo vkupe okroglih tri tiso petsto.
Pa dajva ,Podpori dvesto dinarjev! In se mu je ta hip
zabliskalo v moganih. Dvesto jima dava, pa jim lahko
ekspenzar zviava na okroglih tri tiso sedemsto ni
se jim ne bo poznalo!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
280
Pa je zakrial gospod Drtina: Le nikake umazanosti
naa pisarna ni nikjer nikoli umazana: Tristo jim daj-
va, ekspenzar pa poviajva za petsto, da bo znaal
okroglih tiri tiso!
Tako sta storila.
In je res, da se vsako dobro delo bogato poplaa.
[ Jutro, 15. novembra 1929 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
281
O moderni glasbi
in o e bolj moderni
M
oderne glasbe nekateri ne razumejo, kar je jako
vredno obalovanja, in jo potem zabavljanje z
obeh strani: s strani moderne glasbe in s strani onih, ki
je ne razumejo. Oni, ki ne razumejo, sploh in povsod za-
bavljajo najve in zabavljajo najbolj prepriljivo, ker
imajo za seboj veino, katere in treba ele prepriati.
Nerazumevanju moderne glasbe so morebiti krive
preteke besede, kakrne moderni glasbi sluijo. To ni
prav! Ne reem, da te besede niso veleizobraene in kul-
turne in od duhovne vrednote. Toda je uvaevati, da so
nekateri, ki jih ne prenes, nego jim zbude take besede
zle nagone v dui, in niso ti nekateri le nekateri, nego jih
je precej dosti.
Npr. je stalo razloeno v novinah, kaj se pravi razu-
meti moderno glasbo, ki da je viek simbolistinega ali
ekspresionistinega, romantinega ustvovanja. Razu-
meti jo, da se pravi, sprejeti tonske in predmetne pod-
lage in njih estetski uinkujoe lokalno soglasje, umet-
nostno lepoto na temelju, e mogoe pristne adekvatne,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
282
e ne pa vsaj objektivno stilne konstelacije, kar pomeni
dajati skladbo po njeni potencialni in aktualni kvalitet-
ni stopnji.
Pa sem bil pria v kavarni, da je isto dostojno oble-
en lovek na lepem zbesnel, ko je prebral te besede.
Kakor strela z jasnega se je priduil, usekal po mizi, da
se je iz kozarcev razlila voda, zarjul, kje je plailni, in ko
je plailni prihitel, ga je navrtal za tiri kovae, da gre
kamorkoli v klet iskat tolabe in pozabljenja.
Plailni mu je prestraen posodil dva. Toda je bil pre-
viden in je opasni list takoj vzel s stola in ga jadrno ne-
sel v kuhinjo, da v kali zatre in zanaprej onemogoi ena-
ke grozote!
S takimi besedami se tedaj moderni glasbi ne prido-
bivajo simpatije.
Imam pa sina, igar frizura marsikaj obeta na polju
glasbe. In koderkoli in kadarkoli se svira ali poje kaj mo-
dernega vsakikrat oblee zlikane nove hlae in gre po-
sluat za tri dinarje ali za pet.
Prijel sem ga, naj mi razloi moderno glasbo.
Vpraal me je, kako to mislim. Ima slabo navado: vsa-
kikrat, kadar ga kaj vpraam, odgovori z vpraanjem,
kako da to mislim.
Salami, jaz ni ne mislim! Ako vpraam, elim od-
govora, in naj misli on! Kaj bi izpraeval mene, kaj da
mislim! Bil sem hud.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
283
Pa je sin priel in dejal, da se estetska kvaliteta mo-
derne glasbe penetrantno afirmira tudi e pred mero-
davnim forumom naega domaega glasbenega terito-
rija.
Tedaj se je pripetilo meni kakor onemu gospodu v ka-
varni, da sem z roko usekal po mizi in se zaklel: ako pri
tej prii ne neha s takimi besedali, brez usmiljenja da
mu bodo vzete zlikane nove hlae in jih bo nosil mlaji
brat.
Fant se je prestrail. Srce ima dobro in me je prosil,
naj se ne razburjam. Sedel je za klavir, vzel note in za-
igral. Kar je je igral, je bilo Pastirc pa pravi: Hej juhej!
To re dobro poznam in jo razumem in ni napana.
Vpraal sem: No, ali je to moderno?
Odgovoril je: Ne, to ni moderno. Sedaj pride moder-
no.
Pa ni vzel drugih not, nego je zaigral zopet pastirca.
Toda ga ni priel pri zaetku, nego od vzad in ga igral od
konca do zaetka. Potem je dejal: To je moderno.
No torej! Zdaj vem, kaj je moderno, in ni bilo treba
ni stilnih konstelacij in adekvacij in potenciacij in lahko
razume vsak, kaj da je moderna glasba. Moderna glas-
ba je to, da je drugana in narobe, nego je. Kakor je
sploh tudi na drugih poljih moderno to, kar je drugae:
pri oblekah in slikarijah in nagrobnih spomenikih in
BESeDA
PREERNOVE HLAE
284
frizurah in literaturi, in im bolj je drugano in narobe,
tem bolj je moderno.
e se re tako razume, je jako zanimiva za vsakogar,
in vasih povabim na moderno glasbo goste in se vsa-
kikrat prav dobro zabavamo, kadar nam sin Pastirca za-
igra narobe. Kadar smo pa siti narobe Pastirca, gremo v
drugo sobo in se imamo po svoje, fant si pa naprej gode
moderno glasbo in mu zraven udovito rasejo lasje.
Pa je na obe strani prav in smo vsi zadovoljni brez sle-
hernega zabavljanja in zmerjanja.
Sploh ne zdi se mi prav in na viku, e je kdo zmer-
jan zato, ker rad ne poslua moderne glasbe. Zdi se mi,
da to ni moderno, in sploh ne vem, ali ne bo moderno
kmalu zopet drugae.
Kajti gojim dvome, ali je glasba sploh zato, da se po-
slua. Ali pa je glasba zato, da se dela!
Npr.: vrnimo se v naroje majke narave! Na poletni
livadi ri murni in ri v jako obilni meri. Pa ne ver-
jamem, da ri zato, da jih drugi posluajo; nego rie,
ker jih veseli rianje. In bi riali tudi brez ues in kdo
ve, ali jih sploh imajo!
In recimo abe! abji koncerti so splono znani. Pa se
mi zdi, da abe niso take, da bi posebno rade posluale
regljanje. e stopi k mlaki in prine regljati, koj se bo-
do skrile pod vodo. Nego je le regljanje ob sebi ono, kar
jih veseli. Zato regljajo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
285
In je misel jako smena in jo je zavrei, da imajo abe
ali murni izbranih le dvaintrideset mo ali recimo tiri-
inestdeset in kapelnika samo ti da ri oziroma reg-
ljajo, vsi drugi pa posluajo. Figo posluajo! Nego vsi
regljajo ali ri.
Narava pa ima povsod enake nagone, tudi pri ljudeh.
Npr.: kadar poj v gostilni, ne poj zato, da jih posluajo
drugi, nego poj, ker ustreza njihovemu nagonu, da se
der. In jih drugi niti ne posluajo, nego raji gredo dru-
gam, ali pa se takisto prino dreti.
Takisto otrok v plenicah se veseli svoje ropotuljice. Pa
je ne vihti nikakor ne v namenu, da drugim nudi glasbe-
ne uitke, ali zaradi ugodne kritike in slave; nego ropoe
v svoje osebno razvedrilo, smejejo se mu oi in usteca
mu kaejo dva majhna zobka.
Vse to razodeva, da glasba ni ustvarjena zato, da se
poslua, nego zato, da se dela. In se mi zdi, da bodo tudi
skladatelji in orkestri in konservatoriji in pevska drutva
skoraj to spoznala in postala bolj moderna.
Odkar imam radio in kadar ni druge rei na sporedu,
posluam tudi koncerte. Pa tudi ob teh koncertih mi
uho opazuje, kam muzika in moderni razvoj molita
taco. e je tako zvanega obinstva, ki prihaja v koncer-
te, da bi poslualo. Toda ne more drugae in ga prema-
gajo naravni nagoni in v koncertih ne poslua le, nego
BESeDA
PREERNOVE HLAE
286
sodeluje. Sodeluje s ploskanjem. Tudi ploskanje je glas-
ba in ploska obinstvo pred koncertom, med koncertom
in po koncertu in je pri mnogokaterem koncertu plos-
kanja ve nego petja in godbe in bi se z moderno bese-
do reeno marsikaterikrat dalo rei, da ustvarja plos-
kanje moneja in efektneja duevna doivetja in je
njegov koncert silneji nego onih, ki so na koncertnem
odru.
Zato ni prav, da oni na koncertnem odru ne plauje-
jo ne ficka vstopnine za to, da posluajo ploskanje, oni
v dvorani pa jo morajo plaevati, dasi se takisto trudijo
jako in morebiti e bolj in so vsi potni in so potni ne od
posluanja, nego od ploskanja, in si morajo potem do-
ma preoblei srajco.
Pravica bi morala biti za vse enaka, plaujejo naj vsi
ali pa nobeden, in e to bi moralo biti, da bi godli ali peli
na koncertnem odru in ploskali v dvorani oboje hkrati
in ne drugo za drugim prej bo vse konano in bi li ti
in oni kamorkoli!
Kakor reeno: na to plat je podoba, da molita muzi-
ka in moderni razvoj svojo taco, in se lahko preizkusi, da
je res. Priredi naj se koncert in bodi z debelo rko prepo-
vedano ploskati! Mislim, iv krst ne bo el v koncert.
Lae bi se godba prepovedala na koncertu in petje!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
287
Zato mislim: e se bo moderni razvoj neodoljivo raz-
vijal naprej to tudi zaslui! bodo v vrsto modernih
koncertov polagoma stopili tudi isti ploskalni koncer-
ti brez druge primesi to bo najbolj moderno in tudi
lepo ploskanje silno rad posluam.
[ Jutro, 1. maja 1930 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
288
ebela, zdravilo proti raku
P
resenetljiva ta novica je stala v novinah in ni bila
pravzaprav nikomur presenetljiva, kdor opazuje
ebelo in so mu znane e dosedanje njene zasluge na
polju zdravstva in medicine in apoteke.
Npr. sem poznal gospoda, krmar je bil in Mokronav-
zar, jako omembe vreden revmatizem je imel v desnem
bedru. Vse toplice je preizkusil, kolikor jih teje vino-
rodna dolenjska plat, in ne reem, da ni bil zadovoljen
z njimi. Cene so bile jako socialne, hrana obilna, vino
pa tak tak, toda je teklo. Revmatizmu pa niso bile
kos ne te toplice, ne te!
Pa se je slednji zgodilo in mu je star ebelar nasve-
toval in hkratu nesebino naklonil trideset izbranih e-
bel, da so ga piile v bedro vsaka enkrat. Pa je revmati-
zem pri tej prii nehal!
Piile so ga ebele vsaka le enkrat, potem so le po
gobe. Kajti tako je urejeno v naravoslovju: Vsaka ebe-
la, ko pii, takoj mora po gobe. Enkrat samkrat vse svoje
ive dni lahko pii, pa je po njej! Zato je seveda to zdra-
vilo kolikor toliko dragoceno.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
289
Mokronavzar je bil silno vesel in si je sam dal posta-
viti svoj uljnjak. Pa kadar ga je revmatizem prijel znova,
kar k uljnjaku je el s pipo v ustih in je bedro vteknil v
panj pomagalo mu je!
Seveda vsakdo ni sreno kos, da bi sam gojil ebelo.
ebela se alibog ne da gojiti nikakor ne v kurniku pod
streho kakor koko.
Ampak moj stric ima jako krasen ebelnjak s tridese-
timi panji in ebel gotovo milijon. In obuje s ebelami
e deset let in ga sploh ve ne pikajo, razen e se kate-
ra zmoti. Tudi njegove milostive ne. Vendar nimata rev-
matizma ne on ne ona revmatizem e ve, zakaj ga ni
blizu.
Je pa ebela dobra tudi zoper druge bolezni. Npr. zo-
per elodec in reva ni boljega nego lika medu na
tee in zveer, preden gre pod odejo.
AIi pa meni: meni med pomaga zoper grlo. Raztopi-
ti ga mora v ustih in prav poasi poirati. Tako je bilo
nasvetovano v novinah lansko jesen. In mi je pomaga-
lo. Seveda sem ga sam raztopil v svojih ustih in sam po-
asi poiral. Ako kdo drugi raztopi in poira, ne more
hasniti mojemu grlu. Med pa mi je dal stric po jako so-
cialni ceni, tako reko zastonj, le posodo sem mu moral
vrniti.
Tudi zoper kaelj pomaga med. Hojev med je poseb-
no dober za one, ki krehajo, zato jim je ivo priporoi-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
290
ti, da ga uivajo, dobe ga lahko tudi pri mojem stricu,
seveda ga bodo morali kupiti. Kajti moj stric ni stric od
vsakogar, da bi mu zastonj dajal med. Pa seveda tudi
vsakdo ni tako umazan, da bi ga zastonj jemal.
Takisto zoper bule ni bolje pomoi kakor med po-
mean s kredo. Debelo ga namai na krpo in poloi na
bulo, v treh dneh jo bo omehal in pregrizel in se ti bo
pocedil gnoj, da bo veselje!
In obli iz ebelnega voska, smole in sala je e marsi-
komu pomagal, da se je iznebil zoprnih ran.
Zato ni vest nikakor ne presenetljiva, ki so jo prines-
le novine, da je ebela tudi zoper raka in da ugotavlja
pariki specialist za raka dr. Lakovski, da je sirova ebela
ne le zaitno sredstvo proti raku, ampak naravnost si-
jajno zdravilo proti temu nikakega ozira vrednemu so-
vraniku lovekega rodu. Zakaj pa ne bi bila: e je zo-
per revmatizem in grlo in trebuh in elodec in rane, za-
kaj ne bi bila ebela e zoper raka.
Seveda ebela mora biti v surovem stanju. Saj po-
maga ebela tudi zoper revmatizem le v surovem stanju,
ker kuhane ali peene ebele sploh ne pikajo in se mi zdi
odve, da gospod doktor Lakovski e posebe poudarja,
da ima ebela kakor tudi nekatere druge zelenjave ra-
dioaktivna svojstva le, e jih je v surovem stanju. Seve-
da mora biti ebela v surovem stanju!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
291
Drugo vpraanje, kako naj jo je. To vpraanje al ni
pojasnjeno. Ali naj se pore kar iva, ali naj se poprej
zakolje! In ali naj se pore kar cela s krvjo in drobovjem
vred ali naj se poprej oskube in iztrebi in dobro zgrize
in prevei, in ali to ni v kvar njenim radioaktivnim svoj-
stvom.
To bo e razloiti in ne bo teka ta stvar, kajti pie
doktor Lakovski, da v Rusiji in na Poljskem ive razne
idovske obine, ki se preivljajo samo s kruhom, suro-
vo ebelo in vodo; med temi ljudmi da se je doslej ugo-
tovil en sam primer raka. Kakor jo uivajo te idovske
obine, tako jo bo uivati splono! Samo poizvedeti bo
treba in bo potem treba natannega in poljudnega po-
uka za nae ljudi in morebiti kakega predavanja v radiu
s skioptinimi slikami.
Vsa naa kraljevina je jako plodovita na ebelah in bo
vsakomur mono leenje zoper raka.
V Ljubljani, kakor reeno, ima stric milijon ebel in
vsem higieninim zahtevam ustrezajo ebelnjak. Ta
ebelnjak stoji komaj deset minut od pote, torej tako
reko v centru, v jako zdravem kraju in tik ob eleznici.
Monost je dana eleznici, da tako reko ebelnjaku
pred nosom napravi postajalie, kar bi bilo od neiz-
mernega blagra za trpee lovetvo. In bi stric oddajal le
zajameno zdrave ebele kakor bi elela oblast: v pro-
sti prodaji ali proti zdravnikemu receptu. Cena bi bila
BESeDA
PREERNOVE HLAE
292
jako socialna, recimo za vsako ebelo z ovojem vred in
manipulacijo tiri dinarje. im bi se pa rak primerno
raziril in bi se promet s ebelami dvignil, bi lahko cena
e padla, recimo na dva dinarja z ovojem vred in mani-
pulacijo. Kakor reeno, en milijon jih ima in se mu ne-
zasliano plodi ta re vse so zajameno higienine, in
bi lahko vsako ebelo opremil z igom ali banderolo, da
je pristna. Kajti je zlasti v poletnih mesecih od strani ne-
realnih trgovcev mona tudi zamenjava z brenclji, ki so
pa brez slehernega zdravilnega svojstva niti nimajo me-
du niti voska. Brencelj pa ni rebela.
Sedaj ne vem, ali se pie rebela ali ebela! evelj
se pie revelj, enja se pie renja, evo revo, ep
rep, ebelj rebelj in sem bral v zdravnikem sprievalu
tudi besedo revljust, kar se je glasilo jako znanstve-
no. Skoraj se mi zdi: rebela lepe zveni kakor ebe-
la in je tudi bolj znanstveno in zdravstvenemu dosto-
janstvu rebele bolj primemo.
Ali pa, je dejal stric, bi svoj rebelni sanatorij z vsem
ivim in mrtvim inventarjem v blagor lovetvu tudi
prodal, morebiti bi se zdravstvena oblast zanimala zanj
ali kaka delnika druba. Cena po dogovoru. V prid lo-
vekemu zdravju, je dejal, ni nobena cena previsoka!
Urednitvo mi je vrnilo ta lanek, e v novinah je bila
tiskovna pomota. Ni ebela zdravilo proti raku, nego
ebula. Surovo ebulo da priporaa pariki specialist za
BESeDA
PREERNOVE HLAE
293
raka doktor Lakovski in ne surovo ebelo, to da je mo-
gel navzlic tiskovni pomoti razumeti vsak idiot. ebulo
in ne ebelo da jedo v Rusiji in na Poljskem in nam niti
ni treba tako dale: ves na blaeni Balkan jo uiva
vztrajno in uspeno. Kdaj pa se je e ulo, da bi jedli e-
bele!
Dobro, vzamem hvaleno na znanje! Odslej, kadar bo
natisnjena ebela, bom ital ebulo, in vsako ebulo
bom ital za ebelo in nobene al besede!
Toda prosim, lanek naj le ostane! Ako je ebula tisto
udovito zdravilo, naj pa bo ebula! Na Mirju imamo
parcelo in bo letos ljubljena mi ena vesoljno parcelo
zasadila s samo pristno, vsem higieninim zahtevam
ustrezajoo in z igom zajameno ebulo.
Ali se morebiti pravilneje ree: rebulo? In je moja
ena pripravljena jo, kakor reeno, oddajati v blagor
lovetvu bodisi v prosti prodaji, bodisi na zdravnike
recepte.
Ali pa bi, je dejala svoj ebulni sanatorij tudi prodala
morebiti bi se zdravstvena oblast zanimala zanj ali
kaka delnika druba. Cena po dogovoru, v prid love-
kemu zdravju, je dejala, ni nobena cena previsoka!
[ Jutro, 8. junija 1930 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
294
O prekarnem poloaju in njegovi
komercializaciji
U
pam, da se mojemu peresu ni bati tiskovnih zapo-
rov in popravkov in glob in preklicev, ako oznau-
je poloaj beraev kot jako prekaren.
Ne reem, ako bi bili berai banka. Banki kajpada bi
oitek prekarnega poloaja ivo segal v ast, dobro ime,
druabni ugled in pridobitni kredit in bi bil potem
tiskovni poloaj za prizadeto pero jako prekaren z ozi-
rom na razne paragrafe in riete.
Berai pa, kakor reeno, niso banka. Niti ne bi bilo
astno za berae, e bi bili banka. Nego stanovski njih
ugled naravnost zahteva, da niso banka in da so v pre-
karnem poloaju. V takem pa so sedaj, in to v zelo obilni
meri.
Kajti je nedavno sklenila mestna obina Ljubljana,
kratko reeno MOL, in smo brali to re v novinah, da bo
z linimi tablicami trdo in neizprosno, kakor mo jek-
len, do korenine zatrla berako nadlego. Brali smo v no-
vinah, samo deset dinarjev da bo stalo na mesec vsako-
gar, in kdorkoli in doklerkoli jih bo redno plaeval pri
MOLovi blagajni, bo dobil tako tablico, na njej bo be-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
295
raenje prepovedano z najstrojimi rkami. In si bo
nabil bridko tablico na duri, da jo bodo berai videli.
Videli jo bodo in mislim, da bo uinkovala katastrofal-
no. Mislim, nekateri, ki jo bodo videli, se bodo kar se-
sedli in bodo izdihnili to ali ono; nekateri bodo jadni
oslepeli od grozovitega pogleda na tablico. Nekatere pa
bo sprio tablice sreala milost, skesali se bodo in po-
boljali, pustili bodo beraki stan in bodo spokorno po-
stali banka.
Line tablice pomenijo smrt berakemu stanu. Njih
nart je e v delu in ga snuje mojstrska roka znanega
domaega umetnika.
Stanujem v petem nadstropju. Peto nadstropje je za
dve nadstropje vije kakor tretje, kjer smo stanovali po-
prej. Preselili smo se v peto nadstropje zaradi vrstega
zraka, ki veje v viinah; a je vrsti gorski zrak tudi ceneji
nego oni v niinah. Le evlje mora imeti podkovane in
pljua tudi.
Beraem vobe ni dosti za vrsti zrak; nekaj asa ni
bilo nobenega v peto nadstropje. Zlasti smo pogreali
staro, jako ugledno leseno nogo. Tretjemu nadstropju je
e bila kos: vsak petek je skromno pozvonila, potem se
je usedla na stopnico; za dinar se je zahvalila z oena-
em, za kompletno kosilo z ronim vencem. To molitev
sedaj mono pogreamo med svojimi dohodki za oni
BESeDA
PREERNOVE HLAE
296
svet in nam je jako al lesene noge. Drugih nismo po-
sebno pogreali.
Zadnji as pa se je stan beraev nenadno pomladil in
pomnoil. Mlaji lani tega stanu se ne straijo gorske
viine, nego nam hodijo zvonit v nepriakovano ast-
nem tevilu. Namre je nad petim nadstropjem pod-
streje z raznimi prilikami in so mi jeseni ukradli iz pod-
streja zimsko suknjo, kar sem takoj ovadil pristojnemu
oesu postave. In je oko postave jako hvalevredno ukre-
nilo, da je bila sledea zima manj huda in sem jo lahko
prebil brez suknje.
Pred enim mesecem pa so mi ukradli denik tirje
smo imeli enega. Zdaj nas ima vseh est enega, toda je
enski. Denika nisem ovadil oesu postave. ena je
svetovala, da raji ne. Kajti je dejala, da bi se lahko zgo-
dilo in bi naklonjeno oko postave z ozirom na ukrade-
ni denik kratkomalo odpravilo de, de pa, je dejala
ena, da potrebuje za parcelo na Mirju in za pinao na
parceli.
Preudarila in ukrenila sva pa drugae. Namre: pre-
povedala sva si odslej sleherno beraenje. Kratko in
malo: prepovedala! Napisal sem list in sem ga nabil zu-
naj na duri: SIeherno beraenje im najstroje prepo-
vedano! Brez pardona, nepreklicno in brez izjeme!
Resnici na ljubo moram priznati, da ta prepoved ni
rodila zaelenega uspeha. tevilo beraev, ljubiteljev
BESeDA
PREERNOVE HLAE
297
vrstega gorskega zraka, se ni znialo prav ni, nasproti:
od dne do dne naraa enako kakor promet tujcev, kar
je zelo razveseljivo, kolikor se tie prometa tujcev.
Pa mislim, da moja prepoved ni imela priakovanega
uspeha zato, ker je bila zgolj plod mojega peresa. Moje
pero tudi ni MOL. In mislim, ko bo to prepoved izrek-
la MOL in bo napravljena po osnutku izpod mojstrske
roke priznanega umetnika, takrat bo imela isto dru-
gaen uspeh.
In res je skrajni as, da dobimo te in take tablice. Kajti
je beraka nadlega e jako nadlena.
Eden je prihajal vsak dan in zvonil po vsej hii. In e
ni kuharica pri tisti prii vrgla kuhalnice iz rok in mu
hitela odpirat in stre, je tial zvonilo, dokler ni pre-
straena pritekla. In ako ni dobil, kar si je elel, ji je da-
jal jako gnusne in neprikladne priimke. Tako je poel po
vseh nadstropjih. Dokler ni naletel na hinega gospo-
darja in je tudi letemu naklonil gnusne in neprikladne
priimke. Pa je bil hini gospodar hini gospodar in je po-
zval hlapca z batino. Hlapec je batinal, hini gospodar je
zmerjal in ni bil zmerjanju ni manj kos nego oni, vso
ast hinemu gospodarju; in se je grdo zameril onemu
ni ve se ni prikazal v hii. Vsi drugi pa e prihajajo.
Mislim, da bo morebiti prav in previdno, ako bo MOL
zraven vsake line tablice postavila tudi e koga z bati-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
298
no: Kdor ne bi upoteval tablice, da bo upoteval bati-
no!
In e to: Nekaterim beraem ne kae, da bi hodili po
stanovanjih, nego opravljajo svoj posel po ulicah in ima-
jo svoje prostore. Vsak dan jih je ve. Ne vem, ali bo be-
raenje prepovedano tudi tem?
Ulice so mestne kdo bo vsak mesec plaeval onih
deset dinarjev, e bo beraenje prepovedano po ulicah?
Ali jih bo MOL sama plaevala, ali za vse ulice vkupe
deset dinarjev ali za vsako ulico posebe, in bo dobila
toliko linih tablic, kolikor ima ulic? In kam bo nabila
tablice: ali pod uline napise ali tja, kjer imajo poulini
berai svoja stalna stajalia? Ali pa se bodo poulinim
beraem obesila okoli vratu ali pripele na suknjo?
Ta vpraanja so jako prekarna in sploh ne vem, ali ne
bi bilo umestno, da bi se stvar komercializirala. Ne vem
e, kako. Toda kadar je kaka re prekarna, se vsikdar
oglase tehtni glasovi za komercializacijo.
Morebiti s kako drubo z omejeno zavezo. Moj pri-
jatelj, oficial Nace, je dejal, da pri drubah z o. z. navad-
no ni rizika izgube, ko drube z o. z. navadno ni nimajo
in ne morejo ni izgubiti. Nego da je pri drubah z o. z.
navadno mogo samo riziko dobika. Ta riziko pa, je
dejal oficial Nace, se da e riskirati. Zato da so drube z
o. z. zelo priporoljive.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
299
In bi potem lahko druba z o. z. kasirala one prispev-
ke po deset dinarjev na mesec in bi bila to jako pridobit-
na in dobro uspevajoa druba.
In mi je sedajle v pero inila misel: kaj, e bi to dru-
bo z o. z. v roke vzeli gospodje berai sami?
[ Jutro, 28. junija 1930 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
300
Segedinski gola
N
i treba misliti, da nimam nikake besede pri hii,
nego jo imam kolikrnokoli in me upoteva tudi
ena: za zgled me postavlja vzgoje potrebni deci, to tudi
zasluim, ker jem vse od kraja, ne izvzemi pinae.
Pa se je oni dan celo zgodilo, da me je vpraala pri
obedu, ali imam kake elje.
elja nimam dosti, vsako sveto leto e imam eno: z
eljami mi niso najbolje izkunje. Pa sem dejal: Pre-
den umrem, segedinski gola bi e enkrat rad videl na
mizi.
O, je vzdihnila moja ena in si otrla solzo, zahte-
vaj moje srce, zahtevaj moje obisti, ne bom ti odrekla; le
ne zahtevaj segedinskega golaa, ki ti ne morem z njim
postrei in mi je dua alostna za smrt.
Bolela me je njena solza in sem dejal: Ljuba ena,
nikar tako! S police sem vzel Slovensko kuharico,
odprl sem jo in sem dejal: Glej, za segedinski gola ni
treba ne srca ne obisti niti ne due, alostne za smrt!
Ampak stoji zapisano tako, da vzemi dve lici masti
saj dve lici imamo, kajne, da ju imamo in mast tudi, in
potem je treba e eno lico nasekljane ebule, ta tretja
lica se bo, ako Bog da, tudi e nala, in je treba e po-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
301
lovico lice paprike polovinih stvari, vem, da imamo
ve kakor celih ...
O, me je poboala ena, nikar se ne trudi, vsega je
dovolj, celih lic in polovinih! Toda ni kislega zelja! Kis-
lega zelja pa je treba ni koliko, brez kislega zelja ni se-
gedinskega golaa, lae bi bil segedinski gola brez
mesa nego brez zelja!
Pa mi je razodela ena in ji je naglas pokalo srce: Na
ljubljanskem trgu da je zelje mrknilo in ga ni ve! Mo-
goni zeljarji, da so ga prodajali kilo za pol dinarja pre-
drago. Pa se jim je od Boga postavljena gosposka po-
stavila po robu in jim prepovedala v nebo vpijoe odi-
ranje nebogljenega prebivalstva in sedaj ni zelja na trgu,
mrknilo je, in nebogljeno prebivalstvo sedaj lahko j
mesto zelja ocvrte piance! Ocvrti pianci pa da se ne
dajo uspeno porabiti v segedinskem golau mesto zelja
nikakor ne!
Stvar me je globoko dirnila. Vsako sveto leto enkrat
imam eljo, skromno eljo, po zakonu dopustno in v
mejah gospodarskih monosti. Pa se mi niti ta elja ne
izpolni, halament, zaradi pol dinarja, halament! Zdelo
se mi je, da to ni lepo, in sem jadrno stopil na Aproviza-
cijo.
Gospodje, sem dejal, oprostite, ako vas motim v
tihoitju! Vsako sveto leto enkrat imam skromno eljo,
to pot sem zahrepenel po segedinskem golau, po ti-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
302
stem z zeljem, toda glej, na trgu je zelje mrknilo in ga ni!
Halament! Zakaj? Zato, ker ste ga prepovedali, e pre-
drago je za pol dinarja; nebogljeno prebivalstvo naj raji
j ocvrte piance! Halament, ocvrtih piancev, je de-
jala ena, ne more dati v gola mesto zelja? Ali ni res?
Gospodje so odgovorili, naj se pomirim! In se je ogla-
sil najstareji gospod, modrost mu je sijala skozi rno
obrobljena oala, dobrota mu je odsevala z zlatih zob.
Mrknilo je zelje, je dejal, krvava je to istina! Toda
skoraj bo zopet zaarelo v prerojenem svitu kajti bo-
mo zelje sami vzeli v roke!
Segel sem mu v besedo in ga vpraal, kdaj ga bodo
prieli prodajati in kje? ena da komaj aka na glas ji
poka srce.
Odgovoril mi je s prizanesljivo vljudnostjo, da se ta
hip e ozirajo po uradnih prostorih.
Zaudil sem se, mar se bo odslej kislo zelje prodaja-
lo v kancelijah!
Nasmehnil se mi je, da ne. Nego odsek za promet z
zeljem, ta da bo potreboval kancelijo. im da bodo od-
seku zasigurani prostori, bo potom javnega razpisa na-
meeno osebje za ta odsek sistematizirano: en inenir,
en arhivar in ena strojepiska ...
O, sem se zaudil, in bodo zelje izdelovali kar na
pisalnem stroju v uradnih prostorih in ga bo nemara
narekoval gospod inenir?
BESeDA
PREERNOVE HLAE
303
Ne, ne, je dejal stari gospod, zelje bodo kupovali
od ljubljanskih zeljarjev.
Pa bodo mogoni zeljarji hoteli in jim ga prodajali
pol dinarja ceneje?
Ne in tudi ni treba! Poglavitno je, da ga bo odsek po-
tem prodajal za pol dinarja ceneje.
In kdo bo plaeval izgubo pri zelju in odsek in urad-
ne prostore in inenirja in arhivarja in strojepisko in
sploh?
Ne bojte se, se je smehljal stari gospod, vse bo pla-
ano iz davnega denarja.
Stojte! sem zavpil. Vse prekliem, kar sem govo-
ril in kar e bom. Davka je e dovolj in preve! Vsako
sveto leto enkrat imam eljo, to pot sem si zaelel se-
gedinskega golaa odreem se mu! Zaradi mene ni
treba ne za las ve davka, v polni meri mi zadoa, ko-
likor ga e je! e preve mi ga je in ga rad oddam pre-
cejnjo partijo pod jako ugodnimi pogoji. Skoraj za-
stonj! ez cesto dinar ceneje, halament!
In sem el in hitel in stopil pred eno in se sveano
odrekel segedinskemu golau in upanju, da ga e kdaj
doivim na tem svetu. Z eljami imam sploh jako slabe
izkunje.
Videl pa sem, gospoda od Aprovizacije, da je jako na
krivi poti. Ako gospoda res kani zelje vzeti v svoje roke,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
304
dobro, naj ga vzame, toda ga naj vzame v roke pri zelju
in ne pri odseku in inenirju in arhivarju in strojepiski.
Skrajni je as! Vigred prihaja v deelo, vse klije in tudi
zelju e bije ura, da bo vsajeno. Le z zeljem bo mo pre-
magati mogone zeljarje! Neizmerne nasade goji mesto
pod Tivolijem in vse skozi do Aleksandrove ceste, v
Zvezdi, pred justino palao, okoli Vodnikovega spome-
nika, okoli Preernovega spomenika, na kandelabrih, na
balkonih, na oknih pa naj se v nasadih ne sade ma-
ehe in druga taka neimrnost, sadi naj se zelje, to je
moja misel! Ne bo draje, toda bo zaleglo! In kako lep
bo pogled in veliasten in v modernem duhu. Svetega
Jakoba trg e krase kamenite zeljnate glave in Dvorni
trg takisto! Tem bolj iva bo krasota ivega zelja!
In bi se morebiti dobila na vseuiliu odlina mo ali
v seminarju, ki bi znala in zeljnate sadike cepila ali jih s
imerkoli kriala ali oplodila, da bi rodile zelje takoj v
kislem poloaju in razrezano!
In e bi lo in bi se dale cepiti sadike ali kriati ali
oploditi ali kakorkoli e s svinjskim mesom in bi potem
klil in rodil kar gotov segedinski gola to bi bilo jako
velemestno in silna privlanost za tujce in tujcev niti ne
bi bilo treba, pojedli bi ga sami.
Ampak skrajni as je!
[ Jutro, 3. maja 1931 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
305
Moj nos
K
ar se tie psa, lahko reem, da bi bil jako imeniten
pes. Namre jaz. Mislim, da bi bil. Brez slabega do-
vtipa seveda, nego prav zares: namre zaradi nosu.
Imam namre silno fin in obutljiv nos. Mislim, da
zato, ker ne kadim. Tudi psi ne kadijo.
esar pa ne pripovedujem nikakor ne iz bahatva.
Kajti se sploh ne ve, ali je fin in obutljiv nos dobiek za
tistega, ki ga ima, ali je izguba.
Na primer je la vsej mizi zelo v slast potica in so go-
drnjali otroci, ali je bo dosti in ali je kaj potice e zunaj.
Jaz pa sem potegnil skozi nos nh, nh in sem dejal:
Ta potica ima duh po parceli!
In je morala priznati ena, da je v potici resnino peh-
tran, ki raste na nai parceli.
Pa je iz stanovanja dvajset minut hoda na parcelo,
vendar jo je duhal moj nos! Kaj je ne bi, saj vasi duha
e morje, pa je tja est ur z avtom in ga natanno duha
posebno ob petkih, kadar Dalmatinec onkraj ceste dobi
ribe in jih prai na olju.
Ni, da bi ga hvalil, toda taken je moj nos! In e na
hinem pragu utim: Nh, nh, v tretjem nadstropju imajo
BESeDA
PREERNOVE HLAE
306
poletje! V tretjem nadstropju namre stanuje gospo-
dar potar Magister in se poleti zelo poti, zlasti v noge.
Dame pa spoznam z zavezanimi omi, katera je kate-
ra, po parfumih, in kadar nam pride gospa botra v vas,
jo duham e okoli vogala oziroma njeno obleko oziro-
ma naftalin. Nekatere obleke pa ne deht po naftalinu
nego po plesnobi in ne vem, kateri parfum je lepi.
Drugi nosovi ne duhajo vsega tega in imajo mir in so
zadovoljni in so sreni bolj so sreni nego moj nos!
Kaj ima moj nos od svojega daru, da duha parcelo in po-
letje in morje in naftalin in plesnobo?
Ako bi bil pes, da, potem bi bila stvar drugana in bi
bil imeniten! Toda kakor reeno, nisem in zato trpim s
svojim nosom jako bridke ure.
Posebno trpim in pravijo, da sem siten, kadar kaj vo-
ham in ne vem, kaj je in odkod, in mi potem ne d miru,
dokler ne izvoham, odkod je in kaj. A ni to nikaka sit-
nost, nego je obutljiva lastnost mojega nosu.
Tako je bilo tudi oni veer in se je takisto izkazalo, da
nisem siten, le moj nos da ima poseben dar. Lepo sem
bil legel, nagal si elektriko poleg postelje in segel po
literaturi na posteljni omarici. Literaturo na posteljni
omarici zelo islam in nikdar ne zaspim brez nje. Litera-
tura ustvarja spanju jako izobraeno in dostojno podla-
go.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
307
Seem tedaj po knjigi in jo odprem. Isti hip pa nh,
nh, nekaj mi dehti! Kaken je to vrag? Ali je kaka diava,
tako reko smrdljiva, ali od koderkoli odmeva drobec
alkohola ali bencina ni treba dosti, da ga je le za spo-
min, pa ga je mojemu nosu dovolj.
Povoham odejo nh, nh povoham blazino nh,
nh morebiti se je kuhinjski oblasti kod kaj polilo!
Ne, oboje je v redu!
Tako iskanje in ugibanje me silno moti, mi prepodi
spanec in potem lahko vso no vsrkavam zrak, ali e
dii, po em in odkod. Dejal sem: ena, kaken je to
vrag, ki smrdi okoli postelje? Ali ni ne uti?
Je ena dvignila nos in zmajala glavo, da se ne uti
prav ni in da je bila soba zveer temeljito prezraena.
Seveda ne uti kdaj je e kaj utila! Na glasu ji po-
znam: gotovo misli, da sem siten. Vstal sem. Ta stvar se
mora dognati, sicer vso no ne zatisnem rodnega oesa.
Morebiti je za snaenje prevneti kuhinjski organ karkoli
v sobi snail s piritom ali bencinom, to se vekrat do-
gaja. Potem se pa v noni atmosferi bud kaki valovi, pa
ti je nos, kdor ga ima, izroen najbridkejim mukam in
nevarnostim mrkega obupa!
Svetilka ob postelji se sveti v sumljivi bleobi. Povo-
ham svetilko nh, nh nak, svetilka je nedolna ka-
kor novorojeno jagnje.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
308
Grem z nosom okoli kljuk nh, nh in okoli ip
nh, nh nikoder ni sledu za niemer.
Potem je e umivalnik tisti kraj, kjer gnezdijo obilni
vonji, to so razni pripomoki za zobe, za lase in za tisto
koo, ki se ji pravi polt in je nima vsakdo. Puhti pa vsa
ara vsaka svoj posebni duh, e ni trdno zaprta ali za-
maena. O, vsak dan pridigujem, tako re da je treba
pokriti ali zamaiti ali kakorkoli! Toda so moji nauki le
bob v gluha uesa.
Stopil sem torej k umivalniku, predajal vse stekleni-
ce in katle in tube in jih povohal nh, nh; to pot ni
bilo lasu krivde na umivalniku!-
Neverjetno!
Grem nazaj v posteljo nh, nh, naj me plenta pes,
ako ne smrdi! Po piritu smrdi, po pokvarjenem, pa naj
me ena e tako pomilovalno gleda in s skrbjo.
Kaj, e se je kuhinji ob istilnih njenih prizadevanjih
polilo kaj po tleh in se sedaj v noni stratosferi dviga iz
skritih zatiij smrad in se iri! e nikdar me ni varal moj
nos in me ne vara tudi to pot ne.
Oh, je vzdihnila ena, prehladil se bo. Prosim te,
ulezi se. Morebiti se ti samo zdi in bo e minilo. Potre-
ben si samo poitka!
Kdor se mi hoe zameriti, drugega mu ni treba, nego
da izree dvome o mojem nosu. Postal sem hud in uka-
zal eni: Odpri usta in dahni vame! Kajti vasih vza-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
309
me kake kapljice zoper elodec, tiste kapljice imajo jako
raznovrsten duh.
Dahnila je vame ne, ni ni bilo!
Obupan sem zopet legel v posteljo in si preko nosnic
poloil robec. In da ne bi mislil na smrad in pirit, sem
zopet segel po literaturi.
Toda sem duhal tudi skozi robec. O, o, o!
In sem stokal in mrmral in godrnjal in zraven ital, in
kar sem ital, je bila jako pouna povest o jako skrbni
gospodinji in materi, neumorno se je sukala po hii in
hlevu. Pridna deca pa se ji je veselo igrala na dvoriu in
najmlaji je vpraal mamo, kdaj da bo veerja, laen da
je. In je sploh blaeno zadovoljstvo poivalo na tem za-
etnem poglavju. Ta as pa se s ceste zauje hree
glas. Bil je oe, iz krme mu je kolovratil korak, iz ust pa
mu je neznosno smrdela gana pijaa.
Stoj! Nh, nh? Ta pijanec iz povesti je bil oni skriti
vir smradu, ki me je preganjal in ga je util moj nos iz
knjige in me je muil! O, nisem bil siten, siten nisem
nikdar, le nos imam izredno obutljiv!
To sem povedal eni in je spoznala svojo krivdo in
bila poraena. Potem sem pa skoil iz postelje, odprl ok-
no in venkaj zagnal knjigo s smrdljivim pijancem, ven-
kaj v Ljubljanico.
Pa me je tisti hip zaduilo izdihnil sem in umrl.
Venci se hvaleno odklanjajo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
310
Kajti sem bil pozabil, da Ljubljanico regulirajo moj
nos ne prenaa regulacije.
In sem bil mrtev in ne vem koliko asa bom.
Regulacije vem da ne bodo ustavili zaradi mojega
nosu. To ne bi bilo preudarno. Toda bodo morebiti nali
kaj drugega. Na primer bodo morebiti natisnili popra-
vek, da regulacija ne smrdi. Natisnjeni popravki vsikdar
in povsod jako uinkujejo. Natisnjenemu popravku se
nemara tudi moj nos ne bo upiral. Ali pa bodo ukazali
kakno izdatno padavino. Ali da bo vsaj vsak tretji dan
nedelja ob nedeljah ni smrad ne pol toliko smrdljiv
kakor ob delavnikih. Pa se utegnemo zopet videti.
[ Slovenec, 21. junija 1931 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
311
Iz belenice letoviarja
Z
daj je as za to, spodobi se, pa sem postal leto-
viar, tako reko prometni tujec in sem upote-
van v statistiki, na zglasilnem uradu in v narodnem gos-
podarstvu. Pa se loveku prav zdi in poteno, da je
konno vendarle koderkoli upotevan. In so domaini v
tem letoviu tudi drugae silno postreni in pozorni in
naravnost portvovalni.
Npr. kar se tie prahu na cesti. Tukaj ga krope in za-
tirajo z jako hvalevredno vnemo in brez slehernega ozi-
ra na trud in stroke. Toda ga ne krope in zatirajo za-
radi sebe, nego poenjajo to zgolj zaradi letoviarjev.
Kajti so domaini pametni ljudje in preudarni in brez
predsodkov. Dobro vedo, da je prah na cesti zgolj pri-
rodni zakon, in so ga vajeni in so ga uivali njih oetje
in so ob njem prijazno uspevali pa zakaj ne bi bil do-
ber e zanje! Pametni so in preudarni, toda so obzirni
tudi in postreni pa so se portvovalno odrekli prirod-
nim zakonom in rodbinskim tradicijam in krope cesto
in prah in ju krope na ljubo in v ast letoviarjem.
S tem je povedano vse!
BESeDA
PREERNOVE HLAE
312
Toda ni e povedano vse nikakor ne, nego so tukaj
tudi kifeljci dvakrat tolikni kakor v Ljubljani in so jako
zgledno zapeeni in okusni in ti pek nazadnje e dva
dinarja ali tri preve vrne iz kovaa. Tako vljudni niso
peki drugod!
Sladoleda pa dobi veliko porcijo za tiri dinarje, prav
dobrega, v trgovini na trgu, tam, kjer prodajajo tudi ga-
loe. Seveda nisi zavezan si omisliti galo, ako si eli
zgolj sladoleda. Porcije pa so ogromne kakor za mlatie.
In letonje kislo zelje tudi e prodajajo, s imer se
ustvarjajo nedogledni kulinarini horizonti.
Zraka ima vsak tujec na prosto razpolago, kolikor se
ga mu ljubi, in se vsak dan vsakemu tujcu dostavlja na
dom, zajameno sve in isto brezplano.
Kar se tie duevnih uitkov, stanejo tukaj Legionar-
ji v prvi vrsti le 10 dinarjev, trajajo do pol ene in e do-
bi gospodinjsko predavanje povrhu o kapunjenju.
Zelo je vse poceni in sem dal v perilo eno srajco, par
nogavic in tri robce, pa me je pranje in likanje vseh
estih kosov stalo skupaj le tiri dinarje. Pa e sem lah-
ko nosil srajco pet dni dalje nego v Ljubljani, toliko je
zrak tukaj isteji.
Krofi so tirioglate in narodopisno jako zanimive obli-
ke, ne vem, ali so po vseh gostilnah taki ali sem nanje
naletel le sluajno. Toda so bili zelo okusni in takisto
poceni. Tako reko zastonj.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
313
Oziroma je naneslo, da sem jih pozabil plaati.
Vsakomur najtopleje priporoam to gostilno. Da, in
sploh vse letovie!
Vlaku pa pravijo hudournik, toda je beseda oitno
pretirana.
*
Gospod upan je jako vljuden in postreen gospod.
Dejal sem mu: Gospod upan, vaa priroda je vsena-
okrog jako prvovrstna! Kakor rojena je za prirodo! Do-
volite, da vam estitam!
Prosim, je odgovoril, tujim gostom na ljubo vse
radi storimo, kar je v naih skromnih moeh.
V ozadju, sem dejal, veliastne te planine, jako so
posreene! Veni sneg in led razkono jim pokrivata
astitljive glave in uinkujeta jako osveujoe.
O, je rekel gospod upan, torej ste zadovoljni s
planinami? Ali so dobro postavljene, v redu in v pravi
perspektivi, in ali so dovolj visoke? Ako niso, morebiti bi
mojster Plenik ... in bi obinski svet sigurno drage
volje ...
Presenetljiva ta portvovalnost mi je dala pogum in
sem nadaljeval: In kamor se ozre oko, povsod te vabi
klopca, da lahko posadi nanjo od prelestnih krasot
utrujene hlae! Nobeni se nerad ne zameri najpri-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
314
mitivneja kulturnost zahteva, da hvaleno sede na
vsako, ki te vabi, in nobeni ne da nevljudne koarice.
O, se je skrbno pobrigal gospod upan, pa ne, da
ste si koderkoli oulili karkoli na naih klopeh? Ali vam
morebiti postreem z obliem?
Pa sem mu naravnost in odkrito povedal: od preobil-
ne vljudnosti da so se mi pregulile hlae in skoznje sije
beli dan, kakor pravi pesem.
In se je zgodilo, nisem se mogel ubraniti in mi je gos-
pod upan iz lastne garderobe naklonil hlae in so oit-
no boljega rodu kakor moje rajnke.
Ne, v tem letoviu ne odirajo tujcev! Nego nasprot-
no, e oblaijo jih! Taki so!
Pa imajo tudi luno tukaj, da jo tujec lahko gleda na
daljnogled, in imajo daljnogled tudi, in ne stane gleda-
nje isto ni in vem, e bi izrazil eljo, kos lune da bi si
rad vzel za spomin, ne bi ti odrekli, kajti so neverjetno
postreni. Toda nisem zahteval lune, seveda ne tako
umazan nisem, jaz ne!
*
Neprevidno je bilo, da sem priproil ono gostilno s ti-
rioglatimi krofi, da, in sploh vse letovie.
Kajti dan za dnem naraa tevilo letoviarjev. Na to
sem bil isto pozabil. Zadovoljen sem, da vsaj hla e
nisem dal v novine in izredne prijaznosti gospoda upa-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
315
na. Bojim se, sicer bi bil gospod upan e brez hla. To-
liko jih je kakor kobilic! Krofi se bodo sigurno podrai-
li in sladoled in perilo in zrak. Kifeljci bodo manji! Hu-
dournik pa bo poil od napuha!
Nujna je potreba, da pridejo v novine drugane vesti.
Oziroma v vesti da pride drugaen duh, taken da ne bo
semkaj vabil.
Npr. so otvorili novo kopalie in ni nikaka umetnost
ga hvaliti. Toda ga ne bom hvalil, nego grajal. Rekel
bom, zakaj ni bilo otvorjeno e lani. Ali pa bom rekel:
emu letoviarjem sploh kopalie! Mar naj je
kopalie migljaj, migljaj z batino, kaj? da smo uma-
zani?
To re si bom e premislil.
[ Jutro, 9. avgusta 1931 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
316
Zastran razstave mest
(DOPIS Z LETOVISA)
P
rosim, jaz nisem siten nikakor ne. Ampak nekater-
niki so alobarde. Zmeraj so v kakrnihkoli odborih,
stikajo glave in si izmiljajo neumnosti. Verjame jim jih,
pa so preneumne in se potem jezi, da si jim verjel.
Na kuluk bi jih nagnal najraji, ne vem, ali tukajle v
temle mestu ne poznajo kuluka? Na kuluk z njimi, pa bo
mir!
Na primer je v Ljubljam isto drugae. V ljubljanskem
Tivoliju se zbirajo vsak dan gospodje, imajo takisto pod-
kovane jezike, toda jih ne zlorabljajo, nego od zore do
mraka kuluk kvartajo; pa so koristno in hvalevredno za-
posleni in nimajo ne asa ne volje za neumnosti kakor
nekatere alobarde tukaj.
Ali pa so drugi v Ljubljani: osem trdih ur na dan gle-
dajo z ulji na oeh, kako iz starega mostu pri frani-
kanih poganjata dva mlada in spremljajo delo z izpod-
budnimi opazkami. Ne ovirajo pa dela nikakor ne, nego
je tudi ta kuluk jako hvalevreden. In mislim, ogromno
tevilo kulukgledalcev ne bo ostalo brez koristnih po-
sledic. Mislim, prej ali slej se bo pokazala nujna potre-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
317
ba, ako ne zaradi pecev, pa vsaj zaradi kulukarjev gle-
dalcev, in bo pognal stari franikanski most e tretjega
mladega! In kdo ve, nekaj jako krasnega bi bilo in prese-
netilo bi ves svet, e bi e mladi mostii poganjali na-
prej, da bi jih bilo devet in bi bil potem stari most opro-
en slehernega davka in e bi lahko el devetemu kak-
en general za botra.
Takni so ljubljanski kulukarji, takne so njih koristi
in zasluge, in bi lahko tukajnjim alobardam sluili za
zgled! So me tukajnje alobarde zadnji ustavile, eden
me je zgrabil za gumb in me vpraal, ali sem e v odbo-
ru; na velesejmu da bodo razstavljena naa mesta, njih
znamenitosti in starine, in da bi se med staro ropotijo
nemara e jaz dobro podal zveer da bo seja!
Drugi me je potegnil za rokav, ali sem si e ogledal
proelje tukajnjega samostana: velezanimivo da je in
da ga bodo morebiti prenesli v razstavo. Na vrhu da sto-
j trije oaki iz kamna. Prvi dviga prst kviku in nos,
drugi obraa dlani od sebe in taji, tretji pa ima roke pre-
kriane na prsih in glava mu kloni poveena in polna
priznanja in kesanja sijajno da je!
So imeli alobarde e enega s seboj, pomenljivo je po-
kimal z glavo, da se taka re doma med njegovimi pa-
glavci nikdar ne kona brez boksa.
Mudilo se jim je na nasprotno stran, mene pa starine
in narodopisje in taka re vedno zanimajo, radoveden
BESeDA
PREERNOVE HLAE
318
sem bil in sem el gledat proelje. Pa sem se strahovito
jezil, kajti so bile one besede zopet sama gola neumnost
in ni bilo ne duha ne sluha o kakem boksu in sploh
nikaknega ne duha, niti niso astiti oaki nikaki paglav-
ci, marve se jako dostojno in dostojanstveno vedejo na
proelju, isto drugae kakor oni odborniki, ki niso od-
borniki, nego so, alibog, alobarde in zgolj ovira resne-
mu delu in prizadevanju in zaslugam.
Bojim se, v rokah takih alobard tudi razstavi ne bo
postlano z roicami. tel sem za dolnost in se udeleil
seje, da jim povem svoje misli. Dejal sem, da se mi zdi,
za razstavo da je sedaj prekasno. Razstava da bi mora-
la biti nekaj let poprej: recimo dvesto let, tristo let, ko je
tukajnje mesto e kaj imelo, da razstavi. Zdaj nima
niesar! Recimo, sem dejal, narodna pesem pripovedu-
je, da so bile njega dni tukajnjim meanom jako pri-
ljubljene epne ure, imenovane zokure, in pravi pe-
sem, da so bile iz repe.
Po placu pancira gospod in gospa,
iz repe pa imata zokure oba.
Sedaj je ne najde, sem dejal, starodavne zokure iz
repe v najuglednejem meanskem epu in, sem de-
jal, ko sem jo iskal po meanskih epih, skoraj bi bil
nael policaja notri in riet, ne pa one zokure iz repe.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
319
Gospode odbornike so bridki ti oitki grizli v nos in
grlo in oglaala se jim je vest z mrmranjem in kaljem.
Jaz pa sem dejal, da alibog tudi o tukajnjih staro-
davnih utrdbah ni ve sledu. Le v narodni pesmi da se
hrani e spomin na obzidje, ki da so ga gradili meani
iz samega trnja, zato, da berai po plac ne let.
O, sem dejal, ako bi se bili svoj as potrudili vai
predniki, ki so imeli, kakor takisto poje pesem, gumbe
okraene s koruznim monikom, ako bi bili, pravim,
enako brigo, s kakrno, recimo, one zanievane ljub-
ljanske srajce vzdrujejo rimski zid, imenovan Mirje,
posveali tudi svojemu trnjevemu cvingerju, na ko-
liknem konju bi bili sedaj na tejle razstavi, strmel bi
svet in sejem in vesoljna jesen na sejmu!
Ali pa oni elezni obro v cerkveni ograji, sem de-
jal, kamor so olnarji njega dni zatikali svojih olnov
kavlje, kje je ta obro, sem dejal, in kje so olni in kje
so olnarji? In vas vpraam, kam ste zapravili sploh vse
jezero, ki je v pradavnih asih pokrivalo to dolino?
Ni ga ne lasu, ni ve jezera, Bog ve, kdaj in kam ste
ga zapravili vi in vai predniki, in Bog ve, katera zbirka
v tujini se sedaj ponaa z jezerom in olnarji in olni in
eleznim obroem in sploh!
In bojeviti vitezi in uporne nune, sem dejal, e bi
se jim bila o pravem asu posvetila pozornost in nega in
potrebna postavka v proraunu in bi se bili nagaili ali
BESeDA
PREERNOVE HLAE
320
balzamirali ili vsaj kakorkoli presuili in prekadili
kakni biseri in zvezde bi bili sedaj na velesejemski raz-
stavi!
Sedaj je prekasna plat zvona in toa je zamujena!
tiriintrideset jako sijajnih letnic, sem dejal, na-
teva zgolj Valvasor o temle tukajnjem mesti, po-
membnih letnic in polnih zgodovinske resnice. Kje so,
vpraam, sedaj te letnice? Kako ponosno bi bilo nanje to
mesto, e bi jih e imelo in bi bile sedaj razstavljene!
Vasih je, sem dejal, v temle mestu cvetela doma-
a obrt, iz starih krp so delali nove copate. Mar ste,
sem vpraal, tudi one dragocene zgodovinske tevilke
podelali v copate?
To moje vpraanje ni bilo brez osti in fine ironije; util
sem, kes in mrmranje in kaelj so naraali.
Pa sem gospodi zabrusil v lice, tu da ne pomagata
mrmranje in kaelj nego zgolj odkrito priznanje. Pove-
do naj, kje da imajo one letnice! Venkaj z njimi! Na pri-
mer letnico 1600, kar na dan z njo! Zelo znamenita je in
dragocena in ji je posveen v Valvasorju dolg odstavek
na jako trpenem papirju. Namre tega leta je bil grof
Lamberg lastnorono naklonil mestnemu biriu klofu-
to, takrat imenovano lafmico, ki ni bila slabega rodu
in ni ostala brez zgodovinski posledic. Kje je, sem
dejal, sedaj spravljena ta, lafmica in kje je oni arhiv,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
321
ki jo hrani! Ali pa se je zgodilo in jo je kdorkoli kratko
malo sunil in pobasal, kaj? In kdo je bil tisti rokomavh?
Tedaj je vest prikipela do vrhunca in krik in kripanje
z zobmi. In je prila lafmica na dan ali sta bili celo
dve?
Pa res silna je mo besede in lahko je ponosen,
kdor ji je kos!
Toda iz odbora sem izstopil isti hip, ko sem se znael
na cesti.
[ Jutro, 6. septembra 1931 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
322
Neumnosti iz Kurje Poljane
V
em, da ni prav, da piem same neumnosti, in vem,
kako obutno s tem pisanjem kodujem svojemu
ugledu tako med ivimi kakor po smrti in da mi zlasti
zgodovina slovenskega slovstva nikdar ne bo odpustila
teh neumnosti in takega pisanja.
Toda sem znaaj in se znaaj raji odree zgodovini
slovenskega slovstva in ugledu med ivimi in ugledu
med mrlii, nego bi se figa mo klavrno odrekel neum-
nostim. To ne bi bilo poteno.
Torej, priel je as letovanja, vse letuje, tu ali tam, tako
ali tako. Nekaterim so poglavitna re noge, da jih po-
ljejo na letovanje: ali z eblji okovane temeljito podko-
vane z revmatizmom in tako rejo v toplice, radioaktiv-
ne kakor tiso petelinov in z jako uinkovitimi reklama-
mi ne vem, katero teh letovanj je nogam bolj prijet-
no. Drugi privoijo oddih drugemu delu telesa, na pri-
mer elodcu ali ivcem, ali eni ali otrokom ali za osem-
indvajset dinarjev na dan epu in gospodarski krizi. Ali
pa je fotografska kamera, ki gre letovat, ali kolo ali toa-
lete ali karkoli.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
323
Mene pa svinnik in belenica silita na letovanje in
grem z njima jaz, da narekujem, svinnik pie, beleni-
ca pa je iz jako potrpeljivega papirja. Tako potujemo,
gledamo in posluamo, pa beleimo in zbiramo one ne-
umnosti, ki si z njimi alibog zapravljam ugled med i-
vimi in med mrlii in nimam drugega opraviila, nego
da je to notranji nagon in sveti plamen Bog se nas
usmili!
Pa je zadnji naneslo, da je nas tri, svinnik, beleni-
co in mene, pot pripeljala v Kurjo Poljano.
Kurja Poljana je jako znamenita, kajti vozi do tjakaj
eleznica. Komur se mudi, gre raji pe. Odlikuje se e-
leznika proga po jako bujni rasti trave, komaj da se
tranice loijo izmed zelenja. Pravili so, da eleznica
vsako leto oddaje konjo na progi potom javne drabe,
kar ji utegne vrei lep kos denarja. In so pravili, da ustavi
eleznica za one dni promet, kadar na progi seno kos,
su in spravljajo.
Nam trem se je mudilo in smo li pe. Pa nas je tik
pred Kurjo Poljano pripeljal na ekspresni podplat
mimo njive, kjer je bila posejana ajda. Pa so bili tudi to
pot kakor vedno o pravem asu na licu mesta vrli ognje-
gasci in so neutrudno in jako uspeno kropili ajdo in se
jim je nova brizgalna izborno obnesla. Naelnik jim je
bil jako zgovoren gospod in nam je povedal, da poara
niso imeli v Kurji Poljani e tri leta nobenega. Vzdihnil
BESeDA
PREERNOVE HLAE
324
je in dejal, da se pa nikomur ne izplaa poar, kajti nih-
e da ni zavarovan. Meiknil je z enim oesom in dosta-
vil, da ljudje tudi bolj pazijo na ogenj, ko ni nihe zava-
rovan.
Spoznal je, da sem tujec. Za tujce imajo v Kurji Poljani
vedno pripravljenih par al, da jih z njimi pogoste. Pa je
dejal hribovcem naokoli da precej nagaja sua; poma-
gati da si skuajo s procesijami. V Kurji Poljani pa da,
hvala Bogu, izhajajo brez procesij, odkar imajo vodo-
vod.
Meiknil je in e se je pobahal z vodo iz vodovoda,
kako zdrava da je: kdor jo dolgo pije, dolgo ivi!
Kadar je meiknil, je bilo znamenje, da je povedal
dovtip in da se lahko zasmejim.
Dasi je bil dovtip e precej star in oguljen, sem se
vendarle, upotevajo dobro voljo, posluil prijaznega
dovoljenja in sem se gromko zasmejal.
Ta vljudnost je dobro dela gospodu naelniku, dobro-
hotno me je potrepljal po rami, namignil je z glavo proti
gorenjskim planinam, ki so gledale iznad domaih gri-
ev, in je dejal: Tamle imajo vsak dan trikrat de, pa ga
iz ozirov na tujski promet taje.
In je z oesom zopet dal znamenje, da se lahko za-
smejem.
S tem je bil izrpan njegov spored: dejal je, da so ajdo
opravili in sedaj da gred gasit repo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
325
V Kurji Poljani goj e marsikatero znailno zname-
nitost, ki je vredna svinnika in belenice.
V dolini nad Kurjo Poljano, ondu, kjer so zajeli vodo-
vod, izvira studenec preudno ima lastnost, toda jo
prikrivajo svetu, ker bi jim vzela kredit. Imenovani stu-
denec ima namre alkohol v sebi! En odstotek alkoho-
la! Da bi kar naravnost ta studenec prekuhavali v ga-
nje, tega se Kurji Poljanci e niso bili lotili. Raunali so,
pa jim vestni rauni niso obetali gmotnega uspeha. Ne,
ganja ne kuhajo iz studenca! ganje kuhajo iz tega, iz
onega, iz najrazlinejih stvari bojih, tako reko iz vse-
ga vraga. Zalivajo ga pa potem iz onega studenca. Kaj ga
ne bi, ko ima studenec alkohol v sebi, en odstotek, pra-
vijo, da ga ima, in se jim raun z zalivanjem dovolj do-
bro obnaa.
Druga znamenitost, ki jo goj v Kurji Poljani, je ev-
ljar, ki ima motorno kolo. Z njim se vozi po blinji in
daljneji okolici in je motornemu kolesu primerno oble-
en in izgleda naravnost dostojanstveno, kolikor pa
more motorni kolesar izgledati dostojanstveno. O nje-
govih evljih sem pa ul dvojno sodbo. V tirinajstih
dneh da so se loili podplati od kapic in je bilo oboje
treba speti s sponko, da ni noga ula iz evljev, kdo ve
kam. Tako je dejal prvi. Drugi pa je dejal: Meni je pred
deset meseci napravil evlje, pa jih e nisem dal v popra-
vilo.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
326
Se je prvi zaudil: Ni mogoe!
Pa je pojasnil drugi, ne le da je mogoe, nego je celo
res. Preozke mi je napravil, ne spravim jih na noge, pa
stoj v omari!
Tretja znamenitost je gospod potar, ki so pravili o
njem, da je v smetano padel. Toda v resnici ni bil padel
v smetano, nego so bile zgolj njegove hlae bele in plat-
nene.
Vir teh znamenitosti je tekel v upanovi krmi in sta
upan in njegova krma zase znamenitost in posebej.
Nova doba in izobraene besede niso le brez sledu mi-
mo gospoda upana, in ko ga je sodie neko vpraalo
zastran imovinskih razmer in glasu obdolenca Jurija
Fitra, je odgovoril, da Jurij Fiter imovinskih razmer
nima nobenih, njegov glas pa da je pristojen v sosednjo
obino.
Enako uspeno kakor obinski peat vihti gospod u-
pan tudi krmarski klju. Pohvalili so ga andarji: nobe-
na druga krma, da ne skrbi tako tono za policijsko
uro, in sicer brez priganjanja in krega, kar z golo kako-
vostjo pijae, kakrno toi ta dedec. Pohvala iz tako po-
klicanih ust, kakor so andarska, mi je stopnjevala mero
spotovanja naravnost do mere previdnosti, ko sem
gospoda upana in krmarja vpraal, kaj bi se dobilo za
pod zob.
Dejal je, da prav vse, razen ptijega mleka.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
327
Skromno sem si zaelel par mehko kuhanih jajec.
Dejal je: Takoj! in se je iz kuhinje zaulo kratko pre-
rekanje in se je gospod upan in krmar resnino vrnil
takoj: jajec da, alibog, ni, jajec da nimajo in ptijega
mleka ne, drugo pa prav vse!
Oziroma, da tudi jajca imajo pri hii. Le babe da ne
utegnejo. Veste, je povedal, vse delo jim je prilo na
kup: puter medejo, perilo imajo, kruh pek, pa se jim je
v to gneo e en otrok pokakal.
Pa smo sklenili mi trije, svinnik, belenica in jaz,
Kurje Poljane in njenih neumnosti da imajo dovolj, in
smo krenili naprej.
[ Jutro, 27. septembra 1931 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
328
Zgodba o vljudnosti
D
rugi so morebiti drugani, jaz pa si ne morem kaj,
nego mislim, da sta prijaznost in vljudnost vred-
ni tudi nekaj in da ni prav in lepo odkloniti prijaznost in
vljudnost in jo zatajiti samo zaradi enega kovaa ali
dveh. Prijaznosti in vljudnosti itak bolj malo najde na
svetu, posebno im prihaja v leta in so se ti stari dobri
prijatelji e preselili na oni svet, upam, da je bolji ozi-
roma vsaj ni slabi od vic.
Zdi se mi, da bolj pili postajata vljudnost in prijaz-
nost; brez oal tudi ne vidim ve tako dobro kakor ne-
kdaj in se potem vasih zadenem v koga na cesti, kar mi
je jako neljubo in je povod marsikateri neprijazni in ne-
vljudni besedi z druge strani.
Zato se gnei rad umaknem in hodim tam, kjer je ni.
Pa me oni dan z jako spotljivim klobukom pozdravi
mlad mo, tako reko gospod, in me ogovori prijazno:
O, je dejal, pozdravljeni, gospod profesor! Sreen
sem, da vas zopet vidim, gospod profesor! Vai nauki
niso padli na peena tla, nego so vzklili, pognali, zacveli
in obrodili so in sem vam zelo hvaleen.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
329
Resnino me je razveselila izredna prijaznost mlade-
ga moa, tako reko gospoda, in njegova hvalenost,
zlasti ko z ozirom na svoj poklic ne zasluim profesor-
skega naslova, kajti sem pravzaprav tako reko davni
uradnik. Tudi davni uradniki so vredni vsega spoto-
vanja.
Mladi mo pa je kar prekipeval obilne prijaznosti, tre-
sel mi roko in je pravil, da je sedaj slednji dovril vse
kolokvije in indekse, prebil da je absolutorij z odlinim
uspehom in je sreno prijadral v varni pristan dravne
slube v mestu Kranju. Prav dobro da se zaveda, da se
mu je na tem uspehu zahvaliti v najobilneji meri meni,
gospodu profesorju. estital sem mu in izrazil upanje in
eljo, da mu ivljenje v Kranju ugaja. Kranj poznam.
Kranj da ima jako upotevanja vredno davno mo in
tudi drugae da je v Kranju dober zrak.
V ivih besedah se mi je zahvaljeval za prijazno zani-
manje, tresel mi je roko in potem dejal, da ga sedaj pot
pelje na desno okoli vogala. e enkrat mi je segel v roko
in jo obero tresel in e to je rekel, da bi mu lahko sto-
ril izredno uslugo: njegova kariera da se namre ele
prienja in so mu prejemki ta mah e bolj skromni ozi-
roma jih prvi mesec sploh ni ni, skratka, e mu lahko
pomorem s kakim kovaem in mi ves as ni izpustil
roke, nego jo je prisrno tresel.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
330
Pa sem mu odgovoril, da mu rad ustreem s kovaem,
in je bil zelo vesel in je dejal, da ne bo pozabil name, im
bo nanesla prilika, in je krenil na desno okoli vogala.
Resnino, bil je jako vljuden mlad gospod in mi je le
al, da se ne spominjam, kdaj in kje je bil moj dijak. Se-
veda se ga ne spominjam in mi ni mogoe, da bi se ga,
ko sploh nikdar nisem bil profesor. Pa je nemara bila
zgolj neljuba zmota na njegovi strani. Toda se mi zdi, da
je prav, da sem mu dal kovaa, kajti nikakor ni kazalo,
da zaradi borega kovaa odurno odklonim vso njegovo
obilno prijaznost in vljudnost. Pa si bom kovaa odtrgal
pri drugih izdatkih.
Ni bilo tega 14 dni in sem el po Dunajski cesti na-
menjen sem bil na staro pokopalie, ondu ni gnee, ne
ive ne mrtve pa zaujem za seboj hitre korake in se
mi na ramo poloi prijazna roka. Ozrem se, pa me po-
zdravi jako dobrovoljen obraz, arelo mu je lice in pri-
kupno mu je dehtelo iz ust. Presvetli, je dejal, opros-
tite, ali me res ve ne poznate? Otmeni ste postali, go-
spodine! V vaem oddelku sem sluil svoj as. Potem me
je pa zanesla kruta usoda v Beograd. Sedaj visi moja
pritoiba na dravnem svetu upam, da mi bodo pri-
sodili vse zaostale prinadlenosti, okoli 60 000 Din jih
bo! Ondukajle, prevzvieni, pri onemle Dalmatincu
praznujemo moj povratek v Ljubljano. Moj dele na
pijai znaa 22 Din, ho, ho! Pa sem denar pozabil doma,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
331
oprostite, prevzvieni, ali mi priskoite na pomo s temi
22 Din? Ho, ho, jutri vam jih vrnem!
Za vse na svetu ne bi mogel, da prijazno vljudnost
prikupno dehteega gospoda zavrnem z nevljudnostjo,
pa sem mu dal 22 Din in sem dejal, da se ga ni ne spo-
minjam in ali se morebiti ne moti v osebi? Ne, se je u-
dil: saj sem vendar gospod direktor, predobro da me
pozna.
Rekel sem, da se mi je takoj zdelo, da se gospod moti
v osebi, kajti da sem policijski inspektor.
Pa se je gospodu s prikupnim duhom nenadoma mu-
dilo, o, in je krenil onkraj ceste in mi je al, da sem se
mu zlagal, kajti nisem policijski inpektor niti kakorkoli
v stiku s policijo in je morebiti smatral za odurno ali-
tev, da sem vzel v usta besedo o policiji.
Ne, aliti ga nikakor nisem nameraval niti ni zasluil
alitve s svojo prijaznostjo in vljudnostjo in bom onih
22 Din pritedil kod drugod, morebiti pri templjancih,
saj je vreme suho.
Ampak je jako alosten pojav, da ne razpolaga vsak
dan s potrebnimi zakladi, da bi bil kos vsakteri prijaz-
nosti in vljudnosti, ako in koder jo naleti. Prijaznost in
vljudnost jako islam, tembolj na cesti in od tujih lino-
sti. Ne vem pa, ali se dogaja tudi drugim ljudem, da jih
vljudno in prijazno pozdravljajo tuje linosti in jih na-
BESeDA
PREERNOVE HLAE
332
zivajo profesorje in direktorje in so potem v hipnih de-
narnih zadregah.
Ali sem le jaz tisti?
To bi ne bilo prav.
Ne tii v denarjih, koda se ti jih zdi, da bi jih po ne-
marnem zapravil. Toda je e bolj koda vljudnosti in pri-
jaznosti, da jo naj odurno zavrne in je taka odurnost
vsakikrat zelo muna tudi onemu, ki je oduren vsaj
meni se zdi tako!
Pa sem potem ob marsikaki priliki preudarjal, kako bi
se uredilo, da ne trpita vljudnost in prijaznost in tudi ne
trpe obutev in druge takisto nujne potrebine.
Pa se mi je zopet zglasil jako vljuden gospod in to pot
kar v stanovanju in je dejal, da po tolikih in tolikih letih
sluajno prihaja skozi Ljuibljano, pa je ul v hotelu, da
e ivim. Zato da me posea, da mi prijazno stisne roko
kot nekdanjemu sotrpinu iz predzadnje gimnazijske
klopi in da poljubi roko milostivi. Milostiva to je moja
stara.
Kakor reeno, prijaznost in vljudnost vsikdar islam
in sem jo islal tudi to pot. Toda te izkunje ue in po-
staja previden in sem se spomnil: zdaj je prilika, da e
reim kovaa ali dva, da pa vendar nisem nevljuden. Po-
set je bil prav dobro obleen in izredno ljubezniv in sem
se moral bati, njegova denarna zadrega ne bo pod 4
kovai.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
333
Pa sem zbral e jaz svojo prijaznost in vljudnost. Kar
najprisrneje sem posetu tresel roko in sem mu dejal
profesor in direktor in mu previdno nisem pustil do be-
sede, nego sem ga prehitel, kako zelo da me veseli in to
in ono in absolutorij in rigorozi in dravni svet in Dal-
matinec in skratka, ali mi ne bi mogel pomagati iz nuj-
ne zadrege z enim kovaem ali dvema. Raunal sem:
zdaj ne bo mogel, da mi sam ree za denar.
Pa sem se to pot uraunal.
Bil je resnino moj nekdanji soolec in ne le profesor
in direktor, nego e kaj ve. Moja ena ga je celo pozna-
la, odurno mi je stopila na nogo in ga prijazno in vljud-
no pozdravila. Smejala se je in me opravievala, e da
sem sotrudnik pri aljivih listih. Prisrno se je smejal e
na poset in ga je zelo razveselila najina vljudnost. In je
manjkalo le za las, da ni ostal pri kosilu. Toda tod se je
nehala vljudnost moje milostive.
[ Jutro, 21. decembra 1931 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
334
Reportaa
S
aj ni ne reem kdor me pozna, itak ve, da nisem
tisti, ki bi kdaj kaj rekel in potem spravil klofuto.
Nego sem previden in vsikdar gojim ozire in upotevam
razmere.
Toda bi se nemara dalo povedati tudi tako in ne da bi
kaj rekel, pa bi bila stvar vendarle jako resnici na ljubo
in koristna.
Namre zastran naega radia. Namre zastran repor-
tae v radiu.
Na primer je te dni v Stuttgartu gorel stari grad, pa je
bil radio, oni v Stuttgartu, jako hvalevreden in je takoj
in sproti prenaal ves poar z lica mesta z vso tisogla-
vo mnoico radovednega obinstva in z vrlimi gasilci in
z mrazom in je bilo radio poslualcem nepozaben ui-
tek posluati, kako da poroevalcu od strupenega mra-
za klepeejo zobje. Tako smo bili s pomojo radia vsi
na vsem svetu lahko deleni poara v Stuttgartu in ti-
soglave mnoice in vrlih gasilcev in strupenega mraza
in klepetanja zob in nam niti ni bilo treba biti na licu
mesta, kjer je netetim zmrznil jezik in je bilo treba Rde-
ega kria in vroih ajev ob mnogotevilni udelebi.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
335
Nego smo lahko vso to re uivali ob gorki pei in v co-
patah, in ko nam je bilo poara dovolj, smo ga s pripad-
ki vred izklopili in li spat s prijaznim spominom na
Stuttgart in njegovo oddajno postajo.
Takemu poroilu z lica mesta se pravi reportaa in
silno dviga zanimanje za radio. Namre za dotini. In
sedaj ne mine veer, da ne bi zasukal aparata na Stutt-
gart, ali nimajo tamkaj morebiti zopet kaj takega.
Kakor reeno, ne reem ni. Vredno pa je preudarka,
kako bi se povealo zanimanje tudi za na domai radio
s takimi in enakimi reportaami.
Ne mislim ba na stari grad v Stuttgartu. Nemci niso
ljudje, da bi naemu radiu na ljubo semkaj odstopili ka-
terikoli stari grad in poar in mraz in Rdei kri in vroi
aj, in mislim, ne bi tega storili niti na raun dolnih
reparacij. Toda tudi mi nismo taki, da bi kaj takega zah-
tevali nikakor ne.
Nego se mi zdi, da je tudi brez Nemcev dovolj e dru-
gih stvari na svetu, vrednih reportae, in je tem stvarem
le teti v ast, da so domaega proizvoda in nae gore
list.
Recimo na primer: Na Mikloievi cesti se vsak hip
lahko tudi ree: vsak mah pripeti konju, da se spo-
drsne in pade in se potem naokoli zbere milijon ljudi. e
bi bil na radio taken, kakren bi bil eleti, alibog se ne
bi ne za trenutek obotavljal in e bi bil na licu mesta z
BESeDA
PREERNOVE HLAE
336
mikrofonom. Pa bi lahko bili deleni tega konja ne samo
nai domai radio naroniki, nego bi ga lahko oddajala
Ljubljana tudi v Zagreb in Beograd in bi lahko posluali
konja po vsej Evropi in e oni v Ameriki, ako bi se ljubilo
njihovim uesom vstajati po polnoi. In e bi se stvar
spravila na ploe, bi bil e naim potomcem ohranjen
dragocen spomin na konja in njegovo ivljenje in obia-
je. Saj bo itak trajalo le par let, pa bo konj izginil z ljub-
ljanskega repertoarja.
Kar se pa tie reportae o spodrslem konju, bi se dala
s spretno reijo e poiviti in izpopolniti.
Najprej bi asfalt pokropili z mestnim kropilnim vo-
zom, da bi bil bolj polzek. V radiu bi se jako dobro sli-
alo kropljenje in bi lahko katera dama zavpila, ker so
jo pokropili po nogavicah.
Potem bi pripeketal konj, drselo bi mu, lovil bi se s
podkovanimi kopiti tof, tof tof, tof, tof in bi te-
lebnil in bi se ula razburjena kletvica voznika in vr-
kanje bia; oboje teje za preizkueno prvo pomo, ka-
dar konju spodrkne. In e bi se loili onemogli poizku-
si konja, da se spravi na noge.
Pa bi se takisto sliala naraajoa mnoica radoved-
nega naroda in bi se poasi pojavilo od koderkoli oko
postave s svinnikom in belenico in bi zapisalo dejan-
ski stan, kako da se pie in koliko da je star namre
voznik.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
337
Narod na cesti je vsakikrat usmerjen zoper oko posta-
ve in godrnja. Pa bi nemara mimo pripeljal e kdo na
kolesu trrriii in se ustavil in potem poduil policaja,
naj nikar ne zapisuje voznika, raji naj konju pomaga na
noge: konj in voznik da sta takisto rtvi kapitala toda
kmalu bo drugae! Izpregovorivi dobrohotno to
gronjo, bi se jadrno pognal na kolo trrriii in izgi-
nil okoli vogala.
Iz mnoice bi se uli pritrjevalni klici: Tako je! Pa bi
se oko postave z belenico in svinnikom obrnilo na
ono plat, odkoder so prihajali klici, toda noe biti nikdar
nihe tisti, ki je vzkliknil karkoli.
Voznik bi s svojega sedea potegnil koc in ga konju
pogrinjal pod noge, da mu ne bi drselo. Pri tem prizade-
vanju bi mu pomagala marsikatera izpodbudna beseda
iz vrst zbranega naroda.
Tako bi se konj ne brez vika in krika spravil kviku in
bi se konj in voznik odpravila po nadaljnjih svojih pos-
lih. Oko postave pa bi e vedno imelo opravila z naro-
dom in belenico in bi se konj polagoma spremenil v
razalitev strae.
Pa bi se lahko kdo nael in bi telefoniral ivalski bol-
nici po reilni voz in bi se ulo telefoniranje trrriii
in razgovor v telefonu in potem tata, tata reilni
voz, mislim, da imajo reilni voz tudi za ivali. In bi bil
BESeDA
PREERNOVE HLAE
338
potem reilni voz zelo ogoren, da ni ve konja kak-
en red da je to!
Oglasil bi se potem e glas iz obinstva, e ko magis-
trat zahteva, da hini posestniki potresajo pred hiami,
zakaj magistrat sam ne potresa asfalta sredi ceste. Mar
konji niso tako reko tudi ljudje! To da mora v novine s
podpisom Star mean ali pa Eden v imenu vseh!
Pa bi se spretni roki gospoda radio poroevalca ne-
dvomno posreilo, da bi h koncu koncev mimo mikro-
fona priel e gospod upan. Dal bi si poroati, kako in
kaj, in potem bi splono razburjenje omilil s prijazno
izjavo, da bo zveer dal razsvetliti grad.
Taka reportaa bi bila zelo zanimiva, mislim, da bi
bila, in domaa tudi in pouna in bi se dala morebiti po-
rabiti e za olski radio.
In bo zopet zaznamovati jako lep napredek.
[ Jutro, 8. februarja 1932 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
339
Glasozofija
K
ako silno napreduje napredek, to ni ve lepo in
zaslui, da se mu spotljivo odkrije.
Na primer imamo daktilografijo. e izraz sam ob sebi
je jako olikan. In ti ogledajo samo palec, e poznajo in
vedo, ali si tisti, ki je vlomil v blagajno in pobasal kruti
milijon.
In je nadalje grafologija. Da le vrsto vidijo tvojega pi-
sanja, e vedo in bodo prisegli, ti da si tisti, ki je pisal
tisto pismo, in bo neusmiljeno zaprt.
Sedaj pa so iznali e glas in je ta re izmed vseh naj-
bolj uena. Ne vidijo te, ne vedo, kdo si, kako si obleen
in pri kateri stranki si sploh isto ni; le tvoj glas po-
sluajo v radio, ko govori, kaj ne? ali katero zapoje,
kaj ne? in te kateri e na kitari spremlja ali na klavir-
ju, kaj ne? Sliijo tvoj glas in kitaro in klavir in e vse
vedo o tebi in si tono narisan in popisan kakor v poli-
cijskem listu: kakne si postave, koliko meri od nog do
glave in okoli trebuha, koliko si star, katere tevilke
ovratnik nosi, kakno frizuro ima, koliko zob v ustih in
kurjih oes na nogah itd., itd., kaj si opoldne kosil, ako
si, in ali in koliko par ima v epu.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
340
Pa niti ni treba, da se osebno trudi kamorkoli in po
stopnicah, nego se lahko oglasi kar po telefonu ali mik-
rofonu te e imajo.
Ta re je resnino zelo uena in napredna in ne bo
dolgo trajalo, da bo takisto dobila svoje olikano ime, na
primer: glasozofija ali kaj takega.
Za uenost in napredek sem vnet vsikdar in sem tudi
brez posla in imam dovolj asa sedaj je itak kriza in
ni sedaj nikaka sramota biti brez posla. Pa sem e jaz dal
svoj glas na razpolago uenosti in napredku in je moj
glas jako blagodone in bi bil lahko upotevan v radiu
tudi drugae in brez glasozofije ne bi zahteval preti-
ranih pogojev!
Poslal sem torej svoj glas in sem omenil tudi krizo in
da ne bi stavil pretiranih pogojev nikakor ne. Povrhu
sem e eno zapel, tisto Ko b sodov ne blo. Ta pesem
se poje v jako gromkem basu in sem si mislil, naj javnost
uje moj glas, in kakor reeno, asa imam dovolj, zah-
teve moje pa ne bi bile pretirane. Na kitari me je zara-
di boljega posluha spremljal moj sinko. Prosil sem jih
za naklonjeno analizo moje osebnosti pod t. 99 na
upravnitvo in pa tudi zastran pogojev in sem dejal, kar
bo stalo, mi lahko odtegnejo od prvega honorarja
moji pogoji resnino niso pretirani.
Zgodilo se je in sem prejel odgovor.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
341
Priznati moram, popis moje osebnosti je bil dokaj
toen, kar se tie moje zunanjosti oziroma zunanjosti
mojega sinka oziroma kitare. Pozabil sem bil in nisem
bil povedal gospodi okoli glasozofije, da mi petje sprem-
lja sinko, in sicer na kitari. Kakorkoli in skratka: telesni
popis se je ujemal v vsaki toki in se je ujemal, ako ne
zastran moje osebe, pa zastran mojega sinka ali zastran
kitare, in kdor bi bral popis, vsak sleherni bi se zaudil
in dejal: Ta je ta in ta, oziroma nos je njegov, trebuh je
njegovega sinka, vrat pa njegove kitare, in je gospodi le
estitati na uspehu.
Toda kar se tie mojih nepretiranih pogojev, niso za-
deli resnici v dno, nikakor ne, alibog, in so se umakni-
li jasnemu odgovoru, e petje da je bilo kakor iz ubite-
ga lonca.
Kaken lonec? Kako ubit? Prosim, ta ubiti lonec je kle-
veta. Ta ubiti lonec se mora dokazati meni in sinku in
kitari! In preklicati se mora v novinah in pri cerkvi. Ubi-
tega lonca ne bom porl, tudi moj sinko ga ne bo in taki-
sto ne kitara prehud je ta oitek!
Gospodi okoli glasozofije bo jako al. Gospoda nima
pojma o ubitem loncu in se bojim, da sploh nima pojma.
Tudi o vljudnosti ne. Zlasti ko moji pogoji nikakor ne bi
bili pretirani. Nego bi utegnil gospodi marsikaj koristne-
ga namigniti, ba kar se tie glasozofije, in bi bilo nepre-
cenljive vrednosti.
BESeDA
PREERNOVE HLAE
342
Na primer so rei in razmere skratka, asa imam
dovolj, tako reko preve, pa posluam radio po irnem
svetu. Posluam in sliim: po Nemiji sedaj najraji svi-
rajo vojake koranice! Posluam in sliim, pa mi prihaja
misel in naj bo, gospodi okoli glasozofije jo bom sedaj-
le, in ker nisem taken, kakor so nekateri, jo bom na-
mignil isto zastonj:
Glas ujemo vojake godbe, kakor ujemo tudi glas
loveki. Zakaj ne bi torej iz glasu vojake godbe sklepa-
li, kolikna in kakna je armada, ki tii za godbo? To so
jako dalekosena vpraanja in se bodo morebiti tudi pri
nas oglasili kdorkoli ali karkoli za poizkuse na tem po-
lju. Zanimanje bo velikansko.
In naj bo, pa bom namignil gospodi e nekaj in nisem
taken, da bi za vsak migljaj takoj zahteval kdove kolik-
nega plaila. Gospoda, ki se pea z glasozofijo, e sama
ve, koliko je vredna taka stvar.
Torej v Nemiji bodo volili predsednika in se obe-
tajo hudi boji zastran njegove osebe. Pa se mi zdi, da e
vem, kdo bo dobil najve glasov in bo predsednik.
Le godbo posluam in vem, kdo bo!
Dasi nekateri mislijo, da sem ubiti lonec. Drugi niso
ubiti lonci, pa ne vedo. Pa zaradi tega ni zamere!
Po irnem svetu torej posluam godbo. Dobro! Gode-
jo to, godejo ono, najraji godejo tisto re: Tideldi, ti-
deldi, tideldi ti ti. ujem to re tukaj, ujem jo tam,
BESeDA
PREERNOVE HLAE
343
vsak veer vsaj desetkrat. ujem jo, pa e vem, koliko je
bila volilna ara!
Kadar in koder jo svirajo, vsakikrat ji ploskajo in ne
nehajo, dokler ne ponove. Tideldi, tideldi, tideldi ti ti.
Pa naj gode katerakoli vojaka godba vojake kora-
nice, nobene druge koranice ne ponove, edino le ono:
Tideldi, tideldi, tideldi ti ti. Ali naj godejo Straussove
poskonice, vsakikrat se mora ponoviti in se ne ponovi
nobena druga nego: Tideldi tideldi, tideldi ti ti. In je
obinstvo silno navdueno.
Zdi se mi: ni koranica tako navduujoa, nego ose-
ba je tako priljubljena, ki se je koranica tie. Zato mis-
lim, nihe drug ne bo dobil vejega tevila glasov!
Pa bi bil nezaslian uspeh tudi za gospodo okoli gla-
sozofije, ako bi ba s pomojo glasozofije in e s po-
mojo poenega lonca tako reko poeni lonec, to
sem jaz, toda brez zamere! ako bi torej gospoda razo-
dela e sedaj preseneenemu obinstvu: Predsednik
nemke republike ne bo nihe drug, nego oni ,tideldi,
tideldi, tideldi ti ti, oni, kako se mu e hitro pravi?
general Radecki.
[ Jutro, 21. februarja 1932 ]
BESeDA
PREERNOVE HLAE
344
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-227-0