Zofka Kvedrova - Veliki in Mali Ljudje PDF

VELIKI IN MALI LJUDJE BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Zofka Kvedrova
Veliki in
mali ljudje
O M N I B U S 1
BESeDA
VELIKI IN MALI LJUDJE BESeDA
Zofka Kvedrova
VELIKI IN MALI LJUDJE
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-232-7
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
Vsebina
rtici 5
Naa mala 12
Naa Vlada 18
Vladoa 25
Epizodice 34
Otroci 46
Uenje 51
Vladoa dela komedije 58
Najin dan 70
Vladoa na deeli 77
Vladoka se moi 95
Dogodbice 101
Veerni sprehodi 110
Manira, ola, bolezen in druge zgodbe 118
Punka 129
Spomladi dobimo fantka 134
Pikica 142
Beli eveljki 156
eveljki 162
Nae domae ivali 176
Mitika 187
3
Potres 197
Sentimentalno besedovanje 205
Otroarije 211
Vlada in Mika 221
Naa Mika, veter in sneg 235
oga i bazarju 248
Maa in njen Pufika 254
Pismo o mali Mirici 262
4
rtici
M egla je leala po ulicah. Ni bilo sonca, ki bi raz-

irjalo mir in veselje. In e pusteje mi je postalo
v dui. Morile so me skrbi za kruh in stanovanje, duile
so vse narte, vse misli v moji glavi. Muni notranji ne-
mir me je razjedal e tedne in vedno je e rastel in mi za-
tiral vse veselo, ivo ustvarjanje. In toliko nartov, toli-
ko novih idej je prihajalo vsak hip in izginjalo, preden so
se mi vtisnile v duo. In nisem si jih mogla osvojiti, umi-
kale so se mi kakor prazne sence v noi. Nekaj tekega
mi je lealo na ramah, da sem hodila upognjena.
Sreal me je znanec. Vzravnala sem se.
Kako vam je?
Slabo, jako slabo, sem odgovorila v smehu, ali oi
so se mi orosile od trpkosti.
Oh, pozna se vam, se je smejal. Oi se vam sveti-
jo od zadovoljstva in danes je megla! Kako sreen, za-
vidanja vreden temperament imate.
In ko sva se razla, sem se e enkrat zasmejala.
Zmuena in alostna sem prila domov. Bilo je pod
veer in bila sem lana, kajti opoldne sem spila samo
malo kave. In nisem imela niti krajcarja v epu. Na mizi
5
je stal lonek mleka in koek kruha je leal poleg. Moja

mala je zavriskala, ko sem stopila v sobo.
Mam mami rada! mi je zatrjevala in me poljubova-
la, ko sem se sklonila k njej.
Potem mi je prinesla pismo, ki je lealo med njenimi
igraami.
To je mamino! Dal pismonoa.
Vzela sem pismo in sedla, mala mi je sama zlezla v
naroje in skupaj z menoj je gledala v list.
Pie, je ugotovila modro.
Ljudje te opravljajo, mi je pisala znanka. In zopet
sem se nasmehnila kakor prej na ulici. Nehote so se mi
zasolzile oi. Boli, ako te opravljajo tisti, ki te poznajo,
ki bi te islali, ako bi bili poteni sami pred seboj.
Ne jokaj, mami! me je tolaila moja mala in srce mi
je zatrepetalo v srei.
Tako majhna je moja duica, moja dekliica, ali vidi in
uti, kadar se mi zakale oi.
In potem sva veerjali. Mleko in kruh je bilo njeno, ali
z drobnimi prstki je odipavala kruh in dajala tudi me-
ni, da bi jedla. Ko si je prvikrat oddahnila, ko je pila mle-
ko, mi je ponudila: e, mamino? Ali kako bi ji mog-
la izpiti veerjo ... Vendar je pustila nekaj kapljic mle-
ka v lonku: To je mamino! Ovlaila sem si usta ...
Moja mala je la spat. Zunaj je nastala no, ali jaz sem
e vedno sedela pri oknu in gledala na pusto, ozko dvo-
6
rie. V umazani hii nasproti so se vigale lui, jaz pa

sem ostala v temi. emu naj bi prigala? Sedela bi poz-
no v no pri mizi nad papirjem s peresom v roki, pa ne
bi niesar, niesar napisala. Vzdihovala bi od nemira,
rne misli bi odgnale poslednjo monost za delo in ved-
no bolj bi se me polaalo tisto grozno ustvo, ki se ga
tako bojim: nezaupanje vase, obupavanje nad lastnimi
momi, nad lastno zmonostjo, nad lastnim talentom
... In to je strano! Nikoli niesar ne dosee, nikoli ne
dosee cilja, nikoli ne ustvari dela, ki o njem sanjari,
ne napie knjige, ki bi si ob njej dejala: zadovoljna sem,
srena in ponosna!
In vedno bolj se je zgoala no in ura je minevala za
uro. Lana sem sedela pri oknu, v skrbeh nad jutrinjim
dnevom, opravljana, alostna, nezmona delati in
ustvarjati, po emer sem tako hrepenela. Neizmerna
grenkost mi je napolnjevala duo, topo so mi strmele oi
v no, bilo mi je prebridko in preteko, da bi bila lahko
jokala.
Tedaj je zazvenel srebrn smeh po sobi.
Ali ste sliali kdaj smejati se otroka v snu? Ni slaj-
ega zvoka!!
Moja mala se je smejala veselo, prisrno in ta sladki,
nedolni smeh mi je hipoma pretresel duo kakor rajska
godba.
7
S posteljice je prihajalo med srebrnim zvonkljanjem

tega ganljivega otrokega smeha polglasno epetanje:
Mami, mamino, mam rada! Zelo rada, mami! In zo-
pet smeh in tiina ...
Vstala sem. Pozabila sem na glad in na skrbi in na
hude misli. In visoko sem se vzravnala. esa mi manjka?
Malo denarja! Zato vse skrbi, zato vse zdvajanje, zato
ta topost in ves nemir, ki mi odganja vse misli iz glave,
ki mi uniuje zaupanje vase! Saj sem srena! Ali ni to
smeno: malo denarja! Oh, dokler je samo to, sem sre-
na? Hudi dnevi morajo biti, ali minejo! Zakaj srena
sem! Pozabila sem na svojo sreo od skrbi. Oh, ko bi ne
bila srena, bi se jih nikoli ne otresla, zaduile bi me! Ali
moja srea se me dotakne in vse hudo in bridko izgine
kakor muen sen. Zopet verujem v svojo mo, v svojo
zmonost in v svojo voljo in vem, da ne omagam pred
ciljem!
Oddahnila sem se globoko, nagala lu in napisala to
rtico.
Moja mala stoji v kotu.

Kadar jo kaznujem ali kadar je alostna, pa gre v kot.
Majhen kotiek je to med omaro in zidom, prav kakor
pripravljen za njeno malo, drobno osebico.
In tiho me gleda od tam.
8
Spoetka niti ne opazim. Piem zatopljena v misli.

kakor da je ni v sobi. Ali njene oi, te velike, tople, tem-
nomodre oi me gledajo brez prestanka. Zganem se. In
zdaj ele jo opazim. Debele solze ji vise na krasnih, dol-
gih trepalnicah, roasto lice je e mokro, a male, sladke
ustnice so rdee, stisnjene v alosti.
Nekaj me preine in zardim. In hipoma me je sram
pred temi pametnimi, lepimi omi.
Pred etrto uro je bilo. Pisala sem. Mala je prila k
meni, hotela je, da jo poljubim. Poljubila sem jo povrno
in v naglici. Odla je, ali takoj se je vrnila. In zopet sem
jo morala poljubiti. Storila sem to, toda nevoljna, da me
moti.
Ravno as imam za to! sem vzkliknila.
Nekaj asa se je igrala, a kmalu je bila zopet pri meni.
Mama!
Kaj?
Mama, rada!
Eh, pusti me! Mama mora pisati!
Mama!
Nisem je hotela sliati. Pa se ni dala odgnati. Vlekla
me je k sebi in me skuala pogladiti po obrazu. To me je
razjezilo.
e ima lovek kdaj mir! Na, tukaj ima! In udarila
sem jo po roki.
9
Ni ni zajokala, samo odla je in jaz se nisem ve

menila zanjo.
Ali njeni goi pogledi so me predramili. alostni so
bili in oitajoi.
In hipoma me je postalo sram.
e zdaj je bila njena roica rdea. A iz mokrih, velikih
oi me je gledala njena dveletna, nena, splaena duica
z nekim alostnim zaudenjem, oitajoe in vpraujoe.
Pokesala sem se v srcu in zabolelo me je v prsih. al
mi je je bilo. Pokleknila sem k njej in poljubila to meh-
ko, malo, rdeo roico, kajti bilo mi je, kakor da sem jo
oskrunila s svojim nepravinim udarcem.
Kako je mogoe udariti tako milo, otroko roico od
jeze, iz nizke, slepe strasti?! Taka majhna, nena roica,
ustvarjena, da se je lovek veseli, da jo ljubi in boa!
Ti moja mala, odpusti mi! Odpusti, da sem tako
brezutno ranila tvojo neno, mlado duico!
Govorila sem ji te in e druge besede. Ni razumela
mojih izbranih izrazov, ali moja ustva je razumela. In
ko sem ji dejala, kesaje se in alostna nad seboj: Mama
ni dobra! mi je odgovorila hipoma in radostno: Mama
je dobra! in se me prisrno oklenila okrog vratu. Iz nje-
nih toplih, lepih oi je izginila vsa alost in vsi oitki in
sama ljubezen mi je sijala iz njih.
Otroci odpuajo lahko in z vsem svojim bitjem. Mi
veliki ne znamo odpuati ne pozabljamo!
10
Ali tisto popoldne sem se zaobljubila: kadarkoli bom

nepravina, moja mala, vselej pridem k tebi in ti pore-
em: Odpusti mi!
O ti moja zlata, ljubljena, odpuaj mi, prosim te, vse-
lej tako rada, iz vsega srca, popolnoma in brez pridrka,
kakor si mi zdaj, tudi ko bo e velika in ko tvoja dua ne
bo ve tako mehka in zaupljiva!
11
Naa mala
N aa mala je stara tri leta; ime ji je Vladinka. Oe-

tu pravi le redkokdaj tata, navadno ga klie ka-
kor jaz, Vlado. Moje ime ji ni ve. Zadnji je prila k
meni in me vpraala: Zakaj pa si ti Zofka, zakaj nisi raje
Vlada? In od tega asa mi pravi trdovratno Vlada, e-
prav se branim.
Vladinka je e uena, zna teti do deset brez napake,
tudi e dalje do dvajset, ali ni ve tako natanko. Ker pri
nas mnogo beremo in piemo, se zanima tudi ona za to.
Ima vsega skupaj dve celi in eno raztrgano knjigo s po-
dobami in en abecednik. Abecedo pozna celo, tudi ipsi-
lon in iks. Kdor pride, vsakomur pripoveduje, koliko
zna, in pokae vse svoje igrae. Tudi katlico barv je e
porabila. Kupili smo ji jih zato, da se je nauila razloe-
vati barve. Vijoliasto ji je najbolj ve, menda zato, ker
je to dolga in nenavadna beseda. Take besede posebno
ljubi. e se z moem razgovarjava in rabim jaz v pogo-
voru kako tujo besedo, jo gotovo sliim drugi dan od
Cvetlice kakor je moj mo, ki je Hrvat, malo po-
smehljivo po kranjski krstil svojo herko. Postavi se
predme: To je infamija, Mali (naa postrenica) je vrg-
la vse moje papirje v pe! Potem zopet: Jaz svojega
12
ribena absolutno ne morem najti! ali pa si pri svojih

igraah globoko oddiha: Oh, danes je kandalozno vro-
e.
Vasih, e govorim z moem o njej, rabim nemino,
ali ta ji ni ve. Tako se ne govori, to ni lepo!
Vse dobre svete, ki jih ji dajem, pri prilonosti zopet
sliim, n. pr.: Nikar ne sedi na soncu, te bo glava bole-
la!
Vsak dan sproi kakno modro, da se nasmejemo.
Sedi zadnji pri mizi in si tipa zobe. Daj prste iz ust!
Ona kima z glavo, kima, potem me vpraa: Slii, ma-
ma, kako je to, da moji zobje ne gredo ven, gospodu
doktorju v Zagrebu pa gredo?
Zadnji sem jo vzela popoldne s seboj v gledalie. Po
vsej sili je hotela iti na oder, tako ji je bilo tam ve.
Glavna junakinja ji je neizmerno ugajala, neprestano mi
je govorila na ves glas: Prosim te, poglej, kako je kras-
na! Vidi, roe ima v laseh, si videla? Igrali so aljivo
igro s petjem in, ko smo prili domov, je Vladinka po-
stala skoro hripava, tako je pela ves veer. Potem je pri-
la k meni: Kajne, da jaz lepe pojem kakor tisti v gle-
daliu? Tako jasno. Vidi, vse se razume, kar jaz pojem,
tam jih pa nisem ni razumela.
Staro resnico, da ne vzgajajo samo stari otrok, am-
pak tudi otroci stare, spoznavam vsak dan. e se raz-
jezim, pride k meni in me vpraa z najslajim glasom:
13
Zakaj si pa tako razburjena? Saj ubogam! In res, e

hoem biti odkritosrna, moram priznati, da je bila
moja razburjenost pretirana. Ali pa me vasih, e zavpi-
jem nad njo, vpraa: Zakaj pa tako krii, mama, pro-
sim te?! Mene jeza mine in spustim se z njo v dolge
pogovore.
Sicer je pa dosti dobra in pridna. e ji vse na dolgo in
iroko razloim, zakaj mora ubogati, uboga natanneje
in hitreje, kakor e samo ostro ukazujem. Trmasta ni,
eprav je ni ne razvajam. Imam jo rada, ali vzgajam jo
tako, da e tudi sama uti odgovornost za svojo osebo.
e pade, je ne hitim pobirat in je ne pomilujem po ne-
potrebnem. Iz poetka se ni bala teme, tudi e je bila
popolnoma sama v sobi. Nespameten znanec pa jo je
strail s strahovi in cigani. Nekaj dni se niti podnevi ni
upala biti sama v sobi. Kriala je in jokala na vse grlo.
Pol s prigovarjanjem, pol s strogostjo pa sem jo strahu
odvadila in zdaj jo zveer pustimo mirno samo v poste-
ljici v temni sobi; nikoli ve se ne boji. Nikoli ne akam,
da zaspi, ampak ji povem, da greva zdaj ven, naj lepo
spi, da se bova e vrnila. Poljubiva jo lepo oba in ona
nama e naroa, naj v kavarni le pridno bereva in pre-
gledava vse podobe v listih. loveke kosti in repinja se
ji niti ne gnusijo niti se jih ne boji, ve, da ima pod koo
in pod mesom tudi sama ravno take kosti. Ko sem ji to
14
razlagala, se je tipala po glavi in rekla: Vidi, res je

trdo.
Sploh vidim, da je jako razumno govoriti z otroki pa-
metno o vsem. Zanima jih vse, ravno tako to, da ima
lovek kosti ali kako raste trava, kakor pravljice in pri-
povedke. Tudi se lovek ne sme preve bati, da bi se
otrok potolkel ali porezal. Kolikor bolj mu prepuamo
samemu, da v takih reeh pazi nase, toliko bolj se zave-
da te svoje odgovornosti. Otroci so samostojneji in bolj
razviti, kakor si stari navadno mislimo. Tako se spom-
ni enkrat naa mala pod veer, da hoe e na sprehod.
Pravim ji: Zdaj bo e no. e hoe, pa pojdi, ali sama.
Res odpre vrata in gre po stopnicah dol. Mislim si, no,
iz vee se bo e vrnila, ali e jo zasliim na ulici. Teemo
za njo, ali v prvem hipu je ni bilo nikjer videti. Bala sem
se e, kar se pojavi iz sosedne trafike z veernim listom
v roki. la je nekajkrat z menoj, ko sem kupovala asni-
ke, pa si je to zapomnila. Zdaj mi gre e po emlje k
peku, v trgovino, h klobasiarju in mi prinese vse na-
tanno, kakor ji naroim. Zapomni si po tiri rei in ni-
koli niesar ne izgubi. Sploh otroci radi delajo in poma-
gajo in veseli jih, e so e koristni kakor veliki. Vasih ji
kake stvari ne morem razjasniti, rada bi, da bi mi ne od-
la iz ulice, e gre kaj kupovat, ali da bi se ne igrala z
remi, ki se z njimi lahko pokoduje, e me ni doma,
pa ji pripovedujem, kaj se je meni pripetilo, ko sem bila
15
majhna, da sem se izgubila ali porezala itd. Ne poslua

me posebno pazljivo in zato si mislim, da me tako ni ni
razumela; ez deset, tirinajst dni pa mi prinese pero ali
kako drugo podobno stvar: Na, tukaj ima. Kajne, s
tem se otroci ne smejo igrati? Ne, odgovorim. Bi
se urezala, da bi mi kri tekla kakor tebi, ko si bila majh-
na? Da, urezala bi se, potrjujem. Ali ko bom ve-
lika, se bom lahko igrala z vsem, kaj? Tudi to ji potrdim
in zadovoljno odide.
e me boli glava ali e piem, ji pravim, da naj nikar
ne ropota. Kar lezi na divan, mi svetuje, malo popiha
na elo in odide v drugo sobo, vrata pa lepo zapre, da bi
jaz imela mir. e piem, ji moram najprej povedati, e
piem pisma ali za denar. e piem pisma, mi naroa,
naj napiem, da tudi Vladinka pozdravlja, e pa piem
za denar, me vpraa, preden odide, e ji bom kupila
nov klobuk, denik ali kaj podobnega. Obljubim ji, da ji
bom e, kadar bo potrebovala. Kajne, za dva krajcar-
ja? me prosi e na vratih v drugo sobo.
Taka je naa mala. Malo dela mi da, slai se e sama
in tudi oblaila bi se e rada, ali to nekako e ne gre.
Najbolja je, kadar jo imam vedno le jaz sama pri sebi.
Vasih pridejo znanci in si jo za kako popoldne izposo-
dijo, ali takoj se razvadi. e ji samo enkrat malo popus-
ti, je to napano.
16
Tako je; otroci so veliko veselje pa tudi veliki uitelji

in lovek ele takrat vidi, koliko ima napak in e se zna
v pravem hipu premagati, ko ima otroke.
Mala me je prila pocukat: Kaj pa pie tako dolgo?
O tebi, draga moja.
O meni? ... Napii, da pozdravljam!
17
Naa Vlada
K o sva se danes vraali s sprehoda, je tekala naa

Vlada pred menoj in zazdela se mi je naenkrat zelo
velika. Joj, kako je bila majkena e pred dvema letoma,
kakor smena kepica se je kotalila pred menoj! Naen-
krat se mi je stoilo, ker ne bom nikoli ve videla tiste
majkene punke, ker sem e pozabila nanjo in bom e
bolj od dneva do dneva. In da bi si reila vsaj nekaj spo-
minov, ki bi jih drugae ne bilo, ker bi vse izginilo in bi
na vse pozabila, zato zopet piem te vrste. Oh, vem, vse
matere jih bodo rade brale, saj tudi jaz sama tako rada
berem ali posluam vse take draestne dogodbice iz
otrokega ivljenja. Saj so vsi otroci enako draestni in
zanimivi.
Ko je bila e isto majhna, tako kakih deset mesecev
in ve, se je odigral vsako jutro zelo smeen prizor. Jaz
sem bila zveer ali v gledaliu ali v kavarni ali pa sem
doma dlje pisala ali brala, zato se mi je zjutraj spanje
posebno dobro prileglo. Vlada pa se je prebudila vsak
dan natanno ob pol sedmih. Najprej je kihnila in e je
bila pokonci v svoji posteljici-gajbici. Drala se je za
mreo in klicala: Mami! Mami! Mami! Ma-
18
mi! Jaz sem obupno tiala oi skupaj in rekla za-

spano, ali vseeno strogo: Haji! Vlada se je malo zau-
dila, molala dve minuti pa zopet zaela: Mami! Ma-
mi! Sem e videla, ni drugae! Vstala sem in jo nesla k
sebi v posteljo mie, da bi se vseeno popolnoma ne
prebudila. Poloila sem jo lepo v toplo in legla poleg nje.
Trdno sem upala, da bo zopet zaspala trdno, pravim
eprav je zaspala v treh mesecih samo enkrat! ...
No, ali to vemo, kaj bi bil lovek brez upanja! ... Stra-
no rada bi bila spala vsaj e pol ure. Haji, duica, haj-
i! ji prigovarjam sladko. Seveda, prav zmeni se za to.
Smeje se, brca, odpira mi s prsti oi, me cuka za lase.
Malo se jezim, pogledam, isto malo se nasmehnem
ne morem drugae, ko je tako fletkano rdea, ko se ji oi
tako prijetno svetijo kakor dve luki! In hopsa! hop-
sa! e se valja po meni in vriska na vse grlo. Fletno je
bilo, res! Ko sva vstali, sem malo telovadila z njo, do-
kler je bila e v srajici. Nosila sem jo na dlani desne
roke po sobi, da so ji noge veselo bingljale po zraku, bila
je videti strano smena in podjetna.
Za obed je dobila mleno kao. Dopoldne se je igra-
la neugnano, kakor vrtavka, po celi sobi je je bilo dosti.
Ko mi je opoldne sedela v naroju in sem jo na vsako
lico opozarjala z enakomernim: No, ham! mi je zato
pri tem vsekakor enolinem delu skoro zmeraj zaspala.
To se razume s polnimi usti. Spala je e, usta pa je
19
vendarle e odpirala. Lica je imela isto izboena od

mlene kae, poirala ni ve, ker je e spala kakor ubi-
ta. e bi jo bila tako pustila, bi se mi bila e zaduila. e
danes se zasmejem, ko se spomnim, kako sem stresala
mleno kao iz nje! Ko je bila stara dve leti in pol, jo je
vzel moj mo za nekaj mesecev k svojim starem. Dol-
ga pot je to iz Prage na jug, ali bila je tako pridna, da je
mo rekel, da desetkrat raji potuje z njo kakor z menoj.
Tri mesece je nisem videla in zelo mi je bilo dolgas po
njej. Ko sem prila v Zagreb, me je seveda akala na
postaji. Lasje so ji zrasli, imela jih je spletene v kitico. Ta
njen mali, zlati repek, ki je bil zvezan z imenitno roasto
pentljo, me je udno ganil. Vzdignila sem jo in jo pol-
jubovala: To si velika! In kitko ima e! Oklenila se me
je in rekla hihitajoe se: Ti si mama, kajne? Jaz te pa e
poznam! Da, jaz sem mama, sem potrdila in jo
gledala drhtee, kakor da je nisem videla dolga leta.
Nagnila se mi je k uesu: Mama, zunaj imamo
izvoka! Kakor velikansko skrivnost mi je to razode-
la ... Oh, kako kako je bila draestna!
Zdaj, ko to piem, ele vidim, koliko lepega sem e
pozabila. Koliko lepih trenutkov je minilo in izginilo,
kakor da jih ni bilo nikdar. Kakor zadnji neni odsev
veerne zarje, ki je edino e ostal po krasnem dnevu in
bo tudi vsak hip izginil, ravno tako je ostalo v mojem
srcu mehko, toplo in ganljivo ustvo od vsega tistega
20
lepega; e so izginili spomini in le nejasen sled e trepe-

ta v mojem srcu in tudi ta izgine kmalu v zmenjavi
nejasnih ustev, pozabljenih spominov, novih vtisov, ki
nam jih prinaa ivljenje dan na dan.
Nekdaj, v zgodnji spomladi, sem se sprehajala z Vla-
do po parku. Nekatere veje so bile e polne rjavih pop-
kov in pripovedovala sem ji, kako lepo bo, ko vse zaze-
leni. Ko bo tukaj vse zeleno, bo pomlad, ji razlagam.
Posluala me je vano in me pozneje, ko sva metali
drobtine glasni tropi vrabcev, vpraala e enkrat: Bo
kmalu? No, kmalu, jo potolaim. Naslednji teden
sva zopet li v park. Povsod je klilo prvo zelenje. Vlada
se ustavi pod drevesom, ki je bilo e vse posuto z ne-
nimi svetlozelenimi listi. Pokazala je na vejo: Zofka,
daj, prosim, daj mi to pomlad! Pisane poljane doli od
juga, cvetoi gaji, diei vrtovi so se vzdignili pred mo-
jimi omi. Objela sem jo in ji rekla: Vso pomlad bi ti
dala, vso pomlad vsega sveta, duica moja! Ali ne smem,
ne morem ...
Nedavno ji je prinesla zveer neka znanka sladkor-
kov. Obdarovala je z njimi vse in poloila ostale na mizo
za drugi dan. la je spat. Jaz sem pisala. Mama!
Kaj je, kaj e ne spi? Prosim te, daj sladkorke
raji v miznico! Zakaj? Da jih no ne bi vzela.
udila sem se, ker se ne boji niti teme niti noci, a zdaj
pravi, da jih bo no vzela.
21
Kaj jih bo vzela no, no niesar ne vzame, pravim.

O, moj robec mi vselej vzame. Prebudim se, pa ga ni.
Zasmejala sem se tiho. Vsak veer, ko gre spat, dri
epni robec v rokah, tudi ko spi, ga dri v roki. In e ne-
kaj veerov sem ga ji vzela, ko je e spala, ker se mi je
zdelo smeno, da ga dri v roki.
Vekrat, kadar delam pa noem, da bi me kdo motil,
zaklenem in Vlada ne sme v kuhinjo, da bi se zunaj ne
slialo, da smo doma. To ji vselej razloim: Vidi, delati
moram, pisati, e bi pa kdo priel, ne bi mogla ni delati,
morala bi se z njim pogovarjati. Zato bova zaklenili, kaj-
ne? In ti ne pojde v kuhinjo. Ne pojdem. No, se-
veda, e dela, se ne more razgovarjati, kajne? In e bi
bila jaz v kuhinji, bi me sliali, pa bi toliko asa trkali, da
bi jim morala odpreti, kajne? Da, vidi, kako si pa-
metna, pritrdim.
Zadnji se je igrala na balkonu, ko pride k meni: Pro-
sim te, mama. ali sva zdaj e doma? Rada bi la v kuhi-
njo po punko!
Ali tudi sitnosti sem e imela zaradi nae Vlade. Ne-
ko je la po stopnicah in sreala sosedo, o kateri mi je
neko naa postrenica pripovedovala, da pije, da ne
skrbi niti za moa niti za otroke. Vlada je vse sliala in,
ko jo je sreala, se je ustavila in ji povedala svoje mne-
nje. Vi, gospa, ste zelo grdi. Imate rde nos, ker pijete.
In vai otroci so revki. Lani so, ker jim ne daste ni
22
jesti. To je grdo. Fuj! Nastal je straen vri in vse je

letelo na stopnice. enska je zmerjala malo, ki se je za-
ela od strahu jokati. Prihitela je neka druga soseda in jo
branila ter ozmerjala ono prvo, da je res pijanka, da jo
je lahko sram in tako dalje. Jaz se skoro nisem upala iz
stanovanja po malo, da bi se ne usula tudi name ploha
psovk. Vlada je sama prila k vratom. e dolgo potem je
odmeval po stopnicah prepir, da se je slialo po vseh
nadstropjih.
V resnici, teko je uiti otroke neodkritosrnosti in
lai, teko jih je uiti, naj skrivajo svoje misli.
Voziva se v tramvaju. V kotu sedi delavec, ki se vraa
iz tovarne domov v predmestje. Vlada pokae nanj s
prstom: Poglej, mama, kako je ta mo umazan.
Draga moja, ta mo dela v tovarni, tam je vse rno in
lahko se umae, saj vidi, kaken rn, umazan dim se
kadi iz tovarn, a notri je vse e bolj umazano. Kdor tam
dela, ne more biti ist. Mo se pelje domov, doma se bo
e umil in preoblekel. Zakaj pa dela tam? Za-
to, da zaslui denar. Doma ima otroke pa jim mora ku-
piti hrano in obleko, zato potrebuje denar. Pa bi
lahko drugje delal! Ne more! Kakne otroke
ima, punko, fantka?
V voz pride dekle, ki ima eno nogo krajo in nosi zato
evelj z debelimi podplati in zelo visoko peto. Zopet mi
jo pokae Vlada s prstom: Zakaj ima tak evelj? Raz-
23
lagam ji hrvako, da se ne sme tako vpraevati, ker bo

deklica alostna. Da ni kriva, da ima pohabljeno nogo,
in da se zveer gotovo joka, ker ne more hoditi kakor
drugi ljudje, da se ne sme kazati s prstom nanjo, ker bo
potem mislila, da se norujemo iz nje, in bo e bolj a-
lostna. Vlada se je zamislila, dolgo je molala. Naenkrat
vstane in gre k dekletu: Nikar ne bodite alostni, ni se
ne jokajte zveer! Jaz se vam nisem prej ni smejala!
Tudi roo vam dam, da ne boste alostni!
Res, al mi je, da je naa mala, otroka Vlada vsak dan
veja, drugana!
Vem, tudi to, kar pride, bo lepo in vendar mi je al za
ono, kar je minilo, al mi je in bojim se, da mi bo toliko
tega krasnega utonilo v pozabljenju!
24
Vladoa
N aa mala dobiva pisma. V Zagrebu ima nekaj

majhnih prijateljic in prijateljev in ti ji piejo. Jaz
ji moram vse dopise vsaj po trikrat prebrati, potem jih
spravi v katlo. Odgovore piem jaz. Mala pride k meni
in pravi: Ti, mama, danes bova pisali malemu Vladimi-
ru. Ta mali Vladimir je sicer e prvoolec in est let
stareji od nje, ali ona mu vedno pravi mali za raz-
loek od velikega Vladimira tatka.
No, dobro, pravim jaz, kaj naj pieva?
Vzemi sivi papir, me ui mala, ta je eleganten. V
Zagrebu se ne dobi takega. Pii, da imam novo ogo.
Novo, veliko ogo. Modra je in notri je plin. Pii, da je to
nekaj posebnega, e je plin notri.
Dobro, napiem.
Mora napisati ,nekaj posebnega. Take oge, ki so
modro pobarvane in je plin notri, se dobe samo v Pra-
gi.
Dobro.
Pii, da poznam majhnega deka. Hodi e v krilcih in
lase ima dolge kakor punka. Imenuje se Stanou. To je
25
udno. V Zagrebu se imenujejo deki drugae. In Sta-

nou zna samo eki. Majhen je, pii, pa e ni ne zna.
Pii, da sem se vozila veraj na vrtiljaku. Samo kraj-
car se da. V Zagrebu je drae. Pii, naj pride mali Vladi-
mir sem na vrtiljak. In Mediko naj vzame s seboj. Tudi
Jelvo bi lahko vzel, pii. Ali Olga, Olga je prevelika, kaj?
koda, ko je prevelika. Pii, naj pridejo, ko je vrtiljak
tako poceni.
Pii, da smo bili v restavraciji. Tam je velik vrt in vo-
jaka godba. In da sem plesala ves veer. In v roki sem
drala roo. Pii, da je to lepo, e se plee z roo.
In po parniku smo se vozili v nedeljo. Po Savi parniki
ne vozijo.
Pii, naj pie. In ves papir naj popie. Veliko. Pii, da
imam nove eveljke. To se imenuje lak. Pii, da ga lepo
pozdravljam. In vse. In naj piejo. Vsi. Olga tudi. Ali zna
Medika pisati?
Zna.
Naj tudi Medika pie, pii. In zbogom!
Joj, in e to napii. Polno ro smo natrgali v nedeljo.
Marjetic, maeh, kresnic in e drugih. Pa so ovenele po
poti. Ali dali smo jih doma v vodo in zdaj so lepe. Pii,
naj da roe vedno v vodo. Napijejo se vode. Kadar so
kresnice ejne, mie, ali ko se napijejo, takoj pogledajo.
To napii. In zbogom!
Taka pisma pie mala.
26
Olga ji je poslala neko razglednico, pa je bilo e pro-

stora na robu.
Pii, naj drugi vse popie, mi je naroala mala.
Zakaj ne popie vsega?! To se mora ,ganz einfach
... Ta ganz einfach ima od stare mame.
Zadnji ji je Olgica pisala pismo. In tam je bilo napi-
sano: Moja draga Vladoa!
To je mali jako ugajalo.
Ti, mama! Zofka!
Kaj, draga moja?
Ve, jaz bom Vladoa. Vladinka ne bom ve. Vsem
povej, da sem Vladoa.
Bom.
Pii vsem, da sem Vladoa.
Bom.
Takoj pii: Vladinka je Vladoa. To je lepe.
Jutri bom pisala, duica.
Ali za gotovo. Zapii si v belenico!
Zapiem si.
Naa Vladoa je e samostojna gospodina. Sama se je

vozila po tramvaju tri etrt ure. Ne more pozabiti tega
in rada ji bom naredila zopet tako veselje. Bilo je pozi-
mi in Vladoa ni bila e tiri leta stara.
Neko sva bili v mestu.
27
Ve kaj, mi pravi neki znanec. Posodi mi svojo

punko za danes popoldne.
Prav rada. Samo sam mi jo mora pripeljati domov.
Jaz imam e mnogo opravkov po mestu. A ob petih mo-
ram biti doma, ker me obieta dve znanki.
Ej, koda, tudi jaz utegnem samo do petih. A e
grem z malo v tvoje oddaljeno predmestje, izgubim dve
uri. koda, e bi znala iti sama s tramvajem ...
Saj znam, se oglasi Vladoa. Prav za gotovo znam,
mama.
No, si mislim, dobro. Samostojnosti se lovek ne mo-
re nikdar prezgodaj nauiti. Naj poskusi. e se ti kaj
zgodi, bo sama kriva, ve, pravim mali. Ta stavek je
skoraj vsa moja pedagoka modrost in po mojih dose-
danjih izkunjah je naravnost neprecenljiva.
Sreko te bo spremil na tramvaj, a ti se lepo vozi. Saj
ve, kje se izstopi, in od tam e najde domov. Pridna
bodi in ne krii preve.
S tem sem se poslovila od nje. Odla je s Srekom,
starejim bratom malega Vladimira, Medike, Jelve in
Olgice.
Ob estih zveer sedim doma in kuham aj. Skoro me
je e skrbelo, da bi se nai punki vendarle kaj ne zgo-
dilo na poti. Moji znanki sta me plaili s svojim strahom.
Da je to jako lahkomiljeno puati otroke kar tako ...
28
Izgovarjala sem se samo s tem, da svojo Vladoo do-

bro poznam.
In nisem se motila.
Odlono se je zaletelo zunaj nekaj v vrata. Bila je ona.
e nikoli nisem videla tako veselega in ponosnega
otrokega obrazka. Njena rdea kapica je bila vsa pobe-
ljena od snega, tudi plaek je bil ves posut. A oi so se
ji bliskale in svetile, rdea usteca smejala ...
Sama si je slekla rokavice, odvezala kapico in vse je
letelo v kot na divan.
Oh, mama, ali je bilo imenitno! si je oddahnila.
In jaz sem jo gledala s udno trepetajoim veseljem.
Glej, tako bo hodila ez deset let iz ole, sem si mislila.
Ravno tako se ji bodo smejale oi in z isto kretnjo bo
vrgla rokavice in kapico v kot.
No, kako si se vozila?
O, sijajno. Samo Srekec ni dober. Reci mu, da ni do-
ber. Pomisli, draga moja, v tramvaj me je dvignil! Zakaj
me je dvignil, prosim te?! Ko ti ve, da znam sama. In
plaal je sprevodniku! Res je hudoben! Zakaj ni dal me-
ni denarja, kajne? Ko znam. Oh, in neka gospa me je
vpraala, kako mi je ime. In jaz sem rekla: Vladoa
Jelovkova.
Zaplesala je po sobi.
Ali ima kaj aja, mama? Oh, daj mi danes aj s ci-
trono, ne z mlekom. Pa mi ga lahko da, prosim!
29
Dala sem ji ga.

To je bilo prijetno, je trdila. Spoznala sem, koliko,
koliko sem ji dala, ko sem ji dala malo svobode, malo
prostosti, ko sem ji dovolila, da pokae, da ni neumna,
da ne potrebuje vedno paznika nad seboj.
Zofka, mami, slii, ali je bilo lepo! Zasmejala se je
hudomuno. PomisIi, jaz znam od tramvaja. Kajne, da
ve, da znam od tramvaja.
Vem, da zna.
A sem vendarle vpraala nekega gospoda, se je za-
hihitala. Vpraala sem ga: Prosim, gospod, kje je tukaj
Kamenicka ulica? Rekel je: Tukaj takoj za voglom, pun-
ka. Mislil je, da ne vem!
Smejala se je in vrtela. Neprestano je govorila in ni
vedela, kaj naj prej pripoveduje.
A kako je bilo pri Sreku?
O, imenitno. Skuhal mi je kakao. In dal mi je orehov
in jabolk. In pomisli, Zofka, dve goski ima.
Dve goski!? se udim jaz. Naslikani, iz porcela-
na?
Oh, iz kaknega porcelana! Dve goski ima, dve pra-
vi goski. Eno peeno in eno ivo.
No, v peeno e verjamem.
Dal mi jo je jesti, se je hvalila Vladoa.
No, verjamem. Samo da to najbr ni bila goska, am-
pak raca.
30
Goska. Mama mu je poslala obe.

Ali Vladoa, kaj bo Sreko z ivo gosko?!
Ne vem. Ima jo, no.
Si jo videla?
Nisem.
No, vidi!
e je pa la na sprehod! Saj sva jo akala! ...
Zasmejale smo se. Ali Vladoa je e danes prepriana,
da hodi Srekova gos na sprehod, zato je nikoli ne vidi.
Vladoa tudi modruje.

Zadnji sva li mimo pokopalia.
Zakaj je tukaj toliko ljudi?
Nekdo je umrl in ga zdaj pokopujejo.
V zemljo?
V zemljo.
Globoko?
Globoko.
Pa zakaj?
Zato, ker je umrl.
Pa zakaj je umrl?
Ker je bil bolan.
In zakaj je bil bolan?
Zato, ker mora biti enkrat vsak bolan in potem
umrje.
Vsak?
31
Vsak.
Ti tudi?
Tudi jaz.
In tata?
Tudi.
In stara mama?
Tudi.
In mali Vladimir?
Tudi.
In jaz?
Tudi! se zaderem e osorno. Zakaj, e zane Vlado-
a spraevati, potem sploh ni konca.
Vladoa vendar obmolkne in mole stopava dalje.
Dale sva e in jaz mislim e na stoto stvar.
Vladoa me pocuka za krilo.
Ti, Zofka, slii!
Kaj je? vpraam in pogledam dol v njen resni, glo-
boko zamiljeni obraz.
Ti, slii, mama, pravi, a e vsi umrjejo, ne bo na-
enkrat nobenega ve na svetu!
Pogledam jo. Vidi, e takegale loveka muijo taka
vpraanja. In proti njeni logiki ni ugovora.
Ej, pravim, ko pa pridejo vedno drugi ljudje na
svet. Vidi, koliko zaklanih kokoi si videla zadnji na
trgu, in vendar je vedno dosti novih. Iz jajk se izleejo
32
pike in ko malo zrastejo, pa je spet dosti kokoi in pete-

linov.
Oh, mama, res ne vem, kako je to. Pravih pik e ni-
sem videla.
No, akaj, pravim, ko bo veja, jih bo e videla.
In potem ti e vse povem, zdaj si e preve neumna.
Vladoa moli. Greva po ulici, v drugo, v tretjo. Ali
Vladoa moli in ne vprauje. Vasih jo pogledam. Njen
obraz je resen, moder. Obrvi so se zdruile nad malim
noskom, oi razmiljajo.
ez dolgo asa mi pravi: O, zdaj pa e vem, od kod
prihajajo drugi ljudje. Iz Zagreba.
In deloma ima prav. Sreko je iz Zagreba, tata, Slav-
ka, Janko ... Vsi ljudje, ki jih pozna, vsi so iz Zagre-
ba...
33
Epizodice
N aa Vladoka ima tudi mnogo velikih prijateljev. V

tiskarni na primer je kakor doma. Pride v pisarno
in tam poiejo takoj kakne podobe, v dvorani pri stav-
cih jo kdo vzdigne, da vtakne svoj radovedni nosek v
predalke s rkami, in v ekspediciji, kjer tudi knjige bro-
irajo in obrezujejo, tam ji naloe vse polno raznobarv-
nih odrezkov. Vasih se tudi kdo z njo poigra. V prednji
sobi ga ustavi in povabi: Gospod, igrajva se kaj. In go-
spod, katerikoli, se ustavi in igra, kar se zmisli Vladoka.
Tukaj je park, prosim, pravi. Tukaj je vodomet,
tam so roe in tamle so klopi. e si truden, sme sesti.
Kam naj sedem, ko ni nobene klopi, pravi gospod
in se razgleduje po prazni prednji sobi.
Sedi, e pravim. O, joj, vidi, zdaj si stopil na gredi-
co. Kaj ne ve, da ne sme po travi, te bo policaj!
Gospod se prestopi na drugo nogo.
Oh, to si neroden! e ti pravim, da sedi na klop!
Kako se bodo pa ljudje sprehajali, e se tako postavi!
Gospod ne ve, kam bi sedel, a mala ga vzame za roko
in prisloni v kot. Tukaj je klop, to bi si bil lahko sam
mislil.
34
Potem si privzdigne z eno roko e tako kratko krilce

in se sprehaja po parku.
Zakaj dri, Vladoka, krilce, kolena se ti vidijo,
pravi gospod.
Oh, ti si pravi, pravi Vladinka. Kaj ne ve, na tabli
je napisano, da se po parku ne sme hoditi z vleko.
A tako.
Da. Kako se izvolite imeti, milostiva gospa? vpraa
Vladoka obealo in se globoko pokloni. Kajne, tako
udno vreme je, sam de. Oh, ne vem, kaj bo. In mama
mi ne dovoli vzeti belega sonnika, kadar deuje, a pra-
vega denika nimam, pomislite.
Vano potegne obrvi kviku in se poslovi: Moje spo-
tovanje! Na svidenje!
Gospod v kotu na klopi je nepotrpeljiv.
Kaj naj ponem, Vladoka?
Oh, vidi, enska gre s prestami. Kupi mi eno.
Vladoka skrivi roko, kakor bi nosila koaro: Pravkar
so peene. Dve za tri krajcarje.
Gospod da tri krajcarje, ki jih Vladoka spravi v ep,
potem pa ugrizne v koek papirja.
Oh, izvrstne preste, hvala lepa. Saj pravim, ta enska
ima najbolje preste na svetu.
Zasuka se na peti in postoji pred vodometom.
udno je to narejeno, da voda skae, kajne? A po-
noi samo nekaj zavrtijo in ni ve ne skae. Ali to ve?
35
Vem, Vladoka, samo ...

V tem pa pridejo trije tuji gospodje in jo mahajo ez
Vladokin park, ez gredice in roe v pisarno. Tudi njen
prijatelj gre za njimi. Vladoka stoji v prazni prednji
sobi, sredi svojega pohojenega parka, strmi v pisarnika
vrata in zavrti z glavo: Ti moki so res neumni! Sliala
je pa ta vzdih od nae branjevke ...
Bili sva z Vladoko pri neki moji prijateljici konservato-

ristki. Igrala je na klavir in Vlada je bila na plesu. Na
prsih je imela pripeto roo iz rdeega papirja in na ro-
kah moje rokavice, ki so ji segale do komolca. Sliala je,
da lovek sploh ne more brez rokavic na ples ... Kla-
njala se je na vse strani in plesala zares, da je bila vsa
rdea in vroa.
Priel je brat moje prijateljice. Tudi on je glasbenik.
Zaigral je na gosli neko novejo evikovo skladbo.
VIadoka ga je jako skrbno opazovala. Ko je konal,
pravi vano: To je umetnik, mama.
Vidi jo, abo, si mislim, pa ne da bi imelo to pie e
umetniki okus.
Zakaj je umetnik? vpraam.
O, glej, dolge lase ima in rno pentljo okrog vratu
in sploh je zanimiv.
Zasmejali smo se. Ali gospod Jurij ni bil ualjen, etu-
di je pravi umetnik ne samo zaradi las. Sedel je k Vla-
36
doi in dolgo sta se razgovarjala. Medve s prijateljico sva

li na vrt in sva se e vrnili, gospod Jurij in Vladoka pa
sta e vedno sedela skupaj in se ivahno zabavala.
udim se, pravim, da imate toliko smisla za otro-
ke.
O, ljubim jih, mi odgovori. Ni lepega, kakor na-
praviti veselje otroku. In ni ni hvaleneje. Jaz delam to
e iz sebinosti. Kadar zatrepeta cela taka duica v ra-
dosti, ki ste jo vdahnili vi, kakor kralj, tako bogat se
zdi lovek sam sebi. In jaz imam, pomislite, to udno
astihlepje, dati otroku kaj takega, da me ne pozabi. Ne
dajem sladkorkov, konjikov, punk vse te rei da-
jejo otrokom vsi ljudje in kako naj si potem zapomnijo
darovalca. Jaz vselej dolgo razmiljam, kaj bi dal. Nekaj
posebnega mora biti.
In kaj je to posebno?
O, to se menja po okusu mojih malih prijateljev.
Pred nekaj tedni sem se vozil z majhnim dekom naega
vratarja dve uri z izvokom po mestu. Voziti se z iz-
vokom in ravno dve uri, to je bila njegova elja in za-
upal mi jo je kakor nekaj nedosenega, kakor tiste sa-
njarske elje, ki jih imamo tolikokrat tudi odrasli. No, vi
znate oceniti, kaj je uresniitev sanjarskih elja ... Jaz
sem mu izpolnil tako eljo in kadarkoli ga sream, me
pogleda s prekrasnim, bliskajoim se oesom. Pogled
kakor biser ... Pred nekaj asa na primer sem priredil
37
koncert sedemletni Fanuki in vsem njenim prijatelji-

cam. Vpraal sem jo, kaj bi si elela, pa mi je rekla, naj
ji priredim koncert. Priel sem k njej v fraku in s cilin-
drom, v lakastih evljih, kakor hodim na svoje prave
koncerte. Oeta in mater je poslala pro in igral sem v
sprejemnici med samimi otroki ravno tako vano, samo
z mnogo vejim uitkom kakor v prvih salonih naega
mesta. In Fanuka je rekla, da me ne bo nikdar in niko-
li pozabila. In morda me res ne bo ...
Naa Vladoka je posluala zvesto, z omi, ki so bile
modre in zamiljene.
Ali naj tudi tebi kaj dam?
Da, nekaj posebnega, je rekla in oi so se ji za sve-
tile.
Ali, gospa, vi morate naprej domov, za tako re se
morava posvetovati, kajne, Vladoka.
Dobro, sem rekla, samo da pride do noi domov.
Veeri se e.
Odla sem sama. ez dobre pol ure zasliimo nestrp-
no zvonjenje. Vsi teemo odpirat. Seveda je bila Vlado-
ka. Kakor iva ogica je skoila med nas.
Kaj si sama? vpraa moj mo.
Gospod Jurij me je spremil samo do vee.
Hotel je, da bi uila veselje do kraja, da bi nam sama
povedala vse sem mislila na tihem in ugajalo mi je to.
Kaj pa ima? jo vpraam.
38
Oh, ti ne ve, mama, nekaj, nekaj ... nekaj kras-

nega, nekaj prelepega ...
Zobki so se ji svetili, oi smejale, rokice so nestrpno
mahale naokoli.
Na mizi je leal roast zavitek. In kaj je bilo?
Lampijon, velik, rde, kitajski lampijon.
Mama, ali vidi, tata, glej, lampijon ... lampi-
jon!...
Vrgla se mi je okrog vratu in me poljubovala. Lam-
pijon, pomisli!
Tekla je v kuhinjo: Ali si videla, Maka, lampijon?!
Jaz ga imam, jaz sem ga dobila, pojdi ga pogledat!
Gospod Jurij je dejal, vse lui ugasite, vse, samo moj
lampijon naj gori!
Ugasili smo vse lui in obesili lampijon v moji sobi.
kjer spi tudi Vladoka.
Glej, tata, kako je rde! In kako je velik. Nikjer ni ta-
kih velikih lampijonov. Kajne, tudi v Zagrebu ne? Kako
strano rada imam ta lampijon. Pa ne bodi alosten,
tata, ker ne gori v tvoji sobi. Jutri ga dobi ti, danes pa
naj ostane tukaj, tako mi je ve.
Poveerjali smo in, ko sem dala Vladoo spat, me je
prosila: Nikar ga ne ugasi. Naj gori, ko je tako rde in
lep.
Obljubila sem, da bo gorel do polnoi.
39
In do polnoi sem tiho sedela v skrivnostnem, mole-

em mraku in moje oi so zrle v veliki, rdei lampijon,
ki je kakor tuj, aroben cvet visel pod stropom.
udne misli so mi rojile po glavi. Glej, saj tudi mi, ki
nismo ve otroci, pozabimo hitro na lepe darove, ple-
menita ustva, velike rtve ali rdeega lampijona ne
pozabimo ...
Da, to je vsa modrost in vsa skrivnost, Vladoka. Ne-
kaj posebnega si eli loveko srce, samo nekaj poseb-
nega. Vsak dan ima bisere in vendar je polno hrepene-
nja po tujem, neznanem, skrivnostnem. Hotelo bi velik,
rde lampijon, da bi gorel v dui, kakor aroben cvet,
kakor cvet, ki cvete samo enkrat ...
To je ve kakor epizodica ... Vselej se mi stisne srce,

kadarkoli se spomnim na to.
Pozimi je bilo in Vladoka takrat e ni bila tiri leta
stara.
Ne vem, ali zdi se mi, da prevzame naa srca vasih
nekaj grdega in hudobnega. Vzkipljivi ljudje, ki se teko
premagajo, so posebno podvreni takim stranim tre-
nutkom.
Vasih se zakrkne moje srce in mojo duo napolni
odurna hudobija. Zaradi kakne malenkosti mi zavre kri
in moje oi postanejo grde in trde.
Tako je bilo tisti veer.
40
Moj mo je odhajal v gledalie. Ko je e odel, opa-

zim, da je pozabil vzeti s seboj operno kukalo. Vzamem
ga in hitim po stopnicah za njim. Bil je e pred hio.
Ko se vrnem, je bilo na hodniku pred naim stano-
vanjem polno ljudi, vrata so bila odprta in v kuhinji je
stalo nekaj ensk. Mala je kriala na vse grlo.
Strano mi je bilo neprijetno zaradi ljudi. Zakaj so se
zgrnili iz cele hie, da prodajajo zijala? Na mojem obra-
zu se je vgala jeza in radovedne sosede so se hitro raz-
gubile.
Zakaj si kriala? vpraam malo.
Molala je in me gledala.
Zakaj si kriala? Kaj se ti je zgodilo?
Ni.
Te je bilo strah?
Ne.
In zakaj potem krii, da vsi ljudje lete skupaj, se
jezim vedno bolj razburjena. Trdo jo primem za rame.
Kdo ti je rekel, da se deri, smrklja! kriim in jo sunem
od sebe.
Omahnila je in padla proti postelji. Sliala sem, kako
ji je glava butnila ob rob postelje. Ni jokala, samo pro-
sila je v strahu: Ne jezi se, mama, prosim te, ne jezi se!
Nikar se ne jezi!
Ali prijela sem jo odurno in trgala obleko z nje: Ta-
koj spat! Takoj! Te e nauim!
41
In v tistem hipu me je spreletela hudobna, maeval-

na misel. Vsak veer sem jo obrisala celo z mokro gobo,
preden sem ji oblekla nono srajico in jo poloila spat.
Ta veer pa zgrabim umivalnik in hitim k vodovodu.
Voda je bila mrzla kakor led. Sram me je, ali moram rei,
da mi je spail obraz grd, kodoeljen smeh.
Postavila sem umivalnik na tla in malo v vodo.
Da bo drugi zopet kriala!
Namoila sem gobo in jo izela nad njenimi ramami.
Res je bila utrjena proti hladni vodi, ali ta je bila mrzla
kakor led. Njeno telesce je zatrepetalo, ali zajokala ni.
Povzdignila je roice in me hotela poboati po obrazu:
Mamica, nikar se ve ne jezi! Nikoli ve ne bom kri-
ala!
Zopet sem namoila gobo in jo izela nad njo. Zatre-
petala je, zobje so malo zaklepetali, vendar se je na-
smehnila: Vidi, mama, ni se ne jokam, samo ne jezi
se nikar!
In njene roice so se stezale proti meni, da bi me po-
boala. Umikala sem se jim, vendar so se njeni drobni
prstki dotaknili mojih lic. In kakor da bi se bili dotaknili
razgaljenega srca, tako me je pretreslo in tisti hip sem se
streznila.
Nekaj udovitega so otroke roke. Kadar se te dotak-
nejo, te poboajo, izgine jeza in hudobnost, kakor izgi-
42
ne tema pred soncem. In ljubezen privre iz due vroa

in trepetajoa.
Vzdignila sem malo iz vode, jo obrisala in poloila v
posteljico. Tiho sem jo odela. A srce me je zabolelo od
sramu in kesa.
Rada bi jo bila poboala, objela, rada bi jo bila prosi-
la, naj mi oprosti, da sem taka, a nisem se ji upala po-
gledati v obraz. utila sem se nevredno, da jo poljubim.
Zagrnila sem posteljico, da bi je ne motila lu, posta-
vila svetilko na nono mizico in tudi sama legla. Vzela
sem knjigo v roko, pa jo zopet zaprla. Neizreeno sem
bila alostna in potrta. Tako sem leala in gledala v
strop. Premiljevala sem, kako je lovek uden, grd in
hudoben, kako se spremeni v hipu v zver. Kako je mo-
goe, da sem taka, sem mislila. Zdi se mi vasih, da je
moje srce zmono najvijih ustev, in glej, kako je mo-
goe, da je taka gnusna hudobija v istem srcu. Tialo
me je v grlu in moja dua je bila polna ponianja in ke-
sanja.
Vzdihnila sem, a tu, glej, se je oglasilo iz posteljice, ki
je stala na nasprotni strani sobe: Zakaj pa ne bere,
mama?
Mislila sem, da e davno spi. Ne morem brati, sem
rekla.
43
In zakaj ne, vsak veer bere. Glej, jaz te tukaj gle-

dam, je rekla in vtaknila roico skozi mreo ter odgrni-
la zagrinjalo e bolj.
Zakaj ne spi? sem rekla in la k njej, da bi ji porav-
nala odejo.
In zopet se je nisem upala dotakniti ter sem la nazaj
spat.
Mala ni zaspala.
e vedno te gledam. Zakaj ne bere?
Spi, spi! Potem bom brala. Ali te zebe, da ne more
spati? sem se spomnila.
Ne, ne zebe me. Ali kaj misli, malo bi se la k tebi
gret, ne? Bo e topleje.
Vstala sem in jo odnesla k sebi v posteljo.
Tako je leala zdaj poleg mene.
e huje mi je bilo. Srce me je bolelo v bridki, rezki bo-
leini. In nisem mogla objeti svoje male.
In tedaj se je stisnila k meni, me poboala in rekla:
Zakaj si tako alostna, mama? Saj me ni ve ne boli,
res, isto ni. Kaj bo alostna, kajne? Objela me je z
obema rokama in me poljubila.
Razjokala sem se in potem sem ji pripovedovala, kako
je vasih lovek hudoben, eprav nerad, in potem mu je
al.
Razumela me je: O, vem to. Kar kriala sem, pa ni
nisem hotela kriati.
44
Ko sem bila e vedno alostna, me je zopet objela:

Oh, mama, kajne, jutri bova obe pridni?
Pritrdila sem ji in potem sva obe zaspali objeti in sre-
ni.
In tako je z nama od tedaj: vse mogoe se pripeti in
vekrat sva nezadovoljni druga z drugo. Ali kmalu se vse
poravna in razjasni. Ona ve, kako je z menoj, jaz, kako
je z njo, in zopet sva pridni obe, ona in jaz ...
45
Otroci
J ej!
Vladoa ne slii. lico dri v roki udno pokonci,
oi so se zamaknile v okno. Videti je: Vladoa razmilja.
Jej! pravim e enkrat in jo dregnem.
Zaudeno me pogleda, da jo motim, potem me vpra-
a resno in z velikim zanimanjem: Ti, mama, zakaj pa
so oblaki?
Zato, da deuje, odgovarjam v naglici in silim:
Jej!
Vladoa zapii lico v svojo mleno kao in jo pusti
tam, zakaj zdaj jo zanima nekaj isto drugega.
In slii, mama, e bi ne bilo oblakov, bi ne deeva-
lo?
Ne bi.
In bi se vse posuilo na svetu?
Jej! ponovim odlono.
Ali povej, mama, ali bi se posuilo ali se ne bi?
Da, posuilo bi se, pravim e ivno in ukazujem:
Jej!
O, saj vidi, da jem, odvrne Vlada in vzdigne lico
do ust, ali e v pravi as se spomni: Povej, mama, zakaj
46
se pravi k a a j e o t r o k a p a a ? Polna lica omah-

ne zopet na kronik.
Zato, ker je to najbolja jed za otroke, zato, ker so
zdravi in rdeelini, e jedo kao.
In e je mlena?
So e bolj rdei.
Slii, mama ...
Moli in jej, e ne te bom zares! ji povem na krat-
ko in to pomaga. Vladoa je.
Pa e pred drugo lico se zmisli: Slii, mama, meni
se pa zdi, da se je kaa prismodila. Saj vem, Maka ni
ne gleda. Kar pusti in potem se prismodi. Naj sama je,
ko je prismojeno, kajne?
Ni ni prismojeno, pravim, jej!
e pa je. Na, pokusi!
Res pokusim. Zdaj mi je tega dosti, pravim odlo-
no. Ni ni prismojeno.
Vladoa poje drugo in tretjo lico.
Slii, mama, jaz res ve ne morem, elodec me
boli.
Jej!
Slabo mi je, mama!
Zdaj mi je res e preve. Vzamem lico in ukazujem:
Odpri usta!
Vladoa odpre usta, ali ves obraz se ji nakremi: e
mi je res slabo, strano slabo.
47
Iz oi ji kanejo dve, tri solze in Vladoa se e priprav-

lja na katastrofo ...
Ve: to je do zdaj pri meni vedno pomagalo. Kadarkoli
je bila kakna re, ki ji ni bila posebno ve, ji je bilo sla-
bo. In da odkritosrno povem: kadar je rekla, da ji je sla-
bo, potem samo ne ve prigovarjati! Le e enkrat je bilo
treba rei: Jej! in e je bilo celo kosilo zunaj.
Tudi danes se pripravlja ...
Ali jaz sem pametneja. Moji sosedi se je danes do-
poldne nekaj zgodilo in od tega sem se tudi jaz nekaj
nauila ...
O, slabo ti je, duica? pravim hinavsko. Vladoka,
siromaek, si bolan?! Kar hitro v posteljo! Maka! Ma-
ka! Tecite hitro v spalnico in pripravite Vladoki poste-
ljico, bolna je.
Oh, ne, mama, nisem bolna! se prestrai Vlada, ko
ji zanem odpenjati oblekico. V resnici nisem bolna! In
Karliek pride popoldne pome. Danes je veter, danes
bomo spuali zmaja.
e ti je pa slabo.
Ni ve mi ni slabo, mama. isto dobro mi je.
Bo jedla kao?
Oh, mama, elodec me pa res e malo boli.
Ampak, draga moja, e loveka boli elodec, mora v
posteljo. Maka, pojdite k profesorjevim in recite, naj
Karlik ne hodi po Vladoo; da je bolna, recite.
48
Oh, mama, naj Maka ne hodi. Ko ima Karlik nove-

ga zmaja! Tako velikega kakor sem jaz, je rekel veraj.
Stric mu ga je naredil in strano visoko pojde ...
Bo jedla kao?
Bom, mama.
In Vlada je kao. Junako jo je in pri vsaki lici me
zmagoslavno pogleda.
Vidi, mama, ni ve mi ni slabo. In tudi Jaroslav
pojde z nami. On si je kupil amerikanskega zmaja. Ali
ve, kaken je amerikanski zmaj?
Ne vem.
Pravijo, da gre grozno visoko. Da se niti ne vidi. In
kakor katla je, na ta nain. Ali moram pojesti cel kro-
nik?
Cel kronik.
Slii, mama, kdaj pojdem v gimnazijo?
ez dobrih pet let, e bo pametna. Pri punkah je
tako; samo tiste smejo v gimnazijo, ki so jako pridne in
jako pametne.
O, bo videla, mama, jaz bom sigurno jako pametna,
sigurno!
Nasmehnem se: Aha! Veraj popoldne je bil gospod
Stanecki pri nas in vsaka druga njegova beseda je: sigur-
no, sigurno ...
49
Kaj bi la tako rada v gimnazijo? jo vpraam in sem

skoro malo ponosna nanjo. V resnici, to je precej prijet-
na misel imeti slavno in ueno her ...
Seveda bi la rada v gimnazijo, mama! In ti mi bo
kupila amerikanskega zmaja, kajne? Pravega amerikan-
skega. Jaroslav je rekel, da mora hoditi lovek vsaj v
gimnazijo, e hoe imeti amerikanskega zmaja. To je
sigurno jako imeniten zmaj?!
Jej! pravim suhoparno. Eh, kaj vedo otroci, kakne
imenitne narte imamo matere z njimi! ...
Mlena kaa je izginila s kronika. Zunaj je pozvoni-
lo. Karlik in Jaroslav sta prila po Vladoo.
Kakor elektrizirana je skoila kviku. Oblecita me,
mama, Maka! Tata, daj mi dva krajcarja za emljo. Ma-
ma, daj mi predpasnik. Rdeega! Rdei ima ep.
Oblekli smo jo. Karlik in Jaroslav sta akala vano ka-
kor dva viteza. Jaroslavov amerikanski zmaj je bil ogro-
men. Samo po dolgem je el skozi vrata. Privzdignil ga
je in namignil Vladoi: Ali si videla? Kakor bi bil rekel:
Pravi ude celega sveta, draga moja!
Mala me je poljubila in potem so li.
Po vsej hii je odmevalo, tako zmagoslavno je pripo-
vedovala Vladoa Jaroslavu: Jaz pojdem tudi v gimna-
zijo. Sigurno. Mi je e mama rekla. In moj zmaj bo e
veji, kakor je tvoj, in e bolj amerikanski bo!
50
Uenje
V ladoa se ui. Veliko se ui. Vsak dan kaj novega.

Ima e tudi svoje nazore o svetu, o ljudeh in o raz-
nih drugih stvareh. Samo to je ment, da so njeni nazori
vedno jako izvirni, mnogo izvirneji kakor nazori drugih
ljudi.
Veraj je naa Maka prala. Vladoa je jako vesela, ka-
dar Maka pere. Popoldne sme tudi sama za pol ure v
pralnico prat krilca in predpasnike svojih punk. Samo
za pol ure, dlje ne, ker je v pralnici nezdrav zrak, poln
pare. Vselej moram sama ponjo in ne verjame mi, da je
njene pol urice e minilo.
Ne verjamem, mama. Tvoja ura ne kae prav. Koli-
ko pravi, da je?
tiri.
Ni mogoe, pojdem vpraat gospo Dostalovo.
Kadar se pri nas ure kaj pomeajo, poljemo vpraat
Vladoo k sosedi. Vladoka se prav ni ne spozna na
uro, ali vselej govori tako, kakor da bi prav dobro ve-
dela, koliko je ura.
51
Le pojdi h gospe Dostalovi vpraat, pravim. In vsak

drugi ponedeljek hodi Vladoka k njej vpraevat, e je e
tiri.
Soseda vselej pritrdi. A to Vladki ni ve. Zadnji ji je
rekla: Gospa Dostalova, zakaj me nimate ni radi? Kaj
sem vam naredila?
Duica, pravi gospa, ni mi nisi naredila in rada te
imam resnino. Verjemi!
Pa zakaj pravite, da je tiri?
In kaj naj reem?
Recite kaj drugega! Da je sedem ali dvanajst. e je
tiri, ne smem ve v pralnico, a tam je tako kratkoasno.
Mama pravi, da je tiri, a pri vas je lahko sedem, ne?
Vladoa se je osmeila in pospa Dostalova ji je raz-
loila, da morajo biti vse ure enake. e je tiri, je tiri na
vseh urah po celem mestu in po celi deeli.
Dolgo je mislila o tem, pozabila je celo na pralnico in
doma me je vpraala z omi, velikimi kakor dva oreha:
Slii, mama, ali je zdaj tudi v Zagrebu tiri?
Tudi, pravim.
Vladoa nagubani obrvi in se zaudi: Ve, to je ud-
no, kako le te ure vse hkrati zvedo, da je tiri. Ali si to
telefonirajo?
No, torej da povem, kako je bilo veraj.
52
Vladoa je slekla vse svoje punke do golega in odla

v pralnico, ali e ez deset minut se je vrnila jezna in
objokana.
Kaj je? vpraam in ji otarem solze.
Pravijo, da laem. Pomisli!
Zakaj pravijo?
Maka pravi. Reci ji, da ne sme rei, da laem, ko je
res!
No, tega ni tako mislila.
Vladoka se vzravna, vzdigne nosek in pravi preprie-
valno: aliti se ne dam! ...
O, Vladoka, ti opiica, od kod si vzela to imenitno
frazo?!
Pripognem se k nji in jo vpraam soutno: Kako je
bilo, povej!
In zdaj skoi Vladoka kviku in se mi obesi na vrat:
Kajne, mama, da sem imela sestro?
V prvem hipu je bil moj obraz gotovo jako neumno
preseneen. Jaz ni ne vem, dragica, zatrjujem slo-
vesno.
Ali hkrati se zavem vse smenosti njenega vpraanja
in prasnem v odkritosren smeh.
Mala je razaljena. Zardi do ues: Maka je tudi re-
kla, da ni res. Pa je res. Ko vem.
Jaz se le smejem, smejem.
Stareja je bila in umrla je, ko vem, trdi Vladoa.
53
To se ti je sanjalo, pravim jaz.

Vlada v jok. Naenkrat sem bila vsa mokra od njenih
solz.
In e je res? Ti sama si rekla. Saj imam uhane od
nje! In prime se za svoja rdea uesca, kjer se svetijo
okrogli zlati obroki z majhnim, modrim turkizom na
sredi. Modra piica se blei med njenimi jeznimi prst-
ki kakor radovedno oesce.
Oh! Zdaj ele se mi je posvetilo. Zavrtim se z Vlado in
zapleem. To je bila tatkova sestra, ona je nosila tvoje
obroke, ko je bila isto majkena. Ali bila je stareja
kakor jaz, ko je umrla. Tvoja teta je bila in ne sestra, jo
pouujem.
Vladoa me gleda, pa ji ni jasno.
Uila sem Vladoo, naj bo odkritosrna in naj vedno

govori, kar misli. Ali ta pouk se ni predobro obnesel in
zdaj ji moram razlagati, da ni ravno neogibno potrebno,
da bi lovek obeal prav vse svoje misli ljudem na nos.
Bilo je v nedeljo.
Maka, ali imamo zadosti pirita doma? vpraam
nao kuhinjsko vilo. Popoldne pridejo znanci in bomo
kuhali aj.
Ni ga ni ve, se prestrai Maka. In prodajalnice
so e vse zaprte!
54
O, mama, pojdem pa jaz ponj k branjevki. Jaz grem

od zadaj skozi stanovanje, pa mi da vse, kar hoem, se
ponudi Vladoa.
Poslali smo torej Vladoo po pirit. In tam se je ved-
la, kakor smo zvedeli, takole:
Vladoa: Dajte mi pol litra pirita.
Branjevka ga ji naliva v kanglico.
Vladoa: No, veste, va pirit ni poseben. Naa Ma-
ka pravi, da ga meate z vodo.
Branjevki se povesi nos in si misli: Vsa ta dekleta so
kanalje in vaa Maka je najveja.
Vladoa: Kadar me poljejo doma kupovat pirit,
grem vedno k trgovcu, k vam nikoli.
Branjevka: Zakaj si pa danes prila k meni?
Vladoa nedolno: Zato, ker je nedelja, pa je povsod
zaprto.
Branjevka: Ve kaj, deklica, lahko bi ti rekla, da pojdi
e danes k trgovcu po svoj pirit, ali naj bo, odkritosr-
nost je tako redka ednost, da se lovek ne sme jezi-
ti...
Sploh ima s to branjevko Vladoa vsak dan kaj. Mi vsi
smo se e udili njeni potrpeljivosti.
Vladoa ni vneta za sladkorke. Mnogo raji ima ore-
he, lenike, mandeljne in roie.
Nedavno ji je dal neki znanec dva krajcarja. Vladoa
se napoti naravnost k branjevki.
55
Imam dva krajcarja, pravi. Dajte mi za en krajcar

mandeljnov. Veste, za drugi krajcar jih pojdem kupit k
trgovcu, bom videla, kje so bolji.
Ali pa pride z enim krajcarjem: Dajte mi orehov,
prosim.
In ko jih ji branjevka nateje pet ali est, pravi, kakor
bi se to razumelo samo po sebi: e stolcite mi jih, pro-
sim.
Danes na primer je la dol in rekla: Dajte mi, prosim,
en oreh naprej na raun. Mama mi je obljubila, da do-
bim jutri krajcar, e bom danes popoldne pridna. Mi
boste pa jutri dali samo tiri.
Vpraala sem branjevko, e se res ni ne jezi na Vla-
doo. Pa je rekla, da ne. In sicer zato ne, ker zna lepo
peti.
Vladoka pride po sol, se postavi pred prodajno mizo
in zapoje, medtem ko ji branjevka stree:
Andulko afaov,
husiky nem doma,
husy jsou v jemen.
Andulko, vye je.
Vye je z jemene ven,
div ne bude bil den.
Namesto afaova poje Vlada vedno ofoova in

to se slii res jako fletno.
56
Zdaj moramo biti e prav oprezni, kadar jo kaj pouu-

jemo.
Tukaj na ekem je navada, da pozdravljajo otroci
vsevprek, enske in moke, z ruku libm (roko po-
ljubljam).
Razlagala sem nai mali, da to ni lepo, da je to suenj-
sko, da, kdor je ponosen, ne pozdravlja tako.
Reci ,klanjam se ali pa ,moj poklon, to je tudi lepo
in spotljivo, sem ji rekla.
Drugi dan sream na ulici neko znanko.
Vaa mala je bila veraj pri nai Miluki.
Vem. Prosila me je, e jo sme obiskati.
Oh, ali vaa Vladoa je vasih res imenitno dekle,
se smeje znanka. Veraj pride k nam, pozdravi in ob-
stoji v prednji sobi. ,Zakaj pa ne gre dalje? jo vpraam.
,Ali niste ni zapazili, gospa? pravi Vlada.
,Ni nisem zapazila.
,Rekla sem vam klanjam se, to je jako lepo. Ruku libm,
to je suenjsko, je rekla mama. Jaz sem tudi ponosna, je
izjavila in odla k Miluki gledat njeno novo kuhinjo.
Smejali sva se tej otroki modrosti.
57
Vladoa dela komedije
e vidim, Vladoa raste vsak dan. e prihaja v tista

leta, ko otroci vsak hipec kaj narede. Jezila bi se
vasih, pa se spomnim na raztrgana krila, obtolena ko-
lena in slabo vest svoje lastne otroke dobe. In potolae-
na sem, zdi se mi vsekakor, da lovetvo napreduje. Da,
vasih je dober spomin imenitna stvar!
Torej! Pri nas uporabljamo gazolinovo svetilko. Ta
svetilka daje imenitno, svetlo lu, prav kakor plin, oi se
ne utrudijo, etudi bere ali pie zveer cele ure. Kadar
se zamai kakna cev, polje samo v trgovino, kjer si
svetilko kupil, in tam to popravijo zastonj.
V ponedeljek pravim torej nai Maki: Slabo je sve-
tilo veraj zveer, boste morali odnesti mainerijo v
trgovino, da oistijo cev.
Oprostite, gospa, ali danes perem. Ne morem od
doma. V pralnici imam namoeno perilo in lug je pri-
pravljen.
Na, ta je lepa, pravim. Tudi jaz imam nujno delo
in ne morem pro. A e tega ne poljem dopoldne tja,
mi do veera ne popravijo.
58
Vladoa je stala zraven, obleena e in akala, kdaj ji

dam krajcar za emljo ob desetih. Hodi namre v
otroki vrtec, ki je tu blizu v nai ulici.
Mama, pravi, daj, polji mene.
Kako naj te poljem?! To je dale, saj ne zna tja.
O, pravi, znam. Vselej pokaem Maki pot. In tudi
trgovino ji pokaem, ona si niesar ne zapomni.
Kar poljite jo, bo e nala, pravi Maka. Res, bolje
pozna ulice kakor jaz.
Pa smo jo poslali. Na glavo smo ji deli belo epico, v
olo nosi rdeo. Naroala sem ji e, naj ne stoji povsod
pred izlobenimi okni in naj ne prodaja zijal, in potem
je la.
ez pet etrt ure se je vrnila. Pohvalila sem jo, da je
pridna, ker je prila tako tono. Ona pa se je jezila.
Drugi, kadar me kam poljete, mi dajte zimsko obu-
tev in gamae. Kar tako me poljete brez gama in v sta-
rih eveljkih. Tako me je zeblo, da sem se jokala.
No, vidi, pravim, na take stvari lahko sama mis-
li, saj si e dosti velika. e bi te v olo poslali z gama-
ami, bi ti bilo prevroe.
Maka, je rekla dekli, ki je prila v sobo, drugi mi
dajte gamae, kadar grem v mesto. Njen glas je bil za-
povedovalen, da sem ji rekla: Draga Vladoa, tako se
ne govori. Kaj pa si? Koliko te pa je, da tako ukazuje?!
e jaz prosim, pa bi ti ne, petpedi!
59
Odla je v kuhinjo.
Tisti dan je bila nenavadno pridna. Zveer jo je Maka
umivala, ali Vladoa je bila spodobna in tiha kakor lipov
bog. Drugae se vedno usaja: Maka, vse lase mi boste
izpulili! Maka, tako me drgnete, da mi bo e kri tekla!
Oh, zakaj mi maete oi z milom, da me bolijo celo
no! Tako godrnja. Zdaj ji je voda pretopla, zdaj pre-
mrzla. In vekrat se dogodi, da moram posredovati.
Grem v kopalnico pa jo odrgnem po mili volji in meni
potem e moli.
Ali kakor reeno, tokrat ni, niti glaska ni bilo sliati.
Ko je zaspala, sem la v kuhinjo: Kaj pa je naredila
danes Vladoa, da je tako pridna? vpraam. Zakaj to e
davno vem: Kadar je Vladoa preve pridna, takrat je
vselej sumljivo.
Jaz bi vam e povedala, gospa, pravi Maka. Ali ne
smete me izdati, ker mi drugae ni ve ne pove.
Kar povejte, pravim. Bomo e tako naredili, da ne
bo ni izvedela.
No, zane pripovedovati Maka, po obedu pride
k meni v kuhinjo. Sede v svoj kot pa pravi: ,Maka, ali
veste, da sem se danes dopoldne pripeljala s tramvajem
domov?!
,Kako to, s tramvajem? Kdo ti je dal denar?
,E, pravi, ,stala sem na oglu, pa sem se jokala, ker me
je zeblo. Pa pride neki gospod mimo in me vpraa:
60
Punka, zakaj se joe? Zato, ker me zebe, mu od-

govorim. akaj, ti bom pa dal denar za tramvaj, pra-
vi, mi da denar in me vzdigne v tramvajski voz, ki je el
mimo. Tako sem se pripeljala!
Pa je to res, Vladoa? vpraa Maka. Pozna nao
Vladoo in e po glasu pozna, e se lae ali ne. Ali ti je
res gospod dal za tramvaj? Zdi se mi, da ima bel nos,
gotovo malo lae.
No, ve, Maka, se izpoveduje Vladoa. To ni bil
gospod, ampak gospa. Tista iz trgovine me je spremila,
pa nisem hotela.
To mi je povedala Maka. akaj no, si mislim, te bo-
mo e ujeli!
Ni ne recite Vladoi, pravim. Jutri dopoldne poj-
dem v mesto, pa se ustavim v trgovini in poizvem, kako
je s to stvarjo.
Res sem la tja. Trgovec ima eno in mater pri sebi. e
je mnogo opravila, sta tudi onidve v prodajalni. Tistikrat
je bila navzoa poleg drugih trgovskih pomonikov tudi
trgoveva mati, stara, priletna gospa.
Saj poznam vao Vladoo. Sama je prila zadnji in
naroila, da moramo izistiti cevi, ker svetilka ni ve ne
gori. Potem se je zaela jokati, da jo zebe v noge, naj jo
dam malo k pei, da se ogreje. Posadila sem jo na mizo
blizu pei. In ker sem hotela obiskati znanko, ki stanu-
je tudi na Vinogradih kakor vi, sem si mislila, da vza-
61
mem Vladoo s seboj v tramvaj. Se hoe peljati z me-

noj s tramvajem? jo vpraam. O, rada, je rekla in tako
sva li. Ali pri prvi postaji zane Vladoa: Zdaj pa poj-
dite, gospa, zdaj znam e sama. Hvala lepa! Zbogom!
Jaz seveda nisem hotela izstopiti. Pa ona me je silila
na vsaki postaji vedno bolj, naj se vrnem domov. Na-
zadnje prideva do Narodnega doma. Tukaj pa jaz iz-
stopim, gospa. Zbogom! Hvala lepa! Seveda sem la
z njo. Zakaj pa greste z menoj, zakaj se ne peljete e
naprej? se je zaela jeziti. Saj znam sama domov. V vino-
gradsko bolninico grem vsak dan po tatka. To je pol ure
dale! Kje pa stanuje? vpraam. O, jaz e vem, kje
stanujemo. Zbogom! In zopet se mi je priklanjala.
Jaz pa sem se bala in sem la z njo. Nekaj asa je la,
potem je stekla naprej. Zelo je tekla in potem sem vide-
la, kako se je skrila v neko veo. e vedno sem la za
njo. Ali ko sem bila e blizu, izleti iz vee in se ustavi
pred menoj: Zakaj pa hodite za menoj, gospa? e znam
pa sama domov! Da se bo mama jezila, ne, e pridem z
vami?! Ko vedno pravi, da se ne smem razgovarjati z
ljudmi na ulici! Kar domov pojdite! e ne pojdete vi, pa
e jaz ne pojdem. Pa bom stala na ulici. Zelo se je je-
zila in zato sem se vendar obrnila nazaj proti mestu.
Na zdar! je zavpila za menoj. To ste dobri! in zbeala po
ulici gor.
62
To mi je pripovedovala stara gospa. Videla sem, da

Vladoa konno ni toliko kriva in da se ne smem jeziti
nanjo. Ali tembolj sem bila ogorena, ker mi je celo
stvar zatajila. Tako nedolno se dela, akaj!
Molala sem ves dan, zveer pa jo pokliem.
Vladoa, ali mi nisi pozabila veraj nekaj povedati?
O, ni, mama!
Dobro pomisli!
Res ni, isto gotovo da ni!
Ti ve, da se zelo jezim, e mi vsega ne pove.
Njene oi so postale e bolj nedolne. Naravnost ne-
sramno nedolno me je gledala. V meni je zaelo vreti.
Ne, ve, to je pa e preve! Takoj povej!
O, mama! pravi Vladoa. Ve, Maka mi je dala
veraj isto spalno srajco. In vsi gumbi so bili odtrgani,
pomisli!
Zdaj mi je bilo tega zadosti. Poslala sem jo v kot kleat
in potem se je zaela generalna spoved od kraja. Rekla
mi je, da se ne bo ve vozila s tramvajem, da ji ni ve.
Zdaj je Vladoa e teden dni doma. Nikamor ne sme

sama, niti k peku po emlje. In celo v otroki vrtec ne
sme, eravno hodi tako rada tja. To je velika kazen za-
njo. Hausarest ima tako reko. Kadar kaj posebno hu-
dega naredi, ne sme nekaj dni nikamor sama, ne sme v
63
vrtec, v trgovino hodi Maka sploh vsi ravnamo z njo

kakor z enoletnim otrokom. Hudo ji je.
Zakaj me pa nikamor ne polje, mama? vprauje.
Oh, seveda, kadar te kam pustim, vselej kaj nare-
di! ji reem in poparjeno odide k svojim igraam.
Vladoa mora biti deset dni doma za kazen, tako je
rekel zadnji moj mo. Maka naj gre vsak dan eno uro
z njo na sprehod, sama pa se ne sme premakniti nika-
mor!
To je zanjo velika sramota, zakaj hudo si domilja,
kako je e samostojna in kako vse ve.
Ali poteno je to zasluila, zelo poteno!
To je bilo tako: Moj mo je priel popoldne nenavad-
no hitro iz bolninice. V mesto grem, imam nekaj
opravka. Vladoa gre lahko z menoj, je dejal.
Vladoa, obleci se! zakliem v kuhinjo. Mlela je
Maki kavo. Vse namelje, kar je potrebno, kavo, poper
in sladkor stole v monarju in ri prebere, grah ali fiol.
Zelo ponosna je, da zna vse to. Obleci se! pravim.
Pojde s tatkom v mesto.
Maka ji je la v sobo po obleko in evlje. Vse ji je lepo
pripravila, oblaiti pa se mora sama.
ez nekaj asa pridem v kuhinjo in vidim: e zdaj ni
obuta! In toliko se jezimo, ker se vedno tako poasi
oblai!
64
Draga moja, kdo te bo akal?! sem rekla. Tatek je

e obleen, ravno je odel po stopnicah!
Prestraila se je jako in jaz sem se na tihem kodoelj-
no smejala. Odla sem v sobo in naroala mou, naj mi
ne pozabi prinesti rnila in peres, ker mi je e vsa zalo-
ga pola.
Potem pogledam v kuhinjo. Kje je frklja? vpraam.
Je e la, pravi Maka. Ravnokar je stekla.
Pojdite za njo, naroam, in recite ji, naj poaka v
parku. Moj mo e ni obleen.
Maka je tekla, kar se je dalo, ali Vladoe ni dobila.
Nikjer je ni bilo videti, je pripovedovala. Jaz le ne
vem, kako je izginila. Saj ni minilo pol minute, kar je
odla! Kakor bi se bila prekopicnila dol. Stanujemo
namre v etrtem nadstropju. V vsakem nadstropju je
balkon in Vladoa se redno ustavi na vsakem, kadarkoli
gre gor ali dol. Kolikokrat smo jo e otevali zaradi te
njene navadice! Danes pa, ko bi se lovek ni ne jezil,
prav danes ni delala nobenih postaj!
No, pravim, izgubila se ne bo. Bo e prila.
Moj mo je odel v mesto, Maka je v kuhinji krpala
raztrgane nogavice, jaz pa sem sedela v sobi in nekaj
pisala.
ez dobro uro nekdo pozvoni. Aha, frklja je prila!
si mislim.
65
Ali Maka prihiti vsa bleda pome v sobo. Gospa, po-

licaj je zunaj!
Kaj pa hoe?
Ni ne vem.
Junako grem ven. Visok policaj stoji v prednji sobi.
Kaj pa elite, prosim? vpraam.
Ali nimate, gospa, punke, Vladoe? Svetlolase z
modrimi omi? Rjavo jopico ima in belo epico?
Bo e naa, pravim. Kaj pa je z njo?
Na policiji je.
Jojmene! se ustraim. Kje pa?
Na gornjem Novem mestu na komisariatu, pravi.
Tako?! emu so jo pa pobrali na ulici?! Ta komisariat
je zraven trgovca, kamor hodi naa mala redno po suro-
vo maslo. Vsaj petdesetkrat je e bila tam in se e niko-
li ni izgubila.
Ne vem, kako je to. Nam so sem na Vinograde tele-
fonirali, da je tam. Da je tam punka, ki se je izgubila.
Jelovkova.
No, pravim, prosim, telefonirajte, naj jo poljejo
domov.
Oh, gospa, e dovolite, pojdem jaz ponjo. Smili se
mi. Revica gotovo joka in se boji, je rekla Maka.
Pa pojdite, pravim.
Tudi policaj se je bil e poslovil.
66
Maka se lepo oblee. Nadene si nedeljski klobuk in

nedeljske rokavice. Prav fletno dekle je naa Maka, tudi
bistra in pridna. To je morda njena edina slaba lastnost,
da se rada lipa. In ker vem, da popolnih ljudi na svetu
ni, ji to njeno napako prav rada odpustim in nikoli ne
godrnjam, kadar si zopet omisli kakno imenitno bluzo,
eleganten pas ali kaj podobnega.
Tako je sla naa Maka v nedeljski paradi na novo
mestno policijo.
Pride tja velikanska dvorana, vse polno vrat okoli.
Prila sem po Jelovkovo punko, pravi.
O, vi ste gospodina Maka? jo vpraa uradnik in se
namuzne. Maka je tukaj, zakrii skozi neka vrata. In
zdaj se usuje regiment policajev od vseh strani.
Kaknih tirideset jih je bilo, je pripovedovala Ma-
ka.
Mi vas e vsi poznamo, gospodina, pravijo in jo
ogledujejo. Vaa Vladoa nam je vse povedala. Rekla je,
da ji dajete vedno toliko jesti in veliko lico ji dajete na-
mesto male. Peti znate in tri pravljice.
In zelo se jezite, e se vam frizura ne posrei, se
smeje uradnik.
In lepi ste kakor vaa sestra. Celo lepi kakor Anika
iz prvega nadstropja v vai hii, pravi neki policaj.
In najraji jeste buhte! vzklikne drugi.
In cmoke tudi s svinino in kislim zeljem!
67
Vsi ponavljajo: Da, cmoke tudi s kislim zeljem in

svinino.
Maki je e strano vroe. A tu se zopet oglasi oni
uradnik, ki se tako smeje, da ima vse solzne oi: In raz-
trgane nogavice nosite, je rekla Vladoa!
Straanski smeh, Maka bi se najraje udrla v zemljo.
Tedaj se pojavi Vladoa. e obleena in vsa rdea. Ne-
ki uradnik jo vodi.
Nedolno pogleda Mako in se sladko nasmehne:
Oh, ne ve, kako je bilo lepo! Ta gospod mi je kazal,
kako se telegrafira. Pritiska na kljukico in telegraf dela
neprestano: tik, tak, tik, tak.
akaj, bo e videla doma. Mama se jako jezi, od-
govarja Maka jezno.
O, pravi Vladoa, vsi gospodje policaji so mi ob-
ljubili, da te bodo kar zaprli, e bo mami kaj povedala.
Da, gospodina, kar zaprli vas bomo, pravijo poli-
caji in se smejejo.
Vsa srena odkoraka Maka z Vladoo skozi vrata.
Mama e vse ve, pravi na stopnicah maevalno. Pri-
voim ti, klepetulja! Jaz sem mislila, kdo ve kako se jo-
ka na policiji, a ti me raznaa, da nosim raztrgane no-
gavice!
Zato ne sme Vladoa deset dni nikamor. Maka ji zelo

privoi.
68
Vpraali smo Vladoo, kako je prila na policijski ko-

misariat.
Po ulici sem la pa jokala sem, ko ni bilo tatka. Pa
pride policaj in pravi: Zakaj se pa joka? Zato, ker ne
morem najti tatka, pravim. Kar z menoj pojdi, pri nas je
tatek, je rekel policaj, pa sem la z njim, tako nam je
pripovedovala.
69
Najin dan
D anes popoldne bova sami doma, sem zaepetala

Vladoi, ko si je zjutraj obuvala eveljke.
To bo najin dan, je rekla. Kaj si bova skuhali za
juino, aj ali okolado?
Saj ve, da okolado.
Pomeiknili sva si, ko je priel moj mo v sobo, zakaj
najin dan je nekaj samo za naju dve.
Kdaj bo priel, tata, danes iz bolninice? ga je
vpraala.
Pred sedmo ne, draga moja, je rekel in Vlada se je
zahihitala.
Kam bova poslali Mako? mi je epetala v uho.
K njeni teti.
Vladoa ni la cel dan v vrtec, pomagala je v kuhinji in
strano je bila pridna. Jaz sem la v mesto in kupila ko-
lae in velik op cvetoega bezga. Posreilo se mi je vti-
hotapiti vse to v sobo, da ni Maka videla iz kuhinje
prav ni.
Po obedu sva poslali Mako k teti. Ko je odla, sva od
veselja plesali po kuhinji in se poljubovali. Potem sva
pogrnili v najini sobi mizo z najlepim prtom, kar je
70
velika ast in slava. Postavili sva na sredo vazo s cve-

toim bezgom, okoli sva dali na steklene kronike ko-
lae in sladkarije. Posvetovali sva se, kaj bi oblekli. Vla-
doa je svetovala, naj obleeva roasti obleki. Obleki sta
zame in zanjo iz istega blaga in Vlada trdi, da sva kar
lepi v njih. V lase sem ji zavezala roast trak, sebi pa
pripela na prsi krasno rdeo roo, ki sem jo kupila do-
poldne v ta namen. Obuli sva lakaste eveljke.
Odiaviva se, je predlagala Vladoa. Menda e za
boi sem dobila stekleniico parfuma, vzela sem jo iz
omare in odiavili sva si epni rutici in obleki.
Potem sva se zasmejali in se poljubili. Jako ve sva
bili druga drugi.
Meni je zelo prav, da si ti moja mama, je rekla Vla-
doa.
A meni, da si ti moja punka, sem rekla jaz.
Iz omare sva vzeli garnituro, fine porcelanaste sko-
delice, iz katerih pijemo samo ob posebnih prilikah.
Vladoi so se zasvetile oi. Ve, mama, nikar se ne
boj, danes bom e pazila, da se ne bo ni potrlo. Ali na-
ma bo dala srebrne liice?
Srebrne, da, srebrne.
la sem v kuhinjo in skuhala na samovaru imenitno
okolado. Po dve skodelici za vsako in e polizek povrh
za Vladoo.
71
Iz omare sem vzela Vladoino najlepo punko, ki je

strano gosposka, ki ima klobuk s peresi in obleko iz
ameta. Tudi nogavice ima in eveljke s petami. Tega
nima vsaka punka.
Ko sva pojedli okolado, me je Vlada vpraala, e naj
mi kaj deklamira. Rekla sem, da naj le. In deklamirala mi
je vse pesmice, kar jih zna. Potem je hotela, naj ji pri-
povedujem kakno povest. Pripovedovala sem ji dolgo
povest o njeni punki, ki ji je bila zelo ve. Pripovedo-
vala sem ji, kako se punke delajo, kdo jim dela lase, kdo
oi, kdo obleko in eveljke.
Potem sem ji pokazala sladkorke, ki sem jih tudi ku-
pila dopoldne. Sedli sva na divan in jih pojedli vsaka pol.
Malo sva se e pogovarjali, potem sva pospravili skode-
lici, ki sta ostali od okolade. Vladoa je bila ejna in pri-
nesla sem dve visoki, ozki aici malinovca na mizo. Na-
zdravili sva si in trili.
Vladoa je bila jako zadovoljna. Kajne, mama, naji-
na veselica je vselej imenitna?
Seveda, sem ji pritrdila.
koda, da nisva povabili gospoda Nika, da bi nama
igral na gosli, kakor je zadnji na ,vai veselici? Vla-
doa pravi vsakemu ajnemu veeru veselica. Gospod
Niko je stanovski tovari mojega moa in igra res lepo
na gosli. Vaa veselica je aj, kranjske klobase, kislo
zelje, koruzni ganci, fiol, sploh vse, na kar koga po-
72
vabimo. e pride kdo popoldne, to ni veselica, etudi

dobi aj s citrono.
Eh, draga, pravim, tako je lepe, ko sva sami. Mor-
da pride kaken harmonikar dol na dvorie.
Res je priel harmonikar na dvorie in Vladoa je do-
bila od mene zanj celih pet krajcarjev. To zato, ker je bila
najina veselica. Najina veselica je vsak mesec enkrat ali
pa e ne. Pokukala je skozi okno, spustila krajcar dol
in zakriala: Igrajte, harmonikar! Potem je hitro sko-
ila nazaj v kuhinjo in plesala. Ko je harmonikar utihnil,
je zopet skoila in zopet spustila krajcar. Le e, le e!
je zavpila in harmonikar je igral. Tako je spustila dol
vseh pet krajcarjev in e dva iz svojega lastnega premo-
enja. Vsi znanci ji nosijo cekine; ko postanejo rni,
jih Vladoa nima ve rada in si kupi zanje sliice, zlat
papir, svinnik ali celo radirko. Radirka se ji zdi po-
sebno imenitna, vana in dostojanstvena re. Imam
radirko, pravi tako vano, kakor da bi rekla: Imam
hio, dragi moji.
Ko je harmonikar odel, je pozvonilo. Tiho, tiho sva se
splazili k vratom in pogledali ven skozi kukalnik. Kadar
je najin dan, ne pustiva nikogar noter. Noeva, da bi
naju kdo motil. Ali bil je le pismonoa. Prinesel je aso-
pise in dve pismi za Vladoo.
73
O, Vladoa dobiva mnogo kart in pisem. Prvo pismo

je bilo iz Zagreba. Pisala ga ji je Olgica. Olgica je e ve-
lika in hodi v licej. Pisala je Vladoi tole:
Draga moja mala Vladoa! Ne ve, kako mi je bilo
al, ko sem zvedela, da si bolna.
Saj nisem ve, pravi Vlada.
Nisi, ali Olgica za to e ne ve, pravim jaz. Saj vidi,
da pie: ,Ali to bo hitro minilo. Take punke, kakor si Ti,
niso dolgo bolne. Pri meni je to huje. Kaljam hudo in
glava me boli.
Veraj se mi je zgodilo nekaj jako smenega na ulici.
Obiskala sem Tvojo babico. In ko sem la domov, sem
mislila nate, kako si bila pred dvema letoma e jako
majkena in kako si zalivala cvetlice na vrtu s kanglico.
Kar naenkrat je pritekla predme neka majhna punka z
razkutranimi lasmi in z velikimi modrimi omi. V res-
nici se mi je zdelo, da si Ti. Pa sem prijela punko za
roko in jo vpraala: Kaj si ti, Vladoa?! Kdaj si pa prila
iz Prage? Tedaj je rekla punka: Pa si res neumna, jaz
sem Nada! Punka je bila name zelo jezna, jaz sem se
pa smejala. Potem sem ji kupila sladkorkov, da se ne bi
ve jezila. Pripovedovala mi je, kje stanuje, kakne igra-
ke ima, koliko je stara in kako se pie. Bila je jako vese-
la.
Kadar bo prila Ti, Vladoa, v Zagreb, Ti jo bom po-
kazala. Se bosta lahko skupaj igrali.
74
Poljub in pozdrav od
Olgice.
Drugo pismo je bilo od neke ole. Vladoa ima ime-
nitne prijatelje. Cela ola, pomislite, ji pie. Uiteljica mi
je e prej enkrat pisala, kako pie njen razred Vladoi.
Dogovorijo se, kaj in kako naj piejo. In vse lepo sproti
napiejo na tablo. Potem ves razred prepisuje, a tefka
Glivkovi, ki najlepe pie, pie na papir:
Draga mala Vladoa! Dobili smo Tvojo lepo razgled-
nico in hvala za lepo razglednico. V oli so pridni in po-
redni otroci. Pri Gregorievem Andrejcu so zaklali ta
teden dva praia; klobas je bilo dosti. V nedeljo je sonce
sijalo, ali zdaj je zopet slabo vreme. Ljudje pravijo, da je
zdaj teko za mleko. Kraljievemu Vikcu je pes zadavil
jagnje. Jako je jokal. Streharjevemu Ivici je umrla majh-
na sestra, Strnetovemu Mihi pa stari oe. Uiteljica nam
je rekla, da bo prila z mamo k nam. Pozdravili Te bo-
mo lepo in veselo. ivela! Zbogom, na svidenje!
Cela ola Te lepo pozdravlja!
II. in III. razred v ...
Prebrali sva dvakrat obe pismi. Vladoa jih je spravi-
la v svojo atuljo.
Ura je bila pol estih. Hiteli sva pospravljati in se pre-
oblei, mala je odvezala pentljo iz las, jaz pa sem hitro
dela najini obleki v omaro.
75
Ko je prila Maka domov, ni bilo videti nikjer ni ve.

Bezeg je stal v vazi pred zrcalom kakor vselej, imenitni
prt z mize je bil spravljen, najini lakasti eveljki so stali
v prednji sobi, samo v kuhinji sta bili na tedilniku dve
skodelici, umazani od okolade. Maka je vpraala Vla-
doo: Katera gospa je pa obiskala mamo, da je kuhala
okolado?
Vladoa je rekla zelo vano: O, neka jako imenitna
gospa, in odla v sobo. Poloila je prst na usta in mi
pomeiknila: Niesar ji ne povej! To je tako imenitno,
da nihe ni ne ve! ... Tatu bova e povedali, ali ele
jutri.
Da, ele jutri, sem rekla tudi jaz in potem sva se po-
ljubili.
76
Vladoa na deeli
V ladoa je e mnogo potovala. e trikrat je bila iz

Prage v Zagrebu in nazaj. Na potovanju se vede
jako razumno. Pri oknu sedi in gleda ven. Nikoli ji ni ni,
samo zadnjikrat ji je bilo slabo. A tega sem kriva jaz. e
zjutraj ob sedmih smo bili na vlaku, in to se ve, kako se
j zjutraj, ko se lovek boji, da bi ne zamudil. Ob enaj-
stih sem vzela iz kovka nao malico: unko, sir in po-
marane. Vladoa ni imela posebnega teka, jaz pa ji pri-
govarjam: Le jej, draga moja, v vlaku ni dobro, e je
lovek laen.
Nikar je toliko ne sili! je prigovarjal mo, ali jaz ji e
ponujam. Sama sem bila jako lana pa sem mislila, da
mora biti tudi Vladoa.
Tako smo se vozili dalje med zelenimi polji, ki so se
pisano in krasno raztezala med nizkimi hribi na obeh
straneh eleznice. Velike modre lise so bile med polji.
Kaj je to? je vpraala Vladoa.
Lan cvete, sem rekla. Iz lana se dela platno.
Izpraevala me je na dolgo in iroko. Pripovedovala
sem, kako predejo predice pozimi predivo. Kako pojo in
si pripovedujejo povesti, prsti pa suejo nit gibko in hi-
77
tro. In kako tke tkalec na statvah iz sto in sto niti plat-

no, ki se poloi na travo v sonce in pokropi, da bi bilo
lepo belo.
Teko je to, kajne? je rekla. Kajne, tkalci so jako
pametni ljudje?
Nekateri so pametni, nekateri niso, sem ji poveda-
la. Sploh se pa tudi v tovarnah prede in tke platno. Tam
delajo to stroji. Stroji delajo jako fino in tenko in cene-
je kakor ljudje. Ali tudi v tovarnah morajo biti ljudje, da
pazijo na stroje, da bi prav delali.
Stroji delajo um, ne? me je vpraala.
Da, stroji delajo um, pravim. e se hoe razgo-
varjati, mora kriati na ves glas in e se teko uje, tak
um in ropot je v tovarni.
Peti in povesti pripovedovati se ne more v tovarni?
vpraa Vladoa.
Oh, ne, to ne!
V tovarnah ni posebno prijetno, kaj? misli Vladoa
in jaz ji pritrdim.
Nizek holmi se je prikazal in pod njim so bile dolge
rumene njive. Vse rumene kakor suho zlato.
To je oljna repica, Vlada, pravim.
Kaj je to?
Iz oljne repice se dela olje. Potrebujejo ga v tovar-
nah, da maejo stroje, da bi laglje in hitreje tekli.
78
udno je to, je rekla Vladoa in se globoko zamisli-

la.
Tiho je bilo in vroe. Uho se hitro privadi na elez-
niki ropot in ga niti ne slii. Zadremala sem.
ez delj asa se prebudim. Tudi moj mo je spal na
klopi. A Vladica je mirno sedela v svojem kotu na veli-
ki ruti, ki sem jo bila razloila po klopi, da bi legla nanjo.
Kaj ti je, Vladoa, da si tako alostna? jo vpraam.
Na Dunaju ti bom povedala, mamica, mi odgovo-
ri tiho in mehko.
Kadar govori s takim glasom, bi ji lovek naredil vse,
karkoli bi si zmislila. isto k srcu gre tak glas; globoko v
tebi se zgane nekaj mehkega in zadrhti.
Vzela sem jo v naroje in jo poljubila: Saj mi lahko
kar takoj pove, duica, zakaj si alostna!
Ali se ne bo jezila? me je vpraala in me lepo, lepo
pogledala.
Ne bom se jezila, isto za gotovo ne, sem zatrjevala.
Potegnila je mojo glavo k sebi in mi poepetala v uho:
Mene tako zelo glava boli, ti niti ne ve.
Drala sem jo v naroju kakor takrat, ko je bila e jako
majkena, ko ni znala niti hoditi niti govoriti.
Ve, vpraajmo doktorja, je rekla ez nekaj asa.
Nisem takoj razumela, kaj hoe.
79
Zdrsnila mi je s kolen in stopila k mojemu mou:

Doktor, tata! Jaz sem bolna, doktor, je rekla in se raz-
jokala.
Vlado se je prebudil: Kaj ti je, herkica?
Ozdravi me, ko si doktor, je rekla in se stisnila k
njemu.
Vano, vano jo je spraeval kakor pravega bolnika:
Pokaite jezik! Dajte roko, da potipljem ilo! Lezite
lepo na klop in akajte! Najedli ste se preve, saj sem
dejal. elodec se bo malo prekopicnil pa bo dobro.
Poloil jo je na klop.
e termometer mi deni pod pazduho, je rekla.
Dal ji je termometer pod pazduho, potem ji je bilo
malo slabo, da smo li ven, in potem ji je kmalu odleglo.
Pozneje me je vpraala: Kaken doktor je na tata? Ali
si zadovoljna z njim?
Rekla sem, da sem e kar zadovoljna. Potem sta se
pregovarjala, ali bolj boli male ljudi ali bolj velike.
Ona pravi mali ljudje, otroci pravi samo takim,
ki so e jako neumni in vedno padajo.
Vladoa je trdila, da so mali ljudje bolj bolni kot ve-
liki, on pa je rekel, da veliki. Ti ima manji elodec,
pa te zato manj boli, kakor bi mene, ki imam vejega.
Njen obrazek je postal vaen in priznala je, da ima
prav.
80
Ko smo prili na Dunaj, se je najbolj udila temu, da

je dunajski elektrini tramvaj drugaen od prakega in
da vozi po nekaterih ulicah brez ic.
Poglej, poglej, ni ic nimajo tukaj in vseeno gre! je
vpila. Celo popoldne ji je moj mo razlagal, kako je ica
napeljana pod zemljo. O Dunaju ne ve ni drugega in,
e jo kdo e danes vpraa, kaj ji je bilo na Dunaju najbolj
ve, ree: Tramvaj. Tam vozijo brez ic, kar naravnost
brez ic, pomislite!
Tudi to se ji je zdelo udno, da govorijo otroci na Du-
naju samo nemko.
Malo bi pa le lahko razumeli hrvako, ne? je me-
nila. Bili smo pri moji prijateljici, ki ima dva prav pamet-
na in lepa deka. Vladoa se je z njima zelo sprijaznila.
Imenitno so se zabavali, eravno se niso razumeli prav
ni. Vsi trije so se jokali, ko so se ez nekaj ur loili. Sta-
rejemu, Mariju, ki je menda enakih let z Vladoo, sem
se jaz jako zamerila. Prijateljica mi je pisala:
Marij pride in vpraa: ,Ti, zakaj pa teta Zofka ni
lepo ne govori?!
,Kako to, ni lepo?
,No, ve, ko si ti vpraala, kaj bodo jedli, je rekla teta
Zofka: Frklja bo pila mleko. Zakaj je pa rekla Vladoi
frklja?
,Ve, teta Zofka ni mislila tako hudo. Vladoo ima
jako rada.
81
,Da, in potem si ti rekla, da je Vladoa videti zdrava,

a teta Zofka je rekla: Oh, kaj! Danes je videti mizerna.
Zakaj je rekla teta Zofka Vladoi, da je mizerna, ko je bila
pri nas tako pridna? Samo kadar sem posebno hudo-
ben, mi pravi, da sem mizeren, Vladoa pa je bila prid-
na.
Ne ve, draga moja, mi je pisala prijateljica, koliko
sem si morala prizadevati, da sem razjasnila sinu, da ni-
kakor nisi mislila aliti te sijajne Vladoe, ki mu jo ved-
no stavljam za vzgled.
Ko smo prili v Zagreb, se je babica moja taa
jako udila, kako je Vladoa zrasla. Saj bi lahko la e
v olo. Kar polji jo jeseni v olo, eprav ji ne bo e est
let. Velika in mona je in pametna tudi zadosti. Bo ime-
la vsaj eno leto prej doktorico ali profesorico v hii, mi
je pomeiknila.
O, sem rekla, gotovo jo dam v olo. teti zna in
take rei; e jo pustim doma, bo postala neumna in e
tisto bo pozabila, kar se je nauila od otrok.
Nekaj dni nismo o tem ni govorili. Neko sedimo pri
obedu, kar pravi Vladoa: Ve kaj, mama, jaz e ves
dan mislim, da v Zagrebu ne bom mogla iti v olo.
Prav alostno in v skrbeh je to rekla.
Zakaj bi ne mogla iti? vpraamo vsi.
Oh, pozabila si, mama, da imam eko abecedo. A ta
tukaj ne velja.
82
Smejali smo se in babica ji je obljubila, da ji sama kupi

hrvako abecedo, da bo mogla v olo, e nima drugih,
hujih skrbi.
Iskali smo stanovanje. In tudi Vladoa je hodila z nami.

Samo take hie so ji ugajale, ki so bile polne balkonkov
in verand. Rekla je tudi, da je zdaj e prevelika, da bi
imela v kuhinji svoj kot. In ker ima prav, sem ji rekla, naj
si le izbere svoj kot e vnaprej.
Prvi dan nismo nali ni primernega. Ni potenega
nismo dobili za mamo in tatka. Samo v eni hii je bil kot,
ki bi bil kot nala za moje igrake, je pripovedovala
babici.
Drugi dan smo pa le nali stanovanje. In ker ima ve-
rando, je bilo ve tudi Vladoi. Zmenili smo se, da se
mora na novo urediti in poslikati, preden se priselimo.
Medtem pa pojdeva z Vladoo na deelo k prijateljici, ki
naju je e davno povabila.
Z majhno eleznico sva se vozili do Samobora. Jaz
sem bila v skrbeh, e je dobila prijateljica o pravem asu
pismo, da bi naju prila akat.
Pojdeva pa s tramvajem k njej, me je tolaila Vla-
doa.
E, draga moja, to ni kar tako. To je poldrugo uro
dale in na kranjski strani. Tam se govori slovensko,
pravim jaz.
83
Tvoji znanci govore slovensko, tatkovi pa hrvako,

ne? vpraa Vlada.
Veina, sem rekla.
e ne bo nikogar, pojdeva pa z droko ali z izvo-
kom, e ima dosti denarja, je rekla Vlada.
Pripovedovala sem ji, da so po deeli drugani izvo-
ki in drugane droke. Da se jim pravi voz, koleselj ali
koija.
Dospeli smo na postajo. Na peronu naju je akala
druina moje prijateljice. Pozdravili smo se in zunaj so
naju naloili na voz. Vlado so posadili poleg koijaa, da
bi mogla gledati konje. Deevalo je in tisti dan je morala
biti Vladoa v sobi.
Naslednji dan je sijalo sonce in domaa deka sta ji
pokazala dvorie, pujske, kokoi, golobe, raice in tudi
v konjski hlev sta jo peljala.
Vse ji je bilo zelo ve. Tudi soba, ki nama jo je odka-
zala prijateljica, je Vladoi zelo ugajala.
Pa mi je res vse zelo ve, je rekla. Ali si videla, da
so mi dali na otomano ravno tako veliko blazino kakor
tebi? In zdi se mi, da imam jaz e lepe ipke. In brisai
so nama dali eno modro in drugo roasto. Modra bo
moja, roasta pa tvoja. Doma imamo vsi bele in vedno
se meajo. Kupi tudi doma meni modro, sebi rdeo in
tatku rumeno.
Obljubila sem ji, da bom upotevala njen nasvet.
84
Na dvoriu so kokodakale kokoi, osemletni Radko

je prijel Vladoo za roko in la sta pobirat jajca po gnez-
dih. Povedal ji je, katera koko nese najveja jajca, katera
je pridna, katera lena. e popoldne je Vladoa vse ve-
dela. Samo to se ji je zdelo udno, da ni v celi hii niti
pipe za vodo.
Kako pa pride voda, e ni vodovoda? je spraevala.
K Savi hodimo ponjo, je rekel Radko in pokazal na
srebrni trak, ki se je svetil dale doli v dolini.
To je strano dale, je rekla Vladoa in zaudeno
pogledala.
Dve uri tja, dve uri nazaj, se je smejal Radko in do-
stavil: Ali si neumna! Saj bi se voda posuila v kafu, e
bi jo nosili tako dale. Ponjo hodi naa dekla na stude-
nec in e tja je dale! etrt ure, to je zadosti, ne?
Zveer ji je pripovedovala moja prijateljica, da bo vi-
dela drugi dan isto majkene pike. Pokazala ji je kok-
ljo, ki je jezna in huda sedela na svojem gnezdu.
akaj, Vladoa, je rekla. Jutri bo koklja vstala in po
celem dvoriu bo polno piet. Kakor majkene rume-
ne kepice se bodo trkljala za njo.
Ta veer je la Vlada vsa razburjena spat. Strogo mi je
naroala, naj jo zgodaj zbudim.
Ali prebudila se je drugo jutro prej kakor jaz. Mama,
prebudi se! je kriala z balkona. Koklja je pike zne-
sla!
85
Jaz sem se zaudeno dvignila na postelji. Vidim, vra-

ta na balkon so odprta in tam skae Vladoa vsa raz-
kutrana, rdea in v sami srajci ter maha z rokami na
vso mo. Sem pojdi, mama, hitro, hitro! Ali slii, kako
koklja kokodaka?! Poglej, kako hodi po dvoriu! Zdaj
bodo prile pike.
Zlezla sem s postelje; spodaj na dvoriu se je poka-
zal Radko. Vladoa je kriala nanj: Radko, Radko, ali e
ve? Koklja je pieta znesla!
Zakrohotal se je naglas: Ni jih znesla, ne! je vpil gor.
Ti si neumnica, Vladoa!
Pa jih je, se je prepirala Vlada. Znesla jih je, saj
sliim, kako ivkajo za vrati!
Radko se je e bolj smejal, celo hio je sklical, naj pri-
dejo gledat, kako je Vladoa neumna.
Zbeala je v sobo in morala sem ji pomagati, da bi se
hitreje oblekla in la sama gledat v kurnik, kaj je.
Tam sta stala Radko in Zdenko pri mami, ki je dra-
la jajce v roki. Primaknila ga je dveletnemu Zdenku k
uesu in ta je poskoil in vpil:
Krii, notri! Mama, krii!
Tudi Vladoa je pristopila in posluala. Oi so se ji za-
svetile, zasmejala se je tiho in veselo, veselo. Pomisli,
mama, ivka tam! ivka in kljuje!
Ven hoe, ve, Vlada, je rekla moja prijateljica. Pu-
stiti ga moramo zdaj pri miru. Kadar bo prekljuvalo lu-
86
pino, pa sme ven, prej ne. e bi mu mi olupili lupino, bi

umrlo. Lepo polahko sme ven, drugae se prehladi.
Komaj da so li otroci zajtrkovat. Celo dopoldne so
stali okrog kurnika. Ali ele popoldne, tako ob tirih je
koklja vstala z gnezda in osemnajst srkanih, mehkih in
rumenih, zlatih kepic se je zatrkljalo po dvoriu.
Ulovili smo jih nekaj in jih poloili otrokom v roke.
Poboali so jih oprezno in primaknili svoja roasta, raz-
arjena lieca k rumenim ivkajoim kljunkom.
Niso se mogli pomiriti od veselja. Zveer mi je rekla
Vlada, ko sem jo devala spat: Prosim te, mama, prosi ti
gospo, da mi da eno pie s seboj v Zagreb. Saj je majh-
no, lahko bi ga imeli v sobi kakor kanarka.
Povedala sem ji, da bi umrlo od dolgega asa, e bi
bilo tako samo. In tudi, da pieta hitro rastejo in jih ni
mogoe imeti v sobi.
Naslednji dan je el Radko v olo. Vladoa ni vedela,
kaj naj pone brez drube. Nekaj asa sta z Zdenkom
hodila po dvoriu. Ali ko je Zdenko pal, je zbeala za
drvarnico in se skrila. Zdenko je leal sam pred nekim
jerbasom in krial: Zdenko je pal! Pridi, mama, vzdig-
ni Zdenka!
Moja prijateljica je imela opraviti v kuhinji, zato sem
jaz stekla ven in ga pobrala. A z menoj ni bil zadovoljen.
Mamo sem klical, je dejal in se zavrtel proti kuhinji,
da mu je krilce odskakovalo od debelih noic. Sliala
87
sem ga, kako se je ponujal v kuhinji: Na, mama, Zden-

ka! Na, mama, vzemi Zdenka! Na roke vzemi Zdenka!
la sem po Vladoo. Zakaj nisi pobrala Zdenka, ko je
pal? sem jo vpraala.
Nisem hotela, je rekla. e bi ga bila pobrala, pa bi
mislili, da sem ga jaz vrgla.
Potem je la dol na vrt. Velik vrt je to in poln marje-
tic, zlatic, kresnic in bog si ga vedi kaknih ro e. Poln
goste, visoke, sono zelene trave. In vsaka travica je dru-
gana. Dolgo je ostala Vladoa na vrtu. Gledala je, kako
lazijo med travo mravljinci in hroi, zlati, zeleni, rde-
kasti, z rjavimi in rnimi suknjami, kako skaejo kobilice
frk! loveku skoro v obraz, da se kar zdrzne; lovila je
metulje, ki so tako urni, da jim ne more do ivega, in
potem je natrgala velikanski op ro in trave, vsega, kar
ji je bilo ve. Nala je meliso in pelin, dolgo je oboje
duhala, vesela, da tako mono diita. Potem je dala obo-
je v ep, da bi se ji ne izgubilo. Prila je domov, razde-
lila op med celo druino in bila ogorena, ker smo deli
vse skupaj v eno samo veliko vazo. Zakaj ste mi vse
zmeali. Potem se ni ne ve, igavo je kaj.
Od nekod je priel Zdenko in z Vladoo sta zlezla pod
streho, kjer sta nala vrei z ovsom in koruzo. Napolnila
sta si vse epe, se iztihotapila ven in tam na vakem trgu
bogato pogostila vso domao in tujo perjad. Velikanski
um je bil, kokoi so frfotale, petelini so se tepli in neka
88
stara kura je bila tako predrzna, da je prila isto blizu

in ju zaela kljuvati po predpasnikih, e e dajta, e!
Ustraila sta se je in zagnala krik. Tekli smo ven in ju
reili iz kokoje vojske.
ez nekaj asa je postalo Vladi dolgas. Vedela je, da
je Radko v oli. Izgubila se je lepo tiho iz vee pa ez
cesto tja k oli. Vrata so bila odprta in ona smuk noter.
Vse sobe so bile prazne, ali zadaj na vrtu je bil velik vri
in smeh. Vladoa je la tja. Otroci so imeli odmor in so
se igrali. Smejali so se ji, ko je prila tako naenkrat med-
nje. Pokazala jim je pelin, ki ga je imela poln ep.
Mislila je, da je to nekaj posebnega, ker dii. Kazala
jim ga je, kakor bi ga ne bili e nikoli videli. Mirii, je
govorila, mirii. Smejali so se ji, ker je govorila hrva-
ko. Poiskali so ji Radka. Malo se je pogovarjal z njo in
ji razkazoval olski vrt, kjer je bil tudi drog za telovad-
bo in mehka, nizka trava, po kakrni se imenitno skae.
Ko je zazvonilo, so jo postavili pred vrata. Zadovoljno je
prila domov.
Popoldne ji je dala moja prijateljica tiri pekule
mi smo rekli tem malim kroglicam svoj as, zdi se mi,
frnikole. Vesela jih je bila in se je z njimi vneto igra-
la.
Ko je priel Radko ob tirih iz ole, sta se metala po
senu, ki ga je pripravil hlapec pred hlevom za konje. Vsa
rdea sta bila. Ali kmalu je priel hlapec in seno vzel.
89
Vlada se je hotela zopet igrati s kroglicami, ali v nobe-

nem epu ni bilo niesar. Glasno je zajokala. Sklonila se
je in brskala z rokami po pesku. Radko je hotel oditi, ali
Vlada je jokala e bolj: Molim te, Radko, trai! Trai,
Radko, molim, molim! Radko je malo postal, dregnil
nekajkrat z nogo v pesek in se zopet obrnil pro. Ali Vla-
da je neprestano kriala: Trai, trai!
Stali sva s prijateljico pri oknu in se muzali. Nisva ve-
deli, ali je Radko res ne razume ali pa se samo tako dela,
e kaj se bom valjal po pesku!
Ker se Vladoa ni potolaila, smo li vsi ven in ji po-
magali iskati. Ali ele ez dolgo smo nali nesrene pe-
kule.
Drugi dan je bila nedelja. Zdenko je uel ven in se
sprehajal po cesti gor in dol. Prila je uiteljica in ga po-
vabila, naj gre z njo gledat mlade make. Vladoa ju je
videla z dvoria in stekla za njima. Gledala sta mlade
make z velikanskim navduenjem. Kriala sta in se
smejala na vso mo. Maice so se igrale in skakale po
sobi tako fletno kakor ni na svetu. Uiteljica je vrgla
kroglico na pod in vse maice so skoile in se podile za
njo po celi sobi. Fletne, bele, mehke taice so imele in
ljubeznive gobke z bricami. In gledale so bistro z
iskreimi se okami Zdenka in Vladoo in prav ni se
niso bale. Celo poboala sta jih lahko. Samo mirovale ni-
90
kakor niso. Skloni se, jo prime, misli, zdaj jo e drim,

na, pa odskoi in te porogljivo gleda izpod stola.
Popoldne smo se peljali na izlet. ez Savo smo li. Ali
tam ni ni mostu. Konji so zapeljali voz z nami na velik
splav, priel je brodnik in nas prepeljal ez vodo, ki je
bila iroka, vsa lesketajoa se in vsa zelena. Bregovi so se
zrcalili v nji, nebo in oblaki. Pripeljali smo se ez in se
peljali dalje po ozki cesti med poljem. Divje roe so cve-
tele po obeh straneh. Grmovje je bilo vse posejano z
belimi in rdekastimi cvetovi. Vmes so diale bele aka-
cije, sive vrbe so kimale s svojimi dolgimi ibami, tam
ez travnik je tekel zajec in na njivi je sedelo pet rnih
vran. Star kmet v hrvaki noi je stopal poasi ez polje
in gledal, kako bo z letino.
Prili smo do Sotle. Plitka je bila in zavozili smo v
vodo. Valovi so zaumeli okrog naega voza. Smejali
smo se in se bali, da bi ne zali v globoino in se zmoili.
Sredi reke so konji malo obstali in pili.
Vladoa je sedela spredaj pri hlapcu. Strano rada bi
se bila razgovarjala z njim, vrtela se je in spraevala ga
je, ali on ji ni dosti odgovarjal. Ne razume se na otroke.
Majhna vasica je leala na desni strani. Vsaka hiica
je bila ograjena okrog in okrog. Vse so bile skrite v ze-
lenju. Tudi na dvoriu so stala drevesa. Kokoi so
brskale po pesku, na klopci je sedel mlad moki in pe-
91
stoval otroka. Mati je na pragu rezala vejim kruh za

malico.
Zadaj za vasjo so taborili cigani. Slikovito so leali po
travi okrog dveh voz. Pet konj se je paslo malo dalje. Ko
smo se pripeljali mimo, so se vzdignili mali ciganki in
kriali: Krajcar! Krajcar! Tekli so za naim vozom, da
se je prailo. Vrgli smo jim tri krajcarje. Padli so po njih.
Eden je nael enega, ali drugi mu ga je vzel. Tako so se
prepirali, mi pa smo se hitro peljali dalje.
Cvrki so peli na polju, na pai so objestno skakali
konji, pastirji so leali okrog in vigali. Dale se je raz-
tezala rodovitna ravnica, vsa bogata, sona in pisana.
Tam, od koder smo prili, so se dvigali zeleni holmi, bele
vasice so se bliskale po njih, a za njimi so stali viji hri-
bi, obsijani od sonca v dolgem, prelepem vencu. Na tej
strani so bili manji holmci, polni vinogradov, vasic,
belih cerkvic in gradiev. Prelepo nedeljsko nebo se je
dvigalo nad zemljo in praznien, blagoslovljen mir je
leal nad vso pokrajino. Vasih smo sreavali ljudi.
Hrvatice so hitele v svojih belih narodnih noah, lepo iz-
vezenih na prsih in rokavih. Majhna punka je nesla v
rokah purana, ki je bil veji od nje. Uel je menda od
doma in se potepal po poljih. Sreali smo tri deke v
dolgih, irokih hlaah, v pisanih, rdee vezenih telovni-
kih z majhnimi, okroglimi klobuki na glavah. Eden se
je korajil in sliali smo ga, kako je vzdihoval: Jaz bi se
92
pa tepel danes! Ali bi se rad tepel Smejali smo se mu.

Najmanji je bil med njimi, iroki beli rokavi so mu frfo-
tali v vetru in bil je videti kakor bojevit petelinek.
Ustavili smo se pred gostilno, nekaj vozov je stalo e
tam, konji so vekali deteljo in odganjali z repom muhe.
V hii so peli dolgo zategnjeno ljudsko pesem, na pra-
gu v soncu je sedela kutrava punka; okrog nje so ho-
dile mlade raice.
Najuinali smo se in se vrnili.
Vladoa je drala bi in vajeti. Podila je rjavega Tarasa
in mu prigovarjala, naj tee. Pa se ni zmenil zanjo.
Mrak je padal na polja. Zadehtelo je stotero diav. Vsa
pokrajina je diala opojno kakor ena sama prelestna kita
cvetja. Fantje so peli po vaseh, prijeten, veeren veter je
zapihljal od hribov sem.
Jutri morava nazaj v Zagreb, sem rekla Vladoi, ko
sem ji popravljala odejo, ko je la po veerji spat.
Pretegnila se je leno po blazini. Trudna je bila in za-
spana.
Nikar e, je rekla in trepalnice so ji padale na oi.
Lepo je na deeli. e ostanimo!
Zakaj? sem vpraala.
Lepo je, je rekla tiho, skoro e v snu. In toliko pik
imajo tu, je zaepetala ter zaspala.
Drugi dan sva odli.
93
Deevalo je celo dopoldne ali, ko smo sedali na voz,

se je malo razvedrilo.
Za nami je sijalo sonce, pred nami pa so se dale doli
v ravnici kopiili velikanski sivi oblaki.
In naenkrat se je vgala prekrasna mavrica na viso-
kem nebu.
Prelepo se je bleala nad zelenimi holmi, nad pisa-
nim poljem in belimi vasicami.
Lepo je na deeli, je rekla Vlada.
94
Vladoka se moi
S porieva gospa, s katero ivi rodbina mojega moa

v dolgoletnem prijateljstvu, mi pravi neko: ud-
no se mi zdi, da nismo v sorodstvu. Radi se imamo res
bolj kakor sorodniki. Sploh pa imam jaz tri sinove in
prav imenitno bi bilo, e bi kateri od njih vzel vao Vla-
doko za eno, ko bo velika.
Pa bi bilo res imenitno, sem pritrdila s smehom.
Sporievi imajo tri sinove: dvajsetletnega, osem-
najstletnega in dvanajstletnega. Najmlaji se imenuje
tudi Vladimir in zanj je snubila Sporieva gospa nao
Vladoo. S tem Vladimirom je sploh velika historija. Ko
se je rodil, so stanovali Sporievi v ravno isti hii kakor
stari mojega moa. Moj mo je bil takrat petnajst let
star in je znal telovaditi, delati velike balone iz papirja,
izdelovati rakete in druge take skrivnostne in lepe rei.
Bil je edinec, a doli pri Sporievih je bilo otrok zadosti.
In radi so ga imeli, ker se je igral z njimi, ker jih je zaba-
val, nosil in metal po zraku in tudi nabil vse iz ljubez-
ni. Ko se je rodil Vladimir, bi bil moral biti kren po
nekem imenitnem stricu in botru za Matijo. Otrokom
pa to ni bilo ve in sklenili so e zdavnaj prej, da se bo
95
imenoval e bo fant Vladimir kot moj mo in

nikakor drugae. Mati in oe sta ugovarjala, da bo stric
ualjen, ali otroci so bili v veini in so zmagali. Vladimir
je postal imenjak mojega moa.
Ta Vladimir je zdaj enin nae Vladoe.
Gospa Sporieva je sama vpraala Vladoo o tej stva-
ri.
Sporievi otroci, ki so zdaj e vsi mnogo veji kakor
Vladoa, so jo povabili na obed. Kadar je Vladoa po-
vabljena k Sporievim na obed, je zelo dobre volje.
Sama se odpelje tja s tramvajem e takoj zjutraj. Tam
dobi vse punke, ki so ostale od deklet za spomin in so
shranjene v velikem voziku. Neteto blazin in pokrival
je tam, vsaka punka ima nekaj oblekic in, kadar se stva-
ri zamaejo, jih gospa Sporieva sama opere in zlika.
Vladoa ima pravico, igrati se z vsemi punkami in z
vsemi igraami, ki so pri hii. Fante sme izpraevati, ko-
likor hoe. Pripovedujejo ji povesti in vasih se ji grozo-
vito nalaejo, ker vse verjame. Pri obedu je vedno kaj
posebnega in gospod Vladoi na ast sam prinese jagod,
hruk in drugega sadja. Zelo gosposko ravnajo z njo,
Vladoi se to zdi lepo in vede se posebno spodobno.
Tudi gospa jo vzame vekrat v salon, posadi si jo na di-
van in se z njo pogovarja. Zadnji jo pa vpraa kar na-
ravnost: Slii, Vladoa, kaj ne bi vzela naega Vladimi-
ra za moa, ko bo velika?
96
Vladoa pogleda v tla, zardi kakor osemnajstletno

dekle in zaepeta srameljivo: O, zakaj pa ne? Suka-
la je predpasnik med prsti in ez nekaj asa pripomni-
la: Ko bo Vladimir doktor in ko bom jaz tako velika ka-
kor mama, potem se pa e lahko vzameva.
Sporieva gospa je v udu obsedela. Ni se nadejala,
da se Vladoa razume tudi na take stvari. No, dobro,
je rekla in ji dala roko, da ve, Vladoa, pri tem ostane.
Samo pridna mora biti. e ne bo pridna, te Vladimir
ne bo hotel.
Vladoa se je la igrat, kakor se ne bi bilo zgodilo ni
posebnega. Ali na stvar nikakor ni pozabila. S staro ma-
mo sta li nekaj dni potem na pokopalie obiskat grob
starega oeta. Babica se je jokala kakor vselej, tudi Vla-
doa je bila alostna. Zelo rada je imela starega oeta.
Ko je bil e iv, sta se igrala skupaj in jo je uil pesmice.
Prav dobro se ga spominja in ve vse, kaj je delal in govo-
ril. Da bi potolaila babico, pravi: Nikar se ne jokaj,
zdaj je na Vlado tata za vse, tudi zate.
Babica se je nasmehnila: On je samo va tata. Meni
je sin, ve.
Oh, pravi Vladoa, sinovi so majhni. Vsi sinovi ho-
dijo v olo, saj vidim drugje. Na Vlado je e doktor in,
e je lahko na tata, naj bo pa e tvoj.
Babica je skuala razjasniti Vladoki pojme o sorod-
stvu, pa je ni razumela.
97
Zdi se mi, da vendar ni tako, kakor pravi, je rekla.

Govoriva raje kaj drugega. Ali ve, koga bom jaz vze-
la, ko bom velika?
Koga? je vpraala babica in od zaudenosti pozabi-
la na svojo alost.
Sporievega Vladimira.
Tega? pravi babica in si misli, na, lepa je ta! Spom-
nila se je, kako jo je pred dvema letoma obiskala Spori-
eva gospa z Vladimirom. Tudi Vladoka je bila pri njej.
Pozdravi, pozdravi Vladimira, ji je rekla takrat. In
poljubi ga lepo, dolgo se nista videla! Vlada se je na-
kremila in rekla odlono, da nima navade poljublja-
ti. Potem sta se pogovarjali s Sporievo gospo, ko za-
pazita, da Vladoka klie Vladimira v drugo sobo. li sta
za njima. Vladoa se je postavila pred Vladimira in na-
brala obico. Na, e hoe, me lahko poljubi, je rek-
la. Kaj bi naju vsi gledali, kajne?
Babica in Vladoa sta se poasi vraali v mesto. Babi-
ca je e vedno kimala z glavo. Pogledala je Vladoko in
se zaudila, kako je e velika; e nekaj let, e kaknih
deset, dvanajst in Vladoka bo odraslo dekle. Spomni-
la se je, kako je bila majkena, ko jo je videla prvikrat.
Toliko, da je stalo na tleh! Spomnila se je tudi sina. Od-
rasel mo je danes, druino ima in vendar je bil neko
tako majken. Tako ivo se e spominja, kako ga je no-
sila na rokah, kako se je prvikrat zasmejal. ivljenje hiti,
98
hiti. Naenkrat bo minilo deset, dvanajst let in Vladoa

pojde z dolgimi krili po ulicah, mladi gospodje se ji bodo
odkrivali in nekega dne bo nevesta ... Sporiev Vla-
dimir je star dvanajst let, v tretjo olo pojde ... Vla-
doki je pet, pravzaprav zakaj ne?! Vse se lahko zgodi,
Vladimir je priden in prikupen deko, neko bo gotovo
poten in ugleden mo ... Tako misli babica.
Kaj pa tako moli? vpraa Vladoa. Ves as si
tiho. Kaj razmilja?
ivljenje je jako naglo, pravi babica, tega zdaj e
ne ve. Ali ko bo veja, bo videla, kako vse prihaja in
odhaja. Ve, Vladoa, Vlado, va tata, je bil tudi neko
majhen, v voziku je leal, tako je bil majhen.
Vladoa se zasmeje. Takrat e ni imel brk in brade,
kajne? Ravno tak je bil kakor drugi majhni otroci?
Ravno tak.
udno, pravi Vladoa in si ne more prav predstav-
ljati, kako je bilo vse to takrat.
Babica razmilja dalje. Kdaj je vpisala Vlada v olo?
Kakor veraj je to in glej, danes gre njegova herka ob
njeni strani, razgovarja se z njo, kakor se je razgovarjal
on. Ravno tod se je tolikrat sprehajala z njim, ko je bil
majhen. Sava se blei v ravnici za mestom. Vse je, ka-
kor je bilo, in vendar vse drugae. Babica pogleda Vla-
doki v oi; ravno take so, kakor jih je imel sin v teh le-
tih.
99
Zakaj si si pa izvolila ravno Sporievega Vladimi-

ra? praa Vladoo.
Tako. Ugaja mi. In Sporieva gospa me je sama
vpraala, e ga hoem.
In on, kaj je rekel on?
Ni. Ga nisva ni vpraali.
In e te ne bo maral?
Oh, zakaj me ne bi maral?! e vesel bo, pravi Vla-
doka in vre ogo v zrak. Padla je dale tam na sredo
travnika. Vladoka je tekla za njo po travi, babica pa je
postala na stezi in ivljenje se ji je zdelo udno. Ni ne
more rei. Vse se lahko zgodi na svetu. Veraj e je bila
mlada deklica, ki se je ogala na trati, danes pa je vdo-
va, lasje sive in vnukinja se igra pred njo.
Sonce je zahajalo, zardeilo se je mesto v dolini, od
gora sem je zapihal veter.
Domov, Vladoa! je rekla babica, jo prijela za roko
in poasi sta odli v mesto.
100
Dogodbice
Z adnji, ko je bil v Zagrebu vsesokolski zlet, nas je

obiskal star znanec in dober prijatelj. Pokazali smo
mu seveda tudi nao Vladoo. Rekel je, da je zelo zrasla
zadnjega pol leta, kar je ni videl. Takoj mi je poepetala
na uho: Povej mu, da sem la na zadnjem izletu tiri
ure pe, povej mu, da imam prstan (kupila sem ji ga na
sejmu za 8 krajcarjev) in povej mu, da sem imela tram-
vajsko karto, ki je stala tri goldinarje, kakor za velike lju-
di. Ta tramvajska karta me je takoj spravila v slabo
voljo. Ko sem jo la namre kupovat, sem mislila, da
velja tri krone, ali kar je napisano, je napisano, vzeti sem
jo morala in plaati est kron. Tudi sem si mislila, kaj bi
se pune bahalo po nepotrebnem, zato sem rekla na-
glas: Raji povej, draga moja, da si prila zadnji vsa za-
mazana domov, ker si sedla v novi beli obleki pri babi-
ci na vrtu v pehar z borovnicami, povej raji, kako ti je
bilo slabo, ko si se najedla zelenih epelj, ki sta jih s
sosedovim Pepetom nakradla na ne vem katerem vrtu,
povej raji, da te je tisti Pepe hvala bogu imenitno pre-
mikastil, ker si ga iz same objesti udarila! O, draga moja,
101
to so litanije, to, s tem se bahaj! In potem, vse si poza-

bila, eki ne zna ve, raunati ne zna, ni ne ve!
Vlada je zardela in zbeala na verando.
Zakaj jo tako poniuje? me je vpraal znanec.
O, e vem zakaj, sem rekla. Kaj naj pustim, da mi
zraste ez glavo?! Tam, kjer ni treba, tam ima e pamet,
drugje pa ne!
Eh, kaj bo otrok! jo je branil.
Da, da, otrok, kaken otrok! sem vzkliknila. Kaj mi
je naredila danes teden. li smo v park na sprehod in, ko
smo bili trudni, smo li na pristavo, si naroili rnega
kruha in kislega mleka ter sedeli pod smrekami zado-
voljni in dobre volje. Vlada je bila tisti dan prav pridna,
zato sem jo tudi pred vsemi hvalila. Pojedla je dve sko-
delici mleka in jaz sem ravno rekla, da je lepo, da je,
kakor se spodobi, in da je gotovo le zato tako zdrava
videti, ker je, kakor ljudje jedo. Dogodi se namre, da iz
same raztresenosti in igravosti pozabi na jed; vedno
moramo paziti, da poje zjutraj zajtrk in emljo. Vlada se
je zasmejala in moram rei, da se mi je od same mate-
rinske oabnosti zganilo srce. Oi se ji svetijo kakor dva
diamanta, lica are, drobni nosek stoji prav gosposko
sredi obrazka, elo je visoko in pametno, bradica je ljub-
ka in okrogla, res lep otrok. Nasmehnem se neimrno
in katera mati se ne bi? Vse, vse se rade malo pobahamo
s svojimi otroki. Ali moja neimrnost je bila takoj ka-
102
znovana. Malo pogledam pro v razgovoru in, ko se zo-

pet obrnem k Vladi kaj ugledam?! Z obema rokama
se frklja nesrena iplje v lica!
,Za bojo voljo, kaj pa pone! pravim ogoreno.
,ipljem se, pravi nedolno.
,Zakaj vendar? vpraam.
,Zato, da bom rdea!
,Zato, da bo ... Ne, ne, to je pa e preve! e bi bila
stara recimo sedemnajst let, bi lovek to e razumel, ali
ta oprostite! smrklja ima pet let in pol! Kar sapo mi
je vzelo.
Vlada pa je porabila priliko, skoro ualjeno skomigne
z ramo in pravi: ,Zakaj se pa jezi, mama? Kaj naj pa na-
redim? Vedno se jezi, kako sem zelena, no, pa sem si
mislila, malo se bom vipnila, pa bom rdea ... !
,Nikoli ve! Takoj obljubi, da nikoli ve!
Obljubila mi je konno, ude se, zakaj sem tako raz-
burjena.
Moj znanec se je smejal, jaz pa sem ga straila: No,
akaj, ko se oeni in bo imel otroke, se ne bo smejal!
Zakaj se ne bi? je rekel. Povej, ali bo kaj napisala
za to tevilko ,Domaega prijatelja o njej?
Bi e, pravim. Ali premalo gradiva imam. To je,
gradiva bi e bilo, samo teko se pie o tem.
Zakaj?
No, oprosti, ali spadajo na primer ui v literaturo?
103
Kakne ... ?!
Vladine.
No ve, e so Vladine, potem se tudi o njih lahko
pie, se zasmeje znanec. Verjemi, moji materi bi bilo
dolgas, e ne bi bilo ni o Vladoi v ,Prijatelju. Kar pii.
Kakna pa je pravzaprav ta zgodbica?
Pripovedovala sem mu, kako sem poslala Vladoo za
deset dni k prijateljici na kranjsko stran. Rekla sem ji, da
je nae dekle samostojnega miljenja, da se samo obu-
va, umiva in ee in da ne bo imela dosti dela z njo. Ska-
kati naj jo pusti, kolikor ji drago, in tudi na vasi naj se
igra z drugimi otroki, da se bo nauila slovensko govo-
riti in da postane demokratina. Ne bi namre rada, da
bi postala naa Vlada ena tistih mestnih cvetlic, ki misli-
jo, da morajo biti od kmekih ljudi vedno po dva met-
ra dale.
Prijateljica mi je pisala takoj prve dni, da so se vse
moje elje glede Vladoe spolnile, da pozna vse otroke
v vasi in da si je izvolila dva posebna prijatelja: enega
rnega in enega belega Franceljna, eden ima namre
rne, drugi rumene lase. Pisala mi je, da hodi z menar-
jevim fantom zvonit in da se vselej obesi na vrv, tako da
jo vzdigne visoko od tal, da zna ez plot plezati, raz lest-
vo skakati, vigati in druge take umetnosti. Tudi to mi
je bilo ve. Prosim vas, kakni so to otroci, ki ne znajo
takih stvari, kakni so otroci, ki nimajo nikoli razbitih
104
kolen, opraskanega nosu, kaknega trna za nohtom?!

Eh, strahopetci so, polizanci brez kosti in krvi. Otroci
morajo imeti korajo in vasih morajo biti malo pobiti,
opeeni in tako dalje.
ez deset dni smo prili po Vladoo. Najprej se mi je
pohvalila, da ji je dala prijateljica isto nov kos mila za
umivanje, povedala mi je, da je vsako jutro naredila
strano veliko pen, da ima ist vrat naj le pogledam,
da je napravila prijateljica zveer omlete, ki so bile na-
mazane s kompotom za ped debelo, da so na vasi otro-
ci jako kratkoasni, da jedo praii samo kuhano jed,
konji pa deteljo in oves, in e mnogo drugih zanimivih
stvari. Ko smo se poslovili, je vsem obljubovala, da jim
bo poslala razglednice.
Po poti je bila vedno z rokami v laseh, tako dolgo,
dokler se nisem spomnila in vpraala: Kaj ko bi ...
Oh, ne, pravi, to bi se poznalo.
Kljub temu sem e tisti veer pogrnila na stol bel pa-
pir, posadila malo na pruico in pregled je opraviil
mojo sumnjo sijajno. Vlada jih je tela, zdelo se ji je
imenitno, da jih ima toliko, in vselej je zagnala vik in
krik, kadar se je tevilo povealo ... Ni se jim poznalo,
ali jih je nalezla od ta belega ali od ta rnega Fran-
celjna ...
Odtlej sva imeli vsak dan zabavo. Vlada se je namre
pri tem poslu vedno imenitno kratkoasila in zelo ji je
105
bilo al, da je ta lov od dneva do dneva vse bolj pojemal

... Vasih je bila naravnost duhovita. Med tem smo ji
kupili nov klobuk. Ko ga je imela prvikrat na glavi in se
vrtela z njim pred ogledalom, mi je rekla: Mama, danes
bodo pa moje ui zelo elegantno pokrite ... Ko so ez
kakih deset dni popolnoma izumrle, je rekla ironino:
No, da, zdaj je vse na razstavi, pa so e moje ui odle
tja. Tiste dni so tukaj namre odprli lepo in zanimivo
gospodarsko razstavo, ki si jo je tudi Vlada ogledala.
Doma smo se ji smejali in ele potem, ko me je strano
osramotila, sem ji zagrozila, da bo morala kleati pet ur
skupaj, e e enkrat izpregovori to besedo.
la sem namre obiskat prijateljico. Tam je bila tudi
neka precej opravljiva dama, ki trdi, da taka enska, ki
pie, ni za ni. Rada sem jo draila, da znam kuhati, da
celo ivam, klobuke popravljam in delam druge take za-
slune stvari. Ali to je to damo, ki sama ne dela pod mi-
lim bogom ni, ki ima kuharico in sobarico, e bolj uje-
zilo in rekla je, da enska, posebno e je omoena in ima
otroke, ne sme za ni na svetu sukati peresa, pisati no-
vel, rtic ali celo lankov. Skoro sprli sva se takrat, poz-
neje pa nisva nikoli ve govorili o tem in, kadar me je
sreala, je je bila sama vljudnost. Prijela je Vladico za
roko, jo poboala, vpraala, e ji je oblekico mamica
naredila, jo pohvalila, da je pridkana, da je zrasla itd. O
106
ti, sladko dete! je vzdihovala. Povej no kaj novega,

mucika!
Vlada se je zasmejala, zatleskala z rokami in radost-
no zavpila: Oh, gospa, ne veste, kako je bilo to imenit-
no, imela sem straansko veliko ui stra-an-sko!
iroko je odprla oi, nagnila glavo vznak in e enkrat
ponovila: Na vsakem lasu je bila po ena, je rekla ma-
ma.
Samo pomislite! Oi omenjene dame so se zmago-
slavno zasvetile, ustnice so se kodoeljno in porogljivo
nasmehnile. Oh, ali je mogoe?! je prilo tenko in
zbadljivo iz njenih ust.
Prepriana sem, da je e tisti dan hitela raznaat to
novico, da je vsakomur povedala, kakna enska sem,
kakna mati: Da, njeno herko je mres skoro ugono-
bil, pomislite, ubogo dete! ...
Jaz bi bila Vladoo najraji nabila, pogledala sem jo
neizreeno hudo, ali spak ni niesar razumel in je spri-
dil poloaj e bolj: Prila je k meni, me poboala in rekla:
Ali, mama, nikar me tako hudo ne glej, jaz te imam v
resnici rada.
To me je streznilo in zasmejala sem se. Verjemite mi,
gospa, sem rekla dami, ki ne ljubi ensk, ki piejo, ver-
jemite mi, dobro je in koristno, da imajo otroci vsaj en-
krat v svojem ivljenju ui. Saj veste, jaz sem za enakost,
107
in bogme, tudi uivci so ljudje po boji podobi ustvar-

jeni.
Pripovedovala sem celo to dolgo povest naemu
znancu. Odli smo na verando, kjer smo gledali, kako
vzhaja jesenski mesec velik in krvav izza gozdia na
obzorju. Sanjava lu se je razlila po nebu in po zemlji, v
drevju je zaepetal veerni veter.
Kar napii to v ,Prijatelja, mi je rekel znanec, zato
se, dragi bralci, ne jezite name, ampak nanj, e vas dol-
goasim.
Mogoe se mi godi z vami, cenjeni bralci in drage
bralke moje, ravno tako, kakor se mi je z Vladoo ve-
raj zveer, ko sem jo vzela v gledalie.
V dramo jo vzemi, je rekel moj mo, h kakni bur-
ki, to ji bo ve.
Peljala jo bom k opereti, petje ji bo gotovo ugajalo.
In res sva li. Najprej je hotela vedeti, e je tisti gozd
na odru pravi gozd, e raste. Rekla sem, da je vse nasli-
kano, in to ji ni bilo ve. Potem sem ji povedala, da oni
mladi gospod z bricami ni gospod, ampak gospodina.
Kako pa naredi, da ji brke tako hitro zrastejo? me je
vpraala. Potem je rekla za prvega ljubimca, ki si domi-
lja, da je najlepi lovek na svetu, da je enska. Ne, mo-
ki je, pravim, saj vidi, da je obleen v moko oble-
ko in ima moki glas. Pa je vendar enska, je trdi-
la. Moki ni nikoli tako lep. Tudi je grdo, e je moki
108
tako lep! Potem se je zamislila in ez dolgo asa me je

vpraala: Povej, mama, ali so to pravi ljudje? Kaj ni to
vse narejeno? Jaz vem, da so stroji jako pametni. Po-
gledala sem potem igralce, ki so se v neki neumni ope-
reti vrteli na deskah sem in tja, zvijali se in smejali ne-
naravno in narejeno, in uvidela sama, da Vladoa ni mo-
gla biti navduena za te ponarejene ljudi. In e, ko sva
odhajali, je rekla: Ne vem, mama, ves as mislim, ali je
bilo lepo ali ne ... Morebiti je bilo pa vseeno vse nare-
jeno. Saj ve, kako so stroji pametni. Ali ve, kako je tisti
v kavarni zadnji govoril? Celo nemki je znal ...
109
Veerni sprehodi
L epo je zdaj tu gori pri nas. Po bregovih se spremi-

njajo barve, vedno veji razgled se iri naokrog, list-
je odpada in skozi gole, suhe veje vidi dale dol ez me-
sto po veliki savski dolini. Na nasprotnem hribcu se pri-
kazujejo hiice vedno bolj iz grmovja in drevja, ki jih je
poleti skoro popolnoma skrivalo. Po vrtovih je le e ne-
kaj dreves pokritih z listjem. Popoldne, kadar sije jesen-
sko sonce, se sveti Sava kakor srebrna nit v modri dalji,
v dolinici pod nami se zelene travniki, a njive med nji-
mi so puste in rjave. Vrtovi so goli, samo tam na sosedo-
vem vrtu stoji vinjevo drevo, pokrito z rdeim listjem,
tam na nasprotni strani sta dva kostanja rumena kakor
zlato. Kadar pada sonce dale za modrimi gorami v za-
ton, zatrepeta vse naokrog v udoviti lui, lica ljudi so
svetla in roasta, arei odsevi padajo od goreih obla-
kov na zahodu dol na zemljo po hiah in cestah. Vedno
mehkeje postajajo barve, neneje, bolj blede in, ko se
odmaknejo oblaki od gor, ostane na nebu le e iroka
rumena svetloba, a daljni modri vrhovi hribov so e
dolgo obrobljeni z ozkim rdeim trakom.
110
Takrat gremo z Vladoo na sprehod. Zdaj so popol-

dnevi kratki in, dokler je dan, je opravila vedno dovolj,
v mraku pa je zunaj lepo. Samo nekaj hi in e smo pred
mestom. Na nai strani je bregovito in, kolikor vie gre
po samotni beli cesti med netevilnimi vinogradi proti
gozdu, tem lepi razgled je naokrog. Na desno in levo se
odpirajo samotne doline in zdi se ti, da si kje dale na
deeli v lepem, mirnem in samotnem kraju. Vladoa
tee pred nama, midva z moem se pogovarjava, na
nebu se vigajo prve zvezde. Oblaki rnijo, svetloba hi-
tro ugaa, nebo se temni, vedno ve zvezd se priiga v
neizmernih viavah, vedno svetleje so, bolj zlate. Sto-
pamo e vedno dalje po beli cesti v mrak. Vselej, kadar
greva tako z moem po cesti za Vladoo, vselej se nama
zgane nekaj v srcih in vselej zane eden od naju isti raz-
govor.
Ali se ti ne zdi, da Vlada jako raste?
Gotovo, glej, kako ji je ta oblekica kratka.
Naenkrat bo velika kakor ti ali jaz, pripomni on ali
pripomnim jaz in zamisliva se v prihodnost.
In potem se spomniva Vlade, kako je bila smena in
draestna, ko se je uila hoditi od stola do stola.
Kakne debele roice je imela in nosek, smeen in
srkan.
Dolgo moliva. In potem poklieva Vladoo, on ali
jaz.
111
Vladoa trga roe ob cesti. V temi in v pusti jeseni, ko

sicer lovek niti podnevi ne najde ro, jih dobi Vladoa
ob cesti, v kaki grapi, na kakni pusti, posueni tratini.
Vselej prinese lep opek domov z vsakega sprehoda.
Kakno suho vejico odtrga, nekaj zelenih trav, kakno,
skromno zapoznelo obcestno cvetlico in vendar je o-
pek lep in ubran.
Vsa zadihana pride, roke so ji mokre in mrzle od ve-
erne rose, ali v pesti stiska svoje vejice.
Kaj je? vpraa.
In ji reem jaz ali pa moj mo: Ni ni, Vladoa, po-
ljubi me.
Vladoa stopi na prste in naju poljubi.
Z nama pojdi, pravim in potem gremo vsi trije da-
lje v hladni, temni in tihi veer.
Visoko na nebu se zaziblje zlata zvezda in zdrkne dol
v temo nad gorami. Zlat sled se zablei za trenutek na
rnem nebu in ugasne.
Zvezda se je utrgala, ree Vladoa.
Utrnila se je, jo popravim. Zvezde niso pribite niti
privezane. Velike so kakor zemlja in e veje.
In zaela sem ji pripovedovati o veliini in neizmer-
nosti tega arobnega zvezdnatega sveta nad nami. Mis-
lila sem, da temno sluti silo tega skrivnostnega, neiz-
mernega svetovja. e sem obmolknila, je rekla epeta-
jo: e pripoveduj! in pripovedovala sem ji neumor-
112
no dalje. ele ez dolgo asa me je prekinila z vpraa-

njem: In so zvezde e veje kakor jaz?!
Z moem sva se zasmejala.
Oh, ali si neumna! sem rekla, a moj mo je zago-
drnjal: In ti tudi, draga moja.
Skoro sem bila razaljena, potem pa sem se obrnila in
stekla nazaj po poti: Vlada, lovi me, pozno je e, do-
mov!
Doli pod nami malo v stran je lealo mesto. Tema je
bilo povsod, le lui so se svetile kakor bele piice na rni
tkanini. Nad glavnimi ulicami je stal v zraku bled, sve-
tel odsev, dale pred mestom sta se umikali dve rdei
oesi v temo, vasih so se vgale nad lokomotivo iskre
kakor vro, gore dih udne, skrivnostne poasti. Dolgo
sva tekli z Vlado po cesti, se smejali in draili z glasni-
mi klici. Ustavili sva se pred samotno vilo in akali na
mojega moa. Skozi okno se je videlo v prijazno sobo.
Velika svetilka je gorela nad mizo, na kateri so stali
kroniki, pripravljeni za veerjo. Ali nikogar ni bilo v
sobi. Dolgo sva akali, da bi kdo priel.
Lepo stanujejo, je rekla Vladoa.
Gotovo so mirni in sreni ljudje, glej, kako je soba
prijazna.
Vrata so se odprla in v sobo sta stopila star gospod in
belolasa gospa. Gospa je vodila za roko lepo, mlado de-
kle. Starca sta jo posadila medse. Gospa ji je pogladila
113
lase, gospod ji je potrkal na ramo, oba sta se ji smehljala

prijazno in dobrotljivo. Stara slukinja je prinesla veer-
jo in starca sta stregla deklici, kakor da je majhno dete
ali kakor da je bolna. Ali dekle ni bila videti bolna, nje-
na lica so bila cvetoa, cela njena prikazen je bila kakor
cvet mladosti, lepote in zdravja. Morala sem pomagati
Vladoi na plot, da bi bolje videla to prelepo deklico.
Dala bi ji vse svoje roe, je rekla Vladoa.
Jezili bi se, ko bi vedeli, da jih tako opazujeva, sem
se spomnila in hotela vzeti Vladoo dol s plota ter od-
stopiti.
Ni se ne bi jezili, saj jih ne gledava grdo, je od-
govorila Vladoa in se e trdneje oprijela za plot.
Takrat je priel moj mo za nama. Nikar ne glejta
noter, je dejal. Neprijetno bi jim bilo, e bi vaju opa-
zili.
In snel je Vladoo s plota.
Tako so nama ve vsi trije in ta deklica je prekras-
na. Ali jih pozna? sem vpraala.
Po pripovedovanju vem, kdo so, je rekel mo. Sta-
ri gospod in gospa sta zelo nesrena. tiri otroke sta
imela, tri sinove in to her. In vsem se je zmeala pamet,
tako okrog osemnajstega, dvajsetega leta. Dobro so se
uili vsi, pridni so bili, a kar naenkrat je zael najstareji
pobeati glavo, vse bolj zamiljen je bil, tih, ogibal se je
tovariev in ljudi. Potem so zdravniki prepovedali, da bi
114
hodil v olo. Poslali so ga dale v neko zdravilie, ali

bolezen je napredovala, namesto da bi se zboljala. Pri-
el je domov e bolj plaen in alosten. In nekega dne so
ga nali pod vlakom, vsega strtega in pomendranega.
Enako se je zaelo pri drugem bratu in pri tretjem. Samo
da so stari e bolj pazili na oba, da jih niso pustili niti
koraka samih. Herko, ki je bila takrat stara osem let, so
poslali k neki bogati daljni sorodnici v Dalmacijo, da bi
tam odrasla. Srednji sin je umrl doma v materinem na-
roju, kaki dve leti pozneje, a tretji je utonil pri kopanju.
Pravili so, da po svoji volji. Herka je bila zdrava do est-
najstega leta, vesela je bila in prikupna. A potem je pri-
lo tudi nadnjo. Stari so hodili z njo po svetu k slavnim
uenjakom, popotovali z njo po Italiji in li v Egipt, da
bi se razvedrila, a pamet ji je ugaala kakor svetilka, ka-
dar ji primanjkuje olja. Vedno je zamiljena v neke misli,
kdo ve kakne; gospod in gospa se bojita zanjo, stree-
ta ji, varujeta jo, a vendar o gospe pripovedujejo, da pre-
joka cele noi, boji se za her, da ne bi umrla nenadoma,
boji pa se tudi, da ne bi preivela starev in ostala sama
na svetu, odvisna od tujih ljudi. V druini je bila bolezen
in prilo je na otroke. Tako ivijo zdaj vsi trije v tej vili
pred mestom.
Vedno bolj smo se bliali mestu. Prva svetilka je sta-
la na ovinku in doli pod nami so se svetile kriem kra-
em dolge vrste razsvetljenih ulic.
115
Mislila sem na samotno vilo, na prijazno sobo, na sta-

rega gospoda, na sivolaso gospo in na lepo, cvetoo,
mlado deklico in udno me je zazeblo v srcu.
Poklicala sem Vladoo k sebi in jo vrsto drala za
roko. Nikdar se ne bojim, da bi mi zbolela in umrla, ta
veer pa me je prevzel uden, pritajen strah.
Stopila sem v prodajalnico, da kupim nekaj malega za
veerjo. Ko pridem ven, je stal moj mo sam pred vrati.
Poslal sem jo naprej domov z naroilom, naj prige
slukinja svetilko v sobi. Moram ti povedati, kaj sva se
pogovarjala, medtem ko si ti kupovala. Vladoa mi je
pravila nekaj o nekakih igraah, ki jih je videla pri svoji
prijateljici, o nekakni punki z zlatimi eveljki in o ta-
kih stvareh. Nisem niti poslual, kaj vse je pripovedova-
la, samo tako iz dolgega asa sem rekel: ,E, saj ni res, kaj
bo pripovedovala.
Ona pa se je potrkala po prsih: ,Prav po svoji dui ti
povem, da je res!
,Kaj bo tako govorila, sem dejal, ,premajhna si, pa
niti ne ve, kaj je to dua.
,O vem, kaj bi ne vedela.
,No, povej!
,To je tako, pravi Vladoa, ,kadar je lovek dober in
pameten, ima duo, drugae pa ne.
,Kako si to misli? jo vpraam zaudeno.
116
,Na primer, Vladoa pravi pri vsaki prilonosti na

primer ,e sem poredna, e ne ubogam in e kaj na-
redim, pa mi pravi mama: Vidi, kakna si, niti srca
nima niti due.
Nekaj toplega, prisrnega me je spreletelo. Tiho sem
se nasmejala in moje srce je bilo zopet veselo. Na no-
nem nebu so stale zvezde in naa okna so se posvetila iz
teme.
Vladoa je e doma, sem rekla in pohitela sva pro-
ti nai hii.
117
Manira, ola, bolezen in druge

zgodbe
Z Vladoo imam zdaj mnogo posla. Velika je e

as, da se naui manire. Kadar greva skupaj kam na
obisk, ji e pred vrati ponovim vse svoje dobre nauke:
Pozdravi, ko stopi v sobo. Ne sedi na divan, za otro-
ke so stoli. e nas pogoste s ajem in kolai, ne vzemi
najlepih in najvejih kokov; e ti ni kaj ve, moli.
Da ne bo zopet rekla, da je potica neslana ali da je mle-
ko prismojeno! To se doma lahko ree, drugod pa ne.
Sploh, dri jezik za zobmi. Ko si bila majhna, si lahko
govorila marsikaj brez zamere, zdaj hodi v olo, zdaj
mora e paziti na to, kaj zine. Vidi, gospa Dolfetova
se jezi nate in name, ker si ji rekla, da je videti kakor na-
a babica, a njej je ele dobrih trideset let. Ljudje so
obutljivi in zakaj bi jih lovek alil po nepotrebnem.
Tako jo pouujem, potem pozvoniva. Pri dobrih
znancih je prijetno. Jaz poiem gospo, Vladoa se drui
z otroki in etudi ni ravno vzor dobro vzgojene punke,
stvar ni natanna ali pri tujih, pri tistih, kjer se delajo
vizite v najlepi obleki in z najboljimi manirami,
pri takih je stvar drugana. Hvala bogu, v take vizite
118
greva z Vladoo samo nekajkrat na leto, mo se e

potuhne s kaknim izgovorom. Posade naju v salon in
vsi se neizmerno dolgoasimo na manj ali bolj moder-
nih foteljih. Pogovor je pust in prazen, Vladoa moli,
po mojem nasvetu, vztrajno in vdano. ez dolgo asa se
oglasi: Mama, jaz sem vse pretela. Gospa ima pet mi-
zic, dvaindvajset slik, sedem ur, pet svenikov in est
zrcal ... in ponosno pokae z roko okoli po salonu, ki
postane naenkrat smeen in neokusen kakor skladie
trgovca s pohitvom ...
O, vaa mala zna e teti, se nasmehne gospa pri-
siljeno ljubeznivo, misli pa si: Smrklja nespodobna, ne
sluha ne duha o oliki!
Vem, kaj si gospa misli, nerodno mi je in brez potre-
be zardim. Vladoa pa zaklie: O, zmotila sem se, ur je
osem!
Poslovim se, gospa naju spremi do vrat in na stopni-
cah zastonj pridigujem Vladoi, naj drugi ne teje, e je
nihe ne prosi. Gospa je vplivna stareja dama, za
nae drutvo je imela vedno dareljivo roko ali obut-
ljiva je neizmerno. Otrok ni imela in vem, pri prvi odbo-
rovi seji, pri kateri me ne bo, bo rekla z vanim glasom:
O, gospa Zofka je jako delavna, pametna je, le otrok ne
zna vzgajati! Ta njena mala je nesramna frklja, predrz-
na, da je strah!
119
In to ni res, resnino ne! Ni ne morem za to, e Vla-

doa zdaj neprenehoma teje, bere in pie, tako reko
ponoi in podnevi.
V olo hodi in esar koli se tam ui, vse se ji zdi ime-
nitno in vano. Zadnji jo je povabila neka deklica iz
sosedstva domov. Njeni stari imajo lepo vilo; vea je
pobarvana modro. Vladoa je la. Na verandi pred veo
so sedeli punkini stari, ali Vladoa jih ni pozdravila,
eprav ve, da se to spodobi. Vpraali so jo to in ono, ona
pa je molala. Vpraali so jo, kako ji je ime. Kredo mi
dajte, je dejala in ni prosim. e dober dan ni rek-
la.
Dali so ji kredo. la je v veo in napisala na steno z
velikimi abecedarskimi rkami: Vlada Jelovek, I. raz-
red.
Tako mi je ime, je rekla in potem je postala zgovor-
na, kar je sploh njena navadna lastnost.
Pozneje sem se tudi jaz seznanila z druino. Ko sem
jih obiskala, sem videla v vei Vladoine ake verje-
mite mi, ne v svoje veselje.
To je Vladoina vizitka, so mi rekli in popisali njen
prvi nastop v svoji hii. Doma sem jo potem poue-
vala, da se po stenah ne eka, posebno v tuji hii ne.
O, je dejala Vladoa, videla sem deke, ki so risali
moice na vojanico in e z ogljem.
120
Odkar hodi Vladoa v olo, se je jako spremenila. Sa-

mostojna je in samozavestna. Vasih pride k moji pisal-
ni mizi, pogleda, kaj piem, pa me pohvali: Oho, e
enajst strani! Danes smo pridni, mama. e mi delo ne
gre od rok, se namrgodi: Aha, danes ni ni! Potem se
nasloni na mizo in ogleduje moj rokopis.
Ti vse debelo pie in, e se zmoti, pa kar prekria.
V naih zvezkih ne smemo niesar kriati. Ali je to
teko, pisati za knjige in za asopise? ... Kar zmiljuje
se, kajne? No, ko bom jaz velika, bom pisala e ve
kot ti. Jaz si lahko zmislim. Kar oi zaprem, pa si kaj
zmislim.
O, pravim jaz. Zmisli si pa res imenitno, kadar si
v sili. Lagati zna, da je sramota! To je nekaj isto dru-
gega. Tega ti ne bodo tiskali.
Pa se noem zlagati, mama. Vasih me kaj vpraa,
pa se mi usta zlaejo. Kar tako. Samo se naredi.
Da, in potem lae po pet dni skupaj, pravim. Ko-
likokrat si e kleala, pa ni ne pomaga.
O, ali sem se ti danes e kaj zlagala?! vpraa raza-
ljeno. Niti za piico ne.
No, no, do noi bo e kaj prilo. Ampak to ti povem,
da bo hudo, e se tega ne odvadi. Laganje je nekaj
strano zaniljivega zaniljivega, razume?!
Ta beseda ji ne ugaja, vse laglje prenese, ali e ji
pravim, da jo zaniujem, ji gre to do ivega.
121
Ti, mama, me vpraa naenkrat, ali je tata bolj

uen, kot si ti?
Precej bolj, pravim jaz. On je doktor.
Doktorji so jako ueni?
Kakor se vzame.
Teta Zdenka je zdaj tudi doktorica?
Da, ona je zdaj tudi doktorica. Ali ona je drugaen
doktor, kakor je na tata.
Zakaj?
Tako. Ona je doktorica za ole, tata je pa doktor za
bolnike. Ona ui.
Jaz bi bila raji doktorica za bolnike.
e bo dvajset let hodila v olo in se uila, pa mor-
da bo.
Dolgo je to, meni Vladoa.
Dolgo.
Potem bi imela toplomer in bel predpasnik z rokavi.
Meni se zdi, da je jako imenitno, e je lovek uen.
Imenitno je.
Zdaj grem v kuhinjo. Kavo bom zmlela, si zmisli in
odhiti.
ez nekaj trenutkov se pokae njena glava zopet med
vrati: Barica lupi krompir. Ali lahko pomagam?
Pomagaj!
Ali lahko enega pojem?
Pojej! Vrata se zapro in jaz imam mir.
122
Toplo mi je v dui in prijetno. Ljudje boji, Vladoo

imam zelo rada, zelo! Niti vedela nisem, da jo imam
tako jako rada, ali februarja meseca je bila bolna in od
takrat vem, da bi bila velika nesrea zame, e bi jo izgu-
bila. Imela je nevarno pljunico, cel mesec je leala in
deset dni ji je bilo zelo hudo. Takrat, ko je bila bolna,
nisem nikdar mislila, da bi mogla umreti, in ni se nisem
bala. Leala je, lieca je imela rdea in oke svetle od
vroice. Vekrat se ji je bledlo, vpraevala me je, e sem
naredila nalogo, e vidim tike na stropu in e se res
vozimo po morju, ko se vse tako ziblje in ko nekaj tako
umi. Morje umi, mama, morje umi, je govorila.
Slii, kako pojo:
Barica po morju plava,

drevesa se priklanjajo.
Glasek ji je ohripel, zajokala je. Pritisnila je roko na
prsi in rekla:
Tukaj me boli, vidi. Kje je tata? Reci, naj mi da pra-
vo medicino, pravo!
Tata je bil v bolninici. Ali opoldne je priel domov in
sedel celo popoldne pri Vladoi, tudi ponoi je on ul pri
njej.
Stara mama je hodila vsak dan k nam in jokala pred
Vladiino sobo: Ubogi otrok! Kaj bo, kaj bo?!
123
Moj mo se je dral trdo. Ni ni takega, samo paziti

moramo. Nikar mi je ne razburjajte! e bo jokala, ma-
ma, ne sme noter.
Babica si je obrisala oi, nategnila obraz na smeh,
potem je celo dopoldne sedela pri Vladoi in ji pripove-
dovala o zajkih, o mladih makicah in o kokoji drui-
ni, kjer so imeli petnajst pik. Sproti si je izmiljevala
vedno nove povesti. Vladoa je mirno leala in poslu-
ala. Posluati je smela, samo govoriti ni smela ni. Vsa-
ko uro smo jo ez prsi in plea na novo zamotali v hlad-
ne ovitke, dobivala je zdravila, jesti pa ni drugega ko
mleko, malo sadnega soka, nekaj lic aja ali vina.
Ne vem, kako je bilo to, ali prav ni se nisem bala za-
njo. Kar ni nisem mislila, da bi mogla umreti. Lepo se
mi je zdelo, da je tako potrpeljiva in posluna. Karkoli
je tata rekel, vse je do piice ubogala. Kadar smo ji me-
njavali mrzle ovitke, je vasih toila, da jo muimo; naj
jo pustimo pri miru, da jo strano boli glava.
Moramo, sem dejala, saj si sliala, da je rekel tata,
da moramo.
In koj je bila tiho, ni ni toila. Pozneje je sama zah-
tevala. Mama, ura bije, previj me!
Vasih zveer me je zaskrbelo v srcu, vpraala sem
moa: Povej po pravici, ali je nevarno!
Kakor se vzame, je odgovarjal. Paziti moramo, to
je edino. Ali bati se ti ni treba ni.
124
In zopet sem bila mirna, strah je izginil iz srca.

ele potem, ko je Vladoa popolnoma ozdravela, mi
je povedal, da je bila nevarnost veja, kakor je priznal
meni in svoji materi. Neko no sem mislil e kar za go-
tovo, da bo umrla.
In niti poklical me nisi?! Pustil si, da sem spala v svoji
sobi.
Bolje je bilo tako. Jokala bi bila, vsa bi bila razburje-
na; e bi te bil prebudil, bi bila razburjala mene in malo,
ti pa ve, da je mir za bolnika prva in najvaneja stvar.
In udno, zdaj ele, ko je Vladoa popolnoma zdrava,
ko e zopet hodi mesec dni v olo, zdaj moram vsak as
misliti, kako bi bilo zdaj strano in alostno, e bi nam
bila umrla. Kako tiho in mrtvo je vse, ko je v oli!
Nikoli ve ne bi sedela v moji sobi na svojem malem
stolku, nikoli ve me ne bi motila s svojimi vpraanji, ki
se nanje vasih toliko jezim, ki pa bi jih potem tako
bridko, bridko pogreala! Mama, ali se ,nebo skupaj
pie? ,Vodomet, to je ena beseda, ne? Dvanajst etr-
tin, to so tri cele, ne? Trikrat tri in dve je enajst, ne?
Oh, kako je vasih sitna!
Zadnji je videla podobo Neaplja z Vezuvom. Zakaj
je ta dim tu? je vpraala.
To je Vezuv, gora, ki bljuje ogenj.
Od kod pa?
125
Iz zemlje. Strano globoko v zemlji doli pod nami je

vse goree, a nekaj hribov je takih, da imajo velikansko,
dolgo, dolgo luknjo in iz te luknje vigajo plameni.
Pa zakaj so skopali to luknjo?
Nihe je ni izkopal, sama se je naredila.
Zakaj se je naredila? vprauje dalje in vidim ji na
nosu, da bo temu vpraanju sledilo e najmanj deset dru
gih.
Zdaj ne utegnem, pravim. Saj vidi, da piem. K
tatu pojdi, ti bo on povedal.
Vladoa gre k tatu, vprauje, vprauje, dokler tudi nje-
ga ne zapusti potrpeljivost. Iz abecednika se ui, ji
pravi. Da bo znala lepo in gladko brati vse knjige. Tam
je vse napisano o zemlji in o Vezuvu in o morju, vse, kar
hoe vedeti.
Vladoa pride zopet v mojo sobo z abecednikom v
roki. Odpre in bere. Zdaj so pri velikem D.
Danica je ensko ime. Deek je priden. Dete je mar-
ljivo. Drava je reka, bere poasi in vano.
Ali e zopet stoji pri meni: Kje je Drava? sprauje.
Na tajerskem, se obregnem, nejevoljna, da nimam
kar ni miru pred njo.
In kje je tajersko?
Oh, prosim te, mir mi daj e enkrat! Uiteljica ti bo
pokazala Dravo v oli na zemljevidu, e jo vpraa, in
126
tajersko tudi. Jaz nimam zemljevida doma. Igrat se poj-

di na dvorie!
Vladoa poie ogo pa se gre na dvorie igrat. e je
ne bo vrgla ez plot, bo pol ure mir.
Zadnji sem jo poslala z nekim pismom k staremu go-
spodu, ki ima otroke prav rad. Prila je domov zelo po-
nosna in zadovoljna.
Rekel mi je, naj sedem. Vpraal me je, e hodim v
olo. Sem rekla, da hodim,. Vpraal je, kaj dela. Sem
rekla, da iva meni bel predpasnik za v olo. Je rekel, da
se priporoa. In potem mi je dal krono. Vidi jo, isto
nova je, mi jo kae s posebnim ponosom.
Zakaj si jo vzela?
No, e mi jo je pa dal!
Vseeno. Rekla bi bila hvala lepa!
Saj sem rekla.
Ali krone ne bi bila smela vtakniti v ep, ampak po-
loiti bi mu jo bila morala nazaj na mizo. Tako se spo-
dobi, jo uim.
Ampak, mama, v svojem hranilniku nimam e no-
bene krone! se brani in jaz molim.
Sosedov Viktor ima mladega peska. Trideset krajcar-
jev je dal zanj. rn je in bel gobek ima, pripoveduje
Vladoa. Viktorjeva mama je rekla, da ne mara take
krote pri hii, ali Viktor je prosil svojega tata in on je
rekel, naj ga ima. Samo v sobe ne sme nikoli. Pesek se
127
imenuje ,Repek. To si je Viktor izmislil. Viktor je rekel,

da mi ga bo vasih posodil, kadar pojdem na sprehod.
Ali na tramvaj ne smem z njim. Rekla sem Viktorju, da
bom dala pesku rdeo pentljo na vrat. To bo lepo. In kaj-
ne, saj imam dosti pentelj, lahko jo dam. Tisto bom dala,
ki sem jo imela veraj v laseh.
Mama, jaz bi tudi rada imela takega peska ali pa
makico ali pa grlico. Rondova Zlata ima grlico.
e bo pridna, ti bom kupila na Reki dva kitajska
ptika. Kitajski ptiki so strano majhni, pojo sicer ni,
a lepi so kakor pisane, svilene kepice. Tako majhni so,
glej.
In ji hitro nariem dva ptika na papir.
Kdaj pojde na Reko?
ez tri mesece.
In ne bo pozabila?
Ne bom.
Vladoa odide.
Stoji pred sosedovo hio in krii na ves glas: Viktorr
Viktor! Jaz bom dobila kitajske ptike, kitajske ptike!
Na celem Hrvakem ni takih ptikov!
Otroci ...
128
Punka
V sak veer prihaja ve raznaalk asnikov v nao

hio. Tudi deki prihajajo z dnevniki. Pri uprav-
nitvu tega dnevnika imajo same deklice, pri drugem
zopet same deke. Mi v hii jih poznamo e po koraku
in po tem, kako zvonijo in kako zapirajo vrata. Tudi svo-
je miljence imamo med njimi in to ne glede na politi-
no barvo lista, ki ga zastopajo.
Posebno dve sestri imamo jako radi. Obe nosita isti
asnik. Ena po eni, druga po drugi strani ulice. Tista, ki
prej opravi svoje delo, aka pri nas na sestro. Obe sta
majhni. A posebno manja, sedemletna, je tako nizka in
drobna kakor porcelanasta punka iz prodajalnice. Cela
ulica ji je zato vzdela pridevek punka. Njena stareja
sestra, ki ji tudi ni ve kakor deset, dvanajst let, pazi zelo
skrbno na punko, zavija jo v ruto, kadar je veter, na-
ravnava ji obleko in lase in jo dri materinsko za roko,
kadar se vraata z dela domov. Punka hodi s sestro
tudi kakor neke vrste straa. Kadar je e temno ali de-
evno, hodita obe skupaj po hiah, da se jima ne bi kaj
zgodilo. Za eno samo bi bilo lahko nevarno, tako pa pa-
zita druga na drugo. Punka ima zlate, kodraste las-
129
ke, njena sestra pa krasne, bogate in goste rne kite; nosi

jih ovite okoli glave kakor venec; tako so debele, da se
zdi glavica preibka za to lepo breme. Vselej, kadar kdo
punko kaj vpraa, odgovarja sestra namesto nje.
Punka se stiska k njej kakor majhno pie. Obema se
vedno jako mudi. Vedno teeta, a ker sta obe tako majh-
ni in drobni, druga k drugi stisnjeni, sta zelo ljubki in
skoro nekako draestno smeni. Kdor ju srea, vsakdo
jima ree nekaj ljubeznivih besed.
Neki dan je prinesla punka kakor navadno aso-
pis pa aka na sestro. V kuhinji sedi in je pol emlje, ki
ji jo je dala od svoje malice naa mala. Barica posprav-
lja kuhinjo. Jaz grem po nakljuju po hodniku pa sliim
skozi odprta vrata pogovor. Punka nekaj pripovedu-
je; in to je nekaj tako nenavadnega, da punka govo-
ri, da nehote obstojim in prisluhnem.
In kdaj je umrl va oe? vpraa Barica. Moj bog, zdi
se mi, da ni ni in nikogar na svetu, za kar in kogar bi
naa Barica ne spraevala. Peter in Pavel, njej je vseeno,
ona sprauje, sprauje in ti mora odgovarjati.
Pred dvema letoma, odgovori punka.
A je bil dober?
Jako dober.
In kaj je bil?
Delal je v tovarni.
Je pil?
130
Ni.
Ali je bil dolgo bolan?
Dolgo.
Koliko vas je ostalo?
Tri punke.
Ti si najmanja, kajne?
O ne. Zorka je e manja, ta je ele tri leta stara.
In kako ivite? S im vas mama redi?
Mama hodi v tovarno in tudi sestra nekaj zaslui pri
listih. Drugo jesen bodo tudi meni kaj dali. Takrat bom
jaz sama nosila asnike po nai ulici, sestra pa drugje,
pripoveduje punka vano.
A kdo pazi na malo?
Malo jaz, malo sestra. A zdaj, ko hodim jaz v olo, je
sama. Lahko je e sama, velika je.
In kdo kuha?
Vse kuhamo. Mama, sestra ali pa jaz.
Oh, kaj, ti si e premajhna, kaj bi kuhala, e v lonec
ne vidi.
O, pokleknem na stol pa vidim, e vre ali ne.
Ali je vaa mama e lepa in mlada?
O, da, jako je e lepa. Vsi to pravijo.
In zakaj se e enkrat ne omoi? vpraa Barica.
O, lahko bi se, pravi punka, samo e bi hote-
la. Ampak nas ima preve rada, pravi. Oim bi nas e te-
131
pel, tega pa mama noe. Jako je dobra, zelo nas ima

rada.
Ali ni nikoli huda?
Nikoli. Me smo pridne in jo ubogamo. Vemo, da ima
velike skrbi za stanovanje, za drva in obleko. Teko ji je
zdaj, ko smo e majhne. In tako drago je vse. Ali ko bo-
mo velike, bo isto drugae. Lepo bo, zasluile bomo
dosti vse tri, pa bomo ivele brez skrbi.
Punkin glas je bil resen in preprievalen.
Vstopim v kuhinjo in skoro ne morem verjeti, da go-
vore ta sladka otroka usta take resne stvari. Tako majh-
na se mi zdi punka, ko sedi tako na stolu; noice ji
visijo visoko nad podom, a roke tii v epu. Vsa se je
nekako stisnila vase kakor moker vrabek.
Kaj delate zveer? vpraam.
Pri mizi sedimo vse. Mama iva. Sestra se igra z Zor-
ko, jaz pa pojem. Potem smo zaspane, pa gremo spat.
Zorka spi pri mami, jaz pa s sestro.
No, potem vam je prav lepo.
O, e, da, isto lepo.
Kdaj pa vstajate?
Jako zgodaj. Mama mora skuhati kavo, potem nas
umije in poee pa hiti v tovarno. Tudi sestro mora po-
esati, eprav je e tako velika. Sestra ima jako dolge
lase, ne more se sama.
132
V tem je prila sestra ponjo. Punka je takoj umolk-

nila.
Zakaj pa vedno tako moli, kadar je sestra poleg?
vpraa Barica.
Punka moli. Naenkrat je postala tista stara plana
in tiha punka, kakrno vsi poznamo.
No, reci! ji prigovarjam. Zakaj se boji sestre?
Stareje dekletce se nasmehne. O, saj se me ni ne
boji. Ali nikdar ne govori mnogo. No, pa odgovori, e te
vpraajo, prigovarja sestrici, spodobi se to.
Pa zakaj bi pripovedovala, e je sestra zraven. Ona je
pametneja, kakor sem jaz, meni punka, da se vsi
zasmejimo.
Hiteti morava, kasno je e, se spomni stareja.
Mama je gotovo e doma, pa bi bila v skrbeh, e bi
naju ne bilo tako dolgo.
Odli sta in tisti veer sem e pozno v no mislila na
to malo druinico, na to poteno in, kakor trdi pun-
ka, lepo delavsko eno in na njena tri dekletca. Toplo
sem mislila nanje, predstavljala sem si, kako sedijo pri
mizi in kako spijo v tesni, nizki sobici v mirnem, globo-
kem snu. Zorka pri materi, a punka pri svoji stareji,
pametni sestri. In elela sem jim iz vsega srca mnogo
sree in vse ono dobro, kar elimo tistim, ki so nam dra-
gi in mili.
133
Spomladi dobimo fantka
P opoldne sem bila nekoliko utrujena pa sem legla na

otomano. Zaspala sem in, ko sem se zbudila, mi je
bilo toplo in veselo. utila sem, da imam zardela lica in
da se mi mladostno in ivo svetijo oi.
Pri pisalni mizi je sedela Vlada in pisala olsko nalo-
go. Zdela se mi je nenavadno velika in krepka. Vesela
sem bila, da sem jo dala v olo, eprav ji e ni bilo est
let. Obrnila se je k meni.
Mama, samo e pol vrstice pa bom konala. Danes
moj svinnik zelo lepo pie, uiteljica mi bo gotovo spet
dala enko. Zadnji mi je dal tata pet krajcarjev. Kaj mis-
li, ali mi jih bo jutri, ko dobim enko, spet dal? Rada bi
si kupila rde ozek trak za v lase.
Morda jih bo dal, odgovorim. Jaz pa ti dam kraj-
car, ji obljubim, ker nisem tako radodarna kot moj
mo.
Zanj si kupim barvanko, pravi Vlada. Kako si spa-
la? me vpraa prijateljsko.
Dobro. e tega ne vem, kdaj si prila iz ole. Nisem
te sliala, ko si prila.
134
Oh, prav tiho sem la. V kuhinji sem spila mleko, ko

pa sem videla, da spi, sem tiho sedla k mizi. Sem e na-
pisala vse vrstice. Kaj ti danes ne bo ni pisala? je
vpraala in se obrnila, da bi dokonala vrstico. Njen
kratki repek z veliko belo pentljo se je enakomerno zi-
bal sem in tja.
Nenadoma sem se domislila: Ali naj ji povem ali ne?
Seveda, sama me e ni vpraala, ali bila sem vajena,
da sem ji, e je le bilo mogoe, vse povedala. Vedela je,
kdaj sem brez denarja, in tudi moj mo ji je vsak veer
povedal, kaj je ez dan delal.
Zakaj bi ji ne povedala?
Posluaj, Vlada, e si e konala, pridi k meni.
Zlezla je s svojega irokega stola in sedla k meni na
otomano.
Kaj pravi k temu? Spomladi dobimo fantka, ji
reem.
iroko je razprla svoje modre oi, se zasmejala in
tlesknila z rokami.
Taknega majhnega v koarici? je vpraala.
Taknega, pravim. Sprva se bo veliko jokal, ko pa
bo veji, bo hodila z njim na sprehod.
Od kod ga bo pa dobila?
Zrasel bo v meni.
Zelo se je zaudila: Kako pa?
Tako, kot zrastejo jabolka na drevesu.
135
Pogledala me je z zanimanjem in obudovanjem. Ne-

kako spotljivo je poloila roke na moje prsi in vpraala:
Kaj ga ima tukaj?
Oh, ne, otrok, ravno tako kot z jabolki na drevesu pa
le ni. V telesu raste, ve, in, ko bo dovolj velik, se bo ro-
dil. Vsi ljudje pridejo tako na svet, tudi ti si tako prila.
To je huda stvar. Zelo boli, vsaka mati se joe, preden se
otrok rodi. Lahko tudi umre.
Zresnila se je in resno stisnila obrvi.
Bo leala v postelji?
Da, leala bom kaknih tirinajst dni. Ni drugega
ne bom mogla jesti kakor mleko in kompot.
Pazila bom na fantka, pravi Vlada. Tako dolgo, do-
kler ne vstane. Mi bo dala za to malo kompota?
Seveda bom.
Vse ti bom prinesla, kar bo potrebovala. Tudi zdra-
vila iz lekarne. To znam prav tako dobro kot Barica. Tata
bo napisal recept, jaz pa ti bom prinesla prake ali kap-
ljice. Ne bo ti treba prav dolgo leati, ko imamo zdrav-
nika doma.
Zunaj je prilo. Bila je pozna jesen in nebo se je e
pripravljalo na sneg.
Se lahko stisnem k tebi? Ti to ne bo kodovalo?
Rekla sem ji, da se lahko stisne, kolikor hoe, in v ne-
nadni radosti sva se smejali, se od srca poljubljali in si
pripovedovali, kako bo spomladi lepo.
136
Posluaj, pravi Vlada. Tatku pa nikar niesar ne

povej. Kako se bo udil! Rada sem ji obljubila. Vem, da
zna skrivati svoje skrivnosti najve takole tirinajst dni.
Kaj pa babica? Tej pa povemo, kajne? Dala ti bo
kompotov, ko ima ti le majhno zalogo, je svetovala
Vlada.
Sporazumeli sva se torej, da babici poveva, e zaradi
kuhanega sadja in malinovca, da bo vedela, da bo mo-
rala spomladi rtvovati vse svoje kozarce vkuhanega
sadja.
Pa eprav dvajset naenkrat, meni Vlada vneto.
Babica se nas vasih spomni s kozarcem vkuhanega
sadja, ali vselej ga je samo toliko, da zbudi v loveku po-
elenje, ni ve. Ampak spomladi se bova z Vlado najed-
li kompotov!
Kaj bi ne mogla kar precej dobiti fantka? Na pomlad
bo treba e dolgo akati.
To res ni prijetno, ampak kaj naj storim; saj vendar
ve, da tudi jabolka in hruke ne zrastejo v enem ted-
nu.
Prisedla je blie. e enkrat mi je poloila roice na
prsi. Zakaj pa imajo to velike enske, majhne pa ne?
Prsi dobe odrasle enske, ve, v njih je mleko za
otroke. Ko pridejo otroci na svet, ne morejo jesti kruha,
mesa ali kaj podobnega, zato je narava tako uredila, da
137
poloi mati otroka k prsim, od koder pricurlja mleko kot

iz majhnega studenka.
Vlada se je lepo in zaudeno smehljala. Naglo me je
poljubila, odmaknila glavico in se zagledala vame z ve-
selimi, malce ginjenimi omi, ki je iz njih gledala vame
njena preprosta, majhna, domiljije polna duica.
Oh, mama, kako si mi ve! Kako si lepa! je vzklik-
nila in me poljubljala s smeno opreznostjo.
Najino veselo razpoloenje je doseglo vrhunec s pes-
mijo o materi, ki e sedem let v grobu lei. Peli sva, da
so se tresla okna. e res, pesmica je otona, ampak Vla-
da jo poje, kadar je vesela, zato naju ni to ni motilo.
Drugi dan je bila Vlada na kosilu pri babici.
Kadar ima popoldne olo, hodi na kosilo k babici, ker
ji je do nje blie kot domov. Pri kosilu se je delala na vso
mo vano. Ko je pojedla koek torte ki jo babica
vselej nala zanjo kupi kljub mojim pronjam in prepo-
vedim, naj je ne razvaja je zaela:
Spomladi dobimo fantka.
Babica je to seveda e vedela, toda zaudila se je, da
ve tudi Vlada.
Da, spomladi. To je zelo nevarno. Mama bo leala.
Jedla bo lahko samo kompot. Dala ga bo tudi meni. Lah-
ko ji da svoje kompote, da ji jih ne bo treba kupovati.
V slaiarni so zelo dragi. Morda bi ji lahko naredila
tudi mandeljnovo mleko, kakrno si delala zame, ko
138
sem bila zadnjikrat bolna. Dobro je. In med. Tudi tega

bo lahko jedla. Juhe noe. Zelo nevarno je, mama pra-
vi, da se lahko tudi umre. Ampak jaz mislim, da ne bo
tako hudo, saj je mama tako velika in mona. Nobena v
nai oli nima tako velike mame kot jaz.
Stopila je h kuhinjski omari. Vselej je v njej kaj zanjo:
jabolka, orehi ali dateljni.
Vzamem ga v olo, se je odloila in stlaila jabolko
v torbo.
Potem je sedla k babici na otomano.
Babici je pred letom dni umrl dedek in neprestano
toi, kako ji je hudo.
Vlada se je zamislila in naglo rekla:
Ve kaj, babica, tudi ti bi morala imeti kaknega
otroka. Tako si sama, jaz pa ne morem biti vedno pri
tebi. Biti moram doma in v oli. e bi imela otroka, bi ti
bilo lepo.
Babica se je od srca zasmejala, toda v njenem smehu
se je vendarle skrival drobec alosti.
Z mano je e pri kraju, dekletce. Stara sem e, ne
morem ve imeti otrok. Vidi tistole staro breskev v na-
em vrtu; vsako leto ozeleni, nima pa ne cvetja ne sadu.
Lani si neprestano spraevala, kakne cvete ima, bele ali
rdee, pa se ni ve razcvetela.
139
Zdaj ivamo vse tri. Jaz, babica in Vlada. Tudi ona nama
namre pomaga. Prinesla je svojo veliko punko in po-
skua na njej vsako zaito srajko.
Kadar grem kupovat ipke in podobne drobnjarije,
gre z mano in mi svetuje, kaj bi se najlepe podalo, in
pripoveduje, kaj ji je najbolj ve.
Vse to nama prinaa veliko veselja in vsak dan imava
dolge pogovore. Veseliva se, da bo priel fantek spo-
mladi, ko bodo cveteli kostanji.
Dali ga bova na vrt pod drevo, kjer bo gledal velike
zelene liste, ki bodo trepetali v istem pomladnem zra-
ku. Fantek bo priden. Vlada meni, da niti ne bo mogel
jokati, veseli se, da mu bo nosila bele vijolice, ve, kje
cveto. Kadar pa bo hudo krial, mu bo za svoj denar
ima ga e ve kot eno krono kupila zvonek in ga pri-
vezala nad njegov voziek. Voziek naj bi bil svetlo-
moder. Tatek ji je obljubil, da jo vzame s sabo, ko ga poj-
de kupovat.
Z menoj je Vlada zelo ljubezniva, zakaj babica ji je
rekla, da me ne sme jeziti, da mora biti dobra in pridna.
Kadar se vrnem s sprehoda, precej stee in mi prine-
se copate in vprauje, e sem ejna, sploh je uteleena
pozornost. Dvakrat mi je e kupila kavine sladkorke,
ker ve, da jih rada jem. Zase ne kupuje sladkorkov, za
to njen kapital ni dovolj velik.
Raje kot prej mi zaupa svoje skrivnosti.
140
Vidi, mi je rekla, kolikokrat sem razmiljala, kako

pridejo otroci na svet. Mislila sem, da je nekje velika
trgovina, kjer lahko kupi otroke kot ptike, ali da je ne-
kje trg, kjer jih prodajajo kot ovce. Mislila sem, da jih
morda celo kje razstavljajo, kakor so lani razstavljali
zajke, golobe in kokoi, in da gresta tatek in mamica,
kadar hoeta imeti otroka, tja in si ga izbereta.
Povedala mi je vse to zelo resno in e na misel mi ni
prilo, da bi se smejala.
Nekega dne popoldne sem pospravila s ivalnega
stroja vse srajke in epice. Vlada mi je pomagala.
Kaj pa, e ne bo fantek, ampak punka? sem vpra-
ala.
Prava re, e bo punka! Samo rne lase naj ima ka-
kor ti. Jaz sem po tatku, ona pa mora biti po tebi. Fan-
tek ali punka samo da bo rn!
Tako je razsodila Vlada. In zdi se mi, da bi bilo to isto
pravino.
141
Pikica
N i se rodil fantek, ampak se je rodila punka. To je

nekaj milega, prisrnega in sonnega. Naa srei-
ca je, jasna, prijazna kakor zvezdica. Pravzaprav se ime-
nuje Maa Maica ali ker je tako dobra in ljubezni-
va, smo ji vzdeli neteto veselih imen.
Vsi jo imamo nepopisno radi.
Zjutraj ob petih ali ob estih se prebudi. In ni ne
joka, eprav e ni niti tiri mesece stara. Prebudi se zelo
dobre volje, poigra se z roicami, pogleda z oki naokoli,
vidi, da je e dan, opazuje nekaj asa svetlo senco, ki
pada skozi odprto okno na steno njej nasproti, ali ker je
vse tiho, se oglasi.
Gin, gin! pravi zadovoljno.
Njena mamica se na ta klic takoj prebudi. Sicer zelo
trdno spi, ni je ne moti, e je e tak hrup na ulici, e
vozovi e tako ropoejo po mestnem tlaku, imenitno
spi, skratka. Ali e ree Pikica gin, gin e tako tiho in
pohlevno, se takoj prebudi.
Pikiina mamica razume se, da sem jaz ta srena,
presrena mamica skoi kviku, jo previje, poljubi na
roice, na kolena in na smene petice obraza ji iz hi-
142
gienskih razlogov ne poljublja nikdar potem sede z

njo na pruico in ji da piti.
Pikica se smeje, potreplja z debelo in drobceno roi-
co mamico po prsih, zacmoka in odpre ronata usteca
na steaj isto na steaj. In potem zane prav vdano
piti. Svetle, temne oke Pikica je rna punka po ma-
mici, za spremembo od Vladoe, ki je plavolasa in mo-
drooka po tateju njene svetle, temne oke torej izra-
ajo globoko zadovoljstvo in skoraj smeno blaenost.
Tudi mama je zelo dobre volje. Zmrena je, na pol
obleena, ali je dobre volje. V hii je e vse tiho. V kotu
nasproti spi Vladoa, v drugi sobi lei tata, a Barica
smri v svoji mali kamrici konec hodnika.
Pikica zajtrkuje vztrajno in z velikim tekom.
Kako si spala, Pikec? vpraa mama. Ali se ti je kaj
sanjalo? Ali se ti je sanjalo, Pikica, da sva se sinoi s ta-
tejem do enajstih sprehajala po parku, ker je bila mese-
na in prelepa no? In razgovarjala sva se kakor pred os-
mimi leti ob najinih prvih poljubih. Pikica, ali se ti ne
zdi, da je na svetu imenitno in lepo? Reci, no, reci!
Mama pogleda Pikico v obraz. Pikica je rdea, topla.
na liecu ji visi bela kaplja mleka, oi so svetle, svetle
kakor dva plamenka.
Gin, gin, odgovarja Pikica.
To se pravi: Draga mama, pusti zdaj take rei, vidi,
da sem e lana. Na svetu je menda res lepo, ali nikar mi
143
ne nagajaj! Bodi pametna, nagni svoje shrambice malo

bolj k meni, da pojem, kar je zame pripravljeno.
Mama vidi, da ima Pikica prav, nagne se k njej in ti-
sta smena usteca zopet cmoknejo veselo in skrajno za-
dovoljno.
Oh, Pikica ljuba, strano te imam rada. In lepo je na
svetu prav zares!
Pikica se napije. Teka in sladkolena lei mami v na-
roju.
V drugem kotu se prebuja Vladoa. Pretegne se, za-
zdeha in skoi s postelje k nama, ko vidi, da sediva na
pruici.
Nove srajce ima dolge do pet in s irokimi rokavi. Ka-
kor menih je v njih, kakor mlad menih dominikanec.
O, o, kaj smo e popili? vpraa Pikico. Ali je dia-
lo? Kakne roice so to, kajne, mama?
Vladoa poloi Pikiino roico sebi na dlan in gleda
palec pa vse prste, smeni mezinec, sladke jamice pa
tiste mehke blazinice in male nohtke in cela roica ji je
strano ve. Vzdigne jo k licu, ki je tudi e vroe in
rdee od spanja, in se pogeka z roico okoli ust in po
obrazu.
Gin, gin, pozdravlja Pikica sestro.
Gingica, piek! pravi Vladoa zaljubljeno. Oh,
mama, kajne, naa Pikica je prisrna, prisrna punka?!
Ali je spala vso no?
144
Saj ve, da spi vedno vso no.

Od sedmih zveer?
Od sedmih zveer.
In ni ni jokala?
Ni.
Ni se ni premaknila?
Ni se ni premaknila, kakor po navadi ne.
Kajne, mama, tako pridnega otroka sploh ni, kakor
je naa Gingica? Sinoi je rekla babica, da e nikoli ni
videla tako zlatega deteta.
Mami meni poskoi srce v preudni, smejoi se
srei.
Oh, dekletci, herki, kako je ivljenje lepo in dobro.
In objame obe in ju pritisne k sebi.
Pikica je sita, zadovoljna. Zaspala je mami na rokah.
Ta jo oprezno poloi nazaj na posteljico. Z Vladoo jo
gledata e nekaj asa, kako diha, kako dri roice stis-
njene v pest, kako se zaziblje v snu sladek nasmeh na
drobnih ustecah, potem gre Vladoa e malo spat, ma-
ma pa se oblee.
Pikica spi dalje do osmih. Takrat se prebudi Vladoa
vdrugi zdaj o poitnicah spi po dvanajst ur na dan.
Komaj oblee eno nogavico, e ji radovednost ne da
miru. Pogledati mora, kaj dela Pikica. Pikica e spi, ali
Vladoi se zdi, da je pogledala. isto majkeno jo vip-
ne v lice.
145
Gingica, zajek srebrni, kaj se e nisi prebudilo?

Gingica, zajek srebrni, se prebudi, se pretegne, uh!
na vso mo.
Mum! mum! zagodrnja in udari okoli sebe.
Vladoa se ji nastavi isto blizu. Presrena je, e jo pri-
me Gingica za uho ali e jo zagrabi za srajco.
Mama pride v spalnico.
Kaj se e zopet igra s Pikico? se jezi na Vlado. Ob-
leci se! To je hudo s teboj, celo uro se oblai!
e me pa Gingica dri. Poglej, da me dri.
Mama pristopi, pogleda, odpre roico, da bi mogla
Vladoa pro. Ali Vladoa noe pro. Mama odvija Piki-
co. Vlada pripravlja iste plenice, isto srajico, hiti ven
naroat Barici, naj pripravi vodo, ker se je Gingica pre-
budila in se bo br br kopala.
Mama nese Pikico v kuhinjo. Pikica skae v povoju,
vasih se oglasi: Hem, hem! in aka, kaj se bo z njo
zgodilo.
Voda je pripravljena, Vlada poloi Pikiino milo ma-
mi k rokam, potem mast in dve isti platneni cunjici,
eno za oi, drugo za usta.
Pikica skae v vodi, se zadovoljno smeje in pljuska z
noicami. Vsa druina stoji okoli in gleda. Tata je priel
iz ordinacije, vipne Pikico v koleno, strokovnjako po-
tiplje miice in jo vpraa: No, Pikica, plebanu, kdaj
pojde z menoj lovit rogae?
146
To je namre v druini, da vsi moki in enski Jelovki

love na izletih rogae in rogaice, metulje, hroe, gose-
nice, pole, abe, vse, kar leze ino gre.
Plebanu ne pravi ni, z roko lopne po vodi, da odle-
ti nekaj kapljic na tatejev zlati nanosnik.
Oho, oho, dekle!
Zunaj zazvoni.
Gospod doktor! Gospod doktor! klie sluga na hod-
niku in tata se izgubi iz kuhinje.
Gospa, pravi Barica, ali ste videli, kako ima naa
mala zrele oi? Kakor da je dve leti stara, take jasne in
pametne oi ima. Minkica, prepeliek ti pisani, gin, gin!
... Vidite, kako me gleda, glej, Vlada, kako me gleda!
Ni res, mene gleda! se prepira Vlada in se rine blie.
Kaj bo tebe gledala?! Mojo rdeo ruto gleda. Minki-
ca, Minkica! Kako ima Barica lepo ruto, kajne, kajne?
Rdeo kakor mak, kajne.
Mama umiva Pikico in podi Vladoo in Barico pro.
Obleci se, Vlada, takoj! Bosa si e in v hlaicah! Ta-
koj pro, takoj se obleci, umij in zajtrkuj! ... In vi, Ba-
rica, kaj stojite?! ... Kdaj bo pospravljeno, moj bog?!
... Kdaj boste li na trg?! ... In sobota je danes!
Konno sta mama in Pikica sami.
Ko je Pikica okopana, se malo jezi, ker se ji zdi obla-
enje odve in prepoasno. Lana je in tisto umivanje
ust in izpiranje oi z mlano vodo, tisto oblaenje sraji-
147
ce in jankice se ji zdi prav sitno in nepotrebno. Najraje

bi jokala.
Mem! Mem! se jezi in debela solzica se zablei nad
temnimi trepalnicami.
AIi mama hiti. Preden se Pikica pripravi na jok, e lei
mami na kolenih in mama si hitro in nepotrpeljivo od-
penja obleko. Zaradi Pikice ima na vseh bluzah vsak
drugi gumb odtrgan, eprav jih iva skoro vsak dan.
Potem gre Pikica zopet v posteljo. e se ji ljubi, spi, e
ne, pa si kaj pripoveduje v svojem posebnem jeziku, ki
ga ne razume vsak. Barica trdi, da poje kakor ptiek v
gnezdecu.
Mama tedaj gospodinji, pie, gre na sprehod ali na
obiske, sploh ima dve uri pred Pikico mir. Pikice nihe
drug ne jemlje v roke kakor mama. To je e tako vpelja-
no. In niti mama niti kdo drug je ne razvaja s prenaa-
njem in nepotrebnim ujkanjem. Pikica je najraji v svo-
ji posteljici. Od tam opazuje, kaj se godi, kdaj se odpro
vrata, kdo pride v sobo in kdo gre ven. Njene vesele
oke vsakogar prijazno pozdravijo, zato se vsakdo po-
igra z njo, ko gre mimo. e se ji zdi, da jo preve zane-
marjajo, zaklie: Mo! Mo! to se pravi: Ljudje, sem-
kaj, poglejte me, razveselite me!
Vasih pride mama domov in slii e na stopnicah
prepir.
148
Zakaj se igrate z njo? Vas bom e zatoila mami, da

ste jo poljubili, ko je ne smete! sliim Vladoin glas.
O, akaj, a kaj pone ti?! Kaj je nisi prebudila?! e
minute ji ne da miru! odgovarja Barica.
Ko mama pozvoni, prihitita obedve odpirat.
Mama, Barica je ...
Gospa, Vlada je ...
Mama e ve, kaj je, pa spodi obe iz sobe. Ali ne dasta
se. Med vrati stojita in obe hkrati pripovedujeta.
Mama, meni je rekla Gingica ... ,Oa, pomisli,
,Oa je rekla isto jasno, trdi Vladoa.
Oh, gospa, kihnila je, ni ni rekla. Kar je res, je res.
Meni je potegnila ruto z glave, govoriti pa e ne zna,
pripoveduje Barica.
Ni ne verjemi, mama, Barica si je sama odvezala
ruto. Ali mene, mene Pikica pozna, pa me je poklicala,
zares. Hotela je rei Vladoa, pa je rekla samo ,Oa, ker
je e majhna.
Oh, gospa, ne verjemite ...
Komaj se mama rei obeh klepetulj, pride tata iz bol-
ninice in seveda naravnost k Pikici. Vlada za njim.
e preoblei se mama ne more. Vlada krii: Mama,
mama, tata Pikico geka.
Mama prihiti in rei Pikico pred tatejem.
Zakaj ji e ti ne da miru, ko ve, da to gekanje ni
zdravo. Bojast bo dobila ...
149
Neumnost, pravi tata popolnoma brez vsakega

spotovanja, saj sem doktor ... Sploh jo pa gekam
samo po podplatih.
Mama poloi Pikico nazaj v posteljico in se gre pre-
oblait in preobuvat.
ez nekaj asa pride Barica: Gospa, gospod piha Pi-
kici v obraz.
Mama hiti Pikici na pomo. Vladoa in tata se igrata
z njo mama tega nima rada. Vse mogoe stvari poe-
njata z njo.
Tata ji vzdiguje roice gor in dol: No, plebanu, to je
telovadba, kajne? e z noicami: ena ... dve ...
Pikiine oi se udijo, udijo, obrazek je preseneen,
usteca so odprta.
Vladoa se zmisli, da bi bilo fletno, e bi poloila Gin-
gico na trebuek.
Tata poloi Pikico na trebuek, Vlada mu pomaga.
Pikica je v tem poloaju res zelo smena. Teko glavico
vzdigne vasih kviku, se zaguga na desno pa na levo,
oke so vane in resne, z noicami in roicami maha na-
okoli, iz smenih ustec se zaslii utrujen in zauden:
Ben, ben. Nerodno se ozira Pikica naokrog z zaude-
no, ljubeznivo radovednostjo.
Zdaj pride mamica. Pikica jo ivahno pozdravi.
Vidi, plava, plava! krii Vladoa.
150
Mama poloi Pikico zopet nazaj na hrbet. Pogleda jo

vsa radostna, vesela in srena: Naa Pikica je zlat me-
tuljek, kakor janjek je dobra! Pikica! Pik! Pik!
Pikica se zahihita.
Bolna je videti, pravi tata nala. Zdi se mi, da je
danes bleda. Zbolela bo pa bo umrla. Gotovo si jedla
veraj kakne zelene eplje, ko si bila na trgu, oita
mami.
To je res, da ima mama sadje prav rada in ni tako na-
tanna. e je tudi e malo zeleno, tekne ji vseeno ...
Mama se prestrai, vzame Pikico v naroje in jo gre
ogledovat k oknu, ali Pikica je zdrava. Oke so jasne in
bleee, kakor dva area dragulja, jeziek, ki se pokae
vasih med ustnicami, je rde, giben in podjeten. Pikici
ni ni. Nasprotno, zelo vesela je.
Brrr! naredi, da skaejo sline vsenaokrog.
Mama jo poljubi na tiste mehke, mehke laske na te-
menu: Moje moje srebrno, pisano! Roica, grliica!
Sladka naa! Dekliek na!
Barica pride klicat k obedu: Vse bo mrzlo. Juha je e
pol ure na mizi. Vse bo zani. In pa tisto pospravljanje
potem. Do treh pomivam posodo, ko stoji o pol dveh e
vse na mizi.
Tako se jezi, ali tudi ona pristopi blie in potipa s
prstom Pikiino mehko, roasto liece: Ti dekletce ti,
kako gleda. akaj, ko bo velika, bom prila jaz, ki bom
151
takrat e stara enska, pa bom rekla: Ali se me e kaj

spominjate? No, ko ste bili majhni, sem vam prala ple-
nice. In na sonce sem jih obeala, da so bile bele ko sneg,
tople in iste. Tako je, Micika. Morda bo e zaroena
takrat. No, bogve, kod hodi tvoj bodoi mo okoli po
svetu. Tako kakne tri ali tiri leta je star in poreden se-
veda. Morda zdajle stoji v kaknem kotu in se dere ...
Pikica, kaj je naredil, kaj?
Pikica pravi: Gin, gin, mama pa jo poloi nazaj v
posteljico. Pikica je najraji v svoji posteljici. Nosi je nih-
e, samo popoldne se vozi na sprehod. Mama sama jo
pelje ali pa Barica. Vlada skae ob strani, kuka za zastor,
e Pikica spi ali e gleda po strani ven, v mrei na vratu
ji visi velika oga, ki jo je dobila za god, v roki pa nosi
lesen obro in paliico. S tem se podi po parku.
Pikica aka, da pridejo v park. Tam spuste streho raz
voziek in Pikica lahko gleda naokrog ali pa kviku v
zeleno drevje, v goste veje, skozi katere se samo tu in
tam svetlika modro nebo. Pikica moli, njene oi gledajo
mirno in resno v veliki, neznani svet. Po celo uro ali dve
je nihe ne moti. Vladoa se igra, mama bere, Barica iva
nov predpasnik. Pikica lei vznak in gleda, kako trepee
listje v istem, toplem zraku, poslua, kako pojo ptice,
kako se otroci igrajo, glasno pojo, in v malem telescu se
budi polahko, polahko nena, bela, svetla duica, v ma-
lem srecu klije neka milina jasna in vesela dobrota,
152
prisrnost in ljubeznivost. Nobene zlobe ni v tem drob-

nem srecu, nobene sence v mali, rahli duici.
Mamo je vasih strah. Kako se vzgaja milina v takem
malem srcu, kako se seje dobrota v tako neno, komaj,
komaj vzcvetajoo duico?
Nagne se mama k Pikici, ki je vedno vedra, ki ne mui
s krianjem niti nje niti drugih v hii, ki nikogar ne moti
v njegovem delu ali razvedrilu ali poitku, nagne se k
nji, jo dolgo gleda in strah jo je, da bi ne pokvarila tega
lahtnega brstja, ki je vzklilo v njej, strah jo je, da ne bi
padla ljuljka iz njenih rok v to ljubeznivo, drobno in
milo bitje ...
Ob sedmih gre Pikica spat. Mama jo malo umije za
lahko no, jo nahrani, ji oblee toplo jankico, kajti Pikica
spi pri odprtih oknih in bi se lahko prehladila, e bi ne
bila toplo obleena, in Pikica zaspi. Mama jo sama po-
loi v posteljico, zagrne zastor in Pikice ni. e dva me-
seca se ponoi nikdar ne prebudi. Podnevi je natanna
kakor tista ura-kukavica, ki vsako uro zakuka svoj ku-
ku, ku-ku. Pikica je napravljena ez dan na dve uri.
Vsaki dve uri zaivka svoj prisrni, na pol veseli in na
pol nestrpni gin, gin. To je ravno tako, kakor bi rek-
la: Hej, ljudje, mama, moj as je tu, mokra sem in zelo
lana.
Nihe se e ni jezil na Pikico; Pikiina zasluga je, da je
njena mama vedra in ila, cvetoa in vesela, ne pa utru-
153
jena, zlovoljna in nemirna, kakor so druge mame, ki

nimajo cele noi miru in ki jim po uesih neprenehoma
zvenijo otroki kriki. Pikici mama ne bo mogla nikdar
oitati, ko odraste: Oh, koliko noi sem preula zara-
di tebe! Bolna sem postala in stara zaradi tebe! Koliko
sem se te nanosila! Koliko muke, koliko skrbi sem ime-
la zaradi tebe! Svojo mladost sem izgubila, svoje vese-
lo srce zaradi tebe! e sto let ivi, mi ne more odsluiti
truda in trpljenja zate!
Pikiina mama ne bo nikdar tako govorila. Lagala bi,
e bi kdaj tako govorila. Ne, ko se bo po letih spomnila
prvih mesecev Pikiinega ivljenja, bo vselej spreletela
njeno srce neka vesela, smejoa se srea. Kako lepi spo-
mini bodo to, kako jasni in radostni!
Ne, ko bo Pikica e velika, velika, ko ji ne bo nihe ve
rekel Pikica, ko se bo vedelo le e o Mai, takrat, ko bo
imela mama e sive lase in staro, razorano lice, takrat bo
rekla: Ve, herka moja, takrat, tisto leto, ko si bila ti
majhna, je bilo najsreneje leto mojega ivljenja. Moj
bog, kakno lepo leto je bilo to! Kaken sonen otrok si
bila ti, draga moja! Morda bom jutri ali pojutrinjem
prebridko jokala zaradi tebe, ali, ko bi izjokala jezero
solza zaradi tebe, en sam kratek spomin na tiste dni bo
razvedril moje srce, kakor se razvedri narava, e en sam
sonni arek pogleda skozi temne oblake. Kakne pre-
lepe dneve sem preivela s teboj, dua moja!
154
Tako bo govorila mama, ko bo stara, globoko se bo

zamislila in oi se ji bodo orosile v srenih, jasnih spo-
minih.
Vladoa me klie: Mama, Gingica me je poklicala
,Adoa! ,Adoa je rekla isto jasno. Pridi posluat!
Vem, da ni res, ali vendar hitim k posteljici nae lju-
beznive, zlate, prisrne Pikice.
155
Beli eveljki
N ocoj ponoi nisem mogla spati. Sanjalo se mi je

nekaj udnega in hudega. Prebudila sem se s stra-
hom, srce mi je utripalo in lasje na sencih so mi bili mo-
kri od potu. Roke so se mi tresle v zapestju, ustnice so
bile vroe in posuene. Sedela sem na postelji in se po-
asi razgledavala okoli sebe. Mesec je sijal v sobo, pol-
noni mesec, ves srebrn in skrivnosten. Ta hip sem po-
zabila na sanje in se zaudila lepoti mesene noi, ki je
molea in svetla gledala skozi okna v sobo.
Naslonila sem se nazaj na blazine, podprla glavo in se
zamislila v tiho, tiho no. Vse spi, nikjer glasu. Mesec
sije in soba je udno mirna in molea. Na beli otroki
pruici stojita dva para rdeih eveljkov. Eni so veji,
ozki in dolgi, zelo pravilno stoje, kakor vojak, kadar sa-
lutira generalu. Ti so Vladoini. Sama jih je postavila tja
z veliko pozornostjo, kajti eveljki so e isto novi, ko-
maj en dan stari. Drugi pa so majkeni, nekako smeni
in prikupni. To so Pikiine copatke, prve, ki smo ji jih
nataknili na mile in mehke noice. Ena je prevrnjena in
je nekako ganljiva in prisrna.
156
Tiho je gledal srebrni mesec skozi okno. eveljki na

pruici so bili rdei kakor podnevi, ali mirni in kakor
utrujeni.
Po kaknih potih boste hodili, eveljki? V grlu me je
stisnila udna milina in misli so ponavljale: Kod, povej-
te, kod boste hodili, eveljki? Po kaknih cestah pojde
Vladoka skozi ivljenje, po katerih stezah, po kaknih
strminah? In Pikica, kod bo hodila po svetu? Doma, na
tujem, po lepih ali grdih potih?
eveljki, k srei bi rada, da bi li, po prijetnih krajih
k srenim ciljem!
Zahihitali so se rdei eveljki v srebrni meseni lui.
O neumnica, kaj sprauje! Nihe ne ve tega, nihe!
Zunaj nekje v tretji, etrti ulici so zalajali psi, konji so
zatopotali in voz je zadrdral. Predramila sem se.
Da, res, kadarkoli kupujem Vladoi eveljke in jih
prinesem domov, vselej pravim: No, glej, kako so lepi,
kako so imenitni! Ne raztrgaj jih prehitro in zdrava in
srena jih nosi!
Zdrava in srena! Dekle, to je glavna stvar. Morda
bodo eveljki, ki si jih bo neko kupovala sama, lepi
in draji, glavno je, da jih bo nosila zadovoljna.
Neko je dobila Vladoa lepe, bele svilene eveljke,
vezene z zlatom. Naredila jih je bila lepa rnolaska in jih
prinesla Vladoi v dar. Takrat je bila Vladoa e majhna,
kakna tri leta stara. Oblekli smo jo v belo obleko, na
157
glavi je imela klobuek iz belih ipk, na nogah pa bele

nogavice in tiste svilene eveljke, ki jih je dobila v dar.
Kamorkoli je prila, povsod je razkazovala svoje evelj-
ke. Tudi k tisti rnolaski smo li, da bi se ji pokazali in
zahvalili. Vladoa je hodila neizmerno oprezno, vedno
je gledala v tla. Ko smo prili tja, je sedla vsa utrujena v
kot na divan.
Trudna sem, je rekla, zelo trudna. Jutri ne bom
obula belih eveljkov. Preve moram paziti nanje. Kaj-
ne, beli eveljki niso za vsak dan? Kajne, beli eveljki
so le za posebno praznine dni?
Pritrdili smo ji.
koda, tako lepi so! Ali hudo je z njimi, preve mo-
ram paziti nanje.
Tako je e malo vzdihovala in konno zaspala na
mehkem divanu.
Pokrila sem jo in s rnolasko sva stopili na balkon, od
koder je bil prekrasen razgled po mestu in po vrtovih.
Na balkonu so cvetele roe.
Kako lepo je tu, sem rekla. Teko se boste loili od
tega prostorka.
Da, odkar je umrl oe, stanujeva z materjo tu. Dva-
najst let. Zagledala se je v dolino, kjer se je dvigal dim
iz tovarnikih dimnikov v modro nebo, ravno kakor
svea.
Zdela se mi je nekako otona in zamiljena.
158
Kaj vam je? sem jo vpraala. Tako sreni ste. Za-

roeni ste s slavnim umetnikom, ki ga pozna skoro vsa
Evropa. Koliko ponosnih gospa in poetinih gospodien
vam zavida. Veraj sem bila na njegovem koncertu in
verjemite, vse je bilo prevzeto.
Da, da, moja srea je res lepa, mi je odgovorila. Ali
veste, ravno takna se mi zdi kakor Vladokini beli e-
veljki. Utrudili so jo, ker je morala toliko paziti nanje.
Tudi jaz sem utrujena od svoje sree. Prihaja semkaj gor
k nam, razvajen od lepih ensk, odlinega okusa in ob-
utljivih ivcev. Jaz moram biti vedno vedra pred njim,
kakor je danes to nebo nad nami. ,Dragica, kadar ima
alostne oi, nisi lepa, mi pravi in jaz sama vem, da je
to res. Greva na sprehod, jaz grem pred njim po stezi,
udim se lepoti sennega parka, udovitemu vonju li-
vad, on pa se naenkrat ustavi in pravi: ,Tvoja obleka ima
star kroj. Sploh bi smela imeti enska vsako obleko naj-
ve estkrat na sebi, kar je ve, je banalno. Zgodi se, da
me boli glava in si razpustim lase po ramenih, da me ne
tee na temenu. On pa pravi, da je to kmeko, da mo-
ram nositi lase vedno, vedno v kroni, da bom kakor
angleke kontese, ki so po njegovem mnenju najbolj po-
etina bitja na svetu. Pee me vse to in ali. Kadar sem
z njim, moram vedno misliti le na to, kaj bom rekla, da
ga ne vznevoljim, kako se bom zasmejala, kako okreni-
la, da bo zadoeno njegovemu estetskemu utu.
159
To so malenkosti, sem rekla preseneeno.

Morda, morda tudi ne. O, da, ta ljubezen je lepa in
arobna. Kadar pride s svojimi goslimi, igra in me gleda
s svojimi temnimi, toliko obetajoimi omi, se mi zdi, da
sem srena, zavidanja vredna. A ko strune utihnejo, iz-
gine ar in jaz se veno bojim, da bo kakna njegova be-
seda vse pokvarila, da bom opazila jaz na njem ali pa bo
on opazil na meni kaj takega, kar ni vredno ljubezni. Ka-
kor Vladokini beli eveljki je najina srea, vsak hip v
nevarnosti, da se umae in potemni. Vladoa ne bo mo-
gla nositi svojih belih eveljkov; za dvakrat so, za tri-
krat in potem se umaejo, postanejo grdi in neznatni.
Taka je tudi ta srea, nezanesljiva, slabotna. Lepa in dra-
gocena res, ali za dvakrat, za trikrat. Boste videli, vsega
bo konec, kmalu bo vsega konec.
Zasenila je z roko oi, kakor bi se ji blealo od reke,
ki jo je pozlatilo sonce s tisoerimi bliski in arki. Ali
videla sem, kako ji je pritekla po licu teka solza in ka-
nila med cvetlice, ki so stale ob ograji.
Zasmejala se je prisiljeno in natrgala je opek za Vla-
doo. Najlepe roe je trgala, opek je bil prevelik in pre-
lep za otroka.
Zakaj ste vse oropali? sem rekla. Kdaj zopet se
vam bodo razcvetele roe na balkonu? Zakaj ne varu-
jete z njimi?
160
Vseeno je, je odgovorila. Zelo rada imam Vladoo.

Vasih, kadar jo vidim, mi zatrepeta srce in pekoa a-
lost mi ga napolni do vrha. V takih trenutkih mislim,
kako nestalna je moja srea in da ne bom nikdar imela
otrok. Moje ivljenje se bo razprilo v ni. Naj le ima
Vladoa vse roe, za koga naj jih hranim.
Naglo me je objela.
Vi ivite, je rekla, vi imate pogum za vse, za lepoto
in za senco, za skrbi, teave in za vsa bremena vsakda-
njosti. Vai prazniki so zaslueni in e mnogo jih boste
doiveli. Jaz imam zdaj vsak dan svojo nedeljo, ali strah
me je delavnika.
Popravila se je. Ne, ne, ni me ga strah, ali on ga ne
mara, on hoe le praznik, le jasne dni, le sonce, le vese-
lje. Nasmehnila se je trpko: Morda bodo tudi njego-
vi prazniki minili.
Poslovila sem se in kmalu nato smo odpotovali iz ti-
stega mesta.
Njena zaroka se je razdrla in lani je umrla. Z njim sem
nedavno govorila.
Navelian sem vsega, je dejal, neskonno nave-
lian. Ni me ne veseli, ni ni zame lepo. Vse se mi zdi
navadno, strano navadno!
Hoteli ste ob delavnikih praznik, zato je to, sem
rekla in se spomnila tistih belih eveljkov, ki jih je iz-
vezla njegova lepa zaroenka za nao Vladoo.
161
eveljki
S pominjam se majhnih bosenskih opank, ki jih je

nosila Vladoa neko poletje. Kupila sem jih na sej-
mu, na velikem in bunem zagrebkem sejmu, ki je tako
svojevrsten in zanimiv. Slavonske lepotice se sprehaja-
jo v svojih pisanih, z zlatom vezenih oblekah med oto-
ri, plemeniti Turopoljci z visokimi kornji se bahato po-
stavljajo okrog netevilnih vinotoev. Cigani dirjajo po
cesti s svojimi konji gor in dol; vmes drdrajo gosposke
koije z lakaji na boku. Prah se vzdiguje, prelepi, iskri
rebci rezgetajo, ob cesti pa stoje aristokratski kupci
med cigani in kmeti. V ograji stoji nekaj sto rogatih bi-
kov, imenitnih, kakor iz eleza ulitih, in dalje se gnete
nepregledno polje volov, krav in ovac. Na tratini se peko
ob ognjih jagnjeta, praiki in peenice. Peki prodajajo
kruh in kolae. A pod otori pleejo. estinski fantje s
svojimi okroglimi, majhnimi klobuki udarjajo na tam-
burice, okoli njih pleejo kolo. In tu in tam, povsod je
veselje, godba, smeh. rni srbski cigani, obleeni po
mestno, igrajo na gosli in pojo stare veseloalostne ljud-
ske pesmi. Igrajo mamljivo in sladko. Tesno je okrog
njih, strune drhte, oi se vigajo in kri je vroa, veselo,
162
drhtee zakipi po ilah. Pred komedijami cingljajo zvon-

ci, amerikanske pihalke se zibljejo gor in dol, sto harmo-
nik poje, tiso glasov se topi v en sam opojen, razburljiv
um.
Malo dalje od glavne ceste stoje ob stranski poti oto-
ri bosenskih kavarnarjev. Sede na leseno klop za ozko
mizo in e stoji fildan znamenite turke kave pred te-
boj. Sam stari Mehmed ga je postavil predte. Mlad fant,
sloki, v bokih tako prelepo vitki Hamdija tole v mo-
narju kavo po starem turkem obiaju, a Ibrim kuha na
erjavici sveo rno pijao za nove goste. Samo zavre in
e se toi gosta, duhtea kava v majhne fildane, ki niso
mnogo veji od naprstnika.
Ob straneh vise bosenske, vekrat udovito umetni-
ko tkane preproge in po njih so razgrnjene razne zape-
ljive orientalske drobnjarije. Kakor pajkova mrea tako
tenki in prozorni ali, izvezeni ob robeh z arabskimi pri-
slovicami in polmesecem, pasovi iz belega sukna, obiti
z zlatom, pisane torbice, srebrne, filigransko izdelane
igle in spone, bakreni, pocinjeni podstavki, ki so vanje
vrezani lepi orientalski ornamenti, doze iz medi, emaj-
lirane z rdeimi, modrimi in zelenimi barvami, amet-
ne koniaste copate in pisane otroke opankice.
Mama, kupi mi take opankice, je prosila Vladoa.
Koliko veljajo? vpraam hladnokrvnega Mehmeda,
opasanega s irokim svilenim alom.
163
estdeset, pravi.
To je preve.
E, kad ti je odvie, a ti nemoj kupiti, lijepa gospo,
odgovori Mehmed in obesi opankice nazaj na klin.
Mehmed je stare korenike. Ne baranta, ne pretirava
v ceni, ali zato tudi za krajcar ne odneha. Bosenski mo-
hamedanski trgovci so znani po svoji potenosti in
Mehmed je ogoren nad mlajimi tovarii, ki po vzoru
nevernikov z raznimi zvijaami kvarijo dobro ime pri-
padnikov preroka Mohameda.
Kupila sem opankice za estdeset krajcarjev, kakor jih
je cenil Mehmed, in Vladoa jih je obula e tisti dan.
Ali opankice niso imele sree, utonile so v Savi in sko-
ro bi bila tudi Vladoa utonila z njimi.
Vlada se je hodila z babico vsak dan kopat na Savo.
Dale je to. Skoro pol ure se vozi s tramvajem po dol-
gi, dolgi Savski cesti. Poasi se maje konjski tramvaj na-
prej, poaka pred elezniko progo, ki dvakrat preka
cesto, in nadolgoasi se vasih do sita. Hie ob cesti se
vse bolj manjajo, pritline bajtice stoje med majhnimi
enonadstropnicami zagrebkih obrtnikov. Nekaj pekov
je tu, nekaj mesarjev in polno evljarjev in opankarjev.
Sennati kostanji stoje doli ob pepoti, potem se vrste
visoki topoli in dale se odpre pred teboj ravno savsko
polje. Zadaj je Zagreb, nad njim pa se dvigajo vinogra-
di z belimi vilami vse vie in vie, a na obzorju sloni iro-
164
ka zagrebka gora s svojim raztegnjenim temenom in

netetimi hribi.
Debel prah lei na cesti, vzdigujejo ga ciganske lojtr-
nice ali kmeki koleselj, ki hiti iz trga proti domai vasi.
Mlada kmetica goni pred seboj svinjo naprodaj v mesto,
tam pa visok kmet nosi na hrbtu razno robo, ki si jo je
nakupil v mestu. Dopoldne hiti tod vse polno deklet
sem ter tja. V okroglih jerbasih nosijo na glavi v mesto
pridelke okolikih kmetij.
Pri mitnici tramvaj obstoji, vse poskae z voza in po-
hiti k Savi, ki se je iroko razlila pod cesto in pod irokim
mostom. Premodro juno nebo se je razpelo nad sav-
skim poljem, vse barve gore v ivem soncu. Beli pesek
na produ obroblja zeleno savsko vodo, zrak je ist in
vro. Po bliskovo dere voda okoli kopalia. ez zibajoi
se most stee h kabinam, ki so polne smeha in cebe-
tanja. Z veselimi klici se ljudje preoblaijo, v bazenu se
love otroci, a zunaj skaejo spretne plavalke s poredni-
mi kriki v vodo, ki jih mona in deroa nosi do konca
kopalia, kjer se zagrabijo za debele vrvi in vse mokre,
lesketajoe se v soncu, splezajo zopet na brvi in stee-
jo po debeli preprogi nazaj gor, kjer se iznova in vedno
iznova meejo v objem bistrim savskim valovom.
Vladoa se ne boji vode, nikakor ne. Komaj je sleena,
e hiti k vrvi, ki je ez sredo prepeta ez bazen, vigne
ob njej v vodo in se potegne do sredine, kjer jo deroi
165
valovi dre kviku, kakor bi leala na mehki blazini.

Voda je tam globoka, nai Vladoi vsaj dve pedi nad gla-
vo, e bi stala. Ali stati je nemogoe in vrv je mona. e
bi opeale roke, bi jo e ulovile enske, ki se s smehom
in ale se kopljejo na koncu bazena. Sava je vesela in
neizmerno iva voda, Kako skae, ubori, dere in umi.
Vso mladost prebudi v krvi in z neizreenim uitkom se
bojuje z njenimi prelestnimi valovi. Vso ivljenjsko ra-
dost obuti v tej igrajoi se in nemirni vodi in vse vese-
lje, da si zdrav in il, dovolj moan za vesel boj z njo.
Ali tudi nevarna je. Oh, neusmiljena in hudobna je.
e te potegne s seboj v vrtince, ne bo nikoli ve hodil
po prelepem bojem svetu. Za vse vene ase umolkne.
ez dva, tri dni te vre na prod med samotnimi polji, s
strahom najdejo tvoje ostanke in tvoj pogreb je alost-
neji od pogrebov drugih ljudi.
Taka je Sava. Kakor razposajen otrok je, nedolna,
vesela, in kakor krvolona roparica, potuhnjena in ne-
usmiljena.
Iz mesta in iz vasi hodijo sem na most, kadar jih obi-
de alost in se jim zazdi smrt slaja od ivljenja.
Kdo bi nateval vse, ki so prili iz mesta in s kmetov
sem na ta most, od koder je samo en skok v gotovo in
skrivnostno smrt! Kdo bi nateval vse, ki jih je zgrabila
voda vesele ali alostne, pripravljene in nepripravljene,
in jih potegnila v svoje globoke, smrtonosne vrtince.
166
Tudi VIadoo so imeli ti zeleni, drvei valovi e v svoji

oblasti.
Z babico sta se prili kopat, veseli, nalipani. In kdo si
ga vedi, kako se je zgodilo, da je omahnila Vladoa v vo-
do, ko se je na poti v kabino nagnila nad brv. Babica jo
je hotela pograbiti, stegnila je roke za njo, ali e je tudi
njo porla voda in valovi so ju nosili po bliskovo s seboj.
Neki moki je skoil za njima, ju dosegel in ju ustavil
prav pred onim malim ovinkom, kjer se stekajo vode v
besen, pene tok. Pritekli so e drugi in potegnili vse tri
na breg.
Babica in Vladoa sta bili nezavestni in morali so ju
treti in buditi, preden sta odprli oi. Vladoi ni bilo kdo
ve kaj, malo vode se je napila, ali babica je bila vsa pre-
mrla od strahu. Spravili so obe v posteljo. Voda jima je
odnesla klobuka, babici se je njena lepa frizura ima
majhno slabost, da si lase vedno jako lepo in spogled-
ljivo uredi popolnoma razmoila in tudi obleka in
evlji so bili videti zelo smeni. Vladoa ni razumela, kaj
se je pravzaprav zgodilo in kako veliki nevarnosti sta
utekli z babico. Dali so ji piti malo vina pa se je takoj
razivela. Morda od pijae, ker je ni bila vajena. Ali res
je to, da se ji je smeno zdelo vse skupaj. Ko pa sta se z
izvokom vozili domov, je vzdignila noge, ki so tiale v
velikih, izposojenih evljih, in rekla z odkritosrno a-
lostjo: koda, da mi je Sava sezula opankice. Turek je
167
rekel, da so vezene s pravim zlatom, in mama je dala

zanje estdeset krajcarjev. In to je veliko denarja, pravi
ona.
e vedno sije meseina. V polsnu prihajajo misli, izgi-
njajo, pisane podobe se vrste druga za drugo, neznatne,
a vendar prijetne, obdane s arom, ki jih imajo vsi spo-
mini.
Veraj sem bila pri tai. Pod streho ima sobico, na-
polnjeno z razlino staro aro.
Na policah so jabolka in orehi, na pei stoji star, ro-
ast, razbit vr, pod oknom sloni star divan in v nete-
vilnih katlah, kovkih in zabojih so spravljene najraz-
lineje stvari. Stari klobuki in obleke, porcelanasto po-
sodje, papirji, igrae, vse, kar se nabere z leti, kar lovek
spravlja, ker sam ne ve, kam bi z vsemi temi stvarmi.
Zelo rada stikam po teh reeh. In udno, vselej najdem
kaj, kar se da e porabiti, kar potrebujemo zdaj mi.
Spomnim se pregovora naih gospodinj, da vsaka re
ez sedem let prav pride. In nasmejem se ter pravim
tai: Vedno se mi je zdelo to spravljanje smeno. Ko
sem prvi prila sem gor, se nisem mogla ubraniti neke-
ga pomilovalnega nasmeha nad tako skrbljivostjo, s ka-
tero si nakopiila na stotine in stotine teh drobnjarij po
katlah in zabojih. A zdaj vidim, da ima tudi to sprav-
ljanje svojo dobro stran. Koliko koristnega sem e nala
tu. Ali pri tebi na pregovor ne zadostuje ne ez se-
168
dem, ampak ez tirikrat sedem let pride vsaka re prav

to bi moralo biti napisano na vratih tvojega skla-
dia.
In udno, kolikokrat sem prevrnila e vse te zaboje in
kovke, pa vendar najdem vselej, kadarkoli grem zopet
gor, kaj novega.
Tako sem tudi veraj prevraala in odmotavala zavit-
ke, s udnim ustvom pregledovala stare igrae, s kate-
rimi se je igral nekdaj moj mo, katle z metulji, ki so
bili e vsi na pol sprhneli, elektrini stroj in omarico s
kemikalijami, s katerimi je delal poizkuse, izgotavljal
rakete in umetelni ogenj, ki so ga zaigali on in njegovi
tovarii po zagrebkih dvoriih v veselje pa tudi v strah
mater.
Konno sem nala v nekem kotu v moder papir zavi-
te nove otroke eveljke in neke vrste skrinjico, kakor
si jih privezujejo idje pri svojih molitvah okrog ela.
Vzela sem to dol in vpraala tao, e ve, od kod so te
rei.
Da, da, pravi. Spominjam se. Pred kakimi deseti-
mi leti jih je nael tata nekje na ulici.
Zakaj spravlja to tako dolgo? Zakaj nisi dala evelj-
kov kaknemu siromaku?
Sama ne vem. V zaetku ni bilo prilike, a pozneje
sem pozabila.
169
Daj jih meni, jih bom jaz dala kakni siromani en-
ski.
Dala mi jih je. Odla sem od nje e na trg. Nakupila
sem nekaj ro za balkon. Ker je bil etrtek, se je motalo
med stojnicami vse polno dekov, ki so se ponujali go-
spodinjam, da bi nesli kupljene stvari domov.
Tudi jaz sem najela enega od njih.
Zaela sva se pogovarjati.
Ali vas je dosti doma?
Pet. Jaz sem najstareji.
Kaj je va oe?
Zidar je. Ali zdaj je slabo za zidarje. V Zagrebu se ne
zaslui ni. Preve jih je in premalo se zida.
Premalo? Saj vedno zidajo, v vsaki ulici skoro in v
predmestjih delajo vile kar na ducate.
To so vse majhne rei. Malo delavcev je pri takih
katlah. Palae, palae, te, e bi se zidale. To kaj zalee.
Na oe je zdaj v Trstu, tam je dosti zasluka.
Pa poilja kaj?
Poilja in ne, kakor pride. Vsi zidarji radi pijo. e bi
bil doma, bi bilo bolje. Doma mu mati vzame sobotni
zasluek. Na tujem pa nima nikogar, ki bi skrbel zanj in
pazil, da ne bi zapravljal. e je doma, nam je lepe. Ve
denarja je v hii. Tako pa skoro vse sam porabi.
Ali ga imate otroci radi?
170
Imamo. Dober je z nami. Ob nedeljah nas vzame s

seboj, e je lepo. V gozd gremo. Ve, kje rastejo marni-
ce, kje so gobe, jagode ali maline. Lepo je zunaj. Zjutraj
gremo, pa pridemo zveer domov. Kruha, sira in vina si
vzamemo s seboj. e so jagode, se jih najemo, da je kaj,
in e domov jih prinesemo. Mati gre drug dan na trg z
roami, gobami in jagodami in vasih dobi cel goldinar
za to.
Mati je zadovoljna, kajne?
Kaj bi ne bila. Ampak, e se oe napije, je huda. Jako
huda je, prepira se in krii. Ampak e deuje, kaj naj oe
pone? Doma je pusto, grdo stanovanje imamo in tesno,
na sprehod ne more, ko je blato, pa gre kam pit. Saj mu
ne zamerim. Ampak zapravi mnogo in mama nima po-
tem cel teden ni, a jesti hoemo vsak dan.
In kako zdaj ivite, ko oeta ni?
Slabo. Poilja toliko, da je komaj za stanovanje. Ma-
ma pere in vasih midva s sestro zasluiva kaken kraj-
car. Veste, gospa, sam krompir nas je. Komaj akam, da
bo to leto v kraju. Potem se pojdem uit za kljuavniar-
ja. To je dober posel. e bom zdrav in iv, pojdem k e-
leznici, kadar odrastem.
Kako pa v oli?
Prvi nisem, zadnji pa tudi ne. Zdi se mi, da nisem
neumen, in e bi bil gosposki otrok, bi bil e pametneji.
Ali od revine vekrat pamet trpi. Gosposki otrok ne
171
dela drugega kakor tiste olske naloge, e evlje in oble-

ko mu osnai dekla. Jaz in sestra pa morava vse pospra-
viti in se obed skuhati, e je mama zdoma. Vasih pere
doma, vasih gre prat po hiah. Dosti trpi, sirota.
Ali je dobra?
Dobra, e bi ne bila dobra, bi vse pustila in la. Am-
pak nabije nas le, vseh pet, e je treba. Ne utegne, da bi
zlepa. Saj veste, gospa, kako je. ez kaken plot skoim
v parku, pa so hlae raztrgane. Nabije me, saj mora, kaj
bi ivala zastonj. Vsakomur svoje. Siromakov otrok ima
ve udarcev kakor kruha.
Kaj so drugi e majhni?
Lacko je star tri leta, Sreko pet, Mimica osem, Anka
deset, jaz pa trinajst. To je e dobro, da nismo vsi ena-
ki. Zraven nas stanuje neka vdova. Ta jih ima est in naj-
starejemu je osem let. To je nerodno. e jih pusti same,
se koljejo in pobijajo, ko so e neumni, e pa hoe ostati
doma, jim nima dati kaj v usta. To je e dobro, da ima po
mou nekako pokojnino. Po deset goldinarjev dobi na
mesec. Pravi, e bi tega ne bilo, bi morala vse pometa-
ti. v Savo. Kaj imamo e dale, gospa?
Ne, kmalu bova doma. e nekaj hi.
Teko je. En krajcar bi mi lahko navrgli, pravi.
Malo mleka in kos kruha, e hoe.
To pa to. Mleko bom popil, kruh bom pa Anki odne-
sel. Anka, ta je namre jako pridna punca. Vse naredi in
172
v oli zna najve od vseh. koda, e bi imel jaz njeno

pamet, bi tudiral. Bi mi e dali kakno podporo. Ali kaj
bo dekle! ivat se pojde uit. Nekaj je e, pa posebnega
ni.
Prila sva domov. Dala sem mu mleka in kruha, za
Anko emljo, za Mimico dve jabolki, za Sreka dva stara
Vladoina predpasnika in za Lacka tiste nove idovske
eveljke, ki sem jih nala pri tai pod streho.
Danes se mi je splaalo, je rekel moj junak. Hotel
sem iti na sejmie, tam se igrajo moji prijatelji sabor.
Sabor?
No, da. Igramo se, kako se razpua hrvaki sabor.
Jaz bi bil ban in bi razpustil sabor. Ampak je prav, da
nisem el. Opozicionalci bi me bili gotovo nabili.
Ali to ni parlamentarno, sem rekla.
Ni. Ampak mi se jezimo. Jaz bi bil danes ban, pa sa-
mo v igri. Drugae drim z opozicijo, se ve, mi je odvr-
nil in odel.
Veraj, ko sem kupovala rdee eveljke, je bila proda-

jalka z menoj posebno ljubezniva. Stara je kaknih se-
demnajst let, ima isto zlate lase, a oi so modre ka kor
dve potonici. Elegantna je, ivahna, zobke ima kakor
mika, tako majhne, bele in draestne.
Oprostite, je rekla in pogledala vame. Ali ste vi
tista gospa, ki pie?
173
Da, jaz.
Kako ste sreni. Zavidam vam.
Zasmejala sem se njenim oem, ki so me gledale tako
spotljivo.
Zavidate?! Kaj je tu vredno zavidanja? Piem in niko-
li nisem zadovoljna. Piem in zdi se mi, kakor da bi me-
tala vse v globoko brezno. Vse izgine, brez uspeha, brez
sledu. Piem, ker moram. Vekrat potrebujem denarja
in piem, ali brez volje. as hiti, jaz pa ne napiem nie-
sar, kar elim napisati. Ono najlepe mi propada. a-
kam, da mi pride praznik, mir. Vasih si elim k morju,
ali v gozdove, v gore, v samoto. Sanjam, da sedim pri
oknu v tihi hii. Dale naokoli ni nikogar, isto sama
sem cel dan. In piem. Vasih pustim pisanje in gledam
skozi okno. Dale vidim na vse strani. Na morje vidim
in na gozdove. Zunaj je vihar, bliska se, oblaki se pode
po nebu. Morda je jesen, vsa pisana in otona v svoji
lepoti. Morda je poletno popoldne, nebo je modro in
visoko in sonce zlati vse hribe in doline. Tiho gledam
vse to in vse, kar se je kdaj lepega zganilo v moji dui,
pride in oivi. Nagnem se nad papir in piem ... Tako
bi rada pisala in napisala bi stvari, ki bi bile lepe zame
in za druge. A zdaj? Zdaj sedem k oknu, nasproti je dol-
goasen hotel. Ves dan je spodaj na ulici hrup, um,
drdranje vozov in tramvajev, zvonjenje kolesarjev in
174
tuljenje avtomobilov. V sobi razgrajata otroka in vsak

hip se odpirajo vrata.
Ne vem, e sem ji rekla vse to. Ne, niesar ji nisem
rekla, samo nasmehnila sem se ji. Spomnila sem se ne-
kega popoldneva pred kakimi desetimi leti. Takrat sem
nosila e kratka krila. Sedela sem na vrtu in nekaj bra-
la. In prvi sem si takrat elela, da bi videla kdaj svoje
misli tiskane v knjigi. Zdelo se mi je takrat to vrhunec
sree, zadnji, najviji cilj mojih predrznih sanj ...
Zdavnaj e se mi je uresniila ta elja, ali sree nisem
obutila nobene ...
Vse, vse se nam izpolni prekasno ...
e vedno sije mesee, rdei eveljki se vidijo jasno kakor

podnevi.
Moje misli prehajajo v sen. Ali e v polsnu se mi na-
enkrat zazdi, da je morda najlepi cilj, ki sem ga dosegla,
najlepa elja, ki se mi je spolnila, to, da stojita v moji
sobi dva para majhnih, rdeih, otrokih eveljkov ...
175
Nae domae ivali
K olikor nas je v nai hii, vsi ljubimo ivali. Jaz in

moj mo, Vlada in Maa in biser deklet, slavna
naa Barica, ki je doma iz pisanih in ljubeznivih zagor-
skih krajev. Imeli smo sicer pred nekaj leti neko Micko,
ki pa je bila lena in zanikrna in nam je ugonobila s svo-
jo nemarnostjo mlado kosovko, ki jo je nala Vlada vso
onemoglo nekje v parku v grmievju ob cesti. Z velikim
trudom smo je spitali, da je postala prav vesela in i-
vahna ptika. Pozneje, poleti, smo odli vsi iz Zagreba;
za tri dni samo, nekam na deelo k znancem. Micka je
ostala doma. Ko smo se vrnili, smo nali nao prijazno
kosovko mrtvo v kletki. Umrla je od eje, revica uboga.
Vlada je jokala in nama z moem se je Micka s tem to-
likanj zamerila, da smo jo odslovili.
Ko je prila Barica k hii, nismo imeli nobene domae
ivali. Samo sosedov Filaks je esto gostoval pri nas, ali
zdi se mi, da je prihajal bolj zaradi kosti, ki jih je dobi-
val v kuhinji, kakor iz resnine naklonjenosti.
Lanske pomladi smo nali nao abo. Zelena abica je
to, taka, ki oznanja vreme. Posebno lep spomladanski
dan je bil, ko smo jo nali. li smo dale ven iz mesta po
176
potih med vinogradi in gozdii. Iskali smo vijolic. In za

neko vasico smo nali iroko sonnato livado, ki je bila
kakor posuta z njimi. e nikdar jih nismo videli toliko
skupaj. Tudi belih je bilo med njimi in diale so mam-
ljivo.
Jaz sem bila tisti dan zelo alostna. Nekaj tednov prej
mi je pisal oe, da boleha. Pisal je, da ima naduho, ali ker
ima skoraj vsak stareji lovek naduho, me ta novica ni
posebno vznemirila. Vendar sem prosila moa, naj pie
zdravniku, ki mi je o njem oe sporoil, da ga zdravi.
Odlaal je nekaj asa, potem pa vendar pisal. Ali odgo-
vora ni bilo. Spraevala sem vsak dan, a mo se je z
menoj vred jezil nad nevljudnostjo svojega slovenskega
tovaria. Sumljivo se mi je zdelo le to, da mi je zael pri-
govarjati, naj grem konno pogledat domov, kaj je. Pot
je res dolga in nerodna, ali e najbolje bi bilo, da bi la.
V srcu sem zaela nekaj slutiti in imdalje huji nemir
me je muil. Spomnila sem se tudi, da je dobil e prejnji
teden nekako pismo z ljubljanskim potnim peatom, a
da mi ni ni omenil, kaj je v njem. Zaela sem ga prosi-
ti, naj mi pokae tisto pismo, ali trdil je, da ga je izgubil,
da ni bilo ni vanega; neki dijak ga vprauje, e se dobi
e kak primerek dijakega lista, ki ga je on pred leti ure-
jal.
Za nekaj ur me je to pomirilo, potem pa so se mi zbu-
dili dvomi e moneje.
177
Tisti dan dopoldne sem la in preiskala pisalno mizo

svojega moa. Nikdar tega ne delam in sram me je bilo,
da brskam na tak nain po njegovih stvareh, ali nikakor
nisem mogla drugae. Vedela sem, da bom, e mu je oni
zdravnik sploh odgovoril, pismo gotovo nala; zakaj
moj mo ima navado, spravljati vsak vaneji dopis.
In res sem pismo nala. Dolgo se ga nisem upala pre-
brati, bala sem se. Moje slutnje so se uresniile. Zdrav-
nik je pisal, da je moj oe bolan na smrt, da je vsako
upanje popolnoma izkljueno. e nekaj tednov, e nekaj
mesecev bo morda ivel, ali smrt ga je e zaznamovala.
Srce mi je za nekaj trenutkov otrpnilo in v dui se mi
je zbudila neizmerna alost. Glej, e so seteti njegovi
dnevi. e se zapirajo vrata.
Solze so me oblile, bridke in vroe kakor e nikdar.
Priel je moj mo, ali jaz se nisem upala priznati, da
vse vem. Popoldne smo odli dale za mesto na sprehod.
Mehka pomlad je bila naokrog. Hribi v prvem, e ne-
razvitem zelenju, zrak jasen in mehak, po poljih in liva-
dah prve spomladanske cvetice. In vijolic kakor e no-
beno leto.
Moj mo in Vlada sta jih neumorno nabirala, jaz pa
sem sedla na star podrt plot, e da sem utrujena, da me
boli glava. Odla sta za vijolicami in maicami, ki jih je
bilo grmovje polno. Skoraj celo uro sem ostala sama.
Sonce je sijalo s svojo prvo neno in laskajoo se toplo-
178
to, na irnem nebu ni bilo oblaka. Okrog mene so frfo-

tale ptice in iz vasic se je ulo klicanje otrok. Doli v iro-
ki, prostrani savski dolini so po poljih delali ljudje.
Mislila sem na oeta. Zadnja pomlad je to zate, oe,
zadnje cvetlice, zadnji spomladanski vetrovi. Umira in
kdo ve, koliko neizpolnjenih elj, koliko zamujenih dni
bo ostalo za teboj. Taki smo ljudje, da nihe ne zna go-
spodariti s svojim blagom. Koliko lepih dni gre mimo
nas, a mi jih zapravljamo v ni, da minejo brez spomi-
na in brez koristi.
In v srcu so me spekle vse zamujene besede, dobre in
lepe besede, ki bi jih bila lahko rekla oetu in jih nisem,
Spomnila sem se njegovih dobrih oi in mehkega glasu,
njegove veselosti, kadar sva la, ko sem bila e otrok,
dale po stezah med travniki in itnim poljem v drugo
in tretjo vas.
Stisnila sem glavo v pesti in jokala za oetom, kakor
da mi je e umrl. Ta prva in nepriakovana alost za
njim je bila bridkeja in bolj bolea kakor ona tuga, ki
me je prevzela, ko so mi ez nekaj tednov naznanili, da
je v resnici umrl. Obiskala sem ga bila medtem in se pri-
pravila na njegovo smrt.
Okoli mene se je budila pomlad. Dale je segal pogled
na vse strani in vse je e brstelo in utelo v novo prebu-
jenem ivljenju. A jaz sem sredi te lepote mislila na oe-
tovo smrt. Objokovala sem njegovo ivljenje, ki bi bilo
179
lahko sreneje in veseleje, kakor je bilo. Kdo je kriv

tega? On sam, mi otroci, okoliine?
Po dolgi uri sta se vrnila moj mo in Vlada. Polno ko-
arico vijolic sta imela, a sredi med njimi sta pod ma-
hovino varovala abo. Bila je seveda zelo majhna, a
bila je aba.
Moj obraz je bil e vlaen od solz, oi rdee in vendar
sem se tiho nasmehnila. Tudi v nae najsveteje ure, v
nao najglobljo alost sega ivljenje s svojimi smenost-
mi.
In sploh, kaj je smeno? Za nas, ki smo preprostega
srca, ki se smejemo lahko in odkritosrno kakor otroci,
za nas ni smenosti nikjer in v niemer. Med solzami se
nasmehnemo, ali na nasmeh je dober in nedolen in
brez osti.
Moje ivljenje je prepleteno z naravo, vso svojo sreo
in vso svojo alost nosim v njeno mirno, lepo in neiz-
merno prostost. Bledo je vse in neznatno, kar doivi v
tesni sobi; dale po poljih mora iti pogled, po ravnini, po
bregovih, pod odprto neskonno nebo, kadar je srce
polno. Dua je bogata, globoka in brez mej, kadar vidi
iroko pokrajino okrog sebe in vesoljstvo v zvezdah.
Tisto pomlad, ko so bile livade in loke in meje tako pol-
ne vijolic kakor e nikdar, tisto pomlad je umiral moj
oe ...
180
Vidite, hotela sem napisati nekaj veselih strani, a med

veselost, med smeh so mi kanile solze.
Toda konati moram svoje pripovedovanje o abi.
Tudi abe so poetine. V poletnih noeh, ki so tako deh-
tee in arobne, rada posluam njihovo glasno, enako-
merno pesem. A kar se tie zelene abe, mislim, da je v
islih tudi pri preprostem ljudstvu, ker bi je drugae ne
imenovalo bojo abico.
V zadovoljstvo nas vseh je postala ta boja abica la-
nica nae male rodbine. Deli smo jo v iroko steklenico,
ji dali malo mahovine, kamen in vodo. Mi vsi, nai znan-
ci in prijatelji, vsi smo postali strastni muholovci. Hra-
ne je imela e preve. Vsak od nas se je zanimal, e sedi
visoko ali nizko, e ima isto vodo ali ne. Naa mala
Maa ji je rekala taba. Jako rada jo je imela in vsak
dan se je zdaj pa zdaj postavila pred vrata akalnice in
tako dolgo kriala taba, taba, dokler ji nismo odprli in
ji pokazali zeleno regico in njene male, rne, pikaste oi.
Nekajkrat je povzroila boja abica v nai hii veli-
ko razburjenost. Steklenica je bila namre zavezana s
papirjem, ali zaradi muh smo napravili v papir luknjo.
Spuali smo jih skozi to odprtino in postavljali na luk-
njo katlico ali kaj podobnega, da bi ne mogle uiti. Neko
jutro je Barica navsezgodaj odkrila, da abice ni. Zveer
je nekdo privzdignil katlo in jo pozabil postaviti zopet
nazaj. Vse muhe so ule, z njimi pa je izginila tudi abi-
181
ca. Barica nas je vse hitro obvestila o nesrei. Spali smo

e, pa smo bili seveda v trenutku popolnoma obleeni.
Iskali smo abo celo uro po vsem stanovanju in Barica
je la gledat tudi na dvorie, eprav smo stanovali v
prvem nadstropju. Rekla je, da je morda skoila z mo-
stova dol.
Nismo je nali in zelo smo bili potrti. Kasno je e bilo
in moj mo je odel brez zajtrka v bolninico, Vlada je
pozabila svojo emljo za ob desetih doma, ko je kon-
no, vsaj deset minut po osmih, odla v olo. Ko je Ma-
ica vstala, je zvedela tudi ona za nesreo. Stala je pred
prazno steklenico, vrtela z glavo sem ter tja in ponav-
ljaia venomer: Ni tabe! Ni tabe!
Vendar smo abico zopet nali. Barica je pometala po
hodniku, ko zapazi v kotu umazano kepico. ista je,
skrbno pometa vsak dan, pa se je zaudila, od kod se je
vzelo toliko blata. Kar se zane kepa premikati in Bari-
ca vidi, da je nekaj ivega. Poklice me in spoznali sva, da
je to naa nesrena abica, vsa prana in s pajevinami
pokrita. Kdo ve, po kaknih kotih se je valjala vso no.
Ulovili sva jo in jo spustili v vodo v umivalniku, da se je
malo umila. Ni ji ni kodil ta noni izlet in e dvakrat
se nam je izgubila na isti nain. Enkrat smo jo nali v
kopalnici, drugi pa v Vladinem evlju v kuhinji.
Ko smo se selili, je nesel moj mo lastnorono stekle-
nico z abo iz starega stanovanja v novo. Postavil jo je v
182
kuhinji na omaro tako visoko, da maka nikakor ne bi

mogla do nje. Na luknjo v papirju je dal katlico viga-
lic. Kakor pri vsaki selitvi smo tudi mi imeli tiste dni
mnogo tujih ljudi v hii. Slikarji so slikali sobe, mizar je
popravljal vrata, od plinarne so prili in obeali druge
svetilke in tapetnik nam je naredil nove rolete, ker so
bile stare e polomljene. Eden od teh je potreboval vi-
galice in kdo ve, kako jih je staknil ravno na kuhinjski
omari na steklenici z abo. Vtaknil jih je v ep in naa
draga aba je zopet zlezla na prosto, v svobodo, ki je
tako mikavna in tako nevarna. Ko se je moj mo spom-
nil nanjo, smo jo zastonj iskali. Nikjer ni bilo sledu o njej
in najbr jo je pojedla maka.
Imamo namre tudi mako in tudi povest o njej, mis-
lim, da ni isto nezanimiva.
Nekega dne sem la k peku plaat, kar porabimo me-
seno za kruh in emlje. V prodajalni so se igrale tri
mlade mucke. Pekovka mi je ponudila, naj si eno vza-
mem. Izbrala sem si najlepo in jo prinesla domov. Ba-
rica ni bila posebno vesela, drugi pa so vsi sprejeli pe-
kovkin dar z velikim odobravanjem. Mala Maa jo je
skoraj zaduila od sree in ljubezni.
Mucka je bila dva dni pri hisi, ko je je zmanjkalo. Bila
je nedelja in kakor vselej se je tudi to popoldne naa Ba-
rica praznino oblekla in odla na sprehod. Precej po
obedu je zaprla mucko ven iz kuhinje na mostov, a ko
183
je odla, jo je pozabila spustiti noter. Bilo je e mrano,

ko sem zapazila, da mucke ni. Z Vladico sva jo sicer
iskali povsod, a nali je nisva. Ko se je Barica vrnila, je
povedala, da je bila mucka na mostovu. Tudi tja smo li
gledat, pa je ni bilo. Hud mraz je pritiskal in mucka bi
bila zmrznila, e bi bila ostala tam. Sklepali smo, da je
najbr skoila na dvorie in splezala od tam v klet, kjer
je topleje. Prigali smo lu in jo li iskat v klet. Na nai
strani je ni bilo. Prosili smo e sosede iz drugega nad-
stropja, da so nam posodili klju od svoje kleti, ali tudi
tam je nismo nali.
Ko se je moj mo vrnil domov in zvedel, da je mucka
izginila, jo je el e sam iskat. Seveda zastonj. Jezil se je
na nas, da smo vsi brez srca, da zapiramo tako neno
stvarco na mraz, da se je gotovo pobila, ko je skoila na
dvorie, in da jo bomo nali jutri kje v kaknem kotu
zmrznjeno. Vladica se je jokala, vsi smo bili alostni in
celo Maica je toila, da ni man, man hapu kar se
pravi: Ni make. Maka je padla.
Tudi drugi dan je nismo nali nikjer, eravno je Bari-
ca vznemirila pol nae ulice zaradi nje. Pri peku, v mes-
nici, v prodajalni, na trgu, v branjariji, povsod so vedeli,
da nam je ula maka.
Zveer je bil moj mo v kavarni in tudi tam tarnal za-
radi tega. Smejali so se mu, ali eden od natakarjev je
trdil, da je videl tako mako v kuhinji. Ii so gledat in res
184
so jo tam nali. Tako je prila sredi noi zopet v nao

last.
Drugi dan pa sem zvedela, da je bila maka ves prej-
nji dan v stanovanju neke druine, kjer so imeli otroci
krlatinko. Najmlaje dekletce se je e pred smrtjo igralo
z njo in ele, ko je punka ponoi umrla, so spodili ma-
ko od njene postelje. Prestraila sem se nepopisno in se
udila lahkomiselni neopreznosti nekaterih ljudi, ki
stavljajo na tak nepremiljen nain zdravje in ivljenje
tujih otrok na kocko. Naa Maica se je neposredno po
tem dolgo igrala z nesreno mako in morda je e nalez-
la bolezen. Ko je priel moj mo domov, sem odlono
zahtevala, naj mako takoj zastrupi, da ne bo veje ne-
sree.
Tudi on je bil v skrbeh, vendar mu je bilo mucke pre-
ve al. A dati jo preprosto pro, bi bilo od njega, zdrav-
nika, brezvestno. Lahko bi vtihotapila krlatinko tudi e
v kakno drugo druino. Zato se je odloil, da bo mako
razkuil. Skoro pol ure jo je kopal v milu in sublima-
tu. Cvilila je in se branila, ker jo je kaj temeljito krtail in
istil, ali pomagalo ni ni. Zaradi tega napornega raz-
kuevanja je popolnoma onemogla. Vsi smo prihiteli v
moevo sobo. Vlada in Maa sta jokali in tudi jaz sem
godrnjala, da bi bilo bolje, e bi mako zastrupil. Pogi-
nila bi bila hitro in brez bolein. Uboga mucka je dobi-
la kre in alostno jo je bilo videti, kako se zvija. Odnesli
185
smo jo v kuhinjo, jo dali na tedilnik in pokrili s toplimi

cunjami. ez kake pol ure ji je malo odleglo in drugi dan
je bila popolnoma zdrava.
Zdaj je e velika, zelo lepa in priliznjena. Vsi se radi
igramo z njo. Imenitno skae. Zveer vasih po pol ure
gledamo, kako se igra v kuhinji. Maica je vanjo zaljub-
ljena, vendar se ji maka dosledno umika. Prevelika lju-
bezen je tiranska. Maa jo preve stiska in meka, zato
se ji skriva, kadar more. Tudi Barica se je popolnoma
pomirila z njo in, e zopet kdaj uide, jo gre prva iskat.
Mucka nas vse pozna in nas veselo pozdravlja. Zdi se
nam, da bi bilo prazno v hii, e bi ne bilo nae ljubezni-
ve, edne in zveste muckice. Res je, da nam je najbr
ona ugonobila abico, pa saj e ljudje nismo brez napak
in kdo izmed nas e nikdar ni naredil nobenemu ivemu
bitju ni alega?
186
Mitika
M itika je la na trg. Z Marico je la, z nao novo ku-

harico. Zdaj je na trgu vse polno sadja, hruk, ja-
bolk, grozdja in melon. To je Mitiki zelo ve, posebno
ker ima tudi ona svojo torbico in dobi nekaj epelj ali
kaj takega, da nosi in ne gre samo zastonj in brez potre-
be z Marico. Mitika je rna, to e vemo. To se pravi, za
zdaj so njeni laski e svetlokostanjevi, ali ko bo velika,
bodo rni. Oi pa so temne in velike in tako sladke ka-
kor tiste zrele, rne enje, ki jih ima vsakdo rad. Polti je
rjave, zagorele. Na glavi nosi rdeo liko kapico, tisto
malo, okroglo, s rnimi resami nad levim uesom, ki se
nosi po celi gorati hrvaki Liki in po celi sivi, skalnati
Dalmaciji. Na debele, iroke, hitre in nerodne noice ji
natikamo iroke amerikanske opanke, v katerih so videti
otroci e bolj sladko, igrakasto in ljubeznivo nerodni. O
veliki noi je bila stara Mitika dve leti, velika je e, mo-
na, okata. Telovaditi zna imenitno, z rokami se obesi na
drog, pa se ziblje sem ter tja, kakor jo ui Vlada, ki je e
sokolica in zna skakati ez konja, ez mizo, plezati po
lestvi gor in dol ter si domilja, da bo prej ali slej gotovo
vaditeljica pri Sokolu. Ko je bila Vlada stara dve leti, je
187
bila pametneja, gladko je govorila in razumela je eko

in hrvako, Mitika pa je poasneja. ele zdaj je spre-
govorila. Je pa bolj priliznjena, nekako topleja in meh-
keja. Kadar me zjutraj objame in pravi, da sem dlaga,
dlaga mamita, da me ima zelo lada, da je mamita
dobla, lepa, ej, kako sladko mi je pri srcu, roke so vse
mehke preudne sladkobe. Svet je lep, skrbi odstopijo,
tako mirne so misli, vesele, jasne.
Mitika je la z Marico, v roki je imela torbico in kraj-
car. Mitika ve, da je krajcar imenitna stvar, in zelo la-
komna je na denar. Pozabila sem zadnji monjiek na
pisalni mizi, bilo je prvega in monjiek je bil poln bak-
renih krajcarjev, niklastih petic in desetic, goldinarjev in
petkronskih tolarjev. Mitika je splezala na stol, vzela
monjiek, odprla ga kje v tihem kotu, sesula denar in
ga stlaila v ep, ki ga ima na svojem rnem predpasni-
ku in ki je drugae vedno ves poln fiola, kamenkov,
ik in frnikol. Stisnila je pest, odla v kuhinjo in dala
Marici v kovek, ki je bil po nakljuju odprt, prgie de-
narja, najbr nji zato prvi, ker ji daje ob desetih emljo
z mlekom ali pa ji namae kruh z medom ali maslom.
Vlada se je gugala na gugalnici in letela visoko skoro do
stropa, na njeni polici je stala koarica z ronim delom,
nedotaknjena seveda, cele poitnice dela nekak prti in,
e bo do boia narejen, je glede na njeno pridnost e
veliko vpraanje. Mitika Vlade ni motila, ni kriala, naj
188
e njo vzame gor kakor navadno, velikoduno in tiho je

spustila nekaj kron v koarico z ronim delom. Potem je
odnesla dva debela petkronska srebrnika v predalek
tatejeve none mizice, kjer so vasih spravljeni slad-
korki, ostanek pa spravila v svoje rne eveljke, ki jih
nosi samo ob deevnem vremenu. Vrnila se je v kuhinjo
mleko jest in jaz sem jo odnesla spat. Vstaja vsak dan e
ob estih pa je zato ob enajstih vsa trudna in zaspana.
Zelo nedolno se je drala, poljubila me je prisrno, re-
kla lahko not in se obrnila k steni s isto vestjo. Kmalu
nato je bilo treba poslati k peku po kruh, a moje denar-
nice nikjer. Iem po vseh epih, torbicah, miznicah,
omarah, denarnice ni in ni. Rekla sem konno Marici,
naj mi posodi dvajset krajcarjev, da bi ne bilo treba me-
njati papirnatega denarja. Ona odpre kovek, a na nje-
nem nedeljskem alu lei kup denarja. Spomnili smo se
precej, kdo bi mogel biti tako radodaren, in zaeli iska-
ti med Mitikinimi igraami. V katli je bil zajek, ki mu
je izpulila uesa, pes, siromak brez repa, in maka, ki
sem ji priila veraj dva rna gumba namesto rumenih,
lepih oi, kakrne je imela, ko jo je prinesla babica Mi-
tiki za god. Tudi majhna, lesena zibka brez punke, po-
habljena okrogla muzika, rumeno pie brez nog in ne-
kaj majhnih ogic je bilo notri. isto na dnu med papir-
jem, fiolom in kamenki je bila moja denarnica, praz-
na in brez krajcarja. Zdaj smo vedeli vse in vsi smo se
189
razprili po stanovanju in iskali ostali denar. Ali ele

popoldne je Vlada nala v koarici krone, zveer ele
mo tolarje, a tisto, kar je spravila v rne ceveljke, smo
nali ele ez pet dni, ko je zaelo zopet deevati. Od
takrat skrivamo pred Mitiko vse kakor pred povodnijo.
Vse zavlee in skrije v nemogoe kote, ni ni varno pred
njo, ne rokavice ne kljui ne knjige ne evlji. e dobi
krajcar, ga stiska cel dan v roki in, ko gre na sprehod, bi
hotela v prodajalnici ali pri branjevki dobiti pol Zagre-
ba zanj. Danes na trgu ji je hotela kupiti Marica za tisti
slavni krajcar hruk, ona pa je hotela imeti grozdje. In
kmet se je je usmilil in ji dal grozdja, ker mu je bila ve
in ker ima tudi on doma tako majhno punko.
Mitika je udno dekletce. V zaetku nisem vedela, da
deluje petje in glasba nanjo isto nasprotno kakor na
druge ljudi. Pela sem ji, kadar je bila sitna in alostna, ali
bolj ko sem ji pela, bolj je jokala. Zdaj e vem, da napra-
vi petje njeno smeno otroko srece alostno, in ne
pojem, e je ona v sobi. Vasih se spozabim in zapojem
na vse grlo kakno nao staro, domao pesem. Ali takoj
pritee Mitika k meni, se stisne v moje naroje, me po-
ljubi, objame in njene oi so e veje, solzne, alostne in
prestraene. e ne utihnem, zajoka, se prilizne, pritisne
svoj topli, mehki obrazek na moje lice in me tolai:
Dlaga mama, dlaga mama! Misli namre, da pojem iz
190
alosti, zato je tako vznemirjena, zato postanejo njene

oi velike in polne soutja.
Imela je punko, veliko, plavolaso in lepo punko.
Zobke je imela in modre, zaudene oi. Te oi so Miti-
ko zelo zanimale. Vedno so bile odprte, gladke, zaude-
ne, nikoli niso zaspale. Mitika jih je imela posebno rada.
Vedno jih je otipavala s svojimi nerodnimi prsti, jih umi-
vala, poljubovala, jih pikala s svinnikom, ali ostale so
neobutljive, trde in vedno enako jasne. udila se je Mi-
tika tem oem. Otevala je punko, zakaj ne spi, zakaj
gleda, vedno, vedno gleda. Ponoi je leala punka na
vzglavju poleg Mitike, ali spala ni. Kadarkoli jo je Miti-
ka pogledala, so bile punkine oi e vzbujene, odprte,
mirne in jasne. In Mitiko je to vsak dan bolj jezilo. Na-
tepla je punko, ali punka je taka, da ni ni alostna,
gleda, gleda, kakor da ji je vseeno, e jo ima Mitika rada
ali ne. Neko popoldne ji je Mitika raztrgala obleko. Vse
ji je raztrgala: predpasnik s ipkami, telovniek, poit s
srebrnimi nitkami, rdee krilce, sploh vse. Punka se ni
zmenila. Prila je mama, se jezila na Mitiko, ji rekla, da
je grda in hudobna, ji vzela punko in jo spravila v oma-
ro. Mitika se je drala trmasto in ni ji ni bilo al, da je
la brez punke spat. Drugi dan je seila mama punki
drugo obleko. Ne ve tako lepo, ampak isto gladko,
brez ipk. Mitika je vzela punko in splezala z njo na
divan. Dolgo se je pogovarjala z njo, ali punka je bila
191
dolgoasna in pusta. Samo gleda, gleda, vedno enako

zaudeno in neumno. Mitika je la z njo v kuhinjo, ji
ponujala emljo, hruko, orehe in fiol, ali punka ni
postala kratkoasneja. Mitika je nala v kuhinji dolg
ebelj. Zabijali so nekaj v steno, pa je ostal ebelj na sto-
lu pri oknu. Nov je bil, velik in svetal. Mitika ga je vze-
la in odla z njim zelo zadovoljna nazaj v sobo. Zopet je
splezala na divan in se igrala s punko in z ebljem.
Velike, modre in mirne punkine oi so jo zanimale in
jezile. Svetile so se lepo, zaudene so bile, iroko odprte
in ni niso zameikale, e jih je potipala Mitika s prsti.
Kakne oi so to, kakne udne oi! Mitika je prijela e-
belj in potrkala z njim na te trdovratne, mirne in lepe
oi. Malo je zacinknilo, ali oi se niso zganile. In Mitika
se je zjezila prav do kraja. Pikala in tepla je lepe, mod-
re oi, suvala vanje, kar je mogla. Vsa je bila rdea in
vroa od napora. Trdno je drala mala pest svetli ebelj
in pikala, pikala in suvala z vso silo v modre, mirne
punkine oi. In takrat se je nekaj zlomilo, nekaj je poi-
lo, modre, jasne in lepe oi so se nekam pogreznile in
dve grdi rni luknji, dve strani, temni jami sta se za-
reali Mitiki v obraz. Mala roka je omahnila, ebelj se je
skotalil na tla, srce je vztrepetalo v grozi. Strana alost
se je prebudila v prsih, strano kesanje jo je streslo vso,
vso in bridko usmiljenje, grenko oitajoe soutje ji je
stisnilo grlo. Moj bog, moj bog, kaj je Mitika naredila?!
192
Kam so se pogreznile lepe, mirne, modre oi?! V ne-

izreeni grozi je obsedela s punko pred seboj na diva-
nu. Zakrila si je oi, e dihala ni od strahu. Morda pa ni
res, morda se ni ni zgodilo, zastonj se je prestraila. Po-
gledala bo in punka bo taka, kakor je bila do zdaj, oi
bodo, kakor so bile: velike, mirne in lepe. Spustila je ro-
ico, odprla oi, pogledala punko. Ali punka je imela
dve grdi, rni jami pod elom, slepa je bila in strana.
Mitika je zakriala na ves glas, spustila se z divana, pad-
la od alosti na tla, tiala roke na obraz in trepetala od
groze. Pritekli smo od vseh strani. Vrgla se mi je v naro-
je, obupana, drhtea in prestraena. Stiskala mi je glavi-
co na prsi, vzdihovala, kriala od groze in alosti, vsa je
bila mokra od bridkih, skesanih solz. Vlada je vzdigni-
la punko. Kaj si naredila? je vpraala, ali Mitika je
vpila e straneje, e bolj obupano. Skrili so punko, a
jaz sem nosila Mitiko po sobi gor in dol, jo tolaila, po-
ljubovala, klicala jo z najslajimi imeni. Ona pa je ne-
utolaljivo jokala in neprestano ponavljala: Mama,
beba bebe, beba bebe, kar se pravi punko boli,
punko boli. Celo uro sem jo imela na rokah in komaj
sem jo malo umirila. Tiala je oi skupaj, ni se upala
pogledati, da ne bi zopet zagledala dveh rnih, stranih
jam v sladkem, smehljajoem se punkinem obrazu.
Mitika ima sploh zelo rada punke, igrake in poseb-
no otroke. Zapazila sem, da so majhni otroci zelo na-
193
klonjeni drug drugemu. Prej vasih mi je bilo smeno

videti, kako se sreata dva psa, kako se ovohata, gleda-
ta in seznanita. Zdaj pa vem, da delajo majhni otroci
isto. Mitika srea fantka ali punko svoje starosti in ta-
koj stee k otroku, ga pogleda, ga prime za gumb ali za
pentljo, potipa mu liece, pogladi mu laske, sploh se
vede z neko sladko, neumno, toda mino nerodnostjo.
e je fantek tudi prijazen, e punka ni ponosna, ampak
ljubezniva, se stvar prav gladko in lepo iztee. Otroka se
pogledata, prijazno seznanita in v najvejem prijatelj-
stvu ganljivo poslovita. e pa naleti Mitika na otroke, ki
so bolj samosvoji, redkobesedni in resni, se kona cela
historija vekrat prav viharno. Mitika ponuja vedno bolj
goree svojo prijaznost, e pa le ni odmeva, se naglo
razjezi in njena velika ljubeznivost se spremeni narav-
nost v nasprotje. Zelo razaljena je, namrgodi se in kar
aljiva postane. Ti si bek, pravi, kar pomeni, da je tista
punka gra od noi. e pa ta izjava dovolj ne uinkuje
in e ozmerjani hladnokrvno caplja svojo pot dalje, po-
stane Mitika surova. Na izprehajaliu je dva fantka pri
taki prilonosti kar prevrnila, eno punko pa vipnila
v uho. Seveda je ona tudi dobila plailo, kakrno ji je lo,
ali zdaj vseeno strogo pazimo nanjo in svarimo hladno-
krvneje fantke in punke pred njeno napadalno ljubez-
nijo.
194
Sicer pa ima Mitika sploh e jako naivne pojme o sve-

tu. Zadnji smo se vozili z izvokom k Savi. Seveda je
bila tudi Mitika z nami in vonja ji je bila tako ve, da
zdaj vsakega izvoka e od dale navdueno pozdrav-
lja. Veraj je bila ravno zelo trudna, ko smo li po ulici.
Pred nekimi vrati je akal izvoek. A Mitika se tebi ni
meni ni kar lepo izpuli iz rok in naravnost k njemu. Kar
na plonik je sedla, ko nismo hoteli sprejeti njenega
predloga. Z vsemi tirimi se je branila iti dalje in nika-
kor ni mogla razumeti, zakaj smo tako trmasti in neum-
ni in se ne vozimo z izvokom, ko stoji pred nosom in
je tako prijetno voziti se z njim po mestu.
Zveer, ko je as, da bi la spat, Mitika ele prav oi-
vi. Pri veerji meika z omi, dela komedije, kae zobke
in klepeta brez prestanka. Kakor ivo srebro se vrti na
stolu, priklanja se na vse strani, mee prtiek v tatka in
ne ve, kako bi bila e ljubezniveja in bolj priliznjena. Ali
koristi ji to vse skupaj ni. Trdega srca jo vzamem s sto-
la, nesem v spalnico in nobeno poljubovanje in obje-
manje ne pomaga: v posteljo mora pa mir. e mene kak
veer po nakljuju ni doma, najdem, ko se vrnem, Mi-
tiko vselej v Vladini postelji. Vlada se izgovarja, da je
bila Mitika najbr bolna, ker je jokala in nikakor ni ho-
tela zaspati. Jaz pa e poznam take bolezni. Igrati se
hoeta obe in, e vzame Vlada Mitiko k sebi v posteljo,
zaspita ob desetih namesto ob osmih. Zato je Vlada vse-
195
lej ozmerjana zaradi Mitikine bolezni. Kadar je v nai

druini kaken posebno slovesen in praznien dan,
kaken god ali kakna druga rodbinska slovesnost, ta-
krat ima tudi Mitika ve svobode. Zveer jo pustim, da
teka v sami srajki okrog po sobah. Zdaj poleti so zara-
di vroine odprta vsa okna in vsa vrata, pa ima Mitika
dovolj prostora za svoje tekanje. Najbolj ji je ve, e
lahko skae po posteljah in divanih. Skae, skae, na-
enkrat se spusti, pade in odskoi kakor oga. Vriska,
smeje se, vsa srena je in zadovoljna. In mi vsi, ki gle-
damo nao veselo, ivo, ljubeznivo Mitiko, smo z njo
veseli, brezskrbni in ivahni.
Mislim, da so take Mitike vsaki hii jasen blagoslov,
vesela sonna sreica, ki preene vse skrbi iz misli in
razvedri vsako alostno srce. O, Mitike, zlate, ljubezni-
ve, prisrne Mitike!
196
Potres
J esen se je zaela z deevjem. In kakor je e ob takem

vremenu, je dobila naa Mitika angino. Cel teden je
leala, a ko je ozdravela, sem obolela jaz. Vrat mi je tako
mono otekel, da skoraj deset dni nisem mogla niesar
jesti in sem jako oslabela.
Tisti dan sem vstala in, ker sem imela nujne opravke,
zunaj pa je sijalo sonce, sem se odpravila z doma. Teko
je e lo, noge so se mi ibile in utila sem tisto utruje-
nost, ki prevzame loveka po vsaki bolezni in ki pravza-
prav ni neprijetna, a vendar naredi vsakogar nesposob-
nega za delo. Komaj sem prela nekaj ulic, e me je obli-
val znoj od napora. Opravila sem, kar je bilo najpotreb-
nejega, in se domov grede ustavila v kavarni. Pozdra-
vili so me vsi in poizvedovali, zakaj me tako dolgo ni
bilo na spregled. Kavarnarica, Slovenka, mi je pravila o
svojih otrocih, ki tudi bolehajo, a stari major, ki sedi pri
nai mizi, mi je svetoval, naj pijem lipov aj z medom, ta
da preene vsako bolezen. Pikolo mi je prinesel kavo,
natakar pa cel kup asopisov, videlo se mu je, kako mi
privoi, da zopet zvem, kaj se po svetu godi. Kavarna je
bila precej polna. Bilo je okoli enajstih, nekateri profe-
197
sorji so prili iz ol, trgovci od svojega prvega posla,

zdravniki od svojih jutranjih obiskov, a vseuiliniki
imajo tako ves dan as, ob vsaki dobi jih najde povsod.
Zatopim se v asopise, popijem kavo in si mislim, da
je vendar bolje, da sem vstala, kakor da bi e en dan
tiala v postelji, ki se bolniku pristudi kakor jetniku jea.
Zunaj so hodili ljudje. Zagreb je ivahno mesto, in po-
sebno na Ilici je iv promet, ploniki so vedno polni, po
cesti drdrajo koije in vozovi.
V tem nekaj zabobni, ae zavenkljajo, kavarna se
strese. V prvem trenutku si mislim, da je kaken voz s
pohitvom, ki tudi ropotajo, kakor bi se svet podiral. Ali
bobnenje raste, vse se zaziblje mono in izrazito.
Potres!
Neko udno ustvo spreleti srce, oi se razirijo,
obraz postane v hipu hladen in bled.
Vtem e skaejo gosti izza miz, vse je e na pragu.
Nasmehnila sem se, v resnici nasmehnila. Kakni so
to strahopetnei! Kar je, je. e smo e ivi, e se strop e
ni udrl na nas, e stene e stoje, ne bo hudega. In hlad-
nokrvno ostanem na svojem mestu.
Ali v tistem hipu se spomnim, da popravljajo hio,
kjer stanujemo. Spodaj v prizemlju obnavljajo proda-
jalnike prostore in, preden sem obolela, sem videla, da
so podrli vse oboke in razdrli pod prvega nadstropja.
Zidovi med sobami v prvem nadstropju vise v zraku, v
198
prizemlju je en sam velikanski lokal brez prezidov. Sam

arhitekt mi je pravil, da so oboke vrgli ven, ker zavzema-
jo preve prostora, in da bodo namesto njih dali traver-
ze. e traverze e niso vzidane! Vse se je poruilo in se-
sulo na kup. A mi stanujemo v drugem nadstropju rav-
no nad prodajalno. e niso e traverze v zidovih, se je
vse udrlo. e tako je poil v spalni sobi omet in kuhinj-
ska vrata se teko zapirajo, ker so se zidovi malo pogrez-
nili, ko so brez podpore.
In naa mala!
Ne vem, kako sem prila na ulico. Ljudje so kriali:
Pozor, dimniki se podirajo! A jaz sem e sama od sebe
tekla po sredi ulice. Vse polno ljudi je bilo zunaj. Niti
opazila nisem, da sem skoila ez kup opeke in ometa:
okno se je zruilo raz streho.
Nekdo me je sreal. Znanec, asnikar, ki se je e ogle-
doval za zanimivostmi, da bi mogel prvi obvestiti svoj
asnik.
Kaj vam je za bojo voljo! Beli ste kakor stena! in
prijel me je za roko.
Pri nas se je zgodila nesrea! Hio popravljajo, ni
drugae mogoe, da se je vse podrlo. Samo mala, kaj bo
z malo! sem govorila kakor brez uma in tekla dalje.
Tekel je z menoj od straha, da se ne zgrudim.
Kakor v sanjah sem sliala njegov glas: Ni hudega
ni, verjemite, ni hudega!
199
In tu na oglu je e naa hia. Zunanji zidovi stoje ali

kako je notri!
Pred vrati stoje gospodar, arhitekt, nekaj sobnih sli-
karjev, mizarjev in delavcev.
Ni se ni zgodilo, pravi gospodar.
Traverze so e na svojem mestu, stropi in podi spet
napravljeni, mi pripoveduje arhitekt in pristavi s ud-
nim glasom: Pred nekaj dnevi e bi se bili vsi notranji
zidovi udrli, vse bi bilo na kupu! Bled je, ustnice so
brez krvi, oi e vse prestraene. Vi bi se bili gotovo
ponesreili.
Znanec asnikar se je nekam izgubil, a od tramvaja
sem hiti moj mo. Ni se ne udim, od kod se je vzel in
da ni v bolninici.
e nikoli nisem bila tako hitro po stopnicah gor, etu-
di nikdar ne hodim poasi.
Ni se ni zgodilo. Res je poilo nekaj zidov, okraski
nad vrati so odpadli in nekaj ometa se je sesulo s stro-
pov ali hudega ni. Slukinji sta bledi in razburjeni,
Micika pa venomer ponavlja rui se, rui se.
Vzamem jo v naroje in zdaj ele vidim, da v desni
roki krevito drim kos emlje, ki sem jo v kavarni pre-
lomila, ko se je ravno zatreslo.
Zasmejala sem se. In v tem e zvoni tudi Vlada. e
nikoli je ni bilo tako hitro iz ole.
Kaj vam ni ni? vpraa moko. Mene e strah ni.
200
Tudi nas ni zdaj ve, pravi moj mo in zopet odide,

da vidi, kaj je pravzaprav bilo.
Nekaj dimnikov se je poruilo, nekaj okraskov je pad-
lo s fasad in nekoliko zidov je poilo. To je vse. Po ulicah
se gnetejo ljudje, nekako ivahno je, skoraj veselo. Vse
ole so zaprte, vse banke, vsi uradi. In vse to: dijaki,
uradniki, delavci, vse se sprehaja po promenadah in
prodaja zijala.
Na dvoriu so se zbrali otroci. Tudi Vlada bi rada dol.
Pustim jo, e mene sili nekaj ven. Bolezen je nekako pre-
la, ila sem in zdrava.
V vei malo postojim in posluam otroke pogovore.
Jaz sem se takoj spomnil Messine, pravi osemletni
deko naega hinega gospodarja.
Nu, ni bilo tako hudo, meni njegova tiriletna ses-
tra z neizreeno modrim obrazom.
Mi smo kar hitro pobrali knjige in br domov! pri-
poveduje eden.
Mi smo bili pa na dvoriu. Poleg nae ole poprav-
ljajo cerkev. Zazibalo se je in nekaj opek je padlo med
nas, ena isto pred mene. Mislile smo, da jih zidarji me-
ejo, in smo zakriale, kaj delajo, pa je bilo s strehe. Ne-
kaj je bobnelo in se treslo. Z dvema vozovoma so pripe-
ljali malto pred cerkev za zidanje. Pa so se konji naen-
krat splaili in strano skakali sem ter tja. Pa smo mislili,
da se od tega trese, je pripovedovala hiniina tefka.
201
Od potresa so se splaili, je odloil profesorjev Mir-

ko, ki hodi e v gimnazijo.
Nekaj otrok je prilo iz sosednjih hi.
V nai oli je ves strop razpokan, kar zaprailo se je,
pripoveduje ena od deklic. Ali ste se vi kaj ustraili?
Kaj se bomo ustraili? Ni se ne bojimo. Samo to je
fletno, da danes ni ole, meni izvokov Polde. Zara-
di mene je lahko vsak dan potres, jaz se ne bojim.
In e bi se nam tako zgodilo kakor v Herkulanumu
in Pompejih, a? vprauje Tinka, ki je njen oe agent za
gramofone. Mi smo se ravno ta teden uili o Vezuvu in
o Etni.
To je e stara stvar, se odree Polde. Dandanes se
ni ve ne zgodi kaj takega. Vezuv in Etna zmerom bru-
hata ogenj. Ogenj in pepel in lavo. Zato je tam nevarne-
je. A bogme, iz naega Slemena nad Zagrebom e nisem
videl, da bi se kadilo.
No, a Messina!? vpraa gospodarjev Leo. To se je
lani zgodilo. In Lizbona in Martinik? pristavi. e nekaj
imen ve, pa se jih ne more domisliti. Strano se zanima
za take stvari in raji bere opise ognjenikih rel in po-
tresov in podzemeljskih jam in morskih povodnij, raji
od najlepih pravljic.
Pa tudi Polde ni kar tako, tudi on dosti ve.
202
To je vse pri morju, se odree ueno. A kje je mor-

je od Zagreba. Malo se zamajemo, pa kaj za to. Hudega
nam ne bo.
Pozabili so na potres in zaeli metati diabolo v zrak in
pa cepelin. To je najnoveja otroka igraa in ne tako
draga kakor diabolo. Na elezno, zavito paliico se spu-
sti nekakna perut iz ploevine, hitro se potisne kviku
in ment zleti do drugega nadstropja visoko. To velja
deset krajcarjev, potenega diabola pa ni izpod treh
kron in e se hitro pokvari.
Tako smo prebili prvi letonji potres.
Ko se je drugi zazibalo, je bilo to ob tri etrt na se-
dem zjutraj. Vlada je ravno vstajala. Mitika pa je e spala
sladko spanje takih malih pravinikov.
Zatreslo se je in e je skoila Vlada k Mitikini poste-
lji, jo neusmiljeno potegnila ven, zakriala in skoila na
prag med spalnico in kopalnico. Mitika, sirota, je pri tej
priliki butnila z glavo ob zid in jokala na vse pretege. Jaz
pa sem morala Vladi rei, naj reevanje ob takih prilikah
prepusti raji meni.
Navajeni smo e na potrese. In naj ree kdo, kar hoe,
ljudje smo vsi optimisti. Nihe ne misli na kaj hudega,
eprav nam je vedno za petami. In alostno bi bilo iv-
ljenje, e bi se vedno pripravljali le na nezgode. Zdrav
smeh je tudi v nesrei najbolje zdravilo.
203
Ena mojih znank je zelo bojazljiva. Vsega se boji, ta-

tov, ognja, smrti in bolezni. O potresu je skoro umrla od
strahu. Ko pa je prila domov njena mala, ki hodi v
otroki vrtec, in se je e med vrati bahato pohvalila:
Mama, v nai oli je bil pa potres! tudi ona ni mogla
drugae, kakor da se je od srca nasmejala.
204
Sentimentalno besedovanje
O troci e ne poznaJo tistih naih pravil o spodob-

nosti in vljudnosti. Nobene formalnosti ne ovirajo
njihovih simpatij. Nobena hinavina ne prikriva mr-
nje in sovratva. e nimajo tega ali onega radi, no, po-
gledajo ga pisano, povedo mu naravnost, da je grd, in e
so posebno odloni, mu pokaejo jezik in ga nabijejo, da
ve, kaj mislijo o njem.
Mi odrasli se smehljamo in stiskamo roke ljudem, za
katere utimo toliko kakor za lanski sneg. Niti v sanjah
ne pomislimo, da bi rekli temu ali onemu v lice: ti si
oduren, surov, neumen, domiljav. In e nam je kdo
ve, zanimiv, e bi e tako radi govorili z njim in se na-
tanneje seznanili, gremo mimo, kakor da nam je deseta
skrb, ker nam ni predstavljen po egah in postavah na-
ega druabnega ivljenja.
Naa Pikica je vrgla na promenadi nekemu fantku
pesek v obraz samo zato, ker ji ni bil ve. Dobila jih
je po roki in vsi smo ji dokazovali, da se to ne sme, in jo
uili spodobnosti, olike in hinavine. Na ulici je zapa-
zila pred nami majhno punko, za katero se je vnelo vse
njeno srce. Pustila me je, la k dekletcu in jo prijela za
205
roko. Punkina mama naju je zaudeno pogledala. Ali

ker se jaz in punkina mama ne poznava, ker se e nikoli
nisva videli, ni bilo dovoljeno, da bi se peljali punka in
Pikica za roko po ulici. Odtrgali sva dekletci narazen in
li vsaka na svojo stran. Pikica se je jokala in ni mogla
razumeti, zakaj so veliki ljudje tako sitni in nepravini in
ne dovolijo punkam, da se sprijaznijo in poigrajo sku-
paj, e so ena drugi e ne vem kako ve. Zakaj so ta
smena druabna pravila, zakaj je olikanost, e vekrat
ni drugo kakor tisti slavni kitajski zid, ki je tudi e poln
lukenj in ne more ve ubraniti Kitajcev pred dotiko z
ostalim svetom! e bi bili jaz in punkina mama pamet-
ni, bi se bili tudi lepo nasmejali druga drugi in si dali
roko. Zakaj meni je bila punkina mama ve in jaz njej
menda tudi. Tako pa sva li vsaka s svojim dekletcem
ena na desno, druga na levo.
Postave druabnih eg so kakor tisti plot iz ice ob
nasadih v parku, nizek je, ali poln ostrih trnov, lahko ga
preskoi ali lahko se tudi opraska in lovek ostane
raji na predpisani stezi.
Vasih Pikica pozabi vse nauke in opomine, ki jih
dobi v teh zadevah, pa se ustavi kjerkoli in klie kakno
enskico svoje velikosti: Bebica, bebica, slii! Sem poj-
di!
Moli! se zgraam jaz. To se ne sme. Ti bebice ne
pozna!
206
Ali ona ima ogo, mama, in njen plaek je ravno

tako rde kakor moj.
Molim in ne pobijam njenih dokazov. Vasih mislim,
da bi bilo prav lepo, e bi si bili tudi mi odrasli ohranili
preprosti nain otrokega miljenja. Vasih se primeri,
da srea koga, ki je podoben tvojemu umrlemu oetu;
udovito te gane njegov obraz. Nekaj besed bi rad spre-
govoril s tujcem. Ali ne, ne spodobi se, pota se kriajo.
In ta gospa, tvoja znanka ti je pripovedovala o njej mno-
go lepega. Dale v tujini ivi in samo po nakljuju se je
morda za nekaj ur vrnila v domae mesto. Saj ne bi bilo
ni grdega, e bi jo ustavila, se ji nasmejala in ji rekla
nekaj toplih besed. Morda bi tudi njo veselilo. Ali ne
spodobi se ... In e je izginila v drugi ulici in morda je
ne bom videla nikdar ve.
Poznala sem neko igralko. Samo iz gledalia namre.
Igrala je lepo in fino, z globokim ustvom. Njen glas mi
je bil ve in njen smeh in nain, kako se je vedla. Sliala
sem, da je zelo bolna. Hotela sem se seznaniti z njo, jo
ustaviti v parku, obiskati jo na stanovanju, zahvaliti se
ji za uitek, ki mi ga je dala s svojo umetniko igro. Dol-
go sem se obotavljala. Potem sem zvedela, da e lei, da
ne bo ve vstala. Kupila sem neko opek vijolic in ho-
tela iti k nji. Vendar sem se vrnila. Nekakni udni ob-
ziri mi niso dali dalje. Morda bi se bila udila, nenavad-
no je. Pozneje je umrla. In meni je e danes al, da je
207
nisem poznala osebno, da ji nisem storila majhnega,

trenutnega veselja.
Mi odrasli ljudje smo tako poasni v svojih odloit-
vah.
Vekrat mislim o tem, kako preprosta je otroka dua.
Kar je rno, ji je rno in, kar je belo, ji je belo. Ne pozna
e nians, stopnjevanja in finih razlokov, ki begajo nas
odrasle. Mi potrebujemo za vse toliko besed in izrazov,
otroci pa isto lepo izhajajo s tistimi nekaj pojmi, ki so
si jih zapomnili. Mi se vedno bojimo, e smo res vse
prav povedali, natanno in korektno doloili stvar, otro-
ci pa niso nikdar v zadregi zaradi takih pomislekov. Z
nekaj pojmi izhajajo imenitno.
Jaz, sirota, vsak teden nekajkrat ivam punke, ki jih
naa Pikica unii. Za boi je dobila tiri. Po nakljuju je
vsak, ki jo je hotel obdariti, kupil punko. Razume se
samo po sebi, da so bolezen, nadloge in nesree pri taki
druini na dnevnem redu. rna punka ima izpuljeno
roko, zlatolasi se je utrgala frizura, tisti, ki ima rdeo
obleko, se je utrgala noga v kolenu, eni se razpara oble-
ka, drugi so se pogubili gumbi. Jaz ivam in popravljam,
kar je mogoe. Pikica samo pride, poloi punko na pi-
salno mizo in zapove: Na, mama, ivaj!
Te dni se je igrala z mizo in stolki. Zelo mina miza
je in stolki so e za njene punke premajhni. Ni torej
uda, da se ji je eden potrl med njenimi nepotrpeljivi-
208
mi in nerodnimi prstki. Pa ni je mnogo skrbelo, vzela je

razvaline, postavila jih meni na mizo in ukazala kakor
vselej: Na, mama, ivaj!
Zasmejala sem se, ampak e se stvar prav pogleda, ni
rekla ni smenega. Z izrazi, ki jih ima na razpolago, je
prav jasno povedala, kaj hoe.
Vasih uinkuje otroka preprostost na nas odrasle
naravnost pesniko.
Vozili smo se ponoi po eleznici. Mimo okna so le-
tele iskre. Na stotine in tisoe. V temni noi je bilo to
prekrasno. Nepremino sem sedela pri oknu in gledala
v no, v katero so tkale iskre bleee zlate niti. Oi se
mi niso mogle nagledati sijajne in uinkovite podobe.
Pikica je spala. Ko se je prebudila, sem jo vzela v naroje,
da vidi tudi ona. Tlesknila je z rokami vsa zaudena in
vzradoena: O, glej, mama, sonce pada! je vzklikni-
la.
Kako lepo je to rekla: Sonce pada!
e nikdar ni sliala besede iskra, a glej, vendar je
tako dobro opisala vtis leteih isker. Mogoe je bila celo
prepriana, da tudi sonce pada, da svetloba in ogenj
padata, kakor pada de. e bi odrasel lovek mislil kaj
podobnega, bi se prestrail in strah bi mu uniil vsak
uitek lepote. Otrok pa vidi samo lepoto in ne misli da-
lje.
209
Morda smo mi odrasli zato tako temni in revni na

veselju, ker preve razmiljamo, ker vedno hitimo dalje,
ker se vedno enemo za potem, da nam sedanjost
brez koristi in uitka skopni v rokah. Kadar je sonce, se
bojimo deja in v srei se bojimo solz. Strah pred pri-
hodnostjo nam zastrupi vsak smeh in vsako veselje.
Otroku pa je bakren krajcar, kar je meni zlat dukat.
Zavidam ljudi, ki imajo mnogo iluzij, oni so najbolj
podobni otrokom.
210
Otroarije
V Iada je kaznovana. Zlae se kar na celem, kakor bi

mignil. Vsi smo e obupani nad njo. e je treba ali
ni treba, zlae se gotovo.
Ali si pila mleko?
e zdavnaj, se odree.
Saj ni res, jo zatoi Micika.
Kolikokrat si bila opominjana v oli? jo vpraam.
Enkrat, pravi, a drugi dan zvem od uitelja, da je
bila tirikrat.
Moj mo pride ogoren domov. Opazoval sem Vla-
do. e pol ure se prepeljuje z neko prijateljico z Ilice v
Dolgo ulico in spet nazaj. Ne trpim tega neumnega
spremljevanja!
Ko pride Vlada ob eni, jo zasliujemo.
Kje si bila tako dolgo?
V oli.
Saj ste imeli samo do dvanajstih. Zakaj lae? Kod si
hodila?
Nikoder, do ene smo imeli, in taji do skrajnosti.
Kaznujemo jo, jezimo se. Vsak dan pie popoldne, da
je laganje najgra navada na svetu, vsak dan skoraj klei
211
na sredi sobe in v posebno hudih primerih dobi s ibo

po roki. A koristi ni.
Zadnji enkrat se zmisli, da nimajo pouka.
Pa zakaj ne? Kaj je danes?
Ni, kar tako. Sama ne vem.
Ali imate kakno nalogo?
Raunsko, se mi zdi.
Zdi se ti? No, lepa uenka, ki se ji samo zdi. Pokai,
da vidim, kaj imate in koliko!
Vzame torbo, ie, ali raunice ni.
Moj mo se ujezi. Kje ima knjigo? Zakaj ne pazi na
svoje stvari!
V oli sem jo pozabila.
No, jaz imam ravno v vai ulici opravek. Pojde z
menoj.
Pa e v oli zdaj nikogar ni.
olskega slugo imate, nama bo e odprl razred, e ga
bova prosila.
Ni bilo drugae. Vlada je morala iti. Ni posebnega ni
bilo zapaziti na njej.
Prideta pred olo. Ravno bije ura devet in na vrt pri-
skaejo otroci dol po stopnicah.
Slii, VIada, saj imate pouk! se zavzame moj mo.
Da, ali na razred ne. Poakaj me na cesti, precej
bom prila, pravi Vlada in hoe v veo.
Pojdem s teboj. Kaj bi akal na ulici.
212
Ne, ne. Nerodno je. Kaj bi hodil gor, se brani Vla-

da.
e pravim, da grem grem.
Ali mene je sram, tata. Kaj si bodo mislili, e pojde
z menoj gor.
Hudega si ne morejo misliti ni. Samo pojdi naprej.
Nekako sumljivo se mi vede.
Vlada stopa po stopnicah. Ni se ji ne mudi.
Najbr so vrata naega razreda odprta, razlaga.
Nikogar ne bo treba prositi, da bi odprl.
Samo pohiti! Ne utegnem dosti!
Tukaj je na hodnik, pravi Vlada in pokae na des-
no. Kar tukaj poakaj, in hoe pustiti oeta pri stop-
nicah.
O, saj grem lahko s teboj.
Ali v razred nikar ne hodi. To se ne spodobi, ga
poduuje Vlada. Tukaj je etrti razred, pokae na vra-
ta in vstopi.
Moj mo aka zunaj in se ogleduje. Ni posebno svetlo
na tem koncu, ali konno vendar opazi, da je na vratih,
skozi katera je Vlada stopila, napisano: garderoba. To se
mu zdi zelo udno. Hitro pritisne na kljuko in vstopi.
Sami slamniki visijo na klinih. Vlada pa stoji pri oknu,
usekuje se in gleda na dvorie.
Kaj pa dela tukaj? To je jako sumljivo. Zdaj povej, e
ne, lahko doivi kaj prijetnega.
213
Vlada moli.
Kje je etrti razred? In kaj dela tu?
Sem mislila, da je moja raunica tukaj.
Tako, to si mislila! To ni bilo pametno, prijateljica
moja! Ti bom e jaz pomagal poiskati tvoj razred, in
oe jo prime za roko in jo hoe peljati ven.
Ne grem.
Ne gre? Oho! Takoj povej, kaj vse to pomeni!
Ni.
Vlada se ustavlja in zane jokati. Oetova potrpelji-
vost je pri kraju. Sune jo, strese jo.
Bo ali ne bo? Bom zvedel ali ne?! in zopet jo strese
za rame, ali e precej obutno.
Jaz ne grem v razred, ne grem pa ne grem, epeta
Vlada. Sram me je.
Koga te je sram?! O, ti nesrena punca! In poteno
jo stisne za roke. Drugae bi e zdavnaj jokala in kria-
la, zdaj pa ni.
S trudom jo le izvlee iz garderobe. In zdaj tudi zapazi
e ena vrata konec hodnika, izza katerih se uje govor-
jenje. Gori je napisano: IV. razred.
Takoj pojdi noter po raunico! zapove.
Ne grem, lepo prosim, ne grem! se brani Vlada.
Bomo videli! Odpre vrata in sune svojo cvetlico
precej odlono v razred.
214
Vrata se takoj zopet zaprejo, ven se slii samo nejasno

mrmranje.
Vlada se ljubeznivo smehlja.
O, Vladica, vpraa uiteljica, kako pa to, da ele
zdaj prihaja? In brez torbe in praznino obleena? Kaj
naj to pomeni?
Oprostite, se zmiljuje Vlada ljubeznivo, mama je
bolna, pa ji moram pomagati. Samo po raunico sem
prila, ki sem jo veraj pozabila.
Tako, mama je bolna? To mi je pa al. Le pojdi zopet
domov, e te potrebujejo. Po raunico tudi ne bi bilo
treba hoditi, saj ti je ne bi nihe vzel.
Oetu zunaj se zdi vsa stvar vse bolj sumljiva, zato
konno potrka na vrata. Uiteljica vstane izza katedra in
gre odpirat, Vlada pa potegne robec iz epa in zane
jokati. Vse je izgubljeno.
Oba sta bila zelo preseneena: uiteljica nad mojim
moem, moj mo nad njo in e bolj nad otroki, ki so
sedeli v klopeh. Razred je bil poln kakor uljnjak.
Prvikrat si je Vlada privoila prosto dopoldne izven
predpisov, pa so jo ujeli. Ostala je kar v oli in uitelji-
ca jo je na izreno eljo mojega moa postavila v kot,
doma pa je bil opoldne e drug, za nao milo Vlado zelo
neprijeten obraun.
Moj mo je popolnoma obupal nad svojo prvorojen-
ko in ji prerokoval najtemnejo prihodnost. Potrebna
215
tolabe sem odla naslednji dan v olo, da poizvem pri

uitelju In uiteljici, e je znaaj moje here res tako do
korenine pokvarjen in e ni nobenega upanja ve, da
postane to nesreno dekle vendarle prej ali slej koristna
lanica loveke drube.
Uiteljica mi je rekla, da je njena najbolja uenka, da
pa je treba paziti nanjo kakor na mleko, ki se kuha na
ognjiu: malo se obrni stran in ravno tisti hip bo pre-
kipelo. Uitelj pa me je tolail, e da je bil sam tudi ne-
ugnan deko, nikoli ni bil pri miru, zlagal se je petdeset-
krat na dan in vsak dan je kaj pokonal, kaj naredil,
pobil, ukradel zdaj pa je prav poten in razumen lo-
vek na svoje lastno veselje in vsekakor v korist svojih
blinjih.
Odla sem zadovoljna domov in tragino ogorenje
mojega moa se mi je zdelo nekoliko pretirano. Vendar
je bila Vlada pod ostro komando. Ali dlje kakor pol dne
ni bila nikoli brez napake. Najbolje podplate zdela v
treh tednih in predpasnik je v eni uri e ne raztrgan, pa
vsaj umazan z raznimi nemogoimi snovmi: s smolo, z
mastjo, s kakno zeleno barvo, s sajami sploh s snov-
mi, za katere se vselej udim, kje jih je iztaknila. Noga-
vice si hvala bogu! e sama krpa, a njena koa na
kolenih se rada celi, zato se ne jezim preve, e mi pri-
de tudi pobita in opraskana domov. V sprievalu ima
same ene, razen vedenja seveda. To je od prvega etrt-
216
letja prvega razreda pa vse do danes ostalo na tevilki

dve.
Neki znanki sem potoila te dni vse to in ji zavidala
njene tri herke, ki so vedno lepo obleene, v svetlih
eveljkih, njih obleke so bele, brez najmanjega ma-
dea, laski gladko poesani, kakor je treba. Ali znanka je
vzdihovala in pripovedovala, da jih nima posebno rada,
ker so premirne, prepohlovne in predobre. Da si je ved-
no elela ivih, porednih in poskonih otrok, zdaj pa
ima same vzorne in dolgoasne primerke, kdo ve, po
katerih stricih so se vrgle, isto drugane so, kakor je
ona. Posluala sem njene tobe in uvidela, da je najbolje,
da je lovek zadovoljen s kriem, ki ga ima.
Zdaj je Vlada, kakor je bilo e v zaetku povedano,
kaznovana. Veraj je vzela menda zato, da proslavi
konec olskega leta na posebno slovesen nain ne-
kemu deku v razredu peresnico in jo dala na ulici prvi
deklici, ki jo je sreala s svojimi prijateljicami, ki so rav-
no take tike, kakor je sama. Zveer sem po nakljuju
naletela na uiteljico in ta mi je to povedala. Rekla mi je,
da ji bo danes ukazala, naj doma vse prizna.
Vlada je bila opoldne e doma. Dve uri sem akala, da
bo zaela z izpovedjo. Pa ni bilo ni. Konno jo pokliem
k sebi.
Kaj pa je bilo danes v oli? Zdi se mi, da ima neka-
ko rdee oi. Kaj si jokala?
217
O, jaz ne.
Pa kaj je bilo? Kaj mi nima niesar povedati?
Pogleda me. Potem pravi nedolno: Da, opominjana
sem bila. Razgovarjala sem se pri zemljepisu, pa me je
uiteljica poklicala. Nikar se ne jezi. Barlova Vanda mi
zmeraj kaj pripoveduje, potem sem pa jaz kriva.
Jezile so me njene hinavske oi. Tako nedolno me je
gledala kakor ovica. Nihe ne bi dvomil nad tem ange-
lom!
Meni se pa zdi, da je bilo nekaj drugega.
O, ni, mama. Res ne. To sem ti e veraj povedala,
da sem gospodarjevega Francija vrgla po stopnicah.
Ampak si ni ni naredil. In prepisala sem eno stran iz
nemke knjige za kazen, kakor si rekla.
V meni je zaelo e malo vreti. Ti nesrena hinavka!
Vzela sem palico s police.
Vlada, zdaj se pa kar hitro domisli.
Ne vem, kaj misli, mama, res ne vem.
Roko sem.
Zamahnila sem, Vlada je zajokala.
Ali zdaj ve, kaj si naredila?
Ne morem se domisliti, mama.
e enkrat jo je dobila.
No, ali si se spomnila?
Morda misli ... nekakno katlo ... ?
218
Prav tisto mislim, da. Zdaj jih bo dobila po vsaki

roki e tri. Ti dve sta bili za laganje.
Jokala je, vendar je vdano drala roko drugo za dru-
go. Pravzaprav mi je bilo sirotice al, ali lovek mora
vendarle skrbeti, da dobijo otroci pojem o potrebni
nravnosti.
Zakaj pa nisi takoj povedala? jo vpraam.
Mislila sem, da ne ve, mi je odgovorila naivno.
To je bilo sicer po njenih nazorih prav pametno, za-
radi naela pa sem jo dala kleat na sredo sobe.
Od nekod je prila mala Micika. e Vlada klei in Mi-
cika stoji, sta njuni glavi v isti viini. Micika je sestro ob-
jela in poljubila, kar je bilo jako pripravno. To sicer ni
bilo na sporedu kazni, ali zatisnila sem eno oko in mir-
no delala pri pisalni mizi, kakor da mi ni mar, e se sla-
di grenkost kazni s takimi izrazi sestrskega soutja.
Micika je prila k meni.
Robec mi daj.
Zakaj pa, saj ga ne potrebuje.
Micika prosi za robec! je rekla odlono in dala sem
ji ga.
la je k sestri, jo objela z eno roko okrog vratu, z dru-
go pa ji obrisala solze.
Ne vem, e je to vzgojno ali ne, toda morala sem se
zasmejati in e sta bili obe pri meni in se mi laskali. Kaz-
ni je bilo konec.
219
Bo e kdaj? sem vpraala Vlado, da reim svoje do-

stojanstvo.
Nikoli ve, je rekla in, ker je res precej iznajdljivo
dekle, si bo za drugi e kaj novega izmislila ...
220
Vlada in Mika
S tareja e ne hodi ve v osnovno olo, ampak v de-

kliko. Od poitnic sem je strano ponosna. Iz pe-
dagokih, praktinih in drugih vzrokov krotimo to nje-
no oabnost pri vsaki prilonosti. Ne elim si nobenega
vijega dekleta, ki povsod in vselej frka nos nad vsem,
v hii in v druini. Sicer bo e precej Save steklo v mor-
je, preden bo Vlada dekle, ampak skrbeti je treba zaa-
sa, da ne zrastejo take rastlinice do neba. e precej v
zaetku olskega leta je mnogo razmiljala sama o sebi
in konno razodela svoje nazore nai Pavli.
Veste kaj, je rekla odlono in domiljavo, povem
vam, da boste vedeli: nisem ve otrok!
No, kaj pa si? je vpraala Pavla zaudeno.
V oli me vikajo in, ko sem zadnji nekaj kupovala v
trgovini, me je vpraal prodajalec: Kaj pa e elite, go-
spodina? ... Torej si lahko mislite, kaj sem!
Dekletce e nima deset let, nosi krilce do kolen, lase
ima e ostriene. Zato se je Pavla neznansko zasmejala.
Vsi smo pritekli v kuhinjo vpraevat, kaj je. Pavla nam je
povedala, da hoe biti Vlada gospodina.
221
Vlada je povedala svoje dokaze in druina je soglasno

sklenila, da e ni gospodina, o, e dolgo ne! Da otrok
res ni ve, da je punka, ali pa e hoe biti frklja, kar
se vsekakor najbolj prilega njenim maniram.
Ali Vladi ni lo le za ime. Ona bi sploh rada nastopa-
la elegantneje in bolj gosposko. Znano je, da imajo
dame v naem mestu imeniten okus. Tujci ga z obudo-
vanjem hvalijo in trdijo, da je Zagreb jugoslovanski Pa-
riz. Ta drugae vsega priznanja vredna lastnost zapelje
marsikako mater, da tudi otroke tako okusno in gospo-
sko oblai kakor sama sebe. Posebno dekletca se spre-
hajajo v samih ipkah, svilenih pentljah, v ametu, v
klobukih z nojevimi peresi, v belih eveljkih in usnje-
nih rokavicah. Kakor princese se zde in domiljajo si e
ve, kakor da so pristne kneginje in grofice. Seveda je
tako umetno vzgajanje domiljavosti ne le za otroke sa-
me kodljivo, ampak je tudi drugi otroadi in starem, ki
svojih otrok ne morejo ali noejo lipati tako razkono,
v jezo in nadlego.
Svoji ljubi heri sem e v zaetku olskega leta pojas-
nila svoje stalie v tej zadevi. Zaradi njenih toalet, sem
ji rekla, se ne mislim spuati z nobenim lovekom v
kaken konkurenni boj, saj e sama ne tekmujem z no-
beno modo. Odla pa sem za kakne tri tedne z doma in
moji nazori so kaj hitro izpuhteli iz glave nae prvo-
rojenke. Pripovedovali so mi, ko sem se vrnila domov, o
222
zelo neljubih prizorih, ki jih je moja mila Vlada povzro-

ila s svojo neimrnostjo.
Nekega dne, bilo je deevno in e tri etrt na osem, je
odlono izjavila, da nikakor ne more ve nositi svoje sta-
re pelerine. Res je, to oblailo je preneslo e marsikaj, e
nekaj let ji rabi, ampak za silo je e, posebno, e deu-
je.
Pelerine ne bom vzela, se je obregnila, saj sem
zdravnikova hi in ne morem v taki stari, ponoeni ari
v olo!
Na sreo se moj mo prav tako jezi kakor jaz na vse te
smene fraze: jaz kot zdravnikova hi, jaz kot uradni-
kova soproga ... , jaz kot vdova po profesorju ... , jaz
kot sirota oeta, ki je bil davni kontrolor ... In zato
je Vlado poteno otel in ji obljubil, da gre drugi lahko
sploh brez pelerine in brez klobuka v olo, e ji je to, kar
ima, preskromno in preponino.
Pelerina je zdaj na uden nain pri nai Vladi spet v
islih, zato so pa menda deniki prili pri njenih sool-
kah popolnoma iz mode. Zadnji jo poljem na poto.
Denik vzemi, zapovem.
Saj ne deuje.
Pogledam skozi okno in vidim: lije kakor iz kafa in
vsi ljudje imajo denike odprte.
Kar vzemi denik!
223
e imam pa pelerino in kapuco! Nobena iz nae ole

ne nosi denika, e ima kapuco.
Danes ga le vzemi. Do koe bi te premoilo, saj vidi,
kako lije. Porinem ji denik v roko in jo potisnem skozi
vrata.
Pogledam skozi okno, da vidim, kako pojde po ulici.
Ali nje ni in ni iz vee. A jaz sem ji e posebej zabiala,
naj pohiti. Konno vendar skoi iz vee, kakor bi jo kdo
iz puke izstrelil. Denika pa nima.
Pokliite jo nazaj! pravim Pavli.
Zaudeno se obrne in z dolgim obrazom jo mahne
nazaj v veo in po stopnicah domov.
Kje ima denik? vpraam.
Pod streho sem ga spravila, prizna, ko vidi, da se ni
mogoe drugae izviti.
No, akaj, jaz te bom e nauila! zagrozim, eprav
me skoraj smeh sili. emu sem ti pa kupila denik, kaj?
Za parado, ne?! Takoj pojdi ponj in potem na poto! To
ti povem, e bo pota e zaprta, bo kleala dve uri.
Zmuznila se je skozi vrata tiho in skromno, z nedol-
nimi omi, da bi lovek mislil: dobra je kakor angel.
Odla sem k mou toit nesrenega, neubogljivega
otroka.
No, to ima po tebi! je rekel. Stvar je namre taka:
slabe lastnosti dobijo otroci vse od matere, dobre pa od
oeta. O tem so vsi moki prepriani.
224
Ugovarjala sem in konno je nael moj mo drugo,

pametno besedo: Kontrola, kontrola. Ta ji manjka!
Nadzora potrebuje! Pazi bolj nanjo, pa bo videla!
Odla sem v svojo sobo in premiljevala, kako naj
pravzaprav nadzorujem svoje otroke. Tako jim vendar
ne morem biti vedno za petami kakor Sherlock Holmes
svojim zloincem.
Na sreo je prila Mika k meni in me reila teh skrbi.
Poljubila me je na eno stran, stekla okoli mize in me po-
ljubila e na drugo stran. Potem sem ji morala dati pa-
pir, svinnik in radirko. Radirka se ji zdi imenitna igraa,
Vlada jo celo v oli potrebuje.
Legla je na preprogo, z nogami mahala po zraku, z
levico si podprla brado, z desnico pie po papirju pis-
ma in rie hie in gozdove. Jaz sicer ne razloim
niesar, ona pa e dobro ve, kaj je hia in kaj je pis-
mo.
Potem se zmisli, vstane in pride k meni prosit za kraj-
car. Pri branjevki si zanje kupuje oblate.
Saj sem ti danes e enega dala, se izgovarjam.
Izgubila sem ga, mama, isto izgubila.
Ne morem pomagati. Krajcarji so dragi, pravim in
pospravljam miznico.
Tiho se plazi okoli mene, gleda me vztrajno in kalja,
Jaz ni ne sliim in ona odide k svojim igraam. Zopet
kalja.
225
Mama, kaj ne slii?

Kaj pa?
Krajcar mi daj, saj slii, kako kaljam! vrgoli. Am-
pak moje srce je zakrknjeno in take zvijae me ne uka-
nijo.
Mojega moa pa je veraj ukanila. Imel je sladkorke,
Mika ga je obiskala v njegovi sobi in rada bi bila dobila
nekaj sladkih kroglic, ki so leale na njegovi mizi. Ali
sirota ima nahod in njen nos ni bil popolnoma v redu.
Poslal jo je k meni po ist robec. la je nazaj k mojemu
mou in useknila se je glasno in temeljito, da ji je podaril
najveji sladkorek, kar jih je imel. Dolgo ga je lizala, se
igrala s papirji in iskala v kou pri pisalni mizi reklam-
ne karte in kataloge, ki imajo vekrat tako zanimive sli-
ice. Potem se ez dolgo asa zmisli, se postavi predenj
in se zane tiho in potrpeljivo usekovati. Vsa rdea je
e, temne oi se vdano in zaupljivo iskrijo izza belega
robca, prosee so uprte v oeta in akajo na uspeh. In
res, oe se konno ne more ve zdrati, zasmeje se na-
glas in ji da zvito zaslueni sladkorek.
Obalujem enske, ki nimajo otrok. Kakor rodovitno
polje tako bogato je ivljenje, zlato klasje zori po njivah,
zrak je poln petja in smeha. Pust in alosten in brez pri-
hodnosti je dom brez otrok. Tih je in mrtev. Kjer so
otroci, se peni vsakdanje ivljenje kakor vesel, poreden
potok, ki ubori po livadah mimo vasi. Dolgoasne
226
dolnosti dela, suha proza kruhoborstva, sive skrbi

vse se spreminja v lahno, ljubeznivo breme, e nam ga
sladijo jasne otroke oi. In puste ure dolgoasnih dni
drhtijo v vedno novi, smejoi se ivahnosti. Dve uri si
nista enaki. Otroke noge capljajo nerodno po sobah,
debele roice se stezajo po visokih kljukah, poasno od-
pirajo vrata kakor srebm zvonec zveni otroki smeh
v srce.
In tisto lepo, ganljivo prebujanje mlade due v otro-
kovih oceh, tisti ljubeznivi, prvi drhtljaji srca in draest-
no smeni pojavi znaaja. Kako hitro potekajo dnevi in
koliko lepih, jasnih spominov zapuajo! Blaen as
vseh mater!
Miki je dolgas pri meni in napoti se v kuhinjo. Pre-
cej teavno potovanje je to, kajti roke je treba stegova-
ti do kljuk na vso mo in pred vsakimi vrati stopiti na
prste.
V kuhinji je niso posebno veseli. Vedno hoe poma-
gati. In e ne pospravijo hitro vsega, kar bi mogla do-
sei, gotovo e v dveh minutah kaj naredi. Tiho in
oprezno ukrade malo soli in jo strese skrivoma v kaken
lonec, kjer je e tako presoljeno. Pesek skrivajo pred njo
kakor mleko pred mako, a najde ga le, primea ga na
skrivnosten nain v moko, da opoldne cmoki udno
kripajo pod zobmi.
227
Kaknega vraga ste pa naredili, Pavla! se udi moj

mo in Pavla z jeznimi solzami v oeh kae na Miko in
se izgovarja, da je bila ona v kuhinji in da je e ona kaj
zacoprala.
Pavla Mike ne trpi v kuhinji. Niti ne zapazi, kdaj je
prila, in e ima obe roki v testu, poepne komaj pre-
obleena v saje, ukrade karkoli, kar se najbolj potrebu-
je, dvakrat se obrne po kuhinji in e je vse narobe. Imeli
smo goste zadnji in Pavla se je hotela postaviti. In sko-
raj je nisem mogla potolaiti, tako je jokala od jeze, ko
je nael profesor Vrba dve frnikoli v zelju in njegova e-
na leo v okoladnem narastku.
To jim povem, gospa, je rekla, e e kdaj kaknega
loveka povabijo k nam, mora Mika iz hie, k stari mami
za ves dan, drugae ne bom kuhala.
Obljubila sem ji in potem se je sama smejala iznajd-
ljivosti te nesrene, potuhnjene punke.
In kako pazim nanjo, da mi ne bi esa naredila, am-
pak ni ne pomaga! se je razburjala, potem pa ujela
Miko, jo za alo malo premikastila in nazadnje sta se
loili v veliki slogi in prijateljstvu.
Ko vsaj ne bi bilo tako fletno in priliznjeno, tarna
Pavla, lovek e jezen ne more biti na to abo!
In to je res, priliznjeno je to pune, da je lovek isto
omamljen. Kadar odidem od doma, se moram tako te-
meljito posloviti od nje, kakor bi odhajala v Sibirijo.
228
e na vrat me poljubi, mamica! si izmisli in tee za

menoj po stopnicah. Moram se vrniti in jo poljubiti,
kakor ukazuje.
Hitro pridi! mi naroa. Jaz bom alostna, e te ne
bo!
Potem stee k Pavli in ta jo mora vzdigniti k oknu, da
gleda za menoj, kako grem po ulici.
e se mi pa mudi in se ne poslovim od nje, kakor je
treba, sede v prednji sobi na klop in aka alostno in
trdovratno, dokler se ne vrnem. Kadar pride moj mo,
skae okrog njega kakor vrtavka in mu pregleda vse
epe, e ji je morda kaj prinesel. To je moj tata! pravi
in meni: Ti si moja mama! S posebnim naglaskom na
moj in moja. Sploh je vse njeno, tudi Vlada je nje-
na. Kadar pride iz ole, se zakadi vanjo kakor psiek, ko
pozdravlja svojega gospodarja.
Ti mucika sladka! pravi Vlada in jo boa. A Mika
skae in krii: Moja Vladka je prila! Moja Vladka je
pridna! Kako jo imam rada!
Mika pravi Vladi Vladka. Tako sladko izgovarja to
besedo, kakor bi ji sami sladkorki padali iz ust.
Vladka j, mi pripoveduje. Vladka bere, Vladka
pie angleko! In skrivnostno se namuzne. Vedno je
Vladka, Vladka. Nikoli se ne zmoti, da bi rekla dru-
gae, eprav je mi drugi ne kliemo tako.
229
e Mika ne uboga, mora kleati. Kakor vsi dobrosrni

ljudje, ki se ravnajo le po nagibih svojega srca in ne zna-
jo obvladati svojih ustev, se Mika prav lahko in hitro
razjezi. Nagla je. Kakor piskrek prekipi, oi se ji jezno
zabliskajo in z nogami zacepeta, da je kaj. Ampak vzgoja
je vzgoja. Ne vidim je rada jokati, ali v takih trenutkih ne
poznam usmiljenja. Toda ona vseeno uti mojo slabost
in skua potolaiti moje ogorenje z nekaj sladkimi be-
sedami: No, no, mama! Nikar se ne jezi. Mika ne bo
nikoli ve! Pa jo navadno pustim. e pa ostane trmasta,
klei dolgo in vztrajno. Tudi Pavla jo devlje kleat, e je
e drugae ne more ugnati. Nje se boji skoro bolj kakor
mene. e Pavla ukae kleat! e nese pruico v kot in
poklekne nanjo vdano kakor spokorjena nedolnost.
Vlado kaznujem samo jaz, ker je e velika. Zadnji pa
je Pavlo posebno razalila in Pavla ji je ukazala kleat v
kot. Mika je bila neizmerno ualjena. Obstala je z odpr-
timi usti, polna soutja za Vladino sramoto. Razburjeno
je pritekla k meni, kakor leniki debele solze so ji kapale
po licih.
Vladka ni pridna! je zavpila.
Kaj sta se sprli? vpraam. Kaj te je nabila? Prav ti
bodi, zakaj jo pa drai!
Ni mi ni storila, rada me ima! In tudi jaz jo imam
rada! pripoveduje in e gosteje solze se ji sipajo iz oi.
Zakaj se pa joka?
230
Pavla je rekla, da je Vladka poredna! Ampak Vladka

ni poredna in jaz jo imam rada! pripoveduje in njen
rdei predpasnik je spredaj e ves temnolisast od solz.
Pojdi z menoj! me prosi. Nikar ni ne napravi
Vladki. Ona je pridna. Prosim te, mama, pojdi takoj!
Res grem v kuhinjo gledat, kaj je. In vidim: Vlada
klei. Takoj sem si mislila, da je kaj naredila.
Kaj se je pa Miki zgodilo, da se tako joka? vpraam
Pavlo.
Iz ljubezni joka, pripoveduje Pavla. Zato, ker Vla-
da klei. Naj se ne jezijo, gospa, naj vstane. Jaz se tudi
ve ne jezim. e se imata pa tako radi, ti dve! pravi in
dregne Vlado prijazno: Vstani in nikar mi tega ve ne
stori, to ti reem!
Jaz pomirim razburjene duhove in vzamem dekleti s
seboj v sobo. Mrak je e, v sobi je temno, ali toplo in
prijetno. Vlada se spoveduje in obljublja, da se bo po-
boljala, in vse tri se spravimo na divan. isto tesno se-
dimo druga ob drugi. Vlada in Mika imata e vroa lica
od solz, njuni poljubi so e slani. Vendar nam je vsem
trem lepo in prisrno. Rade se imamo in naa srca drh-
tijo v topli dobroti in ljubezni. Mika in Vlada mi epetaje
obljubujeta, da me bosta imeli radi do smrti in da bos-
ta pridni, kar se da.
Tiho pada no. Vlada zane pripovedovati dolgo po-
vest, ki jo je sliala od svoje prijateljice. udna povest je
231
to o ciganih in kraljinah, o cvrkih in pastirjih, o vilah

in o bogatem srbskem kmetu, ki je imel dvanajst sinov
in dvanajst hera. Mika mi zaspi v naroju in, ko pride
Pavla priigat lu, je Vladina povest ele na polovici. Ali
ta veer sem pridna in potrpeljiva in posluam do kon-
ca.
Pravzaprav lepo ivimo me tri: Mika in Vlada in jaz.
Skoro vsak dan hodimo na sprehod na Tukanec ali na
Cmrok. Mika je e majhna in gre v hrib precej poasi.
Tako blizu tal je, da dobro vidi vsak lep kamenek na
cesti, vsak pozabljen kostanj, trn, koek barvastega
stekla, kaken elod ali pa kakno majhno ivalco, ki je
velik lovek niti ne opazi. Vse spravlja v moje epe in v
torbo. Zgoraj na vrhu sedemo na klop in pregledujemo
nae dragocenosti. Z velikim prigovarjanjem vendar
vasih doseem, da vremo manj vredne rei pro. Ve-
ter prihaja v irokih valovih s hribov. Zaganja se v otroka
in jima mri lase. Z glasnim smehom in vriskajo se lo-
vita z vetrom po cesti. Nazaj grede smo hitreje. Pot dri
navzdol in Mika tee od enega brzojavnega droga do
drugega, da se komaj ustavlja. Pri vsakem drogu poslua
mrmranje brzojava in gleda ice v zraku, ki tako skriv-
nostno vodijo pogovore iz daljave v daljavo. Na Tukan-
cu krenemo na stezo. Tam lei e listje na poti in umi
pod nogami. V gozdu je e tu in tam kak grm, na kate-
rem visi nekaj zlatih ali rdeih listov, zadnji jesenski
232
ostanki. Odlomimo si nekaj smrekovih vejic, malo zele-

nega brljana in vzamemo vse s seboj v mesto. e je
Mika e jako trudna, jo nosi Vlada tuporamo, a jaz
grem zadaj s klobuki in rokavicami. S smehom hitimo
proti glavnemu drevoredu, kjer se e bleijo rumene
plinske lui. Zadaj je e no nad gozdom, rne sence
stoje pod drevesi in noni veter hladno epeta v vrhovih.
Zveer, kadar Vlada pie svoje naloge, sedi Mika na
visokem stolu zraven nje in eka svoje ire are. Mole
in resno se sklanjata obe glavici vsaka nad svojim delom
in, kadar ju tako gledam, zatopljeni in tihi, rdeih lic od
gorenosti, mi zatrepeta srce v globoki srei in neizree-
no topli ljubezni. Otroka draga!
Kadar Vlada skona svoje naloge, rie Miki Miklave
in parkeljne, hie in punke s tenkimi nogami in veli-
kanskimi gumbi na jopiu. Mika je zelo zadovoljna in
hihitast, globok otroki smeh naznanja njeno sreo.
Zadnje ase sem se navadila kaznovati Vlado s tem,
da mora o svojih grehih in prestopkih napisati kratko
razpravo. Precej lena je in vidim, da takna kazen bolje
uinkuje kakor kleanje in stanje v kotu. Tudi mora pri
tem vsaj malo misliti.
Zadnji sem ji naredila dolgo pridigo o njenih dol-
nostih in ji ukazala, naj gre in naj vse to napie, ker tako
hitro in lahko pozabi, kar mora storiti in delati. la je in
napisala tole:
233
Moje dolnosti.
Zjutraj moram vstati takoj, ko me tata poklie; vasih
tudi prej. Oblei se moram zelo hitro. In tudi uesa
umiti. Tudi zob ne smem pozabiti. Moji stari mi dajo
zadosti obleke in zadovoljna moram biti s tem, kar do-
bim. Hoditi moram okoli taka, kakor mama hoe. ez
zajtrk ne smem godrnjati. Tudi zdrobovo kao moram
jesti. Jaz je sicer nimam rada, ampak mama pravi, da je
zdrava za take suhe otroke, kakor sem jaz. Za v olo do-
bim eno emljo; vasih tudi jabolko, ampak to je odvis-
no od mamine dobre volje. Moje soolke dobijo po pet
in po deset krajcarjev, Vera in Vanda celo po dvajset,
ampak tega ni treba. Tata je dobival samo po dva kraj-
carja in nobene emlje, pa je vseeno zrasel, pravi. Tudi
epni robec moram jemati s seboj v olo. In domov mo-
ram iti hitro. Naloge moram spisati takoj e tisti dan.
Moram ubogati. Moji stari so prav mirni ljudje. In e se
prepirajo, se le zaradi mene, pravi mama. Miki ne smem
nagajati, ker je e premajhna. e mama hoe, moram iti
precej spat. Tudi e ob sedmih, ob osmih pa prav go-
tovo. In drugega ne vem ni takega.
Priporoam to vsem materam. Taka kazen je tudi za-
nje prav zabavna, samo smejati se ne smejo, drugae ne
morem jamiti za uspeh.
234
Naa Mika, veter in sneg
N aa Mika prav malo govori. Posebno s tujim lo-

vekom izlepa ne spregovori besede. Samo meni
rada pripoveduje, kadar sva sami.
Zjutraj, ko jo oblaim, mi pripoveduje, kje je bila po-
noi.
Pri stari mami sva bili z Vladko in okolade sva do-
bili. A na Griu smo se igrali slepe mii. Neki deko me
je hotel natepsti, a sem se razjezila, pa sem jaz njega
in poteno!
Ve, to se pravi sanjati, ji razlagam. Vse, kar se
godi ponoi, ko lei v postelji, vse to so sanje; to ni res-
nica!
Pa je resnica, e ti pravim! Deek je imel belo kapo,
se brani mala.
To so sanje, trdim jaz.
Kakne sanje! se razjezi ona. isto gotovo sva bili
z Vladko na Griu. Pa jo vpraaj!
Ali Vlada je odla v olo in do opoldne je pozabila Mi-
ka na vse: na Gri, na okolado in na deka z belo kapo.
235
Mika gre prav rada z menoj na sprehod. e gre Vla-

da z nama, to e prenese, nikakor pa ji ni ve, e se
nama pridrui kdo drug, celo pot je jezna.
Neko sva spotoma sreali znanko, ki se nama je pri-
druila. Skupaj smo le po Tukancu navzgor proti
Cmroku. Mika nekaj asa aka, da bi znanka izginila, da
bova li zopet sami po potih in stezah in se lepo, kakor
po navadi, pogovarjali. Ali kmalu vidi, da se mama vse
bolj ivo pomenkuje z znanko, nje, Mike, pa skoraj ne
pogleda.
Mika je ponosna punka in ne obesi vsega, kar se godi
v njenem srcu, na veliki zvon, tudi e je ne vem kako
razaljena. Samo edalje trdovratneje moli in edalje
hitreje hodi. Gre kakor vojak, v taktu ji tolejo eveljki
po trdi poti.
Kako hitro hodi ta vaa mala! se udi znanka. Jaz
takoj vem, da se Mika jezi in da se ji zato tako mudi na-
prej. Obleena debelo za zimo v rdeem plaku, rdei
kapici in rdeih rokavicah je nekako smeno napurjena.
Ej, Mika, poasi, poasi! zavpijem. Ali ona, kakor
da ne slii, stopa kakor huzar.
Steem za njo in jo primem za roko. Straansko resno
se dri ter me dosledno in vztrajno prezira. Jaz pa njo.
Naj ima!
236
Danes je bilo lepo na Tukancu, kajne? jo vpraam

doma, a ona odkima in pristavi trmoglavo:
Jutri pojdeva sami.
In res greva drugi dan sami. Niti Vlade ni z nama. Kadar

gre tudi Vlada, se igrata, lovita in draita, kadar pa sva
z Miko sami, so na vrsti sami modri pogovori.
Tisti dan je bril hud sever. Hitri oblaki so se podili po
nebu, a drevesa v parku so umela in se priklanjala. Zrak
je bil ist in prijeten, kakor da dii po snegu, ki je pokri-
val hribe.
Kaj tako umi? me vpraa Mika.
Veter umi, pravim jaz. Od dale prihaja in dale
se mu mudi, pa se pogovarja spotoma z drevesi.
A od kod je? Kje je pravzaprav doma? zane vpra-
evati.
Zelo dale je doma, jako, jako dale. Strano visoke
gore so tam, kar neba se dotikajo in vse so pokrite s sne-
gom in ledom. Nobenega drevesa ni tam, ni grmovja,
nobene cvetlice, e trave ne; ne poleti ne pozimi. Gore
so bele in puste, noben lovek ne more iveti tam tako
visoko in v takem mrazu.
Mika moli. Teko, da razume vse moje besede, ali
vseeno zvesto poslua.
e pripoveduj! me prosi.
237
In jaz ji pripovedujem o visokih gorah, o strmih pei-

nah, o globokih prepadih. O velikih pticah, orlih, ki gne-
zdijo na samotnih vrhovih in letajo visoko v zraku nad
mrtvimi skalami. Pripovedujem ji o divjih kozah, ki se
ne bojijo bele planinske smrti in po vratolomnih stezah
sledijo svoj plen. O mesecu, ki tiho sveti nad venimi
ledeniki, in o meglah, ki se trgajo na ostrih grebenih vi-
soko, visoko nad lovekimi prebivalii.
Moj bog, vse mogoe ji pripovedujem, a ona poslua
melodijo mojega glasu, padanje in dviganje zvoka. Moje
besede vzbujajo menda udne podobe v njeni otroki
glavi, ker me gledajo njene oi vse resneje in pazljiveje.
Vidim, razmilja, globoko.
A kako ti vse to ve? me konno vpraa.
Veter pripoveduje, kaj ne slii, kako umi! pravim
jaz.
Obstaneva in posluava. V irokih valovih prihaja
veter s Slemena in umi nad nama v zraku. Vse do neba
ga je polno, iz vseh dolin jei in bui in se lije ez Zagreb
v prostorno savsko ravnico ves mlad in razposajen, hiter
in poln sveine.
Sliim, kako ga ne bi sliala! se zavzame Mika. Ali
niesar ne morem razumeti, isto ni. Niti ene besede!
Da, res, vsak ga pa ne more razumeti, pritrdim jaz
in krenem dalje.
238
Ve, mama, se oglasi ez nekaj asa Mika, zdi se

mi, da veter angleko govori posluaj!
Ustavim se, v srcu se mi zgane vesel smeh, oi se mi
zabliskajo, ali drim se vano in modro.
Tudi meni se tako zdi, pravim hinavsko.
Da, gotovo angleko! modruje Mika. Vladka ga bo
kmalu razumela, meni se zdi, da zna e mnogo angle-
kega, kaj?
Prosim vas, kdo bi je ne poljubil?! Njene oi so tako
zaupljive in sladke! A Vlada, da veste, se ui etrti me-
sec angleko! e dolgo ne bo razumela vetra!
Primem jo, dvignem jo in jo prisrno, prisrno polju-
bim. Njena koa je gladka in mehka kakor svila, mrzla
je in dii isto in sladko kakor bele vijolice. Vestno in
pravino mi vrne vsak poljub.
Kaj me ima jako rada? jo vpraam.
Prav zelo jako! mi potrdi vano.
Greva naprej.
Vedno moneji je veter, vedno silneji in hitreji.
Razposajeno bui in trga v gozdovih in v parku zadnje
suhe liste z golih vej. In vriska in joka, jezi se in smeje in
drevje se maje in priklanja in zvija.
e kaj pripoveduj, me prosi mala.
Kaj naj pripovedujem?
O vetru.
Vse sem e povedala, kar vem.
239
Kaj ne bi vedela!? sili trdovratno. Ni mi nisi po-

vedala, kam tako hiti in leti.
Malo pomislim in potem ji zanem pripovedovati o
ravnicah. O ravnicah, ki so strano prostrane in ravne
kakor dlan, ki eznje hiti veter hitro kakor blisk. Visok
in glasan leti ez nedogledne livade, nose na hrbtu lah-
ke oblake. Tam po ravnih, velikanskih panikih pasejo
pastirji govedo, se preganjajo konji, ob rekah pa iejo
visokonoge aplje z dolgimi kljuni zelene abe po mo-
virju. Hribi, tri sto zelenih hribov obroblja ravnico in
zastavlja vetru pot. A veter se vzdigne eznje, visoko
nad njimi zleti k morju, k prekrasnemu modremu mor-
ju, ki je veliko kakor nebo nad nami. To se pravi, ni rav-
no tako veliko kakor nebo, ampak veliko je res, zelo ve-
liko. Sama voda, globoka voda, kamorkoli see oko. A
na vodi, na morju, so majhni olni, bele jadrnice in hi-
tri parniki z visokimi dimniki, iz katerih se vlee ez
morje rn dim kakor rna misel, kakor rn pajolan, tisti
na klobuku gospe Mire, ki je vdova.
A ko je veter na morju ravno tja se mu tako mudi
razburka morje in edalje viji in viji valovi pljuskajo
na kopno in okoli otokov. Morje se zapeni, zakipi, lad-
je se zazibljejo, a ljudje prestraijo. Po ladjah se namre
vozijo ljudje kakor pri nas na suhem izletniki v Maksi-
mir ali popotniki po eleznicah. Valovi se belijo, ladje se
majejo, a veter piha vse silneje in moneje. e se tisti
240
olni in jadrnice takoj ne poskrijejo v lukah, jih veter

prevrne v morje, nikdar ve jih sonce ne ugleda. Silno
prestraeni so ljudje in komaj akajo, da se veter malo
utrudi, preneha, in zaspi. Toda veter vekrat razsaja po
ve dni, po ves teden in tedaj se zgubi marsikatera lad-
ja in pogine mnogo ljudi.
No, in kaj dela veter potem?
Zaspi.
A kdaj se spet zbudi?
Kadar pa hoe. Sploh pa ni samo en veter na svetu.
Mnogo jih je.
Kaknih?
Toplih in vsakrnih. Eden se imenuje jug in prihaja
iz puave Sahare. To ti je tisokrat veji kraj kakor Za-
greb, a ves gol, pesek, sam pesek, drugega ni. Nobene
sence ni tam, cel dan ge sonce in zato je jug gorak ve-
ter kakor topla voda.
Poleti je pihal, spominjam se. Bilo nam je zelo vro-
e, se domisli Mika.
Pri Kaievem spomeniku se zaenjajo tiste zanimive
prodajalnice na Ilici, ki so vse polne punk, medvedov
in drugih prelepih igra, in Mika pozabi na najin veter,
na vse moje pripovedovanje, name in skoro tudi sama
nase. Po dolgem postajanju in gledanju doseeva kon-
no nae domovanje.
241
Za novo leto je le zapadel sneg.

e nekoliko dni prej je pritisnil mraz. Ko sva se z Mi-
ko sprehajali ez Tukanec pa ez Rokovo pokopalie
nazaj na Ilico, so bile e vse mlake zmrznjene.
Vlada, Mika in jaz imamo jako rade Rokovo pokopa-
lie. Prelepo se vidi od tam na ves Zagreb in sonni za-
hod je zveer tam pravi ude. Nebo nad Okiko goro
se pordei kakor kri, a doli se gubi irna ravnica v pre-
krasni vijoliasti barvi. Ves svet se nam zdi kakor v prav-
ljici, spremenjen in polepan. Topoli na Pantovaku po-
temne e bolj, na levem hribu se blei nekaj oken Gor-
njega mesta kakor iv ogenj. Sava se svetlika v mrani
ravnici kakor irok srebrn trak. Me pa se sprehajamo,
pogovarjamo in posvetujemo, katero vilo bi vzele in
katere ne, e bi nam jo kdo ponudil v dar. Zelo izbirne
smo, v resnici pa se ne bi branile menda niti ene.
Grmovje nad starimi zapuenimi grobovi, ez kate-
re e vodijo steze bodoega parka, utijo skrivnostno,
sence temne, a Vlada me vpraa, e res, prav resnino
zares ni duhov, ki bi nas hodili strait z drugega sve-
ta...
Mika je e neumna, ne spotuje starih grobov, se pa
tudi ne boji duhov. Pazljivo opazuje cesto, e ne bi nala
e kakno zamrznjeno mlakico, na katero bi stopila s
peto, da bi zakripalo steklo.
Pozabila je od lani na sneg in led in zdaj ji je vse novo.
242
To ni steklo, to je led, jo pouujem.

Ona pa, trmoglavka, ostane pri svojem. Steklo je,
mama! Kaj ne slii, kako se je razbilo? In tole s peto
ob tla in uiva v pokanju tenke ledene skorje.
Drugi dan je zapadel sneg in me smo se seveda od-
pravile popoldne na Tukanec. Po glavni cesti, ki je pre-
cej strma, se je sankalo mnogo mladih ljudi. Sneg se je
topil kakor sladkor v kavi, pa so sanke po nekaterih me-
stih drsele po goli zemlji. Malo smo se bile zakasnile
doma, zato nas je no hitro zajela. Ali to ni dosti moti-
lo ne nas ne tistih, ki so se sankali. V debelih zimskih
kapah, zaviti, kakor da so vrh Triglava, so se spuali z
vrha, a izpod sank so se utrinjale iskre, kadar so smuk-
nile ez kaken kamen, ki je gledal izpod tenke sneene
plasti.
Otroci so se zabavali in vriskali od veselja. Mika si je
e precej spoetka naredila velikansko sneeno kepo in
jo nosila pod pazduho, e da jo bo vzela s seboj domov.
Zastonj sva ji pripovedovali z Vlado, da se bo sneg v
sobi raztopil in da ga je sploh povsod zadosti, po vsem
Tukancu, da ji ni treba vlaiti nesrene kepe gor do
igralia pa spet nazaj dol.
Sneg ji je bil strano ve, kar zamaknila se je vanj. Na
drugi strani, kjer ga po manjih stezah sploh e istili
niso, kar dalje ni hotela. Do kolen je zagazila v mehko
belino, jo grabila z obema rokama k sebi, a kepa ji nik-
243
dar ni bila dosti obilna, kar ves sneg bi bila hotela vzeti
v roke in odnesti domov.
Sneg se siplje z vej tako krasan kakor bela golobja pe-
resca, a park moli v nekem posebnem, globokem udo-
vitem molku. Mlena elektrina svetloba se razliva iz
svetilk po okraenem drevju, vse je prelepo in arobno.
Kasno je, Mika, domov! ukazujem.
A ona se ni ne zmeni, sede v sneg pa se igra in valja
z rokami in nogami po belih pernicah.
Spoznam, da ne bo lo zlepa, pa se skrijem za drevo.
Spoetka niti opazi ne, da me ni. Konno pa se vendar
ogleda in naenkrat vidi, da je sama v snegu. Sama visoka
drevesa naokrog, nikjer hie ne loveka, a ona tako
majhna in sama! Malo se e ozre naokoli, potem pa
obupano zajoka.
Hitro skoiva z VIado k nji, jo potolaiva in ji obrieva
solze. V starem prijateljstvu se odpravimo proti domu.
Mika me dri za roko, da se ji ne bi zopet kam skrila.
Vendar mi zvito natlai v epe vse polno snega, pre-
teko ji je bilo menda, da bi nosila vsega sama. Jaz, siro-
ta, sem zapazila to potuhnjeno delo ele, ko se je sneg
raztopil in mi namoil suknjo ko gobo.
Zastonj se je muila. Vse bolj se ji je drobila velikan-
ska kepa in e v Mesniki ulici je padla vsa imenitnost
na blatni plonik.
244
Pri Kaievem spomeniku meejo delavci sneg na

vozove in nai Miki se stori milo.
Zakaj ne pustijo snega pri miru! se odkritosrno
razburi. Saj je vendar lepe, e je povsod belo.
Mokre in trudne smo prile domov. Miko smo morali
preoblei skoraj do koe, tako je bila premoena.
Mika se ujka na gugalnem stolu in aka na veerjo
... Lena je in zadovoljna.
Pripoveduj, mama, kaj o snegu! zapoveduje.
Ne ljubi se mi danes. Trudna sem in zaspana.
Vsaj malo pripoveduj, majkeno! Od kod je sneg?
Z neba pada, saj si videla. Kaj se spominja oblakov?
Mnogokrat smo jih gledali pri Savi, kako so plavali viso-
ko nad Zagrebom, ali pa na Cmroku, kako so izginjali za
Slemenom. Saj se spominja?
Kako se ne bi! Saj se tudi z naega okna vidijo zveer,
kadar sije mesec.
No, torej! Tisti temni, rni, hudi oblaki, ki se poleti
toliko jezijo, grmijo in bliskajo, da je loveka kar strah,
to so oetje. A oni sivi, iroki, ki se nekako poasi, resno
in kakor v skrbeh pomikajo po nebu, to so matere. Dru-
gi, v svilo obleeni, roasti, vijoliasti in zlati, ki na dol-
go raztegnjeni gledajo zveer, kako zahaja sonce, ti so
sama dekleta. Mlade fante pa je najlae videti ponoi,
kako se oabno in domiljavo sprehajajo po nebu, zakri-
vajo zvezde in jih zopet odkrivajo. Mali, beli oblaki
245
pa, ki so videti kakor sneinke, kakor bele ptice, kakor

ovice in ki se vedno lovijo okrog starih ali se poleti leni
in zaspani v celih jatah grejejo na soncu visoko na nebu,
to so otroci.
Zgodi se, da odidejo oetje na potovanje ez morje,
mladi fantje se odpeljejo na izlet k mesecu, dekleta si
ivajo v sobah nove pisane obleke, a matere, sirote, od
dolgega asa zaspijo. Tako so otroci sami. A ti ve, e ni
mene in tate in nikogar drugega, tedaj delata vedve z
Vlado same neumnosti, pleeta, skaeta, celo hio mi
razvleeta in vse postavita na glavo. Tako tudi ti otroci.
Seveda jih je strano veliko, kar na tisoe. A ko so vsi
razigrani, ko pleejo in skaejo, se lovijo in skrivajo, na-
stane tak prah, tak straanski prah, da zane padati sneg
z neba. Otroci se, kakor vsi otroci, kmalu spro in stepejo
pa pograbijo vse, kar jim pride pod roke, in meejo drug
v drugega: igrae in punke in vse mogoe. Vdro v ku-
hinjo, prevrnejo katlo s sladkorjem s police, raztrgajo
vree z moko in vse se sesuje na zemljo. Pesek in aga-
nje in pepel in sol, vse raztepejo. Blazine razreejo, da
leti perje okrog, vse razdenejo in pobijejo. In pri nas v
Zagrebu in po vsem Hrvakem zapade snega do kolen
visoko.
No, ali jih bodo mame otele! se zasmeje Mika. e
s ibo jih bodo dobili! In ez nekaj asa pristavi skoraj
246
nevoljivo: Ampak zdi se mi, da se vseeno jako lepo

igrajo, kaj ne misli, mama?
Nisem rekla niti ne niti da. Bolje je molati, morda bi
prila Mika v skunjavo ...
Preden sem jo dala spat, sem morala z njo e k oknu,
da e enkrat vidi sneg.
Vse strehe so ga bile polne in vzdihnila je globoko,
kakor da se ji je odvalila teka skrb od srca: Vendar ga
bo e tudi za jutri!
247
oga i bazarju
M ika ima v neki prodajalnici na Ilici lepo, pisano

ogo. oga je veja kakor njena glava in je rdea
in modra in zelena, sploh prelepo pisana.
Mika ima po raznih zagrebkih prodajalnicah mnogo
krasnih in mikavnih rei. V neki trgovini sedi njena
punka, velika kakor estleten otrok, v svileni roasti
obleki, v drugem izlobenem oknu pa so tiste fine, tenke
japonske skodelice, iz katerih bo pila Mika aj, kadar ji
bodo lasje tako zrasli, da bo imela frizuro vrh temena
kakor gospe. Pravzaprav je cela Ilica Mikina, vse proda-
jalnice z vsemi remi, ki jih imajo razpostavljene v viso-
kih, zveer tako razkono razsvetljenih izlobenih ok-
nih: punke in sladkorki, eveljki in kapice, deniki in
ure in postelje in slike in vse.
Najbolj njena pa je oga, tista velika, pisana oga v
bazarju. Kadar koli gremo na sprehod in od katere koli
strani se vraamo, vedno gre gledat svojo ogo, pa naj
bo e tako od rok.
Nekega dne so posadili rjavega medveda na ogo in
Miki se je zdelo to prav kratkoasno. Drugi je epela
248
majhna zelena aba vrh nje in Mika se je od srca sme-

jala.
Celo zimo je bila Mikina oga na najlepem mestu v
izlobenem oknu. Vse okrog nje se je spreminjalo,
punke so bile vsak teden druge, zdaj velike, zdaj majh-
ne, tedilnike so zamenjali avtomobili, za njimi so pri-
li vojaki, potem, letala in ladje. Le oga, velika, lepa o-
ga je ostala v sredini kakor spomenik sredi trga.
Neko je Mika zopet prila kakor vsak dan pozdravit
svojo ogo a glej, ni ve je ni bilo. Bela, neumna ovi-
ca je stala na njenem mestu in bedasto zijala v Miko.
Kje je moja oga?! je zavpila Mika in obraz se ji je
nakremil v jok.
Glej, ovica je namesto oge, ovica je e lepa, sem
jo tolaila.
Ovica je grda, noem ovice, ogo hoem! je zace-
petala Mika trmasto.
Vlada, ki je bila tedaj jezna na Miko, ker ji je popac-
kala neko risarijo, se je zlobno in kodoeljno zasmeja-
la: ogo so prodali! Saj ni bila tvoja!
Moja je bila! se je jokala Mika.
Kaj bi bila tvoja, kaj si jo imela v rokah?! se je ne-
usmiljeno posmehovala Vlada.
Nisem je imela v rokah, a moja je bila vseeno! Moja,
moja! Rada sem jo imela! je goree pojasnjevala Mika.
Ni bila tvoja! jo je draila VIada.
249
Pa ravno moja je bila, ko sem jo imela tako rada! je

vzdihovala Mika. A ti si grda, fuj! se je jezila nad ses-
tro. Prav zares si grda, ko mi ne privoi moje oge!
Z vroimi solzami se je zatekla k meni: Kajne, mama,
da je bila oga moja? ... Dolgo je bila moja, kajne? Saj
sem jo vsak dan gledala ... Kajne, da so grdi ljudje, ki
so jo vzeli pro!
Jokajo je la domov.
Kakna je Mika, vse je njeno! se je zgraala Vlada.
oga je njena in punke in cela Ilica! Nazadnje bo re-
kla, da je e Tukanec njen in Sava in cel Zagreb!
Da, je Tukanec moj, pa je! se je oglasila Mika. Kaj
ga nimam rada, kaj se ne hodim sprehajat tja z mamo
vsak dan, a? ... Ti pa si danes grda in neumna, prav
zares! Naa! In Mika, ljudje boji, je odprla usta na ste-
aj in pokazala Vladi jezik tako na dolgo, kakor se je le
dalo.
Grdo je bilo to sicer zelo, ali nisem se mogla jeziti.
Spomnila sem se na svojega oeta in na tiste dni pred
njegovo smrtjo.
Na stara leta je dobil jetiko. Vekrat je pisal, da ima
naduho, ali kateri stari lovek nima naduhe! Prav ni ni
skrbelo nobenega nas otrok. In potem smo naenkrat do-
bili pismo, da lei in da ni naduha, ampak jetika ...
la sem ga obiskat. Postaral se je jako zadnja leta. Suh
in bled je leal na postelji. Vedel je, da ne bo dolgo.
250
Ne bom teko umrl, je dejal, malo dobrega sem

imel na svetu.
Vendar so bile njegove oi e vedno ivahne in, e ga
ni muil kaelj, je bil vesel, zgovoren in celo dovtipen.
Sedela sem poleg njegove postelje in nekaj trenutkov
popolnoma pozabila, da je bolan na smrt. alil se je in
smejal in njegove opazke so bile e vedno tako zabavne
in duhovite kakor prej, ko je bil e il in zdrav.
Potem sva govorila o Dalmaciji. Rekla sem, da bi go-
tovo ozdravel, e bi el za nekaj tednov v Dalmacijo,
prav dol na jug, v Dubrovnik ali pa v Kotor. Nasmehnil
se je alostno. Prepozno, draga moja! Vidi, pomlad
me jemlje! je rekel in pokazal skozi okno na zeleno po-
lje, posuto s prvim pisanim pomladanskim cvetjem.
Vendar sva se edalje bolj poglabljala v pogovor o
Dalmaciji. V svoji mladosti je preivel tam ve mesecev.
Oi so se mu iskrile, ko sem mu pripovedovala o na-
predku Dalmacije, o krasnem morju, o toplem soncu, o
onih visokih gorah, ki se sive in gole strmo dvigajo nad
vrtovi in vinogradi obmorskih vasi in mest.
Vseeno bi rad e enkrat videl morje, je vzdihnil.
Vozil bi se po njem od Trsta prav do Kotora. Boko Ko-
torsko imam rad, ve, tiste visoke, strme peine nad
mirnim, modrim zalivom. Dubrovnik s svojimi palma-
mi in svojimi razkonimi vrtovi se mi zdi nekako ume-
ten, sfriziran, bi rekel. Kotor pa je tak cela Boka ve,
251
tisti krasni, tihi, prostorni zaliv, to je tako, kakor je

ustvaril bog. Tako je bilo, ko e ni bilo ljudi tam, in tako
bo, ko jih ne bo ve. Tja pojdem. Na soncu bom leal cel
dan, na pesku, prav tik morja, in rno dalmatinsko vino
bom pil, ki tee tako gosto v kozarec kakor olje.
Nasmehnil se je, pozabil, da je bolan, in tudi jaz sem
pozabila, po kaj sem prila domov: da sem prila, da ga
e enkrat vidim, preden umrje ...
Dale je odstopila smrt, bolezen je prenehala, skrbi so
utihnile in midva z oetom sva se veselo vozila po mod-
rem in sonnem Jadranskem morju. Izginilo je siroma-
no kranjsko polje izpred oken in oljke so se nagibale ez
vrtove, ciprese so umele ob kamniti poti. Kakor dva
otroka sva bila, ki se pogovarjata o deveti deeli.
Pa so se odprla vrata in vstopila je mati. Vrgla je po-
gled na najina brezskrbna in smehljajoa se obraza in
sliala, da se meniva o Dalmaciji ...
Na smrt misli! je rekla oetu emerno. e je odprt
grob, on pa se meni o morju in o dalmatinskem vinu!
... Ni vaju ni strah greha!
Soba je potemnela, prebudila sva se in zdrznila. Oe
je zakaljal, dolgo je lovil sapo. Mati je popravila luko
pred sveto podobo v kotu in odla ven. Truden in zmu-
en, na smrt bled je zdrknil oe nazaj v blazine.
252
Saj vem, je zaepetal. Saj vem, da bom umrl. Saj

nisem tako neumen, da ne bi vedel, kaj mi je. Ampak kaj
pripoveduje to stokrat loveku!
Molal je dolgo, potem je zopet zaepetal: Ve, ona
tega ne razume ... Zastonj! ... Ampak, glej, malo sva
bila pa vendarle v Dalmaciji danes ...
In lahen, prelep nasmeh mu je spreletel oblije, ko me
je pogledal s svojimi, oj, e tako trudnimi in e vedno
veselimi omi.
ez nekaj dni je umrl ...
253
Maa in njen Pufika
e dolgo stanujemo v vili tete Irme. Krasno je tu, lep,

prostoren vrt, iren razgled po mestu in okolici. Ka-
kor ustvarjeno je vse to za Mao. Ves dan skae okrog
hie, poje in se igra. Edino, kar ji ni ve, je ograja. Mno-
go raji bi imela, da bi vsi okoliki otroci zborovali pri nji
na vrtnih stopnicah ali pa se lovili po stezah okrog hie.
Nam odraslim bi bilo to seveda manj ve. Razlika je
pa ta, da mi ljubimo mir in samoto, Maa pa drucino,
krik in vik. Zato tudi prestoji marsikatero uro pred vrt-
nimi vrati. Onstran so njene prijateljice in njeni prijate-
lji, tostran je ona. Ona gleda zavidno iz paradia ven v
zlato svobodo, oni pa poeljivo meikajo skozi plot na
tetine tulipane, glicinije in sto drugih ro, ki cvetejo od
zgodnje spomladi pa do pozne jeseni v vseh barvah.
Vasih mora dekla dol v mesto k peku ali v prodajalno
ali na trg in pripeti se, da pozabi zakleniti vrata. Maa to
tako gotovo zavoha kakor lisica kuretino in, kakor bi
trenil, e zgine kakor kafra. Potem se vzdigne zunaj na
bregu pravo indijansko veselje; otroci oivijo, derejo se
na ves glas, tekajo kakor za stavo. Maa je junakinja.
Najbolj krii, najbolj se peha in mee, najhitreje tee.
254
Kdor namre nima prostosti vsak dan tiriindvajset ur,

je pijan od vsake svobodne minute in ne pozna mere
svojega uitka. Seveda mi doma kmalu zapazimo Main
beg in ta ali oni stopi ven, ujame pobeglo ovco in jo pri-
pelje nazaj vroo in rdeo, vso spehano od tekanja in
igre. Nekaj asa se pa malo kuja, potem pa se vda v
usodo, poie Lolo in Babuko to sta dve domai
maki in jima toi svojo nesreo.
Stric Pero, tetin mo, ivi v Gospiu in prihaja le ne-
kajkrat na leto v Zagreb, kakor mu pa dovoli sluba.
Kadar pride, prinese zajca, srno ali kaj podobnega. Maa
ga ima zelo rada in, kadar odhaja, potoi vselej nekaj
odkritosrnih solz za njim. Pie malo; kadar je treba kaj
naznaniti ali vpraati, estitati komu za rojstni dan ali
god, kar brzojavi. Teta Irma trdi, da je stric gotovo e
zabrzojavil toliko, da bi si mogel kupiti majhno posest-
vo. Priakovali smo ga pred veliko nojo. Pisal ni sicer
ni.
Danes ali jutri dobimo brzojavko, e pride, je raz-
jasnjevala teta Irma, ki pozna svojega moa do zadnje
pike. e nima dopusta, bomo pa na veliko no pri obe-
du dobili njegovo brzojavno voilo za srene prazni-
ke.
Veliki etrtek je prinesel potni sel brzojavko in zve-
er sem la jaz na postajo. Teta je bila preve trudna, ves
dan je pekla potice in pogae.
255
Mnogo ljudi je prilo z vlakom, ali takoj sem zapazi-

la strica med mnoico. Bil je ivahen in vesel kakor ved-
no. Izpod sivih obrvi se mu je svetilo dvoje rnih, mla-
dih, e vedno hudomunih oi.
Ali ve, kaj sem prinesel Mai za pirhe? me je vpra-
al in privzdignil povrnik, ki mu je visel ez roko. rn
psiek, jazbear, je pogledal name.
Mlad je, dva meseca star. Dobil sem ga od prijatelja.
Pristna rasa. Priden je bil, pa sem imel vseeno precej ko-
medij z njim. Ves as sem ga dral v avtomobilu na ro-
kah do Karlovca. est ur. In na eleznici me niso pustili
v drugi razred. No, vozil sem se v tretjem. Vseeno. Po-
klical je izvoka in sedla sva v voz.
Mislim, da ga bo Maa vesela, je ugibal stric, a jaz
sem vedela za gotovo, da bo skakala meter visoko od
radosti.
Prideva domov. Zgoraj pri meni je bilo e vse temno.
Maa je la e spat in tudi dekla. Spodaj v tetinih oknih
je bilo e svetlo.
Jaz sem la naprej.
Ali ve, teta, kaj nam je prinesel stric? sem vpila e
na hodniku pred vrati. Ugani!
Teta je odprla vrata svoje sobe, svetloba se je usula
ven.
No, kaj? Jagnje za veliko no, je rekla in se zasme-
jala.
256
O ne, psa! Jazbearja je prinesel Mai, sem pripo-

vedovala in porinila prednjo strica, ki je e vedno dral
psika na roki.
Za bojo voljo! je zavpila teta. e tega mi je manj-
kalo. Kaj si neumen, prosim te?! Kaj bom s psom?
Maa se bo igrala z njim, se je opravieval stric ra-
zoarano.
Koliko je pa star? je poizvedovala teta. Ni ni po-
zdravila strica, ni mu ni dala roke, ni ga ni objela in
poljubila.
Dva meseca, je rekel stric.
Dva meseca?! je zajavkala teta. Hvala lepa! Kar na-
zaj ga odnesi! Lepe praznike bom imela! Oh, saj vem, da
te ne bo nikoli sreala pamet.
Jaz sem strmela. Teta Irma se vede tako osorno, ona,
ki je drugae vedno tako spodobna in ljubezniva? Kar
razumeti nisem mogla.
Ali, nikar se, teta, ne huduj, sem skuala miriti.
Glej, kako je to ljubek psiek. Tudi ti ga bo imela
rada.
Nikoli. Jaz noem nobene svinjarije v hii. Na deeli
je nekaj drugega, mestna stanovanja pa niso za take rei.
Jaz ne bom snaila za njim. Odnesita ga v kuhinjo. Am-
pak to vama povem, jutri bosta vidva pometala. Gotovo
pride mnogo gostov ez praznike in narediti moram e
eno torto, spei nekaj peciva za k aju ... Oh, moj bog,
257
ta moj stari se e kaj zmisli! je nehala tarnati, mi potis-

nila sveo v roko in odla v sobo.
Vsa poparjena sva odla s stricem v kuhinjo, dala
psiku mleka in mu napravila leie pod tedilnikom.
Ne, tetino vedenje se mi ni zdelo niti obzirno niti pra-
vino in ta veer so bile moje simpatije na strievi stra-
ni.
Drugi dan me je prila Maa budit, kakor je e od
nekdaj njena navada. Natanno ob estih se zbudi v
svoji sobi in bosa in v dolgi noni srajci pricaplja k meni
v posteljo. Kakor veverica skoi k meni, me objame, stis-
ne in poljublja.
Jaz te imam strano rada, mi zagotavlja. Ali je stric
e priel?
Da, sinoi je priel.
Ali mi je kaj prinesel?
Da, psa ti je prinesel.
To je lepo! se veseli. Kaken pa je? Kaj je veji ka-
kor tisti, ki sem ga dobila o boiu?
Veji je, odgovarjam jaz.
Ali je na kolescih?
Ni ni na kolescih.
Jojna, potem pa ni ne tee, ne?
Tee, tee in e kako!
Se mora dolgo navijati?
Ni.
258
Pa vseeno tee?
Da.
In zalaja, e ga lovek pritisne?
Zalaja. In kar sam od sebe.
To mora biti jako imeniten pes. Morda je tak kakor
tisti v izlobenem oknu? Ima ovratnik?
Ima.
Tega pa ne bom tako hitro polomila, mama. Prav go-
tovo ne. Pazila bom.
Tedaj je naa Anka odprla vrata. Nekaj rnega je pri-
teklo v sobo, vigalo sem ter tja in zalajalo. Z enim sko-
kom je bila Maa na tleh.
Mama, iv je! isto pravi pes je! Oh, ali sem vesela!
Stric je pa res dober! ... Kako je fleten, glej, mama ...
Kakne taice ima. Na, na, komm, komm! Psi znajo
samo nemko, ne? ... Kako mu je pa ime, mama?! me
je spraevala vsa razburjena od veselja.
Bila sem malo v zadregi, ker res nisem vedela imena
naega novega hinega tovaria.
Pufika mu reci, sem si izmislila.
Pufika! Pufika! Lepo ime ima, je izjavila Maa na-
vdueno.
Psiek je pritekel, lajal in se stisnil k nji.
Oh, kako ga imam rada, kako je priden! se je topila
Maa. Ti moj Pufika! Ti moj dragi, zlati Pufika!
259
Lica so ji arela in oi so bile srene in vesele, kakor

dva dragulja so ji sijale v obrazku. In kaken glas je ime-
la, ves radosten in vriskajo.
Ne, nikakor nisem razumela tete Irme ...
Ko sem prila domov, je imela dekla tako emerno lice,

kakor da je zagriznila v citrono.
Kaj vam pa je, Anka?
Ta pes, gospa, vse mi je ponesnail po sobah ...
se je pritoevala.
Mlad je e. Se bo e privadil oliki, sem jo mirila.
Ampak, kaj bi na dolgo pripovedovala. Nesreni Pufi-
ka se nikakor ni hotel priuiti oliki. Vse praznike smo vsi
istili in snaili za njim in do bele nedelje sem e bila
glede Pufike istih misli kot teta Irma. Stric se je odpeljal
nekoliko ualjen. Samo e Maa mu je ostala enako hva-
lena ...
Pufika je ostal Pufika in ez tirinajst dni smo bili vsi
ivni in skrajnje razjarjeni nanj. Zdelo se nam je, da
cela vila zoprno dii po njegovi nesnanosti. Ni ni po-
magalo odpirati okna. Anka je odlono izjavila: e ne
pojde Pufika od hie, pojdem pa jaz.
Ugibali smo, kako bi se ga reili. Neka tetina znanka
iz okolice je izjavila, da bo vzela nesrenega psika in ga
nauila spodobnega vedenja. Mao smo poslali k stari
materi, ker bi bil gotovo jok in stok, e bi bila slutila,
260
kakno zaroto snujemo proti njenemu miljencu. Ko se je

zveer vrnila, ni bilo psa nikjer ve.
Pufika! Ljubi Pufika! Dragi Pufika! ga je klicala po
hii in po vrtu in solze so se ji utrinjale. Ubogi Pufika,
kje je?
Morala sem se lagati: Iskal te je povsod in, ko te ni
nael, je pobegnil dol v mesto pa se je izgubil.
Oh, mama, smili se mi, ubogi Pufika. V asnike bo-
mo dali, da se je izgubil, ne? se je spomnila. Ko si iz-
gubila torbico, si tudi dala v asnike?
Dobro. Bomo dali v asnike. Ampak kdo ve, e se bo
Pufika nael. Tudi moja torbica se ni nala, sem izjavila.
Ti si imela denar notri, je rekla Maa zvito. Pufi-
ka pa ni nima, ga bodo e pripeljali nazaj.
Ni nismo dali v asnike, ampak ez tri dni je bil Pufi-
ka kar naenkrat spet pri nas. Na vrtu smo zasliali gla-
sen vrisk, smeh in lajanje. Pufika se je od nekod pojavil
in Maa in on sta slavila glasno in prisrno svidenje.
Ta zvestoba je celo mene ganila. Celo uro dale je na-
el mali Puiika pot nazaj k nam. Prosila sem pri teti Irmi
zanj. Ampak zaman. Pufika ji je pokodoval nekaj hija-
cint in zanj ni bilo ve milosti. Dali smo ga nekomu na
drugi konec mesta. V vreo zavezanega ga je ponoi od-
nesel sluga in ni ni ve nael nazaj k Mai.
261
Pismo o mali Mirici
D raga Zdenka!
e dolgo Ti nisem pisala. Dela imam mnogo. In
lovek je v takih asih nekako raztresen, nemiren, raz-
trgan na sto strani, razdeljen med sto dolnosti. Vedno
hiti; hiti in ivljenje se ti nekako udno odmika. Ti si
in vendar nisi ti. Premalo je asa za odpoitek, a odpoi-
tek je potreben, da se zave lovek sam sebe, da je doma
v sebi in svoji dui. Takega poitka mi manjka, brezdel-
nosti, ki je praznik due in srca v hitrici ivljenja. Ve,
tirinajst dni bi hotela biti nekje dale pro od ljudi, od
vsakdanjih skrbi in vsakdanjega dela. Leala bi nekje v
soncu in gledala ez tuj kraj, v visoke gore, ali na jeze-
ro, na zeleno dolino, na morje, na kaj lepega. In niesar
ne bi brala, nobene knjige, nobenega asnika, z nikomer
se ne bi pogovarjala. Sama bi bila in vse drugo bi bilo
dale: tramvaji in gledalie in pisalna miza, kinemato-
graf, zabave in delo. Celo otroci, eprav jih imam zelo
rada.
Spoiti bi se hotela od nemira in od ljudi. Sama bi
hotela biti in s Teboj. Ti edina me ne bi motila, Ti moja
ljuba prijateljica, ki Te nisem videla e tako dolgo. Ti si
262
mir. Karkoli ree, se mi zdi, da sem rekla sama. Kadar

molis, se tudi meni zdi lepo molati, kadar se smeje,
sem tudi jaz vesela. Ti se alosti z menoj, z menoj se
raduje. Sestra si moja. Prijetna si mi. Kadar sem nesre-
na, se mi stoi, da si dale. Vedno se mi toi, da si dale.
Nihe me ne zna potolaiti tako kakor Ti, kadar sem
alostna, nihe se ne veseli moje sree kakor Ti, samo
pred Teboj se lahko smejem tako otroko. Ni vsako pri-
jateljstvo dobro za loveka. Tudi najprisrneje, najtop-
leje prijateljstvo nam lahko koduje, nas kvari, zapelju-
je. Tvoje prijateljstvo pa mi povzdiguje duo. Bolja sem,
kadar mislim nate. In navadila sem se, da ne mislim ve,
kaj je dobro, kaj je zlo, ampak se le vpraam, kaj bi rekla
Ti. In kar mi je neugodno zaupati Tebi, to vem, da je
made na mojem bitju, rja na mojem znaaju in moji
dui.
Malo se vidiva in malo Ti piem. Leto preide in ne
vidim Te, mesec mine in nisem Ti odpisala na Tvoja
lepa, dobra pisma. Kolikokrat sem bila srena, koliko-
krat alostna in se nisem dotaknila tiine, ki je med Te-
boj in menoj. In vendar sem s Teboj netetokrat, sestra
moja. Ni ga dneva, da ne mislim nate. Preide lep in za-
dovoljen, z delom blagoslovljen dan in meni je al zve-
er, da ne morem sedeti malo s Teboj in Ti pripovedo-
vati o njem. Berem kaj lepega, vidim dobro sliko in po-
mislim, da bi se tudi Ti razveselila knjige in pokrajine.
263
Kadar sem nagla in nepravina z otroki, trpim, ker Te ni

in nimam nikogar, komur bi se izpovedala. Pogream Te
in spominjam se, kako je bilo vse lepe tista leta, ko sva
se videli vsak dan. Vsako lepoto, ki se je zbudila na dnu
mojega srca, si priklicala na dan s svojim ljubeznivim
bitjem. In karala si me, svetovala si mi in vse je bilo prav
in resnino, karkoli si govorila.
Tako sem bila odkritosrna prej, v rokah, na odprtih
dlaneh sem nosila svoje srce in svojo duo. Zdaj pa mol-
im, mnogo molim. In zdi se mi, da sem zato taka, ker
nisem s Teboj.
Zdi se mi kakor krivica storjena Tebi, da molim in Ti
ne piem, da Ti ne piem ni o sebi in svojem ivljenju.
Moji otroci rastejo in Ti jih skoraj ni ne pozna, ker Ti
tako malo piem o njih. O nai najmlajsi, o Miri ne ve
niesar. In vendar je stara e devet mesecev. e mi raste
iz rok in naenkrat bo velika, samostojna in ni ve moja.
Mira zdi se mi, da je to ime lepo in da je dobro iz-
brano za nao tretjo, najmlajso punko. Mirna je, vesela,
jasna. Kakor naslikana punka v izlobenem oknu, taka
je. ive barve ima, modre oi, rdee ustnice in rozasta
lica. Okrogla je in sladka, kadar jo vzame lovek v roke.
Veselo je in prijetno, e je majhen otrok v hisi. Tako
ljubezniv, tih, priden in vesel otrok, kakor je naa Miri-
ca. Ponoi spi sama v moji sobi na divanu in e nikoli
nas ni zbudila z jokom. Ob pol sedmih ali zdaj ob estih,
264
ko prvi tramvaji zadrdrajo in zazvone na ulici, grem po-

njo in jo vzamem k sebi. Pogleda in se zasmeje. Ganlji-
vo je, da so majhni otroci tako veseli in nasmehljivi. Na-
dojim jo in poljubljam in stiskam jo k sebi in v prsih se
mi topi srce od ljubezni. Mala, ljubezniva Mirica! Mala,
ljubezniva Mirica!
Vlada vstane in jo pride gledat k meni in Pikica se
zbudi, skoi s posteljice in bosa pricaplja k nam in vse se
poljubljamo in smejemo in veselimo. Iz kopalnice pride
Vlado in vzdigne Mirico k sebi. Za brado ga prijema in
goli kakor golobek.
Majhni otroci so kakor ptiki; mehko je to, drobno in
ivka, ivka, da bi ga lovek samo stiskal. Kakne slad-
ke roice, kakne zlate, drobcene, srkane noice, sme-
no majhni, ljubi prstki! In oi, take vesele, jasne, sme-
joe se oi, kakor bi sonce sijalo v duo. In ljubeznivo je
to, dobro, prikupljivo! Meni je al, da raste. Tako hitro
gredo dnevi. Toliko prostora ima e ta ljubezniva, meh-
ka in topla stvarca v naih rokah, kakor prisrna, belo
roasta kepica lei v naroju nae, moje! Ljubeznivo,
edino ne rasti, ostani moje, v mojih rokah ostani, na
mojih prsih ostani, kdo ve, kaj pripravlja ivljenje zate!
Draga Zdenka, otroci niso dolgo nai. Postavi se na
noge in stee pro k drugim, v svet, v ivljenje. Vlada je
e velika, rastline nabira za herbarij in vsa mesta Bal-
kanskega polotoka pozna in vse stare egiptovske, grke,
265
rimske in germanske bogove bolje kakor jaz. In samo-

svoja je e in le vasih se e spomnim, da je bila majhna,
majcena kakor Mirica zdaj. In Pikica, ki je tako priliz-
njena, samo objemanje in sama prikupljivost, tudi ta je
e velika. Lep, nov rde klobuek ima, ki se prelepo po-
da njenemu zagorelemu licu, temnim, toplim oem, ko-
drastim, zlatokostanjevim lasem. In novo oblekico ima,
nove eveljke. In kadar gre po ulici pred menoj, se u-
dim, kako je velika; nekaj me stisne za srce, hotela bi
zaustaviti as, da bi ne hitel tako neznansko hitro.
In Mirica, celo Mirica raste hitro, hitro. Kakor da so
mi jo veraj prvi poloili v roke, se mi zdi pa je e
devet mesecev. Smeje se, hihoe, vse nas pozna. In e se
trga od mene tudi ona. Ve, ko sem ji prvikrat dala tujo
jed namesto svojih prsi, sem se zjokala. Prej je bila vsa
moja, vsa, vsa, kolikor je je bilo. Vsa ta mehka, sladka
teina v roki, vse je bilo moje. Celo telesce, mala draest-
na pest, mehka, ametasto gladka lieca, debele, okrog-
le, ljubeznivo majhne noice. Cela stvarca moja, moja.
Celo to malo ganljivo bitje je bilo moje, edino moje. Zra-
slo je iz mojega telesa kakor roa iz zemlje, s svojimi
prsmi sem ga hranila in, kadar je bilo lano, je stezalo
roice po meni. Jaz sem mu bila vir in pogoj ivljenja.
O, sladka usteca, tako majhna, roasta, kako so se pri-
sesala k mojim prsim, kako se je glavica pritisnila k
meni, kako mi je zaupljivo in vdano lealo celo to malo
266
bitje na rokah. Presladka toplina me je grela iz malega,

mehkega telesca in mi mila in opojna prodirala v srce. In
neko isto veselje, nebeka srea mi je pela v dui. Oh,
vseeno, kaken dan je bil. e je bil vesel dan, sem bila e
bolj vesela, trikrat srena, kadar sem se nagibala nad
svojim otrokom in mu dajala lastno silo, lastno mladost,
zdravje, lastno telo v hrano. In e sem bila alostna, se
je raztopila moja otonost, kadar so se mi zasmejale jas-
ne oi mojega deteta.
Draga Zdenka! Tako malo sem Ti pisala o Mirici. Da
je zdrava, okrogla, dobrovoljna in mila. Pa kaj je to, to ni
ni. Rada bi Ti dala malo njenega smeha, njenega srebr-
nega smeha, ki je tako radosten kakor cingljanje kra-
guljkov lepega zimskega dne. Ve, njena lieca, njene
roice so mehke kakor roni listii in die po vijolicah in
marnicah. Njene oi so iskrice majhne, ljubeznive dui-
ce, ki je je e sama milota. In kakor predraestna igraica
maha z rokami, s egavo nerodnostjo sega po stvareh in
gleda te modro in resno, kakor bi premiljevalo kdo ve
kako vane rei.
Ve, v nedeljo popoldne sem sama doma z njo. In to
je najlepi as. Vsi drugi odidejo na sprehod in v stano-
vanju sva sami; jaz in Mirica. Na divanu sediva, gleda-
va se, pogovarjava se in tri ure minejo hitro, hitro. Jaz jo
opazujem in se udim, kako mikavno se spreminja njen
obrazek. Gledam, kako ljubezniv je otrok v vseh svojih
267
kretnjah. In grozno zavidam slikarjem, da znajo risati in

slikati, moji nerodni prsti pa ne znajo niesar. Jaz bi sli-
kala samo otroke, vse tri svoje herke bi slikala kar na-
prej in naprej. In vsaka slika bi bila drugana. In risala
bi vse te mehke in tako nedolne rte otrokega telesca,
sladko harmonijo vsake kretnje, ljubeznivo lepoto prve-
ga lovekega razcveta. Tako bogat je vsak dan in pre-
ide, mine, umrje, ugasne. Strano je to. Potopi se v ve-
nost in tako medlo sled zarta v nas slabi loveki spo-
min. Kakna je bila Vladka, ko je bila stara mesec dni,
pol leta, leto dni? Moj bog, jaz ne vem ve. Tudi ona je
bila mila, ljubezniva. Nekaka pobledela, sladka podoba
mi spi v dui o njej, ali zastonj oivljam spomin, podo-
ba je zasuta v srcu. Rada bi se natanko spomnila vsega,
hotela bi e enkrat okusiti tiste ginljive trenutke, ko mi
je prvikrat sama brez opore stekla iz rok, ko me je pokli-
cala, ko me je objela. Zamiim, ali male, drobne Vladi-
ce ni ve. Pameten dekliki obraz me gleda, modre oi,
ki se jim pozna, da so brale e mnogo pravljic, da e gle-
dajo ivljenje s prvim, e otrokim spoznanjem. Mala
licejka stoji pred menoj, ali tistega lepega, zlatolasega
deteta izpred desetih let ne morem ve privabiti nazaj v
duo iz veno pretekle preteklosti, niti za trenutek ne.
In druga, naa Pikica, naa Mara. Dolgo ne bo ve Piki-
ca, dolgo ne. Skoro za olo je e visoka. In veraj, se mi
zdi, smo jo vozili v voziku v park. Ona ima temne oi
268
in kakor rne enje so bile sladke njene oi, ko je bila

majhna. Zdaj so e zasanjane, nekam zamiljene, senti-
mentalne. Zastonj se spominjam. Mnogokrat sto dni je
umrlo in zapustilo samo neko nejasno, udno sladko,
udno otono melodijo v dui.
In hitim k Mirici in jo vzdignem k sebi in jo gledam,
gledam. Samo sedanjost je naa, samo sedanjost je iva.
Ne smem je zamuditi, ne smem. Otroci, pridite k meni.
Ti, Vlada, ti moja pametna, pridna! Dobra si in ljubim te
iz dna srca. Nestrpna sem, nagla sem s teboj, saj si e
otrok in hoem, da ne stori napake, in hoem, da si
brez pogreka, da si pametneja od mene, natanneja,
marljiva in natanna. Neumno je to. Ali ti si dobra in
mnogokrat se zbudim v tihi noi in mislim nate in te
gledam tako od dale in spoznam, da si dobra in prid-
na in pametna. Moje srce se napolni s ponosom in lju-
beznijo. Ti moja najstareja, ti mala mamica svojih ses-
ter, dobra si, jaz se veselim nad teboj. Res, pride dan,
pride sto majhnih dolnosti, sto majhnih skrbi, cela jata
majhnih neprijetnosti vsakdanjega ivljenja. In tvoja
mama je nestrpna in, e ti kaj zagrei, se jezi bolj, ka-
kor je treba, kara bolj, kakor zaslui. Tako smo smeni
ljudje, sami si kvarimo lepoto in sreo, na sto malenko-
sti razdrobimo in zgubimo dan, namesto da bi zloili
trenutke v skladno celoto.
269
Na divanu sedim, Mirica lei v mojem naroju, na levi

stoji Vlada, vitka, v zadnjem cvetju svoje otroke dobe,
Pikica se z desne naslanja name, e celo dete, e zbuje-
na, ali e pred ivljenjem, e pred olo.
In milo se mi stori. Otroci, koliko zgubljenih ur, koli-
ko potratenih trenutkov, koliko zamujene sree! Otro-
ci moji, samo sedanjost je iva, samo sedanjost je iv-
ljenje. Preteklost bled spomin, prihodnost sanje, ki
se izpreminjajo, kakor daljni oblaki na visokem nebu.
Draga moja prijateljica, draga moja Zdenka! Ne mo-
rem Ti povedati, kolikokrat tako sedim in gledam svo-
je otroke in se bojim za trenutke, ki prihajajo in odha-
jajo, kakor voda v reki. Moje srce bi hotelo zaustaviti
as, dvakrat uivati uro, dvakrat izpiti sreo. Ampak dan
hiti in e je dolga vrsta lepih let za menoj.
Mirica, sestrica! pravi Pikica, vzame malo kakor
svojo boino punko in jo nese v naslanja pa ji da svo-
jega medveda, korale, katle in vse, kar ima. Vasih jo
malo prevrne, ampak Mirica je potrpeljiva in poaka
brez joka, da jo nerodna sestra spet poravna in dobro
prisloni v kot naslanjaa. No, no, srek, no, no! jo to-
lai Pika in jo tlai v pravo lego. Kakor z ivo punko se
igra z njo in kakor iva punka tako dobrovoljna je Mi-
rica in se ne joka za vsako re, le vasih, e jo sestrica
vendar le malo preneusmiljeno stisne in pocukne, se
usujejo iz svetlih, veselih oesc debele, razaljene solze.
270
Potem priteem jaz, malo posvarim, malo pogladim in

stvar je v redu.
Zadnji sem se zamudila po opravkih in Mirica je po-
stala lana in nestrpna. Pikica in Marica, naa slukinja,
sta jo mirili. Dajte ji vi, ko mame ni! se odloi Pika.
Marica ne razume, pa dalje prigovarja Mirici, naj e
malo poaka: Saj pride mama, srece zlato!
Ali srece zlato se vse bolj alosti in razjoka se ua-
ljeno.
Pa zakaj ste taki, e sem vam rekla! se razjezi Piki-
ca, skoi k Marici in ji zane odpenjati bluzo na bujnih
prsih. In nikakor noe verjeti, da nima Marica ni, niti
kapljice mleka za Mirico, in nikakor ne razume, zakaj se
Marica smeje in smeje.
Vidi, draga Zdenka, vsak dan prinaa in odnaa pol-
ne roke takih malih zgodbic in dogodkov. Mirica se pre-
vrne in se udari in joka. A pozna se na joku, da joka iz
ualjenosti in zaudenja in ne toliko zaradi boleine. Ne
razume nikakor, sirotica mala, da ji je mogel kdo stori-
ti kaj zalega, ko je tako dobra in mila. Potem jo moram
vzeti v roke in jo moram tolaiti in ele, ko uti, da jo
imam rada, jako rada, se umiri in postane dobre volje.
Nekaj posebno lepega je gledati, kako se ljubijo nai
otroci med seboj. Vsaka dobra in mehka beseda, ki pade
med njimi, odzvanja v materinem srcu v presladkem
odmevu. In tudi svojega moa nikdar ne ljubim pleme-
271
niteje, z vejo vdanostjo, kakor kadar se igra z otroki,

kadar se nagne nad male, kodraste glavice in jih boa in
poljublja. ista radost se razcvete v naem srcu kakor
udovita rajska roa in kakor srebrn studenec se razli-
je milina v nae due.
Vidi, ni res, kar sem Ti pisala zadnji, pred mesecem:
da je moje ivljenje pusto in enakomerno. Ni res. Ne-
hvaleniki smo ljudje. Pride rn as, prazna ura in vse
okrog nas se pogrezne v sivo, pusto, prazno meglo. Ena
sama elja se nam ne izpolni in pozabimo na onih de-
vetindevetdeset, ki so se nam izpolnile. V takem asu
spoznanja, vidi, pogledam kakor danes smehljaje se na
svojo desno stran. Tam stoji ena moja izpolnjena elja.
Dolgoletna elja mojih otrokih let. Komaj sem se nam-
re nauila, ko sem bila majhna, abecede, sem zaela
brati z nenasitljivo gorenostjo. In gotovo deset let sem
si vroe elela dobiti, ko odrastem, slubo v knjigarni,
kjer bi imela ves dan posla s knjigami in bi zveer lah-
ko brala vedno kaj zanimivega, tisto, kar bi si sama iz-
brala, ne pa, kakor sem v sili z osmimi leti brala cerkve-
no zgodovino in s tirinajstimi stenografske zapisnike
deelnega zbora Vojvodine kranjske od leta 1848 naprej
... Zdaj stoje v moji sobi tri velike omare, visoke skoro
do stropa, polne knjig, in po vseh mizah in po stoleh mi
lee knjige in niti brati jih ne morem sproti, toliko jih
dobivam. In vendar sem tolikokrat nezadovoljna in se
272
utim nesreno, eprav mi stoji ena mojih najbolj go-

reih elja tako imenitno izpolnjena v sobi ...
Taki smo ljudje.
Vendar je res, da bi imela jako rada tirinajst svobod-
nih dni, tirinajst dni samote, tiine in Tvoje blagodej-
ne, mile in prijetne drube. tirinajst dni zbranosti, da
bi se spomnila nase, da bi se zavedela nemoteno sebe in
svojega ivljenja.
Pozdravljam Te od srca in pii mi!
273
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-232-7
274

Zofka Kvedrova - Veliki in Mali Ljudje PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zofka Kvedrova - Veliki in Mali Ljudje PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VELIKI IN MALI LJUDJE BESeDA BESeDA

M egla je leala po ulicah. Ni bilo sonca, ki bi raz-

je stal lonek mleka in koek kruha je leal poleg. Moja

rie. V umazani hii nasproti so se vigale lui, jaz pa

S posteljice je prihajalo med srebrnim zvonkljanjem

Moja mala stoji v kotu.

Spoetka niti ne opazim. Piem zatopljena v misli.

Ni ni zajokala, samo odla je in jaz se nisem ve

Ali tisto popoldne sem se zaobljubila: kadarkoli bom

N aa mala je stara tri leta; ime ji je Vladinka. Oe-

ribena absolutno ne morem najti! ali pa si pri svojih

Zakaj si pa tako razburjena? Saj ubogam! In res, e

razlagala, se je tipala po glavi in rekla: Vidi, res je

majhna, da sem se izgubila ali porezala itd. Ne poslua

Tako je; otroci so veliko veselje pa tudi veliki uitelji

K o sva se danes vraali s sprehoda, je tekala naa

mi! Jaz sem obupno tiala oi skupaj in rekla za-

vendarle e odpirala. Lica je imela isto izboena od

lepega; e so izginili spomini in le nejasen sled e trepe-

Kaj jih bo vzela no, no niesar ne vzame, pravim.

jesti. To je grdo. Fuj! Nastal je straen vri in vse je

lagam ji hrvako, da se ne sme tako vpraevati, ker bo

N aa mala dobiva pisma. V Zagrebu ima nekaj

udno. V Zagrebu se imenujejo deki drugae. In Sta-

Olga ji je poslala neko razglednico, pa je bilo e pro-

Naa Vladoa je e samostojna gospodina. Sama se je

Ve kaj, mi pravi neki znanec. Posodi mi svojo

Izgovarjala sem se samo s tem, da svojo Vladoo do-

Dala sem ji ga.

Goska. Mama mu je poslala obe.

Vladoa tudi modruje.

pike in ko malo zrastejo, pa je spet dosti kokoi in pete-

N aa Vladoka ima tudi mnogo velikih prijateljev. V

Potem si privzdigne z eno roko e tako kratko krilce

Vem, Vladoka, samo ...

Bili sva z Vladoko pri neki moji prijateljici konservato-

doi in dolgo sta se razgovarjala. Medve s prijateljico sva

koncert sedemletni Fanuki in vsem njenim prijatelji-

Oh, ti ne ve, mama, nekaj, nekaj ... nekaj kras-

In do polnoi sem tiho sedela v skrivnostnem, mole-

To je ve kakor epizodica ... Vselej se mi stisne srce,

Moj mo je odhajal v gledalie. Ko je e odel, opa-

In v tistem hipu me je spreletela hudobna, maeval-

ne tema pred soncem. In ljubezen privre iz due vroa

In zakaj ne, vsak veer bere. Glej, jaz te tukaj gle-

Ko sem bila e vedno alostna, me je zopet objela:

se pravi k a a j e o t r o k a p a a ? Polna lica omah-

Iz oi ji kanejo dve, tri solze in Vladoa se e priprav-

Oh, mama, naj Maka ne hodi. Ko ima Karlik nove-

Kaj bi la tako rada v gimnazijo? jo vpraam in sem

V ladoa se ui. Veliko se ui. Vsak dan kaj novega.

Le pojdi h gospe Dostalovi vpraat, pravim. In vsak

Vladoa je slekla vse svoje punke do golega in odla

To se ti je sanjalo, pravim jaz.

Uila sem Vladoo, naj bo odkritosrna in naj vedno

O, mama, pojdem pa jaz ponj k branjevki. Jaz grem

Imam dva krajcarja, pravi. Dajte mi za en krajcar

Namesto afaova poje Vlada vedno ofoova in

Zdaj moramo biti e prav oprezni, kadar jo kaj pouu-

Vladoa dela komedije

e vidim, Vladoa raste vsak dan. e prihaja v tista

Vladoa je stala zraven, obleena e in akala, kdaj ji

Punka, zakaj se joe? Zato, ker me zebe, mu od-