BESeDA

TUJSKI PROMET
1
Fran Detela
Tujski
promet
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
TUJSKI PROMET
2
BESeDA
Fran Detela
TUJSKI PROMET
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-244-0
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
TUJSKI PROMET
3
I
V
mihelu, ki lei na zelenem griu pod visokimi
planinami, dobre pol ure nad brzo Bistrico, so po-
kopavali tihega jesenskega dopoldne dva mrlia, boga-
tega Korbina in siromaka Petana. Onega nista mogla
reiti dva zdravnika; ta je umrl brez zdravnike pomoi.
Onega je spremljala dolga vrsta pogrebcev, ki so se vsi
nekako ponaali, da so vsaj znanci premonega moa;
Janeza Petana, ki ni zapustil niesar razen koe na kon-
cu vasi, tam, kjer se spua pot naglo navzdol proti
Mrzli grapi, je spremilo samo par vaanov, iz navade,
ker so li za vsakim pogrebom. aloval ni za njim nihe.
Sestra Ura bi bila morda potoila kakno solzo za bra-
tom, e bi bil njej zapustil koo; toda iva se tadva nista
marala, in smrt ju ni zbliala.
Pogrebci so zapuali pokopalie. Soseda Griar in
Gosti sta e popravljala novo gomilo Korbinovo.
Dobro smo zagrebli, je dejal Griar, zasadil lopato
v sveo prst in prijel za motiko, da zvrha zemljo. Ne bo
ga ve nazaj.
e ne bo prsti dovolj, je menil Gosti in vlekel pipo
iz epa, bomo pa e kamen navalili. He, Ura, se je
BESeDA
TUJSKI PROMET
4
obrnil k skljueni starki, ki je la mimo, ti pa aluje za
obema; pri Korbinu si gostovala, brat je pa tudi brat. Ali
se preseli zdaj ti v njegovo koo?
Nikar ne sprauj tako neumno! se je jezila enska.
Hiti raji, da pride prej h Korbinu na sedmino!
Torej je res, kar pravijo, da ni tebi zapustil koe? Mi
smo pa vsi mislili, ker sta si bila takna prijatelja ti pa
Janez.
Oh, ti strupeni jezik! se je hudovala Ura in se sklo-
nila na bratov grob.
Bratu Joetu je zapustil hio, je dejal Griar. Kje pa
ivi zdaj Joe? Ali e ivari?
Ura je molala.
V Ljubnem na Gornjem tajerskem ivi, je odgovo-
ril Gosti, e je e tam. Dvajset let ga ni bilo domov. Jaz
sem mislil, da pride vsaj na pogreb; a vi Petani, Ura, ste
se vsi na mo radi imeli.
Glejta, da se ne bodo sovraili vajini e huje! je go-
drnjala Ura. Janez e stoji pred sodnim stolom in daje
odgovor za krivice, ki mi jih je storil; vaju pa e aka.
To je res, Ura. Ampak dokler ni Joeta, bi lahko sta-
novala ti v koi.
Nikdar, nikdar, ker bi poginila od groze in strahu.
Tale bo e nazaj hodil, o, bo e nazaj hodil.
Ej, Ura, ne bo ga, in e bi bili ivega zakopali.
BESeDA
TUJSKI PROMET
5
Korbinova mati je rekla, da pridita na sedmino, je
zakrial od vhoda sem fanti in pretrgal razgovor. Moa
sta vrgla motike in lopate na kup in la.
Kar pomnim, so se sovraili ti Petani, je dejal Gri-
ar. Brat je moral iti od doma, in sestra gostuje pri tu-
jih ljudeh. Ali mislis ti, da se e vrne Joe? Jaz bi ga ne
spoznal ve.
Ni ne vem, kaj misli. e bi bila koa naprodaj, bi jo
jaz kupil.
Kod pa hodita? so pozdravili sedminci Griarja in
Gostia. Mi smo s sedmino e v kraju.
Naju pa e aka, kakor je rekla Ura, je dejal Gosti.
Premonega moa sedmina pa ni tako hitro v kraju.
Trdno so e sedeli za mizo pogrebci, in vsak nov tefan
vina je priklical iz hvalenih src novo hvalo rajniku.
V sobici zraven pa so sedeli najoji sorodniki, poleg
matere vdove sin Ivan, ki je bil priel z grake tehnike na
oetov pogreb, Ivanovi dve omoeni sestri s svojima
moema in nekaj vnukov. Odrasli so tolaili vdovo, da
naj se vda v bojo voljo, ker ne pomaga alovanje ni, in
izraali po ovinkih elje, da bi radi dobili za spomin na
rajnika e kakno zlato uro ali kaj namiznega posodja,
kaknega konja ali vola. Otroci pa so se bili tako najed-
li in napili, da so e debelo gledali in tiali domov. Ivan
jih je krmil naprej in razmiljen molal. Pogledal je zdaj
tega, zdaj onega sorodnika, pokimal zdaj sem, zdaj tja,
BESeDA
TUJSKI PROMET
6
od koder je kdo govoril, in komaj slial alostnih svojcev
glasne elje. Preglaale so jih v njegovem srcu okorne
besede nesebinega soutja, ki jih je bil ul iz ust pre-
prostih sovaanov. alost se je umikala milemu spomi-
nu na skrbnega oeta in hvaleni ljubezni do onih, iz
katerih oi mu je sijalo te dni tako toplo soalje napro-
ti. Kako radi ga imajo vsi, to je spoznaval in util Ivan
ele zdaj in ivo je zaelel iveti in delati in trpeti med
svojimi rojaki, njim se oddoliti, njim poplaati izkaza-
no ljubav. Bujno so klile iz teh elja nove misli; imeniten
nart se je razgrinjal v bistri glavi, in v srcu se je oglaala
krepka volja, da ga izvri, da postane dobrotnik, ki se ga
bodo spominjali e pozni rodovi, utemeljitelj nove bla-
govitosti sebi in svojemu kraju. In zakaj ne? Ali ne vee
njega, izobraenega, imovitega moa celo dolnost, da
priskoi na pomo dobrim rojakom, ki se sami ne mo-
rejo vzdigniti iz siromatva? Ivanu je zamrzela tujina, in
kar uival je e sreo prihodnjih dni, ko mu bo rojakov
hvalenost sladila veselje, kakor mu zdaj njih soalje
laja grenko alost.
Oh, Ivan, je predramila iz sanjarij Ivana sestra, ki je
bila omoena v sosednji vasi, ne sili otrok s slaicami!
Ampak emu bo tebi e oetova ura, ko ima e sam
svojo? In kaj namerava zdaj poeti?
BESeDA
TUJSKI PROMET
7
Oh, kaj namerava! je dejala druga sestra. Naprej
bo tudiral. Tako neumen menda vendar ni, da bi se
ukvarjal s kmetijstvom in s posli.
Jaz e premiljujem, je dejal Ivan in ponudil v za-
dregi torte neakom in neakinjam. tudiral najbr ne
bom ve, ker mi ne kae.
Ta odgovor ni bil ve ne materi ne sestrama. Mati je
stopila v prvo sobo pogledat, e so gostje preskrbljeni,
in posluat hvalo in tolaila; sestri sta molali; svaka pa
sta se potegnila za Ivana, da naj kar doma ostane; kaj bi
si ubijal glavo po tujih krajih, ko mu ni treba; zdaj se
bodo vsaj katerikrat seli vsi skupaj v prijetno zabavo.
Ko so se bili odpeljali sorodniki, alostni, ker se jih ni
bil tako spomnil rajnik, kakor so bili priakovali, in ne-
voljni na dedia Ivana in njegovo mater, je prisedel Ivan
k mihelskim moem, ki so imeli v mislih umrlega Peta-
na. Da je prav storil mo, ker je umrl, tega mnenja so bili
vsi, e da bi bil zapravil e koo in vrt, e bi bil ivel e
kaj asa. Ugibali so, zakaj ni zapustil koe sestri, ampak
bratu, ki se ne vrne morda ve domov, ki bo najbr dom
prodal, tako da ne bo imela sestra nikdar domae stre-
he.
Brata ni tako grdo gledal, ker ga ni videl, je dejal
Gosti; sestre, ki jo je vedno gledal, pa ni mogel vide-
ti. enska je pa tudi sitna kakor prisad.
BESeDA
TUJSKI PROMET
8
Ker ji ljudje nagajajo in jo draijo, je dejala Korbin-
ka. Skusila je pa tudi veliko hudega. Dote ni dobila no-
benega krajcarja, in sam brat jo je hodil ponoi strait,
da jo je pregnal iz domae hie. Zdaj ivi, kakor more;
doma dela, po drugih krajih berai. Kaj pa Joe v
Ljubnem, ali je oenjen?
Ima e odrasle otroke, je dejal Gosti in zael pri-
merjati Petane, ki so se sovraili in preganjali, s Korbi-
ni, ki so se vedno radi imeli. Poudaril je, kako bodo ne
samo domai, ampak vsi sosedje pogreali gospodarja,
ki je rad pomagal vsakemu in in prizadel nikomur ni
hudega. Gostje so soutno prikimavali in se oglaali
potem drug za drugim s preprostimi izrazi novega so-
alja.
Drugega dne je peljala Ivana prva pot na oetov grob.
Odkril se je ob gomili, ki mu je zbudila mile, stare spo-
mine, in skual moliti. Siloma pa so ga vlekli novi nar-
ti v druge kraje, in kakor daven dogodek mu je ginila
pred duo oetova smrt. Brez ustva so mu strmele oi
v sveo, nagomiljeno prst, pokrito z zamazanimi venci,
in v razmiljeni molitvi so se sklepale roke. Ivan je stre-
sel z glavo in pomislil, koliko asa e stoji na pokopa-
liu. Zdelo se mu je, da e dolgo. Obrnil se je in hitel
pro od kraja, kjer se ni mogel brez tihega oitka pre-
pustiti novim mislim. Gredo je premiljeval, ali naj bi
e zdaj razodel komu svoje narte ali raji poakal, da
BESeDA
TUJSKI PROMET
9
dozore popolnoma. Toda kako akati, ko mu je bilo srce
tako polno, da je prekipevalo! Pametneje se mu je zde-
lo pripraviti ljudi takoj za prihodnjo sreo.
Najrazumneji izmed vseh vaanov se mu je zdel
Griar. Pri njem je upal Ivan najti najve umevanja; nje-
mu je hotel odkriti najprej svoje namere.
S florom na rokavu, paliko v roki in smotko v ustih,
je nastopil mladi Korbin popoldne pot po svojem po-
sestvu.
Gospod Griar, je poklical soseda, midva sva me-
jaa. Pojdite z menoj po polju pogledat!
e Micika naj gre, je dejala Griarka. Micika, hitro
se pripravi!
Oh, mama, takna vendar ne morem iti, se je brani-
la hi.
Samo drugo ruto si zavei, pa pojdi!
Dekleta dolgo ni bilo iz hie, tako da je postal oe ne-
voljen in naganjal, da naj gresta, ker pride dekle za nji-
ma, e hoe; Ivan pa je zadreval moa in mu ponudil
smotko. Iz hie je prihitela Micika, pranje obleena, in
mati je stopila na prag in pogledala zadovoljna za njo in
potem po vasi.
Micika se je opravievala, da bi je ne bilo treba aka-
ti, izraala spet soalje, da je umrl gospoda Ivana oe, in
veselje, da ostane Ivan doma in prevzame sam gospo-
darstvo, in pogledala po strani mladega gospoda, e se
BESeDA
TUJSKI PROMET
10
ni e preve odtujil. Ivan se ji je nasmehnil in menil, da
veseli tudi njega, da ima tako dobre sosede.
Vi, gospod Griar, mi boste svetovali, e bo treba;
Micika mi bo pa pomagala.
In kako rada, Ivan, je pritrdila Micika in umolkni-
la.
Jaz imam namre posebne narte, je dejal Ivan in
vrtel paliko v roki. Moj oe ni bil slab gospodar.
Prav dober gospodar, je dejal Griar.
Vendar ni znal dobro presoditi, ne popolnoma izko-
ristiti razmer. Kjer bi bil lahko delal velike dobike, se je
zadovoljeval z majhnimi. On je hodil varno pot. Najvar-
neja pot je pa navadno najdalja, in kdor jo hodi, za-
ostane za vsemi onimi, ki se ne boje nevarnosti.
Po nevarnih se je e marsikdo ponesreil, je pri-
pomnil Griar.
Micika ni rekla ni, ker ni vedela, kam merijo besede,
ki ji niso posebno ugajale.
Ivan je obstal in gledal po lepih domaih krajih.
Poglej, Micika, je dejal, to zeleno pogorje, ta pri-
jazni obrobek gorenjske ravni, ki nosi v naroju belo
mihelsko vas! In to veliastno ozadje nebotinih gora!
Ali se dobi kje lepi kraj ?
Micika je gledala proti Bistrici po ravnini, odkoder se
vije in vzpenja med temnimi gozdi, zelenimi travniki,
raznobojnim poljem bela cesta. e nikoli se ji ni videl
BESeDA
TUJSKI PROMET
11
doma kraj tako lep; s taknimi omi ga tudi e nikoli ni
gledala.
Zadnji de, je dejal Griar, je premalo namoil.
Ajda ne bo naredila zrnja.
Ravno v mihelu, je nadaljeval Ivan, se razcepi
cesta in pelje na tri strani naprej po sennih dolinah. Ta
krasna pokrajina s tako zdravim podnebjem, tako vr-
sto vodo bi privabila na stotine tujcev.
Nekaj jih pride vsako leto, je pritrdila Micika. Ti
oblezejo vse hribe, pretaknejo vse doline in odlete spet
z lastovicami.
In prineso denar in ivljenje, je poudaril Ivan. Po-
glej dol ob Bistrici varovlje, kakor ustvarjeno za kopa-
lie! Koliko bi prilo tja tujcev, e bi dobili kaj udobno-
sti, lepa stanovanja, dobro hrano!
Dijaki hodijo radi v varovlje, je dejala Micika.
Da, dijaki, se je zaniljivo nasmehnil Ivan, ki imajo
ve potreb ko denarja. Mi potrebujemo Amerikancev,
Angleev, Nemcev, Lahov, ki bi ne popotovali mimo in
skozi, ampak ostajali celo poletje, se zabavali in dolgo-
asili in zaradi zabave in dolgega asa trosili denar. Po-
glej sem, na desno!
Petanova koa, je dejal Griar.
Mimo pelje strma pot v Mrzlo grapo.
Najbolj zapuen in pust kraj.
Najbolj romantien kraj, je dejal Ivan.
BESeDA
TUJSKI PROMET
12
Micika ga je pogledala, kaj meni, in pripomnila, da jo
je bilo vedno strah, kadar je brala notri jagode in mali-
ne.
Za tujce privlana mo prve vrste, je popravljal
Ivan. Zlata vredna je za nas ta divja kotlina. Takna so-
teska! Skalovje od obeh strani, ki se strne na koncu v
vrtoglavi viini in zapira izhod. Vsak tujec bi si tel v
sveto dolnost, da jo prehodi. Cele trume bi romale dan
za dnevom semkaj, in ljudje bi nosili in vozili za njimi
jedi in pijae. To bi bilo ivljenje, to bi bilo denarja!
Griarju, ki je mislil, da bosta z mladim Korbinom
pregledovala meje in govorila o gospodarstvu, se je jelo
muditi domov; herka pa bi bila e tako rada posluala
navduene besede, ki so ji odkrivale lepoto domaega
kraja. V prijetnem razburjenju so ji plavale mlade misli
v daljavo, kamor jim je kazal Ivan pot, in se vraale lah-
no nazaj v prijetno zavest, da more tako govoriti le oni,
ki ne misli ve odleteti v tujino.
Griarju se je zdelo Ivanovo govorjenje otroje; Ivan
pa je sprevidel, kako visoko stoji nad svojimi rojaki, ker
je celo Griar, ki ga je imel on za najpametnejega izmed
sosedov, tako omejen, da ne umeje njegovih nartov.
V vasi sta se poslovila moa precej hladno; Miciki pa
je stisnil Ivan roko prav prijateljsko, ko ga je vabila, da
naj pride kmalu v vas.
BESeDA
TUJSKI PROMET
13
Doma je toil Ivan materi, da se mu zde ljudje po
mihelu zelo zaostali. No pa saj posebno napreden
tudi rajni oe ni bil, ki si je bil v dolgih letih z velikim
trudom razmerno malo pridobil, razmerno malo, e se
ne meri s kmetskim merilom; za staro kopito in neue-
nega gospodarja seveda dosti.
Mati je zagovarjala oetovo gospodarstvo in menila,
da mora gledati sin, da ohrani, kar je bil prigospodaril
oe.
Napano naelo, mama, je dejal Ivan. lovek ne
sme nikdar mirovati, nikdar se zadovoljiti s tem, kar
ima. im ve je pridobljenega, tem hitreje in lae se pri-
dobiva. Denar raste samo od konca poasi. Nai ljudje
so navadno zadovoljni, da ive. Kakor hitro so si prido-
bili nekaj premoenja, prekriajo roke in poivajo. Pod-
jetnega duha jim manjka; zato so vsa veja podjetja v
tujih rokah.
Mati je opozorila sina na svarilne zglede prevelike
podjetnosti. Jaz, mama, ne riskiram ni, je dejal Ivan,
ker imam pred omi to, kar je zdaj na dnevnem redu,
namre tujski promet.
Ivan je pomolal in gledal materi v oi, radoveden,
kaken uinek je napravil nanjo tujski promet. Mati je
ostala ravnoduna in se maloverno nasmehnila; Ivan pa
se je razvnel in zael dokazovati, kolikega pomena je
tujski promet; kazal je na vico, ki skoraj ivi ob tujskem
BESeDA
TUJSKI PROMET
14
prometu, na Tirolsko, ki je obogatelo v par letih vsled
tujskega prometa.
Naj le pridejo tujci! je dejala mati. Saj jim bomo
postregli. In e jih bo toliko, da jih ne bomo spravili pod
streho, bomo e zidali. Toda bolje je za gostilnice, da je
preve tujcev ko premalo. V vico in na Tirolsko najbr
ne hodijo tujci zaradi gostilnic, ampak zaradi lepih kra-
jev, in gostilnice so se zidale zato, ker so prihajali tujci,
ne narobe. Saj vidi, Ivan, kako hitro rastejo gostilnice,
kjer nastane boja pot.
Ivan je dokazoval, da tudi gostilnice vabijo tujce; a ti
zahtevajo vsakovrstnih udobnosti za svoj denar in odi-
dejo drugam, e jih ne najdejo tukaj, in odneso denar
drugam.
Kaj pa e ostanejo stanovanja in gostilnice prazne?
To se pripeti lahko eno leto, dve, ve pa ne, ker je
dokazano, da se letovanje vedno bolj prijemlje, vedno
bolj prehaja v navado. Vpraa se samo to, ali se hoemo
zadovoljiti s tremi, tirimi odstotki, ki nam jih donaa
zdaj premoenje, ali ga naloimo tako, da nam bo dona-
alo petnajst do dvajset procentov.
im ve nese, tem manj je varno, in marsikdo je e
zgubil glavnico in obresti, ker je hotel prehitro oboga-
teti. Kar poasi raste, to vrsto zraste; zalee pa samo to,
kar se s trudom pridobo.
BESeDA
TUJSKI PROMET
15
Jaz sem tudiral, mama, je poudaril Ivan, in sem
se marsikaj nauil; ali mislite, da bom zdaj tako kmeto-
val kakor sosed Griar, ki zna komaj svoje ime podpisa-
ti? Mi izobraenci moramo delati za splono blaginjo s
tem, da dajemo drugim lep zgled.
Da bi le ne imeli od svojih lepih zgledov samo kode,
korist pa drugi! je zdihnila mati in pripomnila, da se
ljudje samo norca delajo iz tistih, ki delajo za druge, za-
se pa ne; naj ivi on le mirno zase; zdaj ima mater; e pa
hoe, naj si poie mlaje gospodinje; Griarjeva Mici-
ka bi imela denar in bi gospodarila in gospodinjila zanj,
da bi se on lahko samo sprehajal in prebiral novine.
Sin je zavraal z vznesenimi besedami sebine misli
in pristavil, da ni tako neumen, da bi pozabil nase.
Materini pomisleki niso omajali njegovega sklepa. Z
besedo in s pijao je zael vnemati rojake za svoje nar-
te. Prerokoval je sijajno bodonost domaemu kraju,
ako se napelje tok denarnih tujcev v mihel in v varov-
lje; vsak prazen prostor, vsako luknjo, ki jim je samo na-
poti, bodo posestniki lahko oddali; po dvesto, tristo gol-
dinarjev bo nesla vsaka soba; kdor ima konja, naj si kupi
e koijo, ki se mu bo v par mescih imenitno izplaala;
zakaj tujci se hoejo voziti in ne vpraajo ni, koliko sta-
ne vonja; fantje in dekleta bodo dobili lahke in dobre
slube; otroci bodo prodajali jagode, maline, gobe, cve-
tice; ves plevel pojde v denar; za tujca je to vse novo,
BESeDA
TUJSKI PROMET
16
imenitno, in cena mu je postranska stvar. Kako je z
naimi pridelki? Kako teko akamo kupca! In e ga ni,
moramo naloiti sami in peljati v mesto, in tam proda
ali pa ne, in e noe dati po slepi ceni, vozi nazaj, ko si
izgubil ves dan in potroil par goldinarjev! Na koliko
semnjev mora gnati ivino, preden se te usmili kak me-
sar! Po ljubljanskem polju se lahko smejejo. Tam vzame
ena ali hi par kokoi, nekaj jajc ali masla, mo izkop-
lje nekaj krompirja, otrese kako hruko ali jablano in
nese gredo v mesto, kjer vse sproti proda, ker ima kup-
ca pri rokah. Nam pa manjka kupca; zakaj prodajavci
smo sami. e pa privabimo tujce, imamo kupce za vsa
ivila doma, in ceno bomo postavljali mi.
Ta misel se je zdela moem, ki so sedeli z Ivanom za
mizo, pametna. Gosti, ki je bil sam tudi gostilniar, je
vzel pipo iz ust, pljunil pod mizo in menil, da ne bi bilo
napano, e bi se kaj ukrenilo; njega seveda ne bi sme-
lo stati ni; obina bi pa lahko kaj rtvovala.
Ivan je omenil, da bi se dobila tudi podpora od dra-
ve in deele, kar se je zdelo vsem pametno in naravno.
Marsikoga so oble tihe misli, e bi ne kazalo, da bi si
kupil e enega konja in e koijo.
Koliko raunate vi, gospod Korbin, je vpraal Go-
sti, da bi privozaril en lovek na dan, eno k druge-
mu?
BESeDA
TUJSKI PROMET
17
Kakih dvajset kron, je dejal malomarno Ivan in
puhnil dim iz smotke predse.
Moje so tiho pokimali; na glas se ni zaudil nihe;
zakaj ta in oni ni prav verjel, drugi pa niso hoteli razo-
deti svojih sklepov. Samo Gosti, ki se je najbolj bal kon-
kurence, je zael izraati dvome, da bi se vonja res tako
obnaala, in pomisleke, da ima stvar tudi svojo nevarno
stran; konj se lahko pokoduje, pregreje, preene, voz se
polomi po klancih; kje je potem dobiek.
Ivan je menil, da je tako z vsakim podjetjem in da,
kdor nima poguma, naj se ne loti nobene novosti; ne-
srea pa je nesrea in zadene lahko loveka povsod; pa-
meten lovek se ne zanaa na sreo, a se tudi nesree ne
boji.
Nai stari so vozili s parizarji, je dejal Griar, ki je
bil sam pri sebi na jasnem, da se ne bo podal v nobeno
nevarnost, nai otroci bodo pa s koijami. S parizarjem
je marsikdo zavozaril svoj dom.
Marsikdo je pa tudi prinesel, je pripomnil Gosti,
konec leta svojih sto, dvesto goldinarjev istih. elez-
nica je vzela ves ta dohodek.
Tujski promet nam ga vrne, je dejal Ivan, in mar-
sikako dekle si bo prisluilo kot natakarica ali hina lepe
krajcarje.
BESeDA
TUJSKI PROMET
18
Repinova Lenka, je dejal Gosti, je bila pet let na-
takarica v Beljaku in je prinesla domov tristo goldinar-
jev.
Tristo goldinarjev in dva otroka, je dodal Griar.
Moje so se razhajali poasi, postajali e na cesti, ugi-
bali sem in tja in reetali Ivanove nazore. Sklenili so, da
je treba poakati, kako bo zorela ta stvar. Zaupali niso
ni prav Ivanu, drug drugemu pa e manj.
Ivana je svarila mati, naj nikar tako naravnost ne od-
kriva svojih nartov; zakaj e se skesa in Bog daj, da
bi se skesal se mu bodo smejali sosedje; e pa izpelje
svoje misli, bo dobil toliko tekmovavcev, da bo imel na-
mesto dobika morda celo izgubo. Ivan se je izgovarjal,
da ne umejo sosedje teh stvari; zatorej se njemu od njih
koristi ni bati nobene kode.
Po mihelu in varovljah je postal tujski promet naj-
vaneji predmet pametnih pomenkov. Tako naravnost
kakor Ivan sicer ni govoril nihe; toda postrani je skual
zvedeti vsak, kaj nameravajo storiti drugi. Gospodinje so
pregledovale svoje hie, koliko prostorov bi se moglo
prepustiti za par mescev na leto tujcem in po kakni
ceni; gospodarji so popraevali skrivaj, kje bi se kupil
pripraven konj, koliko bi stala koija; dekleta so hotele
vse postati natakarice ali hine, in fantje so e prevaa-
li v domiljiji bogato gospodo po domaih klancih.
Vsem se je zazdel naenkrat ves kraj in vsa okolica zani-
BESeDA
TUJSKI PROMET
19
miva in imenitna. Razgledom z griev in holmov se niso
mogli nauditi; vsak graben se je videl pomenljiv, vsak
potok vaen, in najvejo privlano silo so pripisovali vsi
Mrzli grapi, prepriani, da ni na vsem Kranjskem tako
udovite globeli. Nekateri so menili, e bi ne bilo dobro,
da bi se pota in ceste nekoliko popravile in zlasti Mrzla
grapa oedila.
emu? emu? je ugovarjal Ivan. Vi ne poznate
tujcev. Po stanovanjih in gostilnicah zahtevajo ti vsake
vrste udobnosti, na prostem samo naravo. im nerod-
neja je kakna pot, tem raji jo hodijo; divji kraji so jim
najljubi; najnevarneje gore jih vleejo najbolj. Tu ni
treba ni popravljati, ni predelavati; vse naj ostane, ka-
kor je Bog dal; kazalo bi celo stezo po Mrzli grapi neko-
liko razdreti.
Tudi te Ivanove misli so se zdele ljudem pametne,
udno in nedosledno pa to, zakaj bi se tujci tudi, kar se
tie stanovanj in gostilnic, ne zadovoljevali s preprosto
naravo, s tem, kar je po deeli Bog dal. Toda tako je;
marsikak starinoslovec se vnema za starinske stavbe,
stanovanja si pa ie po modernih.
Ivan pa ni samo premiljeval in govoril, ampak se je
tudi lotil izvritve svojih nartov, tem odloneje, ker se
je bal, da ga kdo prehiti. Zakaj nova podjetja vasih kar
plavajo po zraku in padejo zdaj temu, zdaj onemu v gla-
vo, in kdor pride prepozno, dobi kosti. Mati je imela
BESeDA
TUJSKI PROMET
20
prav, si je mislil; morda je on e preve govoril o svojih
namerah. Kako lahko bi kdo pobral, kar je on zagledal
prvi, in drugim bi on pomogel, sebi pa kodoval; zakaj
trud in tveganje prepuajo ljudje radi drugim, sebi iz-
govarjajo koristi.
V varovljah so imeli Korbinovi precej sveta med ce-
sto in Bistrico. Tjakaj je postavil Ivan v mislih poslopje,
pri tleh gostilnico, v prvem nadstropju sobe za tujce in
svoje stanovanje, spredaj vrt z lopicami, nad Bistrico
verando in ob vodi kopalie. Pokupil je sosednjega sve-
ta, kolikor ga je dobil po pametnih cenah, da mu ne bi
kak siten tekmec zidal pred nosom, in se zael zastran
narta in prorauna dogovorjati s stavbarjem. Njemu je
bila to lahka stvar, ker je bil sam nekoliko strokovnjaka,
ker se je ponaal s finim okusom in rad poudaril, kako
dobro zna raunati in gledati podjetnikom na prste.
Stavbie se je zagradilo, podjetnik, ki je bil prevzel
delo, je nabil visoko na desko svoje ime, in za temelj se
je zaelo kopati dno. Iz mihela in varovelj so hodili
ljudje, e so kolikaj utegnili, gledat, kako se zida, in
kdor je priel, je spraeval delavce kako in kaj in izrekel
nazadnje svojo sodbo. V obraz so Ivanu trdili vsi, da bo
njegova stavba kras za vse varovlje, da mora privabiti
takna hia tujcev z vseh vetrov in da bi se bolje ne mo-
gel obrniti denar. Za njegovim hrbtom so govorili dru-
gae, po Ivanovih mislih popolnoma nestrokovnjako.
BESeDA
TUJSKI PROMET
21
Pred zimo je bilo poslopje pod streho, in drugo po-
mlad so zaeli dozidavati, ometavati, vstavljati okna in
vrata.
Medtem ko se je to delo vrilo, se je vozil Ivan po Ko-
rokem in Tirolskem, si ogledoval obrat s tujci in beleil,
esa ti zahtevajo in kaj se sme zahtevati od njih. Spoznal
je, da se za preprosto naravo najbolj navduujejo tisti
tujci, ki imajo najmanj denarja; drugi pa zahtevajo mno-
go, zabavljajo radi in se zadovoljujejo teko, denarja pa
vendar ne sejejo tako, kakor bi lovek mislil in elel. To
potovanje je Ivana mnogo stalo; vendar mu ni bilo al
ne asa ne denarja, ker je pridobival skuenj, ki so se mu
zdele vane, koristne, naravnost potrebne. Ker je meril
vse po svojih eljah, se mu niso zdele cene za stanova-
nja in hrano nikjer previsoke. Saj se ne more nikoli pre-
plaati bivanje v lepih krajih in dihanje zdravega zraka.
In kako se nalivajo tujci z imenitno gorsko vodo! Takne
pokrajine bi po njegovih mislih ne smele biti tako splo-
no dostopne. Ali bi se ne dale zastraiti? Ali bi se ne mo-
gla pobirati na prehodih vstopnina? Potem bi lovek
vsaj vedel, emu je v lepem kraju doma. Kjer je bilo
tujcev najve, so bile cene najvije. Iz tega je sklepal
Ivan, da se tujci ne boje visokih cen. Sprio bahatosti in
neimrnosti loveke narave se je zdelo to Ivanu popol-
noma naravno; saj tudi kupci ne marajo blaga, ki je pre-
BESeDA
TUJSKI PROMET
22
poceni in najcenejega vina se izpije najmanj, in veje
koristi vleejo ljudje od tujih napak ko od svojih vrlin.
Doma je akalo Ivana neprijetno preseneenje. Pod-
jetnik mu je izroil hine kljue, e da je njegovo delo
pri kraju in da priakuje on zdaj plaila. Ivan se je udil,
da se je vse tako hitro izvrilo, in el gledat poslopje. Je-
zen je ostrmel. Videl je samo surovo delo, kakor nekak
ort na debelo, stene komaj ometane, tla pokrita s sta-
rimi deskami, kuhinja gola, voda ne napeljana, povsod
neprijeten duh vlage in surovine.
Saj e ni izdelano, je dejal Ivan in gubanil elo.
Prosim, gospod Korbin, je odgovoril podjetnik in
vlekel iz globokega epa svoje listine, po izmeri in tro-
nem proraunu sem jaz konal.
Tla morajo biti vendar vloena s hrastovimi dei-
cami in stene poslikane deloma na dve, deloma na tri
patrone. Ali mislite, da ostanejo prostori, kakrni so?
No, gospod Korbin, za tako neumnega me ne sme-
te imeti. Ampak ta dela ne stoje v pogodbi. Poglejte,
prosim, izmero in proraun!
Ivan je vzel listine v roke in zaman iskal teh potreb-
nih del. Uvidel je, da je bil prepovrno naredil izmero, in
ko sta preraunala zdaj s podjetnikom, koliko bi e stalo,
kar je bilo pozabljenega, mu je zastajala sapa, in roka se
mu je tresla, da so se tevilke kar lomile pred omi. In to
ni bilo udno; porla je bila stavba vse, kar so bili pri-
BESeDA
TUJSKI PROMET
23
varevali Ivanovi predniki, in zdaj je bilo treba iskati po-
sojila. Tolail se je Ivan s preudarkom, da bi bila nesla
gotovina kvejemu tiri do pet od sto, da bo treba plae-
vati za dolg samo pet do est procentov obresti, obre-
stovala pa se bo stavba po trikrat do tirikrat tako viso-
ko. A kje je bila oprava, kje pokritje prvih potrebin?
Prav tih je postal Ivan in nevoljen je priznal, da je bil
toliko potrebnega dela prezrl, in oital je podjetniku,
zakaj ga ni opozoril na te nedostatke. Ta je zmignil z ra-
meni, e da si niti upal ni, ker je nastopal gospod Kor-
bin tako strokovnjako in hotel celo njega uiti.
Presenetilo pa je Ivana e nekaj drugega. Medtem ko
je on popotoval po svetu in proueval tujski promet, so
rojaki po mihelu in varovljah pridno zidarili. Ta je bil
prezidal hio, drugi prizidal par prostorov, tretji posta-
vil na pritlije nekako ptinico za lov na tujce. Prilika je
bila namre ugodna. Delavci, ki so zidali Ivanu, so bili
pri rokah in so radi postrani kaj zasluili, in podjetnik je
bil postreljiv mo. Kar ni se ni razveselil Ivan tega na-
prednega in podjetnega duha svojih rojakov, ki mu je
obetal toliko sodelovanja. Zvedel je pa tudi od prijatelja
uradnika, kako hodijo gospodarji k okrajnemu glavar-
stvu po dopustila za vozarjenje. Ivan je bil pa mislil, da
bo imel on sam omnibus, ki bo dovaal in odvaal tuj-
ce; da bo on sam postavljal cene in vlekel dobiek. Oh,
kako znajo nekateri ljudje eti, kjer niso ne orali ne se-
BESeDA
TUJSKI PROMET
24
jali! Kolikokrat koduje sam sebi, kdor hoe koristiti
drugim! Ivan je spoznal, da je ravnal neprevidno; ljud-
je so ga posluali in spraevali, on je pa govoril.
Mati je bila silno alostna, ko ji je pripovedoval Ivan,
kako se je bil uraunal in da bo treba najeti posojilo.
Videti je, kako upraviena je bila njena bojazen, kako se
je uresniil njen strah; sinu ni oitala niesar, ko mu je
gledala v maloduni obraz; sama sebi pa je zamerjala,
zakaj ni svarila odloneje. Maloverna je posluala sinove
raune, ugovarjala pa ni, ker je sprevidela, da se sredi
pota ne more ustaviti podjetje. Varna pot se je bila za-
pustila, na nevarni je bilo treba poguma.
Hudo je bilo Ivanu pri srcu, ko je bil zazidal svoj de-
nar in e obremenil stari dom. Kakor krvolona zver je
stalo novo poslopje in prealo s irokimi vrati in visoki-
mi okni, da pore ubogo staro hio. Koliko je bil e zme-
tal denarja tej zverini v relo gospodar, in e vedno ni
bila sita. Ivan, prej vesel, zaupljiv druabnik, se je zael
ogibati ljudi. Hodil je zamiljen svoja pota in odgovar-
jal tako na kratko, da si ga niso upali sosedje nagovar-
jati.
Hia mu raste ez glavo, so si kimali.
Vi ste tudi zidali, Tomaon? je dejal Ivan skozi zobe
sosedu v varovljah. Prej ste zabavljali ez tujce; zdaj
jim pa e nastavljate.
BESeDA
TUJSKI PROMET
25
Zakaj pa ne, gospod Korbin? je dejal mo. e pri-
dejo tujci, bo nekaj dobika; toliko seveda ne, kolikor pri
vas; e jih ne bo, pa tudi koda ne bo velika.
Vozarili boste pa tudi?
To pa ne, ker je e drugih preve.
Preve, preve, si je mislil Ivan; komaj si pribori kdo
kos kruha, e planejo vsi po njem, da bi delili, in nazad-
nje ni nihe sit. Raunal je Ivan in preudarjal in se pre-
govarjal, da ne bo imel izgube. Seveda se je nadejal, da
bo oddal vse prostore, da bo gostilnica vedno polna,
omnibus zmeraj zaseden.
Tako se je delalo naprej, in ko je bilo znotraj in zunaj
vse izvreno, se je pripeljalo pohije in druga oprava.
Sorodniki, prijatelji in znanci so pridno hodili gledat
novo poslopje. Ta je blagroval tujce, ki bodo tako lepo
stanovali; drugi je pravil, kako bi bil on uredil to re, da
bi bolj kazalo. Moki so hodili z okovanimi kornji po
gladkih tleh in sedali na divane, da so jeala peresa pod
njimi; vsak je hotel poskusiti, kako mehko bodo sedeli
tujci. enske so tipale s potnimi rokami prte, preproge,
zagrinjala in ugibale, koliko je veljalo blago. Ivan se je
jezil in molal, ker je hotel pridobiti rojake za neko
skupno zadevo.
Hia je bila opravljena, kuhinja in klet oskrbljena; tre-
ba je bilo samo e priporoila po novinah in nekoliko
bobnanja. Ivan je namignil sosedom, da bi bilo dobro
BESeDA
TUJSKI PROMET
26
opozoriti domaine in tujce na prelepe varovlje in raz-
glasiti zdravilne moi bistrike kopeli, mihelskega zra-
ka, gorske vode. Moje so pritrdili vsi. Ko pa je omenil
Ivan, da bi stalo to nekaj sto kron, so umolknili. Eni so
si iztrkavali pipe, drugi so udno gledali Ivana. Tomaon
je dejal prvi, da ima plaevanja e dosti, zdaj priakuje
dobika. Gosti je vpraal za njim, kaj je s tisto podpo-
ro, o kateri se je toliko govorilo. Nekateri pa so narav-
nost oitali Ivanu, da jih je on zapeljal, da so toliko zidali
in popravljali; zdaj naj jih pa tudi on preskrbi s tujci.
Materi se je prinaalo na uho, kako zabavljajo vaa-
ni; kaj e priakuje Korbin od njih; ali naj se oni tudi
tako zadole; novotarij so e vsi siti; lepi kraji kakor va-
rovlje in mihel se hvalijo sami in ne potrebujejo pripo-
roila; tujci bodo veseli, e dobe e kaj prostora v njih
hiah. Mati je videla, kako si nalaga sin breme, ki ga sam
ne bo mogel nositi, in zaela mu je prigovarjati, da naj
se oeni, Griarjevo naj vzame; zakaj on potrebuje v prvi
vrsti gospodinje; ona sama je prestara, da bi gospodi-
njila v varovljah, kjer pojde brez gospodinje vse navz-
kri; Micika bi bila najbolja gospodinja, in z njeno doto
bi poplaal Ivan svoj dolg.
Saj se ne branim Micike, je dejal Ivan; samo to
pravim, mama, da se mi ni ne mudi. Saj sem komaj
petindvajset let izpolnil.
BESeDA
TUJSKI PROMET
27
Za hio se mudi, Ivan, za hio, ki pogrea gospodi-
nje.
Da je to res, se je kmalu pokazalo. Ivan je potreboval
za gostilnico dve natakarici in tri hine. Ponujalo se jih
je ez dvajset, ki so se priporoale pismeno in ustno in
izpodrivale s prikritim ali oitnim opravljanjem druga
drugo, es da je ta premlada, ona prestara, ena prelepa,
druga pregrda, ta prevesela, ta prepusta. Ivan je prepu-
stil izbiro materi, ki je poznala bolje domae ljudi; za-
mera pa je zadela njega. Dekleta, ki so se bila zavrnila,
so se hudovala z materami vred, da jim ni ni za to, ker
one e vedo, kaj so tujci; vedo pa tudi, zakaj je izbral
mladi Korbin druge namesto njih.
Ura, kaj pa ti? Ali ne pojde v varovlje za nataka-
rico? je ogovoril Gosti, ki je stal s Tomaonom pred
gostilnico, ubogo enico.
Ali pa za hino, ker si e toliko let pri hii, je dodal
Tomaon.
Neumna dedca, se je jezila enska, vama bo nata-
karica kmalu terna, e se ne bosta drala hi. Tako dol-
gih jezikov sta, da lovek ne more mimo.
Ivan je segel v ep, in novine so prinesle lepe lanke
o prelepih varovljah. Hvalile so zeleno zatije pod
snenimi planinami, analizirale poljudno in po svojih
moeh gorsko vodo, priporoale udotvorno kopanje v
mrzli Bistrici in navduevale zdrave in bolne, moke in
BESeDA
TUJSKI PROMET
28
enske, domaine in tujce, da naj obiejo to romanti-
no pokrajino, ki ne zaostaja za najkrasnejimi tirolskimi
in vicarskimi; glede na udobnost pa se lahko meri novi
hotel varovlje s svetovnimi letovii.
Na otvoritev svojega hotela je povabil Ivan nekaj so-
sedov, ki so hvalili pri polnih kozarcih njegovo podjet-
nost in prerokovali hotelu sijajno bodonost, vsi bolje
volje od gospodarja Ivana. Par lepih konj je pripeljalo iz
klonice pred velika vrata omnibus, ki je nosil napis: Ho-
tel varovlje. H koijau je sedel vaen streaj v suknji
na krice, z rumenimi gumbi spred in zad, z rumeno ob-
ito kapo na glavi, in omnibus je oddrdral na postajo po
tujce. Za njim so pridrdrale tiri koije drugih gospodar-
jev, ki so se tudi peljale po tujce in skuale prehiteti dru-
ga drugo. Po cesti se je dvigal prah za divjo dirko; v va-
rovljah pa so ugibali ljudje, koliko in kaknih tujcev pri-
peljejo vozniki in e bo dosti prostora v vozovih.
BESeDA
TUJSKI PROMET
29
II
J
oe Petan, ki je bil preivel dobrih dvajset let kot kro-
ja v Ljubnem na Gornjem tajerskem, se je vraal po
eleznici v domovino, da prevzame zapuino svojega
brata. Bil je dobre volje, in lice se mu je mladilo, da bi
mu vsak ne prisodil petdesetih let. Pogledoval je skoz
okno, e bi e spoznal kak kraj, vihal sivee brke in se
gladil po ostri bradi, v dvomih, ali je prav storil, da se ni
obril pred soboto ali kako. Ogledoval si je obleko, bac-
nil tu in tam s kazavcem ali odpihnil kak pahljiek s suk-
nje in iztegnil noge, e se e zadosti izraajo gube ob
hlaah. Potem je vzel s police torbo in iz torbe plonato
steklenico; skrbno jo je odmail in potegnil par poir-
kov.
Ali se prilee? je dejal sopotnik.
Joe je prikimal: Prava slivovka, in zamail spet ste-
klenico.
Ali se peljete dale? je vpraal spet tovari.
Zdaj ne bo ve dale, je dejal Joe. Ko sem se od-
peljal iz Ljubnega, je bilo pa dale.
Joe se je naslonil v kot in se vdal prijetnemu brez-
skrbnemu poutju, ki ga je razgrevala prava slivovka.
BESeDA
TUJSKI PROMET
30
Ko se je pripeljal do svoje postaje, se je bil e naredil
veer. Joe si je ogrnil vrhnjo suknjo, vzel v levo teak
kofer, v desno torbo in denik, zaklical sopotniku: To-
rej adijo, zbogom, pozdravljen! in korail moko pro-
ti izhodu.
Izstopil je bil samo on. Komaj je bil na cesti, so pri-
hiteli nadenj tirje vozniki. Hotel varovlje! je mirno
naglaal streaj omnibusa; drugi so kriali in ponujali v
slovenskem in nemkem jeziku svoje vozove. Najsilnej-
a dva pa sta iztrgala Petanu kofer iz rok in ga zaela
vlei vsak za en ro.
Ali bo izpustil, hudi? je klel eden in vlekel na svo-
jo stran.
Jaz ne. Jaz sem bil prvi zraven, se je jezil drugi in
potegnil s toliko mojo, da je odletel nasprotnik z od-
trganim roem v rokah in sedel na tla.
Petan je osupnil nad toliko predrznostjo in skual
ugovarjati; toda brezobzirni zmagovavec ga ni poslual;
hitro je naloil kofer in gospoda in pognal. Potem se je
obrnil na pol in vpraal malomarno: Ali v varovlje?
Jaz sem namenjen v mihel, je odgovoril Joe.
Torej hotel Korbin, je dejal voznik in dlesknil z je-
zikom.
Korbin? Korbin? Tudi prav, si je mislil Petan, ki se
je bil spomnil iz davnih asov tega imena. Ampak ta je
lepa, je modroval, ko se je bil zavedel in prav razjezil v
BESeDA
TUJSKI PROMET
31
vozu. Ti cigani nakladajo popotnike kakor vozno bla-
go, ne da bi jih vpraali, ali se hoejo voziti ali ne. In
bogve koliko bo zahteval ta falot. Joe, ta ast bo draga.
Na misel mu je prilo, da bi prekinil vonjo in zapustil
koijo, kamor je bil tako udno zael. Toda kofer je bil
teak; sam bi ga ne donesel, in kmetskega voza ni bilo
blizu. No, in brezplano bi ga tudi kmet ne vozil. He,
kaj! je sklenil. Ali sem jaz naroil to koijo? Ali sem jaz
naprosil tega cigana? Ali me ni naloil on sam, proti
moji volji? e kofer mi je raztrgal, kar bova pri plailu
vraunala.
Ta sklep je tako pomiril Petana, da se je moko naslo-
nil na blazine in udobno iztegnil noge.
Za vozom so drale druge koije. Voznik, ki se je bil
trgal za vonjo, je prehitel Joetov voz, vrgel gospodu
usnjeni ro pred noge in zaugal z biem vozniku, da se
bosta e videla. Dostojno je vozil zadaj samo prazni
omnibus.
Petan je pobral ravnoduno ro svojega kofra in ga
vtaknil v ep. Ro odraunam, si je dejal; ampak po-
kodba ostane vraunana. Ta fant ne sme misliti, da sem
jaz njegov norec. In kako je obleen!
Joe je ogledoval koijaevo suknjo od zadaj, in zde-
la se mu je silno slabo urezana, ez plea pretesna, spo-
daj preobilna, z eno besedo skaena. Tudi bi morala biti
po njegovi sodbi, ker je bila iz sivega bukovega sukna z
BESeDA
TUJSKI PROMET
32
zelenimi obivi, priita zadaj dva rjava roena gumba.
Takna suknja brez gumbov zadaj! je zmajeval Petan
z glavo in vihal nos nad zanikrnim krojaem, ki je bil
zagreil takno suknjo.
Z odprtimi vrati je vabil goste hotel varovlje, ko se
je peljal Petan mimo. Bolj srameljivo so hrepenele po
tujcih druge hie z nabitimi vabili v nemkem ali tudi
slovenskem jeziku. Po njih oknih se je razobeal nagelj,
so migali primoki, potonice, romarin; za okni pa so
skriti preali domaini. Petan je videl prav malo te kra-
sote; zakaj zmrailo se je bilo, in draila ga je koijae-
va suknja, ki mu je mahala pred omi brez gumbov za-
daj.
V mihelu je obstal voz pred Korbinovo gostilnico.
Korbinka je prihitela na prag, klicala hlapca in deklo, da
spravita kofer v hio, in prijela sama za torbo. enske in
otroci so prihajali od treh strani gledat, kdo se je pripe-
ljal, in izza voglov je pogledal tu in tam skrivaj tudi kak
moki obraz, ki se je sramoval oitne radovednosti.
Petan se je pogajal s koijaem zaradi plaila. Trdil je,
da on njega e najel ni, da se mu je vzel kofer siloma iz
rok in kofru celo izpulil ro.
Ro bom dal e jaz spet naiti, se je jezil koija.
Nail ga bom sam, je dejal Petan; vi pa si dajte na-
iti gumbe zadaj, da bo suknja emu podobna!
BESeDA
TUJSKI PROMET
33
Gostilniarka, ki se je veselila, da dobo tujca letovi-
arja, je pomirila sitnega voznika z napitnino in pelja-
la Petana v hio.
Takoj vam pokaem sobo, je dejala, kamor smo
spravili kofer.
Tudi prav, je dejal Fetan in tipal po torbi, e se mu
ni ubila steklenica s slivovko.
Odkazala se mu je najlepa soba, iz hvalenega vese-
lja; zakaj teko je akala stara hia prvega tujca. Zdaj je
priel in imeniten je bil videti, ker je govoril nenavadno
nemino in udno staro slovenino. In kako teak je
bil kofer!
Petanu pa je ugajalo, da so ga imeli ljudje za nekaj
boljega, in zato ni hotel e povedati, kdo je. Jutri je
tudi e en dan, si je mislil in se muzal gospodinji, ki se
je trudila, da bi mu postregla, kakor se spodobi, in na-
tevala, kaj se dobi za veerjo.
Zame je vse dobro, je dejal Petan, ki ga je nekoliko
vznemirjal gosposki dogodek, dasi se je spominjal, da v
starih asih Korbinova gostilnica ni bila predraga. Go-
spodinja je naroila, da naj se prinese gospodu veerja
v njegovo sobo, da ga ne bodo gledali ljudje, in Petanu
je bilo to ve, dasi ni bil tako predrzen, da bi bil kaj
taknega zahteval. Zahteval on sploh ni niesar; a kar-
koli se mu je prineslo na mizo, je vse popil in pojedel, in
BESeDA
TUJSKI PROMET
34
ko ga je vpraala po veerji hina, e mu sme prinesti e
vina, je dejal: Tudi dobro.
Da so imenitni in bogati ljudje prijazneji od jare go-
spode, to je pa res, je dejala hina v pivnici, kjer so ugi-
bali gostje, od kod bi bil ta prijazni gospod, koliko asa
misli ostati in e pride e kaj rodbine za njim. Po vasi pa
je el glas, da se je pripeljal h Korbinu milijonar iz nem-
kih krajev.
Gospod Petan si je bil prigal pipo navadnega tobaka,
zadovoljen z dobro veerjo in s prijaznimi rojaki.
Ali smem odpreti okna? je vpraala hina, ki je po-
spravljala po mizi in duhala po zraku.
Tudi dobro, je dejal Petan in kadil mirno naprej. Ni
se spominjal, kdaj bi bil zadnji tako dobro pil in jedel.
In postelja je bila videti tako mehka, tako snana, da mu
je prilo na misel, kaken norec bi bil, e bi bil el e
prvo no spat v domao koo, ki je bogve kako razdeja-
na. Razpravil se je, potegnil za zdravje e par poirkov
slivovke, upihnil lu in legel v sveo posteljo.
Drugega dne je vstal Petan pozno, ker si je mislil, da
se mu ne mudi nikamor. Komaj pa je pomolil skoz okno
od spanja zabuhli obraz, je e prinesla hina zajtrk.
evlji se bodo pa zdaj osnaili, je dejala, ker jih
sinoi niste postavili venkaj.
Oh, je menil Petan, saj jih lahko oznaim sam.
BESeDA
TUJSKI PROMET
35
Sami? se je udila hina in sumljivo pogledala go-
spoda. To ne gre. Takoj jih prinesem nazaj.
Tudi dobro, je dejal Petan in sedel za mizo k zaj-
trku. Zdelo se mu je, da tako dobre kave ni pil na tajer-
skem. Da, domai kraji, si je mislil.
Njegovi evlji pa so zbudili v kuhinji pozornost, ker
so bili povedrani. li so iz rok v roke.
S takimi se hodi na bal, je dejala hina, ki se ji je
zaelo svitati v glavi, ogorena, da se je dala preslepiti.
e jih ne da podplatiti, se bo v noge zadrl, je pri-
pomnila kuharica, ki je menila, da ta tujec najbr e tu-
jec ni.
Hlapec, ki je snail Petanovo obuvalo, je pa pljunil na
krtao in dejal, da je lahko milijonar ta gospod, ko nosi
take evlje.
Korbinka je tudi e dvomila, da bi bil njen gost poseb-
no imeniten ali bogat. Preve je bil prijazen, prehitro
zadovoljen z vsako stvarco. Kesala se je, da mu ni takoj
predloila tujske knjige, in sklepala, da ga vpraa, kdo in
kaj je, takoj, ko pride po stopnicah.
Toda akala je dolgo. Zakaj Petan se ni mogel loiti od
krasnega razgleda, ki se mu je kazal skoz okno. Videle so
se v zrani daljavi planine, pred njimi temni hribi in
zeleni grii, po griih bele cerkvice, pod njimi pisana
ravan, in na vse strani, gor in dol, so se vile, se skrivale
po gozdih in belile po jasnem polju svetle ceste. Petan si
BESeDA
TUJSKI PROMET
36
je bil zapalil pipo in uival zlono to krasoto. Kraj tako
lep, ljudje tako prijazni. Kako so ga sprejeli kot tujca;
kako se bodo veselili, ko ga spoznajo kot domaina, ki
se vraa iz tujine! Komu pa naj se razodene najprej?
To nanese prilika, si je mislil Joe, ko je stopal z za-
dovoljnim smehom na ustih po stopnicah dol.
V vei pa ga je akala z resnim obrazom Korbinka in
premiljevala na dve strani; zakaj zadeva ni bila tako
enostavna. Morda je ta tujec potenjak, ki ima denar,
ampak udak, ki se nosi iz zanikrnosti in lahkomiselno-
sti ali pa nala, da bi skual ljudi, tako preprosto; in e
ga ne sprejmo tukaj lepo, pojde drugam, kjer tudi teko
akajo tujcev; in tam bo radodarno troil svoj denar. Po
drugi strani bi bilo pa hudo, e bi jo varal kak slepar in
bi se njej potem kodoeljno smejala vsa vas. Korbinka
je voila Petanu dobro jutro, vpraala, kako je poival,
in pristavila, s kom ji je pravzaprav ast.
Priantala pa je takrat v veo Ura in voila tudi do-
bro jutro.
Ura, ali si e iva? je dejal prijazno Petan, ki jo je
takoj spoznal. Ali ni ne pozna ve?
Ura je pogledala postrani, napela jezno obraz in ki-
mala:
O, poznam te, Joe, poznam. Kaj pa si priel? Ostal
bi bil, kjer si ivel do zdaj.
Ko imam pa dom v mihelu.
BESeDA
TUJSKI PROMET
37
Ta bo razpadel tudi brez tebe, je dejala Ura in od-
antala skozi veo proti drugemu koncu hie, kjer je
imela svojo izbico.
Ta me je pa lepo sprejela, se je obrnil Petan h gostil-
niarki, ki ga je grdo gledala. Poglejte, Korbinova gos-
pa! Tuji ljudje so me sprejeli lepe. V koiji sem se pri-
peljal s postaje, in kako prijazno ste mi postregli vi!
Ker te nisem poznala, je pristavila krmarica. Ali
bo plaal, kar si zapil in zajedel?
Nekaj bom, Korbinova gospa, nekaj mi boste pa od-
pustili. Saj veste, kako je. Zahteval jaz pravzaprav nisem
ni, in zato nisem, e se po pravici sodi, ni dolan.
O, tako pa ne pojde.
Vem, da ne; jaz le tako pravim. Vi ste me peljali v
najlepo sobo; jaz pa sem se branil, da ni treba. Po sili
ste mi prinesli veerjo, prav dobro veerjo. Kar je res, je
res. Za spoznanje preslana je bila peenka. Pa to ni ne
de; e lae se pije. Naroil pa si jaz tako dobre veerje
nisem. Toda nekaj bom plaal. Tukaj ena krona. Ali bo
prav?
Korbinka bi bila najraji vrgla mou krono pred noge
in njega iz hie, toda bala se je hrupa in roganja. Zdaj ni
kazalo drugae ko zbuditi mnenje, da nje pravzaprav ni
presleparil Joe; ona ga je marve sprejela kot starega
znanca, ki se je vrnil ez dolgo v domovino; da se je obr-
nil ravno do nje, se je moralo zdeti popolnoma naravno,
BESeDA
TUJSKI PROMET
38
ker je gostovala pri njej sestra Ura; brat in sestra sta
bivala pod eno streho, ker e ni bila pripravljena koa,
Petanov dom.
Naj bo, Joe, se je kislo nasmehnila Korbinka, ker
sva se poznala v mladih letih in ker gostuje pri meni tvo-
ja sestra; ampak svoje stvari pospravi in odpelji hitro!
Takoj, Korbinova mati. Samo h Gostiu stopim po
kljue do nae koe in samokolnico si poiem na dvo-
riu.
Petan se je napotil h Gostiu in prijazno odzdravljal
otrokom in odraslim, ki so ga e dolgo akali na cesti in
ga nadvse spotljivo pozdravljali. Milijonar, so si tiho
kimali in gledali za njim.
Pri Gostiu je letelo vse skupaj, ko je vstopil Joe. Go-
spodar je dral klobuk v rokah in povpraeval, s im
sme postrei; gospodinja je hotela takoj pokazati pro-
store, namenjene tujcem, hvalila njih sonno in senno
lego, vodo v hii, izborno mleko in ne previsoko ceno;
otroci so se drali matere in skrivali za oeta in gledali
imenitnega tujca; iz kuhinje je prihitela izpodrecana
dekla, in hlapec ni utegnil odloiti vil, ko je tekel v veo.
Petan je prijazno kimal vsem skupaj in stisnil roko
vsakemu posebej; menil pa je, da je priel samo po klju-
e do Petanove koe, ker zdaj je on gospodar, Joe iz
Ljubnega.
BESeDA
TUJSKI PROMET
39
Vse je ostrmelo. Gospodar se je zavedel prvi in dejal
klobuk na glavo; gospodinja se je zaniljivo namuzala;
hlapec je sunil deklo s komolcem, in oba sta se zakroho-
tala.
Torej ti si, Joe? je dejal Gosti in udaril Petana po
rami. Glej! Pa bi te ne bil spoznal. Saj je tudi ez dvaj-
set let, odkar se nisva videla.
Pri Korbinu so pa mislili, je pristavila ena, da so
dobili kaknega milijonarja.
Joe je dobil pri Gostiu kljue in na Korbinovem
dvoriu samokolnico; naloil je sam svoj kofer in ga
odpeljal, ko je bil e zahvalil gospodinjo in se poslovil:
Torej adijo, zbogom, pozdravljeni!
Milijonar, milijonar, so vpili otroci na cesti in ga
spremili do doma. Njega to ni motilo ni, ker je bil ve-
sel, da je naredil na svoje rojake tako dober vtisk.
Doma je odklenil Petan vrata in stopil v zapueno
koo. Vea je bila polna polomljenega orodja; na ognji-
u je leala butara suhljadi in nekaj polen. Izba ni bila
tolikanj zaduhla, ker je bilo v majhnih oknih pobitih ne-
kaj ip; v sredi je pa e stal na pol razdrt oder, na kate-
rem je leal pred poldrugim letom umrli brat. Izza velike
zelene pei je zletel preplaen netopir, in par mii je
steklo pod steno v hramu, ko so zakripala vrata. V Joe-
tovem srcu so se dramili veseli in alostni spomini izza
mladih let, ko je odpiral okna in vrata, deval v red po-
BESeDA
TUJSKI PROMET
40
hije in snail prostore. Odloil si je kot pri oknu, kamor
bo postavil ivalni stroj, in za leie si je izbral iroko
klop ob pei.
Potem je el iskat nekdanjih znancev in prijateljev,
vesel in zadovoljen, da je spet doma. Razveselili so se ga
pa tudi povsod, kamor je priel, nekako hvaleni, da je
bil prevaril Korbinko, ne njih.
Kosil je Petan opoldne pri Gostiu in razlagal tam do-
maim gostom, koliko je imel dela v Ljubnem in kaken
zasluek; koliko je ondi rojakov, ki kopljejo premog ali
delajo v elezarnicah. Povedal je, da je e dve leti vdo-
vec, da ima dve heri, Zefo in Cilo, ki prideta za njim, in
kako je zadovoljen, da je spet med domaimi ljudmi.
Kako lepo smo te pa tudi sprejeli, Joe! je dejal Go-
sti. V koiji smo te pripeljali kakor novega upnika, in
vsi smo bili nevoljivi Korbinki, ker te je bil voznik tja
zapeljal. Toliko da se nismo stepli za ast, kdo te bo pre-
noil. No pa, ker so pri Korbinovih najbolj gosposki, se
je spodobilo, da so te tam prenoili in pogostili. Najbolj
ve bi jim bilo, e bi ostal ti par mescev pri njih in jim
pustil par milijonov. Kako to, da si tako hitro el?
Kaj sem pa hotel! je dejal Petan. Sestra Ura bi mi
bila tako ali tako vse skazila. Ta me je spoznala takoj, ker
je e vedno huda name. Prijatelj ne spozna prijatelja ta-
ko hitro. Postregla mi je pa Korbinka lepo, to moram
rei, in raun ni bil prehud.
BESeDA
TUJSKI PROMET
41
Iz vee se je zaulo glasno govorjenje, in v sobo sta
stopili dve odrasli dekleti, na pol mestno obleeni.
Zefa in Cila, je dejal Petan in jima pokimal. Ali sta
e tukaj? Gosti, ali vidi moji heri?
Takih deklet pa ni veliko, je ocenil Cilo in Zefo pi-
vec za mizo in sunil Gostia s komolcem.
Dekleti pa sta v nemkem jeziku oitali oetu, da ga ni
doma, da je hia zaprta in da ga ieta e dolgo asa po
vasi.
Poakajta, da se beseda uleti! je menil Petan in ju
vabil, da naj sedeta. Toda heri nista hoteli. Jezno so se
bliskale stareji Zefi rjave oi, ki so zaniljivo zavraale
predomae poglede; bojea Cila je zardevala v zadregi
in se skrivala za sestro.
Tu imata kljue, je dejal Petan. Jaz pridem kmalu
za vama.
Dekleti sta kratko pozdravili in li.
Nekoliko slovensko znata tudi, je dejal Petan; toda
hoteli nista, da bi vsak razumel, kaj govorimo med se-
boj. Hudi sta bili, ker me nista dobili doma.
Lahko si ju vesel, Joe, je dejal Gosti, in fantom
bosta obe vse. Ali bo kaj dal za vino, ko ima dve tak-
ni heri?
Za vino pa ni, je dejal Petan. Te navade jaz ni-
mam. Jaz plaam samo, kar popijem sam. Ampak ti, Go-
BESeDA
TUJSKI PROMET
42
sti, ti bi mi lahko kaj popustil pri raunu, ker se e to-
liko let nisva videla.
Prav rad, Joe, je menil gostilniar, e bi le smel.
Ali vidi tam na steni tarifo za jedi in pijae? Mi smo
organizirani tako, da drae pa smemo raunati, cene-
je ne; sicer zapademo kazni. Ti vendar ne bo hotel me-
ne spraviti v kazen!
Torej pa adijo, zbogom, pozdravljen!
Doma sta skladali z voza in nosili v koo Cila in Zefa
pohije, ki sta ga bili pripeljali s seboj, Cila alostna, da
so prili v tako siromaino, Zefa jezna, da se oe sam ne
dri svojega doma, ko jima je bil toliko dopovedoval,
kako prijetno bodo iveli v svoji hii.
Oh, jaz ne ostanem tukaj, je dejala Zefa. V tej po-
drtiji nimam kaj poeti in h kmetom sluit ne grem.
In oeta ni od nikoder, je toila mlaja sestra. Kako
pridni so bili v Ljubnem! Da bi jih le tukaj ne zavedla
druba! Naredi ti ogenj na ognjiu; jaz pojdem pa v vas
po mleka in kruha, da si napravimo veerjo.
Zefa je sekala v vei drva, lomila treske ob koleno in
se jezna spominjala, koliko prijetneje se je kuhalo v
majhni svetli kuhinji v Ljubnem. Odkrivalo se ji je novo
ivljenje, brez drube, brez zabave, v odljudnem kraju
med prevzetnimi ljudmi, in solze bi jo bile oblile, etu-
di bi ji ne bil gnal veter dima v oi.
BESeDA
TUJSKI PROMET
43
Po cesti se je zaul poasen korak in veselo poviga-
vanje. To je bil oe Petan, ki se je vraal zadovoljen do-
mov. Zefa se e ozrla ni, ko so se odprla vrata; tako sla-
be volje je bila.
Zefka, ali si ti? Dober veer! je pozdravljal oe.
Glej, glej, kako prijazna je zdaj naa hiica! In ni se
nam ni treba bati, da nas izene gospodar ali da nam
zvia najemino.
Zefa je mole brskala po ognju.
Ali naj ti povem, kako lepo so sprejeli mene?
Nisem ni radovedna.
Medtem je prisla Cila z mlekom in kruhom. Oh, e
mleko se ne dobi lahko tod, je zdihnila.
Seveda, ljuba dua, je razlagal Petan, ker so kravi-
ce na planini. Ti ne ve, kako venkljajo lepo, ko se pa-
sejo. Ali vama niso ve nai kraji?
Oh, oe, je dejala Cila, zakaj smo zapustili Ljubno,
kjer se nam je godilo tako dobro!
Tukaj se nam bo e bolje. Ni se ne bojta! Jaz sem
prav zadovoljen.
Z gostilnicami, je godrnjala Zefa.
Ljuba dua, je dejal oe, jaz se moram seznaniti z
ljudmi. Jaz jim moram dopovedati, kdo sem jaz, da e
niso imeli taknega krojaa. In starih prijateljev tudi ne
smem zanemariti. O, prijetno bomo iveli, in ena izmed
vaju se lahko omoi na koo.
BESeDA
TUJSKI PROMET
44
Cila naj se, e je pri volji! je dejala Zefa. Jaz ji iz
srca rada prepustim to razvalino.
Tudi prav, je dejal oe. Naj bo pa Cila gospodinja
in hina posestnica.
Zefa je imela namre e svoje posebne narte. Ko je
videla v varovljah veliki gosposki hotel, se ji je zbudi-
la elja, da bi dobila tukaj slubo, kjer je delo gotovo
prijetno, zabave dosti in mnogo prilike dobrega pri-
sluka. Domaa revina je podnetila e bolj to eljo. Kaj
hoe ona med ljudmi, ki nimajo sami ni ali pa le stis-
kajo in k sebi grabijo! V bogati hii pa ne gledajo na vsak
krajcar, in sreni ljudje privoijo tudi drugim dele.
Cila, ki je imela pohlevneje misli in skromnejse elje,
se ni utila tolikanj nesrena. Prigovarjala si je, da se bo
dalo iveti, e bo oe kaj prisluil za vsakdanje potrebe,
ona pa v mladosti za stara leta, in bolja je vendar svo-
ja koa kot tuja graina.
Ivan Korbin je imel s svojim hotelom mnogo skrbi.
Spoznal je, da je bil postavil v zaetku cene previsoko,
da draginja tudi tujcev ne vlee. Sosedje namre, ki so
tudi oddajali stanovanja in natanko vedeli, koliko se
zahteva v hotelu, so se drali nekoliko pod temi cenami.
e je poskoil Korbin, so poskoili tudi oni; toda ne tako
visoko. e je popual Ivan, so popuali tudi oni in pre-
stregli mnogo tujcev, ki so bili Ivanu namenjeni. Kolikor
niji pa so bili njih upravni stroki, toliko veji dobiek.
BESeDA
TUJSKI PROMET
45
Tudi z ivili so zalagali ti svoje tujce in gledali, da niso
kupovali ti naravnost od kmetov, ampak vedno skozi
njih roke, kjer se je za kakno tretjinico vse podrailo, a
ostajalo e vedno pod cenami v hotelu.
Ivan, ki je imel e precej prostorov praznih v svojem
hotelu, je mnogo tee akal tujcev ko njegove hine na-
takarice, ki so postopale po sobah in se emile s strea-
jem in koijaem. Tem skrbneje je stregel on tistim, ka-
tere je imel. Klanjal se je gospem in gospodinarn, zaba-
val gospode, in e so pri kakni mizi pogreili soigraa,
so poklicali Ivana.
Vsak dan je hodil kvartat v varovlje upokojeni ma-
jor Rabi, ki je ivel z ovdovelo sestro v selskem dvorcu
Lamprevrhu nad varovljami. Gospod Rabi si je pre-
ganjal dolgas z novinami, z lovom, s kvartanjem in z
etimologijo. Zanimal se je pa tudi za druge stvari in so-
dil o njih z redko sigurnostjo. Kakor je dajal navodila
kmetom in trgovcem, tako je tudi Ivanu rad povedal,
kakne udobnosti uivajo gostje v Krapini, kakne v
Karlovih varih, in ga spodbujal k posnemanju. Ivana je
imel posebno rad, ker mu ta ni nikoli ugovarjal. Gospod
major namre, ki je ugovarjal naelno vsakemu, sam ni
prenesel ugovora. Pri kvartanju je soigravce posebno
rad uil in karal; a Bog ne daj, da bi se predrznil kdo po-
grajati njegovo vzorno igranje. Seveda je tudi priako-
BESeDA
TUJSKI PROMET
46
val, da bo vedno dobival. e je zgubil katerikrat, gorje
soigravcem!
Izmed Griarjevih je najvekrat priel v varovlje sin
Andrej, Ivanov vrstnik, ki se je ponaal da je prijatelj bo-
gatemu, podjetnemu Korbinu. Ivan je rad videl mlade-
ga Andreja; manj vse pa mu je bil njegov oe, ki je ved-
no pozvedoval in povpraeval in pregledoval obrat v
varovljah. Ta sitni nadzornik je tudi naprej in naprej
svetoval Ivanu, naj opusti hotel, ki se ne obrestuje in ne
izplauje, naj si ob takni vodni sili raji napravi ago.
Ivanu je presedalo to svetovanje. On je vendar vedel, kaj
dela, da gre naprej s asom, ki ima na dnevnem redu
tujski promet. Zdelo se mu je, kakor da bi iz Griarja e
govoril njegov tast. Toda ta re e ni bila tako gotova,
vsaj tako nujna ne. Micika je bila dobroduna in tudi
izobraena, ker se je bila izuila v zavodu pri Gospe Sve-
ti; a doma se je nosila in delala kakor druga dekleta.
Bogve kako bi zastopala tak hotel; bogve pa tudi, e bi
natel oe Griar toliko dote, kolikor bi je potreboval in
elel Ivan! Ta zadeva je zahtevala tem treznejega pre-
misleka, ker so se ponujale Ivanu po ovinkih tudi dru-
ge neveste. Zato se je Ivan samozavestno muzal, kadar
je nadzoroval Griar njegovo podjetje, kadar je hvalila
Griarka svojo her in kadar je prila Micika sama po
brata Andreja, naj se je mudil ta v varovljah ali tudi ne.
Mudilo se je njej domov vedno, in vedno se je dala tudi
BESeDA
TUJSKI PROMET
47
zadrati. Saj je bila Ivana sama vljudnost, sama uslu-
nost, tako da ga je Micika, kadar je povedal kaj ljubez-
nivega, zvedavo pogledala, kaj misli, in lahno zardela in
z vsem srcem posluala besede, ki so se ji zdele tako du-
hovite. Ivan se je naslajal s samoljubnimi ustvi in se
izgovarjal pred vestjo z izgovorom, da je to pa zabava
in ala; navsezadnje pa se tudi ne ve, kako se obrnejo
stvari.
Tako si je preganjal Ivan skrbi, akal tujcev, proslav-
ljal po novinah letovie v varovljah in se jezil, kadar
je privabil sosedom spet kaj gostov.
Nevoljen je premiljeval spet nekega dne v svoji pi-
sarni, kako dela brez priznanja, brez zahvale, za druge,
ko je potrkala in vstopila, pranje obleena, Petanova
Zefa. Nagovorila je gospodarja nemko, razloila v jas-
nih besedah, da prosi slube kot natakarica ali hina,
povedala, esa se je uila in zakaj se smatra za sposob-
no za takno mesto.
Ivan je primaknil stol, da naj sede.
Prosim, je dejala in sedla in pogledala Ivanu odkri-
to v obraz v svesti si, da se je posreil nastop. Ivanu je
res ugajalo neprisiljeno, in vendar ne preerno vedenje
in pametno govorjenje. Zael je razlagati na dolgo in
iroko o veliki odgovornosti takne slube, ki zahteva
predvsem zvestobe in potenja, in obaloval vljudno in
obzirno, da ne govori slovensko.
BESeDA
TUJSKI PROMET
48
Prosim, gospod Korbin, se je nasmehnila in nagnila
svei obraz, govorim tudi slovensko, ker sem po oe-
tu Slovenka, Petanova iz mihela.
Torej moja najoja rojakinja, se je razveselil Ivan in
ji stisnil roko. Kako zanimiv se mu je zazdel njen nena-
vadni slovenski naglas! Kako vesel je bil, da ni videl no-
bene zapreke ve!
Tako je dobil hotel varovlje novo natakarico, ki se je
s svojo spretnostjo in prijaznostjo hitro prikupila vsem
gostom. Kmalu se je zazdelo Ivanu, da prihaja ve ljudi
v gostilnico, zaradi brhke tajerke seveda, ki je znala
vendar tudi tako vljudno zavrniti vsakega, kdor se je
vedel predomae. Gostom, izvzemi prizadetega, je uga-
jalo tudi to; posebno ve pa je bilo Ivanu.
Gostilnica je res nekako oivela. V gosposki sobi se je
zabavala gospoda, v veliki pivnici so posedali domai
ljudje. Vozniki, ki so vozili podnevi tujce ali pa dremali
po koijah, draili drug drugega in Bogu as kradli, so
spravljali zveer v promet izkupljeni denar ali pa pili na
kredo in na tujce, ki jih bo e Bog dal. Zefa je imela za
vsakega prijazen pogled in prijazno besedo; zato so ji
tudi izraali vsi na drobno in na debelo svojo naklonje-
nost. Major Rabi, ki je dvorjanil vsem gospem in go-
spodinam, je pa naravnost oaroval Zefo s svojimi po-
kloni: Kako je spet lepa! Kako draestna! Kak profil!
BESeDA
TUJSKI PROMET
49
Zefa se je nasmehnila, se prevzemala in premiljevala,
kaj je profil. Zakaj vpraati se ni upala. Ivan, ki se je u-
dil, da se Zefa ne navelia teh neslanosti, je odvraal
majorja od brezokusnega govorienja in napeljeval po-
govor na pametneje stvari.
Povejte raji, gospod major, je dejal, ko je ta spet
hvalil Zefin profil in se je smejala Zefa, kakor da bi ume-
la, od kod pride ime varovlje.
To ime, je poprijel takoj gospod major, je zavito v
najgostejo temo. S samo etimologijo se tu ne opravi
ni; zakaj ta beseda sega tudi v zgodovino in v narodo-
znanstvo; pritegniti bo treba morda celo zemljepis in
krajepis. Jaz sem do zdaj toliko dognal, da je koren te
besede nemki, konnica slovanska. Jaz primerjam po
eni strani varovlje, Dutovlje, Gotovlje, Vrhpolje, po
drugi vire, vabek, varovt, varovlje, tako da sem
izviru e precej blizu. Kaj pa na tarok? Veraj sem
vas jaz nasekal, danes mi lahko vrnete. Pojdimo in ne
tratimo asa, ki je tako drag! as je denar; veraj va
denar, danes morda moj. V kak kot se spravimo, kjer ne
bo komarjev! Torej, draestna Zefka, e eno etrtin-
ko cvika!
Draestna Zefka se je nasmehnila, in Ivan je bil nevo-
ljen, da je dekle tako neumno, da ne ve, da se major sa-
mo norca dela. Toda kdo nima raji najneumnejega las-
kavca ko najmodrejega resnicoljuba?
BESeDA
TUJSKI PROMET
50
Nekega jutra je umelo veliko razburjenje med hotel-
skimi gosti. Gospe in gospodine so si preplaene pripo-
vedovale, da se je izvril ponoi roparski napad na ho-
tel, ki se je k srei ponesreil; da so poskuali razbojni-
ki vdreti v prvo nadstropje; da je slonela e zjutraj lest-
va na zidu. Nekaterim damam se je zdel ta dogodek ro-
mantien, zanimiv, gospodom pa ni; zato so klicali go-
spodarja, ki je bil po njih mnenju odgovoren za njih iv-
ljenje in imetje, in se jezili, zakaj ni v varovljah oro-
nike postaje.
Stvar pa ni bila tako nevarna. Ko se je namre sprav-
ljala Zefa pozno zveer v svoji sobici spat, je zaula ne-
kako praskanje pod svojim oknom. Posluala je zaspa-
na in ugibala, kaj bi to bilo. Ker je praskalo naprej, je
odprla okno. Prestraena je zakriala in odskoila, ker je
zagledala v temi loveko postavo, ki se je spenjala po
naslonjeni lestvi proti njenemu oknu. Zbeala je na
hodnik in naletela na gospodarja, ki je priel pogledat,
kaj pomeni under. V strahu se ga je oklenila Zefa in pri-
povedovala, kaj je videla. Ivan jo je miril in el gledat, e
je e kdo pod oknom. Nikogar ni bilo; samo lestva je slo-
nela ob zidu. Razburil pa se je Ivan e bolj ko Zefa; ne
zaradi pononjakov, proti katerim bo dal napraviti de-
bele krie v okno; ampak e vedno se mu je zdelo, e
vedno je util, kako se ga oklepa trepetajoa Zefa. Tre-
sel se je tudi sam in vso no ni zatisnil oi. Kakor zmean
BESeDA
TUJSKI PROMET
51
je hodil po svoji sobi, poslual, e se slii e kje kak um,
stopil parkrat na hodnik in prislukoval in se vrnil spet
nemiren, neodloen, kakor meseen v svojo spalnico.
Drugi dan pa je tolail goste, da ni nobene nevarnosti in
poepetal zaupno postarni gospe, da je bil namen pri-
slonjene lestve prav miroljuben; na onem koncu nam-
re spi brhka tajerka; toda ni ona nameravala zapustiti
hotela po lestvi; marve je prila klicat gospodarja, ki je
prepodil pononega kavalirja.
Ah, kako zanimivo! je dejala gospa, in istega mne-
nja je bila v par minutah vsa gospoda. Zanimiva je pa
postala tudi Zefa. Gospodje so jo draili, zakaj se je bala,
gospe so jo ogledovale skozi lornjete, in gospodine so
se ji zaupljivo muzale.
Ivan pa je bil hud na fante, da si upajo poeti kaj tak-
nega v njegovi hii. Zveer, ko so pili v prvi sobi, je sto-
pil med te mladie, ki so se mu zdeli vsi sposobni za
takno predrznost, in jim je strogo prepovedal oglariti
ponoi okrog hie; zakaj on bo streljal, e ne bo miru.
Fantje so se delali neumne in se pridiali prihuljeno, da
jim e na misel ne pride takna neumnost; e neumnejse
pa se jim je zdelo, da je zagnala Zefa zaradi take otroa-
rije tak hrup.
Toda kaj se je brigala ona za mnenje teh siromakov!
Samo smejala se je, e ji je zael kak fant resno in alost-
BESeDA
TUJSKI PROMET
52
no razkladati svoje srne boleine. Ona naj bi vzela
kmeta, ona delala na polju! Nikdar.
Ko je sreal Ivan Zefo, se ji je sporazumno namuzal,
in ko ga je pogledala po strani in zardela, jo je vpraal,
e se e kaj boji. Obhajal pa je le njega uden, nadleen
nemir. Povsod je videl Zefo pred seboj, ki se mu je zde-
la kakor rojena za gospodinjo, za vodnico velikega
podjetja, tako pametna, tako pridna, tako izobraena.
Zefa ni namre nikdar govorila o reeh, katerih ni ume-
la; skrbno pa je pazila kako govore, kako se vedejo tisti,
katere je islala; tako se je znebila marsikakega primanj-
kljaja svoje izobrazbe, druge je pa spretno prikrivala.
Samo nekoliko preprijazna z gosti se je zdela Ivanu;
oponesti seveda ji on ni mogel niesar in ale besede si
ji ni upal rei, dasi ga je ta njena prijaznost nekoliko je-
zila.
S ponosno zadovoljnostjo pa se je zavedala Zefa go-
spodarjeve naklonjenosti in zaupljivosti, ki je budila za-
vist med tovariicami. Z njo se je posvetoval gospod
Korbin, e je bilo treba ukreniti kaj posebnega, njej je
zaupaval tajnosti gosposke drube, in kakna toplota je
puhtela iz njegovih besed!
Proti Griarjevim se je bil nekoliko ohladil Ivan. Z An-
drejem se je seel e katerikrat; a sestre Micike ni vabil
ve.
BESeDA
TUJSKI PROMET
53
Tako pusto se je zael dnati, je toila Micika doma
in premiljevala, s im bi ga bila razalila. Mati je sveto-
vala, da naj ga pusti nekaj asa pri miru; oe pa je me-
nil, da tarejo mladega gospoda gospodarske skrbi.
Trle so ga tudi res; toda poleg njih si je bil nakopal e
drugih. Nekako ljubosumen je postal na svojo nataka-
rico. Kadar se je oglasil z verande ali z vrta ali iz sobe
njen zvonki smeh, se je vznemiril, kaj se godi; med rau-
ne in pisanje se mu je vpletala misel, kaj poenja Zefa,
in jezil se je sam nase, kaj ga to briga in moti. Zdelo se
mu je, da bi bilo najbolje, e bi je ne bil nikdar vzel v
slubo, a da je zdaj ne more izpustiti. In zakaj tudi? Ali
ni pridneja, spretneja, zvesteja ko vsaka druga? Ali
naj bo teh vrlin plailo odpoved? Kaj bi pa rekli ljudje!
e ez zimo je hotel on obdrati Zefo, in naj bi tudi zah-
tevala isto plao kakor poleti. Da bi le hotela ostati!
Ivan si ni hotel razvozlavati zmeanih misli, ki so mu
vzhajale v srcu. Toliko je vedel, da mu Griarjeva Mici-
ka ne ugaja posebno, in prav rad je poudarjal njene sla-
bosti, da se je ustavljal materinim nasvetom. Odloiti se
vendar ni mogel na nobeno plat in se tudi ni e hotel. Z
Griarjem sta se namre dogovarjala zastran posojila, ki
ga je hotel on dobiti na posestvo v mihelu, in bal se je
zamere. Tako je omahoval sem in tja, nezadovoljen sam
s seboj in hud na mater in na Griarje. Da, e ne bi bilo
sitnih ozirov in nepotrebnih ovir!
BESeDA
TUJSKI PROMET
54
esar pa Ivan sam sebi e ni hotel priznati, esar se
sam ni e prav zavedal, o tem so zaeli drugi e govori-
ti.
BESeDA
TUJSKI PROMET
55
III
J
oe Petan se ni e mogel prav lotiti dela. Doma zrak
ga je boal tako lahno in neno, da bi bil kar dremal
in sanjaril. Tudi se ni bil e popolnoma seznanil s stari-
mi znanci, in pri Korbinovih je bila e zamera, ki jo je
moral popraviti. Tja se je napotil, e da mora dati tudi
Korbinki kaj zasluka. Preslial je dobrovoljno neprijaz-
ni pozdrav, prezrl hude poglede in govoril o dogodkih
svojega ivljenja, kakor e bi se mu ne bilo v mihelu ni
prigodilo. Ko je odhajal, je vpraal prijazno, koliko je dal
izkupiti.
Izkupiti nisi dal veliko, Petan, je dejala gospodinja;
zapil pa si eno krono.
Ali ne bo ni manj, je dejal Petan, ker smo prija-
telji?
Tam je tarifa, je dejala gospodinja.
Tarifa gor, tarifa dol! je dejal Petan, ki je vedel od
Gostia, da velja za gostilniarje v mihelu kot nekak
pomoek proti draginji obveza, da ne smejo toiti in
prodajati pod tarifo.
Korbinka je molala in zaniljivo gledala moa, ki ima
tako otroje misli o tarifi.
BESeDA
TUJSKI PROMET
56
Kje pa je bila tarifa, je nadaljeval Petan, ko sem bil
prvi pri vas? Veerjo sem dobil in zajtrk sem dobil in
posteljo, in koliko sem plaal? Meni se zdi, da se takrat
niste veliko menili za tarifo, in jaz bi vas lahko ovadil
zadrugi gostilniarjev. Zakaj tarifo prestopati ni lepo, je
celo kaznivo.
Korbinko je lomila huda jeza.
e se mi ne spravi hitro iz hie, je dejala, bom
poklicala nekoga, ki ti bo pomagal. e mi pa ne pride
ve v gostilnico, ti pustim e to kronico.
Moka je ta. Torej adijo, zbogom, pozdravljeni! se
je odpravil Petan in premiljeval gredo, e bi vendar ne
ovadil te gostilniarke, ki je e dvakrat prestopila tarifo.
Ker je bil pa e v hii, je stopil e k sestri Uri. Na trka-
nje se je oglasil osoren glas: Kdo je?
Nobeden drug, je dejal Petan in stopil prihuljen v
temno sobico, kjer je bilo razvleeno vse navzkri. Na
mizi je stala koara krompirja, zraven posoda z mlekom,
po tleh so leali evlji, drva, steklenice in nekaj fiola v
stroju. Polovico sobe je zavzemala nizka postelja.
Po kaj si priel? je dejala Ura in potegnila razdra-
pano rdeo odejo ez slamnico, da ni bila videti postelja
tako razdejana.
Po kaj? je dejal Petan in sedel na edini stol, ki je bil
v sobi. Ura je sedla na posteljo. Tebe sem priel po-
gledat.
BESeDA
TUJSKI PROMET
57
Zdaj si me videl; torej pojdi!
Ne bodi tako udna, Ura! Ali nisem tvoj brat?
Kako da ti je prilo to ele zdaj na misel?
Nekaj denarja bi potreboval, Ura. Zasluil bom; se
ni treba ni bati; ampak zaetek je teak, in lae poprosi
lovek domaega loveka.
Nesramen si, Joe, nesramen, je ihtela enska od
jeze. etudi bi imela denarja, kakor ga nimam, tebi ne
bi dala nobenega krajcarja.
Ura, ne bodi takna, kakren nihe! Ali je res lah-
ta raztrgana plahta? Ali nisi moja sestra?
Oh, sestra! Bila sem sestra tebi in Janezu; a vidva ni-
sta bila brata do mene. Saj ve, kako sta me osleparila za
doto in spravila od hie.
Dober spomin ima, Ura; jaz sem e vse to poza-
bil.
Jaz pa nisem pozabila. Za slaboumno sta me razgla-
sila, in ko sem vendar dobila dobrega, potenega snub-
ca, sta vidva preslepila in prepodila tudi njega, da bi
vama ne bilo treba izplaati dote. Oh, Joe, ti sam si le-
zel tisto no, ko mene doma ni bilo, skoz okno v mojo
sobo; brat Janez je pa pripeljal mojega enina pod hio,
da si je moral misliti o meni bogve kaj. In kaj si dobil ti
za plailo? Ali ni pregnal brat tebe in mene? Potlej je
mislil, da ostane sam vekomaj v koi. Pregnala ga je pa
BESeDA
TUJSKI PROMET
58
smrt iz koe, kakor bo pregnala tudi tebe. In kaj poma-
ga zdaj tebi, da se jaz nisem omoila?
Boga zahvali, Ura, da se nisi! Ti ivi lepo mirno; jaz
imam pa na glavi dva otroka, ki se moram ubijati zanju
no in dan. No, Zefa je v varovljah, v hotelu; njej se
godi dobro; ampak Cila je e na svetu, in ta mi beli gla-
vo. S par goldinarji bi me ti lahko podprla.
Kje jih bom pa vzela? Pojdi, pojdi in pusti me pri
miru! Prej se nisi zmenil zame, kaj me hodi zdaj nad-
legovat?
Lepa sestra si ti, Ura. Torej adijo, zbogom, pozdrav-
ljena! Ko bo bolje volje, se bova e kaj videla.
Petan je el poasi proti domu in premiljal ljubezen
blinjih sorodnikov. Doma je opravljala Cila hio. Ure-
dila je bila vrt, nasadila in nasejala zelenjave in soivja,
kupila si par kokoi in preudarjala, kako bi se dal napra-
viti hlevek, da bi redila kravo ali vsaj eno kozo; zakaj
vsako stvarco je morala iskati po vasi in mnogokaj se
niti za denar ni dobilo, ker niso hoteli kmetje prodajati
na drobno. Skrbelo jo je tudi, kje bo dobila denar za po-
trebine, ker se oe ni mogel pripraviti k delu. Kdor ga
je povabil, s tem je el; v gostilnici je vse vedel in vse
znal, doma ni storil niesar. Ljudje so pa prihajali z na-
roili; toda on je samo govoril. Preden je umeril kakno
obleko, je v ni dejal vse druge krojae in dokazoval, za-
kaj je to oblailo skaeno, zakaj se ono ne prilee; obleka
BESeDA
TUJSKI PROMET
59
se ne sme obesiti na loveka, ampak uliti nanj, uliti; toda
kako jo bo ulil siromak, ki ni videl ni sveta in ne ve,
kako se dela drugod. Cila je bila v velikih skrbeh, kaj bo
ez zimo in e bosta mogla obdrati koo, vsaj to malo
lastnine. Sestra je bila odla, ker ji je bilo doma vse pre-
majhno in pretesno; ona pa se je bila oklenila z vso duo
te hiice, tega koka zemlje kot edinega zavetja svoje-
ga ivljenja. Streho je imela, za hrano je bilo treba skr-
beti. Povedala je oetu, da je zanjo doma premalo dela
in zasluka nobenega, da pojde drugam pomagat.
Ali me hoe zapustiti tudi ti? je kimal Petan. Cila
ga je pomirila, da bo samo ez dan delala v vasi; zjutraj
in zveer ostaneta skupaj.
H Gostiu pojdi; midva sva si dobra prijatelja.
Ne. H Griarju pojdem, je dejala Cila. H Korbino-
vim ni mogla iti, ker se je bil oe zameril in zaradi tete
Ure ne; h Gostiu ni hotela, ker se je ta norca delal iz
oeta in ker je njo bolj veselilo poljsko delo. Hrepenela
je tudi po razvedrilu v drubi. Nove vrstnice so jo gle-
dale e vse tako postrani in nezaupljivo, da ji je parkrat
e upadel pogum, ko se jim je hotela pridruiti.
Pri Griarju so jo sprejeli radi; saj primanjkuje polj-
skih delavcev povsod. Druina seveda je sodila po svo-
je.
Pregosposko se nosi, je dejala mala dekla.
Jo bo kmalu minilo, je menila velika.
BESeDA
TUJSKI PROMET
60
Cila je bila namre podedovala po oetu ut za snago.
Vedno je hodila edno obleena in jezila s tem zanikr-
ne tovariice, ki so se bahale, da se lahko trikrat pre-
obleejo, a da noejo obesiti vsega nase.
Tujcev pri Griarju niso imeli; pa pa so hodili ti po-
praevat, e se dobi mleka, jajc, perutnine, zelenjave.
Griarka je obalovala, da so krave na planini, perutni-
ne ne rede in za zelenjavo nimajo pravega prostora. Cila
je omenila gospodinji, da ji ona lahko prinese nekaj jajc
in par piancev.
Oh, prinesi, prinesi, Cila! je dejala gospodinja in
kupila po zmerni ceni, kar je prodala z dobikom na-
prej. Cilin nasvet zastran perutnine in zelenjave in naj bi
redila nekaj krav doma, se ji je zdel vreden premisleka
in poskunje. Poskunja pa se je obnaala tako dobro, da
je Griarka menila ez nekaj asa zadovoljna, da bo ena
krava kmalu plaana, e pojde kupija tako naprej. Jezi-
lo jo je samo to, da je dobila takoj precej posnemavk.
Cili je bila gospodinja od zaetka zelo naklonjena. Ka-
dar je prigovarjala Andreju, da naj ne hodi tako pogosto
v varovlje, je poudarila, da ji doli Zefa Petanova ni kar
ni ve, da je udno, da je Cila tako pridna in modra, ko
ima sestro takno veo; po Cili naj bi se ravnala Zefa,
potem ne bi ljudje toliko govorili.
Andrej pa je imel svoje misli o Cilini modrosti. Z Iva-
nom se je bil e toliko zabaval in kratkoasil v enski
BESeDA
TUJSKI PROMET
61
drubi, da je bil preverjen, da pozna vse enske tega
sveta. Zdele so se mu vse nekake Zefe, samo ne vse tako
brhke in zabavne. Ker je torej vse dobro poznal, je govo-
ril tudi precej prezirljivo z njimi in e prezirljiveje o njih.
Cila je pa res morda, je dejal neko, ko so obraali
otavo in se mu ni bilo posreilo, da bi jo bil pripravil do
razgovora.
Modra kakor nov predpasnik, je dejala mlada grab-
ljavka, in gosposka, gosposka.
Tebi se zdi vsaka gosposka, ki ni raztrgana in zama-
zana, je dejala Cila in mirno obraala dehteo otavo.
Ti bi tudi ne vzela kmeta, je nagajala tovariica,
kakor Podgorkova Lenka ne, ki je imela tri snubce,
dva kmeta in enega biria. Vzela je biria.
Ker se je nadejala, je dejala Cila, da se ji bo pri
njem bolje godilo. Kakne sirote pa so nekatere kmeti-
ce! Prve morajo biti zjutraj na nogah, zadnje gredo zve-
er le; doma morajo vse opraviti in na polju vse delati,
in za zahvalo sliijo: ,Baba je hudi; baba gospodar pa
volk mesar! Za eno ni nedelje ne praznika, ker mora te
dni tudi opravljati svoja dela in e prositi Boga, da bi je
ne pretepel mo, ko pride iz gostilnice. Kako morajo
ravnati z govejo ivino, kako s praici, kako s konji, tega
se ue kmetje; kako bi morali ravnati z enami, tega ne.
BESeDA
TUJSKI PROMET
62
Cila je zelo huda na moke, je dejal poasi Andrej,
ki mu je tem manj ugajala ta ostra sodba, im bolj se mu
je zdela upraviena. A tudi enske so hudobne.
Ni uda, ker ne sliijo nikdar odkrite lepe besede.
Ta pa ni tako prijazna kakor sestra v varovljah, si
je mislil Andrej, ki so ga bile poparile besede. Celo ua-
ljenega se je util. On je bil vendar prijazno spregovoril,
samo poalil se je bil; ta enska pa ne umeje nobene
ale, in kar oita mokim, poenja sama. In kako glad-
ko je to slovensko povedala, kako mirno in ravnoduno
govorila, kakor da bi ji ne bilo ni do tega, kako sprejme
besede on, Andrej, Griarjev sin, ki je poiral sline v za-
dregi! aliti se ni upal Andrej ve, za resen razgovor se
ni brigal in jeziti se ni smel, ker je bil sam izzval odgo-
vor. Da se ne bi kazal prizadetega, se je zael razgovar-
jati s tovariico, ki je bila hvaleneja za njegovo prijaz-
nost.
Od hie sem pa je zaklicala gospodinja Cilo, da naj
pride pomagat, ker so prili neki tujci, s katerimi se ne
morejo pogovoriti.
Tako je rabila gospodinja Cilo zdaj tu, zdaj tam, ker je
bila povsod porabna. Micika je iz neimrnosti rada go-
vorila z njo nemko in posebno se je bila priljubila nova
dekla mladi Micikini sestrici Jerici, ker ji je bila seila iz
pisanih krpic novo oblailce za punko. S to punko se
je Jerica lahko ponaala proti mali Berti, svoji mestni
BESeDA
TUJSKI PROMET
63
znanki, ki je bila prila s stari na letovie v mihel.
Prav ivahno sta primerjali deklici svoji punki in ugiba-
li, katera bi bila obleena bolj gosposko.
Moja Elza, je dejala Berta, ima tudi zimsko oble-
ko in muf.
Moja Malka pa peo in avbo, se je ponesla Jerica.
Ampak mi smo bolj gosposki. Mi stanujemo v Ljub-
ljani v veliko veji hii ko vi.
Ali je ta velika hia vaa? je bistro pogledala tova-
riico Jerica.
Ne, naa ni.
Naa hia je pa naa, je kimala Jerica.
Naa mama je tako imenitna, da govori slovensko
prav slabo, je povzela spet ona.
Kakor naa nova dekla, ki jo imam jaz tako rada, je
odgovorila Jerica.
Andrej pa ni imel rad te nove dekle. Kadar je pogledal
na Petanovo koo, kadar je videl oeta Petana, se je
vpraal, zakaj je hi tako oabna.
Ali si e tako moka, Cila? jo je vpraal, ko sta se
spet sreala.
Jaz nisem na pol toliko moka, je dejala Cila, ko-
likor marsikak mo enski.
Tu jo ima, si je mislil Andrej. Ali ne zna slovensko
ali pa noe razumeti.
BESeDA
TUJSKI PROMET
64
Ona pa ga je zavraala ravno zato, ker je imela pred
omi na eni strani domao koo, na drugi Griarjevo
hio. Toliko jo je bilo izmodrilo ivljenje, da so ji prese-
dale prazne ale in da je gledala ostro na svojo korist.
Andrejeva prijaznost bi ji mogla samo kodovati, ker bi
opravljivost in zavist takoj nahujskali proti njej vso Gri-
arjevo hio, ves mihel. Saj je morala e zaradi sestre
poreti marsikatero pikro besedo. A kaj je mogla ona za
to, e je bila sestra lahkomiselna. Njena skrb je bila ta,
da bi si zagotovila ive za starost, da bi njej ne bilo tre-
ba tako prosjaiti kakor ubogi teti, ki je bila nadloga
drugim ljudem in njej. Koa, ki jo je tako skrbno snai-
la in krasila, bi bila po oetovi smrti njena, in kar bi bilo
e treba, bi si v dvajsetih, tridesetih letih prisluila.
Kmalu pa so se za Cilo razmere poslabale.
Mladi Korbin se nas nekako ogiblje nekaj asa sem,
je dejala mou nekega dne Griarka.
Mo je zmignil z rameni: Kakor se mu zdi. Nekate-
ri pravijo, da gleda za Petanovo Zefo.
Oh, da, to govore, je dejala mati. Naa Micika pa
trpi.
Ker si ji bila ti zbudila neumne misli.
Ne jaz; Korbinovi sami, ki so vedno tiali, da se mo-
rajo zameati v nao rodbino. Saj govori Korbinka z me-
noj samo o Ivanu in Miciki, kakor da bi bila zaroka in
poroka pred durmi.
BESeDA
TUJSKI PROMET
65
Korbinki se je res silno mudilo s to srno zadevo. Od-
kar je bila sliala, da gleda Ivan za Zefo, ni dala miru ne
njemu ne Griarjevim. Sina je prosila, da naj ji izpolni
eljo in vzame Miciko, da bo mogla ona brez skrbi za-
tisniti trudne oi, prepriana, da je v dobrih rokah hia,
v dobrih rokah njen ljubi sin; z Griarko pa je preudar-
jala, kako bi spravili mlada dva, ki sta se zdela obema
materama udno plaha, skupaj, da bi se pogovorila in
domenila.
Toda Ivan je imel toliko posla doma, toliko potov,
toliko pretvez, da se je sproti razdiralo, kar sta snovali
skrbni materi. Miciki, ki je slutila razloge tega umikanja,
pa je upadal z nadami pogum, in tak mraz jo je sprele-
tel pod Ivanovimi pogledi, da ji ni la z jezika naravna,
prisrna beseda, da si mu ni upala pogledati v oi.
Materi pa sta se jezili bolj na Zefo ko na Ivana. Griar-
ka je menila, da bi bilo treba zapoditi to ensko e zara-
di hudobnih jezikov; Korbinka je pravila, koliko si je e
prizadela, da bi jo spravila od hie.
Oh, kako mi e preseda ta tujski promet! je zdihnila
Korbinka. Staro Petanko imam tukaj na glavi, mlado v
varovljah. Ti ima pa tudi eno.
Cilo misli, je dejala Griarka. Ta je bolja, ta je
pametna.
Pametna, dokler ne znori. Le pazi na Andreja!
BESeDA
TUJSKI PROMET
66
Brez skrbi! Svojega Andreja ne spustim izpred oi, in
kakor hitro mi pogleda ona za njim, bo odletela. Ti je
potem vendar ne bo vzela v slubo.
O, jaz sem dveh sita do grla.
Varujva vsaka svoje! Zakaj ta bi bila lepa, da bi se
medve trudili in delali, se potili in prezebali, to bi pa pri-
lo bogve od kod in sedlo za pogrnjeno mizo. Rod za
rodom se je ubijal tod, da sta zrasli te hii. Kdor pa si ni
pridobil ni, ne ve, kaj je denar, in kdor ga nima, ga tudi
obrniti ne zna.
Cila je kmalu zautila, kako ostro se nadzoruje njeno
vedenje, kako se pazi, kam merijo njene oi, kako se teh-
tajo njene besede, kako zbudi vsak nasmeh sumljivo po-
zornost. Za Andrejem se je kar vlekla sumna senca, in
komaj je spregovoril on s Cilo, se je e prikazala izza
ogla dobra mati ali se je oglasila ljuba sestra ali pa je po-
klical ogroenega sina skrbni oe.
Mati in hi sta postali proti Cili neprijazni. Nobene
nepotrebne besede ni bilo ve sliati med njimi, in kar
je bilo potrebnih, so se glasile kratko, osorno. Cila je
premagovala svojo obutljivost, se delala mirno, kakor
da ne bi umela namigavanja in zbadanja, delala pridno,
kolikor je mogla, in akala boljih asov.
Prisli pa so e slabi. Ko je videla druina, kako se
drita gospodar in gospodinja proti Cili, si je mislila, da
se bo le prikupila, e tej malo ponagaja.
BESeDA
TUJSKI PROMET
67
Za nobenega fanta ne mara, je menil hlapec.
Gosposkega enina aka, je pikala dekla. Vi ste ji
prekmetski in se morate zadovoljiti z nami. Ampak kdor
visoko leti, nizko obsedi.
Letala bi e, toda perja ni, se je zasmejal hlapec in
pokimal Cili.
Zaradi nje in Zefe tudi Ure niso pustili sitni ljudje pri
miru.
Ni ne maraj, Ura, je dejal Gosti, e si tudi raz-
trgana; najbolj gosposkih deklet teta si pa vendar.
O ti peklenska eljust, se je jezila Ura, ki ne pusti
ljudi pri miru! e odkrival se bo obema, etudi si ba-
ha.
Cila se je skrivala od sramu in jeze, da ne bi sliala
opravljanja, ki je trgalo njeno dobro ime; ali pa se je pri-
siljeno sama smejala, dasi so ji silile solze v oi. Razjo-
kati se je mogla ele doma, kjer je ni videl nihe, da bi ji
oital hinavino. Malosrna je spoznavala, kako tesen
je majhen kraj. Povsod se zadene lovek, e se e tako
stisne. V mestu se vendar ljudje ne brigajo toliko drug za
drugega; vsak gre svojo pot in se ogne kogar hoe. Po-
toila je svoje nadloge oetu, ki je menil, da so domai
ljudje le tako dobrega srca, tako nesebini, da gledajo
bolj na drugega ko na sebe. Ona naj nikar ne misli, da je
nimajo radi; zakaj on je slial samo hvalo; za besede se
pa ni meniti; psi lajajo, abe regljajo, in ljudje govore.
BESeDA
TUJSKI PROMET
68
Saj njemu tudi pravijo, da je milijonar; ali je zato kaj na
slabem? Teta je sitna enska; toda ljudje jo poznajo, in
ji ne zamerijo nobene besede. In slednji, o Zefi se res
govori, da se nekaj plete, in on more samo rei: Bog daj
sreo; zakaj potem smo preskrbljeni vsi.
Andreju pa se je zaela smiliti Cila, ki ni storila niko-
mur ni alega, ki ni rekla nikomur hude besede in
opravljala svoje delo vestneje ko druge. Da ni ona ni
kriva, naj bo Zefa kakrna koli, to mu je bilo jasno; zato
jo je zael zagovarjati in braniti. Govoril je z njo malo, o
navadnih reeh, ker ni imel ve srca, da bi se emil; do-
bro pa mu je delo, e je ujel hvaleen pogled njenih oi.
Tako sta se bala drug drugega in Cila e sama sebe. Ka-
dar ji je hotela zbuditi nove misli prisrnost preproste
besede in gorki pogledi, ki so jo spremljali, je preudarila,
kaj se more in kaj ne more zgoditi, in govoricam, da vza-
me Ivan Korbin Zefo, ni mogla verjeti. Brezmejna se ji je
videla razdalja med bogatim mladeniem in ubogo ne-
imrno Zefo.
Ivan Korbin, ki je vedel natanneje, kako bogat je, ni
videl nobene posebne razdalje. Pogajanje z Griarjem se
je vleklo; Ivan je slutil, zakaj ni premiljeval, e ne bi ka-
zalo ustanoviti posojilnice v varovljah. Ljudje bi nano-
sili denarja, in on bi dobil posojilo in lepo ime ljudske-
ga dobrotnika, ki bi otel rojake, najprej seveda samega
sebe, iz oderukih rok. Priel se je dogovarjati z nekate-
BESeDA
TUJSKI PROMET
69
rimi veljaki. Toda naletel je na nezaupljivost, ker je mar-
sikdo vpraal najprej sebe, koliko mu bo to koristilo, po-
tem druge, emu potrebuje naenkrat mladi Korbin po-
sojilnico. Najbolj pa je zaviralo to zadevo nasprotstvo
Griarjeve hie, ki je imela tolik ugled po okolici, da je
bil marsikateri gospodar voljan pristopiti samo pod po-
gojem, da bo Griar zraven.
Korbin sam pa tudi ni imel potrebnega dunega miru
za novo ustanovitev. Denarne tekoe so mu le po gla-
vi, in e bolj ga je muila udna ljubosumnost. Vedno se
je bal, da zasnubi prijazno, brhko tajerko kdo drug, in
vedno se je srdil na tihem, e je bil kdo prijazen z njo.
Pregovarjal se je, koliko bi dobila njegova gostilnica, e
bi vzel Zefo za eno, in on bi se pomiril, ki je bil tako
potreben miru. Toda mati je postala nevoljna, e je sin
le omenil monost takne zveze, in on se je util nesre-
nega v sporu med svojim srcem in materino voljo. Na-
ravnost kruta se mu je zdela mati. Vsaj v tej zadevi, ki je
bila vana za vse njegove ivljenje, naj bi mu pustila
prostost. Ali naj zaradi matere onesrei on samega sebe?
Kaj bi mu pomagala gospodinja, ki je premalo izobrae-
na za njegove razmere! Raji bi ostal on samec. Toda
kako bi trpelo njegovo gospodarstvo! Ali ne trpi morda
e zdaj? Svoje tekoe je zael naravnost pripisovati
svojemu samskemu stanu in materini trmi. On ne more
biti povsod, in kjer njega ni, gre vse navzkri. Mati mu
BESeDA
TUJSKI PROMET
70
pa brani vzeti tisto, s katero bi on premagal vse nadlo-
ge. Le naj mu e brani! e pride polom, ji bo lahko po-
vedal v obraz, da je ona tako hotela, da ga je ona pahnila
v pogubo. Ali misli ona, da ima e vedno majhnega otro-
ka pred seboj, ki ne ve, kaj mu koristi, kaj ne? Takne so
matere. Da ustreejo svojim eljam, svojim muham,
rtvujejo tudi sreo svojih otrok.
Kakor se je ogibal Ivan Griarjev, tako tudi ni hodil
ve na dom v mihel, in kadar je prila mati v varov-
lje, je gledal, da se nista sela sama, ali pa si je dal toli-
ko opraviti, da nista utegnila mirno razpravljati osebnih
stvari. Prav alostna se je vraala mati od svojega sina in
e bolj nevoljna je bila na Petane, ki so bili njej prekriali
narte in sinu zmeali pamet. Kaj je pomagalo, e je pri-
povedovala sinu, kaj govore ljudje, kako se mu smejejo!
e bolj se je jezil na mater in na sosede, ki ne puste njega
pri miru kakor on nje. Da bi odslovil Zefo, o tem ni ho-
tel niesar sliati. Trdil je, da dri ona vso gostilnico po-
konci in da je e veliko vpraanje, e bi ga hotela ona
vzeti, nikar da bi se mu ponujala.
Zefa je vse spletke predobro slutila in pod sladkim
smehom je skrivala grenko mrnjo proti svojim nas-
protnikom. Saj rei si ji vendar ni upal nihe ni, ker je
util vsak gospodarja na njeni strani, in navdajala jo je
ponosna samozavest, da ni enske, ki bi bila po pridno-
sti in prebrisanosti sposobneja za gospodinjo v varov-
BESeDA
TUJSKI PROMET
71
ljah od nje same. Kaj se godi v Ivanovem srcu, je dobro
vedela, delala pa se je nevedno in nedolno. Prostodu-
no je posluala prosojne Ivanove besede, upirala vanj
svoje lepe oi in se smejala, kakor da ne umeje niesar.
Naproti mu ni la kar ni, ker se je blial sam zadosti
hitro in je bilo treba samo poakati, kdaj jo dojde. Va-
si se je Ivan seveda tudi nekoliko streznil. Takrat se je
veselil, da se ni e zagovoril, takrat je razmiljal materi-
ne nasvete, govorice ljudi in razne neprilike. Potem ga
je pa spet prevzel prejnji nemir, da ni vedel siromak,
kaj bi poel. V takem omahovanju ni bil sposoben za
nobeno resno delo. Ogenj je imel v hii, poguma pa ne,
da bi ga pogasil.
BESeDA
TUJSKI PROMET
72
IV
A
vgusta mesca je priel v varovlje znanec iz
prejnjega leta, trgovec Alessandro Strada, Furlan
z Gorikega, ivahen mo, kaknih trideset let star in
silo prijazen. Stanovanje si je najel v preprosti hii, hra-
no je imel v hotelu. Slovenino je lomil tako neusmi-
ljeno, da so se mu smejali vsi, in on sam sebi najprisr-
neje. V drubi je bil zabaven, pri igri ni krtaril, ivel je
dobro in plaeval poteno. Hodil je po gozdih, meril
drevje, ogledoval, kakna so pota, kod najzloneji do-
hodi, poizvedoval, e ima Bistrica vedno toliko vode, e
ne zamrzne pozimi, ne poplavi spomladi okolice, in
skupljeval les.
Griar in Korbin sta imela najlepe gozde. Zato se je
oglasil gospod Strada takoj prve dni v mihelu pri Gri-
arjevih in Korbinovih, kjer je e kupoval prejnje leto.
Korbinka je menila, da ne more skleniti sama brez
sina Ivana nobene kupije. Gospod Strada pa se je udil,
zakaj ne opusti gospod sin hotela, ki mu ne nese ni; z
njim naj bi stopil v drubo in napravila bi imenitno
ago; on ima tako lepe gozde, in kaj mu vre surov les;
vse drugano ceno bi imel obdelan. Korbinka je pritrjala
BESeDA
TUJSKI PROMET
73
na tihem, dasi je slutila, da napeljuje gospod Strada vo-
do bolj na svoj ko na Ivanov mlin. Potem sta govorila o
ivljenju v varovljah, in gospod Strada je namignil za
alo, kaj se govori, da gleda gospod Korbin preve za
Zefo. Prosim vas, gospa, ali je to partija zanj? On potre-
buje denarja in gospodinje. Toda brez zamere!
Materi je potemnelo lice, ko je priznala, da bi bila to
nesrea za Ivana. Dajte mu vi, gospod Strada, izbiti to
misel iz glave, e je res kaj na tem. Vas bo poslual.
Najbolje bi bilo, e bi la ta enska od hie, je de-
jal Strada. Morebiti se dobi kje kakna primerna slu-
ba zanjo.
Oh, to bi bilo res najbolje.
Pri Griarjevih pa je nanesla beseda, da so tudi zae-
li opravljati Ivana, in lepo se je zdelo Stradi, da se ti so-
sedje tudi brigajo za sreo lahkomiselnega mladenia in
da si naravnost k srcu enejo njegove muhe. Oe Griar
je bil hud, mati alostna, in sin se je porogljivo smejal.
Zastran lesa pa so se dogovorili, kdaj pojdejo v gozd.
V varovljah je obdeloval gospod Strada Ivana, e da
sta se e nekoliko pogovorila z materjo in da je treba
sekati les, kadar je zrel, in ne akati, da zane trohneti.
Ivan, ki je potreboval denarja, je to uvidel in menil, da
pojdeta o priliki hoste gledat; po taki ceni pa, kakrno je
ponujal gospod Strada prejnje leto, da ne more prodati.
BESeDA
TUJSKI PROMET
74
Kupija je kupija, je dejal Strada. Zahtevati smete
vi par milijonov, jaz pa tudi ponuditi par sto kron. Po-
tem se zaneva bliati vsak od svojega konca. Koliko pa
zahtevate za ves hotel?
Ni naprodaj, je dejal Ivan ualjen, e misli ta Lah,
da je on e tako pri kraju, in hud zaradi drugih, vanej-
ih stvari.
Ta predrzni lovek se je namre meal v vse gospo-
darstvo, hvalil ali grajal brezobzirno zdaj kuho, zdaj po-
strebo in nagajal za alo, kakrne je bil Ivan kmalu do
grla sit, natakarici Zefi in kimal zaupno, da je ta enska
tako premetena, da bo gotovo ujela kaknega kalina. Kaj
briga to tega loveka? Ali bi on sam rad igral kalina?
Kdo pa je ta Lah, ki tako ari okrog? je vpraal Go-
sti Ivana.
Trgovec z Gorikega, je dejal Ivan, gospod Stra-
da.
Ej, ta ne strada. Predverajnjim sem ga videl v Mrzli
grapi. Druba je bila velika in pojedina tudi. V treh jer-
basih so enske komaj vse vkup znosile. Hoste zelo pre-
gleduje. Kaj pravite vi?
Ivan je zmignil z rameni: Ni ne vem, kaj misli.
Umeje pa svojo stvar. Jaz sem mu cenil svoja drva
kar tako, povrhu; pa mi je takno povedal, da sem imel
dosti. Z Griarjem e kupujeta. Denarja mora imeti ve-
liko.
BESeDA
TUJSKI PROMET
75
Jaz ga nisem tel, je dejal Ivan. Dandanes arijo po
svetu najbolj pekulantje, ki delajo s tujim denarjem.
Dobiek vtaknejo v svoj ep, izgubo trpe drugi. Tuj de-
nar zapravljati je lahko, prav pa ni.
Svojega zapravljati je pa tudi neumno. Rei pa se
mora, da je letos dobra letina. e bi imele krave e dva-
krat toliko mleka, tujci bi popili vsega. Vsako jajce se
proda sproti, in za jagode, maline se kar trgajo. Za nas
je dobro, e zapravljajo; naj bo e denar igaver hoe.
Gosti je el; Ivan pa je preudarjal nevoljen, koliko
dobika imajo drugi od njegovega truda; on pa bo mo-
ral biti vesel, e bo pokrival stroke, e se ne izkae na-
zadnje, da ni delal samo brezplano, ampak celo v svojo
zgubo. Zdaj se je spominjal materinih nasvetov. Kako
prijetno in zlono bi bil ivel z malo dela, brez skrbi!
Zdaj so mu hodili na misel prejnji veseli dnevi, ko ni
imel e glave polne nartov, ne srca polnega pekoih
ustev, ki se jih ni mogel znebiti.
In zdaj je priel e ta predrzni Lah, ki je dvorjanil Zefi
kar po domae, ki je rabil pomanjkljivo znanje sloven-
ine za izgovor in opravibo, da je govoril tako narav-
nost, da vasih Zefa ni vedela, ali bi se jezila ali smeja-
la. Ona se je v takem primeru seveda smejala; Ivan pa se
je jezil.
Kadar je bilo deevno vreme in je napravila gospoda
ples, je zavrtel gospod Strada, dasi je imel za plesanje
BESeDA
TUJSKI PROMET
76
dosti gospe in gospodien, kar Zefo in zapeljal tako tudi
druge gospode. Zefa je la iz rok v roke. Ivan pa je ho-
dil s prisiljenim smehom na ustih po dvorani, poslual
zasmeh poskone godbe in roganje razposajenega ve-
selja in umikal zavistne oi lesketajoim pogledom in
areim obrazom, ki so se smejali njemu, edinemu pu-
steu v veseli drubi. Oh, kako je bil hud na Zefo! Zapo-
dil bi jo bil, toda toliko pameti je vendar e imel, da je
razvidel, da bi bilo takno ravnanje neupravieno, ne-
spodobno, smeno. Ali je ona le kolikaj zanemarila
svoje dolnosti? Ali ni prisiljena plesati, dasi morda ne-
rada plee? Ali ne skrbi ona s svojo prijaznostjo in po-
strteljivostjo najbolje za prospeh njegovega podjetja?
Nekoliko resneja bi vendar smela biti. Toda e jo zapo-
di on, dobo ona takoj deset drugih slub. Ali bi bilo nje-
mu to ljubo? Kaj taknega on e misliti ni hotel.
Ta vraji Furlan, se je smejal major Rabi Ivanu, je
tako zbebil Zefo, da e zame ne mara ve. Vedno jo kli-
e, in e je ne poklie on, pritee sama, e ne eli spet
esa gospod Strada, ki ravna z njo ravno tako kakor s
slovenino. Pokliite ga, gospod Korbin, da napravimo
igrico!
Sedli so k igri in igrali dolge ure. Gospod Strada, ki je
bil miren in vesel, in gospod major, ki je igral pozorno
in razgrajal, e je hotel kdo drug igrati umazano, sta do-
bivala; Ivan, ki je bil razburjen, ki je skrival s trudom
BESeDA
TUJSKI PROMET
77
svojo nevoljo, je zgubljal denar in potrpeljivost. Samo-
zadovoljnost gospoda Strade se je zdela njemu oholost,
ki razkazuje svoje bogastvo v zasmeh njemu siromaku,
in mrnjo so mu netile razvnete misli in hude slutnje,
kaj vse premore denar. Jeza, zavist in ljubosumnost so
se trgale za ubogo srce, ki ni imelo nobenega miru. Za-
kaj odloiti se vendar ni mogel Ivan na nobeno stran;
rogal se je sam sebi zaradi te neodlonosti in valil kriv-
do na trdosrno mater, na preernega Laha, na gmotne
razmere. Nadejal se je namre, da dobi posojilo pri Gri-
arju. e bi pa zvedel ta, da gleda on za Zefo, bi mu ga
najbr ne dal. Torej mir, mir, da si sam ne zadrgne vra-
tu! Morda se spremene razmere. Kaj, ko bi umrla naj-
huja nasprotnica njegovih namer, ljuba mati? Pro,
pro s pregrenimi eljami! Da bi le tudi akala Zefa!
Nevoljen je poklical drugega jutra Ivan Zefo k sebi in
ji oponesel, zakaj se tako udno vede proti gospodu
Stradi. Ona pa se je udila, da si ni v svesti, da bi se vedla
drugae proti njemu ko proti drugim gostom; prijazna
je ona z vsakim lovekom, tem lae in raja, e je z njo
kdo prijazen, in gospod Strada je zelo prijazen.
Da jo vabi gospod Strada, da bi la k njegovi teti v Aj-
dovino in prevzela tam gostilnico na raun, tega ni
povedala Zefa, zadovoljna sama s seboj in z razlogi go-
spodarjeve nevolje, ki jih je dobro slutila. Mislila si je, da
se mora ozirati v prvi vrsti na svojo korist, ki ji pravi, da
BESeDA
TUJSKI PROMET
78
naj se ne zameri nikomur. Kaj pa hoe pravzaprav go-
spodar? Morda e sam ne ve. Ali naj mu pove ona? Siro-
mak, ki si ne upa z besedo na dan! In zaradi praznega
akanja naj se zameri ona gospodu Stradi, ki je tako ra-
dodaren, ali gospodu majorju, ki je tako duhovit? Rav-
no Stradova prijaznost bi utegnila pospeiti gospodar-
jevo odloitev, naj bo e kakrnakoli. Seveda si je laskala
Zefa, da bo odloitev ugodna. Da bi si pa ona med tem
asom grenila ivljenje, se ji je zdela neupraviena zah-
teva. Gospodar mora spoznati, da ona ni odvisna od nje-
ga, da je morda ona bolj potrebna njemu ko on njej. Po-
tem padejo morda ovire in pomisleki. Da ima ona Iva-
novo mater proti sebi, da so ji na poti vsi Griarji, da
ugled Petanovega imena tudi ne pospeuje njenih na-
mer, to je dobro vedela. Zanaati se je mogla le nase,
skrbeti je morala sama zase; osamljena med domaini,
ki so jo pisano gledali in bi ji iz srca privoili ponianje,
je iskala zaslombe tudi pri tujcih. To pa je imela vedno
pred omi, da mora stati trdno in hoditi varno, zdaj na-
ravnost, zdaj po ovinkih, e hoe priti do zaelenega
cilja.
Ivan se je sramoval, da je bil oital Zefi prijaznost z
gosti. Smene in otroje so se mu zdele lastne besede in
prozorne tudi brbljavim oem. Kaj si je morala misliti
Zefa! On se je kazal ljubosumnega na taknega tujca, ki
ga lahko on vsak dan vre iz hie!
BESeDA
TUJSKI PROMET
79
Oh, kako rad bi ga bil vrgel Ivan! Toda pod kakno
pretvezo? Da se nespodobno vede? Tega bi njemu ne
verjel nihe. Ali naj ga prepodi z osornostjo in s pika-
njem? To je bil Ivan e poskusil; toda ivahni Lah je ra-
zumel samo to, kar je hotel; vse drugo je preslial ali pa
obrnil tako v smeh, da se je util ugnanega on, gospo-
dar. In kdo se je onemu sporazumljivo muzal, kdo nje-
mu kodoeljno smejal? Zefa. In njo naj vzame on za
eno, za druico svojega ivljenja? Ali ni stokrat bolja
Griarjeva, tako pohlevna in modra? A kako so se
ohladili ponosni Griarji! Po njegovi krivdi. Koliko je
tega, kar je prila zadnji v varovlje pogledat z bratom
Micika prijazna in domaa? Ivan pa je bil v zadregi in
razmiljen. Izgovarjal se je z nujnimi opravki, da se ni
utegnil z njo meniti. Prisedel pa je bil neznosni gospod
Strada in zabaval brata in sestro, kupil Miciki cvetlic in
slaic in spremil oba dale proti domu.
Oh, kamorkoli je stopil Ivan, povsod se je zadel ob
tega Laha! Ta lovek ga ene s porogljivim smehom, s
prezirljivim vedenjem, s tihimi spletkami v obup. Go-
tovo spletkari tudi pri Griarjevih proti njemu. Zakaj
tiita vedno skupaj z Andrejem? Kaj hodita okrog njego-
vega posestva, kakor da bi ga hotela ceniti? Ali ga ni e
vpraal naravnost ta lovek, koliko zahteva za svoj ho-
tel? Oh, kako dobro ve, kako slabo se obrestuje hotel!
Zatorej ponuja tisto smeno vsoto, ki bi donaala ena-
BESeDA
TUJSKI PROMET
80
ke obresti in reila njega, kakor poudarja, vseh sitnosti
in vseh nevarnosti zgube. Oh, da, vseh nevarnosti zgu-
be in hkrati vseh nevarnosti dobika.
Tudi z materjo in herjo so e vekrat videli ljudje
tega tujca, ki se je predrznil neko sam povabiti Ivana,
da naj se pelje z njim h Griarjevim, e da je druba
tako pametna in prijetna, domaa hi tako prijazna.
Ivan seveda ni el. Ampak ko ga je sreala potem Mici-
ka in vpraala, zakaj ne pride ni ve v vas, je odgovo-
ril moko: Saj imate Laha namesto mene.
Gospoda Strada misli, je dejala ona in nekoliko za-
rdela. Prijazen in dober lovek je, in kaj hoemo, ko ne
marajo domai ljudje za nas!
S tujci ste pa tudi vsi prijazneji, je dejal hladno
Ivan.
Oh, kako se moti, Ivan! Ali smo tebe e kdaj spre-
jeli neprijazno? Ali nam nisi bil vedno ljub in drag? Ali
si morda meni katerikrat kaj zameril? lovek ree va-
sih res kakno besedo preve; a to se lahko poravna, e
pridejo ljudje skupaj. Pridi no spet, Ivan!
Ponudila mu je roko, in ker je ni takoj prijel Ivan, so
se ji orosile jasne oi. Ivanu pa je stal pred omi gospod
Strada, in kdor je bil temu prijatelj, se je zdel njemu so-
vraen. Nekaj mlanih besed je e spregovoril Ivan, in
Micika se je obrnila in la. Ivan je postal in gledal malo-
marno za njo. Videl je, kako je potegnila robec iz epa
BESeDA
TUJSKI PROMET
81
in ga pritiskala na obraz. Ta pogled mu je bil neprijeten.
Opravieval se je z zavestjo, da ji ni dal nikdar nobenega
povoda kaknim nadam, in prav se mu je zdelo, da je bil
tudi zdaj malobeseden. Z marsikaterim dekletom e pri-
jazen ne sme biti lovek.
Tako je mislil in govoril Ivan takrat, in ivo mu je sto-
pil ta dogodek pred oi zdaj, ko je slonel jezen in alo-
sten na oknu, gledal po zelenem polju in nevoljen po-
slual under z verande in vrta. Kesanje se je budilo v
njegovem srcu in pamet, pamet, ubogi Ivan! je klical
sam sebi. Toda pamet je dolgoasna pridigarica, ki manj
obeta, ko stori, strast pa ognjevita agitatorica, ki vnema
z laskanjem in obeti svoje posluavce in obeta tem lae,
ker ji gre za svoj uspeh, ne za korist drugih.
Na verandi je sedel takrat z gospodom majorjem hu-
domuni gospod Strada.
Zasmejte se, gospodina Zefa! je dejal in se obrnil
h gospodu majorju. Videli boste, gospod major, kako
hitro bo gospod Korbin tukaj. To je elektrini zvonec, ki
je treba nanj pritisniti, da pride gospodar. Evo ga!
Zefa se je bila namre res zasmejala tej neumestni ali.
Ivan je prisedel, miren na videz, v srcu pa razburjen,
kaj sta se spet menila gospod Strada in Zefa, in poslual
potrpeljivo neslane besede sitnega loveka.
Ta gospodina pojde z menoj, je dejal gospod Stra-
da.
BESeDA
TUJSKI PROMET
82
Zakaj pa ne? se je nasmehnila s sladkim glasom
Zefa.
Nikar ne hodite, krasna Zefka! je ugovarjal major.
Kaj ponemo mi siromaki brez vas?
Naj gre! se je smejal Ivan, dasi ga je lomila jeza na
Zefo, ki se je spogledljivo muzala, na drznega Laha, ki se
je norca delal iz resnih stvari, in na majorja, ki se je zra-
ven bedasto real. Strupeno elo so pustile v njegovem
srcu Lahove besede in Zefin odgovor. Zbudile so se
hude slutnje, in premiljeval je Ivan, ali naj bi sam pri-
jel natakarico, kaj ima s tem tujcem, ali poizvedel po-
strani drugod. Primerneja in dostojneja se mu je zdela
druga pot, kjer se mu ne bo prikrivala resnica in kjer se
vedno lahko umakne, preden se osmei. Prevzela ga je
bila namre vsled vednega zbadanja, ki ga ni mogel za-
vraati, nestrpna obutljivost, in grozno se je bal, da ne
bi dal Lahu novega povoda za roganje.
Vstal je od mize in stopil kakor po opravkih v kuhinjo.
Povpraal je po tem in onem in pripomnil mimogrede,
da se sue Zefa skoraj samo okrog gospoda Strade in da
ga umeje prav dobro, dasi govori gospod slabo.
Slabo govorita oba, je dejala kuharica, dogovorila
sta se pa e prav dobro.
Saj stieta vedno glave vkup, je menila hina. Naj
ga ima! Jaz ji ga ne zavidam. Ali pojde res e zdaj z
njim?
BESeDA
TUJSKI PROMET
83
Ivan je vedel dosti, in strast je zavrela v njegovi dui,
ki mu je e dolgo grizla in trgala osrje, ker ji ni mogel
dati nobenega duka. O, kako je rtil tega tujca, ki je bil
prehitel njega in njegove pomisleke! Prekleta neodlo-
nost, ki se ozira na ves svet, samo na svojo osebo ne! Da
bi se preprial sam, e je res, kar si domiljuje on, kar si
domnevajo drugi, da bi poskusil s snubitvijo izriniti tek-
meca iz srca srnjeoke tajerke, to mu v razburjenosti
niti na misel ni prilo; vse pametne misli mu je zagrni-
lo in zaduilo razburkano valovje strasti. Mrana jeza je
napolnila nesreno srce, bledila in paila mlado lice in
divje gorela iz sivih oi. Skrivati je e mogel Ivan to jezo,
iz strahu, da se ne osmei; krotiti je ni mogel ve.
Torej kako je z najino kupijo, gospod Korbin? je
silil vanj gospod Strada spet nekega veera in dokazo-
val, kako malo dobika daje Ivanu zazidani denar, kako
malo je upanja, da bi se izboljale razmere.
Ivan je komaj razumel te besede, ker mu je lo po gla-
vi, kaj se neizogibno blia. Tujci odhajajo, in tudi ta Lah
se odpravlja. Toda ta ne pojde sam; odvedel mu bo ono,
brez katere ni mogel Ivan ve iveti, kakor se mu je zde-
lo.
Gospod Strada pa je govoril mirno naprej, da naj ven-
dar rauna gospod Korbin, e sploh e pokrivajo dohod-
ki hotela obresti dolgov.
BESeDA
TUJSKI PROMET
84
Gospod Strada, je dejal s priduenim glasom Ivan,
ki je bil ujel zadnje besede, kaj pa vam mar moji dolgo-
vi?
O, prosim, gospod Korbin, meni so zelo mar, se je
smejal Lah. e kupujem kakno posestvo, se moram
vendar pouiti, koliko lei na njem bremen. Porabite
priliko, gospod Korbin, ki se vam ponuja, in prodajte!
Nobene besede ve, gospod Strada! Govoriva o dru-
gih reeh! ga je ustavil Ivan in mril obrvi. Kakor a-
ree oi strupene kae, ki prei na svoj plen, se je upiral
vanj Lahov pogled. Uniiti me hoe, ugonobiti me hoe,
mu je lo po glavi, in tak gnev mu je kipel v srcu, da bi
kar zgrabil no na mizi in ga zasadil temu loveku v prsi,
da bi se ga znebil za vedno.
Kakor drago, je nadaljeval Lah. Morda se boste e
kesali, da niste sprejeli moje ponudbe; zakaj nocoj sem
dobre volje, naravnost zapravljiv; drugi, ko boste vi pri
volji, bom tial morda jaz epe. Kdo ve? Kaj pa les na
Hribu, o katerem sva tudi e govorila, ali je naprodaj?
Ivan je sedel za mizo kakor prikovan; razumel pa spet
ni tega vpraanja, ker je bil ves utopljen v svoja ustva.
Ali poginem jaz ali pa on, mu je sililo v glavo; ali pa on,
se mu je mealo po glavi.
Gospod Korbin, ali dremljete? mu je stresel roko
gospod Strada. Les na Hribu, ali je naprodaj?
BESeDA
TUJSKI PROMET
85
Na Hribu, da, na Hribu, je ponovil Ivan. Dobro.
Bova videla, bova videla.
Ves je prebledel, ko je to govoril; zakaj hipoma, brez
njegove volje, so se zvezale besede z groznimi nadami,
ki se niso dale ve odgnati.
Nad Mrzlo grapo se razprostira proti jugu visoka pla-
nota, ki ji ljudje sploh pravijo Hrib, obrastla veinoma s
svetlim bukovjem. Iz hoste pa se dvigajo tudi koati hra-
sti, ki gledajo zaniljivo na okleene in oskubene bra-
te po dolini, katerim odseka vsako leto sproti zeleno
mladije sekira.
Najlepe gozde na Hribu imata Griar in Korbin, ko-
likor e nista posekala. Zemlja je gori dobra, pokrita z
mehkim mahom, s suhim vresjem, z borovnievjem in
praprotjo, nastlana v pozni jeseni, kadar trga slana z
drevja pisano obleko, s umeim listjem. Proti grapi visi
svet precej strmo, dokler se ne pretrga nanagloma v
grozen prepad, ki zija nad Mrzlo grapo. Na tem bregu
trepeta samo tu in tam kakna breza; tla pa pokriva dol-
ga, ostra trava, obrnjena kakor poesana proti grapi. Tja
branijo hoditi otrokom, ker je nevarnost, da spodrsne
noga in se lovek potem na strmini teko ujame; zato si
tudi marsikdo natakne dereze, kadar grabi listje ali kosi
vresje na tem koncu gozda.
Ta strmi breg, ta polzka trava in temna nakljuja so
silila Ivanu v glavo, ko je bil omenil gospod Strada gozd
BESeDA
TUJSKI PROMET
86
na Hribu. Prilika se mu je predstavljala tako ivo, kakor
da bi stal sam na strmini. Zdaj zdaj mu je spodletela
noga, in dral je navzdol in se lovil za grmovje in zasa-
jal peto v trdo travo; a nobena stopinja ni drala; ne-
vzdrno, vedno hitreje je letel v prepad.
Bled in prepadel je bil Ivan, ko je mislil grozne rei in
govoril prazne besede. Ker ni mogel doakati, da bi se e
vzdignil Lah izza mize, je vstal sam, voil lahko no in
hitel pro. Zdelo se mu je, da se bo lae ustavil sku-
njavi, e ne bo gledal tega loveka. Kakor omotien se je
opotekal proti svoji spalnici, naroil pa je gredo, da nje-
mu ni treba pripravljati zajtrka za drugi dan, ker pojde
najbr v mihel po opravkih.
Ivan je vedel, da vstaja gospod Strada zgodaj in kod
hodi vsako jutro. On je vstal e bolj zgodaj; saj ni mogel
spati vso no od razburjenja. Odpravil se je tiho od do-
ma in akal zunaj na polju, kdaj pride Lah. Ni e akal
dolgo, ko se je prikazal izza hi debeli moak in so se
zauli hitri, drobni koraki.
Ha, dobro jutro, gospod Korbin! je pozdravljal i-
vahno gospod Strada. Kam tako zgodaj?
Na Hrib. Pojdite z menoj! je dejal Ivan, ko se je bil
ozrl okrog, e ga ne slii nihe drug.
A jaz e nisem zajtrkoval.
Prosim, tukaj, je dejal Ivan, natoil iz steklenice a-
ico konjaka in ponudil kruha in suhega mesa.
BESeDA
TUJSKI PROMET
87
No, prav, pojdiva! Morda se naredi te zadnje dni
kupija, je dejal gospod Strada in jedel s tako slastjo, da
mu je Ivan zavidal.
Zavila sta po polju proti Hribu, in gospod Strada si je
zavihal hlae, ker je leala teka rosa po travi, in oba-
loval, da se ni bil bolje obul za na goro. Imel je namre
gosposke, gladke evlje na nogah, kar je bil Ivan, ki je
nosil nekoliko okovane, s tihim zadovoljstvom takoj za-
pazil. Menil je Ivan, da ni nobene posebne strmine, pot
dobra in v gozdu tla suha. Potem sta govorila o kupiji.
Gospod Strada je spet poudarjal ugodnosti svoje po-
nudbe, in da skleneta lahko kup na odprto roko, da po-
stane veljaven ez dalje asa, eprav ez dve leti. Ivan pa
je hotel imeti denar takoj, zraven pa e pravico, da bi se
smel skesati, da bi tedaj v dogovorjenem roku ali izroil
gozd ali pa vrnil kupnino.
Tako sta prilezla na Hrib, in Ivan je zael razkazova-
ti svoj les kupcu, ki se je delal nezadovoljnega, razoa-
ranega.
To so ibe, to niso drevesa, je dejal in prijemal naj-
tanja debla, in kako malo je hrasta! To ni ne za tesar-
ja ne za mizarja; to je kurjava.
Ivan bi se bil jezil, e bi ga ne bile muile druge misli.
Zadnji konec njegovega naklepa je stal e vedno v gosti
temini, in lotevala se ga je plaha neodlonost. Zdaj se ni
zgodilo ni hudega, mu je sililo v misli; on se e vedno
BESeDA
TUJSKI PROMET
88
lahko obrne, in noben iv lovek mu ne bo mogel oitati
ni nepotenega, e slutil ne bo nihe, kaj se je pletlo v
njegovem srcu. Vraga! Kaj pa se je pletlo? Ali se hoe
on kolikaj udeleiti? Ali hoe le z mezincem ganiti, da
bi pomagal nakljuju? Nakljuje je nakljuje, in kdo mo-
re kaj zato in kdo je kriv, e se kaj nakljui? Zakaj se dela
on sam pred seboj slabega, nego je!
Gospod Strada ga je zael spet draiti z Zefo, e da
naj se je zdaj e nagleda, preden mu jo on odpelje.
Ivan se je zakrohotal in prebledel. Odgovoril ni ni;
potegnil je spet iz epa steklenico s konjakom in plo-
ato kupico, natoil do vrha in ponudil gospodu Stra-
di. Ta je zvrnil aico, zadovoljen zacmokal in pohvalil
pijao, da ga prijetno greje. Ivan mu je natoil znova, in
gospod Strada se ni dal prositi. Postal pa je zdaj e bolj
vesel in zgovoren. Zbijal je ale na svoj in Ivanov raun,
blebetal slane in neslane dovtipe in govoril imdalje bolj
sam zase. Ivanove misli pa so bile e splavale v drug
kraj, in lotila se ga je neznosna nestrpnost in koprnea
elja, da bi bila vendar e stvar konana. Vse je trepetalo
v njem.
Gospod Strada je sedel mirno v senci koatega hrasta.
Ivan pa je stopical sem in tja, ker ni mogel ne sedeti ne
stati na svojem mestu. Stresel se je sam pred svojim
udnim glasom, ko je povabil Laha, da naj gresta po-
gledat e Griarjev gozd, od gornje strani.
BESeDA
TUJSKI PROMET
89
Gospod Strada je vstal, se zleknil in momljal, da je
truden, da bi najraji spal. Kratke noge so se mu opleta-
le, obraz je arel, motne oi na pol meale. Hodila sta
poasi in varno, ker se je Strada spotikal ob korenine in
moral obiti vsak jarek. Govoril je pretrgoma in se sme-
jal sam sebi. Ivanu pa so se mrzlino svetile oi. Vse mi-
sli so mu bile zastale, in kakor v groznih sanjah je brez
volje vodil tovaria proti nevarnemu bregu. Zganil se je
od strahu in zadrhtel po vsem telesu. Iznad visokega
hrasta, ki je stal na kraju gozda, se je vzdignil kakor tem-
no siv mrtvaki prt velik jastreb, in zrak je zastokal pod
tekimi perutmi, ki so plavale poasi ez Mrzlo grapo.
Ivan se je umiril. Dejal je polglasno, da si lae ogleda-
ta gozd, e stopita na jasni breg. Umaknil se je, da bi el
tovari naprej, in pokazal z roko, kod naj gre. Gospod
Strada se je neumno smehljal in poskual oprezno z
nogo, e je pot varna. Ivanu je zastala kri po ilah, in kar
otrpnil je v groznem priakovanju, kaj se bo zgodilo,
kakor brez zavesti, ali eli ali ne eli, kar se bo zgodilo.
Prijeti je hotel Laha, da ne bi stopil naprej, a roka se ni
stegnila; zaklicati je hotel, a nobenega glasu ni bilo iz
grla. Zdaj zdaj bo groza in konec, mu je umelo po gla-
vi. Tedaj pa se je vzdignila v blinji goi suha starka,
Ura Petanova, ki je nabirala suhe veje in iskala gob, in
zavpila:
BESeDA
TUJSKI PROMET
90
Kaj pa hodita tod? Ali ne vidita, kako strm in neva-
ren je breg? Ali se hoeta zvaliti v Mrzlo grapo, neum-
na krica?
Tiho bodi Ura! je dejal Ivan in potegnil gospoda
Strado nazaj k sebi. Tukaj e ni nobene nevarnosti.
Kaj pravi starka? Kaj pravi? je momljal gospod Stra-
da in se dobrovoljno smejal.
Ni takega, je dejal Ivan. Pravi, da so krici neum-
ni.
krici neumni, je ponavljal Strada, ker zapravlja-
jo denar.
Ivan si je globoko oddahnil. Kakor da bi se bil prebu-
dil iz tekih sanj in radosten spoznal, da so bile samo
sanje, tako lahko mu je bilo pri srcu. Od veselja bi bil
zavriskal, e bi ga ne bil zadreval in motil neprijeten
spomin. Uri je stisnil, ko je peljal Laha mimo nje, celo
krono v roko in jo posvaril, da naj ne hodi preblizu k
prepadu.
Gospod Strada pa je govoril kakor sam sebi, da je Gri-
arjev gozd lepi, da bo kupil on les od Griarja, ki je
pameten gospodar in ima lepo her. Micika, da, Mici-
ka, dekle, kakor se spodobi, in denar bo imela.
Ivan je poslual samo na pol, ves prevzet od burne
radosti, da se je reil krivde.
Sonce je pripekalo; mamljiv duh po cvetju, listju,
smoli, ki se je parila v vroini, je bil zasopel vso hosto.
BESeDA
TUJSKI PROMET
91
Gospod Strada je toil, da je truden, da mu je vroe in da
se ne mudi nikamor, in ko sta prila do hladne sence, je
vrgel suknjo, ki jo je nosil na roki, na tla, se zarotil, da ne
stori nobenega koraka ve, in se stegnil po tleh.
Ivan je sedel na debelo obrastlo korenino in se prepu-
stil svojim mislim. Pred njim je leal mladi, krepki Lah
in spal z brezskrbno samozavestjo. Popolnoma varnega
se je util in niti slutil ni, kakni nevarnosti, kakni groz-
ni smrti je bil utekel ravnokar. In iv lovek ni slutil nie-
sar, in sumiti ni smel ni, in kdor bi se predrznil izrazi-
ti najmanji sum, tega bi zgrabil Ivan in vlekel pred so-
die, ker mu blati poteno ime. Ivan je gubanil elo in
pogledal ostro okrog sebe, kakor da bi iskal predrznea,
ki bi si upal kaj slutiti, kaj sumiti. Nikjer ga ni bilo, in
ponosno se je poravnal Ivan. V srcu pa se je oglasil to-
nik in navajal dokaze in klical prie in pobijal ugovore,
in nobenega zagovornika ni bilo, ki bi bil navedel vsaj
eno olajevalno okolnost.
Ponian in pobit je sklonil Ivan glavo, jo podprl s ko-
molci in premiljeval, kako se je mogel tako spozabiti,
tako zaiti. Jezil se je na Laha, ki mu hoe vzeti Zefo. Za-
kaj je ni vzel prej on sam? Zakaj je ni snubil? Ali more
izbirati dekle, ki ima enega samega snubca? Sam si je
kriv nesree. Ali res on sam? Kaj pa oziri in ovire? Na
eni strani mati, na drugi Griarjevi, okrog in okrog
znanci, katerim to ni mar ni. Ti, ti so krivi, da je on za-
BESeDA
TUJSKI PROMET
92
el, kamor je zael, in e bi bil postal on morivec, kdo bi
bil pravi krivec? Tisti, ki so ga gnali tako dale. In e bi
ga ne bila prijela za roko prijazna srea in ga potegnila
pri zadnjem koraku nazaj, kakno grozno krivdo bi si bil
nakopal, in kdo bi ga obsojal potem najhuje? Tisti, ki
mu ne privoijo mirne, nedolne sree. In kako krivini
so! Niesar ne morejo oitati Zefi, ker je potena in prid-
na, in vendar jo opravljajo, samo da bi jo omrzili njemu.
e je ona sirota, ki ima nerodnega oeta, ali ni krivda
tem veja, ki tepta pravico in usmiljenje? Oh, in on,
kako je pravien in nedolen! Poslual je ta opravljanja,
dasi je vedel, da so neutemeljena; zametaval je blago
srce, ker ni iz bogate hie, in pridne roke, ker si same
sluijo svoj kruh. In kaj je bil vzrok? Strahopetnost. Kri-
vinih ljudi se je bal, svoje vesti ne; zato je zael.
Lotila se je Ivana obupna otonost. Sam sebi se je
gnusil zaradi nemoatosti, ki je rodila toliko zla. Kako si
je obteil vest! Da bi se ne zameril drugim, je padel sam;
da bi ustregel drugim, je vzel nase butaro, ki jo bo no-
sil vse ive dni.
Gospod Strada se je preganil v spanju, ker ga je obsi-
jalo sonce skozi listje, in zdihnil.
Hvala Bogu, je zdihnil tudi Ivan, da se ni zgodila
nesrea!
Zdaj je presodil trezno svoj nespametni, brezglavi na-
klep. Petanka ga je obvarovala zloina, teta njegove
BESeDA
TUJSKI PROMET
93
Zefe. e bi se ta ne bila oglasila o pravem asu, bi se bilo
zgodilo, in ona bi bila pria, ki bi postavila na la pri-
pravljeno tajbo, ko bi se izgovarjal on, da ga niti zraven
ni bilo. In bogve koliko drugih ljudi je tudi videlo njega
in Laha, dasi jih sama nista zapazila. In kdo bi njemu
potem e verjel, da se je ponesreil Strada sam, da ni on
ni zakrivil!
Pogledal je Laha, ki je e vedno spal, in domiljija mu
ga je pokazala razbitega v Mrzli grapi, v krvi, ki klie
maevanje na morivca. Gorka hvalenost Zefini teti se
mu je oglaala v srcu, in po udno zvijanem sklepanju,
ki se ga ni prav zavedal, je priel do zakljuka, da mora
samo prijazno sreo, ki mu je pripeljala Zefo v hio, za-
hvaliti, da ga je reila njena teta. Ali mu jo je pa pripe-
ljala srea res samo zato v hio, da mu jo odpelje tujec?
Morda se pa posrei njemu, da jo vendar e obdri. Naj
vsaj poskusi! e izbere Zefa gospoda Strado, v bojem
imenu! as in razdalja bosta zacelila rano. Morda se bo
pa premislila, e spregovori on pravo besedo; morda
aka na to besedo. Kolika srea potem, in kako se bo on
smejal Lahu, ki meni, da je za denar vse naprodaj!
Ivan je sklenil, da se ne bo oziral zanaprej na nikogar
drugega ko na sebe in svojo vest, da zasnubi Zefo o prvi
prilonosti kljub vsem oviram. Celo mikalo ga je kljubo-
vati sebinim sorodnikom in bahatim Griarjem, ki me-
nijo, da imajo njega e ujetega v mrei.
BESeDA
TUJSKI PROMET
94
Ivan je dregnil Laha s palico v nogo, da bi ga zdramil.
Gospod Strada je nekaj zagodrnjal, zgrabil z roko za
nogo, kamor ga je bil sunil Ivan, in spal naprej. Kakor
hoe, si je mislil Ivan; toda zapustiti ga ne morem.
Legel je v senco, in spanec je posilil tudi njega.
Tako sta leala drug zraven drugega. Gospod Strada
je spal trdno in mirno, Ivan pa se je prekladal in stokal
in zdihoval, ker se mu je sanjalo, da se ruje z Lahom, ki
se ga oklepa z rokami in nogami, mu kae bele zobe in
ga prebada z majhnimi omi in puha od jeze in zlobe;
oba se valita po bregu v prepad in letita brez konca in
kraja v velikem loku v globoko grapo. Mrzel pot je oblil
Ivana po obrazu, in srce mu je koprnelo v grozni tesno-
bi, kdaj se mu razbije glava ob ostri peini. Zakrial je od
strahu in planil pokonci.
Kaj pa je? je zazeval Lah.
Hudega ni bilo ni. Krave so se bile pripasle po hos-
ti, gledale nekaj asa zaudeno naa dva zaspanca, in
ker se ni zganil nobeden, se je pribliala najpredrzneja
Ivanu, iztegnila hrapavi jezik in mu obliznila roko. Od-
skoila pa je, ko je Ivan zakrial, in preplaena gledala s
tovariicami od dale, kaj to pomeni. Gospod Strada pa
se je predramil in se zakrohotal tako glasno, da je vzdig-
nila vsa reda repe pokonci in zbezljala po hosti.
Ivanu je e vedno tolklo srce, in oble so ga neprijet-
ne misli, e se ni morda sam ovadil v spanju. Toda go-
BESeDA
TUJSKI PROMET
95
spod Strada je bil tako dobre volje, tako ivahen, tako
zavzet za svojo kupijo, da se je Ivan potolail; postal je
celo mehak, tako popustljiv, da je kupil gospod Strada,
preden sta se vrnila v varovlje, od njega ves les, kar ga
je imel on na Hribu. Gospod Strada je bil vesel dobre
kupije, Ivan pa tudi, ker je hotel nekoliko pokore delati
in ker je potreboval denarja.
Pozno zveer, ko so bili e odli drugi gostje spat, sta
e sedela pri pijai Ivan in gospod Strada in se alila in
pela lake pesmi. Vsak za eno roko sta drala Zefo in
govorila vanjo, da se je smejala ona zdaj temu, zdaj one-
mu, ker ni razumela ne tega, ne onega.
Ko pa se je odpravljal gospodar v spalnico, je ustavil
Zefo, ki mu je svetila, in jo vpraal, e misli ona res vzeti
gospoda Strado.
Zefa, ki se ni nadejala takega vpraanja, je osupla
molala.
Pusti ga, Zefa, je silil Ivan, preden je ona kaj rekla,
in jo objel, pusti ga, ker te vzamem jaz za svojo enko!
Oh, kako se norujete z ubogo siroto! je dejala Zefa
in si zakrila z roko obraz.
Tu moja beseda in moja roka, je dejal Ivan in ji
obrisal z roko solze, ki so ji bile polile rdea lica.
BESeDA
TUJSKI PROMET
96
V
O
d pijae in razburjanja je drugega dne Ivana gla-
va bolela, in nobene posebne blaenosti ni util v
srcu. Da bi se ponoreval s pogorelim Lahom, mu e na
misel ni prilo.
Prva mu je voila dobro jutro Zefa s tako vabljivim
smehom na ustih, s tako vroimi omi, da je takoj
vzplamtela stara strast. Ivan jo je prijel za roke, potrdil
besede prejnjega veera in menil, da bi napravila poro-
ko e pred zimo.
Ali ne bo prezgodaj? je dejala Zefa tiho in zardela
pobesila oi.
Ivan pa je dejal, da im prej, tem bolje; samo zadnji
gostje naj e odidejo, da bo mir v hii; in Zefa se je dala
pregovoriti.
Ampak dotlej bodiva tiho, Zefa, je dejal, in stvar
naj ostane med nama.
Kar je vam drago, je meni prav, je menila ona lju-
beznivo in la po svojih opravkih.
Ivanu je bilo na jeziku, da bi jo vpraal, zakaj ga vie,
ko sta vendar zaroena; toda premislil se je, in ko je bila
Zefa odla, se mu je zdelo, da je ravnal prav. Nekaj, sam
BESeDA
TUJSKI PROMET
97
ni vedel kaj, mu ni ugajalo na tej enski. Kadar jo je gle-
dal, je gorel zanjo; spominjal pa se je ni s posebno ra-
dostjo. Njen smeh se mu je zdel prenavaden, oi poe-
ljive, vedenje predrzno, in vedno se mu je vsiljevalo pri-
merjanje z Miciko, ki ni bila lepa, ki ni gledala tako a-
ree, ki se ni znala tako sladko nasmihati, ne tako pri-
kupljivo govoriti; toda svea narava in devika srame-
ljivost je dihala iz vse njene osebnosti. He, kaj! je za-
govarjal Ivan Zefo; Micika je lahko potena in nedol-
na, ker jo varujejo oe in mati in brat in vsa soseina;
ampak da ostane kdo dober med pokvarjenim svetom,
e je e osamljen, odvisen siromak, ki mora skrbeti za
svoj kruh, to je drugana ednost, ta zahteva vse ve
znaaja. Vendar se tega neprijetnega, prepoznega pri-
merjanja Ivan ni mogel odkriati. Vsak hip sta mu sto-
pali obe dekleti pred oi; ena se mu je smejala in ga svet-
lo gledala, druga je umikala solzne oi, in njemu se je
zdelo, kakor da bi hrepenela ena po svoji, druga po nje-
govi srei.
Kar je, to je, je sklenil Ivan; ampak e se ne bo ved-
la ta enska, kakor se spodobi, e bo kolikaj preprijaz-
na z Lahom, pojdeva spet vsaksebi.
Zefa, ki je nekako slutila gospodarjeve pomisleke, pa
se je vedla pametno in ponosno; zavraala je neumest-
ne ale in odklanjala neslane poklone, tako da je vasih
celo gospodu Stradi zamrl smeh na ustih. Po hii je uka-
BESeDA
TUJSKI PROMET
98
zovala tako odlono, poslom odgovarjala tako samoza-
vestno, da so se na tihem jezili vsi, naravnost ustaviti pa
se ni upal nihe. Ivan se je preverjal, da bo njena prid-
nost in preudarnost zalegla ve ko velika dota.
Gospod Korbin, jaz jutri odidem, je dejal gospod
Strada kmalu po teh dogodkih. Pojdite drevi z menoj
na veerjo h Griarju v mihel!
Na veerjo? se je zaudil Ivan.
Da, na veerjo. Povabljen sem in vabim e vas.
Ivan je vabilo odklonil.
Pojdite, pojdite! je silil Lah. Ne boste se kesali. Jaz
sem namre pregovoril starega Griarja, da vam bo dal
posojilo na posestvo v mihelu.
Ivan se je udil e bolj, e neprijetneje. Kdaj sem vas
pa prosil, gospod Strada, je dejal ualjen, da govori-
te zame pri Griarju? In od kod veste, da sem prosil po-
sojila?
Od kod? Od Griarja. Ali je to kaj udnega?
Meni se vidi udno, je dejal Ivan, ogoren, da se
njegova zaupnost tako zlorablja.
Gospod Strada pa je pripovedoval, kako mora on sa-
mo njega zahvaliti, da je pregovoril Griarja, ki ni hotel
zadnje ase ni sliati o tem posojilu; on pa mu je doka-
zal, da sme na posestvo v mihelu e vedno posoditi
brez nevarnosti nekaj tisoakov.
BESeDA
TUJSKI PROMET
99
Ivan se je na glas jezil na Griarje, ki se posvetujejo s
tujcem o domaih zadevah, na tihem pa se je veselil, da
dobo posojilo. Saj se je bal, da se je preve zameril Gri-
arjem, in vedel, da bo zamera e huja, ko se zve zaroka
z Zefo; tako pa je bila stvar uravnana, dasi neprijetno in
aljivo. Sploh pa prositi naposodo, ali je to prijetna re?
In kolikor so alili Griarji zdaj njega, toliko jim povrne
kmalu z obrestmi njegova poroka.
Ko je bil Ivan to tako preudaril, je bil celo zadovoljen,
da je dobil dober razlog za zamero pri Griarjih, in po-
poldne se je napravil na pot z Lahom.
Ivan, ki ga je bil gospod Strada tolikokrat vlekel, je
hudomuno potegnil zdaj njega.
Ej, gospod Strada, je dejal, ali pojde Zefa z vami?
Ne, noe, je dejal Strada, ker je neumna. Jaz bi ji
bil dal v najem svojo gostilnico v Ajdovini, kjer bi se
ji godilo dobro in bi se morda tudi omoila.
S kom? se je zavzel Ivan. Ali je niste hoteli vzeti
vi?
Jaz? se je zaudil Strada in se zakrohotal. Jaz vzel
Zefo? Prosim, gospod Korbin, vi me alite. Ali se vam
zdim tako neumen? Jaz Zefo! Ta je pa lepa.
Morda sem se prenaglil, je bila prva misel, ki je
padla Ivanu v glavo, ko je to slial. Zakaj ni akal on z
zaroko? Spet se je razjezil na Laha, ki je bil njega tako
preslepil, in vso pot ni spregovoril besede ve.
BESeDA
TUJSKI PROMET
100
Griarjevi so sprejeli svoja gosta prijazno kakor dva
znanca, ki ju e dolgo ni bilo k hii. Vendar se Ivan ni
util domaega. Preslovesno so govorili z njim, in e ne-
prijetneje mu je bilo videti, da so prijazneji s tujcem.
Gospod Strada je govoril veselo in ivahno o vseh do-
maih razmerah, se alil z materjo in oetom, se klanjal
heri in kar pod pazduho prijel sina Andreja. Proti nje-
mu so se vedli vsi tako spotljivo, da tudi njemu ni la
prijaznost od srca. Micika je nosila na mizo in stregla.
Zdela se je Ivanu resna, skoraj otona, in rad bi bil bral
iz njenih oi skrivne misli; toda umikala jih je in kar teh-
tala besede, ki so bile njemu namenjene. Ivanu je bilo
teko pri srcu, in da se je prenaglil s svojo zaroko, mu je
bilo tem bolj al, ker je videl in slial, kako se prikupu-
je tujec Strada tovariici njegovih mladih let. Visoko je
zrastla njena cena v njegovih oeh, in zbujalo se je ne-
prijetno preprianje, kako povrno jo je bil sodil, kako je
hodil slep in brezduen mimo domae cvetke, ki se ni
marala opiriti s krieim videzom. Spet ga je jezil s se-
bino vsiljivostjo ta Lah, ki mu je stal vedno in povsod
napoti. Obravnavo zaradi posojila je vzel kar sam ta lo-
vek v roke. Govoril je za vse Griarje, kakor da bi bil njih
zastopnik, in vmes se je alil in smejal in spravljal s svojo
pisano slovenino vso drubo v smeh, celo Miciko;
samo njega, Ivana ne. Njemu se je zdelo vse to govor-
jenje neslano, neteno, kakor prikrit zasmeh.
BESeDA
TUJSKI PROMET
101
Dogovor zastran posojila se je sklenil, kakor je elel
Ivan, ki se je util ponianega med neprijetnimi dobrot-
niki. Potem pa je zael Strada jemati slovo z zatrdilom,
da se vrne drugo leto spet in da upa, da se razvijejo do
tedaj razmere ugodneje.
Za koga ugodneje? je padlo v glavo Ivanu, ki se je util
zadetega.
Torej jutri se odpeljete, gospod Strada. Ali vzamete
gospodino Zefo s seboj? je vpraala mati.
Skesala se je, je zmignil Strada z rameni. Kakor se
ji zdi.
Oh, pa bi jo vendar vzeli! je dejala spet Griarka.
Ivan je sedel kakor na erjavici, preprian, da govore
ti ljudje nala, zaradi njega, o njegovih zadevah. Skual
se je poaliti, e da je gospodu Stradi spodletela name-
ra; a na glasu se je poznalo, kako malo mu je do ale in
smeha. Hvalil je Zefo, kako pridna in potena je; vsemu
svetu seveda ne ugodi nihe, in najboljega loveka
opravljajo ljudje najraji, in im raji eni posluajo, tem
raji drugi govore; kjer pa ni ues, ni jezika.
Vesela je Zefa, vesela, ker je mlada, je dejal gospod
Strada; kakor smo veseli mi, gospodina Micika, kaj-
ne?
Micika si ni upala pogledati Ivana, ker je utila, kako
neljub mora njemu biti razgovor, ki je bil njej tako mu-
en. Gospod Strada pa je potegnil, ko je jemal slovo, iz
BESeDA
TUJSKI PROMET
102
epa darilce za Andreja, v linem toku cevko za smotke
iz jantarja.
Miciki za spomin pa nekaj okroglega, je dejal in po-
kazal med palcem in kazavcem zlat prstan z lepim rubi-
nom. e ne bo prevelik za vae prstke.
Oh, premajhen, premajhen, se je branila Micika.
Vzemi no! jo je opominjala mati, ko je natikal go-
spod Strada heri prstan na prst.
Poslavljali so se Griarjevi od gospoda Strade z voili,
da bi se videli drugo leto spet zdravi in veseli. Ivan je stal
zraven, gledal zdaj enega, zdaj drugega in poslual pri-
jazne besede, ki niso bile namenjene njemu. util se je
tujca med domaini in teko je akal odhoda. S hladno
besedo: Mi pa ne gremo dale narazen, so se poslovili
gostitelji z njim. Roko mu je podala samo Micika, a tudi
ta, kakor se je njemu zdelo, tako oprezno, da bi bil svojo
najraji umaknil.
Andrej je bil napregel in je odpeljal Ivana in Laha pro-
ti varovljam. Gospod Strada je vso pot pel in vigal in
govoril. Ivan pa je premiljeval slabe volje, zakaj so Gri-
arji tako zvezani s tem lovekom; kaj jim mar Zefa;
zakaj je pomagal Lah, da je dobil on posojilo; kaj pome-
nijo darila, kaj prstan. Za kupijo z lesom, ki so jo bili
sklenili oni med seboj, se je njemu zdelo preve prija-
teljstva. Dozdevalo se mu je, da se nastavlja zanka, v
katero bi se utegnil ujeti on.
BESeDA
TUJSKI PROMET
103
im dalje bolj osamljenega se je util Ivan. Mati ga je
vedno le svarila, naj se varuje, da ga ne ujame kakna
malopridna enska; sosedje so se mu smejali, ker je sto-
ril ve za druge ko zase, in Andrej in Micika, si je prigo-
varjal Ivan, imata e raja tujca ko domaina. Nikogar
nima on na svetu razen nje, ki jo rte ljudje zaradi nje-
ga. Toda ne bodo ga strmoglavili nasprotniki, naj se jih
zvee e toliko, domainov in tujcev, proti njemu.
Ivan je delal narte, kako varno bo ivel v zakonu;
kako se brigal zanaprej samo za svojo korist; kako izbor-
no bo gospodinjila Zefa, ko bo delala zanj in zase, in
kako se bo v nekaj letih poplaal ves dolg; zakaj pri ta-
kih podjetjih je samo zaetek teak; kdor zdri, ta zma-
ga.
Mrzel jesenski de je pregnal zadnje tujce, e preden
je bila padla prva slana. Hotel varovlje je zazeval od
dolgega asa.
Skoz odprta okna so iztrepali prah in smeti; na dvo-
riu so iztrkavali preproge; sobe, hodnike, stopnice so
snaili, pohije je stalo razvleeno po vseh prostorih.
V gostilnici so sedeli domai ljudje, za eno mizo po-
sestniki, ki so se pomenkovali o tujcih in dognali nazad-
nje, da prineso sicer denar, da so pa z njimi tudi sitnosti,
in premiljevali, koliko bi kazalo priznati oblastvu pre-
jete najemine, da ne bi bilo preve kode. Drugo
omizje so bili vozniki, ki jim ni ve dialo kmetsko delo,
BESeDA
TUJSKI PROMET
104
ko so se bili privadili lajemu in boljemu kruhu s pijao
vred. Na jasnih obrazih se jim je bralo, da so preuli ne-
kaj noi, in nezadovolnjost je zvenela iz zadirnih besed
in zabavljanja ez tujce, ki naj bi raji ostajali doma, e
nimajo denarja, da bi se vozili po svetu. Preudarjali so,
kam bi se zdaj obrnili, da bi jim ne bilo treba prijeti za
koso in cepec.
Ivan, ki je bil izplaal in odpravil posle, kolikor mu jih
ni bilo treba obdrati ez zimo, je napravljal obraun.
Posebno zadovoljen ni bil; vendar se mu je izkazal iz-
boljek proti prejnjemu letu, zlasti odkar je bila pri hii
Zefa.
Nekdo je rahlo potrkal, in vstopila je v pisarno Zefa.
Tiho je pozdravila, sedla na stol, si zakrila oi z robcem
in zaihtela. Kaj pa je, Zefa? jo je miril Ivan.
Oh, tako me boli srce, je zastokala, e premilju-
jem, kako malo sem vredna svoje sree. Saj nimam reva
nobene dote.
Meni tega ni treba praviti, Zefa, ker sem vedel to,
preden sem te snubil. Sicer pa je blago srce in pridna
roka najlepa dota.
Oe ima hiico in vrt, kar mi bo moral zapisati, in jaz
toliko, kolikor sem si prisluila z delom. Toda kaj je to!
Ni se ne boj, Zefa! Midva se popeljeva v Ljubljano,
da nakupiva to malo, kar je e treba. Saj vidi, da imava
vsega dosti doma, tukaj in v mihelu. K poroki pojdeva
BESeDA
TUJSKI PROMET
105
na Brezje, da se umakneva domaim zijalom; potem pa
se odpeljeva za par tednov na Lako.
Zefa je bila nekoliko razoarana. Poroko in svatbo si
je bila ona predstavljala v mihelu in tako imenitno, da
bi napolnila z onemoglo nevoljivostjo srca vseh vrst-
nic. Toda vsega ne dosee lovek. Popotovanje po La-
kem ji je bilo ve.
Par dni pozneje je pripovedovala Zefa gospodu ma-
jorju, ki je sedel sam v gostilnici, strogo zaupno, da je
zaroena z gospodom Korbinom in da bo poroka e
pred zimo.
Gospod major je gledal debelo; zakaj za tako neum-
nega ni imel Ivana; zavedel se je pa hitro in estital iz
vsega srca in pristavil kot kavalir, da je mnogo bolj e-
stitati gospodu Korbinu.
Bog ne daj estitati njemu! se je prestraila Zefa.
To mora e ostati tajno.
Ob svojem asu seveda bo treba estitati gospodu
Korbinu, ki dobi najkrasnejo soprogo na svetu, je de-
jal major, ki si je mislil, da se morda e skesa Ivan, in
zapel polglasno:
Oj, ta profil,
helenski stil!
Oh, nikar se ne laskajte, gospod major, je dejala
Zefa, in molite!
BESeDA
TUJSKI PROMET
106
Kakor grmadni grob na bojnem polju. astno bese-
do, krasna gospodina in kmalu e krasneja gospa!
Takoj po poroki, je sklepala Zefa sama pri sebi, mi
mora povedati Ivan, kaj je profil.
Ivan pa je romal takrat s tekim srcem med praznimi
njivami, ob pokoenih travnikih, mimo gozda, ki mu je
mahal kakor v slovo s pisanim listjem, k materi v mi-
hel. Povedati ji je moral, da je njegov sklep dozorel, in
podreti zadnje ugovore. Preprian je bil, da se ozira mati
preve nase in premalo nanj, ko si izbira ponino, pre-
prosto snaho, kateri bi ukazovala kakor nedoletni her-
ki. Zakaj pa bi se on ne smel ozreti bolj nase? Njegove-
ga podjetja ne more voditi kakna Micika. Treba je od-
lone gospodinje, ki pozna svet, ki zna obevati z ljud-
mi in nadzorovati druino. Takna je Zefa. Kako je znala
v strah prijeti hine in hlapca! Ker ve, kako teko se slui
denar, bo tem varneja gospodinja, in njena pridnost
bo ve ko zalegla za Griarjevo doto. Griarji bi bili tudi,
ako bi vzel on Miciko, vedno nad njim z dobrimi sveti in
sitnim nadzorovanjem. Tukaj pa ne dobi nobene tae;
tast ne pride v potev, in svakinja, ki jo hvalijo celo Gri-
arji, bi samo koristila hii.
Ko je tako v svoje misli utopljen korail po blinjici,
ga je dola Micika. Njen pozdrav ga je zmedel, ker je
mislil nanjo, priakoval pa je ni. e bi jo bil slutil za se-
boj, bi bil najbr pospeil korak.
BESeDA
TUJSKI PROMET
107
isto tuji smo si postali, Ivan, je dejala, odkar so
zaeli tujci zahajati med nas.
Kako to, Micika? jo je zavrnil Ivan. Jaz tega ni ne
utim. Saj sem bil pred kratkim pri vas, s tujcem seve-
da, z gospodom Strado, ki je pa pri vas e doma.
Trgovske zadeve, Ivan. Ta gospod se misli naseliti pri
nas in nagovarja oeta in brata, da bi stopila v nekakno
zvezo z njim.
Tebe pa najbr tudi.
Da, res je, eprav se ti norca dela.
Kaj se bom norca delal! Saj sem vendar videl prstan
z rubinom.
Prijazen lovek je, ampak tujec je. Oe se je peljal v
Gorico nekoliko pozvedovat, kako je s tem Furlanom.
Zvedel ni ni napanega. Meni pa je bilo e vekrat na
jeziku, da bi vpraala tebe, kako ti misli.
Jaz? To je vendar tvoja zadeva. Ali ne ve, da je v e-
nitvanjskih reeh vsak svet odve? e ti je ve gospod
Strada, vzemi ga!
Nastal je molk. Micika je pobesila glavo in si potegni-
la ruto ez obraz; Ivan je izvlekel smotko in jo oprezno
prirezoval in priigal, da bi se videlo, da ne utegne govo-
riti. ez nekaj asa, ko mu je postalo molanje muno,
je zael pretrgoma, med puenjem, razlagati, da je v
svojih zadevah vsak najbolji sodnik. Tukaj pa se loi-
ta najina pota, je konal. Lahko no, Micika!
BESeDA
TUJSKI PROMET
108
Zdrav, Ivan! se je poslovila Micika tiho in se obrnila
proti domu, prevarjena v mladih nadah, alostna in
ualjena, ker se ji je zdelo, da je govorila prejasno, in
prepriana, da se ne govori nikoli dovolj jasno tistemu,
ki noe umeti.
Ivan pa je zavil e malo na polje, ker je hotel zbrati
spet svoje misli, hud na Miciko, kaj ga lovi s taknimi
vpraanji, ki njega samo vznemirjajo, e bolj pa na Fur-
lana, ki bo lepo sedel za mizo, ki so jo drugi pogrnili.
Kako so mu ve ti kraji, kako mu dii ta kruh! Najpre-
moneje dekle si je izbral in najbolje, bi se bil kmalu
zagovoril Ivan. Sebino, nizkotno se je zdelo takno rav-
nanje Ivanu, in jezen si je kimal, kako dobro je spoznal
on takoj od zaetka tega polentarja, ki se je znal priku-
piti vsem, samo njemu ne, njemu ne. Da enske ne po-
znajo mokih, to je dognana stvar; a tako pokvarjenega
okusa bi on ne bil prisodil Miciki. Ali nima, zaboga, do-
maih snubcev? On bi jo bolj iz srca privoil najslab-
emu domainu. O dekleta, dekleta, rodoljubna do pre-
klica, do oklica! Ivan je osupnil, od kod je postal on na-
enkrat tako gore rodoljub; a gledal je e s pristnim gne-
vom, kako si znaa gnezdo ta tujec, kako sega vedno
dalje, na vse strani, izpodriva domaine in jih goni iz
gorke domovine v mrzlo tujino; in nihe se mu ne
ustavlja, ker ne vidi nihe njegovih nakan, razen njega,
BESeDA
TUJSKI PROMET
109
ki vidi jasno, kako gladijo nai ljudje sami tujcu pot in
kopljejo sebi jame. In na njih grobovih si bo stavil tujec
dom.
Inako se je storilo Ivanu, ko je premiljeval zasleplje-
nost rojakov. Ali ni on zadosti zabavljal ez tega Furla-
na? Svaril sicer on ni ljudi pred njim, ampak rtil ga je.
Ljudje pa bi bili morali spoznati ali vsaj slutiti, da ga on
ne rti brez povoda, ampak zato, ker ga smatra za pre-
kanjenega, nevarnega loveka. Toda kdo se briga zanj!
Kdo ne dere za tujcem! S tujcem so se posvetovali Gri-
arji, ali bi dali domainu posojilo, in po njegovi milo-
sti ga je dobil. Ali se more lovek e zanesti na takne
rojake? Oh, to bo tujski promet! Domaini iz deele,
tujci v deelo.
Prav nesrenega se je util Ivan, ko so mu stopale
pred oi te alostne razmere. Tujec Griarjev zet, tujec
Micikin mo, tujec posestnik, gospodar v mihelu! Da,
taken bo razvoj. Prekleta zaslepljenost!
Tako hud je bil Ivan, da mu niti na um ni prilo, da je
tudi on kupeval s tem Lahom, tudi sam sklepal pogod-
be in vzel denar od njega.
Tako je priel Ivan k materi zelo slabe volje.
Mati je slutila, da ima spet enitev v mislih, in srce se
ji je stisnilo. Stopila je v klet in kuhinjo in prinesla sinu
veerje na mizo. Ivan se je branil jesti in premiljeval,
BESeDA
TUJSKI PROMET
110
kako bi zael. Mati je sedla k njemu in vpraala, zakaj je
tako otoen, in mu zaela govoriti prijazno in prisrno,
kako si greni mlado ivljenje, kako si nakopava nesreo
za bodonost; saj je e zdaj izgubil mir in zadovoljnost,
ko e prvi korak ni storjen; kako lepo je, e se more e-
nin moko postaviti s svojo nevesto, e vidi na obrazih
svojih prijateljev veselje in ponos, pri nasprotnikih pa
vsaj zavist, a nikjer posmehovanja in zloradosti.
Ivan je ustavil mater, e da se ni priel posvetovat,
ampak naznaniti svoj sklep in vabit, da naj pride ona
enkrat v varovlje, da se prepria sama, kako pridna in
dobra je njegova nevesta, in da govori samo sovrana
nevoljivost iz opravljanja. Mati je zdihnila in molala,
in tudi Ivan ni vedel ve, kaj bi govoril.
In to posestvo si tudi e obremenil? je dejala tiho
mati. In Griar ti je posodil. Glej, Ivan! e vzame Mi-
ciko, zbrie takoj ves ta dolg. Koliko bo pa zdaj prie-
nil?
Toliko, da poplaam lahko v nekaj letih ta dolg.
Vem, kaj je Zefa za moj hotel. Na koga sem se pa mogel
zanesti, ko je bilo vsakemu uslubencu za svoj dobiek,
za hio pa ni in je ivel vsak tem prijetneje, im manj
je bilo gostov! Griarji so mi svetovali, da bi napravil
ago namesto hotela. Kajpada, da bi mi prodajali prav
drago svoj les. Denar sem vzel naposodo po pet od sto,
BESeDA
TUJSKI PROMET
111
nosil mi bo pa po dvajset; torej ni slaba kupija. Kdaj
vas smeva priakovati v varovljah?
Ali ni navada, da pride nevesta na razgled? je vpra-
ala mati.
Drugod pa; pri nas ne kae. Razgled bi imeli samo
mihelci, in tega jim jaz ne privoim. Pridite vi, mama,
in preprian sem, da se vam razpre vsi predsodki, ki
vam jih je vcepila nekoliko vaa elja, nekoliko pohlep
sorodstva in sladke besede.
Ivan je odel mnogo bolje volje, ponosen, da je po-
vedal naravnost svoje mnenje in podrl najhuje zapre-
ke. Denar je imel, z materjo se je bil pogovoril; kaj je e
hotel? S starim Petanom bo treba e govoriti, zaradi
lepega in da se ne bo utila Zefa ualjena.
Doma je bila veerja pripravljena. Obraz se je razjas-
nil Ivanu, ko mu jo je prinesla Zefa na mizo, in povabil
jo je, da naj prisede. Povedal ji je, kako ga veseli, da je pri
materi dobro opravil, in da pojde drugi dan e k njene-
mu oetu.
To je pravzaprav nepotrebno, je dejala Zefa, ki se je
bala, da se bodoi tast ne bo prikupil Ivanu in da bi
utegnil e njej kodovati. Ona je morala paziti, da se ne
ohladi Ivanovo srce, ko je toliko pomislekov, toliko je-
zikov delalo proti njej. Stopila ji je pred oi zapuena,
razdrta koa. Ona ni hotela tam ve prestopiti praga;
BESeDA
TUJSKI PROMET
112
Ivan naj pa gleda to zoprno, zanikrno revino! Me-
nila je, da lahko poklie ona oeta v varovlje. Ivan pa
je bil teh misli, da se to ne spodobi. Poastiti je namre
hotel svojo nevesto, ki je srameljivo prosila, e sme po-
slati nekaj jedi in pijae gor, ker nima oe v hii najbr
ni pripravljenega.
Ivan je rad dovolil.
Oh, kako si dober! je dahnila Zefa in la pripravljat,
kar se ji je zdelo potrebno.
Drugega jutra je e navsezgodaj nesla dekla velik jer-
bas jedi in pija in s prti in prtii potrebno posodo in
drugo namizje v mihel. Kmalu za njo se je odpravila
Zefa, ki je hotela pripraviti oeta na imenitni obisk in
priakati Ivana, da bi zabranila vsako neprilinost.
Zaudila se je, ko je stopila v veo domae koe, e
bolj pa, ko je stopila v sobico. Tla so bila tako snana, da
ni bilo treba poprijeti krila; vse pohije je stalo na svo-
jem mestu, vse majhno in revno, a lino in prijazno. Za
mizo je sedel oe Petan, pred seboj je imel kos mesa in
odmaeno buteljko.
Zakaj ste pa e zaeli, oe? je dejala Zefa nevoljna.
Kdor nikoli ne zane, nikoli ne kona, Zefa, je de-
jal mo in rezal mrzlo peenko. Pohvali ti, Zefa, doma
kuharico v mojem imenu! Kuharicam so ljudje vse pre-
malo hvaleni.
BESeDA
TUJSKI PROMET
113
Danes pride gospod Korbin k nam snubit.
Bodi brez skrbi, Zefa! je dejal Petan, prigriznil in
pil. Kolikor sem slial jaz, je Korbin potenjak, ki mu
jaz brez skrbi zaupam svojo her.
Kaj mi boste pa dali za doto?
Kaj? Tebe, tvojo mladost, tvojo pridnost. Pridne roke
so najlepa dota.
To ni ni. Hio mi zapiite in vrt.
Draga moja, ali nisi ti sama prepustila vrta in hie
Cili? Poglej, koliko se je trudila Cila, da je vse tako lepo
uredila! Ti dobi dve veliki hii in zemlje bogve koliko;
pusti Cili to koico!
Pismeno nisem prepustila ni, beseda pa ni konj. Jaz
sem obljubila Ivanu, da dobim hiico in vrt, in to se ne
da ve preklicati. Ali hoete, da se razdere zakon? Po-
zneje lahko prepustim oboje komurkoli; zdaj pa ne. Vi
ostanete notri do smrti; Cili pa e povedati ni treba kako
in kaj.
Oe se je vlekel za Cilo, e da se je treba bolj ozirati
na siromaka ko na bogatina; toda hi ga je ustavila, da
je ta stvar e dognana; on pa naj jenja jesti in piti, da
ostane e kaj za malico, in da bo gospodu Korbinu bolj
ve, e ga dobi pri ivanju ko pri pijai.
Od ivanja, je razlagal Petan in sedal poasi k oknu,
bom vzel jaz slovo, ko postane ti Korbinka, ker bi se
BESeDA
TUJSKI PROMET
114
ne spodobilo za gospoda Korbina, da bi imel krojaa za
tasta. Potem jo je lepo uil, kako mora ravnati z mo-
em, da bo delala ast oetu in da jo bo mo spotoval;
predvsem da ne sme biti predomaa s posli; sploh da bi
bilo najbolje, e prenovi druino popolnoma, ker so
nam vekrat tisti napoti, s katerimi smo bili v prejnjih
asih predobro znani; z vsem nastopom mora ona po-
kazati, da ni nikakrna pritepenka.
Zefi se ni ljubilo posluati. Pogrinjala je mizo, naprav-
ljala iz najlepih cvetic, ki jih je bila nasejala in nasadi-
la sestra na vrtu in ki so krasile okenca, velik op, pre-
stavljala pohije, pazila, da ni oe spet segel po jedeh, in
akala, kdaj pride Ivan.
Od dale ga je zagledala, in srce ji je zaelo toli od
strahu, da ne bi oe kaj pokazil. Goree je temu naroa-
la, da naj govori raji manj in pametno.
Petan ni bil v nobeni zadregi. Sprejel je Ivana ravno-
duno, stresel mu roko in prijazno pokimal, da e ve, kaj
ga je privedlo k njemu, da naj bo v tem oziru brez skrbi;
zakaj on je vso zadevo trezno premislil in spoznal, da
sme njemu z lahko vestjo izroiti svojo her. Zefa, daj
gospodu Korbinu roko in poljubita se! Tako. e en-
krat! Bog vaju blagoslovi in daj meni sreo, da bi kma-
lu pestoval par vrstih Korbinkov! Zdaj pa za mizo!
Prosim, Ivan. Jaz te ne bom ve vikal. Sedi! Miza po-
nuja.
BESeDA
TUJSKI PROMET
115
Petan je zasedel astno mesto in zael ponujati in na-
livati in vnemati z besedo in zgledom Ivana in Zefo za
sodelovanje. Vmes je pripovedoval, kako lepo je vzgojil
svojo herko in koliko sree aka Ivana v zakonu; zakaj
Zefa je e zaklad sama na sebi, dobo pa povrhu e hio
in vrt.
Ivan je ugovarjal, da bi ne bilo treba te dote, in pre-
govoril bi bil Petana, da ni segla vmes Zefa in odlono
zahtevala hio in vrt.
Ivan se je oziral po sobici in se udil, kako je prijazna,
stene pobeljene, tla snana, vse lepo pospravljeno, okna
zunaj polna cvetlic, znotraj beli zastori. Pravo dekliko
stanovanje, je menil.
To je Cilina roka, je dejal Petan. O tudi Cila je zla-
tega denarja vredna. Petanova kri. Potem je razlagal,
kako imeniten kroja je on in kako malo razumevanja
njegove umetnosti je videti pri rojakih, ki jim ne ugaja
nobena obleka, e ni skaena. To so tisti gostje, ki so
bili tako navajeni prismojenih jedi, da so zabavljali, e
so morali jesti dobro skuhano.
Zefa je nestrpno akala konca razgovora in zdihnila
sama pri sebi: Hvala Bogu! ko se je vzdignil Ivan.
Torej adijo, zbogom, pozdravljena! jima je zaklical
v slovo Petan in sedel spet za mizo.
Ko je prila Cila zveer domov, je vpraala najprej,
kdo je potrgal toliko cvetlic po vrtu in po oknih. Oe pa
BESeDA
TUJSKI PROMET
116
je imenitno razkladal, kaknega gosta so imeli, kaknega
svaka dobo Cila in da bo on tudi njej preskrbel kaj do-
brega.
Le e bolj pisano me bodo gledali zdaj pri Griarju,
je dejala Cila in zaela pospravljati po hii.
BESeDA
TUJSKI PROMET
117
VI
D
a Ivanova snubitev ni ostala tajna, za to je skrbel
Petan, ki se je z njo po pravici ponaal po vsem
mihelu in po okolici. Cili pa ni bilo to ni na kodo. Na-
robe; njen ugled je rastel. Nihe ve ni zabavljal eznjo,
in hlapci in dekle so se ji zaeli celo prikupovati. Korbini
so bili pa imenitni ljudje, in odsev te imenitnosti je
osvetil tudi svatvo. Andrej se je vedel tako spotljivo,
kakor da bi bila Cila njegove vrste in ne preprosta dek-
la; celo jezil se je, zakaj ne obuje ona z njim bolj po do-
mae. Toda Cila je bila previdna in se je ogibala njego-
ve drube, ki se ji je zdela muna za oba, ker je on iskal
besed in ona odgovorov. Tem bolj si je prizadevala, da
bi si naklonila gospodinjo in Miciko in gospodarja.
To pa je bilo prazno delo. Z nevoljo sta bila zapazila
Griarja, kako prijazna je postala druina s Cilo, kako ji
stree Andrej, in zbala sta se za svojega sina. e je mla-
dega Korbina, uenega loveka, preslepila neimrna
Zefa, zakaj ne bi neskuenega Andreja Cila, ki je bila
brhkeja, pridneja in pametneja? Boljih priporonic,
kot sta pridnost in pamet, nima brhkost. Da mora Cila
o prvi priliki od hie, to je bila gospodarju in gospodinji
BESeDA
TUJSKI PROMET
118
dognana stvar, in im dalje bi la ona od mihela, tem
ljube bi jima bilo. Da se Zefa in Cila nista radi imeli in
da Korbinka ni marala za nobenega Petana, to je bila
srea; zakaj e bi prila Cila h Korbinki ali pa k sestri v
varovlje, bi Andrej hitro nael tjakaj pot. Tako sta a-
kala gospodar in gospodinja pametnega povoda in se
nekako jezila, da jima ga pa ponuja brezskrbni Andrej,
ne pa oprezna Cila. Da bi vsaj osornost in nezaupnost
izzvala odpor in neposlunost! Potem bi dala beseda be-
sedo, in zadnja bi razdrla neprijetno razmerje. Cila je
premiljevala alostna, kako da ne more ustrei Griar-
jema.
Kar je storila in kakor je storila, se ni zdelo prav. e je
vpraala, ni dobila tonega odgovora; e je delala po
svoji glavi, je bilo e slabe, in kar je enkrat zagreila, za
to je sliala trikrat grajo. Vendar je ni mogla nobena be-
seda in nobena krivica toliko razjeziti, da bi se bila upr-
la. Vsak dan je sklepala znova, da ostane mirna, naj pri-
de nadnjo karkoli; samo da ne bi zgubila slube. Kam pa
naj bi la, e bi jo zapodili? H Gostiu, ki ji je bil zamrzel
e od zaetka, ali h Korbinovim, ki ne marajo zanjo za-
radi sestre? Druge hie pa so imele komaj zase zadosti
dela in kruha.
udno ravnanje Griarjevih je doseglo prav nezaelen
uspeh. Uprla se ni Cila; uprl se je Andrej. Starem je za-
el oitati krivinost in sestro je nakratko zavrnil, e je
BESeDA
TUJSKI PROMET
119
Cili kaj oponesla. Stara sta bila prav huda, in sestra se
je naravnost zgraala nad njim.
Cili se je krilo srce, kadar so se domai sporekli za-
radi nje, in uvidevala je, da bo morala od hie. Na tihem
je bila hvalena Andreju, na glas si ga ni upala zahvali-
ti, da si ne bi nakopala novega nasprotstva. Ljube pa bi
ji bilo, da bi je nihe ne zagovarjal, da bi sama s potrpe-
ljivostjo premagala nasprotnike. S taknimi nadami se je
samo varala. Njena potrpeljivost se je zdela sebina
potuhnjenost, ki zavija pred stari hinavske oi, skrivaj
pa gleda za sinom. Kdo je kriv domaega spora, e ne
hinavka, ki na videz vdano trpi, v resnici pa si gladi pot
do Andrejevega srca prek starev in sestre! Prihod te ne-
srene enske je pregnal mir in zadovoljnost, nahujskal
otroka na stare, razdejal vso hio.
Vsak dan se je bala Cila, da jo bo premagal srd, ki ga
je s tekim trudom zadrevala toliko asa, in ena beseda
preve jo bo zapodila iz hie in vrgla na cesto. Oh, e bi
mogla to dopovedati sitnemu Andreju, ki misli, koliko
dobrote ji izkazuje, e se poteza zanjo! Izpostavlja jo le
hujemu preganjanju. Dan na dan mora ona sliati, da
jabolko ne pade dale od drevesa, da nikoli niso dosti
prida malovrednih starev otroci; Petani so bili vedno
kakor psi in make, brat zoper brata in oba brata zoper
sestro; Ura mora gostovati pri tujih ljudeh, dasi bi bila
koa zadosti prostorna za brata in sestro; seveda, do-
BESeDA
TUJSKI PROMET
120
brim ljudem zadostuje vsak prostorek, hudobnim je
svet premajhen.
Sramoto, da ne ivita brat in sestra skupaj, je utila
globoko v srcu tudi Cila. Zato je nagovarjala oeta, da
naj vzame sestro k sebi, da ne bo nadlegovala tujih lju-
di. Petan, ki je slutil, da ima sestra nekaj denarja, se je
dal pregovoriti. Teta pa se ni dala.
Jaz? K bratu? je vpila na Cilo, ki jo je zaman pogo-
varjala in mirila. V to hio? Pod to streho? Nikdar. Ni-
koli. To je hia sovratva, kjer ni poznal ne brat sestre ne
sestra brata. Prvo sta zapodila ljubezniva brata mene;
potem sta se sklala med seboj, in odletel je tvoj oe, ki
ga ni bilo ni prida. Jaz sem letela samo do Korbina, tvoj
oe je odletel na Gornje tajersko. Po kaj je priel nazaj?
Gori naj bi bil ostal in pokoro delal za svoje grehe! Tebe
je sram, da jaz beraim; seveda, ker si gosposka, mest-
na gospodina. Vpraaj oeta, kdo je kriv, da prosim
kruha po svetu, in reci mu, da naj on nikar ne berai! Ali
ne pride vsak teden mene nadlegovat in prosit denarja,
da bi ga nesel h Gostiu? Jaz beraim pri premonih lju-
deh, on pri beraih. Kaj se torej sramuje mene, e se
njega ne sramuje!
Oh, teta, je prosila neakinja, dajte se pomiriti in
spraviti vi in oe na stara leta. Saj ne veste, koliko asa
boste e iveli vi, koliko asa on. On vas ne sovrai, in e
je prej kaj zagreil, bo zdaj popravil.
BESeDA
TUJSKI PROMET
121
On popravil? Kaj pa hoe popraviti, ko je vse razbil
in razdejal! To je hia sovratva, in jaz samo akam, kdaj
se bosta vedve gospodini zaeli sovraiti.
Tega ne boste priakali, teta. Jaz se e nikdar nisem
resno sprla s sestro in se tudi ne bom.
Oh, kako te bo na la postavila resnica, ko bo frala
iz hie!
O ne, teta; zakaj hia bo moja. Oe mi jo je obljubil,
in sestra mi jo je prepustila.
In oba sta se zlagala. Hio je zapisal Joe tvoji sestri,
ki se moi pri Korbinu. To mi je povedal on sam.
To ni mogoe, je dejala Cila preseneena.
Sama ga vpraaj in prosi Boga, da bi se bil zlagal lju-
bi oe meni; mene pa pusti pri miru!
Cila je hitela domov, da bi vpraala oeta. Kako se je
ona veselila skromnega doma! In da ji ostane, o tem je
dvomila tem manj, im bolj se je trdilo, da postane
sestra mlada Korbinka. emu bi bila tej e koa, ko bo
imela najlepo hio v mihelu, najlepo v varovljah! Ali
se je res polaknila e tega ubogega kotika njenih starih
let? Verjeti si tega ni mogla Cila; pregnati pa je morala
dvom, ki ga je zbudila teta.
Doma je naravnost vpraala oeta, e je res zapisal
hio Zefi. Oe jo je pogledal ez naonike, ki so mu bili
zlezli pri ivanju na konec nosa, in vpraal, kdo ji je to
povedal.
BESeDA
TUJSKI PROMET
122
Teta Ura, je dejala in gledala oetu strmo v oi.
e zmeraj dela zdrahe, je dejal Petan in zael razla-
gati, da je on pravzaprav res zapisal hio Zefi, ampak da
je to pravzaprav brez pomena, ker ne bo Zefa nikdar
stanovala s svojim moem v tej koi; stanovala bosta
tukaj samo on, Petan, in Cila, in to jima bo tem prijet-
neje, ker bo davke plaevala Zefa, korist bo pa imela
Cila, in kakno korist! Le spomni naj se Cila, kakna ve-
erja jima je bila e ostala od tiste malice, ki jo je bila
poslala Zefa; v enem tednu bo poroka, in potem bo
konec vseh skrbi njemu in Cili, ker bosta oba dobro i-
vela pri Zefi.
Jaz nikdar, nikdar, se je jezila hi. Kako me je pre-
slepila ona, sestra! Kako se je opirila, da ne ostane v tej
raztrgani koi! Prvi dan vas je zapustila, in jaz sem s svo-
jim trudom, s svojimi ulji vse spravila v red, in ves svoj
denar sem vtaknila v popravila, da se nam ni nad glavo
razruila streha, in upala sem, da sem nala zavetje za
stare dni. In zdaj ste mi ga vzeli vi, moj oe, in ona, moja
sestra. In vendar bi jaz ni ne rekla, e bi bila Zefa uboga
reva, ki se trudi za vsakdanji kruh. Toda koliko elja in
nad so se izpolnile njej; kako ponine so bile moje! In e
teh mi ni privaila ona. In kje so vae besede, s kateri-
mi ste me tolaili in spodbujali, ko sem obupovala v te-
kem delu? Saj delam zase, ste mi rekli, in kakor sejem,
tako bom ela. Delala sem jaz, sejala jaz; ela bo pa dru-
BESeDA
TUJSKI PROMET
123
ga. In naj bi mi bil vzel to malo, kar je bilo mojega, kdor-
koli bi hotel; samo da bi ne bila oropala sestra, moja ses-
tra, ki ivi v obilju, mene, svoje sestre, ki nima niesar
pod milim Bogom, razen svoj revine!
Solze jeze in obupa so se udrle Cili po licih. Oe Petan
pa ni bil v nobeni zadregi, ker se mu je za malo zdelo, da
govori Cila tako sebino le o sebi, o njem pa ni; in ven-
dar je on v svoji nesebinosti oropal samega sebe, niko-
gar drugega; zakaj njegova last je bila hia. Vpraal je, e
misli Cila, da bo on, ki je tako lepo preskrbel Zefo, po-
zabil nje, ki mu je e ljuba in draja; tudi ima on v mis-
lih pregovoriti ob ugodni priliki zeta, da naj prepusti
koo svakinji; toda prenagliti se ne sme s takimi name-
rami; zdaj pa je zahtevala Petanova ast, ast domae
hie, da ne stopi Zefa s praznimi rokami v zakon.
Cila pa se ni dala pomiriti. V misel, da jo aka za sta-
rost vsaj lastna streha, se je bila zagrizla s toliko strastjo,
da jo je vso potrla bridka prevara.
Ne, ne, je ihtela, pod to streho ne ostanem ve; od
sestre ne maram nobene dobrote in pri njej ne bom go-
stovala.
Ali me hoe pustiti samega? je prosil Petan.
Pospravljat vam pridem e; spala pa ne bom ve pod
to streho.
BESeDA
TUJSKI PROMET
124
Cila se ni dala preprositi. Drugega jutra je prepeljala
samote svojo skrinjo h Griarju, da bi se tam nastani-
la.
Oh, Cila, jo je prestregla Griarka, prijetno iznena-
dena, ker se ji je ponudila tako lepa prilika, da si odvali
kamen od srca, kaj ti pa prihaja na misel! Saj pri nas ni
prostora. e za veliko in za malo deklo je pretesno pod-
streje. Tudi je zima pred durmi, in tretje dekle ne bo
ve treba. Tebi je e vseeno, ali se poslovi danes ali pa
v kratkem asu. Ve kaj? Kar drugam zapelji! Tako gre-
va brez zamere narazen.
Cila je obdrala samokolnico v rokah in strmela pred-
se. Premisliti je morala trde besede, ki se jih ni nadeja-
la, ker so ji plale vse druge misli po srcu. Prebledela je,
ko se jih je zavedela, in prikimala mole. Prositi ni ho-
tela, ne iz ponosa, ampak prepriana, da bi ne prepro-
sila gospodinje; domov se vrniti jo je bilo sram, ker se je
bila v prvi trmi tako zarotila, in da bi la k sestri, ji e na
misel ni prilo. Drugam ni vedela nikamor. Spomnila se
je tete Ure. Pri njej bi odloila prtljago in potem mirno
preudarila, kam bi se obrnila. Zapeljala je samokolnico
proti Korbinovemu dvoriu v koprnei elji, da bi bila
teta doma, da bi ji ne bilo treba voziti naprej v zasmeh
nepovabljenim gledavcem. Zakaj toliko dela nimajo
ljudje po vaseh nikdar, da ne bi utegnili gledati in po-
sluati, kaj se godi in govori pri sosedu.
BESeDA
TUJSKI PROMET
125
Tudi Korbinka je bila sliala, kako je odpravila sose-
da Cilo. Kaj je vzrok, kaj hoejo prepreiti Griarji, to ji
je bilo jasno, in takoj se je zganila v dnu njenega srca
tiha zavist in topla kodoeljnost, najspretneji reiserki
vesoljnega gledalia. Nevoljo, da se je njen sin ujel v
zanko, bi vsaj nekoliko potolaila novica, da se je sose-
dov tudi, in to bi Griarjem tem bolj iz srca privoila
Korbinka, ker so zaeli nekako nosove vihati nad mla-
dima Korbinoma. Da hoejo pregnati Cilo kar se da da-
le Andreju izpred oi, to je bilo umevno in naravno;
ampak zakaj in emu naj bi jim ona pri tej nameri streg-
la v roke! Obljubila je sicer bila, da ne vzame Cile v slu-
bo; toda razmere so se bile od takrat tako spremenile, da
nje ni vezala obljuba ve in da bi si zdaj lahko razvedrila
srce s tem, da bi malo ponagajala ljubim sosedom.
Tako je prestregla zdaj Korbinka Cilo na dvoriu z
vpraanjem, kam pelje skrinjo.
K teti, je dejala Cila. Slubo sem zgubila.
Bei kam! In kam se misli obrniti zdaj?
Ni e ne vem.
Ostani pri nas!
Oh, kako rada! se je razveselila Cila.
Na to stran je bila reena zadeva. Griarka je pa seve-
da tudi posluala s herjo vred, kaj se govori na sosedo-
vem dvoriu, in ni jima bilo ve, kar sta sliali. Saj bi
bil rad napregel Griar tudi par konj, da bi odpeljal Cilo
BESeDA
TUJSKI PROMET
126
tako dale, da bi je ne bilo nikdar ve nazaj. Zdaj bo pri
Korbinki, in Andrej jo bo hodil gledat. Da le more biti
kak sosed tako hudoben in tako nagajati sosedu!
e tisti veer je oponesla Griarka Korbinki, zakaj je
vzela Cilo, ko je vendar obetala, da ne sprejme nobene-
ga Petana ve.
Ljuba dua, je dejala Korbinka, to je bilo prej, ko
smo se branili tega svatva. Kako pa morem zdaj zavr-
niti svakinjo svojega sina! Pa saj si ti sama hvalila Cilo,
kako pametna je. e bo e Andrej pameten, se ne zgo-
di nobena nesrea. Jaz se ne bojim ni.
Ti vem, da se ne boji; ampak jaz se bojim, je dejala
Griarka, nevoljna, da se je tako malo zanesti na bese-
de in da sosed sosedu tako nerad pomaga.
Na Zefo je bila Cila tako huda, da bi ne bila la na nje-
no svatbo, e bi bila tudi povabljena. Odrei pa ji ni bilo
treba, ker je bila Zefa namignila, da bo najbolje, e ne
bo njenih sorodnikov nobenega blizu, e da tudi dru-
gih svatov ne bodo vabili, marve napravili poroko brez
vsakega uma. Ivanu je bil za prio gospod major, Zefi
gospod Tomaon. Oe Petan je dobil za odkodnino par
litrov vina, suho plee in eno pogao, sestra pa razgled-
nico s pozdravom z Brezij.
Pri Korbinki se je utila Cila bolj domao, in da je la
od doma, ji ni bilo posebno al. Toilo se ji je le po cvet-
licah na oknih in v vrtiku, ki so zapuene venile in se
BESeDA
TUJSKI PROMET
127
prosee ozirale, kdaj in kod se vrne ljuba gojiteljica. Oe
se namre ni brigal za to vrsto rastlinstva. Tudi se praz-
nega, mrzlega doma ni ve toliko dral. Modroval je po
gostilnicah, kako hudo je skrbnemu oetu, kadar ga za-
puajo otroci, ki jih je zredil in vzgojil s tolikim trudom,
in preudarjal, ali bi se e spodobilo, da bi ivaril naprej
neizobraenim ljudem, ki lepoutja nimajo ni, ceno-
utje pa zelo razvito. Sklenil je, da bo opual polagoma,
kakor se bodo boljale razmere, nehvaleno delo.
Andrej je slutil, da je la Cila zaradi njega od hie. Re-
kel ni nobene besede, gledal je pa kakor huda ura. Zdelo
se mu je, da bi bil on raji navaden hlapec, preprost ko-
ar, samo da bi si smel izbrati nevesto po svojem srcu.
Zdaj pa skoraj pogledati ne sme nobenega dekleta. Po-
stal je nedostopen prijazni zaupljivosti, ki mu je priha-
jala naproti, in odklanjal na kratko ljubeznivost, s katero
so ga zaeli obkladati domai. Oni e vedo zakaj, jaz pa
tudi, si je mislil in se vdajal svoji trmi.
ez teden je delal, ob nedeljah je zahajal v Gostievo
krmo. Stari mu niso branili, ker so eleli, da bi se raz-
vedril, zadovoljni, da ni hodil h Korbinovim. Pri Gostiu
je dobil Andrej navadno Petana, ki se je tudi tam otre-
sal svojih skrbi in spravljal med ljudi modrost, kolikor se
mu je je bilo nabralo med tednom. Mo je mnogo vedel
in malo naredil, mnogo pravil in malo napravil; zato so
se mu smejali gostje, e je govoril e tako modro.
BESeDA
TUJSKI PROMET
128
Neke nedelje zveer je spet dokazoval Petan, kako
nespametni so nai ljudje, trem moakom, ki so iroko
sloneli na komolcih za mizo in puhali drug drugemu to-
bakov dim pod nos. Govorili so o domaih nesreah.
Neki enski je bilo ukradenih nekaj sto kron.
Prav se ji godi, neumni babi, je dejal Petan. Dan-
danes imamo hranilnice, posojilnice, banke, te nam hra-
nijo in varujejo, te obrestujejo denar. Meni bi se kaj ta-
kega ne moglo pripetiti.
To je gotova resnica, je pritrdil Gosti, ki je slonel za
drugo mizo. Sto kron ne bo Petanu nikoli nihe ukra-
del.
Moli, Gosti, ki ne umeje teh rei! ga je zavrnil
Petan.
Nikoli, pravim, je popravljal krmar, ker ima Pe-
tan ves denar naloen po bankah in posojilnicah.
Petan, dri se! je spodbujal Tomaon. Kaj bi za-
bavljal Gosti, ki ima tolarje skrite po vseh kotih.
Gosti, ki si tako pameten, se je zagovarjal Petan,
ali nisi poslal ravno ti lansko zimo hlapca po kupljene
voli in dal denar z njim? Ali se ti ni vrnil sredi pota hla-
pec in se priduil doma, da je zgubil denar? Kaj si mu ti
mogel? Pod nosom si se obrisal za denar, kakor si pre-
meten. Morebiti je bil pa hlapec e bolj. Tomaon, ti
govri! Ali nisva sedela midva koliko je tega? pri
Katarinjku? In ti si mencal in mendral, da si ne upa piti,
BESeDA
TUJSKI PROMET
129
ker ima osemsto kron pri sebi, in si se bal, da ti jih kdo
vzame, e se napije in oblei. Ali ti nisem rekel jaz:
Osel? Kaj? Osel, sem ti rekel, pojdi na poto in polji de-
nar po poti sam sebi. Par groev obdri, da ne bo sra-
mote, e te kdo oropa; potlej se pa napij! Kdor se te loti,
bo klel. Ali ni tako?
Res je tako, Petan. Dobro si mi svetoval; zato pa pij!
Kot kroja si pa drag, da bo vedel, in ni se ne dobi od
tebe, e krp ne nazaj.
Tomaon, ti pa tega ne umeje. Dober mesar ti use-
ka toliko, kolikor zahteva, slab pa preve ali premalo.
Dober kroja uree, da nikjer ne zmanjka, nikjer ne
ostaja.
In naj bo blaga, kolikor hoe, kaj? je dejal neverni
Tomaon.
Kolikor hoe, e je kroja za kj.
enske so ti pa vse ule, je dejal Gosti. Siromak si,
Petan. Snoi sem te videl, ko si popravljal plot.
Davi je bil pa e spet na tleh, je pripomnil sosed.
Kako? Petan! Ali so mislili fantje, da so e dekleta v
hii?
To pa jaz vem, je dejal Gosti. Griarjev petelin je
skoil na plotnik, pa je polomil ves plot. Kaj pa zet, Pe-
tan, ali e zmerom popotuje? Vsa dota pojde.
BESeDA
TUJSKI PROMET
130
Kar dobo po eni, skozi grlo poeni! Pusti mlade
ljudi, Gosti, da se nauijejo ivljenja. Saj tvoj sin Miha
tudi popotuje.
Ta ti je uel, Gosti; kaj? je pristavil Tomaon.
Ej, se bo vrnil, ko bo laen, je dejal krmar. To je
ta tujski promet. Odkar je zael Miha vozariti, mu ni
dialo ve kmetsko delo, ne kmetski kruh, gosposkega
mu pa jaz noem pei. Nazaj ga jaz ne bom klical; naj se
sam spametuje! Jaz sem bil tudi tak. Tebe, Tomaon, so
vzeli v vojake; jaz sem se pa sam zapisal, ker smo se bili
nekaj sporekli doma. Ej, kako kmalu sem se kesal. Pisal
sem oetu, naj prosijo zame, naj me oproste. Oe mi je
pa odpisal, da to ne gre, da cesarja ne smemo imeti za
norca; ko se preobjem vojaskega kruha, mi bo doma
bolje dial. Ne krajcarja nisem dobil od doma, in to je
bilo tako zdravilo, da sem ozdravel za vse ivljenje.
Vstopila sta domai sin Janez in Andrej. Pozdravila
nista ni, sedla tiho za posebno mizo pri vratih in poteg-
nila klobuke e nie na oi. Videlo se jima je, da imata
svoje posebne pogovore.
Sem sedita! je dejal Tomaonov sosed. Kaj se stis-
kata za pe kakor hina maka!
Fanta se nista zmenila za prijazne besede. Janezova
sestra jima je postavila liter vina na mizo; Andrej je na-
lil obe kupici; tiho sta trila in izpila na duek. Sosedno
omizje je umolknilo. Eni so gledali po strani naa dva
BESeDA
TUJSKI PROMET
131
fanta, drugi prezirljivo predse, Gosti je bobnal ob mizo.
Vsi so vedeli, da fantoma nekaj ni ve. Petan, ki ni mo-
gel trpeti slabe volje, je poklical Andreja in Janeza, naj
gresta pit.
Kar pijte! je dejal Andrej. Midva ga imava tudi za
potrebo.
Petana to ni oplailo. No, Janez, je povzel spet, kaj
pie Miha? Kako se mu godi?
Bolje ko meni, je dejal Janez in pil.
Oeta je grabila jeza; ker se pa ni hotel prepirati s si-
nom pred gosti, je s trdnimi koraki zapustil sobo in za-
lopnil vrata za seboj.
Kdor se hoe kaj nauiti, si mora svet ogledati, je
modroval Andrej. Kdor epi zmeraj za pejo, je kakor
hribovski vol, ki se splai, e zagleda tujca.
Andrej, ti govori modro, je pritrdil Petan. Kaj bi
bil jaz danes, e bi ne bil prehodil toliko sveta!
No, kaj pa si zdaj? je vpraal Tomaon.
Kaj? Mojster, ki nima para dva dni hoda naokrog, da
bo vedel. Poglej, kako gosposko se nosi, komur ivam
jaz! Na streljaj ga loi od drugih, ki jim stoje suknje
kakor kozji hrbti ali pa kakor bi v malin nesli. Marsikdo
mora mene zahvaliti, da je lepo rasel. esar si se nauil
na tujem, ti prav pride doma. Kako ponosno nastopa
potem, kako govori pametno, kako si zna pomagati iz
vsake teave! Od kod pa imajo ueni moje, ki piejo
BESeDA
TUJSKI PROMET
132
knjige in novine, svojo modrost? Od tujcev; nam pa jo
prodajajo z dobikom. Jaz pa pravim, da je treba kupo-
vati iz prve roke, brez prekupcev.
Ej, Petan, po vsak ebelj ne bo letel v tvornico, in ni
vse dobro, kar je tuje, in ne vse slabo, kar je domae. e
bi bilo drugod vse bolje, bi tujci ne hodili k nam. Ti,
Petan, si moral iti na tuje, ker te je bil brat pregnal od
doma. Komur pa ni treba iti, naj ostane doma.
Jaz pa tako pravim, fanta, je dejal Tomaon, ki se je
hotel potegniti za vse oete po vasi, da vama doma no-
bene sile ni; vama ne, in priduil se je, da ne.
Kaj pa vi veste, je dejal Andrej, ki niste e pogle-
dali nikoli ez domae hribe! Vi ne veste ni, in kdor ni
ne ve, naj ni ne govori.
Kaj! Jaz da ni ne vem, je udaril mo ob mizo. Jaz
vem to, da se je e marsikak smrkavec preobjedel doma
belega kruha.
Moli, Tomaon, moli! so skoili gostje pokonci.
Ti ne ve, kaj govori.
Na vpitje je prihitel krmar, odrinil fanta, ki sta silila
k mizi, potlail Tomaona na sede in krial, da se v nje-
govi krmi nihe ne bo prepiral in pretepal.
Jaz da ni ne vem, se je jezil naprej Tomaon. Jaz
vem, kar potrebujem; ve pa treba ni.
BESeDA
TUJSKI PROMET
133
Saj treba vedet ni ljudem
kar znano tihim je noem,
je zapel, nekoliko vinjen, dobroduni Tomaonov sosed,
ki je bil ujel zadnje besede.
Pusti ga, pusti ga! je vlekel Andreja Janez k sebi.
Ali se bo z bikom bodel? Miha mi je pisal toliko, da
dobi on vsak dan meso na mizo. Jaz pa klepljem sok.
Od belga sok
pa trebuh klomp,
je zapel spet moiek.
Fanta sta se e nekaj asa polglasno pomenkovala.
Potem je Andrej plaal, in skupaj sta oba odla.
Tale dva ptika sta pa godna, je dejal Petan. Teko
ju bo drati v gnezdu.
O vem, je dejal Gosti. Nekaj asa e stieta glave
vkup. Naemu je dolgas po Mihu; Griarjev ima pa
svoje muhe. Naj gresta, kamor hoeta. Nisem Miha
dral, tudi Janeza ne bom. Ampak e se mi ne vrneta o
pravem asu, bosta nala zeta na domu.
To je vse razvajeno, se je jezil naprej Tomaon; za
nobeno teko delo ni ve. Zemlja pa pravi: ,Obdelaj me,
e ne, te obdelam jaz. Zaj se posestvo tudi, to je res; a
hitreje se zapije, najhitreje pa zalenobi. Vse se bo spre-
menilo, vse; zakaj svet se vrti in zemlja je okrogla.
BESeDA
TUJSKI PROMET
134
So pesmi okrogle,
prav lahke za pet;
e ble b na tir vogle,
b ne mogle po svet,
se je oglasil zamolklo sosed in zadremal.
Kaj se je govorilo pri Gostiu, so Griarjevi kmalu zve-
deli, in lotila se jih je nova skrb. Gostievega Miha zgled
je bil nevaren. Zadovoljnost mine tudi pohlevnega lo-
veka, e se mu opisuje le preivo, koliko bolje se godi
drugim, koliko bolje se ivi drugod, zlasti ker ne vedo
neskueni ljudje, kako radi bahajo rojaki na tujem. Zdaj
so vedeli Griarjevi, emu se shajata Janez in Andrej in
kaj snujeta. Stari so se posvetovali, kaj bi bilo storiti.
Oe je menil, da je fant ualjen, ker sta ga drala preve
na tesnem; saj Andrej ni ve otrok, in e pogleda za
kaknim dekletom, je to naravno in fantovska pravica.
Jaz mu bom kratko malo prepovedala obevanje z
Janezom, je dejala mati, in v Gostievo krmo ne bo
ve hodil.
Andrej, ki se je bil bal, da ga prime oe ali mati zara-
di prepira v krmi, se je udil, da oba kar molita. Svo-
jih misli pa ni pregnal iz glave in rad se je spominjal,
kako ga je vabil gospod Strada, da naj pride k njemu na
Goriko. Saj je bil e tudi parkrat pomoil pero v tinto,
da bi pisal gospodu Stradi in ga spomnil njegovega va-
BESeDA
TUJSKI PROMET
135
bila; a neodloen je bil odloil pisanje na poznejsi as,
ker je tiho upal, da se razmere doma spremene. Prejnja
dobroduna veselost pa ga je bila minila. Videl je, kako
se trudijo stari, da bi ga spravili v dobro voljo in mu
priljubili domao hio, in hud je bil vasih sam nase, da
uti tako malo hvalenosti v srcu, in kar inako se mu je
storilo; potem pa mu je spet presedala ta skrbnost. Za
vsako lepo besedo je slutil sebien namen; vsa prijaz-
nost se mu je zdela preraunana. S Cilo ni govoril ve,
samo da ustree starem in sestri; a hudo jim je zame-
ril to svojo pokorino, in z vejo trmo so mu uhajale
misli na prepovedano pot in z vejimi draestmi so mu
kitile oddaljeno podobo. Vasih mu je tudi prilo na
misel, da bi razodel starem svoje srce in prosil usmi-
ljenja; a takoj je stisnil zobe in stresel z glavo, ki mu rodi
tako otroje nade. On naj bi odkrival srce tistim, ki so s
tako sebino skrbjo pazili na prve njegove utripe, da jih
prestreejo in zamore!
Tako so leali nad hio teki oblaki. Zdaj pa zdaj jih je
pretrgal za malo asa sonni ar, ki so mu hitro spet za-
valili oblaki tesno pot. Andrej je premiljeval sam zase
svojo usodo; stari in sestra so se posvetovali zase, kaj bi
bilo storiti.
Ko se je v nedeljo veerilo, se je odpravljal Andrej h
Gostiu. Mati mu je stopila nasproti, da naj ne hodi ve
tja, kjer se je bil spustil v tak nepotreben prepir; tam se
BESeDA
TUJSKI PROMET
136
ne bo nauil ni dobrega, ker gledajo Gostievi najbr z
zavistjo, kako lepo se sporazumevajo pri sosedu.
Andrej je zmignil z rameni in gledal stran.
Saj dobo tudi drugod druino, je silila mati.
Pojdem pa h Korbinu, je dejal Andrej, ne da bi po-
gledal mater.
V bojem imenu! je zdihnila ona; ampak ne osta-
jaj predolgo! Saj se doma tudi lahko kaj pogovorimo.
Pri Korbinu v vei je sreal Andrej Cilo.
Ali me e kaj pozna, Cila? je dejal.
e malo, se mu je nasmehnila Cila.
Cel teden se e nisva videla.
Ni uda, ker sva tako dale narazen.
V pivnici je dobil Andrej nekaj tovariev, in ker je bil
sam dobre volje, se je prav dobro zabaval. Korbinka ga
je odlikovala, kakor da bi e vedno ivelo staro prija-
teljstvo; poklicala je tudi parkrat Cilo, da ji kaj naroi, in
zadovoljna opazovala, kako zvesto spremljajo dekle fan-
tove oi. Ej, kako je privoila Griarjevim sitnosti, kako
rada bi bila spravila skupaj Andreja in Cilo, da ne bi ved-
no sliala samo ona, kako revno nevesto si je izbral njen
sin!
Ko pa je agala Cila vodo na dvoriu, je prilezla tiho
teta Ura, jo potegnila za krilo, se ji namuzala in meik-
nila.
BESeDA
TUJSKI PROMET
137
Ali ti nisem rekla, je epetala, da bo prilezel za
teboj? Ali ti nisem rekla?
Oh, teta, kako ste udni! Kaj vam prihaja na misel!
se je branilo dekle.
Ti bodi pametna!
To ni ni, teta, trikrat ni.
In iz ni je Bog svet ustvaril. Kdo pa je mislil, da po-
stane Zefa takna gospa! Jaz tudi nimam ni. Kar pa
imam, bo po moji smrti tvoje, in ti bo videla, da ni ni.
Tvoj oe pa ne dobi ni, ni, dasi me nadleguje naprej in
naprej.
Teta je lezla spet v svojo sobico in kimala zadovoljno
sama sebi. Zaprla je skrbno svoje stanovanje, izvlekla
izpod podnice v ruto zavito denarnico, zaela pretevati
denar in godla, da ne dobo brat ni, ona v varovljah
ni; pred njeno smrtjo nihe ni, potlej pa vse Cila, vse
Cila.
Ko je el drugega dne Andrej mimo Gostieve hie, ga
je poklical Janez in vpraal, zakaj ga snoi ni bilo v vas.
Sem bil pri Korbinu, je dejal Andrej, ker se ne ma-
ram prepirati z neumnimi dedci.
Kaj pa najin dogovor? Ali si e premislil?
Ne e, je dejal Andrej in el. In res ni utegnil misli-
ti Andrej na ta dogovor in tudi Janeza ni pogreal. Rad
pa se je pomudil pri Korbinovih, da je povpraal, kdaj se
vrne Ivan, kaj bodo delali ta teden, kaknega vremena se
BESeDA
TUJSKI PROMET
138
je nadejati. Korbinka ga je prijazno zadrevala, in kmalu
je bil Andrej tako doma v njeni hii kakor v tistih asih,
ko je vse priakovalo, da postane Ivanu svak.
Morebiti pa e bo, si je mislila Korbinka, ki je po-
stala nekaka varuhinja in zaitnica Andrejeva.
Andrej je bil doma spet prijazen, vesel in zgovoren.
Delo mu je lo hitro od rok, ko je premiljeval, kako pri-
jetno je bilo, kako prijetno bo pri Korbinovih. Domai se
niso posebno veselili te spremembe; tolaili so se z za-
vestjo, da je Korbinova hia potena; da sina ne more-
jo zaklepati; da se shodi tudi prepovedana pot. Ginila je
vsaj nevarnost, da jim odide sin po svetu.
Sosednji rodbini sta se spet bliali, in pozdrave je
nosil Andrej sem in tja. Da se obnovi staro prijateljstvo,
za to si je fant poteno prizadeval. Cila ga je sreala, naj
si je la na polje ali s polja. Vedno jo je ustavil in vpraal,
e je pri njih kaj novega.
Nekega veera je zvedel, da pojdejo drugega dne Kor-
binovi na Hrib vresje kosit in listje grabit. To delo se je
zdelo njemu tako pametno in nujno, da je doma doka-
zal oetu, da bi bil skrajni as, da si nakose vresja in na-
grabijo listja za zimo, na Hribu seveda, kamor se tako
teko pride pozimi.
BESeDA
TUJSKI PROMET
139
VII
G
riarjevi so se odpravili navsezgodaj na Hrib. An-
drej je bil zadel koso in vrgel vrvi ez ramo; Mici-
ka in mala dekla sta nosili grablje in mree in na glavi
jerbase.
Jutro je bilo mrzlo. Slana je leala po travnikih, ker je
bil pregnal hladni krivec jesensko meglo, ki se je vlai-
la po dolih.
Onstran Petanove koe se je ustavil Andrej, pogledal
nazaj in vpraal, e ne gredo za njimi Korbinovi. In res
so li. Andrej je menil, da gredo morda tudi po stelje na
Hrib; potem naj bi li skupaj, da bi bil kraji as. Tudi to
je uganil Andrej. Kmalu so jih doli Korbinovi, Cila z ve-
liko deklo in hlapec.
Pred njimi je lezla proti gozdu Ura. Cili je bilo sre-
anje neprijetno, ker se je bala prepira, e bi se kdo po
nesrei zasmejal ali spregovoril kakno besedo, ki bi jo
obrnila huda teta nase. Ura pa je bila e sliala njen glas
in njen smeh in se veselila v srcu. Nobenega loveka be-
seda ji ni bila tako prijetna, nobeno oko je ni gledalo
tako brez zvijae in hinavine kakor Cilino. Tudi Cili sta
storila krivico oe in sestra; tem bolj jo je ljubila teta, ki
BESeDA
TUJSKI PROMET
140
je spet premiljevala, kako se bo zavzela Cila, ko dobo
po njeni smrti lepe stotake, in s koliko hvalenostjo se
bo spominjala svoje tete in kako se bodo jezili drugi, ki
ne dobe nio, ker so jo zanievali; samo Cila, ta se je ni
sramovala, ta jo je imela rada.
Druba je prila blie, da se je e razloila beseda, in
Ura je vlekla na uesa, da bi kaj sliala. Andrej je govoril
s Cilo, duhovito kakor po navadi.
Cila, ti si pa vzela senene grablje, je dejal.
Kaj pa e! ga je zavrnila Cila. Ali nimajo zadosti
redkih zob? Hostne so.
Hostne, hostne, se je smejal hlapec; saj imajo zobe
kakor Petanove Ure eljust.
Ura se je zganila in prebledela. Sliala je bila vsako
besedo, in jeza jo je grabila. Poakala je, da odide dru-
ba, in gledala srepo predse.
Mladina je umolknila, ko so prili vkup; Korbinov hla-
pec pa je vzel Cili grablje z rame in jih pomolil starki
pod nos:
Ali jih vidi, Ura, hostne grablje?
Takrat pa je vzdignila Ura palico in zaela vpiti in
zmerjati vso drubo in zlasti Cilo, da hodi s takimi ljud-
mi, ki nje ne puste pri miru, da se ji bo e utepalo.
Oh, teta, saj vam nihe ni noe, jo je pogovarjala
Cila, osramoena in v zadregi.
BESeDA
TUJSKI PROMET
141
Pojdimo, pojdimo! je naganjala Micika in beala
pred too hudih besed. Kaj pa ji je kdo rekel? Saj ji ni
nihe ni rekel.
Oh, Matija ji je bil pomolil grablje pod nos, je de-
jala dekla.
Saj to ni ni taknega.
Ovbe, Gosti ji je bil enkrat rekel, da ima takne
zobe kakor hostne grablje.
Hudoben si, Matija, je Cila alostna otevala hlap-
ca, da ne pusti uboge reve pri miru. Saj ti ni storila ni
hudega.
Ura pa je e dolgo kriala za njimi. Onemogla se je
potem naslonila na ranto ob cesti in ihtela. Le poakaj
me ti, Cila! je dejala sama zase in vzdigala pest. Zdaj
ne dobi ni, ni, ker nisi ni bolja od drugih. Iz koe so
te e vrgli; kmalu bo gostovala in beraila kakor jaz.
Griarjevi in Korbinovi pa so kosili in grabili, sprav-
ljali vresje na kup in listje v mree, da se naloi, ko se
vrne hlapec, ki je bil el po voz in konje.
Sonce je zaelo pripekati, in iz doline se je oglasil
zvon, najprej eden, potem drugi in tretji od blizu in da-
le z razlinimi glasovi, ki so se objemali v jasnem zra-
ku. Delo je prenehalo, in ko so odmolile mlade delavke,
so odgrnile jerbase in posedle vrh brega po trati h kosi-
lu. Po kosilu so nekoliko pele, se alile, pripovedovale,
kar se je smenega videlo in slialo o tujcih, in gledale
BESeDA
TUJSKI PROMET
142
ez Mrzlo grapo, po strmem, nevarnem bregu, obrast-
lem z redkimi brezami, ki so se bleale v soncu in mige-
tale z gibkim listjem. Spominjale so se, kdo se je e po-
nesreil, ker mu je spodrsnilo na strmini, koga je ubila
v grapi skala, ki se je utrgala na peini.
Andrej je hodil smelo po bregu, ker se je nekako ska-
zoval pred mladimi gledavkami.
Andrej, je dejala Micika, ne hodi tako dale, da se
ti ne spodrsne.
Na, primi se za vrv; me te bomo pa drale, je dejala
Cila, razvezala vrv in vrgla Andreju konec.
Meni ni treba vrvi, je bahal Andrej in stopal po-
gumno proti prepadu. Da so se dekleta bala zanj, mu je
ugajalo.
Ne bodi neumen! je zavpila prestraena sestra in
kri boji! so zakriale druge; zakaj v tem trenutju je
spodletela Andreju noga, da je padel na polzki travi. Lo-
vil se je z rokami, ustavljal z nogami, a polzel in dral
vedno hitreje proti robu strmega brega. Dekleta so kri-
ala in cepetala od groze. Cila, ki je drala vrv v rokah,
je zavpila Miciki, da naj steeta obe do breze, ki je sta-
la prepadu najblie; za drevo se bosta ujeli in z vrvjo, e
Bog da, reili brata, ki je bil izginil tiho za robom. Cila je
stekla prva in za njo preplaena sestra. Obe je obvaro-
valo drevo.
BESeDA
TUJSKI PROMET
143
Hitro vrv okrog breze, trikrat, tirikrat, da bo dra-
la! je hitela Cila in se spustila z drugim koncem proti
robu. Oprijela se je vrvi in se sklonila lee ez rob in za-
gledala pod seboj Andreja, ki se je bil ujel z nogo za kr-
bino v skalovju in se z rokami dral brinovega grmika,
ki je rastel iz razpoke.
Popuaj z vrvjo, Micika! je dejala Cila, ko je vide-
la, da Andrej e ne dosee konca. In kaj krii ona tam!
Pomagat naj pride, da ne izpusti vrv. Popusti se in dri
dobro!
Nazadnje je dosegel Andrej konec vrvi. Previdno je
plezal ob vrvi kviku, in ko je priplezal do roba, ga je
prijela Cila z eno roko pod pazduho in mu pomagala na
breg.
Hvala Bogu, je dejal Andrej poten in bled, in tebi,
Cila! Kako mi je al, da sem vam napravil te sitnosti!
Naprej, naprej! je klicala Micika.
Naj se malo spoijem, je dejal Andrej. Mislim, da
sem si izpahnil nogo. Saj drugae bi se bil reil sam.
Poakaj, te popeljem jaz, je dejala Cila, ali pa se
nasloni name!
Prav sram me je, Cila, se je nasmejal Andrej in za-
rdel in stiskal zobe od boleine, da sem ti tako nadle-
go naredil. Pazi, da ti sama ne pade, ko podpira me-
ne!
BESeDA
TUJSKI PROMET
144
Tako sta priplezala ob vrvi vrh brega, kjer sta jima po-
magali e obe dekli.
Sedi, Andrej, da ti sezujem evelj, je dejala Cila,
ker ti noga v stopalu najbr oteka.
Poakaj, ti ga sezujem jaz, je dejala sestra in po-
kleknila k njemu.
Prave usmiljene sestre! je dejal Andrej in gledal
prevzet od gorkega ustva hvalenosti, v prijazni, mir-
ni obraz, kjer so se skrivale in svetlikale kakor izza tem-
ne zavese rjave oi.
Medtem sta prila s konji in vozovi Korbinov in Gri-
arjev hlapec. Stelja se je naloila in povezala; Andreja
so spravili na voz, in vsi so se odpravili proti domu, ko
se je zaelo mraiti.
Andrej se je alil v zadregi, da se mu je bila tako sla-
bo izplaala predrznost, in se vdajal, kljub bolei nogi
prijetno razburjen, razmiljanju udnega dogodka, in
kako bi poplaal reiteljico. Oh, on bi e vedel, in po-
plaan bi bil tudi sam. Zbujala se mu je nada, da posta-
ne zanj ta nesrea zaetek sree, e ga imajo stari res
radi.
Sestra, ki je hodila na eni strani voza, ga je vpraala,
e ga boli noga, in kaj bi bili poeli, e bi Cile ne bilo.
Andrej je prikimal in se nasmehnil Cili, ki je bila prila
od druge strani vpraat, kako se ima, in jo prijel za roko,
ki jo je drala na lesniku. Cila se je rahlo oprostila, ker je
BESeDA
TUJSKI PROMET
145
bila zapazila, kako svetlo jo gleda dekla, ki je hodila za
vozom. Tudi v njenem srcu so vstajale nove misli, kakr-
ne niso toliko silile vanjo, dokler je upala, da dobo po
oetu hiico. Zdaj pa so bile razmere drugane. Oetov
dom je bil preel v druge roke; ozreti se je bilo treba po
drugem, in ta se je dvigal prav blizu pred njo. Pokazal se
ji je bil e parkrat poprej, toda v nedoseni daljavi, tako
da je sama obraala oi pro, da je ne bi preslepil lepi
videz. Zdaj pa jih je pogumno uprla v novo nado. Zde-
lo se ji je, kakor da bi se bila nala, zaradi njene sree,
pripetila nesrea. Zapreke, ki so se videle prej nepre-
magljive, so ginile v njeni domisljiji, in ni udno bi se
ji ne bilo zdelo, e bi ji prila z razprostrtimi rokami na-
proti oba Griarja in jo sama prosila, naj jima postane
ljuba hi, ko jima je reila sina. Nasmehnila se je sama
svojim mislim in plaha pogledala okrog, e je ni kdo vi-
del.
Mrzli obkladki bodo vzeli vse boleine iz noge, je
dejala Miciki in odla za svojim vozom.
e preden pa se je vrnila Cila v mihel, je zvedela, da
ji je nenadoma umrla teta Ura.
To ubogo starko je bridko bolela alitev Ciline dru-
be. Obrnila se je bila spet proti domu, ko so bili odli
mladi ljudje. Doma se je vrgla obupana in razjarjena na
posteljo, si pulila lase, se tolkla po elu in grozno ihte-
la. V svesti si je bila, da ne stori nikomur ni alega in da
BESeDA
TUJSKI PROMET
146
vendar nima miru. Kamorkoli pride, slii aljive, zabav-
ljive besede in zasmeh svoje revine. In vendar je bila
njo skljuila in zgrbila sama nezakrivljena beda in stis-
ka; glad in mraz in trud in vroina sta jo bila posuila; od
dolge vrste alostnih let so se krmeljile ugasle oi; vsa
prijazna ustva so bila zamrla v sovrani okolici. Naj-
huje je bilo, ker ji je spomin tako hlastno grabil, tako
krevito dral vse, kar se ji je dogajalo hudega. Koliko
asa je e bilo preteklo, odkar sta jo bila ogoljufala brata.
Njej je stalo pred omi, kakor da bi se bilo zgodilo rav-
nokar. Kadar je zagledala ali sreala ali se le spomnila
kaknega loveka, ki jo je bil razalil, jo je zabolela z no-
vo mojo stara rana, in tako preplaena je bila, da je slu-
tila za najnedolnejimi besedami hudobne nakane.
Enega brata smrt jo je bila nekoliko umirila; a kmalu je
stal pred njo drugi brat, ni manj zoprn s herama vred,
ki sta ji bili tuji, Zefa oabna, da ni hotela poznati tete
pred ljudmi, Cila toliko bolja, da se ji je samo umikala.
Zadnje ase pa sta se bili nekoliko sprijateljili Cila in
Ura. Teti se je bila zasmilila sirota, ki je tudi zgubila
dom, in prisrne njene pronje, da bi se vrnila k bratu,
so jo bile ganile, dasi jih je odbila. To ljubezen ji je ho-
tela poplaati Ura s tem, kar je imela najdrajega na
zemlji, z denarjem, ki ga je bila naberaila in pristrada-
la. Zdaj pa je prila nadnjo zadnja bridkost. Ona je misli-
la, da jo ima Cila rada, da jo spotuje in miluje kot svo-
BESeDA
TUJSKI PROMET
147
jo ubogo, nesreno teto; Cila pa jo je goljufala in e slab-
a je od drugih, ker pokriva s hinavino hudobnost.
Onemogla togota je krila Uri srce, ko ji je stalo na-
prej in naprej pred omi, kako nedolno se je delala Cila.
Saj vam nihe ni noe, je rekla, dasi je videla, kako
nesramno jo alijo.
Teta je zastrla okence, poskusila, e so vrata zakle-
njena, vzdignila v kotu podnico in potegnila iz luknje v
tleh skrbno zavit sveenj. Odmotala je motvoz, razgrni-
la po postelji bankovce in iztresla srebrnike. Oh, koli-
kokrat je pasla oi in roke in srce na tem svojem zakla-
du; kako je pozabljala takrat bridkosti svojega ivljenja!
Ko se ji je bila priljubila neakinja, je dobila strast ne-
srenega ivljenja lepe lice. Predstavljala si je Ura,
kako se bo razveselila Cila po njeni smrti, kako se bo
jezil brat, kako huda bo Zefa, kako neprijetno iznenade-
ne nekatere enske, ki mislijo, da jim je Ura kaj hvale
dolna. Zdaj je bil konec teh prijetnih predstav, konec
strastne radosti. Ura je sovraila hinavsko neakinjo, ki
je, sama usmiljenja potrebna, zasmehovala njo, svojo
ubogo, nedolno sorodnico. Raztrgati je hotela bankov-
ce, ki so leali po postelji, in zagrebsti srebrni denar, da
bi ga ne dobil nihe, da bi ne imel nihe ni dobrega od
smrti nje, ki je ive nihe ni mogel videti. Toda tej name-
ri se je ustavila stara skopost, ki se je spominjala, koliko
stopinj, koliko znoja, koliko zasramovanja jo je stal ta
BESeDA
TUJSKI PROMET
148
denar. Padlo ji je tudi v glavo, da lahko e ukrene poz-
neje, kar se ji bo zdelo prav. Prevzelo pa jo je spet obup-
no ustvo popolne osamljenosti. Vsak lovek, vsaka i-
val, si je mislila, ima tovaria, tovariico, kateri lahko po-
toi svoje teave; ona nima nikogar. Kolikokrat je bila
nagovorila, kolikor prijazno je mogla, tega in onega in
dobila zasmeh za odgovor, tako da si ni upala nazadnje
nikogar ve nagovoriti, nikogar pozdraviti, v venem
strahu in vedno pripravljena, kdaj jo napadejo odrasli z
besedami, otroci s kamenjem, psi z lajanjem.
Jokati je zaela od dune tesnobe in alosti. In koliko
je imela povoda! Vsa preteklost je bila nepretrgana brid-
kost, sedanjost brez upa in bodonost smrt; tema za njo
in pred njo. Tema se ji je zaela tudi delati pred omi,
dasi od razburjenja ni utila trudnosti. Nekaka rna lisa
se je gibala poasi pred njo, se bliala, rasla in temnela.
Uri se je zaelo vrteti v glavi. Prijela se je z eno roko za
posteljnjak, z drugo potegnila prek znojnega ela. Du-
ila jo je udna vroina, in jezik je lepel v suhih ustih.
Oprijemi je lezla Ura do mize in vzela kupico, da bi si
la po vode. Opotekala se je naprej, da je otipala vrata.
Odklenila jih je, da bi la k vodnjaku. Tedaj pa so ji od-
povedale prenapete moi, da je omahnila in obleala.
Ker je opoldne ni bilo v kuhinjo z lonkom po ostanke
kosila, je potrkala proti veeru Korbinka na njena vra-
ta in poskusila, e so zaklenjena. Bila so samo priprta.
BESeDA
TUJSKI PROMET
149
Korbinka se je zaudila, ker je vedela kako skrbno jih
zapira Ura, da se celo vraa s pota in poskua, e je za-
klenila. Stopila je v sobo in zagledala siroto na tleh. Po-
klicala jo je, in ker ni bilo odgovora, jo je prijela za roko.
Prestraena jo je izpustila, ker je bila roka mrzla. Skoila
je iz sobe, da bi poklicala kaknega loveka. Na misel ji
je prila Cila; toda ta je bila z drugo druino na Hribu.
Naletela je na sosedo Griarko.
Ura je umrla, je dejala; pridi mi pomagat, da jo
preobleeva in deneva na oder, preden otrpne. Jaz sto-
pim po blagoslovjene vode.
Ko sta sosedi preoblaili Uro, sta zagledali denar raz-
tresen po postelji.
Kdo bi si bil mislil, da je imela toliko denarja! je
dejala Griarka.
Kaj poneva z njim? Jaz se ga ne dotaknem po nobe-
ni ceni, je pristavila Korbinka; zakaj ta enska bo ho-
dila nazaj strait.
Strail je pa takrat po bliini stari Petan. Zmanjkalo
mu je bilo spet drobia, in napotil se je bil, ali k Cili ali
k Uri ali k obema, to mu e ni bilo jasno, to je prepustil
dobri srei. Cile ni bilo doma; zato je el k Uri, oboro-
en z modrostjo potrpeljivosti, preprian, da ni tako
hude besede na svetu, da bi njega razalila, e sam noe.
Ker je slial govorjenje in ropot iz Urinega stanovanja,
je poakal; zakaj kot izobraen lovek je vedel, da je ne-
BESeDA
TUJSKI PROMET
150
spodobno, e sili kdo h komu, ki ima e kaknega obis-
kovavca. Vrhu tega je bila njegova zadeva zaupna in ne
bi prenesla pri.
Komaj pa sta bili zapustili Griarka in Korbinka sobi-
co, je bil Petan e notri. enski ga nista bili opazili.
Tudi Petan se je stresel, in koa se mu je hotela jei-
ti, ko je zagledal sestro na mrtvakem odru. Toda kma-
lu se je pomiril toliko, da je lahko trezno presodil nove
razmere. Ozrl se je po sobici okrog in zagledal na po-
stelji denar.
Meni ga je namenila rajnica, si je dejal in spravil
hitro bankovce in srebrnike. Bog ji daj na onem svetu
veni mir in pokoj! Saj na tem je bila zadosti sitna.
Pokropil je mrlia, pogledal, e je dvorie prazno, in
se tiho izgubil v mraku.
Korbinka je bila la naznanjat Urino smrt. Ves as so
jo obhajale udne misli, ki so se vrtele okrog Urinega
denarja. Niti dotaknila se ga ni bila ona; nikar da bi ga
bila pretela, kar bi bilo vendar potrebno. Sosedo bo
imela za prio, da ne bi pozneje kdo kaj sumniil, in de-
nar bi se spravil za pogreb in za dedie. Silile so ji v gla-
vo tudi druge misli. Ali ni ivela Ura e toliko let pod
njeno streho? Ali ji ni prizadela premnogo sitnosti in
tudi strokov? Saj ni plaevala najemine ni. Kar je
pomagala, ni bilo imena vredno. In kolikokrat je dobi-
la jedi; postrebo pa, kadar je bila bolna. Kdo bi se je bil
BESeDA
TUJSKI PROMET
151
usmilil, e bi nje, Korbinke, ne bilo! To je rajnica tudi
drage volje priznavala. Kolikokrat je njo zahvaljevala za
izkazane dobrote in obalovala, da jih ne bo mogla nik-
dar poplaati! Bogve kako je to mislila poplaati. Ampak
da je bila to njena elja, njena volja, o tem se ni dalo
dvomiti. In zakaj ne bi bila to tudi njena poslednja vo-
lja! koda, da je umrla tako zapuena, tako nenadoma!
Gotovo bi bila ob zadnji uri poplaala svoj dolg. Kaj pa,
ko bi si ga ona, Korbinka, poplaala sama? Ali bi bil to
kak greh? Zvedel ne bi nihe ni e bi ne bilo takrat
Griarke zraven. Nespametno je bilo, da jo je ona pokli-
cala, preden je sama uredila, kar je bilo potrebno; e
nespametnejse, da je pustila denar raztresen po postelji.
Sicer ne obiskuje Ure nihe razen brata, ki prihaja na
veer, a ga odpravi Ura vedno tako, da bi mislil lovek,
da je priel zadnjikrat. Toda kdo ve, kaj se vse lahko zgo-
di zdaj, ko nje ni doma in vrata niso zaklenjena?
Te misli so razburjale Korbinko, ko je hitela v up-
nie, in jo podile nazaj proti domu, da bi pretela de-
nar in ga shranila. Ko bi bila vedela, da je nihe ne gle-
da, bi bila kar tekla po cesti. ez dvorie pa je res stekla
in zasopena je odprla vrata.
Oh, ti si tukaj? se je zavzela in obstala Griarki nas-
proti.
Ravnokar sem prila, je dejala ta v vidni zadregi.
Ali nisi bila ti e prej tukaj?
BESeDA
TUJSKI PROMET
152
Jaz? Ne.
Kje pa je denar?
Denar? Ali ga ni ve na postelji?
Strmeli sta druga v drugo.
udno, je dejala ena.
Res udno, je odgovorila zamolklo druga. Brskali
sta nekaj asa po postelji, prestavljali pohije, iztrepali
perilo in obleko, pretaknili vse kote.
Ni ga, se je sklonila utrujena ena.
Ni ga, je potrdila druga. Povpraevali sta pri sose-
dih, e so videli, da bi bil priel kdo v Urino stanovanje.
Nihe ni videl nikogar.
Kaj pravi, ali naj bi se naznanilo sodiu? je vpra-
ala Korbinka.
Sitnosti bodo in pota, je pristavila Griarka, in li
sta vsaksebi s udnimi, sovranimi mislimi.
Griarki je bilo neprijetno, da jo je bila zalotila sose-
da samo pri mrliu. Menda vendar ne misli, da sem jaz
pobrala denar, si je dejala. Vzel ga je pa vendar nek-
do. Toda kdo? Drugega loveka ni bilo k mrliu razen
Korbinke in mene. Tudi ni vedel nihe drug, da je umrla
Ura. Prav udno. Zakaj se ni pretel denar? Korbinka je
rekla, da se ga ne dotakne. udne besede. e se je do-
taknila mrlia, zakaj bi se denarja ne? Denar je presle-
pil e drugane ljudi. Na postelji je bil; v zemljo se ni
vdrl; izginil pa je. Videla sem ga samo jaz in ona; pri
BESeDA
TUJSKI PROMET
153
mrliu je bila samo ona in jaz. lovek bi sodil, da ga je
vzela ona ali pa jaz. Jaz ga nisem. Potemtakem je skle-
pala Griarka, da nje ne more sumniiti Korbinka; pa
pa sme ona njo.
Korbinka pa je bila prepriana, da ima za posebne
misli in sumnje ona mnogo ve pravice in povoda. Za-
pustili sta bili vendar mrlia, ko sta ga bili preoblekli,
obe skupaj; ona, Korbinka, je la potem z doma, za etrt
ure kvejemu; drugega loveka ni bilo med tem asom
nobenega blizu; ko pa je pogledala ona spet k Uri, je
bila Griarka notri, denarja pa ne. Skoz okno ni zletel;
torej? Zato je torej menila Griarka, da bi bile sitnosti, e
bi se naznanila zadeva sodiu? Kaj pa e bi ona sama
ovadila? Nevarna re. Sum bi padel tudi nanjo; resni-
co dokazati bi bilo teko. O, dandanes ne zadostuje, da
ima kdo pravico in resnico na svoji strani; e je ne more
dokazati, je zgubljen, in svet ga ima za lanivca. Kar ni
dokazano, da se otiplje, ne dri. udno pa je le, zakaj se
je ona ustavljala, da bi prila stvar pred sodie. Kakne
razloge ima? Zakaj brez razlogov ni govorila. Kdor se
uti nedolnega, se ne bi smel bati sodia.
Tako je legel sum na obe hii kakor teka megla, ki
zapira jasni razgled, in tiha sovranost je dvigala spet
mejo med obema druinama. Korbinka je bila prepria-
na, da Griarka ne moli, Griarka, da govori in natolcu-
je Korbinka.
BESeDA
TUJSKI PROMET
154
Griarka je zato tudi zveer precej razmiljena poslu-
ala doma Andreja in Miciko, ki sta slavila Cilo, kako
premiljeno in pogumno je prepreila nesreo. Razvese-
lilo pa tudi oeta ni to pripovedovanje; samo oponesel
je Andreju, zakaj je tako neumno predrzen, da spravlja
v nevarnost sebe in druge. Mati je spravila sina v poste-
ljo, da se spoije noga, in menila, da bo zahvalila Cilo,
kakor hitro jo srea, in tudi obdarila, kakor se spodobi.
Zadeva je imela namre svojo pusto primes. Naj bi bil
reil sitnega fanta kdorkoli drug, kako isto bi bilo vese-
lje!
Andrej in Micika sta umolknila in se spogledala, ker
nista priakovala tako hladnega sprejema doma.
Oh, saj pojdem e ta veer, da zahvalim Cilo, je de-
jala mati, ki je utila nevoljo svojih otrok, sama nevolj-
na, da ji prizadeva sin toliko neprilik.
Griarka pa je la najprej nekoliko po vasi, da bi zve-
dela, e se kaj govori in kako se govori ob Urini smrti.
Sreala je Petana, ki je tudi nastavljal uesa, ker ga je
zanimala ta zadeva. Ustavila ga je, da se je Joe kar zga-
nil, in mu zaela pripovedovati, kako je Cila reila An-
dreja. Petan si je oddahnil in poslual tem pozorneje,
tem ponosneje, im dalje je govorila.
Lepo te prosim, Griarjeva mati! je dejal, ko je bila
konala, kako pa bi mogla drugae ravnati Cila? Saj je
vendar moja hi. Samo na pomo kriati bi bilo straho-
BESeDA
TUJSKI PROMET
155
petno in neumno. e bi bila skoila za Andrejem v pre-
pad, bi bilo to hrabro in neumno. Kaj torej preostane?
Andrejeve suknje e nisem vzel v delo, ker so drugi bolj
potrebni; ampak tja drugi teden, e Bog da, se spravim
nadnjo, in potem jo pridem merit; zakaj prijeti se ga
mora kakor ulita.
Prve koline, Petan, je dejala Griarka, poljem
tebi, ker si zapuen siromak in se ti godi krivica. Zdaj
grem pa k Cili. Izrazila mu je soalje ob bridki izgubi,
ki ga je bila zadela, in Petan je spodobno skremil obraz
in menil, da je bila pa boja volja; Vra je prestala in se
veseli v nebesih; njega pa e aka. Dasi pa je Griarka v
resnici milovala Petana, ki ne bo dobil Urinega denar-
ja nobenega krajcarja, mu vendar tega ni omenila ni,
ker se e ni bila odloila, kaj bi bilo storiti, in ker mu ni
hotela prizadeti trpkega razoaranja.
Cilo je bila smrt tete Ure potrla, ne tolikanj, ker ji je
bila sorodnica, sitna sicer, a zadnje ase naklonjena,
temve zaradi neprijetnega dogodka na cesti. Kako rada
bi bila popravila Cila nesporazumljenje in poravnala
krivico! Zdaj je bilo prepozno, in morda je teti ravno ta
alitev priklicala nenadno smrt.
Korbinka je tolaila dekle zaradi mnogo huje izgube,
nego si je ona domiljevala; vendar je ni hotela z opiso-
vanjem te izgube razalostiti, ker ni e prav vedela, kako
bi se uredila zadeva najbolje.
BESeDA
TUJSKI PROMET
156
Prila je Griarka s svojo zahvalo, in Korbinka jo je
takoj zapazila. Cili je prila povedat, si je dejala. e
stojita skupaj. Takoj se jima je pridruila in se ni ganila
z mesta, dokler ni izvrila Griarka svojega opravka.
Cili je zastajalo srce; tak mraz je dihal iz gostih besed
hvalene matere, in ko je omenila Griarka, da bo kupila
na prvem semnju reiteljici svojega sina svilnato ruto, so
oblile Cilo gorke solze neizpolnjenih elj in prevarjenih
nad.
Od veselja se joka, je dejala Griarka ganjena in se
poslovila Naj ji le Korbinka kaj namigne, si je dejala.
Jaz ji bom razjasnila to re, da bosta debelo gledali Cila
in Korbinka.
Za pogreb Petanove Ure je skrbela Korbinka sama.
e ve, zakaj, je dejala Griarka.
E, tudi Griarka bi lahko iz hvalenosti kaj primak-
nila, je govorila Korbinka.
Petan je bil sicer priel nekoliko pogledat in popraat,
kako bo s pogrebom; ker je pa videl, da hoe Korbinka
sama vse stroke in sitnosti nase vzeti, ni silil vmes, am-
pak lepo zahvalil gospodinjo. To je dobro delo, je de-
jal, dobro delo usmiljenja, in Bog ne daj, da bi jaz zdaj,
ko ste e toliko dobrega storili rajnici v ivljenju, branil,
da ji preskrbite e kranski pogreb. Nihe naj ne ree:
Glejte ga Petana; prej se ni brigal za sestro, pokopal bi
BESeDA
TUJSKI PROMET
157
jo pa rad. Ve enske tudi umejete te stvari bolje od nas
mokih. Kaj pa, ali ji boste napravili sedmino tudi?
Korbinka ga je grdo pogledala.
Sedmino naj pa napravi tisti, je dejala, ki ima ko-
rist od njene smrti.
Kakno korist pa mislite vi, da imam jaz od Urine
smrti? je dejal Petan. Koliko pa mislite da je imela de-
narja Ura? Nekoliko v zadregi je bil Petan, toda ne to-
liko, da bi se bil prenaglil ali zaletel; pripravljen je bil, da
se umakne samo toliko, kolikor bo neogibno treba. De-
lal se je ogorenega in vpraal, e morda misli Korbin-
ka, da je Ura njemu kaj dala. Meni ni dala nobenega
krajcarja, je dejal. To potrdim jaz lahko s prisego.
Posluaj me, Petan, je dejala Korbinka; ampak za
zdaj naj ostane to med nama! Ura je zapustila precej
denarja; to vem jaz, ki sem ga sama videla.
In kje mislite vi, da je zdaj ta denar? je oprezno
osupnil Petan.
Mislim pa, kje bi bil; ne vem pa ne. Pravila je, kako
je leal denar na postelji in da in bilo v sobo nikogar
razen nje in Griarke. Jaz ga nisem vzela. e pa hoe
ti, ki si pravzaprav dedi, spraviti stvar pred sodie,
sem jaz pripravljena priati.
Jaz sem vam prav hvaleen, gospa, je dejal Petan
pomirjen, da se zame potezate, kakor se spodobi za
svaino. Kaj bom jaz storil, tega e ne vem zdaj. Pre-
BESeDA
TUJSKI PROMET
158
udaril in premislil bom dobro vso zadevo. Sodie je pa
sodie, in bolja kratka sprava ko dolga pravda. Saj
veste, kako je. Jaz sem prijatelj vam, prijatelj Griarje-
vim. emu naj bi se zameril tukaj ali tam? Kaj? Ali ni
tudi mogoe, da je priel kak cigan, kaka baraba med-
tem, ko vas ni bilo doma, k Uri in pokradel, kar je bilo
moje? Ali ni to mogoe?
Ne, Joe, to ni mogoe.
Ljudem se zdi marsikaj nemogoe, kar se je e zgo-
dilo. Meni se je zdelo nemogoe, da bi imela Ura denar.
In vendar ga je imela, kakor pravite. Vam se zdi nemo-
goe, da bi ga bil kdo vzel; meni pa ne, ker sem e mno-
go skusil po svetu.
Jaz sem ti povedala, Petan, kar mi je bilo na srcu; ti
pa stori, kar hoe; okodovan si ti.
Ne prvi, Korbinova gospa, ne prvi. Jaz sem e pre-
trpel mnogo na tem svetu; toda vedno si pravim: Joe,
ni se ne boj! Bolje je krivico trpeti ko storiti. Ali ni
tako?
To je e res. Ampak e bi vsak tako govoril, bi bilo e
ve krivice na svetu. e se pa ti noe potegniti za svo-
jo pravico, kaj bi se vlekla jaz!
Pri Korbinki se je bil Petan dobro dral, kakor se mu
je zdelo. Ko pa je el, zadovoljen s svojo pravinostjo,
proti domu, ga je skrivnostno poklicala k sebi Griarka
in mu z drugimi besedami povedala isto stvar in se tudi
BESeDA
TUJSKI PROMET
159
ponudila za prio, e bi hotel zahtevati Joe svojo pra-
vico. Petan je obljubil tudi njej, da si hoe dobro pre-
misliti zadevo, da pa si ne more misliti, da bi bila Kor-
binka kaj kriva in da je najbr kak potepuh porabil pri-
lonost in pograbil njegovo dediino; on da ne more
sumniiti potenih ljudi; e se mu je zgodila krivica, jo
bo ljubi Bog lepo poravnal; saj pogrebne stroke je vzela
Korbinka nase.
Ona ve, zakaj, je dejala Griarka, jaz pa tudi, in ti,
Joe, si lahko misli.
Bog vse vidi, Bog vse ve; jaz si pa ne mislim ni, je
dejal Joe vdano in se poslovil.
Tepec! si je mislila Griarka, huda, da mu ni mog-
la dopovedati, kaj bi bila njegova pravica in dolnost.
Korbinka in Griarka sta se gledali pisano, in od te in
od one strani so letele pikre besede, ki jih ljudje niso ra-
zumeli od zaetka. Razlaganja pa sta se hitro lotili obe
sosedi.
Petanu je bilo to jako neljubo. On je hotel v miru i-
veti, v miru umreti; zdaj je pa zahtevala Korbinka, da naj
bi se sprl on z Griarko, Griarka, da naj bi bil hud na
Korbinko. Zakaj ? emu? Prepirati se on ni hotel z niko-
mer; hud pa je bil na obe enski. Po pravici. e se jaz
ne jezim, ki imam edini nekoliko vzroka, zakaj bi se je-
zili drugi! si je dejal, in tako mu je presedal ta razdor,
da mu je prilo na misel, da bi obiskal za en teden ali
BESeDA
TUJSKI PROMET
160
dva svoje stare prijatelje na Gornjem tajerskem. De-
narja je imel; Zefa je bila preskrbljena; Cili se je godilo
dobro; zakaj bi si on ne privoil nekoliko oddiha v du-
homornem ivarstvu!
Oblastvu se je bilo naznanilo, da je umrla v mihelu
osebenjka Ura Petanova, dninarica in beraica. Joe Pe-
tan pa se je odpeljal na Gornje tajersko.
BESeDA
TUJSKI PROMET
161
VIII
A
ndrej je bil spet na nogah. Prva pot ga je peljala h
Korbinovim, ker se je moral zahvaliti Cili. Mati je
sicer menila, da je zahvale e dosti in ve, kot je mogla
priakovati Cila; zakaj svilnate rute so drage; toda An-
drej si ni dal dopovedati; nehvalenega se on ni hotel
kazati.
Cila se je nadejala, da pride; zato je bila sklenila, da se
mu skrije. Ko ga je pa zagledala na cesti, je e o pravem
asu prelomila svoj sklep in mu la naproti. Od veselja
ji je utripalo srce, ko je posluala ljube zmetene besede
in gledala v zgovorne oi, ki so ji tako iskreno potrjale
tihe nade. Zdaj sta se spet videla vsak dan in tudi ve-
krat na dan, in e se nista videla nekaj asa, sta pogreila
drug drugega in se potem pozdravljala, kakor da bi se e
dolgo ne bila videla.
Griarka pa ni mogla pozabiti dogodkov ob Urini
smrti. Zanaala se je bila, da bo Petan podregal v sum-
no gnezdo; toda ta Petan, ki se je sicer toliko ustil, se je
pokazal v tej vani zadevi mevo. Ni se hotel potegniti
za svojo pravico in zdaj se je celo umaknil mihelcem.
Ali naj ta stvar zaspi? Pravinost, potenost je zahteva-
BESeDA
TUJSKI PROMET
162
la, da se ene naprej. Za Petanom sta bili prizadeti e
njegovi dve heri. Z Zefo ni hotela imeti Griarka nobe-
nega opravka; Cila pa je bila pri rokah, in ta je bila Gri-
arjem hvalo dolna. Ali naj jo poklie ona k sebi? Ali
naj gre sama k njej? Oboje bi zbudilo nepotrebno, ne-
varno pozornost. Andrej bi pa lahko zaupno opozoril
Cilo, kaj zahteva njena korist.
Andrej je prevzel rad to nalogo. Ko se je nekega dne
vraala Cila s polja, se ji je pridruil in ji razodel udno
skrivnost. Cila se je tako zavzela, da ni mogla verjeti be-
sedam. Andrej pa je imenoval prio, na katero se Cila
lahko zanese. Cila je premiljevala novico, ki jo je bilo
tako prijetno sliati, in menila, da gre prva beseda oe-
tu.
Seveda oetu, je potrdil Andrej; toda oetu je tre-
ba dopovedati, da se mora on potegniti, e ne zase, vsaj
za svoje otroke, v prvi vrsti zate, ker je Zefa e odprav-
ljena.
Cila je obalovala, da je oe ravno zdaj odpotoval, in
obljubila, da ga bo skuala pregovoriti.
Ti ga mora pregovoriti, Cila. Ali slii? Ti mora, ji
je prigovarjal Andrej s toliko vnemo, da jo je prijel po-
nevedoma za roko. Razkladal ji je goree, kakna srea
bi bila, e bi ona podedovala toliko denarja; on jo sicer
vzame tudi brez denarja, e mara ona zanj; toda drugi,
drugi gledajo alibog, tako na denar, in ona naj se ga ne
BESeDA
TUJSKI PROMET
163
brani, denarja namre, in njemu naj bo nekoliko bolj
naklonjena; zakaj sicer ne pomaga njemu ni, isto ni,
e ga je reila; pustila naj bi ga bila raji takrat ko zdaj.
Ali ni to res, Cila? Ali ni res? Govri vendar! Oh, kako
si udna!
Andrej, e bi te kdo slial! je epetala ona.
Kaj briga to mene! je dejal Andrej. Naj me slii,
kdor hoe. Ali si huda name?
Kako bom huda! Besede so besede, je dejala prijaz-
no Cila in stekla po blinjici naprej. Za njo pa se je rotil
Andrej, da to niso besede.
Veselila pa se je Cila vendar, in ne samo ona. Korbin-
ka in Griarka sta videli vsaka skozi svoje okno, kako se
razgovarja Andrej s Cilo, in obe sta se veselili, vsaka na
svoj raun.
Cili pa so se zdele Andrejeve besede tolikega uvae-
vanja vredne, da jih je razmiljala po cele dni in tudi po-
noi. Preudarjala je tudi, kako lepo bi bilo, e bi pode-
dovala par stotakov. Dote so bile sicer po boljih hiah
veje; toda marsikdo tudi ni prienil bogve kaj, in ona ni
bila grda ne stara, tako da bi se ne mogel nihe spotikati.
Potem pa so jo oble spet druge misli, in sama sebe je
dolila, kako nespametna je, da si vteplje take muhe v
glavo. Tako je prijazno gledala Andreja, kadar so ji le
njegove besede po glavi; potem mu je pa spet umikala
BESeDA
TUJSKI PROMET
164
oi in gledala strogo predse in gubanila elo in odkima-
vala. Nestrpno je vendar akala oetovega prihoda.
Petanu pa se ni mudilo domov. Kakor je popotoval
Ivan s svojo mlado eno po svetu, tako se je veselil Pe-
tan svojih starih prijateljev v tujini in spravljal tam med
ljudi denar, ki mu ga je bila doma nabrala varna sestra.
Prila je zima, in sneg je zapadel goro in dol. Moki so
spravljali seno s planin in agali in sekali drva; enske so
opravljale ivino in hio in predle. V dolgih veerih je
sedela vsa druina v zakurjeni sobi pri raznem delu. Ce-
pile so se treske, rezali tori, melo korenje in vmes so
brneli kolovrati.
Andrej je presedel te lepe veere najraji pri Korbino-
vih, kjer je gledal in poslual samo Cilo. Njej je kimal in
pritrjeval, naj je spregovorila, kar je hotela, in taka bla-
enost mu je sijala z obraza, da je Cila zardevala od za-
drege, ker je videla, kako se drugi muzajo in dregajo.
Zato je bila tudi huda, e ji je snel Andrej, kadar je pred-
la, motvoz s kolesa ali zmaknil kobilico iz perutnice na
vretenu. Za kazen ga je priakala nekega veera z veli-
ko kepo snega v rokah.
Varuj se, Andrej! je dejala in stiskala in kroila
kepo.
Saj ne bo zadela, se je smejal Andrej, si odpel suk-
njo in nastavil prsi. Cila pa ga je zadela tako dobro, da
BESeDA
TUJSKI PROMET
165
ji je bilo takoj al. Skoila je k njemu, da mu strka sneg,
ki se je bil prijel telovnika.
Ali si hud, Andrej? je dejala tiho.
Oh, pojdi no! Nate e nisem bil nikoli hud in nikoli
ne bom. Vrzi e enkrat!
Ne, Andrej; to se ne spodobi.
Poakaj; bom pa jaz pomeril.
Cila ga pa ni akala. Nastrgala mu je korenka in iz-
ginila v vei.
Par veerov se je e nastavljal Andrej in priakoval, da
ga okepa Cila.
Petanu pa je rastlo v tujini domotoje tem bolj, im
bolj mu je ginil denar, tako da se je nazadnje spet vrnil
v domae kraje. V mihelu so ga priakovali tee, nego
je bilo njemu ljubo. Upal je bil Petan, da se bo razbur-
jenost zaradi Urine smrti polegla, vsa stvar pozabila;
zgodilo pa se je narobe. Prej sta samo dve rodbini govo-
rili o Uri in njeni zapuini; zdaj je bila vznemirjena vsa
vas. Bila je seveda zima, prostega asa mnogo, novic
malo in ljudje veseli, da so mogli reetati to udno zade-
vo. Kamorkoli je priel Petan, kogarkoli je sreal, povsod
je slial najprej vpraanje, kako je pravzaprav z Urino
zapuino, ali je res, kar se govori po vsej vasi in kaj
misli ukreniti.
Vi me hoete imeti za norca, se je branil Petan v
Gostievi krmi. Ali mislite, da sem res tako neumen,
BESeDA
TUJSKI PROMET
166
da bi mislil, da je Ura kaj zapustila? Kdor nima ni, ne
zapua ni. Ura je bila beraica. Vi me hoete poteg-
niti. Ali mislite, da sem jaz va norec? Petan se je tako
razjezil, da so ga morali miriti, e da se pa tako govo-
ri.
Kar se govori, naj se pametno govori! je dejal Petan.
Ali se to spodobi, da moje otrobe veejo in prazne
ene razdirajo?
Naj bo to, kakor hoe, je dejal Tomaon; prepirali
se ne bomo. Kaj pa sestra, ali te je e prila strait?
Predsnojim se mi je prikazala prvi, je dejal Petan.
Do enajstih smo sedeli tukajle; saj veste. Ti, Tomaon,
si e obvisel. Komaj sem doma zatisnil oi, je bila e
Ura pri meni in me je zaela lasati, da so me e drugi
dan boleli lasje.
tevilke naj bi ti bila povedala, je menil Gosti, da
bi zadel kakno terno.
Sta se prelepo gledala, dokler je bila iva, je dejal
Tomaon.
Tukaj se je dobro otresel svojih prijateljev Petan. Dru-
god so ga nadlegovali in milovali naprej, in od vseh stra-
ni so leteli nanj dobri sveti, kakno pot naj nastopi, da
pride do svoje pravice. Petan je poslual milovanje rad,
dobre svete je pa odklanjal, es da se bo pravica izkazala
sama, da krivien denar nikomur ni ne zalee, da lo-
vek obraa, Bog pa obrne.
BESeDA
TUJSKI PROMET
167
S temi nazori ni ustregel Petan nikomur. Vsi so zah-
tevali, da obrne on sam, in marsikako pikro besedo je
moral poreti siromak, ker se je zdelo njegovo ravnanje
veini strahopetno, levasto. Njegova naravnost sveta
potrpeljivost ni ela nobenega priznanja. Ljudem ugaja
najbolj tista svetost, ki ne nasprotuje njih tihim eljam;
Petanovo vrlino pa so pisano gledali, ker jih je bila ne-
kako ogoljufala. Nadejali so se bili, da pridejo po tobi
in pravdi zanimive rei na dan. Ali naj jih zdaj oslepari
tak koar, tak kroja? Kaj pa e!
Griarjevi so poklicali Petana v hio, posadili za mizo
in prinesli vina, da bi dobil mo ve poguma. Potem so
mu zaeli od treh strani govoriti na srce, da naj se po-
tegne za pravico uboge Cile, na katero je bil pozabil, ko
je moil Zefo. Petan, ki se je obraal sem in tja, od koder
se je pa govorilo vanj, je pazljivo poslual, poasi pil in
trezno premiljeval.
Kaj je treba premiljevanja! je dejala nepotrpelji-
va Griarka. Za pravico in resnico se mora potegniti
vsak lovek.
To je res, je dejal Petan in primaknil kupico, da mu
je mati e nalila vina; res je pa tudi, da je pravica e
marsikoga snedla in da razbijejo gosli tistemu, ki gode
resnico. Recimo, da bi bila Korbinka kriva, esar pa jaz
ne verjamem, ker ne dolim in ne sumniim nikogar,
BESeDA
TUJSKI PROMET
168
toda recimo, da bi bilo tako, ali ne pride potem ta denar
moji heri na dobro, ki je njena snaha?
Ali ima ti samo eno her, Petan? je vpraal Griar,
ogoren nad tako trdovratno dobrodunostjo.
Dve, hvala Bogu, ki sta sestri po dui in telesu. Kar
koristi eni, ne koduje drugi, in kri ni voda.
Kaj pa, ko si zapisal eni hio, ali nisi okodoval dru-
ge? Ne bodi vendar eni oe, drugi oim!
Jaz sem obema dober oe, je dejal Petan. Ampak
premisli, ljuba dua, kako bo mojima herama pri srcu,
e postavim jaz pred sodnika Korbinko, ki je eni taa,
drugi gospodinja! Ali ne bo takoj zavrgla ene in dejala
druge ob kruh? Jaz uniim tako obe heri, jaz, njiju oe,
oh! Premisli ti to in preudari stiske mojega srca! e se
potegnem za pravico, moram storiti krivico. To je hudo;
to boli.
Kakno krivico?
Hudo moram storiti tistim, ki jim samo dobro elim.
Ali ni lepe, e potrpim in poakam, da spee vest kriv-
ca, da povrne storjeno kodo? Pravica ne zastara; en kri-
vien vinar pa pore deset pravinih. Pomisliti je pa
tudi, da je loveka pravica zaklenjena in da je treba po-
trkati na njena vrata z denarjem.
En petdesetak ti posodim jaz, je dejala Griarka.
Kadar iztoi svojo pravico, mi ga vrne.
BESeDA
TUJSKI PROMET
169
Ta je moka, in ni se ne boj, mati! Jaz preudarjam to
re no in dan in premiljujem, kaj bi in kako bi, da bo
na vse strani prav. Pravdar jaz nisem; e pa zanem, ne
pojde za makine solze. Jaz hodim varno pot in premis-
lim vsak korak, preden ga storim. Recimo, da vzdignem
tobo in ne morem niesar dokazati, ali ne bom grdo
pogorel? In komu se smili tak pogorelec? e hoe po-
goreti, se mora zavarovati zoper ogenj. Jaz bom odprl
oi in uesa, razpel mree, nastavil zanke, in gorje, ko-
gar ujamem! Toda to ne gre tako hitro. Za zdaj je treba
poakati, neumnega se narediti, ni govoriti, samo po-
sluati, da se ne preplai krivec. Zatorej bi tudi jaz vas
vse prosil, da prepustite stvar meni, da ostanete popol-
noma mirni; zakaj drugae, z nepremiljenim govorje-
njem, boste koristili krivcu, meni pa kodovali.
Griarji niso vedeli kaj ugovarjati tem modrim bese-
dam; Petan pa se je nadejal, da bo imel zdaj mir. Zmo-
til se je spet. Poslala je ponj Korbinka in mu zaela do-
kazovati, kaj je njegova in tudi njena dolnost; njena
snaha ni dobila toliko dote, da bi smela kar tako zavrei
lepe denarje, ki jih je bila zapustila Ura; Cila, ki slui pri
njej, pa sploh e nima nobene dote.
Petan je dejal, da ivi on sploh samo za svoji dve he-
ri, ki jima je oe in mati, odkar je vdovec; da je pa hudo
na celem obdoliti kaknega loveka, ki je nemara ne-
BESeDA
TUJSKI PROMET
170
dolen; on da ima Griarko za tako poteno eno, da bi
prisegel, da ni ona vzela denarja.
Ali misli ti, da sem ga vzela jaz? ga je trdo prijela
Korbinka.
Bog ne daj! Jaz priseem tudi za vas, da ga niste vze-
li; saj si pravim vedno: Joe, bolje je imeti na umu ko na
sumu.
Potrpeljiv si, Joe.
Potrpeljiv. In zakaj bi ne bil potrpeljiv z ljudmi, ki
imajo tudi z menoj potrpljenje? Trpe in krpe drita
koe pokonci pravim jaz, kadar mi prinese kdo staro
suknjo, da jo drugi obrnem.
Saj jaz ti ne prigovarjam, da zatois kogarsibodi; ti
napravi samo ovadbo in naznani mene kot prio!
To je nevarna stvar. Marsikdo je e obsedel, ki je za
prio el.
Kako to misli? je dejala ona ostro.
Jaz mislim, da mislite vi, da je ona kriva, in da ona
misli, da ste vi krivi.
Kaj? To misli ona? To je lopovina, in jaz jo bom
toila. Kaj pa je govorila o meni? Kaj pravi?
Kaj pravi, tega jaz ne vem; kaj pa si misli, to si lahko
mislim. Zato pravim jaz tako: e ste pripravljeni vi, gos-
pa, izpriati pred sodiem, da je res ona meni vzela de-
diino, sem jaz pripravljen vzdigniti tobo.
Ni treba tobe. Ti napravi ovadbo!
BESeDA
TUJSKI PROMET
171
Ovaduh jaz nisem bil nikoli. Vrhutega nastanejo
tudi stroki.
Tukaj ima dvajset kron.
Jaz jih vzamem, gospa Korbinova; ravnal pa bom s
preudarkom in premislekom, da ne spravim nikogar v
nesreo. e se meni ne mudi, kaj bi se mudilo drugim!
Korbinka in Griarka sta akali, kdaj ju pokliejo za
prie; Petan ju je pa uil potrpeljivosti. e mihelce
srbi, zakaj bi se on praskal? Za tako neumnega bi ga
vendar ne smeli imeti.
Prila je pa nad oeta Cila s pronjo, da naj vendar ne
zavre denarja, ki se tako teko slui.
Petan jo je poslual nekaj asa; potem pa ji je segel v
besedo, da naj nikar ne pripoveduje njemu takih en.
Ali bi se nama ne smejalo vse sodie, e bi se prigla-
sila kot dedia za beraico? Kdo pa je tebi vse to natve-
zel?
Cila je povedala, od kod ima te vesti in da bi bila Gri-
arka pripravljena izpriati resnico svojih besed.
Ljuba moja, to je nevarna re, je dejal resno Petan.
Da se Griarjevi in Korbinovi pisano gledajo, to ti je
znano, in da je naa Zefa vmes, to ve ti tudi. Od tod
opravljanje in sumnienje. Potolkli pa se vendar ne
bodo sami med seboj, dasi bi Korbinka jako rada vide-
la, e bi kdo drug potolkel Griarje, Griarka pa tudi, e
bi se kdo drug znosil nad Korbinko. To se pravi s tujimi
BESeDA
TUJSKI PROMET
172
rokami gade loviti. Midva morava pa paziti, da naju ne
ujedo ti gadje. Zakaj premisli, Cila! Vzemiva, da je res,
kar se pripoveduje, ali misli ti, da bova midva imela kaj
koristi? Bogve kje je e tisti denar. Bogve kdo ga je vzel.
Pustiva torej to stvar, in Bog ne daj, da bi ti kolikaj na-
tolcnila ali posumnjala, da ga je vzela Griarka ali Kor-
binka. To sta najpoteneji enski, in jaz priseem za
vsako, da je nedolna. Sitni pa sta obe in prepirljivi.
Toda emu bi se midva meala v njune prepire! Naj se
toita sami. Toda verjemi, da se ne bosta, ker je nevar-
nost, da obsodi sodie tonika zaradi obrekovanja. Ta
kazen zadene lahko naju oba in potem e druga. Zakaj
pomisli! Ali ne bo takoj zapodila Korbinka tebe iz slu-
be, e jo jaz zatoim? Ali te bo vzela potem Griarka
nazaj, ki je komaj akala, da se te znebi? Morebiti si ji
ostala ti preblizu, in bi te zdaj rada pognala naprej. In
jaz naj ji pomorem? Bog ne daj! Zamota se lovek lah-
ko in hitro, izmota teko. In navsezadnje, Cila, e po-
kliem jaz pred sodnika Korbinko, ali ne stoji tako reko
pred sodiem z njo vred njena snaha, moja hi, tvoja
sestra, in poleg nje njen sin, moj zet, tvoj svak? Ali naj
zdivjam jaz sam zoper svojo kri in ugonobim vso rodbi-
no zaradi sitnih muh prepirljive Griarke? Ti, Cila, se
zanaaj na Boga in posluaj mene! Ali ti drugi ljudje tudi
dobro ele, ni tako gotovo in jasno.
BESeDA
TUJSKI PROMET
173
Cila je popolnoma odobravala oetovo stalie. Iz vsa-
ke njegove besede je ula oetovsko ljubezen in skrb in
preverila se je, kako nevarno, pogubno bi bilo zanjo, e
bi nastopil oe proti njeni gospodinji. Takoj bi morala
ona od hie pro in potem zbogom gorke nade! Kako
hitro ohladi razdalja srca, ki jih je vnela bliina! Enkrat
pro, dvakrat pozabljena.
To je sama sebi prav lahko dopovedala Cila; teje pa
je bilo dopovedati Andreju, zakaj ne more ustrei oe
Griarjevim eljam. Sebe ni smela vzeti v misel Cila;
nasprotstva med obema rodbinama ni mogla omeniti;
samo ozir na mlado Korbinko Zefo je moral opraviiti
njeno stalie. To je tudi pojasnila Andreju Cila s tako
prisrno zgovornostjo, da je uvidel fant, da oe res ne
more nastopiti sam proti svoji heri.
Griarjev pa to ni zadovoljilo. Le e trdneje korenine
je pognal sovrani sum, ki je padel zdaj na vse tri, na
Korbinko, Zefo in Petana. Vsi trije so se zdeli Griarjem
zvezani, da izpodrinejo Cilo, kakor se e godi rado pri
dediinah, da dobo najpotrebneji najmanj, e se e ne
da odriniti popolnoma. Tako je dobila Zefa koo in zdaj
naj bi dobila e denar. To ravnanje se je zdelo Griarje-
vim tako krivino, tako grdo, da so si teli v sveto dol-
nost dognati stvar do konca.
Vnemale so jih govorice, ki so se irile po vasi. Priha-
jale so znanke s skrivnostnim smehom na stisnjenih
BESeDA
TUJSKI PROMET
174
ustih. Vsaka je pogledala najprej svetlo po kotih in mig-
nila potem Griarki, da ji hoe skrivaj nekaj povedati.
Stopili ste skupaj; ena je epetala, druga posluala in jez-
no segala vmes, da je to preve, da je nesramno obreko-
vanje, ki ga ona ne bo trpela ve.
Kaj se govori, to je zvedela Griarka sproti vsak dan,
kdo govori, tega nikoli; to vse se je zavijalo v gosto me-
glo; nobena enska se ni mogla spomniti, kdo bi bil
pravzaprav rekel tako, tudi ni hotela nobena hoditi za
prio ali delati zdrahe; vsaka je priakovala, da ne bo
govorila Griarka naprej ali celo nje imenovala, ki ne ve
sama ni, ampak je le hotela njej ustrei, in v zahvalo ji
ona vendar ne sme nakopati sitnosti.
Zdaj je lo Griarjem za dobro ime, za razaljeno ast;
toda koga prijeti, ko se jim je vrivala misel, da obreku-
je vsa vas, dokazati se pa ne more nikomur ni! Ej, kako
pazljivo so zaeli zdaj gledati po obrazih, e se ne dre
zaniljivo ali porogljivo, vlei na usesa, da bi ujeli kak-
no sumno besedo, obraali nedolne pomenke! e sta
epetala dva vaana med seboj, je bila Griarka pre-
priana, da govorita o njej; e sta se loila, ko se je pri-
bliala ona, ju je pa razgnala slaba vest; e sta umolk-
nila, sta e vedela, zakaj. Zdelo se ji je, kakor da bi se bila
zarotila vsa vas proti njeni hii. Tega ivljenja ona ni
mogla prenaati, zlasti ker je bila e v vednem strahu, da
se zagovori v razburjenosti, da ree kakno besedo pre-
BESeDA
TUJSKI PROMET
175
ve in stisne sama nasprotnikom oroje v roke. Koliko-
krat je e moral kdo preklicevati in obalovati pravino
besedo, prositi odpuanja, da je govoril resnico, in za-
hvaljevati krivinega toitelja, da ni bil kaznovan zara-
di pravice in resnice! Nekaj se je moralo zgoditi. Griar-
ka je zaela sama napeljevati pomenke tako, da bi lah-
ko prijela katerega za besedo. Toda ljudje so postali
oprezni, besede gladke in polzke, da so se izmuzovale iz
rok. Vsak je samo slial; vedel ni nihe ni, e tega ne,
kje, kdaj in od koga je kaj slial. Najraji bi bila ovadila
Griarka stvar sama. Toda ali se je to spodobilo za po-
teno, ugledno hio? Ali ne bi izzvala sama munega
preiskovanja, kjer bi letel sum tudi nanjo? Ali se ji ne bi
podtikala zavist in sovranost? In kaj je brigala njo ta
zadeva? e je bilo Petanu vse prav, naj bi bilo e njej.
Tako bi govorili ljudje in e to, da je imela Korbinka ven-
dar nekaj pravice do denarja, ker je gostovala Ura to-
liko let v njeni hii, ker je taa njene neakinje. Korbinki
bi odpustili ljudje, e bi bila tudi res vzela denar; njej bi
zamerili tudi ovadbo.
In vendar niso mogli mirovati Griarjevi; preve so se
bili zagrizli v neprijetno zadevo.
To mora iti naprej, naj stane, kar hoe, je dejala
Griarka in uila Andreja, kako naj govori s Cilo; meva-
stega Petana naj deneta kar v kraj: Cila mora vzeti sama
stvar v roke; zakaj njej se godi krivica. Namigne naj An-
BESeDA
TUJSKI PROMET
176
drej po strani, kako udno je, da se brani Petan ne samo
tobe, ampak celo ovadbe; e ni spet vmes tihe zveze, ki
je prej ogoljufala Cilo za hio in jo hoe zdaj oslepariti
za doto; Cila naj se potegne za svojo pravico, in vsi po-
teni ljudje jo bodo podprli.
Andreja ni razveselilo to naroilo. Privoil je iz vse-
ga srca Cili podporo, kakrne je bila tako potrebna; a
zadeva se mu je videla imdalje bolj zavita in zmedena.
Ali se je zmotila njegova mati ali je res kdo kradel, kako
bi se dalo to dognati? In e je kdo vzel, kje bodo iskali?
Vendar je izpolnil materi eljo in prigovarjal spet Cili, da
naj ustree tem eljam ali, e hoe, tem muham njego-
ve matere.
Cila se je razalostila, ko je sliala te pronje. V spomi-
nu je bila ohranila modre oetove besede in po njih se
je ravnala.
Zdaj naj pa stori ona, esar si ni upal storiti oe, da ne
bi kodoval svojim otrokom. Res ji je bila storila Zefa z
oetovo pomojo krivico; toda vedno jo e lahko porav-
na; ali bo pa ona kaj bolja, e poskusi kodovati sestri?
Sebi najbr ni ne bo koristila; zasejala bo samo nepo-
trebno sovratvo. Oe jo bo sovrail, sestra preklinjala,
Korbinka vrgla na cesto, in kdo se bo usmilil nje, ki se ji
ni smilil ne oe ne sestra! Tako nesreo bodo rodile te
ene, ti marnji, ki so morda brez vsake podlage. Ome-
nila je Cila, kako hudo bi delo njej, e bi morala tako
BESeDA
TUJSKI PROMET
177
udno ravnati s svojo sestro in s svojo gospodinjo, in
kam se bo obrnila potem, ko bo morala iti od hie in bo-
do vsi ljudje s prstom kazali za njo, hudobno sestro, hu-
dobno deklo.
Ti razlogi so se zdeli Andreju tako vani, da se je zael
sam na tihem hudovati na svojo mater, ki je prej zapo-
dila Cilo iz svoje hie in dela zdaj na to, da zgubi e dru-
go slubo. Stisnil je Cili roko, prosil, naj nikar ne zame-
ri, da jo nadleguje; naj pa ne stori v tej zadevi nobene-
ga koraka, ker mora on e govoriti s svojo materjo.
In prav resno je govoril Andrej z materjo, ker ni mo-
gel ve krotiti ustev, ki jih je toliko asa zadreval, ker
se je moral potegniti za Cilo, ki je e toliko trpela zara-
di njega in se ji je zdaj nalagalo novo trpljenje.
Od nas ste jo zapodili, mama, je dejal poln srda in
alosti, ne zato, ker bi ne bila pridna ali zvesta, ampak
zaradi mene, ker je jaz nisem zanieval kot her uboge-
ga koarja. Ali je to njena krivda? Da pa je dobra in po-
tena kakor katerasibodi, zato naj zahvali samo Boga in
sebe. In e sem jo jaz rad videl, ali je to zakrivila ona?
Umikala se je moji ljubezni, kakor da bi vedela, da se
umika s tem vaemu sovratvu. Umakniti pa se temu ni
mogla; doseglo jo je in pregnalo od hie. Trpela je zaradi
mene, in e bi lo po vaem srcu, bi trpela e ve, bi mo-
rala iti po svetu, vam izpred oi. Tako jo bom jaz poza-
bil, ste si mislili in se slepili. To vam jaz danes povem.
BESeDA
TUJSKI PROMET
178
Jaz bi bil el za njo, po svetu. Toda Korbinka je bila bolj
usmiljenega srca; ta vam je prekriala srne elje, in Cila
vam jih je prekriala, ko je reila mene, da se nisem raz-
bil v Mrzli grapi; zakaj e bi se bil jaz ubil, bi se bili vi
odkriali Cile.
Oh, nikar tako, Andrej! mu je segla v besedo ua-
ljena mati. Nikar mi ne trgaj srca! Bog mi je pria, da
sem bila v skrbeh samo za tvojo sreo. Ti ne pozna ljudi
ni, sodi samo po videzu in ne ve, kako se znajo takna
dekleta hliniti, dokler ne doseejo svojega namena. Pot-
lej se pa pokae, kakne so v resnici in kako znajo rau-
nati. S kratko pridnostjo si kupijo dolgo lenobo; par let
poninosti in pohlevnosti jim zagotovi potratno oab-
nost za vse ivljenje. Ker se je morala prej zatajevati
takna enska, se potlej znaa. Ali bi ti rad gledal, kako
bi ona, ki ne bi prinesla k hii pod milim Bogom ni, od-
rivala od mize tvojega oeta, tvojo mater, brate in ses-
tre in se opirila po nai hii?
Oh, mama, vi pravite, da sodim jaz po videzu; po
em pa sodite vi, da tako govorite? e bi bila Cila kot
dekla oabna, ali bi sklepali vi, da bo kot gospodinja po-
nina; e bi bila zdaj zapravljiva, ali bi smeli priakovati,
da postane pozneje varna? In kdaj se je vam hlinila? Ali
je pobrala e kako stopinjo za menoj? Jaz hodim za njo,
jaz, in vi me poiljate za njo zaradi Korbinke in zaradi
BESeDA
TUJSKI PROMET
179
Petana. Pa, enkrat je skoila za menoj; to je bilo na Hri-
bu.
Zato je dobila svilnato ruto, ki je veljala tri goldinarje
in pol.
Da, svilnato ruto, kakor jo dobi dekla, kadar proda-
ste kravo, v vaih oeh imenitno, nezaslueno plailo
kakor vse, kar storite vi zanjo. Kar pa stori ona, to je brez
pomena, tako reko dolnost. Kaj to, e zahtevate vi
zdaj, da naj se ona zameri svoji gospodinji! In e zgubi
spet slubo, to ni pa ni. Oh, mama, kako ste udni!
Griarka je bila v stiski, ker je uvidela, da je njena zah-
teva za Cilo res nevarna, e bolj pa, ker je zdaj vedela, da
je trmasti sin e tako zapleten, da ga bo teko spameto-
vati. Kaj ji je pomagalo, da je odslovila Cilo? Oddaljila je
njo za par korakov od sina, sina pa, ki mu je podgala
trmo, za dan hoda od sebe. In kaj, e bi el tudi sin od
hie! Mladina je dandanes vsa na kripcih. Tujci k nam,
domaini v tujino.
Mati se je vdajala polagoma sinovim razlogom. Svita-
lo se ji je nekako v glavi, da je samo prijazna srea pre-
preila, da ni la Cila iz mihela. e bi bila la, bi bili
Griarjevi izgubili sina, ki bi bil odel po svetu ali pa se
ubil v Grapi. Ta monost je stopila materi tako ivo pred
oi, da jo je pretresel mraz in ji zrahljal trdo srce. Poka-
zala vendar tega ni sinu; posvetovala pa se je z moem,
ki je tudi spoznaval, kako rastejo z otroki skrbi. Obema
BESeDA
TUJSKI PROMET
180
je bilo srce teko, ko sta gledala, kako meajo Petani, ta
iva nesrea, njih raune; Zefa je bila vzela heri enina,
Cila hoe vzeti starem sina. Kako prepreiti to drugo
nevarnost? S silo se ni dalo ni opraviti; prijazno prigo-
varjanje bi morda izdalo ve, zlasti ko se mladeni ne-
koliko navelia malo imenitne izvoljenke in izvoljenka
akanja. Spoznala sta oba, da je vse eno, ali slui Cila pri
Korbinki ali pri njih; to poslednje se jima je zdelo celo
prilineje, ker je bilo nadzorovanje laje. Vsa zadeva pa
je bila zala na napaen tir. Zael se je bil razgovor o
Urini dediini, konal pa s srno zadevo Andrejevo, ki
je prila, nezaelena, s strahom priakovana vsem pre-
zgodaj na vrsto.
Ko se je bila pomirila Griarka, so se obrnile njene
misli z novo silo v staro smer, in ker je bila sklenila, da
vzame, e bo treba, Cilo nazaj v slubo, ni bilo nobenega
pomisleka ve, zakaj bi se ne potegnila Cila za svojo pra-
vico, naj bo to komu ljubo ali ne, brez ozira na posledi-
ce. Prijazno je razodela te svoje elje Andreju in namig-
nila, da se ni treba Cili ni bati, ker dobi takoj pri njej
zavetje, e bi ji hotela nagajati Korbinka; o drugih stva-
reh se bo govorilo pozneje; on naj se samo ne vee pre-
hitro; zakaj mlad lovek misli danes tako, jutri bogve
kako.
Andrej je bil zadovoljen sam s seboj. Moko je bil bra-
nil svoje stalie, odbil krivine napade in si olajal srce.
BESeDA
TUJSKI PROMET
181
Materin opomin je budil ve nade ko strahu, in im bolj
ga je obraal Andrej, tem bolj je ginil strah. Povoljneje
mu sploh ni mogla odgovoriti mati; vsega ni mogla ta-
koj popustiti, ker bi se zdelo, da jo je sin ugnal; a izbiro
je prepustila njemu; svari ga samo, da naj se ne prenagli.
Ni se bati! Za oklice se e ni ne mudi.
S tako veselim ponosom e nikoli ni govoril Andrej s
Cilo ko zveer po tem razgovoru. Tudi dekletu so se sve-
tile oi, in hvalena je stisnila roko Andreju, ki ji je vedel
toliko povedati, kako je stvar zdaj napeljana, da ni razen
nekoliko akanja nobene ovire ve; akata pa lahko oba,
ker sta e mlada in se zanaata drug na drugega; mate-
ri da je naravnost al, da je la Cila od hie; im prej se
vrne, tem ljube bo vsem; zato naj se ona kar ni ne boji
gospodinje; im huje se bo zamerila tej, tem bolj se bo
prikupala novi. Kako da naj naredi ovadbo? To se bo
spisalo vse pri Griarju; ona naj samo pride podpisat,
kadar jo poklie skrivaj Andrej.
Vse pomisleke je izbil Cili iz glave mladeni, ko ji je
dokazal, da pelje samo ta pot do srca njegove matere,
njene bodoe tae, e Bog da; da mora ona toliko lju-
bezni e izkazati svojim ljudem, da se zanje bolj zmeni
ko za tujce. Ali se je sestra kaj ozirala nanjo? Ali ne bo on
njej kmalu blie od se stre? In sploh, kaj pa je prizade-
ta sestra? e ni dobila tistega denarja, je stvar ne zade-
ne ni; e ga je pa dobila, se spodobi, da vsaj deli s ses-
BESeDA
TUJSKI PROMET
182
tro in je ne prikrajuje naprej. Zatorej e ga ima ona res
rada, naj mu stori to malo uslugo, naj ustree materi, ki
se je vdala njegovim pronjam. Koliko ovir, koliko teav
bi nastalo, e bi se ustavljala mati njuni ljubezni; kako
hudo je, kako malo sree obetajo zveze, ki se sklepajo
preko materinega srca!
To prigovarjanje je bilo odve, ker je bila Cila e skle-
nila storiti, kar so eleli Griarjevi, prepriana, da se jim
z najvejo uslugo ne more zadosti zahvaliti za sreo, ki
se ji je obetala. Z zatrdilom, da naj se zanese Andrej na-
njo brez skrbi, se je poslovila, ker se je sramovala kaza-
ti radost, ki je kipela v njenem srcu. Srea, ki se ji je bila
pokazala z nejasnimi obrisi v megleni daljavi, se ji blia-
la, obliivala, stala mlada in lepa pred njenimi omi. In
kako poceni jo je dobila ona, to je spoznala, e si je
predstavljala, koliko bi bila pripravljena se trpeti zanjo.
Zdaj pa jo je zaklenila v svoje srce, da bi je ne zagleda-
la zavist, ki ne privoi zadovoljnosti ne sebi ne drugim;
le kadar je ni videl nihe, se je smejala sama sebi in skle-
pala od blaenstva roke in hvalila Boga, ki je vse tako
sreno obrnil.
Svojih nad tudi oetu ni hotela razodeti; pa pa mu je
morala povedati, da bo ona sama ovadila vso sumno za-
devo; zakaj pripraviti ga je morala, da ne bi bilo pozneje
iznenadenja. Zamere se ni bala ona ni; kaj bi se je bal
on?
BESeDA
TUJSKI PROMET
183
Oetov dom ni bil ve tako prijazen, odkar ga ni ure-
jala Cilina roka. Po mrzli sobi je bilo vse razvleeno, po-
stelja razdrta, po mizah in stolih krpe, papir, ostanki
jedi, vzduh prepojen s kislo rezkim duhom slabega to-
baka. Gospod Petan je sedel, ko je vstopila tistega veera
Cila, razmren, neobrit pri oknu, zavit v debel pla z
ovratnikom pokonci.
Kaj si prila, Cila? je nagovoril her in jo gledal iz-
nad naonikov.
Zaradi tistih rei sem prila, je dejala Cila, obrisa-
la stol in sedla, ki sva jih imela oni dan v mislih, zara-
di Urinega denarja.
Ali e ne miruje? je dejal on nevoljen. Ali ti nisem
e dopovedal, da je najbolje pustiti to zadevo pri
miru?
Premislila sem se in bom naredila sama ovadbo.
Tega ne bo naredila, e si moja hi, ker ti jaz to na-
ravnost prepovem.
Jaz se ne bojim nikogar, naj se zgodi, kar hoe, e
zgubim tudi svojo slubo. Naj se izpria resnica, in naj
trpi, kdor je kriv. e pa ni kriv nihe, naj se naredi konec
obrekovanju in natolcevanju.
In sestra se ti ne smili ni, ki se je komaj nekoliko
sprijaznila s tao?
Ali sem se jaz kaj smilila njej, ko mi je vzela koo? In
e dobi spet ona denar po Uri, ali nisem spet jaz pri-
BESeDA
TUJSKI PROMET
184
krajana? Da bi se ona katerikrat ozrla name, tega ni pri-
akovati; naj se torej jaz enkrat ozrem sama nase.
Ampak ti koduje tudi meni. Jaz bom trpel zaradi
tebe, ker ne bom dobil nobenega dela ve.
Od Korbinovih ga nimate tako ni, Griarji vas bodo
pa e raji imeli, in drugi se ne bodo brigali ni za te
zmenjave.
Ali ve, esa se bojim? Ti si rekla, da se ni Zefa ni
ozirala nate, da je brezobzirna, in to je res. Ali misli, da
bo pustila mene tukaj v tej borni koici, e se ji midva
zameriva? Odpovedala mi bo stanovanje, vrgla me bo
na cesto, in kam naj se potem siromak obrnem? Pazi,
Cila, da ne odje ti sama svojemu oetu bornega koka
kruha, ki mu je e ostal! Ti ve, kako hudo je, e nima
lovek doma. Toda kaj ti, ki si mlada! Jaz pa sem star, in
ta nesrea bi bila moja smrt.
Cili je bilo hudo, in premiljevala je, kako bi odgovo-
rila oetu. Gnala si je k srcu njegovo stisko, utila e ke-
sanje, e bi mu res ona nakopala nesreo. Na drugi stra-
ni pa jo je vabila in osrevala nada, in teka rtev se ji je
zdelo zavrei svojo gotovo sreo zato, da ne bi morda
zadela kakna koda oeta. Saj je bilo tako negotovo,
najbr samo namiljeno, esar se je bal oe. Cila mu
vendar niti te morebitne kode ni hotela prizadeti. Za-
trdila mu je, da ne stori nobenega koraka za Griarje;
BESeDA
TUJSKI PROMET
185
ako se ti ne zaveejo, da bodo vzeli oeta pod streho, e
mu odpove Korbinka ali Zefa stanovanje.
Petana niti ta obljuba ni pomirila. Tarnal je, kako se
dri nesrea e vedno sestre Ure. Dokler je ivela, ni
bilo miru, in za dediino je zapustila sorodnikom pre-
pir in sovratvo. e pa je res zapustila e kaj drugega, je
dedi on, samo on; drug se nima nihe meati v njegovo
zadevo.
Cila je menila, da se hoe ona le toliko meati, da se
izkae resnica in da pride oe do svoje pravice, in kdo
more zameriti otroku, ki se potegne za oetove pravice.
Lepo te prosim, Cila, je dejal oe, pusti pri miru to
re! Jaz sem odpustil vsem, ki so meni storili kaj hude-
ga; odpusti jim e ti!
Tistim pa, ki so meni kaj storili; emu pa e tistim,
ki so storili krivico vam? Kaj bi bilo, e bi sodnik rekel
toniku, da se mu je krivica res zgodila, toda on jo od-
pua zloincu? emu pa so sodia?
Ljuba moja, ti nisi sodnik, Bog bo sodil.
Seveda, e ne moremo priti na tem svetu do pravi-
ce. e si jo pa lahko poiemo tukaj, si jo moramo po-
iskati, da dobe kriviniki priliko, da poravnajo krivice,
preden stopijo pred bojega sodnika. To sem vam hote-
la povedati, da vas ne iznenadijo dogodki. Jaz pa grem
svojo pot.
In me noe posluati?
BESeDA
TUJSKI PROMET
186
V tej zadevi ne, ker ne vidim pametnih razlogov.
Petan se je jezil, pretil, nazadnje prosil; toda Cila se ni
dala preprositi, ker se ji je zdela prepoved res neuteme-
ljena. Vstala je, da se poslovi; on pa jo je zadreval, go-
voril o etrti boji zapovedi in njenih obljubah, tako da
je posilil Cilo jok. Potem se je spet razjezil Petan in gro-
zil, da ne sme stopiti Cila ve pred njegove oi, e mu
naredi to sramoto.
Kakno sramoto vendar, oe? je ihtela hi. Saj se
ni treba sramovati tistemu, ki je bil okodovan, okra-
den.
V strahu, da ne bi pronje in gronje podrle njenega
sklepa, se je obrnila Cila in la. V obupni stiski je skoil
oe za njo, jo ujel za roko in jo zael rotiti, da naj se ga
usmili. Poklekniti je hotel pred njo, da bi ga usliala. To
vedenje se je zdelo Cili tako udno, da ji je prilo na mi-
sel, da je oe morda preve pil. Kako bi mogel poenja-
ti sicer take rei zaradi malenkosti, ki njemu najbr ne
bo prizadela najmanje sitnosti. Zavraala ga je, da je
vse prazen strah, kar si on domiljuje; ona pa mora rav-
nati tako, kakor se ji prav zdi, in odgovarjala bo sama.
Neusmiljena hi, ki postavljas oeta na sramoto, je
prosil Petan, kaj sem ti vendar storil, da ravna tako z
menoj ?
Oh, ne govorite tako udno, oe! Jaz vas ne morem
umeti.
BESeDA
TUJSKI PROMET
187
Torej posluaj me, in stori potem z menoj, kar ho-
e! je hitel oe polglasno. Ampak obljubi mi, da ne
bo povedala nikomur, kar ti bom odkril. Ti si me prisi-
lila; nate pade odgovornost. Torej da bo vedela, jaz sem
pobral tisti denar, ki je bil ostal po Uri. Toliko ni bilo,
kolikor govore ljudje; a naj bo, kolikor hoe, moje je bilo
kot zapuina moje sestre. Toda kaj, ko se ti mora priso-
diti vsaka stvar po sodiu, da postane tvoja! Torej e
hoe mene osramotiti, mene spraviti pred sodie, me-
ni nakloniti obsodbo, daj, naredi ovadbo, da bodo spo-
znali vsi mihelci tisto dobro, hvaleno her, ki tira sa-
ma svojega oeta pred sodnika!
Ne bojte se, oe! Jaz vas ne ovadim, je dejala Cila
tiho in omahovala potrta, uniena po zmrzlem snegu
proti vasi. Po uesih so ji zvenele udne besede, in po
glavi so begale pred njimi preplaene misli, in srce se je
krilo v bridkosti. Kakor nezavedna je opravila doma,
kar ji je bilo e ostalo dela, pogasila lui, ker se je bila
druina e spravila spat, se naslonila na okno, sklenila
roke in gledala v tiho, temno no, zavito v meglo, ki je
ni mogel predreti nobene zvezde svit. Vse temno, vse
mirno, kakor smrt. Cila se je stresla in se ozrla po vei.
Nobenega glasu ni bilo sliati. Skoz okno je sopla zim-
ska no, in mrzla groza je spreletela Cilo. Obrnila se je,
mee od strahu, po znanih stopnicah, otipala na hodni-
ku kljuko spalnice in oprezno vstopila. Tovariici sta
BESeDA
TUJSKI PROMET
188
trdno spali. Cilo je pomirila zavest, da ni ve sama. Da
bi se ogrela, je legla v posteljo in skrila glavo pod ode-
jo. Zdaj pa so se zaele zbirati in vraati zbegane misli
in polniti srce s tako grenkimi ustvi, da je drhtelo vse
telo od ihtenja, in neutene solze so moile blazino. Zdaj
je utila Cila, kaj je srea, kaj so nade. Slepila, ki mami-
jo nekaj asa, da se tem bridkeje uti pozneje muka; puh
in pena, ki jo razpri prva sapa. Zakaj, zakaj se je vdajala
ona tem nadam! Zakaj ni ivela oprezno, previdno mir-
ne dni, v skrbi samo za stara leta! A tako ivo so cvete-
le, tako sladko so dehtele nade; kdo bi si bil mislil, da
bodo rodile tako grenak sad! Proti jutru ele je utru-
jeno telo premagalo razburkanega duha, ki je v spanju
e pretresal tesno bivalie.
Drugega dne je dejala gospodinja Cili, da naj ostane
v postelji, e ji je slabo; ona ji bo skuhala aja, da se do-
bro spoti. Cila je menila, da bo vse samo prelo, la po
svojih opravkih in si izbijala iz glave brezplodne misli in
akala strahoma, kdaj jo poklie Andrej. Polagoma se je
vdala v spremenjene razmere. e mi je namenjena sre-
a, si je mislila, se bo e ozrla name; e ne, pa v bojem
imenu! Padla ji je v glavo nespametna misel, da bi stvar
zavlekla. Morda se vse pozabi, morda se premislijo Gri-
arjevi. Zato se je umikala Andreju in pazila, da ni mo-
gel z njo govoriti na samem. Videla in utila pa je, kako
jo ie z nevoljnimi omi, kakor da bi slutil, kaj mu bo
BESeDA
TUJSKI PROMET
189
povedala. Ko ga pa nekaj dni ni bilo k hii, ga je pogre-
ala ona in kar zakoprnela je, da bi spet priel, da bi
padla odloitev. Zakaj muiti jo je zaela negotovost,
kako sprejme on sklep, ki ga ona e utemeljiti ni mogla.
Priel je Andrej spet in jo vpraal, zakaj se mu umie.
Cila je gledala pro in ni vedela ni odgovoriti. Vpraal
je, e e misli na to, o emer sta se dogovorila. Mole je
prikimala Cila in se ozrla vanj.
Stopi drevi, kadar utegne, k nam, da podpie! je
dejal Andrej.
Ne zameri, Andrej, je prosila ona tiho, da sem se
premislila! Jaz ne podpiem.
In zakaj ne?
Usmili se me in nikar ne sprauj!
udno, ko si vendar obljubila. Toda kakor hoe;
tvoja volja, tvoja pokora. Fant se je obrnil in el, hud na
nepremiljeno, trmasto dekle. Spominjal se je e vseh
pomislekov, s katerimi se je bila branila; a ne eden se
mu ni zdel vaen; tudi ji je bil on e vse izpodbil, in ona
mu je bila obljubila, da mu izpolni materino eljo. In
zdaj je snedla besedo brez vzroka, brez razloga; saj se ji
niti ljubilo ni, da bi se opraviila, tako neumno svojegla-
va je.
Maloduen, nevoljen je priel Andrej domov, kjer so
akali njega in nje. Ko pa je povedal, kako je opravil, se
je oe porogljivo zasmejal; mati je rekla: Korbinka jo je
BESeDA
TUJSKI PROMET
190
pregovorila. Le meni verjemi! Ona e ve, zakaj. In da
Cila raji njo poslua ko nas, ni ni udnega. Potuhnje-
na je bila od nekdaj in meni nikoli ve. e pa je e zdaj
takna, kakna bo ele pozneje! Sestra ni rekla ni; na
tihem pa se je veselila, ker je upala, da se zdaj razdere
zveza, ki se je zdela njej neprilina.
Andreju je bilo hudo, ker ni mogel zagovarjati Ciline-
ga ravnanja. im bolj je obraal udno zadevo, tem bolj
mu je postajala nejasna, ker ni mogel najti nobenega
pametnega razloga, dasi jih je iskal s toliko ljubeznijo;
tem bolj je pa tudi rasla njegova nevolja. Takna je to-
rej ljubezen, si je dejal, ki se brani vsake rtve! Kaj
rtve! Majhne usluge. Kaj pa misli dekle! e se kdo rt-
vuje tukaj, ona se ne.
Nevolja je zbudila Andreju ponos, ki je tako hitro ra-
stel iz njegovih vrlin, da so se komaj e videle Ciline. Ka-
kor da bi gledal skozi narobe obrnjeni daljnogled, tako
so se bile oddaljile in skrile. Kaj tista reitev! Saj se je bil
vendar on sam obdral za grmovje in sam bi se bil naj-
br tudi reil ali vsaj dral bi se bil toliko asa, da bi ga
bil priel reevat, kdor bi hotel.
lovek, ki se zaveda svoje popolnosti, ni z nikomer
zadovoljen in se uti vedno osamelega. Tako je osame-
val Andrej, nevoljen na domae in na Cilo. Da so se do-
mai tudi jezili na Cilo, mu ni bilo vse, ker je bil pre-
prian, da vodijo lepi, isti nagibi nevolje samo njega. H
BESeDA
TUJSKI PROMET
191
Korbinovim ni hotel ve iti, ker je imel svoje upravie-
ne razloge, preverjen, da odobravajo stari njegovo rav-
nanje iz umazanih razlogov. Tudi za drugo drubo ni
maral; el je zato pohvalo starev. Kolika sebinost! An-
drej je postopal sam, zamiljen po dvoriu, po hlevih in
se dolgoasil. Polagoma mu je zaela presedati popol-
nost, in zael je spet premiljevati, kaj bi storil, ali bi el
spet h Korbinu ali ne. Na obe strani so se mu vrivali raz-
logi. Ali naj gre in se naredi neumnega? Ali se ne bo
osmeil? Ali naj prosi odpuanja on, ki je bil razaljen?
Toda im dalje odlaa, tem teja pot bo. Oh, kako sam
je bil Andrej! Drugi so se zabavali v drubah; on je ze-
hal doma. A kakor so se zdeli drugi pusti njemu, tako on
drugim, ki so le akali, kdaj prejdejo muhe.
Nekega dne pa so dobili stari pismo od gospoda
Strade, ki jim je zaupno naznanjal, da mu je pisal An-
drej, da bi el rad k njemu na Goriko za agarja; o tem
da sta se e menila, ko je bival on na letoviu; stari naj
ukrenejo, kakor se jim zdi prav.
Stari so takoj uganili, od kod pie veter, in ker sta
elela oba, da bi se sin izmotal iz mree, kamor je bil
zael, nista preve branila, ko jima je sam odkril svojo
namero.
BESeDA
TUJSKI PROMET
192
IX
I
van se je bil vrnil s svojo mlado eno s popotovanja
po junih deelah in pripeljal s seboj velik zaboj raz-
novrstnih nepotrebnosti za dom in za spomin znancem
in znankam.
Oh, kolika razlika med Firenco in varovljami! je
zdihnila Zefa, ko je snemala doma klobuk in odlagala
pla. Kako pusta bo tukaj zima! Ali bi ne bilo lepo, e
bi la e za en mesec v Ljubljano? Gledalie, koncert,
ples, to je ivljenje. Ali tebe ni ne mie, Ivanek? Pre-
misli moj nasvet! Priprav bi ne bilo treba za odhod ni,
in stalo ne bi toliko; zakaj iveti morava tukaj tudi.
Ivan je resno odkimal in menil, da ona ne zna ceniti
denarja.
Jaz denarja? se je zavzela Zefa. Kdo pa je bolje ku-
poval kot jaz? Kar sva pripeljala s seboj, sem vse jaz iz-
brala in kupila.
Na jeziku so bile Ivanu trpke besede; toda premagal
se je, ker je menil, da se bo zlepa lae privadila enka
gospodinjski varnosti. Imel je namre pripravljen e
ves uni nart za vzgojo, kakrne je bila Zefa, kakor je
bil Ivan kmalu razvidel, hudo potrebna. Saj si e svoje-
BESeDA
TUJSKI PROMET
193
ga dostojanstva ni bila prav v svesti mlada gospa. Kazala
je zdaj preve, zdaj premalo ponosa, in oboje je sprav-
ljalo Ivana na popotovanju v nevoljo in zadrego. Po go-
stilnicah bi se bila ona najraji zabavala z natakarji. Ime-
la je za norca zdaj tega, zdaj onega; marsikateri pa je
odgovoril tako po domae, da bi ga bil Ivan najraji klo-
futal. Tega pa ona ni pustila.
Jaz ga bom tako izplaala, je dejala, da bo debelo
gledal, da ne bo vedel, ali je dedec ali babica. Jaz ne osta-
nem nikomur ni dolna.
Kaj se je brigala ona za znamenitosti, za umotvore v
Benetkah, Padovi, Firenci? Najraja je gledala mlade
Lahe, ki so se za majhen denar prekopicavali ali z opi-
cami in dudami beraili, glumae, ki so ogenj rli, noe
poirali in se z belimi mimi skazovali. Kupovala je z
otrojo dobrodunostjo vsakovrstno drobnjav, ae z
mamili, slepiva zrcala, podobe, ki so se dale naviti, da so
zagodle znane poskonice.
To je zdaj razstavljala doma in se udila, da se noe
zabavati z ljubkimi igraicami Ivan, da raji pregleduje,
kako gre gospodarstvo. Za to so vendar najeti in plaa-
ni hlapci in dekle.
Ivanu pa je bilo srce teko in glava polna. Domiljija
mu je bila slikala Zefo kot imenitno gospodinjo, ki bo
povzdignila vso hio, odvzela njemu velik del skrbi, s
pridnostjo in varnostjo nadomeala doto, oskrbela
BESeDA
TUJSKI PROMET
194
obema prijetno domanost in dokazala zavistnim za-
bavljaem, kako prav je storil Ivan, da jo je vzel. Zdaj pa
se ni hotela dotakniti nobenega dela. Posedala in posto-
pala je v spalni obleki po prijetno topli sobi, prestavljala
po nepotrebnem pohije, se kratkoasila z igraami,
brala neumne romane, e da se izobrauje, gledala
skoz okno, kako se drsajo in kepajo otroci, kako smue
sani po cesti, kako tee Bistrica, in vabila Ivana, naj se
zabava z njo.
Ali ne gre ni pogledat v hlev? je dejal Ivan.
Oh, kjer je tako gost in slab zrak, je zdihnila ona.
Ali pa dol goste pozdravit?
Me tudi ni ne mie. Pijancev sem tako sita, da hva-
lim Boga, da mi ni treba ve hoditi mednje.
Kuharica je vpraala, kaj naj pripravi za veerjo.
To bi morala vendar sama vedeti. Naj izbere in od-
loi sama. Ali ni prijetno, Ivan, e se dava midva prese-
netiti in ugibljeva pred kosilom in pred veerjo, kaj je
skuhala? Takne stvari, Ivan, morava prepuati poslom.
emu pa jih imava? Gospodar in gospodinja se ne smeta
meati v malenkosti. e grem jaz v kuhinjo, imam tudi
ve kode ko koristi, ker se mi umae obleka. Kako pa se
kadi notri! In duh po zelju, po repi, in e se kaj prismo-
di, tudi ni prijeten. To mi bo potrdil, Ivan. Ostani torej
pri meni!
BESeDA
TUJSKI PROMET
195
Ivan je zmignil z rameni in odel, nevoljen sicer, a s
trdnim sklepom, da izui ljubo enko, ko pride prava
prilika; zlepa seveda in polagoma.
V pivnici je sedelo par moakov, ki so toili ez slabe
ase, teke davke, kako je vse poceni, kar prodajajo
sami, kako drago, kar morajo kupovati, in zahtevali od-
lono, da pokae Ivan svojo gospo, da naj pride gospa
Zefa pit, ko se vendar poznajo. Ivan se je izgovarjal, da
je e trudna od potovanja, in pripovedoval, kaj je vse
videl po svetu. Nekaj so mu verjeli gostje, vsega pa ne,
ker so bili zaradi gospodinje, ki se ni hotela pokazati,
bolj drenove volje.
Moka je postala, je dejal eden, ko so odhajali.
Ej, bomo pa e mi, je dodal drugi. Saj gremo lah-
ko drugam. Kar se tie tevila gostilnic, je nekaj asa
sem dobra letina.
In kaj nam je vse nakvasil o lakih krajih! se je jezil
tretji.
Ali misli, da smo tako neumni?
Ko je drugega dne ob devetih zjutraj vstajala gospa
Zefa in premiljevala, kaj bi oblekla, jo je opozoril Ivan,
da morata obiskati mater v mihelu, da naj se torej gor-
ko oblee in dobro obuje.
Pe vendar ne bova hodila! se je zaudila Zefa.
Oh, te pol ure, je dejal Ivan. Prijetno se sprehodi-
va, da nama bo bolj diala jed in da bova slaje spala.
BESeDA
TUJSKI PROMET
196
Meni dii jed zmeraj dobro in zastran spanja se ni
ne pritoujem. Toda kaj jed, kaj spanje! Nae hie ast
zahteva, da se peljeva. Sanenec je izboren, in na saneh
se voziti je divota, kakor bi rekel tisti hrvaki slikar, ki
sva se seznanila z njim v Benetkah. Ali e ve, kolikokrat
je rekel, da sem jaz divna? Jaz sem pa zmeraj rekla, da
nisem ni divja. In tisti laki portir ali se ga e spomi-
nja? ki mi je rekel: O che bella! Bela in rdea, sem mu
odgovorila jaz.
To je bilo prijetno vrgolenje; Ivan se ga je pa bil e
navelial. Vedel je, kako malo se bosta prikupila mate-
ri, e ne prideta pe; zakaj njej se bo zdelo to bahatvo
in potrata, ker bi se konji lahko porabili za drugo delo;
zato je ugovarjal elji svoje enke, ugovarjal v svojem
mokem srcu, z besedami seveda se je vdajal; zakaj tri-
nog on ni bil, in naelnega pomena ni imelo vpraanje.
Oh, kako je bila vesela gospa, da se bo mogla pokazati
v vsej svoji krasoti ali, kakor bi bil rekel tisti hrvaki sli-
kar, divoti strmeemu mihelstvu! Koliko asa je pa tudi
moral akati Ivan, da se je oblekla! Krila so zaumela,
barunasta jopica je tesno objela vitko telo, klobuk je
zaplapolal od nojevega perja; zdaj e nekaj diavine za
robce in obleko, potem rokavice, boo in muf! Tako je
priumela gospa po stopnicah.
Ah, je dejala in poprijela krilo, po vei bi morala
tudi biti razpeta preproga.
BESeDA
TUJSKI PROMET
197
In po hlevih, bi bil kmalu rekel Ivan.
Zefi je bilo na mo ve, da so ljudje postajali in zija-
li vanjo in njen klobuk, Ivanu pa ni, ker je slutil, kaj go-
vore.
Oh, Ivan, moje darilo za mamico! je vzkliknila Zefa
na saneh, ko ji je Ivan toplo zadelaval noge.
Ivan je skoil v prvo nadstropje in prinesel v linem
zabojku gramofon, ki ga je bila kupila Zefa za mihel.
Kraguljci so zavenketali, in sani so zdrale proti mi-
helu.
Ti, Ivan, je dejala Zefa in se stisnila k mou, jaz bi
pa navila gramofon, da bi godel med potom.
Oh, nikar, Zefa! je branil Ivan. Ljudje bi se nama
smejali. Zakaj bi se nama smejali?
Nikar, nikar! Konj bi se zael plaiti.
No, dobro. Mamico bova pa presenetila. Ti jo bo
zabaval; jaz bom pa skrivaj navila gramofon. To bo ra-
dost!
Zefa, je dejal tiho Ivan, daj lepo govoriti z mojo
mamo in prisrno! Saj zna, e hoe. Ona ima tako do-
bro srce, da se e sme potruditi, da si ga pridobi.
Ti si krivien, Ivan, je dejala ena in napela usta.
Kako more trditi, da se jaz nisem e zadosti trudila?
Oh, saj ne pravim tega.
Sliati pa je bilo tako, Ivan, in jaz sliim dobro.
BESeDA
TUJSKI PROMET
198
Molala sta oba, Zefa ualjena, da ji oita mo pre-
vzetnost, kakrne si ni bila v svesti; v prah seveda se ne
bo poniala ona pred nikomer; Ivan nevoljen nad toli-
ko obutljivostjo svoje soproge.
V mihelu so drli ljudje vkup, ko sta se pripeljala Ivan
in Zefa. Dolgo e ju niso bili videli in utegnili so, ker je
bila zima.
Kako pa, da sta se pripeljala, je vpraala mati, ki je
bila prihitela na prag, pozdravljala sina in snaho in ju
peljala v sobo, da se ogrejeta. Tako upadel si, Ivan! je
dejala in mu gledala v oi, ki jih je sin nekako umikal.
Izraala je veselje, da sta se e vendar enkrat vrnila; a
nekak oblak nevolje ji je spreletel obraz, ko je pogleda-
la po strani naopirjeno snaho. Pojdimo raji v gornjo
sobo! je menila Zefa. Ni zakurjena, ljuba moja, je de-
jala mati. Ni se ne boj! Samo en domain je v pivnici,
Tomaon.
Teak lovek.
Ali pokliem Cilo?
Kakno Cilo?
Tvojo sestro.
Ali je pri vas?
e dalj asa.
Pozneje, mamica, pozneje.
V pivnici je sedel Tomaon, ki je kupoval kravo od
Korbinke. Ivan ga je pozdravil, in mo je menil prijazno,
BESeDA
TUJSKI PROMET
199
e smo e doma in kaj je po svetu novega, in ponudil
pijae. Ivan se je dotaknil z ustnicami kupice.
e gospa, je dejal Tomaon in pomaknil kupico
Zefi, ki je ogoreno strmela vanj.
Ivan jo je opravieval, da je ravnokar pila kavo doma.
Ej, koliko litrov mi je nanosila na mizo v varovljah!
jo je slavil mo. In koliko groev sem pustil doli! In na-
pitnino sem dajal tudi, kakor se spodobi. Kaj ni res?
Res, oe, res je dejala Zefa; toda od tedaj se je
spremenilo marsikaj.
Za vas se je spremenilo, zame ni. Toda kakor hoe-
te. Silil ne bom. Vsak misli, da je njegova prava.
Ivan in mati bi bila rada videla, da bi bila Zefa pri-
jazneja z ljudmi, Zefa pa, da bi ljudje bolj jemali v po-
tev spremenjene razmere.
Oh, mama, e bi vi vedeli, je dejala Zefa, ko je bila
odloila pla in klobuk, kako prijetno se potuje po
Lakem, bi se udili, da sva se e vrnila.
Mati je bila naroila v kuhinji, da zavro vina, in stopila
v klet, da prinese nekaj prigrizka; Zefa pa je vzela skri-
vaj iz zabojka gramofon in ga navila. Ko se je vrnila
mati, je zabuala hohnjava godba, da je nekoliko obrnil
oi celo Tomaon, ki je bil e toliko skusil na svetu, da
se ni nikoli niemur udil.
Zefa je gledala s svetlimi omi, kaken bo uinek. S
Tomaonom ni bilo ni, in mati je samo pomilovalno
BESeDA
TUJSKI PROMET
200
napela usta; pod oknom pa so ljudje zaeli postajati in
posluati; hlapec in dekla sta pritekla v pivnico, in za
njima so rinili skozi priprte duri otroci, ki so drli skupaj
iz vse vasi. e enkrat je navila Zefa, in otroci so se pre-
rivali e okrog mize. Potem pa je prijel Ivan eno za
roko, da naj miruje.
To sem kupila za vas, mamica, je dejala Zefa.
Ali ni koda denarja? je menila Korbinka in odprav-
ljala otroke, e da so zdaj e vse videli in sliali.
He, Korbinka, pusti burke, je dejal Tomaon, ker
si e prestara! Povej naravnost zadnjo besedo! Ali da
kravo za sto dvajset?
Ne morem, Tomaon, ne morem.
Torej pa drugi, ko se premisli.
Tomaon je odel, zadovoljen, da ni e sklenil kupa,
da so mu ostali e razlogi, da pride med tednom v gostil-
nico. Domai so ostali sami. Zefa je pripovedovala do-
godke s popotovanja, o hrvakem slikarju in lakem
portirju. Korbinko je to zanimalo e manj ko Ivana.
Kaj pa je doma novega? je vpraal Ivan nepotrpe-
ljiv.
Ura je umrla, je dejala mati.
Kaj pa ji je bilo?
Kap jo je zadela.
Hvala Bogu! je dejala Zefa. Vi ste imeli veliko sit-
nosti z njo, dokler je ivela.
BESeDA
TUJSKI PROMET
201
e veje pa po smrti, je zdihnila Korbinka in pripo-
vedovala, kaj se ji je prigodilo z Griarko; kakna sum-
nienja in natolcevanja so se raztrosila po vasi, in koli-
ko si je prizadela ona, da bi pregovorila Petana, da ovadi
pusto zadevo; toda Petan se ozira najbr na Griarje;
morda je celo zmenjen z njimi, ker je sluila Cila prej pri
Griarjevih in je hodil Andrej za njo; in da ni neupra-
vien sum, se razvidi iz tega, da tudi Cila, ki jo je ona
zadnje dni zelo nagovarjala, noe ni sliati o ovadbi ka-
kor tudi oe ni.
Sploh udna rodbina, je pripomnila Zefa. Ampak
e to, je dejala Korbinka. Komaj sem zaela jaz prigo-
varjati Cili, je izginil Griarjev Andrej. Na Goriko pra-
vijo, da je el, v Ajdovino ali kam. Pri nas se e poslo-
vil ni. To pa vem, da sta se dolgo razgovarjala s Cilo in
da je imelo dekle nekaj dni vse objokane oi. Nekaj
mora to pomeniti. Ampak e je tudi pridobila Griarka
Petana in Cilo zase, ostane vendar e ti, Zefa, ki si kot
neakinja prizadeta. Tebe ne morejo izloiti, in za svoj
denar se sme potegniti vsak.
In jaz se bom tudi potegnila, je pritrdila Zefa. Ta
bi bila lepa, da bi ostala jaz brez delea. Te Griarje sem
enkrat e ugnala. Saj ve, Ivan, kakno re so poeli za-
radi Micike. Zdaj naj se pa spet varujejo.
Odvetnika si bova vzela, je dejal Ivan; in jaz si e
zdaj lahko natanko zapiem, kar ste vi videli, mama. Pa-
BESeDA
TUJSKI PROMET
202
ziti morate na besede, ker bo najbr treba govoriti pod
prisego.
Jaz se ne bojim nobene prisege, je dejala Korbinka.
Ko so bili obravnavali to zadevo, so poklicali Cilo, ki je
pozdravila gosposko sestro, a ni hotela sesti za mizo, e
da se to ne spodobi. Potem so se zaeli poslavljati, ker se
ni hotela zbuditi prava dobra volja.
Oh, Zefa, vzemi gramofon spet s seboj nazaj! je de-
jala Korbinka. Zefa pa se je branila, e da je zase kupi-
la dva druga.
Ko sta sedala mlada dva na sani, jima je e naroala
mati, da naj ne pozabita Urine zadeve; le proti drugim
ljudem naj molita.
Molala sta res oba vso pot, ker je akal vsak, kdaj
spregovori drugi. Zefi se je zdelo za malo, da ni zbudil
gramofon veje pozornosti, in na tihem je dolila moa,
da se vlee bolj za mater ko za eno. Ivan pa se je vda-
jal ustvom svojega razoaranja. Kako pridna in vljud-
na je bila Zefa poprej, kako hitro se je prevzela in omeh-
kuila! In kaj bo, e se ne spreobrne! Ona niti ne sluti,
kako teko je njegovo gospodarstvo, kako obremenjeno
z dolgovi in skrbmi. Parkrat ji je bil on pa namignil, da
naj ne zapravlja tako nespametno; toda smejala se mu
je kakor razvajen otrok, ker misli gotovo, da sedi z njim
vred v denarju. Stroe bi jo bil moral prijeti takoj v za-
etku in razloiti ji bo treba kmalu denarne razmere, da
BESeDA
TUJSKI PROMET
203
se bo znala po njih ravnati. Saj sta vendar skupna go-
spodarja, in oba morata skrbeti za hio; zakaj e eden
nabira, drugi raztresa, ne bosta imela nikdar ni. Ona je
tako otroje neumna, da se tem bolj veseli, im ve izva-
bi iz njega denarja; a ne ve, da ga bo zmanjkalo tudi njej,
kakor hitro ga zmanjka njemu. Morala bi tudi biti res-
neja, modreja. Kar se mlademu dekletu e pregleda, se
eni e zameri. Spominjal se je Ivan, kako ga je pred po-
roko svarila mati, in dozdevalo se mu je, da ni govorila
iz njenih ust sebinost, ampak ljubezen. Toda vse e ni
bilo zamujeno. Lepa beseda dela uda o pravem asu.
Pravega asa, prave prilike bo treba poakati.
Tako sta se pripeljala domov oba slabe volje. Ivan se
je odpravil po opravkih; ena se je la kujat v svojo sobo,
ko je bila naroila hini, da naj jo pusti druina pri miru
in gre gospodarja vpraat, e bo kaj treba.
Ivan je hodil iz pivnice v klet, iz kleti v pisarno in pre-
miljeval, na kak nain bi privedel eno na pravo pot.
Preden je pa e dognal ta nain, se mu je stoilo po njej.
Preprian, da bo le takrat kaj opravil, kadar bo soproga
dobre volje, je sklenil, da jo mora najprej tolaiti. el je
k njej in jo prijazno nagovoril, e bi ne kazalo, da se po-
peljeta popoldne e k majorjevim, ker sta e napravlje-
na.
To se vsekakor spodobi, je menila ona milostno.
BESeDA
TUJSKI PROMET
204
V Lamprevrhu pri majorjevih naj bi se gospa razve-
drila in pozabila na neprijetno nesporazumenje. Ko po-
stane tako njeno srce dostopno dobrim naukom in res-
nim opominom, bi poskusil Ivan svojo sreo.
Po poloni rebri je peljala cesta na holmec, kjer je stal
Lamprevrh. Dvorec je bil zidan v eno nadstropje. Pro-
ti Bistrici se je odpirala v pritliju veranda, in na to stran
je bilo poboje zasajeno s sadnim drevjem. Za hio se je
razprostiral vrt z zelnikom, in hii je bil prizidan majhen
hlev.
Ko sta se pripeljala Korbina, je prihitela na verando
najprej majorjeva sestra Ema in kmalu za njo gospod
major v spalni suknji, s copatami na nogah, s turko
kapo na glavi, s pipo v eni roki, z novinami v drugi.
Pozdravili so se po domae, gospodinja je naroila
aja, in potem se je prielo popraevanje in pripovedo-
vanje, kako se je godilo gostoma v domovini pomaran
in limon. Zabavali so se prav ivahno.
Gospod major, je prekriala glasno drubo gospa
Korbinova, vedno ste trdili, kako sem lepa; kaj pa pra-
vite zdaj?
Da ste e desekrat lepi, milostljiva, se je priklonil
major.
Da, res, gospod Korbin, je pristavila Ema, kako
sreni ste, da imate tako lepo gospo!
BESeDA
TUJSKI PROMET
205
Ivan se je nasmehnil in prikimal, nevoljen v srcu, da
govori Zefa tako nespametno. Toda ta si ni dala vzeti
besede. Ko je puhtel gorak vonj iz skodelic in je ponu-
jala Ema gostoma raztepene smetane in gospod major
ruma, je pripovedovala ona na dolgo in iroko o smrti
Ure Petanove in kako hoe nekdo, naj bo kdorkoli,
opehariti njo za nekaj stotakov. Ivan je zardel od jeze in
sramu in opozoril eno, naj nikar ne pripoveduje teh
malenkosti, ki ne zanimajo ive due.
O, prosim, je dejal major, mene zanima vse, kar
pove milostljiva.
Saj je tudi zanimivo, je pritrdila Ema. Kako je bilo,
gospa? Kdo je bil prvi pri Uri, ko je bila umrla? In ko-
liko se je nalo pri njej denarja?
E, gospod major, je dejal Ivan, govorimo o va-
nejih reeh! Kako je z naimi varovljami? Ali ste e
izpeljali besedo?
Popolnoma e ne, gospod Korbin; ampak za par ki-
lometrov, mislim, sem se priblial izviru, je dejal ma-
jor in si tlail pipo.
Ema in Zefa sta bili staknili glave skupaj; ta je pripo-
vedovala, kako skrivnostno da je izgubila svojo teto in e
skrivnostneje njen denar, ona pa jo je spremljala z i-
vahnim kretanjem in priduenimi vzkliki. Medtem je
razkrajal gospod major varovlje.
BESeDA
TUJSKI PROMET
206
Ta re, je dejal, ni tako enostavna, kakor si jo
predstavljajo nestrokovnjaki. Izsledil sem novo pot, ki
me privede morda do pravega izvira.
Major je pomolal, si zavihal brke, nagubanil elo in
puhal zamiljeno dim predse, kakor da pozivlje poslu-
avca, da naj se pripravi, da naj se odhrka in odkalja.
Jaz sodim zdaj tako, je nadaljeval, da tii v varov-
ljah ne samo slovanska konnica, ampak tudi slovanski
koren.
Ni mogoe, se je oglasila Zefa, ki je mislila, da se ne
spodobi prepuati besede samo majorju.
Prosim, gospa, je dejal major. Kaj se pravi variti?
variti se pravi teko veiti, veiti kako jed, ki se vlee
kakor kavuk. Od kod varovlje. Gospod major je po-
menljivo umolknil.
Prav gotovo je tako, je podprla Ema dokazovanje.
Nam vsaj daje mesar v varovljah meso tako trdo,
varasto, je pripomnil major, da ga jaz vasih ne
morem preveiti,
prevariti. Evo, gospod Korbin!
Kaj pa tvoji narti, Rudolf, za povzdigo tujskega pro-
meta? je povzela spet Ema.
Da, res. Prav, da si me spomnila, Ema. Daj mi sem iz
omare tiste zriske!
Gospod major je razgrnil narte, zrisane v treh bar-
vah, podolne in prene prereze imenitnega sankalia,
BESeDA
TUJSKI PROMET
207
ki bi se spualo s Hriba, zdaj strmo, zdaj polono, zdaj
naravnost, zdaj po ovinkih, z vabljivimi nevarnostmi
proti varovljam. Pod nartom je bilo pririsano merilo
in na drugem listu pristavljen na debelo trokovnik. S
temi narti se je bil toliko trudil gospod major, da je zah-
teval zdaj po pravici od posluavcev dobro uro pozor-
nosti, ki jo je budil s pogostnimi vpraanji, e umejo na-
rte in razlago.
Poglejte, milostljiva, je dejal, ta profil, ta podol-
ni presek!
Ta profil? je pogledala Zefa majorja po strani in na-
pela usta. Pojdite no, gospod major! Ali mislite, da sem
tako neumna, da ne vem, kaj je profil? Kolikokrat ste mi
zapeli:
Oj ta profil,
helenski stil!
Istina, se je klanjal major in poljubil gospe roko.
Tisti profil je neizmerno lepi.
Ivan se je obrnil pro in pobobnal po mizi; Ema pa je
zdihnila: Oh, da, tujski promet! Vi ne veste, gospod
Korbin, kako sva vam hvalena, da ste vzeli vi v svoje
spretne roke tujski promet. Kaj je bila prej najina hiica
vredna? Toliko, da sva imela z bratom stalno in ne pre-
drago stanovanje. Zdaj pa oddajava vse gornje prosto-
re tujcem, kar vre tiri do pet sto kron. Dobre so. Saj
BESeDA
TUJSKI PROMET
208
veste, posebno velike pokojnine brat nima, in vsak pri-
boljek nama pride prav. Z vrta in zelnika prodam tudi
vse, in e bi imela dvakrat toliko. Potlej rediva dve kra-
vici, in mleko gre sproti v denar. e se napravi sanka-
lie, pride gotovo e ve in e bogatejih tujcev. Zakaj
poleti gre na kmete marsikdo, ki nima preve denarja,
pozimi samo bogata gospoda.
Da, gospod Korbin, je dejal major, e to sankalie
morate izpeljati; potem ste si stekli za blaginjo vsega
kraja neprecenljivih in nevenljivih zaslug.
Ni se ne bojte, gospod major! je dejala Zefa. To
sankalie vam izpelje Ivan e to zimo.
Ivan je gledal mrano predse. Po glavi mu je lo, ko-
liko je e storil on za blaginjo svojega kraja, kako malo
za svojo. Na jeziku mu je bila pikra beseda, da naj si pa
stee zdaj kdo drug kakno zaslugo za njegovo blaginjo;
toda ena je bila e sklenila kupijo in se vnemala bolj
in bolj za lepi nart, ki ga je ogledovala s svetim strahom
in popolno nerazumljivostjo.
Z vse drugano spotljivostjo je gledala ona zdaj go-
spoda majorja. Prikupil se ji je bil kot usluen kavalir;
zdaj ji je imponiral.
Ta nart sem naredil za vas, gospod Korbin, je de-
jal major. Jaz vam ga prepustim; kak petdesetak mi bo-
ste dali zanj.
BESeDA
TUJSKI PROMET
209
Oh, gospod major, je dejal Ivan, saj se ne utegnem
peati s takimi stvarmi.
To sem si tudi jaz mislil. Prepustite torej prosim, iz-
vritev meni! Jaz najmem v vaem imenu ljudi, ki bodo
pod mojim vodstvom in nadzorstvom naredili sanka-
lie, da mu ga od Semeringa dol ne bo para.
Ivan se je ustavljal zaman, ker mu je stala nasproti vsa
druba in najodloneje njegova ena. Ali je mogel pove-
dati naravnost, kako je zadolen, kako teko plauje ob-
resti, kako se boji, da bodo varovlje navsezadnje pre-
varile in porle tudi mihelsko posestvo, e se e tako
trdovratno upira pod pridnimi rokami skrbne matere?
Saj niti eni e ni bil tega povedal, od zaetka ne, ker ji
ni hotel zagreniti prvih tednov zakonskega ivljenja, po-
zneje ne, ker je bil spoznal njeno ud, ker se mu je zde-
la tako otroje lahkomiselna, tako povrna in zabave
eljna, da bi niti ne razumela pomena njegovih besed.
Ko se je bil Ivan vdal skupnim pronjam in najnovej-
im zahtevam tujskega prometa, so zaeli kvartati. Joj,
kako je bila vesela Zefa, ko je zdaj prvi igrala v odlini
drubi, ki se je vsa njej klanjala! Kako se je smejala, e je
izgubila! Kako malomarno je vzela, kar je dobila, kako
brezskrbno delala napake, ki jih je bilo treba drago pla-
evati! Seveda, ker je morala pripovedovati o hrvakem
slikarju in lakem portirju.
BESeDA
TUJSKI PROMET
210
E, gospod Korbin pa danes stiska in pritiska, je de-
jal major, ko je bil izgubil eno igro. Neprijazno je po-
gledala Zefa moa, ki se ne sramuje takne umazanosti,
in zadovoljna izgubila svojo igro.
Ivan se je bil drage zabave tako navelial, da je e dol-
go silil domov; toda spoita enica se je zabavala tukaj
bolje ko doma, in nikamor se ji ni mudilo. Govoriti z go-
spodom majorjem in z gospo sestro kakor z vrstniki, to
je bil neznan, nov uitek. Prej seveda je govoril gospod
major z njo tudi z laskavo aljivostjo, a ona mu ni mogla
takisto vraati; zdaj sta si bila tako reko enaka, in lah-
ko si ga je privoila; zato ga je tudi ona, e jo je hotel
gospod major kolikaj vlei, tako imenitno potegnila
kakor tistega slikarja. Sramoval se je namesto nje Ivan.
Poslavljati so se zaeli z vabili sem in tja, z naroili
zastran sankalia, z nasveti, kako naj se postopa v za-
devi Urine zapuine, in skoraj s silo je moral iztrgati
Ivan svojo soprogo iz gostoljubnih rok.
Tudi med to vonjo sta malo govorila mlada soproga.
Zefo je zaelo jeziti, da se ne teje mo ve neizmerno
srenega poleg takne zene. Moki se ji klanjajo, enske
jo gledajo; samo mo se dri pusto. Oh, pa res, za kar
se lovek ne boji, to mu ne daje skrbi. Na misel ji je pri-
lo, kako smeno, kako laskavo ljubosumen je bil Ivan,
preden je njo dobil, kako hladno malomaren je zdaj.
BESeDA
TUJSKI PROMET
211
Toda ne samo malomaren, naravnost krivien se ji je
zdel, ko ji je zael doma oitati, zakaj je razbobnala rod-
binsko zadevo Urine smrti, ki ne briga drugih ljudi i-
sto ni.
Drugih ljudi! se je zavzela Zefa. Ali so majorjevi
drugi ljudje? Ali niso nai najbolji prijatelji? Meni je
storil gospod major e mnogo dobrega, in njemu in nje-
govi ljubeznivi sestri ni treba niesar prikrivati. Sploh pa
sovraim hinavino in skrivanje in ljubim odkritosr-
nost. Kar mi je v srcu, to na jeziku. Ti pa nima zame ne-
kaj dni sem ne odkritega pogleda ne odkrite besede.
Ker te noem aliti, ljuba moja. e bi bil spregovo-
ril odkrito besedo, bi te bil najprej opozoril, da se ne
vedi tako nespametno, ne govori tako otroje.
In s im sem si nakopala ta oitek?
S tem, da se smei povsod s svojim hrvakim slikar-
jem in lakim portirjem. To je skrajna brezokusnost.
Okusa, dragi moj, je poudarjala Zefa, me ti ne bo
uil, ker ga imam precej ve od tebe. In to ni udno. Ti
si ivel veinoma na kmetih, jaz pa v mestu.
Tebi manjka izobrazbe, Zefa, je ugovarjal Ivan.
Koliko lepih knjig ima doma! Zakaj jih ne bere, da bi
se izobrazila?
Oh, izobrazbe! se je trpko nasmehnila Zefa. Sme-
jati se ti moram, Ivan. Prej sem znala nemki ko ti in bo-
lje govorim e zdaj.
BESeDA
TUJSKI PROMET
212
Tvoja izobrazba zadostuje za natakarico, za gospo-
dinjo ne. In zakaj si mi nakopala s tem neumnim, ne-
potrebnim sankaliem toliko novih strokov?
Zefa je rdela od jeze in iz oi ji je bliskala nevihta.
Razdraeno ustvo jo je prevzelo tako, da se je tresla po
vsem telesu in ni spravila nobene besede iz grla. Zavest
groznega ponianja, brezsrnega aljenja in sramoenja
ji je napolnila razburjeno srce. Onemogla se je vrgla na
divan, si zakrila obraz in v krevitem ihtenju je bruhnila
na dan notranja boleina.
Ivan, ki je util, da so segle njegove besede predale,
je hodil po sobi, hud nanjo in nase v borbi s kesanjem.
in soutjem. Sklonil se je nadnjo, jo prijel za roke in jih
skual odtegniti od solznega obraza. Ona se je branila in
ihtela, in Ivan jo je zael pogovarjati, miriti, prositi od-
pucanja; trmasto se ga je otresala. Ko pa jo je hotel
skruen in obupan pustiti samo, se je sklonila pokonci,
si obrisala oi in mu zaela oitati brezsrno ravnanje,
ki se ne ozira na njen trud, njeno prizadevanje, kako bi
ugodila njemu. Za koga pa se oblai ona v prvi vrsti tako
lepo, e ne zanj? Koga spravlja ona tolikokrat zaman s
svojo veselostjo v dobro voljo? Ona pridobiva njemu
prijatelje, hii goste. Koliko je on vedno govoriil o po-
vzdigi tujskega prometa, in zdaj, ko mu je zaela ona
pomagati, je hud nanjo. Ona se ni spremenila ni; on,
BESeDA
TUJSKI PROMET
213
on se je spremenil. Zakaj je vendar ni pustil pri miru, ko
je ivela srena v svoji slubi!
Ivanovemu prizadevanju se je posreilo naposled to-
liko pomiriti enko, da se je dalo z njo govoriti. Poslu-
ala ga je, ko ji je razlagal, kako mora gledati ona na vsak
krajcar, ko ga je e toliko stal tujski promet; kako padajo
nanj vedno le stroki, dohodke pa potegnejo drugi.
Ihtenje je zdaj pa zdaj e vedno pretreslo lepo enko,
dasi je uvidela, da je premagala moa. Toliko premete-
na se je pa tudi zdela sama sebi, da ni verjela moeve-
ga toevanja. Bogati Korbin da bi zael v denarne stiske!
To naj pripoveduje ljubi moiek komu drugemu, ne
bistrooki enici, ki je bila celo tako zvita, da ni pokaza-
la, kako gleda mou v dno srca, kako hitro je razkrila
puhlo slepilo. Celo hlinila je, da verjame, da je mou res
trda za denar; samo toliko je modro pripomnila, da je
varnost na nepravem mestu pravzaprav zapravljivost.
In njo imenuje on nespametno! Preverjena, da je Korbi-
novo bogastvo neizrpno, je z besedami pritrjevala do-
brodunemu Ivanu, v srcu pa se je smejala njegovim
hinavskim tobam, ki bi bile preslepile marsikatero dru-
go, a nje ne, nje ne; njo so samo zabavale. Saj je vendar
gledala imenitni hotel v varovljah in videla najlepo
hio, najveje posestvo v mihelu, vse e zdaj ali v krat-
kem asu Ivanovo last. Oh, kako kratkovidni so moje,
ki mislijo, da bodo preslepili svoje enice!
BESeDA
TUJSKI PROMET
214
X
Z
astran Urine zapuine si je najel Ivan odvetnika,
in ovadba je la na sodie.
Major Rabi pa je najel na Ivanov raun delavcev, da
se napravi sankalie. Kmalu se je vila dolga dra po
brdu, tu brzo, tam polagoma, skozi gozd in po planem.
Nekaj drevja se je posekalo; vendar ga je ostalo e dosti
ob robovih, da si je mogel kak sanka zlomiti roko ali
nogo. Gospod major je vodil kot strokovnjak vso napra-
vo in naroil medtem na Gornjem tajerskem dvoje
smui, ene zase, druge za gospo Korbinovo, ki je imela
zdaj nove skrbi, ker si je morala omisliti za sankanje pri-
merno obleko.
Gospod major je obiskaval Korbinove dan na dan, in
dolge ure so presedevali pri igri. Zefa je bila tako prijaz-
na z njim, da se je zael Ivan na tihem, potem pa tudi na
glas proti njej jeziti.
Kaj pa hoem, se je zagovarjala ona, ko je pa on
tako prijazen! Ti, Ivan, se pa nikar ne smei vprio go-
sta s svojo jezo!
Veselila se je sama pri sebi moeve ljubosumnosti; e
jo je pa pokazal, se mu je smejala, e da njenega srca ne
BESeDA
TUJSKI PROMET
215
vznemirja tak starec ni, in sprejemala je naprej s hva-
lenostjo poklone, s katerimi jo je obsipal gospod major.
Ivan je spoznal alosten, da ena nima zanj srca, da
nima prave pameti, da ne pozna hvalenosti, da je je
zgolj sebien pohlep po uivanju. Odtujeval se ji je bolj
in bolj, in kadar je gledal njeno neimrno poenjanje in
poslual neteno govorjenje, mu je zamrzela, da je beal
od nje. Ljubosumnost ga je gnala spet na njeno stran,
ker mu je draila domiljijo s slikami vseh monih do-
godkov. Tako se je odpravil Ivan vekrat od doma po
svojih poslih in se vrnil na pol pota in hitel domov. e ni
takoj dobil ene, jo je vznemirjen iskal; e jo je zagledal
doma, se je spet obrnil in odel, da bi je ne gledal. Naj-
bolj mu je presedala igra z njo in majorjem. Odtegoval
se je, kolikor je mogel; vedno pa ga je potegnilo razdra-
eno ustvo k mizi, kjer je dvorjanil major in se je otro-
je smejala Zefa. Vedno je obsedel tudi Ivan. Igral je ne-
voljen, govoril pikro in prosojno in meril zdaj na eno,
zdaj na majorja, ki sta se dobrovoljno posmehovala in
poirala zabavljive besede. Vmes je silil majorja piti in
pil sam, da je lae govoril naravnost in da je topil nevo-
ljo.
Medtem so dole smui s tajerskega; novine so uda-
rile v boben, in sankalie se je odprlo. Stalna sankaa
sta bila major in gospa Korbinova, major uitelj, ona
uenka. Semtertja je prilo tudi kaj tujcev, in ob nede-
BESeDA
TUJSKI PROMET
216
ljah je pritisnila domaa mladina s svojim preprostim
orodjem. Z zmagonosno eleganco je smuala gospa
Korbinova, s strokovnjako samozavestjo gospod major,
z veselim krianjem vaka mladina. Kadar so pridrali v
dolino, je bilo pravo veselje v kraju, in priel se je tisti
preteni del sankanja, ki edini ima za zdravje pomen:
sopihali so navkreber in vlaili smui za seboj.
Mlada, vrsta, spretna gospa Korbinova je bila kma-
lu najbolja sankaka, in zdaj je ni bilo spraviti s san-
kalia. Kako je vabila Ivana, da naj jo pride vsaj gledat,
kako smelo dri s hriba v dol! Toda Ivanu je presedalo
sankalie, ki ga je toliko stalo, s sankanjem vred. Go-
stov ni prihajalo toliko, kakor so se bili nadejali; tako je
ostajala pripravljena jed, in v pijai je bila gospoda
zmerneja, nego je bilo eleti; kazalo je spet na zgubo.
Ivana ni veselilo nobeno delo ve. Videl je, kako mu
izpodleta nart za nartom, kako brezuspeen je gospo-
darjev trud poleg takne gospodinje, kako se pogreza
posestvo bolj in bolj v dolgove. Pravih prijateljev ni imel.
Od kmetskih vrstnikov se je bil oddaljil, za gosposke ni
maral, in v drubi je rinila ena sebe naprej, njega v
ozadje. Da bi se zatekel k materi, ga je bilo sram, in bal
se je oitanja, da mu je ona e vse te nadloge preroko-
vala. In e bi mu tudi niesar ne oponesla, ali bi mu ne
obteila srca e bolj njena onemogla alost? In kaj bi mu
pomagal njen jok? Sam si je bil naloil breme; sam ga je
BESeDA
TUJSKI PROMET
217
hotel nositi. A za enega loveka je bilo preteko. Tako je
hodil Ivan okrog ali posedal in premiljeval svoje zgre-
eno ivljenje. Vasih se je lotil kaknega opravila in ga
kmalu spet opustil. Ogibal se je znancev in taval sam
brez cilja, sklonjen na mrane misli, po okolici, koder je
slutil, da ga nihe ne srea.
Kako je, Ivan? ga je ustavila nekega popoldne Mi-
cika, ki ga je bila dola neopaena.
E, tako, Micika, je dejal Ivan in porinil klobuk s ela
nazaj.
Ti se ni ne sanka?
Saj se sanka ena za dva.
In kako lepo se sanka gospa! To se mora priznati. Jaz
bi si nikoli ne upala.
In kako vriska! Saj se noter do sem slii. Kaj pa
gospod Strada?
Mislim, da se bova vzela, je dejala Micika zardela in
pobesila oi. Kaj pa hoem? Prijazen mo je in tako do-
ma, ni gosposki. Doma mi na mo svetujejo. Andrej je
zdaj pri njem v Ajdovini.
Glej, da se ne bo kesala!
Kdo more to naprej vedeti? e ne more, kakor bi
rad, stori, kakor svetujejo dobri ljudje! Stari mi ele go-
tovo vse dobro.
In jaz ti elim vso sreo, Micika, je dejal Ivan, ob-
stal in ji podal roko.
BESeDA
TUJSKI PROMET
218
Tudi jaz tebi, Ivan, je dejala ona tiho; saj smo je
potrebni vsi.
Z boleim smehom na ustih ji je gledal Ivan v dobre
modre oi in se obrnil proti domu. Meni sreo! se je
bridko namuzal sam sebi. Prepozno, Micika, prepoz-
no. Ozrl se je in gledal za njo, ki je hodila poasi po
sneni stezi. Zdaj je obstala. Ozrla se je tudi ona; ko pa
je videla, da gleda Ivan za njo, se je obrnila in nadalje-
val svojo pot. He, tujski promet! je stisnil Ivan zobe in
pesti. Imenitno sva menjala s Furlanom; onemu zlato,
meni lo. Da, stari ele res vse dobro otrokom; a kaj,
ko so ti vedno modreji od starev!
Ko je tako hodil, se je vzdignila v njegovem spominu
tista grozna pot, ko je peljal Furlana na Hrib, da bi zdr-
al v Mrzlo grapo; nekoliko drugae nego dri zdaj nje-
gova ena po poloni strani s Hriba. Od tistega asa se
mu je zdelo, da se ovija sklep za sklepom teka veriga
njegovega ivljenja. Zakaj je bil on znorel? Zakaj je vzel
Zefo za eno? Zakaj se je ta predrugaila? Zakaj ne uspe
njemu nobeno delo? Vse nesree so se mu zdele ena
sama, nepretrgana kazen. Izmueni duh in teka glava
sta klonila k tlom pod bremenom, in rne misli so rini-
le v srce. Tem se ni hotel vdati Ivan, tem ne. Siloma si jih
je izbil, hitel domov, kjer je dobil vesele ljudi; sedel je za
mizo in zael zbijati ale, da se je krohotala vsa druba.
BESeDA
TUJSKI PROMET
219
Najglasneje se je smejal on sam. Potem je igral, drzno in
za kakrne vsote je kdo hotel, in pil, pil.
Ta Ivan je bil gostom bolj ve. Prej emeren, je postal
zdaj ez mero vesel. Norca se je delal iz vsega sveta, zba-
dal na vse strani, prenesel vsako alo. Prisedel je k vsa-
kemu gostu, govoril in pil z vsakim.
Tako so se v varovljah sankali in zabavali, tako igrali
in pili, dokler ni zael kopneti sneg. Zadeva Urine za-
puine pa je hodila svojo odkazano pot. Zaela se je
preiskava, ki je Joeta Petana burno zdramila iz mirne-
ga zimskega dremanja. Joe e ni bil ve mislil na to sit-
nost; tudi vaani se niso ve toliko menili za govorice
in domnevanja. Zdaj je skoilo spet vse pokonci, najvie
Petan. Temu se je zdelo, kakor da bi se hotela e z one-
ga sveta znositi rajna sestra nad njim. Vznemirjen je
hodil po vasi od krme do krme in dokazoval, da so
sumnienja brez vsake podlage, da se preiskava zdaj
zdaj ustavi, ker se bo izkazalo, da je odve, zlasti da sta
popolnoma nedolni Korbinka in Griarka, kar je on
pripravljen potrditi s prisego, kolikorkrat in kjerkoli kdo
hoe; obema se je samo zdelo, da vidita denar, ko ga ni-
kjer bilo ni. Ura pa denar! Saj so jo vendar vsi pozna-
li, kakna reva je bila. Ampak kaj misli vse lovek, raz-
burjen lovek, da vidi, ko ne vidi ni! In kaj razburi lo-
veka bolj ko smrt in mrli! Ali ni e videl Tomaon za-
klada goreti? Ko je priel zraven, je bila pa gnila slama
BESeDA
TUJSKI PROMET
220
in trhel les. No, torej! In Tomaon je mo. Kaj pa takne
enske! Pojdite no! enske so enske in vidijo in sliijo
ve, ko je res; vedno so polne strahov, spominov, vra.
Moka vera in babja vera je vse kaj drugega. Vmes se
je jezil, kdo je ovadil to stvar, ki se je e tako sreno po-
zabljala. Prijel je her Cilo, ki se je rotila, da ni storila
nobenega koraka preko svoje obljube. Najbolj pa je
trpel, kadar je miril Griarko in Korbinko; zakaj ti trma-
sti enski sta se bili tako zagrizli v nesreno zadevo, da
sta bili obe veseli, da se preiskuje. Obema je ponujal Pe-
tan kot pria svojo prisego, obema namigaval, v kakno
nevarnost se spuata. Krivih obsodb ni tako malo, ka-
kor si ljudje domiljujejo; zakaj sum se hitro vname in
teko pogasi; marsikomu je pred sodnikom vsak izgovor
dober; kdor v jamo leti, se za robido lovi, in lae se do-
kae krivda ko nedolnost.
Ali mislite, da je pregovoril zagrizeni enski? Kaj e!
Vsaka je tiala svojo, brez strahu, brez ozira na nevar-
nost, kakor da bi vsaka hotela nase vzeti vsako kazen,
samo da bi zadela kazen tudi sosedo. Tako nespametni,
tako zavistni, tako osvetljivi so ljudje, zlasti enske, si je
mislil Petan.
Po ovinkih je zvedel Joe, da je ovadila temno zade-
vo njegova ljuba herka Zefa, Korbinova gospa. Takoj je
tekel nadnjo, da bi jo pouil, kako in kaj. e je pregovoril
Cilo, zakaj bi Zefe ne, ki jo je bil on tako lepo preskrbel?
BESeDA
TUJSKI PROMET
221
Toda do nje ni bilo tako lahko priti. Zdaj je bila e v po-
stelji, zdaj e v drubi, zdaj spet zdoma. akal jo je ob
sankaliu in ji migal in vigal, ko je drala ponosno po
poboju. Toda ona se ni zmenila za taka znamenja in
vabila; toliko da ni vpraala majorja, kdo je ta lovek.
Tako je prezebal Petan ve dni zaporedoma dolge ure
ob dri, se prestopal z noge na nogo, mahal z rokami, se
usekoval na glas in kaljal pomenljivo in akal prilike,
kdaj bi mogel spregovoriti besedo s svojo herko. En-
krat jo je vendar dobil samo; a ni ga utegnila posluati;
tako se ji je mudilo.
Pst, pst, Zefa! jo je ustavljal in hitel za njo. Zaradi
tiste tobe, zaradi Ure, ali ves? Posluaj me no!
Ali ne vidite, da ne utegnem? ga je zavrnila ona.
Gospod major aka, gospod postajenaelnik aka.
Prosil bi te, da umakne tisto ovadbo.
Za ves svet ne.
A jaz ti moram nekaj razodeti.
Kar zase obdrite! Zdravi! Pustite me v miru! Jaz
imam druabne dolnosti, ki mi ne puajo asa, da bi
se zabavala z vami.
Ali posluaj me! je klical oe za njo. Jaz sam sem
prizadet, jaz sam.
Kaj meni mar! je odgovorila ona, ki ni razumela po-
mena njegovih besed, in izginila. Naslednje dni se mu je
umikala spretneje in uspeneje.
BESeDA
TUJSKI PROMET
222
Petanu so tekle bridke ure, in dolge noi se je preme-
taval v postelji in premiljeval, kako bi uredil nepotreb-
no zmenjavo. Njegova potenost ni pustila, da bi po
nedolnem trpela ali Korbinka ali Griarka, dasi se mu
je zdelo, da zasluita kazen zaradi svoje trme obe. Jezil
se je pa tudi na dravno upravo, na sodie, kaj se mea
v takne stvari; on se ne pritouje, dasi so vsi ljudje tega
mnenja, da se godi krivica le njemu, ker je on dedi; kaj
se vtie sodie v to, kar ga ni ne briga! Premalo dela
imajo gospodje uradniki; zato jim gredo ene po glavi.
Da se razkade e enkrat natolcevanja sitnih ensk v pra-
zen ni, to bi bilo lepo; manj prijetno pa, e bi obvisel v
mrei on, ki je vzel samo, kar je bilo njegovo. Oh, in ko-
liko goljufov in roparjev se izmuzne! Takna je pravica
na tem svetu.
Spet je el Petan nad Korbinko in Griarko in obema
je govoril na srce, da naj se ne prepirata, ko vendar sloga
jai, nesloga tlai. Kazal je na svarilne zglede starih Slo-
vanov. Vse zaman. Nazadnje je prosil, milo prosil eno za
drugo, naj vendar ne dolita druga druge, ko sta obe ne-
dolni; on da je pripravljen krivdo nase vzeti, samo da
pomiri one dve; kar reeta naj, da je on vzel denar; on se
ni ne meni.
Ali misli ti, Joe da sem jaz tako neumna, da bi ti
verjela? je dejala Korbinka in nekako podobno tudi
Griarka. Da bi bil Petan kaznovan, za to ni bilo nobe-
BESeDA
TUJSKI PROMET
223
ni ni; nad sosedo se je hotela maevati ena in druga,
in toliko sovratvo je vzplamtelo med obema rodbina-
ma, da je moral Griar po odvetniku terjati mladega
Korbina za dolg. Zaradi razaljenja asti pa sta tudi toi-
li obe, druga drugo, vsaka po svojem odvetniku.
Ker Petan ni mogel govoriti s svojo herjo Zefo, ji je
pisal dolgo, skesano pismo. Pet starih sukenj bi bil raji
obrnil Petan, ko se muil s tem pisanjem. Toda kaj je
hotel? To je bila tista robida, za katero se je lovil on, ko
je letel v jamo. Kako kruto da ga je preganjala usoda, se
razvidi iz tega, da je prilo pismo prepozno v Zefine
roke.
Zaradi Urine dediine so bili poklicani pred sodie
stara in mlada Korbinka, Cila, oba Griarja s sinom An-
drejem, ki je priel iz Ajdovine, in Joe Petan. Izpoved-
be so se zapletale tako udno, da je letel sum skoraj ena-
komerno na Korbinko, na Griarko in na Cilo. Joe Pe-
tan je govoril preve. Trdil je, da se je obema sosedama
samo sanjalo, samo tako zdelo, on da prisee za obe, da
nista krivi. Onedve pa sta hoteli obe potrditi s prisego
resnico svojih besed.
Najbolj bojee in oprezno se je zagovarjala Cila. Zbu-
dila je sumljivo pozornost sodnika samega, ki ni mogel
misliti, da bi bila ugledna Korbinka ali premona Gri-
arka segle po tujem denarju; v vejih skunjavah pa je
preprosta dekla, e se ponudi prilika. Tudi mlado in sta-
BESeDA
TUJSKI PROMET
224
ro Korbinko so izprele udne misli, in pisani pogledi so
se uprli v plaho dekle. Priznati je morala Cila, da je ona
najve obevala s teto, da je bila ta proti njej prijazna,
kolikor je dopuala ogrenela narava, da je Cila dobro
poznala njeno sobico in njene navade.
Ali ste bili vi doma tisti dan, ko je umrla vaa teta?
je vpraal sodnik.
Jaz se ne spominjam ve, ali sem bila doma ali nisem
bila, je dejala Cila.
Ali ste jo videli na odru?
Videla.
In kam ste deli njen denar?
Jaz? Nikamor.
Videli pa ste ga.
Nikoli. Samo sliala sem, da je leal po postelji raz-
tresen in da je izginil.
Od koga ste to sliali?
Cila je imenovala Korbinko in Griarko.
Ali ste sliali e od koga drugega?
Cila je pomiljala in rdela.
Le natanno in resnino, je opominjal sodnik, da
si olajate morda krivdo in kazen! Od koga ste se sli-
ali?
Od koga? Od mnogih ljudi. Saj je govorila vsa vas.
In zakaj niste vi, e ste nedolni, ovadili sami, ki ste
vendar tudi prizadeti? Ali ni to udno?
BESeDA
TUJSKI PROMET
225
In kako sem jo nagovarjala jaz! je segla vrnes Kor-
binka.
In jaz tudi, je dejala Griarka.
Obema se je posvetilo v glavi. Kako sta vendar krivo
sodili potuhnjeno hinavko! Sama modrost in potenost
in pridnost je je bila, na videz, da je lae sleparila. Kako
teko je spoznati loveka!
Cila se je tako zamotavala v razpeto mreo, da je ko-
maj e gibala. Pogum ji je upadal, in tako je bila zme-
ana, da je s ponesreenimi izgovori obremenjevala sa-
ma sebe. Dobro je vedela, da bi se lahko reila z eno
samo besedo; toda po nobeni ceni ne bi hotela prevali-
ti obdolitve na oetove rame. e ozreti se ni hotela na
oeta, da ne bi mislil on, da ga prosi usmiljenja in po-
moi; zakaj mnogo raja bi bila trpela sama, ko da bi
zadela kakna kazen oeta.
Tedaj pa se je oglasil Andrej, ki se je bil k srei do-
mislil nepozabnega dogodka tistega dne, ko je umrla
Ura. Povedal je, da je pripravljen potrditi s prisego, da
Cile niti doma ni bilo ob asu Urine smrti in ve ur poz-
neje, ker je bila kakor on na Hribu, kjer so grabili listje
in kosili vresje, in Cila je njemu reila ivljenje; ko so pa
prili zveer domov, je bila Ura e mrtva, in vsa udna
zadeva znana.
Tega se je Cila takoj spomnila, Korbinka in Griarka
pa ne. Vi ste dobro znani s tem mladeniem? je me-
BESeDA
TUJSKI PROMET
226
nil sodnik. Sluila sem pri Griarjevih, je dejala Cila
tiho. Znanje imate z njim, kakor se pravi. Cila in An-
drej sta se spogledala in zardela. Mojo besedo ima, je
dejal Andrej pogumno. To sem si takoj mislil, je dejal
sodnik; zatorej ni tako razbremenilno to prianje, ka-
kor bi bilo eleti.
Zdaj pa je stopil v boj za pravico in resnico stari Pe-
tan. Videl je, kako premiljuje herka in izbira besede,
da ne bi padel sum na oeta, in njegovo oetovsko srce
se je zganilo. Videl je pa tudi, v koliki nevarnosti je ona
sama, da jo obsodijo po krivem, in e se je prej trudil, da
ne bi kak tuj lovek trpel po nedolnem zaradi njega,
koliko bolj je zautil to dolnost proti herki! Nevoljen
je bil vrhu tega, da se toliko sprauje, toliko govori o za-
devi, ki se je tikala pod milim Bogom samo njega. Vpra-
al je, kdo bi bil pravzaprav dedi po umrli Uri, in zve-
del, da on sam.
Torej ne briga ta dediina razen mene nikogar ni,
je sklenil, in po pravici bi bil jaz lahko hud, zakaj se vsa
ta gospoda tukaj sumnii in doli in toari za stvar, ki
njih ni ne briga. Sodnik ga je pouil, da ne gre za to,
kdo je dedi, ampak, za to, kdo se je polastil dediine
in okradel tako pravega dedia.
Samega sebe sme vendar okrasti vsak lovek. Ali
ne? se je zagovoril Petan in zbudil smeh in pozornost.
BESeDA
TUJSKI PROMET
227
Torej ste vi, gospod Petan, je vpraal sodnik, kar
sami vzeli?
Kar je bilo mojega.
Tako enostavna ni ta stvar. Drava hoe imeti tudi
svoj dele, in noben dedi si ne sme z lastno silo prisvo-
jiti zapuine. Vi bi bili morali poakati, da vam jo so-
die prisodi, in plaati pristojbine.
Prav razlina ustva je zbudila Petanova izpoved v
srcih pri. Zefa se je sramovala svojega oeta in gledala
srepo predse. Cila si je brisala solze, ki jih prej ni iztisnila
lastna stiska, pa pa zdaj ubogega oeta nesrea. Kor-
binka in Griarka nista vedeli, ali bi se hudovali ali ve-
selili, da se je tako smeno izla alostna zadeva. Koliko
nepotrebnega prepira in sovratva sta si bili naloili, ko-
liko kode prizadeli druga drugi, in e zdaj si nista mogli
sei v roke, ker je vsaka akala, da ji pride druga naproti,
in obe mislili na to, kar sta doiveli hudega zaradi sum-
nienja in opravljanja. Zatorej tudi ni hotela nobena
umakniti tobe zaradi razaljenja asti.
Torej adijo, zbogom, pozdravljeni! se je poslovil
Petan s priami. Zakaj on je moral e sodniku natanno
razloiti, koliko je bil prisodil dediine sam sebi, in po-
akati, da mu prisodi potem sodnik primerno pokoro.
Ali je povedal po pravici, to se ne ve. Za Zefo je e za-
klical, e je zdaj sita, ko ga prej ni hotela posluati.
BESeDA
TUJSKI PROMET
228
Korbinka je sedla z Zefo zadaj na voz, spredaj je bil
prostor za koijaa in za Cilo. To pa je e zadraval An-
drej.
Ti si to vse prej vedela, Cila, je dejal, in zaradi oe-
ta nisi hotela ovaditi.
Cila je prikimala.
Zakaj pa tega meni nisi povedala?
Kako sem pa mogla! je dejala Cila tiho.
Najina beseda ostane, da ve.
e hoe ti.
Drevi se vidiva. Zdrava!
Kaj ti je pa povedal Andrej? je vpraala med vonjo
stara Korbinka Cilo.
Oh, ni novega, je dejala Cila in skrivala svojo ra-
dost pred tujimi pogledi.
Da, e dobi Andreja, to bi bil veliki dobitek, je zdih-
nila stara Korbinka proti mladi.
Ta pa se je drala grdo, ker se ni vozila v lepi koiji,
ampak v kmetskem koleslju, ker se ni peljala v bolj gos-
poski drubi, ker je v sodiu niso bili tako poastili, ka-
kor je bila ona priakovala, ker je hotela nesrea, da je
bil Petan njen oe, ker je bila ona tako neumna, da je
posluala tao in napravila ovadbo.
Zdaj smo dobili, kar smo iskali, je dejala nevoljna.
Kaj ste tako tiali s to ovadbo? Kaj je bilo treba te sra-
mote?
BESeDA
TUJSKI PROMET
229
Draga moja, se je opravievala Korbinka, kdo je
pa slutil kaj taknega?
In zdaj terjajo ti Griarji e Ivana za neki dolg, o ka-
terem jaz do zadnjega nisem ni vedela. In po odvetni-
ku ga terjajo, in on roma od posojilnice do posojilnice.
Bogve koliko ima e drugih dolgov. Saj lovek ni ne zve.
Takno gospodarstvo!
Globoko je zdihnila stara Korbinka; rekla pa ni ni,
ker so ji prihajale na jezik tako grenke besede, da bi bile
vnele glasen prepir. Tega pa se je ona bala, ker bi bil
brez koristi, brez uspeha. Nase ni mislila; a za sina ji je
bilo, za Ivana, ki ga ene ta enska v sramoto in nesreo,
in se vendar e drzne njemu in njej oitati dolgove. Oh,
nehvalenost!
Zefa pa je mislila, da sme biti po pravici huda na svo-
jega moa. Prej so gnali tako slavo, koliko je bogastva, in
zdaj e stoejo, bahai lanivi! Ali mislijo, da bo ona
stradala ali kuhinjsko posodo pomivala zaradi tega sto-
kanja? Toliko da ji ni prilo na misel, da je njo pravza-
prav preslepil Ivan, ki ni bil tako bogat, kakor je upra-
vieno priakovala ona. Tak slepar! No, in zdaj je zael
e piti. e pa tai kaj ree ona, ga bo ta se zagovarjala.
BESeDA
TUJSKI PROMET
230
XI
C
ili je cvetela v srcu gorka pomlad. Andrej se je bil si-
cer spet vrnil na Goriko, toda loena nista bila ve.
Zdaj je prilo pismo, zdaj razglednica od june strani, in
s severa se je tono odzdravljalo. Kadar je pisal Andrej
domov, je pristavil pozdrav na Cilo, da ne bi mislili star-
i, da je pozabil nanjo, in kadar je dobila ona kakno pi-
sanje od njega, se je konalo z naroilom, da naj pozdra-
vi vse domae; tako jo je vpeljeval v domao druino.
Vsak pozdrav je potrdil tiho sreo, ali e je zakasnel, raz-
vedril lice in razjasnil oi. Vasih seveda so obli Cilo
tudi dvomi, in lotila se je je malodunost, da se je vpra-
ala, e je vse to res, e ni sama domiljava, ki bo raz-
puhtela kakor megla pod soncem. Takrat je teko akala
novega pisma, in ko ga je dobila, ga je prebirala, kadar
je utegnila in kadar je bila sama, in tehtala besedo za
besedo, se ustraila, e se ji je zazdela kolikaj dvoum-
na katera, in se tolaila in vznemirjala do prihodnjega
pozdrava. Potem je bila spet nekaj dni mirna in vesela se
je pripravljala za bodonost.
Spoznala je bila, da gospodinji sicer ni treba prijeti za
vsako delo, da mora pa razumeti vsako, e noe, da jo
BESeDA
TUJSKI PROMET
231
goljufajo in za norca imajo posli. Sliala je, kako slabo
gospodinji sestra v varovljah, kjer dela druina brez
nadzorstva, kar hoe, kjer so si bili hlapci in dekle v za-
peljivi svesti, da brez njih gospodinja e ganiti ne more,
tako prevzeli, da si jim ne upa nihe ni rei. Cila pa je
imela dobro olo. Korbinka je poznala vsako poljsko
delo in vsako hino opravilo. Takoj je zapazila, e se ne
ravna prav. Ukazovala je pametno in odlono, pokaza-
la sama, kako je treba delati, in grajala napake. Lenuhi
in sleparji se boje takih gospodinj; Cila ji je bila posluna
in hvalena uenka. Opravljala je svoja dela in hkrati
zvesto pazila, kako se kuha, kako ravna s perilom, kako
redi ivina. Ker je bila pametna in ne novinka, je hitro
vse razumela, in najljube ji je bilo, e je mogla dejansko
pokazati, kaj zna. Gospodinji je bila mona opora, in ker
ta ni dvomila, da vzame Cilo mladi Griar, je ravnala z
njo mnogo obzirneje in bolj prijateljsko. Posvetovala se
je z njo, jo semtertja malo podraila in ji zaupavala tudi
svoje skrbi. Saj je bila njena snaha Cili rodna sestra.
In vendar takna razlika! Toda ali ni bila Zefa tudi prej
pridna in varna? Bila je pa pridna in varna, a zraven
e lahkomiselna; stare slabosti je bila ohranila v zakonu,
prejnje vrline je bila zavrgla. Oh, da se je moral Ivan
tako nesreno zaleteti! S strahom v srcu je utila mati,
kako se blia polom. Saj je vedela, da je dohodkov ved-
no manj, strokov vedno ve, vedela, koliko stane oble-
BESeDA
TUJSKI PROMET
232
ka, koliko ena sama pojedina; in doli so imeli vsak dan
kaknega gosta zastonjkarja. Kakor razvajen otrok je za-
pravljala Zefa, in zdaj se je zael e Ivan, kakor prema-
gan v brezupnem boju, zapuati. Dobro je vedela Kor-
binka, zakaj se skriva sin pred njo. In vendar bi mu ne
oitala ona, kako je sam s svojo trmo kriv svoje nesree;
ampak preraunala bi oba skupaj, kako slabo se obnaa
hotel, in kadar bi uvidel Ivan, da ima tam doli samo
kodo, bi mu nasvetovala ona, da naj se znebi o prvi
ugodni priliki nehvalene posesti, ki je toliko obetala,
tako malo izpolnila; naj se vrne v mihel in poprime sta-
rega potenega dela, ki ne razvaja loveka, a ga tudi ne
goljufa. Snaho bi drala potem ona v strahu, in e bi
imela ta e dobri zgled svoje sestre pred omi, bi se mor-
da spreobrnila. e pa ne, bi vsaj zapravljati ne mogla, in
enega lenuha ve bi posestvo v mihelu e e preredilo.
Mati je raunala vestno in pravilno; sin pa e ni hotel
ve raunati. Slutil je pa, kam pelje strma pot; toda po
brezuspenih naporih, da bi se ustavil, po toliko doma-
ih bojih in porazih, na vso onemoglo jezo in nerazum-
ljeno, zasmehovano bridkost ga je prevzelo toliko topo-
umje, da ni hotel ve misliti na svoje razmere. emu naj
bi se razburjal, ko ni ne pomaga, emu se trudil brez
nade uspeha in el posmeh za plailo? Naj gre, kakor
gre. Polastila se ga je porogljiva kodoeljnost, da je va-
sih, kadar se je zabavala ena zunaj doma, strupeno e-
BESeDA
TUJSKI PROMET
233
lel, da bi vendar e lo vse v ibre, da bi bilo konec opir-
ne bahatosti in brezvestne potrate in otroje neumnosti
in nadutega uivanja. Naj bi se pogreznil tudi sam v
movaro, ki je rnela pred njim; da bi le potegnil tudi
eno s seboj, ki ga je pahnila v nesreo in mu zastrupi-
la mlado ivljenje! Potem si je pa spet el preganjat skrbi
z vinom. Uganjal je burke in smeil sebe in eno in ves
svet.
Gospod Ivan, vi ste dober lovek, je dejal Tomaon;
ampak kdo drug bi vzel palico v roke.
Kakno palico? se je smejal Ivan. Ali berako? Ali
mislite, da mi jo e stiska v roke? Nikar ne zabavljajte!
Ali ne berete ni, koliko zaslug sem si nabral ali stekel
tako se govori, stekel, od tod stekel pes jaz za tujski
promet? Ali me niso izvolili za astnega obana? Prekle-
to draga ast! e eno takno si steem, pa bom stekel ali
zletel ez prag. Pijte, Tomaon, palico pa pustiva pri
miru!
O, tudi Ivanu je prihajalo na misel, da bi trdo prijel
udno eno. Toda od zaetka je bila dobila ona ezenj
tako mo, da si je on komaj upal izrei hudo besedo; po-
zneje, ko so prili na vrsto prepiri, ga je bila prevzela
takna togota, da se je zbal samega sebe. Zdelo se mu je,
da bi ubil eno, kakor hitro se je dotakne. Dobro je po-
znal samega sebe, in vedno mu je e ivel v spominu
BESeDA
TUJSKI PROMET
234
rni naklep, ki mu ga je bila spodnesla prijazna srea. A
na sreo se ni zanesti.
Nazadnje je opustil Ivan vse misli in vse nade, da bi se
izboljale razmere, in v ljutem veselju je akal, kdaj bo
direndaj konan.
Zaetek poletja je pripeljal prve tujce. Nastanili so se
kakor prejnja leta najprej po sosednjih hiah, kjer je
bila najemina nija, in dokazali spet in spet, da jih ne
vlee toliko razkoje v hotelu, ampak svea lepota zdra-
vega kraja. Gospod major je oddal prvi svoje prostore.
Kosit in veerjat pa so tujci vendar hodili v hotel, v
dokaz, da jim je udobnost tudi ve. Ogledovali so si
prve dni, kaj se je storilo med tem asom, ko njih ni bilo,
za tujski promet, sodili so strogo in strokovnjako, po-
greali to in ono, svetovali in zahtevali e ve.
Gospa Korbinova se je vedla, kakor da bi bila ona tudi
letoviarka. V kuhinji in kleti je ni bilo dosti videti; ve
je posedala pri gostih v obednici, hodila z njimi po hri-
bih, prirejala zanje veselice. Gostom je bilo to jako dra-
go; e drae pa je stalo gospodarja, ki se je samo zagri-
zeno muzal in pil. On bi bil najraji pometel vse goste z
eno vred iz hie in zaprl gostilnico; tako mu je prese-
dal ta hrum in um, to govorienje in smejanje, kjer je
moral vedno on doplaevati.
Nekega veera je priumela gospa nalipana na vrt h
koncertu.
BESeDA
TUJSKI PROMET
235
He, Zefa, je zaklical izza zadnje mize Ivan, ki je
kvartal s tovarii, ali ne vidi, da je priel gospod Stra-
da? Pojdi ga hitro vpraat, esa eli!
Gospa je zardela od jeze, pogledala po vrtu in po-
zdravila starega znanca, ki ji je prihajal z glasnimi po-
kloni naproti.
Kje pa stanujete, gospod Strada? je vpraala.
Tam, kjer lani, je dejal Strada.
Zakaj pa ne pridete k nam stanovat?
Kam pa pridem, milostljiva gospa? Meni zadostuje
sobica z enim oknom. Slabi asi, milostljiva, slabi asi.
tediti je treba.
Micika Griarjeva vas gotovo e teko aka.
im tee, tem bolje.
Izbirni niste, gospod Strada, je zaupno epetala
gospa in se naslonila na starega prijatelja. Jaz sem vam
prisojala fineji okus.
Kaj hoete, milostljiva? se je smejal na glas gospod
Strada. Slabi asi. Jaz potrebujem gospodinje. Jaz go-
spodar, ona gospodinja; drugae ne gre naa kupija.
Veseli Lah je kmalu dobil stare znance, se seznanil z
novimi gosti, in najglasneja zabava se je vnela pri nje-
govi mizi. Ko pa je prisedla e gospodinja, se je ul iz
splonega smeha samo e njen in gospoda Strade glas.
Nocoj par buteljk na vae zdravje, gospod Strada,
je vzkliknila gospodinja in naroila pijao.
BESeDA
TUJSKI PROMET
236
Pri sosednji mizi pa je kvartal Ivan in pil in se trudil,
da bi se znebil prisiljene pozornosti, ki mu je nosila na
uho neslane besede in neumni krohot in ga podpihova-
la. On da bi se jezil? Tega veselja zaman priakuje nje-
gova ena, zaman gospod Strada. Ona zapravlja tam, si
je mislil, jaz tukaj, ni vraga, da ne bi s skupnimi momi
podrla hie, e bi bila tudi dvakrat veja in trdneja.
Drugega dne dopoldne je e akal voz gospoda Stra-
do, ki se je odpravljal na kupijo po okolici. Ko se je pe-
ljal mimo hotela, ga je ustavila gospa Korbinova.
Kam pa, gospod Strada?
Veseljait, milostljiva. je dejal Lah.
Jaz se popeljem z vami.
Prosim. Jako prijetno.
Samo po sonnik e skoim, po rokavice in klobuk.
Gospod Strada je bil nevoljen, ker se mu je bil skazil
nart. Zakaj se ni vozil hitreje? Zakaj ni odklonil ponud-
be? Dopoldne je bilo izgubljeno. Zdaj ni kazalo druge-
ga, ko res se peljati za zabavo. Kazen lai. A kdo bi si bil
mislil, da je ta enska tako silna!
Gospa Korbinova se pa tudi ni nameravala voziti za
samo zabavo, marve je imela svoje posebne namene.
Griarjev ona sploh ni marala, a najzoprneja je bila Mi-
cika. Izpodrinila jo je bila pri Ivanu in zdaj bi bila prav
iz srca rada videla, da bi se razdrlo razmerje s tem La-
hom. Kmeta naj si vzame Micika, si je dejala; ljubezni-
BESeDA
TUJSKI PROMET
237
vega gospoda Strade pa bi bilo koda, e bi se obesil na
takno torovko. Z opravljivimi besedami je Zefa Mici-
ko e prej izpodnaala; toda gospod Strada je bil tako
dobroduen, da ni razumel, ali pa ni hotel razumeti.
Morda bi se posreil namen na drugem koncu, na drug
nain, e bi se namre Micika nekoliko razalila. Potem
bi dala beseda besedo, in e se e nekoliko podpihne, se
bo menda vendar vnel razpor.
Kakor razprostre pav svoj rep, e ga kdo gleda, tako se
je razopirila na vozu s klobukom in sonnikom gospa
Zefa. Na smihala se je gospodu Stradi in gledala po stra-
ni, e je ni kdo prezrl.
Ah, gospod Strada, je vrgolela, ali imate kak po-
seben cilj svoji vonji?
Nobenega, milostljiva, je lagal Strada.
Peljiva se torej, prosim, skozi mihel!
Strada je nekoliko pomislil in se vdal. Kakor drago,
je dejal in util, da je to druga kazen njegove neodkrito-
srnosti.
Gospa Korbinova pa si je e z velikim uitkom pred-
stavljala, kako bodo gledali mihelci, kako se bodo po-
besili nosovi Griarjem, kako se bo razvnela Micika, ko
zagleda svojega enina poleg lepe, mlade gospe. Lica so
ji arela od tihe radosti, in ni ni zamerila gospodu Stra-
di, da je nekoliko utihnil. Marsikdo drug bi ji ne bil
ustregel v enakem poloaju ali pa bi se vsaj hudoval.
BESeDA
TUJSKI PROMET
238
Gospod Strada pa je bil miren lovek, zato se je gospe
Korbinovi tudi zdelo, da bi bilo najlepe, e bi se njego-
va zveza mirno razdrla.
Gospod Strada, ki je imel bistre oi, je zagledal od
dale na klancu kmetico, ki je la proti vasi.
Gospa Griarjeva je, je dejal; to morava vzeti na
voz. Koija, ko se pripeljemo do one gospe, se ustavi-
te!
Do Griarke, mislite, gospod? je vpraal koija.
Da, do Griarjeve gospe. Gospa Korbinova, jaz pre-
sedem h koijau, in gospa Griarjeva bo sedla k vam.
Ne, gospod Strada, se je branila gospa. Vi obsedite
tukaj poleg mene. e se hoe Griarka peljati, naj sede
spredaj.
Vi se alite, gospa, je dejal resno gospod Strada.
Jaz vendar vem, kaj se spodobi.
Zraven mene ne bo sedela Griarka, je napela gos-
pa Zefa usta.
Ali hoete vi sedeti spredaj, milostljiva? To vendar
tudi ne gre.
Zakaj jo pa jemljete na voz, kjer ni prostora?
Prostora je dosti, in e sem vzel na voz vas, moram
vendar tudi njo.
Dobro. e vzamete njo, pojdem jaz z voza, je dejala
gospa Korbinova, ki je hotela prisiliti gospoda Strado,
da bi se ne brigal za Griarko. Imenitno bi bilo, e bi se
BESeDA
TUJSKI PROMET
239
ona z gospodom Strado moko peljala mimo, da bi le-
tel Griarki prah in blato v obraz. e bi ona ponino po-
zdravila, bi se pa milostno nagnila glava z voza. Kako
pa bi se prikupil gospod zet bodoi tai, kako ele ne-
vesti! Da bi njo, Korbinovo gospo, pustil gospod Strada
z voza, tega si ona ni mogla misliti; tolika neotesanost je
bila nemona.
Gospod Strada pa ni rekel ni, mislil si je pa: Magari!
Da mu dogodek ni ve, se mu je videlo na obrazu;
omahoval pa ni kar ni, kaj bi storil, tem manj, ker se
mu je zdela gospe Korbinove gronja prazna, sama sit-
na muica razvajene enske.
Voz je obstal, in gospod Strada je skoil dol in prijel
Griarko za roko, da jo posadi na voz. Gospa Korbino-
va je prebledela in strmela s steklenastimi omi v Gri-
arko, ki se je branila prisesti, in v gospoda Strado, ki jo
je vabil in silil. Naenkrat pa je skoila pokonci in z voza
in siknila strupeno:
Le sedite, le sedite! Jaz sem se e umaknila. Zdra-
vi, gospod Strada!
Zbogom, gospa! je dejal mirno gospod Strada, po-
sadil Griarko zraven sebe in se odpeljal z njo proti mi-
helu.
Nekaj asa sta molala oba kakor v nekakni zadregi,
potem pa se je nasmehnila Griarka in dejala: Dobro,
BESeDA
TUJSKI PROMET
240
da ni Micike tukaj! Ona bi bila morda huda. Kako pa, da
se vozite z gospo Korbinovo?
Vsilila se mi je, je dejal Strada, da je nisem mogel
zavrniti. Jaz sem bil namenjen po opravkih; peljati sem
pa moral to gosko na korzo, kakor pravimo mi Lahi.
Gospa Korbinova je pa drgetala od jeze, ko je stopa-
la po prani cesti proti domu. Kdo bi si bil mislil, da se
bo tako izla ta nakana? Premiljevala je gospa, e je ni
morda zapeljala trma, e se ni prenaglila, ko je la z
voza. Toda to se ni dalo ve popraviti; ostala pa je kru-
ta razalitev. Oh, e bi imela ona moa, ki bi imel po-
gum, da bi se potegnil za svojo eno, kako bi fral ne-
sramni Strada iz hie? Toda kaj hoe z Ivanom! Ona
sama mora maevati svojo razaljeno ast.
Onemogla od razburjenja je prilezla domov, se zgru-
dila v sobi na divan in poklicala Ivana. Beseda se ji je
trgala, ko je pripovedovala, kako jo je bil ponial, kako
razalil ta Lah, in srce se ji je skrilo, ko je videla, kako
mirno jo poslua Ivan, kako se mu krive ustnice na po-
rogljiv smeh. V njej je vse kipelo; on je ostal hladen. Ali
je to mo? Oh, kako bi bila ele skoila gospa razjar-
jena pokonci, e bi bila slutila, kako ji privoi soprog
nezgodo! Kako bi moral beati mo! Tako jo je samo ne-
kaj asa zaudeno gledal; potem se je zaniljivo namu-
zal in el.
BESeDA
TUJSKI PROMET
241
To je enko toliko pomirilo, da je zaela preudarjati,
e ima e koga, ki bi se zavzel zanjo. Spomnila se je go-
spoda majorja. To je bil mo, to kavalir, ki bo postavil na
odgovor zarobljenega alivca. Videla ga je e v duhu,
kako zahteva z orojem v roki zadoenja, kako se zvi-
ja, kako trepee gospod Strada; morda bo e pokleknil
predenj in prednjo. Ona mu bo seveda veleduno od-
pustila. Saj bi ga sicer umoril gospod major. Tako dale
pa ni segal njen srd. Samo spozna naj, kakno nevarnost
si nakopava vsakdo, ki ali njo. Kako bo zrastel potem
njen ugled, in kako osramoen bo mo, za igar eno se
je moral potegniti njegov prijatelj!
Komaj je bil gospod major zveer na vrtu, je e sede-
la pri njem gospa Korbinova. Potoila mu je svoje gor-
je, opisala kruto aljenje in poudarila bridko svojo zapu-
enost in onemoglost.
Gospod major je gubanil elo, mril obrvi in zael
zabavljati ez Lahe; vsa avstrijsko-nemko-laka trozve-
za se zdi njemu nenaravna in za nao dravo naravnost
kodljiva; on je bil e od nekdaj za trozvezo med Avstri-
jo, Nemijo in Rusijo, ker bi jo tesno vezale skupne ko-
risti in skupne nevarnosti; toda naj diplomatom kak pa-
meten lovek kaj dopove; kar me pridobi, pero skazi, to
je stara in vedno nova pesem.
BESeDA
TUJSKI PROMET
242
Gospa Korbinova je nepotrpeljivo akala konca raz-
prave in pripomnila, da drugi Lahi nje niso alili; samo
ta, samo Strada, ki e pristen Lah ni.
A tako? je dejal major in pomislil. Stvar je zaple-
tena. Voz je bil va, gospa, kajne?
Ne, njegov.
Njegov, njegov. Stvar je e bolj zapletena. In on vas
ni prisilil, da bi li z voza?
Ne. Jaz sem la sama.
koda! Zakaj ste li? Poakati bi bili morali, da bi vas
bil on prisilil. Potem gorje mu! Na kolenih bi vas moral
prositi odpuanja.
Torej se ne da ni storiti?
Za zdaj ni, milostljiva. Poakati pa je treba prilike.
Kar se odloi, se ne opusti. Izplaali ga bomo, da bo
pomnil, kdaj je vas razalil.
Lepo hvalo, gospod major! je dejala gospa pod-
smeno in la srdita od mize. To so kavalirji, si je misli-
la; zabavali bi se, jedli bi in pili; kadar je pa treba kaj sto-
riti za gostitelja, ne utegnejo, ne morejo, ne smejo. Mo-
ke je treba poznati! V svoje roke je morala vzeti osveto,
in premiljevati ji ni bilo treba dolgo.
Kadar misli lovek komu koristiti, ga vedno motijo
pomisleki; e pa hoe kodovati, mu pade takoj vse sor-
te v glavo. Da se tisti veer gospa Korbinova ni zmeni-
la za Laha, to se umeje, in temu se tudi gospod Strada ni
BESeDA
TUJSKI PROMET
243
udil. Bolj udno se mu je pa zdelo, da je bila drugega
dne e spet prijazna, prav kakor da bi se ne bilo ni pri-
godilo. Gospod Strada si je odahnil, ker ni slutil, da je ta
prijaznost sama zvijaa. Gospa Korbinova je hotela tako
tem iveje zadeti nasprotnika. Prirediti je hotela v Mrzli
grapi veliko veselico in povabiti vse svoje goste, vse ra-
zen gospoda Strade. Kadar bi se vsi drugi skupaj zaba-
vali, naj bi se on sam kisal doma, da bi pomnil, kdaj je
njo alil.
Kar oivela je zdaj gospa, in pod njenim ukazovanjem
in priganjanjem je oivela vsa druina, tako da je Ivan
debelo gledal in se razveselil na tihem, da se je spame-
tovala ena. Prijazno jo je vpraal, kaj pomenijo te pri-
prave. Povedala mu je, da prireja veselico v Mrzli grapi
in da je e povabila vse svoje goste razen gospoda Stra-
de, ki ne bo povabljen, ker je bil njo razalil; s tem ga
hoe kaznovati.
Ivan je sklenil roke v nevolji in prosil eno, naj vendar
opusti to neumno misel, ki bi stala toliko denarja. Ona
je odgovorila, da ne odneha; ker se noe nihe drug po-
tegniti zanjo, se mora sama znositi nad Lahom.
A ti se znaa nad menoj in nad seboj in nad vso
hio, se je jezil Ivan.
Vsaka beseda odve, ga je ustavila ona. Kar sem
sklenila, sem sklenila.
BESeDA
TUJSKI PROMET
244
Ivan je el v kuhinjo in ustavil pripravljanje. Komaj se
je obrnil, je e tekla kuharica gospodinji pravit, kaj je
ukrenil gospod, in Zefa je prihrumela v kuhinjo in kria-
la, da je ona gospodinja, da morajo njo posluati in da
bo letel takoj iz slube, kdor bi se ustavljal ali nagajal.
Potem je la nad Ivana in mu oitala, da jo hoe osramo-
titi pred vsemi gosti, ki jih je bila ona e povabila; prej
so jo alili drugi, ne da bi jo bil on branil, zdaj jo ali on
sam. Nobena pronja, nobena gronja ni pomagala ni.
Ivan je zapiral okna, da ne bi sliali ljudje prepira, ona
jih je odprla s tako silo, da so zavenketale ipe in lete-
le v kosih na cesto. Ivan je beal.
Vse zaman, vse izgubljeno, vse unieno, je kimal sam
sebi na samotnem potu, ki pelje na Hrib. Spet so ga na-
padle mrane misli, ki so ga zaele nadlegovati z vpra-
anji, emu sploh e ivi. Ivan je obstal, kakor da bi is-
kal odgovora, se ozrl okrog in se zavedel, da je na tistem
potu, koder je vodil gospoda Strado. Vedno ta prekleta
pot, se je razjezil in obrnil in hitel spet nazaj. emu ivi,
se je vpraal. Za pokoro, za pokoro. Kakna bi ta ele
bila, e bi se mu bil posreil naklep, ki ga je bil skoval
proti gospodu Stradi? In kako krivo je sodil on tega po-
tenjaka, ki je tako imenitno izplaal njegovo neumno
eno, ki hodi tako ravnoduno svojo moko pot, kakor
preprian, da brani nevidna mona roka potenega lo-
veka! In tako vodi onega pamet v sreo, kakor je zavedla
BESeDA
TUJSKI PROMET
245
njega strast v nesreo. O mati, mati, kako dobro si mi
svetovala! si je dejal bridko. Jaz pa te nisem poslual.
Zatorej trpim po pravici in prejemljem, kar sem zaslu-
il. Ali ona naj se pa veseli? Ona, ki je skazila njemu
vse ivljenje, ki nori po njegovi hii kakor obsedena? Na
gospoda Strado se huduje, ker jo je bil razalil! Njemu
je bil storil prijetno uslugo, in nekako prijateljstvo ga je
zvezalo na tihem z njim.
Ivanu je padla v glavo nova misel, ki mu je na mo
ugajala. Lahu bi on ustregel, svoji eni pa eno zagodel,
da bi plesala cel teden. Kruto vesele volje se je vrnil do-
mov, sedel med tovarie, se zabaval, kakor da bi se ne
bilo ni zgodilo, in pil in igral do trde noi.
Drugega dne je bil ves drugaen, ves spremenjen. Go-
spa se je bala, da bo e kaj nagajal in oviral priprave;
toda e blizu ga ni bilo, in nobene besede ni spregovo-
ril teh par dni z njo. Skrivaj je hodil z doma, skrivaj do-
mov; e bi bil moral sreati eno, je naredil ovinek; e je
prila ona na vrt ali na verando, je on vstal in el. Malo-
beseden je postal tudi proti drugim. Gledal je temno iz-
pod ela in kruto se muzal. Gospa ni opazila tega ni,
ker se ni utegnila brigati e za moeve muhe, ko je imela
z veselico dela ez glavo.
Nekaj posebnega pa so priakovali vsi gostje. Razgo-
varjali so se ivahno in spet spraevali drug drugega, e
je povabljen, e pojde zraven.
BESeDA
TUJSKI PROMET
246
Kaj pa vi, gospod Strada, ali ste povabljeni? je vpra-
al Ivan Laha zjutraj pri zajtrku. Danes je veselica v
Mrzli grapi.
Ne, jaz nisem povabljen, je dejal gospod Strada.
Gospa je huda name.
Name tudi, je dejal Ivan, in jaz tudi nisem povab-
ljen. Midva se bova zabavala zase. Kaj je z najino kupi-
jo? Ali velja e vaa ponudba, gospod Strada, za hotel in
pritikline?
O, gospod Korbin, nekaj boste popustili, je dejal
Lah, ki je komaj skrival veselo iznenadenje. Koliko se je
med tem pokvarilo, koliko obrabilo!
Nobenih zvija, gospod Strada! je dejal Ivan. e
ste e tistih misli, dobro; e ne, si poiem drugega kup-
ca.
Strada se je nekoliko obotavljal, pomiljal, izpodbijal
ceno; toda Ivan je ostal trd.
Eno uro imate asa, gospod Strada, je sklenil, da
se odloite. e pristanete na kupno ceno, se popeljeva k
notarju.
e velja, gospod Korbin, je dejal Strada, in udarila
sta si v roke. Enkrat se dobi, enkrat izgubi; tako gre
kupija.
Ivan je dal naprei, naloil gospoda Strado, ukazal
hlapcu, naj vozi hitro, in vozi je oddrdral proti blinje-
mu mestu.
BESeDA
TUJSKI PROMET
247
Komaj pa so se bili odpeljali popoldne v koijah in z
omnibusom veseli gostje proti Mrzli grapi, sta se e pri-
peljala od notarja nazaj Ivan Korbin in gospod Strada.
Ivan se je kruto zakrohotal, ko je stopil na prijazni vrt
ob Bistrici in pogledal po belem poslopju, ki je bilo nje-
gova last, njegov ponos. Skrila mu je pa alost srce;
toda moneji je bil kodoeljni srd, ki mu je kazal one-
moglo jezo osuple soproge, ko se vrne zveer domov.
Gospod Strada se je mirno smehljal in el najemat kmet-
skih vozov, ki bi odpeljali Korbinovo prtljago, kolikor ni
bilo prodane, v mihel.
Kmalu sta stala dva velika voza pred hotelom, in ljud-
je so drli vkup, kaj to pomeni. Iz hotela so zaeli nositi
pohije. Ivan sam je pomagal nakladati, in ni se mu ni
smilila nena, obutljiva gosposka oprava, ki je jeala in
stokala v kmetskih pesteh.
Oha! se je opravieval zdaj tu, zdaj tam kak ropot
ali polom.
Ni ne de, je tolail Ivan. Kar pobrati in na voz!
Pozneje se bo vse spet zbilo in zlepilo.
Koije, ki so se vraale zveer v varovlje, so e srea-
vale selitev. Lepo Ivanovo pohije je kripalo na nerod-
no naloenih vozeh in molilo noge in naslonjala kviku,
kakor da bi prosilo usmiljenja.
Ko je sreala Zefa v koiji prvi voz z naloeno opravo,
se je stresla in prebledela in umolknila med veselo zaba-
BESeDA
TUJSKI PROMET
248
vo, in tako grozna slutnja jo je obla, da si ni upala vpra-
ati, kaj to pomeni. Ko pa se je ogibal njen koija dru-
gega voza, je krial, da ne bi zadel: Bistahor, Joe, bista-
hor! Kaknega hudia pa vozi?
Mladega Korbina selitev, je dejal Joe. V mihel
peljem.
Tedaj bi bila gospa najraji umrla od jeze in sramu.
Zdelo se ji je, da jo vse gleda, da se ji vse roga. Obrnila
se je pro in zrla v hladni mrak in nestrpno akala, da bi
e prila domov. Domov? Sam Bog ve, kaj vse to po-
meni. Menda vendar ni prodal Ivan hotela? Morda je
samo svoje pohije dal odpeljati, njene sobe pa so ostale
opravljene? Sam ljubi Bog daj, da bi bilo tako!
Po vseh koijah so bili utihnili gostje. Glasno govor-
jenje se je bilo umaknilo sumnemu epetu. Vse je ugiba-
lo sem in tja in si razlagalo manost ali neverjetnost pri-
akovanega dogodka.
Po hotelu je bilo vse tiho; na cesti pa so stale grue
ljudi, ki so se ivahno razgovarjali. Ena hina je prihitela
na prag, ko so se ustavili na cesti vozovi, in zaudena
gledala gospodinjo. Ta je skoila z voza in stekla po ne-
razsvetljenih stopnicah v svojo sobo in pritiskala roko
na srce, ki je hotelo skoiti iz prsi. Na hodniku je ostr-
mela. Njena soba je bila odprta in prazna.
Gospa, gospa, je pritekla za njo hina, hotel ni ve
na, je prodan.
BESeDA
TUJSKI PROMET
249
Kdo ga je kupil? je vpraala zamolklo gospa.
Lah, gospod Strada.
Resnica je bila huja ko slutnje. V strahu, da bo srea-
la sovranega loveka, ki jo bo morda pognal iz hie, se
je tiho, brez slovesa odpravila gospa.
Pred hio je naletela na majorjevo sestro.
Oh, gospa, je prosila, ali ne bi mogla nocoj pri vas
prenoiti?
Ljuba moja, je dejala gospa, kako rada bi vam ust-
regla, e bi bilo kolikaj mono! A kaj, ko imam oddane
vse prostore in nobene postelje ve na razpolago! To-
rej je res, kar se pripoveduje? Oh, kako je to muno,
kako je muno! Jaz vas milujem, gospa.
Zefa se je obrnila in izginila v temni noi.
BESeDA
TUJSKI PROMET
250
XII
K
jer je stal nekdaj ob Bistrici Korbinov hotel, tam
stoji zdaj velika aga, kamor hite z vseh strani goz-
dovi v smrt za denar. Na proelju poslopja se blei na-
pis: Alessandro Strada & Andrej Griar. Gospodarja sta
svaka, ker je bil vzel gospod Strada Andrejevo sestro
Miciko za eno. Andrej, ki se je bil poroil s Cilo, ima pa
e enega svaka v varovljah pod streho, ubogega Ivana
Korbina, ki pomaga tu in tam, kolikor mu dopuajo iz-
pite moi, in pije spet, da se okrepi. Tudi na domu v
mihelu se je bil dral siromak samo, dokler je ivela
mati. Ko pa so bile tej skrbi in alost in prepir s snaho
izkopali jamo, se je omajala vsa hia. Zefa je dejala sicer
svojega moa zaradi zapravljivosti pod skrbstvo; toda
zavoenega gospodarstva ni spravila iz blata ta nared-
ba. Zapel je boben, in lepo posestvo sta kupila tovaria
Alessandro Strada & Griar Andrej, ki se ponaata oba
z dobrima, potenima enama in vrlima gospodinjama,
tako da se ni bati za nobeno hio, e bi tudi pri tej ali oni
katerikrat etrti vogel nekoliko popustil.
Tujci zahajajo e vedno radi v mihel in v varovlje,
in kdor pride tja, obie tudi Mrzlo grapo. Tja pa se pri-
BESeDA
TUJSKI PROMET
251
de samo mimo Petanove koe, ki stoji nad vhodom ka-
kor stranica. Notri ivi stari Petan s svojo herjo Zefo,
gospo Korbinovo, in njenim sinkom. Ti gledajo skoz
okenca na dve strani, in kadar zavpije deek ali mati:
Oe, tujci! se vzdigne izza mize Joe Petan, prime z
eno roko klobuk, z drugo velik molek in rine v veo in
na cesto. Hi mu spotoma e natrga katerikrat obleko,
da bi zbudila ve usmiljenja. im bolj pa se bliajo tuj-
ci, tem nie se kljui na cesti stari Petan, tem bridkeje
stoka, tem glasneje moli in berai v nemkem in sloven-
skem jeziku. Vasih pritee tudi vnuek iz koe, da po-
nudi tujcem jagod ali cvetic. V koi jima pobere potem
mati, kar sta bila nabrala, in se jezi, e sta prinesla pre-
malo, in zabavlja ez tujce berae, ki naj bi ne hodili na
letovia, e nimajo denarja. e je bila pa bera obilna,
dobi tudi Joe Petan svoj dele. Tisti veer se hitro pre-
oblee in se zgubi: Adijo, zbogom, pozdravljeni! v Go-
stievo krmo.
Ivan Korbin pa pisari pri svaku v varovljah in poma-
ga rad vsakemu, kolikor more. Kmetje mu dajejo piti,
ker jim pie pisma, in radi ga imajo, ker ne zameri, e ga
tudi kdo potegne. Najbolj ga vleejo zato, ker je pod
skrbstvom.
He, Ivan, pojdi no sem, da bo nekaj podpisal! ga je
poklical neko Gosti, ko je delal s sosedom pogodbo.
Ti si uen in umeje te rei.
BESeDA
TUJSKI PROMET
252
Ivan je sedel, takoj pripravljen, za mizo, preletel z
motnimi omi pisanje in nastavil tresoo se roko, da bi
podpisal. Tedaj pa ga je prijel Gosti za ramo in mu po-
tegnil pero iz roke.
Poasi, Ivan! je dejal. Ali ne ve, da ne sme ti ve
podpisovati? Saj nisi ti ve mo; ti si preklican.
Ne zamerite, Gosti, da sem to pozabil! se je opra-
vieval Ivan. Moje pa so se mu smejali in mu ponujali
vina.
Kakor nezaveden se napoti vasih Ivan zveer proti
mihelu. Na pol pota pa se navadno ustavi, premiljuje,
zmaje z glavo, se skesa in se obrne nazaj proti Zvarov-
ljam, v nejasnem strahu, da ga bodo zapodili tast in e-
na in sin iz koe, e pride domov brez denarja.
BESeDA
TUJSKI PROMET
253
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-244-0