Danes vam bom predstavil knjigo »Prišleki«, delo Lojzeta Kovačiča

Avtor je prvih 10 let svojega življenja preživel v Baslu v Švici. Svoje rojstno mesto je moral zapustiti zato,
ker njegov oče ni sprejel švicarskega državljanstva in zato so jih v skladu s takratno politiko izgnali iz
Švice.

Zgodba se prične na vlaku. Tako pisatelj začne z opisovanjem vagona, na katerem se peljejo njegov oče,
ki mu pravi Vati(to je nemška izpeljanka besede Vater), ki je po rodu Slovenec, mama, ki je po rodu
Nemka, njegova nečakinja Gizela, katere mama je avtorjeva najstarejša sestra, ter seveda
pripovedovalec, z imenom Lojze, ki ga domači kličejo Bubi(po nemško pob). Njegovi sestri (Clairi in
Margrit) ostaneta v Švici. Avtor se med vožnjo z vlakom spominja, kako grobo in kako hitro so bili izseljeni
iz Basla. Prav tako izvemo, da se družina z vlakom pelje do takratne Kraljevine Jugoslavije, saj ima tam
Vati sorodnike, pri katerih se bodo naselili. Sredi noči tudi zares prispejo v današnjo Slovenijo. Po izstopu
iz vlaka, Bubi zagleda zgradbo, ki se mu izgleda kot razsvetljen grad iz stekla. Pripovedovalec novo
pokrajino primerja z Afriko, saj se mu zdi že podnebje zelo nenavadno, prav tako pa ne govori niti
besedice slovenskega jezika(Slovensko zna samo Vati). Družina prenoči noč v hotelu, naslednji dan pa
Bubi ugotovi, da je stari grad razvalina, ki je osvetljena samo ponoči in da definitivno ni narejen iz stekla.
Lojzetova starša gresta nekaj urediti k oblastem, Bubi pa ostane sam z Gizelo v sobi. Nekaj časa se skupaj
igrata, nato pa pride sobarica, ki jima spakira kovčke, ter ju izseli iz sobe, saj je bila ura dvanajst, soba pa
je bila najeta samo do takrat. Lojze se od sobarice nauči tudi prvi slovenski izraz, to je »Horuk«. Ko starša
prideta nazaj, sta besna na sobarico. Družina gre nato na kosilo, nakar se vkrca na prvi vlak, ki pelje v
stričev kraj.

Sredi noči tja tudi prispejo, a jih stric ne čaka, čeprav so mu svoj prihod najavili z brzojavom. Družina
Kovačič se zato na pot do stričeve domačije poda kar peš, saj nimajo druge izbire, po zelo težki in nevarni
poti, ki vodi mimo burne reke ter ciganskega kampa, prav tako pa lije kot iz škafa, vsi končno le srečno
prispejo do tja. Hiša sprva zgleda zapuščena, a ko Vati potrka z odlomljenim koškom veje po oknu,
pomoli skozi okno glavo stric Karel. Z Vatijem se nekaj menita v slovenščini, nakar pride stric odpret
vrata. Karel je po fizičnem izgledu čisto nasprotje Lojzetovega očeta. Ko družina vstopi v hišo, spoznajo
tudi teto Mici, Ki je zelo bolna, saj že izgleda zelo staro, prav tako pa ima na sebi ogromno krastic in
cedečih izpuščajev. Karel Vatiju pojasni, da ga ni čakal zaradi slabega vremena in da brzojava sploh ni
dobil. Pripovedovalec in njegov oče se nato odpravita spati na peč.

Ko se Bubi zbudi vidi, da očeta ni več ob njem. Mama mu pojasni, da sta šla s stricem Karlom na
železniško postajo zaradi prtljage. Ko se brata vrneta, Karel Lojzetu pove kako se po slovensko reče oknu.
Stric se ob Bubijevih poskusih izgovorjave novo naučene besede smeji. Prav tako pripovedovalcu podari
nove cokle. Vati nato Bubiju razkaže kuhinjo, prav tako mu tudi razloži za kaj se določene stvari
uporabljajo(kot npr. krušna peč). Stric Karel nato družini pokaže sobo, v kateri bodo stanovali. Stric jo je
uredil že prej, saj mu je Vati iz Švice poslal denar za opremo. Karel družini nato razkaže še preostanek
domačije, prav tako jim pokaže prostor, kjer spi pastir.Bubi, ki je vajen mestnega življenja, je zelo očaran
nad vsem novim orodjem in opremo, ki jo vidi.

Stric Karel Lojzetovi mami pokaže, s čim bo prala perilo in kje ga bo prala(to bo pri reki, tako kot je bila v
tistih časih na podeželju navada). Mama, ki je celo življenje živali v mestu, ni niti malo navdušena nad
tem. Karlu se je to jadikovanje in ogorčenje zdelo zelo smešno. Bubi nato vidi in zasliši vlak, saj je blizu
domačije postavljena železnica.

1
Vsi se nato odpravijo na kosilo, bolj natančno, na cmoke v mleku, ki so jih vsi jedli iz ene velike skledami
vsak s svojo leseno žlico (razen mama in Gizela sta imele skupno). Bubiju se je teta zaradi izpuščajev zdela
nagnusna, zato hrane ni zajemal iz istega konca sklede kot ona. Po kosilu stric Karel Lojzetu pove, da bo
pastir in mu tudi pokaže, na kakšen način mora pasti kravo. Bubiju, ki kaj takšnega še nikoli prej ni delal,
to ni všeč, zato mu tudi sprva ne gre, a veščino hitro osvoji. Čez nekaj časa zagleda dva fanta, za katera
mu Vati pove, da sta sinova Strica Jožeta. Ime jima je Ivan in Ciril, fanta zbežita, ko ju pokliče stric Karel.

Po pašnji se gre Bubi igrat z Gizel, a kmalu pride mama, ki jima pove, da gredo na obisk k stricu Jožefu. Da
pridejo do tja, se morajo sprehoditi čez celo vas. Ko prispejo do tja, vidijo tudi Vatijevo rojstno hišo. Ko
vstopijo, vidijo na steno pripete slike že pokojnih oziroma odseljenih sorodnikov. Bubi opazi, da je Jožef
verjetno zelo pobožen, saj ima po vsej sobi obešenih ogromno križev, slik Marij in Jezusov. Lojzeta nato
pokličejo k mizi, kjer spozna strica Jožefa, po videzu suhljatega in osivelega moškega, njegovo ženo,
majhno in tudi osivelo ter tri sestrične: Najstarejšo Minko, ki se je učila za poštarico, Stanko in Anico, ki
je bila Bubiju najbližje po starosti.

Anica, Ciril in Ivan nato Lojzeta odpeljejo do hleva, kjer mu pokažejo konje. Bratranca sta mu nato
pokazala, kako se pleza po gredah. Ko je nad pripovedovalca splezala Anica, je opazil, da nima na sebi
hlačk in to ga je vzburilo. Ker je bila Velika noč, sta morala bratranca in sestrična odnesti košaro živili na
žegen, zato je Bubi ostal sam. V tistem času je našel skrivališče. Kmalu je Vati poklical še njega, saj je bila
na mizi postrežena hrana. Ker Lojze ni bil preveč navajen te hrane, mu ni šla najbolj po grlu. Po kosilu je
Stric Jožef želel, da bi pripovedovalca Ivan in Ciril peljala jahat k reki. Ker je to delal prvič, je imel velike
probleme s sedenjem na konju. Ko je to opazila mama, je začela kričati, naj ga spustijo dol, a se zanjo ni
nihče zmenil. Kmalu se je Lojze navadil konja in v jahanju skozi vas začel uživati.

Nekega dne, je Lojze videl, kake se Ciril in Ivan dregata s palicami, zato ju je zatožil mami. Ta je povedala
Vatiju, on pa je to prevedel stricu Karlu, ki je samo zamahnil z roko, ker se je to njemu zdela samo kot
nedolžna otroška igra. Bratranca sta to Lojzetu zamerila.

Konec prvega tedna so se vsi tudi odpravili v mesto. Bubi je šel s stricem Karlom, Vati pa z Jožefom. Lojze
je občudoval vse raznorazne trgovinice, kovačije, frizerski saloni.

Pripovedovalca so bratranci in sestrične učili jezika s pomočjo pesmi. Vati si je začel iskati delo v mestu.
Ampak, ko njega ni bilo doma, in ko je Lojze poskusil kaj govoriti s svojo polomljeno slovenščino, so se
mu bratranca in včasih tudi stric in teta, posmehovali. Bubi je stricu Karlu pomagal izkopati luknjo za
živež, saj je stric Karel bil prepričan, da bo izbruhnila vojna. Mama in stric se nista niti malo razumela, saj
je mama kar naprej tarnala.

V nedeljo so šli vsi, razen Vatija, ker ni bil veren, na mašo v Prečno. Bubija je takrat zelo privlačila
sestrična Stanka, komaj se je brzdal, saj se mu je v nedeljski obleki zdela še lepša kot ponavadi

Vati si je začel še bolj intenzivno iskati službo v Ljubljani. Ampak kadar ga ni bilo doma, se je odnos strica
Karel spremenil. Mami je takrat dajal eno žlico manj masti kot ponavadi, prav tako ga je mogla posebej
prositi za krompir. Prepovedal ji je šivati oblačila za sestrične, saj je bil mnenja, da so predobre za
»mestne cunje«. Prav tako je morala kar naprej sekljati korenje, lupiti krompir. Ko je Bubi nekega dne
drobil krmo za prašičke, je prišla do njega teta Mica in mi rekla, da je njegova mati svinja, saj je mislila, da
ne bo razumel. Ampak je.

2
Vati si je našel službo pri podružnici podjetja »Elita«, kjer je delal kot krojač. Delal je cele dneve, v temi je
odhajal v mesto in v mraku prihajal domov. Mama je za malenkost hrane šivala boljšo obleko za sestrično
Minko. Prav tako se je začela žetev na Jožetovi njivi, prav tako se je žito mlelo. Bubi je bil zadolžen, da
poskrbi, da bo vol oziroma konj neprestano gonil mlin. Za kosilo so mu iz hiše prinesli velik kos polbelega
kruha. Po kosilu je pripovedovalcu sestrična Anica šla pokazat kozolec, nakar si je s sebe slekla krilo, s
čimer se je razgalila. Bubi je nato s sebe tudi slekel hlače in ji pokazal svoje intimne dele. Začel je
fantazirati, kaj vse bo lahko delal z njo, ampak kmalu so Anico poklicali in stekla je ven.
Po tem dogodku sta postala prijatelja. Vsi otroci so se nato odpravili spat na senik strica Jožefa, kjer so po
navadi spali. Ko so se ulegli skupaj, je imel Bubi željo, da bi Anico stisnil k sebi, ampak si je ni upal. Ko so
se zjutraj zbudili, so šli jesti v kuhinjo. Pripovedovalec je razmišljal, da bi sestrični že spet dvignil krilo kar
na licu mesta, a se ni dovolj opogumil.

Stric Karel je prepovedal, da bi družina prišlekov zajemala vodo iz vodnjaka, zato je moral Bubi hoditi po
vodo k studencu. Prav tako je moral začeti popolnoma skrbeti za krave(to je vključevalo drgnjenje,
krtačenje, umivanje, krmljenje), razen molzla jih je še teta Mica,

Nekega dne, ko se je Lojze vrnil grabljenja pri stricu Jožefu, mu je Karel v nemščini rekel da nič ne dela, v
roke potisnil rovačo in mu ukazal, naj gre delat na polje. Bubi nejevoljno gre na polje, ampak v jezi zelo
hitro neha delati. Ko to vidi stric Karel , le-ta pobesni, in zdirja za njim z verigo. Karel Bubija z verigo
podere na tla. Ko mama to vidi, Karla obtoži, da je morilec in odnese Bubija, ki komaj prihaja do sape,
odnese v hišo, kjer je zaspal. Ko se je zbudil čez nekaj časa, je k njemu prišel stric Karel s krožnikom, na
katerem je bila klobasa, kos kruha in velika hruška. Na tak način se mu je poskusil opravičiti.

Potem je prišel k njemu še Vati in mu razložil, da zdaj, ko ni šole, mora pol dneva pomagati enemu stricu,
drug del dneva pa drugemu. Ko bo pa šola, bo pa pomagal samo Karlu.

Za opravičilo je Karel peljal Bubija na živilski sejem, kamor sta peljala prodati kravo Lisko. Stric je Lojzeta
na koncu sejma silil piti žganje, česar pripovedovalec ni želel.

Vati si je nekega dne našel služno pri centrali podjetja »Elite«, prav tako pa sobico v Ljubljani. Obljubil je,
da bo vsak teden prišel na obisk in svoji družini prinesel zaslužek.

Ker pa Vatija sploh ni bilo več pri hiši, je Karel s prišleki delal še slabše kot prej. Ko je mami enkrat
zmanjkalo masti, jo je šel Lojze ukrasti stricu in jo naskrivaj podtaknil v lonec.

Mama je pisala svojim sorojencem v Nemčijo za kakršnokoli pomoč, saj je situacija postajala nevzdržna.
Na njena pisma ji ni čisto nihče odpisal, predvidevala je, da zaradi Hitlerjeve oblasti.

Pod Karlovo hišo sta živeli dve starki, sestri, ki sta znali nemško. Včasih sta Gizeli in Lojzetu prinesli kakšen
kos kruha, namazan z mastjo in ocvirki. Eden izmed sosedov je bil Logar, čigar sin je izdelal radio na
slušalke. Nekega dne so Bubi in bratranca zalotili Logarja, kako se je delal da ima spolne odnose z žensko
s pomočjo krtine .

V vasi je bil sosed še inženir in njegova žena in njuni otroci. Bila sta zelo premožna. Mama se je šla tja
ponuditi kot šivilja, med tem časom pa sta se Gazela in Bubi igrala z inženirjevimi otroci. Ravno medtem,
ko je Bubi kazal kako je bik naskočil kravo, je prišla v sobo inženirjeva žena in ju nagnala ven. Za ta podvig
so izvedeli vsi v vasi. Od takrat naprej so imeli vsi v vasi slabo mnenje o pripovedovalcu.

3
Nekega dne prispe k domačiji brzojav od najstarejše sestre Claire. Sporoča, da bo prišla ob sedmih.
Najbolj se jo razveseli Gazela, saj že zelo dolgo ni videla svoje mame. Sestra takoj opazi, da vsi izgledajo
bolehno in shirano, prav tako pa pove, da dela v istem podjetju kot Vati. Bubiju prinese njegovo najljubšo
pernico. Nato ji predstavijo oba strica in teto, ter Bubijeva bratranca ter sestrične. Pripovedovalec sestri
razkaže domačijo, med čimer izve, da Vati menda živi v zelo slabih pogojih v Ljubljani.

Naposled le pride čas za začetek šole. Bubija do tja vodita Ciril in Ivan. Sama zgradba je bila precej
zanikrna in umazana. Učitelj je bil gospod Alojz. Kar naprej je klical Bubija pred tablo z namenom, da bi se
čim bolje naučil slovensko. Lojze ima veliko tremo, saj govori polomljeno slovenščino z zelo močnim
naglasom, zato je večinoma tiho. Na poti v šolo so pripovedovalca večkrat napadli cigani. Prav tako pa je
doma zavladalo hudo pomanjkanje, saj niso imeli dosti denarja za hrano.

Po dveh tednih se Clairi vrne iz Ljubljane, ker izgubi službo. Zdaj morajo v eni postelji spati štirje ljudje.
Nato pismo pošlje še Vati, v katerem zapiše, da je v bolnici zaradi pljučne bolezni. Družina ostane
praktično brez dohodka, zato greta Bubi in Claire prositi župnika za hrano in denar. Oboje jima po nekaj
pregovarjanja tudi da. Ampak čez dva tedna denarja zmanjka in že spet nimajo kaj za jesti, zato greta
Clairi in pripovedovalec prositi strica Jožefa za hrano. Stric se ju usmili in jima da veliko košaro hrane.

Malo pred božičem pa tudi mama in Claire zbolita. Z zadnjim ostankom denarja Lojze kupi aspirin zanju.
Ker nista mogli požirati trde hrane, je Bubi poskusil stricu Karlu ukrasti kokošja jajca. Le-ta ga pri tem
zaloti in za kazen v peč namesti blokado, da se namesto iz dimnika kadi kar v sobi.

Neko soboto pride domov Vati in se gre takoj pomeniti z bratom glede pečice. Ta nato pride in pred
vsemi iz dimniki odstrani blokado. Iz pečice se neha kaditi, ampak vsi vedo, da tako ne gre več naprej.

Vati gre nazaj v Ljubljano v službo, Bubi pa izdela razred z odliko. Po naključju družina izve, da je bil eden
izmed njihovih prednikov cigan.

13. marca 1938 Nacistična Nemčija izvede Anschluss (Aneksijo Avstrije), zaradi česar se na slovenskem
pojavi še več Nacistov. Logar Clairi v zameno za poljub obljubi kup ocvirkov, ampak poskuša z njo narediti
kaj več.

Dan pred izselitvijo gre družina prositi cigane za prevoz do železniške postaje, saj jim nihče drug ne želi
pomagati, ker jih je strah, da bi se zamerili stricu Karlu. Mama se uspešno zmeni z ciganko, da jih bo v
zameno za vse stvari, ki bi jih sicer pustili pri Karlu, peljala z vozom do železniške postaje.

Družina se preseli v Nove Jarše v kletno sobico v vili upokojenega oficirja Permeta. Sobica je sicer manjša,
ampak imajo vsaj mir. Vsako jutro zjutraj je pred vilo prišel pek prodajat pekarske izdelke.

V vili je živelo več podnajemnikov, med drugim tudi črnolasa ženska in njen mož s sinom Enricom. Vsi so
zbežali pred Mussolinijem. Enric sprva ni maral Bubija, saj je Hitlerja in Nemce povezoval z Mussolinijem,
ampak sta se kmalu spoprijateljila. Sosednja družina so prav tako bili člani družine Baloh, ki so bili zelo
pobožni. Zadnji dve podnajemnici sta bili starka in njena lepa hčerka.

Oficir je družini Kovačič razložil vsa pravila in prepovedi ter dolžnosti, ki so veljala na njegovem posestvu.

Mama in Vati sta se začela zelo pogosto prepirati. Mama je kar naprej tarnala, zakaj Vati ni sprejel
Švicarskega državljanstva, ko je imel priliko. Starša sta se prav tako večkrat tu-di fizično spopadla in

4
metala raznorazne predmete po sobi. Po koncu vsakega prepira sta poskušala Bubija potolažiti. Mama je
to storila z uspavanko, oče pa s koščkom sira.

Mama se je začela zapirati vase. Ob prihodu je rada šivala skupaj z ostalimi ženskami, zdaj pa sploh ni več
želela iti ven, prav tako pa se je pritoževala nad čisto vsem.

Vati je po koncu službe rad hodil na sprehode z Lojzetom, kljub temu, da je moral tako ali tako peš hoditi
v službo in nazaj, prav tako pa Bubi in Vati nista nič govorila med samim sprehodom. Vatiju se je zaradi
dolgega delovnika in kreganja doma začel na slabše spreminjati značaj, prav tako je pa postal Nacist.

Nekega dne Bubi zagleda črnolaso punco, podobno Anki. Pripovedovalec si pred njo sleče hlače, ona si pa
dvigne krilo in dol potegne hlačke. Nato ga odpelje k sebi v hišo, ter avtorja stisne tako močno za
bavderca, da ga po lastnih besedah »zaboli lulek«. On pa jo tudi začne zadovoljevati. Ko ga deklica želi
odpeljati na pograd, ven pogleda stara kuharica in Bubi zbeži.

Avtor po dogodku začne razmišljati o ženskah in kaj bi delal z njimi. Medtem ko gleda Mirkotovo mamo
sanja o njenih oblinah, njenih golih bedrih, in pri tem poskuša ne gledati v njen star, siv obraz ter naročje,
ampak mu ne uspeva. Ob tem kar sope. Prav tako si želi, da bi jo lahko razgalil in stresel kot hruško ter se
naduhal njenih vonjav. Nato se Bubi spomni dogodka, ki se je zgodil, ko je kradel krompir s prijatelji. Ker
so jih med krajo zalotili, so se razbežali. Avtor je ostal sam. Čez nekaj časa je pritaval do hiše, pred katero
je sedela debela ženska. Imela je zelo zguban, povešen obraz, ter povešene dojke. Ampak Bubi bi bil takoj
pripravljen živeti z njo, ljubil bi jo noč in dan, spal ob njenem debelem telesu. Nato izvemo, da se je Bubi
s temi mislimi samozadovoljeval s pomočjo pernice.

Meseca maja je Bubi šel z Balohovimi k šmarnicam, ampak so na poti tja trčili skupaj s Sokoli(to je prvo
telovadno društvo na slovenskem). Zaradi spora so se stepli.

Nekega dne so fantje v gozdu izdelovali letala iz papirja. Vsak fant je imel dodeljeno svojo državo. Bubi je
želel biti Švica, ampak mu je bila dodeljena Nacistična Nemčija. Njegovo letalo je zmagalo. Prav tako je
zahajal v gozd francoz po imenu Slabe, ki je fante učil mečevanja ter boksanja. Slabe je nekega dne
povabil Bubijevo družino k sebi na obisk. Vati ni hotel iti, saj ni maral obiskov in ceremonij.

Bubi je z novim šolskim letom začel hoditi v Ljudsko šolo Ledina. Ampak zaradi naglasa in proti-nemške
retorike tistega časa, ga sošolci zafrkavajo, posledično Lojze noče govoriti v šoli. Zaradi tega dobiva same
enke in na koncu tudi pade razred. Bubi spričevalo uniči, doma pa se zlaže da ga dobijo jeseni.

Vatija odpustijo iz podjetja, zato se doma že spet začne grozno pomanjkanje. Za povrhu vsega Vati še
zboli, zato ostanejo popolnoma brez dohodkov. Bubi in Clairi začneta prodajati očetove krznarske izdelke
po mestu, ampak ne prodata nič. Ko sta že čisto obupana se ju usmili starejša gospa, ki od njiju kupi muf.

Ob petkih sta Mirko in njegova mama šla beračit. Z njima je tokrat šel tudi Bubi. Avtor si med hojo do
mesta ogleduje zadnjico Mirkove mame. Ko pridejo v center mesta začnejo beračiti in tudi dobijo kar
veliko denarja in hrane. Ko je uro deset, morajo nehati beračiti zaradi zakona.

Ker družina Kovačič že tri mesece ni plačala najemnine, jih oficir vrže na cesto. Sprva mislijo iti prespati v
Cukrarno, ko pa vidijo tam cigane, pa mam ukaže, da gredo nazaj. Pretihotapijo se nazaj v svojo bivšo
sobo in tam prespijo noč. Zaradi pomanjkanja denarja tudi Vatija odpustijo iz bolnice. Vati se odloči, da
bo prodal vse svoje izdelke pod ceno in da bo najel delavnico na Bohoričevi.

5
Na Bohoričevi se naselijo v podstrešni sobi mesarja, ki služi tudi kot delavnica. Bubi si najde novo družbo,
Petra in Andreja.

Nekega dne Vati izve, da je Lojze ponavljal. Cela družina razen Clairi in Gizele je besna. Z novim šolskim
letom se mu uspeh izboljša, ampak ne preveč.

Margarit pošlje Bubiju uro. Ta je nanjo zelo ponosen, ampak nekega dne izgine. Po naključju ugotovi, da
jo je družina prodala, da bi poravnali dolgove. Avtor je zelo jezen in si na kredo kupuje sladkarije. Ko
starša izvesta zato, Lojze pobegne za eno noč.

Kmalu se družina spet preseli in sicer na Mestni trg. Tu si Bubi najde nova prijatelja, Ivana in Karla. Oče s
še zadnjimi prihranki, ki mu jih pošljejo iz Švice, ustvari kunčjo farmo pri bratu Janezu na Dolenjskem. Od
tega nima nič, saj jo opustošijo partizani. Zaradi pritiskov nemških stanodajalcev, ki so bili Nemci, se mora
mladi Lojze priključiti k Hitlerjugend. Po italijanski okupacije se prvi del zaključi.

OPIS OSEB:

LOJZE oz. BUBI je deček in obenem tudi avtor ter pripovedovalec. Bistveno ga zaznamuje njegov status
tujca na slovenskem, in to prav v takšnem obdobju, ko so bili Nemci diskriminirani. Njegov značaj se
spreminja skozi zgodbo

OČE oz. VATI je droben, ne previsok in bolj redkobeseden mož z očali. Je slabšega zdravja, kako
pomemben del družine je, pa se pokaže ravno takrat, kadar zboli in ne prinaša več denarja. Prav tako je
edini član družine, ki je rojen v Sloveniji.

MAMA je Nemka in je zelo čustvena ženska. Zelo rada se pritožuje, ampak ima rada svoje otroke in
vnukinjo. Zelo je občutljiva, tako psihično kot fizično.

CLAIRI je Bubijeva osemnajst let starejša sestra in Gizelina mati. Je lepa, včasih domišljava, in doživi zelo
velik šok ko pride iz Švice v Slovenijo. Sanjari o sanjski poroki, ki bi prinesla njej in njeni družini finančni
blagor.

LITERARNA VRSTNA OZNAKA

Roman je avtobiografski, saj gre dejansko samo za popis za popis Kovačičevega življenja. Avtobiografski
roman je literarno delo, ki temelji na avtorjevih osebnih izkušnjah in dogodkih iz njegovega življenja.
Glavni junak v takšnem romanu je pogosto sam avtor(Bubi), ki pripoveduje svojo življenjsko zgodbo,
opisuje svoje izkušnje in občutke.

6
Opis avtorja:

Lojze Kovačič je bil slovenski pisatelj, rojen 9. novembra 1928 v Baslu, Švici, umrl pa je 1. maja 2004 v
Ljubljani. Njegov oče je bil Slovenec, ki je odšel v tujino, da bi se naučil krojaških in krznarskih spretnosti,
njegova mati pa je bila nemško-francoska ženska, rojena v mešanem narodnostnem mestu Saarlouis, na
nemško-francoski meji. Leta 1938, ko je Švica izgnala vse ljudi brez državljanstva, se je Lojze s svojo
družino preselil v Slovenijo, kjer so se vmes večkrat selili. Po očetovi smrti leta 1944 je Lojze živel v
sirotišnici in se kasneje pridružil vojski, kjer je bil kaznovan in obsojen na pol leta služenja v kazenskem
bataljonu.