BESeDA

SVETLOBA IN SENCA
1
Fran Detela
Svetloba
in senca
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
2
BESeDA
Fran Detela
SVETLOBA IN SENCA
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-246-7
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
3
I
A
li se ebelam branite, oe? je nagovoril mladi
Tetrev starega Klanarja, ki je sedel z dolgim mu-
halnikom na kolenih pred uljnjakom in gledal po doli-
ni, ki jo namaka tiha Temenica.
Ker imam muhalnik, misli? je dejal Klanar in se
odmaknil na klopi, da je prisedel okroglolini, dobro-
duni Tetrev. Kaka dva srena mi hodita po ebele, pa
bi ju rad pobil. Gnezda jim ne morem iztakniti, da bi jih
zazidal ali poparil. ebele imajo zdaj najve dela in tako
pridne so, da se hoejo konati. Nekatera pride tako ob-
loena, da kar na brado ne more. Ta grdoba mi jih pa
lovi.
Za ebele bo letos dobra letina, je menil Tetrev.
Ajda e tako dii, kakor da bi med trgal.
Ej, Tetrev, dokler so ljudje rno ajdo sejali, je bilo
bolje; siva ni zatorej. Tak ti si se pa sreno reil svoje-
ga posestva? je dejal Klanar in na pol pomilovalno, na
pol porogljivo pogledal brezskrbnega soseda.
Hvala Bogu, dobro se je prodalo, se je pohvalil Te-
trev. Prej se nisem ve videl iz dolgov in skrbi; zdaj sem
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
4
pa bruhnil z denarjem na dan in zamail upnikom usta.
Ostala mi je lepa koica, dela malo in skrbi ni.
Ej, dela ti tudi prej nisi imel, ali pravzaprav, imel si
ga, ampak ogniti si se ga znal. Lahko bi bil obdral vse,
kar si imel, e bi se bil kolikaj gibal.
emu pa, in e bi bila vsa vas moja, ves Klanec!
Otrk nimam in zdaj sem oddal e psa Judea vaemu
Tonetu. Ta mrha me noe e ve poznati. Ko sem el
mimo vae hie, je stran pogledal.
Hud je, ker si mu dal tako udno ime!
Jude? Ko me je pa vedno izdajal in ni bil nikoli za-
nesljiv. e sem le posedel malo pri Romanu ali se ne-
koliko stegnil v senco, je e rekla ona: ,Mure, kje je
gospodar? Pojdiva ga iskat! In povsod me je izvoha-
la ta izdajavska ival. Zdaj imam mir. ena hodi poma-
gat k Romanu.
Ti pa za prio po sodiu, kaj? Da se ti le ljubi!
Saj ni zastonj, in doma ni ne zamudim.
To je res. Ti utegne zmeraj, in ker si povsod zraven,
si za prio kakor nala. Za koga pojde zdaj najprej?
Za agarjevega Gaperja. V nedeljo sta pri Roma-
nu on in njegov prijatelj polomljeni Miha par brekih
fantov otolkla.
Miha je bil od nekdaj norec; Gaper je pa znorel,
odkar je priel od vojakov. Doma se mu mati sama uk-
varja, on pa sedi po zaporih in plauje odkodnine.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
5
Saj bo zdaj precej prienil, oe. Vao Mano bo vzel,
kakor sem slial.
Tako pravijo, je dejal Klanar in prijel za muhalnik.
Velik sren se je bil zaletel proti uljnjaku. Starec je pre-
vidno postopil in zamahnil, in e se je sren premetaval
in hrumel na tleh.
Mrha grda, zdaj mi ne bo ve hodil morit, je dejal
in pohodil razjarjenega roparja. Glej ga, spaka! Dve
ebelici sem tudi zadel. Sirotici, saj vaju nisem nala,
je pobiral ebelice, ki so se valjale pred pisanimi panji na
tleh, in jih lahno polagal na brado, da so mogle zlesti
skozi relo. Da bi ga katera piila, se ni bal; zameril bi ji
pa tudi ne bil, ker je vedel, da ga ni nala ali iz hudob-
nosti. Gaper je tudi tak sren, je dejal in sedel k
Tetrevu. e bi bil jaz z Mano, ga ne vzamem, in e bi
bil pozlaen.
e dobi dobro eno in lepo doto, se bo morebiti
poboljal.
Kakopa! Lepa dota, to mu dii. On bi zapravljal in
postopal, ena pa delala in stradala doma. Taksni ste
moki. Ti, Tetrev, da ti po pravici povem, si samo toliko
bolji, da se ne pretepa.
Tega nisem jaz nikoli poel, je dejal Tetrev in si
pogladil mehke roke. Va Tone se pa tudi eni; Kra-
novo Jerico bo vzel, sem slial.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
6
Ti, Tetrev, pa res vse vidi in vse slii. Ali si e za kaj
drugega na tem svetu? Ampak moj Tone, to je pa drug
mo. Ne bom ga hvalil, ker ga vsi poznate. Od zore do
mraka vedno pri delu. Ali ga sliis, kako aga in strui?
Taknega mizarja ni. In glej, koliko ima lesa pripravlje-
nega! Orehovega, hrastovega, javorovega, enjevega.
Kranova Jerica je pridna in dobra enska; vendar pa naj
Boga zahvali, kadar dobi Toneta.
Res je to; res je pa tudi, da vsak nima daru za delo.
Jaz sem preibak. Verjemite mi, da vekrat poskuam; a
hitro me prevzame. Od mladih nog se mora lovek
drati dela. Jaz sem pa prej zmeraj mislil, da mi ne bo
treba, in kaj hoem zdaj, ko sem e ez trideset! Kaj pa,
oe, tista jabolka, ki tam v travi lee, ali smem pobrati?
Prazen pridem nerad domov.
Poberi v bojem imenu! Poakaj, ti bom e malo
potresel.
Tetrev si je napolnil ruto in epe in se obrnil poasi
navzdol proti svoji koi na koncu klanke vasi. Klanar
ga je spremljal z omi skoraj do doma. Zakaj njegova
hia je stala nad vasjo, tako da se je naravnost videla ura
na zvoniku domae cerkve in od blinjih poslopij v vasi
skoraj vse strehe.
emu ivi tak lovek? si je dejal Klanar, ogledal e
uljnjak in odel skozi vrt v hio.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
7
Mizarnica je bila odprta, in sin Tone, krepak fant iro-
kega, rjavega obraza, je stal pred strunico in poasi
kakor nevede pulil ostruke iz strunika in poslual ses-
tro Mano, ki se je v kuhinji ogorena razvnemala,
kakno krivico delajo ljudje agarjevemu Gaperju,
kako ga obrekujejo, ko je vendar priden in dobroduen
fant; seveda, e mu zabavljajo drugi, e ga napadajo, se
mora braniti.
Meni se zdi, Mana, je dejal Tone poasi, da ga ti
ne pozna prav. Ali ni povsod prepir in pretep, kamor
pride on?
Ker ga drugi ne puste pri miru, ga je zagovarjala
Mana. Da je nagle krvi, to je res; a je tudi dobrega
srca.
Zakaj pa materi nagaja?
Njegova mati je najsitneja enska v vsi fari.
In kako grdo ravna z ivino, kako pretepa konje!
Ali ve, Tone, da midva tega ne umejeva? Pri nas
nimamo konj, in to ival je gotovo treba v strah prijeti.
Brez strahu e maka ni pridna. Toda jaz ga ni ne zago-
varjam. Taksen je, kakren je; le to pravim, da mu je tre-
ba samo potene in dobre ene.
Jaz se le bojim, Mana, da bo z eno ravno tako rav-
nal kakor zdaj z materjo. Ti se nama smili, Mana, oe-
tu in meni.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
8
Usmiljenje pa e takno! je dejala Mana in se obr-
nila tako urno, da se je prevrnil in razbil lonec na ognji-
u.
e noe stati, pa lei! je dejala odlono in pobira-
la repinje.
Poglej, Mana, se je oglasil oe, ki je ravno vstopil,
kako bi te zdajle pretepel Gaper, e bi bila njegova
ena! Jaz in Tone te bova pa vedno rada imela, in e
nama vse lonce pobije.
Ker ni ne poznate Gaperja, zato mi branite, je za-
ihtela Mana.
Oe pa ji je rekel, da ji ne brani ni, samo odsvetuje.
Sicer pa, e ima Gaper potene namene, naj pride
podnevi, da se pogovorimo; kaj lazi ponoi okrog hie,
da ga mora Jude poditi!
Jazbear Jude je mirno dremal ves ta as v vei na
kupu ostruja in s potrpeljivo ravnodunostjo poslual
besedovanje. Semtertja je na pol odprl razumno oko in
pomilovalno pogledal Toneta in oeta, ki morata pre-
naati toliko sitnosti.
Mana je ostala nevoljna kakor tista dekleta, ki najprej
same odloijo, koga bodo vzele, potem pa hodijo za svet
vpraevat in se jeze, e kdo ne razume ale in ne svetu-
je tako, kakor same ele. Oe in sin pa sta bila alostna,
ker sta Mano rada imela in bi jo komaj najboljemu
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
9
mou privoila, nikar brezsrnemu lenuhu, ki bo sproti
zapravljal, kar bo ona s krvavimi ulji prisluila.
Dan se je bil nagnil, in Tone je premiljeval, ali naj bi
el e na delo ali pa v vas h Kranovim. Neodloen je
stopil na prag in pogledal, kako pozno je e. Za njim je
prilezel Jude, pomahal z repom in pogledal gospodar-
ja, kaj namerava.
Izpred hie je peljala pot na eno stran po ravnem med
njivami proti gozdu, na drugo pa se je zavila in spuala
proti vasi. Tonetu se je zazdelo, da se ne izplaa ve
prienjati dela.
No, Jude, ali greva? je dejal, stopil v sobo, snel klo-
buk s klina, ogrnil suknjo, izbral v hramu nekaj lepih
jabolk in se obrnil.
Pozdravi Jerico! mu je zaklicala sestra. Jude se je
zleknil z zadnjimi nogami, zleknil s sprednjimi, zazeval
in pomigal z repom, pred vrati se je na pol obrnil in a-
kal, kam pojde Tone; zakaj nepotrebnega pota ni hotel
delati. Potlej je hacal ob Tonetovi strani navzdol na svo-
jih kratkih, krivih nogah, kakor da bi se spakoval in pre-
tiraval, tem smeneji, ker se je tako resno dral. Po
blinjici sta la za hiami, ki so se skrivale za sadnim
drevjem, ez pokopalie, ki obdaja podrunisko cerkev
sv. Andreja, mimo hie cerkovnika in evljarja Brica do
Kranovega doma, kjer sta sprejela Toneta gospodar in
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
10
gospodinja in ga pridrala, e da se mora Jerica vrniti
vsak as.
To je bilo res. Jerica se je peljala na vozu detelje z njive
proti domu. Poleg voza je korail hlapec Miha, ki je
sluil e dolgo let pri Kranovih in si kar misliti ni mo-
gel, da pojde Jerica od hie. Zdelo se mu je, da ni e dol-
go, kar jo je pestoval. In ko je bila shodila, kako je mo-
ral paziti, da je ne pohodi, ker mu je bila vedno pod
nogami in ga vedno motila s svojim ebljanjem in
poprasevanjem! Na veer ga je dramila, naj ji kaj pri-
poveduje. Pozneje mu je nosila malico na njivo, mu iz-
mikala pipo ali veplenke, natikala njegov teki klobuk
na svoje svetle lase in med smehom spet popravljala,
kar je bila zagreila. Nikoli pa ga ni zasmehovala, nikoli
ga ni imenovala polomljenega Miha. Siromak, sicer
vrst in pogumen fant, je imel vsled nesree v otrojih
letih izkrivljene noge in se ni mogel otresti aljivega
priimka. V vednih bojih z zabavljivimi vrstniki si je bil
utrdil telesno mo in samozavest; ostalo pa mu je v srcu
grenko ustvo nezadolenega trpljenja in rodilo izzival-
no prepirljivost. V venem strahu, da mu bo kdo zabav-
ljal, je zabavljal Miha sam, in kjer je slutil hudobno na-
mero, je imel nabruen jezik in stisnjeno pest. Tako je
postal najljubi, najzvesteji tovari agarjevemu Ga-
perju, in oba skupaj strah mirnim mladeniem in pohuj-
anje vsej vasi.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
11
Posebno hud je bil Miha na Jeriine snubce. Ponoi bi
bil vsakega odpodil; a zaeli so prihajati podnevi, da jim
ni mogel do ivega. Tako je krevljal ob vozu in razkladal
Jerici, kako neumna je, e se omoi, ko so moki tako
samopani. Zgledov nesrenih zakonov je imel vse pol-
no pri rokah. Kako prijetno pa ivi samica, e ima kaj
denarja; im bolj se stara, tem bolj ji streejo. Jerica se
je muzala na vozu in ugovarjala, da bi bil Klanarjev
Tone tudi tako samopaen.
Tone je iv dolgas, se je hudoval Miha; saj se mu
e govoriti ne ljubi. Tak je kakor tale vol hej, sivec,
kam si se spet zagledal? Samo prevekoval bi, ne spra-
vi ga pa nikamor. Za nameek dobi e pustega tas-
ta in sitno svakinjo. Saj vemo, kakne so svakinje.
Saj se bo Mana tudi omoila, je dejala Jerica. Tvoj
prijatelj hodi za njo.
Gaper? Ta jo bo toliko vzel kakor jaz. Za katero pa
on e ni hodil? Toda on ni neumen; neumna so dekleta,
ki gledajo za njim. Jaz le tako pravim, da mora lovek
gledati, da si izbolja svoj stan; ti si ga bo poslabala; le
meni verjemi, Jerica!
Lepo je pa tudi, e je katera sama svoja gospodinja.
To da bi bilo lepo? Ali ima zato kaj manj dela, kaj ve
veselja? Samo skrbi ima ve. Kaj ima ti zdaj, to ve; kaj
bo dobila, pa ne; to se pravi golobe izpuati in vrab-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
12
ce loviti. Vsi te imamo tako radi. V resnici ti povem, Je-
rica, da sem te imel jaz za modrejo.
Kak udak si ti, Miha! se je zasmejala Jerica. en-
ske imajo dobro moitev za najvejo modrost.
In kako pobona si bila! Kar v roke si skrivala obraz
in zamakniti si se hotela v cerkvi. Saj sem te sam gledal.
In zdaj se hoe omoiti! Kako si me premotila!
Oh, Miha, ali se pobone dekleta ne smejo moiti?
Od kod pa potem pobone ene?
To je tisto slavljeno devitvo! se je hudoval Miha.
Jerica pa se je prijetno zabavala.
Mesec je prilezel izza gria, in kar je zastavljalo pot
njegovi svetlobi, je dobilo temen made na razsvetljenih
tleh. Miha je zagledal v senci svoje noge in svojo hojo in
se umaknil za voz.
Od vasi je prikoracal Klanarjev Jude, pogledal po
strani Jerico, pomignil z repom in se obrnil.
Jude, Jude, mu je pokimala Jerica, ali si priel
naznanjat svojega gospodarja? Tone je gotovo blizu.
Tako grdega psa nima noben iv lovek, se je jezil
Miha. Jaz bi ga ne gledal za noben denar, in Tetrev ga
tudi ni mogel.
Jude pa je korail z Mihom vtric, in ker se je obema
zdelo, da eden drugega oponaata, sta bila oba slabe
volje. Toliko pa je pazil Jude, da ni priel Mihovi nogi
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
13
preblizu; sicer se je zanaal na Jeriino prijaznost in na
svoje zobe.
eden psiek, je dejala Jerica.
Bei, mrha! je zareal Miha. Jude je malo zarenal
in vzdignil ob strani ustnico, da so se zableali beli zob-
je; umaknil se je pa le.
e ga bo sunil, Miha, se je smejala Jerica, bo ta-
koj tekel k zdravniku po sprievalo in s sprievalom na
sodie. Tetrev pojde za prio, in ti bo moral boleine
plaati.
Na domaem dvoriu je skoila Jerica z voza, pogla-
dila Judea in pozdravljala Toneta, ki ji je hitel naproti.
Miha je tiho izpregel, peljal vola v hlev in skrit v temi
poslual, kaj govore na dvoriu.
Jerica se je obrnila k skladanici, da bi nesla gredo
nekaj polen v kuhinjo.
Pusti, Jerica! jo je sprestregel Tone in ji vzel polena
iz naroja. Jaz ti jih nanosim, kolikor hoe.
Jerica je imela maeho in par polbratov in polsester,
ki so Toneta zelo radi imeli.
Voenk je prinesel, voenk je prinesel, so vpili
Jerici, in ko je priel Tone z velikim narojem drv, se jim
je zdel kakor v pratiki sv. Gal, ki je otroke v hosto gnal.
Oh, hvala, Tone! je dejala gospodinja. Kar na tla
vrzi!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
14
Se bo tlak ubil, je menil Tone; to se mora lepo
poloiti. Kje ima, Jerica, sekalce, da ti tresak nakoljem?
Ti ne ve, kako jih znam klati.
Kaj bi ne, ko si mizar, je dejala Jerica; toda privoi
si imalo poitka, da se kaj pogovorimo!
Jaz govorim najlae, je dejal Tone, e imam kak-
no delo v rokah. Ali pa ti govri, jaz bom pa poslual in
treske klal.
Otroci pa so silili v Toneta in se mu obeali po kole-
nih, in mali Tonek mu je molil lesenega konjika, ki ni
imel ve gobca.
Odbil se mu je, je dejal Tonek.
Ali je kaj kri tekla? je vpraal Tone.
Ni, je dejal deek in prosil, naj naredi Tone ko-
njiku nov gobec.
Da bo spet zobal, je dejal Tone.
Oh, saj ni ne zoblje, se je nasmehnil deek in ne-
zaupljivo pogledal Toneta.
Kaj pa Mana doma? je vpraala Jerica.
Pozdravlja te. Ti ne ve, kako te ima rada, in oe te
ima tudi rad.
Kako pa je z Gaperjem? Kdaj bo vzel Mano?
e jo bo, je dejal Tone in se sklonil na svoje delo.
Jaz ji noem ne braniti ne svetovati.
Brhek fant je Gaper, se je vnemala Jerica, in iz-
med vseh najsrneji.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
15
Zato ima tudi s sodiem najve opravka, je dejal
Kran, ki mu ni ugajala herina hvala. In na Miha je
ravno taken norec.
Peti znata pa oba lepo, je dejala spet Jerica.
Gaperjev glas se slii izmed vseh drugih. Ti, Tone, ne
gre ni mednje?
Saj bi se mi smejala ti sama, ko bi hodil med te
fantie. Jaz sem za deset let stareji od njih, in ker delam
od jutra do veera, grem potem najraji le.
Tako je prav, je dejal Kran. Ti netopirji pa podne-
vi dremljejo, ponoi oive. Zato so pa vsi bledi in pre-
padli, vsi zani.
Ej, Gaper je moan, je dejala Jerica.
e en teden mlave ni zdral, je dejal oe. On je
kakor vol, ki se rad bode, pri oranju pa opea.
Fant je, kakor se spodobi, to se mora rei, je ugo-
varjala hi, in Mana je gotovo vsa srena. Taki mlade-
nii postanejo najbolji moje, kadar se enkrat uene-
jo.
Ta modrost ni posebno ugajala Tonetu; a domislil se
je, da je njegova sestra ravno teh misli, da je torej to
nekaka enska posebnost. In Jerici se je res zdelo, da bi
imela veliko raji Toneta, e ne bi bil tako miren in do-
ber, e bi bil bolj fantovski, bolj Gaperju podoben.
Kaj pa malega marna dan? Ali pojdemo na Prim-
skovo na bojo pot? se je poslavljal Tone.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
16
Seveda; kakor smo se zgovorili, je dejala Jerica.
Dober veer! Ali ste e skupaj? je vstopil s parom
evljev v roki Bric, cerkovnik in evljar.
Oh, to je prav, Janez, da si jih prinesel; tako sem e
bila potrebna, se je razveselila Jerica in ogledovala
obuvalo. e danes sem premiljevala, e misli name.
Zatorej se mi je celo popoldne kolcalo? Jaz sem pa
mislil, da sem se preve najedel. Kako se lovek moti!
Ali niso gosposki, se je bahal Bric, in lahki, v stopalu
izpodrezani in pete visoke? Toliko vem, Jerica, da jih bo
v cerkvi vedno iz klopi ven kazala, in vsem fantom bodo
ve.
Kako si hudoben, Janez! ga je zavraala ona. Samo
da me ne bodo tiali!
Tako je. Takne bi rade vse imele, da bi bili na pol
prekratki, na pol preozki, in vendar ne tiali.
Kaj pa Rozala doma? je vpraala Jerica.
Veseli se, da ima taknega moa, kakor sem jaz.
Pozdravi jo!
Saj ni bolna. No, Tone, ti bo e ostal?
Ne, grem s teboj, je dejal Tone, se poslovil e enkrat
in odel z Bricem.
S sovranimi omi je gledal izza hleva za njim Miha
in se jezil, da se meni Jerica za tako pustega loveka, ko
bi lahko tako prijetno ivela doma. Kdo jo umeje? Kako
rad bi ji on sluil, kako pridno delal in trpel zanjo; samo
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
17
omoila naj bi se ne! A kako prevzetno in moko stopa
zdaj Tone! Ali je prej tudi tako ravno hodil? Miha se je
pogledal pod noge in zaklel. Zmajal je z glavo in si mis-
lil, kaj sploh vse to njega briga, kaj je njemu mar, ali se
Jerica omoi ali ne. Prigovarjal si je, da naj bo pameten,
in hudo mu je bilo, ker se ni mogel pregovoriti.
Predramili so ga poasni koraki, ki so se bliali. Nek-
do si je prigal pipo, in ugana veplenka je oarila v
poltemi brkato lice.
Gaper, ali ti strai? je dejal Miha in stopil napro-
ti.
Nobeden drug, je dejal Gaper. Ali naj ti voim
dobro jutro ali dober veer?
Kar hoe. Ali ni el ravnokar Tone od tod?
Kdo pa? Ti ne ve, kako sem tega loveka sit.
Jaz ga tudi ne morem, ker mi ga doma vedno za
zgled stavijo. Kako pa tudi on in njegov stari zabavljata
ezme! Tetrev mi je nocoj pravil, kako sta me grdila,
kakna nesrea bi bila za Mano, e bi jo jaz vzel; jaz da
bi tem Klanarjem e pozlaen ne bil zadosti dober.
Slamnatega naj si kupijo! Ali gre na malega marna
dan na Primskovo? Pojdi! Morda se kaj udarimo.
Bom videl. Kaj pa je s tobo?
Tetrev mi je obljubil, da bo za naju prial. e le ni
tudi Krimanu obljubil! Veliko se nanj ni zanesti.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
18
Tako sta se pomenkovala fanta dolgo asa o stvareh,
ki so se njima zdele najvaneje. Tone pa je spremil Bri-
ca do hie in stopal potem poasi navkreber proti svo-
jemu domu. Posebno zadovoljen ni bil. Da je njegova
nevesta tako hvalila Gaperja, mu ni bilo prav. Ta hva-
la je bila nekaka graja zanj, ki se je bal, da dobi dobra
sestra tako nerodnega moa, on tako neprijetnega sva-
ka. Pamet je pri mladini brez veljave, si je mislil, ker je
premalo kriava; in on bi bil Jerici bolj vse, e bi bil
manj pameten; toda kaj, ko se razposajenost ne prilee
vsakemu!
Doma je bil oe e odel spat; Mana pa je e sedela
pred hio in akala brata. Mirna meseina je poivala
nad dolino, in dolge sence so se iztegale izpod visokega
drevja. Iz vasi so gledale luke, in na nebu so bledele
zvezde pred mescem. Zdaj pa zdaj je kakna glasneja
beseda predrla, kak fantovski vrisk pretrgal tiho no.
Mana je ugibala, kdo bi bil spregovoril, kdo vriska. Po
kamnitni rebri se je zaul bratov korak; tiho se je pripla-
zil Jude in se pritisnil k nogam svoje gospodinje, in brat
in sestra sta se pozdravila.
Mana je prinesla bratu veerje, sedla njemu naspro-
ti in akala, da bi ji kaj povedal. Kaj priakuje, je Tone
dobro slutil; a hliniti se ni hotel. Sestra, ki je hitro uga-
nila njegove misli, je tudi molala. Naposled je vendar
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
19
vpraala, kaj pravi Jerica, ali je njo in Gaperja kaj v mi-
sel vzela.
Vzela, je prikimal Tone, in Gaperja je zelo hvali-
la, kakor da bi ti ga zavidala.
Mani se je razjasnilo lice. O saj mi tudi vedno nagaja
z njim, je dejala ponosna in hkrati nevoljna, da se brat
ne veseli z njo. Tone je ostal resen in mole in vstal
kmalu od mize.
Oe in hi sta spala v gornjih sobah, sin pri tleh zra-
ven delavnice.
Tone je voil sestri lahko no, postal pred njo in
vpraal, koliko asa bosta e tako skupaj ivela.
Sam Bog ve, je menila sestra. Morebiti ne dolgo.
Meni se zdi, kakor bi se e ne bil navelial, je dejal
brat. Da bi se nama le pozneje ne godilo huje!
Bog varuj nesree! je vzdihnila sestra.
Tebe in mene in vso nao hio! Lahko no, Mana!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
20
II
M
ana, Tone, pridita e vendar! je klical malega
marna dan navsezgodaj Klanar sina in her in
stopical in postajal pred hio in gledal po megleni te-
meniki dolini.
Prcej, prcej, se je zaul enski glas iz gornje sobe.
Saj Mane e ni doli. Jaz bom zaklepal! je odgovoril
Tone.
Jude je hodil poasi za oetom in gledal, kaj namera-
va. Ko je videl, da gre k uljnjaku, se je ustavil in poakal,
e da se ne izplaa za njim laziti. Tudi je imel svoje raz-
loge, da se je ogibal uljnjaka. Enkrat je bil zamenjal e-
belo za muho, pa nikoli ve. Kako more kdo ebele rad
imeti, to njemu ni lo v glavo, in e bi bil priel kdo po-
noi panje krast, bogve e bi mu Jude ne bil pomagal.
Oe je priel nazaj, tipal po epih, e ima pipo in tobak,
gledal po oknih, e so dobro zaprta, in ogledoval tablo
nad hinimi vrati, e je dosti razlono napisano: Anton
Klanar, mizar.
Naposled sta prihitela praznino obleena brat in
sestra. Jude je pomenljivo pogledal zdaj Toneta, zdaj
Mano in alosten uvidel, pri em je. Tone mu je veleval,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
21
da naj ostane doma in varuje hio, naj ne hodi nikamor
in ne pua nikogar ez prag; Mana mu je postavila
polno skledico hrane v kot in ga opomnijala, naj ne poje
vsega naenkrat. Jude je legel vdano pred hina vrata in
gledal otono za romarji, dokler mu niso izginili izpred
oi; potem je el gledat, kaj je v skledi.
Po hiah so se budili ljudje, iz hlevov so se uli zaspa-
ni glasovi mokih, ki so kladli ivini, tu in tam si je drg-
nil kak fant pri vodnjaku ogoreli obraz in vrat, in iz dim-
nikov se je dvigal sivi dim.
Oe je karal otroka, kaj sta se toliko asa napravljala,
e da so Kranovi e gotovo dale naprej. Tone se je
izgovarjal z Mano; ta je pa menila, da niso moki ni
manj neimrni; Tone se je umival kakor kak dimnikar in
pol ure si je delal preo pred zrcalom. Oe je priganjal,
da naj stopijo hitreje, in pogledal po strani zdaj krepke-
ga sina, zdaj herko, ki ji je rdel v jutranjem hladu pri-
kupljivi obraz, in prav zadovoljen bi bil, e bi mu ne pri-
hajalo vedno na misel, kaknega enina si je izbrala
reva.
Tone je gledal bistro skozi megleno jutro in poslual,
e ne dojdejo kmalu drugih romarjev. Zavili so na stran-
sko pot, ki je peljala skozi pisano bukovje in temno ze-
leno borovje zdaj polono, zdaj strmo, tu po vlanem
kamenju, tam po sprijemkasti ilovici v hrib.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
22
Jerico e sliim, je dejal Tone, ki je bil nekoliko pos-
tal. Izza ovinka se je ul zvonek enski smeh in vmes
moki glasovi.
Hitreje, hitreje, zaspanci! se je oglasila Jerica. Prva
druba je poakala, druga pospeila korak, in kmalu so
se veselo pozdravljali nai romarji in stari Kran s her-
ko Jerico in mlado Bricovo eno Rozalo.
Tone, kako pa, da si zaleal? se je smejala Jerica in,
pogledala bistro Toneta, ki ni vedel, kako bi se opraviil.
Jaz sem pa mislila, da si ti e na Primskovem, da si za-
sedel klop v cerkvi in mi hrani sede.
Ali na moki ali na enski strani? je vpraal Klanar.
Kjer je, bi bil dober danes, ko bo taka gnea.
A na enski bi bili izrinili Toneta, na moki pa tebe.
Mladi ljudje so hodili naprej, stara dva za njimi. Jeri-
ca in Rozala sta bili obe hitrega govorjenja, tako da ji je
Tone s svojimi mislimi komaj dohajal; Mana je bila
poasneja; vse tri pa polne skrivnosti. Vedno so si kim-
ale, se nasmihale in presojale in precenjevale kroj in
blago vseh enskih oblek, kar so jih ugledale.
Tone, ali nam bo kaj odpustkov kupil? je vpraala
Jerica.
Ali jih ne kupujejo dananji dan dekleta? je dejal
Tone, vesel, da se mu je odgovor tako posreil.
Klanar in Kran pa sta imela modreje pogovore.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
23
e bo vreme; vse grmovje je prepredel pajek, je
dejal Klanar in gledal pajine, ki so rosne kakor razple-
tene niti nabranih bisercev prepregale brinje in smre-
je.
Tvoje ebele imajo tudi lepo pao, je dejal Kran.
Ampak kako je to, Klanar, da si bil ti hud, ko je zala
moja krava v tvoj zelnik; tvoje ebele pa hodijo venomer
na mojo ajdo!
Zapodi jih!
Poditi in vraati bi jih moral ti, ker so tvoje.
Od kod pa ve, da so moje?
En sat medu mi bo dal za odkodnino.
Potem sta zaela hvaliti Klanar svojega sina, Kran
svojo her, in po strani je namignil Klanar, da se mu zdi
dota, ki jo je namenil Krzan svoji heri, majhna in da bi
lahko e nekoliko primaknil; saj bi prilo tudi njegovi
heri na dobro.
lz srca rad, je kimal Kran, e bi mogel. A jaz ni-
mam samo Jerice; druge moram tudi preskrbeti.
Jerica pa je nagajala Mani in hvalila Gaperja, kaken
korenjak je in kako sta pri Pljuskarju on in Miha pome-
tala est enjianov iz krme.
Mana, ti ga bo ugnala, se je zasmejala in stisnila
roko prijateljici, ki je z areimi lici in s svetlimi omi
posluala hvalo svojega izvoljenca.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
24
Ampak trdo ga bo morala drati, je pripomnila Bri-
cova Rozala. e zajde v staro drubo, bo huda.
Tonetu se je zdelo to govorjenje neslano. Ugovarjal
ni, da ne bi alil sestre, in prigovarjal si je, da se hoe
Jerica samo Mani prikupiti, da pa je sicer pametnejih
misli. isto prav mu je bilo, da so se jim pridruili znan-
ci, ki so prihajali po drugih potih iz sosednjih vasi.
Iz svetle zore, ki se je spenjala po jasnem nebu, je
pogledalo arko sonce, razganjalo na vse strani vlano
meglo in razgrinjalo pred omi temne gozdove, pisano
polje in zelene travnike po dolih in griih, med katerimi
se dviga sam zase stoasti hrib z belo cerkvico na vrhu,
ki gleda na vse strani dale po domai zemlji. Tja so
hiteli praznini romarji posami in v gruah, mnogi iz
poboznosti, drugi iz navade in marsikdo iz radovednosti
v elji, da bi se otresel topee vsakdanjosti. Radostni so
pozdravljali hio bojo, ki je odzdravljala in vabila s
prazninim zvonjenjem. Ko se je zavila pot ob kosta-
njevem gozdu za gri, se jim je skrila; a ne za dolgo asa;
kmalu jim je spet zableala v jutranjem soncu nasproti.
Pod vrhom se dviga zelena strmina, po kateri pelje
pot mimo redkih hi po poboju, mimo belih znamenj
skozi taborsko obzidje pod upniem na mehko travo,
na kateri stoji cerkev. Tukaj je e bilo zbranih mnogo
romarjev, ki so se ozirali po znancih in prijateljih in a-
kali drugih tovariev. enice so hitro nale svojo dru-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
25
bo; dekleta so se drale skupaj in se ivahno razgovar-
jale; moje so imeli svoje pogovore, in fantje so se drui-
li po vaseh in se moko ozirali po dekletih in prezirljivo
po vrstnikih iz drugih krajev.
Jerica in Mana sta stali skupaj z Rozalo, da se ohladita
in priakata e kaj znanih ljudi.
Ali ga vidi? je prijela Jerica Mano za roko, migni-
la z zardelim obrazom in si popravila ruto na glavi.
Prihajal je mogono s suknjo ez ramo Gaper z dve-
ma drugima fantoma in mahal z belimi rokavi. Poleg
njega je vedral Miha. Fantje so se postavili dekletom
nasproti. Gaper si je porinil klobuk na tilnik in si prigal
virinko. Zaeli so reetati tiste, ki so mimo hodili. Miha,
ki je znal jako spretno zanetiti prepir, se je tudi nala
zadel ob kakega fanta in se potem jezil na Gaperja: Kaj
pa suje? Ali ne vidi, da bi bil kmalu podrl tegale fan-
tia?
Dekleta, katera se niso zanaala na lepo postavo in
eden obraz, so se dale ogibala naih junakov. Fantje
pa niso vsi molali.
Poglej no onegale! je pokazal eden na Miha. Ali ne
stoji tako kakor tesarska kobila? Tega se nikar ne lotiva!
Na obe strani je podprt, in ne podere ga ne jug ne bur-
ja.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
26
Marsikateri korenjak je korail tako trdo tik fantov,
da so kar akali, kdaj stopi komu na nogo. To so bile
uvodnice pozneji zabavi.
Glejte! Dekleta iz Mijega dola, je dejal Gaper in
zapel polglasno:
Oj, dekle, mima,
kako pa ravna?
Dva uboga fantia
za norca ima.
V cerkev pojdi, v cerkev, ga je zavrnila najstareja,
in pusti ljudi pri miru!
Gaper je odgovoril:
Ne bodi timana!
Saj nisi le sama,
je velik ta svet
in polhen deklet.
Tone je gledal nevoljen od strani to zoprno poenja-
nje in se udil, kako se more smejati kakno pametno
dekle, kakrna je vendar njegova sestra in njegova ne-
vesta. Kako se je mogla vendar Mana zagledati v te divje
oi!
Pojdimo v cerkev! je dejala Rozala in se obrnila in
Jerica za njo.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
27
Gaper, je vpraala Mana, ki se ni mogla se loiti,
ali bo dal kaj odpustka?
Seveda, en srek ali pa dva, je dejal fant.
Ali ne gre e v cerkev? Zamudil bo.
Bom pa zato toliko prej zunaj. Ali se bomo potlej e
kaj videli?
Jaz pojdem z oetom in s Tonetom, je dejala Mana.
Gaper, pojdi e ti s Tonetom, je zabavljal Miha.
Boste pili imenitno mleko pri Romanu. En liter ga iz-
pije, pa ga uti. Jaz, ki sem bolj slabotne narave, sem
bil ves omotien, ko sem ga komaj pokusil, in dva dni
me je glava bolela. Tako ga boste pa vlekli, da bo od
brad in od mize teklo.
Mana se je prisiljeno nasmehnila in zardela od sramu,
pogledala Gaperja, neodlona, kakor da bi akala, da
zavrne on zabavljivca, potem se je obrnila in hitela v
cerkev, alostna, da se njen Gaper brati s taknim lo-
vekom. Da bi bil le e Gaper enkrat njen mo; potem
bo ves drugaen.
Po boji slubi so se ljudje, katerim se je mudilo do-
mov, razleteli po vseh potih in stezah ob potrkavanju
ubranih zvonov; drugi so se razli po trati, da se pozneje
e oglase v cerkvi, da se razgledajo po pokrajini, po-
govore z znanci in nakupijo odpustkov; nekateri so po-
sedli po travi in odprli koare z jestvinami. Nai znanci
so se bili ustavili na vrhu ob zidu, od koder so gledali in
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
28
ugibali, kakne gore se dvigajo pred njimi, kakne cer-
kve se belijo po hribih in dolinah. Za seboj in na desno
so imeli dolenjske grie, v ozadju Kum in Sveto goro, v
daljavi na levo grebene Kamnikih planin, v lahni megli
oblastni Stol in kakor bel oblaek vrh Triglava.
Mana in Jerica sta se ozirali skrivaj, kaj poenjajo
domai fantje. Ti so stopali s preerno poasnostjo v
glasnem razgovoru ob otorih, kjer so se prodajali in
kupovali odpustki. Tam je epelo na tleh siromano
dekletce s koarico pred seboj in ponujalo jabolka, po tri
za en krajcar. Gaper se je zadel z nogo ob koaro in jo
prevrnil, da so se potoila jabolka po bregu. Dekle je
zakrialo in steklo z glasnim jokom za svojo robo; fantje
pa so se krohotali, in ta in oni je brcnil e kakno jabol-
ko, ki je lealo preblizu, in vpil: Dekle, tukaj ima e
eno, in par paglavcev je porabilo prilonost in pobiralo
za svoj ep.
Oh, grdobe! se je jezila enska, ki je stala v bliini.
Da vas le sram ni!
Kaj pa se je zgodilo? je pristopila Rozala in za njo
Mana in Jerica.
Eh kaj! je dejala enska. Tisti fant tam, poka-
zala je na Gaperja ki gleda kakor levi razbojnik, je
prevrnil ubogemu dekletu koaro z jabolki, in zdaj se
joe sirota in pobira po bregu. Dve uri dale je prinesla
jabolka in zdaj nima ne sadja ne denarja. e to ni greh!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
29
Tako objestnih pobalinov e nisem videla, in eden dru-
gega se tie kakor hrvaki praii.
Rozala se je zgraala na tihem in Mana je pobesila
oi. Jerica je omenila, da morda Gaper ni storil nala;
da se nesrea hitro pripeti in ni treba vselej loveke
roke vmes.
Kaj roke! se je hudovala enska. Z nogo je sunil, z
nogo; saj sem ga videla.
Klanar je molal in si mislil, da je prav, da spozna
Mana, kdo za njo hodi, in podobne misli so oble Tone-
ta, ki se je nekoliko umaknil, ko je videl, da se bliajo
fantje. Gaper je nosil v roki veliko srce iz pisanega lec-
ta.
Dekleta, katera ga hoe? se je smejal in pogledal po
strani zdaj Mano, zdaj Jerico, ki sta se spogledali v
nekakni zadregi. Ker ga ni ponudil ne tej ne oni, sta obe
iztegnili roke. Gaper pa je spretno umaknil svoje srce in
odgriznil sam velik kos.
Fantje v smeh, dekleti pa ualjeni.
e si tako laen, je dejala Mana, ga pa sam imej!
Tone je bil stopil k dekletu, ki je bilo nabralo svojih
jabolk, kolikor jih je moglo e dobiti, in jih z ihteim gla-
som spet ponujalo romarjem, in je vpraal, za koliko
krajcarjev je prinesla s seboj sadja.
Za petnajst, je dejala deklica.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
30
Tukaj jih ima dvajset; pa se nikar ne jokaj! je dejal
Tone. Jabolka bom pa vzel tri.
Saj so zdaj vsa vaa.
O le obdri! je dejal Tone.
Ali jih smem zdaj e prodati, e bo kdo kupil?
I seveda; brez skrbi!
Bog vam povrni tisokrat! je dejalo dekle, se zasme-
jalo med ihtenjem in si obrisalo z roko solzne oi.
Moji odpustki, je dejal Tone in ponudil Rozali in
Jerici in sestri jabolka.
Oh, prav, Tone, je dejala Mana, da si dal kaj izku-
piti dekletu. Jaz jih pa kupim tudi za dva krajcarja.
Pa e zame jih kupi! je dejala Rozala.
In zame tudi! se je oglasila Jerica.
Nai fantje so se klamili po griu, in Gaper je dobil
nekje daljnogled. Vano ga je prinesel, slovesno izvlekel
in nastavil. Za njim so gledali drugi. Tonetu so kar gore-
la tla pod nogami; tako rad bi bil el iz te drube; toda
enske se niso dale spraviti, in oe se je obotavljal.
Daj, da e jaz pogledam! je dejal Miha, vzel Ga-
perju daljnogled in pomeril proti dolini.
Kam gleda, Miha? je vpraal stari Klanar, ki je
hotel tudi pogledati.
V Domale, je dejal Miha, naravnost pred poto.
Postiljon ravno izprega.
Bei kam! Da se to vidi? se je udil mo.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
31
Poglejte! je dejal Miha in mu dal daljnogled.
Oe je gledal, gledal in dejal nazadnje, da ne vidi ni.
To je udno! je dejal Miha. Morda pa nimate ve
vseh konikov v ustih?
Nobenega, je dejal mo.
Potem seveda ne morete ni videti, je menil Miha.
Zakaj pa niste tega prej povedali?
Toneta pa je premagala jeza.
Kaj, ti vedra, ti se bo iz mojega oeta norca delal!
je vzkipel in stresel fanta za rame, da se je opotekal.
Zakaj Tone je bil moan in spreten lovek. Poteno iv-
ljenje mu je bilo okrepilo telo, in raznovrstno delo ga je
bilo obvarovalo enostranske okornosti. Prestraeni so
zaeli drugi miriti, in ker se Gaper ni hotel rvati z do-
maini, sta se izpustila nasprotnika, ravno ko sta pri-
hitela dva andarja.
Narazen! je vpil eden. Ali hodite za to na bojo
pot? Na znanec Miha seveda; ampak vi, Klanar, bi
morali biti pametneji.
Tone se je res sramoval; al pa mu ni bilo ni. Jerica je
otevala Miha, ki je prihuljen poslual in se na tihem
jezil na Gaperja, zakaj ni udaril.
Fantje so bili odli v krmo pod vrhom. Mana in Jerica
bi bili li radi za njimi, a nekoliko sta se sramovali svo-
jih misli, e bolj pa utili, da zadeneta na hud odpor.
Njuna druba je e nekoliko pomolila v cerkvi, potem
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
32
pa se obrnila poasi navzdol, e da bodo raji doma pri
Romanu izpili par litrov, kjer je vino gotovo bolje. Ko
so li mimo prve krme, so e sliali Gaperjev glas.
Tile se bodo nocoj e tako tepli, je dejal Kran, da
bodo cunje letele.
Pogumni fantje, sta si mislili dekleti, vsi pa niso
takni. Posebno dobre volje ni bil v drubi nobeden;
vsak se je bil nadejal, da bo prijetneje na tej boji poti.
Mana je utila, da se Gaper njenim domaim ni pri-
blial, od nje pa celo oddaljil.
Lahko bi mu bila zamerila; dobro, da proti drugim ni
bil prijazneji. Jerica je bila nevoljna zaradi Miha; zde-
lo se ji je pa tudi, da bi bil moral Tone razumeti malo
ale; Miha ni bil tako hudo mislil; a strano resni ljudje
so ti Klanarji. Tone pa je z oetom vred miloval ubogo
Mano, ki si nalaga z Gaperjem tak kri na rame, in ob-
aloval, da ni Jerica pametneja. Tako je mislil Tone sam
pri sebi, govoriti pa ni mogel, in ker so misli brez besed
za druino malo zabavne in ker so zlasti enski dru-
ini bolj ve tisti, ki malo mislijo in mnogo govore, kot
narobe, se je pot vlekla.
Naproti je priel Bric, ki je takoj presodil poloaj.
Tako praznien dan, si je mislil, tako lepa pot, tako
poteni ljudje, volje pa vsi deevne. Poskual jih je raz-
vedriti; a kmalu je spoznal, da tistemu, ki noe plesati,
nihe prav ne zagode.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
33
Tone mu je pripovedoval zaupno, kako se je vedel
Gaper, kako zabavljal na vse strani.
Saj ga poznam, je dejal Bric; saj sem bil njegov
ar pri vojakih. Kolikokrat je bil kaznovan! Meni je
hotel tudi zabavljati, a sem ga hitro izuil. Zakaj verje-
mi mi, Tone, jaz bi se tudi rad takole ravsal s fantini, e
bi se za mojo cerkveno slubo spodobilo. A se ne spodo-
bi. Jaz pospravljam po oltarjih, kajne, ravnam mano
obleko, priigam svee po cerkvi; na veer pa naj se pre-
tepam po krmah! To ne gre. Mie in vlee me pa zelo,
parkrat sem komaj premagal skunjavo. Zame je bil
Gaper iva skunjava in blinja prilonost, ker me je
naprej in naprej drail in dregal. ,Le akaj! sem dejal, ko
sem se bil spet enkrat premagal. Priakal sem ga na
samem in sem ga dvakrat ob tla vrgel. Toliko ti reem:
psi so lajali za njim, ko je antal proti domu, ker so mi-
slili, da kamne pobira. Od tedaj imam mir. Kako ga bo
Mana ugnala, pa ne vem, in jaz bi nobenemu dekletu ne
svetoval, da bi ga vzela.
To je bilo tudi Tonetovo mnenje; a kaj, ko so bile raz-
mere moneje.
Prili so do Klanca, in Klanar je predlagal, da bi li na
liter vina k Romanu. enskam se ni ljubilo; le so raje
domov. Moki pa so zavili na dvorie Romanove kr-
me, kjer je stala pod napuem dolga miza.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
34
Pri Romanu sta gospodarila mlada dva; stari Ro-
man je pa tudi e stregel gostom, hodil ob palici od mize
do mize in stokal, ker ga je nadlegovala putika. Stal je
pred veo s kronikom v roki in poskual prestopiti
prag; toda ni lo.
Mica, Reza! je klical, pridi no katera in vzemi mi
tole iz rok! Saj vidite, da nikamor ne morem.
Roman, je pozdravil Klanar, otave ne bomo mo-
gli suiti; ti prerokuje slabo vreme.
Prekleta putika! je javkal mo. Vse ni ne pomaga;
nobene toplice niso zani. Kaj pa boste? Liter vina?
Mica, prinesi liter vina in tiri kupice in meni tudi pol
litra! Poglej, Klanar, jaz ni ne kadim, pa sem tak reve;
ti pa kadi, in si tako vrst. Ali je to kaka pravica? Ali ti
ni ne kalja?
O kaljam, je dejal Klanar; saj zato kadim, da lae
kaljam.
Kako pa ti, Bric?
Jaz, je dejal Bric, pa samo kadim; kaljajo pa dru-
gi.
Le poakaj! Bo ti tudi zael, je dejal Roman. Kaj
je novega? V Dolu, pravijo, je gorelo. Ena hia in hlev.
Otroci so zagali. Te preklete veplenke! asi ni bilo
toliko te nevarnosti. Zaradi ognja bi jaz prepovedal vse
veplenke.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
35
Ljudje jih pa ravno zaradi ognja kupujejo, je dejal
Bric.
Bric, ti ve vedno katero za kratek as.
Da vam ivljenje malo prikrajam, je dejal Bric.
Morebiti se me boste spomnili v testamentu.
Ker sem tako star, misli. Saj so mi res e lasje sples-
neli.
Preve na vlanem leite.
Oh, Bric, e bi tebe tako muila putika, bi ne bril
norcev. Mica, prinesi mi e malo suhega mesa ali pa
eno klobaso, kar je, in malo kruha! Ali boste vi kaj
jedli?
Nai znanci so bili samo ejni, in ko so si bili pogasi-
li ejo, so plaali in li; ostal je samo Bric, kateremu se je
zdelo, da je e ejen.
Komaj je bila ta druba odla, so privriskali in prirjuli
fantje z Gaperjem na voziku kakor nametani; od vseh
strani so mahale noge z voza. Konj je prskal in praskal
spehan in spenjen po klancu, da so se mu ibile noge;
Gaper pa je vihtel bi in krial: Hi, kobila, da te ne bo
no lovila!
Stari Roman se je kar izgubil; mlada gospodinja pa
je pritekla na prag pogledat, kaj je.
Ves voz je poln, je dejala.
Fantje pa tudi, je pripomnil Bric.
Voz se je ustavil, in fantje so skakali in kobacali dol.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
36
Tvojemu konju, Gaper, je dejal Bric, ko so sedali
fantje za mizo, se bo nocoj o konjedercu sanjalo. Pa saj
si ti tudi tak, kakor da bi bil priel iz turke vojske.
enjiane naj bi ti videl, Bric, enjiane, je dejal
Gaper. Zakaj nisi el z nami? Se preve boji za svojo
koo, kaj?
Kajpa! Moja koa je e zelo cela; tvoja je pa razbita,
da e za strojbo ne bo.
Bric, ti me hoe e vedno sukati, ker si bil pri voja-
kih moj ar. Ampak tukaj nisi ve.
Tvoja koda. Kot vojak si bil vsaj komu podoben.
Brhek vojak je moral biti Gaper, je dejala krma-
rica in postavila vino na mizo.
Brhek, je dejal Bric. Stopal je, kakor da bi zelje
tlail; po bluzi so mu pa bingljali opki, e da je strelec.
Zadel pa ni nikoli ni.
He, Bric, je dejal Gaper, saj si mi ti priskrbel tiste
opke. Jaz sem bil temu sleparju samo namignil, da bi
jih rad imel, ker sem se hotel malo postaviti. Bric je pa
rekel: ,Za en liter vina bo dal, Gaper, in poakaj, da
bomo e enkrat streljali; potlej streljaj, kamor e. Ali ni
bilo res tako?
O res! Ali tega pa ne pove, kolikokrat si bil kazno-
van, ker si se pretepal po Ljubljani?
Ali se v Ljubljani tudi tepo? se je udila krmarica,
ki je bila prinesla svetilko na mizo.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
37
V Ljubljani? Pa e kako! je dejal Gaper. Tam ima-
jo reilni voz, ki vozi ob nedeljah in praznikih zveer od
gostilne do gostilne in pobira ranjence. V bolnici pa a-
kajo doktorji z zavihanimi rokavi in obvezujejo rane in
uravnavajo kosti. Ampak, Bric, saj si ti tudi hodil k
raportu.
Jaz se ni ne spominjam, je dejal Bric.
Poakaj, da ti pripreem! Ali e ve, kako je prilo
enkrat povelje, da naj vsak mo pove, koliko patron je
postreljal prejnjega leta? Seveda ni nihe vedel, in vsi
smo trdili, da ni ne vemo. To meni ni mar, je dejal
nadporonik; jutri mora vsak mo to natanko poveda-
ti. Ali smo mendrali! Ti, Bric, si pa rekel: ,Gaper, pojdi
pogledat, katere tevilke so na Trst ven prile! Te bomo
zapisali. Tristo hudirjev, kaknega vraga smo potlej
imeli! Ti bi bil kmalu aro izgubil.
Bric je plaal svoj raun, es da ga doma veerja aka.
Ali si se zbal, da bom e kaj povedal? se je rogal
Gaper.
Zastran mene, Gaper, le govri, dokler te hoe kdo
posluati. Jaz pa imam za en teden dosti.
Ho, kako ga je ugnala ena! je dejal Gaper, ko je bil
Bric odel.
Saj bo tebe tudi kmalu, je dejal Miha. Mana je
huda, in Toneta si se ti e danes zbal.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
38
Jaz zbal, Miha? Ne govri tako neumno! Kaj briga
mene Mana! Jaz dobim, katero hoem, in e bo Tone
kakne sitnosti stresal, mu e pri vas razderem.
Gaper, jaz te imam iz srca rad, je dejal Miha in ga
objel; ampak toliko ti reem, da si veka in baha. Ti da
bi razdrl! To pojdi drugam pravit!
Koliko stavi?
Dva litra vina, je dejal Miha.
Velja, je dejal Gaper; in jaz jih plaam deset, e ne
ostanem mo beseda.
Svetilka na mizi je zaela pojemati; razgovor je zasta-
jal, ker so nekateri fantje e dremali, in krmarica je
opomnila, da je e pozno in koliko znaa raun, in si
zakrila z roko zehajoa usta.
Fantje so vlekli poasi monjike iz epov, razen
Miha, ki je ob takih prilikah rad zadremal. Ko pa je re-
kel Gaper, da vzame raun nase, so zlezli monjiki
spet v epe, in Miha se je predramil.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
39
III
K
malu po teh dogodkih je pritekla Jerica, ko Brica ni
bilo doma, k svoji prijateljici Rozali, ki je v nizki,
snani sobici slamo pletla. Sedla je tesno k njej in jo ob-
jela. Rozala se je zavzela in jo vpraala, kaj je tako rdea
in se ji oi tako svetijo.
Ni hudega, je dejala Jerica, umolknila in pogledala
v tla. Ugani, kdo me je priel snoi pod okno klicat!
Tone.
Oh, Tone! Ta spi vso no kakor polh. Stavim, da ne
ugane.
emu bi potem ugibala?
Ali mi obljubi, da ne bo nikomur povedala, tudi
Janezu ne?
Oh, raji nikar ne pravi!
Jaz se zanesem nate, Rozala; torej moli! Gaper je
bil!
Gaper? je ostrmela Rozala in udno pogledala Je-
rico. In ti si se oglasila?
Kaj sem hotela!
Dekle, ti nori. Naj zve Tone to tvojo neumnost! Kaj
vendar misli! Gaper te bo raznesel po vsej fari. Tone je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
40
tako poten lovek, da ga ne sme za nos voditi, in
Mani, svoji prijateljici, vendar ne bo prevzela enina!
Oh, enina! Gaper mi je sam rekel, da so to same
ene. On govori z njo kakor z vsako drugo. Vesel lo-
vek je in fantuje rad, nepoten pa ni, in da me ne bo
raznaal, na to bi prisegla.
Ampak kaken pomen naj ima ta tvoja norost? Ali
ve, Jerica, da to ni prav, da je greh?
Jerica je sklenila roke na kolenih in molala poparje-
na. Oh, saj ne pride morda nikoli ve, je zdihnila.
Tone je moder, to je res; pust je pa tudi.
Zakaj si mu pa dala besedo? Ampak tak, kakren je,
je stokrat bolji od Gaperja. Saj tudi tebe ni sama do-
brota in ljubeznivost. Pamet, Jerica, pamet! Boljega
enina ne bo dobila.
No, no, Rozala, kaj pa ti je obljubil Tone, da se tako
vlees zanj? Saj mu ne reem ni; ampak le preve se zdi
sam sebi dober in poten. Jaz naj bi hvalila Boga, e ga
dobim! Premisli, Rozala! Tako govori Klanar, in tako si
misli Tone. O, Tetrev nam je vse natanko povedal, in
Tetrev ne lae. Naemu oetu tudi ni bilo ve, ko smo
to sliali, in jaz sem le radovedna, kakno doto bodo
Mani dali, ko se jim zdi moja za Toneta premajhna.
Torej, Rozala, kakor sva se zmenili, moli!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
41
Pametna bodi, Jerica, pametna! je svarila Rozala.
Gaper vodi za nos ali Mano ali tebe ali najbr obe-
dve.
Neprijetno iznenadena je odla Jerica. Priakovala je
bila, da se bosta smejali z Rozalo, ki je bila kot dekle
in tega je komaj pol leta tako vesela. Zdaj pa toliko
svarjenja! In kako smeno huda je na Gaperja! e je
Gaper res hudoben lovek, zakaj ne svari Rozala Mane,
ki je v veliko veji nevarnosti? Za Mano bi bil Gaper
dober, zame ne. Joj, kakna skrb! Toda ne skrb zame.
Gaperju hoe postati Klanar tast, Tone svak, Mana
ena, dasi on ne mara zanjo; jaz pa se pregreim, e
spregovorim z njim prijazno besedo!
Svarjenja dobre Rozale si ni kar ni k srcu gnala Jeri-
ca, prepriana, da se bo Gaper v zakonu popolnoma
poboljal in da je malokje ena brez krivde, e ne ravna
mo lepo z njo. Ona pa je vendar razumna, brhka, prid-
na in ne brez dote; ona bi mu priljubila hio, da bi ne
bilo dobiti boljega moa. Tako so se zaele polagoma
sukati njene misli okrog Gaperja, in Tone ji je ginil iz
spomina. Zaelo se ji je dozdevati, da mu ni naravnost
nikoli dala besede, da sta samo nekako prijateljsko
obevala in samo ljudje da so zagnali, da sta zaroena;
sicer pa, e bi tudi e bila, do poroke se e vsak lahko
premisli.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
42
Tone je kmalu zautil spremembo v Kranovi hii.
Otroci so ga sprejemali e prijazno, stari pa so se bili
nekako ohladili, in Jerica ni posebno skrivala, da se dol-
goasi v njegovi drubi. Karkoli ji je povedal, so bile za-
njo pogrete jedi in prazni marnji. Kako prijazno pa se je
smejala Mihovim neslanim besedam, in kako predrzen
je postal zdaj Miha! Komaj je stopil Tone v hio, je e
pritorkljal od kakne strani ta lovek iskat kakne rei,
katere ni potreboval. Pozdravljal ni ni, pa pa se je ved-
no jezil na psa, na Judea, ki ni znal svojih ustev tako
prikrivati kakor njegov gospodar, ampak je grdo gledal
in zamolklo renal, kadar se mu je blial Miha.
To mrho, je dejal nekega veera Miha, bom jaz
enkrat ubil.
Saj ti ni ni hudega storil, Miha, je menil Tone.
Ali je za kaj drugega ta spaka?
Jude ne more ni za to, da ni lepi, je dejal Tone in
pogladil psika.
No, lep ta pes res ni, je dejala Jerica.
Toneta je bolelo, da je potegnila Jerica z Mihom, in
zdelo se mu je, da ne lete njene besede toliko na psa ko-
likor nanj. Razgovor je zastal, in Tone se je zael poslav-
ljati. Kar ni ga ni zadrevala Jerica, in nekako odtujena
sta se loila.
V prvi nevolji je epetal Tonetu ponos, da bi bilo ud-
no in malo moko, e bi on ne mogel iveti brez nje, ko
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
43
ona njega tako lahko pogrei. Ali ni dosti drugih deklet,
ki so prijazneje in tudi potenih in premonih starev?
In kaj je storil on Jerici? Ali ni bil vedno prijazen? Ali ji
ni donaal daril? e ji niso bila ve, je bil pa vsaj namen
dober. Zdelo se mu je tudi, da je e precej govoril ta
veer, tako da bi se bila lahko zabavala. Zdaj me ne
bo tako kmalu videla, si je dejal in se ustrail svoje od-
lonosti. Na misel mu je namre prilo, da je bila mor-
da samo ta veer tako udna, kakor je vasih vsak lo-
vek slabe volje in ne ve zakaj. Morebiti se je pa tudi
samo njemu takna zdela, ker je bil on nataknjen. Ve se
pa tudi, kako nalezljiva je nevolja, kako pokazi en pust
lovek celo drubo; pred taknim ni varna najnedol-
neja beseda. Robatega Miha je res nekako preve zago-
varjala, a najbr iz samega usmiljenja do polomljenega
siromaka, in on naj bi ji zameril, da ima tako neno,
tako rahloutno srce! O Gaperju pa vendar ni govori-
la in za njegova junatva se ni navduevala. Da bi bila
le e moja ena! si je dejal. Potem bo vse dobro. Vide-
la bo, kako jo imam rad in kako delam zanjo; pridnega
hlapca, e tudi ni brhek, ima vsak gospodar rad.
alosten in razdvojen je priel Tone domov, kjer je
sedela sestra pri ivanju. Pozdravil je in prisedel; govo-
riti se ni ljubilo ne njemu ne njej.
Meni se zdi, Mana, je dejal tiho brat ez nekaj asa
in prekrial roke, da sem prej lepe ivel, ko nisem e
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
44
poznal teh skrbi. Zdaj sem res vasih vesel, e vekrat pa
alosten, miren pa nikoli. Od dale se mi je vse to dru-
gae videlo. Mislil sem si, da se pomenim najprej z Jeri-
co, potem se pogovorimo s stari, in stvar bo pri kraju in
srea pod streho. Zdaj se pa vlee mesce in mesce. Se-
veda sem jaz ve ti, Mana bolj dolgoasen lovek.
Tem raji bi imel Jerico in tem hvaleneji bi ji bil. Am-
pak jaz ji tega ne morem dopovedati, in prav hudo mi
de, ko hvali ona zdaj tega fanta, zdaj drugega, samo
mene nikoli. Nocoj je bila e na naega Judea huda, e
ker ima krive noge; a kaj more reve za to! Miha pa je
hud na psa, ker je hud name. Kadar pojdem spet dol,
bo Judea doma zaprla, da ne bo alil njenih oi. Po
poroki bi ga dal tako pro, zaradi ljubega miru. Oh, to
so krii, in sam Bog ve, kdaj bo konec!
Sam Bog ve, je zdihnila sestra. Saj meni ni ni lae.
Gaper se je tako prevzel, da me e pogleda ne ve. Z
vsako drugo govori, samo z menoj ne, ki mu nisem ni
hudega storila. Gotovo je prilo kakno obrekovanje
vmes.
Mana, je dejal brat in prijel sestro za roko, meni se
vse dozdeva, da ne bo s tvojo svatbo ni in z mojo ni.
Kakor je boja volja. Saj lovek ne ve, kaj je zanj bolje.
Ti ima oeta in mene, in jaz imam vaju dva. e se bomo
radi imeli, bomo iveli mirno in poteno.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
45
Mirno in poteno, je dejala tiho Mana, si obrisala
oi in voila bratu lahko no.
Preteklo je nekaj dni, in Tone ni el h Kranovim. To
se je njegovemu oetu udno zdelo. Omenil je nekega
veera, da bi e rad imel Jerico v hii. Hudega ni zdaj
ni, je dejal; samo dolgas je vasih. Hia brez otrok
je zaspana in dremlje; kakor stee zibelka, je pa vsa po-
konci. Jaz sem se sveta e zelo navelial; zibal in pesto-
val bi pa e rad.
Tonetu, ki je mole poslual, se je mrail obraz. Saj je
bil e skoraj doloen dan poroke; zdaj pa se dri neve-
sta, kakor da bi se hotela skesati, kakor da ni e vezana.
On seveda bi tudi e lahko snedel besedo, e bi bil go-
ljuf in slepar. Da mora kot potenjak ostati zvest svoji
obljubi, to mu je bilo tako jasno, da je samo temno slu-
til, da ima za to e druge, vane razloge; precej jasna pa
je bila slutnja, da jih ima Jerica za svoje ravnanje najbr
tudi. Zakaj pa je tako udna? Saj komaj aka, da on odi-
de, in stari se skrivajo, in Miha kar piha od jeze. Zakaj?
To moram zvedeti, si je dejal odlono nekega vee-
ra, si ogrnil suknjo in el.
Nocoj pa nisem pripeljal Judea, je dejal, ko je bil
pozdravil Jerico.
Oh, zastran mene ga lahko s seboj vlai, je dejala
Jerica, ga pogledala, kakor da bi ga hotela vpraati,
emu je priel, in hitela umivati okna.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
46
Beseda je bila neprijetna; Tone je porl sline in pre-
miljeval, kaj bi e povedal.
Zakaj pa ni ne govori, Jerica? je dejal ez nekaj
asa.
Ravno to sem hotela jaz tebe vpraati, je bil odgo-
vor.
Z drugimi si tako zgovorna, je dejal spet Tone.
Ker so drugi zgovorni, je dejala ona, ne da bi se
ozrla.
Tone je akal in gledal, ali pride e od kod Kran ali
njegova ena ali kak otrok, ki bi ga potegnil iz zadrege.
Od nikoder ni bilo nikogar, kakor da bi ga bili nala
pustili v stiski. Vpraal je e, kam je el oe, kaj dela
mati, kje so otroci; potem pa ni vedel ve.
Doma imate gotovo veliko dela, je dejala Jerica in
se obrnila stran, ker se ji je zehalo.
Tone je menil, da se e predolgo mudi.
Roke ti ne morem dati, ker imam vso mokro, je
dejala Jerica in se obrnila. Ko je bil odel, je pogledala za
njim, si zakrila oi z rokami in se bridko razjokala. Kako
ljubo bi ji bilo, e bi njej dal Tone slovo, ne ona njemu,
e bi se razjezil Tone in v jezi raztrgal teke vezi! Toda
tako poten in dober, in ona ga vendar ni mogla rada
imeti!
Tone je bil tukaj, je dejala tiho, ko sta prila oe in
maeha.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
47
Kako je? Ali si se premislila? je vpraal oe.
Jaz ga ne morem vzeti, je dejala Jerica, se nasloni-
la na mizo in zaihtela. Saj ga spotujem, ker je tako bla-
gega srca; toda vzeti ga ne morem.
Ker si neumna, se je jezil oe, ker ne poslua svo-
jih starev. Kako se bo kesala, ko bo prepozno!
e ga ne more, ga ne more, je dejala maeha, ki bi
bila rada Jerico e doma obdrala, ker je bila pridna in
da bi ne bilo treba dote teti. Ali si e pozabil, kar ti je
bil Tetrev povedal? Koliko dote pa bi morali e teti? Saj
tem Klanarjem ni nikoli dosti.
Oh, odpustite, oe, je tarnala herka. Jaz ne mo-
rem drugae.
Sramota za vso hio! se je hudoval oe. Toliko asa
smo slepili ubogega fanta, dokler nismo snedli besede.
Sram vaju bodi obe, tebe, ki si goljufala potenega lo-
veka, in tebe, ki ji daje potuho!
Oh, saj jaz nisem goljufala Toneta, se je zagovarjala
hi, jaz sem goljufala sama sebe, ker sem mislila, da ga
imam res rada. Jaz vem, da ga nisem vredna, in e bo
kdo trpel, bom trpela jaz in ne bom nikomur ni oita-
la. Samo pomagajte mi! Jaz ne morem ve stopiti Tonetu
pred oi, ker se mi milo stori, ko vidim, kako je on do-
ber, in mu jaz vendar ne morem pomagati. Saj mi je bilo
hudo, da sem bila neprijazna z njim, in vesela bi bila, e
bi bil on hud name. Jaz ne morem ve. Recite mu vi,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
48
kako je, in naj mi odpusti. Naj si poie drugo nevesto,
ki bo bolja od mene. Oh, da se je moralo tako zgoditi!
Kriva si ti, je dejal oe, midva pa tudi, ki sva te
posluala, ko si toliko asa zavlaevala.
Kar je, to je, je dejala maeha. Prisiliti se ne da ni.
Tonetu bom jaz lepo razloila, kako stvari stoje, in ga
bom tudi potolaila.
Oe Klanar je e dolgo slutil, zakaj sta sin in hi tako
pobita. Da ni bilo Gaperja na spregled, mu je bilo is-
to prav; a za Toneta mu je bilo hudo. Nameraval je sam
stopiti h Kranu in odstraniti ovire; toda bal se je, da se
bo Tonetu zameril in pri Kranu ve kodil ko koristil.
To se bo vse spet poravnalo, je tolail sina, ko sta
zdruevala pri uljnjaku tri panje v enega, ker je imel
vsak zase premalo ebel. Mladi ljudje so kakor pomla-
dansko vreme, ki se trikrat na dan spremeni. Mana je
alostna, ker ni Gaperja od nikoder; jaz pa prosim
Boga, da bi ga ne bilo, in e nas rei te nesree, pojde-
va oba v zahvalo na bojo pot. Medu pa ima tale panj
na koncu dosti, lepega medu v satju, brez zalege. Deh-
ti kakor sam ajdov cvet in romarin. Tega ponese ti h
Kranu celo katlo. Tako se bo najbolj prisladkal.
Tone je prikimal, ker ni vedel, kaj bi rekel. Bal se je
tega pota, in vendar si je e budil upanje, da se vse spet
na dobro obrne. Kupil je zavitek tobaka za Miha, da bi
se temu tudi prikupil, in nastopil je drugega veera s
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
49
svojim medom teko pot k nekdaj tako ljubi Kranovi
hii.
Jude je bil svat, mignil z repom, vzdignil prednjo
nogo in pogledal gospodarja, e sme z njim. Tone je od-
kimal, e da ga Jerica ne vidi rada, in klical sestro, da
naj zapre psa. Jude je legel poasi, poloil spiasti go-
bec med prednje noge in zauden gledal. Spoznal je
kmalu, da je bridka resnica, in odsel alosten za Mano.
Tone je premiljeval med potom, kako bi govoril, da
bi bilo na vse strani prav. V vei Kranove hie ga je
sreal Miha.
Miha, je dejal Tone prijazno, tobaka sem ti prine-
sel. Glej!
Miha je zaniljivo pogledal zavitek, mahnil z roko in
dejal: Ne bom. Le obdri!
Tonetu je gnala nevolja kri v lice; toda premagal se je
in molal. Iz sobe je stopila Kranka in si brisala roke ob
pred pasnik.
Dober veer, mati! je dejal Tone in postavil panji
na mizo. Medu sem vam prinesel.
Ali medu? je dejala ena. Saj ni bilo treba. Kako si
se okodoval!
Kje pa je Jerica?
Ali Jerica? Mislim, da je e na njivi, in oeta tudi ni
doma. Oh, Tone, nekaj ti moram povedati; ampak ne
sme biti hud. Kako rada bi bila videla jaz in oe, da bi
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
50
ti vzel Jerico, to ve. Oba sva se e veselila njene sree.
Toda jaz ne vem, kaj je padlo dekletu v glavo, ki trdi ve-
nomer, da te ne more vzeti. Jaz in oe, oba sva si e ve-
liko prizadela, da bi ji pregnala te muhe; toda vse za-
man, vse zaman. Siliti pa dekleta ne moreva. To sem ti
morala povedati, Tone, in lepo te prosim, nikar nam ne
zameri!
Tone je gledal bled in prepadel v tla in miril alost, ki
mu je stiskala srce. Medtem je priel oe in obstal med
vrati. Pogledal je eno, pogledal Toneta, strmel predse
in premiljeval, ali naj bi stopil naprej ali se obrnil.
Jaz sem Tonetu e vse povedala, je dejala ena.
Tako mi je pa hudo, je dejal mo, sedel k Tonetu in
ga objel ez ramo, kakor da bi mi bila hia pogorela. Jaz
sem poskusil, kar sem vedel in znal; a naj pregovori kdo
ensko trmo!
Kar je, to je, je dejal Tone in vstal. Lahko no, in
pozdravite Jerico!
Kaj pa med? je vpraala ena.
Nazaj ne bom nosil, je dejal Tone in se obrnil, da
odide.
Bog ti povrni, Tone! je klicala za njim ena.
Klanarjevemu Judeu, ki je bil doma zaprt, pa se je
zdelo, da se Tone predolgo ne vrne. Bal se je, da se mu
ne bi kaj pripetilo, in ko je odprla Mana vrata, je pora-
bil priliko, da se je izmuznil in el iskat gospodarja. Ker
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
51
ni bil posebno druljiv, ga ni ustavil med potom noben
tovari, proti paglavcem pa mu je bila v mraku rno rja-
va barva v zaito. agarjev Gaper pa je bil teme vajen,
ker je mnogo hodil ponoi okoli, in ta je bil spazil Ju-
dea. Psiek, ki si sicer ni bil v svesti nobene krivice, ki
je pa vendar dobro poznal ta svet, se je hotel tiho spla-
ziti mimo; toda zaman. Gaper je nosil, kadar je el na
vas ali nad fante, v rokavu skrit kratek cepec, ki ga je
imenoval svojo smrt. S to smrtjo je udaril ubogega Ju-
dea po hrbtu, da je pes zacvilil in zael grozno tuliti.
Gaper je zginil v temi, Jude pa je tudi skual zbeati;
a zadnje noge so mu odpovedale, plazil se je nekaj asa
po prednjih naprej in cvilil in tulil. Ljudje so drli vkup
gledat, kaj je, in prihitel je tudi Tone, ki je bil ravno za-
pustil Kranovo hio. Zagledal je svojega psa, ki se je
zvijal v boleinah.
Oh, moj Jude, se je sklonil ezenj in ga pogladil,
zakaj si el od doma, zakaj me nisi poslual!
Pes ga je milo gledal, mu lizal roko in jeal; potem pa
je strepetal in poginil.
Hrbtenico ima zlomljeno, je razlagal Miha, ki je bil
med prvimi na mestu. Najbr ga je kdo s kaknim po-
lenom ali s cepcem udaril.
O najbr, se je razsrdil Tone, in to si bil najbr ti,
Miha. Ti si hudoben lovek, in jaz te bom toil.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
52
Kadar hoe, je dejal Miha in mu stopil mirno nas-
proti; ampak dokazati bo moral.
Ljudje so zaeli pogovarjati, in Tetrev, ki je bil seveda
tudi zraven, je dejal, da Miha tega ni storil, da on lahko
izpria.
Oh, Tetrev, ali nisi ti pria, za kar kdo hoe? je za-
vrnil Tone sitnega moa. Baraba je, kdor je psa ubil.
To je e druga beseda, je dejal Miha. To potrdim
jaz tudi. Sicer pa, ali ni koda vsake besede za tako
mrho?
Tone je pogledal e enkrat nesrenega psa in el svo-
jo pot, pro od ljudi, ki so se mu zdeli brez srca. Toda
kam? Ali domov, da bi ga spraevali, zakaj je tako potrt?
Ali k Bricu, da bi mu potoil svojo alost in poslual to-
labo, ko mu je presedala vsaka tuja, vsaka lastna be-
seda? Oh, ljudje tolaijo in svetujejo, da jim pomagati ni
treba? No je leala na zemlji, no na zamorjenem srcu.
Tone je stopal po samotni cesti, ne da bi bil vedel, kam
gre. Iz Temenice se je vzdigala lahna megla in zastirala
medle zvezde na nebu. Vse tiho, vse temno. Cesta se je
raztezala pred njim kakor zamazano bela proga na
mrtvakem prtu. alost, jeza, kesanje, obup, najteja
ustva so stiskala ubogo srce, ki se je bilo tolikanj nave-
zalo na eno edino nado, da si ni moglo misliti nobene
druge sree ve na svetu. Zdelo se je Tonetu, da bi naj-
raji umrl; morebiti bi porosila vendar kakna solza
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
53
usmiljenja neusmiljeno lice. Oh, kako zadovoljen in mi-
ren je ivel pred nedavnim asom! Na Bricovi svatbi,
pred pustom je bilo, in on je bil Bricu drug, Jerica drui-
ca nevesti. In ko je bilo veselega Brica razgrelo vino, je
zael govoriti tako, da je spravil v zadrego njega in ne-
vesta je pomagala. Jerica se je nasmihala, gledala v tla in
zardevala, in ko je on pol v ali, pol v zadregi omenil, da
je takoj pripravljen, ga je pogledala s takimi omi in se
mu nasmehnila tako sladko, da mu je zaspala kri po
vseh ilah, da so mu ostale oi in nasmeh v venem spo-
minu. In to je bil zanj zaetek najveje sree, osnutek
najveje nesree. Oh, nesrene besede Bricove, ki so
njega prebudile iz mirnega spanja v burno istinitost! Kaj
je bilo treba te bridkosti! In zdaj je vse prelo, vse izgub-
ljeno, pusta in prazna se odpira pred njim bodonost
kakor zapuena cesta v temni noi. Kaj se hoe! Nosi-
ti je treba, kar nam ivljenje naloi.
Truden od hoje, od alosti in jeze se je vrnil Tone
pozno ponoi domov. Drugega jutra ga je oe takoj
vpraal, kako je. Tone ga je gledal nekaj asa, se obrnil
pro in dejal tiho: Konec. Oe se je prijel za glavo in
el, ker je vedel, da njegov jezik ne premore besede, ki
bi mogla potolaiti ubogega sina. In kako potreben je bil
sam tolabe! Saj je delil vso sreo, vse nade s sinom in
zdaj vso nesreo. Da bi sinu prigovarjal, naj si izbere
drugo nevesto, mu e na misel ni prilo, ko je vendar
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
54
slial tolikokrat iz Tonetovih ust, da e mu zdaj spodleti,
ne poskusi nikdar ve. as in delo sta morala celiti rano.
ez dva dni po teh dogodkih pa je priel Bric k Tone-
tu. Stisnil mu je roko in ga tiho gledal nekaj asa.
Upadel si, Tone, je dejal, in postaral si se. e vem,
kaj ti je; ali pa ve ti, kaj govore ljudje? Gaper se eni pri
Jerici.
Tone je prebledel in se prijel za strunico.
Jaz nisem hotel verjeti, je nadaljeval Bric; a zvedel
sem, da je res. Da je Jerica tako neumna, nisem nikoli
mislil. Boga zahvali, da nista vidva e poroena! Zakaj
neumne ene te Bog varuj! Da se je na tega loveka obe-
sila, tega postopaa in pretepaa, ki krade Bogu as,
materi denar in enskam pamet, je nezasliano. Zaradi
takih ensk se moki tako neradi enijo in se jih toliko
skesa pred poroko; marsikateri bi se e pred oltarjem
skesal, e bi ga ne bilo sram in e bi se ne bal svatov.
Tone, ni naj ti ne bo al, da se je tako zgodilo. Meni pa
je hudo, ker se mi zdi, da sem nekoliko sam napeljal to
re. A kako sem mogel misliti, da je Jerica tako norogla-
va!
Moli, Bric, ga je ustavil Tone, in nikar si ne priza-
devaj! Jerica je dobra in potena; ampak jaz sem zanjo
prestar. Na to nisva mislila ne ti ne jaz, in da je ona to
zdaj sprevidela, ji ne morem zameriti. Bolje zdaj ko po
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
55
poroki. Torej prisrna hvala, Bric, in zdrav! Pozneje se
bova e kaj videla.
Mana pa se je vse glasneje jezila, ko je sliala neprijet-
no novico; a jezila se ni tolikanj na Gaperja kolikor na
Jerico.
Taka vea, je dejala, enega je imela in drugega
lovila.
Ej, Mana, je pogovarjal Tone, ti sodi prehudo.
Jerica ni lovila ne mene ne Gaperja. Njo je Gaper
preslepil.
Ti jo e zagovarja, Tone? Njo da bi bil kdo preslepil?
Ti ni ne pozna ensk. Proti svoji volji se e nobena ni
dala preslepiti. Oh, ta hinavka! Kako se mi je lizala in
koliko vedela vedno povedati o Gaperju! Mene je dra-
ila, nase je mislila.
Jaz se le bojim, je dejal Tone, da Gaper ne bo lepo
ravnal z njo. Meni se prav smili Jerica.
Meni pa ni. Sama si bo vsega kriva, je dejala sestra,
in posilile so jo solze jeze in alosti.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
56
IV
P
ri Kranu pa se je zbirala nova nevihta, ko je stopil
Gaper na plan. Najprej se ga je navelial Miha. Da
je bil ta njegov prijatelj odpravil Toneta, to mu je bilo
prav in rad je plaal izgubljeno stavo; a da Gaper ni
zdaj miroval, mu je bilo odve. Le prevekrat mu je sre-
al Jerico, in ne samo sreaval, tudi ustavljal jo je, nago-
varjal, prijemal za roko in se alil z njo. Miha je gubanil
elo, in kadar je mogel, je skazil druino. Zdaj je iskal
Gaperja, zdaj Jerico, da je povedal dekletu, da jo oe ali
mati klie, ali vpraal fanta, e nima doma ni dela. Po-
lagoma je zael zabavljati.
Vidva sta vendar najbolja prijatelja, se je udila
Jerica.
Seveda sva, je dejal Miha; ampak tebe naj pusti pri
miru. e bi imel ta lovek tudi potene namene, bi ti jaz
rekel, da se ga varuj; zakaj tebe je preve koda. To je bil
pa Tone vendar drug mo.
Tebi pa tudi ni bil vse.
To je spet druga re. Glej, Jerica, jaz imam tebe rad.
Bom pa tebe vzela, se je zasmejala Jerica in ga uda-
rila po pleih.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
57
Nikar se norca ne delaj! je dejal Miha. Meni se
tako zdi, da se tebi nikoli nikjer ne bo tako dobro godi-
lo kakor doma. Zakaj bi si torej prebirala!
Ali misli ti, da bo pri nas vedno tako, kakor je zdaj?
Kadar dorastejo otroci, se spremeni vsa hia. Saj si bo
ti tudi prebral, e dobi boljo slubo.
Dokler bo ti pri hii, Jerica, ne. Ostani ti doma za
teto in jaz za hlapca. Pridno teto, ki pusti doto pri hii,
imajo povsod radi. Nikar ne posluaj surovega prete-
paa Gaperja!
Kako si ti smeen, Miha, se je muzala Jerica. Ali se
je e katerikrat tepel Gaper brez tebe? Ali si ti kaj
bolji?
To je vse kaj drugega. Jaz se ne bom enil; zatorej si
lahko privoim malo fantovske zabave.
V sveto fantovsko dolnost si je tel Miha, uvati nad
astjo domae hie. Tone, ki je podnevi delal, ponoi
spal, ni oglaril v temi okrog. Gaper, ki je prav oivel ele
z mrakom, je bil drugaen. Miha ga je bil kmalu spazil
in neko no tudi priakal. Gaper je klical Jerico, oglasil
se je pa izza ogla Miha:
Spat!
Jaz sem, Miha, jaz, Gaper, je dejal Gaper polglas-
no.
In e si hudi, bo beal, je dejal Miha, in robato
poleno je priletelo tako trdo mimo Gaperjeve glave, da
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
58
se je fant zganil in ostrmel. Ko pa so drugi zaropotala
drva v skladanici, se je priduil in el. Zdaj pa nala,
prav nala, se je jezil in klel proti domu. Takoj druge-
ga jutra je postavil prijatelja Miha na odgovor; zakaj ni
si mogel misliti, kaj bi jima bilo prilo navzkri.
Enkrat za vselej, Gaper, je dejal Miha in zakripal
z zobmi, nao Jerico pusti pri miru, ko ima drugih
deklet dosti! e bi bila tudi ona tako neumna, da bi ver-
jela tvojim sleparskim besedam, jaz ti posvetim tako, da
te bo minilo veselje do sleparjenja.
Gaper ga je debelo gledal; potem pa se mu je zael
smejati, in ko je videl, da je prijatelja dovolj razjezil, mu
je zaupno povedal, da se mu zdi, da ima res potene
namene, da bo morda res vzel Jerico.
Varuj se me, Gaper! je dejal Miha in se obrnil.
Prijateljstvo se je bilo ohladilo. Miha se je delal, kakor
da ne verjame Gaperjevim besedam, e da ga predo-
bro pozna; Gaperju pa je ravno ta spor, ki mu je skalil
precej fantovskega veselja, utrjal sklep, da res zasnubi
Jerico. Na videz, pred ljudmi sta si ostala najbolja pri-
jatelja, v srcih sta si bila huda nasprotnika iz razlogov,
o katerih nista hotela govoriti.
Druga se je zaela na Gaperja jeziti maeha, ki jo je
bil Miha opozoril na nevarnost. Ona se je bila nadejala,
da se pastorka sploh noe moiti, da bo s svojo doto kar
doma ostala in delala. Zdaj pa je bilo videti, da hoe
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
59
samo enina izmenjati. Ali ne pride tako uboga ena iz
deja pod kap? To se pravi njo za norca imeti. Kakor prej
oe, tako se je hudovala zdaj ona, samo da ni tiala, da
naj bi se s Tonetom spet pobotali.
e bi bila Jerica moja hi, bi ji e pokazala, je dejala
in hujskala oeta. Zakaj sama si res ni upala pretrdo pri-
jeti odrastle pastorke, ker se je bala ljudi in govorjenja
in da se ne bi preve razkrili plemeniti nagibi njenega
odpora. Oetu pa se je bolj smilila uboga hi, ki bi prila
brezsrnemu loveku v roke.
Kako se ti bo utepalo, jo je svaril, e te dobi Gaper
v pest! Kako mi bo oitala, da ti nisem dovolj branil, in
kako se mi bo smilila, ko ti ne bom mogel pomagati!
Tako se godi otrokom, ki ne posluajo stanev, tako tudi
starem, ki poslu ajo otroke!
Oh, oe, je ihtela hi, ali me aka srea ali nesrea,
to ve samo Bog; ampak to vem tudi jaz, da vam nikdar
niesar ne bom oponesla, naj se mi godi kakorkoli.
Sama si posteljem, sama bom leala; samo ne hudujte se
nad menoj, da mi ne odtegnete blagoslova!
Vse prigovarjanje je bilo zaman; trmasta hi se ni
vdala. V hio je zaela prihajati Gaperjeva mati, ki je
komaj akala, da bi dobil sin poteno eno, ki bi njega
spreobrnila in njej odvzela gospodinjske skrbi. Priel je
e Gaper sam, in dolge razgovore so imeli vsi skupaj, in
naposled sta obiskala Kran in Kranka, nerada oba,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
60
vsak iz svojih razlogov, s herjo Gaperjevo mater, ki je
na mo hvalila svojega sina, da je e zdaj ves drugaen,
da ne ponouje ve in da se ne brati ve z Mihom.
Miha se je util zelo nesrenega. Oh, da bi se bil
Gaper res le alil! Toda kaj, ko je vse bridka resnica!
Priel bo dan, ki bo odpeljal Jerico iz domae hie, in on
ne bo ve gledal njenih svetlih oi in njenih sveih lic, ne
bo ve slial ljubkega smeha in prijazne besede; ni ve
se ne bo alila z njim, ni ve grabila sena in otave za
njegovo koso. Ni ve ne bodo hodili skupaj v cerkev in
iz cerkve, ona vesela kakor krjanec, in on moki in po-
nosen na svojo drubo. Kako pa so se zasvetile vselej
fantom oi, kadar so zagledali Jerico! A nihe si ni upal
izrei objestne besede, ker je bil Miha zraven. Vse mini-
lo, vse prelo! Oh, kako teko je bilo Mihu pri srcu!
Spomnil se je, da ima e nekaj dote terjati, s katero bi si
kupil pot v Ameriko; toda pogledal je svoje noge in zma-
jal z glavo. V hribe kam dale bi el, da bi ne slial ve
domaih ljudi, da bi ne gledal ve domaih krajev. In
nobene ive due ni bilo, kateri bi mogel Miha razode-
ti svojo alost. Saj bi se mu vsak lovek smejal. Oh, da bi
njega takrat e pokrivala rna zemlja, ko bodo privris-
kali svatje. Toda ali ni bila Tonetova poroka e tudi
blizu? In vendar se je razdrla, in Tone je bil bolji mo.
Morda se ta zveza tudi razdere. Oh, e bi jo mogel on
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
61
raztrgati! Polovico svojega revnega ivljenja bi dal za to
sreo.
Iz strahu pred smenostjo je hlinil Miha ravnodu-
nost in tiho varoval iskrico upanja, ki mu je tlela v dnu
srca. Na vas se mu ni ljubilo ve hoditi; raji je el zveer
na polje ali po kakem samotnem potu, kjer ga nihe ni
motil v njegovih mislih.
Gaper, ki je jemal slovo od samskega stanu in fantov-
skega ivljenja, se je pa tudi odtegoval drubi. Tako je
el nekega veera sam po tako imenovanih Stegnah,
tesni, s svetlokonimi brezami obrobljeni poti, ki je od-
rezavala velik ovinek okrajne ceste, in preudarjal bo-
doe ivljenje, katero mu je slikala nevesta tako vablji-
vo, kako se bosta doma drala in pridno delala; v krmo
ne bosta hodila ni, v druge druine prav redkokrat.
Premotilo ga je okorno krevsanje, ki mu je prihajalo
iz teme naproti, Kako prijetno mu je naznanjalo v
prejnjih asih pomo v sili! Zdaj ga je drailo in izziva-
lo. Premiljeval je trenutek, ali naj bi se obrnil ali el
naprej. Obstal je na potu. V rokavu je util svojo smrt,
ki jo je vzel za vsak primer s seboj. Miha se je ustavil, ko
je razloil loveko postavo pred seboj, in vpraal, kdo
je.
Jaz, je dejal Gaper in spual iz rokava cepec.
Spat! je dejal Miha in se zadel obenj. Ali si e po-
zabil, kako si brusil pete izpod okna?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
62
Varuj se, Miha, je dejal zamolklo Gaper in vzdig-
nil svojo smrt.
Par strupenih besed je e siknilo obema izmed zob;
zakaj krianje se je zdelo obema sramotno, nemoko,
kakor da bi hotela klicati na pomo. Miha je pljunil v
roke in se zagnal v nasprotnika. Gaper je zamahnil, in
gluho je hrestnila njegova smrt ob trdi glavi, da je spre-
letela groza tudi Gaperja. Miha se je lovil trenutje z
rokami po zraku, potem pa telebnil na tla brez glasu,
brez vzdiha, kakor da bi se celo v smrti sramoval tuje
pomoi. Gaper se je stresel in lasje so se mu jeili. Str-
mel je nekaj asa v no, vlekel na uho in se plaho ozrl,
ker se mu je zdelo, da je nekdo poleg njega globoko za-
sopel in zdihnil. V zvoniku je udarila ura; Gaper se je
zganil in se tiho zgubil v temo.
agarjeva hia je stala med cesto in Temenico. Ko je
pribeal Gaper na dvorie, se je splazil skozi priprto
okno poleg hinih vrat in zlezel v veo. Na eni strani, v
hramu, mu je spala mati, na drugi je stala v sobi njego-
va postelja. Po prstih je prekorail Gaper temno veo,
oprezno odprl vrata, se hitro slekel in legel in si poteg-
nil odejo ez glavo. Svojo smrt je bil postavil v kot. Sla-
bo prislonjena je spodrsnila in padla s teko butico na
tla. Gaper je planil pokonci in prigal lu. Moja smrt
me strai, je siknil med zobmi, ko je zagledal cepec na
tleh. Legel je spet, a zaspati ni mogel. Zdelo se mu je, da
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
63
hodi nekdo po dvoriu. In kako krevsa, kako vlee noge
za seboj! Tako hodi Miha, tako ga je hodil klicat, da sta
la na vas. A kako je to mogoe? Miha je vendar on po-
bil, ravnokar ga je pobil. Ali ga morda ni ubil? udno so
se zmeale in zamotale Gaperju misli. Zazdelo se mu je,
da se mu je ves dogodek sanja, in razveselil se je tega
dozdevka. A veselje je razpuhtelo pred drugo mislijo, da
ga ni do mrtvega pobil, da je Miha vstal in prihaja zdaj
nadenj. Gaper je stopil iz postelje, odprl okno in po-
slual. Nobenega uma ni bilo ve sliati. Pobral je svo-
jo smrt in jo porinil pod posteljo. Zdelo se mu je, kakor
da bi bila butica vlana. To je rosa, si je dejal in spet
prigal lu in ogledoval palico in svoje roke in obleko in
se preprial, da ni nikjer nobenega madea. Pomirjen je
spet legel in poskual zaspati; toda poasni, enakomerni
topot tekih nog ga je dramil naprej. Ali naj gre e ubi-
jat Miha, da ga ne bi morda ovadil? Gaper je vstal in
potegnil smrt izpod postelje; a zgrozil se je in spet legel.
Ovajal me ne bo, si je prigovarjal. Miha ne; saj bi ga
jaz tudi ne. Misli so se mu obrnile na drugo stran, kako
bodo nali ubitega, na koga bo letel sum. Name ne, si
je mislil, ker sem bil njegov najbolji prijatelj. Mraz ga
je stresel pri tej misli, in zael se je zagovarjati, e da bi
bil Miha njega ubil, e bi se on ne bil branil; braniti se
je vendar smel in moral; a ubiti ga ni hotel, ubiti ne;
nesrea je zadela oba.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
64
Tiste noi se je vozil Bric z mladim Romanom s sem-
nja domov. Ko sta bila e blizu vasi, je zavil Roman na
blinjico skozi Stegne, e, sreala ne bosta nikogar, in
pot se prikraja.
Konj je zael prhati.
Ti, Roman, je dejal Bric, to ne pomeni ni dobre-
ga. Konj uti kakno nevarnost ali pa nesreo. Konj ne
pohodi nala nobenega loveka, mimo mrlia se bo pa
zmeraj plail in prhal.
Morebiti se mu je odpel komat, je dejal Roman, ko
se je konj ustavil. Bric, stopi dol in poglej!
Pa res lei tukaj lovek, je dejal Bric, sunil z nogo in
zavpil, da naj gre domov le; tukaj se bo prehladil. No-
benega odgovora. Bric se je sklonil, da bi stresel moa;
a takoj je umaknil roko, ko se je bil dotaknil mrzlega,
trdega obraza.
Mrtev je, je dejal in prigal veplenko in posvetil
mrliu v obraz. Polomljeni Miha je. So se e spet tepli,
in zdaj je iztaknil. iv ni dal miru in e po smrti nama bo
napravil sitnosti in pota. Jaz bom naredil tukaj nekaj
znamenja, kje sva ga dobila; zapeljala ga bova pa kar v
mrtvanico.
Mrlia sta naloila in odpeljala, in e tisto no se je
raznesla po vasi novica, da so Miha ubili.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
65
Gaperju se je zdelo, da je samo nekoliko zadremal,
ko ga je zbudila mati in mu povedala, kaj se je bilo zgo-
dilo. Gaper je prebledel in skoil iz postelje.
Se je e spet s kom stepel, je dejal na videz malo-
marno in se hitel oblaiti.
Oh kako prav je, da si ti spal doma! je dejala mati.
Drugae bi morda tebe obdolili.
Kako vendar! se je jezil Gaper. Saj vedo vsi, da je
bil Miha moj prijatelj.
Ljudje so hodili mrlia gledat in so ugibali, ali se je kaj
spremenil in kdo bi ga bil tako nesreno udaril. Krano-
vim je bilo hudo za pridnega delavca, in Jerica si je bri-
sala solze, ko se je spominjala, kako rad jo je imel. Splet-
la mu je venec iz zelenja in jesenskih cvetlic in mu stis-
nila s kricem opek bledega romarina v mrzle roke.
Nadlegovala pa jo je neprijetna misel, kdo bi ga bil ubil.
Da sta si bila s Tonetom dolgo asa hudo navzkri, to je
vedela, in koliko je bilo tega, kar sta se ivo sporekla za-
radi psa! Ampak Tone je bil vedno moder, ponoi ved-
no doma. Gaper! Mraz jo je preletel pri tej misli. Toda
takna prijatelja! Seveda je zabavljal Miha; a o kaknem
resnem sporu ni rhnil ne ta ne oni nikdar nobene be-
sede. In Gaper je tudi zdaj ves drugaen, in ravno ona
ga je poboljala, kar jo je navdajalo s posebnim pono-
som zlasti zdaj, ko so zgubila ob mrtvakem odru fan-
tovska junatva v njenih oeh ves sijaj.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
66
Drugim ljudem se je zdelo sicer tudi neverjetno, da bi
se bil Tone tako spozabil; toda kdo ve? Okoliine, pri-
lika, jeza, to zapelje tudi pametnega loveka; saj Tone se
je gotovo le branil, nesreno branil, in e bi moral zaradi
tega trpeti, bi bilo njega bolj koda ko Miha. Takemu
sumnienju je na glas ugovarjal Gaper, e da so bili
najbr fantje iz kake druge vasi; s kom pa se ni e pre-
tepal Miha? Tolejo seveda pri takem pretepu vsi; ne ve
pa nihe, kdo je udaril.
Nesrea! Kaj se hoe? Najljubega prijatelja sem iz-
gubil in e pomagati mu nisem mogel, je dejal Gaper,
ki niti gledat ni el mrlia, e da mu je prehudo pri srcu.
Tako so ugibali ljudje. Prie ni bilo nobene; celo Te-
treva ni bilo zraven, tako da je bil mo skoraj ualjen.
Samo to bi bil pripravljen izpriati, da tega in onega ni
bilo o dotinem asu na kraju samem.
Priel je sodnijski ogled in ugotovil, da je bil Miha ubit
s topim orodjem. Priela so se poizvedovanja in pre-
iskovanja. Zaslievali so se znani pretepai in pono-
njaki, v prvi vrsti najbolji Mihov prijatelj. Gladko so se
izrezali vsi, in bolj in bolj je letel sum na Toneta. Pridra-
li so ga v preiskovalnem zaporu.
Ta nesrea je grozno potrla starega Klanarja, ki je bil
preprian, da je sin nedolen, in vedel, kako teko je
vekrat dokazati nedolnost. Tolaila ga je zaman a-
lostna Tonetova sestra, tolail Bric, e da pametnemu
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
67
loveku sploh ne pride na misel, da bi sumniil Toneta,
sodie pa prime tistega, na katerega pade kolikaj vide-
za; kakor se pokae zmota, je preiskave konec. Jaz pri-
seem za Toneta, da je nedolen, je dejal. Kdo je kriv,
tega e ne vem; sumim pa mono enega, ki ga vsi po-
znamo, ki ga ni ni prida, ki je slepil vao Mano in sle-
pi zdaj Kranovo avo in cesarske sodnike. To je moja
misel, ki je ne smem izrei, e ne, bom namesto krivca
sam kaznovan. Ljudje sodijo po tem, kar vidijo in sliijo,
Bog pa tudi; ampak ljudje malo vidijo in malo sliijo,
Bog pa vse.
Ta sramota, ta sramota! je toil stari mo.
Kakna sramota? je dejal Bric. Po nedolnem trpe-
ti je ast.
Take asti me Bog varuj!
O mene tudi! Ampak lovek si ne more izbirati, in e
e moram trpeti, je bolje, da trpim po nedolnem.
Bolje je e, bolje, dobro pa ni.
Kolikor jaz Toneta poznam, ne trpi on toliko kot vi.
Oh, kako rad bi bil namesto njega zaprt!
Vidite? Zato ker ste nedolni. Tetrev pa si take sit-
nosti ni k srcu gnal, tudi ko je bil po pravici obsojen.
Dvajset kron bi bil moral plaati ali pa sedeti. Odsedel
jih bom, je dejal; nikjer jih tako lahko ne zasluim.
Kar pojdi, Bric, kar pojdi! ga je odpravljal stari mo.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
68
Saj grem, se je obotavljal cerkovnik. Meni je le hu-
do gledati, kako vi s svojo alostjo sami sebi jamo kop-
ljete. Ali mislite, da pomagate Tonetu, e sebi koduje-
te?
Vse prizadevanje Bricovo in here Mane, ki se je po-
sebno zdaj bala za oeta, ko je bila sama pri hii, je bilo
zaman. Starec se je bil tako zagrizel v svojo alost, da ni
mogel mirno ne spati ne jesti ne delati, da mu je prese-
dala vsaka tolailna beseda.
Ljudje so sploh milovali Klanarja in Toneta, e, e je
tudi kriv, ni storil iz hudobnega namena, in Miha, e bi
zdaj ne bil iztaknil, bi bil drugikrat. Gaper se je Jerici
posebno prikupil, ko se je priduil, da je Tone nedolen;
sploh pa da je neumno, da se tak um ene zaradi take
malenkosti. Fantje se bodo vedno pobijali. Saj se e
gospoda tepe. Predsinonjim nam je bral Roman iz
novin, da so nai poslanci na Dunaju nasprotnike dobro
pobijali. To bodo pa sedeli, je dejal Tetrev. Ni, je
rekel Roman; ti so zunaj postave. To bi moralo ve-
ljati tudi za fante, da bi vse sami med seboj uredili. Kdor
gre na vas, mora biti na vse pripravljen. Miha je bil go-
tovo vekrat v veji nevarnosti; zdaj se je zgodila ne-
srea. Lahko bi bil pa tudi on ubil ali mene ali pa koga
drugega.
Gaper, kajne, ti ne pojde ve v tako druzbo, kjer bi
te utegnili ubiti ali pa ti koga drugega. Gaper, obljubi
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
69
mi to! je prosila Jerica. Kako bi bilo meni hudo, e bi
tebe tako dobili mrtvega v rosi! In e bi ti koga po nes-
rei ubil, kako bi bilo mene groza pred teboj! Jaz te
imam tako rada, stori to meni na ljubo! V prejnjih a-
sih sem bila jaz tudi neumna in sem se smejala tem fan-
tovskim navadam; zdaj sem pa spregledala. Mlado iv-
ljenje za prazen ni, kako grozno, in kaj ele na onem
svetu!
Gaper se je nekoliko pomiljal, bolj na videz; zakaj
tudi njemu je bil nesreni dogodek omrazil fantovske
navade.
In tisto smrt mi prinesi, Gaper! je dejala Jerica jaz
jo bom segala; tako se bojim, da ne bi spravila v ne-
sreo tebe in mene.
Gaper je vse obljubil; tako mehkega in voljnega e ni
bila videla Jerica, ki se je tolaila z mislijo, da prinese ta
nesrea njej novo sreo. Gaper je zael kar siliti, da naj
se e doloi poroni dan in napravi svatba, in je res te-
ko akal poroke, ker se je nadejal, da mu nove razmere
preeno nadlene spomine. ez dan ga je pa motilo
delo, in vendar so ga vekrat ponevedoma in nehote za-
nesle noge na Stegne gledat kraj, kjer je obleal Miha.
Potem je beal pro in se oziral, e ga ni kdo videl. Na
tihem je bil hud, e ga je kdo vpraal, kje se je pravza-
prav zgodila nesrea; na glas se ni upal jeziti. Ponoi,
kadar ni mogel spati, pa so ga vedno e napadale
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
70
razdraene misli, in preobutljiva uesa so e ula Mi-
hovo hojo. Vekrat je strmel v sovrano no in se zganil
ob kaknem umu. Potem pa ga je spet plaila tihota, da
si je zaelel kaknega znanega ropota. Veselil se je voza,
ki je kripal po osamljeni cesti, in se jezil, zakaj hodijo
fantje tako zgodaj le, zakaj ne pojo na vasi. Najlae je
zaspal, kadar je Bric dan zvonil. e bi ga ne bilo sram, bi
bil prosil mater, da naj spi v njegovi spalnici. Zadral se
je parkrat prav dolgo pri Kranovih, kjer je bil v Jerii-
ni drubi miren in vesel. Potem se je pa kar nekako bal
domae hie in temne spalnice. Krmo je bil precej opu-
stil, ker so preve govorili o Mihu in Tonetu in se mu je
zdelo, da hoejo njega draiti. Jerici, ki mu je bila kakor
angel varuh, ki ga bo reil hudih spominov, se je kazal
tako hvaleno vdanega, da se je topilo dekletu srce od
blaene sree, da je ukrotila takega junaka. Gaper ji je
bil res tudi prinesel svojo smrt, ko jo je bil natanko ogle-
dal in skrbno obrisal, in Jerica jo je segala v znamenje,
da je zdaj konec prejnjega ivljenja. Saj drugim ljudem
lovek neumnosti tolikanj ne zameri; da so le svojci pa-
metni!
Prili so oklici, in enin je zael z drugom, nevesta z
druico vabiti v svate.
Mana je bila za to alost e kar otopela, ko je morala
nositi toliko druge. Brat je bil e vedno v zaporu, in oe
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
71
je peal in hiral od skrbi in bridkosti. Na njenih ramah
je slonelo gospodarstvo in gospodinjstvo.
Mana, jutri zjutraj pojdeva na Primskovo k Materi
boji, da nam ona pomaga, e je boja volja, je dejal
oe zadnjo nedeljo pred adventom.
Mana je mole prikimala in hvaleno pogledala oe-
ta, ki je izbral ravno tisti dan, ko bo Gaperjeva poroka,
ko bodo peli in vriskali po vasi njej v zasmeh in alost.
Ali ste zadosti trdni za tako pot? je vpraala sout-
no Mana.
Jaz sem se obljubil, je dejal oe, in hi je stopila k
Bricu povedat, kam pojdeta in da naj pazi on na hio.
Bric si je mislil, da ve, zakaj sta si bila izbrala ta dan,
a rekel ni ni; samo to je opomnil, da naj hodita poasi
in poijeta parkrat, ker se bo oe utrudil.
In nekaj kruha vzemi s seboj! je dejal. In ve, kaj je
prav dobro? Glej tukaj steklenico hruevca! Tega vzemi!
Ti ne ve, kako to loveka pogreje. Jaz sem ga vzel pri
vojakih za vsak mar polno utaro s seboj in nisem ni-
koli opeal. Kakor otepje so padali drugi v vroini in pra-
hu; meni ni bilo nikoli ni. En poir, kadar so mi zaela
kolena nagajati, in dober sem bil. Nekateri so pa norci;
ali ni ne pije ali pa preve; jaz pa zmeraj, kar je prav.
Pa e za nas molita! je dejala Rozala Bricova.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
72
Za Toneta, je dejal Bric, se pa stvari dobro suejo.
Prie so vse dobro govorile zanj, in jaz mislim, da bo
preiskava kmalu ustavljena.
Kaj pomaga to! je dejala Mana. Sum bo vendar
ostal na Tonetu.
Od moje strani, Mana, je dejal Bric, leti sum vse
drugam, in e bi bil Tone res v nevarnosti, bi govoril.
Oh, nikar ne sumnii, Janez! je dejala Mana, ki je
vedela, kam merijo besede. Saj vidi, kako hudo je To-
netu, ki so ga osumili, in hudo nam zaradi njega.
Studena megla je leala na tihi dolini, ko sta se napoti-
la oe in hi na bojo pot.
Zadnjo no spi Jerica v oetovi hii, je prilo Mani
na misel, in v par urah bosta Gaper in ona sreen par,
in nov rod bo zrastel iz stare hie. Mi pa smo obsojeni
na staranje in smrt.
Otrnila si je solzo, ki jo je bila iztisnila poleg lastne
bridkosti tuja srea.
Moliva, dokler gre pot po ravnem! je dejal oe, snel
klobuk s sive glave in zael na glas moliti.
Ko se je spela pot navkreber, je opominjala hi, naj ne
moli na glas, naj se pokrije in nekoliko odpoije, in po-
nujala mu je jedi in steklenico, ki jo je bil Bric napolnil.
Starec se je branil, e da ne gre na bojo pot pit in jest.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
73
Dan se je dolgo obotavljal in narava je vstajala poa-
si. V viini je ostro zaviknil kragulj in s teko perutjo je
spreletela tropa vran in sedla na temne smreke. V doli-
ni je zapel zvon, in Mana se je zganila. Na svatbo vabi,
ki je bila meni namenjena, si je dejala.
Moliva! je dejal spet oe, ki ga je e duila sapa.
Tako sta hodila zdaj polono, zdaj navkreber, zdaj po
kamenju, zdaj po mehkih, z vlanim listjem nastlanih
tleh ob gozdih irokovejnega kostanja, oe naprej, hi za
njim, da ne bi njena hoja njega priganjala. Mana se je
delala, kakor da petsa, da bi pregovorila oeta, da poije.
Ustavil se je; a sesti ni hotel, e da bi mu ostrmele noge,
ki jih je komaj dobro omel. Priromala sta e precej viso-
ko, in iznad megle, ki se je na viini razkrajala, se je zas-
vetila cerkvica. Ta pogled je navdal starega moa z no-
vim zaupanjem. Cutil je pa utrujenost in klecale so mu
noge; toda vera in upanje ga je gnalo naprej in ljubezen
do ubogega Toneta. Tudi Mana se je veselila, da pride-
ta kmalu na goro, in kar elela je gori ostati ali da bi se
vsaj ta dan ne bilo treba vraati, ko bo veselje umelo po
vasi in spominjalo njo izgubljene sree.
Na zadnjem klancu je zaelo moa e pobirati. Hro-
pel je hudo, si brisal pot z obraza, se opotekal in ustav-
ljal, ker mu je zaelo srce nagajati. Oziral se je po hribih
okrog, po prehojenem potu nazaj, da bi skril utrujenost,
a trdovratno se je branil vsake jedi. Tako sta prilezla na
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
74
vrh. Gori je vlekel mrzel veter, in Mana je zavijala oe-
ta, ki je bil ves v potu, v debelo suknjo, ki jo je nosil med
potom ogrnjeno. Klanarja je vleklo v cerkev. Tam je
padel na kolena in molil goree, kakor za sebe e niko-
li.
Pojdite v klop! mu je epnila herka, ko se je bil
utrujen naslonil. Oe je odkimal in ji stisnil v roko kro-
no, da naj jo nese okrog oltarja v dar. Ko se je vrnila, je
oe vstajal. Toda kaken je bil! Bled in siv v lice kakor
mrli.
Pojdiva! je epetal in oprimi lezel iz cerkve.
Ali vam je slabo, oe? ga je spraevala zunaj her-
ka in ga peljala po poti do prve hie.
Mraz me je stresel, je dejal oe, in kar rno se mi
je naredilo pred omi.
V hii sta dobila gorak zajtrk; odleglo pa oetu ni.
Mana je bila v velikih skrbeh, kaj bi poela, ali spravila
oeta v posteljo ali poslala po zdravnika, ki bi mogel
priti ele drugi dan. Ljudje so ji bili sicer na roko; toda
videlo se jim je, da jim nadlega ni prijetna.
Kako pa vam je, oe? je vpraala v strahu Mana.
Ej, tako, je mrmral mo. V glavi se mi vrti, in tema
se mi dela. Kaj hoe? Star lovek. Hvala Bogu, da sem
opravil! Ej, Mati boja bo pomagala. Saj imam tudi rad
svojega sina, samo pomagati mu ne morem. Ti,
Mana, kaj, e bi kdo el po gospoda? Saj morda ni take
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
75
sile; ampak varna pot. Moj Tone, zmanjkalo mu je
besede, lovil je sapo in se naslonil na mizo.
Kaj pa je, kaj pa vam je? je zakriala Mana in se
sklonila ezenj. Domai so prihiteli in tresli in dramili in
moili moa, ki se ni ve zavedel.
Umrl je, je dejal gospodar, ki ni bil vesel takega
gosta.
Oh, pomagajte mi! je tarnala Mana. Saj vidite, v
kakno stisko sem zala. Vse vam bom povrnila.
Kaj bo zdaj? je vpraal gospodar in spraeval od
kod sta prila, kako dale imata do doma in kaj bi ukre-
nili. Mana je jokala zraven oeta, ki jo je bil zapustil v
toliki stiski in obloil s toliko skrbmi.
Kar tukaj denimo mrlia na oder! je menila gospo-
dinja. Teave so; toda kaj se hoe? Dekletu je e huje.
Bo e Bog plaal.
Mane tudi res ni vlekla zdaj nobena re domov v za-
pueno hio, kjer bi jo bilo pri belem dnevu strah.
Medtem je zapel mrtvaki zvon in opomnil Mano, da
mora poslati poroilo na Klanec do Brica, da bo tudi on
zvonil. Dobri ljudje so uredili vse potrebno, kolikor so
mogli in znali, semtertja je priel tudi kdo kropit in mo-
lit za tujega moa.
Dve noi je preula Mana ob mrtvaki postelji, in stu-
denec solza je usihal v upadlih oeh. Ko pa je bil tretji
dan prinesel tesar krsto in so zvonovi zvonili k pogrebu,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
76
ko je hi jemala slovo od svojega oeta, je vstopil nena-
doma Bric in za njim Tone. Sestro je stresla groza, ko je
zagledala svojega brata. Prva misel je bila, da je spomin
in da je tudi Tone umrl.
Sin se je sklonil, objel oeta in ga pokropil s svojimi
solzami; potem je prijel z obema rokama sestro za roko,
in skozi solze so se jima nasmehnile oi, kakor se zasveti
mavrica, e obsije sonce deevne oblake.
Kako pa, da si priel? je spraevala sestra.
Prost sem. Preiskava je ustavljena, je dejal brat.
Hvala Bogu! Glej, nisva zastonj romala z oetom k
Materi boji.
Zagrebli so oeta gori na zelenem Primskovem, in sin
in hi sta tiho obetala, da ga ne bosta pozabila, da ga
obieta vsaj enkrat na leto.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
77
V
K
o so bili opravili molitve in se zahvalili dobrim
ljudem, ki so jim pomagali v nesrei, so se napoti-
li vsi trije proti domu. Brat in sestra sta molala, zatop-
ljena vsak v svoja ustva bridkosti in vdanosti. Bric pa ju
je zabaval z modrovanjem o smrti, kako se lovek pola-
goma nanjo navadi, namre na tujo smrt, in kako je
pravzaprav grdo, e se nekaterim isto naravno zdi, da
mrjo drugi, sami bi pa hoteli veno iveti, dasi bi jih iva
dua ne pogreila, in nagajajo iz same nevoljivosti, ko
se mora vendar prostor narediti mlademu zarodu.
Tone in Mana, ki sta bila vso to tolabo presliala,
nista ni ugovarjala, kar je Bricu zelo ugajalo, e da sta
pametna in si dasta kaj dopovedati, ne kakor nekateri,
ki joejo in tulijo, dokler je kaj pogrebcev blizu.
Ko smo starega Brusa pokopavali, je dejal, je nje-
gova hi Nea tako rjula, da so se mrlii plaili, in e v
jamo nam je skoila. ,e mene pokopljite z oetom, je
vpila, ,e mene! Jaz sem dejal: ,Zagrebimo! in vrgel
eno lopato zemlje na sitno ensko. Ti ne ve, Tone, kako
hitro je bila zunaj in kako je potem mene zmerjala.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
78
Potem je zael spet namigavati, kdo bi bil Miha ubil,
in prerokovati, da se bo Jerica kmalu kesala. Tone in
Mana nista razumela niesar; prikimal je zdaj on, zdaj
ona kakor marsikak poboen posluavec kakne sopar-
ne poletenske nedelje v cerkvi pri nauku.
Ko so se vrnili v vas, je prihitela Bricova ena z malim
Janezkom, svojim prvorojenkom, v naroju na prag in
vabila Toneta in Mano na veerjo; toda brat in sestra sta
hotela biti sama.
Bric, Bog ti povrni! je dejal Tone in segel prijatelju
v roko. Midva ostaneva prijatelja.
Menda vendar, je dejal Bric. Mana in Rozala pa sta
se jokali in v tej sploni alosti je e mali Janezek zave-
kal.
Oh, zdaj sva sama! je ihtela doma sestra in se spo-
minjala oeta, kako je bil dober in skrben, in se kesala,
e mu je prizadela kako bridkost. Od vsega sveta sva
zapuena.
Tem tesneje sva navezana eden na drugega, je osr-
eval brat maloduno sestro, in e se bova rada imela,
nama ne pride nobena nevoljivost do ivega.
Oh, prav nevoljivost nama je razdrla sreo, ker sva
jo premalo skrivala. Bogve e so drugod ljudje tudi tako
nevoljivi kakor pri nas. Ali ve, Tone, da je meni e
prilo na misel, da bi midva prodala svoj dom in se pre-
selila?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
79
To ni ni, Mana, je ugovarjal brat. Ljudje so
povsod dobri in hudobni; eni se poboljajo, drugi
pohujajo; kdo se more nanje zanesti? Pustiva jih pri
miru, in imela bova mir pred njimi. Oetovega doma pa
ne smeva prodati, ker nama ga je zapustil tudi za spo-
min.
Le ljudje, ljudje! je tarnala sestra.
Ali Bricovi niso dobri? jo je tolail brat. Ti so nama
zadosti. Prijateljstva na vse strani so same besede.
Tako sta se pogovorila brat in sestra in drugega dne
sta se lotila vsak svojega dela e marljiveje kot v
prejnjih srenih asih. Kmetovala sta oba, kolikor je
bilo treba; Mana je gospodinjila, Tone je mizaril in e-
belaril in pomagal tudi sestri v kuhinji. Samo Bricovim
tega nikar ne pripoveduj! je dejal.
Zakaj ne? je menila sestra. Kolikokrat sem e do-
bila Brica v kuhinji! In e pohvalil se je, kako dobro zna
kuhati in da velika gospoda sploh nima kuharic, ampak
same kuharje.
No, pa saj si lahko misli, da jaz kot mizar klej ku-
ham.
Po ovinkih se je oglasilo e par snubcev za Mano, in
tudi Tonetu so se ponujale neveste. Bric in Tetrev sta
vpraala parkrat, kako mislita brat in sestra. Tone je
dejal: e je bila Jerica takna, kakne so ele druge! In
Mana se ni hotela loiti od brata.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
80
Dan je el za dnevom, in ker ni zmanjkalo dela, ni bil
nobeden predolg, in leto je teklo za letom.
e bo priden, Janezek, je e dejala Mana Bricove-
mu sinku, dobi e enega bratca. In Janezek je bil tako
priden, da je dobil res e enega bratca in potlej e dve
sestrici. Botra sta bila vedno Tone in Mana.
Bricu se je mnoila rodbina. Tonetu in Mani premo-
enje.
emu varujeta vidva pravzaprav in spravljata na
kup? se je udil Bric.
e ne za drugega, pa za tvoje otroke, se je nasmeh-
nil Tone.
To imata pa prav, je pohvalil Bric. Za ta namen bi
si pa morda lahko e kaj pritrgala.
Kako radi so tudi imeli Bricovi otroci strica Toneta in
teto Mano!
Stric, kaj ste prinesli? je bil navadni pozdrav mlade-
ga Janezka, kadar je priel Tone v vas. Kadar pa je priel
sam z materjo v Klanarjevo hio, je vpraal, kaj bodo
zdaj jedli.
Mlademu svetu pa so se umikali stari ljudje. Umrl je
Roman, ki mu niso mogle nobene toplice pregnati pu-
tike, za njim je legel v grob Jeriin oe in kmalu potem
Gaperjeva mati.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
81
Jerica je ivela nekaj let zadovoljna in srena. Dobila je
sinka Gaperka in za njim malo Jerico, in veselje bi bilo
popolno, e bi ga ne motila semtertja neprijetna misel,
da je ona morda nekoliko brezobzirno iskala sama svoje
sree. Zato je prav elela, da bi se omoila tudi Mana in
da bi dobil Tone drugo nevesto, ker bi se tako najlae
obnovilo prejnje prisrno razmerje. Saj sta bila z mo-
em enih misli, da so Klanarjevi dobri in poteni ljud-
je, in Jerica se je tudi bliiala Mani s prijaznim pozdrav-
ljanjem, z majhnimi uslugami, s hvalo, ki bi utegnila
priti do njenih ues. Toda Mana je odklanjala hvalo in
usluge in odzdravljala tako mrzlo, da se je moralo pre-
hladiti vsako gorko ustvo.
Gaper se je dral doma in pridno delal; ljubil je svo-
jo eno in svojih otrok se kar ni mogel nagledati in na-
pestovati. Da bi ga le ne napadale tolikokrat otone
misli, ki jih tudi mala angelka, Gaperek in Jerica, ni-
sta mogla pregnati.
Miha mu ne gre iz glave, si je mislila Jerica, ki je bila
zapazila, da ne vzame mo nikoli tega svojega prijatelja
v misel, da ne gre nikoli skozi Stegne; raji po dolgih
ovinkih. Razlagala si je to z rahloutnostjo, ki se sicer
spominja umrlega prijatelja, a noe pokazati svetu ne-
nega ustva. Polagoma bo Gaper pozabil, se je tolaila.
Gaper pa ni mogel pozabiti. Svoja dejanja ima lovek
e e v rokah, tudi besede se dajo obvladati; a kdo more
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
82
brzdati uporno mnoico misli, ki ne priznavajo nobene-
ga zunanjega zakona in se rogajo naporom loveke
volje! Gaper jih ni mogel ugnati. Ali pogrea morda
druine in krme? se je zbala Jerica. To bi bilo hudo;
ampak e je res, saj bi mu ona ne mogla braniti. Prav
alilo jo je, da ji mo ne odkrije svojega srca, da bi ve-
dela, kako ga pomiriti in potolaiti.
To je kalilo sreo, ki se je pa e poslavljala in podaja-
la vrata nesrei.
Nekega veera sta sedela skupaj. Gaper je imel v
naroju malo Jerico in gledal zamiljen sinka, ki je tekal
po sobi in se zabaval sam s seboj. Jerica je pripovedava-
la, kar je bila sliala in videla ez dan.
Nocoj, je dejala, se mi je ez dolgo asa spet sa-
njalo o Mihu. Prav reven je bil in tako me je gledal, da
se mi je milo storilo. In glej, ravno danes je obletnica
njegove smrti.
Naj bo! je dejal Gaper, jezno pogledal svojo eno
in postavil otroka na tla. Kaj briga to mene in tebe?
ena je prestraena umolknila, in tistega veera nista
spregovorila nobene besede ve.
Ponoi pa je prebudil Jerico neki um, in zagledala je
Gaperja, ki je sklonjen v postelji strmel v okno.
Kaj pa je, Gaper? se je prestraila.
Ali ne slii ni? je dejal Gaper v polsnu.
Ni, kaj pa se slii?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
83
Miha krevsa po dvoriu in vlee noge za seboj
Miha! je zaklical zamolklo.
Morebiti je kak pes, ki ie kosti, je mirila Jerica
Tat menda vendar ni.
Gaper, ki se je bil predramil in se zael sramovati
svojega strahu, je legel spet in zaspal. Drugega jutra je
bil zelo slabe volje.
Jaz ponesem za mao za rajnega Miha, je dejala
tiho Jerica.
Ali nimava blijih rajnikov? se je jezil Gaper.
Miha morda najbolj potrebuje, je pogovarjala ena,
ker nima nikogar, ki bi se ga spominjal. Morebiti je pri-
el naju opominjat.
Mene strait, hoe rei, se je razburjal Gaper, ki je
bil v srcu preprian, da hodi Miha nadenj in zahteva za-
doenja. Zakaj pa ravno mene? Ali sem mu jaz kaj
dolan? e so ga ubili, ali ni bil sam kriv? Drugega ubi-
ti bi bil on pripravljen, njega pa bi ne smel nihe.
Tvoj in moj prijatelj je bil vendar, in oglasil se je spo-
min, ker sva bila nanj pozabila. Pomagajva, da se rei
njegova dua! Dobro delo ni nikoli zavreno.
Babje ene, je godrnjal Gaper. Ko pa se je odprav-
ljal na polje, je zaklical med vrati: Stri, kakor hoe!
Sprijaznil se je bil z namero, ker se mu je bilo zbudi-
lo upanje, da ga spomin potem ne bo ve vznemirjal, in
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
84
prav hvaleen je bil svoji eni. Z njo vred je el k mai za
rajnika in goree je molil za duni mir njemu in sebi.
Ponoi pa ni mogel spati. Motila ga je nekaka grozna
radovednost, ali bo e kaj slial ali ni ve. V muni raz-
burjenosti je vlekel na uesa in slastno se vdajal zoprni
domiljiji toliko asa, da je res spet ul znano hojo. Sto-
pil je k oknu in poslual.
Gaper, kaj pa je? se je prebudila spet ena, ki jo je
obla groza.
Ni, je dejal mo, hud, da ga je ena premotila in da
ga ima morda za plaljivca.
Morebiti pa kaj sluti in sumi, mu je padlo drugega
jutra v glavo. O gotovo sumi, ampak skriva in noe po-
vedati. In e je ena takna, kakni so ele drugi! Gotovo
se vsem udno zdi, zakaj se on ogiblje drube. V obraz
si mu ne upa nihe ni rei; ampak za njegovim hrbtom
govore in ovadili ga bodo in toili, in nekega dne pride
s puko in bajonetom andar.
Gaper je bil razburjen in nataknjen. Zael je opazo-
vati ljudi; a im bolj jih je opazoval, tem sumljiveji so se
mu zdeli. e sta se le dva zaupno razgovarjala, ga je
obla misel, da njega opravljata; e je kdo pogledal za
njim, se je zadrl, kaj ga gleda. Preve sem se jim odtego-
val, da se jih bojim; tako jim najlae zaveem jezike; naj
mi le kdo kaj ree.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
85
Zveer je el po dolgem asu spet k Romanu, kjer je
dobil sorodnika Tetreva, ki ga je radosten pozdravil. Ta
mo, ki se je najraji dral Romanove krme, je bil vsa-
kega pivca ravno tako vesel kakor Roman. Zakaj vsak
mu je nekako lajal vest in ga opravieval pred pridni-
mi vodopivci. Saj se je Tetrev kar sramoval, e je sedel
sam v krmi, zlasti ker je imel malokdaj kaj denarja pri
sebi. Zato pa si je tel v dolnost vabiti in zabavati in
zadrevati goste. Kako prijetno je, e jih sedi veja
druina skupaj in se lovek lahko prisloni! Kako se za-
govarjajo sami pred seboj, kako branijo svoj ugled pred
svetom! Sasoma zano celo zabavljati tistim, ki niso
njih nazorov, tako da jih ali za seboj potegnejo ali vsaj
oplae, da si ne upajo grajati, kar je graje, in hvaliti, kar
je hvale vredno, in polagoma zmeajo s svojo politiko
nravne pojme. Pridnost in varnost postane napaka, po-
tratnost in lenoba vrlina; z dolgovi se ponaajo in bera-
tvo jih ne plai ve.
Tak moak je bil Tetrev, ki je kakor nevede pomaknil
svojo kupico h Gaperjevemu litru; hkrati je zael hva-
liti, kak gospodar je Gaper kakno ima polje, kakno
ivino; samo toliko naj gleda, da se ne preene; zakaj
denar e ni vse, zdravje in ivljenje je ve vredno.
Tetrev ima prav, je dejal Roman. On se ni nikoli
pregnal, in le poglej ga, kako je lepo zalit!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
86
Ej, Roman, je dejal Tetrev, saj tudi tebe niso sa-
me kosti. Ampak to te vpraam, emu naj bi se jaz tru-
dil, ko nimam ni otrok. Potem pa tudi nisem ve mlad;
tiri krie bom imel kmalu na hrbtu.
In zdaj, ko se je tako postaral, mu je pa e ena ula.
Res? se je udil Gaper. Kam pa je la?
Mislim, da v rnomelj. andarjem kuha, e je e
tam.
Priel je Bric s evlji. Romanova rodbina je bila nam-
re mnogobrojna, in en par Romanovih evljev je imel
Bric vedno v delu; zdaj je bilo treba kaj podplatiti, zdaj
poddelati, zdaj so kapice, zdaj pete zahtevale zdravnike
pomoi.
Bric je prisedel, si podprl glavo s komolcem in gledal
Gaperja.
Kaj me gleda? ga je nahrulil Gaper.
Tako znan se mi zdi, je dejal Bric. Ali ti je kaj
dolgas po Mihu?
Kaj to tebi mar?
Mar mi ni veliko; ampak jaz sem tako mislil, ker sta
si bila vidva takna prijatelja.
Kaj pa hoe s tem rei?
Jaz? Ni. Jaz samo tako pravim. Ampak kaj si tako
hud? Proti meni se ti ne izplaa, ker se te ni ne bojim.
Glej, kako bei as! Zdaj tee e esto leto, odkar je umrl
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
87
Miha ali pravzaprav, odkar so ga ubili. Kaj pravi ti, kdo
bi ga bil?
Morda ve ti kaj? se je jezil Gaper in postavil ku-
pico trdo na mizo. Saj si se ti tudi pretepal, dokler ti ni
Rozala rogov odbila. Ali ti niso hoteli moje vzeti cer-
kovnitva, ker so se bali, da bo zael ljudi iz cerkve
metati, kakor si metal fante iz krme?
Dober spomin ima, Gaper; zato je udno, da bi bil
ti Miha popolnoma pozabil. Takna prijatelja! Vedno sta
se skupaj tepla ali bila skupaj tepena. Ali je bil tisti
okleek, ki si ga ti nosil, tvoja smrt ali Mihova smrt?
Glej, da tvoja ne bo! je udaril Gaper ob mizo. Kaj
pa si se priel prepirat in zabavljat?
Tetrev in Roman sta zaela miriti, ker sta imela oba
vane razloge. ez dolgo asa je bil priel Gaper spet v
krmo in tako lepo je napajal svojega sorodnika; zdaj
naj ga preene Bric, ki morda e nikoli ni drugim za pi-
jao dal! Ali bi ne bilo bolje, e bi vstal in el Bric? Tako
sta stala Tetrev in Roman odlono na Gaperjevi stra-
ni.
Bric bi se bil rad e prepiral; toda vrata so se odprla,
in v pivnico sta stopila njegov Janezek in herka Rozalka
je rekla poasi in razlono: Mama rekli domov!
Roman, jaz plaam, je dejal Bric.
Ali vidite, kako mu je odbila roge? se je rogal
Gaper.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
88
Tebe e zmeraj lahko pobodem; samo Miha mi je
treba v misel vzeti, se je obraal Bric nazaj, ko sta ga
peljala otroka proti domu.
Za njimi sta zabavljala Gaper in Tetrev, in Roman
jima je pomagal.
Govoriti zna vsak, se je jezil Gaper; ampak kdor
je mo, naj dokae, kar govori.
Razgret od vina in jeze je priel Gaper domov. V sobi
je e gorela svetilka, in Jerica je sedela pri omreeni po-
stelji svoje herke, ki ni mogla zaspati in je vedno po-
praevala, kje je oe in zakaj je bil hud; saj bo ona ved-
no pridna, se ne bo nikoli jokala, ni pobila in nobene
obleke raztrgala. Deek je e spal pri pei.
Zakaj nisi v postelji? je vpraal mo.
Ne morem spati, je dejala ena, ne da bi se bila
ozrla.
Le pojdi! je dejal trdo Gaper.
Jerica ga je zaudena in nevoljna pogledala. Tako se
ree psu, je dejala ualjeno.
Kaj me tako gleda? je zarohnel mo. Mala Jerica je
zagnala jok in se stisnila k materi; deek je planil pokon-
ci in preplaen strmo gledal oeta in mater.
Gaper je upihnil lu, legel in zaspal. Jerica pa ni mog-
la spati. Prihajalo ji je na misel, kaj so ji prerokovali ljud-
je pred poroko, kako so jo svarili. Ona pa se je bila
zanaala na svojo ljubezen, ki bo vse premagala. Kako
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
89
kodoeljno bo govorila zdaj vsa vas o domaem prepi-
ru, kako jo bodo hodili tolait nekdanji svetovavci in
preroki, e zakaj jih ni posluala; sama sebi naj si pri-
pie nesreo. In kdo je kriv? Mo Gaper. In kaj mu je
storila ona? Saj dela zanj in za otroka od jutra do mra-
ka in nobene al besede ni e slial iz njenih ust. Sam
Bog ve, kaj je vzrok. Ali ni udno, da se razsrdi, e vza-
me ona Miha v misel? In ta strah ponoi in ti udni spo-
mini! Vse te hude misli so se zaele druiti in vezati v
grozen sum, ki ji je obteil glavo in srce.
Herka je pojemala e v spanju; Gaperek, ki se je bil
skril pod odejo, pa je preudarjal v neizkusenem srcu, kaj
to pomeni. Ker se mu je mati smilila, se je jezil na oe-
ta, ki ga e nikdar ni videl s tako spaenim obrazom.
Zjutraj je vstala Jerica, ko je mo e spal. Hodila je po
prstih, da bi ga ne prebudila, in premiljevala, kaj prine-
se novi dan. Nadejala se je, da jo poprosi mo odpua-
nja, in se bala razgovora z njim. Neprijetnih slutenj pa
ni mogla popolnoma odgnati. Oblekla je otroka, posta-
vila zajtrk na mizo in la za deklo na njivo.
Gaper se je prebudil pozno. Pogledal je, e je ena
doma, in ljubo mu je bilo, da je ni videl. Kaj ga drai ona
vedno s tem Mihom? Kaj ga gleda tako udno? e ga
sumniijo in opravljajo drugi, naj bo; ampak ena mora
stati na moevi strani.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
90
el je tudi on z doma, v gozd, da bi natanno preuda-
ril svoje razmere. Padlo mu je namre v glavo, da je v
krmi nepremiljeno govoril, da se je s svojim zagovar-
janjem in svojo jezo sam ovajal. Da ena nekaj sluti in
Bric nekaj sumi, to je gotovo. Ali naj on sam potrdi te
slutnje, te sumnje? im bolj se bo on jezil, tem ve bo
Bric govoril. Razjeziti je treba loveka, e hoe, da se
zaleti. Torej ni jeze, ni zagovarjanja! V smeh je treba
obrniti sumnienje. Kdor se ne zrneni za nagajanje, tega
nihe ne drai. Vtisk snonjega veera bo treba izbrisati.
Spal je pa vendar dobro, in zoper neprijetne misli res ni
boljega pomoka, kot je vino.
Kosilo je bilo prava sedmina. Otroka sta nekaj asa
ogovarjala zdaj mater, zdaj oeta; a ker nista dobila od-
govora, sta potrta in prestraena umolknila. Mo in
ena sta molala. Jerica, ki je priakovala, da ji pride
mo skesan nasproti ali da poskusi s prijaznostjo popra-
viti aljive besede, je bila tem huje ualjena, im bolj je
bila pripravljena odpustiti. A da bi ona najprej prenaala
krivico in potem e moa prosila, naj njej odpusti, kar je
on zagreil, tega ne. Oh, nehvalenost! Kako hvaleen bi
bil njej nekdo drug! Prvikrat, odkar se je bila omoi-
la, jo je obla zdaj ta misel.
Gaper pa se je na tihem jezil, da se dri ena, kakor
da bi ji bil on kaj hudega storil. Sumljivo gledati, mole
oitati to zna; moa tolaiti, nasprotnike zavraati, tega
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
91
ne zna; e potegnila bi z njimi. In ko ga je sama s takim
ravnanjem pognala v krmo, kjer se je tako neumno za-
letel, se dela zdaj sama ualjeno.
Kaj me tako grdo gleda? je prekinil Gaper mol-
anje.
Ali mama grdo gleda? je vpraala tiho mala Jerica
in se stisnila k bratcu. Ta je odkimal: Ne mama, ata!
in tako srepo je pogledal oeta, da bi bil Gaper lahko
spoznal svojo kri.
Jerica si je brisala oi, in na misel ji je prilo, da je bila
morda vendar premalo prijazna z moem, da se ji mor-
da ni zadosti smilil siromak, ki gotovo ni sam kriv svo-
je nesree. Saj zagazi tudi potenjak, e ga Bog ne varu-
je. Prijela je moa za roko in ga prosila, naj odpusti, e
ga je morda nevede in nehote razalila; ona ni mislila
hudo; saj je njegova alost tudi njena alost; kar je za
enega preteko, bosta skupno lae nosila; naj ji vendar
pove, kaj mu tei srce.
Tei srce! se je porogljivo zasmejal Gaper in se iz-
trgal iz njenih rok. Tega venega cikanja sem sit, in ker
je doma grdo vreme, pojdem drugam vedrit.
Jerica je ostala sama vsa obupana, prepriana, da je
grozna slutnja ne vara. In ona je hotela potolaiti moa,
naj si ne dela toliko skrbi zaradi nesrenega Miha; ske-
sal se je in spovedal e gotovo, in dobri Bog odpua e
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
92
veje grehe, e vidi, da je loveku v resnici al; z molit-
vijo bosta pomagala sebi in rajniku.
Oh, kako bi bila naletela! Zdaj ne preostane drugega
ko mole trpeti in ne dramiti nesrenega spomina, ki je
tako rahlo spal.
Gaper je zavil spet v krmo. Poleg glavnega razloga,
da bi popravil, kar je bil prejnjega veera z nepremi-
ljeno jezo zagreil, mu je bil domai prepir nov povod.
Brica, katerega je iskal, ni dobil notri, pa pa starega
Krimana, ki je imel hio onstran potoka, in seveda spet
Tetreva. Prisedel je krmar, prisedla krmarica, in govo-
rili so o navadnih reeh.
Ali Brica ne bo? je vpraal Gaper.
Redkokdaj pride, je dejal Roman; izkupiti ne da
veliko, siten in nadleen je pa vasih kakor starega siro-
maka kaelj.
Kaj hoemo! Takna je letina, je mrmral Kriman,
ki se ga je bil e precej nalezel.
Torej sem zastonj priel, si je mislil Gaper in poslual
precej razmiljen Romanove marnje in otrobe, ki jih je
vezal Tetrev. Nekaj pa se mu je vendar udno zdelo, da
ni nihe govoril o ubitem Mihu. To je bil vendar dogo-
dek, ki ni mogel izginiti nikomur iz spomina. In da bi o
njem ne govorili? Pojdite no! O, govore, toda med seboj,
kadar ni njega zraven, in nanj kaejo. Komu se pa zdi
obrekovanje greh?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
93
Ker je Gaper zaman akal, da bi sproil kdo drug ta
razgovor, ga je sproil sam, e da mu je e vedno hudo
za rajnim Mihom.
V Stegnah so ga ubili, je dejal Tetrev; pravijo pa,
da hodi nazaj, da strai ponoi po Stegnah.
Kaj hoemo! Takna je letina, je menil Kriman.
Ti, Roman, ali sem jaz e plaal? Pij! Kaj poslua te
ene!
Jaz tudi pravim, da so ene, je dejal Gaper.
Roman pa je zael ugibati, kdo bi bil udaril Miha;
govoril je o preiskavi in o Klanarju, ki mu niso mogli
ni dokazati.
Gaperja so spreletale razline misli. Da govori Ro-
man naravnost, se mu je zdelo znamenje, da ne meri
nikamor; a semtertja je tudi tako udno poudaril svoje
mnenje, kakor da bi hotel rei: ,To govorim za vas, zase
imam pa svoje misli. In zakaj je le njega gledal? Ali je
hotel videti, e bo on kaj spremenil lice? Kadar jim zle-
ze vino v lase, bodo odkrito govorili, si je dejal Gaper in
pridno nalival. Toda ker je sam tudi pil, se mu ni obnesla
preizkunja.
Krimana je spremil domov, da bi morda od njega
posebej kaj zvedel, kako govore ljudje, toda mo je
samo trdil, da je e takna letina in da naj Bog da Mihu
veni mir in pokoj, dasi ga on ljudem ni dal. Tako je bil
Gaper sedaj ravno tako dale kakor prejnjega veera.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
94
Slutil je lahko, kar je hotel, vedel pa ni ni; Brica bo mo-
ral e akati, sluajno seveda, pri Romanu. Saj pose-
danje v krmi mu je zaelo spet ugajati. Kjer drugi stre-
ejo, se uti lovek gospoda; poleg tega prijetna zabava,
in e plaa komu kupico vina, kolika hvalenost! Dru-
gae ko doma, kjer si samo po imenu gospodar, v resnici
pa hlapec. In potem ve, da bo spal, spal celo no, naj
se priplazi Miha, od koder hoe. Neprijetno mu je bilo,
da se mu je vrinila ta misel; a trmasto jo je zgrabil in
dral, nala, namenoma dral in proti Stegnam je zavil,
da bo vedel Miha, da se ga on ni ne boji. Ta pot ga je
nekoliko streznila; proti domu je pospeil korak in od-
dahnil si je, ko je zapahnil vrata za seboj. V postelji pa
je spet s trmasto in nasladno grozo poslual, ali pride
Miha ali ne; toda motne misli so mu kmalu prele v
zmetene sanje.
Drugega jutra se je ponosen zavedel svojega poguma,
preprian, da se niesar ve ne boji, kakor prej v lepih
fantovskih letih. Stoilo se mu je po prejnjem ivljenju,
ko je veseljail z ljubimi tovarii, ko so se ga bali fantje
in dekleta gledala za njim. Zdaj pa doma puoba in
dolgas, oitanje in stokanje. Gaper se je zael kesati,
da se je oenil in ena in otroka so mu postali breme.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
95
VI
T
ako je postal mladi agar spet stari Gaper. Na delo
je hodil kakor na tlako in gledal in premiljeval,
kako bi se na lep nain odtegnil. Zveer ga ni obdrala
nobena solza, nobena pronja doma. Pri Romanu je
oivel; tu se je odkodoval za svoje krie in teave; tu je
nael soutna srca, ki so ga milovala, ga opravievala in
se mu prilizovala. Tu so mu dokazovali, da je on gospo-
dar, da sme delati, kar in kolikor hoe, in da je neumno
misliti, da bi takano posestvo, kakrno je njegovo, ne
preneslo par kozarcev vina vsak veer.
Ljudje po vasi so si sporazumno kimali. Vsak grenik
se spreobrne, je dejala Krimanka, ki je imela tudi svoj
kri, samo pijanec se ne. In koliko smo svarili Je-
rico! je menila Bricovka.
Jerica je v nesrei in alosti opravljala svoja dela. Ogi-
bala se je ljudi, zagovarjala moa, e jo je hotel kdo z
opravljanjem tolaiti, in upala, da se bo Gaper spet po-
boljal. Edino veselje sta ji bila otroka, ki sta tako zgo-
daj okuala grenkobo ivljenja. Oba sta postala nad svo-
ja leta resna in malobesedna. Samo stisnjene ustnice in
mraen obraz je razodeval Gaperkove misli.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
96
Nekega popoldne je la mati z otrokoma na polje.
Mama, je dejala tiho Jerica in potegnila mater za
predpasnik, ali sliite, kako pojo ata pri Romanu?
Morda se pa moti, je dejala mati, ki je alostna
spoznala, kako e uti otrok domao sramoto.
O ne, ata so, je trdila Jerica in umolknila. Gaperek
pa je pogledal mater, kakor da bi jo hotel vpraati, zakaj
ne pomaga.
Mati je urno odpeljala otroka, sedla z njima na mejo,
ko so bili sami, ju objela, in vsi trije so jokali, ker si niso
mogli pomagati.
In kako je stregla sebinemu, razvajenemu mou
uboga ena! Njegova pranja obleka je bila vedo snaz-
na, perilo oprano in pripravljeno, kuhala mu je najbolje
jedi, in vsak veer ga je akal najbolji del veerje, katere
se vekrat e dotaknil ni. Vse zaman. Nobenega lepega
pogleda, nobene prijazne besede si ni mogla pritruditi.
Primerjala je svojo mladost z otrokimi leti svojih otrok.
Kako dober je bil njen oe; kako lahko in rada ga je spo-
tovala in ljubila! Kakne spomine pa bosta vzela njena
otroka s seboj v ivljenje! Kako teko jima bo izpolnje-
vanje etrte boje zapovedi! Oh, ko bi hotel ljubi Bog
njo in otroka k sebi vzeti!
Surovega moa se je bala tudi ivina. Konj je skakal in
prhal, kadar je prirjul gospodar, in vola sta se prepla-
ena odmikala. Gaperju je presedalo delo, im bolj je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
97
videl, koliko se je zamudilo in zanemarilo, kako malo
kae uspeha. Zael je naravnost zapravljati. Kadar se mu
je zazdelo, je napregel, naloil Tetreva ali kakega druge-
ga tovaria in se odpeljal na kak semenj, ne da bi kaj ku-
poval ali prodajal, ampak zaradi spremembe in izgovo-
ra. Tam je popival, bahal in se prepiral z ljudmi. Iz Tetre-
va se je norca delal; a norec je ostal nazadnje sam.
Ti, Tetrev, je vlekel spet nekega veera pri Roma-
nu prislonjenega moa, ti si e mo, kakor se spodobi.
ene sicer nima pri sebi in nisi pravzaprav ne fant ne
vdovec, ampak mo, ker ima denar.
Ni se ne boj, Gaper, je dejal Tetrev, toliko, koli-
kor ga imam jaz, bo ti tudi kmalu imel.
Ampak zdaj ga nimam, Tetrev. Ali mi da kaj napo-
sodo? Ali pa ve kaj? Za dvesto kron ti prodam svojega
najboljega vola.
Roman je sunil Tetreva z nogo, mu pomignil spora-
zumno in dejal: Tetrev, udari v roko!
Tetrev, ki e dvesto krajcarjev svojega premoenja ni
premogel, je udaril in poklical Romana za prio, da bo
poloil drugega dne dopoldne dvesto kron na mizo.
Gaper si je mislil, da je to ala; Roman in Tetrev pa
se nista alila. Drugega jutra sta se tadva e pogajala,
kako bi bilo za oba prav. Roman, ki je upal, da ga bo
stal vol samo dvesto kron, se je bil namre nekoliko
utel. Tetrev se ni hotel dotakniti natetega denarja.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
98
Roman, premalo bo, je dejal; Kriman mi je e
ponudil dvesto tirideset kron.
Zaela sta se prepirati, in ker Tetrev ni odnehal, je na-
tel Roman e tirideset kron.
Trideset, je dejal si pridrim na raun tvojega dol-
ga. Ali ni res, Tetrev? Zdajle jih da najlae.
Prehuda bo, je menil Tetrev. Vsak pol. Brez denar-
ja jaz ne morem biti. Dvajset kron je ostalo e Tetrevu.
Kako pa se je jezil Gaper, kako je metal denar nazaj,
ko je priel Tetrev po vola! Ni mu ni pomagala jeza in
kletev, ni jok doma, ko je odpeljal Tetrev kupljeno i-
val k Romanu.
Gaperja, ki se je ponaal, da je on gospodar, da sme
storiti s svojim premoenjem, kar hoe, ni zmodrila
zguba. Kmalu je bilo vse pozabljeno, in tako so prevze-
mala najnija ustva podlo duo, da se je v nesramni
sebinosti bahal, da bo njega e e zdralo posestvo;
otroci naj pa gledajo.
Ti si cigan, Gaper, mu je Bric vest izpraeval. Kaj
si se pa enil? Malo bi bil e poakal, da bi te bil kdo ubil
kakor Miha. koda bi bilo tebe e manj. Miha si je sam
prisluil in je samo sebi zapil, kar je popil; drugemu no-
benemu ni. Ti bo pa porl otrokom in eni, kar so pri-
dobili tvoji stari in tvoja ena.
Gaper se je bedasto real. Toliko se ni ve spozabil,
da bi se bil zares sprl z Bricem. Njegove besede je ali
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
99
presliaval ali nala razumeval kot neslano alo, na ka-
krno ni treba resno odgovarjati.
Ej, kako se Jerica kesa, da ni vzela Toneta, je dejal
marsikdo, ki se mu je smilila mlada ena. Tone si pa
roke mane.
To pa ni bila resnica. Tone je hodil neomahljivo tisto
pot, ki si jo je bil izbral po oetovi smrti. ivel je svoje-
mu delu, slep in gluh za dogodke in marnje po vasi. Da
ga ne bi vasih ponevedoma, proti volji zanesle misli v
nestvarni svet in mu v hitrici poele slikati prijaznih po-
dob neuresnienega ivljenja, to se ni dalo zabraniti; a
kakor hitro se je zavedel, kam se je zamislil, je s trdo
roko razdrl osnutek mamljivih slik, preden so se zajed-
le v njegov spomin. Sicer pa mu je odganjalo delo ne-
potrebne skunjave in mu varovalo duno ravnoteje.
Bricovi so dobro utili, o em ne smejo z njim govo-
riti; veja teava je bila s sestro Mano, ki ni mogla poza-
biti in preboleti, ki je nobena re ni toliko potolaila ka-
kor temeljit razgovor s soutnimi duami. O, Brici so
imeli prav, ki so trdili, da Jerica ni za Gaperja, da bi
marve ta potreboval resne in odlone ene. S pozornim
oesom je spremljala Mana Gaperjev zakon in akala
nekako tako kakor prerok Jona pred mestom Ninive,
kdaj se izpolni Bricovo prerokovanje, in ker je rada po-
sluala, je mnogo sliala, preverjena, da e ne bo sree
v zakonu, ne bo kriv samo Gaper. Zakonske razmere, je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
100
dejala, so zastrte in zapletene; prenaglo se ne sme soditi.
Da so dolili in napadali ljudje samo Gaperja, da ni stal
v vsej vasi noben moki in nobena enska razen sopiv-
cev na Gaperjevi strani, se ji je zdelo pristransko. Ta
dobra dua se ni zavedala, kako jo prevzemajo nelepa
ustva tihe zloradosti.
Pri Tonetu je bil naroil upnik novih klopi za upno
cerkev. Tega naroila se je Tone tem bolj razveselil, ker
mu je bilo sprievalo, da je ohranil pri dobrih ljudeh do-
bro ime. Kako vestno je tudi izvreval naroeno delo!
Nabavil si je bil dobro presuene, zdrave hrastovine in
agal in struil in meril in stikal in vrtal in loil od zore
do mraka.
Ali si prav premeril, Tone? ga je opozarjal Bric, ki je
nekako nadzoroval delo. Dobro bi bilo, e bi prilo po-
skusit par debelih dedcev in par irokih boter, e se bo
dalo zadosti zlono dremati v tvojih klopeh.
Priel pa je pogledat, kako napreduje delo, tudi up-
nik. Tone je razkazal les in zagotavljal, da stakne vse
tako trdno, da tudi najokorneji ljudje ne bodo zrahljali
sklepov in stikov, in e bi bila v cerkvi nova maa.
upnik se je obotavljal.
e nekaj bi vas vpraal, Klanar, je dejal. Ali je res,
da se agarjeva dva slabo sporazumevata, da je zael
Gaper piti in zanemarjati dom?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
101
Tonetu je bilo vpraanje jako neprijetno; povedal pa
je po pravici, da ne ve gotovega ni, ker se ne briga; slii
pa, da ljudje marsikaj govore.
O, jaz pa vem, gospod upnik, je prihitela v delav-
nico Mana, ki je posluala za durmi. Obrisala si je s
predpasnikom usta, poljubila gospodu roko in zaela
pripovedovati vse, kar je videla in sliala, in morda e
ve. Tone jo je ustavljal, da najbr ne bo vse res, toda
brez uspeha, in ko je e mislil, da bo rekla amen in on:
,Hvala Bogu! je zaela znova: Pa. e to, gospod upnik,
in koliko bi imela e povedati!
Spremila je upnika, ki se je bil od Toneta poslovil, do
vasi, in vedno ji je e kaj v glavo padlo.
O zakonih ni tako lahko govoriti, je poudarjala, ni
tako lahko doliti moa ali eno, ker sta navadno oba
kriva, prav oba.
Od kod pa ti to ve, Mana? je osupnil upnik in se
ji tako pomenljivo in poslovilno nasmehnil, da se je res
priporoila in la.
Toneta pa je bil razgovor zelo razburil. Upal je sicer,
da pretiravajo ljudje; a e je bila polovica resnice vmes,
je bila Jerica prava muenica. In nihe ji ni mogel poma-
gati, nihe kaznovati brezsrnega moa! Reiti bi jo
mogel samo Bog in smrt.
Sestri je oponesel, da govori preve.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
102
O, Tone, se je zagovarjala Mana, to je pa druga.
Tukaj je treba govoriti natanno, resnino in brez zvi-
ja.
Kadar se spoveduje svojih grehov, je menil Tone;
ampak ti si pripovedovala tuje.
Tone je hodil nekaj asa zamiljen po delavnici, po-
spravljal orodje, pogledal proti zapadu in menil, da poj-
de malo k Bricu, ker se e veeri.
Pridem za teboj, je dejala sestra, ker moram z Ro-
zalo nekaj govoriti.
Pa orehov vzemi s seboj za otroke! je dejal Tone in
el, da bi pregnal svoje misli.
Po meji nad cesto je pasla mala Bricova Rozalka do-
mao kravico. Z dolgo ibo je stala zraven nje in pela na
vse grlo: Ko v jasnem pasu primiglja.
Dober veer, stric, je prekinila petje.
O, dober veer, Rozalka! je odzdravil Tone. Ti bo
pa dobra pevka, ker ima e zdaj tak glas. Kaj pa tvoja
sivka? Ali rada j?
Mora, je dejala Rozalka; drugae jo pa natolem.
In krava je res tako pridno mulila travo, da si e kviku
pogledati ni upala.
Kako si pa huda, Rozalka! je menil Tone. Kaj pa
delajo oe?
evlje.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
103
Kratkih besedi si pa tudi, Rozalka. Meni si ve, je
pohvalil Tone; Rozalka pa je zapela spet: Ko v jasnem
pasu.
Bric je sedel na svojem stolcu, lepo vigal in nezaup-
ljivo ogledoval in obraal razbit evelj.
Bog te ivi, Tone, je dejal, kar sedi! Jaz samo e
ogledujem tale labeder, ki ne vem kam z njim. Taken
je, kakor e bi ga bil rajnega Miha duh dve leti po Steg-
nah vedral.
Janezek, Anka in Francek so pridrli v sobo, obkolili
Toneta in ga spraevali, e je kaj prinesel. Francek je
pristavil pruico in lezel na njegova kolena.
Oh, sitni otroci, je karala mati, pustite strica pri
miru, ki je truden!
Bric je sunil evelj pod klop, vstal in si poiskal pipo.
Medtem je prila Mana in poroljala z orehi. Otroci so
se obrnili zdaj k njej, in Francek je lezel s Tonetovih
kolen spet dol. Mana je vpraala takoj, e je bil gospod
upnik pri njih. Zanaala se je, da ga ni bilo, in neprijet-
no bi ji bilo sliati, da se moti. Kakna ast pa je to, e-
sar je vsak deleen? Prav potolail jo je odgovor, da ga
ni bilo.
Pri nas pa je bil, je ljubeznivo poudarjala in pripo-
vedovala, koliko asa se je mudil, kako po domae se je
z njo menil, ker se je priel tako reko z njo posvetovat.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
104
Oh, Mana, pustiva, kar naju ni ne briga! ji je segel
brat v besedo, ker se je bal, da se zasue razgovor spet
na tisto stran, od katere se je on namenoma s tekim
trudom obraal.
Gospod upnik bo vse v red spravil, se je vnemala
Mana; zakaj jaz sem mu vse natanko razloila. Saj ni
Gaper tako hudoben, kakor ga dole ljudje.
Tedaj se je zaulo od zunaj vpitje in glasen jok, in po
vasi je pribeala brez rute, v raztrgani koemajki Jerica.
Moj Bog, kaknega moa imam! Oh, ubil me bo, je
plakala in se opotekala proti cerkvi. Za njo je prirohnel
mo Gaper, pijan in divji.
Tone in Janez sta se spogledala. Tone je bil ves bled v
obraz, in siv plamen mu je gorel v oeh; Bricu je gnala
jeza kri v lice.
Ubil jo bo, je dejal Tone.
Kakor polomljenega Miha, je dejal Bric in vzel pa-
lico iz kota. Jaz ji grem na pomo.
Bog varuj! Bog ne daj! je zavpila Rozala in potisni-
la moa nazaj. Ali naj se zgodi nova nesrea? Pojdiva
medve, Mana!
Obe sta prihiteli pomagat. Rozala je prestregla razjar-
jenega Gaperja in ga zaela miriti in pogovarjati, e
kakno sramoto nakopava svoji hii; le pogleda naj,
kako lete ljudje vkup. Mana pa je prigovarjala Jerici, da
naj se vrne lepo domov; da ne sme zameriti mou, e si
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
105
privoi katerikrat nekoliko pijae in poitka, ko se to-
likanj trudi ves ljubi dan, in to naj ima vedno pred omi,
da je za vsak zakonski prepir treba dveh; e umolkne
eden, je prepira konec.
Oh, ljuba Mana, je tarnala Jerica, ti ne pozna mo-
jega moa. Ubil me bo.
Kako pa, da sta se tako sprla? je tolaila Mana.
Oh, gospod upnik je priel k nam, da bi naju pomi-
ril. Gaper je pa mislil, da sem ga jaz naprosila, in se je
spravil nadme.
Oh, to bom pa Gaperju jaz razloila, je dejala
Mana. Saj je bil gospod upnik najprej pri nas. Ti pa
lepo tiho domov pojdi in potrpi, Jerica, potrpi!
Tako je spravila Mana Jerico nazaj proti domu in la
potem pomagat Rozali, ki je mirila Gaperja. Gaper je
nekaj asa neumno gledal in osupel poslual, kako se je
Mana posvetovala z gospodom upnikom; potem pa se
je obrnil naravnost proti Romanovi krmi.
Bric je stal na pragu, pripravljen, e bi bilo treba, bra-
niti Rozalo; Tone pa je hodil po sobi s srcem polnim
obupne alosti.
Cigan je cigan, je dejal Bric, ko se je vrnil v sobo.
Prav ni bi mu ne kodilo, e bi mu jih nametal kdo
potenih petindvajset. Joj, s kaknim veseljem bi jaz
udaril!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
106
Rozala se je tresla od razburjenja; Mana je bila pa tudi
hudo potrta, in zdelo se ji je, da je predobro sodila Ga-
perja.
Saj jo bo res ubil, se je hudoval Bric. Kaj pa je nje-
mu za enega loveka? Ali ni bil Miha njegov najbolji
prijatelj?
Janez, pusti, pusti! je svarila Rozala. Saj bo Bog
sodil.
Jaz tako mislim, je godrnjal Bric, in kakor mislim,
tako govorim.
Tako alostnega veera in za tem veerom tako dol-
ge, bridke noi e zdavnaj ni bil preivel Tone. Kakno
je bil videl Jerico! Kako se je bila spremenila bistrooka,
rdeelina, vesela herka Kranova!
To spremembo je utila tudi Jerica sama. Saj so ji
trudne noge komaj nosile shujano truplo. Po vsakem
naporu je morala poivati, da si je nabrala moi za novo
delo. Otroka sta hodila za njo. Gaperek zamiljen in
Jerica oplaena, ker sta videla mater vedno alostno. Tej
pa so plavale mune misli po temni bodonosti. Akorav-
no se ji je zdela smrt reitev iz neznosnega dunega in
telesnega trpljenja, se je vendar tudi bala umreti, bala
zaradi otrok. Kaj bosta poeli siroti? Prepuena sama
sebi se bosta pogubila; e dobosta maeho, bosta siro-
maka, ker ne bosta imela pri oetu zaslombe. In kako sta
bila potrebna dobre vzgoje! Sin je e trmasto odkimaval,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
107
kadar mu je prigovarjala mati, da mora ljubiti svojega
oeta. Saj se je bil e postavil oetu, da ne bo ubogal, in
zaslepljeni oe se je zakrohotal in ga pohvalil, da je fant,
kakor se spodobi. In ko ga je vpraal, e ga ima kaj rad,
je zaklel otrok, kakor je bil slial, in rekel, da ni; in oe
se je smejal. Sreni otroci, katerim ni teko spotovati
svojih starev!
Materi sta stregla otroka, kolikor sta mogla, ker se
jima je smilila. Spominjala sta se nejasno, da je bilo va-
sih drugae, da jima je mamica veselo pela, da se je igra-
la z njima; a to je bilo davno; zdaj je bilo njeno oko ugas-
lo, njen glas ubit, in kolikokrat so jo oblile solze! Takrat
sta se spogledala otroka; Gaperek je rekel tiho, da
mama spet joe, in Jerica se je spustila tudi v jok in ce-
petala z nogami in vpila, da se mama ne sme jokati, in
se ni dala umiriti, dokler je ni vzela mati v naroje, kjer
je skrila glavo na njenih prsih in tiho ihtela. Materi se je
storilo inako, kadar sta jo gledala oba zamiljena in
otona, kakor da bi slutila, da je ne bosta ve dolgo ime-
la, da se je morata zdaj nagledati in naljubiti za vse iv-
ljenje. In njo je gledal iz otrojih oi nekdanji ljubi
obraz, kakrnega ji je bila naslikala zaljubljena domi-
ljija, zdaj samo spomin izgubljene sree. Tako so se stis-
kali vkup pri delu, pri jedi, pri molitvi, in kadar sta bila
otroka v postelji in ju je mati odevala, ni nihe vpraal,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
108
kje je oe; ne sin ne herka ga nista ve pogreila; da je
bila le mama pri njima, mama je bila vedno doma.
Mi molimo zmeraj, se je obrnila neko v postelji
Jerica k bratu, na ast Mamki boji. Zakaj?
Oh, kako si neumna! je dejal Gaperek. Ali ne
ve, da je Mamka boja zmeraj doma?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
109
VII
V
soboto pred sv. Martinom je v t. Vidu semenj.
Gaper se je odpeljal takoj po zajtrku z doma. Zu-
naj vasi je naloil starega Krimana in Tetreva, dva sej-
marja, ki nista izpuala rada takih prilik; ne zaradi
opravkov, ampak iz lepe stare navade. Vsak teh treh bi
bil tudi hud, e bi mu bil kdo oponesel nepotrebno vo-
njo; za vsak primer pa je e poudarjal Kriman, da ne
bodo ni zamudili; zakaj veliko delo je za to leto pri kra-
ju, in kar je e ostalo, se bo lahko zmailo. Tetrev je go-
voril e vaneje in ugibal, ali gre kup pri goveji ivini
naprej ali nazaj, zakaj hudo bi bilo, e bi moral rediti
lovek v izgubo.
Tvoja goveja ivina, je dejal Gaper in udaril po ko-
nju, je en kotrun in ena maka. Kaj torej govori?
Jaz pravim, da se ivina zaje! je dejal Tetrev ualjen.
Vasih se zaje, vasih se zapije. Kaj hoemo! Takna
je letina, je miril Kriman.
V t. Vidu so li zaradi lepega najprej po semnju po-
gledat. Tetrev je popraeval kmete iz drugih krajev, ko-
liko timajo svojo ivino; a preden je priklel kak meetar,
se je vedno zgubil. Potem so li v krmo pit in zabavljat
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
110
ez slabe ase. Tako so preiveli prijeten dan in se pro-
ti veeru odpeljali domov.
Gaperju se je zazdelo, ko je pripodil do domae vasi,
da je e ejen in da bi se e rad razgovoril v veseli drubi.
Zapeljal je k Romanu na dvorie in velel hlapcu, da ni
treba izpregati, samo privee naj konja k ranti in sname
en lac z branovleka.
Konj se bo prehladil, je dejal hlapec, ker je ves
moker.
Koc vrzi nanj! je dejal Gaper in lezel od ene stra-
ni z voza kakor Tetrev od druge. Oba sta se obrnila in
akala, e bo e kdo za njima prilezel; zakaj zdelo se
jima je, da so bili trije.
Kje pa je Kriman? je dejal Gaper.
Pa res; Krimana ni, je dejal Tetrev. Kaj pravi, kje
bi ga bila zgubila? Pri Pljuskarju je bil e na vozu.
Naj lei, kjer hoe, je odloil Gaper. Kadar se na-
spi, bo rekel, da je e takna letina.
V pivnici je dobil Gaper Brica in e par drugih pivcev.
Bric, cerkev pojdi pometat! je pozdravil Gaper, da
bi prehitel Brica z zabavljanjem.
emu? je dejal Bric. Dokler si ti zunaj, ni notri ne
blata ne smeti.
Kaj pa Miha? Ali e strai po Stegnah?
Jaz mislim, da e; sicer bi ti ne hodil tako dale na-
okoli. Enkrat bo e priel pote.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
111
Ej, Bric, prej bodo prili tvoji otroci pote.
To ni ni hudega, je dejal Bric. Mojim otrokom je
dolgas, kadar mene ni doma, ker me imajo radi. Tvoji
so pa veseli, e te ne vidijo, ker se te boje kakor ivega
vraga.
O, Gaperek se me ni ne boji. Ta je e skoil vame
kakor maek, ko sem enkrat dopovedoval Jeri, kdo je
gospodar v hii.
Zato te je pa priel e tudi upnik opominjat.
O, zdaj sva e spet prijatelja, se je zasmejal Gaper.
Davi se mi je dobro posreilo. Stopil sem malo v cer-
kev, in kmalu pride mimo mene kaj pravi kdo? Sam
na upnik. Ti ne ve, kako lepo me je pogledal. Zdaj me
e gotovo hvali okrog.
Hinavec si, Gaper. Grje ravnas z eno kakor s psom;
potlej gre pa v cerkev. e si upnika premotil, ali meni,
da bo Boga tudi? Tvoja ena je tako pri kraju, da bo e
to zimo umrla.
Torej pripravi svee, Bric, in namai jarme pri zvo-
novih, da ne bodo kripali, ko bo zvonil.
Ali si ti kak kristjan? je porasel Bric. Tebi se ne
smili ne ival ne lovek. e bi bilo v nai vasi toliko mo,
kolikor je klobukov, bi tebe iz vsake potene drube
vrgli. Miha res ni bilo veliko koda; Jerice bo pa koda,
ki jo bo ti umoril.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
112
Med tem prepirom je pobiral Roman steklenice in
noe po mizi, ker se je bal, da bo planil Gaper na Bri-
ca. Prila pa je krmarica in stopila odlono na Bricovo
stran.
Prav ima, Bric, je dejala. Kako ravna ti, Gaper,
z eno, to je sramota. Moj mo mene e nikoli ni udaril;
ti pa hoes vpeljati to cigansko navado.
Plaam, je dejal Gaper, zelen od jeze, se priduil in
vrgel pet kron na mizo.
Teka sopara je legla na vso drubo. Roman si je tiho
odtel za zapitek in porinil ostanek Gaperju nazaj.
Gaper je pometel denar na tla.
Bom pa jaz pobral, je dejal Tetrev in se sklonil. On
ni bil nikoli toliko razburjen, da bi zgubil mirno pre-
udarnost.
Roman je teko akal, da bi odel ali Gaper ali pa
Bric. Tadva pa se nista zmenila za te tihe elje. Gaper je
gledal v tla in klel; Bric, ki je imel svoj sitni dan, pa je
poloil debelo pest na mizo in se rotil, da se e nikoli ni
bal Gaperja in se ga nikoli ne bo. Naenkrat je vstal Ga-
per od mize, in Bric je srepo uprl vanj oi in stisnil pe-
sti in ustnice, pripravljen, da ga prestree. Vsi so mislili,
da se bosta sprijela. Toda Gaper je zapustil s trdimi
koraki pivnico in zaloputnil vrata za seboj.
Bric, ti si danes teak. Deset centov potegne, je
dejal Roman.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
113
Kaj pa se bojite te kanalje, ki nima ni srca? je de-
jal Bric. Gaper strahuje samo tiste, ki se ga boje.
Zunaj pa je preklinjal Gaper in krial na konja, ki si
je bil odpel podbradnik. ival se je tresla in prhala. Ko
pa se je Gaper sklonil, da bi nataknil lac, in vpil, da naj
se konj prestopi, je udarila zbegana in razjarjena ival
nazaj in zadela gospodarja v trebuh. Gaper se je zganil,
skremil obraz in zlezel v dve gube in si tial trebuh.
Ves bled je lovil sapo, in mrzel pot mu je stopil na obraz.
Oprijel se je voza, kakor bi premiljeval kaj storiti.
Vzdignil je nogo, da bi zlezel gor; toda ni lo; prehudo
ga je zabolelo po vsem telesu. Oprimi je lezel nazaj v
pivnico. Vsi so se ga ustraili; tako mrtvako bled je bil
in tako se je opotekal. Sedel je na klop in dejal: Meni se
zdi, da imam dosti.
Kaj pa je, Gaper? je zakriala Romanka. Ali ti je
slabo?
Konj me je usekal, je dejal Gaper.
Za koga naj grem pa zdaj svee pripravljat in jarme
mazat, Gaper? Kaj? je dejal Bric. Ali e ve, kaj si re-
kel?
Pusti me, Bric! je prosil Gaper.
Taknega te ne morem pustiti, je dejal Bric. Tet-
rev, primi ga ti na eni strani, jaz pa na drugi, da ga spra-
viva domov!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
114
Naloili so Gaperja z velikim naporom na voz in ga
odpeljali.
Doma sta bila otroka e v postelji; Jerica je e po-
spravljala po hii, ko so ji pripeljali moa. Grozno se ga
je prestraila.
Konj ga je udaril, je dejal Bric. Gaper se je silil v
smeh, a zastokal je tako bolestno, da se je videlo, kako
se sili. Gaperek se je prebudil, se sklonil v postelji, za-
udeno gledal in vpraal, kaj je. Sestrica je spala naprej.
Oh, po zdravnika, po zdravnika! Kdo se popelje po
zdravnika? jeklicala Jerica.
Ni zdravnika! je dejal Gaper in odmigaval z roko.
Kakor se je preganil, je zastokal. Samo mir! Jutri bo do-
bro.
Mrzle obkladke mu devaj na trebuh, Jerica! je de-
jal Bric. Morebiti mu bo pomagalo. e le jetra niso po-
kodovana. Jutri pridem pogledat, kako je.
Moa sta la in Jerica je ostala pri bolnem mou. Pri-
pravila je mrzle vode, ovila obkladek in mu ga hotela
poloiti na bolee mesto; toda Gaper ni pustil.
Samo pri miru me pusti! je dejal in zastokal, in ko
ga je skuala preprositi, se je zael jeziti. Tako je bedela
Jerica, sama bolehna, celo no ob njegovi postelji in po-
sluala, kako mirno sopeta otroka, kako bolestno vlee
sapo Gaper, kako krta z zobmi in blebee v polspanju
nejasne besede. Spreletela jo je groza in mrazilo jo je po
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
115
nenaspanem telesu. e je kolikaj zadremala, jo je pre-
dramil udueni vzdih. Zaela je moliti. Potem pa je pre-
miljevala, kaj se bo razvilo iz te nesree. Morda se mo
spametuje in pobolja, in to bi bila srea za vso druino.
Da bi utegnil umreti, ko je bil tako krepak, ji ni prilo na
misel.
Kako dolga je bila no! Nihala stenske ure e nikoli ni
sliala tako razlono. Kako glasno je bilo in kar ni ena-
komerno, zdaj tie, zdaj glasneje in vasih je zastokalo
in zastajalo, kakor bi se hotelo ustaviti; potem je spet
hitelo; kazavca pa kakor da bi bila pribita; nikamor na-
prej. V zvoniku je bila ura otono, kakor da bi se zvon
poslavljal, skrivnostno, kakor da bi donelo z onega sve-
ta. Jerica je natela dvanajst. Obel jo je strah, ker je bil
mo tako nemiren in je govoril tako udno. Pritisnila se
je h Gaperkovi posteljici, kakor da bi bila tukaj bolj na
varnem. Vsak um, vsak stok jo je prestrail. Noge so ji
otrpevale od mraza; lei vendar ni hotela, da ne bi za-
spala. Hvala Bogu! zopet je ena ura v kraju, je zdihnila,
kadar je sliala uro biti, in v glavo ji je padlo, kako ud-
no je to, da pravijo ljudje tolikokrat: ,Hvala Bogu, spet je
en dan, en teden, en mesec, eno leto v kraju; nikoli pa
e ni sliala, da bi rekel kdo na smrtni postelji: ,Hvala
Bogu, ivljenje je v kraju. In zdelo se ji je, da bi tudi ona
ne rekla tako; saj bi jo zadrevala otroka. Zdaj pa si je
elela, da bi e prela no, da bi se e ul kak hrup, kak
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
116
under iz vasi. K oknu stopiti in odpreti oknico, e se e
zaznava dan, jo je bilo strah, ker se je z grozo spomi-
njala, kako je gledal Gaper v rno no. Po dolgem, mu-
nem bedenju je zaula prvega petelina. Za njim so se
oglasili drugi; oglasila se je ivina po hlevih, in kmalu so
zakripale tu in tam duri, in za tiho nojo je prihajal
glasni dan, ki je pregnal strahove.
Jerica je pripravljala zajtrk in pazila, da ne prebudi
speih otrok in moa, ki je omotien leal, teko sopel
in tiho pojeaval. Nadejala se je, da ga je poitek po-
zdravil, in ko bo videl, kako mu stree ena, mu morda
oivi hvalenost nekdanjo ljubezen.
Otroka sta se prebudila in mati ju je opominjala, ko ju
je oblaila, da naj bosta mirna, ker je oe bolan. Plaha
sta gledala na oetovo posteljo; pribliati se ni upal ne
sin ne hi. Gaper je zastokal, odprl oi, pogledal po
svoji druini in spet zameal.
Kako siv obraz imajo ata! je dejala herka. Sin pa je
silil iz sobe.
Jerica je vpraala moa, e mu je kaj bolje.
Tako, je dejal Gaper.
Jaz ti prinesem gorke juhe, da se okrepa. In naj no
poljem po zdravnika.
Gaper je nagubanil elo, namril obrvi in siknil
skozi zobe: Nikar me ne jezi! Potem je spet zameal.
Dopoldne je priel bolnika obiskat Bric.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
117
Slab si, Gaper, ga je pozdravil in sedel k njegovi
postelji. Taken si v lice kakor okajen zid. Ve kaj, Ga-
per? Ti ne bo dolgo; le meni verjemi! Jaz pojdem po
gospoda.
Tako dale pa vendar e nisem, je dejal s hropeim
glasom Gaper, ki ga je bila Bricova tolaba nekoliko
vznemirila.
Si, si, je dejal Bric. Saj ljudje te ne bodo posebno
pogreili, da ti po pravici povem; ampak z Bogom se
spravi, da ne bo imel sitnosti na onem svetu! Kaj pa z
ljudmi? Zastran mene si lahko brez skrbi. Ti nima meni
ni odpustiti, jaz tebi ni; midva sva raune sproti po-
ravnavala. Arnpak Klanarja bi jaz poklical, Toneta, da
si seeta v roke. Kaj?
Gaper je nekoliko premiljeval in nazadnje prikimal.
Kaj pa Romana? je spraeval Bric.
Zaradi testamenta, misli, se je spet razjezil Gaper.
Romana ni! Tone, e pride.
Bric je el takoj k Tonetu in mu povedal, kako reven
je Gaper, kako potrebno bi bilo, da napravi oporoko.
Vidva se pa tudi lahko poravnata, e vama gre kaj
navzkri.
Tone je zmignil z rameni, da zaradi sebe nima ni po-
ravnavati; kar se je pa zadolil Gaper pri eni, naj mu
odpusti ena. Vendar je el z Bricem.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
118
V vei sta sreala Jerico, ki je bila od bedenja in raz-
burjanja, od skrbi in alosti tako zdelana, da se je komaj
pokonci drala.
Oh, Tone, kako hudo je pri nas! je dejala in si obri-
sala oi. Nesrea za nesreo nas zadeva, in e upati si
ne upam, da bo bolje. Gaper noe nobenih zdravil in
nobenega zdravnika.
Za zimo pride spomlad, za alostjo veselje, jo je to-
lail Tone. Nikar ne obupuj, Jerica! Gaper je moan;
njega tudi huda bolezen ne bo podrla.
Oh, prigovarjaj mu ti, da naj se ne brani zdravnika!
Tebe bo poslual, je prosila Jerica in ostala zunaj, v ku-
hinji, ker si je mislila, da bo Gaper Toneta samega raji
poslual, in ker je slutila, da si imajo vsi trije e kaj po-
sebnega povedati.
Tone se je ustrail Gaperja; tako onemogel, tako
mrliu podoben je leal pred njim. Gledala sta si nekaj
asa v oi, in Tone je dejal, da mu je hudo, da se je taka
nesrea zgodila. Toda pogum, Gaper! Tak korenjak
prenese marsikaj, in Bog tudi pomaga, ker se mu otro-
ka smilita. Kje pa te boli?
Okrog pasu, je dejal Gaper.
Jaz bi tudi zdravnika poklical, je menil Tone. e
drugega ne, loveka vsaj pomiri.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
119
Gaper je stisnil ustnice in odkimal. Midva nisva bila
zmeraj prijatelja, je dejal ez nekaj asa in mu podal
roko.
Kaj to! je dejal Tone. Jaz sem e zdavnaj vse poza-
bil.
Ali ve, kdo ti je ubil psa? je zael spet in pomolal.
Jaz. Ti si pa obdolil nekega drugega.
To mi je pa res al, se je prestrail Tone. A tebe
nisem nikoli mislil.
In potlej so tudi tebe obdolili, je zdihnil Gaper,
tudi po krivem.
Zastran Miha, misli, je poprijel Bric, in Gaper je
prikimal. Kajne, da si ga ti ubil, Gaper? je silil Bric.
Ali te nisem imel jaz zmeraj na sumu? Poglej, Gaper,
da se nisem motil!
Saj si me tudi zmeraj drail. Ampak nala ga nisem
in namena nisem imel.
Rad verjamem, Gaper, je dejal Bric. Tako hudo-
ben nisi bil, dasi te ni bilo veliko prida. Zdaj se pa po-
govorita vidva sama med seboj!
Bric je stopil v kuhinjo in dejal: Ti, Jerica, daj mi kos
papirja in pero, da bomo nekaj zapisali!
Jerica je poiskala papir in pero, prepriana, da gre za
oporoko; Bric pa je napisal kar zunaj par vrstic in vzel
potem vse vkup s seboj v sobo.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
120
Ti, Gaper, glej, jaz sem pa tole zapisal, je pokazal
Gaperju list, da bo imel Tone kaj v rokah, e bi ga e
katerikrat obdolili zaradi tebe.
Meni ni tega ni treba, se je branil Tone.
Vem, da ne, je menil Bric; ampak Gaperju je tre-
ba, da ne bo kdo zaradi njega trpel. Zmeraj je dobro, e
ima kdo kaj pisanega v rokah. Ali ni res, Gaper?
Gaper je srepo gledal in Toneta je muil razgovor;
Bric se mu je zdel brezobziren, neusmiljen.
e ozdravi, Gaper, je dejal Bric, ki ni hotel odje-
njati, dobo papir nazaj. Moja moka beseda. e pa
umrje in saj ve, da smrt ni ne izbira ti pa ne
more ni kodovati, in tudi potem ga ne pokaem niko-
mur, razen e bi bilo treba reiti Tonetu dobro ime. Ali
ti je tako prav? Kar podpii, Gaper, da vsaj po smrti ne
bo kodoval potenim ljudem!
Gaper je temno gledal; a Brie mu je prigovarjal tako
ljubeznivo in tako goree, podloil e tudi desko pod
papir in mu stisnil pero v roko, da se Gaper ni mogel
ve ustavljati.
No, vidi, Gaper, ga je pohvalil Bric. Reci, e ti ni
zdaj lae pri srcu! e pa hoe, ti pa spieva zdajle e
testament, da ga kar podpie, tako da bodo vse sitnosti
pri kraju.
Jutri, jutri, je stokal Gaper, e ne bo bolje.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
121
Po gospoda pojdem pa jaz vendar, je tolail Bric
bolnika, ki je odkimaval, e da se e ne mudi. Mudi ali
ne, je menil Bric. Varna pot je najbolja. Potlej si brez
skrbi in za tvojo duo naj se hudi pod nosom obrie. Ali
ni res? Spovedal si se tako e nama; ampak odvezati te
midva ne moreva.
Bric je spravil papir s podpisom, Tone je e segel v
roko Gaperju in la sta. V vei pa je dejal Bric, da poj-
de po gospoda; zakaj Gaper najbr ne bo preivel pri-
hodnje noi.
Oh, uboga moja otroka! je zdihnila Jerica in si za-
krila oi, kmalu bosta brez oeta in matere! utila se
je tako onemoglo po vseh prestanih dunih in telesnih
mukah, da ji je ginilo vsako upanje, da bi se mogla e
okrepiti. Tone, ki je poskusal ublaiti Bricove besede, je
trdil, da se njemu Gaper ne zdi e tako slab; prevzela pa
ga je bila tolika ginjenost, ko je videl Jerico tako slabot-
no, da se niso zdele njegove besede kar ni verjetne.
Oh, kako bo koda Jerice! je dejal Bricu, ko sta bila
zunaj hie.
Jaz mislim, da bo Gaper umrl, je menil Bric. Pot-
lej je Jerica reena in bo na novo oivela.
Jaz pa se bojim, je rekel Tone, da pojde ona kma-
lu za njim.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
122
Teko mu je bilo pri srcu, ko je premiljeval to ver-
jetnost, in tiho se je poslovil od prijatelja, ki se je od-
pravljal na pot po gospoda.
Preden se je e vrnil Bric z upnikom, je bil Gaper e
izdihnil. Jerici so zrastle zdaj skrbi in opravki ez glavo.
Pripravljati bi bila morala, kar je bilo treba za pogreb,
opravljati vso hio, skrbeti za otroka, za druino, za i-
vino, in sama se je komaj pokonci drala. Prihiteli sta ji
na pomo nekdanji prijateljici, ki sta se toliko let ogibali
hie, Rozala in Mana, in ji odvzeli velik del gospodinj-
stva. Bric in Tone sta oskrbela, kar je bilo potrebno za
pogreb.
Ali je dosti pijae pri hii, je vpraala Jerica, za ti-
ste, ki bodo uli pri mrliu?
Ni treba nobenega loveka in nobene prjae, Jerica,
je dejal Tone. ul bom jaz in Mana; druge bomo od-
pravili. Takim uvajem ni za molitev; saj lahko molijo
doma ali v cerkvi; za pijao jim je in za zabavo, kakor da
bi se prili norca delat iz mrlia.
Tako se je tudi zgodilo, in pametnim ljudem se je zde-
lo prav. Tetrev in nekateri drugi pa bi bili radi uli in pili;
zato so tudi zabavljali, da se opuajo lepe stare navade.
Vrhu tega je Tetreva e strailo. Bric, ki se je odprav-
ljal po svee za pogreb, je bil naprosil tega moa, ki je v
vsej vasi najbolj utegnil, naj pride namesto njega dan
zvonit.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
123
e bi se le ne zvonilo tako zgodaj! se je branil Tet-
rev.
V jeseni, ko ni toliko dela, za eno uro gor ali dol, ga
je tolail Bric, tako da ga je pregovoril.
Krsta z mrliem se je bila ponoi prenesla v cerkev, in
zjutraj je priel Tetrev zvonit. V nos mu je udaril mrtva-
ki duh, tako da mu je zagomazelo po vsem ivotu. Sto-
pil je par korakov naprej in se spotaknil ob krsto; njego-
vi lasje pa pokonci. Tema, duh, krsta, in zdaj naj lovek
dan zvoni! Ko pa je krsta e nekoliko poila, se je Tetrev
obrnil in prekrial in beal iz cerkve, kakor da bi el raj-
nik s svojo smrtjo nadenj.
Pogrebci so bili veinoma tega mnenja, da je Gaper
prav storil, da je umrl. Ko je rekel upnik med molitva-
mi: Requiescat in pace! je odgovoril Bric, ki je stregel:
Deo gratias!
Kako pa odgovarja, Bric? ga je tiho vpraal Ro-
man, ki je stal zraven njega.
Ulo mi je, je poepetal Bric.
Tetrev in Kriman sta trdila, da bosta zelo pogreala
Gaperja, ki je bil poten in dober lovek; brez napak pa
tudi onadva nista. Tako smo od danes do jutri, je de-
jal Kriman. Trudimo se in delamo, in nazadnje vse
vkup ni ne pomaga. Kaj hoemo? Takna je letina.
Drugim se je smilila Jerica, ki je z otrokoma omaho-
vala za krsto in si brisala oi. Dasi je bila veliko pretrpe-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
124
la, je imela do zdaj vsaj nekoliko opore, in zadnji dan ji
je bilo oivelo upanje, da se Gaper spreobrne. Zdaj je
ostala sama z dvema otrokoma, ki ji ne moreta ne sve-
tovati ne pomagati. Mala Jerica je komaj vedela, kaj po-
meni sprevod; tako brezskrbna je hodila ob materini
roki in gledala na vse strani, upnika, ki je zdaj snel
kapo, zdaj jo dejal spet na glavo, in Brica, ki se ji e nik-
dar ni zdel tako imeniten, in moe, ki so nosili. Gaper-
ek je pobeal oi in stiskal ustnice; solzil se ni, ker se ni
znal e hliniti.
Ko je mlada vdova e nekoliko pomolila ob sveem
grobu, se je vrnila z otrokoma v osamelo hio. Utrujena
je sedla na klop v vei, stisnila otroka k sebi in zbirala
misli, kako bi se lotila novega dela. Najbolj jo je skrbe-
lo, v kaknem stanju je zapustil mo gospodarstvo.
e sta namre mo in ena potena in pametna, ima-
ta oba natanen pregled vsega premoenja. Mo ne
skriva pred eno ne svojega denarja ne svojih dolgov, in
ena ne zapravlja skrivaj in ne spravlja na tihem v svo-
jo skrinjo. Naj umrje potem mo ali ena, bo vdovec ali
vdova dobro vedela, pri em je. e pa ni tega vzajemne-
ga zaupanja, nastanejo po smrti zmenjave. Oglase se
upniki, o katerih ni prej nikoli ni sliala vdova, in zah-
teva se marsikaterikrat vrailo dolgov, katere je bil mo
e poravnal. Zakaj denar je velika skunjava, in kadar
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
125
gori hia, pritisnejo tatje, da bi zase kaj reili in odnes-
li.
Ni se bila e pomirila Jerica, e je prinesel pismonoa
troje priporoenih pisem. S tresoo se roko je potrdila
Jerica prejem in odpirala pismo za pismom. Glasila so se
podobno; povsod soalje zaradi bridke nesree, ki je za-
dela hio, in potem pronja, da naj vdova kmalu porav-
na, kar se je bil zadolil rajni mo, da se izogne sodne-
mu postopanju; takoj pa naj pripozna ta dolg. Oglasila
se je Romanka, da bi potolaila Jerico; ko pa je odha-
jala, je omenila gredo, da je ostal Gaper e nekaj na
dolgu; da se sicer ne mudi tako hudo; a dobro je vendar,
da se stvar ne pozabi.
Tolait je priel sorodnik Tetrev, ki je tudi namignil,
da je neko, kakor se mu zdi, Gaperju, Bog mu daj ne-
besa, posodil par goldinarjev, ki si jih je on tako reko
od ust pritrgal, in da bi bilo lepo, e bi jih vdova vrnila,
da bi rajniku teh par krajcarjev ne zapiralo nebekega
kraljestva. Potem pa se je portvovalno ponudil za varu-
ha otrok, e da je sorodnik in da bi ga bil rajnik najbr
sam na smrtni postelji prosil te usluge, in on, Tetrev, bi
ne bil mogel odrei; tako rad ga je imel; on bi pa tudi
posvetil varovancema vse svoje moi in ves svoj as, in
asa ima dosti, otroke pa posebno rad.
No, Gaperek, Jerica, pridita! je klical, in dajta
roko striku!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
126
A naj je vabil e tako zapeljivo, otroka mu nista za-
upala in Jerica tudi ne, ki je menila, da mora vse to e
dobro premisliti.
Oh, kaj bo e prilo nadme! je tarnala, ko ni bilo
dobiti pri hii nobenega denarja, strokov pa e toliko
napovedanih in bogve koliko e neznanih. A najprej bo
treba preskrbeti varuha. Toda katerega? Oh, ona bi e
vedela; toda kdo si upa prositi tistega, katerega je raza-
lil! Kdo sme zahtevati dobroto za krivico!
Popoldne je prila Rozala in Jerica ji je potoila svoje
teave.
To bo vse varuh uredil, je menila Rozala. Ali si ga
e izbrala?
Oh, ni ne vem, kam bi se obrnila, je dejala Jerica.
Kdo bo pa hotel prevzeti, ko je vse tako zmeano! Kaj
pravi ti, koga bi naprosila?
Jaz sem mislila na Klanarja, na Toneta. On je po-
ten in razumen lovek, ki se bo potegnil zate.
Samo e si bo hotel nakopati toliko sitnosti. In saj
ve, kako je bilo in kaj se je zgodilo. Jaz si ga ne upam.
prositi. Vdovi so se udrle solze v spominu nekdanjih
dni, in kako je zavrgla oetov svet in zakrivila svojo ne-
sreo.
To re prepusti meni, Jerica! je dejala Rozala. Ko-
likor poznam Toneta, se ne bo branil.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
127
Rozala je povedala mou doma, katerega varuha je
nasvetovala Jerici. Jaz sem se bala, je rekla, da bo
prosila tebe. Teko bi bilo odrei in teko sprejeti, ko
imava toliko svojih skrbi. Pojdi ti k Tonetu in prosi, naj
on prevzame, ki bo lae opravljal ko midva. Jerica je pa
grozno slaba; sama kost in koa, in bojim se, da bo imel
varuh kmalu dve siroti na glavi.
Tonetu pa so silile v glavo nove misli. Kako slabotna
je Jerica, to je bil kar pozabil; videl je samo reeno, osvo-
bojeno; obloeno pa s toliko skrbmi, da bi jih sama te-
ko obvladala. Zvest prijatelj bi ji moral svetovati, da naj
si poie potenega moa, naj se spet omoi; za svoja
otroka bi potem lae skrbela, in oimi niso na tako sla-
bem glasu kakor maehe. On bi Jerico takoj vzel. Seve-
da se je nekoliko postaral, a ona se je tudi.
Na steni je viselo zrcalo, zapraeno in na pol slepo.
Tone ga je skoz ve let preziral, zadovoljen, e mu je po-
kazalo, kod naj se brije. Zdaj pa je skrbno obrisal steklo,
potegnil s predpasnikom ez svoj obraz in se pogledal
proti lui, e je e za med ljudi. Spomnil se je tudi, da si
je e davno hotel naroiti novo obleko, in preudarjal,
kako bi se dalo vse urediti. el je gledat v svojo hranil-
no knjiico, koliko se je e nabralo, in zadovoljen si je
opisaval, kako se bo razveselila Jerica, ko ji on pove, ko-
liko ima prihranjenega denarja in kako lahko bosta skr-
bela za otroke. In tako se je zatopil v te misli, da je kar
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
128
nekako elel, da bi bila Jerica v prav velikih stiskah, sa-
mo zato, da bi jo on reil in si prisluil njeno hvalenost
in s hvalenostjo njeno srce. Ko se je vrnil iz teh sanja-
rij spet k svojemu delu, se mu je zdelo, da dela e za Je-
rico. Toda kaj, ko bo treba akati zaradi tako imenova-
nega alovanja! Kaj pa pomaga alovanje, e je hii go-
spodarja treba? In za Gaperjem alovati je huda zahte-
va. Toda naj bo, da ne bodo ljudje brusili jezikov.
Priel je Bric s pronjo, da naj prevzame Tone varu-
tvo Gaperjevih otrok.
Zakaj pa ne? je dejal Tone.
Dobro delo stori, je dejal Bric; zakaj Jerica je v
velikih skrbeh in ne ve, kam bi se obrnila.
Tone je poklical sestro Mano in ji povedal svoj sklep.
Prav, Tone, je dejala sestra; meni se tudi smilita
siroti, ki sta brez oeta.
Sporoi to Jerici, Janez! je dejal Tone. Kadar me
potrdi sodie, pridem sam dol, da se z njo pogovorim.
Precej ne grem, da ne bodo rekli ljudje, da se ponujam.
Gaper je ravno prav umrl, je menil Bric, da ni e
zapravil doma.
Druina ga je zapeljala, je dejala Mana. Kako je
to prilo, tega jaz ne vem; mislim pa, da prava ena e
kako privee moa na dom.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
129
Pravega moa nikoli, je ugovarjal Bric. Jerici pa se
bo odvalil teak kamen od srca, ko ji sporoim, kar smo
se zmenili.
To je bila iva istina; zakaj Jerica ni slepila sama sebe,
da bi bila upala iveti e nekaj let; tako je bila onemog-
la, tako jo je sapilo in tialo v prsih. ez dan ni mogla
poivati, ker jo je delo priganjalo, ponoi pa so ji odga-
njale spanje skrbi, in kadar je zjutraj prepotena vstala,
ni utila novih moi, samo prejnjo slabost. Hotela je le
e poskrbeti za svoja dva otroka, preden odide. Preudar-
jala je, kako poten lovek je Tone, ki ne bo iskal svoje-
ga dobika in ne prikrajeval varovancev, zlasti ker je
sam premoen in nima svojih otrok. In morda, in e Bog
da, se ju bo e spomnil ob svoji smrti. Teh misli se Jeri-
ca ni sramovala, in kdor ve, da tudi pri izbiranju botrov
ljudje ne gledajo samo na pobonost, ji ne bo zameril.
Premiljevala je tudi, kako bi Toneta zahvalila za nje-
govo postreljivost. Ali naj bi ga povabila na veerjo in
Brica z njim, da bi ta nekako posredoval in gladil pot od
hie do hie? Zakaj prve besede po zameri ne steejo
vedno lahko z jezika; vekrat je treba priprege. Tolai-
la se je s premislekom, da tako hud ne more biti Tone;
sicer bi se branil nadlenega varutva. Ali naj bi la sama
k njemu s svojima otrokoma, da bi ju priporoila in pro-
sila, da naj pozabi, kar se je zgodilo? Tako je premilje-
vala in odlaala in akala, da bi sodie potrdilo Tone-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
130
ta kot varuha. Medtem je slabela bolj in bolj in nekega
jutra ni mogla ve vstati. Otroka sta e skakala po po-
steljah in se udila, zakaj ju mama ne pride klicat. Ga-
perek je el tiho k njeni postelji in jo vpraal, e je e
zadosti spal.
Napravi se, Gaperek! Jaz te bom nekam poslala,
je dejala mati.
Gaperek je prinesel svojo obleko, da mu je pomaga-
la; potem je pridrobnela Jerica, da ji je mati zavezala
krilce in ji poesala lase. Solze so silile materi v oi; ob-
jemala je oba otroka in ju spraevala, e se bosta spo-
minjala svoje mame. Otroka sta jo zaudena gledala, ker
nista razumela pomena njenih besed.
Ali bosta molila zame? je vpraala.
Jaz bom, je dejal Gaper, oena.
Jaz pa tudi angelsko eenje, kadar bom znala, je
pristavila Jerica.
Gaperek, pojdi zdaj k Bricovi mami in prosi, da naj
pride malo k meni!
Fantek je stekel k Bricu; herka pa je la deklo klicat.
Jerica je spoznala, da je treba hitro vse urediti, da je ne
prestree smrt.
Kaj pa je, Jerica? se je prestraila Bricovka, ko jo je
zagledala v postelji.
Ni posebnega, Rozala, je dejala Jerica in ji podala
roko. Za Gaperjem pojdem, in tebe moram spet nad-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
131
legovati. Reci ti Janezu, naj stopi do gospoda upnika,
da me pridejo prevideti, da ne bo prepozno kakor pri
Gaperju. Ti mi pa postavi semkaj kri in dve svei in
blagoslovljeno vodo; kar oltarek mi napravi! Pojdi pa e
poprej k Tonetu in prosi ga, naj pride nekoliko k meni
in Mana tudi z njim! Spodobilo bi se, da bi la jaz k nje-
mu; a toliko asa sem odlaala, da ne morem ve. Kajne,
da pojde precej, Rozala?
Rozala se ni obotavljala, ker se ji je zdelo, da se res
mudi. Tone pa se je ravno napravljal na pot k Jerici. Do-
bil je namre od sodia odlok, da je postavljen za sova-
ruha Gaperjevima sirotama. Napravljal pa se je skrbno,
ker se mu je zdela pot vana, odloilna za njegovo iv-
ljenje, in prav bal se je, kako bo opravil. Kako pa ga je
prestraila Rozala z novico, da je Jerica zelo slaba in da
eli govoriti z njim in z Mano! Mana, ki se ji ni bilo tre-
ba preoblaiti, je bila takoj pripravljena.
Med potom se je tolail Tone z mislijo, da morda ni
tako hudo. Ko pa je zagledal Jerico shujano in bledo, se
mu je storilo inako, da ni mogel nobene besede izrei.
Mole ji je podal desnico, ki jo je prijela Jerica z obema
rokama, in tudi njej so se udrle solze.
Oh, ne zameri, Tone, je ihtela, da te nisem prila
ne prosit sama za varuha, kakor bi se bilo spodobilo, in
ne za hvalit se, kakor je moja dolnost! Saj vidi, kako se
mi godi, in bala sem se tudi. Ne zameri, Tone, in odpu-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
132
sti, kar sem ti hudega storila, in ti, Mana, tudi! Saj sem
dosti pretrpela, in najhuje trpljenje je, da moram za-
pustiti dva otroka v teh letih, ko si sama ne moreta ni
pomagati.
Mana ji je stisnila roko in menila, da naj bo zaradi
otrok brez skrbi; onadva bosta gledala. da se jima ne bo
slabo godilo.
Oh, Jerica, ne govri tako! je prosil Tone. Jaz sem
te imel vedno rad in te imam e. Kar je bilo, to je prelo.
Glej, svoja otroka ti izroam! Ali ju bo rad imel?
Kakor e bi bila moja, je dejal Tone.
Gaperek, pojdi k meni! je vabila Mana, prijela
deka za roko in ga vlekla k sebi, ker se je ustavljal. Saj
si vrst fant, ves kakor oe, oi, nos, usta.
Tone pa je vzdignil na koleno malo Jerico in ji gladil
mehke lase, in deklica se ni bala, ker je videla mater pri
sebi.
Velike skrbi sem ti naloila, Tone, je dejala spet
mati; toda jaz si nisem vedela drugae pomagati, in na
koga bi se mogla bolj zanesti!
Prav, Jerica, je dejal Tone, ampak ti govori tako,
kakor da bi se e hotela loiti s tega sveta. Morda pa Bog
da, da se spet na dobro obrne. Samo zaupanja in pogu-
ma ne sme izgubiti. Ti bo ozdravela, in oba skupaj bo-
va tako lepo skrbela za Gaperka in Jerico, da ne bosta
ni pogreila oeta.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
133
Oh, le tolai me, Tone! se je bridko nasmehnila
ona. Ti si bil vedno dober in tudi zdaj me noe aliti.
Bog ti povrni tvoj dobri namen; ampak to so besede.
e bo sama obupavala, ji je oponesel Tone, kako
bo bolje? Misli tudi nase in ohrani se svojima otroko-
ma! Najprej zdravje, Jerica, potlej bomo pa dalje govo-
rili.
Zvedavo ga je gledala bolnica, kakor da bi hotela brati
v njegovih oeh, ali govori zares ali jo samo tolai.
Po moji smrti preglej, Tone, je dejala ez nekaj asa,
e tisto omaro v hramu! Morebiti dobi kakne raune
ali pobotnice, da ne bo zahteval kdo za svoj dolg dva-
krat plaila. Oh, saj je vse tako zmeano. Lahko bi bilo
vse drugae in najteji je tisti kri, ki si ga lovek sam
naloi. In potem, Tone, je dodala tiho, kadar bosta
popraevala otroka, kaken jima je bil oe, kakna mati,
govori lepo in navajaj ju, da bosta molila za stare. e bi
pa hotela Jerica, kadar doraste, vzeti kaknega pijanca
ali pretepaa, svari jo, da odvrne nesreo! In zdaj sem
opravila. Zbogom, Tone in Mana, zbogom! Dajta mi e
roko na besedo! Gaperek in Jerica, vidva bosta morala
rada imeti strica Klanarja in teto Mano in ubogati oba,
da bo vaju Bog rad imel in vajina mama tudi. Kajne,
Tone, da bo dober varuh? Zavoljo Boga, Tone!
In zavoljo tebe, je dejal Tone in se obrnil stran, ker
se je sramoval kazati svojo ginjenost.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
134
Mana je vpraala, e ne bi otrok s seboj vzela za ez
dan, da bi imela bolnica ve miru.
Ne, ne, je branila Jerica, pusti, da se ju e nagle-
dam! Saj nista hudobna. Bog ti povrni, Mana, kar si
meni in kar bo otrokoma dobrega storila!
Popoldne so Jerico prevideli in zveer ji je nekoliko
odleglo. Prili sta k njej Rozala in Mana, da bi pomaga-
li, e bi bilo kaj treba. Spravili sta otroka k poitku in
sami nekoliko dremali, nekoliko se tiho pogovarjali.
Bolnica je teko hropla, govorila ni ni.
Oh, ni ne pomaga, je dejala naenkrat polglasno in
se skuala skloniti. Umrla bom.
Ali naj zbudim otroka? je vpraala Mana.
Ne, ne; naj spita; jaz bom tudi kmalu zaspala. Oh,
ljubi Bog, usmili se mojih otrok!
Rozala je prigala sveo in zaela z Mano tiho moli-
ti. Med molitvijo je ugasnila iva lu oi, in zadnja sol-
za je stekla po velih licih.
Otroka sta mirno spala in gledala morda v sanjah
ljubo mamico zdravo in veselo, kakor v davnih davnih
asih. Poleg njiju pa se je pripravljal oder za njeno telo,
in kar je bilo odraslih pri hii, so bili vsi pokonci, in
Mana je opominjala, da tiho tiho, da se ne zbudita otro-
ka.
Ko je zjutraj zapel mrtvaki zvon, je Tone e vedel, kaj
to pomeni. Ker ni bilo sestre doma in nikogar drugega
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
135
blizu, se mu ni bilo treba sramovati solz. Sklenil je roke
in premiljeval, kako ga je ogoljufalo upanje prej in zdaj,
kako se mu je dvakrat pribliala srea in obakrat zbea-
la, kakor bi se norca delala iz njega. Oh, nespametno
upanje in nepotreben nemir! Toliko se je pokazalo son-
ce, da se tem tee uti tema in no. Spomin mu je e pri-
klical pred oi ljubo podobo in zadnje besede drage raj-
nice so e odmevale v njegovih uesih. Tone si je pri-
segal, da hoe izpolniti njene zadnje elje in skrbeti ka-
kor oe za njena otroka.
Gaperka so bile enske, ki so hodile sem in tja, pre-
budile. Pogledal je izpod odeje in se spomnil, da je bilo
takrat, ko mu je bil oe umrl, ravno tako.
Tudi mama je umrla, je dejal tiho, se skril spet pod
odejo in pritajeno ihtel.
Jerica pa je zahtevala, ko se je zdramila, da jo mora
mama oblei, in ko so ji pokazali mamico na odru, si je
zatisnila oi in kriala, da naj vstane, da takne noe gle-
dati.
Gaper je vstal, se tiho napravil, pristavil stol in gledal
materi v obraz, in oi so se mu polnile s solzami.
Ali bo mama zmeraj mrtva? je tiho vpraal Bricov-
ko, ki je utrinjala sveo. Prila pa je Mana in pripeljala
s seboj dva Bricova otroka, Janezka in Anko, ki sta ji po-
magala pregovoriti Gaperja in Jerico, da sta se loila od
ljube mamice.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
136
VIII
M
ana je bila pripravila doma vsem tirim otrokom
zajtrk. Po zajtrku sta razkazovala Bricova dva, ki
sta bila tukaj kakor doma, Gaperju in Jerici Klanarje-
vo hio, sobo in veo in kuhinjo. Gaperju in Jerici je bilo
vse novo in vse zanimivo. Gledali so skoz okna, kako
ene jesenski veter vodene sneinke v ipe, na golo
drevje, po mokrih tleh. Igrali so se z deicami, ki jih je
bila Mana prinesla iz delavnice, in nekoliko se tudi dol-
goasili.
V delavnici, je dejal Janezek, tam je ele lepo. Tam
so age, pile, sekire, struniki in vse polno ostruja in
desak. Ne vem, kako je to, da je zaprta.
Zaklenil jo je bil za seboj Tone, ki je delal teko delo,
krsto za umrlo Jerico, in ni hotel, da bi ga kdo motil in
vpraal, kaj prenehava in kaj premiljuje. Nobene e ni
sestavljal iz tako lepih desak in nikoli ni gledal s toliko
skrbljivostjo, da bi ne bila ne prenizka, ne pretesna. Pre-
strl jo je z mehkim ostrujem, z zelenim smrejem in
bledim romarinom, poroenim z grenkimi solzami.
Gaper in Jerica sta tiala domov. Jerica je bila neka-
ko pozabila, da ji je mati umrla; Gaper pa bi jo bil spet
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
137
rad videl. Da bi jima raztresla misli, je peljala Mana
otroke k Bricu, kjer se je druba e pomnoila, kjer se je
videlo spet mnogo novega in zanimivega; sama je pa
dala prepeljati obe otroji postelji na svoj dom.
Ko sta sliala otroka zveer, da ne bosta spala doma,
sta bila alostna. Stisnila sta se skupaj k pei Klanarjeve
sobe, in srce se jima je krilo v bridki malodunosti. Je-
rica je tiho ihtela, Gaper je gledal zamiljen predse.
Zdajle enkrat, je dejal polglasno sestrici, bo priel
stric Klanar pijan domov in bo vpil in klel. e bo pa
hotel tebe udariti, se kar zame skrij! Mene ne boli tako
hudo.
Zganila sta se oba in stisnila tesneje, ko so se zauli
koraki v vei. Priel je Tone in prinesel na kroniku
medu in zraven rnega kruha.
Jerica, pojdi blie! je dejal. Dobo medu. Ali pa ti,
Gaperek, ti si bolj pogumen: pripelji sestrico!
Otroka si nista upala; zato je nesel Tone sam vsakemu
kos kruha z medom namazanega. Oba sta vzela in jed-
la, in ko je vpraal Tone Jerico, e hoe e, se je bila e
toliko osrila, da si je oddahnila in prikimala. Po veer-
ji sta nekoliko molila s Tonetom, potem ju je spravila
Mana spat. Postelji sta imela tako blizu, da sta se lahko
dotaknila z rokami, e sta jih iztegnila oba. Nekaj minut
sta si nagajala, da jo je eden iztegnil in drugi umaknil;
potem pa sta zaspala.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
138
Le poglej, Mana! je dejal tiho Tone sestri in poka-
zal spea otroka. Tako se mi zdi, kakor da bi bila oi-
vela naa hia. Kakor dva angelka, ki sta si polomila
peruti in ne moreta od tal.
Skrbi bodo pa tudi, je dejala Mana; ne da bi bila
nevoljna, iz navade lovek rad potoi.
Tonetu se je zdela Jerica kakor ljubek spomin umrle
matere; Mani pa je bil Gaperek ve, ki je imel ravno
tak nosek, tako tenke ustnice kakor njegov oe in je tudi
tako svetlo in smelo gledal.
Tretjega dne so zagrebli mlado mater, in vsem po-
grebcem se je v srce sinilila mala Jerica, ki je vpila, da
ne v jamo, ne v jamo! Gaperek je stal bled ob gro-
bu in pogledoval strica Toneta, kakor da bi prosil po-
moi, in ko je videl, da si ta brie solze, so se udrle tudi
njemu po mehkem licu. Domov grede je rekel sestrici,
da ne bosta mame ve videla, in Jerica je alostna kima-
la, kako jo mora zebsti v grobu in kako jo bo ponoi
strah.
O Klanarju so sodili ljudje, da je dober lovek, ker se
je tako zavzel za zapuena otroka; nekateri so pa me-
nili s Tetrevom, da Tone e ve zakaj; posestvo, dasi za-
nemarjeno in zadoleno, je e zmeraj lepo, in marsikak
varuh si je e lepo opomogel.
Tone se je bil lotil z vso vestnostjo novega posla. Pre-
iskal in pretaknil je vse kote po pisanih zaznamkih, ko-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
139
liko je dolgov, e je kaj terjatev in morebiti e kje kak
denar. Pregledati je bilo treba vse posestvo in ugotoviti
meje; zakaj ob takih prilikah se mejniki rahljajo, in mar-
sikak potenjak hoe vsaj par senjev tako reko pripo-
sestvovati in si misli, da bo Boga potem e kako z mo-
litvami potolail. Koliko potov je imel Tone k sodiu! S
svojim denarjem je zaasno poplaal davke in pristojbi-
ne. Preraunal je, koliko bo treba dati zemlje v najem,
da ne bo treba najemati predragih delavcev; koliko sme
obdrati ivine, ne da bi bilo treba kupovati krmo, in
doloil je, koliko je v gozdu lesa zrelega za prodaj brez
kode. Napravil je drabo, in tisti, ki so hoteli kupiti prav
poceni, so se jezili, da drai tudi Tone sam. Nikomur
ni ne privoi, so dejali, in ko je nazadnje nekaj sam
izdrail, ker je ponudil najve, so rekli spet, da bo imel
lep dobiek in da se e vidi, da se kot varuh ne bo zapu-
stil.
Ti, Tone, je dejal zato nekega dne Bric, ki je slial
take govorice, ali pie ti sproti, koliko ima dohodkov
in koliko strokov pri svojem varutvu?
O, dohodke piem, je dejal Tone; da bi jih le kaj
ve bilo! Vsakega krajcarja, ki ga izdam, pa ne bom za-
pisoval.
Daj, daj! je silil Bric. Pisana re je zmeraj dobra.
Potreboval bo pri sodiu in tudi pozneje, da se opra-
vii. Saj vidi, da ni takega potenja na tem svetu, da bi
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
140
se ga natolcevanje ne lotilo, in koder leze pol, ostane-
jo sline.
Bric se je tudi krepko postavljal za svojega prijatelja;
donaal mu pa tega obrekovanja ni, da bi ga ne alostil.
Otroka sta se privajala novim razmeram. Strica Toneta
se nista ve bala, ker ni bil nikoli hud; samo to se je Ga-
perku udno zdelo, da ni priel nikoli pijan domov. Da
tete Mane nista takisto rada imela, tega je bil nekoliko
kriv preivi spomin rajne matere; vendar sta njeno opo-
minjevanje in pouevanje posluala kmalu brez teave
in brez zanimanja. Najljubi prostor jima je bila delav-
nica, kjer je bilo vse tako lepo navleeno in toliko deic
in odrezkov, ki so se dali tako razno vrstno porabiti.
Tone je vedno potrpeljivo odgovarjal, vse lepo razloil
in jima sproti jemal iz rok nevarno orodje, vesel, da ga
imata oba tako rada.
Najveje veselje je bilo, kadar sta smela iti k Bricu ali
kadar so prili vsi tirje Bricovi otroci k njima v vas. Ta-
krat je odmevala vsa hia od veselega krianja. Rozala in
Mana sta menili, da v prejnjih asih otroci niso bili tako
razposajeni; Bric se je smejal zadovoljen, da so tako zd-
ravi; Tone pa si je elel v srcu, da bi mogel tudi tako hi-
tro pozabiti kakor Gaper in Jerica. Kako ponosna je bila
Jerica, da je e marsikatero tudi teko igro razumela,
kako se na primer skrije fiol pod en prst sklenjene pe-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
141
sti, in zdaj naj kdo ugane, pod katerim tii! e Bric ni
zmeraj uganil; in kako zmagovito se je nasmejala stricu
Tonetu, ko se je zmotil. Ponudila mu je svojo majhno
pest in dejala kakor zahteva igra: Prepelica v prosi.
Ven jo iztrosi!
Pod podom?
Pod prstom!
Pod katerim?
Tone je pokazal in ni uganil. Stvar ni tako enostavna
A tudi med otroki se dobe takni, ki kaze igro. Tak
sitne je bil Janezek, najtareji Bricov sin, ki je kmalu
Gaperka za seboj potegnil. Tema dvema se je e zde-
la marsikatera igra preotroja, in Janezek se je ustil, da
ne ugane nihe, pod katerim prstom ima prepelico. In
res so ugibali vsi zaman. Janezek namre ni dejal fiola
pod noben prst. Ampak to je sleparija. Anka in Rozalka
sta tudi sitnea poteno v strah vzeli; po pravici: igrati se
mora zares.
Tja drugi teden je sv. Miklav, je dejal Tone Bricu;
ali pusti ti Miklava in parklja v hio?
Tujih nikoli, je dejal Bric. Otrok ne pustim plaiti.
Sami se pa doma napravijo, Anka za Miklava, Janez za
parklja, onadva pa za angela in priroljajo potem nad-
me in Rozalo.
Naj bosta pa letos e naa dva zraven, je dejal Tone,
in ko se je poslavljal, je naroal Bricovim otrokom, da
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
142
naj pridejo tudi k njemu nastavit; morebiti jim bo sv.
Miklav tudi pri njem kaj prinesel.
Pred godom sv. Miklava so se pripravljali otroci celo
popoldne za nastop. Anka je imela lepo pozlaeno ko-
fovo kapo in palico; Janezek je oblail star kouh naro-
be, da je bil kosmat in grozovit videti, in Gaper je bil za
tistega angela, ki je venkljal, za drugega pa Rozalka.
Raji bi bil Gaper parkelj, ker se mu je zdela ta vloga
najimenitneja; toda Janezek ga je pouil, da je e pre-
mlad in da ne more tako strahovito debelo govoriti, ka-
kor se parklju spodobi, Jerica in Francek sta prila med
obinstvo, Jerica zadovoljna, da je sploh zraven, Fran-
cek pa hud, da ni vsaj angel; zato se je tudi grozil, da ne
bo odgovarjal, e ga bo sv. Miklav kaj vpraal.
Te bom pa jaz odnesel, je dejal parkelj.
Ali misli, da se te kaj bojim? je napel usta Francek.
Spet je morala Anka posei vmes in pouiti trmastega
brata, da tako ne gre, ampak da mora on sv. Miklavu
odgovarjati, parklja pa se bati.
lo je vse po srei. Tako resno in slovesno je nastopil
sv. Miklav, tako grozno je roljal parkelj, da je tudi
pogumni Francek svetlo gledal. Jerica pa se je bila stisni-
la k stricu Tonetu in ga trdo prijela za roko, precej vzne-
mirjena, dasi sta ji epetala oba angela vsak od ene stra-
ni, da naj se nikar ne boji, ker ji ne bo parkelj ni storil.
Francek je na vpraanje, koliko je bogov in koliko est
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
143
resnic, tako lepo odgovoril, da sta angela na sv. Miklava
povelje grdo zapodila parklja, ki je grozil z burklami in
verigo. Nazadnje so dobili vsi jabolk in orehov.
Drugo jutro so li pogledat, e jim je sv. Miklav tudi
pri Klanarjevih kaj prinesel, in veseli so videli, da so
dobili tukaj e ve.
Janezek pa se je pri vsem tem e zelo premeteno dral
in nekako pomilovalno gledal druge otroke. Ko je dobil
Gaperja samega, mu je zael skrivnostno namigovati in
ga zaupno uiti, kako je ta re s sv. Miklavem; on da e
ve, drugi so pa e preneumni. Razodetje je Gaperja tako
ujezilo, da je hotel stricu Tonetu oponesti, zakaj ga go-
ljufa.
To bi bilo neumno, je dejal modri Janezek. Potlej
nastavljaj ti, kjer hoe, ne bo nikjer ni dobil. Saj ne-
umna nisva midva, e se neumna narediva; drugi pa naj
le mislijo, da sva.
Gaper se je sicer potolail, vendar ga je spoznanje
zelo razalostilo, in prav ni se ni zahvalil uitelju Janez-
ku.
Jesen se je bila umaknila zimi. Sneg, ki je bil parkrat pa-
del za poskunjo, je nazadnje obleal, pokril ravno polje
po dolini in grie in hribe okrog in pobelil strehe po vasi.
Tone je zatlail panje z mahom, zamreil rela, da niso
izletale ebele, in zadelaval uljnjak proti mrazu. Mazal
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
144
je sadno drevje, da ga ne bi glodali zajci, in vekrat na
dan je stopil na Gaperjev dom pogledat, e se ivina
dobro opravlja, e ne pua streha in katero orodje bo
treba popraviti za spomlad. Gaperja je vzel navadno s
seboj, da je spoznaval deek svoj dom in se privajal svo-
jemu delu. Spal je Tone vsako no v agarjevi hii in po-
zneje tudi Gaper, da ni ostala hia zapuena.
Za boine praznike so tolkli otroci orehe pri Klan-
arju. Pazili so drug na drugega in Anka na vse, da ni
nihe zobal. Priel je stric Tone in rekel Jerici, da mora
pokuati, e niso altavi. e bo Jerica, bomo pa mi
tudi, so se oglasili razen Anke vsi.
Teta Mana je napravila spet red in otela brata na
samem, da pohujuje otroke.
Potem so prile jaslice na vrsto. Marsikak pastirec si
je bil v gnei prejnjega leta polomil roke ali noge; ivi-
nici je bilo treba popraviti uesa in roge, in na mahu je
ostal e marsikak prazen prostor. Tako so bile jaslice po-
dobne nekaknemu ljudskemu preseljevanju. Otroci pa
niso hoteli samo gledati, ampak tudi vedeti, kam gre ta
pastirec, od kod prihaja drugi, kaj pravi ta, kaj nese oni.
Kako skrbno so pazili, da se niso dotaknili nobenega!
Zakaj pet bi jih bilo padlo, e bi se bil eden spotaknil.
Ko se je rezal poprtnik, so morali skakati od tal ponj;
zakaj kolikor kdo skoi, toliko zraste tistega leta.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
145
Sv. tefana dan je bilo v domai cerkvi cerkveno opra-
vilo, ki je dalo mnogo vanega dela Bricu. Popoldne so
otroci sami igrali mao in pete litanije. Sploh so bile za-
nje nedelje in prazniki najveseleji dnevi, ker so se mogli
tudi stareji udeleevati njih iger.
Tepenega dne so li Bricovi otroci s ibami nad To-
neta in Mano; Mana pa je bila poslala Gaperja in Jeri-
co nad Brica. Potem so se zaeli, ker so imeli ravno ibe
v rokah, med seboj tepekati. Tako lepo mirno namre,
kakor bi bili eleli Rozala in Mana, niso iveli vedno
med seboj. Vekrat jim je prilo kaj navzkri. e je zael
kdo sitnost prodajati ali si lastil kakih predpravic, so
skoili vsi drugi pokonci, in prepir se ni konal vedno z
besedami.
Kakni bodo, kadar odrastejo! se je kriala Mana.
Rozala, ki je bila vajena takih prizorov, se ni tolikanj
zmenila. Bric in Tone pa sta dejala, da ni to ni hudega,
e se ne puste strahovati od tovariev; kako pa bi bilo na
svetu, e bi se ljudje ne upirali krivicam.; samo da ni za-
visti in sovratva in da se za uho zaloi, kar se pri igri
dobi.
Dan je zael rasti, zima in mraz pa tudi. Drevje se je
srilo v srebrnem ivju; sneeno polje je jemalo oi pod
sonnimi arki, in po cesti je kripal sneg pod evlji. Pri
agarju so vozili in agali in cepili drva, in Tone je imel
mnogo posla z dvojnim gospodarstvom. Zveer sta ga
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
146
pa e nadlegovala otroka, da na;j jima kaj pripoveduje.
On ju je poiljal k teti Mani, e da ve ta mnogo ve in
lepih pripovedk. Lepo je znal tudi Bric pripovedovati,
samo da je vasih vse tako obrnil, kakor da bi sam sebi
ne verjel. Tako je pravil, kako se je vrag, ki se zna z bo-
jim dovoljenjem v vsako stvar spremeniti, spremenil
neko v mi. To mi pa je maek porl, in zato gleda e
zdaj ponoi iz maka vrag. Otroci so prav neverno in
nezaupljivo gledali pripovedovavcu v oi, in kmalu je
sproila ta vraja zgodba vpraanje, ali gleda iz vsakega
maka ali samo iz tistega, ki je tisto nesreno mi porl;
in e se tako lahko spreminja, kako naj lovek spozna,
ali ima samo ival pred seboj ali spremenjenega vraga.
isto lahko, je dejal Bric. Kar se kria boji, je vse
od vraga.
Dasi se je stvar otrokom e vedno neverjetna zdela, je
vendar Francek domaemu maku, ki je predel pri pei,
pokazal za vsak primer kri in nekako oddahnil se je, ko
je maek samo svetlo pomeiknil, zbeal pa ni.
Bricovi otroci pa niso vedno utegnili. Tukaj so se mo-
rale e mlade roke uriti in vaditi za pozneje delo. Anka
je e pletla in pomagala materi, Janezek je stregel oe-
tu, in Rozalka je morala biti povsod pri rokah; le Fran-
cek je bil samo e napoti. Tudi Gaper se je e uil tega
in onega dela; a zato mu je naredil stric lepe sani, da se
je sankal z drugimi po bregu.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
147
Poglejta, Gaper in Jerica, kako e dan raste! je raz-
lagal Tone. Vsako opoldne se spne sonce vie, in kmalu
bo zveer skozi to okno tukaj pogledalo. Priel bo gorak
veter od juga, prepodil sneg in mraz in prebudil polje in
travnike in gozde.
Ali zdaj spe? je vpraala Jerica.
Seveda. Konec jeseni zadremlje vsa zemlja. Drevje
odvre listje kakor mi obleko, kadar leemo, potlej pa
zaspi in sneg ga prekrije z belo odejo; razodet tudi lo-
vek ne more mirno spati, posebno noge mora imeti gor-
ko zavite, in korenine so drevesu noge.
Otrokoma se je to novo in vano zdelo. Zvesto sta pa-
zila, kako visoko se bo dvignilo sonce opoldne, kdaj bo
popoldne pogledalo skoz okno, in akala, kdaj potegne
veter od juga in prebudi speo zemljo. A vse to je lo
tako poasi naprej, da sta se kmalu naveliala.
Na svenini praznik so bili Bricovi pri Tonetu.
Na ta dan, je modroval Bric, pride medved iz brlo-
ga .
Kako pa ve, kdaj je svenica? je vpraal Gaper.
To oznanijo vendar po vseh cerkvah, je dejal Bric.
Tako pride na kraj gozda in gleda, dokler ne zazvoni k
mai. e do tistega asa ni kanilo s streh, pravi, da je e
dobro; zakaj kadar se prikae cerkovnik, posebno e je
neroden, s kajfeem, e kaplje od svee.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
148
Otrokom se je ta medved preve prebrisan zdel; Ro-
zala je tudi ugovarjala, e da je ravno narobe res in da
Bric vsega tega ne ve prav.
Potem naj pa medved ve, je dejal Tone. Otroci pa bi
bili vendar nadvse radi videli medveda, od dale, skoz
okno, kako raca po snegu iz gozda, kako se spne na dve
noge in gleda po sneenih strehah.
Pustovali so vsi skupaj pri Klanarju in ugovarjali z
besedo in z dejanjem Mani, ki se je opravievala in toi-
la, da se krapi in flancati in pehovka niso posreili.
Toliko glejte, otroci, je dejal Bric, da ne bo katere-
ga pust pobodel!
O, to bom pa jaz gledala, je dejala Rozala in nape-
ljevala otroke k igram. Par pustnih em so bili videli v
vasi in na te so mislili, ko je pripovedovala Mana, da
stoji na pustni dan za vsakim oglom hudobec kakor na
sveti veer za vsakim oglom angel.
Proti zimi, ki je dolgo asa nemoteno vladala, pa se je
dvigal isti nasprotnik, katerega je bila pred nekaj mes-
ci napadla in premagala. Zdaj se je morala sama brani-
ti. Popihnil je topal veter od juga in zael izpodkopavati
zimske utrdbe. Led se je tajal, in sneg se je umikal iz
doline v gore, in potoki solza so spremljali njegov beg.
Toda tako hitro in brez upora se ni podala zima. Zbra-
la in uredila je na begu svoje moi in z burjo in severom
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
149
udarila na sovranika, preden se je bil e ugnezdil. To je
bil um in hrum, ko ga je gonila iz osvojenih postojank,
in ko ga je bila pregnala, je utrdila na novo meje svoje-
ga kraljestva. Toda nasprotnik ni odnehal in v naglici
zgrajene utrdbe ga niso mogle udrati, zlasti ker se je
pojavil notranji upor. Otrpla zemlja se je budila in vsta-
jala; izpodjedala in odmetavala je nadleno odejo in se
zaela oblaiti v zeleno in pisano tanico. Kaj pomeni sv.
Matija, ki led razbija, kaj burja, ki ie Jurija, to so otroci
hitro razumeli. Ob toplih dneh so e hodili po hosti in
trgali trobentice in zvonke. Na telohu in makovcu so
e dobili strica Toneta ebele. Veeri pa so bili e mrz-
li, in marsikak otrok, ki ni poslual svarila, se je prehla-
dil in s kaljem vznemirjal mater Rozalo ali teto Mano.
Prielo se je delo na polju, kjer so otroci po svojih
moeh e tudi nekoliko pomagali. Novo veselje jim je
prinesel cvetni teden, ko so hodili po leskove ibe, po
makovja in brljana za butare. Potem so prili na dan
klepetci z enim, dvema, tudi tremi kladivci, ki so lepo in
glasno klepetali, tako da so se jih stareji hitro nasliali,
otroci pa ne. Na veliko soboto zjutraj sta la Janezek in
Gaper z velikima kosoma posuene gobe po blagoslov-
ljeni ogenj, in popoldne so se prienjali velikononi
prazniki.
Ali pojde procesija iz cerkve ali ne, to so e ve dni
prej vano ugibali, in kateri fantje bodo nosili bandera,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
150
kateri moje nebo, in vsak je imel e izbran svoj par.
Nebo se je bilo lepo razvedrilo. Pred upno cerkvijo so
se zbirali pranje obleeni ljudje, moki na eni strani,
enske na drugi, posebej moje in mladenii in deki in
nasproti ene in dekleta in deklice, tu praznina zbra-
nost, tam ponosna samozavest ali radovedno, neuak-
ljivo, nezavedno veselje. Skozi cerkvena vrata je pomo-
lelo veliko bandero, krlat in zlato, ki so ga nosili trije
fantje na treh drogovih in ga vzdignili in postavili po-
konci pred cerkvijo, da je zavihralo v pomladni sapi. S
svetlimi omi so gledili deki bandero in mladenie in
poirali sline, in vsak si je tiho elel, da bi bil tudi tako
velik in moan in nosil veliko bandero. Vse je prevzelo
slovesno hrepenenje, ko se je bandero vzdignilo in za-
plapolalo v zraku. Sprevod se je razvrstil, deki in mla-
denii in moje mirno in dostojno, mnogo ivahneje
enski spol. Za prvim banderom je prilo drugo in tre-
tje, vsako pred svojo trumo, potem svetilke in pevke in
nebo in pod nebom ivi Bog; in lesk in bli in zvonjenje
in venkljanje in petje in zelena pomlad in zahajajoe
sonce in vrgolenje krjancev visoko pod oblaki in lasto-
vice, ki so obletavale bandera, vse to vstajenje okrog in
okrog je tako prevzelo due in srca Gaperju in Janezku
in bratu in sestricam, da so kar onemeli. Zastale so jim
misli in due so jim polnila samo ustva neskonnega
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
151
veliastva, ki so dvigala srca v sladkem koprnenju od
zemeljkih tal.
Vso pot proti domu so jih navdajala ta slovesna ust-
va, tako tajnostna in sveta, da jih niso mogli, niso hoteli
oblei v posvetne besede. Mole so hodili kakor v stra-
hu, da bo razgovor razgnal sladke misli.
Stareji pa so govorili o procesiji, kako krasno se je
izvrila.
To se pa res mora rei, je dejala Rozala, da hodi-
jo moki bolj dostojno kakor enske; tam poasi, mirno
in paroma, pri enskah pa prerivanje in nobenega
reda.
Ker so enske poboneje, je dejal Bric. Vsaka se
boji, da jo bo Bog prezrl, e se ne prerine zadosti blizu.
Doma so dobili otroci pirhov in kolaa; a jim. ni lo
posebno v slast.
Trudni so; zato so tako mirni, je dejal Tone. Otro-
kom pa se je zdelo, da razumejo zdaj vse drugae, vse
lepe svojo veerno molitev, in lepe misli, ki so se jim
vtisnile neizbrisno v mehka srca, so se jim prelile kma-
lu v sladke sanje. V polsnu je e stegnil Gaperek roko,
da bi objel angela varuha, ki je leal zraven njega in ga
gledal z milimi omi rajne matere.
To je bila vesela velika no. Vse je bilo tako mirno in
slovesno, po hii vse pospravljeno in snano. Ko so se
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
152
vraali od mae, je prijel Gaper sestro za roko in jo pe-
ljal na pokopalie.
Tu lei mama, je dejal in snel klobuk.
In tu ata, je dejala sestrica. Njej je bila podoba star-
ev v nekako meglo zavita, da jih ni mogla prav razloe-
vati. Drugae Gaper; temu se je e vedno milo storilo,
kadar se je domislil mamice; oeta se pa ni rad spomin-
jal in ga ni nikoli omenjal. Zmolila sta oena in Gaper
je dejal, da bo mama enkrat spet vstala, in zdihnil.
Da bi bilo le res, je delala sestra. Ali ve ti kdaj?
Tega ne ve noben lovek; ampak na sodni dan bomo
vsi vstali.
Da bi bil le e kmalu sodni dan! je zdihnila Jerica.
Oh, kako si ti otroja! je dejal Gaper in popravljal
gladke bele kamenke, ki so obrobljali gomilo.
Tonetu, ki je bil zapazil, da sta la otroka sama na
grob, se je zdelo to kakor nekak opomin, da morda ne
ravna zadosti ljubeznivo z varovancema, in zbujala so se
mu v spominu poslednja naroila rajne Jerice in zavest
odgovornosti. Prav odleglo mu je, ko je videl kmalu Ga-
perja in Jerico vesela v veseli drubi.
Praznino se je kmalu oblekla vsa narava. Vrti so stali
vsi v cvetju in cvetje se je belilo izza vsake hie, iz vseh
plotov in mej. Tone in Bric sta razlagala, da tam cvete
enja, tam jablana.
Kaj pa ta cvet, Gaper? Poduhaj! je dejal Bric.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
153
Gaper je poduhal, pogledal nezaupljivo in menil, da
smrdi.
e mogoe, je dejal Bric. To je hruka; cvet ne dii,
sad pa vsem ljudem.
Tudi les je dober, je dejal Tone; rdekast, trd, naj-
bolji od drobnice.
Tam po Stegnah, poglej, rumeni cvet.
To je dren.
Ta je ele trd, ta, je dejal Tone; za strugarja pa ime-
niten. No, o boiu ste jedli drenulje. Ali niso bile slad-
ke?
Tako, je dejala Jerica. Saj je skoraj samo kost?
Pod toplimi arki zlatega sonca se je bujno razvijalo
listje in cvetje, tako da je postala prostorna zemlja skoraj
pretesna; vmes pa so frale in cvrale in letale in goma-
zele drobne ivalce, ki jih je pomlad privabila k pogr-
njeni mizi.
Kaj pa tvoje ebele, Tone? je vpraal nekega vee-
ra Bric. Ali bodo kmalu rojile?
e ostane lepo vreme, je dejal Tone, te dni enkrat.
V dveh panjih e pojo matice. Gaper jih je e slial.
Saj samo ivkajo, je dejal Gaper, in nekatere kar
regljajo.
Ali te je e katera piila?
O, e.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
154
Mene so e tako opikale, se je bahal Janezek, da
sem imel glavo kakor buo; pa se nisem ni jokal.
Ali misli, da sem se jaz? se je ponesel Gaper. Je-
rica se je pa jokala in e zdaj se muh boji.
V enem panju jih je e preve, je pripovedovala Je-
rica. Tiste, ki ne morejo noter, se kar po koruljih zu-
naj nabirajo. En panj pa ima, mislim, razpokano brado;
ebele si zatikajo noge, da ne morejo odleteti, in kar tam
okrog brne.
Torej le glejta, da nam kak roj ne uide! je dejal
Tone.
Lani, je dejal Janezek, sem jih jaz z bezgovo briz-
galnico kropil, da niso letele previsoko.
Jaz sem pa na koso tolkla, da niso le predale, je
dejala Anka.
Velike sitnosti in velika zamuda, je dejal Tone,
delo za stare ljudi. Jaz jih imam samo za spomin na
oeta, in e mi kak roj uide, ne pojdem za njim.
Drugega dne je pa vendar pripravljal Tone prazne
panje za sprejem rojev. Snail jih je in drgnil z zelenim
smrejem in dieo meliso. Gaper in Jerica sta svetlo
gledala in akala, kaj se bo zgodilo. Sonce je pripekalo,
ebele so nemirne letale, in otroka sta hodila nepokoj-
na z dvoria k uljnjaku in nazaj, Gaper predrzno prav
blizu do ebel, Jerica previdno do doloene razdalje, s
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
155
trdnim sklepom, da ne bo mahala, e jo napade kakna
ebela, in vedno pripravljena prelomiti ta sklep.
Tisti panj, na katerem je bil naslikan petelin, je najbolj
umel.
Na petelina glej! je dejal Gaper Jerici. Jaz grem po
brizgalnico.
Jaz grem pa po rene v kuhinjo, je dejala Jerica, ki ni
hotela ostati sama blizu teh hudih muh. Jaz bom ven-
kljala; to tudi pomaga.
Gaper je prinesel brizgalnico in si pripravil blizu ulj-
njaka kebliek vode; Jerica se je postavila z dvema rena-
ma za brata. ebelam pa se ni nikamor mudilo; samo
umele so, tako da sta se otroka naveliala in se zaela
poditi po trati. Ko pa je lo na poldne, je v petelinovem
panju vse utihnilo; skoraj vse ebele so se bile poskrile.
Naenkrat pa se je dvignil um, in kakor temno siva
leea tekoina so se ulile ebele skozi relo.
Kipi, kipi, je vpila Jerica in cepetala z nogami in
tolkla z renami. Hitro, hitro! Vse pojdejo ez.
Tone je stekel s panjem, Gaper z brizgalnico nad roj,
ki se je vzdignil, kroil nekaj asa nad uljnjakom in ob-
visel kakor iv koruselj na veji nizkega drevesa. Ko so se
pomirile ebele, je nastavil Tone odprt novi panj, uda-
ril z omelom na vejo in ogrenil skoraj vse ebele; neka-
tere je e ometel k drugim ali pa kar z roko pobral. Ga-
per je stal blizu, in dasi mu je tolklo srce, se je vendar
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
156
premagal in ni mahal z rokami. Jerica, ki je stala bolj od-
daljena, je izgubila ves pogum, ko so jo zaele obletavati
ebele. Vrgla je rene na tla in mahala in beala, in ebele
za njo. Ena jo je tako piknila v rdee lice, da jo je mraz
spreletel. Odbila je ivalco in tekla in vedno se ji je zde-
lo, da jih ima ves roj za sabo. Kremila je obraz, vlekla
sapo skozi nos in pojemala pritajeno. Ko pa je prihitela
iz vee Mana na pomo z bakrenim korcem za na rano
in jo zaela milovati, jo je posilil jok, in hudo se je za-
smilila sama sebi. Teta je izdrla elo, ohladila rano in jo
namoila z arniko; vmes se je jezila na grde ivali, ki e
domaih ljudi ne puste na miru. Ali si jim ti kaj storila,
Jerica? je vpraala.
Ni, je ihtela deklica, samo stala sem tam in bala
sem se.
Kaj pa maha kakor motovilo! jo je karal brat
Gaper. Na meni jih je sedelo ve ko deset, pa me ni
nobena piila. Drugi pa nikar zraven ne hodi!
Ni se ne boj, Jerica! jo je tolail stric. Saj bo kma-
lu dobro. ebele se lotijo samo tistega, ki se jih boji. Ga-
perja si niso upale napasti.
A tudi junaka zadene krogla. ez dva dni je ogrebal
Tone spet en roj, in Gaper je pomagal. Stal je trdno in
moko, odloen, da se ne gane, e bi e tako frale so-
vrane ebele okrog njega. Parkrat se je vendar nehote
prijel za lice in stisnil usta; a rekel ni ni. Iz boja pa je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
157
priel tako zabuhel, da je eno oko komaj e ven gleda-
lo. Tako smeen je bil videti, da se mu je Jerica morala
smejati, akoravno se ji je smilil. Gaper pa je bil prepri-
an, da ne kazi nobenega junaka rana, dobljena v boj-
nem meteu; umaknil se pa vendar ni bil.
Dan je rastel in z dnevom delo doma in na polju. Tone
in Bric sta kosila na agarjevih travnikih; suit sta hodili
tudi Mana in Rozala. Otroci so letali po pokoeni trati
ali hodili ob potoku in gledali, kako se vozijo ivahne
ribice po vodi, ali pa iskali po gozdu jagod in gob,
posluali ptie, opazovali veverico, ki se je skrivala med
vejami, ali zelenega kuarja, ki je beal pred njimi in se
jih ravno tako bal kakor oni njega. Kadar pa je prinesla
Mana malico, so sedli vsi skupaj v senco, in otroci so
pripovedovali, kaj so videli in sliali, in popraevali, e
je zeleni kuar res tako nevaren, da zleze loveku pod
koo. Tone in Bric sta razlagala, katerih ivali se je tre-
ba ogibati, katere rastline so strupene, kako se rabi
hrast, smreka, jesen.
Poglejte, teta, kaj jaz znam! je dejala Jerica. Toda
zdaj e ne smete gledati. En deteljni list je prislinila na
nohet svojemu palcu, drugi list si je poloila na dlan.
Zdajle! je dejala in pokazala list na dlani: Deteljica v
tiri peresa! Deteljica, pojdi v nebesa! Vrgla je list ez
ramo in pokazala prazno dlan. Deteljica, pridi nazaj!
In list je bil spet na dlani.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
158
Jaz pa vem, kako ti to dela, je kazil igro Gaper.
Kako si siten! so ga ustavljali drugi otroci. Ti e
ve, ker ti je bil Janezek povedal; teta pa ni vedela.
Bricovi so hodili pomagat Tonetu iz prijateljstva in da
so si nekaj prisluili. Gospodinja Rozala je vedela naj-
bolje, kako morajo biti vsi pridni in varni, da se preri-
nejo skozi teko ivljenje. Meso je prilo malokaterikrat
na mizo, vino nikoli. Namigovala je tudi mou, kako
Tone, ki je mnogo premoneji, ki nima za nikogar skr-
beti, ne gre nikdar v krmo. Mo ji je dokazoval, da je to
vse kaj drugega; Tone lahko stori, kar hoe; on, Janez, pa
je javna oseba, in ne more iveti kakor puavnik; on se
mora seznanjati z ljudmi, in e prinese kam evlje in mu
postavijo vina na mizo, ali se more braniti?
evlje bi nosil lahko Janezek na dom, je ugovarja-
la Rozala.
Kako? e je pa treba povsod kaj umeriti.
In kaj bo z otroki?
Poakaj, da odrastejo! Janez bo evljar in ostane
doma; za Francka se bo e kaj dobilo.
In potem ostaneta e dve dekleti, je oitala Rozala.
Prav ima, je dejal Bric. Anka in Rozalka. Dobro,
da si me spomnila. e se ne bosta omoili, ostaneta sa-
mici.
In kako si misli ti, da se bosta omoili brez dote?
Jaz res ne vem; ampak za to skrb je e asa.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
159
Rozali se je zdel mo lahkomiseln; zato je s podvoje-
no pazljivostjo gledala ona, kje bi se dalo kaj prigospo-
dinjiti. Otrokom je bilo v hvalo vsako jabolko, vsak oreh,
ki ga je prinesel stric Tone ali teta Mana; kakor ebeli-
ce so obdelavali vrtiek in njivico; kravica jim je bila za-
klad, ki so ga vsi skrbno uvali, in e se je domaa koko
kam zatekla, je skoila vsa hia pokonci.
Kdaj bodo pa zaeli ti otroci resno delati? je vpra-
ala neke nedelje popoldne Rozala, ki je sedela z moem
pri Klanarju in gledala otroke, ki so skakali po trati.
Naj se e naskaejo in nakrie, je menila Mana.
ivina, ki se premlada vpree, je dejal Bric, za-
ostane, in za loveka ni hujega v mladih letih ko preve
dela in premalo kruha.
Ampak za pao, je dejala Rozala, bi bila Janez in
Gaper vendar e.
Tone pa je bil teh misli, da za pao otroci sploh niso
in da jim ni ivine v roke dajati, ker ne znajo z njo rav-
nati; potem vidijo na pai marsikaj, kar ni zanje, in en
pokvarjen pastir pohuja deset nedolnih; otroci naj de-
lajo pred omi svojih starev, da ostanejo kar najdlje,
kakor se pravi, neumni; rvivo sadje zori najhitreje, in
kar prezgodaj cvete, vse slana pomori.
Zakaj pa se pojo tako lepe pesmi o veselih pastir-
kih? je menila Rozala.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
160
V pesmih je vse lepo, je dejal Tone, na paah pa
ne.
In boini pastirki pri jaslicah, kako so ljubki! se je
vnemala Mana.
Ali si si jih ogledala katerikrat natanko, Mana? je
dejal Bric. Saj ni nobenega otroka vmes; sami odrasli
mladenii in tudi sivobradi moje.
Takni so za k ivini, je dejal Tone. Ali ve, Janez,
na koga sem mislil, da bi mi pasel? Na Tetreva.
Na tega lenuha! se je udil Janez.
Jaz bi ga rad dela navadil. Vedno pride kaj prosit in
toi, da nima lahkega, pripravnega dela. Paa bi bila ka-
kor nala zanj, da bi mu ne bilo treba kruha stradati.
Tetrev je bil namre zdaj siromak, ker ni imel nikogar,
da bi se nanj naslonil. Umrl je bil Gaper in kmalu za
njim stari Kriman, ki se je bil prehladil takrat, ko sta ga
bila Gaper in Tetrev z voza zgubila. Mladi Kriman pa
ni bil zatorej; ta je bil priden in varen, torej pust lovek.
Sploh je bil opazil Tetrev, da prijetni ljudje hitreje mro
ko neprijetni in da tako postaja ivljenje vedno pusteje.
V take alostne misli utopljen je sedel Tetrev na klo-
pi pred svojo koo in preudarjal, kako bi dobil kaj nio-
ke in masti ali vsaj krompirja, ne da bi bilo treba delati.
Na pijao si e ni upal ve misliti in z bridko hvalenost-
jo se je spominjal rajnega Gaperja in dobrodunega
Krimana. Kaj hoemo! Takna je letina!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
161
Premotil ga je Tone.
Sedi, Tone, je dejal Tetrev, da ti s im postreem!
Ni treba ni, je branil Tone.
Treba, treba; samo poakaj malo! je dejal Tetrev in
izginil izpred hie.
Preden se je e Tone prav zavedel, je e prinesel liter
vina in hlebec kruha od Romana.
Ne bom ne pil ne jedel, se je jezil Tone.
Jaz pa bom, je dejal Tetrev in se ni kregal. Roman
je rekel, da upa tebi, in e bi bil naroil vedro vina in
celo peko kruha. Ti plaa lahko, kadar hoe; zdaj pa
pijva na tvoje zdravje! Tebi se dobro godi, meni pa sla-
bo; tako je na tem svetu.
Tonetu je bila na jeziku pikra beseda, da ni on niesar
naroil, da naj torej Tetrev sam pije in sam plaa. Toda
s im? mu je padlo v glavo, in potrpel je.
Hvala Bogu! je zdihnil Tetrev in odrinil izpraznje-
no steklenico in pol hleba kruha. Tole bo e za veer-
jo. Zdaj pa povej, Tone, kaj bo dobrega!
Vpraat sem te priel, je dejal Tone, e bi el ti k
nam za pastirja. asa imas dosti in delo ni teko. Ga-
perjevo ivino bi pasel.
Gaperjevo, pravi ti? se je praskal mo za uesi.
Malo star sem e in nekako trd v nogah. Ali mi verja-
me, da zjutraj vasih kar stati ne morem, tako me dri.
Sam sem, zapuen siromak. Paa je tudi huda re.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
162
Zjutraj rosa in mraz, opoldne vroina, in ivina sitna. Za
stare noge je to teko delo. No, pa pasel bi jaz e; kdo bo
pa vraal?
e vidim, da ne bo ni s teboj, je dejal Tone, ki se
mu je dozdevalo, da hoe postati Tetrev nekak ivino-
rejski nadzornik.
Ni se ne boj, Tone! Bo, ga je ustavljal Tetrev. A
stvar se mora premisliti. Prehitro storjena je vselej ska-
ena.
Zaela sta se pogajati, in nazadnje se je Tetrev toliko
zavezal, da pride drugega dne e h kosilu; samo to je e
prosil, da naj poie Tone doma kake stare evlje, ki jih
sam ve ne nosi; za pao in za tisto strupeno roso po
travi pa bi bili dobri.
Od Tetreva je el Tone, prav malo zadovoljen s svojo
kupijo, k Romanu, da bi poravnal Tetrevov raun.
Ali samo ta raun, za en liter in en hlebec kruha, je
vpraal krmar, ali tudi prejnjega?
Kaknega prejnjega? se je udil Tone.
No, saj sem jaz tudi rekel Tetrevu, da s tem ne bo
ni. On ima namre pri meni vedno kaj dolga. Vekrat
sem se e zarotil, da mu ne upam ni ve; pa zmeraj e
preslepari ali mene ali eno. Potlej pa ii, kjer ni ni! In
zdaj, ko je priel po vino, je dejal, da naj njegov stari
dolg kar temu raunu pripiem, da pojde vse obenem.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
163
O ne, Roman. Ta raun poravnam jaz; kar se je pa
prej zadolil Tetrev in kar se e bo, pa ne. e mu ti kaj
da, mu daj v bojem imenu, v mojem ni.
Drugega jutra je sedel Tetrev za Tonetovo mizo in
svetlo gledal po kotih. Zraven njega na klopi sta klea-
la s komolci na mizi na eni strani Gaper, na drugi Jane-
zek, nasproti pa sta stali Jerica in Rozalka. Vsi so gledali
Tetreva, ki je bil tako majhen in se dral tako ravno, ki
je imel tako drobne oi in tak kljukast nos. Ko pa je Tet-
rev z enim oesom zameal in z drugim pogledal otro-
ke in jim pomigal z lasmi nad elom, sta se deka zas-
mejala, deklici pa sta zardeli in se obrnili pro.
No, otroiki, je vabil Tetrev, ali pridete na pao?
Pridite, pastirki! Boste videli, kako bo kratek as. Ska-
kali boste kakor kozliki ali pa vam bom kako lepo
historijo povedal.
Otroci, ki so jim bili doma dovolili, da smejo iti s Tet-
revom na pao, so se prepriali, da je mo resnico govo-
ril. Velika, mehka tratina je bila kakor ustvarjena za le-
tanje in skakanje. Segala je po eni strani do potoka, po
drugi do gozda, v sredi je stal op koatih jelk, ob poto-
ku sive vrbe. Tetrev je skrbel, da so mu izkazovali otro-
ci hvalenost, ne v besedah, ampak v dejanju. Zdaj je
poklical Janeza, zdaj Gaperja: Janezek, glej, sivka hoe
iti v kodo. Vzemi ibo in teci in obrni jo! koda se ne
sme delati. Gaperek, ali ne vidi, kako se tamle jun-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
164
ca bodeta, kakor dva neumna fantina ob nedeljah pri
Romanu. Razeni ju! Ti si moj andar. Tako je prihra-
nil Tetrev sebi veliko potrebnega, otrokom veliko ne-
potrebnega pota in marsikako urico je preleal in pre-
dremal na pai.
Danes bomo pa nekaj drugega naredili, je dejal ta
nadpastir nekega hladnega popoldne, ko se je tiho vzdi-
gala iz Temenice vlana megla in se prijemala rumene-
ga listja. Gaperek naj ostane tukaj, da bo vraal; vi
drugi pa vsi v gozd in prinesite suhega lesa, kolikor
morete nesti. Bomo naredili ogenj in se bomo greli.
Kmalu so nanosili precejen kup draja, tako da jih je
Tetrev pohvalil. No, Gaperek, je zdaj dejal, ti pa
povej, igava je ona njiva ob robu!
Strica Toneta, je dejal Gaper.
O ne, Gaperek, tvoja, samo tvoja in Jeriina. Lepa
njivica in na njivici raste krompirek! Malo pokoplje
pod stebelcem, pa ga dobi. In kako je dober peen
krompirek! Oh, kako je dober! Ali bi ga vi radi jedli?
Vsi so se oglasili, da radi.
Torej pojdite in nakopljite deset krompirjev, toliko,
kolikor ima Jerica prstov na obeh rokah. Bom videl, e
znate teti.
Vse prstene roke so imeli otroci, ko so kopali krompir.
Dva so bili preve izkopali in spet zagrebli, da ne bi mis-
lil Tetrev, da ne znajo teti. Tetrev je bil medtem napra-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
165
vil lepo erjavico, zakopal vanjo krompir in ga spekel
tako lepo rumeno, da so otroci skakali od veselja in ker
jih je pekel vroi krompir v roke. Tetrevka so zdaj e
raji imeli.
Tetrev pa se je krompirja hitro navelial; zahotelo se
mu je priboljka. Otroke, ki so si eleli peenega krom-
pirja, je pomiril z lepo pripovedko o povodnem mou.
Poglejte na ono stran Temenice! je dejal in pokazal
s prstom na mogoen hrast, ki je stal tik nad potokom
in se z gravimi koreninami krevito oklepal tal, katera
mu je Temenica potuhnjeno spodjedala. Tam pod hra-
stom je globok tolmun in krnica, ki je ne more nihe
preplavati. Vsakega potegne vase, in marsikak neumen
in predrzen fant je e tam utonil. e bi sto vrvi vkup
zvezali in na konec navezali mlinski kamen, pa ne pri-
de do dna. Notri stanuje podvodni mo v velikem gra-
du, ki je iz samega stekla. Mize, omare, stoli in postelje
v tem gradu pa se lesketajo od zlata in srebra in dragih
kamnov, tako da loveku oi jemlje.
Ali je e bil kdo notri? je vpraal Gaper. Drugi so
zamaknjeni tiho dihali, da ne bi presliali nobene bese-
de.
Seveda, je dejal Tetrev. Neki priden fantiek je bil
notri in povodni mo mu je vse razkazal in mu tudi re-
kel, naj si vzame dragotin, kolikor hoe. Fant si je napol-
nil vse epe; ampak to se mu je potem otepalo. Zakaj
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
166
preve ne sme vzeti lovek, samo kar je prav. Tako so se
lakomnemu fantiu, ravno ko je spet priplaval na vrh
vode, raztrgali epi, in dragotine je spet porla voda. Sa-
mo ena zlata ura mu je e ostala, prav lepa, cilindrica z
dvojnim pokrovom.
Kaken je pa povodni mo? je vpraala tiho Rozal-
ka.
Tak kakor kak drug lovek, samo viji in iri ez ple-
a in ez pas, z dolgimi lasmi in lepo brado, po telesu pa
ves zelen kakor aba ali kuar.
Ali je kaj hud? je vpraala Jerica.
Kakor je; vasih je hud, vasih dober. Pridne otroke
ima zelo rad, hudobnih pa ne mara. Zdaj ga e dolgo ni
nihe videl; ampak jaz mislim, da je e zmeraj v tolmu-
nu. V prejnjih asih je dobil marsikak otrok srebrno ali
tudi zlato uro, dekleta tudi zlat prstan ali uhane in za-
pestnice. Rajni Jurjevec je nosil v uesih uhane murke,
kakrni se nikjer ne dobe. Povedati ni hotel nikomur, kje
jih je bil kupil. Seveda, ker jih ni bil kupil; povodni mo
mu jih je bil dal. O, kdor se povodnemu mou prikupi,
ta je sreen. Ali bi se mu vi tudi radi prikupili?
Pa e kako radi! je dejal za vse Gaper, ki se je sicer
bal povodnega moa, e bolj pa je hrepenel, da bi ga
videl.
Povodni mo, je razlagal Tetrev, ima sam vsega
dosti, rad pa skua ljudi, ali so dobrega srca ali ne. Hudo
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
167
se mu prikupi, kdor mu prinese o pravem asu kaj do-
brega, kakno klobaso ali plee ali kaj peha.
Teta ima v kuhinji na drogu veliko suhih klobas, je
dejal Gaper.
Suhe klobase ima povodni mo posebno rad, je
dejal Tetrev.
Jaz mu jih bom en par prinesel, je dejal Gaper in
porl sline.
Oh, kako te bo rad imel!
Jaz bi pa tudi rad imel eno uro, zlato, ali e ni, pa
tudi srebrno.
Jaz pa uhane, ampak ne murkov, je tiho pristavi-
la Jerica.
Pri nas, je dejala Bricova Rozalka, imamo veliko
suhih hruk in krhljev.
Suhih hruk in krhljev ne mara povodni mo, je
povedal Tetrev; raji ima posuene eplje ali orehe.
Kam pa naj prinesem povodnemu mou? je vpraal
Gaper, ki je e vedel, kaj bo storil.
Kar meni prinesi, Gaperek! je dejal Tetrev. Jaz
bom e poskrbel, da pride povodnemu mou v roke.
Tetrev jih je e lepo pouil, kako morajo biti previd-
ni in nikomur ni povedati; sicer bi se povodni mo raz-
srdil in enega za drugim za pete v vodo potegnil.
Zamiljeni in razburjeni so prili otroci zveer domov.
Jerici so se svetile oi in arela lica. Ne sedeti ne stati ni
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
168
mogla mirno. Gaper se je hrabro premagoval. Naen-
krat se je sklonila Jerica k Mani in poepetala: Jaz pa
vem nekaj, teta.
Tiho bodi vendar! jo je zavrnil brat.
Kaj pa ve, Jerica? je vpraala Mana.
O povodnem mou, je dejala Jerica skrivnostno.
Kako si otroja! se je hudoval brat. Drugi te ne
vzamemo ve s seboj.
Ali vam je Tetrev kake historije pravil? je vpraal
Tone.
In kako lepe! je zdihnila Jerica. Gaper bo dobil
najbr eno uro, jaz pa zlate uhane.
Kaj pa klepeta, ti grdoba! se je jezil Gaper.
Najbr jim Tetrev kakne neumnosti pripoveduje, o
duhovih in strahovih, je menil Tone, ko je bil s sestro
sam. e tega se manjka, da bi se otroci vsakega uma
bali in plaho gledali, od kod se bo kaj prikazalo. Tetrev-
ku bo treba to prepovedati.
Mirno tiste noi tudi Gaper ni prespal; Jerica pa je
bila e drugega dne vsa razburjena. Nekako plano ve-
selje se je bilo razlilo ez svee lice. Stopicala je za teto,
poskuala, e je hram odprt, in zdihovala, e bi mogla
dobiti kaj masla ali peha.
emu pa ti bo, neumni otrok? jo je zavraala teta.
Oh, jaz e vem, je zdihnila Jerica in pomislila, e ni
e rekla morda preve. Prav alostna je bila, ko se je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
169
blial as, da odide z bratom na pao, in ona ni e ime-
la ne masla ne peha.
Kaj pa ti tukaj poenja? se je zavzela Mana, ko je
zagledala v kuhinji Gaperja, ki je stal na stolu in snemal
z burklami suhe klobase s sajastega droga.
Za povodnega moa, je dejal fant v zadregi in ves
zasopel.
Medtem pa je pritekel Bric. Ta nemarni Tetrev, je
vpil, ta slepar, vse otroke mi je zbebil.
Kaj pa je, Bric? je pogledal iz delavnice Tone.
Bric je pripovedoval, na pol jezen, na pol v smehu,
kako so mu hoteli otroci vse predale izprazniti, kjer je
imel shranjene suhe eplje in orehe. Zdaj jokajo doma
vsi skupaj, ker je mati po vrsti vse pretepla. Jaz bi pa Te-
treva, e ne bi bil dedec tako star.
ln neumen, je dejal Tone.
Ni neumen, hudoben.
Mana je prijela Gaperja in Jerico za roko in ju pelja-
la v svojo sobo, kjer jima je naredila lepo in ganljivo in
dolgo pridigo, kako straen greh je tatvina in kako pri-
dejo tatje na tem svetu na vislice, na onem pa v pekel.
Jerica je ihtela na ves glas in tudi Gaper je imel solzne
oi, ko je zatrjeval, da ne bo storil nikoli ve kaj tak-
nega. Najhuja pokora za vse otroke je bila ta, da je
Tone Tetreva izplaal in zapodil. Pao je prevzela za
nekaj asa Mana.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
170
Zdaj ni bilo ve tako prijetno na paniku. Sicer so
vraali ivino e vedno; toda lepih pripovedk ni bilo ve,
in e so otroci milo in plaho pogledali proti tolmunu,
kjer je imel povodni mo svoj grad, je bila teta huda in
zmerjala je povodnega moa, da naj pride ven, e je res
notri. Otroci bi bili kljub vsemu strahu radi videli, da bi
se bil prikazal. A ni ga bilo; zbal se je tete. Pripovedke,
katere jim je pravila teta, so bile zelo poune, a ne tako
zanimive kakor Tetrevove. Lepi in dobri so bili njeni
angeli, ampak nekoliko dolgoasni. Najraji so e peli s
teto, ki je znala mnogo lepih pesmic. Tako so se nauili
od nje radi ali neradi mnogo dobrega; Tetreva pa so se
hvaleni e dolgo spominjali.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
171
IX
M
ana je spoznala, da so e otroci silno h grehu
nagnjeni. Zato je ob vsaki priliki in marsikaki ne-
priliki goree svarila, da naj se varujejo greha, ki ali Bo-
ga. e si je Gaper pri plezanju hlae raztrgal, se je po
njenih mislih e ljubi Bog razsrdil; e je Jerica po nerod-
nosti ubila lonec, je bil greh storjen, tako da je posegel
Tone vmes in tolail skesano Jerico, da ni isto ni greh,
e po nesrei kaj pobije, ker ni s tem Boga ni razalila.
Otel je tudi sestro, naj nikar ne plai otrok s svojimi
grehi. Jerico bo zbegala; Gaper se bo pa tebi in tvo-
jim grehom uprl.
Mana pa je imela o vzgoji svoje posebne nazore in se
ni dala zlepa prepriati. Brat ji je oital, zakaj sili malo
Jerico celo mao na mrzlem kamnu kleati. To je muka,
ki jo zaslui kak star grenik, ne pa nedolen otrok. Bo-
gu, ki ima otroke tako rad, to gotovo ni prav, in jaz bi si
ne upal nobenega otroka tako trpiniti, ker se Bogu
smili.
Mana se je sklicevala na svete moe in svete ene, ki
so toliko prekleali in premolili.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
172
Ampak drugih niso silili, je dejal brat. Ti klei
sama, kolikor hoe, in za klealo lahko e poleno s se-
boj vzame, ampak z otroki imej usmiljenje!
e ne klee, se pa okoli ozirajo, je dejala Mana.
emu pa so podobe in kipi v cerkvi? Vendar zato, da
jih ljudje gledajo, in orgle in petje tudi zato, da poslu-
ajo. Ali naj se otroci cerkve boje? In Bog naj bi bil hud,
e bi se tak otrok v cerkvi malo ozrl! Pojdi no!
Teta je menila, da bo pa gospod upnik pohvalil Jeri-
co, e bo videl, kako lepo klei in moli.
Nikar je ne ui hinavine! je dejal brat. Ali ve,
zakaj hoeta oba otroka vedno z menoj v cerkev iti, ne
s teboj?
Kako lepo jima je pa tudi Tone spotoma razlagal za-
kaj ima sv. Katarina kolo, sv. Polona zob v kleah, kako
lepe konje jezdita sv. Martin in sv. Jurij. Otroka sta zve-
sto gledala v cerkvi vse te krasote in se veselila, da vse
umejeta, a vedno sta e kako zanimivo posebnost opa-
zila, katero jima je moral stric razloiti. Teta pa je trpe-
la hude dune muke, ko je videla otroka tako raztrese-
na; saj nista ogledovala samo podob, ampak celo lustre
in svenike in manika in ministrante. e sama ni mogla
zbrano moliti, ko je morala vedno otroka gledati in se
zgraati, da ni ne molita.
Toda taken je bil Tone, in on bo kriv, e se bosta
otroka izpridila. e huji od brata pa se ji je zdel v tem
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
173
oziru Bric. Ta je kar pratiko vzel v roke in razlagal otro-
kom, ki so se gnetli in prerivali ob njegovih kolenih, po-
dobe in znake. Povedal jim je, kaj pomeni: ,Juri, zakuri!
,Andrejc, drv privlejc! da mauje sv. Lovrenc v rokavi-
cah, sv. Jernej e v kouhu, in skoraj pohujljive stvari:
,Stopimo na dva kol, poglejmo, kaj neso! Zupanovega
Martina; za njim se pelja barigla vina. Tam je taka pipa
papa, da e nikdar ni bila taka. Verske resnice res niso
bile Bricove legende; otrokom so pa ugajale. Zvedeli so
pa tudi, kaj je ip, kaj mlaj in oba krajca, da pomeni
slamnik v pratiki gorko vreme, rokavica mraz, kaj me-
glo, kaj de. Zdaj so zaeli paziti, e bo uganila pratika
vreme. e je uganila, jim je bilo prav; e pa ne, pa e
bolj.
Priblialo se je novo olsko leto in zaelo tistim, ki so
se morali zapisati v olo, greniti sladkosti jesenskega
blagoslova. Po Klancu in po sosednjih vaseh namre
otroci niso tako hrepeneli po oli kakor baje po premno-
gih drugih krajih. Kar je bilo krotkih in plahih, so se je
bali; pogumni in moki so jo priakovali trmasto kakor
neizogibno kazen, nekako posledico izvirnega greha.
Janezek, ki je imel eno olsko leto e za seboj, bi se ne bil
ni bal, e ne bi bil priel pred kratkim v kocijan drug,
nov uitelj, ki ga Janezek e ni poznal. Gaper in Anka,
ki sta to leto na novo vstopala, sta bila bolj v skrbeh,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
174
zlasti ker je teta Mana z nauki in svarili oba temeljito
pripravljala na ta prevani korak v ivljenje.
Meglenega jesenskega jutra je peljala Mana Gaperja,
Janezka in Anko k popisovanju v olo in jim gredo e
budila ljubezen do ole s tako resnim opominjevanjem,
da je postala Anka vsa maloduna. V sobi, kjer se je
vrilo popisovanje, je bilo e precej mater in tudi nekaj
oetov s svojimi otroki. Gaper se je oziral okrog in za-
gledal v kotu Romanovega Pepeta, ki mu je izza hrbta
svoje matere prijazno jezik pokazal. To Pepetovo vede-
nje ob takem asu, na takem kraju in v taki okolici se je
zdelo Gaperju pogumno in moko in je osrilo tudi nje-
ga. Stopil je k Pepetu in ga pozdravil.
Poglej novega uitelja, je epetal Pepe.
Gaper je pogledal uitelja naravnost in se mu nasme-
jal.
To je prav, to je lepo, ga je pohvalil uitelj, ki je ve-
del, kako je treba postopati, da si pridobi srca uencev.
ola, ti me veseli. Kajne? Bo videl, kako prijetno bo v
oli. Poboal je Gaperja po licih, in fant je zardel, ker
mu boanje ni bilo ve.
To sem mu e jaz vse povedala, je segla Mana
vmes. Kolikokrat sem mu rekla in tudi tema dvema, da
ne bo ni hudega v oli; samo posluati bo treba in pa-
ziti in uiti se. Pridne uence ima tudi uitelj rad.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
175
Tako je prav, je pohvalil uitelj tudi Mano; pri te-
kem in vanem delu vzgoje se moramo vzajemno pod-
pirati, da ne bo eden zidal, drugi podiral.
e ne bo kaj prav v oli, je dejala Mana, kar meni
povejte, gospod uitelj! Jaz pridem pa tudi povedat, e
bodo otroci doma nepokorni.
e bi bili otroci umeli, kakna zarota se kuje proti
njim, bi se bili ole seveda e bolj veselili. Razprava pa
bi se bila vlekla e naprej, e bi se posluavci ne bili na-
veliali.
Dajte no, gospod uitelj! je dejala Romanka, daj-
te no, da pridemo naprej; jaz ne utegnem akati.
Otroci so se sreno vpisali. Izgubili so precej strahu
pred olo in se za dobre nauke e nekako utrdili. Gaper
se je vraal mnogo pogumneji domov, Jerica mu je pri-
tekla naproti, ker se je ves as bala zanj. Z veseljem se je
prepriala, da se mu ni ni zgodilo; samo resneji in bolj
moki se ji je zdel; umevno, ker je e toliko skusil.
Gaper se je ole hitro navadil. Dobil je prijetno dru-
ino, in vsak dan se je zgodilo kaj znamenitega. Naj-
ivahneja med uenci sta bila Romanov Pepe in Gla-
deev Joek. Ta dva sta priskrbela soolcem vedno kak-
no zabavo. Pepe je znal imenitno kihati, Joek je pa
metal kroglice iz papirja tako spretno, da je zadel vsake-
ga, v kogar je pomeril.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
176
Gaperju sta se pridruila, ko je el iz ole, oba in ga
vabila, da naj pride, da se bodo igrali roparje.
Kako pa se to igra? je vpraal Gaper.
To je tako, je razlagal Joek. Jaz sem poglavar in
poljem svoje razbojnike po vrtih, da naropajo jabolk,
hruk, epelj. V hosti se potem zberemo, kadar jaz za-
vigam. Poglej, kakno pialko imam! Prava vojaka
pialka. Tam delimo plen in juinamo in pripoveduje-
mo, kar je vsak doivel, in se dogovorimo za naprej.
To pa niste roparji; to ste tatje, je segla vmes Anka.
Tiho bodi, neumnica, jo je zavrnil Joek, ki ne ve,
kaj je vojna!
To vem, da je krasti greh, se je ustavljala Anka.
Greh gre v meh, meh poi, in greh ven skoi.
Gaper ne pojde v vao drubo, je dejala Anka.
Tebe bo poslual! je dejal Pepe. Kaj pa hodi ti z
nami? Pojdi naprej ali pa ostani zadaj! S teboj ne govo-
rimo.
Gaper, nikar je ne posluaj! je uil Joek. Kaj pa
kaditi ali zna?
Ali zna ti? je vpraal Gaper, ki ni bil pripravljen na
tako smelo vpraanje.
Jaz se ne bom ni bahal, je dejal Joek. Pokadil pa
sem enkrat tri cigarete eno za drugo.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
177
Gaper ga je zaudeno pogledal. Da je Joek tak mo-
ak, tega si on ne bi mislil. Joek pa je izvlekel iz epa
zmekan zavitek tobaka in si zael viti cigareto.
Poglej, kakne imam e prste! je dejal ponosen.
Vse rjave, od samega tobaka. Dokler se ne privadi, je
huda. Pepeta pobira, e le eno pokadi.
Ti, nikar ne lai! se je jezil Pepe.
Kje pa dobiva ti tobak? se je oglasila Anka.
Kaj tebi mar! jo je zavrnil Joek. Ti mi ga nisi ku-
pila.
Gaperju se je zdel Joek imeniten lovek, in prav
ve bi mu bilo, e bi ga nauil kaditi; in igrati se roparje
bi bilo prijetno, ker bi bilo precej nevarnosti vmes. Toda
naravnost obljubiti, da se pridrui slavnim roparjem, si
ni upal, ker ni vedel, e ga bodo doma pustili.
In prav je storil; zakaj Anka je komaj akala, da je po-
vedala doma, kaj se je zgodilo v oli in kako je Joek za-
peljeval Gaperja. Stric Tone je kratko in malo prepove-
dal Gaperju hoditi v Jokovo in Pepetovo drubo.
Tu se vidi, kaj je ena, kaj je mati, je dejala Mana.
Glade je zelo pameten in moder mo; ampak Joek
nima ve matere, in materino srce premore ve kot oe-
tova glava.
Gaper pa je blagroval na tihem. Joka in Pepeta, ki
uivata v polni prostosti svojo mladost. Kdaj naj se pa
on roparje igra? Kadar bo odrastel, kadar bo star? Oh,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
178
kako znajo stari ljudje mladini veselje greniti! Nobena
pronja ni pomagala Gaperju. Stric je bil neizprosen;
pri teti pa fant e do besede ni priel; toliko je vedela
povedati svarilnih zgledov o tateh in roparjih, kako je
neko eden, ko je stal e pod vislicami, poklical svojo
mater, kakor da se hoe od nje posloviti. Ko je pa reva
mislila, da jo bo sin poljubil, ji je odgriznil nos, e da je
ona kriva, da je sin tako zabredel, ker ga ni strahovala v
mladosti. e bo torej enkrat morebiti Romanov Pepe
svoji materi ali Joek svojemu oetu nos odgriznil, ali
naj ga tudi Gaper teti Mani? Otroci morajo ubogati, in
brez strahu e maka ni pridna.
Gaper, ki je uvidel, da se ne da ni opraviti, se je vdal
v svojo usodo; Anki pa je dolgo pomnil, da ga je bila za-
toila. Kdo se more na ensko zanesti! Gaper je bil po-
stavil vano naelo, da kar se med uenci zgodi, naj med
uenci ostane. Tudi Janez je bil teh misli; Anka pa ne, ki
je rekla fantoma, naj se vedeta, kakor se spodobi, potem
se jima ne bo treba ni bati. Tej neizprosni nadzornici se
je moral Gaper pokoriti. Navadil se je polagoma red-
nosti in dela in hitro je napredoval.
Skrbi zaradi ole je bil stric Tone reen; prile so pa
druge sitnosti. Oglasil se je Tetrev kot Gaperjev in Je-
riin sorodnik in pripovedoval, kaj pravijo ljudje, da dri
namre on fanta pretrdo, e ker ima Gaper vendar
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
179
lepo posestvo in bi mu ne bilo treba delati kakor kak-
nemu siromaku.
Tetrev, je dejal Tone, e bi gospodarji tako malo
delali kakor marsikak siromak, na primer ti, bi tudi mo-
rali beraiti. Vsak gospodar mora preivljati sebe in par
takih, ki noejo delati.
Prav res je to, je dejal Tetrev. Zato tudi jaz tebe
zagovarjam in pravim, da je prav tako. Mlad se mora
lovek dela uiti; ali bo starega osla uil? In to pravijo,
koliko ti fant e zalee, za enega hlapca, pravijo, in ko-
liko ti bo prisluil. Saj ve, kako je. Ljudem ne ustree
nikoli. Ampak ali naj ima varuh od svojega varutva po-
leg toliko skrbi in sitnosti e kodo? Tak varuh bi bil
norec. Kako lahko tudi dobe premone sirote varuhe, in
marsikdo si je pri teh skrbeh in sitnostih opomogel, pra-
vijo ljudje. In zakaj bi si ne, e je po pravici, pravim jaz.
Pusti te marnje, Tetrev, in povej, emu si pravzaprav
priel!
Dobro, da si me spomnil. Glej, isto sem bil pozabil.
Tisti dve jablani na Gaperkovem vrtu, ki gledata proti
moji hii, tisti dve e bi jaz smel otresti. Saj jabolka niso
veliko prida, pinclji so ali pa jelke. Z Gaperkom sem
e govoril, in on mi je rekel: ,Le otresite, stric! On mi
pravi zmeraj stric, dasi nisem pravzaprav stric; no, pa saj
tudi tebi pravi stric, ki e sorodnik nisi. Torej, ,le otresite,
stric! mi je rekel. Jaz sem si pa mislil, da bom vpraal e
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
180
tebe. Za fanta nima nobene vrednosti, meni bi pa prav
prilo. Ali ne?
Ali ve ti, kaj ti bom povedal? Ti pusti mene pri miru
z marnji, fanta pa s pronjami! Gaper bi zdaj najbr vse
razdal in ti gotovo vse vzel. Ampak zanj je to dobro in
zate to slabo, da nima on zdaj ni govoriti. Vse to sadje
bom jaz prodal. e ponudi ti pravo ceno in nateje
denar, bo tresel, zastonj pa ni.
Torej nima Gaper zdaj res ni besede in ga hoe ti
kar odriniti?
Besede nima zdaj ni; odriniti pa hoem jaz tebe, ne
njega. e hoe ti kaj imeti, obraaj se do mene!
Prav, Tone; samo da vem. Ali mi verjame, da ni-
mam zabele ni ve pri hii? Saj ve, da noem zastonj;
poleti ti pridem delat, kaj lahkega, kolikor zmore star
siromak.
Pojdi k Mani; morebiti ima kaj odve. Tele odpadke
lesa tudi lahko pobere. V skladanico mi pa nikar ne
hodi ponoi!
Tone, to je moral biti kdo drug. Jaz da bi se bil tako
spozabil! Ni mogoe! Ti se moti! In ponoi! Ponoi jaz
spim kakor medved. Nepotenih ljudi je povsod dosti.
Ali hoe, da malo poizvem?
Ni treba. Kar pojdi!
Tetrev se je nekoliko pomiljal. Zabele je res potrebo-
val, dobrih naukov tete Mane pa ne; presedalo mu je, da
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
181
bi taka prismuknjena enska uila starega siromaka, ki
je toliko skusil. No, pa pojdem, je dejal ez nekaj asa.
Ali si ji tisto o skladanici ti povedal?
Mislim, da ne.
Prav si storil. enske ne znajo presojati takih stvari.
Tetrev je el in prepustil Toneta neprijetnim mislim.
Da se bo o njegovem varutvu vsakovrstno govorilo, na
to je bil pripravljen; vendar ga je zabolelo, ko je to slial.
Koliko truda in odgovornosti si je bil naloil! Kako pri-
jetno in brez skrbi bi bil preivel stara leta, e bi ne no-
sil tega bremena! Koliko laja je naloga starev, katerih
ne sumnii nihe, katere plaujejo otroci s hvaleno lju-
beznijo! Kaj pa bo on dobil za plailo? Morda pozneje
podobno oitanje od varovancev, kakrno mora zdaj od
drugih ljudi posluati. e ju dobro vzgoji, ne bo zaslu-
ga njegova; e se mu ne posrei, bo to v oeh vsega sveta
njegova krivda. Da bi bilo le e konec teh teav! A a-
kajo ga najteja, najnevarneja leta. Prav potrla so bila
Toneta dobrohotna poroila strica Tetreva.
Stric, stric, je pritekla v delavnico Jerica, zlezla To-
netu na kolena in ga objela okoli vratu, pojdite poma-
gat!
Kaj pa je, Jerica? se je nasmehnil Tone in jo pritisnil
k sebi.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
182
Teta je huda; in kako je huda! Na Tetrevka. Ta sir-
omak se e joka. Dvakrat si je e nos obrisal. Morebiti
bo moral e kleati. Meni se tako smili.
No, pa pojdiva na pomo! Naju dveh se teta menda
vendar ne bo lotila, je dejal Tone, vzdignil Jerico na
roko in jo nesel v drugi konec hie, od koder se je e sli-
al tete Mane glas. Zdaj je bil spet dobre volje. Svetli ar-
ki otrojih oi, ki so ga tako smeno milo gledale, so bili
razprili teko meglo. Oh, kako je bila podobna Jerica
svoji materi! Isti svetli lasje in rdee ametasto lice in
topli pogled srnjih oi. In njemu naj bi bilo al, da se
trudi zanjo!
Tetrev je stal skruen pred teto Mano in tuno smrkal.
Malo zabele mu le daj, Mana! je dejal Tone, ki je
hotel ustrei Jerici.
Kdor ne dela, naj ne je, pravi sv. Pavel, se je jezila
Mana. Ta lovek bi samo lenobo pasel.
Krave sem tudi pasel, Mana, se je zagovarjal Tetrev.
Kako bom pa delal, e ne jem, in nezabeljenih jedi ne
prenese moj elodec. Da, ko sem bil mlad; a zdaj sem
star siromak.
Usmili se ga, Mana! je prosil spet Tone, in Mana ga
je usliala.
Tone, ti si dober in poten lovek, je dejal v zahvalo
Tetrev; Mana je pa trda.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
183
V mehki zemlji se mii zarede, ga je zavraala
Mana, med mehkimi ljudmi pa lenuhi.
Prav huda enska je to, je godrnjal mo, ko je nesel
v piskrcu zabelo domov. Rajni Gaper je prav storil, da
je ni vzel; zato se pa zdaj nad drugimi mokimi znaa.
Kaken jezik ima! Kar pred noge bi ji treil piskrc z za-
belo vred.
Mana bi bila siromaka Tetreva e delati nauila, kakor
je uila s potrpeljivo vztrajnostjo Gaperja in Jerico. Na
uspehe svoje vzgoje je bila sicer ponosna, prav zadovolj-
na pa nikoli, po pametnem naelu, da denarja in zado-
voljnosti lovek ne sme kazati, sicer mu jo ljudje zmak-
nejo. Saj so tudi tako poskuali.
Dobro se redita tvoja varovanca, jo je ustavila ne-
ko znanka Nea. Fant je pravi hrust, in Jerico sem v
nedeljo ogledovala. Saj ji je obleka, ki je bila spomladi
nova, zdaj e pretesna.
Hvala Bogu! je vzdihnila Mana, ne manjka jima
niesar, in oba rada jesta in rada spita. Ampak teave so,
Nea, teave in sitnosti.
To ti rada verjamem; ampak da le kode ni, Mana,
kode! Oba sta premona, in e je voz poln, zmeraj kaj
odpade.
Kar odpade, Nea, to jaz rada tebi prepustim. Kar
pobirat pridi! Poraunal bo pa Tone s sodiem, ne s
teboj.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
184
Ej, kako si huda! Ali ne sme lovek nobene besede
ziniti?
Nobene pregrene besede, Nea. Glej, jaz pa nisem
takna, da bi loveka na videz ali na slianje obsodila. Ali
misli, da nisem vedela, zakaj si v nedeljo tako poasi
proti domu la in zakaj je el e ve igav Matija tako
hitro za teboj? Ampak jaz sem si mislila: kaj to meni
mar? Kar metlo v roke, Nea, in pred svojim pragom
pometaj! Zbogom, pa se e kaj oglasi!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
185
X
D
rugo leto sta li tudi Jerica in Bricova Rozalka v
olo. Teh dveh ni bilo treba k uenju ni priganja-
ti, ker je gnala obe astihlepnost. Brati sta se bili naui-
li e poprej iz bratovih abecednikov, ki sta leala doma
vedno na razpolago, in zdaj nista hoteli zaostajati za
bratoma.
Teta Mana pa tudi to leto ni bila odve. Kakor je prej
pomagala uitelju, tako je priskoila zdaj na pomo
upniku, ko je pripravljal uenke in uence za spoved in
prvo sveto obhajilo. Razlagala in spraevala je doma ka-
tekizem, kazala, kje so v knjiici spovedne in obhajilne
molitve, slikala veselje v nebesih in opisovala peklenske
muke. Zdelo se ji je namre, da je upnik premalo na-
tanen; zato je morala ona tem temeljiteje obdelati tva-
rino.
V naih asih, je dejala, je bilo to vse drugae. Joj,
kako smo se bali spovedi! Kje je pa zdaj kaj strahu?
Brat jo je zavraal, da naj se nikar ne vtie v upniko-
ve stvari, in tolail je Gaperja in Jerico, da naj se ni ne
bojita; saj vesta, kako hitro in rad jima on odpusti, e sta
kaj zagreila; ljubi Bog pa je e neizmerno bolj usmiljen;
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
186
samo al mora biti loveku in moko naj pove; pa je
raun poravnan, in na dolg, na greh ni treba ni ve
misliti.
Spraevanje vesti po novih molitvenih knjiicah se je
videlo Mani vse prekratko in prepovrno; to se mora vse
vestneje vriti.
Bric je ugovarjal, e da e pes uti, kdaj se pregrei;
kako prihuljeno pa se plazi okrog gospodarja; kako stis-
ka rep med noge in si misli, da bi bil le e prestal, pa naj
bi lovek ne vedel. Rmanov Bla bei pred menoj, ker
mi je dolan za en par evljev. Kadar bo plaal, bo priel
spet v vas; in tako se tudi marsikdo cerkve ogiblje.
Mani so se zdele take primere pregrene. Prinesla je
otrokom staro, debelo knjigo, kjer so bile dolge strani
samega spraevanja velikih in malih grehov. Janezek in
Gaper, ki sta prva dobila knjigo v roke, sta skupaj pre-
tela liste in sprevidela, da vsega tega ne moreta pre-
delati; ostala sta pri tisti knjiici, iz katere sta molila pri
mai. Rozalka se knjige sploh ni lotila. Jerica in Anka pa
sta bili vestneji, in zlasti Anka se je kar zatopila v mno-
gotevilna vpraanja. Strahoma je spoznavala, kakna
grenica je. Ali se je katerikrat ozirala ali zasmejala v
cerkvi? Seveda in e kolikokrat! Kadar se je kak minis-
trant prevrnil, kadar je cerkovnik kaj razbil. Kakor zauti
boje nestrokovnjak, e prebira medicinske knjige, vseh
bolezni znake v svojem telesu, tako se je zaelo dozde-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
187
vati Anki, da ima skoraj vse grehe nad seboj. Kali vsega
hudega, ki spe v lovekem srcu in akajo ugodne prili-
ke, da poenejo iz tal, in ki se vendar ne dajo izrvati ka-
kor plevel ne, dokler ni pognal, te kali so se ji zdele, ko
jih je premiljevala, sami grehi, in grozno jo je vznemi-
rilo to bridko spoznanje. Drugi se niso bali spovedi; ona
je trepetala in zaela zavidati tovariem in tovariicam
srni mir pred toliko odloitvijo. Kmalu pa se je zavede-
la, da je to zavidanje spet nov greh. Oh, kamor se lovek
obrne, povsod greh! Kam naj bei, da bi uel? Kar obu-
pal bi ubogi grenik. Toda obupavanje je spet greh. Ne,
ne, Bog je usmiljen; saj tudi stari ne akajo vedno s ibo
v roki, kdaj bo otrok kaj napanega naredil, in toliko do-
ber je ljubi Bog gotovo tudi. Toda ali ni to spet predrzno
zaupanje? Tako se je muila uboga sirota z debelo teti-
no knjigo, da si je iz vsega srca elela, da bi bila umrla
kot otrok ali da bi ne bila prila na svet, e ni takna
elja e spet greh.
Spoved jo je nekoliko potolaila.
Nocoj pa zgodaj spat, da boste jutri lahko vstali in se
lepo napravili! je dejal Bric. Teti Mani pa vestnost ni
dala miru; vzela je Jerico in Anko s seboj, da bi ji vred-
no pripravila za sv. obhajilo.
Ti, Anka, je dejala slovesno, ali si vse povedala? In
ti, Jerica, ali nisi ni zamolala? Opisovala jima je grozo
greha, ki si ga nakoplje lovek z nevrednim svetim ob-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
188
hajilom. O, premiljujta, premiljujta, e se ne skriva e
kak greh po kotikih vajinega srca! Jutri se e vse lahko
popravi.
Jerica je v postelji nekoliko premiljevala in kmalu
zaela dvomiti, ali je en greh povedala ali ne. Anka pa ni
mogla skoraj vso no spati. Vrtala in brskala je po svo-
jem spominu, preplaena od tetinih besed, toliko asa,
da je res izbrskala e nekatere stvari, ki so se ji videle
pregrene.
Drugega jutra je e akala Mana, da spremi otroke k
upni cerkvi. Prijela je z eno roko Jerico, z drugo Anko
in vpraala polglasno, kako je, e sta e kaj nali.
e en greh sem jaz dobila, je epetala Jerica, pa ne
vem, ali sem se ga obtoila ali ne.
Ni se ne boj! Se bo pa e enkrat, je tolaila Mana.
Jaz sem pa dobila e ve, je zdihnila Anka.
To bom vse jaz uredila, je dejala teta.
Medtem ko so se zbirali deki in deklice, pranje
obleeni, s opki in venci, praznino ubranih src, v up-
niu, da odidejo v slovesnem sprevodu v cerkev, je pe-
ljala Mana svoji dve skesani grenici naravnost v cerkev
k spovednici, kjer sta pokleknili vsaka na eno stran. Na-
roila jima je, naj si e hitro vest izpraata, in la klicat
upnika.
upnik, ki je imel z ureditvijo sprevoda mnogo dela,
je najbr ni bil vesel; toda moral je iti.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
189
Deklici je bilo prav sram pred drugimi otroki in Anki
je takoj tudi padlo v glavo, da je tako sramovanje najbr
nov greh. upnik je pomiril obe grenici, in Jerica, ki je
bila odloneje narave, je tudi povedala, kako jo je neka
enska da ne sme tete imenovati, to je vedela na-
potila semkaj.
Ne posluaj tiste enske! je dejal upnik. Kadar
dvomi, vpraaj spovednika!
Anka, ki je bila napovedala za vsak primer spet cele
litanije, si niti namigniti ni, upala, da jo je kdo drug pri-
vedel k spovednici. Obema pa je bila teta skalila lepi
dan, in Bric in Bricovka sta se doma jezila nanjo in skle-
pala, da ji o priliki tudi povesta, kar bi se ji spodobilo.
Toda preve so si bili prijatelji, da bi se ne bala oba za-
mere.
Teta pa se je s tiho zadovoljnostjo ponaala s svojim
dobrim delom, in kar ni bi je ne bil presenetil upnik,
e bi jo bil priel osebno zahvalit za tolikanj uspeno
sodelovanje. Pa res, ola in dom, kjer se vzajemno pod-
pirata, tam se polaga trden temelj srei otrok. al, da
fantje niso posluali tete Mane in Jerica samo na videz.
Skrivaj se ji je ta celo muzala, in e na misel ji ni prilo,
da bi imela to za kak greh; ona je e vedela, koga naj
vpraa.
Anka pa se je zaela vznemirjati pri vsaki malenkosti
in za vsakim korakom in za vsako besedo premiljevati,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
190
ali je greh ali ne. Najvarneje se ji je zdelo ogibati se tudi
nedolnega veselja, govoriti samo resno in ni ez po-
trebo, sicer pa izpolnjevati ves dan z delom in molitvi-
jo. In kako utrudljiva je bila njena molitev! Vedno ji je
prihajalo na misel, ali je zbrana ali ne, in im bolj je na
to pazila, tem bolj so se obraale misli od molitve; tako
jo je ponavljala po dvakrat in trikrat v venem strahu, e
ni raztresena. In to se je godilo, kadar je bila sama in
okoli nje vse tiho! Kaj pa ele v cerkvi! Komaj se je bila
zagledala v kakno podobo, je e spoznala vsa obupana,
da se je spet raztresla. Pri peti mai bi si bila najraja
uesa tiala, da ne bi sliala petja. Saj e je bilo lepo
ubrano, jo je motilo v molitvi; e tee pa ga je presliala,
kadar so pevke kazile. Najljube bi ji bilo, e bi bila vsa
cerkev tiha in prazna, brez podob, brez olepav, brez
orgel in petja. Tako si je ustvarila sirota v napanem
umovanju svojo posebno, pusto, muke polno, mrtvino
pobonost, polno strahu in nezaupanja, pobonost, ki ji
ni lajala srca, ampak ga stiskala z muno zavestjo, da
ne more, kakor bi morala in hotela. Vasih so jo nadle-
govale misli, da bi opustila ves napor, ko vidi, da je vse
zaman, kakor odpove preobloena ival in se ne zmeni
ve za nobeno priganjanje, nobeno trpinenje. Z naj-
vejo silo je odganjala misel, da so zahteve preteke in
neizpeljive, in vpraanje, ki se ji je vsiljevalo, zakaj je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
191
ustvarjen lovek, e mu je usojeno samo trpljenje,
trpljenje na tem in na onem svetu.
Tako si je bila zagrenila reva po navodilih dobre tete
Mane vse mlado ivljenje. Starala se je na dui in na te-
lesu hitreje od svojih let; uila se je in molila in delala,
samo da bi je ne napadala premiljevanja o grehih.
Navada je pa ta, da im ve in im raji kdo dela, tem
ve se mu nalaga, in kdor hoe delati za dva, dobi hitro
dobrega prijatelja, ki mu prepusti svoj dele. Otroci so
s svojimi zdravimi nagoni pridno izkoriali Ankino
posebnost. Da je Anka razdelila mednje, kar je dobila za
god, za sv. Miklava, za Novo leto, to se jim ni zdelo ni
udno, in kadar se kateremu ni ljubilo kakega pota sto-
riti, kakega dela opraviti, je kar Anko naprosil, in e je
Anka kolikaj utegnila, ne zaman; saj se ji je zdelo greh,
e bi ne storila tega dobrega dela in ne ustregla. Stari so
polagoma pregledali bistroumno politiko Ankinih bra-
tov in sestre in se hudovali na norico, ki razvaja mlade
lenuke, in pazila sta, da je vsak otrok svoje delo sam
opravil. Toda lovek ne bi mislil, kako prebrisani so e
otroci, kadar hoejo odloiti kakno breme na tuje
rame; kosali bi se lahko z najbolj premetenimi uradni-
ki. Tako je imela Anka vedno polne roke svojega in tu-
jega dela, zadovoljna, da si varuje z njim notranji mir in
duno ravnoteje.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
192
Bratoma je bila Anka za postrebo dobrodola, za
njeno drubo pa nista posebno marala. Drala sta se raj-
a Gaperja, ki je imel tudi Janeza in Francka mnogo
raji kot sestro Jerico. Tako so imeli fantje svoje pogovo-
re, svoje igre, svoja pota; Anka, Jerica in Rozalka so se
morale zadovoljevati s svojo druino. e so se jim ho-
tele na poti v olo ali iz ole pridruiti, so jih ljubeznivi
tovarii celo pro gonili. To se je Rozalki zelo za malo
zdelo, in ko se je neko celo Francek, ki e v olo ni ho-
dil, koatil in repenil, da ne bo hodil z babami, ga je
Rozalka nabila. Ta okrajani postopek je ogoril vse tri
fante. Janezek in Gaper sta vzela objokanega Francka
medse in ga tolaila in klicala Rozalki, da naj se sramuje,
da se je spravila na ubogega otroka, in Francek je poje-
mal in krial, da vendar ne bo hodil z babami.
Spola sta se loila. e se je kak deek spozabil in
vpraal Rozalko ali Jerico, kaj imata med seboj, sta mu
odgovorili, da ni njemu to ni mar; e odloneje so zav-
raali deki vsako blianje. Da pa Jerici brat ni delal kri-
vice, za to je skrbel Tone; Bricova dva fanta je mati kro-
tila.
Kaj bo, kaj bo! je tarnala teta. Ni radi se nimajo
ti otroci. Gaper nagaja Jerici, in Jerica ga hodi toit.
Kakor pri nas, je pritrdila Bricovka. Anko puata
pri miru Janez in France, ker je premodra; Rozalki pa
vedno kaj naredita, in kadar ju pride toit, vpijeta: ,Kar
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
193
se pri igri dobi, se za uho zaloi. Ampak jaz jima tudi
drugam zaloim.
Bric je pa rekel, da tako e svet pelja; kadar odraste-
jo, bo pa druga; on je tudi svoji eni, ko je bila e maj-
hna, nagajal; nazadnje ga je pa dobila v roke, in zdaj se
mu uteplje.
Deki so imeli o vrlinah svoje pojme, deklice svoje.
Kdor je najvie skoil, najhitreje tekel, najspretneje ple-
zal, kdor je e znal plavati ali se ponoi in ob nevihti ni
tresel, ta je bil pravi fant. Da se pa raztrgana obleka ne
zaije sama, da je treba mnogo dela, preden se hia v red
spravi, to jim ni prihajalo na misel; in da je kosilo in ve-
erja vedno o pravem asu na mizi, se jim je zdel narav-
ni zakon.
Otroci so odraali; stareji so prepuali svoje igrae
in igre mlajim, z nekako otonostjo sicer, a na videz
moko, da se ne bi videli otroji, in nova leta so jim do-
naala novega veselja. Rastlo pa jim je tudi delo po
mnoini in tei. Tem bolj so se veselili poitka in zaba-
ve. Saj ne pozna slasti zdravega uitka, kdor ne hodi tru-
den spat in laen jest, kdor ie razvedrila brez dela.
Vzgajali so se med seboj sami. Vsak je pisano pogledal,
e je tovari kaj zahteval, kar bi moral sam storiti; usluga
samo proti uslugi; zastonj ali za lepo besedo ni; vsaka,
etudi dozdevna kriviica je spravila peteline pokonci,
in tako so se polagoma obruali ogli in robovi, in vedno
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
194
bolj se je oglajalo obevanje. Razvajala jih je s svojo po-
trpeljivostjo samo Anka, ki se je vedno bala, da ne bi
koga razalila ali opustila kakega dobrega dela.
Janez je e pomagal oetu v cerkvi in pri evljarstvu,
Gaper je delal s Tonetom na polju in oskrboval ivino,
Jerica in Rozalka sta se uili kuhati, ivati in hio oprav-
ljati; Anka je bila e cela gospodinja. Kadar je bilo na
Gaperjevem posestvu ve dela, so pomagali vsi skupaj,
in ker je bilo toliko pridnih rok, je uspevalo gospodar-
stvo in gospodinjstvo, in Tone je lahko poplaeval otro-
koma dolgove in popravljal hio.
e dve leti naj bi bil ivel Gaper, so dejali ljudje;
pa bi bila njegova otroka beraa. Zdaj pa ne bosta; tako
jim gre vse od rok in po srei.
Gaperja in Jerico so zaeli vaanje prijazno po-
zdravljati in vabili so zdaj njo, zdaj njega, naj pride kaj
v vas. Za Bricove otroke, kjer ni bilo druge dote ko gla-
va in roke, se niso toliko menili. Gaper se je e tudi ne-
kako util. Zadovoljen je primerjal svoje polje in svojo
ivino z drugimi in ponosen poslual priliznjeno prizna-
vanje drugih gospodarjev, ki se mu je zdelo popolnoma
upravieno. Kdor nas hvali, se nam zdi vedno odkrito-
sren.
Vi imate pa samo njivico in vrt? je dejal neko Bri-
covemu Janezu, ki je pokimal in sline porl.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
195
Ampak na oe so cerkovnik in znajo evlje delati,
se je ponesel Francek.
In kako jih znajo delati! je pohvalil Tone, ki mu
Gaperjeve besede niso ugajale. Kdor zna delati in tudi
dela, ta je mo. Vse tvoje polje, Gaper, bi bilo sama go-
ava, ki bi ne rodila nobenega zrna, e bi ne bilo delav-
cev. Kako lepo hio ima Kran, kjer je bila tvoja mama
doma! Poprej pa je bila Tetrevova, ki ivi zdaj v Krano-
vi koi. Kran je delal, Tetrev poival; oni je spal ponoi,
ta podnevi; eden je pil vodo, drugi vino; eden prodajal,
kar je bilo odve, drugi kupoval; nazadnje sta pa kar
premenjala; eden je el iz koe v hio, drugi iz hie v
koo.
Jaz bom cerkovnik in evljar, je dejal Janez.
Kaj pa ti, Francek? je vpraal Tone. Ali hoe ti k
meni priti, da te izuim za mizarja?
Pa e kako rad, je dejal France.
Jaz bom pa Gaperjeva gospodinja, je dejala Rozal-
ka.
Ne govri tako neumno! jo je tiho posvarila in
stresla za roko Anka.
Jerica je pa rekla, da postane tudi gospodinja in da je
enkrat, ko tete celo popoldne ni bilo doma, vse sama
opravila.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
196
In kako dobro je opravila! jo je pohvalil Tone.
Trem beraem je dala kruha in vse tri je lepo pouila,
da naj pridno delajo.
Tone pa je resno mislil, kar je govoril. Ko se je razgo-
varjal nekega veera z Bricovima dvema, je vpraal, kaj
mislita poeti s svojima fantoma.
Janez bo moj naslednik, je dejal Bric, da bo dan
zvonil in skrbel, da ne bodo ljudje bosi hodili. Franceta
bom pa e moral od hie dati.
Hudo je to, je zdihnila ena, ko bi jih tako rada vse
skupaj doma imela. Zmeraj se bom bala, kako se mu
godi. e mladega psa ne da rad lovek hudobnim lju-
dem.
Meni ga daj, je dejal Tone, da se mizarstva naui!
Oh, saj res, je pritrdila Rozala. Pri tebi bo kakor
doma, in ti si tudi njegov boter.
Potlej gre za par let v Ljubljano, in ko se vrne, se
bom e jaz kaj od njega nauil. Tone je razlagal, da
mizar na kmetih ne more biti samo mizar, ker nima ved-
no zadosti mizarskega dela; da mora tudi kmetovati, in
kako prijetna je taka sprememba; zdaj dela pod streho,
zdaj pod milim nebom, in kolik prihranek, e ni treba
kupovati vsega ivea.
Tako je el Francek od hie, sicer ne dale, a vendar so
stopile Rozalki solze v oi, ko sta se prvo jutro loila.
Razveselila pa se je Jerica, ki je zaela takoj razkazovati
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
197
Francetu vso hio; fant je moko odklonil, e da je bilo
njemu vse to prej znano ko njej. Postal je namre zelo
samozavesten. e ga je obiskala Rozalka, se ni utegnil z
njo meniti; e mu je prinesla Jerica malico, je dejal: Kar
tja postavi! ne da bi se ozrl.
Ali se ti ni ne toi po domu? ga je soutno popra-
evala.
Saj nisem otrok, je dejal France. Ti, pojdi no izpod
nog, da te ne uagam! Lahko tudi odleti kak iverek, in
bo vekala.
Ali misli, da sem tak otrok? se je obrnila Jerica in
la, ker se ji je za malo zdelo.
Pri mizi je sedela Jerica med Gaperjem in Francetom;
toda fanta sta se malo brigala zanjo. Gaper je vano go-
voril o teki in lahki zemlji, o cepljenju za koo, o ivih
mejah; France pa je mislil, da morajo mizarska dela za-
nimati vsakega pametnega loveka; a e je pripovedova-
la Jerica, koliko piankov ima njena koklja in kako
lepo so priani, sta vihala oba nosove. Take otroarije!
Gaper je vendar e za klee dral, kadar so orali, po-
dajal snope, odmetaval seno, vozil sam in prijemal po
malem e za koso in cepec.
Kako lepo jih je bilo pa tudi videti, kadar so delali sku-
paj na njivi ali na travniku seno suili, vrsti fantje in
brhka dekleta.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
198
Mana, ne bo e konec sveta; le poglej jih! je dejal
Bric.
Koliko teav je bilo pa treba tudi premagati! je de-
jala Mana. Saj ve, kako zapuena in zanemarjena sta
bila otroka, ko sem ju prevzela. O molitev pomaga, je
sklenila, v strahu, da se ne bi bila preve pohvalila. Pri
vas moli pa Anka za vse; ona je iva svetnica.
Menda vendar, je dejal Bric, in kaj bi ne bila! Ali ni
moja hi?
Tvoj angel varuh.
Zato jo pa Rozala za menoj poilja, kadar grem k
Romanu.
Anka je znala pa tudi tako okusno prikrojevati oble-
ke sestri in Jerici, da so se druga dekleta zgraale nad
tolikim lipanjem,
Saj nataknejo nase, kar imajo. Jaz se lahko trikrat
preobleem, pa imam za delavnik le delavno obleko, je
menila Romanova Reza, ki je imela vso omaro polno
zamazanih in razcefranih oblail.
Pravijo, da so pobone, je kimala druga, pobonej-
a enska, ki se je nekako bala, da jo bo Anka v popolno-
sti prekosila; ampak to ni prava pobonost, ki se kae
neimrno.
Mana pa je bila toliko pametna, da je menila, da ni
treba, da bi hodil poboen lovek umazan po svetu.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
199
Nai fantje so najbrhkeji, je dejala Rozalka in ime-
la Gaperja v mislih, in Jerica je ivahno pritrdila za
Franceta.
Fantje so namre postajali polagoma prijazneji in
vljudneji. France je e odzdravljal Jerici, kadar mu je
prinesla zajtrk ali perilo za nedeljo; poslual jo je, kadar
mu je kaj pripovedovala, in v delavnici mu ni bila ve
napoti. Kadar se je njemu ali njej kaj smenega pripeti-
lo, sta se oba sporazumno smejala, in pri jedi sta se pre-
pirala, kdo bo pozneje zajel iz sklede.
Oh, kako sem nerodna! je vzkliknila neko Jerica,
ko je spet nekaj pobila v kuhinji. France je pritekel po-
gledat, kaj se je bilo zgodilo, in kmalu za njim je prila
Mana.
Malo sem stopil v kuhinjo, je dejal France, pa se je
skleda ubila.
Saj sem jo jaz ubila, ne ti, ga je zavraala Jerica.
Mana je strogo pogledala fanta in deklico.
Eden izmed vaju dveh lae, je dejala resno, in la
je greh.
Jaz se ne laem, je dejala Jerica, in France je umolk-
nil.
Meni ni toliko za skledo, je dejala teta dasiravno
so drage in se dobre ne dobe lahko, in ti, Jerica, mi bo
vse razbila. Kamor se obrne, je nesrea. Piskri in skle-
de in kroniki se kar tresejo pred teboj. Oh, ko sem bila
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
200
jaz tako mlada, kako sem bila urna in rona! Ampak pa-
met in oi je treba vzeti v roke. Ti, France, si se pa zla-
gal. Pomisli, kaj bi bilo, e bi zdajle umrl! Glej, da se
kmalu spet spravi z Bogom, in trdno skleni, da ga ne
bo nikoli ve razalil! Ali se kaj kesa?
Seveda se; ko pa ni ni pomagalo, je dejal France.
Jerica mu je takoj odpustila greh in pri prvi priliki mu
je oponesla, zakaj je tako neumen.
Ti si neumna, je dejal France. Zdaj naju je oba
ozmerjala; drugae bi bila samo mene.
Toliko asa sta se prepirala, da se je obema olajalo in
ogrelo srce. Jerica si je dejala, da je France dober lovek
in moder in priden. Njegovi tovarii e neumno govore
o dekletih in vasovanju; on pa se dri raji doma in svo-
jih ljudi. Francetu pa se je zdelo, da je zdaj ele postala
prav prijazna Tonetova hia, kjer je vedno videl ali slial
ali priakoval veselo Jerico, ki je imela tako udno svetle
in gorke oi.
Gaper se je s posebno ljubeznijo e oklepal Janeza.
e nista imela vsak svojega dela, sta tiala skupaj in se
po svoje zabavala. Zaela sta se junaiti in zabavljati
fantinom. Marsikateri pa se je postavil po robu, in neke-
ga veera sta naletela. Hodila sta iroko po vasi in se ozi-
rala, kje bi bil kdo, da bi ga nahrulila. Sredi ceste je stal
moko Romanov Pepe.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
201
Ho, Pepe, suha juina, ga je pozdravil Gaper in se
zadel obenj, ali ima cesarsko napako, da se ustavlja
sredi ceste? Ali ne ve, da mora biti cesta prosta?
Pepe pa ni bil sam. Priskoilo mu je nekaj fantov na
pomo, in naa dva junaka sta se vrnila precej razbita
domov. Jerica se je hudo prestraila, ko je zagledala bra-
ta bledega in okrvavljenega; teta je pritekla z vodo in
arniko in obvezami in tarnala, da ga bodo e ubili in
zakaj ne ostaja zveer doma, koliko strahu in alosti ji
prizadeva; Tone pa je fanta dobro otel in mu dejal na-
zadnje, da naj prosi Boga, da ne bi oroniki zvedeli, kaj
se je zgodilo. Gaperju pa ni bilo za boleine ni; bole-
lo ga je le, da je bil stric hud, in bal se je, da ne bi priel
s sodiem navzkri.
Bric se pa ni veliko zmenil za nezgodo svojega sina.
Prav mu je, je dejal Tonetu; kar je iskal, je dobil.
Vem, da ga e vse boli in da se teko pripogiblje; ampak
davi je moral e dan zvoniti. Anka mu je hotela poma-
gati, toda nisem pustil. Naj se nastoe; si bo vsaj zapom-
nil. V njegovih letih sicer jaz tudi nisem bil bolji; rad bi
pa videl, da bi se Janez malo prej unesel.
Bolj kot oe pa se je bala za brata Janeza in tudi za
Gaperja Anka. Od mladih nog so iveli skupaj, skupaj
se igrali, se veselili in alostili, in zdaj naj se pripeti ne-
srea, da ubijejo enega ali drugega. Kolika izguba in ko-
lika alost za vse domae! e huje pa morebiti, e bi
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
202
onadva koga ubila. Kar ustavljala se ji je misel na tako
grozo in strah ji je pretresal mozeg in kosti. In e umr-
je tak lovek v smrtnem grehu, kakna nepopisna ne-
srea, kakna strana odgovornost ubijavcu, ki ne more
nikdar ve popraviti, kar je zagreil, ki mu komaj celo
ivljenje pokore opere krvavi made! Prosila in prigo-
varjala je bratu, naj se ozira vsaj nase, e se ne zmeni za
opominjevanje svoje matere, in nje, svoje sestre, naj se
usmili.
Janez je ugovarjal, da se lovek tako hitro ne ubije, da
namenoma on ne bo nikogar ubil; nesrea se pa lahko
povsod zgodi. Toliko se je vendar vdal, da je na pol ob-
ljubil, da napadal on ne bo; seveda, e napade kdo nje-
ga ali Gaperja, to je druga re.
Zdaj je bilo treba pregovoriti e Gaperja. Prav eljno
je akala Anka ugodne prilike, da bi na samem z njim
govorila; zakaj bala se je, da bi je v drubi ne poslual;
zadeva pa je bila vana in nujna, ker je lo za brata in
Gaperja, ki sta ji bila oba ljuba in draga.
Nekega veera se je vraala iz cerkve, ko ji pride ka-
kor nala Gaper naproti. Od dale jo je fant spoznal,
in oko se mu je zasvetilo. Saj so Anko vsi ljubili in spo-
tovali; on pa menda najbolj; takna milina jo je ozarja-
la, taka dobrota je dihala iz mladega, nezavedno lepega
oblija.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
203
Pozdravljena, Anka! je zaklical Gaper vzradoen
in ji hitel naproti.
Vsa sem zasopla, ker sem hitro hodila, je dejala
Anka, in ametaste vejice so ji obsenile arne oi. Po-
vedala mu je, da je e dolgo elela z njim govoriti, da ga
posvari, naj ne hodi v slabe drube, naj ne dela veselja
sovranikom, prijateljem pa alosti; kako je vse domae
in njo posebno bolelo sliati, da se je bil tako spozabil,
da se je pretepal na vasi; naj pusti nesreno prepiranje
vsem tistim na ljubo, ki ga ljubijo, ki bi bili vsi nesreni,
e bi on koga ubil ali kdo drug njega.
Gaper je zvesto poslual in skual ujeti oi, ki so se
svetlikale izpod trepalnic, da bi bral iz njih, ali je v resni-
ci huda nanj.
Oh, Anka, je dejal, verjemi mi, da mi je najbolj al,
e sem tebi prizadel s svojo neumnostjo kakno brid-
kost. Tebi na ljubo se bom spametoval.
e bo le res, Gaper, je dejala mehko.
Tu moja roka! Prijel jo je za roko in iskal besed,
svetlih, prazninih besed, ki bi mogle opisati, kar je u-
til. Anka, ti si tako dobra, je dejal, in ko bi ti vedela,
kako te imam jaz rad! Bolj ko vsakega drugega loveka
na svetu. Glej, ne oeta ne matere nimam; domae
imam rad in jih spotujem, tako kakor tebe pa nikogar;
ti si mi najljuba na svetu.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
204
Anko je spreletel mraz, da je vsa prebledela; iztrgala
mu je roko iz rok in kakor zrastla pred njim. Kaj govo-
ris, Gaper! ga je ustavila. Premisli, e bi te kdo slial!
Naj me slii, kdor hoe, je dejal Gaper.
Bog te slii. Boj se Boga in ne govri mi nikoli ve
takih besed!
Urno je odla in pustila mladenia osuplega nad tem,
kar se je bilo zgodilo. Gaper je zmajal z glavo in pre-
miljeval, kaj bi bil hudega storil. V svesti si je bil, da je
imel najbolj poten namen. Ali naj bi bil prej govoril z
njeno materjo? Najprej mora vendar vedeti, kaj ona
misli. Ualjena je bila tudi njegova samoljubnost. Ga-
per je cenil sam sebe precej visoko, in cena je rastla, ker
so ga drugi tudi cenili. Zdaj pa se mu prigodi kaj tak-
nega! Svojo pobitost je tolail z mislijo, da ga Anka ni
razumela. Ko spregovori on jasnejo besedo, bo ona
drugae odgovorila.
Mnogo nesreneja pa je bila Anka. Vso pot proti
domu so jo preganjale mladenieve besede in njegove
oi in njegov obraz, in roko je e utila v roki. To je ven-
dar pregrena ljubezen! Bridko se je spominjala Anka
besed tete Mane, da varujte se fantov, dekleta. In ona
si je bila k srcu vzela to svarilo, ne tako kakor jezina
Rozalka, ki je kar dejala, da njej e ni nobeden ni hotel.
Oh, in zdaj je la sama svarit Gaperja. Prilo ji je celo na
misel, e ni morda ona sama zapeljala nedolnega mla-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
205
denia. Saj bi on ne bil govoril nespametnih besed, e bi
ga ne bila ustavila, e bi ne bila zaela govoriti ona. Pre-
ve se je sramovala, da bi komu povedala, kaj se je bilo
zgodilo, in bala se je hkrati, da jo bo kdo vpraal, kje je
bila toliko asa in zakaj je tako razburjena. Da bo beala
vselej, kadar bi hotel na samem z njo govoriti Gaper, to
je trdno sklenila in tudi, da ne bo nobenega mladenia
ve razen svojih bratov svarila ali opominjala. Kaj po-
maga, e ona druge reuje, sebe pa pogubi!
Gaper pa je iskal prilike, da bi z njo govoril. V svesti
si ni bil nobene krivde, sklepal pa je iz njenega vedenja,
da jo je razalil. To je hotel poravnati in potem naj ree
ona da ali ne, in stvar bo pri kraju. Kako pa naj se po-
govore ljudje, e se vsaka beseda zameri? Ali naj bi ji bil
pisal? Da bi se bogve kdo bral! e ona ne mara zanj, naj
ostane to med njima, ko ni nikomur drugemu ni mar.
Gotovo ga ni razumela. Treba ji bo naravnost povedati,
da jo hoe on vzeti za eno, takoj ko se znebi varutva.
Kmalu je dobil priliko.
Anka, je prosil, samo par besed!
Ni ve takih besed, Gaper! ga je zavrnila ona in se
obrnila stran. e mi ima kaj povedati, govri pred
stari ali pred komersibodi, na samem pa ni!
Hotel jo je zadrati; toda zbeala mu je, in Gaper je
ostal sam precej ponian v svojem ponosu. Stal je nekaj
asa in premiljeval.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
206
Se ne d ni opraviti, je sklenil, se obrnil in el; ne
mara zame.
Gaper se je hudo motil. Oh, e bi se Anki ne bilo zde-
lo pregreno, da ga ima rada, kako zvesto in radostno bi
ga bila posluala, in kar sama bi ga peljala k starem, e
bi jo zasnubil.
Pogledala se je doma v zrcalu, e se ji pozna razbur-
jenost na obrazu, in popravila si je lase; v tistem hipu se
je zgrozila nad svojo neimrnostjo in se spomnila, kar je
bila pripovedovala Mana, kako se je neko neimrnemu
dekletu sam hudobec iz zrcala pokazal. In ona, ki se mo-
re tako malo zanesti nase, naj na samem poslua Ga-
perja! S stari naj govori, tako mu je rekla; teh besed se
ni kesala, in obla jo je elja, da bi se izpolnile. Toda
kakne elje so spet to! Pro, pro! Hitro na delo, na
druge misli!
Gaper je hodil nekaj dni potrt in prihuljen okrog;
delal je pa pridno. Tone in Mana sta si razlagala to kot
kesanje in mu nista oponesla pretepa ni ve.
e se Gaper in Janez res spametujeta, je dejal Bric,
so fantje pravzaprav dobro delo storili.
Gaper pa ni mislil ve na telesne boje, ko je imel z
dunimi dosti teav. Preverjen je bil, da je brhek fant,
util, da gledajo dekleta za njim, slial, kako ljubeznivo
ga draijo; lepo kmetijo je imel in povsod bi lahko vpra-
al; kaj torej misli to dekle? Ali aka na kaknega
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
207
graaka? Samoljubje in ualjeni ponos sta ozdravila
kmalu Gaperjevo srce. Fant si je potisnil spet klobuk po
strani in zaukal na vasi. e bi se ne bil spominjal tako
ivo svoje obljube, ki mu je e nekako presedala, bi bil
zael spet klicati na korajo. Anke ni islal ni manj; bal
pa se je je mnogo bolj; tako nedostopno, tako visoko
nad seboj jo je videl, in kjer je mogel, ji je izkazal kako
uslugo. e bi bil mogel misliti, da je kdo drug zapisan v
njenem srcu, bi bil ualjen; tako pa se je tolail z zavest-
jo, da se drugim fantom ne godi ali da bi se jim ne go-
dilo ni bolje. Preeren si je utrgal zdaj sam kakno roo
ali si povil kak opek in se skrivnostno ponaal.
Kdo te je pa tako nalipal? ga je vpraala pri prvi
priliki Rozalka.
Gaper je dejal malomarno, da ne ve prav, ali je bila
Romanova Reza ali Krimanova Liza. Dosegel je precej
uspeha. Rozalka ni mirovala, dokler nista Reza in Liza
ogoreni postavili Gaperjevih besed na la. Ko mu je pa
Rozalka to oponesla, je zmignil fant z rameni: Ali ver-
jemi meni ali pa onima dvema!
Med dekleti je nastala precejnja napetost, ker ni ver-
jela ne Liza Rezi ne Reza Lizi in Rozalka ne eni ne dru-
gi.
Doma pa je govorila Rozalka mnogo in po nepotreb-
nem o Gaperju, tako da jo je zaela zavraati sestra,
kateri se je vasih zazdelo, da hoe njo draiti. Pusti te
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
208
neslane ene in Lizo in Rezo! je dejala. Ali nima ni
skrbi, ni dela?
Gaper je hodil moko po polju in vigal in pel in le
elel, da bi se ga kdo lotil; zakaj za ta primer ga ni vezala
obljuba. Dekletom je imenitno nagajal.
No, Rozalka, je vpraal neko, ko sta vlagala pe-
nico v kozolec, ali sem tebi jaz kaj ve?
Oh, Gaper, je dejala ona, e ne bo zameril, kar
ni.
Kaj bi ti zamerjal! Saj morebiti lae. Zakaj ti si meni
ve.
Rada verjamem; in ne samo tebi.
Ta je pa prava, si je mislil Gaper in umolknil. Rozal-
ka je imela pa tudi svoje misli. Da bi se takle fant z njo
noreval, o n; premalo ga je.
Daj no, Gaper, daj no hitreje! Saj ni treba toliko go-
voriti, ga je priganjala. On ji je hotel nekaj prav zani-
mivega povedati; a ko je konal, se mu ni ni smejala.
Pojdi no, je dejala, tega ti e Liza ne verjame.
Tako ga je precej v strah prijela, in Gaper je dobro pre-
mislil, preden ji je spet kaj rekel. aliti ga Rozalka ven-
dar ni hotela, in hud ni smel ostati dalj asa; zato je ona
govorila, kadar je Gaper molal.
Presneto pametno dekle, si je mislil fant, in brhka,
pridna in vesela; toda premisliti je treba. Pri Anki se je
bil Gaper spekel, in zdaj se je bal ognja.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
209
XI
T
one in Mana sta se e posvetovala, kaj bi bilo ukre-
niti zastran Gaperja.
Z dolgim fantovanjem ni ni, je dejal Tone; to sem
sam izkusil. e dobi Gaper posestvo v roke, njega pa
vinski bratci, pojde vse v ibre. In kakna koda, ko je
zdaj vse tako lepo urejeno! Kako lahko bo gospodaril,
kako brez skrbi ivel!
Tukaj more samo sveti zakon pomagati, je dejala
sestra. Pametna ena je dar boji. Gaper premalo
moli, drugae bi bil e katero dobil, ki bi bila zanj.
Ej, Mana, je dejal Bric, ki je ravno priel in ujel zad-
nje besede, deklet je toliko na tem svetu, da jo e tak
dobi, ki ni ne moli.
Toda kakno, Janez, ga je zavrnila Mana, to ti pre-
misli, kakno!
e bi eno izmed tvojih dveh hotel, je menil Tone,
bi bil jaz prav zadovoljen in bi Boga zahvalil; Gaper pa
pozneje tudi.
Jaz mu dam, katero hoe, je dejal Bric, in e bi bil
turke vere, magari obe; toda snubiti mora; ponujati se
tako blago ne d.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
210
Jaz bom svetoval, je dejal Tone; naredi naj pa sam,
kakor hoe.
Jaz, je dejala Mana, bom pa opravila devetdnevni-
co v ta namen. e bosta e vai molili in Gaper, boste
videli, da bomo usliani.
Prav gotovo, je dejal Bric, e bo namre Gaper
molil, da bi dobil Anko ali Rozalko, tedve pa za Gaper-
ja.
Kako bi spravili Gaperja v zakon, za to so se pa tudi
drugje zavzemali. Koliko in kje se je vse molilo v ta na-
men, se ne ve; Tetrev pa si je mislil, da je treba za to tudi
delati, da mora delati zlasti on, ki je Gaperju sorodnik,
tako reko stric; hkrati se mu je zdelo, da nima on mo-
rebiti nobenega loveka tako rad kakor Gaperja; vsaj
toliko ni od nobenega drugega priakoval.
Ne da bi Gaper kaj vedel, ga je hodil Tetrev k Roma-
nu in h Krimanu enit, in na obeh krajih se mu je do-
bro godilo.
Nobena druga kot Reza, je dejal pri Romanu, pri
Krimanu pa: Nobena druga kot Liza ne bo mlada
agarica. e en liter, da zalijemo to zvezo! Ali Gaper je
dober fant. Toliko se je vrgel po oetu, da je sren, da se
nikogar ne boji, sicer pa je isto materin, naega rodu;
in kaken gospodar! On vodi vse, on dela za vse; pol vasi
bo podse spravil, e dobi takole enico. Pojdi pit, Reza!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
211
(pri Krimanu: Liza!) Name se zanesi! Jaz bom tako iz-
peljal, da bo na obe strani prav.
Zabavljali so tu in tam ez Toneta, ki bi lahko e
Gaperju leta kupil, a noe.
Seveda, ker mu nese, je dejala Romanka.
Komaj je bil tri leta varuh, je dodal Roman, si je
e prekril streho, potem si je popravil hio, potlej priku-
pil kravo, in zdaj sliim, da kupuje od Jernejevca zelnik.
Tak varuh bi bil marsikdo.
Zato je pa mene odrinil, je dejal Tetrev, ki sem bil
v prvi vrsti poklican, da bi bil skrbel za mlada dva. A jaz
bi bil skrbel, da bi se njima dobro godilo, ne meni. Ga-
per in Jerica bi bogatela, jaz bi ostal siromak. Toda jaz
bom Gaperju oi odprl, da bo spregledal in se zavzel za
svoje pravice. Enkrat ga pripeljem sem, da se kaj pome-
nimo. Bo videla, Reza, kaken junak je to.
Ga bolje poznam kot vi, je dejala Reza.
In kdaj napravimo svatbo?
Tetrev, e ti to izpelje, je dejala mati, ima pri
meni vedro rnine na dobrem.
Roman, ti si za prio in Reza tudi. Jaz bi e kar lah-
ko zael piti.
Na medvedovo koo.
Ne; v par dneh vam pripeljem medveda samega.
Mati je naloila Tetrevu dva hleba kruha in nekaj klo-
bas in zaseke, tako da je bil za par dni preskrbljen.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
212
ez par dni se je preskrboval pri Krimanu. V to hio
pa ni hodil skozi glavna vrata, ampak od spodnje stra-
ni, z dvoria, e da mu je bolj na roke. Kriman ni imel
krme; po vino so morali poslati k Romanu.
Toda ne praviti, je dejal Tetrev, da sem jaz tukaj!
Zakaj? To bom povedal.
Mati je prinesla na mizo kruha, orehov in sira in sedla
k oetu; hi je la flancate cvret.
Stvar je namre taka, je dejal Tetrev in ugriznil zdaj
v sir, zdaj v kos kruha. Za orehe jaz e nimam zob. Ali
mi verjame, da ne morem ve zavigati? Stvar je pa ta,
kolikor sem slial ali je res, ali ni res, to meni ni mar
da bi tudi Romanova Reza vzela Gaperja, samo da
bi pokimal. Toda fant je pameten in se dri mene. Pri
vas se bo enil. O, Liza, flancate! Vidi, to je za moje
zobe, ki imam e vse setete. Le poakaj, dekle, jaz ti
pripeljem enina, kakren se ti spodobi.
e bo le res, Tetrev, je dejala Liza in postavila skle-
do na mizo.
Kaj bi ne bilo res, ko imate toliko ita v kozolcu! Am-
pak stvar je taka. Molati je treba. Kadar se kdo eni, so
vsi jeziki pokonci. Jaz ga pripeljem sem enkrat, dvakrat,
v tretje bo steklo, boste videli. Saj fant pozna hio in po-
zna dekleta. Kako te je pa e hvalil, Liza! Rekel mi je, da
je takih deklet malo v nai fari.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
213
Oh, kako se laete, Tetrev! se je branila Liza, rdea
od veselja.
e meni ne verjame, njemu bo menda vendar ver-
jela.
Z naim Andrejem sta se bila pred kratkim nekaj
skavsala, je dejala mati.
To ni ni. Odkar svet stoji, so se petelini kavsali in
fantini ravsali. Jaz sem se tudi in ti, Kriman, tudi. To se
vse sproti pozabi. Ne bo dolgo, in jaz pripeljem Gaper-
ja, zveer in tako, da ne bo nihe videl; zakaj e bi Ro-
mani to zvedeli, bi udarili na veliki zvon.
Dobro bi bilo, je menila mati, da bi nam ti malo
poprej namignil, da se kaj pripravi.
Moja skrb, mati. Zdaj grem pa spet ez dvorie in
za vrti domov; e veste zakaj; in, mati, e mi ti kaj po-
lje saj ve, kdor ni nima, ta vsega potrebuje skri-
vaj!
Poakaj, Tetrev! je dejala mati, ki je bila prebrisana
ena in je Tetreva hitro razumela. Tale kos sira in pa
nekaj flancatov vzemi s seboj!
Doma si je prigal Tetrev pipo, si postavil stol pred
hio, gledal po vasi, kjer so se priigale luke, in pre-
miljeval, kako bo rinil svojo zadevo naprej. Pri Roma-
nu so mu bili bolje postregli. Hvalenost bi zahtevala, da
pelje Gaperja najprej k Romanu; ampak bati se je bilo,
da se ne bi Gaper takoj Reze poprijel, tako da bi ga ne
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
214
bilo ve spraviti h Krimanu. Lize se ni bilo toliko bati;
s svojimi flancati, si je dejal Tetrev, ki se je bil tega cvrtja
nekako preobjedel, si ga ne bo pricvrla. Torej najprej h
Krimanu, potem pa za par hi naprej! Ne mudi pa se
nikamor. Tetrev se je namre bal, da se mu po zaroki ne
bo ve tako dobro godilo; saj je v dolgem ivljenju spo-
znal, da je dobrota sirota in da je hvaleen samo siro-
mak, kakren je on, ker ga ni ne stane.
A kako nepotrpeljivi so ljudje! Kako je moral Tetrev
tolaiti Romane in Krimane, e da se stvar ne sme
prenagliti, da stori prilika ve ko pamet. Kadar je sreal
Lizo, ga je vpraala z omi, ali bo e kaj; e neuakljivej-
a je bila Reza. Saj nista vedeli sitni enski, kaj se to pra-
vi izvabiti Gaperja, ki ga ima Tone pred omi in Mana
v pesteh. A moral je iti na delo.
Gaper je e kar naprej segel v ep in iskal drobia, ko
ga je spet ustavil Tetrev. Ta sicer bojega daru ni zavrnil;
to bi bilo proti njegovim naelom; menil pa je, da ima
nekaj drugega na srcu. Zael ga je vabiti, da naj gresta
malo v vas; denarja da mu ni treba nobenega; on se
mora vendar seznanjati s sosedi in poravnati mora e
raun pri Krimanovem Andreju in pri Romanovem
Pepetu, ki bosta gospodarja kakor on; Tetrev da je e vse
lepo napeljal.
Gaper bi bil sicer tadva rauna raji drugae porav-
nal; toda obljuba mu je branila, in mislil si je, da mu
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
215
Tetrev dobro svetuje. Sam vendar ni hotel iti z njim; saj
bi se utegnila zadeva z Andrejem in Pepetom drugae
zasukati, kot si je mislil Tetrev. Obrnil se je na Janeza in
mu povedal svoje razloge. Janez je bil takoj pripravljen,
in nekega veera sta se odpravila fanta proti Tetrevovi
koi.
Ali dva sta prila? je skremil Tetrev sladki obraz;
priakoval je bil samo enega in skual je odpraviti Jane-
za; toda Gaper ga ni izpustil.
li so h Krimanu, kjer je Liza e flancate cvrla. Zau-
dili so se tudi tukaj, da sta prila kar dva enina; a spre-
jeli so ju prav ljubeznivo, in Andrej je segel obema v
roke; saj zahteva nekoliko hinavine skoraj vsak olikani
sprejem.
Glavno besedo je imel pri mizi Tetrev, ki je najprej
hvalil Lizo, kakna imenitna kuharica je, da za flancate
ni dale naokoli nobene takine. Tudi mati jo je hvalila,
in oe je pripomnil mimogrede, da bo imela tudi nekaj
krajcarjev in da se kljub temu ni ni prevzela. Tetrev se
je tudi spominjal rajnega Krimana, svojega dobrega
prijatelja, ki se e toliko let v nebesih veseli in ki je prej
sebe in druge tako lepo tolail, da je e takna letina.
Potem pa so zaeli Tetrev in oba Krimanova milovati
Gaperja, ki ima tako lepo premoenje, v rokah pa ni,
ki mora delati kakor hlapec, samo brez plae. udili so
se, kako da Tone tako hitro bogati. Gaper od konca ni
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
216
rad poslual tega cikanja in namigovanja; raji je govo-
ril z Lizo, ki je bila prijazna in ljubezniva z njim. in z
Janezom, vesela, da ima e dva snubca. Toda stareji ga
niso pustili pri miru; vedno so silili vanj s svojim natol-
cevanjem in nezavedno, poasi in polagoma je lezel
strup v Gaperjevo srce. Kako dostopen pa je vsak lo-
vek za milovanje in kako lahko in hitro se vsakemu do-
kae, da se mu krivica godi!
Ali ti kaj ve, Gaper, koliko ima dohodka, koliko
stroka? je vpraal gospodar.
Jaz se zanaam na varuha, je dejal Gaper, ki se je
zael sramovati svoje nevednosti.
Torej ni uda, da gre tako, je dejal Tetrev. Kdor se
zanaa, tega zanaa.
Koliko let pa bo e pod varutvom? je vpraal spet
gospodar.
Jaz mislim, da dve in pol, je dejal Gaper, ki se je e
zael smiliti sam sebi, ko so ga drugi tolikanj milovali.
Z Janezom sva pol leta vsaksebi; ta pojde v jeseni k
vojakom.
Par let prej bi te vendar lahko izpustil iz krempljev,
je dejala mati; saj ima e dosti dobika.
Kdor je dober mizar, ni vselej dober gospodar, je
menil oe. Premisli, Gaper! Lansko leto je bilo krme
malo in ivina poceni; letos je draga. lovek bi mislil, da
bo pameten gospodar takrat kupoval, kadar je poceni,
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
217
in prodajal, kadar je drago. Zate je pa varuh lani proda-
jal in letos kupoval. On seveda ni imel ni izgube, ti pa.
Gaper je spoznaval, kako naklonjeni so mu Krima-
novi, ki se tako vleejo za njegove pravice, spoznaval pa
tudi, da stric Tone, ki ga je on toliko spotoval, ni bolji
od drugih. Bolela ga ni toliko koda, o kateri so mu go-
vorili, kolikor zavest, da so mu morali ele drugi odpreti
oi. Res, siromak je on v primeri z vrstniki, ki uivajo
svojo mlado prostost, se shajajo v krmi in k igram in
hodijo moko na vas. Mnogo manj strahujejo druge
stari ko njega varuh.
Gaper, ki se je preve peal sam s seboj, se in uteg-
nil ve meniti z Lizo. Kakor da bi nekam v daljavo gle-
dal, se je tej zdelo, kadar sta se ujela z omi, in prav ne-
voljna je postala. Ali je za Tetreva cvrla flancate? Dobro,
da je bil Janez tukaj, ki jo je, hvaleen za cvrtje, hvaleen
za prijazne besede, tako ivahno zabaval, da je bilo
materi kmalu odve. Da bi obrnila njegovo pozornost
na resneje stvari, je prinesla iz hrama pet parov razbi-
tih evljev, da naj bi presodil Janez, kje in kako bi se dalo
kaj popraviti, da bi ne bilo treba novih. Janez je preso-
jal, evelj za evljem, deval tiste, ki bi se dali e pokon-
ci spraviti, na eno stran, neozdravljive na drugo in do-
dajal ocenam svoje razloge. Lizi se je zdel fant ne samo
zabaven kakor njegov oe, ampak tudi pameten; saj je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
218
govoril skoraj samo z njo, Gaper pa vedno le z oetom,
z materjo in Tetrevom.
Pridi e kaj, Gaper! so dejali vsi, ko so se poslav-
ljali.
Pa e ti, Janez! je dostavila Liza.
Janez je vzel evlje, ki so budili e kolikaj upanja, s
seboj, in fanta sta la, Janez vesel, Gaper slabe volje.
Kar je slial pri Krimanu, mu ni lo iz glave. Saj marsi-
kaj mu je bil e prej Tetrev namignil; a za tega strica se
on ni veliko menil. Krimani pa so bili poteni in pamet-
ni ljudje. Kako se res lovek zmoti! Zdaj se je posvetilo
Gaperju v glavi, in gospodarstvo in varutvo strica To-
neta se je pokazalo v neprijetno udni svetlobi. Zakaj ga
tako trdo dri, zakaj mu brani v druino, zakaj se tako
oklepa varutva, zakaj gospodari tako samovoljno? Se-
veda je prepual Tone gospodarstvo bolj in bolj Ga-
perju; toda ali ni to samo videz? Posvetovala sta se skup-
no, to je res; sklenilo pa se je vselej to, kar se je Tonetu
prav zdelo; kaj, ko bi on ugovarjal?
e parkrat je bil Gaper pri Krimanu in predrugail
se je. Postal je neprijazen in trmast, oblasten in zael je
nagajati.
Ali niso le enske et? se je zaudil nekega lepega
jutra Tone.
Ne, je dejal Gaper; imajo doma dosti dela.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
219
Doma se bo delalo, kadar bo slabo vreme, je menil
Tone, in snoi sva se bila drugae zmenila.
Vem, ampak jaz sem se premislil.
Tone je nevoljen gledal svojeglavega fanta. Oba sva
bila teh misli, je dejal, da ne bo vsak zase ukazoval, da
ne bova meala.
Saj ne meam jaz, je dejal Gaper in se obrnil.
Tone se ni hotel prepirati, dasi mu je bilo hudo, ko je
videl, kako nepremiljeno daje Gaper delavcem potu-
ho. Ti so namre kmalu zautili nasprotstvo in napetost
in stopili takoj na Gaperjevo stran in zaeli zabavljati
ez Tonetovo gospodarstvo.
kodo je imel Gaper.
Pod precej strmim bregom mu je leal lep travnik.
Tone je bil speljal po bregu dva jarka, da se je odtekala
voda, in izkopal ob vznoju dve jami, kjer je puala
voda ob nalivih kamenje in gramoz.
To je neumnost, te jame, je dejal Gaper; koliko do-
bre zemlje je izgubljene, in e kako ivine se lahko po-
koduje, e pade noter. Jame zasuti!
Kmalu pa je pridrla nevihta. Z nevihto je prila ploha,
in voda je pridrla z bregov, da je jarka nista mogla ve
poirati. In ker sta bili jami zasuti, je udarila voda ez
travnik in ga zasula s peskom in gramozom, da je bilo
alostno videti
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
220
Tone se je tolail, da bo ta nesrea Gaperja spameto-
vala; toda ta bi bil pretrpel raji e vejo kodo, samo da
je njegova obveljala.
Tetrev je hitro pregledal to razmerje in skual izrabiti
ugodno priliko. Gaper mu je delil z obema rokama, ne
tolikanj iz usmiljenja, kolikor iz nagajivosti proti Tone-
tu. Po krompirja in fiola je priel Tetrev kar z vozikom.
e ene kokoi bi te prosil, Gaper, je dejal nekega
dne; saj jih ima toliko, da ti kodo delajo.
Kar vzemite! je dejal malomarno Gaper. Tetrev je
nasul v pehar prosa in ovsa in zael trositi kuram. Put,
put, put! jih je klical, in nedolne ivalce so pritekle iz
vseh kotov in se gnetle in prerivale in zobale. Tetrev jih
je pretehtaval v svojem duhu in preal z veim oesom
kakor jastreb. Kadar se mu je zdelo ale dosti, je zgrabil
z obema rokama in odnesel dve teki kokoi, ki sta za-
man kriali na pomo. e tisto popoldne jih je kupila
kokoarica in odpeljala proti Ljubljani.
Popolnega uitka vendar Tetrev ni imel. Nanj je pre-
al Roman, ki ga je takoj opomnil, da je e nekaj dolga
pri njem. Dolgove je imel Tetrev, kakor vsaka dobro
urejena drava, dvojne, zaloene, katere je bil tako za-
loil, da jih ni mislil, e Bog da, nikoli poplaati, in tako
imenovane visee, ki bi se dali ob ugodni priliki porav-
nati, da bi se prostor naredil novim. Nekaj viseega dol-
ga je poplaal Tetrev.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
221
Glejte si! je dejal Roman; vse sorte govore o Tet-
revu; poten lovek je pa le.
Sploh bi se bil v tistih dneh Tetrev dobro zaloil, da ga
niso nevoljivci ovadili Tonetu. Tone je pritekel nadenj,
in siromak je moral na voziku spet nazaj zvoziti, kar
mu je bil Gaper podaril. Dobro, da sta bili kokoi tako
na tihem izginili! Tetrev je potoil Gaperju svoje gorje,
da bo kmalu bolje, ko postane Gaper gospodar.
Meni se zdi, Tone, je dejal Bric, da si ti Gaperju
preve popustil. Nategni vajete; sicer se ti splai.
Oh, jaz sem se e vsega navelial, je dejal Tone a-
losten. Za teh par mescev, ko sem e varuh, se noem
prepirati. Saj pameten je zadosti Gaper; ampak zdaj
nala tako dela, da bi mene jezil.
Gaper, kaken si pa! je opominjal trmastega fanta
varuh. Zakaj mi tako nagaja, ko vendar samo zate go-
spodarim in za Jerico!
Res? se je zaniljivo zasmejal Gaper. To pojdite
komu drugemu pravit! Jaz nisem ve tisti otrok, ki se mu
je lahko vse natvezlo. Ampak e znate vi raunati, znam
jaz tudi.
Toneta so te besede grozno razjezile. Koliko skrbi,
potov in kode je imel za svoja dva varovanca, in zdaj
takna zahvala! Tiho se je obrnil in odel proti domu, da
ne bi spregovoril kakne besede, katere bi se potem ke-
sal. Sedel je pred uljnjak in si podprl glavo s komolcem.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
222
Dogodki, resni, alostni, redkokdaj veseli, od tistih a-
sov, ko je e oe sedeval pri ljubih ebelah, do tega dne,
so se vrstili pred njegovimi omi. Trud, trpljenje, preva-
re, delo za druge, opravljeno s svetim veseljem, in zdaj
dan plaila. Z vso ljubeznijo in portvovalnostjo si niti
toliko priznanja ni pridobil, da bi ga obvarovalo nehva-
lenosti. Tako zapodi sebien kmet starega hlapca, ki
mu ne more ve opravljati tekega dela, od doma; prej
mu pa e oponaa, da ni za nobeno rabo, da mu dela
kodo in je nezasluen kruh. Kaj mu je pomagala zavest,
da je storil ve kot svojo dolnost! Tem bridkeje je util
nehvalenost. Sklepal je, da pojde o prvi priliki k sodi-
u, da se stvar uredi in on znebi nehvalenega posla. In
vendar je Gaper v najnevarnejih letih in varutva zdaj
najbolj potreben; tak se mu je zdel kakor izgubljeni sin,
ki terja oeta za doto, da bi jo zapravil v lahkomiselni
drubi.
Sestra je zaudena vpraala, zakaj je Tone tako oto-
en; Tone pa ni hotel povedati vzroka, ker se je nadejal,
da se povrne Gaper nazaj na pravo pot.
Gaper pa se ni poboljal. Zael je po strani pikati,
zakaj se ljudje kar trgajo, da bi bili varuhi premonim
sirotam; da poten varuh komaj aka, da bi se znebil
bremena, in zakaj je tako malo varovancev hvalenih
svojim varuhom.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
223
Tone je miril fanta, da pojdeta kmalu skupaj k sodi-
u, da dobi Gaper svoje posestvo v roke.
In tam bomo obraunali, je dejal Gaper.
Bled in prepadel je priel Tone domov, in zdaj ni mo-
gel utajiti sestri, kaj se je bilo zgodilo med njim in Ga-
perjem. Mana je hotela takoj leteti nad fanta, da bi mu
naredila pridigo o etrti boji zapovedi; toda brat je
ubranil, da ne bi z oljem ognja gasila. Zdaj je bil hva-
leen Bricu, ki mu je bil svetoval, naj vse natanko za-
pisuje, kar se bo storilo v gospodarstvu.
Mana, ki se ni smela znositi nad Gaperjem, je pa
oponesla Jerici, kaken je postal njen brat, kako vrau-
je dobrotnikom. S solzami v oeh je prosila Jerica Tone-
ta odpuanja in trdila naprej in naprej, da Gaper ni
tako hudoben, da govore samo zavistni zapeljivci iz nje-
ga.
e bolj ogoreni so bili Bricovi, razen Anke, ki se je
bala jeze in tiho premiljevala, kako bi bilo, e bi e en-
krat posvarila Gaperja, ki jo je prvi tako lepo poslual
in potem tako zvesto dral obljubo. Pomisleki, da bi
morala spet sama z njim govoriti, kar bi bila grozna
skunjava in prilonost, so pobili prve dobre misli. Ro-
zalka, ki se ni bala Gaperja ni, se je rotila, da mu o prvi
priliki izpraa vest.
Kam je le zahajal, da so ga tako podkurili? je deja-
la. Janez, s teboj je hodil; kje sta bila?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
224
Janez je povedal, da sta bila parkrat pri Krimanu in
da se je tam res nekoliko zabavljalo ez Toneta; kaj so
vse govorili, tega ne ve ve.
Bric je Tonetu to tudi povedal in ga tolail, da se na
hvalenost sploh nikjer ni zanesti, e pri svojih otrocih
ne. im ve stori zanje, tem ve zahtevajo; im ve jim
zapusti, tem ve so priakovali. Moji, hvala Bogu, ne
priakujejo po moji smrti ni; tem bolj bodo potlej ve-
seli, ko dobi vsak svojih deset goldinarjev.
Ko pa je priel zveer Gaper Janeza klicat, da bi la v
vas, je Bric sinu prepovedal h Krimanu hoditi.
H Krimanu na Janez ne bo hodil, je dejala mati,
da bi tam zabavljali ez potene ljudi.
Sram te bodi, Gaper, se je oglasila Rozalka, da
poslua ti take umazane jezike!
Kdo bo pa meni branil! je ugovarjal Gaper. Saj
nisem ve otrok, da bi se dral predpasnikov.
Sam pa vendar ni el Gaper h Krimanu. Tetreva se
je nekoliko sramoval in z njim se ni maral gostiti. Doma
se je kujal in se jezil na sestro, ki mu je alostna oitala,
koliko bridkosti prizadeva stricu in teti in njej in kako se
bo ta nehvalenost nad njim maevala.
Nehvalenost! se je zaniljivo zasmejal Gaper. Jaz
nehvaleen! Zakaj pa naj bi bil hvaleen? Ali zato, ker
drugi po mojem posestvu zase gospodarijo? Ti naj bi bili
hvaleni meni, ne jaz njim. e bi ti, Jerica, kaj razume-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
225
la, bi potegnila z menoj, in oba skupaj bi nastopila proti
brezvestnemu gospodarstvu.
Zastonj so bile solze in pronje. Jerica je bila vsa ne-
srena; ljubezen do brata se je borila v bojeem srcu z
zavestjo, koliko hvale je dolna stricu in teti. Tadva je
branila proti bratu, brata zagovarjala pred onima dve-
ma.
Saj bo kmalu spet drugaen, je ihtela. Zdaj so ga
zapeljali hudobni ljudje. V par dneh bo dober. Gotovo se
e kesa in tudi ne pretepa se ni ve.
Takega spreobrnjenja sta se tudi e vedno nadejala
Tone in Mana. Vendar je spravljal Tone vkup pisma in
raune, ker je bil zaprosil, da naj se priznajo Gaperju
postavna leta; Mana je molila zanj. Teko je leala alost
na Klanarjevi hii, in gospodar se je vidno staral. Delo
ga ni ve razvedrilo; potrt je premiljeval le svoje tea-
ve. Jerici se je trgalo srce, ko ga je videla tako alostne-
ga in ni vedela, kako bi ga tolaila. Oh, stric, nikar ne
bodite alostni ga je prosila, in je pokimal in se bridko
nasmehnil; saj se mu je smilila Jerica, ki je trpela z njim
vred in tudi po nedolnem. Ob tej sploni alosti tudi
France ni bil vesel. Rad bi se bil jezil na Gaperja, toda
Jerice se ni upal aliti. Gaper je nagel, je dejal, in se
rad zaleti; a hitro mu je tudi al, ker je dobrega srca. Ti,
Jerica, si tega nikar tako k srcu ne eni! Saj nisi ti ni
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
226
kriva. Meni je hudo, e te vidim tako objokano. Gaperja
bom pa jaz v roke vzel.
Dobrega Franceta pa je Gaper na kratko zavrnil, e
on lahko govori, ko ne gre za njegovo imetje; sicer pa da
govori iz njega Tonetov, ne njegov prijatelj. Gaper
sploh ni maral za dobrodunega Franceta; njegov prija-
telj je bil Janez, ki je z njim vred zabavljal ez starce, ki
so samo za napotje na svetu, ki ne puste mladine kviku
in na vrh, tako da pride lovek ele takrat naprej, kadar
je e zani.
Oba mladenia sta teko akala, da bi se svobodno
razmahnila, in kakor pri Klanarju so se prienjali pre-
piri tudi e pri Bricu.
Dobro, da pojde kmalu k vojakom. Tukaj noe,
tam bo moral.
Krimanova mati pa je rekla Tetrevu, ko je priel brez
Gaperja, da naj sam, brez agarjevega, ne hodi ve v
vas, ker imajo preve dela, da bi se utegnili z njim. raz-
govarjati, in njegovih en se jim ne ljubi posluati.
Tetrev je bil ualjen. Ali je on kriv, e Gaperju Liza ni
ve?
Mati, je dejal, tako hitro to ne gre. Mladi ljudje se
boje eden drugega; niso takni kakor midva, ki veva,
kako svet pelja, kaj? Jaz pa tudi mislim, da si ga ti pre-
podila s flancati. Jaz sem priakoval, da pride kaj mese-
nega na mizo. Ali nimate ni mesa pri hii?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
227
Zate ni, je dejala Krimanka.
e ga ni zame, ki sem Gaperju stric, ga tudi za Ga-
perja ne bo, je dejal mo, hud kakor vsak, komur je ne-
hvalenost plailo sveta. Odpeljal je vodo takoj od Kri-
manovega na Romanov mlin. Z Gaperjem, ki je bil
sprt s Tonetom, je zdaj lahko govoril, kadar je hotel. Kar
nadenj je el. Sicer mu je Gaper e z dvoria klical, da
ne gre z njim; toda take ale je Tetrev razumel.
e vem, e vem, Gaper, je kimal gredo k njemu;
flancatov si sit, kajne? ez Krimana narediva kri! Jaz
imam zate nekaj na uho. Zvito mu je pogledal v oi in
cmoknil z ustnicami.
Bom videl, je dejal Gaper skrbnemu sorodniku, ki
bi ga bil tako rad kar s seboj vzel. Gaper se je posveto-
val z Janezom, ki je bil tega mnenja, da mu je oe sicer
prepovedal h Krimanu hoditi, k Romanu pa ne, in
tukaj se je obetala tudi zabava.
Toda e je mislil Gaper, da pojde z Janezom samim
k Romanu, se je motil. Tetrev je imel e vedno dobre
oi, in fanta se mu nista izmuznila. Kakor sta se obrni-
la od Gaperjevega doma, je bil striek e za njima.
Tod pojdimo, mimo Krimana! je dejal, ker je ho-
tel Krimanko jeziti. Kaj bi se potikali po kotih, ko se
nikogar ne bojimo!
Moko je peljal oba fanta skozi glavna vrata, da je
morala vsa vas videti, kaken mo je Tetrev.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
228
Dober veer, mati! Tukajle je mo beseda, je poka-
zal nase.
Prav, Tetrev, ga je pohvalila krmarica. Stari ljudje
morajo mladim pot kazati.
Na mladih sloni svet, je dejal Tetrev. Sicer pa tako
star jaz tudi e nisem.
Tako moki si, Gaper, je dejala Romanka, ko je
pogrinjala mizo; ni se ne pokae, in vendar smo si
skoraj sosedje.
Preve dela ima, ga je opravieval Tetrev. Dan je
dolg, noi kratke. Komaj se stegne, e v dan dregne.
Ampak gospodar mora gledati, da ne omaga.
Priel je Roman, priel Pepe, prila Reza, in podaja-
li so roke Gaperju in Janezu in po vrsti obsedeli. Tetre-
va, ki je hotel imeti vano besedo, so hitro v kraj dejali.
Gaper, je dejal Roman, danes sem ogledoval
tvojo penico. Prav lepa je, ne pregosta ne preredka. Na-
mlatilo se bo, da se bodo kae ibile.
V prejnjih asih, je povzela Reza, smo bili bolj
prijatelji. Ali e ve, Gaper, kako sva se vozila v smueh
po bregu? Tako si me pa prevrnil v zamet, da sem se ko-
maj izkobacala. Zmeraj sva vkup tiala, in kadar si ti
kakno napletel, sem morala biti jaz zraven. Prijetno je
bilo, kaj?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
229
Prijetno, je dejal Gaper, ki se ni spominjal, da bi se
bila res katerikrat tako rada imela; dobro mu je pa delo,
da se je ona tako ivo spominjala.
In v oli, je dejal Pepe, ali e ve, kako smo se igrali
roparje? Jaz sem bil precej poreden, Gladeev Joek pa
e bolj. In kako smo se tepli!
Pozneje e tudi, se je smejala mati. Ti ne ve, Ga-
per, kako polomljen je priel na Pepe domov, ko se je
bil s teboj spoprijel.
Zdaj sva spet prijatelja, je dejal Pepe in vzdignil ku-
pico. Bog te ivi, Gaper!
Veselo so trili, in Tetrev je porabil priliko, da je na-
pil obema hiama, Romanovi, ki ima vse tiri vogle do-
bro podprte, in agarjevi, kjer mora edini Gaper en
vogel podpirati.
Gaperja, je dejal Pepe, e nisem jaz nikoli videl,
da bi vogel podpiral, vas, Tetrev, pa e.
Tiho bodi! Ti si norec, je dejal Tetrev. Jaz mislim
na druge tri vogle; kaj, Reza?
Reza na tri vogle! se je krohotal Pepe in zmeal
Tetreva.
To je vse v bojih rokah, je zdihnila mati. Da se
imamo radi, je pa boja zapoved. Ti ne ve, Gaper, ko-
likokrat smo te milovali, da te tako trdo dri varuh; da
ne sme nikamor v druino, da bi malo zapel in zavris-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
230
kal. Saj nisi uil svoje mladosti e ni. No, zdaj bo pa
vendar enkrat sam svoj gospod, kakor sliim.
e Bog da, je dejal Gaper in pil poasi. Zavedal se
je svoje vanosti, ko je videl, kako si vsi prizadevajo
okrog njega. Iz Tetreva so se norca delali, Pepeta so za-
vraali, Janez je ostal v ozadju; Gaperja so posluali vsi,
naj je rekel, kar je hotel. Seveda, tak fant, tak gospodar!
Posluaj, Pepe, da se bo kaj nauil! je opominjala
mati. Kaj se emi s Tetrevom! Ti s toliko star kakor
Gaper, neumen pa veliko bolj.
Prosim, mama, je dejal Pepe, to sem bil e od nek-
daj; ampak za lahko in poasno delo in boljega od
mene; edini Tetrev me e prekosi, kadar si zavie roka-
ve in pljune v roke.
To je res, se je smejala Reza; vasih celo dopoldne
samo dvorie pometa.
Kako pa tudi pometem! je dejal Pepe in zapel:
Kakor mi mamka stree,
tako mi metla ree.
Jaz pa le poasi
pometam in praim.
Janez, kaj pa oe doma? Dolgo ga e ni bilo pri nas,
je vpraal Roman.
Zmeraj imajo dosti dela, je dejal Janez; jaz pa
tudi.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
231
Rad verjamem. Tvoj oe je trd, Gaperjev varuh pa
tudi.
Ej, zase ni trd, je dejal Tetrev, in zaeli so ugibati,
koliko dobika je pa imel Klanar od svojega varutva.
Mene, je dejal mirno Gaper, pua zdaj pri miru,
ker sem mu zobe pokazal. Kako grdo me je oteval e
takrat, ko smo se bili s Pepetom in Krimanovim neko-
liko poskusili! Tri dni me je pisano gledal.
Glej, glej, da ti je tako zameril! je dejal Roman.
udno! Tone je najbr pozabil, da je bil sam tudi en-
krat mlad. Takrat pa on ni tako govoril in je tudi udaril,
e je bilo treba, morebiti tudi, e ni bilo treba.
O tudi tudi, je dejala mati. Povej no, Toma, kaj se
je zgodilo s polomljenim Mihom! Koliko bo zdaj tega?
Nekaj ez dvajset let. Ljudje so e mono pozabili; jaz pa
pomnim e prav dobro.
Da, polomljeni Miha, Bog mu daj nebesa! je dejal
Roman, to je bil pretepa prve vrste. Kjer je bil kak
ravs, je moral biti zraven. Noge je imel skrivljene, da je
stal kakor konjska truga pred hio, sicer pa moan lo-
vek in siten kakor prisad. No, enkrat je iztaknil. S Tone-
tom se nista mogla in neke noi sta trila vkup v Steg-
nah.
Tone se je takrat enil, je pripomnila ena; za tvo-
jo materjo, Gaper, je hodil.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
232
Tone je bil tudi moan, je nadaljeval Roman.
Miha je obleal. Jaz in tvoj oe, Janez, sva se pa vozila
ravno tisto no s semnja domov, in ne vem, kaj nama je
prilo na misel, da sva zavila skozi Stegne namesto po
cesti. Pot se prikraja, to je res; kolovoz je pa tudi zme-
raj razdrt. Tam sva dobila Miha mrtvega. Saj po pravici
reeno, prida ga ni bilo ni in koda ni.
In Klanar da bi ga bil ubil? se je udil Janez.
Tako so govorili. Presedel je tudi nekaj mescev. Am-
pak to je tudi res, da se je ljudem bolj smilil Tone kot
Miha.
Tvoj oe, Gaper, je dejala krmarica, je pa tudi
nekoliko za Mano gledal, e bolj pa, kakor se je meni
zdelo, Mana, ki je zdaj tako pobona, za tvojim oe-
tom.
Tako tebi, Gaper, je dejal Tetrev, za oeta in ma-
ter ni bilo sile; lahko bi bil tudi Tonetov ali pa tudi Ma-
nin sin.
Bog me varuj! je dejal Gaper.
Tako so se zabavali dolgo in prijetno, in Gaper se je
poslovil tako prisrno in stisnil tako krepko Rezi roko,
da si je dekle takoj mislila, da pride e.
Ni se ne boj, Gaper! je dejal Roman. Saj vem,
da nima e v rokah, kar ti gre; ampak pri meni ima
kredita za tiso kron, in kdor ima kredit, ta je mo.
Tako je, je dejal Tetrev; ni krede brez kredita.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
233
Gaper je bil zadovoljen. Bodoe ivljenje se mu je
kazalo v lepi lui. ez dan bi delal, zveer pa se zabaval
v prijateljski drubi. In Reza bi bila najbr dobra enka,
vesela, zgovorna in ne brez denarja. Prav presedalo mu
je e dosedanje ivotarjenje; lovek ima tako reko pred
seboj jed in pijao, pa ne sme ne jesti ne piti. No, stric je
e obljubil, da ga spusti iz kle. Da bi se le ne skesal!
Toda emu bi ga e dral, e ne zaradi dobika? Ej, kako
spoznava lovek ljudi, tako imenovane potenjake, ki so
toliko slabi od nepotenjakov, da se ti ne hlinijo. Bara-
ba je baraba; tak potenjak pa baraba in hinavec. Neka-
ko ponosen je bil Gaper, da je e toliko bridkega sku-
sil in da pozna zdaj loveko duo do dna; jezil pa se
zato ni ni manj nad krivicami in krivcem. Dan je gos-
podarjev, no je moja, pravijo drugi fantje; njegova ni
nobena ura; vedno bi moral biti ali na delu ali pa doma
in delati za druge. Varuh mu je bil kar oi zavezal, da je
lae gospodaril z njegovim premoenjem zase; krivi-
nost pa je prekrival s pobonostjo; zakaj pobonost ne
stane mnogo, krivinost pa le nese.
Tako je rasla napetost in nasprotstvo je bilo vedno
huje; brez uspeha je molila in opominjala Mana, brez
uspeha prosila in jokala Jerica. Gaper in Tone, oba sta
teko akala reitve. Vendar si je tel Tone e v dolnost
posvariti Gaperja, da naj se ne navadi v krmi posedati.
Zvedel je bil namre, da je bil Gaper e ve veerov za-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
234
poredoma do trde noi pri Romanu. Resno mu je raz-
loil, kako je z dohodki kmetije, da se pa poteno ivi,
e lovek dela; da se z varevanjem polagoma nekaj pri-
hrani; zalenobi in zapije pa se hitro, kar se je poasi in
s trudom pridobilo.
Tone je slabo naletel. Gaper je bil vsled zabave prej-
njega veera jutranje ure zaleal. V njegovem srcu so se
budili ravno tisti oitki, katere je moral zdaj e sliati. To
mu je bilo preve. Dejal je, da naj ga varuh kratko in
malo pri miru pusti; on ve, kaj dela, in e dela kodo, jo
dela sebi, drugim pa ni; ali ie varuh e zadnje dni kaj
dobika od svojega varovanca?
V Tonetu je kipela jeza; toda miril se je, ker je videl, da
je fant nataknjen.
Kaken dobiek sem jaz imel, je dejal, to bova vi-
dela pri sodiu, e misli ti, da se ti je kakna krivica
zgodila, ima odprto pot do pritobe in za prie vse ti-
ste, ki te hujskajo proti meni. e bi meni ne bilo za tvojo
korist, bi te pual pri iriiru; toda na smrtni postelji te je
tvoja mati meni priporoila, in jaz sem ji obljubil, da
bom zate skrbel kakor za svojega otroka, in vest bi mi
oitala, e bi te ne svaril, ko vidim, da si zael s pravega
pota. Saj bi ti ne branil, e bi el kakno nedeljo v dru-
ino in v krmo, ampak veer za veerom, to je grda
razvada in velika zapravljivost, in takih strokov ne po-
krije tvoja kmetija.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
235
Ej, morda pa, se je rogal Gaper, e bo pokrivala
samo moje stroke, ne pa tudi drugih. Sicer pa je bolje
svoje zapravljati kakor tujega se polakniti.
Prav ni ne to ne ono. Pomisli, Gaper, kako si bil ve-
sel in zadovoljen, ko te e ni bila speljala druba! Kako
slabe volje si pa zdaj!
Slabe volje sem zato, ker sem spoznal, kaken je svet.
Kdor pozna ljudi, ne more biti dobre volje. Kaj pa sploh
hoete od mene?
Da bi ti moj svt poslual. Saj bo pozneje sam spoz-
nal, da sem ti prav svetoval, in hvaleen mi bo.
Jaz vam hvaleen! Zakaj pa? Zato, da ste me tako
trdo drali, da nimam od svoje mladosti ni?
Saj e nisi star, Gaper, se je namuzal Tone neum-
nim besedam. Od svoje mladosti ima vendar to, da si
zdrav in vrst fant, korenjak, kakrnih je malo. Ali bi rad
hodil na vas in se pretepal s fantini? Saj si to e tudi po-
skusil. Ampak, Gaper, za gospodarja se to ne spodobi;
jeli da ne? Takrat si me poslual, posluaj me e zdaj!
Oh, saj posluam e celo uro in akam, kdaj bo
konec; ampak nekaj me jezi. Vi ste se tudi tepli v mojih
letih in pozneje e tudi; meni pa oponaate, da sem se
jaz pretepal. Saj ne tajim; pretepal sem se; ubil pa ven-
dar e nisem nikogar. Saj razumete, kaj? In polomljene-
ga Miha ste tudi poznali.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
236
Tone je prebledel in sapa mu je zastala; takega oitka
ni priakoval.
Kaj! Ti meni to oita? je vzkipel, a takoj tudi uduil
svojo jezo. Strmo je gledal nekaj asa fanta, ki je pove-
sil pod njegovim pogledom oi; potem se je obrnil in el.
Kakno grozno oroje mu je bil nepremiljeni fant stis-
nil v roke, e bi on hotel obrniti proti njemu! Toda nje-
ga ni bolel oitek sam na sebi; saj je vedel, kako neupra-
vien je; ampak brezobzirna nehvalenost, ki je hropla
iz brezsrnih besed.
In kaj zdaj? Spomin na skrbi, na trud, na dobrote, za-
pravljene in zavrene, mu je vdihal misli, da bi se zno-
sil nad nehvaleno prevzetnostjo; toda spomin na ma-
ter, ki mu je polagala svoje dete na srce, je zadreval
vzdignjeno roko. Ali naj pozabi tudi on, kar je obljubil?
Kako bi alil njo, ki je zdaj v nebesih, a misli in skrbi in
moli e vedno za svojega sina! Kako mu bo oitala, ka-
dar se snideta nad zvezdarni, nezvestobo in da je prelo-
mil obljubo! In v hii ima ivo njeno podobo, njeno
herko, kako bi mogel tej raztrgati dobro srce, ki ljubi
svojega brata, tudi kadar ni vreden ljubezni! Na misel
mu je tudi prilo, kako alosten spomin je zapustil v
Gaperjevem srcu rajni oe in koliko so si morali priza-
devati, da je obledela ta podoba, da se je polagoma
ublaila in olepala. Ali naj se zaceljena rana spet ode-
re? Kljub vsem napakam se je zael Tonetu Gaper smi-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
237
liti, kakor je usmiljenja vreden vsak otrok, kateremu
stari niso zapustili blagega spomina za seboj.
Tone, ki se je ves tresel od razburjenja, se ni mogel
pomiriti; odkriti je moral svojo alost in svoje skrbi zve-
stemu srcu, ki ga je umelo. el je k prijatelju Bricu; za-
kaj e bi bil sestri povedal, kaj se je bilo zgodilo, bi nje-
na jeza morda e njega zapeljala, in najbr bi morala
tudi nedolna Jerica trpeti za to, kar je zagreil svojevolj-
ni brat.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
238
XII
P
ri Bricu, kjer so bili takoj zvedeli, kam zahajata naa
dva junaka, je bilo tudi slabo vreme. Janeza so uga-
njali vsi, zlepa in zgrda, a ugnati ga niso mogli. Edine-
ga prijatelja ima, Gaperja, se je zagovarjal, in e k temu
mu branijo, ko je e tako odljuden; ali ni Gaper poten
lovek? Sam stric Tone ga je vzgojil in teta Mana. Ali ne
bo kmalu premoen posestnik?
Vidva zapeljujeta eden drugega, se je jezila mati.
e bi Gaper ne el v krmo, bi ti tudi ne, kakor on ne
brez tebe.
Zdaj si ga zapomnite, se je hudoval oe, da se vam
ne bo smilil, ko bo vojak!
Ni ni pomagalo opominjevanje; fant je le uhajal za
Gaperjem, tako da sta se stara bala, da se bo tudi na-
vadil pijae in pohajkovanja. Rozalka, ki je bila za Kri-
manovim prijateljstvom slutila Lizo, se je domislila zdaj
nevarne Reze.
Ali mislita, da jaz ne vem, kaj vaju vlee k Roma-
nu? je oitala bratu. Rezi je Gaper ve; zato vaju
vabi. Ti si pa za meetarja. Ni ne taji! Ampak grdo je
to.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
239
Fanta premalo molita, je dejala Mana; jaz pa tudi
ne morem za vse opravljati. Obljubila sem e oba na
Svete Viarje. Ali kaj, ko noeta iti! Spravi ju, e more!
Zato pa je tako.
Anka, ki ni ne slutila ne sumila ni hudega, je skuala
oba zagovarjati; prigovarjala pa je tudi goree Janezu,
naj ne jezi oeta, dokler je e doma; zakaj pri vojak se
bo potem gotovo kesal, in kaj ele, e bi mu oe umrl,
preden se on vrne!
Tone je el zamiljen ez pokopalie po peeni, s
travo zarastli poti mirno znanih s cvetjem zasajenih in
skrbno opletih grobov Gaperja in njegove ene tja na
drugi konec, kjer je samela zapuena gomila polomlje-
nega Miha. Napis na kriu je bil od deja in snega iz-
pran kakor v srcih ljudi spomin nesrenega loveka. To-
ne se je ustavil ob grobu in zmolil oena za duo umr-
lega; zdelo se mu je, da mu e zdavnaj ni priel na mi-
sel. Potem se je obrnil proti Bricovi hii.
Bric doma? je vpraal skoz okno.
Grem gledat, se je oglasil Bric in pomolil glavo ven.
Tone, pridi no noter!
Ne, ti pojdi ven! S teboj bi rad govoril.
e vem kaj, je dejal Bric in obuval evlje. Zaradi
Janeza. Ali jaz sem ga e tako v roke vzel kakor tristo
starih krpetov.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
240
Ogrnil je suknjo in se pridruil Tonetu. Ko sta bila na
samem, se je zael opravievati, da ni takoj povedal,
kam zahajata fanta.
Kar pusti, Bric! je dejal Tone. Saj je Gaper zape-
ljal Janeza, in jaz bi se moral opraviiti. Ti si ne more
ni oponesti, in jaz imam tudi isto vest. Se je e moralo
tako zgoditi, in bogve emu je to dobro. Ampak nekaj
drugega imam na srcu. Povedal mu je, kaken oitek
mu je vrgel Gaper v obraz.
Kaj? Ta malopridne! se je razsrdil Bric. In ti mu
nisi povedal, kdo je ubil Miha? Kaj mu prizanaa, ko ni
vreden nobenega usmiljenja! Z dobroto ne opravi pri
hudobnih ljudeh ni. Kaj ima vedno odprto roko? Stis-
ni enkrat pest! e bei pred psom, te bo popadel; ustavi
se, pa bo odskoil in stisnil rep med noge.
Gaper je zapeljan siromak, je dejal Tone. Kako bi
mu mogel ogrditi spomin na oeta? Jaz bi le rad vedel,
kdo mu je vse to natvezel.
V pol ure ti pridem povedat, je dejal Bric in el ta-
koj nad sina Janeza.
Janez se je nekaj ustavljal, e da ne mara prenaati
pot, da noe ovajati, navsezadnje pa se je podal. Kma-
lu je vedel Tone, da je pravi krivec Roman, prie pa
Gaper sam in Janez in povrhu e Tetrev.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
241
Janez, ki ga je bila po tej spovedi spekla moka vest,
je poiskal e tisti veer Gaperja in mu povedal, kako ga
je oe spovedal in da ni mogel res ni utajiti.
Ali bo Klanar toil? je vpraal Gaper.
Ne vem, je dejal Janez; ampak e toi, bova mora-
la midva prievati.
He, kaj! je zmignil Gaper z rameni, naj se izkae
resnica. e je Roman obrekoval, naj plaa ali pa sedi.
Kaj pa zavaja ljudi?
Tisti veer fanta nista la k Romanu. Tone pa se je
odpravil drugega jutra k sodiu toit Romana.
Bric, ki je bil preprian, da ravna Tone z Gaperjem
preobzirno in prerahlo in da bi ve dosegel, e bi ga trdo
prijel, se je jezil doma in premetaval po svoji skrinji spi-
se in knjige in razno drobnjavo, ker je iskal tisto pisanje,
ki ga je bil podpisal rajni Gaper na smrtni postelji. Mis-
lil je e bil, da ga ne bo potreboval; a zdaj si je tel v
dolnost potegniti se za Toneta in izbiti prevzetemu
fantu objestne misli iz glave in kaznovati njegovo ne-
hvalenost. Spoznati je moral Gaper, kako je Tone trpel
po nedolnem in molal, kako je skrbel in delal za Ga-
perjeva dva otroka ve, kot je bil dolan, ne da bi se ka-
terikrat pohvalil, in ko mu je nehvalenost zaluila v
obraz krivini oitek, se ni znosil nad neprevidnim
oponaavcem. im raji je imel Bric Toneta, im bolj ga
je spotoval, tem huje se je srdil na Gaperja, ki se mu je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
242
zdel nevreden vsakega prizanaanja. Da odpua Tone
svojemu dolniku, si je dejal, to je lepo in kransko,
in jaz ne vem, ali bi mu jaz tudi tako odpustil, e bi se bil
pri meni zadolil; toda saj ni moj, Tonetov dolnik je, kaj
bi mu jaz odpual! Nael je kos ooltelega papirja, na-
taknil naonike, razgrnil list. Stisnil je ustnice in zlobno
se namuzal; dral je pravo pisanje v rokah. Vtaknil je list
skrbno v ep, vzel klobuk in el.
Ko je priel Bric na agarjevo dvorie, je stopil Ga-
per ravno iz hleva, kjer se je bil nekaj jezil na hlapca. Bil
je tudi sicer slabe volje, ker mu je hodilo po glavi, kaj
nastane iz tega, kar mu je bil sporoil Janez.
Kaj bo dobrega? je vpraal, obstal in uprl roke v
bok.
Dobrega ni, Gaper, je dejal Bric. Stopiva malo v
hio, ker bi rad s teboj samim govoril.
Brez pri?
Brez pri; ampak lahko ti dam pisano, kar ti bom po-
vedal.
Gaper se je nekoliko obotavljal, nekoliko si pomiljal
in se obrnil poasi za Bricem.
Vi ste hudi, je dejal, ker mislite, da sem vam izpe-
ljal Janeza.
O, Gaper, to je majhna re. Saj vem, da Janeza nisi
ti silil, in tega bom e jaz krotil. Ampak nekaj drugega ti
moram povedati. Zael je poasi in s poudarkom pri-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
243
povedovati, kakna siromaka sta bila Gaper in Jerica,
ko ju je vzel v svoje varstvo Tone; hia, ivina, polje, vse
zanemarjeno, in dolgov toliko, da ni bila pravzaprav
nobena ped zemlje njiju last. Potem pa je zael Tone
gospodariti za vaju.
In zase, ga je prekinil Gaper.
Posluaj me najprej ti do konca, je dejal Bric; pot-
lej bom pa jaz tebe, e bo vedel kaj povedati. Bric je
nadaljeval, koliko truda in skrbi je prizadela Tonetu
reitev domae zemlje, ki so si jo hoteli sosedje, zlasti
Kriman in Roman, kar razdeliti. Kako se je muil sam
in sestra z njim in kako si nista zaraunala za ves svoj
trud, za vsa pota in sitnosti nobenega krajcarja, ampak
vse obrnila na to, da se je ohranil dom domaima otro-
koma; koliko sta prenesla iz ljubezni do sirot nagajanja,
zavisti, obrekovanja in kako sta naposled po dolgih tru-
da in skrbi polnih letih, ko sta bila otroka samo e za
nadlego in oviro, izvlekla zavoena kola iz movirja. Po-
tem pa je pod spretnimi in varnimi rokami dobrega
varuha rastlo premoenje in s premoenjem nevolji-
vost in jeza sosedov, ki se jim je zdelo, da so prevarjeni,
ker ni prelo posestvo poceni v njih roke, ker jim nista
postala Gaper in Jerica hlapec in dekla. Tvoji hii se ni
treba zdaj skrivati pred nobeno drugo v vasi, in lahko
bo gospodaril, e bo kolikaj gibal; e bo pa popival
in zapravljal, kakor zaenja, potem se je zastonj trudil
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
244
Tone, potem bi ti morali novega varuha postaviti, da bi
te dral v brzdah kakor trmastega konja. In ti, ki si sam
taken, ki si nisi e toliko prisluil, kolikor si zajedel, si
upa Tonetu oitati krivinost!
Drugi ljudje pa drugae govore, se je jezil Gaper.
Kaj pa poslua ti druge ljudi? Ali niso to tisti, ki so
te hoteli pregnati iz hie in posestva? Sram te bodi! No-
rec poslua svoje sovranike in hudobne sovranike
svojih prijateljev. In kar je najgre, najostudneje, kar
smrdi do neba, ti si oponesel, od drugih nauen, najbolj-
emu loveku, da je ubijavec.
Tako se je govorilo, se je izvijal Gaper.
Kdor je govoril, ta bo odgovarjal, in tudi ti bi odgo-
varjal, e bi ti spet in spet in po nepotrebnem ne bil pri-
zanesel Tone. Jaz pa ti ne bom prizanaal, ker nisi vre-
den, in da bo vedel, komu si ti oital ubojstvo in igav
sin je to oital nedolnemu loveku, ti povem tukaj, brez
pri, pripravljen sem pa tudi povedati pred priami, da
je ubil tistega nesrenega Miha tvoj oe.
Gaper je ostrmel, kakor bi ne bil razumel pomena
teh besed. Prijel se je za mizo in prebledel. Naenkrat mu
je inila kri v glavo, in oi so se mu zabliskale.
To je la! je hropel.
La? se je strupeno nasmehnil Bric. Laejo tisti, ki
so tebe uili, in za njimi lae ti. Jaz pa govorim resnico
in jo izpriam, kjer bo treba, in z menoj tudi Tone. Sicer
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
245
pa pokliem za prio lahko tudi tvojega oeta samega.
Glej! Potegnil je pisanje iz epa. Glej! Iz rok ne
dam podpis tvojega oeta na smrtni postelji. Pokazal
e nisem nikomur, in Tone bi bil hud, e bi vedel, da ka-
em tebi potrdilo svojih besed. Ampak jaz ti ne morem
odpustiti, kar si zagreil proti Tonetu. Zdaj vidi, kaken
lovek je Tone in kaken si ti. Zaradi zloina tvojega
oeta je bil Tone po nedolnem osumljen in med pre-
iskavo zaprt; zate in tvojo sestro je delal brezplano, za
boje plailo, kar bo videl iz obrauna, skoraj dvajset
let; ti pa mu oita sebinost in goljufijo in ubojstvo. Ali
more e pokazati belemu dnevu svoj nesramni obraz?
Jaz sem ti povedal, kar ti gre; ti pa se pojdi zahvalit v ti-
sto olo, kjer so te izuili!
Gaper je ostal sam; strmel je predse, zbiral misli,
kripal z zobmi in zmajeval z glavo. ez dolgo asa se je
toliko umiril, da je zael zagovarjati samega sebe, e da
si sam ni niesar izmislil, da bi bil stric lahko vse to tudi
od drugod slial, da mu sploh ni posebnega ni oital;
zakaj o drugih varuhih se najbr ne govori ni drugae,
in da v pretepu fant fanta ubije, se prav mnogokrat pri-
peti, in nesrea je na obeh straneh. Prav seveda ni bilo,
da je tako govoril, da se je toliko spozabil. Vroe je pos-
talo Gaperju; po uesih so mu umele Bricove besede;
jezil se je, da ga ni bil ustavil, da ga ni zavrnil, ko ga je
oteval kakor smrkavca. A kako naj bi ga bil zavraal, ko
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
246
je imel Bric resnico in pravico na svoji strani! Tako po-
litino hudoben Gaper e ni bil; na dnu srca se je e
sramoval svojega ravnanja, dasi se mu je zdelo, da ga je
sram le zato, ker ga je bil Bric zdelal. Ali naj bi bil iz hie
zapodil oeta svojega prijatelja? Saj zameriti se prav-
zaprav ni moglo Bricu, da se je potegnil za Toneta; am-
pak zlepa naj bi mu bil dopovedal, da se moti. Zmoti se
lahko vsak lovek; ali ga je treba zato tepsti?
Tako je spoznaval Gaper, da je zael na krivo pot, da-
si brez svoje krivde, zapeljan. Zapeljali so ga bili najprej
Krimanovi, potem pa Romanovi. Kako si je mogel on,
poten lovek, misliti, da ti obrekujejo in laejo! Zato je
tudi prav, da se kaznujejo. Seveda je neprijetno, da so
prile besede tako reko po njem na dan. Kdo mu bo
zdaj e kaj zaupal? He, kaj si je mislil, takih stvari mi ni
treba zaupavati, ki napravljajo pozneje sitnosti. In zdaj
e oetov spomin, ki je bil e zatonil kakor sanje, ki se
razpre, ko se prebudi! Zdaj so spet oivele neprijetne,
iz davnih asov znane podobe, in dolge rne sence so se
vlekle za njimi. Kar je on drugemu oital, to je njega za-
delo, po pravici; zakaj njegov oitek je bil krivien in na-
merjen na nedolnega loveka.
Gaper si je potisnil klobuk na elo in el iz hie,
kje%Xga je duil teki zrak. Iz kuhinje se je oglasila Je-
rica, da naj nikamor ne hodi, ker bo kmalu kosilo na
mizi.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
247
Ne bom kosil, je dejal Gaper.
Zakaj ne? je vpraala sestra.
Ne morem. Sami kosite! Obrnil se je za hlevom na
polje, ker je hotel biti sam s svojimi teavami.
Tetrev ga je bil spazil.
He, Gaper, Gaper! je hitel za njim.
Kaj pa hoete? je gubanil Gaper elo.
Gaper, je dejal sorodnik in prijel Gaperja za ramo,
danes ni Toneta doma; danes mi lahko vrne tisti fiol
in krompir, ki mi ga je bil Tone vzel.
Ali vam ni Tone povedal, da ne smem? je dejal Ga-
per in zael hitreje stopati.
Tetrev ga je zaudeno pogledal in pospeil korak. Za
svoja leta je e dobro hodil.
Pustite me pri miru! je dejal Gaper. Danes vas ne
maram posluati.
Pa drugi, Gaper, pa drugi, je silil mo. Saj se ni
ne mudi. Snoi te pa ni bilo pri Romanu. Prijetna dru-
bica nas je bilo, in tebe smo zelo pogreali. Reza je bila
alostna.
Jaz ji ne morem pomagati.
Kdo pa drug! Bodi pameten, Gaper! Stvar je taka:
pet tiso in stara dva bosta najbr e kaj primaknila;
dekle pa, kakor se spodobi. Pa saj ima sam oi.
Zbogom, Tetrev!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
248
Gaper, Gaperek, kam pa dirja? Kako sem se za-
sopel! Ti, e nekaj! Ali je res el Tone Romana toit?
Res, in prav ima. Jaz bi ga tudi.
Kaj pa imata vendar? Jaz nisem ni slial in ne vem
ni.
e ni ne veste, kaj pa govorite?
Tetrev se je ustavil, ker je bil opeal. Neprijetno zavzet
je gledal za fantom. Ti, Gaper, je vpil za njim, nad
lazom je podrl veter eno staro, trhlo hruko. Ali jo smem
jaz s poti spraviti?
Pojdite Toneta prosit! je dejal Gaper, ne da bi se
ozrl. Tetrev bi bil najraji par prav gorkih za njim poslal;
zakaj Gaperjevo vedenje se mu je zdelo grdo, brezob-
zirno, nehvaleno. Tetrev je bil vendar njegov sorodnik,
trikrat toliko star, stokrat toliko skuen, in kako je delal
zanj! Ti smrkavec, ti! je dejal polglasno in se ozrl, e
je sam. O, e bi se ne bal Tetrev, da si pokvari bodo-
nost, bi e pokazal temu fantalinu. Ampak oziri, ti kaze
potene misli, ti veejo moke jezike, ti izkrivljajo pra-
vina dela. Seveda, e se pomisli, da so vsi drugi moje
polni ozirov, kaj bi jih zamerili Tetrevu! Tetrev se je ozi-
ral tako reko na Gaperja, pravzaprav pa nase; ali ne
takisto tudi toliko drugih obzirnih moakov?
lovek hoe ljudem dobro, je godrnjal Tetrev; in
to je zahvala.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
249
Gaper pa je premiljeval sam svoje stalie. Na misel
mu je hodilo, kako prijetno je ivel v prejnjih asih. Kar
je bil okusil grenkobe, je bilo izginilo iz spomina; kar je
bilo veselega, je lepala veerna zarja. Nikoli ve ne bo
tako. Stric Tone mu stoji sovraen nasproti, Mana se hu-
duje nanj, France se ga ogiblje, in sestra je vsa alostna
in potrta. In kako rad je imel on Bricovo druino! Oh,
Anka je najbr e naprej slutila, kaken lovek se ji blia.
Rozalka ga e ne pogleda ve. Ostal mu je e Janez, do-
ma ravno tak reve kakor on pri Klanarju. Najbolj je to
jezilo Gaperja, da samega sebe ni mogel popolnoma
opraviiti. K Romanu ni hotel iti e zaradi prerekanja,
ker bi morda Roman valil krivdo nanj, kakor e bi bil
on zael lagati in obrekovati; in Pepetovega govorjenja
je bil sit. Oh, e bi se mogle razmere ublaiti, da bi prilo
spet vse v stari tir! Ponievati seveda se on ngMogel; e
bi se mu pa ponudila roka, bi jo zgrabil. Tako ni ni do-
gotovil, ni sklenil, ko se je vraal zveer proti domu.
Janez ga je e iskal, da bi se z njim razgovoril. Ko je el
mimo Krimana, ga je Liza zaupno poklicala: Janez,
zakaj vaju pa ni ve v vas?
Nisem prav utegnil, je lagal Janez.
Pri Romanu sta pa bila, mu je oponesla.
Tam je krma.
In Reza, Janez, in Reza! Nikar ne taji, ko dobro
vem!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
250
Kaj meni mar Reza!
Tebi morebiti ne, ampak Gaperju. Ali misli, da sem
jaz kaj huda? e mar mi ni. To Gaperju lahko pove. Jaz
se ne ponujam nikomur in se bom morebiti prej omoi-
la kot Reza.
Verjamem, je dejal Janez. Ti, kaj sem hotel rei?
evlje bom te dni enkrat prinesel. Ti ima pa tamle na
oknu lepe cvetice; utrgaj mi eno ali dve, da se malo po-
stavimo!
Ali misli, da ti jih ne dam? je dejala Liza in mu na-
trgala cel opek. Gaper naj nikar ne misli, da je sam na
svetu; ti, Janez, si najmanj zatorej. Ampak kaj pripove-
dujejo! Ali res toi Klanar Romana?
Menda res, ker je nekaj preve o njem govoril.
Saj mi smo imeli Klanarja tudi v mislih; ampak na-
panega nismo govorili ni. Kaj? Ti ve, da nismo govo-
rili ni napanega. Tone je poten in dober lovek. Pri
nas smo ga zmeraj hvalili; ampak grdih jezikov se dobi
povsod; potlej pa se prislinijo e raznaavci in podpi-
hovavci. Janez, pridi no e kaj! Gaper naj pa gre, kamor
hoe. e bi bila hudobna, e privoila bi mu Rezo.
Kako ima delavno roko! je pohvalil Janez, ko sta si
segla v roke. To se pozna gospodinja.
Janez je bil precej bolje volje, ko je odnesel opek za
klobukom in nekaj novih misli v srcu. Gaperja je sreal
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
251
blizu doma. Tiho sta si pokimala, tiho la nekaj asa
vtric.
To je vse skupaj prekleta re, je dejal Janez. Ali
ve, Gaper, da e komaj akam, da bi odel k vojakom?
To ni nobeno ivljenje ve. Mene je sram e k Romanu
iti.
Ta je kriv, je dejal tiho Gaper, da sem jaz do pasu
v blatu.
e bi bila le po kom drugem prila ta re na dan!
Toda naega oeta je treba poznati. Saj jim ne more ni
utajiti.
Ali ni bilo prijetneje v prejnjih asih, Janez? je
vpraal Gaper. Skupaj smo delali, skupaj zbijali svoje
ale, in loveku je bilo tako lahko pri srcu. Zdaj je pa
konec. Verjemi mi, da mi je e prilo na misel, da bi pro-
sil strica Toneta, naj mi ostane varuh magari e pet let!
Zdi se mi, da sem e zelo mladoleten.
Meni se pa zdi, da sem se za deset let postaral te dni;
tako malo se mi e ljubi noreti. Potrpeti morava; zdaj ne
kae drugae. Saj se bo zvedrilo, in spet bo lepo vreme.
Takno kakor prej ne ve. Po tebi, Janez, mi bo zelo
dolgas.
Dolgo sta se drala prijatelja za roke in se poslavljala
kakor za dolgo asa; vedela sta pa oba, da se bosta vide-
la vsaj e drugega veera.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
252
Po veerji je vpraala Jerica brata, kaj bodo delali dru-
gega dne.
Stopi h Klanarju, kaj misli stric! je dejal Gaper,
naredil kri in vstal od mize. el je e v hlev pogledat k
ivini, potem pa le, v nadi, da mu vdahnejo sanje nove
misli za teke razmere.
Jerici, ki je dobro razumela bratove besede, se je od-
valil kamen od srca. Vesela je pozdravila strica in teto,
se postavila pred Toneta in mu pogledala svetlo v oi:
Gaper me je poslal vpraat, kaj bomo jutri delali.
Tone ji je gledal resno v obraz. Res, stric, res; nikar me
ne glejte tako udno! Saj se bova oba poboljala.
Torej vendar spoznava svoj greh? je segla Mana
vmes. Ali se ga pa tudi resnino kesa, ali ga tudi oba-
luje? K spovedi naj gre in pokoro naj dela!
Teta, ne bodite hudi! je prosila Jerica. Saj bo spet
dober. Zapeljan je bil in zdaj se vraa. Stric, jaz vas ne
morem gledati, e se drite tako hudo. Posilile so jo
solze, in zaihtela je na glas.
Kaj pa se ti cmeri jo je tolaila teta. Saj tebi midva
ni noeva. Gaper je hudoben, Gaper.
Kdor prosi odpuanja, se e bolja; kdor pa noe
odpustiti, pa ne, je ihtela Jerica in hudo vznemirila
teto, ki ni razbrala zvijae, da namre ne prosi odpua-
nja Gaper, ampak nekdo drug, najbr brez Gaperjeve
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
253
vednosti. Ampak hudo bi bilo, e bi teta Mana ne od-
puala svojim dolnikom.
Kaj, jaz da mu ne odpustim! se je zagovarjala. lz
srca rada vsakemu, kdor se v resnici pobolja.
No, kaj pa je ukrenil za jutri? je vpraal Tone.
Ni, isto ni, je dejala Jerica. Saj si ni ne upa,
tako je potrt.
Poakaj malo! Grem pogledat, kakno bo vreme, je
dejal Tone, stopil iz hie in si potegnil z rokavom prek
oi.
Tako je posredovala Jerica med varuhom in bratom,
in pod toplim dihom njenih besed se je tajala ledena
skorja okrog ljubljenih src.
Gaper, ki je bil sam spoznal, da je Tone res potenjak,
je to zdaj tudi slial od vseh strani. Odkar se je bilo raz-
neslo, da Tone toi, ni bilo o nikomer sliati toliko hva-
le, kolikor o njem. Romani so hodili okrog in iskali pri,
da niso nikoli ni slabega govorili o Klanarju, in komur
je v tem oziru vest kaj oitala, je delal s hvaljenjem po-
koro.
Tetrev, ki je bil pripravljen priati, je Romana miril
in tolail in uil, kako bo treba govoriti na sodiu; ne-
koliko je pa tudi plail, e da ima on izboren spomin,
da ve vse, kar se je govorilo, in bi lahko govoril, ampak
govoril bo tako, da bo prav. Roman pa je govoril lepo
in ginljivo o kranski ljubezni in da bi on nikoli ne iskal
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
254
asti po sodiih in da je grdo in pasja navada popada-
ti za besede.
Tetrev, ki je razumel, kam pes taco moli, se je ponu-
dil za posredovavca.
Obrnil se je najprej do Gaperja in Janeza, ki ju je
dobil zveer oba skupaj. Zael je zlepa, naj ne bosta tako
udna, da bi tlaila Romana v nesreo, ki ni ni hude-
ga mislil; e bi ljudje slutili, da jih za vsako besedo kdo
prime, kdo bi e kaj govoril? e ni sosed varen pred so-
sedom, ne prijatelj pred prijateljem, kdo bo e komu kaj
zaupal? Ko to ni izdalo, je zael straiti, da naj dobro
pazita, da ju Roman ne prime zaradi krivega prieva-
nja; zakaj lovek se lahko zmoti in misli, da je kaj videl
ali slial, esar ni ne videl ne slial; on, Tetrev, ima do-
bra uesa in dober spomin, in se vendar ne spominja, da
bi bil Roman govoril katerikrat kaj aljivega o Tonetu;
marnji, kakrne govori ves svet, vendar niso aljenje;
Roman si bo najel najhujega odvetnika in gorje jima,
e poreeta kaj preve; Gaperjevo prievanje pa sploh
ne more obveljati, ker je on pod Tonetovim varutvom;
za svojega varuha bi marsikdo prial. Zatorej, Gaper,
varuj se! Prie so bile e tudi kaznovane; pred sodie je
priel marsikdo kot pria, ostal je pa tam kot zatoe-
nec.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
255
Ni se ne trudite, Tetrev! je dejal Gaper. Jaz bom
izprial ne samo, da je Roman res govoril, kar je govo-
ril; ampak bom tudi prisegel, da ni res, kar je govoril.
Tetrev je odel poroat Romanu, kako je opravil. Ja-
nez pa je zauden vpraal Gaperja, kako on ve, da Ro-
man ni resnice govoril.
Ker vem, kdo je ubil Miha, je dejal Gaper.
No, kdo?
Svojega oeta vpraaj! Ta je meni povedal. Klanar je
nedolen, in resnica naj pride na dan.
Janez je povedal doma oetu, kaj mu je bil Gaper za-
upal, in stari Bric se je zelo prestrail. Vest ga je spekla,
da je ravnal brez Tonetove vednosti. A kdo si je mogel
misliti, da bo fant tako brezobziren proti svojemu oe-
tu in proti samemu sebi! Dvomiti pa se ni dalo, da ne bi
njegova trma izvrila, kar si je vtepla v glavo. Bric je pre-
miljeval, kaj bi bilo storiti. Da mora Tone zvedeti, kaj se
pripravlja, da ne bi pred sodnikom osupel nepremi-
ljeno govoril, to mu je bilo jasno. Neutegoma se je od-
pravil h Klanarju.
Tone se je res hudo razsrdil na svojega prijatelja, ki je
brez njegovega dovoljenja in brez resnine potrebe iz-
dal skupno skrivnost.
Jaz tega ne bom izprial; to ti povem, Bric, se je hu-
doval. Jaz ne bom izprial.
Gaper je bral tudi tisto pisanje, je dejal Bric.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
256
Kakno pisanje?
Kar je bil podpisal Gaper na smrtni postelji.
Oh, ti nesre! lovek! se je udaril Tone ob elo.
Kaj ti je vendar v glavo padlo? Oh, da sem pustil pisa-
nje v takih nepremiljenih rokah! Ti, Bric, takoj mi pri-
nesi tisti list!
Bric je el, in Tone je razburjen preudarjal, kaj bi bilo
ukreniti. Da ne sme grozna novica na dan, mu je bil ne-
omajen sklep; a kako prepreiti nesreo? Takoj je poslal
po Gaperja.
Hkrati sta prila Bric in Gaper. Tone je iztrgal Bricu
list iz rok in vpraal Gaperja, e misli res ogrditi spomin
svojega lastnega oeta pred sodiem.
Res, je dejal Gaper in stisnil usta. Vas sem obdol-
il po krivem; zato bom zdaj govoril resnico.
A v kakno ime spravi oeta in sestro in sebe, v
kakno ime!
V pravo. e bi bil jaz zakrivil, kar je moj oe, bi ob-
dolil sebe.
Ti si pa res dober sin svojega oeta.
Dober ali nedober; zame je oe to, kar je; naj potem
zve svet e kaj o njem ali ni.
Usmili se vsaj svoje sestre!
Jaz in sestra si nisva izbirala oeta.
Poglej, Gaper, ta list! je dejal Tone.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
257
Poznam, je prikimal Gaper. Tone je vgal vep-
lenko in segal zmekani papir.
To prievanje je v kraju, je dejal, in jaz tudi ne
bom prieval.
Ali mislite, da vas ne bodo potem ljudje e huje sum-
niili?
Tone in Bric sta silila v trmastega fanta, naj ne ravna
tako brez glave, da bi se moral kesati vse ive dni. Ga-
per se ni dal preprositi; strievo ravnanje je le e utrja-
lo njegov sklep; tako lepo, tako plemenito se mu je vide-
lo; stric rtvuje svoje dobro ime tujemu; da bi njemu in
njegovemu oetu prizanesel, prenaa grda sumnienja;
nobene besede in rhnil o tem, kar je vedel; on je dolil
strica, stric njega zagovarja; kako bi mogel nositi tolik-
en dolg vse ivljenje na svojih ramah!
Gaper se je zaprl doma v sobo, skril obraz v klobuk
in se razjokal od jeze nad samim seboj; njegovega skle-
pa ni mogla omajati nobena mo.
Bric in Tone pa sta se posvetovala, kaj bi bilo storiti v
tej stiski. Da bi res sum ostal na Tonetu, e bi kar tako
umaknil tobo, o tem sta bila oba prepriana; potem bi
se ele razvezali jeziki.
Kakor nala je priel Tetrev poskuat svojo sreo kot
posredovavec pri Tonetu, ko je bil pri Gaperju pogorel.
K tebi sem namenjen, Tone, je dejal.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
258
Glej ga! je dejal Bric. Jaz sem pa zmeraj mislil, da
ti nikoli ne ve, kam si namenjen.
Tetrev je takoj nael svojo zadevo in menil, da je sem-
tertja dobro ljudem jezike zavezati, sicer bi obirali lo-
veka kakor enjo ob cesti; ampak kranska ljubezen je
tudi lepa ednost.
Torej, Tone, kako sta z Romanom? Dajta no, porav-
najta se no! Kratka sprava je bolja ko dolga pravda in
sosed je le sosed. Danes potrebuje on tebe, jutri ti nje-
ga. Ali ni res?
Tone je pritrdil, da je to e res, na kar se je Bric vmes
vtaknil, ki se je zbal, da pojde vse pregladko in da bo
Tetrev zasledil, kako stvari stoje. Bric je menil, da eden
mora biti obsojen in kaznovan, da se drugi oplae; da je
njegov sin e marsikaj slial, kar je Roman aljivega go-
voril, in da se utegne to tudi pred sodie spraviti. In
tudi ti, Tetrev, nisi tako nedolen, kakor se dela.
Tetrev se je rotil, da se on ne spominja, da bi bil kate-
rikrat kaj aljivega govoril.
e se sam ne spominja, ti bodo pa drugi pomaga-
li, je dejal Bric, tako da je bil Tetrev kmalu zadosti vo-
ljan in e bolj vnet za kratko spravo. Toliko so se dogo-
vorili, da umakne Tone tobo, ako preklie in obaluje
Roman svojo alitev v tistih novinah, ki lee pri njem
na mizi.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
259
In kako rad bo preklical! je dejal Tetrev, ko se je od-
pravljal. Vidva ne vesta, kako se mu tiste iroke hlae
tresejo.
Tetrev, ki je bil tudi zase v strahu, je napel vse strune,
da je spravil Romana v potrebno ubranost. Pripovedo-
val je, kako silno se je trudil in muil, da je hudega To-
neta vendar toliko omehal, da se je nekoliko vdal nje-
mu, Tetrevu, na ljubo, ki je Gaperju sorodnik. Pripeljal
je skesanega Romana sam h Klanarju, preden so e
mogle posei vmes s svojimi jeziki domae enske. Pre-
klic se je sestavil tako, da se je oziral na obe strani. Po-
tem so si prijateljsko segli v roke.
Trdo je lo, je dejal Tetrev, ko je spremljal Roma-
na proti domu. Hvala Bogu, da sva to zdraho skupaj
zbila! Razpoke se morajo pa e zaliti, pravijo kleparji.
Kaj, Roman? Ampak doma nikar ne pravi, kako smo se
pogovorili, in o preklicu moli!
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
260
XIII
D
nevnik je imel naroen v vasi samo Roman. Bra-
li so ga domai ljudje navadno le ob nedeljah; an-
darji, eksekutorji, agentje, kadar so hodili skozi vas.
Roman je tuhtal in raunal, kdaj bi utegnil iziti list z
njegovim preklicem. Okoli tistega dne je zael sam ho-
diti na poto, e da ima tudi drugih opravkov. Dvakrat
je el zaman; v tretje je pa prestregel novine, in pogrel
ga je natisnjeni preklic. e brati ga ni hotel do konca;
nadpisa in podpisa je imel do grla dosti in kar hitro je
izrezal tisti kos. Doma je vrgel novine zaniljivo na
mizo, e da ni notri nikoli ni, same ene, katerih e
stare babe ne verjamejo, in da je koda vsakega krajcarja
zanje. Pepe pa je rad bral, in posebno mu je ugajalo, e
so se nasprotniki prav lasali. Kdo pa poslua mirne lju-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
261
di, in naj se e tako modro razgovarjajo! e se pa zane-
ta dva psovati, dere vse vkup.
Ata, tukaj pa nekaj manjka, je dejal Pepe, ko je bral
nekaj asa.
Ali res? se je udil oe. Glej ga, spaka; pa res. To je
bilo pa konfiscirano. Najbr je bilo kaj resninega.
Sploh pa te novine niso obleale na mizi. Komaj jih je
bil sin prebral, jih je oe konfisciral. Drugi dan je Ro-
man vendar tudi e sam el na poto, nekaj zato, da je
domaim sled zmeal, in potem, ker se je bal, da bo ta
preklicani preklic, ki je bil prvi konfisciran, drugi na-
tisnjen. Hvala Bogu, ni ga bilo, in svet se je sukal spet
naprej v starem tiru.
Tonetu e na misel ni prilo, da bi se el prepriat, ali
je izel preklic ali ne; on je bil vesel, da se je zadeva
ugodno reila, in Tetrev je bil v milosti pri njem in pri
Romanu. Zato je pa tudi zaupno tolail Romana.
Ali misli ti, Toma, je dejal, da bom jaz komu po-
vedal, kako sta se vidva pobotala? Vraga bom povedal,
rnega. Kaj pa to drugim mar, kar imamo mi med seboj!
Na tvoje zdravje!
Gaperju pa se je toilo po ljubi prisrnosti prejnjega
ivljenja. A zblievanje je bilo teko; njegovemu pono-
su se je zdela vsaka nena beseda ponievanje, drugi pa
so sodili po zunanjosti. Parkrat se je bil namenil mlade-
ni k Bricu, kakor da bi el po Janeza; a sredi pota se je
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
262
vrnil, v strahu, da ga bodo osorno sprejeli in bo on taki-
sto odgovoril. K Tonetu je poiljal Jerico, ki ga je tudi pri
Bricovih opravievala in zagovarjala.
Rozalka, ki je bila posebno huda nanj, pa je bila teh
misli, da je premajhna kazen zanj, e ona ne govori z
njim, da ga bo treba prav poteno oteti. In to je tudi
storila. Pri prvi priliki, ko je dobila samega, mu je zae-
la natevati storjene grehe, in tako grdo se ji je zdelo, kar
je bil on zagreil, da se je nazadnje sama razjokala. In
jaz sem te tako rada imela! je pojemala. Oh, da se je
to zgodilo!
Se je e moralo, se je zagovarjal Gaper, ki je precej
skruen poslual dolgo pridigo.
Kaj! Moralo? je vzkipela. Nazadnje bo e rekel,
da je bila to boja volja. Hudobnega duha volja je bila to,
da ve.
Drugim ljudem sem verjel, je dejal Gaper.
Zdaj pa ima. Kaj pa hodi po hiah, ko ima doma
poteno drubo! Seveda te vabijo; ampak e bi bil ti za-
dosti moki, bi se bil ustavil.
Vse je res, Rozalka, kar mi oita, in saj ti pravim, da
mi je hudo.
Ali misli ti, da meni ni? Seveda Liza in Reza in bog-
ve e katera ti hodijo po glavi; zato pa je tako.
To pa ni res, Rozalka, se je zagovarjal Gaper, vesel,
da se more poteno braniti. To si si ti izmislila, ali pa ti
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
263
je kdo natvezel. Jaz se ne brigam za nobeno ni, in naj-
ljube bi mi bilo, e bi moglo biti e vse tako, kakor je
bilo. Jaz morda tudi nisem toliko kriv, kakor ti misli.
Oh, saj sem te jaz e do zdaj zagovarjala, eravno se
mi je zdelo, da nisi vreden. Torej glej, da se pobolja, in
ostani potem mo beseda!
Segla sta si v roke, in obema se je olajalo teko srce.
Gaper bi bil e huje besede rad prenesel, samo da bi se
obnovilo prejnje prijateljstvo, in hvaleen je bil Rozalki.
Rozalko je pa samo ta misel e muila, e ga ni morda
pretrdo prijela; zakaj marsikak grenik se pod prehudo
besedo ne pobolja, marve zakrkne. To bo treba vse
popraviti. Doma mu je pa gladila pot v hio, in pomagali
sta ji Jerica in teta Mana.
Kmalu potem je naznanila Jerica Gaperju, da se po-
pelje drugega jutra varuh z njim k sodiu, da se izvri
izroitev. Gaper je nekoliko osupnil. Po eni strani mu je
bilo ljubo, da se rei nadzorstva in ozirov; milo se mu je
pa tudi storilo, ko je pomislil, zakaj stric tako hiti.
Pojdi stricu povedat, je naroil sestri, da se nika-
mor ne mudi. Eno leto lahko e ostane, kakor je bilo.
Klanar se ni vdal, in drugega jutra sta se odpeljala.
Gaper, ki je vozil, je hotel spredaj sedeti; a Tone mu je
rekel, da naj sede poleg njega, da se ne bo videlo, kakor
da bi orala in eden za klee dral, drugi za drevo.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
264
Dolgo asa sta molala. Gaper si ni upal govoriti,
Tone pa ni hotel, ker ni vedel, kaknih misli je Gaper.
Stric, je spregovoril naposled Gaper, ali vam ni
sporoila snoi Jerica, da se meni ni ne mudi?
Sporoila, je dejal Tone, in vse to sem preudaril.
Stvari stoje zdaj tako. e bo pameten, si zadosti star; e
pa ne bo, ti tudi leta ni ne pomagajo.
Potem sta molala vso pot.
Pri sodiu se je vse gladko uredilo, in sodnik je raz-
loil mlademu gospodarju, s koliko skrbnostjo je var-
oval varuh njegove koristi in da naj on zdaj dokae s
pridnostjo in razumnostjo, da je res polnoleten. Zdaj
pa glejte, je dejal, da doboste kmalu poteno in prid-
no eno!
Stric in Gaper sta potem kosila skupaj in se kmalu
odpeljala proti domu.
Sodnik meni, je dejal Gaper, da naj bi se jaz kma-
lu oenil.
Saj ti ne kae drugae, je dejal Tone. Ali ima e
kakno nevesto v mislih?
Imam in nimam.
Katero pa?
Bricovo.
Tonetu je pregnala ta novica precej neprijetnega spo-
mina na Gaperja iz srca.
Ali Anko? je vpraal ez nekaj asa.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
265
Ne, Rozalko, je dejal Gaper in se obrnil stran, ker
se je nerad spominjal, kako je bil pri Anki naletel.
Denarja ne bo, je pripomnil Tone.
Vem.
Ampak pridna bo in potena in z Jerico ne bo grdo
ravnala.
Molala sta spet, a utila sta oba, da sta se zelo zblia-
la; zato sta bila tudi bolje volje. Pri slovesu se je Gaper
zahvalil stricu za vse, kar je dobrega od njega prejel, in
stric mu je prav krepko stresel roko in mu voil veliko
sree v gospodarstvu.
Tone je seveda o prvi priliki povedal Bricu, kar mu je
bil Gaper razodel; Bric je povedal eni, in ta je vzela v
roke Rozalko. Dekle je zardevalo in se muzalo materi,
ko jo je resno opominjala, da se mora vesti zanaprej pa-
metno in modro in ne se norca delati iz Gaperja; zakaj
vsak mladeni tega ne prenese; da mora bolj gledati na
obleko in ne hoditi okoli razmrena kakor brinov grm.
In moli, ti neumnica, in ne razklepetavaj, kar si sli-
ala! je dejala mati, ki je bila v prejnjih asih tolikokrat
oitala herki, da se neimrna preve ozira na svojo
obleko. e zvedo ljudje prezgodaj, bodo razdrli.
Tudi ta opomin je bil odve; saj je bilo radosti prime-
anega dosti strahu. Bogve e je oe prav slial, kar je bil
stric povedal, in e je stric Tone prav razumel Gaperja,
in zakaj tega ni na spregled? Tako je bila Rozalka zdaj
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
266
vesela, zdaj pobita in vedno razburjena. Med vsako pri-
jetno misel ji je vsilila razdraena domiljija vse polno
nevarnosti, kako je fant nagel, brez prave stalnosti, kako
si z oetom nista dobra, kako sklepa zakone navadno
dota, in bogve kaj e. Jerice se je pa zdaj e bolj okleni-
la, in celo okoli brata Janeza, ki ga je prej zelo vkraj de-
vala, se je zaela ljubeznivo smukati, da bi ji povedal kaj
o Gaperju.
Ko je pa nekega popoldne Jerico iskala, je naletela na
Gaperja.
Zdaj, Rozalka, mi ne uide, jo je prijel za roko tako
trdo, da je bila prepriana, da mu je ne more iztrgati, in
oi so se mu tako udno svetile, da jo je vroina sprele-
tela. Ti bo moja ena. Govri! in gubanil je elo, ka-
kor da bi ji smel ukazovati.
Nekoliko moram vendar premisliti, je dejala.
Ni ne bo premiljevala. Dokler ne dobim odgovo-
ra, ne pojde od tod.
e e mora biti, v bojem imenu! Ampak izpusti
me! je dejala in zbeala.
Domov pa ni la; iskala je Jerico, kjer je slutila, da je
ni, in urejevala razburkane misli. Lice ji je arelo od ra-
dosti, ko se je skuala domisliti vseh podrobnosti in ma-
lenkosti tega razgovora. isto natanko se ni mogla
spomniti vseh besed, ki jih je bil govoril Gaper. Seveda,
ker je bilo vse tako v naglici. Gaper bo moral e pono-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
267
viti, kar je bil rekel. Bogve kaj je bila vse presliala, ko je
bila tako vznemirjena in se je morala kar na lepem od-
loiti. Ali naj bi se bila obotavljala? emu? Saj bi se tudi
druga nobena ne bila.
e tistega veera je prila k Bricovim teta Mana v vas.
Joj, joj, Anka, je dejala in ogledovala cvetice po ok-
nih, pri vas pa mirta cvete. Ali imate nevesto v hii?
Ni ne vem, je dejala Anka in se sklonila na ivanje.
Oh, kako skriva, Rozala! se je obrnila na mater.
Rozalka je vendar nevesta. Ali ni e ni rekel?
Kdo?
Gaper vendar. Anki je utripalo srce, kakor bi ji ho-
telo prsi razgnati. rno se ji je storilo pred omi, in kole-
na so se ji ibila, ko je hitela iz hie, da si oddahne. Pre-
vzelo jo je grozno kesanje, da je odbila svojo sreo in za-
grebla svoje nade. In zdaj je vse konano, in zamujeni
trenutek se ne vrne ve. Kakne misli! Kakne elje!
se je z grozo zavedela. Kakno alovanje za posvetnim
veseljem in nevoljivost celo proti sestri! Oh, grde mi-
sli! Premagala je svoja ustva, zbrala duha in se vrnila
v sobo s trdnim sklepom, da se bo krotila in brzdala.
Kako da si tako bleda, Anka? je dejala Mana. Pre-
ve dela in premalo poiva. Medtem je pritekla Ro-
zalka. Poglej to punco, kakna je! Kar na vrt jo presa-
dimo! Kako je, nevesta?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
268
Oh, kako ste sitni, teta! se je branila Rozalka in
objela Anko, in obe sta jokali, ena od veselja, druga pa
se je muila in premagovala, da ne bi bilo od zavistne
alosti.
Kakor lilija in vrtnica, je razlagala Mana, ki je pa
zaela, ko je priel e Bric, resneje govoriti. Zdaj se
smeje in veseli, dekle, je dejala; ampak zakonski
stan je teak stan, stan trpljenja in pokore, in neki sveti
mo je rekel, da bi se malokdo poroil, e bi premislil
vse teave, ki ga akajo.
To je res, je dejal Bric, in ta sveti mo je bil gotovo
oenjen.
e so druge pretrpele, bo Rozalka tudi, je pripom-
nila mati.
Naj bo, kakor je boja volja, je dejal Bric, ki se je
spomnil, koliko je trpela rajna Jerica in e se morda
Rozalki pri Gaperjevem sinu ne bo godilo bolje.
Medve, Anka, se je obrnila Mana k Anki, pa bova
ohranili svoj dekliki stan, prosti in nezavezani. Roma-
rin ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh. Zelen venec
bova nosili, in belo krsto nama bo stesal Tone ali pa
France.
Anka je tiho prikimala, alostna, da se ne more s ses-
tro tako od srca veseliti, kakor bi se bila rada.
Pozneje je priel Gaper z Janezom, in mati ga je spre-
jela prijazno, kakor da bi se zadnje ase ne bilo ni pri-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
269
godilo, ni spremenilo. Staremu Bricu je bil pa kakor
tudi Gaperju spomin prelih dogodkov e na poti, da se
nista mogla neprisiljeno razgovarjati. Anka je bila vesela
videti; Gaperjevim oem pa se je umikala, brez teave;
zakaj fant si jo je komaj upal pogledati, tako vzviena in
sveta se mu je zdela.
Novica o zaroki se je e tisti veer raznesla po vasi, in
e tisti veer je Tetrevu Romanka vrata pokazala.
Pri Bricu so zaeli pripravljati balo. Tone in France sta
delala postelje, omare, skrinjo, zibelko in kar je druge-
ga potrebnega pohija.
Ampak hrastov in orehov les, Tone, je dejal Bric, ko
je priel zraven, to je zame predrago.
Ni se ne boj, Bric! je dejal Tone. To bo moj ne-
vestin dar, ker imam Rozalko rad.
Tone, ta je moka. Bog ti povrni! Jaz in vsi moji otro-
ci vkup ti ne bomo nikoli mogli.
Z Mano je prinesel France teke kose hodnega in
pranjega platna, in Mana je namignila, da to e ni vse,
kar bo ona dala, in ona ni samo tiho dajala kakor brat
Tone, ampak na vsako dobroto je e navrgla prelepih
naukov za nevesto in enina.
Anka je ivala od jutra do veera in si mela oi, ki so
jo skelele od drobnega dela in zadrevanih solz. Silila se
je, da bi bila videti vesela in brezskrbna, in premiljevala
zraven, e ni morda to kakna hinavina. alost seve-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
270
da bi bila spet zavisti podobna, tako da bi bila pravza-
prav najbolja popolna ravnodunost, kakor da bi se vsi
ti dogodki nje kar ni ne tikali. A e pomislimo, da ohra-
ni ravnodunost tudi modrijan navadno samo toliko
asa, dokler se mu dobro godi, se ne bomo udili, da se
je Anka prav teko borila sama s seboj in da je bila e
marsikako jutro blazina pod njenim obrazom vlana od
gorkih solz.
Prila je jesen. Zjutraj in zveer se je vila siva megla ob
tihi Temenici; teka rosa je legala na travnike; po str-
niih so se spreletavale vrane, in pod pisanim plaem
je mirno dremal trudni gozd. Blial se je as, ko bosta
morala odriniti Janez k vojakom in France k mestnemu
mizarju v Ljubljano. Do zadnjih tednov se niso ne fan-
ta ne stari mnogo brigali za to spremembo; polagoma
so pa zaela tega in onega obhajati neprijetna ustva.
Prvi v ivljenju bo treba iti za dolgo asa od doma, in
bogve kako bo v tujini. Fantoma se je zdelo, da dobiva-
jo domai kraji lepa lica, domai ljudje prijazneje
obraze, in Janezu se je kar stoilo, kadar so se njegove
oi ujele z materinimi.
Kaj me tako gleda, Janez? ga je spraevala mati in
mu gladila kodrasto glavo. Glej, kmalu bodo padli ti
lasje, in vojako suknjo bo oblekel in konja krotil; mi
bomo pa v skrbeh, kako se ti godi, in e nima hudob-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
271
nega poveljnika, ki bi te muil. Inako se ji je storilo.
Oh, komaj odrastete otroci, pa morate od doma. Nam
bi morali pomagati, pa morate v tujo slubo. Kaj se
hoe!
In kako je bil zdaj posluen Janez! Kar gledal je, kje bi,
mogel komu ustrei, kakor da bi hotel pokoro delati za
prejnje grehe in zapustiti za seboj dober spomin. Ved-
no je bil doma, vedno pri delu; e h Gaperju je el malo-
kdaj, ker je priel navadno Gaper k njemu.
Preden odideta vidva, je dejal nekega veera Tone
Francetu, pojdemo e na Primskovo na bojo pot in na
grob naega oeta.
Bricovim otrokom je bilo to vsem prav; samo Anka je
menila, da bi raji doma ostala, ker ima toliko dela.
Ne, ti pojde tudi, je dejala mati. Doma ostaneva
jaz in oe.
No, saj res ni toliko dela, je pritrdila Anka, ki se je
takoj spomnila, da ni povedala pravega vzroka, zakaj bi
raja ostala doma.
Tako sta se napotila Tone in Mana s svojimi mladimi
romarji skoz hladno meglo, ki je se pokrivala doline in
grie proti daljnogledni cerkvici na Primskovem. Teta je
nesla nekaj sve v dar, Anka in Jerica v koaricah, kar se
je bilo napeklo za na pot.
Hodili bomo poasi in skupaj, Gaper in Rozalka, je
dejala Mana, ko sta zaela onadva hitreje stopati. Ime-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
272
la sta si namre marsikaj povedati, kar bi drugih ne za-
nimalo.
Z Jerico sta hodila Janez in France, ki sta se kosala,
kdo bi jo bolje zabaval. Jerici bi bilo pa kakor tudi Fran-
cetu e ljube, e bi se bil pridruil Janez ostali drubi.
Kmalu se bomo loili, France, je dejala Jerica. Ti
pojde v Ljubljano, in mi ostanemo tukaj. En teden po-
tem, in ne bo se nas ve spominjal.
Jaz ne ve spominjal! je ugovarjal fant. No in dan
bom mislil na vas.
Jaz pa, kakor sem prisegel, je dejal Janez, na su-
hem in na morju, na tem in na onem svetu.
Ampak ti, Jerica, je dejal France, ko je bil stopil Ja-
nez naprej, ti me bo pozabila, in vendar sva se skupaj
igrala in skupaj rasla.
Oh, France, nikoli.
Ali res nikoli?
e ti reem. Janez je priel nazaj in se zael baha-
ti, kako bo venketal z bridko sabljo in svetlimi ostroga-
mi in kako bo sukal iskrega konjika.
Zadaj pa je hodila Anka s Tonetom in Mano in molila
sama zase.
Sonce je priplavalo izza Sv. Kuma, ko so prili na vrh
zelenega stoca, ki nosi prijazno cerkvico. V cerkvi je
priporoala Rozalka v goreih pronjah Materi boji
svojo radost in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
273
molitvijo Anka svojo alost in svoje teave; vsak je do-
bil dovolj povoda pronji in molitvi in zahvali, in vse je
nekako premotila teta Mana, ko je zaela na glas naprej
moliti.
Ko so bili pomolili na oetovem grobu, so sedli na tra-
to, in Anka in Jerica sta odprli vsaka svojo koarico. Gle-
dali so na gorenjske snenike, na hribe in ravni, ki se jih
dre, in na megleni pas po savski dolini, Janez in Fran-
ce, kakor da bi si hotela vso to krasoto vtisniti v spomin
za dolgo asa, in Anka, kakor da bi jemala slovo. Tone se
je spominjal starih asov, ko je sedela tudi takna Jeri-
ca ob njegovi strani, in teta je pogledala Gaperja in se
zaudila spet, da je tako podoben. France in Jerica sta
molala, dasi bi si imela e marsikaj povedati; tako bli-
zu in tako dale sta se zdela drug drugemu.
Neka slovesna ubranost je spremljala vse proti domu,
ko so se ozirali nazaj, dokler se je e videla cerkvica.
Malo zadovoljen je bil samo France, ker se mu je zdelo,
da ni zadosti govoril; to se je zdelo tudi. Jerici, ki bi mu
nekoliko ve srnosti ne bila zamerila.
Na predveer svojega odhoda sta vzela fanta slovo od
domaih krajev. Drugega jutra je povila Jerica Francetu
kito cvetja, in Janezu ga je bila pripravila Romanova
Reza, e bi se bil priel poslovit; za njim ga pa ni hotela
nositi. Sakala ga je pa Liza in mu ga pripela, e da bi
bila sramota, e bi odel tak mladeni brez cvetja. Tone
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
274
je stisnil vsakemu nekaj denarja v roke, in teta je slo-
vesno izroila vsakemu blagoslovljeno svetinjico in
molek.
Janez, Bog s teboj in zdrav, e se ve ne vidiva! je
poljubila Anka ljubega brata.
Saj jaz e ne mislim umreti, je osreval Janez njo in
sebe, in na vojno tudi ne grem.
Na obe hii je legla neprijetna tiina. Materi so silile
solze v oi, in oetu se ni ljubilo govoriti. Tone in Mana
sta prihajala ee v vas, ker jima je bilo dolgas, e ve-
krat Gaper s sestro. Govorili so najraji o Janezu in
Francetu in ugibali, kateri in kdaj bo prvi pisal.
ez dober teden sta doli hkrati dve pismi. Iz obeh je
e zvenelo domotoje. France je pisal, kakna je Ljublja-
na, kaknega mojstra, kakne sopomonike ima, kaj iz-
delujejo, in da mu ne dela nobena re preglavice. Pozd-
ravljal je vse skupaj in e vsakega posebej, strica in teto
in Gaperja in Jerico. Janez je bil pisal iz Slovenske Bi-
strice, kakne fante je dobil pri dragoncih, kakne kon-
je jahajo, koliko denarja dobe nekateri od doma in da je
on vasih zelo ejen.
Siromak! so tarnale enske.
Razlono in naravnost pa pie, je dejal Bric.
Priel je Gaper z Jerico, za njima Rozalka in Mana.
Posvetovali so se, kdaj bi napravili poroko, koga bi va-
bili, kdo bo drug, kdo druica; zakaj, da bosta Tone sta-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
275
rejina in Mana teta, to je bilo gotovo; kje bo popotnja
in e bi tudi kakih godcev najeli. Bric bi bil rad imel ne-
kaj godbe, in tudi ena in Rozalka nista ugovarjali;
ustavila pa se je teta Mana, e da je zakon resna stvar
in ni za smeh.
Drugim so tekli dnevi hitro naprej; brez konca in kra-
ja so lezli Anki, ki je komaj akala, da bi se e vse dopol-
nilo; s toliko muko, s tolikim premagovanjem in zata-
jevanjem je posluala te razgovore in posvete, toliko je
trpela na dui in na telesu v svojih bojih in stiskah.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
276
XIV
S
vatba se je vrila po navodilu tete Mane brez godbe.
Drug je bil France, ki je doel iz Ljubljane, Janez pa
ni dobil dopusta. Druici sta bili Anka in Jerica, in tako
ljubka je bila Anka v zelenem vencu, da se je Romanov
Pepe zelo navduil zanjo in zelo razjezil sestro Rezo s
trditvijo, da ni e videl lepega dekleta. France pa si spet
ni upal tako govoriti z Jerico, kakor bi bil on rad in ona
tudi. Loila sta se oba nezadovoljna.
Romanov Pepe pa je res zael hoditi za Anko, in
udno, dekle se ga ni ni prestrailo, ko se ji je priblial.
Brez najmanjega srnega boja ga je zavrnila. Seveda ji
Pepe, ki je poznal take ale, ni verjel in podvojil je svo-
je dvorjansko prizadevanje. Ljudje so zaeli e govoriti,
in Tetrev, ki je slutil ugodno priliko, da se Romanovim
znova prikupi, je opozoril na preteo nevarnost Pepeto-
ve stare, ki so bili odlono proti zvezi; zakaj vedela sta,
da bo potreboval Pepe denarja in spet denarja. Na Pe-
petovem domu se je vnel prepir. Romanka je Tetreva
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
277
za njegovo uslugo pogostila, Pepe pa ga je oklofutal, bo-
leine, ki jih je moral spet Roman plaati. Take sitnosti
je napravljal zaljubljeni fant ubogim domaim.
Anka pa je vidno peala in v prvi pomladi, ko so silili
zvonki in trobentice izpod junega snega, je legla.
Mana jo je zaela takoj na smrt pripravljati. Ganljivo je
bilo sliati, kako je prosila odpuanja ona, ki ni niko-
mur ni alega storila, kako prosila molitve za svojo
duo, ko so ji zatrjevali vsi, da potrebujejo mnogo bolj
oni njene pripronje.
Zbogom, Gaper, in zdrav! Ali bo lepo ravnal z mo-
jo sestro? je vpraala svaka, ko ji je segel zadnji v roko.
Oh, Rozalka, kako se veselim tvoje sree! je vzdihnila
in umolknila.
Koprnela je od strahu, ko ji je Mana toliko pripovedo-
vala o sodbi na onem svetu, in dvakrat je poklicala du-
hovnika. Teko je ivela, teko umrla, uboga, prestra-
ena deklica. Tone ji je naredil lepo belo krsto, teta ji je
ovila svetle lase z romarinom, in kakor angel miru je
leala na devikem odru.
Glejte, je dejala teta Mana, kako mirno ivi in mir-
no umrje, kdor Bogu slui!
Janez tudi na pogreb ni mogel priti; v tujem kraju se
je razjokal sam, alosten, da ne bo ve videl Anke, ki je
bila vsem tako dobra in ni prizadela nikomur ni hude-
ga.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
278
e ta ni v nebesih, je dejal marsikak pogrebec, po-
tem nimamo mi ni upanja.
Tudi Romanovemu Pepetu se je inako storilo, in
bridko je oital starem, da so oni krivi, da je umrla do-
bra Anka; e bi ne bili branili, bi zdaj srena z njim i-
vela; tako ji je pa od alosti srce poilo.
Romanovi so se bali, da si bo Pepe kaj naredil, Tetrev
pa, da bo njemu kaj naredil. Strah pa je bil prazen; v
enem tednu je bila alost utopljena v pijai.
Tako se je praznila Bricova hia, in ostala sta kakor pri
Klanarju samo stara dva.
Dolgas je, je dejal Tone sestri, ko sta sama kosila.
Dolgas, je ponovila sestra, ki se ji tudi ni ljubilo
govoriti.
V prejnjih asih je vsaj Jerica katerikrat k nama pri-
tekla; zdaj pa e te ni. Kako se pa gledata z mlado gospo-
dinjo?
Do zdaj e lepo, je dejala Mana. Kadar ji ne bo ve
ve, naj se pa omoi. Jaz sem sliala, da hodita Krima-
nov in Romanov za njo; Tetrev pa da meetari.
France se pa obotavlja, je zdihnil Tone. Ali ve,
Mana, kaj mi je prilo na misel? Midva sva stara. Jaz se
utrudim in moram poivati, e le nekaj ur delam, in ez
kaj asa bo e slabe. Ljudem ne morem ve postrei,
kakor bi rad, in zaboli me vselej, kadar nii kdo ree, da
bo drugam el. Jaz sem se tolail, da pride France kma-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
279
lu nazaj in da mu prepustim svoje delo. Toda ni e ne
kae, in najbr bo hotel sam na svoje zaeti. Ti pa tudi
ne more vsemu kaj. Dekle noe imeti; Jerica ne uteg-
ne; kdo ti bo pomagal? Kaj pa se je sploh treba nama
tako truditi! Jaz sem e mislil, da bi vse prepustil Jerici.
Bricovi so potrebneji, je dejala Mana. Jerica je
preskrbljena, naj se omoi ali sama ostane; Bricov Fran-
ce pa nima ni, ker bo dom Janezov. Na Franceta ne
smeva pozabiti.
France naj vzame Jerico. Saj vem, da sta si dobra,
ampak pogovoriti se ne moreta, in bati se je, da se Jeri-
ca prenagli ali pa da se France kam drugam zagleda.
Francetu in Jerici bi jaz kar izroil hio. France je poten
lovek, in e bi Jerica tukaj gospodinjila, bi bilo prijet-
no.
To je treba e premisliti, je dejala Mana. Saj se ne
mudi nikamor.
Tone pa si je mislil, da se mudi. France in Jerica se e
dolgo nista videla, in mladi ljudje so pozabljivi. Prav
hudo bi bilo Tonetu, e bi dobil Jerico Romanov ali
Krimanov in France bogve katero; oba bi se mu odtu-
jila. In njemu je e tako lepo slikala stara domiljija novo
sreo, kako bo gospodinjila Jerica v njegovi hii, se su-
kala po kuhinji, se alila in smejala v delavnici. Kako bi
se dalo to urediti?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
280
Padla mu je nova misel v glavo. Ko je prvi spet videl
Jerico, jo je naprosil, naj pride popoldne, e utegne, da
bo zanj nekaj pisala. Pripravil je tinto, pero, papir za
pisma, in komaj je poldne odzvonilo, je e prila Jerica.
Francetu v Ljubljano moram odgovoriti, je dejal
Tone, pa mi je pisanje e zelo teavno. Ali hoe ti pi-
sati namesto mene?
Oh, rada, je dejala Jerica, sedla za mizo in vzela
pero v roko.
Takole pii! je narekoval stric. Preljubi moj Fran-
ce! Danes ti piem jaz namesto strica Toneta, ki ima za
tako drobno delo preokorno roko.
Ampak jaz vendar ne morem pisati, je ugovarjala
Jerica, da imate vi okorno roko!
Zakaj ne? je dejal stric. e je pa res. Kar pii! Ti
pie v mojem imenu, kakor da bi jaz pisal. Potem so
prile domae novice na vrsto, in da so vsi kolikor toli-
ko zdravi, nazadnje pa vpraanje, e se ni e France
dovolj izuil; kdaj se vrne; zakaj strica Toneta e hudo
pobira delo.
Jerica je spet pogledala kviku in menila, da ne gre, da
bi ona tako pisala.
Kako da ne? Jaz vendar vem, pri em sem. ,Stric
Tone, le zapii tako! ,se boji, da bo izgubil vse naroni-
ke, e mu ne pride kmalu ti pomagat. Mi vsi te eljno
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
281
priakujemo in prisrno pozdravljamo, posebno pa tvo-
ja Jerica.
Jerici so se zbudili spet pomisleki zoper ta konec; vro-
ina jo je spreletala, in zazdelo se ji je, da se tako ne
more pisati.
Stric Tone jo je miril, e da se vsa pisma tako konu-
jejo, da zmeraj pozdravljajo vsi, posebno pa tisti, ki pise.
Jerica se je vdala, dozdevalo pa se ji je e vedno, da
nekaj ni prav.
Tone je akal z veliko radovednostjo, kdaj bo odgovo-
ril France. Toda preel je en teden, odgovora ni bilo.
Tone je spraeval Brica, e ni morda France kaj zbolel.
Bric je odgovoril, da je pred kratkim pisal in da e pre-
miljuje, da bi se vrnil. Tone, ki je e mislil, da se je pis-
mo izgubilo, je vpraal Jerico, e je oddala pismo na
poti; zakaj on e nima nobenega odgovora.
Meni je pisal, je dejala Jerica in pogledala stran, in
vas lepo pozdravlja. Sicer pa ni ni posebnega; zato vam
tudi nisem prinesla pisma brat.
Kdaj mu bo pa spet pisala?
Sem mu e. Pozdravljeni, stric! Zdaj moram hitro
domov veerjo kuhat.
Ta novica je Toneta zelo potolaila; e bolje volje pa
bi bil, e bi vedel, kako so pri Gaperju tiste dni Tetre-
va odpravili.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
282
Ta mo se je namre zelo bal, da ne bi njegova sorod-
nica Jerica ostala samica, in priporoal in ponujal ji je na
izbero Romanovega ali Krimanovega.
Jerica ga ni nerada posluala; e drugega ne, je bila
vsaj ast; nekoliko jo je pa tudi jezilo, da se France tako
obotavlja. Da sta oba fanta iz dobrih hi, je morala Te-
trevu pritrditi; menila pa je, da se ji ni ne mudi.
Ali misli, da se meni? je dejal Tetrev. Ti naredi,
kakor se tebi prav zdi! Andrej je priden in moder, Pepe
pa fleten lovek, ravno toliko norav, da ga imajo ljud-
je radi.
Svakinja Rozalka je sicer elela, da bi Jerica drugae
izbrala; toda bala se je videza sebinosti, e da dela za
domao hio, in tudi Gaper je prepustil odloitev ses-
tri sami, ki je premiljevala sem in tja, posluala Tetre-
va in se mu smejala.
Ko pa je prilo pismo od Franceta, je Tetrevu odklen-
kalo. Da ga ni hotela Jerica ve posluati, to bi bil mo
prenesel kakor e toliko hudega; a miza je ostala praz-
na, in praznih miz se je Tetrev povsod hitro navelial.
Prav hud je bil, ko se je poslavljal. Takni so sorodniki!
Pa res: Bolj ko je svoj, bolj se ga boj!
France je pisal, da se vrne e pred boiem v domae
kraje, in v treh hiah so se razveselili te novice.
Pravzaprav, je dejal Bric Tonetu, ko sta sedela spet
zveer skupaj, gre as urno naprej, in im bolj se lo-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
283
vek stara, tem hitreje, kakor se dan kraja, kadar se bli-
amo zimi.
Meni se zdi pa do boia e dolga pot, je dejal Tone.
Ej, Rozala, kaj pa ti tukaj pripravlja? Povojke! Men-
da vendar ne boste pri vas e kaj kupili?
Zakaj pa ne? je dejala Bricovka. Enega vnuka bi
radi imeli, da bi Janez spet enkrat pestoval.
elja se jim je kmalu spolnila, in Tone je dral pri
krstu malega Gaperka, ki se je hudo drl.
Kaj da so Gaperji tako hudi? je dejal Tone, ko sta
prinesla z botro Mano otroka materi.
Oh, kadar odraste, ga bom e ukrotila; zdaj je pa e
premajhen, e ne razume, revek, Gaperek, je boa-
la mati ljubljeno prvo dete.
Ko je prvi sneg e leal po dolinah, po prisojnih bre-
govih pa e spet kopnel, je priel France iz Ljubljane.
Pozdravil je najprej oeta in mater in hitel potem k a-
garjevim, kjer je objel sestro in svaka in kriavega nea-
ka, kjer ga je sprejela Jerica tako prisrno, da sta domaa
dva takoj spoznala, pri em sta.
Ni manj se ga ni razveselil Tone, ki se je hitro do-
govoril z njim o delu in plai, in kar je bilo e potrebne-
ga.
Za v nedeljo, je dejal France, moram pa povabiti
strica in teto k nam na veerjo. Tako so mi naroili.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
284
Prav, France, je dejala Mana. Ne bo treba doma
kuhati.
Ali si Jerico e kaj videl? je vpraal Tone in ga po-
gledal po strani.
Sva se e pozdravila, je menil France.
Ali ni brhka?
Saj je bila vedno.
Kdor to dobi, ta bo zadel terno. France je priki-
mal.
Ne vem, kako je, je dejal Tone sestri, ko se je bil
France poslovil. Premalo vesel se mi zdi za enina.
Meni bi bilo prav hudo, e bi ne prila Jerica v hio. Ona
je kakor sonen dan; lovek se razveseli, e jo zagleda.
France pa je imel dovolj povoda, da se je resno dral.
Da vzame Jerico, to je bila enkrat ena; kdaj in na kaj, to
je bila pa druga. Njegovi prihranki niso bili imena vred-
ni, njegova elja pa, da vzame Jerica mojstra, ne pomo-
nika.
e bi bila blizu kje kaka hiica naprodaj, da bi jo ku-
pila, je preudarjal z nevesto, ki ji prej niso bile prile te
teave na misel. Kaj pa Tetrevova koa?
To je podrtija, je dejala Jerica zamisljena. Pa poa-
kajva e par let. Saj sva e mlada. Ti si nekaj prihrani,
moja dota naraste, in medtem se morda ponudi kakna
prilika.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
285
Tako se nista mogla mlada dva prav veseliti svoje lju-
bezni. Jerica je prikrivala svoje skrbi, da ne bi mislil brat,
da ga terja za doto; France pa se je posvetoval s stari, ki
so dobro uvaevali to oviro.
Najbolje je, da poakata, je dejal Bric. V par letih
bosta lae gibala. e vtakneta ves denar v hio, bosta
dolgo v stiskah, in prva nesrea bi vama podrla dom.
Kaj pa, je dejal France nekako dvomljiv in negotov,
e bi rekel jaz stricu Tonetu, naj misli name, e bi ho-
tel katerikrat prodati svojo hio ali kakorsibodi. Jeriino
doto bi potem takoj zaloil, drugo bi pa odplaeval.
To ni ni, je dejal oe. To bi bilo grdo in umazano;
to bi se reklo: Meni prepusti! Tone nam je toliko dobre-
ga storil, da bi bila vsaka pronja nehvalenost. Poakaj-
ta!
V nedeljo je bila veerja pri Bricu. Mati je bila kupila
mesa in spekla belega kruha; Tone je bil pa tudi poslal
vina in Mana eno pogao. Tesno so sedeli skupaj zvesti
prijatelji; a dasi je pripovedoval Bric najveseleje dogod-
ke iz svojih vojakih let in svojega cerkovnikega poslo-
vanja, se ni hotela vneti prava veselost. Jerica in France
sta bila drugam zamiljena, Rozala je imela opravka s
strebo, in Rozalko je e dral doma mali Gaperek, ki
jo je hotel imeti sam zase.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
286
Da bi oivil zabavo, je zael Tone draiti Jerico, naj se
nikar ne zanaa, da bi se e mogla omoiti; zakaj on je
varuh, on mora dati dovoljenje ali pa mora ona akati.
Oh, saj bom akala, stric, je dejala Jerica, tudi e
mi daste dovoljenje.
Ker e o tem govorimo, je dejal Gaper, bom pa
jaz svojo povedal. Izpeljano e ni; zato sem hotel e mol-
ati. Jaz bi odstopil Jerici nekaj svojega sveta, vrt in nji-
vo, ki se drita skupaj. Tam bi si postavila hiico. Apna
imam, les je pripravljen, kamenja in opeke bi navozil to
zimo.
Eni so odobravali ta nasvet, drugi so e premiljevali.
Kaj misli, Jerica? je vpraal Bric.
Ne vem, kaj bi rekla. Kaj misli ti, France?
Moja ena, je poudaril Gaper, je tudi teh misli.
Torej je le dobra enica, je menil Bric. Pri nas ni
nikoli ona mojih misli; zmeraj moram biti jaz njenih.
Tonetu pa ni ugajal ta nasvet. Povedal je naravnost,
da mu Gaperjeva misel ni ve; Jerica bi zazidala svo-
jo doto in se morda e zadolila, in e bi ne lo po srei,
bi morala prodati za polovico svojih strokov, ker se
hia ne da nadrobno prodajati. Potem je razgrnil sam
svoj nart.
Tiho so posluali vsi nepriakovane besede. Francetu
in Jerici so se svetile oi od radosti, da se podirajo ovi-
re bodoe sree; Gaper je strmel Tonetu v obraz; Bric
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
287
pa se je obrnil pro in priigal pipo, da ne bi kdo videl,
kako mu silijo solze v oi. Tiho je ostalo vse, ko je bil
Tone konal.
No, kako je, Jerica in France? se je oglasil spet stric
Tone. e se vzameta, prepiem jaz svojo hio in svoje
posestvo na vajudva; ampak izgovoril bom sebi in Mani,
kolikor se spodobi.
e to zares mislite, je dejal France nekako dvom-
ljivo, potem bi vam morala ostati midva hvalena vse
ive dni.
Jaz mislim, kakor govorim, je dejal Tone. Udarimo
si v roke!
Tiho so si segli v roke in ganjeni molali, ker ni mo-
gel dobiti nobeden prave besede za svoja ustva; kar jim
je prihajalo na misel, se jim je zdelo nizko in vsakdanje.
Tako so sedeli skupaj kakor stari in otroci in bratje in
sestre, ki se imajo iz srca radi in ki se jim zdi, ker so vsi
enih misli, vsaka beseda odve.
Proti koncu je napil Bric Tonetu kot svojemu prijate-
lju in dobrotniku, in potem so spremili vsi strica in teto
do doma.
Od veselega razburjenja nista spala tisto no ne Fran-
ce ne Jerica, Bric pa tudi ne; tako ga je bila ganila in pre-
tresla Tonetova dobrotljivost ob zavesti, da se mu e
zahvaliti ni mogel, kakor bi bil rad, nikar da bi mu mo-
gel kolikaj povrniti dobrote.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
288
Za zimo se je vrnila spet pomlad. France, ki mu je
prepual Tone bolj in bolj mizarstvo in gospodarstvo,
je pripravljal Klanarjevo hio za spodoben sprejem
mlade gospodinje.
S poletjem se je vrnil v domao vas Bricov Janez, ki je
zdaj vendar dobil dopust. Bahat od nekdaj se je nosil
zdaj posebno mogono. Imel je pa tudi e tiri zvezde,
na vsaki strani dve. Mati je bila ponosna nanj; oe se je
zadovoljen spominjal, da je bil sam tudi taken, in kadar
je roljal Janez po cesti s sabljo in venketal z ostroga-
mi, so se polnila okna po hiah.
Krimanova Liza se ni vedela kam dejati od veselega
ponosa, ko se je ustavil Janez pred hio in jo vpraal, e
ga e pozna.
Oh, tako sem umazana, se je opravievala in gladila
predpasnik. Jutri, ko bo nedelja, jutri pridi, Janez! Ali
bo priel?
Janez ni obljubil ni, e da ne ve, e bo utegnil. Segel
ji je v roko, zavihal rjave brke, udaril s petami vkup, da
so zavenketale ostroge, pozdravil vojako, da je Liza
kar zardela od radosti, in odroljal. Ozrl se ni ni; da
gleda Liza za njim, to je tako vedel; a ta je pogledala tudi
e na desno in levo, e pa vidijo drugi, s kom je govo-
rila.
Drugega dne je razkoraen stal Janez po mai pred
cerkvijo s epico po strani, s sabljo pred seboj. Obhajala
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
289
ga je grua fantov, ki so ga obudovali na tihem in tudi
na glas. Kdor mu je bil prijatelj, je tudi poprosil, da bi
mu posodil Janez za par ur vojako obleko, ali pa mu je
snel epico in jo sebi pomeril.
In kakno teko sabljo ima! je dejal Krimanov
Andrej in jo potehtal.
To je pala; sablje so pri pecih, je dejal Janez malo-
marno in si natikal rokavice. Sari, je dejal, jih mo-
ramo nositi.
Dekleta so pogledovale po strani in si popravljale
rute, ko so hitele mimo. Janez ni pogledal za nobeno;
zameril jim pa ni, e so se ozirale.
Popoldne, je dejal doma pri kosilu, se moram
oglasiti pri Romanu, ker smo se domenili.
Oh, nikar ne hodi! ga je zadrevala mati. Komaj
smo te dobili za malo asa domov, in e te vlee dru-
gam.
Ni ne vlee, je dejal Janez, ampak jaz sem dal be-
sedo.
Janez se je opravil kakor za parado, si nataknil spet
rokavice, prigal smotko in se poslovil.
Pri Romanu so ga sprejeli z radostnim krianjem.
Pivci so mu napivali in se mu odmikali, ker ga je hotel
imeti vsak zraven sebe, in vsi domai so prihiteli gledat
domaega korenjaka. Pazljiveje ko vsako pridigo so po-
sluali pripovedovanje o vojaki slubi, o konjih, o pa-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
290
radah, in koliko teav ima Janez z vebanjem nerodnih
novincev. Pepe mu je izdrl sabljo, pravzaprav pala, in
mahal tako spretno, da je razbil kmalu eno ipo v oknu
in eno kupico na mizi; potem so mu vzeli sabljo iz rok;
zakaj vsak se je bal za svojo glavo.
Oh, Janez, je dejala Reza in sedla k njemu, e bi ti
zajahal nao belko, da bi videli, kako jezdi!
Zakaj pa ne? je dejal Janez, vstal izza mize in si opa-
sal pala.
Vsi so li z njim na dvorie; hlapec je pripeljal kobi-
lo iz hleva, in Janez jo je strokovnjako pregledal, pogla-
dil in potapljal po vratu: Pridna, luca, pridna! Samo
en koc mi daj, Pepe, je dejal, da ne bom dlakast, ker
se belka brije! In, Reza, en koek sladkorja!
Pepe je prinesel koc, Reza sladkor, ki je bil konju ve,
in Janez se je zavihtel prono nanj in skoil spet dol,
toda ne kakor po navadi, ampak od spredaj, da je vrgel
nogo konju ez glavo, kar ni tako ugajalo belki. Rekla ni
ni, ampak z glavo je stresla. Janez je skoil spet na ko-
nja in ga zael obraati in spravljati z roko, z ostrogami,
z vojakim laskanjem: Krava, svinja! v tek, v dir, v
skok. Oba, konj in jezdec, sta precej trpela pri tem ve-
banju.
Janez, je dejal Pepe, jezdi belko e na vodo! Saj bo-
sta kmalu nazaj.
Oh, pa res, je dejala Reza.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
291
Janez je obrnil konja. zakrial: Eskadron, traab! in
ponosno oddirjal.
Poakajmo! je dejal Pepe. Bomo videli, kako kma-
lu bosta vsak posebej nazaj.
Belka je imela namre svoje muhe, ki so bile domaim
znane, Janezu pa ne. Kadar je prila na vodo, je porabila
priliko, da se je skopala.
Ko je jezdil Janez mimo Krimana, je vpila Liza, naj
nikar ne jezdi v potok; konj bo legel, in on se bo zmoil.
Janez, ki je ni razumel, je jezdil naprej, in Liza in brat
Andrej sta hitela za njim, da bi prepreila neprijetnost.
Dola sta prepozno. Kakor hitro je zautila belka za-
dosti globoko vodo pod seboj, se je vrgla vanjo, otresla
jezdeca in pomolila vse tiri od sebe. Janez je bil moker
do pasu in ez. Zgrabil za koc, da ga ni odnesla voda, in
potegnil konja za seboj.
Zakaj me nisi poslual, Janez! je tarnala Liza. Ta
konj lee zmeraj v vodo. Pojdi k nam in obleci Andreje-
vo obleko, ker si ves moker!
Ne; jaz pojdem domov, je dejal Janez in klel, da so
ga bili tako speljali. Andrej, pelji to mrho k Romanu
nazaj in ta koc vzemi s seboj! S Pepetom bova e e
govorila.
Jaz sem ti dobro hotela, Janez, je dejala Liza. Za-
kaj pa nisi poslual?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
292
Slial te nisem; ampak hvala lepa! je dejal Janez, se
hitro poslovil in odhitel po stranski poti domov.
Doma so ga suili in snaili ves veer; posebno hudi
pa niso bili, da se mu je bila ta sitnost pripetila.
Pepeta in Rezo si bom zapomnil, se je jezil Janez.
Kako dobrega srca je Liza, si je pa tudi zapomnil. Takoj
drugi dan je el z eninom, bratom Francetom, h Kri-
manu vabit v svate, in e bi bila utegnila fanta akati, bi
jima bila Liza nacvrla flancatov.
Svatba bi se bila morala vriti teti Mani na ljubo spet
brez godbe; a Liza, ki je bila druica, je skrivaj povabila
enega godca s harmoniko, ki se je kakor po nakljuju
pridruil svatom.
Lizi se je splaal ta domislek; vso no in po Bricovem
raunu dva para podplatov sta preplesala z Janezom.
Teta Mana se je zgraala in hudo bi bila nastopila, ako
bi je ne bila zadrevala misel, da imajo pa vojaki kakor
zastran posta tako tudi zastran plesa mnogo olajav.
Liza pa se je ta veer materi Rozali e posebno priku-
pila. Janez je namre doma bahato govoril, da misli kar
pri vojakih ostati, e da ga imajo astniki radi, da se mu
godi imenitno, da postane v enem letu strameter, po-
tem pa da je na konju. Oe je menil, da naj stori, kakor
se mu zdi; mislil je pa vse drugae. Materi pa ni bil ni
po volji ta nart, ker je hotela na stare dni vsaj enega
otroka pri sebi imeti. Liza je priskoila ta veer rodite-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
293
ljema na pomo. Tako preprievalno je dokazovala Ja-
nezu, da mu ne kae ostati pri vojakih, ko ga oe tako
silno potrebuje doma; tako ivo mu je opisovala prijet-
nosti domaega ivljenja, da ji je navsezadnje obljubil,
da bo to premislil. In da se je e premislil, ji zatrdil ez
par dni, ko se je poslavljal, ker mu je potekal dopust.
Tone se je zael zdaj, ko ni imel ve drugih skrbi, ko
sta mu s tako ljubeznivo hvalenostjo stregla mlada dva,
spet bolj peati s ebelami. Kakor pred toliko leti njegov
oe tako je presedel zdaj on marsikatero uro pri uljnja-
ku. Druino mu je delal, kadar je utegnil, Bric, ki mu je
nosil novice iz domaih in tujih krajev. Bric je rad govo-
ril, Tone pa rad poslual.
No, Tone, kako se ti zdi? je prisedel spet nekega po-
poldne. Kako se ti godi?
Dobro kakor e nikoli, se je pohvalil Tone. e par
let naj bi takole preivel! Vseh skrbi sem zdaj reen.
Jaz po vejem tudi, hvala Bogu in tebi, Tone, ki si
tako dober lovek, kakrnih se ne dobi nikjer ve. Rozal-
ka in Gaper sta prav pametna. e Tetrev ne ve povedati,
da bi se bila e katerikrat sprla. Janez bo pa tak, kakren
sem bil jaz. Zapravljal bo.
Saj ti nisi zapravljal, Janez.
O sem, sem. Moja Rozala je bila predobra. Liza bi
bila za Janeza ravno prav huda.
Ali gre katerikrat h Gaperju?
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
294
Malokrat. Saj rad imam jaz vse, in oni imajo mene
radi; ampak misli so druganih mladi ljudje ko mi sta-
ri, in zato ne hodimo lahko vtric. Mlad sem bil jaz tudi
taken. e sem kam el, nisem nikoli vpraal za pot. Raj-
i zaidem, sem dejal. Leta so me spametovala in bodo
druge tudi. Mi po romarski poti, mladi svet po blinji-
cah; samo da se nazadnje prav pride; ampak pomeniti
se med potom ne moremo. S teboj, Tone, se pa jaz lah-
ko pogovorim.
Ker malo govorim, misli.
Zato, ker se razumeva in ujemava in je potem e vse-
eno, ali govori ti ali pa jaz. Parkrat si pa danes tudi ti e
spregovoril.
Prila je jesen, in Tone je pregledoval, koliko so mu na-
nosile delavke, katerim je on dajal tako reko dela in
kruha, pridne ebelice. Pustil jim je kakor vsak kapita-
list toliko, da so se preivile pozimi in se ohranile za
delo prihodnjega leta; drugo jim je pobral. Med je raz-
delil med Bricovo, Gaperjevo in domao druino. Ogla-
sil se je pa tudi Jeriin sorodnik s sladkim obrazom, ka-
kor da bi e med lizal, in z veliko skledo, e da naj mu
ga Tone za dva krajcarja kar noter naree. Priel je pre-
pozno.
Vasih, Tone, je dejal Tetrev milo, sva bila prijate-
lja.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
295
Saj sva e zdaj, Tetrev; ampak kjer ni ni, e vojska
ne dobi.
Kaj pa tistile ko otave na koncu zelnika ali bi smel
jaz pokositi? Enega kotrunka imam, rnega z belo liso.
Taken je kakor krat. A kaj, ko mu nimam kaj poklasti!
Smili se mi nedolna ivalca, ki strada.
Prodaj ali pa zakolji, Tetrev, da ne bo muil ivali!
Tista otava ali pravzaprav otavi, kjer je tretja mrva, pa
ni moja.
Oh, stric, pustimo, naj pokosi! se je oglasila iz vrti-
ka Jerica, ki je bila ujela besede in ki se ji je sorodnik
smilil.
Ti mora Franceta vpraati, je dejal Tone.
No, France je privolil, in Tetrev ni vedel, kako bi se
zadosti zahvalil. Nekaj je le, si je dejal, ko se je vraal
s prazno skledo. Tone je bil vasih boljih rok in bolj-
ega srca; ampak ti Brici so ga pokvarili. Ti imajo take
grablje, da e pomesti ni kaj za njimi. Da ni dobil medu
kakor prejnja leta, ga je jezilo, in prilo mu je na misel,
da je konja sitnost. e bi mu France ali Tone vsaj poko-
sila in na dom spravila! Ali naj se on e s konjo ukvar-
ja na stare dni in tak siromak!
Padla mu je pametna misel v glavo. Zavil je k Roma-
nu, s skledo za vsak primer.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
296
Ali me ne pozna, Roman? je dejal krmarju, ki ga
je gledal, kakor da bi mu hotel v epe predreti. Eno
kupijo imam.
Ali kupuje ali prodaja? je vpraal Roman.
Prodajam. Od Toneta, ali pravzaprav od Franceta
saj zdaj gospodarijo Brici gori; Tone je samo zakotnik,
veji siromak kot jaz, ki imam vsaj svojo koo od teh
Bricov gori sem kupil nekaj otave, na koncu Tonetove-
ga zelnika, dobra mrva in za en dober vozi je bo.
Nekaj asa sta se pogajala, in kup se je sklenil.
Jaz bom kar od tvojega dolga odbil, je dejal Ro-
man.
O, Roman, tako pa ne! je skoil Tetrev pokonci.
Dolg bom poravnal, kadar bo prilika; to mi pa izpla-
aj.
Moko je peljal Tetrev Romanovega hlapca, ki je no-
sil koso na rami, h Klanarjevemu zelniku. Ustavil se je
na meji in pokazal oblastno z roko: Do tukaj je moje.
Glej da ne bo ez segel!
Tone je priel iz hie in za njim Jerica.
Kako, Tetrev? je dejal Tone. Ali ne bo sam kosil?
Jaz ti posodim koso, e je sam nima.
Za konjo, je dejal Tetrev, sem jaz prestar. Tega
dela mora biti lovek od mladega vajen. Jaz nisem prej
kosil in tudi zdaj ne bom.
e bi me bil naprosil, bi ti jaz pokosil.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
297
Zakaj pa nisi prej govoril? se je jezil Tetrev. Zdaj je,
kar je.
Zdaj bo moral e kosca plaati, je dejala Jerica To-
netu, in Tone je vpraal hlapca, koliko dobo za konjo.
Jaz? je dejal hlapec. Jaz en poen gro. Saj je to
mrvo Tetrev naim prodal.
Ti kosi! Kaj klepeta! je dejal Tetrev hlapcu, uprl
roke v bok in gledal, kaj bo zdaj.
Toneta je silil smeh, ko je videl razkoraenega moa,
ki e ni vedel ve, kdaj ga je bilo zadnji sram; Jerici pa
je inila kri v glavo.
Vi ste grd slepar, Tetrev, je vpila. A zdaj ste nas
ogoljufali zadnjikrat.
Tetrev je vzdignil palec in kazavec desne roke in de-
jal slovesno: Pazi, Jerica, na svoje besede! Ta ko otave
saj ve je ne bo si mi ti podarila. Jaz storim lahko
z njo, kar hoem. Ti si me imenovala sleparja. e bi ne
bila ti moja sorodnica, bi te takoj toil; tako bom pa e
premiljeval. Hlapec tukaj je moja pria.
Jaz bom kosil, je dejal kosec; prieval pa ne bom.
Nesramen si, Tetrev, je dejal Tone, ki se je zael
jeziti.
Tone, je dejal Tetrev, ti pa kar tiho! Ti nima no-
bene tevilke ve.
Zdaj pa je stopila Mana na plan, in Tetrev se je umak-
nil. Jerica se je jokala od jeze; Tone in France sta jo to-
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
298
laila, da je spoznanje, kaken je Tetrev, ve vredno kot
vsa tista mrva.
Vsi ste mu potuho dajali, je dejala Mana; zato mu
gre sama sleparija po glavi. Jaz bi ga bila e zdavnaj na-
uila moliti in delati.
Bric, ki je zvedel zveer ta dogodek, se je smejal na ves
glas.
Meni se je res smilil, je dejala Jerica, ker je tako
toil, da nima kaj poklasti svojemu kotrunu.
Tistega kotruna, je dejal Bric, je e pred tirinaj-
stimi dnevi prodal; zdaj ima samo e enega maka in
nekaj mii doma.
Ko je nastal mraz, je zakurila Jerica stricu in teti pei
v sobicah. Tega nista bila vajena, in dobro je delo obe-
ma. Branila pa sta se, da je nepotrebno in odve.
Oh, je dejala Jerica, se vsaj obrezine in draje in
druga navlaka izpod nog spravi.
V prijetni enolinosti, ko sta mlada dva vedno skrbe-
la, kako bi postregla, in stara dva gledala, da bi bila kar
najmanj nadlena, da bi pomagala, kolikor sta mogla, so
tekli dnevi in mesci. Rozalka je dobila spet enega sina,
Tonka, Jerica majhno Jerico. Bric je rekel, da bo rod
kmalu obnovljen in da se stari e lahko brez kode
umaknejo.
Tone je e tudi util, kako ga polagoma zapuajo
moi, in zael se je pripravljati na odhod.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
299
Spet novo krsto! mu je dejal nekega veera Bric.
Saj ni nihe umrl, in kolikor vem, ni nihe tako pri kra-
ju.
To delam zase, je dejal Tone.
Ali misli e oditi? Morebiti pojdem jaz pred teboj.
Potem bo tvoja. Zato jo bom naredil tudi prostorno,
da te ne bo tiala.
Prijatelja sta se dolgo mole gledala.
Tone, je dejal ez nekaj asa Bric, nikar tako ne
govri; zakaj meni je hudo. Na take stvari nikar ne misli!
Jaz sem bil e parkrat zelo pri kraju, pa sem se spet na
sredo pomaknil, in tudi ti bo spet bolji.
Tone je toil, da mu noge ne sluijo ve prav, da mu
jed ne dii in da ne more spati. Bric mu je svetoval to in
ono in zlasti, da naj si izbije vse rne misli iz glave. Tone
pa je vedel bolje, pri em je. Razdelil je svoje imetje med
Bricove otroke in Gaperja in Jerico, in tudi domae cer-
kve ni pozabil. Odloil je vse potrebno za pogreb in za
mae. Vsem je bilo tesno pri srcu, ko so gledali kako
mirno in premiljeno opravlja svoje alostno delo.
Enkrat mora biti urejeno tudi to, je dejal Tone. i-
vel bom, dokler Bog hoe; ampak pripravljen moram
biti. Ali naj vam e po smrti napravljam sitnosti?
Svoje zadnje dni je bil Tone skoraj zgovorneji od
Brica, ki je molal v tekih mislih in srdito puhal dim
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
300
predse. Obhajala ga je slutnja, da bo res kmalu zgubil
najboljega tovaria.
Tone je obel polagoma vse znane hie po vasi in oko-
lici, da se e poravna, e je ostalo kaj zakrivljenega. Nih-
e se ni spominjal, da bi mu bil Tone kdaj kaj alega sto-
ril. Pa pa mu, je opomnil Tetrev, da bi mu bil Tone lah-
ko ve dobrega storil, in pristavil je, da ima e vedno
priliko, in e e misli umreti, naj mu podari raji med
ivimi, kar mu je namenil, da ne bo treba pristojbin pla-
evati, ki zadenejo posebno hudo nesorodnike.
Tonetovi dnevi so potekli. Jerica, ki mu je prinesla ne-
kega jutra zajtrk, je zakriala od strahu in alosti, ko je
zagledala mrtvega v postelji. Bridko so alovali domai
in prijatelji za njim; a najbolj si je gnal k srcu zgubo stari
Bric. Solze so mu tekle po rjavem licu, ko je zvonil svo-
jemu prijatelju, in beseda se mu je trgala, ko je odgovar-
jal duhovniku pri pogrebu. Dobra volja ga je minila za
vedno; dolgo ni govoril z nikomer, in kadar je mislil, da
je sam, si je brisal oi. Hodil je na grob svojega prijate-
lja, zavil vasih kakor ponevedoma proti Tonetovi hii in
se pobit vrnil. Pestoval je svoje vnuke in mislil na Tone-
ta; zakaj tri hie so bile polne spominov njegove dobrot-
ljivosti. Hudo potrt je bil tudi Gaper, ki bi bil dal ne vem
kaj, da ne bi bil prizadel toliko bridkosti dobremu varu-
hu.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
301
Grenka smrt pa tudi Tetrevu ni prizanesla. Njega sa-
mega se sicer e ni lotila, pa pa je pobrala njegovo
eno, ki je v rnomlju andarjem kuhala. Tetrev je bil
hud, da je kar tako umrla, ne da bi bila prej vsaj pisala,
da je zbolela.
Kakor pa ni nesree brez sree, tako je zvedel Tetrev,
da podeduje po svoji eni par sto kron.
Veliko ni, je dejal, in lahko bi mi bila nekaj ve pri-
hranila; ampak spomnila se me je; zato ji odpustim, da
me je zapustila.
Roman ga ni zdaj ve gonil iz hie, in tako je sedel
nekega veera Tetrev v krmi, ko se je pripeljal agent
nekega zavarovalnega drutva. Ta zavarovavec je znal
posebno lepo govoriti o koristi in potrebnosti zavaro-
vanja zoper ogenj in o izrednih ugodnostih, katere po-
nuja njegovo drutvo, tako da blagor vsakemu, kdor pri
njem zavarovan pogori. Zavaroval je nekaj kmetov in
premotil tudi Tetreva, e da bi se njegova koa e lae
vnela.
Zdajle je pa nevarno zastran ognja, so se prestraili
ljudje, ko so sliali, da je Tetrev zavarovan. Gospodarji
so preudarjali, kako dale so njih hie in hlevi od zava-
rovane koe, koliko je drevja vmes, ki bi odvraalo ogenj
in kam bi hodili po vodo. Grdo so gledali siromaka, ki je
bil vendar samo to storil, kar se po vseh novinah in sho-
dih priporoa.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
302
Izkazalo se pa je nazadnje, da je bil strah sosedov ute-
meljen. Neke noi, ko Tetreva sluajno e v vasi ni bilo,
se je pokadilo iz njegove koe. Ogenj! Gori! so zakri-
ali ljudje in drli od vseh strani vkup. Par fantov je teklo
v zvonik plat zvona bit, nekateri v sosednje vasi po po-
mo, drugi so lezli na svoje strehe odvraat nevarnost,
veina se je ustavljala ob ognju. enske so donaale vo-
do, moki so gasili ali pa poskuali z dolgimi maki po-
tegniti slamnato streho s poslopja. Mnogo jih je samo
gledalo in krialo. Ko je planil za dimom plamen skozi
streho, je stala namah vsa hia v ognju. Vsa je plapola-
la, prasketala, pokala, in vroina je ehtela na vse stra-
ni.
Kje pa je Tetrev? je zavpila zdaj enska. Kje je Tet-
rev? Gotovo je zaspal v hii in zdaj bo zgorel.
Moki so se spogledali. Eden je rekel, da Tetreva naj-
br e doma ni; drugi se je izgovarjal, da ni bil e nikoli
v tej koi; Bric pa je dejal Krimanovemu Andreju, da
naj izlije kaf vode zvikoma ezenj. Saj prida ni Tetre-
va ni; ampak lovek je, je dejal in skoil v goreo hio.
Vsi so strmeli in akali, e ga bo reil. Bric je planil kma-
lu spet iz ognja, osmojen in opeen, in za njim se je se-
sulo tramovje.
Tetreva ni v koi, je dejal, se prijel za hrbet in se
skljuil. Nekoliko me je oplazilo. Gasite vi naprej; jaz
imam dosti.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
303
Odantal je proti domu in legel, ker ga je kri hudo
bolel. Gasiti tako ni bilo ni ve, ker je stara koa kar
strpolela.
Pogorelec Tetrev pa je leal tisto no, ne da bi slutil
svojo nesreo, v krrni v kocijanu in spal tako trdno, da
je preslial plat zvona in vpitje in ropot, ki je spravil na
noge tudi kocijansko vas. Drugega jutra je zvedel, da je
pogorela njegova, hia. Joj, kako je bil pobit, potrt, uni-
en! Slivovec je pil za zajtrk in tarnal, kaken siromak je
zdaj, ko nima ve svojega doma. In e doma me ni bilo,
tako da nisem ni reil, ni otel! Obleka, perilo, denar,
vse je lo. Joe, daj mi e en ogel kruha, da prigriz-
nem. Ta slivovec je na mo dober. Kaj pravi ti? Ali mi
bodo sosedje kaj pomagali? Spodobilo bi se, ali bogve,
kako bo. upan bi mi lahko dal kaj pisanega, da bi jaz
pobiral okrog.
Ko se je bil okrepal, je el domov in premiljeval, e
je pa njegova zavarovalnica tako potena, da bo izpla-
ala zasluek. Doma pa so bili ljudje brez usmiljenja. On
je tarnal, da mu je vsa obleka, ves ive in ves denar zgo-
rel; sosedje pa so mu oitali Brica, ki se je ponesreil za-
radi njega. Kar niso si dali dopovedati, da je ogenj naj-
br tako nastal, da je leala na strehi njegove koe
kakna repinja ali steklovina, v katero se je sonce s to-
liko silo uprlo, da se je slama vnela, ali pa da je vrgel kak
postopa, kakrnih je povsod dosti, veplenko pro.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
304
Spomnil se je Tetrev tudi, da je sosed Kran malo poprej
blizu njegove koe apno gasil, in kakna vroina takrat
nastane, to ve vendar vsak otrok.
Ne bo nas zvil, Tetrev, je dejal Roman. Jaz sem
nagasil apna ve, kot si ga ti videl, pa e nikoli ni bil os-
mojen kol, ko sem meal.
Naj bo, kakor hoe, se je jezil Tetrev, ki je spoznal,
da mora napeti druge strune. Ampak kdor bo govoril,
tega bom toil.
Tako je prijel sosede v strah in akal, kaj poree zava-
rovalnica. A zavarovalnice, alibog, ne gledajo samo na
koristi zavarovancev, ampak tudi na svojo. Priel je zas-
topnik, in ne da bi izplaal Tetrevu, kar mu je lo, je za-
el pozvedovati, kako je ogenj nastal in e ne leti na
koga kak sum. Precenil je kodo in odbil od te kode vse,
kar ni bilo popolnoma zgorelo, vse vezi in ogorke. Tet-
rev je bil ogoren. Kakno korist pa ima lovek od zava-
rovanja, e se mu povrne samo koda? Zato je bil po
pravici hud na sosede, ki so tako prismojeno gasili:
kode so mi naredili najmanj za estdeset goldinarjev.
Tako je prestal mo mnogo sitnosti, preden je priel
do svojega denarja.
Bric pa je hiral po tej nesrei in vedno tee akal, da
bi priel Janez od vojakov. Priakal ga je in se razveselil,
ko je videl, kako rad se je sin spet poprijel domaega
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
305
dela. Janezova pridnost in poslunost mu je sladila zad-
nje tedne pozemskega ivljenja.
Za njegovo duo pa se je teta Mana zelo bala.
Ali si odpustil vsem sovranikom, Bric? ga je spra-
evala.
Vsem, je dejal Bric.
Tudi Tetrevu?
Tudi; ampak ozmerjal bi ga rad e enkrat.
Oh, kako si posveten! Ali ve, kam bo treba kmalu
oditi?
Vem, je dejal, in se ni ne bojim. Odzgor me bos-
ta vlekla Tone in Anka, odtod me boste pa vi rinili, in
Bog se me bo usmilil. Pozdravil bom vse znance; poseb-
no Toneta bi e rad videl.
Vzel je slovo od ene in otrok, od Gaperja in Jerice in
prosil potem, naj ga puste pri miru. Umrl je mirno in
lahko, in dolgo se ga je spominjal, kdor ga je poznal.
Tako so ostali od starega rodu samo e Mana in Ro-
zala, ki sta iveli bolj v preteklosti ko v sedanjosti, bolj
za oni ko za ta svet.
Janez je vzel ez leto res Krimanovo Lizo za eno, in
kadar je kak veji praznik, pridejo na njegovo mizo flan-
cati.
BESeDA
SVETLOBA IN SENCA
306
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-246-7