KNJINICA SLOVENSKEGA ILUSTRO

:::
VANEGA TEDNIKA
:::

I. zvezek.

RADO i^URNIK:

Lovske bajke in
povesti.

TISK ^ZADRUNE TISKARNE" V KRKEM

 RADO nURNIK:

Lovske bajke
povesti.

V LJUBLJANI, 1914

NA MALE KAVKE DAN.

ajni svetnik Lisjak (se prikloni priliznjeno): Odpik, slavna gospoda! V imenu zatirane zverinjadi
otvarjam danes, na male kavke dan, tono
o polipetih zjutraj tukaj na Goljavi prvi vsezverinski
shod in predlagam za predsednika njegovo velianstvo, naega obe priljubljenega kralja Medveda.
M e d v e d (kajpada pozdravljen z viharnim
navduenjem, se slovesno popraska po rebrih):
Namre, hm, aha! Najprisrneje pozdravljam in
zahvaljujem vse priujoe slavne zverine in ujede,
da ste, velmona in ljuba gospoda, izvolili pa
prihiteli, prileteli, priplezali, prilezli, pricincali in
sploh primigali v tako ogromnem tevilu na na
velevani shodi
Krokar, aviatik brez slube:
Stric Medved je kaj smena zveri
V kouhu tekem kavalir
nerodno taca,
klobasa, godrnja:
mori ga politika!

Tajni svetnik L i s j a k : Prosim, gospod Krokar

nima besede.
Predsednik M e d v e d : Nima besede, ne.
Krokar se zagrohota zaniljivo in zakroka:
Lisjak je samopana zveri
Zastonj ima prav lep kvartir;
sladko klepeta,
Mefista igra,
vse brumne za Jurke ima!
L i s j a k : Gospod predsednik, izvolite kaznovati gospoda Krokarja s primernim ukorom, ker
kali mir in moti zborovanje!
M e d v e d : Kaznujem gospoda Krokarja s
primernim ukorom, ker moti zborovanje.
K r o k a r : OjejI
M e d v e d : Namre in tukaj, e ne tukaj,
ampak ast mi je, da vam smem predstaviti tukaj
vladnega zastopnika, gospoda komisarja
K r o k a r : . . . den komischen Kommissar . . .
L i s j a k : Izvolite malo molati!
M e d v e d : Da, izvolite malo molati, gospod
Krokar! Tukaj . . . tukaj vladnega zastopnika, gospoda komisarja Jazbeca.
Predsednik poljubi vladnega zastopnika na
gobec.
K r o k a r : Tudi komisar je vreden svoje pesmice. Posluajte, kosmata gospoda!

Dolga, ko turki oficir,

ima na Jazbec, nobel zver T
Ta mali gospod
je velik falot:
na puf onegavi povsod!
Zverine se veselo muzajo. Vladni komisar
puha od jeze.
L i s j a k : Gospod Krokar je zidane volje, v
roicah je e na vse zgodaj.
M e d v e d : Res je, gospod Krokar je v roicah in . . .
L i s j a k : . . . in dela zgago.
M e d v e d : . . . in dela zgago sebi na ast in
nam na korist . . . ne . . . namre, povedati sem
nameraval nekaj popolnoma drugega. Zapik I
L i s j a k : Prosim lepo, gospod Krokar, ne
delajte nam ve zgage!
M e d v e d : Pa res, gospod Krokar, usmilite
se nas in ne motite nas I
K r o k a r : Kaj I Zakaj ne bi delal zgage?
emu sem pa priel? Ali naj zastonj letam tako
dale? Zdaj lahko delam zgago, kolikor me je
volja. Saj je zapik.
M e d v e d : OdpikI Gospod Krokar, ako ne
boste mirovali, vas bom moral izkljuiti od zborovanja.
Dehor, doktor morale in fabrikant krepkih

diav, odlikovan z dvema zlatima medaljama:

Prosim, gospod Krokar me izziva.
M e d v e d : Kaj pa vam hoe?
Doktor D e h o r : Zbada me z zabavljivim
vpraanjem: kdaj sem se kopal zadnjikrat ? Ali ni
to jako aljivo?
M e d v e d : Jako aljivo je.
K r o k a r : Slavne zverine! Gospod Dehor je
parfimiran tako peklensko, da mi prihaja e kar
slabo. Izpridil je vso atmosfero okoli sebe. Bacilorejecl Posluat pojdem raji na drugo stran, da
ne omedlim v teh diavicah. Pfui Teufell
M e r j a s e c , profesor estetike: Meni se pa
zde te diave celo prijetne, izvirne in klasine.
K r o k a r : Kdo bi pa priakoval kaj drugega
od tvojega estetinega rilca?
M e r j a s e c : To je pa vendar e malo preve.
Vse ima svoje meje.
K r o k a r : Vse ima svoje meje, celo koevska
velesila I
L i s j a k : Dajte ga no, gospod predsedniki
M e r j a s e c : Lep shod je na shodi
Doktor D e h o r : Ali je to sploh kaken
shod?
M e d v e d : Ker nam gospod Krokar venomer
nagaja z neslanimi opazkami in zabavljicami, ga
moram po paragrafu devettisodevetindevetdesetem
za trideset minut izkljuiti od seje.

M e r j a s e c : Dobro, dobro!
Doktor D e h o r : Mar spati
K r o k a r : Prava re I Ni se ne bojte, vrnem
se kmalu! Dobro bo, da se malo okrepam v
gostilnici. Adijo za pol ure! Ma ucta!
Leti v gostilnico.
M e d v e d : Namre . . . Besedo ima njegova
ekscelenca gospod tajni svetnik Lisjak.
L i s j a k (seveda burno aklamiran): Kosmata
gospoda! Slavne zverine in velmone ujede! Slaba
nam prede dandanes. Nobeno uro, noben trenotek
nismo varni in nimamo miru pred lovci in psi.
Doktor uk: Ze dvajset milijonov let prebivajo ivali na zemlji, e stotiso let jih preganja
lovek in preganjati jih utegne e stotiso let.
Izprva ni bilo take neusmiljenosti, takega sovratva.
V dolgih, dolgih tisoletjih je pozabil lovek, da
oklepa brezmejna metafizina vez ne le sinove in
here Adamove, marve vse prebogato stvarstvo
boje v vesoljni ljubezni boji! Le v duah nekaterih genialnih mo je iznova zatlela nebeka
iskra te svete resnice. Znamenje prihaja," je dejal
Zaratustra in premenilo se mu je srce. Resnino,
ko se je izjasnilo pred njim, mu je leala rumena,
mogona ival ob nogah in pritiskala svojo glavo
ob njegova kolena in iz ljubezni ga ni marala
zapustiti, kakor pes, ki je zopet nael svojega
gospoda. Ob tem je rekel Zaratustra samo eno:

Moji otroci so blizu, moji otroci

Nato je umolknil. Srce pa se mu je tajalo in iz oi so mu kapale
solze in mu padale na roke. In modri mo miru,
Salomon, je uil: Vsi so ustvarjeni od Enega.
Kdo ve, ali gre dih loveki kviku in dih ivali
pod zemljo?"
M a e k , divji profesor petja in umetnik na
goslih: lovek nam oita venomer, da je naa
dua polna zlobe pa krvolonosti, polna stranih
instinktov. In njegova? Miaul
V o l k , avtomobilist: Nam oita, sam grei.
Ali se moremo mi pasti in travo muliti, kakor
srne in ovce? Treba nam je mesa. Ali smo mar
mi krivi? Tako smo ustvarjeni. Ali ni sveti Franiek volka imenoval svojega brata?
L i s j a k : Kaj rad se baha domiljavi lovek,
da je velik njegov duh in moan. Pravzaprav pa
je zanikaren in majhen! Kakni duevni velikani
so na primer Anglei? Uboge lisice gonijo in
muijo s psi po pet ur. Za psi se dreve na konjih
plemeniti gospodje v rdeih suknjah in belih hlaah,
lahtne dame v ozkih temnih oblekah. Ko dopojajo
upehano rtev, odvije in utrga gonja e ivi ivali
rep f To trofejo dobi izvrsten lovec ali pa odlina
lepotica. Potem vrejo e vedno ivo lisico psom,
da jo raztrgajo in poro. Tako delajo Anglei,
pobonjaki hinavci, ki paradirajo vsako nedeljo s
svojo svetohlinsko pobonostjo, tako delajo pre-

rahloutni, presrameljivi Anglei, ki ne imenujejo

ne nog, ne hrbta . . .
P o s l u a l c i : kandali Barbari I Hanbaf
Ris, mesar: Prav taki ali pa e huji barbari
so Spanci, ki obhajajo praznike z ostudnimi bikoborbami. Razkaen vsled dolgega zapora v temnem
hlevu, se zapodi bik v areno, kjer se mu blei
od jarke svetlobe. Pikadorji v staropanski viteki
obleki, oboroeni s sulicami, jahajo onemogle
konje, ki so jim oi zavezane. Bik se zakadi v
ubogo kljuso in jo suje z rogmi v trebuh in bok.
Tiso in tiso ljudi slii mono pokanje, strano
pokanje kosti obupno vzpenjajoega se konja.
Tiso in tiso ljudi se zabava in uiva ob tem
groznem prizoru. Mnogokod preboden, vlai
reve sam svoja eva po pesku in prahu za sabo,
stopa sam s svojimi kopiti po njih, se zgrudi.
Kmalu oblee tiri konji. Obinstvo tuli od veselja . . . Zdaj jame bika draiti torero z rdeo
kapo. Banderillero mu bliskovito zabada puice
s pisanimi trakovi v hrbet. Ako je bik e premalo
razjarjen, mu zasajajo pokajoe rakete v ivot.
Ko opea, mu izvleejo krvave puice iz ran in
jih poklonijo krasotici v znak posebnega spotovanja! Docela utrujeni, do smrti trpineni bik
zarjove hripavo, se ustavi obupan, trepetaje v
smrtnem strahu; ne more se ve braniti, kaj e
napadati; kri bruha in pene; rdee podplute oi

gledajo s pogledom, ki obtouje neusmiljene,

sirove loveke muitelje: tako obstane za trenutek
tedaj mu sune matador ali espada dolg me
na vso mo od spredaj v tilnik. Dvajsettiso
barbarov rjove in blazni od veselja, vojaka godba
svira okrogle, pikadorji pleejo kadriljo. Morilec
prejme bikovo uho v znamenje asti in najvijega
priznanja \ Trojka mul vlee mrtve ivali v zankah
iz arene. Pri vsaki bikoborbi pade est bikov,
priblino dvajset konj in vasi kaken muitelj.
Priujo je tudi duhovnik, da previdi ponesreene
bikoborce. In raji strada Spanec, nego bi zamudil
tako narodno veselico.
Doktor uk: Nad vse gnusen in sirov je
lovek, ki se more naslajati ob strahu in mukah
ubogih ivali. Sramota I
P o s l u a l c i : Sramota I Sramota I
L i s j a k : Brezozirno ugonablja trdosrni la~
komni lovek ivalstvo na kopnem in na morju.
Krasni tur je iztrebljen doista. V Evropi gine
pravol, kozorog, bober, sobolj, v Ameriki los in
zober, v Afriki noj, gorila, impanz, nosorog,
povodni konj, irafa, v severnih morjih kit. Lev
se ohrani kveemu v krajih, kjer odganja vsiljivega loveka koristna in prijazna muha tsetse.
R i s : Bog daj krepostni prijateljici trdno
zdravje, dolgo prijetno ivljenje pa lahko smrti

M e r j a s e c : ivela velikega carja mala pomonica I

P o s l u a l c i : ivela muha tsetsel
Doktor uk: Posebno zarobljeni barbari
so velekulturni Italijani. Italija je pticam selilkam
velikanska rakev. Ptie lovi vse, kar leze in gre,
mrearji, zankarji in streljai. Na trgih ponujajo
celo ptice pevke. Na race streljajo kar s topovi,
ki bruhajo cele funte iber. In koliko rtev zahteva
bedasta, veinoma neokusna moda! Iz Nove Gvineje dovaajo na leto po petdesettiso rajic. V
Tihem oceanu so ponekod uniili vse albatrose in
morske lastovice. Po tristotiso albatrosov pobije
motvo ene same ladje, ko sede na gnezdih ali
ko pitajo mladie; kupoma lee mrlii brez perotnic.
Povsodi, na celini in na otokih more pisane ptie.
Trapasta moda utegne iztrebiti vse sredozemske
srebrne aplje, avstralske lirorepke in himalajske
fazane. Iz Brazilije so v enem letu pripeljali samo
v London malone tristotiso pernatih mehov belih
apelj. Kakno zaslepljeno budalo je lovek I
Merjasec: Dobro, prav dobro I ivio govornik \
P o s l u a l c i : ivio govornik I Pereat budalo I
M e d v e d : Mmm . . . Zdaj beseduj zopet
njegova ekscelenca, gospod tajni svetnik f
L i s j a k (se prikloni laskavo): Neusmiljen in
sirov je lovek do ivali, sirov in neusmiljen pa
je tudi do svojega blinjega. Sovrail, preganjal,

muil, psoval, zasmehoval in krial je najblajega

svojega dobrotnika, najvejega modrijana. In e
dandanes preganja, zatira, mui, zaniuje, zasmehuje in kria svojega rodnega brata. Koga ne
pretrese e sama strahovita beseda vojska!
Ovce, gnane v mesnico, ne trpe toliko, nego
polumilijonske ede mladeniev in mo, ki jih eno
slavohlepni generali po ravninah in strminah, po
ledu in snegu, po blatu in prahu, da palijo mesta
in vasi, pokoljejo in pobijejo ali pohabijo na tisoe
bratov in prelijejo jezera krvi. Koliko so se trudili
in rtvovali stari, da so odgojili sinove; koliko
bi bili mogli sinovi e koristiti bratom s svojim
delom; kako bi bili e veselo irili znanost, vedo
in umetnost ali vse pogoltne velika skupna
jama. Medtem pa se joka in strada tiso in tiso
mater, oetov, tiso in tiso otrok in ena. Toliko
si domilja lovek na svojo bistroumnost, na svojo
civilizacijo in kulturo in vendar ima po vsej
zemlji ole, kjer se ue, na kakne naine bi kar
najuspeneje morili brate! Ne zverjad, ampak
lovek je najveji morilec!
M e r j a s e c : Izborno izvaja gospod tajni svetnik. Vsa ast!
L i s j a k : Nam pa zameri samopridni lovek,
ako ugrabimo vasi jerebico, koko, zajka ali
bolehno srnico! Koliko pa ugonobimo kodljivih
mii, ka, liink, kobilic, uelk!

J a z b e c : O jaz tudi, jaz tudi.

L i s j a k : Preganjajo nas povsodi, na vabiliu, na mrlinoviu, ob lisiinah, z otrovanim
mesom, z eleznimi kljui in lesenimi kladicami,
s proglami in pastmi in drugimi nastavami. Moja
ena, obstreljena na levi rami in na levem oesu,
je imela pet mladih. Hudoben lovec je ustrelil
njeno prijateljico, ki je imela est mladiev. Poginili bi bili, ako jih ne bi bila odnesla moja
napol slepa ena med svoje otroke. Katera loveka
mati bi storila kaj takega? Marsikatera se ne briga
niti za svojo deco in najame dojilje, pestunje,
bone, guvernante, da se sama laglje zabava in
ostane dalje lepa in mlada. In na nae vzorne
matere strelja lovek, ko imajo reve toliko nujnega
posla in skrbi z otroki. Nobene pravice ni na
svetu. Divja kura in jerebovka imata lovopust vse
ljubo leto, mi pa ni. Lovski zakon naj bi ga nam
privoil vsaj od februarja do septembra!"
J a z b e c : Tudi nam tako, kakor ga uivajo
sreni jazbeci na Nemkem, na Gorenjem Avstrijskem, Solnograkem in Hrvakem e dandanes.
M a e k : Gospoda jasna! Pritoimo se ministrstvu notranjih zadreg. Miau!
M e d v e d : Muc, kar tiho! Zdaj govori ekscelenca gospod tajni svetnik!
L i s j a k : Pomagajmo si sami! Nae prealostne razmere so se pohujale tako, da je treba

resno preudarki, kako bi se oteli preteemu poginu.

Treba je, da si 'ustanovimo Drutvo za varstvo
ujed in zverin". To drutvo bo podpiralo zlasti
bolehne ali pomrcvarjene lane, po nedolnem
falirane trgovce in obrtnike, ponesreene delavce,
siromane vdove in sirote z ustanovami, veterane
pa s pokojninami. Kar najhitreje sezidaj nae
drutvo udobno bolnico in hiralnico za lane,
pohabljene od strelov, pasjih zob, od strupa in
pasti; obenem ustanovi brezplaen pogrebni zavod.
V tisku so lahko umevne bukvice: Prva pomo
ob nezgodah. V pravdnih zadregah preskrbi nae
drutvo odvetniko pomo zastonj. Nae drutvo
osnuje tudi zavarovalnico, zastavljalnico in brezplano posredovalnico za slube. Vrhutega bo imela
vsaka zverina in ujeda neomejen kredit, pa le do
prvega konkurza.
P o s l u a l c i pojemajo od veselja. Kaj takega
e niso ne sliali, ne brali nikjer nikoli. Nekateri
se jokajo od radosti, drugi vriskajo in pleejo,
zopet drugi se valjajo kakor obsedeni. Izteka se
ubrani njegova ekscelenca, gospod tajni svetnik,
da ga ne dvignejo ginjeni hvaleni zborovalci na
rame. Hrup in under je tak, kakor v pravem
parlamentu.
L i s j a k : Treba je pa tudi, da si osnujemo
svoje glasilo, svoj list, in ga jamemo izdajati e
prihodnji mesec. Nae glasilo se bo bavilo zlasti

z nevarnimi lovci. Razpravljalo in razlagalo bo

njih grde navade, zvijae, nakane in napake.
Zabavljalo bo psom, tem brutalnim, zarobljenim
hlapcem lovekih tiranov, zlasti pa frmaem in
brakom; razmotrivalo bo, kako jih je laglje voditi
za nos. Potezalo se bo za enakopravnost med
zverinami in ujedami; borilo se bo z vsemi silami
za vzvieni ideal, da tudi roparice in ujede dobimo
svoj lovopust in dananjim razmeram primeren
lovski zakoni
V o l k zatuli od veselja: Izborno! Izbornol
(Navduenje na vseh koncih in krajih.)
L i s j a k : Nae glasilo bo razsojalo prepire
med lani in prinaalo nekrologe o naih ustreljenih
ali velezanimive novice o ponesreenih ali ranjenih
somiljenikih. Nae glasilo bo opozarjalo drutvenike, kje je dobiti ve plena in pripravnih
brlogov.
D i v j i m a e k : Bravissimol (Navduenje
rase.)
L i s j a k : Nae glasilo bo poroalo natanko,
kdaj se selijo in vraajo ptice, kdaj imajo zajke,
jerebice in druge ivali mlade. Zanimalo se bo pa
tudi za hroe, pole, ribe in rake. Opisovalo bo
strupene gobe in kodljive rastline. Poleg tega pa
bo objavljalo korenite razprave o nevarnih pasteh
in vadah.
V i d r a , trgovka z delikatesami: Imenitno I
I. zv.

Imenitno! e zopet mi prihajajo solze v oi. ivio

gospod Lisjaki
P o s l u a l c i : ivio vseh lisjakov lisjaki
Kuna z l a t i c a , umetnica na visokem trapecu: Oh, saj pravim, moj preljubi ujec Lisjak
so pa res strano ueni in navihani, akotudi so
tajni svetnik.
S o v a , prodajalka gramofonov: Pa res, da
Skoda, da je gospod samo obskurna ekscelencal
M e d v e d : Namre, izvolite molati, velecenjene zverine, da se gospod govornik ne zmoti ali
da nam ne pozabi povedati kaj prav lepega!
L i s j a k : V listku bo prinaalo nae glasilo
krasne romane, pa tudi zanimive kratke povesti
in pesmice. Vsi strokovnjaki lanki kakor tudi
leposlovni umotvori naih genialnih pisateljev bodo
bridko zafrkavali lovce in pse. Vsebina bo tako
raznovrstna in zabavna, da se bo morala zanimati
za list vsaka zavedna zverina.
R i s : Pisal vam bom briljantne listke, pa e
prav poceni.
L i s j a k : Za vsebino spisov bo pa vsak sam
odgovoren, oziroma tepen, ako bo poroal kaj
lanivega, ali ako ga bo kaj polomil na katerikoli
nain. List bo prinaal tudi oglase, in sicer tako
poceni, da bo lahko sram vsako zverino, ki ne bo
ni inserirala. Nae glasilo nam bodi tolaba in
moralna podpora, nam bodi bodrilo za resno, pa-

metno delo na protikulturnem, protilovskem in

protipasjem polju! Preastite velezverine in veleujede, predlagam zatorej, da se osnuje Drutvo
za varstvo zverin in ujed" in da si ustanovimo
glasilo, kakrno sem imel ast pravkar orisati z
glavnimi potezami. Komur ugaja moj predlog, se
hitro postavi na glavo in migaj z zadnjima nogama po zraku!
P o s l u a l c i se veselo postavijo na glavo
in hvaleno migajo z nogami.
L i s j a k : Potemtakem je moj predlog sprejet
brez ugovora. Hvala vam!
P o s l u a l c i : Zivio govornik! ivio Lisjak!
Neopisna navduenost. Viharno odobravanje.
Vneti poslualci postavijo naposled tudi govornika
na glavo.
Lisjak zopet na nogah: Agitirajte za nae
drutvo in za na list! Kdor ne bo hotel plaati
lanarine in naronine, njemu zarubimo ivi kouh
in kosti.
M e d v e d : Namre, besedo ima gospod Vodomec, vzorni ravnatelj ribogojnega zavoda. Prosim!
Vodomec, seveda burno pozdravljen: Slavne
in kosmate zverine!
M e r j a s e c : Zivio mali govornik! Dobro zna
zasajati besede, jako dobro! Le tako dalje!
V o d o m e c : Najprej vas zahvaljujem iz vsega
srca, da ste povabili tudi nas uboge ptie na ta

velepomembni in velevani shod. Ta veseli dan,

gospoda moja, male kavke dan, bo z zlatimi rkami
in srebrnimi pikami zapisan v zgodovini zatiranega
ivalstva. Cujte in pomilujte nasf Zdaj so pritisnili tudi nas na indeks. Kar uganjajo hudobni
lovci in ribii proti nam, to presega e vse meje.
Oitajo nam, da remo same postrvi, same mlade
lahtne ribe, ikre in mlade rake. Gospoda mojaf
Kdor ima kolikaj zdravega okusa, mi mora pritegniti, da je najslaba postrv e vedno bolja
nego najbolja belica. Dobrotljiva mati priroda nas
je oblagodarila s posebno lepo uniformo, pa tudi
s posebno finim, umetnikim okusom. Zakaj bi
uivali zanikamo meso, ako je dobrega dosti? Saj
tudi lovek je raji slastno peenko, kakor pa nezabeljen krompir v oblicah.. Vodomci nismo taki
barbari, kakor afriansko neumni noj, ki poira
izgubljene galoe, hlane jermene, eblje, ike, radirke, krtae in enako slabo, teko prebavno hrano
ter si domiljuje v temi svoje neumnosti, da je
same delikatese. Po pravici se smeja lovek temu
duraku, ali obenem bi moral nas vodomce obudovati, ne pa preganjati radi tankega okusa. V
imenu vseh tovariev slovesno prosvedujem proti
takim kandaloznim razmeram. Obenem prosim
najvljudneje, da bi imeli v vaem cenjenem listu
ptii svoj kotiek, koder se bomo mogli boriti in braniti z uma svetlim krempljem za svoj obstanek [

R i s : Majhen in droban je moiek, pa ga

le pihne!
V o l k : Saj res. Skoraj ni ga ni videti, pa
je oka le hud in ne razsaja slabo.
Najbliji poslualci estitajo govorniku.
Pravtako izborno so govorili in ni novega
niso povedali: gospod Volk, gospodina Kuna,
gospa Sova, vdova Vidra, profesor Maek, Polh,
minister za tujski pomet in zdravo spanje, Veverica, tipkarica, Podlasica, telefonska dama, Skobec,
davni iztrjevalec, Jastreb, viji okrajni zverinozdravnik, Skovir, noni uvaj in kavarnar, Soja,
gozdni biri, Sraka, ravnateljica brzojavnih uradov,
Vrana, ravnateljica zavoda za pokvarjeno mladino
in drugi in e drugi. Molali pa so po nedolnem
preganjani, loveku koristni miarji, postolke in
kanje.
R i s : Gospod Krokar se vraa I
K r o k a r : Pol ure sem imel poitnice v gostilnici. Gospod predsednik, ali smem govoriti?
M e d v e d : Prosim.
M e r j a s e c : Zdaj utegnemo sliati kaj posebno
krasnega. Jako sem radoveden!
K r o k a r : Prijazni poslualci! arobne poslualke! Sedaj, ko so se naklobasali e vsi drugi,
naj bleknem vsaj jaz kaj pametnega.
P o s l u a l c i : Oho! Oho!
M e r j a s e c : Saj sem vedel. Zaetek je dober.

K r o k a r : Slial sem od dale, da hoete

loveka, lovca, ugnati v kozji rog. Pa vas hudo
zebe f
Nemir. Klici: Kaj I Kaj I Vzemite mu besedo!
Naj gre zopet na poitnice!
M e d v e d : Prosim, potrpite malo, gospoda!
K r o k a r : Kdor nizko leta, visoko pade
M a e k : Miau, prijatelj, narobe!
K r o k a r : Kdor narobe leta... Kajne, kdor
P o s l u a l c i : Dosti, dosti! Brcnite ga no!
Krokar:
Zanimo spet od zaetka!"
sta rekla Janez pa Metka.
R i s : Danes ga ima pa poteno v glavi.
Krokar:
Zanimo zopet od kraja,
etudi nam jezik nagaja.
M e r j a s e c : Mea se mu. V verzih se mu
mea!
Krokar:
Zanimo zopet od konca,
na sredi praznega lonca!
Doktor D e h o r : Kaj prevekuje?
R i s : Pijan je, pijan. Zato klobasa tako bedasto in nerodno, kakor bi krpucal kritiko o umetniki razstavi.
M e r j a s e c : Ze na vse zgodaj je pijan, kakor
lovek! Fej!

S o v a : To je pa e vendar od sile. O demon

alkohol I
M e r j a s e c : Nobenega pametnega stavka ne
more ziniti.
L i s j a k : Dajte mu majoliko rne kave in ri~
cinovega olja I
M e d v e d : Podelimo mu ukor prvega razreda in ga podrtajmo v zapisniku z rdeim svinnikom!
L i s j a k : To ga ne iztrezni. Dajte mu raji
kos ledu na betico!
V o l k : Zapodimo ga iz mile nae domovine
proti blinjemu meridianu!
K r o k a r : Mila domovina pihne na svoje
preroke, ali, kakor bi rekel dober Latinec: nemo
propheta in . . . in . . .
Doktor D e h o r : Naposled bo gobezdal e
japonski.
K r o k a r : Japonski pa ne. Nikarte ne zahtevajte preve od mene!
M e d v e d : Prosim, stvarno!
K r o k a r : Mila domovina pihne na pesnike,
pisatelje, umetnike in druge genialne berae; mila
domovina ljubi in spotuje samo praktine modrijane, oderuhe in bogate sleparje, ki si znajo polniti malhe in poivajo na tisoakih.
M a e k : Res je taka. Miau! Miau!

L i s j a k : Muc, tiho I Gospod govornik je e

v etrti dimenziji in klobasa, kar se mu ljubi.
Doktor De h or: Kakor bi bil na volilnem
shodu. Gospod predsednik, odtegnite govorniku
besedo in dajte mu eno okoli uesi
Krokar: Preden me preenete, poakajte e
malo, prijazni poslualci in ljubeznive poslualke,
da vam povem e kaj lepega in novega. Dehor
me gleda e ves as tako grdo, kakor pastir muho
v moniku.
Doktor D e h o r : Prosim, nisem noben navaden Dehor, ampak gospod d o k t o r Dehor I
K r o k a r : OjejI Doktor morale, doktor I Kar
pojemam od samega spotovanja! Ich krepiere vor
Ehrfurcht! Doktor morale vseh kozjih molitvic
doktor! Kar gagam in umiram od hudega veselja,
da smem govoriti s tako visoko nadzverino!
Doktor Deh or: Gospod Krokar ima predsodke zoper doktorje.
K r o k a r : Prav nobenih predsodkov ne. Priznavam, da je tudi med doktorji nekaj nadarjenih
glav. Pomilujem pa vsakega, ki se napihuje in si
domiljuje, da je nadivina, ker je doktor. In tale
alostni doktor si res utvarja, da je nekaj posebnega, ker je doktor. Zatudiral je vso pamet in
zdaj je bolj trapast kakor takrat, ko je prilezel na svet.
Doktor Deh o r: Tale Krokar ima pa kaj
hudoben kljun.

K r o k a r : Dehor, pardon, doktor Dehor kar

puha od jeze. Postavlja se s svojim alostnim
doktoratom, kakor petelin na gnoju. udno, da
ne nosi zvonka na cilindru, da bi ga bolj gledali
in obudovali. Nervozni profesorji so ga v hipni
blaznosti promovirali za doktorja morale.
Doktor D e h o r (puha in se davi): Saj pa
ti ne bo nikdar doktor morale!
K r o k a r : Bog ne daj, da bi naredil svojim
starem in svoji lahti kdaj tako sramoto! Raji
ostanem vse ive dni honoris causa Krokar, kakrnega me je ustvaril ljubi Bog.
Doktor D e h o r silno razburjen in razjarjen:
O ti miniatura! Da bi te le kmalu nagatili!
K r o k a r : No, kaj? Doktor, sind Sie des
Teufels ? Pazi, da se ne razleti od jeze !
Doktor D e h o r : Moli!
K r o k a r : Bolje je, da skoi samo iz kouha!
Doktor D e h o r plane proti Krokarju in
kriplje z zobmi: akaj!
M e d v e d : Nehajta, mirujta, pobotajta se izlepa! Namre, zdaj je e dovolj te komedije. Saj
nismo na Dunaju! Sprijaznita se! Kajneda, slavne
zverine?
R i s : Naj se no malo pretepekata, saj utegnemo gledati. Kam se nam pa mudi?
K r o k a r : Kvaraugon! Doktor morale! Doktor
kozjih molitvic!

Doktor D e h o r : Nila I Nila, trikrat prertana I

Krokar pomoli doktorju Dehorju kos papirja
pod smrek.
Doktor D e h o r omedli v dveh sekundah.
Nezavestnega poloe na mah.
M e d v e d : Kaj pa je to? Kaj mu je storil Krokar?
K r o k a r : Dal sem mu povohati pesem moderno
prismojenega futurista. Hahal (Odleti.)
Melved: Hvala Bogu, da smo se ga odkrialil
Njegova ekscelenca, gospod Lisjak ima zopet pravico do besede. Prosim lepo! Pstl
M a e k : A? Zopet Lisjak? No prav, miaul
L i s j a k i Velesijajni zbori Uvaevati moramo,
da niso vsi ljudje sirovi, brutalni, skratka podivjani.
Hvala Bogu in svetemu Franiku, e ni izumrl
plemeniti, lahtni rod nedeljskih lovcev. Predlagam, da jim nemudoma poljemo nastopno
vdano zaupnico. (Bere:) Zverine in ujede, zbrane
na prvem vsezverinskem shodu na Goljavi, zahvaljujemo vse visokorodne in preastite lovce
nedeljske za njih doslenjo izredno blagonaklonjenost, milosrnost in prizanesljivost ter prosimo
najpohlevneje, da izvolijo nedolno preganjani divjaini ostati tudi poslej dobrotljivi zaitniki ali
vsaj nevtralni prijatelji. Kakor elimo iskreno, da
bi kap e danes zadela vse prave lovce, tako odkritosrno elimo nedeljskim prijateljem, da ua-

kajo ili in zdravi leta Metuzalemova in da jih

Bog oblagodari s sreo in zadovoljnostjo vse njih
ive dni, naposled pa s krono nebeko, amen.
iveli nedeljski lovci, ki nas hodijo kratkoasit in
zabavat, iveli, iveli!
P o s l u a l c i : iveli nedeljski prijatelji!
Doktor C u k: Ubogi doktor Dehor e zopet
miga. Odleglo mu je.
P o s l u a l c i : iveli vsi skupaj! ivio zlasti
na velegovornik Lisjak!
Neverjetno navdueni zborovalci odneso Lisjaka in druge zaslune govornike po domae tuporama domov, da bi tem lepe zavrili prvi vsezverinski shod na male kavke dan.

ZALJUBLJENI JEREBAR.
i.
anuarskega jutra sem presledoval s frmaem
Olafom po loviu svojega oeta; pregledoval
sem lisiine in pasti za zverjad, krmilia in
zavetia za stradajoe srne, jerebice, fazane in
zaplenjeval zanke potuhnjenih zankarjev.
Snoi pa davi je prhak sneg pobelil zmrzla
tla pedanj debelo. Zal mi je bilo, da nisem bil
vstal prej in el s prijateljem okroat in dosledovat lahtne kune zlatice. Devika belina je pokrivala vse stare sledove, ovajala pa svee vtise in
jamice, lovcu dobro znane rke tajnovite knjige
prirodne. Ob gozdnem jarku je bil skakljal zajec
in kljukal, da bi premotil preganjalca. Pod leskovim grmom sem nael perutnico preseneenega
jereba. Na jasi sem videl sledove zaljubljenih lisjakov. Ko nori najhuja zima, nore tudi koatorepke, snubijo v prostranih dvoranah tihe goave
in svatujejo v temnih podzemnih salonih.
Postal sem za ogromnim hrastom blizu zapadne

meje naega lovia na robu frate, koder so si

lansko jesen srnjaki radi trebili novo rogovje ob
borih in macesnih. Jasno nebo je v irnih tokih toilo jarko svetlobo po preisti beljavi. Pomeikaval
sem nehotoma. Veter je spal za gorenjskimi velikani,
razkono odetimi z bleskovito knejo hermelinovino. Poetkoma ni bilo utiti nobene ivali, niti
netene oje, niti radovedne sinice. Zimski molk
je prekinil ruevec, ki je preletel v sosednjo drago;
srebrn prah se je usul z gugajoih vej. Srna in
srnica sta mirno, zaupljivo pregazili nizko grivo,
kakor bi vedeli, da ji varuje lovopust.
Nenadoma sem zagledal lisico. Moj Olaf je
stal ko ukovan. Meja je bila nemara sto korakov
dale; zato nisem pomiljal dolgo, ampak sem vzel
zajji strah nemudoma na muho in sproil levo
cev, nabito s estakom. Kosmata teta je pobegnila docela tiho proti meji. Olaf je planil za njo.
Vekrat je butnila e na takrajnji strani s smrkom
v sneg in molila koato omelo naravnost kviku;
potemtakem je bila smrtno zadeta. Pes je lajal in
renal, ali bil je e onkraj meje. Ali naj pustim
krasno roparico na tujem loviu, da jo ukrade
zanikaren zankar ali da jo nane gladna tovariica?
Ukrenil sem, da vzamem lisico s sabo in jo
poljem sosedu, graaku Janku Dolinarju. Ali
komaj sem jo pobral, je e izza gabra primigal Dolinarjev logar Simen, grd, antipatien dedec. Po-

vedal sem mu, kaj in kako, ter mu oddal lisico.

Zinil ni nobene, le zareal se je glupo. Kar videlo se mu je, kako ga veseli, da me bo mogel
ovaditi svojemu gospodarju in stvar preveriiti
tako, da bo ve napitnine.
Takoj sem se vrnil domov. Oetu nisem povedal isto ni. Preoblekel sem se, dal naprei
oba serca v sani in odcingljal proti Dolinarjevi
graini. Stvar mi je bila skrajno neljuba, zakaj
Janko Dolinar je bil udak posebne vrste.
Mo je bil bolehen, emeren, godrnjav. Mojega
oeta je nazival sicer prijatelja; navzlic temu sta se
venomer ravsala, zlasti pa zaradi lovske meje. Oba
sta bila veleposestnika, oba vdovca in navduena
lovca, ne titularna lovca" z narekaji, marve vrla
prava lovca. Malokdo je uval in gojil divjaino, pse
in lovie tako skrbljivo in smotrovito kakor Janko
Dolinar in iga Kalan. Na sejmih, na gostovanjih,
na plesih, pri kartah, skratkoma ob vsaki priliki
pa sta se jela udna prijatelja pikati in ubadati.
Ni je bilo brakade, kjer se ne bi pri kou" ali
bolje reeno pri bariglicah" jela prikati zdaj zaradi ustreljene divjaine, zdaj zaradi brakov. Zael
pa je vedno gospod Dolinar. udno je bilo videti,
kako se je mali, precej okrogli, nervozni Dolinar
zaganjal v mojega oeta, visoko vzraslega, ne predebelega moa, ki je mirno in hladno, nekam dostojanstveno pariral udarce jezinega Janka. Ne-

hote sem se domislil objestnega pina, ki nagaja

velikanu bernardincu tako dolgo, da jo izkupi in
alostno odcvili. Gospod Dolinar je drail mojega
oeta, dokler ni dobil ob obni veselosti
posebno teno zabeljenega odgovora. ,,Lep prijatelj, lep sosed
je potem obiajno javkal ualjeni
meja. Nikoli ve . . . z Bogom!" Prihodnji pa
sta se pozdravila, kakor se ne bi bila razprla nikdar
za ni in kaj kmalu sta se jela prerekati iznova.
Zlasti je veselilo gospoda Dolinarja, ako je mogel
naonegaviti kaj takega, kar je naravnost nasprotovalo predlogu ali elji mojega oeta.
Ta na presneti sosed je imel herko Danico.
Poslednjikrat sem videl nezrelko pred tremi leti.
Petnajstletna deklica je bila prav taka puoba
kakor njen oe. Bila je neznano sloka, bleda in
pa kisla, kakor bi uivala samo kredo pa jesih.
Hodila je dolgonoga nerga klavrno, z upognjenim
ivotom, prava podoba alostne pokore. Dasi je
imela grozno dolg vrat, ga je nosila emerika
vedno golega. Bila je odljudna, omrtvela, svojeglava. Moj oe jo je imenoval divjo gos. Vsi znanci
so prerokovali, da bo paradirala med starimi devicami in sladila ivljenje kveemu kaknemu kanarku ali mucku ali kuku.
Njen oe je poslal divjo gos" v zavod in
potem k teti. Medtem sem tudiral na Dunaju jus,
to se pravi, hodil sem gledat na vseuilie v avlo,

e mi je moj dobri papa poslal zopet kaj lahtnega mamona; postreljivi prijatelji so mi pomagali spoznavati dunajske dobrote. e drugi semester
sem trdno sklenil, da ne bom nikdar silil k nobeni
izkunji. O, kako dolgoasna in trnjeva je pot do
doktorata! Preselil sem se v blinji Klosterneuburg
in posvetil svoje skromne moi prouevanju sadjereje in vinogradarstva. V dveh letih sem si pridobil izredno mnogo praktinih izkuenj. Malokoga
so bili klosterneuburki gostilniarji tako veseli
kakor mene. Moj bistroumni oe je kmalu spoznal,
da sem razdelil e dovolj denarja po Nijem Avstrijskem. Zvabil me je domov, da bi mu pomagal
na veleposestvu.
Kakor se iz najgre gosenice razvije najlepi
metulj, tako se je razvila Dolinarjeva ,,divja gos"
v arobno krasotico. To sem slial, ko se je vrnila
od tete k svojemu bolnemu oetu Hudobni jeziki
so pridno migali ter jo opravljali, da je strano
ponosna in rada nemkutari in da brenka ves dan
na zlozvoen klavir in bere le makulaturo in kaj
vem, kaj e vse. Bil sem jako radoveden.
e na hodniku se je videlo, da je gospodar
vnet lovec. Ob zidu je bilo mnogo prelepih srnjakovih rogovij in tudi nekoliko gamsovih rogljev.
Ko sem oddal hini posetnico, me je sprejela gospodina Dana. Kako se je premenila! Skoro je
ne bi bil spoznal. Odzdravila mi je z ljubeznivim

nasmehljajem, potem pa dodala tiho, malo v zadregi : Prosim, ne zamerite papanu, ako bo nemara osoren. Bolan je in slabe volje."
Odvedla me je v veliko sobo, kjer je bilo
vse polno nagaene divjadi in zverjadi. Ob stenah
in na oljikah v kotih sem videl ve lisic in polhov,
divjega maka, jazbeca, divjega petelina in ruevca,
kurha, divje race in gosi, koice, skobce, spanika,
uharico, fazana. Pri pisalni mizi je stal velikanski
medved.
Gospod Dolinar je sedel v ogoljenem naslanjau. Po licu mu je bilo okoli petdeset let.
Dral se je jezavo, tial dvojni podbradek ob
ovratnik, migal nervozno z dolgimi brkami in me
izpod gostih obrvi gledal tako pisano kakor smrtno
ualjeni jazbec. V naroju mu je leal lovski mesenik. Noge so mu bili zavili v kouh.
Zdaj so se priele proste vaje. Naredil sem
enega svojih najlepih poklonov. On pa me je
gledal e scvraneje in nemirno gladil asnik.
Mi pa tudi nismo kar tako \" sem bodril
sam sebe in stopil hrabro blie. Potelovadil sem
iznova. Takega poklona bi bil lahko vesel vsak
turki sultan starega kova. Gospod Dolinar pa je
e vedno kuhal jezo. Pogledal je na mojo posetnico.
Gospod Lavoslav KalanI" je izpregovoril
hripavo in se odkaljal. Sin mojega soseda ige
I. zv.

Kalana, aha, aha! Nagajati, nala streljati onostran

meje . . ."
Prosim, ustrelil sem lisico e na naem."
Moj uvaj je nael vas in vaega psa na
mojem. Vsak spotuj mejo!"
Pardon, gospod DolinarI ival je ubeala na
va revir, in da je ne bi "
Vem, vem, in da je ne bi pobasal tatinski
falot, ste jo hoteli privoiti sam sebi."
Poslal bi jo bil takoj vami"
Komaj sem premagoval svojo jezo. Tedaj sem
videl prosei pogled gospodine Dane, ki je stala
v zadregi pri emerikavem oetu. Motril me je
meavo.
Gospod Kalan, bolan sem . . . Menim, da
je stvar opravljena."
Tako mi je torej pokazal vrata nedvoumno
in optima forma. Poklonil sem se mu nemo in e
precej malomarno. Razburjen sem hitel v sani. Iz
dna srca sem pomiloval Dano, da mora dan na dan
prenaati sitnosti neslanega pustea.
II.
Rana jesenska megla je pokrivala koruzia
in ajdovia, ko sem stopal po ozki ilovnati stezici
navkreber proti tajinstveno tihemu gorskemu gozdu.
Hladno je bilo in vlano. Videl sem svojo
sapo in sapo svojega umnookega frmaa Olafa.

Od bukovja so kapale teke kaplje na mlade hoje,

raz hoje na leevje, robidovje in brinje.
Vsak lovec se navduuje za posebno vrsto
lova. Prvi ljubi nad vse preo na sloke za sanjavih
veerov prve pomladi; drugega veseli najbolj naskakovanje divjega petelina o jutranji zori; tretji
se ima najbolje na glasnih brakadah; etrtega
strastno zanima lov z uharico, peti hodi najraji akat hitronogega srnjaka ali celo begotnega gamsa,
rojaka Zlatorogovega . . .
Meni je bil e od nekdaj najljubi nasladepolni lov na najmanjega gozdnega petelina, na
bistrovidnega, tenkoslunega jereba. Slovenski kraji
so e v davnih stoletjih sloveli zaradi izrednega bogastva tega najlinejega, najlepe pisanega gozdnega petelina in e dandanes se morejo glede
tega kosati z mnogimi deelami junozapadne
Evrope, akotudi so nedolni jerebji rod e precej
poiztrebili brezvestni zankarji in mesarski streljai,
ki prizanaajo samici pravtako malo kakor samcu,
e, da ni divjina kokokina ni manj okusna in
vredna kakor petelinkova. Pravi lovec strelja le
samce, le jeseni in le na klic.
Potihoma sem stopal po gozdu, ki je ivo
pestrel v jesenski velekrasoti. Veraj je pala prva
slana in preko slemena rahlo saplja ugoden veter,
hladan severoizhodnik: oboje obeta uspeen lov.
Toda danes roje moje misli vse drugod. Zdi

se mi, da vidim za vsakim grmom, za vsakim

deblom ljub obraz, vitko postavo mlade lovke . . .
Blizu rnega kopia sedem na gabrovo korenino. Jereb prebiva rad pri starih ogelnicah, kjer
so oglarili oglarji ter kuhali oglje. Nekaj minut
sedim nepremino; tudi Olaf se ne gane. Vtaknem vabilko, pial od zajje kosti, med zobe,
napnem petelina, zapiram in odpiram izrezo s
spodnjo ustnico in tako oponaam klic gozdnega
jereba:
,,Ciii ciceri ciciuil"
Burr brrr . .
zagrmi kratko, zamolklo spodaj v zaraslem jarku, priblino dvesto korakov
od mene. Izpreletel je. Vabim na novo.
To-iiP' zapiha zateglo, skoro kakor ruevec.
Ne vidim ga, ali po tem njegovem glasu vem, da
je sedel na drevo. Vse moli, le par zvedavih
sinic se oglaa s tankimi glaski.
Kliem iznova. On mi odgovarja, e na tleh.
Jereb je zdaj spreten zrakoplovec, zdaj navduen
hribolazec. Ponavljanje zadnjega odstavka izdaja,
da je pevec star gospod. Nenadoma odfofota nad
gostim leevjem in umolkne. Ali je zapazil sovranika, dehorja ali kuno ali lisjaka ali skobca?
Ali je izkueni petelin zaklican ali zapiskan po
piskaih, umarjih?
Le e piskam, vabim. Kar ga uzrem, tekoega
po mahu. Dobro vidim rno liso nad belimi prsmi.

Zdaj se zakloni za apneno skalo. Tak tren treba

porabiti. Puo k licu!
Lini hribovek se mi blia po vsakem klicu.
Komaj dvajset korakov od mene se pokae na
gladkem iglievju kepa perja z dvignjeno glavico,
naperjeno opo, s poveenimi perutmi in z elegantno razeperjeno pahljao. Krasen pogled! Kar
koda prezalega kajonka! Pomerim pred rni
kljunek . . .
Oho! Poleg razburjenega moika se pojavi
njegova milostiva in se jame ujedati. Ali ga uteva
zaradi nezvestobe? Ali nosi ona hlae?
Nanagloma izgine jereb v praproti. Zagledal
me je ciganek navihani.
Bi bi bli bli bli!" mi zabavlja in jo ubere
po tleh, gospa mamka pa se uri za njim. Bili
smo, bili isto blizu, nazaj nas nikol ve ne bo!"
Zdaj me ima pisani nagajivek e prav poceni
za norca. No, pa z Bogom, na zdar, sreno pot
do svidenja! Lovski pozdrav!
Moj Olaf me motri kritino. Olaf moj je
odlien frma, radomiseln velekua, pametneji,
nego marsikateri minister ali diplomat; ako bi
zaslepljeni slovanogrizi molali in premiljali vsaj
polovico toliko, kakor moj kosmati modrijan in
njegova lahta, bi se kmalu vrnila idealna zlata doba.
Ni, Olaf bolje je, da grem prazen domov
kakor da bi bil ubil kokoko."

Pogleda me, kakor bi mi hotel oponaati:

Prej bi bil pomeril, preji Kaj si obudoval tako
dolgo V
Zavarujem napeta petelina, pretegnem noge,
otrple od seje v hladu, in se napotim vie gori
preko goloseka. Vse je zalito v enolini vodeni
lui, vse je e brez svetlobe in sence, kakor za
medlim steklom. Ob jarku poznam dobro steino
za lisice. alostno trepeta praprot, osmojena in
oparjena od morilne slane. Nenadoma prestreli
solnce meglo in v divotnih jesenskih barvah zapestre pisani gozdovi iz beline in sivote. Skoro pa
pogoltne vso to krasoto nenasitni sivi zmaj.
Sedem ob stari bukvi na skalo, tuintam oblazinjeno z zelenim gozdnim barunom in okieno s
prelepimi, blagovonjavimi ciklamni. Pes lee na
levi tik za mano. Zopet poakam nekaj minut
docela mirno in tiho.
Na misel mi prihaja Dolinarjeva Dana. Videl
sem jo vekrat na veselicah in zabavah. Odlikovalo jo je nekaj nenavadnega, samoniklega, nekaj
samozavestnega in vendar kako bi e rekel?
nekaj dobrotno odpustljivega, tihoblagega. Moral
si priznati: le taka more in mora biti, kakor se ti
kae I Nikdar nisva govorila mnogo. Parkrat sem
jo obudoval, ko se je, moderna Diana, peljala v
draestni lovski obleki mimo nas. Moj oe, precej
svojeglaven starokopitar, je gledal debelo za njo

in majal z glavo. Toliko da se ni prekrial. Meni

se je pa zajasnilo: zaljubljen si, fant, zaljubljen
od nog do glave pa tudi narobe I Ni ne pomaga,
res je. Le kje in kdaj bi tebi, deklica draga, razodel
primerno, izvirno in brez bolein: Ah, Dana, Dana,
ljubim te bolj nego vse jerebe in vse zaklade tega
sveta . . .
Veter, nebeki hlapec, pometa suho listje . . .
V daljni cerkvici pozvanja zdaj glasneje, zdaj
zamiraje, kakor zaveje severoizhodnik. Po jelki
skaklja droban zlatoglavek. Nalahkoma zanihavajo
snivajoi ciklamni z lilastimi glavicami. Vasi odpade mrtev list, zamorjen cvet, prezrela jagoda.
Vse se pripravlja na strupeni mraz; hoje imajo
e mahovite zimske plae. Jako lahkomiselna
gosposka muha v zlatem fraku pa plee z enako
razuzdano, koketno prijateljico okoli rdee gobe
pohujljivi tango.
Napnem puo in oponaam na plonati piali
klic kokokin: Pi pi pipipipil"
Kmalu ujem precej globoko doli v lesovju
gromoten um. Zamuziciram kar najzapeljiveje.
Skoraj mi odgovori navduen petelin. Kako tenak
in vendar razloen je njegov klici Z virtuozno
tehniko dopeva vso pesmico; nobenega odstavka
ne poumari kakor vihraasti zaetniki. Ponavljati
zna e lepe nego prejnji. Pozorno gledam in
vleem na uesa, da mi ne priroma za hrbet.

ujI Blia se znailno rskanje po sehljadi in

in trohli lubadi. Naravnost proti meni teka navkreber. Med razpokano skalo in mravljiem ga
zagledam, mogoltega planinarka. Kar smukne
za panj. Pua je e ob licu. akam, akam. V
razdalji tridesetih korakov se mi prikae zopet.
Nervozno izteza vrat zdaj predse, zdaj kviku,
oprezuje naokrog in zaipka hitro in rahlo: Pli
pli pli pipipif"
Zdaj vidim pisanka vsega do kosmatih nog.
Kako krasna je njegova rna kravata nad belo
podkevco, kako lina je njegova viteka perjanical
Trepetajo od razburjenosti, ie tekmeca. Pritisnem.
Strel odjekne od peevja. Jereb poskoi in
zaperutnii dvakrat, trikrat: zadet je v glavo.
Prekopicne in povali se nekaj korakov navzdol.
Telesce iztrepeta v zarjaveli vresi. Veter odveje
nekoliko perja. Iznova nabijem desno cev z desetakom. Veselo mahaje z repom, mi prinese
Olaf plen. Rjavo oko pod ivordeo roo padlega
junaka zakriva modrosiva mrena do polovice. Prizankam lahtno ivalco visokega lova na oprtnikov
motvoz, zataknem jelkovo vejico za klobuk, in
vesel prvega dananjega uspeha, jo mahnem dalje.
Pravi jerebar pozna vsa ugodna vabilia.
Tako akalie je na primer na onemle prelazu
med leevjem; ondukaj se tudi izkueni srnjakesterak na brakadi rad odtihotapi med strelci in

braki v stran. To vabilie si hoem prihraniti za

prihodnji in zavijem ob dri navzdol do ovinka.
Ondukaj me ustavi divoten razgled.
Carodejno solnce je preobladalo meglo in
oko se ne more nauditi, kakno bogastvo, kakno
razkoje jarkih barv je razkropila in razlila velika
umetnica jesen povsodi naokoli: rjavordeo po
bukvah in vresju, veplenorumeno po javorih in
kostanjih, modrorno po robidnicah, ivordeo po
trdoleskah, po gloginjah, drobnih medvedovih
hruicah, po esminovih in jerebikovih jagodah;
zeleni so ostali jeseni, jele, brljan, robidovje in
temna jelovina; bela debla brezova se svetijo ko
svilena in njih oolteli vrhovi plamte proti bledomodri sinjini kakor ivi zlati plameni. Podolgasti
oblaki, bele barke, plovejo visoko, poasi po rahlih
valih hladnega severoizhodnika. Po prisojah za~
belevajo hiice, tam se lesketa cerkvica, tam grad.
Sava blei, kakor bi se bila snoi usula vsa
nebesna zlatnina in srebrnina vanjo. Jasneje nego
poleti se odraajo daljne, s prebelim biserjem
onizane gorenjske planine, krasnega Zlatoroga
krasno kraljestvo . . .
V sosednjem loviu poi zamolklo . . . Ali
lovi tam Dolinarjev lovec?
Tiho korakava z Olafom preko jase. Po
mehkem vzduhu lije oktober trpek, grenkoben
ali vendar prijeten duh. Na slamnatih bilih, po

grmiju se svetijo srebrnosive pajine, vse osute

z lesketavimi kapljicami. Konec plitvega jarka je
izborno vabilie. Vkratkem visi drugi jereb zraven
prvega. Na visoki smreki se nesramno dere oja,
gozdni redar brez stalne slube.
Oprezno stopam navzdol proti meji. Nenadoma me zdrami jerebji klic. Naglo se skrijem
za debel hrast. Kar jame Olaf tiho renati in
gleda venomer na nasprotno brdo. Kaj je to? Ali
voha koatorepko? Ali je pozabil svojo fino vzgojo?
Hkrati e pridrevi nekaj rjavosivega po rebri.
Izteka zadrujem Olafa.
AtilaI Nazaj I" klie mlad enski glas.
Pogledam skozi daljnogled Dana! Onostran
meje stoji s puko. Tudi ona je uplenila jereba.
Psa se pozdravita po starem pasjem obiaju. Dana
klie zastonj. Atila ni ravno biser frmaev. Apel =
0, debela nila z debelim klicajem!
Zavihtim svoj kalpak. Oba se bliava meji.
Cestitam vam, gospodina Dolinarjeva I"
Jaz pa vam, gospod KalanI"
Nameravate e dolgo loviti?
Ni ve. Moram domov."
,,Ako izvolite iti po naem, gospodina, si
prihranite pol ure. Spremim vas z najvejim veseljem."
Obotavlja se malo. Pomotri me. Njeni pogledi
pogajajo naravnost centrum mojega srca. Tlelo je

tam e prej. Ali ti pogledi zanetijo velepoar.

Odpraviva se.
Muice igrajo kolo, kolo. Na vlanem travniku
cveto nenordei podleski, zadnje cvetlice. Nekaj
udenega, nekaj tekega pada na duo.
Pot naju vodi po ozki brvi preko potoka.
Ponudim ji roko. Na drugi strani, pod bukovjem
postojiva nehotoma. Vse je tiho, tiho. Muice
kolajo neutrudno. Okoli belega debla zlatoplamtee
breze se poigravata dva metulja s rnobarunastimi,
zlatoobrobljenimi krili. Se vedno se driva za roke.
Skozi rjavordeo bukovo streho smukne svetel
arek in poljubi Dano na sence tja, kjer se prienjajo neni laski. Pogledam ji isto od blizu v
krotke rjave oi. Dana povesi zardelo glavico, jaz
pa ji jo malo dvignem in jo poljubim na bujne
ustnice, ivordee ko jerebikove koralde. Iznova
jo poljubi solnni arek, potepuh. In jaz naj bi
zaostal ? Po listju na drevju in grmovju epeta
sapa; epetati jameva tudi midva.
Ljubim te, Dana!"
Ljubim te, Lavo!"
Vse je zopet tiho, tiho . . . Muice igrajo
kolo, metulja se lovita okoli breze, vse zlate. Od
trdoleske padata poasi, padata v kolobarjih dva
udovito krasna, krvavordea lista . . .
To je bil zaljubljenega jerebarja najlepi dani

Kmalu pa je napoil zaljubljenega jerebarja

najgri dan.
Poetkoma sva si Dana in jaz pomagala z
goreimi pismi in tajnimi sestanki.
Zaljubljena pisemca nama je prenaala stara
potovka Barba, suha, postarna vdova. Vedela je
prav dobro, kaken peklenski kandal utegne
sproiti izgubljeno ali napani roki oddano pismo,
zlasti pa zaljubljeno pismo, kjer mrgoli na tisoe
in milijone strastnih poljubov in podobnih sladkosti rno na belem ali rdekastem. Ta izborni
postillon damour vse nae okolice je obenem
ivahno trgoval s perutnino in jajci, s koami in
gobami, peskom in aganjem. Uei se mladini
nae krajine je prinaala obe priljubljena Barba
sadja, potic, obleke in drugih dobrot, odnaala pa
in oddajala starem prazne vree in katle. Vendar
je Barba najraja dostavljala zaljubljena pisma in
pazila nanja bolj nego na zenico v svojem oesu
in na jajca v svojem kou. Zato pa je tudi uivala
ljubeih bitij neomejeno zaupanje in posebno nagrado.
Sestanke nama obema najlepe praznike
sva obhajala pri Danini teti, sestri gospoda
Janka Dolinarja. Preselila se je bila pred dvema
letoma z Dunaja v Ljubljano. Ime ji je bilo Eme-

rencijana, kaj bi se lagal f Njeno ime je bilo

dolgo in veliastno, gospodina Emerencijana pa
je bila neveliastno kratka, takoreko stenografirana
izdaja stare device. Imela je pa reducirana gospodina Emerencijana Dolinarjeva toliko tisoakov
dote, kolikor je v njenem imenu rk, ako tejemo
obe veliki zaetnici po dvakrat, kakor se spodobi:
petindvajsettiso goldinarjev. Kako je dosegla navzlic tem priporoilnim tisoakom dostojanstvo
antikvarine device, to ostani njena tajnost. Bila
je velemoderna dama, ne samo po obleki, marve
tudi po takoimenovanih nazorih in navadah: imela
ni niti nobenega veno aretiranega kanarka, niti
mopsa, niti maka, ampak je ljubila kozarek
jajjega konjaka kakor sama sebe, smotke portorico
especial" pa kakor svojega blinjega. Brata Janka
je obiskala redkokdaj, kveemu poleti ali na
njegovega godu dan. Ta zlata dua je bila najine
plamtee ljubezni blaga pokroviteljica. Bog ivi
vse take tete!
Toda zaljubljena pisma in kratki sestanki
nikakor niso mogli zadostovati najinima vnetima
srcema.
Dana mi je povedala, da je papanu odleglo
in da je vasi prav idane volje. Ta ugodni preobrat sem sklenil porabiti za odloilni naskok.
Poetkoma sva hotela poslati teto Emerencijano
za prednjo strao v boj; takoj pa sva opustila to

absurdno misel, uvaevaje, da bi bilo Emerencijanino prigovarjanje le bencin v hitro zakurjeno

pe Dolinarjeve nagle jeze.
Svojemu oetu sem povedal, kaj nameravam.
Nasmehnil se je nekam pomilovalno in me opozril,
naj dobro premislim, preden vstopim med take
zagrizene svojeglavce. Dodal je resno: Meni se
vse tako zdi, da iz te moke ne bo ne kruha, ne
gancev. Pa saj je punc, Boga ti, imovitih in
mladih na vseh koncih in krajih, punc, kolikor jih
hoe. Sicer pa tvoja glava, tvoj svet."
No, sem pa oblekel smeno rno obleko na
krice, poveznil posodo vseh bridkosti na glavo
in se odpeljal proti Dolinarjevi graini. Oe ni
maral z mano.
Po osojah je belel tuintam e sneg. V vedrih
viavah so se radovali krjanki. Mono je zaudarjal teki vonj ogrete in znojee se tale zemlje.
Mlaen pi je dovajal toplo vlago od temnega
lesovja preko Save. Po jarkih in ponekod po
kolesnicah se je pretakala umazana in vendar
sijajna voda. Kratka mlada travica je radostno,
zaupljivo kazala detinje plaho zelenje prve pomladi.
Nad selom so vigale lastovice, na rni veji ogolele
jablane je glasan inkavec neutrudno ponavljal
vesele pomladanje fanfare mene pa je morila
alostna slutnja.
Medpotoma sem sreal mlado ciganko. Ali

je bila umazanka zalaf Muhe mi niso dale miru;

dal sem ustaviti.
He, mlada arovnica! Zna prerokovati?"
Pokazal sem ji lesketavo krono. Koija se je muzal.
Znam, lepi gospodi Da} mi "
Prerokuj mi, pa le za danes!"
Peljal se bo hitreje domov, nego z doma."
Salobarda! jo je karal voznik. Vsako pastire
ve, da dirjajo konji raji domov kakor pa z doma."
Hlastno je spravila divja lepotica krono. Drdrali smo dalje. imbolj smo se bliali cilju, tem
manj sem bil vesel. Vrag vzemi bedaste ceremonije
hvalisanega kulturnega ivljenja ez pol ure sem
stal pred gospodom Dolinarjem. Ojej!
udovito lep govor, klasien govor sem znal
naizust; ali sproiti ga nisem mogel. Ko je zagledal
gospod Dolinar moj sveani cilinder in frak, se
mi je nasmehnil komaj vidno, toda dovolj hudomuno, da, malone porogljivo. Njegov hladni pogled je zamoril lahtni cvet moje zgovornosti, e
preden se je mogel stari graak naslajati z njim.
Ta neizpodbudni, kodoeljni pogled mi je oznanjal
razlono, da je moje prizadevanje jalovo. Navzlic
temu grenkemu spoznanju sem jadral hrabro in
trdovratno v prvotni smeri dalje.
Velecenjeni gospod Dolinar, prosim vas
km, km! za roko vae velerodne gospodine
herke. Km \"

Gospod Janko Dolinar meje premeril od glave

do peta pa zopet nazaj tako srdito, kakor bi me hotel
pozvati na dvoboj s trocevkami. Kar mraz me je
izpreletaval, dasi je bilo prijetno zakurjeno v sobi.
Km ?"
,,Je e premlada. Uakala ni niti tiso tednov.
Menim, da je ta stvar opravljena. Priporoam se
vam najtopleje, gospod Kalan juniorP'
Bil sem si e poetkoma v svesti, da se mi
izjalovi snubitev; vendar pa se mi je storilo inako.
Teko sem dihal in vsak as priakoval, da poi
moj soutni frak od gorjupe alosti. To se pa,
hvala Bogu, ni pripetilo, zakaj frak je bil delo
solidnega umetnika; vedno bom hvalil moaka
potenjaka. Pa pa se mi je hinavski cilinder izmuznil izmed orokavienih prstov in se z nepotrebnim votlim bobnenjem takalikal po gladkem
parketu in se farizejsko potuhnil pod zofo v
egiptovsko temo, kakor bi ga bilo sram nesrenega
snubaa. Gospod Dolinar, pravien mo, mi je
posodil palico, da sem spravil uskoka zopet na
svetlo. Ni ga bilo praka na njem, tako edno je
bilo pri Dolinarjevih. Poklonil sem se in odjadral.
Bi bi bli bli bli . . .
Prav je imela ciganka. ez dobre pol ure
sem bil zopet doma. Oe se je muzal zadovoljno,
pa bolj skrivaj. To je bil mojega ivljenja najgri
dan, akotudi je bilo udovito krasno vreme.

Ostali sta nama le obe spotovana potovka

Barba in pa zlata dua Emerencijana. Ljubica in
teta sta me tolaili, da bo e, da bo e. Jaz pa
sem venomer preudarjal in premiljal, kako bi
premagal upor Daninega oeta.
Naposled me je vendarle obletela reilna
misel: Porabi nasprotstvo med oetoma! Povedal
sem gospodini Emerencijani, kako je umoval
moj starocopatarski papa, ko je videl Dano v
lovski opravi. Modroval je priblino takole: No,
ako zdaj ne bo kmalu sveta konec, naj pa zlomek
pocitra vse skupaj f Dandanes se tulijo enske v
vse poklice in celo med lovce. Moki boste pa
lepo ivali in prali, pestovali in zibali. Ali ni to
pisan nitrec, velikanska neumnost? Ako jih mika
ravnopravnost, zakaj ne tie te revolucijonarke,
te prekocuhinje tudi k vojakemu naboru? Kaj
sem uakalf Ali je dobro, da sem e star in da
mi ne bo treba ve dolgo gledati tako alostno
zaslepljenost. Le pazi, Milan, kmalu bo vse narobe!"
Sredi meseca maja je obhajal gospod Janko
Dolinar svoj god. Kakor obiajno, je la gospodina
Emerencijana tudi letos vezovat svojega brata in
mu podarila posebno lepo vezilo, lovsko sliko slovenskega umetnika. Govorila sta sama med sabo
tudi o sosedovih in teta je mimogrede povedala,
I. zv.

kako starocopatarsko se je izrazil moj oe o Dani

in modernem enskem gibanju.
Ali si bila pri Kalanovih?" je vpraal brat
sestro.
Ne. Sliala sem od drugih. Pravijo, da je
stari Kalan jako vesel, ker njegovega sina Lava
ne mara za zeta."
,,A, tako, tako?" je hlastno povzel Emerencijanin brat. Veseli ga? Glej, glej! Veseli ga, da
sem spokal njegovega Lava? Ha, ha, hm I
Pomislil je malo in nadaljeval: Ve kaj,
l}uba sestra? Ej zdaj bi pa Lavu nala dal
Dano I Saj Kalanov sin ni tako napaen fanti Ali
bi debelo gledal stari filister iga!"
Zdaj Lava menda ne bo tako izlepa blizu,
dragi brati"
Je e res. Toda, ako bi zasnubil iznova
jaz ga ne bi odklonil. Za Dano pa e ne vem."
Ko sem zvedel to pri gospodini Emerencijani, sem bil tako vesel, da bi bil kmalu njo objel
in poljubil, ne pa ljubice.
Takoj jutri pojdem zopet v snuboke!" sem
obljubil navdueno.
Ne, poakajte vsaj teden dni I" mi je svetovala teta. ,,Drugae utegne Janko kaj zasumiti."
Cel teden?"
Priakovati kaj prijetnega, je mnogokrat slaje
nego uivanje samo," je odvrnila modra teta.

Podal sem se in poakal. Lepega majnikovega

dne sem privlekel zopet cilinder pa frak na svei
zrak in se odpeljal proti Dolinarjevini. Moj oe je
bil isto zadovoljen; zvedel je bil, da je Dana
izborna gospodinja in kuharica ter zna zlasti divjaino pripravljati tako okusno, da bi skominalo celo
angelce v nebesih.
Dan je bil izredno krasan. Vsa priroda se mi
je zdela pravkar oprana kakor za velepraznik.
Moje ljubljene gore je ogrinjal zagoneten srebrnat
pajolan. Pod njimi so modrikasto temneli daljni
gozdovi in gaji, jelovina in dobrava. Po jasnih
poljanah so se gibali kmetje. Svetlo so beleli njih
zavihani rokavi in se lesketale rene konjskih oprav.
Razposajen veter je valoma boal in esal zeleno
r in visoko travo. Vse je trepetalo in igralo v
jarki veseli lui. Naglo sta vozila gizdava konja
in venomer hrzala od veselja. Dospeli smo. Vrabci
na stari lipi so ivkali kakor obsedeni.
Gospod Dolinar je leal v postelji. Dral se
je sila resno. Bil je nenavadno rde, sicer pa se
ni bil izpremenil prav ni. Pomolil mi je desnico
in mi jo stisnil krepkeje, nego je priakovati od
bolnika.
Km . .
e vem, e vem, mladi gospod I Prosim, kar
odloite in sedite tukaj k meni v naslanjai Veseli
me, da ste tako vztrajni. No, jaz sem moral snubiti

Jelko celo trikrat. Prava ljubezen aka tudi devet

let. Kar se tie vae snubitve, moram rei, da
sem se premislil. Moja Dana poetkoma ni hotela
kar niesar sliati o vas. Ali nisem ji nehal prigovarjati. In naposled se je dobro pokorno dekle
zaljubilo iz same ubogljivosti v vas. Bodite kar
brez skrbi! Prosim, izvolite tamle pozvoniti."
Rad bi vedel, kaken je bil moj obraz ob
njegovih besedah. Jecljal sem nekaj o veni
hvalenosti, o neizmerni srei . . . Pozvonil sem.
Prihitela je hina z nosom, ki je veselo silil v
oblake in krial: Hura!"
Pokliite gospodino!" je velel graak.
Ljuba hi," je dejal sveano, ko je prila
moja ljubica, vpraam te: ali hoe biti vkratkem
donna Dana Kalanova V
Skoila sva skupaj, se objela in poljubila po
vseh pravilih goree ljubezni. Zdelo se mi je pa
jako udno, da se briga Dana tako malo za
bolnega oeta. Gledala ga je docela mirno in
ravnoduno.
,,Kakor izvolite videti, je moja hi jako pokorna, vsa drugana, nego je bila moja rajna Jelka.
Bodita srena! Dana, zdaj pa daj naprei nao
najlepo koijo in se odpelji po gospoda igo
Kalana !|j Povej mu, da sem nevarno bolan in da
bi rad e enkrat z njim govoril o nujni stvari!
Gospod Lavo ostane pri meni."

Hi ni niti trenila. Poslovila seje isto hladnoduno. udno!

Zdaj je treba pridobiti e vaega gospoda
papana," mi je dejal moj bodoi tast. To bo malo
tee. Mo je sila trmast in misli, da mora obveljati vedno njegova! Da si olajamo delo, sem
se naredil hudo bolnega, veste. Pa mi ni ni,
ha ha! Ni se ne bojte! Nekaj asa bo seveda
ugovarjal, dolgo pa ne I"
Tedaj sem razumel, zakaj se Dana ni bila
prav ni razburjala zaradi oetove bolezni. Z
dvoria je oddrdrala koija.
Smejala sva se oba. Pogovarjala sva se o
gospodarstvu, o politinih razmerah, o udovitih
uspehih balkanske zveze, o lovu . . . Kmalu sta
se pripeljala Dana in moj oe.
Moj Bog, ali je mogoe, dragi moj Janko,
da nas bo moral zapustiti?" je basiral moj oe
in gledal prijatelja prav milo.
Kakor bo boja volja!" je odvrnil bolnik s
slabim glasom in mu ponudil roko. Izvoli sesti,
ljubi iga!"
Kolikokrat, Janko, sem te ukanil tam za
mejo! Odpusti mi dragi prijatelj!"
Ti mene? Ti e mene ne, iga! Jaz tebe.
Poglej, najmanj polovica te nagaene divjadi in
zverjadi je iz tvojega lovia. Prosim te, nikar mi
ne ugovarjaj! Zdravnik mi je strogo prepovedal

vsako razburjenje. Toda zdaj urediva nujno stvar.

Tvoj Lavo in moja Dana bi se rada vzela. Jaz
odobravam njiju zvezo. Kaj pa ti?"
Moj oe je zamiljen pogledal po sobi,
okraeni z napaeno divjaino.
Ne bodi trdosren, dragi iga!"
Naj pa bo, no, v bojem imenu I" je privolil
moj papa. Posledice pa naj si pripieta sama
sebi!"
Brez klavzule ni ni," se je nasmehnil Dolinar. Dana, pojdi in priredi vse potrebno za
gosta!" Moja izvoljenka je odla.
rr O em se bova prepirala pa poslej, ko ne
bo ve lovske meje, Janko ?"
0 , e najdeva kaj primernega!" je odgovoril
Dolinar skoraj veselo. Prej si trdil, da si me
vekrat varal tam ob meji."
Seveda sem te. Vsako leto sem pobasal
najmanj po enega srnjaka, ki sem ga ustrelil na
svojem, nael pa na tvojem."
To priznava zdaj, ko vidi, da me snubi
bela ena!"
Prijatelj, ne tako!" je rekel moj oe z
ginjenim glasom. Ne umre nam e tako kmalu,
ne! Tako si lepo rde, da je kaj!"
rr

Kap mi preti, kap!" je toil bolnik in nervozno migal z dolgimi brkami.

Vroe ti je, ko si tako ves zadudan v postelji."

 Vidi ljubi iga, e zopet nasprotuje I To

je tvoja stara navada. Naposled bo celo trdil,
da bom mogel zalezovati e gamse? Zdravnik je
dejal, da me utegne umoriti prva vznemirjenost.
Razburjam se pa s posli in drugimi toliko, da bi
moral pravzaprav najmanj e dva meseca leati
v grobu."
Odpusti mi, ljubi Janko, ako sem te alil l"
Tako govori, ker si misli: ne draimo ga,
saj bo sitnea kmalu konec!"
Tega si pa res ne mislim I"
e zopet! Oporekati mora vedno. Protestant!
Ne prerekam se rad, ali eno moram poudarjati:
ti meni, da mora imeti vedno samo ti prav.
Toda prav imam veinoma jaz, dragi iga! Vasi
si naravnost neznosen. Ako ne bi bil moj prijatelj,
sploh ne bi obeval s tabo, trma trmasta, svojeglava !"
Saj je dobro, ljubi Janko, ti ima vedno
prav \"
Vedno? Ali sem rekel vedno? Veinoma,
tako sem dejal, pa ni drugae ne. Ali bo vesel,
ko se iznebi nadlenega soseda!"
Nikakor ne, ohranim te v najblajem spominu!"
Potemtakem . . . ali misli, da bom moral
res e fiiit! preko velike meje? O ne e,
Zigec! Ne e! Vidi, zopet imam jaz prav, jaz, jaz!"

In gospod Janko Dolinar je skoil v hlaah

in nogavicah iz postelje v suknjo in copate in se
postavil il in zdrav pred zaudenega prijatelja.
Vsi smo se smejali in idane volje odli v
obednico. Kmalu so jeli pokati ampanjski streli.
Oeta sta se pikala in ubadala neprenehoma. Moj
oe je naposled izdal, da je vedel e prej, kakna
je prijateljeva bolezen". Dana je bila v hudi
zadregi; bala se je stranih posledic. Naposled
sta se pobotala udaka in prijateljsko priznala, da
sta uganjala oba alo in zafrkazen ter da sta
imela na konca koncu pravzaprav obadva prav.
Ono leto so uivali nai jerebi lovopust tudi
jeseni. Donna Dana in jaz sva jo popihala meseca
septembra na enitvovanjsko romanje.

DRAGA KLJUNAA.

a jablani zunaj je lepega popoldne prepeval

vesel inkavec poskone pomladanske kadence, v svoji e vedno zakurjeni sobi pa
je napetolici gospod Igor Duhek marljivo snail
svojo lenkestrovko. Njegova gospa Olga mu je
brala z odlonega, skoraj srditega obraza, da namerava krvoloni mo nekaj stranega.
Kam pa pojde, ljubi Igor?" ga je vpraala
mlada gospa z draestnim, porednim nasmehom.
Na kljunae!" se je odrezal gospod Duhek
moko in na njegovem obliju se je videla uporna
energija neustraenega junaka, ki je vajen kljubovati vsaki nevarnosti ter ivi veinoma o lovu.
Na kljunae I Kam pa drugam, Olga, zdaj, meseca marca? Prile so latinske nedelje in doletele
so sloke. Lov na kljunae je najlepi pomladanski lov."
Gospod Igor Duhek je bil po svojem trdnem
preverjenju eden najvejih kljunaarjev vse kul-

turne Evrope. Natanko je bil pozimi prebral vse,

kar piejo Diezel, Czynk in Hoffmann o slokah,
Deinert pa o streljanju s ibrami.
Na kljunae?" je dejala gospa Olga skoraj
pomilovalno. ,,Pa menda e spet ne bo nii"
Te besede gospodu Duhku niso bile prav ni
po godu. Prinesel je bil e marsikaterega zajca
domov in marsikatero jerebico.
Ne prerokuj mi tako alostno I" jo je zavrnil
s svareim pogledom. Ne da bi me izpodbujala,
mi e vnaprej hoe greniti zabavo I"
Preganja jih e tretje leto brez upa zmage,"
je rekla mirno.
Res je, smole sem pridelal ve kakor vsi
slovenski lovci skupaj," se je zagovarjal gospod
Duhek. Toda letos letos bo druga I Novega
lovskega variha imamo in kupil sem si drugega psa.
Moj Lajo leti ko Turek, kadar se mu najbolj mudi.
In kaken nos ima! Vobe je izredno nadarjen.
Malo manjka, pa bi govoril oba deelna jezika I"
Zadovoljno je pogledal potuhnjeno meeega
psa, ki ga je bil kupil za stoinpetdeset kron.
Morda bi ga celo nauil fantazirati latinski ?"
se je hudomuno zasmejala gospa Olga.
Konec debate I" je predlagal gospod Duhek.
Kaj se vtika v rei, ki o njih ne razume niesar!"
Ti se bo lepo imenitno zabaval na lovu,

jaz bom morala pa sama epeti doma. Ah !"

Ah, ahf Pa obii prijateljico, gospo nadsvetnikovo I"
S svojim starim klobukom?" je zateglo odgovorila gospa Olga in komaj zakrivala svoje veselje, da je njen Duhek sam zasuknil pogovor tako,
kakor si je elela natihoma.
Tvoj lanski klobuk je e vedno dober. Saj
bo tako kmalu treba slamnika."
Lepo te prosim, Igor, kupi mi novega! Sto
kronic! Kaj je to?"
Kaj je to ? Sto kron je dandanes kapital,
ljuba Olga! Stari Rothschild je posojal dravam
milijone, pa je nosil svoje cilindre po deset let.
Sedanja denarna
za . . .
Ne privoi mi niti novega klobuka?" mu
je oitala mlada gospa jokavo in dodala patetino :
Ooo . . . Taka je tvoja ljubezen, Igor!"
Klobuk pa ljubezen! Logika dolgih las!"
Cemu pa hodi na lov, ako je taka draginja?"
Treba je, da se malo porazvedrim, malo po~
izprehodim. Saj varujem in skoparim, kar le morem.
Lani je ponujal kavalir tisoinpetsto kron za odstrel enega samega jelena "
Pa bi la midva lepo skupaj pod Tivoli ali
po. Veni poti in domov grede kupila par kljunaev v prodajalnici."
Kaj? Kupila? Olga, Olga! Pravi lovec strelja

svojo divjaino sami Kdor kupuje pri divjinarju,

je alostna tara neslanih dovtipov. Ali bi rezgetala
vsa naa lovska druba, ako bi zvedela kaj takega
o meni I Po mojih ilah se pretaka kri pravega
lovca!"
Gospa Olga je vzdihnila in odla. Kljunaar
Duhek pa se je napravil in oboroil, kakor bi nameraval iti pomagat balkanskim bratom. Na rjavo
domao obleko je oblekel sivo lovsko opravo z
zelenimi naivi, obul dvoje nogavic in dobro namazane kornje, poveznil lovski klobuk z gamsovo
brado malo po strani, opasal pas s tridesetimi naboji kljunanikov ali dvanajstakov, spravil lovski
in oroni list, shranil v oprtniku zalogo delikates
in alkohola, opasal paradni lovski no, velik kakor
handar, obesil gorak muf okoli vratu, vzel lepo
gravirano puko pa pasji bi in se nemudoma odpeljal proti loviu.
V vaki krmi ljubljanske okolice ga je akal
novi lovski uvaj Lorenek Pokalica, suh in uren
kakor hrt. Podjetni Pokalica je bil svoje dni slove
divji lovec in zankar ter je, s sajami ozaljan,
uspeno nagajal oronikom in gozdarjem. Jesti
je znal ko zmaj, piti ko povodni mo, govoriti pa
kakor jezini dohtar.
Ali jih bo kaj, Lorenek?"
,,Gospod, bodite kar brez skrbi I"
Pozno popoldne sta odrinila dalje, ko se je

solnce e blialo zapadnim goram. Radostno so

vrgoleli nevidni krjanki nad bujnozeleno ozimino in e oltorjavimi travniki. Metulj rumenjak
je veselo plul v rahli sapi, ki je umela v suhem
listju po hrastih in gabrih ter sipala zlat prah od
leskovih abrankov. Jasni, topli predpomladanji dan
je skoro navduil gospoda Duhka s svojo neno
mlado krasoto. V vlanohladnem gozdu se je oglaal drozg; v golem grmovju je prepeval zaljubljen
kos. olna je bobnala po trohlem deblu, odletela,
se smejala na glas. Na visokem boru je telovadila
veverica, gozdni bajac. V zatiju je iz bukovega
listja na tleh plaho gledalo prvo zelenje. Pot je
vodila zopet iz hoste. Zrak je bil ist, prozoren.
Gospod Duhek si je domiljal, da je prav
dober pesnik. Malone vsi tovarii so hvalili njegovo pesem, ki jo je bil e meseca januarja posvetil kljunaem, in ki se je prienjala:
Oculi . . .
e so prili,
ali pa tudi ne,
saj ne poznajo pratike I
Lepo je zdaj, kajne, Pokalica?" je dejal Lo~
renku. Kako prijetno dii tod okoli! Pomlad je
pa res nekaj posebnega!"
Pomlad je najlepi letni as, ker ni nobenih
muh in nobenih komarjev," je kimal modri Po-

kalica. Pa tudi preve vroe ni. Dii pa tistile

gnoj tako, vreden je svojih . . ."
Tako se ne govori, Pokalica I" je ustavil
gospod Duhek prozainega moaka. Zdaj vendar
ne bova pretresala gospodarskih vpraanj? Ne bodite vendar tako . . . tako udni, Pokalica, in ozrite
se vasi nekoliko naokrog I Pravi lovec mora zdajpazdaj tudi malo obudovati lepoto matere prirode,
ne pa kar tako tja v en dan bezljati za divjaino \"
Lepo je, pa mehko pot imava in hodiva
kakor po samih poticah in kolaih," se je radoval
Pokalica, se ustavil, pogledal na okoli in vlil ploho
brinovka vase. Obrisal si je trde brke z rokavom,
zacmakal in nadaljeval: Pa res, gospod, lepo je
pomladi. O da bi bil sneg tam na gorah cuker, oblaki
smetana, lue pa kofe, potlej bi bil pa babji paradi na tem svetu I"
Zavila sta zopet v gozd in obstala ob robu
precej velike jase; onkraj goljave je temnel dolg
jarek, poln rumenkaste stojee vode. Gospod Duhek
si je otrl pot s ela in se okrepal s konjakom.
Potem je nabil svojo dvocevko in se skril ob
gozdnem robu. Mirno je sedel pes za njim; nekoliko na desno, za bukovim deblom, pa se je
postavil Lovro.
Solnce je zalo; e je pel drozg in drugi
ptii. Polagoma je orumenelo zapadno nebo.
Mrailo se je; iz sosedne vasi je prizvanjal trudni

veerni zvon. Na nebu je zatrepetala veernica.

Vse je potihnilo v gozdu . . . Zdajci pa je
priplula nad brezlistnimi cvetoimi jelami senca.
Hitro so zamahovala temna krila in gozdno tihoto
je prekinil glas krilatega snubaa: Kvarr . . . psitpsit V
Gospod Igor Duhek je razburjen vzdignil
puko in sproil. Kmalu nato se je pregreil s
kletvinami. Kljuna je izginil popolnoma cel in
zdrav.
rt To je pa res udno f" se je jezil gospod
Duhek. Tako lepo je letel f Zadel sem ga prav
gotovo, to je enkrat ena. Vraga, ta kljuna mora
biti elezen! No, zato pa "
Ze je priletela druga silueta. Gospod Duhek
je sproil levega petelina, tajinstveni pti pa je
vignil visoko ez jaso.
1, kaj je vendar to?" se je jaril strelec. Ne
prime se jih nobeno zrno! Komaj bi bilo, da bi
metal bombe vanje I Glavo grem stavit in e klobuk po vrhu, da sem ga pogodil . . . Ti kljunai
so neumrjoi . . . Kaj? Tiho! Tiho, Pokalicaf"
Poslej dolgo ni bilo nobenega kljunaa ve.
Psu Lajou je bilo dolgas, ker ni imel niesar
opraviti. Oprezno se je odtihotapil v grmovje, da
bi lovil na svoj raun. In res je kmalu vzdignil
- zajca.
Lajo, Lajo, pspspsf" ga je vabil gospod

Igor Duhek. Lajo, fej te bodi! Pusti zajca! Fej!

Niti iskre srameljivosti nima ta hinavska mrha
pasja! Skoda, da je tako talentirana! Oh, e bi
mogel, bi dal kanaliji brco treh atmosfer!"
Razuzdani Lajo pa se ni zmenil za gospodove pritobe. Jej, jej, jej!" je zacvilil, kakor bi
ga kdo ivega drl s pilo. Jav, jav, jav!" je lajal
in planil kakor dobro z lojem namazan blisk za
dolgouhcem in ga podil proti jutrovi deeli.
Gospod "
Molite!"
Ne zamerite, gospod "
V imenu postave, molite !" je rotil gospod
Duhek svojega lovskega sotrudnika.
Pokalica se je udno namrdal in se ni ve
ganil. Hladna sapa je pihala iz meave in umela
v rjavih hrastovih listih, ostankih lanske jeseni...
Nad jarkom je ukal uk: Kuvit! Puhu, puhu!"
Oh, gospod, vaa "
Kaj sem vam rekel, Pokalica?" seje otrese!
gospod Duhek na uvaja. Kaj govorite zmeraj,
kakor cigan na sejmu! Gospod, gospod! Molite
vendar enkrat! Kljunai niso gluhi, kakor se zdi
nemara vam. Kaken mo in lovec ste pa, da venomer klepetate kakor stara baba. Pojdite raji
regrat nabirat!"
Lorenek je debelo gledal in se v muni zadregi popraskal za uesi.

Tudi frizirati se vam ni treba zdaj!" ga je

nahrulil razjarjeni gospod, od jeze ves zardel.
,,Skoda, da niste prinesli e velikonone raglje s
sabo in velike metle, da bi laglje odganjali kljunae! Bodite no pametni!"
Teko je zadraval Lorenek smeh; brki so
mu lezli vedno bolj vsaksebi.
Zopet je bilo vse tiho . . . Ze se je gospod
Duhek navelial akati in hotel oditi, kar sta se
pojavila dva kljunaa, si nagajala, koketirala. Vneti
lovec Duhek je naglo dvignil puko in pritisnil
na oba petelina zaporedoma.
Cek! CekT
Kaj je to?" je zaudeno vpraal gospod.
Lorenek se ni premaknil in je molal kakor
mumija.
Osupli strelec je pregledal puko in razkaen
zamahnil z roko.
Zakaj me niste opozorili, da sem pozabil
zopet nabiti puko?" se je zadri nad Pokalico.
1, saj sem hotel, gospod!" se je branil Lorenek. Gospod, trikrat sem se zaletel, da bi vam
povedal: Gospod, puka je prazna! Pa kaj, ko mi
niste dali do besede!"
Noilo se je. Ves upehan, zasopen in blaten
se je vrnil lahtni pes Lajo, kakor bi bil pritekel
za ekspresnim vlakom iz Carigrada. Blial se je
I. zv.

s pohlevno privitim repom in milo cvilil e vnaprej,

da bi zbudil usmiljenje in si ublail kazen.
Kaken je okoli gobca l" je dejal bistrooki
Pokalica. Gospod, pohrustal ga je, zajka
Zavigal je Duhkov pasji bi in Lajo je
popeval alostinke.
Nate dve kroni, Pokalica \" je izpregovoril
gospod Duhek po kratkem, toda munem premiljevanju. Ako vas vpraa kdo izmed nae drube,
mu pa recite, da sem ustrelil dva kljunaa. Z
Bogom
Hvala lepa, gospod, hvala lepa! O, gospod,
za dvoje kron se zlaem tudi za tiri kljunae \"
Ko se je pripeljal gospod Duhek v predmestje,
je plaal fiakarju in el pe dalje. Na ogalu je
mignil podvorniku v modri bluzi in rdei kapi.
Nate pet kron in oprtniki Kupite dva lepa
kljunaa in mi ju v oprtniku prinesite v onole
gostilnico. Pa le hitro I"
Podvornik je odhitel, prihitel, prinesel kljunaa, raun in eno krono v zapueno prazno
krmo, kjer je akal gospod Duhek.
Tukaj imate dve kroni. Pa molite
Gospod Duhek je izpulil kljunaema belorjava
perca iz peruti, si zataknil to lovsko trofejo za
klobuk in obesil oba ptia v usnjate vislice nahrbtnikove. Moko je stopal triumfator po ljubljan-

skih ulicah in se el kazat svojim prijateljem,

stalnim gostom veje gostilnice. Tovarii so mu
estitali, ga obudovali in mu zavidali lovsko sreo.
Plaal je tri butelje.
Doma je vrgel kljunaa v kuhinji na mizo
in se preselil v drugo obleko. Ko je hina odnesla
umazano lovsko opravo, je jel pripovedovati gospe
Olgi na dolgo in iroko, koliko je trpel v trnju
in blatu.
Lahko je zadeti kljunaa ob ugodnem vremenu, ko se oglaa in leta mirno, poasi, naravnost. Ali danes je pihal precej moan veter in
sloke so vigale naglo, nemo in prenizko. Tedaj
zadene dolgokljuna le malokateri strelec."
Tudi gospa Olga je estitala spretnemu lovcu.
Kar je prila hina in prinesla bel listek. Gospod
Duhek ni slutil ni dobrega.
,,Gospod, tale papir je padel iz suknje
Sreni lovec je hlastnil po listu, ali e ga je
prestregla gospa Olga, mignila hini, naj gre, in
brala na glas: Raun. Dva kljunaa po 2 kroni...
4 K. Plaano . .
Gospod Duhek je bil poraen. Najraji bi se
bil pogreznil skozi tla na drugo stran zemlje, v
kakno revstavracijo. Davila ga je taka zadrega,
da je kar gagal . . . Milosrna soproga mu je obljubila veno molanje o raunu.

e drugi dan je imela gospa Olga eleganten

nov klobuk, da so od zavisti pojemale vse njene
najbolje prijateljice. Gospod Igor Duhek pa je
poslej neutegoma segal vsak raun o divjaini,
ki jo je ustrelil v prodajalnici.

VESELEGA KLJUNAA
ALOSTNI ROMAN.
Reminiscere
kljunaev raj prine.

eminiscere, na kvatmo nedeljo, 3. marca o

polusedmih v veernem mraku je izbruhnila
moja prva ljubezen. O zlatorumena glorija, o
purpurna radosti
Bil je hudo lep dan. Vse je oznanjalo vrnitev
pomladi z devetmesenega dopusta. Ptii so peli
Stvarniku zahvalnice, kakor so jecljali nepotrjeni
pisatelji v svojih olskih nalogah; v resnici pa so
krilati kajoni le tekmali in se poganjali za ljubice. Sami vase zaljubljeni titularni pesniki so
veriili takoimenovane verze in v potu svojega
obraza zastonj molzli vsak svojega impotentnega
Pegaza v zraku. Mlaen jugozahodnik je zibal gole
veje rjavornega gozda. Ko je ugasnil dan, sem
se letel izprehajat.
Nikdar ne bi verjel, da se more pameten

mladeni zaljubiti na prvi pogled in sem se

vendar, pa e kako!
Ob Mokrem jarku sem prvikrat sreal gospodino Slokano. Prifrala devica rajske je lepote.
Na ovinku sva se sladko zadela s perutnicami in
preinilo me je, kakor stotero elektrinih isker.
Omamilo me je tako prijetno, da sem bil kar ves
trdi Toliko da nisem znak telebnil v goavo. Ko
sem se zavedel, sem takoj vignil za njo.
Pardon, gospodina, oprostite mi, da . . "
0 prosim, prosim I"
Dovolite, da se vam malo predstavim: Krilatnik, mladeni in doktorand."
Tudi ona mi je imenovala svoje ime. Nedolno koketni pogledi njenih velikih rnih oi so
me zadeli in prebodli ko ibre nevarnega lovca.
isto zmeden od samih udnih obutkov,
piem kar tako tja v en dan, saj mi ni ni ne do
slave, ne do honorarja. Zdi se mi, da imam v
srcu zalogo dinamita, ki bi se silno rad razletel,
pa ne more . . .
Za gabrovim grmom je sedel paradni nedeljski lovec Rekordavzar in mirno uival krasni veer, truco in salamo. Bog ivi vse take lovce!
Izpreletavala sva se brez skrbi. Gospodina Slokana mi je toila, da se privatno pripravlja za
maturo in da ima peklensko sitno guvernanto. Ta

stara uenost se pie vigavaga in je zagrizena

nemkutarica.
Pritepel se je cel roj Slokaninih astilcev,
med njimi tudi roue baron Grillenkitzler. Naglo
sem bunknil tega zaljubljenega invalida v zanikarni ko in odgnal tudi vse druge vsiljive obudovalce.
Ko sem spremljal gospodino domov, sem
jo vpraal prosee: Ali smem upati, da jutri "
Jutri e ne," je odgovorila srameljivo. Morebiti drugo nedeljo. Med tednom sem alibog
pod kuratelo puste guvernante Svigavage ali pa
moram z mamico."
Gospod Rekordavzar je izgubil v grmovju
svoj notes in svinnik. Kakor nala zame. Takoj
sem jel beleiti zgodovino svoje prve ljubezni.
Oculi
prili so vsi.

Prvi rendez-vousl
Rekordavzarjev svinnik je mnogo preslab, da
bi mogel verno in vredno opisati vso tajnovito
sladkost najinega prvega sestanka!
Kako poasi je potekal teden! Naposled je
vendar prila tretja postna nedelja Oculi. Komaj
sem akal, da je zatonilo solnce. Na zahodu so
areli oblaki pod bledo modrino. Gospodina Slokana je priletela tono o polusedmih. O kako krasno

je, vigati z mladim dekletom brez aeroplana po

zraku! Izprva sva letala nemo nad otemnelimi
holmi, potlej pa sva se pogovarjala dokaj ivahno.
Poglejte no, gospod doktorand, kako mino
zardevajo koe prijazne vasice! In razorane njive
so tako lepo violetnorjave, kakor okolada, katero
jem tako rada, kadar sem prehlajena."
Jaz imam pa takrat raji malo borovniarka ali pa tudi par kapljic tincturae Opii simpl."
,,Kako pa mislite o balkanskem vpraanju,
gospod doktorand?"
Turek je zmeraj na dilici, naj se obrne,
kamorkoli hoe. Turki so uden narod: bijejo se
kakor levi in bee kakor zajci. Njih zmenjava je
tolika, da se po vsaki veji bitki srdito prepirajo,
kateri general je prvi pokazal podplate. Dobro so
jih potegnili Slovani e vekrat: to imenujemo
taktino potezo."
Tako prijetno in modro sva se pogovarjala
z gospodino Slokano. V gaju so piskali otroci
na piali; ta godba se mi zdi tem prijetneja,
im dalje je od mene. S polja so se vraali krepki
Janezi in visoko izpodrecane zale Micke, se gledali zaljubljeno, se smejali, cvilili in ukali in se
slovesno priduali. Midva pa sva ponavljala Slokanino francosko lekcijo: Le bois gozd; le corbeau krokar; le renard lisjak; jurer prisei...

Tedaj je ustrelil nadleni Rekordavzar isto

nepriakovano kakor deus ex abrupto.
Prvi trenutek se je gospodina Slokana prestraila, toda kmalu se je zasmejala: Danes pa
ne je salam."
Ni se ne bojte, gospodina!" sem pristavil
hitro. Ta nedeljski lovec zadene kveemu planko
na kegljiu. Ga e poznam."
Pomalem je zaelo deevati. Spremil sem jo
domov, pa le do vee.
Kdaj se vidiva zopet?" sem prosil.
V sredo. Guvernanta Svigavaga pojde v
kinematograf, mama gredo pa tarokirat. Prej ni
ni. Mama imajo svoje kaprice. Lahko no."
Proti kapricam se bojujejo celo klasini bogovi brez upa zmage," sem vzdihnil in debelo
gledal za njo. Potlej pa sem se pouril v kavarno
Pri zadnjem ficku". Tam imam kredit. Lepo na
gorkem sem uival v spominu prvi sestanek vedno
iznova z ruskim ajem in slabo ponarejenim rumom.
Slokana se mi zdi pravi biser med mladimi
slokami. Ali vse, kar je res: ne morem trditi, da
je lepotica prvega razreda; vendar je tako ljubka
in pikantna, da se je kar ne morem nagledati.
Njene mile biserne oi so rne kakor no. Da, v
teh velikih oeh sanja ista dua nepokvarjene
sloke nedolne sanje. Ako bi hotel vredno opisati
vso njeno draest in nenost, bi moral iveti tako

dolgo kakor sam Metuzalem. Moje srce je patoloka uganka; najbolj je e podobno ribnikemu
reetu, ki je polno luknjic. Diana, pomagaj, v moji
ubogi glavi je vse narobe! V sredo razodenem
Slokani ljubezen. Bog daj vreme!
Sreda, 13. marca.

Davi je malo naletaval sneg, potlej pa je bilo

krasno predpomladansko vreme. Toplote smo imeli
malone 8 C. Zimska suknja mi je bila skoraj pregorka, vendar nisem zastavil nje, ampak novo
pomladansko obleko; zaljubljen fant mora imeti
vedno kaj denarja. Imenitno so peli drozgi pa
inkavci. Mnogo naih prijateljev in znancev je
odpotovalo dalje . . . Teko sem akal, da se
podaljajo gozdne sence.
O nepozabni dan, trinajsti marec, device
Evfrazije dan!
Ko je priletela gospodina Slokana, sem se
jel tresti, kakor raca na vodi. Bal sem se, da me
ne bo marala. Jecljaje sem ji razodel, kakni razbeljeni obutki me tarejo, odkar sem zagledal
njeno zornomilo milozornost.
In nale so se najine oi, nali sta se najini
srci v harmoniji vseh harmonij.
Psit . . . psiit!" je epetala Slokana. Ti dve
besedi sta iz davnodavne internacionalne staro-

kljunaine in pomenita blagoreno: Ljubim vas

govorite z mojo mamico I"
In zdaj sta se nala tudi najina kljuna. O
kako je bilo dobro f Saprlot prvi poljub je pa
res nekaj posebnega, pa reci kdo, kar hoe F
Slokana je malo zardela, kakor se spodobi ob taki
priliki; potem sva letala nad Mokrim jarkom.
Nebo je opregala tanica prosojnih oblain,
obsevanih s udovito veerno lujo. Na zapadu,
kjer je bila izginila velikanska pomarana za gorami,
tam je gorelo in zlatelo. Polagoma so zamirale in
temnele lepe barve in pepelasti oblaki so leali
nad zemljo ko trudne poasti.
Zavila sva v eleganten restoran ob ribniku.
Naroil sem buteljo boljega pa dve veliki porciji
polev z okisanim nastrganim hrenom. Ondi je
bilo precej drugih gostov; ob delavnikih se tukaj
ni treba bati nobenega pustega evljarja ali emernega krojaa, da bi zijal, kako se goste njegovi
dolniki, in jim kvaril zdravi apetit in jim zgago
delal s svojim kislim obrazom.
Draga Slokana, kaj pa baron Grillenkitzler ?"
Oh, ga ne bi marala, e bi bil zlat od
kljuna do repa. Mama ga pa hudo, hudo islajo."
Kaj pa tvoja mama, ali so kaj zelo sitni?"
No, tako, vasi e. Kakor jih prime. Ve,
ljubi Krilatnik, nobel so pa res, nobel. Zajtrkujejo
ele ob enajstih. Izprehajat se letajo le okoli

grain in doma nosijo le zidane copate."

Naj bodo e tako nobel in e tako hudi,
ljuba Slokana, vkratkem te zasnubim. Vidi, ljubim
te tako ognjevito, da te vzamem navzlic vsem
zaprekam in tudi kljubu strani denarni krizi."
Zavita v mojo pelerino, sva sedela na klopi,
motrila zagonetne sence blinjega gozda in lizala
bonbone zoper kaelj. Bila sva neizmerno srena.
C' est 1' amourf
Na nebu je trepetalo vedno ve zvezd in
ljubica se je pritiskala vedno bolj k moji topli
kamioli.
Guvernanta se kmalu vrne iz kinematografa,"
se je domislila iznenada. Zdaj moram pa kar
naglo domov, e ne bo treba e na polenu kleati I"
Le prekmalu nama je zaklenkala bolnozelena
ura loitve. Nobene minute nisem hotel zadrevati
mile ljubice, ker dobro vem, da kleanje na polenu
ne veseli nobene pametne punce. Poljubila sva se
medpotoma najmanj dvajsetkrat smotrovito in z
obutkom, potem pa sva letela vsak v svojo posteljo.
V blinji vasi so se enili in moili maki in
make. Grdo so muzicirali vso no, jaz pa sem
snoval narte za prihodnjost. V soboto, na svetega
Hilarija dan, si izposodim cilinder in pojdem
snubit.

Sobota, 16. marca.

Solnce je izlo natanko po astronomski pratiki

ob estih in tirinajst minut. Osnail sem svoje
bele rokavice z bencinom in urejal misli in besede
za Slokanino mater, gospo Slokavko. Njena vila
stoji ob gozdnem robu v gostem rakitovju. Gospa
Slokavka ivi loena od svojega moa, potepukega
zapravljivca.
Proti enajstim sem se zaletel v hio svoje
ljubice. Ne da bi koga sreal, sem priel pred
kuhinjo. V vei sem slial iz salona pogovor in
sem ga stenografiral na manete.
Ah, gospa baronovka," je toila Slokanina
mati, kaken kri je dandanes s posli! Lani sem
imela prismuknjeno krenico Neo, ki je letala
vedno v cerkev in javno prodajala pobonost na
drobno in na debelo, skrivaj pa je imela butara zaljubljena troje nezakonskih jajec z lahkomiselnim
godcem I"
Moja Meta tudi ni ni bolja," je dejala
baronica Grillenkitzlerjeva, svakinja mojega tekmeca. ,,Javno leta za vsakim vojakom, kakor pes
za zajcem, skrivaj pa pobija lonce, sklede in vaze,
kakor bi bilo unievanje posode edini poklic dobre
kuharice."
In kaj mi je naredila ele Ura, Ura, ki je
prila za Neo semkaj sluit! Toda, preden se pomeniva dalje, popijva vsaka e ao kavice! So

eine Kofedra ist doch kein leerer Wahn, je pel e

Schiller."
Jako ste ljubeznivi, gospa Slokavkaf" se je
zahvalila baronica Grillenkitzlerjeva.
Tedaj dalje f V sredo opoldne sem rekla
nai Uri: Urula, sem rekla, danes ob tirih pride
gospa Laenpergarjeva k nam v vizite. Ko jo zagleda, ji reci: Poljubljam vam roko, milostna f
Takoj javim nai gospe, da ste izvolili priti. In
zapomni si Urula in skuhaj danes kavo e
ob treh, zakaj gospa Laenpergarjeva ima tako
obiren in hud elodec, da prenese pet a kave
in dve skledi sladke smetane sama za malo juino.
Tako sem rekla nai Uri. Ali nisem govorila natanko? Zdaj pa uganite, baronica, kaj mi je naonegavil ta torf"
,,Slutim nekaj stranega," je odgovorila baroninja Grillenkitzlerjeva. Grozno sem radovedna."
Da. Kdo bi verjel kaj takega. Toda dalje f
Gospa Laenpergarjeva je priumela kmalu po tirih.
Ura, butara in tor, je naglo pustila pomivanje
in nagovorila gospo: Aha, prili ste nas vizitirat.
Precej vas naznanim. Pa veste, ljuba gospa,
drugi pridite malo prej, e hoete dobiti e kaj
kofetka pa smetane. Juinali smo e ob treh.
Ostalo ni ni." Tako je klobasala Ura urasta,
mene je pa kar kr lomil. Komaj sem mogla v
predsobo."

Kaj pa gospa Laenpergarjeva ?" se je zanimala baronica. Drala se je prav kislo, kaj?"
Ojej kdo bi to opisal! Ura pa jo je gledala tako debelo in neumno kakor tele nov avtomobil. Ualjena Laenpergarica pa se je okrenila
k meni in zapihala kakor vipnjen gad: Kave
ff pa smetane imam ff sama dosti doma."
Pogledala me je strupeno pa }e odumela.
Kako sem se reva enirala ob tem munem prizoru! Najraja bi se bila pogreznila skozi parket
v temno klet. Izprva nisem mogla ziniti ne bev,
ne mev saj pa tudi ne bi bilo ni pomagalo."
Zdaj pride pa spet Urula na vrsto, kajne?"
se je veselila baronovka Grillenkitzlerjeva.
Zdaj pa Urula. Se sem lovila sapo, vendar
sem zavpila: Ura, Ura, kaj si mi spet naonegavila! Tak kandal v moji hii! V dveh tednih
se preseli od mene, ti pokora grda, ti nadgos,
ti . . . Oponaala sem ji vse, kar mi je prilo grdega
in slabega na misel pojedla je vse. To me je
srdilo e huje in v svoji strani jezi sem ji oitala:
,,Ura, noben diplomat ni tako neumen, kakor si
ti!" To je bilo pa celo zabiti Uri preve! In kaj
mi je zabrusilo bedasto dekle v obraz? ,,Gospa,
le poasi," mi je unjala, e ne se peljem s
prvim tramvajem k okrajnemu sodiu in vas zatoim zaradi diplomata in razaljene asti!" Baronica, ali ste sliali e kaj takega?"

e nikoli ne. Impertinenca prvega razreda!"

Akotudi se je kuhala divja jeza v meni, sem
se vendar premagala in ji dejala mirno: Vidi, Ura,
ali vidi, kako si neumna? Kje pa ima prio?
alitev brez prie ne velja pri sodiu prav ni.
In e ti reem stokrat na dan, da si trapasta kakor
diplomat, nima prav nobenega dobika od tega
in me ne more toiti."
Dosti mi je bilo tega pogovora. Popihal sem
jo domov. Grillenkitzlerica je bila kriva, da sem
odgodil snubitev za jutri. alostno tao bom imel,
tao, ki klepeta najraja o poslih.
Laetare
glej zaljubljene pare!

Drugo jutro, v nedeljo 17. marca, sem vstal

s krjanki in se letel izprehajat. Nad zahodnimi
hribi so rdeli neni oblaki. Se nisem videl nobene vijolice; bledozelena trava je e jako kratka.
Na osojah je e mnogo ledu in snega. Na leskah
in vrbah vise maice in abranki. abe e spe.
Natrgal sem opek trobentic, da bi mole
trobentale o moji ljubezni. Vrnil sem se domov,
pokrtail izposojeni cilinder in se napotil s opkom
zopet v Slokavkino vilo.. Ob enajstih sem potrkal
v prvem nadstropju. Bilo je vse tiho. Potrkal sem
iznova in stopil v mali salon.
Sobica je bila opremljena z dragocenim po-

hitvom, pa jako neokusno; gospa Slokavka oitno

zaniujejo enotni slog. V levem kotu pri vratih
je stal rjav klavir. Note na pultu so bile odprte
in kazale introdukcijo Beethovnove Sonate pathetique. Moja ljubica zna prijetno migati po klavirju.
Izredno me veseli, da goji klasino godbo in da
ne brenketuza kaknih omlednih valkov.
Sedel sem precej dolgo in ponavljal svoj
snubaki govor. Gospa Slokavka so zajtrkovali
kar v kuhinji. Slial sem jih, kako so sans gene
cmakali in vmes godrnjali nad deklo.
To je slabo znamenje I" sem se preplail.
astitljiva dama bo slabe volje. Toda cilinder je
e drugo pot izposojen ni, le pogumno naprej!"
Nehote sem zabasiral po odprtih notah:
Drum! Trara ta rara? Drum! trara ta rara?
Drrr "
Tedaj so se odprla manja vrata in zagledal
sem svojo zlato ljubico Slokano. Bila je e omita
in v kikljicah, samo sfrizirana e ni bila. O kako
fletkana je bila njena arobna razkutrana glavica!
Brzojavila mi je par brezinih poljubov in izginila. Ti presneta punca, ti!
Kar so zakripala veja vrata in priracali so
gospa mama v veliastni gloriji jutranje toalete.
Bili so precej debeli in teki; na nogah so nosili
o kako nobel! svilnate copate. Pohajala mi
I. zv.

je sapa in srce mi je udarjalo, kakor bi za stavo

mlatili v prsih.
Kako dobro, da imam cilinder in oprane
rokavice s sabo!" sem si mislil in izpregovoril na
glas: Dobro jutro in dober dan vam nakloni spotovana Diana in vsi drugi prijazni svetniki!"
Ustavila se je pred mano. Glas mi je trepetal prio nenavadne noblese in elegance te dame,
ki je diala paf metrov naokoli po pauliju. Vendar
sem se osokolil in nadaljeval:
Milostna, poljubljam vam copate! Sveti Hubert pa sveti Franiek vam pomagajta, da bi imeli
vsekdar izboren apetit in vedno poln krof in da
bi bila vaa cenjena senca zmeraj bolj okrogla in
iroka, amen!"
Lepe nisem mogel govoriti. Prijazne besede
niso nikoli od muh. Tudi na ozlovoljeno gospo
Slokavko so vplivale blagodejno in narkotizirale
njeno jezo. Mnogo je menda tudi koristil sijajni
cilinder in prebele rokavice.
Priklonil sem se. Toliko da nisem padel ez
preprogo, ki pa ni bila perzijska. O kako neroden
je poteno zaljubljen mladeni prio svoje bodoe
tae! Poljubil sem ji kremplje; dehteli pa niso po
pauliju, ampak po cikoriji. Gospa se je prijazno
namrdala in odcopatala k zofi, ki je bila tako pisana, da je kar vriskala.
ele zdaj sem se domislil, da nisem bil od-

dal niti posetnice, niti oznanil svojega imena. Pouril sem se, da bi popravil grdo zamudo:
Prosim, dovolite, milostna, da vam predstavim svojo pohlevno malenkost. Krilatnik, vermologiae universae doctorandus."
Me strano veseli," je odvrnila, se naslonila
na zofo in me gledala kritino. Prosim, mladi
gospod, izvolite sesti in mi razodeti, kaj je povod
vaemu nepriakovanemu obisku."
v

Te copate! Te fraze!" sem pomislil. Slokavka je bila vzgojena gotovo v francoskem zavodu, morebiti celo v vici I Dral sem se kakor
lipov bog. Bilo mi je, kakor bi mi bil hudoben
demon zavozlal jezik. Kar nobene nisem mogel
spraviti iz svojega sicer tako dobro namazanega
kljuna. Samo vzdihnil sem parkrat in mencal rokavico.
Gospa Slokavka so me motrili osuplo kaj
bi me pa tudi ne? In odprli so svoj astitljivi
kljun; pogledal sem jih hvaleno, ker sem upal,
da mi z reilno besedo pomagajo iz mune zadrege. In nisem se motil, zakaj e so izpustili krilate besede bolj po domae: Kaj bi pa radi?,,
Vao punco!" sem bleknil odkritosrno.
Takoj pa sem spoznal svojo novo nerodnost in
pfogledal zaudeno damo prav milo in se izgovarjal: Pardon, milostna, prosim vas, ne zamerite
mi f Ako bi vedeli . . . Prosim vas prav vdano,

dajte mi gospodino herko v zakon I Zmeniva

se I"
Slokano?"
,,Gospodino Slokano."
A a a I" je zatrobila preseneena dama,
kakor bi se uila peti. Nikdar ne bi bila priakovala kaj takega I Saj vas vendar e nisem
nikdar videla v nobeni drubi, niti na promenadi.1'
,,To ni ne de, milostna, soliden kljuna sem,
jako soliden I" sem odvrnil. ,,Ves dan epim doma,
ponoi pa krokam," sem si mislil seveda natihoma.
Kdo bi pravil bodoi tai kaj takega na glas, pa
e precej prvi dani
Kako ste rekli, mladi gospod, kaj ste e?"
,,Pastir, milostna I Veseli me, da ste se jeli
takoj poetkoma zanimati zame. To mi zbuja veselo
upanje."
Moja zadrega me je minila, kakor bi pihnil.
Pastir?" se je udila okrogla gospa na zofi.
I, kaj pa pasete?"
Lenobo."
A tako."
Pastir lenobe. Cisto novo ime za prav star
poklic."
Koliko vam pa nese ta sluba, gospod
pastir?"
,,Dozdaj e ni. Moje pastirstvo e ni definitivno. Toda, ko dobim politino slubo hrvakega

kotarskega predstojnika, bom izhajal prav dobro."

Malo narobe se mi zdi, da pasete lenobo
kar zastonj. Potemtakem ste socialna nila."
Plae nimam e nobene in to je moj edini
ponos, velerodna gospa! Prost in svoboden kljuna
sem. Noben ef mi ne more kisati in greniti ivljenje. Vsak dan imam dopust in letim, kamor
hoem. Ali ni to prijetna eksistenca? Marsikateri
grof, marsikateri knez in kralj ne ivi tako imenitno
kakor jaz, provizorno nameeni pastir lenobe!"
Dovolite mi opazko. Zdi se mi, da ste uden,
nenavaden ptiek, gospodine doktorande!"
Skoraj ste zadeli resnico."
Kje ste pa pravzaprav doma, gospod ?"
Krilatnik. Doma sem pa pravzaprav tam,
kjer se poljubljata venost pa veerna zarja."
Kako ste rekli? Kje domujete?"
Tam, kjer mladi popek zaetka dri invalidni
konec za ogoljeni frak."
Ne razumem, dragi moj! Kaj se to pravi?"
To se pravi: tam, med bikonkavno hipotenuzo in krevljasto konstruktivno kosekanto, kjer
si plete Diana svetlobo in sence v pisane paradne
vence, tam dom je moj."
No, pa se niste slabo odrezali, gospod
doktorand! Odgovor je bil natanen."
Odgovor je bil pregnanten, jedro vit, bi dejal

moj profesor entomologiae universae. Preden

nadaljujem, dovolite, da malo pokaljam."
Umolknila sva.
Dalje drugi pot. Kdo bi ekal venomer?
Na svetega Joefa praznik.

Ali imate kaj premoenja?" me je vpraala

gospa Slokavka po kratkem molku.
Nobenega."
In bogatih sorodnikov tudi ne?"
Tudi ne. Sami berai so, kakor jaz. Moja
teta Kukavica ima sicer par groev pokojnine, pa
sproti znosi polovico v loterijo, polovico pa potrati
za sleparska zdravila", ki jih ponujajo nesramni
goljufi bolnikom po novinah, koledarjih in pratikah.
Da bi kdaj kaj podedoval z^)ijo, tega se ni bati.
Komaj bo za pogreb drugega razreda, ako sploh
kaj ostane. To je tako jasno, kakor z maslom namazan cilinder. Sicer mi je pa ta teta e precej
mrzla lahta, v daljnem sorodstvu. Tudi njena
moralnost ni posebno zgledna. Lahkomiselna grenica je bila e vekrat v imenu postave zaprta
zaradi izpolobe otroka ( 149 kaz. zak.) in e
zmeraj nosi svoja jajca v tuja gnezda."
Gospa se je odmaknila na zofi od mene in
vpraala dokaj nejevoljno: Nemara imate bogatega strica v Ameriki?"

Strica imam, pa ni bogat. Tudi ne ivi v

Ameriki, ampak na Francoskem. Ime mu je
Becasse. On vam je pravi pti, moj strici Ej, da
bi se mi ljubilo govoriti I Becasse je strano zapravljiv dedec. V vsak e tako neumni port vtika
svoj kljun. Morali bi ga pahniti pod kuratelo in
ga postaviti pod policijsko nadzorstvo, dasi je
ekscelenca. Zelo je oaben in antipatien in neolikan; niti ne ve, kako mu je latinsko ime. Srce
ima pa tako mrzlo, kakor aba pod ledom. Sicer
pa de vivis nil nisi bene!"
1, nekaj bo pa le imel, ako je ekscelenca!"
V Normandiji ali kje ima posebne vrtove,
poseben zavod za rejo polev; pita jih z otrobi in
salato. Ne vem, e mu to kaj nese. Tudi je veleposestnik hemoroid in drugih takih nevenljivih
zaslug za domovino in dravo."
Zakaj ga pa ni nikdar z nami doli v Afriko?"
Kolere se boji bolj kakor reeega se davnega urada. Njegova ena, pardon, njegova gospa
soproga je pa celo perverzna. Pravijo, da nosi
jajca na osem ogalov, pa ne verjamem."
Vidite, gospod snuba, moja Slokana je e
premlada, e nima mature."
,,Kaj pa je treba mature!"
,,Punca je e vsa otroja in neumna; bodite
no vsaj vi malo pametni!"
Milostna, ne zahtevajte preve od mene!"

Vse, kar je prav. Ne zamerite mi grenke

besede zdi se mi, da ste malo prismuknjeni."
Ne malo, marve prav poteno! Ne baham
se rad, toda, kar je res, je res! Vsak pravilno
zaljubljeni mladeni je prismojen, to je pravtako
stara kakor zlata resnica. Zato tudi prav ni ne
vpraam po doti. Ako daste Slokanici mlin za
kavo in pa cekar perila, pa sem popolnoma zadovoljen. Slokana ljubi mene, jaz pa njo. Stvar je
obtemtakem v najlepem redu. Zmeniva sel"
Slabo znamenje, ako je dota snubau ob
taki gospodarski stiski deveta briga. Obalujem,
da vai elji ne morem ustrei."
Potem sem pa presneto slabo opravili"
Moja hi ima e drugega snubaa."
Vem, tistega onegavega barona, tistega
Grillenkitzlerja. Star je moiek, star, zum Teufel
ist der SpiritusI Piko ima na kljunu, velik falot je
in e umazanec in skopuh po vrhu."
Pameten gospod je, inpektor, dobro slubo
ima."
Inspektor dol ali gor, to meni prav ni ne
imponira, Slokani pa e manj. Ona pravi, da ga
je le pol moa, akotudi se postavlja kakor petelin
na gnoju. Tedaj, milostiva, ali res ne bo ni?"
Ni. Obalujem. Pustite nao punco pri
miru, e ne vas zatoim nai slavni hermandadi."
Molal sem klasino, kakor izklesan od

Praksitela. V salonku je bilo tako tiho, da sem

slial, kako si je v sosednji sobi moja ljubica
frizirala svoje krasne kutrke.
Navzlic alostnemu porazu sem veselo pomigal z repom in dejal: Milostna; danes je ele
sredpostna nedelja. Saj lahko poakam. Saj nisem
tako siten! Morebiti si premislite?"
Jaz e ne I"
Jaz tudi ne! Brez zamere. Pa vesele velikonone praznikeI"
Tako alostno se je predverajnjim konala
moja snubitev; jaz pa kljubu temu veselo sedim
na dilici in prebiram zaljubljena pisma svoje zveste
ljubice.
Judica
hopsasa f

Veselo sedim na dilici in premiljujem svojo

alostno ljubezen.
Le prvi veer po snubitvi sem bil malo poparjen. Pil sem v kavarni Pri zadnjem ficku"
absint, pa sem bil zopet dober. Lete! Lete!
Vsak dan je drugano vreme: zdaj gre de
in sneg, zdaj zopet sneg in de. Dnevi so zaspani,
pusti, hladni; skoraj neprenehoma pie zoprna
sapa. Zamaknjenega v prijetno parfimirana ronordea pisemca zlate ljubice, pa me ne moti niti
grdo vreme, niti ponesreena snubitev. Veraj

sem videl prvega metulja; gotovo je zmrznil, ako

se ni prej obesil zaradi puobe.
Tovarii mi zavidajo mojo nesreno ljubezen;
menda mislijo, da imajo samo oni patent na smolo
v srnih stvareh.
Vsled materine prepovedi se ljubiva le e
bolj vroe; kadar le moreva, letiva na rendezvous, seveda le incognito. isto prav ima modrijan, ki veli, da nesrena ljubezen tudi ni od muh.
Moja ljubica pa ni tako idane volje kakor
jaz. Revica me ljubi s solzami. Zastonj ji poudarjam : Kdaj se je zmenil pameten kljuna za dovoljenje starev ? Kaj nama mar, ali je najina ljubezen
materi po godu/ ali ne? Slokana kar ne more preboleti, da so mi dali mama koarico, pravzaprav
e cel ko. Pravi, da so to strano alostne avspicije za najino bodonost.
Zato se uboica venomer joka, zdaj od bridkosti, zdaj od togote, zdaj od hrepenenja, zdaj
zopet malo za kratek as. Njene vrele solzice bi
omehale in otajale vsak ledenik; materino srce
pa je alibog trdo kakor bob.
Tiha nedelja je danes . . . Judica.
Popoldne sem se el e brez pelerine izprehajat, ko je posijalo solnce. el sem posluat,
, kako e kaj trava raste. Po lesu zeleni. Ponekod
je vse vinjevo pomladanjega afrana.
Zveer sva se sela ob Mokrem jarku, in se

poljubljala na mehka tankoutna kljuna. Bilo

je krasno I Peli so vsi drozgi in inkavci; celo
sove in skovirji so iz prijaznosti sodelovali pri
veernem koncertu.
Neumni Rekordavzar naju hodi e zmeraj
zalezovat. Strelja ko Turek in kolne ko Madar
ember. Ali nikdar se delikatna lupina najinih du
ne bo kadila na kroniku tega poeruha! Ali ni
tepec, da se toliko trudi zastonj? Kako nerodno
lazi prazen domov po opolzlih stezah, v temi, v
blatni obleki, s pobitim nosom, z opraskanim obrazom ! Butec!
Ob sedmih je plaval prvi krajec nad zapadnimi hribi kakor zlat olniek. Krasno je nebo
meseca marca; v viavah se sveti ozvezdje Orionovo in Sirij, najsvetleja stalnica. Ali e lepe
se svetijo oi moje ljubice. Ah, tem lepim oem
se je posreilo, da sem shujal na dvestoinosemdeset gramov!
Dolgas je na tem svetu, kadar ni Slokane
zraven mene. Jaz pa le veselo ukam in, kadar je
mraz, se grejem v topli kavarni; tam imam kredit
do 1. aprila. Juhuhu!
Palmarum -o jerum, jerum, jarum!

Po Tihi nedelji je zopet deevalo, naposled

so jele padati goste drobne sneinke. V torek

zjutraj je bilo vse pobeljeno; sani so cingljale

skozi gozd. Kmalu pa je zopet posijalo ljubo solnce
skozi razpokane oblake. Kaplje so kapale z drevja,
veter je omel sneg z vej. Slabo vreme v zaetku
tedna je imelo zame ugodne posledice. Slokanina
mamica so se temeljito prehladili, ker so leteli
brez denika in brez mufa na izprehod.
Tako nama je bilo mogoe, da sva se sela
vsak veer, ker je guvernanta vsa zatelebana v
kinematograf. Vsak dan proti veeru sem poslal
drozga, da je zapel pod Slokaninim okencem:
A cheval, a chevall
Du retour
Le declin du jour
A donne le signal.
Les princes rentrent au chateau.
Pour nous, maintenant, rendez-vous nouveaul

Lepo vreme je bilo stanovitno. Vrnile so se

lastovice in babnice so jele nabirati regrat po travnikih. Palmarum . . . prila je Cvetna nedelja. V
veernem mraku sva bila zopet skupaj.
Kaj pa gospa mama?" sem vpraal ljubico.
Kihajo."
Kaj? e vedno?"
e vedno imajo pasji nahod pa oslovski
kaelj tudi in povrhu jih boli e plombirani kljun."
Uboga revica. In guvernanta Svigavaga ?"
Guvernanta vigavaga jo je pa, hvala Bogu,

popihala s svojo culo na velikonone poitnice.

Bog jo nesil"
Bog daj, da bi tvoja mamica kmalu ozdraveli, akotudi mi niso ni kaj naklonjeni. Samo
koristni pasji nahod naj bi jim pa le ostal e nekoliko asa, da bi midva randevucala bolj brez
skrbi I Mislim, da zadostuje, ako jim iskreno elim,
da se iznebe kalja in bolein v popravljenem
kljunu. Drug zet bi jim nemara privoil e etrto
bolezen."
Jel je pihati hud veter. Letala sva hitro in
nizko in se poljubljala brez konverzacije. Pravzaprav pa sva se veselila mone sape, ker take dni
ostaja Rekordavzar lepo doma in naju nihe ne
moti z neumnim pokanjen.
Hura! Jutri, 1. aprila se prienja za nas kljunae lovopustl Zivio I
Velikonona nedelja, 7. aprila.

Alelujal Moja ljubica nosi e slamnik. Skozi

gozd prihaja vedno ve bicikljev. Gospa Slokavka
pasejo e zmeraj nahod. Diana me je usliala;
veno ji bom hvaleen.
Davi sem malo pofantaziral, popoldne pa
koval narte. V daljavi so peli velikononi zvonovi.
Bil je miren veer. Drevesa so bila tako
tiho, kakor da jih veter nikdar ne bi bil uil

umeti. Po luah in mlakah so muzicirale napihnjene abe. Najini telesci sta se udobno gugali
v mlanih valih prijaznega zefirja. Potlej sva sekala
piruhe in jedla potice.
Moja ljubica je nenavaden biser. V njeni
dui domuje velika fata morgana nebeke fantazije.
Slokana je e strano nedolna in verjame, da
neso zajke jajca in da se vale ebiki iz bu. O
sancta simplicitas ! Ali bo sreen najin zakoni
Le nekaj je motilo najino sreo. Dasi nas
lovci od T. aprila ne smejo ve streljati, vendar
poka Rekordavzar e vedno s svojo risanico za
nama. Za njim sedi pes in si preganja bolhe.
Zraven gospoda stoji kosmati lovski sluga Janez
Jeru. Slial sem njiju kanibalski pogovor:
Jeru, pomilujem vsakega, ki e ni okusil
kljunaeve peenke, garnirane z razsekljanim
drobjem."
Gospod, meni je ljubi poirek grenkega pa
klobasa."
Jeru, kdor ni uival peenega kljunaa z
gomoljikami in ampanjcem, ta ne ve, kaj je
dobro na svetu!"
0 , gospod, da bi smel jaz streljati! Dovolite
mi!"
Tako sta se menila morilca. Pa pravijo, da
v Evropi ni nobenih barbarov ve! Mraz me je
izpreletaval ob njiju pogovoru.

Na enitvovanjski izlet poletiva z ljubico na

Popokatepetelj, kjer ni ne davkov^ne vojake slube/
ne porenih Rekordavzarjev. Tjakaj jo pobrieva,
ne pa morda v Ameriko, da nam onegava policija
s svojimi nevoljivimi telegrami ne pokvari veselja
do popotovanja in spoznavanja irnega sveta.
alostno je, da bova morala zapustiti milo domovino, pa saj se vrneva, kadar bova imela svoje
tiri otroke; tedaj naju bodo morali mama Slokavka
blagosloviti in molati kakor razbit gramofon.
Lepo je svetil mesec, v dui moje otone
ljubice pa je bila tema kakor v kozjem rogu.
Prekmalu je prila bolnozelena ura loitve.

Quasimodogeniti
nobenega ve ni . . .

Jaz, Janezek Skovir, vse modrosti doktor,

sem nael ta dnevnik veselo zaljubljenega doktoranda Krilatnika.
Vsak roman imej svoj konec, svoj repek.
Zato in pa iz simpatije do rajnega pisatelja naj
dostavim zadnje poglavje iz svojega raskavega
kremplja.
Gospa mama Slokavka so se iznebili nahoda
in guvernanta Svigavaga se je s svojo culo vrnila
z velikononih poitnic. Pomilovanja vrednemu
zaljubljenemu paru so napoili alostni asi.

Trdovratna mama se niso vdali, Krilatnik in

Slokana pa tudi ne. Vendar nista odpotovala na Po~
pokatepetelj, kakor sta bila nameravala.
Svatbo sta priredila na prijaznem ozkem
travniku ob Mokrem jarku. Povabila sta tudi mene.
Imeli smo se izborno. enin Krilatnik je preskrbel
vse potrebno v izobilju. Bil je idane volje, dasi
je bila vsa ofcet kar na puf. Venomer se je
smejal in prepeval meni na ast nao narodno
himno:
uk se je oenil,
tralala f
Sova ga je vzela,
hopsasaI
Toda le kratek as sta uivala Krilatnik in
Slokana sladkosti zakonskega ivljenja.
Danes, na belo nedeljo, 14. aprila je bil
deeven, mlaen, skoraj topel veer. Ob takih
veerih letajo kljunai nenavadno poasi in se
oglaajo razlono. Tudi Krilatnik in Slokana sta
letala na krilih zakonske ljubezni.
Prila sta pa nedeljski lovec Rekordavzar pa
njegov Janez Jeru, homo napsiens. In dasi so
kljunai ze zdavnaj v prepovedanem lovskem asu,
je Rekordavzar vendar dovolil Jeruu, da je tudi
ta streljal na Slokano in Krilatnika. Tako malo se

brigajo nekateri lovci za lovopust. O tempora, o

more I
Ko je kosmati Janez Jeru sproil prvikrat,
je zgreil, zaklel in se poasi popraskal, kakor bi
igral na gitaro.
Tudi drugo pot ni zadel Jeru nobenega
kljunaa, marve le bukovo vejo: iznova je zaklel,
se priduil in se popraskal tako hitro, kakor bi
igral na tamburico. Potem pa je zopet nabil obe
cevi. O jerum, trikrat jerum!
Krilatnik in Slokana, oba sta se mu smejala.
Toda tretjo pot je sproil Jeru na trideset korakov.
BumI Burni O quae mutatio reruml
Jeru, Jeru! Kaj si naredil na Belo nedeljo,
14. aprila zveer!
Pes je aportiral oba mrlia.
Dubleta, dubleta!" je krial Rekordavzar,
skakal in plesal kakor obseden in obetal Jeruu
polno buo grenkega.
Pri Slokani so nali par okoladnih bonbonov.
O tempora! Pri njem pa tudi niso iztaknili ni
drugega, kakor dopisnico sitnega krojaa, ki je bil
Krilatniku pufal kompletno pomladansko obleko.
O more! Rekordavzar je iz peruti, od palcev,
izpulil ogalnice, bela in rjavkasta perca, ki jih imenujejo gorenjski slokarji utice ter jih kot trofejo
nosijo priite ali zataknjene za klobunim trakom.
Ubogi par niti po smrti ni bil zdruen: KriI. zv.

latnika je pojedla gospa

Slokano pa^Rekordavzar.
zakrij si obraz!
Solze odkritosrne
kadar pomislim, da pri
mene. Finis gloriae!

Milena Rekordavzarjeva,
Miserere! Devika Diana,
alosti mi silijo v oi,
tej pojedini ni bilo tudi

PARADNI LOVEC
REKORDAVZAR.
O s e b e in i v a l i :
R e k o r d a v z a r , paradni lovec.
M i l e n i , njegova soproga.
Ora, Rekordavzarjeva kuharica.
Je ru, lovski sluga; prijatelj ganega nektarja.
V e l e k l j u n , kurji don Juan; pretepa, intrigant.
K r a t k o r e p n i k , mlad divji petelin; zaljubljen
idealist.
Ko k e tu I j a, priletna divja vdova.
L j u b i c a , Kratkorepnikova vena nevesta.
O s t r o z o b , praktien lisjak.
O b e d ni ca paradnega lovca. R e k o r d a v z a r .
Milena.
M i l e n a . Tvoj sklep je torej neomajen?
R e k o r d a v z a r (odlono). Neomajen I Jutri

je prvi april. Lani sem ga zopet polomil letos

pa moram prvi ustreliti divjega petelina f
M i l e n a . Neusmiljeni mo I
R e k o r d a v z a r . Streljam samo stare penzioniste, veterane, pretepae.
M i l e n a . Kaj pa, ako se ti pripeti nesrea ?
Brala sem, da je skoil domai petelin dekli v
obraz in ji izkljuval oi. Kako utegne pobesneti
ele divji petelini
R e k o r d a v z a r . Ni se ne boj, Milenical
Patron vzamem s sabo toliko, da jih bo Jeru
komaj nosil za mano.
M i l e n a . In ali ni koda isto nove lovske
obleke? Ako te zadene
R e k o r d a v z a r . petelinja cigareta? Saj
je bencin poceni.
Prejnja. Ora. Pozneje Jeru.
Ora (primenca skozi sredo). Milostiva, priel je lovec.
M i l e n a . Kaj pa dela ?
Ora. Po ganju dii.
R e k o r d a v z a r . Je e pravi I Ora, reci mu,
naj vstopi. (Ora odmenca.)
Jeru (previdno drsa po parketu). Dober
veer, gospodi
R e k o r d a v z a r . SeusI Ali poje?

Jeru. Poje. Poje. CM Na tisti smreki sredi

jase.
R e k o r d a v z a r . Na petak! In cigarete?
Jeru. 01 Cigaret je vse polno pod smreko.
Cela trafika jih je. In nekatere so take, kakor
virinke. Star gospod je, tehtal bo svojih pet
kil brez kosti! (Spravi petak.) Hvala lepa!
R e k o r d a v z a r . Prav. Takoj odrineva, ljubi
Jeru f Konserve, salonski cviek, konjak, strelivo
vse je pripravljeno. Ljuba Milena, reci Ori,
naj gre po fiakarja. (Milena odide.) Pokrepajva
se, Jeru, zakaj teaven je lov na divjega petelina.
Gozd. V e l e k l j u n . Kratkore pni k. Pozneje
K o ketul ja.
V e l e k l j u n (sam). Nocoj bo torej lovopust
pri kraju. Ni ve ne bom pel na samotni smreki,
kjer me je videl Jeru. Ha, tamle je pa Kratkorepnik! Najrai bi mu izpulil e tistih par peres,
ki jih ima smrkavec v svojem takoimenovanem
repu. (Glasno.) No, mladeni, kam pa?
K r a t k o r e p n i k . Dober veer, strici Ali ste
kaj videli gospodino Ljubico?
V e l e k l j u n (zase). Aha, tako! Le akaj, ti
zaljubljeni fantalin, ki bi mi rad prevzel najlepo
kuro. (Na glas.) Ljubica hodi vsako no pod ono
samotno smreko. Mnogo zabave! (Kratkorepnik

odleti.) Ha, tam se blia vdova Koketuljal (Koketulja prihiti izza grmovja.) Klanjam se, milostiva I
Ko ke t ulja. Jaz tudi. Kaj pa je kaj novega?
V e l e k l j u n . Oh, veste kaj, gospa? Kratkorepnik nori za gospodino Ljubico. Dandanes se
enijo e otroci. Rekel sem mu, da prihaja ona
pod tisto smreko. Morda ga dobi lovec, haha I
namestu mene.
Ko k et u l j a. Jaz pa povem Ljubici, da pride
res tudi ona tja. Adijo I
O g l a r s k a bajta. R e k o r d a v z a r . Jeru.
R e k o r d a v z a r . Naporen je lov na divjega
petelina. (Pije.)
Jeru. Mhm. (Pije.)
R e k o r d a v z a r . Zdaj pa spat. (Oba leeta.)
Jeru (smri).
R e k o r d a v z a r . Jeru, ti smri tako kanibalsko, kakor nahoden nosorogi Trese se vsa bajta.
^ Ali je zavarovana?
Jeru. Smrim ? O I Ni mogoe f Sicer sopem
tako lahko kakor kanarek. Ne zamerite, gospodi
R e k o r d a v z a r . Ura budilka ropota. (Posveti.)
Dve je e. Treba bo iti. Oh, teaven je lov na
divjega petelina.
Gozd. Prejnja.
R e k o r d a v z a r . Ne morem ve. (Sede na tla.)

Jeru. Naprej, gospod, naprej! Sliite, kako

poje? (Dvigne svetilko.)
R e k o r d a v z a r . Pot je prestrma. Nesi me,
Jeru! Tukaj ima petak!
Jeru (posveti). Hvala lepa! Teko pojde,
gospod, teko! (Shrani petak.)
R e k o r d a v z a r . Saj si moan. Ponesi me
kar tuporama! (Mu zleze na hrbet.) Stuporama
v boj na divje Amonite! Hi!
Jeru (sopiha). Presneto ste teki, gospod!
Dua mi sili e kar na jezik.
R e k o r d a v z a r . Zakaj naporen in teaven
je
Jeru. Vem, vem. O !
Prejnja. K r a t k o r e p n i k (na smreki).
Jeru (si brie potno elo). Hvala Bogu, da
sva gori! (Upihne svetilnico.)
R e k o r d a v z a r (zleze Jeruu s hrbta). Oh,
pa res kako se mora muiti lovek za pikavi
rekord! Poivajva nekoliko! Skrajno brezozirni so
divji petelini, da pojo tako na visokem. Saj bi
opravili tudi v niavi! Kako bi bilo ugodno, e
bi vozile po hribih ine eleznice. Oh, e dale
smo zadaj v kulturi! Prihodnji vzamem e dva
moa s sabo, da bosta nosila zofo za mano.
Jeru. Bilo bi jako koristno in pametno.

koda tudi, da nimam ne sedla ne stremenov.

Mnogo laglje bi jahali nad petelina, gospodi
K r a t k o r e p n i k (poje).
Pod okence pridem,
zaukam na glas: JuhuJ
Oh, ljubca, odpiraj,
ko zunaj je mraz, juhul
Diridirajsom, blii, diridirajsom, blii,
diridirajsasa cmoki

R e k o r d a v z a r . Presneto je vesel in korajen.

J e r u (pije).
R e k o r d a v z a r (zajaha zopet Jerua). Jeru,
dam ti e petak.
Jeru. Se petak? Potem pa e. (Naskakuje
z Rekordavzarjem na hrbtu.)
R e k o r d a v z a r (zleze zopet na tla). Cisto
blizu sva.
Jeru. (mu nabije trocevko). Streljajte I
R e k o r d a v z a r . Zdaj ga pa ne vidim. Preve
je e tema.
Jeru (mu nameri puko). Sproite pa menda
vendar sami?
R e k o r d a v z a r . Sam, kajpal (Poklekne za
deblom na svoj partimirani epni robec.)
K r a t k o r e p n i k (plee in kriplje).

Odpiraj, dela, kamrico,

oj kamrico, oj kamrico I
Tradirididam, tralala, tralalaf
Holadijaho, hopsasa, hopsasaF
Zn, n . . .

R e k o r d a v z a r (sproi). Zadel sem. e pada.

Juhu! ivio rekordi
K r a t k o r e p n i k (umira). Moja zadnja beseda
bodi Ljubi
Je ru (pobere in prinese petelina). Gospod,
majhen je, majhen. (Vzdigne kleeega Rekordavzarja.) Tisti trafikant z virinkami je bil vse
drugaen. Stari pretepa naju je poslal v prvi
april I
R e k o r d a v z a r . Vseeno. Petelin je petelin.
Zatisnil je svoje kurje oi.
Jeru (zatakne Rekordavzarju smrekovo
vejico za klobuk, petelinu pa drugo v kljun).
estitam, gospod! Tamle poje pa e eden!
R e k o r d a v z a r . Predale je. Truden sem in
zaspan. Nesi me e do ceste, Jeru! Za svoj trud
dobi vsega skupaj tirideset kron. Ako te vpraa
moja gospa, pa reci, da sem ti dal samo deset
kronic, ve? Ti ponese mene, jaz pa petelina in
leerbo, da bo stopal laglje! Nosi mi tudi mojo
trocevko, saj je tako lahka kakor moje gospe
parasol. V lovski koi mi okrtai obleko, osnai
evlje in skuhaj zajtrk. uj in pazi, da nama nihe

ni ne ukradel Jaz bom pa malo spal, zakaj naporen in teaven je lov na divjega petelina. Dobro,
da imam dovolj zaherlina s sabo; bolhe v bajti
so tako velike in debele kakor pikapolonice!
Jeru. Dober zrak je pri nas; zato so ivalce
tako krepke in zdrave.
R e k o r d a v z a r (mu zleze na hrbet). BistahorI
Ljubica. Koketulja.
L j u b i c a (silno razburjena). Ah, padel je
moj Kratkorepnik f Odnesla sta ga neusmiljena
lovca. (Se joka.)
K o k e t u l j a (prihiti koketno izpodrecana izza
grma). O ti reva objokana! Kondoliram! Kako se
mi smili, maja moja!
L j u b i c a . Kratkorepnik ni imel nobenega
cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote. In vendar
sva se ljubila tako sreno! Danes bi bila najina
svatba tam pod smreko. (Ihti.)
K o k e t u l j a . Da, to je prava ljubezen, ako
se vzameta dva, ki nimata vsak na polovico
niesar.
L j u b i c a . Kako lepo je znal peti moj sladki
ljubek Kratkorepnik! Stari babjak Velekljun pa
kruli kakor izrabljen gramofon. Ne marala bi ga,
akotudi bi priletel v zlatem aeroplanu pome! Ah,
Kratkorepnikov nebeki tenor! Moj ljubek je lepe
klepal in kripal nego sama Maria Felicita Garcia-

Malibranova, najbolja pevka na svetu. Hvaliti ga

smem, kakor je hvalil Borne imenovano pansko
umetnico: Tako pojo bogovi . . . Le angeli se
jokajo tako milo, se laskajo tako ljubko, se smehljajo tako veselo, prosijo tako ganljivo. Kratkorepnik ni popeval samo s kljunom, temve tudi
s perotmi, s krempeljci in z repkom, pel je e,
ko je molal. In Malibranova je dobivala vsak
veer po tritiso frankov in za benefice po petindvajsettiso frankov Kratkorepnik pa je pel
brez gae, samo meni na asti
K o k e t u l j a (zase). Se ji e mea, mladi
prismodi I
L j u b i c a . Ne veseli me ve ivljenje. Noem,
da bi me brutaliziral antipatini, napol invalidni
dedec Velekljun. Kaj mi je storiti? Rada bi se
nastavila lovcu in delila usodo Kratkorepnikovo.
Pa kaj, ko imamo divje kure veen lovopust!
K o k e t u l j a . Da sem na tvojem mestu, bi
la k Ostrozobu, k praktinemu lisjaku. Mo je
uen in dober: reil je marsikoga vseh skrbi in
bolein. Le kar k njemu! Ostrozob je predsednik
dobrodelnega drutva, ki preskrbuje siromakom
zastonj grob in pogreb! Teci k njemu!
L j u b i c a . Hvala, ljuba teta! Takoj se priporoim Ostrozobu, samo da me ne dobi zoprni
Velekljun. Imejte se dobro na tem svetu! Ah,
Kratkorepnik!

Lisiina. L j u b i c a . O s t r o z o b .
O s t r o z o b (bere pri slabo brlei lojenki
Lovca").
L j u b i c a (pohlevno). Dobro jutro, gospod
Ostrozob f
O s t r o z o b . Dobro doli, gospodina! Kaj
pa bo dobrega?
L j u b i c a (se spusti v jok). Nesrena . . .
huhu . . . ljubezen! Ustrelili so Kratkorepnika, ki
mi je prisegel veno zvestobo.
O strozob. A, pojdite no, pojdite, reva zaslepljena! Petelini so vsi enaki. Vsak je majhen
sultan. Rad multiplicira svoj harem in e raji
dividira svojo ljubezen. (Odloi Lovca".)
L j u b i c a . Ne zamerite, velecenjeni gospod!
Kratkorepnik je bil idealen mladeni. (Navdueno.)
Ah, do poslednjega diha ga bom nosila v srcu!
O s t r o z o b (zase). Da bi bilo le res! Potem
bi bila moja porcija dvojna. (Na glas.) O idealna
kurica!
L j u b i c a . Brez Kratkorepnika ne morem in
ne maram ve iveti.
O s t r o z o b (zase). Prejkone je brala preve
petkrajcarskih romanov, da je tako prismojena.
(Na glas.) ast in slava taki ljubezni!
L j u b i c a . Prosim vas, velerodni gospod predsednik, usmilite se me!

O str o z o b (se oblizne). Radi bi imeli zastonj

grob in pogreb kakor slovenski pisatel}, kajne ?
L j u b i c a (milo). Priporoam se vam prav
ponino, veleueni gospod predsednik 1
O str o z ob (preee). Ali ste zdravi,
gospodina? V Lovcu", glasilu Slovenskega lovskega drutva, sem bral toliko alostnih vesti o
zastrupljenih lisicah . . . Pa menda vendar niste
pogoltnili kaj otrova? Strihnina?
L j u b i c a . Ni se ne bojte!
O s t r o z o b (nezaupljivo). Pardon, gospodina, dovolite T (Jo potiplje za ilo na nogi.) Hm,
ila vam bije presneto hitro !
L j u b i c a . I, razburjena sem nekoliko. Vroa
ljubezen priganja srce.
O s t r o z o b . No, prav; e dolgo nisem imel
ni gorkega v elodcu. Prosim lepo, izvolite mi
pokazati svoj cenjeni jezik!
L j u b i c a (odpre kljun in mu pokae jezik).
O s t r o z o b (maje z glavo). A, a, a! Ves je
bel! Slabo znamenje !
L j u b i c a . Ko sem pa etea! Saj je komaj
odzvonilo danove! (Iskreno.) Le verjemite mi, da
sem zdrava ko riba!
O s t r o z o b (sladko). Ali ste cepljeni?
L j u b i c a (ponosno). Sem, hvala Bogu! Pa
e dvakrat!

O s t r o z o b (priliznjeno). Kako me to veselil

Pomagam vam takoj. (Jo zgrabi.)
L j u b i c a . Asa! Poakajte no e malo, moj
Bog, saj niste voda! Ah, kako ste sitni! Moja
zadnja misel bodi posveena tebi, nepozabni ljubek, in moja zadnja beseda bodi . . . asa ! (Izdihne med lisjakovimi zobmi.)
O s t r o z o b . Pa klobasajo, da je izumrla romantika ! udna je mo kurje ljubezni! Kdo bi si
mislil, da dobim tako hvaleno vlogo v tej kurji
drami! (Pohrusta Ljubico in se oblizuje.) Ali sem
sit! Kar kole se mi. (Bere zopet Lovca".)

R e k o r d a v z a r j e v a predsoba. R e k o r d a v zar. Milena. Jeru. Ora. Mrli K r a t k o r e p n i k.

R e k o r d a v z a r . Ljuba ena! Veselo vriskaj
in ukaj! Tukaj ti prinaam divjega petelina. Hura!
M i l e n a (se udi). Kako je majken! Tak
petelinek! Manjega menda nisi mogel dobiti.
Lahko bi ga bil prinesel v epu!
R e k o r d a v z a r . Tebi bi ustregel le s tako
velikim, kakor so zmaji na Jubilejnem mostu.
Manjega je vendar zadeti mnogo tee!
Or a. Malo veji je kakor oenjen golob.
R e k o r d a v z a r . Tiho, Ora! Ti grdo pre-

tirava. Zakaj ne ree raja, da je komaj tak

kakor kolibri?
Ora. Kaj pa, e bi ga ocvrla? Sicer ga bo
premalo.
R e k o r d a v z a r . Ne klepetaj toliko, kakor bi
bila na shodu, Ora ti alostna! Ore so vse
klepetulje.
M i l e n a . Saj je izlezel menda ele lani iz
lupine. Kljun mu je e vinjev.
O r a . Kakor pijancu nos.
Jeru (se srameljivo prime za nos).
R e k o r d a v z a r . Ora, le tiho! O divjih petelinih razume toliko kakor zajec o trocevki I
M i l e n a . In repa tudi nima e potenega.
R e k o r d a v z a r . Kaj kljun f Kaj rep f Ali bo
jedla kljun in rep? Teletina je vendar okusneja
nego govedina in mlad petelinje bolji nego stari
In glavna stvar je prvi april. Rekord je le rekord f
Mui se lovek, da se mu lupi koa, potem pa
taka nehvalenost I Ej, da bi videla, kako so me
gledali medpotoma, na vozu, na vlaku, na peronu,
na ulicah! Glavna stvar je, da ljudje loveka gledajo in da uiva ugled.
M i l e n a . Glavna stvar je parada!
R e k o r d a v z a r . Zakaj mi krati nedolno
veselje? Vpraaj tukajle Jerua, kako naporen in
teaven je lov na divjega petelina! Kajne, Jeru,
kako sva se muila e navsezgodaj!

Jeru (vzdihne). Posebno jaz. Komaj e

stojim. Truden sem ko tovorni mulec pred veerjo. O I
R e k o r d a v z a r . Vidi, Milena, jaz pa sem
krepak in il. Lahko bi el na bal. Vsak ne more
rei, da ima jeklene miice I Se danes poljem
urednitvu notico, da sem ustrelil prvega petelina.
Letos je rekord zopet moj 1 Zivio 1
M i l e n a . Sreni mo I Nemara ti prirede e
serenado in bakljadol

LOVEC REITELJ.
even oe je imel troje kajonov. Najstareji, ilo,
je evljaril. Obuvala je znal delati pa krpati in
dreto vlei tako rono in hitro, da se mu je
udil vsakdo. Navzlic temu je prievljaril le malo.
Ljudje so hodili najraji bosi; in e, kadar je krevsal kdo v mesto, je nosil evlje v rokah, ne pa
na nogah.
Nitka, drugi sin, je krojail. Meriti, prikrojati,
ivati, likati pa tudi raunati je znal tako spretno
in naglo, da so ljudje odpirali oi, uesa in usta,
posebno, kadar je bilo treba plaati. Kljubu temu
je prikrojail le malo. Ljudje so epeli veinoma
raji umazani, raztrgani in vinjeni po gostilnicah,
kakor da bi nosili trezni lepo obleko.
Najmlaji kajon, Janez, je bil pa lovec. Bil
je vseh muh poln, zlasti pa je znal lagati in piti,
kakor slovenski pesnik. Akotudi marsikdaj ni imel
nobenega poenega groa v epu, je bil vedno
idane volje. Kadar doma ni bilo niti slanega

I. zv.

kropa za veerjo, je pa za pejo delal na orglice,

dokler niso bili siti vsi tirje.
Naposled se je pa stari oa le navelial takega ivotarjenja. Poklical je vse tri predse in jim
je dejal:
Preljubi moji I Veliki revei smo, sami berai. Slabi asi so, zasluka ni nobenega. Prestar
sem e, da bi hodil prosit vbogajme; opeal mi
je vid in sluh; roka se mi trese, zastaja mi noga
in smejajo se mi otroaji. Ali tudi vi trije zasluite doma premalo. Pa pojdi malo po svetu, Silo,
ti, ki si najstareji in najmodreji! Nemara pa le
nameri na sreo in pridobi in prinese toliko s
sabo, da bomo laglje in bolje iveli tu doma."
Zakaj pa ravno jaz?" se je ustavljal Silo.
Mar naj gre Janez, ki je najmlaji in hodi najlaglje."
,,Kaj bo Janezi" je ugovarjal starec. Janez
je preneumen, pa tudi zapije vse sproti ali celo
na puf. Le ti pojdi, ti I"
Ze vidim, da prej ne boste nehali prodajati
sitnosti, dokler ne grem," je godrnjal evljar. Pa
bodi v bojem imenu!"
Drugo jutro zarana pomee Silo svoje orodje
v popotno torbo in se napoti v beli boji svet.
Dolgo ne srea ive due v pogorju. Ker je hudo
vroe, jo krene v gozd. Tam pa zagleda Zlatoroga
v zanki.

Rei me, ljubi popotnik," jei Zlatorog, rei

me in izpolni se ti najbolj vroa elja."
Bomo videli, e bo res," de maloverni evljar, preipne zanko in prime Zlatoroga za zlata
roglja. ,,Ve, kaj si elim? Da bi mogel v enem
trenutku narediti toliko evljev in kornjev, kolikor bi sam hotel I"
Tedaj se zabliska na tleh zlat evljarski no.
Vzemi krivec," veli Zlatorog. Ako ga le pokae usnju, je zaeleno obutalo e gotovo I"
Ta pa ni slaba I" se obraduje Silo in shrani
dragoceni no. Tedaj zagleda staro eno.
,,Poljubi me I" prosi enica mladenia.
0 kaj pa I" se zagrohota evljar. Tako grdo
staro babo I Saj je zalih mladih deklet dosti."
Zdajci se izpremeni odurna starka v prekrasno
mlado dekle. Skozi kratko belo obleko in dolge
zlate lase blei prebelo telo kakor sneg in iz bledega obraza svetijo oi kakor zvezdi nebeki.
Ako bi me bil poljubil, bi se ti izpolnila e
ena elja!" mu ree z nagajivim nasmehom.
Triglavska vila!" klikne Silo in jo hoe zdaj
poljubiti z odlinim spotovanjem. Vila pa porogljivo namrdne obrazek, pokae evljarju figico in
odjaha na Zlatorogu.
Malo poparjen potuje Silo dalje in dospe
ez devet dolin in devet gora v deveto deelo

pred sijajen grad; z najvijega stolpa plapola velika rna zastava.

Kdo si?" ga vpraa vratar.
evljar ilo."
Ravno prav si priel. Hudo pogreamo novih evljev. Le noter!"
Spuste most in odpro teka vrata. ilo stopi
na grajsko dvorie. Tam uzre devetdeset vojakov in devet paetov. Vsi imajo raztrgane evlje.
Iz okna pa gledata sam presvetli kralj devete deele in njegova prelepa hi Zlata.
Kdo si?" ga vpraa kralj Uro.
Silo, najbolji evljar vsega sveta."
0 bei no, bei! Ali se upa narediti
do jutri opoldne vsem mojim vojakom in paetom nove evlje?"
Meni prava igraa. Dajte mi samo usnja!"
Dobro. Ako dogotovi delo, dobi tri velika
zlata jabolka. Ako ne, ti pa odrobi rabelj glavo!"
Silo dobro je in pije do polnoi in spi do
enajstih dopoldne. Vsi se e vesele, da odleti
lahkomiselnemu lenuhu vkratkem glava. On pa
si da prinesti usnja, mu pokae zlati krivec in naenkrat stoji devetindevetdeset parov novih evljev
pred zavzetim kraljem I Par prav majhnih in krasnih
eveljcev pa pokloni ilo kraljini Zlati.
Zakaj pa imate rno zastavo?" vpraa evljar.
Oh," odvrne kralj Uro alostno. Pesogla-

vec iz severne deele se mi je pritulil v grad in

pravi, da ne gre prej odtod, preden ne pride kdo,
ki bi znal bolje piti in lagati kakor on. Poizkusi se z
njimi Ako ga premaga, ti dam her za eno in vse
kraljestvo povrhu. Ako ne, mora dati pa dobljena
tri zlata jabolka in krivec nasprotniku."
Silo jame piti s pesjanom, pa omaga in
zaspi o polnoi. emeren in prazen jo primaha
domov.
Enako se dogodi Nitki. Zlatorog mu da zlato
iglo, Nitka jo pokae v gradu in blago se izpremeni v obleke. Prisluena tri jabolka in arodejno
iglo pa mora dati pesoglavcu e zveer. Ves potrt prileze domov in pove, kaj je vse doivel.
Bog pomagaj, kaj bo pa zdaj?" je toil stari
oe. ,,Jemnasta, jemnasta, zdaj smo pa prav taki
berai kakor prej."
Tedaj se je vzravnal veseli Janez za pejo.
Zazehal je in se oglasil:
Oa, kaj pa, ko bi el tudi jaz malo po
svetu?"
Oh, kaj el" se je bridko nasmehnil starec
in pomilovalno pogledal svojega najmlajega sina.
Ti bi pa e kaj opravil, sirota I"
1, zakaj pa ne?"
Oh, kaj bo ti, reve, ki si najbolj neumen
med vsemi tremi," ga je zavrnil oe nejevoljno.
Saj ne zna drugega, kakor po gozdu pohajkovati

in pokati in po krmah lagati se. Bog se usmili f"

,,Karkoli lovek zna, je dobro in mu utegne
koristiti danes ali jutri," je dejal Janez ponino.
Prosim vas, blagoslovite me, ljubi oa 1 Potem
pa kar pojdem!"
,,Silo in Nitka, oba sta prila ejna in lana
in prazna domov," je javkal stari mo. Bog ve,
kako se bo godilo ele tebi."
Naposled pa je le blagoslovil svojega najmlajega sina in Janez je odpotoval veselo, akotudi sta se mu posmehovala stareja kajona. Ustavil se je v vsaki krmi. Povsodi se je lagal, da
ima doma srebrno jablan, ki rodi zlata jabolka.
Pil je brezskrbno in obetal, da e plaa, kadar se
vrne. Obtemtakem je bil vedno prav idane volje.
Pride v gozd. Tam zagleda Zlatoroga, tieega z rogljema v monem grmovju.
,,Lepo te prosim, pomagaj mi, ljubi lovec!"
jei Zlatorog milo. Rei me in izpolni se ti tvoja
najljuba elja!"
Takoj, potrpi samo malo, dragi Zlatorog!"
veli Janez, preseka gosto vejevje z lovskim noem in pogladi otetega Zlatoroga po ponosni glavi.
Bodi previden, ljubi mladeni, in ne eli si
kaj nespametnega ali malenkostnega! Premisli si
dobro!"
1, kaj bi dolgo izbiral!" odvrne lovec naglo.

,,Ve kaj? elim si, da bi mogel zmeraj piti, kolikor bi hoteli"

0 ti nespametno lovee!" klikne alostno
Zlatorog. Privoil bi ti, da bi si izbral vse kaj boljega, na primer veno izvelianje."
Veno izvelianje naj si zaslui dober kristjan
sam," se odree Janez modro. Ali bo kaj ali ne
bo ni? Ali bom imel zmeraj toliko pijae, kolikor si je poelim sam?"
Zlatorog mu pokima otono. Lovec ga lepo zahvali. Kar zagleda odurno baburo.
Aha, to je pa triglavska vila, ki sta o njej pripovedovala doma moja ljuba bratca I" si misli veseli Janez. Grda je res kakor koevarski greh,
pa saj bo vkratkem vsa drugana!"
Poljubi me, zali mladeni!" prosi stara baba.
Zakajpane!" odvrne lovec in jo poljubi nenadoma.
Hkratu se pretvori ostudna starka v prelepo mlado deklico. Kakor preisti triglavski sneg
ji blee prekrasni udje skozi prozorno belo obleko
in zlate lase, razpletene, segajoe do tal. Iz prebelega ponosnega obraza are omamljivosladke
oi, temnozelene, zagonetne ko jezera Triglavska,
in ko roa triglavska ji ivo rde napol odprta
ustna. Venomer strmi lovec v arobno zlatokrilko.
Dozdeva se mu, da se sveti okoli nje zrak v vseh
sedmerih solnnih bojah.

Presneto je lepa I" si misli veseli lovec Janez. Naglo jo objame in z obutkom poljubi na
boanstvena usta.
Vila pa mu zauga s prstom in pravi: Ker
si me poljubil tako ognjevito, se ti izpolni
e ena elja. Bodi pameten in ne eli si kaj nievega 1"
Vilin glas je tako rajskomil, da se fantu kar
vrti v glavi. In tudi, kadar se premaknejo vilinske
lahne peruti, se mu zdi, da slii tajnovito miloglasno godbo nebeko.
Kako je lepa !" preudarja natihoma. Pa kaj,
ko se tako rada izpreminja v staro babo 1 Pa saj
kraljina Zlata na onem gradu tudi ni napana,
kakor sta pripovedovala brata. Pustimo vilo in zaljubimo se v princesinjo!"
No, pobratim, kaj si eli?" vpraa vila iznova.
Ve kaj, posestrima? Prej sem si elel, da
se mi nikdar ne bi uprla pijaa. Toda nerodno je,
e ima lovek maka. elim si, da bi bil
od pijae samo malo bolj idane volje, nikar pa
da bi mi kaj kodovala!"
Lepa vila mu natakne zlat prstan na mezinec in odjezdi na Zlatorogu. Veselo potuje
Janez dalje in pride ez devet dolin in devet
gora v deveto deelo k belemu gradu; e vedno
plapola z najvijega stolpa rna zastava.
Spuste most, odpro teka elezna vrata in

lovec stopi na grajsko dvorie. Na balkonu stoji

sam presvetli kralj devete deele in zraven njega
toi njegova hi Zlata solze, debele ko vinske
jagode. Lovcu se zdi tako milovidna in bajnolepa,
kakor mlaja sestra vile triglavske.
e zdaj je punca zala, ko se joka," si misli
Janez. Kako brhka bo dela ele, kadar se bo
drala na smeh!"
Kdo si ?" ga vpraa kralj Uro.
Janez, lovec in prvi vinski bratec na svetu I"
ast tebi, e je resi" se oveseli kral. Priel si ravno prav. V grad se mi je vrinil pesoglavec iz mrzlega cesarstva pesjanskega. Izprva je
bil gost ponien, potlej seje pa preobjedel pri nas in
zdaj hoe biti prvi gospod. Pravi, da ne pojde odtod,
dokler ne pride kdo, ki ga premaga pri pijai.
In po vsej sili hoe imeti mojo herko. Ako ga
premaga, ti dam kraljino za eno in e kraljestvo
povrhu, ker si fant od farel Ako ne, ti pa pregrizne pasja poast vrat, ti izpije kri, te spee
in pore. e si res tak junak, poizkusi se z njim I"
Lepa princesinja se neha jokati in prav milo
pogleda mladega zalega lovca.
Janez pa pravi kralju in kraljini: Le kar
ni se ne bojtal Kje pa e imate tistega pesoglavca? Kar precej se udarim njim presneto
sem e ejen I"
Pokaejo lovcu v prvo nadstropje. Ondi sedi

poreni pritepenec pri slastnih peenkah in sladkih poticah in pije vino po pasje iz velikega soda.
Sredi dlakastega ela prei le eno oko, sivo, drobno
in srepo. Po telesu je sila moni ljudoer ves
kosmat kakor medved. Vedno obraa pasjo glavo,
ker more z edinim oesom videti le naravnost.
Ko zagleda Janeza, zatuli strano in se mu
posmehuje in ga zbada. Janez pa mirno sede za
mizo in niti s krajem oesa ne pogleda pasje poasti. Tako se laeta in pijeta tri mesece zaporedoma sladko rebuljico furlanskih goric.
Ali se uda ali ne, Janez ?" zalaja pesoglavec, ki je imel e kapitalnega maka.
Janez pa le e lae in pije in pije iz korca.
Tako se izkuata e tri tedne.
Ali se uda ali ne, ljubi Janez?" jeclja pesjan e ves motoglav in bolan na jetrih in ledvicah. Ne storim ti ni alega."
Janez pa le pije, pije, pije. Ljudojedu je e
peklensko slabo. Vendar vztraja e tri ure.
Ali se uda ali ne, predragi prijatelj?" zastoka enooki pritepenec napol mrtev. Ako se uda,
se te ne dotaknem in ti podarim vse dragocenosti,
kolikor sem jih nagrabil v deveti deeli."
Lovec Janez pa lepo mirno vstane in zaklie
skozi okno na dvorie, kjer so trepetaje akali
odloitve kralj, kraljina in drugi: Prosim, poljite
koga k mojemu oetu po zimsko obleko, zakaj

izkuati se hoem s pesjanom e vso zimo V

Ko pesoglavec slii te besede, omedli in pade
na tla. Janez pa izdere svoj ostri lovski no, zabode zlobnega pritepenca v oko, mu odree pasjo
glavo in jo vre na dvorie.
Zdaj pa veselja ni bilo ne konca ne kraja.
Sneli so rno zastavo in razobesili pisanih. Muzicirali, streljali in zvonili so venomer, da so e kar
uesa bolela Janeza. On pa je povabil oeta in
oba brata k sebi, vzel lepo kraljino Zlato in vedno
idane volje, toda zmerom trezen sreno pa modro
vladal deveto deelo.

OPEHARJENI RIBI.

hladni gostilnici pri Zlati kobili" sredi prijaznega hrvakega trga sta sedela v etrtek
po Veliki Gospojnici pozno popoldne dva
gospoda.
Prvi, potar Ferko Jazavac, rojen v Dalmaciji,
je bil pretirano dolg mo. Njegov rumenkasti obraz
s potlaenim irokim nosom pod jako nizkim
elom in z navadnimi potezami pa ni bil ne lep,
ne duhovit. Od uenosti ga ni nikdar bolela glava;
izdelal je le par razredov puke uione". Toda
pomagala mu je njegova prirojena prebrisanost,
da je v ivljenju izhajal mnogo bolje nego njegovi ueni tovarii. Leno iztegnjene noge so mu
segale dale izpod mize in objestno silile v sosednjo sobo. Zvesti prijatelji so hvalili Ferka, da
je eden izmed najvejih mo naega stoletja.
Zraven njega je stoloval voditelj zemljikih
knjig, gospod Pajo Bitangovi. Bil je znatno manji
in ibkeji od Ferka, pa tudi on ni bil nenemu

spolu nikdar v izkunjavo. Zabuhli rdei obraz,

potratno posut z netetimi mozolji in mozoljki,
so odlikovale posebno trde, rne brke in oazasta
kozja bradica. Gospod gruntovniar Pajo Bitangovi je bil jako svobodnomiseln in jako svobodoljuben; v gostilnici je sedel raji nego v uradu.
Poglej, brate, tamle gre pa na slavni madaron DurakI" je izpregovoril potar, ki je gledal
skozi okno na prano ulico. Menda je spet odiaril v Sotli."
Stopi in poklii ga k nama, Ferko, ti, ki
ima moan glas in tako pripravne noge," je rekel
Bitangovi.
Saj pride sam," je dejal potar. Ravno prav,
da ga malo zafrkneval Samogolt je ta lovek, da
e ni ve lepo. In akotudi te povabi, ti da piti
samega gnilca, bolje vino pa proda ali popije
sam. In ribe . . ."
e se je priblial gospod Gavro Durak, mo
srednje velikosti, dobro rejen, z zdravo ogorelimi
lici. V levici je nosil zavozlano culico. Hodil je
precej iroko in oabno. Imel je v trgu dve najveji hii, kjer so bili nastanjeni uradi. ivel je
dokaj brezskrbno. Ribaril je strastno rad, toda le
s isto preprosto ribnico in samo poleti.
No, Gavro I" se ga je lotil potar Jazavac
in potegnil svoje dolge noge pod mizo, da ne bi
bile Gavru na poti. Si kaj ujel?"

Ujell" je odgovoril ribi ponosno, zadovoljen s svojo lovjo.

,,Kaj pa?" se je naglo vtaknil vmes gospod
Pajo Bitangovi in dodal porogljivo: Soma? Sulca?
Pokai, Duraef"
Pet ostrievl" se je pobahal Durak in jima
zadovoljno pokazal pet ribic. Najveja ni bila
dalja nego dva decimetra.
TI Ma -a-acf" je zameketal potar zaniljivo.
Tako je krajal in slajal grenko besedo ,,magarac".
Katica, tri deci rdeega!" je ukazal trnkar
natakarici in sedel. In te ribe odnesite v kuhinjo,
da mi jih speko za veerjo \"
Za pet takih zanikarnih okunov si se muil
ves popoldan ob vodi ?" ga je zbadal Gruntovniar Pajo. Kako je to, da lovi samo tak drobi?"
Vasi ne dobi niti drobia," je pomagal
potar Paju. Najvekrat roma na Gavro prazen
domov. To pa zato, ker sploh ne zna loviti."
Kaj?" je zakipel madaron Durak. Ti nevedne bo uil mene, ki lovim e trideset leti"
Potemtakem lovi trideset let narobe," mu
je odvrnil potar mirno. In zato ujame komaj
vsako drugo leto po enega somia, pa jih je vendar
toliko v Sotli ["
Koliko bi jih ujel pa ti, Ferko ? Ti ne bi
dobil soma, e bi lovil vse svoje ive dni."

Ujamem ti soma e jutri, ali pa vsaj drugi

petek, ako hoem, takoj tam pri mostu I"
Na trnek?"
Na trnek. In na trnek nasadim za vado papriko."
Papriko?" se je zavzel madaron Durak in
se grohotal Ferku, da kar ni mogel nehati. Strela
te dala! Hahahal"
Pri nas v Dalmaciji lovimo some na papriko,"
je zagotavljal potar popolnoma resno.
Haha, kaj takega pa e ne I" se je smejal
Durak. ,,Veaki pravijo, da re som le ribe, gosi,
race in druge povodne ptie, abe, rake."
,,Veaki naj pravijo, kar hoejo," se je zaletel Ferko Gavru v besedo. Jaz pa pravim, da
re som najraji papriko."
Ferko, ali se ti sanja, ali se ti mea?" seje
muzal Gavro Durak.
,,Ma-a-acI Stavim, da ujamem jaz soma na
papriko prej nego ti na drugo vabo I"
Saj res," je prigovarjal vedno ejni Pajo,
le stavita, le, da bo kaj pijae! Eden mora izgubiti in plaati, ni vraga!"
Durak je kar poskoil in vzkliknil: Stavim
deset, tudi petnajst litrov vina, da Ferko Jazavac
ne ujame ne jutri, ne drugi petek nobenega soma!
Velja?"
Velja!" je vzkliknil potar in segel Gavru v

roko. Jutri popoldne ob petih greva skupaj trnkarit. Pajo pojde z nama za prio."
Gospod Gavro Durak je idane volje poveerjal svoje okune in se vnaprej veselil, da dobi
stavo.
Drugo jutro se je peljal potar Ferko Jazavac s kolesom precej dale v samoten mlin. Tam
je mlinaril in vasi tudi ribaril novi mlinar Mijo
Kalafati. Gavro Durak ni e ni vedel o njem.
Prijatelj, predkratkim ste mi obljubili, da mi
poljete uko ali soma," je rekel potar mlademu,
z moko opraenemu mlinarju Miju.
Prav danes sem vam hotel poslati jako lepega, ne prestarega soma v trg," je odvrnil Kalafati. Ujel sem brkaa davi v sak ob bregu nad
mlinom, kjer je Sotla isto mirna in blatna."
Ne poiljajte mi ga gori ! Poljite ga samo lonarju, ki ima koo blizu mostu. Lonar naj ga skrije
v vedro, dokler ne pridem ponj. Prosim, skrbite,
da mi ostane ivi Z Bogom!"
Potar je odhitel in tudi lonarju naroil vse
potrebno.
Popoldne ob petih so se seli Durak, Jazavac in Bitangovi pred prodajalnico. Potar je imel
drog starega omela s sabo. V tacuni je bil kupil
najveji trnek in najdebeleji konopec, kar so jih
imeli naprodaj. Madaron Durak je prihajal imdalje
tem bolj iroke volje.

Ako sploh ujame ribo na to, pa rad plaam tudi dvajset litrov!" se je rogal Ferku. Skrbi
me le, da ne popokajo vse ribe od smeha, ko
zagledajo takega ribia!"
Dvajset litrov!" je naglo ponovil Pajo. Ali
ne bi bilo pametno, da si vzamemo pet litrov kar
vnaprej s sabo? Lovili bomo mnogo laglje, bosta
videla !"
Durak in potar sta takoj odobrila modri predlog. Pri Zlati kobili" so najeli deka, da jim je
nosil vino pa nekaj kruha in sira. Veselo so korakali proti reki in se ustavili blizu lesenega mostu,
ki dri na tajersko.
Pajo se je zavalil v senco in nemudoma jel
pokuati vino. Durak je uredil svoje tri ribnice.
Dvoje s rvi je nastavil ob ivah in zastavil palici
kar med vejevje. S tretjo ribnico pa je lovil male
piskorje na muhe, da bi imel vabe za uke.
Gospod Jazavac pa je nabodel celo papriko
na svojo velikansko odico in privezal nad njo teak
kamen. Z vnemo je metal v vodo, da je kropilo
na vse strani in da so se delali venomer krogi in
valovi.
Preplai mi vse ribe!" seje pritoil Durak.
To ti je ribi, haha! Hajdi, brate, malo vie!"
Poasi je izginil potar za vrbovjem, smuknil
v visoko turico in hitel k lonarju. Naglo je
vzel mlinarjevega soma iz vedra, se pouril zopet
I. zv.

skozi koruzo, nasadil soma na odico, skoil med

vrbe in jel kriati:
SomaI Soma! ivio I Victoria! Hopsasa!"
Bitangovi in Durak sta pravkar gasila ejo.
Takoj sta vrgla kozarca v travo in tekla k Ferku.
Soma na papriko f" je vpil e precej navdueni Pajo. Cestitam, prijatelji Dobil si stavo I
Bog te ivil Gavro, ti plaa e petnajst litrov I
Bog ivi tudi tebe!"
,,Na papriko!" je sopihal preseneeni odiar
Durak in debelo gledal lepo ribo, ki se je zvijala
na odici. Nikdar ne bi verjel kaj takega, in e bi
mi pravil to kdorsibodi. Je e res! Strela ga dala !
Izgubil sem stavo."
Izpili so in se napotili k Zlati kobili". Ondi
se je kmalu zbralo nekaj zvestih prijateljev, da bi
pomagali vredno obhajati redko slavnost. Vsi so
se zabavali izborno. Samo madaron Durak se je
smehljal malo bolj kislo. Jezilo ga je, da je izgubil
stavo; in ker se je jezil, mu ni ni kaj diala ne
jed, ne pijaa.
Po okusni veerji je vstal jezini Pajo in
dejal med drugim: Gospoda! Dananji dan je
velepomemben! Na ljubi Ferko Jazavac je ujel
soma na papriko. Prosim lepo, to je nekaj epohalnega! V zgodovini ribitva bi zastonj iskali kaj
enakega! Dosegamal so odiarili ribii na rve,
na kobilice, na muhe, na sirek, na strjeno kri in

na drugo. Poslej pa bodo lovili postrvi na kiselo

zelje, sulce na kumare, losose na ebulo, lipane
na esen, uke na hren, some na papriko . . .
Vkratkem doivimo prevrat vsega odiarstva . . ."
Odslej je hodil tudi madaron Durak levit na
papriko; ujel pa ni niesar. Ali stvar mu ni dala miru.
V potu svojega obraza je skoval dopis in ga poslal
Lovako-ribarskemu Viestniku" v Zagreb. Pisal je:
Slavno urednitvo I V drugi polovici meseca
avgusta je ujel tukajnji potar gospod Ferko
Jazavac jako lepega soma na papriko. To sem
videl sam. Skromno podpisani sem potlej sam
odiaril na papriko, ali alibog nisem ujel nobene
plavute. Iz tega sklepam, da je bil potarjev
som ali zelo kratkoviden ali pa perverzen, prismojen. Petrov pozdravi Va vdani Durak.
Jezno urednitvo pa mu je odgovorilo:
Gospodine I
Kar enate Vi o somu in papriki, to presega e vse meje dostojnega klobasanja. Iz Vaega
velebedastega dopisa sklepamo po pravici, da ste
Vi sami ali jako kratkovidni, ali pa da imate
maturo za Stenjevec. elimo Vam, da Vam kmalu
odlee. Bog Vam daj kmalu zopet ljubo zdravje
in pravo pameti

POVODNI n o OB
LJUBLJANICI.

am, kjer straijo dandanes tirje teki zmaji no

in dan novi Jubilejni most, ondi je slonel lepega
popoldne ob lesenih rantah kraj starega lesenega Mesarskega mostu ivotni pek Toma
Olupek ves zamiljen in strmel v umazanorjave
valove.
Pod prvo kozo sta se pritihotapila dva gologlava paglavca. Stareji je imel s sabo lonek in
dolgo leskovko. Nanjo je privezal konec bele
pavolnate nitke, na dolenjem koncu pa lesen
klinek, da vada ne bi mogla pregloboko v vodo.
Nato je vzel iz telovnika glaviarico, jo upognil
med zobmi tako, da je bila podobna trnku, in jo
pritrdil na spodnji konec niti; ribnica je bila gotova.
Mlaji mu je podal iz katlice za uigalice muho,
da jo je nataknil ribi za vado na buciko. Ko je
bilo tako vse v najlepem redu, je zael loviti,
doim je hitel mlaji gori na most pazit, da bi

zaasa posvaril loveega tovaria, ako bi se prikazal po Poljanskem ali Sv. Petra nasipu nevaren
redar.
Gospod Toma Olupek se je zamislil v minule mladostne dni, ko ni bil za dlako bolji, nego
mladi grenik s primitivno ribnico. Spominjal se
je asov, ko so umeli ob Ljubljanici na levem
bregu visoki jagnedi; ko je lovil z enakomiselnimi
pajdai na plitvih krajih pod kameni in epinami
rake in menke ali kaplje; ko seje e tako strano
bal mestnega moa z bridko sabljo in svetlo luno
pod vratom. Takrat se mu je zdela Ljubljanica
nad vse imenitna reka, saj je bil vendar slial,
da je priporoil uen Angle njeno vodo kot najbolje zdravilo za bolne oi. Obaloval je, da
doslej slovenska mati e ni rodila sina, ki bi
vredno opeval lepoto te tajnopolne here podzemeljskih jam in skrivnostnega barja, kakor so
e opevali pesniki na primer Savo in Soo, bistri
heri planin. Pogledal je po bregovih, kjer je
lazil svoje dni za hroi in metulji in martinki, in
zdelo se mu je, da so bili oni asi neizmerno
lepi. Vzdihnil je nehote in si v tolabo zapalil
pipo.
Tedaj je potegnil bosopeti fantiek srebrnosvetlo ribico na suho in njegov tovari na mostu
je zavriskal od veselja. Ribica je romala v lonek,
napolnjen z vodo. Toda e se je bliala nevarnost

v podobi bradatega redarja. Mladi stranik na

mostu je zavigal, ribi je vrgel ribnico v koprive
in ubeal z loncem, e preden ga je uzrlo strogo
oko postave.
Precej debeli pek se je obrnil in nenadoma
zagledal pred sabo svojega okretnega, hudomunega prijatelja, branjevca Vinka Savana; ta mo
je bil sicer majhen in grd, toda poln velikih in
lepih misli.
Takole se je tudi nama godilo svoje dni,"
je ogovoril navihani Savan starega znanca. Ali
e ve, kako sva lovila midva pod mostom?"
Olupek je pokimal zamiljeno.
Ej, lepo je bilo takrat!" je izpregovoril
Savan iznova. Ve kaj ? V Ljubljanici je e zmeraj
dovolj lahtnih rib! Zlasti odkar je pobrala kuga
rake, so se pomnoile one, ker so imele ve ivea.
Kaj pa, ko bi poizkusil enkrat svojo sreo? Licenca ne velja mnogo. Ali te ni ne skomina po
lahtnih postrveh, sulcih in lipanih?"
Postrvi menda ne bo preve v Ljubljanici,"
je ugovarjal Olupek, toda tako, da je Vinko Savan
takoj spoznal, kako rad bi poizkusil prijatelj svojo
spretnost.
Jaz pa pravim, da jih je nekaj, in morebiti
ujame celo kaknega neizkuenega sulca. Poizkusi vendar! Obetam ti brezplano podporo
Ali pa mar misli, da si e preneroden za ribjo lov?'

Tako sramotilnemu sumu se je moral astihlepni Olupek na vsak nain postaviti v bran.
Odloil se je torej, da poizkusi.
Zveer je lokavi Savan razodel vsem prijateljem v gostilnici pri Beli barki" najnovejo
nakano svojega podjetnega znanca in vsi so
Olupku estitali e vnaprej na lepem uspehu in
ga prosili, naj polje prve ujete plemenite plavutarje takoj v krmo. To je zelo ugajalo Tomau;
le to mu ni bilo povei, ko je eden izmed zbranih
gostov, mizar Palek, slovesno obljubil, da poje
z luskinami in plavutami vred vse ribe, kolikortudi jih ujame Olupek.
e drugo jutro je izposloval prijazni Vinko
Savan dovolilo za ribjo lov. Nemudoma sta la
kupovat potrebnega orodja in vade, sirka in
krvi.
Z neprekosno niemurnim dostojanstvom novega albanskega ministra se je postavil gospod
Olupek popoldne v senco blizu Mesarskega mostu,
kjer je dotekala mlaka iz kanala in je bilo priakovati najve plena. Nagal si je pipo, ker je
vedel, da je lov z odico dolgotrajna zabava in da
tobak mono pospeuje potrpeljivost in vztrajnost.
Najprvo je zagnal nekaj drobtin naokoli v vodo,
da bi opozoril ribe na izreden uitek in jih privabil blie; potem pa je odvil nit na dolgi ribnici,

nataknil kos sirka na odico in vrgel v Ljubljanico.

Savan je sedel za njim v travo.
Vkratkem je bilo na mostu in ob rantah vse
polno radovednih gledalcev. Olupek ni bil malo
ponosen, da je obraal toliko ivahne pozornosti
nase. Pazno je gledal na rdeo hruko, in kadar
se je potopila, je vselej hitro potegnil iz vode.
Toda vselej je bila odica prazna in treba je bilo
nove vade. Savan mu je izlepa prigovarjal, naj
vztraja; gori na bregu in na mostu pa so se e
jeli oglaati porednei in nagajivci.
Kdo pa je ta, ki lovi V je vpraal nesramen
glas.
,,Povodni mof" je odgovoril nagajiv evljarek.
Povodni mo I" so ponavljali poredni uenci,
ki so se pravkar pripodili iz ol.
Gospod Olupek se je jezno ozrl na most.
Tega ne bi bil smel storiti, zakaj takoj se mu je
zapredla nit dolge ribnice. Gori so se mu vsi
smejali. Trajalo je precej dolgo, da je razvozlal
vrvico in zopet mogel strei ribam po ivljenju.
No, ali bo e kaj?" so godrnjali nepotrpeljivi gledalci.
Toma se ni ve zmenil za njih aljive opazke
in je pridno natikal na vedno iznova prazno odico
zdaj strjene krvi, zdaj sirka.
Ribe pod mostom so menda dresirane, da

pozobljejo vsak zalogaj brez kode s trnka !" je

zabavljal ob rantah mlad sajat dimnikar.
Naenkrat pa je zautil odiar nekaj na trnku.
Potegnil je moneje in v elegantnem krogu vrgel
iz motnih valov kepo ote v osatje.
A, tako!" so se mu smejali gledalci. Povodni mo lovi oto na trnek. Kje pa se je vendar
vzel ta junak?"
Le nikar se ne daj motiti !" mu je svetoval
zvesti zaveznik Savan. Taka nesrea se utegne
pripetiti najboljemu ribiu! V Ljubljani ivi dosti
ljudi, ki svoje ive dni niso ujeli niti nobene treske
na trnek, kam pa ele oto I"
Potolaen je nataknil odiar Toma nove
vade na odico in lovil neustraeno dalje.
Kako pa bo jedel povodni mo ujeto oto?"
je zbadal dimnikar med obnim smehom. Ocvrto
ali peeno? Papricirano ali z jesihom in oljem?"
Olupek se je srdito okrenil proti obrekovalcu
in zamahnil z ribnico navzgor kakor z biem.
Tedaj se mu je zabodla odica v suknjo.
Oho!" so se norevali zgoraj neugnani
jeziki. ,,Povodni mo je ujel samega sebe! No,
dober tek!"
Usmiljeni Savan je s teavo pomiril trnkarja
in mu izrezal odico iz suknje. Olupek je bil od
jeze ves rde v obraz, vendar je navzlic vsem

nezgodam potrpeljivo nadaljeval svojo nevsakdanjo lov.

Odslej pa je izvlekel vselej odico s celo
vado iz vode; nobena riba ni bila ve tako sladkosneda, da bi silila v nevarnost. Pa pa je vztrajni
gospod Olupek ujel pisani svitek neznane perice.
Navdueno obinstvo ni skoparilo z laskavimi,
pohvalnimi priznavami ter izpodbujalo vrlega odiarja k nadaljnjemu smotrovitemu delu.
Ribe so se e najuinale, gospod ribi \" je
dejal dimnikar. Dobro ste jih napitali!"
Ni ne posluaj pa pazno lovi, zdaj proti
veeru je najugodneji as za to I" je velel gibki
drobni Savan razgretemu Olupku in nesel ujeto
oto in svitek pod most. Tam ju je rono vtaknil
v mreo, ki je bila namenjena ujetim ribam. Videl
ga ni nihe.
Zdaj pa se je zazdelo trpeemu Olupku, da
se je vendar prijela velika ribal Teka je bila tako,
da jo je ribi komaj vlekel iz vode.
Zdajle bo pa nekaj, ljudje boji!" je vpil
sajavi dimnikar in vse je uprlo radovedno oi v
Tomaa. Komaj vlee! e ne bo morski volk ali
pa vsaj som, pa ni noem! Pomagajte mou, da
ga poast ne potegne za sabo v vodo!"
Olupku je arel obraz od veselja in napora.
Poasi je potezal dragoceni plen blie in blie,
toda e se ni ni videlo iz vode. Previdni odiar

se je bal, da se mu ne pretrga konopec, zato je

vlekel jako oprezno. Naposled se je pokazalo nekaj
rjavkastega; Toma je potegnil nekoliko moneje
in sreno izvlekel raztrgan, na peti podkovan
korenj.
Zdaj pa gori na Mesarskem mostu in ob
rantah burnemu veselju ni bilo ne konca ne kraja.
Otroci so poskakovali od radosti, odrasli pa so
na vse kriplje ploskali z rokami.
,,Povodni mo je ujel podkovanega sulcal"
je krial poredni dimnikar. Zivio sularf"
Zivio povodni mo!" je vpilo brezplano
zabavajoe se obinstvo.
Bridko prizadeti sular Olupek od zadrege
in nevolje ni vedel, kaj bi. Ko se je obrnil za
Vinkom Savanom, jo je bil ta e tiho odkuril
s polno mreo.
Olupek si je mislil, da jo je Savan popihal,
ker je bilo tudi Vinka sram zaradi kornja. Zato
se ni obotavljal, ampak je hitro krenil v Krakovo,
kupil troje lepih rib ter jih nesel naravnost v go~
stilnico k Beli barki".
Prijatelji so ga blagorovali in mu estitali iz
dna srca, ko jim je pokazal lahtne ivalce. V
svojem veselju je oprostil Palka obljube in povabil tudi njega, naj sodeluje pri pojedini slastnih
rib brez luskin in plavut.
Toda komaj je odnesla gostilniarka ribe v

kuhinjo, je e prisopihal kodoeljni Vinko Savan

z mreo. Zastonj mu je migal povodni mo Olupek.
Savan je ob obni hrupni veselosti izvlekel vse
na svetlo, kar je bil ujel njegov prijatelj: oto,
svitek in podkovani korenj. Razkrinkani odiar
ni akal odline veerje.
e dandanes mu nagajajo in ga draijo, da
je on tisti slavni ribi, ki je ujel neumrjoega
podkovanega sulca v Ljubljanici.

NEDELJSKA BRATOVINA.
prijaznem slovenskem kraju, v Zali skali, se
je zbrala devetorica podjetnih in portvovalnih mo v astitljivo drubo nedeljskih lovcev
je jel pripovedovati ljubeznivi doktor Pavliha,
ki se nikdar ne lae.
Nikarte ne mislite, ljubi poslualci, da bom
ob tej veleugodni priliki jel zbirati neslane dovtipe
in prodajal aljivo zafrkazen I Vsak ni tako sreen,
da bi mogel in smel loviti, kadar bi se mu poljubilo. Tudi jaz sem fanatien nedeljski lovec od
kume do podplatov in obsojam brez pardona
vse hudobne jezike, ki zaniljivo in posmehljivo
omalovaujejo nas prekoristne ude loveega lovetva.
Pogumna in nesebina devetorica je po dolgem in temeljitem premiljevanju ustanovila lovsko
drubo, jo krstila Nedeljsko bratovino" in zakupila zaloskalski lov za par sto kron.
Pravi lani te ugledne bratovine so bili

po abecedi gospodje, oziroma bratje: veleposestnik

Bibolaz, pekovski mojster Hahalin, gostilniar Kaoliznik, mesar Klobasar, evljar Migomig, trgovec
Pipopuh, upokojeni profesor Pleoprask, brivec
Puoljub, krojaek Zgaga. astnih, podpornih, dopisujoih ali tudi druganih lanov pa ni imela
Nedeljska bratovina" nobenih.
Naeloval ji je dini brat Bibolaz, jako zastaven in astitljiv mo. K sejam je hodil vedno
v rni salonski obleki in z veliastnim cilindrom
(kalibra 69). Podedoval je oboje od rajnega bratranca, ki je bil svoje dni viji uradnik in svetnik
na Dunaju. Veselilo je Bibolaza vselej, kadar je
mogel podedovano opravo zraiti, zlasti na sejah
odline ,,Nedeljske bratovine". emu pa bi mu
bila ta elegantna praznino rna oprava tukaj na
kmetih, v Zali skali, kjer po ve let zaporedoma
ni bilo nobenega pogreba ali druge veselice in
zabave? Oblagodarjen pa je bil gospod Bibolaz,
tudi sicer dokaj eden gospod, z eno najlepih
kulturnih ple jugoslovanskih deela; po mnenju
zaloskalskih lovcev bi bil z njo zadovoljen vsak
ministrski predsednik. Bila je celo veja od Pleopraskove, dasi je bil ta mo hudo uen. Bibolazov golovec je delal ast ne le Bibolazu samemu
in njegovi lahti, ampak tudi vsem Zaloskalcem,
zlasti ob procesijah.
Naelnikov namestnik je bil dolgi in suhi

trgovec Pipopuh. Sluil je bil tri leta pri vojakih;

posloval je bil sicer veinoma v bataljonski pisarnici, vendar je znal dobro streljati. Na lov je hodil
previdni mo kar z dvema pukama kakor svoje
dni Daudetov slavni Tartarin de Tarascon, eden
najvejih lovcev vseh asov in narodov.
Tajnikoval je upokojeni profesor Pleoprask,
ki je zastopal v Nedeljski bratovini" sivo teorijo in lovsko slovstvo. Kadar se je izprehajal z
denikom na rami po obirnem praznem loviu
^Nedeljske bratovine", tedaj je skoraj neprenehoma mrmral citate iz najboljih lovskih spisov
ali pa vsaj poluglasno ponavljal latinska imena
zverjadi. Bil je res sila uen. Obelodanil je obirno
in temeljito monografijo o bastardiranju divjih
zajkelj s fazani. Zalibog ni niti en lovski list priobil primerne, resne ocene; zdelo se je, kakor
bi hoteli zavidni hinavci s hudobnim molkom ubiti
pisatelju veselje do plodonosnega znanstvenega
dela. Ali modri gospod profesor Pleoprask se je
tolail z imenitnim pregovorom: nehvalena domovina piha na vsakega preroka, ki ni pritepenec.
Teila ga je pa tudi druga, ni manj tolailna prislovica: Invidia gloriae comes zavist spremlja
slavo I Zato je izza svojih velikih temnovinjevih
naonikov zaupljivo in bistro gledal v prihodnost.
Blagajnik je bil pa krojaek Zgaga, jako nemiren in siten duhek. V vsaki stranki, v vsakem

poklicu, v vsakem drutvu je nemarna garjeva

ovca, ki dela zgolj zgago; ovca, ki nima pravih
zmonosti; ovca, ki ne zida, ampak le podira;
cokla, ki ovira napredek in se satansko raduje,
ako more koga aliti in jeziti. Taka alostna cokla
je bil tudi krojaek Zgaga, veleposestnik kocinastih
bradavic. Ugovarjal in zanikaval in nagajal je zgolj
iz gnusne navade, pikal in ubadal je iz prirojene
zlobnosti. Bil je tako droban in kratek, da ni vreden nobenega daljega opisa.
Najprvo so nedeljkarji sestavljali, popravljali,
pilili in hektografirali pravila vzorne Nedeljske
bratovine". Posvetovali so se o vsaki malenkosti tako temeljito in natanno, da so spravili
nad sto hudih paragrafkov na papir. Seje so se
V E t l e v zadnji sobi Kaoliznikove gostilnice.
Stvar pa ni bila tako enostavna in lahka,
kakor bi si nemara kdo mislil, ampak narobe.
Zakaj niti v zaloskalskem revirju niti v sosednjih loviih ni bilo e ve let ne duha, ne
sluha o divjaini. Nikjer nobene jerebice, nobenega zajka, nobene veverice \ Prejnji zakupniki
teh lovov so bili taki strastni lovci", da so postreljali, pobili, pomendrali, pomekali, porazmesarili, podavili, poiztrebili vse, kar leze ino grede
po zemlji ino leta po zraku.
e zdaj vidimo, s kaknimi zaprekami se je

morala boriti obudovanja vredna Nedeljska bratovina".

Ako brat Kaoliznik ne bi bil toil tako izbornega cvika in prodajal tako tenih kra, bi
bili junaki nedeljski bratje omagali gotovo e
prvi teden svojega zakonoizdajalskega poslovanja.
Izvrstna pijaa in hrana pa jim je pomagala tako
uspeno, da so z zdruenimi momi e v osmih
sejah sijajno premagali vse teave.
In posreilo se jim je bolje, nego so bili priakovali najbolj trdovratni optimisti. Takoj v petem paragrafu so doloili, da plaa devet litrov
globe v obno korist Nedeljske bratovine" vsak,
kdor bi se izpozabil in el lovit tudi na delavnik.
Za drutveno geslo so si izbrali ponosne besede
pevca slovenskega:
P r a z n i k a ni se bal,
Niti n e d e l j e !
Med drugim so seveda strogo doloili v posebno dolgem paragrafu, da ni nikomur dovoljeno,
streljati na svojega blinjega, niti s kroglo, niti s
ibrami. Natanko pa so odmerili strelnino za vse
ivali, tudi za one, katerih ni bilo v loviu.
Kakor ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike in zlobne sovranike, tako jih je imela tudi
prekoristna Nedeljska bratovina". e prelepo
ime samo ob sebi je bilo nekaterim podlim in zaI. zv.
10

vidnim duam oster trn v peti. Nevoljivci so

zabavljali, naj bi si bili nedeljski bratci izbrali raji
ime: ^Prostovoljno ejogasilno drutvo".
Idealni nedeljski bratje pa se, hvala Bogu,
niso brigali za tako in enako infamno zafrkazen
ter so hodili pridno vsako nedeljo in vsak zapovedani praznik na lov.
Da ni bilo nobene divjaine, to jim ni kalilo veselja do lova. Prvi se je nesmrtno oslavil
suhi pa dolgi brat Pipopuh.
Dokazal je s popolnoma zanesljivimi priami,
da je sam ustrelil kapitalnega ivega moerada.
Se tisto nedeljo je imela Nedeljska bratovina" v praznino okraeni gostilnici Kaoliznikovi slavnostno sejo. Veselo preseneeni bratje
so estitali srenemu strelcu v dolgih in vendar
jedrnatih govorancah, mu poklonili dragocen, handarju podoben no za lov na moerade in kronali
Pipopuha za kralja vseh pravih nedeljskih lovcev
z dostavkom, da bodi ta visoka in redka ast
dedna v njegovi velecenjeni rodovini, dokler ne
umre zadnji Pipopuh. Slavljenec jih je ginjen zahvalil in plaal prijetno navduenim tovariem ve
velikih posod cvika. Od Pipuha je velo nekaj
tajnovitega, nekaj velikega. Obseval ga je mistini
nimbus nedeljskega lovca, ki je res nekaj ustrelil.
Profesor Pleoprask je doloil latinsko ime ustreljene zverine in obljubil lahkoumevno predavanje.

Tako so se nedeljski bratje izvrstno zabavali

in vsako nedeljo uivali nedolno veselje. Ustreljenega moerada so dali lepo napaiti in ga namestili takoj pod kaligrafirano geslo. Njih veselje
je prikipelo do vrhunca, ko je kmalu potem Bibolazov pes Putifar izvohal, izkopal in ujel krasnega
krta na brakadi. Tudi umrjoe ostanke krtove so
poslali spretnemu dermoplastu in postavili mino
ivalco kraj moerada. Imeli so torej e kar dve
zares jako redki lovski trofeji. Malone vsak veer
so imeli slavnostne seje v izborni gostilnici brata
Kaoliznika in obudovali zdaj krta, zdaj moerada.
Tedaj pa je inil neisti duh v brata Zgago,
da je vstal in odprl svoja usta in zael veriiti in
klobasati menda takole:
Slavni ljudje boji I Kaj pa, e bi nakupila
naa Nedeljska bratovina" zajcev, srn, jerebic
in fazanov in jih zaredila v naem docela ogoljenem loviu, kaj?"
Vseh drugih osem bratov je zazijalo obenem
kakor na vojako povelje. Vnela se je srdita debata.
Vsi so napadali brata Zgago in ga zmerjali
megalomanco, ki hoe sejati seme razpora v mirno
bratovino. Poudarjali so, da bi zagreili najvejo
neumnost tega stoletja, ako bi sprejeli Zgagov
nujni predlog. Naglaali so, da bi nakupljena divjaina gotovo ula v sosednja prazna lovia; da

10*

bi se jim sosedje lahko smejali po pravici in hrustali njih zajce in jerebice pa tako dalje. In oglasil se je ^Nedeljske bratovine" modri naelnik
Bibolaz, reko:
Poakajmo raji, da nakupijo in zarede divjaino sosedje!"
Z veliko vnemo so sprejeli ta pametni predlog. Sitni Zgaga pa je moral plaati tri litre vina,
da ga niso poslali v prognanstvo.

BRAKADA BREZ BRAKA.

anes naj vam poroam o novem astnem
uspehu slovite Nedeljske bratovine" v
Zali skali, je pripovedoval odkritosrni, resnicoljubni doktor Pavliha.
Vem sicer prav dobro, da ta nesebina, portvovalna druba rada skri,va bengalino lu svojih
izrednih, nemara celo neverjetnih uspehov pod
polovnjakom pristne junake poninosti. Saj se
tudi slavec ne meni za hvalo roe. Zaloskalska
Nedeljska bratovina" deluje natihoma, menda
zlasti zato, ker se boji, da bi budila s svojimi lovskimi uspehi bledo zavist manj srenih lovcev.
Vrli nedeljski bratje niso izpustili nobenega
praznika niti nedelje, marve so vedno enako navdueno in vztrajno lovili tudi ob najslabem vremenu
in se vicali celo pozimi od svetih Treh kraljev do
svete Rotije, ko je najve snega. Toda vsa njih
obudovanja vredna potrpeljivost dolgo, dolgo
ni rodila nobenega zaelenega sadu, niti nobenega

krta, niti nobenega moerada. Vraali so se vedno

prazni, to se pravi brez divjaine, pa pa s kanibalskim tekom in gigantovsko ejo.
Obtemtakem se jim je zdelo umestno in potrebno, sklicati izredno sejo v zadnji sobi slovee
gostilnice Kaoliznikove. Prili so in sedli po alfabetu za mizo.
In dvignil se je patriarhalni brat naelnik
Bibolaz pa v imenu Diane, boginje prirode, lune
in lova, prio onemele osmorice sproil petelina
svoje zgovornosti menda takole:
One, slavna bratovina, slaba nam prede,
presneto slaba. Lovska smola nas klofuta od vseh
strani. Kako lepo je jela procvitati naa bratovina! (Bibolaz je pokazal s svojim ibukom pod
drutveno geslo.) Ustrelili smo takoj v prvih dneh
krta in moerada v loviu, kjer bi moral obupati
tudi sam Nimrod. One, slavna gospoda, Kaoliznikovo vino pa res ni napano. Kaoliznik, prinesi mi ga e poli, pa se hitro vrni, da ne zamudi
nobene besede."
Izginili so tudi krti in moeradi," je nadaljeval bratovine modri naelnik Bibolaz, ko se je
vrnil pirhastolici gostilniar.
Kje so moje roice!" je vzdihnil starikavi
brivec Puoljub, ki je imel e pri drugem poliu
lirine popadke. Vzela jih je zima, mraz."
Brivec Puoljub je bil jako ugleden lan Ne-

deljske bratovine". Nosil }e umetno pobarvane

nakodrane lase v fantastni obliki, ki jo je mo iznael sam po veletnem resnem prizadevanju.
Vsako soboto je lepo obril in oedil nedeljske
brate, preden so li k seji. Po njegovih ilah se
je pretakala poleg Kaoliznikovega vina in piva
kri pravega nedeljskega lovca. e njegov oa je
bil strasten nedeljkar. Zaljubil se je Puoljub brez
teave in bolein v vsako mlado dekle in lovil
nezakonske poljube celo raji nego divjaino. Delal
je strahovite pesmi ter nesramno rimal samo glagol
na glagol: lovili - pili - ljubili . . . poivali - igrali - poIjubovali... Pri sejah je debelo gledal v prazen kot
ali proti stropu in se dral zamiljeno, sanjavo,
zaeno pa ponosno in vzvieno, kakor bi malical
vsak dan z vsemi devetimi muzami.
Res je, v naem loviu bi moral obupati
sam Nimrod, velelovec in graditelj babilonskega
stolpa," je bridko potoil ueni tajnik in profesor
Pleoprask.
ivela nila!" je pomagal zlogolki blagajnik
Zgaga, cokla in garjeva ovca. Nula naj ivi, nula 1
Me-e-e-e-e I"
Moli, posluaj pa pij I" ga je zavrnil modri
Bibolaz. Vsi vemo, da se je pred petimi tedni
priklatila v nae lovie veverica, divjaina visokega lova. Vsi vemo tudi, da jo je ustrelil na
neprekosni naglostrelec Pipopuh, na one, na

Buffalo-Bill, in da jo je pobral, raztrgal in pogoltnil njegov one, njegov pes Putifar, e preden smo
jo mogli poslati dermoplastu."
Sciurus vulgaris, veverica," je mrmral profesor Pleoprask alostno v svojo kupico.
Uvaevaje vse to, predlagam slavni N e deljski bratovini", da priredimo jutri, v nedeljo
zjutraj, veliko brakado na Kaoliznikovega
pujska."
Na pujska?" so se veselo udili malone vsi
poslualci.
1 zakaj pa ne?" se je oglasil profesor
Pleoprask in besedoval: V Taraskonu na junem
Francoskem je bil vsak odrasli moki navduen
nedeljski lovec. Dasi pet milj okoli Taraskona ni
bilo nobene divjaine, so hodili Taraskonci vendar
vsako nedeljo s pukami, lovskimi rogmi in psi v
mestno okolico na lov. Ondukaj so metali svoje
nala zato kupljene kume kviku in streljali nanje.
Ako nam bi kaj takega napisal slovenski pripovedovalec, kajpada iv krst ne bi verjel nobene besedice, zakaj nihe se ne lae tako razuzdano,
kakor slovenski pisatelji. Taranskonske lovce pa je
opisal francoski pisatelj Alphonse Daudet in zato nam
ni treba sumiti, da bi bil vzel kaj izpod pazduhe.
Gospoda moja I Ako preudarimo, da so streljali
nedeljkarji na Francoskem, v prvi kulturni deeli
naega planeta, le na kosmate kape, zakaj ne bi

mi zaloskalski Slovenci brakirali na ivega domaega pujsa, ki je vendar pravi sorodnik neresu ali
divjemu merjascu, divjadi visokega lova?"
Pleopraskov govor je ugajal vsem tako, da
so ga odobravali na glas. Le zaletavasti krojaek
Zgaga je posmehljivo meketal svoj: Me-e-eI"
Vstal je in jel prodajati sitnost natanko takole:
Velecenjeni bratje I Prav al mi je, da vam
moram oporekati. Ali zakaj bi uganjal potuhnjenost in hinavino, ko gre za tako vano stvari
Nikakor ne morem odobravati nameravano brakado na domaega praika, in sicer zato ne, ker
nimamo nobenega psa-brakal Brata Bibolaza pes
Putifar je doslej zadostoval za vso nao bratovino z omejeno divjaino. Zalibog je tega izbornega braka povozil avtomobil, da anta po obeh
sprednjih nogah, po zadnjih pa tudi e ne more
hoditi. Poakajmo zatorej, da okreva brak Putifar
popolnoma in se prase e malo poredi v Kaoliznikovem svinjaku. Me-e-el"
e zopet," je vzkipel naelnik Bibolaz. Brat
blagajnik mora delati zgago, e ne, pa ni sreen
in zdrav."
Pa vzemimo Kaoliznikovega psa Habakuka,
ki je priklenjen na dvoriu," je svetoval Hahalin
in se srameljivo veselil svoje bistroumnosti.
Trebuhasti debelonosi pek Hahalin je bil e
novinec v plemeniti slubi Dianini. Pri sejah je

navadno skromno molal in kimal, kimal in dremal,

dremal in smral in spal zdravo spanje pravinega
peka, ki ne dela dosti manjih hlebov in emelj
nego njegov devetindevetdesetkrat prokleti umazani konkurent. Prebudili so smrulja le, ako so
mu dali vode pod nos.
Habakuk ni niti brak, niti frma, ampak le
odlien uvaj," je ugovarjal Zgaga ter izzivalno
meikal Hahalinu in Migomigu.
opolasi evljar Migomig je bil po postavi
najmanji, po navduenju pa najveji nedeljski
lovec. Odlikovala ga je redka vrlina: znal je vsak
as ljubko pomigati z uesi in premikati tudi koo
na glavi kakor kulturno e nepokvarjen gorila svoj
greben. Posebno lepo je bilo videti, kadar je pomigal Migomig pokrit, da se mu je na glavi zibal
lovski klobuk z gamsovo brado. Koderkoli se je
izprehajal, povsodi je porabil vsako priliko za koristne strelne vaje. Kakor hitro je zagledal vrabca,
mrlja, ebelo ali metulja, je neutegoma naperil
svoj denik ali palico, pomeril natanko in dlesknil
s palcem ob kazalec, da je poilo. Meril je pa tudi
na padajoe listje, na luno, na oblake. Tako si je
prebrisani mo pridobil nenavadno izurjenost in
uival velik ugled med nedeljskimi brati. Jezilo
ga je, da je hudobni krojaek Zgaga javno kradel
ast Kaoliznikovemu Habakuku, menda samo zato,
ker je dajal Kaoliznik drugemu mojstru delati

obleko. Jezno je pomigal Migomig najprvo z uesi,

potem pa e s opom, in se pripravljal braniti obrekovanega Habakuka e zato, ker je bil Kaolizniku dolan za pijao. Ali Migomiga je prehitel
sam profesor Pleoprask in zagovarjal gostilniarjevega cucka takole:
Habakuk, gospoda moja, je jako dober brak
in goni izborno. Predkratkim je prodal brat Kaoliznik bratu Klobasarju praia in tedaj sem videl,
kako vzorno je gonil Habakuk pujsa iz Kaoliznikovega svinjaka do Klobasarjeve mesnice. Habakuk je primerno teak in dobro olan; zategadelj
goni poasi, zanesljivo, premiljeno, stopinjo za stopinjo in zasleduje neprenehoma, akotudi dela ival
pred njim ovinke ali kljuke. Habakuk ima nos
prvega razreda, ima blagoglasno grlo, goni ubrano,
in sicer'najraji domae praie, ter je potemtakem
specialist neprecenljive vrednosti izkratka: Habakuk je kakor ustvarjen za brakado. Z njim utegnemo brakirati tem uspeneje, ker je malone vse
leto priklenjen na dvoriu in dodobra izpoit.
koda, da ni doma iz Istre. Naega Habakuka bi
bil vesel sam Sokratov uenec Ksenofont, grki
general in pisatelj, ki je napisal celo knjigo o brakih
in zlasti hvalil resaste pse moloke, prednike naih belih istrskih brakov. Poleg njega ne jemljimo
nobenih drugih psov, da bo imela brakada bolj
enotno lice, sicer bi braki motili drug drugega,

meali sledove, se preve zanaali drug na drugega ali se pa ravsali in klali in uganjali drugane
nerodnosti."
Krojaek Zgaga ni ve oporekal, ampak le
meketal potihoma. Zakljuili so sejo, e preden
je mogel zaspati pek in smrulj Hahalin.
Drugo jutro, v nedeljo na vse zgodaj, je stala
,,Nedeljska bratovina" strahovito oboroena, takoreko v popolni vojni opravi, kakor oddelek rne
vojske na Kaoliznikovem dvoriu pred svinjakom
ter meetarila in barantala za praia. Vse je vrelo
skupaj, gledat in obudovat ponosne lovce.
Nedeljsko vojsko je vodil sam Bibolaz, odloen mo in dober strateg, ki je poznal vse slabosti in vrline nedeljskih bratov pa tudi lovie
tako natanko, kakor Kaoliznikovo gostilnico, ki
bi jo nael tudi z zavezanimi omi. Z vsem orojem, daljnogledom in polnim oprtnikom je tehtal
svojih potenih stoindvajset kilogramov in je bil
jako podoben dobro preskrbljenemu rokovnjakemu
glavarju.
Naelnikov hrabri namestnik, veliki lovec
Pipopuh, se je postavljal z dvema pukama in starim
meem iz turkih asov; ta sablja se sicer ni dala
potegniti iz nonice, za parado je bila pa e vedno
isto dobra. S sabo je imel veliki mo tudi dolg
andarski bajonet, lep lovski no in samokres.
Drugo oroje je bil pustil doma.

Nemimi evljar Migomig je prenaal bridko

sulico zaloskalskega nonega uvaja. Vsegavedni
tajnik profesor Pleoprask je zagotavljal, da je to
kopje podobno ragatjini ruskega ragaika, medvedarja. Pa tudi vsi drugi so bili previdno oboroeni
z groznimi bodali, stranimi pitolami in nevarnimi
pukami, kakor albanski uporniki. Manjkal je le
avstralski bumerang. Pue niso bile vse enega
sestava, pa tudi ne vse enako zarjavele. Vendar
so bile vse kolikortoliko moderne. Pihalnika s kresalnikom ni imel nihe, zakaj Nedeljska bratovina" je bila tako presneto napredna kakor le
malokatera druga. Oprtniki so bili polni tenega
ivea in lahtne pijae. Profesor Pleoprask je
vzel s sabo cel kup slovenskih dnevnikov saj
na brakadi izlepa ni ni bolj zoprno kakor dolgas.
Brakirja sta bila brata mesar Klobasar in
gostilniar Kaoliznik. Moni, pleati mesar se je
ponaal z lovskim rogom, ki si ga je bil za frakelj
grenkega izposodil od potnega voznika. Brakir
Kaoliznik ni imel nobenega trobila, pa pa izvrstno
harmoniko. Varna Nedeljska bratovina" ni
imela nobenega posebnega brakirja, kakor tudi
nobenega lovskega paznika ali pomonika. Cemu
neki? Kaj vraga je pa treba uvati divjaino, ako
nobene ni in je ni? Vse so opravili lepo sami,
saj lov, zlasti pa velika brakada, zahteva e tako
dovolj neogibnih izdatkov.

Kmalu so se pogodili in plaali krmarju

praia.
Brakirja sta dvignila divjaino iz svinjaka na
mlekarsko cizo. Ker je nejevoljni pujs zoprno cvilil
in krulil in protestiral z vsemi tirimi, sta ga zvezala in mu nataknila Habakukov nagobnik. Klobasar je odpeljal prase, ki je grdo cvililo kljubu
narilniku, Kaoliznik pa je vlekel braka Habakuka
na verigi za sabo.
Habakuk je bil dokaj udna pasja prikazen.
Nihe ni vedel ni zanesljivega o njegovih pradedih; njih rodoslovje je alibog pokrivala debela
bajevita megla. V nobenem pasjem albumu nisi
nael ne imena Habakukovega, ne njegovih roditeljev. Vendar pa si mogel sklepati po njegovi
postavi in njegovih posebnostih, da je Habakuk
prejkone potomec najboljih kmekih in gosposkih,
mesarskih in salonskih psov in psic. Ta pudeljpinbuldogmops-jazbear je bil izborno dresiran: ujel
je vsako podgano; znal je prositi, aportirati, skakati preko palice; znal se je po tleh povaljati
kakor pijanec in zazehati, ako ga je kdo vpraal,
kakne so povesti priznano dolgoasnega pisatelja
Praznoslamskega.
Hrabri pujskovi rablji so neutegoma krenili
za brakirjema proti loviu z omejeno divjaino.
Solnce je posrkalo meglo. Zasmejalo se je prekrasno septembrsko jutro. Profesorju Pleoprasku

ni bilo prav ni al, da je bil pozabil svoj denik

doma.
Na loviu so stopili nedeljski bratje po
abecedi v polukrog okoli vojskovodje Bibolaza. In
odkaljal se je Nedeljske bratovine" modri naelnik in izustil besede krilate:
Vrli bratje! Lovili bomo od one, od Hahalinovega zelnika do one, do Pipopuhovega kozelca.
Brakirja Kaoliznik in Klobasar izpustita ob devetih merjasca s cize in Habakuka z verige. Gonja
bo trajala kveemu do dvanajstih. Opoldne odtrobi
Klobasar pri one, pri Hahalinovem koruziu. Ondi
se zberemo in odkorakamo in corpore proti
Kaoliznikovi gostilnici. Streljati smemo vso divjaino, razen srne, srnice in kozliev, gozdnih kur
in kokoi. Kdor se pregrei proti temu, plaa brez
pardona devet litrov rebulje zveer pri Kaolizniku
Brakirja naj pazita, da Habakuk ne preene pujsa
v sosednje lovie. Lovski na zdar!"
Izrebali so stajalia. Nihe se ni mogel pritoiti, da bi ga zapostavljali in poniali. Naelnik
Bibolaz je sveano postavil vse strelce in tudi
samega sebe na stajalia obkraj gozda pod skalovjem. Nabasali so pue z debelimi ibrami, ki
jim veli Nemec Numero Vergissmeinnicht!" in se
jeli prijazno pogovarjati in popevati in vriskati od
samega veselja, da je tako lepo vreme.
Brakirja pa sta odpeljala togotnega praia in

odgnala psa v nasprotno stran lovia, da bi odondod pognala divjaino proti strelcem.
Prvi se je preselil s svojega stojia profesor
Pleoprask, pogrnil parobek z robcem, sedel in
tiho prebaval asnike in mrzlo peenko. Tudi pek
Hahalin se je skril v senco in sladko zadremal ob
enakomernem umenju gozdnega drevja in koruze
na blinji njivi. Kje je e divjaina I
Pipopuh, Puoljub in Zgaga pa so se zbrali
pod maklenom pri Bibolazu. Ondukaj je bilo sploh
priljubljeno stajalie; o tem je priala obilica
umazanega mastnega papirja, praznih katlic za
sardine, uigalinih ogorkov in ikov. Redoljubni
brakadarji so se vdano pokorili modrega generala
modremu ukazu, poobesili pue na veje in vzeli
iz nabasanih oprtnikov kruha, ribic, gnjati, klobas,
sira, kopuna, purana. Dober lovec prinese vedno
kaj dobrega s sabo. Vode niso pili nobene, pa
pa brinovec in konjak; kurili so pipe in cigare.
Kje je e divjaina I Kje sta e pujs in pudeljpinbuldogmops-jazbear Habakuki
Tedaj pa je cepnil bodljiv kostanj Hahalinu
na debeli nos. Pek seje prebudil in malo zazehal;
potlej se je pa useknil tako viharno, da je odmevalo od skalovja.
Vsi drugi strelci so skoili pokoncu in sneli
pue z vej. Mislili so, da je e zatrobil potarski
rog brakirja klobasarja.

Strogi lovovodja je odlono zapovedal Hahalinu, naj ne vznemirja ve lovia tako lahkomiselno.
Pomirili so se in zopet sedli pod maklen. Profesor
Pleoprask se je navelial brati in je obaloval, da
ni prinesel aha v nahrbtniku s sabo; zdaj bi bil
lahko ahal z Bibolazom v istem zdravem zraku,
kjer pridejo loveku najbriljantneje poteze na
misel.
Ali jih ima s sabo?" je vpraal Bibolaz
Pipopuha, ko so se najedli.
0 , imam, imam I" je odgovoril Pipopuh in
privlekel tarone karte iz lovske torbe.
Me-e-eI Tarokirati na brakadi ni lovsko I"
je ugovarjal sitni Zgaga, garjeva ovca in cokla.
Ali nihe se ni menil za njegovo aljivo meketanje. Naposled se je e sam ponudil za etrtega.
No, pa jo udarimo v tirih T" je privolil
Bibolaz. On, Pipopuh, Pleoprask in Zgaga so
poenih okoli hrastovega tora in jeli tarokati.
Od vseh strelcev je ostal edini Migomig ve
nego pet minut na svojem stajaliu. Potem pa
je obesil tudi on puo na vejo in odhitel vabit
Puoljuba, da bi se la balincat s kameni pod
skalovjem.
Solovalat-ultimo I" je napovedal vodja brakade Bibolaz in obraz mu je arel od veselja in
igralske strasti.
Contra igri, me-e-e, in contra pagatul" je
i. zv.

nespodobno meketal hudobni krojaek Zgaga.

Re!" je bruhnil ozlovoljeni Bibolaz.
Supra, supra!" je krial neugnani Zgaga,
kakor obseden jesihar.
Ne tuli tako zverinsko!" je svaril Bibolaz.
Ali si isto pozabil pravila, ki veli: Ne vznemirjaj lovia, zakaj divjaina ljubi mir!"
Napovedana visoka igra je privabila tudi balinarja Puoljuba in Migomiga. Nehala sta balinati in
jela vsa radovedna zapleevati strastnim tarokaem.
Z napeto pozornostjo, skrajno razburjeni, so priakovali lovci, e bo Zgaga res ujel pagata in
raztrgal solovalat. Vsi so se zabavali izborno, vsi
so utili in uivali privlani ar in neopisno slast
brakade. Ta duevna kriza, ali bolje reeno, ta
paroksizem 'je trajal tako dolgo, kokler ni zmagal
zlobni Zgaga.
DubletaI Amba!" je vpil, ploskal z rokama
in cepetal z nogama. Zivio!"
Medtem sta dospela brakirja Klobasar in
Kaoliznik na drugo stran lovia. Privezala sta
krulei divjaini kravji zvonec, ji odvezala vezi
na nogah, odklenila braka pudeljpina-buldogmopsa-jazbearja z verige ter izpustila divjaino in
psa po loviu. Mesar se je napihnil in zatrobil,
da se je prijetno razlegalo naokoli:
,,Trara, trara,
se pota peljal"

To je pa na lovski rog, ne Hahalinov nosi"

je kliknil Migomig in pomigal s svojim skalpom,
da se je majal lovski klobuk z gamsovo brado,
kakor bi mu ga popravljala nevidna gorska vila.
Nedeljske brate je tresla in kuhala udna
mrzlica. Zatrepetale so kvartopircem miice in
kosti. Pipopuh je naglo spravil hudieve podobice
zopet v lovsko torbo. Vsi so segli po puah in se
gnetli okoli Nedeljske bratovine" vidnega glavarja, ki je gledal skozi daljnogled in oznanil:
One, Habakuk je vzdignil merjasca!"
Brakir Klobasar je trobil debelo, brakir Kaoliznik je igral na harmoniko hitro polko, pujs je
zvonil in cvilil visoko, pudeljpin-buldogmopsjazbear Habakuk je lajal hripavo. Harmonino
zvonjenje brakade je elektriziralo vse strelce, celo
zaspanega peka Hahalina. Skoil je pokoncu in
zgrabil svojo teko, mono nabasano puo. Ker je
bil zaspane neroden, se mu je sproila. Poilo je
kakor iz monarja.
Bummm!
O kakor bi bilo treilo!
Sedem nedeljskih bratov je popadalo na hlae.
Druge nesree ni bilo nobene.
Ko je pudeljpin-buldogmops-jazbear zaslial
siloviti pok Hahalinovega kanona, jo je uplaen
ubral proti Severnemu morju. Zastonj se je napenjal
brakir Klobasar in trobil za njim: Tatatatataaa!"
li*

Habakuki Habakuk!" so kriali nedeljski

bratje, e zopet vsi sreno na nogah; zastonj so
vigali za deserterjem.
alostno je gledal naelnik Bibolaz skozi
daljnogled za begunom in se gneval: Na prazno
goni mrha zanikarna!"
Krese pasja pok veka," je zabavljal Zgaga.
Pasja karikatura! Me-e-e! Kresa!"
Veina nedeljskih bratov pa je bila vesela,
da jo je Habakuk popihal, ker so se bali, da
grizljivi pes pomeri komu lovske hlae.
Me-e-e, zdaj pa nimamo nobenega psa!"
je onegavil neteni Zgaga. Ali naj brakiramo kar
brez psa? Kaj poree k temu omikani svet?"
Pa poljimo po mesarjevega psa Sultana!"
je nasvetoval bistroumni Migomig. ,,Sultan goni
sicer navadno teleta in ovce in ni ne solist, ne
specialist, kakor Habakuk, pa vendar . . . "
Mojega Sultana ni doma," je dejal mesar
Klobasar, ki je bil dospel e precej blizu. Sultanek je el s hlapcem po tele."
Pomislimo vendar, da je brakada lov z
braki," je javkal Zgaga. Brakada brez brakov bi
bila prav tako udna, kakor kavalerija brez konj.
Pojdimo domov, da se nam ne bodo reali lovci
vsega sveta, me-e-e-e-e!"
Kaj pa!" je zarenal Bibolaz otresito. Zgaga
mora delati venomer prazen dim! Kdo je neki e

slial ali bral, da je treba psa za brakado na domaega praika? Pasja mrha nam bi delala na
lovu samo napoto. Pes pri nai veliki brakadi bi
bil peto kolo pri biciklju. Lahko bi ga tudi kdo
ustrelil po nesrei; lovska zgodovina pozna ve
takih nezgod. Bratu Zgagi pravim samo: Mnogo
dima, malo ognja! Dovolj prazne slame! Ako se
brat Zgaga nee udeleiti nae brakade, pa pojdi
sam domov! Toda doma ostani tudi zveer, ko
bomo imeli koline pri Kaolizniku. Mi pa lovimo
vztrajno dalje, da se nam ne skisa brakada!"
Kako svetlo je gledal Nedeljske bratovine"
modri naelnik Bibolaz! Sprio obljubljenih kolin
je klonil Zgagi zoprvalni duh in tiho je poiral
okarani moak sline porenosti.
Iznova se je napihnil brakir Klobasar, rog
je trobil, harmonika je hreala. Pujs je zvonil s
kravjim zvoncem proti plitvi kotanji, se naturalistino povaljal v blatni lui, se iznebil narilnika
in legel, kakor bi hotel udobno prespati lepo nedeljsko jutro.
Presit je," je dejal mesar Klobasar in ga pognal s palico proti lovcem.
Burneje je utripalo sedem src, krepkeje so
se oklenile roke puek. Nemirno so obraali
lovci glave. Vsak je util, da se zdajzdaj dogodi
nekaj velikega. . .
Merjasec! Merjasec!" je zakrial evljar Mi-

gomig, ki je prvi zagledal prase.

Tedaj se je pokazala hrabrost velikega lovca
Pipopuha v pravi lui. Doim so vsi drugi plaho
gledali bliajoo se togotno zverino, jo je neustraeni zaloskalski Buffalo-Bill e vabil: Na, na,
pujs, na, na, bistahor!"
Pujs pa se ni obrnil na bistahor, na levo,
marve na desno.
Streljajte!" je zapovedal veliki Pipopuh, ki
je svoje dni pogumo posloval v bataljonski pisarnici. Naravnost! Cilj sovranik pred nami. Seststo."
Jelo je pokati iz dvocevk in trocevk kakor
na cesarskih manevrih. Sibre so brnele merjascu nad
uesi; nobena mu skrivila nobene etine. Od
hudega pogroma zbegan, pa je divjal skokoma
proti Bibolazu.
Podivjal je!" je kriknil profesor Pleoprask
ves bled in snel svoje temnomodre naonike, da
bi bolje videl beati. Puoljub pa je sezul teke
kornje, da bi laglje tekel, kadar bi bilo treba. Vsi
so obledeli.
Stekel je divji merjasec!" je vpil Puoljub,
brivec in babjak.
Narilnika nima ve, narilnika!" se je drl
ragaik Migomig in od strahu migal z uesi in
opom, da mu je padel ponosni lovski klobuk z
gamsovo brado na tla. ,,Beimo, prijatelji!"

Prestraeni pujs pa je divjal naravnost proti

Bibolazu.
O kako se ga je prestrail ,,Nedeljske bratovine" vrli naelniki O kako se g a j e zbal celo
hrabri Pipopuh, ki se je doslej odlikoval z neomadezevano hrabrostjo I O kako so se tresle lovske
hlae ele drugim nedeljskim bratom I
Stekel merjasec brez nagobnika to niso
makine solze I
Pretila je babilonska zmenjava, ki utegne
pokvariti e tako lepo brakado. Kakor eda obupanih ovac ob nevihti, tako so se gnetli trepetajoi
mrtvakobledi strelci okoli dolgokrakega naglostrelca Pipopuha. Zaloskalski Buffalo - Bili je stal
nekaj sekund od strahu kakor okamenel. Vsi so
se udoma udili neomajni, brezprimerni hrabrosti
tega nadlovekega junaka. Zdajci pajo je bogovom
podobni Pipopuh s svojimi nadloveko dolgimi,
kakor nala za dirko ustvarjenimi nogami popihal
proti koruzi kakor kraka burja. Nepremagljiva
notranja sila je popadla druge strelce ko savski
vrtinec in jih gnala za njim. Debeluha Bibolaz in
Hahalin sta puhala, kakor bi prenaala svinec v
kou. Vsem so klopotali zobje, zakaj nevarni merjasec je bil e prav blizu.
Me-e-e, zdaj brakira pujs na nas ali ni to
hudo narobe?" je zabavljal vedno nezadovoljni

Zgaga. Toda nihe ni utegnil odgovarjati sitni garjevi ovci in cokli.

PomagajteI" je javkal profesor Pleoprask,
ki je dirkal najzadnji.
Da bi hitreje tekel, je zagnal Pipopuh obe
puki v koruzo, tako tudi andarski bajonet, lovski
no in samokres; sablje izza turkih asov pa
alibog ni mogel odpasati. Vkratkem so leale
v koruzi vse puke, Bibolazov daljnogled, Migomigova ragatjina, vsa grozna bodala, vse strane
pitole, vse torbe in utare, vsi oprtniki in profesorjevi dnevniki. Nedeljske bratovine debeli naelnik Bibolaz kljubu najbolji volji ni mogel
beati dalje; poenil je, se zavalil znak in se potuhnil, kakor bi bil mrtev.
Ta srena misel je prigala veplenko upanja
v srcih preganjanih lovcev. Kmalu so leali vsi
okoli svojega generala znak v turici, zadravali
sapo in se niso ganili. alostno so umeli koruzni
listi v jesenskem piu, kakor nad sedmimi mrlii.
Tedaj se je priblial pujs in zauden povohal Migomiga. Strah je prelevil e mnogokrat
najvejega strahopetca v najvejega junaka. Ko
je Migomig zautil, da ga hoe merjasec poljubiti,
je bliskoma pokleknil, zagrabil veliko rumeno buo in jo na vso mo zagnal proti nevarnemu
sovraniku. Pogodil ga je ravno v elo, da se je
zrela tikva razesnila na ve kosov. Osupli pujs

je pomajal debelo glavo. Z malimi omi je zaudeno pogledal neprijaznega Migomiga, potlej je
pa zadovoljno zakrulil in se jel naslajati z zdrobljeno
buo.
Tedaj sta prihitela brakirja Kaoliznik in
Klobasaj, ki sta se udila, da je vse tako tiho.
Pirhastolici gostilniar je ujel pujsa za rep, moni
mesar Klobasar pa za kravji zvonec. In sedaj se
je vnel straen boj, ne boj, mesarsko klanje. Brakirja sta premagala cvileega in kruleega pujsa
in ga poloila na tla. Mesarski no je divjaini
prerezal ivljenja kratko nit. Na hrastu se je nesramno spakovala oja, ki e ni bila videla nobene
take brakade.
In zopet se je napihnil vrli Klobasar in odtrobil.
1, kje pa ste?" sta klicala brakirja ter vabila
lovce in jim izlepa prigovarjala, naj pridejo gledat.
Vsi bledi, kakor mrlii iz grobov, so se prikazali
iz turice. Ko so videli poraenega sovranika
in ko se jim je mesar trikrat priduil, da merjasec
ni bil stekel, so se oddahnili in osnaili. Mole so
stiskali brakirjema roke, mole ju gledali debelo;
razumela so se prijateljska srca. Nato so pa takoj
poiskali v koruzi svoje dvocevke in trocevke,
Bibolazov daljnogled, Pipopuhov bajonet, lovski
no in samokres, Migomigov klobuk in ragatjino,
Pleopraskove asnike, Puoljubove kornje in vse

utare, torbe, tobane mehurje, pipe, vse strane

pitole in grozna bodala.
Jako zadovoljni, da je padel togotni merjasec
e v prvi gonji in da so opravili nevarni posel
tako hitro in sreno, so si z upravienim ponosom
pravih nedeljskih lovcev zataknili koruzne liste za
klobuke, obstopili praia in sproili nad njim
astni ustrel. Naposled je Pipopuh fotografiral Nedeljsko bratovino", stojeo v slikovitem polukrogu za zaklanim pujsom.
Odkorakali so e bolj moko in samozavestno,
kakor z doma. Praznino so se jim svetili zopet
rdei obrazi od lovskega ponosa, veselja in potu.
S polnimi elodci in praznimi nahrbtniki so hrabro
marirali po dva in dva za mlekarsko cizo, kjer
je leal blagopokojni, s koruznimi listi okraeni
Kaoliznikov pujs. Staro in mlado, bolno in zdravo,
vse je radovedno in spotljivo gledalo in obudovalo hrabre nedeljske brate in redki lovski plen.
Iz vseh oken so mahali robci, od vseh koncev
in krajev so doneli prisrni pozdravi.
Zveer je priredila ugledna Nedeljska bratovina" v zadnji sobi Kaoliznikove gostilnice in
corpore takoimenovano poslednjo gonjo, veliko
praijo pojedino, da bi pri slastnih kolinah vredno
obhajali ta veliki dan. Iz kuhinje, od polnih kronikov in kozarcev je prihajala preprijetna vonjava,
ki je plodno vplivala na domiljijo in pripovedovalni

talent nedeljskih bratov. Pridno so pili vedno ejni

sesalci, si opisovali mine dogodke izza nepozabnega davinjega lova in uivali koline in klobase.
Najve pujsa pa je pojedel garjeva ovca in cokla
me - e - e I krojaek Zgaga, ki je bil tako hudo
zabavljal brakadi brez braka.

DUHEK, LOVSKI ORFEJ.

Nov Orfej k sebi vlekel bo Slovene.
Preeren.

a slovenskem Parnasu je zevala doslej alostna

praznina. Pa nismo pogreali jako nadarjenih
pesnikov, ki so opevali domovino, ljubezen,
prijateljstvo in celo luno in slano. Nihe pa se ni
spomnil uboge divjaine. Zajec tii v tem grmu:
lov je draga zabava, pesniki pa navadno niso
petini; bogatinom pa so pesmi deveta briga. Ali
zdaj nam je poslal Apolon pesnika iz imovite hie.
Gospod Duhek, novi Orfej, slavi velikana medveda pravtako nepristansko in navdueno kakor
malega polha, slavi ponosnega sokola in ponino
kavko, zdravo ribo in bolnega raka.
Gospod Duhek je preivel sreno mladost.
Oe mu je vcepil veselje do vsega lepega, dobrega in zdravega, tako da je ostal jokavi mevasti
pesimizem sinu docela tuj; e dvanajstletnemu
deaku je kupil novo kolo. Na gimnaziji je srkal

mladi Duhek temeljito klasino omiko iz najboljih

nemkih prevodov. Se napol otrok, je zasledil v
svoji dui hudo strast do pesnikovanja ter opeval
souence in uitelje.
Duhkov slog je doma, jasen, vzoren. Nikjer
ni nobene besede preve ali premalo, nikjer ne
najde praznega retorinega kokodajskanja ne papirnatih fraz, nikjer ne bahate poze, ne pavjega
perja tujih pesnikov. V vsaki pesmi tii mnogo
ve, kakor nam pravijo stihi. Mona in zdrava
narodna dua poje iz teh kitic, dasi odeva nekatere v sijajno praznino obleko himen, od in sonetov. Prva njegovih globokoutnih pesmi je posveena D i v j i m g o s e m in r a c a m :
Hajdi, Nace, hajdi Nace,
pojdiva na goske, race
in streljajva, da bo kaj I
Mraz je grozno, buzarada,
zmrzla je v laseh pomada,
konjak naju okrepaj!

Takoj na prvi strani se razodeva pameten,

realen duh. Posebno dobro je zadet zimski mraz
in pa prijatelj Nace, prejkone zaspane prvega reda.
Toda pesnik ne najde samo resnice, marve jo
ustvari. Le pravi umetnik more spraviti toliko vsebine v tako kratke stavke. O lovu samem ne
zine nobene, ampak prijazno prepua bralcu, naj

tudi on malo pofantazira.

navduuje V i d r a :
Oj nad vidro, vidro, vidro
danes hitro, hitro, hitro
pojdimo prijatelji!
Roparica je nemarna,
je porena, je nevarna,
ribe, rake nam mori.

Na enajsti strani ga

Tudi lovca zdajci v krae

prime rada skozi hlae,
se zagrize satansko.
Moder bodi, lovec pravi,
ne po repu, kar po glavi
ali v srce poi jo f

Smelo moremo rei, da je to ena najlepih

pesmic, kolikor jih je loveki duh ustvaril o vidri.
Posebne pohvale je vredna lahna, elegantna Pukinova ironija. Vse kae, da je pesem posneta
po ivljenju pesnika-lovca, ki ga ene goree hrepenenje v slubo iste umetnosti. Komur e nobena
vidra ni pomerila hla, ta se lahko ves ljubi dan
postavlja na glavo zastonj se bo trudil, da bi
napesnil kaj enako vrednega. V nastopnih stihih
pa je ovekoveen N e u m r j o i k l j u n a :
Pif, paf, puff
Kljuna je pravi goljuf.
Pif, puf, paf f
Kljuna je e vedno zdraf.
Puf, paf, pif T
Kljuna je e vedno ifl

Koliko ume povedati Duhek s par besedami!

Kljunaar gre nad kljunae s trocevko, sicer ne
bi mogel pifpafpufati tako naglo zaporedoma.

Ustrelil je devetkrat zastonj in se prazen vrnil v

blinjo gostilnico. Pesnik nam podaja junaka brez
vsake epizodine primesi in otvarja s kratkimi
stavki najirje perspektive. Najveje hvale je vreden
ekonomini, plastini jezik, njegova ognjevitost in
naglica. Stavek podi stavek, ne da bi se izonegavila zoprna zmenjava. Krepostno resnicoljubnost
kae tudi v pesmi, naslovljeni: G o z d n i trubadur:
Pst! Na velepetelina
klie lovca domovina,
ko e drugi vsi smre.
Nimrod pol noi prekroka
in se veseli taroka,
v hosto gre pred zarjo e.
Luna sije, lovec pije,
dalje rije in se skrije
trudne pozne ure tam.
Ptia ves nahoden aka,
modro tlai v nos tobaka,
bistro gleda kam drugam.

Luna sije, lovec pije,

burja brije, ila bije,
prapetelin pribui.
Lovec blia se previdno,
to je v mraku dokaj sitno,
v hosti ni parketa ni.
Trubadur na veji poje
kuram kurje pesmi svoje,
po nevestah hrepeni.
Slep in gluh, zaljubljen, kroi,
lovec sproi v zdravi koi
pevec Na zdarl" mu eli.

Neomajna ljubezen do resnice je znailna

posebnost, je osebni peat tega pesnika. Doim
se drugi lovci laejo, da se vse kadi in se kar
tema dela, bi utegnil gospod Duhek rei kakor
Nietzsche: Nisem lovek, brezdimni smodnik
sem. Iz mene eksplodira resnica. Toda strana je
moja resnica; zakaj dosehmal so la smatrali za

resnico. Moja usoda zahteva, da sem jaz prvi potenjak, ki nasprotuje tisoletni lanivosti. ele jaz
sem nael resnico, ko sem util zavohal la
kot la .. . Moj genij je v mojem nosu."
Poleg drugih krasnih biserov lovske lirike
Duhkove nam ugaja zlasti elegija na ast jelenom:
Me m en to mori !
Na jelene, ljubi Cene,
huda elja mene ene,
pa pri nas jih ni ve ni I
Smrt je vzela vse jelene,
vse jelene, nota bene:
tudi nam se spak rei . . .

Kakor vidimo, znajo Duhkove strune vasih

tako alostno brenkati, da je veselje! Bridka ustva navdajajo pesnika, pa tudi nas: ponosni jeleni se nahajajo le e po nekaterih loviih in po
slovenskih slovnicah. Ako pojde tako dalje, bodo
nai obalovanja vredni potomci obudovali celo
veverice in polhe le e v menaerijah in muzejih,
o zajcih in drugi divjaini pa bodo pripovedovale
le e stare tetke in mamice udne pravljice in
mine bajke, kakor dandanes o zmajih in pesjanih.
Vso alostinko preveva pravina, zdrava nejevolja.
Izborna pa je tudi Himna na m e d v e d a , ki
prienja:

Ah, nezvesta, bodi zdrava f

Naj po vodi up moj plava,
v hribe moram iti sam.
Z Bogom, ljubljena ti Breda,
mirno pojdem nad medveda,
testament doma imam.

To so moke besede f Brez prijetne druine,

kar sam in popolnoma trezen pojde gospod Duhek na nevarni lov. Koliko lirikov pa je na svetu,
ki bi se upali nad medveda? In vendar se poetini
medvedar prav ni ne baha, temve celo skromno
poudarja, da ima e testament doma. To prav toplo priporoamo vsem medvedarjem, zakaj zelo
je zoprno, ako se kavsa lahta zaradi zapuine
rajnega lovca, ki je preminul, ne da bi bil naredil
veljavno oporoko. Obalujemo, da ne moremo prepisati vse himne; tu govori samonikel pesniki
duh vedno preprosto, po domae, pa vendar
ognjevito, tu govori nesreno ljubee srce, ki dobro
uti, da bo kmalu v smrtni nevarnosti.
Za medvedom so v pesnikovem rokopisu
na astnem mestu Z a j c i :
Juh, priel je preljubi september!
Zajci se vesele, kar se da,
lovec pa kolne ko madar-ember,
luknje strelja le v sredo polja.
Oh, minul je oktober, november,
zajci so idane volje vsi,
I. zv.

12

lovec pa kolne ko madar~ember,

da za zlomka ni ne dobi.
e je pretekel mrzli december,
zajci se vigredi vesele,
lovec e zmeraj ko tisti ember
kolne in veno govedino je.

To je jako alostno, saj je dejal e duhoviti

Martial: Najveja slava med vsemi etveronoci
gre zajcu", in Plini} priporoa: Kdor hoe biti
lep, uivaj zajce!" Ganljivo je, kako resnobno
bitje Duhkovo preineta istoloveko ustvo in
humor ter ga dvigneta na najviji prestol umetnosti.
Nekaj drobnih pesmic je posvetil na Orfej
tudi p s o m . Najraji bi prepisali vso njegovo
zbirko, ako se ne bi bali, da nas avtor zatoi
sodniku.
Z izrednim soutjem opeva pesnik r a j o
k u g o . Uvodoma opisuje zlato staro dobo, ko si
dobil za pol goldinarja poln ko najlepih rakov.
Potlej pa objokuje slabe ase in draginjo dananjih
dni, ko so celo drobnjaki po trideset vinarjev.
Misererel Struna stokaj
in na ast se rakom jokaj,
rakom vigaj alostno,
rakom vigaj za slovo I

Raki
salutant!

zapojo

labodjo pesem: Morituri

te

Vedno bolj razsaja kuga,

v rekah vseh pogin jim uga
in v potokih veidel
rake bo hudi vzel.

Vendar, v krasnem sonetu prerokuje na

pesnik slovenskim rakom boljo bodonost. Izza
bolein in smrtne nevarnosti doni ta pesem ko
pesnike sanje, polne plemenitega miru in harmonine spojitve s tajnovitimi silami kapriciozne
usode. Z omi venosti, z omi pravega poetaprofeta gleda gospod Duhek v bolje in ceneje
ivljenje. Se enkrat zbere vse svoje boanstvene
sile in se dvigne v vsej svoji gigantini velikosti.
Dober prerok je, vesel prerok, kakrnih je alibog
le malo. Vremena bodo rakom se zjasnila", in
sicer prej, nego bi kdo priakoval. e vidi pesnik-prerok navihanega uenjaka, ki z mikroskopom ie potuhnjenega, hinavsko majhnega
bacila in cepi mnogokrake rake, mehkue in
koake". In kakor v starih asih, mrgole vse
vode lahtnih, zdravih rakov, katerih je najmanj
pet za gro. Bog daj, da bi se kaj kmalu uresniili ideali daljnogledega pesnika! Hvaleni za
dobrodejno tolabo, mu elimo, da uaka tudi on
veseli konec alostne raje kuge.
Duhkove lovske pesmi moramo teti med
najvee bisere slovenske poezije. Hvaliti moramo
Duhka, ne da bi nas bil kdaj povabil na kosilo

ali nam posodil kaj denarja; to poudarjamo z vso

potrebno resnobo. Zdi se nam velepomembno, da
si je zmislil gospod Duhek malone vse lovske pesmi v predpomladanji dobi, ko je na lovu nalezel
hud nahod. Apolon mu nakloni e vekrat nahod,
tak rodoviten in za slovensko slovstvo neprecenljiv
nahod f
Gospod Duhek pa naj se osokoli in neutegoma
izda zadostno tevilo iztisov, da se ljudje ne bodo
preve tepli za njegove pesmi. Ne dvomimo, da bo
obinstvo gospodu Duhku pravtako blagonaklonjeno, kakor mu je njegova muzal

wmmmmmmmMMmmm&
ZA MRTVIMI OGALI.
i.
isoko v gorenjskih gorah je skrita iroka reber,
tupatam osuta z mogonimi skalami. Odpira
se le proti severu; na tri strani jo zaslanjajo
navpine, ostre peine. To so Mrtvi ogali, podobni
razvalinam stare trdnjave. Vse je pusto tukaj in
otono, nobenega ptia ni sliati v teh vedno
mranih, hladnih kotih, vse miruje v teki, mrtvaki tihoti . . . Viharne noi pa oive Mrtvi ogali.
Divji veter bui besno ob groznem skalovju, bolestno vzdihuje in toi, strahotno viga in tuli.
Planinci pravijo, da straita ondi prikazni dveh nesrenih bitij, ki ji je tukaj ugrabila nenadna smrt.
Pred mnogimi, mnogimi leti je ob gozdni poti
za Mrtvimi ogali sedel mlad lovec na debelem
deblu borovca, ki ga je bil poruil pomladanji
vihar. Puko je bil naslonil ob velikansko, modrikastosivo skalo, mestoma poraslo z barunastim
zelenim mahom. Pri nogah mu je leal pes, dre-

mal, se vasi zamiljeno popraskal in vano pogledal svojega gospoda.

Bilo je krasno junijsko jutro. Iz tankih srebrnatih meglic so vstajali zlatozeleni gozdi v razkonem sijaju pomladanjega solnca. Onkraj jarka,
dale spodaj v smrekovi hosti je kukalo dvoje
kukavic. Sapa je mirovala, vse je bilo sveano
tiho; le nesramne muhe so motile praznini mir
in domiljavo brenale okoli lovca.
Zdajci je vzdignil pes glavo in stekel na pot.
Kmalu se je pokazal izza zelenega grmija ivo
zardel obrazek. Pes je navdueno lajal, skakaje
spremljal vitko dekle, naglo migal z repom in se
naposled prihajalki na ast vdano povaljal na tleh.
Mladi lovec se ni ganil in se je dral tako
emerno, kar se je dalo; ona pa je mirno poloila koaro na skalo.
Oh, ali smo pa danes pustil" je izpregovorila s smenim poudarkom in poredna egavost
ji je bliskala iz temnomodrih oi. Jehata, ali se
znamo kislo drati, Bog se usmilil"
Zakaj te ni bilo tako dolgo, Lenka?" ji je
oital in se silil, da bi ostal resen. Le teko je
zadraval smeh, ker je cvetoa deklica tako nagajivo in obenem ljubko zmajevala z lepo glavico.
Lej ga no I Roic sem ti nabirala, Martin,
za zahvalo pa "

To bi bila opravila preji" je godrnjal. etudi mi je hudo al, te moram vendar strogo
kaznovati I"
In objel jo je burno, ji privzdignil obrazek
in jel goree poljubljati njene ustne. Pes je radostno zatulil udovito skalo iz soprana v bas.
Tako," je dejal Martin, kaznoval sem te
e; zdaj se ti moram e zahvaliti za opek." In
zael je zaljubljeno vajo iznova.
Zamudila sem se doli v vasi pri kramarju,"
je rekla in mu vtaknila temnovinjeve koutnice
za trak na klobuk. Morala sem akati."
Sedla sta na deblo pri skali. Sila mnogo sta
si imela pripovedovati. In menda nekaj posebno
veselega je pravil lovec ljubici, da se je zasmejala vsa srena na glas.
Nenadoma pa je umolknila. Tako tuje, tako
strahotno je odmeval njen smeh od Mrtvih ogalov,
da jo je izpreletela groza. Nehote se je ozrla tja
gori in vstala. Zastonj jo je prosil, naj ostane e
malo. Izvila se mu je iz rok, vzela svojo koarico
in odhitela proti domu.

n.
Soparnega veera se je vrnil stari Luka Podpenik zlovoljen domov. Dvoje gub med monimi
obrvmi je oznanjalo, da je razburjen in jezen.

Odkar mu je umrla mlada ena Meta, je lazil Luka z neukrotno strastjo za srnjaki, pa tudi
za srnami in divjimi kozami. Zalotili so ga takoj
poetkoma in ga vtaknili za osem, devet tednov
v ozko, zatohlo kletko. Strana se mu je zdela ta
zoprno dolgoasna pokora. Raji bi bil dral precej prvi dan petindvajset in celo trideset gorkih
potene mere, da bi bila pusta komedija takoj pri
kraju. Poslej je bil divji lovec neznansko previden; zasaiti ga niso mogli nikdar ve.
Nad vse na svetu je ljubil svojo edinico
Lenko. To ljubezen pa je mogla herka le slutiti;
okorelemu mou kar ni hotela z jezika nobena
besedica, ki bi ovajala nena ustva oetovska.
Kje ste pa bili, oa?"
1 kje neki!" je mrmral nejevoljno.
Kaj jim je danes?" je premiljala. Brkone
so spet lovili in morali beati pred lovci ali andarji. Oh enkrat jih kdo e ustreli . . ."
Podpenik je sedel za javorovo mizo pod
razpelo, jel puiti iz pipice in srepo gledal po
borni stanici.
Oh, oa, prav, prav lepo vas prosim, pustite puko I"
Molil Kaj razume ti o temi"
Ali vi ne veste, kako se bojim za vas, oal
Kadar vas ni doma in sliim strel, vselej se zganem in mislim: zdajle je nekdo oeta I"

Kaj blebeta, neumnica!" je dejal nekoliko

mehkeje in se poizkusil zasmejati. Toda takoj je
dodal zopet osorno: Pojdi sem! Pomeniva se
nekaj drugega !"
Stopila je predenj in mu pogledala naravnost
v oi.
Lenka, Lenka! Pazi, kaj dela! Zvedel sem,
da ima mladega prijatelja, tistega Zalokarjevega
Martina !"
Povesila je oi; vsa kri ji je udarila v lice.
Za trenotek sta oba molala.
Tako sem slial," je nadaljeval glasneje,
udaril po mizi in zakrial: Da kaj takega ne sliim ve! Martin je moj sovranik! Dekle! Ce ga
dobim kje s tabo skupaj, ga ustrelim!"

III.
Rana jesen je privedla de in dolgas. Gore
so se ovijale z gostimi meglami. Listje je padalo
z drevja, pihale so hladne sape. Naposled je
nehalo deevati, toda nebo so e zmerom zagrinjali
kalnosivi oblaki.
Lenka je bila ves dan sama doma. Komaj je
davi nehalo liti, e je odel Podpenik z doma.
Kumo in debelo kratko suknjo je vzel s sabo,
pla in klobuk s perci pa je pustil na klopi.

Popoldne je sedela hi pri nizkem, majhnem

oknu in ivala; vasi je pogledala vunkaj v gorski
svet, koder so se irili toni, mrani gozdi. Ni
porednega, ni veselega ni bilo ve v njenih
modrih oeh, ali e lepi je bil njen obraz v svoji
tihi, mirni resnobi. Martina e dolgo ni videla ve.
Rekla mu je bila, naj jo pozabi; on pa je prisegel,
da se e vrne.
Zveer je prigala lu in dolgo akala oeta.
Ko ga le ni bilo, je upihnila svetilko in legla, toda
zaspati kar ni mogla.
Divje slike so ji razburjale duo. Zdaj je
videla svojega Martina ubitega med skalami, zdaj
zopet se ji je zdelo, da jei njen oe, smrtno
ranjen, v samotni hosti.
Zunaj je divjala sapa, vila stokajoe hoje,
borovce in bukve in se zaganjala v hio. Zdajci,
ko je za trenutek ponehala, se je zazdelo dekletu,
da se nekaj plazi pod oknom. Na dvoriu je
zatulil priklenjeni pes.
Lenka je leala nepremino; od silnega strahu
se ni mogla ganiti.
Zunaj se je plazilo ob stenah, tipalo ob
vratih . . . In skoila je pokoncu s tistim obupnim
pogumom, ki ga daje loveku skrajni strah. Prekriala se je in odprla okence.
Oa, ali ste vi V1

Nihe ni odgovoril. Veter ji je razmril lase

in zaloputnil okno. Legla je zopet. Poasi, poasi
so minevale ure. Naposled je bled svit oznanjal
jutro. Iznova je pogledala skozi okno.
Lisica je bila ali kuna," si je mislila in se
oddahnila globoko. Vsa trudna je trdno zaspala.
Popoldne je posijalo solnce. Kmalu pa se je
nanovo otemnilo nebo; skoraj rni oblaki so viseli
nad gozdovi.
Divjega lovca e vedno ni bilo domov. alostna, zbegana je stopila Lenka iz zakajene vee
na dvorie in se obrnila proti hlevu. Postala je,
nobenega dela se ni mogla lotiti; muna slutnja
ji je teila srce . . . Zalesketalo se ji je pred omi,
po licu so polzele vroe solze. Naenkrat jo je
pretreslo po vseh udih: tam za Mrtvimi ogali je
poil strel.
Skoila je v hio, si ogrnila oetov pla in
stekla po klancu v vlani, mrani gozd.

IV.
Tisti popoldan je korakal lovec Martin veselo
proti daljnemu domu Podpenikovemu. Dobil je
stalno slubo na drugem loviu tam gori nekje
ob koroki meji; vkratkem bo moral odtod. Danes

je hotel govoriti z njenim oetom in zasnubiti

Lenko. Dolgo je hodil zdaj navkreber, zdaj nizdolu.
Neprijazna, mrzla jesenska sapa se je zaganjala vanj; dan je bil siv in pust, ali Martin je
bil idane volje. Pot je zavila mimo Mrtvih ogalov
in e je zagledal porueni bor ob skali, kjer sta
se tolikokrat zabavala z Lenko. Stopil je doli in
sedel na deblo.
Pravkar je hotel zopet vstati, ko je zagrmel
onkraj jarka na sosednji rebri strel in mono odmeval od Mrtvih ogalov. Martin je skoil pokoncu
in zagledal srnjaka, ki je beal in se kmalu zgrudil.
Od roba onostranskega gozda se je vznaal redek
dim. Temna postava se je bliala srnjaku.
Stojf Puo iz roki" je zakrial Martin za
deblom in obenem nameril svojo risanico.
Mahoma je izginila postava. Lovec je slial
zloben, hripav smeh in takoj je poil drugi strel:
prav mimo uesa je privigalo Martinu. Poenil
je za skalo in previdno gledal proti skritemu sovraniku, ali videl ni niesar.
Treba mu bo od strani za hrbet," si je
mislil lovec, ko je bilo nekaj asa vse tiho in
mirno.
Oprezno se je jel plaziti na desno. Taas je
zaslial nagle korake. Nekdo je tekel po gozdni
poti. Dolg pla je vihral za temnimi hojami v
divji sapi. Navzlic gozdnemu mraku je Martin

spoznal Lenko in bliskoma mu je lo po glavi:

oni na rebri jo bo imel^za drugega lovca in bo
streljal nanjo I Zastajalo mu je srce, za trenutek je
bil ves omamljen.
Hitro sem doli!" je vzkliknil in skoil izza
skale, da bi potegnil dekle v zavetje.
Le par sekund se je pokazal Martin divjemu
lovcu in e je poilo zopet onkraj jarka. Lenka je
vzdihnila, prijela se je za prsi, omahnila. Martin
jo je rahlo poloil za skalo. Drgetal je po vsem
ivotu. Tenak rde curek ji je lil iz rane.
LenkaI Lenka!" je klical ljubico, klee poleg
nje. Se enkrat je odprla trudne, motne oi, ga
pogledala in se hotela vzdigniti. Moneje je priteklo iz rane; krvava roka je polznila s prsi, mlado
telo so stresavali hitri sunki.
Izza jarka je drevil nekdo sredi skozi grmovje
navkreber. Bil je Podpenik. Razoglav, brez puke,
z blaznimi omi se je zgrudil k mrtvi heri in
zakrial obupno, divje. Gladil ji je lase, ji boal
lica, jo klical udovito neno.
Naenkrat pa je skoil kviku. Popadel je
lovevo puko in jo pomolil Martinu.
Na I Ubij me! Streljal sem nate I Ubij me I"
Martin se ni ganil.
Zdajci je obrnil Podpenik cev proti sebi in
sproil ob borovi veji. Mrtev je padel poleg
ustreljene here. Zadel se je bil naravnost v srce.

Viharne noi oive ti mrtvako tihi koti.

Vetrovi se pode, jee in ihte po ostrih peinah
in ogromnih skalah. Pastirji, ki morajo vasi za
izgubljeno ivino tukaj mimo, se plano prekriujejo
in stopajo hitreje, preverjeni, da straita divji
lovec in njegova hi za Mrtvimi ogali.

KAZALO.
Na male kavke dan
Zaljubljeni jerebar
Draga kljunaa
Veselega kljunaa alostni roman . . .
Paradni lovec Rekordavzar
Lovec reitelj
Opeharjeni ribi
Povodni mo ob Ljubljanici
Nedeljska bratovina
Brakada brez braka
Duhek, lovski Orfej
Za mrtvimi ogali

str. 5
2 8
5 7
6 9
9 9
113
124
132
141
149
172
181